Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.19 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 99 6748466 6747030 2026-09-09T18:51:07Z Andrejj 94 /* C */ [[celoštevilska kompleksnost]] – 6748466 wikitext text/x-wiki {{seznami_vsebin}} '''[[Seznam]] matematičnih vsebin''' poskuša podati vse članke, ki se v [[Wikipedija|Wikipediji]] nanašajo na [[matematika|matematiko]] in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb. Naslovi člankov so izpisani z malo začetnico tam, kjer je potrebno, drugače pa z veliko. Sicer programje Wikipedije vse članke samodejno zapiše z veliko začetnico. Na tem seznamu so mnoge [[sopomenka|sopomenke]], a je to namenoma, da jih bralci najdejo, zato jih, prosimo, ne odstranjujte. {{CompactTOC2}} == 0-9 == [[−40 (število)|−40]] – [[−1 (število)|−1]] – [[0]] – [[0,999...]] – [[1 (število)|1]] – [[1 + 1 + 1 + 1 + ···]] – [[1 + 2 + 3 + 4 + ···]] – [[1 + 2 + 4 + 8 + ···]] – {{sopomenka|[[1 − 1/2 + 1/3 − 1/4 + ···]]}} – <!-- == (alternirjoča) harmonična vrsta --> {{sopomenka|[[1 − 1 + 1 − 1 + ···]]}} – <!-- == Grandijeva vrsta --> [[1 − 1 + 2 − 6 + 24 − 120 + ···]] – [[1 − 2 + 3 − 4 + ···]] – [[1 − 2 + 4 − 8 + ···]] – [[1/2 + 1/4 + 1/8 + 1/16 + ···]] – [[1/2 + 2/3 + 3/4 + 4/5 + ···]] – [[1/2 − 1/4 + 1/8 − 1/16 + ···]] – [[1/2 − 2/3 + 3/4 − 4/5 + ···]] – [[1/4 + 1/16 + 1/64 + 1/256 + ···]] – [[1/4 − 1/16 + 1/64 − 1/256 + ···]] – [[2 (število)|2]] – {{sopomenka|[[2-vektor]]}} – <!-- == bivektor --> [[3 (število)|3]] – [[3-mnogoterost]] – [[3-sfera]] – [[4 (število)|4]] – [[4-ortopleks]] – [[4-simpleks]] – [[5 (število)|5]] – [[5-celica]] – [[5-ortopleks]] – [[5-simpleks]] – [[6 (število)|6]] – [[6-ortopleks]] – [[6-simpleks]] – [[7 (število)|7]] – [[7-ortopleks]] – [[7-simpleks]] – [[8 (število)|8]] – [[8-kocka]] – [[8-ortopleks]] – [[8-simpleks]] – [[9 (število)|9]] – [[9-ortopleks]] – [[9-simpleks]] – [[10 (število)|10]] – [[10-ortopleks]] – [[10-simpleks]] – [[11 (število)|11]] – [[11-celica]] – [[11-ortopleks]] – [[12 (število)|12]] – [[13 (število)|13]] – [[14 (število)|14]] – [[15 (število)|15]] – [[16 (število)|16]] – [[16-celica]] – [[17 (število)|17]] – [[18 (število)|18]] – [[19 (število)|19]] – [[20 (število)|20]] – [[21 (število)|21]] – [[22 (število)|22]] – [[23 (število)|23]] – [[24 (število)|24]] – [[24-celica]] – [[25 (število)|25]] – [[26 (število)|26]] – [[27 (število)|27]] – [[28 (število)|28]] – [[29 (število)|29]] – [[30 (število)|30]] – [[31 (število)|31]] – [[32 (število)|32]] – [[33 (število)|33]] – [[34 (število)|34]] – [[35 (število)|35]] – [[36 (število)|36]] – [[37 (število)|37]] – [[38 (število)|38]] – [[39 (število)|39]] – [[40 (število)|40]] – [[41 (število)|41]] – [[42 (število)|42]] – [[43 (število)|43]] – [[44 (število)|44]] – [[45 (število)|45]] – [[46 (število)|46]] – [[47 (število)|47]] – [[48 (število)|48]] – [[49 (število)|49]] – [[50 (število)|50]] – [[51 (število)|51]] – [[52 (število)|52]] – [[53 (število)|53]] – [[54 (število)|54]] – [[55 (število)|55]] – [[56 (število)|56]] – [[57 (število)|57]] – [[57-celica]] – [[58 (število)|58]] – [[59 (število)|59]] – [[60 (število)|60]] – [[61 (število)|61]] – [[62 (število)|62]] – [[63 (število)|63]] – [[64 (število)|64]] – [[65 (število)|65]] – [[66 (število)|66]] – [[67 (število)|67]] – [[68 (število)|68]] – [[69 (število)|69]] – [[70 (število)|70]] – [[71 (število)|71]] – [[72 (število)|72]] – [[73 (število)|73]] – [[74 (število)|74]] – [[75 (število)|75]] – [[76 (število)|76]] – [[77 (število)|77]] – [[78 (število)|78]] – [[79 (število)|79]] – [[80 (število)|80]] – [[81 (število)|81]] – [[82 (število)|82]] – [[83 (število)|83]] – [[84 (število)|84]] – [[85 (število)|85]] – [[86 (število)|86]] – [[87 (število)|87]] – [[88 (število)|88]] – [[89 (število)|89]] – [[90 (število)|90]] – [[91 (število)|91]] – [[92 (število)|92]] – [[93 (število)|93]] – [[94 (število)|94]] – [[95 (število)|95]] – [[96 (število)|96]] – [[97 (število)|97]] – [[98 (število)|98]] – [[99 (število)|99]] – [[100 (število)|100]] – [[101 (število)|101]] – [[102 (število)|102]] – [[103 (število)|103]] – [[104 (število)|104]] – [[105 (število)|105]] – [[106 (število)|106]] – [[107 (število)|107]] – [[108 (število)|108]] – [[109 (število)|109]] – [[110 (število)|110]] – [[111 (število)|111]] – [[112 (število)|112]] – [[113 (število)|113]] – [[114 (število)|114]] – [[115 (število)|115]] – [[116 (število)|116]] – [[117 (število)|117]] – [[118 (število)|118]] – [[119 (število)|119]] – [[120 (število)|120]] – [[120-celica]] – [[121 (število)|121]] – [[122 (število)|122]] – [[123 (število)|123]] – [[124 (število)|124]] – [[125 (število)|125]] – [[126 (število)|126]] – [[127 (število)|127]] – [[128 (število)|128]] – [[129 (število)|129]] – [[130 (število)|130]] – [[131 (število)|131]] – [[132 (število)|132]] – [[133 (število)|133]] – [[134 (število)|134]] – [[135 (število)|135]] – [[136 (število)|136]] – [[137 (število)|137]] – [[138 (število)|138]] – [[139 (število)|139]] – [[140 (število)|140]] – [[141 (število)|141]] – [[142 (število)|142]] – [[143 (število)|143]] – [[144 (število)|144]] – [[145 (število)|145]] – [[146 (število)|146]] – [[147 (število)|147]] – [[148 (število)|148]] – [[149 (število)|149]] – [[150 (število)|150]] – [[151 (število)|151]] – [[152 (število)|152]] – [[153 (število)|153]] – [[154 (število)|154]] – [[155 (število)|155]] – [[156 (število)|156]] – [[157 (število)|157]] – [[158 (število)|158]] – [[159 (število)|159]] – [[160 (število)|160]] – [[161 (število)|161]] – [[162 (število)|162]] – [[163 (število)|163]] – [[164 (število)|164]] – [[165 (število)|165]] – [[166 (število)|166]] – [[167 (število)|167]] – [[168 (število)|168]] – [[169 (število)|169]] – [[170 (število)|170]] – [[171 (število)|171]] – [[172 (število)|172]] – [[173 (število)|173]] – [[174 (število)|174]] – [[175 (število)|175]] – [[176 (število)|176]] – [[177 (število)|177]] – [[178 (število)|178]] – [[179 (število)|179]] – [[180 (število)|180]] – [[181 (število)|181]] – [[182 (število)|182]] – [[183 (število)|183]] – [[184 (število)|184]] – [[185 (število)|185]] – [[186 (število)|186]] – [[187 (število)|187]] – [[188 (število)|188]] – [[189 (število)|189]] – [[190 (število)|190]] – [[191 (število)|191]] – [[192 (število)|192]] – [[193 (število)|193]] – [[194 (število)|194]] – [[195 (število)|195]] – [[196 (število)|196]] – [[197 (število)|197]] – [[198 (število)|198]] – [[199 (število)|199]] – [[200 (število)|200]] – [[201 (število)|201]] – [[202 (število)|202]] – [[203 (število)|203]] – [[204 (število)|204]] – [[205 (število)|205]] – [[206 (število)|206]] – [[207 (število)|207]] – [[208 (število)|208]] – [[209 (število)|209]] – [[210 (število)|210]] – [[211 (število)|211]] – [[212 (število)|212]] – [[213 (število)|213]] – [[214 (število)|214]] – [[215 (število)|215]] – [[216 (število)|216]] – [[217 (število)|217]] – [[218 (število)|218]] – [[219 (število)|219]] – [[220 (število)|220]] – [[222 (število)|222]] – [[230 (število)|230]] – [[240 (število)|240]] – [[250 (število)|250]] – [[255 (število)|255]] – [[256 (število)|256]] – [[257-kotnik]] – [[260 (število)|260]] – [[270 (število)|270]] – [[273 (število)|273]] – [[280 (število)|280]] – [[290 (število)|290]] – [[300 (število)|300]] – [[360 (število)|360]] – [[369 (število)|369]] – [[400 (število)|400]] – [[496 (število)|496]] – [[500 (število)|500]] – [[600 (število)|600]] – [[600-celica]] – [[666 (število)|666]] – [[700 (število)|700]] – [[720 (število)|720]] – [[800 (število)|800]] – [[880 (število)|880]] – [[900 (število)|900]] – [[1000 (število)|1000]] – [[1001 (število)|1001]] – [[1100 (število)|1100]] – [[1200 (število)|1200]] – [[1300 (število)|1300]] – [[1313 (število)|1313]] – [[1331 (število)|1331]] – [[1400 (število)|1400]] – [[1500 (število)|1500]] – [[1600 (število)|1600]] – [[1700 (število)|1700]] – [[1729 (število)|1729]] – [[1800 (število)|1800]] – [[1900 (število)|1900]] – [[2000 (število)|2000]] – [[2520 (število)|2520]] – [[3000 (število)|3000]] – [[4000 (število)|4000]] – [[5000 (število)|5000]] – [[5555 (število)|5555]] – [[6000 (število)|6000]] – [[6666 (število)|6666]] – [[7000 (število)|7000]] – [[8000 (število)|8000]] – [[9000 (število)|9000]] – [[10000 (število)|10.000]] – [[65537-kotnik]] – [[100000 (število)|100.000]] – [[142857 (število)|142.857]] – [[1000000 (število)|1.000.000]] – [[275305224 (število)|275.305.224]] – [[2147483647 (število)|2.147.483.647]] – [[4294967297 (število)|4.294.967.297]] – [[9814072356 (število)|9.814.072.356]] – == A == [[Asger Aaboe|Aaboe, Asger]] – [[abak]] – [[Niels Henrik Abel|Abel, Niels Henrik]] – [[Abel-Planova formula]] – [[Abel-Ruffinijev izrek]] – [[Abelov integral]] – [[Abelov izrek]] – [[Abelov izrek vsote integralov algebrskih funkcij]] – [[Abelova enačba]] – [[Abelova funkcija]] – [[Abelova grupa]] – [[Abelova integralska enačba]] – [[Abelova kategorija]] – [[Abelova nagrada]] – [[Abelova raznoterost]] – [[Abelova sumacijska formula]] – [[Abelova transformacija]] – [[Abelova varieteta]] – [[Abelova vsota]] – [[abelovska razširitev]] – [[abelovski in tauberski izreki]] – [[Thomas Abbt|Abbt, Thomas]] – [[abscisa]] – [[abscisna os]] – {{sopomenka|[[absolutna konvergenca]]}} – <!-- == monotonost --> [[absolutna monotonost]] – [[absolutna vrednost]] – [[absolutni člen]] – [[absolutni diferencialni račun]] – [[abstraktna algebra]] – <!-- = višja algebra --> [[abstraktna analitična teorija števil]] – [[abstraktna grupa]] – [[abstraktni nesmisel]] – [[abstraktni politop]] – [[Abul Vefa]] – [[abundanca]] – {{sopomenka|[[abundantno število]]}} – <!-- == obilno število --> [[Wilhelm Ackermann|Ackermann, Wilhelm]] – [[Ackermannova funkcija]] – [[Clarence Raymond Adams|Adams, Clarence Raymond]] – [[John Couch Adams|Adams, John Couch]] – [[Adelard]] – [[Adelbold II.]] – [[adicija]] – [[adicijski izrek]] – [[aditivna funkcija]] – [[aditivna konstanta]] – <!-- konstanta integracije --> [[aditivni funktor]] – [[aditivni inverz]] – [[aditivnost]] – [[adjungirana matrika]] – [[Robert Adrain|Adrain, Robert]] – [[afina geometrija]] – [[afina preslikava]] – <!-- afina transformacija --> [[afina ravnina]] – {{sopomenka|[[afina transformacija]]}} – <!-- == afina preslikava --> [[afina varieteta]] – [[afini prostor]] – [[afinograf]] – [[Maria Gaetana Agnesi|Agnesi, Maria Gaetana]] – [[Agnesin koder]] – [[Naum Iljič Ahiezer|Ahiezer, Naum Iljič]] – [[Ahilovo število]] – [[Lars Valerian Ahlfors|Ahlfors, Lars Valerian]] – [[Ahmes]] – [[George Biddell Airy|Airy, George Biddell]] – [[Michael Aizenman|Aizenman, Michael]] – [[akrofonično število]] – [[aksiom]] – {{sopomenka|[[aksiom določitve]]}} – <!-- de:Komprehensionsaxiom, en:Axiom schema of specification == aksiom ločljivosti --> [[aksiom izbire]] – [[aksiom ločljivosti]] – [[aksiom o vzporednicah]] – [[aksiom regularnosti]] – [[aksiomatična teorija množic]] – [[aksiomatični sistem]] – [[aksiomatika]] – [[aksiomatizacija]] – [[aksiomi grupe]] – [[aksiomi Kolmogorova]] – [[aksiomi zaprtja Kuratowskega]] – [[aksonometrija]] – [[al-Baghdadi]] – [[Giacomo Albanese|Albanese, Giacomo]] – [[Albatani]] – [[alegorija (matematika)|alegorija]] – [[Aleksander Danilovič Aleksandrov|Aleksandrov, Aleksander Danilovič]] – [[Pavel Sergejevič Aleksandrov|Aleksandrov, Pavel Sergejevič]] – [[Jean le Rond d'Alembert|d'Alembert, Jean le Rond]] – [[d'Alembertov kriterij]] – [[James Waddell Alexander II.|Alexander, James Waddell II.]] – [[Alexandrov polinom]] – [[Gerald Lee Alexanderson|Alexanderson, Gerald Lee]] – [[algebra]] – [[algebra izjav]] – [[algebra množic]] – [[algebra nad obsegom]] – [[algebra števil]] – [[algebra z deljenjem]] – [[algebrska enačba]] – [[algebrska forma]] – [[algebrska funkcija]] – [[algebrska geometrija]] – [[algebrska grupa]] – [[algebrska kombinatorika]] – [[algebrska krivulja]] – [[algebrska množica]] – [[algebrska mnogoterost]] – [[algebrska neodvisnost]] – [[algebrska operacija]] – [[algebrska ploskev]] – [[algebrska razširitev]] – [[algebrska Riccatijeva enačba]] – [[algebrska struktura]] – [[algebrska teorija števil]] – [[algebrska teorija grafov]] – [[algebrska topologija]] – [[algebrska varieteta]] – [[algebrski izraz]] – {{sopomenka|[[algebrski obseg]]}} – <!-- == obseg algebrskih števil, številski obseg --> [[algebrski prostor]] – [[algebrsko celo število]] – [[algebrsko število]] – [[algoritem]] – [[algoritem Tarskega in Kuratowskega]] – [[al-Hvarizmi]] – [[alikvotno zaporedje]] – [[Slobodan Aljančić|Aljančić, Slobodan]] – [[al-Karadži]] – [[al-Kindi]] – [[Al Madšriti]] – [[Almagest]] – [[Noga Alon|Alon, Noga]] – [[Brian Roger Alspach|Alspach, Brian Roger]] – [[alternacija (geometrija)|alternacija]] – {{sopomenka|[[alternirajoča funkcija zeta]]}} – <!-- == Dirichletova funkcija eta --> [[alternirajoča algebra]] – [[alternirajoča grupa]] – {{sopomenka|[[alternirajoča harmonična vrsta]]}} – <!-- == harmonična vrsta --> [[alternirajoča vrsta]] – [[American Journal of Mathematics]] – [[American Mathematical Monthly]] – [[Ameriška matematična zveza]] – [[Ameriški matematični inštitut]] – [[Ameriško matematično društvo]] – [[Jacob Ammen|Ammen, Jacob]] – [[André-Marie Ampère|Ampère, André-Marie]] – [[analitična funkcija]] – [[analitična geometrija]] – [[analitična preslikava]] – [[analitična rešitev]] – <!-- en: closed-form expression --> [[analitična struktura]] – [[analitična teorija števil]] – [[analitično nadaljevanje]] – [[matematična analiza|analiza]] – [[analiza funkcije]] – [[analiza na mnogoterostih]] – [[analiza več spremenljivk]] – [[analogon]] – [[Tatomir Anđelić|Anđelić, Tatomir P.]] – [[Alexander Anderson (matematik)|Anderson, Alexander]] – [[Antemij]] – [[Adriaen Anthonisz|Anthonisz, Adriaen]] – [[Antifon]] – [[antikomutativnost]] – [[antinomija]] – [[antiprizemski graf]] – [[antiprizma]] – [[antiproporcionalnost]] – [[antirefleksivnost]] – {{sopomenka|[[antisimetrična matrika]]}} – <!-- == poševnosimetrična matrika --> [[antisimetrični tenzor]] – [[Dimitrij Viktorovič Anosov|Anosov, Dimitrij Viktorovič]] – [[Apastamba]] – [[apeiroeder]] – [[apeirogon]] – [[apeirogonska antiprizma]] – [[apeirogonska prizma]] – [[Roger Apéry|Apéry, Roger]] – [[Apéryjev izrek]] – [[Apéryjeva konstanta]] – [[aplikata]] – [[aplikatna os]] – [[Apolonij]] – [[Apolonijev izrek]] – [[Apolonijev krog]] – [[Apolonijev problem]] – [[Apolonijeva mreža]] – [[Apolonijevo tesnilo]] – [[Tom Mike Apostol|Apostol, Tom Mike]] – [[apotema]] – [[aproksimacija]] – [[aproksimacijska lastnost]] – [[aproksimacijski polinom]] – [[arabske številke]] – [[arbelos]] – [[Louis François Antoine Arbogast|Arbogast, Louis François Antoine]] – [[Raymond Clare Archibald|Archibald, Raymond Clare]] – [[Cahit Arf|Arf, Cahit]] – [[Arfova invarianta]] – [[Jean-Robert Argand|Argand, Jean-Robert]] – {{sopomenka|[[Argandov diagram]]}} – <!-- == kompleksna ravnina --> {{sopomenka|[[Argandova ravnina]]}} – <!-- == kompleksna ravnina --> [[argument (kompleksna analiza)]] – [[argument funkcije]] – [[Arhimed]] – [[arhimedična lastnost]] – [[Arhimedov aksiom]] – [[Arhimedov dvojček]] – [[Arhimedov kvadruplet]] – [[Arhimedov palimpsest]] – [[Arhimedov problem goveda]] – [[Arhimedova grupa]] – [[Arhimedova spirala]] – [[arhimedska krožnica]] – [[arhimedska spirala]] – {{sopomenka|[[arhimedski dual]]}} – <!-- == Catalanovo telo --> [[arhimedski graf]] – [[arhimedsko telo]] – [[Arhit]] – [[Arhitova krivulja]] – [[Arhiv zgodovine matematike MacTutor]] – [[Jorijuki Arima|Arima, Jorijuki]] – [[Aristarh]] – [[Aristarhova neenakost]] – [[Aristej]] – [[Aristip]] – [[Aristotel]] – [[aritmetična funkcija]] – [[aritmetična množica]] – {{sopomenka|[[aritmetična operacija]]}} – <!-- == matematična operacija, računska operacija --> [[aritmetična sredina]] – [[aritmetična vrsta]] – [[aritmetični izraz]] – [[aritmetično zaporedje]] – [[aritmetično-geometrična sredina]] – [[aritmetika]] – [[aritmetika drugega reda]] – [[aritmetika prvega reda]] – [[argument]] – [[arkus kosekans]] – [[arkus kosinus]] – [[arkus kotangens]] – [[arkus sekans]] – [[arkus sinus]] – [[arkus tangens]] – [[armenske številke]] – [[Vladimir Igorjevič Arnold|Arnold, Vladimir Igorjevič]] – [[Nachman Aronszajn|Aronszajn, Nachman]] – [[Aronszajn-Smithov izrek]] – [[Aronszajnovo drevo]] – [[Aronszajnova premica]] – [[Arrowsov paradoks]] – [[Emil Artin|Artin, Emil]] – [[Michael Artin|Artin, Michael]] – [[Aryabhata I.]] – [[Cesare Arzelà|Arzelà, Cesare]] – [[Cecco d'Ascoli|d'Ascoli, Cecco]] – [[Giulio Ascoli|Ascoli, Giulio]] – [[asimetrični graf]] – [[asimptota]] – [[asimptotična funkcija]] – [[asimptotična razširitev]] – [[asimptotična točka]] – [[asimptotičnost]] – [[asimptotski zapis]] – [[Richard Askey|Askey, Richard]] – [[asociaeder]] – [[asociativnost]] – [[asociativna algebra]] – [[astroida]] – [[astronomija]] – [[Valerij Nikolajevič Ašihmin|Ašihmin, Valerij Nikolajevič]] – [[Atal z Rodosa]] – [[Atbasheva števka]] – [[Michael Francis Atiyah|Atiyah, Michael Francis]] – [[Atiyah-Singerjev indeksni izrek]] – [[atlas (topologija)]] – [[atraktor]] – [[atriftaloida]] – [[George Atwood|Atwood, George]] – [[Avtolik]] – [[avtomatično dokazovanje izrekov]] – [[avtomorfizem]] – [[avtomorfizem grafa]] – [[avtomorfizem grupe]] – [[avtomorfna funkcija]] – [[avtomorfno število]] – [[azteški romb]] – == B == [[babilonska matematika]] – [[babilonska metoda]] – <!-- Heronova metoda --> [[babilonske številke]] – [[Charles Babbage|Babbage, Charles]] – [[Albert Victor Bäcklund|Bäcklund, Albert Victor]] – [[Reinhold Baer|Baer, Reinhold]] – [[Baer-Speckerjeva grupa]] – <!-- Speckerjeva grupa --> [[Baer-Suzukijev izrek]] – [[Baerjev kolobar]] – [[Baerjeva grupa]] – [[al-Bagdadi]] – [[David Harold Bailey|Bailey, David Harold]] – [[Borweinov integral]] - [[Bailey-Borwein-Plouffejeva formula]] – <!-- formula BBP, Ploffejeva formula --> [[René-Louis Baire|Baire, René-Louis]] – [[Baireova mera]] – [[Alan Baker|Baker, Alan]] – [[Henry Frederick Baker|Baker, Henry Frederick]] – [[Baker-Campbell-Hausdorffova formula]] – [[Bernardino Baldi|Baldi, Bernardino]] – [[Johann Jakob Balmer|Balmer, Johann Jakob]] – [[Stefan Banach|Banach, Stefan]] – [[Banach-Alaoglujev izrek]] – [[Banach-Mazurjev izrek]] – [[Banach-Mazurjeva igra]] – [[Banach-Schauderjev izrek]] – [[Banach-Steinhausov izrek]] – [[Banach-Stonov izrek]] – [[Banachov izrek o negibni točki]] – [[Banachov prostor]] – [[Banachova algebra]] – [[Banachova limita]] – [[Banachova mera]] – [[Tadeusz Banachiewicz|Banachiewicz, Tadeusz]] – [[Thomas Banchoff|Banchoff, Thomas]] – [[Leon Bankoff|Bankoff, Leon]] – [[Bankoffov kvadruplet]] – [[Bankoffova krožnica]] – [[Edward Joseph Barbeau|Barbeau, Edward Joseph]] – [[Grigory Isaakovich Barenblatt|Barenblatt, Grigory Isaakovich]] – [[baricentrične koordinate (matematika)|baricentrične koordinate]] – [[Peter Barlow (matematik)|Barlow, Peter]] – [[Ernest William Barnes|Barnes, Ernest William]] – [[Barnesov integral]] – [[Nils Aall Barricelli|Barricelli, Nils Aall]] – [[Isaac Barrow|Barrow, Isaac]] – [[John David Barrow|Barrow, John David]] – [[Thomas Bartholin|Bartholin, Thomas]] – [[barvanje grafa]] – [[baselski problem]] – [[Vladimir Batagelj|Batagelj, Vladimir]] – [[Paul Trevier Bateman|Bateman, Paul Trevier]] – [[Bateman-Hornova domneva]] – [[Baudhajana]] – [[Andrej Bauer|Bauer, Andrej]] – [[baza (linearna algebra)]] – [[bazni vektor]] – [[Andrew Beal|Beal, Andrew]] – [[Bealova domneva]] – [[Beattyjev izrek]] – [[Isaac Beeckman|Beeckman, Isaac]] – [[Aleksander Aleksandrovič Bejlinson|Bejlinson, Aleksander Aleksandrovič]] – [[Eric Temple Bell|Bell, Eric Temple]] – [[Bellova vrsta]] – [[Bellovo število]] – [[Giusto Bellavitis|Bellavitis, Giusto]] – [[Richard Ernest Bellman|Bellman, Richard Ernest]] – [[Eugenio Beltrami|Beltrami, Eugenio]] – [[Daniel Bernoulli|Bernoulli, Daniel]] – [[Jakob Bernoulli I.|Bernoulli I., Jakob]] – [[Bernoullijev poskus]] – [[Jakob Bernoulli II.|Bernoulli II., Jakob]] – [[Johann Bernoulli I.|Bernoulli I., Johann]] – [[Johann Bernoulli II.|Bernoulli II., Johann]] – [[Johann Bernoulli III.|Bernoulli III., Johann]] – [[Nicholas Bernoulli I.|Bernoulli I., Nicholas]] – [[Nicholas Bernoulli II.|Bernoulli II., Nicholas]] – [[Bernoullijeva lemniskata]] – [[Bernoullijevi polinomi]] – [[Bernoullijevo število]] – [[Bernstein-von Misesov izrek]] – [[Bernsteinov polinom]] – [[Joseph Louis François Bertrand|Bertrand, Joseph Louis François]] – [[Bertrandova domneva]] – [[besedni problem za grupe]] – [[Friedrich Wilhelm Bessel|Bessel, Friedrich Wilhelm]] – [[Besslova funkcija]] – [[Besslova transformacija]] – [[Bézierov trikotnik]] – [[Bézierov zlepek]] – [[Bézierova krivulja]] – [[Bézierova površina]] – [[Abraham Samojlovič Bezikovič|Bezikovič, Abraham Samojlovič]] – [[Étienne Bézout|Bézout, Étienne]] – [[Bézoutov izrek]] – [[Bézoutov kolobar]] – [[Bézoutova enakost]] – [[Bézoutova matrika]] – [[Bhaskara]] – <!-- Bhaskara II. --> [[Bhaskara I.]] – {{sopomenka|[[Bhaskara II.]]}} – <!-- == Bhaskara --> [[Giuseppe Biancani|Biancani, Giuseppe]] – [[Luigi Bianchi|Bianchi, Luigi]] – [[bicentrični enakokraki trapez]] – [[bicentrični mnogokotnik]] – [[bicentrični trikotnik]] – [[bicentrični štirikotnik]] – [[Bieberbachova domneva]] – {{sopomenka|[[bigraf]]}} – <!-- == dvodelni graf --> [[bifurkacija]] – [[Norman Linstead Biggs|Biggs, Norman Linstead]] – [[biharmonična enačba]] – {{sopomenka|[[bijekcija]]}} – <!-- == bijektivna preslikava --> [[bijektivnost]] – [[bijektivna preslikava]] – [[bijektivni dokaz]] – [[bikompleksno število]] – [[bikupola (geometrija)|bikupola]] – [[bikvadrat]] – {{sopomenka|[[bikvadratno število]]}} – <!-- == četrta potenca, teseraktno število --> [[bikvaternion]] – [[bilinearna forma]] – [[bilinearna preslikava]] – [[binarna matrika]] – <!-- dvojiška matrika --> [[binarna operacija]] – {{sopomenka|[[binarni logaritem]]}} – <!-- == dvojiški logaritem --> [[binarni operator]] – [[Jacques Philippe Marie Binet|Binet, Jacques Philippe Marie]] – [[Binet-Cauchyjeva enakost]] – [[R. H. Bing|Bing, R. H.]] – [[Bing-Borsukova domneva]] – {{sopomenka|[[binom]]}} – <!-- == dvočlenik --> [[binomska formula]] – [[binomska porazdelitev]] – [[binomski koeficient]] – [[binomski izrek]] – {{sopomenka|[[binomski simbol]]}} – <!-- == binomski koeficient --> [[binormala]] – [[Bion Abderski]] – [[Jean-Baptiste Biot|Biot, Jean-Baptiste]] – {{sopomenka|[[bipartitni graf]]}} – <!-- == dvodelni graf --> [[bipiramida]] – [[biprisekanost]] – [[biracionalna geometrija]] – [[Bryan John Birch|Birch, Bryan John]] – [[Birch-Swinnerton-Dyerjeva domneva]] – [[al-Biruni]] – [[bisekcija]] – [[bisekcija (numerična metoda)]] – {{sopomenka|[[bisektrisa]]}} – <!-- == simetrala kota, razpolovnica --> [[bistvena singularnost]] – [[bitna negacija]] – [[bivektor]] – <!-- 2-vektor --> [[Danilo Blanuša|Blanuša, Danilo]] – [[Blanušev graf]] – [[bločna matrika]] – [[bločna diagonalna matrika]] – [[bločna tridiagonalna matrika]] – [[Marko Boben|Boben, Marko]] – {{sopomenka|[[bogato število]]}} – <!-- == obilno število --> [[Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov|Bogoljubov, Nikolaj Nikolajevič]] – [[Neda Bokan|Bokan, Neda]] – [[Farkas Wolfgang Bolyai|Bolyai, Farkas Wolfgang]] – [[János Bolyai|Bolyai, János]] – [[Oskar Bolza|Bolza, Oskar]] – [[Bolzova ploskev]] – [[Bernard Bolzano|Bolzano, Bernard]] – {{sopomenka|[[Bolzano-Cauchyjev izrek]]}} – <!-- Bolzanov izrek, == izrek o vmesni vrednosti --> [[Bolzano-Weierstrassov izrek]] – {{sopomenka|[[Bolzanov izrek]]}} – <!-- Bolzano-Cauchyjev izrek, == izrek o vmesni vrednosti --> [[Rafael Bombelli|Bombelli, Rafael]] – [[Enrico Bombieri|Bombieri, Enrico]] – [[Bombieri-Friedlander-Iwaniecov izrek]] – [[George Boole|Boole, George]] – [[Boolova algebra]] – [[Boolova matrika]] – [[James Booth (matematik)|Booth, James]] – [[Boothova lemniskata]] – [[Guido Bonati|Bonati, Guido]] – [[John Adrian Bondy|Bondy, John Adrian]] – [[Bondy-Chvátalov izrek]] – [[Carlo Emilio Bonferroni|Bonferroni, Carlo Emilio]] – [[Richard Ewen Borcherds|Borcherds, Richard Ewen]] – [[Émile Borel|Borel, Émile]] – [[Borel-Cantellijeva lema]] – [[Borel-Carathéodoryjev izrek]] – [[Borelova lema]] – [[Borelova mera]] – [[Borelova množica]] – [[Borelova vsota]] – [[Giovanni Alfonso Borelli|Borelli, Giovanni Alfonso]] – [[Karol Borsuk|Borsuk, Karol]] – [[Borsukova domneva]] – [[Borsuk-Ulamov izrek]] – [[Peter Borwein|Borwein, Peter]] – [[Radž Čandra Bose|Bose, Radž Čandra]] – [[Ruđer Josip Bošković|Bošković, Ruđer Josip]] – [[Raoul Bott|Bott, Raoul]] – [[Jean Claude Bouquet|Bouquet, Jean Claude]] – [[Bourbaki]] – [[Nicolas Bourbaki|Bourbaki, Nicolas]] – [[Jean Bourgain|Bourgain, Jean]] – [[Joseph Valentin Boussinesq|Boussinesq, Joseph Valentin]] – [[Nathaniel Bowditch|Bowditch, Nathaniel]] – [[Christoffel Jacob Bouwkamp|Bouwkamp, Christoffel Jacob]] – [[Carl Benjamin Boyer|Boyer, Carl Benjamin]] – [[Thomas Bradwardine|Bradwardine, Thomas]] – [[brahistohrona]] – [[Brahmagupta]] – [[Brahmagupta-Fibonaccijeva enakost]] – [[Brahmaguptov izrek]] – [[Brahmaguptov polinom]] – [[Brahmaguptova enačba]] – [[Brahmaguptova enakost]] – [[Brahmaguptova matrika]] – [[Nikolaj Dimitrijevič Brašman|Brašman, Nikolaj Dimitrijevič]] – [[Richard Brauer|Brauer, Richard]] – [[Brauer-Fowlerjev izrek]] – [[Brauer-Nesbittov izrek]] – [[Brauer-Sieglov izrek]] – [[Brauer-Suzukijev izrek]] – [[Brauerjev izrek o induciranih karakterjih]] – [[Brauerjeva algebra]] – [[Brauerjeva grupa]] – [[Brauerjevi glavni izreki]] – [[Brauerjevo drevo]] – [[Richard Peirce Brent|Brent, Richard Peirce]] – [[Matej Brešar|Brešar, Matej]] – [[Charles Julien Brianchon|Brianchon, Charles Julien]] – [[Brianchonov izrek]] – [[Henry Briggs|Briggs, Henry]] – {{sopomenka|[[Briggsov logaritem]]}} – <!-- == desetiški logaritem --> [[Alexander von Brill|Brill, Alexander von]] – [[Raymond Woodard Brink|Brink, Raymond Woodard]] – [[Charles Auguste Briot|Briot, Charles Auguste]] – [[Nikolaj Ivanovič Briš|Briš, Nikolaj Ivanovič]] – [[Brizon]] – [[brodnikov problem]] – [[Luitzen Egbertus Jan Brouwer|Brouwer, Luitzen Egbertus Jan]] – [[Brouwerjev izrek o negibni točki]] – [[Brouwerjeva funkcija beta]] – [[Bruce Carl Berndt|Berndt, Bruce Carl]] – [[Viggo Brun|Brun, Viggo]] – [[Brunova konstanta]] – [[Giordano Bruno|Bruno, Giordano]] – [[Richard Arthur Buckingham|Buckingham, Richard Arthur]] – [[Bulletin of the American Mathematical Society]] – [[Viktor Jakovljevič Bunjakovski|Bunjakovski, Viktor Jakovljevič]] – [[Cesare Burali-Forti|Burali-Forti, Cesare]] – [[Stefan Burr|Burr, Stefan]] – == C == [[C*-algebra]] – [[Eugène Cahen|Cahen, Eugène]] – [[Cahenova konstanta]] – [[Eugenio Calabi|Calabi, Eugenio]] – {{sopomenka|[[Calabi-Jaujev prostor]]}} – [[Calabi-Jaujeva mnogoterost]] – [[Calabijev trikotnik]] – [[Peter Jephson Cameron|Cameron, Peter Jephson]] – [[Cameron-Erdőseva domneva]] – [[Johannes Campanus|Campanus, Johannes]] – [[John Edward Campbell|Campbell, John Edward]] – [[Philip Candelas|Candelas, Philip]] – [[Francesco Paolo Cantelli|Cantelli, Francesco Paolo]] – [[Cantor]] – [[Georg Ferdinand Cantor|Cantor, Georg Ferdinand]] – [[Cantorjev diagonalni dokaz]] – [[Cantorjev izrek]] – [[Cantorjev paradoks]] – [[Cantorjev prah]] – [[Cantorjev prostor]] – [[Cantorjeva funkcija]] – [[Cantorjeva hiperkocka]] – [[Cantorjeva kocka]] – [[Cantorjeva množica]] – [[Cantorjeva porazdelitev]] – [[Cantorjevo praštevilo]] – [[Cantorjevo število]] – [[Constantin Carathéodory|Carathéodory, Constantin]] – [[Carlemanova matrika]] – [[Lennart Axel Edvard Carleson|Carleson, Lennart Axel Edvard]] – [[Carlesonova mera]] – [[Robert Daniel Carmichael|Carmichael, Robert Daniel]] – [[Carmichaelov izrek]] – [[Carmichaelova domneva o Eulerjevi funkciji fi]] – [[Carmichaelova funkcija]] – [[Carmichaelovo število]] – [[Manfredo do Carmo|Carmo, Manfredo do]] – [[Élie Joseph Cartan|Cartan, Élie Joseph]] – [[Cartanova matrika]] – [[Cartanova podalgebra]] – [[Henri Paul Cartan|Cartan, Henri Paul]] – [[Mary Lucy Cartwright|Cartwright, Mary Lucy]] – [[John William Scott Cassels|Cassels, John William Scott]] – [[Giovanni Domenico Cassini|Cassini, Giovanni Domenico]] – {{sopomenka|[[Cassinijev oval]]}} – <!-- == Cassinijeva jajčnica --> [[Cassinijeva jajčnica]] – [[casus irreducibilis]] – [[Eugène Charles Catalan|Catalan, Eugène Charles]] – [[Catalanova domneva]] – {{sopomenka|[[Catalanova funkcija beta]]}} – <!-- == Diirichletova funkcija beta --> [[Catalanova konstanta]] – [[Catalanovo število]] – [[Catalanovo telo]] – [[Pietro Antonio Cataldi|Cataldi, Pietro Antonio]] – [[Augustin Louis Cauchy|Cauchy, Augustin Louis]] – [[Cauchy-Binetova formula]] – [[Cauchy-Eulerjeva enačba]] – {{sopomenka|[[Cauchy-Lorentzeva porazdelitev]]}} – <!-- == Cauchyjeva porazdelitev --> [[Cauchy-Riemannovi diferencialni enačbi]] – {{sopomenka|[[Cauchy-Schwarzeva neenakost]]}} – <!-- == neenakost Cauchyja-Bunjakovskega --> [[Cauchyjev indeks]] – [[Cauchyjev integralski izrek]] – [[Cauchyjev izrek]] – [[Cauchyjev kondenzacijski kriterij]] – [[Cauchyjev kriterij]] – [[Cauchyjev pogoj]] – [[Cauchyjev problem]] – [[Cauchyjev produkt]] – [[Cauchyjeva funkcionalna enačba]] – [[Cauchyjeva glavna vrednost]] – [[Cauchyjeva integralska formula]] – [[Cauchyjeva matrika]] – [[Cauchyjeva porazdelitev]] – [[Cauchyjevo zaporedje]] – [[Bonaventura Francesco Cavalieri|Cavalieri, Bonaventura Francesco]] – {{sopomenka|[[Cavalierijev izrek]]}} – <!-- == Cavalierijevo načelo --> [[Cavalierijeva kvadraturna formula]] – [[Cavalierijevo načelo]] – [[Arthur Cayley|Cayley, Arthur]] – [[Cayley-Dicksonova konstrukcija]] – [[Cayley-Hamiltonov izrek]] – [[Cayley-Mengerjeva determinanta]] – [[Cayleyjev graf]] – [[Cayleyjev izrek]] – {{sopomenka|[[Cayleyjev sekstet]]}} – <!-- == Cayleyjeva sekstika --> [[Cayleyjeva algebra]] – [[Cayleyjeva formula]] – [[Cayleyjeva sekstika]] – [[Cayleyjeva tabela]] – [[Cayleyjevo število]] – [[cel kolobar]] – [[cela funkcija]] – [[cela racionalna funkcija]] – [[celi del]] – [[celica (geometrija)|celica]] – [[celo število]] – [[celoštevilska kompleksnost]] – [[celoštevilčna matrika]] – {{sopomenka|[[celoštevilska particija]]}} – <!-- == particija (teorija števil) --> [[celoštevilska razcepitev]] – [[celoštevilski graf]] – <!-- integralni graf --> [[celoštevilski polinom]] – [[celoštevilski trikotnik]] – [[celoštevilsko zaporedje]] – <!-- zaporedje celih števil --> [[center]] – {{sopomenka|[[centralni binomski koeficient]]}} – <!-- == središčni binomski koeficient --> [[centroid]] – [[Ernesto Cesàro|Cesàro, Ernesto]] – [[Cesàrov izrek]] – [[Cesàrova enačba]] – [[Cesàrova sredina]] – [[Cesàrova vsota]] – [[Giovanni Ceva|Ceva, Giovanni]] – [[Cevov izrek]] – [[Cevov krog]] – [[Cevov trikotnik]] – [[Cevova daljica]] – [[Cevova trisektrisa]] – [[Chaitinova konstanta]] – [[David Gawen Champernowne|Champernowne, David Gawen]] – [[Champernownova konstanta]] – [[Sydney Chapman (matematik)|Chapman, Sydney]] – [[Charlierovi polinomi]] – [[Michel Chasles|Chasles, Michel]] – [[Demetrios Christodoulou|Christodoulou, Demetrios]] – [[Alonzo Church|Church, Alonzo]] – [[Church-Rosserjev izrek]] – [[Church-Turing-Deutschevo načelo]] – <!-- načelo CTD --> [[Church-Turingova teza]] – [[Churchev izrek]] – [[Václav Chvátal|Chvátal, Václav]] – [[Chvátalov graf]] – [[cifra]] – [[cikel (teorija grafov)|cikel]] – [[cikel (graf)]] – [[ciklična grupa]] – [[ciklična permutacija]] – [[ciklična simetrija v treh razsežnostih]] – [[ciklični graf]] – [[ciklično število]] - [[cikloida]] – {{sopomenka|[[ciklometrična funkcija]]}} – <!-- == krožna funkcija --> [[ciklometrično število]] – [[ciklotomski polinom]] – [[ciklotomsko celo število]] – [[cilinder (geometrija)|cilinder]] – [[cilindrični koordinatni sistem]] – [[ciljna funkcija]] – [[cirkulantni graf]] – <!-- krožni graf --> [[cisoida]] – [[Rudolf Julius Emmanuel Clausius|Clausius, Rudolf Julius Emmanuel]] – [[Clayjev matematični inštitut]] – [[Clenshaw-Curtisova kvadratura]] – [[Alfred Hoblitzelle Clifford|Clifford, Alfred Hoblitzelle]] – [[Cliffordova teorija]] – [[William Kingdon Clifford|Clifford, William Kingdon]] – [[Clifford-Kleinova forma]] – [[Cliffordov izrek o posebnih deliteljih]] – [[Cliffordov torus]] – [[Cliffordova algebra]] – [[Cliffordova vzporednost]] – [[James Cockle|Cockle, James]] – [[Cohnov kriterij nerazcepnosti]] – [[Lothar Collatz|Collatz, Lothar]] – [[Collatzeva domneva]] – [[John Colson|Colson, John]] – [[John Bligh Conway|Conway, John Bligh]] – [[John Horton Conway|Conway, John Horton]] – [[Conwayjev zapis verižnih puščic]] – [[Conwayjeva grupa]] – [[Conwayjeva notacija poliedrov]] – [[Conwayjeva verižna puščica]] – [[Conwayjevo zaporedje]] – [[Arthur Herbert Copeland|Copeland, Arthur Herbert]] – [[Copeland-Erdőseva konstanta]] – [[Celso Costa|Costa, Celso]] – [[Costova ploskev]] – [[Roger Cotes|Cotes, Roger]] – [[Cotesova spirala]] – [[Cours d'Analyse]] – [[Harold Scott MacDonald Coxeter|Coxeter, Harold Scott MacDonald]] – [[Coxeter-Dinkinov diagram]] – [[Coxeterjev element]] – [[Coxetrov graf]] – [[Coxeterjeva grupa]] – [[Coxeterjeva matrika]] – [[Coxeterjeva notacija]] – {{sopomenka|[[Coxeterjevo število]]}} – [[Gabriel Cramer|Cramer, Gabriel]] – [[Cramerjev izrek]] – [[Cramerjev paradoks]] – [[Cramerjevo pravilo]] – [[Harald Cramér|Cramér, Harald]] – {{sopomenka|[[Cramér-von Misesov kriterij]]}} – <!-- == Cramér–von Misesov test --> [[Cramér–von Misesov test]] – <!-- Cramér–von Misesov kriterij --> [[Cramérjeva domneva]] – [[August Leopold Crelle|Crelle, August Leopold]] – [[Crelleova revija]] – <!-- Journal für die Reine und Angewandte Mathematik --> [[James Cullen (matematik)|Cullen, James]] – [[Cullenovo praštevilo]] – [[Cullenovo število]] – [[Haskell Brooks Curry|Curry, Haskell Brooks]] – [[Curryjev paradoks]] – [[Dragoš Cvetković|Cvetković, Dragoš]] – == Č == [[Sunčica Čanić|Čanić, Sunčica]] – [[Čang Heng]] – [[čas Ljapunova]] – [[časovni integral]] – [[časovni odvod]] – <!-- odvod po času --> [[če - potem]] – [[če in le če]] – [[če in samo če]] – [[Pafnuti Lvovič Čebišov|Čebišov, Pafnuti Lvovič]] – [[Čebišov-Markov-Stieltjesove neenakosti]] – [[Eduard Čech|Čech, Eduard]] – [[Čen Džing Ran]] – [[Čenovo praštevilo]] – [[Šing-Šen Čern|Čern, Šing-Šen]] – [[Miran Černe|Černe, Miran]] – [[četrta potenca]] – <!-- bikvadratno število, teseraktno število --> [[četrtina]] – [[četverec]] – [[četverica]] – [[četversko število]] – <!-- tetraedrsko število --> [[četverokotnik]] – [[Či-Hong Sun]] – [[Čin Čiu Šaj]] – [[Čin Džjušao]] – [[činitelj]] – [[čista matematika]] – [[Či-Vei Sun]] – [[člen]] – [[Sarvadaman Čovla|Čovla, Sarvadaman]] – [[Čovla-Mordellov izrek]] – [[črta]] – {{sopomenka|[[Ču Čung Či]]}} – <!-- == Ču Čungdži --> [[Ču Čungdži]] – <!-- Ču Čung Či --> {{sopomenka|[[Ču Šidžije]]}} – <!-- == Džu Šidžje --> [[čudno število]] – <!-- en: weird number --> [[Lev Aleksejevič Čudov|Čudov, Lev Aleksejevič]] – == D == [[Marcos Dajczer|Dajczer, Marcos]] – [[daljica]] – [[David van Dantzig|Dantzig, David van]] – [[Jean Gaston Darboux|Darboux, Jean Gaston Darboux]] – [[Darbouxjev integral]] – [[Darbouxjev vektor]] – [[Harold Davenport|Davenport, Harold]] – [[Robert James MacGregor Dawson|Dawson, Robert James MacGregor]] – [[de Bruijn-Newmanova konstanta]] – [[Augustus De Morgan|De Morgan, Augustus]] – [[De Morganova medalja]] – [[De Morganovi zakoni]] – [[Vera Winitzky de Spinadel|de Spinadel, Vera Winitzky]] – {{sopomenka|[[decimalni del]]}} – <!-- ulomljeni del --> {{sopomenka|[[decimalni številski sistem]]}} – <!-- == desetiški številski sistem --> {{sopomenka|[[decimalno število]]}} – <!-- == desetiški ulomek --> [[Julius Wilhelm Richard Dedekind|Dedekind, Julius Wilhelm Richard]] – [[Dedekindov presek]] – [[Dedekindov rez]] – [[Dedekindova funkcija zeta]] – [[Dejnostrat]] – [[Italo José Dejter|Dejter, Italo José]] – [[Dejterov graf]] – [[Théophile Ernest de Donder|De Donder, Théophile Ernest]] – {{sopomenka|[[deficientno število]]}} – <!-- == nezadostno število --> {{sopomenka|[[definibilno število]]}} – <!-- == določljivo število --> [[definicija]] – [[definicijsko območje]] – [[definitnost]] – [[Carl Ferdinand Degen|Degen, Carl Ferdinand]] – [[Max Wilhelm Dehn|Dehn, Max Wilhelm]] – [[Dehn-Nielsenov izrek]] – [[Dehn-Sommervilleove enačbe]] – [[Dehnov algoritem]] – [[Dehnov zasuk]] – [[Dehnova invarianta]] – [[Dehnova kirurgija]] – [[Dehnova lema]] – [[Dehnova ravnina]] – [[Dejnostrat]] – [[dekaeder]] – [[Pierre Deligne|Deligne, Pierre]] – [[delitelj]] – [[delitelj niča]] – {{sopomenka|[[delitelj ničle]]}} – <!-- == delitelj niča --> [[delitev daljice]] – [[deljenje]] – [[deljenje z nič]] – {{sopomenka|[[deljenje z ostankom]]}} – <!-- == deljenje --> [[deljivost]] – [[deljivost (teorija kolobarjev)]] – [[deljivost brez kvadrata]] – [[delna množica]] – [[delna vsota]] – [[delno izračunljiva množica]] – [[delno urejena množica]] – [[delovanje grupe]] – {{sopomenka|[[delski problem]]}} – <!-- == podvojitev kocke, problem podvojitve kocke --> [[Delta (revija)|Delta]] – [[deltaeder]] – [[deltoid]] – [[deltoida]] – [[deltoidni heksekontaeder]] – [[deltoidni ikozitetraeder]] – [[Giovanni Demisiani|Demisiani, Giovanni]] – [[deranžma]] - [[René Descartes|Descartes, René]] – [[Descartesov list]] – [[Descartesov oval]] – {{sopomenka|[[Descartesova jajčnica]]}} – <!-- == Descartesov oval --> {{sopomenka|[[deset]]}} – <!-- == 10 (število) --> {{sopomenka|[[deseterokotnik]]}} – <!-- == desetkotnik --> {{sopomenka|[[deseterokotniško število]]}} – <!-- == desetkotniško število --> [[desetica]] – [[desetina]] – [[desettisočkotnik]] – [[desetiški logaritem]] – <!-- Briggsov logaritem --> [[desetiški logaritem števila 2]] – {{sopomenka|[[desetiški številski sestav]]}} – <!-- == desetiški številski sistem --> [[desetiški številski sistem]] – [[desetiški ulomek]] – {{sopomenka|[[desetiško število]]}} – <!-- == desetiški ulomek --> [[desetkotnik]] – <!-- deseterokotnik --> [[desetkotniško število]] – <!-- deseterokotniško število --> [[desetstrana bipiramida]] – [[desetstrana prizma]] – [[desni odvod]] – [[determinanta]] – {{sopomenka|[[devet]]}} – <!-- == 9 (število) --> {{sopomenka|[[devetdeset]]}} – <!-- == 90 (število) --> [[devetdesetkotnik]] – {{sopomenka|[[deveterokotnik]]}} – <!-- == devetkotnik --> {{sopomenka|[[deveterokotniško število]]}} – <!-- == devetkotniško število --> [[devetina]] – [[Devetinpetdeset ikozaedrov]] – [[devetiški številski sistem]] – [[devetkotnik]] – <!-- deveterokotnik --> [[devetkotniško število]] – <!-- deveterokotniško število --> {{sopomenka|[[devetnajst]]}} – <!-- == 19 (število) --> [[devetnajstkotnik]] – [[devetstrana prizma]] – [[Vladimir Devidé|Devidé, Vladimir]] – [[Keith Devlin|Devlin, Keith]] – [[Michel Marie Deza|Deza, Michel Marie]] – [[diadični monoid]] – [[diagonala]] – <!-- prekotnica --> [[diagonalna matrika]] – [[diagram stelacije]] – {{sopomenka|[[diameter]]}} – <!-- == premer --> [[diara (geometrija)|diara]] – <!-- vesica piscis --> [[Leonard Eugene Dickson|Dickson, Leonard Eugene]] – [[Dicksonova domneva]] – [[diedrska grupa]] – [[diedrska grupa reda 6]] – [[diedrska grupa reda 8]] – [[diedrska simetrija]] – [[diedrska simetrija v treh razsežnostih]] – [[diedrski kot]] – [[difeomorfizem]] – [[difeomorfizem Anosova]] – {{sopomenka|[[diferenca]]}} – <!-- == razlika --> {{sopomenka|[[diferenciabilna funkcija]]}} – <!-- == odvedljiva funkcija --> {{sopomenka|[[diferenciabilna mnogoterost]]}} – <!-- == odvedljiva mnogoterost --> {{sopomenka|[[diferenciabilna preslikava]]}} – <!-- == odvedljiva preslikava --> [[diferencial (matematika)|diferencial]] – [[diferencial funkcije]] – [[diferencialna algebra]] – [[diferencialna enačba]] – [[diferencialna forma]] – [[diferencialna Galoisova teorija]] – [[diferencialna geometrija]] – [[diferencialna geometrija krivulj]] – [[diferencialna struktura]] – [[diferencialna topologija]] – [[diferencialni operator]] – [[diferencialni račun]] – [[difuzijska enačba]] – [[Thomas Digges|Digges, Thomas]] – [[digitalna topologija]] – {{sopomenka|[[usmerjeni graf|digraf]]}} – <!-- == usmerjeni graf --> [[dilogaritem]] – {{sopomenka|[[dimenzija]]}} – <!-- == razsežnost (vektorski prostor) --> [[dinamični biljardi]] – [[dinamični pravokotnik]] – [[dinamični sestav]] – [[dinamični sistem]] – [[Jevgenij Borisovič Dinkin|Dinkin, Jevgenij Borisovič]] – [[Dinkinov diagram]] – [[Diofant]] – [[diofantska analiza]] – [[diofantska enačba]] – [[diofantska množica]] – [[Diokles]] – [[Dioklesova cisoida]] – [[Dionisidor]] – {{sopomenka|[[dipiramida]]}} – <!-- == bipiramida --> [[Gabriel Andrew Dirac|Dirac, Gabriel Andrew]] – {{sopomenka|[[Diracov izrek]]}} – <!-- == Hamiltonova pot --> [[Paul Adrien Maurice Dirac|Dirac, Paul Adrien Maurice]] – [[Diracova funkcija delta]] – [[direktni produkt]] – [[direktrisa]] – [[Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet|Dirichlet, Johann Peter Gustav Lejeune]] – [[Dirichletov integral]] – [[Dirichletov izrek]] – [[Dirichletov izrek o aritmetičnih zaporedjih]] – [[Dirichletov izrek o enotah]] – [[Dirichletov karakter]] – [[Dirichletov praštevilski izrek]] – [[Dirichletova L-funkcija]] – [[Dirichletova funkcija beta]] – [[Dirichletova funkcija eta]] – [[Dirichletova funkcija lambda]] – [[Dirichletova konvolucija]] – [[Dirichletova vrsta]] – [[Dirichletovo jedro]] – [[disdiakisni triakontaeder]] – [[disfenoid]] – [[disjunktna unija grafov]] – [[disjunktni množici]] – <!-- tuji množici --> [[diskretna Fourierova transformacija]] – [[diskretna kosinusna transformacija]] – [[diskretna grupa]] – [[diskretna matematika]] – [[diskretna slučajna spremenljivka]] – [[diskretni logaritem]] – [[diskretni prostor]] – [[diskriminanta]] – [[diskriminantna analiza]] – [[distributivnost]] – [[divergenca]] – [[divergentna vrsta]] – {{sopomenka|[[DMFA]]}} – <!-- Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije --> [[Roland Lvovič Dobrušin|Dobrušin, Roland Lvovič]] – [[dodekaeder]] – [[dodekaedrski graf]] – [[dogovor o predznakih]] – [[matematični dokaz|dokaz]] – [[dokaz, da je 22/7 več kot π]] – [[dokaz Bertrandove domneve]] – [[dokaz s protislovjem]] – [[dokaz s sklepanjem]] – {{sopomenka|[[dokaz z indukcijo]]}} – <!-- == matematična indukcija --> [[dokaz z neskončnim spustom]] – [[dolga premica (topologija)]] – [[določljivo število]] – [[dolžina]] – [[dolžina loka]] – <!-- dolžina loka krivulje, rektifikacija krivulje --> {{sopomenka|[[dolžina loka krivulje]]}} – <!-- == dolžina loka, rektifikacija krivulje --> [[dolžinski element]] – [[domena (teorija kolobarjev)]] – [[domneva]] – [[domneva Bunjakovskega]] – [[domneva kontinuuma]] – [[domneva praštevilskih dvojčkov]] – [[Domninos]] – [[Simon Kirwan Donaldson|Donaldson, Simon Kirwan]] – [[Christian Andreas Doppler|Doppler, Christian Andreas]] – [[dotik (matematika)|dotik]] – [[dotikališče]] – [[dotikalnica]] – <!-- tangenta --> [[Jesse Douglas|Douglas, Jesse]] – [[drevo (teorija grafov)]] – [[drevo (teorija množic)]] – [[drevo (teorija števil)]] – [[drsna ravnina]]- {{sopomenka|[[drsna simetrija]]}} – <!-- == drsno zrcaljenje --> [[drsno zrcaljenje]] – [[druga ekscentričnost]] – [[druga izsrednost]] – [[Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije]] – [[družabno število]] – [[družina krivulj]] – [[družina politopov]] – [[Marcus du Sautoy|du Sautoy, Marcus]] – [[dualni polieder]] – [[dualni prostor]] – [[dualno število]] – [[dualnost (matematika)|dualnost]] – [[Jean Marie Constant Duhamel|Duhamel, Jean Marie Constant]] – [[duocilinder]] – <!-- dvojni valj --> [[duoprizma]] – <!-- dvojna prizma --> [[Charles Dupin|Dupin, Charles]] – [[Dupinova ciklida]] – [[Dupinova indikatrika]] – {{sopomenka|[[dva]]}} – <!-- == 2 (število) --> {{sopomenka|[[dvajset]]}} – <!-- == 20 (število) --> [[dvajsetkotnik]] – {{sopomenka|[[dvanajst]]}} – <!-- == 12 (število) --> [[dvanajsti koren števila 2]] – [[dvanajstkotnik]] – [[dvanajststrana prizma]] – [[dvočlena relacija]] – [[dvočlena operacija]] – [[dvočleni operator]] – {{sopomenka|[[dvočlenik]]}} – <!-- == binom --> [[dvodelni graf]] – [[dvojiška Golayjeva koda]] – [[dvojiška matrika]] – <!-- binarna matrika --> [[dvojiška oktaedrska simetrija]] – [[dvojiški logaritem]] – <!-- binarni logaritem --> {{sopomenka|[[dvojiški številski sestav]]}} – <!-- == dvojiški številski sistem --> [[dvojiški številski sistem]] – [[dvojiško zaporedje]] – [[dvojna fakulteta]] – {{sopomenka|[[dvojna prizma]]}} – <!-- == duoprizma --> [[dvojna rešetka]] – [[dvojni stožec]] – [[dvojni ulomek]] – {{sopomenka|[[dvojni valj]]}} – <!-- == duocilinder --> [[dvojno prisekavanje]] – [[dvojno stohastična matrika]] – [[dvokotnik]] – [[dvorazmerje]] – [[dvorazsežni prostor]] – [[Dynkinov diagram]] – [[Džu Šidžje]] – <!-- Ču Šidžije --> == E == [[e (matematična konstanta)|e]] – [[Samuel Earnshaw|Earnshaw, Samuel]] – [[Arthur Stanley Eddington|Eddington, Arthur Stanley]] – [[edinstveno praštevilo]] – [[Thomas Alva Edison|Edison, Thomas Alva]] – [[Jack Edmonds|Edmonds, Jack]] – [[Edmondsova matrika]] – [[Harold Mortimer Edwards|Edwards, Harold Mortimer]] – [[egipčanski trikotnik]] – [[egipčanski ulomek]] – [[Paul Ehrenfest|Ehrenfest, Paul]] – [[Charles Ehresmann|Ehresmann, Charles]] – [[Ehresmannova povezava]] – [[Albert Einstein|Einstein, Albert]] – [[Einsteinova uganka]] – [[David Eisenbud|Eisenbud, David]] – [[Luther Pfahler Eisenhart|Eisenhart, Luther Pfahler]] – [[Ferdinand Gotthold Max Eisenstein|Eisenstein, Ferdinand Gotthold Max]] – [[Eisenstein-Kroneckerjevo število]] – [[Eisensteinov ideal]] – [[Eisensteinov izrek]] – [[Eisensteinov kriterij]] – {{sopomenka|[[Eisensteinov recipročnostni zakon]]}} – <!-- == Eisensteinova recipročnost --> [[Eisensteinova recipročnost]] – <!-- Eisensteinov recipročnostni zakon --> [[Eisensteinova trojica]] – [[Eisensteinova vsota]] – [[Eisensteinove vrste]] – [[Eisensteinovo celo število]] – [[Eisensteinovo praštevilo]] – [[eksaktne trigonometrične vrednosti]] – [[ekscentričnost]] – <!-- == izsrednost --> [[eksplicitna funkcija]] – [[eksponent]] – [[eksponent matrike]] – [[eksponentna funkcija]] – [[eksponentni integral]] – <!-- integralna eksponentna funkcija --> [[ekstrem]] – [[ekstrem funkcije]] – [[ekstremalna kombinatorika]] – [[ekvipolentnost]] – [[ekvivalenčna relacija]] – [[ekvivalenčni razred]] – [[element (matematika)|element]] – {{sopomenka|[[element množice]]}} – <!-- element(matematika) --> [[elementarna algebra]] – [[elementarna funkcija]] – [[elementarna geometrija]] – [[elementarna specialna funkcija]] – [[elementarni dokaz]] – [[elipsa]] – [[elipsoid]] – [[eliptična funkcija]] – [[eliptična Gaussova vsota]] – [[eliptična geometrija]] – {{sopomenka|[[eliptična hiperboloida]]}} – <!-- == hiperboloid --> [[eliptična krivulja]] – [[eliptična parcialna diferencialna enačba]] – [[eliptični integral]] – [[eliptični logaritem]] – [[Noam David Elkies|Elkies, Noam David]] – [[Embree-Trefethenova konstanta]] – {{sopomenka|[[ena]]}} – <!-- == 1 (število) --> [[ena-forma]] – [[enačaj]] – [[enačba]] – [[enačba Čebišova]] – [[enačba četrte stopnje]] – [[enačba Ljapunova]] – [[enačba Markova]] – [[enačba pete stopnje]] – [[enačba tipa KPP]] – {{sopomenka|[[enajst]]}} – <!-- == 11 (število) --> [[enajstkotnik]] – [[enajststrana prizma]] – [[enakokotna spirala]] – [[enakokotni mnogokotnik]] – [[enakokraki trapez]] – [[enakokraki trikotnik]] – [[enakomerna konvergenca]] – [[enakomerna zveznost]] – [[enakostranični trikotnik]] – [[enakostranični mnogokotnik]] – [[enakostranični petkotnik]] – [[enakost (matematika)|enakost]] – [[enakoštevčno število]] – [[Encyclopedia of Mathematics]] – [[Encyclopedia of Triangle Centers]] – [[endomorfizem]] – [[eneaeder]] – [[Friedrich Engel (matematik)|Engel, Friedrich]] – [[Engelov razvoj]] – [[Engelova vrsta]] – [[Björn Engquist|Engquist, Björn]] – {{sopomenka|[[enica]]}} – <!-- == 1 (število) --> [[eniški številski sistem]] – [[Alfred Enneper|Enneper, Alfred]] – [[Enneperjeva ploskev]] – [[enočlena operacija]] – <!-- unarna operacija --> {{sopomenka|[[enočlenik]]}} – <!-- == monom --> [[enokotnik]] – [[enolična funkcija]] – [[enolična razcepitev]] – [[enorazsežne simetrijske grupe]] – [[enorazsežni prostor]] – [[enostavna grupa]] – [[enostavna Liejeva grupa]] – {{sopomenka|[[enostavni verižni ulomek]]}} – <!-- == verižni ulomek, navadni verižni ulomek, pravilni verižni ulomek --> [[enostavno povezani prostor]] – [[enota (matematika)|enota]] – [[enota (teorija kolobarjev)]] – [[enotina stopnica]] – {{sopomenka|[[enotni vektor]]}} – <!-- == enotski vektor --> [[enotno popolno število]] – [[enotska funkcija]] – [[enotska grupa]] – [[enotska hiperbola]] – [[enotska kocka]] – [[enotska krogla]] – [[enotska matrika]] – [[enotski interval]] – [[enotski krog]] – [[enotski ulomek]] – [[enotski vektor]] – {{sopomenka|[[enotski vektor smeri vektorja]]}} – <!-- == enotski vektor --> [[Federigo Enriques|Enriques, Federigo]] – [[Enriques-Kodairova razvrstitev ploskev]] – [[enumerativna geometrija]] – [[enumerativna kombinatorika]] – [[enumerativna teorija grafov]] – [[epicikloida]] – [[epispirala]] – [[epitrohoida]] – [[Eratosten]] – [[Eratostenovo rešeto]] – [[Eratostenovo sito]] – [[Paul Erdős|Erdős, Paul]] – [[Erdős-Borweinova konstanta]] – [[Erdős-Burrova domneva]] – [[Erdős-Faber-Lovászova domneva]] – [[Erdős-Grahamova domneva]] – [[Erdős-Gyárfásova domneva]] – [[Erdős-Heilbronnova domneva]] – [[Erdős-Kacev izrek]] – [[Erdős-Mengerjeva domneva]] – [[Erdős-Mordellova domneva]] – [[Erdős-Radov izrek]] – [[Erdős-Rubin-Taylorjeva domneva]] – [[Erdős-Stewartova domneva]] – [[Erdős-Strausova domneva]] – [[Erdős-Turanova domneva]] – [[Erdős-Wintnerjev izrek]] – [[Erdős-Woodsova domneva]] – [[Erdőseva domneva o deljivosti brez kvadrata]] – [[Erdősevo število]] – [[ergodičnost]] – [[ergodična teorija]] – [[Agner Krarup Erlang|Erlang, Agner Krarup]] – [[Erlangenski program]] – [[Ernest Benjamin Esclangon|Esclangon, Ernest Benjamin]] – [[William Esson|Esson, William]] – [[Andreas von Ettingshausen|Ettingshausen, Andreas von]] – [[Leonhard Euler|Euler, Leonhard]] – [[Euler-Boolova vsota]] – [[Euler-Darbouxjeva enačba]] – [[Euler-Maclaurinova formula]] – [[Euler-Maclaurinova metoda seštevanja]] – [[Euler-Mascheronijeva konstanta]] – {{sopomenka|[[Euler-Poincaréjeva karakteristika]]}} – <!-- == Eulerjeva karakteristika --> [[Euler-Poisson-Darbouxjeva enačba]] – {{sopomenka|[[Euler-Riemannova funkcija zeta]]}} – <!-- == Riemannova funkcija zeta --> [[Eulerjev diagram]] – [[Eulerjev disk]] – [[Eulerjev integral]] – [[Eulerjev izrek]] – [[Eulerjev izrek o poliedrih]] – [[Eulerjev izrek za vrtenje]] – [[Eulerjev kriterij]] – [[Eulerjev kvader]] – [[Eulerjev obrazec]] – [[Eulerjev obhod]] – [[Eulerjev polinom]] – [[Eulerjev produkt]] – [[Eulerjev sistem]] – [[Eulerjeva domneva]] – [[Eulerjeva enačba]] – [[Eulerjeva enačba četrte stopnje]] – [[Eulerjeva enakost štirih kvadratov]] – [[Eulerjeva funkcija]] – [[Eulerjeva funkcija fi]] – {{sopomenka|[[Eulerjeva funkcija gama]]}} – <!-- == funkcija gama --> [[Eulerjeva karakteristika]] – [[Eulerjeva mera]] – [[Eulerjeva opeka]] – [[Eulerjeva premica]] – {{sopomenka|[[Eulerjeva sumacijska metoda]]}} – <!-- == Eulerjeva vsota --> [[Eulerjeva srečna števila]] – [[Eulerjeva transformacija]] – [[Eulerjeva vsota]] – [[Eulerjevi koti]] – [[Eulerjevo število]] – {{sopomenka|[[eulerjevski logaritemski integral]]}} – <!-- == ordinatni logaritemski integral --> [[Max Euwe|Euwe, Max]] – [[Griffith Conrad Evans|Evans, Griffith Conrad]] – [[Lawrence Craig Evans|Evans, Lawrence Craig]] – [[Evdem]] – [[Evdoks]] – [[Evdoksova kampila]] – [[Evklid]] – [[Evklid-Eulerjev izrek]] – [[Evklid-Mullinovo zaporedje]] – [[Evklidov algoritem]] – {{sopomenka|[[Evklidova izreka]]}} – <!-- == izreka o katetah --> [[Evklidov izrek o praštevilih]] – [[Evklidova lema]] – [[Evklidovo število]] – [[evklidska geometrija]] – [[evklidska grupa]] – {{sopomenka|[[evklidska metrika]]}} – <!-- == evklidska razdalja --> [[evklidska norma]] – [[evklidska ravnina]] – [[evklidska razdalja]] – <!-- evklidska metrika --> [[evklidske ravnine v trirazsežnem prostoru]] – [[evklidski prostor]] – {{sopomenka|[[evklidski vektor]]}} – <!-- == vektor (matematika) --> [[evolventa]] – {{sopomenka|[[evolventa krožnice]]}} – <!-- == evolventa --> [[evoluta]] – [[Evropski matematični Kenguru]] – [[Evtokij]] – [[Exetrova točka]] – == F == [[Francesco Faà di Bruno|Faà di Bruno, Francesco]] – [[Faà di Brunova formula]] – [[faceta (matematika)|faceta]] – [[facetiranje]] – [[Ljudvig Dimitrijevič Faddejev|Faddejev, Ljudvig Dimitrijevič]] – [[faktor]] – [[faktoriela]] – [[faktorizacija]] – [[faktorska grupa]] – [[fakulteta (funkcija)|fakulteta]] – [[Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Koper]] – [[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani]] – [[Fakulteta za naravoslovje in matematiko v Mariboru]] – [[fakultetno praštevilo]] – [[Gerd Faltings|Faltings, Gerd]] – [[Gino Fano|Fano, Gino]] – [[Luigi Fantappiè|Fantappiè, Luigi]] – [[Fareyjevo zaporedje]] – [[Al-Farisi|Farisi, Al-]] – [[Jean Favard|Favard, Jean]] – [[Favardova konstanta]] – [[Ralph Jasper Faudree|Faudree, Ralph Jasper]] – [[Faulhaberjeva formula]] – [[Charles Louis Fefferman|Fefferman, Charles Louis]] – [[Mitchell Jay Feigenbaum|Feigenbaum, Mitchell Jay]] – [[Feigenbaumova konstanta]] – <!-- Feigenbaumovi konstanti --> [[Feigenbaumovi konstanti]] – [[Walter Feit|Feit, Walter]] – [[Vilim Srećko Feller|Feller, Vilim Srečko]] – [[Pierre de Fermat|Fermat, Pierre de]] – [[Fermatov izrek o mnogokotniških številih]] – [[Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku]] – [[Fermatov izrek o stacionarnih točkah]] – [[Fermatov izrek o vsotah dveh kvadratov]] – [[Fermatov mali izrek]] – [[Fermatov veliki izrek]] – {{sopomenka|[[Fermatov zadnji izrek]]}} – <!-- == Fermatov veliki izrek --> [[Fermatova krivulja]] – [[Fermatova metoda razcepa]] – [[Fermatova spirala]] – [[Fermatovo praštevilo]] – [[Fermatovo število]] – [[Lodovico Ferrari|Ferrari, Lodovico]] – [[Scipione del Ferro|Ferro, Scipione del]] – [[Abram Iljič Fet|Fet, Abram Iljič]] – [[Feuerbachova krožnica]] – <!-- == krog (krožnica) devetih točk --> [[Feuerbachova točka]] – [[Richard Phillips Feynman|Feynman, Richard Phillips]] – [[Feynman-Kaceva formula]] – [[Leonardo Fibonacci|Fibonacci, Leonardo]] – [[Fibonaccijeva enakost]] – [[Fibonaccijevo število]] – [[Fibonaccijevo zaporedje]] – [[Fieldenova stolica za čisto matematiko]] – [[Fieldsova medalja]] – [[figurativno število]] – [[Grigorij Mihajlovič Fihtengolc|Fihtengolc, Grigorij Mihajlovič]] – {{sopomenka|[[fiksna točka]]}} – <!-- == negibna točka, stacionarna točka --> [[Aleksej Fjodorovič Filippov|Filippov, Aleksej Fjodorovič]] – [[Filolaj]] – [[Filon]] – [[filozofija matematike]] – [[filter]] – [[Thomas Fincke|Fincke, Thomas]] – [[Henry Burchard Fine|Fine, Henry Burchard]] – [[Benjamin Franklin Finkel|Finkel, Benjamin Franklin]] – [[Michael Ellis Fisher|Fisher, Michael Ellis]] – [[Thomas Scott Fiske|Fiske, Thomas Scott]] – [[Jevgraf Stepanovič Fjodorov|Fjodorov, Jevgraf Stepanovič]] – [[Pavel Aleksandrovič Florenski|Florenski, Pavel Aleksandrovič]] – [[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani|FMF]] – [[Tuval Foguel|Foguel, Tuval]] – [[Vladimir Aleksandrovič Fok|Fok, Vladimir Aleksandrovič]] – [[foliacija]] – [[Jon Folkman|Folkman, Jon]] – [[Folkmanov graf]] – [[Anatolij Timofejevič Fomenko|Fomenko, Anatolij Timofejevič]] – [[Sergej Vasiljevič Fomin|Fomin, Sergej Vasiljevič]] – [[Lester Randolph Ford|Ford, Lester Randolph]] – [[Fordov krog]] – [[Lester Randolph Ford mlajši|Ford, Lester Randolph mlajši]] – [[forma povezanosti]] – [[forma ukrivljenosti]] – [[formalna potenčna vrsta]] – [[formula]] – [[formula BBP]] – <!-- == Bailey-Borwein-Plouffejeva formula, Plouffejeva formula --> [[formula kopovršin]] – [[Andrew Russell Forsyth|Forsyth, Andrew Russell]] – [[Joseph Fourier|Fourier, Joseph]] – [[Fourierov integral]] – [[Fourierova analiza]] – [[Fourierova transformacija]] – [[Fourierova vrsta]] – [[Fourierovo število]] – [[Fourierovo zaporedje]] – [[Ralph Howard Fowler|Fowler, Ralph Howard]] – [[Adolf Abraham Halevi Fraenkel|Fraenkel, Adolf Abraham Halevi]] – [[Aviezri Fraenkel|Fraenkel, Aviezri]] – [[fraktal]] – [[fraktal Ljapunova]] – [[fraktalna geometrija]] – [[fraktalna razsežnost]] – [[Franel-Landauov izrek]] – [[Philipp Frank|Frank, Philipp]] – [[Giovanni Frattini|Frattini, Giovanni]] – [[Frattinijeva podgrupa]] – [[Maurice René Fréchet|Fréchet, Maurice René]] – [[Fréchetov odvod]] – [[Erik Ivar Fredholm|Fredholm, Erik Ivar]] – [[Michael Hartley Freedman|Freedman, Michael Hartley]] – [[Friedrich Ludwig Gottlob Frege|Frege, Friedrich Ludwig Gottlob]] – [[Jean Frédéric Frenet|Frenet, Jean Frédéric]] – [[Bernard Frénicle de Bessy|Frénicle de Bessy, Bernard]] – [[Igor Borisovič Frenkel|Frenkel, Igor Borisovič]] – [[Fresnelov integral]] – [[Fresnelova transformacija]] – [[Amédée-François Frézier|Frézier, Amédée-François]] – [[John Benjamin Friedlander|Friedlander, John Benjamin]] – [[Aleksander Aleksandrovič Fridman|Fridman, Aleksander Aleksandrovič]] – [[Friedmanovo število]] – [[Kurt Otto Friedrichs|Friedrichs, Kurt Otto]] – [[Johannes Acronius Frisius|Frisius, Johannes Acronius]] – [[Regnier Gemma Frisius|Frisius, Regnier Gemma]] – [[frizijska grupa]] – [[Ferdinand Georg Frobenius|Frobenius, Ferdinand Georg]] – [[Jürg Fröhlich|Fröhlich, Jürg]] – [[Lazarus Immanuel Fuchs|Fuchs, Lazarus Immanuel]] – [[fundamentalna domena]] – [[fundamentalna grupa]] – <!-- osnovna grupa --> [[fundamentalni grupoid]] – [[fundamentalni razred]] – [[funkcija]] – [[funkcija beta]] – [[funkcija Čebišova]] – [[funkcija deliteljev]] – [[funkcija digama]] – [[funkcija gama]] – [[funkcija identitete]] – [[funkcija kvantilov]] – [[funkcija Ljapunova]] – [[funkcija Minkowskega]] – [[funkcija napake]] – [[funkcija omega]] – [[funkcija po delih]] – [[funkcija poligama]] – [[funkcija predznaka]] – [[funkcija sigma]] – [[funkcija theta]] – [[funkcija trigama]] – [[funkcija več realnih spremenljivk]] – [[funkcija več spremenljivk]] – [[funkcija verjetnosti]] – [[funkcija Z]] – [[funkcijska enačba]] – [[funkcijska vrsta]] – [[funkcionalna analiza]] – [[funktor]] – [[Hillel Furstenberg|Furstenberg, Hillel]] – [[Furstenberg-Sárközyjev izrek]] – [[Nicolaus Fuss|Fuss, Nicolaus]] – [[Pavel Nikolajevič Fuss|Fuss, Pavel Nikolajevič]] – == G == {{sopomenka|[[Gabrielov rog]]}} – <!-- == Torricellijeva trobenta --> [[Galileo Galilei|Galilei, Galileo]] – [[Galilejeva grupa]] – [[Galilejeva spirala]] – [[Galilejeva transformacija]] – [[Évariste Galois|Galois, Évariste]] – [[Galoisova povezava]] – [[Galoisova teorija]] – [[Lars Gårding|Gårding, Lars]] – [[Martin Gardner|Gardner, Martin]] – [[René Gateaux|Gateaux, René]] – [[Gateauxov odvod]] – [[Gavs|Gauss]] – [[Carl Friedrich Gauss|Gauss, Carl Friedrich]] – [[Gauss-Jordanova eliminacija]] – [[Gauss-Jordanova metoda]] – [[Gauss-Kronrodova kvadraturna formula]] – [[Gauss-Kuzminova porazdelitev]] – [[Gauss-Legendrov algoritem]] – [[Gauss-Wantzlov izrek]] – [[Gaussov integral napak]] – [[Gaussov izrek]] – [[Gaussov oklepaj]] – [[Gaussov problem o krogu]] – [[Gaussov verižni ulomek]] – [[Gaussova diferencialna enačba]] – <!-- == hipergeometrična diferencialna enačba --> [[Gaussova eliminacijska metoda]] – [[Gaussova funkcija]] – [[Gaussova hipergeometrična funkcija]] – <!-- == hipergeometrična funkcija, navadna hipergeometrična funkcija --> [[Gaussova konstanta]] – [[Gaussova krivulja]] – [[Gaussova lema]] – [[Gaussova lema (polinomi)]] – [[Gaussova lema (teorija števil)]] – [[Gaussova porazdelitev verjetnosti]] – {{sopomenka|[[Gaussova ravnina]]}} – <!-- == kompleksna ravnina --> [[Gaussova ukrivljenost]] – [[Gaussova vsota]] – [[Gaussovo celo število]] – [[Gaussovo praštevilo]] – [[Gaussovo število]] – <!-- == Gaussovo praštevilo --> [[gaussovska mera]] – [[Leopold Gegenbauer|Gegenbauer, Leopold]] – [[Gegenbauerjevi polinomi]] – [[Izrail Mojisejevič Gelfand|Gelfand, Izrail Mojisejevič]] – [[Gelfand-Mazurjev izrek]] – [[Aleksander Osipovič Gelfond|Gelfond, Aleksander Osipovič]] – [[Gelfond-Schneiderjeva konstanta]] – [[Gelfondova konstanta]] – [[Henry Gellibrand|Gellibrand, Henry]] – [[Gemin]] – [[generativna funkcija]] – [[Generator (teorija grup)|generator]] – [[generatorska matrika]] – [[generatrisa]] – [[Gerhard Gentzen|Gentzen, Gerhard]] – [[geodetka]] – <!-- geodetska črta --> [[geodetska črta]] – <!-- == geodetka --> [[Geometriae Dedicata]] – [[geometrična kombinatorika]] – [[geometrična sredina]] – <!-- geometrijska sredina --> [[geometrična teorija grup]] – [[geometrična teorija števil]] – <!-- geometrijska teorija števil --> [[geometrična topologija]] – <!-- geometrijska topologija --> [[geometrična vrsta]] – <!-- geometrijska vrsta --> {{sopomenka|[[geometrično mesto]]}} – <!-- == geometrijsko mesto točk --> {{sopomenka|[[geometrično zaporedje]]}} – <!-- == geometrijsko zaporedje --> [[geometrija]] – [[geometrija mrež]] – [[geometrija premic]] – [[geometrija števil]] – [[geometrijska algebra]] – [[geometrijska konstrukcija]] – <!-- konstrukcije z ravnilom in šestilom --> {{sopomenka|[[geometrijska sredina]]}} – <!-- == geometrična sredina --> [[geometrijska teorija mere]] – [[geometrijska teorija števil]] – <!-- == geometrična teorija števil --> [[geometrijska topologija]] – <!-- == geometrična topologija --> {{sopomenka|[[geometrijska vrsta]]}} – <!-- == geometrična vrsta --> [[geometrijski lik]] – [[geometrijsko mesto točk]] – [[geometrijsko telo]] – [[geometrijsko zaporedje]] – <!-- geometrično zaporedje --> [[Gergonnova točka]] – [[Sophie Germain|Germain, Sophie]] – [[Camille-Christophe Gerono|Gerono, Camille-Christophe]] – [[Geronova lemniskata]] – [[Semjon Aranovič Geršgorin|Geršgorin, Semjon Aranovič]] – [[Marin Getaldić|Getaldić, Marin]] – [[giracija (geometrija)|giracija]] – [[giroid]] – [[giro podaljšana kvadratna bipiramida]] – [[giro podaljšana kvadratna piramida]] – [[giro podaljšana tristrana bikupola]] – [[giro podaljšana tristrana kupola]] – [[Nikolaj Maksimovič Gjunter|Gjunter, Nikolaj Maksimovič]] – [[gladka funkcija]] – [[gladka mnogoterost]] – [[gladko število]] – [[gladkost]] – [[James Whitbread Lee Glaisher|Glaisher, James Whitbread Lee]] – [[Glaisherjev izrek]] – [[Glaisher-Kinkelinova konstanta]] – [[glavna diagonala]] – [[glavna ukrivljenost]] – [[glavna vejitev]] – [[glavni sveženj]] – [[Andrew Mattei Gleason|Gleason, Andrew Mattei]] – [[James Gilbert Glimm|Glimm, James Gilbert]] – [[gnomon (oblika)|gnomon]] – [[Kurt Gödel|Gödel, Kurt]] – [[Gödlov izrek o neodločljivosti]] – [[Gödlova izreka o nepopolnosti]] – [[Gödlovo število]] – [[Marcel Jules Edouard Golay|Golay, Marcel Jules Edouard]] – [[Golayjeva koda]] – [[Christian Goldbach|Goldbach, Christian]] – [[Goldbachova domneva]] – [[Goldbachova šibka domneva]] – [[Goldbergov polieder]] – [[gömböc]] – [[Benjamin Gompertz|Gompertz, Benjamin]] – [[Gompertzeva konstanta]] – [[goniometrična enačba]] – [[goniometrična funkcija]] – [[goniometrija]] – [[Chaim Goodman-Strauss|Goodman-Strauss, Chaim]] – [[Reuben Louis Goodstein|Goodstein, Reuben Louis]] – [[Goodsteinov izrek]] – [[Goodwin-Statonov integral]] – [[Paul Albert Gordan|Gordan, Paul Albert]] – [[Bill Gosper|Gosper, Bill]] – [[Gosperjeva krivulja]] – [[William Sealy Gosset|Gosset, William Sealey]] – [[gosta množica]] – [[gostota (geometrija)]] – [[gostota na mnogoterosti]] – [[gostota pakiranja]] – [[gostota verjetnosti]] – [[Édouard Goursat|Goursat, Édouard]] – [[William Timothy Gowers|Gowers, William Timothy]] – [[Judith Victor Grabiner|Grabiner, Judith Victor]] – [[Stjepan Gradić|Gradić, Stjepan]] – [[gradient]] – [[graf]] – [[graf (matematika)]] – [[graf funkcije]] – [[graf prirezane kocke]] – [[graf prirezanega dodekaedra]] – [[graf prisekane kocke]] – [[graf prisekanega dodekaedra]] – [[graf prisekanega ikozaedra]] – [[graf prisekanega ikozidodekaedra]] – [[graf prisekanega kubooktaedra]] – [[graf prisekanega oktaedra]] – [[graf prisekanega tetraedra]] – [[Ronald Lewis Graham|Graham, Ronald Lewis]] – [[Grahamovo število]] – [[Jørgen Pedersen Gram|Gram, Jørgen Pedersen]] – [[Gram-Schmidtov proces]] – [[Gramova determinanta]] – [[Gramova matrika]] – [[Gramova točka]] – [[Luigi Guido Grandi|Grandi, Luigi Guido]] – [[Grandijeva vrsta]] – [[Andrew Granville|Granville, Andrew]] – [[Graphs and Combinatorics]] – [[Hermann Günther Grassmann|Grassmann, Hermann Günther]] – [[Grassmann-Cayleyjeva algebra]] – {{sopomenka|[[Grassmanova algebra]]}} – <!-- == zunanja algebra --> [[John Thomas Graves|Graves, John Thomas]] – [[Ben Joseph Green|Green, Ben Joseph]] – [[Green-Taojev izrek]] – [[George Green|Green, George]] – [[Greenov izrek]] – [[Greenova funkcija]] – [[Greenova lema]] – [[Greenove identitete]] – [[James Gregory|Gregory, James]] – [[Gregoryjevo število]] – [[Emanuels Grinbergs|Grinbergs, Emanuels]] – [[Grinbergsov izrek]] – [[Fridrik Grisogono|Grisogono, Fridrik]] – [[Marcel Grossmann|Grossmann, Marcel]] – [[Alexander Grothendieck|Grothendieck, Alexander]] – [[grške številke]] – [[grško-latinski kvadrat]] – [[grupa (matematika)|grupa]] – [[grupa izometrij]] – [[grupa na premici]] – [[grupa osmerka]] – [[grupa par]] – [[grupa permutacij]] – <!-- permutacijska grupa --> [[grupa preslikav s pokritjem]] – {{sopomenka|[[grupa simetrije]]}} – <!-- == simetrijska grupa --> {{sopomenka|[[grupa simetrij]]}} – <!-- == simetrijska grupa --> [[grupa vozla]] – [[grupa vrtenj]] – [[grupni objekt]] – [[grupoid]] – [[grupoid (teorija kategorij)]] – [[Christoph Gudermann|Gudermann, Christoph]] – [[Gudermannova funkcija]] – [[Paul Guldin|Guldin, Paul]] – [[Guo Šoudžing]] – == H == [[Alfréd Haar|Haar, Alfréd]] – [[Haarova mera]] – [[Leonid Genrihovič Hačijan|Hačijan, Leonid Genrihovič]] – [[Jacques Salomon Hadamard|Hadamard, Jacques Salomon]] – [[Hadamardov izrek o treh krožnicah]] – [[Hadamardov odvod]] – [[Hadamardova koda]] – [[Hadamardova matrika]] – [[Hadamardova transformacija]] – [[Johann George Hagen|Hagen, Johann George]] – [[Hans Hahn|Hahn, Hans]] – [[Hahn-Banachov izrek]] – [[ibn al-Haitam]] – [[Omar Hajam|Hajam, Omar]] – [[András Hajnal|Hajnal, András]] – [[Marshall Hall (matematik)|Hall, Marshall]] – [[Philip Hall|Hall, Philip]] – [[Edmond Halley|Halley, Edmond]] – [[Georg Hamel|Hamel, Georg]] – [[Hamelova razsežnost]] – [[Richard Streit Hamilton|Hamilton, Richard Streit]] – [[William Rowan Hamilton|Hamilton, William Rowan]] – [[Hamiltonov cikel]] – [[Hamiltonova funkcija]] – [[Hamiltonova pot]] – [[Richard Wesley Hamming|Hamming, Richard Wesley]] – [[Hammingova koda]] – [[Hermann Hankel|Hankel, Hermann]] – [[Hankelova funkcija]] – [[Hankelova kontura]] – [[Hankelova matrika]] – [[Hankelova transformacija]] – [[hanojski stolpi]] – <!-- problem Hanojskega stolpa --> [[Frank Harary|Harary, Frank]] – [[Godfrey Harold Hardy|Hardy, Godfrey Harold]] – [[Hardy-Ramanudžanov izrek]] – {{sopomenka|[[Hardy-Ramanudžanovo število]]}} – <!-- == 1792 --> [[harmonična analiza]] – [[harmonična četverka]] – [[harmonična sredina]] – [[harmonična vrsta]] – [[harmonično število]] – [[Harshadovo število]] – [[Hartleyjeva transformacija]] – [[Douglas Rayner Hartree|Hartree, Douglas Rayner]] – [[Helmut Hasse|Hasse, Helmut]] – [[Hassejev diagram]] – [[Johan Håstad|Håstad, Johan]] – [[Felix Hausdorff|Hausdorff, Felix]] – [[Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost]] – [[Hausdorffov prostor]] – [[Hausdorffova mera]] – [[Hausdorffova razsežnost]] – <!-- == Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost --> [[Roger Heath-Brown|Heath-Brown, Roger]] – [[Oliver Heaviside|Heaviside, Oliver]] – [[Heavisidova funkcija]] – <!-- Heavisidova skočna funkcija --> [[Heavisidova koračna funkcija]] – <!-- == Heavisidova skočna funkcija --> [[Heavisidova skočna funkcija]] – <!-- Heavisidova koračna funkcija --> [[hebrejske številke]] – [[Erich Hecke|Hecke, Erich]] – [[Heckejev operator]] – [[Stephen Travis Hedetniemi|Hedetniemi, Stephen Travis]] – [[Hedetniemijeva domneva]] – [[Kurt Heegner|Heegner, Kurt]] – [[Heegnerjeva lema]] – [[Heegnerjeva točka]] – [[Heegnerjevo število]] – [[Eduard Heine|Heine, Eduard]] – [[Heine-Borelov izrek]] – [[heksaeder]] – {{sopomenka|[[heksaedrski graf]]}} – <!-- == kockin graf --> {{sopomenka|[[heksagon]]}} – <!-- ==šestkotnik --> [[heksagram]] – [[heksahemioktakron]] – {{sopomenka|[[heksahoron]]}} – <!-- ==> polihoron --> [[helikoid]] – [[John Hellins|Hellins, John]] – [[Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz|Helmholtz, Hermann Ludwig Ferdinand von]] – [[Helmholtzev razstavitveni izrek]] – <!-- Helmholtzev dekompozicijski izrek, snovni izrek vektorskega računa --> {{sopomenka|[[Helmholtzev dekompozicijski izrek]]}} – <!-- == Helmholtzev razstavitveni izrek --> {{sopomenka|[[hemidodekaeder]]}} – <!-- == poldodekaeder --> {{sopomenka|[[hemiikozaeder]]}} – <!-- == polikozaeder --> {{sopomenka|[[hemikocka]]}} – <!-- == polkocka --> {{sopomenka|[[hemioktaeder]]}} – <!-- == poloktaeder --> {{sopomenka|[[hemipolieder]]}} – <!-- == polpolieder --> [[hendekaeder]] – {{sopomenka|[[hendekagon]]}} – <!-- == enajstkotnik --> [[Hénonova preslikava]] – [[heptaeder]] – {{sopomenka|[[heptagon]]}} – <!-- == sedemkotnik --> [[Herman Koroški]] – [[Tiberius Hemsterhuis|Hemsterhuis, Tiberius]] – [[Charles Hermite|Hermite, Charles]] – [[Hermite-Lindemann-Weierstassov izrek]] – [[Hermite-Lindemannov izrek]] – [[Hermitov izrek]] – [[Hermitov polinom]] – [[hermitska matrika]] – [[hermitski operator]] – [[Heron]] – [[Heronov štirikotnik]] – [[Heronova enačba]] – {{sopomenka|[[Heronova metoda]]}} – <!-- == babilonska metoda --> [[heronski trikotnik]] – [[Herschlov graf]] – [[Ludwig Otto Hesse|Hesse, Ludwig Otto]] – [[Hessejeva matrika]] – [[Karl Heun|Heun, Karl]] – [[Heunova enačba]] – [[Heunova funkcija]] – [[Heunova metoda]] – [[Hendrik van Heuraet|Heuraet, Hendrik van]] – [[Higgsovo praštevilo]] – [[Nicholas John Higham|Higham, Nicholas John]] – [[David Hilbert|Hilbert, David]] – [[Hilbert-Speiserjev izrek]] – [[Hilbert-Waringov izrek]] – [[Hilbertov izrek 90]] – [[Hilbertov izrek o ničlah]] – [[Hilbertov paradoks velikega hotela]] – [[Hilbertov prostor]] – [[Hilbertov prostor z reprodukcijskim jedrom]] – [[Hilbertov simbol]] – [[Hilbertova kocka]] – [[Hilbertova krivulja]] – [[Hilbertova matrika]] – [[Hilbertova transformacija]] – [[Hilbertovi problemi]] – {{sopomenka|[[Hilbertovo število]]}} – <!-- == Gelfond-Schneiderjeva konstanta --> [[George William Hill|Hill, George William]] – [[Hillova determinanta]] – [[Hillova enačba (matematika)|Hillova enačba]] – [[Aleksander Jakovljevič Hinčin|Hinčin, Aleksander Jakovljevič]] – {{sopomenka|[[Hinčin-Lévyjeva konstanta]]}} – <!-- == Lévyjeva konstanta --> [[Hinčinov izrek]] – [[Hinčinova harmonična sredina]] – [[Hinčinova konstanta]] – [[Hipas]] – [[Hipatija]] – [[hiperbola]] – [[hiperbolična funkcija]] – [[hiperbolična geometrija]] – [[hiperbolična parcialna diferencialna enačba]] – [[hiperbolična porazdelitev]] – {{sopomenka|[[hiperbolična ravnina]]}} – <!-- == hiperbolična geometrija --> [[hiperbolična spirala]] – [[hiperbolične koordinate]] – [[hiperbolični kosekans]] – [[hiperbolični kosinus]] – [[hiperbolični kotangens]] – [[hiperbolični kvaternion]] – [[hiperbolični prostor]] – [[hiperbolični sekans]] – [[hiperbolični sinus]] – [[hiperbolični tangens]] – [[hiperbolično število]] – [[hiperboloid]] – [[hipercelica]] – [[hipercelo število]] – {{sopomenka|[[hiperfakulteta]]}} – [[hipergeometrična diferencialna enačba]] – <!-- Gaussova diferencialna enačba --> [[hipergeometrična enačba]] – [[hipergeometrična funkcija]] – <!-- Gaussova hipergeometrična funkcija, navadna hipergeometrična funkcija --> [[hipergeometrična porazdelitev]] – [[hipergeometrična vrsta]] – [[hipergraf]] – [[hiperkocka]] – [[hiperkompleksno število]] – [[hiperoktaedrska grupa]] – [[hiperploskev]] – [[hiperpopolno število]] – [[hiperpovršina]] – [[hiperravnina]] – [[hiperrealno število]] – [[hipersfera]] – [[hipertranscendentno število]] – [[Hipija]] – [[Hipijeva kvadratrika]] – [[hipocikloida]] – [[hipohamiltonov graf]] – [[Hipokrat (geometer)|Hipokrat]] – [[hipopeda]] – [[hipotenuza]] – [[hipoteza]] – [[hipotrohoida]] – [[Hipsiklej]] – [[Gustave-Adolphe Hirn|Hirn, Gustave-Adolphe]] – [[Historia Mathematica]] – [[hitra Fourierova transformacija]] – [[Franc Hočevar|Hočevar, Franc]] – [[William Vallance Douglas Hodge|Hodge, William Vallance Douglas]] – [[Hodgeev dual]] – [[Hodgeev operator zvezdica]] – [[Hoffman-Singletonov graf]] – [[Hoffmanov graf]] – [[Otto Ludwig Hölder|Hölder, Otto Ludwig]] – [[holomorfna funkcija]] – [[Holtov graf]] – [[homeomorfizem]] – [[homeomorfizem grafov]] – {{sopomenka|[[homogena Lorentzeva grupa]]}} – <!-- == Lorentzeva grupa]] --> [[homogen prostor]] – [[homogene koordinate]] – [[homogeni polinom]] – [[homogenost (matematika)|homogenost]] – [[homologija (matematika)|homologija]] – [[homološka grupa]] – [[homološki obroč]] – [[homomorfizem]] – [[homomorfizem grafov]] – [[homomorfizem grupe]] – [[homomorfizem kolobarja]] – [[homotopija]] – [[Hopfova algebra]] – [[Guillaume de l'Hôpital|l'Hôpital, Guillaume de]] – [[l'Hôpitalovo pravilo]] – {{sopomenka|[[l'Hospitalovo pravilo]]}} – <!-- == l'Hôpitalovo pravilo --> [[Grace Hopper|Hopper, Grace]] – [[Roger Alan Horn|Horn, Roger Alan]] – [[William George Horner|Horner, William George]] – [[Hornerjev algoritem]] – [[Hortonov graf]] – [[Maarten van den Hove|Hove, Maarten van den]] – [[William Alvin Howard|Howard, William Alvin]] – [[Fred Hoyle|Hoyle, Fred]] – [[hozoeder]] – [[Pierre Henri Hugoniot|Hugoniout, Pierre Henri]] – [[hudičeva krivulja]] – [[Humbertov izrek]] – [[Adolf Hurwitz|Hurwitz, Adolf]] – [[Hurwitzev izrek o avtomorfizmu]] – [[Hurwitzeva funkcija zeta]] – [[Hurwitzeva matrika]] – [[Hurwitzeva ploskev]] – [[Huttonova enačba]] – [[Christiaan Huygens|Huygens, Christiaan]] – == I == [[ideal (teorija kolobarjev)|ideal]] – {{sopomenka|[[ideal kolobarja]]}} – <!-- == ideal (teorija kolobarjev) --> [[idealski faktor]] – [[idealsko število]] – [[idempotentnost]] – [[idempotentna matrika]] – [[identična matrika]] – [[identična transformacija]] – [[identiteta]] – <!-- == enakost (matematika) --> [[identitete vektorskega računa]] – [[ikozaeder]] – [[ikozaedrska simetrija]] – [[ikozaedrski graf]] – [[ikozidodekaeder]] – {{sopomenka|[[ikozikaitetragon]]}} – <!-- == štiriindvajsetkotnik --> {{sopomenka|[[ikozitetragon]]}} – <!-- == štiriindvajsetkotnik --> [[imaginarna enota]] – [[imaginarna os]] – [[imaginarno število]] – [[imena števil]] – [[imenovalec]] – [[imerzija (matematika)|imerzija]] – [[implicitna enačba]] – [[implicitna funkcija]] – [[Vasilij Grigorjevič Imšenecki|Imšenecki, Vasilij Grigorjevič]] – [[incidenčna matrika]] – [[indijske številke]] – [[indikator (matematika)|indikator]] – [[inducirani podgraf]] – [[infinitezimala]] – [[infinitezimalni račun]] – [[infinitezimalni račun več spremenljivk]] – [[Albert Edward Ingham|Ingham, Albert Edward]] – [[injektivna preslikava]] – [[injektivni kogenerator]] – [[Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko]] – [[integrabilna funkcija]] – [[integracija po delih]] – [[integracija z uvedbo nove spremenljivke]] – [[integracijska konstanta]] – <!-- == aditivna konstanta, konstanta integracije --> [[integracijski interval]] – [[integral]] – [[integral Čebišova]] – [[integral kubične sekantne funkcije]] – [[integral sekantne funkcije]] – {{sopomenka|[[integralna eksponentna funkcija]]}} – <!-- == eksponentni integral --> [[integralna funkcija]] – {{sopomenka|[[integralni graf]]}} – <!-- == celoštevilski graf --> {{sopomenka|[[integralni logaritem]]}} – <!-- == logaritemski integral, integralski logaritem--> [[integralni sinus]] – [[integralska enačba]] – [[integralska funkcija]] – [[integralska transformacija]] – {{sopomenka|[[integralski logaritem]]}} – <!-- == logaritemski integral, integralni logaritem --> [[integralski račun]] – [[integrand]] – [[interpolacija]] – [[interval (matematika)|interval]] – [[intuicionizem]] – [[invarianta (matematika)|invarianta]] – [[invarianta grafa]] – [[invarianta j]] – <!-- j-invarianta --> {{sopomenka|[[invariantna točka]]}} – <!-- == negibna točka --> {{sopomenka|[[invertibilna matrika]]}} – <!-- == obrnljiva matrika, nesingularna matrika, regularna matrika --> [[inverz]] – [[inverzija (matematika)|inverzija]] – [[inverzija točke]] – [[inverzivna geometrija]] – [[inverzna funkcija]] – {{sopomenka|[[inverzna matrika]]}} – <!-- == obratna matrika --> [[inverzni element]] – <!-- == obratni element --> [[involucija (matematika)|involucija]] – [[involutarna matrika]] – [[iracionalna enačba]] – [[iracionalno število]] – [[iregularno praštevilo]] – [[I Sin]] – [[istosrediščnost]] – <!-- == koncentričnost --> [[Iteracija (matematika)|iteracija]] – [[iteracija (matematika)]] – [[iterirana funkcija]] – [[Kenkiči Ivasava|Ivasava, Kenkiči]] – [[Ivasavova teorija]] – [[Kenneth Eugene Iverson]] – [[Iversonov oklepaj]] – [[James Ivory (matematik)|Ivory, James]] – [[Henryk Iwaniec|Iwaniec, Henryk]] – [[izbočeni kot]] – [[izhodišče]] – [[Izidor iz Mileta]] – [[izjavna forma]] – [[izjavna logika]] – [[izjemno obilno število]] – [[izmenična kota]] – [[izoedrska oblika]] – [[izogonalna oblika]] – [[izogonalna trajektorija]] – [[izohipsa]] – {{sopomenka|[[izohrona krivulja]]}} – <!-- == tavtohrona krivulja --> [[izolirana točka]] – {{sopomenka|[[izometrija]]}} – <!-- == togi premik --> [[izomorfizem]] – [[izomorfizem grafov]] – [[izomorfizem grupe]] – [[izoperimetrična neenakost]] – <!-- izoperimetrični problem --> [[izoperimetrični problem]] – <!-- == izoperimetrična neenakost --> [[izotoksalna oblika]] – [[izotopizem]] – [[izpeljana grupa]] – [[izračunljiva množica]] – [[izračunljivo število]] – [[izraz]] – [[izraz z oklepaji]] – [[izredno zelo sestavljeno število]] – [[izrek]] – [[izrek Aleksandrova]] – {{sopomenka|[[izrek Bertranda in Čebišova]]}} – <!-- == Bertrandova domneva --> [[izrek Cartwrightove]] – [[izrek Cauchyja in Kovalevske]] – {{sopomenka|[[izrek Čebišova]]}} – <!-- == Bertrandova domneva --> [[izrek Gaussa in Markova]] – [[izrek Gaussa in Ostrogradskega]] – [[izrek Hasseja in Minkowskega]] – [[izrek glavne limite]] – [[izrek gostote Čebotareva]] – [[izrek Kovalevske]] – [[izrek Kuratowskega]] – [[izrek Minkowskega]] – [[izrek monodromije]] – [[izrek o dobri urejenosti]] – [[izrek o dotikalnici]] – <!-- == izrek o tangenti --> [[izrek o dveh barvah]] – [[izrek o enoličnem razcepu]] – [[izrek o gostoti praštevil]] – <!-- praštevilski izrek --> [[izrek o gradientu]] - <!-- osnovni izrek infinitezimalnega računa za krivuljne integrale --> [[izrek o implicitni funkciji]] – [[izrek o katetah]] – <!-- == Evklidov izrek --> [[izrek o kolobarju]] – [[izrek o končnem prirastku funkcije]] – <!-- == izrek o povprečni vrednosti, Lagrangeev izrek (matematična analiza) --> [[izrek o modularnosti]] – [[izrek o negibni točki]] – {{sopomenka|[[izrek o nepomični točki]]}} – <!-- == izrek o negibni točki --> [[izrek o neskončni opici]] – [[izrek o obodnem kotu]] – [[izrek o ostankih]] – <!-- == kitajski izrek o ostankih --> [[izrek o praštevilih]] – [[izrek o petih barvah]] – <!-- == izrek petih barv --> [[izrek o petkotniških številih]] – [[izrek o povprečni vrednosti]] – <!-- izrek o končnem prirastku funkcije, Lagrangeev izrek (matematična analiza) --> [[izrek o potenci točke]] – [[izrek o residuih]] – {{sopomenka|[[izrek o rotorju]]}} – <!-- == Stokesov izrek, Kelvin-Stokesov izrek, osnovni izrek za rotorje --> [[izrek o sečnicah]] – <!-- == izrek o sekantah --> [[izrek o sekantah]] – <!-- == izrek o sečnicah --> [[izrek o simetrali kota]] – {{sopomenka|[[izrek o štirih barvah]]}} – <!-- == izrek štirih barv --> [[izrek o štirih temenih]] – [[izrek o tangenti]] – <!-- == izrek o dotikalnici --> [[izrek o tetivah]] – [[izrek o vsotah dveh kvadratov]] – [[izrek o vmesni vrednosti]] – <!-- Bolzanov izrek, Bolzano-Cauchyjev izrek --> [[izrek omejenosti funkcije]] – [[izrek petih barv]] – <!-- izrek o petih barvah --> [[izrek sedmih krožnic]] – [[izrek Skolema in Noetherjeve]] – [[izrek štirih barv]] – <!-- izrek o štirih barvah --> [[izrek vmesne vrednosti]] – [[izreki izomorfizma]] – [[izreki skladnosti]] – [[izrojenost (matematika)|izrojenost]] – <!-- degeneriranost --> [[izrojena porazdelitev]] – [[izsek]] – [[izsrednost]] – <!-- ekscentričnost --> [[iztegnjeni kot]] – == J == [[j-invarianta]] – <!-- == invarianta j --> [[Carl Gustav Jakob Jacobi|Jacobi, Carl Gustav Jakob]] – [[Jacobijev operator]] – [[Jacobijev simbol]] – [[Jacobijevi polinomi]] – {{sopomenka|[[Jacobijeva determinanta]]}} – <!-- == Jacobijeva matrika --> [[Jacobijeva diferencialna enačba]] – [[Jacobijeva enakost]] – [[Jacobijeva funkcija theta]] – [[Jacobijeva matrika]] – [[Jacobijeva matrika in determinanta]] – [[Jakub ibn Tarik]] – [[Jang Hui]] – [[Zvonimir Janko|Janko, Zvonimir]] – [[japonske številke]] – [[James Hopwood Jeans|Jeans, James Hopwood]] – [[Harold Jeffreys|Jeffreys, Harold]] – [[Dimitrij Fjodorovič Jegorov|Jegorov, Dimitrij Fjodorovič]] – [[Fritz John|John, Fritz]] – {{sopomenka|[[Johnova transformacija]]}} – <!-- == rentgenska transformacija --> [[Norman Johnson (matematik)|Johnson, Norman]] – [[Johnsonov graf]] – [[Johnsonovo telo]] – [[Ernest de Jonquières|Jonquières, Ernest de]] – [[Ernst Pascual Jordan|Jordan, Ernst Pascual]] – [[Marie Ennemond Camille Jordan|Jordan, Marie Ennemond Camille]] – [[Jordan-Schönfliesov izrek]] – <!-- Schönfliesov izrek --> [[Jordanov krivuljni izrek]] – [[Jordanov mnogokotnik]] – <!-- == preprosti mnogokotnik --> [[Jordanova krivulja]] – [[Jordanova mera]] – {{sopomenka|[[Journal für die Reine und Angewandte Mathematik]]}} – <!-- == Crelleova revija --> [[Journal of Approximation Theory]] – [[Journal of Graph Theory]] – [[Journal of Inequalities and Applications]] – [[Journal of Mathematical Analysis and Applications]] – [[Journal of Number Theory]] – [[Gaston Maurice Julia|Julia, Gaston Maurice]] – [[Juliajeva množica]] – [[ibn Junis]] – [[junktor]] – == K == [[k-celica (matematika)|k-celica]] – [[Mark Kac|Kac, Mark]] – [[Venjamin Fjodorovič Kagan|Kagan, Venjamin Fjodorovič]] – [[Soiči Kakeja|Kakeja, Soiči]] – [[Kakejev problem igle]] – [[kalkulator]] – [[Egbert van Kampen|Kampen, Egbert van]] – [[Niky Kamran|Kamran, Niky]] – [[kanonizacija grafa]] – {{sopomenka|[[kanonska baza]]}} – <!-- == standardna baza --> [[kantelacija]] – [[Leonid Vitaljevič Kantorovič|Kantorovič, Leonid Vitaljevič]] – [[kaotična dinamika]] – [[Šri Datatreja Ramačandra Kaprekar|Kaprekar, Šri Datatreja Ramačandra]] – [[Kaprekarjevo število]] – [[Šašičand Fatehčand Kapoor|Kapoor, Šašičand Fatehčand]] – [[karakterizacija (matematika)|karakterizacija]] – [[karakteristična funkcija]] – [[karakteristična funkcija (konveksna analiza)]] – [[karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve]] – [[karakteristični eksponent Ljapunova]] – [[karakteristični polinom (linearna algebra)|karakteristični polinom]] – [[karakteristično število Ljapunova]] – [[Jovan Karamata|Karamata, Jovan]] – [[kardinalno število]] – [[kardinalnost]] – <!-- moč množice, števnost množice --> [[kardinalnost kontinuuma]] – {{sopomenka|[[kardioida]]}} – <!-- == srčnica --> [[Theodore von Kármán|Kármán, Theodore von]] – [[Karnaughov graf]] – [[Karpos]] – [[kartezični koordinatni sistem]] – {{sopomenka|[[kartezični oval]]}} – <!-- == Descartesov oval --> [[kartezični produkt]] – [[kartezični produkt grafov]] – [[Abraham Gotthelf Kästner|Kästner, Abraham Gotthelf]] – [[kategorija]] – [[kategorija (matematika)]] – [[kategorija množic]] – [[katenoid]] – [[kateta]] – [[Katjajana]] – [[Ke Čao]] – [[Keithovo število]] – {{sopomenka|[[Kelvin-Stokesov izrek]]}} – <!-- == Stokesov izrek, osnovni izrek za rotorje, izrek o rotorju --> [[Johannes Kepler|Kepler, Johannes]] – [[Kepler-Bouwkampova konstanta]] – <!-- konstanta včrtanih mnogokotnikov --> [[Kepler-Poinsotov polieder]] – <!-- Kepler-Poinsotovo telo --> {{sopomenka|[[Kepler-Poinsotovo telo]]}} – <!-- == Kepler-Poinsotov polieder --> [[Keplerjev trikotnik]] – <!-- zlati pravokotni trikotnik, Priceov trokotnik --> [[Harry Kesten|Kesten, Harry]] – [[kiralnost (matematika)|kiralnost]] – [[Thomas Penyngton Kirkman|Kirkman, Thomas Penyngton]] – [[Kirkmanov problem o učenki]] – {{sopomenka|[[kistetraeder]]}} – <!-- == triakisni tetraeder, triakistetraeder --> [[kitajske številke]] – [[kitajski izrek o ostankih]] – [[Sergiu Klainerman|Klainerman, Sergiu]] – [[Erica Klarreich|Klarreich, Erica]] – [[klasična modularna krivulja]] – [[klasični Hamiltonov kvaternion]] – [[klasifikacija končnih enostavnih grup]] – [[klasifikacija Petrova]] – [[Victor LaRue Klee|Klee, Victor LaRue]] – [[Stephen Cole Kleene|Kleen, Stephen Cole]] – [[Kleene-Rosserjev paradoks]] – [[Kleenejev izrek o negibni točki]] – [[Kleenejeva algebra]] – [[Klein]] – [[Felix Klein|Klein, Felix]] – [[Felix Christian Klein|Klein, Felix Christian]] – [[Kleinov četverček]] – <!-- Kleinova štiri-grupa --> [[Kleinov kvadrik]] – [[Kleinov kvartik]] – [[Kleinova grupa]] – [[Kleinova steklenica]] – [[Kleinova štirikratna grupa]] – [[Klingenove Eisensteinove vrste]] – [[klin (geometrija)|klin]] – [[klinasto število]] – [[klitop]] – [[klotoida]] – [[Bronisław Knaster|Knaster, Bronisław]] – [[Adolf Kneser|Kneser, Adolf]] – [[Hellmuth Kneser|Kneser, Hellmuth]] – [[Kneserjev graf]] – [[Knjiga lem]] – [[Walter Knödel|Knödel, Walter]] – [[Knödlovo število]] – [[Cargill Gilston Knott|Knott, Cargill Gilston]] – [[Donald Knuth|Knuth, Donald]] – [[Knuthov zapis z dvignjeno puščico]] – [[Adam Adamandy Kochański|Kochański, Adam Adamandy]] – [[Kochova krivulja]] – [[kocka]] – [[kocka Tihonova]] – [[kockin graf]] – [[Kunihiko Kodaira|Kodaira, Kunihiko]] – [[Kodairova razsežnost]] – [[kodiferencial (diferencialna geometrija)]] – [[koeficient]] – [[kofaktor (matematika)|kofaktor]] – [[kohleoida]] – [[kohomologija obsega]] – [[kohomološka grupa]] – [[koincidenčna točka]] – [[kokvaternion]] – [[količnik]] – [[kolinearne točke]] – [[kolinearnost]] – [[Andrej Nikolajevič Kolmogorov|Kolmogorov, Andrej Nikolajevič]] – [[kolobar]] – <!-- krožni kolobar --> [[kolobar (algebra)]] – {{sopomenka|[[kolobar (geometrija)]]}} – <!-- == kolobar --> [[kolobar množic]] – [[kolobar Noetherjeve]] – [[kolobar period]] – [[kolobarski ideal]] – [[kombinacija (matematika)|kombinacija]] – [[kombinatorična konstrukcija]] – [[kombinatorična optimizacija]] – [[kombinatorična preslikava]] – [[kombinatorika]] – [[kompaktifikacija (matematika)|kompaktifikacija]] – [[kompaktna množica]] – [[kompaktni operator]] – [[kompaktni prostor]] – [[kompaktni obseg]] – [[komplanarnost]] – [[kompleksija]] – [[kompleksna analiza]] – [[kompleksna premica]] – [[kompleksna projektivna ravnina]] – [[kompleksna ravnina]] – [[kompleksni logaritem]] – [[kompleksni prostor]] – [[kompleksno lamelarno vektorsko polje]] – [[kompleksno število]] – [[kompleksnost Kolmogorova]] – [[komplement]] – [[komplement grafa]] – [[komplement množice]] – [[komplementarna množica]] – [[komplementarni graf]] – [[komplanarnost]] – [[kompozicija (kombinatorika)|kompozicija]] – [[kompozitum funkcij]] – [[komutacijska matrika]] – [[komutativna algebra]] – [[komutativni monoid]] – [[komutativni obseg]] – [[komutativnost]] – [[koncentričnost]] – [[Maksim Lvovič Koncevič|Koncevič, Maksim Lvovič]] – [[končna grupa]] – [[končna množica]] – [[končna razlika]] – [[končna razširitev]] – [[končni obseg]] – [[končnoporojena Abelova grupa]] – [[konfiguracija oglišča]] – [[konfiguracija stranskih ploskev]] – [[konformna preslikava]] – [[konformna transformacija]] – [[konfluentna hipergeometrična funkcija]] – [[kongruenca]] – [[kongruenca (geometrija)]] – [[kongruenčna enačba]] – [[kongruenčna relacija]] – {{sopomenka|[[kongruentno število]]}} – <!-- == skladno število --> [[kongruum]] – [[konhoida]] – [[Dénes Kőnig|Kőnig, Dénes]] – [[konjugirano kompleksno število]] – [[konkavna funkcija]] – [[konkavna množica]] – [[konkurentne premice]] – [[Konon]] – [[konservativno vektorsko polje]] – [[konstanta]] – {{sopomenka|[[konstanta integracije]]}} – <!-- == aditivna konstanta --> [[konstanta omega]] – [[konstanta praštevilskih dvojčkov]] – [[konstrukcija Kochańskega]] – {{sopomenka|[[konstrukcije z ravnilom in šestilom]]}} – <!-- == geometrijska konstrukcija --> [[konstruktabilna točka]] – [[konstruktabilno število]] – [[konstruktibilne točke]] – [[konstruktivizem (filozofija matematike)]] – [[kontinuum]] – [[kontinuum (teorija množic)]] – [[kontinuum (topologija)]] – {{sopomenka|[[konturni integral]]}} – <!-- == konturno integriranje --> [[konturno integriranje]] – <!-- konturni integral --> [[konveksna funkcija]] – [[konveksna krivulja]] – {{sopomenka|[[konveksna lupina]]}} – <!-- == konveksna ogrinjača --> [[konveksna množica]] – [[konveksna ogrinjača]] – <!-- konveksna lupina --> [[konveksni polieder]] – [[konveksni politop]] – [[konveksno uniformno satovje]] – [[konvergenca]] – [[konvergenčni polmer]] – [[konvergent]] – [[konvergentna matrika]] – [[konvergentna vrsta]] – [[Bernard Osgood Koopman|Koopman, Bernard Osgood]] – [[koordinatna krivulja]] – [[koordinatni sistem]] – [[koordinatni vektor]] – [[koordinatno izhodišče]] – [[koplementarni kot]] – {{sopomenka|[[koračna funkcija]]}} – <!-- == skočna funkcija --> [[korazsežnost]] – [[korelacijska matrika]] – [[koren]] – [[koren enote]] – [[korenjenje]] – [[korenova črta]] – <!-- korenska črta --> [[korenska črta]] – <!-- korenova črta --> [[Aleksander Nikolajevič Korkin|Korkin, Aleksander Nikolajevič]] – [[Diederik Johannes Korteweg|Korteweg, Diederik Johannes]] – [[Korteweg-de Vriesova enačba]] – [[kosekans]] – [[kosinus]] – [[kosinus versus]] – {{sopomenka|[[kosinusni integral]]}} – <!-- == trigonometrični integral --> [[kosinusni izrek]] – [[kosoma linearna mnogoterost]] – [[kot]] – <!-- ravninski kot --> [[kot nič]] – [[kotangens]] – [[Aleksander Petrovič Kotelnikov|Kotelnikov, Aleksander Petrovič]] – [[kotna ekscentričnost]] – [[kotna funkcija]] – [[kotna izsrednost]] – [[kotna stopinja]] – [[kotni primanjkljaj]] – [[Sofja Vasiljevna Kovalevska|Kovalevska, Sofja Vasiljevna]] – [[kovarianca]] – [[kovariančna matrika]] – [[kovariantni odvod]] – [[kovektor]] – [[kovinska sredina]] – <!-- kovinsko število --> {{sopomenka|[[kovinsko število]]}} – <!-- == kovinska sredina --> [[krajišče]] – [[Christian Kramp|Kramp, Christian]] – [[krat]] – [[Mihajlo Pilipovič Kravčuk|Kravčuk, Mihajlo Pilipovič]] – [[Kravčukovi polinomi]] – [[Kravčukove matrike]] – [[Jakub Kresa|Kresa, Jakub]] – [[kritična premica]] – [[krivočrtne koordinate]] – [[krivulja]] – [[krivulja ampersand]] – [[krivulja četrte stopnje]] – [[krivulja Minkowskega]] – [[krivulja s konstantno širino]] – [[krivulja Sierpińskega]] – [[krivulja šeste stopnje]] – [[krivulja tretje stopnje]] – [[krivulja zapolnjevanja prostora]] – <!-- neskončnogosta krivulja --> [[krivuljni integral]] – [[France Križanič|Križanič, France]] – {{sopomenka|[[križna antiprizma]]}} – <!-- == antiprizma --> [[križna kapica]] – [[krog]] – [[krog devetih točk]] – [[krogelna funkcija]] – [[krogla]] – [[kromatični indeks]] – [[kromatično število]] – [[Leopold Kronecker|Kronecker, Leopold]] – [[Kroneckerjev izrek]] – [[Kroneckerjev produkt]] – [[Kroneckerjev simbol]] – {{sopomenka|[[Kroneckerjev simbol delta]]}} – <!-- == Kroneckerjeva delta --> {{sopomenka|[[Kroneckerjev tenzor]]}} – <!-- == Kroneckerjeva delta --> [[Kroneckerjeva delta]] – <!-- Kroneckerjev simbol delta --> [[Kroneckerjeva množica]] – [[krožna algebrska krivulja]] – [[krožna funkcija]] – <!-- ciklometrična funkcija --> [[krožna matrika]] – [[krožne točke v neskončnosti]] – {{sopomenka|[[krožni kolobar]]}} – <!-- == kolobar --> [[krožni izsek]] – {{sopomenka|[[krožni graf]]}} – <!-- == cirkulantni graf --> [[krožni lok]] – [[krožni odsek]] – [[krožnica]] – [[krožnica devetih točk]] – [[Wolfgang Krull|Krull, Wolfgang]] – [[Krullova razsežnost]] – [[Martin David Kruskal|Kruskal, Martin David]] – [[Ksenokrat]] – [[kub]] – <!-- kubično število --> [[kubična enačba]] – [[kubična funkcija]] – [[kubična ravninska krivulja]] – [[kubični graf]] – [[kubični koren]] – {{sopomenka|[[kubično število]]}} – <!-- == kub --> [[Jonas Kubilius (matematik)|Kubilius, Jonas]] – [[kubiprisekan kubooktaeder]] – [[kubno praštevilo]] – [[kubohemioktaeder]] – {{sopomenka|[[kuboid]]}} – <!-- == kvader --> {{sopomenka|[[kuboktaeder]]}} – <!-- == kubooktaeder --> [[kubooktaeder]] – [[Oton Kučera|Kučera, Oton]] – [[Ernst Eduard Kummer|Kummer, Ernst Eduard]] – [[kupola (geometrija)|kupola]] – [[Kazimierz Kuratowski|Kuratowski, Kazimierz]] – [[Đuro Kurepa|Kurepa, Đuro]] – [[Kurepov kontinuum]] – [[Kurepovo drevo]] – [[Svetozar Kurepa|Kurepa, Svetozar]] – [[Boris Abramovič Kušner|Kušner, Boris Abramovič]] – [[Martin Wilhelm Kutta|Kutta, Martin Wilhelm]] – [[kvader]] – <!-- kuboid --> [[kvadrat]] – [[kvadrat (algebra)]] – [[kvadrat (geometrija)]] – [[kvadrat Sierpińskega]] – {{sopomenka|[[kvadratični reciprocitetni zakon]]}} – <!-- == zakon kvadratne recipročnosti, kvadratni recipročnostni zakon, kvadratni reciprocitetni zakon --> [[kvadratna antiprizma]] – [[kvadratna enačba]] – [[kvadratna forma]] – [[kvadratna kupola]] – [[kvadratna matrika]] – [[kvadratna piramida]] – <!-- štiristrana piramida --> [[kvadratni koren]] – [[kvadratni koren števila 2]] – <!-- Pitagorova konstanta --> [[kvadratni koren števila 3]] – <!-- Teodorova konstanta --> [[kvadratni koren števila 5]] – [[kvadratni koren števila 6]] – [[kvadratni koren števila 7]] – [[kvadratni koren števila 10]] – [[kvadratni obseg]] – [[kvadratni ostanek]] – {{sopomenka|[[kvadratni polinom]]}} – <!-- == kvadratna funkcija --> [[kvadratni prisekani trapezoeder]] – {{sopomenka|[[kvadratni reciprocitetni zakon]]}} – <!-- == zakon kvadratne recipročnosti, kvadratni reciprocitetni zakon, kvadratični reciprocitetni zakon --> {{sopomenka|[[kvadratni recipročnostni zakon]]}} – <!-- == zakon kvadratne recipročnosti, kvadratni reciprocitetni zakon, kvadratični reciprocitetni zakon --> [[kvadratno iracionalno število]] – [[kvadratno piramidno število]] – [[kvadratno polje]] – [[kvadratno število]] – [[kvadratno tlakovanje]] – [[kvadratrika]] – [[kvadratrisa]] – <!-- == kvadratrika --> [[kvadratura]] – [[kvadratura (matematika)]] – [[kvadratura kvadrata]] – [[kvadratura kroga]] – [[kvadratura parabole]] – [[kvadrik]] – [[kvadrik (projektivna geometrija)]] – {{sopomenka|[[kvadriranje]]}} – [[kvartični graf]] – [[kvaternion]] – [[kvaternionska grupa]] – [[kvaternionska Juliajeva množica]] – [[kvazidiedrska grupa]] – [[kvazigrupa]] – [[kvazipravilni polieder]] – [[kvocient]] – [[kvocientna grupa]] – [[kvocientna množica]] – [[kvocientni kolobar]] – [[kvocientni obseg]] – == L == [[L-funkcija]] – [[L-sistem]] – <!-- Lindenmayerjev sistem --> {{sopomenka|[[L-vrsta]]}} – <!-- == L-funkcija --> [[Charles-Jean de La Vallée Poussin|La Vallée Poussin, Charles-Jean de]] – [[La Vallée Poussinov graf]] – [[Olga Aleksandrovna Ladiženska|Ladiženska, Olga Aleksandrovna]] – [[Jeffrey Lagarias|Lagarias, Jeffrey]] – [[Joseph-Louis de Lagrange|Lagrange, Joseph-Louis de]] – [[Lagrange-Bürmannova enačba]] – [[Lagrangeev izrek]] – [[Lagrangeev izrek (matematična analiza)]] – <!-- == izrek o povprečni vrednosti, izrek o končnem prirastku funkcije --> [[Lagrangeev izrek (teorija grup)]] – [[Lagrangeev izrek (teorija števil)]] – [[Lagrangeev izrek obratne funkcije]] – [[Lagrangeev izrek štirih kvadratov]] – [[Lagrangeev mmnožitelj]] – <!-- Lagrangeev multiplikator --> {{sopomenka|[[Lagrangeev multiplikator]]}} – <!-- == Lagrangeev množitelj --> [[Lagrangeev polinom]] – [[Lagrangeeva enakost]] – [[Lagrangeeva funkcija]] – [[Lagrangeeva interpolacijska enačba]] – [[Lagrangeevo število]] – [[lakuna Petrovskega]] – [[Gerard Laman|Laman, Gerard]] – [[Lamanov graf]] – [[Johann Heinrich Lambert|Lambert, Johann Heinrich]] – [[Lambertova funkcija W]] – [[Lambertova vrsta]] – {{sopomenka|[[lamelarno vektorsko polje]]}}– <!-- == kompleksno lamelarno vektorsko polje --> [[Cornelius Lanczos|Lanczos, Cornelius]] – [[Lanczosev algoritem]] – [[Lanczoseva aproksimacija]] – [[Edmund Landau|Landau, Edmund]] – [[Landau-Ramanudžanova konstanta]] – [[Landauov izrek o praštevilskih idealih]] – {{sopomenka|[[Landauov simbol]]}} – <!-- == O notacija --> [[Landauova funkcija]] – [[Landauovi problemi]] – [[Jevgenij Mihajlovič Landis|Landis, Jevgenij Mihajlovič]] – [[Serge Lang|Lang, Serge]] – [[Leo Jerome Lange|Lange, Leo Jerome]] – [[Rudolf Ernest Langer|Langer, Rudolf Ernest]] – [[Robert Langlands|Langlands, Robert]] – [[Langlandsov program]] – [[Michael Florent van Langren|Langren, Michael Florent van]] – [[Pierre-Simon Laplace|Laplace, Pierre-Simon]] – [[Laplace-Stieltjesova transformacija]] – [[Laplaceova diferencialna enačba]] – [[Laplaceova enačba]] – [[Laplaceova matrika]] – [[Laplaceova transformacija]] – [[Laplaceovo vektorsko polje]] – [[lastna množica]] – [[lastna vrednost]] – [[lastni vektor]] – [[lastnost Markova]] – [[Laurentova vrsta]] – [[latinski kvadrat]] – [[latinski pravokotnik]] – [[Detlef Laugwitz|Laugwitz, Detlef]] – [[Pierre Alphonse Laurent|Laurent, Pierre Alphonse]] – [[Laurentov polinom]] – [[Laurentova vrsta]] – [[Peter David Lax|Lax, Peter David]] – [[Henri Léon Lebesgue|Lebesgue, Henri Léon]] – [[Lebesgue-Stieltjesov integral]] – [[Lebesguov integral]] – [[Lebesguova mera]] – [[Solomon Lefschetz|Lefschetz, Solomon]] – [[Lefschetzov izrek o hiperravnini]] – [[Lefschetzov izrek o negibni točki]] – [[Lefschetzova dualnost]] – [[Lefschetzovo število]] – [[Adrien-Marie Legendre|Legendre, Adrien-Marie]] – [[Legendrov izrek o treh kvadratih]] – [[Legendrov simbol]] – [[Legendrova domneva]] – [[Legendrova enačba]] – [[Legendrova funkcija]] – [[Legendrova funkcija hi]] – [[Legendrova konstanta]] – [[Legendrova transformacija]] – [[Legendrovi polinomi]] – [[Russell Sherman Lehman|Lehman, Russell Sherman]] – [[Lehmanov faktorizacijski algoritem]] – [[Derrick Henry Lehmer|Lehmer, Derrick Henry]] – [[Lehmer-Shurov algoritem]] – [[Lehmerjev algoritem GCD]] – [[Lehmerjev generator naključnih števil]] – [[Lehmerjev par]] – [[Lehmerjev polinom]] – [[Lehmerjev problem Eulerjeve funkcije fi]] – [[Lehmerjeva domneva]] – [[Lehmerjeva koda]] – [[Lehmerjeva matrika]] – [[Lehmerjeva sredina]] – [[Lehmerjevo sito]] – [[Lehmerjevo zaporedje]] – [[Gottfried Wilhelm Leibniz|Leibniz, Gottfried Wilhelm]] – [[Leibnizev harmonični trikotnik]] – [[Leibnizev kriterij]] – [[Leibnizeva izohrona]] – [[Leibnizeva vrsta]] – [[leksikografski produkt grafov]] – [[lema]] – [[lema Zolotarjova]] – [[lema o rokovanju]] – [[lemniskata]] – [[Arjen Lenstra|Lenstra, Arjen]] – [[Hendrik Lenstra|Lenstra, Hendrik]] – [[Leonardova trojica]] – [[Matyáš Lerch|Lerch, Matyáš]] – {{sopomenka|[[Lerchev transcendent]]}} – <!-- == Lercheva funkcija zeta --> [[Lercheva funkcija zeta]] – [[Stanisław Leśniewski (filozof)|Leśniewski, Stanisław]] – [[Lesterjev izrek]] – [[Lesterjev krog]] – [[lestvica logaritemskega računala]] – [[leva fakulteta]] – [[William Judson LeVeque|LeVeque, William Judson]] – [[Tullio Levi-Civita|Levi-Civita, Tullio]] – [[Levi-Civitajev obseg]] – [[Levi-Civitajev simbol]] – [[levi odvod]] – [[Paul Pierre Lévy|Lévy, Paul Pierre]] – [[Lévyjeva konstanta]] – [[Lévyjeva krivulja C]] – [[Anders Johan Lexell|Lexell, Anders Johan]] – [[L-funkcije]] – [[Guillaume de l'Hôpital|l'Hôpital, Guillaume de]] – [[l'Hôpitalovo pravilo]] – [[Li Či]] – [[Guglielmo Libri Carucci dalla Sommaja|Libri Carucci dalla Sommaja, Guglielmo]] – [[Lijev kriterij]] – [[Marius Sophus Lie|Lie, Marius Sophus]] – [[Liejev algebroid]] – [[Liejev grupoid]] – [[Liejev odvod]] – [[Liejeva algebra]] – [[Liejeva grupa]] – [[Liejeva teorija]] – [[Elliott Hershel Lieb|Lieb, Elliott Hershel]] – [[Liebova konstanta kvadratnega ledu]] – [[liha funkcija]] – [[liho število]] – [[lihost]] – [[limita (matematika)]] – [[limita (topologija)]] – [[limita funkcije]] – [[limitna točka]] – [[Lin Či]] – [[Ferdinand von Lindemann|Lindemann, Ferdinand von]] – [[Lindemann-Weierstrassov izrek]] – {{sopomenka|[[Lindenmayerjev sistem]]}} – <!-- == L-sistem --> [[Elon Lindenstrauss|Lindenstrauss, Elon]] – [[Ignaz Lindner|Lindner, Ignaz]] – [[linearna algebra]] – [[linearna aproksimacija]] – [[linearna ekscentričnost]] – [[linearna enačba]] – [[linearna forma]] – [[linearna funkcija]] – [[linearna izsrednost]] – [[linearna kombinacija]] – [[linearna neodvisnost]] – [[linearna odvisnost]] – [[linearna transformacija]] – [[linearni funkcional]] – [[linearni operator]] – {{sopomenka|[[linearni polinom]]}} – <!-- == linearna funkcija --> [[linearni podprostor]] – [[linearni prostor]] – [[Jurij Vladimirovič Linnik|Linnik, Jurij Vladimirovič]] – [[Linnikov izrek]] – [[Jacques-Louis Lions|Lions, Jacques-Louis]] – [[Joseph Liouville|Liouville, Joseph]] – [[Liouvillov izrek]] – [[Liouvillova funkcija]] – [[Liouvillova konstanta]] – [[Liouvillova ploskev]] – [[Liouvillovo število]] – [[Lipschitzeva zveznost]] – [[Jules Antoine Lissajous|Lissajous, Jules Antoine]] – [[Lissajousova krivulja]] – [[lituus]] – [[John Edensor Littlewood|Littlewood, John Edensor]] – [[Liu Hui]] – [[Aleksander Mihajlovič Ljapunov|Ljapunov, Aleksander Mihajlovič]] – [[Ljubljanski graf]] – [[Martin Löb|Löb, Martin]] – [[Nikolaj Ivanovič Lobačevski|Lobačevski, Nikolaj Ivanovič]] – [[Frank Richard Löbell|Löbell, Frank Richard]] – [[Löbov izrek]] – [[logaritem]] – [[logaritemska funkcija]] – [[logaritemska lestvica]] – [[logaritemska spirala]] – [[logaritemski integral]] – <!-- integralski logaritem, integralni logaritem --> [[logaritemski odvod]] – [[logaritemski sinus]] – [[logaritemski tangens]] – [[logaritemsko računalo]] – {{sopomenka|[[logaritmični integral]]}} – <!-- == logaritemski integral --> {{sopomenka|[[logaritmično računalo]]}} – <!-- == logaritemsko računalo --> {{sopomenka|[[logična matrika]]}} – <!-- == binarna matrika --> [[logika]] – [[logistična funkcija]] – [[logistična krivulja]] – [[lok (geometrija)]] – [[lokalna analiza]] – [[lokalni homomorfizem]] – [[lokalni obseg]] – [[lokalno konstantna funkcija]] – [[lokalno konveksni prostor]] – [[loksodroma]] – [[Irina Aleksandrovna Lomazova|Lomazova, Irina Aleksandrovna]] – [[lomljenka]] – <!-- poligonska črta, poligonalna poteza --> [[lomnica (geometrija)|lomnica]] – [[Londonsko matematično društvo]] – [[Christen Longberg|Longberg, Christen]] – [[de Longchampsova točka]] – [[Lorentzeva grupa]] – <!-- homogena Lorentzeva grupa --> [[Edward Norton Lorenz|Lorenz, Edward Norton]] – [[Lorenzev atraktor]] – [[Lorenzev sistem]] – [[Löwenheim-Skolemov izrek]] – [[Samuel Loyd|Loyd, Samuel]] – [[Édouard Lucas|Lucas, François Édouard Anatole]] – [[Lucasovo število]] – [[Lucasovo zaporedje]] – [[Lucasov profesor matematike]] – [[Jan Łukasiewicz|Łukasiewicz, Jan]] – [[Nikolaj Nikolajevič Luzin|Luzin, Nikolaj Nikolajevič]] – [[lvovska matematična šola]] – == M == [[James MacCullagh|MacCullagh, James]] – [[Alexander Macfarlane|Macfarlane, Alexander]] – [[John Machin]] – [[Machinova formula]] – [[Colin Maclaurin|Maclaurin, Colin]] – [[Maclaurinova sektrisa]] – [[Maclaurinova trisektrisa]] – [[Maclaurinova vrsta]] – [[Jošisuke Macunaga|Macunaga, Jošisuke]] – [[magični kvadrat]] – [[Leontij Filipovič Magnicki|Magnicki, Leontij Filipovič]] – [[Kurt Mahler|Mahler, Kurt]] – [[majevske številke]] – [[majevski kvadrat]] – [[mali Fermatov izrek]] – <!-- == Fermatov mali izrek --> {{sopomenka|[[mali rombiikozidodekaeder]]}} – <!-- == rombiikozidodekaeder --> [[Carl Johan Malmsten|Malmsten, Carl Johan]] – [[Étienne Louis Malus|Malus, Étienne Louis]] – [[Benoît Mandelbrot|Mandelbrot, Benoît]] – [[Mandelbrotova množica]] – [[Hans Carl Friedrich von Mangoldt|Mangoldt, Hans Carl Friedrich von]] – [[von Mangoldtova funkcija]] – [[Jurij Ivanovič Manin|Manin, Jurij Ivanovič]] – [[Henry Berthold Mann|Mann, Henry Berthold]] – [[Mannov izrek]] – [[Abu Nasr Mansur]] – [[Sibe Mardešić|Mardešić, Sibe]] – [[Marinos]] – [[Andrej Andrejevič Markov (mlajši)|Markov, Andrej Andrejevič (mlajši)]] – [[Andrej Andrejevič Markov (starejši)|Markov, Andrej Andrejevič (starejši)]] – [[Vladimir Andrejevič Markov|Markov, Vladimir Andrejevič]] – [[markovska mreža]] – [[markovska trojica]] – [[markovska veriga]] – [[markovski proces]] – [[matematična analiza]] – [[matematična disciplina]] – <!-- matematična panoga --> [[matematična fizika]] – [[matematična indukcija]] – [[matematična kemija]] – [[matematična konstanta]] – [[matematična operacija]] – <!-- aritmetična operacija, računska operacija --> [[matematična optimizacija]] – [[matematična panoga]] – <!-- == matematična disciplina --> [[matematična singularnost]] – [[matematična struktura]] – [[matematična tekmovanja]] – [[matematična terminologija]] – [[matematične znanosti]] – [[matematični dokaz]] – [[matematični inštitut]] – [[Matematični inštitut, Univerza v Oxfordu]] – [[Matematični inštitut Maxa Plancka]] – [[Matematični inštitut Poljske akademije znanosti]] – [[Matematični inštitut Steklova]] – [[matematični intuicionizem]] – [[matematični izraz]] – [[matematični konstruktivizem]] – [[matematični model]] – [[matematični objekt]] – [[matematični priročnik]] – [[Matematični priročnik (Bronštejn, Semendjajev)]] – [[matematični problem]] – [[matematični simbol]] – <!-- == matematični znak --> [[matematični znak]] – <!-- = matematični simbol --> [[matematično naključje]] – [[matematik]] – [[matematika]] – [[matematika na Slovenskem]] – [[matematika na šahovnici]] – <!-- problem šahovskega tipa --> [[materialni odvod]] – [[Mathematica Balkanica]] – [[Mathematics of Computation]] – [[Mathematische Annalen]] – [[Mathematische Zeitschrift]] – [[MathWorld]] – [[matrična algebra]] – [[matrična enota]] – [[matična struktura]] – [[matrično množenje]] – [[matrika]] – [[matrika enic]] – [[matrika evklidskih razdalj]] – [[matrika identitete]] – [[matrika M]] – [[matrika P]] – [[matrika preslikave]] – [[matrika razdalj]] – [[matrika s spremenljivimi predznaki]] – [[matrika sosednosti]] – [[matrika stopenj]] – [[matrika vrtenja]] – [[matrika Z (matematika)|matrika Z]] – [[matroid]] – [[Pierre-Louis Moreau de Maupertuis|Maupertuis, Pierre-Louis Moreau de]] – [[Maurer-Cartanova forma]] – [[Francesco Maurolico|Maurolico, Francesco]] – [[Tobias Mayer|Mayer, Tobias]] – [[Stanisław Mazur|Mazur, Stanisław]] – [[Mazur-Ulamov izrek]] – [[Stefan Mazurkiewicz|Mazurkiewicz, Stefan]] – [[Douglas McIlroy|McIlroy, Douglas]] – [[medalja Georga Cantorja]] – [[mediana]] – [[Mednarodna matematična zveza]] – [[Mednarodni matematični kongres]] – [[mehanik]] – [[mehanika]] – [[Meissel-Mertensova konstanta]] – [[Meixner-Pollaczekovi polinomi]] – [[Meixnerjevi polinomi]] – [[meja (topologija)]] – [[Hjalmar Mellin|Mellin, Hjalmar]] – [[Mellinova transformacija]] – [[Menehmo]] – [[Menelaj]] – [[Menelajev izrek]] – [[Karl Menger|menger, Karl]] – [[mengerjev izrek]] – [[Mengerjeva spužva]] – [[mera (matematika)|mera]] – [[mera iracionalnosti]] – [[mera štetja]] – [[Nicholas Mercator|Mercator, Nicholas]] – [[Mercatorjeva vrsta]] – <!-- Newton-Mercatorjeva vrsta --> [[Meredithov graf]] – [[Merjenje kroga]] – [[meromorfna funkcija]] – [[Marin Mersenne|Mersenne, Marin]] – {{sopomenka|[[Mersennovo praštevilo]]}} – <!-- Mersennovo število --> [[Mersennovo število]] – [[Franz Mertens|Mertens, Franz]] – [[Mertensova funkcija]] – [[mestna vrednost]] – [[mestni zapis]] – <!-- pozicijski sestav --> [[mešani produkt]] – [[mešano število]] – [[meta dvojno izginjajoč ikozaeder]] – [[metamatematika]] – [[Adriaan Metius|Metius, Adriaan]] – [[metoda čakravala]] – [[metoda izčrpavanja]] – [[metoda končnih elementov]] – [[metoda najmanjših kvadratov]] – [[metoda navadne iteracije]] – {{sopomenka|[[metoda pospešene iteracije]]}} – <!-- == Newtonova metoda, tangentna metoda, Newton-Raphsonova metoda --> [[metode računanja kvadratnih korenov]] – [[metoda regula falsi]] – [[metrični prostor]] – [[metrični tenzor]] – [[metrika]] – [[Nicholas Metropolis|Metropolis, Nicholas]] – [[Metropolis-Hastingsov algoritem]] – [[Metzlerjeva matrika]] – [[Midyjev izrek]] – [[Valentin Petrovič Mihajlov|Mihajlov, Valentin Petrovič]] – [[mikrozveznost]] – [[Edward Arthur Milne|Milne, Edward Arthur]] – [[John Willard Milnor|Milnor, John Willard]] – [[mimobežnica]] – <!-- pasanta --> [[minimalna ploskev]] – [[Hermann Minkowski|Minkowski, Hermann]] – [[Minkowski-Bouligandova razsežnost]] – [[minus]] – {{sopomenka|[[mirjagon]]}} – <!-- == desettisočkotnik --> [[Richard von Mises|Mises, Richard von]] – [[von Misesova porazdelitev]] – [[Anatolij Dimitrijevič Miškis|Miškis, Anatolij Dimitrijevič]] – [[Magnus Gösta Mittag-Leffler|Mittag-Leffler, Magnus Gösta]] – [[mittenpunkt]] – {{sopomenka|[[mnogočlenik]]}} – <!-- == polinom, veččlenik --> [[mnogokotnik]] – <!-- večkotnik --> [[mnogokotniško število]] – [[mnogokratnik]] – [[mnogokratno popolno število]] – [[mnogolična funkcija]] – [[mnogoploščnik]] – [[mnogoterost]] – [[množenec]] – [[množenje]] – [[množica]] – [[množica deliteljev]] – [[množica parov]] – [[množica slik]] – [[množica točk]] – [[množitelj]] – [[množitvena tabela]] – [[August Ferdinand Möbius|Möbius, August Ferdinand]] – [[Möbius-Kantorjev graf]] – [[Möbiusov trak]] – [[Möbiusova funkcija]] – [[Möbiusova inverzna formula]] – [[Möbiusova transformacija]] – {{sopomenka|[[moč množice]]}} – <!-- == kardinalnost --> [[močno praštevilo]] – [[močno regularni graf]] – [[močno število]] – <!-- popolna potenca --> [[modul]] – [[modul (algebrska teorija števil)]] – [[modul nad kolobarjem]] – [[modularna aritmetika]] – [[modularna forma]] – [[modularna funkcija]] – [[modularna grupa]] – [[modularna krivulja]] – [[Georg Mohr (matematik)|Mohr, Georg]] – [[Abraham de Moivre|Moivre, Abraham de]] – [[de Moivreov izrek]] – <!-- == de Moivreova formula --> [[de Moivreova formula]] – [[Monatshefte für Mathematik]] – [[Gaspard Monge|Monge, Gaspard]] – [[monodromija]] – [[monodromijska grupa]] – [[monoid]] – [[monom]] – <!-- enočlenik --> [[monostatični politop]] – [[monotonost]] – {{sopomenka|[[monotona funkcija]]}} – <!-- == monotonost --> [[monotono zaporedje]] – [[Louis Joel Mordell|Mordell, Louis Joel]] – [[Mordellova domneva]] – [[Mordellova enačba]] – [[Mordellova krivulja]] – [[Dimitrij Dimitrijevič Morduhaj-Boltovskoj|Morduhaj-Boltovskoj Dimitrij Dimitrijevič]] – [[morfizem]] – [[Šigefumi Mori|Mori, Šigefumi]] – [[Nikita Fjodorovič Morozov|Morozov, Nikita Fjodorovič]] – [[Charles Bradfield Morrey|Morrey, Charles Bradfield]] – [[Harold Calvin Marston Morse|Morse, Harold Calvin Marston]] – [[Moserjev mnogokotniški zapis]] – [[Moskovski papirus]] – [[most (teorija grafov)|most]] – [[George Daniel Mostow|Mostow, George Daniel]] – [[Janez Mrčun|Mrčun, Janez]] – [[mreža]] – [[mreža telesa]] – <!-- poliedrska mreža --> [[Sjamadas Mukhopadjaja|Mukhopadjaja, Sjamadas]] – [[multigraf]] – [[multikompleksno število]] – [[multinomski izrek]] – [[multiplikacija]] – [[multiplikativna funkcija]] – [[multiplikativna kaskada]] – [[multistabilni polieder]] – [[multivektor]] – [[David Mumford|Mumford, David]] – [[Muséjevo hiperštevilo]] – == N == [[n-terica]] – [[Valentin Naboth|Naboth, Valentin]] – [[načelo vključitev in izključitev]] – [[nadobilno število]] – [[Nagelova točka]] – [[nagibna funkcija]] – [[nagnjeni mnogokotnik]] – [[najmanjši skupni imenovalec]] – [[najmanjši skupni mnogokratnik]] – [[najpomembnejša enačba na svetu]] – {{sopomenka|[[največja skupna mera]]}} – <!-- == največji skupni delitelj --> [[največji skupni delitelj]] – [[naključni poskus]] – [[naključnost]] – [[napačni dokaz]] – [[napaka]] – [[John Napier|Napier, John]] – [[Napierov logaritem]] – [[Narajanovo število]] – {{sopomenka|[[naraščajoča funkcija]]}} – <!-- monotonost --> {{sopomenka|[[naravna baza]]}} – <!-- == standardna baza --> [[naravna gostota]] – <!-- natural density --> [[naravni izomorfizem]] – [[naravni logaritem]] – [[naravni logaritem števila 2]] – [[naravni parameter]] – [[naravno število]] – [[John Forbes Nash|Nash, John Forbes]] – [[Nashevo ravnovesje]] – [[Crispin Nash-Williams|Nash-Williams, Crispin]] – [[nasprotna vrednost]] – [[nasprotni vektor]] – [[nasprotno število]] – [[navadna diferencialna enačba]] – {{sopomenka|[[navadna hipergeometrična funkcija]]}} – <!-- == hipergeometrična funkcija, Gaussova hipergeometrična funkcija --> {{sopomenka|[[navadni verižni ulomek]]}} – <!-- == verižni ulomek, enostavni verižni ulomek, pravilni verižni ulomek --> [[navidezni paradoks]] – [[navidezno popolno število]] – [[neasociativni kolobar]] – [[necelo število]] – [[neciklični graf]] – {{sopomenka|[[nedefinitna matrika]]}} – [[nedegenerirana forma]] – {{sopomenka|[[nedegenerirana matrika]]}} – <!-- == obrnljiva matrika, invertibilna matrika, nesingularna matrika, regularna matrika --> [[nedoločena enačba]] – [[nedoločena oblika]] – [[nedotakljivo število]] – [[neelementarna funkcija]] – [[neenačba]] – [[neenakost]] – [[neenakost bratov Markov]] – [[neenakost Cauchyja-Bunjakovskega]] – <!-- Cauchy-Schwarzova neenakost --> [[neenakost Čebišova]] – [[neenakost Markova]] – [[neevklidska geometrija]] – [[nefroida]] – {{sopomenka|[[negativno definitna matrika]]}} – [[negativno število]] – [[negibna premica]] – [[negibna točka]] – [[Zeev Nehari|Nehari, Zeev]] – [[Neharijeva mnogoterost]] – [[William Neile|Neile, William]] – [[Neilova parabola]] – [[Harry Lewis Nelson|Nelson, Harry Lewis]] – [[nemerljiva množica]] – [[Nemško matematično društvo]] – [[nenegativna matrika]] – [[nenegativno število]] – [[neničelni vektor]] – [[neničelno število]] – [[neodvisna enačba]] – [[neodvisnost (statistika)|neodvisnost]] – [[neprava rotacija]] – [[nepravi ulomek]] – [[nepravilna matrika]] – [[nepravilni petkotnik]] – {{sopomenka|[[neprazna množica]]}} – <!-- == prazna množica --> {{sopomenka|[[nepreštevna množica]]}} – <!-- == neštevna množica --> [[neprotislovnost]] – [[nerazcepni polinom]] – [[nerešeni matematični problemi]] – {{sopomenka|[[nerešeni problemi v matematiki]]}} – <!-- == nerešeni matematični problemi --> [[Cecil James Nesbitt|Nesbitt, Cecil James]] – {{sopomenka|[[nesingularna matrika]]}} – <!-- == obrnljiva matrika, invertibilna matrika, regularna matrika --> [[neskladnost]] – [[neskončna aritmetična vrsta]] – [[neskončna diedrska grupa]] – [[neskončna množica]] – [[neskončna vrsta]] – [[neskončna vsota]] – {{sopomenka|[[neskončni desetiški ulomek]]}} – <!-- desetiški ulomek --> [[neskončni nagnjeni polieder]] – [[neskončni produkt]] – {{sopomenka|[[neskončni verižni ulomek]]}} – <!-- == verižni ulomek --> [[neskončno zaporedje]] – [[neskončnost]] – [[nesoizmerljivost]] – [[nestandardna analiza]] – [[Jurij Valentinovič Nesterenko|Nesterenko, Jurij Valentinovič]] – [[neštevna množica]] – <!-- nepreštevna množica --> [[neštevnost]] – [[Eugen Netto|Netto, Eugen]] – [[Jürgen Neukirch|Neukirch, Jürgen]] – [[Carl Gottfried Neumann|Neumann, Carl Gottfried]] – [[Neumannov robni pogoj]] – [[Franz Ernst Neumann|Neumann, Franz Ernst]] – [[Hanna Neumann|Neumann, Hanna]] – [[John von Neumann|Neumann, John von]] – [[von Neumannovo naravno število]] – [[neusmerjeni graf]] – [[neveselo število]] – [[nevtralna mreža]] – [[nevtralni element]] – [[Morris Newman|Newman, Morris]] – [[Newman-Shanks-Williamsonovo praštevilo]] – [[Isaac Newton|Newton, Isaac]] – {{sopomenka|[[Newton-Gaussova premica]]}} – <!-- == Newtonova premica --> {{sopomenka|[[Newton-Leibnizeva enačba]]}} – <!-- osnovni izrek infinitezimalnega računa --> {{sopomenka|[[Newton-Mercatorjeva vrsta]]}} – <!-- == Mercatorjeva vrsta --> {{sopomenka|[[Newton-Raphsonova metoda]]}} – <!-- == Newtonova metoda, tangentna metoda, metoda pospešene iteracije --> [[Newtonov izrek]] – [[Newtonov polinom]] – [[Newtonov potencial]] – <!-- newtonovski potencial --> [[Newtonova metoda]] – <!-- tangentna metoda, metoda pospešene iteracije, Newton-Raphsonova metoda --> [[Newtonova premica]] – {{sopomenka|[[Newtonova serpentina]]}} – <!-- == okljuk (krivulja) --> {{sopomenka|[[newtonovski potencial]]}} – <!-- == Newtonov potencial --> [[nezadostno število]] – [[Ngô Bảo Châu|Ngô, Bảo Châu]] – [[Vilko Nice|Nice, Vilko]] – [[0|nič]] – [[ničelni vektor]] – {{sopomenka|[[0|ničla]]}} – <!-- == 0 (število) --> [[ničla (kompleksna analiza)]] – [[ničla funkcije]] – [[Bernard Nieuwentyt|Nieuwentyt, Bernard]] – [[nikjer gosta množica]] – [[Nikomah]] – [[Nikomed]] – [[Nikomedova konhoida]] – [[nilpotentna grupa]] – [[nilpotentna matrika]] – [[nilpotentnost]] – [[Louis Nirenberg|Nirenberg, Louis]] – [[Ivan Morton Niven|Niven, Ivan Morton]] – [[Nivenov izrek]] – [[Emmy Noether|Noether, Emmy]] – [[Max Noether|Noether, Max]] – [[norma (matematika)|norma]] – [[norma (teorija obsegov)]] – [[norma matrike]] – [[norma operatorja]] – [[norma vektorja]] – {{sopomenka|[[normala]]}} – <!-- == pravokotnica --> [[normala (geometrija)]] – {{sopomenka|[[normalizirani vektor]]}} – <!-- == enotski vektor --> [[normalna matrika]] – [[normalna podgrupa]] – [[normalni red aritmetične funkcije]] – [[normalni odvod]] – [[normalno število]] – [[normirani vektorski prostor]] – [[notacija orbifold]] – [[notranja mera]] – [[notranji kot]] – [[notranji limitni izrek]] – [[notranji produkt]] – [[Nouvelles Annales de Mathématiques]] – [[nova matematika]] – [[nožišče]] – [[nožiščna krivulja]] – [[nožiščni trikotnik]] – {{sopomenka|[[numerična analiza]]}} – <!-- == numerična matematika --> [[numerična ekscentričnost]] – [[numerična izsrednost]] – [[numerična integracija]] – [[numerična matematika]] – <!-- numerična analiza --> == O == [[O krogli in valju]] – [[O notacija]] – [[O spiralah]] – [[obilno število]] – [[oblikovna potenčna vrsta]] – [[obodni kot]] – [[obratna Fibonaccijeva konstanta]] – {{sopomenka|[[obratna funkcija]]}} – <!-- == inverzna funkcija --> [[obratna matrika]] – [[obratna trigonometrična funkcija]] – {{sopomenka|[[obratna vrednost]]}} – <!-- == recipročna vrednost --> [[obratni element]] – <!-- inverzni element --> [[formula|obrazec]] – [[obrnjeni poljski zapis]] – [[obrnljiva matrika]] – <!-- == invertibilna matrika, nesingularna matrika, regularna matrika --> [[obseg]] – [[obseg (algebra)]] – {{sopomenka|[[obseg (geometrija)]]}} – <!-- == obseg --> [[obseg (teorija grafov)]] – [[obseg algebrskih števil]] – <!-- algebrski obseg, številski obseg --> [[Obzornik za matematiko in fiziko]] – [[očrtana krožnica]] – {{sopomenka|[[očrtani krog]]}} – <!-- == očrtana krožnica --> [[Andrew Odlyzko|Odlyzko, Andrew]] – [[odpravljiva singularnost]] – [[odprta množica]] – [[odprta podmnožica]] – [[odprti interval]] – [[odštevanje]] – [[odvajanje (diferencialna algebra)]] – [[odvedljiva funkcija]] – <!-- diferenciabilna funkcija --> [[odvedljiva mnogoterost]] – <!-- diferenciabilna mnogoterost --> [[odvedljiva preslikava]] – <!-- diferenciabilna preslikava --> [[odvedljivost]] – [[odvod]] – [[odvod količnika]] – [[odvod kompozituma]] – <!-- verižno pravilo --> {{sopomenka|[[odvod kvocienta]]}} – <!-- == odvod količnika --> {{sopomenka|[[odvod po času]]}} – <!-- == časovni odvod --> [[odvod produkta]] – [[odvojna krivulja]] – [[oglišče]] – [[Martin Ohm|Ohm, Martin]] – [[Oinopid]] – [[okljuk (krivulja)|okljuk]] – [[okolica (topologija)]] – [[okrajšani ulomek]] – [[oktaeder]] – <!-- osmerec --> {{sopomenka|[[oktaedrska grupa]]}} – <!-- oktaedrska simetrija --> [[oktaedrska simetrija]] – [[oktaedrski graf]] – [[oktaedrsko število]] – <!-- osmersko število --> [[oktahemioktaeder]] – [[oktonion]] – [[Andrej Jurjevič Okunkov|Okunkov, Andrej Jurjevič]] – [[Olga Arsenjevna Olejnik|Olejnik, Olga Arsenjevna]] – [[Frank William John Olver|Olver, Frank William John]] – [[omniprisekani tetraeder]] – [[omniprisekanost]] – [[onduloid]] – [[Ken Ono|Ono, Ken]] – [[operator]] – [[operator nabla v valjnih in krogelnih koordinatah]] – [[opisna geometrija]] – [[Theodor von Oppolzer|Oppolzer, Theodor von]] – [[optična enačba]] – [[optimizacija (matematika)|optimizacija]] – [[ordinalno število]] – [[ordinata]] – [[ordinatna os]] – [[ordinatni logaritemski integral]] – [[Øystein Ore|Ore, Øystein]] – [[Nicole Oresme|Oresme, Nicole]] – [[orientabilnost]] – {{sopomenka|[[ortocenter]]}} – <!-- == višinska točka trikotnika --> [[ortocentrični tetraeder]] – [[ortodroma]] – [[ortogonalna baza]] – [[ortogonalna funkcija]] – [[ortogonalna grupa]] – [[ortogonalna matrika]] – [[ortogonalna preslikava]] – [[ortogonalna projekcija]] – [[ortogonalna trajektorija]] – {{sopomenka|[[ortogonalne koordinate]]}} – <!-- == ortogonalni koordinatni sistem --> [[ortogonalni koordinatni sistem]] – [[ortogonalni polinomi]] – [[ortogonalni sistem]] – [[ortogonalnost]] – [[ortonormalna baza]] – [[ortonormalnost]] – [[ortonormirani sistem]] – [[osamljeno število]] – {{sopomenka|[[osem]]}} – <!-- == 8 (število) --> {{sopomenka|[[osemdeset]]}} – <!-- == 80 (število) --> [[osemdesetkotnik]] – [[osemkotnik]] – <!-- osmerokotnik --> [[osemkotniško število]] – <!-- osmerokotniško število --> {{sopomenka|[[osemnajst]]}} – <!-- == 18 (število) --> [[osemnajstkotnik]] – [[osemstrana bipiramida]] – [[osemstrana piramida]] – [[osemstrana prizma]] – [[William Fogg Osgood|Osgood, William Fogg]] – {{sopomenka|[[oktaeder|osmerec]]}} – <!-- == oktaeder --> {{sopomenka|[[osmerokotnik]]}} – <!-- == osemkotnik --> {{sopomenka|[[osmerokotniško število]]}} – <!-- == osemkotniško število --> {{sopomenka|[[osmersko število]]}} – <!-- == oktaedrsko število --> [[osmina]] – {{sopomenka|[[osmiški številski sestav]]}} – <!-- == osmiški številski sistem --> [[osmiški številski sistem]] – [[osna simetrija]] – [[osni vektor]] – {{sopomenka|[[osnove matematike]]}} – <!-- == temelji matematike --> [[osnovna enota (teorija števil)]] – {{sopomenka|[[osnovna grupa]]}} – <!-- == fundamentalna grupa --> [[osnovna ploskev]] – [[osnovna teorija množic]] – [[osnovni izrek algebre]] – [[osnovni izrek analize]] – [[osnovni izrek aritmetike]] – [[osnovni izrek infinitezimalnega računa]] – {{sopomenka|[[osnovni izrek infinitezimalnega računa več spremenljivk]]}} – <!-- == posplošeni Stokesov izrek, Stokes-Cartanov izrek --> {{sopomenka|[[osnovni izrek infinitezimalnega računa za krivuljne integrale]]}} – <!-- == izrek o gradientu --> [[osnovni izrek homomorfizmov]] – {{sopomenka|[[osnovni izrek matematične analize]]}} – <!-- == osnovni izrek infinitezimalnega računa --> {{sopomenka|[[osnovni izrek za rotorje]]}} – <!-- == Stokesov izrek, Kelvin-Stokesov izrek, izrek o rotorju --> {{sopomenka|[[osnovni ulomek]]}} – <!-- == enotski ulomek --> [[ostri kot]] – [[Mihail Vasiljevič Ostrogradski|Ostrogradski, Mihail Vasiljevič]] – [[ostrokotni trikotnik]] – [[Valentinus Otho|Otho, Valentinus]] – [[William Oughtred|Oughtred, William]] – [[oval (geometrija)|oval]] – [[ovoid]] – [[ovojnica (matematika)|ovojnica]] – [[Jacques Ozanam|Ozanam, Jacques]] – [[označeni graf]] – [[označevanje grafa]] – == P == [[p-adično število]] – [[p-grupa]] – {{sopomenka|[[padajoča funkcija]]}} – <!-- == monotonost --> [[Henri Eugène Padé|Padé, Henri Eugène]] – {{sopomenka|[[Padéjev aproksimant]]}} – <!-- == Padéjeva aproksimacija, racionalna aproksimacija --> [[Padéjeva aproksimacija]] – <!-- Padéjev aproksimant, racionalna aproksimacija --> [[Padéjeva tabela]] – [[Padovanovo zaporedje]] – [[Nicolo Paganini|Paganini, Nicolo]] – [[Igor Pak|Pak, Igor]] – [[palindromno praštevilo]] – [[palindromno Smithovo število]] – [[palindromno število]] – [[Theodore Windle Palmer|Palmer, Theodore Windle]] – {{sopomenka|[[pandigitalno število]]}} – <!-- == vseštevčno število --> [[para dvojno povečana šeststrana prizma]] – [[parabola]] – [[parabolična parcialna diferencialna enačba]] – [[paraboloid]] – [[paradoks]] – [[paradoks Banacha-Tarskega]] – [[paradoks Borela-Kolmogorova]] – [[paradoks brivca]] – <!-- == Russlov paradoks --> [[paradoks dolžine obale]] – [[paradoks lažnivca]] – [[paradoks rojstnega dne]] – [[paradoks treh vrat]] – [[paradoks zanimivega števila]] – [[vzporednost|paralela]] – <!-- == vzporednica --> [[paraleloeder]] – [[paralelepiped]] – [[paralelogram]] – [[paralelotop]] – [[spremenljivka|parameter]] – [[parameter lokacije]] – [[parameter merila]] – [[parametrična enačba]] – [[parametrična krivulja]] – [[parametrizacija (geometrija)]] – [[parastrof]] – [[paratopizem]] – [[paravektor]] – [[parcialna diferencialna enačba]] – [[parcialni odvod]] – {{sopomenka|[[Pareto-Zipfova porazdelitev]]}} – <!-- == Zipf-Mandelbrotova porazdelitev, Zipf-Mandelbrotov zakon --> [[Paretova porazdelitev]] – [[Paris-Harringtonov izrek]] – [[Ernest Tilden Parker|Parker, Ernest Tilden]] – [[parnost permutacije]] – [[particija (teorija števil)|particija]] – [[particija množice]] – [[particijska funkcija]] – {{sopomenka|[[pasanta]]}} – <!-- == mimobežnica --> [[Blaise Pascal|Pascal, Blaise]] – [[Pascalov aritmetični trikotnik]] – [[Pascalov polž]] – [[Pascalov trikotnik]] – [[Pascalova matrika]] – [[pasovna matrika]] – [[Giuseppe Peano|Peano, Giuseppe]] – [[Peanov eksistenčni izrek]] – [[Peanova krivulja]] – [[Peanovi aksiomi]] – [[Peanovi izreki]] – [[Karl Pearson|Pearson, Karl]] – [[Benjamin Peirce|Peirce, Benjamin]] – [[Heinz-Otto Peitgen|Peitgen, Heinz-Otto]] – [[John Pell|Pell, John]] – [[Pellova enačba]] – [[Pellovo število]] – [[Roger Penrose|Penrose, Roger]] – [[Penroseova transformacija]] – [[pentaeder]] – [[pentagon]] – [[pentagram]] – [[pentagramska antiprizma]] – [[pentagramska prekrižana antiprizma]] – [[pentagramska prizma]] – {{sopomenka|[[pentahoron]]}} – <!-- == 5-celica --> [[pentakisni dodekaeder]] – [[Grigorij Jakovljevič Perelman|Perelman, Grigorij Jakovljevič]] – [[Joseph Jean Camille Pérès|Pérès, Joseph Jean Camille]] – [[perioda]] – [[periodična funkcija]] – [[periodična točka]] – [[periodični verižni ulomek]] – [[periodično zaporedje]] – [[permutacija]] – {{sopomenka|[[permutacijska grupa]]}} – <!-- == grupa permutacij --> [[permutacijska matrika]] – [[Perrinovo število]] – [[Oskar Perron|Perron, Oskar]] – [[Perronova enačba]] – [[Perzej (geometer)|Perzej]] – {{sopomenka|[[pet]]}} – <!-- == 5 (število) --> {{sopomenka|[[petdeset]]}} – <!-- == 50 (število) --> [[petdesetkotnik]] – [[Fritz Peter|Peter, Fritz]] – [[Peter-Weylov izrek]] – [[peterokotnik]] – <!-- == petkotnik --> [[peterokotniško število]] – <!-- == petkotniško število --> [[Julius Peter Christian Petersen|Petersen, Julius Peter Christian]] – [[Petersenov graf]] – [[petina (matematika)|petina]] – [[petiški številski sistem]] – [[petkotnik]] – <!-- peterokotnik --> [[petkotniško število]] – <!-- peterokotnik --> {{sopomenka|[[petnajst]]}} – <!-- == 15 (število) --> [[petnajstkotnik]] – [[John Flinders Petrie|Petrie, John Flinders]] – [[Petriejev mnogokotnik]] – [[Aleksej Zinovjevič Petrov|Petrov, Aleksej Zinovjevič]] – [[Mihailo Petrović Alas|Petrović Alas, Mihailo]] – [[Ivan Georgijevič Petrovski|Petrovski, Ivan Georgijevič]] – [[petstrana antiprizma]] – [[petstrana bipiramida]] – [[petstrana piramida]] – [[petstrana prizma]] – [[petstrani heksekontaeder]] – [[petstrani ikozitetraeder]] – [[petstrani trapezoeder]] – [[Johann Friedrich Pfaff|Pfaff, Johann Friedrich]] – [[Johann Wilhelm Andreas Pfaff|Pfaff, Johann Wilhelm Andreas]] – [[Pi]] – [[Charles Émile Picard|Picard, Charles Émile]] – [[Picard-Lefschetzova enačba]] – [[Picardova iteracija]] – [[Georg Alexander Pick|Pick, Georg Alexander]] – [[Pickov izrek]] – [[James P. Pierpont|Pierpont, James P.]] – [[Pierpontovo praštevilo]] – [[János Pintz|Pintz, János]] – [[piramida]] – [[piramida (geometrija)]] – [[Charles Pisot|Pisot, Charles]] – [[Pisot-Vidžajaraghavanovo število]] – {{sopomenka|[[Pisotovo število]]}} – <!-- == Pisot-Vidžajaraghavanovo število, število PV --> [[Pitagora]] – [[pitagorejska četverica]] – [[pitagorejska sredina]] – [[pitagorejska trojica]] – <!-- pitagorejska trojka --> {{sopomenka|[[pitagorejska trojka]]}} – <!-- == pitagorejska trojica --> [[pitagorejsko praštevilo]] – [[Pitagorov izrek]] – {{sopomenka|[[Pitagorova konstanta]]}} – <!-- == kvadratni koren števila 2 --> [[Pitotov izrek]] – [[Giovanni Antonio Amedeo Plana|Plana, Giovanni Antonio Amedeo]] – [[PlanetMath]] – [[planimetrija]] – {{sopomenka|[[plastična konstanta]]}} – <!-- == plastično število --> [[plastično število]] – [[platonski graf]] – [[platonsko telo]] – [[Josip Plemelj|Plemelj, Josip]] – [[ploskev]] – {{sopomenka|[[ploskev drugega reda]]}} – <!-- == kvadrik --> [[ploskev K3]] – [[ploskovni element]] – [[ploskovni integral]] – [[ploščina]] – [[ploščina kroga]] – [[Simon Plouffe|Ploffe, Simon]] – [[Plouffejeva formula]] – <!-- == Bailey-Borwein-Plouffejeva formula, formula BBP --> [[Julius Plücker|Plücker, Julius]] – [[plus]] – [[Leo August Pochhammer|Pochhammer, Leo August]] – [[po delih definirana funkcija]] – [[Pochhammerjev simbol]] – [[Pochhammerjeva kontura]] – [[podaljšana kvadratna girobikupola]] – [[podaljšana kvadratna kupola]] – [[podaljšana petstrana kupola]] – [[podaljšana tristrana girobikupola]] – [[podaljšana tristrana kupola]] – [[podaljšanje (geometrija)|podaljšanje]] – [[podgrupa]] – [[podhamiltonov graf]] – [[podmnožica]] – [[podobnost (geometrija)|podobnost]] – [[podolgovati sferoid]] – [[podolžno število]] – [[podvojitev kocke]] – <!-- problem podvojitve kocke, delski problem --> [[podzaporedje]] – [[pogojna konvergenca]] – [[Henri Poincaré|Poincaré, Henri]] – [[Poincaréjev krožni model]] – [[Poincaréjev model polravnine]] – [[Poincaréjeva algebra]] – [[Poincaréjeva domneva]] – [[Poincaréjeva grupa]] – [[Louis Poinsot|Poinsot, Louis]] – [[Poinsotova spirala]] – [[Siméon-Denis Poisson|Poisson, Siméon-Denis]] – [[Poissonova enačba]] – [[Poissonova porazdelitev]] – [[pokritje (topologija)|pokritje]] – [[pokrivni prostor]] – [[pokrivni sistem]] – [[pol (kompleksna analiza)]] – [[polarni vektor]] – [[polarni koordinatni sistem]] – [[polcelo število]] – [[poldodekaeder]] – <!-- hemidodekaeder --> [[poldirektni produkt]] – [[polgrupa]] – [[polieder]] – [[poliedrska grupa]] – [[poliedrska kombinatorika]] – {{sopomenka|[[poliedrska mreža]]}} – <!-- == mreža telesa --> [[poliedrski graf]] – [[poliedrski sestav]] – [[poliforma]] – [[poligon]] – <!-- == mnogokotnik --> {{sopomenka|[[poligonalna poteza]]}} – <!-- == lomljenka , poligonska črta --> {{sopomenka|[[poligonska črta]]}} – <!-- == lomljenka , poligonalna poteza --> [[polikocka]] – [[polikozaeder]] – <!-- hemiikozaeder --> [[polilogaritem]] – [[polinom]] – <!-- mnogočlenik, veččlenik --> [[polinomi Čebišova]] – [[polinomi Žegalkina]] – [[polinomska enačba]] – [[polinomska funkcija]] – [[polinomska interpolacija]] – [[polinomski kolobar]] – [[polinomsko zaporedje]] – [[poliomina]] – [[politop]] – {{sopomenka|[[polje (matematika)|polje]]}} – <!-- obseg (algebra) --> [[poljski zapis]] – [[polkocka]] – <!-- hemikocka --> [[polkrog]] – [[polkrožnica]] – [[polkubična parabola]] – <!-- == Neilova parabola --> [[polmer]] – [[polmer očrtane krožnice]] – [[polmer očrtanega kroga]] – [[polmer včrtane krožnice]] – [[polmer včrtanega kroga]] – [[polna prirezana 24-celica]] – [[polni dvodelni graf]] – [[polni graf]] – <!-- = popolni graf --> [[polni kot]] – [[polni obseg]] – [[polno pozitivna matrika]] – [[polobseg]] – [[polodvedljivost]] – [[poloktaeder]] – <!-- hemioktaeder --> [[polovica]] – [[polpolieder]] – <!-- hemipolieder --> [[polpopolno število]] – [[polpraštevilo]] – [[polpravilni polieder]] – [[polravnina]] – [[polsimetrični graf]] – [[poltrak]] – [[George Pólya|Pólya, George]] – [[Pólyev izrek]] – [[Pólyeva domneva]] – [[Pólyeva nagrada]] – [[pomanjkljivo število]] – <!-- == nezadostno število --> [[pomožna funkcija]] – [[Jean-Victor Poncelet|Poncelet, Jean-Victor]] – [[Poncelet-Steinerjev izrek]] – [[Ponceletov izrek o zaprtju]] – <!-- Ponceletov porizem --> [[Ponceletov porizem]] – <!-- == Ponceletov izrek o zaprtju --> [[Lev Semjonovič Pontrjagin|Pontrjagin, Lev Semjonovič]] – {{sopomenka|[[Pontrjagin-Thomova konstrukcija]]}} – <!-- == Thomov prostor --> [[Pontrjaginov izrek o dualnosti]] – [[Pontrjaginov produkt]] – [[Pontrjaginov razred]] – [[Pontrjaginova dualnost]] – [[Pontrjaginova površina]] – [[popolna indukcija]] – <!-- == matematična indukcija --> [[popolna disjunkcija]] – [[popolna množica]] – [[popolna potenca]] – <!-- == močno število --> [[popolni diferencial]] – [[popolni graf]] – <!-- == polni graf --> [[popolni kvadrat]] – [[popolno število]] – {{sopomenka|[[porazdelitev (matematika)|porazdelitev]]}} – <!-- == porazdelitev (matematična analiza) --> [[porazdelitev (matematična analiza)]] – <!-- porazdelitev (matematika) --> [[porazdelitev delta]] – [[porazdelitev zeta]] – [[porazdelitvena funkcija]] – [[Porfirij]] – [[porizem]] – [[posebna funkcija]] – <!-- == specialna funkcija --> [[posebna linearna grupa]] – [[posebna teorija relativnosti]] – [[posebni pravokotni trikotnik]] – [[pospeševanje konvergence]] – [[posplošena hipergeometrična funkcija]] – [[posplošena Riemannova domneva]] – {{sopomenka|[[posplošene Eulerjeve konstante]]}} – <!-- == Stieltjesove konstante --> [[posplošeni deltoid]] – [[posplošeni integral]] – [[posplošeni Stokesov izrek]] – <!-- Stokes-Cartanov izrek, osnovni izrek infinitezimalnega računa več spremenljivk --> [[posplošeni verižni ulomek]] – [[posplošitve odvoda]] – [[posredna funkcija]] – [[Emil Leon Post|Post, Emil Leon]] – [[Post-Turingov stroj]] – [[postulat]] – [[poševna simetrija]] – [[poševnosimetrična matrika]] – [[pot (matematika)]] – [[pot (teorija grafov)]] – [[potenca (matematika)|potenca]] – [[potenca praštevila]] – [[potenca točke]] – [[potencialna funkcija]] – {{sopomenka|[[potencialna teorija]]}} – <!-- == teorija potenciala, teorija potencialov --> [[potenciranje]] – [[potenčna funkcija]] – [[potenčna množica]] – [[potenčna premica]] – [[potenčna sredina]] – [[potenčna vrsta]] – [[potratno število]] – [[potrebnost in zadostnost]] – [[povečana petstrana prizma]] – [[povečanje (geometrija)]] – [[povezana vsota]] – [[povezani digraf]] – [[povezani graf]] – [[povezani prostor]] – [[povezanost]] – [[povezanost s potmi]] – [[povratnost]] – [[površina]] – [[pozicijski sestav]] – [[pozitivno definitna matrika]] – [[pozitivno število]] – [[požrešno zaporedje brez ponavljanj]] – [[Cheryl Praeger|Praeger, Cheryl]] – [[praelement]] – [[prafaktor]] – [[praktično število]] – [[praštevilo]] – [[praštevilo Germainove]] – [[praštevilo s polno periodo]]- [[praštevilska konstanta]] – [[praštevilska razcepitev]] – [[praštevilska vrzel]] – [[praštevilski dvojček]] – [[praštevilski ideal]] – [[praštevilski izrek]] – <!-- izrek o gostoti praštevil --> [[praštevilski razcep]] – <!-- razcep na prafaktorje --> [[praštevilski test]] – [[praštevilskost]] – [[prava delna množica]] – [[prava podmnožica]] – [[prava rotacija]] – [[pravi delitelj]] – [[pravi kot]] – [[pravi paradoks]] – <!-- antinomija --> [[pravi ulomek]] – [[pravila odvajanja]] – [[pravilni mnogokotnik]] – [[pravilni nagnjeni mnogokotnik]] – [[pravilni oktaeder]] – [[pravilni polieder]] – [[pravilni politop]] – [[pravilni tetraeder]] – [[pravilno telo]] – [[pravilo desnosučnega vijaka]] – {{sopomenka|[[pravilo kvocienta]]}} – <!-- == odvod kvocienta --> {{sopomenka|[[pravilo produkta]]}} – <!-- == odvod produkta --> [[pravilo trojnega produkta]] – [[pravokotna hiperbola]] – [[pravokotni trapez]] – [[pravokotni trikotnik]] – [[pravokotnica]] – <!-- normala --> [[pravokotnik]] – [[pravokotniška funkcija]] – [[pravokotniško število]] – [[pravokotnost]] – [[prazna množica]] – [[prazni produkt]] – [[prebodena ravnina]] – [[prečna črta]] – [[prečnica]] – <!-- transverzala --> [[predloga:Adamsova nagrada]] – [[predloga:algebrska števila]] – [[predloga:Fieldsova medalja]] – [[predloga:fraktali]] – [[predloga:funkcionalna analiza]] – [[predloga:grška matematika]] – [[predloga:Heinemanova nagrada]] – [[predloga:ikozaedrska prisekavanja]] – [[predloga:infinitezimalni račun]] – [[predloga:integralske transformacije]] – [[predloga:iracionalna števila]] – [[predloga:iracionalno število]] – [[predloga:izočrte]] – [[predloga:L-funkcije]] – [[predloga:linearna algebra]] – [[predloga:mala tabela kvazilegularni-3]] – [[predloga:mala tabela razširjenih tlakovanj]] – [[predloga:matematika]] – [[predloga:mnogokotniki]] – [[predloga:numbers (0 E2)]] – [[predloga:numbers (digits)]] – [[predloga:numbers empty]] – [[predloga:oktaedrska prisekavanja]] – [[predloga:osnovna aritmetika]] – [[predloga:poliedri]] – [[predloga:poliforme]] – [[predloga:predsedniki Poljskega matematičnega društva]] – [[predloga:prostor]] – [[predloga:razredi deljivosti]] – [[predloga:razredi matrik]] – [[predloga:razredi praštevil]] – [[predloga:ravninske krivulje]] – [[predloga:razsežnost]] – [[predloga:Savileovi profesorji geometrije]] – [[predloga:splošna geometrija]] – [[predloga:Sylvestrova medalja]] – [[predloga:števila]] – [[predloga:številski sestavi]] – [[predloga:tabela kvazilegularni-4]] – [[predloga:tabela prirezani]] – [[predloga:tabela omniprisekani]] – [[predloga:teme infinitezimalnega računa]] – [[predloga:teorija grup]] – [[predloga:tetraedrska prisekavanja]] – [[predloga:trigonometrija]] – [[predloga:uniformne prizme]] – [[predloga:Wolfova nagrada za matematiko]] – [[predloga:zaporedja in vrste]] – [[predpostavka]] – {{sopomenka|[[predznak (matematika)|predznak]]}} – <!--== pozitivno število --> [[predznačena mera]] – [[prehodna funkcija]] – [[prehodnost]] – {{sopomenka|[[prekomerno število]]}} – <!-- == obilno število --> {{sopomenka|[[prekotnica]]}} – <!-- == diagonala --> [[prema izsrednost]] – [[premaknjena matrika]] – [[premer]] – <!-- diameter --> [[premica]] – [[premik (geometrija)|premik]] – [[premonosna ploskev]] – [[preproga Sierpińskega]] – [[preprosti mnogokotnik]] – [[presečišče]] – [[presečna krivulja]] – [[presečnica]] – <!-- sečnica, sekanta --> [[presek]] – [[Presek (revija)|Presek]] – [[presek (sveženj vlaken)]] – [[presek množic]] – [[presek torusa]] – [[preskus praštevilskosti]] – [[preslikava]] – [[preštevna množica]] – <!-- števna množica, števno neskončna množica --> [[preštevni račun]] – [[pretok vektorskega polja]] – [[prevoj]] – {{sopomenka|[[prevojna točka]]}} – <!-- == prevoj --> [[približek]] – [[Griffith Baley Price|Price, Griffith Baley]] – {{sopomenka|[[Priceov trikotnik]]}} – <!-- == Keplerjev trikotnik, zlati pravokotni trokotnik --> [[pričakovana vrednost]] – [[prijateljsko število]] – [[prikaz grupe]] – [[primarno psevdopopolno število]] – [[primerno število]] – [[primitivna funkcija]] – <!-- prvotna funkcija --> [[primitivni koren]] – [[primitivni problem o krogu]] – [[primitivno polpopolno število]] – [[primitivno rekurzivna aritmetika]] – [[primoriela]] – [[primorielno praštevilo]] – [[prirezana 5-celica]] – [[prirezana 24-celica]] – [[prirezana 120-celica]] – [[prirezana dodekaedrska antiprizma]] – [[prirezana dodekaedrska prizma]] – [[prirezana kocka]] – [[prirezana kubična antiprizma]] – [[prirezana kubična prizma]] – [[prirezana tetraedrska antiprizma]] – [[prirezani disfenoid]] – [[prirezani dodekadodekaeder]] – [[prirezani dodekaeder]] – {{sopomenka|[[prirezani heksaeder]]}} – <!-- == prirezana kocka --> {{sopomenka|[[prirezani ikozidodekaeder]]}} – <!-- == prirezani dodekaeder --> {{sopomenka|[[prirezani kubooktaeder]]}} – <!-- == prirezana kocka --> [[prirezani polieder]] – [[prirezani teserakt]] – [[prirezanost (geometrija)|prirezanost]] – [[prisekana ikozaedrska prizma]] – [[prisekana kocka]] – [[prisekana piramida]] – [[prisekani dodekaeder]] – {{sopomenka|[[prisekani heksaeder]]}} – <!-- == prisekana kocka --> [[prisekani ikozaeder]] – [[prisekani ikozidodekaeder]] – [[prisekani kubooktaeder]] – [[prisekani oktaeder]] – [[prisekani rombiikozidodekaeder]] – [[prisekani rombski dodekaeder]] – [[prisekani rombski triakontaeder]] – [[prisekani tetraeder]] – [[prisekano šestkotno tlakovanje]] – [[prisekanost (geometrija)|prisekanost]] – [[pritisnjena krožnica]] – [[prizemski graf]] – [[prizma]] – [[prizmatični uniformni polieder]] – [[prizmatoid]] – {{sopomenka|[[prizmoid]]}} – <!-- == prizmatoid --> [[problem 196]] – {{sopomenka|[[problem Hanojskega stolpa]]}} – <!-- == Hanojski stolpi --> [[problem izomorfizma grafov]] – [[problem izomorfizma podgrafa]] – {{sopomenka|[[problem kongruentnega števila]]}} – <!-- == skladno število --> [[problem königsberških mostov]] – {{sopomenka|[[problem kvadrature kroga]]}} – <!-- == kvadratura kroga --> [[problem momentov]] – [[problem nemških tankov]] – {{sopomenka|[[problem podvojitve kocke]]}} – <!-- == podvojitev kocke, delski problem --> {{sopomenka|[[problem skladnega števila]]}} – <!-- == skladno število --> {{sopomenka|[[problem šahovskega tipa]]}} – <!-- == matematika na šahovnici --> {{sopomenka|[[problem štirih barv]]}} – <!-- == izrek štirih barv --> [[problem topovskih krogel]] – [[problemi pakiranja]] – [[proces Gaussa-Markova]] – [[produkt]] – [[produkt grup]] – [[produkt kolobarjev]] – [[produkt mer]] – [[profesor Sadleirove čiste matematike]] – [[Jurij Vasiljevič Prohorov|Prohorov, Jurij Vasiljevič]] – [[projekcija (linearna algebra)|projekcija]] – [[projektivna geometrija]] – [[projektivna ravnina]] – [[projektivni polieder]] – [[projektivni prostor]] – [[Gaspard de Prony|Prony, Gaspard de]] – [[proste in omejene spremenljivke]] – [[prostor (matematika)|prostor]] – [[prostor Kolmogorova]] – [[prostor Minkowskega]] – [[prostor stolpcev]] – [[prostor vrstic]] – [[prostor z notranjim produktom]] – [[prostor-čas Minkowskega]] – [[prostornina]] – [[prostorninska forma]] – [[prostorninski element]] – [[prostorska diagonala]] – [[prostorska krivulja]] – [[prostorski kot]] – [[protiprimer]] – [[protislovje]] – [[François Proth|Proth, François]] – [[Prothov izrek]] – [[Prothovo praštevilo]] – [[Prothovo število]] – [[prva ekscentričnost]] – [[prva izsrednost]] – [[prvotna funkcija]] – <!-- == primitivna funkcija --> [[psevdoevklidski prostor]] – [[psevdoforma]] – {{sopomenka|[[psevdograf]]}} – <!-- == mulfigraf --> [[psevdopraštevilo]] – [[psevdoriemannovska mnogoterost]] – [[Ptolemej]] – [[Publications de l'Institut mathématique (Beograd)]] – [[Victor Alexandre Puiseux|Puiseux, Victor Alexandre]] – [[Mihajlo Pupin-Idvorski]] – == Q == [[Q.E.D.]] – [[Daniel Gray Quillen|Quillen, Daniel Gray]] – == R == [[Joseph Ludwig Raabe|Raabe, Joseph Ludwig]] – {{sopomenka|[[Raabejev kriterij]]}} – <!-- == d'Alembertov kriterij --> {{sopomenka|[[racionalna aproksimacija]]}} – <!-- == Padéjeva aproksimacija, Padéjev aproksimant --> [[racionalna funkcija]] – [[racionalna normalna krivulja]] – [[racionalna točka]] – [[racionalna vrsta zeta]] – [[racionalne funkcije Čebišova]] – {{sopomenka|[[racionalni trikotnik]]}} – <!-- == celoštevilski trikotnik --> [[racionalno število]] – [[računalo]] – [[računanje]] – [[računska operacija]] – <!-- == matematična operacija, aritmetična operacija --> [[računska teorija števil]] – [[Hans Adolph Rademacher|Rademacher, Hans Adolph]] – [[radian]] – [[radikal (matematika)|radikal]] – [[radiodroma]] – [[Richard Rado|Rado, Richard]] – [[Radojev graf]] – [[Johann Radon|Radon, Johann]] – [[Radonova mera]] – [[Radonova transformacija]] – [[Srinivasa Ajangar Ramanudžan|Ramanudžan, Srinivasa Ajangar]] – [[Ramanudžan-Nagellova enačba]] – [[Ramanudžan-Peterssonova domneva]] – [[Ramanudžan-Soldnerjeva konstanta]] – [[Ramanudžanov graf]] – [[Ramanudžanov verižni ulomek]] – [[Ramanudžanova funkcija tau]] – [[Ramanudžanova funkcija theta]] – [[Ramanudžanova konstanta]] – [[Ramanudžanova tričlena kvadratna forma]] – {{sopomenka|[[Ramanudžanova trigonometrična vsota]]}} – <!-- == Ramanudžanova vsota --> [[Ramanudžanova vsota]] – <!-- Ramanudžanova trigonometrična vsota --> [[Ramanudžanove kongruence]] – [[Ramanudžanovo praštevilo]] – [[Ramanudžanovo seštevanje]] – [[Frank Plumton Ramsey|Ramsey, Frank Plumpton]] – [[Ramseyjev izrek]] – [[Ramseyjevo število]] – [[rang (linearna algebra)|rang]] – [[rang Abelove grupe]] – {{sopomenka|[[rang matrike]]}} – <!-- == rang (linearna algebra) --> [[rangirani poset]] – [[Matthew Raper|Raper, Matthew]] – {{sopomenka|[[rastoča funkcija]]}} – <!-- monotonost --> [[ravna črta]] – [[ravnina]] – [[ravninska krivulja]] – [[ravninska particija]] – [[ravninski graf]] – [[ravninski kot]] – <!-- == kot --> {{sopomenka|[[Faktorizacija|razcep]]}} – [[razcep matrike]] – [[razcep na prafaktorje]] – <!-- == praštevilski razcep --> [[razčlenjevanje]] – [[razdalja]] – [[razdalja (teorija grafov)]] – [[razdaljno-regularni graf]] – [[razlika]] – <!-- diferenca --> [[razlika množic]] – [[razmerje]] – [[raznostranični trikotnik]] – [[razpolovišče]] – [[razpolovitev kota]] – [[razpolovnica]] – <!-- bisektrisa --> [[razred (teorija množic)]] – [[razred izomorfizmov]] – [[razred ostankov]] – [[razredno število]] – [[razsežnost]] – [[razsežnost (teorija grafov)]] – [[razsežnost (vektorski prostor)]] – [[razsežnost algebrske varietete]] – [[razsežnost pakiranja]] – [[razsežnost urejenosti]] – [[razsežnostna teorija]] – [[razsežnostna teorija (algebra)]] – [[razsežnostni izrek za vektorske prostore]] – [[razširitev (geometrija)|razširitev]] – [[razširitev obsega]] – [[razširjeni Evklidov algoritem]] – [[razširjena matrika]] – [[razširjena številska premica]] – [[razvedrilna matematika]] – <!-- rekreativna matematika --> [[razvrstitev oglišč]] – [[Ronald Cedric Read|Read, Ronald Cedric]] – [[realna os]] – <!-- številska premica --> [[realna algebrska geometrija]] – [[realna analitična Eisensteinova vrsta]] – [[realna analiza]] – [[realna premica]] – <!-- številska premica --> [[realna projektivna premica]] – [[realna projektivna ravnina]] – [[realni obseg]] – [[realni polinom]] – [[realno število]] – [[recipročna vrednost]] – <!-- = obratna vrednost --> [[redka matrika]] – [[reflektivnost]] – [[Tullio Regge|Regge, Tullio]] – [[Regiomontan]] – [[regularna singularna točka]] – [[regularni graf]] – [[regularno praštevilo]] – [[reularno število]] – [[regularnost]] – [[Marian Rejewski|Rejewski, Marian]] – [[rekreativna matematika]] – <!-- razvedrilna matematika --> [[rektifikacija]] – [[rektifikacija (geometrija)]] – {{sopomenka|[[rektifikacija krivulje]]}} – <!-- == dolžina loka, dolžina loka krivulje --> [[rekurenčna enačba]] – [[rekurenčno zaporedje]] – [[rekurzija]] – [[rekurzivna funkcija]] – [[rekurzivna teorija]] – [[relacija]] – [[relacija ekvipolence]] – [[relacija enakosti]] – [[relacija urejenosti]] – [[relativno praštevilo]] – [[relativno število]] – [[renormalizacijska grupa]] – [[rentgenska transformacija]] – <!-- Johnova trasnformacija --> [[reprezentacija grupe]] – [[residuum]] – [[residuum (kompleksna analiza)]] – [[rešetka]] – [[rešljiva grupa]] – [[Reuleauxov mnogokotnik]] – [[Reuleauxov tetraeder]] – [[Reuleauxov trikotnik]] – [[revno število]] – <!-- == nezadostno število --> [[Rhindov papirus]] – [[Paulo Ribenboim|Ribenboim, Paulo]] – [[Kenneth Alan Ribet|Ribet, Kenneth Alan]] – [[Konstantin Aleksejevič Ribnikov|Ribnikov, Konstantin Aleksejevič]] – [[Jacopo Riccati|Riccati, Jacopo]] – [[Riccatijeva enačba]] – [[Gregorio Ricci-Curbastro|Ricci-Curbastro, Gregorio]] – [[Friedrich Julius Richelot|Richelot, Friedrich Julius]] – [[Bernhard Riemann|Riemann, Bernhard]] – [[Riemann-Hurwitzeva formula]] – [[Riemann-Lebesguov izrek]] – [[Riemann-Sieglova formula]] – [[Riemann-Sieglova funkcija theta]] – {{sopomenka|[[Riemann-Stieltjesov integral]]}} – <!-- == Stieltjesov integral --> [[Riemann-von Mangoldtova enačba]] – [[Riemannov integral]] – [[Riemannov tenzor ukrivljenosti]] – [[Riemannova diferencialna enačba]] – [[Riemannova domneva]] – [[Riemannova funkcija ksi]] – [[Riemannova funkcija števila praštevil]] – [[Riemannova funkcija zeta]] – {{sopomenka|[[Riemannova geometrija]]}} – <!--== eliptična geometrija --> [[Riemannova ploskev]] – [[Riemannova površina]] – [[Riemannova sfera]] – [[Riemannova vsota]] – [[riemannovska mnogoterost]] – [[Adam Ries|Ries, Adam]] – [[Hans Ivar Riesel|Riesel, Hans Ivar]] – [[Rieselovo število]] – [[Frigyes Riesz|Riesz, Frigyes]] – {{sopomenka|[[Rieszov izrek]]}} – [[Riesz-Fischerjev izrek]] – {{sopomenka|[[Riesz–Fréchetov reprezentacijski izrek]]}} – <!-- == Rieszov reprezentacijski izrek --> [[Riesz-Markov-Kakutanijev reprezentacijski izrek]] – [[Rieszov prostor]] – [[Rieszov reprezentacijski izrek]] – <!-- Riesz–Fréchetov reprezentacijski izrek --> [[Rieszova lema]] – [[Marcel Riesz|Riesz, Marcel]] – [[Riesz-Thorinov izrek]] – [[Rieszov kriterij]] – [[Rieszov potencial]] – [[Rieszova funkcija]] – [[Rieszova srednja vrednost]] – [[Rieszova transformacija]] – [[rimska ploskev]] – [[rimske številke]] – [[Joachim Sterck van Ringelbergh|Ringelbergh, Joachim Sterck van]] – [[risanje grafov]] – [[Robert Henry Risch|Risch, Robert Henry]] – [[Rischev algoritem]] – [[Joseph Fels Ritt|Ritt, Joseph Fels]] – [[Viktor Solomonovič Rjabenki|Rjabenki, Viktor Solomonovič]] – [[Rob (geometrija)|rob]] – [[David Peter Robbins|Robbins, David Peter]] – [[Robbinsov petkotnik]] – [[Robbinsova konstanta]] – [[rodovna funkcija]] – [[Rogers-Ramanudžanove enakosti]] – [[Michel Rolle|Rolle, Michel]] – [[Rollejev izrek]] – [[romb]] – [[rombiikozidodekaeder]] – [[rombikubooktaeder]] – {{sopomenka|[[rombitetraeder]]}} – <!-- == kubooktaeder --> [[rombitrišestkotno tlakovanje]] – [[romboeder]] – [[romboid]] – [[rombski dodekaeder]] – [[rombski triakontaeder]] – [[Adriaan van Roomen|Roomen, Adriaan van]] – [[Michael Ira Rosen|Rosen, Michael Ira]] – [[John Barkley Rosser|Rosser, John Barkley]] – [[Rosserjev izrek]] – [[Rosserjev trik]] – [[Gian-Carlo Rota|Rota, Gian-Carlo]] – [[rotacijska ploskev]] – [[rotacijska simetrija]] – [[Klaus Friedrich Roth|Roth, Klaus Friedrich]] – [[rotunda (geometrija)|rotunda]] – [[Edward John Routh|Routh, Edward John]] – [[Routhov izrek]] – [[Paolo Ruffini|Ruffini, Paolo]] – [[Ruffini-Hornerjev algoritem]] – [[runcinacija]] – [[Carl David Tolmé Runge|Runge, Carl David Tolmé]] – [[Rungejev pojav]] – [[Lazar Sime Rusov|Rusov, Lazar Sime]] – [[Bertrand Russell|Russell, Bertrand]] – [[Russllov paradoks]] – [[Russllova antinomija]] – == S == [[Thomas Lorie Saaty|Saaty, Thomas Lorie]] – [[Giovanni Girolamo Saccheri|Saccheri, Giovanni Girolamo]] – [[Grégoire de Saint-Vincent|Saint-Vincent, Grégoire de]] – [[Horst Sachs|Sachs, Horst]] – [[salinon]] – [[George Salmon|Salmon, George]] – [[samodejno zaporedje]] – [[samopodobnost]] – [[samoštevilo]] – [[samsko praštevilo]] – [[sanje nezrelega]] – [[sanktpeterburški paradoks]] – [[K. Saradha|Saradha, K.]] – [[Natarajan Saradha|Saradha, Natarajan]] – [[Alphonse Antonio de Sarasa|Sarasa, Alphonse Antonio de]] – [[András Sárközy|Sárközy, András]] – [[Peter Sarnak|Sarnak, Peter]] – [[Nicolas Sarrabat|Sarrabat, Nicolas]] – [[Philippe Satge|Satge, Philippe]] – [[satovje (geometrija)|satovje]] – [[Savileov profesor geometrije]] – [[Juliusz Schauder|Schauder, Juliusz]] – [[Schauderjeva baza]] – [[Christoph Scheiner|Scheiner, Christoph]] – [[Heinrich Ferdinand Scherk|Scherk, Heinrich Ferdinand]] – [[Scherkova ploskev]] – [[Kurt Schiffler|Schiffler, Kurt]] – [[Schifflerjeva točka]] – [[Andrzej Schinzel|Schinzel, Andrzej]] – [[Schinzlova domneva H]] – [[Ludwig Schläfli|Schläfli, Ludwig]] – [[Schläfli-Hessov polihoron]] – [[Schläflijev simbol]] – [[Schläflijev zapis]] – [[Victor Schlegel|Schlegel, Victor]] – [[Schleglov diagram]] – {{sopomenka|[[Schleglov graf]]}} – [[Erhard Oswald Johannes Schmidt|Schmidt, Erhard Oswald Johannes]] – {{sopomenka|[[Schmidtova dekompozicija]]}} – <!-- == Schmidtova razstavitev --> [[Schmidtova razstavitev]] – <!-- Schmidtova dekompozicija --> [[Arthur Moritz Schönflies|Schönflies, Arthur Moritz]] – {{sopomenka|[[Schönfliesov izrek]]}} – <!-- == Jordan-Schönfliesov izrek --> [[Schönfliesov premik]] – [[Schönfliesov simbol]] – [[Schönfliesova notacija]] – [[Frans van Schooten|Schooten, Frans van]] – [[Friedrich Wilhelm Karl Ernst Schröder|Schröder, Friedrich Wilhelm Karl Ernst]] – [[Schröder-Hiparhovo število]] – [[Schröderjevo število]] – [[Frederik Schuh|Schuh, Frederik]] – [[Laurent Schwartz|Schwartz, Laurent]] – [[Schwartzev prostor]] – [[Hermann Amandus Schwarz|Schwarz, Hermann Amandus]] – [[Schwarz-Christoffelova preslikava]] – [[Schwarzev odvod]] – [[Schwarzev seznam]] – [[Schwarzev trikotnik]] – [[Julian Seymour Schwinger|Schwinger, Julian Seymour]] – [[Dana Scott|Scott, Dana]] – [[Scottova zveznost]] – [[sebi adjungirani operator]] – [[sebidualnost]] – [[sebidualni graf]] – [[sebidualni mnogokotnik]] – [[sebidualni polieder]] – [[sebidualni politop]] – [[sebikomplementarni graf]] – [[sečnica (matematika)|sečnica]] – <!-- presečnica, sekanta --> {{sopomenka|[[sedem]]}} – <!-- == 7 (število) --> {{sopomenka|[[sedemdeset]]}} – <!-- 70 (število) --> [[sedemdesetkotnik]] – [[sedemkotnik]] – <!-- sedmerokotnik --> [[sedemkotnikov trikotnik]] – [[sedemkotniško piramidno število]] – [[sedemkotniško število]] – <!-- sedmerokotniško število --> [[sedemkotniško tlakovanje]] – {{sopomenka|[[sedemnajst]]}} – <!-- == 17 (število) --> [[sedemnajstkotnik]] – [[sedemrazsežni vektorski produkt]] – [[sedemstrana antiprizma]] – [[sedemstrana prizma]] – [[sedemstrani trapezoeder]] – [[sedenion]] – [[sedlasta točka]] – {{sopomenka|[[sedmerokotnik]]}} – <!-- == sedemkotnik --> {{sopomenka|[[sedmerokotniško število]]}} – <!-- == sedemkotniško število --> [[sedmina (matematika)|sedmina]] – [[sedmiški številski sistem]] – [[Beniamino Segre|Segre Beniamino]] – [[Johan Jacob Seidel|Seidel, Johan Jacob]] – [[Seidelova matrika sosednosti]] – [[sekans]] – [[sekanta]] – <!-- == sečnica, presečnica --> [[sekantna metoda]] – [[Takakazu Šinsuke Seki|Seki, Takakazu Šinsuke]] – [[Atle Selberg|Selberg, Atle]] – {{sopomenka|[[semigrupa]]}} – <!-- == polgrupa --> {{sopomenka|[[septagon]]}} – <!-- == sedemkotnik --> [[Seren]] – [[Jean-Pierre Serre|Serre, Jean-Pierre]] – [[sestav aksiomov]] – [[sestav dveh prirezanih dodekaedrov]] – [[sestav petih prisekanih tetraedrov]] – [[sestav štirih tetraedrov]] – [[sestav treh tetraedrov]] – [[sestavljeno število]] – [[seštevanje]] – [[seštevanje vektorjev]] – [[seštevek]] – <!-- vsota --> [[seznam ameriških matematikov]] – [[seznam angleških matematikov]] – [[seznam avstralskih matematikov]] – [[seznam avstrijskih matematikov]] – [[seznam belgijskih matematikov]] – [[seznam bolgarskih matematikov]] – [[seznam čeških matematikov]] – [[seznam danskih matematikov]] – [[seznam diedrskih kotov poliedra]] – [[seznam finskih matematikov]] – [[seznam fraktalov po Hausdorff-Bezikovičevi razsežnosti]] – [[seznam francoskih matematikov]] – [[seznam funkcij zeta]] – [[seznam grup ravninske simetrije]] – [[seznam grup sferne simetrije]] – [[seznam hrvaških matematikov]] – [[seznam integralov eksponentnih funkcij]] – [[seznam integralov Gaussovih funkcij]] – [[seznam integralov hiperboličnih funkcij]] – [[seznam integralov inverznih hiperboličnih funkcij]] – [[seznam integralov iracionalnih funkcij]] – [[seznam integralov krožnih funkcij]] – [[seznam integralov logaritemskih funkcij]] – [[seznam integralov racionalnih funkcij]] – [[seznam integralov trigonometričnih funkcij]] – [[seznam iranskih matematikov]] – [[seznam irskih matematikov]] – [[seznam italijanskih matematikov]] – [[seznam izotoksalnih poliedrov in tlakovanj]] – [[seznam izraelskih matematikov]] – [[seznam kanadskih matematikov]] – [[seznam kompleksnih in algebrskih ploskev]] – [[seznam krivulj]] – [[seznam Liejevih grup]] – [[seznam limit]] – [[seznam madžarskih matematikov]] – [[seznam malih grup]] – [[seznam matematičnih društev]] – [[seznam matematičnih funkcij]] – [[seznam matematičnih simbolov]] – {{sopomenka|seznam matematičnih vsebin}} – [[seznam matematikov]] – [[seznam mnogokotnikov, poliedrov in politopov]] – [[seznam mnogoterosti]] – [[seznam modelov Wenningerjevih poliedrov]] – [[seznam nemških matematikov]] – [[seznam neperiodičnih množic tlakovanj]] – [[seznam nizozemskih matematikov]] – [[seznam norveških matematikov]] – [[seznam novozelandskih matematikov]] – [[seznam ploskev]] – [[seznam poliedrov po številu oglišč]] – [[seznam pravilnih politopov]] – [[seznam ruskih matematikov]] – [[seznam sestavov uniformnih poliedrov]] – [[seznam slovenskih matematikov]] – [[seznam srbskih matematikov]] – [[seznam škotskih matematikov]] – [[seznam španskih matematikov]] – [[seznam števil]] – [[seznam švedskih matematikov]] – [[seznam švicarskih matematikov]] – [[seznam uniformnih poliedrov]] – [[seznam uniformnih poliedrov po sliki oglišč]] – [[seznam uniformnih tlakovanj]] – [[seznam verjetnostnih porazdelitev]] – [[seznam vrst funkcij]] – [[seznam vrst matrik]] – [[seznam vrst števil]] – [[sfera]] – [[sferna trigonometrija]] – [[sferni dvokotnik]] – [[sferni koordinatni sistem]] – [[sferni mnogokotnik]] {{--}} [[sferni polieder]] – [[sferni trikotnik]] – [[sfernost]] – [[sferoid]] – [[Jeffrey Shallit|Shallit, Jeffrey]] – [[Daniel Shanks|Shanks, Daniel]] – [[Claude Elwood Shannon|Shannon, Claude Elwood]] – [[Isador Mitchell Sheffer|Sheffer, Isador Mitchell]] – [[Shefferjevo zaporedje]] – [[Geoffrey Colin Shephard|Shephard, Geoffrey Colin]] – [[James Short|Short, James]] – [[George Shuckburgh-Evelyn|Shuckburgh-Evelyn, George]] – [[Carl Ludwig Siegel|Siegel, Carl Ludwig]] – [[Siegel-Weilova formula]] – [[Sieglov disk]] – [[Sieglov operator]] – [[Sieglov zgornji polprostor]] – [[Sieglova lema]] – [[Sieglova modularna forma]] – [[Sieglova parabolična podgrupa]] – [[Sieglove Eisensteinove vrste]] – [[Wacław Franciszek Sierpiński|Sierpiński, Wacław Franciszek]] – [[Sierpiński-Erdőseva domneva egipčanskih ulomkov]] – [[sigma-algebra]] – <!-- σ-algebra --> [[silogizem]] – [[simetrala]] – <!-- somernica --> [[simetrična razlika množic]] – [[simetrična matrika]] – [[simetrični graf]] – [[simetrija]] – [[simetrija drugih odvodov]] – [[simetrijska grupa]] – [[simbolna logika]] – [[simpleks]] – [[simplektična geometrija]] – [[simplektična matrika]] – [[Simplikij]] – [[Thomas Simpson|Simpson, Thomas]] – [[Simpsonovo pravilo]] – [[Isadore Singer|Singer, Isadore]] – [[David Singmaster|Singmaster, David]] – [[singularna točka]] – [[singularna točka algebrske varietete]] – [[singularni razcep]] – [[Trigonometrična funkcija|sinus]] – [[sinus versus]] – {{sopomenka|[[sinusni integral]]}} – <!-- == trigonometrični integral --> [[sinusni izrek]] – [[sinusoida]] – [[sistem enačb]] – [[sistem iterirane funkcije]] – [[sistem linearnih enačb]] – [[sistolična geometrija]] – [[skalar]] – [[skalarna funkcija]] – [[skalarni mešani produkt]] – [[skalarni produkt]] – [[skalarno množenje]] – [[Stanley Skewes|Skewes, Stanley]] – [[Skewesovo število]] – [[skladno število]] – <!-- kongruentno število --> [[skladnost (geometrija)|skladnost]] – [[skočna funkcija]] – <!-- koračna funkcija --> [[Albert Thoralf Skolem|Skolem, Albert Thoralf]] – [[skolemizacija]] – [[Skolemova funkcija]] – [[Skolemova normalna oblika]] – [[skoraj celo število]] – [[skoraj Johnsonovo telo]] – [[skoraj periodična funkcija]] – [[skoraj popolno število]] – [[skoraj praštevilo]] – [[skoraj skladna trikotnika]] – [[sled matrike]] – [[slika (matematika)|slika]] – [[slika grafa]] – [[slika oglišč]] – [[Neil Sloane|Sloane, Neil]] – [[slovar izrazov teorije grafov]] – [[David Slowinski|Slowinski, David]] – [[slučajna matrika]] – [[slučajna spremenljivka]] – [[Stephen Smale|Smale, Stephen]] – [[smer (matematika)|smer]] – [[smerni koeficient premice]] – [[smerni odvod]] – [[Stanislav Konstantinovič Smirnov|Smirnov, Stanislav Konstantinovič]] – [[Henry John Stephen Smith|Smith, Henry John Stephen]] – [[Smith-Minkowski-Sieglova masna formula]] – [[Smith-Volterra-Cantorjeva množica]] – [[Smithova nagrada]] – [[Smithovo število]] – [[Raymond Smullyan|Smullyan, Raymond]] – [[snark (teorija grafov)|snark]] – [[Rudolph Snel van Royen|Snel van Royen, Rudolph]] – [[Willebrord Snell van Royen|Snell van Royen, Willebrord]] – [[snop (matematika)|snop]] – [[soda funkcija]] – [[sodo število]] – [[sodost]] – [[sodost in lihost funkcije]] – [[Leonhard Sohncke|Sohncke, Leonhard]] – [[Juljan Karl Vasiljevič Sohocki|Sohocki, Juljan Karl Vasiljevič]] – [[soizmerljivost]] – [[sokot]] – <!-- suplementarni kot --> [[sokrožne točke]] – [[Johann Georg von Soldner|Soldner, Johann Georg von]] – {{sopomenka|[[Soldnerjeva konstanta]]}} – <!-- == ramanujan-Soldnerjeva konstanta --> [[somernica]] – <!-- simetrala --> [[Duncan Sommerville|Sommerville, Duncan]] – [[somnožica]] – [[Jonathan Sondow|Sondow, Jonathan]] – [[Robert Henry Sorgenfrey|Sorgenfrey, Robert Henry]] – [[Sorgenfreyjeva premica]] – [[Sorgenfreyjeva ravnina]] – [[sosednja kota]] – [[sosednja ulomka]] – [[Sosigen]] – [[specialna funkcija]] – <!-- posebna funkcija --> [[specialna ortogonalna grupa]] – [[specialna ortogonalna matrika]] – [[Ernst Specker|Specker, Ernst]] – {{sopomenka|[[Speckerjeva grupa]]}} – <!-- == Baer-Speckerjeva grupa --> [[John Speidell|Speidell, John]] – [[spekter grafa]] – [[spekter Markova]] – [[spektralna teorija grafov]] – {{sopomenka|[[spinoda]]}} – <!-- == točka obrata --> [[Spletna enciklopedija celoštevilskih zaporedij]] – [[sploščeni sferoid]] – [[splošna algebra]] – [[splošna linearna grupa]] – [[splošna teorija relativnosti]] – [[splošna topologija]] – [[splošno Leibnizevo pravilo]] – [[spodnji celi del]] – <!-- == celi del --> [[Sporos]] – [[sprememba baze]] – [[spremenljivka]] – [[srčnica]] – <!-- kardioida --> [[srebrni rez]] – [[srečno praštevilo]] – [[srečno število]] – [[sredinski graf]] – [[središče]] – [[središče kroga]] – [[središče grupe]] – [[središče očrtane krožnice]] – [[središče očrtanega kroga]] – [[središče šopa]] – [[središče včrtane krožnice]] – [[središče včrtanega kroga]] – [[središčni binomski koeficient]] – <!-- centralni binomski koeficient --> [[središčni kot]] – {{sopomenka|[[središčna točka]]}} {{--}} <!-- == središče --> [[središčno devetkotniško število]] – [[središčno kvadratno število]] – [[središčno kubično število]] – [[središčno mnogokotniško število]] – [[središčno osemkotniško število]] – [[središčno petkotniško število]] – [[središčno sedemkotniško število]] – [[središčno šestkotniško število]] – [[središčno štirikotniško število]] – [[središčno trikotniško število]] – [[srednja ukrivljenost]] – [[srednja vrednost]] – [[stabilnost Ljapunova]] – [[stacionarni proces]] – [[standardna baza]] – [[standardni odklon]] – [[standardni pogrešek]] – [[Harold Stark|Stark, Harold]] – [[Stark-Heegnerjev izrek]] – [[statistika]] – [[Jožef Stefan|Stefan, Jožef]] – [[Stefanova naloga]] – [[Jakob Steiner|Steiner, Jakob]] – [[Steiner-Lehmusov izrek]] – [[Steinerjev porizem]] – [[Steinerjev problem]] – [[Steinerjev problem o drevesih]] – <!-- Steinerjevo drevo --> [[Steinerjev problem o stožnicah]] – [[Steinerjeva elipsa]] – [[Steinerjeva ploskev]] – [[Steinerjeva točka]] – [[Steinerjeva veriga]] – {{sopomenka|[[Steinerjevo drevo]]}} – <!-- == Steinerjev problem o drevesih --> [[Hugo Dyonizy Steinhaus|Steinhaus, Hugo Dyonizy]] – [[Steinhausov mnogokotniški zapis]] – [[Charles Proteus Steinmetz|Steinmetz, Charles Proteus]] – [[Steinmetzevo telo]] – [[stekališče]] – [[Vladimir Andrejevič Steklov|Steklov, Vladimir Andrejevič]] – [[stelacija]] – [[Moritz Abraham Stern|Stern, Moritz Abraham]] – [[Simon Stevin|Stevin, Simon]] – [[Matthew Stewart (matematik)|Stewart, Matthew]] – [[Stewartov izrek]] – [[Thomas Joannes Stieltjes|Stieltjes, Thomas Joannes]] – [[Stieltjes-Wigertovi polinomi]] – [[Stieltjesov integral]] – [[Stieltjesov izrek]] – [[Stieltjesov problem momentov]] – [[Stieltjesova matrika]] – [[Stieltjesova transformacija]] – [[Stieltjesove konstante]] – [[Stieltjesovi polinomi]] – [[James Stirling (matematik)|Stirling, James]] – {{sopomenka|[[Stirlingov približek]]}} – <!-- == Stirlingova aproksimacija, Stirlingova formula --> [[Stirlingova aproksimacija]] – <!-- Stirlingov približek, Stirlingova formula --> {{sopomenka|[[Stirlingova formula]]}} – <!-- == Stirlingova aproksimacija, Stirlingov približek --> [[Stirlingova števila prve vrste]] – [[Stirlingova števila druge vrste]] – [[Stirlingova vrsta]] – [[Stirlingovo število]] – {{sopomenka|[[sto]]}} – <!-- == 100 (število) --> [[stokotnik]] – [[stohastična matrika]] – [[stohastični proces]] – [[stohastika]] – [[James Johnston Stoker|Stoker, James Johnston]] – [[George Gabriel Stokes|Stokes, George Gabriel]] – {{sopomenka|[[Stokes-Cartanov izrek]]}} – <!-- == posplošeni Stokesov izrek, osnovni izrek infinitezimalnega računa več spremenljivk --> [[Stokesov izrek]] – {{sopomenka|[[stolpična matrika]]}} – <!-- == stolpični vektor --> [[stolpični vektor]] – [[Marshall Harvey Stone|Stone, Marshall Harvey]] – [[Stonov reprezentacijski izrek za Boolove algebre]] – [[stopinja]] – [[stopničasta funkcija]] – [[stopnja (matematika)|stopnja]] – [[stopnja grafa]] – [[stopnja konvergence]] – [[stopnja polinoma]] – [[stopnja preslikave]] – [[stopnja zvezne preslikave]] – [[Carl Størmer|Størmer, Carl]] – [[Størmerjev izrek]] – [[Størmerjevo število]] – [[stotica]] – [[stožec]] – {{sopomenka|[[stožernica]]}} – <!-- == stožnica --> [[stožnica]] – <!-- stožernica --> [[stranica]] – [[stranska ploskev]] – [[Ernst Gabor Straus|Straus, Ernst Gabor]] – [[Anne Penfold Street|Street, Anne Penfold]] – [[strig (matematika)|strig]] – [[strižna matrika]] – [[strobogramatično praštevilo]] – [[strobogramatično število]] – [[strofoida]] – {{sopomenka|[[strogo monotona funkcija]]}} – <!-- == monotonost --> {{sopomenka|[[strogo naraščajoča funkcija]]}} – <!-- == monotonost --> {{sopomenka|[[strogo padajoča funkcija]]}} – <!-- == monotonost --> [[Dirk Jan Struik|Struik, Dirk Jan]] – [[strukturne konstante]] – [[strukturni tenzor]] – [[Studentova t-porazdelitev]] – [[Jacques Charles François Sturm|Sturm, Jacques Charles François]] – [[Sturm-Liouvillova teorija]] – [[Sturmov izrek]] – [[subaditivnost]] – [[Mikhail Fedorovič Subbotin|Subbotin, Mikhail Fedorovič]] – [[subdivizija]] – {{sopomenka|[[sublimirani trikotnik]]}} – <!-- == zlati trikotnik --> [[submerzija (matematika)|submerzija]] – [[substitucijsko pravilo]] – [[Dennis Parnell Sullivan|Sullivan, Dennis Parnell]] – [[suma]] – <!-- vsota --> [[sumacijska metoda]] – [[Sun Či]] – [[superalgebra]] – [[superelipsa]] – [[superelipsoid]] – [[superjajce]] – {{sopomenka|[[superkvadratik]]}} – <!-- == superkvadrik --> [[superkvadrik]] – [[supernaloga]] – [[supermnožica]] – [[superpraštevilo]] – [[superrealno število]] – [[supertoroid]] – [[superzlati rez]] – [[suplementarni kot]] – <!-- == sokot --> [[surjekcija]] – <!-- == surjektivna preslikava --> [[surjektivna preslikava]] – [[surrealno število]] – [[Mihail Jakovljevič Suslin|Sulin, Mihail Jakovljevič]] – [[Suslinov problem]] – <!-- Suslinova domneva --> {{sopomenka|[[Suslinova domneva]]}} – <!-- == Suslinov problem --> [[Heinrich Suter|Suter, Heinrich]] – [[Georgij Dimitrijevič Suvorov|Suvorov, Georgij Dimitrijevič]] – [[Mičio Suzuki|Suzuki, Mičio]] – [[singularni razcep|SVD]] – [[sveženj (matematika)|sveženj]] – [[Lorna May Swain|Swain, Lorna May]] – [[Peter Swinnerton-Dyer|Swinnerton-Dyer, Peter]] – [[Emanuel Swedenborg|Swedenborg, Emanuel]] – [[Peter Ludwig Majdell Sylow|Sylow, Peter Ludwig Majdell]] – [[Sylowi izreki]] – [[James Joseph Sylvester|Sylvester, James Joseph]] – [[Sylvester-Gallaijev izrek]] – [[Sylvestrov graf]] – [[Sylvestrova enakost]] – [[Sylvestrova matrika]] – [[Sylvestrova medalja]] – [[Sylvestrovo zaporedje]] – [[John Lighton Synge|Synge, John Lighton]] – [[Otto Szasz|Szasz, Otto]] – [[Gábor Szegő|Szegő, Gábor]] – [[George Szekeres|Szekeres, George]] – [[Szekeresov snark]] – [[Endre Szemerédi|Szemerédi, Endre]] – [[Szemerédijev izrek]] – [[Lajos Szilassi|Szilassi, Lajos]] – [[Szilassijev polieder]] – == Š == [[Andrej Igorjevič Šafarevič|Šafarevič, Andrej Igorjevič]] – [[Igor Rostislavovič Šafarevič|Šafarevič, Igor Rostislavovič]] – [[Nikolaj Aleksandrovič Šanin|Šanin, Nikolaj Aleksandrovič]] – [[Tibor Šalát|Šalát, Tibor]] – [[šapa (teorija grafov)|šapa]] – {{sopomenka|[[šest]]}} – <!-- == 6 (število) --> {{sopomenka|[[šestdeset]]}} – <!-- == 60 (število) --> [[šestdesetica]] – [[šestdesetiški številski sistem]] – [[šestdesetkotnik]] – {{sopomenka|[[šesterokotnik]]}} – <!-- == šestkotnik --> {{sopomenka|[[šesterokotniško število]]}} – <!-- == šestkotniško število --> [[šestilo]] – [[šestina]] – [[šestiški številski sistem]] – [[šestkotnik]] – [[šestkotniško število]] – [[šestkotniško piramidno število]] – [[šestkotno tlakovanje]] – {{sopomenka|[[šestnajst]]}} – <!-- == 16 (število) --> {{sopomenka|[[šestnajstiški številski sestav]]}} – <!-- == šestnajstiški številski sistem --> [[šestnajstiški številski sistem]] – <!-- šestnajstiški številski sestav --> [[šestnajstkotnik]] – [[šeststrana bipiramida]] – [[šeststrana piramida]] – [[šeststrana prizma]] – [[šestrani prisekani trapezoeder]] – [[šeststrani trapezoeder]] – [[šibka formulacija]] – [[Goro Šimura|Šimura, Goro]] – [[Ših Huang Ti]] – [[Anania Šikarazi|Šikarazi, Anania]] – [[Georgij Jevgenjevič Šilov|Šilov, Georgij Jevgenjevič]] – [[Jan Šindel|Šindel, Jan]] – [[Albert Nikolajevič Širjajev|Širjajev, Albert Nikolajevič]] – [[Jurij Mihajlovič Širokov|Širokov, Jurij Mihajlovič]] – [[Jaroslav Nikolajevič Šitov|Šitov, Jaroslav Nikolajevič]] – [[Šaradčandra Šankar Šrikhande|Šrikhande, Šaradčandra Šankar]] – [[Šrikhandov graf]] – [[Otto Juljevič Šmidt|Šmidt, Otto Juljevič]] – [[Lev Genrihovič Šnireljman|Šnireljman, Lev Genrihovič]] – [[Šnireljmanova gostota]] – <!-- Schnirelmann density --> [[šop premic]] – [[šop ravnin]] – [[Ivan Štalec|Štalec, Ivan]] – [[Peter Štefan|Štefan, Peter]] – [[števec]] – [[številka]] – [[število]] – [[število 0]] – [[število 1]] – [[število alef]] – [[število bet]] – [[število deliteljev]] – [[število Markova]] – [[število praštevil]] – {{sopomenka|[[število PV]]}} – <!-- == Pisot-Vidžajaraghavanovo število, Pisotovo število --> [[število s harmoničnimi delitelji]] – [[število Sierpińskega]] – [[število taksija]] – [[število zlatega reza]] – [[številska množica]] – [[številska premica]] – [[številska vrsta]] – [[številski sestav]] – [[številski sistem]] – [[številski obseg]] – <!-- == obseg algebrskih števil --> [[številsko zaporedje]] – [[števka]] – [[števna množica]] – <!-- števno neskončna množica, preštevna množica --> [[števna neskončnost]] – [[števnost]] – [[števno neskončna množica]] – <!-- == števna množica, preštevna množica --> {{sopomenka|[[štiri]]}} – <!-- == 4 (število) --> {{sopomenka|[[štirideset]]}} – <!-- == 40 (število) --> [[štiridesetkotnik]] – [[štiriindvajsetkotnik]] – {{sopomenka|[[štirinajst]]}} – <!-- == 14 (število) --> [[štirinajstkotnik]] – [[štirirazsežni prostor]] – {{sopomenka|[[štiristrana piramida]]}} – <!-- == kvadratna piramida --> [[štiristrani trapezoeder]] – == T == [[tabela deliteljev]] – [[tabela integralov]] – [[tabela kongruenc]] – [[tabela množenja]] – [[tabela prafaktorjev števil]] – [[Tabit ibn Kora]] – [[Tabitovo praštevilo]] – [[Tabitovo število]] – [[Tabit Ibrahim]] – [[Peter Guthrie Tait|Tait, Peter Guthrie]] – [[Taitova domneva]] – [[tajnopisje]] – [[Katahiro Takebe|Takebe, Tahakiro]] – [[Tales]] – [[Talesov izrek]] – [[tangens]] – [[tangensni izrek]] – [[tangenta]] – <!-- == dotikalnica --> [[tangenta krožnice]] – {{sopomenka|[[tangentna metoda]]}} – <!-- == Newtonova metoda, metoda pospešene iteracije, Newton-Raphsonova metoda --> [[tangentna ravnina]] – {{sopomenka|[[tangentni četverokotnik]]}} – <!-- == tangentni štirikotnik --> [[tangentni kot]] – [[tangentni mnogokotnik]] – [[tangentni prostor]] – [[tangentni štirikotnik]] – <!-- tangentni četverokotnik --> [[tangentni vektor]] – [[Jutaka Tanijama|Tanijama, Jutaka]] – {{sopomenka|[[Tanijama-Šimura-Weilova domneva]]}} – <!-- == izrek o modularnosti --> {{sopomenka|[[Tanijama-Šimurova domneva]]}} – <!-- == izrek o modularnosti --> [[Tanijamova grupa]] – [[Terence Tao|Tao, Terence]] – [[tapetna grupa]] – [[Alfred Tarski|Tarski, Alfred]] – [[Niccolo Fontana Tartaglia|Tartaglia, Niccolo Fontana]] – [[Abraham Haskel Taub|Taub, Abraham Haskel]] – [[Alfred Tauber|Tauber, Alfred]] – [[Olga Taussky-Todd|Taussky-Todd, Olga]] – [[tavtohrona krivulja]] – <!-- izohrona krivulja --> [[Brook Taylor|Taylor, Brook]] – [[Taylorjev izrek]] – [[Taylorjeva vrsta]] – [[Geoffrey Ingram Taylor|Taylor, Geoffrey Ingram]] – [[Richard Lawrence Taylor|Taylor, Richard Lawrence]] – [[Teajtet]] – [[Teajtetov izrek]] – [[Teano]] – [[telegrafski enačbi]] – [[telesa z ikozaedrsko simetrijo]] – [[telesna particija]] – [[teme]] – [[temelji matematike]] – [[temeljni mnogokotnik]] – [[Harold Neville Vazeille Temperley|Temperley, Harold Neville Vazeille]] – [[George Frederick James Temple|Temple, George Frederick James]] – [[Gérald Tenenbaum|Tenenbaum, Gérald]] – [[Keti Tenenblat|Tenenblat, Keti]] – [[tenzor]] – [[tenzorska algebra]] – [[tenzorski račun]] – [[tenzorski produkt]] – [[tenzorski produkt grafov]] – [[Teodor iz Kirene]] – {{sopomenka|[[Teodorova konstanta]]}} – <!-- == kvadratni koren števila 3 --> [[Teodozij]] – [[Teon I.]] – [[Teon II.]] – [[teorija analitičnih funkcij]] – [[teorija aproksimacij]] – [[teorija dinamičnih sistemov]] – [[teorija diofantskih približkov]] – <!-- << /* Diophantine approximation */ --> [[teorija grafov]] – [[teorija grup]] – [[teorija iger]] – [[teorija informacij]] – [[teorija invariant]] – [[teorija izračunavanja]] – <!-- == teorija računanja --> [[teorija kalupov]] – [[teorija kaosa]] – [[teorija kategorij]] – [[teorija kolobarjev]] – [[teorija kvazimnožic]] – <!-- en: quasi-set theory --> [[teorija matrik]] – [[teorija mehke mere]] – [[teorija mere]] – {{sopomenka|[[teorija mnogoterosti]]}} – <!-- == mnogoterost --> [[teorija množic]] – [[teorija potenciala]] – <!-- potencialna teorija, teorija potencialov --> {{sopomenka|[[teorija potencialov]]}} – <!-- == teorija potenciala, potencialna teorija --> [[teorija presekov]] – [[teorija približkov]] – [[teorija računanja]] – <!-- teorija izračunavanja --> [[teorija razrednega obsega]] – [[teorija razredov]] – [[teorija reprezentacij]] – [[teorija števil]] – [[teorija tipov]] – [[teorija transcendentnosti]] – [[teorija verjetnosti]] – [[Aleksander Martinovič Ter-Krikorov|Ter-Krikorov, Aleksander Martinovič]] – [[Terwilligerjeva algebra]] – [[teselacija]] – <!-- == pokritje, tlakovanje --> [[teserakt]] – {{sopomenka|[[teseraktno število]]}} – <!-- == četrta potenca, bikvadratno število --> [[Nikola Tesla|Tesla, Nikola]] – [[test Kolmogorova-Smirnova]] – [[test Ljapunova]] – [[tetiva (matematika)|tetiva]] – [[tetivni četverokotnik]] – <!-- == tetivni štirikotnik --> [[tetivni mnogokotnik]] – [[tetivni štirikotnik]] – <!-- tetivni četverokotnik --> [[tetivnotangentni štirikotnik]] – <!-- bicentrični štirikotnik --> [[tetraeder]] – [[tetraedrska simetrija]] – [[tetraedrski graf]] – [[tetraedrsko število]] – <!-- == četversko število --> [[tetrahemiheksaeder]] – [[tetrahemiheksakron]] – {{sopomenka|[[tetrakisna kocka]]}} – <!-- == tetrakisni heksaeder --> [[tetrakisni heksaeder]] – <!-- tetrakisna kocka --> {{sopomenka|[[tetrakosagon]]}} – <!-- == štiriindvajsetkotnik --> {{sopomenka|[[tetratetraeder]]}} – <!-- == oktaeder --> [[težišče]] – [[težišče trikotnika]] – [[težiščnica]] – [[TeX]] – [[The Art of Discrete and Applied Mathematics]] – [[René Thom|Thom, René]] – [[Axel Thue|Thue, Axel]] – {{sopomenka|[[Thue-Morsejeva množica]]}} – <!-- == zlo število --> [[Thue-Morsejevo zaporedje]] – [[Thue-Siegel-Rothov izrek]] – [[Thuejev izrek]] – [[William Thurston|Thurston, William]] – [[Andrej Nikolajevič Tihonov|Tihonov, Andrej Nikolajevič]] – [[Timarid]] – [[tisočica]] – [[Gheorghe Ţiţeica|Ţiţeica, Gheorghe]] – [[Jacques Tits|Tits, Jacques]] – {{sopomenka|[[tlakovanje (geometrija)|tlakovanje]]}} – <!-- == pokritje, teselacija --> [[točka]] – [[točka (geometrija)]] – [[točka obrata]] – <!-- spinoda --> [[točka v neskončnosti]] – [[točka vejitve]] – <!-- == vejišče /* branch point */ --> [[točkovna grupa]] – [[točkovni prostor]] – [[točkovno zrcaljenje]] – [[točkovnost]] – [[John Arthur Todd|Todd, John Arthur]] – [[togi premik]] – <!-- izometrija --> [[Tohoku Mathematical Journal]] – [[tok (matematika)|tok]] – [[John Francis Toland|Toland, John Francis]] – [[Gabrijel Tomšič|Tomšič, Gabrijel]] – [[Gerald James Toomer|Toomer, Gerald James]] – [[topi kot]] – [[topokotni trikotnik]] – [[topologija]] – [[topologija produktov]] – [[topološka grupa]] – [[topološka invarianta]] – [[topološka konjugacija]] – [[topološka lastnost]] – [[topološka mnogoterost]] – [[topološka teorija grafov]] – [[topološki prostor]] – [[topološki vektorski prostor]] – [[Viktor Andrejevič Toponogov|Toponogov, Viktor Andrejevič]] – [[topos]] – [[toroid]] – [[toroidni polieder]] – [[Evangelista Torricelli|Torricelli, Evangelista]] – [[Torricellijeva trobenta]] – <!-- Gabrielov rog --> [[torus]] – [[torzija (algebra)]] – [[totalni odvod]] – [[tovariško število]] – [[traktrisa]] – [[Johann Georg Tralles|Tralles, Johann Georg]] – [[transcendentna funkcija]] – [[transcendentna krivulja]] – [[transcendentno število]] – [[transformacija]] – [[transformacija Kontoroviča-Lebedeva]] – [[transformacija zaporedja]] – [[transformacijska geometrija]] – [[transformacijska grupa]] – [[transponiranje]] – [[transponirani graf]] – [[transponiranka]] – [[transpozicija (matematika)|transpozicija]] – {{sopomenka|[[transverzala]]}} – <!-- == prečnica --> [[tranzitivna relacija]] – [[trapez]] – [[trapezno pravilo]] – [[trapezoeder]] – [[trapezoid]] – [[trapezorombski dodekaeder]] – [[Andrzej Mariusz Trautman|Trautman, Andrzej Mariusz]] – [[trditev]] – [[tretja ekscentričnost]] – [[tretja izsrednost]] – [[tretjina]] – [[tretjinjenje kota]] – <!-- trisekcija kota --> {{sopomenka|[[3 (število)|tri]]}} – <!-- == 3 (število) --> [[triakisni ikozaeder]] – [[triakisni oktaeder]] – [[triakisni tetraeder]] – <!-- kistetraeder, triuakistetraeder --> [[triakisno trikotno tlakovanje]] – {{sopomenka|[[triakistetraeder]]}} – <!-- == triakisni tetraeder, kistetraeder --> {{sopomenka|[[triakontagon]]}} – <!-- == tridesetkotnik --> [[triangulacija (topologija)]] – {{sopomenka|[[trideset]]}} – <!-- == 30 (število) --> [[tridesetkotnik]] – [[trigonometrična funkcija]] – [[trigonometrična vrsta]] – [[trigonometrični integral]] – [[trikotnik]] – [[trikotnik Sierpińskega]] – [[trikotniška grupa]] – [[trikotniška neenakost]] – [[trikotniško kvadratno število]] – [[trikotniško število]] – [[trikotno tlakovanje]] – {{sopomenka|[[trinajst]]}} – <!-- == 13 (število) --> [[trinajstkotnik]] – [[trirazsežna grupa vrtenj]] – [[trirazsežni prostor]] – {{sopomenka|[[trisekcija kota]]}} – <!-- == tretjinjenje kota --> [[trisektrisa]] – [[trisektrisa Pascalovega polža]] – [[tristrana bipiramida]] – [[tristrana hebesfenorotunda]] – [[tristrana prizma]] – [[tristrani prisekani trapezoeder]] – [[tristrani trapezoeder]] – {{sopomenka|[[trivektor]]}} – <!-- == multivektor --> [[trivialna grupa]] – [[trohoida]] – [[trojiška Golayjeva koda]] – [[trojiški številski sistem]] – [[Ehrenfried Walter Tschiernhaus|Tschiernhaus, Ehrenfried Walter]] – [[Tsu Čung Či]] – <!-- == Ču Čungdži --> [[Albert William Tucker|Tucker, Albert William]] – [[tuje število]] – {{sopomenka|[[tuji množici]]}} – <!-- == disjunktni množici --> [[tujost]] – [[Alan Turing|Turing, Alan]] – [[Nasir at-Tusi|at-Tusi, Nasir]] – [[William Thomas Tutte|Tutte, William Thomas]] – [[Tuttejeva matrika]] – == U == [[učinek grupe]] – [[Horace Scudder Uhler|Uhler, Horace Scudder]] – [[Uhlerjevo število]] – [[al-Uklidisi]] – [[ukrivljenost]] – [[Stanislaw Marcin Ulam|Ulam, Stanislaw Marcin]] – [[Ulamov prt]] – [[Ulamovo število]] – [[Ulamovo zaporedje]] – [[Peter Lavrentjevič Uljanov|Uljanov, Peter Lavrentjevič]] – [[ulomek]] – [[ulomljeni del]] – <!-- decimalni del --> [[ultrafilter]] – [[Ulug Beg]] – [[umeritvena grupa (matematika)|umeritvena grupa]] – {{sopomenka|[[unarna operacija]]}} – <!-- == enočlena operacija --> [[uniformna antiprizmatična prizma]] – [[uniformna tlakovanja v hiperbolični ravnini]] – [[uniformni polieder]] – [[uniformni polihoron]] – [[uniformni politop]] – [[uniformni zvezdni polieder]] – [[uniformno barvanje]] – [[uniformno tlakovanje]] – [[Unija množic|unija]] – [[unija množic]] – [[unimodularna matrika]] – [[unipotentna matrika]] – [[unipotentnost]] – [[unitarna matrika]] – [[unitarni operator]] – [[univerzalna diferencialna enačba]] – [[univerzalna lastnost]] – [[univerzalna množica]] – [[univerzalna parabolična konstanta]] – [[upodobitev grupe]] – [[uporabna matematika]] – {{sopomenka|[[urejena dvojica]]}} – <!-- == urejeni par --> [[urejena n-terica]] – [[urejeni kolobar]] – [[urejeni par]] – [[urejeno Bellovo število]] – [[urejenost]] – [[Pavel Samujilovič Urison|Urison, Pavel Samujilovič]] – [[urna grupa]] – [[usmerjena mnogoterost]] – [[usmerjeni graf]] – <!-- = digraf --> [[Jakov Viktorovič Uspenski|Uspenski, Jakov Andrejevič]] – [[Vladimir Andrejevič Uspenski|Uspenski, Vladimir Andrejevič]] – [[utežena matrika]] – [[uteženi graf]] – [[uteženo praštevilo]] – <!-- en: balanced prime --> [[utežna funkcija]] – [[uvedba nove spremenljivke]] – == V == [[Giovanni Vacca (matematik)|Vacca, Giovanni]] – [[Prahalad Čunnilal Vaidja|Vaidja, Prahalad Čunnilal]] – [[Anton Vakselj|Vakselj, Anton]] – [[valček (matematika)|valček]] – [[valovna enačba]] – [[valovna transformacija]] – [[vampirsko število]] – [[John Howard Van Amringe|Van Amringe, John Howard]] – [[John Hasbrouck van Vleck|van Vleck, John Hasbrouck]] – [[Edward Burr Van Vleck|Van Vleck, Edward Burr]] – [[Veeravalli Seshadri Varadarajan|Varadarajan, Veeravalli Seshadri]] – [[varčno število]] – [[variacija]] – [[variacija (matematika)]] – [[variacijski račun]] – [[Pierre Varignon|Varignon, Pierre]] – [[varno praštevilo]] – [[včrtana in pričrtana krožnica trikotnika]] – [[včrtana krožnica]] – {{sopomenka|[[včrtani krog]]}} – <!-- == včrtana krožnica --> [[vdrti kot]] – [[Oswald Veblen|Veblen, Oswald]] – {{sopomenka|[[veččlenik]]}} – <!-- == polinom, mnogočlenik --> [[večindeksni zapis]] – {{sopomenka|[[večkotnik]]}} – <!-- == mnogokotnik --> [[večkratna množica]] – [[večkratni integral]] – [[večkratnik]] – [[večlična funkcija]] – [[vedski kvadrat]] – [[Jurij Vega|Vega, Jurij]] – [[vejišče]] – <!-- točka vejitve --> [[vektor (matematika)|vektor]] – {{sopomenka|[[vektor nič]]}} – <!-- == ničelni vektor, vektor nič --> [[vektorska enota]] – <!-- enotski vektor --> [[vektorska funkcija]] – [[vektorska mera]] – {{sopomenka|[[vektorski kvaternion]]}} – <!-- => kvaternion --> [[vektorski Laplaceov operator]] – [[vektorski mešani produkt]] – {{sopomenka|[[vektorski nič]]}} – <!-- == ničelni vektor, vektor nič --> [[vektorski operator]] – [[vektorski produkt]] – [[vektorski prostor]] – [[vektorski račun]] – [[vektorski sveženj]] – [[velika antiprizma]] – [[veliki dodekaeder]] – [[veliki dvojno prirezan dirombidodekaeder|veliki dvojnoprirezani dirombidodekaeder]] – {{sopomenka|[[veliki Fermatov izrek]]}} – <!-- == Fermatov veliki izrek --> [[veliki ikozaeder]] – [[veliki ikozidodekaeder]] – [[veliki ikozihemidodekaeder]] – [[veliki ikozihemidodekakron]] – [[veliki krog]] – [[veliki prisekan kubooktaeder]] – {{sopomenka|[[veliki rombiikozidodekaeder]]}} – <!-- == prisekani ikozidodekaeder --> {{sopomenka|[[veliki rombikubooktaeder]]}} – <!-- == prisekani kubooktaeder --> [[veliko število]] – [[velikost (matematika)|velikost]] – [[velikostni red]] – [[John Venn|Venn, John]] – [[Vennov diagram]] – [[Vennov graf]] – [[Pierre François Verhulst|Verhulst, Pierre François]] – [[veriga (algebrska topologija)]] – [[verižni kompleks]] – [[verižni ulomek]] – [[verižnica]] – [[verižno pravilo]] – [[verjetno praštevilo]] – [[verjetnost]] – [[verjetnost in statistika]] – [[verjetnostna funkcija]] – [[verjetnostna funkcija gostote]] – [[verjetnostna mera]] – [[verjetnostna metoda]] – [[verjetnostna porazdelitev]] – [[verjetnostna teorija števil]] – [[verjetnostni račun]] – [[verjetnostni prostor]] – [[Giuseppe Veronese|Veronese, Giuseppe]] – [[Veronesejeva ploskev]] – [[Anatolij Moisejevič Veršik|Veršik, Anatolij Moisejevič]] – [[veselo praštevilo]] – [[veselo število]] – [[vezna črta]] – {{sopomenka|[[viba]]}} – <!-- == spirala --> [[Ivan Vidav|Vidav, Ivan]] – [[Vidav-Palmerjev izrek]] – [[Tirukkannapuram Vidžajaraghavan|Vidžajaraghavan, Tirukkannapuram]] – [[François Viète|Viète, François]] – [[Viètove enačbe]] – [[Viètovo pravilo]] – [[Leopold Vietoris|Vietoris, Leopold]] – [[Mark Jakovljevič Vigodski|Vigodski, Mark Jakovljevič]] – [[Cédric Villani|Villani, Cédric]] – [[Yvon Villarceau|Villarceau, Yvon]] – [[Villarceaujevi krožnici]] – [[Jean-André Ville|Ville, Jean-André]] – [[Samuel Vince|Vince, Samuel]] – [[Ivan Matvejevič Vinogradov|Vinogradov, Ivan Matvejevič]] – [[Matt Visser|Visser, Matt]] – [[Viswanathova konstanta]] – [[višina trikotnika]] – [[višinska točka trikotnika]] – <!-- ortocenter --> [[višinski izrek]] – {{sopomenka|[[višja algebra]]}} – <!-- == abstraktna algebra --> [[višje razsežnosti]] – [[vitka grupa]] – <!-- en: slender group --> [[Aleksander Adolfovič Vitt|Vitt, Aleksander Adolfovič]] – [[Anatolij Georgijevič Vituškin|Vituškin, Anatolij Georgijevič]] – [[Vincenzo Viviani|Viviani, Vincenzo]] – [[Vivianijev izrek]] – [[Vivianijeva krivulja]] – [[Vasilij Sergejevič Vladimirov|Vladimirov, Vasilij Sergejevič]] – [[vložitev (matematika)|vložitev]] – [[vložitev grafa]] – [[vodilna krožnica]] – [[vodilni koeficient]] – [[vodnica]] – [[Johann Henrich Voigt|Voigt, Johann Henrich]] – [[Vladimir Aleksandrovič Vojevodski|Vojevodski, Vladimir Aleksandrovič]] – {{sopomenka|[[volumen]]}} – <!-- == prostornina --> [[Georgij Feodosjevič Voronoj|Voronoj, Georgij Feodosjevič]] – [[Voronojev diagram]] – [[votla matrika]] – [[vozel (matematika)|vozel]] – [[vozli Čebišova]] – [[Jože Vrabec|Vrabec, Jože]] – [[Vladimir Vranić|Vranić, Vladimir]] – [[vražji kvadrat]] – [[Gustav de Vries|Vries, Gustav de]] – [[vrsta (matematika)|vrsta]] – [[vrtinčnost]] – [[vrtnica (matematika)|vrtnica]] – {{sopomenka|[[vrstična matrika]]}} – <!-- == vrstični vektor --> [[vrstični vektor]] – [[vrtilna simetrija]] – [[vseštevčno število]] – <!-- pandigitalno število --> [[vsota]] – [[vsota deliteljev]] – [[vsota Minkowskega]] – [[vsota potenc]] – [[vzajemnost]] – [[vzporedna projekcija]] – [[vzporedni premik]] – [[vzporedni razteg]] – [[vzporednica]] – <!-- paralela --> [[vzporednost]] – [[vzvišeno število]] – == W == [[Bartel Leendert van der Waerden|Waerden, Bartel Leendert van der]] – [[Donald Dines Wall|Wall, Donald Dines]] – [[Wall-Sun-Sunovo praštevilo]] – [[John Wallis|Wallis, John]] – [[Wallisov produkt]] – [[Wallisova konstanta]] – [[Joseph Leonard Walsh|Walsh, Joseph Leonard]] – [[Walsheva funkcija]] – [[Walsheva matrika]] – [[Wang Fan]] – [[Edward Waring|Waring, Edward]] – [[Waringov problem]] – [[James Watt|Watt, James]] – [[Heinrich Martin Weber|Weber, Heinrich Martin]] – [[Waloddi Weibull|Weibull, Waloddi]] – [[Karl Weierstrass|Weierstrass, Karl]] – [[Weierstrassova funkcija]] – [[André Weil|Weil, André]] – [[Weil-Mordellov izrek]] – [[Weilov kriterij]] – [[Eric Wolfgang Weisstein|Weisstein, Eric Wolfgang]] – [[Dominic Welsh|Welsh, Dominic]] – [[Wendelin Werner|Werner, Wendelin]] – [[Caspar Wessel|Wessel, Caspar]] – [[Hermann Weyl|Weyl, Hermann]] – [[Weylov kriterij]] – [[Weylov postulat]] – [[Weylov skalar]] – [[Weylov tenzor]] – [[Weylova algebra]] – [[Weylova domneva o ukrivljenosti]] – [[Weylova formula karakterjev]] – [[Weylova grupa]] – [[Weylova transformacija]] – [[Weylova vsota]] – [[Whewellova enačba]] – [[William Whiston|Whiston, William]] – [[Hassler Whitney|Whitney, Hassler]] – [[Whitneyjev izrek]] – [[Whitneyjev aproksimacijski izrek]] – [[Edmund Taylor Whittaker|Whittaker, Edmund Taylor]] – [[Wiadomości Matematyczne]] – [[David Vernon Widder|Widder, David Vernon]] – [[Arthur Josef Alwin Wieferich|Wieferich, Arthur Josef Alwin]] – [[Wieferichev izrek]] – [[Wieferichev par]] – [[Wieferichevo praštevilo]] – [[Wiener-Hinčinov izrek]] – [[Wienrov tauberski izrek]] – [[Eugene Paul Wigner|Wigner, Eugene Paul]] – [[Pieter Wijdenes|Wijdenes, Pieter]] – [[Adriaan van Wijngaarden|Wijngaarden, Adriaan van]] – [[van Wijngaardenova transformacija]] – [[Wikipedija:WikiProjekt števila]] – [[Andrew John Wiles|Wiles, Andrew John]] – [[Kenneth Powers Williams|Williams, Kenneth Powers]] – [[Alexander Wilson (matematik)|Wilson, Alexander]] – [[John Wilson (matematik)|Wilson, John]] – [[Wilsonov izrek]] – [[Wilsonovo praštevilo]] – [[Aurel Wintner|Wintner, Aurel]] – [[Edward Witten|Witten, Edward]] – [[Paul Wittich|Wittich, Paul]] – [[Wolfova nagrada za matematiko]] – [[Joseph Wolstenholme|Wolstenholme, Joseph]] – [[Wolstenholmov izrek]] – [[Wolstenholmovo praštevilo]] – [[Woodallovo praštevilo]] – [[Woodallovo število]] – [[Christopher Wren|Wren, Christopher]] – [[Willem Abraham Wythoff|Wythoff, Willem Abraham]] – [[Wythoffov simbol]] – [[Wythoffova konstrukcija]] – == X == == Y == [[Jean-Christophe Yoccoz|Yoccoz, Jean-Christophe]] – [[Laurence Chisholm Young|Young, Laurence Chisholm]] – [[Youngova mera]] – == Z == [[Abraham Zacuto|Zacuto, Abraham]] – [[Lotfi Asker Zadeh|Zadeh, Lotfi Asker]] – [[Don Bernard Zagier|Zagier, Don Bernard]] – [[Karel Zahradnik|Zahradnik, Karel]] – [[Władysław Zajączkowski|Zajączkowski, Władysław]] – [[zajčja konstanta]] – [[zajčje zaporedje]] – [[zakon kvadratne recipročnosti]] – <!-- kvadratni recipročnostni zakon, kvadratični reciprocitetni zakon --> [[zakon oblikovne grupe]] – [[zakon racionalne recipročnosti]] – [[zakon recipročnosti]] – [[zakon trihotomije]] – [[zakon velikih števil]] – [[Viktor Abramovič Zalgaller|Zalgaller, Viktor Abramovič]] – [[zaloga vrednosti]] – [[zamenjalna števka]] – [[zamenljivo praštevilo]] – [[zanka (topologija)]] – [[zaokrožanje]] – [[zapisovanje odvajanja]] – [[zaporedje]] – {{sopomenka|[[zaporedje celih števil]]}} – <!-- == celoštevilsko zaporedje --> [[zaporedje polinomov]] – [[zaprta množica]] – [[zaprta množica točk]] – [[zaprti interval]] – [[Stanisław Zaremba (matematik)|Zaremba, Stanisław]] – [[Oscar Zariski|Zariski Oscar]] – [[zastava (geometrija)|zastava]] – {{sopomenka|[[zasuk]]}} – <!-- == vrtenje, vrtež --> [[zbirna funkcija verjetnosti]] – <!-- zbirna porazdelitvena funkcija --> {{sopomenka|[[zbirna porazdelitvena funkcija]]}} – <!-- == zbirna funkcija verjetnosti --> [[Doron Zeilberger|Zeilberger, Doron]] – [[Zeitschrift für angewandte Mathematik und Physik]] – [[Dimitrij Nikolajevič Zejliger|Zejliger, Dimitrij Nikolajevič]] – [[Christian Zeller|Zeller, Christian]] – [[Zellerjeva kongruenca]] – [[Jefim Izakovič Zelmanov|Zelmanov, Jefim Izakovič]] – [[zelo obilno število]] – [[zelo sestavljeno število]] – [[Zenodor]] – [[Zenon]] – [[Zenon iz Sidona|Zenon Sidonski]] – [[Ernst Zermelo|Zermelo, Ernst]] – [[Zermelo-Fraenklova teorija množic]] – [[Nikolaj Jefimovič Zernov|Zernov, Nikolaj Jefimovič]] – [[ZFC]] – [[zgodovina matematike]] – [[zgodovina števila π]] – [[zgornja polravnina]] – [[zgornji celi del]] – [[Paul Zimmermann (matematik)|Zimmermann, Paul]] – {{sopomenka|[[Zipf-Mandelbrotov zakon]]}} – <!-- == Zipf-Mandelbrotova porazdelitev, Pareto-Zipfova porazdelitev --> [[Zipf-Mandelbrotova porazdelitev]] – <!-- Zipf-Mandelbrotov zakon, Pareto-Zipfova porazdelitev --> [[Zipfov zakon]] – [[zlata spirala]] – [[zlati gnomon]] – [[zlati graf]] – {{sopomenka|[[zlati pravokotni trikotnik]]}} – <!-- == Keplerjev trikotnik, Priceov trokotnik --> [[zlati pravokotnik]] – [[zlati rez]] – [[zlati trikotnik (matematika)|zlati trikotnik]] – <!-- sublimirani trikotnik --> [[zlato razmerje]] – [[zlato število]] – <!-- == število zlatega reza --> [[zlepek]] – [[zlo število]] – <!-- Thue-Morsejeva množica --> [[zloraba zapisa]] – [[zmanjševanje (geometrija)|zmanjševanje]] – [[zmnožek]] – [[znakovni niz]] – [[znamenite točke trikotnika]] – [[Štefan Znám|Znám, Štefan]] – [[Známov problem]] – [[znanstveni zapis]] – [[Jegor Ivanovič Zolotarjov|Zolotarjov, Jegor Ivanovič]] – [[zonoeder]] – {{sopomenka|[[zonotop]]}} – [[Max August Zorn|Zorn, Max August]] – [[Zornova lema]] – [[zrcaljenje]] – [[zrcalna simetrija]] – [[Zuckermanovo število]] – [[Vadim Valentinovič Zudilin|Zudilin, Vadim Valentinovič]] – [[zunanja algebra]] – <!-- Grassmanova algebra --> [[zunanja mera]] – [[zunanji kot]] – [[zunanji krog]] – [[zunanji odvod]] – [[zunanji produkt]] – [[zvezdni mnogokotnik]] – [[zvezdno število]] – [[zvezna funkcija]] – [[zveznost]] – [[Antoni Zygmund|Zygmund, Antoni]] – == Ž == [[žarek]] – [[Viktor Viktorovič Žarinov|Žarinov, Viktor Viktorovič]] – [[Ivan Ivanovič Žegalkin|Žegalkin, Ivan Ivanovič]] – [[Jevgenij Petrovič Židkov|Židkov, Jevgenij Petrovič]] – [[Kazimierz Żorawski|Żorawski, Kazimierz]] – [[Nikolaj Jegorovič Žukovski|Žukovski, Nikolaj Jegorovič]] – [[Jurij Ivanovič Žuravljov|Žuravljov, Jurij Ivanovič]] – {{stublist}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Matematika]] [[Kategorija:Seznami vsebin|Matematika]] m3r44jld8y3kxemcs2w65qc4i1c3xnr 0 1980 6748621 6554184 2026-09-10T11:18:54Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6748621 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1004''' ('''[[rimske številke|MIV]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]]. == Dogodki == ===Slovenija=== * Nemški kralj [[Henrik II. Nemški|Henrik II.]] je podelil [[Škofija Brixen|brixenškemu]] škofu [[Albuin I. Briksenški|Albuinu]] posest na [[Bled]]u. [[1011]] ↔ * Umrlega koroškega vojvodo [[Oton I. Koroški|Otona I.]] jenasledil sin [[Konrad I. Koroški|Konrad I.]] [[Slika:Conrad I of Carinthia.jpg|thumb|right|180px|Konrad I., vojvoda Koroške]] ===Evropa=== * [[14. maj]] – Kronanje [[Henrik II. Sveti|Henrika II.]] za italijanskega kralja v [[Pavia|Paviji]]. Nasprotnike, ki so se zbrali v mestu med kronanjem, je ukazal Henrik pomoriti. * Drugi [[Danci|danski]] vdor pod vodstvom [[Sven I. Forkbeard|Svena I.]] v [[Anglija|Anglijo]]. * Rimsko-nemški cesar [[Henrik II. Sveti|Henrik II.]] je napovedal vojno poljskemu vojvodi [[Boleslav I. Hrabri|Boleslavu I. Hrabremu]]. Poljski vojvoda Boleslav je izgubil Češko, ki si jo je leto poprej prisvojil kot vojvodino, a zasedel Moravsko, Šlezijo in Lužice, ki jih je obvaroval vse do leta 1018. Za češkega vojvodo je bil nastavljen nemška marioneta [[Jaromir Češki|Jaromir]]. * Henrik II. Nemški je podelil Vojvodino Bavarsko svojemu svaku in grofu [[Henrik V. Bavarski|Henriku Luksemburškemu]]. * [[Sančo III. Navarrski]] je postal kralj Navarre, Aragonije in Kastilije. * Danski kralj [[Sven I. Forkbeard|Sven I.]] je uničil angleško mesto [[Norwich]]. * Arabci s Sicilije so oplenili [[Pisa|Piso]]. To leto je bila posebej na udaru italijanska obala [[Tirensko morje|Tirenskega morja]]. * Papež [[papež Janez XVIII.|Janez XVIII.]] je ustanovil škofijo [[Merseburg]], ki je pokrivala Saško Vzhodno marko. ===Azija=== * Kitajski cesar [[Shengzong (Liao)|Shengzong]] iz [[dinastija Liao|dinastije Liao]] je porazil sosednje kitajsko cesarstvo [[dinastija Song|Song]], ki ga je vodil cesar [[Zhenzong (Song)|Zhenzong]]. Edina vojaška grožnja za dinastijo Liao je ostalo korejsko kraljestvo [[Goryeo]]. * Turški sultan [[Mahmud Ghazni]] je vdrl v [[Pandžab, Indija|Pandžab]] v Indiji. == Rojstva == * [[Edvard Spovednik]], predzadnji anglosaški kralj Anglije († [[1066]]) * [[Nasir Hosrov]], perzijski pesnik, teolog in filozof († [[1088]]) == Smrti == * [[13. november]] - [[Abbon iz Fleuryja]], benediktanski opat, svetnik (* [[945]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1004|*]] s9dpurel1il5b9d9505jg1l5wcotw9a 0 1981 6748379 6576815 2026-09-09T14:33:55Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6748379 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1003''' ('''[[rimske številke|MIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]]. == Dogodki == [[Slika:Sweyn Forkbeard.jpg|thumb|right|200px|Danski kralj Sven I. Forkbeard (Vilobradi)]] * [[25. februar]] - [[Bitka pri Albesi]]: sile Kordobskega kalifata so premagale krščansko vojsko. * [[4. maj]] - Umrlega švabskega vojvodo [[Herman II. Švabski|Hermana II.]] je nasledil njegov sin [[Herman III. Švabski|Herman III.]] * [[16. maj]] - Umrlega papeža [[Papež Silvester II.|Silvestra II.]] je nasledil [[Papež Janez XVII.|Janez XVII.]], 140. papež po [[seznam papežev|seznamu]]<ref>Krstno ime Ivan Sicco</ref>. Za papeški položaj ga je nominirala rimska rodbina [[Crescenzi|Krescencijev]]<ref>lat. Crescentius</ref>. Razen da je imel tri sinove, o njem ni kaj znano, njegov pontifikat pa je bil kratek.↓ * [[25. december]] → Umrlega papeža Janeza XVII. je nasledil [[Papež Janez XVIII.|Janez XVIII.]], 141. papež po [[seznam papežev|seznamu]]<ref>krstno ime Fasanius</ref>. Tudi njega so nominirali Krescenciji. ↔[[1004]] * Novi rimsko-nemški cesar [[Henrik II. Sveti|Henrik II.]] je premagal mejnega grofa Ivreje [[Arduin Ivrejski|Arduina]], ki se je leto poprej oklical za kralja Italije. * (Krščanski) Henrik II. je sklenil zavezništvo s poganskimi [[Lutici]] v boju proti (krščanskemu) poljskemu vojvodi [[Boleslav I. Hrabri|Boleslavu]]. Ta je nastavil leto dni poprej izgnanega [[Boleslav III. Češki|Boleslava III.]] za češkega vojvodo. Drugi češki vojvoda [[Vladivoj Češki|Vladivoj]] je zaradi alkoholizma umrl in poljski vojvoda Boleslav Hrabri se je sam oklical za češkega vojvodo kot Boleslav IV. Češki. Po drugi strani je nemški kralj Henrik II. oklical za novega češkega vojvodo [[Jaromir Češki|Jaromirja]], mlajšega brata Boleslava III. [[1004]] ↔ * Francoski kralj [[Robert II. Pobožni|Robert II.]] je zasedel [[Vojvodina Burgundija|Vojvodino Burgundijo]], vendar mu Cerkev ni podelila vodstvenega naziva vojvode. [[1016]] ↔ * Ogrski kralj [[Štefan I. Ogrski|Štefan]] je vpadel v Transilvanijo, ki ji je vladal njegov stric Gujla Mlajši, in začel s pokristjanjevanjem. * '''Danci pod vodstvom [[Sven I. Forkbeard|Svena I. Vilobradega]] so začeli invazijo na Anglijo.''' * Vikinški raziskovalec [[Leif Erikson]] je pristal pri današnjem [[L'Anse aux Meadows]]u v Kanadi. == Rojstva == * [[Edvard Spoznavalec]], angleški kralj († [[1066]]) * [[Konrad II. Koroški|Konrad II.]], koroški vojvoda († [[1039]]) * [[Herleva]], mati [[Viljem Osvajalec|Viljema Osvajalca]] († [[1050]]) == Smrti == * januar - [[Vladivoj Češki]], vojvoda (* [[981]]) * [[4. maj]] - [[Herman II. Švabski|Herman II.]], švabski vojvoda * [[12. maj]] - [[Gerbert d'Aurillac]] ([[papež Silvester II.|Silvester II.]]), francoski menih, papež, matematik (* okoli [[938]]) * [[6. november]] - [[papež Janez XVII.]] * [[27. december]] - [[Ema Bloiška]], vojvodinja Akvitanije, grofica Anjouja, regentinja (* [[950]]) * [[Erik Rdeči]], vikinški raziskovalec ==Opombe== {{sklici}} == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1003|*]] quh83elu844ffuw8ep5txcpna0qq2q0 6748381 6748379 2026-09-09T14:34:51Z TadejM 738 --krepko 6748381 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1003''' ('''[[rimske številke|MIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]]. == Dogodki == [[Slika:Sweyn Forkbeard.jpg|thumb|right|200px|Danski kralj Sven I. Forkbeard (Vilobradi)]] * [[25. februar]] - [[Bitka pri Albesi]]: sile Kordobskega kalifata so premagale krščansko vojsko. * [[4. maj]] - Umrlega švabskega vojvodo [[Herman II. Švabski|Hermana II.]] je nasledil njegov sin [[Herman III. Švabski|Herman III.]] * [[16. maj]] - Umrlega papeža [[Papež Silvester II.|Silvestra II.]] je nasledil [[Papež Janez XVII.|Janez XVII.]], 140. papež po [[seznam papežev|seznamu]]<ref>Krstno ime Ivan Sicco</ref>. Za papeški položaj ga je nominirala rimska rodbina [[Crescenzi|Krescencijev]]<ref>lat. Crescentius</ref>. Razen da je imel tri sinove, o njem ni kaj znano, njegov pontifikat pa je bil kratek.↓ * [[25. december]] → Umrlega papeža Janeza XVII. je nasledil [[Papež Janez XVIII.|Janez XVIII.]], 141. papež po [[seznam papežev|seznamu]]<ref>krstno ime Fasanius</ref>. Tudi njega so nominirali Krescenciji. ↔[[1004]] * Novi rimsko-nemški cesar [[Henrik II. Sveti|Henrik II.]] je premagal mejnega grofa Ivreje [[Arduin Ivrejski|Arduina]], ki se je leto poprej oklical za kralja Italije. * (Krščanski) Henrik II. je sklenil zavezništvo s poganskimi [[Lutici]] v boju proti (krščanskemu) poljskemu vojvodi [[Boleslav I. Hrabri|Boleslavu]]. Ta je nastavil leto dni poprej izgnanega [[Boleslav III. Češki|Boleslava III.]] za češkega vojvodo. Drugi češki vojvoda [[Vladivoj Češki|Vladivoj]] je zaradi alkoholizma umrl in poljski vojvoda Boleslav Hrabri se je sam oklical za češkega vojvodo kot Boleslav IV. Češki. Po drugi strani je nemški kralj Henrik II. oklical za novega češkega vojvodo [[Jaromir Češki|Jaromirja]], mlajšega brata Boleslava III. [[1004]] ↔ * Francoski kralj [[Robert II. Pobožni|Robert II.]] je zasedel [[Vojvodina Burgundija|Vojvodino Burgundijo]], vendar mu Cerkev ni podelila vodstvenega naziva vojvode. [[1016]] ↔ * Ogrski kralj [[Štefan I. Ogrski|Štefan]] je vpadel v Transilvanijo, ki ji je vladal njegov stric Gujla Mlajši, in začel s pokristjanjevanjem. * Danci pod vodstvom [[Sven I. Forkbeard|Svena I. Vilobradega]] so začeli invazijo na Anglijo. * Vikinški raziskovalec [[Leif Erikson]] je pristal pri današnjem [[L'Anse aux Meadows]]u v Kanadi. == Rojstva == * [[Edvard Spoznavalec]], angleški kralj († [[1066]]) * [[Konrad II. Koroški|Konrad II.]], koroški vojvoda († [[1039]]) * [[Herleva]], mati [[Viljem Osvajalec|Viljema Osvajalca]] († [[1050]]) == Smrti == * januar - [[Vladivoj Češki]], vojvoda (* [[981]]) * [[4. maj]] - [[Herman II. Švabski|Herman II.]], švabski vojvoda * [[12. maj]] - [[Gerbert d'Aurillac]] ([[papež Silvester II.|Silvester II.]]), francoski menih, papež, matematik (* okoli [[938]]) * [[6. november]] - [[papež Janez XVII.]] * [[27. december]] - [[Ema Bloiška]], vojvodinja Akvitanije, grofica Anjouja, regentinja (* [[950]]) * [[Erik Rdeči]], vikinški raziskovalec ==Opombe== {{sklici}} == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1003|*]] map0d1cfa5vxi1qjqq29lfc5m8uw31c 0 2339 6748563 6684663 2026-09-10T06:43:44Z Octopus 13285 /* Smrti */ Jinču 6748563 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 645''' ('''[[rimske številke|DCXLV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]]. == Dogodki == * [[Centralizacija]] [[oblast]]i na [[Japonska|Japonskem]]; začetek [[obdobje Nara|obdobja Nara]] (konec [[784]]). == Rojstva == * == Smrti == * [[21. oktober]] – [[Jinču kagan]], prvi vladar Šuejantuojskega kaganata (* ni znano) * [[Čelebi kan]] – vladar Vzhodnega turškega kaganata (* [[583]]) [[Kategorija:Leto 645|*]] l70gl3irj4npnbgw6wxffn0f61hu2qp 0 2862 6748562 6675526 2026-09-10T06:42:34Z Octopus 13285 /* Smrti */ Jinču kagan 6748562 wikitext text/x-wiki '''21. oktober''' je 294. [[dan]] [[leto|leta]] (295. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 71 dni. {{OctoberCalendar}} == Dogodki == * [[1520]] – [[Ferdinand Magellan]] je odkril [[Magellanov preliv]], varen prehod iz [[Atlantski ocean|Atlantskega]] v [[Tihi ocean]]. * [[1573]] – Uvedena je bila [[pošta|poštna]] zveza med [[Ljubljana|Ljubljano]] in [[Gradec|Gradcem]]. * [[1600]] – [[Turki]] so zasedli [[trdnjava|trdnjavo]] [[Velika Kaniža]]. * [[1805]] – V [[bitka pri Trafalgarju|bitki pri Trafalgarju]] je [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] [[Kraljeva vojna mornarica]] premagala [[Francija|francosko]] [[vojna mornarica|vojno mornarico]]. * [[1824]] – [[Joseph Aspdin]] je [[patent]]iral [[portlandski cement]]. * [[1916]] – [[Friedrich Adler]] je v atentatu ubil avstro-ogrskega ministrskega predsednika, grofa [[Karl von Stürgkh|Stürgkha]]. * [[1918]] – [[Nemčija]] je zaustavila [[totalna vojna|totalno]] [[podmorniška vojna|podmorniško vojno]]. * [[1933]] – [[Nemčija]] je izstopila iz [[Društvo narodov|Društva narodov]]. * [[1934]] – [[Mao Dzedung]] je s tovariši začel [[dolgi pohod]]. * [[1969]] – [[Willy Brandt]] je postal [[kancler Nemčije]]. * [[1941]] – [[Pokol v Kragujevcu]]. * [[1944]] – Prvi napad [[kamikaze|kamikaz]]: [[Japonska]] [[Letalo|letala]] so napadla ladjo [[HMAS Australia]] pri [[otok]]u [[Leyte]], na začetku [[Bitka v zalivu Leyte|bitke v zalivu Leyte]]. * [[1945]] – ** V [[Francija|Franciji]] so se [[Ženska|ženske]] lahko prvič udeležile [[volitve|volitev]]. ** [[Argentina]]: [[poroka|Poročila]] sta se [[Juan Perón]] in [[Evita Peron|Evita]]. * [[1969]] – V [[Somalija|Somaliji]] je oblast z [[državni udar|državnim udarom]] prevzel [[Siad Barre]]. * [[2008]] – Na dvodnevni obisk v [[Slovenija|Slovenijo]] je prispela britanska kraljica [[Elizabeta II. Britanska|Elizabeta II.]] == Rojstva == [[Slika:AlfredNobel adjusted.jpg|thumb|150 px|[[Alfred Nobel]], (* [[1833]])]] [[Slika:Nemanja Vidic.png|thumb|150 px|Nemanja Vidić, 1981]] * [[1328]] – cesar [[Hongwu (Ming)|Hongwu]], kitajski cesar dinastije Ming († [[1398]]) * [[1650]] – [[Jean Bart]], francoski pomorski častnik, gusar († [[1702]]) * [[1691]] – [[Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld]], slovenski matematik, astronom, kartograf († okoli [[1757]]) * [[1757]] – [[Pierre François Charles Augereau]], maršal Francoskega cesarstva († [[1816]]) * [[1772]] – ** [[Claude Charles Fauriel]], francoski zgodovinar, filolog, kritik († [[1844]]) ** [[Samuel Taylor Coleridge]], angleški pesnik, kritik, filozof († [[1834]]) * [[1790]] – [[Alphonse de Lamartine]], francoski pesnik († [[1869]]) * [[1833]] – [[Alfred Nobel]], švedski kemik, ustanovitelj Nobelove nagrade († [[1896]]) * [[1897]] – [[Georg Ritter von Hengl]], nemški general († [[1952]]) * [[1912]] – [[Georg Solti]], britanski pianist, dirigent madžarskega rodu († [[1997]]) * [[1914]] – [[Martin Gardner]], ameriški matematik († [[2010]]) * [[1917]] – [[Dizzy Gillespie]], ameriški jazzovski glasbenik († [[1993]]) * [[1924]] – [[Celia Cruz]], kubanska pevka salse († [[2003]]) * [[1929]] – [[Ursula Kroeber Le Guin]], ameriška pisateljica († [[2018]]) * [[1931]] – [[Kajetan Kovič]], slovenski pesnik († [[2014]]) * [[1942]] – [[Robert Sutton Harrington]], ameriški astronom († [[1993]]) * [[1949]] – ** [[Mike Keenan]], kanadski trener hokeja ** [[Benjamin Netanjahu]], izraelski politik in predsednik vlade * [[1950]] – [[Ronald Erwin McNair]], ameriški astronavt († [[1986]]) * [[1951]] – [[Janez Hvale]], slovenski glasbenik, skladatelj in besedilopisec († [[2021]]) * [[1952]] – [[Brent Mydland]], ameriški glasbenik ([[Grateful Dead]]) († [[1990]]) * [[1956]] – [[Carrie Fisher]], ameriška igralka, pisateljica, producentka in humoristka († [[2016]]) * [[1957]] – [[Wolfgang Ketterle]], nemški fizik, nobelovec * [[1959]] – [[Ken Watanabe]], japonski igralec * [[1965]] – [[Ion Andoni Goikoetxea]], španski nogometaš * [[1967]] – [[Paul Ince]], angleški nogometaš * [[1969]] – [[Anja Medved]], slovenska režiserka in scenaristka * [[1971]] – [[Nick Oliveri]], ameriški glasbenik ( [[Mondo Generator]], [[Queens of the Stone Age]]) * [[1975]] – [[Henrique Hilário]], portugalski nogometaš * [[1981]] – [[Nemanja Vidić]], srbski nogometaš * [[1984]] – [[Kieran Richardson]], angleški nogometaš * [[1986]] – [[Chibuzor Chilaka]], nigerijski nogometaš * [[1990]] – [[Ricky Rubio]], španski košarkar * [[1992]] – [[Bernard Tomic]], avstralski tenisač == Smrti == [[Slika:Fall of Nelson.jpg|thumb|Smrt admirala [[Horatio Nelson|Nelsona]], 1805 ]] * [[645]] – [[Jinču kagan]], prvi vladar Šuejantuojskega kaganata (* ni znano) * [[1096]] – [[Gautier Sans-Avoir]], francoski vitez, vojaški voditelj t. i. križarskega pohoda ubogih * [[1221]] – [[Alicija Bretonska]], vojvodinja (* [[1201]]) * [[1266]] – [[Birger Jarl|Birger Magnusson]], švedski vojvoda, državnik in križar (* [[1210]]) * [[1270]] - [[Hetum I. Kilikijski]], armenski kralj (* 1213) * [[1422]] – [[Karel VI. Francoski|Karel VI.]], francoski kralj (* [[1368]]) * [[1627]] – [[Frederick de Houtman]], nizozemski raziskovalec, pomorščak (* [[1571]]) * [[1650]] – [[Pedro de Espinosa]], španski pesnik (* [[1578]]) * [[1805]] – [[Horatio Nelson]], angleški admiral (* [[1758]]) * [[1872]] – [[Jacques Babinet]], francoski fizik (* [[1794]]) * [[1881]] – [[Johann Kaspar Bluntschli]], švicarski pravnik (* [[1808]]) * [[1893]] – [[Julián del Casal]], kubanski pesnik (* [[1863]]) * [[1896]] – [[James Henry Greathead]], britanski gradbenik (* [[1844]]) * [[1911]] – [[Josip Vošnjak]], slovenski politik, pisatelj, zdravnik (* [[1834]]) * [[1931]] – [[Arthur Schnitzler]], avstrijski pisatelj, zdravnik (* [[1862]]) * [[1932]] – [[Anton Funtek]], slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec (* [[1862]]) * [[1967]] – [[Ejnar Hertzsprung]], danski astronom, kemik (* [[1873]]) * [[1969]] – ** [[Wacław Franciszek Sierpiński]], poljski matematik (* [[1882]]) ** [[Jack Kerouac]], ameriški pisatelj (* [[1922]]) * [[1978]] – [[Anastas Mikojan]], armenski (sovjetski) politik (* [[1895]]) * [[1984]] – [[François Truffaut]], francoski filmski režiser (* [[1932]]) * [[1995]] – [[Shannon Hoon]], ameriški pevec ([[Blind Melon]]) (* [[1967]]) * [[2003]] – [[Elliott Smith]], ameriški glasbenik (* [[1969]]) * [[2005]] – [[Tara Correa-McMullen]], ameriška igralka (* [[1989]]) * [[2006]] – ** [[Daryl Duke]], kanadski režiser (* [[1929]]) ** [[Sandy West]], ameriška glasbenica ([[The Runaways]]) (* [[1959]]) * [[2007]] – [[Paul Fox]], angleški pevec ([[The Ruts]]) (* [[1951]]) * [[2011]] – [[Tone Pavček]], slovenski pesnik (* [[1928]]) == Prazniki in obredi == [[Kategorija:Dnevi v letu|A21]] [[Kategorija:Oktober|121]] h54vdquw7jcd6d3wumv5pexs3ag8s5n 0 3528 6748492 6690891 2026-09-09T21:11:26Z Sportomanokin 14776 /* Seznam županov */ 6748492 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Koper}} {{Infopolje Občina v Sloveniji |drugo_ime=Comune città di Capodistria |tip_občine=mestna |župan=[[Aleš Bržan]] |zastava=Flag of Koper.svg |grb=Coa Koper.grb.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2011 Koper.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F50_T1257_vF_b4_x409376.65599999996_y42142.8_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F50_T1257_vF_b4_x409376.65599999996_y42142.8_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.koper.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=311 |prebivalstvo=54795 |prebivalstvo_datum=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{navedi splet |title=Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px |website=www.stat.si |accessdate=2024-09-13}}</ref> |moški=27158 |ženske=27637 |omrežna_skupina=05 |avtomobilska_oznaka=KP |sedež=[[Koper]]}} '''Mestna občina Koper''' ({{Jezik-it|Comune città di Capodistria}}) je po površini največja od dvanajstih [[mestna občina|mestnih]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Sedež občine je mesto [[Koper]], ki je dvojezično; njegovo italijansko [[ime]] je ''Capodistria''. S skoraj 53.000 prebivalci je po številčnosti četrta največja občina v Sloveniji (za Ljubljano, Mariborom in Kranjem ter pred Celjem), saj obsega celotno podeželsko zaledje Kopra oz. [[Slovenska Istra|Slovensko Istro]] vse do Kraškega roba. Je tudi ena najbolj razčlenjenih slovenskih občin, saj je teritorialno razdeljena na kar 22 [[Krajevna skupnost|krajevnih skupnosti]] in obsega več kot 100 naselij. Ekonomsko gledano predstavlja enega od najrazvitejših področij Slovenije, zahvaljujoč privlačni sili koprskega pristanišča [[Luka Koper|Luke Koper]], ki je eno glavnih jadranskih pristanišč in glavna tovorna postaja za velik del Srednje Evrope. Poljedelstvo, ki je pred nekaj desetletji predstavljalo glavno dejavnost, je danes omejeno na oljkarstvo in vinogradništvo, s katerima se ukvarjajo predvsem v zaledju občine. V porastu so dejavnosti, ki so vezane na storitve, pristanišče ter terciarni in kvartarni sektor. Prometne povezave so dobre zahvaljujoč cestnim priključkom na slovensko, hrvaško in italijansko cestno omrežje. Nove možnosti na področju znanstvenega raziskovanja nudi [[Univerza na Primorskem]], ki ima sedež v [[Koper|Kopru]]. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|SURS]]-a je konec leta 2016 v občini Koper živelo 9,7 % ljudi brez slovenskega državljanstva.<ref>{{Navedi splet|url=http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=05E1022S&ti=&path=../Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/15_sestava_preb/05_05E10_drzavljanstvo/&lang=2|title=Tabela: Osnovne skupine prebivalstva po spolu, občine, Slovenija, polletno|accessdate=2017-02-22|website=pxweb.stat.si}}</ref> Ob ustanovitvi leta 1994 je prevzela dotedanje ozemlje »stare« Občine Koper ter pridobila še ozemlje krajevne skupnosti [[Podgorje, Koper|Podgorje]], ki je dotlej spadalo v (veliko »kraško«) Občino Sežana, torej se je njeno ozemlje še povečalo po reformi lokalne samouprave v RS. Ponovni poskus odpraviti neustavnost Mestne občine Koper je bil izveden leta 1998, ko je bil na referendumu zavrnjen predlog o odcepitvi treh občin iz MOK, in sicer Ankaran-Škofije, Dekani, Šmarje-Marezige. Kljub nasprotovanju večine slovenske politike in Občine Koper, se je z referendumom, katerega rezultat je potrdilo Ustavno sodišče RS, iz nje leta 2010/11 izločila [[Občina Ankaran]]. Poleg nje Občina Koper meji na zahodu z [[Občina Izola|Občino Izola]] in [[Občina Piran|Občino Piran]], na vzhodu z [[Občina Hrpelje - Kozina|Občino Hrpelje - Kozina]], na severu na [[Italija|Italijo]] (občini [[Milje (Tržaški zaliv)|Milje]] in [[Dolina, Trst|Dolina]]) ter na jugu na [[Hrvaška|Hrvaško]] ([[Istrska županija]]). == Zgodovina občine == Koprska komuna je bila vse do leta 1797 del [[Beneška republika|Beneške republike]], s tem letom pa je pripadla [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskemu cesarstvu]]. To stanje ni trajalo dolgo, saj so že leta 1805 Koper zasedli Francozi. Po novi upravni delitvi je bil kanton Koper del distrikta Koper, ta pa del departmaja Istra. Skupaj z novim upravnim sistemom je prišlo tudi do drugih novosti, npr. v pravosodju in v šolstvu. Ustanovljene so bile nove šole, večinoma italijanske, na slovensko govorečem podeželju pa tudi slovenske. V Kopru je bil ustanovljen tudi licej.<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Marušič|first=Gorazd|date=1989|title=Koper v času Napoleona (1805/6-1813)|magazine=Kronika, št. 1-2}}</ref> Po ustanovitvi [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] (1809–1813) je bila leta 1811 intendanca v Kopru ukinjena in podrejena Tržaški.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Zgodovinske dimenzije Ilirskih provinc|last=Šterbenc|first=Svetina|publisher=Založba ZRC|year=2013|location=Ljubljana}}</ref> Ta je bila razdeljena na štiri distrikte: Trst, Gorica, Rovinj in Koper, ti pa na 16 kantonov, ki so se delili na občine.<ref name=":0"/> Upravno telo občini so sestavljali župan in občinski svet. Ker je Koper v tem obdobju izgubljal svojo upravno in gospodarsko vlogo središča Istre, je prišlo do manjšanja števila prebivalstva na manj kot 4000.<ref name=":1"/> Z uveljavitvijo zakona iz leta 1849, ki je uvedel krajevne občine, se je v okrajnem glavarstvu Koper izoblikovalo 22 občin, ki so nastale iz nekdanjih katastrskih občin. Leta 1868 se je število zmanjšalo na 7. Občina Koper je obsegala Koper in Lazaret.<ref name=":2"/> 12. novembra 1920 je z [[Rapalska pogodba|Rapalsko pogodbo]] okraj Koper pripadel kraljevini Italiji. Priključen je bil Julijski Krajini kot del Puljske pokrajine. Tedaj je bilo v občini Koper 12.072 prebivalcev. Ko je prišlo v tridesetih letih do združevanja občin, so bile v občino Koper združene občine Koper, Lazaret in Voltra - Ankaran.<ref name=":2"/> Slovansko prebivalstvo koprske občine je bilo v tem obdobju podvrženo raznarodovalni politiki.<ref name=":3">{{Navedi revijo|last=Beltram|first=Vlasta|date=1989|title=Povojni razvoj slovenske Istre — Koprski okraj 1945—1947 (s poudarkom na delovanju organov ljudske oblasti)|magazine=Kronika, št. 1-2}}</ref> Po drugi svetovni vojni je z osvoboditvijo nastal nov Koprski okraj, v katerega sta bila združena bivši Istrski in Loparski okraj.<ref name=":3"/> Z Beograjskim sporazumom leta 1945 je bila Julijska Krajina razdeljena na zasedbeni coni A in B. Del cone B je bil tudi okraj Koper.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Lokalna oblast na Slovenskem v letih 1945-1955|last=Kopač|first=Janez|publisher=Zgodovinski Arhiv Ljubljana|year=2006|location=Ljubljana}}</ref> Šele leta 1946 je bil uradno odpravljen kolonat in zemlja dodeljena tistim, ki so jo obdelovali v zameno za zakupnino. V tem obdobju je bilo ustanovljenih tudi veliko novih šol – v celotnem koprskem okraju kar 50 osnovnih šol.<ref name=":3"/> [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|Pariška mirovna pogodba]] je odpravila delitev Julijske krajine na cono A in B, ustanovljeno pa je bilo [[Svobodno tržaško ozemlje]], prav tako razdeljeno na coni A in B. Slednja je bila pod oblastjo jugoslovanske armade in vanjo je spadal tudi okraj Koper. Skupaj z okrajem Buje sta tvorila Istrsko okrožje.<ref name=":4"/> V obdobju takoj po vojni je bilo v Kopru še veliko Italijanov, med letom 1953 in 1958 pa je prišlo do njihovega množičnega izseljevanja, kar se je kazalo tudi v splošnem upadu prebivalstva na slovenski obali.<ref>{{Navedi revijo|last=Troha|first=Nevenka|date=2002|title=Volitve v Okraju Koper cone B Svobodnega tržaškega ozemlja|magazine=Prispevki za novejšo zgodovino, št. 3}}</ref> Od leta 1952 se je Slovenija delila na mesta in občine za razliko od okrožij in krajev pred tem. Šele leta 1954, s sprejetjem Londonskega sporazuma, pa je bil Sloveniji priključen še okraj Koper, ki se je delil na 9 občin. Med njimi sta bili tudi občini Koper-mesto in Koper-okolica. Z letom 1955, ko je bil sprejet Zakon o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, je bilo v Sloveniji 11 okrajev, ki so se delili na 130 občin. Eden izmed okrajev je bil Koper, sestavljen iz 9 občin, med katerimi je bila tudi občina Koper, od leta 1960 pa sestavljen zgolj iz 7 občin.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno organizacijske strukture|last=Grafenauer|first=Božo|publisher=Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta|year=2000|location=Maribor}}</ref> Do novih sprememb je prišlo leta 1964, ko se je število okrajev v Socialistični republiki Sloveniji zmanjšalo na 4. V Koprski okraj je spadalo 10 občin. Koprska občina je imela takrat 29.228 prebivalcev. Leto kasneje pa je bil sprejet Ustavni zakon o odpravi okrajev v SR Sloveniji in Zakon za izvedbo odprave okrajev v SR Sloveniji. Okraj Koper je s tem prenehal obstajati. Od leta 1980 dalje se je namesto občina Koper začelo uporabljati občina Koper-Capodistria.<ref name=":2"/> Današnja Mestna občina Koper/Capodistria je nastala 3. 10. 1994. Leta 2011 se je od MOK odcepila občina Ankaran, ki je bila ustanovljena s sklepom ustavnega sodišča na seji 9. junija 2011.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/104195|title=Glasilo uradni list RS|date=9. 6. 2011|accessdate=3. 1. 2022|website=Uradni list}}</ref> == Naselja v občini == [[Slika:Mestna_občina_Koper_-_naselja.jpg|thumb|300px|desno|Občinska naselja]] V občini je 105 naselij: '''[[Koper]]''', [[Abitanti]], [[Babiči]], [[Barizoni]], [[Belvedur]], [[Bertoki]], [[Bezovica, Koper|Bezovica]], [[Bočaji]], [[Bonini]], [[Boršt, Koper|Boršt]], [[Bošamarin]], [[Brezovica pri Gradinu]], [[Brežec pri Podgorju]], [[Brič]], [[Butari]], [[Cepki]], [[Cerej]], [[Dekani]], [[Dilici]], [[Dol pri Hrastovljah]], [[Dvori]], [[Čentur]], [[Čežarji]], [[Črni Kal]], [[Črnotiče]], [[Elerji]], [[Fijeroga]], [[Gabrovica pri Črnem Kalu]], [[Galantiči]], [[Gažon]], [[Glem]], [[Gradin]], [[Gračišče]], [[Grinjan]], [[Grintovec, Koper|Grintovec]], [[Hrastovlje]], [[Hrvatini]], [[Kampel]], [[Karli]], [[Kastelec]], [[Kolomban]], [[Koromači-Boškini]], [[Kortine]], [[Kozloviči]], [[Koštabona]], [[Krkavče]], [[Krnica, Koper|Krnica]], [[Kubed]], [[Labor]], [[Loka, Koper|Loka]], [[Lopar, Koper|Lopar]], [[Lukini]], [[Manžan]], [[Marezige]], [[Maršiči, Koper|Maršiči]], [[Močunigi]], [[Montinjan]], [[Movraž]], [[Olika, Koper|Olika]], [[Osp]], [[Peraji]], [[Pisari]], [[Plavje]], [[Pobegi]], [[Podgorje, Koper|Podgorje]], [[Podpeč, Koper|Podpeč]], [[Poletiči]], [[Pomjan]], [[Popetre]], [[Prade]], [[Praproče, Koper|Praproče]], [[Predloka]], [[Pregara]], [[Premančan]], [[Puče]], [[Rakitovec, Koper|Rakitovec]], [[Rižana, Koper|Rižana]], [[Rožar]], [[Sirči]], [[Smokvica]], [[Socerb]], [[Sočerga]], [[Sokoliči]], [[Spodnje Škofije]], [[Srgaši]], [[Stepani]], [[Šalara]], [[Šeki]], [[Škocjan, Koper|Škocjan]], [[Šmarje, Koper|Šmarje]], [[Sveti Anton, Koper|Sveti Anton]], [[Tinjan]], [[Topolovec, Koper|Topolovec]], [[Trebeše]], [[Triban]], [[Trsek]], [[Truške]], [[Tuljaki]], [[Vanganel]], [[Zabavlje]], [[Zanigrad]], [[Zazid]], [[Zgornje Škofije]], [[Župančiči]]. == Seznam županov == === Skupščina občine Koper === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1994 ! scope="row"|[[Aurelio Juri]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=130px|Župan(ja)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/svlsrp.gov.si/pageuploads/lok-sam-2015/splosno-ls-ls/organi-obc/zupani-od-1994-dalje-1.xls|title=Župani od leta 1994 dalje|date=|accessdate=7. 12. 2018|website=www.mju.gov.si|publisher=|last=|first=|archive-date=2019-07-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20190713012732/http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/svlsrp.gov.si/pageuploads/lok-sam-2015/splosno-ls-ls/organi-obc/zupani-od-1994-dalje-1.xls|url-status=dead}}</ref> ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Aurelio Juri]] | [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1997 ! scope="row"|[[Irena Fister]]<br><small>(nadomestne volitve)</small> | [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope=row colspan=2 align=center|''zaradi zapletov pri ustanavljanju občin ni bilo rednih volitev, zato so jih izpeljali naslednje leto'' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1999 ! scope="row"|[[Dino Pucer]] | rowspan=1|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row" rowspan=4|[[Boris Popovič]] | rowspan=4|[[Koper je naš|KJN]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row" rowspan=2|[[Aleš Bržan]] | rowspan=2|[[Lista Aleša Bržana|LAB]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Kocjančičeva nagrada]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.koper.si/ Koper], uradna stran občine. * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=5&Itemid=12 gremoVEN.com - Koper] * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=67&Itemid=12 gremoVEN.com - Ankaran] * [http://www.raziskovalec.com/pages/Koper/ Spletne strani v občini Koper] === Zemljevidi === * [http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=koper&tab=maps&o=0# zemljevid] na [[Najdi.si]] * [http://maps.google.com/maps?q=&ll=46.702708,16.144933&spn=0.1,0.1&t=k zemljevid] na [[Google Maps]] * [http://www3.gov.si/loksam/htm/50/0.htm www3.gov.si zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060721030206/http://www3.gov.si/loksam/htm/50/0.htm |date=2006-07-21 }} na www3.gov.si {{Istra}} {{Slovenske občine}} {{Mestna občina Koper}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Koper]] [[Kategorija:Mestna občina Koper| ]] mzym6jj3egswb03n3symhg7dkv7dgjn 6748493 6748492 2026-09-09T21:24:51Z Sportomanokin 14776 /* Skupščina občine Koper */ 6748493 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Koper}} {{Infopolje Občina v Sloveniji |drugo_ime=Comune città di Capodistria |tip_občine=mestna |župan=[[Aleš Bržan]] |zastava=Flag of Koper.svg |grb=Coa Koper.grb.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2011 Koper.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F50_T1257_vF_b4_x409376.65599999996_y42142.8_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F50_T1257_vF_b4_x409376.65599999996_y42142.8_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.koper.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=311 |prebivalstvo=54795 |prebivalstvo_datum=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{navedi splet |title=Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px |website=www.stat.si |accessdate=2024-09-13}}</ref> |moški=27158 |ženske=27637 |omrežna_skupina=05 |avtomobilska_oznaka=KP |sedež=[[Koper]]}} '''Mestna občina Koper''' ({{Jezik-it|Comune città di Capodistria}}) je po površini največja od dvanajstih [[mestna občina|mestnih]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Sedež občine je mesto [[Koper]], ki je dvojezično; njegovo italijansko [[ime]] je ''Capodistria''. S skoraj 53.000 prebivalci je po številčnosti četrta največja občina v Sloveniji (za Ljubljano, Mariborom in Kranjem ter pred Celjem), saj obsega celotno podeželsko zaledje Kopra oz. [[Slovenska Istra|Slovensko Istro]] vse do Kraškega roba. Je tudi ena najbolj razčlenjenih slovenskih občin, saj je teritorialno razdeljena na kar 22 [[Krajevna skupnost|krajevnih skupnosti]] in obsega več kot 100 naselij. Ekonomsko gledano predstavlja enega od najrazvitejših področij Slovenije, zahvaljujoč privlačni sili koprskega pristanišča [[Luka Koper|Luke Koper]], ki je eno glavnih jadranskih pristanišč in glavna tovorna postaja za velik del Srednje Evrope. Poljedelstvo, ki je pred nekaj desetletji predstavljalo glavno dejavnost, je danes omejeno na oljkarstvo in vinogradništvo, s katerima se ukvarjajo predvsem v zaledju občine. V porastu so dejavnosti, ki so vezane na storitve, pristanišče ter terciarni in kvartarni sektor. Prometne povezave so dobre zahvaljujoč cestnim priključkom na slovensko, hrvaško in italijansko cestno omrežje. Nove možnosti na področju znanstvenega raziskovanja nudi [[Univerza na Primorskem]], ki ima sedež v [[Koper|Kopru]]. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|SURS]]-a je konec leta 2016 v občini Koper živelo 9,7 % ljudi brez slovenskega državljanstva.<ref>{{Navedi splet|url=http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=05E1022S&ti=&path=../Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/15_sestava_preb/05_05E10_drzavljanstvo/&lang=2|title=Tabela: Osnovne skupine prebivalstva po spolu, občine, Slovenija, polletno|accessdate=2017-02-22|website=pxweb.stat.si}}</ref> Ob ustanovitvi leta 1994 je prevzela dotedanje ozemlje »stare« Občine Koper ter pridobila še ozemlje krajevne skupnosti [[Podgorje, Koper|Podgorje]], ki je dotlej spadalo v (veliko »kraško«) Občino Sežana, torej se je njeno ozemlje še povečalo po reformi lokalne samouprave v RS. Ponovni poskus odpraviti neustavnost Mestne občine Koper je bil izveden leta 1998, ko je bil na referendumu zavrnjen predlog o odcepitvi treh občin iz MOK, in sicer Ankaran-Škofije, Dekani, Šmarje-Marezige. Kljub nasprotovanju večine slovenske politike in Občine Koper, se je z referendumom, katerega rezultat je potrdilo Ustavno sodišče RS, iz nje leta 2010/11 izločila [[Občina Ankaran]]. Poleg nje Občina Koper meji na zahodu z [[Občina Izola|Občino Izola]] in [[Občina Piran|Občino Piran]], na vzhodu z [[Občina Hrpelje - Kozina|Občino Hrpelje - Kozina]], na severu na [[Italija|Italijo]] (občini [[Milje (Tržaški zaliv)|Milje]] in [[Dolina, Trst|Dolina]]) ter na jugu na [[Hrvaška|Hrvaško]] ([[Istrska županija]]). == Zgodovina občine == Koprska komuna je bila vse do leta 1797 del [[Beneška republika|Beneške republike]], s tem letom pa je pripadla [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskemu cesarstvu]]. To stanje ni trajalo dolgo, saj so že leta 1805 Koper zasedli Francozi. Po novi upravni delitvi je bil kanton Koper del distrikta Koper, ta pa del departmaja Istra. Skupaj z novim upravnim sistemom je prišlo tudi do drugih novosti, npr. v pravosodju in v šolstvu. Ustanovljene so bile nove šole, večinoma italijanske, na slovensko govorečem podeželju pa tudi slovenske. V Kopru je bil ustanovljen tudi licej.<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Marušič|first=Gorazd|date=1989|title=Koper v času Napoleona (1805/6-1813)|magazine=Kronika, št. 1-2}}</ref> Po ustanovitvi [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] (1809–1813) je bila leta 1811 intendanca v Kopru ukinjena in podrejena Tržaški.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Zgodovinske dimenzije Ilirskih provinc|last=Šterbenc|first=Svetina|publisher=Založba ZRC|year=2013|location=Ljubljana}}</ref> Ta je bila razdeljena na štiri distrikte: Trst, Gorica, Rovinj in Koper, ti pa na 16 kantonov, ki so se delili na občine.<ref name=":0"/> Upravno telo občini so sestavljali župan in občinski svet. Ker je Koper v tem obdobju izgubljal svojo upravno in gospodarsko vlogo središča Istre, je prišlo do manjšanja števila prebivalstva na manj kot 4000.<ref name=":1"/> Z uveljavitvijo zakona iz leta 1849, ki je uvedel krajevne občine, se je v okrajnem glavarstvu Koper izoblikovalo 22 občin, ki so nastale iz nekdanjih katastrskih občin. Leta 1868 se je število zmanjšalo na 7. Občina Koper je obsegala Koper in Lazaret.<ref name=":2"/> 12. novembra 1920 je z [[Rapalska pogodba|Rapalsko pogodbo]] okraj Koper pripadel kraljevini Italiji. Priključen je bil Julijski Krajini kot del Puljske pokrajine. Tedaj je bilo v občini Koper 12.072 prebivalcev. Ko je prišlo v tridesetih letih do združevanja občin, so bile v občino Koper združene občine Koper, Lazaret in Voltra - Ankaran.<ref name=":2"/> Slovansko prebivalstvo koprske občine je bilo v tem obdobju podvrženo raznarodovalni politiki.<ref name=":3">{{Navedi revijo|last=Beltram|first=Vlasta|date=1989|title=Povojni razvoj slovenske Istre — Koprski okraj 1945—1947 (s poudarkom na delovanju organov ljudske oblasti)|magazine=Kronika, št. 1-2}}</ref> Po drugi svetovni vojni je z osvoboditvijo nastal nov Koprski okraj, v katerega sta bila združena bivši Istrski in Loparski okraj.<ref name=":3"/> Z Beograjskim sporazumom leta 1945 je bila Julijska Krajina razdeljena na zasedbeni coni A in B. Del cone B je bil tudi okraj Koper.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Lokalna oblast na Slovenskem v letih 1945-1955|last=Kopač|first=Janez|publisher=Zgodovinski Arhiv Ljubljana|year=2006|location=Ljubljana}}</ref> Šele leta 1946 je bil uradno odpravljen kolonat in zemlja dodeljena tistim, ki so jo obdelovali v zameno za zakupnino. V tem obdobju je bilo ustanovljenih tudi veliko novih šol – v celotnem koprskem okraju kar 50 osnovnih šol.<ref name=":3"/> [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|Pariška mirovna pogodba]] je odpravila delitev Julijske krajine na cono A in B, ustanovljeno pa je bilo [[Svobodno tržaško ozemlje]], prav tako razdeljeno na coni A in B. Slednja je bila pod oblastjo jugoslovanske armade in vanjo je spadal tudi okraj Koper. Skupaj z okrajem Buje sta tvorila Istrsko okrožje.<ref name=":4"/> V obdobju takoj po vojni je bilo v Kopru še veliko Italijanov, med letom 1953 in 1958 pa je prišlo do njihovega množičnega izseljevanja, kar se je kazalo tudi v splošnem upadu prebivalstva na slovenski obali.<ref>{{Navedi revijo|last=Troha|first=Nevenka|date=2002|title=Volitve v Okraju Koper cone B Svobodnega tržaškega ozemlja|magazine=Prispevki za novejšo zgodovino, št. 3}}</ref> Od leta 1952 se je Slovenija delila na mesta in občine za razliko od okrožij in krajev pred tem. Šele leta 1954, s sprejetjem Londonskega sporazuma, pa je bil Sloveniji priključen še okraj Koper, ki se je delil na 9 občin. Med njimi sta bili tudi občini Koper-mesto in Koper-okolica. Z letom 1955, ko je bil sprejet Zakon o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, je bilo v Sloveniji 11 okrajev, ki so se delili na 130 občin. Eden izmed okrajev je bil Koper, sestavljen iz 9 občin, med katerimi je bila tudi občina Koper, od leta 1960 pa sestavljen zgolj iz 7 občin.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno organizacijske strukture|last=Grafenauer|first=Božo|publisher=Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta|year=2000|location=Maribor}}</ref> Do novih sprememb je prišlo leta 1964, ko se je število okrajev v Socialistični republiki Sloveniji zmanjšalo na 4. V Koprski okraj je spadalo 10 občin. Koprska občina je imela takrat 29.228 prebivalcev. Leto kasneje pa je bil sprejet Ustavni zakon o odpravi okrajev v SR Sloveniji in Zakon za izvedbo odprave okrajev v SR Sloveniji. Okraj Koper je s tem prenehal obstajati. Od leta 1980 dalje se je namesto občina Koper začelo uporabljati občina Koper-Capodistria.<ref name=":2"/> Današnja Mestna občina Koper/Capodistria je nastala 3. 10. 1994. Leta 2011 se je od MOK odcepila občina Ankaran, ki je bila ustanovljena s sklepom ustavnega sodišča na seji 9. junija 2011.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/104195|title=Glasilo uradni list RS|date=9. 6. 2011|accessdate=3. 1. 2022|website=Uradni list}}</ref> == Naselja v občini == [[Slika:Mestna_občina_Koper_-_naselja.jpg|thumb|300px|desno|Občinska naselja]] V občini je 105 naselij: '''[[Koper]]''', [[Abitanti]], [[Babiči]], [[Barizoni]], [[Belvedur]], [[Bertoki]], [[Bezovica, Koper|Bezovica]], [[Bočaji]], [[Bonini]], [[Boršt, Koper|Boršt]], [[Bošamarin]], [[Brezovica pri Gradinu]], [[Brežec pri Podgorju]], [[Brič]], [[Butari]], [[Cepki]], [[Cerej]], [[Dekani]], [[Dilici]], [[Dol pri Hrastovljah]], [[Dvori]], [[Čentur]], [[Čežarji]], [[Črni Kal]], [[Črnotiče]], [[Elerji]], [[Fijeroga]], [[Gabrovica pri Črnem Kalu]], [[Galantiči]], [[Gažon]], [[Glem]], [[Gradin]], [[Gračišče]], [[Grinjan]], [[Grintovec, Koper|Grintovec]], [[Hrastovlje]], [[Hrvatini]], [[Kampel]], [[Karli]], [[Kastelec]], [[Kolomban]], [[Koromači-Boškini]], [[Kortine]], [[Kozloviči]], [[Koštabona]], [[Krkavče]], [[Krnica, Koper|Krnica]], [[Kubed]], [[Labor]], [[Loka, Koper|Loka]], [[Lopar, Koper|Lopar]], [[Lukini]], [[Manžan]], [[Marezige]], [[Maršiči, Koper|Maršiči]], [[Močunigi]], [[Montinjan]], [[Movraž]], [[Olika, Koper|Olika]], [[Osp]], [[Peraji]], [[Pisari]], [[Plavje]], [[Pobegi]], [[Podgorje, Koper|Podgorje]], [[Podpeč, Koper|Podpeč]], [[Poletiči]], [[Pomjan]], [[Popetre]], [[Prade]], [[Praproče, Koper|Praproče]], [[Predloka]], [[Pregara]], [[Premančan]], [[Puče]], [[Rakitovec, Koper|Rakitovec]], [[Rižana, Koper|Rižana]], [[Rožar]], [[Sirči]], [[Smokvica]], [[Socerb]], [[Sočerga]], [[Sokoliči]], [[Spodnje Škofije]], [[Srgaši]], [[Stepani]], [[Šalara]], [[Šeki]], [[Škocjan, Koper|Škocjan]], [[Šmarje, Koper|Šmarje]], [[Sveti Anton, Koper|Sveti Anton]], [[Tinjan]], [[Topolovec, Koper|Topolovec]], [[Trebeše]], [[Triban]], [[Trsek]], [[Truške]], [[Tuljaki]], [[Vanganel]], [[Zabavlje]], [[Zanigrad]], [[Zazid]], [[Zgornje Škofije]], [[Župančiči]]. == Seznam županov == === Skupščina občine Koper === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1982 ! scope="row"|[[Mario Abram]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1984 ! scope="row"|[[Bruno Korelič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1984–1988 ! scope="row"|[[Janko Kosmina]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1988–1990 ! scope="row"|[[Raul Šiškovič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1994 ! scope="row"|[[Aurelio Juri]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=130px|Župan(ja)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/svlsrp.gov.si/pageuploads/lok-sam-2015/splosno-ls-ls/organi-obc/zupani-od-1994-dalje-1.xls|title=Župani od leta 1994 dalje|date=|accessdate=7. 12. 2018|website=www.mju.gov.si|publisher=|last=|first=|archive-date=2019-07-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20190713012732/http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/svlsrp.gov.si/pageuploads/lok-sam-2015/splosno-ls-ls/organi-obc/zupani-od-1994-dalje-1.xls|url-status=dead}}</ref> ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Aurelio Juri]] | [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1997 ! scope="row"|[[Irena Fister]]<br><small>(nadomestne volitve)</small> | [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope=row colspan=2 align=center|''zaradi zapletov pri ustanavljanju občin ni bilo rednih volitev, zato so jih izpeljali naslednje leto'' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1999 ! scope="row"|[[Dino Pucer]] | rowspan=1|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row" rowspan=4|[[Boris Popovič]] | rowspan=4|[[Koper je naš|KJN]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row" rowspan=2|[[Aleš Bržan]] | rowspan=2|[[Lista Aleša Bržana|LAB]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Kocjančičeva nagrada]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.koper.si/ Koper], uradna stran občine. * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=5&Itemid=12 gremoVEN.com - Koper] * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=67&Itemid=12 gremoVEN.com - Ankaran] * [http://www.raziskovalec.com/pages/Koper/ Spletne strani v občini Koper] === Zemljevidi === * [http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=koper&tab=maps&o=0# zemljevid] na [[Najdi.si]] * [http://maps.google.com/maps?q=&ll=46.702708,16.144933&spn=0.1,0.1&t=k zemljevid] na [[Google Maps]] * [http://www3.gov.si/loksam/htm/50/0.htm www3.gov.si zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060721030206/http://www3.gov.si/loksam/htm/50/0.htm |date=2006-07-21 }} na www3.gov.si {{Istra}} {{Slovenske občine}} {{Mestna občina Koper}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Koper]] [[Kategorija:Mestna občina Koper| ]] cisktt619oecylzekn8xt6tje5dj7hq 6748500 6748493 2026-09-09T21:45:56Z Sportomanokin 14776 /* Skupščina občine Koper */ 6748500 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Koper}} {{Infopolje Občina v Sloveniji |drugo_ime=Comune città di Capodistria |tip_občine=mestna |župan=[[Aleš Bržan]] |zastava=Flag of Koper.svg |grb=Coa Koper.grb.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2011 Koper.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F50_T1257_vF_b4_x409376.65599999996_y42142.8_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F50_T1257_vF_b4_x409376.65599999996_y42142.8_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.koper.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=311 |prebivalstvo=54795 |prebivalstvo_datum=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{navedi splet |title=Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px |website=www.stat.si |accessdate=2024-09-13}}</ref> |moški=27158 |ženske=27637 |omrežna_skupina=05 |avtomobilska_oznaka=KP |sedež=[[Koper]]}} '''Mestna občina Koper''' ({{Jezik-it|Comune città di Capodistria}}) je po površini največja od dvanajstih [[mestna občina|mestnih]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Sedež občine je mesto [[Koper]], ki je dvojezično; njegovo italijansko [[ime]] je ''Capodistria''. S skoraj 53.000 prebivalci je po številčnosti četrta največja občina v Sloveniji (za Ljubljano, Mariborom in Kranjem ter pred Celjem), saj obsega celotno podeželsko zaledje Kopra oz. [[Slovenska Istra|Slovensko Istro]] vse do Kraškega roba. Je tudi ena najbolj razčlenjenih slovenskih občin, saj je teritorialno razdeljena na kar 22 [[Krajevna skupnost|krajevnih skupnosti]] in obsega več kot 100 naselij. Ekonomsko gledano predstavlja enega od najrazvitejših področij Slovenije, zahvaljujoč privlačni sili koprskega pristanišča [[Luka Koper|Luke Koper]], ki je eno glavnih jadranskih pristanišč in glavna tovorna postaja za velik del Srednje Evrope. Poljedelstvo, ki je pred nekaj desetletji predstavljalo glavno dejavnost, je danes omejeno na oljkarstvo in vinogradništvo, s katerima se ukvarjajo predvsem v zaledju občine. V porastu so dejavnosti, ki so vezane na storitve, pristanišče ter terciarni in kvartarni sektor. Prometne povezave so dobre zahvaljujoč cestnim priključkom na slovensko, hrvaško in italijansko cestno omrežje. Nove možnosti na področju znanstvenega raziskovanja nudi [[Univerza na Primorskem]], ki ima sedež v [[Koper|Kopru]]. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|SURS]]-a je konec leta 2016 v občini Koper živelo 9,7 % ljudi brez slovenskega državljanstva.<ref>{{Navedi splet|url=http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=05E1022S&ti=&path=../Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/15_sestava_preb/05_05E10_drzavljanstvo/&lang=2|title=Tabela: Osnovne skupine prebivalstva po spolu, občine, Slovenija, polletno|accessdate=2017-02-22|website=pxweb.stat.si}}</ref> Ob ustanovitvi leta 1994 je prevzela dotedanje ozemlje »stare« Občine Koper ter pridobila še ozemlje krajevne skupnosti [[Podgorje, Koper|Podgorje]], ki je dotlej spadalo v (veliko »kraško«) Občino Sežana, torej se je njeno ozemlje še povečalo po reformi lokalne samouprave v RS. Ponovni poskus odpraviti neustavnost Mestne občine Koper je bil izveden leta 1998, ko je bil na referendumu zavrnjen predlog o odcepitvi treh občin iz MOK, in sicer Ankaran-Škofije, Dekani, Šmarje-Marezige. Kljub nasprotovanju večine slovenske politike in Občine Koper, se je z referendumom, katerega rezultat je potrdilo Ustavno sodišče RS, iz nje leta 2010/11 izločila [[Občina Ankaran]]. Poleg nje Občina Koper meji na zahodu z [[Občina Izola|Občino Izola]] in [[Občina Piran|Občino Piran]], na vzhodu z [[Občina Hrpelje - Kozina|Občino Hrpelje - Kozina]], na severu na [[Italija|Italijo]] (občini [[Milje (Tržaški zaliv)|Milje]] in [[Dolina, Trst|Dolina]]) ter na jugu na [[Hrvaška|Hrvaško]] ([[Istrska županija]]). == Zgodovina občine == Koprska komuna je bila vse do leta 1797 del [[Beneška republika|Beneške republike]], s tem letom pa je pripadla [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskemu cesarstvu]]. To stanje ni trajalo dolgo, saj so že leta 1805 Koper zasedli Francozi. Po novi upravni delitvi je bil kanton Koper del distrikta Koper, ta pa del departmaja Istra. Skupaj z novim upravnim sistemom je prišlo tudi do drugih novosti, npr. v pravosodju in v šolstvu. Ustanovljene so bile nove šole, večinoma italijanske, na slovensko govorečem podeželju pa tudi slovenske. V Kopru je bil ustanovljen tudi licej.<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Marušič|first=Gorazd|date=1989|title=Koper v času Napoleona (1805/6-1813)|magazine=Kronika, št. 1-2}}</ref> Po ustanovitvi [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] (1809–1813) je bila leta 1811 intendanca v Kopru ukinjena in podrejena Tržaški.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Zgodovinske dimenzije Ilirskih provinc|last=Šterbenc|first=Svetina|publisher=Založba ZRC|year=2013|location=Ljubljana}}</ref> Ta je bila razdeljena na štiri distrikte: Trst, Gorica, Rovinj in Koper, ti pa na 16 kantonov, ki so se delili na občine.<ref name=":0"/> Upravno telo občini so sestavljali župan in občinski svet. Ker je Koper v tem obdobju izgubljal svojo upravno in gospodarsko vlogo središča Istre, je prišlo do manjšanja števila prebivalstva na manj kot 4000.<ref name=":1"/> Z uveljavitvijo zakona iz leta 1849, ki je uvedel krajevne občine, se je v okrajnem glavarstvu Koper izoblikovalo 22 občin, ki so nastale iz nekdanjih katastrskih občin. Leta 1868 se je število zmanjšalo na 7. Občina Koper je obsegala Koper in Lazaret.<ref name=":2"/> 12. novembra 1920 je z [[Rapalska pogodba|Rapalsko pogodbo]] okraj Koper pripadel kraljevini Italiji. Priključen je bil Julijski Krajini kot del Puljske pokrajine. Tedaj je bilo v občini Koper 12.072 prebivalcev. Ko je prišlo v tridesetih letih do združevanja občin, so bile v občino Koper združene občine Koper, Lazaret in Voltra - Ankaran.<ref name=":2"/> Slovansko prebivalstvo koprske občine je bilo v tem obdobju podvrženo raznarodovalni politiki.<ref name=":3">{{Navedi revijo|last=Beltram|first=Vlasta|date=1989|title=Povojni razvoj slovenske Istre — Koprski okraj 1945—1947 (s poudarkom na delovanju organov ljudske oblasti)|magazine=Kronika, št. 1-2}}</ref> Po drugi svetovni vojni je z osvoboditvijo nastal nov Koprski okraj, v katerega sta bila združena bivši Istrski in Loparski okraj.<ref name=":3"/> Z Beograjskim sporazumom leta 1945 je bila Julijska Krajina razdeljena na zasedbeni coni A in B. Del cone B je bil tudi okraj Koper.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Lokalna oblast na Slovenskem v letih 1945-1955|last=Kopač|first=Janez|publisher=Zgodovinski Arhiv Ljubljana|year=2006|location=Ljubljana}}</ref> Šele leta 1946 je bil uradno odpravljen kolonat in zemlja dodeljena tistim, ki so jo obdelovali v zameno za zakupnino. V tem obdobju je bilo ustanovljenih tudi veliko novih šol – v celotnem koprskem okraju kar 50 osnovnih šol.<ref name=":3"/> [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|Pariška mirovna pogodba]] je odpravila delitev Julijske krajine na cono A in B, ustanovljeno pa je bilo [[Svobodno tržaško ozemlje]], prav tako razdeljeno na coni A in B. Slednja je bila pod oblastjo jugoslovanske armade in vanjo je spadal tudi okraj Koper. Skupaj z okrajem Buje sta tvorila Istrsko okrožje.<ref name=":4"/> V obdobju takoj po vojni je bilo v Kopru še veliko Italijanov, med letom 1953 in 1958 pa je prišlo do njihovega množičnega izseljevanja, kar se je kazalo tudi v splošnem upadu prebivalstva na slovenski obali.<ref>{{Navedi revijo|last=Troha|first=Nevenka|date=2002|title=Volitve v Okraju Koper cone B Svobodnega tržaškega ozemlja|magazine=Prispevki za novejšo zgodovino, št. 3}}</ref> Od leta 1952 se je Slovenija delila na mesta in občine za razliko od okrožij in krajev pred tem. Šele leta 1954, s sprejetjem Londonskega sporazuma, pa je bil Sloveniji priključen še okraj Koper, ki se je delil na 9 občin. Med njimi sta bili tudi občini Koper-mesto in Koper-okolica. Z letom 1955, ko je bil sprejet Zakon o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, je bilo v Sloveniji 11 okrajev, ki so se delili na 130 občin. Eden izmed okrajev je bil Koper, sestavljen iz 9 občin, med katerimi je bila tudi občina Koper, od leta 1960 pa sestavljen zgolj iz 7 občin.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno organizacijske strukture|last=Grafenauer|first=Božo|publisher=Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta|year=2000|location=Maribor}}</ref> Do novih sprememb je prišlo leta 1964, ko se je število okrajev v Socialistični republiki Sloveniji zmanjšalo na 4. V Koprski okraj je spadalo 10 občin. Koprska občina je imela takrat 29.228 prebivalcev. Leto kasneje pa je bil sprejet Ustavni zakon o odpravi okrajev v SR Sloveniji in Zakon za izvedbo odprave okrajev v SR Sloveniji. Okraj Koper je s tem prenehal obstajati. Od leta 1980 dalje se je namesto občina Koper začelo uporabljati občina Koper-Capodistria.<ref name=":2"/> Današnja Mestna občina Koper/Capodistria je nastala 3. 10. 1994. Leta 2011 se je od MOK odcepila občina Ankaran, ki je bila ustanovljena s sklepom ustavnega sodišča na seji 9. junija 2011.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/104195|title=Glasilo uradni list RS|date=9. 6. 2011|accessdate=3. 1. 2022|website=Uradni list}}</ref> == Naselja v občini == [[Slika:Mestna_občina_Koper_-_naselja.jpg|thumb|300px|desno|Občinska naselja]] V občini je 105 naselij: '''[[Koper]]''', [[Abitanti]], [[Babiči]], [[Barizoni]], [[Belvedur]], [[Bertoki]], [[Bezovica, Koper|Bezovica]], [[Bočaji]], [[Bonini]], [[Boršt, Koper|Boršt]], [[Bošamarin]], [[Brezovica pri Gradinu]], [[Brežec pri Podgorju]], [[Brič]], [[Butari]], [[Cepki]], [[Cerej]], [[Dekani]], [[Dilici]], [[Dol pri Hrastovljah]], [[Dvori]], [[Čentur]], [[Čežarji]], [[Črni Kal]], [[Črnotiče]], [[Elerji]], [[Fijeroga]], [[Gabrovica pri Črnem Kalu]], [[Galantiči]], [[Gažon]], [[Glem]], [[Gradin]], [[Gračišče]], [[Grinjan]], [[Grintovec, Koper|Grintovec]], [[Hrastovlje]], [[Hrvatini]], [[Kampel]], [[Karli]], [[Kastelec]], [[Kolomban]], [[Koromači-Boškini]], [[Kortine]], [[Kozloviči]], [[Koštabona]], [[Krkavče]], [[Krnica, Koper|Krnica]], [[Kubed]], [[Labor]], [[Loka, Koper|Loka]], [[Lopar, Koper|Lopar]], [[Lukini]], [[Manžan]], [[Marezige]], [[Maršiči, Koper|Maršiči]], [[Močunigi]], [[Montinjan]], [[Movraž]], [[Olika, Koper|Olika]], [[Osp]], [[Peraji]], [[Pisari]], [[Plavje]], [[Pobegi]], [[Podgorje, Koper|Podgorje]], [[Podpeč, Koper|Podpeč]], [[Poletiči]], [[Pomjan]], [[Popetre]], [[Prade]], [[Praproče, Koper|Praproče]], [[Predloka]], [[Pregara]], [[Premančan]], [[Puče]], [[Rakitovec, Koper|Rakitovec]], [[Rižana, Koper|Rižana]], [[Rožar]], [[Sirči]], [[Smokvica]], [[Socerb]], [[Sočerga]], [[Sokoliči]], [[Spodnje Škofije]], [[Srgaši]], [[Stepani]], [[Šalara]], [[Šeki]], [[Škocjan, Koper|Škocjan]], [[Šmarje, Koper|Šmarje]], [[Sveti Anton, Koper|Sveti Anton]], [[Tinjan]], [[Topolovec, Koper|Topolovec]], [[Trebeše]], [[Triban]], [[Trsek]], [[Truške]], [[Tuljaki]], [[Vanganel]], [[Zabavlje]], [[Zanigrad]], [[Zazid]], [[Zgornje Škofije]], [[Župančiči]]. == Seznam županov == === Skupščina občine Koper === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1965–1967 ! scope="row"|[[Dušan Barbič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1974 ! scope="row"|[[Miro Kocjan]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1982 ! scope="row"|[[Mario Abram]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1984 ! scope="row"|[[Bruno Korelič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1984–1988 ! scope="row"|[[Janko Kosmina]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1988–1990 ! scope="row"|[[Raul Šiškovič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1994 ! scope="row"|[[Aurelio Juri]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=130px|Župan(ja)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/svlsrp.gov.si/pageuploads/lok-sam-2015/splosno-ls-ls/organi-obc/zupani-od-1994-dalje-1.xls|title=Župani od leta 1994 dalje|date=|accessdate=7. 12. 2018|website=www.mju.gov.si|publisher=|last=|first=|archive-date=2019-07-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20190713012732/http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/svlsrp.gov.si/pageuploads/lok-sam-2015/splosno-ls-ls/organi-obc/zupani-od-1994-dalje-1.xls|url-status=dead}}</ref> ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Aurelio Juri]] | [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1997 ! scope="row"|[[Irena Fister]]<br><small>(nadomestne volitve)</small> | [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope=row colspan=2 align=center|''zaradi zapletov pri ustanavljanju občin ni bilo rednih volitev, zato so jih izpeljali naslednje leto'' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1999 ! scope="row"|[[Dino Pucer]] | rowspan=1|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row" rowspan=4|[[Boris Popovič]] | rowspan=4|[[Koper je naš|KJN]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row" rowspan=2|[[Aleš Bržan]] | rowspan=2|[[Lista Aleša Bržana|LAB]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Kocjančičeva nagrada]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.koper.si/ Koper], uradna stran občine. * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=5&Itemid=12 gremoVEN.com - Koper] * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=67&Itemid=12 gremoVEN.com - Ankaran] * [http://www.raziskovalec.com/pages/Koper/ Spletne strani v občini Koper] === Zemljevidi === * [http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=koper&tab=maps&o=0# zemljevid] na [[Najdi.si]] * [http://maps.google.com/maps?q=&ll=46.702708,16.144933&spn=0.1,0.1&t=k zemljevid] na [[Google Maps]] * [http://www3.gov.si/loksam/htm/50/0.htm www3.gov.si zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060721030206/http://www3.gov.si/loksam/htm/50/0.htm |date=2006-07-21 }} na www3.gov.si {{Istra}} {{Slovenske občine}} {{Mestna občina Koper}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Koper]] [[Kategorija:Mestna občina Koper| ]] 7e1i28sjiqaalbemyovtr5g4646qvl1 6748510 6748500 2026-09-09T22:23:43Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6748510 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Koper}} {{Infopolje Občina v Sloveniji |drugo_ime=Comune città di Capodistria |tip_občine=mestna |župan=[[Aleš Bržan]] |zastava=Flag of Koper.svg |grb=Coa Koper.grb.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2011 Koper.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F50_T1257_vF_b4_x409376.65599999996_y42142.8_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F50_T1257_vF_b4_x409376.65599999996_y42142.8_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.koper.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=311 |prebivalstvo=54795 |prebivalstvo_datum=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{navedi splet |title=Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px |website=www.stat.si |accessdate=2024-09-13}}</ref> |moški=27158 |ženske=27637 |omrežna_skupina=05 |avtomobilska_oznaka=KP |sedež=[[Koper]]}} '''Mestna občina Koper''' ({{Jezik-it|Comune città di Capodistria}}) je po površini največja od dvanajstih [[mestna občina|mestnih]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Sedež občine je mesto [[Koper]], ki je dvojezično; njegovo italijansko [[ime]] je ''Capodistria''. S skoraj 53.000 prebivalci je po številčnosti četrta največja občina v Sloveniji (za Ljubljano, Mariborom in Kranjem ter pred Celjem), saj obsega celotno podeželsko zaledje Kopra oz. [[Slovenska Istra|Slovensko Istro]] vse do Kraškega roba. Je tudi ena najbolj razčlenjenih slovenskih občin, saj je teritorialno razdeljena na kar 22 [[Krajevna skupnost|krajevnih skupnosti]] in obsega več kot 100 naselij. Ekonomsko gledano predstavlja enega od najrazvitejših področij Slovenije, zahvaljujoč privlačni sili koprskega pristanišča [[Luka Koper|Luke Koper]], ki je eno glavnih jadranskih pristanišč in glavna tovorna postaja za velik del Srednje Evrope. Poljedelstvo, ki je pred nekaj desetletji predstavljalo glavno dejavnost, je danes omejeno na oljkarstvo in vinogradništvo, s katerima se ukvarjajo predvsem v zaledju občine. V porastu so dejavnosti, ki so vezane na storitve, pristanišče ter terciarni in kvartarni sektor. Prometne povezave so dobre zahvaljujoč cestnim priključkom na slovensko, hrvaško in italijansko cestno omrežje. Nove možnosti na področju znanstvenega raziskovanja nudi [[Univerza na Primorskem]], ki ima sedež v [[Koper|Kopru]]. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|SURS]]-a je konec leta 2016 v občini Koper živelo 9,7 % ljudi brez slovenskega državljanstva.<ref>{{Navedi splet|url=http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=05E1022S&ti=&path=../Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/15_sestava_preb/05_05E10_drzavljanstvo/&lang=2|title=Tabela: Osnovne skupine prebivalstva po spolu, občine, Slovenija, polletno|accessdate=2017-02-22|website=pxweb.stat.si}}</ref> Ob ustanovitvi leta 1994 je prevzela dotedanje ozemlje »stare« Občine Koper ter pridobila še ozemlje krajevne skupnosti [[Podgorje, Koper|Podgorje]], ki je dotlej spadalo v (veliko »kraško«) Občino Sežana, torej se je njeno ozemlje še povečalo po reformi lokalne samouprave v RS. Ponovni poskus odpraviti neustavnost Mestne občine Koper je bil izveden leta 1998, ko je bil na referendumu zavrnjen predlog o odcepitvi treh občin iz MOK, in sicer Ankaran-Škofije, Dekani, Šmarje-Marezige. Kljub nasprotovanju večine slovenske politike in Občine Koper, se je z referendumom, katerega rezultat je potrdilo Ustavno sodišče RS, iz nje leta 2010/11 izločila [[Občina Ankaran]]. Poleg nje Občina Koper meji na zahodu z [[Občina Izola|Občino Izola]] in [[Občina Piran|Občino Piran]], na vzhodu z [[Občina Hrpelje - Kozina|Občino Hrpelje - Kozina]], na severu na [[Italija|Italijo]] (občini [[Milje (Tržaški zaliv)|Milje]] in [[Dolina, Trst|Dolina]]) ter na jugu na [[Hrvaška|Hrvaško]] ([[Istrska županija]]). == Zgodovina občine == Koprska komuna je bila vse do leta 1797 del [[Beneška republika|Beneške republike]], s tem letom pa je pripadla [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskemu cesarstvu]]. To stanje ni trajalo dolgo, saj so že leta 1805 Koper zasedli Francozi. Po novi upravni delitvi je bil kanton Koper del distrikta Koper, ta pa del departmaja Istra. Skupaj z novim upravnim sistemom je prišlo tudi do drugih novosti, npr. v pravosodju in v šolstvu. Ustanovljene so bile nove šole, večinoma italijanske, na slovensko govorečem podeželju pa tudi slovenske. V Kopru je bil ustanovljen tudi licej.<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Marušič|first=Gorazd|date=1989|title=Koper v času Napoleona (1805/6-1813)|magazine=Kronika, št. 1-2}}</ref> Po ustanovitvi [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] (1809–1813) je bila leta 1811 intendanca v Kopru ukinjena in podrejena Tržaški.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Zgodovinske dimenzije Ilirskih provinc|last=Šterbenc|first=Svetina|publisher=Založba ZRC|year=2013|location=Ljubljana}}</ref> Ta je bila razdeljena na štiri distrikte: Trst, Gorica, Rovinj in Koper, ti pa na 16 kantonov, ki so se delili na občine.<ref name=":0"/> Upravno telo občini so sestavljali župan in občinski svet. Ker je Koper v tem obdobju izgubljal svojo upravno in gospodarsko vlogo središča Istre, je prišlo do manjšanja števila prebivalstva na manj kot 4000.<ref name=":1"/> Z uveljavitvijo zakona iz leta 1849, ki je uvedel krajevne občine, se je v okrajnem glavarstvu Koper izoblikovalo 22 občin, ki so nastale iz nekdanjih katastrskih občin. Leta 1868 se je število zmanjšalo na 7. Občina Koper je obsegala Koper in Lazaret.<ref name=":2"/> 12. novembra 1920 je z [[Rapalska pogodba|Rapalsko pogodbo]] okraj Koper pripadel kraljevini Italiji. Priključen je bil Julijski Krajini kot del Puljske pokrajine. Tedaj je bilo v občini Koper 12.072 prebivalcev. Ko je prišlo v tridesetih letih do združevanja občin, so bile v občino Koper združene občine Koper, Lazaret in Voltra - Ankaran.<ref name=":2"/> Slovansko prebivalstvo koprske občine je bilo v tem obdobju podvrženo raznarodovalni politiki.<ref name=":3">{{Navedi revijo|last=Beltram|first=Vlasta|date=1989|title=Povojni razvoj slovenske Istre — Koprski okraj 1945—1947 (s poudarkom na delovanju organov ljudske oblasti)|magazine=Kronika, št. 1-2}}</ref> Po drugi svetovni vojni je z osvoboditvijo nastal nov Koprski okraj, v katerega sta bila združena bivši Istrski in Loparski okraj.<ref name=":3"/> Z Beograjskim sporazumom leta 1945 je bila Julijska Krajina razdeljena na zasedbeni coni A in B. Del cone B je bil tudi okraj Koper.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Lokalna oblast na Slovenskem v letih 1945-1955|last=Kopač|first=Janez|publisher=Zgodovinski Arhiv Ljubljana|year=2006|location=Ljubljana}}</ref> Šele leta 1946 je bil uradno odpravljen kolonat in zemlja dodeljena tistim, ki so jo obdelovali v zameno za zakupnino. V tem obdobju je bilo ustanovljenih tudi veliko novih šol – v celotnem koprskem okraju kar 50 osnovnih šol.<ref name=":3"/> [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|Pariška mirovna pogodba]] je odpravila delitev Julijske krajine na cono A in B, ustanovljeno pa je bilo [[Svobodno tržaško ozemlje]], prav tako razdeljeno na coni A in B. Slednja je bila pod oblastjo jugoslovanske armade in vanjo je spadal tudi okraj Koper. Skupaj z okrajem Buje sta tvorila Istrsko okrožje.<ref name=":4"/> V obdobju takoj po vojni je bilo v Kopru še veliko Italijanov, med letom 1953 in 1958 pa je prišlo do njihovega množičnega izseljevanja, kar se je kazalo tudi v splošnem upadu prebivalstva na slovenski obali.<ref>{{Navedi revijo|last=Troha|first=Nevenka|date=2002|title=Volitve v Okraju Koper cone B Svobodnega tržaškega ozemlja|magazine=Prispevki za novejšo zgodovino, št. 3}}</ref> Od leta 1952 se je Slovenija delila na mesta in občine za razliko od okrožij in krajev pred tem. Šele leta 1954, s sprejetjem Londonskega sporazuma, pa je bil Sloveniji priključen še okraj Koper, ki se je delil na 9 občin. Med njimi sta bili tudi občini Koper-mesto in Koper-okolica. Z letom 1955, ko je bil sprejet Zakon o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, je bilo v Sloveniji 11 okrajev, ki so se delili na 130 občin. Eden izmed okrajev je bil Koper, sestavljen iz 9 občin, med katerimi je bila tudi občina Koper, od leta 1960 pa sestavljen zgolj iz 7 občin.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno organizacijske strukture|last=Grafenauer|first=Božo|publisher=Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta|year=2000|location=Maribor}}</ref> Do novih sprememb je prišlo leta 1964, ko se je število okrajev v Socialistični republiki Sloveniji zmanjšalo na 4. V Koprski okraj je spadalo 10 občin. Koprska občina je imela takrat 29.228 prebivalcev. Leto kasneje pa je bil sprejet Ustavni zakon o odpravi okrajev v SR Sloveniji in Zakon za izvedbo odprave okrajev v SR Sloveniji. Okraj Koper je s tem prenehal obstajati. Od leta 1980 dalje se je namesto občina Koper začelo uporabljati občina Koper-Capodistria.<ref name=":2"/> Današnja Mestna občina Koper/Capodistria je nastala 3. 10. 1994. Leta 2011 se je od MOK odcepila občina Ankaran, ki je bila ustanovljena s sklepom ustavnega sodišča na seji 9. junija 2011.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/104195|title=Glasilo uradni list RS|date=9. 6. 2011|accessdate=3. 1. 2022|website=Uradni list}}</ref> == Naselja v občini == [[Slika:Mestna_občina_Koper_-_naselja.jpg|thumb|300px|desno|Občinska naselja]] V občini je 105 naselij: '''[[Koper]]''', [[Abitanti]], [[Babiči]], [[Barizoni]], [[Belvedur]], [[Bertoki]], [[Bezovica, Koper|Bezovica]], [[Bočaji]], [[Bonini]], [[Boršt, Koper|Boršt]], [[Bošamarin]], [[Brezovica pri Gradinu]], [[Brežec pri Podgorju]], [[Brič]], [[Butari]], [[Cepki]], [[Cerej]], [[Dekani]], [[Dilici]], [[Dol pri Hrastovljah]], [[Dvori]], [[Čentur]], [[Čežarji]], [[Črni Kal]], [[Črnotiče]], [[Elerji]], [[Fijeroga]], [[Gabrovica pri Črnem Kalu]], [[Galantiči]], [[Gažon]], [[Glem]], [[Gradin]], [[Gračišče]], [[Grinjan]], [[Grintovec, Koper|Grintovec]], [[Hrastovlje]], [[Hrvatini]], [[Kampel]], [[Karli]], [[Kastelec]], [[Kolomban]], [[Koromači-Boškini]], [[Kortine]], [[Kozloviči]], [[Koštabona]], [[Krkavče]], [[Krnica, Koper|Krnica]], [[Kubed]], [[Labor]], [[Loka, Koper|Loka]], [[Lopar, Koper|Lopar]], [[Lukini]], [[Manžan]], [[Marezige]], [[Maršiči, Koper|Maršiči]], [[Močunigi]], [[Montinjan]], [[Movraž]], [[Olika, Koper|Olika]], [[Osp]], [[Peraji]], [[Pisari]], [[Plavje]], [[Pobegi]], [[Podgorje, Koper|Podgorje]], [[Podpeč, Koper|Podpeč]], [[Poletiči]], [[Pomjan]], [[Popetre]], [[Prade]], [[Praproče, Koper|Praproče]], [[Predloka]], [[Pregara]], [[Premančan]], [[Puče]], [[Rakitovec, Koper|Rakitovec]], [[Rižana, Koper|Rižana]], [[Rožar]], [[Sirči]], [[Smokvica]], [[Socerb]], [[Sočerga]], [[Sokoliči]], [[Spodnje Škofije]], [[Srgaši]], [[Stepani]], [[Šalara]], [[Šeki]], [[Škocjan, Koper|Škocjan]], [[Šmarje, Koper|Šmarje]], [[Sveti Anton, Koper|Sveti Anton]], [[Tinjan]], [[Topolovec, Koper|Topolovec]], [[Trebeše]], [[Triban]], [[Trsek]], [[Truške]], [[Tuljaki]], [[Vanganel]], [[Zabavlje]], [[Zanigrad]], [[Zazid]], [[Zgornje Škofije]], [[Župančiči]]. == Seznam županov == === Skupščina občine Koper === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1965–1967 ! scope="row"|[[Dušan Barbič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1974 ! scope="row"|[[Miro Kocjan]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1982 ! scope="row"|[[Mario Abram]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1984 ! scope="row"|[[Bruno Korelič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1984–1988 ! scope="row"|[[Janko Kosmina]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1988–1990 ! scope="row"|[[Raul Šiškovič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1994 ! scope="row"|[[Aurelio Juri]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=130px|Župan(ja)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/svlsrp.gov.si/pageuploads/lok-sam-2015/splosno-ls-ls/organi-obc/zupani-od-1994-dalje-1.xls|title=Župani od leta 1994 dalje|date=|accessdate=7. 12. 2018|website=www.mju.gov.si|publisher=|last=|first=|archive-date=2019-07-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20190713012732/http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/svlsrp.gov.si/pageuploads/lok-sam-2015/splosno-ls-ls/organi-obc/zupani-od-1994-dalje-1.xls|url-status=dead}}</ref> ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Aurelio Juri]] | [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1997 ! scope="row"|[[Irena Fister]]<br><small>(nadomestne volitve)</small> | [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope=row colspan=2 align=center|''zaradi zapletov pri ustanavljanju občine ni bilo rednih volitev, zato so jih izpeljali naslednje leto'' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1999 ! scope="row"|[[Dino Pucer]] | rowspan=1|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row" rowspan=4|[[Boris Popovič]] | rowspan=4|[[Koper je naš|KJN]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row" rowspan=2|[[Aleš Bržan]] | rowspan=2|[[Lista Aleša Bržana|LAB]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Kocjančičeva nagrada]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.koper.si/ Koper], uradna stran občine. * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=5&Itemid=12 gremoVEN.com - Koper] * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=67&Itemid=12 gremoVEN.com - Ankaran] * [http://www.raziskovalec.com/pages/Koper/ Spletne strani v občini Koper] === Zemljevidi === * [http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=koper&tab=maps&o=0# zemljevid] na [[Najdi.si]] * [http://maps.google.com/maps?q=&ll=46.702708,16.144933&spn=0.1,0.1&t=k zemljevid] na [[Google Maps]] * [http://www3.gov.si/loksam/htm/50/0.htm www3.gov.si zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060721030206/http://www3.gov.si/loksam/htm/50/0.htm |date=2006-07-21 }} na www3.gov.si {{Istra}} {{Slovenske občine}} {{Mestna občina Koper}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Koper]] [[Kategorija:Mestna občina Koper| ]] 07jznkyy93b87dut9l9fr45rwhr7dyq 6748511 6748510 2026-09-09T22:25:38Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6748511 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Koper}} {{Infopolje Občina v Sloveniji |drugo_ime=Comune città di Capodistria |tip_občine=mestna |župan=[[Aleš Bržan]] |zastava=Flag of Koper.svg |grb=Coa Koper.grb.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2011 Koper.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F50_T1257_vF_b4_x409376.65599999996_y42142.8_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F50_T1257_vF_b4_x409376.65599999996_y42142.8_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.koper.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=311 |prebivalstvo=54795 |prebivalstvo_datum=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{navedi splet |title=Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px |website=www.stat.si |accessdate=2024-09-13}}</ref> |moški=27158 |ženske=27637 |omrežna_skupina=05 |avtomobilska_oznaka=KP |sedež=[[Koper]]}} '''Mestna občina Koper''' ({{Jezik-it|Comune città di Capodistria}}) je po površini največja od dvanajstih [[mestna občina|mestnih]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Sedež občine je mesto [[Koper]], ki je dvojezično; njegovo italijansko [[ime]] je ''Capodistria''. S skoraj 53.000 prebivalci je po številčnosti četrta največja občina v Sloveniji (za Ljubljano, Mariborom in Kranjem ter pred Celjem), saj obsega celotno podeželsko zaledje Kopra oz. [[Slovenska Istra|Slovensko Istro]] vse do Kraškega roba. Je tudi ena najbolj razčlenjenih slovenskih občin, saj je teritorialno razdeljena na kar 22 [[Krajevna skupnost|krajevnih skupnosti]] in obsega več kot 100 naselij. Ekonomsko gledano predstavlja enega od najrazvitejših področij Slovenije, zahvaljujoč privlačni sili koprskega pristanišča [[Luka Koper|Luke Koper]], ki je eno glavnih jadranskih pristanišč in glavna tovorna postaja za velik del Srednje Evrope. Poljedelstvo, ki je pred nekaj desetletji predstavljalo glavno dejavnost, je danes omejeno na oljkarstvo in vinogradništvo, s katerima se ukvarjajo predvsem v zaledju občine. V porastu so dejavnosti, ki so vezane na storitve, pristanišče ter terciarni in kvartarni sektor. Prometne povezave so dobre zahvaljujoč cestnim priključkom na slovensko, hrvaško in italijansko cestno omrežje. Nove možnosti na področju znanstvenega raziskovanja nudi [[Univerza na Primorskem]], ki ima sedež v [[Koper|Kopru]]. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|SURS]]-a je konec leta 2016 v občini Koper živelo 9,7 % ljudi brez slovenskega državljanstva.<ref>{{Navedi splet|url=http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=05E1022S&ti=&path=../Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/15_sestava_preb/05_05E10_drzavljanstvo/&lang=2|title=Tabela: Osnovne skupine prebivalstva po spolu, občine, Slovenija, polletno|accessdate=2017-02-22|website=pxweb.stat.si}}</ref> Ob ustanovitvi leta 1994 je prevzela dotedanje ozemlje »stare« Občine Koper ter pridobila še ozemlje krajevne skupnosti [[Podgorje, Koper|Podgorje]], ki je dotlej spadalo v (veliko »kraško«) Občino Sežana, torej se je njeno ozemlje še povečalo po reformi lokalne samouprave v RS. Ponovni poskus odpraviti neustavnost Mestne občine Koper je bil izveden leta 1998, ko je bil na referendumu zavrnjen predlog o odcepitvi treh občin iz MOK, in sicer Ankaran-Škofije, Dekani, Šmarje-Marezige. Kljub nasprotovanju večine slovenske politike in Občine Koper, se je z referendumom, katerega rezultat je potrdilo Ustavno sodišče RS, iz nje leta 2010/11 izločila [[Občina Ankaran]]. Poleg nje Občina Koper meji na zahodu z [[Občina Izola|Občino Izola]] in [[Občina Piran|Občino Piran]], na vzhodu z [[Občina Hrpelje - Kozina|Občino Hrpelje - Kozina]], na severu na [[Italija|Italijo]] (občini [[Milje (Tržaški zaliv)|Milje]] in [[Dolina, Trst|Dolina]]) ter na jugu na [[Hrvaška|Hrvaško]] ([[Istrska županija]]). == Zgodovina občine == Koprska komuna je bila vse do leta 1797 del [[Beneška republika|Beneške republike]], s tem letom pa je pripadla [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskemu cesarstvu]]. To stanje ni trajalo dolgo, saj so že leta 1805 Koper zasedli Francozi. Po novi upravni delitvi je bil kanton Koper del distrikta Koper, ta pa del departmaja Istra. Skupaj z novim upravnim sistemom je prišlo tudi do drugih novosti, npr. v pravosodju in v šolstvu. Ustanovljene so bile nove šole, večinoma italijanske, na slovensko govorečem podeželju pa tudi slovenske. V Kopru je bil ustanovljen tudi licej.<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Marušič|first=Gorazd|date=1989|title=Koper v času Napoleona (1805/6-1813)|magazine=Kronika, št. 1-2}}</ref> Po ustanovitvi [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] (1809–1813) je bila leta 1811 intendanca v Kopru ukinjena in podrejena Tržaški.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Zgodovinske dimenzije Ilirskih provinc|last=Šterbenc|first=Svetina|publisher=Založba ZRC|year=2013|location=Ljubljana}}</ref> Ta je bila razdeljena na štiri distrikte: Trst, Gorica, Rovinj in Koper, ti pa na 16 kantonov, ki so se delili na občine.<ref name=":0"/> Upravno telo občini so sestavljali župan in občinski svet. Ker je Koper v tem obdobju izgubljal svojo upravno in gospodarsko vlogo središča Istre, je prišlo do manjšanja števila prebivalstva na manj kot 4000.<ref name=":1"/> Z uveljavitvijo zakona iz leta 1849, ki je uvedel krajevne občine, se je v okrajnem glavarstvu Koper izoblikovalo 22 občin, ki so nastale iz nekdanjih katastrskih občin. Leta 1868 se je število zmanjšalo na 7. Občina Koper je obsegala Koper in Lazaret.<ref name=":2"/> 12. novembra 1920 je z [[Rapalska pogodba|Rapalsko pogodbo]] okraj Koper pripadel kraljevini Italiji. Priključen je bil Julijski Krajini kot del Puljske pokrajine. Tedaj je bilo v občini Koper 12.072 prebivalcev. Ko je prišlo v tridesetih letih do združevanja občin, so bile v občino Koper združene občine Koper, Lazaret in Voltra - Ankaran.<ref name=":2"/> Slovansko prebivalstvo koprske občine je bilo v tem obdobju podvrženo raznarodovalni politiki.<ref name=":3">{{Navedi revijo|last=Beltram|first=Vlasta|date=1989|title=Povojni razvoj slovenske Istre — Koprski okraj 1945—1947 (s poudarkom na delovanju organov ljudske oblasti)|magazine=Kronika, št. 1-2}}</ref> Po drugi svetovni vojni je z osvoboditvijo nastal nov Koprski okraj, v katerega sta bila združena bivši Istrski in Loparski okraj.<ref name=":3"/> Z Beograjskim sporazumom leta 1945 je bila Julijska Krajina razdeljena na zasedbeni coni A in B. Del cone B je bil tudi okraj Koper.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Lokalna oblast na Slovenskem v letih 1945-1955|last=Kopač|first=Janez|publisher=Zgodovinski Arhiv Ljubljana|year=2006|location=Ljubljana}}</ref> Šele leta 1946 je bil uradno odpravljen kolonat in zemlja dodeljena tistim, ki so jo obdelovali v zameno za zakupnino. V tem obdobju je bilo ustanovljenih tudi veliko novih šol – v celotnem koprskem okraju kar 50 osnovnih šol.<ref name=":3"/> [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|Pariška mirovna pogodba]] je odpravila delitev Julijske krajine na cono A in B, ustanovljeno pa je bilo [[Svobodno tržaško ozemlje]], prav tako razdeljeno na coni A in B. Slednja je bila pod oblastjo jugoslovanske armade in vanjo je spadal tudi okraj Koper. Skupaj z okrajem Buje sta tvorila Istrsko okrožje.<ref name=":4"/> V obdobju takoj po vojni je bilo v Kopru še veliko Italijanov, med letom 1953 in 1958 pa je prišlo do njihovega množičnega izseljevanja, kar se je kazalo tudi v splošnem upadu prebivalstva na slovenski obali.<ref>{{Navedi revijo|last=Troha|first=Nevenka|date=2002|title=Volitve v Okraju Koper cone B Svobodnega tržaškega ozemlja|magazine=Prispevki za novejšo zgodovino, št. 3}}</ref> Od leta 1952 se je Slovenija delila na mesta in občine za razliko od okrožij in krajev pred tem. Šele leta 1954, s sprejetjem Londonskega sporazuma, pa je bil Sloveniji priključen še okraj Koper, ki se je delil na 9 občin. Med njimi sta bili tudi občini Koper-mesto in Koper-okolica. Z letom 1955, ko je bil sprejet Zakon o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, je bilo v Sloveniji 11 okrajev, ki so se delili na 130 občin. Eden izmed okrajev je bil Koper, sestavljen iz 9 občin, med katerimi je bila tudi občina Koper, od leta 1960 pa sestavljen zgolj iz 7 občin.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno organizacijske strukture|last=Grafenauer|first=Božo|publisher=Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta|year=2000|location=Maribor}}</ref> Do novih sprememb je prišlo leta 1964, ko se je število okrajev v Socialistični republiki Sloveniji zmanjšalo na 4. V Koprski okraj je spadalo 10 občin. Koprska občina je imela takrat 29.228 prebivalcev. Leto kasneje pa je bil sprejet Ustavni zakon o odpravi okrajev v SR Sloveniji in Zakon za izvedbo odprave okrajev v SR Sloveniji. Okraj Koper je s tem prenehal obstajati. Od leta 1980 dalje se je namesto občina Koper začelo uporabljati občina Koper-Capodistria.<ref name=":2"/> Današnja Mestna občina Koper/Capodistria je nastala 3. 10. 1994. Leta 2011 se je od MOK odcepila občina Ankaran, ki je bila ustanovljena s sklepom ustavnega sodišča na seji 9. junija 2011.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/104195|title=Glasilo uradni list RS|date=9. 6. 2011|accessdate=3. 1. 2022|website=Uradni list}}</ref> == Naselja v občini == [[Slika:Mestna_občina_Koper_-_naselja.jpg|thumb|300px|desno|Občinska naselja]] V občini je 105 naselij: '''[[Koper]]''', [[Abitanti]], [[Babiči]], [[Barizoni]], [[Belvedur]], [[Bertoki]], [[Bezovica, Koper|Bezovica]], [[Bočaji]], [[Bonini]], [[Boršt, Koper|Boršt]], [[Bošamarin]], [[Brezovica pri Gradinu]], [[Brežec pri Podgorju]], [[Brič]], [[Butari]], [[Cepki]], [[Cerej]], [[Dekani]], [[Dilici]], [[Dol pri Hrastovljah]], [[Dvori]], [[Čentur]], [[Čežarji]], [[Črni Kal]], [[Črnotiče]], [[Elerji]], [[Fijeroga]], [[Gabrovica pri Črnem Kalu]], [[Galantiči]], [[Gažon]], [[Glem]], [[Gradin]], [[Gračišče]], [[Grinjan]], [[Grintovec, Koper|Grintovec]], [[Hrastovlje]], [[Hrvatini]], [[Kampel]], [[Karli]], [[Kastelec]], [[Kolomban]], [[Koromači-Boškini]], [[Kortine]], [[Kozloviči]], [[Koštabona]], [[Krkavče]], [[Krnica, Koper|Krnica]], [[Kubed]], [[Labor]], [[Loka, Koper|Loka]], [[Lopar, Koper|Lopar]], [[Lukini]], [[Manžan]], [[Marezige]], [[Maršiči, Koper|Maršiči]], [[Močunigi]], [[Montinjan]], [[Movraž]], [[Olika, Koper|Olika]], [[Osp]], [[Peraji]], [[Pisari]], [[Plavje]], [[Pobegi]], [[Podgorje, Koper|Podgorje]], [[Podpeč, Koper|Podpeč]], [[Poletiči]], [[Pomjan]], [[Popetre]], [[Prade]], [[Praproče, Koper|Praproče]], [[Predloka]], [[Pregara]], [[Premančan]], [[Puče]], [[Rakitovec, Koper|Rakitovec]], [[Rižana, Koper|Rižana]], [[Rožar]], [[Sirči]], [[Smokvica]], [[Socerb]], [[Sočerga]], [[Sokoliči]], [[Spodnje Škofije]], [[Srgaši]], [[Stepani]], [[Šalara]], [[Šeki]], [[Škocjan, Koper|Škocjan]], [[Šmarje, Koper|Šmarje]], [[Sveti Anton, Koper|Sveti Anton]], [[Tinjan]], [[Topolovec, Koper|Topolovec]], [[Trebeše]], [[Triban]], [[Trsek]], [[Truške]], [[Tuljaki]], [[Vanganel]], [[Zabavlje]], [[Zanigrad]], [[Zazid]], [[Zgornje Škofije]], [[Župančiči]]. == Seznam županov == === Skupščina občine Koper === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1965–1967 ! scope="row"|[[Dušan Barbič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1974 ! scope="row"|[[Miro Kocjan]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1982 ! scope="row"|[[Mario Abram]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1984 ! scope="row"|[[Bruno Korelič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1984–1988 ! scope="row"|[[Janko Kosmina]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1988–1990 ! scope="row"|[[Raul Šiškovič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1994 ! scope="row"|[[Aurelio Juri]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=130px|Župan(ja)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/svlsrp.gov.si/pageuploads/lok-sam-2015/splosno-ls-ls/organi-obc/zupani-od-1994-dalje-1.xls|title=Župani od leta 1994 dalje|date=|accessdate=7. 12. 2018|website=www.mju.gov.si|publisher=|last=|first=|archive-date=2019-07-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20190713012732/http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/svlsrp.gov.si/pageuploads/lok-sam-2015/splosno-ls-ls/organi-obc/zupani-od-1994-dalje-1.xls|url-status=dead}}</ref> ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Aurelio Juri]] | [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1997 ! scope="row"|[[Irena Fister]]<br><small>(nadomestne volitve)</small> | [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope=row colspan=2 align=center|''zaradi zapletov pri ustanavljanju občin ni bilo rednih volitev, zato so jih izpeljali naslednje leto'' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1999 ! scope="row"|[[Dino Pucer]] | rowspan=1|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row" rowspan=4|[[Boris Popovič]] | rowspan=4|[[Koper je naš|KJN]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row" rowspan=2|[[Aleš Bržan]] | rowspan=2|[[Lista Aleša Bržana|LAB]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Kocjančičeva nagrada]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.koper.si/ Koper], uradna stran občine. * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=5&Itemid=12 gremoVEN.com - Koper] * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=67&Itemid=12 gremoVEN.com - Ankaran] * [http://www.raziskovalec.com/pages/Koper/ Spletne strani v občini Koper] === Zemljevidi === * [http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=koper&tab=maps&o=0# zemljevid] na [[Najdi.si]] * [http://maps.google.com/maps?q=&ll=46.702708,16.144933&spn=0.1,0.1&t=k zemljevid] na [[Google Maps]] * [http://www3.gov.si/loksam/htm/50/0.htm www3.gov.si zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060721030206/http://www3.gov.si/loksam/htm/50/0.htm |date=2006-07-21 }} na www3.gov.si {{Istra}} {{Slovenske občine}} {{Mestna občina Koper}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Koper]] [[Kategorija:Mestna občina Koper| ]] 7e1i28sjiqaalbemyovtr5g4646qvl1 6748512 6748511 2026-09-09T22:27:26Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6748512 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Koper}} {{Infopolje Občina v Sloveniji |drugo_ime=Comune città di Capodistria |tip_občine=mestna |župan=[[Aleš Bržan]] |zastava=Flag of Koper.svg |grb=Coa Koper.grb.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2011 Koper.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F50_T1257_vF_b4_x409376.65599999996_y42142.8_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F50_T1257_vF_b4_x409376.65599999996_y42142.8_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.koper.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=311 |prebivalstvo=54795 |prebivalstvo_datum=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{navedi splet |title=Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px |website=www.stat.si |accessdate=2024-09-13}}</ref> |moški=27158 |ženske=27637 |omrežna_skupina=05 |avtomobilska_oznaka=KP |sedež=[[Koper]]}} '''Mestna občina Koper''' ({{Jezik-it|Comune città di Capodistria}}) je po površini največja od dvanajstih [[mestna občina|mestnih]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Sedež občine je mesto [[Koper]], ki je dvojezično; njegovo italijansko [[ime]] je ''Capodistria''. S skoraj 53.000 prebivalci je po številčnosti četrta največja občina v Sloveniji (za Ljubljano, Mariborom in Kranjem ter pred Celjem), saj obsega celotno podeželsko zaledje Kopra oz. [[Slovenska Istra|Slovensko Istro]] vse do Kraškega roba. Je tudi ena najbolj razčlenjenih slovenskih občin, saj je teritorialno razdeljena na kar 22 [[Krajevna skupnost|krajevnih skupnosti]] in obsega več kot 100 naselij. Ekonomsko gledano predstavlja enega od najrazvitejših področij Slovenije, zahvaljujoč privlačni sili koprskega pristanišča [[Luka Koper|Luke Koper]], ki je eno glavnih jadranskih pristanišč in glavna tovorna postaja za velik del Srednje Evrope. Poljedelstvo, ki je pred nekaj desetletji predstavljalo glavno dejavnost, je danes omejeno na oljkarstvo in vinogradništvo, s katerima se ukvarjajo predvsem v zaledju občine. V porastu so dejavnosti, ki so vezane na storitve, pristanišče ter terciarni in kvartarni sektor. Prometne povezave so dobre zahvaljujoč cestnim priključkom na slovensko, hrvaško in italijansko cestno omrežje. Nove možnosti na področju znanstvenega raziskovanja nudi [[Univerza na Primorskem]], ki ima sedež v [[Koper|Kopru]]. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|SURS]]-a je konec leta 2016 v občini Koper živelo 9,7 % ljudi brez slovenskega državljanstva.<ref>{{Navedi splet|url=http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=05E1022S&ti=&path=../Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/15_sestava_preb/05_05E10_drzavljanstvo/&lang=2|title=Tabela: Osnovne skupine prebivalstva po spolu, občine, Slovenija, polletno|accessdate=2017-02-22|website=pxweb.stat.si}}</ref> Ob ustanovitvi leta 1994 je prevzela dotedanje ozemlje »stare« Občine Koper ter pridobila še ozemlje krajevne skupnosti [[Podgorje, Koper|Podgorje]], ki je dotlej spadalo v (veliko »kraško«) Občino Sežana, torej se je njeno ozemlje še povečalo po reformi lokalne samouprave v RS. Ponovni poskus odpraviti neustavnost Mestne občine Koper je bil izveden leta 1998, ko je bil na referendumu zavrnjen predlog o odcepitvi treh občin iz MOK, in sicer Ankaran-Škofije, Dekani, Šmarje-Marezige. Kljub nasprotovanju večine slovenske politike in Občine Koper, se je z referendumom, katerega rezultat je potrdilo Ustavno sodišče RS, iz nje leta 2010/11 izločila [[Občina Ankaran]]. Poleg nje Občina Koper meji na zahodu z [[Občina Izola|Občino Izola]] in [[Občina Piran|Občino Piran]], na vzhodu z [[Občina Hrpelje - Kozina|Občino Hrpelje - Kozina]], na severu na [[Italija|Italijo]] (občini [[Milje (Tržaški zaliv)|Milje]] in [[Dolina, Trst|Dolina]]) ter na jugu na [[Hrvaška|Hrvaško]] ([[Istrska županija]]). == Zgodovina občine == Koprska komuna je bila vse do leta 1797 del [[Beneška republika|Beneške republike]], s tem letom pa je pripadla [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskemu cesarstvu]]. To stanje ni trajalo dolgo, saj so že leta 1805 Koper zasedli Francozi. Po novi upravni delitvi je bil kanton Koper del distrikta Koper, ta pa del departmaja Istra. Skupaj z novim upravnim sistemom je prišlo tudi do drugih novosti, npr. v pravosodju in v šolstvu. Ustanovljene so bile nove šole, večinoma italijanske, na slovensko govorečem podeželju pa tudi slovenske. V Kopru je bil ustanovljen tudi licej.<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Marušič|first=Gorazd|date=1989|title=Koper v času Napoleona (1805/6-1813)|magazine=Kronika, št. 1-2}}</ref> Po ustanovitvi [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] (1809–1813) je bila leta 1811 intendanca v Kopru ukinjena in podrejena Tržaški.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Zgodovinske dimenzije Ilirskih provinc|last=Šterbenc|first=Svetina|publisher=Založba ZRC|year=2013|location=Ljubljana}}</ref> Ta je bila razdeljena na štiri distrikte: Trst, Gorica, Rovinj in Koper, ti pa na 16 kantonov, ki so se delili na občine.<ref name=":0"/> Upravno telo občini so sestavljali župan in občinski svet. Ker je Koper v tem obdobju izgubljal svojo upravno in gospodarsko vlogo središča Istre, je prišlo do manjšanja števila prebivalstva na manj kot 4000.<ref name=":1"/> Z uveljavitvijo zakona iz leta 1849, ki je uvedel krajevne občine, se je v okrajnem glavarstvu Koper izoblikovalo 22 občin, ki so nastale iz nekdanjih katastrskih občin. Leta 1868 se je število zmanjšalo na 7. Občina Koper je obsegala Koper in Lazaret.<ref name=":2"/> 12. novembra 1920 je z [[Rapalska pogodba|Rapalsko pogodbo]] okraj Koper pripadel kraljevini Italiji. Priključen je bil Julijski Krajini kot del Puljske pokrajine. Tedaj je bilo v občini Koper 12.072 prebivalcev. Ko je prišlo v tridesetih letih do združevanja občin, so bile v občino Koper združene občine Koper, Lazaret in Voltra - Ankaran.<ref name=":2"/> Slovansko prebivalstvo koprske občine je bilo v tem obdobju podvrženo raznarodovalni politiki.<ref name=":3">{{Navedi revijo|last=Beltram|first=Vlasta|date=1989|title=Povojni razvoj slovenske Istre — Koprski okraj 1945—1947 (s poudarkom na delovanju organov ljudske oblasti)|magazine=Kronika, št. 1-2}}</ref> Po drugi svetovni vojni je z osvoboditvijo nastal nov Koprski okraj, v katerega sta bila združena bivši Istrski in Loparski okraj.<ref name=":3"/> Z Beograjskim sporazumom leta 1945 je bila Julijska Krajina razdeljena na zasedbeni coni A in B. Del cone B je bil tudi okraj Koper.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Lokalna oblast na Slovenskem v letih 1945-1955|last=Kopač|first=Janez|publisher=Zgodovinski Arhiv Ljubljana|year=2006|location=Ljubljana}}</ref> Šele leta 1946 je bil uradno odpravljen kolonat in zemlja dodeljena tistim, ki so jo obdelovali v zameno za zakupnino. V tem obdobju je bilo ustanovljenih tudi veliko novih šol – v celotnem koprskem okraju kar 50 osnovnih šol.<ref name=":3"/> [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|Pariška mirovna pogodba]] je odpravila delitev Julijske krajine na cono A in B, ustanovljeno pa je bilo [[Svobodno tržaško ozemlje]], prav tako razdeljeno na coni A in B. Slednja je bila pod oblastjo jugoslovanske armade in vanjo je spadal tudi okraj Koper. Skupaj z okrajem Buje sta tvorila Istrsko okrožje.<ref name=":4"/> V obdobju takoj po vojni je bilo v Kopru še veliko Italijanov, med letom 1953 in 1958 pa je prišlo do njihovega množičnega izseljevanja, kar se je kazalo tudi v splošnem upadu prebivalstva na slovenski obali.<ref>{{Navedi revijo|last=Troha|first=Nevenka|date=2002|title=Volitve v Okraju Koper cone B Svobodnega tržaškega ozemlja|magazine=Prispevki za novejšo zgodovino, št. 3}}</ref> Od leta 1952 se je Slovenija delila na mesta in občine za razliko od okrožij in krajev pred tem. Šele leta 1954, s sprejetjem Londonskega sporazuma, pa je bil Sloveniji priključen še okraj Koper, ki se je delil na 9 občin. Med njimi sta bili tudi občini Koper-mesto in Koper-okolica. Z letom 1955, ko je bil sprejet Zakon o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, je bilo v Sloveniji 11 okrajev, ki so se delili na 130 občin. Eden izmed okrajev je bil Koper, sestavljen iz 9 občin, med katerimi je bila tudi občina Koper, od leta 1960 pa sestavljen zgolj iz 7 občin.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno organizacijske strukture|last=Grafenauer|first=Božo|publisher=Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta|year=2000|location=Maribor}}</ref> Do novih sprememb je prišlo leta 1964, ko se je število okrajev v Socialistični republiki Sloveniji zmanjšalo na 4. V Koprski okraj je spadalo 10 občin. Koprska občina je imela takrat 29.228 prebivalcev. Leto kasneje pa je bil sprejet Ustavni zakon o odpravi okrajev v SR Sloveniji in Zakon za izvedbo odprave okrajev v SR Sloveniji. Okraj Koper je s tem prenehal obstajati. Od leta 1980 dalje se je namesto občina Koper začelo uporabljati občina Koper-Capodistria.<ref name=":2"/> Današnja Mestna občina Koper/Capodistria je nastala 3. 10. 1994. Leta 2011 se je od MOK odcepila občina Ankaran, ki je bila ustanovljena s sklepom ustavnega sodišča na seji 9. junija 2011.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/104195|title=Glasilo uradni list RS|date=9. 6. 2011|accessdate=3. 1. 2022|website=Uradni list}}</ref> == Naselja v občini == [[Slika:Mestna_občina_Koper_-_naselja.jpg|thumb|300px|desno|Občinska naselja]] V občini je 105 naselij: '''[[Koper]]''', [[Abitanti]], [[Babiči]], [[Barizoni]], [[Belvedur]], [[Bertoki]], [[Bezovica, Koper|Bezovica]], [[Bočaji]], [[Bonini]], [[Boršt, Koper|Boršt]], [[Bošamarin]], [[Brezovica pri Gradinu]], [[Brežec pri Podgorju]], [[Brič]], [[Butari]], [[Cepki]], [[Cerej]], [[Dekani]], [[Dilici]], [[Dol pri Hrastovljah]], [[Dvori]], [[Čentur]], [[Čežarji]], [[Črni Kal]], [[Črnotiče]], [[Elerji]], [[Fijeroga]], [[Gabrovica pri Črnem Kalu]], [[Galantiči]], [[Gažon]], [[Glem]], [[Gradin]], [[Gračišče]], [[Grinjan]], [[Grintovec, Koper|Grintovec]], [[Hrastovlje]], [[Hrvatini]], [[Kampel]], [[Karli]], [[Kastelec]], [[Kolomban]], [[Koromači-Boškini]], [[Kortine]], [[Kozloviči]], [[Koštabona]], [[Krkavče]], [[Krnica, Koper|Krnica]], [[Kubed]], [[Labor]], [[Loka, Koper|Loka]], [[Lopar, Koper|Lopar]], [[Lukini]], [[Manžan]], [[Marezige]], [[Maršiči, Koper|Maršiči]], [[Močunigi]], [[Montinjan]], [[Movraž]], [[Olika, Koper|Olika]], [[Osp]], [[Peraji]], [[Pisari]], [[Plavje]], [[Pobegi]], [[Podgorje, Koper|Podgorje]], [[Podpeč, Koper|Podpeč]], [[Poletiči]], [[Pomjan]], [[Popetre]], [[Prade]], [[Praproče, Koper|Praproče]], [[Predloka]], [[Pregara]], [[Premančan]], [[Puče]], [[Rakitovec, Koper|Rakitovec]], [[Rižana, Koper|Rižana]], [[Rožar]], [[Sirči]], [[Smokvica]], [[Socerb]], [[Sočerga]], [[Sokoliči]], [[Spodnje Škofije]], [[Srgaši]], [[Stepani]], [[Šalara]], [[Šeki]], [[Škocjan, Koper|Škocjan]], [[Šmarje, Koper|Šmarje]], [[Sveti Anton, Koper|Sveti Anton]], [[Tinjan]], [[Topolovec, Koper|Topolovec]], [[Trebeše]], [[Triban]], [[Trsek]], [[Truške]], [[Tuljaki]], [[Vanganel]], [[Zabavlje]], [[Zanigrad]], [[Zazid]], [[Zgornje Škofije]], [[Župančiči]]. == Seznam županov == === Skupščina občine Koper === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1965–1967 ! scope="row"|[[Dušan Barbič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1974 ! scope="row"|[[Miro Kocjan]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1982 ! scope="row"|[[Mario Abram]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1984 ! scope="row"|[[Bruno Korelič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1984–1988 ! scope="row"|[[Janko Kosmina]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1988–1990 ! scope="row"|[[Raul Šiškovič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1994 ! scope="row"|[[Aurelio Juri]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=130px|Župan(ja)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/svlsrp.gov.si/pageuploads/lok-sam-2015/splosno-ls-ls/organi-obc/zupani-od-1994-dalje-1.xls|title=Župani od leta 1994 dalje|date=|accessdate=7. 12. 2018|website=www.mju.gov.si|publisher=|last=|first=|archive-date=2019-07-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20190713012732/http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/svlsrp.gov.si/pageuploads/lok-sam-2015/splosno-ls-ls/organi-obc/zupani-od-1994-dalje-1.xls|url-status=dead}}</ref> ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Aurelio Juri]] | [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1997 ! scope="row"|[[Irena Fister]]<br><small>(nadomestne volitve)</small> | [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope=row colspan=2 align=center|''zaradi zapletov pri ustanavljanju novih občin na tem območju, v Kopru ni bilo rednih volitev, zato so jih izpeljali naslednje leto'' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1999 ! scope="row"|[[Dino Pucer]] | rowspan=1|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row" rowspan=4|[[Boris Popovič]] | rowspan=4|[[Koper je naš|KJN]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row" rowspan=2|[[Aleš Bržan]] | rowspan=2|[[Lista Aleša Bržana|LAB]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Kocjančičeva nagrada]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.koper.si/ Koper], uradna stran občine. * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=5&Itemid=12 gremoVEN.com - Koper] * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=67&Itemid=12 gremoVEN.com - Ankaran] * [http://www.raziskovalec.com/pages/Koper/ Spletne strani v občini Koper] === Zemljevidi === * [http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=koper&tab=maps&o=0# zemljevid] na [[Najdi.si]] * [http://maps.google.com/maps?q=&ll=46.702708,16.144933&spn=0.1,0.1&t=k zemljevid] na [[Google Maps]] * [http://www3.gov.si/loksam/htm/50/0.htm www3.gov.si zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060721030206/http://www3.gov.si/loksam/htm/50/0.htm |date=2006-07-21 }} na www3.gov.si {{Istra}} {{Slovenske občine}} {{Mestna občina Koper}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Koper]] [[Kategorija:Mestna občina Koper| ]] pvb7kxhspas0oqkk7ybifw5qfvsxo3x 6748514 6748512 2026-09-09T22:30:54Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6748514 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Koper}} {{Infopolje Občina v Sloveniji |drugo_ime=Comune città di Capodistria |tip_občine=mestna |župan=[[Aleš Bržan]] |zastava=Flag of Koper.svg |grb=Coa Koper.grb.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2011 Koper.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F50_T1257_vF_b4_x409376.65599999996_y42142.8_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F50_T1257_vF_b4_x409376.65599999996_y42142.8_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.koper.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=311 |prebivalstvo=54795 |prebivalstvo_datum=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{navedi splet |title=Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px |website=www.stat.si |accessdate=2024-09-13}}</ref> |moški=27158 |ženske=27637 |omrežna_skupina=05 |avtomobilska_oznaka=KP |sedež=[[Koper]]}} '''Mestna občina Koper''' ({{Jezik-it|Comune città di Capodistria}}) je po površini največja od dvanajstih [[mestna občina|mestnih]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Sedež občine je mesto [[Koper]], ki je dvojezično; njegovo italijansko [[ime]] je ''Capodistria''. S skoraj 53.000 prebivalci je po številčnosti četrta največja občina v Sloveniji (za Ljubljano, Mariborom in Kranjem ter pred Celjem), saj obsega celotno podeželsko zaledje Kopra oz. [[Slovenska Istra|Slovensko Istro]] vse do Kraškega roba. Je tudi ena najbolj razčlenjenih slovenskih občin, saj je teritorialno razdeljena na kar 22 [[Krajevna skupnost|krajevnih skupnosti]] in obsega več kot 100 naselij. Ekonomsko gledano predstavlja enega od najrazvitejših področij Slovenije, zahvaljujoč privlačni sili koprskega pristanišča [[Luka Koper|Luke Koper]], ki je eno glavnih jadranskih pristanišč in glavna tovorna postaja za velik del Srednje Evrope. Poljedelstvo, ki je pred nekaj desetletji predstavljalo glavno dejavnost, je danes omejeno na oljkarstvo in vinogradništvo, s katerima se ukvarjajo predvsem v zaledju občine. V porastu so dejavnosti, ki so vezane na storitve, pristanišče ter terciarni in kvartarni sektor. Prometne povezave so dobre zahvaljujoč cestnim priključkom na slovensko, hrvaško in italijansko cestno omrežje. Nove možnosti na področju znanstvenega raziskovanja nudi [[Univerza na Primorskem]], ki ima sedež v [[Koper|Kopru]]. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|SURS]]-a je konec leta 2016 v občini Koper živelo 9,7 % ljudi brez slovenskega državljanstva.<ref>{{Navedi splet|url=http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=05E1022S&ti=&path=../Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/15_sestava_preb/05_05E10_drzavljanstvo/&lang=2|title=Tabela: Osnovne skupine prebivalstva po spolu, občine, Slovenija, polletno|accessdate=2017-02-22|website=pxweb.stat.si}}</ref> Ob ustanovitvi leta 1994 je prevzela dotedanje ozemlje »stare« Občine Koper ter pridobila še ozemlje krajevne skupnosti [[Podgorje, Koper|Podgorje]], ki je dotlej spadalo v (veliko »kraško«) Občino Sežana, torej se je njeno ozemlje še povečalo po reformi lokalne samouprave v RS. Ponovni poskus odpraviti neustavnost Mestne občine Koper je bil izveden leta 1998, ko je bil na referendumu zavrnjen predlog o odcepitvi treh občin iz MOK, in sicer Ankaran-Škofije, Dekani, Šmarje-Marezige. Kljub nasprotovanju večine slovenske politike in Občine Koper, se je z referendumom, katerega rezultat je potrdilo Ustavno sodišče RS, iz nje leta 2010/11 izločila [[Občina Ankaran]]. Poleg nje Občina Koper meji na zahodu z [[Občina Izola|Občino Izola]] in [[Občina Piran|Občino Piran]], na vzhodu z [[Občina Hrpelje - Kozina|Občino Hrpelje - Kozina]], na severu na [[Italija|Italijo]] (občini [[Milje (Tržaški zaliv)|Milje]] in [[Dolina, Trst|Dolina]]) ter na jugu na [[Hrvaška|Hrvaško]] ([[Istrska županija]]). == Zgodovina občine == Koprska komuna je bila vse do leta 1797 del [[Beneška republika|Beneške republike]], s tem letom pa je pripadla [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskemu cesarstvu]]. To stanje ni trajalo dolgo, saj so že leta 1805 Koper zasedli Francozi. Po novi upravni delitvi je bil kanton Koper del distrikta Koper, ta pa del departmaja Istra. Skupaj z novim upravnim sistemom je prišlo tudi do drugih novosti, npr. v pravosodju in v šolstvu. Ustanovljene so bile nove šole, večinoma italijanske, na slovensko govorečem podeželju pa tudi slovenske. V Kopru je bil ustanovljen tudi licej.<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Marušič|first=Gorazd|date=1989|title=Koper v času Napoleona (1805/6-1813)|magazine=Kronika, št. 1-2}}</ref> Po ustanovitvi [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] (1809–1813) je bila leta 1811 intendanca v Kopru ukinjena in podrejena Tržaški.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Zgodovinske dimenzije Ilirskih provinc|last=Šterbenc|first=Svetina|publisher=Založba ZRC|year=2013|location=Ljubljana}}</ref> Ta je bila razdeljena na štiri distrikte: Trst, Gorica, Rovinj in Koper, ti pa na 16 kantonov, ki so se delili na občine.<ref name=":0"/> Upravno telo občini so sestavljali župan in občinski svet. Ker je Koper v tem obdobju izgubljal svojo upravno in gospodarsko vlogo središča Istre, je prišlo do manjšanja števila prebivalstva na manj kot 4000.<ref name=":1"/> Z uveljavitvijo zakona iz leta 1849, ki je uvedel krajevne občine, se je v okrajnem glavarstvu Koper izoblikovalo 22 občin, ki so nastale iz nekdanjih katastrskih občin. Leta 1868 se je število zmanjšalo na 7. Občina Koper je obsegala Koper in Lazaret.<ref name=":2"/> 12. novembra 1920 je z [[Rapalska pogodba|Rapalsko pogodbo]] okraj Koper pripadel kraljevini Italiji. Priključen je bil Julijski Krajini kot del Puljske pokrajine. Tedaj je bilo v občini Koper 12.072 prebivalcev. Ko je prišlo v tridesetih letih do združevanja občin, so bile v občino Koper združene občine Koper, Lazaret in Voltra - Ankaran.<ref name=":2"/> Slovansko prebivalstvo koprske občine je bilo v tem obdobju podvrženo raznarodovalni politiki.<ref name=":3">{{Navedi revijo|last=Beltram|first=Vlasta|date=1989|title=Povojni razvoj slovenske Istre — Koprski okraj 1945—1947 (s poudarkom na delovanju organov ljudske oblasti)|magazine=Kronika, št. 1-2}}</ref> Po drugi svetovni vojni je z osvoboditvijo nastal nov Koprski okraj, v katerega sta bila združena bivši Istrski in Loparski okraj.<ref name=":3"/> Z Beograjskim sporazumom leta 1945 je bila Julijska Krajina razdeljena na zasedbeni coni A in B. Del cone B je bil tudi okraj Koper.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Lokalna oblast na Slovenskem v letih 1945-1955|last=Kopač|first=Janez|publisher=Zgodovinski Arhiv Ljubljana|year=2006|location=Ljubljana}}</ref> Šele leta 1946 je bil uradno odpravljen kolonat in zemlja dodeljena tistim, ki so jo obdelovali v zameno za zakupnino. V tem obdobju je bilo ustanovljenih tudi veliko novih šol – v celotnem koprskem okraju kar 50 osnovnih šol.<ref name=":3"/> [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|Pariška mirovna pogodba]] je odpravila delitev Julijske krajine na cono A in B, ustanovljeno pa je bilo [[Svobodno tržaško ozemlje]], prav tako razdeljeno na coni A in B. Slednja je bila pod oblastjo jugoslovanske armade in vanjo je spadal tudi okraj Koper. Skupaj z okrajem Buje sta tvorila Istrsko okrožje.<ref name=":4"/> V obdobju takoj po vojni je bilo v Kopru še veliko Italijanov, med letom 1953 in 1958 pa je prišlo do njihovega množičnega izseljevanja, kar se je kazalo tudi v splošnem upadu prebivalstva na slovenski obali.<ref>{{Navedi revijo|last=Troha|first=Nevenka|date=2002|title=Volitve v Okraju Koper cone B Svobodnega tržaškega ozemlja|magazine=Prispevki za novejšo zgodovino, št. 3}}</ref> Od leta 1952 se je Slovenija delila na mesta in občine za razliko od okrožij in krajev pred tem. Šele leta 1954, s sprejetjem Londonskega sporazuma, pa je bil Sloveniji priključen še okraj Koper, ki se je delil na 9 občin. Med njimi sta bili tudi občini Koper-mesto in Koper-okolica. Z letom 1955, ko je bil sprejet Zakon o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, je bilo v Sloveniji 11 okrajev, ki so se delili na 130 občin. Eden izmed okrajev je bil Koper, sestavljen iz 9 občin, med katerimi je bila tudi občina Koper, od leta 1960 pa sestavljen zgolj iz 7 občin.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno organizacijske strukture|last=Grafenauer|first=Božo|publisher=Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta|year=2000|location=Maribor}}</ref> Do novih sprememb je prišlo leta 1964, ko se je število okrajev v Socialistični republiki Sloveniji zmanjšalo na 4. V Koprski okraj je spadalo 10 občin. Koprska občina je imela takrat 29.228 prebivalcev. Leto kasneje pa je bil sprejet Ustavni zakon o odpravi okrajev v SR Sloveniji in Zakon za izvedbo odprave okrajev v SR Sloveniji. Okraj Koper je s tem prenehal obstajati. Od leta 1980 dalje se je namesto občina Koper začelo uporabljati občina Koper-Capodistria.<ref name=":2"/> Današnja Mestna občina Koper/Capodistria je nastala 3. 10. 1994. Leta 2011 se je od MOK odcepila občina Ankaran, ki je bila ustanovljena s sklepom ustavnega sodišča na seji 9. junija 2011.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/104195|title=Glasilo uradni list RS|date=9. 6. 2011|accessdate=3. 1. 2022|website=Uradni list}}</ref> == Naselja v občini == [[Slika:Mestna_občina_Koper_-_naselja.jpg|thumb|300px|desno|Občinska naselja]] V občini je 105 naselij: '''[[Koper]]''', [[Abitanti]], [[Babiči]], [[Barizoni]], [[Belvedur]], [[Bertoki]], [[Bezovica, Koper|Bezovica]], [[Bočaji]], [[Bonini]], [[Boršt, Koper|Boršt]], [[Bošamarin]], [[Brezovica pri Gradinu]], [[Brežec pri Podgorju]], [[Brič]], [[Butari]], [[Cepki]], [[Cerej]], [[Dekani]], [[Dilici]], [[Dol pri Hrastovljah]], [[Dvori]], [[Čentur]], [[Čežarji]], [[Črni Kal]], [[Črnotiče]], [[Elerji]], [[Fijeroga]], [[Gabrovica pri Črnem Kalu]], [[Galantiči]], [[Gažon]], [[Glem]], [[Gradin]], [[Gračišče]], [[Grinjan]], [[Grintovec, Koper|Grintovec]], [[Hrastovlje]], [[Hrvatini]], [[Kampel]], [[Karli]], [[Kastelec]], [[Kolomban]], [[Koromači-Boškini]], [[Kortine]], [[Kozloviči]], [[Koštabona]], [[Krkavče]], [[Krnica, Koper|Krnica]], [[Kubed]], [[Labor]], [[Loka, Koper|Loka]], [[Lopar, Koper|Lopar]], [[Lukini]], [[Manžan]], [[Marezige]], [[Maršiči, Koper|Maršiči]], [[Močunigi]], [[Montinjan]], [[Movraž]], [[Olika, Koper|Olika]], [[Osp]], [[Peraji]], [[Pisari]], [[Plavje]], [[Pobegi]], [[Podgorje, Koper|Podgorje]], [[Podpeč, Koper|Podpeč]], [[Poletiči]], [[Pomjan]], [[Popetre]], [[Prade]], [[Praproče, Koper|Praproče]], [[Predloka]], [[Pregara]], [[Premančan]], [[Puče]], [[Rakitovec, Koper|Rakitovec]], [[Rižana, Koper|Rižana]], [[Rožar]], [[Sirči]], [[Smokvica]], [[Socerb]], [[Sočerga]], [[Sokoliči]], [[Spodnje Škofije]], [[Srgaši]], [[Stepani]], [[Šalara]], [[Šeki]], [[Škocjan, Koper|Škocjan]], [[Šmarje, Koper|Šmarje]], [[Sveti Anton, Koper|Sveti Anton]], [[Tinjan]], [[Topolovec, Koper|Topolovec]], [[Trebeše]], [[Triban]], [[Trsek]], [[Truške]], [[Tuljaki]], [[Vanganel]], [[Zabavlje]], [[Zanigrad]], [[Zazid]], [[Zgornje Škofije]], [[Župančiči]]. == Seznam županov == === Skupščina občine Koper === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1965–1967 ! scope="row"|[[Dušan Barbič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1974 ! scope="row"|[[Miro Kocjan]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1982 ! scope="row"|[[Mario Abram]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1984 ! scope="row"|[[Bruno Korelič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1984–1988 ! scope="row"|[[Janko Kosmina]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1988–1990 ! scope="row"|[[Raul Šiškovič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1994 ! scope="row"|[[Aurelio Juri]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=130px|Župan(ja)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/svlsrp.gov.si/pageuploads/lok-sam-2015/splosno-ls-ls/organi-obc/zupani-od-1994-dalje-1.xls|title=Župani od leta 1994 dalje|date=|accessdate=7. 12. 2018|website=www.mju.gov.si|publisher=|last=|first=|archive-date=2019-07-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20190713012732/http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/svlsrp.gov.si/pageuploads/lok-sam-2015/splosno-ls-ls/organi-obc/zupani-od-1994-dalje-1.xls|url-status=dead}}</ref> ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Aurelio Juri]] | [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1997 ! scope="row"|[[Irena Fister]]<br><small>(nadomestne volitve)</small> | [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope=row colspan=2 align=center|''zaradi zapletov pri ustanavljanju novih občin na tem območju, v Kopru ni bilo rednih volitev, zato so jih izpeljali šele leta 1999'' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1999 ! scope="row"|[[Dino Pucer]] | rowspan=1|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row" rowspan=4|[[Boris Popovič]] | rowspan=4|[[Koper je naš|KJN]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row" rowspan=2|[[Aleš Bržan]] | rowspan=2|[[Lista Aleša Bržana|LAB]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Kocjančičeva nagrada]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.koper.si/ Koper], uradna stran občine. * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=5&Itemid=12 gremoVEN.com - Koper] * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=67&Itemid=12 gremoVEN.com - Ankaran] * [http://www.raziskovalec.com/pages/Koper/ Spletne strani v občini Koper] === Zemljevidi === * [http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=koper&tab=maps&o=0# zemljevid] na [[Najdi.si]] * [http://maps.google.com/maps?q=&ll=46.702708,16.144933&spn=0.1,0.1&t=k zemljevid] na [[Google Maps]] * [http://www3.gov.si/loksam/htm/50/0.htm www3.gov.si zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060721030206/http://www3.gov.si/loksam/htm/50/0.htm |date=2006-07-21 }} na www3.gov.si {{Istra}} {{Slovenske občine}} {{Mestna občina Koper}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Koper]] [[Kategorija:Mestna občina Koper| ]] s7caobl9akhpz6cblwtfxp8htrfypmc 0 3562 6748628 6690926 2026-09-10T11:32:39Z Sportomanokin 14776 /* Znamenitosti */ 6748628 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Samo Turel]] |grb=COA-Nova Gorica.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Nova Gorica.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F84_T1257_vF_b4_x402672.59349999996_y92580.25_s11 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F84_T1257_vF_b4_x402672.59349999996_y92580.25_s11 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=www.nova-gorica.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=279,0 |prebivalstvo=31781 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=16024 |ženske=15757 }} '''Mestna občina Nova Gorica''' je ena od dvanajstih [[mestna občina|mestnih občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Njeno središče oz. sedež je v mestu [[Nova Gorica]], obsega 44 naselij, razdeljena pa je na 19 [[Krajevna skupnost|krajevnih skupnosti]]. == Zgodovina občine == {{več sklicev|razdelek}} Mestna občina Nova Gorica je bila ustanovljena aprila leta 1952 s sprejetjem ''Zakona o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine''. Spadala je pod okraj Gorica, kot ena izmed 19 občin. Celoten okraj je štel 69.365 prebivalcev, od tega jih je v mestni občini Nova Gorica živelo 6.886. Kot upravno-teritorialne enote so v letu 1955, kot posledica sprejetja ''Zakona o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji'', ostali le še okraji in občine, število obojih pa se je bistveno zmanjšalo - število okrajev se je zmanjšalo iz 19 na 11, število občin pa iz 386 na 130. Ukinjene so bile tudi mestne občine, Nova Gorica je postala navadna občina. V okraju Gorica, ki je takrat štel 113.000 prebivalcev, se je število občin skrčilo na 12. Občina Nova Gorica je tako štela 14.700 prebivalcev. S to spremembo so v okvir občine Nova Gorica prišli kraji, ki so pred to spremembo spadali pod občine Grgar, Čepovan ter Šempas. Med letoma 1955 ter 1960 je ''Zakon o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji'' doživel veliko sprememb, katerih posledica je bila postopno manjšanje števila okrajev ter občin. Število okrajev se je iz 11 zmanjšalo na 8, število občin pa se je iz 130 zmanjšalo na 83. Občina Nova Gorica je pripadla okraju Koper, v katerem je bilo vsega skupaj 10 občin in 217.780 prebivalcev. V sami občini je prebivalo 46.843 ljudi. Občini so v tem obdobju priključili občine Dobrovo, Kanal, Šempeter pri Gorici ter bivšo občino Kostanjevica, ki je bila do tedaj priključena občini Komen. Meja občine Nova Gorica se od takrat naprej ni spremenila vse do 3. oktobra 1994, ko je bil sprejet zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območji, s katerim je bilo v Sloveniji ustanovljenih 147 občin, od tega 11 mestnih občin. Pred to spremembo je občina Nova Gorica obsegala 606 kvadratnih kilometrov, na katerih je živelo 59.456 prebivalcev. Na ozemlju občine Nova Gorica so nastale občine Brda, Kanal ter Miren - Kostanjevica in mestna občina Nova Gorica. Velikost mestne občine Nova gorica se je tako skrčila na 324 kvadratnih kilometrov, prebivalstvo pa je upadlo na 42.287 prebivalcev. Leto 1998 je prineslo ustanovitev še 45 občin, ena od teh, občina Šempeter - Vrtojba, je nastala na račun mestne občine Nova Gorica, ki se je tako skrčila na 309 kvadratnih kilometrov in 36.744 prebivalcev. Zadnja krčitev občine se je zgodila leta 2006 z ustanovitvijo občine Renče - Vogrsko. == Nova Gorica - Evropska prestolnica kulture 2025 == Nova Gorica je skupaj s sosednjo Gorico leta 2025 nosila naziv Evropska prestolnica kulture. Goriška regija in njeno središčno somestje Nove Gorice in Gorice je gotovo primer teritorija, ki ga je prejšnje krvavo stoletje zelo prizadelo in kjer se rane občutijo še danes. Po formalni združitvi leta 2004 in padcu mej tri leta kasneje pa je prav, da si Nova Gorica, Gorica ter celoten prostor nekoč skupne pokrajine zastavi skupno vizijo in cilje, ki bodo celotnemu območju omogočili ustvarjanje okolja, prijaznega za vse prebivalce – okolja, ki omogoča kvalitetno življenje, ustvarjanje, delo in izobraževanje. Skupno sodelovanje Nove Gorice in Gorice lahko tako postane zgled za številna evropska mesta s podobno zgodovino. Nova Gorica, ustanovljena kot novo središče za zaledje, ki ga je meja ločila od stare Gorice, je v prostor vnesla novo kulturo. Zgodovina tega mladega mesta Evropski prestolnici kulture (EPK) služi kot vir navdiha za vsebine sodobnih urbanih projektov. Prvi prebivalci Nove Gorice so bili prišleki iz različnih krajev in z vnosom različnih kultur so zgradili kulturo sobivanja. V spomin na to, bodo v sklopu EPK aktivnosti, delavnice in dogodki posvečeni aktualnim temam priseljevanja in medkulturnih izmenjav. Nova Gorica je ob postavitvi nove industrije oblikovala lastno produkcijsko kulturo, ki je v preteklosti imela kdaj celo vodilno vlogo v državi. Danes pa je industrijska dediščina dragocen spomin, ki ga je treba ohraniti in ovrednotiti. Stari industrijski prostori, trenutno čakajo, da jih z novimi vsebinami zapolnijo umetniki, znanstveniki, start-upi in co-workingi. Čeprav ju je zgodovina ločila z žico, sta Nova Gorica in Gorica zrasli ob boku druga druge, združeni v svoji edinstveni zgodbi o sobivanju in sodelovanju. Izkušnje obeh mest so postale temelj za medsebojno kulturno izmenjavo, razvoj skupnih univerzitetnih programov, povezovanje turistične ponudbe in za skupen nastop v Evropi. == Naselja v občini == {{hlist|Banjšice |Branik |Preserje |Spodnja Branica |Steske|Pedrovo|Čepovan |Dornberk |Brdo |Budihni |Draga |Potok pri Dornberku |Saksid |Tabor |Zalošče |Gradišče nad Prvačino |Grgar|Grgarske Ravne |Bate |Dragovica |Kromberk |Loke |Lokovec |Lokve |Lazna |Nova Gorica |Pristava |Osek |Vitovlje |Ozeljan |Šmihel|Prvačina |Podgozd |Rožna Dolina|Ajševica|Stara Gora |Solkan |Šmaver |Sveta Gora |Šempas |Trnovo |Nemci |Voglarji |Ravnica | | }} == Krajevne skupnosti == {{hlist |Banjšice |Branik |Čepovan |Dornberk |Gradišče nad Prvačino|Grgar |Grgarske Ravne - Bate |Kromberk - Loke |Lokovec|Lokve - Lazna |Nova Gorica |Osek - Vitovlje|Ozeljan |Prvačina |Ravnica |Rožna Dolina|Solkan|Šempas |Trnovo | | ||}} == Seznam županov == === Skupščina občine Nova Gorica === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1963–1967 ! scope="row"|[[Jožko Štrukelj]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1969 ! scope="row"|[[Milan Vižintin]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1969–1974 ! scope="row"|[[Rudi Šimac]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1982 ! scope="row"|[[Jože Šušmelj]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1984 ! scope="row"|[[Zorko Debeljak]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1984–1988 ! scope="row"|[[Danilo Bašin]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1988–1990 ! scope="row"|[[Albert Bevčič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1993 ! scope="row"|[[Sergij Pelhan]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993–1994 ! scope="row"|[[Tomaž Marušič]] |} == Znamenitosti == === Nova Gorica === * Aleja slavnih mož * Burbonke * Bevkov trg * Carinarnica * Cerkev Kristusa Odrešenika - Konkratedrala * E-hiša, novogoriška hiša poskusov * Galerija Artes * Galerija Černe * Galerija Frnaža * Galerija Tir * Goriška knjižnica Franceta Bevka * Goriški muzej * Gozd Panovec * [[Grad Kromberk]] * Kidričeva ulica * [[Kulturni dom Nova Gorica]] * [[Mestna galerija Nova Gorica]] * Mestna hiša * Mestni park Borov gozdiček * Mostovna * Muzejska zbirka Kolodvor * Predor pod Kostanjevico * Rolkarski poligon - Skate Park * Rusjanov trg * [[Samostan Kostanjevica]] * [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica]] * Spomenik Edvardu Rusjanu * Spomenik graditeljem Nove Gorice * Trg Edvarda Kardelja * [[Trg Evrope]] * [[Železniška postaja Nova Gorica]] === Solkan === * Dediščina prve svetovne vojne (Škabrijel, Sveta Gora, Sabotin) * Marijanski muzej na Sveti Gori * Reka Soča * [[Sabotin]] * Sabotin - Park miru * Soča Fun park * Solkanski most * Stara solkanska mizarska delavnica * Sveta Gora * Vila Bartolomei * Vojni muzej Solkan - Soška fronta 1915 - 1917 === Rožna dolina === * Židovsko pokopališče === '''Pristava''' === * Rafutski park * Laščakova vila * Muzejska zbirka Pristava === Šmihel === * Lijak * Židovsko pokopališče === Šempas === * Grad Ozeljan === Vitovlje === * Cerkev Marijinega vnebovzetja v Vitovljah === Prvačina === * Aleksandrinke === Zalošče === * Zaloški bajer === Branik === * Grad Rihemberk * Vodnjaki in kali === Grgar, Bate in Grgarske ravne === * Zeliščni center Grgarske ravne * Kapelica na kraju rojstne hiše pastirice in Marijine vidkinje [[Urška Ferligoj|Urške Ferligoj]] * Spominska plošča na domnevnem grobu pastirice in Marijine vidkinje [[Urška Ferligoj|Urške Ferligoj]] v cerkvi sv.Martina === Čepovan === * Banjška planota * Čepovanski dol * Grob azerbajdžanskega narodnega heroja Mehdija Husejnzadeha - Mihajla === Lokve === * Spomenik in grobnica iz NOB na Trnovem * Trnovski gozd * Velika jama v Paradani === Lokovec === * Center tehniške dediščine * Kovaški muzej == Kulturno izročilo == * [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici]] * [[Sveta gora pri Gorici]] * [[Goriški muzej]] * [[Sabotin]] * [[Škabrijel]] * [[Železniška postaja Nova Gorica]] * [[Bohinjska proga]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Župan Mestne občine Nova Gorica]] * [[Mestni svet Mestne občine Nova Gorica]] * [[seznam mest v Sloveniji]] * [[Ludvik Gabrijelčič]] == Zunanje povezave == * [http://www.nova-gorica.si/ Nova Gorica], uradna stran občine. * http://www.novagorica-turizem.com/ * http://www.potmiru.si/ * http://www.goriskimuzej.si/ * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=56&Itemid=12 gremoVEN.com - Nova Gorica] {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mestna občina Nova Gorica|*]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Nova Gorica]] 0qc64hmbnwclanew1nszaud1i2plne8 6748631 6748628 2026-09-10T11:39:19Z Sportomanokin 14776 /* Skupščina občine Nova Gorica */ 6748631 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Samo Turel]] |grb=COA-Nova Gorica.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Nova Gorica.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F84_T1257_vF_b4_x402672.59349999996_y92580.25_s11 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F84_T1257_vF_b4_x402672.59349999996_y92580.25_s11 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=www.nova-gorica.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=279,0 |prebivalstvo=31781 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=16024 |ženske=15757 }} '''Mestna občina Nova Gorica''' je ena od dvanajstih [[mestna občina|mestnih občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Njeno središče oz. sedež je v mestu [[Nova Gorica]], obsega 44 naselij, razdeljena pa je na 19 [[Krajevna skupnost|krajevnih skupnosti]]. == Zgodovina občine == {{več sklicev|razdelek}} Mestna občina Nova Gorica je bila ustanovljena aprila leta 1952 s sprejetjem ''Zakona o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine''. Spadala je pod okraj Gorica, kot ena izmed 19 občin. Celoten okraj je štel 69.365 prebivalcev, od tega jih je v mestni občini Nova Gorica živelo 6.886. Kot upravno-teritorialne enote so v letu 1955, kot posledica sprejetja ''Zakona o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji'', ostali le še okraji in občine, število obojih pa se je bistveno zmanjšalo - število okrajev se je zmanjšalo iz 19 na 11, število občin pa iz 386 na 130. Ukinjene so bile tudi mestne občine, Nova Gorica je postala navadna občina. V okraju Gorica, ki je takrat štel 113.000 prebivalcev, se je število občin skrčilo na 12. Občina Nova Gorica je tako štela 14.700 prebivalcev. S to spremembo so v okvir občine Nova Gorica prišli kraji, ki so pred to spremembo spadali pod občine Grgar, Čepovan ter Šempas. Med letoma 1955 ter 1960 je ''Zakon o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji'' doživel veliko sprememb, katerih posledica je bila postopno manjšanje števila okrajev ter občin. Število okrajev se je iz 11 zmanjšalo na 8, število občin pa se je iz 130 zmanjšalo na 83. Občina Nova Gorica je pripadla okraju Koper, v katerem je bilo vsega skupaj 10 občin in 217.780 prebivalcev. V sami občini je prebivalo 46.843 ljudi. Občini so v tem obdobju priključili občine Dobrovo, Kanal, Šempeter pri Gorici ter bivšo občino Kostanjevica, ki je bila do tedaj priključena občini Komen. Meja občine Nova Gorica se od takrat naprej ni spremenila vse do 3. oktobra 1994, ko je bil sprejet zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območji, s katerim je bilo v Sloveniji ustanovljenih 147 občin, od tega 11 mestnih občin. Pred to spremembo je občina Nova Gorica obsegala 606 kvadratnih kilometrov, na katerih je živelo 59.456 prebivalcev. Na ozemlju občine Nova Gorica so nastale občine Brda, Kanal ter Miren - Kostanjevica in mestna občina Nova Gorica. Velikost mestne občine Nova gorica se je tako skrčila na 324 kvadratnih kilometrov, prebivalstvo pa je upadlo na 42.287 prebivalcev. Leto 1998 je prineslo ustanovitev še 45 občin, ena od teh, občina Šempeter - Vrtojba, je nastala na račun mestne občine Nova Gorica, ki se je tako skrčila na 309 kvadratnih kilometrov in 36.744 prebivalcev. Zadnja krčitev občine se je zgodila leta 2006 z ustanovitvijo občine Renče - Vogrsko. == Nova Gorica - Evropska prestolnica kulture 2025 == Nova Gorica je skupaj s sosednjo Gorico leta 2025 nosila naziv Evropska prestolnica kulture. Goriška regija in njeno središčno somestje Nove Gorice in Gorice je gotovo primer teritorija, ki ga je prejšnje krvavo stoletje zelo prizadelo in kjer se rane občutijo še danes. Po formalni združitvi leta 2004 in padcu mej tri leta kasneje pa je prav, da si Nova Gorica, Gorica ter celoten prostor nekoč skupne pokrajine zastavi skupno vizijo in cilje, ki bodo celotnemu območju omogočili ustvarjanje okolja, prijaznega za vse prebivalce – okolja, ki omogoča kvalitetno življenje, ustvarjanje, delo in izobraževanje. Skupno sodelovanje Nove Gorice in Gorice lahko tako postane zgled za številna evropska mesta s podobno zgodovino. Nova Gorica, ustanovljena kot novo središče za zaledje, ki ga je meja ločila od stare Gorice, je v prostor vnesla novo kulturo. Zgodovina tega mladega mesta Evropski prestolnici kulture (EPK) služi kot vir navdiha za vsebine sodobnih urbanih projektov. Prvi prebivalci Nove Gorice so bili prišleki iz različnih krajev in z vnosom različnih kultur so zgradili kulturo sobivanja. V spomin na to, bodo v sklopu EPK aktivnosti, delavnice in dogodki posvečeni aktualnim temam priseljevanja in medkulturnih izmenjav. Nova Gorica je ob postavitvi nove industrije oblikovala lastno produkcijsko kulturo, ki je v preteklosti imela kdaj celo vodilno vlogo v državi. Danes pa je industrijska dediščina dragocen spomin, ki ga je treba ohraniti in ovrednotiti. Stari industrijski prostori, trenutno čakajo, da jih z novimi vsebinami zapolnijo umetniki, znanstveniki, start-upi in co-workingi. Čeprav ju je zgodovina ločila z žico, sta Nova Gorica in Gorica zrasli ob boku druga druge, združeni v svoji edinstveni zgodbi o sobivanju in sodelovanju. Izkušnje obeh mest so postale temelj za medsebojno kulturno izmenjavo, razvoj skupnih univerzitetnih programov, povezovanje turistične ponudbe in za skupen nastop v Evropi. == Naselja v občini == {{hlist|Banjšice |Branik |Preserje |Spodnja Branica |Steske|Pedrovo|Čepovan |Dornberk |Brdo |Budihni |Draga |Potok pri Dornberku |Saksid |Tabor |Zalošče |Gradišče nad Prvačino |Grgar|Grgarske Ravne |Bate |Dragovica |Kromberk |Loke |Lokovec |Lokve |Lazna |Nova Gorica |Pristava |Osek |Vitovlje |Ozeljan |Šmihel|Prvačina |Podgozd |Rožna Dolina|Ajševica|Stara Gora |Solkan |Šmaver |Sveta Gora |Šempas |Trnovo |Nemci |Voglarji |Ravnica | | }} == Krajevne skupnosti == {{hlist |Banjšice |Branik |Čepovan |Dornberk |Gradišče nad Prvačino|Grgar |Grgarske Ravne - Bate |Kromberk - Loke |Lokovec|Lokve - Lazna |Nova Gorica |Osek - Vitovlje|Ozeljan |Prvačina |Ravnica |Rožna Dolina|Solkan|Šempas |Trnovo | | ||}} == Seznam županov == === Skupščina občine Nova Gorica === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=120px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1963–1967 ! scope="row"|[[Jožko Štrukelj]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1969 ! scope="row"|[[Milan Vižintin]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1969–1974 ! scope="row"|[[Rudi Šimac]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1982 ! scope="row"|[[Jože Šušmelj]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1984 ! scope="row"|[[Zorko Debeljak]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1984–1988 ! scope="row"|[[Danilo Bašin]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1988–1990 ! scope="row"|[[Albert Bevčič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1993 ! scope="row"|[[Sergij Pelhan]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993–1994 ! scope="row"|[[Tomaž Marušič]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=2|[[Črtomir Špacapan]] | rowspan=2|[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|52px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row" rowspan=2|[[Mirko Brulc]] | rowspan=2|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=2|[[Matej Arčon]] | rowspan=2|[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|52px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row"|[[Klemen Miklavič]] | Goriška.si |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Samo Turel]] | [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|56px]] |} == Znamenitosti == === Nova Gorica === * Aleja slavnih mož * Burbonke * Bevkov trg * Carinarnica * Cerkev Kristusa Odrešenika - Konkratedrala * E-hiša, novogoriška hiša poskusov * Galerija Artes * Galerija Černe * Galerija Frnaža * Galerija Tir * Goriška knjižnica Franceta Bevka * Goriški muzej * Gozd Panovec * [[Grad Kromberk]] * Kidričeva ulica * [[Kulturni dom Nova Gorica]] * [[Mestna galerija Nova Gorica]] * Mestna hiša * Mestni park Borov gozdiček * Mostovna * Muzejska zbirka Kolodvor * Predor pod Kostanjevico * Rolkarski poligon - Skate Park * Rusjanov trg * [[Samostan Kostanjevica]] * [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica]] * Spomenik Edvardu Rusjanu * Spomenik graditeljem Nove Gorice * Trg Edvarda Kardelja * [[Trg Evrope]] * [[Železniška postaja Nova Gorica]] === Solkan === * Dediščina prve svetovne vojne (Škabrijel, Sveta Gora, Sabotin) * Marijanski muzej na Sveti Gori * Reka Soča * [[Sabotin]] * Sabotin - Park miru * Soča Fun park * Solkanski most * Stara solkanska mizarska delavnica * Sveta Gora * Vila Bartolomei * Vojni muzej Solkan - Soška fronta 1915 - 1917 === Rožna dolina === * Židovsko pokopališče === '''Pristava''' === * Rafutski park * Laščakova vila * Muzejska zbirka Pristava === Šmihel === * Lijak * Židovsko pokopališče === Šempas === * Grad Ozeljan === Vitovlje === * Cerkev Marijinega vnebovzetja v Vitovljah === Prvačina === * Aleksandrinke === Zalošče === * Zaloški bajer === Branik === * Grad Rihemberk * Vodnjaki in kali === Grgar, Bate in Grgarske ravne === * Zeliščni center Grgarske ravne * Kapelica na kraju rojstne hiše pastirice in Marijine vidkinje [[Urška Ferligoj|Urške Ferligoj]] * Spominska plošča na domnevnem grobu pastirice in Marijine vidkinje [[Urška Ferligoj|Urške Ferligoj]] v cerkvi sv.Martina === Čepovan === * Banjška planota * Čepovanski dol * Grob azerbajdžanskega narodnega heroja Mehdija Husejnzadeha - Mihajla === Lokve === * Spomenik in grobnica iz NOB na Trnovem * Trnovski gozd * Velika jama v Paradani === Lokovec === * Center tehniške dediščine * Kovaški muzej == Kulturno izročilo == * [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici]] * [[Sveta gora pri Gorici]] * [[Goriški muzej]] * [[Sabotin]] * [[Škabrijel]] * [[Železniška postaja Nova Gorica]] * [[Bohinjska proga]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Župan Mestne občine Nova Gorica]] * [[Mestni svet Mestne občine Nova Gorica]] * [[seznam mest v Sloveniji]] * [[Ludvik Gabrijelčič]] == Zunanje povezave == * [http://www.nova-gorica.si/ Nova Gorica], uradna stran občine. * http://www.novagorica-turizem.com/ * http://www.potmiru.si/ * http://www.goriskimuzej.si/ * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=56&Itemid=12 gremoVEN.com - Nova Gorica] {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mestna občina Nova Gorica|*]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Nova Gorica]] rs5pk55ozyav7o66wgnezl0esxusl9a 0 3611 6748489 6690976 2026-09-09T20:30:46Z Sportomanokin 14776 /* Glej tudi */ 6748489 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Peter Dermol]] |grb=Grb Velenja.svg |lokacija=Karte Velenje si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F133_T1257_vF_b_x510731.75_y136730.5_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F133_T1257_vF_b_x510731.75_y136730.5_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.velenje.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=83,5 |prebivalstvo=33873 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=17293 |ženske=16580 |sedež=[[Velenje]]}} '''Občina Velenje''' je ena od 12 [[mestna občina|mestnih]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki šteje 33.930 prebivalcev (2025). Velenje je znano po [[Rudnik Velenje|svojem rudniku]] in [[Termoelektrarna Šoštanj|termoelektrarni Šoštanj]]. V Velenju se nahaja tudi [[Gorenje (podjetje)|Gorenje]], eno večjih slovenskih podjetij, v katerem proizvajajo gospodinjske aparate. == Administrativna delitev občine == [[Slika:Mestna občina Velenje - naselja.jpg|200px|sličica|levo|Občinska naselja]] V Mestni občini Velenje se nahaja 25 naselij: [[Arnače]], [[Bevče]], [[Črnova]], [[Hrastovec, Velenje|Hrastovec]], [[Janškovo selo]], [[Kavče]], [[Laze, Velenje|Laze]], [[Lipje]], [[Lopatnik]], [[Lopatnik pri Velenju]], [[Ložnica, Velenje|Ložnica]], [[Paka pri Velenju]], [[Paški Kozjak]], [[Pirešica]], [[Plešivec]], [[Podgorje, Velenje|Podgorje]], [[Podkraj pri Velenju]], [[Prelska]], [[Silova]], [[Šenbric]], [[Škale]], [[Škalske Cirkovce]], [[Šmartinske Cirkovce]], '''[[Velenje]]''' in [[Vinska Gora]]. Administrativno občinsko središče je Velenje. Občina se dalje teritorialno deli tudi na tri mestne četrti (Velenje desni breg, Velenje levi breg – vzhod in Velenje levi breg – zahod) ter 16 krajevnih skupnosti: Bevče, Cirkovce, Gorica, Konovo, Paka pri Velenju, Pesje, Plešivec, Kavče, Podkraj, Stara vas, Staro Velenje, Šalek, Šentilj, Škale - Hrastovec, Šmartno in Vinska Gora. [[Slika:Gorenje (Velenje).jpg|thumb|right|300px|Kompleks [[Gorenje (podjetje)|Gorenja]] s Šoštanjsko elektrarno v ozadju.]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=125px|Župan(ja) ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=4|[[Srečko Meh]] | rowspan=4|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=3|[[Bojan Kontič]] | rowspan=3|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2020 ! scope="row"|[[Peter Dermol]]<br><small>(nadomestne volitve)</small> | rowspan=2|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Peter Dermol]] |} == Glej tudi == * [[seznam mest v Sloveniji]] * [[mestna občina]] == Zunanje povezave == * [http://www.gorenje.si/ Gorenje] - uradna stran Gorenja. * [http://www.kam.si/mesta/velenje.html Velenje - predstavitev] * [http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=Velenje&tab=maps Zemljvid] * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=106&Itemid=10 gremoVEN.com - Velenje] * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=107&Itemid=10 gremoVEN.com - Velenjski grad in Muzej Velenje] * [http://www.raziskovalec.com/pages/Velenje/ Spletne strani v občini Velenje] {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Velenje]] [[Kategorija:Mestna občina Velenje|*]] n11ykoekgjhq9b91uxklb0szy7p1xgr 6748490 6748489 2026-09-09T20:33:24Z Yerpo 8417 pp 6748490 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Peter Dermol]] |grb=Grb Velenja.svg |lokacija=Karte Velenje si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F133_T1257_vF_b_x510731.75_y136730.5_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F133_T1257_vF_b_x510731.75_y136730.5_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.velenje.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=83,5 |prebivalstvo=33873 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=17293 |ženske=16580 |sedež=[[Velenje]]}} '''Občina Velenje''' je ena od 12 [[mestna občina|mestnih]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki šteje 33.930 prebivalcev (2025). Velenje je znano po [[Rudnik Velenje|svojem rudniku]] in [[Termoelektrarna Šoštanj|termoelektrarni Šoštanj]]. V Velenju se nahaja tudi [[Gorenje (podjetje)|Gorenje]], eno večjih slovenskih podjetij, v katerem proizvajajo gospodinjske aparate. == Administrativna delitev občine == [[Slika:Mestna občina Velenje - naselja.jpg|200px|sličica|levo|Občinska naselja]] V Mestni občini Velenje se nahaja 25 naselij: [[Arnače]], [[Bevče]], [[Črnova]], [[Hrastovec, Velenje|Hrastovec]], [[Janškovo selo]], [[Kavče]], [[Laze, Velenje|Laze]], [[Lipje]], [[Lopatnik]], [[Lopatnik pri Velenju]], [[Ložnica, Velenje|Ložnica]], [[Paka pri Velenju]], [[Paški Kozjak]], [[Pirešica]], [[Plešivec]], [[Podgorje, Velenje|Podgorje]], [[Podkraj pri Velenju]], [[Prelska]], [[Silova]], [[Šenbric]], [[Škale]], [[Škalske Cirkovce]], [[Šmartinske Cirkovce]], '''[[Velenje]]''' in [[Vinska Gora]]. Administrativno občinsko središče je Velenje. Občina se dalje teritorialno deli tudi na tri mestne četrti (Velenje desni breg, Velenje levi breg – vzhod in Velenje levi breg – zahod) ter 16 krajevnih skupnosti: Bevče, Cirkovce, Gorica, Konovo, Paka pri Velenju, Pesje, Plešivec, Kavče, Podkraj, Stara vas, Staro Velenje, Šalek, Šentilj, Škale - Hrastovec, Šmartno in Vinska Gora. [[Slika:Gorenje (Velenje).jpg|thumb|right|300px|Kompleks [[Gorenje (podjetje)|Gorenja]] s Šoštanjsko elektrarno v ozadju.]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable" style="background:#fff;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=125px|Župan(ja) ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=4|[[Srečko Meh]] | rowspan=4|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=3|[[Bojan Kontič]] | rowspan=3|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2020 ! scope="row"|[[Peter Dermol]]<br><small>(nadomestne volitve)</small> | rowspan=2|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Peter Dermol]] |} ==Sklici== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Sloveniji]] * [[mestna občina]] == Zunanje povezave == * [http://www.gorenje.si/ Gorenje] - uradna stran Gorenja. * [http://www.kam.si/mesta/velenje.html Velenje - predstavitev] * [http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=Velenje&tab=maps Zemljvid] * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=106&Itemid=10 gremoVEN.com - Velenje] * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=107&Itemid=10 gremoVEN.com - Velenjski grad in Muzej Velenje] * [http://www.raziskovalec.com/pages/Velenje/ Spletne strani v občini Velenje] {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Velenje]] [[Kategorija:Mestna občina Velenje|*]] 2kdkqxnv6btyj9mrmx0dc3ivku5o15l 6748509 6748490 2026-09-09T22:19:29Z Sportomanokin 14776 6748509 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Peter Dermol]] |grb=Grb Velenja.svg |lokacija=Karte Velenje si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F133_T1257_vF_b_x510731.75_y136730.5_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F133_T1257_vF_b_x510731.75_y136730.5_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.velenje.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=83,5 |prebivalstvo=33873 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=17293 |ženske=16580 |sedež=[[Velenje]]}} '''Občina Velenje''' je ena od 12 [[mestna občina|mestnih]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki šteje 33.930 prebivalcev (2025). Velenje je znano po [[Rudnik Velenje|svojem rudniku]] in [[Termoelektrarna Šoštanj|termoelektrarni Šoštanj]]. V Velenju se nahaja tudi [[Gorenje (podjetje)|Gorenje]], eno večjih slovenskih podjetij, v katerem proizvajajo gospodinjske aparate. == Administrativna delitev občine == [[Slika:Mestna občina Velenje - naselja.jpg|150px|sličica|levo|Občinska naselja]] V Mestni občini Velenje se nahaja 25 naselij: [[Arnače]], [[Bevče]], [[Črnova]], [[Hrastovec, Velenje|Hrastovec]], [[Janškovo selo]], [[Kavče]], [[Laze, Velenje|Laze]], [[Lipje]], [[Lopatnik]], [[Lopatnik pri Velenju]], [[Ložnica, Velenje|Ložnica]], [[Paka pri Velenju]], [[Paški Kozjak]], [[Pirešica]], [[Plešivec]], [[Podgorje, Velenje|Podgorje]], [[Podkraj pri Velenju]], [[Prelska]], [[Silova]], [[Šenbric]], [[Škale]], [[Škalske Cirkovce]], [[Šmartinske Cirkovce]], '''[[Velenje]]''' in [[Vinska Gora]]. Administrativno občinsko središče je Velenje. Občina se dalje teritorialno deli tudi na tri mestne četrti (Velenje desni breg, Velenje levi breg – vzhod in Velenje levi breg – zahod) ter 16 krajevnih skupnosti: Bevče, Cirkovce, Gorica, Konovo, Paka pri Velenju, Pesje, Plešivec, Kavče, Podkraj, Stara vas, Staro Velenje, Šalek, Šentilj, Škale - Hrastovec, Šmartno in Vinska Gora. [[Slika:Gorenje (Velenje).jpg|thumb|right|300px|Kompleks [[Gorenje (podjetje)|Gorenja]] s Šoštanjsko elektrarno v ozadju.]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable" style="background:#fff;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=125px|Župan(ja) ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=4|[[Srečko Meh]] | rowspan=4|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=3|[[Bojan Kontič]] | rowspan=3|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2020 ! scope="row"|[[Peter Dermol]]<br><small>(nadomestne volitve)</small> | rowspan=2|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Peter Dermol]] |} ==Sklici== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Sloveniji]] * [[mestna občina]] == Zunanje povezave == * [http://www.gorenje.si/ Gorenje] - uradna stran Gorenja. * [http://www.kam.si/mesta/velenje.html Velenje - predstavitev] * [http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=Velenje&tab=maps Zemljvid] * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=106&Itemid=10 gremoVEN.com - Velenje] * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=107&Itemid=10 gremoVEN.com - Velenjski grad in Muzej Velenje] * [http://www.raziskovalec.com/pages/Velenje/ Spletne strani v občini Velenje] {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Velenje]] [[Kategorija:Mestna občina Velenje|*]] 8ssdgssue2qaut71uk4dt71j6gu624u 6748609 6748509 2026-09-10T09:51:30Z Sportomanokin 14776 /* Seznam županov */ 6748609 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Peter Dermol]] |grb=Grb Velenja.svg |lokacija=Karte Velenje si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F133_T1257_vF_b_x510731.75_y136730.5_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F133_T1257_vF_b_x510731.75_y136730.5_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.velenje.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=83,5 |prebivalstvo=33873 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=17293 |ženske=16580 |sedež=[[Velenje]]}} '''Občina Velenje''' je ena od 12 [[mestna občina|mestnih]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki šteje 33.930 prebivalcev (2025). Velenje je znano po [[Rudnik Velenje|svojem rudniku]] in [[Termoelektrarna Šoštanj|termoelektrarni Šoštanj]]. V Velenju se nahaja tudi [[Gorenje (podjetje)|Gorenje]], eno večjih slovenskih podjetij, v katerem proizvajajo gospodinjske aparate. == Administrativna delitev občine == [[Slika:Mestna občina Velenje - naselja.jpg|150px|sličica|levo|Občinska naselja]] V Mestni občini Velenje se nahaja 25 naselij: [[Arnače]], [[Bevče]], [[Črnova]], [[Hrastovec, Velenje|Hrastovec]], [[Janškovo selo]], [[Kavče]], [[Laze, Velenje|Laze]], [[Lipje]], [[Lopatnik]], [[Lopatnik pri Velenju]], [[Ložnica, Velenje|Ložnica]], [[Paka pri Velenju]], [[Paški Kozjak]], [[Pirešica]], [[Plešivec]], [[Podgorje, Velenje|Podgorje]], [[Podkraj pri Velenju]], [[Prelska]], [[Silova]], [[Šenbric]], [[Škale]], [[Škalske Cirkovce]], [[Šmartinske Cirkovce]], '''[[Velenje]]''' in [[Vinska Gora]]. Administrativno občinsko središče je Velenje. Občina se dalje teritorialno deli tudi na tri mestne četrti (Velenje desni breg, Velenje levi breg – vzhod in Velenje levi breg – zahod) ter 16 krajevnih skupnosti: Bevče, Cirkovce, Gorica, Konovo, Paka pri Velenju, Pesje, Plešivec, Kavče, Podkraj, Stara vas, Staro Velenje, Šalek, Šentilj, Škale - Hrastovec, Šmartno in Vinska Gora. [[Slika:Gorenje (Velenje).jpg|thumb|right|300px|Kompleks [[Gorenje (podjetje)|Gorenja]] s Šoštanjsko elektrarno v ozadju.]] == Seznam županov == === Skupščina občine Velenje === {| class="wikitable" style="background:#fff;" |- ! scope="col" width=80px|Obdobje ! scope="col" width=156px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962–1965 ! scope="row"|[[Ludvik Mali]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1965–1966 ! scope="row"|[[Anton Močilnik]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966–1969 ! scope="row"|[[Peter Martin Krapež]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1969–1978 ! scope="row"|[[Nestl Žgank]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1978–1982 ! scope="row"|[[Franjo Korun]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1986 ! scope="row"|[[Janez Basle]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1986–1990 ! scope="row"|[[Drago Šulek]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1994 ! scope="row"|[[Pankrac Semečnik]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable" style="background:#fff;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=125px|Župan(ja) ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=4|[[Srečko Meh]] | rowspan=4|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=3|[[Bojan Kontič]] | rowspan=3|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2020 ! scope="row"|[[Peter Dermol]]<br><small>(nadomestne volitve)</small> | rowspan=2|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Peter Dermol]] |} ==Sklici== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Sloveniji]] * [[mestna občina]] == Zunanje povezave == * [http://www.gorenje.si/ Gorenje] - uradna stran Gorenja. * [http://www.kam.si/mesta/velenje.html Velenje - predstavitev] * [http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=Velenje&tab=maps Zemljvid] * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=106&Itemid=10 gremoVEN.com - Velenje] * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=107&Itemid=10 gremoVEN.com - Velenjski grad in Muzej Velenje] * [http://www.raziskovalec.com/pages/Velenje/ Spletne strani v občini Velenje] {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Velenje]] [[Kategorija:Mestna občina Velenje|*]] ehfoiduon43jolcgj3t4j0a7mfl4719 1 9496 6748377 145347 2026-09-09T14:30:16Z TadejM 738 oznaka [[WP:KRON]] 6748377 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ==Datum hidžre== Jaz imam podatke, da je [[hedžra]]/[[hidžra]] bila [[16. julij]]a [[622]]. LP; --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjancic]] 20:23, 29 jul 2004 (CEST) Kolikor sam razumem iz besedila je 9. septembra Mohamed dejansko odšel iz Meke, samo štetje hidžre/hedžre pa se začne že dva meseca prej 16. julija. Glej še [[pogovor:hedžra]]. --[[Uporabnik:XJamRastafire|XJam]] 04:21, 30 jul 2004 (CEST) f86qmzx9wl3sl8qo86zrprbvxsy9gt3 0 9703 6748419 6748107 2026-09-09T16:25:42Z Neka oseba 238731 /* Poveljstvo sil Slovenske Vojske */ 6748419 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}}{{Brez sklicev}}{{Infobox National Military |country=Slovenije | name= Slovenska vojska | image=[[File:Sign of Slovenian Army.svg|180px]] | image2=[[File:Flag of the Slovenian Armed Forces.jpg|180px]] | caption2=Zastava Slovenske vojske<br><hr>Himna Slovenske vojske:{{vunblist |''[[Naprej zastava slave]]''|{{raise|0.35em|}} }}<center>[[File:"Naprej, zastava slave", 1918.oga]]</center> | founded= 1994 (kot Slovenska vojska) | dates= 1991-1994 Territorial Defense of Slovenia | disbanded= | branches= enovejne oborožene sile | headquarters=[[Ljubljana]] | commander-in-chief=[[Nataša Pirc Musar]] | minister=[[Valentin Hajdinjak]] | commander=[[Generalmajor (Slovenska vojska)|Generalmajor]] [[Boštjan Močnik]] | commander_title=[[Načelnik Generalštaba Slovenske vojske]] | age=18 | conscription=ukinjen 2003 | active= 6194(stalna sestava avgust 2024) | ranked= | reserve= 994 (pogodbena rezerva avgust 2024) | deployed= | amount= €1.064 milijarde (2024) | percent_GDP= 1,44 (2024) | domestic_suppliers=[[Valhalla Turrets]]<br />[[Pipistrel]]<br />[[Arex]]<br />[[C-Astral]] | foreign_suppliers={{ISR}}<br />{{ITA}}<br />{{CZE}}<br />{{TUR}}<br />{{GER}}<br />{{SWI}}<br />{{SWE}}<br />{{FIN}}<br />{{USA}}<br />{{AUT}}<br />{{FRA}}<br />{{BEL}}<br />{{EU}} | imports= | exports= | history= [[Teritorialna obramba Republike Slovenije]]<br>[[Slovenska osamosvojitvena vojna]] | ranks= [[Čini Slovenske vojske]] |commander-in-chief_title=[[Predsednik Republike Slovenije]]|minister_title=[[minister za obrambo Republike Slovenije|Minister za obrambo Republike Slovenije]]}} {{Politika Slovenije}} '''Slovenska vojska''' ([[kratica]]: '''SV''') so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje [[vojaštvo|vojaške]] [[obramba (vojaštvo)|obrambe]] [[Slovenija|Republike Slovenije]], ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti SV in odkrito nosijo [[orožje]]. Slovenska vojska je nastala leta 1994 iz takratne Teritorialne obrambe Republike Slovenije (TO). Sprva je vojska temeljila na naborniškemu sistemu, ki pa je bil leta 2003 ukinjen, nadomestila pa ga je profesionalna vojska. Velika prelomnica za Slovensko vojsko je bil vstop Slovenije v [[NATO]]. Danes je Slovenska vojska moderna oborožena sila s 6206 pripadniki stalne in 968 pripadniki rezervne sestave, ki izvaja različne naloge doma in po svetu. [[Vrhovni poveljnik]] Slovenske vojske je [[predsednik Republike Slovenije]], [[načelnik Generalštaba Slovenske vojske]] pa skrbi za njeno operativno delovanje. Trenutni načelnik je [[Generalmajor (Slovenska vojska)|generalmajor]] [[Boštjan Močnik]], trenutni glavni podčastnik pa višji štabni praporščak Robert Rotar. == Zgodovina == === Zgodnji srednji vek === ==== Kneževini Karantanija in Karniola ==== Slovenska vojaška zgodovina sega v 7. stoletje, ko so se [[Avari|Avarom]] podrejeni Slovani na današnjem slovenskem pridružili uporu [[Samo (kralj)|Sama]], po rodu najvrjetneje [[Franki|Franka]], ki je izkoristil priložnost, se dokazal v boju Slovanov proti Avarom in postal kralj srednjeevropske in [[Samova plemenska zveza|prve znane slovanske državne tvorbe]], kateri je vladal do svoje smrti leta 658 in ki je obsegala tudi [[Karantanija|Karantanijo]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Alpskim Slovanom je v tistem času vladal knez [[Valuk]]. Po Samovi smrti je Samova zveza razpadla in Obri so obnovili oblast nad večjim delom slovanske srednje Evrope, ne pa tudi nad alpskimi Slovani, ki so ohranili polno samostojnost vse do leta 740. Karantanija je bila najstarejša politična tvorba zgodnjega srednjega veka v Vzhodnih Alpah, ki je nastala v bojih proti Avarom na vzhodu in [[Germani|Germanom]] ([[Bavarci|Bavarcem]], [[Langobardi|Langobardom]] in [[Franki|Frankom]]) na zahodu. Zaradi avarske grožnje so [[Karantanci]] okoli leta 740 pod knezom [[Borut (karantanski knez)|Borutom]] prosili za pomoč [[Bavarci|Bavarce]]. Ti so se odzvali in skupaj s Karantanci leta 743 premagali Obre, Karantanija pa je v zameno morala sprejeti [[krščanstvo]] in priznati Frankovsko nadoblast, s čimer je izgubila zunanjo samostojnost. [[Borutovci|Karantanska vladarska rodbina]] je morala na Bavarsko poslati talce, ki so tam sprejeli krščansko vero in plačevali tribut. Ko so Bavarci prišli pod oblast Frankov, so Karantanci spadali v vplivno območje [[Frankovsko cesarstvo|Frankovske države]]. Posebnost v zgodovini alpskih Slovanov zgodnjega srednjega veka so predstavljali [[kosezi]]. V kneževini Karantaniji so bili to verjetno oboroženi knezovi spremljevalci. V zameno za vojaško službo jim je knez dajal zemljiško posest. Sodelovali so pri izbiranju in ustoličevanju novih [[Seznam koroških vladarjev#Kneževina Karantanija|knezov]]. Po propadu Karantanije so deloma vstopili med [[plemstvo]], deloma pa so postali navadni kmetje, vendar so do 13. stoletja ohranili številne privilegije, na primer osebno svobodo. Karantanci in Kranjci so se udeleževali bojev proti Frankom. Leta 818 so se pridružili uporu slavonskega kneza [[Ljudevit Posavski|Ljudevita Posavskega]] proti uvajanju novih frankovskih fevdalnih razmerij in zakonov ter proti pokristjanjevanju. Karantanci so se v letih 819 in 820 večkrat uprli frankovski vojski ob Dravi, vendar so bili že leta 820 premagani. Ker so se domači knezi pokazali kot nezanesljivi zavezniki Frankom, so jih ti zamenjali s frankovskimi grofi. Karantanija je postala grofija, podobno pa se je zgodilo tudi s [[Karniola|Karniolo]], prav tako slovansko državo v Alpskem prostoru, ki je Frankovsko nadoblast priznala najkasneje v 8. stoletju. ==== Spodnja Panonija ==== [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]] je v 9. stoletju dobil v fevd slovanski knez [[Pribina]], potem ko so Franki na tem območju uničili avarsko gospostvo. Kot frankovski mejni grof je skrbel za obrambo pred napadi [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Moravci|Moravanov]]. V opustošeno Panonijo je naseljeval koloniste iz Karantanije. Njegov naslednik [[Kocelj]] se je želel osamosvojiti in zato zaupal cerkveno bogoslužje bratoma [[Sveti Ciril in Metod|Cirilu in Metodu]], ki sta ga opravljala v [[Stara cerkvena slovanščina|slovanskem jeziku]]. Spodnja Panonija je postala središče slovanskega cerkvenega in kulturnega delovanja. Konec 9. stoletja so v ta prostor prodrli [[Madžari]]. ==== Velika Karantanija ==== Zaradi madžarskih vpadov se je več mejnih grofij povezalo v tako imenovano Veliko Karantanijo, ki naj bi preprečila madžarski prodor v Evropo. Ogri so se naselili v Panonski nižini in ko so prenehali vpadati v srednjo Evropo, je leta 1002 propadla tudi Velika Karantanija. Konec Velike Karantanije je označeval začetek nastajanja posameznih zgodovinskih dežel. Ker je bil deželni knez od deželnih stanov finančno odvisen, so slednji dosegli, da so se v okviru vojaške službe bojevali le v svoji deželi oziroma jo branili. Za osvajalne pohode je moral deželni knez plačati tuje najemnike. Deželna vojska je postala obrambna, deželno plemstvo je bilo v vojaškem smislu vezano na deželo, imelo je lastno pravo in posebne ugodnosti. === 15. in 16. stoletje === V 15. in 16. stoletju je prišlo v vojskovanju do velikih sprememb. Viteško vojsko je zamenjala vojska vojakov najemnikov, med obema pa so bile bistvene razlike; viteška vojska je bila plemiška vojska. Fevdni sistem je namreč temeljil na vojaški službi, ki jo je plemič obljubil višjemu plemiču, od katerega je v zameno za zvestobo dobil zemljo v fevd (ne v last). Fevdi so sicer v visokem srednjem veku postali dedni, vendar je dolžnost vojaške službe in osebne vdanosti ostala. Za viteško vojsko je veljala viteška etika, tj. poseben kodeks obnašanja. Vitezi so imeli vojsko konjenice in so se bojevali s hladnim orožjem. Zaradi tehničnega razvoja orožja in uveljavitve strelnega orožja na smodnik so viteški oklepi postali prebojni. Tako je bila nova vojska mušketirjev ali landsknechtov oblečena v obleke iz bogatih materialov (npr. žamet, svila …), oborožena je bila s hladnim in z novim strelnim orožjem (npr. mušketa, arkebuza …). Vojaki niso bili več le plemiči, temveč so najemniško službo opravljali tudi nižji družbeni sloji. Zaradi teh sprememb se je spremenila tudi etika bojevanja, ki je postalo nasilno; kadar vojaki za nagrado niso dobili obljubljenega plačila, so temeljito izropali območje, na katerem so bili, in se surovo znašali nad prebivalstvom. Vojsko so v tem obdobju na bojišču razvrščali v pravilne kvadratne, imenovane kareji. Kareji so bili lahko polni vojakov, oboroženih s sulicami in z meči, imenovani tudi jež, votli kareji pa so bili sestavljeni iz suličarjev in strelcev, saj je novo orožje na smodnik zahtevalo drugačno postavitev vojakov. Na Slovenskem so bili najbolj cenjeni domači najemniki (kmečki sinovi, ki so bili določeni, da bodo dedovali kmetijo), ker se po končani vojaški akciji niso znašali nad lokalnim prebivalstvom in niso ropali. Posebnost slovenskega prostora je bila črna vojska, ki so jo Habsburžani ustanovili, da bi zavrnili turško nevarnost. V seznamih so popisali prebivalstvo in kmetom določili vojaško obveznost. Tako je bilo določeno, koliko kmetij mora oborožiti enega kmeta in ga poslati na vojaško službo. To je bilo za kmečko prebivalstvo veliko breme, ko pa je prišlo do kmečkih uporov in so kmetje izkoristili svoje vojaške izkušnje, je postalo nevarno tudi za plemiče. Leta 1578 je bila zato črna vojska prepovedana in kmetje so se morali razorožiti. === Turški vpadi === Turki so v slovenske dežele vpadali v 15. in 16. stoletju, vendar jih niso nikoli osvojili. ==== Prvo obdobje ==== Prvo obdobje [[Turški vpadi|turških vpadov]] je trajalo od leta 1408 do 1421. Ti vpadi so bili sporadični z izključno roparskim namenom, ki je poleg materialnih dobrin vključeval tudi ljudi, ki so jih v [[Osmansko cesarstvo|Turškem cesarstvu]] prodali kot [[Suženjstvo|sužnje]]. Izvajali so jih spahije, konjenice turških fevdalcev, iz [[Bosna|Bosne]] v manjših skupinah. V prvi fazi je bila na Slovenskem prizadeta predvsem [[Bela krajina]]. Šlo je za prvo srečanje krščanskega prebivalstva s turškim oziroma muslimanskim na slovenskih tleh. V obdobju od leta 1421 do leta 1469 na slovenskem ozemlju ni bilo turških vpadov. Razlogov za prenehanje turške dejavnosti je več: * gre za obdobje vzpona [[Celjski grofje|celjske plemiške rodbine]], katere zadnji zakoniti potomec [[Ulrik II. Celjski]] je bil poročen s sestro turškega sultana [[Murat II.|Murata II.]], ki je bila hči srbskega despota [[Jurij Branković|Jurija Brankovića]]. Ta sorodstvena povezava je verjetno deloma vplivala na prenehanje turških roparskih vpadov na Slovenskem; * obrambne akcije ogrskega kralja [[Matija Korvin|Matije Korvina]] na [[Ogrska|Ogrskem]] in obrambne akcije albanskega fevdalca [[Skenderbeg|Gjergja Kastriota Skenderbega]] so precej zaposlovale turške oborožene sile; * turška vojaška moč je bila usmerjena v osvajanje utrjenega mesta [[Bizanc|Bizanca]], ki je bil zadnji ostanek prej obsežnega [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Prenehanje turških vpadov ni pomenilo miru za slovenske dežele. To je bil hkrati čas vojn med [[Celjski grofje|Celjani]] in [[Habsburžani]], po izumrtju celjske plemiške rodbine pa vojn za njihovo dediščino. ==== Drugo obdobje ==== Drugo obdobje turških vpadov je trajalo od leta 1469 do leta 1483. To je čas najsilovitejših vpadov. Namen spahij in akindžij je bil dežele izropati, gospodarsko izčrpati in jih zatem še okupirati. Vpadi so prizadeli [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Vojvodina Štajerska|Štajersko]], [[Vojvodina Koroška|Koroško]], pa tudi [[Goriška (grofija)|Goriško]], čez katero so Turki vpadali v [[Furlanija|Furlanijo]], kjer so vodili vojne z [[Beneška republika|Benetkami]]. ==== Tretje obdobje ==== V letih 1520 do 1655 je bilo tretje obdobje turških vpadov v slovenske dežele. V tem obdobju se je socialna struktura vpadnikov spremenila. Vpade so izvajali številčno majhni oddelki martolozov. Hkrati pa so v tem obdobju na Štajerskem prvič videli tudi glavnino turške vojske, ki se je leta 1532 čez slovensko ozemlje premikala na Dunaj pod poveljstvom sultana [[Sulejman I.|Sulejmana]]. Po [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]], ko so Turki okupirali večino Ogrske, je grozila večja nevarnost tudi slovenskim deželam, v katerih so začeli uresničevati pospešene obrambne ukrepe. === Kmečki upori === [[Slika:Bitka pri Celju 1515.jpg|levo|sličica|Upodobitev bitke pri Celju (1515)]] Fevdalci so zaradi gospodarskih in socialnih sprememb na kmeta vedno bolj pritiskali in vpeljevali nove davščine, povečevali tlako, kar so na Slovenskem še dodatno zaostrovali stroški za obrambo pred Turki, ki so v tistem času redno vpadali in pustošili po deželah. Zgodnji novi vek (16.–18. stoletje) je kmetu zaradi gospodarskega razvoja in napredka prinašal tudi številne ugodnosti, kot je bila priložnost za zaslužek s trgovino. Poleg vse večjega pritiska davščin so tako velikokrat glavno iskro za upor sprožili prav poskusi fevdalcev, da bi kmetom onemogočili ali omejevali trgovanje. Kmetje so se v uporih si zavzemali za nižje oz. stare davke in obveznosti iz fevdalnega sistema, pri čemer se novosti sprememb, ki so jim koristile, niso branili.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kmečki upori in njihova sled skozi zgodovino: V boj za staro pravdo!|url=https://www.rtvslo.si/mmcpodrobno/kmecki-upori-in-njihova-sled-skozi-zgodovino-v-boj-za-staro-pravdo/672700|website=RTVSLO.si/mmcpodrobno|accessdate=2024-12-25|language=sl}}</ref> Kmečkih uporov na prehodu iz srednjega v novi vek je bilo na slovenskem prostoru več kot 100, in čeprav niso bili uspešni pri doseganju konkretnih zahtev, so vplivali na to, da so fevdalce opozorili glede pretiranega višanja davščin in tlake.<ref name=":0" /> === Bitka pri Sisku === [[Slika:Relief of the battle of Sisak - Unknown - Google Cultural Institute.jpg|sličica|Upodobitev bitke pri Sisku (1593)]] [[Bitka pri Sisku]] se je v slovenski zgodovinski spomin vtisnila kot zmaga Slovencev nad Turki, ker so po njej prenehali turški vpadi v slovenske dežele. Bitka je potekala leta 1593, zmagala je krščanska stran, kljub temu da je [[Hasan Paša Predojević|Hasan paša]] zbral vojsko iz vsega bosenskega pašaluka in z njo oblegal trdnjavo [[Sisek]]. Krščanska vojska je oblikovala deblokadne enote, ki so obsegale slovenske, hrvaške, nemške in ogrske vojaške enote. [[Andrej Turjaški]] je vodil arkebuzirje, ki so se še posebej odlikovali z uspešnimi akcijami. Turška vojska je zato prenehala z obleganjem in se spustila v beg. Za bežočo vojsko je ostal celoten vojaški tabor, tako da je bil plen zmagovalcev bogat. Zmago je krščanska stran glasno proslavila. Sprožil se je propagandni stroj, ki ga je obvladovala katoliška cerkev: zahvalne maše, pritrkavanja cerkvenih zvonov, zahvalne molitve in procesije, gradnja kapelic, iz obleke Hasan paše so sešili mašni plašč, da bi prikazali simbolno zmago [[Krščanstvo|krščanstva]] nad [[Islam|islamom]]. Po tej vojni so Habsburžani ustvarili trajno ravnotežje sil proti osmanskemu cesarstvu, za slovenske dežele pa je bilo konec turške nevarnosti. === 19. stoletje === [[Napoleonove vojne]] in ustanovitev [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] je slovensko nacionalno zavest še dodatno spodbudilo. Po porazu Napoleonove armade, v kateri so se borili tudi Slovenci, je območje današnje Slovenije ponovno prešlo pod [[Avstrijsko cesarstvo]]. Drugo polovico [[19. stoletje|19. stoletja]] so zaznamovale številne bitke, v katerih so se slovenski polki izkazali kot zelo dobri in zanesljivi. === Prva svetovna vojna === Prelom v slovenski vojaški zgodovini je predstavljala [[prva svetovna vojna]]. V njej so bili slovenski vojaki v sestavu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] armade. Ta se je takrat borila na treh glavnih bojiščih: [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|vzhodnem]], balkanskem in [[Soška fronta|italijanskem]]. Čeprav je na vseh umrlo veliko vojakov slovenske narodnosti (izstopa predvsem vzhodno bojišče), je za slovenski narod najbolj pomembno italijansko bojišče, ki je dobršen del potekalo tudi čez slovensko ozemlje. Na tem bojišču se je po dolgem času ponovno zgodilo, da se Slovenci nismo borili zgolj za tuje interese, temveč proti novemu okupatorju in za lasten obstanek. Po porazu Avstro-Ogrske armade leta [[1918]] se je na slovenskem ozemlju oblikovala prva slovenska vojska v sodobni zgodovini. Vodil jo je [[general]] [[Rudolf Maister]] in je štela okoli 12.000 vojakov. Njegovi vojski je v povojnem kaosu uspelo obdržati [[Maribor]] z zaledjem in vzhodno [[Koroška (pokrajina)|Koroško]], ne pa tudi Primorske, ki je po vojni postala del Italije. Leta [[1919]] so njeni pripadniki postali sestavni del kraljeve jugoslovanske vojske. === Povojna Jugoslavija in osamosvojitev === Po [[Aprilska vojna|aprilski vojni]] leta [[1941]] je bilo slovensko ozemlje razkosano med tri okupatorje. Kmalu zatem se je v Sloveniji začel odpor in v letih 1941 do [[1945]] so bile ustanovljene prve slovenske partizanske enote, ki pa so po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne]] vojne postale sestavni del [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovanske ljudske armade]] JLA (do leta 1951 samo JA)). Tako je ostalo vse do leta [[1968]], ko so države članice [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] napadle [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]]. Nepričakovan napad je jugoslovanske politike prepričal, da Jugoslavija potrebuje dodatne oborožene sile, in tako je bila ustanovljena [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialna obramba]] (TO). Teritorialna obramba je bila takrat nekakšna pomožna sila jugoslovanske ljudske armada. Organizirana je bila v obliki odredov, ki so delovali v posameznih pokrajinah. V Sloveniji je bil poveljevalni jezik slovenski. prav tako je bila večina vojakov v TO Slovencev, zato so jo lokalni prebivalci dosti raje sprejemali kot enote JLA. Za oboroževanje TO so večinoma skrbele občine, prav to oboroževanje pa je motilo JLA. Zato so po letu [[1974]] začeli vodilne položaje v TO prevzemati častniki JLA. Zaradi demokratičnih sprememb v Sloveniji in teženj po odcepitvi je leta [[1990]] vodstvo Jugoslavije izdalo ukaz o razorožitvi TO, ki pa ni bil izpolnjen v celoti. Po zasedbi republiškega štaba TO (RŠTO) oktobra 1990 in zasegu orožja, je TO pretrgala vse povezave s JLA. Maja [[1991]] so se v TO začeli usposabljati prvi vojaški obvezniki, ki so slovenski državi prisegli [[2. junij]]a 1991. [[25. junij|Petindvajsetega junija]] 1991 je Republika Slovenija razglasila samostojnost, s čimer se je začela t. i. [[Vojna za Slovenijo|desetdnevna vojna]], ki je trajala od [[26. junij]]a do [[7. julij]]a. V vojni se je TO odlično izkazala, tako da je ob podpisu Brionske deklaracije imela pod svojim nadzorom celotno ozemlje Slovenje. Zadnji vojak JLA je Slovenijo zapustil [[26. oktober|26. oktobra]] 1991. Leta [[1994]] se je TO preoblikovala v slovensko vojsko (SV). Velika prelomnica slovenske vojske je bila ustanovitev profesionalne vojske in ukinitev naborniškega sistema leta [[2003]] ter vstop Slovenije v [[NATO]] in [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta [[2004]]. Od svoje ustanovitve pa do danes je SV sodelovala na številnih kriznih žariščih po svetu; [[Albanija]], [[Ciper]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Libanon]], [[Kosovo]], [[Čad]] in [[Afganistan]]. ==Struktura== {{glavni|organizacija Slovenske vojske}} {{glavni|seznam enot Slovenske vojske}} {{glavni|seznam poveljstev Slovenske vojske}} Slovenska vojska je organizirana kot enotna vojska brez delitve na zvrsti, ter deluje na strateški, operativni in taktični ravni. Na strateški ravni deluje Generalštab Slovenske vojske (GŠSV), na operativni ravni delujeta Poveljstvo sil ter Poveljstvo za doktrino razvoj, izobraževanje in usposabljanje (PDRIU), na taktični ravni pa delujejo brigade in bataljoni. Glede na svojo organiziranost vojska opravlja naloge na kopnem, v zraku in na morju. Deli se na naslednje rodove: * pehota * oklepne enote * letalstvo * pomorstvo * artilerija * zračna obramba * inženirstvo * jedrsko-radiološko-kemično-biološka obramba * zveze * Obveščevalno-izvidniške enote Glede na vlogo v delovanju se sile SV delijo na<ref>{{Navedi splet|title=Vrste sil glede na vlogo v bojevanju - Slovenska vojska|url=https://www.slovenskavojska.si/o-vojski/obseg-in-struktura/vrste-sil-glede-na-vlogo-v-bojevanju/|website=www.slovenskavojska.si|accessdate=2026-01-21}}</ref>: * sile za bojevanje ([[20. lahki pehotni bataljon Slovenske vojske|20. LPEHB]], [[74. motorizirani bataljon Slovenske vojske|74. SPEHB]], [[132. gorski bataljon Slovenske vojske|132. gorski bataljon]], [[45. oklepni bataljon Slovenske vojske|45. oklepna četa]], [[enota za specialno delovanje]]) * sile za bojno podporo ([[10. izvidniški bataljon]], [[18. bataljon za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo Slovenske vojske|18. bataljon JRKBO]], [[14. inženirski bataljon Slovenske vojske|14. inženirski bataljon]], [[460. artilerijski bataljon Slovenske vojske|460. artilerijski bataljon]], [[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430. pomorski divizion]], [[9. brigada zračne obrambe Slovenske vojske|9. bataljon zračne obrambe]], [[17. bataljon vojaške policije Slovenske vojske|17. bataljon vojaške policije]], [[76. protioklepna četa Slovenske vojske|76. protioklepna četa,]] [[15. helikopterski bataljon Slovenske vojske|151. helikopterska eskadrilja]], [[152. letalska eskadrilja]], [[5. obveščevalno-izvidniški bataljon Slovenske vojske|5. obveščevalno-izvidniški bataljon]]) * sile za zagotovitev delovanja ([[670. poveljniško-logistični bataljon Slovenske vojske|670. logistični bataljon]], [[107. letalska baza]], [[157. logistični bataljon Slovenske vojske|157. logistični bataljon]], [[Vojaška zdravstvena enota Slovenske vojske|vojaška zdravstvena enota]]) * sile za podporo poveljevanje ([[11. bataljon za zveze Slovenske vojske|11. polk za komunikacije, informatiko in kibernetsko obrambo]], [[16. bataljon za nadzor zračnega prostora Slovenske vojske|16. bataljon za nadzor zračnega prostora]], [[Verifikacijski center Slovenske vojske|verifikacijski center]], [[Vojaški vikariat Slovenske vojske|vojaški vikariat]], [[Orkester Slovenske vojske|orkester SV]], [[Garda Slovenske vojske|Garda,]] ) === Struktura slovenske vojske === ====== [[Generalštab Slovenske vojske]] ====== * Vodstvo * Štab * Kabinet načelnika GŠSV * Oddelek za vojaško policijo * Odsek za pripravljenost * Vojaški letalski organ Enote pri generalštabu * Mirodobna sestava SV v tujini * [[NATO center odličnosti za gorsko bojevanje]] * [[Orkester Slovenske vojske]] * [[Garda Slovenske vojske|Garda]] * Verifikacijski center * [[Vojaški vikariat Slovenske vojske|Vojaški vikariat]] * Enota za zagotovitev delovanja ====== [[Poveljstvo sil Slovenske vojske|Poveljstvo sil Slovenske Vojske]] ====== * [[1. brigada Slovenske vojske|1. brigada]] ** [[10. izvidniški bataljon]] ** [[132. gorski bataljon Slovenske vojske|132. gorski bataljon]] ** [[File:Našitek 18. JRKBO bataljona.png|20px]][[18. bataljon RKBO SV|18. bataljon RKBO]] ** [[45. oklepni bataljon Slovenske vojske|45. tankovska četa]] * [[File:Znak enote 72.BR (pobarvan).jpg|Pobarvana oznaka 72.BR SV|25px]] [[72. brigada Slovenske vojske|72. brigada]] ** [[20. motorizirani bataljon Slovenske vojske|20. lahki pehotni bataljon]] ** [[74. motorizirani bataljon Slovenske vojske|74. srednji pehotni bataljon]] ** [[14. inženirski bataljon Slovenske vojske|14. inženirski bataljon]] ** [[76. protioklepni bataljon Slovenske vojske|76. Proti oklepna četa]] ** [[460. artilerijski bataljon Slovenske vojske|460. artilerijski bataljon]] * [[Logistična brigada Slovenske vojske|Logistična brigada]] ** [[157. logistična baza Slovenske vojske|157. logistični bataljon]] ** [[670. logistični bataljon Slovenske vojske|670. logistični bataljon]] ** [[Vojaška zdravstvena enota Slovenske vojske|Vojaška zdravstvena enota]] * [[File:15 BRVLZO.jpg|25px]][[15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe Slovenske vojske|15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe]] ** [[15. helikopterski bataljon Slovenske vojske|151. helikopterska eskadrilja]] ** [[152. letalska eskadrilja]] ** [[153. letalsko-tehnična eskadrilja|153. letalsko tehnična eskadrilja]] ** ''155. eskadrilja bojnih brezpilotnih zrakoplovov (načrtovana)'' ** [[Letalska šola Slovenske vojske]] ** [[16. bataljon za nadzor zračnega prostora Slovenske vojske|16. center za nadzor in kontrolo zračnega prostora]] ** [[107. letalska baza]] ** [[9. bataljon zračne obrambe Slovenske vojske|9. bataljon zračne obrambe]] * [[File:430th Naval Division (Slovenia).png|40px]][[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430. mornariški divizion]] ** Pomorski operativni center ** Odred za specialno podvodno delovanje ** Odred večnamenskih plovil * [[17. bataljon vojaške policije Slovenske vojske|17. bataljon vojaške policije]] ** Specializirana enota vojaške policije *** Posebna enota za specialno taktiko (PEST) *** Oddelek kriminalistov *** Oddelek proti bombne zaščite * [[Enota za specialno delovanje]] ** Četa za specialno delovanje ** Četa za zagotovitev delovanja ** Vadbeni center za specialno delovanj * [[11. bataljon za zveze Slovenske vojske|11. polk za komunikacije, informatiko in kibernetsko obrambo]] * [[5. obveščevalno-izvidniški bataljon Slovenske vojske|5. obveščevalno izvidniška enota]] * [[Športna enota Slovenske vojske|Športna enota SV]] * [[Poveljstvo prostorskih sil]] ** 2. teritorialni polk ** 3. terirorialni polk ** 4. teritorialni polk ** 5. teritorialni polk ** 6. teritorialni polk ** 7. teritorialni polk ** 8. teritorialni polk ** 75. teritorialni polk * [[Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje Slovenske vojske|Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje]] ** Center za izobraževanje in usposabljanje častnikov *** Šola za častnike *** Poveljniško-štabna šola *** Visoka vojaška šola ** Center za izobraževanje in usposabljanje podčastnikov *** Šola za podčastnike *** Višja vojaška strokovna šola ** Center za usposabljanje ** Center za doktrino in razvoj *** Katedre *** Knjižnično-informacijski založniški center *** Šola za tuje jezike [[Slika:Struktura Slovenske vojske 2025.png|sredina|sličica|900px|Struktura Slovenske vojske junija 2025-decembra 2025<ref>{{Navedi splet|title=Na Vrhniki slovesno preoblikovanje enot SV|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/na-vrhniki-slovesno-preoblikovanje-enot-sv-2741335/|website=www.dnevnik.si|date=2025-06-30|accessdate=2026-01-21|language=sl}}</ref><ref name=":2" />]] {{Location map+|Slovenia|relief=1|float=center|width=560|places = {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[10. izvidniški bataljon|10. IB]]</small>|lat= 46.095556 |long= 14.48 |position=left|mark=Orange pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[Vojaška zdravstvena enota Slovenske vojske|VZE]]</small>|lat= 46.045556 |long= 14.48 |position=left |mark=Purple pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[17. bataljon vojaške policije Slovenske vojske|17. BVP SV]]</small>|lat= 46.045556 |long= 14.53 |position=right |mark=White pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[157. logistični bataljon (Slovenija)|157. LOGB]]</small>|lat= 46.095556 |long= 14.54 |position=top|mark=Purple pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[132. gorski bataljon Slovenske vojske|132. GORB]]</small>|lat= 46.339964 |long= 14.062736 |position=left|mark=Green pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[74. srednji pehotni bataljon Slovenske vojske|74. SPEHB]]</small>|lat= 46.557611 |long= 15.6455 |position=right|mark=Green pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[20. lahki pehotni bataljon Slovenske vojske|20. LPEHB]]</small>|lat= 46.235833 |long= 15.2675 |position=right|mark=Green pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[76. protioklepna četa Slovenske vojske|76. POKČ]]</small>|lat= 46.660128 |long= 16.163117 |position=right|mark=Yellow pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[670. logistični bataljon Slovenske vojske|670. LOGB]]</small>|lat= 46.390289 |long= 15.575108 |position=right|mark=Purple pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[151. helikopterska eskadrilja Slovenske vojske|151. HEESK]], [[152. letalska eskadrilja|152. LEESK]], [[153. letalsko-tehnična eskadrilja (Slovenija)|153. LETEHE]], [[9. bataljon zračne obrambe Slovenske vojske|9. BZO]] </small>|lat= 45.899722 |long= 15.515278 |position=right|mark=Blue 0080ff pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[11. polk za komunikacije, informatiko in kibernetsko obrambo|11. PKIKO]]</small>|lat= 45.962375 |long= 14.293736 |position=left|mark=white pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[16. bataljon za nadzor zračnega prostora Slovenske vojske|16. CNKZP]]</small>|lat= 46.239739 |long= 14.485853 |position=right|mark=Pink pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[45. tankovska četa Slovenske vojske|45. TČ]]</small>|lat= 45.680453 |long= 14.196383 |position=right|mark=Pink ff0080 pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430. MOD]]</small>|lat= 45.579314 |long= 13.737928 |position=right|mark=Blue pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>{{nowrap|[[Enota za specialno delovanje|ESD]]}}</small>|lat= 45.574933 |long= 14.7992 |position=right|mark=Lightgreen pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[460. artilerijski bataljon Slovenske vojske|460. AB]]</small>|lat= 45.775864 |long= 14.213661 |position=left|mark=Yellow pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[18. bataljon za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo Slovenske vojske|18. JRKBO]]</small>|lat= 46.233333 |long= 14.366667 |position=left|mark=Black pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[14. inženirski bataljon Slovenske vojske|14. INŽB]]</small>|lat= 45.8 |long= 15.166667 |position=left|mark=Black pog.svg}} |caption=Lokacije enot Slovenske vojske <br /> [[File:Green pog.svg|8px]] Pehotni bataljoni [[File:Pink ff0080 pog.svg|8px]] Oklepne enote [[File:Yellow pog.svg|8px]] Artilerijske in protioklepne enote [[File:Blue 0080ff pog.svg|8px]] Zračna enote in proti zračna obramba [[File:Blue pog.svg|8px]] Mornarska baza [[File:Lightgreen pog.svg|8px]] Specialne sile [[File:Black pog.svg|8px]] Inženerske enote [[File:Orange pog.svg|8px]] Izvidniška enota <br /> [[File:Pink pog.svg|8px]] Center za nadzor zračnega prostora}}Slovenska vojska je trenutno v procesu prestrukturiranja tako da zgoraj navedena struktura morda ni več točna, saj se trenutno organizacija pogosto spreminja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=V Postojni slovesnost ob ustanovitvi 460. artilerijskega bataljona|url=https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/v-postojni-slovesnost-ob-ustanovitvi-460-artilerijskega-bataljona/|website=www.slovenskavojska.si|date=2025-12-12|accessdate=2026-01-20|language=sl}}</ref> ==Naloge in sestava == ===Naloge=== Glavne naloge slovenske vojske so: *izvajanje obrambe Republike Slovenije (mobilizacija, ofenzivno in defenzivno delovanje, odvračanje agresije, vzpostavljanje suverenosti na ozemlju RS, ...) *pomoč ob naravnih in drugih nesrečah (poplave, potresi, požari...) *prispevanje k mednarodnemu miru in stabilnosti (različne mirovne operacije po svetu) 46.055556 |long= 14.508333 ===Sestava=== Slovenska vojska je sestavljena iz: * Pripadnikov stalne sestave * Pripadnikov rezervne sestave * Prostovoljcev Stalna sestava so poklicni pripadniki Slovenske vojske, rezervna pa državljani, ki sklenejo pogodbo o službi v rezervni sestavi, in vojaški obvezniki, ki so dolžni služiti v rezervni sestavi. Prostovoljci so vojaški obvezniki, ki se sami odločijo za trimesečno vojaško usposabljanje. {| class="wikitable" |- ! SESTAVA SV - podatki za avgust 2024 !! ŠTEVILO !! DELEŽ |- | Stalna sestava || 6194 || 87,02 % |- | Pogodbena rezerva || 994 || 12,98 % |- | Skupaj || 7118 || 100 % |} '''STALNA SESTAVA SV''' Stalna sestava so poklicni pripadniki vojske: vojaki, podčastniki, častniki in vojaški uslužbenci (vojaške osebe) ter civilne osebe. Civilne osebe delajo v vojski, vendar ne opravljajo vojaške službe. {| class="wikitable" |- ! STALNA SESTAVA - podatki za avgust 2024 !! ŠTEVILO !! DELEŽ |- | Častniki || 1009 || 16,29 % |- | Podčastniki || 1779 || 28,67 % |- | Vojaki || 2159 || 34,68 % |- | Vojaški uslužbenci || 814 || 13,24 % |- | Civilne osebe || 430 || 6,94 % |- | Skupaj || 6194 || 100 % |} ==Vojaški vikariat== [[Vojaški vikariat Slovenske vojske]] je osrednja ustanova Slovenske vojske, ki skrbi za izvajanje duhovne oskrbe pripadnikov Slovenske vojske, ne glede na njihovo [[veroizpoved]] in politično prepričanje. ==Oborožitev in oprema== ===Pehotna in podporna oborožitev=== {| class="wikitable" |+ !Model !Slika !Izvor !Vrsta !Kaliber !Podrobnosti |- | colspan="6" |<center>'''Pištole'''</center> |- |[[Beretta 92|Beretta 92FS]] |[[Slika:Beretta 92 FS.gif|170px]] |{{ITA}} |[[polavtomatska pištola]] |[[9×19 Parabellum|9 × 19 mm]] [[9×19 Parabellum|Parabellum]] | |- |[[Rex Zero 1|Arex REX Zero 1S]] |[[Slika:Rex-zero-1-s-fde.jpg|170px]] |{{SLO}} |[[polavtomatska pištola]] |[[9×19 Parabellum|9 × 19 mm]] [[9×19 Parabellum|Parabellum]] | |- |[[SIG Sauer P226]] |[[Slika:SIG Sauer P226 neu.jpg|170px]] |{{SWI}} |[[polavtomatska pištola]] |[[9×19 Parabellum|9 × 19 mm]] [[9×19 Parabellum|Parabellum]] | |- | colspan="6" |<center>'''Brzostrelke'''</center> |- |[[Heckler & Koch MP5]] |[[Slika:HK MP5 noBG.png|170px]] |{{GER}} |[[brzostrelka]] |[[9×19 Parabellum|9 × 19 mm Parabellum]] | |- | colspan="6" |<center>'''Šibrenice'''</center> |- |[[Benelli_M4|Benelli M4]] |[[Slika:Benelli m4 2.jpg|170px]] |{{ITA}} |[[puška]] |12 merilnik | |- | colspan="6" |<center>'''Jurišne puške'''</center> |- |[[FN F2000]] |[[Slika:FN F2000S.JPG|170px]] |{{BEL}} |[[jurišna puška]] |[[5,56×45 NATO|5,56×45 mm NATO]] | |- |[[FN_SCAR|FN SCAR]] | |{{BEL}} |[[jurišna puška]] |[[7,62×51_NATO|7,62 × 51 mm NATO]] | |- |[[Zastava M70]] |[[Slika:Zastava M70 AB2 noBG.png|170px]] |{{YUG}} |[[jurišna puška]] |[[7,62 × 39|7,62 × 39 mm]] | |- | colspan="6" |<center>'''Mitraljezi'''</center> |- |[[FN_Minimi|FN Minimi Para]] |[[Slika:FN Minimi Para Left.jpg|170px]] |{{BEL}} |[[lahki puškomitraljez]] |[[5,56 × 45 NATO|5,56 × 45 NATO]] | |- |[[FN MAG]] |[[Slika:FN MAG white background.jpg|170px]] |{{BEL}} |[[mitraljez za splošne namene]] |[[7,62×51 NATO|7,62 × 51 NATO]] | |- |[[M2 Browning|M2HB]] |[[Slika:M2 Browning, Musée de l'Armée.jpg|170px]] |{{BEL}} |[[težki mitraljez]] |[[12,7×99 NATO]] | |- | colspan="6" |<center>'''Ostrostrelne puške'''</center> |- |[[:en:Steyr_SSG_69|Steyr SSG 69]] |[[Slika:Steyr SSG 69.jpg|170px]] |{{AUT}} |[[Ostrostrelna puška]] [[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[7,62×51 NATO|7,62 × 51 mm NATO]] | |- |[[Sako TRG]] |[[Slika:Sako TRG folding stock + Zeiss 3-12x56 SSG P.JPG|170px]] |{{FIN}} |[[Ostrostrelna puška][[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[7,62×51 NATO|7,62 × 51 mm NATO]] | |- |[[PGM Ultima Ratio]] |[[Slika:Ultima Ratio Commando slovenske vojske.jpg|170px]] |{{FRA}} |[[Ostrostrelna puška]] [[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[7,62×51 NATO|7,62 × 51 mm NATO]] | |- |[[PGM_338|PGM Mini Hecate]] |[[Slika:Mini Hecate-338 Lapua Magnum-01.jpg|170px]] |{{FRA}} |[[Ostrostrelna puška]] [[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[.338 Lapua Magnum]] | |- |[[PGM Hecate II|PGM Hécate II]] |[[Slika:PGM Hecate.jpg|170px]] |{{FRA}} |[[Ostrostrelna puška]] [[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[12,7×99 NATO]] | |- | colspan="6" |<center>'''Metalci granat'''</center> |- |[[Heckler & Koch GMG]] |[[Slika:HK GMW.jpg|170px]] |{{GER}} |[[avtomatski metalec granat]] |[[seznam 40-mm granat|40x53 mm HV]] | |- |[[Milkor MGL]] |[[Slika:40 mm granatrevolver Armscor MGL.jpg|170px]] |{{Flag|Južna Afrika}} |[[metalec granat]] |[[seznam 40-mm granat|40×46 mm LV]] | |- |[[FN_F2000|GL1]] |[[Slika:FN GL1.png|170px]] |{{BEL}} |[[metalec granat]] |[[seznam 40-mm granat|40×46 mm LV]] | |- | colspan="6" |<center>'''Protioklepna oborožitev'''</center> |- |[[Spike_(raketa)|Spike LR]] |[[Slika:SPIKE ATGM.jpg|170px]] |{{ISR}} |[[protitankovska vodena raketa]] |170 mm | |- |[[MATADOR|RGW 90]] |[[Slika:RGW90.jpg|170px]] |{{GER}} |[[netrzajna puška|Netrzajna puška za enkratno uporabo]] |90 mm | |- |[[netrzajna puška Carl_Gustaf_8,4_cm|Carl Gustav M4]] |[[Slika:Carl Gustav M4 Kokonaisturvallisuus 2015.jpg|170px]] |{{SWE}} |[[netrzajna puška]] |84 mm |} ===Artilerija=== {| class="wikitable" |+ !Model !Slika !Izvor !Vrsta !Kaliber !Službovanje !Opombe |- |[[Soltam_M-71|Soltam M71 (M839)]] |[[Slika:Soltam-howitzer-beyt-hatotchan-1.jpg|190px]] |{{ISR}} |[[havbica|vlečna havbica]] |155 mm |18 | |- |[[Soltam_K6|Soltam K6]] |[[Slika:SV minomet 120 mm.jpg|190px]] |{{ISR}} |[[minomet|težki minomet]] |120 mm |50 | |- |[[M-69_(minomet)|M69]] |[[Slika:Минобацач М69 82мм.jpg|190px]] |{{YUG}} |[[minomet]] |82 mm |NEZNANO | |- |[[minomet M57|M57]] |[[Slika:Минобацач М57 60мм.jpg|190px]] |{{YUG}} |[[minomet]] |60 mm |NEZNANO | |} ===Zračna obramba=== {| class="wikitable" |+ !Model !Slika !Izvor !Vrsta !Kaliber !Število kosov !Opombe |- |[[9K38 Igla]] |[[Slika:IGLA-S MANPADS at IDELF-2008.jpg|190px]] |{{URS}} |[[prenosni zračni obrambni sistem]] |72 mm |NEZNANO | |- |[[:en:IRIS-T|IRIS-T SLM]] |[[Slika:MAN 7 t mil gl IRIS-T SL.jpg|190px]] |{{GER}} |[[izstrelek zemlja-zrak]] |127 mm |0/2 |2–3 sistemi po naročilu |} ===Bojna vozila=== {| class="wikitable" |+ !Slika !Vozilo !Izvor !Vrsta !Različica !Službovanje !Opombe |- | colspan="7" |<center>'''Tanki'''</center> |- |[[Slika:M-84-Slovenia.jpg|190px]] |[[M-84]] |{{YUG}}<br />{{CRO}}<br />{{SLO}} |[[glavni bojni tank]] | |57 |[[45. oklepni bataljon Slovenske vojske|45. Tankovska četa]], do 18 aktivnih, ostali v rezervi |- |[[Slika:M-55S SV.jpg|190px]] |[[T-55]] |{{URS}} |[[glavni bojni tank]] |M-55S1 |30 |28 podarjenih [[Ukrajina|Ukrajini]]. Ostala dva sta v [[Vojaški muzej Slovenske vojske|muzeju v Pivki]]. |- | colspan="7" |<center>'''Oklepni transporter'''</center> |- |[[Slika:LKOV valuk IAS2008.jpg|190px]] |[[LKOV Valuk|Pandur I (6×6)]] |{{SLO}} |[[Oklepni transporter]] |[[LKOV Valuk]] |85 |20 podarjenih [[Ukrajina|Ukrajini]]. |- |[[Slika:Slovenia Patria Svarun 8x8.jpg|190px]] |[[Patria AMV]] |{{FIN}} |[[oklepni transporter]] |[[Patria AMV|SKOV Svarun]] |30+106 | |- |[[Slika:Slovenia BOV VP SV.jpg|190px]] |[[BOV (TAM)|BOV]] |{{YUG}} |[[oklepni transporter]] |BOV-3/BOV-M |12 |26 podarjenih [[Ukrajina|Ukrajini]]. |- | colspan="7" |<center>'''Izvidniška vozila'''</center> |- |[[Slika:OTOKAR KOBRA SLOVENSKE VOJSKE.jpg|190px]] |[[Otokar Cobra]] |{{TUR}} |[[oklepni transporter]] |[[Otokar Cobra|LKVO Kobra]] |10 |v različici [[RKBO]] |- | colspan="7" |<center>'''Lahka večnamenska vozila'''</center> |- |[[Slika:Slo.JLTV.jpg|190px]] |Oshkosh JLTV |{{USA}} |Lahko bojno taktično terensko vozilo |Oshkosh JLTV (Perun) |161 |Načrtovana je preoborožitev nekaterih Perunov z daljinsko vodeno oborožitveno postajo [[Mangart 25]], ki pa je še v razvoju.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Ob dnevu Slovenske vojske bodo predstavljene tudi njene nove zmogljivosti in razvojni projekti {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/dogodki/2025-05-24-ob-dnevu-slovenske-vojske-bodo-predstavljene-tudi-njene-nove-zmogljivosti-in-razvojni-projekti/|website=Portal GOV.SI|date=2025-05-24|accessdate=2025-12-21|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Humvee-Slovenia.jpg|190px]] |[[visokomobilno večnamensko kolesno vozilo]] |{{USA}} |Večnamensko kolesno vozilo visoke mobilnosti |Hummwee M-1114<br/>Hummwee M-1511 |42 |20 podarjenih Ukrajini; nadomeščani z Oshkoshi |- | colspan="7" |<center>'''Protiminsko zaščitena vozila'''</center> |- |[[Slika:Mine resistant ambush protected vehicles.jpg|190px]] |Cougar JERRV |{{USA}} |Pehotno mobilnostno vozilo |Cougar HE |7 | |- |colspan=7|<center>'''Logistična vozila'''</center> |- |[[Slika:MANSV.jpg|190px]] |[[taktični tovornjaki RMMV HX|HX 8x8 RMMV Rheinmetall]] |{{GER}} |[[vojaško vozilo|Tovornjaki za prevoz in vodo]] |40 | | |- |[[Slika:Mercedes-Benz Actros 3348 E. T..JPG|190px]] |[[Mercedes-Benz Actros]] |{{GER}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:Slovenska vojska sodeluje pri odpravi posledic zadnjih poplav 02.jpg|190px]] |[[Iveco serija T]] |{{ITA}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:Slovenian Army Truck.jpg|190px]] |MAN 15 TMILGL W A1 |{{GER}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:Unimog used by the French Army.jpg|190px]] |[[Unimog]] |{{GER}} |[[vojaški tovornjak]] |30 | | |- |[[Slika:TAM-150 2.jpg|190px]] |TAM 150 T11 B/BV |{{YUG}} {{SLO}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:TAM 110 VS1.jpg|190px]] |TAM 110 T7 B/BV |{{YUG}} {{SLO}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:SV.toyota.jpg|190px]] |Toyota MMV Survivor Land Cruiser |{{JAP}} |vojaško lahko terensko vozilo |91 | | |- |[[Slika:Red Falcons train drivers for new tactical vehicle 150122-A-ZK259-256.jpg|190px]] |MRZR |{{USA}} |vojaško lahko terensko vozilo |NEZNANO | | |- | colspan="7" |<center>'''Oklepna reševalna vozila'''</center> |- |[[Slika:TZI 55.jpg|190px]] |[[T-55|JVBT-55]] |{{CSK}} |Oklepno reševalno vozilo |7 | | |- |[[Slika:VT-55A 01.JPG|190px]] |[[T-55|VT-55]] |{{CSK}} |Oklepno reševalno vozilo |2 | | |- | colspan="7" |<center>'''Nosilci mostov'''</center> |- |[[Slika:MT-55 Militärtag - Uffenheim - 2015 .jpg|190px]] |[[T-55|MT-55]] |{{CSK}} |Most z oklepnimi vozili |4 | | |} ===Letala in helikopterji=== {| class="wikitable" |+ !Slika !Letal !Izvor !Vrsta !Različica !Službovanje !Opombe |- | colspan="7" |<center>'''Bojna letala'''</center> |- |[[Slika:Csm Pilatus PC-9 2x.jpg|Csm Pilatus PC-9 2x.jpg|190px]] |[[Pilatus PC-9|PILATUS PC-9]] | {{SWI}} {{SLO}} |Lahki napad |[[Pilatus PC-9M »Hudournik«]] |9 | |- | colspan="7" |<center>'''Transportna letala'''</center> |- |[[Slika:Let L410UVP Turbolet 5D4 1119 (43074658164).jpg|190px]] |[[Let L-410 Turbolet|L-410 Turbolet]] |{{CZE}} |[[transportno letalo]] | |1 | |- |[[Slika:2024, C-27J Spartan, Fairford, L2-01, Slovenia - 9227 (53999054938).jpg|190px]] |[[Alenia C-27J Spartan]] |{{ITA}} |[[transportno letalo]] | |2 |19. decembra 2023 je slovenska vojska prevzela svojega prvega Spartana.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenia takes delivery of its first C-27J Spartan transport|url=https://www.flightglobal.com/defence/slovenia-takes-delivery-of-its-first-c-27j-spartan-transport/156293.article|website=Flight Global|accessdate=2025-12-15|language=en|first=Craig|last=Hoyle}}</ref> 19. marca 2023 je vlada naročila še drugo letalo.<ref>{{Navedi splet|title=Podpisana pogodba za drugo letalo spartan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podpisana-pogodba-za-drugo-letalo-spartan/681922|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-15|language=sl|first=Petra Marc, Janko Petrovec, TV|last=Slovenija}}</ref> |- |[[Slika:Dassault Falcon 2000-Slovenia.jpg|190px]] |[[Dassault Falcon 2000|Falcon 2000 EX]] |{{FRA}} |transport častniškega osebja | |1 | |- |[[Slika:PC-6 02 BRZOL SV, september 13, 2009.jpg|190px]] |[[Pilatus PC-6]] |{{SWI}} |[[transportno letalo]] | |2 | |- | colspan="7" |<center>'''Helikopterji'''</center> |- |[[Slika:10 dni pomoči, podpore in sodelovanja 26. polka vojaškega letalstva pri gašenju požarov na Krasu.jpg|190px]] |[[Bell 412]] |{{USA}} |večnamenski helikopter | |8 | |- |[[Slika:AS532 Cougar Slovenian Army, september 01, 2012.jpg|190px]] |[[Eurocopter AS532 Cougar|Eurocopter AS532]] |{{FRA}} |transportni helikopter | |4 | |- |[[Slika:AgustaWestland AW139.jpg|190px]] |[[AgustaWestland AW139]] |{{ITA}} |večnamenski helikopter |[[AgustaWestland AW139|AW139M]] |0/6 |naročenih 6<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija v nakup šestih novih helikopterjev, ki bodo uporabni tudi za gašenje iz zraka|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-v-nakup-sestih-novih-helikopterjev-ki-bodo-uporabni-tudi-za-gasenje-iz-zraka/689757|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-15|language=sl|first=Petra|last=Marc}}</ref> |- | colspan="7" |<center>'''Šolska letala'''</center> |- |[[Slika:Pipistrel Velis Electro 9992.jpg|190px]] |[[:en:Pipistrel_Velis_Electro|Velis Electro]] |{{SLO}} |trenažno letalo | |5 | |- |[[Slika:Zlin Z-43 (cn 22, D-EKGN) 2021-08-07 Andre Gerwing Collection ID 017595.jpg|190px]] |[[Zlín Z 42|Zlín Z 43]] |{{CZE}} |trenažno letalo |Zlín Z 143 |2 | |- |[[Slika:Zlin242L.JPG|190px]] |[[Zlín Z 42|Zlín Z-242]] |{{CZE}} |trenažno letalo | |8 | |- |[[Slika:Bell 206 Slo.jpg|190px]] |[[Bell 206]] |{{USA}} |trenažni helikopter | |4 | |- | colspan="7" |<center>'''Brezpilotna bojna letala'''</center> |- |[[Slika:Italian Army - 41st Regiment "Cordenons" operator launching a Bramor C4EYE drone.jpg|190px]] |[[Bramor C4EYE]] |{{SLO}} |[[izvidništvo]] | |16 | |- | |Galeb |{{SLO}} |[[izvidniško letalo]] | |1 |V operativnem delovanju v [[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430, Mornariškem Divizionu]], na [[Patruljna ladja Triglav|VNL Triglav 11]] |- | colspan="7" |<center>'''Gasilska letala'''</center> |- |[[Slika:Požar na Krasu 2024 - 8.jpg|190px]] |[[Air Tractor AT-802]] |{{USA}} |[[zračno gasilstvo]] |[[Air Tractor AT-802|Air Tractor AT-802 FIRE BOSS]] |4 |Nakup štirih letal 2023<ref>{{Navedi splet|title=Šarec ob podpisu pogodbe: Danes se začenja nova doba boja z naravnimi katastrofami|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sarec-ob-podpisu-pogodbe-danes-se-zacenja-nova-doba-boja-z-naravnimi-katastrofami/665097|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |} ===Ladjevje=== {| class="wikitable" |+ !Slika !Izpodriv (t) !Ladja !Izvor !Vrsta !Službovanje !Opombe |- |[[Slika:Patrol boat Triglav side.jpg|190px]] |375 |[[Patruljna ladja Triglav|VNL Triglav 11]] |{{URS}} / {{RUS}} |[[patruljna ladja]] |1 |Ladja je bila leta 2025 temeljito prenovljena z novimi sistemi in orožjem. Ob koncu njene 30 letne življenske dobe naj bi bila nadomeščena z sodobno VNL. |- |[[Slika:HPL-21 Ankaran.jpg|190px]] |52 |[[HPL-21 Ankaran|HPL Ankaran 21]] |{{ISR}} |[[patruljna ladja]] |1 |Po koncu njene življenske dobe naj bo bila po sedanjih načrtih nadomeščena z sodobno VNL (kot je VNL Triglav 11). |- | |neznano (manj kot HPL Ankaran 21) |[[Čoln Č-91 Slovenske vojske|Č-91]] |{{POL}} |vojaški čoln |1 |Operativen od leta 2024 Namenjen podpori potapljačev in za [[Iskanje in reševanje|SAR]] operacije. |} ===Načrtovana nova oprema=== {| class="wikitable" |+ !Slika !Ime !Država !Vrsta !Število kosov !Opombe |- |[[Slika:Spike-LR launcher.jpg|190px]] |Spike LR2 |{{ISR}} |protitankovska vodena raketa |50 |<ref>{{Navedi splet|title=Slovenia orders Spike LR2 {{!}} Shephard|url=https://www.shephardmedia.com/news/landwarfareintl/slovenia-orders-spike-lr2/|website=www.shephardmedia.com|accessdate=2025-12-15|language=en}}</ref> |- | |Patria AMV |{{FIN}} |oklepni transporter |106 |Vlada republike Slovenije je potrdila nabavo Patrij 8x8 decemra 2025.<ref>[https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-napovedal-nakup-osemkolesnikov-patria-jansa-potezo-oznacil-za-ironijo-zgodovine/714459]</ref> Opremljeni naj bi bile z integrirano daljinsko vodeno oborožitveno postajo [[Mangart 30]], ki pa je še v razvoju. Datum pridobitve oklepnikov še ni znan.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=V Kopru predstavili nove Patrie: "Upam, da bodo slovenski produkti tudi v tujini"|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-kopru-predstavili-nove-patrie-upam-da-bodo-slovenski-produkti-tudi-v-tujini-663288|website=siol.net|accessdate=2025-12-21|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Bundeswehr Heavy Equipment Transport Systems undergo weight testing to assist U.S. Army with transporting equipment - Scania SLT650 70t (2).webp|190px]] |logistično vozilo |{{EU}} |logistično vozilo |neznano | |- |[[Slika:French Caesar self-propelled howitzer in Iraq (cropped).jpg|190px]] |Cezar |{{FRA}} |[[samohodna havbica]] |18 |Vlada RS je Junija 2025 potrdila nabavo 18 samohodnih havbic CEZAR 6x6 v vrednosti 170 milijonov EUR<ref>{{Navedi splet|title=Za 170 milijonov evrov bomo kupili francoske samovozne havbice|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/170-milijonov-evrov-za-francoske-samovozne-havbice-2735672/|website=www.dnevnik.si|date=2025-06-02|accessdate=2025-12-25|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Mistral 3 of the Croatian army.jpg|190px]] |Mistral |{{FRA}} |[[Raketa zemlja-zrak]] kratkega dosega |neznano |<ref>[https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovenija-v-nabavo-havbic-caesar-in-sistemov-zracne-obrambe-mistral.html]</ref> |- |[[File:Virus_sw121.png|190px]] |[[Virus SW 121]] |{{SLO}} |brezpilotno jurišno letalo |~12 |V razvoju. Načrtovana nabave za eno eskadriljo Z letalom bo mogoče upravljati tako iz letala kot s tal, njegov dolet pa naj bi bil 500 km. Imel naj bi 4 nosilce za orožje ki naj bi imeli kapaciteto do približno 150 kg bojnega tovora <ref>{{Navedi splet|title=Oborožen, brez pilota, slovenski {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/oborozen-brez-pilota-slovenski.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-05|language=sl}}</ref> |} == Vojaški objekti == {{glavni|Seznam vojašnic Slovenske vojske}} * [[Vojašnica Cerklje ob Krki]] * [[Vojašnica Franca Rozmana - Staneta]] ([[Četrtna skupnost Moste|Ljubljana–Moste]]) * [[Vojašnica generala Maistra]] ([[Maribor]]) * [[Vojašnica Ivana Cankarja]] ([[Vrhnika]]) * [[Vojašnica Kranj]] * [[Vojašnica Franca Uršiča]] ([[Novo mesto]]) * [[Vojašnica Postojna]] * [[Vojašnica Šentvid]] * [[Kadetnica Maribor]] * [[Vojašnica Franca Rozmana - Staneta]] ([[Celje]]) * [[Vojašnica Bohinjska Bela]] * [[Vojašnica Janka Premrla - Vojka]] ([[Vipava]]) * [[Vojašnica Murska Sobota]] * [[Vojašnica Pivka]] * [[Vojašnica Slovenska Bistrica]] * [[Vojašnica Slovenski pomorščaki]] ([[Ankaran]]) * [[Vojašnica Ajševica]]/[[Center za jezikoslovno usposabljanje Partnerstva za mir]] ([[Ajševica]]) == SV in mednarodni odnosi == [[Slika:Slovenian Soldiers repare to board a U.S. UH-60 Blackhawk.jpg|thumb|right|150px|Slovenski vojaki na mednarodnih vajah v tujini.]] [[Slika:Garde Slovène.jpg|thumb|right|150px|Pripadniki slovenske garde na paradi v [[Pariz]]u.]] Slovenska vojska sodeluje na številnih mirovnih operacijah in mednarodnih vojaških vajah. '''Mirovne operacija:''' {| class="wikitable" |- ! Operacija !! Organizator !! Kraj !! Čas |- | [[Operacija Alba|ALBA]] || OVSE || [[Albanija]] || 1997 |- | AFOR || [[NATO]] || Albanija || 1998 |- | UNTSO || [[Organizacija združenih narodov|OZN]] || [[Sirija]] || 1998-2010 |- | UNIFIL || OZN || [[Libanon]] || 2005-2010 |- | UNMIC || OZN || [[Kosovo]] || 1999-2002 |- | [[KFOR]] || NATO || Kosovo || 2000-2010 |- | UNFYC || OZN || [[Ciper]] || 1997-2001 |- | OHR || OZN || [[BiH]] || 2001-2003 |- | [[SFOR]]-LHO || NATO || BiH || 1997-2004 |- | SFOR-MSU || NATO || BiH || 1999-2004 |- | SFOR-MNB || NATO || BiH || 2002-2004 |- | SFOR-ROLE1 || NATO || BiH || 2000-2004 |- | SFOR-HQ || NATO || BiH || 2001-2004 |- | SFOR-NSE || NATO || BiH || 2003-2004 |- | Joint Enterprise || NATO || BiH || 2005-2010 |- | ALTHEA || [[EUFOR]] || BiH || 2005-2010 |- | [[ISAF]] || NATO || [[Afganistan]] || 2004-2010 |- | CENTCOM || NATO || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 2004-2010 |- | CONCORDIA || [[EU]] || [[Makedonija]] || 2003 |} '''[[Mednarodne vojaške vaje]]:''' {| class="wikitable" |- ! Ime vaje !! Čas |- | Cooperative Nugget (ZDA)|| 1997 |- | Cooperative Key || 2002 |- | Cunning Wassel || 2002 |- | Clever Ferret || 2003 |- | Elite || 2003 |} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == {{Refbegin}} *{{navedi splet||title=Slovenska vojaška zgodovina|url=https://dk.mors.si/Dokument.php?id=785|date=2006|accessdate=25. december 2024|publisher=Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje|last=Bernik|website=dk.mors.si|first=Valerija B.}} == Glej tudi == * [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije]] *[[Generalštab Slovenske vojske]] *[[Poveljstvo sil Slovenske vojske]] * [[oznake Slovenske vojske]] * [[čini Slovenske vojske]] * [[odlikovanja Slovenske vojske]] * [[vojašnice Slovenske vojske]] *Podčastniški zbor [[vojašnice Slovenske vojske|Slovenske vojske]] * [[dnevi Slovenske vojske]] * [[revija]] ''[[Slovenska vojska (revija)|Slovenska vojska]]'' * [[Slovenska osamosvojitvena vojna]] * [[Seznam slovenskih vojaških diplomatov]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Slovenian Armed Forces|Slovenska vojska}} * [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO532.html Zakon o obrambi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110524023438/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO532.html |date=2011-05-24 }} * [http://www.slovenskavojska.si/ Slovenska vojska] * [http://www.vojska.net/military/slovenia/ Slovenska vojska (Oborožitev in organiziranost)] * [http://www.postanivojak.si Postani vojak (pridobivanje kadrov)] {{-}} {{Slovenskavojska}} {{Slovenija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Oborožene sile po državah|Slovenija]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1994]] [[Kategorija:Vojaštvo Slovenije]] [[Kategorija:Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenska vojska|*]] [[Kategorija:Letalske šole]] sygkemnixa8zlzlbltn7w61sccc19hl 6748586 6748419 2026-09-10T08:13:19Z Neka oseba 238731 /* Poveljstvo sil Slovenske Vojske */ 6748586 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}}{{Brez sklicev}}{{Infobox National Military |country=Slovenije | name= Slovenska vojska | image=[[File:Sign of Slovenian Army.svg|180px]] | image2=[[File:Flag of the Slovenian Armed Forces.jpg|180px]] | caption2=Zastava Slovenske vojske<br><hr>Himna Slovenske vojske:{{vunblist |''[[Naprej zastava slave]]''|{{raise|0.35em|}} }}<center>[[File:"Naprej, zastava slave", 1918.oga]]</center> | founded= 1994 (kot Slovenska vojska) | dates= 1991-1994 Territorial Defense of Slovenia | disbanded= | branches= enovejne oborožene sile | headquarters=[[Ljubljana]] | commander-in-chief=[[Nataša Pirc Musar]] | minister=[[Valentin Hajdinjak]] | commander=[[Generalmajor (Slovenska vojska)|Generalmajor]] [[Boštjan Močnik]] | commander_title=[[Načelnik Generalštaba Slovenske vojske]] | age=18 | conscription=ukinjen 2003 | active= 6194(stalna sestava avgust 2024) | ranked= | reserve= 994 (pogodbena rezerva avgust 2024) | deployed= | amount= €1.064 milijarde (2024) | percent_GDP= 1,44 (2024) | domestic_suppliers=[[Valhalla Turrets]]<br />[[Pipistrel]]<br />[[Arex]]<br />[[C-Astral]] | foreign_suppliers={{ISR}}<br />{{ITA}}<br />{{CZE}}<br />{{TUR}}<br />{{GER}}<br />{{SWI}}<br />{{SWE}}<br />{{FIN}}<br />{{USA}}<br />{{AUT}}<br />{{FRA}}<br />{{BEL}}<br />{{EU}} | imports= | exports= | history= [[Teritorialna obramba Republike Slovenije]]<br>[[Slovenska osamosvojitvena vojna]] | ranks= [[Čini Slovenske vojske]] |commander-in-chief_title=[[Predsednik Republike Slovenije]]|minister_title=[[minister za obrambo Republike Slovenije|Minister za obrambo Republike Slovenije]]}} {{Politika Slovenije}} '''Slovenska vojska''' ([[kratica]]: '''SV''') so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje [[vojaštvo|vojaške]] [[obramba (vojaštvo)|obrambe]] [[Slovenija|Republike Slovenije]], ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti SV in odkrito nosijo [[orožje]]. Slovenska vojska je nastala leta 1994 iz takratne Teritorialne obrambe Republike Slovenije (TO). Sprva je vojska temeljila na naborniškemu sistemu, ki pa je bil leta 2003 ukinjen, nadomestila pa ga je profesionalna vojska. Velika prelomnica za Slovensko vojsko je bil vstop Slovenije v [[NATO]]. Danes je Slovenska vojska moderna oborožena sila s 6206 pripadniki stalne in 968 pripadniki rezervne sestave, ki izvaja različne naloge doma in po svetu. [[Vrhovni poveljnik]] Slovenske vojske je [[predsednik Republike Slovenije]], [[načelnik Generalštaba Slovenske vojske]] pa skrbi za njeno operativno delovanje. Trenutni načelnik je [[Generalmajor (Slovenska vojska)|generalmajor]] [[Boštjan Močnik]], trenutni glavni podčastnik pa višji štabni praporščak Robert Rotar. == Zgodovina == === Zgodnji srednji vek === ==== Kneževini Karantanija in Karniola ==== Slovenska vojaška zgodovina sega v 7. stoletje, ko so se [[Avari|Avarom]] podrejeni Slovani na današnjem slovenskem pridružili uporu [[Samo (kralj)|Sama]], po rodu najvrjetneje [[Franki|Franka]], ki je izkoristil priložnost, se dokazal v boju Slovanov proti Avarom in postal kralj srednjeevropske in [[Samova plemenska zveza|prve znane slovanske državne tvorbe]], kateri je vladal do svoje smrti leta 658 in ki je obsegala tudi [[Karantanija|Karantanijo]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Alpskim Slovanom je v tistem času vladal knez [[Valuk]]. Po Samovi smrti je Samova zveza razpadla in Obri so obnovili oblast nad večjim delom slovanske srednje Evrope, ne pa tudi nad alpskimi Slovani, ki so ohranili polno samostojnost vse do leta 740. Karantanija je bila najstarejša politična tvorba zgodnjega srednjega veka v Vzhodnih Alpah, ki je nastala v bojih proti Avarom na vzhodu in [[Germani|Germanom]] ([[Bavarci|Bavarcem]], [[Langobardi|Langobardom]] in [[Franki|Frankom]]) na zahodu. Zaradi avarske grožnje so [[Karantanci]] okoli leta 740 pod knezom [[Borut (karantanski knez)|Borutom]] prosili za pomoč [[Bavarci|Bavarce]]. Ti so se odzvali in skupaj s Karantanci leta 743 premagali Obre, Karantanija pa je v zameno morala sprejeti [[krščanstvo]] in priznati Frankovsko nadoblast, s čimer je izgubila zunanjo samostojnost. [[Borutovci|Karantanska vladarska rodbina]] je morala na Bavarsko poslati talce, ki so tam sprejeli krščansko vero in plačevali tribut. Ko so Bavarci prišli pod oblast Frankov, so Karantanci spadali v vplivno območje [[Frankovsko cesarstvo|Frankovske države]]. Posebnost v zgodovini alpskih Slovanov zgodnjega srednjega veka so predstavljali [[kosezi]]. V kneževini Karantaniji so bili to verjetno oboroženi knezovi spremljevalci. V zameno za vojaško službo jim je knez dajal zemljiško posest. Sodelovali so pri izbiranju in ustoličevanju novih [[Seznam koroških vladarjev#Kneževina Karantanija|knezov]]. Po propadu Karantanije so deloma vstopili med [[plemstvo]], deloma pa so postali navadni kmetje, vendar so do 13. stoletja ohranili številne privilegije, na primer osebno svobodo. Karantanci in Kranjci so se udeleževali bojev proti Frankom. Leta 818 so se pridružili uporu slavonskega kneza [[Ljudevit Posavski|Ljudevita Posavskega]] proti uvajanju novih frankovskih fevdalnih razmerij in zakonov ter proti pokristjanjevanju. Karantanci so se v letih 819 in 820 večkrat uprli frankovski vojski ob Dravi, vendar so bili že leta 820 premagani. Ker so se domači knezi pokazali kot nezanesljivi zavezniki Frankom, so jih ti zamenjali s frankovskimi grofi. Karantanija je postala grofija, podobno pa se je zgodilo tudi s [[Karniola|Karniolo]], prav tako slovansko državo v Alpskem prostoru, ki je Frankovsko nadoblast priznala najkasneje v 8. stoletju. ==== Spodnja Panonija ==== [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]] je v 9. stoletju dobil v fevd slovanski knez [[Pribina]], potem ko so Franki na tem območju uničili avarsko gospostvo. Kot frankovski mejni grof je skrbel za obrambo pred napadi [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Moravci|Moravanov]]. V opustošeno Panonijo je naseljeval koloniste iz Karantanije. Njegov naslednik [[Kocelj]] se je želel osamosvojiti in zato zaupal cerkveno bogoslužje bratoma [[Sveti Ciril in Metod|Cirilu in Metodu]], ki sta ga opravljala v [[Stara cerkvena slovanščina|slovanskem jeziku]]. Spodnja Panonija je postala središče slovanskega cerkvenega in kulturnega delovanja. Konec 9. stoletja so v ta prostor prodrli [[Madžari]]. ==== Velika Karantanija ==== Zaradi madžarskih vpadov se je več mejnih grofij povezalo v tako imenovano Veliko Karantanijo, ki naj bi preprečila madžarski prodor v Evropo. Ogri so se naselili v Panonski nižini in ko so prenehali vpadati v srednjo Evropo, je leta 1002 propadla tudi Velika Karantanija. Konec Velike Karantanije je označeval začetek nastajanja posameznih zgodovinskih dežel. Ker je bil deželni knez od deželnih stanov finančno odvisen, so slednji dosegli, da so se v okviru vojaške službe bojevali le v svoji deželi oziroma jo branili. Za osvajalne pohode je moral deželni knez plačati tuje najemnike. Deželna vojska je postala obrambna, deželno plemstvo je bilo v vojaškem smislu vezano na deželo, imelo je lastno pravo in posebne ugodnosti. === 15. in 16. stoletje === V 15. in 16. stoletju je prišlo v vojskovanju do velikih sprememb. Viteško vojsko je zamenjala vojska vojakov najemnikov, med obema pa so bile bistvene razlike; viteška vojska je bila plemiška vojska. Fevdni sistem je namreč temeljil na vojaški službi, ki jo je plemič obljubil višjemu plemiču, od katerega je v zameno za zvestobo dobil zemljo v fevd (ne v last). Fevdi so sicer v visokem srednjem veku postali dedni, vendar je dolžnost vojaške službe in osebne vdanosti ostala. Za viteško vojsko je veljala viteška etika, tj. poseben kodeks obnašanja. Vitezi so imeli vojsko konjenice in so se bojevali s hladnim orožjem. Zaradi tehničnega razvoja orožja in uveljavitve strelnega orožja na smodnik so viteški oklepi postali prebojni. Tako je bila nova vojska mušketirjev ali landsknechtov oblečena v obleke iz bogatih materialov (npr. žamet, svila …), oborožena je bila s hladnim in z novim strelnim orožjem (npr. mušketa, arkebuza …). Vojaki niso bili več le plemiči, temveč so najemniško službo opravljali tudi nižji družbeni sloji. Zaradi teh sprememb se je spremenila tudi etika bojevanja, ki je postalo nasilno; kadar vojaki za nagrado niso dobili obljubljenega plačila, so temeljito izropali območje, na katerem so bili, in se surovo znašali nad prebivalstvom. Vojsko so v tem obdobju na bojišču razvrščali v pravilne kvadratne, imenovane kareji. Kareji so bili lahko polni vojakov, oboroženih s sulicami in z meči, imenovani tudi jež, votli kareji pa so bili sestavljeni iz suličarjev in strelcev, saj je novo orožje na smodnik zahtevalo drugačno postavitev vojakov. Na Slovenskem so bili najbolj cenjeni domači najemniki (kmečki sinovi, ki so bili določeni, da bodo dedovali kmetijo), ker se po končani vojaški akciji niso znašali nad lokalnim prebivalstvom in niso ropali. Posebnost slovenskega prostora je bila črna vojska, ki so jo Habsburžani ustanovili, da bi zavrnili turško nevarnost. V seznamih so popisali prebivalstvo in kmetom določili vojaško obveznost. Tako je bilo določeno, koliko kmetij mora oborožiti enega kmeta in ga poslati na vojaško službo. To je bilo za kmečko prebivalstvo veliko breme, ko pa je prišlo do kmečkih uporov in so kmetje izkoristili svoje vojaške izkušnje, je postalo nevarno tudi za plemiče. Leta 1578 je bila zato črna vojska prepovedana in kmetje so se morali razorožiti. === Turški vpadi === Turki so v slovenske dežele vpadali v 15. in 16. stoletju, vendar jih niso nikoli osvojili. ==== Prvo obdobje ==== Prvo obdobje [[Turški vpadi|turških vpadov]] je trajalo od leta 1408 do 1421. Ti vpadi so bili sporadični z izključno roparskim namenom, ki je poleg materialnih dobrin vključeval tudi ljudi, ki so jih v [[Osmansko cesarstvo|Turškem cesarstvu]] prodali kot [[Suženjstvo|sužnje]]. Izvajali so jih spahije, konjenice turških fevdalcev, iz [[Bosna|Bosne]] v manjših skupinah. V prvi fazi je bila na Slovenskem prizadeta predvsem [[Bela krajina]]. Šlo je za prvo srečanje krščanskega prebivalstva s turškim oziroma muslimanskim na slovenskih tleh. V obdobju od leta 1421 do leta 1469 na slovenskem ozemlju ni bilo turških vpadov. Razlogov za prenehanje turške dejavnosti je več: * gre za obdobje vzpona [[Celjski grofje|celjske plemiške rodbine]], katere zadnji zakoniti potomec [[Ulrik II. Celjski]] je bil poročen s sestro turškega sultana [[Murat II.|Murata II.]], ki je bila hči srbskega despota [[Jurij Branković|Jurija Brankovića]]. Ta sorodstvena povezava je verjetno deloma vplivala na prenehanje turških roparskih vpadov na Slovenskem; * obrambne akcije ogrskega kralja [[Matija Korvin|Matije Korvina]] na [[Ogrska|Ogrskem]] in obrambne akcije albanskega fevdalca [[Skenderbeg|Gjergja Kastriota Skenderbega]] so precej zaposlovale turške oborožene sile; * turška vojaška moč je bila usmerjena v osvajanje utrjenega mesta [[Bizanc|Bizanca]], ki je bil zadnji ostanek prej obsežnega [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Prenehanje turških vpadov ni pomenilo miru za slovenske dežele. To je bil hkrati čas vojn med [[Celjski grofje|Celjani]] in [[Habsburžani]], po izumrtju celjske plemiške rodbine pa vojn za njihovo dediščino. ==== Drugo obdobje ==== Drugo obdobje turških vpadov je trajalo od leta 1469 do leta 1483. To je čas najsilovitejših vpadov. Namen spahij in akindžij je bil dežele izropati, gospodarsko izčrpati in jih zatem še okupirati. Vpadi so prizadeli [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Vojvodina Štajerska|Štajersko]], [[Vojvodina Koroška|Koroško]], pa tudi [[Goriška (grofija)|Goriško]], čez katero so Turki vpadali v [[Furlanija|Furlanijo]], kjer so vodili vojne z [[Beneška republika|Benetkami]]. ==== Tretje obdobje ==== V letih 1520 do 1655 je bilo tretje obdobje turških vpadov v slovenske dežele. V tem obdobju se je socialna struktura vpadnikov spremenila. Vpade so izvajali številčno majhni oddelki martolozov. Hkrati pa so v tem obdobju na Štajerskem prvič videli tudi glavnino turške vojske, ki se je leta 1532 čez slovensko ozemlje premikala na Dunaj pod poveljstvom sultana [[Sulejman I.|Sulejmana]]. Po [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]], ko so Turki okupirali večino Ogrske, je grozila večja nevarnost tudi slovenskim deželam, v katerih so začeli uresničevati pospešene obrambne ukrepe. === Kmečki upori === [[Slika:Bitka pri Celju 1515.jpg|levo|sličica|Upodobitev bitke pri Celju (1515)]] Fevdalci so zaradi gospodarskih in socialnih sprememb na kmeta vedno bolj pritiskali in vpeljevali nove davščine, povečevali tlako, kar so na Slovenskem še dodatno zaostrovali stroški za obrambo pred Turki, ki so v tistem času redno vpadali in pustošili po deželah. Zgodnji novi vek (16.–18. stoletje) je kmetu zaradi gospodarskega razvoja in napredka prinašal tudi številne ugodnosti, kot je bila priložnost za zaslužek s trgovino. Poleg vse večjega pritiska davščin so tako velikokrat glavno iskro za upor sprožili prav poskusi fevdalcev, da bi kmetom onemogočili ali omejevali trgovanje. Kmetje so se v uporih si zavzemali za nižje oz. stare davke in obveznosti iz fevdalnega sistema, pri čemer se novosti sprememb, ki so jim koristile, niso branili.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kmečki upori in njihova sled skozi zgodovino: V boj za staro pravdo!|url=https://www.rtvslo.si/mmcpodrobno/kmecki-upori-in-njihova-sled-skozi-zgodovino-v-boj-za-staro-pravdo/672700|website=RTVSLO.si/mmcpodrobno|accessdate=2024-12-25|language=sl}}</ref> Kmečkih uporov na prehodu iz srednjega v novi vek je bilo na slovenskem prostoru več kot 100, in čeprav niso bili uspešni pri doseganju konkretnih zahtev, so vplivali na to, da so fevdalce opozorili glede pretiranega višanja davščin in tlake.<ref name=":0" /> === Bitka pri Sisku === [[Slika:Relief of the battle of Sisak - Unknown - Google Cultural Institute.jpg|sličica|Upodobitev bitke pri Sisku (1593)]] [[Bitka pri Sisku]] se je v slovenski zgodovinski spomin vtisnila kot zmaga Slovencev nad Turki, ker so po njej prenehali turški vpadi v slovenske dežele. Bitka je potekala leta 1593, zmagala je krščanska stran, kljub temu da je [[Hasan Paša Predojević|Hasan paša]] zbral vojsko iz vsega bosenskega pašaluka in z njo oblegal trdnjavo [[Sisek]]. Krščanska vojska je oblikovala deblokadne enote, ki so obsegale slovenske, hrvaške, nemške in ogrske vojaške enote. [[Andrej Turjaški]] je vodil arkebuzirje, ki so se še posebej odlikovali z uspešnimi akcijami. Turška vojska je zato prenehala z obleganjem in se spustila v beg. Za bežočo vojsko je ostal celoten vojaški tabor, tako da je bil plen zmagovalcev bogat. Zmago je krščanska stran glasno proslavila. Sprožil se je propagandni stroj, ki ga je obvladovala katoliška cerkev: zahvalne maše, pritrkavanja cerkvenih zvonov, zahvalne molitve in procesije, gradnja kapelic, iz obleke Hasan paše so sešili mašni plašč, da bi prikazali simbolno zmago [[Krščanstvo|krščanstva]] nad [[Islam|islamom]]. Po tej vojni so Habsburžani ustvarili trajno ravnotežje sil proti osmanskemu cesarstvu, za slovenske dežele pa je bilo konec turške nevarnosti. === 19. stoletje === [[Napoleonove vojne]] in ustanovitev [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] je slovensko nacionalno zavest še dodatno spodbudilo. Po porazu Napoleonove armade, v kateri so se borili tudi Slovenci, je območje današnje Slovenije ponovno prešlo pod [[Avstrijsko cesarstvo]]. Drugo polovico [[19. stoletje|19. stoletja]] so zaznamovale številne bitke, v katerih so se slovenski polki izkazali kot zelo dobri in zanesljivi. === Prva svetovna vojna === Prelom v slovenski vojaški zgodovini je predstavljala [[prva svetovna vojna]]. V njej so bili slovenski vojaki v sestavu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] armade. Ta se je takrat borila na treh glavnih bojiščih: [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|vzhodnem]], balkanskem in [[Soška fronta|italijanskem]]. Čeprav je na vseh umrlo veliko vojakov slovenske narodnosti (izstopa predvsem vzhodno bojišče), je za slovenski narod najbolj pomembno italijansko bojišče, ki je dobršen del potekalo tudi čez slovensko ozemlje. Na tem bojišču se je po dolgem času ponovno zgodilo, da se Slovenci nismo borili zgolj za tuje interese, temveč proti novemu okupatorju in za lasten obstanek. Po porazu Avstro-Ogrske armade leta [[1918]] se je na slovenskem ozemlju oblikovala prva slovenska vojska v sodobni zgodovini. Vodil jo je [[general]] [[Rudolf Maister]] in je štela okoli 12.000 vojakov. Njegovi vojski je v povojnem kaosu uspelo obdržati [[Maribor]] z zaledjem in vzhodno [[Koroška (pokrajina)|Koroško]], ne pa tudi Primorske, ki je po vojni postala del Italije. Leta [[1919]] so njeni pripadniki postali sestavni del kraljeve jugoslovanske vojske. === Povojna Jugoslavija in osamosvojitev === Po [[Aprilska vojna|aprilski vojni]] leta [[1941]] je bilo slovensko ozemlje razkosano med tri okupatorje. Kmalu zatem se je v Sloveniji začel odpor in v letih 1941 do [[1945]] so bile ustanovljene prve slovenske partizanske enote, ki pa so po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne]] vojne postale sestavni del [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovanske ljudske armade]] JLA (do leta 1951 samo JA)). Tako je ostalo vse do leta [[1968]], ko so države članice [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] napadle [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]]. Nepričakovan napad je jugoslovanske politike prepričal, da Jugoslavija potrebuje dodatne oborožene sile, in tako je bila ustanovljena [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialna obramba]] (TO). Teritorialna obramba je bila takrat nekakšna pomožna sila jugoslovanske ljudske armada. Organizirana je bila v obliki odredov, ki so delovali v posameznih pokrajinah. V Sloveniji je bil poveljevalni jezik slovenski. prav tako je bila večina vojakov v TO Slovencev, zato so jo lokalni prebivalci dosti raje sprejemali kot enote JLA. Za oboroževanje TO so večinoma skrbele občine, prav to oboroževanje pa je motilo JLA. Zato so po letu [[1974]] začeli vodilne položaje v TO prevzemati častniki JLA. Zaradi demokratičnih sprememb v Sloveniji in teženj po odcepitvi je leta [[1990]] vodstvo Jugoslavije izdalo ukaz o razorožitvi TO, ki pa ni bil izpolnjen v celoti. Po zasedbi republiškega štaba TO (RŠTO) oktobra 1990 in zasegu orožja, je TO pretrgala vse povezave s JLA. Maja [[1991]] so se v TO začeli usposabljati prvi vojaški obvezniki, ki so slovenski državi prisegli [[2. junij]]a 1991. [[25. junij|Petindvajsetega junija]] 1991 je Republika Slovenija razglasila samostojnost, s čimer se je začela t. i. [[Vojna za Slovenijo|desetdnevna vojna]], ki je trajala od [[26. junij]]a do [[7. julij]]a. V vojni se je TO odlično izkazala, tako da je ob podpisu Brionske deklaracije imela pod svojim nadzorom celotno ozemlje Slovenje. Zadnji vojak JLA je Slovenijo zapustil [[26. oktober|26. oktobra]] 1991. Leta [[1994]] se je TO preoblikovala v slovensko vojsko (SV). Velika prelomnica slovenske vojske je bila ustanovitev profesionalne vojske in ukinitev naborniškega sistema leta [[2003]] ter vstop Slovenije v [[NATO]] in [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta [[2004]]. Od svoje ustanovitve pa do danes je SV sodelovala na številnih kriznih žariščih po svetu; [[Albanija]], [[Ciper]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Libanon]], [[Kosovo]], [[Čad]] in [[Afganistan]]. ==Struktura== {{glavni|organizacija Slovenske vojske}} {{glavni|seznam enot Slovenske vojske}} {{glavni|seznam poveljstev Slovenske vojske}} Slovenska vojska je organizirana kot enotna vojska brez delitve na zvrsti, ter deluje na strateški, operativni in taktični ravni. Na strateški ravni deluje Generalštab Slovenske vojske (GŠSV), na operativni ravni delujeta Poveljstvo sil ter Poveljstvo za doktrino razvoj, izobraževanje in usposabljanje (PDRIU), na taktični ravni pa delujejo brigade in bataljoni. Glede na svojo organiziranost vojska opravlja naloge na kopnem, v zraku in na morju. Deli se na naslednje rodove: * pehota * oklepne enote * letalstvo * pomorstvo * artilerija * zračna obramba * inženirstvo * jedrsko-radiološko-kemično-biološka obramba * zveze * Obveščevalno-izvidniške enote Glede na vlogo v delovanju se sile SV delijo na<ref>{{Navedi splet|title=Vrste sil glede na vlogo v bojevanju - Slovenska vojska|url=https://www.slovenskavojska.si/o-vojski/obseg-in-struktura/vrste-sil-glede-na-vlogo-v-bojevanju/|website=www.slovenskavojska.si|accessdate=2026-01-21}}</ref>: * sile za bojevanje ([[20. lahki pehotni bataljon Slovenske vojske|20. LPEHB]], [[74. motorizirani bataljon Slovenske vojske|74. SPEHB]], [[132. gorski bataljon Slovenske vojske|132. gorski bataljon]], [[45. oklepni bataljon Slovenske vojske|45. oklepna četa]], [[enota za specialno delovanje]]) * sile za bojno podporo ([[10. izvidniški bataljon]], [[18. bataljon za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo Slovenske vojske|18. bataljon JRKBO]], [[14. inženirski bataljon Slovenske vojske|14. inženirski bataljon]], [[460. artilerijski bataljon Slovenske vojske|460. artilerijski bataljon]], [[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430. pomorski divizion]], [[9. brigada zračne obrambe Slovenske vojske|9. bataljon zračne obrambe]], [[17. bataljon vojaške policije Slovenske vojske|17. bataljon vojaške policije]], [[76. protioklepna četa Slovenske vojske|76. protioklepna četa,]] [[15. helikopterski bataljon Slovenske vojske|151. helikopterska eskadrilja]], [[152. letalska eskadrilja]], [[5. obveščevalno-izvidniški bataljon Slovenske vojske|5. obveščevalno-izvidniški bataljon]]) * sile za zagotovitev delovanja ([[670. poveljniško-logistični bataljon Slovenske vojske|670. logistični bataljon]], [[107. letalska baza]], [[157. logistični bataljon Slovenske vojske|157. logistični bataljon]], [[Vojaška zdravstvena enota Slovenske vojske|vojaška zdravstvena enota]]) * sile za podporo poveljevanje ([[11. bataljon za zveze Slovenske vojske|11. polk za komunikacije, informatiko in kibernetsko obrambo]], [[16. bataljon za nadzor zračnega prostora Slovenske vojske|16. bataljon za nadzor zračnega prostora]], [[Verifikacijski center Slovenske vojske|verifikacijski center]], [[Vojaški vikariat Slovenske vojske|vojaški vikariat]], [[Orkester Slovenske vojske|orkester SV]], [[Garda Slovenske vojske|Garda,]] ) === Struktura slovenske vojske === ====== [[Generalštab Slovenske vojske]] ====== * Vodstvo * Štab * Kabinet načelnika GŠSV * Oddelek za vojaško policijo * Odsek za pripravljenost * Vojaški letalski organ Enote pri generalštabu * Mirodobna sestava SV v tujini * [[NATO center odličnosti za gorsko bojevanje]] * [[Orkester Slovenske vojske]] * [[Garda Slovenske vojske|Garda]] * Verifikacijski center * [[Vojaški vikariat Slovenske vojske|Vojaški vikariat]] * Enota za zagotovitev delovanja ====== [[Poveljstvo sil Slovenske vojske|Poveljstvo sil Slovenske Vojske]] ====== * [[1. brigada Slovenske vojske|1. brigada]] ** [[10. izvidniški bataljon]] ** [[132. gorski bataljon Slovenske vojske|132. gorski bataljon]] ** [[File:Našitek 18. JRKBO bataljona.png|20px]][[18. bataljon RKBO SV|18. bataljon RKBO]] ** [[45. oklepni bataljon Slovenske vojske|45. tankovska četa]] * [[File:Znak enote 72.BR (pobarvan).jpg|Pobarvana oznaka 72.BR SV|30px]] [[72. brigada Slovenske vojske|72. brigada]] ** [[20. motorizirani bataljon Slovenske vojske|20. lahki pehotni bataljon]] ** [[74. motorizirani bataljon Slovenske vojske|74. srednji pehotni bataljon]] ** [[14. inženirski bataljon Slovenske vojske|14. inženirski bataljon]] ** [[76. protioklepni bataljon Slovenske vojske|76. Proti oklepna četa]] ** [[460. artilerijski bataljon Slovenske vojske|460. artilerijski bataljon]] * [[Logistična brigada Slovenske vojske|Logistična brigada]] ** [[157. logistična baza Slovenske vojske|157. logistični bataljon]] ** [[670. logistični bataljon Slovenske vojske|670. logistični bataljon]] ** [[Vojaška zdravstvena enota Slovenske vojske|Vojaška zdravstvena enota]] * [[File:15 BRVLZO.jpg|30px]][[15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe Slovenske vojske|15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe]] **[[File:Našitek 107. letalske baze SV 2026.png|20px]][[107. letalska baza]] ** [[15. helikopterski bataljon Slovenske vojske|151. helikopterska eskadrilja]] ** [[152. letalska eskadrilja]] ** [[153. letalsko-tehnična eskadrilja|153. letalsko tehnična eskadrilja]] ** ''155. eskadrilja bojnih brezpilotnih zrakoplovov (načrtovana)'' ** [[Letalska šola Slovenske vojske]] ** [[16. bataljon za nadzor zračnega prostora Slovenske vojske|16. center za nadzor in kontrolo zračnega prostora]] ** [[9. bataljon zračne obrambe Slovenske vojske|9. bataljon zračne obrambe]] * [[File:430th Naval Division (Slovenia).png|50px]][[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430. mornariški divizion]] ** Pomorski operativni center ** Odred za specialno podvodno delovanje ** Odred večnamenskih plovil * [[17. bataljon vojaške policije Slovenske vojske|17. bataljon vojaške policije]] ** Specializirana enota vojaške policije *** Posebna enota za specialno taktiko (PEST) *** Oddelek kriminalistov *** Oddelek proti bombne zaščite * [[Slika:ESD.png|30px]] [[Enota za specialno delovanje]] ** Četa za specialno delovanje ** Četa za zagotovitev delovanja ** Vadbeni center za specialno delovanj * [[11. bataljon za zveze Slovenske vojske|11. polk za komunikacije, informatiko in kibernetsko obrambo]] * [[5. obveščevalno-izvidniški bataljon Slovenske vojske|5. obveščevalno izvidniška enota]] * [[Športna enota Slovenske vojske|Športna enota SV]] * [[Poveljstvo prostorskih sil]] ** 2. teritorialni polk ** 3. terirorialni polk ** 4. teritorialni polk ** 5. teritorialni polk ** 6. teritorialni polk ** 7. teritorialni polk ** 8. teritorialni polk ** 75. teritorialni polk * [[Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje Slovenske vojske|Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje]] ** Center za izobraževanje in usposabljanje častnikov *** Šola za častnike *** Poveljniško-štabna šola *** Visoka vojaška šola ** Center za izobraževanje in usposabljanje podčastnikov *** Šola za podčastnike *** Višja vojaška strokovna šola ** Center za usposabljanje ** Center za doktrino in razvoj *** Katedre *** Knjižnično-informacijski založniški center *** Šola za tuje jezike [[Slika:Struktura Slovenske vojske 2025.png|sredina|sličica|900px|Struktura Slovenske vojske junija 2025-decembra 2025<ref>{{Navedi splet|title=Na Vrhniki slovesno preoblikovanje enot SV|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/na-vrhniki-slovesno-preoblikovanje-enot-sv-2741335/|website=www.dnevnik.si|date=2025-06-30|accessdate=2026-01-21|language=sl}}</ref><ref name=":2" />]] {{Location map+|Slovenia|relief=1|float=center|width=560|places = {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[10. izvidniški bataljon|10. IB]]</small>|lat= 46.095556 |long= 14.48 |position=left|mark=Orange pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[Vojaška zdravstvena enota Slovenske vojske|VZE]]</small>|lat= 46.045556 |long= 14.48 |position=left |mark=Purple pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[17. bataljon vojaške policije Slovenske vojske|17. BVP SV]]</small>|lat= 46.045556 |long= 14.53 |position=right |mark=White pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[157. logistični bataljon (Slovenija)|157. LOGB]]</small>|lat= 46.095556 |long= 14.54 |position=top|mark=Purple pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[132. gorski bataljon Slovenske vojske|132. GORB]]</small>|lat= 46.339964 |long= 14.062736 |position=left|mark=Green pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[74. srednji pehotni bataljon Slovenske vojske|74. SPEHB]]</small>|lat= 46.557611 |long= 15.6455 |position=right|mark=Green pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[20. lahki pehotni bataljon Slovenske vojske|20. LPEHB]]</small>|lat= 46.235833 |long= 15.2675 |position=right|mark=Green pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[76. protioklepna četa Slovenske vojske|76. POKČ]]</small>|lat= 46.660128 |long= 16.163117 |position=right|mark=Yellow pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[670. logistični bataljon Slovenske vojske|670. LOGB]]</small>|lat= 46.390289 |long= 15.575108 |position=right|mark=Purple pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[151. helikopterska eskadrilja Slovenske vojske|151. HEESK]], [[152. letalska eskadrilja|152. LEESK]], [[153. letalsko-tehnična eskadrilja (Slovenija)|153. LETEHE]], [[9. bataljon zračne obrambe Slovenske vojske|9. BZO]] </small>|lat= 45.899722 |long= 15.515278 |position=right|mark=Blue 0080ff pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[11. polk za komunikacije, informatiko in kibernetsko obrambo|11. PKIKO]]</small>|lat= 45.962375 |long= 14.293736 |position=left|mark=white pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[16. bataljon za nadzor zračnega prostora Slovenske vojske|16. CNKZP]]</small>|lat= 46.239739 |long= 14.485853 |position=right|mark=Pink pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[45. tankovska četa Slovenske vojske|45. TČ]]</small>|lat= 45.680453 |long= 14.196383 |position=right|mark=Pink ff0080 pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430. MOD]]</small>|lat= 45.579314 |long= 13.737928 |position=right|mark=Blue pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>{{nowrap|[[Enota za specialno delovanje|ESD]]}}</small>|lat= 45.574933 |long= 14.7992 |position=right|mark=Lightgreen pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[460. artilerijski bataljon Slovenske vojske|460. AB]]</small>|lat= 45.775864 |long= 14.213661 |position=left|mark=Yellow pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[18. bataljon za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo Slovenske vojske|18. JRKBO]]</small>|lat= 46.233333 |long= 14.366667 |position=left|mark=Black pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[14. inženirski bataljon Slovenske vojske|14. INŽB]]</small>|lat= 45.8 |long= 15.166667 |position=left|mark=Black pog.svg}} |caption=Lokacije enot Slovenske vojske <br /> [[File:Green pog.svg|8px]] Pehotni bataljoni [[File:Pink ff0080 pog.svg|8px]] Oklepne enote [[File:Yellow pog.svg|8px]] Artilerijske in protioklepne enote [[File:Blue 0080ff pog.svg|8px]] Zračna enote in proti zračna obramba [[File:Blue pog.svg|8px]] Mornarska baza [[File:Lightgreen pog.svg|8px]] Specialne sile [[File:Black pog.svg|8px]] Inženerske enote [[File:Orange pog.svg|8px]] Izvidniška enota <br /> [[File:Pink pog.svg|8px]] Center za nadzor zračnega prostora}}Slovenska vojska je trenutno v procesu prestrukturiranja tako da zgoraj navedena struktura morda ni več točna, saj se trenutno organizacija pogosto spreminja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=V Postojni slovesnost ob ustanovitvi 460. artilerijskega bataljona|url=https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/v-postojni-slovesnost-ob-ustanovitvi-460-artilerijskega-bataljona/|website=www.slovenskavojska.si|date=2025-12-12|accessdate=2026-01-20|language=sl}}</ref> ==Naloge in sestava == ===Naloge=== Glavne naloge slovenske vojske so: *izvajanje obrambe Republike Slovenije (mobilizacija, ofenzivno in defenzivno delovanje, odvračanje agresije, vzpostavljanje suverenosti na ozemlju RS, ...) *pomoč ob naravnih in drugih nesrečah (poplave, potresi, požari...) *prispevanje k mednarodnemu miru in stabilnosti (različne mirovne operacije po svetu) 46.055556 |long= 14.508333 ===Sestava=== Slovenska vojska je sestavljena iz: * Pripadnikov stalne sestave * Pripadnikov rezervne sestave * Prostovoljcev Stalna sestava so poklicni pripadniki Slovenske vojske, rezervna pa državljani, ki sklenejo pogodbo o službi v rezervni sestavi, in vojaški obvezniki, ki so dolžni služiti v rezervni sestavi. Prostovoljci so vojaški obvezniki, ki se sami odločijo za trimesečno vojaško usposabljanje. {| class="wikitable" |- ! SESTAVA SV - podatki za avgust 2024 !! ŠTEVILO !! DELEŽ |- | Stalna sestava || 6194 || 87,02 % |- | Pogodbena rezerva || 994 || 12,98 % |- | Skupaj || 7118 || 100 % |} '''STALNA SESTAVA SV''' Stalna sestava so poklicni pripadniki vojske: vojaki, podčastniki, častniki in vojaški uslužbenci (vojaške osebe) ter civilne osebe. Civilne osebe delajo v vojski, vendar ne opravljajo vojaške službe. {| class="wikitable" |- ! STALNA SESTAVA - podatki za avgust 2024 !! ŠTEVILO !! DELEŽ |- | Častniki || 1009 || 16,29 % |- | Podčastniki || 1779 || 28,67 % |- | Vojaki || 2159 || 34,68 % |- | Vojaški uslužbenci || 814 || 13,24 % |- | Civilne osebe || 430 || 6,94 % |- | Skupaj || 6194 || 100 % |} ==Vojaški vikariat== [[Vojaški vikariat Slovenske vojske]] je osrednja ustanova Slovenske vojske, ki skrbi za izvajanje duhovne oskrbe pripadnikov Slovenske vojske, ne glede na njihovo [[veroizpoved]] in politično prepričanje. ==Oborožitev in oprema== ===Pehotna in podporna oborožitev=== {| class="wikitable" |+ !Model !Slika !Izvor !Vrsta !Kaliber !Podrobnosti |- | colspan="6" |<center>'''Pištole'''</center> |- |[[Beretta 92|Beretta 92FS]] |[[Slika:Beretta 92 FS.gif|170px]] |{{ITA}} |[[polavtomatska pištola]] |[[9×19 Parabellum|9 × 19 mm]] [[9×19 Parabellum|Parabellum]] | |- |[[Rex Zero 1|Arex REX Zero 1S]] |[[Slika:Rex-zero-1-s-fde.jpg|170px]] |{{SLO}} |[[polavtomatska pištola]] |[[9×19 Parabellum|9 × 19 mm]] [[9×19 Parabellum|Parabellum]] | |- |[[SIG Sauer P226]] |[[Slika:SIG Sauer P226 neu.jpg|170px]] |{{SWI}} |[[polavtomatska pištola]] |[[9×19 Parabellum|9 × 19 mm]] [[9×19 Parabellum|Parabellum]] | |- | colspan="6" |<center>'''Brzostrelke'''</center> |- |[[Heckler & Koch MP5]] |[[Slika:HK MP5 noBG.png|170px]] |{{GER}} |[[brzostrelka]] |[[9×19 Parabellum|9 × 19 mm Parabellum]] | |- | colspan="6" |<center>'''Šibrenice'''</center> |- |[[Benelli_M4|Benelli M4]] |[[Slika:Benelli m4 2.jpg|170px]] |{{ITA}} |[[puška]] |12 merilnik | |- | colspan="6" |<center>'''Jurišne puške'''</center> |- |[[FN F2000]] |[[Slika:FN F2000S.JPG|170px]] |{{BEL}} |[[jurišna puška]] |[[5,56×45 NATO|5,56×45 mm NATO]] | |- |[[FN_SCAR|FN SCAR]] | |{{BEL}} |[[jurišna puška]] |[[7,62×51_NATO|7,62 × 51 mm NATO]] | |- |[[Zastava M70]] |[[Slika:Zastava M70 AB2 noBG.png|170px]] |{{YUG}} |[[jurišna puška]] |[[7,62 × 39|7,62 × 39 mm]] | |- | colspan="6" |<center>'''Mitraljezi'''</center> |- |[[FN_Minimi|FN Minimi Para]] |[[Slika:FN Minimi Para Left.jpg|170px]] |{{BEL}} |[[lahki puškomitraljez]] |[[5,56 × 45 NATO|5,56 × 45 NATO]] | |- |[[FN MAG]] |[[Slika:FN MAG white background.jpg|170px]] |{{BEL}} |[[mitraljez za splošne namene]] |[[7,62×51 NATO|7,62 × 51 NATO]] | |- |[[M2 Browning|M2HB]] |[[Slika:M2 Browning, Musée de l'Armée.jpg|170px]] |{{BEL}} |[[težki mitraljez]] |[[12,7×99 NATO]] | |- | colspan="6" |<center>'''Ostrostrelne puške'''</center> |- |[[:en:Steyr_SSG_69|Steyr SSG 69]] |[[Slika:Steyr SSG 69.jpg|170px]] |{{AUT}} |[[Ostrostrelna puška]] [[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[7,62×51 NATO|7,62 × 51 mm NATO]] | |- |[[Sako TRG]] |[[Slika:Sako TRG folding stock + Zeiss 3-12x56 SSG P.JPG|170px]] |{{FIN}} |[[Ostrostrelna puška][[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[7,62×51 NATO|7,62 × 51 mm NATO]] | |- |[[PGM Ultima Ratio]] |[[Slika:Ultima Ratio Commando slovenske vojske.jpg|170px]] |{{FRA}} |[[Ostrostrelna puška]] [[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[7,62×51 NATO|7,62 × 51 mm NATO]] | |- |[[PGM_338|PGM Mini Hecate]] |[[Slika:Mini Hecate-338 Lapua Magnum-01.jpg|170px]] |{{FRA}} |[[Ostrostrelna puška]] [[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[.338 Lapua Magnum]] | |- |[[PGM Hecate II|PGM Hécate II]] |[[Slika:PGM Hecate.jpg|170px]] |{{FRA}} |[[Ostrostrelna puška]] [[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[12,7×99 NATO]] | |- | colspan="6" |<center>'''Metalci granat'''</center> |- |[[Heckler & Koch GMG]] |[[Slika:HK GMW.jpg|170px]] |{{GER}} |[[avtomatski metalec granat]] |[[seznam 40-mm granat|40x53 mm HV]] | |- |[[Milkor MGL]] |[[Slika:40 mm granatrevolver Armscor MGL.jpg|170px]] |{{Flag|Južna Afrika}} |[[metalec granat]] |[[seznam 40-mm granat|40×46 mm LV]] | |- |[[FN_F2000|GL1]] |[[Slika:FN GL1.png|170px]] |{{BEL}} |[[metalec granat]] |[[seznam 40-mm granat|40×46 mm LV]] | |- | colspan="6" |<center>'''Protioklepna oborožitev'''</center> |- |[[Spike_(raketa)|Spike LR]] |[[Slika:SPIKE ATGM.jpg|170px]] |{{ISR}} |[[protitankovska vodena raketa]] |170 mm | |- |[[MATADOR|RGW 90]] |[[Slika:RGW90.jpg|170px]] |{{GER}} |[[netrzajna puška|Netrzajna puška za enkratno uporabo]] |90 mm | |- |[[netrzajna puška Carl_Gustaf_8,4_cm|Carl Gustav M4]] |[[Slika:Carl Gustav M4 Kokonaisturvallisuus 2015.jpg|170px]] |{{SWE}} |[[netrzajna puška]] |84 mm |} ===Artilerija=== {| class="wikitable" |+ !Model !Slika !Izvor !Vrsta !Kaliber !Službovanje !Opombe |- |[[Soltam_M-71|Soltam M71 (M839)]] |[[Slika:Soltam-howitzer-beyt-hatotchan-1.jpg|190px]] |{{ISR}} |[[havbica|vlečna havbica]] |155 mm |18 | |- |[[Soltam_K6|Soltam K6]] |[[Slika:SV minomet 120 mm.jpg|190px]] |{{ISR}} |[[minomet|težki minomet]] |120 mm |50 | |- |[[M-69_(minomet)|M69]] |[[Slika:Минобацач М69 82мм.jpg|190px]] |{{YUG}} |[[minomet]] |82 mm |NEZNANO | |- |[[minomet M57|M57]] |[[Slika:Минобацач М57 60мм.jpg|190px]] |{{YUG}} |[[minomet]] |60 mm |NEZNANO | |} ===Zračna obramba=== {| class="wikitable" |+ !Model !Slika !Izvor !Vrsta !Kaliber !Število kosov !Opombe |- |[[9K38 Igla]] |[[Slika:IGLA-S MANPADS at IDELF-2008.jpg|190px]] |{{URS}} |[[prenosni zračni obrambni sistem]] |72 mm |NEZNANO | |- |[[:en:IRIS-T|IRIS-T SLM]] |[[Slika:MAN 7 t mil gl IRIS-T SL.jpg|190px]] |{{GER}} |[[izstrelek zemlja-zrak]] |127 mm |0/2 |2–3 sistemi po naročilu |} ===Bojna vozila=== {| class="wikitable" |+ !Slika !Vozilo !Izvor !Vrsta !Različica !Službovanje !Opombe |- | colspan="7" |<center>'''Tanki'''</center> |- |[[Slika:M-84-Slovenia.jpg|190px]] |[[M-84]] |{{YUG}}<br />{{CRO}}<br />{{SLO}} |[[glavni bojni tank]] | |57 |[[45. oklepni bataljon Slovenske vojske|45. Tankovska četa]], do 18 aktivnih, ostali v rezervi |- |[[Slika:M-55S SV.jpg|190px]] |[[T-55]] |{{URS}} |[[glavni bojni tank]] |M-55S1 |30 |28 podarjenih [[Ukrajina|Ukrajini]]. Ostala dva sta v [[Vojaški muzej Slovenske vojske|muzeju v Pivki]]. |- | colspan="7" |<center>'''Oklepni transporter'''</center> |- |[[Slika:LKOV valuk IAS2008.jpg|190px]] |[[LKOV Valuk|Pandur I (6×6)]] |{{SLO}} |[[Oklepni transporter]] |[[LKOV Valuk]] |85 |20 podarjenih [[Ukrajina|Ukrajini]]. |- |[[Slika:Slovenia Patria Svarun 8x8.jpg|190px]] |[[Patria AMV]] |{{FIN}} |[[oklepni transporter]] |[[Patria AMV|SKOV Svarun]] |30+106 | |- |[[Slika:Slovenia BOV VP SV.jpg|190px]] |[[BOV (TAM)|BOV]] |{{YUG}} |[[oklepni transporter]] |BOV-3/BOV-M |12 |26 podarjenih [[Ukrajina|Ukrajini]]. |- | colspan="7" |<center>'''Izvidniška vozila'''</center> |- |[[Slika:OTOKAR KOBRA SLOVENSKE VOJSKE.jpg|190px]] |[[Otokar Cobra]] |{{TUR}} |[[oklepni transporter]] |[[Otokar Cobra|LKVO Kobra]] |10 |v različici [[RKBO]] |- | colspan="7" |<center>'''Lahka večnamenska vozila'''</center> |- |[[Slika:Slo.JLTV.jpg|190px]] |Oshkosh JLTV |{{USA}} |Lahko bojno taktično terensko vozilo |Oshkosh JLTV (Perun) |161 |Načrtovana je preoborožitev nekaterih Perunov z daljinsko vodeno oborožitveno postajo [[Mangart 25]], ki pa je še v razvoju.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Ob dnevu Slovenske vojske bodo predstavljene tudi njene nove zmogljivosti in razvojni projekti {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/dogodki/2025-05-24-ob-dnevu-slovenske-vojske-bodo-predstavljene-tudi-njene-nove-zmogljivosti-in-razvojni-projekti/|website=Portal GOV.SI|date=2025-05-24|accessdate=2025-12-21|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Humvee-Slovenia.jpg|190px]] |[[visokomobilno večnamensko kolesno vozilo]] |{{USA}} |Večnamensko kolesno vozilo visoke mobilnosti |Hummwee M-1114<br/>Hummwee M-1511 |42 |20 podarjenih Ukrajini; nadomeščani z Oshkoshi |- | colspan="7" |<center>'''Protiminsko zaščitena vozila'''</center> |- |[[Slika:Mine resistant ambush protected vehicles.jpg|190px]] |Cougar JERRV |{{USA}} |Pehotno mobilnostno vozilo |Cougar HE |7 | |- |colspan=7|<center>'''Logistična vozila'''</center> |- |[[Slika:MANSV.jpg|190px]] |[[taktični tovornjaki RMMV HX|HX 8x8 RMMV Rheinmetall]] |{{GER}} |[[vojaško vozilo|Tovornjaki za prevoz in vodo]] |40 | | |- |[[Slika:Mercedes-Benz Actros 3348 E. T..JPG|190px]] |[[Mercedes-Benz Actros]] |{{GER}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:Slovenska vojska sodeluje pri odpravi posledic zadnjih poplav 02.jpg|190px]] |[[Iveco serija T]] |{{ITA}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:Slovenian Army Truck.jpg|190px]] |MAN 15 TMILGL W A1 |{{GER}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:Unimog used by the French Army.jpg|190px]] |[[Unimog]] |{{GER}} |[[vojaški tovornjak]] |30 | | |- |[[Slika:TAM-150 2.jpg|190px]] |TAM 150 T11 B/BV |{{YUG}} {{SLO}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:TAM 110 VS1.jpg|190px]] |TAM 110 T7 B/BV |{{YUG}} {{SLO}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:SV.toyota.jpg|190px]] |Toyota MMV Survivor Land Cruiser |{{JAP}} |vojaško lahko terensko vozilo |91 | | |- |[[Slika:Red Falcons train drivers for new tactical vehicle 150122-A-ZK259-256.jpg|190px]] |MRZR |{{USA}} |vojaško lahko terensko vozilo |NEZNANO | | |- | colspan="7" |<center>'''Oklepna reševalna vozila'''</center> |- |[[Slika:TZI 55.jpg|190px]] |[[T-55|JVBT-55]] |{{CSK}} |Oklepno reševalno vozilo |7 | | |- |[[Slika:VT-55A 01.JPG|190px]] |[[T-55|VT-55]] |{{CSK}} |Oklepno reševalno vozilo |2 | | |- | colspan="7" |<center>'''Nosilci mostov'''</center> |- |[[Slika:MT-55 Militärtag - Uffenheim - 2015 .jpg|190px]] |[[T-55|MT-55]] |{{CSK}} |Most z oklepnimi vozili |4 | | |} ===Letala in helikopterji=== {| class="wikitable" |+ !Slika !Letal !Izvor !Vrsta !Različica !Službovanje !Opombe |- | colspan="7" |<center>'''Bojna letala'''</center> |- |[[Slika:Csm Pilatus PC-9 2x.jpg|Csm Pilatus PC-9 2x.jpg|190px]] |[[Pilatus PC-9|PILATUS PC-9]] | {{SWI}} {{SLO}} |Lahki napad |[[Pilatus PC-9M »Hudournik«]] |9 | |- | colspan="7" |<center>'''Transportna letala'''</center> |- |[[Slika:Let L410UVP Turbolet 5D4 1119 (43074658164).jpg|190px]] |[[Let L-410 Turbolet|L-410 Turbolet]] |{{CZE}} |[[transportno letalo]] | |1 | |- |[[Slika:2024, C-27J Spartan, Fairford, L2-01, Slovenia - 9227 (53999054938).jpg|190px]] |[[Alenia C-27J Spartan]] |{{ITA}} |[[transportno letalo]] | |2 |19. decembra 2023 je slovenska vojska prevzela svojega prvega Spartana.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenia takes delivery of its first C-27J Spartan transport|url=https://www.flightglobal.com/defence/slovenia-takes-delivery-of-its-first-c-27j-spartan-transport/156293.article|website=Flight Global|accessdate=2025-12-15|language=en|first=Craig|last=Hoyle}}</ref> 19. marca 2023 je vlada naročila še drugo letalo.<ref>{{Navedi splet|title=Podpisana pogodba za drugo letalo spartan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podpisana-pogodba-za-drugo-letalo-spartan/681922|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-15|language=sl|first=Petra Marc, Janko Petrovec, TV|last=Slovenija}}</ref> |- |[[Slika:Dassault Falcon 2000-Slovenia.jpg|190px]] |[[Dassault Falcon 2000|Falcon 2000 EX]] |{{FRA}} |transport častniškega osebja | |1 | |- |[[Slika:PC-6 02 BRZOL SV, september 13, 2009.jpg|190px]] |[[Pilatus PC-6]] |{{SWI}} |[[transportno letalo]] | |2 | |- | colspan="7" |<center>'''Helikopterji'''</center> |- |[[Slika:10 dni pomoči, podpore in sodelovanja 26. polka vojaškega letalstva pri gašenju požarov na Krasu.jpg|190px]] |[[Bell 412]] |{{USA}} |večnamenski helikopter | |8 | |- |[[Slika:AS532 Cougar Slovenian Army, september 01, 2012.jpg|190px]] |[[Eurocopter AS532 Cougar|Eurocopter AS532]] |{{FRA}} |transportni helikopter | |4 | |- |[[Slika:AgustaWestland AW139.jpg|190px]] |[[AgustaWestland AW139]] |{{ITA}} |večnamenski helikopter |[[AgustaWestland AW139|AW139M]] |0/6 |naročenih 6<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija v nakup šestih novih helikopterjev, ki bodo uporabni tudi za gašenje iz zraka|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-v-nakup-sestih-novih-helikopterjev-ki-bodo-uporabni-tudi-za-gasenje-iz-zraka/689757|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-15|language=sl|first=Petra|last=Marc}}</ref> |- | colspan="7" |<center>'''Šolska letala'''</center> |- |[[Slika:Pipistrel Velis Electro 9992.jpg|190px]] |[[:en:Pipistrel_Velis_Electro|Velis Electro]] |{{SLO}} |trenažno letalo | |5 | |- |[[Slika:Zlin Z-43 (cn 22, D-EKGN) 2021-08-07 Andre Gerwing Collection ID 017595.jpg|190px]] |[[Zlín Z 42|Zlín Z 43]] |{{CZE}} |trenažno letalo |Zlín Z 143 |2 | |- |[[Slika:Zlin242L.JPG|190px]] |[[Zlín Z 42|Zlín Z-242]] |{{CZE}} |trenažno letalo | |8 | |- |[[Slika:Bell 206 Slo.jpg|190px]] |[[Bell 206]] |{{USA}} |trenažni helikopter | |4 | |- | colspan="7" |<center>'''Brezpilotna bojna letala'''</center> |- |[[Slika:Italian Army - 41st Regiment "Cordenons" operator launching a Bramor C4EYE drone.jpg|190px]] |[[Bramor C4EYE]] |{{SLO}} |[[izvidništvo]] | |16 | |- | |Galeb |{{SLO}} |[[izvidniško letalo]] | |1 |V operativnem delovanju v [[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430, Mornariškem Divizionu]], na [[Patruljna ladja Triglav|VNL Triglav 11]] |- | colspan="7" |<center>'''Gasilska letala'''</center> |- |[[Slika:Požar na Krasu 2024 - 8.jpg|190px]] |[[Air Tractor AT-802]] |{{USA}} |[[zračno gasilstvo]] |[[Air Tractor AT-802|Air Tractor AT-802 FIRE BOSS]] |4 |Nakup štirih letal 2023<ref>{{Navedi splet|title=Šarec ob podpisu pogodbe: Danes se začenja nova doba boja z naravnimi katastrofami|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sarec-ob-podpisu-pogodbe-danes-se-zacenja-nova-doba-boja-z-naravnimi-katastrofami/665097|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |} ===Ladjevje=== {| class="wikitable" |+ !Slika !Izpodriv (t) !Ladja !Izvor !Vrsta !Službovanje !Opombe |- |[[Slika:Patrol boat Triglav side.jpg|190px]] |375 |[[Patruljna ladja Triglav|VNL Triglav 11]] |{{URS}} / {{RUS}} |[[patruljna ladja]] |1 |Ladja je bila leta 2025 temeljito prenovljena z novimi sistemi in orožjem. Ob koncu njene 30 letne življenske dobe naj bi bila nadomeščena z sodobno VNL. |- |[[Slika:HPL-21 Ankaran.jpg|190px]] |52 |[[HPL-21 Ankaran|HPL Ankaran 21]] |{{ISR}} |[[patruljna ladja]] |1 |Po koncu njene življenske dobe naj bo bila po sedanjih načrtih nadomeščena z sodobno VNL (kot je VNL Triglav 11). |- | |neznano (manj kot HPL Ankaran 21) |[[Čoln Č-91 Slovenske vojske|Č-91]] |{{POL}} |vojaški čoln |1 |Operativen od leta 2024 Namenjen podpori potapljačev in za [[Iskanje in reševanje|SAR]] operacije. |} ===Načrtovana nova oprema=== {| class="wikitable" |+ !Slika !Ime !Država !Vrsta !Število kosov !Opombe |- |[[Slika:Spike-LR launcher.jpg|190px]] |Spike LR2 |{{ISR}} |protitankovska vodena raketa |50 |<ref>{{Navedi splet|title=Slovenia orders Spike LR2 {{!}} Shephard|url=https://www.shephardmedia.com/news/landwarfareintl/slovenia-orders-spike-lr2/|website=www.shephardmedia.com|accessdate=2025-12-15|language=en}}</ref> |- | |Patria AMV |{{FIN}} |oklepni transporter |106 |Vlada republike Slovenije je potrdila nabavo Patrij 8x8 decemra 2025.<ref>[https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-napovedal-nakup-osemkolesnikov-patria-jansa-potezo-oznacil-za-ironijo-zgodovine/714459]</ref> Opremljeni naj bi bile z integrirano daljinsko vodeno oborožitveno postajo [[Mangart 30]], ki pa je še v razvoju. Datum pridobitve oklepnikov še ni znan.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=V Kopru predstavili nove Patrie: "Upam, da bodo slovenski produkti tudi v tujini"|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-kopru-predstavili-nove-patrie-upam-da-bodo-slovenski-produkti-tudi-v-tujini-663288|website=siol.net|accessdate=2025-12-21|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Bundeswehr Heavy Equipment Transport Systems undergo weight testing to assist U.S. Army with transporting equipment - Scania SLT650 70t (2).webp|190px]] |logistično vozilo |{{EU}} |logistično vozilo |neznano | |- |[[Slika:French Caesar self-propelled howitzer in Iraq (cropped).jpg|190px]] |Cezar |{{FRA}} |[[samohodna havbica]] |18 |Vlada RS je Junija 2025 potrdila nabavo 18 samohodnih havbic CEZAR 6x6 v vrednosti 170 milijonov EUR<ref>{{Navedi splet|title=Za 170 milijonov evrov bomo kupili francoske samovozne havbice|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/170-milijonov-evrov-za-francoske-samovozne-havbice-2735672/|website=www.dnevnik.si|date=2025-06-02|accessdate=2025-12-25|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Mistral 3 of the Croatian army.jpg|190px]] |Mistral |{{FRA}} |[[Raketa zemlja-zrak]] kratkega dosega |neznano |<ref>[https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovenija-v-nabavo-havbic-caesar-in-sistemov-zracne-obrambe-mistral.html]</ref> |- |[[File:Virus_sw121.png|190px]] |[[Virus SW 121]] |{{SLO}} |brezpilotno jurišno letalo |~12 |V razvoju. Načrtovana nabave za eno eskadriljo Z letalom bo mogoče upravljati tako iz letala kot s tal, njegov dolet pa naj bi bil 500 km. Imel naj bi 4 nosilce za orožje ki naj bi imeli kapaciteto do približno 150 kg bojnega tovora <ref>{{Navedi splet|title=Oborožen, brez pilota, slovenski {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/oborozen-brez-pilota-slovenski.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-05|language=sl}}</ref> |} == Vojaški objekti == {{glavni|Seznam vojašnic Slovenske vojske}} * [[Vojašnica Cerklje ob Krki]] * [[Vojašnica Franca Rozmana - Staneta]] ([[Četrtna skupnost Moste|Ljubljana–Moste]]) * [[Vojašnica generala Maistra]] ([[Maribor]]) * [[Vojašnica Ivana Cankarja]] ([[Vrhnika]]) * [[Vojašnica Kranj]] * [[Vojašnica Franca Uršiča]] ([[Novo mesto]]) * [[Vojašnica Postojna]] * [[Vojašnica Šentvid]] * [[Kadetnica Maribor]] * [[Vojašnica Franca Rozmana - Staneta]] ([[Celje]]) * [[Vojašnica Bohinjska Bela]] * [[Vojašnica Janka Premrla - Vojka]] ([[Vipava]]) * [[Vojašnica Murska Sobota]] * [[Vojašnica Pivka]] * [[Vojašnica Slovenska Bistrica]] * [[Vojašnica Slovenski pomorščaki]] ([[Ankaran]]) * [[Vojašnica Ajševica]]/[[Center za jezikoslovno usposabljanje Partnerstva za mir]] ([[Ajševica]]) == SV in mednarodni odnosi == [[Slika:Slovenian Soldiers repare to board a U.S. UH-60 Blackhawk.jpg|thumb|right|150px|Slovenski vojaki na mednarodnih vajah v tujini.]] [[Slika:Garde Slovène.jpg|thumb|right|150px|Pripadniki slovenske garde na paradi v [[Pariz]]u.]] Slovenska vojska sodeluje na številnih mirovnih operacijah in mednarodnih vojaških vajah. '''Mirovne operacija:''' {| class="wikitable" |- ! Operacija !! Organizator !! Kraj !! Čas |- | [[Operacija Alba|ALBA]] || OVSE || [[Albanija]] || 1997 |- | AFOR || [[NATO]] || Albanija || 1998 |- | UNTSO || [[Organizacija združenih narodov|OZN]] || [[Sirija]] || 1998-2010 |- | UNIFIL || OZN || [[Libanon]] || 2005-2010 |- | UNMIC || OZN || [[Kosovo]] || 1999-2002 |- | [[KFOR]] || NATO || Kosovo || 2000-2010 |- | UNFYC || OZN || [[Ciper]] || 1997-2001 |- | OHR || OZN || [[BiH]] || 2001-2003 |- | [[SFOR]]-LHO || NATO || BiH || 1997-2004 |- | SFOR-MSU || NATO || BiH || 1999-2004 |- | SFOR-MNB || NATO || BiH || 2002-2004 |- | SFOR-ROLE1 || NATO || BiH || 2000-2004 |- | SFOR-HQ || NATO || BiH || 2001-2004 |- | SFOR-NSE || NATO || BiH || 2003-2004 |- | Joint Enterprise || NATO || BiH || 2005-2010 |- | ALTHEA || [[EUFOR]] || BiH || 2005-2010 |- | [[ISAF]] || NATO || [[Afganistan]] || 2004-2010 |- | CENTCOM || NATO || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 2004-2010 |- | CONCORDIA || [[EU]] || [[Makedonija]] || 2003 |} '''[[Mednarodne vojaške vaje]]:''' {| class="wikitable" |- ! Ime vaje !! Čas |- | Cooperative Nugget (ZDA)|| 1997 |- | Cooperative Key || 2002 |- | Cunning Wassel || 2002 |- | Clever Ferret || 2003 |- | Elite || 2003 |} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == {{Refbegin}} *{{navedi splet||title=Slovenska vojaška zgodovina|url=https://dk.mors.si/Dokument.php?id=785|date=2006|accessdate=25. december 2024|publisher=Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje|last=Bernik|website=dk.mors.si|first=Valerija B.}} == Glej tudi == * [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije]] *[[Generalštab Slovenske vojske]] *[[Poveljstvo sil Slovenske vojske]] * [[oznake Slovenske vojske]] * [[čini Slovenske vojske]] * [[odlikovanja Slovenske vojske]] * [[vojašnice Slovenske vojske]] *Podčastniški zbor [[vojašnice Slovenske vojske|Slovenske vojske]] * [[dnevi Slovenske vojske]] * [[revija]] ''[[Slovenska vojska (revija)|Slovenska vojska]]'' * [[Slovenska osamosvojitvena vojna]] * [[Seznam slovenskih vojaških diplomatov]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Slovenian Armed Forces|Slovenska vojska}} * [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO532.html Zakon o obrambi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110524023438/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO532.html |date=2011-05-24 }} * [http://www.slovenskavojska.si/ Slovenska vojska] * [http://www.vojska.net/military/slovenia/ Slovenska vojska (Oborožitev in organiziranost)] * [http://www.postanivojak.si Postani vojak (pridobivanje kadrov)] {{-}} {{Slovenskavojska}} {{Slovenija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Oborožene sile po državah|Slovenija]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1994]] [[Kategorija:Vojaštvo Slovenije]] [[Kategorija:Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenska vojska|*]] [[Kategorija:Letalske šole]] jz4olf0q5hl7xdtu1tzs64mq8saiqry 6748614 6748586 2026-09-10T10:36:21Z Neka oseba 238731 6748614 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}}{{Brez sklicev}}{{Infobox National Military |country=Slovenije | name= Slovenska vojska | image=[[File:Sign of Slovenian Army.svg|180px]] | image2=[[File:Flag of the Slovenian Armed Forces.jpg|180px]] | caption2=Zastava Slovenske vojske<br><hr>Himna Slovenske vojske:{{vunblist |''[[Naprej zastava slave]]''|{{raise|0.35em|}} }}<center>[[File:"Naprej, zastava slave", 1918.oga]]</center> | founded= 1994 (kot Slovenska vojska) | dates= 1991-1994 Territorial Defense of Slovenia | disbanded= | branches= enovejne oborožene sile | headquarters=[[Ljubljana]] | commander-in-chief=[[Nataša Pirc Musar]] | minister=[[Valentin Hajdinjak]] | commander=[[Generalmajor (Slovenska vojska)|Generalmajor]] [[Boštjan Močnik]] | commander_title=[[Načelnik Generalštaba Slovenske vojske]] | age=18 | conscription=ukinjen 2003 | active= 6194(stalna sestava avgust 2024) | ranked= | reserve= 994 (pogodbena rezerva avgust 2024) | deployed= | amount= €1.064 milijarde (2024) | percent_GDP= 1,44 (2024) | domestic_suppliers=[[Valhalla Turrets]]<br />[[Pipistrel]]<br />[[Arex]]<br />[[C-Astral]] | foreign_suppliers={{ISR}}<br />{{ITA}}<br />{{CZE}}<br />{{TUR}}<br />{{GER}}<br />{{SWI}}<br />{{SWE}}<br />{{FIN}}<br />{{USA}}<br />{{AUT}}<br />{{FRA}}<br />{{BEL}}<br />{{EU}} | imports= | exports= | history= [[Teritorialna obramba Republike Slovenije]]<br>[[Slovenska osamosvojitvena vojna]] | ranks= [[Čini Slovenske vojske]] |commander-in-chief_title=[[Predsednik Republike Slovenije]]|minister_title=[[minister za obrambo Republike Slovenije|Minister za obrambo Republike Slovenije]]}} {{Politika Slovenije}} '''Slovenska vojska''' ([[kratica]]: '''SV''') so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje [[vojaštvo|vojaške]] [[obramba (vojaštvo)|obrambe]] [[Slovenija|Republike Slovenije]], ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti SV in odkrito nosijo [[orožje]]. Slovenska vojska je nastala leta 1994 iz takratne Teritorialne obrambe Republike Slovenije (TO). Sprva je vojska temeljila na naborniškemu sistemu, ki pa je bil leta 2003 ukinjen, nadomestila pa ga je profesionalna vojska. Velika prelomnica za Slovensko vojsko je bil vstop Slovenije v [[NATO]]. Danes je Slovenska vojska moderna oborožena sila s 6206 pripadniki stalne in 968 pripadniki rezervne sestave, ki izvaja različne naloge doma in po svetu. [[Vrhovni poveljnik]] Slovenske vojske je [[predsednik Republike Slovenije]], [[načelnik Generalštaba Slovenske vojske]] pa skrbi za njeno operativno delovanje. Trenutni načelnik je [[Generalmajor (Slovenska vojska)|generalmajor]] [[Boštjan Močnik]], trenutni glavni podčastnik pa višji štabni praporščak Robert Rotar. == Zgodovina == === Zgodnji srednji vek === ==== Kneževini Karantanija in Karniola ==== Slovenska vojaška zgodovina sega v 7. stoletje, ko so se [[Avari|Avarom]] podrejeni Slovani na današnjem slovenskem pridružili uporu [[Samo (kralj)|Sama]], po rodu najvrjetneje [[Franki|Franka]], ki je izkoristil priložnost, se dokazal v boju Slovanov proti Avarom in postal kralj srednjeevropske in [[Samova plemenska zveza|prve znane slovanske državne tvorbe]], kateri je vladal do svoje smrti leta 658 in ki je obsegala tudi [[Karantanija|Karantanijo]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Alpskim Slovanom je v tistem času vladal knez [[Valuk]]. Po Samovi smrti je Samova zveza razpadla in Obri so obnovili oblast nad večjim delom slovanske srednje Evrope, ne pa tudi nad alpskimi Slovani, ki so ohranili polno samostojnost vse do leta 740. Karantanija je bila najstarejša politična tvorba zgodnjega srednjega veka v Vzhodnih Alpah, ki je nastala v bojih proti Avarom na vzhodu in [[Germani|Germanom]] ([[Bavarci|Bavarcem]], [[Langobardi|Langobardom]] in [[Franki|Frankom]]) na zahodu. Zaradi avarske grožnje so [[Karantanci]] okoli leta 740 pod knezom [[Borut (karantanski knez)|Borutom]] prosili za pomoč [[Bavarci|Bavarce]]. Ti so se odzvali in skupaj s Karantanci leta 743 premagali Obre, Karantanija pa je v zameno morala sprejeti [[krščanstvo]] in priznati Frankovsko nadoblast, s čimer je izgubila zunanjo samostojnost. [[Borutovci|Karantanska vladarska rodbina]] je morala na Bavarsko poslati talce, ki so tam sprejeli krščansko vero in plačevali tribut. Ko so Bavarci prišli pod oblast Frankov, so Karantanci spadali v vplivno območje [[Frankovsko cesarstvo|Frankovske države]]. Posebnost v zgodovini alpskih Slovanov zgodnjega srednjega veka so predstavljali [[kosezi]]. V kneževini Karantaniji so bili to verjetno oboroženi knezovi spremljevalci. V zameno za vojaško službo jim je knez dajal zemljiško posest. Sodelovali so pri izbiranju in ustoličevanju novih [[Seznam koroških vladarjev#Kneževina Karantanija|knezov]]. Po propadu Karantanije so deloma vstopili med [[plemstvo]], deloma pa so postali navadni kmetje, vendar so do 13. stoletja ohranili številne privilegije, na primer osebno svobodo. Karantanci in Kranjci so se udeleževali bojev proti Frankom. Leta 818 so se pridružili uporu slavonskega kneza [[Ljudevit Posavski|Ljudevita Posavskega]] proti uvajanju novih frankovskih fevdalnih razmerij in zakonov ter proti pokristjanjevanju. Karantanci so se v letih 819 in 820 večkrat uprli frankovski vojski ob Dravi, vendar so bili že leta 820 premagani. Ker so se domači knezi pokazali kot nezanesljivi zavezniki Frankom, so jih ti zamenjali s frankovskimi grofi. Karantanija je postala grofija, podobno pa se je zgodilo tudi s [[Karniola|Karniolo]], prav tako slovansko državo v Alpskem prostoru, ki je Frankovsko nadoblast priznala najkasneje v 8. stoletju. ==== Spodnja Panonija ==== [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]] je v 9. stoletju dobil v fevd slovanski knez [[Pribina]], potem ko so Franki na tem območju uničili avarsko gospostvo. Kot frankovski mejni grof je skrbel za obrambo pred napadi [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Moravci|Moravanov]]. V opustošeno Panonijo je naseljeval koloniste iz Karantanije. Njegov naslednik [[Kocelj]] se je želel osamosvojiti in zato zaupal cerkveno bogoslužje bratoma [[Sveti Ciril in Metod|Cirilu in Metodu]], ki sta ga opravljala v [[Stara cerkvena slovanščina|slovanskem jeziku]]. Spodnja Panonija je postala središče slovanskega cerkvenega in kulturnega delovanja. Konec 9. stoletja so v ta prostor prodrli [[Madžari]]. ==== Velika Karantanija ==== Zaradi madžarskih vpadov se je več mejnih grofij povezalo v tako imenovano Veliko Karantanijo, ki naj bi preprečila madžarski prodor v Evropo. Ogri so se naselili v Panonski nižini in ko so prenehali vpadati v srednjo Evropo, je leta 1002 propadla tudi Velika Karantanija. Konec Velike Karantanije je označeval začetek nastajanja posameznih zgodovinskih dežel. Ker je bil deželni knez od deželnih stanov finančno odvisen, so slednji dosegli, da so se v okviru vojaške službe bojevali le v svoji deželi oziroma jo branili. Za osvajalne pohode je moral deželni knez plačati tuje najemnike. Deželna vojska je postala obrambna, deželno plemstvo je bilo v vojaškem smislu vezano na deželo, imelo je lastno pravo in posebne ugodnosti. === 15. in 16. stoletje === V 15. in 16. stoletju je prišlo v vojskovanju do velikih sprememb. Viteško vojsko je zamenjala vojska vojakov najemnikov, med obema pa so bile bistvene razlike; viteška vojska je bila plemiška vojska. Fevdni sistem je namreč temeljil na vojaški službi, ki jo je plemič obljubil višjemu plemiču, od katerega je v zameno za zvestobo dobil zemljo v fevd (ne v last). Fevdi so sicer v visokem srednjem veku postali dedni, vendar je dolžnost vojaške službe in osebne vdanosti ostala. Za viteško vojsko je veljala viteška etika, tj. poseben kodeks obnašanja. Vitezi so imeli vojsko konjenice in so se bojevali s hladnim orožjem. Zaradi tehničnega razvoja orožja in uveljavitve strelnega orožja na smodnik so viteški oklepi postali prebojni. Tako je bila nova vojska mušketirjev ali landsknechtov oblečena v obleke iz bogatih materialov (npr. žamet, svila …), oborožena je bila s hladnim in z novim strelnim orožjem (npr. mušketa, arkebuza …). Vojaki niso bili več le plemiči, temveč so najemniško službo opravljali tudi nižji družbeni sloji. Zaradi teh sprememb se je spremenila tudi etika bojevanja, ki je postalo nasilno; kadar vojaki za nagrado niso dobili obljubljenega plačila, so temeljito izropali območje, na katerem so bili, in se surovo znašali nad prebivalstvom. Vojsko so v tem obdobju na bojišču razvrščali v pravilne kvadratne, imenovane kareji. Kareji so bili lahko polni vojakov, oboroženih s sulicami in z meči, imenovani tudi jež, votli kareji pa so bili sestavljeni iz suličarjev in strelcev, saj je novo orožje na smodnik zahtevalo drugačno postavitev vojakov. Na Slovenskem so bili najbolj cenjeni domači najemniki (kmečki sinovi, ki so bili določeni, da bodo dedovali kmetijo), ker se po končani vojaški akciji niso znašali nad lokalnim prebivalstvom in niso ropali. Posebnost slovenskega prostora je bila črna vojska, ki so jo Habsburžani ustanovili, da bi zavrnili turško nevarnost. V seznamih so popisali prebivalstvo in kmetom določili vojaško obveznost. Tako je bilo določeno, koliko kmetij mora oborožiti enega kmeta in ga poslati na vojaško službo. To je bilo za kmečko prebivalstvo veliko breme, ko pa je prišlo do kmečkih uporov in so kmetje izkoristili svoje vojaške izkušnje, je postalo nevarno tudi za plemiče. Leta 1578 je bila zato črna vojska prepovedana in kmetje so se morali razorožiti. === Turški vpadi === Turki so v slovenske dežele vpadali v 15. in 16. stoletju, vendar jih niso nikoli osvojili. ==== Prvo obdobje ==== Prvo obdobje [[Turški vpadi|turških vpadov]] je trajalo od leta 1408 do 1421. Ti vpadi so bili sporadični z izključno roparskim namenom, ki je poleg materialnih dobrin vključeval tudi ljudi, ki so jih v [[Osmansko cesarstvo|Turškem cesarstvu]] prodali kot [[Suženjstvo|sužnje]]. Izvajali so jih spahije, konjenice turških fevdalcev, iz [[Bosna|Bosne]] v manjših skupinah. V prvi fazi je bila na Slovenskem prizadeta predvsem [[Bela krajina]]. Šlo je za prvo srečanje krščanskega prebivalstva s turškim oziroma muslimanskim na slovenskih tleh. V obdobju od leta 1421 do leta 1469 na slovenskem ozemlju ni bilo turških vpadov. Razlogov za prenehanje turške dejavnosti je več: * gre za obdobje vzpona [[Celjski grofje|celjske plemiške rodbine]], katere zadnji zakoniti potomec [[Ulrik II. Celjski]] je bil poročen s sestro turškega sultana [[Murat II.|Murata II.]], ki je bila hči srbskega despota [[Jurij Branković|Jurija Brankovića]]. Ta sorodstvena povezava je verjetno deloma vplivala na prenehanje turških roparskih vpadov na Slovenskem; * obrambne akcije ogrskega kralja [[Matija Korvin|Matije Korvina]] na [[Ogrska|Ogrskem]] in obrambne akcije albanskega fevdalca [[Skenderbeg|Gjergja Kastriota Skenderbega]] so precej zaposlovale turške oborožene sile; * turška vojaška moč je bila usmerjena v osvajanje utrjenega mesta [[Bizanc|Bizanca]], ki je bil zadnji ostanek prej obsežnega [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Prenehanje turških vpadov ni pomenilo miru za slovenske dežele. To je bil hkrati čas vojn med [[Celjski grofje|Celjani]] in [[Habsburžani]], po izumrtju celjske plemiške rodbine pa vojn za njihovo dediščino. ==== Drugo obdobje ==== Drugo obdobje turških vpadov je trajalo od leta 1469 do leta 1483. To je čas najsilovitejših vpadov. Namen spahij in akindžij je bil dežele izropati, gospodarsko izčrpati in jih zatem še okupirati. Vpadi so prizadeli [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Vojvodina Štajerska|Štajersko]], [[Vojvodina Koroška|Koroško]], pa tudi [[Goriška (grofija)|Goriško]], čez katero so Turki vpadali v [[Furlanija|Furlanijo]], kjer so vodili vojne z [[Beneška republika|Benetkami]]. ==== Tretje obdobje ==== V letih 1520 do 1655 je bilo tretje obdobje turških vpadov v slovenske dežele. V tem obdobju se je socialna struktura vpadnikov spremenila. Vpade so izvajali številčno majhni oddelki martolozov. Hkrati pa so v tem obdobju na Štajerskem prvič videli tudi glavnino turške vojske, ki se je leta 1532 čez slovensko ozemlje premikala na Dunaj pod poveljstvom sultana [[Sulejman I.|Sulejmana]]. Po [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]], ko so Turki okupirali večino Ogrske, je grozila večja nevarnost tudi slovenskim deželam, v katerih so začeli uresničevati pospešene obrambne ukrepe. === Kmečki upori === [[Slika:Bitka pri Celju 1515.jpg|levo|sličica|Upodobitev bitke pri Celju (1515)]] Fevdalci so zaradi gospodarskih in socialnih sprememb na kmeta vedno bolj pritiskali in vpeljevali nove davščine, povečevali tlako, kar so na Slovenskem še dodatno zaostrovali stroški za obrambo pred Turki, ki so v tistem času redno vpadali in pustošili po deželah. Zgodnji novi vek (16.–18. stoletje) je kmetu zaradi gospodarskega razvoja in napredka prinašal tudi številne ugodnosti, kot je bila priložnost za zaslužek s trgovino. Poleg vse večjega pritiska davščin so tako velikokrat glavno iskro za upor sprožili prav poskusi fevdalcev, da bi kmetom onemogočili ali omejevali trgovanje. Kmetje so se v uporih si zavzemali za nižje oz. stare davke in obveznosti iz fevdalnega sistema, pri čemer se novosti sprememb, ki so jim koristile, niso branili.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kmečki upori in njihova sled skozi zgodovino: V boj za staro pravdo!|url=https://www.rtvslo.si/mmcpodrobno/kmecki-upori-in-njihova-sled-skozi-zgodovino-v-boj-za-staro-pravdo/672700|website=RTVSLO.si/mmcpodrobno|accessdate=2024-12-25|language=sl}}</ref> Kmečkih uporov na prehodu iz srednjega v novi vek je bilo na slovenskem prostoru več kot 100, in čeprav niso bili uspešni pri doseganju konkretnih zahtev, so vplivali na to, da so fevdalce opozorili glede pretiranega višanja davščin in tlake.<ref name=":0" /> === Bitka pri Sisku === [[Slika:Relief of the battle of Sisak - Unknown - Google Cultural Institute.jpg|sličica|Upodobitev bitke pri Sisku (1593)]] [[Bitka pri Sisku]] se je v slovenski zgodovinski spomin vtisnila kot zmaga Slovencev nad Turki, ker so po njej prenehali turški vpadi v slovenske dežele. Bitka je potekala leta 1593, zmagala je krščanska stran, kljub temu da je [[Hasan Paša Predojević|Hasan paša]] zbral vojsko iz vsega bosenskega pašaluka in z njo oblegal trdnjavo [[Sisek]]. Krščanska vojska je oblikovala deblokadne enote, ki so obsegale slovenske, hrvaške, nemške in ogrske vojaške enote. [[Andrej Turjaški]] je vodil arkebuzirje, ki so se še posebej odlikovali z uspešnimi akcijami. Turška vojska je zato prenehala z obleganjem in se spustila v beg. Za bežočo vojsko je ostal celoten vojaški tabor, tako da je bil plen zmagovalcev bogat. Zmago je krščanska stran glasno proslavila. Sprožil se je propagandni stroj, ki ga je obvladovala katoliška cerkev: zahvalne maše, pritrkavanja cerkvenih zvonov, zahvalne molitve in procesije, gradnja kapelic, iz obleke Hasan paše so sešili mašni plašč, da bi prikazali simbolno zmago [[Krščanstvo|krščanstva]] nad [[Islam|islamom]]. Po tej vojni so Habsburžani ustvarili trajno ravnotežje sil proti osmanskemu cesarstvu, za slovenske dežele pa je bilo konec turške nevarnosti. === 19. stoletje === [[Napoleonove vojne]] in ustanovitev [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] je slovensko nacionalno zavest še dodatno spodbudilo. Po porazu Napoleonove armade, v kateri so se borili tudi Slovenci, je območje današnje Slovenije ponovno prešlo pod [[Avstrijsko cesarstvo]]. Drugo polovico [[19. stoletje|19. stoletja]] so zaznamovale številne bitke, v katerih so se slovenski polki izkazali kot zelo dobri in zanesljivi. === Prva svetovna vojna === Prelom v slovenski vojaški zgodovini je predstavljala [[prva svetovna vojna]]. V njej so bili slovenski vojaki v sestavu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] armade. Ta se je takrat borila na treh glavnih bojiščih: [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|vzhodnem]], balkanskem in [[Soška fronta|italijanskem]]. Čeprav je na vseh umrlo veliko vojakov slovenske narodnosti (izstopa predvsem vzhodno bojišče), je za slovenski narod najbolj pomembno italijansko bojišče, ki je dobršen del potekalo tudi čez slovensko ozemlje. Na tem bojišču se je po dolgem času ponovno zgodilo, da se Slovenci nismo borili zgolj za tuje interese, temveč proti novemu okupatorju in za lasten obstanek. Po porazu Avstro-Ogrske armade leta [[1918]] se je na slovenskem ozemlju oblikovala prva slovenska vojska v sodobni zgodovini. Vodil jo je [[general]] [[Rudolf Maister]] in je štela okoli 12.000 vojakov. Njegovi vojski je v povojnem kaosu uspelo obdržati [[Maribor]] z zaledjem in vzhodno [[Koroška (pokrajina)|Koroško]], ne pa tudi Primorske, ki je po vojni postala del Italije. Leta [[1919]] so njeni pripadniki postali sestavni del kraljeve jugoslovanske vojske. === Povojna Jugoslavija in osamosvojitev === Po [[Aprilska vojna|aprilski vojni]] leta [[1941]] je bilo slovensko ozemlje razkosano med tri okupatorje. Kmalu zatem se je v Sloveniji začel odpor in v letih 1941 do [[1945]] so bile ustanovljene prve slovenske partizanske enote, ki pa so po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne]] vojne postale sestavni del [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovanske ljudske armade]] JLA (do leta 1951 samo JA)). Tako je ostalo vse do leta [[1968]], ko so države članice [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] napadle [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]]. Nepričakovan napad je jugoslovanske politike prepričal, da Jugoslavija potrebuje dodatne oborožene sile, in tako je bila ustanovljena [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialna obramba]] (TO). Teritorialna obramba je bila takrat nekakšna pomožna sila jugoslovanske ljudske armada. Organizirana je bila v obliki odredov, ki so delovali v posameznih pokrajinah. V Sloveniji je bil poveljevalni jezik slovenski. prav tako je bila večina vojakov v TO Slovencev, zato so jo lokalni prebivalci dosti raje sprejemali kot enote JLA. Za oboroževanje TO so večinoma skrbele občine, prav to oboroževanje pa je motilo JLA. Zato so po letu [[1974]] začeli vodilne položaje v TO prevzemati častniki JLA. Zaradi demokratičnih sprememb v Sloveniji in teženj po odcepitvi je leta [[1990]] vodstvo Jugoslavije izdalo ukaz o razorožitvi TO, ki pa ni bil izpolnjen v celoti. Po zasedbi republiškega štaba TO (RŠTO) oktobra 1990 in zasegu orožja, je TO pretrgala vse povezave s JLA. Maja [[1991]] so se v TO začeli usposabljati prvi vojaški obvezniki, ki so slovenski državi prisegli [[2. junij]]a 1991. [[25. junij|Petindvajsetega junija]] 1991 je Republika Slovenija razglasila samostojnost, s čimer se je začela t. i. [[Vojna za Slovenijo|desetdnevna vojna]], ki je trajala od [[26. junij]]a do [[7. julij]]a. V vojni se je TO odlično izkazala, tako da je ob podpisu Brionske deklaracije imela pod svojim nadzorom celotno ozemlje Slovenje. Zadnji vojak JLA je Slovenijo zapustil [[26. oktober|26. oktobra]] 1991. Leta [[1994]] se je TO preoblikovala v slovensko vojsko (SV). Velika prelomnica slovenske vojske je bila ustanovitev profesionalne vojske in ukinitev naborniškega sistema leta [[2003]] ter vstop Slovenije v [[NATO]] in [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta [[2004]]. Od svoje ustanovitve pa do danes je SV sodelovala na številnih kriznih žariščih po svetu; [[Albanija]], [[Ciper]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Libanon]], [[Kosovo]], [[Čad]] in [[Afganistan]]. ==Struktura== {{glavni|organizacija Slovenske vojske}} {{glavni|seznam enot Slovenske vojske}} {{glavni|seznam poveljstev Slovenske vojske}} Slovenska vojska je organizirana kot enotna vojska brez delitve na zvrsti, ter deluje na strateški, operativni in taktični ravni. Na strateški ravni deluje Generalštab Slovenske vojske (GŠSV), na operativni ravni delujeta Poveljstvo sil ter Poveljstvo za doktrino razvoj, izobraževanje in usposabljanje (PDRIU), na taktični ravni pa delujejo brigade in bataljoni. Glede na svojo organiziranost vojska opravlja naloge na kopnem, v zraku in na morju. Deli se na naslednje rodove: * pehota * oklepne enote * letalstvo * pomorstvo * artilerija * zračna obramba * inženirstvo * jedrsko-radiološko-kemično-biološka obramba * zveze * Obveščevalno-izvidniške enote Glede na vlogo v delovanju se sile SV delijo na<ref>{{Navedi splet|title=Vrste sil glede na vlogo v bojevanju - Slovenska vojska|url=https://www.slovenskavojska.si/o-vojski/obseg-in-struktura/vrste-sil-glede-na-vlogo-v-bojevanju/|website=www.slovenskavojska.si|accessdate=2026-01-21}}</ref>: * sile za bojevanje ([[20. lahki pehotni bataljon Slovenske vojske|20. LPEHB]], [[74. motorizirani bataljon Slovenske vojske|74. SPEHB]], [[132. gorski bataljon Slovenske vojske|132. gorski bataljon]], [[45. oklepni bataljon Slovenske vojske|45. oklepna četa]], [[enota za specialno delovanje]]) * sile za bojno podporo ([[10. izvidniški bataljon]], [[18. bataljon za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo Slovenske vojske|18. bataljon JRKBO]], [[14. inženirski bataljon Slovenske vojske|14. inženirski bataljon]], [[460. artilerijski bataljon Slovenske vojske|460. artilerijski bataljon]], [[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430. pomorski divizion]], [[9. brigada zračne obrambe Slovenske vojske|9. bataljon zračne obrambe]], [[17. bataljon vojaške policije Slovenske vojske|17. bataljon vojaške policije]], [[76. protioklepna četa Slovenske vojske|76. protioklepna četa,]] [[15. helikopterski bataljon Slovenske vojske|151. helikopterska eskadrilja]], [[152. letalska eskadrilja]], [[5. obveščevalno-izvidniški bataljon Slovenske vojske|5. obveščevalno-izvidniški bataljon]]) * sile za zagotovitev delovanja ([[670. poveljniško-logistični bataljon Slovenske vojske|670. logistični bataljon]], [[107. letalska baza]], [[157. logistični bataljon Slovenske vojske|157. logistični bataljon]], [[Vojaška zdravstvena enota Slovenske vojske|vojaška zdravstvena enota]]) * sile za podporo poveljevanje ([[11. bataljon za zveze Slovenske vojske|11. polk za komunikacije, informatiko in kibernetsko obrambo]], [[16. bataljon za nadzor zračnega prostora Slovenske vojske|16. bataljon za nadzor zračnega prostora]], [[Verifikacijski center Slovenske vojske|verifikacijski center]], [[Vojaški vikariat Slovenske vojske|vojaški vikariat]], [[Orkester Slovenske vojske|orkester SV]], [[Garda Slovenske vojske|Garda,]] ) === Struktura slovenske vojske === ====== [[Generalštab Slovenske vojske]] ====== * Vodstvo * Štab * Kabinet načelnika GŠSV * Oddelek za vojaško policijo * Odsek za pripravljenost * Vojaški letalski organ Enote pri generalštabu * Mirodobna sestava SV v tujini * [[NATO center odličnosti za gorsko bojevanje]] * [[Orkester Slovenske vojske]] * [[Garda Slovenske vojske|Garda]] * Verifikacijski center * [[Vojaški vikariat Slovenske vojske|Vojaški vikariat]] * Enota za zagotovitev delovanja ====== [[Poveljstvo sil Slovenske vojske|Poveljstvo sil Slovenske Vojske]] ====== * [[1. brigada Slovenske vojske|1. brigada]] ** [[File:10IB brezOzadja pobarvan.png|25px]][[10. izvidniški bataljon]] ** [[132. gorski bataljon Slovenske vojske|132. gorski bataljon]] ** [[File:Našitek 18. JRKBO bataljona.png|20px]][[18. bataljon RKBO SV|18. bataljon RKBO]] ** [[45. oklepni bataljon Slovenske vojske|45. tankovska četa]] * [[File:Znak enote 72.BR (pobarvan).jpg|Pobarvana oznaka 72.BR SV|30px]] [[72. brigada Slovenske vojske|72. brigada]] ** [[20. motorizirani bataljon Slovenske vojske|20. lahki pehotni bataljon]] ** [[74. motorizirani bataljon Slovenske vojske|74. srednji pehotni bataljon]] ** [[14. inženirski bataljon Slovenske vojske|14. inženirski bataljon]] ** [[76. protioklepni bataljon Slovenske vojske|76. Proti oklepna četa]] ** [[460. artilerijski bataljon Slovenske vojske|460. artilerijski bataljon]] * [[Logistična brigada Slovenske vojske|Logistična brigada]] ** [[157. logistična baza Slovenske vojske|157. logistični bataljon]] ** [[670. logistični bataljon Slovenske vojske|670. logistični bataljon]] ** [[Vojaška zdravstvena enota Slovenske vojske|Vojaška zdravstvena enota]] * [[File:15 BRVLZO.jpg|30px]][[15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe Slovenske vojske|15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe]] **[[File:Našitek 107. letalske baze SV 2026.png|20px]][[107. letalska baza]] ** [[15. helikopterski bataljon Slovenske vojske|151. helikopterska eskadrilja]] ** [[152. letalska eskadrilja]] ** [[153. letalsko-tehnična eskadrilja|153. letalsko tehnična eskadrilja]] ** ''155. eskadrilja bojnih brezpilotnih zrakoplovov (načrtovana)'' ** [[Letalska šola Slovenske vojske]] ** [[16. bataljon za nadzor zračnega prostora Slovenske vojske|16. center za nadzor in kontrolo zračnega prostora]] ** [[9. bataljon zračne obrambe Slovenske vojske|9. bataljon zračne obrambe]] * [[File:430th Naval Division (Slovenia).png|50px]][[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430. mornariški divizion]] ** Pomorski operativni center ** Odred za specialno podvodno delovanje ** Odred večnamenskih plovil * [[17. bataljon vojaške policije Slovenske vojske|17. bataljon vojaške policije]] ** Specializirana enota vojaške policije *** Posebna enota za specialno taktiko (PEST) *** Oddelek kriminalistov *** Oddelek proti bombne zaščite * [[Slika:ESD.png|30px]] [[Enota za specialno delovanje]] ** Četa za specialno delovanje ** Četa za zagotovitev delovanja ** Vadbeni center za specialno delovanj * [[11. bataljon za zveze Slovenske vojske|11. polk za komunikacije, informatiko in kibernetsko obrambo]] * [[5. obveščevalno-izvidniški bataljon Slovenske vojske|5. obveščevalno izvidniška enota]] * [[Športna enota Slovenske vojske|Športna enota SV]] * [[Poveljstvo prostorskih sil]] ** 2. teritorialni polk ** 3. terirorialni polk ** 4. teritorialni polk ** 5. teritorialni polk ** 6. teritorialni polk ** 7. teritorialni polk ** 8. teritorialni polk ** 75. teritorialni polk * [[Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje Slovenske vojske|Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje]] ** Center za izobraževanje in usposabljanje častnikov *** Šola za častnike *** Poveljniško-štabna šola *** Visoka vojaška šola ** Center za izobraževanje in usposabljanje podčastnikov *** Šola za podčastnike *** Višja vojaška strokovna šola ** Center za usposabljanje ** Center za doktrino in razvoj *** Katedre *** Knjižnično-informacijski založniški center *** Šola za tuje jezike [[Slika:Struktura Slovenske vojske 2025.png|sredina|sličica|900px|Struktura Slovenske vojske junija 2025-decembra 2025<ref>{{Navedi splet|title=Na Vrhniki slovesno preoblikovanje enot SV|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/na-vrhniki-slovesno-preoblikovanje-enot-sv-2741335/|website=www.dnevnik.si|date=2025-06-30|accessdate=2026-01-21|language=sl}}</ref><ref name=":2" />]] {{Location map+|Slovenia|relief=1|float=center|width=560|places = {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[10. izvidniški bataljon|10. IB]]</small>|lat= 46.095556 |long= 14.48 |position=left|mark=Orange pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[Vojaška zdravstvena enota Slovenske vojske|VZE]]</small>|lat= 46.045556 |long= 14.48 |position=left |mark=Purple pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[17. bataljon vojaške policije Slovenske vojske|17. BVP SV]]</small>|lat= 46.045556 |long= 14.53 |position=right |mark=White pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[157. logistični bataljon (Slovenija)|157. LOGB]]</small>|lat= 46.095556 |long= 14.54 |position=top|mark=Purple pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[132. gorski bataljon Slovenske vojske|132. GORB]]</small>|lat= 46.339964 |long= 14.062736 |position=left|mark=Green pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[74. srednji pehotni bataljon Slovenske vojske|74. SPEHB]]</small>|lat= 46.557611 |long= 15.6455 |position=right|mark=Green pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[20. lahki pehotni bataljon Slovenske vojske|20. LPEHB]]</small>|lat= 46.235833 |long= 15.2675 |position=right|mark=Green pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[76. protioklepna četa Slovenske vojske|76. POKČ]]</small>|lat= 46.660128 |long= 16.163117 |position=right|mark=Yellow pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[670. logistični bataljon Slovenske vojske|670. LOGB]]</small>|lat= 46.390289 |long= 15.575108 |position=right|mark=Purple pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[151. helikopterska eskadrilja Slovenske vojske|151. HEESK]], [[152. letalska eskadrilja|152. LEESK]], [[153. letalsko-tehnična eskadrilja (Slovenija)|153. LETEHE]], [[9. bataljon zračne obrambe Slovenske vojske|9. BZO]] </small>|lat= 45.899722 |long= 15.515278 |position=right|mark=Blue 0080ff pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[11. polk za komunikacije, informatiko in kibernetsko obrambo|11. PKIKO]]</small>|lat= 45.962375 |long= 14.293736 |position=left|mark=white pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[16. bataljon za nadzor zračnega prostora Slovenske vojske|16. CNKZP]]</small>|lat= 46.239739 |long= 14.485853 |position=right|mark=Pink pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[45. tankovska četa Slovenske vojske|45. TČ]]</small>|lat= 45.680453 |long= 14.196383 |position=right|mark=Pink ff0080 pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430. MOD]]</small>|lat= 45.579314 |long= 13.737928 |position=right|mark=Blue pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>{{nowrap|[[Enota za specialno delovanje|ESD]]}}</small>|lat= 45.574933 |long= 14.7992 |position=right|mark=Lightgreen pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[460. artilerijski bataljon Slovenske vojske|460. AB]]</small>|lat= 45.775864 |long= 14.213661 |position=left|mark=Yellow pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[18. bataljon za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo Slovenske vojske|18. JRKBO]]</small>|lat= 46.233333 |long= 14.366667 |position=left|mark=Black pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[14. inženirski bataljon Slovenske vojske|14. INŽB]]</small>|lat= 45.8 |long= 15.166667 |position=left|mark=Black pog.svg}} |caption=Lokacije enot Slovenske vojske <br /> [[File:Green pog.svg|8px]] Pehotni bataljoni [[File:Pink ff0080 pog.svg|8px]] Oklepne enote [[File:Yellow pog.svg|8px]] Artilerijske in protioklepne enote [[File:Blue 0080ff pog.svg|8px]] Zračna enote in proti zračna obramba [[File:Blue pog.svg|8px]] Mornarska baza [[File:Lightgreen pog.svg|8px]] Specialne sile [[File:Black pog.svg|8px]] Inženerske enote [[File:Orange pog.svg|8px]] Izvidniška enota <br /> [[File:Pink pog.svg|8px]] Center za nadzor zračnega prostora}}Slovenska vojska je trenutno v procesu prestrukturiranja tako da zgoraj navedena struktura morda ni več točna, saj se trenutno organizacija pogosto spreminja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=V Postojni slovesnost ob ustanovitvi 460. artilerijskega bataljona|url=https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/v-postojni-slovesnost-ob-ustanovitvi-460-artilerijskega-bataljona/|website=www.slovenskavojska.si|date=2025-12-12|accessdate=2026-01-20|language=sl}}</ref> ==Naloge in sestava == ===Naloge=== Glavne naloge slovenske vojske so: *izvajanje obrambe Republike Slovenije (mobilizacija, ofenzivno in defenzivno delovanje, odvračanje agresije, vzpostavljanje suverenosti na ozemlju RS, ...) *pomoč ob naravnih in drugih nesrečah (poplave, potresi, požari...) *prispevanje k mednarodnemu miru in stabilnosti (različne mirovne operacije po svetu) 46.055556 |long= 14.508333 ===Sestava=== Slovenska vojska je sestavljena iz: * Pripadnikov stalne sestave * Pripadnikov rezervne sestave * Prostovoljcev Stalna sestava so poklicni pripadniki Slovenske vojske, rezervna pa državljani, ki sklenejo pogodbo o službi v rezervni sestavi, in vojaški obvezniki, ki so dolžni služiti v rezervni sestavi. Prostovoljci so vojaški obvezniki, ki se sami odločijo za trimesečno vojaško usposabljanje. {| class="wikitable" |- ! SESTAVA SV - podatki za avgust 2024 !! ŠTEVILO !! DELEŽ |- | Stalna sestava || 6194 || 87,02 % |- | Pogodbena rezerva || 994 || 12,98 % |- | Skupaj || 7118 || 100 % |} '''STALNA SESTAVA SV''' Stalna sestava so poklicni pripadniki vojske: vojaki, podčastniki, častniki in vojaški uslužbenci (vojaške osebe) ter civilne osebe. Civilne osebe delajo v vojski, vendar ne opravljajo vojaške službe. {| class="wikitable" |- ! STALNA SESTAVA - podatki za avgust 2024 !! ŠTEVILO !! DELEŽ |- | Častniki || 1009 || 16,29 % |- | Podčastniki || 1779 || 28,67 % |- | Vojaki || 2159 || 34,68 % |- | Vojaški uslužbenci || 814 || 13,24 % |- | Civilne osebe || 430 || 6,94 % |- | Skupaj || 6194 || 100 % |} ==Vojaški vikariat== [[Vojaški vikariat Slovenske vojske]] je osrednja ustanova Slovenske vojske, ki skrbi za izvajanje duhovne oskrbe pripadnikov Slovenske vojske, ne glede na njihovo [[veroizpoved]] in politično prepričanje. ==Oborožitev in oprema== ===Pehotna in podporna oborožitev=== {| class="wikitable" |+ !Model !Slika !Izvor !Vrsta !Kaliber !Podrobnosti |- | colspan="6" |<center>'''Pištole'''</center> |- |[[Beretta 92|Beretta 92FS]] |[[Slika:Beretta 92 FS.gif|170px]] |{{ITA}} |[[polavtomatska pištola]] |[[9×19 Parabellum|9 × 19 mm]] [[9×19 Parabellum|Parabellum]] | |- |[[Rex Zero 1|Arex REX Zero 1S]] |[[Slika:Rex-zero-1-s-fde.jpg|170px]] |{{SLO}} |[[polavtomatska pištola]] |[[9×19 Parabellum|9 × 19 mm]] [[9×19 Parabellum|Parabellum]] | |- |[[SIG Sauer P226]] |[[Slika:SIG Sauer P226 neu.jpg|170px]] |{{SWI}} |[[polavtomatska pištola]] |[[9×19 Parabellum|9 × 19 mm]] [[9×19 Parabellum|Parabellum]] | |- | colspan="6" |<center>'''Brzostrelke'''</center> |- |[[Heckler & Koch MP5]] |[[Slika:HK MP5 noBG.png|170px]] |{{GER}} |[[brzostrelka]] |[[9×19 Parabellum|9 × 19 mm Parabellum]] | |- | colspan="6" |<center>'''Šibrenice'''</center> |- |[[Benelli_M4|Benelli M4]] |[[Slika:Benelli m4 2.jpg|170px]] |{{ITA}} |[[puška]] |12 merilnik | |- | colspan="6" |<center>'''Jurišne puške'''</center> |- |[[FN F2000]] |[[Slika:FN F2000S.JPG|170px]] |{{BEL}} |[[jurišna puška]] |[[5,56×45 NATO|5,56×45 mm NATO]] | |- |[[FN_SCAR|FN SCAR]] | |{{BEL}} |[[jurišna puška]] |[[7,62×51_NATO|7,62 × 51 mm NATO]] | |- |[[Zastava M70]] |[[Slika:Zastava M70 AB2 noBG.png|170px]] |{{YUG}} |[[jurišna puška]] |[[7,62 × 39|7,62 × 39 mm]] | |- | colspan="6" |<center>'''Mitraljezi'''</center> |- |[[FN_Minimi|FN Minimi Para]] |[[Slika:FN Minimi Para Left.jpg|170px]] |{{BEL}} |[[lahki puškomitraljez]] |[[5,56 × 45 NATO|5,56 × 45 NATO]] | |- |[[FN MAG]] |[[Slika:FN MAG white background.jpg|170px]] |{{BEL}} |[[mitraljez za splošne namene]] |[[7,62×51 NATO|7,62 × 51 NATO]] | |- |[[M2 Browning|M2HB]] |[[Slika:M2 Browning, Musée de l'Armée.jpg|170px]] |{{BEL}} |[[težki mitraljez]] |[[12,7×99 NATO]] | |- | colspan="6" |<center>'''Ostrostrelne puške'''</center> |- |[[:en:Steyr_SSG_69|Steyr SSG 69]] |[[Slika:Steyr SSG 69.jpg|170px]] |{{AUT}} |[[Ostrostrelna puška]] [[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[7,62×51 NATO|7,62 × 51 mm NATO]] | |- |[[Sako TRG]] |[[Slika:Sako TRG folding stock + Zeiss 3-12x56 SSG P.JPG|170px]] |{{FIN}} |[[Ostrostrelna puška][[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[7,62×51 NATO|7,62 × 51 mm NATO]] | |- |[[PGM Ultima Ratio]] |[[Slika:Ultima Ratio Commando slovenske vojske.jpg|170px]] |{{FRA}} |[[Ostrostrelna puška]] [[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[7,62×51 NATO|7,62 × 51 mm NATO]] | |- |[[PGM_338|PGM Mini Hecate]] |[[Slika:Mini Hecate-338 Lapua Magnum-01.jpg|170px]] |{{FRA}} |[[Ostrostrelna puška]] [[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[.338 Lapua Magnum]] | |- |[[PGM Hecate II|PGM Hécate II]] |[[Slika:PGM Hecate.jpg|170px]] |{{FRA}} |[[Ostrostrelna puška]] [[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[12,7×99 NATO]] | |- | colspan="6" |<center>'''Metalci granat'''</center> |- |[[Heckler & Koch GMG]] |[[Slika:HK GMW.jpg|170px]] |{{GER}} |[[avtomatski metalec granat]] |[[seznam 40-mm granat|40x53 mm HV]] | |- |[[Milkor MGL]] |[[Slika:40 mm granatrevolver Armscor MGL.jpg|170px]] |{{Flag|Južna Afrika}} |[[metalec granat]] |[[seznam 40-mm granat|40×46 mm LV]] | |- |[[FN_F2000|GL1]] |[[Slika:FN GL1.png|170px]] |{{BEL}} |[[metalec granat]] |[[seznam 40-mm granat|40×46 mm LV]] | |- | colspan="6" |<center>'''Protioklepna oborožitev'''</center> |- |[[Spike_(raketa)|Spike LR]] |[[Slika:SPIKE ATGM.jpg|170px]] |{{ISR}} |[[protitankovska vodena raketa]] |170 mm | |- |[[MATADOR|RGW 90]] |[[Slika:RGW90.jpg|170px]] |{{GER}} |[[netrzajna puška|Netrzajna puška za enkratno uporabo]] |90 mm | |- |[[netrzajna puška Carl_Gustaf_8,4_cm|Carl Gustav M4]] |[[Slika:Carl Gustav M4 Kokonaisturvallisuus 2015.jpg|170px]] |{{SWE}} |[[netrzajna puška]] |84 mm |} ===Artilerija=== {| class="wikitable" |+ !Model !Slika !Izvor !Vrsta !Kaliber !Službovanje !Opombe |- |[[Soltam_M-71|Soltam M71 (M839)]] |[[Slika:Soltam-howitzer-beyt-hatotchan-1.jpg|190px]] |{{ISR}} |[[havbica|vlečna havbica]] |155 mm |18 | |- |[[Soltam_K6|Soltam K6]] |[[Slika:SV minomet 120 mm.jpg|190px]] |{{ISR}} |[[minomet|težki minomet]] |120 mm |50 | |- |[[M-69_(minomet)|M69]] |[[Slika:Минобацач М69 82мм.jpg|190px]] |{{YUG}} |[[minomet]] |82 mm |NEZNANO | |- |[[minomet M57|M57]] |[[Slika:Минобацач М57 60мм.jpg|190px]] |{{YUG}} |[[minomet]] |60 mm |NEZNANO | |} ===Zračna obramba=== {| class="wikitable" |+ !Model !Slika !Izvor !Vrsta !Kaliber !Število kosov !Opombe |- |[[9K38 Igla]] |[[Slika:IGLA-S MANPADS at IDELF-2008.jpg|190px]] |{{URS}} |[[prenosni zračni obrambni sistem]] |72 mm |NEZNANO | |- |[[:en:IRIS-T|IRIS-T SLM]] |[[Slika:MAN 7 t mil gl IRIS-T SL.jpg|190px]] |{{GER}} |[[izstrelek zemlja-zrak]] |127 mm |0/2 |2–3 sistemi po naročilu |} ===Bojna vozila=== {| class="wikitable" |+ !Slika !Vozilo !Izvor !Vrsta !Različica !Službovanje !Opombe |- | colspan="7" |<center>'''Tanki'''</center> |- |[[Slika:M-84-Slovenia.jpg|190px]] |[[M-84]] |{{YUG}}<br />{{CRO}}<br />{{SLO}} |[[glavni bojni tank]] | |57 |[[45. oklepni bataljon Slovenske vojske|45. Tankovska četa]], do 18 aktivnih, ostali v rezervi |- |[[Slika:M-55S SV.jpg|190px]] |[[T-55]] |{{URS}} |[[glavni bojni tank]] |M-55S1 |30 |28 podarjenih [[Ukrajina|Ukrajini]]. Ostala dva sta v [[Vojaški muzej Slovenske vojske|muzeju v Pivki]]. |- | colspan="7" |<center>'''Oklepni transporter'''</center> |- |[[Slika:LKOV valuk IAS2008.jpg|190px]] |[[LKOV Valuk|Pandur I (6×6)]] |{{SLO}} |[[Oklepni transporter]] |[[LKOV Valuk]] |85 |20 podarjenih [[Ukrajina|Ukrajini]]. |- |[[Slika:Slovenia Patria Svarun 8x8.jpg|190px]] |[[Patria AMV]] |{{FIN}} |[[oklepni transporter]] |[[Patria AMV|SKOV Svarun]] |30+106 | |- |[[Slika:Slovenia BOV VP SV.jpg|190px]] |[[BOV (TAM)|BOV]] |{{YUG}} |[[oklepni transporter]] |BOV-3/BOV-M |12 |26 podarjenih [[Ukrajina|Ukrajini]]. |- | colspan="7" |<center>'''Izvidniška vozila'''</center> |- |[[Slika:OTOKAR KOBRA SLOVENSKE VOJSKE.jpg|190px]] |[[Otokar Cobra]] |{{TUR}} |[[oklepni transporter]] |[[Otokar Cobra|LKVO Kobra]] |10 |v različici [[RKBO]] |- | colspan="7" |<center>'''Lahka večnamenska vozila'''</center> |- |[[Slika:Slo.JLTV.jpg|190px]] |Oshkosh JLTV |{{USA}} |Lahko bojno taktično terensko vozilo |Oshkosh JLTV (Perun) |161 |Načrtovana je preoborožitev nekaterih Perunov z daljinsko vodeno oborožitveno postajo [[Mangart 25]], ki pa je še v razvoju.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Ob dnevu Slovenske vojske bodo predstavljene tudi njene nove zmogljivosti in razvojni projekti {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/dogodki/2025-05-24-ob-dnevu-slovenske-vojske-bodo-predstavljene-tudi-njene-nove-zmogljivosti-in-razvojni-projekti/|website=Portal GOV.SI|date=2025-05-24|accessdate=2025-12-21|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Humvee-Slovenia.jpg|190px]] |[[visokomobilno večnamensko kolesno vozilo]] |{{USA}} |Večnamensko kolesno vozilo visoke mobilnosti |Hummwee M-1114<br/>Hummwee M-1511 |42 |20 podarjenih Ukrajini; nadomeščani z Oshkoshi |- | colspan="7" |<center>'''Protiminsko zaščitena vozila'''</center> |- |[[Slika:Mine resistant ambush protected vehicles.jpg|190px]] |Cougar JERRV |{{USA}} |Pehotno mobilnostno vozilo |Cougar HE |7 | |- |colspan=7|<center>'''Logistična vozila'''</center> |- |[[Slika:MANSV.jpg|190px]] |[[taktični tovornjaki RMMV HX|HX 8x8 RMMV Rheinmetall]] |{{GER}} |[[vojaško vozilo|Tovornjaki za prevoz in vodo]] |40 | | |- |[[Slika:Mercedes-Benz Actros 3348 E. T..JPG|190px]] |[[Mercedes-Benz Actros]] |{{GER}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:Slovenska vojska sodeluje pri odpravi posledic zadnjih poplav 02.jpg|190px]] |[[Iveco serija T]] |{{ITA}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:Slovenian Army Truck.jpg|190px]] |MAN 15 TMILGL W A1 |{{GER}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:Unimog used by the French Army.jpg|190px]] |[[Unimog]] |{{GER}} |[[vojaški tovornjak]] |30 | | |- |[[Slika:TAM-150 2.jpg|190px]] |TAM 150 T11 B/BV |{{YUG}} {{SLO}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:TAM 110 VS1.jpg|190px]] |TAM 110 T7 B/BV |{{YUG}} {{SLO}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:SV.toyota.jpg|190px]] |Toyota MMV Survivor Land Cruiser |{{JAP}} |vojaško lahko terensko vozilo |91 | | |- |[[Slika:Red Falcons train drivers for new tactical vehicle 150122-A-ZK259-256.jpg|190px]] |MRZR |{{USA}} |vojaško lahko terensko vozilo |NEZNANO | | |- | colspan="7" |<center>'''Oklepna reševalna vozila'''</center> |- |[[Slika:TZI 55.jpg|190px]] |[[T-55|JVBT-55]] |{{CSK}} |Oklepno reševalno vozilo |7 | | |- |[[Slika:VT-55A 01.JPG|190px]] |[[T-55|VT-55]] |{{CSK}} |Oklepno reševalno vozilo |2 | | |- | colspan="7" |<center>'''Nosilci mostov'''</center> |- |[[Slika:MT-55 Militärtag - Uffenheim - 2015 .jpg|190px]] |[[T-55|MT-55]] |{{CSK}} |Most z oklepnimi vozili |4 | | |} ===Letala in helikopterji=== {| class="wikitable" |+ !Slika !Letal !Izvor !Vrsta !Različica !Službovanje !Opombe |- | colspan="7" |<center>'''Bojna letala'''</center> |- |[[Slika:Csm Pilatus PC-9 2x.jpg|Csm Pilatus PC-9 2x.jpg|190px]] |[[Pilatus PC-9|PILATUS PC-9]] | {{SWI}} {{SLO}} |Lahki napad |[[Pilatus PC-9M »Hudournik«]] |9 | |- | colspan="7" |<center>'''Transportna letala'''</center> |- |[[Slika:Let L410UVP Turbolet 5D4 1119 (43074658164).jpg|190px]] |[[Let L-410 Turbolet|L-410 Turbolet]] |{{CZE}} |[[transportno letalo]] | |1 | |- |[[Slika:2024, C-27J Spartan, Fairford, L2-01, Slovenia - 9227 (53999054938).jpg|190px]] |[[Alenia C-27J Spartan]] |{{ITA}} |[[transportno letalo]] | |2 |19. decembra 2023 je slovenska vojska prevzela svojega prvega Spartana.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenia takes delivery of its first C-27J Spartan transport|url=https://www.flightglobal.com/defence/slovenia-takes-delivery-of-its-first-c-27j-spartan-transport/156293.article|website=Flight Global|accessdate=2025-12-15|language=en|first=Craig|last=Hoyle}}</ref> 19. marca 2023 je vlada naročila še drugo letalo.<ref>{{Navedi splet|title=Podpisana pogodba za drugo letalo spartan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podpisana-pogodba-za-drugo-letalo-spartan/681922|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-15|language=sl|first=Petra Marc, Janko Petrovec, TV|last=Slovenija}}</ref> |- |[[Slika:Dassault Falcon 2000-Slovenia.jpg|190px]] |[[Dassault Falcon 2000|Falcon 2000 EX]] |{{FRA}} |transport častniškega osebja | |1 | |- |[[Slika:PC-6 02 BRZOL SV, september 13, 2009.jpg|190px]] |[[Pilatus PC-6]] |{{SWI}} |[[transportno letalo]] | |2 | |- | colspan="7" |<center>'''Helikopterji'''</center> |- |[[Slika:10 dni pomoči, podpore in sodelovanja 26. polka vojaškega letalstva pri gašenju požarov na Krasu.jpg|190px]] |[[Bell 412]] |{{USA}} |večnamenski helikopter | |8 | |- |[[Slika:AS532 Cougar Slovenian Army, september 01, 2012.jpg|190px]] |[[Eurocopter AS532 Cougar|Eurocopter AS532]] |{{FRA}} |transportni helikopter | |4 | |- |[[Slika:AgustaWestland AW139.jpg|190px]] |[[AgustaWestland AW139]] |{{ITA}} |večnamenski helikopter |[[AgustaWestland AW139|AW139M]] |0/6 |naročenih 6<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija v nakup šestih novih helikopterjev, ki bodo uporabni tudi za gašenje iz zraka|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-v-nakup-sestih-novih-helikopterjev-ki-bodo-uporabni-tudi-za-gasenje-iz-zraka/689757|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-15|language=sl|first=Petra|last=Marc}}</ref> |- | colspan="7" |<center>'''Šolska letala'''</center> |- |[[Slika:Pipistrel Velis Electro 9992.jpg|190px]] |[[:en:Pipistrel_Velis_Electro|Velis Electro]] |{{SLO}} |trenažno letalo | |5 | |- |[[Slika:Zlin Z-43 (cn 22, D-EKGN) 2021-08-07 Andre Gerwing Collection ID 017595.jpg|190px]] |[[Zlín Z 42|Zlín Z 43]] |{{CZE}} |trenažno letalo |Zlín Z 143 |2 | |- |[[Slika:Zlin242L.JPG|190px]] |[[Zlín Z 42|Zlín Z-242]] |{{CZE}} |trenažno letalo | |8 | |- |[[Slika:Bell 206 Slo.jpg|190px]] |[[Bell 206]] |{{USA}} |trenažni helikopter | |4 | |- | colspan="7" |<center>'''Brezpilotna bojna letala'''</center> |- |[[Slika:Italian Army - 41st Regiment "Cordenons" operator launching a Bramor C4EYE drone.jpg|190px]] |[[Bramor C4EYE]] |{{SLO}} |[[izvidništvo]] | |16 | |- | |Galeb |{{SLO}} |[[izvidniško letalo]] | |1 |V operativnem delovanju v [[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430, Mornariškem Divizionu]], na [[Patruljna ladja Triglav|VNL Triglav 11]] |- | colspan="7" |<center>'''Gasilska letala'''</center> |- |[[Slika:Požar na Krasu 2024 - 8.jpg|190px]] |[[Air Tractor AT-802]] |{{USA}} |[[zračno gasilstvo]] |[[Air Tractor AT-802|Air Tractor AT-802 FIRE BOSS]] |4 |Nakup štirih letal 2023<ref>{{Navedi splet|title=Šarec ob podpisu pogodbe: Danes se začenja nova doba boja z naravnimi katastrofami|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sarec-ob-podpisu-pogodbe-danes-se-zacenja-nova-doba-boja-z-naravnimi-katastrofami/665097|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |} ===Ladjevje=== {| class="wikitable" |+ !Slika !Izpodriv (t) !Ladja !Izvor !Vrsta !Službovanje !Opombe |- |[[Slika:Patrol boat Triglav side.jpg|190px]] |375 |[[Patruljna ladja Triglav|VNL Triglav 11]] |{{URS}} / {{RUS}} |[[patruljna ladja]] |1 |Ladja je bila leta 2025 temeljito prenovljena z novimi sistemi in orožjem. Ob koncu njene 30 letne življenske dobe naj bi bila nadomeščena z sodobno VNL. |- |[[Slika:HPL-21 Ankaran.jpg|190px]] |52 |[[HPL-21 Ankaran|HPL Ankaran 21]] |{{ISR}} |[[patruljna ladja]] |1 |Po koncu njene življenske dobe naj bo bila po sedanjih načrtih nadomeščena z sodobno VNL (kot je VNL Triglav 11). |- | |neznano (manj kot HPL Ankaran 21) |[[Čoln Č-91 Slovenske vojske|Č-91]] |{{POL}} |vojaški čoln |1 |Operativen od leta 2024 Namenjen podpori potapljačev in za [[Iskanje in reševanje|SAR]] operacije. |} ===Načrtovana nova oprema=== {| class="wikitable" |+ !Slika !Ime !Država !Vrsta !Število kosov !Opombe |- |[[Slika:Spike-LR launcher.jpg|190px]] |Spike LR2 |{{ISR}} |protitankovska vodena raketa |50 |<ref>{{Navedi splet|title=Slovenia orders Spike LR2 {{!}} Shephard|url=https://www.shephardmedia.com/news/landwarfareintl/slovenia-orders-spike-lr2/|website=www.shephardmedia.com|accessdate=2025-12-15|language=en}}</ref> |- | |Patria AMV |{{FIN}} |oklepni transporter |106 |Vlada republike Slovenije je potrdila nabavo Patrij 8x8 decemra 2025.<ref>[https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-napovedal-nakup-osemkolesnikov-patria-jansa-potezo-oznacil-za-ironijo-zgodovine/714459]</ref> Opremljeni naj bi bile z integrirano daljinsko vodeno oborožitveno postajo [[Mangart 30]], ki pa je še v razvoju. Datum pridobitve oklepnikov še ni znan.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=V Kopru predstavili nove Patrie: "Upam, da bodo slovenski produkti tudi v tujini"|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-kopru-predstavili-nove-patrie-upam-da-bodo-slovenski-produkti-tudi-v-tujini-663288|website=siol.net|accessdate=2025-12-21|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Bundeswehr Heavy Equipment Transport Systems undergo weight testing to assist U.S. Army with transporting equipment - Scania SLT650 70t (2).webp|190px]] |logistično vozilo |{{EU}} |logistično vozilo |neznano | |- |[[Slika:French Caesar self-propelled howitzer in Iraq (cropped).jpg|190px]] |Cezar |{{FRA}} |[[samohodna havbica]] |18 |Vlada RS je Junija 2025 potrdila nabavo 18 samohodnih havbic CEZAR 6x6 v vrednosti 170 milijonov EUR<ref>{{Navedi splet|title=Za 170 milijonov evrov bomo kupili francoske samovozne havbice|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/170-milijonov-evrov-za-francoske-samovozne-havbice-2735672/|website=www.dnevnik.si|date=2025-06-02|accessdate=2025-12-25|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Mistral 3 of the Croatian army.jpg|190px]] |Mistral |{{FRA}} |[[Raketa zemlja-zrak]] kratkega dosega |neznano |<ref>[https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovenija-v-nabavo-havbic-caesar-in-sistemov-zracne-obrambe-mistral.html]</ref> |- |[[File:Virus_sw121.png|190px]] |[[Virus SW 121]] |{{SLO}} |brezpilotno jurišno letalo |~12 |V razvoju. Načrtovana nabave za eno eskadriljo Z letalom bo mogoče upravljati tako iz letala kot s tal, njegov dolet pa naj bi bil 500 km. Imel naj bi 4 nosilce za orožje ki naj bi imeli kapaciteto do približno 150 kg bojnega tovora <ref>{{Navedi splet|title=Oborožen, brez pilota, slovenski {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/oborozen-brez-pilota-slovenski.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-05|language=sl}}</ref> |} == Vojaški objekti == {{glavni|Seznam vojašnic Slovenske vojske}} * [[Vojašnica Cerklje ob Krki]] * [[Vojašnica Franca Rozmana - Staneta]] ([[Četrtna skupnost Moste|Ljubljana–Moste]]) * [[Vojašnica generala Maistra]] ([[Maribor]]) * [[Vojašnica Ivana Cankarja]] ([[Vrhnika]]) * [[Vojašnica Kranj]] * [[Vojašnica Franca Uršiča]] ([[Novo mesto]]) * [[Vojašnica Postojna]] * [[Vojašnica Šentvid]] * [[Kadetnica Maribor]] * [[Vojašnica Franca Rozmana - Staneta]] ([[Celje]]) * [[Vojašnica Bohinjska Bela]] * [[Vojašnica Janka Premrla - Vojka]] ([[Vipava]]) * [[Vojašnica Murska Sobota]] * [[Vojašnica Pivka]] * [[Vojašnica Slovenska Bistrica]] * [[Vojašnica Slovenski pomorščaki]] ([[Ankaran]]) * [[Vojašnica Ajševica]]/[[Center za jezikoslovno usposabljanje Partnerstva za mir]] ([[Ajševica]]) == SV in mednarodni odnosi == [[Slika:Slovenian Soldiers repare to board a U.S. UH-60 Blackhawk.jpg|thumb|right|150px|Slovenski vojaki na mednarodnih vajah v tujini.]] [[Slika:Garde Slovène.jpg|thumb|right|150px|Pripadniki slovenske garde na paradi v [[Pariz]]u.]] Slovenska vojska sodeluje na številnih mirovnih operacijah in mednarodnih vojaških vajah. '''Mirovne operacija:''' {| class="wikitable" |- ! Operacija !! Organizator !! Kraj !! Čas |- | [[Operacija Alba|ALBA]] || OVSE || [[Albanija]] || 1997 |- | AFOR || [[NATO]] || Albanija || 1998 |- | UNTSO || [[Organizacija združenih narodov|OZN]] || [[Sirija]] || 1998-2010 |- | UNIFIL || OZN || [[Libanon]] || 2005-2010 |- | UNMIC || OZN || [[Kosovo]] || 1999-2002 |- | [[KFOR]] || NATO || Kosovo || 2000-2010 |- | UNFYC || OZN || [[Ciper]] || 1997-2001 |- | OHR || OZN || [[BiH]] || 2001-2003 |- | [[SFOR]]-LHO || NATO || BiH || 1997-2004 |- | SFOR-MSU || NATO || BiH || 1999-2004 |- | SFOR-MNB || NATO || BiH || 2002-2004 |- | SFOR-ROLE1 || NATO || BiH || 2000-2004 |- | SFOR-HQ || NATO || BiH || 2001-2004 |- | SFOR-NSE || NATO || BiH || 2003-2004 |- | Joint Enterprise || NATO || BiH || 2005-2010 |- | ALTHEA || [[EUFOR]] || BiH || 2005-2010 |- | [[ISAF]] || NATO || [[Afganistan]] || 2004-2010 |- | CENTCOM || NATO || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 2004-2010 |- | CONCORDIA || [[EU]] || [[Makedonija]] || 2003 |} '''[[Mednarodne vojaške vaje]]:''' {| class="wikitable" |- ! Ime vaje !! Čas |- | Cooperative Nugget (ZDA)|| 1997 |- | Cooperative Key || 2002 |- | Cunning Wassel || 2002 |- | Clever Ferret || 2003 |- | Elite || 2003 |} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == {{Refbegin}} *{{navedi splet||title=Slovenska vojaška zgodovina|url=https://dk.mors.si/Dokument.php?id=785|date=2006|accessdate=25. december 2024|publisher=Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje|last=Bernik|website=dk.mors.si|first=Valerija B.}} == Glej tudi == * [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije]] *[[Generalštab Slovenske vojske]] *[[Poveljstvo sil Slovenske vojske]] * [[oznake Slovenske vojske]] * [[čini Slovenske vojske]] * [[odlikovanja Slovenske vojske]] * [[vojašnice Slovenske vojske]] *Podčastniški zbor [[vojašnice Slovenske vojske|Slovenske vojske]] * [[dnevi Slovenske vojske]] * [[revija]] ''[[Slovenska vojska (revija)|Slovenska vojska]]'' * [[Slovenska osamosvojitvena vojna]] * [[Seznam slovenskih vojaških diplomatov]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Slovenian Armed Forces|Slovenska vojska}} * [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO532.html Zakon o obrambi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110524023438/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO532.html |date=2011-05-24 }} * [http://www.slovenskavojska.si/ Slovenska vojska] * [http://www.vojska.net/military/slovenia/ Slovenska vojska (Oborožitev in organiziranost)] * [http://www.postanivojak.si Postani vojak (pridobivanje kadrov)] {{-}} {{Slovenskavojska}} {{Slovenija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Oborožene sile po državah|Slovenija]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1994]] [[Kategorija:Vojaštvo Slovenije]] [[Kategorija:Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenska vojska|*]] [[Kategorija:Letalske šole]] h36w8v4hsahczxr1wve1my029h49ciu 6748629 6748614 2026-09-10T11:33:04Z Neka oseba 238731 6748629 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}}{{Brez sklicev}}{{Infobox National Military |country=Slovenije | name= Slovenska vojska | image=[[File:Sign of Slovenian Army.svg|180px]] | image2=[[File:Flag of the Slovenian Armed Forces.jpg|180px]] | caption2=Zastava Slovenske vojske<br><hr>Himna Slovenske vojske:{{vunblist |''[[Naprej zastava slave]]''|{{raise|0.35em|}} }}<center>[[File:"Naprej, zastava slave", 1918.oga]]</center> | founded= 1994 (kot Slovenska vojska) | dates= 1991-1994 Territorial Defense of Slovenia | disbanded= | branches= enovejne oborožene sile | headquarters=[[Ljubljana]] | commander-in-chief=[[Nataša Pirc Musar]] | minister=[[Valentin Hajdinjak]] | commander=[[Generalmajor (Slovenska vojska)|Generalmajor]] [[Boštjan Močnik]] | commander_title=[[Načelnik Generalštaba Slovenske vojske]] | age=18 | conscription=ukinjen 2003 | active= 6194(stalna sestava avgust 2024) | ranked= | reserve= 994 (pogodbena rezerva avgust 2024) | deployed= | amount= €1.064 milijarde (2024) | percent_GDP= 1,44 (2024) | domestic_suppliers=[[Valhalla Turrets]]<br />[[Pipistrel]]<br />[[Arex]]<br />[[C-Astral]] | foreign_suppliers={{ISR}}<br />{{ITA}}<br />{{CZE}}<br />{{TUR}}<br />{{GER}}<br />{{SWI}}<br />{{SWE}}<br />{{FIN}}<br />{{USA}}<br />{{AUT}}<br />{{FRA}}<br />{{BEL}}<br />{{EU}} | imports= | exports= | history= [[Teritorialna obramba Republike Slovenije]]<br>[[Slovenska osamosvojitvena vojna]] | ranks= [[Čini Slovenske vojske]] |commander-in-chief_title=[[Predsednik Republike Slovenije]]|minister_title=[[minister za obrambo Republike Slovenije|Minister za obrambo Republike Slovenije]]}} {{Politika Slovenije}} '''Slovenska vojska''' ([[kratica]]: '''SV''') so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje [[vojaštvo|vojaške]] [[obramba (vojaštvo)|obrambe]] [[Slovenija|Republike Slovenije]], ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti SV in odkrito nosijo [[orožje]]. Slovenska vojska je nastala leta 1994 iz takratne Teritorialne obrambe Republike Slovenije (TO). Sprva je vojska temeljila na naborniškemu sistemu, ki pa je bil leta 2003 ukinjen, nadomestila pa ga je profesionalna vojska. Velika prelomnica za Slovensko vojsko je bil vstop Slovenije v [[NATO]]. Danes je Slovenska vojska moderna oborožena sila s 6206 pripadniki stalne in 968 pripadniki rezervne sestave, ki izvaja različne naloge doma in po svetu. [[Vrhovni poveljnik]] Slovenske vojske je [[predsednik Republike Slovenije]], [[načelnik Generalštaba Slovenske vojske]] pa skrbi za njeno operativno delovanje. Trenutni načelnik je [[Generalmajor (Slovenska vojska)|generalmajor]] [[Boštjan Močnik]], trenutni glavni podčastnik pa višji štabni praporščak Robert Rotar. == Zgodovina == === Zgodnji srednji vek === ==== Kneževini Karantanija in Karniola ==== Slovenska vojaška zgodovina sega v 7. stoletje, ko so se [[Avari|Avarom]] podrejeni Slovani na današnjem slovenskem pridružili uporu [[Samo (kralj)|Sama]], po rodu najvrjetneje [[Franki|Franka]], ki je izkoristil priložnost, se dokazal v boju Slovanov proti Avarom in postal kralj srednjeevropske in [[Samova plemenska zveza|prve znane slovanske državne tvorbe]], kateri je vladal do svoje smrti leta 658 in ki je obsegala tudi [[Karantanija|Karantanijo]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Alpskim Slovanom je v tistem času vladal knez [[Valuk]]. Po Samovi smrti je Samova zveza razpadla in Obri so obnovili oblast nad večjim delom slovanske srednje Evrope, ne pa tudi nad alpskimi Slovani, ki so ohranili polno samostojnost vse do leta 740. Karantanija je bila najstarejša politična tvorba zgodnjega srednjega veka v Vzhodnih Alpah, ki je nastala v bojih proti Avarom na vzhodu in [[Germani|Germanom]] ([[Bavarci|Bavarcem]], [[Langobardi|Langobardom]] in [[Franki|Frankom]]) na zahodu. Zaradi avarske grožnje so [[Karantanci]] okoli leta 740 pod knezom [[Borut (karantanski knez)|Borutom]] prosili za pomoč [[Bavarci|Bavarce]]. Ti so se odzvali in skupaj s Karantanci leta 743 premagali Obre, Karantanija pa je v zameno morala sprejeti [[krščanstvo]] in priznati Frankovsko nadoblast, s čimer je izgubila zunanjo samostojnost. [[Borutovci|Karantanska vladarska rodbina]] je morala na Bavarsko poslati talce, ki so tam sprejeli krščansko vero in plačevali tribut. Ko so Bavarci prišli pod oblast Frankov, so Karantanci spadali v vplivno območje [[Frankovsko cesarstvo|Frankovske države]]. Posebnost v zgodovini alpskih Slovanov zgodnjega srednjega veka so predstavljali [[kosezi]]. V kneževini Karantaniji so bili to verjetno oboroženi knezovi spremljevalci. V zameno za vojaško službo jim je knez dajal zemljiško posest. Sodelovali so pri izbiranju in ustoličevanju novih [[Seznam koroških vladarjev#Kneževina Karantanija|knezov]]. Po propadu Karantanije so deloma vstopili med [[plemstvo]], deloma pa so postali navadni kmetje, vendar so do 13. stoletja ohranili številne privilegije, na primer osebno svobodo. Karantanci in Kranjci so se udeleževali bojev proti Frankom. Leta 818 so se pridružili uporu slavonskega kneza [[Ljudevit Posavski|Ljudevita Posavskega]] proti uvajanju novih frankovskih fevdalnih razmerij in zakonov ter proti pokristjanjevanju. Karantanci so se v letih 819 in 820 večkrat uprli frankovski vojski ob Dravi, vendar so bili že leta 820 premagani. Ker so se domači knezi pokazali kot nezanesljivi zavezniki Frankom, so jih ti zamenjali s frankovskimi grofi. Karantanija je postala grofija, podobno pa se je zgodilo tudi s [[Karniola|Karniolo]], prav tako slovansko državo v Alpskem prostoru, ki je Frankovsko nadoblast priznala najkasneje v 8. stoletju. ==== Spodnja Panonija ==== [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]] je v 9. stoletju dobil v fevd slovanski knez [[Pribina]], potem ko so Franki na tem območju uničili avarsko gospostvo. Kot frankovski mejni grof je skrbel za obrambo pred napadi [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Moravci|Moravanov]]. V opustošeno Panonijo je naseljeval koloniste iz Karantanije. Njegov naslednik [[Kocelj]] se je želel osamosvojiti in zato zaupal cerkveno bogoslužje bratoma [[Sveti Ciril in Metod|Cirilu in Metodu]], ki sta ga opravljala v [[Stara cerkvena slovanščina|slovanskem jeziku]]. Spodnja Panonija je postala središče slovanskega cerkvenega in kulturnega delovanja. Konec 9. stoletja so v ta prostor prodrli [[Madžari]]. ==== Velika Karantanija ==== Zaradi madžarskih vpadov se je več mejnih grofij povezalo v tako imenovano Veliko Karantanijo, ki naj bi preprečila madžarski prodor v Evropo. Ogri so se naselili v Panonski nižini in ko so prenehali vpadati v srednjo Evropo, je leta 1002 propadla tudi Velika Karantanija. Konec Velike Karantanije je označeval začetek nastajanja posameznih zgodovinskih dežel. Ker je bil deželni knez od deželnih stanov finančno odvisen, so slednji dosegli, da so se v okviru vojaške službe bojevali le v svoji deželi oziroma jo branili. Za osvajalne pohode je moral deželni knez plačati tuje najemnike. Deželna vojska je postala obrambna, deželno plemstvo je bilo v vojaškem smislu vezano na deželo, imelo je lastno pravo in posebne ugodnosti. === 15. in 16. stoletje === V 15. in 16. stoletju je prišlo v vojskovanju do velikih sprememb. Viteško vojsko je zamenjala vojska vojakov najemnikov, med obema pa so bile bistvene razlike; viteška vojska je bila plemiška vojska. Fevdni sistem je namreč temeljil na vojaški službi, ki jo je plemič obljubil višjemu plemiču, od katerega je v zameno za zvestobo dobil zemljo v fevd (ne v last). Fevdi so sicer v visokem srednjem veku postali dedni, vendar je dolžnost vojaške službe in osebne vdanosti ostala. Za viteško vojsko je veljala viteška etika, tj. poseben kodeks obnašanja. Vitezi so imeli vojsko konjenice in so se bojevali s hladnim orožjem. Zaradi tehničnega razvoja orožja in uveljavitve strelnega orožja na smodnik so viteški oklepi postali prebojni. Tako je bila nova vojska mušketirjev ali landsknechtov oblečena v obleke iz bogatih materialov (npr. žamet, svila …), oborožena je bila s hladnim in z novim strelnim orožjem (npr. mušketa, arkebuza …). Vojaki niso bili več le plemiči, temveč so najemniško službo opravljali tudi nižji družbeni sloji. Zaradi teh sprememb se je spremenila tudi etika bojevanja, ki je postalo nasilno; kadar vojaki za nagrado niso dobili obljubljenega plačila, so temeljito izropali območje, na katerem so bili, in se surovo znašali nad prebivalstvom. Vojsko so v tem obdobju na bojišču razvrščali v pravilne kvadratne, imenovane kareji. Kareji so bili lahko polni vojakov, oboroženih s sulicami in z meči, imenovani tudi jež, votli kareji pa so bili sestavljeni iz suličarjev in strelcev, saj je novo orožje na smodnik zahtevalo drugačno postavitev vojakov. Na Slovenskem so bili najbolj cenjeni domači najemniki (kmečki sinovi, ki so bili določeni, da bodo dedovali kmetijo), ker se po končani vojaški akciji niso znašali nad lokalnim prebivalstvom in niso ropali. Posebnost slovenskega prostora je bila črna vojska, ki so jo Habsburžani ustanovili, da bi zavrnili turško nevarnost. V seznamih so popisali prebivalstvo in kmetom določili vojaško obveznost. Tako je bilo določeno, koliko kmetij mora oborožiti enega kmeta in ga poslati na vojaško službo. To je bilo za kmečko prebivalstvo veliko breme, ko pa je prišlo do kmečkih uporov in so kmetje izkoristili svoje vojaške izkušnje, je postalo nevarno tudi za plemiče. Leta 1578 je bila zato črna vojska prepovedana in kmetje so se morali razorožiti. === Turški vpadi === Turki so v slovenske dežele vpadali v 15. in 16. stoletju, vendar jih niso nikoli osvojili. ==== Prvo obdobje ==== Prvo obdobje [[Turški vpadi|turških vpadov]] je trajalo od leta 1408 do 1421. Ti vpadi so bili sporadični z izključno roparskim namenom, ki je poleg materialnih dobrin vključeval tudi ljudi, ki so jih v [[Osmansko cesarstvo|Turškem cesarstvu]] prodali kot [[Suženjstvo|sužnje]]. Izvajali so jih spahije, konjenice turških fevdalcev, iz [[Bosna|Bosne]] v manjših skupinah. V prvi fazi je bila na Slovenskem prizadeta predvsem [[Bela krajina]]. Šlo je za prvo srečanje krščanskega prebivalstva s turškim oziroma muslimanskim na slovenskih tleh. V obdobju od leta 1421 do leta 1469 na slovenskem ozemlju ni bilo turških vpadov. Razlogov za prenehanje turške dejavnosti je več: * gre za obdobje vzpona [[Celjski grofje|celjske plemiške rodbine]], katere zadnji zakoniti potomec [[Ulrik II. Celjski]] je bil poročen s sestro turškega sultana [[Murat II.|Murata II.]], ki je bila hči srbskega despota [[Jurij Branković|Jurija Brankovića]]. Ta sorodstvena povezava je verjetno deloma vplivala na prenehanje turških roparskih vpadov na Slovenskem; * obrambne akcije ogrskega kralja [[Matija Korvin|Matije Korvina]] na [[Ogrska|Ogrskem]] in obrambne akcije albanskega fevdalca [[Skenderbeg|Gjergja Kastriota Skenderbega]] so precej zaposlovale turške oborožene sile; * turška vojaška moč je bila usmerjena v osvajanje utrjenega mesta [[Bizanc|Bizanca]], ki je bil zadnji ostanek prej obsežnega [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Prenehanje turških vpadov ni pomenilo miru za slovenske dežele. To je bil hkrati čas vojn med [[Celjski grofje|Celjani]] in [[Habsburžani]], po izumrtju celjske plemiške rodbine pa vojn za njihovo dediščino. ==== Drugo obdobje ==== Drugo obdobje turških vpadov je trajalo od leta 1469 do leta 1483. To je čas najsilovitejših vpadov. Namen spahij in akindžij je bil dežele izropati, gospodarsko izčrpati in jih zatem še okupirati. Vpadi so prizadeli [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Vojvodina Štajerska|Štajersko]], [[Vojvodina Koroška|Koroško]], pa tudi [[Goriška (grofija)|Goriško]], čez katero so Turki vpadali v [[Furlanija|Furlanijo]], kjer so vodili vojne z [[Beneška republika|Benetkami]]. ==== Tretje obdobje ==== V letih 1520 do 1655 je bilo tretje obdobje turških vpadov v slovenske dežele. V tem obdobju se je socialna struktura vpadnikov spremenila. Vpade so izvajali številčno majhni oddelki martolozov. Hkrati pa so v tem obdobju na Štajerskem prvič videli tudi glavnino turške vojske, ki se je leta 1532 čez slovensko ozemlje premikala na Dunaj pod poveljstvom sultana [[Sulejman I.|Sulejmana]]. Po [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]], ko so Turki okupirali večino Ogrske, je grozila večja nevarnost tudi slovenskim deželam, v katerih so začeli uresničevati pospešene obrambne ukrepe. === Kmečki upori === [[Slika:Bitka pri Celju 1515.jpg|levo|sličica|Upodobitev bitke pri Celju (1515)]] Fevdalci so zaradi gospodarskih in socialnih sprememb na kmeta vedno bolj pritiskali in vpeljevali nove davščine, povečevali tlako, kar so na Slovenskem še dodatno zaostrovali stroški za obrambo pred Turki, ki so v tistem času redno vpadali in pustošili po deželah. Zgodnji novi vek (16.–18. stoletje) je kmetu zaradi gospodarskega razvoja in napredka prinašal tudi številne ugodnosti, kot je bila priložnost za zaslužek s trgovino. Poleg vse večjega pritiska davščin so tako velikokrat glavno iskro za upor sprožili prav poskusi fevdalcev, da bi kmetom onemogočili ali omejevali trgovanje. Kmetje so se v uporih si zavzemali za nižje oz. stare davke in obveznosti iz fevdalnega sistema, pri čemer se novosti sprememb, ki so jim koristile, niso branili.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kmečki upori in njihova sled skozi zgodovino: V boj za staro pravdo!|url=https://www.rtvslo.si/mmcpodrobno/kmecki-upori-in-njihova-sled-skozi-zgodovino-v-boj-za-staro-pravdo/672700|website=RTVSLO.si/mmcpodrobno|accessdate=2024-12-25|language=sl}}</ref> Kmečkih uporov na prehodu iz srednjega v novi vek je bilo na slovenskem prostoru več kot 100, in čeprav niso bili uspešni pri doseganju konkretnih zahtev, so vplivali na to, da so fevdalce opozorili glede pretiranega višanja davščin in tlake.<ref name=":0" /> === Bitka pri Sisku === [[Slika:Relief of the battle of Sisak - Unknown - Google Cultural Institute.jpg|sličica|Upodobitev bitke pri Sisku (1593)]] [[Bitka pri Sisku]] se je v slovenski zgodovinski spomin vtisnila kot zmaga Slovencev nad Turki, ker so po njej prenehali turški vpadi v slovenske dežele. Bitka je potekala leta 1593, zmagala je krščanska stran, kljub temu da je [[Hasan Paša Predojević|Hasan paša]] zbral vojsko iz vsega bosenskega pašaluka in z njo oblegal trdnjavo [[Sisek]]. Krščanska vojska je oblikovala deblokadne enote, ki so obsegale slovenske, hrvaške, nemške in ogrske vojaške enote. [[Andrej Turjaški]] je vodil arkebuzirje, ki so se še posebej odlikovali z uspešnimi akcijami. Turška vojska je zato prenehala z obleganjem in se spustila v beg. Za bežočo vojsko je ostal celoten vojaški tabor, tako da je bil plen zmagovalcev bogat. Zmago je krščanska stran glasno proslavila. Sprožil se je propagandni stroj, ki ga je obvladovala katoliška cerkev: zahvalne maše, pritrkavanja cerkvenih zvonov, zahvalne molitve in procesije, gradnja kapelic, iz obleke Hasan paše so sešili mašni plašč, da bi prikazali simbolno zmago [[Krščanstvo|krščanstva]] nad [[Islam|islamom]]. Po tej vojni so Habsburžani ustvarili trajno ravnotežje sil proti osmanskemu cesarstvu, za slovenske dežele pa je bilo konec turške nevarnosti. === 19. stoletje === [[Napoleonove vojne]] in ustanovitev [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] je slovensko nacionalno zavest še dodatno spodbudilo. Po porazu Napoleonove armade, v kateri so se borili tudi Slovenci, je območje današnje Slovenije ponovno prešlo pod [[Avstrijsko cesarstvo]]. Drugo polovico [[19. stoletje|19. stoletja]] so zaznamovale številne bitke, v katerih so se slovenski polki izkazali kot zelo dobri in zanesljivi. === Prva svetovna vojna === Prelom v slovenski vojaški zgodovini je predstavljala [[prva svetovna vojna]]. V njej so bili slovenski vojaki v sestavu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] armade. Ta se je takrat borila na treh glavnih bojiščih: [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|vzhodnem]], balkanskem in [[Soška fronta|italijanskem]]. Čeprav je na vseh umrlo veliko vojakov slovenske narodnosti (izstopa predvsem vzhodno bojišče), je za slovenski narod najbolj pomembno italijansko bojišče, ki je dobršen del potekalo tudi čez slovensko ozemlje. Na tem bojišču se je po dolgem času ponovno zgodilo, da se Slovenci nismo borili zgolj za tuje interese, temveč proti novemu okupatorju in za lasten obstanek. Po porazu Avstro-Ogrske armade leta [[1918]] se je na slovenskem ozemlju oblikovala prva slovenska vojska v sodobni zgodovini. Vodil jo je [[general]] [[Rudolf Maister]] in je štela okoli 12.000 vojakov. Njegovi vojski je v povojnem kaosu uspelo obdržati [[Maribor]] z zaledjem in vzhodno [[Koroška (pokrajina)|Koroško]], ne pa tudi Primorske, ki je po vojni postala del Italije. Leta [[1919]] so njeni pripadniki postali sestavni del kraljeve jugoslovanske vojske. === Povojna Jugoslavija in osamosvojitev === Po [[Aprilska vojna|aprilski vojni]] leta [[1941]] je bilo slovensko ozemlje razkosano med tri okupatorje. Kmalu zatem se je v Sloveniji začel odpor in v letih 1941 do [[1945]] so bile ustanovljene prve slovenske partizanske enote, ki pa so po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne]] vojne postale sestavni del [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovanske ljudske armade]] JLA (do leta 1951 samo JA)). Tako je ostalo vse do leta [[1968]], ko so države članice [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] napadle [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]]. Nepričakovan napad je jugoslovanske politike prepričal, da Jugoslavija potrebuje dodatne oborožene sile, in tako je bila ustanovljena [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialna obramba]] (TO). Teritorialna obramba je bila takrat nekakšna pomožna sila jugoslovanske ljudske armada. Organizirana je bila v obliki odredov, ki so delovali v posameznih pokrajinah. V Sloveniji je bil poveljevalni jezik slovenski. prav tako je bila večina vojakov v TO Slovencev, zato so jo lokalni prebivalci dosti raje sprejemali kot enote JLA. Za oboroževanje TO so večinoma skrbele občine, prav to oboroževanje pa je motilo JLA. Zato so po letu [[1974]] začeli vodilne položaje v TO prevzemati častniki JLA. Zaradi demokratičnih sprememb v Sloveniji in teženj po odcepitvi je leta [[1990]] vodstvo Jugoslavije izdalo ukaz o razorožitvi TO, ki pa ni bil izpolnjen v celoti. Po zasedbi republiškega štaba TO (RŠTO) oktobra 1990 in zasegu orožja, je TO pretrgala vse povezave s JLA. Maja [[1991]] so se v TO začeli usposabljati prvi vojaški obvezniki, ki so slovenski državi prisegli [[2. junij]]a 1991. [[25. junij|Petindvajsetega junija]] 1991 je Republika Slovenija razglasila samostojnost, s čimer se je začela t. i. [[Vojna za Slovenijo|desetdnevna vojna]], ki je trajala od [[26. junij]]a do [[7. julij]]a. V vojni se je TO odlično izkazala, tako da je ob podpisu Brionske deklaracije imela pod svojim nadzorom celotno ozemlje Slovenje. Zadnji vojak JLA je Slovenijo zapustil [[26. oktober|26. oktobra]] 1991. Leta [[1994]] se je TO preoblikovala v slovensko vojsko (SV). Velika prelomnica slovenske vojske je bila ustanovitev profesionalne vojske in ukinitev naborniškega sistema leta [[2003]] ter vstop Slovenije v [[NATO]] in [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta [[2004]]. Od svoje ustanovitve pa do danes je SV sodelovala na številnih kriznih žariščih po svetu; [[Albanija]], [[Ciper]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Libanon]], [[Kosovo]], [[Čad]] in [[Afganistan]]. ==Struktura== {{glavni|organizacija Slovenske vojske}} {{glavni|seznam enot Slovenske vojske}} {{glavni|seznam poveljstev Slovenske vojske}} Slovenska vojska je organizirana kot enotna vojska brez delitve na zvrsti, ter deluje na strateški, operativni in taktični ravni. Na strateški ravni deluje Generalštab Slovenske vojske (GŠSV), na operativni ravni delujeta Poveljstvo sil ter Poveljstvo za doktrino razvoj, izobraževanje in usposabljanje (PDRIU), na taktični ravni pa delujejo brigade in bataljoni. Glede na svojo organiziranost vojska opravlja naloge na kopnem, v zraku in na morju. Deli se na naslednje rodove: * pehota * oklepne enote * letalstvo * pomorstvo * artilerija * zračna obramba * inženirstvo * jedrsko-radiološko-kemično-biološka obramba * zveze * Obveščevalno-izvidniške enote Glede na vlogo v delovanju se sile SV delijo na<ref>{{Navedi splet|title=Vrste sil glede na vlogo v bojevanju - Slovenska vojska|url=https://www.slovenskavojska.si/o-vojski/obseg-in-struktura/vrste-sil-glede-na-vlogo-v-bojevanju/|website=www.slovenskavojska.si|accessdate=2026-01-21}}</ref>: * sile za bojevanje ([[20. lahki pehotni bataljon Slovenske vojske|20. LPEHB]], [[74. motorizirani bataljon Slovenske vojske|74. SPEHB]], [[132. gorski bataljon Slovenske vojske|132. gorski bataljon]], [[45. oklepni bataljon Slovenske vojske|45. oklepna četa]], [[enota za specialno delovanje]]) * sile za bojno podporo ([[10. izvidniški bataljon]], [[18. bataljon za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo Slovenske vojske|18. bataljon JRKBO]], [[14. inženirski bataljon Slovenske vojske|14. inženirski bataljon]], [[460. artilerijski bataljon Slovenske vojske|460. artilerijski bataljon]], [[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430. pomorski divizion]], [[9. brigada zračne obrambe Slovenske vojske|9. bataljon zračne obrambe]], [[17. bataljon vojaške policije Slovenske vojske|17. bataljon vojaške policije]], [[76. protioklepna četa Slovenske vojske|76. protioklepna četa,]] [[15. helikopterski bataljon Slovenske vojske|151. helikopterska eskadrilja]], [[152. letalska eskadrilja]], [[5. obveščevalno-izvidniški bataljon Slovenske vojske|5. obveščevalno-izvidniški bataljon]]) * sile za zagotovitev delovanja ([[670. poveljniško-logistični bataljon Slovenske vojske|670. logistični bataljon]], [[107. letalska baza]], [[157. logistični bataljon Slovenske vojske|157. logistični bataljon]], [[Vojaška zdravstvena enota Slovenske vojske|vojaška zdravstvena enota]]) * sile za podporo poveljevanje ([[11. bataljon za zveze Slovenske vojske|11. polk za komunikacije, informatiko in kibernetsko obrambo]], [[16. bataljon za nadzor zračnega prostora Slovenske vojske|16. bataljon za nadzor zračnega prostora]], [[Verifikacijski center Slovenske vojske|verifikacijski center]], [[Vojaški vikariat Slovenske vojske|vojaški vikariat]], [[Orkester Slovenske vojske|orkester SV]], [[Garda Slovenske vojske|Garda,]] ) === Struktura slovenske vojske === ====== [[Generalštab Slovenske vojske]] ====== * Vodstvo * Štab * Kabinet načelnika GŠSV * Oddelek za vojaško policijo * Odsek za pripravljenost * Vojaški letalski organ Enote pri generalštabu * Mirodobna sestava SV v tujini * [[NATO center odličnosti za gorsko bojevanje]] * [[Orkester Slovenske vojske]] * [[Garda Slovenske vojske|Garda]] * Verifikacijski center * [[Vojaški vikariat Slovenske vojske|Vojaški vikariat]] * Enota za zagotovitev delovanja ====== [[Poveljstvo sil Slovenske vojske|Poveljstvo sil Slovenske Vojske]] ====== * [[1. brigada Slovenske vojske|1. brigada]] ** [[File:10IB brezOzadja pobarvan.png|25px]][[10. izvidniški bataljon]] ** [[132. gorski bataljon Slovenske vojske|132. gorski bataljon]] ** [[File:Našitek 18. JRKBO bataljona.png|20px]][[18. bataljon RKBO SV|18. bataljon RKBO]] ** [[45. oklepni bataljon Slovenske vojske|45. tankovska četa]] * [[File:Znak enote 72.BR (pobarvan).jpg|Pobarvana oznaka 72.BR SV|30px]] [[72. brigada Slovenske vojske|72. brigada]] ** [[20. motorizirani bataljon Slovenske vojske|20. lahki pehotni bataljon]] ** [[74. motorizirani bataljon Slovenske vojske|74. srednji pehotni bataljon]] ** [[14. inženirski bataljon Slovenske vojske|14. inženirski bataljon]] ** [[76. protioklepni bataljon Slovenske vojske|76. Proti oklepna četa]] ** [[460. artilerijski bataljon Slovenske vojske|460. artilerijski bataljon]] * [[Logistična brigada Slovenske vojske|Logistična brigada]] ** [[157. logistična baza Slovenske vojske|157. logistični bataljon]] ** [[670. logistični bataljon Slovenske vojske|670. logistični bataljon]] ** [[Vojaška zdravstvena enota Slovenske vojske|Vojaška zdravstvena enota]] * [[File:15 BRVLZO.jpg|30px]][[15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe Slovenske vojske|15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe]] **[[File:Našitek 107. letalske baze SV 2026.png|20px]][[107. letalska baza]] **[[File:15 PVL 151 HEESK Pobarvana.png|40px]][[15. helikopterski bataljon Slovenske vojske|151. helikopterska eskadrilja]] ** [[152. letalska eskadrilja]] ** [[153. letalsko-tehnična eskadrilja|153. letalsko tehnična eskadrilja]] ** ''155. eskadrilja bojnih brezpilotnih zrakoplovov (načrtovana)'' ** [[Letalska šola Slovenske vojske]] ** [[16. bataljon za nadzor zračnega prostora Slovenske vojske|16. center za nadzor in kontrolo zračnega prostora]] ** [[9. bataljon zračne obrambe Slovenske vojske|9. bataljon zračne obrambe]] * [[File:430th Naval Division (Slovenia).png|50px]][[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430. mornariški divizion]] ** Pomorski operativni center ** Odred za specialno podvodno delovanje ** Odred večnamenskih plovil * [[17. bataljon vojaške policije Slovenske vojske|17. bataljon vojaške policije]] ** Specializirana enota vojaške policije *** Posebna enota za specialno taktiko (PEST) *** Oddelek kriminalistov *** Oddelek proti bombne zaščite * [[Slika:ESD.png|30px]] [[Enota za specialno delovanje]] ** Četa za specialno delovanje ** Četa za zagotovitev delovanja ** Vadbeni center za specialno delovanj * [[11. bataljon za zveze Slovenske vojske|11. polk za komunikacije, informatiko in kibernetsko obrambo]] * [[5. obveščevalno-izvidniški bataljon Slovenske vojske|5. obveščevalno izvidniška enota]] * [[Športna enota Slovenske vojske|Športna enota SV]] * [[Poveljstvo prostorskih sil]] ** 2. teritorialni polk ** 3. terirorialni polk ** 4. teritorialni polk ** 5. teritorialni polk ** 6. teritorialni polk ** 7. teritorialni polk ** 8. teritorialni polk ** 75. teritorialni polk * [[Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje Slovenske vojske|Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje]] ** Center za izobraževanje in usposabljanje častnikov *** Šola za častnike *** Poveljniško-štabna šola *** Visoka vojaška šola ** Center za izobraževanje in usposabljanje podčastnikov *** Šola za podčastnike *** Višja vojaška strokovna šola ** Center za usposabljanje ** Center za doktrino in razvoj *** Katedre *** Knjižnično-informacijski založniški center *** Šola za tuje jezike [[Slika:Struktura Slovenske vojske 2025.png|sredina|sličica|900px|Struktura Slovenske vojske junija 2025-decembra 2025<ref>{{Navedi splet|title=Na Vrhniki slovesno preoblikovanje enot SV|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/na-vrhniki-slovesno-preoblikovanje-enot-sv-2741335/|website=www.dnevnik.si|date=2025-06-30|accessdate=2026-01-21|language=sl}}</ref><ref name=":2" />]] {{Location map+|Slovenia|relief=1|float=center|width=560|places = {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[10. izvidniški bataljon|10. IB]]</small>|lat= 46.095556 |long= 14.48 |position=left|mark=Orange pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[Vojaška zdravstvena enota Slovenske vojske|VZE]]</small>|lat= 46.045556 |long= 14.48 |position=left |mark=Purple pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[17. bataljon vojaške policije Slovenske vojske|17. BVP SV]]</small>|lat= 46.045556 |long= 14.53 |position=right |mark=White pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[157. logistični bataljon (Slovenija)|157. LOGB]]</small>|lat= 46.095556 |long= 14.54 |position=top|mark=Purple pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[132. gorski bataljon Slovenske vojske|132. GORB]]</small>|lat= 46.339964 |long= 14.062736 |position=left|mark=Green pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[74. srednji pehotni bataljon Slovenske vojske|74. SPEHB]]</small>|lat= 46.557611 |long= 15.6455 |position=right|mark=Green pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[20. lahki pehotni bataljon Slovenske vojske|20. LPEHB]]</small>|lat= 46.235833 |long= 15.2675 |position=right|mark=Green pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[76. protioklepna četa Slovenske vojske|76. POKČ]]</small>|lat= 46.660128 |long= 16.163117 |position=right|mark=Yellow pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[670. logistični bataljon Slovenske vojske|670. LOGB]]</small>|lat= 46.390289 |long= 15.575108 |position=right|mark=Purple pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[151. helikopterska eskadrilja Slovenske vojske|151. HEESK]], [[152. letalska eskadrilja|152. LEESK]], [[153. letalsko-tehnična eskadrilja (Slovenija)|153. LETEHE]], [[9. bataljon zračne obrambe Slovenske vojske|9. BZO]] </small>|lat= 45.899722 |long= 15.515278 |position=right|mark=Blue 0080ff pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[11. polk za komunikacije, informatiko in kibernetsko obrambo|11. PKIKO]]</small>|lat= 45.962375 |long= 14.293736 |position=left|mark=white pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[16. bataljon za nadzor zračnega prostora Slovenske vojske|16. CNKZP]]</small>|lat= 46.239739 |long= 14.485853 |position=right|mark=Pink pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[45. tankovska četa Slovenske vojske|45. TČ]]</small>|lat= 45.680453 |long= 14.196383 |position=right|mark=Pink ff0080 pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430. MOD]]</small>|lat= 45.579314 |long= 13.737928 |position=right|mark=Blue pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>{{nowrap|[[Enota za specialno delovanje|ESD]]}}</small>|lat= 45.574933 |long= 14.7992 |position=right|mark=Lightgreen pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[460. artilerijski bataljon Slovenske vojske|460. AB]]</small>|lat= 45.775864 |long= 14.213661 |position=left|mark=Yellow pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[18. bataljon za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo Slovenske vojske|18. JRKBO]]</small>|lat= 46.233333 |long= 14.366667 |position=left|mark=Black pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[14. inženirski bataljon Slovenske vojske|14. INŽB]]</small>|lat= 45.8 |long= 15.166667 |position=left|mark=Black pog.svg}} |caption=Lokacije enot Slovenske vojske <br /> [[File:Green pog.svg|8px]] Pehotni bataljoni [[File:Pink ff0080 pog.svg|8px]] Oklepne enote [[File:Yellow pog.svg|8px]] Artilerijske in protioklepne enote [[File:Blue 0080ff pog.svg|8px]] Zračna enote in proti zračna obramba [[File:Blue pog.svg|8px]] Mornarska baza [[File:Lightgreen pog.svg|8px]] Specialne sile [[File:Black pog.svg|8px]] Inženerske enote [[File:Orange pog.svg|8px]] Izvidniška enota <br /> [[File:Pink pog.svg|8px]] Center za nadzor zračnega prostora}}Slovenska vojska je trenutno v procesu prestrukturiranja tako da zgoraj navedena struktura morda ni več točna, saj se trenutno organizacija pogosto spreminja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=V Postojni slovesnost ob ustanovitvi 460. artilerijskega bataljona|url=https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/v-postojni-slovesnost-ob-ustanovitvi-460-artilerijskega-bataljona/|website=www.slovenskavojska.si|date=2025-12-12|accessdate=2026-01-20|language=sl}}</ref> ==Naloge in sestava == ===Naloge=== Glavne naloge slovenske vojske so: *izvajanje obrambe Republike Slovenije (mobilizacija, ofenzivno in defenzivno delovanje, odvračanje agresije, vzpostavljanje suverenosti na ozemlju RS, ...) *pomoč ob naravnih in drugih nesrečah (poplave, potresi, požari...) *prispevanje k mednarodnemu miru in stabilnosti (različne mirovne operacije po svetu) 46.055556 |long= 14.508333 ===Sestava=== Slovenska vojska je sestavljena iz: * Pripadnikov stalne sestave * Pripadnikov rezervne sestave * Prostovoljcev Stalna sestava so poklicni pripadniki Slovenske vojske, rezervna pa državljani, ki sklenejo pogodbo o službi v rezervni sestavi, in vojaški obvezniki, ki so dolžni služiti v rezervni sestavi. Prostovoljci so vojaški obvezniki, ki se sami odločijo za trimesečno vojaško usposabljanje. {| class="wikitable" |- ! SESTAVA SV - podatki za avgust 2024 !! ŠTEVILO !! DELEŽ |- | Stalna sestava || 6194 || 87,02 % |- | Pogodbena rezerva || 994 || 12,98 % |- | Skupaj || 7118 || 100 % |} '''STALNA SESTAVA SV''' Stalna sestava so poklicni pripadniki vojske: vojaki, podčastniki, častniki in vojaški uslužbenci (vojaške osebe) ter civilne osebe. Civilne osebe delajo v vojski, vendar ne opravljajo vojaške službe. {| class="wikitable" |- ! STALNA SESTAVA - podatki za avgust 2024 !! ŠTEVILO !! DELEŽ |- | Častniki || 1009 || 16,29 % |- | Podčastniki || 1779 || 28,67 % |- | Vojaki || 2159 || 34,68 % |- | Vojaški uslužbenci || 814 || 13,24 % |- | Civilne osebe || 430 || 6,94 % |- | Skupaj || 6194 || 100 % |} ==Vojaški vikariat== [[Vojaški vikariat Slovenske vojske]] je osrednja ustanova Slovenske vojske, ki skrbi za izvajanje duhovne oskrbe pripadnikov Slovenske vojske, ne glede na njihovo [[veroizpoved]] in politično prepričanje. ==Oborožitev in oprema== ===Pehotna in podporna oborožitev=== {| class="wikitable" |+ !Model !Slika !Izvor !Vrsta !Kaliber !Podrobnosti |- | colspan="6" |<center>'''Pištole'''</center> |- |[[Beretta 92|Beretta 92FS]] |[[Slika:Beretta 92 FS.gif|170px]] |{{ITA}} |[[polavtomatska pištola]] |[[9×19 Parabellum|9 × 19 mm]] [[9×19 Parabellum|Parabellum]] | |- |[[Rex Zero 1|Arex REX Zero 1S]] |[[Slika:Rex-zero-1-s-fde.jpg|170px]] |{{SLO}} |[[polavtomatska pištola]] |[[9×19 Parabellum|9 × 19 mm]] [[9×19 Parabellum|Parabellum]] | |- |[[SIG Sauer P226]] |[[Slika:SIG Sauer P226 neu.jpg|170px]] |{{SWI}} |[[polavtomatska pištola]] |[[9×19 Parabellum|9 × 19 mm]] [[9×19 Parabellum|Parabellum]] | |- | colspan="6" |<center>'''Brzostrelke'''</center> |- |[[Heckler & Koch MP5]] |[[Slika:HK MP5 noBG.png|170px]] |{{GER}} |[[brzostrelka]] |[[9×19 Parabellum|9 × 19 mm Parabellum]] | |- | colspan="6" |<center>'''Šibrenice'''</center> |- |[[Benelli_M4|Benelli M4]] |[[Slika:Benelli m4 2.jpg|170px]] |{{ITA}} |[[puška]] |12 merilnik | |- | colspan="6" |<center>'''Jurišne puške'''</center> |- |[[FN F2000]] |[[Slika:FN F2000S.JPG|170px]] |{{BEL}} |[[jurišna puška]] |[[5,56×45 NATO|5,56×45 mm NATO]] | |- |[[FN_SCAR|FN SCAR]] | |{{BEL}} |[[jurišna puška]] |[[7,62×51_NATO|7,62 × 51 mm NATO]] | |- |[[Zastava M70]] |[[Slika:Zastava M70 AB2 noBG.png|170px]] |{{YUG}} |[[jurišna puška]] |[[7,62 × 39|7,62 × 39 mm]] | |- | colspan="6" |<center>'''Mitraljezi'''</center> |- |[[FN_Minimi|FN Minimi Para]] |[[Slika:FN Minimi Para Left.jpg|170px]] |{{BEL}} |[[lahki puškomitraljez]] |[[5,56 × 45 NATO|5,56 × 45 NATO]] | |- |[[FN MAG]] |[[Slika:FN MAG white background.jpg|170px]] |{{BEL}} |[[mitraljez za splošne namene]] |[[7,62×51 NATO|7,62 × 51 NATO]] | |- |[[M2 Browning|M2HB]] |[[Slika:M2 Browning, Musée de l'Armée.jpg|170px]] |{{BEL}} |[[težki mitraljez]] |[[12,7×99 NATO]] | |- | colspan="6" |<center>'''Ostrostrelne puške'''</center> |- |[[:en:Steyr_SSG_69|Steyr SSG 69]] |[[Slika:Steyr SSG 69.jpg|170px]] |{{AUT}} |[[Ostrostrelna puška]] [[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[7,62×51 NATO|7,62 × 51 mm NATO]] | |- |[[Sako TRG]] |[[Slika:Sako TRG folding stock + Zeiss 3-12x56 SSG P.JPG|170px]] |{{FIN}} |[[Ostrostrelna puška][[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[7,62×51 NATO|7,62 × 51 mm NATO]] | |- |[[PGM Ultima Ratio]] |[[Slika:Ultima Ratio Commando slovenske vojske.jpg|170px]] |{{FRA}} |[[Ostrostrelna puška]] [[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[7,62×51 NATO|7,62 × 51 mm NATO]] | |- |[[PGM_338|PGM Mini Hecate]] |[[Slika:Mini Hecate-338 Lapua Magnum-01.jpg|170px]] |{{FRA}} |[[Ostrostrelna puška]] [[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[.338 Lapua Magnum]] | |- |[[PGM Hecate II|PGM Hécate II]] |[[Slika:PGM Hecate.jpg|170px]] |{{FRA}} |[[Ostrostrelna puška]] [[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[12,7×99 NATO]] | |- | colspan="6" |<center>'''Metalci granat'''</center> |- |[[Heckler & Koch GMG]] |[[Slika:HK GMW.jpg|170px]] |{{GER}} |[[avtomatski metalec granat]] |[[seznam 40-mm granat|40x53 mm HV]] | |- |[[Milkor MGL]] |[[Slika:40 mm granatrevolver Armscor MGL.jpg|170px]] |{{Flag|Južna Afrika}} |[[metalec granat]] |[[seznam 40-mm granat|40×46 mm LV]] | |- |[[FN_F2000|GL1]] |[[Slika:FN GL1.png|170px]] |{{BEL}} |[[metalec granat]] |[[seznam 40-mm granat|40×46 mm LV]] | |- | colspan="6" |<center>'''Protioklepna oborožitev'''</center> |- |[[Spike_(raketa)|Spike LR]] |[[Slika:SPIKE ATGM.jpg|170px]] |{{ISR}} |[[protitankovska vodena raketa]] |170 mm | |- |[[MATADOR|RGW 90]] |[[Slika:RGW90.jpg|170px]] |{{GER}} |[[netrzajna puška|Netrzajna puška za enkratno uporabo]] |90 mm | |- |[[netrzajna puška Carl_Gustaf_8,4_cm|Carl Gustav M4]] |[[Slika:Carl Gustav M4 Kokonaisturvallisuus 2015.jpg|170px]] |{{SWE}} |[[netrzajna puška]] |84 mm |} ===Artilerija=== {| class="wikitable" |+ !Model !Slika !Izvor !Vrsta !Kaliber !Službovanje !Opombe |- |[[Soltam_M-71|Soltam M71 (M839)]] |[[Slika:Soltam-howitzer-beyt-hatotchan-1.jpg|190px]] |{{ISR}} |[[havbica|vlečna havbica]] |155 mm |18 | |- |[[Soltam_K6|Soltam K6]] |[[Slika:SV minomet 120 mm.jpg|190px]] |{{ISR}} |[[minomet|težki minomet]] |120 mm |50 | |- |[[M-69_(minomet)|M69]] |[[Slika:Минобацач М69 82мм.jpg|190px]] |{{YUG}} |[[minomet]] |82 mm |NEZNANO | |- |[[minomet M57|M57]] |[[Slika:Минобацач М57 60мм.jpg|190px]] |{{YUG}} |[[minomet]] |60 mm |NEZNANO | |} ===Zračna obramba=== {| class="wikitable" |+ !Model !Slika !Izvor !Vrsta !Kaliber !Število kosov !Opombe |- |[[9K38 Igla]] |[[Slika:IGLA-S MANPADS at IDELF-2008.jpg|190px]] |{{URS}} |[[prenosni zračni obrambni sistem]] |72 mm |NEZNANO | |- |[[:en:IRIS-T|IRIS-T SLM]] |[[Slika:MAN 7 t mil gl IRIS-T SL.jpg|190px]] |{{GER}} |[[izstrelek zemlja-zrak]] |127 mm |0/2 |2–3 sistemi po naročilu |} ===Bojna vozila=== {| class="wikitable" |+ !Slika !Vozilo !Izvor !Vrsta !Različica !Službovanje !Opombe |- | colspan="7" |<center>'''Tanki'''</center> |- |[[Slika:M-84-Slovenia.jpg|190px]] |[[M-84]] |{{YUG}}<br />{{CRO}}<br />{{SLO}} |[[glavni bojni tank]] | |57 |[[45. oklepni bataljon Slovenske vojske|45. Tankovska četa]], do 18 aktivnih, ostali v rezervi |- |[[Slika:M-55S SV.jpg|190px]] |[[T-55]] |{{URS}} |[[glavni bojni tank]] |M-55S1 |30 |28 podarjenih [[Ukrajina|Ukrajini]]. Ostala dva sta v [[Vojaški muzej Slovenske vojske|muzeju v Pivki]]. |- | colspan="7" |<center>'''Oklepni transporter'''</center> |- |[[Slika:LKOV valuk IAS2008.jpg|190px]] |[[LKOV Valuk|Pandur I (6×6)]] |{{SLO}} |[[Oklepni transporter]] |[[LKOV Valuk]] |85 |20 podarjenih [[Ukrajina|Ukrajini]]. |- |[[Slika:Slovenia Patria Svarun 8x8.jpg|190px]] |[[Patria AMV]] |{{FIN}} |[[oklepni transporter]] |[[Patria AMV|SKOV Svarun]] |30+106 | |- |[[Slika:Slovenia BOV VP SV.jpg|190px]] |[[BOV (TAM)|BOV]] |{{YUG}} |[[oklepni transporter]] |BOV-3/BOV-M |12 |26 podarjenih [[Ukrajina|Ukrajini]]. |- | colspan="7" |<center>'''Izvidniška vozila'''</center> |- |[[Slika:OTOKAR KOBRA SLOVENSKE VOJSKE.jpg|190px]] |[[Otokar Cobra]] |{{TUR}} |[[oklepni transporter]] |[[Otokar Cobra|LKVO Kobra]] |10 |v različici [[RKBO]] |- | colspan="7" |<center>'''Lahka večnamenska vozila'''</center> |- |[[Slika:Slo.JLTV.jpg|190px]] |Oshkosh JLTV |{{USA}} |Lahko bojno taktično terensko vozilo |Oshkosh JLTV (Perun) |161 |Načrtovana je preoborožitev nekaterih Perunov z daljinsko vodeno oborožitveno postajo [[Mangart 25]], ki pa je še v razvoju.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Ob dnevu Slovenske vojske bodo predstavljene tudi njene nove zmogljivosti in razvojni projekti {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/dogodki/2025-05-24-ob-dnevu-slovenske-vojske-bodo-predstavljene-tudi-njene-nove-zmogljivosti-in-razvojni-projekti/|website=Portal GOV.SI|date=2025-05-24|accessdate=2025-12-21|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Humvee-Slovenia.jpg|190px]] |[[visokomobilno večnamensko kolesno vozilo]] |{{USA}} |Večnamensko kolesno vozilo visoke mobilnosti |Hummwee M-1114<br/>Hummwee M-1511 |42 |20 podarjenih Ukrajini; nadomeščani z Oshkoshi |- | colspan="7" |<center>'''Protiminsko zaščitena vozila'''</center> |- |[[Slika:Mine resistant ambush protected vehicles.jpg|190px]] |Cougar JERRV |{{USA}} |Pehotno mobilnostno vozilo |Cougar HE |7 | |- |colspan=7|<center>'''Logistična vozila'''</center> |- |[[Slika:MANSV.jpg|190px]] |[[taktični tovornjaki RMMV HX|HX 8x8 RMMV Rheinmetall]] |{{GER}} |[[vojaško vozilo|Tovornjaki za prevoz in vodo]] |40 | | |- |[[Slika:Mercedes-Benz Actros 3348 E. T..JPG|190px]] |[[Mercedes-Benz Actros]] |{{GER}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:Slovenska vojska sodeluje pri odpravi posledic zadnjih poplav 02.jpg|190px]] |[[Iveco serija T]] |{{ITA}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:Slovenian Army Truck.jpg|190px]] |MAN 15 TMILGL W A1 |{{GER}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:Unimog used by the French Army.jpg|190px]] |[[Unimog]] |{{GER}} |[[vojaški tovornjak]] |30 | | |- |[[Slika:TAM-150 2.jpg|190px]] |TAM 150 T11 B/BV |{{YUG}} {{SLO}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:TAM 110 VS1.jpg|190px]] |TAM 110 T7 B/BV |{{YUG}} {{SLO}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:SV.toyota.jpg|190px]] |Toyota MMV Survivor Land Cruiser |{{JAP}} |vojaško lahko terensko vozilo |91 | | |- |[[Slika:Red Falcons train drivers for new tactical vehicle 150122-A-ZK259-256.jpg|190px]] |MRZR |{{USA}} |vojaško lahko terensko vozilo |NEZNANO | | |- | colspan="7" |<center>'''Oklepna reševalna vozila'''</center> |- |[[Slika:TZI 55.jpg|190px]] |[[T-55|JVBT-55]] |{{CSK}} |Oklepno reševalno vozilo |7 | | |- |[[Slika:VT-55A 01.JPG|190px]] |[[T-55|VT-55]] |{{CSK}} |Oklepno reševalno vozilo |2 | | |- | colspan="7" |<center>'''Nosilci mostov'''</center> |- |[[Slika:MT-55 Militärtag - Uffenheim - 2015 .jpg|190px]] |[[T-55|MT-55]] |{{CSK}} |Most z oklepnimi vozili |4 | | |} ===Letala in helikopterji=== {| class="wikitable" |+ !Slika !Letal !Izvor !Vrsta !Različica !Službovanje !Opombe |- | colspan="7" |<center>'''Bojna letala'''</center> |- |[[Slika:Csm Pilatus PC-9 2x.jpg|Csm Pilatus PC-9 2x.jpg|190px]] |[[Pilatus PC-9|PILATUS PC-9]] | {{SWI}} {{SLO}} |Lahki napad |[[Pilatus PC-9M »Hudournik«]] |9 | |- | colspan="7" |<center>'''Transportna letala'''</center> |- |[[Slika:Let L410UVP Turbolet 5D4 1119 (43074658164).jpg|190px]] |[[Let L-410 Turbolet|L-410 Turbolet]] |{{CZE}} |[[transportno letalo]] | |1 | |- |[[Slika:2024, C-27J Spartan, Fairford, L2-01, Slovenia - 9227 (53999054938).jpg|190px]] |[[Alenia C-27J Spartan]] |{{ITA}} |[[transportno letalo]] | |2 |19. decembra 2023 je slovenska vojska prevzela svojega prvega Spartana.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenia takes delivery of its first C-27J Spartan transport|url=https://www.flightglobal.com/defence/slovenia-takes-delivery-of-its-first-c-27j-spartan-transport/156293.article|website=Flight Global|accessdate=2025-12-15|language=en|first=Craig|last=Hoyle}}</ref> 19. marca 2023 je vlada naročila še drugo letalo.<ref>{{Navedi splet|title=Podpisana pogodba za drugo letalo spartan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podpisana-pogodba-za-drugo-letalo-spartan/681922|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-15|language=sl|first=Petra Marc, Janko Petrovec, TV|last=Slovenija}}</ref> |- |[[Slika:Dassault Falcon 2000-Slovenia.jpg|190px]] |[[Dassault Falcon 2000|Falcon 2000 EX]] |{{FRA}} |transport častniškega osebja | |1 | |- |[[Slika:PC-6 02 BRZOL SV, september 13, 2009.jpg|190px]] |[[Pilatus PC-6]] |{{SWI}} |[[transportno letalo]] | |2 | |- | colspan="7" |<center>'''Helikopterji'''</center> |- |[[Slika:10 dni pomoči, podpore in sodelovanja 26. polka vojaškega letalstva pri gašenju požarov na Krasu.jpg|190px]] |[[Bell 412]] |{{USA}} |večnamenski helikopter | |8 | |- |[[Slika:AS532 Cougar Slovenian Army, september 01, 2012.jpg|190px]] |[[Eurocopter AS532 Cougar|Eurocopter AS532]] |{{FRA}} |transportni helikopter | |4 | |- |[[Slika:AgustaWestland AW139.jpg|190px]] |[[AgustaWestland AW139]] |{{ITA}} |večnamenski helikopter |[[AgustaWestland AW139|AW139M]] |0/6 |naročenih 6<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija v nakup šestih novih helikopterjev, ki bodo uporabni tudi za gašenje iz zraka|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-v-nakup-sestih-novih-helikopterjev-ki-bodo-uporabni-tudi-za-gasenje-iz-zraka/689757|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-15|language=sl|first=Petra|last=Marc}}</ref> |- | colspan="7" |<center>'''Šolska letala'''</center> |- |[[Slika:Pipistrel Velis Electro 9992.jpg|190px]] |[[:en:Pipistrel_Velis_Electro|Velis Electro]] |{{SLO}} |trenažno letalo | |5 | |- |[[Slika:Zlin Z-43 (cn 22, D-EKGN) 2021-08-07 Andre Gerwing Collection ID 017595.jpg|190px]] |[[Zlín Z 42|Zlín Z 43]] |{{CZE}} |trenažno letalo |Zlín Z 143 |2 | |- |[[Slika:Zlin242L.JPG|190px]] |[[Zlín Z 42|Zlín Z-242]] |{{CZE}} |trenažno letalo | |8 | |- |[[Slika:Bell 206 Slo.jpg|190px]] |[[Bell 206]] |{{USA}} |trenažni helikopter | |4 | |- | colspan="7" |<center>'''Brezpilotna bojna letala'''</center> |- |[[Slika:Italian Army - 41st Regiment "Cordenons" operator launching a Bramor C4EYE drone.jpg|190px]] |[[Bramor C4EYE]] |{{SLO}} |[[izvidništvo]] | |16 | |- | |Galeb |{{SLO}} |[[izvidniško letalo]] | |1 |V operativnem delovanju v [[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430, Mornariškem Divizionu]], na [[Patruljna ladja Triglav|VNL Triglav 11]] |- | colspan="7" |<center>'''Gasilska letala'''</center> |- |[[Slika:Požar na Krasu 2024 - 8.jpg|190px]] |[[Air Tractor AT-802]] |{{USA}} |[[zračno gasilstvo]] |[[Air Tractor AT-802|Air Tractor AT-802 FIRE BOSS]] |4 |Nakup štirih letal 2023<ref>{{Navedi splet|title=Šarec ob podpisu pogodbe: Danes se začenja nova doba boja z naravnimi katastrofami|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sarec-ob-podpisu-pogodbe-danes-se-zacenja-nova-doba-boja-z-naravnimi-katastrofami/665097|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |} ===Ladjevje=== {| class="wikitable" |+ !Slika !Izpodriv (t) !Ladja !Izvor !Vrsta !Službovanje !Opombe |- |[[Slika:Patrol boat Triglav side.jpg|190px]] |375 |[[Patruljna ladja Triglav|VNL Triglav 11]] |{{URS}} / {{RUS}} |[[patruljna ladja]] |1 |Ladja je bila leta 2025 temeljito prenovljena z novimi sistemi in orožjem. Ob koncu njene 30 letne življenske dobe naj bi bila nadomeščena z sodobno VNL. |- |[[Slika:HPL-21 Ankaran.jpg|190px]] |52 |[[HPL-21 Ankaran|HPL Ankaran 21]] |{{ISR}} |[[patruljna ladja]] |1 |Po koncu njene življenske dobe naj bo bila po sedanjih načrtih nadomeščena z sodobno VNL (kot je VNL Triglav 11). |- | |neznano (manj kot HPL Ankaran 21) |[[Čoln Č-91 Slovenske vojske|Č-91]] |{{POL}} |vojaški čoln |1 |Operativen od leta 2024 Namenjen podpori potapljačev in za [[Iskanje in reševanje|SAR]] operacije. |} ===Načrtovana nova oprema=== {| class="wikitable" |+ !Slika !Ime !Država !Vrsta !Število kosov !Opombe |- |[[Slika:Spike-LR launcher.jpg|190px]] |Spike LR2 |{{ISR}} |protitankovska vodena raketa |50 |<ref>{{Navedi splet|title=Slovenia orders Spike LR2 {{!}} Shephard|url=https://www.shephardmedia.com/news/landwarfareintl/slovenia-orders-spike-lr2/|website=www.shephardmedia.com|accessdate=2025-12-15|language=en}}</ref> |- | |Patria AMV |{{FIN}} |oklepni transporter |106 |Vlada republike Slovenije je potrdila nabavo Patrij 8x8 decemra 2025.<ref>[https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-napovedal-nakup-osemkolesnikov-patria-jansa-potezo-oznacil-za-ironijo-zgodovine/714459]</ref> Opremljeni naj bi bile z integrirano daljinsko vodeno oborožitveno postajo [[Mangart 30]], ki pa je še v razvoju. Datum pridobitve oklepnikov še ni znan.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=V Kopru predstavili nove Patrie: "Upam, da bodo slovenski produkti tudi v tujini"|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-kopru-predstavili-nove-patrie-upam-da-bodo-slovenski-produkti-tudi-v-tujini-663288|website=siol.net|accessdate=2025-12-21|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Bundeswehr Heavy Equipment Transport Systems undergo weight testing to assist U.S. Army with transporting equipment - Scania SLT650 70t (2).webp|190px]] |logistično vozilo |{{EU}} |logistično vozilo |neznano | |- |[[Slika:French Caesar self-propelled howitzer in Iraq (cropped).jpg|190px]] |Cezar |{{FRA}} |[[samohodna havbica]] |18 |Vlada RS je Junija 2025 potrdila nabavo 18 samohodnih havbic CEZAR 6x6 v vrednosti 170 milijonov EUR<ref>{{Navedi splet|title=Za 170 milijonov evrov bomo kupili francoske samovozne havbice|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/170-milijonov-evrov-za-francoske-samovozne-havbice-2735672/|website=www.dnevnik.si|date=2025-06-02|accessdate=2025-12-25|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Mistral 3 of the Croatian army.jpg|190px]] |Mistral |{{FRA}} |[[Raketa zemlja-zrak]] kratkega dosega |neznano |<ref>[https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovenija-v-nabavo-havbic-caesar-in-sistemov-zracne-obrambe-mistral.html]</ref> |- |[[File:Virus_sw121.png|190px]] |[[Virus SW 121]] |{{SLO}} |brezpilotno jurišno letalo |~12 |V razvoju. Načrtovana nabave za eno eskadriljo Z letalom bo mogoče upravljati tako iz letala kot s tal, njegov dolet pa naj bi bil 500 km. Imel naj bi 4 nosilce za orožje ki naj bi imeli kapaciteto do približno 150 kg bojnega tovora <ref>{{Navedi splet|title=Oborožen, brez pilota, slovenski {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/oborozen-brez-pilota-slovenski.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-05|language=sl}}</ref> |} == Vojaški objekti == {{glavni|Seznam vojašnic Slovenske vojske}} * [[Vojašnica Cerklje ob Krki]] * [[Vojašnica Franca Rozmana - Staneta]] ([[Četrtna skupnost Moste|Ljubljana–Moste]]) * [[Vojašnica generala Maistra]] ([[Maribor]]) * [[Vojašnica Ivana Cankarja]] ([[Vrhnika]]) * [[Vojašnica Kranj]] * [[Vojašnica Franca Uršiča]] ([[Novo mesto]]) * [[Vojašnica Postojna]] * [[Vojašnica Šentvid]] * [[Kadetnica Maribor]] * [[Vojašnica Franca Rozmana - Staneta]] ([[Celje]]) * [[Vojašnica Bohinjska Bela]] * [[Vojašnica Janka Premrla - Vojka]] ([[Vipava]]) * [[Vojašnica Murska Sobota]] * [[Vojašnica Pivka]] * [[Vojašnica Slovenska Bistrica]] * [[Vojašnica Slovenski pomorščaki]] ([[Ankaran]]) * [[Vojašnica Ajševica]]/[[Center za jezikoslovno usposabljanje Partnerstva za mir]] ([[Ajševica]]) == SV in mednarodni odnosi == [[Slika:Slovenian Soldiers repare to board a U.S. UH-60 Blackhawk.jpg|thumb|right|150px|Slovenski vojaki na mednarodnih vajah v tujini.]] [[Slika:Garde Slovène.jpg|thumb|right|150px|Pripadniki slovenske garde na paradi v [[Pariz]]u.]] Slovenska vojska sodeluje na številnih mirovnih operacijah in mednarodnih vojaških vajah. '''Mirovne operacija:''' {| class="wikitable" |- ! Operacija !! Organizator !! Kraj !! Čas |- | [[Operacija Alba|ALBA]] || OVSE || [[Albanija]] || 1997 |- | AFOR || [[NATO]] || Albanija || 1998 |- | UNTSO || [[Organizacija združenih narodov|OZN]] || [[Sirija]] || 1998-2010 |- | UNIFIL || OZN || [[Libanon]] || 2005-2010 |- | UNMIC || OZN || [[Kosovo]] || 1999-2002 |- | [[KFOR]] || NATO || Kosovo || 2000-2010 |- | UNFYC || OZN || [[Ciper]] || 1997-2001 |- | OHR || OZN || [[BiH]] || 2001-2003 |- | [[SFOR]]-LHO || NATO || BiH || 1997-2004 |- | SFOR-MSU || NATO || BiH || 1999-2004 |- | SFOR-MNB || NATO || BiH || 2002-2004 |- | SFOR-ROLE1 || NATO || BiH || 2000-2004 |- | SFOR-HQ || NATO || BiH || 2001-2004 |- | SFOR-NSE || NATO || BiH || 2003-2004 |- | Joint Enterprise || NATO || BiH || 2005-2010 |- | ALTHEA || [[EUFOR]] || BiH || 2005-2010 |- | [[ISAF]] || NATO || [[Afganistan]] || 2004-2010 |- | CENTCOM || NATO || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 2004-2010 |- | CONCORDIA || [[EU]] || [[Makedonija]] || 2003 |} '''[[Mednarodne vojaške vaje]]:''' {| class="wikitable" |- ! Ime vaje !! Čas |- | Cooperative Nugget (ZDA)|| 1997 |- | Cooperative Key || 2002 |- | Cunning Wassel || 2002 |- | Clever Ferret || 2003 |- | Elite || 2003 |} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == {{Refbegin}} *{{navedi splet||title=Slovenska vojaška zgodovina|url=https://dk.mors.si/Dokument.php?id=785|date=2006|accessdate=25. december 2024|publisher=Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje|last=Bernik|website=dk.mors.si|first=Valerija B.}} == Glej tudi == * [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije]] *[[Generalštab Slovenske vojske]] *[[Poveljstvo sil Slovenske vojske]] * [[oznake Slovenske vojske]] * [[čini Slovenske vojske]] * [[odlikovanja Slovenske vojske]] * [[vojašnice Slovenske vojske]] *Podčastniški zbor [[vojašnice Slovenske vojske|Slovenske vojske]] * [[dnevi Slovenske vojske]] * [[revija]] ''[[Slovenska vojska (revija)|Slovenska vojska]]'' * [[Slovenska osamosvojitvena vojna]] * [[Seznam slovenskih vojaških diplomatov]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Slovenian Armed Forces|Slovenska vojska}} * [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO532.html Zakon o obrambi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110524023438/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO532.html |date=2011-05-24 }} * [http://www.slovenskavojska.si/ Slovenska vojska] * [http://www.vojska.net/military/slovenia/ Slovenska vojska (Oborožitev in organiziranost)] * [http://www.postanivojak.si Postani vojak (pridobivanje kadrov)] {{-}} {{Slovenskavojska}} {{Slovenija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Oborožene sile po državah|Slovenija]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1994]] [[Kategorija:Vojaštvo Slovenije]] [[Kategorija:Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenska vojska|*]] [[Kategorija:Letalske šole]] g5fpzg0x12rpitvhlg8cq3v6n7sebzr 6748630 6748629 2026-09-10T11:36:13Z Neka oseba 238731 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6748629|6748629]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/Neka oseba|Neka oseba]] ([[User talk:Neka oseba|pogovor]]) 6748630 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}}{{Brez sklicev}}{{Infobox National Military |country=Slovenije | name= Slovenska vojska | image=[[File:Sign of Slovenian Army.svg|180px]] | image2=[[File:Flag of the Slovenian Armed Forces.jpg|180px]] | caption2=Zastava Slovenske vojske<br><hr>Himna Slovenske vojske:{{vunblist |''[[Naprej zastava slave]]''|{{raise|0.35em|}} }}<center>[[File:"Naprej, zastava slave", 1918.oga]]</center> | founded= 1994 (kot Slovenska vojska) | dates= 1991-1994 Territorial Defense of Slovenia | disbanded= | branches= enovejne oborožene sile | headquarters=[[Ljubljana]] | commander-in-chief=[[Nataša Pirc Musar]] | minister=[[Valentin Hajdinjak]] | commander=[[Generalmajor (Slovenska vojska)|Generalmajor]] [[Boštjan Močnik]] | commander_title=[[Načelnik Generalštaba Slovenske vojske]] | age=18 | conscription=ukinjen 2003 | active= 6194(stalna sestava avgust 2024) | ranked= | reserve= 994 (pogodbena rezerva avgust 2024) | deployed= | amount= €1.064 milijarde (2024) | percent_GDP= 1,44 (2024) | domestic_suppliers=[[Valhalla Turrets]]<br />[[Pipistrel]]<br />[[Arex]]<br />[[C-Astral]] | foreign_suppliers={{ISR}}<br />{{ITA}}<br />{{CZE}}<br />{{TUR}}<br />{{GER}}<br />{{SWI}}<br />{{SWE}}<br />{{FIN}}<br />{{USA}}<br />{{AUT}}<br />{{FRA}}<br />{{BEL}}<br />{{EU}} | imports= | exports= | history= [[Teritorialna obramba Republike Slovenije]]<br>[[Slovenska osamosvojitvena vojna]] | ranks= [[Čini Slovenske vojske]] |commander-in-chief_title=[[Predsednik Republike Slovenije]]|minister_title=[[minister za obrambo Republike Slovenije|Minister za obrambo Republike Slovenije]]}} {{Politika Slovenije}} '''Slovenska vojska''' ([[kratica]]: '''SV''') so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje [[vojaštvo|vojaške]] [[obramba (vojaštvo)|obrambe]] [[Slovenija|Republike Slovenije]], ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti SV in odkrito nosijo [[orožje]]. Slovenska vojska je nastala leta 1994 iz takratne Teritorialne obrambe Republike Slovenije (TO). Sprva je vojska temeljila na naborniškemu sistemu, ki pa je bil leta 2003 ukinjen, nadomestila pa ga je profesionalna vojska. Velika prelomnica za Slovensko vojsko je bil vstop Slovenije v [[NATO]]. Danes je Slovenska vojska moderna oborožena sila s 6206 pripadniki stalne in 968 pripadniki rezervne sestave, ki izvaja različne naloge doma in po svetu. [[Vrhovni poveljnik]] Slovenske vojske je [[predsednik Republike Slovenije]], [[načelnik Generalštaba Slovenske vojske]] pa skrbi za njeno operativno delovanje. Trenutni načelnik je [[Generalmajor (Slovenska vojska)|generalmajor]] [[Boštjan Močnik]], trenutni glavni podčastnik pa višji štabni praporščak Robert Rotar. == Zgodovina == === Zgodnji srednji vek === ==== Kneževini Karantanija in Karniola ==== Slovenska vojaška zgodovina sega v 7. stoletje, ko so se [[Avari|Avarom]] podrejeni Slovani na današnjem slovenskem pridružili uporu [[Samo (kralj)|Sama]], po rodu najvrjetneje [[Franki|Franka]], ki je izkoristil priložnost, se dokazal v boju Slovanov proti Avarom in postal kralj srednjeevropske in [[Samova plemenska zveza|prve znane slovanske državne tvorbe]], kateri je vladal do svoje smrti leta 658 in ki je obsegala tudi [[Karantanija|Karantanijo]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Alpskim Slovanom je v tistem času vladal knez [[Valuk]]. Po Samovi smrti je Samova zveza razpadla in Obri so obnovili oblast nad večjim delom slovanske srednje Evrope, ne pa tudi nad alpskimi Slovani, ki so ohranili polno samostojnost vse do leta 740. Karantanija je bila najstarejša politična tvorba zgodnjega srednjega veka v Vzhodnih Alpah, ki je nastala v bojih proti Avarom na vzhodu in [[Germani|Germanom]] ([[Bavarci|Bavarcem]], [[Langobardi|Langobardom]] in [[Franki|Frankom]]) na zahodu. Zaradi avarske grožnje so [[Karantanci]] okoli leta 740 pod knezom [[Borut (karantanski knez)|Borutom]] prosili za pomoč [[Bavarci|Bavarce]]. Ti so se odzvali in skupaj s Karantanci leta 743 premagali Obre, Karantanija pa je v zameno morala sprejeti [[krščanstvo]] in priznati Frankovsko nadoblast, s čimer je izgubila zunanjo samostojnost. [[Borutovci|Karantanska vladarska rodbina]] je morala na Bavarsko poslati talce, ki so tam sprejeli krščansko vero in plačevali tribut. Ko so Bavarci prišli pod oblast Frankov, so Karantanci spadali v vplivno območje [[Frankovsko cesarstvo|Frankovske države]]. Posebnost v zgodovini alpskih Slovanov zgodnjega srednjega veka so predstavljali [[kosezi]]. V kneževini Karantaniji so bili to verjetno oboroženi knezovi spremljevalci. V zameno za vojaško službo jim je knez dajal zemljiško posest. Sodelovali so pri izbiranju in ustoličevanju novih [[Seznam koroških vladarjev#Kneževina Karantanija|knezov]]. Po propadu Karantanije so deloma vstopili med [[plemstvo]], deloma pa so postali navadni kmetje, vendar so do 13. stoletja ohranili številne privilegije, na primer osebno svobodo. Karantanci in Kranjci so se udeleževali bojev proti Frankom. Leta 818 so se pridružili uporu slavonskega kneza [[Ljudevit Posavski|Ljudevita Posavskega]] proti uvajanju novih frankovskih fevdalnih razmerij in zakonov ter proti pokristjanjevanju. Karantanci so se v letih 819 in 820 večkrat uprli frankovski vojski ob Dravi, vendar so bili že leta 820 premagani. Ker so se domači knezi pokazali kot nezanesljivi zavezniki Frankom, so jih ti zamenjali s frankovskimi grofi. Karantanija je postala grofija, podobno pa se je zgodilo tudi s [[Karniola|Karniolo]], prav tako slovansko državo v Alpskem prostoru, ki je Frankovsko nadoblast priznala najkasneje v 8. stoletju. ==== Spodnja Panonija ==== [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]] je v 9. stoletju dobil v fevd slovanski knez [[Pribina]], potem ko so Franki na tem območju uničili avarsko gospostvo. Kot frankovski mejni grof je skrbel za obrambo pred napadi [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Moravci|Moravanov]]. V opustošeno Panonijo je naseljeval koloniste iz Karantanije. Njegov naslednik [[Kocelj]] se je želel osamosvojiti in zato zaupal cerkveno bogoslužje bratoma [[Sveti Ciril in Metod|Cirilu in Metodu]], ki sta ga opravljala v [[Stara cerkvena slovanščina|slovanskem jeziku]]. Spodnja Panonija je postala središče slovanskega cerkvenega in kulturnega delovanja. Konec 9. stoletja so v ta prostor prodrli [[Madžari]]. ==== Velika Karantanija ==== Zaradi madžarskih vpadov se je več mejnih grofij povezalo v tako imenovano Veliko Karantanijo, ki naj bi preprečila madžarski prodor v Evropo. Ogri so se naselili v Panonski nižini in ko so prenehali vpadati v srednjo Evropo, je leta 1002 propadla tudi Velika Karantanija. Konec Velike Karantanije je označeval začetek nastajanja posameznih zgodovinskih dežel. Ker je bil deželni knez od deželnih stanov finančno odvisen, so slednji dosegli, da so se v okviru vojaške službe bojevali le v svoji deželi oziroma jo branili. Za osvajalne pohode je moral deželni knez plačati tuje najemnike. Deželna vojska je postala obrambna, deželno plemstvo je bilo v vojaškem smislu vezano na deželo, imelo je lastno pravo in posebne ugodnosti. === 15. in 16. stoletje === V 15. in 16. stoletju je prišlo v vojskovanju do velikih sprememb. Viteško vojsko je zamenjala vojska vojakov najemnikov, med obema pa so bile bistvene razlike; viteška vojska je bila plemiška vojska. Fevdni sistem je namreč temeljil na vojaški službi, ki jo je plemič obljubil višjemu plemiču, od katerega je v zameno za zvestobo dobil zemljo v fevd (ne v last). Fevdi so sicer v visokem srednjem veku postali dedni, vendar je dolžnost vojaške službe in osebne vdanosti ostala. Za viteško vojsko je veljala viteška etika, tj. poseben kodeks obnašanja. Vitezi so imeli vojsko konjenice in so se bojevali s hladnim orožjem. Zaradi tehničnega razvoja orožja in uveljavitve strelnega orožja na smodnik so viteški oklepi postali prebojni. Tako je bila nova vojska mušketirjev ali landsknechtov oblečena v obleke iz bogatih materialov (npr. žamet, svila …), oborožena je bila s hladnim in z novim strelnim orožjem (npr. mušketa, arkebuza …). Vojaki niso bili več le plemiči, temveč so najemniško službo opravljali tudi nižji družbeni sloji. Zaradi teh sprememb se je spremenila tudi etika bojevanja, ki je postalo nasilno; kadar vojaki za nagrado niso dobili obljubljenega plačila, so temeljito izropali območje, na katerem so bili, in se surovo znašali nad prebivalstvom. Vojsko so v tem obdobju na bojišču razvrščali v pravilne kvadratne, imenovane kareji. Kareji so bili lahko polni vojakov, oboroženih s sulicami in z meči, imenovani tudi jež, votli kareji pa so bili sestavljeni iz suličarjev in strelcev, saj je novo orožje na smodnik zahtevalo drugačno postavitev vojakov. Na Slovenskem so bili najbolj cenjeni domači najemniki (kmečki sinovi, ki so bili določeni, da bodo dedovali kmetijo), ker se po končani vojaški akciji niso znašali nad lokalnim prebivalstvom in niso ropali. Posebnost slovenskega prostora je bila črna vojska, ki so jo Habsburžani ustanovili, da bi zavrnili turško nevarnost. V seznamih so popisali prebivalstvo in kmetom določili vojaško obveznost. Tako je bilo določeno, koliko kmetij mora oborožiti enega kmeta in ga poslati na vojaško službo. To je bilo za kmečko prebivalstvo veliko breme, ko pa je prišlo do kmečkih uporov in so kmetje izkoristili svoje vojaške izkušnje, je postalo nevarno tudi za plemiče. Leta 1578 je bila zato črna vojska prepovedana in kmetje so se morali razorožiti. === Turški vpadi === Turki so v slovenske dežele vpadali v 15. in 16. stoletju, vendar jih niso nikoli osvojili. ==== Prvo obdobje ==== Prvo obdobje [[Turški vpadi|turških vpadov]] je trajalo od leta 1408 do 1421. Ti vpadi so bili sporadični z izključno roparskim namenom, ki je poleg materialnih dobrin vključeval tudi ljudi, ki so jih v [[Osmansko cesarstvo|Turškem cesarstvu]] prodali kot [[Suženjstvo|sužnje]]. Izvajali so jih spahije, konjenice turških fevdalcev, iz [[Bosna|Bosne]] v manjših skupinah. V prvi fazi je bila na Slovenskem prizadeta predvsem [[Bela krajina]]. Šlo je za prvo srečanje krščanskega prebivalstva s turškim oziroma muslimanskim na slovenskih tleh. V obdobju od leta 1421 do leta 1469 na slovenskem ozemlju ni bilo turških vpadov. Razlogov za prenehanje turške dejavnosti je več: * gre za obdobje vzpona [[Celjski grofje|celjske plemiške rodbine]], katere zadnji zakoniti potomec [[Ulrik II. Celjski]] je bil poročen s sestro turškega sultana [[Murat II.|Murata II.]], ki je bila hči srbskega despota [[Jurij Branković|Jurija Brankovića]]. Ta sorodstvena povezava je verjetno deloma vplivala na prenehanje turških roparskih vpadov na Slovenskem; * obrambne akcije ogrskega kralja [[Matija Korvin|Matije Korvina]] na [[Ogrska|Ogrskem]] in obrambne akcije albanskega fevdalca [[Skenderbeg|Gjergja Kastriota Skenderbega]] so precej zaposlovale turške oborožene sile; * turška vojaška moč je bila usmerjena v osvajanje utrjenega mesta [[Bizanc|Bizanca]], ki je bil zadnji ostanek prej obsežnega [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Prenehanje turških vpadov ni pomenilo miru za slovenske dežele. To je bil hkrati čas vojn med [[Celjski grofje|Celjani]] in [[Habsburžani]], po izumrtju celjske plemiške rodbine pa vojn za njihovo dediščino. ==== Drugo obdobje ==== Drugo obdobje turških vpadov je trajalo od leta 1469 do leta 1483. To je čas najsilovitejših vpadov. Namen spahij in akindžij je bil dežele izropati, gospodarsko izčrpati in jih zatem še okupirati. Vpadi so prizadeli [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Vojvodina Štajerska|Štajersko]], [[Vojvodina Koroška|Koroško]], pa tudi [[Goriška (grofija)|Goriško]], čez katero so Turki vpadali v [[Furlanija|Furlanijo]], kjer so vodili vojne z [[Beneška republika|Benetkami]]. ==== Tretje obdobje ==== V letih 1520 do 1655 je bilo tretje obdobje turških vpadov v slovenske dežele. V tem obdobju se je socialna struktura vpadnikov spremenila. Vpade so izvajali številčno majhni oddelki martolozov. Hkrati pa so v tem obdobju na Štajerskem prvič videli tudi glavnino turške vojske, ki se je leta 1532 čez slovensko ozemlje premikala na Dunaj pod poveljstvom sultana [[Sulejman I.|Sulejmana]]. Po [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]], ko so Turki okupirali večino Ogrske, je grozila večja nevarnost tudi slovenskim deželam, v katerih so začeli uresničevati pospešene obrambne ukrepe. === Kmečki upori === [[Slika:Bitka pri Celju 1515.jpg|levo|sličica|Upodobitev bitke pri Celju (1515)]] Fevdalci so zaradi gospodarskih in socialnih sprememb na kmeta vedno bolj pritiskali in vpeljevali nove davščine, povečevali tlako, kar so na Slovenskem še dodatno zaostrovali stroški za obrambo pred Turki, ki so v tistem času redno vpadali in pustošili po deželah. Zgodnji novi vek (16.–18. stoletje) je kmetu zaradi gospodarskega razvoja in napredka prinašal tudi številne ugodnosti, kot je bila priložnost za zaslužek s trgovino. Poleg vse večjega pritiska davščin so tako velikokrat glavno iskro za upor sprožili prav poskusi fevdalcev, da bi kmetom onemogočili ali omejevali trgovanje. Kmetje so se v uporih si zavzemali za nižje oz. stare davke in obveznosti iz fevdalnega sistema, pri čemer se novosti sprememb, ki so jim koristile, niso branili.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kmečki upori in njihova sled skozi zgodovino: V boj za staro pravdo!|url=https://www.rtvslo.si/mmcpodrobno/kmecki-upori-in-njihova-sled-skozi-zgodovino-v-boj-za-staro-pravdo/672700|website=RTVSLO.si/mmcpodrobno|accessdate=2024-12-25|language=sl}}</ref> Kmečkih uporov na prehodu iz srednjega v novi vek je bilo na slovenskem prostoru več kot 100, in čeprav niso bili uspešni pri doseganju konkretnih zahtev, so vplivali na to, da so fevdalce opozorili glede pretiranega višanja davščin in tlake.<ref name=":0" /> === Bitka pri Sisku === [[Slika:Relief of the battle of Sisak - Unknown - Google Cultural Institute.jpg|sličica|Upodobitev bitke pri Sisku (1593)]] [[Bitka pri Sisku]] se je v slovenski zgodovinski spomin vtisnila kot zmaga Slovencev nad Turki, ker so po njej prenehali turški vpadi v slovenske dežele. Bitka je potekala leta 1593, zmagala je krščanska stran, kljub temu da je [[Hasan Paša Predojević|Hasan paša]] zbral vojsko iz vsega bosenskega pašaluka in z njo oblegal trdnjavo [[Sisek]]. Krščanska vojska je oblikovala deblokadne enote, ki so obsegale slovenske, hrvaške, nemške in ogrske vojaške enote. [[Andrej Turjaški]] je vodil arkebuzirje, ki so se še posebej odlikovali z uspešnimi akcijami. Turška vojska je zato prenehala z obleganjem in se spustila v beg. Za bežočo vojsko je ostal celoten vojaški tabor, tako da je bil plen zmagovalcev bogat. Zmago je krščanska stran glasno proslavila. Sprožil se je propagandni stroj, ki ga je obvladovala katoliška cerkev: zahvalne maše, pritrkavanja cerkvenih zvonov, zahvalne molitve in procesije, gradnja kapelic, iz obleke Hasan paše so sešili mašni plašč, da bi prikazali simbolno zmago [[Krščanstvo|krščanstva]] nad [[Islam|islamom]]. Po tej vojni so Habsburžani ustvarili trajno ravnotežje sil proti osmanskemu cesarstvu, za slovenske dežele pa je bilo konec turške nevarnosti. === 19. stoletje === [[Napoleonove vojne]] in ustanovitev [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] je slovensko nacionalno zavest še dodatno spodbudilo. Po porazu Napoleonove armade, v kateri so se borili tudi Slovenci, je območje današnje Slovenije ponovno prešlo pod [[Avstrijsko cesarstvo]]. Drugo polovico [[19. stoletje|19. stoletja]] so zaznamovale številne bitke, v katerih so se slovenski polki izkazali kot zelo dobri in zanesljivi. === Prva svetovna vojna === Prelom v slovenski vojaški zgodovini je predstavljala [[prva svetovna vojna]]. V njej so bili slovenski vojaki v sestavu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] armade. Ta se je takrat borila na treh glavnih bojiščih: [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|vzhodnem]], balkanskem in [[Soška fronta|italijanskem]]. Čeprav je na vseh umrlo veliko vojakov slovenske narodnosti (izstopa predvsem vzhodno bojišče), je za slovenski narod najbolj pomembno italijansko bojišče, ki je dobršen del potekalo tudi čez slovensko ozemlje. Na tem bojišču se je po dolgem času ponovno zgodilo, da se Slovenci nismo borili zgolj za tuje interese, temveč proti novemu okupatorju in za lasten obstanek. Po porazu Avstro-Ogrske armade leta [[1918]] se je na slovenskem ozemlju oblikovala prva slovenska vojska v sodobni zgodovini. Vodil jo je [[general]] [[Rudolf Maister]] in je štela okoli 12.000 vojakov. Njegovi vojski je v povojnem kaosu uspelo obdržati [[Maribor]] z zaledjem in vzhodno [[Koroška (pokrajina)|Koroško]], ne pa tudi Primorske, ki je po vojni postala del Italije. Leta [[1919]] so njeni pripadniki postali sestavni del kraljeve jugoslovanske vojske. === Povojna Jugoslavija in osamosvojitev === Po [[Aprilska vojna|aprilski vojni]] leta [[1941]] je bilo slovensko ozemlje razkosano med tri okupatorje. Kmalu zatem se je v Sloveniji začel odpor in v letih 1941 do [[1945]] so bile ustanovljene prve slovenske partizanske enote, ki pa so po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne]] vojne postale sestavni del [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovanske ljudske armade]] JLA (do leta 1951 samo JA)). Tako je ostalo vse do leta [[1968]], ko so države članice [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] napadle [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]]. Nepričakovan napad je jugoslovanske politike prepričal, da Jugoslavija potrebuje dodatne oborožene sile, in tako je bila ustanovljena [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialna obramba]] (TO). Teritorialna obramba je bila takrat nekakšna pomožna sila jugoslovanske ljudske armada. Organizirana je bila v obliki odredov, ki so delovali v posameznih pokrajinah. V Sloveniji je bil poveljevalni jezik slovenski. prav tako je bila večina vojakov v TO Slovencev, zato so jo lokalni prebivalci dosti raje sprejemali kot enote JLA. Za oboroževanje TO so večinoma skrbele občine, prav to oboroževanje pa je motilo JLA. Zato so po letu [[1974]] začeli vodilne položaje v TO prevzemati častniki JLA. Zaradi demokratičnih sprememb v Sloveniji in teženj po odcepitvi je leta [[1990]] vodstvo Jugoslavije izdalo ukaz o razorožitvi TO, ki pa ni bil izpolnjen v celoti. Po zasedbi republiškega štaba TO (RŠTO) oktobra 1990 in zasegu orožja, je TO pretrgala vse povezave s JLA. Maja [[1991]] so se v TO začeli usposabljati prvi vojaški obvezniki, ki so slovenski državi prisegli [[2. junij]]a 1991. [[25. junij|Petindvajsetega junija]] 1991 je Republika Slovenija razglasila samostojnost, s čimer se je začela t. i. [[Vojna za Slovenijo|desetdnevna vojna]], ki je trajala od [[26. junij]]a do [[7. julij]]a. V vojni se je TO odlično izkazala, tako da je ob podpisu Brionske deklaracije imela pod svojim nadzorom celotno ozemlje Slovenje. Zadnji vojak JLA je Slovenijo zapustil [[26. oktober|26. oktobra]] 1991. Leta [[1994]] se je TO preoblikovala v slovensko vojsko (SV). Velika prelomnica slovenske vojske je bila ustanovitev profesionalne vojske in ukinitev naborniškega sistema leta [[2003]] ter vstop Slovenije v [[NATO]] in [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta [[2004]]. Od svoje ustanovitve pa do danes je SV sodelovala na številnih kriznih žariščih po svetu; [[Albanija]], [[Ciper]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Libanon]], [[Kosovo]], [[Čad]] in [[Afganistan]]. ==Struktura== {{glavni|organizacija Slovenske vojske}} {{glavni|seznam enot Slovenske vojske}} {{glavni|seznam poveljstev Slovenske vojske}} Slovenska vojska je organizirana kot enotna vojska brez delitve na zvrsti, ter deluje na strateški, operativni in taktični ravni. Na strateški ravni deluje Generalštab Slovenske vojske (GŠSV), na operativni ravni delujeta Poveljstvo sil ter Poveljstvo za doktrino razvoj, izobraževanje in usposabljanje (PDRIU), na taktični ravni pa delujejo brigade in bataljoni. Glede na svojo organiziranost vojska opravlja naloge na kopnem, v zraku in na morju. Deli se na naslednje rodove: * pehota * oklepne enote * letalstvo * pomorstvo * artilerija * zračna obramba * inženirstvo * jedrsko-radiološko-kemično-biološka obramba * zveze * Obveščevalno-izvidniške enote Glede na vlogo v delovanju se sile SV delijo na<ref>{{Navedi splet|title=Vrste sil glede na vlogo v bojevanju - Slovenska vojska|url=https://www.slovenskavojska.si/o-vojski/obseg-in-struktura/vrste-sil-glede-na-vlogo-v-bojevanju/|website=www.slovenskavojska.si|accessdate=2026-01-21}}</ref>: * sile za bojevanje ([[20. lahki pehotni bataljon Slovenske vojske|20. LPEHB]], [[74. motorizirani bataljon Slovenske vojske|74. SPEHB]], [[132. gorski bataljon Slovenske vojske|132. gorski bataljon]], [[45. oklepni bataljon Slovenske vojske|45. oklepna četa]], [[enota za specialno delovanje]]) * sile za bojno podporo ([[10. izvidniški bataljon]], [[18. bataljon za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo Slovenske vojske|18. bataljon JRKBO]], [[14. inženirski bataljon Slovenske vojske|14. inženirski bataljon]], [[460. artilerijski bataljon Slovenske vojske|460. artilerijski bataljon]], [[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430. pomorski divizion]], [[9. brigada zračne obrambe Slovenske vojske|9. bataljon zračne obrambe]], [[17. bataljon vojaške policije Slovenske vojske|17. bataljon vojaške policije]], [[76. protioklepna četa Slovenske vojske|76. protioklepna četa,]] [[15. helikopterski bataljon Slovenske vojske|151. helikopterska eskadrilja]], [[152. letalska eskadrilja]], [[5. obveščevalno-izvidniški bataljon Slovenske vojske|5. obveščevalno-izvidniški bataljon]]) * sile za zagotovitev delovanja ([[670. poveljniško-logistični bataljon Slovenske vojske|670. logistični bataljon]], [[107. letalska baza]], [[157. logistični bataljon Slovenske vojske|157. logistični bataljon]], [[Vojaška zdravstvena enota Slovenske vojske|vojaška zdravstvena enota]]) * sile za podporo poveljevanje ([[11. bataljon za zveze Slovenske vojske|11. polk za komunikacije, informatiko in kibernetsko obrambo]], [[16. bataljon za nadzor zračnega prostora Slovenske vojske|16. bataljon za nadzor zračnega prostora]], [[Verifikacijski center Slovenske vojske|verifikacijski center]], [[Vojaški vikariat Slovenske vojske|vojaški vikariat]], [[Orkester Slovenske vojske|orkester SV]], [[Garda Slovenske vojske|Garda,]] ) === Struktura slovenske vojske === ====== [[Generalštab Slovenske vojske]] ====== * Vodstvo * Štab * Kabinet načelnika GŠSV * Oddelek za vojaško policijo * Odsek za pripravljenost * Vojaški letalski organ Enote pri generalštabu * Mirodobna sestava SV v tujini * [[NATO center odličnosti za gorsko bojevanje]] * [[Orkester Slovenske vojske]] * [[Garda Slovenske vojske|Garda]] * Verifikacijski center * [[Vojaški vikariat Slovenske vojske|Vojaški vikariat]] * Enota za zagotovitev delovanja ====== [[Poveljstvo sil Slovenske vojske|Poveljstvo sil Slovenske Vojske]] ====== * [[1. brigada Slovenske vojske|1. brigada]] ** [[File:10IB brezOzadja pobarvan.png|25px]][[10. izvidniški bataljon]] ** [[132. gorski bataljon Slovenske vojske|132. gorski bataljon]] ** [[File:Našitek 18. JRKBO bataljona.png|20px]][[18. bataljon RKBO SV|18. bataljon RKBO]] ** [[45. oklepni bataljon Slovenske vojske|45. tankovska četa]] * [[File:Znak enote 72.BR (pobarvan).jpg|Pobarvana oznaka 72.BR SV|30px]] [[72. brigada Slovenske vojske|72. brigada]] ** [[20. motorizirani bataljon Slovenske vojske|20. lahki pehotni bataljon]] ** [[74. motorizirani bataljon Slovenske vojske|74. srednji pehotni bataljon]] ** [[14. inženirski bataljon Slovenske vojske|14. inženirski bataljon]] ** [[76. protioklepni bataljon Slovenske vojske|76. Proti oklepna četa]] ** [[460. artilerijski bataljon Slovenske vojske|460. artilerijski bataljon]] * [[Logistična brigada Slovenske vojske|Logistična brigada]] ** [[157. logistična baza Slovenske vojske|157. logistični bataljon]] ** [[670. logistični bataljon Slovenske vojske|670. logistični bataljon]] ** [[Vojaška zdravstvena enota Slovenske vojske|Vojaška zdravstvena enota]] * [[File:15 BRVLZO.jpg|30px]][[15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe Slovenske vojske|15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe]] **[[File:Našitek 107. letalske baze SV 2026.png|20px]][[107. letalska baza]] ** [[15. helikopterski bataljon Slovenske vojske|151. helikopterska eskadrilja]] ** [[152. letalska eskadrilja]] ** [[153. letalsko-tehnična eskadrilja|153. letalsko tehnična eskadrilja]] ** ''155. eskadrilja bojnih brezpilotnih zrakoplovov (načrtovana)'' ** [[Letalska šola Slovenske vojske]] ** [[16. bataljon za nadzor zračnega prostora Slovenske vojske|16. center za nadzor in kontrolo zračnega prostora]] ** [[9. bataljon zračne obrambe Slovenske vojske|9. bataljon zračne obrambe]] * [[File:430th Naval Division (Slovenia).png|50px]][[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430. mornariški divizion]] ** Pomorski operativni center ** Odred za specialno podvodno delovanje ** Odred večnamenskih plovil * [[17. bataljon vojaške policije Slovenske vojske|17. bataljon vojaške policije]] ** Specializirana enota vojaške policije *** Posebna enota za specialno taktiko (PEST) *** Oddelek kriminalistov *** Oddelek proti bombne zaščite * [[Slika:ESD.png|30px]] [[Enota za specialno delovanje]] ** Četa za specialno delovanje ** Četa za zagotovitev delovanja ** Vadbeni center za specialno delovanj * [[11. bataljon za zveze Slovenske vojske|11. polk za komunikacije, informatiko in kibernetsko obrambo]] * [[5. obveščevalno-izvidniški bataljon Slovenske vojske|5. obveščevalno izvidniška enota]] * [[Športna enota Slovenske vojske|Športna enota SV]] * [[Poveljstvo prostorskih sil]] ** 2. teritorialni polk ** 3. terirorialni polk ** 4. teritorialni polk ** 5. teritorialni polk ** 6. teritorialni polk ** 7. teritorialni polk ** 8. teritorialni polk ** 75. teritorialni polk * [[Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje Slovenske vojske|Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje]] ** Center za izobraževanje in usposabljanje častnikov *** Šola za častnike *** Poveljniško-štabna šola *** Visoka vojaška šola ** Center za izobraževanje in usposabljanje podčastnikov *** Šola za podčastnike *** Višja vojaška strokovna šola ** Center za usposabljanje ** Center za doktrino in razvoj *** Katedre *** Knjižnično-informacijski založniški center *** Šola za tuje jezike [[Slika:Struktura Slovenske vojske 2025.png|sredina|sličica|900px|Struktura Slovenske vojske junija 2025-decembra 2025<ref>{{Navedi splet|title=Na Vrhniki slovesno preoblikovanje enot SV|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/na-vrhniki-slovesno-preoblikovanje-enot-sv-2741335/|website=www.dnevnik.si|date=2025-06-30|accessdate=2026-01-21|language=sl}}</ref><ref name=":2" />]] {{Location map+|Slovenia|relief=1|float=center|width=560|places = {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[10. izvidniški bataljon|10. IB]]</small>|lat= 46.095556 |long= 14.48 |position=left|mark=Orange pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[Vojaška zdravstvena enota Slovenske vojske|VZE]]</small>|lat= 46.045556 |long= 14.48 |position=left |mark=Purple pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[17. bataljon vojaške policije Slovenske vojske|17. BVP SV]]</small>|lat= 46.045556 |long= 14.53 |position=right |mark=White pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[157. logistični bataljon (Slovenija)|157. LOGB]]</small>|lat= 46.095556 |long= 14.54 |position=top|mark=Purple pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[132. gorski bataljon Slovenske vojske|132. GORB]]</small>|lat= 46.339964 |long= 14.062736 |position=left|mark=Green pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[74. srednji pehotni bataljon Slovenske vojske|74. SPEHB]]</small>|lat= 46.557611 |long= 15.6455 |position=right|mark=Green pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[20. lahki pehotni bataljon Slovenske vojske|20. LPEHB]]</small>|lat= 46.235833 |long= 15.2675 |position=right|mark=Green pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[76. protioklepna četa Slovenske vojske|76. POKČ]]</small>|lat= 46.660128 |long= 16.163117 |position=right|mark=Yellow pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[670. logistični bataljon Slovenske vojske|670. LOGB]]</small>|lat= 46.390289 |long= 15.575108 |position=right|mark=Purple pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[151. helikopterska eskadrilja Slovenske vojske|151. HEESK]], [[152. letalska eskadrilja|152. LEESK]], [[153. letalsko-tehnična eskadrilja (Slovenija)|153. LETEHE]], [[9. bataljon zračne obrambe Slovenske vojske|9. BZO]] </small>|lat= 45.899722 |long= 15.515278 |position=right|mark=Blue 0080ff pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[11. polk za komunikacije, informatiko in kibernetsko obrambo|11. PKIKO]]</small>|lat= 45.962375 |long= 14.293736 |position=left|mark=white pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[16. bataljon za nadzor zračnega prostora Slovenske vojske|16. CNKZP]]</small>|lat= 46.239739 |long= 14.485853 |position=right|mark=Pink pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[45. tankovska četa Slovenske vojske|45. TČ]]</small>|lat= 45.680453 |long= 14.196383 |position=right|mark=Pink ff0080 pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430. MOD]]</small>|lat= 45.579314 |long= 13.737928 |position=right|mark=Blue pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>{{nowrap|[[Enota za specialno delovanje|ESD]]}}</small>|lat= 45.574933 |long= 14.7992 |position=right|mark=Lightgreen pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[460. artilerijski bataljon Slovenske vojske|460. AB]]</small>|lat= 45.775864 |long= 14.213661 |position=left|mark=Yellow pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[18. bataljon za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo Slovenske vojske|18. JRKBO]]</small>|lat= 46.233333 |long= 14.366667 |position=left|mark=Black pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[14. inženirski bataljon Slovenske vojske|14. INŽB]]</small>|lat= 45.8 |long= 15.166667 |position=left|mark=Black pog.svg}} |caption=Lokacije enot Slovenske vojske <br /> [[File:Green pog.svg|8px]] Pehotni bataljoni [[File:Pink ff0080 pog.svg|8px]] Oklepne enote [[File:Yellow pog.svg|8px]] Artilerijske in protioklepne enote [[File:Blue 0080ff pog.svg|8px]] Zračna enote in proti zračna obramba [[File:Blue pog.svg|8px]] Mornarska baza [[File:Lightgreen pog.svg|8px]] Specialne sile [[File:Black pog.svg|8px]] Inženerske enote [[File:Orange pog.svg|8px]] Izvidniška enota <br /> [[File:Pink pog.svg|8px]] Center za nadzor zračnega prostora}}Slovenska vojska je trenutno v procesu prestrukturiranja tako da zgoraj navedena struktura morda ni več točna, saj se trenutno organizacija pogosto spreminja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=V Postojni slovesnost ob ustanovitvi 460. artilerijskega bataljona|url=https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/v-postojni-slovesnost-ob-ustanovitvi-460-artilerijskega-bataljona/|website=www.slovenskavojska.si|date=2025-12-12|accessdate=2026-01-20|language=sl}}</ref> ==Naloge in sestava == ===Naloge=== Glavne naloge slovenske vojske so: *izvajanje obrambe Republike Slovenije (mobilizacija, ofenzivno in defenzivno delovanje, odvračanje agresije, vzpostavljanje suverenosti na ozemlju RS, ...) *pomoč ob naravnih in drugih nesrečah (poplave, potresi, požari...) *prispevanje k mednarodnemu miru in stabilnosti (različne mirovne operacije po svetu) 46.055556 |long= 14.508333 ===Sestava=== Slovenska vojska je sestavljena iz: * Pripadnikov stalne sestave * Pripadnikov rezervne sestave * Prostovoljcev Stalna sestava so poklicni pripadniki Slovenske vojske, rezervna pa državljani, ki sklenejo pogodbo o službi v rezervni sestavi, in vojaški obvezniki, ki so dolžni služiti v rezervni sestavi. Prostovoljci so vojaški obvezniki, ki se sami odločijo za trimesečno vojaško usposabljanje. {| class="wikitable" |- ! SESTAVA SV - podatki za avgust 2024 !! ŠTEVILO !! DELEŽ |- | Stalna sestava || 6194 || 87,02 % |- | Pogodbena rezerva || 994 || 12,98 % |- | Skupaj || 7118 || 100 % |} '''STALNA SESTAVA SV''' Stalna sestava so poklicni pripadniki vojske: vojaki, podčastniki, častniki in vojaški uslužbenci (vojaške osebe) ter civilne osebe. Civilne osebe delajo v vojski, vendar ne opravljajo vojaške službe. {| class="wikitable" |- ! STALNA SESTAVA - podatki za avgust 2024 !! ŠTEVILO !! DELEŽ |- | Častniki || 1009 || 16,29 % |- | Podčastniki || 1779 || 28,67 % |- | Vojaki || 2159 || 34,68 % |- | Vojaški uslužbenci || 814 || 13,24 % |- | Civilne osebe || 430 || 6,94 % |- | Skupaj || 6194 || 100 % |} ==Vojaški vikariat== [[Vojaški vikariat Slovenske vojske]] je osrednja ustanova Slovenske vojske, ki skrbi za izvajanje duhovne oskrbe pripadnikov Slovenske vojske, ne glede na njihovo [[veroizpoved]] in politično prepričanje. ==Oborožitev in oprema== ===Pehotna in podporna oborožitev=== {| class="wikitable" |+ !Model !Slika !Izvor !Vrsta !Kaliber !Podrobnosti |- | colspan="6" |<center>'''Pištole'''</center> |- |[[Beretta 92|Beretta 92FS]] |[[Slika:Beretta 92 FS.gif|170px]] |{{ITA}} |[[polavtomatska pištola]] |[[9×19 Parabellum|9 × 19 mm]] [[9×19 Parabellum|Parabellum]] | |- |[[Rex Zero 1|Arex REX Zero 1S]] |[[Slika:Rex-zero-1-s-fde.jpg|170px]] |{{SLO}} |[[polavtomatska pištola]] |[[9×19 Parabellum|9 × 19 mm]] [[9×19 Parabellum|Parabellum]] | |- |[[SIG Sauer P226]] |[[Slika:SIG Sauer P226 neu.jpg|170px]] |{{SWI}} |[[polavtomatska pištola]] |[[9×19 Parabellum|9 × 19 mm]] [[9×19 Parabellum|Parabellum]] | |- | colspan="6" |<center>'''Brzostrelke'''</center> |- |[[Heckler & Koch MP5]] |[[Slika:HK MP5 noBG.png|170px]] |{{GER}} |[[brzostrelka]] |[[9×19 Parabellum|9 × 19 mm Parabellum]] | |- | colspan="6" |<center>'''Šibrenice'''</center> |- |[[Benelli_M4|Benelli M4]] |[[Slika:Benelli m4 2.jpg|170px]] |{{ITA}} |[[puška]] |12 merilnik | |- | colspan="6" |<center>'''Jurišne puške'''</center> |- |[[FN F2000]] |[[Slika:FN F2000S.JPG|170px]] |{{BEL}} |[[jurišna puška]] |[[5,56×45 NATO|5,56×45 mm NATO]] | |- |[[FN_SCAR|FN SCAR]] | |{{BEL}} |[[jurišna puška]] |[[7,62×51_NATO|7,62 × 51 mm NATO]] | |- |[[Zastava M70]] |[[Slika:Zastava M70 AB2 noBG.png|170px]] |{{YUG}} |[[jurišna puška]] |[[7,62 × 39|7,62 × 39 mm]] | |- | colspan="6" |<center>'''Mitraljezi'''</center> |- |[[FN_Minimi|FN Minimi Para]] |[[Slika:FN Minimi Para Left.jpg|170px]] |{{BEL}} |[[lahki puškomitraljez]] |[[5,56 × 45 NATO|5,56 × 45 NATO]] | |- |[[FN MAG]] |[[Slika:FN MAG white background.jpg|170px]] |{{BEL}} |[[mitraljez za splošne namene]] |[[7,62×51 NATO|7,62 × 51 NATO]] | |- |[[M2 Browning|M2HB]] |[[Slika:M2 Browning, Musée de l'Armée.jpg|170px]] |{{BEL}} |[[težki mitraljez]] |[[12,7×99 NATO]] | |- | colspan="6" |<center>'''Ostrostrelne puške'''</center> |- |[[:en:Steyr_SSG_69|Steyr SSG 69]] |[[Slika:Steyr SSG 69.jpg|170px]] |{{AUT}} |[[Ostrostrelna puška]] [[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[7,62×51 NATO|7,62 × 51 mm NATO]] | |- |[[Sako TRG]] |[[Slika:Sako TRG folding stock + Zeiss 3-12x56 SSG P.JPG|170px]] |{{FIN}} |[[Ostrostrelna puška][[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[7,62×51 NATO|7,62 × 51 mm NATO]] | |- |[[PGM Ultima Ratio]] |[[Slika:Ultima Ratio Commando slovenske vojske.jpg|170px]] |{{FRA}} |[[Ostrostrelna puška]] [[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[7,62×51 NATO|7,62 × 51 mm NATO]] | |- |[[PGM_338|PGM Mini Hecate]] |[[Slika:Mini Hecate-338 Lapua Magnum-01.jpg|170px]] |{{FRA}} |[[Ostrostrelna puška]] [[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[.338 Lapua Magnum]] | |- |[[PGM Hecate II|PGM Hécate II]] |[[Slika:PGM Hecate.jpg|170px]] |{{FRA}} |[[Ostrostrelna puška]] [[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[12,7×99 NATO]] | |- | colspan="6" |<center>'''Metalci granat'''</center> |- |[[Heckler & Koch GMG]] |[[Slika:HK GMW.jpg|170px]] |{{GER}} |[[avtomatski metalec granat]] |[[seznam 40-mm granat|40x53 mm HV]] | |- |[[Milkor MGL]] |[[Slika:40 mm granatrevolver Armscor MGL.jpg|170px]] |{{Flag|Južna Afrika}} |[[metalec granat]] |[[seznam 40-mm granat|40×46 mm LV]] | |- |[[FN_F2000|GL1]] |[[Slika:FN GL1.png|170px]] |{{BEL}} |[[metalec granat]] |[[seznam 40-mm granat|40×46 mm LV]] | |- | colspan="6" |<center>'''Protioklepna oborožitev'''</center> |- |[[Spike_(raketa)|Spike LR]] |[[Slika:SPIKE ATGM.jpg|170px]] |{{ISR}} |[[protitankovska vodena raketa]] |170 mm | |- |[[MATADOR|RGW 90]] |[[Slika:RGW90.jpg|170px]] |{{GER}} |[[netrzajna puška|Netrzajna puška za enkratno uporabo]] |90 mm | |- |[[netrzajna puška Carl_Gustaf_8,4_cm|Carl Gustav M4]] |[[Slika:Carl Gustav M4 Kokonaisturvallisuus 2015.jpg|170px]] |{{SWE}} |[[netrzajna puška]] |84 mm |} ===Artilerija=== {| class="wikitable" |+ !Model !Slika !Izvor !Vrsta !Kaliber !Službovanje !Opombe |- |[[Soltam_M-71|Soltam M71 (M839)]] |[[Slika:Soltam-howitzer-beyt-hatotchan-1.jpg|190px]] |{{ISR}} |[[havbica|vlečna havbica]] |155 mm |18 | |- |[[Soltam_K6|Soltam K6]] |[[Slika:SV minomet 120 mm.jpg|190px]] |{{ISR}} |[[minomet|težki minomet]] |120 mm |50 | |- |[[M-69_(minomet)|M69]] |[[Slika:Минобацач М69 82мм.jpg|190px]] |{{YUG}} |[[minomet]] |82 mm |NEZNANO | |- |[[minomet M57|M57]] |[[Slika:Минобацач М57 60мм.jpg|190px]] |{{YUG}} |[[minomet]] |60 mm |NEZNANO | |} ===Zračna obramba=== {| class="wikitable" |+ !Model !Slika !Izvor !Vrsta !Kaliber !Število kosov !Opombe |- |[[9K38 Igla]] |[[Slika:IGLA-S MANPADS at IDELF-2008.jpg|190px]] |{{URS}} |[[prenosni zračni obrambni sistem]] |72 mm |NEZNANO | |- |[[:en:IRIS-T|IRIS-T SLM]] |[[Slika:MAN 7 t mil gl IRIS-T SL.jpg|190px]] |{{GER}} |[[izstrelek zemlja-zrak]] |127 mm |0/2 |2–3 sistemi po naročilu |} ===Bojna vozila=== {| class="wikitable" |+ !Slika !Vozilo !Izvor !Vrsta !Različica !Službovanje !Opombe |- | colspan="7" |<center>'''Tanki'''</center> |- |[[Slika:M-84-Slovenia.jpg|190px]] |[[M-84]] |{{YUG}}<br />{{CRO}}<br />{{SLO}} |[[glavni bojni tank]] | |57 |[[45. oklepni bataljon Slovenske vojske|45. Tankovska četa]], do 18 aktivnih, ostali v rezervi |- |[[Slika:M-55S SV.jpg|190px]] |[[T-55]] |{{URS}} |[[glavni bojni tank]] |M-55S1 |30 |28 podarjenih [[Ukrajina|Ukrajini]]. Ostala dva sta v [[Vojaški muzej Slovenske vojske|muzeju v Pivki]]. |- | colspan="7" |<center>'''Oklepni transporter'''</center> |- |[[Slika:LKOV valuk IAS2008.jpg|190px]] |[[LKOV Valuk|Pandur I (6×6)]] |{{SLO}} |[[Oklepni transporter]] |[[LKOV Valuk]] |85 |20 podarjenih [[Ukrajina|Ukrajini]]. |- |[[Slika:Slovenia Patria Svarun 8x8.jpg|190px]] |[[Patria AMV]] |{{FIN}} |[[oklepni transporter]] |[[Patria AMV|SKOV Svarun]] |30+106 | |- |[[Slika:Slovenia BOV VP SV.jpg|190px]] |[[BOV (TAM)|BOV]] |{{YUG}} |[[oklepni transporter]] |BOV-3/BOV-M |12 |26 podarjenih [[Ukrajina|Ukrajini]]. |- | colspan="7" |<center>'''Izvidniška vozila'''</center> |- |[[Slika:OTOKAR KOBRA SLOVENSKE VOJSKE.jpg|190px]] |[[Otokar Cobra]] |{{TUR}} |[[oklepni transporter]] |[[Otokar Cobra|LKVO Kobra]] |10 |v različici [[RKBO]] |- | colspan="7" |<center>'''Lahka večnamenska vozila'''</center> |- |[[Slika:Slo.JLTV.jpg|190px]] |Oshkosh JLTV |{{USA}} |Lahko bojno taktično terensko vozilo |Oshkosh JLTV (Perun) |161 |Načrtovana je preoborožitev nekaterih Perunov z daljinsko vodeno oborožitveno postajo [[Mangart 25]], ki pa je še v razvoju.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Ob dnevu Slovenske vojske bodo predstavljene tudi njene nove zmogljivosti in razvojni projekti {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/dogodki/2025-05-24-ob-dnevu-slovenske-vojske-bodo-predstavljene-tudi-njene-nove-zmogljivosti-in-razvojni-projekti/|website=Portal GOV.SI|date=2025-05-24|accessdate=2025-12-21|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Humvee-Slovenia.jpg|190px]] |[[visokomobilno večnamensko kolesno vozilo]] |{{USA}} |Večnamensko kolesno vozilo visoke mobilnosti |Hummwee M-1114<br/>Hummwee M-1511 |42 |20 podarjenih Ukrajini; nadomeščani z Oshkoshi |- | colspan="7" |<center>'''Protiminsko zaščitena vozila'''</center> |- |[[Slika:Mine resistant ambush protected vehicles.jpg|190px]] |Cougar JERRV |{{USA}} |Pehotno mobilnostno vozilo |Cougar HE |7 | |- |colspan=7|<center>'''Logistična vozila'''</center> |- |[[Slika:MANSV.jpg|190px]] |[[taktični tovornjaki RMMV HX|HX 8x8 RMMV Rheinmetall]] |{{GER}} |[[vojaško vozilo|Tovornjaki za prevoz in vodo]] |40 | | |- |[[Slika:Mercedes-Benz Actros 3348 E. T..JPG|190px]] |[[Mercedes-Benz Actros]] |{{GER}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:Slovenska vojska sodeluje pri odpravi posledic zadnjih poplav 02.jpg|190px]] |[[Iveco serija T]] |{{ITA}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:Slovenian Army Truck.jpg|190px]] |MAN 15 TMILGL W A1 |{{GER}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:Unimog used by the French Army.jpg|190px]] |[[Unimog]] |{{GER}} |[[vojaški tovornjak]] |30 | | |- |[[Slika:TAM-150 2.jpg|190px]] |TAM 150 T11 B/BV |{{YUG}} {{SLO}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:TAM 110 VS1.jpg|190px]] |TAM 110 T7 B/BV |{{YUG}} {{SLO}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:SV.toyota.jpg|190px]] |Toyota MMV Survivor Land Cruiser |{{JAP}} |vojaško lahko terensko vozilo |91 | | |- |[[Slika:Red Falcons train drivers for new tactical vehicle 150122-A-ZK259-256.jpg|190px]] |MRZR |{{USA}} |vojaško lahko terensko vozilo |NEZNANO | | |- | colspan="7" |<center>'''Oklepna reševalna vozila'''</center> |- |[[Slika:TZI 55.jpg|190px]] |[[T-55|JVBT-55]] |{{CSK}} |Oklepno reševalno vozilo |7 | | |- |[[Slika:VT-55A 01.JPG|190px]] |[[T-55|VT-55]] |{{CSK}} |Oklepno reševalno vozilo |2 | | |- | colspan="7" |<center>'''Nosilci mostov'''</center> |- |[[Slika:MT-55 Militärtag - Uffenheim - 2015 .jpg|190px]] |[[T-55|MT-55]] |{{CSK}} |Most z oklepnimi vozili |4 | | |} ===Letala in helikopterji=== {| class="wikitable" |+ !Slika !Letal !Izvor !Vrsta !Različica !Službovanje !Opombe |- | colspan="7" |<center>'''Bojna letala'''</center> |- |[[Slika:Csm Pilatus PC-9 2x.jpg|Csm Pilatus PC-9 2x.jpg|190px]] |[[Pilatus PC-9|PILATUS PC-9]] | {{SWI}} {{SLO}} |Lahki napad |[[Pilatus PC-9M »Hudournik«]] |9 | |- | colspan="7" |<center>'''Transportna letala'''</center> |- |[[Slika:Let L410UVP Turbolet 5D4 1119 (43074658164).jpg|190px]] |[[Let L-410 Turbolet|L-410 Turbolet]] |{{CZE}} |[[transportno letalo]] | |1 | |- |[[Slika:2024, C-27J Spartan, Fairford, L2-01, Slovenia - 9227 (53999054938).jpg|190px]] |[[Alenia C-27J Spartan]] |{{ITA}} |[[transportno letalo]] | |2 |19. decembra 2023 je slovenska vojska prevzela svojega prvega Spartana.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenia takes delivery of its first C-27J Spartan transport|url=https://www.flightglobal.com/defence/slovenia-takes-delivery-of-its-first-c-27j-spartan-transport/156293.article|website=Flight Global|accessdate=2025-12-15|language=en|first=Craig|last=Hoyle}}</ref> 19. marca 2023 je vlada naročila še drugo letalo.<ref>{{Navedi splet|title=Podpisana pogodba za drugo letalo spartan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podpisana-pogodba-za-drugo-letalo-spartan/681922|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-15|language=sl|first=Petra Marc, Janko Petrovec, TV|last=Slovenija}}</ref> |- |[[Slika:Dassault Falcon 2000-Slovenia.jpg|190px]] |[[Dassault Falcon 2000|Falcon 2000 EX]] |{{FRA}} |transport častniškega osebja | |1 | |- |[[Slika:PC-6 02 BRZOL SV, september 13, 2009.jpg|190px]] |[[Pilatus PC-6]] |{{SWI}} |[[transportno letalo]] | |2 | |- | colspan="7" |<center>'''Helikopterji'''</center> |- |[[Slika:10 dni pomoči, podpore in sodelovanja 26. polka vojaškega letalstva pri gašenju požarov na Krasu.jpg|190px]] |[[Bell 412]] |{{USA}} |večnamenski helikopter | |8 | |- |[[Slika:AS532 Cougar Slovenian Army, september 01, 2012.jpg|190px]] |[[Eurocopter AS532 Cougar|Eurocopter AS532]] |{{FRA}} |transportni helikopter | |4 | |- |[[Slika:AgustaWestland AW139.jpg|190px]] |[[AgustaWestland AW139]] |{{ITA}} |večnamenski helikopter |[[AgustaWestland AW139|AW139M]] |0/6 |naročenih 6<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija v nakup šestih novih helikopterjev, ki bodo uporabni tudi za gašenje iz zraka|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-v-nakup-sestih-novih-helikopterjev-ki-bodo-uporabni-tudi-za-gasenje-iz-zraka/689757|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-15|language=sl|first=Petra|last=Marc}}</ref> |- | colspan="7" |<center>'''Šolska letala'''</center> |- |[[Slika:Pipistrel Velis Electro 9992.jpg|190px]] |[[:en:Pipistrel_Velis_Electro|Velis Electro]] |{{SLO}} |trenažno letalo | |5 | |- |[[Slika:Zlin Z-43 (cn 22, D-EKGN) 2021-08-07 Andre Gerwing Collection ID 017595.jpg|190px]] |[[Zlín Z 42|Zlín Z 43]] |{{CZE}} |trenažno letalo |Zlín Z 143 |2 | |- |[[Slika:Zlin242L.JPG|190px]] |[[Zlín Z 42|Zlín Z-242]] |{{CZE}} |trenažno letalo | |8 | |- |[[Slika:Bell 206 Slo.jpg|190px]] |[[Bell 206]] |{{USA}} |trenažni helikopter | |4 | |- | colspan="7" |<center>'''Brezpilotna bojna letala'''</center> |- |[[Slika:Italian Army - 41st Regiment "Cordenons" operator launching a Bramor C4EYE drone.jpg|190px]] |[[Bramor C4EYE]] |{{SLO}} |[[izvidništvo]] | |16 | |- | |Galeb |{{SLO}} |[[izvidniško letalo]] | |1 |V operativnem delovanju v [[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430, Mornariškem Divizionu]], na [[Patruljna ladja Triglav|VNL Triglav 11]] |- | colspan="7" |<center>'''Gasilska letala'''</center> |- |[[Slika:Požar na Krasu 2024 - 8.jpg|190px]] |[[Air Tractor AT-802]] |{{USA}} |[[zračno gasilstvo]] |[[Air Tractor AT-802|Air Tractor AT-802 FIRE BOSS]] |4 |Nakup štirih letal 2023<ref>{{Navedi splet|title=Šarec ob podpisu pogodbe: Danes se začenja nova doba boja z naravnimi katastrofami|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sarec-ob-podpisu-pogodbe-danes-se-zacenja-nova-doba-boja-z-naravnimi-katastrofami/665097|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |} ===Ladjevje=== {| class="wikitable" |+ !Slika !Izpodriv (t) !Ladja !Izvor !Vrsta !Službovanje !Opombe |- |[[Slika:Patrol boat Triglav side.jpg|190px]] |375 |[[Patruljna ladja Triglav|VNL Triglav 11]] |{{URS}} / {{RUS}} |[[patruljna ladja]] |1 |Ladja je bila leta 2025 temeljito prenovljena z novimi sistemi in orožjem. Ob koncu njene 30 letne življenske dobe naj bi bila nadomeščena z sodobno VNL. |- |[[Slika:HPL-21 Ankaran.jpg|190px]] |52 |[[HPL-21 Ankaran|HPL Ankaran 21]] |{{ISR}} |[[patruljna ladja]] |1 |Po koncu njene življenske dobe naj bo bila po sedanjih načrtih nadomeščena z sodobno VNL (kot je VNL Triglav 11). |- | |neznano (manj kot HPL Ankaran 21) |[[Čoln Č-91 Slovenske vojske|Č-91]] |{{POL}} |vojaški čoln |1 |Operativen od leta 2024 Namenjen podpori potapljačev in za [[Iskanje in reševanje|SAR]] operacije. |} ===Načrtovana nova oprema=== {| class="wikitable" |+ !Slika !Ime !Država !Vrsta !Število kosov !Opombe |- |[[Slika:Spike-LR launcher.jpg|190px]] |Spike LR2 |{{ISR}} |protitankovska vodena raketa |50 |<ref>{{Navedi splet|title=Slovenia orders Spike LR2 {{!}} Shephard|url=https://www.shephardmedia.com/news/landwarfareintl/slovenia-orders-spike-lr2/|website=www.shephardmedia.com|accessdate=2025-12-15|language=en}}</ref> |- | |Patria AMV |{{FIN}} |oklepni transporter |106 |Vlada republike Slovenije je potrdila nabavo Patrij 8x8 decemra 2025.<ref>[https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-napovedal-nakup-osemkolesnikov-patria-jansa-potezo-oznacil-za-ironijo-zgodovine/714459]</ref> Opremljeni naj bi bile z integrirano daljinsko vodeno oborožitveno postajo [[Mangart 30]], ki pa je še v razvoju. Datum pridobitve oklepnikov še ni znan.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=V Kopru predstavili nove Patrie: "Upam, da bodo slovenski produkti tudi v tujini"|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-kopru-predstavili-nove-patrie-upam-da-bodo-slovenski-produkti-tudi-v-tujini-663288|website=siol.net|accessdate=2025-12-21|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Bundeswehr Heavy Equipment Transport Systems undergo weight testing to assist U.S. Army with transporting equipment - Scania SLT650 70t (2).webp|190px]] |logistično vozilo |{{EU}} |logistično vozilo |neznano | |- |[[Slika:French Caesar self-propelled howitzer in Iraq (cropped).jpg|190px]] |Cezar |{{FRA}} |[[samohodna havbica]] |18 |Vlada RS je Junija 2025 potrdila nabavo 18 samohodnih havbic CEZAR 6x6 v vrednosti 170 milijonov EUR<ref>{{Navedi splet|title=Za 170 milijonov evrov bomo kupili francoske samovozne havbice|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/170-milijonov-evrov-za-francoske-samovozne-havbice-2735672/|website=www.dnevnik.si|date=2025-06-02|accessdate=2025-12-25|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Mistral 3 of the Croatian army.jpg|190px]] |Mistral |{{FRA}} |[[Raketa zemlja-zrak]] kratkega dosega |neznano |<ref>[https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovenija-v-nabavo-havbic-caesar-in-sistemov-zracne-obrambe-mistral.html]</ref> |- |[[File:Virus_sw121.png|190px]] |[[Virus SW 121]] |{{SLO}} |brezpilotno jurišno letalo |~12 |V razvoju. Načrtovana nabave za eno eskadriljo Z letalom bo mogoče upravljati tako iz letala kot s tal, njegov dolet pa naj bi bil 500 km. Imel naj bi 4 nosilce za orožje ki naj bi imeli kapaciteto do približno 150 kg bojnega tovora <ref>{{Navedi splet|title=Oborožen, brez pilota, slovenski {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/oborozen-brez-pilota-slovenski.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-05|language=sl}}</ref> |} == Vojaški objekti == {{glavni|Seznam vojašnic Slovenske vojske}} * [[Vojašnica Cerklje ob Krki]] * [[Vojašnica Franca Rozmana - Staneta]] ([[Četrtna skupnost Moste|Ljubljana–Moste]]) * [[Vojašnica generala Maistra]] ([[Maribor]]) * [[Vojašnica Ivana Cankarja]] ([[Vrhnika]]) * [[Vojašnica Kranj]] * [[Vojašnica Franca Uršiča]] ([[Novo mesto]]) * [[Vojašnica Postojna]] * [[Vojašnica Šentvid]] * [[Kadetnica Maribor]] * [[Vojašnica Franca Rozmana - Staneta]] ([[Celje]]) * [[Vojašnica Bohinjska Bela]] * [[Vojašnica Janka Premrla - Vojka]] ([[Vipava]]) * [[Vojašnica Murska Sobota]] * [[Vojašnica Pivka]] * [[Vojašnica Slovenska Bistrica]] * [[Vojašnica Slovenski pomorščaki]] ([[Ankaran]]) * [[Vojašnica Ajševica]]/[[Center za jezikoslovno usposabljanje Partnerstva za mir]] ([[Ajševica]]) == SV in mednarodni odnosi == [[Slika:Slovenian Soldiers repare to board a U.S. UH-60 Blackhawk.jpg|thumb|right|150px|Slovenski vojaki na mednarodnih vajah v tujini.]] [[Slika:Garde Slovène.jpg|thumb|right|150px|Pripadniki slovenske garde na paradi v [[Pariz]]u.]] Slovenska vojska sodeluje na številnih mirovnih operacijah in mednarodnih vojaških vajah. '''Mirovne operacija:''' {| class="wikitable" |- ! Operacija !! Organizator !! Kraj !! Čas |- | [[Operacija Alba|ALBA]] || OVSE || [[Albanija]] || 1997 |- | AFOR || [[NATO]] || Albanija || 1998 |- | UNTSO || [[Organizacija združenih narodov|OZN]] || [[Sirija]] || 1998-2010 |- | UNIFIL || OZN || [[Libanon]] || 2005-2010 |- | UNMIC || OZN || [[Kosovo]] || 1999-2002 |- | [[KFOR]] || NATO || Kosovo || 2000-2010 |- | UNFYC || OZN || [[Ciper]] || 1997-2001 |- | OHR || OZN || [[BiH]] || 2001-2003 |- | [[SFOR]]-LHO || NATO || BiH || 1997-2004 |- | SFOR-MSU || NATO || BiH || 1999-2004 |- | SFOR-MNB || NATO || BiH || 2002-2004 |- | SFOR-ROLE1 || NATO || BiH || 2000-2004 |- | SFOR-HQ || NATO || BiH || 2001-2004 |- | SFOR-NSE || NATO || BiH || 2003-2004 |- | Joint Enterprise || NATO || BiH || 2005-2010 |- | ALTHEA || [[EUFOR]] || BiH || 2005-2010 |- | [[ISAF]] || NATO || [[Afganistan]] || 2004-2010 |- | CENTCOM || NATO || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 2004-2010 |- | CONCORDIA || [[EU]] || [[Makedonija]] || 2003 |} '''[[Mednarodne vojaške vaje]]:''' {| class="wikitable" |- ! Ime vaje !! Čas |- | Cooperative Nugget (ZDA)|| 1997 |- | Cooperative Key || 2002 |- | Cunning Wassel || 2002 |- | Clever Ferret || 2003 |- | Elite || 2003 |} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == {{Refbegin}} *{{navedi splet||title=Slovenska vojaška zgodovina|url=https://dk.mors.si/Dokument.php?id=785|date=2006|accessdate=25. december 2024|publisher=Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje|last=Bernik|website=dk.mors.si|first=Valerija B.}} == Glej tudi == * [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije]] *[[Generalštab Slovenske vojske]] *[[Poveljstvo sil Slovenske vojske]] * [[oznake Slovenske vojske]] * [[čini Slovenske vojske]] * [[odlikovanja Slovenske vojske]] * [[vojašnice Slovenske vojske]] *Podčastniški zbor [[vojašnice Slovenske vojske|Slovenske vojske]] * [[dnevi Slovenske vojske]] * [[revija]] ''[[Slovenska vojska (revija)|Slovenska vojska]]'' * [[Slovenska osamosvojitvena vojna]] * [[Seznam slovenskih vojaških diplomatov]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Slovenian Armed Forces|Slovenska vojska}} * [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO532.html Zakon o obrambi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110524023438/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO532.html |date=2011-05-24 }} * [http://www.slovenskavojska.si/ Slovenska vojska] * [http://www.vojska.net/military/slovenia/ Slovenska vojska (Oborožitev in organiziranost)] * [http://www.postanivojak.si Postani vojak (pridobivanje kadrov)] {{-}} {{Slovenskavojska}} {{Slovenija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Oborožene sile po državah|Slovenija]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1994]] [[Kategorija:Vojaštvo Slovenije]] [[Kategorija:Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenska vojska|*]] [[Kategorija:Letalske šole]] h36w8v4hsahczxr1wve1my029h49ciu 0 12495 6748409 6487147 2026-09-09T16:07:09Z Neka oseba 238731 6748409 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[vojaška enota|enot]] [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]]''' vsebuje zdajšnje kot razpuščene [[vojaška enota|enote]]. == [[brigada|Brigade]] Slovenske vojske == : [[seznam brigad Slovenske vojske]] == [[Polk]]i Slovenske vojske == === Aktivni === * [[11. bataljon za zveze Slovenske vojske|11. polk za komunikacije, informatiko in kibernetsko obrambo]] === Bivši === * [[132. gorski polk Slovenske vojske]] * 10. pehotni polk Slovenske vojske * 20. pehotni polk Slovenske vojske * 74. pehotni polk Slovenske vojske == [[Bataljon]]i Slovenske vojske == === Aktivni === * [[5. obveščevalno-izvidniški bataljon Slovenske vojske]] * [[10. izvidniški bataljon|10. Izvidniški bataljon]] * [[20. motorizirani bataljon Slovenske vojske|20. lahki pehotni bataljon]] * [[74. motorizirani bataljon Slovenske vojske|74. srednji pehotni bataljon]] * [[14. inženirski bataljon Slovenske vojske]] * [[17. bataljon vojaške policije Slovenske vojske]] * [[18. bataljon za radiološko, kemično in biološko obrambo Slovenske vojske]] * [[132. gorski bataljon Slovenske vojske]] * [[157. logistični bataljon Slovenske vojske]] * [[460. artilerijski bataljon Slovenske vojske]] * [[670. logistični bataljon Slovenske vojske]] === Bivši === * [[1. bataljon 42. brigade Slovenske vojske]] * [[1. bataljon zračne obrambe Slovenske vojske]] * [[4. lahki raketni topniški bataljon zračne obrambe Slovenske vojske]] * [[5. obveščevalno-izvidniški bataljon Slovenske vojske]] * [[6. lahki raketni topniški bataljon zračne obrambe Slovenske vojske]] * [[10. bataljon za mednarodno sodelovanje Slovenske vojske]] * [[10. motorizirani bataljon Slovenske vojske]] * [[11. bataljon za zveze Slovenske vojske]] * [[12. gardni bataljon Slovenske vojske]] * [[14. inženirski bataljon Slovenske vojske]] * [[15. helikopterski bataljon Slovenske vojske]] * [[16. bataljon za nadzor zračnega prostora Slovenske vojske]] * [[20. bataljon za mednarodno sodelovanje Slovenske vojske]] * [[20. motorizirani bataljon Slovenske vojske]] * [[24. oklepno-mehanizirani bataljon Slovenske vojske]] * [[30. motorizirani bataljon Slovenske vojske]] * [[44. oklepno-mehanizirani bataljon Slovenske vojske]] * [[44. učni bataljon oklepno-mehaniziranih enot Slovenske vojske]] * [[45. oklepni bataljon Slovenske vojske]] * [[54. oklepno-mehanizirani bataljon Slovenske vojske]] * [[74. oklepno-mehanizirani bataljon Slovenske vojske]] * [[76. protioklepni bataljon Slovenske vojske]] * [[122. učni bataljon pehote Slovenske vojske]] * [[142. učni bataljon pehote Slovenske vojske]] * [[172. učni bataljon pehote Slovenske vojske]] * [[182. pehotni bataljon Slovenske vojske]] * [[352. učni bataljon pehote Slovenske vojske]] * [[670. poveljniško-logistični bataljon Slovenske vojske]] * [[760. artilerijski bataljon Slovenske vojske]] == [[Divizion]]i Slovenske vojske == === Aktivni === * [[430. mornariški divizion Slovenske vojske]] === Bivši === * [[46. topniški divizion Slovenske vojske]] * [[76. protioklepni divizion Slovenske vojske]] * [[460. artilerijski divizion Slovenske vojske]] * [[Protioklepni divizion Murska Sobota Slovenske vojske]] == [[Odred]]i Slovenske vojske == * [[574. jurišni odred Slovenske vojske]] * [[Odred za specialno delovanje]] ([[ODSD]]) == [[Kontingent]]i Slovenske vojske == * [[kontingent Slovenske vojske v Afganistanu]] * [[kontingent Slovenske vojske v Bosni in Hercegovini]] * [[SICON I KFOR]] * [[SIKON 10]] * [[SIKON 13]] *: [[SIKON 13 POV]] *: [[SIKON 13 NPE]] *: [[SIKON 13 SnVOD]] *: [[SIKON 13 NIC]] == [[Četa|Čete]] in [[baterija (vojaštvo)|baterije]] Slovenske vojske == === Aktivne === * [[76. protioklepna četa Slovenske vojske]] '''Bivše''' * [[104. četa za telekomunikacije Slovenske vojske]] * [[105. inženirska četa Slovenske vojske]] * [[106. častna četa Slovenske vojske]] * [[107. četa vojaške policije Slovenske vojske]] * [[212. četa za zveze Slovenske vojske]] * [[271. četa za zveze Slovenske vojske]] * [[346. četa vojaške policije Slovenske vojske]] * [[827. četa vojaške policije Slovenske vojske]] * [[Četa za elektronsko izvidništvo Slovenske vojske]] * [[Četa za protidiverzantsko delovanje Slovenske vojske]] * [[Mehanizirana baterija 2. PPSV]] == Učni centri Slovenske vojske == Bivši učni centri Slovenske vojske v času naborniškega sistema: * [[210. učni center Cerklje ob Krki]] * [[310. učni center Kranj]] * [[410. učni center Postojna]] * [[510. učni center Ljubljana]] * [[530. učni center Vrhnika]] * [[710. učni center Pekre]] * [[730. učni center Ig]] * [[Učni center logistike Slovenske vojske]] ([[Cerklje ob Krki]]) == Šole Slovenske vojske == * [[Center vojaških šol Slovenske vojske]] * [[Šola za podčastnike Slovenske vojske]] * [[Šola za častnike Slovenske vojske]] * [[Šola za častnike vojnih enot Slovenske vojske]] * [[Poveljniško-štabna šola Slovenske vojske]] * [[Center za usposabljanje Slovenske vojske]] * [[Šola za tuje jezike Slovenske vojske]] * [[Letalska šola Slovenske vojske]] * [[Center za bojno usposabljanje poveljstev in enot Slovenske vojske]] * [[Športna šola Slovenske vojske]] * [[Gorska šola Slovenske vojske]] == Centri Slovenske vojske == === Aktivni === * [[Verifikacijski center Slovenske vojske]] * [[16. bataljon za nadzor zračnega prostora Slovenske vojske|16. center za nadzor in kontrolo zračnega prostora]] === Bivši === * [[Center za doktrino in razvoj Slovenske vojske]] (CDR) * [[Center za elektronsko izobraževanje Slovenske vojske]] (v sestavi CDR) * [[Center za obveščanje Slovenske vojske]] * [[Center za vojaškozgodovinsko dejavnost Slovenske vojske]] * [[Knjižnično-informacijski center Slovenske vojske]] * [[Logistični center Slovenske vojske]] * [[Verifikacijski center Slovenske vojske]] == Vadbišča, poligoni in strelišča Slovenske vojske == * [[osrednje vadbišče Slovenske vojske Postojna]] == Druge enote Slovenske vojske == === Aktivne === * [[Enota za protokol Slovenske vojske|Enota za protokol]] * [[Športna enota Slovenske vojske]] * [[Enota za specialno delovanje]] * [[Zdravstvena enota Slovenske vojske]] * [[Orkester Slovenske vojske]] === Bivše === * [[Tehnične delavnice 7. PPSV]] * [[Oddelek za pridobivanje kadra Slovenske vojske]] * [[Orkester Slovenske vojske]] * [[Vojaška zdravstvena služba Slovenske vojske]] * [[Enota temeljnega vojaškostrokovnega usposabljanja Slovenske vojske]] ([[Enota TVSU SV]]) * [[Enota osnovnega vojaškostrokovnega usposabljanja Slovenske vojske]] ([[Enota OVSU SV]]) * [[Konjeniška enota Slovenske vojske]] * [[Tehnični zavod Slovenske vojske]] * [[Društvo klubskih dejavnosti Slovenske vojske]] * [[Veterinarska služba Slovenske vojske]] == Glej tudi == * [[seznam poveljstev Slovenske vojske]] {{stublist}} [[Kategorija:Seznami vojaških enot|Enote Slovenske vojske]] [[Kategorija:Vojaške enote in formacije Slovenske vojske|*]] [[Kategorija:Seznami Slovenske vojske|Enote]] octd8lv67dy28z6s1h6j6600qruwyy0 0 13414 6748414 6735382 2026-09-09T16:19:02Z Neka oseba 238731 6748414 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota | unit_name = 18. Bataljon za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo | image = [[File:Našitek 18. JRKBO bataljona.png|160px]] | caption = | country = {{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]] | allegiance = [[Slika:Sign of Slovenian Army.svg|25px|Znak Slovenske vojske]] [[Slovenska vojska]] | type = [[enote JRKBO|enota JRKBO]] | branch = [[Kopenska vojska]] | dates = [[1. januar]] [[1996]]–danes | specialization = [[JRKBO]] | command_structure = [[1. brigada Slovenske vojske]] | size = [[Bataljon]] | current_commander = [[podpolkovnik]] [[Primož Savinšek]] | garrison = [[Vojašnica Petra Petriča Kranj in Vojašnica Franca Rozmana Staneta v Celju.]] | ceremonial_chief = | nickname = | motto = | colors = | march = | mascot = | battles = | notable_commanders = | anniversaries = Dan 18. BJRKBO in dan rodu JRKBO je 28. september. }} '''18. bataljon za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo''' ([[kratica]]: '''18. JRKBO''' je [[vojaške formacije|vojaška formacija]], ki skrbi za jedrsko, [[RKBO|radiološko, kemično in biološko obrambo]] [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]]; [[bataljon]] je nastanjen v [[vojašnica Kranj|vojašnici]] [[Kranj]] in Celje ter formacijsko spada pod Poveljstvo sil SV. == Zgodovina == [[Bataljon]] je bil ustanovljen [[18. maj]]a [[1992]] kot 108. [[četa]] [[RKBO]]. Leta 2013 je bil bataljon razformiran. 8. januarja 2025 je novoustanovljeni 18. BJRKBO ponovno pridobil bojni prapor. == Razvoj == * 108. [[četa]] [[RKBO]] ([[18. maj]] [[1992]]) * 18. [[bataljon]] [[RKBO]] ([[1. januar]] [[1996]]) == Poveljstvo == ; Poveljniki * [[Podpolkovnik (Slovenska vojska)|podpolkovnik]] [[Marjan Tušak]] (1992–2000) * podpolkovnik [[Boštjan Juras]] (2000–2004) * podpolkovnik [[Branko Podbrežnik]] (22. junij 2004–28. februar 2007) * podpolkovnica [[Tatjana Pečnik]] (1. marec 2007–1. avgust 2010) == Organizacija == ; <nowiki>2024:</nowiki> ; - Poveljstvo bataljona- Kranj ; - 1. Večnamenska četa- Kranj ; - 2. Večnamenska četa- Celje ; - Četa mobilnih analitskih laboratorijev- Kranj ; - Učna enota- Celje * == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam enot Slovenske vojske]] {{-}} {{Slovenskavojska}} {{Bataljoni_SV}} {{unit-stub}} [[Kategorija:Bataljoni Slovenske vojske|0018]] [[Kategorija:RKBO enote|0018]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1996|0018]] [[Kategorija:Vojaške enote, garnizirane v Kranju|0018]] b5mk5j4l4vamssvwi2s00u93paxur2c 0 16488 6748572 6728546 2026-09-10T07:27:00Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Francia_-_Frank_Krallığı.png je bila v Zbirki izbrisana, zaradi [[:c:COM:VRT|No permission]] since 2 September 2026. Odstranjevanje. 6748572 wikitext text/x-wiki {{Več sklicev}} '''Fevdalízem''' (iz besede ''[[fevd]]'') predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "[[vazal]]" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod". Gospod mora skrbeti za zaščito in preživnino vazala. V zameno za to vazal nudi pokorščino in služenje, predvsem vojaško službo. Svojo obveznost za preživljanje vazala "gospod" praviloma zagotovi s posojo dobrine, običajno zemlje (imenovane ''feudum''), ki tudi predstavlja središče družbene ureditve imenovane fevdalizem. == Zgodovinski razvoj na Slovenskem == Slovensko etnično ozemlje je spadalo v [[Frankovsko cesarstvo]], v kateri se je razvil poseben, frankovski, tip fevdalizma. Začetki tega fevdalizma so precej nejasni in pravni zgodovinarji opažajo njegove prve zametke v Tacitovem delu ''Germania'', kjer v poglavjih 13–15 opisuje privržence (''comitatus''), skupino svobodnih vojakov, ki se je prostovoljno postavila v službo gospoda, da bi se borila skupaj z njim in za njega. Jasno izražene fevdalne in vazalne institucije so prvič nastale v obdobju [[frankovska država|frankovske države]] v času Merovingov (6. in 7. stoletje), ko je prihajalo do vsakodnevnih nasilnih spopadov in osrednja oblast skoraj ni bila sposobna zagotoviti varnosti svojim prebivalcem. V takratnih časih so mnogi potrebovali zaščito in so za to prosili enega izmed močnejših. Po razpadu [[Rimsko cesarstvo|Zahodnorimskega cesarstva]] so posesti na ozemlju frankovske države, ki so nekdaj pripadala rimskemu [[plemstvo|plemstvu]], prevzeli frankovski [[kralj]] s svojim plemstvom. S tem so pridobili veleposestva vključno z delovno silo ([[kolon]]i, [[suženj|sužnji]]). Del posestev je obdržalo nekdanje rimsko plemstvo, ali pa so se na njih naselili svobodni [[kmet]]je, ki so živeli v velikih [[družina]]h v okviru [[vas|vaških]] občin – [[marka|mark]]. Tako so revnejši kmetje začeli iskati podporo močnejših oblastnikov, saj so bili izpostavljeni vojaškim in ekonomskim pritiskom. Še v času rimskega imperija je to privedlo do nastanka [[patrocinij]]a – revni kmetje so v zameno za zaščito predali svojo zemljo mogočnejšemu posestniku – [[pokrovitelj]]u in tako postali odvisni od njega. Tudi premožnejši so iskali zaščito pri še premožnejših in oblikovala se je specifična družbena hierarhija. Enako se je zgodilo tudi v frankovski državi. [[Merovingi|Merovinški]] kralji so predajali kraljevsko zemljo v trajno last svojim pristašem kot nagrado. Taka posest se je imenovala [[alod]]. To se je dolgoročno izkazalo za negativno, saj je moč Merovingov z zmanjševanjem njihovih posesti padala, kar predstavlja enega od razlogov, da so kasneje krmilo države prevzeli [[Karolingi]]. Prvi Karoling, ki je v frankovski državi opravljal le funkcijo [[majordom]]a, [[Karel Martel]] (714–741) (njegov sin [[Pipin Mali]] se je že oklical za kralja), je uvedel pomembno spremembo v družbeni ureditvi. Dele kraljeve in [[samostan]]ske zemlje je razdelil v uživanje svojim pristašem, ki so se izkazali v [[vojska|vojaški]] službi. Zraven so spadali tudi kmetje, vezani na zemljo. Tako zemljo so imenovali [[fevd]]. [[Plemič]]i, ki so sprejeli fevd, so se obvezali, da bodo služili vojsko za svojega [[senior]]ja (podeljevalca fevda). Dobili so ime [[vazal]]i. == Tipi fevdalizma == * frankovski tip fevdalizma * [[bizantinski tip fevdalizma]] * [[turški tip fevdalizma]] * [[sredozemski tip fevdalizma]] * [[arabski tip fevdalizma]] * [[stepski tip fevdalizma]] == Fevdalni odnosi == Med vazali so obstajale razlike. Vrhovni [[senior]] ([[kralj]] oz. [[cesar]]) je bil pravni lastnik vse zemlje, ki jo je razen manjšega dela razdelil svojim velikim vazalom, ti pa so s svojim delom storili enako in tako postali seniorji svojim vazalom. Vazal je imel določene obveznosti do seniorja. Najvažnejša je bila sodelovanje pri vojaških pohodih, potrebna pa je bila tudi oskrba seniorja, svetovanje ipd. Razmerje je trajalo do smrti enega od fevdalcev, v primeru nezvestobe pa se je lahko končalo tudi prej. == Pravni okvir fevdalizma == Običajno se nastanek fevda tolmači kot kombinacija '''imovinske plati (beneficija)''' z '''osebno vezjo (vazalstvom)''' med gospodom in prejemnikom – vazalom. Pogodbeni stranki sta na eni strani fevdni gospod, na drugi strani vazal. Vazal prejme uživanje dohodka ali zemljišča in obljubi gospodu določeno službo in zvestobo (''consilium atque auxilium''). [[Slika:Rubens - RKDimages, 10044.jpg|sličica|Kmetje se vračajo iz dela, 17. stoletje]] '''Osebna vez''' nastane s komendacijo (''commendatio''), pri čemer gre za obljubo pokorščine. Tukaj stopi vazal kot svobodni človek pod oblast (''mundium, mundeburdis'') fevdnega gospoda. [[Vazal]] potrdi svojo podrejenost gospodu s simbolično gesto, pri kateri položi svoje roke v roke svojega gospoda (''immixtio manuum''), ta pa jih s svojimi rokami objame. Pri obredu vazal pogosto izreče tudi prisego in da fevdalnemu gospodu poljub. Kasneje vzpostavitve fevdalnega odnosa niso več utemeljevali s komendacijo, temveč samo s prisego (''homagium''). '''Fevdalni odnos je pogodba zasebnega prava''', iz katere izhajajo obveznosti in dolžnosti vseh deležnikov. Obveznost vazala fevdalnemu gospodu sta bila zvestoba in služenje (''consilium atque auxilium''), pri čemer je dolgovano služenje pogosto služenje v vojski (''viteštvo''). Služenje je lahko bilo omejeno z določenim številom dni v letu. V kolikor je fevdalni gospod potreboval usluge svojega vazala v večjem obsegu, mu je to moral plačati v denarju. Vazal je bil tudi svetovalec svojega fevdalnega gospoda (''consilium''). Na njegovo željo ga je moral obiskati in zanj ali pod njegovim vodstvom vršiti sodno službo. V zameno za to je moral fevdalni gospod skrbeti za vazalovo varnost in stanu primerno preživnino. Preživnino je lahko plačal v denarju ali v naturalijah. Lahko ga je naselil v svojem dvoru ali gradu, ali mu nudil obleko, hrano ali orožje. Že od samega začetka fevdalizma je bilo tudi običajno, da je fevdalni gospod, ki je sprejel vazala, temu namenil tudi ''beneficij'' (kasneje: ''feudum'', fevd). '''Imovinska plat fevdalnega razmerja (beneficij)''' je v zgodnjem srednjem veku predstavljala posest, ki so jo kralji in večji fevdalci darovali v dosmrten užitek, včasih pa je bila tudi dedna. Pri beneficiju je običajno šlo za kos zemlje, [[zemljiško gospostvo]] (nem. ''Grundherrschaft'' ali samo ''herrschaft'', tj. osnovna fevdalna gospodarsko-organizacijska in pravna enota{{Sfn|Vilfan|1996|p=74}}), lahko pa tudi za dodelitev kakšne uradniške službe (npr. naziva opata). Vazalno vezani so lahko bili tudi predstavniki cerkve (npr. [[Škof|škofje]]), če so fevdalni gospodje prenesli beneficije. V tem primeru so morali izpolnjevati enake naloge kot drugi vazali (''consilium atque auxilium''). Prenos beneficija je bil običajno izvršen v obliki zajema ali zakupa, kjer si je fevdalni gospod kot podelitelj pridržal določene dele lastninske pravice. Omejeni podelitvi pravic zato pravimo tudi '''prekarij'''. V kolikor podelitelj teh pravic ni omejil, je govora o '''uživanju ali hasnovanju'''. Ravno hasnovanje je bilo v srednjem veku razumljeno kot "ugodnost", "užitek" ali beneficij iz lat. ''beneficium''. Pravna oblika zakupa (franc. ''tenure'') je imela v srednjem veku veliko večji pomen kot ga ima danes. Zakupnik je s tem postal nosilec pravice na tuji lastnini (''ius in re aliena''). Tudi prenos imovinske pravice, najpogosteje zakupa, je spremljalo simbolično dejanje, imenovano investitura, ki jo je spremljala zaprisega. Investitura je običajno pomenila predajo kakšnega simboličnega predmeta s strani fevdalnega gospoda, običajno cepterja, žezla (palice), polni roki zemlje ali kosa trave. V fevdalnem pravu je lahko bilo na isti stvari, zlasti na nepremičnini, upravičenih več oseb. Šele seštevek vseh teh posameznih pravic je predstavljal celoto lastnine. Zaradi takšne razdrobljenosti pravic fevdalno pravo ni moglo izhajati iz predstave, da nekdo stvar dejansko poseduje kot izključni lastnik, kot je bilo značilno za [[rimsko pravo]]. Namesto tega je moralo upoštevati različne oblike upravičenj, ki so izhajale iz posamezne stvari. Takšno razumevanje je bilo lažje povezati s koristmi, ki jih je posameznik imel od določene stvari. Zato se je v fevdalnem pravu namesto rimske posesti stvari uveljavilo pojmovanje posesti posameznih koristi, ki jih je stvar zagotavljala. V nemškem pravnem izrazju se je to označevalo kot ''Nutz und Gewere'', kar lahko prevedemo kot hasek in imetje. Beseda ''Gewere'' izvira iz [[Staro visokanemško (ca. 750-1050)|starovisokonemškega]] glagola ''verjan'', ki pomeni toliko kot obleči, z investiture podeliti. Posebnost fevdalne posesti je bila tako predvsem posledica posebne strukture fevdalne lastnine.{{Sfn|Vilfan|1996|p=227}} Fevd, zemljiško gospostvo, so običajno sestavljali trije deli: * dominikalna ali pridvorna zemlja, ki je bila obdelovana izključno za fevdalca; * rustikalna ali zakupna zemlja, ki so jo obdelovali podložniki v zameno za dajatve in tlako; * srenjska ali skupna zemlja, ki so jo lahko izkoriščali bodisi fevdalec bodisi podložniki (navadno [[gozd]], [[pašnik]] …) Na dominikalni zemlji je stal [[dvor]] s pripadajočimi zgradbami (npr. stanovanja za fevdalčeve hlapce in dekle). Rustikalna zemlja je bila razdeljena v [[huba|hube]] (iz [[nemščina|nem.]] ''die Hufe'', tj. kmetija), ki so obsegale eno kmetijo ter toliko zemlje, da jo je lahko obdelala ena družina. [[Slika:Reeve and Serfs.jpg|sličica|Kmetje na tlaki, kjer jih nadzira birič]] [[Gospodarstvo]] zemljiškega gospostva je bilo skoraj popolnoma samooskrbno. Osnovni obveznosti podložnikov do fevdalca sta bili [[tlaka]] in [[dajatve]]. Obveznosti podložnikov do fevdalca niso bile povsod enake. Tudi na istem gospostvu so se med različnimi družbenimi ravnemi podložnikov pojavljale razlike. Potomci rimskih sužnjev oziroma kolonov so imeli večje obveznosti kot potomci svobodnjakov, denimo neizmerjeno tlako. Število dni tlake za njih ni bilo vnaprej določeno, zato jih je fevdalec lahko bistveno bolj izkoriščal. Polsvobodnim kmetom ni bilo treba opravljati tlake, plačevali so zgolj dajatve. Rokodelci so prejeli kmetije v dedno last, v zameno pa so morali fevdalcu dajati določeno količino svojih izdelkov. Na posestvih v lasti posvetne gospode so morali podložniki v zameno za cerkveno službo tej plačevati še [[desetina|desetino]], deseti del letnega pridelka. Poleg podložnikov, privezanih na zemljo, so obstajali še zakupniki, ki so imeli zemljo v fevdu zgolj v zakupu, in svobodnjaki. Ti so bili podrejeni le vladarju. V težavnih obdobjih, denimo v času [[Vikingi|vikinških]] vpadov, so si ti v ekonomski stiski in strahu pred nasiljem morali poiskati zaščito fevdalca. Tako so postali nesvobodni, fevdalec pa je prišel do delovne sile. Tem podobni odnosi so se razvili tudi v državah, ki so jih osvojili [[Franki]] ali kasneje [[Normani]] (srednja [[Evropa]], [[Anglija]], južna [[Italija]] …). Tudi na območju [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskega]] ter [[Otomansko cesarstvo|otomanskega]] cesarstva sta se razvila posebna tipa fevdalizma. Neodvisno od Evrope pa so se podobni odnosi pojavili v [[Azija|Aziji]], [[Afrika|Afriki]] in [[Amerika|Južni Ameriki]]. == Mesta kot ozemlje osebne svobode == Fevdalni sistem je po svoji naravi antipol pravni enakosti, na kateri temelji meščanska družba. Njegovo vojaško osnovo predstavlja viteštvo, njegov kmečko-zakupni sistem gospodajenja pa ekonomsko splat sistema. Fevdalizem, utemeljen na zakupnem režimu, je delil družbo v mnogoštevilne stanove. Na eni strani je bil privilegirani poklicni vojaški stan, na drugi pa kmečki stan, ki je s časom drsel v čedaljo večjo odvisnost. Razlog, zaradi katerega so nastala mesta, je bil po mnenju pravnih zgodovinarjev, predvsem gospodarski. Mesta so bila naselbine v katerih sta število in gostota prebivalstva večja kot v navadni poljedelski naselbini in v katerih se prebivalstvo vsaj delno ukvarja z nepoljedelskimi posli, predvsem obrtjo in trgovino, ti dve funkciji pa prevladujeta nad drugimi. Skupno vsem mestom je, da v njih obstaja osnovni nabor predpisov, ki določajo osebno svobodo posameznika, meščana. Te pravice so običajno bile svoboda izbire zakonskega partnerja, svoboda dedovanja in svoboda razpolaganja z lastnim delovnim naporom. V kolikor so nesvobodni podložniki s podeželja živeli vsaj leto dni in en dan v mestu, so tudi sami postali svobodni. Zato ne preseneča, da so želeli številni nesvobodni kmetje oditi v mesta in se tam ukvarjati s trgovino in obrtjo. Preko več generacij sta ti panogi omogočili tudi zbiranje kapitala, kar je mnogim srednjeveškim mestom omogočilo razcvet in bogastvo. V pravnem smislu je mesto v srednjeveškem času nastalo na osnovi nekakšne zaprisege, pogodbe oziroma veze, lat. ''coniuratio'', kjer je šlo za udeležbo pri posebnih privilegiranih pravicah (privilegih), ki jih je mestni gospod podelil mestni naselbini, tako da se je to naselje v tem smislu razlikovalo od okolice. V prvotno pravo o privilegijih so se že mešale prvine jasno izoblikovanega meščanskega prava, kar lahko opazimo v pravnih mestnih zapisih, ki so pogosto obsegali spiske natančno opredeljenih pravnih določb. Na osnovi določb v mestnem privilegiju, pravne prakse in pravnih določb pri trgovanju, se je ob koncu 13. stoletja razvilo avtonomno mestno pravo kot svojevrstna oblika prava, ločena od podeželskega prava. V teku 14. stoletja so se tem pravnim normam pridružile še prvine rimskega prava in tako zapisano pravo najdemo v mestnih pravnih knjigah. Pri tem so bile najpomembnejši vir sodbe mestnih sodnikov ali "šefonov" (iz nem. ''Schöff''). Nekateri pravni zgodovinarji v fevdalni ureditvi srednjeveških mest vidijo zametke kasnejše recepcije rimskega prava. V mestih je bila namreč vladavina v rokah uradov, ki so jih zasedali uradniki s časovo umejenimi in vsebinsko jasno opredeljenimi in omejenimi mandati. Ob tem so mestne ustave v čedalje večji meri zahtevale študirane pravnike za opravljanje nalog, povezanih z racionalno upravno organizacijo. Ob tem sta bila rimsko in mestno pravo prikrojena na podobne gospodarske razmere. Povsem drugačno stanje zasledimo na deželi, v svetu kmetov in plemičev, kjer je bila oblast dedno rokah aristokracije, med seboj povezane s sorodstvenimi vezmi. == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Vilfan |first=Sergij |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4 |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |publisher=Slovenska matica |year=1996 |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824}} {{Wikislovar|fevdalizem|Fevdalizem}} [[Kategorija:Fevdalizem| ]] [[Kategorija:Gospodarska zgodovina]] [[Kategorija:Ekonomski sistemi]] [[Kategorija:Srednji vek]] {{normativna kontrola}} kgaupktjfbwo4yz8uqghjnlghmrdnti 8 17115 6748350 6744987 2026-09-09T12:37:18Z GeographieMan 179499 odstranjeno 6748350 wikitext text/x-wiki phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1 0 18412 6748570 6716910 2026-09-10T07:17:10Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748570 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Kir Veliki | title = {{unbulleted list | Kralj kraljev | Kralj Perzije | Kralj Anšana | Kralj Medije | Kralj Babilonije | Kralj Sumerije in Akada | Kralj štirih strani sveta<ref name = "tctgc">{{navedi splet |url=http://www.iranchamber.com/history/cyrus/cyrus_charter.php |title=The Cyrus the Great Cylinder |last=Ghasemi |first=Shapour |publisher=Iran Chamber Society |accessdate=2009-02-22 |archive-date=2011-05-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110514025037/http://www.iranchamber.com/history/cyrus/cyrus_charter.php |url-status=dead }}</ref> }} | image = <!-- WD --> |caption=Kir Veliki s Hemhemovo krono | succession = [[Seznam perzijskih kraljev|Kralj Perzije]] | reign = 559–530 pr. n. št. | coronation = | predecessor = [[Kambiz I.]] | successor = [[Kambiz II.]] | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | burial_place = [[Pasargad]] | spouse = {{Plainlist| * [[Kasandana]] * [[Amitis]] }} | spouse-type = Priležnica | issue = {{hlist |[[Kambiz II.]] | [[Smerdis]] (Bardija) |[[Artistona]] |[[Atosa]] |Roksana <ref>Dandamayev,Muhammad A.,[http://www.iranicaonline.org/articles/cyrus-iii CYRUS iii. Cyrus II The Great], Encyclopædia Iranica</ref>}} | full name = | house = [[Ahemenidi]] | father = [[Kambiz I.]] | mother = [[Mandana Medijska]] | religion = | succession1 = [[Medijsko cesarstvo#Medijski vladarji|Kralj Medije]] | reign1 = 549–530 pr. n. št. | predecessor1 = [[Astjag]] | successor1 = [[Kambiz II.]] | succession2 = Kralj Lidije | reign2 = 547–530 pr. n. št. | predecessor2 = [[Krez]] | successor2 = [[Kambiz II.]] | succession3 = [[Seznam babilonskih kraljev|Kralj Babilonije]] | reign3 = 539–530 pr. n. št. | predecessor3 = [[Belšazar]] | successor3 = [[Kambiz II.]] | succession4 = Kraj štirih strani sveta | reign4 = 550-530 pr. n. št. | predecessor4 = ''Nov položaj'' | successor4 = [[Kambiz II.]] }} [[Slika:I am Cyrus, Achaemenid King - Pasargadae.JPG|thumb|220px|right| ''»Jaz sem kralj Kir, Ahemenid«'', napis v staroperzijskem, elamskem in akadskem jeziku na stebru v Pasargadu]] [[Slika:Pasargades winged man.jpg|thumb|220px|Kirov relief v Pasargadu, Iran]] [[Slika:Standard of Cyrus the Great.svg|thumb|220px|Prapor Kira Velikega]] '''Kir II. Perzijski''' ([[Perzijščina|staroperzijsko]] 𐎤𐎢𐎽𐎢𐏁, Kūruš, [[Perzijščina|novoperzijsko]] کوروش, Kūroš, [[Hebrejščina|hebrejsko]] כֹּרֶשׁ, Koreš), bolj znan kot '''Kir Veliki'''<ref>[[Ksenofont]]. ''Anabasis'' I. IX; glej tudi M. A. Dandamaev. ''Cyrus II'' v Encyclopaedia Iranica.</ref> ali '''Kir Starejši''', je bil ustanovitelj [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]],<ref name=ref8>Schmitt. ''Achaemenid dynasty'' (i. ''The clan and dynasty'').</ref> ki je vladal od leta 559 pr. n. št. do 530 pr. n. št.,<ref>Dandamaev 1989, str. 71.</ref> * [[590 pr. n. št.]], † julij [[529 pr. n. št.]] Ob koncu njegove vladavine je Ahemenidsko cesarstvo obsegalo vse nekdanje civilizirane države antičnega [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]]<ref name=ref8/> in večino [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodne]] in [[Srednja Azija|Srednje Azije]] in [[Kavkaz]]a. Ustvaril je do takrat največji imperij na svetu, ki se je raztezal od [[Sredozemsko morje|Sredozemskega]] in [[Črno morje|Črnega morja]] na zahodu do [[Ind]]a na vzhodu.<ref name=ref9>Kuhrt, Amélie (1995). ''13. The Ancient Near East: C. 3000–330 BC''. Routledge. str. 647. ISBN 0-415-16763-9.</ref> Pod njegovimi nasledniki je s širitvijo ozemlja na zahodu na [[Balkan]] ([[Bolgarija]]-[[Peonija]] in [[Trakija]]-[[Makedonija]]) in na vzhodu v dolino Inda imperij dosegel svoj največji obseg. Kirov uradni vladarski naslov se je glasil ''»veliki kralj, kralj [[Perzija|Perzije]], kralj [[Anšan]]a, kralj [[Medijsko cesarstvo|Medije]], kralj [[Babilonija|Babilonije]], kralj [[Sumerija|Sumerije]] in [[Akadsko kraljestvo|Akada]] in kralj štirih strani sveta«''. Njegova vladavina je trajala 29-31 let. Njegov imperij se je začel širiti z osvojitvijo [[Medijsko cesarstvo|Medijskega cesarstva]] in nato Lidijskega in Novobabilonskega cesarstva. Pred pohodom v Babilonijo ali po njem se je odpravil na pohod v [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]], na katerem je ''»brez izjeme podjarmil vse narode«''.<ref>''Cambridge Ancient History IV'', poglavje 3c. str. 170.</ref> [[Stari Egipt|Egipta]] ni napadel, ker je decembra 530 pr. n. št. padel v bitki z Mesageti ob [[Sir Darja|Sir Darji]].<ref>Beckwith, Christopher (2009). ''Empires of the Silk Road: A History of Central Eurasia from the Bronze Age to the Present''. Princeton and Oxford: Princeton University Press, str. 63. ISBN 978-0-691-13589-2.</ref><ref>Datum Kirove smrti se lahko določi iz najmanj dveh virov. Tablica iz Borsipe navaja datum 12. avgust, tablica iz Babilona pa 12. september 530 pr. n. št. Vladavine njegovega sina Kambisa (tablica iz Babilona) naj bi se začela 31. avgusta ali 4. septembra 530 pr. n. št., nedokumentirana tablica iz Kiša pa omenja, da je Kir uradno zadnjič vladal 4. decembra 530 pr. n. št. Glej: R.A. Parker, W.H. Dubberstein. ''Babylonian Chronology 626 B.C. – A.D. 75''. 1971.</ref> Nasledil ga je sin [[Kambiz II.]], ki je med svojo kratko vladavino osvojil [[Stari Egipt|Egipt]], [[Nubija|Nubijo]] in [[Cirenajka|Cirenajko]]. Kir Veliki je spoštoval običaje in verovanja prebivalcev dežel, ki jih je osvojil,<ref name=ref13>Dandamayev. Cyrus ''(iii. Cyrus the Great) Cyrus's religious policies''.</ref> s čimer je ustvaril uspešno centralizirano državno upravo in vladavino, ki je delovala za napredek in v korist vseh podložnikov.<ref name=ref8/> Organiziranje centralne vlade v [[Pasargad]]u in upravljanje cesarstva preko [[satrap]]ov je bilo njegovo delo.<ref>The Cambridge Ancient History Vol. IV str. 42. </ref> Dokument, ki se včasih omenja kot ''Razglas o restavraciji'' (v resnici gre za dva razglasa), ki je v [[Sveto pismo|Svetem pismu]] opisan kot Kirovo delo, je imel trajne posledice za [[Judaizem|judaizem]]. Kir je zaradi svoje politike v Babiloniji v judovskem Svetem pismu omenjen kot ''[[Mesija (judovstvo)|mesija]]'' (dobesedno ''maziljeni'')<ref>''[http://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Iz+45%2C1-8&id13=1&pos=0&set=2&l=sl ''Kir je Božji poslanec'']'', Izaija 45:1-8.</ref><ref>Jona Lendering (2012). ''Messiah – Roots of the concept: From Josiah to Cyrus''. livius.org. Pridobljeno 26. januarja 2012.</ref> Bil je edini Nejud, ki so ga [[Judje]] imenovali ''mesija''.<ref>The Biblical Archaeology Society. ''Cyrus the Messiah''. The BAS Library. bib-arch.org.</ref> Kir Veliki je dobro znan tudi po svojih dosežkih na področju človekovih pravic, politiki in vojaški strategiji in vplivu na vzhodne in zahodne civilizacije. Rojen je bil v Perzisu, ki se približno ujema s sedanjo iransko provinco Fars, in je imel tudi ključno vlogo v definiranju nacionalne identitete sodobnega [[Iran]]a.<ref>Vesta Sarkhosh Curtis, Sarah Stewart (2005). ''Birth of the Persian Empire''. I. B. Tauris. str. 7. ISBN 978-1-84511-062-8.</ref><ref>Amelie Kuhrt (13. december 2007). ''The Persian Empire: A Corpus of Sources from the Achaemenid Period''. Routledge. str. 47. ISBN 9781134076345.</ref><ref>Shabnam J. Holliday (2011). ''Defining Iran: Politics of Resistance''. Ashgate Publishing, Ltd, str. 38–40. ISBN 9781409405245.</ref> Vpliv Kira in [[Ahemenidi|Ahemenidov]] je v antičnem svetu segal vse do [[Atene|Aten]]. Številni Atenci so vidike ahemenidske perzijske kulture vzeli za svoje.<ref>Margaret Christina Miller (2004). ''Athens and Persia in the Fifth Century BC: A Study in Cultural Receptivity''. Cambridge University Press. str. 243. ISBN 9780521607582.</ref> V 1970. letih je iranski šah [[Mohamed Reza Pahlavi]] slavni Kirov razglas, zapisan na [[Kirov valj|Kirovem valju]], razglasil za najstarejšo znano [[Deklaracija o človekovih pravicah|deklaracijo o človekovih pravicah]].<ref name=ref21>Neil MacGregor. ''The whole world in our hands''. Art and Cultural Heritage: Law, Policy, and Practice, str. 383–384, ur. Barbara T. Hoffman. Cambridge University Press, 2006. ISBN 0-521-85764-3</ref> Valj se od takrat obravnava kot tak.<ref>''The Cyrus Cylinder travels to the US''. British Museum. 2012. Pridobljeno 21. septembra 2013.</ref><ref name=ref23>''Cyrus cylinder, world's oldest human rights charter, returns to Iran on loan''. The Guardian. Associated Press. 10. september 2010. Pridobljeno 21. septembra 2013.</ref><ref name=ref24> ''Oldest Known Charter of Human Rights Comes to San Francisco''. 13. avgust 2013. Pridobljeno 21. septembra 2013.</ref> Nekateri zgodovinarji takšno gledanje kritizirajo,<ref>Daniel, Elton L. (2000). ''The History of Iran''. Westport, CT: Greenwood Publishing Group. ISBN 0-313-30731-8.</ref> ker se napačno razlaga njegov nastanek.<ref>Mitchell, T.C. (1988). ''Biblical Archaeology: Documents from the British Museum''. London: Cambridge University Press. ISBN 0-521-36867-7.</ref> Razglas naj ne bi bil deklaracija o človekovih pravicah, ampak politični program novega monarha na začetku njegovega vladanja.<ref name=ref23/><ref name=ref24/><ref> Bill T. Arnold, Piotr Michalowski (2006). ''Achaemenid Period Historical Texts Concerning Mesopotamia''. V Chavelas, Mark W. ''The Ancient Near East: Historical Sources in Translation''. London: Blackwell. ISBN 0-631-23581-7.</ref> ==Ime== V perzijskem jeziku, zlasti v Iranu, se ime izgovarja کوروش [kʰuːˈɾoʃ]. V [[Sveto pismo|Svetem pismu]] je znan kot Koreš ([[Hebrejščina|hebrejsko]] כורש‎‎).<ref>Tait 1846, str. 342-343.</ref> Ime ''Kir'' je polatinjena oblika njegovega grškega imena ''Κῦρος, Kỹros'', ki je izhaja iz staroperzijskega imena ''Kūruš'',<ref>Schmitt, Rüdiger. ''Cyrus (name)''. Encyclopædia Iranica. Pridobljeno 8. februarja 2016.</ref><ref name=ref29>Schmitt 2010, str. 515.</ref> kar pomeni ''»kot Sonce«''. Starogrška zgodovinarja [[Ktezij]] in [[Plutarh]] sta zapisala, da se njegovo ime v perzijskem jeziku glasi ''Korouš'' ali ''Korvaš'' in je sestavljeno iz besed ''kor'', ki pomeni ''Sonce'', in ''vaš'', ki je pripona za podobnost.<ref>Plutarh. ''Artaxerxes 1''. 3 classics.mit.edu; Fotij. ''Epitome of Ctesias''. Persica '''52''' livius.org.</ref> Ime je v tem smislu podobno imenu mitološkega prvega kralja Perzije [[Džamšid]]a, katerega ime tudi vsebuje element ''Sonce'' (''šid''). Karl Hoffmann razlaga, da njegovo ime izhaja iz [[Indoevropski prajezik|indoevropskega]] korena ''ponižati'' ali ''osramotiti''. Po njegovi razlagi ime Kir pomeni ''»poniževalec sovražnika«''.<ref name=ref29/> == Življenje == ===Zgodovina dinastije=== Perzijska dominacija in kraljestvo na Iranski planoti sta se začela širiti z [[Ahemenidi|Ahemenidsko dinastijo]]. Širitev se je začela morda že v 9. stoletju pr. n. št. Eponimni ustanovitelj dinastije je bil [[Ahemen]] (staroperzijsko Haxāmaniš). Darej Veliki, deveti kralj iz dinastije, je svoje rodoslovje sledil do Ahemena in zato razglasil, da je to ''»razlog, da se imenujemo Ahemenidi«''. Ahemen je na jugozahodu Irana ustanovil kraljestvo Parsumaš. Nasledil ga je [[Teisp]], ki se je po zasedbi mesta [[Anšan]] in razširitvi kraljestva na Pars začel naslavljati s ''»kralj Anšana«''.<ref>Schmitt 1985b. ''The clan and dynasty''.</ref> Starodavni dokumenti, na primer odlomek s [[Kirov valj|Kirovega valja]], omenjajo, da je Teisp imel sina z imenom [[Kir I.|Kir I.]], ki je nasledil očeta kot ''»kralj Anšana«''. Kir I. je imel brata Ariaramna.<ref name=ref8/> Kira I. je leta 600 pr. n. št. nasledil sin [[Kambiz I.]], ki je vladal do leta 559 pr. n. št. Kir Veliki je bil njegov sin. Ime je dobil po svojem starem očetu Kiru I., kar se je v Iranu dogajalo zelo pogosto.<ref>R. Schmitt. ''Iranian Personal Names i.-Pre-Islamic Names''. Encyclopaedia Iranica. Vol. 4.</ref> Več napisov Kira Velikega in kasnejših kraljev omenja Kambiza I. kot ''»velikega kralja«'' in ''»kralja Anšana«''. Na Kirovem valju, na primer, Kir sam sebe imenuje ''»sin Kambiza, velikega kralja, kralja Anšana«''. Nek drug napis omenja Kambiza I. kot ''»mogočnega kralja«'' in ''»Ahemenida«''. Večina znanstvenikov méni, da je ta napis iz Darejevega obdobja in Darejev ponaredek.<ref> Mark A. Garrison. ''Visual representation of the divine and the numinous in early Achaemenid Iran: old problems, new directions''. Trinity University, San Antonio, Texas, 3. marec 2009, str. 11.</ref><ref> Briant, Pierre. ''From Cyrus to Alexander: A History of the Persian Empire''. Prevod Peter T. Daniels, str. 63. ISBN 978-1-57506-120-7.</ref> [[Herodot]] ima za Ahemenida tudi Farnaspa, starega očeta Kambiza II. po materini strani.<ref>M. Waters. ''Cyrus and the Achaemenids''. Iran '''42''' (2004): 92.</ref> [[Ksenofont]]ova pripoved v ''Kiropediji'' pravi, da je bilo Kambizovi ženi ime Mandana, Kambiza pa omenja kot kralja Irana (antične Perzije). Trditev se ujema s Kirovim napisom, ker sta bila Anšan in Pars različni imeni iste države. Ujema se tudi z drugimi neiranskimi zapisi, razen v tem, da Herodot trdi, da Kambiz ni bil kralj, ampak ''»Perzijec iz dobre družine«''.<ref> M. A. Dandamaev (1990). ''Cambyses''. Encyclopaedia Iranica. Encyclopaedia Iranica Foundation. ISBN 0-7100-9132-X.</ref> Herodot v nadaljevanju napačno navaja tudi ime Čišpiševega sina, za katerega pravi, da je Kambiz, čeprav bi po ugotovitvah sodobnih zgodovinarjev moral biti Kir I.<ref>Dandamaev 1989, str. 9.</ref> Tradicionalno stališče, ki temelji na arheoloških raziskavah in rodoslovju, opisanem v [[Behistunski napis|Behistunskem napisu]] in Herodotu,<ref name=ref8/> kaže, da je bil Kir Veliki Ahemenid. M. Waters v nasprotju s tem trdi, da Kir ni bil v sorodu z Ahemenidi in da je bil iz družine Teispidov in ne Ahemenidov.<ref>M. Waters. ''Cyrus and the Achaemenids''. Iran '''42''', 2004. Achemenet.com.</ref> ===Mladost=== Kir je bil sin kralja Kambiza I. Anšanskega in Mandane, hčerke medijskega kralja Astjaga, rojen leta 600 ali 599 pr. n. št. Njegov zapis, ki na splošno velja za točnega, pravi, da je na prestolu nasledil svojega očeta Kambiza I., starega očeta Kira I. in prededa.<ref>Amélie Kuhrt. The Ancient Near East: c.3000–330 BC, Routledge Publishers, 1995, str. 661, ISBN 0-415-16762-0.</ref> Poročen je bil s Kasandano,<ref>Romm 2014. </ref> hčerko Ahemenida Farnaspa, s katero je imel sinova [[Kambiz II.|Kambiza II.]] in Bardija in hčerke Atoso, Artistono in Roksano.<ref>Konig 1972, str. 7-12. </ref> Po izjaviene od hčera sta se starša zelo ljubila.<ref>Benjamin G. Kohl, Ronald G. Witt, Elizabeth B. Welles (1978). ''The Earthly republic: Italian humanists on government and society''. Manchester University Press ND. str. 198. ISBN 978-0-7190-0734-7. </ref> Po ženini smrti je Kir po celi državi razglasil žalovanje.<ref>Kuhrt 2013, str. 106. </ref> ''[[Nabonidova kronika]]'' pravi, da je v [[Babilonija|Babiloniji]] žalovanje trajalo šest dni od 21.-26. marca 538 pr. n. št.<ref>Grayson 1975, str. 111. </ref> Ko je Kir po očetovi smrti nasledil perzijski prestol v Pasargadu, je bil Astjagov vazal. [[Strabon]] omenja tudi to, da se je Kir prvotno imenoval Agradat, zato je mogoče, da se je v Kira preimenoval ob ponovnem snidenju s svojo družino. ====Mitologija==== [[Slika:Jean Charles Nicaise Perrin - Cyrus and Astyages - WGA17209.jpg|thumb|left|250px|Jean Charles Nicaise Perrin: Kralj Astjag pošilja Harpaga ubit malega Kira]] [[Herodot]] navaja mitološko pripoved o Kirovi mladosti in piše, da je imel kralj Astjag dvoje preroških sanj, v katerih je iz Mandanine medenice prišla poplava in za njo niz bogato obloženih vinskih trsov, ki so prekrili celo kraljestvo. Svetovalci so njegove sanje razlagali kot napoved, da se mu bo vnuk nekega dne uprl in ga vrgel s prestola. Astjag je zato poklical hčerko Mandano, ki je bila noseča s Kirom, naj se vrne v Ekbatano, kjer naj bi ubili njenega otroka. Astjagov oskrbnik Harpag je za umor zadolžil Mitradata, enega od Astjagovih pastirjev, ki je Harpagu namesto Kira izročil svojega mrtvorojenega sina.<ref>Herodot, str. 1.95. </ref> Kir je živel v tajnosti, ko je bil star deset let pa je v otroški igri pretepel plemiškega sina, ker ga ni ubogal. Ker sin pastirja česa takega ne bi smel narediti, je kralj poklical njega in njegovega krušnega očeta na zagovor. Ko je pastir priznal svoje dejanje, je kralj poslal Kira nazaj v Perzijo k njegovim pravim staršem<ref>Herodot, str. 1.107-21. </ref> in iz maščevanja na dvor poklical Harpagovega sina, ga ubil in razsekal. Del trupla je skuhal, druge dele pa spekel in prisilil Harpaga, da je na velikem banketu svojega sina pojedel. Po obedu so Astjagovi služabniki na pladnjih prinesli otrokovo glavo, roke in noge, da je spoznal, kaj je naredil.<ref>Stories of the East From Herodotus, str. 79–80.</ref> V drugi različici je Kir predstavljen kot sin revne družine, ki je delal na medijskem dvoru. ==Vzpon in vojni pohodi== ===Medijsko cesarstvo=== [[Slika:Painting of Cyrus the Great in battle.png|250px|thumb|Claude Audran mlajši: Kir v bitki; [[Versailles]], [[Pariz]]]] Kir je vladal že pred očetovo smrtjo leta 551 pr. n. št., vendar ne kot neodvisen vladar. Tako kot njegovi predhodniki je moral priznati nadoblast [[Medijsko cesarstvo|Medijskega cesarstva]]. Astjag, zadnji kralj Medijskega cesarstva in Kirov stari oče, je vladal verjetno v večjem delu antičnega [[Bližnji vzhod |Bližnjega vzhoda]] od lidijske meje na zahodu do partske in perzijske na vzhodu. Po pisanju ''[[Nabonidova kronika|Nabonidove kronike]]'' je Astjag napadel Kira, »kralja Ansana«. Zgodovinar [[Herodot]] piše, da je Astjag za poveljnika medijske vojske imenoval Harpaga. Harpag se je povezal s Kirom in spodbudil njegov upor proti Mediji in ga šele potem napadel z več plemiči in delom svoje vojske. Upor potrjuje ''Nabonidova kronika''. Babilonski zapisi pravijo, da so sovražnosti trajale najmanj tri leta (553-550 pr n. št.) in se končale z osvojitvijo [[Ekbatana|Ekbatane]]. Zgodovinarja Herodot in [[Ktezij]] pišeta, da je Kir Astjagu prizanesel in se poročil z njegovo hčerko Amitis. S poroko je pomiril številne vazale, vključno z [[Baktrija|Baktri]], [[Partija (satrapija)|Parti]] in [[Saki]].<ref>Briant, Pierre (2002). ''From Cyrus to Alexander''. Eisenbrauns. str. 31–33. </ref> Herodot omenja, da je Kir na pohodih leta 546-539 pr. n. št. podjarmil in v svoje kraljestvo vključil tudi [[Sogdija|Sogdijo]].<ref>Antoine Simonin (8. januar 2012). ''Sogdiana''. Ancient History Encyclopedia. Pridobljeno 1. septembra 2016. </ref><ref>Kirill Nourzhanov, Christian Bleuer (2013). ''Tajikistan: a Political and Social History''. Canberra: Australian National University Press, str. 12, ISBN 978-1-925021-15-8. </ref> Po Astjagovi odstavitvi so vsi njegovi vazali, vključno s številnimi Kirovimi sorodniki, prišli pod Kirovo oblast. Prestol mu je moral prepustiti tudi stric [[Arsam]], ki je bil pod Medijci kralj mestne države [[Perzepolis|Parsa]]. Zgleda, da je prenos oblasti znotraj družine potekel brez zapletov in da je stric pod Kirovo oblastjo verjetno ostal uradni guverner Parse.<ref>Jack Martin Balcer (1984). ''Sparda by the bitter sea: imperial interaction in western Anatolia''. Scholars Press. str. 137. </ref> Njegov sin [[Histasp]], ki je bil hkrati Kirov bratranec, je postal [[satrap]] [[Partija (satrapija)|Partije]] in [[Frigija|Frigije]]. Kir Veliki je s tem združil ahemenidski kraljestvi Parsa in Anšan v Perzijo kot jo poznamo. Arsama je živel dovolj dolgo, da je preživel oba Kirova sinova. Njegov vnuk [[Darej Veliki]] je postal kralj kraljev (šahinšah) Perzije.<ref>A. Sh. Sahbazi. ''Arsama''. Encyclopaedia Iranica. </ref> Kirova osvojitev Medije je bila šele začetek njegovih osvajalskih vojn. <ref>Hugh Chrisholm, ur. (1911). ''The encyclopædia britannica: a dictionary of arts, sciences, literature and general information'', Volume 21, str. 206–207. </ref> ===Lidijski cesarstvo in Mala Azija=== [[Slika:Kroisos stake Louvre G197.jpg|thumb|right|250px|Krez na grmadi; slika na amfori, 500–490 pr. n. št., [[Louvre]], [[Pariz]]]] Natančen datum osvojitve Lidije ni znan, vsekakor pa se je zgodila med Kirovo osvojitvijo Medijskega kraljestva leta 550 pr. n. št. in osvojitvijo Babilonije leta 539 pr. n. št. V preteklosti so zaradi nekaterih tolmačenj ''Nabonidove kronike'' pogosto omenjali leto 547 pr. n. št., zdaj pa ta datum ne drži več.<ref>Rollinger, Robert. ''The Median Empire, the End of Urartu and Cyrus's the Great Campaign in 547 B.C.''; Lendering, Jona. ''The End of Lydia: 547?''. </ref> Vojna se je začela z napadom Lidijcev na ahemenidsko mesto [[Pterija]] v [[Kapadokija|Kapadokiji]]. Kralj [[Krez]] je mesto oblegal, ga zavzel in zasužnjil njegove prebivalce, Perzijci pa so medtem pozvali meščane [[Jonija|Jonije]], ki je spadala v Lidijsko kraljestvo, naj se uprejo svojemu vladarju. Jonci so ponudbo odklonili, zato je Kir zbral svojo vojsko in jo povedel v Lidijo. Na pohodu so se njegovi vojski pridružila ljudstva, na katera je naletel. [[Bitka pri Pteriji]], v kateri sta imeli obe strani težke izgube, se je končala brez zmagovalca. Krez se je naslednje jutro umaknil v [[Sarde]].<ref name=ref58> Herodot. Histories, Book I, 440 BC.</ref> Iz Sard je poslal vsem svojim zaveznikom zahtevo za pomoč. Kir je proti koncu zime, ko se Krezovi zavezniki še niso uspeli združiti, vdrl v Lidijo in začel oblegati Kreza v Sardah. Malo pred odločilno bitko med obema vladarjema pri [[Bitka pri Timbri|Timbri]], je Harpag svetoval Kiru, naj pred svoje vojake postavi kamelarje, ker se jih bodo lidijski konji, nevajeni vonja kamel, zagotovo prestrašili. Strategija je delovala in lidijska konjenica je bila hitro uničena. Kir je nato porazil še Krezove pešake in Kreza ujel. Zasedel je prestolnico Sarde in do konca leta 546 pr. n. št. celo Lidijsko kraljestvo.<ref name=ref58/> [[Herodot]] pravi, da je Kir Krezu prizanesel in ga obdržal kot svetovalca. Njegova trditev je v nasprotju s podatkom iz ''Nabonidove kronike'', ki pravi, da so ujetega Kreza usmrtili.<ref>''Croesus: Fifth and last king of the Mermnad dynasty''. </ref> Pred vrnitvijo v prestolnico je Kir pooblastil Lidijca Paktiesa, da odpelje Krezovo zakladnico v Perzijo. Pakties je kmalu po Kirovem odhodu najel vojake in v Sardah organiziral upor proti perzijskemu satrapu Lidije Tabalu. Kir je po Krezovem nasvetu v Lidijo poslal svojega generala Mazaresa z nalogo, do zatre upor in mu pripelje živega Pakiesa. Po Mazaresovem prihodu je Pakties pobegnil v Jonijo, kjer je najel še več vojakov. Mazares je nadaljeval pohod v Lidijo in osvojil mesti Magnezija in [[Priene]]. Kaj se je v tem času dogajalo s Paktiesom, ni znano. Ko so ga ujeli, so ga verjetno odpeljali h Kiru in ga po mučenju usmrtiti.<ref> James Talboys Wheeler (1885). ''The life and travels of Herodotus'', Volume 2, str. 271–274. </ref> Mazares je nadaljeval osvajanje Male Azije in v Joniji iz neznanega vzroka umrl. Kir je v Jonijo za zamenjavo poslal svojega vojskovodjo Harpaga, ki je dokončal Mazaresovo osvajanje Male Azije. Harpag je osvojil [[Likija|Likijo]], [[Kilikija|Kilikijo]] in [[Fenicija|Fenicijo]]. Za osvajanje mest je uporabljal metodo spodkopavanja mestnega obzidja, ki je Grki niso poznali. Svoja osvajanja je zaključil leta 542 pr. n. št. in se nato vrnil v Perzijo. ===Novobabilonsko cesarstvo=== Do leta 540 pr. n. št. je Kir osvojil [[Elam]] (Suzijana) in njegovo prestolnico Suzo.<ref>Jan Tavernier. ''Some Thoughts in Neo-Elamite Chronology'' (PDF). str. 27.</ref> ''Nabonidova kronika'' pravi, da je Nabonid pred bitko ukazal, da se vsi kultni kipi iz okoliških babilonskih mest prenesejo v prestolnico, kar kaže, da se je konflikt začel morda pozimi leta 540 pr. n. št.<ref>Amélie Kuhrt. ''Babylonia from Cyrus to Xerxes''. The Cambridge Ancient History: Vol IV — Persia, Greece and the Western Mediterranean, str. 112–138. Ur. John Boardman. Cambridge University Press, 1982. ISBN 0-521-22804-2.</ref> Na začetku oktobra se je Kir spopadel v bitki pri strateško pomembnem mestu Opisu ali v njegovi bližini na obali [[Tigris]]a severno od [[Babilon]]a in uničil babilonsko vojsko. 10. oktobra je brez ali skoraj brez odpora meščanov osvojil Sipar.<ref>''[[Nabonidova kronika]]'', 14.</ref> Mogoče je, da se je Kir pred tem pogajal z babilonskimi generali in z njimi sklenil kompromis, s katerim se je izognil neposrednemu vojaškemu spopadu.<ref>Gauthier Tolini. ''Quelques éléments concernant la prise de Babylone par Cyrus''. Pariz, str. 10 (PDF).</ref> Nabonid je nekaj časa ostal v mestu in nato pobegnil v prestolnico Babilon,<ref>''The Harran Stelae H2'' – A in ''Nabonidova kronika'' (sedemnajsto leto). </ref> katerega ni obiskal že več let. Dva dni kasneje, 7. oktobra 539 pr. n. št., so Babilon brez odpora osvojile čete Kirovega generala Gubaruja<ref>Nabonidova kronika, 15–16.</ref> in priprle Nabonida. [[Herodot]] razlaga, da so Perzijci dosegli to junaško dejanje tako, da so izrabili vodni bazen, ki ga je dala izkopati kraljiica Niktoris za obrambo Babilona pred napadom Medijcev. Perzijci so vodo iz [[Evfrat]]a speljali v kanal, da je gladina vode upadla ''»do sredine stegen«'' in ponoči po rečnem koritu vdrli v mesto.<ref>Daniel Potts (1996). ''Mesopotamian civilization: the material foundations''. Cornell University Press. str. 22–23. ISBN 978-0-8014-3339-9.</ref> 29. oktobra je v mesto prišel tudi Kir.<ref>''Nabonidova kronika'', 18.</ref> Novobabilonsko cesarstvo je pred Kirovo invazijo podjarmilo več kraljestev. Po invaziji je Kir k svojemu imperiju verjetno priključil tudi sosednje pokrajine [[Sirija|Sirijo]], [[Judeja|Judejo]] in zahodno [[Arabija|Arabijo]], čeprav za to ni nobenega neposrednega dokaza.<ref>M.A. Dandamaev. Cyrus II. Encyclopaedia Iranica; P. Briant, From Cyrus to Alexander, str. 44–49.</ref> Po osvojitvi Babilonije se je Kir na slavnem [[Kirov valj|Kirovem valju]] razglasil za ''»kralja Babilonije, kralja Sumerije in Akadije in kralja šritih strani sveta«''. Valj dal vzidati v temelje templja Esagila, posvečenega glavnemu babilonskemu bogu [[Marduk]]u. Besedilo na valju opisuje Nabonida kot brezbožnika, zmagovitega Kira pa kot všečnega bogu Marduku. Opisuje tudi, kako je Kir izboljšal življenjske razmere meščanov Babilona, vrnil v domovino razseljene prebivalce in obnovil templje in svetišča. Čeprav nekateri menijo, da je valj nekakšna prva listina o človekovih pravicah, je bolj verjetno, da je politični program reform, kakršnega so po mezopotamskih običajih na začetku vladanja razglašali vsi novi vladarji.<ref name=ref70>The Cyrus Cylinder. British Museum Website. Britishmuseum.org. Pridobljeno 30. decembra 2012.</ref> Imperij Kira Velikega je bil največji v dotedanji zgodovini.<ref name=ref9/> Ob koncu njegove vladavine se je [[Ahemenidsko cesarstvo]] raztezalo od [[Mala Azija|Male Azije]] na zahodu do severozahodnih pokrajin [[Indijska podcelina|Indijske podceline]] na vzhodu.<ref> M.A. Dandamayev. ''Cyrus II.'' Encyclopaedia Iranica.</ref> ==Smrt== Kirova smrt je v različnih virih opisana zelo različno. [[Herodot]]ov opis v njegovih Zgodbah je drugi najdaljši in najbolj podroben. V njem je Kir padel v siloviti bitki z [[Masageti]], plemenom iz najjužnejših step [[Horezm|Horezma]] in Kizilkuma v sedanjem [[Kazahstan]]u in [[Uzbekistan]]u,<ref name=ref72>Ancient History Sourcebook: ''Herodotus: Queen Tomyris of the Massagetai and the Defeat of the Persians under Cyrus''. Fordham.edu. Pridobljeno 30. decembra 2012.</ref> potem ko jih je po [[Krez]]ovem nasvetu napadel na njihovem ozemlju. Masageti so bili po načinu oblačenja in življenja sorodni [[Skiti|Skitom]]. Vojskovali so se na konjih in peš. Kir je poskušal njihovo kraljestvo pridobiti s poroko z njihovo cesarico Tomiris, a je bil očitno zavrnjen. Po zavrnitvi je poskušal okoli leta 529 pr. n. št. njihovo ozemlje zasesti s silo.<ref>Rene Grousset (1970). ''The Empire of the Steppes''. Rutgers University Press. str. 9. ISBN 0-8135-1304-9.</ref> Napad je začel z gradnjo mostov in bojnih čolnov na mejni reki Jaksartes ([[Sir Darja]]). Tomiris ga je opozorila, naj odstopi od svojih načrtov, čeprav je pričakovala, da se to ne bo zgodilo, in mu ponudila časten spopad njunih vojsk na bojišču, oddaljenem kakšen dan hoda od Sir Darje. Kir je njeno ponudbo sprejel. Ko je izvedel, da Masageti ne poznajo vina in njegovega opojnega učinka, je postavil bogato založen tabor in se nato umaknil. Najboljše vojake je odpeljal s seboj in v taboru pustil manj usposobljene. Tomirisin sin in general Spargapis je s tretjino svoje vojske napadel Kirov tabor in porazil njegovo posadko. Po zmagi so se vojaki pogostili in do pijanosti opili in Kirova vojska jih je v nepričakovanem napadu zlahka premgala. Spargapisa so Perzijci ujeli. Po streznitvi je naredil samomor. Ko je Tomiris izvedela, kaj se je zgodilo, je javno ožigosala Kirovo taktiko kot podlo in prisegla mščevanje. Drugi napad na Perzijce je vodila sama. V bitki je bil Kir ubit, njegova vojska pa je utrpela ogromne izgube. Herodot pravi, da je bila bitka najbolj okrutna v Kirovem življenju in celem antičnem svetu. Po bitki so na Tomirisin ukaz Kiru odsekali glavo in jo vrgli v posodo krvi kot simbolno gesto maščevanja za njegovo krvoločnost in smrt njenega sina.<ref name=ref72/><ref>Herodot. ''The Histories''.</ref> Nekateri zgodovinarji se s Herodotovo različico Kirove smrti ne strinjajo, predvsem zato, ker je zgodbo izvedel iz domnevno zanesljivih virov, vendar ne omenja nikogar, ki bi te dogodke videl.<ref>Nino Luraghi (2001). ''The historian's craft in the age of Herodotus''. Oxford University Press US. str. 155. ISBN 978-0-19-924050-0.</ref> Herodot obširno pripoveduje tudi o tem, da je Kir v sanjah videl najstarejšega Histaspovega sina ([[Darej I.]]) s krili na ramenih. Z enim je zasenčil [[Azija|Azijo]], z drugim pa [[Evropa|Evropo]].<ref name=ref76>Ilya Gershevitch, ur. (1985). ''The Cambridge history of Iran: The Median and Achaemenian periods'', Volume 2. Cambridge University Press. str. 392–398. ISBN 978-0-521-20091-2.</ref> Sanje naj bi napovedovale kraljevo smrt med njegovim zadnjim, usodnim pohodom preko reke Oxus. Dandamajev v nasprotju s Herodotom trdi, da so Perzijci morda odnesli Kirovo truplo iz Masagetije.<ref> Muhammad A. Dandamayev. ''Cyrus II The Great''. Encyclopædia Iranica,Vol. VI, Fasc. 5, str. 516-521.</ref> Po pisanju ''Kronike'' Mihaela Sirijca (1166-1199 n. št.) je Kira ubila njegova žena Tomiris, kraljica Masagetov (Maksatov) v 60. letu judovskegega suženjstva.<ref>[https://archive.org/stream/ChronicleOfMichaelTheGreatPatriarchOfTheSyrians/Chronicle_Michael_Syrian#page/n251/mode/2up/search/Ethiopia].</ref> [[Ktezij]] ima v svoji ''Perziki'' najdaljši opis Kirove smrti, ki pravi, da je Kir umrl med zatiranjem upoora derbiških pešakov, katere so podprli skitski lokostrelci in konjenica in Indijci na slonih. Spopad naj bi se zgodil severovzhodno od gornjega toka reke Sir Darje.<ref> Connop Thirlwall (1836). ''A history of Greece'', Volume 2, str. 174.</ref> Zapis v [[Ksenofont]]ovi ''Kiropediji'' v nasprotju z drugimi zapisi pravi, da je Kir Veliki umrl mirno v svoji prestolnici.<ref>Xenophon. ''Cyropaedia VII. 7''; M.A. Dandamaev. ''Cyrus II'', Encyclopaedia Iranica, str. 250. </ref> Zadnja različica Kirove smrti prihaja od Berossusa, ki edini poroča, da je Kir umrl v bitki z daškimi lokostrelci severovzhodno od gornjega toka [[Tigris]]a. <ref>M.A. Dandamaev. ''A political history of the Achaemenid empire''. BRILL, 1989, str. 67.</ref> ===Pokop=== [[Slika:Tomb of Cyrus the Great.jpg|thumb| Kirova grobnica pod zvezdnim nebom [[Pasargad]]a, [[Iran]], ki je od leta 2015 na Unescovem seznamu svetovne dediščine]] Kira Velikega so pokopali v njegovi prestolnici Pasargad na mestu, kjer zdaj stoji grobnica iz apnenca, zgrajena okoli 540-530 pr. n. št.<ref name=ref82>UNESCO World Heritage Centre (2006). Pasargadae. Pridobljeno 26. eecembra 2010.</ref> Mnogi verjamejo, da je grobnica njegova. Strabon in Arian opisujeta grobnico skoraj popolnoma enako. Njun opis temelji na poročilu očividca Aristobula iz Kasandrije, ki je na zahtevo [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] dvakrat obiskal Kirov grob.<ref>Strabon. ''Geographica'' 15.3.7; Arian. ''Anabasis Alexandri'' 6.29.</ref> Kirova prestolnica je zdaj v ruševinah, njegova grobnica pa je skoraj nedotaknjena in delno obnovljena. Po [[Plutarh]]u je bil na njej napis: :''O, človek, kdor koli si in od koder koli prihajaš, ker vem, da boš prišel. Sem Kir, ki je za Perzijce osvojil njihov imperij, zato mi ne zavidaj tega koščka zemlje, ki pokriva moje kosti''.<ref>Ian Scott-Kilvert (prevajalec). ''Life of Alexander'', 69, v Plutarh: ''The Age of Alexander''. Penguin Classics, 1973, str. 326.</ref> Glinaste [[klinopis]]ne tablice iz [[Babilonija|Babilonije]] dokazujejo, da je Kir umrl okoli decembra 530 pr. n. št.<ref>Tablica iz Borsipe omenja 12. avgust 530; sin Kambiz II. naj bi začel vladati 31. avgusta 530 pr. n. št.; glej R.A. Parker in W.H. Dubberstein. ''Babylonian Chronology 626 B.C. – A.D. 75'', 1971.</ref> in da ga je nasledil sin [[Kambiz II.]] Sin je nadaljeval očetovo politiko širjenja cesarstva in osvojil Egipt, vendar je po samo sedmih letih vladanja umrl. Nasledil ga je ali Kirov drugi sin Bardija ([[Smerdis]]) ali slepar, ki se je izdajal zanj. Kot samostojni vladar Perzije je vladal sedem mesecev, dokler ga ni ubil njegov naslednik [[Darej I.|Darej I. Veliki]]. Antični grški in rimski spisi živo opisujejo tako geometrijo kot estetiko Kirove grobnice, ki se je od takrat zelo malo spremenila. Pravokotna zgradba na stopničastih temeljih in piramidasto streho ima na prednji strani majhno odprtino ali okno, skozi katero se tudi mršav človek komaj zrine.<ref name=ref86> Lucius Flavius Arrianus. Arrian, prevod Charles Dexter Cleveland (1861). A compendium of classical literature:comprising choice extracts translated from Greek and Roman writers, with biographical sketches. Biddle. str. 313.</ref> V zgradbi je bila na mizi z zlatimi nogami zlata Kirova krsta. Nad njo so bile razpete tapiserije in zastori iz najdragocenejših babilonskih tkanin, ki so jih izdelali medijski rokodelci. Pod njo je ves prostor prekrivala fina rdeča preproga.<ref name=ref86/> Grško besedilo pravi, da je grobnica stala sredi plodnih pasargadskih vrtov, obdana z drevesi in okrasnimi grmi. Pred plenilci in vandali jo je varovala skupimna magov, nastanjenih v njeni bližini.<ref name=ref86/><ref>Abraham Valentine Williams Jackson (1906). ''Persia past and present''. The Macmillan Company. Str. 278.</ref> V kaosu, ki sta ga povzročila [[Aleksander Veliki]] z vdorom v Perzijo in poraz [[Darej III.|Dareja III.]], so v Kirovo grobnico vdrli in večino dragocenosti ukradli. Ko je Aleksader prišel do grobnice, je bil zgrožen. Mage je po zaslišanju postavil pred sodišče.<ref name=ref86/> Po nekaterih zapisih je bila Aleksandrova odločitev bolj namenjena spodkopavanju oblasti magov in razkazovanje lastne moči v novoosvojenem cesarstvu kot skrb za Kirovo grobnico. <ref>Ralph Griffiths, George Edward Griffiths (1816). ''The Monthly review''. 1816. str. 509.</ref> Aleksander je ne glede na to občudoval Kira in od mladosti bral [[Ksenofont]]ovo ''Kiropedijo'' z opisi njegovih junaštev in vladarskih sposobnosti.<ref name=ref89>Ulrich Wilcken (1967). ''Alexander the Great''. W. W. Norton & Company. Str. 146. ISBN 978-0-393-00381-9.</ref> Aleksander je zato ukazal Aristobulu, da obnovi grobnico in njeno notranjost,<ref name=ref86/> čeprav je šest let pred tem (330 pr. n. št.) oplenil [[Perzepolis]] in ga namerno ali med razuzdanim pijančevanjem požgal.<ref>John Maxwell O'Brien (1994). ''Alexander the Great: the invisible enemy''. Pyshcology Press. str. 100–1. ISBN 978-0-415-10617-7.</ref> Grobnica je preživela zob časa, vdore tujcev in notranje razprtije, več imperijev, sprememb režima in revolucij. Zadnja vidna iranska osebnost, ki je posvečala pozornost Kirovi grobnici, je bil zadnji uradni perzijski monarh, šah [[Mohamed Reza Pahlavi]] med praznovanjem 2.500. obletnice monarhije. Tudi on se je, tako kot Aleksander Veliki, skliceval na dediščino Kira Velikega, da bi z njo upravičil svojo oblast.<ref>James D. Cockcroft (1989). ''Mohammad Reza Pahlavi, Shah of Iran''. Chelsea House Publishers. ISBN 978-1-55546-847-7.</ref> [[UNESCO]] je leta 2015 Kirovo grobnico v Pasargadu uvrstil na svoj seznam [[Unescova svetovna dediščina|svetovne kulturne dediščine]].<ref name="#1">Freeman 1999, str. 188.</ref> ==Zapuščina== [[Slika:Cyrus II le Grand et les Hébreux.jpg|thumb|250px| Kir Veliki ima v judaizmu častno mesto: v Svetem pismu je opisan kot vladar, ki je osvobodil [[Judje|Jude]] iz babilonskega suženjstva in jih preselil v obnovljeni [[Jeruzalem]]]] Britanski zgodovinar Charles Freeman trdi, da so ''»področje Kirovega delovanja in njegovi dosežki mnogo večji od dosežkov makedonskega kralja Aleksandra Velikega, ki je v 320. letih pr. n. št. uničil Ahemenidsko cesarstvo, vendar ni namesto njega vzpostavil nobene stabilne alternative«''.<ref name="#1"/> Kir je bil heroj za mnoge pomembne osebnosti, vključno s [[Thomas Jefferson|Thomasom Jeffersonom]], [[Mohamed Reza Pahlavi|Mohamedom Rezo Pahlavijem]] in [[David Ben-Gurion|Davidom Ben-Gurionom]].<ref>[http://www.economist.com/news/books-and-arts/21573955-show-tests-limits-cultural-politics-diplomatic-whirl ''The Cyrus cylinder'']. Diplomatic whirl.</ref> Spomin na Kira Velikega je še vedno živ. Iranci nanj gledajo kot na očeta naroda, tako kot so nanj gledali številni podjarmljeni narodi, dokler je bil živ. [[Ksenofont]] o tem piše:<ref>Ksenofont. ''Kiropedija''. google.com.</ref> : ''Tiste, ki so bili njegovi podložniki, je obravnaval s spoštovanjem, kot bi bili njegovi lastni otroci, medtem ko so ga njegovi podložniki spoštovali, kot da je njihov oče... Na katerega osvajalca, razen Kira, so podjarmljeni narodi tudi po njegovi smrti gledali kot na svojega očeta? Vse to se je zgodilo zato, ker je bil človek, ki je dajal, in ne človek, ki je jemal.'' Babilonci in Judje so ga imeli za osvoboditelja.<ref>G. Cardascia. ''Babylon under Achaemenids''. Encyclopedia Iranica.</ref> V Ezrovi knjigi [[Stara zaveza|Stare zaveza]] je pripoved o vrnitvi Judov iz izgnanstva v prvem letu Kirove vladavine, v kateri Kir oholo razglaša: : ''Vsa kraljestva na zemlji mi je dal Gospod, Bog nebes, in mi naročil, naj mu sezidam hišo v Jeruzalemu, ki je v Judeji. Kdor med vami je iz vsega njegovega ljudstva, naj bo z njim njegov Bog. Naj gre v Jeruzalem, ki je v Judeji, in naj zida hišo Gospoda, Izraelovega Boga.''<ref> [http://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Ezr+1%2C1-11&id13=1&pos=0&set=2&l=sl ''Ezra 1, 2-4'']. BIBLIJA.net.</ref> Kir se je odlikoval kot državnik in kot vojak. Ahemenidsko cesarstvo se je obržalo tako dolgo po njegovi smrti tudi zaradi politične infrastrukture, ki jo je on ustvaril. Vzpon Perzije med Kirovo vladavino je močno vplival na tok svetovne zgodovine. Iranska filozofija, književnost in vera so celo naslednje tisočletje igrale pomembno vlogo v svetovnih dogajanjih. Perzija je kljub temu, da so jo v 7. stoletju n. št. osvojili [[muslimani]], med islamsko zlato dobo obdržala ogromen vpliv na Srednji vzhod in bila pomembnen vzvod za rast in širjenje islama. Številne iranske dinastije, ki so sledile Ahemenidskemu cesarstvu, in njihovi vladarji, so se imeli za Kirove dediče in trdile, da so naslednice vladavine, ki se je začela s Kirom Velikim.<ref>Richard Nelson Frye (1963). ''The Heritage of Persia''. World Pub. Co.</ref><ref> Cyrus Kadivar (25. januar 2002). ''We are Awake''. The Iranian.</ref> Za [[Sasanidi|Sasanidsko dinastijo]] se mnenja zgodovinarjev razhajajo.<ref> A. Sh. Shahbazi. ''Early Sassanians' Claim to Achaemenid Heritage''. Namey-e Iran-e Bastan '''1''' (1): 61–73.</ref><ref>M. Boyce. ''The Religion of Cyrus the Great''. Achaemenid History III. Method and Theory, Leiden, 1988, str. 30.</ref><ref>Frye. ''The History of Ancient Iran'', str. 371.</ref><ref>Vesta Sarkhosh Curtis in drugi. ''The Art and Archaeology of Ancient Persia: New Light on the Parthian and Sasanian Empires''. I. B. Tauris v sodelovanju z British Institute of Persian Studies, 1998, ISBN 1-86064-045-1, str. 1–8, 38–51.</ref> Aleksander Veliki je bil velik občudovalec Kira Velikega in je od rane mladosti prebiral [[Ksenofont]]ovo ''Kiropedijo'' z opisi Kirovih junaštev v bitkah. Občudoval je tudi njegove vladarske in zakonodajalske sposobnosti.<ref name=ref99>''Cyrus II''. Encyclopædia Britannica 2008. Encyclopædia Britannica Online. 28. julij 2008. Original.britannica.com. Pridobljeno 30. decembra 2012.</ref> Med obiskom Pasargada je ukazal Aristobulu obnoviti Kirovo grobnico in okrasiti njeno notranjost.<ref name=ref89/> Profesor Richard Nelson Frye pripisuje Kiru skoraj mitološko vlogo in ga primerja z [[Romul|Romulom in Remom]] pri [[Stari Rimljani|Starih Rimljanih]] in [[Mojzes]]om pri Judih.<ref name=ref99/> Profesor Patrick Hunt za Kira pravi, da je bil eden od samo nekaj vladarjev, ki so resnično zaslužili vzdevek Veliki. Njegovo cesarstvo je bilo največje v dotedanji zgodovini in eno od največjih nasploh.<ref>''Engineering an Empire – The Persians''. History Channel, 4. december, 2006.</ref> ===Vera in filozofija=== Na splošno velja prepričanje, da je na Kirova politiko in dejanja vplival [[Zaratustra|Zaratustrov]] nauk, čeprav ni nobenega jasnega dokaza, da je Kir prakticiral kakšno določeno vero. Pierre Briant piše, da so znani podatki preskopi, zato bi bilo ''»lahkomiselno poskušati rekonstruirati, katere vere je Kir morda bil«''.<ref>Briant, Pierre (2002). ''From Cyrus to Alexander: A History of the Persian Empire''. Eisenbraunds. str. 84. ISBN 978-1575060316.</ref> Njegovi verski pogledi so domnevno razvidni iz vsebine [[Kirov valj|Kirovega valja]] na katerem piše: : ''û-mi-Ša-am ma- h ar iluBel ù iluNabu Š a a-ra-ku ume-ia li-ta-mu-ú lit-taŠ-ka-ru a-ma-a-ta du-un-ki-ia ù a-na iluMarduk beli-ia li-iq-bu-ú ' Ša mKu-ra-aŠ Šarri pa-li- hi-ka u mKa-am-bu-zi-ia mari- Šu''' (Kirov valj, akadščina, vrstica 35) : moli vsak dan pred Bêlom in Nabujem za moje dolgo življenje in onadva bosta morda spregovorila kakšno prijazno besedo zame in rekla Marduku, mojemu gospodu, »Naj Kir, kralj, ki moli k tebi, in Kambis, njegov sin,« Kirova politika do verstev manjšin je dobro dokumentirana v babilonskih, judovskih in drugih zgodovinskih spisih. Kirova politika verske strpnosti je veljala v celem obširnem cesarstvu. Ali je bila politika nekaj novega ali samo nadaljevanje politike, ki jo je nasledil od Babiloncev in Asircev, je še vedno predmet razprav.<ref>Oded Lipschitz, Manfred Oeming, urednika (2006). ''The Persian Documents in the Book of Ezra: Are They Authentic? Judah and the Judeans in the Persian period''. Eisenbrauns. str. 542. ISBN 978-1-57506-104-7.</ref> V Babilonijo je prinesel mir, zadrževal svojo vojsko daleč od svetišč in obnovil kipe babilonskih bogov v njihovih svetiščih.<ref name=ref13/> Njegov odnos do Judov, izgnanih v Babilon po [[Nebukadnezar]]jevem upustošenju [[Jeruzalem]]a, je opisan v [[Sveto pismo|Svetem pismu]]. Tretji del [[Tanak|Judovskega svetega pisma]] (''Ketuvim'') se v Drugi kroniki konča s Kirovim odlokom, da se izgnani Judje lahko vrnejo v Obljubljeno deželo in dovoljenjem, da obnovijo svoj tempelj. Kirov odlok je v celoti zapisan tudi v Ezrovi knjigi Stare zaveze.<ref> [http://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Ezr+1%2C1-11&id13=1&pos=0&set=2&l=sl ''Ezra 6. 3-5'']. BIBLIJA-net.</ref> : ''V prvem letu kralja Kira je kralj Kir izdal povelje glede Božje hiše v Jeruzalemu: Hiša naj se pozida kot kraj, kjer se bodo darovale daritve, in tudi njeni temelji naj se utrdijo. Njena višina naj bo šestdeset komolcev in njena širina šestdeset komolcev. Tri vrste naj bodo iz obdelanih kamnov in ena vrsta iz lesa, stroške pa naj poravnajo iz kraljeve hiše. Tudi zlate in srebrne predmete Božje hiše, ki jih je bil Nebukadnezar vzel iz templja v Jeruzalemu in jih odnesel v Babilon, naj vrnejo, da pridejo v jeruzalemski tempelj. Odložijo naj jih na njihovo mesto v Božji hiši.'' [[Slika:Coresh_St_1.JPG|thumb|250px|Kirova ulica v [[Jeruzalem]]u, [[Izrael]]]] Judje ga častijo kot plemenitega in pravičnega kralja. V enem od odlomkov v ''Svetem pismu'' ga Izaija imenuje Mesija (dobesedno ''maziljeni'', Izaija 45:1), kar pomeni, da je bil edini pogan oziroma Nejud, ki je dobil ta častni naziv. V nadaljevanju je zapis, kaj je rekel Bog: : ''Jaz sem ga obudil s pravičnostjo in bom zravnal vse njegove poti. On bo pozidal moje mesto in odpustil moje izgnance, brez kupnine in brez odškodnine, govori Gospod nad vojskami.''<ref> [http://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Iz+45&id13=1&pos=0&set=2&l=sl Izaija 45:13]. Biblija.net. Pridobljeno 5. junija 2017.</ref> Iz besedila je razvidno, da Kir za osvoboditev Judov ni zahteval nobene usluge ali plačila.<ref>Simon John De Vries. ''From old Revelation to new: a tradition-historical and redaction-critical study of temporal transitions in prophetic prediction''. Wm. B. Eerdmans Publishing 1995, str. 126. ISBN 978-0-8028-0683-3.</ref> [[Jožef Flavij]], judovski zgodovinar iz 1. stoletja n.št., komentira tradicionalno stališče Judov do Kira iz Izaijevi knjigi v svojih Judovskih starinah (knjiga 11, poglavje 1):<ref>Josephus, Flavius. ''The Antiquities of the Jews'', Book 11, Chapter 1.</ref> : ''V prvem letu Kirove vladavine, ki je bilo sedemdeseto od dneva, ko je bilo naše ljudstvo izgnano iz domovine v Babilon, se je Bog usmilil ujetništva in bede tega ubogega ljudstva, kot je napovedal prerok Jeremija pred uničenjem mesta, da se bo potem, ko bo služilo Nebukadnezarju in njegovim potomcem, in potem, ko bo prestalo sedemdeset let sužnosti, lahko vrnilo v deželo svojih očetov, zgradilo svoj tempelj in uživalo v nekdanji blaginji. Vse to je zanje storil Bog, ki je spodbudil Kira, da je po celi Aziji razglasil: »Tako govori Kir, kralj: Ker me je vsemogočni Bog imenoval za kralja vse naseljene Zemlje, verjamem, da je to tisti Bog, ki ga časti izraelsko ljudstvo. Moje ime so napovedali preroki, zato mu bom zgradil hišo v Jeruzalemu v deželi Judeji«. Kir je to izvedel med branjem knjige s prerokbo preroka Izaije. Za tega preroka je rečeno, da je mu je to povedal Bog v tajnem videnju: »Moja volja je, da Kir, katerega sem imenoval za kralja številnih in velikih ljudstev, pošlje moje ljudstvo nazaj v njegovo domovino in zgradi moj tempelj«. To je napovedal Izaija sto štirideset let preden je bil tempelj porušen. Ko je Kir to prebral, je občudoval božansko moč in si goreče zaželel, da bi izpolnil napisano. Sklical je najbolj imenitne babilonske Jude in jim rekel, da se lahko vrnejo v domovino, obnovijo mesto Jeruzalem in božji tempelj, sam pa jim bo pri tem pomagal. Vsem vladarjem in guvernerjem, ki so vladali v deželah okoli Judeje, je ukazal, da jim morajo z zlatom in srebrom pomagati zgraditi tempelj in priskrbeti žrtvene živali.'' [[Slika:Rembrandt Harmensz. van Rijn (Dutch - Daniel and Cyrus before the Idol Bel - Google Art Project.jpg|sličica|250px| Svetopisemski Danijela in Kir pred idolom Belom]] V [[Tanak]]u ga Judje hvalijo (Izaija 45:1–6 in Ezra 1:1–11) zaradi osvoboditve iz suženjstva, humanitarne enakosti in odprave drugih škod, ki jih je napravil, po dugi strani pa ga tudi kritizirajo, ker jim je lagal, da so bili Kutiti tisti, ki so želeli, da ustavi gradnjo drugega templja. Kutiti so obtožili Jude, da kujejo zaroto, zato je Kir ustavil gradnjo. Gradnjo je dokončal [[Darej I.]] leta 515 pr. n. št.<ref>Goldwurm, Hersh (1982). ''History of the Jewish People: The Second Temple Era. ArtScroll''. str. 26, 29. ISBN 0-89906-454-X.</ref><ref>Schiffman, Lawrence (1991). ''From text to tradition: a history of Second Temple and Rabbinic Judaism''. KTAV Publishing. str. 35-36. ISBN 978-0-88125-372-6.</ref> V Svetem pismu je bil kralj Artakserks tisti, ki je ustavil gradnjo templja v Jeruzalemu.<ref> Ezra, 4:7–24.</ref> Objava Kirovega odloka je vprašljva. Profesor Lester L Grabbe trdi, da ga sploh ni bilo in da je bila Kirova politika tista, ki je omogočila izgnancem vrnitev v domovino in obnovo templjev. Trdi tudi, da vrnitev ni bila takojšnja ampak je trajala morda več desetletij in zajela morda 30.000 ljudi.<ref>Grabbe, Lester L. (2004). ''A History of the Jews and Judaism in the Second Temple Period: Yehud: A History of the Persian Province of Judah''. V T & T Clark. str. 355. ISBN 978-0-567-08998-4.</ref> V obstoj odloka dvomi tudi Philip R. Davies in dodaja, da je pristnost Ezrovih zapisov 1, 1-4 sporna. Pri tem se sklicuje na dokument, ki ga je 15. decembra 1993 izdal Institut Catholique de Paris. Dokument trdi, da zapis nima oblike uradnega dokumenta ampak obliko biblijskega preroškega besedila.<ref>Philip R. Davies (1995). John D Davies, ur. ''Words Remembered, Texts Renewed: Essays in Honour of John F.A. Sawyer''. Continuum International Publishing Group. str. 219. ISBN 978-1-85075-542-5.</ref> Mary Joan Winn Leith je prepričana, da bi Ezrov zapis in Kirov valj lahko bila avtentična. Kir je, podobno kot njegovi predhodniki, na ta način poskušal pridobiti podporo strateško pomembnih partnerjev, zlasti tistih na meji z Egiptom, katerega je želel osvojiti. Zapisala je tudi, da ''»sklicevanje na Marduka na Kirovem valju in Jahveja v biblijskem besedilu kaže perzijsko težnjo, da bi lokalne religije in politične običaje podredili državnim interesom«''.<ref>Winn Leith, Mary Joan (2001) [1998]. ''Israel among the Nations: The Persian Period''. V Michael David Coogan (ur.). The Oxford History of the Biblical World (Google Books). Oxford; New York: Oxford University Press. str. 285. ISBN 0-19-513937-2. LCCN 98016042. OCLC 44650958. Pridobljeno 14. decembra 2012.</ref> Nekateri sodobni [[islam]]ski znanstveniki domnevajo, da je koranska oseba Dhul-Qarnayn Kir Veliki.<ref>Ma'arefat Al-Maad – Ma'ad Shanasi, موقع المتقين.</ref> Teorijo je predlagal sunitski učenjak Abul Kalam Azad in potrdila šiitska učenjaka Allameh Tabatabaei v svoji ''Tafsir al-Mizan'' in Makarem Shirazi. ===Politika in državna uprava=== [[Slika:Olympic Park Cyrus.jpg| sličica |200px|Kip Kira Velikega v Olimpijskem parku v [[Sydney]]ju, [[Avstralija]]]] Kir je ustanovil cesarstvo z več državami, katerim so vladali iz štirih prestolnic: [[Pasargad]], [[Babilon]], [[Suza, Perzija|Suza]] in [[Ekbatana]]. Države so bile organizirane v [[Satrapija|satrapije]] in imele nekaj samouprave. Satrapija je bila običajno geografsko zaključena upravna enota. Upravljali so jo [[Satrap|satrap]] ([[guverner]]), ki je bil nekakšen vazalni kralj, general, ki je nadziral novačenje vojakov in zgotavljal red, in državni tajnik, ki je hranil uradne dokumente. General in državni tajnik sta bila neposredno odgovorna satrapu in centralni vladi. Kir je v osvojenih kraljestvih ustanovil več novih satrapij. Njegov imperij je temeljil na davkih satrapij in prilivu vojakov iz številnih delov njegovega imperija.<ref>John Curtis, Julian Reade, Dominique Collon (1995). ''Art and empire''. The Trustees of the British Museum by British Museum Press. ISBN 978-0-7141-1140-7.</ref> Njegovo politiko je nadaljeval tudi njegov naslednik Darej II. Kir je s takšno organizacijo ustvaril močno armado, vključno z enoto Neumrljivih, v kateri je bilo 10.000 zelo izurjenih vojakov.<ref>Pierre Briant. ''From Cyrus to Alexander: A History of the Persian Empire''.</ref> Po celem imperiju je vzpostavil učinkovito poštno službo s poštnimi postajami, imenovanimi ''čapar haneh''.<ref> A.D. Godley (1924). ''Herodotus'', str. 96–97.</ref> S Kirovimi osvajanji se je začelo novo obdobje graditve imperija, v katerem je pod [[Selevkidi]] in kasneje pod [[Parti]] in [[Sasanidi]] nastala naddržava z več deset državami, rasami, verstvi in jeziki, ki jo je upravljala ena sama centralna oblast.<ref>Peter Wilcox, Angus MacBride (1986). ''Rome's Enemies: Parthians And Sassanid Persians''. Osprey Publishing. str. 14. ISBN 0-85045-688-6.</ref> Kir je bil znan po svojih inovacijah v gradbeništvu. Dodelal je tehnologije, ki jih je odkril v podjarmljenih kulturah in jih uporabil pri gradnji palač v Pasargadu. Slovel je kot velik ljubitelj vrtov. Nedavna izkopavanja v njegovi pretolnici so odkrila pasargadski perzijski vrt z mrežo namakalnih kanalov. V Pasargadu sta bili dve palači, obdani z mogočnim kraljevim parkom in obširnimi vrtovi. Med njima je bil na štiri dele razdeljen vrt ''Paradizija'' z več kot tisoč metrov kanalov iz klesanega apnenca, ki so napajali majhne bazene, razporejene na razdalji šestnajst metrov. V parku je bilo zasajeno različno divje in udomačeno rastlinje. Park ''Paradizija'' je bil izjemen in postal zgled za številne antične in sodobne parke.<ref>''Persepolis Recreated''. NEJ International Pictures; 1. izdaja (2005). ISBN 978-964-06-4525-3. ASIN: B000J5N46S.</ref> Kirovo zapuščino so občutili vse do [[Islandija|Islandije]]<ref>Jakob Jonson. ''Cyrus the Great in Icelandic epic: A literary study''. Acta Iranica. 1974: 49–50.</ref> in kolonialne Amerike. Mnogo mislecev in vladarjev iz [[Stari vek|starega veka]], [[Renesansa|renesanse]] in [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]]<ref> Christopher Nadon (2001). ''Xenophon's Prince: Republic and Empire in the Cyropaedia''. Berkeley: UC Press, ISBN 0-520-22404-3.</ref> in predhodnikov Združenih držav Amerike je preko ''Kiropedije'' iskalo navdih pri Kiru Velikemu. [[Thomas Jefferson]], na primer, je imel dva izvoda ''Kiropedije''. Ena od njiju je imela na prednji strani natisnjeno grško besedilo in latinski prevod in kaže, da je imela pomemben vpliv na [[Deklaracija neodvisnosti ZDA|Deklaracijo Združenih držav o neodvisnosti]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.payvand.com/news/13/apr/1111.html |title=''Cyrus and Jefferson: Did they speak the same language?'' |accessdate=2017-06-06 |archive-date=2015-10-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151026005159/http://www.payvand.com/news/13/apr/1111.html |url-status=dead }}</ref><ref>[http://www.bbc.com/news/world-us-canada-21747567 ''Cyrus Cylinder: How a Persian monarch inspired Jefferson''].</ref><ref>Boyd, Julian P. ''The Papers of Thomas Jefferson''. Pridobljeno 18. avgusta 2010.</ref> Angleški zdravnik in filozof Sir Thomas Browne je leta 1658, v času, ko je v Veliki Britaniji vladal protektor Cromwell, napisal razpravo z naslovom ''Kirov vrt'', v kateri Kira prikazuje kot pravzor modrega vladarja. Nobelova nagrajenka [[Shirin Ebadi]] je na podelitvi [[Nobelova nagrada za mir|Nobelove nagrade za mir]] 10. decembra 2003 v svojem govoru omenila tudi Kira: : ''Sem Iranka, potomka Kira Velikega, prav tistega vladarja, ki je na vrhuncu svoje moči pred 2500 leti proglasil, da »ne bi vladal ljudem, če si tega ne bi želeli« . Obljubil je, da nikogar ne bo prisilil, da spremeni svojo vero in prepričanje in vsem zagotovil svobodo. Listina Kira Velikega je eden od najpomembnejših dokumentov, ki bi se morali preučevati v zgodovini človekovih pravic.''<ref>Ebadi, Shirin (10. december 2003). ''In the name of the God of Creation and Wisdom (govor)''. Nobel Peace Prize 2003 presentation ceremony. Pridobljeno 24. avgusta 2006.</ref> ===Kirov valj=== {{Glavni|Kirov valj}} [[Slika:Cyrus Cylinder.jpg|thumb|250px|Kirov valj]] Eden od nekaj ohranjenih virov podatkov, ki je nastal v Kirovem času, je [[Kirov valj]], napisan v [[Akadščina|akadskem]] [[klinopis]]u. Valj je bil po perzijski osvojitvi [[Babilon]]a leta 539 pr. n. št. položen v temelje [[Esagila|Esagile]], [[Marduk]]ovega templja v Babilonu. Odkrili so ga leta 1879. Hrani ga [[Britanski muzej]] v [[London]]u.<ref>H.F. Vos. ''Archaeology of Mesopotamia'', str. 267. The International Standard Bible Encyclopedia, ur. Geoffrey W. Bromiley. Wm. B. Eerdmans Publishing, 1995. ISBN 0-8028-3781-6</ref> Besedilo opisuje odstavljenega babilonskega kralja [[Nabonid]]a kot brezbožneža, Kira pa kot Marduku všečnega vladarja. V nadaljevanju opisuje Kirove izboljšave življenja meščanov Babilona, vrnitev razseljenih oseb v domovino in obnove templjev in kultnih svetišč.<ref>The Ancient Near East, Volume I: ''An Anthology of Texts and Pictures''. Vol. 1. Ur. James B. Pritchard. Princeton University Press, 1973.</ref> Osvoboditev [[Judje|Judov]] iz babilonskega suženjstva ni posebej omenjena in se šteje za del Kirove splošne politike.<ref>''British Museum: Cyrus Cylinder''. British Museum. Pridobljeno 28. oktobra 2009.</ref> V 1970. letih je iranski šah [[Mohamed Reza Pahlavi]] privzel Kirov valj za politični simbol proslavljanja 2.500. obletnice iranske monarhije in poudarjal, da je bil valj prva deklaracija o človekovih pravicah v zgodovini človeštva.<ref name=ref21/> Takšne poglede so nekateri poznavalci spodbijali kot anahronistične in tendenciozne,<ref>Elton L. Daniel. ''The History of Iran'', str. 39. Greenwood Publishing Group, 2000. ISBN 0-313-30731-8.</ref> ker bi bil sodobni koncept človekovih pravic Kirovim sodobnikom dokaj tuj in na valju ni omenjen.<ref>John Curtis, Nigel Tallis, Beatrice Andre-Salvini. ''Forgotten Empire'', str. 59. University of California Press, 2005.</ref><ref>Amélie Kuhrt. ''Babylonia from Cyrus to Xerxes''. The Cambridge Ancient History: Vol IV – Persia, Greece and the Western Mediterranean, str. 124. Ur. John Boardman. Cambridge University Press, 1982. ISBN 0-521-22804-2.</ref> Valj je kljub temu, da je nastal v Babiloniji, postal del iranske kulturne identitete. [[Organizacija združenih narodov]] je leta 1971 valj razglasila za ''»starodavno deklaracijo o človekovih pravicah«'', kar je odobril tedanji generalni sekretar OZN [[U Tant]].<ref>The telegraph (16. julij 2008). ''Cyrus Cylinder''. The Daily Telegraph. London. Pridobljeno 15. decembra 2010.</ref> Britanski muzej opisuje valj kot ''»instrument strodavne mezopotamske propagande in deklaracijo o reformah, kakršne so mezopotamski vladarji na začetku svojih vladavin razglašali že v tretjem tisočletju pred našim štetjem«''.<ref name=ref70/> Kirov valj poudarja, da je Kirova vladavina nadaljavanje babilonskih vladavin, čeprav hkrati kleveta njegove predhodnike.<ref>Olivier Hekster, Richard Fowler (2005). ''Imaginary kings: royal images in the ancient Near East, Greece and Rom''e. Oriens et occidens 11. Franz Steiner Verlag. str. 33. ISBN 978-3-515-08765-0.</ref> ==Družinsko drevo== {| class="navbox collapsible <includeonly>{{{state|collapsed}}}</includeonly>" style="width: {{{width|100%}}}; {{#switch: {{{align|}}} |left = float: left; |right = float: right; |margin: 1em auto; }}" |- ! class="navbox-title" style="background:none;" | {{navbar-collapsible| Kirovo družinsko drevo | Cyrus family tree }} |- |<div class="center"> {{familytree/start}} {{familytree | | | | ACH | | | | | | | | | | | | | | | | | | ACH='''[[Ahemen]]'''<div class="references-small">Kralj Perzije</div>}} {{familytree | | | | |!| | | | | | | | | | | | | | | | | | |}} {{familytree | | | | TEI | | | | | | | | | | | | | | | | | | TEI='''[[Teisp]]'''<div class="references-small">Kralj Perzije</div>}} {{familytree | | |,|-|^|-|.| | | | | | | | | | | | | | | | |}} {{familytree | | ARI | | CY1 | | | | | | | | | | | | | | | | ARI='''[[Arijaramna]]'''<div class="references-small">Vladar Perzije </div>|CY1='''[[Kir I.]]'''<div class="references-small">Vladar Anšana</div>}} {{familytree | | |!| | | |!| | | | | | | | | | | | | | | | |}} {{familytree | | ARS | | CA1 | | | | | | | | | | | | | | | | ARS='''[[Arsam]]'''<div class="references-small">Vladar Perzije </div>|CA1='''[[Kambiz I.]]'''<div class="references-small">Vladar Anšana</div>}} {{familytree | | |!| | | |!| | | | | | | | | | | | | | | | |}} {{familytree | | HYS | | CY2 | | | | | | | | | | | | | | | | HYS='''[[Histasp]]'''<div class="references-small">Princ</div>|CY2='''[[Kir II.]]'''<div class="references-small">Kralj Perzije </div>}} {{familytree | | |!| | | |)|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|.| | | | |}} {{familytree | | DA1 | | CA2 | | SME | | ART | | ATO | | | | DA1='''[[Darej I.]]'''<div class="references-small">Kralj Perzije</div>|CA2='''[[Kambiz II.]]'''<div class="references-small">Kralj Perzije</div>|SME='''[[Smerdis]]''' (Bardija)<div class="references-small">Princ </div>|ART='''[[Artistona]]'''<div class="references-small">Princesa</div>|ATO='''[[Atosa]]'''<div class="references-small">Princesa</div>}} {{familytree/end}} </div> |- |style="text-align: left;"|'''Notes:''' {{seznam opomb-lr}}<!--- use either {{Efn-lr}} and/or <ref group=lower-roman /> To fill this notelist --> |}<noinclude> ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|33em}} '''Antični viri''' <!--'''Babilonski viri'''--> * ''[[Nabonidova kronika]]'' (ena od ''[[Babilonske kronike|Babilonskih kronik]]'') * ''The Verse account of Nabonidus'' * ''Nabonidova molitev'' (eden on [[Kumranski rokopisi|Kumranskih rokopisov]]) * [[Kirov valj]] <!--'''Grški viri'''--> * [[Herodot]]. ''Zgodbe'' * [[Ktezij]]. ''Persica'' <!--'''Hebrejski viri'''--> * ''[[Sveto pismo|Sveto pismo stare zaveze]]'' (Izaija, Ezra, Daniel, Nehemija) * [[Jožef Flavij]] (''[[Judovske starine]]'') * [[Tukidid]] (''[[Zgodovina peloponeške vojne]]'') * [[Platon]] (''[[Zakoni (dialog)]]'') * [[Ksenofont]] (''[[Kiropedija]]'') * [[Kvint Kurcij Ruf]] (''Knjižnica svetovne zgodovine'') * [[Plutarh]] (''Življenja'') * Odlomki Nikolaja Damaščana * [[Arijan]] (''Aleksandrova anabaza'') * [[Polien]] (''Stratagemi v vojni'') * [[Justin (zgodovinar)|Justin]] ([http://www.forumromanum.org/literature/justin/english/index.html ''Epitome of the Philippic History of Pompeius Trogus'']) {{en icon}} * [[Polibij]] (''Zgodbe'') * [[Diodor Sicilski]] (''[[Bibliotheca historica]]'') * [[Atenej]] (''[[Deipnosophistae]]'') * [[Strabon]] (''Zgodovina'') * [[Koran]] (''Dhul-Qarnayn'', ''Al-Kahf'') {{refend}} {{refbegin|33em}} '''Sodobni viri''' *{{navedi knjigo|last=Ball|first=Charles James|title=Light from the East: Or the witness of the monuments|url=https://archive.org/details/lightfromeastor00ballgoog|year=1899|publisher=Eyre and Spottiswoode|location=London}} * <cite id="refcah-iv">{{navedi knjigo|editor-last=Boardman|editor-first=John | title=The Cambridge Ancient History IV: Persia, Greece, and the Western Mediterranean, C. 525-479 B.C|year=1994|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge|isbn=0-521-22804-2}} *{{navedi knjigo|last=Cannadine|first=David|title=Rituals of royalty : power and ceremonial in traditional societies|url=https://archive.org/details/ritualsofroyalty0000unse|year=1987|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge|isbn=0-521-33513-2|edition=1. publ.|author2=Price, Simon}} * <cite id="refbabylon-EI">{{cite encyclopedia | last1 = Cardascia| first1 =G| encyclopedia = Encyclopaedia Iranica | title = Babylon under Achaemenids | url = http://www.iranicaonline.org/articles/babylon-under-the-achaemenids| year = 1988| volume = Vol. 3 | publisher =Routledge|location =London | isbn =0-939214-78-4 }} *{{navedi knjigo|editor-last=Chavalas|editor-first=Mark W.|title=The ancient Near East : historical sources in translation|url=https://archive.org/details/ancientneareasth0000unse|year=2007|publisher=Blackwell|location=Malden, MA|isbn=0-631-23580-9}} *Church, Alfred J. (1881). ''[https://archive.org/details/storieseastfrom00churgoog Stories of the East From Herodotus]''. London: Seeley, Jackson & Halliday. * {{navedi knjigo|last=Dandamaev|first=M. A.|title=A political history of the Achaemenid empire|location=Leiden|publisher=Brill|year=1989|isbn=90-04-09172-6|page=373|ref=CITEREFDandamaev1989}} * {{navedi knjigo |last=Freeman|first=Charles|year=1999 |title=The Greek Achievement: The Foundation of the Western World|url=https://archive.org/details/greekachievement0000free|publisher=Viking|location=New York|isbn=0-7139-9224-7|ref=freeman}} *{{cite journal|last=Fried|first=Lisbeth S.|title=Cyrus the Messiah? The Historical Background to Isaiah 45:1|journal=Harvard Theological Review|year=2002|volume=95|issue=4|doi=10.1017/S0017816002000251}} * Frye, Richard N. (1962). ''The Heritage of Persia''. London: Weidenfeld and Nicolson. ISBN 1-56859-008-3 * <cite id="refchi2">{{navedi knjigo |last=Gershevitch | first=Ilya |year=1985 | title=The Cambridge History of Iran: Vol. 2 ; The Median and Achaemenian periods | publisher= Cambridge University Press|location=Cambridge |isbn= 0-521-20091-1}} *{{citation|last1=Kuhrt|title=The Persian Empire: A Corpus of Sources from the Achaemenid Period|date=2013}} * Moorey, P.R.S. (1991). ''The Biblical Lands'', VI. New York: Peter Bedrick Books . ISBN 0-87226-247-2 * Olmstead, A. T. (1948). ''History of the Persian Empire [Achaemenid Period]''. Chicago: University of Chicago Press. ISBN 0-226-62777-2 * Palou, Christine; Palou, Jean (1962). ''La Perse Antique''. Paris: Presses Universitaires de France. * <cite id="refachaemenids-EI">{{cite encyclopedia|last=Schmitt|first=Rüdiger|title=Achaemenid dynasty|url=http://www.iranicaonline.org/articles/achaemenid-dynasty|encyclopedia=Encyclopaedia Iranica|volume=vol. 3|location=London|publisher=Routledge|year=1983}} * <cite id="refIranicaCyrus"> {{cite encyclopedia | last1 = Schmitt | first1 = Rüdiger | last2= Shahbazi | first2= A. Shapur| last3=Dandamayev | first3=Muhammad A.| last4= Zournatzi| first4=Antigoni | authorlink = | editor = | encyclopedia = Encyclopaedia Iranica | title = Cyrus | url = http://www.iranicaonline.org/articles/cyrus-index |year =1993 | publisher =Routledge | volume = Vol. 6 | location = London| isbn =0-939214-78-4 }} * Schmitt, Rüdiger (2010). ''CYRUS i. The Name''. Routledge & Kegan Paul * Tait, Wakefield (1846). ''The Presbyterian review and religious journal''. Oxford University Press {{refend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Cyrus the Great}} * [http://www.livius.org/ct-cz/cyrus_I/cyrus_cylinder.html Prepis in prevod Kirovega valja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070224215254/http://www.livius.org/ct-cz/cyrus_I/cyrus_cylinder.html |date=2007-02-24 }} {{s-start}} {{s-hou|[[Ahemenidi|Ahemenidska dinastija]]||okoli 599 pr. n. št.||530 pr. n. št.}} {{s-bef|rows=`|before=Ustanovitev}} {{s-ttl|title=[[Seznam perzijskih kraljev|Kralj kraljev]] [[Perzijsko cesarstvo|Perzijskega cesarstva]]|years=?–530 pr. n. št.}} {{s-aft|rows=5|after=[[Kambiz II.]]}} |- {{s-bef|before=[[Kambiz I.]]}} {{s-ttl|title= [[Seznam perzijskih kraljev|Kralj Perzije]]|years=559–530 pr. n. št.}} |- {{s-bef|before=[[Astjag]]}} {{s-ttl|title= Kralj Medije|years=550–530 pr. n. št.}} |- {{s-bef|before=[[Krez]]}} {{s-ttl|title= Kralj Lidije|years=547–530 pr. n. št.}} |- {{s-bef|before=[[Nabonid]]}} {{s-ttl|title=Kralj Babilonije|years=539–530 pr. n. št.}} {{end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kir 02.}} [[Kategorija:Kir II.| ]] [[Kategorija:Perzijski kralji]] [[Kategorija:Ahemenidi]] pxqk227f8iu5ofbxzlok7j9z3syzb8o 0 21492 6748495 6744854 2026-09-09T21:38:27Z ~2026-44996-51 264415 /* H */ 6748495 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[slovenci|slovenskih]] [[politik]]ov'''. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Aleksander Abraham]] *[[Josip Abram]] (1837–1907) * [[Josip Abram (odvetnik)|Josip Abram]] (1865–1952) * [[Lojze Abram]] * [[Mario Abram]] * [[Vojko Adamič]] * [[Juro Adlešič]] * [[Branko Agneletto]] * [[Josip Agneletto]] * [[Ivan Ahčin]] * [[Marjan Ahčin]] * [[Franc Aichholzer]] * [[Sanja Ajanović Hovnik]] * [[Fran Albreht]] * [[Roman Albreht]] * [[Mihael Ambrož]] * [[Borut Ambrožič]] * [[Anton Anderlič|Anton (Tone) Anderlič]] *[[Mark Boris Andrijanič]] *[[Igor Antauer]] *[[Damjan Anželj]] *[[Darko Anželj]] * [[Oto Apfaltrer von Apfaltrern ml.]] * [[Milan Apih]] * [[Lidija Apohal-Vučkovič]] * [[Pavel Apovnik]] * [[Matej Arčon]] * [[Sonja Areh Lavrič]] * [[Adolf Arigler]] * [[Fran Arko]] * [[Mihael Arko]] * [[Janko Arnejc]] * [[Boris Arnejšek]] * [[Stojan Auer]] * [[Viktor Avbelj]] * [[Franc Avberšek]] * [[Ivan Avsenek]] * [[Jaka Avšič]] * [[Jože Avšič]] == B == * [[Bojan Babič]] * [[Branko Babič|Branko Babič-Vlado]] * [[Geza Bačič]] * [[Anja Bah Žibert]] * [[Andrej Bahun]] * [[Drago Bahun (politik)|Drago Bahun]] * [[Josip Bajc]] * [[Franc Bajlec]] * [[Anton Bajt]] * [[Andrej Bajuk]] * [[Predrag Baković]] * [[Ingrid Bakše]] * [[Boris Balant (MORS)|Boris Balant]] * [[Anton Balažek]] * [[Marko Balažic]] * [[Milan Balažic]] * [[Vilko Baltič]] * [[Elido Bandelj]] * [[Mirko Bandelj]] * [[Marko Bandelli]] * [[Jožef Emanuel Barbo Waxenstein]] * [[Janez Barborič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Bogdan Barovič]] * [[Fran Bartl]] * [[Jože Basaj]] * [[Maks Bastl]] * [[Lovro Baš]] * [[Ivan Baša]] * [[Ciril Baškovič]] * [[Danilo Bašin]] * [[Roberto Battelli]] * [[Igor Bavčar]] * [[Boris Bavdek]] * [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek]] * [[Cene Bavec]] * [[Kazimir Bavec]] * [[Aleš Bebler]] * [[Anton Bebler]] * [[Peter Bekeš]] * [[Nataša Belopavlovič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Franc Belšak]] * [[Julij Beltram]] * [[Živa Beltram]] * [[Dragoljuba Benčina]] * [[Jožef Benkő]] * [[Ivo Benkovič (pravnik)|Ivo Benkovič]] * [[Tadej Beočanin]] * [[Ivan Berbuč]] * [[Miroslav Berger]] * [[Gabrijel Berlič]] * [[Marija Bernetič]] * [[Rudolf Bernetič]] * [[Ivan Bernot]] * [[Zvonimir Bernot]] * [[Angel Besednjak]] * [[Engelbert Besednjak]] * [[Mara Bešter]] * [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek]] * [[Andrej Bertoncelj]] * [[Ivan Bertoncelj]] * [[Mitja Bervar]] * [[Ladislav Bevc]] * [[France Bevk]] * [[Samo Bevk]] * [[Vladimir Beznik]] * [[Vlada Bidovec]] * [[Stojan Binder]] * [[Bogdan Biščak]] * [[Karel Birsa]] * [[Mirko Bitenc]] * [[Josip Bitežnik]] * [[Mitja Bitežnik]] * [[Ivan Bizjak]] * [[Pavel Bizjak]] * [[Julijana Bizjak Mlakar]] * [[Stane Bizjak]] * [[Dušan Blaganje]] * [[Tilka Blaha]] * [[Ana Blatnik]] * [[John Blatnik]] * [[Viktor Blažič]] * [[Tamara Blažina]] *[[Ivan Blažir]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Karel Bleiweis]] * [[Rudolf Blüml]] *[[Stane Bobnar]] *[[Tatjana Bobnar]] * [[Mohor Bogataj]] * [[Franc Bogovič]] * [[Katja Boh]] *[[Slavko Bohanec]] *[[Andrej Bohinc (uradnik)|Andrej Bohinc]] * [[Rado Bohinc]] * [[Janez Bohorič]] * [[Pavle Bojc]] * [[Anton Bole]] * [[Dušan Bole]] * [[Leopold Bolko]] * [[Mavricij Borc]] * [[Jože Borštnar]] * [[France Borštnik]] * [[Bojan Boštjančič]] * [[Franc Boštjančič]] * [[Klemen Boštjančič]] * [[Danijel Božič]] * [[Janez Božič (politik)|Janez Božič]] * [[Jože Božič]] * [[Katja Božič]] * [[Peter Božič]] * [[Tilen Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Edo Brajnik]] * [[Anton Brandner]] * [[Franc Braniselj]] * [[Rihard Braniselj]] * [[Milan Bratec]] * [[Darko Bratina]] * [[Ivan Bratko (pisatelj)|Ivan Bratko]] * [[Alenka Bratušek]] * [[Dušan Bravničar]] * [[Aleš Brecelj]] * [[Anton Brecelj]] * [[Erik Brecelj]] * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] * [[Martin Brecelj]] * [[Boris Janez Bregant]] * [[Tina Bregant]] * [[Rudi Bregar]] * [[Janko Brejc]] * [[Mihael Brejc]] * [[Tomo Brejc]] * [[Miloš Brelih]] * [[Mihael Brenčič (politik)]] * [[Stanislav Brenčič]] * [[Viktor Brezar]] * [[Barbara Brezigar]] * [[Bojan Brezigar]] * [[Milko Brezigar]] * [[Albert Breznk]] * [[Franc Breznik]] * [[Boštjan Brezovnik]] * [[Uroš Brežan]] * [[Bela Brglez]] * [[Milan Brglez]] * [[Jože Brilej]] * [[Alojz Briški|Alojz (Lojze) Briški]] * [[Andrej Briški]] * [[Janez Brodar]] * [[Andrej Brovč]] * [[Stane Brovet]] * [[Josip Broz - Tito]] * [[Ivan Brozovič]] * [[Andrej Bručan]] * [[Mirko Brulc]] * [[Branko Brumen]] * [[Andrej Brvar (1953)|Andrej Brvar]] * [[Bogomil Brvar]] * [[France Bučar]] * [[Janez Bučar]] * [[Miloš Bučar]] * [[Žiga Bučar]] * [[Andrej Budal]]? * [[Karmelo Budihna]] * [[Alojz Budin]] * [[Ivan Budin]] * [[Miloš Budin]] * [[Bojan Bugarič]] * [[Ivan Bukovec|Ivan (Janko) Bukovec]] * [[Franc Bukovec|Franc Bukovec -]] Ježovnik * [[Sonja Bukovec]] * [[Alan Bukovnik]] * [[Marko Bulc]] * [[Violeta Bulc]] * [[Matija Burger]] * [[Franc But]] == C == * [[Leopold Caharija]] * [[Ivan Cankar]] * [[Izidor Cankar]] * [[Karel Cankar]] * [[Aleš Cantarutti]] * [[Andrej Capuder]] * [[Franc Capuder]] * [[Karl Capuder|Karel Capuder]] * [[France Cesar - Ferko|France Casar]] * [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] * [[Zdenka Cerar]] * [[Anton Cestnik]] * [[Željko Cigler]] * [[Janez Cigler Kralj]] * [[Štefan Cigoj]] * [[Anton Codelli (politik)|Anton Codelli]] * [[Anton IV. Codelli|Anton Codelli]] * [[Anton Colarič]] * [[Alojz Colarič]] * [[Darja Colarič]] * [[Srečko Colja]] * [[Egon Conradi]] *[[Alfred Coronini]] *[[Franc Coronini]] * [[Etbin Henrik Costa]] * [[Marjeta Cotman]] * [[Blaž Crobath]] * [[France Cukjati]] * [[Petra Culetto]] * [[Bojana Cvahte]] * [[Milan Martin Cvikl]] * [[Marjeta Cotman]] *[[Daniel Cukjati]] *[[France Cukjati]] *[[Bojana Cvahte]] == Č == * [[Rudi Čačinovič]] * [[Milan Čadež]] *[[Vida Čadonič Špelič]] *[[Mateja Čalušić]] *[[Franc Čebulj]] *[[Robert Čeh]] * [[Dušan Čehovin]] * [[Jerko Čehovin]] * [[Stane Čehovin]] * [[Štefan Čelan]] * [[Vojko Čeligoj]] * [[Ivan Čep|Ivan (Janez) Čep]] * [[Drago Čepar]] * [[Mirko Čepič]] * [[Aleš Čerin]] * [[Zvonko Černač]] * [[Anton Černe]] * [[Dušan Černe]] * [[Franc Černe - Klemen]] * [[Robert Černe]] * [[Darko Černej]] * [[Dragan Černetič]] * [[Dominik S. Černjak]] * [[Janko Česnik]] * [[Peter Jožef Česnik]] * [[Melhijor Čobal]] * [[Franc Svobodin Čok]] * [[Ivan Marija Čok]] * [[Lucija Čok]] * [[Stanko Čok]] * [[Štefan Čok]] *[[Brigita Čokl]] * [[Anton Čop]] * [[Silva Črnugelj]] * [[Uroš Čufer]] * [[Andrej Čuš]] * [[Vlado Čuš]] == D == * [[Viktor Damjan]] * [[Slavko Debelak]] * [[Stanko Debeljak]] * [[Zorko Debeljak]] * ([[Božidar Debenjak]]) * [[Ivan Dečko]] * [[Jasminka Dedić]] * [[Jože Dekleva]] * [[Anton Delak]] * ([[Drago Demšar]]) * [[Franci Demšar]] * [[Janez Demšar]] * ([[Marko Demšar]]) * [[Vincencij Demšar]] * [[Ivan Dermastia|Ivan (Janez) Dermastia]] * [[Josip Dermastia]] * [[Marijan Dermastija]] * [[Mihaela Dermastia]] * [[Anton Dermota (politik)|Anton Dermota]] * [[Ivan Deržič]] * [[Oto Detela|Oton Detela]] * [[Josip Devetak]] * [[Janko Deželak]] * [[Rok Deželak]] * [[Dragotin Dežman]] * [[Jože Dežman]] * [[Alojz Diacci]] *[[Marjan Dikaučič]] * [[Iva Dimic]] * [[Vlado Dimovski]] * [[Rudolf Dobovišek]] * [[Bojan Dobovšek]] * [[Franc Dobovšek]] * [[Polonca Dobrajc]] * [[Irena Dobravc Tatalovič]] * [[Stane Dolanc]] *[[Marjan Dolenc]] * [[Nataša Dolenc]] * [[Viktor Dolenc]] * [[Hinko Dolenec]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Anton Dolgan]] * [[Ervin Dolgan]] * [[Rafko Dolhar]] * [[Ivan Dolinar]] * [[Lojze Dolinar (politik)]] * [[Tone Dolinšek]] * [[Josip Doljak]] * [[Matija Doljak]] * [[Ivan Dolničar]] * [[Josip Doltar]] * [[Ignac Domej]] * [[Anton Domicelj]] * [[Andrej Dominkuš]] * [[Davor Dominkuš]] * [[Ferdinand Dominkuš]] * [[Danilo Dougan]] * [[Franc Dragan]] * [[Zvone Dragan]] * [[Metod Dragonja]] * [[Slavko Dragovan]] * [[Marija Drakslar]] * [[Fran Drenik]] * [[Gorazd Drevenšek]] *[[Franc Drobež]] * [[Anton Drobnič]] * [[Janez Drobnič]] * [[Rok Drofenik]] * [[Jožef Drofenik|Jožef (Josip) Drofenik]] * [[Janez Drnovšek]] * [[Valter Drozg]] * [[Mojca Drčar Murko]] * [[Albin Dujc]] * [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] *[[Marjan Dvornik]] * [[Geza Džuban]] == E == * [[Janez Friderik Egger]] *[[Albin Ehrlich]] * [[Lambert Ehrlich]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] *[[Gregor Einspieler]] *[[Lambert Einspieler]] *[[Valentin Einspieler]] * [[Karl Erjavec]] * [[Mojca Erjavec]] * [[Tomaž Ertl]] == F == * [[Josip Fabiani]] * [[Ivo Fabinc]] * [[Andrej Fabjan]] * [[Vladislav Fabjančič]] * [[Josip Faganel]] * [[Tone Fajfar]] * [[Tanja Fajon]] * [[Samo Fakin]] * [[Anton Falle]] * [[Franc Farčnik (komunist)|Franc Farčnik]] * [[Igor Feketija]] * [[Darjo Felda]] * [[Franci Feltrin]] * [[Jasmin Feratović]] * [[Ignac Ferfila]] * [[Andrej Ferjančič]] * [[Ferdinand Ferjančič]] * [[Ignac Ferjančič]] * [[Josip Ferfolja]] * [[Davorin Ferligoj]] * [[Branko Ficko]] * [[Jožef Ficko (politik)|Jožef Ficko]] * [[Peter Ficko]] * [[Boris Filli]] * [[Janez Fischer]] * [[Anton Fister]] * [[Peter Fister]] * [[Andrej Fištravec]] * [[Božidar Flajšman]] * [[Janvid Flere]] * [[Drago Flis]] * [[Jože Florjančič (politik)|Jože Florjančič]] * [[Tone Florjančič]] * [[Josip Fon]] * [[Karel Forte]] * [[Aleksander Forte]] * [[Anton Fortič]] * [[Dušan Fortič]] * [[Alojz Fortuna]] * [[Olga Franca]] * [[Matevž Frangež]] * ([[Mario Franzil]]) * [[Alojzij Franko]] * [[Ivan Franko (slovenski častnik)|Ivan Franko]] * [[Janez Franko]]? * [[Polona Frelih (novinarka)|Polona Frelih]] * [[Ignacija Fridl Jarc]] * [[Boris Frlec]] * [[Dušan Furlan]] * [[Slavko Furlan]] * [[France Furlani]] *[[Karmen Furman]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Josip Gaberšček]] * [[Silvester Gaberšček]] * [[Oskar Viljem Gaberščik]] * [[Andrej Gabrijelčič]] * [[Ludvik Gabrijelčič]] * [[Andrej Gabrovšek]] * [[Franc Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Mojca Gabrovšek]] * [[Andrej Gabršček]] * [[Nuška Gajšek]] * [[Ivan Gale]] * [[Pavel Gantar]] * [[Tomaž Gantar]] * [[Rudolf Ganziti]] * [[Ljubo Germič]] * [[Majda Gaspari]] * [[Mitja Gaspari]] * [[Gašpar Gašpar - Mišič|Gašpar Gašpar-Mišič]] * [[Maks Gašparič]] * [[Jelo Gašperšič|Jelo (Gabrijel) Gašperšič]] * [[Peter Gašperšič]] * [[Rado Genorio]] * [[Jelka Gerbec]] * [[Andrej Gerenčer]] * [[Franc Gerič]] * [[Teodor Geršak]] * [[Miroslav Geržina]] * [[Henrik Gjerkeš]] * [[Peter Glavič]] * [[Slavko Gliha]] * [[Franc Glinšek]] * [[Jože Globačnik]] * [[Anton Globočnik]] * [[Viktor Globočnik]] * [[Ivan Godec]] * [[Jelka Godec]] * [[Franc Godeša]] * [[Albin Godina]] * [[Boris Godina]] * [[Drago Godina|Drago (Karel) Godina]] * [[Januš Golec]] * [[Boris Goličnik]] * [[Franc Golija]] * [[Ignac Golob (partizan)|Ignac Golob]] * [[Janvit Golob]] * [[Ludvik Golob]] * [[Gregor Golobič]] * [[Rudolf Golouh]] * [[Brane Golubović]] * [[Franc Gombač]] * [[László Göncz]] (slovenski Madžar) * [[Silvo Gorenc]] * [[Vinko Gorenak]] * [[Alojz Goričan]] * [[Miran Gorinšek]] * [[Milan Gorišek]] * [[Bogo Gorjan]] * [[Alojz Gorjup]] * [[Anton Gorjup]] * [[Franc Gorjup]] * [[Ivan Gorjup (politik)|Ivan Gorjup]] * [[Mitja Gorjup]] * [[Luka Goršek]] * [[Milko Goršič]] * [[Josip Gorup]] * [[Andrej Gosar]] * [[Miran Goslar]] * [[Josip Gostinčar]] * [[Fedor Gradišnik ml.]] * [[Franc Grafenauer]] * ([[Niko Grafenauer]]) * [[Matej Grah]] * [[Andrej Grahor]] * [[Peter Grasselli]] * [[Franc Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Anton Gregorčič]] * [[Monika Gregorčič]] * [[Lavoslav Gregorec]] * [[Peter Gregorčič]]? * [[Alojz(ij) Gregorič]] * [[Vinko Gregorič]] * [[Gustav Gregorin]] * [[Martin Greif]] * [[Lena Grgurevič]] * [[Matevž Grilc]] * [[Uroš Grilc]] * [[Anton Grill]] * [[Ivan Grill]] * [[Branko Grims]] * [[Anton Grizold]] * [[Vitomir Gros]] * [[Anton Grošelj]] * [[Klemen Grošelj]] * [[Aleš Gulič]] * [[Ludvik Gumilar]] * [[Dragotin Gustinčič]] * [[Ivan (Janez) Gutman]] * [[József Györkös]] * [[Vesna Györkös Žnidar]] == H == * [[Matevž Hace]] * [[Lovro Hacin]] * [[Andrej Haderlap]] * [[Lipe Haderlap]] * [[Vinko Hafner]] * [[Primož Hainz]] * [[Valentin Hajdinjak]] * [[Matjaž Han]] * [[Matjaž Hanžek]] * [[Slavko Hanžel]] * [[Anton Harej]] * [[Jože Hartman]] * [[Tina Heferle]] * [[Alenka Helbl]] * [[Mihael Hermann]] * [[Albert Hlebec]] * [[Jože Hliš]] * [[Jože Hobič]] * [[France Hočevar]] * [[Janez Hočevar (politik)|Janez Hočevar]] * [[Martin Hočevar]] * [[Miloš Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Alojz Hohkraut]] * [[Josip Hohnjec]] * [[Aleš Hojs]] * [[Franc Horvat (politik)|Franc (Feri) Horvat]] * [[Jožef Horvat]] * [[Milan Horvat]] * [[Mitja Horvat]] * [[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] * [[Gregor Horvatič]] * [[Meira Hot]] * [[Janez Nepomuk Hradecky]] * [[Silvo Hrast]] * [[Peter Hrastelj]] * [[Valentin Hrastnik]] * [[Franc Hrašovec]] * [[Juro Hrašovec]] * [[Alojz Hren]] * [[Marko Hren]] * [[Helena Hren Vencelj]] * [[Dušan Hreščak]] * [[Gabriel Hribar]] * [[Ivan Hribar]] * [[Janez Hribar (1909-1967)|Janez Hribar]] * [[Janez Hribar (1918–1978)|Janez Hribar]] * [[Marjan Hribar (politik)|Marjan Hribar]] * [[Spomenka Hribar]] * ([[Tine Hribar]]) * [[Rudolf Hribernik-Svarun]] * [[Robert Hrovat]] * [[Tone Hrovat]] * [[Ivan Hršak]] * [[Ivan Hržič]] * [[Bojana Hudales Kori]] * [[Franček Hudej]] * [[Karel Hudomalj|Karel (Karlo) Hudomalj]] *[[Jože Hujs]] * [[Ivan Humar]] * [[Slavko Humar]] * [[Doro Hvalica]] * [[Ivo Hvalica]] * [[Srečko Hvauc]] == I == * [[Jože Ingolič]] * [[Valentin Inzko (1923)|Valentin (Zdravko) Inzko]] * [[Valentin Inzko]] * [[Eva Irgl]] * [[Boris Iskra]] * [[Marija Ivančič]] * [[Franc Ivanoci]] * [[Jani Ivanuša]] * [[Lidija Ivanuša]] == J == * [[Emil Jager]] * [[Jože Jager]] *[[Jože Jagodnik]] * [[Roman Jakič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklitsch]] * [[Igor Jakomin]] * [[Livio Jakomin]] * [[Albert Jakopič]] * [[Avgust Jakopič (pravnik)|Avgust Jakopič]] * [[Jožef Jakopič]] * [[Milan Jakopovič]] * [[Mirko Jamar]] * [[Peter Jamnikar]] * [[Peter Jambrek]] * [[Jernej Jan]] * [[Vladka Jan]] *[[Zoltan Jan]] *[[Konrad Janežič]] *[[Rudi Janhuba]] * [[Alojz Janko]] * [[Branko Janc]] * [[Kristijan Janc]] * [[Mica Jančar]] * [[Janko Janežič]] * [[Rudi Janhuba]] * [[Franc Jankovič]] * [[Zoran Janković]] * [[Janez Janša]] * [[Ivo Janžekovič]] * [[Vlado Janžič]] * [[Janez Japelj]] * [[Evgen Jarc]] * [[Iztok Jarc]] * [[Ljubo Jasnič]] * [[Božo Jašovič]] * [[Franc Jazbec]] * [[Miha Jazbinšek]] * [[Ivan Jelen]] * [[Celestin Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Zorko Jelinčič]] * [[Zmago Jelinčič Plemeniti]] * [[Gabrijel Jelovšek]] * [[Ljubica Jelušič]] * [[Mihael Jenčič]] * [[Marjan Jenko|Marijan Jenko]] * [[Slavoj Jenko]] * [[Zlatko Jenko]] * [[Alenka Jeraj]] * [[Jožef Jeraj]] * [[Josip Jeras]] * [[Marjan Jereb]] * [[Silva Jereb]] * [[Aljoša Jerič]] * [[Alojzij Jerič]] * [[Ivan Jerič]] * [[Josip Jerič]] * [[Miran Jerič]] * [[Andreja Jerina]] * [[Riko Jerman]] * [[Anton Jerovšek]] * [[Jožef Jerovšek]] * [[Tone Jerovšek]] * [[Miro Jeršič]] * [[Aleksander Jevšek]] * [[Slavko Jež]] * [[Savin Jogan]] * [[Romana Jordan]] * [[Irena Joveva]] * [[Aurelio Juri]] * [[Franco Juri]] * [[Luka Juri]] * [[Ljuba Jurković]] * [[Franc Jurša]] * [[Franc Jurtela]] * [[Alojzij Juvan]] * [[Dan Juvan]] * [[Ivo Juvančič]] * [[Marko Juvančič]] == K == * [[Anton Kacin]]? * [[Jelko Kacin]] *[[Vladimir Kadunec]] *[[Filip Jakob Kafol]] *[[Tomo Kajdiž]] *[[Tone Kajzer]] * [[Igor Kalin]]<nowiki/> * [[Andrej Kalan]] * [[Dejan Kaloh]] * [[Ladislav Kaluža]] * [[Miha Kambič]] * [[Anton Kampuš]] * [[Franc Kangler]] * [[Mirko Kaplja]] * [[Olga Karba]] * [[Edvard Kardelj]] * [[Pepca Kardelj|Pepca (Maček) Kardelj]] * [[Metka Karner-Lukač]] * [[Andreja Katič]] * [[Blaž Kavčič (politik)|Blaž Kavčič]] * [[Hinko Kavčič]] * [[Ivica Kavčič]] * [[Matija Kavčič]] * [[Stane Kavčič]] * [[Vladimir Kavčič]] * [[Dušan Keber]] * [[Evgenija Kegl Korošec]] * [[Bojan Kekec]] * [[Branko Kelemina]] *[[Leopold Kemperle]] * [[Dušan Kermavner]] * [[Ivan Kern]] * [[Gregor Kersche]] * [[Lojze Kersnič]] * [[Petra Kersnič]] * [[Anton Kersnik]] * [[Janko Kersnik]] * [[Nuša Kerševan]] * [[Boris Kidrič]] * [[Branko Kidrič]] * [[Zdenka Kidrič]] * [[Franc Žiga Kimovec]] * [[Monika Kirbiš Rojs]] * [[Urška Klakočar Zupančič]] * [[Ksenija Klampfer]] * [[Rado Klančar]] * [[Anton Klančič]] * [[Franc Klar]] * [[Janja Klasinc]] * [[Fedja Klavora]] * [[Vasja Klavora]] * [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl st.]] * [[Zofka Klemen]] *[[Marijan Klemenc]] * [[Goran Klemenčič]] * [[Ivo Klemenčič]] * [[Lovro Klemenčič]] * [[Vlado Klemenčič]] * [[Mojca Kleva]] * [[Valentin Klinar]] * [[Anton Klinc]] * [[Ladislav Klinc]] * [[Lado Klinc]] * [[David Klobasa]] * [[France Klopčič]] * [[Karel Klun]] * [[Sandy Klun]] * [[Vinko Fereri Klun]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Jože Knez]] * [[Milan Kneževič]] * [[Svetko Kobal]] * [[Anton Kobi]] * [[Anton Koblar]] * [[Aleksander Kobler]] * [[Edvard Kocbek]] * [[Boris Kocijančič]] * [[Ivan Kocijančič]] * [[Janez Kocijančič]] * [[Maša Kociper]] * [[Štefan Kociper]] * [[Maja Kocjan]] * [[Miro Kocjan|Miro(slav) Kocjan]] * [[Ivan Kocmur]] * [[Jožef Kocuvan]] *[[Magda Kočar]] *[[Matjaž Kočar]] *[[Franc Kočevar|Franc Kočevar-Ciril]] * [[Štefan Kočevar]] * [[Avgust Kodrič]] * [[Branko Kodrič]] * [[Ravel Kodrič]] * [[Josip Kokail]] * [[Andreja Kokalj]] * [[Anton Kokalj (politik)]] * [[Katja Kokot]] * [[Milojka Kolar]] * [[Vera Kolarič]] * [[Riko Kolenc]] * [[Viktor Koleša]] * [[Stane Kolman]] * [[Matej Kolmanič]] * [[Silvo Komar]] * dr. Kolterer? * [[Darko Končan]] * [[Franci Koncilija]] * [[Bojan Kontič]] * [[Anja Kopač Mrak|Anja Kopač]] * [[Janez Kopač]] * [[Josip Kopač]] * [[Josip Kopinič]] * [[Jak Koprivc]] * [[Marko Koprivc]] * [[Boris Koprivnikar]] * [[Marcel Koprol]] * [[Jožef Kopše]] * [[Davorin Kopše]] * [[Milan Kopušar]] * [[Jerca Korče]] * [[Miha Kordiš]] * [[Drago Koren]] *[[Miha Koren]] * [[Martin Kores]] * [[Boštjan Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Anton Korošec]] * [[Janez Korošec]] * [[Štefan Korošec]] * [[Jože Korže]] * [[Milan Korun]] * [[Leopoldina Kos]] * [[Duško Kos]] * [[Saša Kos]] * [[Franc Kosar]] * [[Andrej Kosi]] * [[Franc Kosič]] * [[Anton Kosmač (politik)|Anton Kosmač]] * [[Tanja Kosmina]] * [[Janko Köstl]] * [[Miha Košak]] * [[Fedor Košir]] * [[Martin Košir]] * [[Mirko Košir]] * [[Miran Košmelj]] * [[Josip Košuta]] * [[Marjana Kotnik Poropat]] * [[Albin Kovač]] * [[Božo Kovač]] * [[Matija Kovač]] * [[Stane Kovač (sodnik)|Stane Kovač]] (1917–96) * [[Stane Kovač (komunist)|Stane Kovač]] (1919–93?) * [[Štefan Kovač]] * [[Boštjan Kovačič]] * [[Dimitrij Kovačič]] * [[Ignacij Kovačič]] * [[Ivan Kovačič]] * [[Matjaž Kovačič]] * [[Oskar Kovačič]] * [[Tone Kovič]] * [[Alenka Kovšca]] * [[Alojz Kovšca]] * [[Alojz Kovše]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Lado Kozak|Lado (Vlado) Kozak]] * [[Miha Kozinc]] * [[Peter Kozler]] * [[Lilijana Kozlovič]] * [[Davorin Kračun]] * [[Ferdo Kraiger]] * [[Bojan Kraigher]] * [[Boris Kraigher]] * [[Dragana Kraigher Šenk]] * [[Dušan Kraigher]] * [[Sergej Kraigher]] * [[Vito Kraigher]] * [[Darij Krajčič]] * [[Darko Krajnc]] * [[Marjan Krajnc]] * [[Boris Kralj (politik)]] * [[Janko Kralj (publicist)|Janko Kralj]] * [[Franc Kramar (politik)|Franc Kramar]] * [[Ivan Kramberger]] * [[Janez Kramberger]] * [[Albert Kramer]] * [[Marko Kranjc]] * [[Stane Kranjc (politolog)|Stane Kranjc]] *[[Marko Kranjec (kemik)]] * [[Marko Kranjec]] * [[Alojzij Krapež]] * [[Vekoslava Krašovec]] * [[Ivan Kreft (diplomat)|Ivan Kreft]] * [[Lev Kreft]] * [[Vladimir Kreft]] * [[Majda Ana Kregelj Zbačnik|Majda Ana Kregelj-Zbačnik]] * [[Janez Evangelist Krek]] * [[Miha Krek]] * [[Uroš Krek (obramboslovec)|Uroš Krek]] * [[Anton Krempl]] * [[France Kremžar]] * [[Marko Kremžar]] * [[Katarina Kresal]] * [[Leopold Krese]] * [[Anton Kristan]] * [[Etbin Kristan]] * [[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] * [[Milan Kristan]] * [[Ružena Kristan-Popelak]] * [[Vinko Kristan]] * [[Danijel Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Vladimir Krivic]] * [[Franc Križan]] * [[Anton Križanič]] * [[Franc Križanič|Franci Križanič]] * [[Alojz Križman]] *[[Marijan Križman]] * [[Maks Krmelj]] * [[Tone Kropušek]] * [[Zdravko Krvina]] * [[Ermin Kržičnik]] * [[Anton Kržišnik]] * [[Zalka Kuchling]] * [[Mojca Kucler Dolinar]] * [[Milan Kučan]] * [[Franc Küčan]] * [[Alojzij Kuhar]] * [[Lovro Kuhar]] (P. Voranc) * [[Anica Kuhar]] * [[Brigita Kuhar]] * [[Lovro Kuhar]]/[[Prežihov Voranc]] * [[Štefan Kühar (duhovnik)|Števan Kühar]] * [[Božo Kuharič]] * [[Angelo Kukanja]] * [[Ivan Kukovec]] * [[Vekoslav Kukovec]] * [[Fran Kulovec]] * [[Andrej Kumar]] * [[Bojan Kumer]] * [[Dušan Kumer]] * [[Mirko Kumer]] - Črčej * [[Franc Kumše]] * [[Matija Kunc]] * [[Jožef Kunič]] * [[Franc Kurinčič]] * [[Simona Kustec Lipicer|Simona Kustec]] * [[Igor Kušar]] * [[Janko Kušar]] * [[Josip Kušar]] * [[Dušan Kveder]] == L == * [[Avguštin Lah (geograf)|Avguštin Lah]] * [[Damjan Lah]] * [[Tomaž Lah]] *[[Zvonko Lah]] *[[Peter Laharnar]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Miša Lajovic|Milivoj (Miša) Lajovic]] *[[Evgen Lampe]] *[[Jože Lampret]] *[[Sašo Lap]] *[[Ivan Lapajna]] *[[Anton Laschan]] *[[Ivan Lavrenčič]] *[[Matej Lavrenčič]] *[[Karel Lavrič]] *[[Maksimiljan Lavrinc]] *[[Roman Lavtar]] *[[Darja Lavtižar Bebler]] *[[Jure Leben]] *[[Branko Ledinek]] *[[Miloš Ledinek]] *[[Dragomir Legiša]] *[[Roman Leljak]] *[[Milan Lemež]] *[[Andrej Lenarčič]] *[[Janez Lenarčič]] *[[Josip Lenarčič]] *[[Marjan Lenarčič]] *[[Leopold Lenard]] *[[Marek Lenardič]] *[[Stane Lenardič]] *[[Alojzij Lenček]] *([[Ignacij Lenček]]) *[[Nikolaj Lenček]] *[[Jože Lenič]] *[[Jurij Lep]] *[[Suzana Lep Šimenko]] *[[Dušan Lesjak]] *[[Romana Lesjak]] *[[Franc Leskošek]] *[[Josip Leskovar]] *[[Ludvik Leskovar]] *[[Peter Lešnik]] *[[Zoran Lešnik]] *[[Dejan Levanič]] *[[Miroslav Levar]] *[[Fran Levstik]] *[[Jože Levstik]] *[[Borut Likar]] *[[Karel Linhart]] *[[Franc Lipoglavšek]] *[[Franjo Lipold]] *[[Franjo Lipold (politik)|Franjo Lipold]] (1858 - ?) *[[Ivan Lipold]] *[[Janez Lipold]] *[[Tomaž Lisec]] *[[Mitja Ljubeljšek]] *[[Branko Lobnikar]] *[[Franc Lodrant]] *[[Anže Logar]] *[[Cene Logar]] *[[Mihaela Logar]] *[[Romana Logar]] *[[Vladimir Logar]] *[[Konrad Lokar]] *[[Sonja Lokar]] *[[Dragotin Lončar]] *[[Jože Lončarič]] *[[Lučka Lorber]] *[[Marko Lotrič]] *[[Joža Lovrenčič]] *[[Dušan Lovriha]] *([[Frank Lovše]]) *[[Marko Lovše]] *[[Dragotin Lubej]] *[[Bojan Lubej]] *[[Franc Lubej]] *[[Miroslav Luci]] *[[Brane Lučovnik]] *[[Janez Lukač]] *[[Marija Lukačič]] *[[Miroslav Lukan]] *[[Zdravko Luketič]] *[[Branko Lukšič]] *[[Igor Lukšič]] *[[Karel Luter]] == M == * [[Gregor Macedoni]] * [[Uroš Macerl]] * [[Ivan Maček Matija]] *[[Polde Maček]] *[[Viktor Maček]] *[[Janko Mačkovšek]] *[[Zoran Madon]] *[[Andrej Magajna]] *[[Franc Magdič]] *[[Janez Magyar]] *[[Igor Maher]] *([[Anton Mahnič]]) *[[Žan Mahnič]] *[[Rajmund Mahorčič]] *[[Matija Majar Ziljski]] *[[Danilo Majaron]] *[[Irena Majcen (političarka)|Irena Majcen]] *[[Stanko Majcen]] *[[Boris Majer]] *[[Branko Majes]] *[[Vlado Majhen]] *[[Franc Majnardi]] *[[Tilen Majnardi]] *[[Maja Makovec Brenčič]] *[[Ivan Makuc]] *[[Danijel Malenšek]] *([[Matija Malešič (pisatelj)|Matija Malešič]] st.) *[[Matija Malešič (politik)|Matija Malešič]] *[[Matija Maležič (župan)|Matija Maležič]] -Ciril *[[Simon Maljevac]] *[[Jurij Malovrh]] *[[Ivan Mamić]] *[[Josip Mandelj]] *[[Andrej Manfreda]] *[[Anton Manfreda]] *[[Ivo Marenk]] *[[Jože Marentič]] *[[Darko Marin]] *[[Andrej Marinc]] *[[Lojze Marinček]] *[[Tone Marinček (politik)|Tone Marinček]] *[[Tone Marinček]] *[[Branko Marinič]] *[[Miha Marinko]] *[[Marija Markeš]] *[[Janko Markič]] *[[Stane Markič]] *[[Uroš Markič]] *[[Danilo Markočič]] *[[Jože Marn]] *[[Jože Marolt]] *[[Robert Marolt]] *Alex Marsič *[[Dorijan Maršič]] *[[Ivan Martelanc (pravnik)|Ivan Martelanc]] *[[Tomo Martelanc]] *[[Vladimir Martelanc (publicist)|Vladimir Martelanc]] *[[Andrej Marušič (publicist)|Andrej Marušič]] *[[Darko Marušič]] *[[Dorijan Marušič]] *[[Drago Marušič (politik)|Drago Marušič]] *[[Tomaž Marušič]] *([[Tomaž Mastnak]]) *[[Dragutin Mate]] *[[Cene Matičič]] *[[Branko Matkovič]] *[[Franci Matoz]] *[[Marjan Maučec]] *[[Franc Mayer]] *[[Jože Mazovec]] *[[Zofija Mazej Kukovič]] *[[Felicita Medved]] *[[Rudi Medved]] *[[Borut Meh]] *[[Srečko Meh]] *[[Miran Mejak]] *[[Jože Mencinger]] *[[Tomaž Tom Mencinger]] *[[Aleksander Merlo]] *[[Ivan Mermolja]] *[[Luka Mesec]] *[[Alojzij Metelko]] *[[Janez Mežan (politik)|Janez Mežan]] *[[Alojzij Mihelčič]] *[[Jože Mihelčič]] *[[Karel Mikl]] *[[Borut Miklavčič]] *[[Franc Miklavčič]] *[[Klemen Miklavič]] *[[Gregor Miklič]] *[[Martin Mikolič]] *[[Boris Mikoš]] *[[Fortunant Mikuletič|Fortunat Mikuletič]] *[[Dušan Mikuš]] *[[Anton Mikuž]] *[[Metod Mikuž]] *[[Franček Mirtič]] *[[Peter Misja]] *[[Franc Mišič]] *[[Alojz Mlakar]] *[[Franc Mlakar]] *Janez Mlakar *[[Angelika Mlinar]] *[[Ivan Mlinar (politik)|Ivan Mlinar]] *[[Martin Mlinar]] *([[Josip Rastko Močnik|Rastko Močnik]]) *[[Jani Möderndorfer]] *[[Erik Modic]] *[[Heli Modic]] *[[Lev Modic]] *[[Rudolf Moge]] *[[Ivan Mohorič]] *[[Jakob Mohorič]] *[[Ivan Molan]] *[[Miha Molan]] *[[Jože Molek]] *[[Ivan More]]-Žan *[[Alfonz Mosche]] *[[Miroslav Mozetič]] *([[Dragan Mozetič]]) *[[Vinko Mozetič]] *[[Jože Možgan]] *[[Cecilija Možič]] *[[Janez Možina]] *[[Dušan Mramor]] *[[Darinka Mravljak]] *[[Milan Mravlje]] *[[Jerca Mrzel]] *[[Vincenc Muhič]] (Vinzenz Muchitsch) *([[Matjaž Mulej]]) *[[Andrej Muren]] *[[Jasna Murgel]] *[[Janez Murnik|Janez (Ivan) Murnik]] *[[Josip Mursa]] *[[Jožef Muršec]] *[[Bojana Muršič]] *[[Vladimir Braco Mušič|Braco Mušič]] *[[Boris Muževič]] == N == * [[Ivan Nabergoj]] * [[Črtomir Nagode]] * [[Aleksander Nagy]] *[[Cvetko Nanut]] *[[Viljem Nanut]] *[[Janja Napast]] * [[Marko Natlačen]] * [[Jožef Nemanič]] * [[Ivan Nemec]] * [[Matjaž Nemec]] * [[Anton Novačan]] * [[Ante Novak]] * [[Ferdinand Novak|Ferdinand (Nande) Novak]] * [[Fran Novak]] * [[Ivan Novak (kovač)|Ivan Novak]] * [[Ivan Novak-Očka]] * [[Janez Novak (politik)]] * [[Janže Novak]] * [[Jože Novak]] * [[Leon Novak (glasbenik)|Leon Novak]] * [[Ljudmila Novak]] * [[Ludvik Novak (politik)|Ludvik Novak]] * [[Peter Novak (politik)|Peter Novak]] * [[Tereza Novak]] == O == * [[Bela Obal]] * [[Maks Oblak]] * [[Franc Obljubek (politik)|Franc Obljubek]] * [[Rudolf Obračunč]] * [[Adolf Obreza]] * [[Angela Ocepek]] * [[Lojze Ocepek]] * [[Andrej Ocvirk]] * [[Mojmir Ocvirk]] * [[Srečko Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Fran Ogrin]] * [[Franjo Ogris]] * [[Hanzi Ogris]] * [[Janko Ogris]] * [[Tomaž Ogris]] * [[Eda Okretič Salmič]] * [[Fortunat Olip]] * [[Ivan Oman]] * [[Igor Omerza]] * [[Branko Omerzu]] * [[Luka Omladič]] * [[Jasmina Opec Vöröš]] * [[Miloš Oprešnik]] * [[Dušan Orban]], ''predsednik sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti'' * [[Ludvik Orban]] * [[Josef Ornig]] * [[Marjan Orožen]] * [[Milan Orožen Adamič]] * [[Bogdan Osolnik]] * [[Slavko Osredkar]] * [[Alojz Oset]] * [[Jože Osterc]] * [[Tadej Ostrc]] * [[Ana Osterman]] * [[Jože Osterman]] * [[Božena Ostrovršnik]] * [[Vincenc Otoničar]] * [[Milica Ozbič]] * [[Jožef Ozmec]] * [[Milan Ozimič]] == P == * [[Jože Pacek (politik)]] * [[Natalis Pagliaruzzi]] * [[Borut Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Sergij Pahor]] * [[Alojzij Pajer]]- Monriva * [[Stane Pajk]] * [[Robert Pal]] * [[Boris Pangerc]] * [[Josip Pangerc]] * Franc Papež (1838-1929) * [[Bojan Papič]] * [[Igor Papič]] * [[Anton Partljič|Tone Partljič]] * [[Ingo Paš]] * [[Damjan Paulin]] * [[Tone Pavček]] * [[Andrej Pavlica]] * [[Josip Pavlica]] * [[Alenka Pavlič]] * [[Darja Pavlič]] * [[Irena Pavlič]] * [[Lojze Pavlič]] * [[Stane Pavlič]] * [[Jože Pavličič]] * [[Marko Pavliha]] * [[Boštjan Pavlin]] * [[Blaž Pavlin]] * [[Jernej Pavlin (politik)]] * [[Irma Pavlinič Krebs]] * [[Marko Pavlišič]] * [[Robert Pavšič]] * [[Rudi Pavšič]] * [[Breda Pečan]] * [[Sašo Peče]] * [[Vladislav Pegan]] (pravnik) * [[Vladislav Pegan]] * [[Rado Pehaček]] * [[Sergij Pelhan]] * [[Stojan Pelko]] * [[Jože Penca]] * [[Peter Pengal]] * [[Truda Pepelnik]] * [[Gorazd Perenič]] * [[Janez Perenič]] * [[Klavdija Perger]] * [[Ljudevit Perič]] * [[Franc Perko (župan)]] * Franc Perko? * [[Vencelj Perko]] * [[France Perovšek]] * [[Janez Perovšek]] * [[Tone Peršak]] * [[Just Pertot]] * [[Pavel Pestotnik]] * [[Bojan Petan]] * [[Rudolf Petan]] * [[Josip Petejan]] * [[Jože (Josip) Petejan]] * [[Franc Petek]] * [[Milan Petek]] * [[Miro Petek]] * [[Alojz (Lojze) Peterle]] * [[Josip Peternel]] * [[Ernest Petrič]] * [[Josip Petrič]] * [[Pavle Petričič]] * [[Tea Petrin]] * [[Bortolo Petronio]] * [[Jožef Petrovič (ekonomist)|Jožef Petrovič]] * [[Mihael Petrovič]] * [[Peter Petrovič]] * [[Viljem Pfeifer]] * [[Janez Piber]] * [[Jernej Pikalo]] * [[Ludvik Pinkava]] * [[Emil Milan Pintar]] * [[Bojan Franc Pirc|Bojan Pirc]] * [[Ciril Pirc]] * [[Nataša Pirc Musar]] * ([[Dušan Pirjevec]]) * ([[Jože Pirjevec]]) * [[Edo Pirkmajer]] * [[Milko Pirkmajer]] * [[Otmar Pirkmajer]] * [[Pavel Pirkmajer]] * [[Franc Pirkovič]] * [[Jelka Pirkovič]] * [[Vilma Pirkovič Bebler]] * [[Rajko Pirnat]] * [[Marko Pisani]] * [[Franc Pišek]] * [[Marija Dunja Piškur-Kosmač|Dunja Piškur-Kosmač]] * [[Leonid Pitamic]] * [[Franc Pišek]] * [[Aleksandra Pivec]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Silvester Plahutnik]] * [[Ivan Plantan]] * [[Dušan Pleničar]] * [[Ivan Ples]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Miroslav Ples]] * [[Janko Pleterski]] * [[Jože Plevnik]] * [[Senko Pličanič]] * [[Jakob Ploj]] * [[Miroslav Ploj]] * [[Klemen Ploštajner]] * [[Zlata Ploštajner]] * [[Alojz Pluško]] * [[Dušan Plut]] * [[Zdravko Počivalšek]] * [[Jakob Počivavšek]] * [[Valentin Podgorc]] * [[Karel Podgornik]] * [[Dejan Podgoršek]] * [[Jože Podgoršek]] * [[Bojan Podkrajšek]] * [[Sida Podlesek]] * [[Anton Podobnik]] * [[Janez Podobnik]] * [[Marjan Podobnik]] * [[Josip Pogačnik]] * [[Lovro Pogačnik]] * [[Marko Pogačnik (politik)|Marko Pogačnik]] * [[Milan Pogačnik]] * [[Valentin Pohorec]] * [[Marijan Pojbič]] * [[Jože Pokorn]] * [[Boštjan Poklukar]] * [[Janez Poklukar]] * [[Josip Poklukar]] * [[Anton Polajnar]] * [[Ignac Polajnar]] * [[Bojan Polak]] * [[Radko Polič star.|Radko Polič]] * [[Svetozar Polič]] * [[Zoran Polič]] * [[Ludvik Poljanec]] * [[Vinko Poljanec]] * [[Majda Poljanšek]] * [[Ferdinand Pollak]] * [[Anton Poljšak]] * [[Robert Polnar]] * [[Marjan Poljšak]] * [[Tone Poljšak]] * [[France Popit]] * [[Boris Popovič]] * [[Carlo Porenta]] * [[Alojz Posedel]] * [[Alojzij Potočnik (politik)|Alojz(ij) Potočnik]] * [[Franc Potočnik]] * [[Janez Potočnik]] * [[Jožef Potočnik]] * [[Miha Potočnik]] * [[Vika Potočnik]] * [[Ivo Potokar]] * [[Majda Potrata]] * [[Ivan Potrč]] * [[Jože Potrč]] * [[Miran Potrč]] * [[Avgust Povše]] * [[Fran Povše]] * [[Zoran Poznič]] * [[Albin Poznik]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Hubert Požarnik]] * [[Avgust Praprotnik]] * [[Nik Prebil]] * [[Vladimir Prebilič]] * [[Božo Predalič]] * [[Izidor Predan]] * [[Janko Predan]] * [[Jani Prednik]] * [[Miroslav Pregl]] * [[Živko Pregl]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Matija Prelog]] * [[Martin Premk]] * ([[Ljuba Prenner]]) * [[Albin Prepeluh]] * [[Jakob Presečnik]] * [[Dejan Prešiček]] * [[Mihael Prevc]] * [[Valentina Prevolnik Rupel]] * [[Srečko Prijatelj]] * [[Uroš Prikl]] * [[Aleš Primc]] * [[Jana Primožič]] * [[Jožef Primožič|Jože(f) Primožič]] * [[Franc Props]] * [[Matija Prosekar]] * [[Miloš Prosenc]] * [[Jože Protner]] * [[Janko Prunk]] * [[Karel Prušnik]] * [[Boris Puc]] * [[Dinko Puc]] * [[Ivan Pucelj]] * [[Dino Pucer]] * [[Ciril Pucko]] * [[Ivan Pučnik]] * [[Jože Pučnik]] * Franc (Aco) Puhar * [[Jožica Puhar]] * [[Vitodrag Pukl]] * [[Franc Pukšič]] * [[Ciril Metod Pungartnik]] * [[Iztok Purič]] * [[Jože Pustoslemšek]] * [[Ludvik Puš]] * [[Janez Pušar]] * [[Rado Pušenjak]] * [[Rudolf Pušenjak]] * [[Vladimir Pušenjak]] * [[Henrik Pušnik]] == R == * [[Boris Race]] * [[Darja Radić]] * [[Božidar Raič]] * [[Janko Rajar]] * [[Andreja Rajbenšu]] * [[Jožef Rajšp]] * [[Sonja Ramšak]] * [[Stanislav Raščan]] * [[Vladimir Ravnihar]] * [[Franjo Ravnik]] * [[Miha Ravnik]] * [[Rudolf Ravnik]] * [[Aleksander Ravnikar]] * [[Jernej Ravnikar]] * [[Ludvik Ravnikar]] * [[Franc Razdevšek]] * [[Radoslav Razlag]] * [[Rafael Razpet]] * [[Ivan Rebek]] * [[Aleksander Reberšek]] * [[Dušan Rebolj (sindikalist)|Dušan Rebolj]] * [[Amalija Regent]] * [[Ivan Regent]] * [[Izidor Rejc]] * [[Albert Rejec]] * [[Marjan Rekar]] * [[Tone Remc]] * [[Alojzij Remec]] * [[Bogumil Remec]] * [[Vladimir Remec]] * [[Tine Remškar]] * [[Ivan Renko]] * [[Viktor Repič]] * [[Samo Resnik]] * [[Vili Rezman]] * [[Cvetka Ribarič Lasnik]] * [[Alojz Ribič]] * [[Janez Ribič]] * [[Marija Ribič]] * [[Mateja Ribič]] * [[Ciril Ribičič]] * [[Mitja Ribičič]] * [[Adolf Ribnikar]] * [[Ivan Ribnikar]] * [[Anton Rifelj]] * [[Polona Rifelj]] * [[Herman Rigelnik]] * [[Andreja Rihter]] * [[Cvetana Rijavec]] * [[Robert Rinaldo]] * [[Franc Robič]] * [[Marija Rogar]] * [[Vitja Rode]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] (*1940) * [[Emil Rojc (politik)|Emil Rojc]] (*1958) * [[Anton Rojec]] * [[Ivan Rojec]] * [[Lojze Rojec]] * [[Anton Rojina]] * [[Franci Rokavec]] * [[Borut Rončević]] * [[Anton Rop]] * [[Franjo Rosina]] * [[Igor Rosina]] * [[Jožef Rosina]] * [[Janez Nepomuk Rosmann]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Eduard Roškar]] * [[Ivan Roškar]] * [[Metod Rotar]] * [[Zdenko Roter]] * [[Anton Rous]] * [[Jožef Rozman (1870-1941)|Jožef Rozman]] * [[Vito Rožej]] * [[Marjan Rožič]] * [[Jakob Rožič]] * [[Valentin Rožič]] * [[Franc Rudež]] * [[Karel Dragotin Rudež]] * [[Aleksander Rudolf]] * [[Ivan Rudolf (politik)|Ivan Rudolf]] * [[Janko Rudolf]] * [[Bojan Rugelj]] * [[Matija Rulitz]] * [[Pavel Rupar]] * [[Dimitrij Rupel]] * [[Mara Rupena-Osolnik]] * [[Zora Rupena]] * [[Leon Rupnik]] * [[Andrej Rus]] * [[Josip Rus]] * [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] * [[Veljko Rus]] * [[Vojan Rus]] * [[Marko Rusjan]] * [[Matija Rutar (pravnik)|Matija Rutar]] * [[Anton Rutar]] * [[Otokar Rybář]] == S == * [[Bernard Sadovnik]] * [[Franc Sagaj]] * [[Borut Sajovic]] * [[Ivan Sajovic]] * [[Franc Salamon]] * [[Evgen Sapač]] * [[Dorče Sardoč]] * [[Silvano Sau]] * [[Jožef Savinšek]] * [[Franc Schaubach]] * [[Jožef Kamilo Schmidburg]] * [[Jožef Schneid-Treuenfeld]] * [[Jožef Schwegel]] * [[Viljem Schweitzer]] * [[Alojz Sedej]] * [[Cvetka Selšek]] * [[Dušan Semolič]] * [[Matej Senčar]] * [[Sabina Senčar]] * [[Alojz Senekovič]] * [[Bogomil Senekovič]] * [[Dušan Sernec]] * [[Janko Sernec]] * [[Josip Sernec]] * [[Stanka Setnikar Cankar]] * [[Anton Sfiligoj]] * [[Avgust Sfiligoj]] * [[Ivan Simčič]] * [[Teofil Simčič]] (1902-97) * [[Franc Simonič (partizan)]] * [[Vasko Simoniti]] * [[Danica Simšič]] * [[Ljubo Sirc]] * [[Janez Sirše]] * [[Ivan Sisinger]] * [[Primož Siter]] * [[Janez Skedl]] * [[Josip Skerk]] * [[Matej Skočir]] * [[Lojze Skok]] * [[Nada Skuk]] * [[Karel Slanc]] * [[Anton Slapernik]] * [[Tadej Slapnik]] * [[Edvard Slavik]] * [[Mitja Slavinec]] * [[Uroš Slavinec]] * [[Anton Slokar]] * [[Jolanda Slokar]] * [[Jožef Slokar]] * [[Janja Sluga]] * [[Alenka Smerkolj]] * [[Rudolf Smersu]] * [[Franc Smodej]] * [[Robert Smodej]] * [[Janko Smole]] * [[Jože Smole]] * [[Karel Smolle]] * [[Ciril Smrkolj]] * [[Franc Snoj]] * [[Jože Sodja]] * [[Janez Sodržnik]] * [[Mojca Sojar]] * [[Mitja Sojer]] * [[Alojz Sok]] * [[Slavko Soršak]] * [[Boris Sovič]] * [[Stojan Spetič]] * [[Jože Srebrnič (narodni heroj)|Jože Srebrnič]] * [[Zoran Stančič]] * [[Edvard Stanič]] * [[Gojko Stanič]] * [[Marjan Stanič]] * [[Stane Stanič]] * [[Nina Stankovič]] * [[Aleš Stanovnik (pravnik)|Aleš Stanovnik]] * [[Ivan Stanovnik]] * [[Janez Stanovnik]] * [[Peter Stante]] * [[Janez Starc|Janez (Ivan) Starc]] * [[Miloš Stare]] * [[Andrijana Starina Kosem]] * [[Bojan Starman]] * [[Danijel Starman]] * [[Marko Starman]] * [[Emil Stefanovič]] * [[Andrej Stegnar]] * [[Henrik Stepančič]] * [[Zoran Stevanović]] * [[Stana Stopar]] * [[Viktor Stopar]] * [[Vojko Stopar]] * [[Jože Strgar]] * [[Francka Strmole-Hlastec]] * [[Tanja Strniša]] * [[Lojzka Stropnik]] * [[Marjan Sturm]] * [[Janko Stušek]] * [[Karel Sukič]] * [[Josef Suppan]] * [[Anton Sušnik (1880)|Anton Sušnik]] * [[Franc Sušnik (politik)|Franc Sušnik]] * [[Janez Sušnik]] * [[Peter Sušnik]] * [[Ernest Svetec]] * [[Luka Svetec]] * [[Andrej Svetek]] * [[France Svetek]] * [[Lev Svetek]] * [[Albert Svetina-Erno]] * [[Anton Svetina]] * [[Mira Svetina|Mira Svetina-Vlasta]] * [[Vladimir Svetina|Vladimir-Ivo Svetina]] * [[Ivan Svetlik]] == Š == * [[Aleš Šabeder]] * [[Franc Šali]] * [[Marjan Šarec]] * [[Oskar Šavli]] * [[Karel Šavnik]] * [[Pavel Šavnik]] * [[Virgil Šček]] * [[Franc Šebjanič]] * [[Boštjan Šefic]] * [[Rudi Šeligo]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Rudi Šepič]] * [[Jernej Šerjak]] * [[Leo Šešerko]] * [[Jože Šeško]] * [[Dušan Šešok]] * [[Franc Šetinc]] * [[Lenart Šetinc]] * [[Marjan Šetinc]] * [[Mile Šetinc]] * [[Mojca Šetinc Pašek]] * [[Drago Šiftar]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Niko Šilih]] * [[Rudi Šimac]] * [[Dušan Šinigoj]] * [[Irena Šinko]] * [[Josip Šinko]] * [[Matjaž Šinkovec (diplomat)|Matjaž Šinkovec]] * [[Majda Širca]] * [[Andrej Šircelj]] * [[Albert Širok]] * [[Andrej Šiško]] * [[Dušan Šiško]] * [[Jože Šiškovič]] * [[Karel Šiškovič]] * [[Raul Šiškovič]] * [[Matija Škerbec]] * [[Albin Škerk]] * [[Andrej Škerlavaj]] * [[Franc Škerlj (politik)|Franc Škerlj]] * [[Jan Škoberne]] * [[Jožef Školč]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bojan Škrk]] * [[Boštjan Škrlec]] * [[Karel Škulj]] * [[Jože Šlander]] * [[Mica Šlander]]-[[Marinko (priimek)|Marinko]] * [[Slavko Šlander]] * [[Albin Šmajd]] * [[Franc Šmon]] * [[Boris Šnuderl]] * [[Makso Šnuderl]] * [[Katja Šoba]] * [[Jakob Šolar]] * [[Igor Šoltes]] * [[Tomo Šorli]] * [[Črtomir Špacapan]] * [[Mirko Špacapan]] * [[Bogomir Špiletič]] * [[Vekoslav Špindler]] * [[Bojan Šrot]] * [[Tomaž Štebe]] * [[Anton Štebi]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Ivo Štempihar]] * [[Andrej Šter]] * [[Emil Štern]] * [[France Štiglic]] * [[Anton Štihec]] * [[Drago Štoka]] * [[Franc Štoka]] * [[Adolf Štorman]] * [[Ivan Štravs]] * [[Alojzij Štrekelj]] * [[Jernej Štromajer]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Josip Štrukelj]] * [[Jožko Štrukelj]] * [[Lovro Šturm]] * [[Jadranka Šturm Kocjan]] * [[Boris Šuligoj (politik)|Boris Šuligoj]] (r. 1866) * [[Vinko Šumrada]] * [[Vojka Štular]] * [[Dagmar Šuster]] * [[Jože Šušmelj]] * [[Boris Šuštar]] * [[Boris Šuštaršič]] * [[Anton Šušteršič|Anton (Tone) Šušteršič]] * [[Ivan Šušteršič|Ivan Šusteršič]] * [[Janez Šušteršič]] * [[Matjaž Švagan]] == T == * [[Lucija Tacer Perlin]] * [[Maks Tajnikar]] * [[Peter Tancig]] * [[Jože Tanko]] * [[Matic Tasič]] * [[Matej Tašner Vatovec]] * [[Veno Taufer]] * [[Boštjan Tavčar]] * [[Franja Tavčar]] * [[Irena Tavčar]] * [[Ivan Tavčar]] * [[Ivo Tavčar]] * [[Metka Tekavčič]] * [[Marjan Tepina]] * [[Štefan Teraž]] * [[Davorin Terčon]] * [[Josip Terčon]] * [[Marjan Terpin]] * [[France Terseglav]] *[[Tina Teržan]] * [[Ciril Testen]] * [[Vlasta Tetičkovič Toplak|Vlasta Tetičkovič (r. Toplak)]] * [[Zoran Thaler]] * [[Gustav Thurn-Valsassina]] * [[Joško Tischler]] * [[Ivan Tokan]] * [[Josip Broz - Tito]] * [[Vilmoš Tkalec]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Lovro Toman]] * [[Tone Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Zala Tomašič]] *[[Matej Tomazin]] * [[Anton Tomažič]] * [[Branko Tomažič (inženir kmetijstva)|Branko Tomažič]] * [[Emil Tomažič (politik)|Emil Tomažič]] * [[Pinko Tomažič]] * [[Gregor Tomc]] * [[Romana Tomc]] * [[Branka Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Ana Tomić]] (r. Trdin) * [[Zora Tomič]] * [[Violeta Tomić]] * [[Teodor Tominšek]] * [[Tina Tomlje]] *[[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič (politik)|France Tomšič]] * [[Miha Tomšič|Miha(el) Tomšič]] * Mira Tomšič Svetina * [[Stanko Tomšič]] * [[Tone Tomšič]] * [[Vida Tomšič]] * [[Frane Tončič]] * [[Matej Tonin]] * [[Josip Tonkli]] * [[Nikolaj Tonkli]] * [[Ludvik Toplak]] * [[Vladimir Topler]] * [[Peter Toš]] * [[Magdalena Tovornik]] *[[Hilda Tovšak]] *[[Stojan Tramte]] * [[Ignac Tratar]] * [[Tadej Trček]] * [[Maurizio Tremul]] * [[Tone Tribušon]] * [[Boštjan Trilar]] * [[Karel Triller]] * [[Ivan Trinko|Ivan Trinko - Zamejski]] * [[Vili Trofenik]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Tomo Trstenjak]] * [[Verica Tr(s)tenjak]] * [[Henrik Tuma]] * [[Samo Turel]] * [[Boštjan M. Turk]] * [[Danilo Türk]] * [[Marta Turk]] * [[Milan Turk]] * [[Žiga Turk]] * [[Edo Turnher]] * [[Tone Turnher]] * [[Tit Turnšek]] == U == * [[Lojze Ude starejši]] * [[Lojze Ude mlajši]] * [[Mateja Udovč]] * [[Marjetka Uhan]] * [[Anton Ukmar (partizan)|Anton Ukmar]] * [[Andrej Ujčič]] * [[Karel Ullepitch/Ulepič]] * [[Ela Ulrih-Atena]] * [[Tone Ulrih]] * [[Andrej Umek]] * [[Igor Umek]] * [[Anton Umnik]] * [[Alenka Urbančič]] * [[Andrej Uršič]] * [[Cveto Uršič]] * [[Duško Uršič]] * [[Franc Uršič (1896-1951)|Franc Uršič]] * [[Rudolf Uršič|Rudolf (Rudi) Uršič]] * [[Jože Utenkar]] == V == * [[Katja Vadnal]] * [[Boris Vadnjal]] * [[Ivo Vajgl]] * [[Uroš Vajgl]] * [[Davorin Valentinčič]] * [[Dejan Valentinčič]] * [[Lado Vavpetič]] * [[Janko Veber]] * [[Norbert Veber]] * [[Andrej Veble]] * [[Andraž Vehovar]] * [[Ivan Vehovec]] * [[Herman Velik]] * ? Velikonja * [[Jože Velikonja]] * [[Ivan Vencajz]] * [[Ljudevit Vencajz]] * [[Peter Vencelj]] * [[Albin Vengust]] * [[Vinko Verbec]] * [[Andrej Verbič]] * [[Dušan Verbič]] * [[Peter Verlič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Rudi Veršnik]] * [[Ivan Verzolak]] * [[Fran Vesel (odvetnik)|Fran Vesel]] * [[Alojz Vesenjak]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Peter Vesenjak]] * [[Matic Vidic]] * [[Josip Vidmar]] * [[Marjan Vidmar (politik)|Marjan Vidmar]] * [[Gorazd Vidrih]] * [[Rudolf Vidrih]] * [[Josip Vilfan]] * [[Joža Vilfan|Joža (Jože) Vilfan]] * [[Marija Vilfan]] * [[Peter Vilfan]] * [[Albin Vipotnik]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Olga Vipotnik Červan]] * [[Gregor Virant]] * [[Franc Višnikar]] * [[Andrej Vizjak]] * [[Bogomil Vižintin]] * [[Patrick Vlačič]] * [[Angela Vode]] * [[Albin Vodopivec]] * [[Fran Vodopivec]] * [[Albert Vodovnik]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Fran Voglar]] * [[Olga Voglauer]] * [[Željko Vogrin]] * [[Mitja Volčič]] * [[Božidar Voljč]] * [[Ignac Voljč]] * [[Ignac Voljč (politik)|Ignac Voljč]] * [[Vojko Volk]] * [[Tamara Vonta]] * [[Alojzij Voršič]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Bogumil Vošnjak]] * [[Ivan Vošnjak (politik)|Ivan Vošnjak]] * [[Josip Vošnjak]] * [[Mihael Vošnjak]] * [[Mitja Vošnjak]] * [[Rudi Vouk]] * [[Olga Vrabič]] * [[Marko Vraničar]] * [[Mateja Vraničar Erman]] * [[Anton Vratuša]] * [[Marko Vrhunec]] * [[Vinko Vrhunec]] * [[Zima Vrščaj|Zima Vrščaj-Holy]] * [[Andrej Vrtovec]] * [[Jernej Vrtovec]] * [[Dušan Vučko]] * [[Ivan Vuk]] * [[Martina Vuk]] == W == * [[Anton Fran Wagner]] * [[Andrej Wakounig]] * [[Jože Wakounig]] * [[Marko Waltritsch]] * [[Franc Wankmüler]] * [[Feliks Wieser (partizan)|Feliks Wieser-starejši]] * [[Feliks Wieser (agronom)|Feliks Wieser-mlajši]] * [[Franc Wiesthaler]] *[[Adolf Wilhelm]] (Dolfi Guglielmi) * [[Andrej Winkler]] * [[Iztok Winkler]] * [[Janez Winkler]] * [[Miha Wohinz]] * [[Karel Wurzbach]] == Z == * [[Andreja Zabret]] * [[Jože Zabukovec]] * [[Zdravko Zabukovec]] * [[Bojan Zadel]] * [[Ludvik Zadnik]] * [[Boštjan Zagorac]] * [[Franc Zagožen]] * [[Jože Zagožen]] * [[Janez Zahrastnik]] * [[Janez Zajc]] * [[Ludvik Zajc (1925—|Ludvik Zajc]] * [[Simon Zajc]] * Janez Zajec * [[Marjan Zajec]] * [[Aleš Zalar]] * [[Vinko Zalar]] * [[Cvetka Zalokar Oražem]] * [[Bogomir Zamernik|Mirko Zamernik]] * [[Valentin Zarnik]] * [[Franc Zdolšek]] * [[Danilo Zelen]] * [[Jože Zemljak]] * [[Janez Zemljarič]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Urša Zgojznik]] * [[Marko Zidanšek]] * [[Miloš Zidanšek]] * [[Milovan Zidar]] * [[Boris Ziherl]] * [[Milenko Ziherl]] * [[Slavko Ziherl]] * [[Jože Zimšek]] * [[Mirko Zlatnar]] * [[Ciril Zlobec]] * [[Franc Zlobec (poslanec)|Franc Zlobec]] * [[Jaša Zlobec]] * [[Branko Zlobko]] * [[Igor Zorčič]] * [[Peter Zorko]] * [[Mirko Zorman]] * [[Aleksander Zorn]] * [[Damijan Zrim]] * [[Adolf Zupan]] * [[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]] * [[Majda Zupan]] * [[Beno Zupančič]] * ([[Boštjan M. Zupančič]]) * [[Jože Zupančič (ravnatelj)|Jože Zupančič]] * [[Marija Zupančič]] * [[Marija Zupančič Vičar|Marija Zupančič-Vičar]] * [[Martin Zupančič]] * [[Metka Zupančič (političarka)|Metka Zupančič]] * [[Mihael Zupančič]] * [[Niko Zupanič]] * [[Josip Zurc]] * [[Milan Zver]] * [[Franci Zwitter]] * Janko [[Zwitter]] (1946) * [[Mirt Zwitter]] * [[Zdravko Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar (pravnik)|Jože Žabkar]] * [[Ivan Žagar (politik)|Ivan Žagar]] * [[Iztok Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Zoran Žagar]] * [[Janez Žakelj]] * [[Viktor Žakelj]] * [[Roko Žarnić]] * [[Pavle Žaucer]] * [[Lenart Žavbi]] * [[Samuel Žbogar]] * [[Ciril Žebot]] * [[Franjo Žebot]] * [[Boštjan Žekš]] * [[France Železnikar]] * [[Jakob Žen]] * [[Gregor Žerjav]] * [[Radovan Žerjav]] * [[Janko Ževart]] * [[Barbara Žgajner Tavš]] * [[Nestl Žgank]] *[[Darko Žiberna]] *[[Julijana Žibert|Julijana (Julka) Žibert]] *[[Sara Žibrat]] * [[Josip Žičkar]] * [[Dejan Židan]] * [[Gregor Židan]] * [[Anton Žigon]] * [[Ignacij Žitnik]] * [[Rudolf Žitnik]] * [[Felice Žiža]] * ([[Slavoj Žižek]]) * [[Mara Žlebnik]] *[[Mirko Žlender]] * [[Gorazd Žmavc]] * [[Franc Žnidaršič]] * [[Franci Žnidaršič]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Jonas Žnidaršič]] * [[Alojz Žokalj]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Ivan Žolger]] * [[Jakob Žorga]] * [[Marcel Žorga (1883)|Marcel Žorga]] * [[Srečko Žumer]] * [[Anton Žunič]] * [[Anton Žunter]] * [[Oton Župančič]] * [[Niko Županič]] * [[Melita Župevc]] * [[Leopold Žužek]] == Glej tudi == * [[seznam politikov|seznami politikov]] po državah in narodnostih *[[Vlada Republike Slovenije]] * [[seznam ministrov Republike Slovenije]] *[[Državni zbor RS]] *[[Seznam slovenskih političnih strank]] *[[Poimenski seznam državnih sekretarjev Republike Slovenije]] ==Glej tudi== * [[Seznam slovenskih politologov]], [[Seznam slovenskih diplomatov]], [[Seznam slovenskih pravnikov]] * [[Seznam slovenskih ekonomistov]], [[Seznam slovenskih gospodarstvenikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami slovenskih politikov| ]] [[Kategorija:Slovenski politiki|*]] tt2vodg4skaq5s3lv49alhgcdf6c8i8 0 22813 6748472 6745262 2026-09-09T18:58:42Z ~2026-48766-43 265542 Popravil formatiranje strani. Del besedila pod temo 'zgodovina' je bila oblikovana kot naslov. 6748472 wikitext text/x-wiki {{coor title dms|44|50|53|N|14|49|26|E|}} {{Infopolje Otoki | name = Goli otok | native name = <!-- ali |local name= --> | native name link = | native_name_lang = | sobriquet = <!-- ali |nickname= --> | image name = Aerial image of Goli otok (view from the south).jpg | image size = 220px | image caption = Goli otok | image alt = | mmap_image = Goli mapa.jpg | map_alt = | map_width = | map_caption = Goli otok na zemljevidu Kvarnerja | map_relief = | label = | label_position = | mark = | mark_width = | lat_d = |lat_m = | lat_s = | lat_NS = | long_d = | long_m = | long_s = | long_EW = | etymology = | location = [[Jadransko morje]] | type = | pop = | region = | dim = | scale = | source = | display = | format = | GridReference = <!-- UK only --> | archipelago = Kvarnersko otočje | waterbody = | total islands = | major islands = | area km2 = 4,53 | area footnotes = | rank = | length km = 14,297 |length m= --> | length footnotes = | width km = |width m= --> | width footnotes = | coastline km = |coastline m= --> | coastline footnotes = | elevation m = | elevation footnotes = | highest mount = | Country heading = | country = {{zastava|Hrvaška}} | country admin divisions title = Županija | country admin divisions = [[Slika:Zastava primorsko goranske zupanije.gif|20px]] [[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goranska]] | country admin divisions title 1 = Registrska oznaka cestnih vozil | country admin divisions 1 = | country admin divisions title 2 = Registrska oznaka plovil | country admin divisions 2 = | country capital type = | country capital = | country largest city type = | country largest city = | country capital and largest city = | country largest city population = | country leader title = | country leader name = | country area km2 = <!-- ali |country area m2= ali |country area ha= --> | country 1 = | country 1 admin divisions title = | country 1 admin divisions = | country 1 admin divisions title 1 = | country 1 admin divisions 1 = | country 1 capital type = | country 1 capital = | country 1 largest city type = | country 1 largest city = | country 1 capital and largest city = | country 1 largest city population = | country 1 leader title = | country 1 leader name = | country 1 area km2 = <!-- ali |country 1 area m2= ali |country 1 area ha= --> | demonym = | population = | population as of = | population footnotes = | population rank = | population rank max = | density km2 = | density rank = | density footnotes = | ethnic groups = | časovni pas = | utc_offset1 = | timezone1_DST = UTC +1 | utc_offset1_DST = | website = | additional info = }} [[Slika:Goli otok zatvor.jpg|thumb|Zapori na Golem otoku]] '''Goli''' (bolj poznan kot '''Goli otok''') je [[otok]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]] blizu [[Hrvaška|hrvaške]] obale, leži med [[Rab]]om in celino v [[Kvarner|Kvarnerskem zalivu]]. Goli, na katerem stoji [[svetilnik]], ima površino 4,53 [[kvadratni kilometer|km²]]. Dolžina [[obala|obalnega pasu]] je 14,297 [[km]]. Najvišji [[topografski vrh|vrh]] je 227 [[mnm]] visoka Glavina. Otok je praktično brez rastlinja (gol) in nenaseljen, le na južnem delu je nekaj rastlinja in nekaj [[uvala|uval]]. Iz [[zemljevid|pomorske karte]] je razvidno, da svetilnik, ki stoji na [[rt]]u Sajalo oddaja svetlobni signal: R Bl 5s. Nazivni domet svetilnika je 5 [[morska milja|milj]]. == Zgodovina == Vse do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] na Golem otoku ni bilo nobenih naselij. Tedaj je [[Avstro-Ogrska]] zgradila [[taborišče]] za [[Rusi|ruske]] zapornike iz [[vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|vzhodnih bojišč]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so ga leta 1949 [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanske]] oblasti spremenile v strogi prevzgojni [[zapor]] za politične zapornike, predvsem za [[informbiro]]jevce, to je tiste komuniste, ki so podpirali Stalinovo obliko partijske diktature oziroma nadvlade. Po sporu s [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalinom]] in ob preteči nevarnosti napada Sovjetske zveze na Jugoslavijo in več kot 1000 incidentih na meji, v katerih je bilo že več mrtvih, je [[Josip Broz - Tito|Tito]] ukazal politične somišljenike [[Informbiro|informbiroja]] zapreti v posebno taborišče. Po Titovem ukazu so v obdobju od 1948 do 1963 aretirali 55.633 ljudi ki so bili osumljeni ali obsojeni za podporo »[[Josip Stalin|stalinizmu]]« in po podatkih [[UDBA|UDBE]] za osrednjo Jugoslavijo 11.650 poslali na Goli otok. Od tega 7.235 Srbov, 3.341 Črnogorcev, 2.586 Hrvatov, 882 Makedoncev in 555 Slovencev. Vojaška sodišča so jih na večletno kazen obsodila 5.024, še 11.650 so jih administrativno kaznovali do enega leta zapora, saj so jih tja pošiljali komiteji komunističnih partij. Kasneje so na Goli otok pošiljali tudi morilce, pedofile, spolne prestopnike, torej ljudi, ki so storili hujše oblike zločina. Od vseh aretiranih je bilo 21.818 udeležencev [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]], 9.234 profesorjev, učiteljev, zdravnikov, intelektualcev, 5.081 delavcev in kmetov, 4.008 študentov in dijakov. Jetniki so bili podvrženi mučenju in [[prisilno delo|prisilnemu delu]] v [[kamnolom]]u, ne glede na vremenske razmere. Poleti pri visokih temperaturah, pozimi pa v hladni [[burja|burji]]. Zapornike so bolj kot pazniki redno tepli in drugače trpinčili drugi zaporniki. Po mnenju Radovana Hrasta je Tito tudi z ustanovitvijo tega taborišča onemogočil napad Sovjetske zveze na Jugoslavijo in posledično posredovanje ZDA, kar bi lahko sprožilo tretjo svetovno vojno. V času SR Hrvaške so v zapor pošiljali v glavnem politične zapornike, kasneje pa so zapirali tudi ljudi, ki so zakrivili kazniva dejanja (tatvine, umore, ...), včasih pa so zaprli tudi mladoletne prestopnike. Zapor je prenehal z delom leta [[1988]],{{navedi vir}} leto kasneje pa so ga zapustili in zaprli. Danes Goli otok obiskujejo turisti in pastirji z Raba, ki včasih pripeljejo ovce na pašo. === Znani zaporniki<ref>{{navedi novice |url=http://www.rtvslo.si/svet/goli-otok-pekel-sredi-jadrana/207168 |title=Goli otok - pekel sredi Jadrana |date=9.7.2009 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=28.1.2014}}</ref> === * [[Šaban Bajramović]] – srbski glasbenik romskega rodu * [[Dragotin Gustinčič]] – politik in publicist * [[Cene Logar]] – filozof * [[Božo Kobe]] – pravnik in pedagog * [[Mirko Košir]] – kemik, predvojni komunist in publicist * [[Vilibald Konte]] – rudarski inženir, predvojni komunist * [[Vlado Dapčević]] – črnogorski partizan * [[Vlado Dijak]] – bosanski pisatelj * [[Alija Izetbegović]] – bivši predsednik Bosne in Hercegovine * [[Tine Logar]] – jezikoslovec * [[Venko Markovski]] – makedonski pisatelj == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam otokov na Hrvaškem]] * [[Sveti Grgur (otok)|Sveti Grgur]] - drugo večje otoško taborišče == Nadaljnje branje == * [[Branko Hofman]]: ''Noč do jutra'', roman * [[Dimitrij Žilevski]]: ''Otok brez milosti'', Rotis, Maribor, 2005. * Radovan Hrast: Čas, ki ga ni (1991 UDK 929) * Radovan Hrast: Viharnik na razpotjih časa (2007 UDK 821-94) * Antonije Isaković: Hip 2 (1984 hr) * Božidar Jezernik: Non cogito ergo sum (1994 ) * Janez Jezeršek: Arhipelag Goli (1989) * Janez Jezeršek: Medaljoni našega časa (1990) * Ženi Lebl: Ljubičica bela (1990) * Dragan Marković: Istina o Golom otoku (1987) * David Tasić: Leševi s Golog (1988) * David Tasić: Leševi s Golog (1990) * Emil Weiss: Ne hodi naprej (1997) * Dimitrij Žilevski: Otok brez milosti (1995) * {{navedi knjigo |author=Jezernik, Božidar |year=2013 |title=Goli otok - Titov gulag. |publisher=Ljubljana: Modrijan, Znanstvena založba Filozofske fakultete |isbn=978-961-241-726-0 |cobiss=266022400 |pages=}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * http://www.goli-otok.hr * http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/rebernik-ana.pdf * http://www.goli-otok.com * [http://noviplamen.net/2013/12/25/16000-golotocana-po-spisku/ Seznam zapornikov na Golem otoku], objavljen 25. 12. 2013 na [http://noviplamen.net/ noviplamen.net] [[Kategorija:Otoki Kvarnerja]] [[Kategorija:Zgodovina Jugoslavije]] {{normativna kontrola}} tkaalvxtxrq4cs5crt5czrkbalcz1co 0 23792 6748502 6706460 2026-09-09T22:00:22Z Sportomanokin 14776 /* Naselja v občini */ 6748502 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Matija Kovač]] |grb=Coat of arms of Celje.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2007 Celje.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F11_T1257_vF_b_x522055.7655_y123441.25_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F11_T1257_vF_b_x522055.7655_y123441.25_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.celje.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=94,9 |prebivalstvo=49802 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=25079 |ženske=24723 |sedež=[[Celje]]}} '''Mestna občina Celje''' [[Datoteka:Celje.ogg|[cêlje]]] je ena od dvanajstih [[mestna občina|mestnih]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem v [[Celje|Celju]]. Na severu meji na [[občina Vojnik|občino]] [[Vojnik]] (ta se je iz občine Celje izločila leta 1994), na vzhodu na [[občina Šentjur|občino]] [[Šentjur]], na jugovzhodu na [[občina Štore|občino]] [[Štore]] (ta se je iz občine Celje izločila leta 1994), na jugu na [[občina Laško|občino]] [[Laško]], na zahodu na [[občina Žalec|občino]] [[Žalec]], na severozahodu pa na [[občina Dobrna|občino]] [[Dobrna]]. [[slika:Celje National Hall (9).jpg|thumb|Glavni vhod v Narodni dom, kjer ima sedež občinska uprava]] S skoraj 50.000 (49.802 leta 2026) prebivalci je šele peta slovenska mestna občina po številčnosti (za Ljubljano, Mariborom, Kranjem in Koprom). Za občinski praznik velja od leta 1991 11.april, kajti na ta dan leta 1451 so bili [[Celjski grofje]] povzdignjeni v državne [[knez|kneze]]. == Zgodovina občine od sredine 19.stoletja do konca 2.svetovne vojne == Po obdobju marčne revolucije datirajo prve volitve v celjsko mestno občino leta 1850. [[Alexander Bach|Bachov]] [[absolutizem]] je prepovedal delovanje političnih strank za celo desetletje, nato so leta 1861 lokalne volitve potekale vzporedno z deželnimi. Leta 1867 dobi občina svojo avtonomijo ter statut. Vse do takrat pa do konca prve svetovne vojne je bila občina nadalje razdeljena na dva dela: Mestno občino Celje ter Občino Celje-okolica, ki je obsegala nekatere današnje mestne predele izven starega mestnega jedra. Politično gledano je imela do dvajsetih let 20.stoletja oblast nemška stran, prvi slovenski župan je leta 1921 postal dr. Juro Hrašovec. V gospodarskem pogledu se je občina močno razvijala, v tem času sta pričela delovati [[Cinkarna Celje]] (1873) in Westnova tovarna emajlirane posode oziroma [[EMO]] (1894). Leta 1895 je zaradi uvedbe [[slovenski|slovenskih]] vzporednic na celjski [[I. gimnazija v Celju|gimnaziji]] padla celo dunajska koalicijska [[vlada]] kneza Alfreda Windischgrätza. V [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] je bila po letu 1929 v veljavi delitev na 9 [[banovina|banovin]] in posebno upravo mesta [[Beograd]] na državni ravni. Na lokalni ravni so prevladovali [[okraj|okraji]], znotraj njih pa so delovale občine. Celje je takrat že imelo svojo mestno občino, ki jo je obdržalo do leta 1945. ==Obdobje socializma, velika občina (komuna) Celje== Po drugi svetovni vojni je nalogo nosilca oblasti v Celju na lokalni ravni prevzel [[Mestni ljudski odbor]] (MLO), od petdesetih let dalje sta ga nasledila [[okraj|okraja]] Celje-mesto ter Celje-okolica. Po spremembi zvezne ustave leta 1963 so okraje ukinili, nastale so komune oziroma socialistične občine, ki so se v takšni obliki bolj ali manj obdržale do spremembe lokalne zakonodaje v letih 1994-1995. Celjska komuna je od začetka šestdesetih let zajemala območja prejšnjih občin [[Štore]], [[Dobrna]], [[Vojnik]], [[Teharje]], [[Tremerje]], [[Šmartno v Rožni dolini]] in [[Škofja vas]], ki so sodile v okraj Celje-okolica. Z nastankom komun je vodja mestne oblasti dobil naziv "predsednik skupščine občine", ki se je v tej obliki ohranil do prvih lokalnih volitev v samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji leta 1994. Zadnji nosilec tega naziva je bil mag. Anton Rojec, ki je bil kot kandidat demokratične opozicije DEMOS na volitvah aprila 1990 prvi demokratično izvoljeni predsednik skupščine Občine (takrat še komune) Celje. Čeprav je Celje v obdobju [[socializem|socializma]] veljalo za industrijsko razvito mesto oz. občino, se je v drugi polovici 80. let gospodarstvo začelo rušiti. To se je najbolje pokazalo s stečajem Lesnoindustrijskega kombinata (LIK) Savinja, sledila pa sta še stečaja [[Toper|Topra]] in Metke. Na infrastrukturnem področju velja iz tega obdobja omeniti izgradnjo [[Šmartinsko jezero|Šmartinskega jezera]] v okviru protipoplavne zaščite Celja. Pod Golovcem so začeli organizirati Mednarodni obrtni sejem, v ta namen so zgradili Dvorano Golovec. Pereč problem tranzitnega prometa skozi središče mesta v smeri zahod-vzhod je bil rešen v letih 1976-77, ko so za promet odprli dvopasovno [[hitra cesta|hitro cesto]] [[Arja vas]] - [[Spodnje Hoče]]. ==Mestna občina Celje (1994-danes)== Mestna občina Celje obstaja od leta 1994, ko sta se iz nje glede na [[Zakon ]] o lokalni samoupravi izločili [[občina Štore]] in [[občina Vojnik]], kasneje pa se je iz vojniške občine izločila še [[občina Dobrna]]. Prvi [[župan]] novonastale celjske občine je takrat postal [[Jože Zimšek]]. [[Župan]] občine je bil v letih 1998–2022 [[Bojan Šrot]], ki je na tem mestu nasledil Jožeta Zimška. Trenutni župan je [[Matija Kovač]]. Občinska uprava ima sedež v [[Narodni dom, Celje|celjskem Narodnem domu]] na Trgu Celjskih knezov ob robu starega mestnega jedra. V tem času je občina gospodarsko nazadovala, saj je propadlo veliko gospodarskih gigantov, npr. Metka (1993), Libela (1995), Tovarna volnenih odej Škofja vas (1995), Aurea (1996). Iz pretežno industrijskega mesta se je le-to gospodarsko preobrazilo v središče storitvene dejavnosti. V tridesetih letih, kar obstaja Mestna občina Celje, so se izboljšale tudi prometne povezave knežjega mesta z drugimi deli Slovenije. Leta 1996 so na trasi [[Arja vas]]-[[Spodnje Hoče]] obstoječi dvopasovni [[hitra cesta|hitri cesti]] (znani pod imenom Slovenika) dogradili drugo smerno vozišče in s štiripasovnico povezali Celje z [[Maribor|Mariborom]]. Leta 2004 Celje dobi poleg centralnega priključka na [[avtocesta A1|avtocesto]] še zahodnega (pri [[Lopata|Lopati]]), dve leti kasneje pa še vzhodnega (pri [[Ljubečna|Ljubečni]]). Vmes so avgusta 2005 z dograjenim odsekom preko [[Trojane|Trojan]] povezali knežje mesto s prestolnico po avtocesti. Od konca 90.let do leta 2006, ko so odprli zadnji odsek, je potekala nadgradnja osrednje prometne žile mestnega središča, [[Mariborska cesta, Celje|Mariborske ceste]], v štiripasovnico. Mestni avtobus [[Celebus]] vozi na osmih linijah od januarja 2019, v sami občini pa poteka tudi redni primestni promet, s katerim upravlja podjetje Nomago, d.o.o. Za odvoz smeti v občini skrbi podjetje Simbio, d.o.o., za oskrbo s pitno vodo pa podjetje VO-KA, d.o.o. Električno omrežje je v pristojnosti Elektra Celje, d.o.o., za daljinsko ogrevanje skrbi Energetika Celje, d.o.o. Od leta 2008 delujeta na obrobju mesta toplarna za sežiganje odpadkov ter Regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO). == Ozemeljska delitev == ;Krajevne skupnosti (9) * [[Aljažev hrib]] * [[Ljubečna]] * [[Medlog]] * Ostrožno * Pod gradom * [[Škofja vas]] * [[Šmartno v Rožni dolini]] * [[Teharje]] * [[Trnovlje pri Celju|Trnovlje (pri Celju)]] ;Mestne četrti (10) * Center (staro mestno jedro) * Dečkovo naselje * Dolgo polje * Gaberje * [[Hudinja, Celje|Hudinja]] (Zgornja in Spodnja Hudinja) * [[Karel Destovnik Kajuh]] ([[Otok, Celje|Otok]]) * [[Lava, Celje|Lava]] * [[Nova vas]] * Savinja * [[Slavko Šlander]] == Naselja v občini == [[Slika:Mestna občina Celje - naselja.jpg|thumb|230px|Zemljevid naselij Mestne občine Celje]] [[Brezova]], [[Bukovžlak]], '''[[Celje]]''', [[Dobrova, Celje|Dobrova]], [[Glinsko]], [[Gorica pri Šmartnem]], [[Jezerce pri Šmartnem]], [[Košnica pri Celju]], [[Lahovna]], [[Leskovec]], [[Lipovec pri Škofji vasi]], [[Ljubečna]], [[Loče, Celje|Loče]], [[Lokrovec]], [[Lopata, Celje|Lopata]], [[Medlog]], [[Osenca]], [[Otemna]], [[Pečovnik]], [[Pepelno]], [[Prekorje]], [[Rožni Vrh, Celje|Rožni Vrh]], [[Runtole]], [[Rupe, Celje|Rupe]], [[Slance]], [[Slatina v Rožni dolini]], [[Šentjungert]], [[Škofja vas]], [[Šmarjeta pri Celju]], [[Šmartno v Rožni dolini]], [[Šmiklavž pri Škofji vasi]], [[Teharje]], [[Tremerje]], [[Trnovlje pri Celju]], [[Vrhe, Celje|Vrhe]], [[Začret]], [[Zadobrova]], [[Zvodno]], [[Žepina]] == Prebivalstvo == Ob popisu leta 2001 je bila [[slovenščina]] materni jezik 40.704 (84,7&nbsp;%) občanom, [[hrvaščina]] 1658 (3,5&nbsp;%), [[srbščina]] 1472 (3,1&nbsp;%), [[srbohrvaščina]] 986 (2,1&nbsp;%), [[bosanščina]] pa 743 (1,5&nbsp;%). Neznano je za 1812 (3,8&nbsp;%) oseb. 25.456 ali 52,9&nbsp;% prebivalcev je [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoličanov]]. Po ocenah [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je leta 2021 v občini živelo 48.550 prebivalcev, od tega 24.410 moških in 24.440 žensk. == Glej tudi == * [[seznam častnih meščanov Celja]] * [[seznam osebnosti iz Mestne občine Celje]] * [[Celje]] == Sklici == {{sklici|4}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * {{official}} * [http://www.multimap.com/map/browse.cgi?lat=46.24&lon=15.27&scale=50000 Zemljevid Celja z okolico, 1:50.000] na [http://www.multimap.com multimap.com] (v angleščini). * [http://www.raziskovalec.com/pages/Celje/ Spletne strani v občini Celje] {{Mestna občina Celje}} {{slovenske občine}} {{CastniMescaniCelja}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mestna občina Celje|Mestna občina Celje]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Celje]] ietdz5108n84kp62ct3rcgvl5niru5r 6748503 6748502 2026-09-09T22:00:44Z Sportomanokin 14776 /* Naselja v občini */ 6748503 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Matija Kovač]] |grb=Coat of arms of Celje.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2007 Celje.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F11_T1257_vF_b_x522055.7655_y123441.25_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F11_T1257_vF_b_x522055.7655_y123441.25_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.celje.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=94,9 |prebivalstvo=49802 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=25079 |ženske=24723 |sedež=[[Celje]]}} '''Mestna občina Celje''' [[Datoteka:Celje.ogg|[cêlje]]] je ena od dvanajstih [[mestna občina|mestnih]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem v [[Celje|Celju]]. Na severu meji na [[občina Vojnik|občino]] [[Vojnik]] (ta se je iz občine Celje izločila leta 1994), na vzhodu na [[občina Šentjur|občino]] [[Šentjur]], na jugovzhodu na [[občina Štore|občino]] [[Štore]] (ta se je iz občine Celje izločila leta 1994), na jugu na [[občina Laško|občino]] [[Laško]], na zahodu na [[občina Žalec|občino]] [[Žalec]], na severozahodu pa na [[občina Dobrna|občino]] [[Dobrna]]. [[slika:Celje National Hall (9).jpg|thumb|Glavni vhod v Narodni dom, kjer ima sedež občinska uprava]] S skoraj 50.000 (49.802 leta 2026) prebivalci je šele peta slovenska mestna občina po številčnosti (za Ljubljano, Mariborom, Kranjem in Koprom). Za občinski praznik velja od leta 1991 11.april, kajti na ta dan leta 1451 so bili [[Celjski grofje]] povzdignjeni v državne [[knez|kneze]]. == Zgodovina občine od sredine 19.stoletja do konca 2.svetovne vojne == Po obdobju marčne revolucije datirajo prve volitve v celjsko mestno občino leta 1850. [[Alexander Bach|Bachov]] [[absolutizem]] je prepovedal delovanje političnih strank za celo desetletje, nato so leta 1861 lokalne volitve potekale vzporedno z deželnimi. Leta 1867 dobi občina svojo avtonomijo ter statut. Vse do takrat pa do konca prve svetovne vojne je bila občina nadalje razdeljena na dva dela: Mestno občino Celje ter Občino Celje-okolica, ki je obsegala nekatere današnje mestne predele izven starega mestnega jedra. Politično gledano je imela do dvajsetih let 20.stoletja oblast nemška stran, prvi slovenski župan je leta 1921 postal dr. Juro Hrašovec. V gospodarskem pogledu se je občina močno razvijala, v tem času sta pričela delovati [[Cinkarna Celje]] (1873) in Westnova tovarna emajlirane posode oziroma [[EMO]] (1894). Leta 1895 je zaradi uvedbe [[slovenski|slovenskih]] vzporednic na celjski [[I. gimnazija v Celju|gimnaziji]] padla celo dunajska koalicijska [[vlada]] kneza Alfreda Windischgrätza. V [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] je bila po letu 1929 v veljavi delitev na 9 [[banovina|banovin]] in posebno upravo mesta [[Beograd]] na državni ravni. Na lokalni ravni so prevladovali [[okraj|okraji]], znotraj njih pa so delovale občine. Celje je takrat že imelo svojo mestno občino, ki jo je obdržalo do leta 1945. ==Obdobje socializma, velika občina (komuna) Celje== Po drugi svetovni vojni je nalogo nosilca oblasti v Celju na lokalni ravni prevzel [[Mestni ljudski odbor]] (MLO), od petdesetih let dalje sta ga nasledila [[okraj|okraja]] Celje-mesto ter Celje-okolica. Po spremembi zvezne ustave leta 1963 so okraje ukinili, nastale so komune oziroma socialistične občine, ki so se v takšni obliki bolj ali manj obdržale do spremembe lokalne zakonodaje v letih 1994-1995. Celjska komuna je od začetka šestdesetih let zajemala območja prejšnjih občin [[Štore]], [[Dobrna]], [[Vojnik]], [[Teharje]], [[Tremerje]], [[Šmartno v Rožni dolini]] in [[Škofja vas]], ki so sodile v okraj Celje-okolica. Z nastankom komun je vodja mestne oblasti dobil naziv "predsednik skupščine občine", ki se je v tej obliki ohranil do prvih lokalnih volitev v samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji leta 1994. Zadnji nosilec tega naziva je bil mag. Anton Rojec, ki je bil kot kandidat demokratične opozicije DEMOS na volitvah aprila 1990 prvi demokratično izvoljeni predsednik skupščine Občine (takrat še komune) Celje. Čeprav je Celje v obdobju [[socializem|socializma]] veljalo za industrijsko razvito mesto oz. občino, se je v drugi polovici 80. let gospodarstvo začelo rušiti. To se je najbolje pokazalo s stečajem Lesnoindustrijskega kombinata (LIK) Savinja, sledila pa sta še stečaja [[Toper|Topra]] in Metke. Na infrastrukturnem področju velja iz tega obdobja omeniti izgradnjo [[Šmartinsko jezero|Šmartinskega jezera]] v okviru protipoplavne zaščite Celja. Pod Golovcem so začeli organizirati Mednarodni obrtni sejem, v ta namen so zgradili Dvorano Golovec. Pereč problem tranzitnega prometa skozi središče mesta v smeri zahod-vzhod je bil rešen v letih 1976-77, ko so za promet odprli dvopasovno [[hitra cesta|hitro cesto]] [[Arja vas]] - [[Spodnje Hoče]]. ==Mestna občina Celje (1994-danes)== Mestna občina Celje obstaja od leta 1994, ko sta se iz nje glede na [[Zakon ]] o lokalni samoupravi izločili [[občina Štore]] in [[občina Vojnik]], kasneje pa se je iz vojniške občine izločila še [[občina Dobrna]]. Prvi [[župan]] novonastale celjske občine je takrat postal [[Jože Zimšek]]. [[Župan]] občine je bil v letih 1998–2022 [[Bojan Šrot]], ki je na tem mestu nasledil Jožeta Zimška. Trenutni župan je [[Matija Kovač]]. Občinska uprava ima sedež v [[Narodni dom, Celje|celjskem Narodnem domu]] na Trgu Celjskih knezov ob robu starega mestnega jedra. V tem času je občina gospodarsko nazadovala, saj je propadlo veliko gospodarskih gigantov, npr. Metka (1993), Libela (1995), Tovarna volnenih odej Škofja vas (1995), Aurea (1996). Iz pretežno industrijskega mesta se je le-to gospodarsko preobrazilo v središče storitvene dejavnosti. V tridesetih letih, kar obstaja Mestna občina Celje, so se izboljšale tudi prometne povezave knežjega mesta z drugimi deli Slovenije. Leta 1996 so na trasi [[Arja vas]]-[[Spodnje Hoče]] obstoječi dvopasovni [[hitra cesta|hitri cesti]] (znani pod imenom Slovenika) dogradili drugo smerno vozišče in s štiripasovnico povezali Celje z [[Maribor|Mariborom]]. Leta 2004 Celje dobi poleg centralnega priključka na [[avtocesta A1|avtocesto]] še zahodnega (pri [[Lopata|Lopati]]), dve leti kasneje pa še vzhodnega (pri [[Ljubečna|Ljubečni]]). Vmes so avgusta 2005 z dograjenim odsekom preko [[Trojane|Trojan]] povezali knežje mesto s prestolnico po avtocesti. Od konca 90.let do leta 2006, ko so odprli zadnji odsek, je potekala nadgradnja osrednje prometne žile mestnega središča, [[Mariborska cesta, Celje|Mariborske ceste]], v štiripasovnico. Mestni avtobus [[Celebus]] vozi na osmih linijah od januarja 2019, v sami občini pa poteka tudi redni primestni promet, s katerim upravlja podjetje Nomago, d.o.o. Za odvoz smeti v občini skrbi podjetje Simbio, d.o.o., za oskrbo s pitno vodo pa podjetje VO-KA, d.o.o. Električno omrežje je v pristojnosti Elektra Celje, d.o.o., za daljinsko ogrevanje skrbi Energetika Celje, d.o.o. Od leta 2008 delujeta na obrobju mesta toplarna za sežiganje odpadkov ter Regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO). == Ozemeljska delitev == ;Krajevne skupnosti (9) * [[Aljažev hrib]] * [[Ljubečna]] * [[Medlog]] * Ostrožno * Pod gradom * [[Škofja vas]] * [[Šmartno v Rožni dolini]] * [[Teharje]] * [[Trnovlje pri Celju|Trnovlje (pri Celju)]] ;Mestne četrti (10) * Center (staro mestno jedro) * Dečkovo naselje * Dolgo polje * Gaberje * [[Hudinja, Celje|Hudinja]] (Zgornja in Spodnja Hudinja) * [[Karel Destovnik Kajuh]] ([[Otok, Celje|Otok]]) * [[Lava, Celje|Lava]] * [[Nova vas]] * Savinja * [[Slavko Šlander]] == Naselja v občini == [[Slika:Mestna občina Celje - naselja.jpg|thumb|200px|Zemljevid naselij Mestne občine Celje]] [[Brezova]], [[Bukovžlak]], '''[[Celje]]''', [[Dobrova, Celje|Dobrova]], [[Glinsko]], [[Gorica pri Šmartnem]], [[Jezerce pri Šmartnem]], [[Košnica pri Celju]], [[Lahovna]], [[Leskovec]], [[Lipovec pri Škofji vasi]], [[Ljubečna]], [[Loče, Celje|Loče]], [[Lokrovec]], [[Lopata, Celje|Lopata]], [[Medlog]], [[Osenca]], [[Otemna]], [[Pečovnik]], [[Pepelno]], [[Prekorje]], [[Rožni Vrh, Celje|Rožni Vrh]], [[Runtole]], [[Rupe, Celje|Rupe]], [[Slance]], [[Slatina v Rožni dolini]], [[Šentjungert]], [[Škofja vas]], [[Šmarjeta pri Celju]], [[Šmartno v Rožni dolini]], [[Šmiklavž pri Škofji vasi]], [[Teharje]], [[Tremerje]], [[Trnovlje pri Celju]], [[Vrhe, Celje|Vrhe]], [[Začret]], [[Zadobrova]], [[Zvodno]], [[Žepina]] == Prebivalstvo == Ob popisu leta 2001 je bila [[slovenščina]] materni jezik 40.704 (84,7&nbsp;%) občanom, [[hrvaščina]] 1658 (3,5&nbsp;%), [[srbščina]] 1472 (3,1&nbsp;%), [[srbohrvaščina]] 986 (2,1&nbsp;%), [[bosanščina]] pa 743 (1,5&nbsp;%). Neznano je za 1812 (3,8&nbsp;%) oseb. 25.456 ali 52,9&nbsp;% prebivalcev je [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoličanov]]. Po ocenah [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je leta 2021 v občini živelo 48.550 prebivalcev, od tega 24.410 moških in 24.440 žensk. == Glej tudi == * [[seznam častnih meščanov Celja]] * [[seznam osebnosti iz Mestne občine Celje]] * [[Celje]] == Sklici == {{sklici|4}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * {{official}} * [http://www.multimap.com/map/browse.cgi?lat=46.24&lon=15.27&scale=50000 Zemljevid Celja z okolico, 1:50.000] na [http://www.multimap.com multimap.com] (v angleščini). * [http://www.raziskovalec.com/pages/Celje/ Spletne strani v občini Celje] {{Mestna občina Celje}} {{slovenske občine}} {{CastniMescaniCelja}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mestna občina Celje|Mestna občina Celje]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Celje]] 7s2byv8shz9ak0g2t3eqzccetyyks66 6748504 6748503 2026-09-09T22:01:03Z Sportomanokin 14776 /* Naselja v občini */ 6748504 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Matija Kovač]] |grb=Coat of arms of Celje.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2007 Celje.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F11_T1257_vF_b_x522055.7655_y123441.25_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F11_T1257_vF_b_x522055.7655_y123441.25_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.celje.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=94,9 |prebivalstvo=49802 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=25079 |ženske=24723 |sedež=[[Celje]]}} '''Mestna občina Celje''' [[Datoteka:Celje.ogg|[cêlje]]] je ena od dvanajstih [[mestna občina|mestnih]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem v [[Celje|Celju]]. Na severu meji na [[občina Vojnik|občino]] [[Vojnik]] (ta se je iz občine Celje izločila leta 1994), na vzhodu na [[občina Šentjur|občino]] [[Šentjur]], na jugovzhodu na [[občina Štore|občino]] [[Štore]] (ta se je iz občine Celje izločila leta 1994), na jugu na [[občina Laško|občino]] [[Laško]], na zahodu na [[občina Žalec|občino]] [[Žalec]], na severozahodu pa na [[občina Dobrna|občino]] [[Dobrna]]. [[slika:Celje National Hall (9).jpg|thumb|Glavni vhod v Narodni dom, kjer ima sedež občinska uprava]] S skoraj 50.000 (49.802 leta 2026) prebivalci je šele peta slovenska mestna občina po številčnosti (za Ljubljano, Mariborom, Kranjem in Koprom). Za občinski praznik velja od leta 1991 11.april, kajti na ta dan leta 1451 so bili [[Celjski grofje]] povzdignjeni v državne [[knez|kneze]]. == Zgodovina občine od sredine 19.stoletja do konca 2.svetovne vojne == Po obdobju marčne revolucije datirajo prve volitve v celjsko mestno občino leta 1850. [[Alexander Bach|Bachov]] [[absolutizem]] je prepovedal delovanje političnih strank za celo desetletje, nato so leta 1861 lokalne volitve potekale vzporedno z deželnimi. Leta 1867 dobi občina svojo avtonomijo ter statut. Vse do takrat pa do konca prve svetovne vojne je bila občina nadalje razdeljena na dva dela: Mestno občino Celje ter Občino Celje-okolica, ki je obsegala nekatere današnje mestne predele izven starega mestnega jedra. Politično gledano je imela do dvajsetih let 20.stoletja oblast nemška stran, prvi slovenski župan je leta 1921 postal dr. Juro Hrašovec. V gospodarskem pogledu se je občina močno razvijala, v tem času sta pričela delovati [[Cinkarna Celje]] (1873) in Westnova tovarna emajlirane posode oziroma [[EMO]] (1894). Leta 1895 je zaradi uvedbe [[slovenski|slovenskih]] vzporednic na celjski [[I. gimnazija v Celju|gimnaziji]] padla celo dunajska koalicijska [[vlada]] kneza Alfreda Windischgrätza. V [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] je bila po letu 1929 v veljavi delitev na 9 [[banovina|banovin]] in posebno upravo mesta [[Beograd]] na državni ravni. Na lokalni ravni so prevladovali [[okraj|okraji]], znotraj njih pa so delovale občine. Celje je takrat že imelo svojo mestno občino, ki jo je obdržalo do leta 1945. ==Obdobje socializma, velika občina (komuna) Celje== Po drugi svetovni vojni je nalogo nosilca oblasti v Celju na lokalni ravni prevzel [[Mestni ljudski odbor]] (MLO), od petdesetih let dalje sta ga nasledila [[okraj|okraja]] Celje-mesto ter Celje-okolica. Po spremembi zvezne ustave leta 1963 so okraje ukinili, nastale so komune oziroma socialistične občine, ki so se v takšni obliki bolj ali manj obdržale do spremembe lokalne zakonodaje v letih 1994-1995. Celjska komuna je od začetka šestdesetih let zajemala območja prejšnjih občin [[Štore]], [[Dobrna]], [[Vojnik]], [[Teharje]], [[Tremerje]], [[Šmartno v Rožni dolini]] in [[Škofja vas]], ki so sodile v okraj Celje-okolica. Z nastankom komun je vodja mestne oblasti dobil naziv "predsednik skupščine občine", ki se je v tej obliki ohranil do prvih lokalnih volitev v samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji leta 1994. Zadnji nosilec tega naziva je bil mag. Anton Rojec, ki je bil kot kandidat demokratične opozicije DEMOS na volitvah aprila 1990 prvi demokratično izvoljeni predsednik skupščine Občine (takrat še komune) Celje. Čeprav je Celje v obdobju [[socializem|socializma]] veljalo za industrijsko razvito mesto oz. občino, se je v drugi polovici 80. let gospodarstvo začelo rušiti. To se je najbolje pokazalo s stečajem Lesnoindustrijskega kombinata (LIK) Savinja, sledila pa sta še stečaja [[Toper|Topra]] in Metke. Na infrastrukturnem področju velja iz tega obdobja omeniti izgradnjo [[Šmartinsko jezero|Šmartinskega jezera]] v okviru protipoplavne zaščite Celja. Pod Golovcem so začeli organizirati Mednarodni obrtni sejem, v ta namen so zgradili Dvorano Golovec. Pereč problem tranzitnega prometa skozi središče mesta v smeri zahod-vzhod je bil rešen v letih 1976-77, ko so za promet odprli dvopasovno [[hitra cesta|hitro cesto]] [[Arja vas]] - [[Spodnje Hoče]]. ==Mestna občina Celje (1994-danes)== Mestna občina Celje obstaja od leta 1994, ko sta se iz nje glede na [[Zakon ]] o lokalni samoupravi izločili [[občina Štore]] in [[občina Vojnik]], kasneje pa se je iz vojniške občine izločila še [[občina Dobrna]]. Prvi [[župan]] novonastale celjske občine je takrat postal [[Jože Zimšek]]. [[Župan]] občine je bil v letih 1998–2022 [[Bojan Šrot]], ki je na tem mestu nasledil Jožeta Zimška. Trenutni župan je [[Matija Kovač]]. Občinska uprava ima sedež v [[Narodni dom, Celje|celjskem Narodnem domu]] na Trgu Celjskih knezov ob robu starega mestnega jedra. V tem času je občina gospodarsko nazadovala, saj je propadlo veliko gospodarskih gigantov, npr. Metka (1993), Libela (1995), Tovarna volnenih odej Škofja vas (1995), Aurea (1996). Iz pretežno industrijskega mesta se je le-to gospodarsko preobrazilo v središče storitvene dejavnosti. V tridesetih letih, kar obstaja Mestna občina Celje, so se izboljšale tudi prometne povezave knežjega mesta z drugimi deli Slovenije. Leta 1996 so na trasi [[Arja vas]]-[[Spodnje Hoče]] obstoječi dvopasovni [[hitra cesta|hitri cesti]] (znani pod imenom Slovenika) dogradili drugo smerno vozišče in s štiripasovnico povezali Celje z [[Maribor|Mariborom]]. Leta 2004 Celje dobi poleg centralnega priključka na [[avtocesta A1|avtocesto]] še zahodnega (pri [[Lopata|Lopati]]), dve leti kasneje pa še vzhodnega (pri [[Ljubečna|Ljubečni]]). Vmes so avgusta 2005 z dograjenim odsekom preko [[Trojane|Trojan]] povezali knežje mesto s prestolnico po avtocesti. Od konca 90.let do leta 2006, ko so odprli zadnji odsek, je potekala nadgradnja osrednje prometne žile mestnega središča, [[Mariborska cesta, Celje|Mariborske ceste]], v štiripasovnico. Mestni avtobus [[Celebus]] vozi na osmih linijah od januarja 2019, v sami občini pa poteka tudi redni primestni promet, s katerim upravlja podjetje Nomago, d.o.o. Za odvoz smeti v občini skrbi podjetje Simbio, d.o.o., za oskrbo s pitno vodo pa podjetje VO-KA, d.o.o. Električno omrežje je v pristojnosti Elektra Celje, d.o.o., za daljinsko ogrevanje skrbi Energetika Celje, d.o.o. Od leta 2008 delujeta na obrobju mesta toplarna za sežiganje odpadkov ter Regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO). == Ozemeljska delitev == ;Krajevne skupnosti (9) * [[Aljažev hrib]] * [[Ljubečna]] * [[Medlog]] * Ostrožno * Pod gradom * [[Škofja vas]] * [[Šmartno v Rožni dolini]] * [[Teharje]] * [[Trnovlje pri Celju|Trnovlje (pri Celju)]] ;Mestne četrti (10) * Center (staro mestno jedro) * Dečkovo naselje * Dolgo polje * Gaberje * [[Hudinja, Celje|Hudinja]] (Zgornja in Spodnja Hudinja) * [[Karel Destovnik Kajuh]] ([[Otok, Celje|Otok]]) * [[Lava, Celje|Lava]] * [[Nova vas]] * Savinja * [[Slavko Šlander]] == Naselja v občini == [[Slika:Mestna občina Celje - naselja.jpg|thumb|200px|Zemljevid naselij MO Celje]] [[Brezova]], [[Bukovžlak]], '''[[Celje]]''', [[Dobrova, Celje|Dobrova]], [[Glinsko]], [[Gorica pri Šmartnem]], [[Jezerce pri Šmartnem]], [[Košnica pri Celju]], [[Lahovna]], [[Leskovec]], [[Lipovec pri Škofji vasi]], [[Ljubečna]], [[Loče, Celje|Loče]], [[Lokrovec]], [[Lopata, Celje|Lopata]], [[Medlog]], [[Osenca]], [[Otemna]], [[Pečovnik]], [[Pepelno]], [[Prekorje]], [[Rožni Vrh, Celje|Rožni Vrh]], [[Runtole]], [[Rupe, Celje|Rupe]], [[Slance]], [[Slatina v Rožni dolini]], [[Šentjungert]], [[Škofja vas]], [[Šmarjeta pri Celju]], [[Šmartno v Rožni dolini]], [[Šmiklavž pri Škofji vasi]], [[Teharje]], [[Tremerje]], [[Trnovlje pri Celju]], [[Vrhe, Celje|Vrhe]], [[Začret]], [[Zadobrova]], [[Zvodno]], [[Žepina]] == Prebivalstvo == Ob popisu leta 2001 je bila [[slovenščina]] materni jezik 40.704 (84,7&nbsp;%) občanom, [[hrvaščina]] 1658 (3,5&nbsp;%), [[srbščina]] 1472 (3,1&nbsp;%), [[srbohrvaščina]] 986 (2,1&nbsp;%), [[bosanščina]] pa 743 (1,5&nbsp;%). Neznano je za 1812 (3,8&nbsp;%) oseb. 25.456 ali 52,9&nbsp;% prebivalcev je [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoličanov]]. Po ocenah [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je leta 2021 v občini živelo 48.550 prebivalcev, od tega 24.410 moških in 24.440 žensk. == Glej tudi == * [[seznam častnih meščanov Celja]] * [[seznam osebnosti iz Mestne občine Celje]] * [[Celje]] == Sklici == {{sklici|4}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * {{official}} * [http://www.multimap.com/map/browse.cgi?lat=46.24&lon=15.27&scale=50000 Zemljevid Celja z okolico, 1:50.000] na [http://www.multimap.com multimap.com] (v angleščini). * [http://www.raziskovalec.com/pages/Celje/ Spletne strani v občini Celje] {{Mestna občina Celje}} {{slovenske občine}} {{CastniMescaniCelja}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mestna občina Celje|Mestna občina Celje]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Celje]] hx9hvsp2hxa4lud346kefav9h1ucmtt 6748505 6748504 2026-09-09T22:03:38Z Sportomanokin 14776 6748505 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Matija Kovač]] |grb=Coat of arms of Celje.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2007 Celje.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F11_T1257_vF_b_x522055.7655_y123441.25_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F11_T1257_vF_b_x522055.7655_y123441.25_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.celje.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=94,9 |prebivalstvo=49802 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=25079 |ženske=24723 |sedež=[[Celje]]}} '''Mestna občina Celje''' [[Datoteka:Celje.ogg|[cêlje]]] je ena od dvanajstih [[mestna občina|mestnih]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem v [[Celje|Celju]]. Na severu meji na [[občina Vojnik|občino]] [[Vojnik]] (ta se je iz občine Celje izločila leta 1994), na vzhodu na [[občina Šentjur|občino]] [[Šentjur]], na jugovzhodu na [[občina Štore|občino]] [[Štore]] (ta se je iz občine Celje izločila leta 1994), na jugu na [[občina Laško|občino]] [[Laško]], na zahodu na [[občina Žalec|občino]] [[Žalec]], na severozahodu pa na [[občina Dobrna|občino]] [[Dobrna]]. [[slika:Celje National Hall (9).jpg|thumb|Glavni vhod v Narodni dom, kjer ima sedež občinska uprava]] S skoraj 50.000 (49.802 leta 2026) prebivalci je šele peta slovenska mestna občina po številčnosti (za Ljubljano, Mariborom, Kranjem in Koprom). Za občinski praznik velja od leta 1991 11.april, kajti na ta dan leta 1451 so bili [[Celjski grofje]] povzdignjeni v državne [[knez|kneze]]. == Zgodovina občine od sredine 19.stoletja do konca 2.svetovne vojne == Po obdobju marčne revolucije datirajo prve volitve v celjsko mestno občino leta 1850. [[Alexander Bach|Bachov]] [[absolutizem]] je prepovedal delovanje političnih strank za celo desetletje, nato so leta 1861 lokalne volitve potekale vzporedno z deželnimi. Leta 1867 dobi občina svojo avtonomijo ter statut. Vse do takrat pa do konca prve svetovne vojne je bila občina nadalje razdeljena na dva dela: Mestno občino Celje ter Občino Celje-okolica, ki je obsegala nekatere današnje mestne predele izven starega mestnega jedra. Politično gledano je imela do dvajsetih let 20.stoletja oblast nemška stran, prvi slovenski župan je leta 1921 postal dr. Juro Hrašovec. V gospodarskem pogledu se je občina močno razvijala, v tem času sta pričela delovati [[Cinkarna Celje]] (1873) in Westnova tovarna emajlirane posode oziroma [[EMO]] (1894). Leta 1895 je zaradi uvedbe [[slovenski|slovenskih]] vzporednic na celjski [[I. gimnazija v Celju|gimnaziji]] padla celo dunajska koalicijska [[vlada]] kneza Alfreda Windischgrätza. V [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] je bila po letu 1929 v veljavi delitev na 9 [[banovina|banovin]] in posebno upravo mesta [[Beograd]] na državni ravni. Na lokalni ravni so prevladovali [[okraj|okraji]], znotraj njih pa so delovale občine. Celje je takrat že imelo svojo mestno občino, ki jo je obdržalo do leta 1945. ==Obdobje socializma, velika občina (komuna) Celje== Po drugi svetovni vojni je nalogo nosilca oblasti v Celju na lokalni ravni prevzel [[Mestni ljudski odbor]] (MLO), od petdesetih let dalje sta ga nasledila [[okraj|okraja]] Celje-mesto ter Celje-okolica. Po spremembi zvezne ustave leta 1963 so okraje ukinili, nastale so komune oziroma socialistične občine, ki so se v takšni obliki bolj ali manj obdržale do spremembe lokalne zakonodaje v letih 1994-1995. Celjska komuna je od začetka šestdesetih let zajemala območja prejšnjih občin [[Štore]], [[Dobrna]], [[Vojnik]], [[Teharje]], [[Tremerje]], [[Šmartno v Rožni dolini]] in [[Škofja vas]], ki so sodile v okraj Celje-okolica. Z nastankom komun je vodja mestne oblasti dobil naziv "predsednik skupščine občine", ki se je v tej obliki ohranil do prvih lokalnih volitev v samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji leta 1994. Zadnji nosilec tega naziva je bil mag. Anton Rojec, ki je bil kot kandidat demokratične opozicije DEMOS na volitvah aprila 1990 prvi demokratično izvoljeni predsednik skupščine Občine (takrat še komune) Celje. Čeprav je Celje v obdobju [[socializem|socializma]] veljalo za industrijsko razvito mesto oz. občino, se je v drugi polovici 80. let gospodarstvo začelo rušiti. To se je najbolje pokazalo s stečajem Lesnoindustrijskega kombinata (LIK) Savinja, sledila pa sta še stečaja [[Toper|Topra]] in Metke. Na infrastrukturnem področju velja iz tega obdobja omeniti izgradnjo [[Šmartinsko jezero|Šmartinskega jezera]] v okviru protipoplavne zaščite Celja. Pod Golovcem so začeli organizirati Mednarodni obrtni sejem, v ta namen so zgradili Dvorano Golovec. Pereč problem tranzitnega prometa skozi središče mesta v smeri zahod-vzhod je bil rešen v letih 1976-77, ko so za promet odprli dvopasovno [[hitra cesta|hitro cesto]] [[Arja vas]] - [[Spodnje Hoče]]. ==Mestna občina Celje (1994-danes)== Mestna občina Celje obstaja od leta 1994, ko sta se iz nje glede na [[Zakon ]] o lokalni samoupravi izločili [[občina Štore]] in [[občina Vojnik]], kasneje pa se je iz vojniške občine izločila še [[občina Dobrna]]. Prvi [[župan]] novonastale celjske občine je takrat postal [[Jože Zimšek]]. [[Župan]] občine je bil v letih 1998–2022 [[Bojan Šrot]], ki je na tem mestu nasledil Jožeta Zimška. Trenutni župan je [[Matija Kovač]]. Občinska uprava ima sedež v [[Narodni dom, Celje|celjskem Narodnem domu]] na Trgu Celjskih knezov ob robu starega mestnega jedra. V tem času je občina gospodarsko nazadovala, saj je propadlo veliko gospodarskih gigantov, npr. Metka (1993), Libela (1995), Tovarna volnenih odej Škofja vas (1995), Aurea (1996). Iz pretežno industrijskega mesta se je le-to gospodarsko preobrazilo v središče storitvene dejavnosti. V tridesetih letih, kar obstaja Mestna občina Celje, so se izboljšale tudi prometne povezave knežjega mesta z drugimi deli Slovenije. Leta 1996 so na trasi [[Arja vas]]-[[Spodnje Hoče]] obstoječi dvopasovni [[hitra cesta|hitri cesti]] (znani pod imenom Slovenika) dogradili drugo smerno vozišče in s štiripasovnico povezali Celje z [[Maribor|Mariborom]]. Leta 2004 Celje dobi poleg centralnega priključka na [[avtocesta A1|avtocesto]] še zahodnega (pri [[Lopata|Lopati]]), dve leti kasneje pa še vzhodnega (pri [[Ljubečna|Ljubečni]]). Vmes so avgusta 2005 z dograjenim odsekom preko [[Trojane|Trojan]] povezali knežje mesto s prestolnico po avtocesti. Od konca 90.let do leta 2006, ko so odprli zadnji odsek, je potekala nadgradnja osrednje prometne žile mestnega središča, [[Mariborska cesta, Celje|Mariborske ceste]], v štiripasovnico. Mestni avtobus [[Celebus]] vozi na osmih linijah od januarja 2019, v sami občini pa poteka tudi redni primestni promet, s katerim upravlja podjetje Nomago, d.o.o. Za odvoz smeti v občini skrbi podjetje Simbio, d.o.o., za oskrbo s pitno vodo pa podjetje VO-KA, d.o.o. Električno omrežje je v pristojnosti Elektra Celje, d.o.o., za daljinsko ogrevanje skrbi Energetika Celje, d.o.o. Od leta 2008 delujeta na obrobju mesta toplarna za sežiganje odpadkov ter Regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO). == Naselja v občini == [[Slika:Mestna občina Celje - naselja.jpg|thumb|166px|Zemljevid MO Celje]] [[Brezova]], [[Bukovžlak]], '''[[Celje]]''', [[Dobrova, Celje|Dobrova]], [[Glinsko]], [[Gorica pri Šmartnem]], [[Jezerce pri Šmartnem]], [[Košnica pri Celju]], [[Lahovna]], [[Leskovec]], [[Lipovec pri Škofji vasi]], [[Ljubečna]], [[Loče, Celje|Loče]], [[Lokrovec]], [[Lopata, Celje|Lopata]], [[Medlog]], [[Osenca]], [[Otemna]], [[Pečovnik]], [[Pepelno]], [[Prekorje]], [[Rožni Vrh, Celje|Rožni Vrh]], [[Runtole]], [[Rupe, Celje|Rupe]], [[Slance]], [[Slatina v Rožni dolini]], [[Šentjungert]], [[Škofja vas]], [[Šmarjeta pri Celju]], [[Šmartno v Rožni dolini]], [[Šmiklavž pri Škofji vasi]], [[Teharje]], [[Tremerje]], [[Trnovlje pri Celju]], [[Vrhe, Celje|Vrhe]], [[Začret]], [[Zadobrova]], [[Zvodno]], [[Žepina]] == Prebivalstvo == Ob popisu leta 2001 je bila [[slovenščina]] materni jezik 40.704 (84,7&nbsp;%) občanom, [[hrvaščina]] 1658 (3,5&nbsp;%), [[srbščina]] 1472 (3,1&nbsp;%), [[srbohrvaščina]] 986 (2,1&nbsp;%), [[bosanščina]] pa 743 (1,5&nbsp;%). Neznano je za 1812 (3,8&nbsp;%) oseb. 25.456 ali 52,9&nbsp;% prebivalcev je [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoličanov]]. Po ocenah [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je leta 2021 v občini živelo 48.550 prebivalcev, od tega 24.410 moških in 24.440 žensk. == Ozemeljska delitev == ;Krajevne skupnosti (9) * [[Aljažev hrib]] * [[Ljubečna]] * [[Medlog]] * Ostrožno * Pod gradom * [[Škofja vas]] * [[Šmartno v Rožni dolini]] * [[Teharje]] * [[Trnovlje pri Celju|Trnovlje (pri Celju)]] ;Mestne četrti (10) * Center (staro mestno jedro) * Dečkovo naselje * Dolgo polje * Gaberje * [[Hudinja, Celje|Hudinja]] (Zgornja in Spodnja Hudinja) * [[Karel Destovnik Kajuh]] ([[Otok, Celje|Otok]]) * [[Lava, Celje|Lava]] * [[Nova vas]] * Savinja * [[Slavko Šlander]] == Glej tudi == * [[seznam častnih meščanov Celja]] * [[seznam osebnosti iz Mestne občine Celje]] * [[Celje]] == Sklici == {{sklici|4}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * {{official}} * [http://www.multimap.com/map/browse.cgi?lat=46.24&lon=15.27&scale=50000 Zemljevid Celja z okolico, 1:50.000] na [http://www.multimap.com multimap.com] (v angleščini). * [http://www.raziskovalec.com/pages/Celje/ Spletne strani v občini Celje] {{Mestna občina Celje}} {{slovenske občine}} {{CastniMescaniCelja}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mestna občina Celje|Mestna občina Celje]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Celje]] fdfdi4d1gz24g1h65n35ygqvg6hzs35 6748508 6748505 2026-09-09T22:18:25Z Sportomanokin 14776 /* Glej tudi */ 6748508 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Matija Kovač]] |grb=Coat of arms of Celje.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2007 Celje.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F11_T1257_vF_b_x522055.7655_y123441.25_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F11_T1257_vF_b_x522055.7655_y123441.25_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.celje.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=94,9 |prebivalstvo=49802 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=25079 |ženske=24723 |sedež=[[Celje]]}} '''Mestna občina Celje''' [[Datoteka:Celje.ogg|[cêlje]]] je ena od dvanajstih [[mestna občina|mestnih]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem v [[Celje|Celju]]. Na severu meji na [[občina Vojnik|občino]] [[Vojnik]] (ta se je iz občine Celje izločila leta 1994), na vzhodu na [[občina Šentjur|občino]] [[Šentjur]], na jugovzhodu na [[občina Štore|občino]] [[Štore]] (ta se je iz občine Celje izločila leta 1994), na jugu na [[občina Laško|občino]] [[Laško]], na zahodu na [[občina Žalec|občino]] [[Žalec]], na severozahodu pa na [[občina Dobrna|občino]] [[Dobrna]]. [[slika:Celje National Hall (9).jpg|thumb|Glavni vhod v Narodni dom, kjer ima sedež občinska uprava]] S skoraj 50.000 (49.802 leta 2026) prebivalci je šele peta slovenska mestna občina po številčnosti (za Ljubljano, Mariborom, Kranjem in Koprom). Za občinski praznik velja od leta 1991 11.april, kajti na ta dan leta 1451 so bili [[Celjski grofje]] povzdignjeni v državne [[knez|kneze]]. == Zgodovina občine od sredine 19.stoletja do konca 2.svetovne vojne == Po obdobju marčne revolucije datirajo prve volitve v celjsko mestno občino leta 1850. [[Alexander Bach|Bachov]] [[absolutizem]] je prepovedal delovanje političnih strank za celo desetletje, nato so leta 1861 lokalne volitve potekale vzporedno z deželnimi. Leta 1867 dobi občina svojo avtonomijo ter statut. Vse do takrat pa do konca prve svetovne vojne je bila občina nadalje razdeljena na dva dela: Mestno občino Celje ter Občino Celje-okolica, ki je obsegala nekatere današnje mestne predele izven starega mestnega jedra. Politično gledano je imela do dvajsetih let 20.stoletja oblast nemška stran, prvi slovenski župan je leta 1921 postal dr. Juro Hrašovec. V gospodarskem pogledu se je občina močno razvijala, v tem času sta pričela delovati [[Cinkarna Celje]] (1873) in Westnova tovarna emajlirane posode oziroma [[EMO]] (1894). Leta 1895 je zaradi uvedbe [[slovenski|slovenskih]] vzporednic na celjski [[I. gimnazija v Celju|gimnaziji]] padla celo dunajska koalicijska [[vlada]] kneza Alfreda Windischgrätza. V [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] je bila po letu 1929 v veljavi delitev na 9 [[banovina|banovin]] in posebno upravo mesta [[Beograd]] na državni ravni. Na lokalni ravni so prevladovali [[okraj|okraji]], znotraj njih pa so delovale občine. Celje je takrat že imelo svojo mestno občino, ki jo je obdržalo do leta 1945. ==Obdobje socializma, velika občina (komuna) Celje== Po drugi svetovni vojni je nalogo nosilca oblasti v Celju na lokalni ravni prevzel [[Mestni ljudski odbor]] (MLO), od petdesetih let dalje sta ga nasledila [[okraj|okraja]] Celje-mesto ter Celje-okolica. Po spremembi zvezne ustave leta 1963 so okraje ukinili, nastale so komune oziroma socialistične občine, ki so se v takšni obliki bolj ali manj obdržale do spremembe lokalne zakonodaje v letih 1994-1995. Celjska komuna je od začetka šestdesetih let zajemala območja prejšnjih občin [[Štore]], [[Dobrna]], [[Vojnik]], [[Teharje]], [[Tremerje]], [[Šmartno v Rožni dolini]] in [[Škofja vas]], ki so sodile v okraj Celje-okolica. Z nastankom komun je vodja mestne oblasti dobil naziv "predsednik skupščine občine", ki se je v tej obliki ohranil do prvih lokalnih volitev v samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji leta 1994. Zadnji nosilec tega naziva je bil mag. Anton Rojec, ki je bil kot kandidat demokratične opozicije DEMOS na volitvah aprila 1990 prvi demokratično izvoljeni predsednik skupščine Občine (takrat še komune) Celje. Čeprav je Celje v obdobju [[socializem|socializma]] veljalo za industrijsko razvito mesto oz. občino, se je v drugi polovici 80. let gospodarstvo začelo rušiti. To se je najbolje pokazalo s stečajem Lesnoindustrijskega kombinata (LIK) Savinja, sledila pa sta še stečaja [[Toper|Topra]] in Metke. Na infrastrukturnem področju velja iz tega obdobja omeniti izgradnjo [[Šmartinsko jezero|Šmartinskega jezera]] v okviru protipoplavne zaščite Celja. Pod Golovcem so začeli organizirati Mednarodni obrtni sejem, v ta namen so zgradili Dvorano Golovec. Pereč problem tranzitnega prometa skozi središče mesta v smeri zahod-vzhod je bil rešen v letih 1976-77, ko so za promet odprli dvopasovno [[hitra cesta|hitro cesto]] [[Arja vas]] - [[Spodnje Hoče]]. ==Mestna občina Celje (1994-danes)== Mestna občina Celje obstaja od leta 1994, ko sta se iz nje glede na [[Zakon ]] o lokalni samoupravi izločili [[občina Štore]] in [[občina Vojnik]], kasneje pa se je iz vojniške občine izločila še [[občina Dobrna]]. Prvi [[župan]] novonastale celjske občine je takrat postal [[Jože Zimšek]]. [[Župan]] občine je bil v letih 1998–2022 [[Bojan Šrot]], ki je na tem mestu nasledil Jožeta Zimška. Trenutni župan je [[Matija Kovač]]. Občinska uprava ima sedež v [[Narodni dom, Celje|celjskem Narodnem domu]] na Trgu Celjskih knezov ob robu starega mestnega jedra. V tem času je občina gospodarsko nazadovala, saj je propadlo veliko gospodarskih gigantov, npr. Metka (1993), Libela (1995), Tovarna volnenih odej Škofja vas (1995), Aurea (1996). Iz pretežno industrijskega mesta se je le-to gospodarsko preobrazilo v središče storitvene dejavnosti. V tridesetih letih, kar obstaja Mestna občina Celje, so se izboljšale tudi prometne povezave knežjega mesta z drugimi deli Slovenije. Leta 1996 so na trasi [[Arja vas]]-[[Spodnje Hoče]] obstoječi dvopasovni [[hitra cesta|hitri cesti]] (znani pod imenom Slovenika) dogradili drugo smerno vozišče in s štiripasovnico povezali Celje z [[Maribor|Mariborom]]. Leta 2004 Celje dobi poleg centralnega priključka na [[avtocesta A1|avtocesto]] še zahodnega (pri [[Lopata|Lopati]]), dve leti kasneje pa še vzhodnega (pri [[Ljubečna|Ljubečni]]). Vmes so avgusta 2005 z dograjenim odsekom preko [[Trojane|Trojan]] povezali knežje mesto s prestolnico po avtocesti. Od konca 90.let do leta 2006, ko so odprli zadnji odsek, je potekala nadgradnja osrednje prometne žile mestnega središča, [[Mariborska cesta, Celje|Mariborske ceste]], v štiripasovnico. Mestni avtobus [[Celebus]] vozi na osmih linijah od januarja 2019, v sami občini pa poteka tudi redni primestni promet, s katerim upravlja podjetje Nomago, d.o.o. Za odvoz smeti v občini skrbi podjetje Simbio, d.o.o., za oskrbo s pitno vodo pa podjetje VO-KA, d.o.o. Električno omrežje je v pristojnosti Elektra Celje, d.o.o., za daljinsko ogrevanje skrbi Energetika Celje, d.o.o. Od leta 2008 delujeta na obrobju mesta toplarna za sežiganje odpadkov ter Regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO). == Naselja v občini == [[Slika:Mestna občina Celje - naselja.jpg|thumb|166px|Zemljevid MO Celje]] [[Brezova]], [[Bukovžlak]], '''[[Celje]]''', [[Dobrova, Celje|Dobrova]], [[Glinsko]], [[Gorica pri Šmartnem]], [[Jezerce pri Šmartnem]], [[Košnica pri Celju]], [[Lahovna]], [[Leskovec]], [[Lipovec pri Škofji vasi]], [[Ljubečna]], [[Loče, Celje|Loče]], [[Lokrovec]], [[Lopata, Celje|Lopata]], [[Medlog]], [[Osenca]], [[Otemna]], [[Pečovnik]], [[Pepelno]], [[Prekorje]], [[Rožni Vrh, Celje|Rožni Vrh]], [[Runtole]], [[Rupe, Celje|Rupe]], [[Slance]], [[Slatina v Rožni dolini]], [[Šentjungert]], [[Škofja vas]], [[Šmarjeta pri Celju]], [[Šmartno v Rožni dolini]], [[Šmiklavž pri Škofji vasi]], [[Teharje]], [[Tremerje]], [[Trnovlje pri Celju]], [[Vrhe, Celje|Vrhe]], [[Začret]], [[Zadobrova]], [[Zvodno]], [[Žepina]] == Prebivalstvo == Ob popisu leta 2001 je bila [[slovenščina]] materni jezik 40.704 (84,7&nbsp;%) občanom, [[hrvaščina]] 1658 (3,5&nbsp;%), [[srbščina]] 1472 (3,1&nbsp;%), [[srbohrvaščina]] 986 (2,1&nbsp;%), [[bosanščina]] pa 743 (1,5&nbsp;%). Neznano je za 1812 (3,8&nbsp;%) oseb. 25.456 ali 52,9&nbsp;% prebivalcev je [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoličanov]]. Po ocenah [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je leta 2021 v občini živelo 48.550 prebivalcev, od tega 24.410 moških in 24.440 žensk. == Ozemeljska delitev == ;Krajevne skupnosti (9) * [[Aljažev hrib]] * [[Ljubečna]] * [[Medlog]] * Ostrožno * Pod gradom * [[Škofja vas]] * [[Šmartno v Rožni dolini]] * [[Teharje]] * [[Trnovlje pri Celju|Trnovlje (pri Celju)]] ;Mestne četrti (10) * Center (staro mestno jedro) * Dečkovo naselje * Dolgo polje * Gaberje * [[Hudinja, Celje|Hudinja]] (Zgornja in Spodnja Hudinja) * [[Karel Destovnik Kajuh]] ([[Otok, Celje|Otok]]) * [[Lava, Celje|Lava]] * [[Nova vas]] * Savinja * [[Slavko Šlander]] == Seznam županov == === Skupščina občine Celje === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1994 ! scope="row"|[[Anton Rojec]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Jožef Zimšek]] | rowspan=1|[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=6|[[Bojan Šrot]] | rowspan=5|[[Slika:SLS logotip.png|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | {{Abbr|CŽL|Celjska županova lista}} |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Matija Kovač]] | {{Abbr|SV|Gregorja Deleja in skupina volilcev}} |} == Glej tudi == * [[seznam častnih meščanov Celja]] * [[seznam osebnosti iz Mestne občine Celje]] * [[Celje]] == Sklici == {{sklici|4}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * {{official}} * [http://www.multimap.com/map/browse.cgi?lat=46.24&lon=15.27&scale=50000 Zemljevid Celja z okolico, 1:50.000] na [http://www.multimap.com multimap.com] (v angleščini). * [http://www.raziskovalec.com/pages/Celje/ Spletne strani v občini Celje] {{Mestna občina Celje}} {{slovenske občine}} {{CastniMescaniCelja}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mestna občina Celje|Mestna občina Celje]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Celje]] 3n0bvbuibjrg96moddn4jtk9l9qswy6 6748515 6748508 2026-09-09T22:40:05Z Sportomanokin 14776 /* Skupščina občine Celje */ 6748515 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Matija Kovač]] |grb=Coat of arms of Celje.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2007 Celje.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F11_T1257_vF_b_x522055.7655_y123441.25_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F11_T1257_vF_b_x522055.7655_y123441.25_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.celje.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=94,9 |prebivalstvo=49802 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=25079 |ženske=24723 |sedež=[[Celje]]}} '''Mestna občina Celje''' [[Datoteka:Celje.ogg|[cêlje]]] je ena od dvanajstih [[mestna občina|mestnih]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem v [[Celje|Celju]]. Na severu meji na [[občina Vojnik|občino]] [[Vojnik]] (ta se je iz občine Celje izločila leta 1994), na vzhodu na [[občina Šentjur|občino]] [[Šentjur]], na jugovzhodu na [[občina Štore|občino]] [[Štore]] (ta se je iz občine Celje izločila leta 1994), na jugu na [[občina Laško|občino]] [[Laško]], na zahodu na [[občina Žalec|občino]] [[Žalec]], na severozahodu pa na [[občina Dobrna|občino]] [[Dobrna]]. [[slika:Celje National Hall (9).jpg|thumb|Glavni vhod v Narodni dom, kjer ima sedež občinska uprava]] S skoraj 50.000 (49.802 leta 2026) prebivalci je šele peta slovenska mestna občina po številčnosti (za Ljubljano, Mariborom, Kranjem in Koprom). Za občinski praznik velja od leta 1991 11.april, kajti na ta dan leta 1451 so bili [[Celjski grofje]] povzdignjeni v državne [[knez|kneze]]. == Zgodovina občine od sredine 19.stoletja do konca 2.svetovne vojne == Po obdobju marčne revolucije datirajo prve volitve v celjsko mestno občino leta 1850. [[Alexander Bach|Bachov]] [[absolutizem]] je prepovedal delovanje političnih strank za celo desetletje, nato so leta 1861 lokalne volitve potekale vzporedno z deželnimi. Leta 1867 dobi občina svojo avtonomijo ter statut. Vse do takrat pa do konca prve svetovne vojne je bila občina nadalje razdeljena na dva dela: Mestno občino Celje ter Občino Celje-okolica, ki je obsegala nekatere današnje mestne predele izven starega mestnega jedra. Politično gledano je imela do dvajsetih let 20.stoletja oblast nemška stran, prvi slovenski župan je leta 1921 postal dr. Juro Hrašovec. V gospodarskem pogledu se je občina močno razvijala, v tem času sta pričela delovati [[Cinkarna Celje]] (1873) in Westnova tovarna emajlirane posode oziroma [[EMO]] (1894). Leta 1895 je zaradi uvedbe [[slovenski|slovenskih]] vzporednic na celjski [[I. gimnazija v Celju|gimnaziji]] padla celo dunajska koalicijska [[vlada]] kneza Alfreda Windischgrätza. V [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] je bila po letu 1929 v veljavi delitev na 9 [[banovina|banovin]] in posebno upravo mesta [[Beograd]] na državni ravni. Na lokalni ravni so prevladovali [[okraj|okraji]], znotraj njih pa so delovale občine. Celje je takrat že imelo svojo mestno občino, ki jo je obdržalo do leta 1945. ==Obdobje socializma, velika občina (komuna) Celje== Po drugi svetovni vojni je nalogo nosilca oblasti v Celju na lokalni ravni prevzel [[Mestni ljudski odbor]] (MLO), od petdesetih let dalje sta ga nasledila [[okraj|okraja]] Celje-mesto ter Celje-okolica. Po spremembi zvezne ustave leta 1963 so okraje ukinili, nastale so komune oziroma socialistične občine, ki so se v takšni obliki bolj ali manj obdržale do spremembe lokalne zakonodaje v letih 1994-1995. Celjska komuna je od začetka šestdesetih let zajemala območja prejšnjih občin [[Štore]], [[Dobrna]], [[Vojnik]], [[Teharje]], [[Tremerje]], [[Šmartno v Rožni dolini]] in [[Škofja vas]], ki so sodile v okraj Celje-okolica. Z nastankom komun je vodja mestne oblasti dobil naziv "predsednik skupščine občine", ki se je v tej obliki ohranil do prvih lokalnih volitev v samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji leta 1994. Zadnji nosilec tega naziva je bil mag. Anton Rojec, ki je bil kot kandidat demokratične opozicije DEMOS na volitvah aprila 1990 prvi demokratično izvoljeni predsednik skupščine Občine (takrat še komune) Celje. Čeprav je Celje v obdobju [[socializem|socializma]] veljalo za industrijsko razvito mesto oz. občino, se je v drugi polovici 80. let gospodarstvo začelo rušiti. To se je najbolje pokazalo s stečajem Lesnoindustrijskega kombinata (LIK) Savinja, sledila pa sta še stečaja [[Toper|Topra]] in Metke. Na infrastrukturnem področju velja iz tega obdobja omeniti izgradnjo [[Šmartinsko jezero|Šmartinskega jezera]] v okviru protipoplavne zaščite Celja. Pod Golovcem so začeli organizirati Mednarodni obrtni sejem, v ta namen so zgradili Dvorano Golovec. Pereč problem tranzitnega prometa skozi središče mesta v smeri zahod-vzhod je bil rešen v letih 1976-77, ko so za promet odprli dvopasovno [[hitra cesta|hitro cesto]] [[Arja vas]] - [[Spodnje Hoče]]. ==Mestna občina Celje (1994-danes)== Mestna občina Celje obstaja od leta 1994, ko sta se iz nje glede na [[Zakon ]] o lokalni samoupravi izločili [[občina Štore]] in [[občina Vojnik]], kasneje pa se je iz vojniške občine izločila še [[občina Dobrna]]. Prvi [[župan]] novonastale celjske občine je takrat postal [[Jože Zimšek]]. [[Župan]] občine je bil v letih 1998–2022 [[Bojan Šrot]], ki je na tem mestu nasledil Jožeta Zimška. Trenutni župan je [[Matija Kovač]]. Občinska uprava ima sedež v [[Narodni dom, Celje|celjskem Narodnem domu]] na Trgu Celjskih knezov ob robu starega mestnega jedra. V tem času je občina gospodarsko nazadovala, saj je propadlo veliko gospodarskih gigantov, npr. Metka (1993), Libela (1995), Tovarna volnenih odej Škofja vas (1995), Aurea (1996). Iz pretežno industrijskega mesta se je le-to gospodarsko preobrazilo v središče storitvene dejavnosti. V tridesetih letih, kar obstaja Mestna občina Celje, so se izboljšale tudi prometne povezave knežjega mesta z drugimi deli Slovenije. Leta 1996 so na trasi [[Arja vas]]-[[Spodnje Hoče]] obstoječi dvopasovni [[hitra cesta|hitri cesti]] (znani pod imenom Slovenika) dogradili drugo smerno vozišče in s štiripasovnico povezali Celje z [[Maribor|Mariborom]]. Leta 2004 Celje dobi poleg centralnega priključka na [[avtocesta A1|avtocesto]] še zahodnega (pri [[Lopata|Lopati]]), dve leti kasneje pa še vzhodnega (pri [[Ljubečna|Ljubečni]]). Vmes so avgusta 2005 z dograjenim odsekom preko [[Trojane|Trojan]] povezali knežje mesto s prestolnico po avtocesti. Od konca 90.let do leta 2006, ko so odprli zadnji odsek, je potekala nadgradnja osrednje prometne žile mestnega središča, [[Mariborska cesta, Celje|Mariborske ceste]], v štiripasovnico. Mestni avtobus [[Celebus]] vozi na osmih linijah od januarja 2019, v sami občini pa poteka tudi redni primestni promet, s katerim upravlja podjetje Nomago, d.o.o. Za odvoz smeti v občini skrbi podjetje Simbio, d.o.o., za oskrbo s pitno vodo pa podjetje VO-KA, d.o.o. Električno omrežje je v pristojnosti Elektra Celje, d.o.o., za daljinsko ogrevanje skrbi Energetika Celje, d.o.o. Od leta 2008 delujeta na obrobju mesta toplarna za sežiganje odpadkov ter Regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO). == Naselja v občini == [[Slika:Mestna občina Celje - naselja.jpg|thumb|166px|Zemljevid MO Celje]] [[Brezova]], [[Bukovžlak]], '''[[Celje]]''', [[Dobrova, Celje|Dobrova]], [[Glinsko]], [[Gorica pri Šmartnem]], [[Jezerce pri Šmartnem]], [[Košnica pri Celju]], [[Lahovna]], [[Leskovec]], [[Lipovec pri Škofji vasi]], [[Ljubečna]], [[Loče, Celje|Loče]], [[Lokrovec]], [[Lopata, Celje|Lopata]], [[Medlog]], [[Osenca]], [[Otemna]], [[Pečovnik]], [[Pepelno]], [[Prekorje]], [[Rožni Vrh, Celje|Rožni Vrh]], [[Runtole]], [[Rupe, Celje|Rupe]], [[Slance]], [[Slatina v Rožni dolini]], [[Šentjungert]], [[Škofja vas]], [[Šmarjeta pri Celju]], [[Šmartno v Rožni dolini]], [[Šmiklavž pri Škofji vasi]], [[Teharje]], [[Tremerje]], [[Trnovlje pri Celju]], [[Vrhe, Celje|Vrhe]], [[Začret]], [[Zadobrova]], [[Zvodno]], [[Žepina]] == Prebivalstvo == Ob popisu leta 2001 je bila [[slovenščina]] materni jezik 40.704 (84,7&nbsp;%) občanom, [[hrvaščina]] 1658 (3,5&nbsp;%), [[srbščina]] 1472 (3,1&nbsp;%), [[srbohrvaščina]] 986 (2,1&nbsp;%), [[bosanščina]] pa 743 (1,5&nbsp;%). Neznano je za 1812 (3,8&nbsp;%) oseb. 25.456 ali 52,9&nbsp;% prebivalcev je [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoličanov]]. Po ocenah [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je leta 2021 v občini živelo 48.550 prebivalcev, od tega 24.410 moških in 24.440 žensk. == Ozemeljska delitev == ;Krajevne skupnosti (9) * [[Aljažev hrib]] * [[Ljubečna]] * [[Medlog]] * Ostrožno * Pod gradom * [[Škofja vas]] * [[Šmartno v Rožni dolini]] * [[Teharje]] * [[Trnovlje pri Celju|Trnovlje (pri Celju)]] ;Mestne četrti (10) * Center (staro mestno jedro) * Dečkovo naselje * Dolgo polje * Gaberje * [[Hudinja, Celje|Hudinja]] (Zgornja in Spodnja Hudinja) * [[Karel Destovnik Kajuh]] ([[Otok, Celje|Otok]]) * [[Lava, Celje|Lava]] * [[Nova vas]] * Savinja * [[Slavko Šlander]] == Seznam županov == === Skupščina občine Celje === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1986 ! scope="row"|[[Edvard Stepišnik]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1986–1990 ! scope="row"|[[Tone Zimšek]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1994 ! scope="row"|[[Anton Rojec]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Jožef Zimšek]] | rowspan=1|[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=6|[[Bojan Šrot]] | rowspan=5|[[Slika:SLS logotip.png|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | {{Abbr|CŽL|Celjska županova lista}} |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Matija Kovač]] | {{Abbr|SV|Gregorja Deleja in skupina volilcev}} |} == Glej tudi == * [[seznam častnih meščanov Celja]] * [[seznam osebnosti iz Mestne občine Celje]] * [[Celje]] == Sklici == {{sklici|4}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * {{official}} * [http://www.multimap.com/map/browse.cgi?lat=46.24&lon=15.27&scale=50000 Zemljevid Celja z okolico, 1:50.000] na [http://www.multimap.com multimap.com] (v angleščini). * [http://www.raziskovalec.com/pages/Celje/ Spletne strani v občini Celje] {{Mestna občina Celje}} {{slovenske občine}} {{CastniMescaniCelja}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mestna občina Celje|Mestna občina Celje]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Celje]] h4i84jl3y6n8jgve9timhrmi78595jr 6748516 6748515 2026-09-09T22:41:10Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6748516 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Matija Kovač]] |grb=Coat of arms of Celje.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2007 Celje.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F11_T1257_vF_b_x522055.7655_y123441.25_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F11_T1257_vF_b_x522055.7655_y123441.25_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.celje.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=94,9 |prebivalstvo=49802 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=25079 |ženske=24723 |sedež=[[Celje]]}} '''Mestna občina Celje''' [[Datoteka:Celje.ogg|[cêlje]]] je ena od dvanajstih [[mestna občina|mestnih]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem v [[Celje|Celju]]. Na severu meji na [[občina Vojnik|občino]] [[Vojnik]] (ta se je iz občine Celje izločila leta 1994), na vzhodu na [[občina Šentjur|občino]] [[Šentjur]], na jugovzhodu na [[občina Štore|občino]] [[Štore]] (ta se je iz občine Celje izločila leta 1994), na jugu na [[občina Laško|občino]] [[Laško]], na zahodu na [[občina Žalec|občino]] [[Žalec]], na severozahodu pa na [[občina Dobrna|občino]] [[Dobrna]]. [[slika:Celje National Hall (9).jpg|thumb|Glavni vhod v Narodni dom, kjer ima sedež občinska uprava]] S skoraj 50.000 (49.802 leta 2026) prebivalci je šele peta slovenska mestna občina po številčnosti (za Ljubljano, Mariborom, Kranjem in Koprom). Za občinski praznik velja od leta 1991 11.april, kajti na ta dan leta 1451 so bili [[Celjski grofje]] povzdignjeni v državne [[knez|kneze]]. == Zgodovina občine od sredine 19.stoletja do konca 2.svetovne vojne == Po obdobju marčne revolucije datirajo prve volitve v celjsko mestno občino leta 1850. [[Alexander Bach|Bachov]] [[absolutizem]] je prepovedal delovanje političnih strank za celo desetletje, nato so leta 1861 lokalne volitve potekale vzporedno z deželnimi. Leta 1867 dobi občina svojo avtonomijo ter statut. Vse do takrat pa do konca prve svetovne vojne je bila občina nadalje razdeljena na dva dela: Mestno občino Celje ter Občino Celje-okolica, ki je obsegala nekatere današnje mestne predele izven starega mestnega jedra. Politično gledano je imela do dvajsetih let 20.stoletja oblast nemška stran, prvi slovenski župan je leta 1921 postal dr. Juro Hrašovec. V gospodarskem pogledu se je občina močno razvijala, v tem času sta pričela delovati [[Cinkarna Celje]] (1873) in Westnova tovarna emajlirane posode oziroma [[EMO]] (1894). Leta 1895 je zaradi uvedbe [[slovenski|slovenskih]] vzporednic na celjski [[I. gimnazija v Celju|gimnaziji]] padla celo dunajska koalicijska [[vlada]] kneza Alfreda Windischgrätza. V [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] je bila po letu 1929 v veljavi delitev na 9 [[banovina|banovin]] in posebno upravo mesta [[Beograd]] na državni ravni. Na lokalni ravni so prevladovali [[okraj|okraji]], znotraj njih pa so delovale občine. Celje je takrat že imelo svojo mestno občino, ki jo je obdržalo do leta 1945. ==Obdobje socializma, velika občina (komuna) Celje== Po drugi svetovni vojni je nalogo nosilca oblasti v Celju na lokalni ravni prevzel [[Mestni ljudski odbor]] (MLO), od petdesetih let dalje sta ga nasledila [[okraj|okraja]] Celje-mesto ter Celje-okolica. Po spremembi zvezne ustave leta 1963 so okraje ukinili, nastale so komune oziroma socialistične občine, ki so se v takšni obliki bolj ali manj obdržale do spremembe lokalne zakonodaje v letih 1994-1995. Celjska komuna je od začetka šestdesetih let zajemala območja prejšnjih občin [[Štore]], [[Dobrna]], [[Vojnik]], [[Teharje]], [[Tremerje]], [[Šmartno v Rožni dolini]] in [[Škofja vas]], ki so sodile v okraj Celje-okolica. Z nastankom komun je vodja mestne oblasti dobil naziv "predsednik skupščine občine", ki se je v tej obliki ohranil do prvih lokalnih volitev v samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji leta 1994. Zadnji nosilec tega naziva je bil mag. Anton Rojec, ki je bil kot kandidat demokratične opozicije DEMOS na volitvah aprila 1990 prvi demokratično izvoljeni predsednik skupščine Občine (takrat še komune) Celje. Čeprav je Celje v obdobju [[socializem|socializma]] veljalo za industrijsko razvito mesto oz. občino, se je v drugi polovici 80. let gospodarstvo začelo rušiti. To se je najbolje pokazalo s stečajem Lesnoindustrijskega kombinata (LIK) Savinja, sledila pa sta še stečaja [[Toper|Topra]] in Metke. Na infrastrukturnem področju velja iz tega obdobja omeniti izgradnjo [[Šmartinsko jezero|Šmartinskega jezera]] v okviru protipoplavne zaščite Celja. Pod Golovcem so začeli organizirati Mednarodni obrtni sejem, v ta namen so zgradili Dvorano Golovec. Pereč problem tranzitnega prometa skozi središče mesta v smeri zahod-vzhod je bil rešen v letih 1976-77, ko so za promet odprli dvopasovno [[hitra cesta|hitro cesto]] [[Arja vas]] - [[Spodnje Hoče]]. ==Mestna občina Celje (1994-danes)== Mestna občina Celje obstaja od leta 1994, ko sta se iz nje glede na [[Zakon ]] o lokalni samoupravi izločili [[občina Štore]] in [[občina Vojnik]], kasneje pa se je iz vojniške občine izločila še [[občina Dobrna]]. Prvi [[župan]] novonastale celjske občine je takrat postal [[Jože Zimšek]]. [[Župan]] občine je bil v letih 1998–2022 [[Bojan Šrot]], ki je na tem mestu nasledil Jožeta Zimška. Trenutni župan je [[Matija Kovač]]. Občinska uprava ima sedež v [[Narodni dom, Celje|celjskem Narodnem domu]] na Trgu Celjskih knezov ob robu starega mestnega jedra. V tem času je občina gospodarsko nazadovala, saj je propadlo veliko gospodarskih gigantov, npr. Metka (1993), Libela (1995), Tovarna volnenih odej Škofja vas (1995), Aurea (1996). Iz pretežno industrijskega mesta se je le-to gospodarsko preobrazilo v središče storitvene dejavnosti. V tridesetih letih, kar obstaja Mestna občina Celje, so se izboljšale tudi prometne povezave knežjega mesta z drugimi deli Slovenije. Leta 1996 so na trasi [[Arja vas]]-[[Spodnje Hoče]] obstoječi dvopasovni [[hitra cesta|hitri cesti]] (znani pod imenom Slovenika) dogradili drugo smerno vozišče in s štiripasovnico povezali Celje z [[Maribor|Mariborom]]. Leta 2004 Celje dobi poleg centralnega priključka na [[avtocesta A1|avtocesto]] še zahodnega (pri [[Lopata|Lopati]]), dve leti kasneje pa še vzhodnega (pri [[Ljubečna|Ljubečni]]). Vmes so avgusta 2005 z dograjenim odsekom preko [[Trojane|Trojan]] povezali knežje mesto s prestolnico po avtocesti. Od konca 90.let do leta 2006, ko so odprli zadnji odsek, je potekala nadgradnja osrednje prometne žile mestnega središča, [[Mariborska cesta, Celje|Mariborske ceste]], v štiripasovnico. Mestni avtobus [[Celebus]] vozi na osmih linijah od januarja 2019, v sami občini pa poteka tudi redni primestni promet, s katerim upravlja podjetje Nomago, d.o.o. Za odvoz smeti v občini skrbi podjetje Simbio, d.o.o., za oskrbo s pitno vodo pa podjetje VO-KA, d.o.o. Električno omrežje je v pristojnosti Elektra Celje, d.o.o., za daljinsko ogrevanje skrbi Energetika Celje, d.o.o. Od leta 2008 delujeta na obrobju mesta toplarna za sežiganje odpadkov ter Regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO). == Naselja v občini == [[Slika:Mestna občina Celje - naselja.jpg|thumb|166px|Zemljevid MO Celje]] [[Brezova]], [[Bukovžlak]], '''[[Celje]]''', [[Dobrova, Celje|Dobrova]], [[Glinsko]], [[Gorica pri Šmartnem]], [[Jezerce pri Šmartnem]], [[Košnica pri Celju]], [[Lahovna]], [[Leskovec]], [[Lipovec pri Škofji vasi]], [[Ljubečna]], [[Loče, Celje|Loče]], [[Lokrovec]], [[Lopata, Celje|Lopata]], [[Medlog]], [[Osenca]], [[Otemna]], [[Pečovnik]], [[Pepelno]], [[Prekorje]], [[Rožni Vrh, Celje|Rožni Vrh]], [[Runtole]], [[Rupe, Celje|Rupe]], [[Slance]], [[Slatina v Rožni dolini]], [[Šentjungert]], [[Škofja vas]], [[Šmarjeta pri Celju]], [[Šmartno v Rožni dolini]], [[Šmiklavž pri Škofji vasi]], [[Teharje]], [[Tremerje]], [[Trnovlje pri Celju]], [[Vrhe, Celje|Vrhe]], [[Začret]], [[Zadobrova]], [[Zvodno]], [[Žepina]] == Prebivalstvo == Ob popisu leta 2001 je bila [[slovenščina]] materni jezik 40.704 (84,7&nbsp;%) občanom, [[hrvaščina]] 1658 (3,5&nbsp;%), [[srbščina]] 1472 (3,1&nbsp;%), [[srbohrvaščina]] 986 (2,1&nbsp;%), [[bosanščina]] pa 743 (1,5&nbsp;%). Neznano je za 1812 (3,8&nbsp;%) oseb. 25.456 ali 52,9&nbsp;% prebivalcev je [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoličanov]]. Po ocenah [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je leta 2021 v občini živelo 48.550 prebivalcev, od tega 24.410 moških in 24.440 žensk. == Ozemeljska delitev == ;Krajevne skupnosti (9) * [[Aljažev hrib]] * [[Ljubečna]] * [[Medlog]] * Ostrožno * Pod gradom * [[Škofja vas]] * [[Šmartno v Rožni dolini]] * [[Teharje]] * [[Trnovlje pri Celju|Trnovlje (pri Celju)]] ;Mestne četrti (10) * Center (staro mestno jedro) * Dečkovo naselje * Dolgo polje * Gaberje * [[Hudinja, Celje|Hudinja]] (Zgornja in Spodnja Hudinja) * [[Karel Destovnik Kajuh]] ([[Otok, Celje|Otok]]) * [[Lava, Celje|Lava]] * [[Nova vas]] * Savinja * [[Slavko Šlander]] == Seznam županov == === Skupščina občine Celje === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1986 ! scope="row"|[[Edvard Stepišnik]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1986–1990 ! scope="row"|[[Tone Zimšek]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1994 ! scope="row"|[[Anton Rojec]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Jožef Zimšek]] | rowspan=1|[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=6|[[Bojan Šrot]] | rowspan=5|[[Slika:SLS logotip.png|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | {{Abbr|CŽL|Celjska županova lista}} |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Matija Kovač]] | {{Abbr|SV|Gregor Deleja in skupina volilcev}} |} == Glej tudi == * [[seznam častnih meščanov Celja]] * [[seznam osebnosti iz Mestne občine Celje]] * [[Celje]] == Sklici == {{sklici|4}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * {{official}} * [http://www.multimap.com/map/browse.cgi?lat=46.24&lon=15.27&scale=50000 Zemljevid Celja z okolico, 1:50.000] na [http://www.multimap.com multimap.com] (v angleščini). * [http://www.raziskovalec.com/pages/Celje/ Spletne strani v občini Celje] {{Mestna občina Celje}} {{slovenske občine}} {{CastniMescaniCelja}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mestna občina Celje|Mestna občina Celje]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Celje]] ffjq7nknzhlw0nd9f2plcst72ijvuh0 6748602 6748516 2026-09-10T09:27:10Z Sportomanokin 14776 /* Skupščina občine Celje */ 6748602 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Matija Kovač]] |grb=Coat of arms of Celje.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2007 Celje.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F11_T1257_vF_b_x522055.7655_y123441.25_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F11_T1257_vF_b_x522055.7655_y123441.25_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.celje.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=94,9 |prebivalstvo=49802 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=25079 |ženske=24723 |sedež=[[Celje]]}} '''Mestna občina Celje''' [[Datoteka:Celje.ogg|[cêlje]]] je ena od dvanajstih [[mestna občina|mestnih]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem v [[Celje|Celju]]. Na severu meji na [[občina Vojnik|občino]] [[Vojnik]] (ta se je iz občine Celje izločila leta 1994), na vzhodu na [[občina Šentjur|občino]] [[Šentjur]], na jugovzhodu na [[občina Štore|občino]] [[Štore]] (ta se je iz občine Celje izločila leta 1994), na jugu na [[občina Laško|občino]] [[Laško]], na zahodu na [[občina Žalec|občino]] [[Žalec]], na severozahodu pa na [[občina Dobrna|občino]] [[Dobrna]]. [[slika:Celje National Hall (9).jpg|thumb|Glavni vhod v Narodni dom, kjer ima sedež občinska uprava]] S skoraj 50.000 (49.802 leta 2026) prebivalci je šele peta slovenska mestna občina po številčnosti (za Ljubljano, Mariborom, Kranjem in Koprom). Za občinski praznik velja od leta 1991 11.april, kajti na ta dan leta 1451 so bili [[Celjski grofje]] povzdignjeni v državne [[knez|kneze]]. == Zgodovina občine od sredine 19.stoletja do konca 2.svetovne vojne == Po obdobju marčne revolucije datirajo prve volitve v celjsko mestno občino leta 1850. [[Alexander Bach|Bachov]] [[absolutizem]] je prepovedal delovanje političnih strank za celo desetletje, nato so leta 1861 lokalne volitve potekale vzporedno z deželnimi. Leta 1867 dobi občina svojo avtonomijo ter statut. Vse do takrat pa do konca prve svetovne vojne je bila občina nadalje razdeljena na dva dela: Mestno občino Celje ter Občino Celje-okolica, ki je obsegala nekatere današnje mestne predele izven starega mestnega jedra. Politično gledano je imela do dvajsetih let 20.stoletja oblast nemška stran, prvi slovenski župan je leta 1921 postal dr. Juro Hrašovec. V gospodarskem pogledu se je občina močno razvijala, v tem času sta pričela delovati [[Cinkarna Celje]] (1873) in Westnova tovarna emajlirane posode oziroma [[EMO]] (1894). Leta 1895 je zaradi uvedbe [[slovenski|slovenskih]] vzporednic na celjski [[I. gimnazija v Celju|gimnaziji]] padla celo dunajska koalicijska [[vlada]] kneza Alfreda Windischgrätza. V [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] je bila po letu 1929 v veljavi delitev na 9 [[banovina|banovin]] in posebno upravo mesta [[Beograd]] na državni ravni. Na lokalni ravni so prevladovali [[okraj|okraji]], znotraj njih pa so delovale občine. Celje je takrat že imelo svojo mestno občino, ki jo je obdržalo do leta 1945. ==Obdobje socializma, velika občina (komuna) Celje== Po drugi svetovni vojni je nalogo nosilca oblasti v Celju na lokalni ravni prevzel [[Mestni ljudski odbor]] (MLO), od petdesetih let dalje sta ga nasledila [[okraj|okraja]] Celje-mesto ter Celje-okolica. Po spremembi zvezne ustave leta 1963 so okraje ukinili, nastale so komune oziroma socialistične občine, ki so se v takšni obliki bolj ali manj obdržale do spremembe lokalne zakonodaje v letih 1994-1995. Celjska komuna je od začetka šestdesetih let zajemala območja prejšnjih občin [[Štore]], [[Dobrna]], [[Vojnik]], [[Teharje]], [[Tremerje]], [[Šmartno v Rožni dolini]] in [[Škofja vas]], ki so sodile v okraj Celje-okolica. Z nastankom komun je vodja mestne oblasti dobil naziv "predsednik skupščine občine", ki se je v tej obliki ohranil do prvih lokalnih volitev v samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji leta 1994. Zadnji nosilec tega naziva je bil mag. Anton Rojec, ki je bil kot kandidat demokratične opozicije DEMOS na volitvah aprila 1990 prvi demokratično izvoljeni predsednik skupščine Občine (takrat še komune) Celje. Čeprav je Celje v obdobju [[socializem|socializma]] veljalo za industrijsko razvito mesto oz. občino, se je v drugi polovici 80. let gospodarstvo začelo rušiti. To se je najbolje pokazalo s stečajem Lesnoindustrijskega kombinata (LIK) Savinja, sledila pa sta še stečaja [[Toper|Topra]] in Metke. Na infrastrukturnem področju velja iz tega obdobja omeniti izgradnjo [[Šmartinsko jezero|Šmartinskega jezera]] v okviru protipoplavne zaščite Celja. Pod Golovcem so začeli organizirati Mednarodni obrtni sejem, v ta namen so zgradili Dvorano Golovec. Pereč problem tranzitnega prometa skozi središče mesta v smeri zahod-vzhod je bil rešen v letih 1976-77, ko so za promet odprli dvopasovno [[hitra cesta|hitro cesto]] [[Arja vas]] - [[Spodnje Hoče]]. ==Mestna občina Celje (1994-danes)== Mestna občina Celje obstaja od leta 1994, ko sta se iz nje glede na [[Zakon ]] o lokalni samoupravi izločili [[občina Štore]] in [[občina Vojnik]], kasneje pa se je iz vojniške občine izločila še [[občina Dobrna]]. Prvi [[župan]] novonastale celjske občine je takrat postal [[Jože Zimšek]]. [[Župan]] občine je bil v letih 1998–2022 [[Bojan Šrot]], ki je na tem mestu nasledil Jožeta Zimška. Trenutni župan je [[Matija Kovač]]. Občinska uprava ima sedež v [[Narodni dom, Celje|celjskem Narodnem domu]] na Trgu Celjskih knezov ob robu starega mestnega jedra. V tem času je občina gospodarsko nazadovala, saj je propadlo veliko gospodarskih gigantov, npr. Metka (1993), Libela (1995), Tovarna volnenih odej Škofja vas (1995), Aurea (1996). Iz pretežno industrijskega mesta se je le-to gospodarsko preobrazilo v središče storitvene dejavnosti. V tridesetih letih, kar obstaja Mestna občina Celje, so se izboljšale tudi prometne povezave knežjega mesta z drugimi deli Slovenije. Leta 1996 so na trasi [[Arja vas]]-[[Spodnje Hoče]] obstoječi dvopasovni [[hitra cesta|hitri cesti]] (znani pod imenom Slovenika) dogradili drugo smerno vozišče in s štiripasovnico povezali Celje z [[Maribor|Mariborom]]. Leta 2004 Celje dobi poleg centralnega priključka na [[avtocesta A1|avtocesto]] še zahodnega (pri [[Lopata|Lopati]]), dve leti kasneje pa še vzhodnega (pri [[Ljubečna|Ljubečni]]). Vmes so avgusta 2005 z dograjenim odsekom preko [[Trojane|Trojan]] povezali knežje mesto s prestolnico po avtocesti. Od konca 90.let do leta 2006, ko so odprli zadnji odsek, je potekala nadgradnja osrednje prometne žile mestnega središča, [[Mariborska cesta, Celje|Mariborske ceste]], v štiripasovnico. Mestni avtobus [[Celebus]] vozi na osmih linijah od januarja 2019, v sami občini pa poteka tudi redni primestni promet, s katerim upravlja podjetje Nomago, d.o.o. Za odvoz smeti v občini skrbi podjetje Simbio, d.o.o., za oskrbo s pitno vodo pa podjetje VO-KA, d.o.o. Električno omrežje je v pristojnosti Elektra Celje, d.o.o., za daljinsko ogrevanje skrbi Energetika Celje, d.o.o. Od leta 2008 delujeta na obrobju mesta toplarna za sežiganje odpadkov ter Regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO). == Naselja v občini == [[Slika:Mestna občina Celje - naselja.jpg|thumb|166px|Zemljevid MO Celje]] [[Brezova]], [[Bukovžlak]], '''[[Celje]]''', [[Dobrova, Celje|Dobrova]], [[Glinsko]], [[Gorica pri Šmartnem]], [[Jezerce pri Šmartnem]], [[Košnica pri Celju]], [[Lahovna]], [[Leskovec]], [[Lipovec pri Škofji vasi]], [[Ljubečna]], [[Loče, Celje|Loče]], [[Lokrovec]], [[Lopata, Celje|Lopata]], [[Medlog]], [[Osenca]], [[Otemna]], [[Pečovnik]], [[Pepelno]], [[Prekorje]], [[Rožni Vrh, Celje|Rožni Vrh]], [[Runtole]], [[Rupe, Celje|Rupe]], [[Slance]], [[Slatina v Rožni dolini]], [[Šentjungert]], [[Škofja vas]], [[Šmarjeta pri Celju]], [[Šmartno v Rožni dolini]], [[Šmiklavž pri Škofji vasi]], [[Teharje]], [[Tremerje]], [[Trnovlje pri Celju]], [[Vrhe, Celje|Vrhe]], [[Začret]], [[Zadobrova]], [[Zvodno]], [[Žepina]] == Prebivalstvo == Ob popisu leta 2001 je bila [[slovenščina]] materni jezik 40.704 (84,7&nbsp;%) občanom, [[hrvaščina]] 1658 (3,5&nbsp;%), [[srbščina]] 1472 (3,1&nbsp;%), [[srbohrvaščina]] 986 (2,1&nbsp;%), [[bosanščina]] pa 743 (1,5&nbsp;%). Neznano je za 1812 (3,8&nbsp;%) oseb. 25.456 ali 52,9&nbsp;% prebivalcev je [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoličanov]]. Po ocenah [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je leta 2021 v občini živelo 48.550 prebivalcev, od tega 24.410 moških in 24.440 žensk. == Ozemeljska delitev == ;Krajevne skupnosti (9) * [[Aljažev hrib]] * [[Ljubečna]] * [[Medlog]] * Ostrožno * Pod gradom * [[Škofja vas]] * [[Šmartno v Rožni dolini]] * [[Teharje]] * [[Trnovlje pri Celju|Trnovlje (pri Celju)]] ;Mestne četrti (10) * Center (staro mestno jedro) * Dečkovo naselje * Dolgo polje * Gaberje * [[Hudinja, Celje|Hudinja]] (Zgornja in Spodnja Hudinja) * [[Karel Destovnik Kajuh]] ([[Otok, Celje|Otok]]) * [[Lava, Celje|Lava]] * [[Nova vas]] * Savinja * [[Slavko Šlander]] == Seznam županov == === Skupščina občine Celje === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1963–1966 ! scope="row"|[[Jože Jošt]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966–1967 ! scope="row"|[[Zdravko Trogar]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1971 ! scope="row"|[[Olga Vrabič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1971–1974 ! scope="row"|[[Dušan Burnik]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1982 ! scope="row"|[[Jože Marolt]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1986 ! scope="row"|[[Edvard Stepišnik]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1986–1990 ! scope="row"|[[Tone Zimšek]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1994 ! scope="row"|[[Anton Rojec]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Jožef Zimšek]] | rowspan=1|[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=6|[[Bojan Šrot]] | rowspan=5|[[Slika:SLS logotip.png|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | {{Abbr|CŽL|Celjska županova lista}} |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Matija Kovač]] | {{Abbr|SV|Gregor Deleja in skupina volilcev}} |} == Glej tudi == * [[seznam častnih meščanov Celja]] * [[seznam osebnosti iz Mestne občine Celje]] * [[Celje]] == Sklici == {{sklici|4}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * {{official}} * [http://www.multimap.com/map/browse.cgi?lat=46.24&lon=15.27&scale=50000 Zemljevid Celja z okolico, 1:50.000] na [http://www.multimap.com multimap.com] (v angleščini). * [http://www.raziskovalec.com/pages/Celje/ Spletne strani v občini Celje] {{Mestna občina Celje}} {{slovenske občine}} {{CastniMescaniCelja}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mestna občina Celje|Mestna občina Celje]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Celje]] k3ro6ukdktb58feekjgtvn5f27eb8u7 0 23794 6748617 6739949 2026-09-10T10:41:11Z Sportomanokin 14776 /* Župani v Kranju */ 6748617 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Matjaž Rakovec]] |zastava=Zastava Mestne občine Kranj.jpg |grb=Coat of arms of Kranj (with white outline).svg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Kranj.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F52_T1257_vF_b_x445853.09349999996_y123523_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F52_T1257_vF_b_x445853.09349999996_y123523_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |sedež=[[Kranj]] |površina=148,0 |prebivalstvo_datum=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{navedi splet |title=Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px |website=www.stat.si |accessdate=2024-09-13}}</ref> |prebivalstvo=57491 |moški=28951 |ženske=28540 |avtomobilska_oznaka=KR |splet=http://www.kranj.si }} '''Mestna občina Kranj''' je ena od dvanajstih [[Mestna občina|mestnih]] [[Občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem v [[Kranj|Kranju]]. S 56.171 prebivalci je tretja najštevilneje naseljena mestna občina (po številu prebivalcev, za Ljubljano in Mariborom in pred Celjem). == Zgodovina občine == Čas fevdalizma, za katerega je bila značilna razdrobljenost, je vplival na poznejše oblikovanje dežel Štajerske, Koroške, Goriške, Kranjske in Trsta. O nastanku občin lahko govorimo že za časa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]], ko so jih na naših tleh ustanovili Francozi, ki so nastale na podlagi prej oblikovanih katastrskih občin.  Slovenija je bila med obdobjem 1868 – 1929/36 upravno razdeljena na Kranjsko, Koroško, Štajersko, Ogrsko, Goriško in Istro. Kranjska je bila razdeljena na 501 občino, vanjo je spadala tudi Ljubljana, ki je imela poseben status – status statutarne občine. Število prebivalcev se je med posameznimi občinami gibalo med 100 in 4.000 prebivalcev, na celotnem ozemlju Kranjske pa je leta 1854 živelo 478.299 prebivalcev. Kranjska je bila razdeljena na mesto Ljubljana kot samostojno enoto in na 30 okrajev. Imela je 8 deželnoknežjih mest, med katerimi je bilo glavno mesto Ljubljana. Med deželnoknežjimi mesti je bilo tudi mesto [[Kranj]]. Okraj Kranj, ki je štel 24.425 prebivalcev je bil sestavljen iz 17 občin, v katerih je povprečno živelo 2.035 prebivalcev. Teh 17 občin je bilo: [[Cerklje na Gorenjskem|Cerklje,]] [[Goriče, Kranj|Goriče]], [[Hrastje, Kranj|Hrastje]], Kranj, [[Mavčiče]], [[Naklo]], [[Olševek]], [[Preddvor]], [[Predoslje]], [[Primskovo|Primskovo,]] [[Smlednik]], [[Stražišče, Kranj|Stražišče]], Sv. Jošt, [[Šenčur]], [[Trstenik, Kranj|Trstenik]], [[Velesovo]] in [[Voglje, Šenčur|Voglje]].  V začetku stoletja je Občina Kranj upravno obsegala mestno jedro s Kokrškim in Savskim predmestjem. Leta 1921 so se meje občine zaradi nakupa zemljišč na desnem bregu Save razširile.  26. aprila 1922 je bila izdana Uredba o razdelitvi države na oblasti, ki je predpisala, da se država razdeli na [[Samoupravne oblasti v Kraljevini Jugoslaviji|33 oblasti]], med katerimi sta bili za področje Slovenije predvideni dve – ljubljanska in mariborska. Kranj je spadal pod ljubljansko oblast. Ker so oblasti ugotovile, da je preveliko občin, so se odločili, da bodo njihovo število zmanjšali – iz 501 občin so jih zmanjšali na 348. V okraju Kranj so ukinili 5 občin, tako da je imel kranjski okraj nato le še 12 občin.  Z nastankom [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] je se obča uprava začela vršiti po banovinah, srezih in občinah. Določenih je bilo 9 banovin, na slovenskem območju je bila imenovana Dravska banovina s sedežem v Ljubljani. Z namenom pospeševanja zdravja so bile ustanovljene »zdravstvene občine«. V Dravski banovini je bilo tako ustanovljenih 13 samostojnih zdravstvenih občin in 103 združene zdravstvene občine. Zdravstvena občina Kranj je skupaj z zdravstvenimi občinami Cerklje, [[Škofja Loka]], [[Trata, Škofja Loka|Trata]] nad Škofjo Loko, [[Tržič]] in [[Železniki]] spadala pod kranjski okraj. Leta 1933 se je število občin v [[Dravska banovina|Dravski banovini]] iz 1072 (leta 1931) zmanjšalo na 362. Kranjski srez je sestavljalo 15 občin: Cerklje, Jezersko, Kovor, Kranj, Križe, Naklo, Preddvor, Predoslje, Smlednik – Trboje, Stražišče, Sv. Ana, Sv. Jošt, Sv. Katarina, Šenčur in Tržič. V banovini je bil Kranj središče sreza (okraja) Kranj, ki je obsegal širše območje Kranja, Tržiča in do leta 1936 tudi Škofje Loke. Zaradi gospodarskega razvoja in urbanizacije mesta se je zgodila tudi upravna širitev. Istega leta so se tako kranjski občini priključila predmestna naselja Čirče, Gorenje, [[Huje]], Klanec, Primskovo in Rupa, kasneje, ob začetku [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] pa še Stražišče. Državni statistični urad je sestavil Splošni pregled za Dravsko banovino za leto 1939. V kranjskem okraju je prišlo do nekaterih sprememb. Število občin se je povečalo na 17, prišlo pa je tudi do preimenovanj. Kranjski okraj so tako sestavljale naslednje občine: [[Zgornja Besnica, Kranj|Besnica]], Cerklje na Gorenjskem, Golnik, Jezersko, Kovor, Kranj, Križe, Mavčiče, Naklo, Preddvor, Predoslje, [[Smlednik|Smlednik,]] Stražišče, Sv. Ana pod Ljubeljem, Sveta Katarina, Šenčur in Tržič. V celotnem okraju je živelo 36.487 ljudi.  Do leta 1936 je bil kranjski [[srez]] s 1.099 km² najobsežnejši srez na [[Gorenjska|Gorenjskem]]. Ko pa je leta 1936 Škofja Loka postaja samostojen srez, pa mu je ostalo le še 599 km². Ravninski del in gričevje sta večinoma kulturen svet. Po svoji legi in živalstvu pripada večina ozemlja triglavski pokrajini. Politično-upravno gledano je kranjski srez zibelka pozneje formirane deleže Kranjske. Leta 1931 je bilo v srezu 39.224 prebivalcev, podatki za leto 1921 pa kažejo, da jih je bilo takrat 29.996. Prirastek tako znaša 31%, kar je veliko. Gospodarski temelj prebivalstva je kmetijstvo, kjer se v ravninskem svetu ukvarjajo predvsem s poljedelstvom, v gorskem pa z živinorejo in gozdarstvom. Za Dravsko banovino produkcija poljskih pridelkov kaže nadpovprečne uspehe zlasti pri pšenici, ječmenu, rži in krompirju. Dosti napredna je tudi živinoreja. Nekdaj močno rudarstvo je do leta 1937 omejeno le še na pridobivanje apna in cestnega drobirja. V tridesetih letih je začela naraščati gospodarska moč industrije – najobsežnejša je bombažna tekstilna stroka v Kranju.  V občini Kranj je na površini 426 ha živelo 4220 ljudi. Poseljenih je bilo 405 hiš, 375 posestev, 30 koč, 1040 pa je najemnikov. Kljub majhnosti je kranjska občina zavzemala najpomembnejši prostor Ljubljanske kotline. Veljala je predvsem kot trgovsko mesto – vodi trgovino z živino, živili in manufakturo, po obsegu pa je tu najmočnejša lesna trgovina. Poleg tega je predstavljala tudi prometno središče za celoten kranjski srez, saj se tu od gorenjske železnice odcepi lokalna tržiška proga. Mesto je vplivalo je na razvoj domače obrti v okoliških krajih (med drugim na sitarstvo in platnarstvo). Izreden razvoj je na tem območju dosegla industrija, ki se je preko lesne, mlinarske in usnjarske stroke razvila v tekstilno in v izdelovanje gumarskih izdelkov.  V obdobju po [[Druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] je prihajalo do sprememb pri nastajanju, spreminjanju in ukinjanju lokalnih teritorialnih enot. Slovenija je bila razdeljena na 5 okrožij. Kranj je bil del ljubljanskega okrožja, katerega je sestavljalo 7 okrajev – [[Grosuplje]], [[Jesenice]], [[Kamnik]], Kranj, Ljubljana-okolica, [[Rakek]] in Škofja Loka. Leta 1948 je bil kranjski okraj sestavljen iz 58 krajev. Leta 1952 je z novim zakonom o razdelitvi [[Ljudska republika Slovenija|Ljudske republike Slovenije]] mesto Kranj dobilo status mestne občine z 17.827 prebivalcev. Tri leta kasneje je kranjski okraj vsega skupaj pokrival 11 občin, katere so skupaj štele 126.300 prebivalcev – [[Bled|Bled,]] [[Bohinj]], Cerklje, Gorenja vas, Jesenice in Kranj (ki je imela 37.000 prebivalcev).  Po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]], vse do leta 1994 je na slovenskem ozemlju obstajalo 62 občin, med njimi tudi občina Kranj. 3. 10. 1994 je Državni zbor sprejel Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, s katerim je bilo v Sloveniji ustanovljenih 147 občin, od tega je bilo 11 mestnih. Kranjska občina je postala mestna občina. Do leta 1994 je obstajala samo občina Kranj, do leta 1998 pa je kranjska občina razpadla na občine Kranj, [[Občina Šenčur|Šenčur]], [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]], [[Občina Naklo|Naklo]] in [[Občina Preddvor|Preddvor]]. Kasneje je občina Preddvor razpadla na občini Preddvor in [[Občina Jezersko|Jezersko]]. Danes občino Kranj sestavlja 26 (mestnih in primestnih) [[Krajevna skupnost|krajevnih skupnosti]], kar pomeni, da je teritorialno najbolj razčlenjena občina v Sloveniji: [[Besnica, Kranj|Besnica]], [[Bitnje]], [[Britof]], Bratov Smuk, Center, [[Čirče]], [[Golnik]], [[Gorenja Sava]], [[Goriče, Kranj|Goriče]], [[Hrastje, Kranj|Hrastje]], Huje, [[Jošt (razločitev)|Jošt]], [[Kokrica]], [[Mavčiče]], [[Orehek-Drulovka]], Planina, [[Podblica]], Primskovo, [[Predoslje]], [[Stražišče, Kranj|Stražišče]], [[Struževo]], [[Tenetiše, Kranj|Tenetiše]], [[Trstenik, Kranj|Trstenik]], [[Vodovodni stolp, Kranj|Vodovodni stolp]], Zlato polje in [[Žabnica, Kranj|Žabnica]], med njimi jih je 12 (ali skoraj polovica) na ozemlju mesta/naselja Kranj. Mestni svet Mestne občine Kranj sestavlja 33 članov. Župan Mestne občine Kranj je od 20. decembra 2018 Matjaž Rakovec, v svojem drugem mandatu pa je že drugič za podžupana imenoval Janeza Černeta, Manja Zorko je svojo funkcijo kot podžupanja nastopila 1. marca 2023. == Seznam županov == {{Glavni|Seznam županov Mestne občine Kranj}} === Skupščina občine Kranj === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1963–1967 ! scope="row"|[[Martin Košir]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1974 ! scope="row"|[[Slavko Zalokar]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1978 ! scope="row"|[[Tone Volčič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1978–1982 ! scope="row"|[[Stane Božič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1986 ! scope="row"|[[Ivan Cvar]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1986–1990 ! scope="row"|[[Ivan Torkar]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1994 ! scope="row"|[[Vitomir Gros]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=130px|Župan(ja) ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Vitomir Gros]] | [[Socialna liberalna stranka|LS]] |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons|Category:City Municipality of Kranj|Mestna občina Kranj}} * [http://www.kranj.si/ Kranj], uradna stran občine. * [http://www.raziskovalec.com/pages/Kranj/ Spletne strani v občini Kranj] {{Slovenske občine}} [[Kategorija:Mestna občina Kranj|*]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Kranj]] {{normativna kontrola}} 322tv2k9grrob3tpl95lgt2vmx0zmy8 6748623 6748617 2026-09-10T11:19:27Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6748623 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Matjaž Rakovec]] |zastava=Zastava Mestne občine Kranj.jpg |grb=Coat of arms of Kranj (with white outline).svg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Kranj.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F52_T1257_vF_b_x445853.09349999996_y123523_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F52_T1257_vF_b_x445853.09349999996_y123523_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |sedež=[[Kranj]] |površina=148,0 |prebivalstvo_datum=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{navedi splet |title=Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px |website=www.stat.si |accessdate=2024-09-13}}</ref> |prebivalstvo=57491 |moški=28951 |ženske=28540 |avtomobilska_oznaka=KR |splet=http://www.kranj.si }} '''Mestna občina Kranj''' je ena od dvanajstih [[Mestna občina|mestnih]] [[Občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem v [[Kranj|Kranju]]. S 56.171 prebivalci je tretja najštevilneje naseljena mestna občina (po številu prebivalcev, za Ljubljano in Mariborom in pred Celjem). == Zgodovina občine == Čas fevdalizma, za katerega je bila značilna razdrobljenost, je vplival na poznejše oblikovanje dežel Štajerske, Koroške, Goriške, Kranjske in Trsta. O nastanku občin lahko govorimo že za časa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]], ko so jih na naših tleh ustanovili Francozi, ki so nastale na podlagi prej oblikovanih katastrskih občin.  Slovenija je bila med obdobjem 1868 – 1929/36 upravno razdeljena na Kranjsko, Koroško, Štajersko, Ogrsko, Goriško in Istro. Kranjska je bila razdeljena na 501 občino, vanjo je spadala tudi Ljubljana, ki je imela poseben status – status statutarne občine. Število prebivalcev se je med posameznimi občinami gibalo med 100 in 4.000 prebivalcev, na celotnem ozemlju Kranjske pa je leta 1854 živelo 478.299 prebivalcev. Kranjska je bila razdeljena na mesto Ljubljana kot samostojno enoto in na 30 okrajev. Imela je 8 deželnoknežjih mest, med katerimi je bilo glavno mesto Ljubljana. Med deželnoknežjimi mesti je bilo tudi mesto [[Kranj]]. Okraj Kranj, ki je štel 24.425 prebivalcev je bil sestavljen iz 17 občin, v katerih je povprečno živelo 2.035 prebivalcev. Teh 17 občin je bilo: [[Cerklje na Gorenjskem|Cerklje,]] [[Goriče, Kranj|Goriče]], [[Hrastje, Kranj|Hrastje]], Kranj, [[Mavčiče]], [[Naklo]], [[Olševek]], [[Preddvor]], [[Predoslje]], [[Primskovo|Primskovo,]] [[Smlednik]], [[Stražišče, Kranj|Stražišče]], Sv. Jošt, [[Šenčur]], [[Trstenik, Kranj|Trstenik]], [[Velesovo]] in [[Voglje, Šenčur|Voglje]].  V začetku stoletja je Občina Kranj upravno obsegala mestno jedro s Kokrškim in Savskim predmestjem. Leta 1921 so se meje občine zaradi nakupa zemljišč na desnem bregu Save razširile.  26. aprila 1922 je bila izdana Uredba o razdelitvi države na oblasti, ki je predpisala, da se država razdeli na [[Samoupravne oblasti v Kraljevini Jugoslaviji|33 oblasti]], med katerimi sta bili za področje Slovenije predvideni dve – ljubljanska in mariborska. Kranj je spadal pod ljubljansko oblast. Ker so oblasti ugotovile, da je preveliko občin, so se odločili, da bodo njihovo število zmanjšali – iz 501 občin so jih zmanjšali na 348. V okraju Kranj so ukinili 5 občin, tako da je imel kranjski okraj nato le še 12 občin.  Z nastankom [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] je se obča uprava začela vršiti po banovinah, srezih in občinah. Določenih je bilo 9 banovin, na slovenskem območju je bila imenovana Dravska banovina s sedežem v Ljubljani. Z namenom pospeševanja zdravja so bile ustanovljene »zdravstvene občine«. V Dravski banovini je bilo tako ustanovljenih 13 samostojnih zdravstvenih občin in 103 združene zdravstvene občine. Zdravstvena občina Kranj je skupaj z zdravstvenimi občinami Cerklje, [[Škofja Loka]], [[Trata, Škofja Loka|Trata]] nad Škofjo Loko, [[Tržič]] in [[Železniki]] spadala pod kranjski okraj. Leta 1933 se je število občin v [[Dravska banovina|Dravski banovini]] iz 1072 (leta 1931) zmanjšalo na 362. Kranjski srez je sestavljalo 15 občin: Cerklje, Jezersko, Kovor, Kranj, Križe, Naklo, Preddvor, Predoslje, Smlednik – Trboje, Stražišče, Sv. Ana, Sv. Jošt, Sv. Katarina, Šenčur in Tržič. V banovini je bil Kranj središče sreza (okraja) Kranj, ki je obsegal širše območje Kranja, Tržiča in do leta 1936 tudi Škofje Loke. Zaradi gospodarskega razvoja in urbanizacije mesta se je zgodila tudi upravna širitev. Istega leta so se tako kranjski občini priključila predmestna naselja Čirče, Gorenje, [[Huje]], Klanec, Primskovo in Rupa, kasneje, ob začetku [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] pa še Stražišče. Državni statistični urad je sestavil Splošni pregled za Dravsko banovino za leto 1939. V kranjskem okraju je prišlo do nekaterih sprememb. Število občin se je povečalo na 17, prišlo pa je tudi do preimenovanj. Kranjski okraj so tako sestavljale naslednje občine: [[Zgornja Besnica, Kranj|Besnica]], Cerklje na Gorenjskem, Golnik, Jezersko, Kovor, Kranj, Križe, Mavčiče, Naklo, Preddvor, Predoslje, [[Smlednik|Smlednik,]] Stražišče, Sv. Ana pod Ljubeljem, Sveta Katarina, Šenčur in Tržič. V celotnem okraju je živelo 36.487 ljudi.  Do leta 1936 je bil kranjski [[srez]] s 1.099 km² najobsežnejši srez na [[Gorenjska|Gorenjskem]]. Ko pa je leta 1936 Škofja Loka postaja samostojen srez, pa mu je ostalo le še 599 km². Ravninski del in gričevje sta večinoma kulturen svet. Po svoji legi in živalstvu pripada večina ozemlja triglavski pokrajini. Politično-upravno gledano je kranjski srez zibelka pozneje formirane deleže Kranjske. Leta 1931 je bilo v srezu 39.224 prebivalcev, podatki za leto 1921 pa kažejo, da jih je bilo takrat 29.996. Prirastek tako znaša 31%, kar je veliko. Gospodarski temelj prebivalstva je kmetijstvo, kjer se v ravninskem svetu ukvarjajo predvsem s poljedelstvom, v gorskem pa z živinorejo in gozdarstvom. Za Dravsko banovino produkcija poljskih pridelkov kaže nadpovprečne uspehe zlasti pri pšenici, ječmenu, rži in krompirju. Dosti napredna je tudi živinoreja. Nekdaj močno rudarstvo je do leta 1937 omejeno le še na pridobivanje apna in cestnega drobirja. V tridesetih letih je začela naraščati gospodarska moč industrije – najobsežnejša je bombažna tekstilna stroka v Kranju.  V občini Kranj je na površini 426 ha živelo 4220 ljudi. Poseljenih je bilo 405 hiš, 375 posestev, 30 koč, 1040 pa je najemnikov. Kljub majhnosti je kranjska občina zavzemala najpomembnejši prostor Ljubljanske kotline. Veljala je predvsem kot trgovsko mesto – vodi trgovino z živino, živili in manufakturo, po obsegu pa je tu najmočnejša lesna trgovina. Poleg tega je predstavljala tudi prometno središče za celoten kranjski srez, saj se tu od gorenjske železnice odcepi lokalna tržiška proga. Mesto je vplivalo je na razvoj domače obrti v okoliških krajih (med drugim na sitarstvo in platnarstvo). Izreden razvoj je na tem območju dosegla industrija, ki se je preko lesne, mlinarske in usnjarske stroke razvila v tekstilno in v izdelovanje gumarskih izdelkov.  V obdobju po [[Druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] je prihajalo do sprememb pri nastajanju, spreminjanju in ukinjanju lokalnih teritorialnih enot. Slovenija je bila razdeljena na 5 okrožij. Kranj je bil del ljubljanskega okrožja, katerega je sestavljalo 7 okrajev – [[Grosuplje]], [[Jesenice]], [[Kamnik]], Kranj, Ljubljana-okolica, [[Rakek]] in Škofja Loka. Leta 1948 je bil kranjski okraj sestavljen iz 58 krajev. Leta 1952 je z novim zakonom o razdelitvi [[Ljudska republika Slovenija|Ljudske republike Slovenije]] mesto Kranj dobilo status mestne občine z 17.827 prebivalcev. Tri leta kasneje je kranjski okraj vsega skupaj pokrival 11 občin, katere so skupaj štele 126.300 prebivalcev – [[Bled|Bled,]] [[Bohinj]], Cerklje, Gorenja vas, Jesenice in Kranj (ki je imela 37.000 prebivalcev).  Po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]], vse do leta 1994 je na slovenskem ozemlju obstajalo 62 občin, med njimi tudi občina Kranj. 3. 10. 1994 je Državni zbor sprejel Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, s katerim je bilo v Sloveniji ustanovljenih 147 občin, od tega je bilo 11 mestnih. Kranjska občina je postala mestna občina. Do leta 1994 je obstajala samo občina Kranj, do leta 1998 pa je kranjska občina razpadla na občine Kranj, [[Občina Šenčur|Šenčur]], [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]], [[Občina Naklo|Naklo]] in [[Občina Preddvor|Preddvor]]. Kasneje je občina Preddvor razpadla na občini Preddvor in [[Občina Jezersko|Jezersko]]. Danes občino Kranj sestavlja 26 (mestnih in primestnih) [[Krajevna skupnost|krajevnih skupnosti]], kar pomeni, da je teritorialno najbolj razčlenjena občina v Sloveniji: [[Besnica, Kranj|Besnica]], [[Bitnje]], [[Britof]], Bratov Smuk, Center, [[Čirče]], [[Golnik]], [[Gorenja Sava]], [[Goriče, Kranj|Goriče]], [[Hrastje, Kranj|Hrastje]], Huje, [[Jošt (razločitev)|Jošt]], [[Kokrica]], [[Mavčiče]], [[Orehek-Drulovka]], Planina, [[Podblica]], Primskovo, [[Predoslje]], [[Stražišče, Kranj|Stražišče]], [[Struževo]], [[Tenetiše, Kranj|Tenetiše]], [[Trstenik, Kranj|Trstenik]], [[Vodovodni stolp, Kranj|Vodovodni stolp]], Zlato polje in [[Žabnica, Kranj|Žabnica]], med njimi jih je 12 (ali skoraj polovica) na ozemlju mesta/naselja Kranj. Mestni svet Mestne občine Kranj sestavlja 33 članov. Župan Mestne občine Kranj je od 20. decembra 2018 Matjaž Rakovec, v svojem drugem mandatu pa je že drugič za podžupana imenoval Janeza Černeta, Manja Zorko je svojo funkcijo kot podžupanja nastopila 1. marca 2023. == Seznam županov == {{Glavni|Seznam županov Mestne občine Kranj}} === Skupščina občine Kranj === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1963–1967 ! scope="row"|[[Martin Košir]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1974 ! scope="row"|[[Slavko Zalokar]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1978 ! scope="row"|[[Tone Volčič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1978–1982 ! scope="row"|[[Stane Božič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1986 ! scope="row"|[[Ivan Cvar]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1986–1990 ! scope="row"|[[Ivan Torkar]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1994 ! scope="row"|[[Vitomir Gros]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Vitomir Gros]] | [[Socialna liberalna stranka|LS]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=2|[[Mohor Bogataj]] | rowspan=2|[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|36px]]<br>{{Abbr|SZNKS|Stranka za napredek krajevnih skupnosti}} |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row"|[[Damijan Perne]] | [[Slika:Zares sl orange.png|56px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row"|[[Mohor Bogataj]] | {{Abbr|SZNKS|Stranka za napredek krajevnih skupnosti}} |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row"|[[Boštjan Trilar]] | {{Abbr|VZK|Več za Kranj}} |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row" rowspan=2|[[Matjaž Rakovec]] | rowspan=2|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons|Category:City Municipality of Kranj|Mestna občina Kranj}} * [http://www.kranj.si/ Kranj], uradna stran občine. * [http://www.raziskovalec.com/pages/Kranj/ Spletne strani v občini Kranj] {{Slovenske občine}} [[Kategorija:Mestna občina Kranj|*]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Kranj]] {{normativna kontrola}} j6kyrrysw7v9n9ljee16l0b2jmzvh4q 6748625 6748623 2026-09-10T11:25:05Z Sportomanokin 14776 /* Seznam županov */ 6748625 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Matjaž Rakovec]] |zastava=Zastava Mestne občine Kranj.jpg |grb=Coat of arms of Kranj (with white outline).svg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Kranj.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F52_T1257_vF_b_x445853.09349999996_y123523_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F52_T1257_vF_b_x445853.09349999996_y123523_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |sedež=[[Kranj]] |površina=148,0 |prebivalstvo_datum=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{navedi splet |title=Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px |website=www.stat.si |accessdate=2024-09-13}}</ref> |prebivalstvo=57491 |moški=28951 |ženske=28540 |avtomobilska_oznaka=KR |splet=http://www.kranj.si }} '''Mestna občina Kranj''' je ena od dvanajstih [[Mestna občina|mestnih]] [[Občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem v [[Kranj|Kranju]]. S 56.171 prebivalci je tretja najštevilneje naseljena mestna občina (po številu prebivalcev, za Ljubljano in Mariborom in pred Celjem). == Zgodovina občine == Čas fevdalizma, za katerega je bila značilna razdrobljenost, je vplival na poznejše oblikovanje dežel Štajerske, Koroške, Goriške, Kranjske in Trsta. O nastanku občin lahko govorimo že za časa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]], ko so jih na naših tleh ustanovili Francozi, ki so nastale na podlagi prej oblikovanih katastrskih občin.  Slovenija je bila med obdobjem 1868 – 1929/36 upravno razdeljena na Kranjsko, Koroško, Štajersko, Ogrsko, Goriško in Istro. Kranjska je bila razdeljena na 501 občino, vanjo je spadala tudi Ljubljana, ki je imela poseben status – status statutarne občine. Število prebivalcev se je med posameznimi občinami gibalo med 100 in 4.000 prebivalcev, na celotnem ozemlju Kranjske pa je leta 1854 živelo 478.299 prebivalcev. Kranjska je bila razdeljena na mesto Ljubljana kot samostojno enoto in na 30 okrajev. Imela je 8 deželnoknežjih mest, med katerimi je bilo glavno mesto Ljubljana. Med deželnoknežjimi mesti je bilo tudi mesto [[Kranj]]. Okraj Kranj, ki je štel 24.425 prebivalcev je bil sestavljen iz 17 občin, v katerih je povprečno živelo 2.035 prebivalcev. Teh 17 občin je bilo: [[Cerklje na Gorenjskem|Cerklje,]] [[Goriče, Kranj|Goriče]], [[Hrastje, Kranj|Hrastje]], Kranj, [[Mavčiče]], [[Naklo]], [[Olševek]], [[Preddvor]], [[Predoslje]], [[Primskovo|Primskovo,]] [[Smlednik]], [[Stražišče, Kranj|Stražišče]], Sv. Jošt, [[Šenčur]], [[Trstenik, Kranj|Trstenik]], [[Velesovo]] in [[Voglje, Šenčur|Voglje]].  V začetku stoletja je Občina Kranj upravno obsegala mestno jedro s Kokrškim in Savskim predmestjem. Leta 1921 so se meje občine zaradi nakupa zemljišč na desnem bregu Save razširile.  26. aprila 1922 je bila izdana Uredba o razdelitvi države na oblasti, ki je predpisala, da se država razdeli na [[Samoupravne oblasti v Kraljevini Jugoslaviji|33 oblasti]], med katerimi sta bili za področje Slovenije predvideni dve – ljubljanska in mariborska. Kranj je spadal pod ljubljansko oblast. Ker so oblasti ugotovile, da je preveliko občin, so se odločili, da bodo njihovo število zmanjšali – iz 501 občin so jih zmanjšali na 348. V okraju Kranj so ukinili 5 občin, tako da je imel kranjski okraj nato le še 12 občin.  Z nastankom [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] je se obča uprava začela vršiti po banovinah, srezih in občinah. Določenih je bilo 9 banovin, na slovenskem območju je bila imenovana Dravska banovina s sedežem v Ljubljani. Z namenom pospeševanja zdravja so bile ustanovljene »zdravstvene občine«. V Dravski banovini je bilo tako ustanovljenih 13 samostojnih zdravstvenih občin in 103 združene zdravstvene občine. Zdravstvena občina Kranj je skupaj z zdravstvenimi občinami Cerklje, [[Škofja Loka]], [[Trata, Škofja Loka|Trata]] nad Škofjo Loko, [[Tržič]] in [[Železniki]] spadala pod kranjski okraj. Leta 1933 se je število občin v [[Dravska banovina|Dravski banovini]] iz 1072 (leta 1931) zmanjšalo na 362. Kranjski srez je sestavljalo 15 občin: Cerklje, Jezersko, Kovor, Kranj, Križe, Naklo, Preddvor, Predoslje, Smlednik – Trboje, Stražišče, Sv. Ana, Sv. Jošt, Sv. Katarina, Šenčur in Tržič. V banovini je bil Kranj središče sreza (okraja) Kranj, ki je obsegal širše območje Kranja, Tržiča in do leta 1936 tudi Škofje Loke. Zaradi gospodarskega razvoja in urbanizacije mesta se je zgodila tudi upravna širitev. Istega leta so se tako kranjski občini priključila predmestna naselja Čirče, Gorenje, [[Huje]], Klanec, Primskovo in Rupa, kasneje, ob začetku [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] pa še Stražišče. Državni statistični urad je sestavil Splošni pregled za Dravsko banovino za leto 1939. V kranjskem okraju je prišlo do nekaterih sprememb. Število občin se je povečalo na 17, prišlo pa je tudi do preimenovanj. Kranjski okraj so tako sestavljale naslednje občine: [[Zgornja Besnica, Kranj|Besnica]], Cerklje na Gorenjskem, Golnik, Jezersko, Kovor, Kranj, Križe, Mavčiče, Naklo, Preddvor, Predoslje, [[Smlednik|Smlednik,]] Stražišče, Sv. Ana pod Ljubeljem, Sveta Katarina, Šenčur in Tržič. V celotnem okraju je živelo 36.487 ljudi.  Do leta 1936 je bil kranjski [[srez]] s 1.099 km² najobsežnejši srez na [[Gorenjska|Gorenjskem]]. Ko pa je leta 1936 Škofja Loka postaja samostojen srez, pa mu je ostalo le še 599 km². Ravninski del in gričevje sta večinoma kulturen svet. Po svoji legi in živalstvu pripada večina ozemlja triglavski pokrajini. Politično-upravno gledano je kranjski srez zibelka pozneje formirane deleže Kranjske. Leta 1931 je bilo v srezu 39.224 prebivalcev, podatki za leto 1921 pa kažejo, da jih je bilo takrat 29.996. Prirastek tako znaša 31%, kar je veliko. Gospodarski temelj prebivalstva je kmetijstvo, kjer se v ravninskem svetu ukvarjajo predvsem s poljedelstvom, v gorskem pa z živinorejo in gozdarstvom. Za Dravsko banovino produkcija poljskih pridelkov kaže nadpovprečne uspehe zlasti pri pšenici, ječmenu, rži in krompirju. Dosti napredna je tudi živinoreja. Nekdaj močno rudarstvo je do leta 1937 omejeno le še na pridobivanje apna in cestnega drobirja. V tridesetih letih je začela naraščati gospodarska moč industrije – najobsežnejša je bombažna tekstilna stroka v Kranju.  V občini Kranj je na površini 426 ha živelo 4220 ljudi. Poseljenih je bilo 405 hiš, 375 posestev, 30 koč, 1040 pa je najemnikov. Kljub majhnosti je kranjska občina zavzemala najpomembnejši prostor Ljubljanske kotline. Veljala je predvsem kot trgovsko mesto – vodi trgovino z živino, živili in manufakturo, po obsegu pa je tu najmočnejša lesna trgovina. Poleg tega je predstavljala tudi prometno središče za celoten kranjski srez, saj se tu od gorenjske železnice odcepi lokalna tržiška proga. Mesto je vplivalo je na razvoj domače obrti v okoliških krajih (med drugim na sitarstvo in platnarstvo). Izreden razvoj je na tem območju dosegla industrija, ki se je preko lesne, mlinarske in usnjarske stroke razvila v tekstilno in v izdelovanje gumarskih izdelkov.  V obdobju po [[Druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] je prihajalo do sprememb pri nastajanju, spreminjanju in ukinjanju lokalnih teritorialnih enot. Slovenija je bila razdeljena na 5 okrožij. Kranj je bil del ljubljanskega okrožja, katerega je sestavljalo 7 okrajev – [[Grosuplje]], [[Jesenice]], [[Kamnik]], Kranj, Ljubljana-okolica, [[Rakek]] in Škofja Loka. Leta 1948 je bil kranjski okraj sestavljen iz 58 krajev. Leta 1952 je z novim zakonom o razdelitvi [[Ljudska republika Slovenija|Ljudske republike Slovenije]] mesto Kranj dobilo status mestne občine z 17.827 prebivalcev. Tri leta kasneje je kranjski okraj vsega skupaj pokrival 11 občin, katere so skupaj štele 126.300 prebivalcev – [[Bled|Bled,]] [[Bohinj]], Cerklje, Gorenja vas, Jesenice in Kranj (ki je imela 37.000 prebivalcev).  Po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]], vse do leta 1994 je na slovenskem ozemlju obstajalo 62 občin, med njimi tudi občina Kranj. 3. 10. 1994 je Državni zbor sprejel Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, s katerim je bilo v Sloveniji ustanovljenih 147 občin, od tega je bilo 11 mestnih. Kranjska občina je postala mestna občina. Do leta 1994 je obstajala samo občina Kranj, do leta 1998 pa je kranjska občina razpadla na občine Kranj, [[Občina Šenčur|Šenčur]], [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]], [[Občina Naklo|Naklo]] in [[Občina Preddvor|Preddvor]]. Kasneje je občina Preddvor razpadla na občini Preddvor in [[Občina Jezersko|Jezersko]]. Danes občino Kranj sestavlja 26 (mestnih in primestnih) [[Krajevna skupnost|krajevnih skupnosti]], kar pomeni, da je teritorialno najbolj razčlenjena občina v Sloveniji: [[Besnica, Kranj|Besnica]], [[Bitnje]], [[Britof]], Bratov Smuk, Center, [[Čirče]], [[Golnik]], [[Gorenja Sava]], [[Goriče, Kranj|Goriče]], [[Hrastje, Kranj|Hrastje]], Huje, [[Jošt (razločitev)|Jošt]], [[Kokrica]], [[Mavčiče]], [[Orehek-Drulovka]], Planina, [[Podblica]], Primskovo, [[Predoslje]], [[Stražišče, Kranj|Stražišče]], [[Struževo]], [[Tenetiše, Kranj|Tenetiše]], [[Trstenik, Kranj|Trstenik]], [[Vodovodni stolp, Kranj|Vodovodni stolp]], Zlato polje in [[Žabnica, Kranj|Žabnica]], med njimi jih je 12 (ali skoraj polovica) na ozemlju mesta/naselja Kranj. Mestni svet Mestne občine Kranj sestavlja 33 članov. Župan Mestne občine Kranj je od 20. decembra 2018 Matjaž Rakovec, v svojem drugem mandatu pa je že drugič za podžupana imenoval Janeza Černeta, Manja Zorko je svojo funkcijo kot podžupanja nastopila 1. marca 2023. == Seznam županov == === Obdobje od 1850 do 1962 === ''[[Seznam županov Mestne občine Kranj|Seznam preostalih oblastnikov; županov Avstroogrske in stare Jugoslavije ter povojnih predsednikov mestnih ljudskih odborov]]'' === Skupščina občine Kranj === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1963–1967 ! scope="row"|[[Martin Košir]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1974 ! scope="row"|[[Slavko Zalokar]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1978 ! scope="row"|[[Tone Volčič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1978–1982 ! scope="row"|[[Stane Božič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1986 ! scope="row"|[[Ivan Cvar]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1986–1990 ! scope="row"|[[Ivan Torkar]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1994 ! scope="row"|[[Vitomir Gros]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Vitomir Gros]] | [[Socialna liberalna stranka|LS]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=2|[[Mohor Bogataj]] | rowspan=2|[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|36px]]<br>{{Abbr|SZNKS|Stranka za napredek krajevnih skupnosti}} |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row"|[[Damijan Perne]] | [[Slika:Zares sl orange.png|56px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row"|[[Mohor Bogataj]] | {{Abbr|SZNKS|Stranka za napredek krajevnih skupnosti}} |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row"|[[Boštjan Trilar]] | {{Abbr|VZK|Več za Kranj}} |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row" rowspan=2|[[Matjaž Rakovec]] | rowspan=2|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons|Category:City Municipality of Kranj|Mestna občina Kranj}} * [http://www.kranj.si/ Kranj], uradna stran občine. * [http://www.raziskovalec.com/pages/Kranj/ Spletne strani v občini Kranj] {{Slovenske občine}} [[Kategorija:Mestna občina Kranj|*]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Kranj]] {{normativna kontrola}} b54sfru93m4id0t6lycte5v8azzyx8t 0 24519 6748517 6746233 2026-09-09T22:44:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748517 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota | unit_name = Italijanska vojna mornarica | native_name = Marina Militare Italiana | image = [[File:Coat of arms of Marina Militare.svg |150px]] | caption = Oznaka Italijanske vojne mornaric | dates = 1946–''danes'' | country = [[Italija]] | allegiance = | branch = mornarica | type = [[Vojna mornarica]] | role = | size = | command_structure = | current_commander = [[File:Flag of the chief of staff of the Marina Militare.svg |30px]] [[admiral]] Giuseppe Berutti Bergotto | garrison = | ceremonial_chief = | nickname = | motto = Patria e Onore (domovina in čast) | colors = [[modra]] in [[bela]] | march = | mascot = <!-- Insignia --> | battles = | notable_commanders = | anniversaries = | equipment = [[Letalonosilka]] 2x<br />[[Amfibijskodesantna ladja]] 3x<br />[[Rušilec]] 3x<br />[[Fregeta]] 10x<br />[[Patruljna ladja]] 17x<br />[[Pomožna ladja]] 63x (ne vključuje vlačilcev) | decorations = | battle_honours = | patron = | colonel_of_the_regiment = | colonel_in_chief = <!-- Insignia --> | identification_symbol = [[Slika:Naval ensign of Italy.svg|center|border|200px]] | identification_symbol_label = Zastava vojne mornarice | identification_symbol_2 = | identification_symbol_2_label = }} '''Italijanska vojna mornarica''' ({{jezik-it|Marina Militare Italiana}}; [[kratica]] '''MMI''') je veja [[italijanske oborožene sile|italijanskih oboroženih sil]], ki skrbi za varovanje [[italija]]nskega [[teritorialno morje|teritorialnega morja]] in [[obala|obale]]. == Poslanstvo == Mornarica predstavlja operativno pomorsko komponento vojaške obrambe italijanske države. Poleg opravljanja značilnih nalog italijanskih oboroženih sil (obramba države, ustvarjanje miru in varnosti, varovanje svobodnih institucij itd.) ima mornarica pristojnost nad: * pomorskimi komunikacijskimi potmi onkraj meja teritorialnega morja in nadzorom odprtega morja; * bojem proti piratstvu; * prispevkom k boju proti trgovini z drogami; * prispevkom k preprečevanju in boju proti trgovini z migranti po morju; * oskrbo z vodo manjših otokov; * integracijo sistema nadzora in reševanja na morju; * preprečevanjem onesnaževanja morja; * dejavnostmi civilne zaščite med naravnimi nesrečami in izrednimi zdravstvenimi razmerami; * sodelovanjem z organizacijami in inštituti na področju varstva morskega okolja, tehnološkimi inovacijami na področju obnovljivih virov energije in dvojne rabe ladijskega načrtovanja. == Zgodovina == === Nastanek === Nastanek mornarice bodočega Kraljevstva Sardinije, kasneje Kraljevine Italije, sega v obdobje Savojske vojvodine, ki je imela dostop do morja od leta 1388 po osvojitvi Nice. Zgodovinarji za ustanovitveno dejanje savojske mornarice štejejo vojaško posredovanje admirala Andree Provane di Leinìja v bitki pri Lepantu leta 1571. Mornarica Kraljevine Sardinije ali sardinska mornarica je bila ustanovljena z novo ustanovljenim Kraljevstvom Sardinijo leta 1713, potem ko so savojski vojvode istega leta osvojili Kraljevino Sicilijo. Njen namen je bil vzpostaviti povezavo s celino in zaščititi nove obale. Pridobljene so bile štiri sicilijanske galeje, leta 1716 pa so bile dokončane tri jadrnice: Vittorio, zgrajena v Angliji, Santa Rosalia in Beato Amedeo, zgrajena v palermskem Arsenalu in oborožena s štirideset do šestdesetimi topovi. === Kraljevina italija === Italijanska mornarica se je rodila 17. novembra 1860 z združitvijo mornarice [[Kraljevina Sardinija|Kraljevine Sardinije]] z mornarico Obeh Sicilij, Velikega vojvode Toskane in Papeške mornarice ter se 17. marca 1861 po razglasitvi [[Italijansko kraljestvo|Kraljevine Italije]] s strani torinskega parlamenta preimenovala v Kraljevo mornarico. [8] 10. januarja 1861 je bilo ustanovljeno Ministrstvo za mornarico, ločeno od Vojnega. Istega leta je bil ustanovljen "Mornariški polk", ki se je skozi desetletja razvil v današnjo marinsko brigado "San Marco", in Kraljeva šola inženirskih študentov, danes znana kot Šola za mornariške nižje častnike. Leta 1881 je bila v Livornu odprta Pomorska akademija za usposabljanje bodočih častnikov. Leta 1866 je parna korveta Magenta izplula in bila prva ladja kraljeve mornarice, ki je obplula svet, kar je bilo dokončano dve leti pozneje. Po [[Bitka pri Visu (1866)|bitki pri Visi]] se je najprej udeležila italijansko-turške vojne in nato prve svetovne vojne; v slednji ni nikoli sodelovala v nobeni pravi "pomorski bitki" z [[Avstro-ogrska vojna mornarica|avstro-ogrsko floto]], vendar so dejanja, ki so kasneje postala Xª Flottiglia MAS, ostala znana. Leta 1869 je bil odprt arzenal La Spezia, pomorska baza, ki se uporablja še danes. Leta 1872 je bil ustanovljen Hidrografski inštitut mornarice, odgovoren za izdelavo uradne pomorske dokumentacije italijanske države. Nekaj ​​let pozneje, leta 1890, je bila splavljena kraljeva podmornica Delfino, s čimer je bila zasnovana podvodna komponenta. Leta 1909 je poročnik Mario Calderara pridobil prvo italijansko dovoljenje za pilota letala, kar je nekaj let pozneje (1913) omogočilo ustanovitev "Letalske službe kraljeve mornarice", ki se je kasneje preoblikovala v današnje pomorsko letalstvo. Leta 1911 je bil ustanovljen Direktorat za svetilnike in pomorske signale. Leta 1914 je kapitan mornariškega inženirja Alessandro Guidoni izvedel prve poskuse izstreljevanja torpedov iz hidroplanov. Istega leta je bilo ustanovljeno poveljstvo pomorske vojske, iz katerega je leta 1940 nastalo vrhovno poveljstvo pomorskih sil. Med prvo svetovno vojno je leta 1918 potekala odprava Premuda, ki jo mornarica vsako leto 10. junija obeležuje kot "dan mornarice". Leta 1931 je bila splavljena kraljeva vadbena ladja Amerigo Vespucci, najstarejša enota mornarice. === Druga svetovna vojna === Proti koncu druge svetovne vojne, je bila Italija videti kot država, ki jo je pet let trajal spopad; kljub pomembnemu prispevku italijanskih pomorskih sil v obdobju sobojevanja je bila mornarica po premirju, razglašenem 8. septembra 1943, in sporazumu o sodelovanju z zavezniki, podpisanem v Tarantu 23. septembra istega leta, v zelo slabem stanju, infrastruktura in objekti pa so bili večinoma neuporabni, pristanišča pa so bila minirana ali polna potopljenih razbitin. == Pripadniki == Trenutno ima okoli 37.300 pripadnikov (od tega 5.300 [[nabornik]]ov, 1.500 pripadnikov [[mornariško letalstvo|mornariškega letalstva]], 2.100 pripadnikov [[mornariška pehota|mornariške pehote]] in 600 pripadnikov [[specialne sile|specialnih sil]]). Do [[2007]] naj bi se število zmanjšalo na okoli 34.000. == Organizacija<ref>{{Navedi splet|title=Italian Navy - Marina Militare|url=http://www.marina.difesa.it/EN/Pagine/default.aspx|website=www.marina.difesa.it|accessdate=2026-01-13|language=it-IT}}</ref> == * '''Generalštab mornarice''' ** Načelnik generalštaba mornarice (Capo di stato maggiore della Marina) ** Namestnik načelnika generalštaba mornarice (Sottocapo di Stato Maggiore della Marina) ** '''Operativni steber''' *** [[File:LOGO CINCNAV.jpg|30px]]'''Poveljstvo pomorske flote''' **** 1. pomorski divizion, ([[kratica]]: COMDINAV UNO) v ([[La Spezia (pokrajina)|La Spezia]]) ***** 1x rušilec. ***** 6x freget, ***** 1x pomožna ladja za elektronsko opazovanje. ***** 3x Vadbene ladje ***** 1. Pomorska skupina pomožnih ladji, ***** Mornariška baza La Spazia **** 2. pomorski divizion, ([[kratica]]: COMDINAV DUE) v ([[Taranto]]) ***** 1x [[letalonosilka]] ***** 1x [[rušilec]]. ***** 8x [[Fregate razreda Admiral Gorškov|freget]], ***** 1x [[pomožna ladja]] za elektronsko opazovanje. ***** 1x logistična ladje ***** 2. Pomorska skupina pomožnih ladji, ***** Mornariška baza [[Taranto]] **** 3. pomorski divizion, ([[kratica]]: COMDINAV TRE) v ([[Brindisi]]) ***** 1x nosilec helikopterjev. ***** 4x amfibijske transportne ladje, ***** 4x patruljne ladje. ***** 1. vlečilec ***** Mornariška baza [[Brindisi]] **** 4. pomorski divizion, ([[kratica]]: COMDINAV 4) v ([[Augusta Raurica|Augusta]]) ***** 1. Mornariška eskadrilja [[Patruljna ladja|patruljnih ladji]] ***** 2. Mornariška eskadrilja patruljnih ladji , ***** 3. Pomorska skupina pomožnih ladji, ***** Mornariška baza [[Taranto|Augusta]] **** 5. pomorski divizion, ([[kratica]]: MARICODRAG) v ([[La Spezia (pokrajina)|La Spezia]]) ***** 54. divizion obalnih minolovcev ***** Eskadrilja hidrografskih in eksperimentalnih enot, ***** Center za usposabljanje za minsko bojevanje, **** Poveljstvo podmornic, ([[kratica]]: MARICOSOM) v ([[Rim]]) ***** Podmorniška flotilja, v (Taranto) **** Poveljstvo pomorskih zračnih sil, ([[kratica]]: COMFOAER) ***** Letalsko oporišče italijanske mornarice, v (Taranto) ****** Letalska skupina letalonosilke ****** 4. helikopterska skupina *****Helikopterska baza italijanske mornarice, v (Luni) ******1. helikopterska skupina, ******5. helikopterska skupina **** Poveljstvo amfibijskih sil, ([[kratica]]: COMFORANF) v ([[Brindisi]]) ***** Pomorska pehotna brigada San Marco **** C4 in varnostno poveljstvo, ([[kratica]]: COMC4s) **** 10. Poveljstvo obalne pomorske skupine, ([[kratica]]: COMGRUPNAVCOST DIECI) **** Center za usposabljanje zračno-pomorskega letenja, ([[kratica]]: MARICENTADD) *** '''Skupina lovcev in potapljačev "Teseo Tesei",''' ([[kratica]]: COMSUBIN) **** Operativna skupina za posebne naloge **** Skupina za podvodne operacije **** Šolska skupina **** Posebna mornariška skupina ** '''Logistično poveljstvo''' ** '''Poveljstvo za usposabljanje''' ** '''Hidrografski inštitut''' [[Slika:Organizacija Italijanske vojne mornarice (2026).png|alt=Organizacija Italijanske vojne mornarice (2026)|sredina|sličica|900x900_pik|Organizacija Italijanske vojne mornarice (2026)]] == Aktivna flota == === Podmornice === {| class="wikitable" style="width:100%; font-size: 95%;" |- style="vertical-align: top;" ! style="text-align: left" | Razred ! style="text-align: left" | Število ! style="text-align: left" | Slika ! style="text-align: left" | Tip ! style="text-align: left" | Imena ladji ! style="text-align: left" | Oznaka ! style="text-align: left" | Zgrajena ! style="text-align: left" | Izpodriv ! style="text-align: left" | Komentar |- ! colspan="9" |Podmornice (8) |- | rowspan="4" |'''Sauro''' | rowspan="4" style="text-align: center;" |'''4''' | rowspan="4" | [[File:Longobardo (S524).jpg|200x200px]] | rowspan="4" |[[Podmornica]] | ''Salvatore Pelosi'' | S&nbsp;522 | 1988 | rowspan="4" | 1862 t | rowspan="4" | Prva dva SSK v razredu bosta v poznih dvajsetih letih 21. stoletja zamenjana z dvema U212NFS, zadnja dva pa z dvema NFS EVO v tridesetih letih 21. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://www.marina.difesa.it/media-cultura/press-room/comunicati/Pagine/2021_0226_Firmato_il_contratto_per_i_Sottomarini_U212_NFS_Near_Future_Submarine.aspx | title=Firmato il contratto per i Sottomarini U212 NFS - Near Future Submarine - Marina Militare }}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2022/12/u212-nfs-near-future-submarine-2nd-contract-amendment-awarded/ |title=U212 NFS (Near Future Submarine) 2nd Contract Amendment Awarded |work=Naval News |date=26 December 2022 |access-date=29 December 2022}}</ref> |- | ''Giuliano Prini'' | S&nbsp;523 | 1989 |- | ''Primo Longobardo'' | S&nbsp;524 | 1993 |- | ''Gianfranco Gazzana Priaroggia'' | S&nbsp;525 | 1995 |- | rowspan="4" |'''Todoro''' ''Type 212A'' | rowspan="4" style="text-align: center;" |'''4''' | rowspan="4" | [[File:FIL7646.jpg|200x200px]] | rowspan="4" | [[Podmornica]] | ''Salvatore Todaro'' | S&nbsp;526 | 2006 | rowspan="4" | 1830 t | rowspan="4" | <ref>{{cite web | url=https://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/mezzi/forze-subacquee/Pagine/ClasseTodaro.aspx | title=Classe Todaro - Marina Militare }}</ref> |- | ''Scirè'' | S&nbsp;527 | 2007 |- | ''Pietro Venuti'' | S&nbsp;528 | 2016 |- | ''Romeo Romei'' | S&nbsp;529 | 2017 |} === Bojne ladje === {| class="wikitable" style="width:100%; font-size: 95%;" |- style="vertical-align: top;" ! style="text-align: left" | Razred ! style="text-align: left" | Število ! style="text-align: left" | Slika ! style="text-align: left" | Tip ! style="text-align: left" | Ime ! style="text-align: left" | Oznaka ! style="text-align: left" | Zgrajena ! style="text-align: left" | Izpodriv ! style="text-align: left" | Komentar |- ! colspan="9" |Letalonosilke (2) |- | '''Cavour''' | style="text-align: center;" |'''1''' |[[File:Italian aircraft carrier Cavour (550) underway in the Adriatic Sea on 2 February 2022 (220202-N-ED646-0287).JPG|200x200px]] |[[Lahka letalonosilka|Lahka]] [[Lahka letalonosilka|letalonosilka]] |''[[Cavour (C 550)|Cavour]]'' |550 |2008 |30.000 t |<ref name=":18">{{cite web |title=Fincantieri - Classe Cavour |url=https://www.fincantieri.com/it/prodotti-servizi/navi-militari/classe-cavour/ |access-date=14 May 2018 |website=fincantieri.com |language=it}}</ref> |- |'''Trieste''' | style="text-align: center;" |'''1''' |[[File:Italian LHD Trieste.jpg|202x202px]] |[[Lahka letalonosilka|Lahka]] [[Lahka letalonosilka|letalonosilka]] |''[[Letalonosilka Trieste (Italija)|Trieste]]'' |L9890 |2024 |38.000 t |Naslednik lahke letalonosilke Giuseppe Garibaldi<ref>{{Cite web |title=Fincantieri {{!}} LHD Trieste class |url=https://www.fincantieri.com/en/products-and-services/naval-vessels/multirole-lhd/ |access-date=2024-03-29 |website=www.fincantieri.com |language=en}}</ref><ref name="Cavanna">{{cite web |last1=Cavanna |first1=Giacomo |title=Nave Trieste consegnata alla Marina Militare, la più grande nave dal dopoguerra |date=7 December 2024 |url=https://aresdifesa.it/nave-trieste-consegnata-alla-marina-militare-la-piu-grande-nave-dal-dopoguerra/ |publisher=Ares Difesa |access-date=7 December 2024 |archive-date=2026-06-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260606140933/https://aresdifesa.it/nave-trieste-consegnata-alla-marina-militare-la-piu-grande-nave-dal-dopoguerra/ |url-status=dead }}</ref> |- ! colspan="9" |[[Amfibijskodesantna ladja|Amfibiskodesentne ladje]] (3) |- | rowspan="3" |'''San Giorgo''' | rowspan="3" style="text-align: center;" |'''3''' | rowspan="3" |[[File:San_Marco_(L9893)_underway_in_the_Mediterranean_Sea_on_16_June_2016.JPG|200x200px]] | rowspan="3" |[[Amfibijskodesantna ladja|Amfibiskodesentna ladja]] |''San Giorgio'' |L&nbsp;9892 |1988 | rowspan="3" |8000 t | rowspan="3" |Načrtovana zamenjava z novejšim istim tipom ladje<ref name=":4">{{cite web |title=Fincantieri &#124; LHD 20000 T |url=https://www.fincantieri.com/en/products-and-services/naval-vessels/lhd-20000-t/ |access-date=2 August 2022 |archive-date=20 September 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170920092742/https://www.fincantieri.com/en/products-and-services/naval-vessels/lhd-20000-t/ |url-status=dead }}</ref><ref name=":5">{{cite web |last=Peruzzi |first=Luca |date=20 November 2023 |title=Italian MoD's Defence Planning Document 2023-2025: New Naval And Joint Programs |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2023/11/italian-mods-defence-planning-document-2023-2025-new-naval-and-joint-programs/ |access-date=20 November 2023 |website=Naval News}}</ref> |- |''San Marco'' |L&nbsp;9893 |1988 |- |''San Guisto'' |L&nbsp;9894 |1994 |- ! colspan="9" |Rušilec (2) |- | rowspan="2" |'''Orizzonte''' | rowspan="2" style="text-align: center;" |'''2''' | rowspan="2" |[[File:Nave Caio Duilio.jpg|200x200px]] | rowspan="2" |[[Rušilec]] |''Andrea Doria'' |D&nbsp;553 |2007 | rowspan="2" |7050 t | rowspan="2" |<ref>{{Cite web |title=Doria - Marina Militare |url=http://www.marina.difesa.it/EN/thefleet/home/Pagine/AndreaDoria.aspx |access-date=2025-08-01 |website=www.marina.difesa.it |language=it-IT}}</ref><ref>{{Cite web |title=Duilio - Marina Militare |url=http://www.marina.difesa.it/EN/thefleet/home/Pagine/CaioDuilio.aspx |access-date=2025-08-01 |website=www.marina.difesa.it |language=it-IT}}</ref> Načrtovana modernizacija.<ref>{{Cite web |title=Fincantieri {{!}} Contract for the MidLife upgrade (MLU) of the Horizon Class Frigates |url=https://www.fincantieri.com/en/media/press-releases/2023/contract-for-the-midlife-upgrade-mlu-of-the-horizon-class-frigates/ |access-date=2024-04-03 |website=www.fincantieri.com |language=en}}</ref> |- |''Gaius Duilius'' | style="text-align: center;" |D&nbsp;554 |2009 |- ! colspan="9" |[[Fregata|Fregate]] (10+4) |- | rowspan="10" |'''Bergamini''' | rowspan="10" style="text-align: center;" |'''10''' (+2 na naročilu) | rowspan="6" |[[File:Nave_Bergamini_3_(cropped).JPG|199x199px]] | rowspan="10" |Fregeta |''Carlo Bergamini'' |F&nbsp;590 |2013 | rowspan="10" |6700 t | rowspan="10" |<ref>{{Cite web |last=Staff |first=Naval News |date=2025-07-31 |title=OCCAR delivers the 10th FREMM frigate to the Italian Navy |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2025/07/occar-delivers-the-10th-fremm-frigate-to-the-italian-navy/ |access-date=2025-08-01 |website=Naval News |language=en-US}}</ref> |- |''Luigi Rizzo'' |F&nbsp;595 |2017 |- |''Federico Martinengo'' |F&nbsp;596 |2018 |- |''Antonio Marceglia'' |F&nbsp;597 |2019 |- |''Spartaco Schergat'' |F&nbsp;598 |2025 |- |''Emilio Bianchi'' |F&nbsp;599 |2025 |- | rowspan="4" |[[File:Italian_frigate_Alpino_(F594)_underway_in_the_Ionian_Sea,_9_May_2023_(230509-N-NU642-0004)_(cropped).jpg|198x198px]] |''Virginio Fasan'' |F&nbsp;591 |2013 |- |''Carlo Margottini'' |F&nbsp;592 |2014 |- |''Carabiniere'' |F&nbsp;593 |2015 |- |''Alpino'' |F&nbsp;594 |2016 |- | rowspan="4" |'''Thaon di Revel''' | rowspan="4" style="text-align: center;" |'''4''' (+3 naročene) | rowspan="4" |[[File:Francesco Morosini (P-431) right front view at JMSDF Yokosuka Naval Base June 27, 2023 04.jpg|200x200px]] | rowspan="4" |[[Patruljna ladja|Večnamenska patruna ladja]] |''Paolo Thaon di Revel'' |P&nbsp;430 |2021 | rowspan="2" |5830 t | rowspan="2" |''<small>[https://aresdifesa.it/i-ppa-multipurpose-combat-ship-della-marina-militare-saranno-portati-tutti-alla-configurazione-full-combat-system/]</small>'' |- |''Francesco Morosini'' |P&nbsp;431 |2022 |- |''Raimondo Montecuccoli'' |P&nbsp;432 |{{dts|23 September 2023|format=y|abbr=on}} |5880 t |<ref name=":1">{{Cite web |title=OCCAR - PPA - MULTIPURPOSE PATROL SHIP |url=https://www.occar.int/our-work/programmes/ppa-multipurpose-patrol-ship |access-date=2024-10-02 |website=www.occar.int}}</ref>''<small>[https://aresdifesa.it/i-ppa-multipurpose-combat-ship-della-marina-militare-saranno-portati-tutti-alla-configurazione-full-combat-system/]</small>'' |- |''Giovanni delle Bande Nere'' |P 434 |2024 |6270 t |<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |title=Fincantieri {{!}} Fincantieri delivers the fourth PPA "Giovanni delle Bande Nere" in Muggiano |url=https://www.fincantieri.com/en/media/press-releases/2024/fincantieri-delivers-the-fourth-ppa-giovanni-delle-bande-nere-in-muggiano/ |access-date=2024-10-02 |website=www.fincantieri.com |language=en}}</ref> |- ! colspan="9" |Patruljne ladje (9) |- | rowspan="4" |'''Comandanti''' | rowspan="4" style="text-align: center;" |'''4''' | rowspan="4" |[[File:US Navy 100528-N-3136P-207 An Italian Navy visit, board, search and seizure team returns to the Italian Navy offshore patrol vessel ITS Comandante Foscari (P-493).jpg|200x200px]] | rowspan="6" |[[Patruljna ladja]] |''{{ill|Comandante Cigala Fulgosi (P 490)|lt=Comandante Cigala Fulgosi|it|Classe Comandanti#Cassiopea (P 401)}}'' |P&nbsp;490 | rowspan="4" |2004 | rowspan="4" |1520 t | rowspan="4" |Načrtovana zamenjava do leta 2030<ref name=":28" /> |- |''{{ill|Comandante Borsini (P 491)|lt=Comandante Borsini|it|Classe Comandanti#Comandante Borsini (P 491)}}'' |P&nbsp;491 |- |''{{ill|Comandante Bettica (P 492)|lt=Comandante Bettica|it|Classe Comandanti#Comandante Bettica (P 492)}}'' |P&nbsp;492 |- |''{{ill|Comandante Foscari (P 493)|lt=Comandante Foscari|it|Classe Comandanti#Comandante Foscari (P 493)}}'' |P&nbsp;493 |- | rowspan="2" |'''Sirio''' | rowspan="2" style="text-align: center;" |'''2''' | rowspan="2" |[[File:Pattugliatore Orione.jpg|200x200px]] |{{ship|Italian patrol vessel|Sirio|P 409|2}} |P&nbsp;409 | rowspan="2" |2003 | rowspan="2" |1549 t | rowspan="2" |<ref>{{cite web | url=https://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/mezzi/forze-navali/Pagine/Sirio.aspx | title=Sirio - Marina Militare }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/mezzi/forze-navali/Pagine/Orione.aspx | title=Orione - Marina Militare }}</ref> Načrtovana zamenjava<ref name=":28">{{Cite web |date=2024-03-28 |title=La nuova generazione di pattugliatori della Marina Militare – Analisi Difesa |url=https://www.analisidifesa.it/2023/09/la-nuova-generazione-di-pattugliatori-della-marina-militare/ |access-date=2024-04-02 |language=it-IT}}</ref> |- |{{ship|Italian patrol vessel|Orione|P 410|2}} |P&nbsp;410 |- | rowspan="3" |'''Cassiopea''' | rowspan="3" style="text-align: center;" |'''3''' | rowspan="3" |[[File:Spica_P403.jpg|200x200px]] | rowspan="3" |[[Patruljna ladja]] |''{{ill|Cassiopea (P 401)|lt=Cassiopea|it|Classe Cassiopea#Cassiopea (P 401)}}'' |P&nbsp;401 |1989 | rowspan="3" |1499 t | rowspan="3" |Zamenjava do leta 2028-2030<ref name=":283">{{Cite web |date=2024-03-28 |title=La nuova generazione di pattugliatori della Marina Militare – Analisi Difesa |url=https://www.analisidifesa.it/2023/09/la-nuova-generazione-di-pattugliatori-della-marina-militare/ |access-date=2024-04-02 |language=it-IT}}</ref> |- |''{{ill|Spica (P 403)|lt=Spica|it|Classe Cassiopea#Spica (P 403)}}'' |P&nbsp;403 |1991 |- |''{{ill|Vega (P 404)|lt=Vega|it|Classe Cassiopea#Vega (P 404)}}'' |P&nbsp;404 |1992 |- ! colspan="9" |Patruljni čoln (6) |- | rowspan="4" |'''Esploratore''' | rowspan="4" style="text-align: center;" |'''4''' | rowspan="4" |[[File:Vedetta (P 407).jpg|200x200px]] | rowspan="4" |[[Patruljni čoln]] |''{{ill|Esploratore (P 405)|lt=Esploratore|it|Classe Esploratore#Esploratore}}'' |P&nbsp;405 |1997 | rowspan="4" |188 t | rowspan="4" |<ref>{{cite web | url=https://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/mezzi/forze-navali/Pagine/Esploratore.aspx | title=Esploratore - Marina Militare }}</ref> |- |''{{ill|Sentinella (P 406)|lt=Sentinella|it|Classe Esploratore#Sentinella}}'' |P&nbsp;406 |1998 |- |''{{ill|Vedetta (P 407)|lt=Vedetta|it|Classe Esploratore#Vedetta}}'' |P&nbsp;407 |1999 |- |''{{ill|Staffetta (P 408)|lt=Staffetta|it|Classe Esploratore#Staffetta}}'' |P&nbsp;408 |2005 |- | rowspan="2" |'''Angelo Cabrini''' | rowspan="2" style="text-align: center;" |'''2''' | rowspan="2" |[[File:Nave_Angelo_Cabrini.jpg|200x200px]] | rowspan="2" |[[Patruljni čoln]] |{{ship|Italian patrol boat|Angelo Cabrini|P 420|2}} |P&nbsp;420 |2019 | rowspan="2" |190 t | rowspan="2" |Del Skupine lovcev in potapljačev "Teseo Tesei"<ref>{{cite web | url=https://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/mezzi/nuovi_progetti_2/Pagine/UNPAV.aspx | title=UNPAV: Unità navale polifunzionale ad altissima velocità - Marina Militare }}</ref> |- |{{ship|Italian patrol boat|Tullio Tedeschi|P 421|2}} |P&nbsp;421 |2020 |- ! colspan="9" |Minolovci (10) |- | rowspan="2" |'''Lerici''' | rowspan="2" style="text-align: center;" |'''2''' | rowspan="2" |[[File:Vieste_M5553.jpg|200x200px]] | rowspan="2" |[[Minolovec|Minlovec]] |{{ship|Italian minehunter|Milazzo|M 5552|2}} |M&nbsp;5552 | rowspan="2" |1985 | rowspan="2" |503 t | rowspan="10" |Načrtovana zamenjava <ref name=":292">{{Cite web| title=Schema di decreto ministeriale di approvazione del programma pluriennale di A/R n. SMD 8/2022, denominato "Cacciamine di nuova generazione (CNG)", relativo all'acquisizione di 12 unità navali tipo "Cacciamine di nuova generazione (CNG)" e relativo sostegno tecnico-logistico decennale Atto del Governo 410 | language=it | trans-title=Draft ministerial decree approving the multi-year A/R program no. SMD 8/2022, called "New Generation Minehunters (CNG)", relating to the acquisition of 12 "New Generation Minehunters (CNG)" type naval units and related ten-year technical-logistical support Government Act 410 | url=https://documenti.camera.it/leg18/dossier/pdf/DI0520.pdf | archive-url=https://web.archive.org/web/20221124112107/https://documenti.camera.it/Leg18/Dossier/Pdf/DI0520.Pdf | archive-date=2022-11-24}}</ref><ref name=":302">{{Cite web |date=2024-03-29 |title=A Intermarine il contratto per il progetto dei cacciamine di nuova generazione – Analisi Difesa |url=https://www.analisidifesa.it/2021/02/a-intermarine-il-contratto-per-il-progetto-dei-cacciamine-di-nuova-generazione/ |access-date=2024-04-03 |language=it-IT}}</ref> |- |{{ship|Italian minehunter|Vieste|M 5553|2}} |M 5553 |- | rowspan="8" |'''''Gaeta''''' | rowspan="8" style="text-align: center;" |'''8''' | rowspan="8" |[[File:MM_Crotone_M5558.jpg|200x200px]] | rowspan="8" |[[Minolovec|Minlovec]] |{{ship|Italian minehunter|Gaeta|M 5554|2}} |M&nbsp;5554 | rowspan="2" |1992 | rowspan="8" |720 t |- |{{ship|Italian minehunter|Termoli|M 5555|2}} |M&nbsp;5555 |- |{{ship|Italian minehunter|Alghero|M 5556|2}} |M&nbsp;5556 | rowspan="2" |1993 |- |{{ship|Italian minehunter|Numana|M 5557|2}} |M&nbsp;5557 |- |{{ship|Italian minehunter|Crotone|M 5558|2}} |M&nbsp;5558 | rowspan="2" |1994 |- |{{ship|Italian minehunter|Viareggio|M 5559|2}} |M&nbsp;5559 |- |{{ship|Italian minehunter|Chioggia|M 5560|2}} |M&nbsp;5560 | rowspan="2" |1996 |- |{{ship|Italian minehunter|Rimini|M 5561|2}} |M&nbsp;5561 |- ! colspan="9" |Elektronska obveščevalna dejavnost (1) |- |'''Elettra''' | style="text-align: center;" |'''1''' |[[File:Elettra_A5340.jpg|200x200px]] |Ladja za elektronsko obveščevanje |{{ship|Italian ship|Elettra|A 5340|2}} |A&nbsp;5340 |2003 |3180 t | |} === Pomožne ladje === Med pomožnimi in podpornimi ladjami so:<ref>{{cite web |title=Flotta e mezzi – Navi |url=http://www.marina.difesa.it/uominimezzi/navi/Pagine/Homepage.aspx |publisher=[[Italian Navy|Marina Militare]] |language=it |accessdate=7 May 2013}}</ref> {| class="wikitable" style="width:100%; font-size: 95%;" |- style="vertical-align: top;" ! style="text-align: left" | Razred ! style="text-align: left" | Število ! style="text-align: left" | Slika ! style="text-align: left" | Tip ! style="text-align: left" | Ladja ! style="text-align: left" | Oznaka ! style="text-align: left" | Zgrajena ! style="text-align: left" | Izpodriv ! style="text-align: left" | Opombe |- ! colspan="9" |Logistične pomožne ladje (3) |- | rowspan="2" |'''Vulcano''' | rowspan="2" style="text-align: center;" |'''2''' (+2 načrtovani) | rowspan="2" |[[File:USS Gerald R. Ford (CVN-78) steams alongside Italian logistic support ship Vulcano (A 5335) on 19 June 2023 in the Adriatic Sea - 2 - cropped.jpg|200x200px]] | rowspan="2" |Poveljniška in logistično podporna ladja |[[Italian ship Vulcano|''Vulcano'']] |A&nbsp;5335 |2021 | rowspan="2" |27.200 t | rowspan="2" | <ref>{{Cite web |last=Staff |first=Naval News |date=2025-12-20 |title=Fincantieri Delivers Second LSS Unit For Italian Navy |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2025/12/fincantieri-delivers-second-lss-unit-for-italian-navy/ |access-date=2025-12-21 |website=Naval News |language=en-US}}</ref> |- |''{{ill|Atlante (A 5336)|lt=Atlante|it|Atlante (A 5336) }}'' |A&nbsp;5336 |2025 |- |'''Etna''' | style="text-align: center;" |'''1''' |[[File:Mmi_A5326.jpg|200x200px]] |Naftni tanker |{{ship|Italian ship|Etna|A 5326|2}} |A 5326 |1998 |13.400 t |<ref>{{Cite web |title=Etna - Marina Militare |url=http://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/mezzi/forze-navali/Pagine/Etna.aspx |access-date=2024-06-10 |website=www.marina.difesa.it |language=it-IT}}</ref> |- ! colspan="9" |Obalna logistična podpora (30) |- | rowspan="4" |'''Panarea''' | rowspan="4" style="text-align: center;" |'''4''' | rowspan="4" |[[File:Favignana_(A_5372).JPG|200x200px]] | rowspan="4" |Obalni tanker za nafto |{{ship|Italian tanker|Panarea||2}}<ref>{{Cite web |title=Panarea - Marina Militare |url=http://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/mezzi/forze-navali/Pagine/Panarea.aspx |access-date=2024-06-10 |website=www.marina.difesa.it |language=it-IT}}</ref> |A&nbsp;5370 |1986 | rowspan="4" |863 t | rowspan="4" |Zmogljivost 550 t |- |{{ship|Italian tanker|Linosa||2}}<ref>{{Cite web |title=Linosa - Marina Militare |url=http://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/mezzi/forze-navali/Pagine/Linosa.aspx |access-date=2024-06-10 |website=www.marina.difesa.it |language=it-IT}}</ref> |A&nbsp;5371 |1986 |- |{{ship|Italian tanker|Favignana||2}}<ref>{{Cite web |title=Favignana - Marina Militare |url=http://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/mezzi/forze-navali/Pagine/Favignana.aspx |access-date=2024-06-10 |website=www.marina.difesa.it |language=it-IT}}</ref> |A&nbsp;5372 |1987 |- |{{ship|Italian tanker|Salina||2}}<ref>{{Cite web |title=Salina - Marina Militare |url=http://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/mezzi/forze-navali/Pagine/Salina.aspx |access-date=2024-06-10 |website=www.marina.difesa.it |language=it-IT}}</ref> |A&nbsp;5373 |1988 |- | rowspan="2" |'''Simeto''' | rowspan="2" style="text-align: center;" |'''2''' | rowspan="2" style="text-align: center;" |— | rowspan="2" |Vodni tanker |{{ship|Italian tanker|Ticino||2}}<ref>{{Cite web |title=Ticino - Marina Militare |url=http://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/mezzi/forze-navali/Pagine/Ticino.aspx |access-date=2024-06-10 |website=www.marina.difesa.it |language=it-IT}}</ref> |A&nbsp;5376 |1994 | rowspan="2" |2027 t | rowspan="2" | |- |{{ship|Italian tanker|Tirso||2}}<ref>{{Cite web |title=Tirso - Marina Militare |url=http://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/mezzi/forze-navali/Pagine/Tirso.aspx |access-date=2024-06-10 |website=www.marina.difesa.it |language=it-IT}}</ref> |A&nbsp;5377 |1994 |- | rowspan="6" |'''Gorgona''' | rowspan="6" style="text-align: center;" |'''6''' | rowspan="6" |[[File:Mmi_A5353.jpg|200x200px]] | rowspan="6" |Obalna transportna ladja |{{ship|Italian transport|Gorgona||2}}<ref>{{Cite web |title=Gorgona - Marina Militare |url=http://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/mezzi/forze-navali/Pagine/Gorgona.aspx |access-date=2024-06-10 |website=www.marina.difesa.it |language=it-IT}}</ref> |A&nbsp;5347 |1986 | rowspan="6" |800 t | rowspan="6" |Ima sposobnost polaganja morskih min. Načrtovana zamenjava<ref name=":2222">{{Cite web |last=Capuzzo |first=Nicola |date=2023-01-03 |title=Via anche alla gara per due navi per trasporto costiero e assistenza fari della Marina |url=https://www.shippingitaly.it/2023/01/03/via-anche-alla-gara-per-due-navi-per-trasporto-costiero-e-assistenza-fari-della-marina/ |access-date=2024-04-03 |website=Shipping Italy |language=it-IT}}</ref> |- |''{{ill|Tremiti (A 5348)|lt=Tremiti|it|Tremiti (A 5348) }}'' <ref>{{Cite web |title=Tremiti - Marina Militare |url=http://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/mezzi/forze-navali/Pagine/Tremiti.aspx |access-date=2024-06-10 |website=www.marina.difesa.it |language=it-IT}}</ref> |A&nbsp;5348 |1987 |- |{{ship|Italian transport|Caprera||2}}<ref>{{Cite web |title=Caprera - Marina Militare |url=http://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/mezzi/forze-navali/Pagine/Caprera.aspx |access-date=2024-06-10 |website=www.marina.difesa.it |language=it-IT}}</ref> |A&nbsp;5349 |1987 |- |{{ship|Italian transport|Pantelleria||2}}<ref>{{Cite web |title=Pantelleria - Marina Militare |url=http://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/mezzi/forze-navali/Pagine/Pantelleria.aspx |access-date=2024-06-10 |website=www.marina.difesa.it |language=it-IT}}</ref> |A&nbsp;5351 |1987 |- |{{ship|Italian transport|Lipari||2}}<ref>{{Cite web |title=Lipari - Marina Militare |url=http://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/mezzi/forze-navali/Pagine/Lipari.aspx |access-date=2024-06-10 |website=www.marina.difesa.it |language=it-IT}}</ref> |A&nbsp;5352 |1987 |- |{{ship|Italian transport|Capri||2}}<ref>{{Cite web |title=Capri - Marina Militare |url=http://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/mezzi/forze-navali/Pagine/Capri.aspx |access-date=2024-06-10 |website=www.marina.difesa.it |language=it-IT}}</ref> |A&nbsp;5353 |1987 |- | rowspan="5" |'''Ponza''' | rowspan="5" style="text-align: center;" |'''5''' | rowspan="5" |[[File:Mmi_A5368.jpg|200x200px]] | rowspan="5" |Obalna transportna ladja |{{ship|Italian transport|Ponza||2}}<ref>{{Cite web |title=Ponza - Marina Militare |url=http://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/mezzi/forze-navali/Pagine/Ponza.aspx |access-date=2024-06-10 |website=www.marina.difesa.it |language=it-IT}}</ref> |A&nbsp;5364 |1988 | rowspan="5" |685 t | rowspan="5" |Ima sposobnost polaganja morskih min. Načrtovana zamenjava<ref name=":2223">{{Cite web |last=Capuzzo |first=Nicola |date=2023-01-03 |title=Via anche alla gara per due navi per trasporto costiero e assistenza fari della Marina |url=https://www.shippingitaly.it/2023/01/03/via-anche-alla-gara-per-due-navi-per-trasporto-costiero-e-assistenza-fari-della-marina/ |access-date=2024-04-03 |website=Shipping Italy |language=it-IT}}</ref> |- |{{ship|Italian transport|Levanzo||2}}<ref>{{Cite web |title=Levanzo - Marina Militare |url=http://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/mezzi/forze-navali/Pagine/Levanzo.aspx |access-date=2024-06-10 |website=www.marina.difesa.it |language=it-IT}}</ref> |A&nbsp;5366 |1989 |- |{{ship|Italian transport|Tavolara||2}}<ref>{{Cite web |title=Tavolara - Marina Militare |url=http://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/mezzi/forze-navali/Pagine/Tavolara.aspx |access-date=2024-06-10 |website=www.marina.difesa.it |language=it-IT}}</ref> |A&nbsp;5367 |1989 |- |{{ship|Italian transport|Palmaria||2}}<ref>{{Cite web |title=Palmaria - Marina Militare |url=http://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/mezzi/forze-navali/Pagine/Palmaria.aspx |access-date=2024-06-10 |website=www.marina.difesa.it |language=it-IT}}</ref> |A&nbsp;5368 |1989 |- |{{ship|Italian transport|Procida||2}}<ref>{{Cite web |title=Procida - Marina Militare |url=http://www.marina.difesa.it/noi-siamo-la-marina/mezzi/forze-navali/Pagine/Procida.aspx |access-date=2024-06-10 |website=www.marina.difesa.it |language=it-IT}}</ref> |A&nbsp;5383 |1990 |- | rowspan="13" |'''GGS 1012''' | rowspan="13" style="text-align: center;" |'''13''' | rowspan="13" style="text-align: center;" |— | rowspan="13" |Pristaniški tanker |{{ship|Tanker|GGS1012|GGS 1012|2}} |GGS1012 | style="text-align: center;" |— | rowspan="13" |500 t | rowspan="13" | |- |{{ship|Tanker|GGS1013|GGS 1013|2}} |GGS1013 | style="text-align: center;" |— |- |{{ship|Tanker|GGS1014|GGS 1014|2}} |GGS1014 | style="text-align: center;" |— |- |{{ship|Tanker|GGS1015|GGS 1015|2}} |GGS1015 | style="text-align: center;" |— |- |{{ship|Tanker|GGS1016|GGS 1016|2}} |GGS1016 | style="text-align: center;" |— |- |{{ship|Tanker|GGS1017|GGS 1017|2}} |GGS1017 | style="text-align: center;" |— |- |{{ship|Tanker|GGS1018|GGS 1018|2}} |GGS1018 | style="text-align: center;" |— |- |{{ship|Tanker|GGS1019|GGS 1019|2}} |GGS1019 | style="text-align: center;" |— |- |{{ship|Tanker|GGS1020|GGS 1020|2}} |GGS1020 | style="text-align: center;" |— |- |{{ship|Tanker|GRS/G1010|GRS/G1010|2}} |GRS/G1010 | style="text-align: center;" |— |- |{{ship|Tanker|GRS/G1011|GRS/G 1011|2}} |GRS/G1011 | style="text-align: center;" |— |- |{{ship|Tanker|GRS/G1012|GRS/G 1012|2}} |GRS/G1012 | style="text-align: center;" |— |- |{{ship|Tanker|GRS/J 1013|GRS/G 1013|2}} |GRS/J 1013 | style="text-align: center;" |— |- ! colspan="9" |Ladje za podporo podvodnih operacij (2) |- |'''''Tritone'' class''' | style="text-align: center;" |1 |[[File:Nave Tritone.jpg|199x199px]] |Ladja za opazovanje oceana |''Tritone'' |A&nbsp;5341 |2026 |6650 t | |- |'''''Anteo''''' | style="text-align: center;" |'''1''' |[[File:Ae_dq_mmi_A5309.jpg|200x200px]] |Reševalna ladja za podmornice |{{ship|Italian ship|Anteo|A 5309|2}} |A&nbsp;5309 |1980 |3874 t |Načrtovana zamenjava v 2026 |- ! colspan="9" |Izkrcevalna plovila (41) |- |'''LC23''' | '''4''' <small>(+6 načrtovanih)</small> |— |Izkrcevalna plovila | colspan="2" | | rowspan="2" |2012 |200 t | |- |'''''LCM62''''' |'''9''' |[[File:USS Gunston Hall Conducts Well Deck Operations with Italian Navy in Support of Steadfast Defender 24 (8243036).jpg|200x200px]] |Izkrcevalna plovila | colspan="2" rowspan="2" | |76 t | |- | rowspan="2" |'''''MTM217''''' | rowspan="2" |'''8''' | rowspan="2" |— | rowspan="2" |Izkrcevalna plovila | rowspan="2" |1968 | rowspan="2" |65 t | rowspan="2" | |- | colspan="2" | |- |'''''MTP96''''' |'''20''' |— |Izkrcevalna plovila | colspan="2" | |1990 |14 t | |- ! colspan="9" |Lahki čolni (~72) |- | rowspan="2" |'''FFC 15''' | rowspan="2" | '''2''' | rowspan="2" |— | rowspan="2" |Hitri jurišni čoln |<small>—</small> |<small>—</small> | rowspan="2" |2023 | rowspan="2" |20 t | rowspan="2" |Ordered to Baglietto Navy in May 2019 to equip the {{ship|Italian aircraft carrier|Trieste|L9890|2}} ship.<ref>{{Cite web |last=Peruzzi |first=Luca |date=2023-06-26 |title=Baglietto Navy unveils its Combat Boat 15 craft for the Italian Navy |url=https://www.edrmagazine.eu/baglietto-navy-unveils-its-combat-boat-15-craft-for-the-italian-navy |access-date=2024-04-10 |website=EDR Magazine |language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite web |last1=DPSONLINE |last2=webmaster |date=2019-05-31 |title=Baglietto Navy si aggiudica la commessa di 2 pattugliatori FFC per la Marina Militare Italiana |url=https://www.bagliettonavy.com/baglietto-navy-si-aggiudica-la-commessa-di-2-pattugliatori-ffc-per-la-marina-militare-italiana/ |access-date=2024-04-10 |website=Baglietto Navy |language=en}}</ref> |- |<small>—</small> |<small>—</small> |- | | '''70+''' |— |Gumijasti čoln |<small>—</small> |<small>—</small> |<small>—</small> |<small>—</small> |načrtovan |- ! colspan="9" |Raziskovalne in večnamenske podporne ladje (4) |- |'''Alliance''' | style="text-align: center;" |'''1''' |[[File:Alliance_(34563400820).jpg|200x200px]] |Raziskovalna ladja |{{ship|Italian ship|Alliance|A 5345|2}} |A&nbsp;5345 |(1988) 2016 |2920 t | |- |'''Leonardo''' | style="text-align: center;" |'''1''' |[[File:Leonardo_(A_5301)_06_@chesi.JPG|200x200px]] |Obalna raziskovalna ladja |{{ship|Italian ship|Leonardo|A 5301|2}} |A&nbsp;5301 |(2002) 2009 |433 t | |- | rowspan="2" |'''Rossetti''' | rowspan="2" style="text-align: center;" |'''2''' | rowspan="2" style="text-align: center;" |[[File:Nave Raffaele Rossetti, (A 5315).jpg|200x200px]] | rowspan="2" |Obalna raziskovalna ladja |{{ship|Italian research vessel|Raffaele Rossetti||2}} |A&nbsp;5315 |1986 | rowspan="2" |324 t | rowspan="2" | |- |{{ship|Italian research vessel|Vincenzo Martellotta||2}} |A&nbsp;5320 |1989 |- ! colspan="9" |Ladje za hidrografski pregled (3) |- | '''Ammiraglio Magnaghi''' | style="text-align: center;" |'''1''' |[[File:Magnaghi_(A_5303)_08.JPG|200x200px]] |hidrografski pregled |{{ship|Italian ship|Ammiraglio Magnaghi|A 5303|2}} |A&nbsp;5303 |1975 |1744 t | |- | rowspan="2" |'''Ninfe''' | rowspan="2" style="text-align: center;" |'''2''' | rowspan="2" |[[File:Galatea_(A_5308)_05.JPG|200x200px]] | rowspan="2" |hidrografski pregled |{{ship|Italian survey vessel|Aretusa||2}} |A&nbsp;5304 |2002 | rowspan="2" |415 t | rowspan="2" | |- |{{ship|Italian survey vessel|Galatea||2}} |A&nbsp;5308 |2002 |} === Jadrnice === {| class="wikitable" style="width:100%; font-size: 95%;" |- style="vertical-align: top;" ! style="text-align: left" | Ladja ! style="text-align: left" | Število ! style="text-align: left" | Slika ! style="text-align: left" | Tip ! style="text-align: left" | Oznaka ! style="text-align: left" | Zgrajena ! style="text-align: left" | Izpodriv ! style="text-align: left" | Opombe |- ! colspan="8" |Trenažne jadrnice (3) |- |[[Italian training ship Amerigo Vespucci|'''''Amerigo Vespucci''''']] | style="text-align: center;" |'''1''' |[[File:Amerigo_vespucci_1976_nyc_aufgetakelt.jpg|200x200px]] |[[Tall ship]] |A&nbsp;5312 |1931 |4300 t | |- |[[Palinuro (ship)|'''''Palinuro''''']] | style="text-align: center;" |'''1''' |[[File:Nave_scuola_Palinuro_(A5311).jpg|200x200px]] |[[Full-rigged ship]] |A&nbsp;5311 |(1934) 1955 |1341 t | |- |[[Italian training ship Italia|'''''Italia''''']] | style="text-align: center;" |'''1''' |[[File:Nave_Italia_profilo.JPG|200x200px]] |[[Brigantina]] |A&nbsp;5314 |(1993) 2007 |404 t | |- ! colspan="8" |Barke na jadra (8) |- |'''{{ship|Sail training vessel|Orsa Maggiore|A 5323|2}}''' | style="text-align: center;" |'''1''' |[[File:Navire_école_ORSA_MAGGIRE.jpg|200x200px]] |[[Sail Training|Sail training vessel]] |A&nbsp;5323 |1995 |80 t | |- |'''{{ship|Sail training vessel|Caroly|A 5302|2}}''' | style="text-align: center;" |'''1''' | style="text-align: center;" |— |Sail training vessel |A&nbsp;5302 |(1948) 1982 |56 t | |- |'''{{ship|Sail training vessel|Capricia|A 5322|2}}''' | style="text-align: center;" |'''1''' | style="text-align: center;" |— |Sail training vessel |A&nbsp;5322 |(1963) 1993 |55 t | |- |'''{{ship|Sail training vessel|Stella Polare|A 5313|2}}''' | style="text-align: center;" |'''1''' |[[File:Stella_Polare_(ship,_1965),_Sète_cf01.jpg|200x200px]] |Sail training vessel |A&nbsp;5313 |1965 |48 t | |- |'''{{ship|Sail training vessel|Corsaro II|A 5316|2}}''' | style="text-align: center;" |'''1''' |[[File:Mmi_A5316.jpg|267x267px]] |Sail training vessel |A&nbsp;5316 |1961 |47 t | |} == Naročena plovila == Italijanska mornarica širi svojo floto z vračanjem nekaterih novih patruljnih ladij v bojno vrsto namesto tistih, ki niso bile zamenjane, in bo medsebojno nadomestila ladje, ki jih je treba zamenjati.<ref>{{Cite web| title=I nuovi programmi della Marina Militare | language=it | trans-title=The Navy's new programs | url=https://www.nsweek.com/wp-content/uploads/2016/07/10.-Parapetto_Presentazione-NAPOLI_30_06-compressed.pdf | archive-url=https://web.archive.org/web/20161126065602/http://www.nsweek.com/wp-content/uploads/2016/07/10.-Parapetto_Presentazione-NAPOLI_30_06-compressed.pdf | archive-date=2016-11-26}}</ref><ref>{{Cite web |last=Valenti |first=Alix |date=2023-07-11 |title=Onwards and forwards - Italian Navy program update |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2023/07/onwards-and-forwards-italian-navy-program-update/ |access-date=2024-04-02 |website=Naval News |language=en-US}}</ref> ===Podmornice=== {| class="wikitable" style="width:100%; font-size: 95%;" |- style="vertical-align: top;" ! style="text-align: left" | Razred ! style="text-align: left" | naročene ! style="text-align: left" | Slika ! style="text-align: left" | Tip ! style="text-align: left" | ime ! style="text-align: left" | Oznaka ! style="text-align: left" | Zgrajena ! style="text-align: left" | Izpodriv ! style="text-align: left" | Opombe |- ! colspan="9" |Podmornice (4) |- | rowspan="4" |'''U212 NFS''' | rowspan="4" style="text-align: center;" |'''4''' | rowspan="4" | [[File:Type_212_submarine.svg|200x200px]] | rowspan="4" | [[Podmornica]] | style="text-align: center;" |''Goffredo Mameli'' | NFS1 | 2027 | rowspan="4" | 1,830 t | rowspan="4" | * 2 naročena leta 2021 za 1,35 milijarde evrov * 1 naročen junija 2023 * 1 (zadnji) naročen junija 2024 za 500 milijonov evrov |- | style="text-align: center;" |''Pietro Calvi'' | NFS2 | 2029 |- | style="text-align: center;" |''Enrico Tazzoli'' | NFS3 | 2030 |- | style="text-align: center;" |''Enrico Toti'' | NFS4 | 2032 |} === Bojne ladje === {| class="wikitable" style="width:100%; font-size: 95%;" |- style="vertical-align: top;" ! style="text-align: left" | Razred ! style="text-align: left" | Število ! style="text-align: left" | Slika ! style="text-align: left" | Tip ! style="text-align: left" | Ime ! style="text-align: left" | Oznaka ! style="text-align: left" | Zgrajena ! style="text-align: left" | Izpodriv ! style="text-align: left" | Opombe |- ! colspan="9" |Fregate (5) |- | rowspan="2" |'''''Bergamini''''' ''FREMM EVO'' | rowspan="2" style="text-align: center;" |'''2''' | rowspan="2" |[[File:FREMM.svg|200x200px]] | rowspan="5" |[[Fregata]] | style="text-align: center;" |Bersagliere | style="text-align: center;" |- | 2029 | rowspan="2" |6,700 t | rowspan="2" |<ref name=":92">{{Cite web |title=OCCAR - 9th Italian FREMM Spartaco Schergat launched |url=https://www.occar.int/news/9th-italian-fremm-spartaco-schergat-launched |access-date=2024-03-30 |website=www.occar.int}}</ref><ref name=":102">{{cite web |title=Ceremony for the launching of the tenth FREMM frigate EMILIO BIANCHI - Marina Militare |url=https://www.marina.difesa.it/EN/Conosciamoci/notizie/Pagine/20200210_varo_nave_bianchi.aspx}}</ref> |- | style="text-align: center;" |Aviere | style="text-align: center;" |- | 2030 |- | rowspan="3" |'''''Thaon di Revel''''' ''<small>PPA</small>'' | rowspan="3" style="text-align: center;" |'''3''' | rowspan="3" |[[File:Francesco_Morosini_(P-431)_right_front_view_at_JMSDF_Yokosuka_Naval_Base_June_27,_2023_03.jpg|200x200px]] | ''Domenico Millelire'' | P 436 | 2026 | rowspan="3" | 6,270 t | rowspan="3" | ''<small><ref name=":622">{{Cite web |title=Fincantieri launches sixth Multipurpose Offshore Patrol ship for Italian Navy {{!}} Shephard |url=https://www.shephardmedia.com/news/naval-warfare/fincantieri-launches-sixth-multipurpose-offshore-patrol-ship-for-italian-navy/ |access-date=2024-03-30 |website=www.shephardmedia.com |language=en}}</ref>[https://aresdifesa.it/i-ppa-multipurpose-combat-ship-della-marina-militare-saranno-portati-tutti-alla-configurazione-full-combat-system/]</small>'' |- | ''Marcantonio Colonna'' | P 433 | 2029 |- | ''Ruggiero di Lauria'' | P 435 | 2030 |- ! colspan="9" |Patruljne ladje (4) |- | rowspan="4" |'''''PPX''''' Osnovana na ''FCx20'' | rowspan="4" style="text-align: center;" |'''4''' (+ 2 option) | rowspan="4" style="text-align: center;" |[[File:Varo di nave Ugolino Vivaldi (P440).jpg|200x200px]] | rowspan="4" | | ''Ugolino Vivaldi'' | P 440 |2027 <ref name=":112">{{Cite web |last=Peruzzi |first=Luca |date=2023-09-11 |title=Italy's new generation OPVs by Orizzonte Sistemi Navali |url=https://www.edrmagazine.eu/italys-new-generation-opvs-by-orizzonte-sistemi-navali |access-date=2024-04-02 |website=EDR Magazine |language=en-GB}}</ref> | rowspan="4" |2,450 t | rowspan="4" | |- | ''Sebastiano Caboto'' | P 441 | 2028 |- | ''Antonio da Noli'' | P 442 | — |- | ''Giovanni da Verrazzano'' | P 443 | — |- ! colspan="9" |Minolovci (5) |- | rowspan="5" |'''CNG-C''' ''Cacciamine di Nuova Generazione Costieri'' | rowspan="5" style="text-align: center;" |'''5''' (+3 option) | rowspan="5" style="text-align: center;" |— | rowspan="5" |[[Minolovec]] | — | — | 2028 | rowspan="5" |1,300 t | rowspan="9" | |- | — | — | — |- | — | — | — |- | — | — | — |- | — | — | — |} === Pomožne ladje === {| class="wikitable" style="width:100%; font-size: 95%;" |- style="vertical-align: top;" ! style="text-align: left" | Razred ! style="text-align: left" | Število ! style="text-align: left" | Silika ! style="text-align: left" | Tip ! style="text-align: left" | ime ! style="text-align: left" | Oznaka ! style="text-align: left" | Zgrajena ! style="text-align: left" | Izpodriv ! style="text-align: left" | Opombe |- ! colspan="9" |Logistična ladja (2) |- | rowspan="2" |'''MTC-F''' | rowspan="2" style="text-align: center;" |'''2''' (+8) | rowspan="2" style="text-align: center;" |— | rowspan="2" | | style="text-align: center;" |— | style="text-align: center;" |— | style="text-align: center;" |— | rowspan="2" style="text-align: center;" |1,500 t | rowspan="2" | |- | style="text-align: center;" |— | style="text-align: center;" |— | style="text-align: center;" |— |- ! colspan="9" |Ladja za podporo potapljačem (2) |- |'''''SDO-SuRS'' class''' | style="text-align: center;" |'''1''' | style="text-align: center;" |[[File:Olterra.webp|200x200px]] |[[Submarine rescue ship]] | style="text-align: center;" |''Olterra'' | style="text-align: center;" |A5321 |2027 |12,000 t | |- |'''DRASS 100''' | style="text-align: center;" |'''1''' | style="text-align: center;" |— |[[Saturation diving system]] for [[submarine rescue]] | style="text-align: center;" |— | style="text-align: center;" |— | style="text-align: center;" |— | | |- ! colspan="9" |Hidrografična ladja (2) |- |'''NIOM''' | style="text-align: center;" |'''1''' | style="text-align: center;" |[[File:Varo nave Quirinale.jpg|200x200px]] | rowspan="2" |[[Hydrographic survey|Hydrographic survey vessel]] | style="text-align: center;" |''Quirinale'' | style="text-align: center;" |A5305 |2027 |6,400 t | |- |'''NOMR''' | style="text-align: center;" |'''1''' | style="text-align: center;" |_ | style="text-align: center;" |''Arcadia'' | style="text-align: center;" |— |2027 |4,250 t | |- ! colspan="9" | |} == Prihodnja naročila == Ta seznam vključuje le prihodnje naložbe, ki jih je odobril parlament, vendar zanje še niso bile sklenjene pogodbe.. ==== Podmornice ==== {| class="wikitable" style="width:100%; font-size: 95%;" |- style="vertical-align: top;" ! style="text-align: left" | Razred ! style="text-align: left" | Št. ! style="text-align: left" | Slika ! style="text-align: left" | Tip ! style="text-align: left" | ime ! style="text-align: left" | Izpodriv ! style="text-align: left" | Opombe |- ! colspan="7" |Podmornice (2) |- | rowspan="2" |'''''U212 NFS EVO''''' | rowspan="2" style="text-align: center;" |'''2''' | rowspan="2" |[[File:Type_212_submarine.svg|200x200px]] | rowspan="2" |[[Podmornica]] | style="text-align: center;" |— | rowspan="2" style="text-align: center;" |> 2,000 t | rowspan="2" |načrtovane za 2035 |- | style="text-align: center;" |— |- ! colspan="7" |Brezpilotna podmornica (3) |- | rowspan="3" |'''''BlueWhale (ELI-3325)''''' | rowspan="3" style="text-align: center;" |'''3''' | rowspan="3" |[[File:BlueWhale2_(cropped).jpg|200x200px]] | rowspan="3" | | style="text-align: center;" |— | rowspan="3" style="text-align: center;" |— | rowspan="3" | |- | style="text-align: center;" |— |- | style="text-align: center;" |— |} ==== Bojne ladje ==== {| class="wikitable" style="width:100%; font-size: 95%;" |- style="vertical-align: top;" ! style="text-align: left" | Razre ! style="text-align: left" | št. ! style="text-align: left" | Slika ! style="text-align: left" | Tip ! style="text-align: left" | Ime ! style="text-align: left" | Izpodriv ! style="text-align: left" | Opombe |- ! colspan="7" |Rušilci |- | rowspan="2" |'''DDX class''' | rowspan="2" style="text-align: center;" |'''2''' (+2 ) | rowspan="2" style="text-align: center;" |— | rowspan="2" |[[Rušilec]] | style="text-align: center;" |— | rowspan="2" |14,500 t | rowspan="2" |<ref name=":6">{{Cite web |title=RID Rivista Italiana Difesa - Nuovi dettagli sugli incrociatori pesanti DDX |url=https://www-rid-it.translate.goog/shownews/6864/nuovi-dettagli-sugli-incrociatori-pesanti-ddx?_x_tr_sl=it&_x_tr_tl=en&_x_tr_hl=en&_x_tr_pto=sc |access-date=2024-10-15 |website=www.rid.it |language=it}}</ref><ref name=":193">{{Cite web |last=Peruzzi |first=Luca |date=2023-11-20 |title=Italian MoD's Defence Planning Document 2023-2025: New naval and joint programs |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2023/11/italian-mods-defence-planning-document-2023-2025-new-naval-and-joint-programs/ |access-date=2024-04-03 |website=Naval News |language=en-US}}</ref><ref name=":12">{{cite web |title=Italy - DDX 10,000-ton |url=https://www.globalsecurity.org/military/world/europe/its-ddx.htm |website=globalsecurity.org}}{{unreliable source?|date=November 2022}}</ref><ref name=":22">{{cite web |last=Peruzzi |first=Luca |date=20 November 2023 |title=Italian MoD's Defence Planning Document 2023-2025: New Naval And Joint Programs |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2023/11/italian-mods-defence-planning-document-2023-2025-new-naval-and-joint-programs/ |access-date=20 November 2023 |website=Naval News}}</ref> |- | style="text-align: center;" |— |- ! colspan="7" |Patrol ships (2) |- | rowspan="2" |'''{{ill|PPX class|lt=''PPX'' class|it|Pattugliatori polivalenti PPX }}''' | rowspan="2" style="text-align: center;" |'''2''' | rowspan="2" style="text-align: center;" |[[File:PPX Marina Militare Italiana.jpg|211x211px]] | rowspan="2" |[[Patruljna ladja|Večnamenska patruljna ladja]] | style="text-align: center;" |— | rowspan="2" |2,450 t | rowspan="2" |<ref name=":0">{{Cite web |last=Staff |first=Naval News |date=2024-08-05 |title=Italian Navy exercises its option for the fourth OPV from Orizzonte Sistemi Navale |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2024/08/italian-navy-exercises-its-option-for-the-fourth-opv-from-orizzonte-sistemi-navale/ |access-date=2024-08-05 |website=Naval News |language=en-US}}</ref> |- | style="text-align: center;" |— |- ! colspan="7" |Minoloveci (7) |- | rowspan="4" |'''CNG-A''' | rowspan="4" style="text-align: center;" |'''4''' | rowspan="4" style="text-align: center;" |— | rowspan="7" |[[Minolovec]] | style="text-align: center;" |— | rowspan="4" |2,100 t | rowspan="7" |.<ref name="Staff">{{Cite web |last=Staff |first=Naval News |date=2024-07-26 |title=Intermarine and Leonardo sign contract with the Italian Directorate of Naval Armaments for New Generation Minehunter Procurement |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2024/07/intermarine-and-leonardo-sign-contract-with-the-italian-directorate-of-naval-armaments-minehunter-procurement/ |access-date=2024-07-26 |website=Naval News |language=en-US}}</ref> |- | style="text-align: center;" |— |- | style="text-align: center;" |— |- | style="text-align: center;" |— |- | rowspan="3" |'''CNG-C''' | rowspan="3" style="text-align: center;" |'''3''' | rowspan="3" style="text-align: center;" |— | style="text-align: center;" |— | rowspan="3" |1,300 t |- | style="text-align: center;" |— |- | style="text-align: center;" |— |- ! colspan="7" |Ladje komunikacijo in elektronsko izvidništvo (2) |- | rowspan="2" |'''J3MS''' | rowspan="2" style="text-align: center;" |'''2''' | rowspan="2" style="text-align: center;" |— | rowspan="2" |Elektronsko izvidniška ladja | style="text-align: center;" |— | rowspan="2" | | rowspan="2" |<ref>{{Cite web |title=RID Rivista Italiana Difesa - Via all'acquisizione della prima nuova nave spia per la Marina Militare |url=https://www.rid.it/shownews/7578/via-all-acquisizione-della-prima-nuova-nave-spia-per-la-marina-militare |access-date=2025-10-06 |website=www.rid.it |language=it}}</ref> |- | style="text-align: center;" |— |} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam vojnih mornaric]] {{normativna kontrola}} {{mil-stub}} [[Kategorija:Vojne mornarice po državah]] [[Kategorija:Italijanske oborožene sile]] [[Kategorija:Italijanska vojna mornarica| ]] 4edmgo8fplbr9gtjpda9un3ll21pa8d 0 26599 6748555 6510154 2026-09-10T06:02:21Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 −[[Kategorija:Vojaštvo]]; −[[Kategorija:Nacionalizem]]; +[[Kategorija:Vojaške formacije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748555 wikitext text/x-wiki '''Domobranstvo''' ({{lang-de|[[Landwehr|Land(es)wehr]]}}) je naziv za [[vojaštvo|vojaško]] [[vojaška formacija|formacijo]], ki lahko označuje regularne [[oborožene sile]] določene države ali pa [[paravojaštvo|paravojaške]] organizacije v sklopu države (dopolnilo regularnih oboroženih sil) oz. drugih organizacij. == Domobranstvo kot oborožene sile == V [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] so obstajala tri domobranstva: [[Domobranstvo (Avstro-Ogrska)|Landwehr (Avstrija)]], [[Kraljevo madžarsko domobranstvo|Honved (Ogrska)]] in [[Kraljevo hrvaško domobranstvo]] (Hrvaška; kot del Ogrske). Vsi trije so imeli status regularnih sil kot del [[Avstro-ogrska kopenska vojska|Avstro-ogrske kopenske vojske]]. Madžarska je obdržala naziv domobranstvo tudi za svoje oborožene sile ([[Honvédség]]). Kratkotrajna [[Baltska država]] (1918–1919) je ustanovila oborožene sile pod imenom [[Baltsko domobranstvo|Baltische Landeswehr]]. == Domobranstvo kot paravojaške sile == Domobranstvo so kot podporo regularnih oboroženih sil ustanovili v: [[Domobranstvo (Prusija)|Prusiji]], [[Slovensko domobranstvo|v Sloveniji med drugo svetovno vojno]] (kot pomožna policijska sila), podobno na [[Hrvaške oborožene sile NDH|Hrvaške]]m ([[Neodvisna država Hrvaška|NDH]]), [[Domobranstvo (Tretji rajh)|Tretjem rajhu]], [[Domobranstvo (Švica)|Švici]],... == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[Nacionalna garda]] *[[Slovensko domobranstvo]] * [[Teritorialna obramba]] {{mil-stub}} [[Kategorija:Vojaške formacije]] f6mf5uc00iz180q4fdke1aeazznd265 6748556 6748555 2026-09-10T06:02:59Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 {{brez vira}} 6748556 wikitext text/x-wiki {{brez vira}} '''Domobranstvo''' ({{lang-de|[[Landwehr|Land(es)wehr]]}}) je naziv za [[vojaštvo|vojaško]] [[vojaška formacija|formacijo]], ki lahko označuje regularne [[oborožene sile]] določene države ali pa [[paravojaštvo|paravojaške]] organizacije v sklopu države (dopolnilo regularnih oboroženih sil) oz. drugih organizacij. == Domobranstvo kot oborožene sile == V [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] so obstajala tri domobranstva: [[Domobranstvo (Avstro-Ogrska)|Landwehr (Avstrija)]], [[Kraljevo madžarsko domobranstvo|Honved (Ogrska)]] in [[Kraljevo hrvaško domobranstvo]] (Hrvaška; kot del Ogrske). Vsi trije so imeli status regularnih sil kot del [[Avstro-ogrska kopenska vojska|Avstro-ogrske kopenske vojske]]. Madžarska je obdržala naziv domobranstvo tudi za svoje oborožene sile ([[Honvédség]]). Kratkotrajna [[Baltska država]] (1918–1919) je ustanovila oborožene sile pod imenom [[Baltsko domobranstvo|Baltische Landeswehr]]. == Domobranstvo kot paravojaške sile == Domobranstvo so kot podporo regularnih oboroženih sil ustanovili v: [[Domobranstvo (Prusija)|Prusiji]], [[Slovensko domobranstvo|v Sloveniji med drugo svetovno vojno]] (kot pomožna policijska sila), podobno na [[Hrvaške oborožene sile NDH|Hrvaške]]m ([[Neodvisna država Hrvaška|NDH]]), [[Domobranstvo (Tretji rajh)|Tretjem rajhu]], [[Domobranstvo (Švica)|Švici]],... == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[Slovensko domobranstvo]] * [[Teritorialna obramba]] {{mil-stub}} [[Kategorija:Vojaške formacije]] 7cufkw53swmbwe5f7poc9ldr64yrkyq 0 30389 6748513 6741689 2026-09-09T22:27:25Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748513 wikitext text/x-wiki {{Infobox country | native_name = {{lang|iro|Haudenosaunee}} | conventional_long_name = Iroquois Confederacy | common_name = Haudenosaunee ali Irokezi | status = [[Konfederacija|Priznana konfederacija]], kasneje nepriznana vlada<ref>{{Cite encyclopedia|url=https://www.encyclopedia.com/social-sciences-and-law/sociology-and-social-reform/sociology-general-terms-and-concepts/stateless|title=Stateless Society|encyclopedia=Encyclopedia.com}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author-first=Lewis Henry|author-last=Morgan|author-link=|date=1881|title=Houses and House-Life of the American Aborigines|location=Chicago and London|publisher=University of Chicago Press}}</ref> | year_end = | date_start = Med 1450 in 1660 (ocena) | image_coat = | image_flag = Flag of the Iroquois Confederacy.svg | year_start = | flag_type = Zastava Irokeške konfederacije | title_leader = | leader1 = | year_leader1 = | image_map = Haudenosaunee Territory.png | image_map_caption = Zemljevid, ki prikazuje zgodovinske (v vijolični barvi) in trenutno priznane (v roza barvi) ozemeljske zahteve Irokežev | government_type = [[Konfederacija]] | legislature = Veliki svet šestih narodov | national_motto = | national_anthem = | capital = Onondaga, narod Onondaga (na različnih sodobnih lokacijah: *pred 1609: [[Cazenovia, New York]] *1609–1615: [[Pompey, New York]] *1615–1640: [[Delphi Falls, New York]] *1640 onwards: [[Manlius, New York]]) | latd = | latm = | latNS = | longd = | longm = | longEW = | common_languages = irokeščina }} [[Slika:Irokesen_(5_Nationen_um1650).png|thumb|Pet narodov Irokezov, plemensko ozemlje okoli leta 1650]] '''Irokezi''' so skupina [[Ameriški staroselci|severnoameriških staroselcev]] v [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Kanada|Kanadi]]. So [[konfederacija]] sestavljeni iz skupine petih plemen [[Cayuga]], [[Mohawk]], [[Oneida]], [[Onondaga]] in [[Seneca (pleme)|Seneca]], katerim se je pozneje priključilo še pleme [[Tuscarora]]. Irokezi so bili v preteklosti pretežno poljedelska skupina irokeško govorečih ljudstev, med katere sodijo [[pleme]]na [[Cherokee]], [[Huroni]], [[Erie (pleme)|Erie]] in [[Susquehannock]]. Francozi so jih med kolonialnimi leti poznali kot '''Irokeško ligo''', kasneje pa kot '''Irokeško konfederacijo''', medtem ko so jih Angleži preprosto imenovali ''Pet narodov''. Njihovo deželo so v angleščini imenovali '''Iroquoia'''<ref name="Iroquoia">{{navedi knjigo |last1=Anderson |first1=Chad |title=The storied landscape of Iroquoia: history, conquest, and memory in the Native northeast |url=https://archive.org/details/storiedlandscape0000chad |date=2020 |publisher=University of Nebraska Press |location=Lincoln |isbn=1496218655}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Shannon |first1=Timothy |title=Iroquoia |date=7 April 2016 |volume=1 |doi=10.1093/oxfordhb/9780199858897.013.10}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Preston |first1=David L. |title=Texture of Contact: European and Indian Settler Communities on the Frontiers of Iroquoia, 1667-1783 |date=2009 |publisher=University of Nebraska Press |location=Lincoln |isbn=0803213697}}</ref> in '''Haudenosauneega'''<ref>{{navedi splet |title=Ho-de-no-sau-nee-ga (Haudenosaunee) |url=https://native-land.ca/maps/territories/haudenosauneega-confederacy |website=Native Land Digital |access-date=17 March 2025}}</ref>, v francoščini pa ''Iroquoisie''. Irokeška ljudstva so vključevala (od vzhoda proti zahodu) [[Mohawk]], [[Oneida]], [[Onondaga]], [[Cayuga]] in [[Seneca (pleme)|Seneca]]. Po letu 1722 so bili v konfederacijo sprejeti [[Tuscarora]], ki so govorili [[Iroquois|irokeško]] in so prišli z jugovzhoda, od takrat naprej pa je bila znana kot "Šest narodov". Konfederacija je bila verjetno ustanovljena med letoma 1142 in 1660,<ref>{{navedi splet|title=History of the Iroquois Indians|website=Untitled Document| url=https://www.departments.bucknell.edu/environmental_center/sunbury/website/HistoryofIroquoisIndians.shtml|access-date=2025-01-21}}</ref> vendar o točnem datumu ni širokega soglasja.<ref>{{navedi splet|title=How the Iroquois Great Law of Peace Shaped U.S. Democracy|website=Native America|date=2018-12-13|url=https://www.pbs.org/native-america/blog/how-the-iroquois-great-law-of-peace-shaped-us-democracy#:~:text=The%20Iroquois%20Confederacy%2C%20founded%20by,democracy%20on%20earth(2|access-date=2025-01-21}}</ref><ref>{{navedi splet|title=The Six Nations Confederacy During the American Revolution (U.S. National Park Service)|website=NPS.gov Homepage (U.S. National Park Service)|date=2024-10-10|url=https://www.nps.gov/articles/000/the-six-nations-confederacy-during-the-american-revolution.htm#:~:text=The%2520Five%2520Nations%252C%2520comprised%2520of,1200.%7Cref=|access-date=2025-01-21}}</ref> Konfederacija je nastala iz »Velikega zakona miru«, za katerega se pravi, da so ga sestavili Deganawidah »Veliki mirotvorec«, Hiawatha in Jigonhsasee »Mati narodov«. Skoraj 200 let je bilo Šest narodov/Haudenosaunee konfederacija močan dejavnik v severnoameriški kolonialni politiki, pri čemer nekateri učenjaki zagovarjajo koncept izigravanja obeh strani,<ref>{{navedi knjigo |last=White |first=Richard |url=https://www.worldcat.org/oclc/22344887 |title=The middle ground: Indians, empires, and republics in the Great Lakes region, 1650–1815 |date=1991 |isbn=0-521-37104-X |location=Cambridge |oclc=22344887}}</ref> saj so Irokezi uporabljali evropske sile prav tako, kot so Evropejci uporabljali njih.<ref>{{navedi knjigo |last=Barr |first=Daniel P. |url=https://www.worldcat.org/oclc/230726514 |title=Unconquered : the Iroquois League at war in colonial America |date=2006 |publisher=Praeger |isbn=0-313-03820-1 |location=Westport, Conn. |oclc=230726514}}</ref> Na svojem vrhuncu okoli leta 1700 se je irokeška moč raztezala od današnje zvezne države [[New York (zvezna država)|New York]], severno v današnji [[Ontario]] in [[Quebec]] vzdolž [[Velika jezera|spodnjih Velikih jezer]] – [[Reka svetega Lovrenca|zgornje reke Sv. Lovrenca]] in južno na obeh straneh [[Aligeni|gorovja Allegheny]] v današnjo [[Virginia|Virginijo]] in [[Kentucky]] ter v [[Ohio (reka)|dolino reke Ohio]]. St. Lawrence [[Iroquois]], Wendat ([[Huroni]]), [[Erie (pleme)|Erie]] in [[Susquehannock]], vsi neodvisni narodi, znani evropskim kolonistom, so prav tako govorili irokeške jezike. V širšem kulturnem smislu se štejejo za Irokeze, saj vsi izvirajo iz proto-irokeškega ljudstva in jezika. Vendar pa so bili v zgodovini tekmeci in sovražniki narodov Irokeške konfederacije.{{sfn|Daeg de Mott|2009}} Leta 2010 je v Kanadi živelo več kot 45.000 vpisanih pripadnikov Šestih narodov, v Združenih državah pa več kot 81.000.<ref>{{navedi splet |last=Marques |first=Nicole Terese Capton |date=2011 |title=Divided We Stand: The Haudenosaunee, Their Passport and Legal Implications of Their Recognition in Canada and the United States|url=https://digital.sandiego.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1094&context=ilj |access-date=October 28, 2020}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.census.gov/history/pdf/c2010br-10.pdf |date=January 2012 |title=The American Indian and Alaska Native Population: 2010 |access-date=June 5, 2021}}</ref> == Imena == [[File:Iroquois dictionnary, Jesuit fathers, Quebec Circa 1660.jpg|thumb|Irokeški slovar, jezuitski očetje, Quebec okoli 1660]] ''Haudenosaunee'' ('Ljudje dolge hiše') je avtonim, s katerim se imenujejo Šest narodov.<ref name="haudenosauneeconfederacy.com">{{navedi splet |title=Home |url=http://www.haudenosauneeconfederacy.com/ |access-date=August 10, 2018 |website=Haudenosaunee Confederacy}}</ref> Medtem ko je njegova natančna etimologija sporna, je izraz ''Irokezi'' kolonialnega izvora. Nekateri strokovnjaki za zgodovino ameriških staroselcev menijo, da je ''Irokezi'' slabšalno ime, prevzeto od tradicionalnih sovražnikov Haudenosauneejev.<ref>{{navedi knjigo |last=Kasak |first=Ryan M. |date=2016 |chapter=A distant genetic relationship between Siouan-Catawban and Yuchi |editor1-last=Rudin |editor1-first=Catherine |editor2-first=Bryan J. |editor2-last=Gordon |title=Advances in the Study of Siouan Languages and Linguistics |pages=5–38}}</ref> Manj pogost, starejši avtonim za konfederacijo je {{lang|moh|Ongweh’onweh}}, kar pomeni 'izvirni ljudje'.<ref>{{navedi splet |title=Haudenosaunee Guide for Educators |website=The Smithsonian National Museum of the American Indian |date=2009 |url=https://americanindian.si.edu/sites/1/files/pdf/education/HaudenosauneeGuide.pdf}}</ref><ref>{{navedi splet |last1=National Park Service U.S. Department of the Interior |title=Finger Lakes National Heritage Area Feasibility Study |url=https://parkplanning.nps.gov/showFile.cfm?projectID=91275&MIMEType=application%252Fpdf&filename=NPS%5FFinger%5FLakes%5FContext%5FThemes%5FDRAFT%5F2021%5F508%2Epdf&sfid=462152 |access-date=April 6, 2022 |website=[[National Park Service|US National Park Service]]}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Cultural Misconceptions |url=https://www.haudenosauneeconfederacy.com/cultural-misconceptions/}}</ref> ''Haudenosaunee'' izhaja iz dveh fonetično podobnih, a etimološko različnih besed v jeziku Seneca: {{lang|see|Hodínöhšö:ni:h}}, kar pomeni »tisti iz podaljšane hiše» in {{lang|see|Hodínöhsö:ni:h}}, kar pomeni »graditelji hiš«.<ref name="Goddard, 1978" /><ref>{{navedi splet |title=Haudenosaunee |url=http://www.yourdictionary.com/haudenosaunee |access-date=January 27, 2017 |website=Your Dictionary |archive-date=August 9, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200809000428/https://www.yourdictionary.com/haudenosaunee |url-status=dead }}</ref><ref>{{cite dictionary |title=English – Seneca Dictionary |url=https://www.akronschools.org/site/handlers/filedownload.ashx?moduleinstanceid=6603&dataid=9898&FileName=English-Seneca%201-18-12.pdf |author-link= |pages=88 |author-last=Chafe |author-first=Wallace |access-date=2025-06-29 |archive-date=2024-06-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240619161650/https://www.akronschools.org/site/handlers/filedownload.ashx?moduleinstanceid=6603&dataid=9898&FileName=English-Seneca%201-18-12.pdf |url-status=dead }}</ref> Ime ''Haudenosaunee'' se prvič pojavi v angleščini v delu Lewisa Henryja Morgana (1851), kjer ga zapiše kot ''Ho-dé-no-sau-nee''. Črkovanje ''Hotinnonsionni'' je potrjeno tudi pozneje v 19. stoletju.<ref name="Goddard, 1978" /><ref name="MorganLH" /> Občasno se sreča tudi nadomestna oznaka, '''Ganonsyoni''',<ref>E.g. in {{harvp|Graymont|1972|pp=14–15}}; {{navedi knjigo |last1=Rausch |first1=David A. |last2=Blair |first2=Schlepp |date=1994 |title=Native American Voices |url=https://archive.org/details/nativeamericanvo0000raus |page=[https://archive.org/details/nativeamericanvo0000raus/page/n46 45]}}; and {{navedi knjigo |last=Wolf |first=Eric R. |date=1982 |title=Europe and the People Without History |url=https://archive.org/details/europepeoplewit008258 |page=[https://archive.org/details/europepeoplewit008258/page/n178 165]}}</ref> iz Mohawk jezika {{lang|moh|kanǫhsyǫ́·ni}} »razširjena hiša« ali iz sorodnega izraza v sorodnem irokeškem jeziku; v zgodnejših virih je različno črkovano ''Kanosoni'', ''akwanoschioni'', ''Aquanuschioni'', ''Cannassoone'', ''Canossoone'', ''Ke-nunctioni'' ali ''Konossioni''.<ref name="Goddard, 1978" /> Bolj transparentno se konfederacija Haudenosaunee pogosto imenuje Šest narodov (ali, za obdobje pred vstopom Tuscarora leta 1722, Pet narodov).<ref name="Goddard, 1978" />{{efn|This is frequently used on the official Haudenosaunee Confederacy website.<ref name=haudenosauneeconfederacy.com/>}} Beseda je {{lang|moh|Rotinonshón:ni}} v mohawkščini.<ref name="deerfield">[http://1704.deerfield.history.museum/popups/glossary.do?shortName=rotinonsionni "Rotinonsionni, which is the Kanienkehaka (Mohawk) word for Haudenosaunee". ''Kanienkehaka Lifeways – Mohawk Valley, circa 1500''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210817023120/http://1704.deerfield.history.museum/popups/glossary.do?shortName=rotinonsionni |date=2021-08-17 }}. Retrieved August 27, 2017.</ref> Izvor imena ''Irokezi'' je nekoliko nejasen, čeprav je bil izraz zgodovinsko pogostejši v angleških besedilih kot Haudenosaunee. Njegov prvi pisni pojav kot ''Irocois'' je v poročilu [[Samuel de Champlain|Samuela de Champlaina]] o njegovem potovanju v [[Tadoussac]] leta 1603.{{sfn|Day|1968}} Druga zgodnja francoska črkovanja vključujejo ''Erocoise'', ''Hiroquois'', ''Hyroquoise'', ''Irecoies'', ''Iriquois'', ''Iroquaes'', ''Irroquois'' in ''Yroquois'',<ref name="Goddard, 1978">{{navedi knjigo |last=Goddard |first=I. |chapter=Synonymy |editor=G. Trigger |title=Handbook of North American Indians: Northeast |volume=15 |pages=319–321 |year=1978}}</ref> izgovorjeno takrat kot [irokwe] ali [irokwɛ].{{efn|[e] pronunciation according to {{harvp|Goddard|1978}}. [ɛ] pronunciation according to {{harvp|Day|1968}}.}} Za izvor tega izraza so bile predlagane konkurenčne teorije, vendar nobena ni dosegla širokega sprejetja. Do leta 1978 je [[Ives Goddard]] zapisal: "Takšna oblika ni potrjena v nobenem indijanskem jeziku kot ime za katero koli irokeško skupino, in končni izvor ter pomen imena sta neznana."<ref name="Goddard, 1978" /> Jezuitski duhovnik in misijonar [[Pierre François Xavier de Charlevoix]] je leta 1744 zapisal: {{blockquote|Ime Irokezi je čisto francosko in je nastalo iz [irokeškega] izraza ''Hiro'' ali ''Hero'', kar pomeni ''Rekel sem'' – s čimer ti Indijanci zaključijo vse svoje nagovore, kot so to včasih počeli Latini s svojim ''dixi'' – in iz ''Koué'', kar je včasih krik žalosti, ko je podaljšan, in včasih veselja, ko je izgovorjen krajše.{{sfn|Day|1968}}}} Leta 1883 je Horatio Hale zapisal, da je Charlevoixova etimologija dvomljiva in da »noben drug narod ali pleme, o katerem imamo kakršno koli znanje, ni nikoli nosilo imena, sestavljenega na tako muhast način«.{{sfn|Day|1968}} Hale je namesto tega predlagal, da izraz izvira iz huronščine in je soroden mohawškemu {{lang|moh|ierokwa}} »tisti, ki kadijo« ali cayuški {{lang|cay|iakwai}} »medved«. Leta 1888 je J. N. B. Hewitt izrazil dvome, da katera koli od teh besed obstaja v zadevnih jezikih. Raje je imel etimologijo iz Montagnais {{lang|moe|irin}} »resničen, pravi« in {{lang|moe|ako}} »kača«, plus francosko pripono {{lang|fr|-ois}}. Kasneje je to popravil na algonkvin {{lang|alq|Iriⁿakhoiw}} kot izvor.{{sfn|Day|1968}}<ref>{{navedi knjigo |last=Hewitt |first=J. N.|author-link=John Napoleon Brinton Hewitt |date=1907 |chapter=Iroquois |editor-last=Hodge |editor-first=Frederick Webb |editor-link=|title=Handbook of American Indians North of Mexico |url=https://archive.org/details/handbookamerica00goog |pages=[https://archive.org/details/handbookamerica00goog/page/n618 617]–620}}</ref> Sodobnejšo etimologijo je zagovarjal Gordon M. Day leta 1968, ki je razdelal Charlesa Arnauda iz leta 1880. Arnaud je trdil, da beseda izvira iz Montagnais {{lang|moe|irnokué}}, kar pomeni »strašen človek«, preko skrajšane oblike {{lang|moe|irokue}}. Day je predlagal hipotetično frazo Montagnais {{lang|moe|irno kwédač}}, kar pomeni »človek, Irokez«, kot izvor tega izraza. Za prvi element {{lang|moe|irno}} Day navaja sorodne besede iz drugih potrjenih narečij Montagnais: {{lang|moe|irinou}}, {{lang|moe|iriniȣ}} in {{lang|moe|ilnu}}; za drugi element {{lang|moe|kwédač}} pa predlaga povezavo z {{lang|moe|kouetakiou}}, {{lang|moe|kȣetat-chiȣin}} in {{lang|moe|goéṭètjg}} – imeni, ki so jih sosednja algonkvinska plemena uporabljala za Irokeze, Hurone in St. Lawrence [[Iroquois]]s (Laurentijce).{{sfn|Day|1968}} Enciklopedija ''Gale Encyclopedia of Multicultural America'' potrjuje izvor Irokezov v {{lang|alq|Iroqu}}, algonkvinski besedi za »klopotača«.<ref>{{Cite journal |last=Hall |first=Loretta |date=2014 |title=Iroquois Confederacy |url=https://search.credoreference.com/content/entry/galegale/iroquois_confederacy/0?institutionId=4855 |journal=Gale Encyclopedia of Multicultural America |edition=3rd |via=Credo }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Francozi so se najprej srečali z algonkvinsko govorečimi plemeni in bi se naučili algonkvinskih imen za svoje irokeške tekmece. ==Konfederacija== [[File:Map of the Country of the Five Nations belonging to the province of New York and of the Lakes near which the Nations of Far Indians live with part of Canada taken from the Map of the Louisiane done 1730.png|thumb|Zemljevid petih narodov iz ''Darlington Collection'']] Verjame se, da je Irokeško konfederacijo ustanovil ''Veliki mirotvorec'' na neznan datum, ocenjen med 1450 in 1660 in je združil pet različnih narodov na območju južnih [[Velika jezera|Velikih jezer]] v ''Veliko ligo miru''.{{sfn|Graymont|1972|pp=14–15}} Druge raziskave pa kažejo, da je bila ustanovitev leta 1142.{{sfn|Mann|Fields|1997}} Vsak narod znotraj te irokeške konfederacije je imel svoj jezik, ozemlje in funkcijo v Ligi. Liga je sestavljena iz Velikega sveta, skupščine petdesetih poglavarjev ali sačemov, od katerih vsak predstavlja klan naroda.{{sfn|Johansen|Mann|2000|p=[https://books.google.com/books?id=zibNDBchPkMC&pg=PA135 135]}} Ko so Evropejci prvič prispeli v Severno Ameriko, so bili Haudenosaunee (''Irokeška liga'' za Francoze, ''Pet narodov'' za Britance) s sedežem v današnji osrednji in zahodni državi New York, vključno z regijo Finger Lakes in so zasedali velika območja severno do [[Reka svetega Lovrenca|reke sv. Lovrenca]], vzhodno do [[Montreala]] in reke Hudson ter južno v današnjo severozahodno Pensilvanijo. Na svojem vrhuncu okoli leta 1700 se je irokeška moč raztezala od današnje države New York, severno v današnji Ontario in Quebec vzdolž spodnjih Velikih jezer–zgornjega sv. Lovrenca in južno na obeh straneh [[Apalači|Apalačev]] v današnjo Virginijo in Kentucky ter v dolino Ohio. Od vzhoda do zahoda so Ligo sestavljali narodi [[Mohawk]], [[Oneida]], [[Onondaga]], [[Cayuga]] in [[Seneca]]. Okoli leta 1722 so se Ligi pridružili [[Iroquois|irokeško]] govoreči [[Tuscarora]], ki so se preselili proti severu iz Karoline po krvavem spopadu z belimi naseljenci. Skupno kulturno ozadje s Petimi narodi Irokezov (in sponzorstvo s strani Oneida) je pripeljalo do tega, da so bili Tuscarora sprejeti kot šesti narod v konfederaciji leta 1722; Irokezi so bili nato znani kot Šest narodov.<ref>{{navedi knjigo|author-last=Wallace |author-first=Anthony F.C. |title=Tuscarora: A History |url=https://archive.org/details/tuscarorahistory0000wall |location=Albany |publisher=SUNY Press |date=2012 |isbn=9781438444314}}</ref><ref name="Bruce Trigger 1978, pp. 287-288">Bruce Trigger, ed., ''Handbook of American Indians''; Volume 15, 1978, pp. 287–288</ref> Drugi neodvisni narodi, ki so govorili irokeške jezike, kot so [[Erie (pleme)|Erie]], [[Susquehannock]], Huron (Wendat) ali [[Wyandot]], so v različnih obdobjih živeli ob reki sv. Lovrenca in okoli Velikih jezer. Na ameriškem jugovzhodu so bili [[Cherokee]] narod, ki je govoril irokeški jezik in se je na to območje preselil stoletja pred stikom z Evropejci. Nobeden od teh ni bil del Lige Haudenosaunee. Tisti na mejah ozemlja Haudenosaunee v regiji Velikih jezer so tekmovali in se vojskovali z narodi Lige. Francoski, nizozemski in angleški kolonisti, tako v [[Nova Francija|Novi Franciji]] (Kanada) kot v tem, kar je postalo [[Trinajst kolonij]], so prepoznali potrebo po pridobitvi naklonjenosti irokeškega ljudstva, ki je zasedalo pomemben del ozemlja zahodno od kolonialnih naselij. Njihovi prvi odnosi so bili namenjeni trgovanju s krznom, ki je postalo zelo donosno za obe strani. Kolonisti so si prizadevali tudi za vzpostavitev prijateljskih odnosov, da bi zavarovali svoje meje naselij. Skoraj 200 let so bili Irokezi močan dejavnik v severnoameriški kolonialni politiki. Zavezništvo z Irokezi je evropskim silam ponujalo politične in strateške prednosti, vendar so Irokezi ohranili precejšnjo neodvisnost. Nekateri njihovi ljudje so se naselili v misijonskih vaseh ob [[Reka svetega Lovrenca|reki Svetega Lovrenca]] in se tesneje povezali s Francozi. Čeprav so sodelovali v francoskih napadih na nizozemska in angleška kolonialna naselja, kjer so se naselili nekateri Mohawk in drugi Irokezi, so se Irokezi na splošno upirali napadom na lastne ljudi. Irokezi so ostali velika politično združena indijanska skupnost do [[Ameriška revolucija|ameriške revolucije]], ko se je Liga razdelila zaradi nasprotujočih si pogledov na to, kako se odzvati na prošnje za pomoč britanske krone.<ref>{{navedi splet |title=The Six Nations Confederacy During the American Revolution (U.S. National Park Service) |url=https://www.nps.gov/articles/000/the-six-nations-confederacy-during-the-american-revolution.htm |access-date=2024-06-05 |website=www.nps.gov |language=en}}</ref> Po porazu so Britanci brez posvetovanja prepustili irokeško ozemlje, in mnogi Irokezi so morali zapustiti svoja ozemlja v dolini Mohawk in drugod ter se preseliti na severna ozemlja, ki so jih obdržali Britanci. Krona jim je dala zemljo kot nadomestilo za pet milijonov akrov, ki so jih izgubili na jugu, vendar to ni bilo enakovredno prejšnjemu ozemlju. Sodobni raziskovalci Irokezov razlikujejo med Ligo in Konfederacijo.<ref name="Richter11-12">{{navedi knjigo|author-last=Richter |chapter=Ordeals of the Longhouse |editor-last1=Richter |editor-last2=Merrill |title=Beyond the Covenant Chain |pages=11–12}}</ref>{{sfn|Fenton|1998|pp=4–5}}{{sfn|Shannon|2008|pp=72–73}} Po tej interpretaciji se Irokeška liga nanaša na ceremonialno in kulturno institucijo, utelešeno v Velikem svetu, ki še vedno obstaja. Irokeška konfederacija je bila decentralizirana politična in diplomatska entiteta, ki je nastala kot odgovor na evropsko kolonizacijo in je bila razpuščena po britanskem porazu v ameriški revolucionarni vojni.<ref name="Richter11-12" /> Današnji Irokezi/Ljudje šestih narodov ne delajo takšne razlike, izraza uporabljajo izmenično, vendar raje uporabljajo ime Konfederacija Haudenosaunee. Po selitvi večine v Kanado so morali Irokezi, ki so ostali v New Yorku, živeti večinoma v rezervatih. Leta 1784 se je 6.000 irokezov soočilo z 240.000 Newyorčani, medtem ko so se Novoangležani, lačni zemlje, pripravljali na selitev na zahod. »Samo Oneide, ki so šteli le 600 mož, so imeli v lasti šest milijonov akrov oziroma približno 2,4 milijona hektarjev.« Iroquoia je bila dežela, ki je čakala na naglico po zemlji. Do [[Vojna leta 1812|vojne leta 1812]] so Irokezi izgubili nadzor nad precejšnjim ozemljem. ==Zgodovina== [[File:5NationsCession.jpg|thumb|Zemljevid, ki prikazuje ozemlja Irokezov skozi 18. stoletje]] ===Historiografija=== Poznavanje zgodovine Irokezov izhaja iz Haudenosaunee ustnega izročila, arheoloških dokazov, zapisov [[Družba Jezusova|jezuitskih]] misijonarjev in kasnejših evropskih zgodovinarjev. Zgodovinar Scott Stevens pripisuje zgodnji moderni evropski vrednosti pisnih virov nad ustnim izročilom prispevek k rasistični, predsodkovni perspektivi o Irokezih skozi 19. stoletje.{{sfn|Stevens|2013|p=149}} [[Historiografija]] irokeških ljudstev je predmet številnih razprav, zlasti glede ameriškega kolonialnega obdobja.{{sfn|Stevens|2013|p={{page needed|date=August 2020}}}}<ref>{{cite journal|author-last1=Johansen |author-first1=Bruce |title=Notes from the "culture wars": more annotations on the debate regarding the Iroquois and the origins of democracy |journal=American Indian Culture & Research Journal |date=1999 |volume=23 |issue=1 |pages=165–175 |doi=10.17953/aicr.23.1.x7035734612286m5|doi-broken-date=November 10, 2024 |url=https://escholarship.org/uc/item/8kp1m4nz }}</ref> Francoski jezuitski zapisi o Irokezih so jih prikazovali kot divjake brez vlade, zakonov, pisave in vere.{{sfn|Stevens|2013|p=153}} Toda jezuiti so si močno prizadevali za preučevanje njihovih jezikov in kultur, nekateri pa so jih začeli spoštovati. Vir zmede za evropske vire, ki so izhajali iz patriarhalne družbe, je bil matrilinearni sorodstveni sistem irokeške družbe in s tem povezana moč žensk.{{sfn|MacLeod|2012|p=xiv}} Kanadski zgodovinar D. Peter MacLeod je pisal o kanadskih Irokezih in Francozih v času [[Francoska in indijanska vojna|sedemletne vojne]]: <blockquote>Najbolj kritično je, da so patriarhalni evropski pisarji lahkomiselno spregledali pomen klanskih mater, ki so imele precejšnjo ekonomsko in politično moč v kanadskih irokeških skupnostih. Obstajajo reference, ki kažejo, da so se klanske matere sestajale v svetu s svojimi moškimi kolegi, da bi sprejemale odločitve glede vojne in miru in se pridružile delegacijam, da bi se soočile z ''Onontio'' [irokeški izraz za francoskega generalnega guvernerja] in francoskim vodstvom v Montrealu, vendar le namigujejo na resnični vpliv, ki so ga imele te ženske.{{sfn|MacLeod|2012|p=xiv}}</blockquote> Angleška historiografija 18. stoletja se osredotoča na diplomatske odnose z Irokezi, dopolnjene s podobami, kot je John Verelst's ''Štirje mohavški kralji'' in publikacijami, kot so anglo-irokeški pogodbeni postopki, ki jih je natisnil [[Benjamin Franklin]].{{sfn|Stevens|2013|p=161}} Vztrajna pripoved iz 19. in 20. stoletja prikazuje Irokeze kot »ekspanzivno vojaško in politično silo&nbsp;... [ki je] podredila svoje sovražnike z nasilno silo in skoraj dve stoletji delovala kot opora v ravnotežju moči v kolonialni Severni Ameriki«.{{sfn|Stevens|2013|p=148}} Zgodovinar Scott Stevens je opazil, da so Irokezi sami začeli vplivati na pisanje svoje zgodovine v 19. stoletju, vključno z [[Joseph Brant|Joseph Brantom]] (Mohawk) in David Cusickom (Tuscarora, ok. 1780–1840). John Arthur Gibson (Seneca, 1850–1912) je bil pomembna osebnost svoje generacije pri pripovedovanju različic zgodovine Irokezov v epikah o Peacemakerju.<ref name="G-W1992">{{navedi knjigo|author-first1=John Arthur |author-last1=Gibson |author-first2=Hanni |author-last2=Woodbury |author-first3=Reginald |author-last3=Henry |author-first4=Harry |author-last4=Webster |author-first5= Alexander |author-last5=Goldenweiser |title=Concerning the League: The Iroquois League Tradition as Dictated in Onondaga by John Arthur Gibson |url=https://books.google.com/books?id=2991AAAAMAAJ |editor-first1=John D. |editor-last1=Nichols |editor-first2= H. C. |editor-last2=Wolfart |year=1992 |publisher=Algonquian and Iroquoian Linguistics |isbn=978-0-921064-09-1 |page=xii}}</ref> Pomembne ženske zgodovinarke med Irokezi so se pojavile v naslednjih desetletjih, vključno z Lauro ''Minnie'' Kellogg (Oneida, 1880–1949) in Alice Lee Jemison (Seneca, 1901–1964).{{sfn|Stevens|2013|p=162}} ===Ustanovitev lige=== [[File:Atotarhoreceivingtwomohawkchieftains.png|thumb|Irokeška slika Tadodaha, ki sprejema dva mohawška poglavarja]] Irokeška liga je bila ustanovljena pred evropskim stikom, z združitvijo petih od mnogih irokeških ljudstev, ki so se pojavila južno od Velikih jezer.<ref name="AmHerTage">{{navedi knjigo|title=The American Heritage Book of Indians |url=https://archive.org/details/americanheritage0000alvi |publisher=American Heritage Publishing, Co., Inc. |date=1961 |editor-first=Alvin M. Jr. |editor-last=Josephy }}</ref>{{efn |''Enciklopedija American Heritage'' navaja, da so Evropejci izvedeli za mnoga notranja plemena po imenih, ki so jim jih dala obalna plemena, s katerimi so se najprej srečali. Ker so bila plemena tekmeci in pogosto sovražniki, so obalna ljudstva druga plemena imenovala z izrazi, ki so odražali njihove odnose. Obalna plemena so spadala med veliko družino govorcev algonkvinskih jezikov, kot so vzhodni Amerindijanci Kanade (M'ik Maq in drugi) ter [[Lenape]] iz srednjega Atlantika in konfederacija Powhatan iz Virginije. Uredniki dodajajo, da je Irokez vljudno ime takšnih ljudi, in njegov pomen je 'z juga', ljudje z juga, ali podobno ime.}} Mnogi arheologi in antropologi verjamejo, da je bila liga ustanovljena okoli leta 1450,{{sfn|Fenton|1998|p=69}}{{sfn|Shannon|2008|p=25}} čeprav so bili podani argumenti za zgodnejši datum.<ref>{{harvp|Graymont|1972|pp=14–15}}. »Bila je konfederacija, ki je temeljila na sorodstvu – simbolično gospodinjstvo. Svojo konfederacijo so imenovali Ganonsyoni, kar pomeni "Dolga hiša", to je hiša, ki je "razprostrta daleč". Vsi posamezniki in vsa plemena konfederacije so bili obravnavani kot ena družina, ki živi skupaj v eni hiši. Mohavki, ki so prebivali najdlje na vzhodu, so bili varuhi zahodnih vrat. Onondagi, ki so bili v središču, so bili varuhi ognja in varuhi vampa. Onondaga je bila zato prestolnica, kjer je potekal Veliki svet in so se hranili zapisi vampa. Lokalni poglavarji klanov vsakega plemena, ki so se sestajali kot enota, so bili zvezni poglavarji lige. Mohavki, Onondagi in Seneki so bili starejši bratje; Oneidi in Cayugi, mlajši bratje. Mlajši in starejši bratje so sedeli na nasprotnih straneh hiše in se posvetovali drug z drugim ob ognju. Onondagi so sedeli v sredini in vzdrževali ravnotežje med obema stranema.« Ena teorija trdi, da se je liga oblikovala kmalu po sončnem mrku 31. avgusta 1142, dogodku, za katerega se domneva, da je izražen v ustnem izročilu o izvoru lige.<ref>{{cite journal |author-last=Johansen |author-first=Bruce |year=1995 |title=Dating the Iroquois Confederacy |journal=Akwesasne Notes |series=New Series |volume=1 |issue=3 |pages=62–63 |url=http://www.ratical.org/many_worlds/6Nations/DatingIC.html |access-date=December 12,"""2008}}</ref>{{sfn|Johansen|Mann|2000|loc="Ganondagan"|p=[https://books.google.com/books?id=zibNDBchPkMC&pg=PA105 105]}}{{sfn|Mann|2005|p=333}} Nekateri viri povezujejo zgodnji izvor irokeške konfederacije s sprejetjem koruze kot osnovne poljščine.<ref>{{cite journal |author-last1=Mann |author-first1=Barbara A. |author-last2=Fields |author-first2=Jerry L. |title=A Sign in the Sky: Dating the League of the Haudenosaunee |journal=American Indian Culture and Research Journal |volume=21 |number=2 |date=1997 |pages=105–163 |doi=10.17953/aicr.21.2.k36m1485r3062510 |doi-broken-date=November 10, 2024 |url=https://escholarship.org/uc/item/27g1b5px }}</ref> Arheolog Dean Snow trdi, da arheološki dokazi ne podpirajo datuma pred letom 1450. Povedal je, da so nedavne trditve o veliko zgodnejšem datumu "morda za sodobne politične namene".{{sfn|Snow|1994|p=231}} Drugi strokovnjaki ugotavljajo, da so antropološki raziskovalci posvetovali le z moškimi informatorji, s čimer so izgubili polovico zgodovinske zgodbe, povedane v posebnih ustnih izročilih žensk.<ref name=":0">{{navedi knjigo|title=The Iroquois |url=https://archive.org/details/iroquois0000joha |author-last=Johansen |author-first=Bruce |publisher=Chelsea House |year=2010 |isbn=978-1-60413-794-1 |location=New York |page=[https://archive.org/details/iroquois0000joha/page/n32 29]}}</ref> Zaradi tega se zgodbe o izvoru nagibajo k poudarjanju dveh moških, Deganawidah in Hiawatha, medtem ko ženska Jigonsaseh, ki igra pomembno vlogo v ženski tradiciji, ostaja večinoma neznana.<ref name=":0" /> Za ustanovitelje Lige tradicionalno veljajo Dekanawida ''Veliki mirotvorec'', Hiawatha in Jigonhsasee ''mati narodov'', katere dom je deloval kot nekakšni Združeni narodi. Prinesli so mirotvorčev ''Veliki zakon'' miru prepirljivim irokeškim narodom, ki so se borili, ropali in se prepirali med seboj ter z drugimi plemeni, tako algonkvinskimi kot irokeškimi. Pet narodov se je prvotno pridružilo Ligi, kar je povzročilo številne zgodovinske reference na "Pet narodov Irokezov".{{efn|The American Heritage Book of Indians navaja, da ustno izročilo pripoveduje, da so imeli drugi irokeški narodi priložnost, da se pridružijo ligi.}}<ref name="AmHerTage"/> Z dodatkom južnih Tuscarora v 18. stoletju teh pet prvotnih plemen še vedno sestavlja Haudenosaunee v zgodnjem 21. stoletju: Mohawk, Onondaga, Oneida, Cayuga in Seneca. Po legendi je bil zlobni poglavar Onondaga po imenu Tadodaho zadnji, ki sta ga Veliki mirotvorec in Hiawatha spreobrnila k miru. Ponudili so mu položaj naslovnega predsednika Sveta Lige, ki je predstavljal enotnost vseh narodov Lige.<ref>{{navedi splet|archive-url=https://web.archive.org/web/20080613223453/http://www.onondaganationschool.org/history/history.html |archive-date=June 13, 2008 |title=The History of Onondage'ga' |website=Onondaga Nation School |url=http://www.onondaganationschool.org/history/history.html}}</ref> To naj bi se zgodilo pri jezeru Onondaga blizu današnjega Syracuse, New York. Naziv Tadodaho se še vedno uporablja za predsednika Lige, petdesetega poglavarja, ki sedi z Onondaga v svetu.<ref>{{navedi splet |date=February 18, 2014 |title=Chiefs |url=https://www.onondaganation.org/government/chiefs/ |access-date=2024-06-06 |website=Onondaga Nation |language=en-US}}</ref> Irokezi so nato ustvarili zelo egalitarno družbo. Britanski kolonialni administrator je leta 1749 izjavil, da so imeli Irokezi "tako absolutne pojme svobode, da ne dovoljujejo nobene vrste nadrejenosti enega nad drugim in izganjajo vsako suženjstvo s svojih ozemelj".{{sfn|Mann|2005|p=334}} Ko so se napadi med plemeni članicami končali in so usmerili vojskovanje proti tekmecem, število Irokezov se je povečalo, medtem ko se je število njihovih tekmecev zmanjšalo. Politična kohezija Irokezov je hitro postala ena najmočnejših sil v severovzhodni Severni Ameriki v 17. in 18. stoletju. Svet petdesetih Lige je odločal o sporih in iskal soglasje. Vendar konfederacija ni govorila v imenu vseh petih plemen, ki so še naprej delovala neodvisno in oblikovala lastne vojne skupine. Okoli leta 1678 je svet začel izvajati večjo moč pri pogajanjih s kolonialnimi vladami Pensilvanije in New Yorka, Irokezi pa so postali zelo spretni v diplomaciji, saj so Francoze igrali proti Britancem, kot so posamezna plemena prej igrala Švede, Nizozemce in Angleže.<ref name="AmHerTage" /> Ljudstva, ki so govorila irokeške jezike, so bila vpletena v vojskovanje in trgovanje s sosednjimi člani Irokeške lige.<ref name="AmHerTage" /> Raziskovalec [[René-Robert Cavelier, Sieur de La Salle|Robert La Salle]] je v 17. stoletju identificiral [[Mosopelea]] kot eno izmed ljudstev doline Ohia, ki so jih Irokezi premagali v zgodnjih 1670-ih.<ref>{{navedi knjigo|author-first=Charles Augustus |author-last=Hanna |title=The Wilderness Trail |url=https://archive.org/details/wildernesstrail00hanngoog |location=New York |publisher=Putnam Brothers |date=1911 |pages=[https://archive.org/details/wildernesstrail00hanngoog/page/96 97]}}</ref> Erie in ljudstva zgornje doline Allegheny so propadla prej med "Beaver Wars". Do leta 1676 je bila moč Susquehannockov{{efn|'Divji' Susquehannocki so hitro propadli po treh letih epidemije bolezni v letih 1670–1672. Bili so [[Power (international relations)|regionalna vojaška sila]], saj so podredili več [[Lenape|plemen Delaware]] in premagali dve plemeni Irokezov med letoma 1665 in 1667.}} zlomljena zaradi posledic treh let epidemije bolezni, vojne z Irokezi in obmejnih bitk, saj so naseljenci izkoristili oslabljeno pleme.<ref name="AmHerTage" /> Po eni teoriji zgodnje irokeške zgodovine so Irokezi, potem ko so se združili v Ligo, napadli Ohio River Valleyna ozemljih, ki so postala vzhodni Ohio Country vse do današnjega [[Kentucky]]ja, da bi poiskali dodatna lovišča. Izselili so približno 1.200 [[Siouan|siouansko]] govorečih plemen iz doline [[Ohio (reka)|reke Ohio]], kot so [[Quapaw]] (Akansea), Ofo ([[Mosopelea]]) in [[Tutelo]] ter druga tesno povezana plemena iz regije. Ta plemena so se preselila v regije okoli reke [[Misisipi]] in Piedmont regije vzhodne obale.<ref name="ohs">{{navedi splet |author-first=Louis F. |author-last=Burns |title=Osage |website=Oklahoma Historical Society's Encyclopedia of Oklahoma History and Culture |url=http://digital.library.okstate.edu/encyclopedia/entries/O/OS001.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110102050914/http://digital.library.okstate.edu/encyclopedia/entries/O/OS001.html |archive-date=January 2, 2011 |access-date=March 2, 2009}}</ref> Druga ljudstva, ki so govorila irokeške jezike,<ref name="SeePeoples">Glej zgodovino [[Erie people]], [[Susquehannock]], [[Tuscarora people]] in [[Huroni|Wyandot (Huron)]] ljudstev.</ref> vključno z številčnimi [[Huroni|Wyandot (Huron)]], s sorodno družbeno organizacijo in kulturami, so izumrla kot plemena zaradi bolezni in vojne.{{efn|delno izumrla, vendar so njihove preživele člane včasih posvojili Irokezi. Uredniki knjige American Heritage Book of Indians so dejali, da je en francoski opazovalec domneval, da je do konca leta 1678 število posvojenih Irokezov morda preseglo število domačih plemen zaradi desetletij medplemenskega vojskovanja. V tem časovnem okviru so se Irokezi večkrat spopadli s francosko podprtimi algonkvinskimi plemeni, ki so si prizadevala za nadzor nad trgovino s krznom. Poleg tega so premagali ljudstvo Erie, Susquehannocki pa so utrpeli poraze in visoko umrljivost zaradi nalezljivih bolezni.}}Niso se pridružili Ligi, ko so bili povabljeni, in so bili močno zmanjšani po bobrovih vojnah in visoki umrljivosti zaradi evrazijskih nalezljivih bolezni. Medtem ko so domorodni narodi včasih poskušali ostati nevtralni v različnih kolonialnih obmejnih vojnah, so se nekateri tudi povezali z Evropejci, kot v [[Francoska in indijanska vojna|francoski in indijanski vojni]], severnoameriški fronti [[Sedemletna vojna|sedemletne vojne]]. Šest narodov je bilo v tej vojni razdeljenih v svojih zavezništvih med Francozi in Britanci. ===Širitev=== V knjigi ''Reflections in Bullough's Pond'' zgodovinarka Diana Muir trdi, da so bili predkontaktni Irokezi imperialistična, ekspanzionistična kultura, katere gojenje kmetijskega kompleksa koruze/fižola/buč (Tri sestre) jim je omogočilo vzdrževanje velike populacije. Vojno so vodili predvsem proti sosednjim algonkvinskim ljudstvom. Muir uporablja arheološke podatke, da bi dokazala, da je bila irokeška širitev na algonkvinska ozemlja zaustavljena z algonkvinskim sprejetjem kmetijstva. To jim je omogočilo vzdrževanje lastnih populacij, dovolj velikih, da so se uprle irokeškemu osvajanju. Ljudje Konfederacije oporekajo tej zgodovinski interpretaciji, saj Ligo velikega miru obravnavajo kot temelj svoje dediščine. Irokezi so morda Kwedech, opisani v ustnih legendah naroda [[Mi'kmaq|Mikmak]] iz vzhodne Kanade. Te legende pripovedujejo, da so Mikmak v poznem predkontaktnem obdobju postopoma pregnali svoje sovražnike – Kwedech – proti zahodu čez [[New Brunswick]] in končno iz regije spodnje reke sv. Lovrenca. Mikmak so zadnje osvojeno ozemlje poimenovali Gespedeg ali 'zadnja dežela', iz česar so Francozi izpeljali Gaspé. "Kwedech" se na splošno štejejo za Irokeze, natančneje Mohawk; njihovo izgon iz Gaspéja s strani Mikmak je ocenjen na okoli 1535–1600. Okoli leta 1535 je [[Jacques Cartier]] poročal o skupinah, ki so govorile irokeško, na polotoku Gaspé in ob reki St. Lawrence. Arheologi in antropologi so St. Lawrence Irokeze opredelili kot ločeno in samostojno skupino (in morda več ločenih skupin), ki so živele v vaseh Hochelaga in drugih bližnjih (blizu današnjega [[Montreal]]a), ki jih je obiskal Cartier. Do leta 1608, ko je [[Samuel de Champlain]] obiskal območje, ta del doline reke St. Lawrence ni imel naselij, ampak so ga Mohawki nadzorovali kot lovišče. Usoda irokeškega ljudstva, ki ga je srečal Cartier, ostaja skrivnost in vse, kar je mogoče z gotovostjo trditi, je, da so bili ob prihodu Champlaina že izginili. Na polotoku Gaspé je Champlain srečal skupine, ki so govorile algonkvinske jezike. Natančna identiteta katere koli od teh skupin je še vedno predmet razprav. 29. julija 1609 je Champlain pomagal svojim zaveznikom premagati mohawško vojno skupino ob obali današnjega jezera Champlain in ponovno junija 1610 se je Champlain boril proti Mohawkom. Irokezi so v 17. stoletju postali dobro znani v južnih kolonijah. Po prvi angleški naselbini v Jamestownu v Virginiji (1607) jih številni opisi iz 17. stoletja opisujejo močno ljudstvo, ki ga je [[Powhatan|konfederacija Powhatan]] poznala kot ''Massawomeck'', Francozi pa kot ''Antouhonoron''. Rečeno je bilo, da prihajajo s severa, onkraj ozemlja [[Susquehannock]]ov. Zgodovinarji so pogosto identificirali ''Massawomeck / Antouhonoron'' kot Haudenosaunee. Leta 1649 je vojna skupina Irokezov, ki so jo večinoma sestavljali Seneki in Mohawki, uničila huronsko vas Wendake. To je na koncu povzročilo razpad huronskega naroda. Ker ni ostalo nobenega severnega sovražnika, so Irokezi obrnili svoje sile proti [Nevtralnim plemenom na severni obali [[Eriejsko jezero|jezer Erie]] in [[Ontarijsko jezero|Ontario]], Susquehannockom, njihovemu južnemu sosedu. Nato so uničili druga plemena, ki so govorila irokeške jezike, vključno z [[Erie (pleme)|Erie]] na zahodu leta 1654, zaradi konkurence v trgovini s krznom.<ref>{{navedi knjigo|author-first=James F. |author-last=Pendergast |date=1991 |title=The Massawomeck|url=https://archive.org/details/massawomeckraide0081pend |publisher=American Philosophical Society|isbn=0871698129}}</ref> Nato so uničili [[Mohikanci|Mohikance]]. Po svojih zmagah so vladali na območju od reke Misisipi do Atlantskega oceana; od reke sv. Lovrenca do zaliva Chesapeake. Michael O. Varhola je trdil, da je njihov uspeh pri osvajanju in podjarmljenju okoliških narodov paradoksalno oslabil odziv domorodcev na evropsko rast, s čimer so postali žrtve lastnega uspeha. Pet narodov Lige je vzpostavilo trgovinski odnos z [[Nizozemci]] v Fort Orange (današnji [[Albany, New York]]), kjer so trgovali s krznom za evropsko blago, kar je bil ekonomski odnos, ki je globoko spremenil njihov način življenja in povzročil veliko prekomernega lova na bobre.{{sfn|Johnson|2003|p=8}} Med letoma 1665 in 1670 so Irokezi ustanovili sedem vasi na severnih obalah [[Ontarijsko jezero|Ontarijskega jezero]] v današnjem [[Ontario|Ontariu]], skupaj znanih kot ''Irokeške vasi severa''. Vse vasi so bile opuščene do leta 1701.{{sfnp|Jordan|2013|p=37}} V letih 1670–1710 so Pet narodov doseglo politično prevlado nad večino Virginije zahodno od [[Aligeni|gorovja Aligeni]] in se razširilo do doline [[Ohio (reka)|reke Ohio]] v današnji Zahodni Virginiji in [[Kentucky]]ju. Kot rezultat bobrovih vojn so izrinili plemena, ki so govorila siouanske jezike in si pridržali ozemlje kot lovišče po zakonu močnejšega. Končno so britanskim kolonistom prodali svoje preostale zahteve do dežel južno od Ohia leta 1768 s Pogodb iz Fort Stanwixa. Zgodovinar Pekka Hämäläinen piše o Ligi: "V Severni Ameriki ni bilo nikoli ničesar podobnega Ligi petih narodov. Noben drug domorodni narod ali konfederacija ni nikoli dosegla tako daleč, vodila tako ambiciozne zunanje politike ali vzbujala takšnega strahu in spoštovanja. Pet narodov je mešalo diplomacijo, ustrahovanje in nasilje, kot so narekovale okoliščine, ustvarjajoč merjeno nestabilnost, po kateri so se lahko orientirali le oni. Njihovo vodilno načelo je bilo, da se izognejo navezanosti na katero koli kolonijo, kar bi omejilo njihove možnosti in tvegalo izpostavljenost zunanjim manipulacijam."<ref>{{navedi knjigo |last=Hämäläinen |first=Pekka |url=https://www.worldcat.org/oclc/1330712844 |title=Indigenous continent : the epic contest for North America |date=2022 |publisher=Liveright |isbn=978-1-63149-699-8 |oclc=1330712844}}</ref> [[File:Early Localization Native Americans NY.svg|thumb|Zemljevid plemen New Yorka pred prihodom Evropejcev:{{Legend|#f2d0ff|[[Irokezi|Irokeška plemena]]}} {{Legend|#ffd0d0|[[Algonkvini|Algonkvinska plemena]]}} ]] ===Bobrove vojne=== Od leta 1609 je Liga sodelovala v desetletja trajajočih "Bobrovih vojnah" proti Francozom, njihovim [[Huroni|Huronskim]] zaveznikom in drugim sosednjim plemenom, vključno s [[Petun]], Erie in Susquehannock.{{sfn|Johnson|2003|p=8}} Poskušali so nadzorovati dostop do divjadi za donosno trgovino s krznom, zato so napadli [[algonkvini|algonkvinska ljudstva]] atlantske obale ([[Lenape]] ali ''Delaware''), Anishinaabe iz borealnega kanadskega območja in nemalokrat tudi angleške kolonije. Med bobrovimi vojnami naj bi premagali in asimilirali Hurone (1649), Petune (1650), Nevtralno nacijo (1651), Erie pleme (1657) in Susquehannocke (1680). Tradicionalno mnenje je, da so bile te vojne način za nadzor donosne trgovine s krznom za nakup evropskega blaga, od katerega so postali odvisni. Starna to mnenje postavlja pod vprašaj. Novejše raziskave so to mnenje podrobneje razdelale in trdijo, da so bile bobrove vojne stopnjevanje irokeške tradicije "žalnih vojn". To mnenje nakazuje, da so Irokezi sprožili obsežne napade na sosednja plemena, da bi se maščevali ali nadomestili številne mrtve iz bitk in epidemij [[črne koze|črnih koz]]. Leta 1628 so Mohawki premagali [[Mahican]]e, da bi si zagotovili monopol v trgovini s krznom z Nizozemci v Fort Orange (današnji Albany), Nova Nizozemska. Mohawk niso dovolili severnim domorodnim ljudstvom trgovati z Nizozemci. Do leta 1640 skoraj ni bilo več bobrov na njihovih ozemljih, kar je Irokeze zmanjšalo na posrednike v trgovini s krznom med indijanskimi ljudstvi na zahodu in severu ter Evropejci, ki so si želeli dragocenih debelih bobrovih kož. Leta 1645 je bil sklenjen začasen mir med Irokezi in Huroni, Algonkvini ter Francozi. Leta 1646 so jezuitski misijonarji v Sainte-Marie med Huroni odšli kot odposlanci v dežele Mohawk, da bi zaščitili negotov mir. Odnos Mohawkov do miru se je poslabšal, medtem ko so [[jezuiti]] potovali in njihovi bojevniki so napadli skupino na poti. Misijonarje so odpeljali v vas Ossernenon, Kanienkeh (''Mohawk Nation'') (blizu današnjega Auriesville, New York), kjer sta zmerna klana Želve in Volka priporočila, naj jih izpustijo, vendar so jezni člani klana Medveda 18. oktobra 1646 ubili Jeana de Lalandeja in Isaaca Joguesa. [[Katoliška cerkev]] je spominjala na dva francoska duhovnika in jezuitskega laičnega brata Renéja Goupila (ubitega 29. septembra 1642) kot med osmimi severnoameriškimi mučenci. Leta 1649 med bobrovimi vojnami so Irokezi so nedavno kupljene nizozemske puške uporabili za napad na Hurone, zaveznike Francozov. Ti napadi, predvsem na huronska mesta Taenhatentaron (St. Ignace) in St. Louis v današnjem okrožju Simcoe v Ontariu, so bile zadnje bitke, ki so dejansko uničile huronsko konfederacijo. Jezuitske misije v Huronia na obalah Georgeevega zaliva so bile opuščene zaradi napadov Irokezov, jezuiti pa so preživele Hurone vodili proti vzhodu, proti francoskim naselbinam na reki sv. Lovrenca. Jezuitske ''Relacije''' so izrazile presenečenje, da so Pet narodov lahko dominirali območje »petsto lig naokoli, čeprav je njihovo število zelo majhno«. Od 1651 do 1652 so Irokezi napadli Susquehannocke, južno od njih v današnji Pensilvaniji, vendar brez trajnega uspeha. Leta 1653 je narod Onondaga poslal mirovno povabilo Novi Franciji. Odprava jezuitov, ki jo je vodil Simon Le Moyne, je leta 1656 na njihovem ozemlju ustanovila Sainte Marie de Ganentaa. Misijo so bili prisiljeni opustiti do leta 1658, ko so se sovražnosti nadaljevale, verjetno zaradi nenadne smrti 500 domorodcev zaradi epidemije črnih koz, evropske nalezljive bolezni, na katero niso imeli imunitete. Od 1658 do 1663 so bili Irokezi v vojni s Susquehannocki in njihovimi zavezniki Lenape in Provinco [[Maryland]]. Leta 1663 je bila velika invazijska sila Irokezov poražena pri glavni utrdbi Susquehannockov. Leta 1663 so bili Irokezi v vojni s plemenom [[Abenaki#Plemena_zveze|Sokoki]] iz zgornjega toka reke Connecticut. Črne koze so ponovno udarile in zaradi bolezni, lakote in vojne so bili Irokezi ogroženi z izumrtjem. Leta 1664 je skupina Oneida napadla zaveznike Susquehannockov v zalivu Chesapeake. Leta 1665 so trije od Petih narodov sklenili mir s Francozi. Naslednje leto je generalni guverner Nove Francije, markiz de Tracy, poslal karinjanski polk, da se sooči z Mohawki in Oneidi. Mohawki so se izognili bitki, vendar so Francozi požgali njihove vasi, ki so jih imenovali "gradovi" in njihove pridelke. Leta 1667 sta preostala dva irokeška naroda podpisala mirovno pogodbo s Francozi in se strinjala, da bodo misijonarjem dovolili obisk njihovih vasi. Francoski jezuitski misijonarji so bili Irokezom znani kot "črni plašči", ki so začeli spodbujati, da bi se katoliški spreobrnjenci preselili v Caughnawaga, Kanienkeh, zunaj Montreala. Ta pogodba je trajala 17 let. ====1670–1701==== [[Slika:5NationsExpansion.jpg|thumb|Širitev Irokezov med bobrskimi vojnami 1638-1711]] Okoli leta 1670 so Irokezi pregnali pleme [[Manahoac]], ki je govorilo siouanščino, iz severnega območja Piedmont v Virginiji in začeli zahtevati lastništvo nad ozemljem. Leta 1672 jih je premagala vojna skupina Susquehannockov, Irokezi pa so zaprosili francoskega guvernerja Frontenaca za podporo: {{blockquote|Sramota bi bila zanj, če bi dovolil, da se njegovi otroci zatrejo, kot so se sami videli ...ker niso imeli sredstev za napad na njihovo utrdbo, ki je bila zelo močna, niti za obrambo, če bi jih drugi prišli napast v njihove vasi.<ref name="jennings135">Jennings, str. 135.<--Jennings, F. (1988). Empire of fortune: crown, colonies, and tribes in the Seven Years War in America. New York: Norton. str. 95, 111, 160, 259n15. ISBN 978-0-393-30640-8.--></ref>}} Nekatere stare zgodovine navajajo, da so Irokezi premagali Susquehannocke, vendar to ni dokumentirano in je dvomljivo.<ref>[[Francis Jennings|Jennings, F.]] (1988). ''Empire of fortune: crown, colonies, and tribes in the Seven Years War in America''. New York: Norton. str. 95, 111, 135, 160, 259n15. {{ISBN|978-0-393-30640-8}}.</ref> Leta 1677 so Irokezi sprejeli večino Susquehannockov, ki so govorili irokeško, v svoj narod. Januarja 1676 je guverner kolonije New York Edmund Andros, poslal pismo poglavarjem Irokezov, v katerem jih je prosil za pomoč v "vojni kralja Filipa", saj so imeli angleški kolonisti v Novi Angliji velike težave v boju proti [[Wampanoag]]om, ki jih je vodil Metacom. V zameno za dragoceno orožje Angležev je irokeška vojna skupina februarja 1676 opustošila Wampanoage, uničila vasi in zaloge hrane ter zajela veliko ujetnikov.{{sfn|Parmenter|2007|p=42}} Do leta 1677 so Irokezi sklenili zavezništvo z Angleži s sporazumom, znanim kot ''Zavezniška veriga''. Do leta 1680 je bila Irokeška konfederacija v močnem položaju, saj je odpravila Susquehannocke in Wampanoage, zajela ogromno ujetnikov, da bi povečala svoje prebivalstvo in si zagotovila zavezništvo z Angleži, ki so dobavljali orožje in strelivo.{{sfn|Parmenter|2007|p=43}} Skupaj so zavezniki dosegli pat položaj v boju proti Francozom in njihovim zaveznikom Huronom, tradicionalnim sovražnikom Konfederacije. Irokezi so kolonizirali severno obalo Ontarijskega jezera in pošiljali roparske skupine proti zahodu vse do države [[Illinois]]. Plemena Illinoisa so bila sčasoma poražena, ne s strani Irokezov, ampak s strani [[Potawatomi]] plemena. Leta 1679 so Susquehannocki s pomočjo Irokezov, napadli zaveznike [[Maryland]]a, indijansko nacijo Piscataway in Mattawoman.<ref>{{navedi splet |title=SRBC Pamphlet – The Susquehannock |url=https://www.srbc.gov/our-work/pamphlets/susquehannock.html |access-date=2024-06-06 |website=www.srbc.gov}}</ref> Mir je bil dosežen šele leta 1685. V istem obdobju so bili francoski jezuitski misijonarji aktivni v Irokeziji, kar je privedlo do prostovoljne množične preselitve mnogih Haudenosauneejev v dolino St. Lawrence pri Kahnawake in Kanesatake blizu [[Montreal]]a. Namen Francozov je bil uporabiti katoliške Haudenosauneeje v dolini sv. Lovrenca kot varovalo, da bi angleško-zavezniška plemena Haudenosauneejev v današnjem severnem delu New Yorka, držali stran od središča francoske trgovine s krznom v Montrealu. Poskusi Angležev in Francozov, da bi izkoristili svoje zaveznike Haudenosauneeje, so bili neuspešni, saj sta obe skupini Haudenosauneejev pokazali »globoko nenaklonjenost ubijanju drug drugega«.{{sfn|Parmenter|2007|p=44}} Po preselitvi katoliških Irokezov v dolino St. Lawrence zgodovinarji običajno opisujejo Irokeze, ki živijo zunaj Montreala, kot kanadske Irokeze, medtem ko so tisti, ki so ostali v svojem zgodovinskem osrčju v sodobnem severnem delu New Yorka, opisani kot Irokezi Lige.{{sfn|MacLeod|2012|p=xi}} [[File:5NationsCession.jpg|thumb|Zemljevid, ki prikazuje datume, ko so se Irokezi odpovedali svojim zahtevam, 1701–1796. Opomba: V Nanfanskem sporazumu iz leta 1701 so se Pet narodov odpovedalo svojim nominalnim zahtevam po deželah za "lov na bobra" severno od Ohia v korist Anglije; vendar so ta območja še vedno de facto nadzorovala druga plemena, zavezniška Franciji.]] Leta 1684 se je generalni guverner Nove Francije, Joseph-Antoine Le Febvre de La Barre, odločil sprožiti kazensko odpravo proti Senecam, ki so napadali francoske in algonkvinske trgovce s krznom v dolini reke [[Mississippi]] in prosil katoliške Haudenosaunee, naj prispevajo borce.{{sfn|Parmenter|2007|pp=44–45}} La Barrejeva odprava se je septembra 1684 končala s fiaskom, ko je med francoskimi ''troupes de la Marine'' izbruhnila gripa, medtem ko so kanadski irokeški bojevniki zavrnili boj in se namesto tega spuščali le v bitke žalitev s seneškimi bojevniki.{{sfn|Parmenter|2007|p=46}} Kralj [[Ludvik XIV.]] Francoski ni bil navdušen, ko je slišal za La Barrejev neuspeh, kar je privedlo do njegove zamenjave z Jacques-René de Brisayom, Marquis de Denonville (generalni guverner 1685–1689), ki je prispel avgusta z ukazi Sončnega kralja, naj uniči konfederacijo Haudenosaunee in ohrani čast Francije tudi v divjini Severne Amerike.{{sfn|Parmenter|2007|p=46}} Istega leta so Irokezi ponovno napadli Virginijo in ozemlje Illinoisa ter neuspešno napadli francoske postojanke v slednjem. V poskusu zmanjšanja vojskovanja v Shenandoah dolini v Virginiji se je pozneje istega leta kolonija Virginija na konferenci v Albanyju strinjala, da prizna pravico Irokezov do uporabe severno-južne poti, znane kot ''Great Warpath'', ki poteka vzhodno od Blue Ridge Mountains, pod pogojem, da ne posegajo v angleške naselbine vzhodno od gorovja Aligeni. Leta 1687 se je markiz de Denonville odpravil proti Fort Frontenac (današnji Kingston, [[Ontario]]) z dobro organizirano silo. Julija 1687 je Denonville s seboj na odpravo vzel mešano silo ''troupes de la Marine'', francosko-kanadskih milic in 353 indijanskih bojevnikov iz jezuitskih misijonskih naselij, vključno z 220 Haudenosauneeji.{{sfn|Parmenter|2007|p=46}} Srečali so se pod zastavo premirja s 50 dednimi ''sachemi'' iz sveta [[Onondaga]], na severni obali Ontarijskega jezera v današnjem južnem Ontariju.{{sfn|Parmenter|2007|p=46}} Denonville je ponovno zavzel utrdbo za [[Nova Francija |Novo Francijo]] in 50 irokeških poglavarjev vklenil, jih poslal v [[Marseille]], Francija, da bi jih uporabili kot sužnje na [[galeja]]h.{{sfn|Parmenter|2007|p=46}} Nekateri katoliški Haudenosauneeji so bili ogorčeni nad to izdajo diplomatske skupine, kar je privedlo do tega, da jih je vsaj 100 dezertiralo k Senekom.{{sfn|Parmenter|2007|pp=45–46}} Denonville je utemeljil zasužnjevanje ljudi, ki jih je srečal, rekoč, da kot 'civiliziran Evropejec' ne spoštuje običajev 'divjakov' in bo z njimi ravnal, kot mu bo všeč. 13. avgusta 1687 je predhodnica francoskih vojakov naletela na seneškko zasedo in bila skoraj v celoti pobita; vendar so Seneki pobegnili, ko je prišla glavna francoska sila. Preostali katoliški Haudenosaunee bojevniki so zavrnili preganjanje umikajočih se Senekov.{{sfn|Parmenter|2007|p=46}} Denonville je opustošil deželo Seneca plemena, pristal s francosko armado v Irondequoit Bay, udaril naravnost v središče seneške moči in uničil številne njihove vasi. Seneki so bežali pred napadom in se premaknili dlje proti zahodu, vzhodu in jugu ob Susquehanna reki. Čeprav je bila njihova domovina močno oškodovana, vojaška moč Senekov ni bila bistveno oslabljena. Konfederacija in Seneki so razvili zavezništvo z Angleži, ki so se naseljevali na vzhodu. Uničenje seneške dežele je razjezilo člane Irokeške konfederacije. 4. avgusta 1689 so se maščevali z požigom Lachine, Quebec, majhnega mesta ob [[Montreal]]u. 1500 irokeških bojevnikov je že več mesecev pred tem nadlegovalo obrambo Montreala. Končno so izčrpali in premagali Denonvilla in njegove sile. Njegovemu mandatu je sledila vrnitev Louis de Buade de Frontenaca za naslednjih devet let (1689–1698). Frontenac je pripravil novo strategijo za oslabitev Irokezov. Kot dejanje sprave je lociral 13 preživelih poglavarjev od prvotnih 50 in se z njimi oktobra 1689 vrnil v Novo Francijo. Leta 1690 je Frontenac uničil Schenectady, Kanienkeh, leta 1693 pa je požgal tri druge mohavške vasi in zajel 300 ujetnikov. Leta 1696 se je Frontenac odločil, da se bo kljub 76 letom starosti podal na bojno polje proti Irokezom. Odločil se je, da bo napadel Oneide in Onondage, namesto Mohawkov, ki so bili najljubši sovražniki Francozov. 6. julija je zapustil Lachine na čelu precejšnje sile in odpotoval v prestolnico Onondage, kamor je prispel mesec dni kasneje. S podporo Francozov so algonkinski narodi pregnali Irokeze z ozemelj severno od Eriejskega jezera in zahodno od današnjega Clevelanda v Ohiu, regij, ki so jih osvojili med bobrovimi vojnami. Medtem so Irokezi zapustili svoje vasi. Ker je bilo zasledovanje neizvedljivo, se je francoska vojska 10. avgusta začela vračati. Pod Frontenacovim vodstvom je kanadska milica postajala vse spretnejša v gverilskem bojevanju, prenašala je vojno na ozemlje Irokezov in napadala številna angleška naselja. Irokezi nikoli več niso ogrožali francoske kolonije. Med [[Vojna kralja Williama|vojno kralja Williama]] (severnoameriški del [[Devetletna vojna|vojne Velike alianse]]) so bili Irokezi zavezniki Angležev. Julija 1701 so sklenili ''Nanfanski sporazum'', s katerim so Angležem prepustili veliko ozemlje severno od [[Ohio (reka)|reke Ohio]]. Irokezi so trdili, da so to ozemlje osvojili 80 let prej. Francija sporazuma ni priznala, saj je imela v tistem času na ozemlju naselja, Angleži pa praktično nobenih. Medtem so se Irokezi pogajali o miru s Francozi; skupaj so istega leta podpisali "Veliki mir" v Montrealu. ===Francoske in indijanske vojne=== Po mirovni pogodbi s Francozi leta 1701 so Irokezi ostali večinoma nevtralni. V 17. stoletju so si Irokezi pridobili strašljiv ugled med Evropejci in politika Šestih narodov je bila, da ta ugled izkoristijo za igranje Francozov proti Britancem, da bi iztržili največjo možno količino materialnih nagrad. Leta 1689 je angleška krona Šestim narodom zagotovila blago v vrednosti 100 £ v zameno za pomoč proti Francozom, leta 1693 so Irokezi prejeli blago v vrednosti 600 £, leta 1701 pa so Šest narodov prejeli blago v vrednosti 800 £. Med [[Vojna kraljice Ane|vojno kraljice Ane]] (severnoameriški del [[Španska nasledstvena vojna|vojne za špansko nasledstvo]]) so bili vpleteni v načrtovane napade proti Francozom. Pieter Schuyler, župan Albanyja, je uredil, da so trije mohavški poglavarji in poglavar Mahikanov (napačno znani kot Štirje mohavški kralji) leta 1710 odpotovali v London, da bi se srečali s kraljico Ano v prizadevanju za sklenitev zavezništva z Britanci. [[Ana Britanska|Kraljica Ana]] je bila tako navdušena nad svojimi obiskovalci, da je naročila njihove portrete pri dvornem slikarju Johnu Verelstu. Portreti veljajo za najzgodnejše ohranjene oljne portrete avtohtonih ljudstev, narejene za življenja. V začetku 18. stoletja, po krvavem spopadu z belimi naseljenci v Severni in Južni Karolini so se [[Tuscarora]] postopoma selili proti severu, proti Pensilvaniji in New Yorku. Zaradi skupnih jezikovnih in kulturnih podobnosti so se Tuscarora postopoma povezali z Irokezi in leta 1722, po sponzorstvu Oneida, vstopili v konfederacijo kot šesta indijanska nacija. Irokeški program do poraženih plemen je dajal prednost asimilaciji znotraj 'Zavezniške verige' in Velikega zakona miru, pred množičnim pokolom. Tako Lenape kot [[Shawnee]] so bili za kratek čas podrejeni Šestim narodom, medtem ko so se podjarmljena irokeška ljudstva v naslednjem obdobju pojavila kot [[Mingo]], ki so govorili narečje, podobno senekanskemu, v regiji Ohio. Med vojno za špansko nasledstvo, Američanom znano kot "vojna kraljice Ane", so Irokezi ostali nevtralni, čeprav so se nagibali k Britancem. Anglikanski misijonarji so bili aktivni med Irokezi in so zanje razvili sistem pisanja. Leta 1721 in 1722 je podguverner Virginije Alexander Spotswood sklenil novo pogodbo v Albanyju z Irokezi, s katero je obnovil Zavezniško verigo in se strinjal, da bo Blue Ridge priznal kot razmejitev med kolonijo Virginija in Irokezi. Toda ko so se evropski naseljenci v tridesetih letih 18. stoletja začeli seliti onkraj Blue Ridgea in v dolino Shenandoah, so Irokezi ugovarjali. Virginijski uradniki so jim povedali, da je razmejitev namenjena preprečevanju Irokezov, da bi posegali vzhodno od Blue Ridgea, vendar ni preprečevala Angležem, da bi se širili zahodno. Napetosti so se v naslednjih desetletjih povečale in Irokezi so bili na robu vojne z virginijsko kolonijo. Leta 1743 jim je guverner Sir William Gooch plačal vsoto 100 funtov šterlingov za vso naseljeno zemljo v dolini, ki so jo zahtevali Irokezi. Naslednje leto so Irokezi na pogodbi v Lancasterju prodali Virginiji vse svoje preostale zahtevke v dolini Shenandoah za 200 funtov v zlatu. Med [[Francoska in indijanska vojna|francosko in indijansko vojno]] (severnoameriško prizorišče [[Sedemletna vojna|sedemletne vojne]]) se je Irokeška liga postavila na stran Britancev proti Francozom in njihovim algonkvinskim zaveznikom, ki so bili tradicionalni sovražniki. Irokezi so upali, da jim bo pomoč Britancem prinesla tudi usluge po vojni. Malo irokeških bojevnikov se je pridružilo kampanji. Nasprotno, kanadski Irokezi so podpirali Francoze. Leta 1711 so begunci iz današnje jugozahodne Nemčije, znani kot Palatinci, zaprosili irokeške klanske matere za dovoljenje za naselitev na njihovi zemlji. Do pomladi 1713 je približno 150 palatinskih družin najelo zemljo od Irokezov. Irokezi so Palatince naučili, kako gojiti ''Tri sestre'', kot so imenovali svoje osnovne pridelke fižola, koruze in buč, ter kje najti užitne oreščke, korenine in jagodičevje. V zameno so Palatinci Irokeze naučili, kako gojiti pšenico in oves ter kako uporabljati železne pluge in motike za kmetovanje. Zaradi denarja, zasluženega z najemom zemlje Palatincem, so se irokeške elite odrekle življenju v dolgih hišah in začele živeti v hišah evropskega sloga, z dohodkom, enakim dohodku angleške družine srednjega razreda. Do sredine 18. stoletja se je razvil večkulturni svet, v katerem so Irokezi živeli skupaj z nemškimi in škotsko-irskimi naseljenci. Naselja Palatincev so bila prepletena z irokeškimi vasmi.{{sfn|Johnson|2003|p=12}} Leta 1738 se je Irokezem pridružil Irec Sir William Johnson, ki je bil uspešen trgovec s krznom.{{sfn|Johnson|2003|pp=12–13}} Johnson, ki je obogatel s trgovino s krznom in špekulacijami z zemljo, se je naučil jezikov Irokezov in postal glavni posrednik med Britanci in Ligo.{{sfn|Johnson|2003|pp=12–13}} Leta 1745 je bil Johnson imenovan za severnega nadzornika indijanskih zadev, s čimer je formaliziral svoj položaj.{{sfn|Johnson|2003|p=13}} [[File:History of Tazewell county, Illinois; together with sketches of its cities, villages and townships, educational, religious, civil, military, and political history; portraits of prominent persons and (14804605043).jpg|thumb|Neimenovani poglavar Irokezov, zgodnje 18. stoletje]] 9. julija 1755 je bila sila rednih vojakov britanske vojske in milice Virginije pod generalom Edwardom Braddockom, ki je napredovala v dolino reke Ohio, skoraj popolnoma uničena s strani Francozov in njihovih indijanskih zaveznikov v [[Francoska_in_indijanska_vojna#Britanske_kampanje,_1755bitki pri Monongaheli]].{{sfn|Johnson|2003|p=13}} Johnson, ki je imel nalogo, da Ligo Irokezov pridobi na britansko stran, je vodil mešano anglo-irokeško silo do zmage pri Lac du St Sacrement, Britancem znanem kot jezero George.{{sfn|Johnson|2003|p=13}} V [[Francoska_in_indijanska_vojna#Britanske_kampanje,_1755|bitki pri jezeru George]] je skupina katoliških Mohawk (iz ''Kahnawake'') in francoskih sil napadla britansko kolono, ki so jo vodili Mohawki; Mohawki so bili globoko vznemirjeni, saj so svojo konfederacijo ustvarili za mir med ljudstvi in se niso medsebojno bojevali. Johnson je poskušal napasti silo 1.000 francoskih vojakov in 700 kanadskih Irokezov pod poveljstvom barona Dieskaua, ki je napad odbil in ubil starega vojnega poglavarja Mohawk, Petra Hendricksa.{{sfn|Johnson|2003|p=13}} 8. septembra 1755 je Diskau napadel Johnsonov tabor, vendar je bil odbit z velikimi izgubami.{{sfn|Johnson|2003|p=13}} Čeprav je bila bitka pri jezeru George britanska zmaga, so velike izgube, ki so jih utrpeli Mohawki in Oneide v bitki povzročile, da je Liga razglasila nevtralnost v vojni.{{sfn|Johnson|2003|p=13}} Kljub Johnsonovim najboljšim prizadevanjem so Irokezi Lige ostali nevtralni naslednjih nekaj let in vrsta francoskih zmag pri Oswegu, Louisbourgu, Fort William Henry in Fort Carillon je zagotovila, da se Irokezi Lige ne bodo borili na strani, ki se je zdela poražena.{{sfn|Johnson|2003|p=14}} Februarja 1756 so Francozi od vohuna Oratoryja, poglavarja Oneid, izvedeli, da Britanci kopičijo zaloge na Oneida Carrying Place, ključnem prehodu med Albanyjem in Oswegom, da bi podprli ofenzivo spomladi v današnji [[Ontario]]. Ker so se zamrznjene vode južno od jezera Ontario stopile povprečno dva tedna pred vodami severno od jezera Ontario, bi se Britanci lahko premaknili proti francoskim bazam v Fort Frontenac in Fort Niagara, preden bi francoske sile v Montrealu lahko prišle na pomoč, kar je z francoskega vidika narekovalo preventivni napad na Oneida Carrying Place pozimi.{{sfn|MacLeod|2012|p=23}} Za izvedbo tega napada je markiz de Vaudreuil, generalni guverner Nove Francije, nalogo dodelil Gaspardu-Josephu Chaussegrosu de Léryju, častniku ''troupes de le Marine'', ki je zahteval in prejel pomoč kanadskih Irokezov, da bi ga vodili do Oneida Carrying Place.{{sfn|MacLeod|2012|pp=23–25}} Kanadski Irokezi so se pridružili odpravi, ki je zapustila Montreal 29. februarja 1756, pod pogojem, da se bodo borili le proti Britancem, ne pa proti Irokezem Lige in da ne bodo napadli utrdbe.{{sfn|MacLeod|2012|pp=24–25}} 13. marca 1756 je popotnik Indijanec Oswegatchie obvestil odpravo, da so Britanci zgradili dve utrdbi na Oneida Carrying Place, zaradi česar se je večina kanadskih Irokezov želela obrniti nazaj, ker so trdili, da bi tveganje napada na utrdbo pomenilo preveč žrtev in mnogi so dejansko opustili odpravo.{{sfn|MacLeod|2012|pp=26–27}} 26. marca 1756 je Léryjeva sila ''troupes de le Marine'' in francosko-kanadskih milic, ki niso jedli dva dni, prejela nujno potrebno hrano, ko so kanadski Irokezi napadli britanski pratež, ki je prinašal zaloge v Fort William in Fort Bull.{{sfn|MacLeod|2012|p=30}} Kar zadeva kanadske Irokeze, je bil napad uspešen, saj so zajeli 9 vozov, polnih zalog in ujeli 10 ujetnikov, ne da bi izgubili enega človeka in zanje je bil čelni napad na dve leseni utrdbi, kot je želel Léry, neracionalen.{{sfn|MacLeod|2012|pp=30–31}} Kanadski Irokezi so Léryju sporočili: "če sem absolutno želel umreti, sem bil gospodar Francozov, vendar me ne bodo sledili".{{sfn|MacLeod|2012|p=31}} Na koncu se je približno 30 kanadskih Irokezov nerado pridružilo Léryjevemu napadu na Fort Bull zjutraj 27. marca 1756, ko so Francozi in njihovi indijanski zavezniki napadli utrdbo in si končno prebili pot skozi glavna vrata z ovnom opoldne.{{sfn|MacLeod|2012|pp=31–32}} Od 63 ljudi v Fort Bullu, od katerih je bila polovica civilistov, so preživeli le 3 vojaki, en mizar in ena ženska [, kot je poročal Léry: »Nisem mogel zadržati žara vojakov in ''Kanadčanov''. Ubili so vsakogar, ki so ga srečali«.{{sfn|MacLeod|2012|p=32}} Nato so Francozi uničili vse britanske zaloge in samo Fort Bull, kar je zavarovalo zahodni bok Nove Francije. Istega dne je glavna sila kanadskih Irokezov napadla reševalno silo iz Fort Williama, ki je prihajala na pomoč Fort Bullu in niso pobili svojih ujetnikov, kot so Francozi storili pri Fort Bullu; za Irokeze so bili ujetniki zelo dragoceni, saj so povečali velikost plemena.{{sfn|MacLeod|2012|pp=32–33}} Ključna razlika med evropskim in prvotnim načinom vojskovanja je bila v tem, da je imela Evropa milijone ljudi, kar je pomenilo, da so bili britanski in francoski generali pripravljeni videti na tisoče svojih mož umreti v bitki, da bi si zagotovili zmago, saj so se njihove izgube vedno lahko nadomestile; nasprotno, Irokezi so imeli bistveno manjše prebivalstvo in si niso mogli privoščiti velikih izgub, kar bi lahko ohromilo skupnost. Irokeška navada "žalostnih vojn" za zajemanje ujetnikov, ki bi postali Irokezi, je odražala nenehno potrebo po več ljudeh v irokeških skupnostih. Irokeški bojevniki so bili pogumni, vendar bi se borili do smrti le, če bi bilo to nujno, običajno za zaščito svojih žensk in otrok; sicer je bila ključna skrb irokeških poglavarjev vedno ohraniti delovno silo.{{sfn|MacLeod|2012|p=35}} Kanadski zgodovinar D. Peter MacLeod je zapisal, da je bil irokeški način vojskovanja osnovan na njihovi lovski filozofiji, kjer bi uspešen lovec učinkovito ubil žival, ne da bi pri tem utrpel kakršne koli izgube v svoji lovski skupini, in na enak način bi uspešen vojaški vodja povzročil izgube sovražniku, ne da bi pri tem utrpel kakršne koli izgube v zameno.{{sfn|MacLeod|2012|p=27}} Irokezi so se ponovno vključili v vojno na britanski strani šele konec leta 1758, potem ko so Britanci zavzeli Louisbourg in Fort Frontenac.{{sfn|Johnson|2003|p=14}} Na pogodbi v Fort Eastonu oktobra 1758 so Irokezi prisilili Lenape in [[Shawnee]], ki so se borili za Francoze, da so razglasili nevtralnost.{{sfn|Johnson|2003|p=14}} Julija 1759 so Irokezi pomagali Johnsonu zavzeti Fort Niagara.{{sfn|Johnson|2003|p=14}} V naslednji kampanji so Irokezi lige pomagali generalu Jeffreyju Amherstu, ko je zavzemal različne francoske utrdbe ob Velikih jezerih in dolini reke sv. Lovrenca, ko je napredoval proti Montrealu, ki ga je zavzel septembra 1760.{{sfn|Johnson|2003|p=14}} Britanski zgodovinar Michael Johnson je zapisal, da so Irokezi »igrali pomembno podporno vlogo« pri končni britanski zmagi v sedemletni vojni.{{sfn|Johnson|2003|p=14}} Leta 1763 je Johnson zapustil svoj stari dom Fort Johnson in se preselil na razkošno posestvo, ki jo je imenoval Johnson Hall, ki je postala središče družabnega življenja v regiji. Johnson je bil blizu dvema belima družinama, Butlerjevim in Croghanovim, ter trem mohavškim družinam, Brantovim, Hillovim in Petersovim. Po vojni je britanska vlada, da bi zaščitila svoje zavezništvo, izdala "Kraljevo proklamacijo" iz leta 1763, ki je prepovedovala belo naseljevanje onkraj Apalačev. Ameriški kolonisti so ukaz v veliki meri ignorirali, Britanci pa niso imeli dovolj vojakov, da bi ga uveljavili. Soočeni s spopadi so se Irokezi strinjali, da ponovno prilagodijo mejo v pogodbi iz Fort Stanwixa (1768). Sir William Johnson, 1. baronet, britanski nadzornik za indijanske zadeve za severno okrožje, je sklical irokeške narode na veliko konferenco v zahodnem New Yorku, ki se je je udeležilo skupno 3102 Indijancev. Z Johnsonom so imeli dolgo časa dobre odnose, saj je z njimi trgoval in se naučil njihovih jezikov in običajev. Kot je Alan Taylor opazil v svoji zgodovini, The Divided Ground: Indians, Settlers, and the Northern Borderland of the American Revolution (2006), so bili Irokezi ustvarjalni in strateški misleci. Odločili so se, da britanski kroni prodajo vse svoje preostale zahteve po zemljiščih med rekama Ohio in Tennessee, ki jih niso zasedali, v upanju, da bodo s tem odvrnili angleški pritisk na svoja ozemlja v provinci New York. ===Ameriška revolucija=== Med [[Ameriška revolucija|ameriško revolucijo]] so Irokezi sprva poskušali ostati nevtralni. Duhovnik Samuel Kirkland, kongregacijski minister, ki je delal kot misijonar, je pritiskal na Oneide in Tuscarore za proameriško nevtralnost, medtem ko sta Guy Johnson in njegov bratranec John Johnson pritiskala na Mohavke, Cayuge in Seneke, naj se borijo za Britance. Pod pritiskom, da se pridružijo eni ali drugi strani, so se Tuscarore in Oneide postavili na stran kolonistov, medtem ko so Mohavki, Seneke, Onondage in Cayuge ostali zvesti Veliki Britaniji, s katero so imeli močnejše odnose. Joseph Louis Cook je ponudil svoje storitve Združenim državam in prejel kongresno imenovanje za [[podpolkovnik]]a – najvišji čin, ki ga je imel kateri koli domorodni Američan med vojno. Mohavški vojaški poglavar Joseph Brant je skupaj z Johnom Butlerjem in Johnom Johnsonom zbral rasno mešane sile neregularnih vojakov, da bi se borili za krono. Molly Brant je bila zunajzakonska žena sira Williama Johnsona in prav po njenem pokroviteljstvu je njen brat Joseph postal vojaški poglavar. Mohawški vojaški poglavar Joseph Brant, drugi vojaški poglavarji in britanski zavezniki so izvedli številne operacije proti obmejnim naseljem v dolini Mohawk, vključno s [[Pokol v Cherry Valley|pokolom v Cherry Valley]], uničeval mnoge vasi in pridelke ter ubijal in zajemal prebivalce. Uničujoči napadi Branta in drugih lojalistov so privedli do prošenj za pomoč kongresu. Kontinentalci so se maščevali in leta 1779 je George Washington ukazal [[Bitka pri Newtownu|Sullivanovo kampanjo]], ki sta jo vodila polkovnik Daniel Brodhead in general [[John Sullivan]], proti narodom Irokezov, da bi »ne le preplavili, ampak uničili« britansko-indijansko zavezništvo. Po zahodnem New Yorku so požgali številne irokeške vasi in skladišča; begunci so se preselili na sever v Kanado. Do konca vojne je le malo hiš in skednjev v dolini preživelo vojskovanje. Po Sullivanovi odpravi je Brant obiskal [[Quebec City]], da bi generala sira Fredericka Haildmanda prosil za zagotovila, da bodo Mohawki in drugi lojalistični Irokezi prejeli novo domovino v Kanadi kot nadomestilo za njihovo zvestobo kroni, če bi Britanci izgubili. [[Ameriška revolucija]] je povzročila veliko delitev med kolonisti, med [[Patrioti (Ameriška vojna za neodvisnost)|patrioti]] in [[Lojalisti (Ameriška vojna za neodvisnost)|lojalisti]] ter velik delež (30–35 %), ki so bili nevtralni; povzročila je delitev med kolonijami in Veliko Britanijo, povzročila pa je tudi razkol, ki je razbil Irokeško konfederacijo. Na začetku revolucije so se ''Šest narodov'' ''Irokeške konfederacije'' poskušali postaviti na nevtralno stališče. Vendar pa so se skoraj neizogibno narodi Irokezov sčasoma morali postaviti na eno stran v konfliktu. Lahko je razumeti, kako bi ameriška revolucija povzročila konflikt in zmedo med ''Šestimi narodi''. Dolga leta so bili navajeni razmišljati o Angležih in njihovih kolonistih kot o enem in istem ljudstvu. V ameriški revoluciji se je Irokeška konfederacija zdaj morala ukvarjati z odnosi med dvema vladama. Prebivalstvo ''Irokeške konfederacije'' se je od prihoda Evropejcev bistveno spremenilo. Bolezni so zmanjšale njihovo prebivalstvo na delček tistega, kar je bilo v preteklosti. Zato je bilo v njihovem najboljšem interesu, da so bili na dobri strani tistega, ki bi se izkazal za zmagovalno stran v vojni, saj bi zmagovalna stran narekovala, kakšni bodo prihodnji odnosi z Irokezi v Severni Ameriki. Ukvarjanje z dvema vladama je oteževalo ohranjanje nevtralnega stališča, saj bi vlade zlahka postale ljubosumne, če bi konfederacija več sodelovala ali trgovala z eno stranjo kot z drugo, ali celo, če bi obstajalo zgolj zaznavanje favoriziranja. Zaradi te zahtevne situacije so se morali ''Šest narodov'' odločiti za stran. Oneida in Tuscarora sta se odločila podpreti ameriške koloniste, medtem ko so se preostali člani Irokeške lige (Cayuga, Mohawk, Onondaga in Seneca) postavili na stran Britancev in njihovih lojalistov med kolonisti. Obstajalo je veliko razlogov, zakaj ''Šest narodov'' ni moglo ostati nevtralnih in neudeleženih v revolucionarni vojni. Eden od teh je preprosta bližina; ''Irokeška konfederacija'' je bila preblizu dogajanju vojne, da ne bi bila vpletena. ''Šest narodov'' je bilo zelo nezadovoljnih z vdorom Angležev in njihovih kolonistov na njihovo zemljo. Posebej so bili zaskrbljeni zaradi meje, določene v ''Proklamaciji iz leta 1763'' in ''Pogodbi iz Fort Stanwixa iz leta 1768''. Med ameriško revolucijo je bila avtoriteta britanske vlade nad mejo močno sporna. Kolonisti so to poskušali čim bolj izkoristiti z iskanjem lastnega dobička in zahtevanjem nove zemlje. Leta 1775 so bili ''Šest narodov'' še vedno nevtralni, ko je »mohavškega človeka ubil [[kontinentalna vojska|kontinentalni vojak]]«. Takšen primer kaže, kako jih je bližina vojne Šestih narodov potegnila vanjo. Bili so zaskrbljeni, da bodo ubiti in o tem, da so jim vzeli zemljo. Niso mogli pokazati šibkosti in preprosto pustiti kolonistom in Britancem, da delajo, kar hočejo. Mnogi Angleži in kolonisti niso spoštovali preteklih pogodb. »Številni podaniki Njegovega Veličanstva v ameriških kolonijah so razglas videli kot začasno prepoved, ki bo kmalu omogočila odprtje območja za naselitev ... in da je bil to preprosto dogovor za pomiritev Indijancev«. Šest narodov se je moralo postaviti, da bi pokazali, da ne bodo sprejeli takšnega ravnanja, in si prizadevali zgraditi odnos z vlado, ki bi spoštovala njihovo ozemlje. Poleg bližine vojne sta nov življenjski slog in ekonomija Irokeške konfederacije od prihoda Evropejcev v Severno Ameriko Irokezem skoraj onemogočila, da bi se izolirali od konflikta. Do takrat so Irokezi postali odvisni od trgovine z blagom Angležev in kolonistov ter so prevzeli številne evropske običaje, orodja in orožja. Na primer, bili so vse bolj odvisni od strelnega orožja za lov.{{sfn|Graymont|1972|p={{page needed|date=August 2020}}}} Ko so postali tako odvisni, bi bilo težko celo razmišljati o prekinitvi trgovine, ki je prinašala blago, ki je bilo osrednji del vsakdanjega življenja. Kot je izjavila Barbara Graymont, "Njihova naloga je bila nemogoča, da bi ohranili nevtralnost. Njihova gospodarstva in življenja so postala tako odvisna drug od drugega zaradi trgovanja z blagom in koristi, da je bilo nemogoče ignorirati konflikt. Medtem so morali poskušati uravnotežiti svoje interakcije z obema skupinama. Niso želeli, da bi se zdelo, da dajejo prednost eni skupini pred drugo, zaradi sprožanja ljubosumja in suma na obeh straneh". Poleg tega so Angleži skozi leta sklenili številne sporazume s Šestimi narodi, vendar je večina vsakodnevnih interakcij Irokezev potekala s kolonisti. To je Irokezem povzročilo zmedeno situacijo, ker niso mogli ugotoviti, kdo so pravi dediči sporazuma, in niso mogli vedeti, ali bodo kolonisti še naprej spoštovali sporazume z Anglijo, če bi ti zmagali v boju za neodvisnost. Podpora kateri koli strani v revolucionarni vojni je bila zapletena odločitev. Vsak narod je individualno pretehtal svoje možnosti, da bi prišel do končnega stališča, ki je na koncu prekinilo nevtralnost in končalo kolektivni sporazum Konfederacije. Britanci so bili očitno najbolj organizirani in navidezno najmočnejši. V mnogih primerih so Britanci Irokezem predstavili situacijo, kot da so kolonisti le 'nagajivi otroci'. Po drugi strani pa so Irokezi menili, da "je britanska vlada oddaljena tri tisoč milj. To jih je postavilo v slabši položaj pri poskusih uveljavljanja tako razglasa iz leta 1763 kot pogodbe v Fort Stanwixu iz leta 1768 proti lačnim mejnim prebivalcem."{{sfn|Graymont|1972|p=49}} Z drugimi besedami, čeprav so bili Britanci najmočnejša in najbolje organizirana frakcija, so imeli Šest narodov pomisleke ali bodo resnično lahko uveljavili svoje sporazume s tako velike razdalje. Irokezi so imeli pomisleke tudi glede kolonistov. Britanci so prosili za podporo Irokezev v vojni. "Leta 1775 je [[drugi kontinentalni kongres|kontinentalni kongres]] poslal delegacijo Irokezem v [[Albany, New York]], da bi jih prosil za nevtralnost v prihajajoči vojni proti Britancem".{{sfn|Crawford|1994|p=370}} V preteklih letih je bilo jasno, da kolonisti niso spoštovali zemljiških sporazumov, sklenjenih leta 1763 in 1768. Irokeška konfederacija je bila še posebej zaskrbljena zaradi možnosti, da bi kolonisti zmagali v vojni, kajti če bi prišlo do revolucionarne zmage, so Irokezi to zelo videli kot predhodnico odvzema njihove zemlje s strani zmagovitih kolonistov, ki jih ne bi več omejevala britanska krona.<ref name=MorganLH>Morgan,"""1904</ref> častniki kontinentalne vojske, kot je bil [[George Washington]], so poskušali uničiti Irokeze.{{sfn|Crawford|1994}} Nasprotno pa so kolonisti vzpostavili najbolj neposredne odnose z Irokezi zaradi njihove bližine in trgovskih vezi. Večinoma so kolonisti in Irokezi živeli v relativnem miru od prihoda Angležev na celino stoletje in pol prej. Irokezi so morali ugotoviti ali so njihovi odnosi s kolonisti zanesljivi, ali pa bi Angleži bolje služili njihovim interesom. Prav tako so morali ugotoviti ali so res kakšne razlike med tem, kako bi jih obravnavali Angleži in kolonisti. Vojna se je nadaljevala in Irokezi so prekinili svojo konfederacijo. Stoletja precedensov in kolektivne vlade so bila povožena z ogromnostjo ameriške revolucionarne vojne. Oneida in Tuscarora sta se odločila podpreti koloniste, medtem ko je preostanek Irokeške lige (Cayuga, Mohawk, Onondaga in Seneca) stopil na stran Britancev in lojalistov. Ob koncu vojne se je uresničil strah, da kolonisti ne bodo spoštovali prošenj Irokezov, še posebej potem, ko se je večina Šestih narodov odločila stopiti na stran Britancev in jih novo neodvisni Američani niso več imeli za zaupanja vredne. Leta 1783 je bil podpisan Pariški sporazum. Medtem ko je sporazum vključeval mirovne sporazume med vsemi evropskimi narodi, vpletenimi v vojno in novorojenimi Združenimi državami, ni vseboval določb za Irokeze, ki so bili prepuščeni obravnavi nove vlade ZDA, kot se ji je zdelo primerno.{{sfn|Graymont|1972|p=}} ===Po vojni=== Po revolucionarni vojni je bilo starodavno osrednje ognjišče Lige ponovno vzpostavljeno pri Buffalo River (New York). ZDA in Irokezi so leta 1784 podpisali Sporazum iz Fort Stanwixa, po katerem so Irokezi Američanom odstopili velik del svoje zgodovinske domovine, čemur je sledil še en sporazum leta 1794 v Canandaigui, s katerim so Američanom odstopili še več zemlje.{{sfn|Johnson|2003|p=17}} Guverner zvezne države New York George Clinton je nenehno pritiskal na Irokeze, naj prodajo svojo zemljo belim naseljencem,in ker je alkoholizem postal velik problem v skupnostih Irokezov, so mnogi prodali svojo zemljo, da bi kupili več alkohola, običajno nepoštenim agentom zemljiških podjetij.{{sfn|Johnson|2003|pp=16–18}} Hkrati so se ameriški naseljenci še naprej potiskali na ozemlja onkraj [[Ohio (reka)|reke Ohio]], kar je privedlo do vojne med Zahodno konfederacijo in ZDA.{{sfn|Johnson|2003|p=17}} Eden od poglavarjev Irokezov, Cornplanter, je preostale Irokeze v zvezni državi New York prepričal, naj ostanejo nevtralni in se ne pridružijo Zahodni konfederaciji.{{sfn|Johnson|2003|p=17}} Hkrati so ameriške politike, da bi Irokeze bolj ustalili, začele kazati nekaj učinka. Tradicionalno je bilo za Irokeze kmetovanje žensko delo, lov pa moško delo; v začetku 19. stoletja so ameriške politike, da bi moški obdelovali zemljo in prenehali loviti, imele učinek.{{sfn|Johnson|2003|p=19}} V tem času so Irokezi, ki so živeli v zvezni državi New York, postali demoralizirani, saj je bilo več njihove zemlje prodane zemljiškim špekulantom, medtem ko so alkoholizem, nasilje in razpadle družine postali veliki problemi na njihovih rezervatih.{{sfn|Johnson|2003|p=19}} Oneida in Cayuga sta prodala skoraj vso svojo zemljo in se preselila iz svojih tradicionalnih domovin.{{sfn|Johnson|2003|p=19}} Do leta 1811 so metodistični in episkopalni misijonarji ustanovili misije za pomoč Oneidam in Onondagam v zahodnem New Yorku. Vendar so se beli naseljenci še naprej selili na to območje. Do leta 1821 se je skupina Oneidov, ki jo je vodil Eleazer Williams, sin ženske Mohawk, odpravila v [[Wisconsin]], da bi kupila zemljo od [[Menominee]] in [[Winnebago]] in tako preselila svoje ljudi še bolj proti zahodu.<ref>{{navedi knjigo|author-first=Julia |author-last=Keen Bloomfield |title=The Oneidas |year=1908 |pages=145 et seq |url=https://books.google.com/books?id=Yow-AAAAYAAJ&pg=GBS.PA326}}</ref> Leta 1838 je podjetje Holland Land Company uporabilo ponarejene dokumente, da bi prevaralo Seneke za skoraj vso njihovo zemljo v zahodnem New Yorku, vendar je kvekerski misijonar Asher Wright sprožil tožbe, ki so privedle do vrnitve enega od rezervatov Senekov leta 1842 in drugega leta 1857.{{sfn|Johnson|2003|p=19}} Vendar pa sta še v petdesetih letih prejšnjega stoletja tako ameriška kot newyorška vlada zaplenili zemljo, ki je pripadala Šestim narodom, za ceste, jezove in zbiralnike, pri čemer je bila zemlja, dana Cornplanterju za preprečitev, da bi se Irokezi pridružili Zahodni konfederaciji v devetdesetih letih 18. stoletja, prisilno odkupljena z eminentno domeno in poplavljena za jez Kinzua.{{sfn|Johnson|2003|p=19}} Stotnik Joseph Brant in skupina Irokezov so zapustili New York, da bi se naselili v provinci Quebec (današnji [[Ontario]]). Da bi delno nadomestili zemljo, ki so jo izgubili v dolini Mohawk in drugod zaradi svoje usodne zavezništva z britansko krono, jim je Haldimandova proklamacija]podelila veliko zemljišče ob reki Grand, pri Prvem narodu Šestih narodov reke Grand. Brantov prehod reke je dal prvotno ime območju: Brant's Ford. Do leta 1847 so se evropski naseljenci začeli naseljevati v bližini in vas poimenovali Brantford. Prvotna naselbina Mohawk je bila na južnem robu današnjega kanadskega mesta na lokaciji, ki je še vedno ugodna za spuščanje in pristajanje kanujev. V tridesetih letih 19. stoletja so se številni dodatni Onondaga, Oneida, Seneca, Cayuga in Tuscarora preselili na Indijansko ozemlje, v provinco Zgornja Kanada in [[Wisconsin]]. ===Na zahodu=== Mnogi Irokezi (predvsem Mohawk) in [[Metis|Métisi]] irokeškega porekla, ki so živeli v Spodnji Kanadi (predvsem v Kahnawake), so se zaposlili pri montrealskem podjetju North West Company med njenim obstojem od 1779 do 1821 in postali voyageurs ali svobodni trgovci, ki so delali v severnoameriški trgovini s krznom vse do [[Skalno gorovje|Skalnega gorovja]]. Znano je, da so se naselili na območju okoli Jasper's House, [[Alberta]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.royalalbertamuseum.ca/onlineExhibit/southesk/rockyMountains_waniyandes.cfm |title=Southesk |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140310174503/http://www.royalalbertamuseum.ca/onlineExhibit/southesk/rockyMountains_waniyandes.cfm |archive-date=March 10, 2014}}</ref> in morda celo do Finlay reke<ref>{{navedi splet |author-first=Dorthea |author-last=Calverley |url=https://calverley.ca/article/01-039-the-iroquois-of-the-rocky-mountain-trench/ |title=The Iroquois of the Rocky Mountain Trench |access-date=June 18, 2019 |publisher=South Peace Historical Society}}</ref> in severno do območij Pouce Coupe in Dunvegan,<ref>{{navedi splet|url=http://www.calverley.ca/Part01-FirstNations/01-040.html |title=The Iroquois in the Peace River Area |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140417065214/http://www.calverley.ca/Part01-FirstNations/01-040.html |archive-date=April 17, 2014}}</ref> kjer so ustanovili nove avtohtone skupnosti, ki so se ohranile do danes in trdijo, da so bodisi Prvi narodi bodisi Métisi in imajo avtohtone pravice. Michel Band, gorski Métisi,<ref>{{navedi splet |url=http://www.mountainmetis.com/pages/our_story.html |title=Mountain Métis Story |access-date=April 16, 2014 |archive-date=March 1, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140301102845/http://www.mountainmetis.com/pages/our_story.html |url-status=dead }}</ref> in Aseniwuche Winewak Nation of Canada<ref>{{navedi splet |url=http://www.aseniwuche.com/our_story/ancestral_history."""html |title=Ancestral History – Aseniwuche Winewak Nation of Canada – Canada's Rocky Mountain Aboriginal People |access-date=April 16, 2014 |archive-date=July 21, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140721191221/http://aseniwuche.com/our_story/ancestral_history.html |url-status=dead }}</ref> v Alberti in skupnost Kelly Lake v [[britanska Kolumbija|Britanski Kolumbiji]], vse trdijo, da imajo irokeško poreklo. ===Kanadski Irokezi=== V 18. stoletju so katoliški kanadski Irokezi, ki so živeli zunaj Montreala, ponovno vzpostavili vezi z Ligo Irokezov.{{sfn|Johnson|2003|p=20}} Med ameriško revolucijo so kanadski Irokezi razglasili svojo nevtralnost in se niso hoteli boriti za krono kljub ponudbam [[Guy Carleton|Sir Guya Carletona]], guvernerja [[Quebec]]a.{{sfn|Johnson|2003|p=20}} Mnogi kanadski Irokezi so delali tako za podjetje Hudson's Bay Company kot za Northwest Company kot ''voyageurs'' v trgovini s krznom v poznem 18. in zgodnjem 19. stoletju.{{sfn|Johnson|2003|p=20}} V vojni leta 1812 so kanadski Irokezi ponovno razglasili svojo nevtralnost.{{sfn|Johnson|2003|p=20}} Kanadske irokeške skupnosti v Oki in Kahnaweke so bile v 19. stoletju uspešne naselbine, ki so se preživljale s kmetovanjem in prodajo sani, krplj, čolnov in košar.{{sfn|Johnson|2003|p=20}} Leta 1884 je britanska vlada najela približno 100 kanadskih Irokezov, da bi služili kot rečni piloti in čolnarji za reševalno odpravo za obleganega generala Charlesa Gordona v [[Kartum]]u v [[Sudan]]u, pri čemer so sile pod poveljstvom feldmaršala Wolselyja peljali po [[Nil]]u od [[Kairo|Kaira]] do Kartuma.{{sfn|Johnson|2003|p=20}} Na poti nazaj v Kanado so se kanadski irokeški rečni piloti in čolnarji ustavili v [[London]]u, kjer se jim je [[kraljica Viktorija]] osebno zahvalila za njihove storitve kraljici in državi.{{sfn|Johnson|2003|p=20}} Leta 1886, ko so gradili most pri St. Lawrenceu, so bili najeti številni irokeški moški iz Kahnawkeja, da bi pomagali pri gradnji, in irokeški delavci so se izkazali za tako spretne pri postavljanju jeklenih konstrukcij, da so od takrat številne mostove in nebotičnike v Kanadi in ZDA zgradili irokeški jeklarji.{{sfn|Johnson|2003|p=20}} ==Družba== [[File:Pipa iroquesa.jpg|thumb|Kamnita pipa (gravura iz 19. stoletja)]] ===Vojna=== Za Haudenosauneeje je bila žalost ob izgubi ljubljene osebe močno čustvo. Verjeli so, da bo, če se je ne bo obravnavalo, povzročila vse vrste težav žalujočim, ki bi znoreli, če bi ostali brez tolažbe.{{sfn|Richter|1983|p=531}} Rituali v čast mrtvim so bili zelo pomembni, najpomembnejši pa je bil obred sožalja, ki je nudil tolažbo tistim, ki so izgubili družinskega člana ali prijatelja.{{sfn|Richter|1983|pp=531–532}} Ker so verjeli, da smrt družinskega člana oslabi tudi duhovno moč preživelih družinskih članov, je bilo izjemno pomembno nadomestiti izgubljenega družinskega člana z nadomestkom, ki bi ga lahko posvojili, ali pa bi ga mučili, da bi se sprostila žalost.{{sfn|Richter|1983|pp=530–532}} Od tod "žalostne vojne". Ena od osrednjih značilnosti tradicionalnega življenja Irokezov so bile "žalostne vojne", ko so njihovi bojevniki napadali sosednja ljudstva v iskanju ujetnikov, ki bi nadomestili umrle Haudenosauneeje.{{sfn|Richter|1983|p=532}} Vojna za Haudenosauneeje je bila predvsem namenjena pridobivanju ujetnikov. Niso se ukvarjali s cilji, kot so širitev ozemlja ali slava v bitki, kot so se Evropejci.{{sfn|Richter|1983|p=535}} Vendar pa so šli v vojno, da bi nadzorovali lovišča, še posebej, ko je trgovina s krznom postala donosnejša. Vojna skupina je veljala za uspešno, če je zajela veliko ujetnikov, ne da bi utrpela izgube; ubijanje sovražnikov je bilo sprejemljivo, če je bilo potrebno, vendar neodobravano, saj je zmanjšalo število potencialnih ujetnikov.{{sfn|Richter|1983|p=535}} Zajemanje ujetnikov je veljalo za veliko pomembnejše od skalpov. Poleg tega je vojna služila kot način za mlade moške, da pokažejo svojo hrabrost in pogum. To je bil predpogoj, da je moški postal poglavar, in je bilo bistveno tudi za moške, ki so se želeli poročiti. Ženske Haudenosauneejev so občudovale bojevnike, ki so bili pogumni v vojni.{{sfn|Richter|1983|p=530}} V predkontaktnem obdobju je bila vojna razmeroma nekrvava, saj ljudstva Prvih narodov niso imela orožja in so se borila med seboj v lesenih oklepih.{{sfn|Richter|1983|p=538}} Leta 1609 je francoski raziskovalec [[Samuel de Champlain]] opazoval več bitk med Algonkini in Irokezi, ki so povzročile komaj kakšno smrt. Zdelo se je, da je to bila norma za vojne Prvih narodov.{{sfn|Richter|1983|p=538}} V bitki med Algonkini in Irokezi ob obali jezera Champlain so bili edini ubiti dva irokeška bojevnika, ki sta ju zadeli krogli iz Champlainove muškete, v demonstraciji njegovim algonkinskim zaveznikom. Klanske matere bi zahtevale "žalostno vojno", da bi zagotovile tolažbo in obnovljeno duhovno moč družini, ki je izgubila člana zaradi smrti. Bojevniki bi šli v "žalostno vojno" ali pa bi jih klanske matere za vedno označile za strahopetce, zaradi česar se niso mogli poročiti.{{sfn|Richter|1983|p=532}} Takrat so bojevniki običajno odšli napadat sosednje ljudstvo v iskanju ujetnikov.{{sfn|Richter|1983|pp=532–533}} Ujetnike so bodisi posvojili v družine Haudenosauneejev, da bi se asimilirali, ali pa so jih ubili po napadih ritualiziranega mučenja kot način izražanja besa ob smrti družinskega člana. Moške ujetnike so običajno sprejeli z udarci, ko so jih pripeljali v skupnost, so šli skozi nekakšno špalir. Vsi ujetniki, ne glede na spol ali starost, so bili slečeni in privezani na drogove sredi skupnosti. Potem ko so jim zažgali občutljive dele telesa in jim izpulili nekaj nohtov, so se zaporniki lahko spočili in dobili hrano in vodo. V naslednjih dneh so morali ujetniki plesati goli pred skupnostjo, ko so posamezne družine odločale za vsakega, ali bo oseba posvojena ali ubita. Ženske in otroci so bili pogosteje posvojeni kot starejši moški. Če so se tisti, ki so bili posvojeni v družine Haudenosaunee, iskreno potrudili, da bi postali Haudenosaunee, jih je skupnost sprejela, če pa niso, so jih hitro usmrtili. {{sfn|Richter|1983|p=533}} Ujetniki, predvideni za usmrtitev, so morali nositi rdeče-črno barvo za obraz, družina pa jih je "posvojila", tako da so zapornika glede na starost in spol nagovarjali kot "stric", "teta", "nečak" ali "nečakinja" ter jim prinašali hrano in vodo. Ujetnika so usmrčili po celodnevnem mučenju s sežiganjem in odstranjevanjem delov telesa, ki naj bi ga zapornik prenašal s stoicizmom in plemenitostjo (kar običajno ni bilo izpolnjeno), preden so ga živega skalpirali. Na izpostavljeno lobanjo so nanesli vroč pesek in na koncu so žrtve ubili tako, da so jim izrezali srce. Nato je skupnost razrezala in pojedla telo žrtve. Praksa ritualnega mučenja in usmrtitev se je skupaj s kanibalizmom končala nekje v začetku 18. stoletja. Konec 18. stoletja so evropski pisci, kot sta Filippo Mazzei in James Adair, zanikali, da so se Haudenosaunee ukvarjali z ritualnim mučenjem in kanibalizmom, češ da med obiski vasi Haudenosaunee niso videli nobenih dokazov o takšnih praksah.{{sfn|Richter|1983|p=534}} Leta 1711 je poglavar Onondag Teganissorens rekel siru Robertu Hunterju, guvernerju New Yorka: "Nismo kot vi kristjani, kajti ko imate drug drugega ujetnike, jih pošljete domov, na tak način se nikoli ne morete premagati."{{sfn|Richter|1983|p=535}} Nasprotje te strategije je bilo, da Irokezi niso hoteli sprejeti izgub v bitki, saj je to izničilo celoten namen "žalovanja v vojnah", ki je bil povečati njihovo število. ne pa jih zmanjšati. Francozi so bili med vojnami s Haudenosauneeji pogosto presenečeni, ko je bilo mogoče vojno skupino, ki je bila tik pred zmago nad njimi, prisiliti k umiku tako, da so ubili enega ali dva izmed njih. Evropska predstava o slavni smrti v bitki ni imela nobenega ekvivalenta pri Haudenosauneejih.{{sfn|Richter|1983|p=535}} Smrt v bitki je bila sprejeta le, kadar je bila nujno potrebna, Irokezi pa so verjeli, da so duše tistih, ki so umrli v bitki, usojene, da bodo večno preživele kot jezni duhovi, ki bodo strašili po svetu v iskanju maščevanja.{{sfn|Richter|1983|pp=535–536}} Zaradi tega tistih, ki so umrli v bitki, nikoli niso pokopali na skupnostnih pokopališčih, saj bi to v skupnost prineslo prisotnost nesrečnih duhov.{{sfn|Richter|1983|p=536}} Haudenosaunee so uporabljali taktike, ki so jih Francozi, Britanci in Američani imeli za strahopetne, dokler Američani niso sprejeli podobnih gverilskih taktik. Haudenosaunee so imeli raje zasede in presenetljive napade, skoraj nikoli niso napadli utrjenega mesta ali napadli frontalno in so se umaknili, če bi bili številčno v manjšini. Če bi bil Kanienkeh napaden, bi Haudenosaunee poskušali sovražnika napadeti iz zasede ali pa bi se umaknili za lesene zidove svojih vasi, da bi prestali obleganje. Če se je sovražnik zdel premočan, kot takrat, ko so Francozi leta 1693 napadli Kanienkeh, so Haudenosaunee požgali njihove vasi in pridelke, celotno prebivalstvo pa se je umaknilo v gozdove, da bi čakalo na odhod Francozov.{{sfn|Richter|1983|p=536}} Glavno orožje Irokeze so bili loki in puščice s kremenčevimi konicami ter tuli iz koruznih luščin.{{sfn|Johnson|2003|p=35}} Ščiti in bojne palice so bili izdelani iz lesa.{{sfn|Johnson|2003|p=36}} Po vzpostavitvi stika z Evropejci so ameriški staroselci prevzeli orodja, kot so kovinski noži in sekirice, ter izdelali svoje tomahavke z železnimi ali jeklenimi rezili.{{sfn|Johnson|2003|p=36}} Domneva se, da se tomahavk v bitkah ni pogosto uporabljal, temveč je bil povezan s Haudenosauneeji prek evropskih upodobitev, ki so domorodce želele prikazati kot divjake in grozeče.<ref>{{cite journal|author-last=Stevens |author-first=Scott Manning |date=2018 |title=Tomahawk: Materiality and Depictions of the Haudenosaunee |journal=Early American Literature |volume=53 |issue=2 |pages=475–511 |doi=10.1353/eal.2018.0046 |s2cid=165993798}}</ref> Preden so se odpravili na bojno polje, so vojni poglavarji vodili obrede očiščevanja, pri katerih so bojevniki plesali okoli rdeče pobarvanega droga.{{sfn|Johnson|2003|p=36}} Evropske nalezljive bolezni, kot so [[črne koze]], so v 17. stoletju opustošile Pet narodov in povzročile na tisoče smrti, saj niso imeli pridobljene [[imunost|imunosti]] na nove bolezni, ki so bile med Evropejci endemične že stoletja. Liga je začela obdobje "žalovanja vojn" brez primere; Zaradi povečanja števila smrti zaradi bolezni so skoraj iztrebili ljudstva Huron, Petun in Nevtral.{{sfn|Richter|1983|pp=537–538}} Do 1640-ih let naj bi črne koze zmanjšale prebivalstvo Haudenosauneejev za vsaj 50 %. Za nadomestitev teh izgub so bile izvedene obsežne "žalujoče vojne".{{sfn|Richter|1983|p=537}} Ameriški zgodovinar Daniel Richter je zapisal, da se je na tej točki vojna iz občasnih, manjših napadov, ki so se sprožili kot odgovor na smrt posameznikov, spremenila v »stalen in vse bolj nediferenciran simptom družb v demografski krizi«.{{sfn|Richter|1983|p=537}} Uvedba pušk, ki so lahko prebile lesen oklep, je vojskovanje Prvih narodov naredila bolj krvavo in smrtonosno kot v obdobju pred stiki. S tem se je končalo obdobje, ko so bili oboroženi spopadi bolj pretepi kot bitke, kot so Evropejci razumeli ta izraz.{{sfn|Richter|1983|p=538}} Hkrati je bilo orožje mogoče dobiti le z menjavo krzna z Evropejci. Ko so Haudenosaunee okoli leta 1640 izčrpali svoje zaloge bobrovega krzna, so bili prisiljeni kupovati bobrovo krzno od Indijancev, ki so živeli severneje, zaradi česar so poskušali izločiti druge posrednike in monopolizirati trgovino s krznom v seriji "bobrovih vojn".{{sfn|Richter|1983|p=539}} Richter je zapisal {{blockquote|tradicija žalovanja, smrti zaradi bolezni, odvisnost od strelnega orožja in trgovina s krznom so se združili v nevarno spiralo: epidemije so vodile do smrtonosnejših žalovanja, ki so se bojevala s strelnim orožjem; potreba po orožju je povečala potrebo po krznih za menjavo; iskanje krzna je izzvalo vojne z drugimi narodi; in smrti v teh vojnah so znova začele cikel žalovanja. {{sfn|Richter|1983|p=539}}}} Od leta 1640 do 1701 je bilo Pet narodov skoraj neprekinjeno v vojni, v različnih obdobjih se je borilo proti Francozom, Huronom, Eriejem, Neutralnim, Lenapejem, Susquenhannockom, Petunom, Abenakom, Ojibwam in Algonkinom, bojevalo pa se je od Virginije do Misisipija in vse do današnjega severnega Ontaria. {{sfn|Richter|1983|p=541}} Kljub tisočim ujetnikom se je prebivalstvo Petih narodov še naprej zmanjševalo, saj so bolezni še naprej terjale svoj davek. Francoski jezuiti, ki so jih bili Haudenosaunee prisiljeni sprejeti po sklenitvi miru s Francozi leta 1667, so spodbujali katoliške spreobrnjence, da so se preselili v misijonske vasi v dolini reke St. Lawrence blizu Montreala in Quebeca. {{sfn|Richter|1983|pp=542–543}} V štiridesetih letih 17. stoletja so Mohawki lahko postavili na polje približno 800 bojevnikov. Do 1670-ih so lahko postavili le 300 bojevnikov, kar kaže na upad prebivalstva. {{sfn|Richter|1983|p=542}} ===Talilni lonec=== [[Slika:Tuscarora02.png|thumb|Tuscarore pred priključitvijo Irokezom]] Tradicije Irokeške lige so omogočale simbolično nadomeščanje mrtvih z ujetniki, ujetimi v "žalovalnih vojnah", krvnih maščevanjih in vendetah, ki so bili bistveni vidik irokeške kulture. {{sfn|Richter|1992|p=32}} Da bi pospešili proces žalovanja, so izvajali racije, da bi se maščevali in ujeli ujetnike. Žalujoče družine so ujetnike običajno neposredno posvojile, da bi nadomestile izgubljene člane. Ta postopek Irokezom ni omogočil le ohranitve lastnega števila, temveč tudi razpršitev in asimilacijo sovražnikov. Posvojitev osvojenih ljudstev, zlasti v obdobju bobrovih vojn (1609–1701), je pomenila, da je bila Irokeška liga sestavljena večinoma iz naturaliziranih članov drugih plemen. Cadwallader Colden je zapisal: {{blockquote|Pri Petih narodih je bila stalna maksima, da rešijo otroke in mlade moške ljudstev, ki jih osvojijo, jih posvojijo v svoj narod in jih izobražujejo kot svoje otroke, brez razlikovanja; ti mladi ljudje hitro pozabijo na svojo državo in narod, in s to politiko Pet narodov nadomesti izgube, ki jih njihov narod utrpi zaradi ljudi, ki jih izgubijo v vojni.}} Tisti, ki so se poskušali vrniti k svojim družinam, so bili strogo kaznovani; na primer, francoskega trgovca s krznom Pierre-Esprit Radissona je kot najstnika ujela irokeška roparska skupina, posvojila ga je mohawška družina in pobegnil k svoji družini v Trois-Rivières. Ko so ga ponovno ujeli, so ga kaznovali tako, da so mu izpulili nohte in mu odrezali enega od prstov do kosti.<ref name="Fournier, Martin pages 33-34">{{navedi knjigo|author-last=Fournier |author-first=Martin |title=Pierre-Esprit Radisson: Merchant Adventurer, 1636–1701 |location=Montreal |publisher=McGill University Press |date=2002 |pages=33–34}}</ref> Vendar Radissona niso usmrtili, saj so njegovi posvojitelji družinam moških, ki jih je Radisson ubil, ko je pobegnil, dali darila kot odškodnino za njihovo izgubo. Več Huronov, ki so pobegnili z Radissonom, so ponovno ujeli in hitro usmrtili. Do leta 1668 sta bili dve tretjini vasi Oneida asimilirani z Algonquijci in Huroni. Pri Onondagih so bili ameriški staroselci sedmih različnih narodov, med Seneki pa enajst. Posvojili so tudi evropske ujetnice, tako kot katoliški Mohawki v naseljih zunaj Montreala. Ta tradicija posvojitve in asimilacije je bila pogosta med domorodci severovzhoda. ===Naselitev=== [[Slika:Theiroquoislonghouse.png|thumb|Tradicionalna irokeška dolga hiša]] V času prvih stikov z Evropejci so Irokezi živeli v majhnem številu velikih vasi, raztresenih po njihovem ozemlju. Vsak narod je imel hkrati od eno do štiri vasi, vasi pa so se selile približno vsakih pet do dvajset let, ko sta se izčrpala zemlja in drva.<ref name="Jones">{{navedi knjigo|author-last1=Jones |author-first1=Eric E. |title=Iroquois Population History and Settlement Ecology, AD 1500–1700 |date=December 2008 |publisher=The Pennsylvania State University |url=https://etda.libraries.psu.edu/catalog/8916 |access-date=May 27, 2016}}</ref> Ta naselja so bila obdana s palisado in so se običajno nahajala na obrambnem območju, kot je hrib, z dostopom do vode. Zaradi videza s palisado so jih Evropejci poimenovali gradovi. Vasi so bile običajno zgrajene na ravnem ali dvignjenem terenu, obdane z lesenimi palisadami in včasih jarki.{{sfn|Johnson|2003|p=33}} V vaseh so prebivalci živeli v dolgih hišah. Dolge hiše so se razlikovale po velikosti od 4,5 do 45 metrov v dolžino in od 4,5 do 7 metrov v širino.{{sfn|Johnson|2003|p=33}} Dolge hiše so bile običajno zgrajene iz plasti brestovega lubja na ogrodju iz tramov in stoječih hlodov, dvignjenih pokonci.{{sfn|Johnson|2003|p=33}} Leta 1653 je nizozemski uradnik in posestnik Adriaen van der Donck v svojem delu »Opis Nove Nizozemske« opisal mohawško dolgo hišo: {{blockquote|Njihove hiše so večinoma enake oblike, brez posebnih okraskov ali izjemne zasnove. Pri gradnji hiše, velike ali majhne – včasih jih namreč gradijo dolge tudi do sto metrov, nikoli pa širše od šest metrov – v zemljo zapičijo dolge, tanke, olupljene hikorijeve palice, tako široko narazen in tako dolge, kot naj bi bila hiša. Palice nato upognejo in pritrdijo drugo na drugo, tako da je videti kot voz ali nadstrešek, kot ga postavljajo na vrtovih. Nato čez te palice od enega do drugega konca položijo trakove, podobne razcepljenim letvam. ... To je nato dobro prekrito z zelo trdim lubjem. ... Od enega konca hiše do drugega vzdolž sredine zakurijo ogenj, odprt prostor, ki je tudi na sredini, pa služi kot dimnik za sproščanje dima. Pogosto je v hiši šestnajst ali osemnajst družin ... To pomeni, da v eni hiši pogosto prenoči sto ali sto petdeset ali več družin.}} Običajno je v eni dolgi hiši živelo od 2 do 20 družin, spalne ploščadi pa so bile 60 cm nad tlemi, hrana pa se je sušila na tramovih. {{sfn|Johnson|2003|p=33}} Grad je lahko vseboval dvajset ali trideset dolgih hiš. Poleg gradov so imeli Irokezi tudi manjša naselja, ki so jih lahko sezonsko zasedale manjše skupine, na primer za ribolov ali lov. Življenje v zadimljenih dolgih hišah je pogosto povzročalo konjunktivitis.{{sfn|Johnson|2003|p=35}} Skupno prebivalstvo petih narodov je bilo pred letom 1634 ocenjeno na 20.000. Po letu 1635 se je število prebivalcev zmanjšalo na približno 6.800, predvsem zaradi epidemije črnih koz, ki jo je prinesel stik z evropskimi naseljenci.<ref name="Jones" /> Irokezi so živeli v razširjenih družinah, razdeljenih na klane, ki so jih vodile klanovske matere, ki so se združile v "polovice" ("skupine"). Tipičen klan je štel od približno 50 do 200 ljudi. {{sfn|Johnson|2003|p=21}} Razdelitev Irokezov je bila naslednja: *'''Cayuga''' **''Moiety'' (A) klani: Medved, Bober, Čaplja, Želva, Volk **''Moiety'' (B) klani: Želva, Medved, Jelen *'''Tuscarora''' **''Moiety'' (A) klani: Medved, Volk **''Moiety'' (B) klani: Jegulja, Šljuka, Bober, Želva, Jelen *'''Seneca''' **''Moiety'' (A) klani: Čaplja, Bober, Medved, Volk, Želva **''Moiety'' (B) klani: Jelen, Jastreb, Jegulja, Šljuka *'''Onondaga''' **''Moiety'' (A) klani: Želva, volk, kljunač, orel, bober **''Moiety'' (B) klani: medved, sokol, jegulja, jelen *'''Oneida''' **''Moiety'' (A) klan: volk **''Moiety'' (B) klani: medved, želva *'''Mohawk''' **''Moiety'' (A) klani: volk, medved **''Moiety'' (B) klan: želva{{sfn|Johnson|2003|p=21}} Vlado je vodilo 50 ''sahemov'', ki so predstavljali različne klane in so jih izbrale matere klanov.{{sfn|Johnson|2003|p=21}} ''Sahemom'' so pomagali "poglavarji borovcev", ki so služili kot diplomati in "vojni poglavarji", ki so vodili vojne skupine; "poglavarji borovcev" niti "vojni poglavarji" niso smeli glasovati na sejah sveta. {{sfn|Johnson|2003|p=22}} Do konca 18. stoletja so Irokezi gradili manjše brunarice, podobne tistim kolonistov, vendar so ohranili nekatere avtohtone značilnosti, kot so strehe iz lubja z dimnimi odprtinami in osrednjim kaminom.<ref>{{navedi knjigo |author-first=Kurt A. |author-last=Jordan |chapter=An Eighteenth-Century Seneca Iroquois Short Longhouse from the Townley-Read Site, ca. A.D. 1715–1754 |editor-last=Kerber |editor-first=Jordan E. |title=Archaeology of the Iroquois: Selected Readings and Research Sources |date=2007 |publisher=[[Syracuse University Press]] |isbn=9780815631392 |page=[https://books.google.com/books?id=-Jb8MF-Ib6oC&pg=PA247 247]}}</ref> Glavni les, ki so ga Irokezi uporabljali za izdelavo svojih pripomočkov, so bili hrast, breza, hikorija in brest.{{sfn|Johnson|2003|p=33}} Kosti in rogovje so uporabljali za izdelavo lovske in ribiške opreme.{{sfn|Johnson|2003|p=34}} ===Proizvodnja hrane=== [[Slika:Growingfieldspanlg.jpeg||thumb|Diorama Treh sester (koruza, fižol in buče) na ogled v Mohawk Iroquois Village, razstava v Državnem muzeju New Yorka.]] Irokezi so mešanica [[Vrtnarjenje|vrtnarjev]], kmetov, ribičev, nabiralcev in lovcev, čeprav je tradicionalno njihova glavna prehrana izvirala iz kmetijstva. Za Irokeze je bilo kmetovanje tradicionalno žensko delo in celoten proces sajenja, vzdrževanja, žetve in kuhanja so opravljale ženske.{{sfn|Johnson|2003|p=35}} Tudi nabiranje je bilo tradicionalno delo žensk in otrok. Poleti so nabirali divje korenine, zelenje, jagode in oreščke. Spomladi so iz javorjevih dreves iztisnili sok in ga prekuhali v javorjev sirup, zelišča pa so nabirali za zdravilo. Po prihodu Evropejcev so Irokezi začeli gojiti jabolka, hruške, češnje in breskve. {{sfn|Johnson|2003|p=35}} Zgodovinsko gledano so bili glavni pridelki, ki so jih gojili Irokezi, koruza, fižol in buče, ki so jih imenovali tri sestre in so v irokeški tradiciji veljali za posebna darila Stvarnika. {{sfn|Johnson|2003|p=35}} Te tri pridelke so lahko zmleli v kašo in juhe v glinenih loncih (kasneje so jih po stiku z Evropejci nadomestili s kovinskimi lonci). {{sfn|Johnson|2003|p=35}} Poleg "treh sester" je irokeška prehrana vključevala tudi artičoke, por, kumare, repa, buče, številne različne jagode, kot so robide, borovnice, kosmulje itd., in divji oreški.{{sfn|Johnson|2003|p=35}} Allium tricoccum, vrsta divje čebule, je prav tako del tradicionalne irokeške kuhinje,{{sfn|Waugh|1916|p=118}} pa tudi severni rdeči ribez,{{sfn|Waugh|1916|p=128}} ameriški arašidi,<ref>{{cite journal|author-last=Beardsley |author-first=Gretchen |date=1939 |title=The Groundnut as used by the Indians of Eastern North America |journal=Papers of the Michigan Academy of Sciences Arts and Letters |volume=25 |pages=507–525}}</ref> in širokolistni zobatec.{{sfn|Waugh|1916|p=120}} S temi sestavinami so pripravljali obroke iz kuhanega koruznega kruha in koruzne moke, sladkane z javorjevim sirupom, danes znane kot indijski puding. Koruzna moka se je uporabljala tudi za pripravo sampa, vrste kaše z fižolom in suhim mesom. Poročila zgodnjih ameriških naseljencev omenjajo, da so Irokezi pridobivali koruzni sirup, ki se je uporabljal kot sladilo za cmoke iz koruzne moke.<ref>{{navedi knjigo |author-last1=Keoke |author-first1=Emory Dean |title=Food, Farming and Hunting |page=103}}</ref> Irokezi so lovili predvsem jelene, pa tudi drugo divjad, kot so divji purani in ptice selivke. Pozimi so lovili pižmovke in bobre. Arheologi so v irokeških vaseh našli kosti bizonov, losov, jelenov, medvedov, rakunov in ježevcev.{{sfn|Johnson|2003|p=35}} Ribolov je bil prav tako pomemben vir hrane, saj so imeli Irokezi vasi večinoma na območjih reke St. Lawrence in Velikih jezer. Irokezi so za ribolov uporabljali mreže iz rastlinskih vlaken z utežmi iz kamenčkov.{{sfn|Johnson|2003|p=35}} Lovili so lososa, postrvi, brancina, ostriže in bele ribe, dokler reka St. Lawrence ni postala preveč onesnažena z industrijo. Spomladi so Irokezi lovili z mrežami, pozimi pa so v ledu naredili ribiške luknje.<ref>{{navedi knjigo |author-last=Bial |author-first=Raymond |title=Lifeways: The Iroquois |publisher=Benchmark Books |year=1999 |location=New York |isbn=978-0-7614-0802-4 |url=https://archive.org/details/isbn_9780761408024 }}</ref> Okoli leta 1620 so Irokezi začeli gojiti prašiče, gosi in kokoši, ki so jih pridobili od Nizozemcev.{{sfn|Johnson|2003|p=35}} ===Obleka=== Leta 1644 je Johannes Megapolensis opisal tradicionalno mohavško oblačilo. {{blockquote|Poleti hodijo goli, le intimni deli so jim prekriti z obližem. Otroci in mladi do desetega, dvanajstega in štirinajstega leta hodijo popolnoma goli. Pozimi si obesijo okoli sebe preprosto slečeno jelenovo, medvedjo ali panterjevo kožo; ali pa vzamejo nekaj bobrovih in vidrinih kož, divjih mačk, rakunov, martincev, vider, norcev, veveričjih ali podobnih kož ... in nekatere od njih sešijejo na druge, dokler ne dobijo kvadratnega kosa, ki je nato zanje oblačilo; ali pa od nas, Nizozemcev, kupijo dva in pol ella [približno {{convert|170|cm|ft}}] [[wiktionary:duffel|duffel]], in da preprosto visijo okoli njih, tako kot so bili odtrgani, ne da bi jih sešili.<ref name=MohawkCountry />}} Irokezi so na nogah nosili mokasine, "zvest naravi v prilagajanju stopalu, lep v svojih materialih in končni obdelavi ter trpežen kot oblačilo."<ref name=MorganLH /> {{blockquote|Mokason je narejen iz enega kosa jelenje kože. Zašit je pri peti in tudi spredaj, nad stopalom, tako da spodnji del mokasina ostane brez šiva. Spredaj je jelenje koža nabrana, namesto da bi bila nagubana; čez ta del so v različnih vzorcih našita ježeva peresa ali kroglice. Navaden mokasin se dviga nekaj centimetrov nad gležnjem ... in je zapet z jelenjimi vrvicami; običajno pa je ta del obrnjen navzdol, tako da je razkrit del narta, in je okrašen z biseri.<ref name=MorganLH />}} Mokasini druge vrste so bili tako narejeni iz koruznih luščin. Leta 1653 je nizozemski uradnik Adriaen van der Donck zapisal: {{blockquote|Okoli pasu vsi [tj. tako moški kot ženske] nosijo pas iz usnja, kitove plavuti, kitove kosti ali vampuma. Moški pod ta pas, spredaj in zadaj, potegnejo kos blaga – če ga imajo – in ga napeljejo med nogami. Širok je več kot pol vatlja [{{convert|35|cm|in}}] in dolg devet četrtin vatlja [{{convert|155|cm|in}}], kar pušča kvadraten poklopec, ki visi spredaj in zadaj ... Preden je bila v tej deželi običajna potovalna tkanina, in včasih celo zdaj, ko je ni več mogoče dobiti, so za ta namen vzeli nekaj obdelanega usnja ali krzna – Ženske nosijo tudi kos volnene tkanine polne širine [{{convert|165|cm|in}}] in dolžine vatlja in četrt [{{convert|90|cm|in}}], ki sega do polovice nog. Je kot spodnje krilo, vendar pod njim, ob telesu, nosijo jelenovo kožo, ki sega tudi okoli pasu in se konča z domiselno izrezanimi koničastimi robovi in ​​resicami. Bogatejše ženske in tiste, ki jim je to všeč, nosijo takšna krila, v celoti izvezena z vampumom ... Za pokrivanje zgornjega dela telesa tako moški kot ženske uporabljajo rjuho iz blaga polne širine, tj. devet in pol četrtin ellov in približno tri vatlje {{convert|210|cm|in}} dolgo. Običajno se nosi čez desno ramo in zaveže v vozel okoli pasu, od tam pa visi do stopal.<ref name=MohawkCountry />}} V 17. stoletju so se irokeška oblačila hitro spreminjala zaradi uvedbe škarij in igel, ki so jih dobili od Evropejcev, britanski znanstvenik Michael Johnson pa je opozoril, da evropski zapisi o irokeških oblačilih iz poznega 17. stoletja morda niso v celoti odražali tradicionalnih irokeških oblačil pred stikom.{{sfn|Johnson|2003|p=36}} V 17. stoletju so ženske v toplih mesecih običajno nosile zgoraj brez, medtem ko so nosile krilo iz jelenje kože, ki se je prekrivalo na levi, medtem ko so pozimi ženske zgornji del telesa pokrivale z zgornjim oblačilom, podobnim pelerini, z odprtino za glavo.{{sfn|Johnson|2003|pp=36–37}} Do 18. stoletja je tkanina rdeče in modre barve, ki so jo dobili od Evropejcev, postala standardni material za oblačila, moški in ženske pa so nosili bluze in srajce, ki so bile običajno okrašene z biseri in... trakovi in ​​so jih pogosto nosili skupaj s srebrnimi broškami.{{sfn|Johnson|2003|p=37}} Do konca 18. stoletja so ženske nosile dolge, ohlapne obleke iz muslina ali kalika.{{sfn|Johnson|2003|p=37}} Nagnjenost irokeških žensk, da so v toplih mesecih opustile svoj tradicionalni slog oblačenja zgoraj brez, je odražala evropski vpliv.{{sfn|Johnson|2003|p=37}} Poročene ženske so nosile lase v eni sami kiti, ki jo je držal glavnik iz kosti, rogovja ali srebra, medtem ko so neporočene nosile lase v več kitah.{{sfn|Johnson|2003|p=37}} Bojevniki so nosili mokasine, pajkice in kratke kilte, občasno pa so nosili tudi halje, ki so bile bogato okrašene s poslikanimi vzorci.{{sfn|Johnson|2003|p=37}} Sprva so bila moška oblačila narejena iz jelenje kože in okrašena z ježevcem, peresno delo, kasneje pa je bil izdelan iz širokega blaga, pridobljenega od Evropejcev.{{sfn|Johnson|2003|p=37}} Telesa in obrazi irokeških moških so bili močno tetovirani z geometrijskimi vzorci, njihovi nosovi in ​​ušesa pa so bili okrašeni z obročki iz wampuna ali srebra.{{sfn|Johnson|2003|p=37}} Na vojni poti so bili obrazi in telesa bojevnikov pobarvani na pol rdeče, na pol črno. {{sfn|Johnson|2003|p=37}} Moški so si običajno večino las obrili, na sredini pa so pustili le čop las, zaradi česar je njihova pričeska dobila ime Mohawk. {{sfn|Johnson|2003|p=37}} Moški so pogosto nosili kapo iz jelenje kože ali blaga, privezano na lesene palice, imenovano ''Gus-to-weh'', okrašeno s perjem. {{sfn|Johnson|2003|p=37}} Bojevniki so običajno nosili torbice za strelivo iz jelenje kože s trakovi čez ramo, skupaj s pasovi ali rezili, v katerih so bili rogovi za smodnik in tomahavki. {{sfn|Johnson|2003|p=37}} Okoli vratu so nosili prešite etuije za nože. {{sfn|Johnson|2003|p=38}} Poglavarji so nosili pokrivala iz jelenje kože. rogovje.{{sfn|Johnson|2003|p=37}} Do 18. stoletja so irokeški moški običajno nosili srajce in pajkice iz širokega sukna ter plašče iz jelenje kože.{{sfn|Johnson|2003|p=37}} V 17. in 18. stoletju so bili srebrni rokavni trakovi in ​​gorgeti priljubljeni dodatki.{{sfn|Johnson|2003|p=37}} Do 1900-ih je večina Irokezov nosila enaka oblačila kot njihovi neirokeški sosedje. Danes večina narodov nosi svoja tradicionalna oblačila le na slovesnostih ali posebnih dogodkih.<ref>{{navedi splet|title=Traditional Appearance |url=http://www.haudenosauneeconfederacy.com/appearance.html |website=Haudenosaunee Confederacy |access-date=May 20, 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160730071324/http://www.haudenosauneeconfederacy.com/appearance.html |archive-date=July 30, 2016 |url-status=live}}</ref> Moški so nosili kapo z enim dolgim ​​peresom, ki se je vrtelo v vdolbinici, imenovani ''gustoweh''. Kasneje so peresa v gustowehu označevala pleme uporabnika s svojim številom in položajem. Mohawki nosijo tri pokončna peresa, Oneidi dve pokončni in eno navzdol usmerjeno. Onondagi nosijo eno pero, usmerjeno navzgor, in drugo, usmerjeno navzdol. Kajugi imajo eno pero pod kotom 45 stopinj. Seneki nosijo eno samo pero, ki kaže navzgor, Tuscarore pa nimajo nobenega značilnega perja.<ref>{{navedi splet |title=Language Index |url=https://www.ohwejagehka.com/lang.htm |access-date=2024-06-06 |website=www.ohwejagehka.com |archive-date=2024-07-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240724164238/https://www.ohwejagehka.com/lang.htm |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |last=Colleen |date=July 19, 2017 |title=Gustoweh Headdress Instructions |url=https://wanderingbull.com/gustoweh-headdress-instructions/ |access-date=2024-06-06 |website=The Wandering Bull, LLC |language=en-US}}</ref> Leta 1851 je Morgan zapisal, da so ženske obleke sestavljene iz krila »običajno iz modrega blaga in dovršeno izvezeno z biseri. Potrebna sta dva jarda blaga, ki se nosi z robom na vrhu in dnu; krilo je pritrjeno okoli pasu in se spušča skoraj do vrha mokasina.« Pod krilom, med koleni in mokasini, so ženske nosile gamaše, ki jih je Morgan imenoval ''pantalettes'', »iz rdečega blaga in okrašene z obrobo iz biserov okoli spodnjega roba ... V starih časih je bila gise'-hǎ narejena iz jelenje kože in izvezena z ježevim peresom.« Čez krilo so nosili pregrinjalo ({{lang|see|ah-de-a'-da-we-sa}}) iz muslina ali kalika, ki je »rahlo nabrana v pasu in delno pada po krilu ... Spredaj je običajno zapeta s srebrnimi broškami«. Odeja ({{lang|see|e'yose}}) je dolga dva ali tri metre modrega ali zelenega širokega blaga, »pada z glave ali vratu v naravnih gubah po širini blaga, saj so robovi na vrhu in dnu, in je nabrana okoli osebe kot šal.«<ref name=MorganLH /> Ženske so nosile zelo dolge lase, spete skupaj na hrbtu ali »spete na zatilju in zložene v pramen, dolg približno za roko, kot bobrov rep ... okoli čela so nosile trak iz wampuma, oblikovan kot naglavni trak, ki so ga nekatere nosile v starih časih.« „Moški imajo dolg pramen las, ki jim visi navzdol, nekateri na eni strani glave, nekateri pa na obeh straneh. Na vrhu glave imajo pramen las od čela do vratu, širok približno za tri prste, in ga skrajšajo, dokler ni dolg približno dva ali tri prste in stoji pokonci kot petelinji glavnik ali prašičje ščetine; na obeh straneh tega petelinjega glavnika postrižejo vse lase na kratko, razen prej omenjenih pramenov, na golih mestih pa tu in tam pustijo tudi majhne pramene, kot so v širokih krtačah in nato v fini vrsti.“<ref name=MohawkCountry /> To je predhodnica tistega, kar danes imenujemo „Mohawk pričeska“. Ženske si niso barvale obrazov. Moški so si obraze barvali rdeče, modro, itd.“<ref name=MohawkCountry /> ===Zgodovina prebivalstva=== {{multiple image |align = center |image1 = Iroquois 5 Nation Map c1650.png |alt1 = Irokezi Pet narodov ok. 1650 |caption1 = Irokezi Pet narodov ok. 1650 |width1 = 250 | |image2 = Iroquois 6 Nations map c1720.png |alt2 = Irokezi Šest narodov ok. 1720 |caption2 = Irokezi Šest narodov ok. 1720 |width2 = {{#expr: (216 * 588 / 427) round 0}} }} Sodobne znanstvene ocene prebivalstva Irokežev v 17. stoletju so se gibale od 5.500<ref name="Swanton">{{navedi knjigo |last1=Swanton |first1=John R. |title=The Indian Tribes of North America |date=1974 |publisher=Smithsonian Institution Press |location=Washington, D.C. |page=40 |edition=Fourth Reprint |url=https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=mdp.49015002845759&seq=50}}</ref> do več kot 100.000.{{sfn|Jones|2008|page=85}} Kar zadeva ocene očividcev (torej sodobne ocene), je Marc Lescarbot ocenil, da so Irokezi leta 1609 imeli 8.000 bojevnikov (to je okoli 40.000 ljudi) in baron L. A. de Lahontan je ocenil, da je bilo prebivalstvo Irokezov okoli leta 1690 70.000 ljudi (povprečno 14.000 v vsakem od petih plemen).<ref name=":1">{{navedi knjigo |last=Krzywicki |first=Ludwik |url=https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=uc1.b4381154&view=1up&seq=346&skin=2021 |title=Primitive society and its vital statistics |publisher=Macmillan |year=1934 |series=Publications of the Polish Sociological Institute |location=London |pages=534, 533, 396, 418, 421, 422, 471, 472}}</ref> Ozemlje Irokezov v 16. stoletju in na začetku 17. stoletja je bilo več kot 75.000 kvadratnih km (več kot 29.000 kvadratnih milj).<ref>{{navedi splet |date=February 1, 2022 |title=Indigenous America Maps |url=https://indigamerica.blogspot.com/ |access-date=2024-05-19 |language=en}}</ref> John R. Swanto] je naštel skupno 226 irokeških vasi in mest (vendar večina ni bila naseljena hkrati, saj so se Irokezi selili iz vasi v vas vsakih pet do dvajset let).<ref name=":2">{{navedi knjigo |last=Swanton |first=John R. |url=https://repository.si.edu/handle/10088/15440 |title=The Indian tribes of North America |publisher=Smithsonian Institution Bureau of American Ethnology |year=1952 |pages=34–39|hdl=10088/15440 }}</ref>{{sfn|Jones|2008|page=14}} Nasprotno pa je Lewis H. Morgan v svoji knjigi iz leta 1851 ocenil populacijo Irokezov leta 1650 na 25.000 ljudi, vključno z 10.000 Senec, 5.000 Mohawk, 4.000 Onondaga, 3.000 Oneid in 3.000 Cayug.<ref name=":1" /> Tudi število Senecov je bilo leta 1672 ocenjeno na 13.000, leta 1687 pa na 15.000.<ref name=":1" /> V letih 1713–1722 se je populacija Irokežev povečala, ko so se Tuscarori selili proti severu. v New York in se jim pridružil kot šesti narod.<ref name="Trigger">{{navedi knjigo |last1=Trigger |first1=Bruce |title=Handbook of American Indians, Vol. 15 |date=1978 |publisher=Smithsonian Institution Press |location=Washington, D.C. |pages=287–288 |url=https://archive.org/details/handbookofnortha0000bruc/page/n9/mode/2up}}</ref> Novejše ocene Snowa in Jonesa o prebivalstvu Irokeze so bile približno 20.000. Jonesova ocena velja za obdobje pred prvimi znanimi epidemijami bolezni starega sveta, ki so prizadele Irokeze sredi 17. stoletja. Po arheološki preiskavi in ​​datiranju vseh 125 irokeških vasi, za katere je znano, da so bile naseljene med letoma 1500 in 1700 (manj kot 226, ki jih je navedel Swanton, je bilo naseljenih kadar koli), je Jones ocenil, da je skupno predepidemično prebivalstvo Irokezov v letih 1620–1634 štelo 20.000 ljudi. V obdobju po epidemiji od 1634 do 1660 je skupno prebivalstvo Irokezov ocenil na 8.000. Slednja številka ne vključuje tisočev ljudi, ki so jih Irokezi posvojili iz osvojenih etničnih skupin. {{sfn|Jones|2008|pages=iii–v, 84–86}} Irokezi so imeli liberalno in uspešno politiko posvojitev, ki jim je omogočila, da so nadomestili izgube prebivalstva in jim dala prilagoditveno prednost pred sovražniki, ki tega niso mogli storiti. Leta 1658 so [[jezuiti]] opazili, da je med Irokezi več posvojenih tujcev kot domačinov.<ref>{{Cite journal |last=Keener |first=Craig S |date=1999 |title=An Ethnohistorical Analysis of Iroquois Assault Tactics Used against Fortified Settlements of the Northeast in the Seventeenth Century |url=https://muse.jhu.edu/pub/4/article/11612 |journal=Ethnohistory |volume=46 |issue=4 |pages=777–807 |issn=1527-5477}}</ref> Leta 1779 je Sullivanova ekspedicija v operaciji požgane zemlje uničila med 40 in 60 irokeških mest in vasi. Več kot 5.000 Irokezov je pobegnilo v britansko Kanado, neznano število pa jih je ostalo v ZDA. Po eni oceni jih je po odpravi umrlo 4500, vključno s številnimi, ki so pobegnili v Kanado.<ref>{{navedi splet |title=Not Merely Overrun but Destroyed. The Sullivan Expedition Against the Iroquois Indians, 1779 |url=https://storiesofthesusquehanna.blogs.bucknell.edu/stories-and-maps/}}</ref>{{sfn|Graymont|1972|p=220}}<ref name="Koehler2018">{{Cite journal |last1=Koehler |first1=Rhiannon |date=Fall 2018 |title=Hostile Nations: Quantifying the Destruction of the Sullivan-Clinton Genocide of 1779 |journal=American Indian Quarterly |volume=42 |issue=4 |pages=427–453 |doi=10.5250/amerindiquar.42.4.0427|s2cid=165519714 }}</ref> Leta 1907 je bilo 17.630 Irokezov<ref>{{navedi knjigo |last=Mooney |first=James |url=https://repository.si.edu/handle/10088/23978 |title=The aboriginal population of America north of Mexico |publisher=Smithsonian Miscellaneous Collections |year=1928 |pages=4|hdl=10088/23978 }}</ref> in leta 1923 je bilo v ZDA 8.696 Irokezov in v Kanadi 11.355, kar jih je skupaj 20.051.<ref>{{navedi knjigo |last=Swanton |first=John R. |url=https://repository.si.edu/handle/10088/15440 |title=The Indian tribes of North America |publisher=Smithsonian Institution Bureau of American Ethnology |year=1952 |pages=40|hdl=10088/15440 }}</ref> Po podatkih, ki jih je leta 1995 zbral Doug George-Kanentiio, je v Kanadi živelo skupno 51.255 pripadnikov Šestih narodov. Med njimi je bilo 15.631 Mohawkov v Quebecu; 14.051 Mohawkov v Ontariu; 3.970 Oneida, Ontario; in skupno 17.603 pripadnikov Šestih narodov v rezervatu Grand River v Ontariu.<ref name="doug">{{cite journal |url=http://www.ratical.org/many_worlds/6Nations/population95.html |first=Doug |last=George-Kanentiio |title= Iroquois population 1995 |journal=Akwesasne Notes |series=New Series |date=Fall–Winter 1995 |volume=1 |issue=3 & 4 |page=61 |access-date=February 27, 2011}}</ref> V novejšem času je po podatkih Izvoljenega sveta Šestih narodov v Grand River rezervatu, največjem rezervatu v Kanadi, približno 12.436 pripadnikov skupnosti,<ref>[http://www.sixnations.ca/CommunityProfile.htm Profil skupnosti] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170618022029/http://www.sixnations.ca/CommunityProfile.htm |date=18. junij 2017 }}, Izvoljeni svet šestih narodov, december 2014</ref> od decembra 2014 in skupno 26.034 v Kanadi.<ref name=MMS>[http://www.sixnations.ca/MembershipDept.htm Oddelek za zemljišča/članstvo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150906182732/http://www.sixnations.ca/MembershipDept.htm |date=6. september 2015 }}, Izvoljeni svet šestih narodov, december 2014</ref> Leta 1995 je bilo med šestimi narodi v ZDA registriranih približno Skupaj 30.000, večina, 17.566, v New Yorku. Preostali so bili več kot 10.000 Oneidov v Wisconsinu in približno 2200 Seneca-Cayugov v Oklahomi.<ref name="doug"/> Ker narodi individualno določajo svoja pravila za članstvo ali državljanstvo, poročajo o uradnih številkah. (Nekateri tradicionalni člani narodov nočejo biti šteti.)<ref name="doug"/> Ni zvezno priznanega irokeškega naroda ali plemena, niti noben ameriški staroselec ni vpisan kot Irokez. V popisu prebivalstva ZDA leta 2000 se je 80.822 ljudi opredelilo kot pripadniki irokeške etnične pripadnosti (kar je podobno opredelitvi kot Evropejec), pri čemer jih je 45.217 trdilo, da imajo samo irokeške prednike. V New Yorku je več rezervatov: Cayuga Nation of New York (~450), St. Regis Mohawk Reservation (3.288), Onondaga Reservation (468), Oneida Indian Nation (~1000), Seneca Nation of New York (533) in Tuscarora Reservation (1.138 leta 2000). Nekateri so živeli v Oneida Nation of Wisconsin: približno 21.000, glede na popis iz leta 2000. Seneca-Cayuga Nation v Oklahomi je imela leta 2011 več kot 5.000 ljudi. V popisu leta 2010 se je 81.002 oseb opredelilo kot Irokezi, 40.570 pa samo kot Irokezi po celotnih ZDA. Vključno z Irokezi v Kanadi je skupno število prebivalcev leta 2009 preseglo 125.000.<ref>{{navedi splet |title=American Indian and Alaska Native Population by Tribal Grouping, 2010 |url=https://www.census.gov/prod/cen2010/briefs/c2010br-10.pdf |publisher=Census Bureau}}</ref> Vključno z Irokezi v Kanadi je skupno prebivalstvo leta 2009 štelo več kot 125.000.{{sfn|Daeg de Mott|2009}} V popisu prebivalstva ZDA leta 2020 se je skupno 113.814 ljudi opredelilo kot Irokezi.<ref>{{navedi splet |title=Distribution of American Indian tribes: Iroquois People in the US |url=https://www.statimetric.com/us-ethnicity/American_Indian_tribes_Iroquois}}</ref> {| class="wikitable sortable" style="text-align:right;" |+ {{lower|4px|'''Populacije članov Haudenosaunee (Šest narodov)'''}} |- style="background:#efefef;" ! Location !width="70px"| Seneca !!width="70px"| Cayuga !!width="70px"| Onondaga !!width="70px"| Tuscarora !!width="70px"| Oneida !!width="70px"| Mohawk !!width="70px"| ''Combined'' !!width="70px"| ''Skupaj'' |- |style="background:#efefef; text-align:left;"| Ontario | &nbsp; || &nbsp; || &nbsp; || &nbsp; || 3970 || 14051 || 17603<sup>1</sup> || 39624 |- |style="background:#efefef; text-align:left;"| Quebec | &nbsp; || &nbsp; || &nbsp; || &nbsp; || &nbsp; || 9631 || &nbsp; || 9631 |-not \ its cheese |style="background:#efefef; text-align:left;"| New York | 7581 || 448 || 1596 || 1200 || 1109 || 5632 || &nbsp; || 17566 |- |style="background:#efefef; text-align:left;"| Wisconsin | &nbsp; || &nbsp; || &nbsp; || &nbsp; || 10309 || &nbsp; || &nbsp; || 10309 |- |style="background:#efefef; text-align:left;"| Oklahoma | &nbsp; || &nbsp; || &nbsp; || &nbsp; || &nbsp; || &nbsp; || 4892<sup>2</sup>|| 4892 |- |style="background:#efefef; text-align:left;"| Skupaj | 7581 || 448 || 1596 || 1200 || 15338 || 29314 || 22495 || 82022 |} ==Glej tudi== *[[Petun]] (Tionontati ali "Tobacco pleme") *[[Wenro]] (Wenrohronon) *[[Neutral]] (Attawandaron ali Chonnonton po največjem plemenu) *[[Erie (pleme)|Erie]] (Eriehonon) *[[Huroni]] (Wyandot ) *[[Mingo]] ("Ohio Irokezi" ali "Ohio Seneca") *[[Susquehannock]] (Conestoga) ==Opombe== {{sklici| group=note1}} {{sklici|group=note}} {{seznam opomb}} ==Navedbe== {{sklici|30em}} ==Bibliografija== {{refbegin|30em}} * {{navedi knjigo|last1=Brascoupé|first1=Simon|title=Encyclopedia of Anthropology |chapter=Iroquois |last2=Etmanskie |first2=Jenny |editor1-last=Birx |editor1-first=James |date=2006 |publisher=Sage Publications |location=Thousand Oaks, CA |pages=[https://archive.org/details/encyclopediaanth00hjbi/page/n1382 1328]–1333 |doi=10.4135/9781412952453.n483 |isbn=9780761930297 |url=https://archive.org/details/encyclopediaanth00hjbi |url-access=limited}} * {{navedi knjigo|last1=Bradley|first1=James|title=Evolution of the Onondaga Iroquois: Accommodating Change, 1500-1655 |date=1987|publisher=University of Nebraska Press|isbn=978-0803262362}} * {{navedi knjigo |last=Carpenter |first=Roger M. |year=2004 |title=The Renewed, the Destroyed, and the Remade: The Three Thought Worlds of the Iroquois and the Huron, 1609-1650}} * {{cite journal |last=Charlton |first=Thomas |date=1968 |title=On Iroquois Incest |journal=Anthropologica |volume=10 |issue=1 |doi=10.2307/25604757 |jstor=25604757 |pages=29–43}} * {{navedi knjigo |last=Chartrand |first=René |title=The Canadian Corps in World War I |url=https://archive.org/details/canadiancorpsinw0000char |location=Oxford |publisher=Osprey |year=2007}} * {{cite journal |last=Crawford |first=Neta |year=1994 |title=A Security Regime among Democracies: Cooperation among Iroquois Nations |url=https://archive.org/details/sim_international-organization_summer-1994_48_3/page/n5 |journal=International Organization |volume=48 |issue=3 |pages=345–385 |doi=10.1017/S002081830002823X |jstor=2706963|s2cid=154534808 }} * {{navedi knjigo|last1=Daeg de Mott|first1=D. K.|editor1-last=Gall|editor1-first=Timothy L. |editor2-last=Hobby |editor2-first=Jeneen|title=Worldmark Encyclopedia of Cultures and Daily Life, Vol. 2 |date=2009 |publisher=Gale |location=Detroit |isbn=978-1414448909|pages=304–310|edition=2nd|chapter=Iroquois |access-date=April 12, 2015|chapter-url=http://go.galegroup.com/ps/i.do?id=GALE%7CCX1839300179&v=2.1&it=r&p=GVRL&sw=w&asid=eb05a3c023abbd93493161c60d07c24a}} * {{cite journal |last=Day |first=Gordon M. |title=Iroquois: An Etymology |journal=Ethnohistory |date=1968 |volume=15 |issue=4 |pages=389–402 |doi=10.2307/480418 |jstor=480418}} * {{navedi knjigo |title=The Cambridge World History of Slavery |last=Donald |first=Leland |publisher=Cambridge University Press |year=2011 |isbn=978-0-511-97540-0 |editor-last=Eltis |editor-first=David |volume=3 |location=Cambridge |chapter=Slavery in Indigenous North America |editor-last2=Engerman |editor-first2=Stanley}} * {{navedi knjigo |last=Fenton |first=William N. |year=1998 |url=https://books.google.com/books?id=LNKNhY0MX8UC&pg=PP1 |title=The Great Law and the Longhouse: A Political History of the Iroquois Confederacy |location=Norman |publisher=University of Oklahoma Press |isbn=0-8061-3003-2}} * {{navedi knjigo|last=Graymont |first=Barbara |year=1972 |edition=1st Paperback |isbn=978-0-8156-0116-6 |title=The Iroquois in the American Revolution |publisher=Syracuse University Press |url=https://books.google.com/books?id=sZN3ctqlL1MC&pg=PA349 <!--|quote=also: ''ISBN 0-8156-083-6 (hardcover)'; quotation pp. 14-15:<br />'''It was a confederation based on kinship—a symbolic household. They called their confederation Ganonsyoni, which means "The Lodge Extended Lengthwise", that is, a lodge that is "spread out far". All individuals and all the tribes of the Confederacy were considered as one family living together in one lodge. The Mohawks, dwelling furthest east, were Keepers of the Western Door. The Onondagas, situated in the center, were the Fire Keepers as well as the Wampam Keepers. Onondaga was therefore, the capital, where the Grand Council was held and wampum records were kept. The local clan chiefs of each tribe meeting together as a unit were the federal chiefs of the League. The Mohawks, Onondagas, and Senecas were the Elder Brothers; The Oneidas and Cayugas, the Younger Brothers. The younger and elder brethren sat on opposite sides of the lodge and counseled across the fire with each other. The Onondagas sat in the middle and kept the balance between the two sides.<br />The date of the founding of the league is lost in antiquity. Historians and anthropologists have made estimates that range all the way from 1450 to 1660. Indian tradition follows the earlier date and assigns the founding to the work of two remarkable individuals. One was Deganawida, a Huron adopted by the Mohawks. The other was Hiawatha, his spokesman, an Onondaga who was also adopted by the Mohawks. ... --> }} * {{navedi knjigo |last=Graymont |first=Barbara |year=2005 |title=The Iroquois |publisher=Chelsea House Publishers |url=https://books.google.com/books?id=stZYGVYDPCAC |isbn=978-0-7910-7993-5}} * {{navedi knjigo |last=Hauptman |first=Laurence M. |year=2008 |title=Seven Generations of Iroquois Leadership: The Six Nations Since 1800}} (Iroquois and Their Neighbors) [https://www.amazon.com/dp/0815631650 excerpt and text search] * {{navedi knjigo |last=Hennepin |first=Louis |year=1820 |title=A New Discovery of a Large Country in the Northern America, Extending Above Four Thousand Miles |location=Worcester, MA? |isbn=9780665183294 |url=https://archive.org/details/cihm_18329}} * {{navedi knjigo|last=Jennings|first=Francis|year=1984|url=https://archive.org/details/ambiguousiroquoi00jenn |title=The Ambiguous Iroquois Empire: the Covenant Chain Confederation of Indian Tribes with English Colonies from Its Beginnings to the Lancaster Treaty of 1744 |location=New York |publisher=Norton |isbn=0-393-01719-2}} * {{navedi knjigo |editor-last=Jennings |editor-first=Francis |year=1985 |url=https://books.google.com/books?id=8A7jlIGe9cwC&q=The%20History%20and%20Culture%20of%20Iroquois%20Diplomacy%3A%20An%20Interdisciplinary%20Guide%20to%20the%20Treaties%20of%20the%20Six%20Nations%20and%20Their%20League&pg=PP1 |title=The History and Culture of Iroquois Diplomacy: An Interdisciplinary Guide to the Treaties of the Six Nations and Their League |location=Syracuse, NY |publisher=[[Syracuse University Press]] |isbn=0-8156-2650-9}} * {{navedi knjigo |last1=Johansen |first1=Bruce Elliott |last2=Mann |first2=Barbara Alice |year=2000 |title=Encyclopedia of the Haudenosaunee |publisher=Greenwood Publishing Group |isbn=978-0-313-30880-2 |url=https://books.google.com/books?id=zibNDBchPkMC}} * {{navedi knjigo|last1=Johnson|first1=Michael|title=Tribes of the Iroquois Confederacy|url=https://archive.org/details/tribesofiroquois0000john|date=2003 |publisher=Osprey |isbn=978-1-84176-490-0}} * {{cite journal |last=Jones |first=Eric E. |year=2010 |title=Population History of the Onondaga and Oneida Iroquois, A.D. 1500-1700 |url=https://archive.org/details/sim_american-antiquity_2010-04_75_2/page/n184 |journal=American Antiquity |volume=75 |issue=2 |pages=387–407|doi=10.7183/0002-7316.75.2.387 |s2cid=161342917 }} * {{cite journal|last=Jordan|first=Kurt A.|title=Incorporation and Colonization: Postcolumbian Iroquois Satellite Communities and Processes of Indigenous Autonomy|url=https://archive.org/details/sim_american-anthropologist_2013-03_115_1/page/n34|journal=American Anthropologist |year=2013 |volume=115 |issue=1 |pages=29–43 |doi=10.1111/j.1548-1433.2012.01533.x}} * {{navedi knjigo |chapter-url=http://moses.creighton.edu/kripke/jesuitrelations/relations_30.html |title=Jesuit Relations and Allied Documents |last=Lalemant |first=Hierosme |publisher=The Burrows Brothers Company |year=1899 |editor-last=Thwaites |editor-first=Reuben Gold |volume=30 |location=Cleveland |language=fr, la, it |translator-last=Alexander |translator-first=Finlow|chapter=Of the Treachery of the Hiroquois |editor-last2=Blair |editor-first2=Emma Helen |translator-last2=Bicknell |translator-first2=Percy Favor |translator-last3=Giese |translator-first3=William Frederic |translator-last4=Lindsay |translator-first4=Crawford |translator-last5=Price |translator-first5=William |translator-last6=Sober |translator-first6=Hiram Allen}} * {{navedi knjigo |last=MacLeod |first=D. Peter |title=The Canadian Iroquois and the Seven Years' War |location=Toronto |publisher=Dundurn Press |year=2012}} * {{navedi knjigo |last=Mann |first=Charles C. |year=2005 |title=1491 New Revelations of the Americas Before Columbus |location=New York |publisher=Alfred A. Knopf |isbn=978-1-4000-4006-3 |url=https://archive.org/details/1491newrevelatio00mann}} * {{navedi knjigo |last=Morgan |first=Lewis H. |title=League of the Ho-dé-no-sau-nee or Iroquois |volume= |author-link=Lewis H. Morgan |publisher=Dodd, Mead |year=1904 |location=New York|isbn= |url=https://archive.org/details/leagueofhodnos00morg/page/n5/mode/2up |ref=MorganLH}} * {{cite journal |last=Morgan |first=Thomas D. |url=http://www.shsu.edu/~his_ncp/NAWWII.html |title=Native Americans in World War II |journal=Army History: The Professional Bulletin of Army History |issue=35 |date=Fall 1995 |pages=22–27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170327110226/http://www.shsu.edu/~his_ncp/NAWWII.html |archive-date=2017-03-27 |access-date=2013-04-17 |via=www.shsu.edu |ref=morgan1995}} * {{navedi knjigo |last=Morton |first=Desmond |date=1999 |title=A Military History of Canada |publisher=McClelland & Stewart |location=Toronto}} * {{navedi knjigo |last=Otis |first=Melissa |date=2018 |title=Rural Indigenousness: A History of Iroquoian and Algonquian Peoples of the Adirondacks |location=Syracuse, NY |publisher=[[Syracuse University Press]]}} * {{cite journal |last=Parmenter |first=Jon |title=After the Mourning Wars: The Iroquois as Allies in Colonial North American Campaigns, 1676–1760 |url=https://archive.org/details/sim_william-and-mary-quarterly_2007-01_64_1/page/38 |pages=39–76 |journal=The William and Mary Quarterly |volume=64 |issue=1 |date=January 2007 |jstor=4491596}} * {{navedi knjigo |last=Parmenter |first=Jon |date=2010 |title=The Edge of the Woods: Iroquoia, 1534–1701|url=https://archive.org/details/edgeofwoodsiroqu0000jonp }} * {{navedi knjigo |last=Paxton |first=James |title=Joseph Brant and His World: 18th Century Mohawk Warrior and Statesmen |url=https://archive.org/details/josephbranthiswo0000paxt |location=Toronto |publisher=James Lormier & Company |year=2008 |isbn=978-1-55277-023-8}} * {{navedi knjigo |last=Philip |first=Kenneth R. |title=Termination Revisited: American Indians on the Trail to Self-Determination, 1933-1953 |publisher=University of Nebraska Press |location=Lincoln |year=2002 |orig-year=1999 |isbn=0-8032-3723-5 |url=https://archive.org/details/terminationrevis0000phil}} * {{navedi knjigo |last=Preston |first=David L. |year=2009 |title=The Texture of Contact: European and Indian Settler Communities on the Frontiers of Iroquoia, 1667–1783}} (The Iroquoians and Their World) [https://www.amazon.com/dp/0803213697/ excerpt and text search] * {{navedi knjigo|last1=Reid|first1=Gerald|title=Encyclopedia of World Cultures. Vol. 1: North America|date=1996|publisher=Macmillan Reference USA|location=New York|pages=164–167|chapter=Iroquois}} * {{cite journal |last=Richter |first=Daniel |title=War and Culture: The Iroquois Experience |url=https://archive.org/details/sim_william-and-mary-quarterly_1983-10_40_4/page/528 |journal=The William and Mary Quarterly |volume=40 |issue=4 |date=October 1983 |pages=528–559|doi=10.2307/1921807 |jstor=1921807}} * {{navedi knjigo |title=The Ordeal of the Longhouse: The Peoples of the Iroquois League in the Era of European Colonization |url=https://archive.org/details/ordealoflonghous0000rich |last=Richter |first=Daniel K. |publisher=University of North Carolina Press |year=1992 |isbn=0-8078-2060-1 |location=Chapel Hill}} * {{navedi knjigo |last1=Richter |first1=Daniel K. |first2=James H. |last2=Merrell |date=2003 |title=Beyond the Covenant Chain: the Iroquois and Their Neighbors in Indian North America, 1600–1800 |location=University Park, Pa. |publisher=Pennsylvania State University Press |url= https://books.google.com/books?id=ZQnEwUaPAegC&q=Beyond%20the%20Covenant%20Chain%3A%20the%20Iroquois%20and%20Their%20Neighbors%20in%20Indian%20North%20America%2C%201600%E2%80%931800&pg=PP1 |isbn=0-271-02299-X}} * {{navedi knjigo |title=Bonds of Alliance: Indigenous and Atlantic Slaveries in New France |url=https://archive.org/details/bondsofalliancei0000unse |last=Rushforth |first=Brett |publisher=The University of North Carolina Press |year=2012 |isbn=978-1-4696-0135-9 |location=Chapel Hill}} * {{cite journal |last=Santiemma |first=Adriano |year=1999 |title=Towards a Monocultural Future through a Multicultural Perspective. The Iroquois Case |journal=Canadian Issues |volume=XXI}} * {{cite journal|last1=Saraydar|first1=Stephen|title=No Longer Shall You Kill: Peace, Power, and the Iroquois Great Law|journal=Anthropology and Humanism Quarterly|date=1990|volume=15|issue=1|pages=20–28 |doi=10.1525/ahu.1990.15.1.20}} * {{navedi knjigo |last=Shannon |first=Timothy J. |year=2008 |title=Iroquois Diplomacy on the Early American Frontier |location=New York |publisher=Viking |isbn=978-0-670-01897-0 |url=https://archive.org/details/iroquoisdiplomac0000shan}} * {{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=ymFLjaBFXqwC|title=The Oneida Land Claims: A Legal History |author-first=George C. |author-last=Shattuck |publisher=[[Syracuse University Press]] |date=1991 |access-date=December 19, 2014 |isbn=9780815625254}} * {{navedi knjigo |author-last=Snow |author-first=Dean R. |year=1994 |url=https://books.google.com/books?id=P7e82KQoX6IC&q=The%20Iroquois&pg=PP1 |title=The Iroquois |location=Oxford, UK and Cambridge, MA |publisher=Blackwell |isbn=1-55786-225-7}} * {{cite journal |author-last1=Starna |author-first1=William |author-last2=Watkins |author-first2=Ralph |date=Winter 1991 |title=Northern Iroquoian Slavery |url=https://archive.org/details/sim_ethnohistory_winter-1991_38_1/page/n37 |journal=Ethnohistory |volume=38 |issue=1 |pages=34–57 |jstor=482790|doi=10.2307/482790}} * {{cite journal |author-last=Stevens |author-first=Scott Manning |date=2013 |title=The Historiography of New France and the Legacy of Iroquois Internationalism |journal=Comparative American Studies |volume=11 |issue=2 |pages=148–165 |doi=10.1179/1477570013Z.00000000037|s2cid=153786051 }} * {{navedi knjigo |editor-last=Tooker |editor-first=Elisabeth |year=1985–1986 |title=An Iroquois Source Book |url=https://archive.org/details/iroquoissourcebo0000took |location=New York |publisher=Garland |isbn=0-8240-5877-1}} 3 volumes * {{navedi knjigo |author-last=Waugh |author-first=F. W. |date=1916 |title=Iroquis Foods and Food Preparation |place=Ottawa |publisher=Canada Department of Mines}} * {{navedi knjigo |author-last=Winegard |author-first=Timothy C. |year=2012 |title=For King and Kanata: Canadian Indians and the First World War |url=https://archive.org/details/forkingkanatacan0000wine |location=Winnipeg |publisher=University of Manitoba Press |isbn=978-0-88755-728-6}} {{refend}} ==Nadaljnje branje== * {{navedi knjigo |last=Morgan |first=Lewis H. |title=Systems of Consanguinity and Affinity of the Human Family |volume= |author-link=Lewis H. Morgan |publisher= |year=1870 |isbn= |url=https://en.wikipedia.org/wiki/Lewis_H._Morgan#Work_in_ethnology |ref=morgan1870}} ==Zunanje povezavae== {{Commons category}} * [http://www.haudenosauneeconfederacy.com/ Haudenosaunee Confederacy], official website * [http://www.iroquoismuseum.org/ Iroquois Indian Museum] * [http://www.canadiangenealogy.net/aboriginal/iroquois.htm Canadian Genealogy (The Iroquois)] * {{Cite EB1911|wstitle=Iroquois|short=x}} * {{navedi splet|url=https://www.nps.gov/fost/learn/historyculture/the-six-nations-confederacy-during-the-american-revolution.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20150310204448/http://www.nps.gov/fost/learn/historyculture/the-six-nations-confederacy-during-the-american-revolution.htm |url-status=dead |archive-date=March 10, 2015 |title=The Six Nations Confederacy During the American Revolution – Fort Stanwix National Monument (U.S. National Park Service) |website=www.nps.gov |language=en |access-date=September 13, 2019}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ameriški staroselci]] [[Kategorija:Iroquois]] [[Kategorija:Irokezi]] b2qgu2xurkfbgopm9vbmsscyfzs0qjp 0 30411 6748624 6747550 2026-09-10T11:23:38Z ~2026-45085-22 264465 /* Psihologija */ 6748624 wikitext text/x-wiki {{Liberalizem sidebar}} '''Liberalizem''' (iz lat. ''liberalis'' 'svoboden') je politični in gospodarski nauk, po katerem sta [[svoboda]] (ekonomska, verska, politična, nazorska itd.) in [[enakopravnost]] posameznika temelj družbenega napredka. Liberalci so navzlic raznolikosti mnenj enotni v podpori temeljnih idej, kot so [[ustava]], [[liberalna demokracija]], [[svobodne in pravične volitve]], [[človekove pravice]], [[kapitalizem]], [[prosta trgovina]] in [[svoboda veroizpovedi]].<ref name="Kathleen G. Donohue">{{navedi splet|url=http://books.google.com/books?id=htuTnexZAo8C&pg=PA1&dq=liberalism+freedom+of+religion&hl=en&ei=D45ETYOyMcGp8Aan3b23DQ&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=4&ved=0CEQQ6AEwAw#v=onepage&q=liberalism%20freedom%20of%20religion&f=false|author=Kathleen G. Donohue|title=''Freedom from Want: American Liberalism and the Idea of the Consumer'' (New Studies in American Intellectual and Cultural History)|publisher=[[Johns Hopkins University Press]]|quote=Tri od njih – osvobojenost od strahu, svoboda govora in svoboda veroizpovedi – so od nekdaj temeljne za liberalizem.«|accessdate=2007-12-31}}</ref><ref name="The Economist">{{navedi splet|url=http://books.google.com/books?id=KBzHAAAAIAAJ&q=liberalism+freedom+of+religion&dq=liberalism+freedom+of+religion&hl=en&ei=MzZHTeH4M8H88AbH5_j0AQ&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=6&ved=0CD8Q6AEwBTgo|title=''The Economist'' 341/7995-7997|publisher=[[The Economist]]|quote=Kajti vse tri imajo vero v liberalno družbo, ki omogoča ustavno vlado (vladavino prava, ne pa posameznika) in svobodo vere, misli, govora in ekonosmke izmenjave.|accessdate=2007-12-31}}</ref><ref name="Sheldon S. Wolin">{{navedi splet|url=http://books.google.com/books?id=ndAdGl8ScfcC&pg=PA525&dq=liberalism+freedom+of+religion&hl=en&ei=MzZHTeH4M8H88AbH5_j0AQ&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=3&ved=0CDAQ6AEwAjgo#v=onepage&q=liberalism%20freedom%20of%20religion&f=false|author=Sehldon S. Wolin|title=''Politics and Vision: Continuity and Innovation in Western Political Thought''|publisher=[[Princeton University Press]]|quote=Liberalizem je praktično izginil kot javno propagirana ideologija, zadržal pa je monopol nad vrednotami. [...] Najpogosteje citirane pravice so pravica govora, tiska, združevanja, vere, lastnine in do pravičnega sojenja.|accessdate=2007-12-31}}</ref><ref name="John Joseph Lalor">{{navedi splet|url=http://books.google.com/books?id=Xsk6AAAAIAAJ&pg=PA760&dq=liberalism+freedom+of+religion&hl=en&ei=kDJHTcDuJIL98Aa_xO2jAg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=8&ved=0CE8Q6AEwBw#v=onepage&q=liberalism%20freedom%20of%20religion&f=false|author=John Joseph Lalor|title=''Cyclopædia of Political Science, Political Economy, and of the Political History of the United States''|publisher=Nabu Press|quote=Liberalizem je svoboda mišljenja, mišljenjska svoboda je prva in najplemenitejša med svoboščinami. Svoboda vere, izobraževanje, tiska so izpeljane iz svobode mišljenja.|accessdate=2007-12-31}}</ref> Ideje liberalizma sprejemajo tudi politične skupine z drugačno [[Politični spekter|ideološko usmeritvijo]]. Prevladujoči obliki liberalizma sta [[klasični liberalizem]] v osemnajstem stoletju ter [[socialni liberalizem]] dvajsetega stoletja. ==Začetek liberalizma== Liberalizem korenini v individualizmu, razsvetljenskem racionalizmu, naravnem pravu, reformacijskih zahtevah po svobodi veroizpovedi, v britanskem Bill of Rights (1689), v ameriški ustavi 1787, zlasti pa v francoski deklaraciji o pravicah človeka in državljana (1789). [[John Locke]] je oblikoval ideologijo liberalizma ločeno od filozofske tradicije, ki označuje koncept [[naravne pravice|naravnih pravic]] in [[družbene pogodbe|družbenega dogovora]]. Menil je, da mora [[vladavina prava]] nadomestiti [[absolutizem]] in da morajo oblastniki vladati na podlagi družbenega soglasja in ne na podlagi podedovanih pravic. Zagovarjal je pravico posameznika do življenja, svobode in [[lastnine]]. [[Ameriška vojna za neodvisnost]] in [[Francoska revolucija]] sta se sklicevali na liberalno filozofijo za upravičevanje oboroženega strmoglavljenja tiranskega vladanja. V devetnajstem stoletju je prišlo do liberalnih vlad med narodi po Evropi, Latinski in Severni Ameriki. V dvajsetem stoletju je liberalna demokracija zmagala v dveh svetovnih vojnah in preživela ideološki izziv [[Fašizem|fašizma]] in [[Komunizem|komunizma]]. Močan nasprotnik liberalizma so [[konservatizem]], [[fundamentalizem]] in [[vojaška diktatura]]. Liberalci so [[Liberalna stranka|politično organizirani]] po državah na vseh kontinentih. Igrali so odločilno vlogo pri formiranju [[Republika|republik]], širjenju [[Državljanske pravice|državljanskih pravic]] in [[Državljanske svoboščine|državljanskih svoboščin]]. Pripomogli so pri vzpostavitvi [[socialna država|sodobne socialne države]] ter so nosilci [[verska strpnost|verske strpnosti]], [[verska svoboda|verske svobode]], [[globalizacija|globalizacije]] ter politične in socialne [[modernost]]i. == Etimologija in opredelitev == Vse različice besede (''liberalno'', ''[[svoboda]]'', ''[[libertarnost]]'') izhajajo iz latinske besede ''liber'' 'prost'. Leta 1375 je bila beseda v rabi za ''[[sedem svobodnih umetnosti]]'' (''septem artes liberales'') in je pomenila klasično izobrazbo, ki jo je dajala srednjeveška univerza. Drugi pomeni so 'prosto' (1387), 'brez omejitev' (1433), 'dovoljeno' (1530) in slabšalno 'brez glave' (16. in 17. stoletje). V [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]] je beseda pridobila na pozitivnih pomenih in je 1781 pomenila 'brez predsodkov', ter 1823 'brez fanatizma'. Od sredine 19. stoletja se je beseda ''liberalno'' nanašala na politične [[Liberalna stranka|stranke in gibanja]] po vsem svetu. == Zgodovina == Zgodovina liberalizma se začenja z [[Angleška državljanska vojna|angleško državljansko vojno]] pred štiristo leti kot odgovor na [[Verske vojne v Evropi|verske vojne]], ki so prizadele Evropo med 16. in 17. stoletjem, njegove korenine pa segajo v srednji vek. Prva večja realizacija liberalnih idej se je zgodila z ameriško vojno za neodvisnost, kot celovito gibanje proti [[starega reda|staremu redu]] pa s francosko revolucijo. [[Klasični liberalizem]], ki je poudarjal pomen [[prosti trg|prostega trga]] in [[državljanske svoboščine|državljanskih svoboščin]], je prevladal po francoski revoluciji. [[Prva svetovna vojna]] in [[velika gospodarska kriza]] pa sta prinesli novi [[socialni liberalizem]], ki poudarja večjo vlogo države pri odpravi slabih socialnih razmer. Danes [[liberalna demokracija|liberalne demokracije]] po svetu podpirajo ustavnost, državljanske in osebne svoboščine, [[Pluralizem (politična filozofija)|politični pluralizem]] in [[Socialna država|socialno državo]]. === Predrevolucionarno obdobje === [[Renesansa]] je v 15. stoletju problematizirala obstoj institucij srednjega veka. Oživelo je zanimanje za znanost iz [[Antika|antičnega obdobja]].<ref>Johnson, 28: »Dante ni bil samo srednjeveški človek, bil je tudi človek renesanse, zelo kritičen do cerkve, tako kot mnogi učenjaki, ki so mu sledili.«</ref>[[Protestantska reformacija]] se je v 16. stoletju razvila iz pogledov, ki so videli [[Katoliška cerkev|katoliško cerkev]] kot zatiralko, ki je podpirala [[Fevdalizem|fevdalno]] strukturo evropske družbe. Cerkev je v 17. stoletju odgovorila s [[protireformacija|protireformacijo]], kar je privedlo do [[Tridesetletna vojna|tridesetletne (verske) vojne]]. V [[Kraljevina Anglija|Angliji]] je [[Angleška državljanska vojna|državljanska vojna]] leta 1649 privedla do obglavljenja [[Karel I. Angleški|kralja Karla I.]]. Parlamentu je na koncu uspelo z revolucijo leta 1688 vzpostaviti omejeno [[Ustavna monarhija|ustavno monarhijo]]. Glavni vidiki zgodnje liberalne ideologije so nastali iz omenjenih dogodkov. Angleški filozof [[John Locke]] z delom ''[[Two Treatises of Government]]'' (1690) velja za očeta liberalizma. Trinajst britanskih kolonij v Ameriki je 1776 pod vplivom liberalnih principov v okviru monarhije zaradi nezadovoljstva s svojim zastopstvom v parlamentu Združenega kraljestva [[Deklaracija neodvisnosti ZDA|razglasilo neodvisnost]]. Obdavčile so britanske koloniste, kar so ti šteli za kršitev njihovih [[ustava Združenega kraljestva|ustavno]] zajamčenih pravic. [[Ameriška revolucija]] je bila najprej civilne in politične narave, vendar se je [[Ameriška osamosvojitvena vojna|nadaljevala z vojaškimi spopadi]] leta 1775, ki so bili v glavnem končani po letu 1781. 1787 je [[Philadelphijska konvencija]] konstituirala novo državo. [[Ustava Združenih držav Amerike]] je vzpostavila [[republika|republiko]] z [[federacija|zvezno]] strukturo. Ustavi je sledila [[Deklaracija človekovih pravic Združenih držav Amerike]] in leta 1789 poimenovala nekatere [[naravne pravice]], ki ustrezajo liberalnim idealom. Ameriška revolucija je bila temelj za številne družbeno-politične spremembe drugod po svetu, med njimi je najbolj znana francoska revolucija. === Francoska revolucija === {{glavni|Francoska revolucija}} [[Slika:Women's March on Versailles01.jpg|250px|right|thumb|alt=[[Pohod žensk]] na [[Versailles]] v oktobru 1789 je bil eden od najbolj znanih primerov množične politične participacije med [[Francoska revolucija|francosko revolucijo]]. Protestniki prisilijo rojaliste k odhodu nazaj v [[Pariz]], kjer so leta 1792 razglasili [[Prva francoska republika|Prvo francosko republiko.]] ]] Francosko revolucijo so že sodobniki razumeli kot veliko prelomnico v človeški zgodovini, leto 1789 nekaterim zgodovinarjem pomeni konec zgodnjega [[novi vek|novega veka]] in začetek [[Novejša zgodovina|moderne dobe]]",<ref>Frey, Preface.</ref> "zmagoslavje liberalizma".<ref>Ros, p. 11.</ref> Francoska revolucija se je začela maja 1789 s sklicem [[Generalni stanovi|Generalnih stanov]]. Prvo leto je prineslo [[napad na Bastiljo]] v juliju in sprejetje [[Deklaracija o pravicah človeka in državljana|Deklaracije o pravicah človeka in državljana]] v avgustu. Napoleon, ki je vladal približno pet let, je z ureditvijo njene birokracije centraliziral državo. [[Napoleonove vojne]] (1805–1815) so bile dedič revolucionarnih državnih ukrepov proti starim monarhijam v Evropi. Njihov namen je bil likvidacija [[Fevdalizem|fevdalnega sistema]], liberalizacija [[Zasebna lastnina|zasebne lastnine]], odprava [[Ceh]]ov, legalizacija [[Ločitev|ločitve zakonske zveze]], razpad [[geto|judovskega geta]], propad [[španska inkvizicija|inkvizicije]], trajno uničenje [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], odprava cerkvenih sodišč in verske oblasti, vzpostavitev [[Metrični sistem enot|metričnega sistema enot]] in [[enakost pred zakonom]] za vse moške. Napoleon je prvi uporabljal besedo ''liberalno'' v političnem smislu.<ref>Colton in Palmer, 428.</ref> Uporabljal je metodo civilne diktature, ki je imela plebiscitarno legitimnost.<ref>Lyons, 111.</ref> Sicer Napoleon ni dosledno uresničeval liberalnih idealov, za katere se je zavzemal. Njegov najbolj trajen dosežek je bil [[Napoleonov zakonik|civilni zakonik]], nadaljeval pa je z diskriminacijo žensk pod geslom "naravnega reda".<ref>Lyons, 98–102.</ref> === Otroci revolucije === [[Slika:En Mendigorría.jpg|thumb|250px|right|alt=[[Liberalizem and radicalizem v Španiji|Liberalci]] so se pripravljali za napad na [[Karlisti|Karliste]] v [[Bitka pri Mendigorríji|bitki pri Mendigorríji]] (1835), najpomembnejšem soočenju [[Prva Karlinška vojna|prve Karlinške vojne]]. Tako bitka in vojna sta povzročili hude poraze za konservativne Karliste. Vojna je bila dejavna v [[Španija|Španiji]] skozi vso 19. stoletje.]] {{popravi|date = junij 2015}} Liberalci so v 19. stoletju želeli razviti svet brez vladne intervencije ali pa vsaj brez prevelike vladne intervencije. Zavzemali so se za ideale [[Negativne svoboščine|negativnih svoboščin]], kar pomeni odsotnost prisile in brez zunanjih pritiskov.<ref>Heywood, p. 47.</ref> Verjeli so, da vlade predstavljajo veliko breme, zato so hoteli vlado, ki se ne vmešava v življenja posameznikov.<ref>Heywood, pp. 47–8.</ref> Liberalci so se zavzemali tudi za širitev [[Državljanske pravice|državljanskih pravic]], ter za povečanje obsega [[Prosti trg|prostega trga]] in [[Prosta trgovina|proste trgovine]]. Slednji način ekonomskega razmišljanja je [[Adam Smith]] predstavil v svojem monumentalnem delu ''[[Wealth of Nations]]'' (1776), ki revoluciarno vpliva na področja ekonomije in stanja "nevidne roke" prostega trga kot mehanizema samoregulacije. Politično so liberalci videli 19. stoletje kot prehod k doseganju obljub iz leta 1789. V Španiji so ''[[Liberalizem in radikalizem v Španiji|Liberalci]]'' bili prvi, ki so uporabljali besedo ''liberalno'' v političnem kontekstu. To je pomenilo strmoglavljenje monarhije v letu 1820 kot del ''[[Trienio Liberal]]'' in [[Prve Karlinška vojna|zmaga nad]] konzervativnimi [[Karlisti]] v letu 1830. V Franciji, je [[Julijska revolucija|julijska revoluciji leta 1830]], kot jo opisujejo liberalni politiki in novinarji, odstranila Bourbon monarhijo in je pripeljala do podobnih uporov tudi drugod po Evropi. Revolucije leta 1848 so zajele celotno avstrijsko cesarstvo, kot tudi nemške in italijanske države. Vlade so padle hitro. Liberalni nacionalisti so zahtevali ustavo v pisni obliki, predstavniške sklope, širšo volilno pravico in pa svobodo tiska.<ref name="Colton and Palmer, p. 510">Colton and Palmer, p. 510.</ref> [[Francoska Druga republika|Druga republika]] je bila razglašena v Franciji. Tlačanstvo je bila ukinjeno v Prusiji, Galiciji, na Češkem in Madžarskem.<ref name="Colton and Palmer, p. 510"/> [[Klemens von Metternich|Metternich]] je šokiral Evropo, ko je v paniki odstopil in pobegnil v Veliko Britanijo.<ref>Colton and Palmer, p. 509.</ref> Seveda pa revolucionarji niso vedno uspevali. Brez francoske pomoči bi Italijani bili [[prve italijanske vojne za neodvisnost|zlahka premagani]] s strani Avstrijcev. Avstriji je tudi uspelo ustaviti nacionalna gibanja v Nemčiji in na Madžarskem, kar je skupaj s propadom [[Frankfurtski parlament|frankfurtskega parlamenta]] preprečilo poenotenje nemške države v enoten narod. Brez zgornjih ukrepov Italijani in Nemci ne bi uspeli uresničiti svojih sanj po nacionalni enotnosti. Sardinski premier, [[Camillo Benso Cavourski]] je bil iznajdljivi liberalec, ki je razumel, da je edina učinkovita rešitev za Italijane bila osamosvojitev, vendar le zgolj če so Francozi na njihovi strani.<ref>Colton and Palmer, pp. 546–7.</ref> [[Napoleon III.]] se je strinjal z zahtevo Cavourja za pomoč in Francija je premagala Avstrijo v [[druge italijanske vojne za neodvisnost|francosko-avstrijski vojni]] v letu 1859, kar je bila odločilna poteza za italijansko neodvisnost. Združitev Nemčije je uspelo [[Otto von Bismarck|Ottu von Bismarcka]], ki je premagal sovražno Prusijo v vojni. Po [[francosko-pruski vojni]] so leta 1871 razglasili Nemško cesarstvo v dvorani Hall of Mirrors v Versaillesu, s tem pa se je končala druga faza programa za nacionalizacijo. Francozi so po izgubi v vojni razglasili [[Tretja francoska republika|Tretjo francosko republiko]]. Le nekaj desetletij po francoski revoluciji, je liberalizem postal globalno gibanje. Liberalni in konzervativni boji so se pojavili tudi v državah Latinske Amerike natančneje v Mehiki in Ekvadorju. Med letoma 1857 in 1861 je v Mehiki prišlo do krvave [[Reformistična vojna|vojaške reforme]] in veliko notranjih ideoloških spopadov med liberalci in konservativci.<ref>Stacy, p. 698.</ref> Liberalno zmagoslavje se je pojavilo s podobnimi razmerami tudi v Ekvadorju. Podobno kot pri drugih narodih v vsej regiji je v času, ko je bil Ekvador namočen v krizo, bili ljudje razdeljeni med konkurenčnimi liberalnimi in konservativnimi tabori. Iz teh konfliktov, je [[Gabriel García Moreno|García Moreno]] uvedel konservativno vlado, ki je bila na koncu strmoglavljena v [[Liberalna revolucija leta 1895|liberalni revoluciji leta 1895]]. [[Ekvadorska radikalna liberalna stranka|Radikalne liberalce]], ki so zrušili konservativce je vodil [[Eloy Alfaro]]. Bil je revolucionar, ki je izvedel različne družbeno-politične reforme, vključno z ločitvijo države od cerkve. Podprl je legalizacijo razveze zakonske zveze, in ustanovil javno šolstvo.<ref>Handelsman, p. 10.</ref> V 19. stoletju, se je v Veliki Britaniji oblikoval sodobni značaj liberalizma. Liberalna čustva so se sprostila po revolucionarnem obdobju dvajsetega stoletja, kar je na koncu pripeljalo do ustanovitve [[Liberalna stranka(VB)|Liberalne stranke]]. Liberalci so imeli enega najbolj vplivnih britanskih ministrskih predsednikov - [[Williama Ewart Gladstona]], ki je bil znan tudi kot ''Grand Old Man''.<ref>Cook, p. 31.</ref> Pod Gladstonom so liberalci reformirali izobraževanje, ločili [[Irska cerkev|Irsko cerkev]] ([[Irski Zakon o cerkvi 1869]]) od države in uvedli tajno glasovanje za lokalne in parlamentarne volitve. Po Gladstonu in po obdobju [[konservativne stranke (UK)|konservativne]] prevlade so liberalci v polni obliki vrnili [[Združeno kraljestvo splošne volitve 1906|volitve leta 1906]], podprte z delavskim razredom volivcev. Po tej zgodovinski zmagi, so se liberalne stranke preusmerile od klasičnega liberalizma, ter postavile temelje za prihodnost Britanske [[Socialna država|socialne države]]. Ta je sprejela različne oblike zdravstvenega zavarovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti in pa pokojnine za starejše delavce.<ref>Heywood, p. 61.</ref> Nova socialna vrsta liberalizma je zajela večji del sveta v 20. stoletju. === Konflikti in obnova === {{See also|Socialni liberalizem}} [[Slika:National-insurance-act-1911.jpg|thumb|200px|right|alt=[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Britanska]] brošura [[Liberalna stranka (UK)|Liberalne stranke]], ki je izrazila podporo [[Nacionalni zakon o zavarovanju 1911|Nacionalnemu Zakonu o zdravstvenem zavarovanju iz leta 1911]]. Zakonodaja, ki je koristna za bolne in brezposelne delavce, je prispevala mejnik v razvoju [[Socialno varstvo|socialnega varstva]].]] V 20. stoletju se je začel razcvet liberalizma. [[Prva svetovna vojna]] se je pokazala kot velik izziv za liberalne demokracije, ki so na koncu porazile diktatorske države [[Centralne sile|Centralnih sil]]. Vojna je prispevala k propadu starejših oblik vladavin, vključno z [[imperiji]] in [[Dinastija|dinastičnimi državami]]. Število republik v Evropi se je do konca vojne povečalo na trinajst v primerjavi s samo tremi na začetku vojne leta 1914.<ref>Mazower, p. 3.</ref> Ta pojav je postal očiten v [[Ruski imperij|Rusiji]]. Pred vojno, se je ruska monarhija povsem opomogla od [[Rusko-Japonska vojna|izgub na Japonskem]], političnem boju s [[Ustavno demokratska stranka|kadeti]] in močnem liberalnem bloku v [[Duma|Dumi]]. Soočanje z velikim pomanjkanjem osnovnih potrebščin je pripeljalo do [[Februarska revolucija|širokih nemirov v začetku leta 1917]]. [[Nikolaj II Rusija|Car Nikolaj II]] je bil odstavljen v marcu, kar je omogočilo liberalcem razglasitev republike. Pod negotovim vodstvom [[Alexander Kerenski|Alexandra Kerenskega]] je [[Ruska začasna vlada|Začasna vlada]] slabo opravljala nadaljnje sodelovanje Rusije v vojni jeznih odzivov [[Petrogradski Sovjeti|Petrograjskih delavcev]], ki so se pomikali vse bolj v levo. [[Boljševiki]], [[Komunizem|komunistična]] skupina pod vodstvom [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]], je izkoristila politično priložnost iz te zmešnjave in začela [[Oktobrska revolucija|Drugo revolucijo]] v Rusiji še v istem letu. Komunistična zmaga je predstavljala velik izziv za liberalizem, kar je pripeljalo do rasti totalitarnih režimov, ki so se zaradi gospodarskih težav, ki so pretresli zahodni svet leta 1930, izkazali za zelo uničujoče. Velika depresija je korenito spremenila liberalni svet. Prišlo je do zasnutka novega liberalizma v času prve svetovne vojne, vendar pa se je [[Socialni liberalizem|moderni liberalizem]] popolnoma razcvetel leta 1930 kot odgovor na depresijo, ki je navdihnila [[John Maynard Keynes]] za revolucijo na področju ekonomije. [[Klasični liberalizem|Klasični liberalci]], kot so ekonomist [[Ludwig von Mises]], ki je podpiral predvsem [[prosti trg]], je navedel, da so bile optimalne gospodarske enote lahko učinkovito dodeljevanje sredstev, ki so prispevale k [[polni zaposlitvi]] in ekonomski varnosti.<ref>Shaw, pp. 2–3.</ref> Keynes pa je napadel [[Klasična ekonomija|klasično ekonomijo]] in njene privržence z utemeljitvijo, da popolnoma prosti trgi niso idealni in da je v težkih gospodarskih razmerah potrebno posredovanje in naložbe s strani države. Kjer na trgu ni ustrezno dodeljenih sredstev, morajo vladni ukrepi spodbuditi gospodarstvo. Socialno liberalni program, ki se je začel s [[Franklin Delano Roosevelt|predsednikom Rooseveltom]] v Združenih državah Amerike, [[New Deal]], se je izkazal za zelo priljubljen pri ameriški javnosti.<ref>Whitfield, p. 485. ''Pred Franklinom D. Rooseveltom ni noben politik dobil tako priljubljene odobritve za program reform, ki so prinesele tako sistematičen zaključek drastičnih strukturnih sprememb v industriji in družbi. Socialni liberalizem, kot ga narekuje notranja politika iz New Deal-a v letih 1960, je označila mejo državne socialne dejavnosti, kot je določena in omejena z individualističnimi političnimi kulturami v ZDA.''</ref> Leta 1933, ko je Roosevelt prišel v pisarno, je [[Brezposelnost|stopnja brezposelnosti]] znašala približno 25 odstotkov.<ref>Auerbach in Kotlikoff,. p. 299.</ref> Velikost gospodarstva, merjena z [[ukrepe nacionalnega dohodka in proizvodnje|bruto nacionalnim proizvodom]], je padla na polovično vrednost, ki jo je imela začetku leta 1929<ref>Dobson,. p. 264.</ref> Volilna zmaga Roosevelta in [[Demokratska stranka (ZDA)|demokratov]] je pripeljala do ogromnega javnofinančnega primanjkljaja in programa javnih del. Kljub temu je do leta 1935 stopnja brezposelnosti padla na le okrog 20 odstotkov. Dodatni državni primankljaj in program javnih del sprožen do druge svetovne vojne, je sčasoma potegnil ZDA iz velike depresije. Od leta 1940 do 1941 se je javna poraba povečala za 59 odstotkov, [[ukrepe nacionalnega dohodka in proizvodnja|bruto domači proizvod]] se je povečal za 17 odstotkov, brezposelnost je padla pod 10 odstotkov prvič po letu 1929.<ref>Knoop, p. 151.</ref> Do 1945 je velik javnofinančni primanjkljaj, [[Javni dolg]], znašal neverjetnih 120 odstotkov BDP-ja, vendar je stopnja brezposelnosti vseeno bila učinkovito odpravljena.<ref>Rivlin, p. 53.</ref> Večina držav, ki so se vlekle iz velike depresije so to storile s povečanjem [[Javnofinančni primankljaj|javnofinančnega primankljaja]] in močne intervencije s strani države. Gospodarska kriza v tem obdobju je spodbudila nemire v evropskem političnem svetu, ki so pripeljali k vzponu [[Fašizem|fašizma]] kot ideologije in gibanja, ki je močno kritiziralo liberalizem.<ref>Perry et al., p. 759. Hitler writes that the chief principle of fascism is the following: ''to abolish the liberal concept of the individual and the Marxist concept of humanity, and to substitute for them the Volk community, rooted in the soil and united by the bond of its common blood''.</ref> V širšem smislu, fašistična ideologija je poudarjala [[Elitizem|elitizem]], absolutno vodstvo, zavrnitev [[Egalitarizem|enakosti]] in uvedbo [[patriarhat|patriarhalne družbe]]. Fašistične in nacionalistične zamere iz leta 1930 so končno dosegle vrhunec v drugi svetovni vojni, v najsmrtonosnejšem konfliktu v zgodovini človeštva. [[Zavezniki iz druge svetovne vojne|Zavezniki]] so spreobrnili vojno v letu 1945 in njihova zmaga je postavila temelje za hladno vojno med komunističnimi državami in liberalnimi demokracijami. Hladna vojna je pokazala veliko ideološko konkurenco. Medtem ko so komunistične države in liberalne demokracije tekmovale druga proti drugi, je [[Naftna kriza 1973|gospodarska kriza]] povzročila začasen odmik od Kenezianske ekonomije v mnogih zahodnih vladah. Ta klasična liberalna obnova, znana kot [[neoliberalizem]], je trajala do leta 1990, ki je povzročila gospodarsko privatizacijo industrij, ki so bile prej v državni lasti. Vendar pa je [[Finančna kriza 2007-2010|nedavna gospodarska kriza]] spodbudila [[2008-2009 Keynesian preporod|preporod Kenezianske ekonomske misli.]] Proti koncu 20. stoletja so komunistične države v [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]] [[Revolucije leta 1989|propadle]], pri čemer so liberalne demokracije postale edina večja oblika vladanja. Na začetku druge svetovne vojne je bilo število demokracij po vsem svetu enako kot jih je bilo pred štiridesetimi leti.<ref>Colomer, p. 62.</ref> Po letu 1945 so se liberalne demokracije začele zelo hitro širiti. Vendar pa se liberalne demokracije še vedno soočajo s številnimi izzivi, vključno s širjenjem [[Terorizem|terorizma]] in pa rastjo verskega fundamentalizma.<ref>Wolfe, p. 257.</ref> Vzpon [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] je tudi velik izziv zahodnega liberalizma, ki je kombinacija avtoritarne vlade in pa kapitalizma.<ref>Gifford, pp. 6–8.</ref> == Filozofija == Liberalizem, kot politična in intelektualna tradicija, velja za [[Novejša zgodovina|moderni fenomen]], ki se je začel v 17. stoletju, čeprav so se nekatere liberalne filozofske ideje pojavile v predhodnih sestavinah [[Antika|antike]]. [[Seznam rimskih cesarjev|Rimski cesar]] [[Mark Avrelij]] je hvalil "idejo vladavine v zvezi z [[izenačevanju|enakimi pravicami]], [[Svoboda govora|svobodo govora]] in idejo o kraljevski vladi, ki spoštuje predvsem svobodno ureditev".<ref>Antoninus, p. 3.</ref> Liberalna filozofija simbolizira obsežne intelektualne tradicije, ki so pregledale in popularizirale nekatere od najbolj pomembnih in spornih načel sodobnega sveta. Njena izjemna znanstvena in akademska proizvodnja je bila označena kot vsebovanje "bogastva in raznolikosti", vendar je ta raznolikost pogosto pomenila, da je liberalizem na voljo v različnih oblikah in predstavlja izziv za vsakogar, komur je potrebna jasna opredelitev.<ref name="Young, p. 24">Young, p. 24.</ref> === Glavne teme === Čeprav imajo vse liberalne doktrine skupne dediščine, znanstveniki pogosto domnevajo, da ti nauki vsebujejo "ločene in pogosto kontradiktorne miselne tokove".<ref name="Young, p. 24"/> [[Seznam liberalnih teoretikov|Liberalni teoretiki in filozofi]] so se razlikovali po različnih časih, kulturah in celinah. Raznolikosti pojmovanja liberalizma se razlikujejo, kjer so liberalni misleci in gibanja pritrjena na velik izraz ''liberalizem'', vključno s ''[[Klasični liberalizem|klasičnim]]'', ''[[Egalitarizem|egalitarnim]]'', ''gospodarskim'', ''[[Socialni liberalizem|socialnim]]'', ''državo blaginje'', ''etičnim'', ''[[Humanizem|humanističnim]]'', ''deontološkim'', ''perfekcionističnim'',''demokratičnim'' in pa ''institucionalnim'', če jih naštejemo le nekaj.<ref>Young, p. 25.</ref> Po svojem velikem pomenu je liberalizem filozofija o pomenu človeštva in družbe. Politični filozof [[John N. Gray|John Gray]] meni, da imajo liberalne misli skupno to, da so individualistične, egalitarne, melioristične in univerzalne. Individualistični element zagovarja etičnost človeka proti pritiskom [[Kolektivizem|socialnega kolektivizma]], enakopraven element pripisuje enako moralno vrednost in status vsem posameznikom, meliorističen element trdi, da lahko več generacij izboljša družbenopolitično ureditev, univerzalističen element pa potrjuje moralne enotnosti človeške vrste in marginalizira lokalne kulturne razlike.<ref name="Gray, p. xii">Gray, p. xii.</ref> Meliorističen element je bil predmet številnih polemik, ki so jih zagovarjali misleci, kot so [[Immanuel Kant]], ki je verjel v človeški napredek, hkrati pa je trpel zaradi napadov mislecov, kot so [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseau]], ki je verjel da so človekovi poskusi, da bi se izboljšalo družbeno sodelovanje neuspešni.<ref>Wolfe, pp. 33-6.</ref> Opisovanje liberalnega temperamenta, je Gray trdil, da je "zgledovanje po [[Skepticizem|skepticizmu]] zaupljiva varnost božjega razodetja. Liberalna filozofska tradicija je iskala potrditev in utemeljitev v več motnjah v projektu. Moralne in politične predpostavke liberalizma so nastale na podlagi tradicije, kot so [[Fizične in pravne pravice|naravne pravice]] in [[Utilitarizam|utilitaristične teorije]], čeprav včasih liberalci zahtevajo tudi podporo iz znanstvenih in verskih krogov.<ref name="Gray, p. xii"/> Skozi vse naštete tradicije so znanstveniki opredelili naslednje pomembne vidike skupne liberalne misli: verjamejo v enakost in [[svoboda|posameznikovo svobodo]], ki podpira [[Privatna lastnina|privatno lastnino]] in pa individualne pravice. Slednje podpirajo zamisel o omejeni ustavni vlade in priznavajo pomen povezanih vrednot, kot so [[Pluralizem (politična filozofija)|pluralizem]], [[Strpnost]], samostojnost in [[Vladno soglasje|privolitve]].<ref>Young, p. 45.</ref> Liberalci menijo, da je vojna včasih potrebna, vendar v nasprotju z [[Neokonservatizem|neokonservatizmom]] menijo, da je uporaba [[enostranske sile]] napačna, saj se bo na ta način začel krog nasilja, ki ga ne bo mogoče ustaviti.<ref name="McGowan">{{navedi knjigo |last=McGowan |first=J. |year=2007 |chapter=Neoconservatism |pages=[https://archive.org/details/americanliberali00mcgo_0/page/124 124]–133 |title=American Liberalism: An Interpretation for Our Time |url=https://archive.org/details/americanliberali00mcgo_0 |location=Chapel Hill |publisher=University of North Carolina Press |isbn=0-807-83171-9 }}</ref> === Klasika in modernizem === [[Slika:Thomashillgreen.jpg|thumb|180px|left|alt=Črno-bela fotografija britanskega filozofa Thomasa Hilla Greena|[[Thomas Hill Green]] je bil eden izmed najbolj vplivnih [[Seznam liberalnih teoretikov|liberalnih filozofov]] doslej. V delu ''Prolegomena to Etics''(1884) je ustanovil prve večje temelje za tisto, kar je pozneje postalo znano kot [[Pozitivne svoboščine]]. V nekaj letih so njegove ideje postale [[Liberalne socialne reforme|uradna doktrina]] [[liberalne stranke (UK)|Liberalne stranke]] v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliki Britaniji]], ki so predstavljale vzpon [[Socialni liberalizem|socialnega liberalizma]] in sodobne [[Socialna država|socialne države]].]] Zgodnji liberalci, vključno s [[Thomas Hobbes|Thomasom Hobbesom]], [[John Locke|Johnom Lockeom]] in [[Baruch Spinoza|Baruchom Spinoza]], so poskušali omejiti moč vlade v liberalni družbi. Ti liberalci so zagotavljali najbolj osnovne življenjske-[[Svoboščina|svoboščine]] in pa [[Privatna lastnina|privatno lastnino]] in so zato zahtevali oblikovanje "suverenega" organa z univerzalno jurisdikcijo.<ref>Young, pp. 30–1.</ref> V skladu z naravnim stanjem, liberlaci so ljudje, ki jih poganja instinkt za preživetje in samoohranitev in edini način za izhod iz takega nevarnega obstoja je bil oblikovanje skupne in močne arbitre, ki lahko rešujejo navzkriž interesov med konkurenčnimi človekovimi željami.<ref name="Young, p. 30">Young, p. 30.</ref> Ta moč se lahko oblikujejo v okviru civilne družbe, ki omogoča posameznikom, da naredijo prostovoljno [[družbeno pogodbo]] s suvereno oblastjo, ki prenaša svoje [[Naravne pravice]] v ta organ v zameno za varovanje življenja, svobode in lastnine.<ref name="Young, p. 30"/> Ti zgodnji liberalci se pogosto niso strinjali glede mnenja o najprimernejši oblika vladanja, vsi pa so imeli skupno prepričanje, da so bile svoboščine naravne in da je njeno moč potrebno omejiti.<ref name="Young, p. 30"/> Liberalci imajo splošno prepričanje o omejeni vladi, čeprav je več liberalnih filozofov skeptičnih do popolne vlade. [[Thomas Paine]] je napisal, da je "vlada celo v svojem najboljšem stanju nujno zlo".<ref name="Young, p. 31">Young, p. 31.</ref> Kot del projekta za omejitev pooblastila vlade, različni liberalni teoretiki, kot so na primer [[James Madison]] in [[Charles de Secondat, baron de Montesquieu|Baron de Montesquieu]] so zasnovali pojem delitve oblasti, sistem za enakomerno porazdelitev vladnih organov med [[Executive (vlada)|izvršno]], [[Legislature|zakonodajno]] in [[Sodstvo|sodstveno]] vejo.<ref name="Young, p. 31"/> Vlade se morajo zavedati, liberalci ohraniti, da slabo in nepravilno vodenje da ljudem organ za strmoglavljenje odločbe, da s kakršnimi koli in vsemi možnimi sredstvi, tudi s pomočjo nasilja in revolucije, če je potrebno.<ref>Young, p. 32.</ref> Sodobni liberalci so pod vplivom [[Socialni liberalizem|socialnega liberalizma]] še naprej podpirali omejene ustavne vlade, medtem ko so se zavzemali tudi za državne službe in določbe za zagotovitev enakih pravic. Sodobni liberalci trdijo, da so formalna ali uradna jamstva pravic posameznika brezpredmetna, ko posamezniki nimajo materiala pomeni, da koristi te pravice, ki predlaga večjo vlogo države v upravljanju gospodarske zadeve.<ref>Young, pp. 32–3.</ref> Zgodnji liberalci prav tako postavili temelje za ločitev države in cerkve. Kot dediči [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] so liberalci verjeli, da mora kateri koli družbeni in politični reda postati [[soglasja vladanih|iz ljudskih interakcij]], ne pa iz [[prava Divine|božje volje]].<ref name="Gould, p. 4">Gould, p. 4.</ref> Številni liberalci so bili [[Atheism|odkrito sovražni]] do [[verskega prepričanja]], ampak najbolj koncentrirane svoje nasprotovanje sindikatov verske in politične oblasti, trdi, da vera lahko uspevajo na lastno, brez uradnega sponzorstva ali od uprave stanje.<ref name="Gould, p. 4"/> Od 17. do 19. stoletja so liberalci ([[Adam Smith]], [[David Ricardo]], [[Jean-Baptiste Say]], [[John Stuart Mill]], ''On Liberty'', 1859, [[Friedrich Hayek]] v delu ''Pot v hlapčevstvo'', 1944) konceptualizirali prostost kot odsotnost vpliva države in gospodarstvo utemeljevali na [[fiziokratizem|fiziokratskem]] principu ''[[laissez-faire]]'' in svobodnem tekmovanju. V 19. stoletju je bil liberalizem vodilno meščansko politično gibanje. Nastopal je proti cerkvi, aristokraciji in državnemu monopolizmu. ==Liberalizem v Sloveniji== Zametki liberalizma so v [[jožefinske reforme|jožefinskih reformah]] in v [[Ilirske province|Iliriskih provincah]] ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja. Liberalne ideje so na Slovensko prihajale iz Trsta, Gradca in Dunaja. Liberalno usmerjeni študentje, izobraženci in duhovniki so bili avtorji programa [[zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]]. Zahtevali so odpravo zgodovinskih dežel in federalizem ter se sklicevali na naravno pravo. Njihov liberalizem je omejevala lojalnost cesarju in avstrijskih dinastiji ter odpor do revolucije. Po porazu revolucije v Avstriji leta 1848 je bilo prepovedano širiti liberalne ideje. Vlada je v času neoabsolutizma odpravila večino liberalnih svoboščin oziroma liberalna načela (obrtno in trgovinsko svobodo) uveljavljala le v gospodarstvu. Razmere so se spremenile z obnovitvijo politične monarhije po letu 1861. Slovenski liberalci so bili številčno šibki, v glavnem intelektualci (pravniki, zdravniki, profesorji) in trgovci, liberalske ideje je mehčala njihova prva skrb za narod in zavest o nacionalno združevalni vlogi duhovščine. Nacionalno gibanje se je formalno delilo na liberalne [[mladoslovenci|mladoslovence]] in konservativne [[staroslovenci|staroslovence]], vendar je nastopalo enotno, tudi na [[taborsko gibanje|taborih]], ki so jih organizirali mladoslovenci. 1868 so liberalci ustanovili politični časnik ''[[Slovenski narod (časnik)|Slovenski narod]]''. Tedaj je bila beseda liberalizem prvič natisnjena v ''Kmetijskih in rokodelskih novicah''. Borbeno so prvič nastopili leta 1872 z geslom "Vse za domovino, omiko in svobodo"; v protest proti [[klerikalizem|klerikalski]] oznaki leta 1869 podržavljenih šol kot brezverskih. Tedaj so se tudi zbližali z nemškimi liberalci, ki so dotlej slovenskim očitali konservativnost. Slovenski liberalizem je bil v primerjavi z nemškim kompromisen, usmerjen bolj v nacionalno problematiko kot v liberalska načela. Strankarski prvak [[Josip Vošnjak]] je bil npr. odločno proti liberalskemu kapitalizmu in je zagovarjal zadružništvo in državno zaščito šibkih. Slovenski liberalci so pripadali dvema strujama: »elastikarjem« (vodja [[Fran Šuklje]], pristaš [[Janko Kersnik]]) in radikalcem ([[Ivan Hribar]], [[Ivan Tavčar]]). Sloga med liberalci in konservativci je trajala od 1874 do konca 80. let. Tedaj je vodja konservativcev [[Anton Mahnič]] zahteval »ločitev duhov«. 1894 so liberalci ustanovili [[Narodno napredna stranka|Narodno napredno stranko]] s programom ločitve cerkve od države in šole od cerkve, nacionalne avtonomije, volilne pravice. Stavili so na srednji sloj in na industrializacijo in zahtevali zaščito domačega gospodarstva. 1896 so se povezali z Nemci in v zvezi z njimi vztrajali do 1908. 1905 so mladi ustanovili frakcijo Narodnih radikalov (vodja [[Gregor Žerjav]]). Najpomembnejša voditelja Slovenske liberalne stranke pred 1. svetovno vojno sta bila [[Ivan Hribar]] in [[Ivan Tavčar]]. Stranka je do 1. svetovne vojne ustavovila vrsto društev in ustanov, npr. Ljubljansko kreditno banko. Nekateri liberalni voditelji so že pred razpadom Avstro-Ogrske (oktober 1918) zagovarjali zamisel o enotni jugoslovanski državi; simpatij do jugoslovanstva je bilo med liberalci več kot med katoliki. 1917 je Jugoslovanski klub podprl [[majniška deklaracija (1917)|majniško gibanje]]. Junija 1918 so ustanovili Jugoslovansko demokratsko stranko, ki je imela v programu tudi enakopravno družbeno vlogo žensk. Podprli so jugoslovanski centralizem in unitarizem in 1921 glasovali za [[Vidovdanska ustava|Vidovdansko ustavo]]. Liberalski značaj so imele v Jugoslaviji poleg Narodno napredne stranke še JDS ([[Jugoslovanska demokratska stranka]]), [[Samostojna kmetska stranka]], [[Narodno socialistična stranka]] in [[Narodno radikalna stranka|Narodna radikalna stranka]]. Med liberalci je bilo veliko strankarskih frakcij in razhajanj, zlasti med intelektualci. Liberalci okoli revije ''Sodobnost'' 1932 ([[Ivan Prijatelj]], [[Josip Vidmar]], [[Lojze Ude starejši|Lojze Ude]]) so npr. poudarjali nacionalno usmerjenost. 1941 so se mlajši liberalci pridružili [[Osvobodilna fronta|Osvobodilni fronti]], starejši, ki so OF imeli za komunistično in protijugoslovansko, pa ne. Precej politično angažiranih liberalcev je med drugo svetovno vojno bilo interniranih v [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachau]] in so tam pomrli, preživeli pa so bili politično kompromitirani ([[Nagodetov proces]] 1947). == Psihologija == Na osebna politična prepričanja lahko vplivata tako dednost kot okolje. Raziskava znanstvenikov izvedena na Harvardu in Univerzi v Kaliforniji v San Diegu leta 2010 meni, da je liberalizem vsaj delno razložen z genetsko nagnjenostjo k motnji, ki išče novosti. Študija je ugotovila pozitivno korelacijo med prisotnostjo 7R variante DRD4 gena, [[dopamin]]skega receptorja gena in osebne težnje, da imajo liberalne poglede, vendar le pod pogojem, da imajo "velike socialne mreže", opredeljene v raziskavi, z več kot deset prijatelji v srednji šoli.<ref>{{Navedi splet |url=http://news.discovery.com/human/is-there-a-liberal-gene.html |title=arhivska kopija |accessdate=2011-04-07 |archive-date=2010-11-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101118074508/http://news.discovery.com/human/is-there-a-liberal-gene.html |url-status=dead }}</ref> == Glej tudi == * [[socializem]] * [[fašizem]] * [[nacizem]] * [[demokracija]] * [[komunizem]] * [[konservativizem]] == Sklici in opombe == {{sklici|2}} == Reference == {{refbegin|2}} * {{navedi knjigo |author=Alterman, Eric |year=2008 |title=Why We're Liberals |url=https://archive.org/details/whywereliberalsp00alte |publisher=New York: Viking Adult |isbn=0-670-01860-0 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Ameringer, Charles |year=1992 |title=Political parties of the Americas, 1980s to 1990s. |url=https://archive.org/details/politicalparties0000unse_u4f8 |publisher=Westport: Greenwood Publishing Group |isbn=0-313-27418-5 |cobiss= |pages=}} * Antoninus, Marcus Aurelius. ''The Meditations of Marcus Aurelius Antoninus''. New York: Oxford University Press, 2008. ISBN 0-19-954059-4 * Auerbach, Alan and Kotlikoff, Laurence. ''Macroeconomics'' Cambridge: MIT Press, 1998. ISBN 0-262-01170-0 * Barzilai, Gad, ''Communities and Law: Politics and Cultures of Legal Identities'' University of Michigan Press, 2003. ISBN 978-0-472-03079-8 * Chodos, Robert et al. ''The unmaking of Canada: the hidden theme in Canadian history since 1945''. Halifax: James Lorimer & Company, 1991. ISBN 1-55028-337-5 * Coker, Christopher. ''Twilight of the West''. Boulder: Westview Press, 1998. ISBN 0-8133-3368-7 * Colomer, Josep Maria. ''Great Empires, Small Nations''. New York: Routledge, 2007. ISBN 0-415-43775-X * Colton, Joel and [[Robert Roswell Palmer|Palmer, R.R.]] ''A History of the Modern World''. New York: McGraw Hill, Inc., 1995. ISBN 0-07-040826-2 * Cook, Richard. ''The Grand Old Man''. Whitefish: Kessinger Publishing, 2004. ISBN 1-4191-6449-X * Delaney, Tim. ''The march of unreason: science, democracy, and the new fundamentalism''. New York: Oxford University Press, 2005. ISBN 0-19-280485-5 * Diamond, Larry. ''The Spirit of Democracy''. New York: Macmillan, 2008. ISBN 0-8050-7869-X * Dobson, John. ''Bulls, Bears, Boom, and Bust''. Santa Barbara: ABC-CLIO, 2006. ISBN 1-85109-553-5 * Dorrien, Gary. ''The making of American liberal theology''. Louisville: Westminster John Knox Press, 2001. ISBN 0-664-22354-0 * Enciklopedija Slovenije. ''Liberalizem''. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992. * Farr, Thomas. ''World of Faith and Freedom''. New York: Oxford University Press US, 2008. ISBN 0-19-517995-1 * Falco, Maria. ''Feminist interpretations of Mary Wollstonecraft''. State College: Penn State Press, 1996. ISBN 0-271-01493-8 * Flamm, Michael and Steigerwald, David. ''Debating the 1960s: liberal, conservative, and radical perspectives''. Lanham: Rowman & Littlefield, 2008. ISBN 0-7425-2212-1 * Frey, Linda and Frey, Marsha. ''The French Revolution''. Westport: Greenwood Press, 2004. ISBN 0-313-32193-0 * Gallagher, Michael et al. ''Representative government in modern Europe''. New York: McGraw Hill, 2001. ISBN 0-07-232267-5 * Gifford, Rob. ''China Road: A Journey into the Future of a Rising Power''. Random House, 2008. ISBN 0-8129-7524-3 * Godwin, Kenneth et al. ''School choice tradeoffs: liberty, equity, and diversity''. Austin: University of Texas Press, 2002. ISBN 0-292-72842-5 * Gould, Andrew. ''Origins of liberal dominance''. Ann Arbor: University of Michigan Press, 1999. ISBN 0-472-11015-2 * Gray, John. ''Liberalism''. Minneapolis: University of Minnesota Press, 1995. ISBN 0-8166-2801-7 * Grigsby, Ellen. ''Analyzing Politics: An Introduction to Political Science''. Florence: Cengage Learning, 2008. ISBN 0-495-50112-3 * Gross, Jonathan. ''Byron: the erotic liberal''. Lanham: Rowman & Littlefield Publishers, Inc., 2001. ISBN 0-7425-1162-6 * Hafner, Danica and Ramet, Sabrina. ''Democratic transition in Slovenia: value transformation, education, and media''. College Station: Texas A&M University Press, 2006. ISBN 1-58544-525-8 * Handelsman, Michael. ''Culture and Customs of Ecuador''. Westport: Greenwood Press, 2000. ISBN 0-313-30244-8 * [[Louis Hartz|Hartz, Louis]]. ''The liberal tradition in America''. New York: Houghton Mifflin Harcourt, 1955. ISBN 0-15-651269-6 * Heywood, Andrew. ''Political Ideologies: An Introduction''. New York: Palgrave Macmillan, 2003. ISBN 0-333-96177-3 * Hodge, Carl. ''Encyclopedia of the Age of Imperialism, 1800-1944''. Westport: Greenwood Publishing Group, 2008. ISBN 0-313-33406-4 * Jensen, Pamela Grande. ''Finding a new feminism: rethinking the woman question for liberal democracy''. Lanham: Rowman & Littlefield, 1996. ISBN 0-8476-8189-0 * Johnson, Paul. ''The Renaissance: A Short History''. New York: Modern Library, 2002. ISBN 0-8129-6619-8 * Karatnycky, Adrian. ''Freedom in the World''. Piscataway: Transaction Publishers, 2000. ISBN 0-7658-0760-2 * Karatnycky, Adrian et al. ''Nations in transit, 2001''. Piscataway: Transaction Publishers, 2001. ISBN 0-7658-0897-8 * Kirchner, Emil. ''Liberal parties in Western Europe''. Cambridge: Cambridge University Press, 1988. ISBN 0-521-32394-0 * Knoop, Todd. ''Recessions and Depressions'' Westport: Greenwood Press, 2004. ISBN 0-313-38163-1 * Koerner, Kirk. ''Liberalism and its critics''. Oxford: Taylor & Francis, 1985. ISBN 0-7099-1551-9 * Lightfoot, Simon. ''Europeanizing social democracy?: the rise of the Party of European Socialists''. New York: Routledge, 2005. ISBN 0-415-34803-X * Lyons, Martyn. ''Napoleon Bonaparte and the Legacy of the French Revolution''. New York: St. Martin's Press, Inc., 1994. ISBN 0-312-12123-7 * Mackenzie, G. Calvin and Weisbrot, Robert. ''The liberal hour: Washington and the politics of change in the 1960s''. New York: Penguin Group, 2008. ISBN 1-59420-170-6 * Manent, Pierre and Seigel, Jerrold. ''An Intellectual History of Liberalism''. Princeton: Princeton University Press, 1996. ISBN 0-691-02911-3 * Mazower, Mark. ''Dark Continent''. New York: Vintage Books, 1998. ISBN 0-679-75704-X * Monsma, Stephen and Soper, J. Christopher. ''The Challenge of Pluralism: Church and State in Five Democracies‎''. Lanham: Rowman & Littlefield, 2008. ISBN 0-7425-5417-1 * Penniman, Howard. ''Canada at the polls, 1984: a study of the federal general elections‎''. Durham: Duke University Press, 1988. ISBN 0-8223-0821-5 * Perry, Marvin et al. ''Western Civilization: Ideas, Politics, and Society''. Florence, KY: Cengage Learning, 2008. ISBN 0-547-14742-2 * Pierson, Paul. ''The New Politics of the Welfare State''. New York: Oxford University Press, 2001. ISBN 0-19-829756-4 * Puddington, Arch. ''Freedom in the World: The Annual Survey of Political Rights and Civil Liberties''. Lanham: Rowman & Littlefield, 2007. ISBN 0-7425-5897-5 * Riff, Michael. ''Dictionary of modern political ideologies''. Manchester: Manchester University Press, 1990. ISBN 0-7190-3289-X * Rivlin, Alice. ''Reviving the American Dream'' Washington D.C.: Brookings Institution Press, 1992. ISBN 0-8157-7476-1 * Ros, Agustin. ''Profits for all?: the cost and benefits of employee ownership''. New York: Nova Publishers, 2001. ISBN 1-59033-061-7 * Routledge, Paul et al. ''The geopolitics reader''. New York: Routledge, 2006. ISBN 0-415-34148-5 * Schell, Jonathan. ''The Unconquerable World: Power, Nonviolence, and the Will of the People''. New York: Macmillan, 2004. ISBN 0-8050-4457-4 * Shaw, G. K. ''Keynesian Economics: The Permanent Revolution''. Aldershot, England: Edward Elgar Publishing Company, 1988. ISBN 1-85278-099-1 * Sinclair, Timothy. ''Global governance: critical concepts in political science''. Oxford: Taylor & Francis, 2004. ISBN 0-415-27662-4 * Song, Robert. ''Christianity and Liberal Society''. Oxford: Oxford University Press, 2006. ISBN 0-19-826933-1 * Stacy, Lee. ''Mexico and the United States''. New York: Marshall Cavendish Corporation, 2002. ISBN 0-761-47402-1 * Steinberg, David I. ''Burma: the State of Myanmar''. Georgetown University Press, 2001. ISBN 0-87840-893-2 * Steindl, Frank. ''Understanding Economic Recovery in the 1930s''. Ann Arbor: University of Michigan Press, 2004. ISBN 0-472-11348-8 * Susser, Bernard. ''Political ideology in the modern world''. Upper Saddle River: Allyn and Bacon, 1995. ISBN 0-02-418442-X * Van den Berghe, Pierre. ''The Liberal dilemma in South Africa''. Oxford: Taylor & Francis, 1979. ISBN 0-7099-0136-4 * Van Schie, P. G. C. and Voermann, Gerrit. ''The dividing line between success and failure: a comparison of Liberalism in the Netherlands and Germany in the 19th and 20th Centuries''. Berlin: LIT Verlag Berlin-Hamburg-Münster, 2006. ISBN 3-8258-7668-3 * Various authors. ''Countries of the World & Their Leaders Yearbook 08, Volume 2''. Detroit: Thomson Gale, 2007. ISBN 0-7876-8108-3 * Venturelli, Shalini. ''Liberalizing the European media: politics, regulation, and the public sphere''. New York: Oxford University Press, 1998. ISBN 0-19-823379-5 * Peter Vodopivec, Jure Perovšek, Dušan Nećak, Božo Repe. Liberalizem. ''Enciklopedija Slovenije, 6''. Ljubljana: MK, 1992. S. v. * Wempe, Ben. ''T. H. Green's theory of positive freedom: from metaphysics to political theory''. Exeter: Imprint Academic, 2004. ISBN 0-907845-58-4 * Whitfield, Stephen. ''Companion to twentieth-century America''. Hoboken: Wiley-Blackwell, 2004. ISBN 0-631-21100-4 * [[Alan Wolfe|Wolfe, Alan]]. ''The Future of Liberalism''. New York: Random House, Inc., 2009. ISBN 0-307-38625-2 * Worell, Judith. ''Encyclopedia of women and gender, Volume I''. Amsterdam: Elsevier, 2001. ISBN 0-12-227246-3 * Young, Shaun. ''Beyond Rawls: an analysis of the concept of political liberalism''. Lanham: University Press of America, 2002. ISBN 0-7618-2240-2 * Zvesper, John. ''Nature and liberty‎''. New York: Routledge, 1993. ISBN 0-415-08923-9 {{refend}} == Zunanje povezave == * [http://www.britannica.com/bps/additionalcontent/14/117903/liberalism# Liberalism.] ''[[Encyclopedia Britannica]]''. * [http://plato.stanford.edu/entries/liberalism/ Liberalism.] ''Stanford Encyclopedia of Philosophy''. {{wikivir|Pred liberalizem na kolena}} {{Navpolja |list = {{Liberalism}} {{Politične ideologije}} }} [[Kategorija:Liberalizem| ]] [[Kategorija:Politični nazori]] [[Kategorija:Individualizem]] [[Kategorija:Politična kultura]] [[Kategorija:Filozofska gibanja]] [[Kategorija:Politična filozofija]] [[Kategorija:Družbene teorije]] {{normativna kontrola}} 662icxmsgiej360y4s11hsvoxp7fdkv 6748626 6748624 2026-09-10T11:25:29Z ~2026-45085-22 264465 /* Psihologija */ 6748626 wikitext text/x-wiki {{Liberalizem sidebar}} '''Liberalizem''' (iz lat. ''liberalis'' 'svoboden') je politični in gospodarski nauk, po katerem sta [[svoboda]] (ekonomska, verska, politična, nazorska itd.) in [[enakopravnost]] posameznika temelj družbenega napredka. Liberalci so navzlic raznolikosti mnenj enotni v podpori temeljnih idej, kot so [[ustava]], [[liberalna demokracija]], [[svobodne in pravične volitve]], [[človekove pravice]], [[kapitalizem]], [[prosta trgovina]] in [[svoboda veroizpovedi]].<ref name="Kathleen G. Donohue">{{navedi splet|url=http://books.google.com/books?id=htuTnexZAo8C&pg=PA1&dq=liberalism+freedom+of+religion&hl=en&ei=D45ETYOyMcGp8Aan3b23DQ&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=4&ved=0CEQQ6AEwAw#v=onepage&q=liberalism%20freedom%20of%20religion&f=false|author=Kathleen G. Donohue|title=''Freedom from Want: American Liberalism and the Idea of the Consumer'' (New Studies in American Intellectual and Cultural History)|publisher=[[Johns Hopkins University Press]]|quote=Tri od njih – osvobojenost od strahu, svoboda govora in svoboda veroizpovedi – so od nekdaj temeljne za liberalizem.«|accessdate=2007-12-31}}</ref><ref name="The Economist">{{navedi splet|url=http://books.google.com/books?id=KBzHAAAAIAAJ&q=liberalism+freedom+of+religion&dq=liberalism+freedom+of+religion&hl=en&ei=MzZHTeH4M8H88AbH5_j0AQ&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=6&ved=0CD8Q6AEwBTgo|title=''The Economist'' 341/7995-7997|publisher=[[The Economist]]|quote=Kajti vse tri imajo vero v liberalno družbo, ki omogoča ustavno vlado (vladavino prava, ne pa posameznika) in svobodo vere, misli, govora in ekonosmke izmenjave.|accessdate=2007-12-31}}</ref><ref name="Sheldon S. Wolin">{{navedi splet|url=http://books.google.com/books?id=ndAdGl8ScfcC&pg=PA525&dq=liberalism+freedom+of+religion&hl=en&ei=MzZHTeH4M8H88AbH5_j0AQ&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=3&ved=0CDAQ6AEwAjgo#v=onepage&q=liberalism%20freedom%20of%20religion&f=false|author=Sehldon S. Wolin|title=''Politics and Vision: Continuity and Innovation in Western Political Thought''|publisher=[[Princeton University Press]]|quote=Liberalizem je praktično izginil kot javno propagirana ideologija, zadržal pa je monopol nad vrednotami. [...] Najpogosteje citirane pravice so pravica govora, tiska, združevanja, vere, lastnine in do pravičnega sojenja.|accessdate=2007-12-31}}</ref><ref name="John Joseph Lalor">{{navedi splet|url=http://books.google.com/books?id=Xsk6AAAAIAAJ&pg=PA760&dq=liberalism+freedom+of+religion&hl=en&ei=kDJHTcDuJIL98Aa_xO2jAg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=8&ved=0CE8Q6AEwBw#v=onepage&q=liberalism%20freedom%20of%20religion&f=false|author=John Joseph Lalor|title=''Cyclopædia of Political Science, Political Economy, and of the Political History of the United States''|publisher=Nabu Press|quote=Liberalizem je svoboda mišljenja, mišljenjska svoboda je prva in najplemenitejša med svoboščinami. Svoboda vere, izobraževanje, tiska so izpeljane iz svobode mišljenja.|accessdate=2007-12-31}}</ref> Ideje liberalizma sprejemajo tudi politične skupine z drugačno [[Politični spekter|ideološko usmeritvijo]]. Prevladujoči obliki liberalizma sta [[klasični liberalizem]] v osemnajstem stoletju ter [[socialni liberalizem]] dvajsetega stoletja. ==Začetek liberalizma== Liberalizem korenini v individualizmu, razsvetljenskem racionalizmu, naravnem pravu, reformacijskih zahtevah po svobodi veroizpovedi, v britanskem Bill of Rights (1689), v ameriški ustavi 1787, zlasti pa v francoski deklaraciji o pravicah človeka in državljana (1789). [[John Locke]] je oblikoval ideologijo liberalizma ločeno od filozofske tradicije, ki označuje koncept [[naravne pravice|naravnih pravic]] in [[družbene pogodbe|družbenega dogovora]]. Menil je, da mora [[vladavina prava]] nadomestiti [[absolutizem]] in da morajo oblastniki vladati na podlagi družbenega soglasja in ne na podlagi podedovanih pravic. Zagovarjal je pravico posameznika do življenja, svobode in [[lastnine]]. [[Ameriška vojna za neodvisnost]] in [[Francoska revolucija]] sta se sklicevali na liberalno filozofijo za upravičevanje oboroženega strmoglavljenja tiranskega vladanja. V devetnajstem stoletju je prišlo do liberalnih vlad med narodi po Evropi, Latinski in Severni Ameriki. V dvajsetem stoletju je liberalna demokracija zmagala v dveh svetovnih vojnah in preživela ideološki izziv [[Fašizem|fašizma]] in [[Komunizem|komunizma]]. Močan nasprotnik liberalizma so [[konservatizem]], [[fundamentalizem]] in [[vojaška diktatura]]. Liberalci so [[Liberalna stranka|politično organizirani]] po državah na vseh kontinentih. Igrali so odločilno vlogo pri formiranju [[Republika|republik]], širjenju [[Državljanske pravice|državljanskih pravic]] in [[Državljanske svoboščine|državljanskih svoboščin]]. Pripomogli so pri vzpostavitvi [[socialna država|sodobne socialne države]] ter so nosilci [[verska strpnost|verske strpnosti]], [[verska svoboda|verske svobode]], [[globalizacija|globalizacije]] ter politične in socialne [[modernost]]i. == Etimologija in opredelitev == Vse različice besede (''liberalno'', ''[[svoboda]]'', ''[[libertarnost]]'') izhajajo iz latinske besede ''liber'' 'prost'. Leta 1375 je bila beseda v rabi za ''[[sedem svobodnih umetnosti]]'' (''septem artes liberales'') in je pomenila klasično izobrazbo, ki jo je dajala srednjeveška univerza. Drugi pomeni so 'prosto' (1387), 'brez omejitev' (1433), 'dovoljeno' (1530) in slabšalno 'brez glave' (16. in 17. stoletje). V [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]] je beseda pridobila na pozitivnih pomenih in je 1781 pomenila 'brez predsodkov', ter 1823 'brez fanatizma'. Od sredine 19. stoletja se je beseda ''liberalno'' nanašala na politične [[Liberalna stranka|stranke in gibanja]] po vsem svetu. == Zgodovina == Zgodovina liberalizma se začenja z [[Angleška državljanska vojna|angleško državljansko vojno]] pred štiristo leti kot odgovor na [[Verske vojne v Evropi|verske vojne]], ki so prizadele Evropo med 16. in 17. stoletjem, njegove korenine pa segajo v srednji vek. Prva večja realizacija liberalnih idej se je zgodila z ameriško vojno za neodvisnost, kot celovito gibanje proti [[starega reda|staremu redu]] pa s francosko revolucijo. [[Klasični liberalizem]], ki je poudarjal pomen [[prosti trg|prostega trga]] in [[državljanske svoboščine|državljanskih svoboščin]], je prevladal po francoski revoluciji. [[Prva svetovna vojna]] in [[velika gospodarska kriza]] pa sta prinesli novi [[socialni liberalizem]], ki poudarja večjo vlogo države pri odpravi slabih socialnih razmer. Danes [[liberalna demokracija|liberalne demokracije]] po svetu podpirajo ustavnost, državljanske in osebne svoboščine, [[Pluralizem (politična filozofija)|politični pluralizem]] in [[Socialna država|socialno državo]]. === Predrevolucionarno obdobje === [[Renesansa]] je v 15. stoletju problematizirala obstoj institucij srednjega veka. Oživelo je zanimanje za znanost iz [[Antika|antičnega obdobja]].<ref>Johnson, 28: »Dante ni bil samo srednjeveški človek, bil je tudi človek renesanse, zelo kritičen do cerkve, tako kot mnogi učenjaki, ki so mu sledili.«</ref>[[Protestantska reformacija]] se je v 16. stoletju razvila iz pogledov, ki so videli [[Katoliška cerkev|katoliško cerkev]] kot zatiralko, ki je podpirala [[Fevdalizem|fevdalno]] strukturo evropske družbe. Cerkev je v 17. stoletju odgovorila s [[protireformacija|protireformacijo]], kar je privedlo do [[Tridesetletna vojna|tridesetletne (verske) vojne]]. V [[Kraljevina Anglija|Angliji]] je [[Angleška državljanska vojna|državljanska vojna]] leta 1649 privedla do obglavljenja [[Karel I. Angleški|kralja Karla I.]]. Parlamentu je na koncu uspelo z revolucijo leta 1688 vzpostaviti omejeno [[Ustavna monarhija|ustavno monarhijo]]. Glavni vidiki zgodnje liberalne ideologije so nastali iz omenjenih dogodkov. Angleški filozof [[John Locke]] z delom ''[[Two Treatises of Government]]'' (1690) velja za očeta liberalizma. Trinajst britanskih kolonij v Ameriki je 1776 pod vplivom liberalnih principov v okviru monarhije zaradi nezadovoljstva s svojim zastopstvom v parlamentu Združenega kraljestva [[Deklaracija neodvisnosti ZDA|razglasilo neodvisnost]]. Obdavčile so britanske koloniste, kar so ti šteli za kršitev njihovih [[ustava Združenega kraljestva|ustavno]] zajamčenih pravic. [[Ameriška revolucija]] je bila najprej civilne in politične narave, vendar se je [[Ameriška osamosvojitvena vojna|nadaljevala z vojaškimi spopadi]] leta 1775, ki so bili v glavnem končani po letu 1781. 1787 je [[Philadelphijska konvencija]] konstituirala novo državo. [[Ustava Združenih držav Amerike]] je vzpostavila [[republika|republiko]] z [[federacija|zvezno]] strukturo. Ustavi je sledila [[Deklaracija človekovih pravic Združenih držav Amerike]] in leta 1789 poimenovala nekatere [[naravne pravice]], ki ustrezajo liberalnim idealom. Ameriška revolucija je bila temelj za številne družbeno-politične spremembe drugod po svetu, med njimi je najbolj znana francoska revolucija. === Francoska revolucija === {{glavni|Francoska revolucija}} [[Slika:Women's March on Versailles01.jpg|250px|right|thumb|alt=[[Pohod žensk]] na [[Versailles]] v oktobru 1789 je bil eden od najbolj znanih primerov množične politične participacije med [[Francoska revolucija|francosko revolucijo]]. Protestniki prisilijo rojaliste k odhodu nazaj v [[Pariz]], kjer so leta 1792 razglasili [[Prva francoska republika|Prvo francosko republiko.]] ]] Francosko revolucijo so že sodobniki razumeli kot veliko prelomnico v človeški zgodovini, leto 1789 nekaterim zgodovinarjem pomeni konec zgodnjega [[novi vek|novega veka]] in začetek [[Novejša zgodovina|moderne dobe]]",<ref>Frey, Preface.</ref> "zmagoslavje liberalizma".<ref>Ros, p. 11.</ref> Francoska revolucija se je začela maja 1789 s sklicem [[Generalni stanovi|Generalnih stanov]]. Prvo leto je prineslo [[napad na Bastiljo]] v juliju in sprejetje [[Deklaracija o pravicah človeka in državljana|Deklaracije o pravicah človeka in državljana]] v avgustu. Napoleon, ki je vladal približno pet let, je z ureditvijo njene birokracije centraliziral državo. [[Napoleonove vojne]] (1805–1815) so bile dedič revolucionarnih državnih ukrepov proti starim monarhijam v Evropi. Njihov namen je bil likvidacija [[Fevdalizem|fevdalnega sistema]], liberalizacija [[Zasebna lastnina|zasebne lastnine]], odprava [[Ceh]]ov, legalizacija [[Ločitev|ločitve zakonske zveze]], razpad [[geto|judovskega geta]], propad [[španska inkvizicija|inkvizicije]], trajno uničenje [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], odprava cerkvenih sodišč in verske oblasti, vzpostavitev [[Metrični sistem enot|metričnega sistema enot]] in [[enakost pred zakonom]] za vse moške. Napoleon je prvi uporabljal besedo ''liberalno'' v političnem smislu.<ref>Colton in Palmer, 428.</ref> Uporabljal je metodo civilne diktature, ki je imela plebiscitarno legitimnost.<ref>Lyons, 111.</ref> Sicer Napoleon ni dosledno uresničeval liberalnih idealov, za katere se je zavzemal. Njegov najbolj trajen dosežek je bil [[Napoleonov zakonik|civilni zakonik]], nadaljeval pa je z diskriminacijo žensk pod geslom "naravnega reda".<ref>Lyons, 98–102.</ref> === Otroci revolucije === [[Slika:En Mendigorría.jpg|thumb|250px|right|alt=[[Liberalizem and radicalizem v Španiji|Liberalci]] so se pripravljali za napad na [[Karlisti|Karliste]] v [[Bitka pri Mendigorríji|bitki pri Mendigorríji]] (1835), najpomembnejšem soočenju [[Prva Karlinška vojna|prve Karlinške vojne]]. Tako bitka in vojna sta povzročili hude poraze za konservativne Karliste. Vojna je bila dejavna v [[Španija|Španiji]] skozi vso 19. stoletje.]] {{popravi|date = junij 2015}} Liberalci so v 19. stoletju želeli razviti svet brez vladne intervencije ali pa vsaj brez prevelike vladne intervencije. Zavzemali so se za ideale [[Negativne svoboščine|negativnih svoboščin]], kar pomeni odsotnost prisile in brez zunanjih pritiskov.<ref>Heywood, p. 47.</ref> Verjeli so, da vlade predstavljajo veliko breme, zato so hoteli vlado, ki se ne vmešava v življenja posameznikov.<ref>Heywood, pp. 47–8.</ref> Liberalci so se zavzemali tudi za širitev [[Državljanske pravice|državljanskih pravic]], ter za povečanje obsega [[Prosti trg|prostega trga]] in [[Prosta trgovina|proste trgovine]]. Slednji način ekonomskega razmišljanja je [[Adam Smith]] predstavil v svojem monumentalnem delu ''[[Wealth of Nations]]'' (1776), ki revoluciarno vpliva na področja ekonomije in stanja "nevidne roke" prostega trga kot mehanizema samoregulacije. Politično so liberalci videli 19. stoletje kot prehod k doseganju obljub iz leta 1789. V Španiji so ''[[Liberalizem in radikalizem v Španiji|Liberalci]]'' bili prvi, ki so uporabljali besedo ''liberalno'' v političnem kontekstu. To je pomenilo strmoglavljenje monarhije v letu 1820 kot del ''[[Trienio Liberal]]'' in [[Prve Karlinška vojna|zmaga nad]] konzervativnimi [[Karlisti]] v letu 1830. V Franciji, je [[Julijska revolucija|julijska revoluciji leta 1830]], kot jo opisujejo liberalni politiki in novinarji, odstranila Bourbon monarhijo in je pripeljala do podobnih uporov tudi drugod po Evropi. Revolucije leta 1848 so zajele celotno avstrijsko cesarstvo, kot tudi nemške in italijanske države. Vlade so padle hitro. Liberalni nacionalisti so zahtevali ustavo v pisni obliki, predstavniške sklope, širšo volilno pravico in pa svobodo tiska.<ref name="Colton and Palmer, p. 510">Colton and Palmer, p. 510.</ref> [[Francoska Druga republika|Druga republika]] je bila razglašena v Franciji. Tlačanstvo je bila ukinjeno v Prusiji, Galiciji, na Češkem in Madžarskem.<ref name="Colton and Palmer, p. 510"/> [[Klemens von Metternich|Metternich]] je šokiral Evropo, ko je v paniki odstopil in pobegnil v Veliko Britanijo.<ref>Colton and Palmer, p. 509.</ref> Seveda pa revolucionarji niso vedno uspevali. Brez francoske pomoči bi Italijani bili [[prve italijanske vojne za neodvisnost|zlahka premagani]] s strani Avstrijcev. Avstriji je tudi uspelo ustaviti nacionalna gibanja v Nemčiji in na Madžarskem, kar je skupaj s propadom [[Frankfurtski parlament|frankfurtskega parlamenta]] preprečilo poenotenje nemške države v enoten narod. Brez zgornjih ukrepov Italijani in Nemci ne bi uspeli uresničiti svojih sanj po nacionalni enotnosti. Sardinski premier, [[Camillo Benso Cavourski]] je bil iznajdljivi liberalec, ki je razumel, da je edina učinkovita rešitev za Italijane bila osamosvojitev, vendar le zgolj če so Francozi na njihovi strani.<ref>Colton and Palmer, pp. 546–7.</ref> [[Napoleon III.]] se je strinjal z zahtevo Cavourja za pomoč in Francija je premagala Avstrijo v [[druge italijanske vojne za neodvisnost|francosko-avstrijski vojni]] v letu 1859, kar je bila odločilna poteza za italijansko neodvisnost. Združitev Nemčije je uspelo [[Otto von Bismarck|Ottu von Bismarcka]], ki je premagal sovražno Prusijo v vojni. Po [[francosko-pruski vojni]] so leta 1871 razglasili Nemško cesarstvo v dvorani Hall of Mirrors v Versaillesu, s tem pa se je končala druga faza programa za nacionalizacijo. Francozi so po izgubi v vojni razglasili [[Tretja francoska republika|Tretjo francosko republiko]]. Le nekaj desetletij po francoski revoluciji, je liberalizem postal globalno gibanje. Liberalni in konzervativni boji so se pojavili tudi v državah Latinske Amerike natančneje v Mehiki in Ekvadorju. Med letoma 1857 in 1861 je v Mehiki prišlo do krvave [[Reformistična vojna|vojaške reforme]] in veliko notranjih ideoloških spopadov med liberalci in konservativci.<ref>Stacy, p. 698.</ref> Liberalno zmagoslavje se je pojavilo s podobnimi razmerami tudi v Ekvadorju. Podobno kot pri drugih narodih v vsej regiji je v času, ko je bil Ekvador namočen v krizo, bili ljudje razdeljeni med konkurenčnimi liberalnimi in konservativnimi tabori. Iz teh konfliktov, je [[Gabriel García Moreno|García Moreno]] uvedel konservativno vlado, ki je bila na koncu strmoglavljena v [[Liberalna revolucija leta 1895|liberalni revoluciji leta 1895]]. [[Ekvadorska radikalna liberalna stranka|Radikalne liberalce]], ki so zrušili konservativce je vodil [[Eloy Alfaro]]. Bil je revolucionar, ki je izvedel različne družbeno-politične reforme, vključno z ločitvijo države od cerkve. Podprl je legalizacijo razveze zakonske zveze, in ustanovil javno šolstvo.<ref>Handelsman, p. 10.</ref> V 19. stoletju, se je v Veliki Britaniji oblikoval sodobni značaj liberalizma. Liberalna čustva so se sprostila po revolucionarnem obdobju dvajsetega stoletja, kar je na koncu pripeljalo do ustanovitve [[Liberalna stranka(VB)|Liberalne stranke]]. Liberalci so imeli enega najbolj vplivnih britanskih ministrskih predsednikov - [[Williama Ewart Gladstona]], ki je bil znan tudi kot ''Grand Old Man''.<ref>Cook, p. 31.</ref> Pod Gladstonom so liberalci reformirali izobraževanje, ločili [[Irska cerkev|Irsko cerkev]] ([[Irski Zakon o cerkvi 1869]]) od države in uvedli tajno glasovanje za lokalne in parlamentarne volitve. Po Gladstonu in po obdobju [[konservativne stranke (UK)|konservativne]] prevlade so liberalci v polni obliki vrnili [[Združeno kraljestvo splošne volitve 1906|volitve leta 1906]], podprte z delavskim razredom volivcev. Po tej zgodovinski zmagi, so se liberalne stranke preusmerile od klasičnega liberalizma, ter postavile temelje za prihodnost Britanske [[Socialna država|socialne države]]. Ta je sprejela različne oblike zdravstvenega zavarovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti in pa pokojnine za starejše delavce.<ref>Heywood, p. 61.</ref> Nova socialna vrsta liberalizma je zajela večji del sveta v 20. stoletju. === Konflikti in obnova === {{See also|Socialni liberalizem}} [[Slika:National-insurance-act-1911.jpg|thumb|200px|right|alt=[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Britanska]] brošura [[Liberalna stranka (UK)|Liberalne stranke]], ki je izrazila podporo [[Nacionalni zakon o zavarovanju 1911|Nacionalnemu Zakonu o zdravstvenem zavarovanju iz leta 1911]]. Zakonodaja, ki je koristna za bolne in brezposelne delavce, je prispevala mejnik v razvoju [[Socialno varstvo|socialnega varstva]].]] V 20. stoletju se je začel razcvet liberalizma. [[Prva svetovna vojna]] se je pokazala kot velik izziv za liberalne demokracije, ki so na koncu porazile diktatorske države [[Centralne sile|Centralnih sil]]. Vojna je prispevala k propadu starejših oblik vladavin, vključno z [[imperiji]] in [[Dinastija|dinastičnimi državami]]. Število republik v Evropi se je do konca vojne povečalo na trinajst v primerjavi s samo tremi na začetku vojne leta 1914.<ref>Mazower, p. 3.</ref> Ta pojav je postal očiten v [[Ruski imperij|Rusiji]]. Pred vojno, se je ruska monarhija povsem opomogla od [[Rusko-Japonska vojna|izgub na Japonskem]], političnem boju s [[Ustavno demokratska stranka|kadeti]] in močnem liberalnem bloku v [[Duma|Dumi]]. Soočanje z velikim pomanjkanjem osnovnih potrebščin je pripeljalo do [[Februarska revolucija|širokih nemirov v začetku leta 1917]]. [[Nikolaj II Rusija|Car Nikolaj II]] je bil odstavljen v marcu, kar je omogočilo liberalcem razglasitev republike. Pod negotovim vodstvom [[Alexander Kerenski|Alexandra Kerenskega]] je [[Ruska začasna vlada|Začasna vlada]] slabo opravljala nadaljnje sodelovanje Rusije v vojni jeznih odzivov [[Petrogradski Sovjeti|Petrograjskih delavcev]], ki so se pomikali vse bolj v levo. [[Boljševiki]], [[Komunizem|komunistična]] skupina pod vodstvom [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]], je izkoristila politično priložnost iz te zmešnjave in začela [[Oktobrska revolucija|Drugo revolucijo]] v Rusiji še v istem letu. Komunistična zmaga je predstavljala velik izziv za liberalizem, kar je pripeljalo do rasti totalitarnih režimov, ki so se zaradi gospodarskih težav, ki so pretresli zahodni svet leta 1930, izkazali za zelo uničujoče. Velika depresija je korenito spremenila liberalni svet. Prišlo je do zasnutka novega liberalizma v času prve svetovne vojne, vendar pa se je [[Socialni liberalizem|moderni liberalizem]] popolnoma razcvetel leta 1930 kot odgovor na depresijo, ki je navdihnila [[John Maynard Keynes]] za revolucijo na področju ekonomije. [[Klasični liberalizem|Klasični liberalci]], kot so ekonomist [[Ludwig von Mises]], ki je podpiral predvsem [[prosti trg]], je navedel, da so bile optimalne gospodarske enote lahko učinkovito dodeljevanje sredstev, ki so prispevale k [[polni zaposlitvi]] in ekonomski varnosti.<ref>Shaw, pp. 2–3.</ref> Keynes pa je napadel [[Klasična ekonomija|klasično ekonomijo]] in njene privržence z utemeljitvijo, da popolnoma prosti trgi niso idealni in da je v težkih gospodarskih razmerah potrebno posredovanje in naložbe s strani države. Kjer na trgu ni ustrezno dodeljenih sredstev, morajo vladni ukrepi spodbuditi gospodarstvo. Socialno liberalni program, ki se je začel s [[Franklin Delano Roosevelt|predsednikom Rooseveltom]] v Združenih državah Amerike, [[New Deal]], se je izkazal za zelo priljubljen pri ameriški javnosti.<ref>Whitfield, p. 485. ''Pred Franklinom D. Rooseveltom ni noben politik dobil tako priljubljene odobritve za program reform, ki so prinesele tako sistematičen zaključek drastičnih strukturnih sprememb v industriji in družbi. Socialni liberalizem, kot ga narekuje notranja politika iz New Deal-a v letih 1960, je označila mejo državne socialne dejavnosti, kot je določena in omejena z individualističnimi političnimi kulturami v ZDA.''</ref> Leta 1933, ko je Roosevelt prišel v pisarno, je [[Brezposelnost|stopnja brezposelnosti]] znašala približno 25 odstotkov.<ref>Auerbach in Kotlikoff,. p. 299.</ref> Velikost gospodarstva, merjena z [[ukrepe nacionalnega dohodka in proizvodnje|bruto nacionalnim proizvodom]], je padla na polovično vrednost, ki jo je imela začetku leta 1929<ref>Dobson,. p. 264.</ref> Volilna zmaga Roosevelta in [[Demokratska stranka (ZDA)|demokratov]] je pripeljala do ogromnega javnofinančnega primanjkljaja in programa javnih del. Kljub temu je do leta 1935 stopnja brezposelnosti padla na le okrog 20 odstotkov. Dodatni državni primankljaj in program javnih del sprožen do druge svetovne vojne, je sčasoma potegnil ZDA iz velike depresije. Od leta 1940 do 1941 se je javna poraba povečala za 59 odstotkov, [[ukrepe nacionalnega dohodka in proizvodnja|bruto domači proizvod]] se je povečal za 17 odstotkov, brezposelnost je padla pod 10 odstotkov prvič po letu 1929.<ref>Knoop, p. 151.</ref> Do 1945 je velik javnofinančni primanjkljaj, [[Javni dolg]], znašal neverjetnih 120 odstotkov BDP-ja, vendar je stopnja brezposelnosti vseeno bila učinkovito odpravljena.<ref>Rivlin, p. 53.</ref> Večina držav, ki so se vlekle iz velike depresije so to storile s povečanjem [[Javnofinančni primankljaj|javnofinančnega primankljaja]] in močne intervencije s strani države. Gospodarska kriza v tem obdobju je spodbudila nemire v evropskem političnem svetu, ki so pripeljali k vzponu [[Fašizem|fašizma]] kot ideologije in gibanja, ki je močno kritiziralo liberalizem.<ref>Perry et al., p. 759. Hitler writes that the chief principle of fascism is the following: ''to abolish the liberal concept of the individual and the Marxist concept of humanity, and to substitute for them the Volk community, rooted in the soil and united by the bond of its common blood''.</ref> V širšem smislu, fašistična ideologija je poudarjala [[Elitizem|elitizem]], absolutno vodstvo, zavrnitev [[Egalitarizem|enakosti]] in uvedbo [[patriarhat|patriarhalne družbe]]. Fašistične in nacionalistične zamere iz leta 1930 so končno dosegle vrhunec v drugi svetovni vojni, v najsmrtonosnejšem konfliktu v zgodovini človeštva. [[Zavezniki iz druge svetovne vojne|Zavezniki]] so spreobrnili vojno v letu 1945 in njihova zmaga je postavila temelje za hladno vojno med komunističnimi državami in liberalnimi demokracijami. Hladna vojna je pokazala veliko ideološko konkurenco. Medtem ko so komunistične države in liberalne demokracije tekmovale druga proti drugi, je [[Naftna kriza 1973|gospodarska kriza]] povzročila začasen odmik od Kenezianske ekonomije v mnogih zahodnih vladah. Ta klasična liberalna obnova, znana kot [[neoliberalizem]], je trajala do leta 1990, ki je povzročila gospodarsko privatizacijo industrij, ki so bile prej v državni lasti. Vendar pa je [[Finančna kriza 2007-2010|nedavna gospodarska kriza]] spodbudila [[2008-2009 Keynesian preporod|preporod Kenezianske ekonomske misli.]] Proti koncu 20. stoletja so komunistične države v [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]] [[Revolucije leta 1989|propadle]], pri čemer so liberalne demokracije postale edina večja oblika vladanja. Na začetku druge svetovne vojne je bilo število demokracij po vsem svetu enako kot jih je bilo pred štiridesetimi leti.<ref>Colomer, p. 62.</ref> Po letu 1945 so se liberalne demokracije začele zelo hitro širiti. Vendar pa se liberalne demokracije še vedno soočajo s številnimi izzivi, vključno s širjenjem [[Terorizem|terorizma]] in pa rastjo verskega fundamentalizma.<ref>Wolfe, p. 257.</ref> Vzpon [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] je tudi velik izziv zahodnega liberalizma, ki je kombinacija avtoritarne vlade in pa kapitalizma.<ref>Gifford, pp. 6–8.</ref> == Filozofija == Liberalizem, kot politična in intelektualna tradicija, velja za [[Novejša zgodovina|moderni fenomen]], ki se je začel v 17. stoletju, čeprav so se nekatere liberalne filozofske ideje pojavile v predhodnih sestavinah [[Antika|antike]]. [[Seznam rimskih cesarjev|Rimski cesar]] [[Mark Avrelij]] je hvalil "idejo vladavine v zvezi z [[izenačevanju|enakimi pravicami]], [[Svoboda govora|svobodo govora]] in idejo o kraljevski vladi, ki spoštuje predvsem svobodno ureditev".<ref>Antoninus, p. 3.</ref> Liberalna filozofija simbolizira obsežne intelektualne tradicije, ki so pregledale in popularizirale nekatere od najbolj pomembnih in spornih načel sodobnega sveta. Njena izjemna znanstvena in akademska proizvodnja je bila označena kot vsebovanje "bogastva in raznolikosti", vendar je ta raznolikost pogosto pomenila, da je liberalizem na voljo v različnih oblikah in predstavlja izziv za vsakogar, komur je potrebna jasna opredelitev.<ref name="Young, p. 24">Young, p. 24.</ref> === Glavne teme === Čeprav imajo vse liberalne doktrine skupne dediščine, znanstveniki pogosto domnevajo, da ti nauki vsebujejo "ločene in pogosto kontradiktorne miselne tokove".<ref name="Young, p. 24"/> [[Seznam liberalnih teoretikov|Liberalni teoretiki in filozofi]] so se razlikovali po različnih časih, kulturah in celinah. Raznolikosti pojmovanja liberalizma se razlikujejo, kjer so liberalni misleci in gibanja pritrjena na velik izraz ''liberalizem'', vključno s ''[[Klasični liberalizem|klasičnim]]'', ''[[Egalitarizem|egalitarnim]]'', ''gospodarskim'', ''[[Socialni liberalizem|socialnim]]'', ''državo blaginje'', ''etičnim'', ''[[Humanizem|humanističnim]]'', ''deontološkim'', ''perfekcionističnim'',''demokratičnim'' in pa ''institucionalnim'', če jih naštejemo le nekaj.<ref>Young, p. 25.</ref> Po svojem velikem pomenu je liberalizem filozofija o pomenu človeštva in družbe. Politični filozof [[John N. Gray|John Gray]] meni, da imajo liberalne misli skupno to, da so individualistične, egalitarne, melioristične in univerzalne. Individualistični element zagovarja etičnost človeka proti pritiskom [[Kolektivizem|socialnega kolektivizma]], enakopraven element pripisuje enako moralno vrednost in status vsem posameznikom, meliorističen element trdi, da lahko več generacij izboljša družbenopolitično ureditev, univerzalističen element pa potrjuje moralne enotnosti človeške vrste in marginalizira lokalne kulturne razlike.<ref name="Gray, p. xii">Gray, p. xii.</ref> Meliorističen element je bil predmet številnih polemik, ki so jih zagovarjali misleci, kot so [[Immanuel Kant]], ki je verjel v človeški napredek, hkrati pa je trpel zaradi napadov mislecov, kot so [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseau]], ki je verjel da so človekovi poskusi, da bi se izboljšalo družbeno sodelovanje neuspešni.<ref>Wolfe, pp. 33-6.</ref> Opisovanje liberalnega temperamenta, je Gray trdil, da je "zgledovanje po [[Skepticizem|skepticizmu]] zaupljiva varnost božjega razodetja. Liberalna filozofska tradicija je iskala potrditev in utemeljitev v več motnjah v projektu. Moralne in politične predpostavke liberalizma so nastale na podlagi tradicije, kot so [[Fizične in pravne pravice|naravne pravice]] in [[Utilitarizam|utilitaristične teorije]], čeprav včasih liberalci zahtevajo tudi podporo iz znanstvenih in verskih krogov.<ref name="Gray, p. xii"/> Skozi vse naštete tradicije so znanstveniki opredelili naslednje pomembne vidike skupne liberalne misli: verjamejo v enakost in [[svoboda|posameznikovo svobodo]], ki podpira [[Privatna lastnina|privatno lastnino]] in pa individualne pravice. Slednje podpirajo zamisel o omejeni ustavni vlade in priznavajo pomen povezanih vrednot, kot so [[Pluralizem (politična filozofija)|pluralizem]], [[Strpnost]], samostojnost in [[Vladno soglasje|privolitve]].<ref>Young, p. 45.</ref> Liberalci menijo, da je vojna včasih potrebna, vendar v nasprotju z [[Neokonservatizem|neokonservatizmom]] menijo, da je uporaba [[enostranske sile]] napačna, saj se bo na ta način začel krog nasilja, ki ga ne bo mogoče ustaviti.<ref name="McGowan">{{navedi knjigo |last=McGowan |first=J. |year=2007 |chapter=Neoconservatism |pages=[https://archive.org/details/americanliberali00mcgo_0/page/124 124]–133 |title=American Liberalism: An Interpretation for Our Time |url=https://archive.org/details/americanliberali00mcgo_0 |location=Chapel Hill |publisher=University of North Carolina Press |isbn=0-807-83171-9 }}</ref> === Klasika in modernizem === [[Slika:Thomashillgreen.jpg|thumb|180px|left|alt=Črno-bela fotografija britanskega filozofa Thomasa Hilla Greena|[[Thomas Hill Green]] je bil eden izmed najbolj vplivnih [[Seznam liberalnih teoretikov|liberalnih filozofov]] doslej. V delu ''Prolegomena to Etics''(1884) je ustanovil prve večje temelje za tisto, kar je pozneje postalo znano kot [[Pozitivne svoboščine]]. V nekaj letih so njegove ideje postale [[Liberalne socialne reforme|uradna doktrina]] [[liberalne stranke (UK)|Liberalne stranke]] v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliki Britaniji]], ki so predstavljale vzpon [[Socialni liberalizem|socialnega liberalizma]] in sodobne [[Socialna država|socialne države]].]] Zgodnji liberalci, vključno s [[Thomas Hobbes|Thomasom Hobbesom]], [[John Locke|Johnom Lockeom]] in [[Baruch Spinoza|Baruchom Spinoza]], so poskušali omejiti moč vlade v liberalni družbi. Ti liberalci so zagotavljali najbolj osnovne življenjske-[[Svoboščina|svoboščine]] in pa [[Privatna lastnina|privatno lastnino]] in so zato zahtevali oblikovanje "suverenega" organa z univerzalno jurisdikcijo.<ref>Young, pp. 30–1.</ref> V skladu z naravnim stanjem, liberlaci so ljudje, ki jih poganja instinkt za preživetje in samoohranitev in edini način za izhod iz takega nevarnega obstoja je bil oblikovanje skupne in močne arbitre, ki lahko rešujejo navzkriž interesov med konkurenčnimi človekovimi željami.<ref name="Young, p. 30">Young, p. 30.</ref> Ta moč se lahko oblikujejo v okviru civilne družbe, ki omogoča posameznikom, da naredijo prostovoljno [[družbeno pogodbo]] s suvereno oblastjo, ki prenaša svoje [[Naravne pravice]] v ta organ v zameno za varovanje življenja, svobode in lastnine.<ref name="Young, p. 30"/> Ti zgodnji liberalci se pogosto niso strinjali glede mnenja o najprimernejši oblika vladanja, vsi pa so imeli skupno prepričanje, da so bile svoboščine naravne in da je njeno moč potrebno omejiti.<ref name="Young, p. 30"/> Liberalci imajo splošno prepričanje o omejeni vladi, čeprav je več liberalnih filozofov skeptičnih do popolne vlade. [[Thomas Paine]] je napisal, da je "vlada celo v svojem najboljšem stanju nujno zlo".<ref name="Young, p. 31">Young, p. 31.</ref> Kot del projekta za omejitev pooblastila vlade, različni liberalni teoretiki, kot so na primer [[James Madison]] in [[Charles de Secondat, baron de Montesquieu|Baron de Montesquieu]] so zasnovali pojem delitve oblasti, sistem za enakomerno porazdelitev vladnih organov med [[Executive (vlada)|izvršno]], [[Legislature|zakonodajno]] in [[Sodstvo|sodstveno]] vejo.<ref name="Young, p. 31"/> Vlade se morajo zavedati, liberalci ohraniti, da slabo in nepravilno vodenje da ljudem organ za strmoglavljenje odločbe, da s kakršnimi koli in vsemi možnimi sredstvi, tudi s pomočjo nasilja in revolucije, če je potrebno.<ref>Young, p. 32.</ref> Sodobni liberalci so pod vplivom [[Socialni liberalizem|socialnega liberalizma]] še naprej podpirali omejene ustavne vlade, medtem ko so se zavzemali tudi za državne službe in določbe za zagotovitev enakih pravic. Sodobni liberalci trdijo, da so formalna ali uradna jamstva pravic posameznika brezpredmetna, ko posamezniki nimajo materiala pomeni, da koristi te pravice, ki predlaga večjo vlogo države v upravljanju gospodarske zadeve.<ref>Young, pp. 32–3.</ref> Zgodnji liberalci prav tako postavili temelje za ločitev države in cerkve. Kot dediči [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] so liberalci verjeli, da mora kateri koli družbeni in politični reda postati [[soglasja vladanih|iz ljudskih interakcij]], ne pa iz [[prava Divine|božje volje]].<ref name="Gould, p. 4">Gould, p. 4.</ref> Številni liberalci so bili [[Atheism|odkrito sovražni]] do [[verskega prepričanja]], ampak najbolj koncentrirane svoje nasprotovanje sindikatov verske in politične oblasti, trdi, da vera lahko uspevajo na lastno, brez uradnega sponzorstva ali od uprave stanje.<ref name="Gould, p. 4"/> Od 17. do 19. stoletja so liberalci ([[Adam Smith]], [[David Ricardo]], [[Jean-Baptiste Say]], [[John Stuart Mill]], ''On Liberty'', 1859, [[Friedrich Hayek]] v delu ''Pot v hlapčevstvo'', 1944) konceptualizirali prostost kot odsotnost vpliva države in gospodarstvo utemeljevali na [[fiziokratizem|fiziokratskem]] principu ''[[laissez-faire]]'' in svobodnem tekmovanju. V 19. stoletju je bil liberalizem vodilno meščansko politično gibanje. Nastopal je proti cerkvi, aristokraciji in državnemu monopolizmu. ==Liberalizem v Sloveniji== Zametki liberalizma so v [[jožefinske reforme|jožefinskih reformah]] in v [[Ilirske province|Iliriskih provincah]] ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja. Liberalne ideje so na Slovensko prihajale iz Trsta, Gradca in Dunaja. Liberalno usmerjeni študentje, izobraženci in duhovniki so bili avtorji programa [[zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]]. Zahtevali so odpravo zgodovinskih dežel in federalizem ter se sklicevali na naravno pravo. Njihov liberalizem je omejevala lojalnost cesarju in avstrijskih dinastiji ter odpor do revolucije. Po porazu revolucije v Avstriji leta 1848 je bilo prepovedano širiti liberalne ideje. Vlada je v času neoabsolutizma odpravila večino liberalnih svoboščin oziroma liberalna načela (obrtno in trgovinsko svobodo) uveljavljala le v gospodarstvu. Razmere so se spremenile z obnovitvijo politične monarhije po letu 1861. Slovenski liberalci so bili številčno šibki, v glavnem intelektualci (pravniki, zdravniki, profesorji) in trgovci, liberalske ideje je mehčala njihova prva skrb za narod in zavest o nacionalno združevalni vlogi duhovščine. Nacionalno gibanje se je formalno delilo na liberalne [[mladoslovenci|mladoslovence]] in konservativne [[staroslovenci|staroslovence]], vendar je nastopalo enotno, tudi na [[taborsko gibanje|taborih]], ki so jih organizirali mladoslovenci. 1868 so liberalci ustanovili politični časnik ''[[Slovenski narod (časnik)|Slovenski narod]]''. Tedaj je bila beseda liberalizem prvič natisnjena v ''Kmetijskih in rokodelskih novicah''. Borbeno so prvič nastopili leta 1872 z geslom "Vse za domovino, omiko in svobodo"; v protest proti [[klerikalizem|klerikalski]] oznaki leta 1869 podržavljenih šol kot brezverskih. Tedaj so se tudi zbližali z nemškimi liberalci, ki so dotlej slovenskim očitali konservativnost. Slovenski liberalizem je bil v primerjavi z nemškim kompromisen, usmerjen bolj v nacionalno problematiko kot v liberalska načela. Strankarski prvak [[Josip Vošnjak]] je bil npr. odločno proti liberalskemu kapitalizmu in je zagovarjal zadružništvo in državno zaščito šibkih. Slovenski liberalci so pripadali dvema strujama: »elastikarjem« (vodja [[Fran Šuklje]], pristaš [[Janko Kersnik]]) in radikalcem ([[Ivan Hribar]], [[Ivan Tavčar]]). Sloga med liberalci in konservativci je trajala od 1874 do konca 80. let. Tedaj je vodja konservativcev [[Anton Mahnič]] zahteval »ločitev duhov«. 1894 so liberalci ustanovili [[Narodno napredna stranka|Narodno napredno stranko]] s programom ločitve cerkve od države in šole od cerkve, nacionalne avtonomije, volilne pravice. Stavili so na srednji sloj in na industrializacijo in zahtevali zaščito domačega gospodarstva. 1896 so se povezali z Nemci in v zvezi z njimi vztrajali do 1908. 1905 so mladi ustanovili frakcijo Narodnih radikalov (vodja [[Gregor Žerjav]]). Najpomembnejša voditelja Slovenske liberalne stranke pred 1. svetovno vojno sta bila [[Ivan Hribar]] in [[Ivan Tavčar]]. Stranka je do 1. svetovne vojne ustavovila vrsto društev in ustanov, npr. Ljubljansko kreditno banko. Nekateri liberalni voditelji so že pred razpadom Avstro-Ogrske (oktober 1918) zagovarjali zamisel o enotni jugoslovanski državi; simpatij do jugoslovanstva je bilo med liberalci več kot med katoliki. 1917 je Jugoslovanski klub podprl [[majniška deklaracija (1917)|majniško gibanje]]. Junija 1918 so ustanovili Jugoslovansko demokratsko stranko, ki je imela v programu tudi enakopravno družbeno vlogo žensk. Podprli so jugoslovanski centralizem in unitarizem in 1921 glasovali za [[Vidovdanska ustava|Vidovdansko ustavo]]. Liberalski značaj so imele v Jugoslaviji poleg Narodno napredne stranke še JDS ([[Jugoslovanska demokratska stranka]]), [[Samostojna kmetska stranka]], [[Narodno socialistična stranka]] in [[Narodno radikalna stranka|Narodna radikalna stranka]]. Med liberalci je bilo veliko strankarskih frakcij in razhajanj, zlasti med intelektualci. Liberalci okoli revije ''Sodobnost'' 1932 ([[Ivan Prijatelj]], [[Josip Vidmar]], [[Lojze Ude starejši|Lojze Ude]]) so npr. poudarjali nacionalno usmerjenost. 1941 so se mlajši liberalci pridružili [[Osvobodilna fronta|Osvobodilni fronti]], starejši, ki so OF imeli za komunistično in protijugoslovansko, pa ne. Precej politično angažiranih liberalcev je bilo med drugo svetovno vojno, zlasti v zadnji fazi 1944/45 interniranih v [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachau]] in so tam pomrli, preživeli pa so bili politično kompromitirani oz. sodno obsojeni ([[Nagodetov proces]] 1947). == Psihologija == Na osebna politična prepričanja lahko vplivata tako dednost kot okolje. Raziskava znanstvenikov izvedena na Harvardu in Univerzi v Kaliforniji v San Diegu leta 2010 meni, da je liberalizem vsaj delno razložen z genetsko nagnjenostjo k motnji, ki išče novosti. Študija je ugotovila pozitivno korelacijo med prisotnostjo 7R variante DRD4 gena, [[dopamin]]skega receptorja gena in osebne težnje, da imajo liberalne poglede, vendar le pod pogojem, da imajo "velike socialne mreže", opredeljene v raziskavi, z več kot deset prijatelji v srednji šoli.<ref>{{Navedi splet |url=http://news.discovery.com/human/is-there-a-liberal-gene.html |title=arhivska kopija |accessdate=2011-04-07 |archive-date=2010-11-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101118074508/http://news.discovery.com/human/is-there-a-liberal-gene.html |url-status=dead }}</ref> == Glej tudi == * [[socializem]] * [[fašizem]] * [[nacizem]] * [[demokracija]] * [[komunizem]] * [[konservativizem]] == Sklici in opombe == {{sklici|2}} == Reference == {{refbegin|2}} * {{navedi knjigo |author=Alterman, Eric |year=2008 |title=Why We're Liberals |url=https://archive.org/details/whywereliberalsp00alte |publisher=New York: Viking Adult |isbn=0-670-01860-0 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Ameringer, Charles |year=1992 |title=Political parties of the Americas, 1980s to 1990s. |url=https://archive.org/details/politicalparties0000unse_u4f8 |publisher=Westport: Greenwood Publishing Group |isbn=0-313-27418-5 |cobiss= |pages=}} * Antoninus, Marcus Aurelius. ''The Meditations of Marcus Aurelius Antoninus''. New York: Oxford University Press, 2008. ISBN 0-19-954059-4 * Auerbach, Alan and Kotlikoff, Laurence. ''Macroeconomics'' Cambridge: MIT Press, 1998. ISBN 0-262-01170-0 * Barzilai, Gad, ''Communities and Law: Politics and Cultures of Legal Identities'' University of Michigan Press, 2003. ISBN 978-0-472-03079-8 * Chodos, Robert et al. ''The unmaking of Canada: the hidden theme in Canadian history since 1945''. Halifax: James Lorimer & Company, 1991. ISBN 1-55028-337-5 * Coker, Christopher. ''Twilight of the West''. Boulder: Westview Press, 1998. ISBN 0-8133-3368-7 * Colomer, Josep Maria. ''Great Empires, Small Nations''. New York: Routledge, 2007. ISBN 0-415-43775-X * Colton, Joel and [[Robert Roswell Palmer|Palmer, R.R.]] ''A History of the Modern World''. New York: McGraw Hill, Inc., 1995. ISBN 0-07-040826-2 * Cook, Richard. ''The Grand Old Man''. Whitefish: Kessinger Publishing, 2004. ISBN 1-4191-6449-X * Delaney, Tim. ''The march of unreason: science, democracy, and the new fundamentalism''. New York: Oxford University Press, 2005. ISBN 0-19-280485-5 * Diamond, Larry. ''The Spirit of Democracy''. New York: Macmillan, 2008. ISBN 0-8050-7869-X * Dobson, John. ''Bulls, Bears, Boom, and Bust''. Santa Barbara: ABC-CLIO, 2006. ISBN 1-85109-553-5 * Dorrien, Gary. ''The making of American liberal theology''. Louisville: Westminster John Knox Press, 2001. ISBN 0-664-22354-0 * Enciklopedija Slovenije. ''Liberalizem''. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992. * Farr, Thomas. ''World of Faith and Freedom''. New York: Oxford University Press US, 2008. ISBN 0-19-517995-1 * Falco, Maria. ''Feminist interpretations of Mary Wollstonecraft''. State College: Penn State Press, 1996. ISBN 0-271-01493-8 * Flamm, Michael and Steigerwald, David. ''Debating the 1960s: liberal, conservative, and radical perspectives''. Lanham: Rowman & Littlefield, 2008. ISBN 0-7425-2212-1 * Frey, Linda and Frey, Marsha. ''The French Revolution''. Westport: Greenwood Press, 2004. ISBN 0-313-32193-0 * Gallagher, Michael et al. ''Representative government in modern Europe''. New York: McGraw Hill, 2001. ISBN 0-07-232267-5 * Gifford, Rob. ''China Road: A Journey into the Future of a Rising Power''. Random House, 2008. ISBN 0-8129-7524-3 * Godwin, Kenneth et al. ''School choice tradeoffs: liberty, equity, and diversity''. Austin: University of Texas Press, 2002. ISBN 0-292-72842-5 * Gould, Andrew. ''Origins of liberal dominance''. Ann Arbor: University of Michigan Press, 1999. ISBN 0-472-11015-2 * Gray, John. ''Liberalism''. Minneapolis: University of Minnesota Press, 1995. ISBN 0-8166-2801-7 * Grigsby, Ellen. ''Analyzing Politics: An Introduction to Political Science''. Florence: Cengage Learning, 2008. ISBN 0-495-50112-3 * Gross, Jonathan. ''Byron: the erotic liberal''. Lanham: Rowman & Littlefield Publishers, Inc., 2001. ISBN 0-7425-1162-6 * Hafner, Danica and Ramet, Sabrina. ''Democratic transition in Slovenia: value transformation, education, and media''. College Station: Texas A&M University Press, 2006. ISBN 1-58544-525-8 * Handelsman, Michael. ''Culture and Customs of Ecuador''. Westport: Greenwood Press, 2000. ISBN 0-313-30244-8 * [[Louis Hartz|Hartz, Louis]]. ''The liberal tradition in America''. New York: Houghton Mifflin Harcourt, 1955. ISBN 0-15-651269-6 * Heywood, Andrew. ''Political Ideologies: An Introduction''. New York: Palgrave Macmillan, 2003. ISBN 0-333-96177-3 * Hodge, Carl. ''Encyclopedia of the Age of Imperialism, 1800-1944''. Westport: Greenwood Publishing Group, 2008. ISBN 0-313-33406-4 * Jensen, Pamela Grande. ''Finding a new feminism: rethinking the woman question for liberal democracy''. Lanham: Rowman & Littlefield, 1996. ISBN 0-8476-8189-0 * Johnson, Paul. ''The Renaissance: A Short History''. New York: Modern Library, 2002. ISBN 0-8129-6619-8 * Karatnycky, Adrian. ''Freedom in the World''. Piscataway: Transaction Publishers, 2000. ISBN 0-7658-0760-2 * Karatnycky, Adrian et al. ''Nations in transit, 2001''. Piscataway: Transaction Publishers, 2001. ISBN 0-7658-0897-8 * Kirchner, Emil. ''Liberal parties in Western Europe''. Cambridge: Cambridge University Press, 1988. ISBN 0-521-32394-0 * Knoop, Todd. ''Recessions and Depressions'' Westport: Greenwood Press, 2004. ISBN 0-313-38163-1 * Koerner, Kirk. ''Liberalism and its critics''. Oxford: Taylor & Francis, 1985. ISBN 0-7099-1551-9 * Lightfoot, Simon. ''Europeanizing social democracy?: the rise of the Party of European Socialists''. New York: Routledge, 2005. ISBN 0-415-34803-X * Lyons, Martyn. ''Napoleon Bonaparte and the Legacy of the French Revolution''. New York: St. Martin's Press, Inc., 1994. ISBN 0-312-12123-7 * Mackenzie, G. Calvin and Weisbrot, Robert. ''The liberal hour: Washington and the politics of change in the 1960s''. New York: Penguin Group, 2008. ISBN 1-59420-170-6 * Manent, Pierre and Seigel, Jerrold. ''An Intellectual History of Liberalism''. Princeton: Princeton University Press, 1996. ISBN 0-691-02911-3 * Mazower, Mark. ''Dark Continent''. New York: Vintage Books, 1998. ISBN 0-679-75704-X * Monsma, Stephen and Soper, J. Christopher. ''The Challenge of Pluralism: Church and State in Five Democracies‎''. Lanham: Rowman & Littlefield, 2008. ISBN 0-7425-5417-1 * Penniman, Howard. ''Canada at the polls, 1984: a study of the federal general elections‎''. Durham: Duke University Press, 1988. ISBN 0-8223-0821-5 * Perry, Marvin et al. ''Western Civilization: Ideas, Politics, and Society''. Florence, KY: Cengage Learning, 2008. ISBN 0-547-14742-2 * Pierson, Paul. ''The New Politics of the Welfare State''. New York: Oxford University Press, 2001. ISBN 0-19-829756-4 * Puddington, Arch. ''Freedom in the World: The Annual Survey of Political Rights and Civil Liberties''. Lanham: Rowman & Littlefield, 2007. ISBN 0-7425-5897-5 * Riff, Michael. ''Dictionary of modern political ideologies''. Manchester: Manchester University Press, 1990. ISBN 0-7190-3289-X * Rivlin, Alice. ''Reviving the American Dream'' Washington D.C.: Brookings Institution Press, 1992. ISBN 0-8157-7476-1 * Ros, Agustin. ''Profits for all?: the cost and benefits of employee ownership''. New York: Nova Publishers, 2001. ISBN 1-59033-061-7 * Routledge, Paul et al. ''The geopolitics reader''. New York: Routledge, 2006. ISBN 0-415-34148-5 * Schell, Jonathan. ''The Unconquerable World: Power, Nonviolence, and the Will of the People''. New York: Macmillan, 2004. ISBN 0-8050-4457-4 * Shaw, G. K. ''Keynesian Economics: The Permanent Revolution''. Aldershot, England: Edward Elgar Publishing Company, 1988. ISBN 1-85278-099-1 * Sinclair, Timothy. ''Global governance: critical concepts in political science''. Oxford: Taylor & Francis, 2004. ISBN 0-415-27662-4 * Song, Robert. ''Christianity and Liberal Society''. Oxford: Oxford University Press, 2006. ISBN 0-19-826933-1 * Stacy, Lee. ''Mexico and the United States''. New York: Marshall Cavendish Corporation, 2002. ISBN 0-761-47402-1 * Steinberg, David I. ''Burma: the State of Myanmar''. Georgetown University Press, 2001. ISBN 0-87840-893-2 * Steindl, Frank. ''Understanding Economic Recovery in the 1930s''. Ann Arbor: University of Michigan Press, 2004. ISBN 0-472-11348-8 * Susser, Bernard. ''Political ideology in the modern world''. Upper Saddle River: Allyn and Bacon, 1995. ISBN 0-02-418442-X * Van den Berghe, Pierre. ''The Liberal dilemma in South Africa''. Oxford: Taylor & Francis, 1979. ISBN 0-7099-0136-4 * Van Schie, P. G. C. and Voermann, Gerrit. ''The dividing line between success and failure: a comparison of Liberalism in the Netherlands and Germany in the 19th and 20th Centuries''. Berlin: LIT Verlag Berlin-Hamburg-Münster, 2006. ISBN 3-8258-7668-3 * Various authors. ''Countries of the World & Their Leaders Yearbook 08, Volume 2''. Detroit: Thomson Gale, 2007. ISBN 0-7876-8108-3 * Venturelli, Shalini. ''Liberalizing the European media: politics, regulation, and the public sphere''. New York: Oxford University Press, 1998. ISBN 0-19-823379-5 * Peter Vodopivec, Jure Perovšek, Dušan Nećak, Božo Repe. Liberalizem. ''Enciklopedija Slovenije, 6''. Ljubljana: MK, 1992. S. v. * Wempe, Ben. ''T. H. Green's theory of positive freedom: from metaphysics to political theory''. Exeter: Imprint Academic, 2004. ISBN 0-907845-58-4 * Whitfield, Stephen. ''Companion to twentieth-century America''. Hoboken: Wiley-Blackwell, 2004. ISBN 0-631-21100-4 * [[Alan Wolfe|Wolfe, Alan]]. ''The Future of Liberalism''. New York: Random House, Inc., 2009. ISBN 0-307-38625-2 * Worell, Judith. ''Encyclopedia of women and gender, Volume I''. Amsterdam: Elsevier, 2001. ISBN 0-12-227246-3 * Young, Shaun. ''Beyond Rawls: an analysis of the concept of political liberalism''. Lanham: University Press of America, 2002. ISBN 0-7618-2240-2 * Zvesper, John. ''Nature and liberty‎''. New York: Routledge, 1993. ISBN 0-415-08923-9 {{refend}} == Zunanje povezave == * [http://www.britannica.com/bps/additionalcontent/14/117903/liberalism# Liberalism.] ''[[Encyclopedia Britannica]]''. * [http://plato.stanford.edu/entries/liberalism/ Liberalism.] ''Stanford Encyclopedia of Philosophy''. {{wikivir|Pred liberalizem na kolena}} {{Navpolja |list = {{Liberalism}} {{Politične ideologije}} }} [[Kategorija:Liberalizem| ]] [[Kategorija:Politični nazori]] [[Kategorija:Individualizem]] [[Kategorija:Politična kultura]] [[Kategorija:Filozofska gibanja]] [[Kategorija:Politična filozofija]] [[Kategorija:Družbene teorije]] {{normativna kontrola}} fjjokiehqaenrulubkv3x3itk4z7en3 0 32067 6748370 6746663 2026-09-09T13:55:39Z ~2026-45085-22 264465 /* D */ 6748370 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[zgodovinar]]jev''' (vključuje arhiviste/arhivarje in muzeologe ter deloma zgodovinarje lastnih strok, pa tudi znanosti in tehnike). {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Kornelija Ajlec]] * ([[Lado Ambrožič - Novljan]]) * [[Rudolf Andrejka]] * ([[Boštjan Anko]]) * [[Gregor Antoličič]] * [[Sonja Anžič]] * [[Matjaž Anžur]] * [[Elio Apih]]{{navedi vir}} * [[Josip Apih]] * [[Miran Aplinc]] * [[Valentin Areh]] * [[Aleš Arih]] * [[Mihael Arko]] * [[Miljutin Arko]] * [[Janez Arnež]] * [[Ivan Artač]] * ([[Anton Aškerc]]) == B == * [[Jana Babšek]] * [[Tina Bahovec]] * [[Gorazd Bajc]] * [[Anton Bajt]] * [[Bojan Balkovec]] * [[Marjetka Balkovec-Debevec]] * [[Jaka Banfi]] * [[Janko Barle]] * [[Angelos Baš]] * [[Franjo Baš]] * [[Borut Batagelj]] * [[Matic Batič]] * [[Martin Bauzer|Martin Bavčer]] * [[Jurij Bavdaž]] * [[Ines Beguš]] * [[Martin Bele]] * [[Vlasta Beltram]] * [[Andrej Benedejčič]] * [[Ana Benedetič]] * [[Franc Benedik]] * [[Marko Benedik]] * [[Metod Benedik]] * [[Josip Benkovič]] * [[Aleksandra Berberih-Slana]] * [[France Bergant]] * [[Zvonko Bergant]] * [[Metod Berlec]] * [[Valerija Bernik]] * [[Samo Bevk]] * [[Ljudmila Bezlaj-Krevel]] * [[Dušan Biber]] * [[Bogdan Binter]] * [[Feliks Bister]] * [[Matjaž Bizjak (medievist)]] * [[Matjaž Bizjak (vojaški zgodovinar)|Matjaž Bizjak (vojaški)]] * [[Žarko Bizjak]] * [[Žiga Blaj]] * [[Neja Blaj Hribar]] * [[Pavel Blaznik]] * ([[Boris Blažko]]) * [[Pavlina Bobič]] * [[Flavij Bonin]] * [[Marko Bonin]] * [[Zdenka Bonin]] * [[Neven Borak]] * [[Peter Borisov]] * [[Leonida Borondič]] * [[Janko Boštjančič]] * [[Branko Božič]] * [[Maja Božič]] * [[Milan Bračika]] * [[Franjo Bradaška]] * [[Franc Bradeško]]? * [[Marij Bratina]] * [[Rajko Bratož]] * [[Marij Bratina]] * [[Urška Bratož]] * [[Aleš Brecelj]] * ([[Matjaž Brecelj]]) * [[Marjeta Bregar]] * ([[Borivoj Breže]]) * [[Alja Brglez]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Franc Brlek|Franc (Metod) Brlek]] * [[Ivan Brlek|Ivan (Mijo) Brlek]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Boris Brovinsky]] * [[Josip Bučar]] * [[Miloš Budin]] * [[Nataša Budna Kodrič]] == C == * [[Tadej Cankar]] * [[Karel Capuder]] * [[Pavel Car]] * [[Alenka Cedilnik]] * ([[Mira Cencič]]) * [[Estera Cerar]] * [[Ana Cergol Paradiž]] * [[Aldo Cherini]] * [[Alojz Cindrič]] * [[Jože Ciperle]] * [[Katja Colja]] * [[Henrik Costa]] * [[Angel Peter Cracina]] * ([[Tadej Curk]]) * [[Bojan Cvelfar]] * [[Janez Cvirn]] * [[Lev Centrih]] == Č == * [[Ludvik Čarni]]? * [[Bojan Čas]] * [[Sindi Časar]] * [[Dragica Čeč]] * [[Suzana Čeh]] * [[Vladimir Čeligoj]] * [[Vojko Čeligoj]] * [[Pavle Čelik]] *[[Tatjana Čepič]] * [[Zdenko Čepič]] * [[Peter Čerče]]? * [[Mina Černe]] * [[Tea Černe]] * [[Peter Černic]] * [[Nada Čibej]] * [[Marija Čipić Rehar]] * [[Josip Čižman]] * [[Mateja Čoh Kladnik]] *[[Mirta Čok]] * [[Štefan Čok]] * [[Gregor Čremošnik]] * [[Irma Čremošnik]] * [[Anja Črešnar Vintar]] * [[Filip Čuček]] * [[Alenka Čuk]] * [[Franci Čuš]] == D == * [[Darko Darovec]] * ([[Jože Debevc]]) * [[Tomaž Debevec]] * [[Vlasta Dejak]] * [[Lia De Luca]] * [[Mira Delavec]] * [[Viktorijan Demšar]] * [[Vincencij Demšar]] * [[Emil Devetak]] * [[Robert Devetak]] * [[Monika Deželak Trojar]] * [[Vida Deželak Barič]] * [[Dragotin Dežman]] * [[Jože Dežman]] * [[Avgust Dimitz]] * [[Martin Dimnik]] * [[Dunja Dobaja]] * [[Pavel Dobrila]] * [[Ervin Dolenc]] * [[Metod Dolenc]] * [[Franc Dolinar]] * [[France Martin Dolinar]] * ([[Tomaž Dolinar]]) * ([[Maks Dolinšek]]) * [[Janez Gregor Dolničar]] * [[Boris Domanjko]] * [[Teodor Domej]] * [[Ljuba Dornik Šubelj]] *[[Darinka Drnovšek]] * [[Marjan Drnovšek]] * [[Nejc Drnovšek]] * [[Ernesta Drole]] * [[Anja Dular]] * [[Iztok Durjava]] * ([[Marko Dvořák]]) == E == * [[Silvin Eiletz]] * [[Jurij Pavel Emeršič]] * ([[Romana Erhatič Širnik]]) * [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]] * [[Aleš Ernecl]] * [[Elizabeta Eržen-Podlipnik]] == F == * [[Vladislav Fabjančič]] * [[Mirko Fajdiga]] * ([[Anton Fakin]]) * [[Julij Felaher]] * [[Josip Felicijan]] * [[Mitja Ferenc]] * [[Tone Ferenc]] * [[Franc Ferk]] * Pavle Ferlic * B.? [[Ferlinc]] * [[Jadran Ferluga]] * [[Liliana Ferrari]] * [[France Filipič]] * [[Rok Filipčič]] * [[Hanzi Filipič]] * [[Igor Filipič]] * [[Jasna Fischer]] * [[Božidar Flajšman]] * [[Damjana Fortunat Černilogar]] * [[Primož Frajle]] * [[Ivan Fras]] * [[Darko Friš]] * [[Rolanda Fugger Germadnik|Rolanda/Romanda Fugger Germadnik]] * [[Metka Fujs]] * [[Alfonz Furlan]] * [[Irena Fürst]] == G == * [[Aleš Gabrič]] * [[Irena Gantar Godina]] * [[Igor Gardelin]] * [[Jure Gašparič]] * [[Tomaž Gerden]] * [[Janko Germadnik]]? * [[Ferdo Gestrin]] * [[Tilen Glavina]]? * [[Bojan Godeša]] * ([[Maja Godina-Golija]]) * [[Boris Golec]] * [[Ludvik Modest Golia]] * [[Boris M. Gombač]] * [[Jure Gombač]] * [[Maja Gombač]] * [[Metka Gombač]] * ([[Srečko Gombač]]) * [[Tanja Gomiršek]] * [[László Göncz]] (Madžar v Sloveniji) * [[Branko Goropevšek]] * [[France Goršič|Franc Goršič]] * [[Nina Gostenčnik]] * [[Vesna Gotovina]] * [[Marija Grabnar]] * [[Marina Gradišnik]] * [[Matevž Gradišnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Danijel Grafenauer]] * [[Matjaž Grahornik]] * [[Stane Granda]] * [[Mira Grašič]] * [[Igor Grdina]] * [[Jože Grebenc]] * [[Marjan Gregorič]] * [[Tamara Griesser-Pečar]] * ([[Viktor Grilc]]) * [[Franc Grivec]] * [[Mladen Grmek|Mladen D. Grmek]] * Ivan Grobelnik (1926–1999) * [[Matjaž Grobler]] * [[Josip Gruden]] * [[Martin Grum]] * [[Franc Gumilar]] * [[Damijan Guštin]] == H == * [[Hana Habjan]] * [[Jožica Habjan]] * [[Vlado Habjan]] * [[Jurij Hadalin]] * [[Jože Hainz]] * [[Primož Hainz]] * [[Boris Hajdinjak]] * [[Maja Hakl Saje]] * [[Damjan Hančič]] * [[Tatjana Hajtnik]] * [[Marko Hanžič]] (''Markus Hansiz'') * [[Ferdo Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Franc Ksaver Heinrich]] * [[Marija Hernja Masten]] * [[Peter Hicinger]] * [[Bojan Himmelreich]] * [[Neža Hlebanja]] * [[Toussaint Hočevar]] * [[Mira Hodnik]] * [[Tatjana Hojan]] * [[Borut Holcman]] * [[Eva Holz]] * [[Jasna Horvat]] * [[Mojca Horvat]] * [[Andrej Hozjan]] * [[Alenka Hren Medved]] * [[Franc Hribernik]] * [[Miro Hribernik]] * ([[Rudolf Hribernik - Svarun|Rudolf Hribernik-Svarun]]) * [[Franc Hül]] == I == * [[Valentin Inzko (učitelj)|Valentin (Zdravko) Inzko]] * [[Martin Ivanič]] * [[Tomaž Ivešić]] == J == * [[Helena Jaklitsch]] * [[Tadej Jakopič]] * [[Ivan Jan]] * [[Ferdinand Jančar]] * [[Olga Janša Zorn]] * [[Emilijan Janič]] * [[Oton Janker]] * [[Janko Jarc]] * [[Orest Jarh]] * [[Urban Jarnik]] * [[Mihail Jasinski]] * [[Klemen Jelinčič Boeta]] * [[Aleksander Jeločnik]] * [[Josip Jenko]]? * [[Jože Jenko]] * [[Gregor Jenuš]] * [[Mateja Jeraj]] * ([[Janko Jeri]]) * [[Jože Jerko]] * [[Gregor Jerman]] * [[Sašo Jerše]] * [[Dare Jeršek]] (1934-64)? * [[Janez Jesenko]] * [[Jože (Josef) Jerko]] * [[Aleksander Jezernik]] * [[Božidar Jezernik|(Božidar Jezernik]]) * [[Stanko Jug]] * [[Mitja Juren]] * [[Daniela Juričić Čargo]] * ([[Franc Juriševič]]) * [[Jelena Justin]]? * [[Ivo Juvančič]] * [[Stane Južnič]] * [[Stanislav Južnič]] == K == * [[Marija Kacin]]? * [[Milica Kacin Wohinz]] * [[Alenka Kačičnik Gabrič]] * [[Slavka Kajba-Milić]] * [[Mira Kalan]]? * [[Aleksej Kalc]] * [[Franc Domenik Kalin|Franc Dominik Kalin]] * [[Miran Kalšek]] * [[Marko Kambič]] * [[Nataša Kandus]] * ([[Edvard Kardelj]]-[[Sperans]]) * ([[Mirko Karlin]]) * [[Anton Kaspret]] * [[Jože Kastelic]] * [[Domen Kaučič]] * [[Janez Kavčič]] * [[Silvija Kavčič]] * [[Petra Kavrečič]] * [[Katarina Keber]] * [[Darja Kerec]] * [[Dušan Kermavner]] * [[Davor Kernel]] * [[Marta Milena Keršič|Marta (Milena) Keršič]] * [[Ladislav Kiauta]]? * [[Borut Klabjan]] * [[Darinka Kladnik]] * [[Tomaž Kladnik]] * [[Zdravko Klanjšček]] * [[Andreja Klasinc Škofljanec]] * [[Anton Klasinc]] * [[Peter Pavel Klasinc]] * [[Marko Klavora]] * [[Vasja Klavora]] * [[Josip Klemenc]] * [[Matjaž Klemenčič]] * [[Mihael (p. Rafael) Klemenčič]] * [[Rudolf Klinec]] * [[Damijan Kljajič]] * [[Albert Klun]] * [[Klemen Klun]]? * [[Vinko Fereri Klun]] * [[Cvetka Knapič Krhen]] * [[Darko Knez]] * [[David Knez]] * [[Jon Adam Knez]] * [[Lea Knez]] * [[Gorazd Knific]] * [[Katarina Kobe Arzenšek]] * [[Anton Koblar]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Klemen Kocjančič]] * [[Barbara Kočevar]] * [[Vanja Kočevar]] * [[Majda Kodrič]] * [[Sonja Kogej Rus]] * [[Marija Jasna Kogoj]] * [[Ivan Kogovšek]] * [[Jasmina Kogovšek]] * [[Monika Kokalj-Kočevar]] * [[Bogdan Kolar]] * [[Darinka Kolar Osvald]] * [[Nataša Kolar]] * [[Petra Kolenc]] * [[Vladimir Kološa]] * [[Andrej Komac (zgodovinar)|Andrej Komac]] * [[Jernej Komac]] * [[Franc Komatar]] * [[Žiga Koncilija]] * [[Tjaša Konovšek]] * [[Mirjana Kontestabile Rovis]] * [[Ivan Kordiš]] * [[Jože Koropec]] * ([[Vinko Korošak]]) * ([[Branko Korošec]]) * [[Viktor Korošec]] * [[Nevenka Korpič]] * [[Dušan Kos]] * [[Franc Kos (zgodovinar)|Franc Kos]] * [[Janez Kos]] * [[Jože Kos]] * [[Marija Kos]] * [[Marjan Kos]] * [[Milko Kos]] * [[Peter Kos]] * [[Miha Kosi]] * [[Jernej Kosi]] * [[Miha Kosmač]] * [[Jožef Košič]] * [[Matevž Košir]] * ([[Tone Košir]]) * [[Jernej Kotar]] * [[Lukas Kotnik]] * [[Attila Kovacs]] * [[Andrej Kovač (bibliotekar)|Andrej Kovač]] * [[Karel Kovač]] * [[Jože Kovač (zgodovinar)|Jože Kovač]] * [[Fran Kovačič]] * [[Branko Kozina]] * [[Jurij Kozina]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Jože Krall]] * [[Janez Kramar]] * [[Taja Kramberger]] * [[Tone Krampač]] * [[Gregor Kranjc]] * [[Janez Kranjc (pravnik)|Janez Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Petra Kim Krasnić]] * [[Tone Kregar]] * [[Gregor Gojmir Krek]] * [[Slavko Kremenšek]] * [[Anton Krempl]] * [[France Kresal]] * [[Matic Kristan]] * [[Samo Kristen]] * [[Jernej Križaj]] * [[Ivan Križnar]] * [[Ivka Križnar]] * ([[Duša Krnel Umek]]) * [[Anton Krošl]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Vera Kržišnik Bukić]] * [[Alojzij Kuhar]] * [[Marija Kump]] * ([[Boris Kuret]]) * ([[Boštjan Kurent]]) * [[Radoslav Kušej]] * [[Franc Kuzmič]] == L == * [[Borivoj Lah]] * [[Rajmund Lampreht]] * [[Franček Lasbacher]] * [[Aleksander Lavrenčič]] * [[Ivan Lavrenčič]] * [[Tomaž Lazar]] * [[Žarko Lazarević]] * [[Franc Ksaver Legat]] * ([[Roman Leljak]]) * [[Jože Lekše]]? * [[Antoša Leskovec]] * [[Ivana Leskovec]] * [[Avgust Lešnik]] * [[Vladimir Levec]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Marjan Linasi]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * J. [[Lipovec (priimek)|Lipovec]] * [[Vinko Lipovec]] * ([[Uroš Lipušček]]) * [[Andrej Ljubomir Lisac]] * [[Luka Lisjak Gabrijelčič]] * [[Matija Ljubša]] * [[Ivan Logar (zdravnik)|Ivan Logar]] * ([[Srečko Logar]]) * [[Dragotin Lončar]] * [[Nina Lončar]] * [[Aleksander Lorenčič]] * [[Darjan Lorenčič]] * [[Milan Lovenjak]] * [[Ivan Lovrenčič (zgodovinar)]] * [[Anton Lovše]] * [[Walter Lukan]] * [[Franjo Lukman]] * [[Stefano Lusa]] * [[Arnold Luschin]] * [[Miroslav Luštek]] * [[Oto Luthar]] == M == * [[Jože Maček (arhivist)]] * [[Jože Maček]] * [[Jure Maček]] * [[Nadja Magajna]] * [[Milojka Magajne]] * ([[Mirko Mahnič]]) * [[Miloš Klemen Mahorčič]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Neva Makuc]] * [[Josip Mal]] * [[Simon Malmenvall]] * [[Avguštin Malle]] * [[Janko Malle]] * [[Martin Malnerič]]? * [[Tino Mamić]] * [[Josip Mantuani]] * [[Vera Marentič]] * [[Roman Marinko]] * [[Miha Markelj]] * [[Gašper Markič (zgodovinar)|Gašper Markič]] * [[Tatjana Markošek]] * [[Walter Markov]] * [[Irena Marković]] * [[Zvezdan Marković]] * [[Janez Marolt]] * [[Jože Marolt]] * [[Branko Marušič]] * [[Gorazd Marušič]] * [[Irena Marušič]] * [[Dragan Matić]] * Meta Matijevič * [[Marjan Matjašič]] * [[Jože Maučec]] * [[Aleš Maver]] * [[Irena Mavrič Žižek]] * [[Odilon Mekinda]] * [[Jelka Melik]] * [[Vasilij Melik]] * [[Josip Merku]] * [[Janez Meterc]] * [[Darja Mihelič]] * [[Maks Miklavčič]] * [[Milko Mikola]] * [[Peter Mikša]] * [[Albin Mikulič]] * [[Robert Mikulič]] * [[Marjeta Mikuž]] * [[Metod Mikuž]] * [[Franc Minařik]] * [[Gašper Mithans]] * [[Dušan Mlacović]] * [[Boris Mlakar]] * [[Ivan Mlinar (zgodovinar)|Ivan Mlinar]] * [[Janez Mlinar (zgodovinar)|Janez Mlinar]] * [[Jože Mlinarič (latinist)|Jože Mlinarič]] * [[Lučka Mlinarič]] * [[Mitja Močnik]] * [[Monika Močnik]] * [[Ivan Mohorič]] * [[Marijan Mole]] * [[Carlo Morelli]] * [[Andreas Moritsch]] * [[Iztok Mozetič]] * [[Jože Možina]] * [[Josip Mravljak]] * [[Aleksandra Mrdavšič]] * [[Irena Mrvič]] * [[Marko Mugerli]] * [[Oskar Mulej]] * ([[Drago Mušič]]) * [[Dunja Mušič]] * [[Jurij Mušič]] * [[Gottfried Muys]] == N == * [[Tomaž Nabergoj]] * [[Martin Nahtigal]] * [[Dunja Nanut]] * [[Andrej Nared]] * [[Jože Natek]] * [[Dušan Nećak]] * [[Alenka Nedog]] * [[Ivan Nemanič]] * [[Gloria Nemec]] * [[Nataša Nemec]] * [[Branimir Nešović]] * [[Aleš Nose]] * [[Andrej Novak (zgodovinar)]] * [[Bogdan Ciril Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Miroslav Novak]] == O == * [[Bela Obal]]? * [[Miha Obid]] * [[Marija Oblak-Čarni]] *[[Rafael Ogrin]] (1885-1966) * [[Alfred Ogris]] * [[Gašper Oitzl]] * [[Mihael Ojsteršek]] * [[Stane Okoliš]] * [[Žiga Oman]] * ([[Igor Omerza]]) * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[Janez Osojnik]] *([[Miroslav Osojnik]]) * [[Nina Ošep]] * [[Božo Otorepec]] * [[Blaž Otrin]] * ([[Damjan Ovsec]]) * [[Anton Ožinger]] (1943–2019) == P == * [[Dejan Pacek]] * [[Adrijan Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Marko Pahor]] * [[Milan Pahor]] * [[Minka Pahor]] * [[Miroslav Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Jožef Pajek]] * [[Milan Pajk]] * [[Andrej Pančur]] * [[Aleksander Panjek]] * [[Janez Parapat]] * [[Andrej Pastar]] * [[Janez Pastar]] * [[Anja Paulič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Tadej Pavković]] * [[Slavica Pavlič]] * [[Srečko Pavličič]] * [[Tomaž Pavlin]] * [[Vojko Pavlin]] * [[Egon Pelikan]] * [[Lojze Penič]] * [[Jurij Perovšek]] * [[Janez Peršič]] * [[Rosvita Pesek]] * [[David Petelin]] * [[Lojze Peterle]] * [[Marija Mojca Peternel]] * [[Matej Petrič]] * A. Petriček * [[Peter Petruzzi]] * [[Josip Pfeifer]] * [[Ivan Pintar (zdravnik)|Ivan Pintar]] * [[Matija Pirc]] * [[Jože Pirjevec]] * [[Jelka Piškurić]] * [[Melita Pivec Stele]] * [[Olga Pivk]] * [[Slavica Plahuta]] * [[Lovro Planina]] * [[Marco Plesnicar]] * ([[Karel Plestenjak]]) * [[Andrej Pleterski]] * [[Janko Pleterski]] * [[Gregor Pobežin]] * [[Marija Počivavšek]] * [[Renato Podbersič]] (st./ml.) * [[Rado Podgorelec]] * [[Leopold Podlogar]] * [[Franc Pokorn]] * [[Janez Polajnar (zgodovinar)|Janez Polajnar]] (1977) * ([[Tone Poljšak]]) * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Dragan Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Mitja Potočnik]] * [[Maja Povalej]] * [[Simon Povoden]] * [[Lojze Požun]] * Anton Praprotnik * [[Vladimir Prebilič]] * ([[Štefan Predin]]) * [[Miha Preinfalk]] * [[Matija Prelesnik]] * [[Martin Premk]] * ([[Miroslav Premrou]]) * [[Karel Jožef Prenner]] * ([[Igor Presl]]) * [[Ivan Prijatelj]] * [[Jože Prinčič]] * [[Vili Prinčič]] * [[Marko Prpić]] * [[Janko Prunk]] * [[Alberto Pucer]] * [[Rudolf Gustav Puff]] * [[Radovan Pulko]] * ([[Tadej Pungartnik]]) * [[Majda Pungerčar]] * [[Vilma Purkart]] == R == * [[Nikola Radojčić]] * [[Branko Radulovič]] * [[Andrej Rahten]] * [[Ferdinand Raisp]] * [[Vincenc Rajšp]] * [[Amand Rak]]? * [[Fran Rakuša]] * [[Jure Ramšak]] * [[Marjetka Rangus]] * [[Jože Rataj]] * [[Mateja Ratej]] * [[Jurij Ratkaj]] * [[Matjaž Ravbar]] * [[Tone Ravnikar]] * [[Elija Rebič]] * [[Matjaž Rebolj]] * [[Albin Regvat]] * [[Branko Reisp]] * [[Bogumil Remec ml.]] * [[Meta Remec]] * [[Marta Rendla]] * [[Robert Rener]] * [[Manca G. Renko]] * [[Božo Repe]] * [[Tatjana Rezec Stibilj]] * [[Anton Ivan Režek]] * [[Mateja Režek]] * [[Mateja Ribarič]] * [[Irena Ribič]] * [[Peter Ribnikar]] * [[Franc Xaver Johann Richter]] * [[Tadej Rifel]] * [[Vilko Rifel]] * [[Ivan Rihtarič]] (*1948) * [[Andreja Rihter]] * [[Aleksander Rjazancev]] (1924-84) * [[Anton Zvonko Robar]]? * [[Nataša Robežnik]] * [[Matija Robič]] * [[Marjan Rode]] * [[Carole Rogel]] * [[Monika Rogelj]] * [[Deborah Rogoznica]] * [[Vida Rojic]] * [[Gašper Rojko]] * [[Jurij Rosa]] * [[Boris Rozman]] * [[Franc Rozman (zgodovinar)|Franc Rozman]] * [[Stane Rozman]] * [[Vida Rožac Darovec]] * [[Tanja Roženbergar Šega]] * [[Aldo Rupel]] * [[Vanja Rupnik]] * [[Anamarija Rupnik Rener]] * [[Jože Rus (geograf)|Jože Rus]] * [[Karol Rustja]] * [[Peter Rustja]] * [[Borut Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Riccardo Ruttar]] * [[Simon Rutar]] * [[Miloš Rybář]] == S == * [[Mitja Sadek]] * [[Franček Saje]] * [[Balduin Saria]] * [[Dolfe Schauer]]? * [[Bojan-Ilija Schnabl]] * [[Janez Ludvik Schönleben]] * [[Franc Schumi]] * [[Ernest Sečen]] * [[Janja Sedlaček]] * [[Nada Sedlar]]? * [[Drago Sedmak]] * [[Aljaž Sekne]] * [[Irena Selišnik]] * [[Zdenka Semlič Rajh]] * [[Aleksandra Serše]] * [[Miha Seručnik]] * [[Matija Sila]] * [[Valentin Sima]] * [[Ivan Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Marko Simić]] * [[Vladimir Simič]] * [[Julij Simončič]]? * [[Ivan Simonič]] * [[Primož Simoniti]] * [[Vasko Simoniti]] * ([[Jože Simšič]]) * [[Štefan Singer]] * [[Sandi Sitar]] * [[Daniel Siter]] * [[Vinko Skitek]] * [[Zorka Skrabl Matko]] * [[Samo Skralovnik]]? * [[Anton Skubic]] * [[Anton Skumovič]] * [[Lidija Slana]]? * [[Matej Slekovec]] * [[Ivan Slokar]] * [[Majda Smole]] * [[Žiga Smolič]] * [[Jožef Smrekar]] * [[Gregor Sraka]] * [[Josip Srebrnič]]? * [[Josip Stare]] * [[Gorazd Stariha]] * [[Alenka Starman Alič]] * [[Alessio Stasi]] * [[Vlasta Stavbar]] * ([[Avguštin Stegenšek]]) * [[Ivan Steklasa]] * [[Miroslav Stepančič]] * [[Drago Stepišnik]] * [[Janez Stergar]] * [[Nataša Stergar]] * [[Rok Stergar]] * [[Viktor Steska]] * [[Ljudevit Stiasny]]? * [[Iva Stiplovšek]] * [[Miroslav Stiplovšek]] * [[Risto Stojanovič]] * [[Andrej Stopar]] * [[Pavel Stranj]] * [[Stane Stražar]] * [[Gvido Stres]] ml. * [[Peter Stres]] * [[Urška Strle]] * [[Albert Struna]] * [[Andrej Studen]] (1963-2022) * [[Bogo Stupan]] * [[Marjan Sturm]] * [[Rudolph Matt Susel]] * [[Anton Svetina (ml.)|Anton Svetina]] * [[Petra Svoljšak]] == Š == * ([[Jožko Šavli]]) * [[Barbara Šatej]] * [[Jaroslav Šašel]] * [[Marjeta Šašel Kos]] * [[Franc Šebjanič]] * [[Judita Šega]] * Ana Šela * [[Tatjana Šenk]] * [[Anton Šepetavc]] * [[Jurij Šilc]] * [[Miha Šimac]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Kaja Širok]] * [[Karel Šiškovič]] * [[Ivan Škafar]] * [[Gregor Škafar]] * [[Stanislav Škaler]] * [[Milan Škerlj]] * [[Jože Škofljanec]] * [[Aida Škoro Babić]] * [[Viljenka Škorjanec]] * [[Milan Škrabec]] * [[Katja Škrubej]] * [[Gašper Šmid]] * ([[Janez Šmitek]]) * ([[Zmago Šmitek]]) * [[Gordana Šövegeš Lipovšek]] * [[Jože Šorn]] * [[Mojca Šorn]] * [[Izak Špajzer]] (jazz) * [[Vinko Šribar]] * [[Blaž Štangelj]] * [[Martin Šteiner]] * [[Verena Štekar-Vidic]] * [[Matej Šteflič]] * [[Marko Štepec]] * ([[Bojan Štih]]) * [[Matija Štih|Matija (]][[Matjaž Štih|Matjaž) Štih]] * [[Peter Štih]] * ([[Peter Štoka]]) * [[France Jaroslav Štrukelj]] * [[Žarko Štrumbl]] * [[Marko Štuhec]] * [[France Štukl]] * [[Jaka Štular]] * [[Peter Štumpf]] * [[Fran Šuklje]] * [[Ljubica Šuligoj]] * [[Janez Šumrada]] * [[Branko Šuštar]] * [[Janez J. Švajncer]] * [[Rozina Švent]] == T == * [[Ferdinand Tancik]] * [[Primož Tanko]] * ([[Luigi Tavano]]) * [[Bogo Teplý]] * [[Stane Terčak]] * [[Nadja Terčon]] * [[Tomaž Teropšič]] * [[Marija Terpin Mlinar]] * [[Petra Testen]] * [[Julij Titl]] * [[Tadeja Tominšek Čehulić]] * [[Ludvik Tončič]] (1948-2008) * [[Janez Trdina]] * [[Blaž Torkar]] * [[Zora Torkar]] * [[Maja Toš]] * [[Marjan Toš]] * [[Slavica Tovšak]] * [[Lilijana Trampuž]] * ([[Janko Traven]]) * [[Terezija Traven]] * [[Vladimir Travner]] * [[Franc Trdan]] * [[Milica Trebše Štolfa]] * [[Simon Trießnig]] * [[Tadej Trnovšek]] * [[Polona Trobec Mlakar]] * [[Nevenka Troha]] * [[Zdravko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Nik Trontelj]] * [[Drago Trpin]] * ([[Anton Trstenjak (zgodovinar)|Anton Trstenjak]]) * [[Davorin Trstenjak]] * [[Danijela Trškan]] * ([[Alojz Turk]]) * [[Ernest Turk]] * [[Ivan Turk (ekonomist)]] * [[Ivan Tušar]] * [[Mojca Tušar]] == U == * [[Lojze Ude starejši|Lojze Ude]] * [[Ema Umek]] * [[Pavle Urankar]] * ([[Franc Urlep]]) * [[Hinko Uršič]] == V == * [[Joe Valenčič]] * [[Vlado Valenčič]] * [[Andreja Valič Zver]] * [[Fritz Valjavec]] * [[Janez Vajkard Valvasor]] * [[Jasna Vanček]] * [[Chiaro Vascotti]]? * [[Fran Vatovec]] * [[Maja Vehar]] * [[Jože Velikonja]] * [[Marija Verbič]] * [[Marta Verginella]] * [[Aleksander Videčnik]] * [[Marko Vidic]]? * [[Jernej Vidmar]]? * [[Anka Vidovič Miklavčič]] * ([[Verena Vidrih Perko]]) * [[Darko Viler]] * [[Irena Vilfan-Bruckmüller]] * [[Sašo Vidovič]] * [[Sergij Vilfan]] * [[Simon Vilfan]] * [[Srečko Vilhar]] * [[Vladimir Vilman]] * [[Jonatan Vinkler]] * [[Julijana Visočnik]] * [[Nina Vodopivec]] * [[Peter Vodopivec]] * [[Jerca Vodušek Starič]] * [[Ivan Vogrič]]? * [[Jernej Voh]] * [[Ignacij Voje]] * [[Jure Volčjak]] * [[Alessandro Volk|Sandi (Alessandro) Volk]] * [[Bogumil Vošnjak]] * [[Andrej Vovko]] * [[Ivo Vraničar]] * [[Viktor Vrbnjak]] * [[Rajko Vrečer]] * ([[Anton Vramec|Antol Vramec]]) * [[Vid Vremec]] * [[Ivan Vrhovec]] * [[Ivan Vrhovnik]] * [[Sergej Vrišer]] * ([[Jože Vugrinec]]) * [[Jože Vunšek]] * [[Jože Vurcer]] * [[Blaž Vurnik]] == W == * [[Marija Wakounig]] * [[Marko Waltritsch]] * [[Tomaž Weber]] * [[Janez Weiss]] == Z == * [[Janez Zabukovec]] * [[Štefka Zadnik]] * [[Josip Zadnikar]] * [[Dejan Zadravec]] * [[Ivanka Zajc Cizelj]] * [[Marko Zajc]] * [[Boštjan Zajšek]] * [[Vita Zalar]] * J. Zaplotnik * ([[Janez Zdešar]]) * [[Hedvika Zdovc]] * [[Franc Zelenik (arhivist)]] * [[Ivan Zelko]] * [[Momčilo Zečević]] (Črnogorec) * [[Ivan Zelko]] * [[Janko Zerzer]] * [[Mavricij Zgonik]] * ([[Ivan Zika]]) * [[Franc Zmazek]] * ([[Milovan Zorc]]) * [[Miha Zobec]] * [[Janez Evangelist Zorè|Janez Evangelist Zore]] * [[Anton Zorn|Anton (Tone) Zorn]] * ([[Ludvik Zorzut]]) * [[Agneza Zupan]] * ([[Jakob Zupan]]) * [[Alojzij Zupanc (duhovnik)|Alojzij Zupanc]] (1893-1974) * [[Ciril Zupanc]] * [[Janez Anton Zupančič]] * [[Marjan Zupančič]] * [[Katja Zupanič]] * [[Zvonka Zupanič Slavec]] * [[Dana Zwitter-Tehovnik]] * [[Fran Zwitter]] * [[Žiga Zwitter]] == Ž == * [[Barbara Žabota]] * [[Ivo Žajdela]] * [[Matija Žargi]] * [[Ciril Žebot]] * [[Urška Železnik]] * [[Žiga Železnik]] * [[Damir Žerič]] * [[Borut Žerjav]] * [[Milan Ževart]] * [[Mojca Ževart]] * [[Matija Žganjar]] (1928-2024) * [[Marjana Žibert]] * [[Tanja Žigon]] * [[Salvator Žitko]] * [[Aleksander Žižek]] * [[Irena Žmuc]] * [[Marjan Žnidarič]] * [[Lilijana Žnidaršič Golec]] * [[Sabina Ž. Žnidaršič]] * [[Tanja Žohar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Josip Žontar]] * [[Jože Žontar]] * [[Majda Žontar]] * [[Vladimir Žumer]] * [[Niko Županič]] * [[Aleš Žužek]] * [[Maja Žvanut]] == Glej tudi == * [[seznam zgodovinarjev]] *[[seznam avstrijskih zgodovinarjev]] *[[seznam hrvaških zgodovinarjev]] *[[seznam italijanskih zgodovinarjev]] * [[seznam slovenskih arheologov]] *[[seznam slovenskih umetnostnih zgodovinarjev]] *[[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] *[[seznam slovenskih bibliotekarjev]] *[[seznam slovenskih arhivistov]] *[[seznam slovenskih arheologov]] *[[seznam slovenskih muzealcev]] *[[seznam slovenskih politikov]] *[[seznam slovenskih pravnikov]] *[[seznam slovenskih geografov]] {{seznami narodov po poklicu|zgodovinarjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji|*]] 4horarzf8clyuchlf2grmavgluberzz 0 32096 6748359 6740349 2026-09-09T13:18:22Z ~2026-45085-22 264465 /* A */ 6748359 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Italijani|italijanskih]] [[pisatelj]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Italijanov|Italija|italijanskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[André Aciman]] * [[Giuseppe Adami]] * [[Silvano Agosti]]? * [[Francesco Alberoni]] * [[Barbara Alberti]] * [[Sibilla Aleramo]] * [[Luigi Alfonsi]]? * [[Corrado Alvaro]] * [[Giorgio Amendola]] * [[Niccolò Ammaniti]] * [[Giulio Angioni]] * [[Tullia d'Aragona]] * [[Viola Ardone]] * [[Pietro Aretino]] * [[Giovanni Arpino]] * [[Lorenzo Asnio]] == B == [[Slika:Boccaccio by Morghen.jpg|sličica|[[Giovanni Boccaccio]]]] * [[Riccardo Bacchelli]] * [[Antonio Baldini]] * [[Eraldo Baldini]] * [[Anna Banti]] * [[Alessandro Barbero]] * [[Luigi Bartolini]] * [[Chiara Barzini]] (1979) * [[Cristina Batocletti]] * [[Cesare Battisti]] * [[Giuliana Berlinguer]] * [[Bernardo Dovizi Bibbiena]] * [[David Bidussa]] * [[Daria Bignardi]] * [[Giovanni Boccaccio]] * [[Achille Bocchi]] * [[Arrigo Boito]] * [[Guidubaldo Bonarelli]] * [[Massimo Bontempelli]] * [[Gesualdo Bufalino]] * [[Aldo Busi]] * [[Emanuela Bussolati]] * [[Enrico Annibale Butti]] * [[Dino Buzzati]]-Traverso == C == [[Slika:Italo-Calvino.jpg|sličica|[[Italo Calvino]]]] * [[Giulio Caccini]] * [[Italo Calvino]] * [[Andrea Camilleri]] * [[Giulia Caminito]] * [[Sergio Campailla]] * [[Pasquale Festa Campanile]] * [[Luigi Capuana]] * [[Annibale Caro]] * [[Fabrizio Caroso]] * [[Giovanni della Casa]] * [[Carlo Cassola]] * [[Mario Castelnuovo-Tedesco]] * [[Baldassare Castiglione]] * [[Carlo Cattaneo]] * [[Laura Cereta]] * [[Guido Ceronetti]] * [[Giorgio de Chirico]] * [[Gian Antonio Cibotto]] * [[Paolo Cognetti]] * [[Carlo Collodi]] * [[Ascanio Condivi]] * [[Tonino Conte]]? * [[Enrico Corradini]] * [[Beppe Costa]] (*1941) * [[Giovanni Cotta]] * [[Carmen Covito]] * [[Benedetta Craveri]] * [[Stelio Crise]] == D == [[Slika:Grazia Deledda 1926.jpg|sličica|[[Grazia Deledda]]]] * [[Damiano Damiani]] * [[Gabriele D'Annunzio]] * [[Alessandro D'Avenia]] * [[Edmondo De Amicis]] * [[Eduardo De Filippo]] * [[Alessandro Defilippi]] * [[Grazia Deledda]] * [[Federico De Roberto]] * [[Erri De Luca]] * [[Anton Francesco Doni]] * [[Carlo Dossi]] * [[Giovanni Dozzini]] == E == * [[Umberto Eco]] * [[Giuliano da Empoli]] == F == * [[Alessandro Fabbri]] * [[Rocco Familiari]] * [[Salvatore Farina]] * [[Beppe Fenoglio]] * [[Elena Ferrante]] * [[Renato Ferrari]] * [[Antonio Fogazzaro]] * [[Arnaldo Fraccaroli]] * [[Alberto Fortis (kartograf)|Alberto Fortis]] * [[Carlo Fruttero]] (''Fruttero e Lucentini'') == G == * [[Carlo Emilio Gadda]] * [[Alfonso Gatto]] * [[Ezio Gavazzeni]] * [[Giambattista Gelli]] * [[Guido Gerosa]] * [[Lisa Ginzburg]] * [[Natalia Ginzburg]] * [[Paolo Giordano]] * [[Domenico Gnoli (pisatelj)|Domenico Gnoli]] * [[Tommaso Grossi]] * [[Giovannino Guareschi]] * [[Guarino Guarini]]? == I == * [[Frank Iodice]] == J == * [[Francesco Jovine]] == L == [[Slika:Primo Levi artwork.jpg|sličica|[[Primo Levi]]]] * [[Raffaele La Capria]] (1922-2022) * [[Giuseppe Tomasi di Lampedusa]] * [[Cristoforo Landino]] * [[Tommaso Landolfi]] * [[Elda Lanza]] * [[Vinzenzo Latronico]] * [[Carlo Levi]] * [[Primo Levi]] * [[Nicolai Lilin]] * [[Carlo Lucarelli]] * [[Franco Lucentini]] (''Fruttero e Lucentini'') == M == [[Slika:Ritratto di Alessandro Manzoni by Francesco Hayez.jpg|sličica|[[Alessandro Manzoni]]]] * [[Franco Marcoaldi]] * [[Stefano Massini]] * [[Claudio Magris]] * [[Curzio Malaparte]] * [[Luigi Malerba]] * [[Sepp Mall]] * [[Goffredo Mameli]] * [[Valerio Massimo Manfredi]] * [[Federica Manzon]] * [[Alessandro Manzoni]] * [[Dacia Maraini]] * [[Giuseppe Marotta (pisatelj)|Giuseppe Marotta]] * [[Francesca Melandri]] * [[Alda Merini]] * [[Carlo Michelstädter]] * [[Marco Missiroli]] * [[Ferdinando Martini]] * [[Marco Missiroli]] * [[Federico Moccia]] * [[Elsa Morante]] * [[Alberto Moravia]] == N == * [[Neera]] * [[Ippolito Nievo]] * [[Angiolo Silvio Novaro]] == O == * [[Ugo Ojetti]] * [[Renato Olivieri]] * [[Anna Maria Ortese]] == P == [[Slika:Luigi Pirandello 1934b.jpg|sličica|[[Luigi Pirandello]]]] * ([[Boris Pahor]], slovenski pisatelj z italijanskim državljanstvom) * [[Aldo Palazzeschi]] * [[Melissa Panarello]] * [[Giovanni Papini]] * [[Goffredo Parise]] * [[Angelo Pasquini]] * [[Cesare Pavese]] * [[Enrico Pea]] * [[Angelo Pellegrino]] * [[Silvio Pellico]] * [[Michele Perriera]] * [[Mario Pincherle]] (1919-2012) * [[Amelia Pincherle Rosselli]] * [[Luigi Pintor]] * [[Luigi Pirandello]] * [[Ugo Pirro]] * [[Franco Pisani]] * [[Fabio Pittorru]] * [[Giovanni Pontano]] * [[Vasco Pratolini]] * ([[Giuseppe Prezzolini]] 1882-1982) * [[Michele Prisco]] == R == * [[Roberto Rampi]] * [[Elisabetta Rasy]] * [[Leonida Repaci]] * [[Giampiero Rigosi]] * [[Gianni Rodari]] * [[Lalla Romano]] * [[Paolo Rumiz]] == S == [[Slika:Italo Svevo.jpg|sličica|[[Italo Svevo]]]] * [[Mariano Sabatini]] * [[Rafael Sabatini]] * [[Raffaele Sacco]] * [[Emilio Salgari]] * [[Edoardo Sanguineti]] * [[Goliarda Sapienza]] * [[Roberto Saviano]] * [[Leonardo Sciascia]] * [[Giacomo Scotti]] * [[Antonio Scurati]] * [[Eros Sequi]] * [[Matilde Serao]] * [[Manlio Sgalambro]] * [[Giuseppe Sgarbi]] (1921-2018) * [[Carlo Sgorlon]] * [[Enzo Siciliano]] * [[Ignazio Silone]] * [[Scipio Slataper]] * [[Giorgio Soavi]] * [[Mario Soldati]] * [[Giani Stùparich]] * [[Italo Svevo]] == T == * [[Susanna Tamaro]] (*1957, Ts) * [[Alessandro Tassoni]] * [[Bonaventura Tecchi]] * [[Tiziano Terzani]] * [[Fulvio Tomizza]] * [[Teo Teocoli]] * [[Giovanni Testori]] * [[Giuseppe Tomasi di Lampedusa]] * [[Pier Vittorio Tondelli]] (1955-1991) * [[Luis Trenker]] * [[Emanuele Trevi]] * [[Ilaria Tuti]] == V == [[Slika:Giovanni-Verga.jpg|sličica|[[Giovanni Verga]]]] * [[Paolo Valera]] * [[Franca Valeri]] * [[Chiara Valerio]] * [[Maria Valtorta]] * [[Daniele Varè]] * [[Giorgio Vasari]] * [[Walter Veltroni]] * [[Giovanni Verga]] * [[Lorenzo Viani]] * [[Elio Vittorini]] * [[Paolo Volponi]] == Z == * [[Bernardino Zapponi]] * [[Sarah Zappulla Muscarà]] * [[Cesare Zavattini]] * [[Tullia Zevi]] * Alvise Zorzi == Glej tudi == * [[seznam italijanskih pesnikov]] {{seznami narodov po poklicu|pisateljev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Italijanov|Pisatelji]] [[Kategorija:Italijanski pisatelji|*]] fpb68ppaenj7urp286jmjl5cs3m33oo 0 36061 6748506 6192240 2026-09-09T22:05:01Z ~2026-44996-51 264415 6748506 wikitext text/x-wiki '''Hodža''' je [[priimek]] več znanih oseb, večinoma [[Albanci|Albancev]] (albanski zapis priimka je [[Hoxha]]), pa tudi nekaj Slovakov. * [[Enver Hodža]]/[[Enver Hoxha|Hoxha]] (1908–1985), albanski komunistični politik in diktator (žena Nexhmije Xhulini Hoxha 1921–2020, po rodu iz [[Bitola|Bitole]]) * [[Fadil Hodža|Fadil Hodža/Hoxha]] ([[1916]]–2001), [[Albanci|albansko-jugoslovanski]] politik, pisatelj, [[narodni heroj]] * [[Ferit Hoxha]] (*1967), albanski diplomat in politik, zunanji minister * [[Hajredin Hodža]]/Hoxha (1926–1987), albanski (kosovski) sociolog, univ. profesor in politik * [[Hajredin Hoxha]] (*1958), albanski čelist * [[Husni Hodža]]/Hysni Hoxha (*1933), albanski (kosovski) pesnik in literarni teoretik * [[Luan Hoxha]] (*1960), albanski general * [[Mehmed Hodža]]/Mehmet Hoxha (1908–1987), albanski/kosovski politik, književnik in prevajalec * [[Michal Miloslav Hodža]] ([[1811]]–[[1870]]) [[Slovaki|slovaški]] [[pesnik]] in narodni buditelj * [[Milan Hodža]] ([[1878]]–[[1944]]), slovaški in češkoslovaški [[politik]] * [[Miro Hodža]], bobnar (ex - Rok'n'Band, sedaj Vili Resnik band, Norton in quartAkustika) * [[Redžep Hodža]]/Rexhep Hoxha (1929–2019), albanski (kosovski) književnik in literarni kritik * [[Vehbi Hoxha]], albanski general == Glej tudi == * priimek [[Hodžar]] * [[Hodža (muslimanski duhovnik)]] * [[Svetislav Hođera]] *[[seznam albanskih politikov]] *[[seznam kosovskih politikov]] *[[seznam slovaških politikov]] {{razločitev}} sl5jb4ba2q1zjhvo7n2hyddsqza4wai 0 36066 6748518 6745200 2026-09-09T23:19:58Z ~2026-44996-51 264415 6748518 wikitext text/x-wiki '''Horvat''' je priimek [[Hrvati|hrvaškega]] izvora. Je najpogostejši priimek na [[Hrvaška|Hrvaškem]]<ref name="hrcensus2011">{{Croatian Census 2011|N|tabid=31|tabname=Most frequent surnames}}</ref> in [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|drugi najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan [[1. januar]]ja [[2010]] uporabljalo 9.975 oseb. V obliki Horvath je zelo pogost na Madžarskem in Slovaškem. Priimek izvira iz Hrvaške in je starejša oblika besede Hrvat, avtonima Hrvatov. Starejša oblika avtonima je ohranjena v kajkavskih govorih severne in osrednje Hrvaške, kjer svoji domovini še dandanes pravijo Horvatska. V Sloveniji je med najpogostejšemi kombinacijami imena in priimka na prvem mestu ''Jožef Horvat'', med ženskami pa je na drugem mestu ''Marija Horvat''. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Aleksander Horvat]] (1915–1997), dr. teologije, salezijanec v Čilu * [[Aleksander Horvat|Aleks(ander) Horvat]] (1923–2012), slikar * [[Aleksander Horvat, geolog|Aleksander Horvat]] (*1961), geolog, paleontolog * [[Alenka Horvat]] (*1963), konservatorka * [[Alenka Horvat Ledinek]], zdravnica nevrologinja, strokovnjakinja za multiplo sklerozo * [[Aleš Horvat]] (1957–2007), gozdar, hudourničar *[[Alja Horvat]] (*1996), ilustratorka * [[Andraš Horvat]] (1744–1789?), hrvaški učitelj in kantor (pesnik) v [[Slovensko Porabje|Slovenskem Porabju]] * [[Anika Horvat]] (*1977), pevka zabvne glasbe * [[Anita Horvat]] (*1996), atletinja tekačica * [[Ante Horvat]], goslar (izdelovalec violin) * [[Avgust Horvat]] (1920–?), sociolog (SKA, Argentina) * [[Barbara Horvat]], klinična psihologinja, terapevtka * [[Bogdan Horvat]] (1961–2016), zoolog, muzealec * [[Bogomir Horvat]] (1936–2013), elektronik, univ. prof. * [[Boris Horvat]] (*1956), izdelovalec glasbil * Boris Horvat Tihi, invalidski aktivist * [[Borut Horvat]] (*1978), kanuist na divjih vodah * [[Boštjan Horvat]] (*1975), atlet - tekač * [[Branko Horvat]] (*1950), nogometaš, trener * [[Darko Horvat]] (*1966), finančni-privatizacijski mogotec * [[Drago Horvat]] (*1958), hokejist * [[Etelka Korpič - Horvat]] (*1948), pravnica, ustavna sodnica * [[Ferry Horvat]], skladatelj popularne glasbe (oče Anike) * [[Franc Horvat (politik)|Franc (Feri) Horvat]] (1941–2020), ekonomist, gospodarstvenik in politik * [[Franc Horvat (slikar)|Franc (Frančišek) Horvat]] (1870–1944), cerkveni slikar * [[Franc Horvat Meštrovič]] (*1948), športni novinar, trener in publicist * [[Franci Horvat]] - Frenk (*1956), alpinist, fotograf, publicist * [[Goran Horvat]] (*1955), slikar samouk (sin Jakija) * [[Ines Horvat]], atletinja * [[Ivan Horvat]], politični delavec ? * [[Jana Horvat]] (*1959), arheologinja, izr. članica [[SAZU]] * [[Jana Horvat (*1992)|Jana Horvat]] (*1992), nogometašica * [[Jasna Horvat]] (*1945), (umetnostna) zgodovinarka, muzeologinja * [[Jože Horvat - Jaki]] (1930–2009), slikar samouk * [[Jože Horvat]] (*1942), novinar, urednik, publicist, pisatelj * [[Jožef Hovat (duhovnik)|Jožef Hovat]] (1880–1932), duhovnik, narodni buditelj v Prekmurju * [[Jožef Horvat]] (*1955), fizik in politik * [[Jožek Horvat - Muc]] (*1965), romolog, pisatelj, publicist in aktivist * [[Kaja Horvat]], oblikovalka in kiparka * [[Katja Horvat]] (*1993), alpska smučarka * [[Ksenija Horvat]] (*1970), novinarka, TV voditeljica, direktorica * [[Ksenija Vidmar Horvat]] (*1966), sociologinja, univ. prof. * [[Lucas Mario Horvat]] (*1985), slovansko-argentinski nogometaš * [[Ludvik Horvat]] (*1949), psiholog, univ. profesor in politik * [[Marička Horvat]] ([[Marija Hlavaty|Marija (por.) Hlavaty]] - Marička), alpinistka * [[Marina Horvat|Mar(t)ina Horvat]], psihologinja *[[Marjan Horvat]], veteran *[[Marjan Horvat (novinar)|Marjan Horvat]], novinar, organizator? *[[Marjan Horvat (sociolog)|Marjan Horvat]] (*1978), sociolog * [[Martin Horvat]] (1910–1972), zdravnik ortoped in travmatolog * [[Martin Horvat (*1983)|Martin Horvat]] (*1983), (filozof, grecist), filmski scenarist (ZDA) * [[Matija Horvat]] (1935–2014), zdravnik internist, kardiolog, akademik * [[Miha Horvat]] (*1976), vizualni-digitalni umetnik * [[Miha Horvat]] (*1982), igralec badmintona * [[Milan Horvat]] (*1957), policist, veteran vojne za Slovenijo * [[Milena Horvat (arheologinja)|Milena Horvat]] (*1948), arheologinja * [[Milena Horvat]] (*1958), kemičarka, okoljska znanstvenica, ambasadorka znanosti RS * [[Mirjam Horvat]], mezzosporanistka * [[Mitja Horvat]] (*1961), pravnik, prof., poslanec (politik) * [[Mitja Horvat]] (*1990), atlet * [[Mojca Horvat]] (*1958), plesalka, koreografinja, plesna pedagoginja *[[Mojca Kumin Horvat]] (*1984), jezikoslovka dialektologinja *[[Nika Horvat]] (*1989), smučarka * [[Petra Horvat]], saksofonistka * [[Renato Horvat]], RTV-napovedovalec * [[Rok Horvat]] (*1997), nogometaš * Rok Horvat, slikar * [[Roman Horvat]] (*1971), košarkar * [[Rudolf Horvat]] (1870–?), učitelj, poslanec * [[Samoel Horvat]] (1924–1995), generalpodpolkovnik JLA * [[Sandi Horvat]] Sunny (*1985), glasbenik; novinar, urednik in voditelj romskih oddaj RTVS, preds. Romskega akademskega kluba * [[Sebastijan Horvat]] (*1971), gledališki režiser * [[Simon Horvat]] (*1963), sintezni biolog, biotehnolog, genetik * [[Sonja Horvat Marolt]] (1930–2022), znanstvenica, gozdarka * [[Štefan Horvat]] (1932–2022), slikar in elektronik, inovator * [[Tadej Horvat]] (*1982), pianist * [[Tina Horvat]] (r. [[Mihelič]]), novinarka, alpinistka (hči [[Tine Mihelič|Tineta Miheliča]]) * [[Tomaž Horvat]] (*1971), baletnik * [[Tomaž Horvat]], cineast, programski vodja [[Grossmannov festival filma in vina|Grossmannovega festivala]] * [[Tomi Horvat]] (*1999), nogometaš * [[Urban Horvat]] (1865–?), časnikar, publicist * [[Uroš Horvat]] (*1961), geograf (prof. UM) * [[Urška Horvat]], violončelistka * [[Vera Horvat]] (1906–2000), slikarka in likovna pedagoginja * [[Vladimir Horvat]] (*1958), vrhovni sodnik == Znani tuji nosilci priimka == * [[Aleksandar Horvat|Aleksandar (Aleksander, Aleksa, Šandor) Horvat]] (1875–1928), hrvaški politik, pravaš * [[Anđela Horvat]] (1911–1985), hrvaška umetnostna zgodovinarka in konservtorka * [[Anka Horvat- Gottlieb|Anka Horvat-Gottlieb]] (1884–1948), hrvaška operna pevka * [[Benko Horvat]] (1873–1955), hrvaški numizmatik in umetnostni kolekcionar * [[Bo Horvat]] (*1995), kanadski hokejist * [[Branko Horvat]] (1928–2003), hrvaški ekonomist, univ. profesor, politik in publicist *[[Branko Horvat]] (*1963), hrvaški tenisač in športni delavec (vnuk [[Vinko Cajnko|Vinka Cajnka]]) * [[Damjan Horvat od Litve]] (15. stoletje), hrvaško-slavnosnko-dalmatinski ban * [[Darko Horvat]] (*1973), hrvaški nogometaš * [[Franjo Horvat-Kiš]] (1876–1924), hrvaški književnik * [[Franjo Horvat]] (1920–1997), hrvaški baletnik in koreograf * [[Frank Horvat]] (1928–2020), hrvaško-francoski fotograf svetovnega slovesa * [[Gabrijela Horvat]] ([[Horvátová]]) (1877–1967) hrvaško-češka mezzosopranistka * [[Hrvoje Horvat]] (*1946), hrvaški rokometaš in trener * [[Ignac Horvat]] ([[Horvath]]) (1895–1973), gradiščansko-hrvaški pisec in kulturni delavec * [[Ivan Horvat]] (1594–1656), slovensko-hrvaški misijonar (jezuit) * [[Ivan Horvat (1732|Ivan Horvat]] (1732–1799), hrvaški pedagog in filozof (jezuit) * [[Ivan Horvat Hlebinski]] (*1932), hrvaški kajkavski pesnik * [[Ivo Horvat]] (1897–1963), hrvaški botanik in planinec * [[Ivo Horvat (1903|Ivo Horvat]] (1903–1994), hrvaški pesnik in bibliograf * [[Ivaniš Horvat]] (14. stoletje), mačvanski ban * [[Ivica Horvat]] (1926–2012), hrvaški nogometaš in trener * [[Josip Horvat]] (Horvath) (1896–1968), hrvaški publicist in kulturni zgodovinar * [[Josip Horvat Međimurec]] (1904–1945), hrvaški slikar * [[Joža Horvat]] (1915–2012), hrvaški pisatelj in pomorščak * [[Juro Horvat]] (1882–1954), hrvaški elektrotehnik (tudi v Sloveniji) * [[Karlo Horvat]] (1874–1920), hrvaški zgodovinar * [[Lavoslav Horvat]] (1901–1989), hrvaški arhitekt * [[Lidija Horvat]] (*1982), hrvaška rokometašica * [[Lidija Horvat-Dunjko]] (*1967), hrvaška sopranistka * [[Marijan Horvat]] (1903–1967), hrvaški pravni zgodovinar * [[Miho Horvat (]][[Mihály Horváth]]) (1733–1810) gradiščansko-hrvaški teolog, zgodovinar in pesnik * [[Milan Horvat (hrvaški dirigent)|Milan Horvat]] (1919–2014), hrvaški dirigent (tudi v Ljubljani) * [[Miljenko Horvat]] (1935–2012), hrvatški avantgardni/večmedijski umetnik, arhitekt, pesnik, fotograf in slikar. * [[Nikolina Horvat]] (*1986), hrvaška atletinja * [[Pavao Horvat]] (14. stoletje), zagrebški škof * [[Rudolf Horvat]] (1873–1947), zgodovinar in politik * [[Srećko Horvat]] (*1983), hrvaški filozof, publicist in aktivist * [[Stanko Horvat]] (1930–2006), hrvaški skladatelj, pedagog in akademik * [[Stevan Horvat]] (1932–2018), srbski (vojvodinski) rokoborec in kineziolog * [[Steve Horvat]] (*1971), avstralski nogometaš * [[Stjepan Horvat]] (1895–1985), hrvaški geodet, univ. profesor in publicist (od 1945 v izgnanstvu) * [[Vera Horvat-Pintarić]] (1926–2024), hrvaška umetnostna zgodovinarka in akademkinja * [[Vladimir Horvat]] (1891–1962), hrvaški novinar, fotograf, planinec in jamar * [[Vladimir Horvat (1923|Vladimir Horvat]] (1923–?), hrvaški kineziolog * [[Vladimir Horvat (1923|Vladimir Horvat]] (1935–2019), hrvaški filolog in publicist, jezuit * [[Zdravko Horvat]] (1946–1998), hrvaški aforist * [[Zlatko Horvat]] (*1984), hrvaški rokometaš * [[Zorislav Horvat]] (*1937), hrvaški arhitekt in konservator * [[Zvonko Horvat]] (1912–1975), hrvaški kegljač === Horvath === * [[Alexander Horváth]] (*1938) (češko-)slovaško-belgijski nogometaš in trener * [[Andrea Horwath]] (*1962), kanadska političarka * [[Attila Horváth]] (*1966), madžarski rokometaš * [[Attila Horváth]] (*1967), madža''r''ski metalec diska * [[Attila Horváth]] (*1971), madžarski nogometaš (tudi v Sloveniji) * [[Bronco (Joseph Rudolph) Horvath]] (*1930), kanadsko-ameriški hokejist * [[Csaba Horváth]] (1930–2004), madžarsko-ameriški kemijski inženir in fizikalni kemik * [[Csaba Horváth (*1968)|Csaba Horváth]] (*1968), madžarski šahovski velemojster * [[Csaba Horváth]] (*1971), madžarski kanuist * [[Cyrill Horváth]] (1804–1884), madžarski filozof * [[Emmerich Horvath]] (1912–2003), avstrijski teolog in biograf * [[Ethan Horvath]] (*1995), ameriško-belgijski nogometaš * [[Gábor Horváth]] (*1971), madžarski kajakaš in kanuist * [[Gergely Horváth]] (*1975), madžarski metalec kopja * [[Géza Horváth]] (1847–1937), madžarski biolog in entomolog * [[Ivan Horvath]] (1904–1960), slovaški književnik, diplomat in politik * [[Joan Horvath]], ameriška astronomka in aeronavtična strokovnjakinja * [[Johann "Hans" Horvath]] (1903–1968), avstrijski nogometaš * [[Jozef Horváth]] ([[Chorváth]]) (1840–1913), slovaški prosvetni delavec in pedagog * [[Jozef Horváth]] (*1964), madžarski šahovski velemojster * [[Karoly Horvath]], madžarsko-ameriški pediater in gastroenterolog * [[Károly Horváth (|Károly Horváth]] (1950–2015), romunsko-madžarski skladatelj in glasbenik * [[Keresztély János Horváth]] (1732–1799), madžarsko-slovaški jezuit, profesor in fizik * [[Les Horvath]] (1921–1995), igralec ameriškega nogometa * [[Mihály Horváth]] (1809–1878), madžarski zgodovinar, škof in politik * [[Marián Horváth]] (*1965), slovaški hokejist in trener * [[Marián Horváth]] (*1968), madžarska sabljačica * [[Nick Horvath]] (*1981), ameriško-novozelandski košarkar * [[Ödön Horváth|Ödön von Horváth]] (1901–1938), avstrijski književnik * [[Opika von Méray Horváth]] (1889–1977), madžarska umetnostna drsalka * [[Pavel Horváth (1926|Pavel Horváth]] (1926–1999), slovaški zgodovinar * [[Pavel Horváth]] (*1975), češki nogometaš * [[Péter Horváth]] (*1974), madžarski plavalec * [[Polly Horvath]] (*1957), ameriško-kanadska pisateljica * [[Rudolf Horváth]] (*1947), (češko-)slovaški rokometaš * [[Scott Horvath]] (*1982), ameriški hokejist * [[Steve Horvath]] (*1967), ameriški biogenetik, proučevalec staranja ("Horvathova ura") * [[Zoltan Horváth|Zoltán Horváth]] (*1937) madžarski sabljač * [[Zoltan Horváth|Zoltán Horváth]] (*1966), švicarski filmski animator * [[Zoltán Horváth (1979–2009)|Zoltán Horváth]] (1979–2009), madžarski košarkar * [[Zsofi Horvath]] (*1980), belgijska manenka/fotomodel == Glej tudi == * priimek [[Crobath]] * priimek [[Hrovat]] *priimek [[Hrvatin]] == Zunanje povezave == <!-- {{baza imen SURS|priimek=Horvat}} ---> * https://www.stat.si/ImenaRojstva#/names?lastname=Horvat {{Priimki}} [[Kategorija:Hrvaški priimki]] [[Kategorija:Slovenski priimki]] [[Kategorija:Madžarski priimki]] [[Kategorija:Slovaški priimki]] n5ayvj2oo6zr1xiame7j7hdwqn0rb7i 0 36297 6748507 6748211 2026-09-09T22:08:34Z Editistic 258610 Razširitev poglavja Tekmovanja in nagrade z dodatnimi dosežki ter natančnejšimi podatki o nagradah 6748507 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Background = group_or_band | image = Zbor sv. nikolaja litija.jpg | Origin = [[Litija]] | Years_active = 1997– | website = {{URL|https://www.litija.org/}} }} '''Zbor svetega Nikolaja Litija''' je slovenski mešani [[pevski zbor]], ki deluje pod okriljem društva Nova kultura [[Litija]]. Ustanovljen je bil leta 1997 in danes združuje približno 50 pevcev iz Litije in drugih slovenskih krajev. Zbor redno koncertira po Sloveniji in gostuje po Evropi, na državnih in mednarodnih tekmovanjih pa je dosegel več vidnih uvrstitev in posebnih nagrad.<ref name="JSKD2016">{{Navedi splet|url=https://www.jskd.si/glasba/zborovska/prireditve_zborovska/nasa_pesem/maribor_16/izbrano.htm|title=Izbrani zbori in male vokalne skupine|website=Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti|accessdate=2026-04-23|language=sl}}</ref> V repertoarju združuje sakralno in posvetno zborovsko literaturo različnih slogovnih obdobij.<ref name="JSKD2016" /> Med pomembnejše dosežke zbora sodi zmaga na [[Velika nagrada Evrope za zborovsko petje|Veliki zborovski nagradi Evrope]] (EGP) leta 2026.<ref name="RadioOgnjisceEGP2026">{{Navedi splet|url=https://radio.ognjisce.si/sl/296/novice/42017/zbor-sv-nikolaja-litija-osvojil-evropsko-zborovsko-nagrado.htm|title=Zbor sv. Nikolaja Litija osvojil evropsko zborovsko nagrado|website=Radio Ognjišče|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-22|language=sl}}</ref> Poleg koncertne dejavnosti zbor ohranja tudi liturgično dejavnost, saj enkrat mesečno s petjem sodeluje pri bogoslužju v domači cerkvi sv. Nikolaja v Litiji. Zbor vodi dirigentka Helena Fojkar Zupančič, korepetitorji zbora pa so Matic Podobnik, Viktorija Likovič, Jure Kavčič in Ana Tori. [[Slika:Zbor sv. Nikolaja.jpg|sličica|260x260px]] == Zgodovina in dejavnost == Zbor se je v sedanji obliki izoblikoval leta 1997 iz dotedanjega župnijskega zbora v Litiji. Po besedah dirigentke Helene Fojkar Zupančič, ki je takrat prevzela njegovo vodenje po očetu, so se zboru pridružili tudi mladi iz otroškega zbora, ki ga je vodila pred tem, del starejših pevcev pa je prenehal peti. Z nastopi na pevskih revijah in tekmovanjih se je članstvo postopoma razširilo tudi zunaj Litije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.revijaprimus.si/2026/03/25/helena-fojkar-zupancic-svetu-je-treba-prispevati-nekaj-dobrega/|title=Helena Fojkar Zupančič: Svetu je treba prispevati nekaj dobrega|website=Revija Primus|date=2026-03-25|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref> Pri oblikovanju repertoarja je zbor sodeloval s sodobnimi slovenskimi skladatelji. Novitete in priredbe so zanj med drugim napisali [[Damijan Močnik]], [[Ambrož Čopi]], Črt Sojar Voglar, Blaž Pucihar, Nana Forte, Peter Šavli, Ivan Florjanc in Katarina Pustinek Rakar.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.soup.si/sl/novice/koncert-klasicne-in-crnske-duhovne-glasbe|title=Koncert klasične in črnske duhovne glasbe|website=ŠOUP|date=2014-06-26|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref> Naročanje novih del je povezoval tudi z božičnimi koncertnimi projekti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nasizbori.si/sveta-noc-tudi-po-bozicu/|title=Sveta noč tudi po božiču|author=Branka Kljun|website=Naši zbori|date=2019-01-25|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref> Poleg samostojnih zborovskih programov je sodeloval pri večjih vokalno-instrumentalnih projektih. Leta 2010 je z Mešanim pevskim zborom Viva Brežice in orkestrom Collegium Musicum Potsdam sodeloval pri izvedbah Orffove kantate ''[[Carmina Burana (opera)|Carmina Burana]]''.<ref>{{Navedi splet|url=https://cm-potsdam.de/images/stories/cmp/presse/2010/dolenjski_list_20101003.pdf|title=Carmina Burana združila 200 glasbenikov in navdušila občinstvo|author=A. K.|website=Dolenjski list|date=2010-10-03|format=PDF|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref> Julija 2011 je kot del združenih zborov sodeloval pri izvedbi Mahlerjeve [[Simfonija št. 8 (Mahler)|Osme simfonije]] pod vodstvom [[Valerij Gergijev|Valerija Gergijeva]].<ref>{{Navedi splet|url=https://culture.gov.si/en/Saint_Nicholas_Choir_Litija|title=Saint Nicholas Choir Litija|website=Culture.si|accessdate=2026-09-08|language=en}}</ref> Leta 2013 je Zbor sv. Nikolaja Litija v Ljubljani kot demonstracijski zbor sodeloval na seminarju ''Spiritual & gospel'' z ameriškim dirigentom Andréjem J. Thomasom; projekt se je nadaljeval s koncerti afroameriške duhovne glasbe v Radovljici, Litiji in Mariboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zkdl.si/attachments/article/749/NIKOLAJEV-zborovski-seminar-screen-ok.pdf|title=Zborovski seminar gospela in spirituala: André J. Thomas (ZDA)|website=Zveza kulturnih društev Ljubljana|format=PDF|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref> Leta 2015 je ženska sekcija zbora nastopila s [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija]] na prvem koncertu cikla ''Kromatika'' v Gallusovi dvorani [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]] pri izvedbi Holstovih ''Planetov''.<ref>{{Navedi splet|url=https://simfoniki.rtvslo.si/koncerti/planeti/|title=Planeti|website=Simfonični orkester RTV Slovenija|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref> Ob dvajsetletnici delovanja je zbor pripravil projekt ''Jazzlice'', v katerem je slovenske božične pesmi predstavil v jazzovskih ritmih in harmonijah v priredbah Barbare Grahor in Sama Vovka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sigic.si/sakralni-jazz.html|title=Sakralni jazz|website=SIGIC|author=Nina Novak|date=2018-01-14|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref> Leta 2019 je zbor nastopil v [[Postojnska jama|Postojnski jami]] na glasbeno-svetlobnem dogodku ''Žarki podzemlja'' ob zaključku generalne skupščine European Choral Association – Europa Cantat.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/ministrstva/MF/Proracun-direktorat/Drzavni-proracun/Zakljucni-racun/2019-ZR/04-Obrazlozitve-posebnega-dela/ZR2019-450-III_3_3340_MK.pdf|title=Obrazložitev zaključnega računa proračuna za leto 2019: 3340 – Ministrstvo za kulturo|website=GOV.SI|page=110|format=PDF|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://europeanchoralassociation.org/wp-content/uploads/2019/12/MW2019_FINAL_website.pdf|title=Summary of the Membership Weekend 2019 & more|website=European Choral Association|page=1|format=PDF|accessdate=2026-09-08|language=en}}</ref> Julija 2021 je sodeloval pri slavnostnem odprtju festivala Europa Cantat Ljubljana 2021.<ref>{{Navedi splet|url=https://europacantat.jskd.si/wp-content/uploads/2021/07/program-EC-SLO-1.pdf|title=Program – Europa Cantat Ljubljana 2021|website=Europa Cantat Ljubljana 2021|publisher=Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti|pages=68–69|format=PDF|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref> Ob 25-letnici delovanja je zbor naročil ''Božični oratorij'' skladatelja Damijana Močnika.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nasizbori.si/dogodek/nikolajev-bozicni-koncert/|title=Nikolajev Božični koncert|website=Naši zbori|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref> Delo je 25. decembra 2023 krstno izvedel v Litiji, 6. januarja 2024 pa ga je predstavil v [[Slovenska filharmonija|Slovenski filharmoniji]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.astrum.si/blog/Si-NikBozMocnik23|title=CONCERT – Damijan MOČNIK: CHRISTMAS ORATORIO (2023) : Zbor sv. Nikolaja Litija : 25-years|website=Astrum|accessdate=2026-09-08|language=en}}</ref> Junija 2024 je v Dvorani Marjana Kozine nastopil na koncertu ''Zakladi latvijske zborovske glasbe'', ki je sklenil seminar z latvijskim dirigentom Mārisom Sirmaisom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nasizbori.si/dogodek/seminar-z-latvijskim-dirigentom-marisom-sirmaisom-in-zborom-sv-nikolaja-litija-zakladi-latvijske-zborovske-glasbe/|title=Seminar z latvijskim dirigentom Marisom Sirmaisom in Zborom sv. Nikolaja Litija ''Zakladi latvijske zborovske glasbe''|website=Naši zbori|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref> Jeseni istega leta je skupaj z Zborom Adoramus Logatec, Simfoničnim orkestrom Cantabile in solisti sodeloval pri projektu ''Večer najlepših opernih melodij'', izvedenem v Logatcu in Litiji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nasizbori.si/dogodek/vecer-najlepsih-opernih-melodij-zbor-sv-nikolaja-litija-zbor-adoramus-logatec-simfonicni-orkester-cantabile-s-solisti-2/|title=Večer najlepših opernih melodij: Zbor sv. Nikolaja Litija, Zbor Adoramus Logatec, Simfonični orkester Cantabile s solisti|website=Naši zbori|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref> == Tekmovanja in nagrade == === Naša pesem (Maribor) === * 2003 – zlata plaketa.<ref name="LitijaNPzgodovina">{{Navedi splet |url=https://www.nasizbori.si/musica-noster-amor/ |title=Musica, noster amor! |author=Franci Pivec; Tanja Svenšek; Matija Varl |website=Naši zbori |date=2020-12-30 |access-date=2026-09-08}}</ref> * 2005 – 1. mesto ex aequo in zlata plaketa.<ref name="LitijaNP2005">{{Navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/slavljenci-nase-pesmi-2005/136085 |title=Slavljenci Naše pesmi 2005 |website=MMC RTV Slovenija |date=2005-04-17 |access-date=2026-09-08}}</ref><ref name="LitijaNPzgodovina" /> * 2012 – 2. mesto in zlata plaketa; Helena Fojkar Zupančič je prejela priznanje za najboljšega dirigenta.<ref name="LitijaNP2012">{{Navedi splet |url=https://www.jskd.si/glasba/zborovska/prireditve_zborovska/nasa_pesem/rezultati_nasa_pesem.htm |title=Naša pesem – Rezultati 2012 |website=Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti |access-date=2026-09-08}}</ref> * 2016 – 2. mesto in zlata plaketa; Helena Fojkar Zupančič je prejela priznanje za najboljšega dirigenta.<ref name="LitijaNP2016">{{Navedi splet |url=https://www.nasizbori.si/nasa-pesem-2016-rezultati/ |title=Naša pesem 2016 – rezultati |website=Naši zbori |date=2016-04-24 |access-date=2026-09-08}}</ref> === Mednarodna tekmovanja === * 2004 – 7. mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor: 2. mesto.<ref name="LitijaObcan2011">{{Navedi splet |url=https://www.obcan-litija.si/files/obcan_2011_07_julij.pdf |title=Obrazložitev – Zlata plaketa občine Litija: Zbor sv. Nikolaja Litija |website=Občan – novice iz občine Litija |date=julij 2011 |page=2 |format=PDF |access-date=2026-09-08}}</ref> * 2006 – 45. mednarodno zborovsko tekmovanje C. A. Seghizzi (Gorica, Italija): 3. mesto v kategoriji monografskih del.<ref>{{Navedi splet|url=https://culture.gov.si/en/Saint_Nicholas_Choir_Litija|title=Saint Nicholas Choir Litija|website=Culture.si|publisher=Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije|accessdate=2026-09-09|language=en}}</ref> * 2011 – tekmovanje Venezia in Musica (Lido di Jesolo–Benetke, Italija): velika nagrada tekmovanja ter zmagi v kategorijah mešanih zborov zahtevnostne stopnje I in sakralne glasbe.<ref name="LitijaVenezia2011">{{Navedi splet |url=https://www.interkultur.com/fileadmin/INTERKULTUR/Events/Results/venezia_2011.pdf |title=International Choir Competition & Festival Lido di Jesolo – Results |website=INTERKULTUR |date=2011 |format=PDF |language=en |access-date=2026-09-08}}</ref> * 2013 – mednarodno zborovsko tekmovanje v Maasmechelnu (Belgija): 1. mesto in posebna nagrada za najboljšo izvedbo obvezne skladbe.<ref name="LitijaMaasmechelen2013">{{Navedi splet |url=https://www.sigic.si/prerez-delovanja-in-sled-razvoja.html |title=Prerez delovanja in sled razvoja |author=Ida Treven |website=SIGIC |date=2020-02-26 |access-date=2026-09-08}}</ref> * 2015 – City of Derry International Choir Festival (Derry, Severna Irska): 1. mesto na mednarodnem tekmovanju.<ref name="LitijaDerry2015">{{Navedi splet |url=https://derrychoirfest.com/2015-festival/results/ |title=International Competition Results 2015 |website=City of Derry International Choir Festival |language=en |access-date=2026-09-08}}</ref> * 2016 – mednarodno zborovsko tekmovanje v Tolosi (Španija): 2. mesto v kategoriji polifonije, 2. mesto v kategoriji ljudske glasbe in nagrada občinstva.<ref name="LitijaTolosa2016">{{Navedi splet |url=https://www.nasizbori.si/cestitamo-48-zborovsko-tekmovanje-tolosa-baskija-spanija-28-10-1-11-2016/ |title=Čestitamo! 48. zborovsko tekmovanje Tolosa, Baskija, Španija, 28. 10.–1. 11. 2016 |website=Naši zbori |date=2016-11-02 |access-date=2026-09-08}}</ref> * 2018 – mednarodno zborovsko tekmovanje v Riminiju (Italija): prva mesta v treh kategorijah: mešani zbori; ljudska glasba, spirituali in gospel; sakralna glasba.<ref name="LitijaRimini2018">{{Navedi splet |url=https://www.riminichoral.it/edition-2018-2/ |title=Edition 2018 |website=Rimini International Choral Competition |language=en |access-date=2026-09-08}}</ref> Helena Fojkar Zupančič je prejela nagrado za najboljšo dirigentko tekmovanja.<ref name="LitijaRimini2018porocilo">{{Navedi splet |url=https://www.obcan-litija.si/files/obcan_2018_10_oktober.pdf |title=Nov mednarodni uspeh Zbora sv. Nikolaja Litija |author=Viktorija Celarc |website=Občan |date=oktober 2018 |page=16 |format=PDF |access-date=2026-09-08}}</ref> * 2023 – mednarodno tekmovanje komornih zborov v Marktoberdorfu (Nemčija): deljeno 2. mesto v kategoriji mešanih zborov z zborom The UGA Hodgson Singers in nagrada ''Dolf Rabus Preis'' za najboljšo vsebinsko zasnovo tekmovalnega programa. Helena Fojkar Zupančič je prejela nagrado ''Pro Musica Viva – Maria Strecker-Daelen Preis'' za najboljšo dirigentsko interpretacijo sodobnega zborovskega dela.<ref name="LitijaMarktoberdorf2023">{{Navedi splet |url=https://bundesmusikverband.de/iccc/ |title=Internationaler Kammerchor-Wettbewerb Marktoberdorf – Ergebnisse 2023 |website=Bundesmusikverband Chor & Orchester |language=de |access-date=2026-09-08}}</ref> * 2025 – CantaRode (Kerkrade, Nizozemska): 1. mesto in nagrada za najboljšo izvedbo obvezne skladbe; Helena Fojkar Zupančič je prejela nagrado za najboljšo dirigentko.<ref name="LitijaCantaRode2025">{{Navedi splet |url=https://www.cantarode.nl/wp-content/uploads/2025/06/CantaRode-2025-Ranking-List-and-special-awards.pdf |title=CantaRode 2025 – Ranking List and Special Awards |website=CantaRode |date=2025 |format=PDF |language=en |access-date=2026-09-08}}</ref> * 2025 – 18. mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus – Maribor: 1. mesto in velika nagrada tekmovanja, priznanje za najboljši slovenski zbor ter nagrada občinstva za najboljši nastop na otvoritvenem koncertu. Helena Fojkar Zupančič je prejela priznanje za najboljšo izvedbo obvezne sodobne slovenske skladbe.<ref name="LitijaGallus2025">{{Navedi splet |url=https://www.gallusmaribor.si/tekmovanje-2025/rezultati-in-nagrade/ |title=Rezultati in nagrade 2025 |website=Gallus – Maribor |access-date=2026-09-08}}</ref> * 2026 – zmaga na [[Velika nagrada Evrope za zborovsko petje|Veliki zborovski nagradi Evrope]] (EGP), ki je potekala 18. aprila v Mariboru.<ref name="LitijaEGP2026">{{Navedi splet |url=https://www.egpchoral.com/saint-nicholas-choir-litija-from-slovenia-is-the-winner-of-the-36th-egp/ |title=Saint Nicholas Choir Litija from Slovenia is the winner of the 36th EGP |website=European Grand Prix for Choral Singing |date=2026-04-20 |language=en |access-date=2026-09-08}}</ref> === Druga priznanja === Leta 2011 je zbor prejel zlato plaketo občine Litija za uspeh na tekmovanju Venezia in Musica in dosežke na področju zborovskega petja.<ref name="LitijaObcan2011" /> == Diskografija == * ''Božična luč'' (2003), Društvo Nova kultura Litija {{COBISS|ID=127836672}} * ''Sacra religiΩ'' (2007), Društvo Nova kultura Litija {{COBISS|ID=632189}} * ''Eno drevce'' (2011), Društvo Nova kultura Litija {{COBISS|ID=260188928}} * ''Puer est natus'' (2017), Društvo Nova kultura Litija {{COBISS|ID=294581504}} * ''Jazzlice'' (2017), Društvo Nova kultura Litija {{COBISS|ID=23681074}} == Sklici in viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Katzbirke|Zbor svetega Nikolaja Litija}} {{SocialLinks}} {{DEFAULTSORT:Nikolaj Litija}} [[Kategorija:Slovenski pevski zbori]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1997]] kg0kcsshwmyzin1d15ji25jim6uo7le 0 38111 6748421 6746708 2026-09-09T16:34:18Z Shabicht 3554 /* Sedisvakanca */ 6748421 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Škof}} [[Slika:T.Bertone.jpg|thumb|[[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] škof [[Tarcisio Bertone]] z [[mitra (škofovska kapa)|mitro]], [[škofovska palica|škofovsko palico]], [[pektoral]]nim križem in [[škofovski prstan|škofovskim prstanom]] na [[Slovenski evharistični kongres 2010|Slovenskem evharističnem kongresu v Celju]] leta 2010]] {{krščanstvo}} [[Slika:12. sveta maša za policiste Srednja vas v Bohinju, 2016.jpg|sličica|[[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski nadškof]] [[Stanislav Zore]] pri bogoslužju (darovanju svete maše)]] '''Škòf''' (iz [[grščina|grščine]]: {{jezik-el2|επισκοπος}} [episkopos] = nadzornik, skrbnik) je visoki cerkveni dostojanstvenik, ki mu je zaupano opravljanje pastirske službe, tj. vodenje [[Škofija|škofije]]. [[Slika:Template-Bishop.svg|200px|thumb|grbovno okrasje rimskokatoliških škofov]] == Episkopat == Za razliko od [[duhovniško posvečenje|duhovniškega posvečenja]] (druga stopnja [[Zakrament svetega reda|zakramenta svetega reda]]), je episkopat (škofovsko posvečenje) tretja oz. najvišja stopnja tega zakramenta, s katero je povezano imenovanje oz. prevzem pastirske službe v številnih [[krščanstvo|krščanskih]] [[cerkev (organizacija)|Cerkvah]]: v [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] in [[pravoslavje|pravoslavnih]], kakor tudi v nekaterih protestantskih (na Slovenskem npr. [[Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji|Evangeličanski cerkvi augsburške veroizpovedi]]) idr. cerkvah. Škof ima v Cerkvi vlogo voditelja in nadzornika ter je duhovnikom in diakonom hierarhično nadrejen. Škof tudi podeljuje [[zakrament|zakramente]], npr. [[Sveta birma|zakramenta svete birme]] ter [[Zakrament svetega reda|zakramente svetega reda]]. ==Izbira škofovskih kandidatov== V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] sezname primernih kandidatov za nove škofe predlagajo [[škofovska konferenca|škofovske konference]] (nacionalni škofovski zbori) in jih preko [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] pošljejo [[Dikasterij za škofe|dikasteriju za škofe]]. Ti seznami se na vsaka dve ali tri leta posodabljajo. Ko pride potreba za imenovanje novega škofa ali [[sedisvakanca]], apostolski nuncij opravi posvetovanja ne samo s škofi, ampak tudi z [[Duhovnik|duhovniki]], [[Diakon|diakoni]] in laiki, ki predlagajo imena, s čimer se izčisti seznam primernih kandidatov. Naslednji korak izbire je t. i. terna, to je izbor treh najbolj primernih kandidatov. O vsakemu od njih nuncij opravi posvetovanje s tridesetimi do petdesetimi osebami. Rezultate te poizvedbe o treh kandidatih nuncij pošlje v [[Rim]], kjer jih prefekt [[Dikasterij za škofe|Dikasterija za škofe]] pregleda in povzetek vsebin predloži tridesetim [[Kardinal|kardinalom]], ki se zatem na skupnem sestanku izrečejo o izbiranih. Zatem prefekt rezultate posveta kardinalov prenese [[Papež|papežu]], ki je že pred tem prejel in preučil dokumentacijo o kandidatih. Ko papež prefektu sporoči svojo odločitev o izbiri, jo ta sporoči nunciju, ki z njo seznani izbranega kandidata. Če kandidat imenovanja za škofa ne sprejme, se mora ves postopek začeti znova. V kolikor papež ne izbere nobenega od treh kandidatov, lahko odločitev o izbiri odloži za dva, tri tedne ali celo več časa, ali pa celo zaprosi za drugo trojico kandidatov. Izbiro novega škofa [[papež]] razglasi z izdajo posebnega pisma, t. i. [[Papeška bula|papeške bule]]. V praksi so za škofe največkrat predlagani tisti duhovniki, ki imajo poleg diplome [[Teološka fakulteta v Ljubljani|teološke fakultete]] še višjo univerzitetno izobrazbo ([[magisterij]], [[doktorat]]) največkrat ene od papeških univerz v Rimu, in/ali izkušnje [[Profesor|predavatelja]] [[Teologija|teoloških]], [[Filozofija|filozofskih]], ter [[Biblicist|bibličnih]] ved. Tudi merilo »pastirskosti« je pomembno za papeževo izbiro, saj želi, da imajo škofje občutek za stik z ljudmi, da se jim znajo približati v njihovih stiskah in tudi v trpljenju. ==Škof koadjutor== Imenovanje »škof koadjutor« se nanaša na škofa, ki nudi pomoč škofu ordinariju in ima zagotovljeno (dogovorjeno, potrjeno) pravico nasledstva. Ko redni škof (ordinarij) umre, odstopi, se upokoji ali pa je razrešen, zatem škof koadjutor samodejno postane novi škof ordinarij in prevzame vodstvo škofije ali nadškofije, brez novega imenovanja ali posebnega papeškega postopka. ===Škofovsko posvečenje=== [[Papeška bula]], ki jo prejme novoimenovani škof, mora biti javno prebrana ob samem škofovskem posvečenju. S prisego zvestobe novi škof na poseben način obljubi, da bo vselej deloval v soglasju s papežem, in to pogosto v navzočnosti [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]], ki v posamezni državi predstavlja povezavo s papežem. Prisega v praksi pomeni, da novi škof ne bo deloval v nasprotju s papežem in cerkvenim naukom, ter da bo vestno izpolnjeval naloge in poslanstvo, ki ga ima kot škof, tj. da bo skrbel za vse ljudi v svoji [[Škofija|škofiji]], tako za [[duhovnik|duhovnike]], [[Diakon|diakone]], [[Verski red|redovnike in redovnice]] ter laike. Med obredom posvečenja izbrani škofovski kandidat škofu posvečevalcu z »Hočem« in »Hočem, z božjo pomočjo« odgovarja na devet vprašanj o veri in svoji pripravljenosti služiti Kristusu, med [[litanije |litanijami vseh svetnikov]] pa v znamenje popolne podarjenosti in izročenosti Bogu leži pred oltarjem. Zatem v tišini škof posvečevalec na glavo novega škofa položi roko, kar za njim ponovijo tudi ostali prisotni škofje.Ta del posvetitve se imenuje tudi hirotonija (grško: starogrško χειροτονια [hirotonia] - polaganje rok). Po posvetilni molitvi škof posvečevalec novemu škofu s [[Krizma|krizmo]] mazili glavo, zatem pa novi škof prejme znamenja škofovske službe, tj. [[škofovski prstan]], [[škofovska palica|škofovsko palico]], [[Mitra (škofovska kapa)|mitro]] in križ na verižici okoli vratu ([[pektoral]]). V kolikor pripada bodoči škof ali nadškof enemu izmed [[Cerkveni redovi|cerkvenih redov]], so pri škofovski posvetitvi navzoči tudi predstavniki oz. lokalni voditelji tega cerkvenega reda, npr. [[Frančiškani|frančiškanov]]. Škofovsko posvečenje je [[zakrament|zakrament posvečenja]], ki ga spremljata tako imenovanje kot umestitev, vendar se včasih zmotno domneva, da so tudi [[kardinal]]i in [[papež]] posvečeni na ta mesta, dejansko pa so le škofje [[zakrament svetega reda|posvečeni]] na mesto škofa, zatem lahko izbrani in imenovani med [[Nadškof|nadškofe]] ter [[Kardinal|kardinale]], izmed kardinalov pa je lahko le eden od njih na [[Konklave|konklavah]] izvoljen za papeža. == Zunanji škofovski znaki (insignije) == Škof med škofovskim posvečenjem prejme zunanje simbole škofovske pastirske službe, tj. [[škofovski prstan]], [[škofovska palica|škofovsko palico]], [[Mitra (škofovska kapa)|mitro]] in križ na verižici okoli vratu ([[pektoral]]), kasneje prejme tudi [[grb]] in si izbere lastno škofovsko geslo oz. vodilo. [[Nadškof]] metropolit ima med mašo okoli vratu tudi [[palij]] (palium), poseben volnen šal, ki ga je prejel od [[papež]]a. Ob svečanih priložnostih, izven liturgične službe, je škof oblečen v črn [[talar]], katerega robovi in [[gumb]]i so vijolične barve, na sebi ima vijolični pas ([[cingulum]]) in [[škofovska čepica|škofovsko čepico]] (pileolus) na glavi. Pas je simbol vzdržnosti in se ga nosi preko talarja. === Izjeme === Nekateri škofi imajo zaradi zgodovinske vloge njihove škofije posebne privilegije, ki se navadno kažejo v pravici do uporabe nekaterih ali vseh kardinalskih simbolov. ==== Lizbonski patriarh ==== Lizbonskemu patriarhu je bil s papeško bulo ''Inter praecipuas apostolici ministeri'' papeža [[Papež Klemen XII.|Klemna XII.]] leta 1737 podeljen privilegij, da je v prvem konzistoriju po škofovskem imenovanju imenovan za kardinala (če je upokojeni patriarh bil imenovan za kardinala, je novi patriarh za karidnala navadno imenovan šele po njegovi smrti).<ref>{{Navedi splet|title=Notas históricas sobre o Tricentenário do Patriarcado de Lisboa|url=https://www.patriarcado-lisboa.pt/site/index.php?id=6788|website=Patriarcado de Lisboa|accessdate=2025-07-29|language=pt}}</ref> Patriarh ima privilegij do uporabe nekaterih oblačil, ki jih lahko sicer uporablja samo papež (npr. falda), podeljena pa mu je tudi pravica do uporabe posebne mitre, ki je podobna papeški tiari. V grbu ima patriarh pravico do uporabe papeške tiare namesto škofovskega galera (klobuka).<ref>{{Navedi revijo|last=van Montfoort A.A.|first=P. Drs E.|date=1957-10-01|title=Archdale A. King, Liturgy of the Roman Church. London, Longmans, Green and Co., (1957). 22 x 15, XIV-476 blz., geill., Sh. 42/– net.|url=https://doi.org/10.1163/29497671-01004018|magazine=Het Christelijk Oosten en Hereniging|volume=10|issue=4|pages=307|doi=10.1163/29497671-01004018|issn=2949-7671}}</ref> ==== Beneški patriarh ==== Tudi beneški patriarh ima pravico do imenovanja za kardinala v prvem konzistoriju po škofovskem imenovanju. Beneški patriarh ima v primeru, da ni imenovan za kardinala, pravico do uporabe kardinalskih oblačil, z izjemo, da mora imeti na biretu škofovski cof, ki nakazuje, da ni kardinal. V grbu beneškega patriarha ima galerno, tako kot pri kardinalih, 15 vozljev, vendar je škofovske zelene barve. ==== Salzburški nadškof ==== Zgodovinsko je imel salzburški nadškof pomembno vlogo v cerkvi in je v obdobju od 1072 do 1933 celo imenoval škofe v pomožnih škofijah brez odobritve papeža. Nadškof ima pravico do uporabe kardinalskih simbolov, vključno z oblačili in grbom. ==== Videmski nadškof ==== Tudi videmski škof ima pravico do uporabe kardinalskih simbolov. V grbu ima galero rdečo notranjost. === Škofovski grbi === Škofovski grb sestavljajo: * ščit, * klobuk (galero) zelene barve z: ** 6 vozli na vsaki strani za škofe, ** 10 vozli na vsaki strani za nadškofe, * zlat križ za ščitom, ki je: ** enojni za krajevne škofe (ordinarije) in naslovne nadškofe, ** dvojni za krajevne nadškofe (ordinarije), * palij za nadškofe metropolite, * škofovsko geslo. <gallery> Slika:Template-Bishop.svg|grb škofa Slika:Template-Archbishop.svg|grb nadškofa Slika:Template-Metropolitan Archbishop.svg|grb nadškofa metropolita (s palijem) Slika:Template-Archbishop (ad personam).svg|grb naslovnega nadškofa ''ad personam'' (z enojnim križem) </gallery> ==== Izjeme ==== <gallery> Slika:Template-Archbishop of Salzburg.svg|grb nadškofa metropolita [[Nadškofija Salzburg|nadškofije Salzburg]] (privilegij do uporabe kardinalskih simbolov) Slika:Template-Archbishop of Udine.svg|grb nadškofa metropolita [[Nadškofija Videm|nadškofije Videm]] (privilegij uporabe nekaterih kardinalskih simbolov - rdeča notranjost galera) Slika:Coat of arms of Francesco Moraglia (Venice).svg|grb patriarha Benetk Francesca Moraglia (privilegij uporabe nekaterih kardinalskih simbolov) Slika:Coat of arms of the Patriarch of Lisbon.png|grb patriarha Lizbone (s pravico do uporabe tiare) </gallery> ==Opravljanje škofovske službe== Škofu je zaupano vodenje [[škofija|škofije]], škofija pa je sestavljena iz [[župnija|župnij]], ki so pod varstvom [[župnik]]ov. Če je škofov v škofiji več, je navadno eden izmed njih imenovan za škofa ordinarija, drugi pa za pomožne škofe. ===Sedisvakanca=== V primeru izpraznitve škofovskega sedeža ne nastopi [[sedisvakanca]] v primeru, če ima škofija določenega škofa koadjutorja (pomožnega škofa s pravico nasledstva), ki ob prenehanju službe škofa ordinarija takoj prevzame njegovo mesto. V času sedisvakance vodstvo škofije prevzame pomožni škof, če le-ta obstaja, sicer pa generalni vikar, dokler zbor škofijskih svetovalcev ne izvoli apostolskega administratorja (začasnega upravitelja škofije). Ta je običajno eden izmed duhovnikov iz zbora škofijskih svetovalcev. ==Škof emeritus== Latinski izraz »škof emeritus« označuje škofa, ki je ki je »odslužil svoj čas« oziroma »dokončal službo«, kar pomeni, da se je upokojil (dosegel za upokojitev določeno starostno mejo) ali pa odstopil, skratka prenehal voditi škofijo. Kljub tej oznaki obdrži častni naslov, ki ga je imel pred upokojitvijo ali odstopom. ===Škofovska konferenca=== Vsi škofje lokalne cerkve se zbirajo na t. i. škofovskih konferencah (npr. v Sloveniji [[Slovenska škofovska konferenca]]),<ref>{{navedi splet |url=https://katoliska-cerkev.si/organigram |title=Organigram Slovenske škofovske konference |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> kjer škofje in nadškofje urejajo in usklajujejo različne upravne in organizacijske zadeve lokalne Cerkve, ki presegajo okvir ene škofije, odgovarjajo tudi za t. i. standardni prevod [[Biblija|Biblije]] itd. Škofovska konferenca ima na lokalni cerkveni ravni najvišja pooblastila (višja ima le [[papež]]). ===Obiski »Ad limina apostolorum«=== Obisk »Ad limina apostolorum« (Na pragu apostolov)<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/kaj-je-ad-limina-apostolorum |title=Kaj je Ad limina apostolorum? |accessdate=15. november 2024 |date=26. februar 2018 |format= |work= }}</ref> je obvezen obisk katoliških škofov in nadškofov pri [[papež|papežu]] vsakih pet let. Med tem obiskom škofje obiščejo grobova apostolov sv. Petra in sv. Pavla ter se srečajo s papežem, da poročajo o stanju svojih [[škofija|škofij]]. ==Škofovski zbor== Škofovski zbor je [[kolegij]] (zasedanje) vseh škofov, ki skupaj z rimskim papežem sodelujejo pri vodenju vesoljne Cerkve. Škofovski zbor ima najvišjo oblast v Cerkvi, vendar le, ko deluje skupaj s papežem. Ta zbor se lahko sestane na [[ekumenski koncil|ekumenskih koncilih]], kjer se obravnavajo pomembna vprašanja vere, morale in cerkvene discipline. ==Škofovska sinoda== Škofovska sinoda je posvetovalno telo, ki ga skliče papež in v katerem sodelujejo izbrani škofje iz celega sveta. Sinoda se običajno sestane na določenih intervalih, da bi razpravljala o specifičnih temah in svetovala papežu. Sinoda nima enake avtoritete kot škofovski zbor, vendar ima pomembno vlogo pri svetovanju in usmerjanju cerkvenega delovanja. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Škofija]] * [[Slovenska škofovska konferenca]] * [[Nadškof]] * [[metropolit]] * [[primas]] * [[patriarh]] * [[Kardinal]] * [[Zakrament svetega reda]] * [[seznam slovenskih rimskokatoliških škofov]] == Viri == * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == *[http://www.demokracija.si/index.php?sekcija=clanki&clanek=848 Knjiga o ljubljanskih škofih] {{Wikislovar|škof|Škof}} {{normativna kontrola}} {{reli-stub}} [[Kategorija:Krščanski nazivi]] [[Kategorija:Verski poklici]] [[Kategorija:Škofje|*]] kf0y1becnpy07pzecv8m1f6se1qglg5 6748425 6748421 2026-09-09T16:40:31Z Shabicht 3554 6748425 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Škof}} [[Slika:T.Bertone.jpg|thumb|[[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] škof [[Tarcisio Bertone]] z [[mitra (škofovska kapa)|mitro]], [[škofovska palica|škofovsko palico]], [[pektoral]]nim križem in [[škofovski prstan|škofovskim prstanom]] na [[Slovenski evharistični kongres 2010|Slovenskem evharističnem kongresu v Celju]] leta 2010]] {{krščanstvo}} [[Slika:12. sveta maša za policiste Srednja vas v Bohinju, 2016.jpg|sličica|[[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski nadškof]] [[Stanislav Zore]] pri bogoslužju (darovanju svete maše)]] '''Škòf''' (iz [[grščina|grščine]]: {{jezik-el2|επισκοπος}} [episkopos] = nadzornik, skrbnik) je visoki cerkveni dostojanstvenik, ki mu je zaupano opravljanje pastirske službe, tj. vodenje [[Škofija|škofije]]. [[Slika:Template-Bishop.svg|200px|thumb|grbovno okrasje rimskokatoliških škofov]] == Episkopat == Za razliko od [[duhovniško posvečenje|duhovniškega posvečenja]] (druga stopnja [[Zakrament svetega reda|zakramenta svetega reda]]), je episkopat (škofovsko posvečenje) tretja oz. najvišja stopnja tega zakramenta, s katero je povezano imenovanje oz. prevzem pastirske službe v številnih [[krščanstvo|krščanskih]] [[cerkev (organizacija)|Cerkvah]]: v [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] in [[pravoslavje|pravoslavnih]], kakor tudi v nekaterih protestantskih (na Slovenskem npr. [[Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji|Evangeličanski cerkvi augsburške veroizpovedi]]) idr. cerkvah. Škof ima v Cerkvi vlogo voditelja in nadzornika ter je duhovnikom in diakonom hierarhično nadrejen. Škof tudi podeljuje [[zakrament|zakramente]], npr. [[Sveta birma|zakramenta svete birme]] ter [[Zakrament svetega reda|zakramente svetega reda]]. ==Izbira škofovskih kandidatov== V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] sezname primernih kandidatov za nove škofe predlagajo [[škofovska konferenca|škofovske konference]] (nacionalni škofovski zbori) in jih preko [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] pošljejo [[Dikasterij za škofe|dikasteriju za škofe]]. Ti seznami se na vsaka dve ali tri leta posodabljajo. Ko pride potreba za imenovanje novega škofa ali [[sedisvakanca]], apostolski nuncij opravi posvetovanja ne samo s škofi, ampak tudi z [[Duhovnik|duhovniki]], [[Diakon|diakoni]] in laiki, ki predlagajo imena, s čimer se izčisti seznam primernih kandidatov. Naslednji korak izbire je t. i. terna, to je izbor treh najbolj primernih kandidatov. O vsakemu od njih nuncij opravi posvetovanje s tridesetimi do petdesetimi osebami. Rezultate te poizvedbe o treh kandidatih nuncij pošlje v [[Rim]], kjer jih prefekt [[Dikasterij za škofe|Dikasterija za škofe]] pregleda in povzetek vsebin predloži tridesetim [[Kardinal|kardinalom]], ki se zatem na skupnem sestanku izrečejo o izbiranih. Zatem prefekt rezultate posveta kardinalov prenese [[Papež|papežu]], ki je že pred tem prejel in preučil dokumentacijo o kandidatih. Ko papež prefektu sporoči svojo odločitev o izbiri, jo ta sporoči nunciju, ki z njo seznani izbranega kandidata. Če kandidat imenovanja za škofa ne sprejme, se mora ves postopek začeti znova. V kolikor papež ne izbere nobenega od treh kandidatov, lahko odločitev o izbiri odloži za dva, tri tedne ali celo več časa, ali pa celo zaprosi za drugo trojico kandidatov. Izbiro novega škofa [[papež]] razglasi z izdajo posebnega pisma, t. i. [[Papeška bula|papeške bule]]. V praksi so za škofe največkrat predlagani tisti duhovniki, ki imajo poleg diplome [[Teološka fakulteta v Ljubljani|teološke fakultete]] še višjo univerzitetno izobrazbo ([[magisterij]], [[doktorat]]) največkrat ene od papeških univerz v Rimu, in/ali izkušnje [[Profesor|predavatelja]] [[Teologija|teoloških]], [[Filozofija|filozofskih]], ter [[Biblicist|bibličnih]] ved. Tudi merilo »pastirskosti« je pomembno za papeževo izbiro, saj želi, da imajo škofje občutek za stik z ljudmi, da se jim znajo približati v njihovih stiskah in tudi v trpljenju. ==Škof koadjutor== Imenovanje »škof koadjutor« se nanaša na škofa, ki nudi pomoč škofu ordinariju in ima zagotovljeno (dogovorjeno, potrjeno) pravico nasledstva. Ko redni škof (ordinarij) umre, odstopi, se upokoji ali pa je razrešen, zatem škof koadjutor samodejno postane novi škof ordinarij in prevzame vodstvo škofije ali nadškofije, brez novega imenovanja ali posebnega papeškega postopka. ===Škofovsko posvečenje=== [[Papeška bula]], ki jo prejme novoimenovani škof, mora biti javno prebrana ob samem škofovskem posvečenju. S prisego zvestobe novi škof na poseben način obljubi, da bo vselej deloval v soglasju s papežem, in to pogosto v navzočnosti [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]], ki v posamezni državi predstavlja povezavo s papežem. Prisega v praksi pomeni, da novi škof ne bo deloval v nasprotju s papežem in cerkvenim naukom, ter da bo vestno izpolnjeval naloge in poslanstvo, ki ga ima kot škof, tj. da bo skrbel za vse ljudi v svoji [[Škofija|škofiji]], tako za [[duhovnik|duhovnike]], [[Diakon|diakone]], [[Verski red|redovnike in redovnice]] ter laike. Med obredom posvečenja izbrani škofovski kandidat škofu posvečevalcu z »Hočem« in »Hočem, z božjo pomočjo« odgovarja na devet vprašanj o veri in svoji pripravljenosti služiti Kristusu, med [[litanije |litanijami vseh svetnikov]] pa v znamenje popolne podarjenosti in izročenosti Bogu leži pred oltarjem. Zatem v tišini škof posvečevalec na glavo novega škofa položi roko, kar za njim ponovijo tudi ostali prisotni škofje.Ta del posvetitve se imenuje tudi hirotonija (grško: starogrško χειροτονια [hirotonia] - polaganje rok). Po posvetilni molitvi škof posvečevalec novemu škofu s [[Krizma|krizmo]] mazili glavo, zatem pa novi škof prejme znamenja škofovske službe, tj. [[škofovski prstan]], [[škofovska palica|škofovsko palico]], [[Mitra (škofovska kapa)|mitro]] in križ na verižici okoli vratu ([[pektoral]]). V kolikor pripada bodoči škof ali nadškof enemu izmed [[Cerkveni redovi|cerkvenih redov]], so pri škofovski posvetitvi navzoči tudi predstavniki oz. lokalni voditelji tega cerkvenega reda, npr. [[Frančiškani|frančiškanov]]. Škofovsko posvečenje je [[zakrament|zakrament posvečenja]], ki ga spremljata tako imenovanje kot umestitev, vendar se včasih zmotno domneva, da so tudi [[kardinal]]i in [[papež]] posvečeni na ta mesta, dejansko pa so le škofje [[zakrament svetega reda|posvečeni]] na mesto škofa, zatem lahko izbrani in imenovani med [[Nadškof|nadškofe]] ter [[Kardinal|kardinale]], izmed kardinalov pa je lahko le eden od njih na [[Konklave|konklavah]] izvoljen za papeža. == Zunanji škofovski znaki (insignije) == Škof med škofovskim posvečenjem prejme zunanje simbole škofovske pastirske službe, tj. [[škofovski prstan]], [[škofovska palica|škofovsko palico]], [[Mitra (škofovska kapa)|mitro]] in križ na verižici okoli vratu ([[pektoral]]), kasneje prejme tudi [[grb]] in si izbere lastno škofovsko geslo oz. vodilo. [[Nadškof]] metropolit ima med mašo okoli vratu tudi [[palij]] (palium), poseben volnen šal, ki ga je prejel od [[papež]]a. Ob svečanih priložnostih, izven liturgične službe, je škof oblečen v črn [[talar]], katerega robovi in [[gumb]]i so vijolične barve, na sebi ima vijolični pas ([[cingulum]]) in [[škofovska čepica|škofovsko čepico]] (pileolus) na glavi. Pas je simbol vzdržnosti in se ga nosi preko talarja. === Izjeme === Nekateri škofi imajo zaradi zgodovinske vloge njihove škofije posebne privilegije, ki se navadno kažejo v pravici do uporabe nekaterih ali vseh kardinalskih simbolov. ==== Lizbonski patriarh ==== Lizbonskemu patriarhu je bil s papeško bulo ''Inter praecipuas apostolici ministeri'' papeža [[Papež Klemen XII.|Klemna XII.]] leta 1737 podeljen privilegij, da je v prvem konzistoriju po škofovskem imenovanju imenovan za kardinala (če je upokojeni patriarh bil imenovan za kardinala, je novi patriarh za karidnala navadno imenovan šele po njegovi smrti).<ref>{{Navedi splet|title=Notas históricas sobre o Tricentenário do Patriarcado de Lisboa|url=https://www.patriarcado-lisboa.pt/site/index.php?id=6788|website=Patriarcado de Lisboa|accessdate=2025-07-29|language=pt}}</ref> Patriarh ima privilegij do uporabe nekaterih oblačil, ki jih lahko sicer uporablja samo papež (npr. falda), podeljena pa mu je tudi pravica do uporabe posebne mitre, ki je podobna papeški tiari. V grbu ima patriarh pravico do uporabe papeške tiare namesto škofovskega galera (klobuka).<ref>{{Navedi revijo|last=van Montfoort A.A.|first=P. Drs E.|date=1957-10-01|title=Archdale A. King, Liturgy of the Roman Church. London, Longmans, Green and Co., (1957). 22 x 15, XIV-476 blz., geill., Sh. 42/– net.|url=https://doi.org/10.1163/29497671-01004018|magazine=Het Christelijk Oosten en Hereniging|volume=10|issue=4|pages=307|doi=10.1163/29497671-01004018|issn=2949-7671}}</ref> ==== Beneški patriarh ==== Tudi beneški patriarh ima pravico do imenovanja za kardinala v prvem konzistoriju po škofovskem imenovanju. Beneški patriarh ima v primeru, da ni imenovan za kardinala, pravico do uporabe kardinalskih oblačil, z izjemo, da mora imeti na biretu škofovski cof, ki nakazuje, da ni kardinal. V grbu beneškega patriarha ima galerno, tako kot pri kardinalih, 15 vozljev, vendar je škofovske zelene barve. ==== Salzburški nadškof ==== Zgodovinsko je imel salzburški nadškof pomembno vlogo v cerkvi in je v obdobju od 1072 do 1933 celo imenoval škofe v pomožnih škofijah brez odobritve papeža. Nadškof ima pravico do uporabe kardinalskih simbolov, vključno z oblačili in grbom. ==== Videmski nadškof ==== Tudi videmski škof ima pravico do uporabe kardinalskih simbolov. V grbu ima galero rdečo notranjost. === Škofovski grbi === Škofovski grb sestavljajo: * ščit, * klobuk (galero) zelene barve z: ** 6 vozli na vsaki strani za škofe, ** 10 vozli na vsaki strani za nadškofe, * zlat križ za ščitom, ki je: ** enojni za krajevne škofe (ordinarije) in naslovne nadškofe, ** dvojni za krajevne nadškofe (ordinarije), * palij za nadškofe metropolite, * škofovsko geslo. <gallery> Slika:Template-Bishop.svg|grb škofa Slika:Template-Archbishop.svg|grb nadškofa Slika:Template-Metropolitan Archbishop.svg|grb nadškofa metropolita (s palijem) Slika:Template-Archbishop (ad personam).svg|grb naslovnega nadškofa ''ad personam'' (z enojnim križem) </gallery> ==== Izjeme ==== <gallery> Slika:Template-Archbishop of Salzburg.svg|grb nadškofa metropolita [[Nadškofija Salzburg|nadškofije Salzburg]] (privilegij do uporabe kardinalskih simbolov) Slika:Template-Archbishop of Udine.svg|grb nadškofa metropolita [[Nadškofija Videm|nadškofije Videm]] (privilegij uporabe nekaterih kardinalskih simbolov - rdeča notranjost galera) Slika:Coat of arms of Francesco Moraglia (Venice).svg|grb patriarha Benetk Francesca Moraglia (privilegij uporabe nekaterih kardinalskih simbolov) Slika:Coat of arms of the Patriarch of Lisbon.png|grb patriarha Lizbone (s pravico do uporabe tiare) </gallery> ==Opravljanje škofovske službe== Škofu je zaupano vodenje [[škofija|škofije]], škofija pa je sestavljena iz [[župnija|župnij]], ki so pod varstvom [[župnik]]ov. Če je škofov v škofiji več, je navadno eden izmed njih imenovan za škofa ordinarija, drugi pa za pomožne škofe. ===Sedisvakanca=== V primeru izpraznitve škofovskega sedeža ne nastopi [[sedisvakanca]] v primeru, če ima škofija določenega škofa koadjutorja (pomožnega škofa s pravico nasledstva), ki ob prenehanju službe škofa ordinarija takoj prevzame njegovo mesto. V času sedisvakance vodstvo škofije prevzame pomožni škof, če le-ta obstaja, sicer pa generalni vikar, dokler zbor škofijskih svetovalcev ne izvoli apostolskega administratorja (začasnega upravitelja škofije). Ta je običajno eden izmed duhovnikov iz zbora škofijskih svetovalcev. ==Škof emeritus== Latinski izraz »škof emeritus« označuje škofa, ki je ki je »odslužil svoj čas« oziroma »dokončal službo«, kar pomeni, da se je upokojil (dosegel za upokojitev določeno starostno mejo) ali pa odstopil, skratka prenehal voditi škofijo. Kljub tej oznaki obdrži častni naslov, ki ga je imel pred upokojitvijo ali odstopom. ===Škofovska konferenca=== Vsi škofje lokalne cerkve se zbirajo na t. i. škofovskih konferencah (npr. v Sloveniji [[Slovenska škofovska konferenca]]),<ref>{{navedi splet |url=https://katoliska-cerkev.si/organigram |title=Organigram Slovenske škofovske konference |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> kjer škofje in nadškofje urejajo in usklajujejo različne upravne in organizacijske zadeve lokalne Cerkve, ki presegajo okvir ene škofije, odgovarjajo tudi za t. i. standardni prevod [[Biblija|Biblije]] itd. Škofovska konferenca ima na lokalni cerkveni ravni najvišja pooblastila (višja ima le [[papež]]). ===Obiski »Ad limina apostolorum«=== Obisk »Ad limina apostolorum« (Na pragu apostolov)<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/kaj-je-ad-limina-apostolorum |title=Kaj je Ad limina apostolorum? |accessdate=15. november 2024 |date=26. februar 2018 |format= |work= }}</ref> je obvezen obisk katoliških škofov in nadškofov pri [[papež|papežu]] vsakih pet let. Med tem obiskom škofje obiščejo grobova apostolov sv. Petra in sv. Pavla ter se srečajo s papežem, da poročajo o stanju svojih [[škofija|škofij]]. ==Škofovski zbor== Škofovski zbor je [[kolegij]] (zasedanje) vseh škofov, ki skupaj z rimskim papežem sodelujejo pri vodenju vesoljne Cerkve. Škofovski zbor ima najvišjo oblast v Cerkvi, vendar le, ko deluje skupaj s papežem. Ta zbor se lahko sestane na [[ekumenski koncil|ekumenskih koncilih]], kjer se obravnavajo pomembna vprašanja vere, morale in cerkvene discipline. ==Škofovska sinoda== Škofovska sinoda je posvetovalno telo, ki ga skliče papež in v katerem sodelujejo izbrani škofje iz celega sveta. Sinoda se običajno sestane na določenih intervalih, da bi razpravljala o specifičnih temah in svetovala papežu. Sinoda nima enake avtoritete kot škofovski zbor, vendar ima pomembno vlogo pri svetovanju in usmerjanju cerkvenega delovanja. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Škofija]] * [[Slovenska škofovska konferenca]] * [[Nadškof]] * [[metropolit]] * [[primas]] * [[patriarh]] * [[Kardinal]] * [[Zakrament svetega reda]] * [[seznam slovenskih rimskokatoliških škofov]] == Viri == * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == *[http://www.demokracija.si/index.php?sekcija=clanki&clanek=848 Knjiga o ljubljanskih škofih] {{Wikislovar|škof|Škof}} {{christ-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanski nazivi]] [[Kategorija:Verski poklici]] [[Kategorija:Škofje|*]] 24l0s3umthxq1n4358cfd64jrcdc7ie 6748429 6748425 2026-09-09T16:53:04Z Shabicht 3554 /* Škofovski grbi */ 6748429 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Škof}} [[Slika:T.Bertone.jpg|thumb|[[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] škof [[Tarcisio Bertone]] z [[mitra (škofovska kapa)|mitro]], [[škofovska palica|škofovsko palico]], [[pektoral]]nim križem in [[škofovski prstan|škofovskim prstanom]] na [[Slovenski evharistični kongres 2010|Slovenskem evharističnem kongresu v Celju]] leta 2010]] {{krščanstvo}} [[Slika:12. sveta maša za policiste Srednja vas v Bohinju, 2016.jpg|sličica|[[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski nadškof]] [[Stanislav Zore]] pri bogoslužju (darovanju svete maše)]] '''Škòf''' (iz [[grščina|grščine]]: {{jezik-el2|επισκοπος}} [episkopos] = nadzornik, skrbnik) je visoki cerkveni dostojanstvenik, ki mu je zaupano opravljanje pastirske službe, tj. vodenje [[Škofija|škofije]]. [[Slika:Template-Bishop.svg|200px|thumb|grbovno okrasje rimskokatoliških škofov]] == Episkopat == Za razliko od [[duhovniško posvečenje|duhovniškega posvečenja]] (druga stopnja [[Zakrament svetega reda|zakramenta svetega reda]]), je episkopat (škofovsko posvečenje) tretja oz. najvišja stopnja tega zakramenta, s katero je povezano imenovanje oz. prevzem pastirske službe v številnih [[krščanstvo|krščanskih]] [[cerkev (organizacija)|Cerkvah]]: v [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] in [[pravoslavje|pravoslavnih]], kakor tudi v nekaterih protestantskih (na Slovenskem npr. [[Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji|Evangeličanski cerkvi augsburške veroizpovedi]]) idr. cerkvah. Škof ima v Cerkvi vlogo voditelja in nadzornika ter je duhovnikom in diakonom hierarhično nadrejen. Škof tudi podeljuje [[zakrament|zakramente]], npr. [[Sveta birma|zakramenta svete birme]] ter [[Zakrament svetega reda|zakramente svetega reda]]. ==Izbira škofovskih kandidatov== V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] sezname primernih kandidatov za nove škofe predlagajo [[škofovska konferenca|škofovske konference]] (nacionalni škofovski zbori) in jih preko [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] pošljejo [[Dikasterij za škofe|dikasteriju za škofe]]. Ti seznami se na vsaka dve ali tri leta posodabljajo. Ko pride potreba za imenovanje novega škofa ali [[sedisvakanca]], apostolski nuncij opravi posvetovanja ne samo s škofi, ampak tudi z [[Duhovnik|duhovniki]], [[Diakon|diakoni]] in laiki, ki predlagajo imena, s čimer se izčisti seznam primernih kandidatov. Naslednji korak izbire je t. i. terna, to je izbor treh najbolj primernih kandidatov. O vsakemu od njih nuncij opravi posvetovanje s tridesetimi do petdesetimi osebami. Rezultate te poizvedbe o treh kandidatih nuncij pošlje v [[Rim]], kjer jih prefekt [[Dikasterij za škofe|Dikasterija za škofe]] pregleda in povzetek vsebin predloži tridesetim [[Kardinal|kardinalom]], ki se zatem na skupnem sestanku izrečejo o izbiranih. Zatem prefekt rezultate posveta kardinalov prenese [[Papež|papežu]], ki je že pred tem prejel in preučil dokumentacijo o kandidatih. Ko papež prefektu sporoči svojo odločitev o izbiri, jo ta sporoči nunciju, ki z njo seznani izbranega kandidata. Če kandidat imenovanja za škofa ne sprejme, se mora ves postopek začeti znova. V kolikor papež ne izbere nobenega od treh kandidatov, lahko odločitev o izbiri odloži za dva, tri tedne ali celo več časa, ali pa celo zaprosi za drugo trojico kandidatov. Izbiro novega škofa [[papež]] razglasi z izdajo posebnega pisma, t. i. [[Papeška bula|papeške bule]]. V praksi so za škofe največkrat predlagani tisti duhovniki, ki imajo poleg diplome [[Teološka fakulteta v Ljubljani|teološke fakultete]] še višjo univerzitetno izobrazbo ([[magisterij]], [[doktorat]]) največkrat ene od papeških univerz v Rimu, in/ali izkušnje [[Profesor|predavatelja]] [[Teologija|teoloških]], [[Filozofija|filozofskih]], ter [[Biblicist|bibličnih]] ved. Tudi merilo »pastirskosti« je pomembno za papeževo izbiro, saj želi, da imajo škofje občutek za stik z ljudmi, da se jim znajo približati v njihovih stiskah in tudi v trpljenju. ==Škof koadjutor== Imenovanje »škof koadjutor« se nanaša na škofa, ki nudi pomoč škofu ordinariju in ima zagotovljeno (dogovorjeno, potrjeno) pravico nasledstva. Ko redni škof (ordinarij) umre, odstopi, se upokoji ali pa je razrešen, zatem škof koadjutor samodejno postane novi škof ordinarij in prevzame vodstvo škofije ali nadškofije, brez novega imenovanja ali posebnega papeškega postopka. ===Škofovsko posvečenje=== [[Papeška bula]], ki jo prejme novoimenovani škof, mora biti javno prebrana ob samem škofovskem posvečenju. S prisego zvestobe novi škof na poseben način obljubi, da bo vselej deloval v soglasju s papežem, in to pogosto v navzočnosti [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]], ki v posamezni državi predstavlja povezavo s papežem. Prisega v praksi pomeni, da novi škof ne bo deloval v nasprotju s papežem in cerkvenim naukom, ter da bo vestno izpolnjeval naloge in poslanstvo, ki ga ima kot škof, tj. da bo skrbel za vse ljudi v svoji [[Škofija|škofiji]], tako za [[duhovnik|duhovnike]], [[Diakon|diakone]], [[Verski red|redovnike in redovnice]] ter laike. Med obredom posvečenja izbrani škofovski kandidat škofu posvečevalcu z »Hočem« in »Hočem, z božjo pomočjo« odgovarja na devet vprašanj o veri in svoji pripravljenosti služiti Kristusu, med [[litanije |litanijami vseh svetnikov]] pa v znamenje popolne podarjenosti in izročenosti Bogu leži pred oltarjem. Zatem v tišini škof posvečevalec na glavo novega škofa položi roko, kar za njim ponovijo tudi ostali prisotni škofje.Ta del posvetitve se imenuje tudi hirotonija (grško: starogrško χειροτονια [hirotonia] - polaganje rok). Po posvetilni molitvi škof posvečevalec novemu škofu s [[Krizma|krizmo]] mazili glavo, zatem pa novi škof prejme znamenja škofovske službe, tj. [[škofovski prstan]], [[škofovska palica|škofovsko palico]], [[Mitra (škofovska kapa)|mitro]] in križ na verižici okoli vratu ([[pektoral]]). V kolikor pripada bodoči škof ali nadškof enemu izmed [[Cerkveni redovi|cerkvenih redov]], so pri škofovski posvetitvi navzoči tudi predstavniki oz. lokalni voditelji tega cerkvenega reda, npr. [[Frančiškani|frančiškanov]]. Škofovsko posvečenje je [[zakrament|zakrament posvečenja]], ki ga spremljata tako imenovanje kot umestitev, vendar se včasih zmotno domneva, da so tudi [[kardinal]]i in [[papež]] posvečeni na ta mesta, dejansko pa so le škofje [[zakrament svetega reda|posvečeni]] na mesto škofa, zatem lahko izbrani in imenovani med [[Nadškof|nadškofe]] ter [[Kardinal|kardinale]], izmed kardinalov pa je lahko le eden od njih na [[Konklave|konklavah]] izvoljen za papeža. == Zunanji škofovski znaki (insignije) == Škof med škofovskim posvečenjem prejme zunanje simbole škofovske pastirske službe, tj. [[škofovski prstan]], [[škofovska palica|škofovsko palico]], [[Mitra (škofovska kapa)|mitro]] in križ na verižici okoli vratu ([[pektoral]]), kasneje prejme tudi [[grb]] in si izbere lastno škofovsko geslo oz. vodilo. [[Nadškof]] metropolit ima med mašo okoli vratu tudi [[palij]] (palium), poseben volnen šal, ki ga je prejel od [[papež]]a. Ob svečanih priložnostih, izven liturgične službe, je škof oblečen v črn [[talar]], katerega robovi in [[gumb]]i so vijolične barve, na sebi ima vijolični pas ([[cingulum]]) in [[škofovska čepica|škofovsko čepico]] (pileolus) na glavi. Pas je simbol vzdržnosti in se ga nosi preko talarja. === Izjeme === Nekateri škofi imajo zaradi zgodovinske vloge njihove škofije posebne privilegije, ki se navadno kažejo v pravici do uporabe nekaterih ali vseh kardinalskih simbolov. ==== Lizbonski patriarh ==== Lizbonskemu patriarhu je bil s papeško bulo ''Inter praecipuas apostolici ministeri'' papeža [[Papež Klemen XII.|Klemna XII.]] leta 1737 podeljen privilegij, da je v prvem konzistoriju po škofovskem imenovanju imenovan za kardinala (če je upokojeni patriarh bil imenovan za kardinala, je novi patriarh za karidnala navadno imenovan šele po njegovi smrti).<ref>{{Navedi splet|title=Notas históricas sobre o Tricentenário do Patriarcado de Lisboa|url=https://www.patriarcado-lisboa.pt/site/index.php?id=6788|website=Patriarcado de Lisboa|accessdate=2025-07-29|language=pt}}</ref> Patriarh ima privilegij do uporabe nekaterih oblačil, ki jih lahko sicer uporablja samo papež (npr. falda), podeljena pa mu je tudi pravica do uporabe posebne mitre, ki je podobna papeški tiari. V grbu ima patriarh pravico do uporabe papeške tiare namesto škofovskega galera (klobuka).<ref>{{Navedi revijo|last=van Montfoort A.A.|first=P. Drs E.|date=1957-10-01|title=Archdale A. King, Liturgy of the Roman Church. London, Longmans, Green and Co., (1957). 22 x 15, XIV-476 blz., geill., Sh. 42/– net.|url=https://doi.org/10.1163/29497671-01004018|magazine=Het Christelijk Oosten en Hereniging|volume=10|issue=4|pages=307|doi=10.1163/29497671-01004018|issn=2949-7671}}</ref> ==== Beneški patriarh ==== Tudi beneški patriarh ima pravico do imenovanja za kardinala v prvem konzistoriju po škofovskem imenovanju. Beneški patriarh ima v primeru, da ni imenovan za kardinala, pravico do uporabe kardinalskih oblačil, z izjemo, da mora imeti na biretu škofovski cof, ki nakazuje, da ni kardinal. V grbu beneškega patriarha ima galerno, tako kot pri kardinalih, 15 vozljev, vendar je škofovske zelene barve. ==== Salzburški nadškof ==== Zgodovinsko je imel salzburški nadškof pomembno vlogo v cerkvi in je v obdobju od 1072 do 1933 celo imenoval škofe v pomožnih škofijah brez odobritve papeža. Nadškof ima pravico do uporabe kardinalskih simbolov, vključno z oblačili in grbom. ==== Videmski nadškof ==== Tudi videmski škof ima pravico do uporabe kardinalskih simbolov. V grbu ima galero rdečo notranjost. === Škofovski grbi === Škofovski [[grb]] sestavljajo: * ščit, * klobuk (galero) zelene barve z: ** 6 [[Vozli in vezave|vozlov]] na vsaki strani [[Heraldika|grbovnega okrasja]] za škofe, ** 10 vozlov na vsaki strani za nadškofe, * zlat križ za ščitom, ki je: ** enojni za krajevne škofe (ordinarije) in naslovne nadškofe, ** dvojni za krajevne nadškofe (ordinarije), * palij za nadškofe metropolite, * škofovsko geslo. <gallery> Slika:Template-Bishop.svg|grb škofa Slika:Template-Archbishop.svg|grb nadškofa Slika:Template-Metropolitan Archbishop.svg|grb nadškofa metropolita (s palijem) Slika:Template-Archbishop (ad personam).svg|grb naslovnega nadškofa ''ad personam'' (z enojnim križem) </gallery> ==== Izjeme ==== <gallery> Slika:Template-Archbishop of Salzburg.svg|grb nadškofa metropolita [[Nadškofija Salzburg|nadškofije Salzburg]] (privilegij do uporabe kardinalskih simbolov) Slika:Template-Archbishop of Udine.svg|grb nadškofa metropolita [[Nadškofija Videm|nadškofije Videm]] (privilegij uporabe nekaterih kardinalskih simbolov - rdeča notranjost galera) Slika:Coat of arms of Francesco Moraglia (Venice).svg|grb patriarha Benetk Francesca Moraglia (privilegij uporabe nekaterih kardinalskih simbolov) Slika:Coat of arms of the Patriarch of Lisbon.png|grb patriarha Lizbone (s pravico do uporabe tiare) </gallery> ==Opravljanje škofovske službe== Škofu je zaupano vodenje [[škofija|škofije]], škofija pa je sestavljena iz [[župnija|župnij]], ki so pod varstvom [[župnik]]ov. Če je škofov v škofiji več, je navadno eden izmed njih imenovan za škofa ordinarija, drugi pa za pomožne škofe. ===Sedisvakanca=== V primeru izpraznitve škofovskega sedeža ne nastopi [[sedisvakanca]] v primeru, če ima škofija določenega škofa koadjutorja (pomožnega škofa s pravico nasledstva), ki ob prenehanju službe škofa ordinarija takoj prevzame njegovo mesto. V času sedisvakance vodstvo škofije prevzame pomožni škof, če le-ta obstaja, sicer pa generalni vikar, dokler zbor škofijskih svetovalcev ne izvoli apostolskega administratorja (začasnega upravitelja škofije). Ta je običajno eden izmed duhovnikov iz zbora škofijskih svetovalcev. ==Škof emeritus== Latinski izraz »škof emeritus« označuje škofa, ki je ki je »odslužil svoj čas« oziroma »dokončal službo«, kar pomeni, da se je upokojil (dosegel za upokojitev določeno starostno mejo) ali pa odstopil, skratka prenehal voditi škofijo. Kljub tej oznaki obdrži častni naslov, ki ga je imel pred upokojitvijo ali odstopom. ===Škofovska konferenca=== Vsi škofje lokalne cerkve se zbirajo na t. i. škofovskih konferencah (npr. v Sloveniji [[Slovenska škofovska konferenca]]),<ref>{{navedi splet |url=https://katoliska-cerkev.si/organigram |title=Organigram Slovenske škofovske konference |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> kjer škofje in nadškofje urejajo in usklajujejo različne upravne in organizacijske zadeve lokalne Cerkve, ki presegajo okvir ene škofije, odgovarjajo tudi za t. i. standardni prevod [[Biblija|Biblije]] itd. Škofovska konferenca ima na lokalni cerkveni ravni najvišja pooblastila (višja ima le [[papež]]). ===Obiski »Ad limina apostolorum«=== Obisk »Ad limina apostolorum« (Na pragu apostolov)<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/kaj-je-ad-limina-apostolorum |title=Kaj je Ad limina apostolorum? |accessdate=15. november 2024 |date=26. februar 2018 |format= |work= }}</ref> je obvezen obisk katoliških škofov in nadškofov pri [[papež|papežu]] vsakih pet let. Med tem obiskom škofje obiščejo grobova apostolov sv. Petra in sv. Pavla ter se srečajo s papežem, da poročajo o stanju svojih [[škofija|škofij]]. ==Škofovski zbor== Škofovski zbor je [[kolegij]] (zasedanje) vseh škofov, ki skupaj z rimskim papežem sodelujejo pri vodenju vesoljne Cerkve. Škofovski zbor ima najvišjo oblast v Cerkvi, vendar le, ko deluje skupaj s papežem. Ta zbor se lahko sestane na [[ekumenski koncil|ekumenskih koncilih]], kjer se obravnavajo pomembna vprašanja vere, morale in cerkvene discipline. ==Škofovska sinoda== Škofovska sinoda je posvetovalno telo, ki ga skliče papež in v katerem sodelujejo izbrani škofje iz celega sveta. Sinoda se običajno sestane na določenih intervalih, da bi razpravljala o specifičnih temah in svetovala papežu. Sinoda nima enake avtoritete kot škofovski zbor, vendar ima pomembno vlogo pri svetovanju in usmerjanju cerkvenega delovanja. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Škofija]] * [[Slovenska škofovska konferenca]] * [[Nadškof]] * [[metropolit]] * [[primas]] * [[patriarh]] * [[Kardinal]] * [[Zakrament svetega reda]] * [[seznam slovenskih rimskokatoliških škofov]] == Viri == * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == *[http://www.demokracija.si/index.php?sekcija=clanki&clanek=848 Knjiga o ljubljanskih škofih] {{Wikislovar|škof|Škof}} {{christ-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanski nazivi]] [[Kategorija:Verski poklici]] [[Kategorija:Škofje|*]] nkkamsj4xwfhchlg4hwlls9cunrxe8z 6748430 6748429 2026-09-09T16:54:37Z Shabicht 3554 /* Škofovski grbi */ 6748430 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Škof}} [[Slika:T.Bertone.jpg|thumb|[[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] škof [[Tarcisio Bertone]] z [[mitra (škofovska kapa)|mitro]], [[škofovska palica|škofovsko palico]], [[pektoral]]nim križem in [[škofovski prstan|škofovskim prstanom]] na [[Slovenski evharistični kongres 2010|Slovenskem evharističnem kongresu v Celju]] leta 2010]] {{krščanstvo}} [[Slika:12. sveta maša za policiste Srednja vas v Bohinju, 2016.jpg|sličica|[[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski nadškof]] [[Stanislav Zore]] pri bogoslužju (darovanju svete maše)]] '''Škòf''' (iz [[grščina|grščine]]: {{jezik-el2|επισκοπος}} [episkopos] = nadzornik, skrbnik) je visoki cerkveni dostojanstvenik, ki mu je zaupano opravljanje pastirske službe, tj. vodenje [[Škofija|škofije]]. [[Slika:Template-Bishop.svg|200px|thumb|grbovno okrasje rimskokatoliških škofov]] == Episkopat == Za razliko od [[duhovniško posvečenje|duhovniškega posvečenja]] (druga stopnja [[Zakrament svetega reda|zakramenta svetega reda]]), je episkopat (škofovsko posvečenje) tretja oz. najvišja stopnja tega zakramenta, s katero je povezano imenovanje oz. prevzem pastirske službe v številnih [[krščanstvo|krščanskih]] [[cerkev (organizacija)|Cerkvah]]: v [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] in [[pravoslavje|pravoslavnih]], kakor tudi v nekaterih protestantskih (na Slovenskem npr. [[Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji|Evangeličanski cerkvi augsburške veroizpovedi]]) idr. cerkvah. Škof ima v Cerkvi vlogo voditelja in nadzornika ter je duhovnikom in diakonom hierarhično nadrejen. Škof tudi podeljuje [[zakrament|zakramente]], npr. [[Sveta birma|zakramenta svete birme]] ter [[Zakrament svetega reda|zakramente svetega reda]]. ==Izbira škofovskih kandidatov== V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] sezname primernih kandidatov za nove škofe predlagajo [[škofovska konferenca|škofovske konference]] (nacionalni škofovski zbori) in jih preko [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] pošljejo [[Dikasterij za škofe|dikasteriju za škofe]]. Ti seznami se na vsaka dve ali tri leta posodabljajo. Ko pride potreba za imenovanje novega škofa ali [[sedisvakanca]], apostolski nuncij opravi posvetovanja ne samo s škofi, ampak tudi z [[Duhovnik|duhovniki]], [[Diakon|diakoni]] in laiki, ki predlagajo imena, s čimer se izčisti seznam primernih kandidatov. Naslednji korak izbire je t. i. terna, to je izbor treh najbolj primernih kandidatov. O vsakemu od njih nuncij opravi posvetovanje s tridesetimi do petdesetimi osebami. Rezultate te poizvedbe o treh kandidatih nuncij pošlje v [[Rim]], kjer jih prefekt [[Dikasterij za škofe|Dikasterija za škofe]] pregleda in povzetek vsebin predloži tridesetim [[Kardinal|kardinalom]], ki se zatem na skupnem sestanku izrečejo o izbiranih. Zatem prefekt rezultate posveta kardinalov prenese [[Papež|papežu]], ki je že pred tem prejel in preučil dokumentacijo o kandidatih. Ko papež prefektu sporoči svojo odločitev o izbiri, jo ta sporoči nunciju, ki z njo seznani izbranega kandidata. Če kandidat imenovanja za škofa ne sprejme, se mora ves postopek začeti znova. V kolikor papež ne izbere nobenega od treh kandidatov, lahko odločitev o izbiri odloži za dva, tri tedne ali celo več časa, ali pa celo zaprosi za drugo trojico kandidatov. Izbiro novega škofa [[papež]] razglasi z izdajo posebnega pisma, t. i. [[Papeška bula|papeške bule]]. V praksi so za škofe največkrat predlagani tisti duhovniki, ki imajo poleg diplome [[Teološka fakulteta v Ljubljani|teološke fakultete]] še višjo univerzitetno izobrazbo ([[magisterij]], [[doktorat]]) največkrat ene od papeških univerz v Rimu, in/ali izkušnje [[Profesor|predavatelja]] [[Teologija|teoloških]], [[Filozofija|filozofskih]], ter [[Biblicist|bibličnih]] ved. Tudi merilo »pastirskosti« je pomembno za papeževo izbiro, saj želi, da imajo škofje občutek za stik z ljudmi, da se jim znajo približati v njihovih stiskah in tudi v trpljenju. ==Škof koadjutor== Imenovanje »škof koadjutor« se nanaša na škofa, ki nudi pomoč škofu ordinariju in ima zagotovljeno (dogovorjeno, potrjeno) pravico nasledstva. Ko redni škof (ordinarij) umre, odstopi, se upokoji ali pa je razrešen, zatem škof koadjutor samodejno postane novi škof ordinarij in prevzame vodstvo škofije ali nadškofije, brez novega imenovanja ali posebnega papeškega postopka. ===Škofovsko posvečenje=== [[Papeška bula]], ki jo prejme novoimenovani škof, mora biti javno prebrana ob samem škofovskem posvečenju. S prisego zvestobe novi škof na poseben način obljubi, da bo vselej deloval v soglasju s papežem, in to pogosto v navzočnosti [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]], ki v posamezni državi predstavlja povezavo s papežem. Prisega v praksi pomeni, da novi škof ne bo deloval v nasprotju s papežem in cerkvenim naukom, ter da bo vestno izpolnjeval naloge in poslanstvo, ki ga ima kot škof, tj. da bo skrbel za vse ljudi v svoji [[Škofija|škofiji]], tako za [[duhovnik|duhovnike]], [[Diakon|diakone]], [[Verski red|redovnike in redovnice]] ter laike. Med obredom posvečenja izbrani škofovski kandidat škofu posvečevalcu z »Hočem« in »Hočem, z božjo pomočjo« odgovarja na devet vprašanj o veri in svoji pripravljenosti služiti Kristusu, med [[litanije |litanijami vseh svetnikov]] pa v znamenje popolne podarjenosti in izročenosti Bogu leži pred oltarjem. Zatem v tišini škof posvečevalec na glavo novega škofa položi roko, kar za njim ponovijo tudi ostali prisotni škofje.Ta del posvetitve se imenuje tudi hirotonija (grško: starogrško χειροτονια [hirotonia] - polaganje rok). Po posvetilni molitvi škof posvečevalec novemu škofu s [[Krizma|krizmo]] mazili glavo, zatem pa novi škof prejme znamenja škofovske službe, tj. [[škofovski prstan]], [[škofovska palica|škofovsko palico]], [[Mitra (škofovska kapa)|mitro]] in križ na verižici okoli vratu ([[pektoral]]). V kolikor pripada bodoči škof ali nadškof enemu izmed [[Cerkveni redovi|cerkvenih redov]], so pri škofovski posvetitvi navzoči tudi predstavniki oz. lokalni voditelji tega cerkvenega reda, npr. [[Frančiškani|frančiškanov]]. Škofovsko posvečenje je [[zakrament|zakrament posvečenja]], ki ga spremljata tako imenovanje kot umestitev, vendar se včasih zmotno domneva, da so tudi [[kardinal]]i in [[papež]] posvečeni na ta mesta, dejansko pa so le škofje [[zakrament svetega reda|posvečeni]] na mesto škofa, zatem lahko izbrani in imenovani med [[Nadškof|nadškofe]] ter [[Kardinal|kardinale]], izmed kardinalov pa je lahko le eden od njih na [[Konklave|konklavah]] izvoljen za papeža. == Zunanji škofovski znaki (insignije) == Škof med škofovskim posvečenjem prejme zunanje simbole škofovske pastirske službe, tj. [[škofovski prstan]], [[škofovska palica|škofovsko palico]], [[Mitra (škofovska kapa)|mitro]] in križ na verižici okoli vratu ([[pektoral]]), kasneje prejme tudi [[grb]] in si izbere lastno škofovsko geslo oz. vodilo. [[Nadškof]] metropolit ima med mašo okoli vratu tudi [[palij]] (palium), poseben volnen šal, ki ga je prejel od [[papež]]a. Ob svečanih priložnostih, izven liturgične službe, je škof oblečen v črn [[talar]], katerega robovi in [[gumb]]i so vijolične barve, na sebi ima vijolični pas ([[cingulum]]) in [[škofovska čepica|škofovsko čepico]] (pileolus) na glavi. Pas je simbol vzdržnosti in se ga nosi preko talarja. === Izjeme === Nekateri škofi imajo zaradi zgodovinske vloge njihove škofije posebne privilegije, ki se navadno kažejo v pravici do uporabe nekaterih ali vseh kardinalskih simbolov. ==== Lizbonski patriarh ==== Lizbonskemu patriarhu je bil s papeško bulo ''Inter praecipuas apostolici ministeri'' papeža [[Papež Klemen XII.|Klemna XII.]] leta 1737 podeljen privilegij, da je v prvem konzistoriju po škofovskem imenovanju imenovan za kardinala (če je upokojeni patriarh bil imenovan za kardinala, je novi patriarh za karidnala navadno imenovan šele po njegovi smrti).<ref>{{Navedi splet|title=Notas históricas sobre o Tricentenário do Patriarcado de Lisboa|url=https://www.patriarcado-lisboa.pt/site/index.php?id=6788|website=Patriarcado de Lisboa|accessdate=2025-07-29|language=pt}}</ref> Patriarh ima privilegij do uporabe nekaterih oblačil, ki jih lahko sicer uporablja samo papež (npr. falda), podeljena pa mu je tudi pravica do uporabe posebne mitre, ki je podobna papeški tiari. V grbu ima patriarh pravico do uporabe papeške tiare namesto škofovskega galera (klobuka).<ref>{{Navedi revijo|last=van Montfoort A.A.|first=P. Drs E.|date=1957-10-01|title=Archdale A. King, Liturgy of the Roman Church. London, Longmans, Green and Co., (1957). 22 x 15, XIV-476 blz., geill., Sh. 42/– net.|url=https://doi.org/10.1163/29497671-01004018|magazine=Het Christelijk Oosten en Hereniging|volume=10|issue=4|pages=307|doi=10.1163/29497671-01004018|issn=2949-7671}}</ref> ==== Beneški patriarh ==== Tudi beneški patriarh ima pravico do imenovanja za kardinala v prvem konzistoriju po škofovskem imenovanju. Beneški patriarh ima v primeru, da ni imenovan za kardinala, pravico do uporabe kardinalskih oblačil, z izjemo, da mora imeti na biretu škofovski cof, ki nakazuje, da ni kardinal. V grbu beneškega patriarha ima galerno, tako kot pri kardinalih, 15 vozljev, vendar je škofovske zelene barve. ==== Salzburški nadškof ==== Zgodovinsko je imel salzburški nadškof pomembno vlogo v cerkvi in je v obdobju od 1072 do 1933 celo imenoval škofe v pomožnih škofijah brez odobritve papeža. Nadškof ima pravico do uporabe kardinalskih simbolov, vključno z oblačili in grbom. ==== Videmski nadškof ==== Tudi videmski škof ima pravico do uporabe kardinalskih simbolov. V grbu ima galero rdečo notranjost. === Škofovski grbi === Škofovski [[grb]] sestavljajo: * ščit, * klobuk (galero) zelene barve z: ** 6 [[Vozli in vezave|vozlov]] na vsaki strani [[Heraldika|grbovnega okrasja]] za škofe, ** 10 vozlov na vsaki strani za nadškofe, * zlat križ za ščitom, ki je: ** enojni za krajevne škofe (ordinarije) in naslovne nadškofe, ** dvojni za krajevne nadškofe (ordinarije), * palij za nadškofe metropolite, * škofovsko geslo. <gallery> Slika:Template-Bishop.svg|grbovno okrasje škofa Slika:Template-Archbishop.svg|grbovno okrasje nadškofa Slika:Template-Metropolitan Archbishop.svg|grbovno okrasje nadškofa metropolita (s palijem) Slika:Template-Archbishop (ad personam).svg|grbovno okrasje naslovnega nadškofa ''ad personam'' (z enojnim križem) </gallery> ==== Izjeme ==== <gallery> Slika:Template-Archbishop of Salzburg.svg|grbovno okrasje nadškofa metropolita [[Nadškofija Salzburg|nadškofije Salzburg]] (privilegij do uporabe kardinalskih simbolov) Slika:Template-Archbishop of Udine.svg|grbovno okrasje nadškofa metropolita [[Nadškofija Videm|nadškofije Videm]] (privilegij uporabe nekaterih kardinalskih simbolov - rdeča notranjost galera) Slika:Coat of arms of Francesco Moraglia (Venice).svg|grb patriarha Benetk Francesca Moraglia (privilegij uporabe nekaterih kardinalskih simbolov) Slika:Coat of arms of the Patriarch of Lisbon.png|grbovno okrasje patriarha Lizbone (s pravico do uporabe tiare) </gallery> ==Opravljanje škofovske službe== Škofu je zaupano vodenje [[škofija|škofije]], škofija pa je sestavljena iz [[župnija|župnij]], ki so pod varstvom [[župnik]]ov. Če je škofov v škofiji več, je navadno eden izmed njih imenovan za škofa ordinarija, drugi pa za pomožne škofe. ===Sedisvakanca=== V primeru izpraznitve škofovskega sedeža ne nastopi [[sedisvakanca]] v primeru, če ima škofija določenega škofa koadjutorja (pomožnega škofa s pravico nasledstva), ki ob prenehanju službe škofa ordinarija takoj prevzame njegovo mesto. V času sedisvakance vodstvo škofije prevzame pomožni škof, če le-ta obstaja, sicer pa generalni vikar, dokler zbor škofijskih svetovalcev ne izvoli apostolskega administratorja (začasnega upravitelja škofije). Ta je običajno eden izmed duhovnikov iz zbora škofijskih svetovalcev. ==Škof emeritus== Latinski izraz »škof emeritus« označuje škofa, ki je ki je »odslužil svoj čas« oziroma »dokončal službo«, kar pomeni, da se je upokojil (dosegel za upokojitev določeno starostno mejo) ali pa odstopil, skratka prenehal voditi škofijo. Kljub tej oznaki obdrži častni naslov, ki ga je imel pred upokojitvijo ali odstopom. ===Škofovska konferenca=== Vsi škofje lokalne cerkve se zbirajo na t. i. škofovskih konferencah (npr. v Sloveniji [[Slovenska škofovska konferenca]]),<ref>{{navedi splet |url=https://katoliska-cerkev.si/organigram |title=Organigram Slovenske škofovske konference |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> kjer škofje in nadškofje urejajo in usklajujejo različne upravne in organizacijske zadeve lokalne Cerkve, ki presegajo okvir ene škofije, odgovarjajo tudi za t. i. standardni prevod [[Biblija|Biblije]] itd. Škofovska konferenca ima na lokalni cerkveni ravni najvišja pooblastila (višja ima le [[papež]]). ===Obiski »Ad limina apostolorum«=== Obisk »Ad limina apostolorum« (Na pragu apostolov)<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/kaj-je-ad-limina-apostolorum |title=Kaj je Ad limina apostolorum? |accessdate=15. november 2024 |date=26. februar 2018 |format= |work= }}</ref> je obvezen obisk katoliških škofov in nadškofov pri [[papež|papežu]] vsakih pet let. Med tem obiskom škofje obiščejo grobova apostolov sv. Petra in sv. Pavla ter se srečajo s papežem, da poročajo o stanju svojih [[škofija|škofij]]. ==Škofovski zbor== Škofovski zbor je [[kolegij]] (zasedanje) vseh škofov, ki skupaj z rimskim papežem sodelujejo pri vodenju vesoljne Cerkve. Škofovski zbor ima najvišjo oblast v Cerkvi, vendar le, ko deluje skupaj s papežem. Ta zbor se lahko sestane na [[ekumenski koncil|ekumenskih koncilih]], kjer se obravnavajo pomembna vprašanja vere, morale in cerkvene discipline. ==Škofovska sinoda== Škofovska sinoda je posvetovalno telo, ki ga skliče papež in v katerem sodelujejo izbrani škofje iz celega sveta. Sinoda se običajno sestane na določenih intervalih, da bi razpravljala o specifičnih temah in svetovala papežu. Sinoda nima enake avtoritete kot škofovski zbor, vendar ima pomembno vlogo pri svetovanju in usmerjanju cerkvenega delovanja. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Škofija]] * [[Slovenska škofovska konferenca]] * [[Nadškof]] * [[metropolit]] * [[primas]] * [[patriarh]] * [[Kardinal]] * [[Zakrament svetega reda]] * [[seznam slovenskih rimskokatoliških škofov]] == Viri == * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == *[http://www.demokracija.si/index.php?sekcija=clanki&clanek=848 Knjiga o ljubljanskih škofih] {{Wikislovar|škof|Škof}} {{christ-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanski nazivi]] [[Kategorija:Verski poklici]] [[Kategorija:Škofje|*]] p5il2p23dn045oyn29wonb15crcthfo 6748547 6748430 2026-09-10T05:48:28Z Shabicht 3554 6748547 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Škof}} [[Slika:T.Bertone.jpg|thumb|[[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] škof [[Tarcisio Bertone]] z [[mitra (škofovska kapa)|mitro]], [[škofovska palica|škofovsko palico]], [[pektoral]]nim križem in [[škofovski prstan|škofovskim prstanom]] na [[Slovenski evharistični kongres 2010|Slovenskem evharističnem kongresu v Celju]] leta 2010]] {{krščanstvo}} [[Slika:12. sveta maša za policiste Srednja vas v Bohinju, 2016.jpg|sličica|[[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski nadškof]] [[Stanislav Zore]] pri bogoslužju (darovanju svete maše)]] '''Škòf''' (iz [[grščina|grščine]]: {{jezik-el2|επισκοπος}} [episkopos] = nadzornik, skrbnik) je visoki cerkveni dostojanstvenik, ki mu je zaupano opravljanje pastirske službe, tj. vodenje [[Škofija|škofije]]. [[Slika:Template-Bishop.svg|200px|thumb|grbovno okrasje rimskokatoliških škofov]] == Episkopat == Za razliko od [[duhovniško posvečenje|duhovniškega posvečenja]] (druga stopnja [[Zakrament svetega reda|zakramenta svetega reda]]), je episkopat (škofovsko posvečenje) tretja oz. najvišja stopnja tega zakramenta, s katero je povezano imenovanje oz. prevzem pastirske službe v številnih [[krščanstvo|krščanskih]] [[cerkev (organizacija)|Cerkvah]]: v [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] in [[pravoslavje|pravoslavnih]], kakor tudi v nekaterih protestantskih (na Slovenskem npr. [[Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji|Evangeličanski cerkvi augsburške veroizpovedi]]) idr. cerkvah. Škof ima v Cerkvi vlogo voditelja in nadzornika ter je duhovnikom in diakonom hierarhično nadrejen. Škof tudi podeljuje [[zakrament|zakramente]], npr. [[Sveta birma|zakramenta svete birme]] ter [[Zakrament svetega reda|zakramente svetega reda]]. ==Izbira škofovskih kandidatov== V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] sezname primernih kandidatov za nove škofe predlagajo [[škofovska konferenca|škofovske konference]] (nacionalni škofovski zbori) in jih preko [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] pošljejo [[Dikasterij za škofe|dikasteriju za škofe]]. Ti seznami se na vsaka dve ali tri leta posodabljajo. Ko pride potreba za imenovanje novega škofa ali [[sedisvakanca]], apostolski nuncij opravi posvetovanja ne samo s škofi, ampak tudi z [[Duhovnik|duhovniki]], [[Diakon|diakoni]] in laiki, ki predlagajo imena, s čimer se izčisti seznam primernih kandidatov. Naslednji korak izbire je t. i. terna, to je izbor treh najbolj primernih kandidatov. O vsakemu od njih nuncij opravi posvetovanje s tridesetimi do petdesetimi osebami. Rezultate te poizvedbe o treh kandidatih nuncij pošlje v [[Rim]], kjer jih prefekt [[Dikasterij za škofe|Dikasterija za škofe]] pregleda in povzetek vsebin predloži tridesetim [[Kardinal|kardinalom]], ki se zatem na skupnem sestanku izrečejo o izbiranih. Zatem prefekt rezultate posveta kardinalov prenese [[Papež|papežu]], ki je že pred tem prejel in preučil dokumentacijo o kandidatih. Ko papež prefektu sporoči svojo odločitev o izbiri, jo ta sporoči nunciju, ki z njo seznani izbranega kandidata. Če kandidat imenovanja za škofa ne sprejme, se mora ves postopek začeti znova. V kolikor papež ne izbere nobenega od treh kandidatov, lahko odločitev o izbiri odloži za dva, tri tedne ali celo več časa, ali pa celo zaprosi za drugo trojico kandidatov. Izbiro novega škofa [[papež]] razglasi z izdajo posebnega pisma, t. i. [[Papeška bula|papeške bule]]. V praksi so za škofe največkrat predlagani tisti duhovniki, ki imajo poleg diplome [[Teološka fakulteta v Ljubljani|teološke fakultete]] še višjo univerzitetno izobrazbo ([[magisterij]], [[doktorat]]) največkrat ene od papeških univerz v Rimu, in/ali izkušnje [[Profesor|predavatelja]] [[Teologija|teoloških]], [[Filozofija|filozofskih]], ter [[Biblicist|bibličnih]] ved. Tudi merilo »pastirskosti« je pomembno za papeževo izbiro, saj želi, da imajo škofje občutek za stik z ljudmi, da se jim znajo približati v njihovih stiskah in tudi v trpljenju. ==Škof koadjutor== Imenovanje »škof koadjutor« se nanaša na škofa, ki nudi pomoč škofu ordinariju in ima zagotovljeno (dogovorjeno, potrjeno) pravico nasledstva. Ko redni škof (ordinarij) umre, odstopi, se upokoji ali pa je razrešen, zatem škof koadjutor samodejno postane novi škof ordinarij in prevzame vodstvo škofije ali nadškofije, brez novega imenovanja ali posebnega papeškega postopka. ===Škofovsko posvečenje=== [[Papeška bula]], ki jo prejme novoimenovani škof, mora biti javno prebrana ob samem škofovskem posvečenju. S prisego zvestobe novi škof na poseben način obljubi, da bo vselej deloval v soglasju s papežem, in to pogosto v navzočnosti [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]], ki v posamezni državi predstavlja povezavo s papežem. Prisega v praksi pomeni, da novi škof ne bo deloval v nasprotju s papežem in cerkvenim naukom, ter da bo vestno izpolnjeval naloge in poslanstvo, ki ga ima kot škof, tj. da bo skrbel za vse ljudi v svoji [[Škofija|škofiji]], tako za [[duhovnik|duhovnike]], [[Diakon|diakone]], [[Verski red|redovnike in redovnice]] ter laike. Med obredom posvečenja izbrani škofovski kandidat škofu posvečevalcu z »Hočem« in »Hočem, z božjo pomočjo« odgovarja na devet vprašanj o veri in svoji pripravljenosti služiti Kristusu, med [[litanije |litanijami vseh svetnikov]] pa v znamenje popolne podarjenosti in izročenosti Bogu leži pred oltarjem. Zatem v tišini škof posvečevalec na glavo novega škofa položi roko, kar za njim ponovijo tudi ostali prisotni škofje.Ta del posvetitve se imenuje tudi hirotonija (grško: starogrško χειροτονια [hirotonia] - polaganje rok). Po posvetilni molitvi škof posvečevalec novemu škofu s [[Krizma|krizmo]] mazili glavo, zatem pa novi škof prejme znamenja škofovske službe, tj. [[škofovski prstan]], [[škofovska palica|škofovsko palico]], [[Mitra (škofovska kapa)|mitro]] in križ na verižici okoli vratu ([[pektoral]]). V kolikor pripada bodoči škof ali nadškof enemu izmed [[Cerkveni redovi|cerkvenih redov]], so pri škofovski posvetitvi navzoči tudi predstavniki oz. lokalni voditelji tega cerkvenega reda, npr. [[Frančiškani|frančiškanov]]. Škofovsko posvečenje je [[zakrament|zakrament posvečenja]], ki ga spremljata tako imenovanje kot umestitev, vendar se včasih zmotno domneva, da so tudi [[kardinal]]i in [[papež]] posvečeni na ta mesta, dejansko pa so le škofje [[zakrament svetega reda|posvečeni]] na mesto škofa, zatem lahko izbrani in imenovani med [[Nadškof|nadškofe]] ter [[Kardinal|kardinale]], izmed kardinalov pa je lahko le eden od njih na [[Konklave|konklavah]] izvoljen za papeža. == Zunanji škofovski znaki (insignije) == Škof med škofovskim posvečenjem prejme zunanje simbole škofovske pastirske službe, tj. [[škofovski prstan]], [[škofovska palica|škofovsko palico]], [[Mitra (škofovska kapa)|mitro]] in križ na verižici okoli vratu ([[pektoral]]), kasneje prejme tudi [[grb]] in si izbere lastno škofovsko geslo oz. vodilo. [[Nadškof]] metropolit ima med mašo okoli vratu tudi [[palij]] (palium), poseben volnen šal, ki ga je prejel od [[papež]]a. Ob svečanih priložnostih, izven liturgične službe, je škof oblečen v črn [[talar]], katerega robovi in [[gumb]]i so vijolične barve, na sebi ima vijolični pas ([[cingulum]]) in [[škofovska čepica|škofovsko čepico]] (pileolus) na glavi. Pas je simbol vzdržnosti in se ga nosi preko talarja. === Izjeme === Nekateri škofi imajo zaradi zgodovinske vloge njihove škofije posebne privilegije, ki se navadno kažejo v pravici do uporabe nekaterih ali vseh kardinalskih simbolov. ==== Lizbonski patriarh ==== Lizbonskemu patriarhu je bil s papeško bulo ''Inter praecipuas apostolici ministeri'' papeža [[Papež Klemen XII.|Klemna XII.]] leta 1737 podeljen privilegij, da je v prvem konzistoriju po škofovskem imenovanju imenovan za kardinala (če je upokojeni patriarh bil imenovan za kardinala, je novi patriarh za karidnala navadno imenovan šele po njegovi smrti).<ref>{{Navedi splet|title=Notas históricas sobre o Tricentenário do Patriarcado de Lisboa|url=https://www.patriarcado-lisboa.pt/site/index.php?id=6788|website=Patriarcado de Lisboa|accessdate=2025-07-29|language=pt}}</ref> Patriarh ima privilegij do uporabe nekaterih oblačil, ki jih lahko sicer uporablja samo papež (npr. falda), podeljena pa mu je tudi pravica do uporabe posebne mitre, ki je podobna papeški tiari. V grbu ima patriarh pravico do uporabe papeške tiare namesto škofovskega galera (klobuka).<ref>{{Navedi revijo|last=van Montfoort A.A.|first=P. Drs E.|date=1957-10-01|title=Archdale A. King, Liturgy of the Roman Church. London, Longmans, Green and Co., (1957). 22 x 15, XIV-476 blz., geill., Sh. 42/– net.|url=https://doi.org/10.1163/29497671-01004018|magazine=Het Christelijk Oosten en Hereniging|volume=10|issue=4|pages=307|doi=10.1163/29497671-01004018|issn=2949-7671}}</ref> ==== Beneški patriarh ==== Tudi beneški patriarh ima pravico do imenovanja za kardinala v prvem konzistoriju po škofovskem imenovanju. Beneški patriarh ima v primeru, da ni imenovan za kardinala, pravico do uporabe kardinalskih oblačil, z izjemo, da mora imeti na biretu škofovski cof, ki nakazuje, da ni kardinal. V grbu beneškega patriarha ima galerno, tako kot pri kardinalih, 15 vozljev, vendar je škofovske zelene barve. ==== Salzburški nadškof ==== Zgodovinsko je imel salzburški nadškof pomembno vlogo v cerkvi in je v obdobju od 1072 do 1933 celo imenoval škofe v pomožnih škofijah brez odobritve papeža. Nadškof ima pravico do uporabe kardinalskih simbolov, vključno z oblačili in grbom. ==== Videmski nadškof ==== Tudi videmski škof ima pravico do uporabe kardinalskih simbolov. V grbu ima galero rdečo notranjost. === Škofovski grbi === Škofovski [[grb]] sestavljajo: * ščit, * klobuk (galero) zelene barve z: ** 6 [[Vozli in vezave|vozlov]] na vsaki strani [[Heraldika|grbovnega okrasja]] za škofe, ** 10 vozlov na vsaki strani za nadškofe, * zlat križ za ščitom, ki je: ** enojni za krajevne škofe (ordinarije) in naslovne nadškofe, ** dvojni za krajevne nadškofe (ordinarije), * palij za nadškofe metropolite, * škofovsko geslo. <gallery> Slika:Template-Bishop.svg|grbovno okrasje škofa Slika:Template-Archbishop.svg|grbovno okrasje nadškofa Slika:Template-Metropolitan Archbishop.svg|grbovno okrasje nadškofa metropolita (s palijem) Slika:Template-Archbishop (ad personam).svg|grbovno okrasje naslovnega nadškofa ''ad personam'' (z enojnim križem) </gallery> ==== Izjeme ==== <gallery> Slika:Template-Archbishop of Salzburg.svg|grbovno okrasje nadškofa metropolita [[Nadškofija Salzburg|nadškofije Salzburg]] (privilegij do uporabe kardinalskih simbolov) Slika:Template-Archbishop of Udine.svg|grbovno okrasje nadškofa metropolita [[Nadškofija Videm|nadškofije Videm]] (privilegij uporabe nekaterih kardinalskih simbolov - rdeča notranjost galera) Slika:Coat of arms of Francesco Moraglia (Venice).svg|grb patriarha Benetk Francesca Moraglia (privilegij uporabe nekaterih kardinalskih simbolov) Slika:Coat of arms of the Patriarch of Lisbon.png|grbovno okrasje patriarha Lizbone (s pravico do uporabe tiare) </gallery> ==Opravljanje škofovske službe== Škofu je zaupano vodenje [[škofija|škofije]], škofija pa je sestavljena iz [[župnija|župnij]], ki so pod varstvom [[župnik]]ov. Če je škofov v škofiji več, je navadno eden izmed njih imenovan za škofa ordinarija, drugi pa za pomožne škofe. ===Sedisvakanca=== V primeru izpraznitve škofovskega sedeža ne nastopi [[sedisvakanca]] v primeru, če ima škofija določenega škofa koadjutorja (pomožnega škofa s pravico nasledstva), ki ob prenehanju službe škofa ordinarija takoj prevzame njegovo mesto. V času sedisvakance vodstvo škofije prevzame pomožni škof, če le-ta obstaja, sicer pa generalni vikar, dokler zbor škofijskih svetovalcev ne izvoli apostolskega administratorja (začasnega upravitelja škofije). Ta je običajno eden izmed duhovnikov iz zbora škofijskih svetovalcev. ==Škof emeritus== Latinski izraz »škof emeritus« označuje škofa, ki je ki je »odslužil svoj čas« oziroma »dokončal službo«, kar pomeni, da se je upokojil (dosegel za upokojitev določeno starostno mejo) ali pa odstopil, skratka prenehal voditi škofijo. Kljub tej oznaki obdrži častni naslov, ki ga je imel pred upokojitvijo ali odstopom. ===Škofovska konferenca=== Vsi škofje lokalne cerkve se zbirajo na t. i. škofovskih konferencah (npr. v Sloveniji [[Slovenska škofovska konferenca]]),<ref>{{navedi splet |url=https://katoliska-cerkev.si/organigram |title=Organigram Slovenske škofovske konference |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> kjer škofje in nadškofje urejajo in usklajujejo različne upravne in organizacijske zadeve lokalne Cerkve, ki presegajo okvir ene škofije, odgovarjajo tudi za t. i. standardni prevod [[Biblija|Biblije]] itd. Škofovska konferenca ima na lokalni cerkveni ravni najvišja pooblastila (višja ima le [[papež]]). ===Obiski »Ad limina apostolorum«=== Obisk »Ad limina apostolorum« (Na pragu apostolov)<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/kaj-je-ad-limina-apostolorum |title=Kaj je Ad limina apostolorum? |accessdate=15. november 2024 |date=26. februar 2018 |format= |work= }}</ref> je obvezen obisk katoliških škofov in nadškofov pri [[papež|papežu]] vsakih pet let. Med tem obiskom škofje obiščejo grobova apostolov sv. Petra in sv. Pavla ter se srečajo s papežem, da poročajo o stanju svojih [[škofija|škofij]]. ==Škofovski zbor== Škofovski zbor je [[kolegij]] (zasedanje) vseh škofov, ki skupaj z rimskim papežem sodelujejo pri vodenju vesoljne Cerkve. Škofovski zbor ima najvišjo oblast v Cerkvi, vendar le, ko deluje skupaj s papežem. Ta zbor se lahko sestane na [[ekumenski koncil|ekumenskih koncilih]], kjer se obravnavajo pomembna vprašanja vere, morale in cerkvene discipline. ==Škofovska sinoda== Škofovska sinoda je posvetovalno telo, ki ga skliče papež in v katerem sodelujejo izbrani škofje iz celega sveta. Sinoda se običajno sestane na določenih intervalih, da bi razpravljala o specifičnih temah in svetovala papežu. Sinoda nima enake avtoritete kot škofovski zbor, vendar ima pomembno vlogo pri svetovanju in usmerjanju cerkvenega delovanja. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Škofija]] * [[Slovenska škofovska konferenca]] * [[Nadškof]] * [[metropolit]] * [[primas]] * [[patriarh]] * [[Kardinal]] * [[Zakrament svetega reda]] * [[seznam slovenskih rimskokatoliških škofov]] == Viri == <ref>{{navedi knjigo |author1=Rebić, Adalbert|author2=Bajt, Drago |year=2007 |title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher=Modrijan |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> == Zunanje povezave == *[http://www.demokracija.si/index.php?sekcija=clanki&clanek=848 Knjiga o ljubljanskih škofih] {{Wikislovar|škof|Škof}} {{christ-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanski nazivi]] [[Kategorija:Verski poklici]] [[Kategorija:Škofje|*]] 0uio9bnt1pnlj9zuuh8xijt955mloxi 6748548 6748547 2026-09-10T05:49:06Z Shabicht 3554 /* Viri */ 6748548 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Škof}} [[Slika:T.Bertone.jpg|thumb|[[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] škof [[Tarcisio Bertone]] z [[mitra (škofovska kapa)|mitro]], [[škofovska palica|škofovsko palico]], [[pektoral]]nim križem in [[škofovski prstan|škofovskim prstanom]] na [[Slovenski evharistični kongres 2010|Slovenskem evharističnem kongresu v Celju]] leta 2010]] {{krščanstvo}} [[Slika:12. sveta maša za policiste Srednja vas v Bohinju, 2016.jpg|sličica|[[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski nadškof]] [[Stanislav Zore]] pri bogoslužju (darovanju svete maše)]] '''Škòf''' (iz [[grščina|grščine]]: {{jezik-el2|επισκοπος}} [episkopos] = nadzornik, skrbnik) je visoki cerkveni dostojanstvenik, ki mu je zaupano opravljanje pastirske službe, tj. vodenje [[Škofija|škofije]]. [[Slika:Template-Bishop.svg|200px|thumb|grbovno okrasje rimskokatoliških škofov]] == Episkopat == Za razliko od [[duhovniško posvečenje|duhovniškega posvečenja]] (druga stopnja [[Zakrament svetega reda|zakramenta svetega reda]]), je episkopat (škofovsko posvečenje) tretja oz. najvišja stopnja tega zakramenta, s katero je povezano imenovanje oz. prevzem pastirske službe v številnih [[krščanstvo|krščanskih]] [[cerkev (organizacija)|Cerkvah]]: v [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] in [[pravoslavje|pravoslavnih]], kakor tudi v nekaterih protestantskih (na Slovenskem npr. [[Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji|Evangeličanski cerkvi augsburške veroizpovedi]]) idr. cerkvah. Škof ima v Cerkvi vlogo voditelja in nadzornika ter je duhovnikom in diakonom hierarhično nadrejen. Škof tudi podeljuje [[zakrament|zakramente]], npr. [[Sveta birma|zakramenta svete birme]] ter [[Zakrament svetega reda|zakramente svetega reda]]. ==Izbira škofovskih kandidatov== V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] sezname primernih kandidatov za nove škofe predlagajo [[škofovska konferenca|škofovske konference]] (nacionalni škofovski zbori) in jih preko [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] pošljejo [[Dikasterij za škofe|dikasteriju za škofe]]. Ti seznami se na vsaka dve ali tri leta posodabljajo. Ko pride potreba za imenovanje novega škofa ali [[sedisvakanca]], apostolski nuncij opravi posvetovanja ne samo s škofi, ampak tudi z [[Duhovnik|duhovniki]], [[Diakon|diakoni]] in laiki, ki predlagajo imena, s čimer se izčisti seznam primernih kandidatov. Naslednji korak izbire je t. i. terna, to je izbor treh najbolj primernih kandidatov. O vsakemu od njih nuncij opravi posvetovanje s tridesetimi do petdesetimi osebami. Rezultate te poizvedbe o treh kandidatih nuncij pošlje v [[Rim]], kjer jih prefekt [[Dikasterij za škofe|Dikasterija za škofe]] pregleda in povzetek vsebin predloži tridesetim [[Kardinal|kardinalom]], ki se zatem na skupnem sestanku izrečejo o izbiranih. Zatem prefekt rezultate posveta kardinalov prenese [[Papež|papežu]], ki je že pred tem prejel in preučil dokumentacijo o kandidatih. Ko papež prefektu sporoči svojo odločitev o izbiri, jo ta sporoči nunciju, ki z njo seznani izbranega kandidata. Če kandidat imenovanja za škofa ne sprejme, se mora ves postopek začeti znova. V kolikor papež ne izbere nobenega od treh kandidatov, lahko odločitev o izbiri odloži za dva, tri tedne ali celo več časa, ali pa celo zaprosi za drugo trojico kandidatov. Izbiro novega škofa [[papež]] razglasi z izdajo posebnega pisma, t. i. [[Papeška bula|papeške bule]]. V praksi so za škofe največkrat predlagani tisti duhovniki, ki imajo poleg diplome [[Teološka fakulteta v Ljubljani|teološke fakultete]] še višjo univerzitetno izobrazbo ([[magisterij]], [[doktorat]]) največkrat ene od papeških univerz v Rimu, in/ali izkušnje [[Profesor|predavatelja]] [[Teologija|teoloških]], [[Filozofija|filozofskih]], ter [[Biblicist|bibličnih]] ved. Tudi merilo »pastirskosti« je pomembno za papeževo izbiro, saj želi, da imajo škofje občutek za stik z ljudmi, da se jim znajo približati v njihovih stiskah in tudi v trpljenju. ==Škof koadjutor== Imenovanje »škof koadjutor« se nanaša na škofa, ki nudi pomoč škofu ordinariju in ima zagotovljeno (dogovorjeno, potrjeno) pravico nasledstva. Ko redni škof (ordinarij) umre, odstopi, se upokoji ali pa je razrešen, zatem škof koadjutor samodejno postane novi škof ordinarij in prevzame vodstvo škofije ali nadškofije, brez novega imenovanja ali posebnega papeškega postopka. ===Škofovsko posvečenje=== [[Papeška bula]], ki jo prejme novoimenovani škof, mora biti javno prebrana ob samem škofovskem posvečenju. S prisego zvestobe novi škof na poseben način obljubi, da bo vselej deloval v soglasju s papežem, in to pogosto v navzočnosti [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]], ki v posamezni državi predstavlja povezavo s papežem. Prisega v praksi pomeni, da novi škof ne bo deloval v nasprotju s papežem in cerkvenim naukom, ter da bo vestno izpolnjeval naloge in poslanstvo, ki ga ima kot škof, tj. da bo skrbel za vse ljudi v svoji [[Škofija|škofiji]], tako za [[duhovnik|duhovnike]], [[Diakon|diakone]], [[Verski red|redovnike in redovnice]] ter laike. Med obredom posvečenja izbrani škofovski kandidat škofu posvečevalcu z »Hočem« in »Hočem, z božjo pomočjo« odgovarja na devet vprašanj o veri in svoji pripravljenosti služiti Kristusu, med [[litanije |litanijami vseh svetnikov]] pa v znamenje popolne podarjenosti in izročenosti Bogu leži pred oltarjem. Zatem v tišini škof posvečevalec na glavo novega škofa položi roko, kar za njim ponovijo tudi ostali prisotni škofje.Ta del posvetitve se imenuje tudi hirotonija (grško: starogrško χειροτονια [hirotonia] - polaganje rok). Po posvetilni molitvi škof posvečevalec novemu škofu s [[Krizma|krizmo]] mazili glavo, zatem pa novi škof prejme znamenja škofovske službe, tj. [[škofovski prstan]], [[škofovska palica|škofovsko palico]], [[Mitra (škofovska kapa)|mitro]] in križ na verižici okoli vratu ([[pektoral]]). V kolikor pripada bodoči škof ali nadškof enemu izmed [[Cerkveni redovi|cerkvenih redov]], so pri škofovski posvetitvi navzoči tudi predstavniki oz. lokalni voditelji tega cerkvenega reda, npr. [[Frančiškani|frančiškanov]]. Škofovsko posvečenje je [[zakrament|zakrament posvečenja]], ki ga spremljata tako imenovanje kot umestitev, vendar se včasih zmotno domneva, da so tudi [[kardinal]]i in [[papež]] posvečeni na ta mesta, dejansko pa so le škofje [[zakrament svetega reda|posvečeni]] na mesto škofa, zatem lahko izbrani in imenovani med [[Nadškof|nadškofe]] ter [[Kardinal|kardinale]], izmed kardinalov pa je lahko le eden od njih na [[Konklave|konklavah]] izvoljen za papeža. == Zunanji škofovski znaki (insignije) == Škof med škofovskim posvečenjem prejme zunanje simbole škofovske pastirske službe, tj. [[škofovski prstan]], [[škofovska palica|škofovsko palico]], [[Mitra (škofovska kapa)|mitro]] in križ na verižici okoli vratu ([[pektoral]]), kasneje prejme tudi [[grb]] in si izbere lastno škofovsko geslo oz. vodilo. [[Nadškof]] metropolit ima med mašo okoli vratu tudi [[palij]] (palium), poseben volnen šal, ki ga je prejel od [[papež]]a. Ob svečanih priložnostih, izven liturgične službe, je škof oblečen v črn [[talar]], katerega robovi in [[gumb]]i so vijolične barve, na sebi ima vijolični pas ([[cingulum]]) in [[škofovska čepica|škofovsko čepico]] (pileolus) na glavi. Pas je simbol vzdržnosti in se ga nosi preko talarja. === Izjeme === Nekateri škofi imajo zaradi zgodovinske vloge njihove škofije posebne privilegije, ki se navadno kažejo v pravici do uporabe nekaterih ali vseh kardinalskih simbolov. ==== Lizbonski patriarh ==== Lizbonskemu patriarhu je bil s papeško bulo ''Inter praecipuas apostolici ministeri'' papeža [[Papež Klemen XII.|Klemna XII.]] leta 1737 podeljen privilegij, da je v prvem konzistoriju po škofovskem imenovanju imenovan za kardinala (če je upokojeni patriarh bil imenovan za kardinala, je novi patriarh za karidnala navadno imenovan šele po njegovi smrti).<ref>{{Navedi splet|title=Notas históricas sobre o Tricentenário do Patriarcado de Lisboa|url=https://www.patriarcado-lisboa.pt/site/index.php?id=6788|website=Patriarcado de Lisboa|accessdate=2025-07-29|language=pt}}</ref> Patriarh ima privilegij do uporabe nekaterih oblačil, ki jih lahko sicer uporablja samo papež (npr. falda), podeljena pa mu je tudi pravica do uporabe posebne mitre, ki je podobna papeški tiari. V grbu ima patriarh pravico do uporabe papeške tiare namesto škofovskega galera (klobuka).<ref>{{Navedi revijo|last=van Montfoort A.A.|first=P. Drs E.|date=1957-10-01|title=Archdale A. King, Liturgy of the Roman Church. London, Longmans, Green and Co., (1957). 22 x 15, XIV-476 blz., geill., Sh. 42/– net.|url=https://doi.org/10.1163/29497671-01004018|magazine=Het Christelijk Oosten en Hereniging|volume=10|issue=4|pages=307|doi=10.1163/29497671-01004018|issn=2949-7671}}</ref> ==== Beneški patriarh ==== Tudi beneški patriarh ima pravico do imenovanja za kardinala v prvem konzistoriju po škofovskem imenovanju. Beneški patriarh ima v primeru, da ni imenovan za kardinala, pravico do uporabe kardinalskih oblačil, z izjemo, da mora imeti na biretu škofovski cof, ki nakazuje, da ni kardinal. V grbu beneškega patriarha ima galerno, tako kot pri kardinalih, 15 vozljev, vendar je škofovske zelene barve. ==== Salzburški nadškof ==== Zgodovinsko je imel salzburški nadškof pomembno vlogo v cerkvi in je v obdobju od 1072 do 1933 celo imenoval škofe v pomožnih škofijah brez odobritve papeža. Nadškof ima pravico do uporabe kardinalskih simbolov, vključno z oblačili in grbom. ==== Videmski nadškof ==== Tudi videmski škof ima pravico do uporabe kardinalskih simbolov. V grbu ima galero rdečo notranjost. === Škofovski grbi === Škofovski [[grb]] sestavljajo: * ščit, * klobuk (galero) zelene barve z: ** 6 [[Vozli in vezave|vozlov]] na vsaki strani [[Heraldika|grbovnega okrasja]] za škofe, ** 10 vozlov na vsaki strani za nadškofe, * zlat križ za ščitom, ki je: ** enojni za krajevne škofe (ordinarije) in naslovne nadškofe, ** dvojni za krajevne nadškofe (ordinarije), * palij za nadškofe metropolite, * škofovsko geslo. <gallery> Slika:Template-Bishop.svg|grbovno okrasje škofa Slika:Template-Archbishop.svg|grbovno okrasje nadškofa Slika:Template-Metropolitan Archbishop.svg|grbovno okrasje nadškofa metropolita (s palijem) Slika:Template-Archbishop (ad personam).svg|grbovno okrasje naslovnega nadškofa ''ad personam'' (z enojnim križem) </gallery> ==== Izjeme ==== <gallery> Slika:Template-Archbishop of Salzburg.svg|grbovno okrasje nadškofa metropolita [[Nadškofija Salzburg|nadškofije Salzburg]] (privilegij do uporabe kardinalskih simbolov) Slika:Template-Archbishop of Udine.svg|grbovno okrasje nadškofa metropolita [[Nadškofija Videm|nadškofije Videm]] (privilegij uporabe nekaterih kardinalskih simbolov - rdeča notranjost galera) Slika:Coat of arms of Francesco Moraglia (Venice).svg|grb patriarha Benetk Francesca Moraglia (privilegij uporabe nekaterih kardinalskih simbolov) Slika:Coat of arms of the Patriarch of Lisbon.png|grbovno okrasje patriarha Lizbone (s pravico do uporabe tiare) </gallery> ==Opravljanje škofovske službe== Škofu je zaupano vodenje [[škofija|škofije]], škofija pa je sestavljena iz [[župnija|župnij]], ki so pod varstvom [[župnik]]ov. Če je škofov v škofiji več, je navadno eden izmed njih imenovan za škofa ordinarija, drugi pa za pomožne škofe. ===Sedisvakanca=== V primeru izpraznitve škofovskega sedeža ne nastopi [[sedisvakanca]] v primeru, če ima škofija določenega škofa koadjutorja (pomožnega škofa s pravico nasledstva), ki ob prenehanju službe škofa ordinarija takoj prevzame njegovo mesto. V času sedisvakance vodstvo škofije prevzame pomožni škof, če le-ta obstaja, sicer pa generalni vikar, dokler zbor škofijskih svetovalcev ne izvoli apostolskega administratorja (začasnega upravitelja škofije). Ta je običajno eden izmed duhovnikov iz zbora škofijskih svetovalcev. ==Škof emeritus== Latinski izraz »škof emeritus« označuje škofa, ki je ki je »odslužil svoj čas« oziroma »dokončal službo«, kar pomeni, da se je upokojil (dosegel za upokojitev določeno starostno mejo) ali pa odstopil, skratka prenehal voditi škofijo. Kljub tej oznaki obdrži častni naslov, ki ga je imel pred upokojitvijo ali odstopom. ===Škofovska konferenca=== Vsi škofje lokalne cerkve se zbirajo na t. i. škofovskih konferencah (npr. v Sloveniji [[Slovenska škofovska konferenca]]),<ref>{{navedi splet |url=https://katoliska-cerkev.si/organigram |title=Organigram Slovenske škofovske konference |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> kjer škofje in nadškofje urejajo in usklajujejo različne upravne in organizacijske zadeve lokalne Cerkve, ki presegajo okvir ene škofije, odgovarjajo tudi za t. i. standardni prevod [[Biblija|Biblije]] itd. Škofovska konferenca ima na lokalni cerkveni ravni najvišja pooblastila (višja ima le [[papež]]). ===Obiski »Ad limina apostolorum«=== Obisk »Ad limina apostolorum« (Na pragu apostolov)<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/kaj-je-ad-limina-apostolorum |title=Kaj je Ad limina apostolorum? |accessdate=15. november 2024 |date=26. februar 2018 |format= |work= }}</ref> je obvezen obisk katoliških škofov in nadškofov pri [[papež|papežu]] vsakih pet let. Med tem obiskom škofje obiščejo grobova apostolov sv. Petra in sv. Pavla ter se srečajo s papežem, da poročajo o stanju svojih [[škofija|škofij]]. ==Škofovski zbor== Škofovski zbor je [[kolegij]] (zasedanje) vseh škofov, ki skupaj z rimskim papežem sodelujejo pri vodenju vesoljne Cerkve. Škofovski zbor ima najvišjo oblast v Cerkvi, vendar le, ko deluje skupaj s papežem. Ta zbor se lahko sestane na [[ekumenski koncil|ekumenskih koncilih]], kjer se obravnavajo pomembna vprašanja vere, morale in cerkvene discipline. ==Škofovska sinoda== Škofovska sinoda je posvetovalno telo, ki ga skliče papež in v katerem sodelujejo izbrani škofje iz celega sveta. Sinoda se običajno sestane na določenih intervalih, da bi razpravljala o specifičnih temah in svetovala papežu. Sinoda nima enake avtoritete kot škofovski zbor, vendar ima pomembno vlogo pri svetovanju in usmerjanju cerkvenega delovanja. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Škofija]] * [[Slovenska škofovska konferenca]] * [[Nadškof]] * [[metropolit]] * [[primas]] * [[patriarh]] * [[Kardinal]] * [[Zakrament svetega reda]] * [[seznam slovenskih rimskokatoliških škofov]] == Viri == *{{navedi knjigo |author1=Rebić, Adalbert|author2=Bajt, Drago |year=2007 |title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher=Modrijan |isbn= |cobiss= |pages=}} == Zunanje povezave == *[http://www.demokracija.si/index.php?sekcija=clanki&clanek=848 Knjiga o ljubljanskih škofih] {{Wikislovar|škof|Škof}} {{christ-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanski nazivi]] [[Kategorija:Verski poklici]] [[Kategorija:Škofje|*]] e73sestacakoui8toqdj25txea0x8iw 6748549 6748548 2026-09-10T05:50:11Z Shabicht 3554 /* Viri */ 6748549 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Škof}} [[Slika:T.Bertone.jpg|thumb|[[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] škof [[Tarcisio Bertone]] z [[mitra (škofovska kapa)|mitro]], [[škofovska palica|škofovsko palico]], [[pektoral]]nim križem in [[škofovski prstan|škofovskim prstanom]] na [[Slovenski evharistični kongres 2010|Slovenskem evharističnem kongresu v Celju]] leta 2010]] {{krščanstvo}} [[Slika:12. sveta maša za policiste Srednja vas v Bohinju, 2016.jpg|sličica|[[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski nadškof]] [[Stanislav Zore]] pri bogoslužju (darovanju svete maše)]] '''Škòf''' (iz [[grščina|grščine]]: {{jezik-el2|επισκοπος}} [episkopos] = nadzornik, skrbnik) je visoki cerkveni dostojanstvenik, ki mu je zaupano opravljanje pastirske službe, tj. vodenje [[Škofija|škofije]]. [[Slika:Template-Bishop.svg|200px|thumb|grbovno okrasje rimskokatoliških škofov]] == Episkopat == Za razliko od [[duhovniško posvečenje|duhovniškega posvečenja]] (druga stopnja [[Zakrament svetega reda|zakramenta svetega reda]]), je episkopat (škofovsko posvečenje) tretja oz. najvišja stopnja tega zakramenta, s katero je povezano imenovanje oz. prevzem pastirske službe v številnih [[krščanstvo|krščanskih]] [[cerkev (organizacija)|Cerkvah]]: v [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] in [[pravoslavje|pravoslavnih]], kakor tudi v nekaterih protestantskih (na Slovenskem npr. [[Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji|Evangeličanski cerkvi augsburške veroizpovedi]]) idr. cerkvah. Škof ima v Cerkvi vlogo voditelja in nadzornika ter je duhovnikom in diakonom hierarhično nadrejen. Škof tudi podeljuje [[zakrament|zakramente]], npr. [[Sveta birma|zakramenta svete birme]] ter [[Zakrament svetega reda|zakramente svetega reda]]. ==Izbira škofovskih kandidatov== V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] sezname primernih kandidatov za nove škofe predlagajo [[škofovska konferenca|škofovske konference]] (nacionalni škofovski zbori) in jih preko [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] pošljejo [[Dikasterij za škofe|dikasteriju za škofe]]. Ti seznami se na vsaka dve ali tri leta posodabljajo. Ko pride potreba za imenovanje novega škofa ali [[sedisvakanca]], apostolski nuncij opravi posvetovanja ne samo s škofi, ampak tudi z [[Duhovnik|duhovniki]], [[Diakon|diakoni]] in laiki, ki predlagajo imena, s čimer se izčisti seznam primernih kandidatov. Naslednji korak izbire je t. i. terna, to je izbor treh najbolj primernih kandidatov. O vsakemu od njih nuncij opravi posvetovanje s tridesetimi do petdesetimi osebami. Rezultate te poizvedbe o treh kandidatih nuncij pošlje v [[Rim]], kjer jih prefekt [[Dikasterij za škofe|Dikasterija za škofe]] pregleda in povzetek vsebin predloži tridesetim [[Kardinal|kardinalom]], ki se zatem na skupnem sestanku izrečejo o izbiranih. Zatem prefekt rezultate posveta kardinalov prenese [[Papež|papežu]], ki je že pred tem prejel in preučil dokumentacijo o kandidatih. Ko papež prefektu sporoči svojo odločitev o izbiri, jo ta sporoči nunciju, ki z njo seznani izbranega kandidata. Če kandidat imenovanja za škofa ne sprejme, se mora ves postopek začeti znova. V kolikor papež ne izbere nobenega od treh kandidatov, lahko odločitev o izbiri odloži za dva, tri tedne ali celo več časa, ali pa celo zaprosi za drugo trojico kandidatov. Izbiro novega škofa [[papež]] razglasi z izdajo posebnega pisma, t. i. [[Papeška bula|papeške bule]]. V praksi so za škofe največkrat predlagani tisti duhovniki, ki imajo poleg diplome [[Teološka fakulteta v Ljubljani|teološke fakultete]] še višjo univerzitetno izobrazbo ([[magisterij]], [[doktorat]]) največkrat ene od papeških univerz v Rimu, in/ali izkušnje [[Profesor|predavatelja]] [[Teologija|teoloških]], [[Filozofija|filozofskih]], ter [[Biblicist|bibličnih]] ved. Tudi merilo »pastirskosti« je pomembno za papeževo izbiro, saj želi, da imajo škofje občutek za stik z ljudmi, da se jim znajo približati v njihovih stiskah in tudi v trpljenju. ==Škof koadjutor== Imenovanje »škof koadjutor« se nanaša na škofa, ki nudi pomoč škofu ordinariju in ima zagotovljeno (dogovorjeno, potrjeno) pravico nasledstva. Ko redni škof (ordinarij) umre, odstopi, se upokoji ali pa je razrešen, zatem škof koadjutor samodejno postane novi škof ordinarij in prevzame vodstvo škofije ali nadškofije, brez novega imenovanja ali posebnega papeškega postopka. ===Škofovsko posvečenje=== [[Papeška bula]], ki jo prejme novoimenovani škof, mora biti javno prebrana ob samem škofovskem posvečenju. S prisego zvestobe novi škof na poseben način obljubi, da bo vselej deloval v soglasju s papežem, in to pogosto v navzočnosti [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]], ki v posamezni državi predstavlja povezavo s papežem. Prisega v praksi pomeni, da novi škof ne bo deloval v nasprotju s papežem in cerkvenim naukom, ter da bo vestno izpolnjeval naloge in poslanstvo, ki ga ima kot škof, tj. da bo skrbel za vse ljudi v svoji [[Škofija|škofiji]], tako za [[duhovnik|duhovnike]], [[Diakon|diakone]], [[Verski red|redovnike in redovnice]] ter laike. Med obredom posvečenja izbrani škofovski kandidat škofu posvečevalcu z »Hočem« in »Hočem, z božjo pomočjo« odgovarja na devet vprašanj o veri in svoji pripravljenosti služiti Kristusu, med [[litanije |litanijami vseh svetnikov]] pa v znamenje popolne podarjenosti in izročenosti Bogu leži pred oltarjem. Zatem v tišini škof posvečevalec na glavo novega škofa položi roko, kar za njim ponovijo tudi ostali prisotni škofje.Ta del posvetitve se imenuje tudi hirotonija (grško: starogrško χειροτονια [hirotonia] - polaganje rok). Po posvetilni molitvi škof posvečevalec novemu škofu s [[Krizma|krizmo]] mazili glavo, zatem pa novi škof prejme znamenja škofovske službe, tj. [[škofovski prstan]], [[škofovska palica|škofovsko palico]], [[Mitra (škofovska kapa)|mitro]] in križ na verižici okoli vratu ([[pektoral]]). V kolikor pripada bodoči škof ali nadškof enemu izmed [[Cerkveni redovi|cerkvenih redov]], so pri škofovski posvetitvi navzoči tudi predstavniki oz. lokalni voditelji tega cerkvenega reda, npr. [[Frančiškani|frančiškanov]]. Škofovsko posvečenje je [[zakrament|zakrament posvečenja]], ki ga spremljata tako imenovanje kot umestitev, vendar se včasih zmotno domneva, da so tudi [[kardinal]]i in [[papež]] posvečeni na ta mesta, dejansko pa so le škofje [[zakrament svetega reda|posvečeni]] na mesto škofa, zatem lahko izbrani in imenovani med [[Nadškof|nadškofe]] ter [[Kardinal|kardinale]], izmed kardinalov pa je lahko le eden od njih na [[Konklave|konklavah]] izvoljen za papeža. == Zunanji škofovski znaki (insignije) == Škof med škofovskim posvečenjem prejme zunanje simbole škofovske pastirske službe, tj. [[škofovski prstan]], [[škofovska palica|škofovsko palico]], [[Mitra (škofovska kapa)|mitro]] in križ na verižici okoli vratu ([[pektoral]]), kasneje prejme tudi [[grb]] in si izbere lastno škofovsko geslo oz. vodilo. [[Nadškof]] metropolit ima med mašo okoli vratu tudi [[palij]] (palium), poseben volnen šal, ki ga je prejel od [[papež]]a. Ob svečanih priložnostih, izven liturgične službe, je škof oblečen v črn [[talar]], katerega robovi in [[gumb]]i so vijolične barve, na sebi ima vijolični pas ([[cingulum]]) in [[škofovska čepica|škofovsko čepico]] (pileolus) na glavi. Pas je simbol vzdržnosti in se ga nosi preko talarja. === Izjeme === Nekateri škofi imajo zaradi zgodovinske vloge njihove škofije posebne privilegije, ki se navadno kažejo v pravici do uporabe nekaterih ali vseh kardinalskih simbolov. ==== Lizbonski patriarh ==== Lizbonskemu patriarhu je bil s papeško bulo ''Inter praecipuas apostolici ministeri'' papeža [[Papež Klemen XII.|Klemna XII.]] leta 1737 podeljen privilegij, da je v prvem konzistoriju po škofovskem imenovanju imenovan za kardinala (če je upokojeni patriarh bil imenovan za kardinala, je novi patriarh za karidnala navadno imenovan šele po njegovi smrti).<ref>{{Navedi splet|title=Notas históricas sobre o Tricentenário do Patriarcado de Lisboa|url=https://www.patriarcado-lisboa.pt/site/index.php?id=6788|website=Patriarcado de Lisboa|accessdate=2025-07-29|language=pt}}</ref> Patriarh ima privilegij do uporabe nekaterih oblačil, ki jih lahko sicer uporablja samo papež (npr. falda), podeljena pa mu je tudi pravica do uporabe posebne mitre, ki je podobna papeški tiari. V grbu ima patriarh pravico do uporabe papeške tiare namesto škofovskega galera (klobuka).<ref>{{Navedi revijo|last=van Montfoort A.A.|first=P. Drs E.|date=1957-10-01|title=Archdale A. King, Liturgy of the Roman Church. London, Longmans, Green and Co., (1957). 22 x 15, XIV-476 blz., geill., Sh. 42/– net.|url=https://doi.org/10.1163/29497671-01004018|magazine=Het Christelijk Oosten en Hereniging|volume=10|issue=4|pages=307|doi=10.1163/29497671-01004018|issn=2949-7671}}</ref> ==== Beneški patriarh ==== Tudi beneški patriarh ima pravico do imenovanja za kardinala v prvem konzistoriju po škofovskem imenovanju. Beneški patriarh ima v primeru, da ni imenovan za kardinala, pravico do uporabe kardinalskih oblačil, z izjemo, da mora imeti na biretu škofovski cof, ki nakazuje, da ni kardinal. V grbu beneškega patriarha ima galerno, tako kot pri kardinalih, 15 vozljev, vendar je škofovske zelene barve. ==== Salzburški nadškof ==== Zgodovinsko je imel salzburški nadškof pomembno vlogo v cerkvi in je v obdobju od 1072 do 1933 celo imenoval škofe v pomožnih škofijah brez odobritve papeža. Nadškof ima pravico do uporabe kardinalskih simbolov, vključno z oblačili in grbom. ==== Videmski nadškof ==== Tudi videmski škof ima pravico do uporabe kardinalskih simbolov. V grbu ima galero rdečo notranjost. === Škofovski grbi === Škofovski [[grb]] sestavljajo: * ščit, * klobuk (galero) zelene barve z: ** 6 [[Vozli in vezave|vozlov]] na vsaki strani [[Heraldika|grbovnega okrasja]] za škofe, ** 10 vozlov na vsaki strani za nadškofe, * zlat križ za ščitom, ki je: ** enojni za krajevne škofe (ordinarije) in naslovne nadškofe, ** dvojni za krajevne nadškofe (ordinarije), * palij za nadškofe metropolite, * škofovsko geslo. <gallery> Slika:Template-Bishop.svg|grbovno okrasje škofa Slika:Template-Archbishop.svg|grbovno okrasje nadškofa Slika:Template-Metropolitan Archbishop.svg|grbovno okrasje nadškofa metropolita (s palijem) Slika:Template-Archbishop (ad personam).svg|grbovno okrasje naslovnega nadškofa ''ad personam'' (z enojnim križem) </gallery> ==== Izjeme ==== <gallery> Slika:Template-Archbishop of Salzburg.svg|grbovno okrasje nadškofa metropolita [[Nadškofija Salzburg|nadškofije Salzburg]] (privilegij do uporabe kardinalskih simbolov) Slika:Template-Archbishop of Udine.svg|grbovno okrasje nadškofa metropolita [[Nadškofija Videm|nadškofije Videm]] (privilegij uporabe nekaterih kardinalskih simbolov - rdeča notranjost galera) Slika:Coat of arms of Francesco Moraglia (Venice).svg|grb patriarha Benetk Francesca Moraglia (privilegij uporabe nekaterih kardinalskih simbolov) Slika:Coat of arms of the Patriarch of Lisbon.png|grbovno okrasje patriarha Lizbone (s pravico do uporabe tiare) </gallery> ==Opravljanje škofovske službe== Škofu je zaupano vodenje [[škofija|škofije]], škofija pa je sestavljena iz [[župnija|župnij]], ki so pod varstvom [[župnik]]ov. Če je škofov v škofiji več, je navadno eden izmed njih imenovan za škofa ordinarija, drugi pa za pomožne škofe. ===Sedisvakanca=== V primeru izpraznitve škofovskega sedeža ne nastopi [[sedisvakanca]] v primeru, če ima škofija določenega škofa koadjutorja (pomožnega škofa s pravico nasledstva), ki ob prenehanju službe škofa ordinarija takoj prevzame njegovo mesto. V času sedisvakance vodstvo škofije prevzame pomožni škof, če le-ta obstaja, sicer pa generalni vikar, dokler zbor škofijskih svetovalcev ne izvoli apostolskega administratorja (začasnega upravitelja škofije). Ta je običajno eden izmed duhovnikov iz zbora škofijskih svetovalcev. ==Škof emeritus== Latinski izraz »škof emeritus« označuje škofa, ki je ki je »odslužil svoj čas« oziroma »dokončal službo«, kar pomeni, da se je upokojil (dosegel za upokojitev določeno starostno mejo) ali pa odstopil, skratka prenehal voditi škofijo. Kljub tej oznaki obdrži častni naslov, ki ga je imel pred upokojitvijo ali odstopom. ===Škofovska konferenca=== Vsi škofje lokalne cerkve se zbirajo na t. i. škofovskih konferencah (npr. v Sloveniji [[Slovenska škofovska konferenca]]),<ref>{{navedi splet |url=https://katoliska-cerkev.si/organigram |title=Organigram Slovenske škofovske konference |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> kjer škofje in nadškofje urejajo in usklajujejo različne upravne in organizacijske zadeve lokalne Cerkve, ki presegajo okvir ene škofije, odgovarjajo tudi za t. i. standardni prevod [[Biblija|Biblije]] itd. Škofovska konferenca ima na lokalni cerkveni ravni najvišja pooblastila (višja ima le [[papež]]). ===Obiski »Ad limina apostolorum«=== Obisk »Ad limina apostolorum« (Na pragu apostolov)<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/kaj-je-ad-limina-apostolorum |title=Kaj je Ad limina apostolorum? |accessdate=15. november 2024 |date=26. februar 2018 |format= |work= }}</ref> je obvezen obisk katoliških škofov in nadškofov pri [[papež|papežu]] vsakih pet let. Med tem obiskom škofje obiščejo grobova apostolov sv. Petra in sv. Pavla ter se srečajo s papežem, da poročajo o stanju svojih [[škofija|škofij]]. ==Škofovski zbor== Škofovski zbor je [[kolegij]] (zasedanje) vseh škofov, ki skupaj z rimskim papežem sodelujejo pri vodenju vesoljne Cerkve. Škofovski zbor ima najvišjo oblast v Cerkvi, vendar le, ko deluje skupaj s papežem. Ta zbor se lahko sestane na [[ekumenski koncil|ekumenskih koncilih]], kjer se obravnavajo pomembna vprašanja vere, morale in cerkvene discipline. ==Škofovska sinoda== Škofovska sinoda je posvetovalno telo, ki ga skliče papež in v katerem sodelujejo izbrani škofje iz celega sveta. Sinoda se običajno sestane na določenih intervalih, da bi razpravljala o specifičnih temah in svetovala papežu. Sinoda nima enake avtoritete kot škofovski zbor, vendar ima pomembno vlogo pri svetovanju in usmerjanju cerkvenega delovanja. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Škofija]] * [[Slovenska škofovska konferenca]] * [[Nadškof]] * [[metropolit]] * [[primas]] * [[patriarh]] * [[Kardinal]] * [[Zakrament svetega reda]] * [[seznam slovenskih rimskokatoliških škofov]] == Viri == *{{navedi knjigo |author1=Rebić, Adalbert|author2=Bajt, Drago |year=2007 |title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher=Modrijan |isbn= |cobiss=23526169 |pages=}} == Zunanje povezave == *[http://www.demokracija.si/index.php?sekcija=clanki&clanek=848 Knjiga o ljubljanskih škofih] {{Wikislovar|škof|Škof}} {{christ-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanski nazivi]] [[Kategorija:Verski poklici]] [[Kategorija:Škofje|*]] qyakkkfquqpbjafz8qlw3mku3yi58fv 6748550 6748549 2026-09-10T05:52:40Z Shabicht 3554 /* Viri */ 6748550 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Škof}} [[Slika:T.Bertone.jpg|thumb|[[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] škof [[Tarcisio Bertone]] z [[mitra (škofovska kapa)|mitro]], [[škofovska palica|škofovsko palico]], [[pektoral]]nim križem in [[škofovski prstan|škofovskim prstanom]] na [[Slovenski evharistični kongres 2010|Slovenskem evharističnem kongresu v Celju]] leta 2010]] {{krščanstvo}} [[Slika:12. sveta maša za policiste Srednja vas v Bohinju, 2016.jpg|sličica|[[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski nadškof]] [[Stanislav Zore]] pri bogoslužju (darovanju svete maše)]] '''Škòf''' (iz [[grščina|grščine]]: {{jezik-el2|επισκοπος}} [episkopos] = nadzornik, skrbnik) je visoki cerkveni dostojanstvenik, ki mu je zaupano opravljanje pastirske službe, tj. vodenje [[Škofija|škofije]]. [[Slika:Template-Bishop.svg|200px|thumb|grbovno okrasje rimskokatoliških škofov]] == Episkopat == Za razliko od [[duhovniško posvečenje|duhovniškega posvečenja]] (druga stopnja [[Zakrament svetega reda|zakramenta svetega reda]]), je episkopat (škofovsko posvečenje) tretja oz. najvišja stopnja tega zakramenta, s katero je povezano imenovanje oz. prevzem pastirske službe v številnih [[krščanstvo|krščanskih]] [[cerkev (organizacija)|Cerkvah]]: v [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] in [[pravoslavje|pravoslavnih]], kakor tudi v nekaterih protestantskih (na Slovenskem npr. [[Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji|Evangeličanski cerkvi augsburške veroizpovedi]]) idr. cerkvah. Škof ima v Cerkvi vlogo voditelja in nadzornika ter je duhovnikom in diakonom hierarhično nadrejen. Škof tudi podeljuje [[zakrament|zakramente]], npr. [[Sveta birma|zakramenta svete birme]] ter [[Zakrament svetega reda|zakramente svetega reda]]. ==Izbira škofovskih kandidatov== V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] sezname primernih kandidatov za nove škofe predlagajo [[škofovska konferenca|škofovske konference]] (nacionalni škofovski zbori) in jih preko [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] pošljejo [[Dikasterij za škofe|dikasteriju za škofe]]. Ti seznami se na vsaka dve ali tri leta posodabljajo. Ko pride potreba za imenovanje novega škofa ali [[sedisvakanca]], apostolski nuncij opravi posvetovanja ne samo s škofi, ampak tudi z [[Duhovnik|duhovniki]], [[Diakon|diakoni]] in laiki, ki predlagajo imena, s čimer se izčisti seznam primernih kandidatov. Naslednji korak izbire je t. i. terna, to je izbor treh najbolj primernih kandidatov. O vsakemu od njih nuncij opravi posvetovanje s tridesetimi do petdesetimi osebami. Rezultate te poizvedbe o treh kandidatih nuncij pošlje v [[Rim]], kjer jih prefekt [[Dikasterij za škofe|Dikasterija za škofe]] pregleda in povzetek vsebin predloži tridesetim [[Kardinal|kardinalom]], ki se zatem na skupnem sestanku izrečejo o izbiranih. Zatem prefekt rezultate posveta kardinalov prenese [[Papež|papežu]], ki je že pred tem prejel in preučil dokumentacijo o kandidatih. Ko papež prefektu sporoči svojo odločitev o izbiri, jo ta sporoči nunciju, ki z njo seznani izbranega kandidata. Če kandidat imenovanja za škofa ne sprejme, se mora ves postopek začeti znova. V kolikor papež ne izbere nobenega od treh kandidatov, lahko odločitev o izbiri odloži za dva, tri tedne ali celo več časa, ali pa celo zaprosi za drugo trojico kandidatov. Izbiro novega škofa [[papež]] razglasi z izdajo posebnega pisma, t. i. [[Papeška bula|papeške bule]]. V praksi so za škofe največkrat predlagani tisti duhovniki, ki imajo poleg diplome [[Teološka fakulteta v Ljubljani|teološke fakultete]] še višjo univerzitetno izobrazbo ([[magisterij]], [[doktorat]]) največkrat ene od papeških univerz v Rimu, in/ali izkušnje [[Profesor|predavatelja]] [[Teologija|teoloških]], [[Filozofija|filozofskih]], ter [[Biblicist|bibličnih]] ved. Tudi merilo »pastirskosti« je pomembno za papeževo izbiro, saj želi, da imajo škofje občutek za stik z ljudmi, da se jim znajo približati v njihovih stiskah in tudi v trpljenju. ==Škof koadjutor== Imenovanje »škof koadjutor« se nanaša na škofa, ki nudi pomoč škofu ordinariju in ima zagotovljeno (dogovorjeno, potrjeno) pravico nasledstva. Ko redni škof (ordinarij) umre, odstopi, se upokoji ali pa je razrešen, zatem škof koadjutor samodejno postane novi škof ordinarij in prevzame vodstvo škofije ali nadškofije, brez novega imenovanja ali posebnega papeškega postopka. ===Škofovsko posvečenje=== [[Papeška bula]], ki jo prejme novoimenovani škof, mora biti javno prebrana ob samem škofovskem posvečenju. S prisego zvestobe novi škof na poseben način obljubi, da bo vselej deloval v soglasju s papežem, in to pogosto v navzočnosti [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]], ki v posamezni državi predstavlja povezavo s papežem. Prisega v praksi pomeni, da novi škof ne bo deloval v nasprotju s papežem in cerkvenim naukom, ter da bo vestno izpolnjeval naloge in poslanstvo, ki ga ima kot škof, tj. da bo skrbel za vse ljudi v svoji [[Škofija|škofiji]], tako za [[duhovnik|duhovnike]], [[Diakon|diakone]], [[Verski red|redovnike in redovnice]] ter laike. Med obredom posvečenja izbrani škofovski kandidat škofu posvečevalcu z »Hočem« in »Hočem, z božjo pomočjo« odgovarja na devet vprašanj o veri in svoji pripravljenosti služiti Kristusu, med [[litanije |litanijami vseh svetnikov]] pa v znamenje popolne podarjenosti in izročenosti Bogu leži pred oltarjem. Zatem v tišini škof posvečevalec na glavo novega škofa položi roko, kar za njim ponovijo tudi ostali prisotni škofje.Ta del posvetitve se imenuje tudi hirotonija (grško: starogrško χειροτονια [hirotonia] - polaganje rok). Po posvetilni molitvi škof posvečevalec novemu škofu s [[Krizma|krizmo]] mazili glavo, zatem pa novi škof prejme znamenja škofovske službe, tj. [[škofovski prstan]], [[škofovska palica|škofovsko palico]], [[Mitra (škofovska kapa)|mitro]] in križ na verižici okoli vratu ([[pektoral]]). V kolikor pripada bodoči škof ali nadškof enemu izmed [[Cerkveni redovi|cerkvenih redov]], so pri škofovski posvetitvi navzoči tudi predstavniki oz. lokalni voditelji tega cerkvenega reda, npr. [[Frančiškani|frančiškanov]]. Škofovsko posvečenje je [[zakrament|zakrament posvečenja]], ki ga spremljata tako imenovanje kot umestitev, vendar se včasih zmotno domneva, da so tudi [[kardinal]]i in [[papež]] posvečeni na ta mesta, dejansko pa so le škofje [[zakrament svetega reda|posvečeni]] na mesto škofa, zatem lahko izbrani in imenovani med [[Nadškof|nadškofe]] ter [[Kardinal|kardinale]], izmed kardinalov pa je lahko le eden od njih na [[Konklave|konklavah]] izvoljen za papeža. == Zunanji škofovski znaki (insignije) == Škof med škofovskim posvečenjem prejme zunanje simbole škofovske pastirske službe, tj. [[škofovski prstan]], [[škofovska palica|škofovsko palico]], [[Mitra (škofovska kapa)|mitro]] in križ na verižici okoli vratu ([[pektoral]]), kasneje prejme tudi [[grb]] in si izbere lastno škofovsko geslo oz. vodilo. [[Nadškof]] metropolit ima med mašo okoli vratu tudi [[palij]] (palium), poseben volnen šal, ki ga je prejel od [[papež]]a. Ob svečanih priložnostih, izven liturgične službe, je škof oblečen v črn [[talar]], katerega robovi in [[gumb]]i so vijolične barve, na sebi ima vijolični pas ([[cingulum]]) in [[škofovska čepica|škofovsko čepico]] (pileolus) na glavi. Pas je simbol vzdržnosti in se ga nosi preko talarja. === Izjeme === Nekateri škofi imajo zaradi zgodovinske vloge njihove škofije posebne privilegije, ki se navadno kažejo v pravici do uporabe nekaterih ali vseh kardinalskih simbolov. ==== Lizbonski patriarh ==== Lizbonskemu patriarhu je bil s papeško bulo ''Inter praecipuas apostolici ministeri'' papeža [[Papež Klemen XII.|Klemna XII.]] leta 1737 podeljen privilegij, da je v prvem konzistoriju po škofovskem imenovanju imenovan za kardinala (če je upokojeni patriarh bil imenovan za kardinala, je novi patriarh za karidnala navadno imenovan šele po njegovi smrti).<ref>{{Navedi splet|title=Notas históricas sobre o Tricentenário do Patriarcado de Lisboa|url=https://www.patriarcado-lisboa.pt/site/index.php?id=6788|website=Patriarcado de Lisboa|accessdate=2025-07-29|language=pt}}</ref> Patriarh ima privilegij do uporabe nekaterih oblačil, ki jih lahko sicer uporablja samo papež (npr. falda), podeljena pa mu je tudi pravica do uporabe posebne mitre, ki je podobna papeški tiari. V grbu ima patriarh pravico do uporabe papeške tiare namesto škofovskega galera (klobuka).<ref>{{Navedi revijo|last=van Montfoort A.A.|first=P. Drs E.|date=1957-10-01|title=Archdale A. King, Liturgy of the Roman Church. London, Longmans, Green and Co., (1957). 22 x 15, XIV-476 blz., geill., Sh. 42/– net.|url=https://doi.org/10.1163/29497671-01004018|magazine=Het Christelijk Oosten en Hereniging|volume=10|issue=4|pages=307|doi=10.1163/29497671-01004018|issn=2949-7671}}</ref> ==== Beneški patriarh ==== Tudi beneški patriarh ima pravico do imenovanja za kardinala v prvem konzistoriju po škofovskem imenovanju. Beneški patriarh ima v primeru, da ni imenovan za kardinala, pravico do uporabe kardinalskih oblačil, z izjemo, da mora imeti na biretu škofovski cof, ki nakazuje, da ni kardinal. V grbu beneškega patriarha ima galerno, tako kot pri kardinalih, 15 vozljev, vendar je škofovske zelene barve. ==== Salzburški nadškof ==== Zgodovinsko je imel salzburški nadškof pomembno vlogo v cerkvi in je v obdobju od 1072 do 1933 celo imenoval škofe v pomožnih škofijah brez odobritve papeža. Nadškof ima pravico do uporabe kardinalskih simbolov, vključno z oblačili in grbom. ==== Videmski nadškof ==== Tudi videmski škof ima pravico do uporabe kardinalskih simbolov. V grbu ima galero rdečo notranjost. === Škofovski grbi === Škofovski [[grb]] sestavljajo: * ščit, * klobuk (galero) zelene barve z: ** 6 [[Vozli in vezave|vozlov]] na vsaki strani [[Heraldika|grbovnega okrasja]] za škofe, ** 10 vozlov na vsaki strani za nadškofe, * zlat križ za ščitom, ki je: ** enojni za krajevne škofe (ordinarije) in naslovne nadškofe, ** dvojni za krajevne nadškofe (ordinarije), * palij za nadškofe metropolite, * škofovsko geslo. <gallery> Slika:Template-Bishop.svg|grbovno okrasje škofa Slika:Template-Archbishop.svg|grbovno okrasje nadškofa Slika:Template-Metropolitan Archbishop.svg|grbovno okrasje nadškofa metropolita (s palijem) Slika:Template-Archbishop (ad personam).svg|grbovno okrasje naslovnega nadškofa ''ad personam'' (z enojnim križem) </gallery> ==== Izjeme ==== <gallery> Slika:Template-Archbishop of Salzburg.svg|grbovno okrasje nadškofa metropolita [[Nadškofija Salzburg|nadškofije Salzburg]] (privilegij do uporabe kardinalskih simbolov) Slika:Template-Archbishop of Udine.svg|grbovno okrasje nadškofa metropolita [[Nadškofija Videm|nadškofije Videm]] (privilegij uporabe nekaterih kardinalskih simbolov - rdeča notranjost galera) Slika:Coat of arms of Francesco Moraglia (Venice).svg|grb patriarha Benetk Francesca Moraglia (privilegij uporabe nekaterih kardinalskih simbolov) Slika:Coat of arms of the Patriarch of Lisbon.png|grbovno okrasje patriarha Lizbone (s pravico do uporabe tiare) </gallery> ==Opravljanje škofovske službe== Škofu je zaupano vodenje [[škofija|škofije]], škofija pa je sestavljena iz [[župnija|župnij]], ki so pod varstvom [[župnik]]ov. Če je škofov v škofiji več, je navadno eden izmed njih imenovan za škofa ordinarija, drugi pa za pomožne škofe. ===Sedisvakanca=== V primeru izpraznitve škofovskega sedeža ne nastopi [[sedisvakanca]] v primeru, če ima škofija določenega škofa koadjutorja (pomožnega škofa s pravico nasledstva), ki ob prenehanju službe škofa ordinarija takoj prevzame njegovo mesto. V času sedisvakance vodstvo škofije prevzame pomožni škof, če le-ta obstaja, sicer pa generalni vikar, dokler zbor škofijskih svetovalcev ne izvoli apostolskega administratorja (začasnega upravitelja škofije). Ta je običajno eden izmed duhovnikov iz zbora škofijskih svetovalcev. ==Škof emeritus== Latinski izraz »škof emeritus« označuje škofa, ki je ki je »odslužil svoj čas« oziroma »dokončal službo«, kar pomeni, da se je upokojil (dosegel za upokojitev določeno starostno mejo) ali pa odstopil, skratka prenehal voditi škofijo. Kljub tej oznaki obdrži častni naslov, ki ga je imel pred upokojitvijo ali odstopom. ===Škofovska konferenca=== Vsi škofje lokalne cerkve se zbirajo na t. i. škofovskih konferencah (npr. v Sloveniji [[Slovenska škofovska konferenca]]),<ref>{{navedi splet |url=https://katoliska-cerkev.si/organigram |title=Organigram Slovenske škofovske konference |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> kjer škofje in nadškofje urejajo in usklajujejo različne upravne in organizacijske zadeve lokalne Cerkve, ki presegajo okvir ene škofije, odgovarjajo tudi za t. i. standardni prevod [[Biblija|Biblije]] itd. Škofovska konferenca ima na lokalni cerkveni ravni najvišja pooblastila (višja ima le [[papež]]). ===Obiski »Ad limina apostolorum«=== Obisk »Ad limina apostolorum« (Na pragu apostolov)<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/kaj-je-ad-limina-apostolorum |title=Kaj je Ad limina apostolorum? |accessdate=15. november 2024 |date=26. februar 2018 |format= |work= }}</ref> je obvezen obisk katoliških škofov in nadškofov pri [[papež|papežu]] vsakih pet let. Med tem obiskom škofje obiščejo grobova apostolov sv. Petra in sv. Pavla ter se srečajo s papežem, da poročajo o stanju svojih [[škofija|škofij]]. ==Škofovski zbor== Škofovski zbor je [[kolegij]] (zasedanje) vseh škofov, ki skupaj z rimskim papežem sodelujejo pri vodenju vesoljne Cerkve. Škofovski zbor ima najvišjo oblast v Cerkvi, vendar le, ko deluje skupaj s papežem. Ta zbor se lahko sestane na [[ekumenski koncil|ekumenskih koncilih]], kjer se obravnavajo pomembna vprašanja vere, morale in cerkvene discipline. ==Škofovska sinoda== Škofovska sinoda je posvetovalno telo, ki ga skliče papež in v katerem sodelujejo izbrani škofje iz celega sveta. Sinoda se običajno sestane na določenih intervalih, da bi razpravljala o specifičnih temah in svetovala papežu. Sinoda nima enake avtoritete kot škofovski zbor, vendar ima pomembno vlogo pri svetovanju in usmerjanju cerkvenega delovanja. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Škofija]] * [[Slovenska škofovska konferenca]] * [[Nadškof]] * [[metropolit]] * [[primas]] * [[patriarh]] * [[Kardinal]] * [[Zakrament svetega reda]] * [[seznam slovenskih rimskokatoliških škofov]] == Viri == *{{navedi knjigo |author1=Rebić, Adalbert|author2=Bajt, Drago |year=2007 |title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher=Modrijan |isbn=978-961-241-183-1 |cobiss=35261696 |pages=}} == Zunanje povezave == *[http://www.demokracija.si/index.php?sekcija=clanki&clanek=848 Knjiga o ljubljanskih škofih] {{Wikislovar|škof|Škof}} {{christ-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanski nazivi]] [[Kategorija:Verski poklici]] [[Kategorija:Škofje|*]] p0uaienxy53tkwe16rw2qif2c1pfj6m 6748551 6748550 2026-09-10T05:56:49Z Shabicht 3554 /* Viri */ 6748551 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Škof}} [[Slika:T.Bertone.jpg|thumb|[[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] škof [[Tarcisio Bertone]] z [[mitra (škofovska kapa)|mitro]], [[škofovska palica|škofovsko palico]], [[pektoral]]nim križem in [[škofovski prstan|škofovskim prstanom]] na [[Slovenski evharistični kongres 2010|Slovenskem evharističnem kongresu v Celju]] leta 2010]] {{krščanstvo}} [[Slika:12. sveta maša za policiste Srednja vas v Bohinju, 2016.jpg|sličica|[[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski nadškof]] [[Stanislav Zore]] pri bogoslužju (darovanju svete maše)]] '''Škòf''' (iz [[grščina|grščine]]: {{jezik-el2|επισκοπος}} [episkopos] = nadzornik, skrbnik) je visoki cerkveni dostojanstvenik, ki mu je zaupano opravljanje pastirske službe, tj. vodenje [[Škofija|škofije]]. [[Slika:Template-Bishop.svg|200px|thumb|grbovno okrasje rimskokatoliških škofov]] == Episkopat == Za razliko od [[duhovniško posvečenje|duhovniškega posvečenja]] (druga stopnja [[Zakrament svetega reda|zakramenta svetega reda]]), je episkopat (škofovsko posvečenje) tretja oz. najvišja stopnja tega zakramenta, s katero je povezano imenovanje oz. prevzem pastirske službe v številnih [[krščanstvo|krščanskih]] [[cerkev (organizacija)|Cerkvah]]: v [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] in [[pravoslavje|pravoslavnih]], kakor tudi v nekaterih protestantskih (na Slovenskem npr. [[Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji|Evangeličanski cerkvi augsburške veroizpovedi]]) idr. cerkvah. Škof ima v Cerkvi vlogo voditelja in nadzornika ter je duhovnikom in diakonom hierarhično nadrejen. Škof tudi podeljuje [[zakrament|zakramente]], npr. [[Sveta birma|zakramenta svete birme]] ter [[Zakrament svetega reda|zakramente svetega reda]]. ==Izbira škofovskih kandidatov== V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] sezname primernih kandidatov za nove škofe predlagajo [[škofovska konferenca|škofovske konference]] (nacionalni škofovski zbori) in jih preko [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] pošljejo [[Dikasterij za škofe|dikasteriju za škofe]]. Ti seznami se na vsaka dve ali tri leta posodabljajo. Ko pride potreba za imenovanje novega škofa ali [[sedisvakanca]], apostolski nuncij opravi posvetovanja ne samo s škofi, ampak tudi z [[Duhovnik|duhovniki]], [[Diakon|diakoni]] in laiki, ki predlagajo imena, s čimer se izčisti seznam primernih kandidatov. Naslednji korak izbire je t. i. terna, to je izbor treh najbolj primernih kandidatov. O vsakemu od njih nuncij opravi posvetovanje s tridesetimi do petdesetimi osebami. Rezultate te poizvedbe o treh kandidatih nuncij pošlje v [[Rim]], kjer jih prefekt [[Dikasterij za škofe|Dikasterija za škofe]] pregleda in povzetek vsebin predloži tridesetim [[Kardinal|kardinalom]], ki se zatem na skupnem sestanku izrečejo o izbiranih. Zatem prefekt rezultate posveta kardinalov prenese [[Papež|papežu]], ki je že pred tem prejel in preučil dokumentacijo o kandidatih. Ko papež prefektu sporoči svojo odločitev o izbiri, jo ta sporoči nunciju, ki z njo seznani izbranega kandidata. Če kandidat imenovanja za škofa ne sprejme, se mora ves postopek začeti znova. V kolikor papež ne izbere nobenega od treh kandidatov, lahko odločitev o izbiri odloži za dva, tri tedne ali celo več časa, ali pa celo zaprosi za drugo trojico kandidatov. Izbiro novega škofa [[papež]] razglasi z izdajo posebnega pisma, t. i. [[Papeška bula|papeške bule]]. V praksi so za škofe največkrat predlagani tisti duhovniki, ki imajo poleg diplome [[Teološka fakulteta v Ljubljani|teološke fakultete]] še višjo univerzitetno izobrazbo ([[magisterij]], [[doktorat]]) največkrat ene od papeških univerz v Rimu, in/ali izkušnje [[Profesor|predavatelja]] [[Teologija|teoloških]], [[Filozofija|filozofskih]], ter [[Biblicist|bibličnih]] ved. Tudi merilo »pastirskosti« je pomembno za papeževo izbiro, saj želi, da imajo škofje občutek za stik z ljudmi, da se jim znajo približati v njihovih stiskah in tudi v trpljenju. ==Škof koadjutor== Imenovanje »škof koadjutor« se nanaša na škofa, ki nudi pomoč škofu ordinariju in ima zagotovljeno (dogovorjeno, potrjeno) pravico nasledstva. Ko redni škof (ordinarij) umre, odstopi, se upokoji ali pa je razrešen, zatem škof koadjutor samodejno postane novi škof ordinarij in prevzame vodstvo škofije ali nadškofije, brez novega imenovanja ali posebnega papeškega postopka. ===Škofovsko posvečenje=== [[Papeška bula]], ki jo prejme novoimenovani škof, mora biti javno prebrana ob samem škofovskem posvečenju. S prisego zvestobe novi škof na poseben način obljubi, da bo vselej deloval v soglasju s papežem, in to pogosto v navzočnosti [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]], ki v posamezni državi predstavlja povezavo s papežem. Prisega v praksi pomeni, da novi škof ne bo deloval v nasprotju s papežem in cerkvenim naukom, ter da bo vestno izpolnjeval naloge in poslanstvo, ki ga ima kot škof, tj. da bo skrbel za vse ljudi v svoji [[Škofija|škofiji]], tako za [[duhovnik|duhovnike]], [[Diakon|diakone]], [[Verski red|redovnike in redovnice]] ter laike. Med obredom posvečenja izbrani škofovski kandidat škofu posvečevalcu z »Hočem« in »Hočem, z božjo pomočjo« odgovarja na devet vprašanj o veri in svoji pripravljenosti služiti Kristusu, med [[litanije |litanijami vseh svetnikov]] pa v znamenje popolne podarjenosti in izročenosti Bogu leži pred oltarjem. Zatem v tišini škof posvečevalec na glavo novega škofa položi roko, kar za njim ponovijo tudi ostali prisotni škofje.Ta del posvetitve se imenuje tudi hirotonija (grško: starogrško χειροτονια [hirotonia] - polaganje rok). Po posvetilni molitvi škof posvečevalec novemu škofu s [[Krizma|krizmo]] mazili glavo, zatem pa novi škof prejme znamenja škofovske službe, tj. [[škofovski prstan]], [[škofovska palica|škofovsko palico]], [[Mitra (škofovska kapa)|mitro]] in križ na verižici okoli vratu ([[pektoral]]). V kolikor pripada bodoči škof ali nadškof enemu izmed [[Cerkveni redovi|cerkvenih redov]], so pri škofovski posvetitvi navzoči tudi predstavniki oz. lokalni voditelji tega cerkvenega reda, npr. [[Frančiškani|frančiškanov]]. Škofovsko posvečenje je [[zakrament|zakrament posvečenja]], ki ga spremljata tako imenovanje kot umestitev, vendar se včasih zmotno domneva, da so tudi [[kardinal]]i in [[papež]] posvečeni na ta mesta, dejansko pa so le škofje [[zakrament svetega reda|posvečeni]] na mesto škofa, zatem lahko izbrani in imenovani med [[Nadškof|nadškofe]] ter [[Kardinal|kardinale]], izmed kardinalov pa je lahko le eden od njih na [[Konklave|konklavah]] izvoljen za papeža. == Zunanji škofovski znaki (insignije) == Škof med škofovskim posvečenjem prejme zunanje simbole škofovske pastirske službe, tj. [[škofovski prstan]], [[škofovska palica|škofovsko palico]], [[Mitra (škofovska kapa)|mitro]] in križ na verižici okoli vratu ([[pektoral]]), kasneje prejme tudi [[grb]] in si izbere lastno škofovsko geslo oz. vodilo. [[Nadškof]] metropolit ima med mašo okoli vratu tudi [[palij]] (palium), poseben volnen šal, ki ga je prejel od [[papež]]a. Ob svečanih priložnostih, izven liturgične službe, je škof oblečen v črn [[talar]], katerega robovi in [[gumb]]i so vijolične barve, na sebi ima vijolični pas ([[cingulum]]) in [[škofovska čepica|škofovsko čepico]] (pileolus) na glavi. Pas je simbol vzdržnosti in se ga nosi preko talarja. === Izjeme === Nekateri škofi imajo zaradi zgodovinske vloge njihove škofije posebne privilegije, ki se navadno kažejo v pravici do uporabe nekaterih ali vseh kardinalskih simbolov. ==== Lizbonski patriarh ==== Lizbonskemu patriarhu je bil s papeško bulo ''Inter praecipuas apostolici ministeri'' papeža [[Papež Klemen XII.|Klemna XII.]] leta 1737 podeljen privilegij, da je v prvem konzistoriju po škofovskem imenovanju imenovan za kardinala (če je upokojeni patriarh bil imenovan za kardinala, je novi patriarh za karidnala navadno imenovan šele po njegovi smrti).<ref>{{Navedi splet|title=Notas históricas sobre o Tricentenário do Patriarcado de Lisboa|url=https://www.patriarcado-lisboa.pt/site/index.php?id=6788|website=Patriarcado de Lisboa|accessdate=2025-07-29|language=pt}}</ref> Patriarh ima privilegij do uporabe nekaterih oblačil, ki jih lahko sicer uporablja samo papež (npr. falda), podeljena pa mu je tudi pravica do uporabe posebne mitre, ki je podobna papeški tiari. V grbu ima patriarh pravico do uporabe papeške tiare namesto škofovskega galera (klobuka).<ref>{{Navedi revijo|last=van Montfoort A.A.|first=P. Drs E.|date=1957-10-01|title=Archdale A. King, Liturgy of the Roman Church. London, Longmans, Green and Co., (1957). 22 x 15, XIV-476 blz., geill., Sh. 42/– net.|url=https://doi.org/10.1163/29497671-01004018|magazine=Het Christelijk Oosten en Hereniging|volume=10|issue=4|pages=307|doi=10.1163/29497671-01004018|issn=2949-7671}}</ref> ==== Beneški patriarh ==== Tudi beneški patriarh ima pravico do imenovanja za kardinala v prvem konzistoriju po škofovskem imenovanju. Beneški patriarh ima v primeru, da ni imenovan za kardinala, pravico do uporabe kardinalskih oblačil, z izjemo, da mora imeti na biretu škofovski cof, ki nakazuje, da ni kardinal. V grbu beneškega patriarha ima galerno, tako kot pri kardinalih, 15 vozljev, vendar je škofovske zelene barve. ==== Salzburški nadškof ==== Zgodovinsko je imel salzburški nadškof pomembno vlogo v cerkvi in je v obdobju od 1072 do 1933 celo imenoval škofe v pomožnih škofijah brez odobritve papeža. Nadškof ima pravico do uporabe kardinalskih simbolov, vključno z oblačili in grbom. ==== Videmski nadškof ==== Tudi videmski škof ima pravico do uporabe kardinalskih simbolov. V grbu ima galero rdečo notranjost. === Škofovski grbi === Škofovski [[grb]] sestavljajo: * ščit, * klobuk (galero) zelene barve z: ** 6 [[Vozli in vezave|vozlov]] na vsaki strani [[Heraldika|grbovnega okrasja]] za škofe, ** 10 vozlov na vsaki strani za nadškofe, * zlat križ za ščitom, ki je: ** enojni za krajevne škofe (ordinarije) in naslovne nadškofe, ** dvojni za krajevne nadškofe (ordinarije), * palij za nadškofe metropolite, * škofovsko geslo. <gallery> Slika:Template-Bishop.svg|grbovno okrasje škofa Slika:Template-Archbishop.svg|grbovno okrasje nadškofa Slika:Template-Metropolitan Archbishop.svg|grbovno okrasje nadškofa metropolita (s palijem) Slika:Template-Archbishop (ad personam).svg|grbovno okrasje naslovnega nadškofa ''ad personam'' (z enojnim križem) </gallery> ==== Izjeme ==== <gallery> Slika:Template-Archbishop of Salzburg.svg|grbovno okrasje nadškofa metropolita [[Nadškofija Salzburg|nadškofije Salzburg]] (privilegij do uporabe kardinalskih simbolov) Slika:Template-Archbishop of Udine.svg|grbovno okrasje nadškofa metropolita [[Nadškofija Videm|nadškofije Videm]] (privilegij uporabe nekaterih kardinalskih simbolov - rdeča notranjost galera) Slika:Coat of arms of Francesco Moraglia (Venice).svg|grb patriarha Benetk Francesca Moraglia (privilegij uporabe nekaterih kardinalskih simbolov) Slika:Coat of arms of the Patriarch of Lisbon.png|grbovno okrasje patriarha Lizbone (s pravico do uporabe tiare) </gallery> ==Opravljanje škofovske službe== Škofu je zaupano vodenje [[škofija|škofije]], škofija pa je sestavljena iz [[župnija|župnij]], ki so pod varstvom [[župnik]]ov. Če je škofov v škofiji več, je navadno eden izmed njih imenovan za škofa ordinarija, drugi pa za pomožne škofe. ===Sedisvakanca=== V primeru izpraznitve škofovskega sedeža ne nastopi [[sedisvakanca]] v primeru, če ima škofija določenega škofa koadjutorja (pomožnega škofa s pravico nasledstva), ki ob prenehanju službe škofa ordinarija takoj prevzame njegovo mesto. V času sedisvakance vodstvo škofije prevzame pomožni škof, če le-ta obstaja, sicer pa generalni vikar, dokler zbor škofijskih svetovalcev ne izvoli apostolskega administratorja (začasnega upravitelja škofije). Ta je običajno eden izmed duhovnikov iz zbora škofijskih svetovalcev. ==Škof emeritus== Latinski izraz »škof emeritus« označuje škofa, ki je ki je »odslužil svoj čas« oziroma »dokončal službo«, kar pomeni, da se je upokojil (dosegel za upokojitev določeno starostno mejo) ali pa odstopil, skratka prenehal voditi škofijo. Kljub tej oznaki obdrži častni naslov, ki ga je imel pred upokojitvijo ali odstopom. ===Škofovska konferenca=== Vsi škofje lokalne cerkve se zbirajo na t. i. škofovskih konferencah (npr. v Sloveniji [[Slovenska škofovska konferenca]]),<ref>{{navedi splet |url=https://katoliska-cerkev.si/organigram |title=Organigram Slovenske škofovske konference |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> kjer škofje in nadškofje urejajo in usklajujejo različne upravne in organizacijske zadeve lokalne Cerkve, ki presegajo okvir ene škofije, odgovarjajo tudi za t. i. standardni prevod [[Biblija|Biblije]] itd. Škofovska konferenca ima na lokalni cerkveni ravni najvišja pooblastila (višja ima le [[papež]]). ===Obiski »Ad limina apostolorum«=== Obisk »Ad limina apostolorum« (Na pragu apostolov)<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/kaj-je-ad-limina-apostolorum |title=Kaj je Ad limina apostolorum? |accessdate=15. november 2024 |date=26. februar 2018 |format= |work= }}</ref> je obvezen obisk katoliških škofov in nadškofov pri [[papež|papežu]] vsakih pet let. Med tem obiskom škofje obiščejo grobova apostolov sv. Petra in sv. Pavla ter se srečajo s papežem, da poročajo o stanju svojih [[škofija|škofij]]. ==Škofovski zbor== Škofovski zbor je [[kolegij]] (zasedanje) vseh škofov, ki skupaj z rimskim papežem sodelujejo pri vodenju vesoljne Cerkve. Škofovski zbor ima najvišjo oblast v Cerkvi, vendar le, ko deluje skupaj s papežem. Ta zbor se lahko sestane na [[ekumenski koncil|ekumenskih koncilih]], kjer se obravnavajo pomembna vprašanja vere, morale in cerkvene discipline. ==Škofovska sinoda== Škofovska sinoda je posvetovalno telo, ki ga skliče papež in v katerem sodelujejo izbrani škofje iz celega sveta. Sinoda se običajno sestane na določenih intervalih, da bi razpravljala o specifičnih temah in svetovala papežu. Sinoda nima enake avtoritete kot škofovski zbor, vendar ima pomembno vlogo pri svetovanju in usmerjanju cerkvenega delovanja. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Škofija]] * [[Slovenska škofovska konferenca]] * [[Nadškof]] * [[metropolit]] * [[primas]] * [[patriarh]] * [[Kardinal]] * [[Zakrament svetega reda]] * [[seznam slovenskih rimskokatoliških škofov]] == Viri == *{{navedi knjigo |author1=Rebić, Adalbert|author2=Bajt, Drago |year=2007 |title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher=Modrijan |isbn=978-961-241-183-1 |cobiss=35261696 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=Ojnik Stanko|author2=Šuštar Alojzij |year=2006 |title=Zakonik cerkvenega prava = Codex iuris canonici: razglašen z oblastjo papeža Janeza Pavla II. - 2. ponatis |publisher=Družina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DBWMAIAJ|isbn=978-961-222-259-8 |cobiss=229540352 |pages=}} == Zunanje povezave == *[http://www.demokracija.si/index.php?sekcija=clanki&clanek=848 Knjiga o ljubljanskih škofih] {{Wikislovar|škof|Škof}} {{christ-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanski nazivi]] [[Kategorija:Verski poklici]] [[Kategorija:Škofje|*]] 8787ijcnkv8h214ow2n92kljxqb095i 0 38126 6748422 6738587 2026-09-09T16:36:17Z Shabicht 3554 /* Sedisvakanca */ 6748422 wikitext text/x-wiki '''Nàdškòf''' je naziv [[cerkev (organizacija)|cerkvenega]] dostojanstvenika v [[krščanstvo|krščanskih]] [[cerkev (organizacija)|cerkvah]], dejansko [[Škof|škofa]], ki vodi nadškofijo. Nadškof je glede na svojo nadškofijo tudi ordinarij, ostali [[Škof|škofje]] te nadškofije pa so pomožni škofje. [[Slika:Template-Metropolitan Archbishop.svg|250px|thumb|desno|Grbovno okrasje rimskokatoliških nadškofov ali metropolitov]] V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] novega nadškofa na predlog predstavnikov lokalne cerkve in [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] imenuje [[papež]], ki odločitev sprejme po preučitvi primernih kandidatov, ponavadi so to duhovniki ali škofje, ki imajo poleg diplome [[Teološka fakulteta v Ljubljani|teološke fakultete]] še višjo univerzitetno izobrazbo ([[magisterij]], [[doktorat]]), ali pa izkušnje [[Profesor|predavatelja]] [[Teologija|teoloških]], [[Filozofija|filozofskih]], ter [[Biblicist|bibličnih]] ved. Nadškofje in škofje so po [[Duhovniško posvečenje|stopnji posvečenosti]] vsi [[Duhovnik|duhovniki]] in s tem na enaki ravni, razlikujejo se samo po zaupanih in dodeljenih upravnih funkcijah. Nadškof, ki opravlja naloge vodstva nadškofije, katera ima podrejene t. i. [[Škofija|sufraganske škofije]], nosi naziv [[metropolija|nadškof metropolit]]. ==Škofovska umestitev== V katoliški cerkvi je prva stopnja podelitev [[Zakrament|zakramentov]] posvetitev v [[diakon]]a, druga pa v [[duhovniško posvečenje|duhovnika-mašnika]]. Četudi je v [[Slovenščina|slovenščini]] za škofovsko (tudi nadškofovsko) umestitev ustaljen izraz »škofovsko posvečenje«, gre za '''cerkveni obred''' sprejema pastirske službe, škofovskih znakov (insignij, tudi [[Grb|grba]] in škofovskega gesla oz. vodila), ki so identični tudi za nadškofe, sestavni del obreda pa je intronizacija. Slovesni obred pred občestvom, predstavniki lokalne cerkve, drugih cerkva in civilnih oblasti vodi »škof posvečevalec« (pogosto tudi [[kardinal]]). V kolikor pripada bodoči škof ali nadškof enemu izmed [[Cerkveni redovi|cerkvenih redov]], so pri slovesnosti navzoči tudi predstavniki oz. lokalni voditelji tega cerkvenega reda, npr. [[Frančiškani|frančiškanov]]. Posvetitev je [[zakrament]], imenovanje in umestitev pa ne, vendar se včasih zmotno domneva, da so bili škofje, nadškofje, [[kardinal]]i in [[papež]] posvečeni na ta mesta, dejansko pa so škofje ali nadškofje ''imenovani'' na mesto kardinala in zatem na [[konzistorij]]u umeščeni, ali na [[Konklave|konklavah]] izmed kardinalov ''izvoljeni'' za papeža. {{krščanstvo}} === Zunanji škofovski znaki (insignije) === Ob svečanih priložnostih, izven liturgične službe, je škof oblečen v črn [[talar]], katerega robovi in [[gumb]]i so vijolične barve, na sebi ima vijolični pas ([[cingulum]]) in [[škofovska čepica|škofovsko čepico]] (pileolus) na glavi. Pas je simbol vzdržnosti in se ga nosi preko talarja. [[Insignija|Simbola]] škofovske časti in pastirske službe sta tudi [[škofovski prstan]] ter križ na verižici okoli vratu ([[pektoral]]). Med mašo drži škof v roki [[škofovska palica|škofovsko palico]] in ima na glavi [[Mitra (škofovska kapa)|mitro]]. [[Nadškof]]je imajo med mašo okoli vratu tudi [[palij]] (palium), poseben volneni šal, ki so ga prejeli od [[papež]]a. ===Sedisvakanca=== V primeru izpraznitve nadškofovskega sedeža ne nastopi [[sedisvakanca]] v primeru, če ima nadškofija določenega škofa koadjutorja (pomožnega škofa s pravico nasledstva), ki ob prenehanju službe nadškofa takoj prevzame njegovo mesto. V času sedisvakance vodstvo naškofije prevzame pomožni škof, če le-ta obstaja, sicer pa generalni vikar, dokler zbor škofijskih svetovalcev ne izvoli apostolskega administratorja (začasnega upravitelja nadškofije). Ta je običajno eden izmed duhovnikov iz zbora škofijskih svetovalcev. ==Nadškof emeritus== Latinski izraz »nadškof emeritus« označuje nadškofa, ki je ki je »odslužil svoj čas« oziroma »dokončal službo«, kar pomeni, da se je upokojil (dosegel za upokojitev določeno starostno mejo) ali pa odstopil, skratka prenehal voditi nadškofijo. Kljub tej oznaki obdrži častni naslov, ki ga je imel pred upokojitvijo ali odstopom. == Zunanje povezave == {{Wikislovar|nadškof|Nadškof}} {{christ-stub}} [[Kategorija:Verski poklici]] [[Kategorija:Krščanski nazivi]] {{normativna kontrola}} al8x9vzrj8j3lgoygfrd85pzu6sp35e 6748423 6748422 2026-09-09T16:37:42Z Shabicht 3554 /* Nadškof emeritus */ 6748423 wikitext text/x-wiki '''Nàdškòf''' je naziv [[cerkev (organizacija)|cerkvenega]] dostojanstvenika v [[krščanstvo|krščanskih]] [[cerkev (organizacija)|cerkvah]], dejansko [[Škof|škofa]], ki vodi nadškofijo. Nadškof je glede na svojo nadškofijo tudi ordinarij, ostali [[Škof|škofje]] te nadškofije pa so pomožni škofje. [[Slika:Template-Metropolitan Archbishop.svg|250px|thumb|desno|Grbovno okrasje rimskokatoliških nadškofov ali metropolitov]] V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] novega nadškofa na predlog predstavnikov lokalne cerkve in [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] imenuje [[papež]], ki odločitev sprejme po preučitvi primernih kandidatov, ponavadi so to duhovniki ali škofje, ki imajo poleg diplome [[Teološka fakulteta v Ljubljani|teološke fakultete]] še višjo univerzitetno izobrazbo ([[magisterij]], [[doktorat]]), ali pa izkušnje [[Profesor|predavatelja]] [[Teologija|teoloških]], [[Filozofija|filozofskih]], ter [[Biblicist|bibličnih]] ved. Nadškofje in škofje so po [[Duhovniško posvečenje|stopnji posvečenosti]] vsi [[Duhovnik|duhovniki]] in s tem na enaki ravni, razlikujejo se samo po zaupanih in dodeljenih upravnih funkcijah. Nadškof, ki opravlja naloge vodstva nadškofije, katera ima podrejene t. i. [[Škofija|sufraganske škofije]], nosi naziv [[metropolija|nadškof metropolit]]. ==Škofovska umestitev== V katoliški cerkvi je prva stopnja podelitev [[Zakrament|zakramentov]] posvetitev v [[diakon]]a, druga pa v [[duhovniško posvečenje|duhovnika-mašnika]]. Četudi je v [[Slovenščina|slovenščini]] za škofovsko (tudi nadškofovsko) umestitev ustaljen izraz »škofovsko posvečenje«, gre za '''cerkveni obred''' sprejema pastirske službe, škofovskih znakov (insignij, tudi [[Grb|grba]] in škofovskega gesla oz. vodila), ki so identični tudi za nadškofe, sestavni del obreda pa je intronizacija. Slovesni obred pred občestvom, predstavniki lokalne cerkve, drugih cerkva in civilnih oblasti vodi »škof posvečevalec« (pogosto tudi [[kardinal]]). V kolikor pripada bodoči škof ali nadškof enemu izmed [[Cerkveni redovi|cerkvenih redov]], so pri slovesnosti navzoči tudi predstavniki oz. lokalni voditelji tega cerkvenega reda, npr. [[Frančiškani|frančiškanov]]. Posvetitev je [[zakrament]], imenovanje in umestitev pa ne, vendar se včasih zmotno domneva, da so bili škofje, nadškofje, [[kardinal]]i in [[papež]] posvečeni na ta mesta, dejansko pa so škofje ali nadškofje ''imenovani'' na mesto kardinala in zatem na [[konzistorij]]u umeščeni, ali na [[Konklave|konklavah]] izmed kardinalov ''izvoljeni'' za papeža. {{krščanstvo}} === Zunanji škofovski znaki (insignije) === Ob svečanih priložnostih, izven liturgične službe, je škof oblečen v črn [[talar]], katerega robovi in [[gumb]]i so vijolične barve, na sebi ima vijolični pas ([[cingulum]]) in [[škofovska čepica|škofovsko čepico]] (pileolus) na glavi. Pas je simbol vzdržnosti in se ga nosi preko talarja. [[Insignija|Simbola]] škofovske časti in pastirske službe sta tudi [[škofovski prstan]] ter križ na verižici okoli vratu ([[pektoral]]). Med mašo drži škof v roki [[škofovska palica|škofovsko palico]] in ima na glavi [[Mitra (škofovska kapa)|mitro]]. [[Nadškof]]je imajo med mašo okoli vratu tudi [[palij]] (palium), poseben volneni šal, ki so ga prejeli od [[papež]]a. ===Sedisvakanca=== V primeru izpraznitve nadškofovskega sedeža ne nastopi [[sedisvakanca]] v primeru, če ima nadškofija določenega škofa koadjutorja (pomožnega škofa s pravico nasledstva), ki ob prenehanju službe nadškofa takoj prevzame njegovo mesto. V času sedisvakance vodstvo naškofije prevzame pomožni škof, če le-ta obstaja, sicer pa generalni vikar, dokler zbor škofijskih svetovalcev ne izvoli apostolskega administratorja (začasnega upravitelja nadškofije). Ta je običajno eden izmed duhovnikov iz zbora škofijskih svetovalcev. ==Nadškof emeritus== Latinski izraz »nadškof emeritus« označuje nadškofa, ki je ki je »odslužil svoj čas« oziroma »dokončal službo«, kar pomeni, da se je upokojil (dosegel za upokojitev določeno starostno mejo) ali pa odstopil, skratka prenehal voditi nadškofijo. Kljub tej oznaki obdrži častni naslov, ki ga je imel pred upokojitvijo ali odstopom. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikislovar|nadškof|Nadškof}} {{christ-stub}} [[Kategorija:Verski poklici]] [[Kategorija:Krščanski nazivi]] {{normativna kontrola}} 71ws57dr5hjs5s2crcdhsxsavxmcdyu 6748424 6748423 2026-09-09T16:38:47Z Shabicht 3554 /* Sklici */ 6748424 wikitext text/x-wiki '''Nàdškòf''' je naziv [[cerkev (organizacija)|cerkvenega]] dostojanstvenika v [[krščanstvo|krščanskih]] [[cerkev (organizacija)|cerkvah]], dejansko [[Škof|škofa]], ki vodi nadškofijo. Nadškof je glede na svojo nadškofijo tudi ordinarij, ostali [[Škof|škofje]] te nadškofije pa so pomožni škofje. [[Slika:Template-Metropolitan Archbishop.svg|250px|thumb|desno|Grbovno okrasje rimskokatoliških nadškofov ali metropolitov]] V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] novega nadškofa na predlog predstavnikov lokalne cerkve in [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] imenuje [[papež]], ki odločitev sprejme po preučitvi primernih kandidatov, ponavadi so to duhovniki ali škofje, ki imajo poleg diplome [[Teološka fakulteta v Ljubljani|teološke fakultete]] še višjo univerzitetno izobrazbo ([[magisterij]], [[doktorat]]), ali pa izkušnje [[Profesor|predavatelja]] [[Teologija|teoloških]], [[Filozofija|filozofskih]], ter [[Biblicist|bibličnih]] ved. Nadškofje in škofje so po [[Duhovniško posvečenje|stopnji posvečenosti]] vsi [[Duhovnik|duhovniki]] in s tem na enaki ravni, razlikujejo se samo po zaupanih in dodeljenih upravnih funkcijah. Nadškof, ki opravlja naloge vodstva nadškofije, katera ima podrejene t. i. [[Škofija|sufraganske škofije]], nosi naziv [[metropolija|nadškof metropolit]]. ==Škofovska umestitev== V katoliški cerkvi je prva stopnja podelitev [[Zakrament|zakramentov]] posvetitev v [[diakon]]a, druga pa v [[duhovniško posvečenje|duhovnika-mašnika]]. Četudi je v [[Slovenščina|slovenščini]] za škofovsko (tudi nadškofovsko) umestitev ustaljen izraz »škofovsko posvečenje«, gre za '''cerkveni obred''' sprejema pastirske službe, škofovskih znakov (insignij, tudi [[Grb|grba]] in škofovskega gesla oz. vodila), ki so identični tudi za nadškofe, sestavni del obreda pa je intronizacija. Slovesni obred pred občestvom, predstavniki lokalne cerkve, drugih cerkva in civilnih oblasti vodi »škof posvečevalec« (pogosto tudi [[kardinal]]). V kolikor pripada bodoči škof ali nadškof enemu izmed [[Cerkveni redovi|cerkvenih redov]], so pri slovesnosti navzoči tudi predstavniki oz. lokalni voditelji tega cerkvenega reda, npr. [[Frančiškani|frančiškanov]]. Posvetitev je [[zakrament]], imenovanje in umestitev pa ne, vendar se včasih zmotno domneva, da so bili škofje, nadškofje, [[kardinal]]i in [[papež]] posvečeni na ta mesta, dejansko pa so škofje ali nadškofje ''imenovani'' na mesto kardinala in zatem na [[konzistorij]]u umeščeni, ali na [[Konklave|konklavah]] izmed kardinalov ''izvoljeni'' za papeža. {{krščanstvo}} === Zunanji škofovski znaki (insignije) === Ob svečanih priložnostih, izven liturgične službe, je škof oblečen v črn [[talar]], katerega robovi in [[gumb]]i so vijolične barve, na sebi ima vijolični pas ([[cingulum]]) in [[škofovska čepica|škofovsko čepico]] (pileolus) na glavi. Pas je simbol vzdržnosti in se ga nosi preko talarja. [[Insignija|Simbola]] škofovske časti in pastirske službe sta tudi [[škofovski prstan]] ter križ na verižici okoli vratu ([[pektoral]]). Med mašo drži škof v roki [[škofovska palica|škofovsko palico]] in ima na glavi [[Mitra (škofovska kapa)|mitro]]. [[Nadškof]]je imajo med mašo okoli vratu tudi [[palij]] (palium), poseben volneni šal, ki so ga prejeli od [[papež]]a. ===Sedisvakanca=== V primeru izpraznitve nadškofovskega sedeža ne nastopi [[sedisvakanca]] v primeru, če ima nadškofija določenega škofa koadjutorja (pomožnega škofa s pravico nasledstva), ki ob prenehanju službe nadškofa takoj prevzame njegovo mesto. V času sedisvakance vodstvo naškofije prevzame pomožni škof, če le-ta obstaja, sicer pa generalni vikar, dokler zbor škofijskih svetovalcev ne izvoli apostolskega administratorja (začasnega upravitelja nadškofije). Ta je običajno eden izmed duhovnikov iz zbora škofijskih svetovalcev. ==Nadškof emeritus== Latinski izraz »nadškof emeritus« označuje nadškofa, ki je ki je »odslužil svoj čas« oziroma »dokončal službo«, kar pomeni, da se je upokojil (dosegel za upokojitev določeno starostno mejo) ali pa odstopil, skratka prenehal voditi nadškofijo. Kljub tej oznaki obdrži častni naslov, ki ga je imel pred upokojitvijo ali odstopom. == Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== * [[Škof]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|nadškof|Nadškof}} {{christ-stub}} [[Kategorija:Verski poklici]] [[Kategorija:Krščanski nazivi]] {{normativna kontrola}} cg5op4ia92ohol1tuzb2ubjh8ezmqu0 6748426 6748424 2026-09-09T16:45:23Z Shabicht 3554 /* Nadškof emeritus */ 6748426 wikitext text/x-wiki '''Nàdškòf''' je naziv [[cerkev (organizacija)|cerkvenega]] dostojanstvenika v [[krščanstvo|krščanskih]] [[cerkev (organizacija)|cerkvah]], dejansko [[Škof|škofa]], ki vodi nadškofijo. Nadškof je glede na svojo nadškofijo tudi ordinarij, ostali [[Škof|škofje]] te nadškofije pa so pomožni škofje. [[Slika:Template-Metropolitan Archbishop.svg|250px|thumb|desno|Grbovno okrasje rimskokatoliških nadškofov ali metropolitov]] V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] novega nadškofa na predlog predstavnikov lokalne cerkve in [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] imenuje [[papež]], ki odločitev sprejme po preučitvi primernih kandidatov, ponavadi so to duhovniki ali škofje, ki imajo poleg diplome [[Teološka fakulteta v Ljubljani|teološke fakultete]] še višjo univerzitetno izobrazbo ([[magisterij]], [[doktorat]]), ali pa izkušnje [[Profesor|predavatelja]] [[Teologija|teoloških]], [[Filozofija|filozofskih]], ter [[Biblicist|bibličnih]] ved. Nadškofje in škofje so po [[Duhovniško posvečenje|stopnji posvečenosti]] vsi [[Duhovnik|duhovniki]] in s tem na enaki ravni, razlikujejo se samo po zaupanih in dodeljenih upravnih funkcijah. Nadškof, ki opravlja naloge vodstva nadškofije, katera ima podrejene t. i. [[Škofija|sufraganske škofije]], nosi naziv [[metropolija|nadškof metropolit]]. ==Škofovska umestitev== V katoliški cerkvi je prva stopnja podelitev [[Zakrament|zakramentov]] posvetitev v [[diakon]]a, druga pa v [[duhovniško posvečenje|duhovnika-mašnika]]. Četudi je v [[Slovenščina|slovenščini]] za škofovsko (tudi nadškofovsko) umestitev ustaljen izraz »škofovsko posvečenje«, gre za '''cerkveni obred''' sprejema pastirske službe, škofovskih znakov (insignij, tudi [[Grb|grba]] in škofovskega gesla oz. vodila), ki so identični tudi za nadškofe, sestavni del obreda pa je intronizacija. Slovesni obred pred občestvom, predstavniki lokalne cerkve, drugih cerkva in civilnih oblasti vodi »škof posvečevalec« (pogosto tudi [[kardinal]]). V kolikor pripada bodoči škof ali nadškof enemu izmed [[Cerkveni redovi|cerkvenih redov]], so pri slovesnosti navzoči tudi predstavniki oz. lokalni voditelji tega cerkvenega reda, npr. [[Frančiškani|frančiškanov]]. Posvetitev je [[zakrament]], imenovanje in umestitev pa ne, vendar se včasih zmotno domneva, da so bili škofje, nadškofje, [[kardinal]]i in [[papež]] posvečeni na ta mesta, dejansko pa so škofje ali nadškofje ''imenovani'' na mesto kardinala in zatem na [[konzistorij]]u umeščeni, ali na [[Konklave|konklavah]] izmed kardinalov ''izvoljeni'' za papeža. {{krščanstvo}} === Zunanji škofovski znaki (insignije) === Ob svečanih priložnostih, izven liturgične službe, je škof oblečen v črn [[talar]], katerega robovi in [[gumb]]i so vijolične barve, na sebi ima vijolični pas ([[cingulum]]) in [[škofovska čepica|škofovsko čepico]] (pileolus) na glavi. Pas je simbol vzdržnosti in se ga nosi preko talarja. [[Insignija|Simbola]] škofovske časti in pastirske službe sta tudi [[škofovski prstan]] ter križ na verižici okoli vratu ([[pektoral]]). Med mašo drži škof v roki [[škofovska palica|škofovsko palico]] in ima na glavi [[Mitra (škofovska kapa)|mitro]]. [[Nadškof]]je imajo med mašo okoli vratu tudi [[palij]] (palium), poseben volneni šal, ki so ga prejeli od [[papež]]a. ===Sedisvakanca=== V primeru izpraznitve nadškofovskega sedeža ne nastopi [[sedisvakanca]] v primeru, če ima nadškofija določenega škofa koadjutorja (pomožnega škofa s pravico nasledstva), ki ob prenehanju službe nadškofa takoj prevzame njegovo mesto. V času sedisvakance vodstvo naškofije prevzame pomožni škof, če le-ta obstaja, sicer pa generalni vikar, dokler zbor škofijskih svetovalcev ne izvoli apostolskega administratorja (začasnega upravitelja nadškofije). Ta je običajno eden izmed duhovnikov iz zbora škofijskih svetovalcev. ==Nadškof emeritus== Latinski izraz »nadškof emeritus« označuje nadškofa, ki je ki je »odslužil svoj čas« oziroma »dokončal službo«, kar pomeni, da se je upokojil (dosegel za upokojitev določeno starostno mejo) ali pa odstopil, skratka prenehal voditi nadškofijo. Kljub tej oznaki obdrži častni naslov, ki ga je imel pred upokojitvijo ali odstopom. === Nadškofovski grbi === Nadškofovski grb sestavljajo: * ščit, * klobuk (galero) zelene barve z: ** 10 [[Vozli in vezave|vozlov]] na vsaki strani za nadškofe, ** 6 vozlov na vsaki strani za škofe, * zlat križ za ščitom, ki je: ** dvojni za krajevne nadškofe (ordinarije), ** enojni za krajevne škofe (ordinarije) in naslovne nadškofe, * palij za nadškofe metropolite, * škofovsko geslo. <gallery> Slika:Template-Archbishop.svg|grb nadškofa Slika:Template-Metropolitan Archbishop.svg|grb nadškofa metropolita (s palijem) Slika:Template-Archbishop (ad personam).svg|grb naslovnega nadškofa ''ad personam'' (z enojnim križem) </gallery> ==== Izjeme ==== <gallery> Slika:Template-Archbishop of Salzburg.svg|grb nadškofa metropolita [[Nadškofija Salzburg|nadškofije Salzburg]] (privilegij do uporabe kardinalskih simbolov) Slika:Template-Archbishop of Udine.svg|grb nadškofa metropolita [[Nadškofija Videm|nadškofije Videm]] (privilegij uporabe nekaterih kardinalskih simbolov - rdeča notranjost galera) Slika:Coat of arms of Francesco Moraglia (Venice).svg|grb patriarha Benetk Francesca Moraglia (privilegij uporabe nekaterih kardinalskih simbolov) Slika:Coat of arms of the Patriarch of Lisbon.png|grb patriarha Lizbone (s pravico do uporabe tiare) </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== * [[Škof]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|nadškof|Nadškof}} {{christ-stub}} [[Kategorija:Verski poklici]] [[Kategorija:Krščanski nazivi]] {{normativna kontrola}} 3zbvg5gl41r628d4fdq6uxcj8g46296 6748427 6748426 2026-09-09T16:48:38Z Shabicht 3554 /* Nadškofovski grbi */ 6748427 wikitext text/x-wiki '''Nàdškòf''' je naziv [[cerkev (organizacija)|cerkvenega]] dostojanstvenika v [[krščanstvo|krščanskih]] [[cerkev (organizacija)|cerkvah]], dejansko [[Škof|škofa]], ki vodi nadškofijo. Nadškof je glede na svojo nadškofijo tudi ordinarij, ostali [[Škof|škofje]] te nadškofije pa so pomožni škofje. [[Slika:Template-Metropolitan Archbishop.svg|250px|thumb|desno|Grbovno okrasje rimskokatoliških nadškofov ali metropolitov]] V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] novega nadškofa na predlog predstavnikov lokalne cerkve in [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] imenuje [[papež]], ki odločitev sprejme po preučitvi primernih kandidatov, ponavadi so to duhovniki ali škofje, ki imajo poleg diplome [[Teološka fakulteta v Ljubljani|teološke fakultete]] še višjo univerzitetno izobrazbo ([[magisterij]], [[doktorat]]), ali pa izkušnje [[Profesor|predavatelja]] [[Teologija|teoloških]], [[Filozofija|filozofskih]], ter [[Biblicist|bibličnih]] ved. Nadškofje in škofje so po [[Duhovniško posvečenje|stopnji posvečenosti]] vsi [[Duhovnik|duhovniki]] in s tem na enaki ravni, razlikujejo se samo po zaupanih in dodeljenih upravnih funkcijah. Nadškof, ki opravlja naloge vodstva nadškofije, katera ima podrejene t. i. [[Škofija|sufraganske škofije]], nosi naziv [[metropolija|nadškof metropolit]]. ==Škofovska umestitev== V katoliški cerkvi je prva stopnja podelitev [[Zakrament|zakramentov]] posvetitev v [[diakon]]a, druga pa v [[duhovniško posvečenje|duhovnika-mašnika]]. Četudi je v [[Slovenščina|slovenščini]] za škofovsko (tudi nadškofovsko) umestitev ustaljen izraz »škofovsko posvečenje«, gre za '''cerkveni obred''' sprejema pastirske službe, škofovskih znakov (insignij, tudi [[Grb|grba]] in škofovskega gesla oz. vodila), ki so identični tudi za nadškofe, sestavni del obreda pa je intronizacija. Slovesni obred pred občestvom, predstavniki lokalne cerkve, drugih cerkva in civilnih oblasti vodi »škof posvečevalec« (pogosto tudi [[kardinal]]). V kolikor pripada bodoči škof ali nadškof enemu izmed [[Cerkveni redovi|cerkvenih redov]], so pri slovesnosti navzoči tudi predstavniki oz. lokalni voditelji tega cerkvenega reda, npr. [[Frančiškani|frančiškanov]]. Posvetitev je [[zakrament]], imenovanje in umestitev pa ne, vendar se včasih zmotno domneva, da so bili škofje, nadškofje, [[kardinal]]i in [[papež]] posvečeni na ta mesta, dejansko pa so škofje ali nadškofje ''imenovani'' na mesto kardinala in zatem na [[konzistorij]]u umeščeni, ali na [[Konklave|konklavah]] izmed kardinalov ''izvoljeni'' za papeža. {{krščanstvo}} === Zunanji škofovski znaki (insignije) === Ob svečanih priložnostih, izven liturgične službe, je škof oblečen v črn [[talar]], katerega robovi in [[gumb]]i so vijolične barve, na sebi ima vijolični pas ([[cingulum]]) in [[škofovska čepica|škofovsko čepico]] (pileolus) na glavi. Pas je simbol vzdržnosti in se ga nosi preko talarja. [[Insignija|Simbola]] škofovske časti in pastirske službe sta tudi [[škofovski prstan]] ter križ na verižici okoli vratu ([[pektoral]]). Med mašo drži škof v roki [[škofovska palica|škofovsko palico]] in ima na glavi [[Mitra (škofovska kapa)|mitro]]. [[Nadškof]]je imajo med mašo okoli vratu tudi [[palij]] (palium), poseben volneni šal, ki so ga prejeli od [[papež]]a. ===Sedisvakanca=== V primeru izpraznitve nadškofovskega sedeža ne nastopi [[sedisvakanca]] v primeru, če ima nadškofija določenega škofa koadjutorja (pomožnega škofa s pravico nasledstva), ki ob prenehanju službe nadškofa takoj prevzame njegovo mesto. V času sedisvakance vodstvo naškofije prevzame pomožni škof, če le-ta obstaja, sicer pa generalni vikar, dokler zbor škofijskih svetovalcev ne izvoli apostolskega administratorja (začasnega upravitelja nadškofije). Ta je običajno eden izmed duhovnikov iz zbora škofijskih svetovalcev. ==Nadškof emeritus== Latinski izraz »nadškof emeritus« označuje nadškofa, ki je ki je »odslužil svoj čas« oziroma »dokončal službo«, kar pomeni, da se je upokojil (dosegel za upokojitev določeno starostno mejo) ali pa odstopil, skratka prenehal voditi nadškofijo. Kljub tej oznaki obdrži častni naslov, ki ga je imel pred upokojitvijo ali odstopom. === Nadškofovski grbi === Nadškofovski grb sestavljajo: * ščit, * klobuk (galero) zelene barve z: ** 10 [[Vozli in vezave|vozlov]] na vsaki strani za nadškofe, ** 6 vozlov na vsaki strani za škofe, * zlat križ za ščitom, ki je: ** dvojni za krajevne nadškofe (ordinarije), ** enojni za krajevne škofe (ordinarije) in naslovne nadškofe, * palij za nadškofe metropolite, * škofovsko geslo. <gallery> Slika:Template-Archbishop.svg|grbovno okrasje nadškofa Slika:Template-Metropolitan Archbishop.svg|grbovno okrasje nadškofa metropolita (s palijem) Slika:Template-Archbishop (ad personam).svg|grbovno okrasje naslovnega nadškofa ''ad personam'' (z enojnim križem) </gallery> ==== Izjeme ==== <gallery> Slika:Template-Archbishop of Salzburg.svg|grbovno okrasje nadškofa metropolita [[Nadškofija Salzburg|nadškofije Salzburg]] (privilegij do uporabe kardinalskih simbolov) Slika:Template-Archbishop of Udine.svg|grbovno okrasje nadškofa metropolita [[Nadškofija Videm|nadškofije Videm]] (privilegij uporabe nekaterih kardinalskih simbolov - rdeča notranjost galera) Slika:Coat of arms of Francesco Moraglia (Venice).svg|grbovno okrasje patriarha Benetk Francesca Moraglia (privilegij uporabe nekaterih kardinalskih simbolov) Slika:Coat of arms of the Patriarch of Lisbon.png|grb patriarha Lizbone (s pravico do uporabe tiare) </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== * [[Škof]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|nadškof|Nadškof}} {{christ-stub}} [[Kategorija:Verski poklici]] [[Kategorija:Krščanski nazivi]] {{normativna kontrola}} jdddw3z1ve3th0hvncom7aobo4ju8rs 6748428 6748427 2026-09-09T16:49:38Z Shabicht 3554 /* Nadškofovski grbi */ 6748428 wikitext text/x-wiki '''Nàdškòf''' je naziv [[cerkev (organizacija)|cerkvenega]] dostojanstvenika v [[krščanstvo|krščanskih]] [[cerkev (organizacija)|cerkvah]], dejansko [[Škof|škofa]], ki vodi nadškofijo. Nadškof je glede na svojo nadškofijo tudi ordinarij, ostali [[Škof|škofje]] te nadškofije pa so pomožni škofje. [[Slika:Template-Metropolitan Archbishop.svg|250px|thumb|desno|Grbovno okrasje rimskokatoliških nadškofov ali metropolitov]] V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] novega nadškofa na predlog predstavnikov lokalne cerkve in [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] imenuje [[papež]], ki odločitev sprejme po preučitvi primernih kandidatov, ponavadi so to duhovniki ali škofje, ki imajo poleg diplome [[Teološka fakulteta v Ljubljani|teološke fakultete]] še višjo univerzitetno izobrazbo ([[magisterij]], [[doktorat]]), ali pa izkušnje [[Profesor|predavatelja]] [[Teologija|teoloških]], [[Filozofija|filozofskih]], ter [[Biblicist|bibličnih]] ved. Nadškofje in škofje so po [[Duhovniško posvečenje|stopnji posvečenosti]] vsi [[Duhovnik|duhovniki]] in s tem na enaki ravni, razlikujejo se samo po zaupanih in dodeljenih upravnih funkcijah. Nadškof, ki opravlja naloge vodstva nadškofije, katera ima podrejene t. i. [[Škofija|sufraganske škofije]], nosi naziv [[metropolija|nadškof metropolit]]. ==Škofovska umestitev== V katoliški cerkvi je prva stopnja podelitev [[Zakrament|zakramentov]] posvetitev v [[diakon]]a, druga pa v [[duhovniško posvečenje|duhovnika-mašnika]]. Četudi je v [[Slovenščina|slovenščini]] za škofovsko (tudi nadškofovsko) umestitev ustaljen izraz »škofovsko posvečenje«, gre za '''cerkveni obred''' sprejema pastirske službe, škofovskih znakov (insignij, tudi [[Grb|grba]] in škofovskega gesla oz. vodila), ki so identični tudi za nadškofe, sestavni del obreda pa je intronizacija. Slovesni obred pred občestvom, predstavniki lokalne cerkve, drugih cerkva in civilnih oblasti vodi »škof posvečevalec« (pogosto tudi [[kardinal]]). V kolikor pripada bodoči škof ali nadškof enemu izmed [[Cerkveni redovi|cerkvenih redov]], so pri slovesnosti navzoči tudi predstavniki oz. lokalni voditelji tega cerkvenega reda, npr. [[Frančiškani|frančiškanov]]. Posvetitev je [[zakrament]], imenovanje in umestitev pa ne, vendar se včasih zmotno domneva, da so bili škofje, nadškofje, [[kardinal]]i in [[papež]] posvečeni na ta mesta, dejansko pa so škofje ali nadškofje ''imenovani'' na mesto kardinala in zatem na [[konzistorij]]u umeščeni, ali na [[Konklave|konklavah]] izmed kardinalov ''izvoljeni'' za papeža. {{krščanstvo}} === Zunanji škofovski znaki (insignije) === Ob svečanih priložnostih, izven liturgične službe, je škof oblečen v črn [[talar]], katerega robovi in [[gumb]]i so vijolične barve, na sebi ima vijolični pas ([[cingulum]]) in [[škofovska čepica|škofovsko čepico]] (pileolus) na glavi. Pas je simbol vzdržnosti in se ga nosi preko talarja. [[Insignija|Simbola]] škofovske časti in pastirske službe sta tudi [[škofovski prstan]] ter križ na verižici okoli vratu ([[pektoral]]). Med mašo drži škof v roki [[škofovska palica|škofovsko palico]] in ima na glavi [[Mitra (škofovska kapa)|mitro]]. [[Nadškof]]je imajo med mašo okoli vratu tudi [[palij]] (palium), poseben volneni šal, ki so ga prejeli od [[papež]]a. ===Sedisvakanca=== V primeru izpraznitve nadškofovskega sedeža ne nastopi [[sedisvakanca]] v primeru, če ima nadškofija določenega škofa koadjutorja (pomožnega škofa s pravico nasledstva), ki ob prenehanju službe nadškofa takoj prevzame njegovo mesto. V času sedisvakance vodstvo naškofije prevzame pomožni škof, če le-ta obstaja, sicer pa generalni vikar, dokler zbor škofijskih svetovalcev ne izvoli apostolskega administratorja (začasnega upravitelja nadškofije). Ta je običajno eden izmed duhovnikov iz zbora škofijskih svetovalcev. ==Nadškof emeritus== Latinski izraz »nadškof emeritus« označuje nadškofa, ki je ki je »odslužil svoj čas« oziroma »dokončal službo«, kar pomeni, da se je upokojil (dosegel za upokojitev določeno starostno mejo) ali pa odstopil, skratka prenehal voditi nadškofijo. Kljub tej oznaki obdrži častni naslov, ki ga je imel pred upokojitvijo ali odstopom. === Nadškofovski grbi === Nadškofovski [[grb]] sestavljajo: * ščit, * klobuk (galero) zelene barve z: ** 10 [[Vozli in vezave|vozlov]] na vsaki strani za nadškofe, ** 6 vozlov na vsaki strani za škofe, * zlat križ za ščitom, ki je: ** dvojni za krajevne nadškofe (ordinarije), ** enojni za krajevne škofe (ordinarije) in naslovne nadškofe, * palij za nadškofe metropolite, * škofovsko geslo. <gallery> Slika:Template-Archbishop.svg|grbovno okrasje nadškofa Slika:Template-Metropolitan Archbishop.svg|grbovno okrasje nadškofa metropolita (s palijem) Slika:Template-Archbishop (ad personam).svg|grbovno okrasje naslovnega nadškofa ''ad personam'' (z enojnim križem) </gallery> ==== Izjeme ==== <gallery> Slika:Template-Archbishop of Salzburg.svg|grbovno okrasje nadškofa metropolita [[Nadškofija Salzburg|nadškofije Salzburg]] (privilegij do uporabe kardinalskih simbolov) Slika:Template-Archbishop of Udine.svg|grbovno okrasje nadškofa metropolita [[Nadškofija Videm|nadškofije Videm]] (privilegij uporabe nekaterih kardinalskih simbolov - rdeča notranjost galera) Slika:Coat of arms of Francesco Moraglia (Venice).svg|grbovno okrasje patriarha Benetk Francesca Moraglia (privilegij uporabe nekaterih kardinalskih simbolov) Slika:Coat of arms of the Patriarch of Lisbon.png|grb patriarha Lizbone (s pravico do uporabe tiare) </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== * [[Škof]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|nadškof|Nadškof}} {{christ-stub}} [[Kategorija:Verski poklici]] [[Kategorija:Krščanski nazivi]] {{normativna kontrola}} m0tkdgkq04rob80m2yoprh2t66w6mot 6748552 6748428 2026-09-10T05:58:05Z Shabicht 3554 /* Sklici */ 6748552 wikitext text/x-wiki '''Nàdškòf''' je naziv [[cerkev (organizacija)|cerkvenega]] dostojanstvenika v [[krščanstvo|krščanskih]] [[cerkev (organizacija)|cerkvah]], dejansko [[Škof|škofa]], ki vodi nadškofijo. Nadškof je glede na svojo nadškofijo tudi ordinarij, ostali [[Škof|škofje]] te nadškofije pa so pomožni škofje. [[Slika:Template-Metropolitan Archbishop.svg|250px|thumb|desno|Grbovno okrasje rimskokatoliških nadškofov ali metropolitov]] V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] novega nadškofa na predlog predstavnikov lokalne cerkve in [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] imenuje [[papež]], ki odločitev sprejme po preučitvi primernih kandidatov, ponavadi so to duhovniki ali škofje, ki imajo poleg diplome [[Teološka fakulteta v Ljubljani|teološke fakultete]] še višjo univerzitetno izobrazbo ([[magisterij]], [[doktorat]]), ali pa izkušnje [[Profesor|predavatelja]] [[Teologija|teoloških]], [[Filozofija|filozofskih]], ter [[Biblicist|bibličnih]] ved. Nadškofje in škofje so po [[Duhovniško posvečenje|stopnji posvečenosti]] vsi [[Duhovnik|duhovniki]] in s tem na enaki ravni, razlikujejo se samo po zaupanih in dodeljenih upravnih funkcijah. Nadškof, ki opravlja naloge vodstva nadškofije, katera ima podrejene t. i. [[Škofija|sufraganske škofije]], nosi naziv [[metropolija|nadškof metropolit]]. ==Škofovska umestitev== V katoliški cerkvi je prva stopnja podelitev [[Zakrament|zakramentov]] posvetitev v [[diakon]]a, druga pa v [[duhovniško posvečenje|duhovnika-mašnika]]. Četudi je v [[Slovenščina|slovenščini]] za škofovsko (tudi nadškofovsko) umestitev ustaljen izraz »škofovsko posvečenje«, gre za '''cerkveni obred''' sprejema pastirske službe, škofovskih znakov (insignij, tudi [[Grb|grba]] in škofovskega gesla oz. vodila), ki so identični tudi za nadškofe, sestavni del obreda pa je intronizacija. Slovesni obred pred občestvom, predstavniki lokalne cerkve, drugih cerkva in civilnih oblasti vodi »škof posvečevalec« (pogosto tudi [[kardinal]]). V kolikor pripada bodoči škof ali nadškof enemu izmed [[Cerkveni redovi|cerkvenih redov]], so pri slovesnosti navzoči tudi predstavniki oz. lokalni voditelji tega cerkvenega reda, npr. [[Frančiškani|frančiškanov]]. Posvetitev je [[zakrament]], imenovanje in umestitev pa ne, vendar se včasih zmotno domneva, da so bili škofje, nadškofje, [[kardinal]]i in [[papež]] posvečeni na ta mesta, dejansko pa so škofje ali nadškofje ''imenovani'' na mesto kardinala in zatem na [[konzistorij]]u umeščeni, ali na [[Konklave|konklavah]] izmed kardinalov ''izvoljeni'' za papeža. {{krščanstvo}} === Zunanji škofovski znaki (insignije) === Ob svečanih priložnostih, izven liturgične službe, je škof oblečen v črn [[talar]], katerega robovi in [[gumb]]i so vijolične barve, na sebi ima vijolični pas ([[cingulum]]) in [[škofovska čepica|škofovsko čepico]] (pileolus) na glavi. Pas je simbol vzdržnosti in se ga nosi preko talarja. [[Insignija|Simbola]] škofovske časti in pastirske službe sta tudi [[škofovski prstan]] ter križ na verižici okoli vratu ([[pektoral]]). Med mašo drži škof v roki [[škofovska palica|škofovsko palico]] in ima na glavi [[Mitra (škofovska kapa)|mitro]]. [[Nadškof]]je imajo med mašo okoli vratu tudi [[palij]] (palium), poseben volneni šal, ki so ga prejeli od [[papež]]a. ===Sedisvakanca=== V primeru izpraznitve nadškofovskega sedeža ne nastopi [[sedisvakanca]] v primeru, če ima nadškofija določenega škofa koadjutorja (pomožnega škofa s pravico nasledstva), ki ob prenehanju službe nadškofa takoj prevzame njegovo mesto. V času sedisvakance vodstvo naškofije prevzame pomožni škof, če le-ta obstaja, sicer pa generalni vikar, dokler zbor škofijskih svetovalcev ne izvoli apostolskega administratorja (začasnega upravitelja nadškofije). Ta je običajno eden izmed duhovnikov iz zbora škofijskih svetovalcev. ==Nadškof emeritus== Latinski izraz »nadškof emeritus« označuje nadškofa, ki je ki je »odslužil svoj čas« oziroma »dokončal službo«, kar pomeni, da se je upokojil (dosegel za upokojitev določeno starostno mejo) ali pa odstopil, skratka prenehal voditi nadškofijo. Kljub tej oznaki obdrži častni naslov, ki ga je imel pred upokojitvijo ali odstopom. === Nadškofovski grbi === Nadškofovski [[grb]] sestavljajo: * ščit, * klobuk (galero) zelene barve z: ** 10 [[Vozli in vezave|vozlov]] na vsaki strani za nadškofe, ** 6 vozlov na vsaki strani za škofe, * zlat križ za ščitom, ki je: ** dvojni za krajevne nadškofe (ordinarije), ** enojni za krajevne škofe (ordinarije) in naslovne nadškofe, * palij za nadškofe metropolite, * škofovsko geslo. <gallery> Slika:Template-Archbishop.svg|grbovno okrasje nadškofa Slika:Template-Metropolitan Archbishop.svg|grbovno okrasje nadškofa metropolita (s palijem) Slika:Template-Archbishop (ad personam).svg|grbovno okrasje naslovnega nadškofa ''ad personam'' (z enojnim križem) </gallery> ==== Izjeme ==== <gallery> Slika:Template-Archbishop of Salzburg.svg|grbovno okrasje nadškofa metropolita [[Nadškofija Salzburg|nadškofije Salzburg]] (privilegij do uporabe kardinalskih simbolov) Slika:Template-Archbishop of Udine.svg|grbovno okrasje nadškofa metropolita [[Nadškofija Videm|nadškofije Videm]] (privilegij uporabe nekaterih kardinalskih simbolov - rdeča notranjost galera) Slika:Coat of arms of Francesco Moraglia (Venice).svg|grbovno okrasje patriarha Benetk Francesca Moraglia (privilegij uporabe nekaterih kardinalskih simbolov) Slika:Coat of arms of the Patriarch of Lisbon.png|grb patriarha Lizbone (s pravico do uporabe tiare) </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |author1=Rebić, Adalbert|author2=Bajt, Drago |year=2007 |title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher=Modrijan |isbn=978-961-241-183-1 |cobiss=35261696 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=Ojnik Stanko|author2=Šuštar Alojzij |year=2006 |title=Zakonik cerkvenega prava = Codex iuris canonici: razglašen z oblastjo papeža Janeza Pavla II. - 2. ponatis |publisher=Družina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DBWMAIAJ|isbn=978-961-222-259-8 |cobiss=229540352 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Škof]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|nadškof|Nadškof}} {{christ-stub}} [[Kategorija:Verski poklici]] [[Kategorija:Krščanski nazivi]] {{normativna kontrola}} p5kkppslt3yhrb1ls9633f2vwr7l28p 6748554 6748552 2026-09-10T06:00:36Z Shabicht 3554 /* Nadškofovski grbi */ 6748554 wikitext text/x-wiki '''Nàdškòf''' je naziv [[cerkev (organizacija)|cerkvenega]] dostojanstvenika v [[krščanstvo|krščanskih]] [[cerkev (organizacija)|cerkvah]], dejansko [[Škof|škofa]], ki vodi nadškofijo. Nadškof je glede na svojo nadškofijo tudi ordinarij, ostali [[Škof|škofje]] te nadškofije pa so pomožni škofje. [[Slika:Template-Metropolitan Archbishop.svg|250px|thumb|desno|Grbovno okrasje rimskokatoliških nadškofov ali metropolitov]] V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] novega nadškofa na predlog predstavnikov lokalne cerkve in [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] imenuje [[papež]], ki odločitev sprejme po preučitvi primernih kandidatov, ponavadi so to duhovniki ali škofje, ki imajo poleg diplome [[Teološka fakulteta v Ljubljani|teološke fakultete]] še višjo univerzitetno izobrazbo ([[magisterij]], [[doktorat]]), ali pa izkušnje [[Profesor|predavatelja]] [[Teologija|teoloških]], [[Filozofija|filozofskih]], ter [[Biblicist|bibličnih]] ved. Nadškofje in škofje so po [[Duhovniško posvečenje|stopnji posvečenosti]] vsi [[Duhovnik|duhovniki]] in s tem na enaki ravni, razlikujejo se samo po zaupanih in dodeljenih upravnih funkcijah. Nadškof, ki opravlja naloge vodstva nadškofije, katera ima podrejene t. i. [[Škofija|sufraganske škofije]], nosi naziv [[metropolija|nadškof metropolit]]. ==Škofovska umestitev== V katoliški cerkvi je prva stopnja podelitev [[Zakrament|zakramentov]] posvetitev v [[diakon]]a, druga pa v [[duhovniško posvečenje|duhovnika-mašnika]]. Četudi je v [[Slovenščina|slovenščini]] za škofovsko (tudi nadškofovsko) umestitev ustaljen izraz »škofovsko posvečenje«, gre za '''cerkveni obred''' sprejema pastirske službe, škofovskih znakov (insignij, tudi [[Grb|grba]] in škofovskega gesla oz. vodila), ki so identični tudi za nadškofe, sestavni del obreda pa je intronizacija. Slovesni obred pred občestvom, predstavniki lokalne cerkve, drugih cerkva in civilnih oblasti vodi »škof posvečevalec« (pogosto tudi [[kardinal]]). V kolikor pripada bodoči škof ali nadškof enemu izmed [[Cerkveni redovi|cerkvenih redov]], so pri slovesnosti navzoči tudi predstavniki oz. lokalni voditelji tega cerkvenega reda, npr. [[Frančiškani|frančiškanov]]. Posvetitev je [[zakrament]], imenovanje in umestitev pa ne, vendar se včasih zmotno domneva, da so bili škofje, nadškofje, [[kardinal]]i in [[papež]] posvečeni na ta mesta, dejansko pa so škofje ali nadškofje ''imenovani'' na mesto kardinala in zatem na [[konzistorij]]u umeščeni, ali na [[Konklave|konklavah]] izmed kardinalov ''izvoljeni'' za papeža. {{krščanstvo}} === Zunanji škofovski znaki (insignije) === Ob svečanih priložnostih, izven liturgične službe, je škof oblečen v črn [[talar]], katerega robovi in [[gumb]]i so vijolične barve, na sebi ima vijolični pas ([[cingulum]]) in [[škofovska čepica|škofovsko čepico]] (pileolus) na glavi. Pas je simbol vzdržnosti in se ga nosi preko talarja. [[Insignija|Simbola]] škofovske časti in pastirske službe sta tudi [[škofovski prstan]] ter križ na verižici okoli vratu ([[pektoral]]). Med mašo drži škof v roki [[škofovska palica|škofovsko palico]] in ima na glavi [[Mitra (škofovska kapa)|mitro]]. [[Nadškof]]je imajo med mašo okoli vratu tudi [[palij]] (palium), poseben volneni šal, ki so ga prejeli od [[papež]]a. ===Sedisvakanca=== V primeru izpraznitve nadškofovskega sedeža ne nastopi [[sedisvakanca]] v primeru, če ima nadškofija določenega škofa koadjutorja (pomožnega škofa s pravico nasledstva), ki ob prenehanju službe nadškofa takoj prevzame njegovo mesto. V času sedisvakance vodstvo naškofije prevzame pomožni škof, če le-ta obstaja, sicer pa generalni vikar, dokler zbor škofijskih svetovalcev ne izvoli apostolskega administratorja (začasnega upravitelja nadškofije). Ta je običajno eden izmed duhovnikov iz zbora škofijskih svetovalcev. ==Nadškof emeritus== Latinski izraz »nadškof emeritus« označuje nadškofa, ki je ki je »odslužil svoj čas« oziroma »dokončal službo«, kar pomeni, da se je upokojil (dosegel za upokojitev določeno starostno mejo) ali pa odstopil, skratka prenehal voditi nadškofijo. Kljub tej oznaki obdrži častni naslov, ki ga je imel pred upokojitvijo ali odstopom. === Nadškofovski grbi === Nadškofovski [[grb]] sestavlja tudi [[heraldika|grbovno okrasje]]: * ščit, * klobuk (galero) zelene barve z: ** 10 [[Vozli in vezave|vozlov]] na vsaki strani za nadškofe, ** 6 vozlov na vsaki strani za škofe, * zlat križ za ščitom, ki je: ** dvojni za krajevne nadškofe (ordinarije), ** enojni za krajevne škofe (ordinarije) in naslovne nadškofe, * palij za nadškofe metropolite, * škofovsko geslo. <gallery> Slika:Template-Archbishop.svg|grbovno okrasje nadškofa Slika:Template-Metropolitan Archbishop.svg|grbovno okrasje nadškofa metropolita (s palijem) Slika:Template-Archbishop (ad personam).svg|grbovno okrasje naslovnega nadškofa ''ad personam'' (z enojnim križem) </gallery> ==== Izjeme ==== <gallery> Slika:Template-Archbishop of Salzburg.svg|grbovno okrasje nadškofa metropolita [[Nadškofija Salzburg|nadškofije Salzburg]] (privilegij do uporabe kardinalskih simbolov) Slika:Template-Archbishop of Udine.svg|grbovno okrasje nadškofa metropolita [[Nadškofija Videm|nadškofije Videm]] (privilegij uporabe nekaterih kardinalskih simbolov - rdeča notranjost galera) Slika:Coat of arms of Francesco Moraglia (Venice).svg|grbovno okrasje patriarha Benetk Francesca Moraglia (privilegij uporabe nekaterih kardinalskih simbolov) Slika:Coat of arms of the Patriarch of Lisbon.png|grb patriarha Lizbone (s pravico do uporabe tiare) </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |author1=Rebić, Adalbert|author2=Bajt, Drago |year=2007 |title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher=Modrijan |isbn=978-961-241-183-1 |cobiss=35261696 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=Ojnik Stanko|author2=Šuštar Alojzij |year=2006 |title=Zakonik cerkvenega prava = Codex iuris canonici: razglašen z oblastjo papeža Janeza Pavla II. - 2. ponatis |publisher=Družina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DBWMAIAJ|isbn=978-961-222-259-8 |cobiss=229540352 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Škof]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|nadškof|Nadškof}} {{christ-stub}} [[Kategorija:Verski poklici]] [[Kategorija:Krščanski nazivi]] {{normativna kontrola}} rlt12yd8oyz8byxzm60k3sytrcvg222 0 39982 6748559 6715337 2026-09-10T06:28:28Z Shabicht 3554 /* Pangenom agrumov - popolnejša slika dednega materiala */ 6748559 wikitext text/x-wiki '''Agrúmi''' so kultivirane vrste in [[Križanec|križanci]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[rutičevke|rutičevk]] (''Rutaceae''), ki rastejo v oblikah [[sadje|sadnih]] [[drevo|dreves]] ali [[grm]]ov, kakor tudi njih plodovi. Uspevajo v [[subtropi|subtropskem]] [[podnebje|podnebju]]; čeprav ljubijo visoke [[temperatura|temperature]], nekateri vzdržijo pozimi tudi do –10 °C. Skoraj vsi deli rastline (mlado [[lubje]], [[List (rastlina)|list]]i, [[cvet]]ovi, [[sadež]]ni olupki) vsebujejo [[eterično olje|eterična olja]], ki se razlikujejo med eno rastlino in drugo in tudi med enim in drugim delom iste rastline. ==Klasifikacija== Do nedavnega je rod ''Citrus'' zajemal enajst [[vrsta (biologija)|vrst]], pred kratkim pa so strokovnjaki na podlagi genetskih analiz določili, da so izvirni citrusi le trije: '''[[mandarina|mandarinovec]]''' (Citrus reticulata), '''[[pomelo|pomelovec]]''' (Citrus maxima) in '''[[citrona|citronovec]]''' (Citrus medica).<ref>{{navedi knjigo |author1=Talon, Manuel|author2=Caruso, Marco|author3=Gmitter, Fred G. Jr. |year=2020 |title=The Genus Citrus |publisher=Woodhead Publishing |isbn=9780128121634 |cobiss= |pages=}}</ref> Med [[Križanje (biologija)|križane]] citruse so tako všteli vse ostale vrste: [[pomaranča]] (Citrus × sinensis), [[limona]] (Citrus × limon), [[grenivka]] (Citrus × paradisi), [[klementina (agrum)|klementina]] (Citrus × aurantium), [[mandarina|tangerina]] (Citrus × tangerina), [[bergamot]] (Citrus bergamia), [[kinoto]] (Citrus × aurantium myrtifolia), [[kumkvat]] (Citrus japonica), [[kombava]] (Citrus × hystrix), [[kalamondin]] (Citrofortunella mitis)<ref>{{navedi splet |url=https://www.moga.eu/si/kalamondin |title=kalamondin |accessdate=27. marec 2026 |date= |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> in [[limeta]] (Citrus × aurantiifolia), (Citrus × latifolia), (Citrus hystrix), (Citrus australasica). Prav tako bi naj vse vrste ''fortunelle'' bile le križanja ene same vrste kumkvata. Ta klasifikacija sicer ni še splošno sprejeta, a že sedaj veliko večino citrusov strokovno zapisujejo z vmesnim znakom križca ali enostavno z »×«, kar pomeni, da gre za križanje, torej hibrid. Čeprav se lahko zdi čudno, da sta tako vsesplošno znana [[sadež]]a, kot sta pomaranča ali limona, le plodova hibridov, ne moremo prezreti osnovnih podatkov o gojenju. Strokovno ju je treba prišteti med umetno pridobljene rastline oz. križance. Čeprav je [[Rod (biologija)|rod]] citrusov sedaj sestavljen samo iz treh [[Vrsta (biologija)|vrst]], poznamo namreč med agrumi veliko število naravnih odstopanj in nepravilnosti, bodisi v cvetju, bodisi predvsem v sadežih, zaradi česar se dajo dobiti širom po svetu zelo raznoliki primerki. Razen tega so [[agronom]]i razvili nešteto [[križanec|hibridov]], ki večkrat nimajo stalnih in ponovljivih lastnosti, zato so nekatere vrste na [[trg]]u le za določeno dobo. To povzroča težave pri klasifikaciji agrumov. Omeniti je treba tudi dedne spremembe, ki so pri agrumih zelo pogostne. Gre za [[mutacija|mutacijo]] v poganjkih, ki se včasih pojavi iz neznanih razlogov. Na veji se rodi poganjek, iz katerega zraste veja z nekoliko različnimi lastnostmi od ostalega drevesa. Če se ta vejica uporabi kot [[potaknjenec]], zraste drevo s temi različnimi lastnostmi. Velikokrat so te nove lastnosti nezaželene, zato se spremembo ne želi ohranjati in se mutirana vejica enostavno odstrani. Včasih je pa sprememba toliko zanimiva, da jo agronomi gojijo dalje in tako dobijo novi križanec. ==Pangenom agrumov - popolnejša slika dednega materiala== [[Slika:Genetic diagram of citrus.gif|250px|levo|thumb|Diagram genetskih analiz vrst rodu Citrus]] Pangenomski pristop pri rodu Citrus združuje genetsko raznolikost treh osnovnih vrst (mandarinovec, pomelovec, citronovec) ter njihovih številnih hibridnih potomcev, ki so ključni za razumevanje sodobnih agrumov. Namesto da bi se omejili na eno referenčno zaporedje, raziskovalci sestavijo pangenom, ki vključuje genetske prispevke več različnih linij – od divjih genotipov do gospodarsko najpomembnejših kultivarjev. Ta razširjena genetska slika razkrije, da imajo agrumi veliko več genov, kot kaže posamezen referenčni [[Dednina|genom]]. Pangenom združuje skupne (core) [[gen|gene]], ki jih imajo vsi agrumi, ter variabilne (shell) gene, ki se pojavljajo le v določenih linijah ali hibridih. Prav ti variabilni geni so pogosto povezani z aromo, odpornostjo na bolezni, prilagoditvijo na okolje in drugimi lastnostmi, ki so ključne za žlahtnjenje. Ker so limone, pomaranče, limete, grenivke in številni drugi agrumi hibridi, je vključitev njihovih genomov nujna za razumevanje celotne dedne krajine rodu Citrus. Zato pangenom ne predstavlja »11 priznanih vrst«, temveč 11 izbranih genomskih predstavnikov, ki skupaj pokrijejo celoten spekter genetske raznolikosti, nastale skozi tisočletja križanj med tremi osnovnimi vrstami.<ref>{{navedi revijo |last1=Huang |first1=Xue |last2= |first2= |year=2023 |title=Pangenome analysis provides insight into the evolution of the orange subfamily and a key gene for citric acid accumulation in citrus fruits |journal=Nature Genetics |volume=55 |issue= |pages=1964–1975 |publisher= |doi= |url=|language=EN |accessdate= }}</ref> Pangenom agrumov tako omogoča: * natančnejše sledenje hibridnim kombinacijam med citrono, pomelom in mandarino; * odkrivanje genov, ki so ključni za okus, aromo, barvo, odpornost * razumevanje evolucije in domestikacije agrumov *razvoj novih sort z želenimi lastnostmi ==Zemljepisna razširjenost== [[Slika:Agrumes vrt Cl J Weber (23675391995).jpg|left|250px|thumb|Različni plodovi agrumov]] Vsi ''citrusi'' izhajajo iz Južne Kitajske in [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodne Azije]], [[kumkvat]] iz [[Kitajska|Kitajske]], [[Trilistni citronovec|poncirus]] pa iz [[Koreja|Koreje]] in Kitajske. Agrumi rastejo samoniklo tudi v [[Indonezija|Indoneziji]], [[Malezija|Maleziji]], [[Nova Gvineja|Novi Gvineji]], [[Filipini]]h. Razne vrste so prišle v [[Evropa|Evropo]] v različnih dobah. Najprej se je pojavila [[citrona]], ki so ji [[starorimska civilizacija|stari Rimljani]] pravili »perzijsko jabolko« (''malum persicum''). Rimljani so že v [[1. stoletje|prvem stoletju]] poznali tudi [[limona|limono]] in [[Pomaranča|grenko pomarančo]], a šele v [[10. stoletje|desetem stoletju]] so [[Arabci]] uvedli njuno gojenje v [[Sredozemlje|Sredozemlju]]. Gojenje sladke pomaranče so uvedli [[Portugalci]] komaj v [[16. stoletje|šestnajstem stoletju]], [[mandarina]] pa se je pojavila šele v [[19. stoletje|devetnajstem stoletju]]. Razen v vsej subtropski [[Azija|Aziji]] in v Sredozemlju, so agrumi razširjeni po [[Oceanija|Oceaniji]], na [[Japonska|Japonskem]], na [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]] in v [[Avstralija|Avstraliji]], na [[Azorski otoki|Azorih]], v Južni Afriki in [[Združene države Amerike|ZDA]] ter [[Južna Amerika|Južni Ameriki]]. V svetovnem merilu so največji proizvajalec [[Združene države Amerike|ZDA]], sledi Sredozemlje (Evropa in Afrika), Azija ter Južna Amerika. ==Listje== Razen ''poncirusa'' so agrumi zimzelene rastline. Listi so jajčasti, suličasti, nedeljeni, včasih nazobčani, usnjati. Rastejo iz peclja, ki je lahko pernat. Originalno trolistje se je ohranilo le pri ''poncirusu'', ki ima še edini v tej poddružini trojne liste, medtem ko se listi ostalih dveh rodov sestojijo le iz končnega lističa originalnega solistja. Semenske rastline imajo pri listih večje ali manjše [[trn (rastlina)|trne]], katere sistematično gojenje s časom zatre. Toda v podivjanih rastlinah, kakor tudi v tistih, ki se gojijo v neprehrambene namene, se trni spet pojavijo. [[Slika:Ichang clemleaf.jpg|200px|right|thumb]] ==Cvetje== Cvetovi so navadno osamelci, včasih v ploščatih socvetjih. Običajno so peterolisti, z nizko čašo in z nevezanim cvetnim odevalom. [[Prašnik]]ov je veliko, so zaraščeni in sestavljajo nekakšno kronico. [[Pestič]] se nahaja med veliko količino [[cvetni prah|cvetnega prahu]] in vsebuje mnogo celic. Razdeljen je na pet ali več delov, kar so poznejši krhlji sadeža. ==Sadeži== Sadeži agrumov so okrogli ali nekoliko ovalni. Olupek je na zunanji strani hrapav, na notranji spužvast in se po navadi ne uživa. Olupljen sadež je sestavljen iz krhljev, ki so vsak posebej zaviti v tanko mreno, kar dovoljuje razmeroma enostavno delitev. Okus je kisel in sladek v različnih kombinacijah. Krhlji vsebujejo tudi semena s trdo lupino. Dolgoletna selekcija sort je pa dovolila, da dobimo na trgu večinoma jalove sadeže, torej brez semen, kar gotovo poveča priljubljenost določene vrste sadja. Plodovi vseh agrumov so bogati z [[vitamin]]i, predvsem [[vitamin C|C]] in [[vitamin P|P]]. Uživajo se sveži ali predelani v [[marmelada|marmelade]], [[sladkorček|sladkorčke]], [[pijača|pijače]]. Iz njih se pridobivajo [[eterično olje|eterična olja]], [[citronska kislina]], [[kalcijev citrat]], [[pektin]]i in drugo. == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Praprotnik Nada |year=2002 |title=Rastline, Zbirka Tematski leksikoni|publisher=Učila International |isbn=961-233-426-9 |cobiss= 117090048|pages=}} ==Glej tudi== *[[Kinoto]] *[[vitamini]] {{Kategorija v Zbirki|Citrus}} {{Wikivrste|Citrus|Agrum}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rutičevke]] [[Kategorija:Agrumi|*]] 773fxbnifq48lz8e7aruf31hcqlv60t 0 41150 6748574 6673435 2026-09-10T07:43:19Z Shabicht 3554 /* Trenutne zahteve za prestol */ 6748574 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina|coat of arms=CoAKarageorgevich.jpg|caption=''Grb rodbine Karadžordževič''|surname=Karađorđević|native_name=Карађорђевић|native_name_lang=sr|country=[[Slika:State Flag of Serbia (1882-1918).svg|20px]] [[Kraljevina Srbija]]<br /> [[Slika:Flag of Yugoslavia (1918–1943).svg|20px]] [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevina SHS]]<br /> [[Slika:Flag of Yugoslavia (1918–1943).svg|20px]] [[Kraljevina Jugoslavija]]|titles=Veliki vožd Srbije od 1804 do 1813<br /> [[knez]]i [[Kneževina Srbija|Srbije]] od 1842 do 1858<br /> [[kralj]]i [[Kraljevina Srbija|Srbije]] od 1903 do 1918<br /> [[kralj]]i [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] od 1918 do 1929<br /> [[kralj]]i [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] od 1929 do 1945|founder=[[Đorđe Petrović]]|final ruler=[[Peter II. Karadžordževič]]|current head=[[Aleksander II. Karadžordževič]]|etymology=ustanovitelj [[Đorđe Petrović|Karadžordže]]|founding year=14. februar 1804|deposition=29. november 1945}} '''Rodbina Karadžordževič''' ([[cirilica|srbska cirilica]] Карађорђевић, pl. Карађорђевићи, ''Karadžordževiči'' [karad͡ʑǒːrd͡ʑeʋit͡ɕ]) je srbska vladarska rodbina, ki jo je ustanovil [[Đorđe Petrović]] Karadžordže (1767–1817) ''veliki vožd'' Srbije med [[prva srbska vstaja|prvo srbsko vstajo]] 1804–1813. V 19. stoletju je razmeroma kratkotrajno rodbino podpiral [[Ruski imperij]] in je nasprotovala rodbini [[Obrenovići|Obrenović]], ki jo je podpirala [[Avstro-Ogrska]]. Po Karadžordževem atentatu leta 1817 je [[Miloš Obrenović]] ustanovil rodbino Obrenović. Dve hiši sta se nato več generacij potegovali za prestol. Po atentatu na srbskega kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Obrenovića]] leta 1903 je srbski parlament za prestol Kraljevine Srbije izbral Karadžordževega vnuka [[Peter I. Karadžordžević|Petra I. Karadžordževića]], ki je takrat živel v izgnanstvu. Ustrezno je bil okronan za kralja Petra I., malo pred koncem [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 pa so predstavniki treh ljudstev razglasili [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]] s Petrom I. za suverena. Leta 1929 se je kraljevina pod [[Aleksander I. Karadžordžević|Aleksandrom I.]], sinom Petra I. preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]]. Novembra 1945 je družina izgubila svoj prestol, ko je oblast prevzela [[Zveza komunistov Jugoslavije]] v času vladavine [[Peter II. Karadžordžević|Petra II.]]. == Predniki == Po mnenju nekaterih raziskovalcev so se Karadžordževićevi predniki po očetu najverjetneje preselili iz visokogorja (v današnji Črni gori) v [[Šumadija|Šumadijo]] med drugo veliko selitvijo Srbov v letih 1737–39, pod vodstvom patriarha Šakabente, kot posledica avstro-turške vojne (v kateri so sodelovali Srbi).<ref name=Pastir-u-najmu>{{navedi novice|url=http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276201-Pastir-u-najmu |title=Pastir u najmu}}</ref> Srbsko zgodovinopisje je sprejelo teorijo, da so predniki Karadžordževičev izhajali iz Vasojevićev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.srpsko-nasledje.co.rs/sr-l/1998/01/article-09.html |title=Srpsko Nasledje |publisher=Srpsko Nasledje |access-date= August 15, 2012}}</ref> Pojavilo se je nekaj domnev o tem, kje je družina končala po prihodu v [[Šumadija|Šumadijo]]. Po besedah ​​Radoša Ljušića so Karadžordževićevi predniki najverjetneje izvirali iz Vasojevićev, vendar pravi, da ni nobenih zgodovinskih podatkov o prednikih ali od kod so prišli,<ref name=SKG-1932-282>{{navedi knjigo|title=Srpski književni glasnik, Volumes 35-36|author=Bogdan Popović, Jovan Skerlić|year=1932|page=282}}</ref><ref name="Vesović">R-J. V. Vesović, 1935, "Pleme Vasojevići", Državna Štampa u Sarajevu, Sarajevo</ref><ref name=Kanitz-1987-334>Felix Phillip Kanitz 1987, p. 334: "Као што је доказао Ђукић10, велики српски борац за слободу угледао је свој први дан живота 1752. у Вишевцу, окруженом густом храстовом шумом, где се његов отац доселио из Васојевића у Црној Гори."</ref> edini pravi vir je folklora. Najverjetneje so Karadžordževićev predniki izvirali iz Vasojevićev.<ref name=SKG-1932-282/><ref name="Vesović">R-J. V. Vesović, 1935, "Pleme Vasojevići", Državna Štampa u Sarajevu, Sarajevo</ref><ref name=Kanitz-1987-334>Felix Phillip Kanitz 1987, p. 334: "Као што је доказао Ђукић10, велики српски борац за слободу угледао је свој први дан живота 1752. у Вишевцу, окруженом густом храстовом шумом, где се његов отац доселио из Васојевића у Црној Гори."</ref> Grigorije Božović (1880–1945) je trdil, da so družina ''Srbljaci'' (domačini) na ozemlju Vasojevićev.<ref name=Nasledje-Karadjordjevici>{{navedi splet|url=http://www.srpsko-nasledje.co.rs/sr-l/1998/01/article-09.html|title=Srpsko Nasledje|first=Veselin Ostojin (happynose@geocities.com), Jasmina Maric|last=(redjasna@yahoo.com)|website=www.srpsko-nasledje.co.rs}}</ref> K teoriji ''Srbljakov'' prispeva dejstvo, da je družina do leta 1890 slavila [[papež Klemen I.|sv. Klemena]] kot zavetnika, medtem ko je zavetnik Vasojevićev, torej Vasovih potomcev, nadangel [[sveti Mihael|Mihael]]. Kralju Petru I. je bilo dovoljeno, da svojo slavo spremeni v svetega Andreja Prvoklicanega, ki ga je leta 1890 poklical beograjski metropolit Mihailo po smrti njegove žene, princese Zorke, s čimer je počastil datum po julijanskem koledarju, ko so srbski uporniki med prvo srbsko vstajo osvobodili Beograd.<ref>{{navedi novice|url=http://www.telegraf.rs/vesti/politika/1349512-misterija-slave-karadjordjevica-evo-kojim-svecima-su-se-molili-preci-karadjordja-foto|title=MISTERIJA SLAVE KARAĐORĐEVIĆA: Evo kojim svecima su se molili preci Karađorđa!}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.vesti-online.com/Vesti/Drustvo/455962/Cuvaju-slavu-velikog-vozda|title=Čuvaju slavu velikog vožda|accessdate=2022-04-20|archive-date=2018-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20180213195330/http://www.vesti-online.com/Vesti/Drustvo/455962/Cuvaju-slavu-velikog-vozda|url-status=dead}}</ref> [[File:Oplenac - panoramio (7).jpg|thumb|280px| Na [[Oplenac|Oplencu]] nad [[Topola (mesto)|Topolo]] je [[mavzolej]] rodbine Karadžordžević]] Poleg tega je kralj Peter ob poroki s kneginjo Zorko leta 1883 za svatov izbral vojvodo Vasojevića Miljana Vukova Vešovića. Na vprašanje njegovega bodočega tasta kneza Nikolaja, zakaj je med različnimi vojvodami Črne gore izbral Miljana, je odgovoril, da ga je izbral zaradi junaštva in sorodstva, ki ga opisuje kot ''Vojvodo moje krvi in ​​sorodstva''.<ref>{{navedi splet|url=http://mojenovosti.com/lat/index.php?option=btg_novosti&idnovost=112734&-Karadjordjevici-porijeklom-iz-Vasojevica#.V1ilJr7sHug|title=Karađorđevići porijeklom iz Vasojevića|last=btgport.net|website=mojenovosti.com|accessdate=2022-04-20|archive-date=2018-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20180213135154/http://mojenovosti.com/lat/index.php?option=btg_novosti&idnovost=112734&-Karadjordjevici-porijeklom-iz-Vasojevica#.V1ilJr7sHug|url-status=dead}}</ref> Njegov sin Aleksander, ki se je rodil na [[Cetinje|Cetinju]], je dobil vzdevek Črnogorec<ref>{{navedi splet|url=http://politikin-zabavnik.co.rs/pz/tekstovi/uskrs|title=Надимци старих Београђана - Politikin Zabavnik|website=politikin-zabavnik.co.rs}}</ref>. Pleme Vasojevići trdijo, da izhaja iz Stefana Konstantina iz rodbine Nemanjić. Vasojevići so bili ponosni na Karadžordža in so ga videli kot svojega sorodnika. Črnogorski politik in Vasojević Gavro Vuković je podprl to teorijo.<ref name=Vukovic-1985>Vuković 1985</ref> V skladu s tem je Alexander Karadžordžević (1806-1885) od [[Petar II. Petrović Njegoš|Petra II.]] leta 1840 dobil naziv »vojvoda Vasojevići«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/scc/clanak/241093/Odakle-i-od-kog-roda-je-Karadordeva-starina | title=Његово мишљење је почетком прошлог века прихватио и историчар Вукићевић, прилажући као доказ диплому коју је 1840. године владика црногорски Петар II Петровић Његош издао Вождовом сину Александру Карађорђевићу, у којој се каже да Вожд потиче од "древних кнезова наше провинције Васојевића".}}</ref> Druge teorije so: Črnogorski zgodovinar Miomir Dašić je trdil, da družina Karadžordžević izvira iz Gurešićev iz Podgorice v Črni gori. Folklorist Dragutin Vuković je menil, da je bil Tripko Knežević–Guriš Karadžordžev praded; Vukićević je leta 1907 pisal, da v okolici Podgorice obstaja lokalna trditev, da so Karadžordževićev predniki sprva izvirali iz Vranja.<ref>Vukićević 1907, p.&nbsp;5: "околини Подгорице и у селу Врању. А да је Карађорђе старинбм из села Врања, чуо је у Црној Гори још 1875 године г.</ref> Družina je trdila, da izvira iz plemena Vasojevići (v Črni gori) in se je izselila v poznih 1730-ih ali zgodnjih 1740-ih.{{sfn|Király|Rothenberg|1982|p=23}} Družina je živela v Mačitevu (v Suvi Reki), od koder se je dedek Jovan preselil v Viševac, Jovanov brat Radak pa se je preselil v Mramorac. == Vladarji in prestolonasledniki == {| class="wikitable" ! ! Ime ! Rojstvo ! Smrt ! Nazivi |- | [[Slika:Karađorđe Petrović, by Vladimir Borovikovsky, 1816.jpg|100px|sredina]] | [[Đorđe Petrović]] - Karadžordže | [[1762]] | [[1817]] | voditelj [[Prva srbska vstaja|I. srbskega upora]] ([[1804]]-[[1813]]) |- | [[Slika:PrinceAlexander I w.jpg|100px|sredina]] | [[Aleksander I. Karadžordžević| Aleksander I. Karadžordževič]] | [[1806]] | [[1885]] | vladajoči [[knez]] [[Kneževina Srbija|Srbije]] ([[1842]]-[[1858]]) |- | [[Slika:Peter I Karadjordjevic of Serbia.jpg|100px|sredina]] | [[Peter I. Karadžordževič|Peter I. Karadžordževič]] | [[1844]] | [[1921]] | [[kralj|kralj]] [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] ([[1903]]-[[1918]])<br /> [[kralj|kralj]] [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Srbov, Hrvatov in Slovencev]] ([[1918]]-[[1921]]) |- | [[Slika:Kralj aleksandar1.jpg|100px|sredina]] | [[Aleksander I. Karadžordžević]] | [[1888]] | [[1934]] | [[Princ|princ]]-[[regent]] [[Kraljevina Srbija|Srbije]] ([[1914]]-[[1918]])<br /> regent Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (1918-1921)<br /> kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev (1921-1929)<br /> kralj [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] (1929-1934) |- | [[Slika:Prince Paul of Yugoslavia.jpg|100px|sredina]] | [[Pavel Karadžordžević|Knez Pavel Karadžordževič]] | [[1893]] | [[1976]] | [[Princ|princ]]-[[regent]] [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] ([[1934]]-[[1941]]) |- | [[Slika:Peter II Karadordevic.jpg|100px|sredina]] | [[Peter II. Karadžordževič|Peter II. Karadžordževič]] | [[1923]] | [[1970]] | kralj [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] ([[1941]]-[[1945]]) |- | [[Slika:HRH Crown Prince Alexander II with Legion of Honour.jpg|100px|sredina]] | [[Aleksander Karadžordževič (1945)|Aleksander II. Karadžordževič]] | [[1945]] | | [[prestolonaslednik]] [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] (1945) in pretendent (1945 -) |} == Trenutne zahteve za prestol == Karadžordževići so v srbski družbi dejavni na različne načine. Obstaja mnenje, da bi bila ustavna parlamentarna monarhija končna rešitev za stabilnost, enotnost in kontinuiteto. Poleg tega podpirajo Srbijo kot demokratično državo s prihodnostjo v Evropski uniji. Zadnji prestolonaslednik Jugoslavije Aleksander od leta 2001 živi v Beogradu v kraljevskem dvoru na Dedinjah. Kot edini sin zadnjega kralja Petra II., ki ni nikoli abdiciral in zadnji uradni dedič Kraljevine Jugoslavije trdi, da je zakoniti dedič srbskega prestola v primeru obnove.<ref name="mckinsey">{{navedi novice|last=McKinsey|first=Kitty|date=27 June 1997|title=Kings Try for Comeback|publisher=San Francisco Chronicle|url=http://www.royalfamily.org/press/press-det/press-3.htm|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20071113132535/http://www.royalfamily.org/press/press-det/press-3.htm|archive-date=13 November 2007}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Luxmoore|first=Jonathan|date=8 December 2003|title=Serbian Orthodox Leader Calls For Monarchy To Be Reintroduced|publisher=Ecumenical News International|url=http://www.royalfamily.org/press/press-det/stampa-724.htm|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20061010045903/http://www.royalfamily.org/press/press-det/stampa-724.htm|archive-date=10 October 2006}}</ref> Pred padcem [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] je osebno združil parlamentarno opozicijo na več večjih kongresih. V palači redno sprejema verske voditelje in si prizadeva, kolikor priložnost dopušča, pokazati svojo zavezanost človekovim pravicam in demokraciji. Karadžordževići se veliko ukvarjajo s humanitarnim delom. Princesa Katarina ima humanitarno fundacijo, prestolonaslednik Aleksander pa vodi Fundacijo za kulturo in izobraževanje, katere dejavnosti vključujejo študentske štipendije, poletne tabore za otroke itd. Karađorđevići so vidni tudi v nacionalnem športu. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Sajovic, Bogdan: ''Od male Srbije do velike Jugoslavije'', Ljubljana, Karantanija, 2006 {{COBISS|ID=224441856}} * {{navedi knjigo |author= |editor=Ivanič Martin|year=2011 |title=''Slovenika'' |publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana |isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}} * Gavro Vuković (1985). Slobodan Tomović (ed.). ''Memoari'', Volume 2. Obod. * Felix Phillip Kanitz (1987). ''Srbija: zemlja i stanovništvo od rimskog doba do kraja XIX veka'', Volume 1 (3 ed.). Srpska književna zadruga. * Milenko M. Vukićević (1907). ''Karađorđe: 1752-1804''. Štampano u Državnoj štampariji Kraljevine Srbije. ==Zunanje povezave== {{Commons category|House of Karađorđević}} *[http://www.royalfamily.org/ Uradna stran srbske kraljeve družine] *[http://www.pafond.rs/index_eng.html Fundacija prestolonaslednika Aleksandra za kulturo in izobraževanje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200117135056/http://www.pafond.rs/index_eng.html |date=2020-01-17 }} *[http://www.lifelineaid.org/ Humanitarna fundacija princese Katarine] {{noble-stub}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] [[Kategorija:Zgodovina Srbije]] [[Kategorija:Srbske družine]] [[Kategorija:Karađorđevići|*]] rdi915k5sv9q57pne05aththecpqr09 6748577 6748574 2026-09-10T07:47:57Z Shabicht 3554 6748577 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina|coat of arms=CoAKarageorgevich.jpg|caption=''Grb rodbine Karadžordževič''|surname=Karađorđević|native_name=Карађорђевић|native_name_lang=sr|country=[[Slika:State Flag of Serbia (1882-1918).svg|20px]] [[Kraljevina Srbija]]<br /> [[Slika:Flag of Yugoslavia (1918–1943).svg|20px]] [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevina SHS]]<br /> [[Slika:Flag of Yugoslavia (1918–1943).svg|20px]] [[Kraljevina Jugoslavija]]|titles=Veliki vožd Srbije od 1804 do 1813<br /> [[knez]]i [[Kneževina Srbija|Srbije]] od 1842 do 1858<br /> [[kralj]]i [[Kraljevina Srbija|Srbije]] od 1903 do 1918<br /> [[kralj]]i [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] od 1918 do 1929<br /> [[kralj]]i [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] od 1929 do 1945|founder=[[Đorđe Petrović]]|final ruler=[[Peter II. Karadžordževič]]|current head=[[Aleksander II. Karadžordževič]]|etymology=ustanovitelj [[Đorđe Petrović|Karadžordže]]|founding year=14. februar 1804|deposition=29. november 1945}} '''Rodbina Karadžordževič''' ([[cirilica|srbska cirilica]] Карађорђевић, pl. Карађорђевићи, ''Karadžordževiči'' [karad͡ʑǒːrd͡ʑeʋit͡ɕ]) je srbska vladarska rodbina, ki jo je ustanovil [[Đorđe Petrović]] Karadžordže (1767–1817) ''veliki vožd'' Srbije med [[prva srbska vstaja|prvo srbsko vstajo]] 1804–1813. V 19. stoletju je razmeroma kratkotrajno rodbino podpiral [[Ruski imperij]] in je nasprotovala rodbini [[Obrenovići|Obrenović]], ki jo je podpirala [[Avstro-Ogrska]]. Po atentatu na [[Đorđe Petrović|Karadžodža]] leta 1817 je [[Miloš Obrenović]] ustanovil rodbino Obrenović. Dve hiši sta se nato več generacij potegovali za prestol. Po atentatu na srbskega kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Obrenovića]] leta 1903 je srbski parlament na prestol Kraljevine Srbije imenoval Karadžordževega vnuka [[Peter I. Karadžordžević|Petra I. Karadžordževića]], ki je takrat živel v izgnanstvu. Ustrezno je bil okronan za kralja Petra I., malo pred koncem [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 pa so predstavniki treh ljudstev razglasili [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]] s Petrom I. za suverena. Leta 1929 se je kraljevina pod [[Aleksander I. Karadžordžević|Aleksandrom I.]], sinom Petra I. preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]]. Novembra 1945 je družina izgubila svoj prestol, ko je oblast prevzela [[Zveza komunistov Jugoslavije]] v času vladavine [[Peter II. Karadžordžević|Petra II.]]. == Predniki == Po mnenju nekaterih raziskovalcev so se Karadžordževićevi predniki po očetu najverjetneje preselili iz visokogorja (v današnji Črni gori) v [[Šumadija|Šumadijo]] med drugo veliko selitvijo Srbov v letih 1737–39, pod vodstvom patriarha Šakabente, kot posledica avstro-turške vojne (v kateri so sodelovali Srbi).<ref name=Pastir-u-najmu>{{navedi novice|url=http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276201-Pastir-u-najmu |title=Pastir u najmu}}</ref> Srbsko zgodovinopisje je sprejelo teorijo, da so predniki Karadžordževičev izhajali iz Vasojevićev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.srpsko-nasledje.co.rs/sr-l/1998/01/article-09.html |title=Srpsko Nasledje |publisher=Srpsko Nasledje |access-date= August 15, 2012}}</ref> Pojavilo se je nekaj domnev o tem, kje je družina končala po prihodu v [[Šumadija|Šumadijo]]. Po besedah ​​Radoša Ljušića so Karadžordževićevi predniki najverjetneje izvirali iz Vasojevićev, vendar pravi, da ni nobenih zgodovinskih podatkov o prednikih ali od kod so prišli,<ref name=SKG-1932-282>{{navedi knjigo|title=Srpski književni glasnik, Volumes 35-36|author=Bogdan Popović, Jovan Skerlić|year=1932|page=282}}</ref><ref name="Vesović">R-J. V. Vesović, 1935, "Pleme Vasojevići", Državna Štampa u Sarajevu, Sarajevo</ref><ref name=Kanitz-1987-334>Felix Phillip Kanitz 1987, p. 334: "Као што је доказао Ђукић10, велики српски борац за слободу угледао је свој први дан живота 1752. у Вишевцу, окруженом густом храстовом шумом, где се његов отац доселио из Васојевића у Црној Гори."</ref> edini pravi vir je folklora. Najverjetneje so Karadžordževićev predniki izvirali iz Vasojevićev.<ref name=SKG-1932-282/><ref name="Vesović">R-J. V. Vesović, 1935, "Pleme Vasojevići", Državna Štampa u Sarajevu, Sarajevo</ref><ref name=Kanitz-1987-334>Felix Phillip Kanitz 1987, p. 334: "Као што је доказао Ђукић10, велики српски борац за слободу угледао је свој први дан живота 1752. у Вишевцу, окруженом густом храстовом шумом, где се његов отац доселио из Васојевића у Црној Гори."</ref> Grigorije Božović (1880–1945) je trdil, da so družina ''Srbljaci'' (domačini) na ozemlju Vasojevićev.<ref name=Nasledje-Karadjordjevici>{{navedi splet|url=http://www.srpsko-nasledje.co.rs/sr-l/1998/01/article-09.html|title=Srpsko Nasledje|first=Veselin Ostojin (happynose@geocities.com), Jasmina Maric|last=(redjasna@yahoo.com)|website=www.srpsko-nasledje.co.rs}}</ref> K teoriji ''Srbljakov'' prispeva dejstvo, da je družina do leta 1890 slavila [[papež Klemen I.|sv. Klemena]] kot zavetnika, medtem ko je zavetnik Vasojevićev, torej Vasovih potomcev, nadangel [[sveti Mihael|Mihael]]. Kralju Petru I. je bilo dovoljeno, da svojo slavo spremeni v svetega Andreja Prvoklicanega, ki ga je leta 1890 poklical beograjski metropolit Mihailo po smrti njegove žene, princese Zorke, s čimer je počastil datum po julijanskem koledarju, ko so srbski uporniki med prvo srbsko vstajo osvobodili Beograd.<ref>{{navedi novice|url=http://www.telegraf.rs/vesti/politika/1349512-misterija-slave-karadjordjevica-evo-kojim-svecima-su-se-molili-preci-karadjordja-foto|title=MISTERIJA SLAVE KARAĐORĐEVIĆA: Evo kojim svecima su se molili preci Karađorđa!}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.vesti-online.com/Vesti/Drustvo/455962/Cuvaju-slavu-velikog-vozda|title=Čuvaju slavu velikog vožda|accessdate=2022-04-20|archive-date=2018-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20180213195330/http://www.vesti-online.com/Vesti/Drustvo/455962/Cuvaju-slavu-velikog-vozda|url-status=dead}}</ref> [[File:Oplenac - panoramio (7).jpg|thumb|280px| Na [[Oplenac|Oplencu]] nad [[Topola (mesto)|Topolo]] je [[mavzolej]] rodbine Karadžordžević]] Poleg tega je kralj Peter ob poroki s kneginjo Zorko leta 1883 za svatov izbral vojvodo Vasojevića Miljana Vukova Vešovića. Na vprašanje njegovega bodočega tasta kneza Nikolaja, zakaj je med različnimi vojvodami Črne gore izbral Miljana, je odgovoril, da ga je izbral zaradi junaštva in sorodstva, ki ga opisuje kot ''Vojvodo moje krvi in ​​sorodstva''.<ref>{{navedi splet|url=http://mojenovosti.com/lat/index.php?option=btg_novosti&idnovost=112734&-Karadjordjevici-porijeklom-iz-Vasojevica#.V1ilJr7sHug|title=Karađorđevići porijeklom iz Vasojevića|last=btgport.net|website=mojenovosti.com|accessdate=2022-04-20|archive-date=2018-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20180213135154/http://mojenovosti.com/lat/index.php?option=btg_novosti&idnovost=112734&-Karadjordjevici-porijeklom-iz-Vasojevica#.V1ilJr7sHug|url-status=dead}}</ref> Njegov sin Aleksander, ki se je rodil na [[Cetinje|Cetinju]], je dobil vzdevek Črnogorec<ref>{{navedi splet|url=http://politikin-zabavnik.co.rs/pz/tekstovi/uskrs|title=Надимци старих Београђана - Politikin Zabavnik|website=politikin-zabavnik.co.rs}}</ref>. Pleme Vasojevići trdijo, da izhaja iz Stefana Konstantina iz rodbine Nemanjić. Vasojevići so bili ponosni na Karadžordža in so ga videli kot svojega sorodnika. Črnogorski politik in Vasojević Gavro Vuković je podprl to teorijo.<ref name=Vukovic-1985>Vuković 1985</ref> V skladu s tem je Alexander Karadžordžević (1806-1885) od [[Petar II. Petrović Njegoš|Petra II.]] leta 1840 dobil naziv »vojvoda Vasojevići«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/scc/clanak/241093/Odakle-i-od-kog-roda-je-Karadordeva-starina | title=Његово мишљење је почетком прошлог века прихватио и историчар Вукићевић, прилажући као доказ диплому коју је 1840. године владика црногорски Петар II Петровић Његош издао Вождовом сину Александру Карађорђевићу, у којој се каже да Вожд потиче од "древних кнезова наше провинције Васојевића".}}</ref> Druge teorije so: Črnogorski zgodovinar Miomir Dašić je trdil, da družina Karadžordžević izvira iz Gurešićev iz Podgorice v Črni gori. Folklorist Dragutin Vuković je menil, da je bil Tripko Knežević–Guriš Karadžordžev praded; Vukićević je leta 1907 pisal, da v okolici Podgorice obstaja lokalna trditev, da so Karadžordževićev predniki sprva izvirali iz Vranja.<ref>Vukićević 1907, p.&nbsp;5: "околини Подгорице и у селу Врању. А да је Карађорђе старинбм из села Врања, чуо је у Црној Гори још 1875 године г.</ref> Družina je trdila, da izvira iz plemena Vasojevići (v Črni gori) in se je izselila v poznih 1730-ih ali zgodnjih 1740-ih.{{sfn|Király|Rothenberg|1982|p=23}} Družina je živela v Mačitevu (v Suvi Reki), od koder se je dedek Jovan preselil v Viševac, Jovanov brat Radak pa se je preselil v Mramorac. == Vladarji in prestolonasledniki == {| class="wikitable" ! ! Ime ! Rojstvo ! Smrt ! Nazivi |- | [[Slika:Karađorđe Petrović, by Vladimir Borovikovsky, 1816.jpg|100px|sredina]] | [[Đorđe Petrović]] - Karadžordže | [[1762]] | [[1817]] | voditelj [[Prva srbska vstaja|I. srbskega upora]] ([[1804]]-[[1813]]) |- | [[Slika:PrinceAlexander I w.jpg|100px|sredina]] | [[Aleksander I. Karadžordžević| Aleksander I. Karadžordževič]] | [[1806]] | [[1885]] | vladajoči [[knez]] [[Kneževina Srbija|Srbije]] ([[1842]]-[[1858]]) |- | [[Slika:Peter I Karadjordjevic of Serbia.jpg|100px|sredina]] | [[Peter I. Karadžordževič|Peter I. Karadžordževič]] | [[1844]] | [[1921]] | [[kralj|kralj]] [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] ([[1903]]-[[1918]])<br /> [[kralj|kralj]] [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Srbov, Hrvatov in Slovencev]] ([[1918]]-[[1921]]) |- | [[Slika:Kralj aleksandar1.jpg|100px|sredina]] | [[Aleksander I. Karadžordžević]] | [[1888]] | [[1934]] | [[Princ|princ]]-[[regent]] [[Kraljevina Srbija|Srbije]] ([[1914]]-[[1918]])<br /> regent Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (1918-1921)<br /> kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev (1921-1929)<br /> kralj [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] (1929-1934) |- | [[Slika:Prince Paul of Yugoslavia.jpg|100px|sredina]] | [[Pavel Karadžordžević|Knez Pavel Karadžordževič]] | [[1893]] | [[1976]] | [[Princ|princ]]-[[regent]] [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] ([[1934]]-[[1941]]) |- | [[Slika:Peter II Karadordevic.jpg|100px|sredina]] | [[Peter II. Karadžordževič|Peter II. Karadžordževič]] | [[1923]] | [[1970]] | kralj [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] ([[1941]]-[[1945]]) |- | [[Slika:HRH Crown Prince Alexander II with Legion of Honour.jpg|100px|sredina]] | [[Aleksander Karadžordževič (1945)|Aleksander II. Karadžordževič]] | [[1945]] | | [[prestolonaslednik]] [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] (1945) in pretendent (1945 -) |} == Trenutne zahteve za prestol == Karadžordževići so v srbski družbi dejavni na različne načine. Obstaja mnenje, da bi bila ustavna parlamentarna monarhija končna rešitev za stabilnost, enotnost in kontinuiteto. Poleg tega podpirajo Srbijo kot demokratično državo s prihodnostjo v Evropski uniji. Zadnji prestolonaslednik Jugoslavije Aleksander od leta 2001 živi v Beogradu v kraljevskem dvoru na Dedinjah. Kot edini sin zadnjega kralja Petra II., ki ni nikoli abdiciral in zadnji uradni dedič Kraljevine Jugoslavije trdi, da je zakoniti dedič srbskega prestola v primeru obnove.<ref name="mckinsey">{{navedi novice|last=McKinsey|first=Kitty|date=27 June 1997|title=Kings Try for Comeback|publisher=San Francisco Chronicle|url=http://www.royalfamily.org/press/press-det/press-3.htm|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20071113132535/http://www.royalfamily.org/press/press-det/press-3.htm|archive-date=13 November 2007}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Luxmoore|first=Jonathan|date=8 December 2003|title=Serbian Orthodox Leader Calls For Monarchy To Be Reintroduced|publisher=Ecumenical News International|url=http://www.royalfamily.org/press/press-det/stampa-724.htm|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20061010045903/http://www.royalfamily.org/press/press-det/stampa-724.htm|archive-date=10 October 2006}}</ref> Pred padcem [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] je osebno združil parlamentarno opozicijo na več večjih kongresih. V palači redno sprejema verske voditelje in si prizadeva, kolikor priložnost dopušča, pokazati svojo zavezanost človekovim pravicam in demokraciji. Karadžordževići se veliko ukvarjajo s humanitarnim delom. Princesa Katarina ima humanitarno fundacijo, prestolonaslednik Aleksander pa vodi Fundacijo za kulturo in izobraževanje, katere dejavnosti vključujejo študentske štipendije, poletne tabore za otroke itd. Karađorđevići so vidni tudi v nacionalnem športu. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Sajovic, Bogdan: ''Od male Srbije do velike Jugoslavije'', Ljubljana, Karantanija, 2006 {{COBISS|ID=224441856}} * {{navedi knjigo |author= |editor=Ivanič Martin|year=2011 |title=''Slovenika'' |publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana |isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}} * Gavro Vuković (1985). Slobodan Tomović (ed.). ''Memoari'', Volume 2. Obod. * Felix Phillip Kanitz (1987). ''Srbija: zemlja i stanovništvo od rimskog doba do kraja XIX veka'', Volume 1 (3 ed.). Srpska književna zadruga. * Milenko M. Vukićević (1907). ''Karađorđe: 1752-1804''. Štampano u Državnoj štampariji Kraljevine Srbije. ==Zunanje povezave== {{Commons category|House of Karađorđević}} *[http://www.royalfamily.org/ Uradna stran srbske kraljeve družine] *[http://www.pafond.rs/index_eng.html Fundacija prestolonaslednika Aleksandra za kulturo in izobraževanje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200117135056/http://www.pafond.rs/index_eng.html |date=2020-01-17 }} *[http://www.lifelineaid.org/ Humanitarna fundacija princese Katarine] {{noble-stub}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] [[Kategorija:Zgodovina Srbije]] [[Kategorija:Srbske družine]] [[Kategorija:Karađorđevići|*]] frcmw234k13ekzhz0obg8rpch3uhyjh 6748578 6748577 2026-09-10T07:49:14Z Shabicht 3554 6748578 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina|coat of arms=CoAKarageorgevich.jpg|caption=''Grb rodbine Karadžordževič''|surname=Karađorđević|native_name=Карађорђевић|native_name_lang=sr|country=[[Slika:State Flag of Serbia (1882-1918).svg|20px]] [[Kraljevina Srbija]]<br /> [[Slika:Flag of Yugoslavia (1918–1943).svg|20px]] [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevina SHS]]<br /> [[Slika:Flag of Yugoslavia (1918–1943).svg|20px]] [[Kraljevina Jugoslavija]]|titles=Veliki vožd Srbije od 1804 do 1813<br /> [[knez]]i [[Kneževina Srbija|Srbije]] od 1842 do 1858<br /> [[kralj]]i [[Kraljevina Srbija|Srbije]] od 1903 do 1918<br /> [[kralj]]i [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] od 1918 do 1929<br /> [[kralj]]i [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] od 1929 do 1945|founder=[[Đorđe Petrović]]|final ruler=[[Peter II. Karadžordževič]]|current head=[[Aleksander II. Karadžordževič]]|etymology=ustanovitelj [[Đorđe Petrović|Karadžordže]]|founding year=14. februar 1804|deposition=29. november 1945}} '''Rodbina Karadžordževič''' ([[cirilica|srbska cirilica]] Карађорђевић, pl. Карађорђевићи, ''Karadžordževiči'' [karad͡ʑǒːrd͡ʑeʋit͡ɕ]) je srbska vladarska rodbina, ki jo je ustanovil [[Đorđe Petrović]] Karadžordže (1767–1817) ''veliki vožd'' Srbije med [[prva srbska vstaja|prvo srbsko vstajo]] 1804–1813. V 19. stoletju je razmeroma kratkotrajno rodbino podpiral [[Ruski imperij]] in je nasprotovala rodbini [[Obrenovići|Obrenović]], ki jo je podpirala [[Avstro-Ogrska]]. Po atentatu na [[Đorđe Petrović|Karadžodža]] leta 1817 je [[Miloš Obrenović]] ustanovil rodbino Obrenović. Dve hiši sta se nato več generacij potegovali za prestol. Po atentatu na srbskega kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Obrenovića]] leta 1903 je srbski parlament na prestol Kraljevine Srbije imenoval Karadžordževega vnuka [[Peter I. Karadžordžević|Petra I. Karadžordževića]], ki je takrat živel v izgnanstvu. Ustrezno je bil okronan za kralja Petra I., malo pred koncem [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 pa so predstavniki treh ljudstev razglasili [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]] s Petrom I. kot vladarjem. Leta 1929 se je kraljevina pod [[Aleksander I. Karadžordžević|Aleksandrom I.]], sinom Petra I. preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]]. Novembra 1945 je družina izgubila svoj prestol, ko je oblast prevzela [[Zveza komunistov Jugoslavije]] v času vladavine [[Peter II. Karadžordžević|Petra II.]]. == Predniki == Po mnenju nekaterih raziskovalcev so se Karadžordževićevi predniki po očetu najverjetneje preselili iz visokogorja (v današnji Črni gori) v [[Šumadija|Šumadijo]] med drugo veliko selitvijo Srbov v letih 1737–39, pod vodstvom patriarha Šakabente, kot posledica avstro-turške vojne (v kateri so sodelovali Srbi).<ref name=Pastir-u-najmu>{{navedi novice|url=http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276201-Pastir-u-najmu |title=Pastir u najmu}}</ref> Srbsko zgodovinopisje je sprejelo teorijo, da so predniki Karadžordževičev izhajali iz Vasojevićev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.srpsko-nasledje.co.rs/sr-l/1998/01/article-09.html |title=Srpsko Nasledje |publisher=Srpsko Nasledje |access-date= August 15, 2012}}</ref> Pojavilo se je nekaj domnev o tem, kje je družina končala po prihodu v [[Šumadija|Šumadijo]]. Po besedah ​​Radoša Ljušića so Karadžordževićevi predniki najverjetneje izvirali iz Vasojevićev, vendar pravi, da ni nobenih zgodovinskih podatkov o prednikih ali od kod so prišli,<ref name=SKG-1932-282>{{navedi knjigo|title=Srpski književni glasnik, Volumes 35-36|author=Bogdan Popović, Jovan Skerlić|year=1932|page=282}}</ref><ref name="Vesović">R-J. V. Vesović, 1935, "Pleme Vasojevići", Državna Štampa u Sarajevu, Sarajevo</ref><ref name=Kanitz-1987-334>Felix Phillip Kanitz 1987, p. 334: "Као што је доказао Ђукић10, велики српски борац за слободу угледао је свој први дан живота 1752. у Вишевцу, окруженом густом храстовом шумом, где се његов отац доселио из Васојевића у Црној Гори."</ref> edini pravi vir je folklora. Najverjetneje so Karadžordževićev predniki izvirali iz Vasojevićev.<ref name=SKG-1932-282/><ref name="Vesović">R-J. V. Vesović, 1935, "Pleme Vasojevići", Državna Štampa u Sarajevu, Sarajevo</ref><ref name=Kanitz-1987-334>Felix Phillip Kanitz 1987, p. 334: "Као што је доказао Ђукић10, велики српски борац за слободу угледао је свој први дан живота 1752. у Вишевцу, окруженом густом храстовом шумом, где се његов отац доселио из Васојевића у Црној Гори."</ref> Grigorije Božović (1880–1945) je trdil, da so družina ''Srbljaci'' (domačini) na ozemlju Vasojevićev.<ref name=Nasledje-Karadjordjevici>{{navedi splet|url=http://www.srpsko-nasledje.co.rs/sr-l/1998/01/article-09.html|title=Srpsko Nasledje|first=Veselin Ostojin (happynose@geocities.com), Jasmina Maric|last=(redjasna@yahoo.com)|website=www.srpsko-nasledje.co.rs}}</ref> K teoriji ''Srbljakov'' prispeva dejstvo, da je družina do leta 1890 slavila [[papež Klemen I.|sv. Klemena]] kot zavetnika, medtem ko je zavetnik Vasojevićev, torej Vasovih potomcev, nadangel [[sveti Mihael|Mihael]]. Kralju Petru I. je bilo dovoljeno, da svojo slavo spremeni v svetega Andreja Prvoklicanega, ki ga je leta 1890 poklical beograjski metropolit Mihailo po smrti njegove žene, princese Zorke, s čimer je počastil datum po julijanskem koledarju, ko so srbski uporniki med prvo srbsko vstajo osvobodili Beograd.<ref>{{navedi novice|url=http://www.telegraf.rs/vesti/politika/1349512-misterija-slave-karadjordjevica-evo-kojim-svecima-su-se-molili-preci-karadjordja-foto|title=MISTERIJA SLAVE KARAĐORĐEVIĆA: Evo kojim svecima su se molili preci Karađorđa!}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.vesti-online.com/Vesti/Drustvo/455962/Cuvaju-slavu-velikog-vozda|title=Čuvaju slavu velikog vožda|accessdate=2022-04-20|archive-date=2018-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20180213195330/http://www.vesti-online.com/Vesti/Drustvo/455962/Cuvaju-slavu-velikog-vozda|url-status=dead}}</ref> [[File:Oplenac - panoramio (7).jpg|thumb|280px| Na [[Oplenac|Oplencu]] nad [[Topola (mesto)|Topolo]] je [[mavzolej]] rodbine Karadžordžević]] Poleg tega je kralj Peter ob poroki s kneginjo Zorko leta 1883 za svatov izbral vojvodo Vasojevića Miljana Vukova Vešovića. Na vprašanje njegovega bodočega tasta kneza Nikolaja, zakaj je med različnimi vojvodami Črne gore izbral Miljana, je odgovoril, da ga je izbral zaradi junaštva in sorodstva, ki ga opisuje kot ''Vojvodo moje krvi in ​​sorodstva''.<ref>{{navedi splet|url=http://mojenovosti.com/lat/index.php?option=btg_novosti&idnovost=112734&-Karadjordjevici-porijeklom-iz-Vasojevica#.V1ilJr7sHug|title=Karađorđevići porijeklom iz Vasojevića|last=btgport.net|website=mojenovosti.com|accessdate=2022-04-20|archive-date=2018-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20180213135154/http://mojenovosti.com/lat/index.php?option=btg_novosti&idnovost=112734&-Karadjordjevici-porijeklom-iz-Vasojevica#.V1ilJr7sHug|url-status=dead}}</ref> Njegov sin Aleksander, ki se je rodil na [[Cetinje|Cetinju]], je dobil vzdevek Črnogorec<ref>{{navedi splet|url=http://politikin-zabavnik.co.rs/pz/tekstovi/uskrs|title=Надимци старих Београђана - Politikin Zabavnik|website=politikin-zabavnik.co.rs}}</ref>. Pleme Vasojevići trdijo, da izhaja iz Stefana Konstantina iz rodbine Nemanjić. Vasojevići so bili ponosni na Karadžordža in so ga videli kot svojega sorodnika. Črnogorski politik in Vasojević Gavro Vuković je podprl to teorijo.<ref name=Vukovic-1985>Vuković 1985</ref> V skladu s tem je Alexander Karadžordžević (1806-1885) od [[Petar II. Petrović Njegoš|Petra II.]] leta 1840 dobil naziv »vojvoda Vasojevići«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/scc/clanak/241093/Odakle-i-od-kog-roda-je-Karadordeva-starina | title=Његово мишљење је почетком прошлог века прихватио и историчар Вукићевић, прилажући као доказ диплому коју је 1840. године владика црногорски Петар II Петровић Његош издао Вождовом сину Александру Карађорђевићу, у којој се каже да Вожд потиче од "древних кнезова наше провинције Васојевића".}}</ref> Druge teorije so: Črnogorski zgodovinar Miomir Dašić je trdil, da družina Karadžordžević izvira iz Gurešićev iz Podgorice v Črni gori. Folklorist Dragutin Vuković je menil, da je bil Tripko Knežević–Guriš Karadžordžev praded; Vukićević je leta 1907 pisal, da v okolici Podgorice obstaja lokalna trditev, da so Karadžordževićev predniki sprva izvirali iz Vranja.<ref>Vukićević 1907, p.&nbsp;5: "околини Подгорице и у селу Врању. А да је Карађорђе старинбм из села Врања, чуо је у Црној Гори још 1875 године г.</ref> Družina je trdila, da izvira iz plemena Vasojevići (v Črni gori) in se je izselila v poznih 1730-ih ali zgodnjih 1740-ih.{{sfn|Király|Rothenberg|1982|p=23}} Družina je živela v Mačitevu (v Suvi Reki), od koder se je dedek Jovan preselil v Viševac, Jovanov brat Radak pa se je preselil v Mramorac. == Vladarji in prestolonasledniki == {| class="wikitable" ! ! Ime ! Rojstvo ! Smrt ! Nazivi |- | [[Slika:Karađorđe Petrović, by Vladimir Borovikovsky, 1816.jpg|100px|sredina]] | [[Đorđe Petrović]] - Karadžordže | [[1762]] | [[1817]] | voditelj [[Prva srbska vstaja|I. srbskega upora]] ([[1804]]-[[1813]]) |- | [[Slika:PrinceAlexander I w.jpg|100px|sredina]] | [[Aleksander I. Karadžordžević| Aleksander I. Karadžordževič]] | [[1806]] | [[1885]] | vladajoči [[knez]] [[Kneževina Srbija|Srbije]] ([[1842]]-[[1858]]) |- | [[Slika:Peter I Karadjordjevic of Serbia.jpg|100px|sredina]] | [[Peter I. Karadžordževič|Peter I. Karadžordževič]] | [[1844]] | [[1921]] | [[kralj|kralj]] [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] ([[1903]]-[[1918]])<br /> [[kralj|kralj]] [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Srbov, Hrvatov in Slovencev]] ([[1918]]-[[1921]]) |- | [[Slika:Kralj aleksandar1.jpg|100px|sredina]] | [[Aleksander I. Karadžordžević]] | [[1888]] | [[1934]] | [[Princ|princ]]-[[regent]] [[Kraljevina Srbija|Srbije]] ([[1914]]-[[1918]])<br /> regent Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (1918-1921)<br /> kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev (1921-1929)<br /> kralj [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] (1929-1934) |- | [[Slika:Prince Paul of Yugoslavia.jpg|100px|sredina]] | [[Pavel Karadžordžević|Knez Pavel Karadžordževič]] | [[1893]] | [[1976]] | [[Princ|princ]]-[[regent]] [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] ([[1934]]-[[1941]]) |- | [[Slika:Peter II Karadordevic.jpg|100px|sredina]] | [[Peter II. Karadžordževič|Peter II. Karadžordževič]] | [[1923]] | [[1970]] | kralj [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] ([[1941]]-[[1945]]) |- | [[Slika:HRH Crown Prince Alexander II with Legion of Honour.jpg|100px|sredina]] | [[Aleksander Karadžordževič (1945)|Aleksander II. Karadžordževič]] | [[1945]] | | [[prestolonaslednik]] [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] (1945) in pretendent (1945 -) |} == Trenutne zahteve za prestol == Karadžordževići so v srbski družbi dejavni na različne načine. Obstaja mnenje, da bi bila ustavna parlamentarna monarhija končna rešitev za stabilnost, enotnost in kontinuiteto. Poleg tega podpirajo Srbijo kot demokratično državo s prihodnostjo v Evropski uniji. Zadnji prestolonaslednik Jugoslavije Aleksander od leta 2001 živi v Beogradu v kraljevskem dvoru na Dedinjah. Kot edini sin zadnjega kralja Petra II., ki ni nikoli abdiciral in zadnji uradni dedič Kraljevine Jugoslavije trdi, da je zakoniti dedič srbskega prestola v primeru obnove.<ref name="mckinsey">{{navedi novice|last=McKinsey|first=Kitty|date=27 June 1997|title=Kings Try for Comeback|publisher=San Francisco Chronicle|url=http://www.royalfamily.org/press/press-det/press-3.htm|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20071113132535/http://www.royalfamily.org/press/press-det/press-3.htm|archive-date=13 November 2007}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Luxmoore|first=Jonathan|date=8 December 2003|title=Serbian Orthodox Leader Calls For Monarchy To Be Reintroduced|publisher=Ecumenical News International|url=http://www.royalfamily.org/press/press-det/stampa-724.htm|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20061010045903/http://www.royalfamily.org/press/press-det/stampa-724.htm|archive-date=10 October 2006}}</ref> Pred padcem [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] je osebno združil parlamentarno opozicijo na več večjih kongresih. V palači redno sprejema verske voditelje in si prizadeva, kolikor priložnost dopušča, pokazati svojo zavezanost človekovim pravicam in demokraciji. Karadžordževići se veliko ukvarjajo s humanitarnim delom. Princesa Katarina ima humanitarno fundacijo, prestolonaslednik Aleksander pa vodi Fundacijo za kulturo in izobraževanje, katere dejavnosti vključujejo študentske štipendije, poletne tabore za otroke itd. Karađorđevići so vidni tudi v nacionalnem športu. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Sajovic, Bogdan: ''Od male Srbije do velike Jugoslavije'', Ljubljana, Karantanija, 2006 {{COBISS|ID=224441856}} * {{navedi knjigo |author= |editor=Ivanič Martin|year=2011 |title=''Slovenika'' |publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana |isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}} * Gavro Vuković (1985). Slobodan Tomović (ed.). ''Memoari'', Volume 2. Obod. * Felix Phillip Kanitz (1987). ''Srbija: zemlja i stanovništvo od rimskog doba do kraja XIX veka'', Volume 1 (3 ed.). Srpska književna zadruga. * Milenko M. Vukićević (1907). ''Karađorđe: 1752-1804''. Štampano u Državnoj štampariji Kraljevine Srbije. ==Zunanje povezave== {{Commons category|House of Karađorđević}} *[http://www.royalfamily.org/ Uradna stran srbske kraljeve družine] *[http://www.pafond.rs/index_eng.html Fundacija prestolonaslednika Aleksandra za kulturo in izobraževanje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200117135056/http://www.pafond.rs/index_eng.html |date=2020-01-17 }} *[http://www.lifelineaid.org/ Humanitarna fundacija princese Katarine] {{noble-stub}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] [[Kategorija:Zgodovina Srbije]] [[Kategorija:Srbske družine]] [[Kategorija:Karađorđevići|*]] t22zualpgs0eky45eq6lk9kqzc7mzla 0 42885 6748596 6735901 2026-09-10T08:34:09Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748596 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|kolo (razločitev)}} [[Slika:Left side of Flying Pigeon.jpg|thumb|upright=1|Najbolj množično izdelan in uporabljen model kolesa je kitajski ''Flying Pigeon'', s 500 milijoni delujočih primerkov.<ref name="Koeppel2007">{{sktxt|Koeppel|2007}}.</ref>]] [[Slika:Set of bicycles in Buenos Aires.JPG|thumb|upright=1|Veliko koles različnih tipov in velikosti v Buenos Airesu.]] [[Slika:Rog_amater.JPG|thumb|right|220px|Kolo, izdelano v slovenski tovarni [[Rog (tovarna)|Rog]]]] '''Kolo''' (tudi '''dvókoló''' ali '''bicíkel''') je [[prevozno sredstvo]] brez lastnega [[pogon]]a. Sestavljeno je iz ogrodja in dveh [[kolo|koles]], pri čemer je zadnje (največkrat) preko [[veriga|verige]] in zobnikov povezano s pedaloma in gonilkama, preko katerih [[človek]] poganja kolo. Kolo kolesar oziroma voznik usmerja s krmilom, kamor so pritrjene [[zavora|zavore]], občasno tudi zvonec ali druga oprema. Dvokolo se je izkazalo za izredno učinkovito prevozno sredstvo v času, ko je primanjkovalo [[denar]]ja, ravno tako učinkovito pa deluje v [[mesto|mestih]] z gostim prometom, kot sta npr. [[Peking]] in [[Amsterdam]]. Zgodovina kolesa in kolesarstva se je pričela v 19. stoletju. V marsikateri regiji sveta je kolo najbolj množična oblika prevoza, uporablja pa se lahko tudi kot igrača, športni pripomoček, vojaški in policijski pripomoček, rekvizit za hitrostna tekmovanja in za kurirske/prevozne storitve. Samo dvokolo se v sestavi in podobi od prvih zasnov ni veliko spremenilo. Razvoj je potekal z izbiro drugačnih materialov v sestavi in s pomočjo računalniške analize vožnje. Uporaba kolesa je imela velik učinek na družbo. Poleg tega je bilo kolo tudi eno od najbolj pomembnih praktičnih sredstev, ki je ponujalo navdih za novejše industrijske metode. Kar nekaj komponent, ki so bile pomembne za razvoj [[Avtomobil|avtomobilov]], je bilo namreč razvitih za uporabo pri kolesih, kot so na primer [[Pnevmatika|pnevmatike]], [[kroglični ležaj]]i, verižni pogon za zobce in z žicami utrjena kolesa.<ref>{{sktxt|Heitmann|2009|pp=11}}.</ref> Na Slovenskem je bila najbolj znana tovarna koles [[Ljubljana|ljubljanska]] tovarna [[Rog (tovarna)|Rog]], ki je delovala med letoma 1951 in 1994.<ref>{{navedi splet |url= http://www.dedi.si/dediscina/366-tovarna-koles-rog|title=Tovarna koles Rog |accessdate=30.8.2015 |date= |format= |work=Dedi.si }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.delo.si/adijo-tovarna/adijo-tovarna-tovarna-rog-je-cvetela-v-drugacnih-casih.html |title=Adijo, tovarna: Tovarna Rog je cvetela v drugačnih časih |accessdate=30.8.2015 |date=4.4.2014 |format= |work=Delo d.d. |archive-date=2015-09-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150923213422/http://www.delo.si/adijo-tovarna/adijo-tovarna-tovarna-rog-je-cvetela-v-drugacnih-casih.html |url-status=dead }}</ref> == Zgodovina == {{glavni|zgodovina kolesa}} [[Slika:Bicycle evolution-numbers SL.svg|thumb|right|300px|Poenostavljena evolucija razvoja dvokolesa s približno označbo obdobja, ko se je nek tip kolesa pričel pogosteje pojavljati.]] Lesena [[konjska ciza]] ([[Poganjalec|drezina]]) na kolesih iz okoli 1820 je ena prvih priprav na dveh kolesih, ki je bila dovolj udobna in uporabna. Izumil jo je nemški baron [[Karl Drais]] kot tekoči stroj (''Laufmaschine''). Šteje za predhodnika kolesa, a ni imel pedal. Ta različica je bila predstavljena v Nemčiji leta 1817. Uporabnik je zajezdil na lesenem okviru, ki je bil oprt na dve zaporedni kolesi, usmerjal kolo s krmilom in ga poganjal z nogami<ref name="csts">{{navedi splet|publisher=Canada Science and Technology Museum |title=Baron von Drais’ Bicycle |url=http://www.sciencetech.technomuses.ca/english/collection/cycles2.cfm |accessdate=10.2.2014}}</ref><ref>{{harvnb|Herlihy|2004|p=26}}</ref> Prvi mehanični dvokolesni pogon naj bi leta 1839 izdelal Škot [[Kirkpatric MacMillan]], četudi to ni še povsem izčrpno dokazano. Isti škotski kovač naj bi bil vpleten tudi v prvi kolesarski prometni prekršek.<ref>{{navedi novice |url=http://www.bbc.co.uk/news/magazine-13040607 |title=Is dangerous cycling a problem? |publisher=BBC |date=13.4.2011 |accessdate=11.2.2014}}</ref> V 60. letih 19. stoletja sta Francoza [[Pierre Michaux]] in [[Pierre Lallement]] razvila kolesarski okvir, tokrat z dodajanjem ročice z vpetim pedalom na povečano sprednje kolo dvokolesa, ki je dobilo ime [[velociped]]. Sledile so inovacije, ki pogon namestijo na zadnje kolo, najbolj znan je velociped Škota [[Thomas McCall|Thomasa McCalla]] iz leta 1869. Isto leto je [[Eugène Meyer]] iz Pariza uvedel z naperami vpeta kolesa. V Coventryju v Angliji so prvič proizvedli kolo, ki ima trikotni okvir in je zelo podobno sedaj običajnemu okvirju kolesa. V slovenskem prostoru je pomembne inovacije pri tekmovalnem kolesu izdelal inovator [[Janez Puh]] v svoji tovarni v [[Gradec|Gradcu]], ki je prešla tudi v proizvodnjo motornih koles in celo avtomobilskih podvozij. Kolesa in [[kočija|kočije]] so bila pred uvedbo avtomobilov najbolj običajna in zanesljiva oblika zasebnega prevoza. Širjenje, uporaba in oglaševanje, posvečeni tem vrstam prevoza, je vodilo tudi k izboljšavam in kvalitetnejši cestogradnji.<ref>{{harvnb|Herlihy|2004|p=280}}</ref> <gallery mode="packed"> Draisine or Laufmaschine, around 1820. Archetype of the Bicycle. Pic 01.jpg|Lesena [[konjska ciza]] ([[drezina]]) na kolesih iz okoli 1820 Michauxjun.jpg|[[Pierre Michaux|Michauxev]] sin Ernest na [[velociped]]u 1868 Pierre Lallemant 1870.jpg|[[Pierre Lallement]] na velocipedu 1870 bicycle two 1886.jpg|[[Štiricikel]] v Washingtonu 1885 Women on bicycles, late 19th Century USA.jpg|Ženske na kolesih po neutrjenih cestah ZDA na koncu 19.stoletja Ordinary bicycle01.jpg|Navadno kolo iz češkega muzeja [[Škoda]] BicyclePlymouth.jpg|Kolo v [[Plymouth]]u na začetku 20. stoletja </gallery> == Etimologija == Beseda ''kolộ'' je skrajšana iz ''dvộkolộ''. Enako je [[stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovansko]] ''kolo'', [[rodilnik]] ''kolese'', [[hrvaščina|hrvaško]], {{jezik-sr|kȍlo}}, {{jezik-mk|тркало}}: ''trkalo'' ali колце: ''kolce'', [[narečje|narečno]] in [[staroruščina|staro rusko]] ''kólo'' (sedaj knjižno [[:ru:Колесо|колесо́]]: ''kolesó''), {{jezik-cs|kolo}}, {{jezik-sk|koleso}} (pogovorno, narečno zastarano ''kolo''). [[praslovanščina|Praslovansko]] *''kolo'', rodilnik *''kolese'' je izpeljano iz [[indoevropski jeziki|indoevropskega]] korena *''k<sup>ṷ</sup>el(H)-'' – 'vrteti (se)', kar je znano še v staroindijski besedi ''cárati'' – 'premika se', [[stara grščina|starogrško]] ''pélō'' – 'premikam se', albansko ''sjell'' – 'prinesem, obračam', {{jezik-la|colere}} – 'naseliti, poseliti, obdelovati zemljo'. Beseda s pomenom 'kolo' je v nekaterih indoevropskih jezikih nastala iz reduplicirane tvorbe ''*k<sup>ṷ</sup>ek<sup>ṷ</sup>lo-'', npr. staroindijsko ''cakrá-'' – 'kolo, krog', [[avestijščina|avestijsko]] ''čaxra-'' – 'kolo', starogrško ''kýklos'' – 'kolo, krog'.<ref>{{sktxt|Snoj|1997|pp=248}}.</ref> Beseda ''bicíkel'' je povzeta prek sodobnih evropskih jezikov, {{jezik-fr|bicycle}}, ''bicyclette'', {{jezik-en|bicycle}} iz novolatinske ''bicyclus'', zloženke iz latinskega ''bi-'' – 'dvo-' in ''cyclus'', kar je izposojeno iz starogrškega ''kýklos'' – 'kolo, krog'. Bicikel je tako dobesedni prevod te novolatinske besede<ref>{{sktxt|Snoj|1997|pp=31}}.</ref> Podobno je [[cikel]], [[monokolo|monocikel]], [[tricikel]], [[štiricikel]] ('kvadrocikel'). Angleška beseda ''bicycle'' se je prvič pojavila v angleškem tisku v časopisu ''[[The Daily News (UK)|The Daily News]]'' leta 1868 in je opisovala »bicikle in tricikle« na »[[Elizejske poljane|Elizejskih poljanah]] in [[Boulognski gozd|Boulognskem gozdu]].«<ref name=OED>{{citat|title=bicycle|work=[[Oxford English Dictionary]]|edition=3.|publisher=Oxford University Press|date=september 2005|url= }}</ref> Besedo so prvič uporabili leta 1847 v francoski publikaciji za opis neidentificiranega dvokolesnega vozila, verjetno [[kočija|kočijo]].<ref name=OED /> Oblika kolesa je bil napredek za velociped, čeprav so se besede nekaj časa pomensko prekrivale.<ref name=OED /><ref name="etymonline">{{navedi splet|url=http://www.etymonline.com/index.php?term=bicycle|title= bicycle (n.)|publisher=Online Etymology Dictionary|date=|accessdate=2014-02-10|language=en}}</ref> Ni točno jasno ali angleška beseda izhaja iz francoske. Več francoskih virov navaja tudi obratno, pri čemer se predpostavlja, da je to zato, ker je Lallement, prej uslužbenec francoske tovarne [[otroški voziček|otroških vozičkov]] v Nancyju, leta 1864 v Parizu izboljšal Macmillanov pedalni velociped iz leta 1839 in leta 1865 nesel izum v ZDA, kjer je zanj skupaj z Jamesom Carrollom iz New Havena ([[Connecticut]]) dobil patent leta 1866.<ref name="etymonline" /><ref>{{navedi splet|url= http://www.pat2pdf.org/pat2pdf/foo.pl?number=0059915|title=No. 59,915|date= |accessdate=2010-07-18|language=en}}</ref> Poleg tega je bila njegova oblika prevoznega sredstva v patentu zelo podobna konjski cizi/velocipedu, ki jih je izdelal [[Denis Johnson (izumitelj)|Denis Johnson]] iz Londona. V novejšem času se za kolo (in kot [[sinonim]] za [[motorno kolo]]) pojavlja tudi [[sleng]]ovska beseda ''bike'' (''bajk''), ki je okrajšana angleška beseda za ''bicycle''. Poleg angleških besed ''bicycle'' in ''bike'' se predvsem v angleščini rabijo tudi besede ''pushbike'',<ref>{{citat|title=pushbike|work=[[Oxford English Dictionary]]|edition=3.|publisher=Oxford University Press|date=september 2005|url= }}</ref> ''pedal cycle'',<ref>{{citat|title=pedal cycle|work=[[Oxford English Dictionary]]|edition=3.|publisher=Oxford University Press|date=september 2005|url= }}</ref> ali ''cycle''.<ref>{{citat|title=cycle|work=[[Oxford English Dictionary]]|edition=3.|publisher=Oxford University Press|date=september 2005|url= }}</ref> Beseda ''bike'' se rabi tudi v zloženkah, npr: ''bike park,''<ref>{{navedi splet|url= http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=bike+park|title= bike park|work= [[Gigafida]]|date= |accessdate= 2015-09-13|archive-date= 2016-09-13|archive-url= https://web.archive.org/web/20160913205322/http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=bike+park|url-status= dead}}</ref> ''bike shop'',<ref>{{navedi splet|url= http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=bike+shop|title= bike shop|work= Gigafida|date= |accessdate= 2015-09-13|archive-date= 2016-03-04|archive-url= https://web.archive.org/web/20160304100227/http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=bike+shop|url-status= dead}}</ref> ''bike show'',<ref>{{navedi splet|url= http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=bike+show|title= bike show|work= Gigafida|date= |accessdate= 2015-09-13|archive-date= 2016-09-14|archive-url= https://web.archive.org/web/20160914021800/http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=bike+show|url-status= dead}}</ref> ''bike slalom'',<ref>{{navedi splet|url= http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=bike+slalom|title= bike slalom|work= Gigafida|date= |accessdate= 2015-09-13|archive-date= 2016-09-13|archive-url= https://web.archive.org/web/20160913224655/http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=bike+slalom|url-status= dead}}</ref>, ''mountain bike'',<ref>{{navedi splet|url= http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=mountain+bike|title= mountain bike|work= Gigafida|date= |accessdate= 2015-09-14|archive-date= 2016-03-04|archive-url= https://web.archive.org/web/20160304101329/http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=mountain+bike|url-status= dead}}</ref> ''snow bike''<ref>{{navedi splet|url= http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=snow+bike|title= snow bike|work= Gigafida|date= |accessdate= 2015-09-13|archive-date= 2016-09-13|archive-url= https://web.archive.org/web/20160913214715/http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=snow+bike|url-status= dead}}</ref> ipd., ter v pridevniški rabi: ''bikeov'',<ref>{{navedi splet|url= http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=bikeov|title= bikeov|work= Gigafida|date= |accessdate= 2015-09-14|archive-date= 2016-09-13|archive-url= https://web.archive.org/web/20160913174658/http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=bikeov|url-status= dead}}</ref> ''bikerski''.<ref>{{navedi splet|url= http://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=bikerski|title=bikerski|work=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]|date=2015-01-14|accessdate=2015-09-13}}</ref> V [[Unicode]] je [[kodna točka]] za »bicikel« 0x1f6b2. [[NCR|Numerična entiteta]] <code>&amp;#x1f6b2;</code> v [[HTML]] tvori 🚲.<ref>{{navedi splet|url=http://www.unicode.org/charts/PDF/U1F680.pdf |title=Transport and Map Symbols|publisher=unicode.org|accessdate= 2014-02-10|language=en}}</ref> == Tehnične izboljšave == [[Slika:Firefighter bicycle.jpg|thumb|Gasilska kolesa]][[Slika:Giant bike that Alexander Vinokourov used 20060203.jpg|thumb|left|190px|Vrhunsko [[cestno kolo]]]] Kolesa so vedno sledila razvoju in izboljšavam tehnike praktično od samega začetka. Največ inovacij je nastalo z uvedbo modernih materialov in z uporabo ter kontrolo na različnih obremenitvah. Računalniški dizajn je omogočal boljši izračun in kvalitetnejše okvirje, pa tudi specializacijo posebnih tipov koles, namenjenih specifični rabi. Kolesarstvo je tako postalo zelo raznolika dejavnost za konstruktorje. Pomembna novost je tudi raba [[Ogljikovo vlakno|ogljikovih vlaken]], ki so povečala trdnost koles in zmanjšala težo. Dvokolo se običajno naziva kolo. Tako sta monocikel in tricikel iz iste družine in so včasih na voljo v istih trgovinah. == Uporabnost == Dvokolo je izredno učinkovito tako v smislu mehanike kot tudi biološke dejavnosti, saj je na primer najučinkovitejše prevozno sredstvo na izključno človeški pogon.<ref name="wilson_1973">{{sktxt|Wilson|1973}}.</ref> Iz mehanične perspektive se do 99 % kolesarjeve energije, vnešene v pedala, prenese tudi v sama kolesa, četudi se zaradi prestavnega mehanizma to lahko zmanjša za 10–15 %. Med prometnimi sredstvi je kolo najučinkovitejše [[prevozno sredstvo]].<ref>[http://www.jhu.edu/~gazette/1999/aug3099/30pedal.html "Johns Hopkins Gazette"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100201184425/http://www.jhu.edu/~gazette/1999/aug3099/30pedal.html |date=2010-02-01 }}, 30.8.1999</ref><ref name="whitt">{{sktxt|Whitt|Wilson|1982}}.</ref><ref name="wilson_1973" /> [[Slika:LongJohn08.jpg|right|thumb|Tovorno kolo, izdelano pri SCO na Danskem, lahko nosi preko 100 kg.]] === Mehanska učinkovitost === V mehanskem smislu tudi do 99 % vnesene energije kolesarja na pedale preide na kolesa ob uporabi čiste naoljene verige pri 400 W moči. Prestavni mehanizmi lahko zmanjšajo prenos energije za 1–7 % (čisto, dobro naoljen prestavni preklopnik), 4–12 % (veriga s 3-stopenjsko prestavo ob pedalih), ali celo 10–20 % (posebna 3-stopenjska prestava z jarki). Večja učinkovitost se doseže z večjim nanosom moči na pedala in bolj direktnim pogonom na prestave oziroma večjimi zobniki.<ref name="wilson">{{sktxt|Wilson|Papadopoulos|2004}}.</ref>{{rp|343}}<ref>{{navedi splet |title = Pedal Power Probe Shows Bicycles Waste Little Energy |url = http://www.jhu.edu/~gazette/1999/aug3099/30pedal.html |author = Phil Sneiderman Homewood |publisher = Johns Hopkins Gazette |date = 30.8.1999 |accessdate = 21.2.2010 |archiveurl = https://web.archive.org/web/20100201184425/http://www.jhu.edu/~gazette/1999/aug3099/30pedal.html |archivedate = 2010-02-01 |url-status = live |language = en }}</ref> === Energetska učinkovitost === Kolesar, ki potuje na kolesu s 16–24 km/h in uporablja le raven moči, potrebne za hojo, s kolesom doseže rezultate, ki so primerjalno dokazale, da gre za najbolj energetsko varčno prevozno sredstvo za ljudi, ki je široko na voljo.<ref name="MacKay">{{navedi knjigo | title = Sustainable Energy | edition = First | last = MacKay | first = David J C | year = 2008 | publisher = UIT Cambridge Ltd | page = 128}}</ref> [[Zračni upor]], ki se dviguje s kvadratno vrednostjo hitrosti, zahteva posledično vedno večjo fizično moč. [[Slika:RacingBicycle-non.JPG|right|thumb|Dirkalno kolo je lahko, dovoli tudi prosto gibanje nog, kolesarju je v zanj udobnem aerodinamičnem položaju, prestave so prirejene za največji prestavni učinek in najmanjšo možno izgubo energije pri vrtenju gum.]] Na trdni ravni podlagi oseba, težka 70 kg, potrebuje približno 60 [[Watt|W]], da hodi s hitrostjo 5 km/h.<ref name=watts>{{navedi splet |title = A study of passive weight-bearing lower limb exercise effects on local muscles and whole body oxidative metabolism: a comparison with simulated horse riding, bicycle, and walking exercise |last = Kohsuke Shimomura |url = http://www.dynamic-med.com/content/pdf/1476-5918-8-4.pdf |accessdate = 26.7.2014 |date = 10.11.2009 |url-status = dead |display-authors = etal |archive-date = 2011-09-30 |archive-url = https://web.archive.org/web/20110930032259/http://www.dynamic-med.com/content/pdf/1476-5918-8-4.pdf }}</ref> Ta ista oseba na običajnem kolesu, na isti vrsti podlage in z istim vložkom moči potuje s hitrostjo 15 km/h.<ref name=calc>{{navedi splet |title = Speed&Power Calculator |last = Zorn |first = Walter |url=http://www.kreuzotter.de/english/espeed.htm |accessdate=27.3.2015 |date=27.3.2015}}</ref> Energija, potrebna za kolesarjenje, tako znaša le tretjino energije, potrebne za hojo. ==== Izvajanje moči ==== Aktivni ljudje lahko proizvedejo približno 1,5 W/kg (netrenirane ženske) v daljšem obdobiju. Maksimalna moč, proizvedena za eksplozivnih nekaj sekund, lahko doseže celo 24 W/kg (prvovrstni moški atleti za obdobje 5 sekund). 5 W/kg je stopnja, realno dosegljiva za običajne moške trenirane atlete za daljša obdobja.<ref>[http://home.trainingpeaks.com/blog/article/power-profiling Power profiling data table version 4.0 by Andy R. Coggan]</ref> Maksimalni nivo proizvedene moči v eni uri sega od 250 W (zdravi moški) do 500 W (izredni moški atleti).<ref name="wilson" />{{rp|44}} === Porabljanje moči === Energijski vnos v človeško telo je običajno hrana, ki jo merimo praviloma v [[kalorija]]h ali [[džul]]ih. Povezava med prevoženo ali prehojeno razdaljo in telesno maso posameznika, pa seveda vneseno energijo, se meri z enoto kJ/(km∙kg). Stopnja užite hrane, torej količina energije, zaužite v določenem obdobju, se imenuje vnesena moč, meri pa se v kcal/dan, oziroma J/s (1.000 kcal/d ~ 48,5 W). Vnesena moč se lahko določi tudi z meritvijo kisika v telesu, na dolgi rok pa se lahko meri tudi s spremljanjem zaužite hrane ob ohranjanju enake teže opazovanega. Merjena moč vključuje tudi moč, ki jo telo potrebuje za osnovne telesne funkcije brez napora. Potrebna hrana je lahko izračunana tudi z deljenjem porabljene energije z izmerjeno učinkovitostjo mišic. Običajno je vrednost učinkovitosti mišic med 18–26 %. Iz zgornjega primera: Če se oseba težka približno 70&nbsp;kg vozi s kolesom s hitrostjo 15&nbsp;km/h z močjo 60 W in mišično učinkovitostjo 20 % po predvidevanjih, bi po grobi oceni potrebovali 1 kJ/(km∙kg) ''dodatne'' hrane, da bi ta oseba vozila, pri tem pa treba paziti na moč, ki jo potrebuje kolesar za samo vzdrževanje organov in metabolizma, ki jo je potrebno odšteti vnešeni moči. Za izračun vožnje starejše ženske, manjše postave, težke 70 kg, bi bila lahko ocena te minimalno potrebne moči za organizem 60 W, a temu je potrebno dodati še nekaj W ob mlajši netrenirani osebi, saj tako starost, bolezen, slabo srce, vplivajo na oceno potrebno za vzdrževanje metabolizma. Ocena 60 W je zato praviloma premajhna.<ref>{{navedi splet |title=Harris-Benedict-equation calculator |url=http://www.globalrph.com/harris-benedict-equation.cgi |accessdate=27.3.2015 |date=27.3.2015 |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402145957/http://www.globalrph.com/harris-benedict-equation.cgi |url-status=dead }}</ref> Z vpogledom na nova dejstva o osebi, ki vozi kolo, se je učinkovitost vožnje prepolovila, oseba potrebuje za vožnjo približno 2 kJ/(km∙kg) ''dodatne'' hrane. Četudi izračuni kažejo velik dvig zahtevane vnesene energije za nezahtevno kolesarjenje, se to v praksi komajda opazi, saj se dodatna zahtevana energija ene ure kolesarjenja napolni s 50 gramov oreščkov ali čokolade. Z dolgim, hitrim ali vzpenjajočim kolesarjenjem pa so zahteve po hrani znatno višje. Pri izračunu je pomemben tudi tip hrane, ki zapolni pomanjkanje. Tudi energija, potrebna za proizvodnjo, dostop, nakup in kuhanje hrane, je pomembna pri samem izračunu. === Tipične hitrosti === Pri vsakdanjem uporabnem kolesarjenju so seveda prisotne velike razlike v izračunih hitrosti. Starejša oseba v pokončnem kolesu, namenjenem cestni vožnji, lahko občasno vozi tudi manj kot 10 km/h, mlajša in bolj spočita oseba pa lahko na istem kolesu zlahka redno dosega tudi dvakrat višje hitrosti. Za kolesarje v [[København|Københavnu]] je izračunana povprečna hitrost kolesarjev 15,5 km/h.<ref>{{navedi splet|title=Bicycle statistics|url=http://subsite.kk.dk/sitecore/content/Subsites/CityOfCopenhagen/SubsiteFrontpage/LivingInCopenhagen/CityAndTraffic/CityOfCyclists/CycleStatistics.aspx|work=City of Copenhagen website|publisher=City of Copenhagen|accessdate=12.12.2013|date=13.6.2013|archive-date=2013-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20131212093813/http://subsite.kk.dk/sitecore/content/Subsites/CityOfCopenhagen/SubsiteFrontpage/LivingInCopenhagen/CityAndTraffic/CityOfCyclists/CycleStatistics.aspx|url-status=dead}}</ref> Z uporabo dirkalnega kolesa pa tudi običajno natrenirana oseba dosega hitrosti 50 km/h na ravni podlagi na krajše razdalje. ==== Kolesarski hitrostni rekordi ==== Najvišja dosežena hitrost, dosežena z vozili na lasten človeški pogon na izravnani zemlji, brez pomoči vetra in brez zunanje pomoči (motor ne sme ponujati spredaj zavetrja, lahko pa pomaga [[gravitacija]]) je bila dosežena leta 2013 in znaša 133,78 km/h. Dosežena je bila na položnem kolesu v Nevadi, kolesar Sebastiaan Bowier je vozil posebej prilagojeno ležeče kolo VeloX3.<ref>{{navedi novice |url=http://www.bbc.co.uk/news/world-24133410 |title=Dutch cyclist claims new world speed record in Nevada |date=18.9.2013 |accessdate=21.9.2013 |work=BBC News}}</ref> Leta 1989 na Dirki po Ameriki je skupina posebnih vozil na človeški pogon prekolesarila Združene države Amerike v samo petih dneh.<ref name="wired">{{navedi novice |title = World's Fastest Cyclist Hits 82.3 MPH |last = Wired.com |url = http://blog.wired.com/cars/2008/09/worlds-fastest.html |accessdate = 2008-09-26 |date = 2008-09-25 |archiveurl = https://web.archive.org/web/20080926163047/http://blog.wired.com/cars/2008/09/worlds-fastest.html |archivedate = 2008-09-26 |url-status = live }}</ref><ref>{{navedi splet | url = http://www.ihpva.org/hpva/hpvarec3.html#nom01 | title = International Human Powered Vehicle Association Official Speed Records | accessdate = 4.3.2008 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20080412043822/http://www.ihpva.org/hpva/hpvarec3.html#nom01 | archivedate = 2008-04-12 | url-status = live }}</ref><ref>{{navedi splet | url = http://www.wisil.recumbents.com/wisil/fastest_list.asp | title = Fastest Human Powered Lists | accessdate = 4.3.2008 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20080308021037/http://www.wisil.recumbents.com/wisil/fastest_list.asp | archivedate = 2008-03-08 | url-status = live }}</ref><ref>{{navedi splet | url = http://www.legslarry.beerdrinkers.co.uk/tech/MLS.htm | title = HPV And Bicycle Speed Records Men – Single Rider | accessdate = 4.3.2008 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20080412070636/http://www.legslarry.beerdrinkers.co.uk/tech/MLS.htm | archivedate = 2008-04-12 | url-status = dead }}</ref> Najvišja uradno zabeležena hitrost za klasično kolo v realnih pogojih je 82,52 km/h na dolžini 200 m.<ref>{{navedi splet | url = http://www.moultonbicycles.co.uk/heritage.html#recordsracing | title = Moulton Bicycle Company: Records and Racing | accessdate = 26.2.2010 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20100412154319/http://www.moultonbicycles.co.uk/heritage.html#recordsracing | archivedate = 2010-04-12 | url-status = live }}</ref><ref>{{navedi splet | url = http://pep.metapress.com/content/l323nr7267358864/ | title = Aerodynamic research using the Moulton small-wheeled bicycle | accessdate = 26.2.2010 }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Zmanjšanje teže kolesa === Proizvajalci koles tekmujejo med seboj, kdo bo izdelal čim lažje kolo. Na neki točki je teža kolesa postala tudi predmet profesionalnih pravil tekmovanja. Masa kolesa pri kolesarjenju pri konstantni hitrosti le zanemarljivo vpliva na potrebno moč. V smislu aerodinamike je dodatna masa celo koristna. Pri vzpenjanju pa se masa občutno pozna. 10 % zmanjšanja mase kolesa lahko pomeni tudi 10 % prihranka potrebne moči. Zmanjšana masa kolesa se opazi med pospeševanjem. Na primer [http://www.analyticcycling.com Analytic Cycling calculator] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220115012635/https://www.analyticcycling.com/ |date=2022-01-15 }} ponudi boljše razmerje čas/razdalja za kar 0,16&nbsp;s/188&nbsp;cm pri šprinterju s 500 g lažjim kolesom. Pri dirkah v dvorani, kjer mora kolesar pritisniti na zavoro v vsakem ovinku, se ta prednost hitreje izniči. Na primer v dvoranskem dirkališču, ravni površini s štirimi vogali, pri katerih se zmanjša hitrost za 10&nbsp;km/h, običajno pa se tekmuje pri okoli 40&nbsp;km/h, se tako v eni uri prevozi 160 ovinkov. Če tehtata kolesar in kolo 90 kg, že samo zaviranje pomeni skoraj tretjino napora, vloženega v dirko, razliko, ki jo morajo nadomestiti, če bi v vozili z enakomerno hitrostjo. V teh razmerah razlika 10 % v masi kolesa pomeni 3 % prednosti za kolesarja. ==== Prednost lažjih koles ==== Najbolj vidna razlika v masi se pozna pri platiščih in gumah. Masa se namreč pozna tako pri vrtenju kot linearno in je zato celo podvojena pri kolesih.<ref>{{navedi splet | url = https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Bicycle_performance&oldid=654144819#Reduction_of_weight_vs_reduction_of_rotating_mass | title = Reduction of weight vs reduction of rotating mass | accessdate = 2015-03-31}}</ref> Zmanjšanje teže platišč in ožičenih koles se še posebej pozna pri šprinterjih in prehitevanju v ovinkih.<ref name="Zinn">{{navedi splet | url = http://www.velonews.com/tech/report/articles/9662.0.html | title = Technical Q&A with Lennard Zinn: The great rotating-weight debate | accessdate = 3.2.2007 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20061017095411/http://www.velonews.com/tech/report/articles/9662.0.html | archivedate = 2006-10-17 | url-status = dead }}</ref> == Zahtevana moč == Pomembne in težavne polemike se razvijajo glede prihranka na teži, optimizaciji gum in aerodinamike in niso neobičajne pri kolesarstvu. Pri izračunu zahtevane [[moč]]i, ki je potrebna pri določeni relaciji, je potrebno oceniti tudi dodatno porabo [[energija|energije]], ki nastane z zračnim uporom, trenjem gum, z vožnjo v klanec in pospeševanjem ter zaviranjem. Obstajajo uporabne in poznane enačbe za izračun moči, potrebne za premagovanje različnih uporov, večinoma gre za matematične funkcije hitrosti: [[Slika:CyclingPowerComponents.svg|thumbnail|[[Diagram]] [[moč]]i v odvisnosti od [[hitrost]]i ob uporabi tipičnih vrednosti. [[Zračni upor]] je praviloma ob nizkih hitrosti zanemarljiv, se pa dviguje na [[kvadratni zakon|kvadrat]] hitrosti. Moč [[trenje|trenja]] gum je sprva visoka, a narašča le po malem s hitrostjo. Vzpenjanje po 5 % klancu se zdi skoraj enako vztrajnem [[pospešek|pospeševanju]] z 0,5 m/s<sup>2</sup>.]] === Zračni upor === Moč <math>P_{\rm D}\, </math> potrebna za premagovanje [[zračni upor|zračnega upora]] je: : <math> P_{\rm D}\, = v_{\rm r} \, \tfrac12\, \rho\, v_{\rm a}^{2}\, C_{\rm D}\, A \!\, , </math> kjer so vrednosti: : <math>\rho\, </math> – [[gostota zraka]] {{efn|[[Zračni tlak]] se lahko ugotovi z [[barometer|barometrom]] ([[barometrska enačba]]). Praviloma gre za [[gostota zraka|gostoto suhega zraka]] 1,29225 kg/m<sup>3</sup> pri 0 °C in [[tlak]]u 1 [[atmosfera (enota)|atmosfere]] (101,325 [[paskal|kPa]]).}} : <math>v_{\rm r}\, </math> – vrednost hitrosti glede na cesto, : <math>v_{\rm a}\, </math> – vrednost hitrosti glede na zrak, : <math>C_{\rm D}\, A</math> – ocena področja pomnožena s področnim [[koeficient upora|koeficientom upora]]. Koeficient upora je odvisen tako od oblike podlage in [[Reynoldsovo število|Reynoldsovega števila]], ki je samo odvisno od <math>v_{\rm a}\, </math>. A četudi je <math>A\, </math> površina prereza, lahko <math>C_{\rm D}\, </math> pomeni vrednost 1 za običajne kolesarske hitrosti kolesarja na pokončnem dvokolesu. === Trenje gum === Moč <math>P_{\rm R} </math> potrebna za preseganje trenja gum se izrazi z: : <math> P_{\rm R} = v_{\rm r} \, m g \cos(\arctan s) C_{\rm rr} \approx v_{\rm r} m g C_{\rm rr} \!\, . </math> Približek se lahko uporablja pri vseh normalnih koeficientih trenja gum <math>C_{\rm rr}\, </math>. Običajno se šteje, da je ta vrednost neodvisna od <math>v_{\rm r}\, </math>, razumljivo pa se predvideva, da vrednost narašča s hitrostjo. Meritve na testiranjih dajo pri manjših hitrostih koeficiente 0,003 - 0,006 za vse vrste gum, ki so napolnjene do najvišjega priporočenega tlaka, se pa trenje dvigne tudi 50 % pri hitrosti 10 m/s. <ref>{{navedi splet | title = Diagram of Crr as a function of V | url = http://www.velomobil.ch/ch/sites/default/files/images/pages/reifenpruefstand/diagramm_cr_v.jpg | author = Charles Henry | date = 2015-03-15 | accessdate = 2015-03-30}}</ref> === Moč vzpenjanja === Energija, potrebna za vzpenjanje s kolesom in tako pridobivanje potencialne energije <math>P_{\rm S}\, </math> na hribu <math>s\, </math>, se izrazi z: : <math> P_{\rm S} = v_{\rm r} m g \sin(\arctan s) \approx v_{\rm r} m g s \!\, . </math>{{efn|Sinusna funkcija je pogosto zanemarjena; za točen pregled si oglej {{sktxt|Martin|''idr''|1998}}.}} Približek velja za običajne naklone. Za ekstremno hud nagib, recimo 0,35, je vrednost precenjena za 6 %. Ker pri vzpenjanju kolesar pridobi potencialno energijo kolesa in kolesarja, energija uradno ne izgine, temveč se vrne ob spuščanju v dolino. Energija se izgubi le ob prehitrem spuščanju oziroma pogostem zaviranju. === Moč za pospešek === Moč <math>P_{\rm A}\, </math> za pospeševanje kolesa in kolesarja z maso <math>m\, </math> in pospeškom <math>a\, </math> in maso samih obročev, ki pridobivajo svojo rotacijsko maso <math>m_{\rm w}</math>, se pridobi z: :<math> P_{\rm A} \approx v_{\rm r} (m+m_{\rm w}) a \!\, . </math> Približek je veljaven, če se za <math>m_{\rm w}</math> predvideva, da je masa koncentrirana pri obročih in gumah na robu, predvideno je tudi, da gume ne drsijo s podlage. Masa koles, ki niso kot predvidevamo, lahko kot bližnjico štejemo, da so še enkrat težje, ne glede na samo velikost koles. Pri pospeševanju kolesar pridobiva [[kinetična energija|kinetično energijo]] kolesa in kolesarja, ta pa se vrne, ko kolesar preneha s poganjanjem kolesa in se ne izgubi, z izjemo zaviranja ali prilagajanja razmeram na cesti. === Vsa potrebna moč === : <math> P\, = (P_{\rm D}\, + P_{\rm R}\, + P_{\rm S}\, + P_{\rm A} \,)/ \eta \!\, , </math> kjer je <math> \eta \,</math> matematična učinkovitost vožnje. Prednost kolesarjenja pa najlažje pojasnimo z dejstvom, da ogljikov dioksid, ki se ustvari s produkcijo in prevozom hrane, potrebne za kolesarja na prevožen kilometer, meri manj kot desetino energije, ki jo potrebuje energijsko varčen avtomobil.<ref>{{navedi splet |url=http://www.kenkifer.com/bikepages/advocacy/bike_co2.htm |title=How Much Do Bicycles Pollute? Looking at the Carbon Dioxide Produced by Bicycles |publisher=Kenkifer.com |date=20.11.1999 |accessdate=24.10.2011 |archive-date=2011-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111115130508/http://www.kenkifer.com/bikepages/advocacy/bike_co2.htm |url-status=dead }}</ref> == Deli == [[Slika:Bicycle image 1904.jpg|thumb|Vsi pomembni deli kolesa so vidni iz starega oglasa za kolo izpred 1904.]] Kolo ima naslednje ključne sestavne dele: * ''krmilo''; z obračanjem levo-desno med vožnjo usmerjamo kolo. Na krmilu so običajno vse pomembne nadzorne točke upravljanja s kolesom. Tu se običajno upravlja s prestavami in zavorami, kolesar pa si nastavi tudi nagib. * ''okvir'' je nosilno ogrodje, kamor so pritrjeni ostali deli kolesa. Na sliki desno je prikazan karo oziroma diamanten okvir, ki je značilen za moška kolesa. Žensko kolo ima zgodnjo prečko spoščeno nižje in tako lažjo uporabo kolesa s krilom, oziroma je na voljo bolj diskreten način, da se uporabnica vsede na sedež kolesa. Prav tako je tako kolo lažje uporabno za ljudi s težavami v gibanju ali sklepih. Četudi je ležeče kolo najhitrejše, je zaradi vztrajanja na razliki med moškimi in ženskimi kolesi tekmovalno kolo ostalo predvsem moško kolo. * ''prestave'' skupaj s prednjimi in zadnjimi zobatimi kolesi so najbolj občutljiv in raznolik mehanizem, ki ga kolo premore. Na voljo je več različnih tipov prestav. Najobčutljivejši del kolesa je pedalna os, ki ob tem nosi tudi zobata kolesa prestav. Popravilo te osi je daleč najbolj specializiran opravek. <gallery> Gazelle Formula Race II.jpg Nabenschaltung zerlegt01.jpg Stringbike 01.jpg </gallery> * ''sedež''; oblika in trdota sedeža je zelo odvisna od kolesarjeve uporabe in lege med kolesarjenjem, pa tudi od uporabe različnih sredstev za mehčanje ali zaščito pred trenjem. * ''zavore''; zaviranje se doseže s pritiskom gumijastih blazinic na kovinski obod kolesa (v-zavore), so pa možne tudi drugačne rešitve, npr. z diskom, ki ustavlja kolo na osi. Redni servis se priporoča predvsem zaradi menjave zavor. * ''kolesa'' kot tudi pnevmatike se izbira glede na podlago, katero kolo praviloma ubira. V primeru stekla in drugih ostrih koščkov se izbira močnejšo pnevmatiko, močnejše okovje zagotavlja ob večjem stresu na kolo vzdržljivost, kar pa na ravnih asfaltnih cestah niti ni potreba. Kolesar lahko uporablja tudi drugo opremo, kot so vzvratno zrcalo, torba, košara, zvonec, čelada, luč, prtljažnik ali celo pedali, ki omogočajo vpetost čevljev in posledično manj naporno vožnjo. Nekaj te opreme se zahteva po zakonu, nekaj pa je namenjeno večjemu udobju. == Vzdrževanje in popravila == Nekateri deli kolesa so izjemno zapleteni. Samopopravila so tako skorajda nemogoča, vendar to ni pravilo. Veliko servisov se lahko izvede tudi povsem samostojno s pravimi orodji, na nekaterih področjih kolesa pa je potrebno zamenjati celoten rezervni del. Nekateri kolesarji se odločijo za lasten servis: vzdržujejo svoja lastna kolesa, lahko zaradi finančnih razlogov, lahko pa gre za zavestno odločitev za hobi. Obstaja mnogo servisov, ki ponujajo pomoč pri servisu.<ref>{{navedi splet|title=Community Bicycle Organizations|url=http://www.bikecollectives.org/wiki/index.php?title=Community_Bicycle_Organizations|work=Bike Collective Network wiki|accessdate=15.1.2013}}</ref> Pri takšnem servisu laik pripelje kolo v popravilo, prostovoljec pa ga nauči potrebnih korakov za dokončanje popravila. Popoln servis nudijo popravljalci koles v številnih prodajalnah koles ali samostojnih popravljalnicah. === Orodja === Obstajajo specializirana orodja za kolo, tako za popravljalnico kot za na cesto. Na voljo so v vseh športnih trgovinah in večjih trgovskih središčih. Veliko kolesarjev s sabo vozi takšna orodja, med drugim tudi opremo za primer preluknjane zračnice, zračno tlačilko, imbus in druge ključe, krpico, motorno olje za prestave itd. == Družbeni in zgodovinski pogledi == {{kolesarstvo}} Dvokolo je napravilo pomemben vtis na človeško družbo, tako kulturne kot industrijske spremembe so se pričele s kolesom. === V vsakdanjem življenju === [[Slika:BicikeLJ Ljubljana-Prešernov trg.JPG|thumb|left|250px|Postaja [[BicikeLJ]] na [[Prešernov trg, Ljubljana|Prešernovem trgu]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]]] Kolesa zmanjšujejo zgoščanje prebivalstva v blokih, saj omogočajo prevoz iz predmestij. Lažje je tudi potovati iz razvedrilnih razlogov na deželo, saj je potovanje trikrat hitrejše kot hoja pa tudi do trikrat manj naporno od hoje. Veliko mest se je odločilo za planirano posojanje koles. Eden prvih takšnih projektov je bil ''Beli kolesarski načrt'' v [[Amsterdam|Amsterdamu]], ki se je pričel 1965. [[La Rochelle]] je ponudil rumena kolesa, Cambridge je ponudil zelena. Projekti so alternativa motornemu prometu in so ekološko motivirani.<ref>{{cite journal|last=Shaheen|first=Susan|author2=Zhang, H.|author3=Martin, E.|author4=S. Guzman|title=Hangzhou Public Bicycle: Understanding Early Adoption and Behavioral Response to Bikesharing in Hangzhou, China|journal=Transportation Research Record. Journal of the Transportation Research Board|year=2011|url=http://76.12.4.249/artman2/uploads/1/China___s_Hangzhou_Public_Bicycle.pdf|access-date=2015-06-11|archive-date=2013-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20131002175012/http://76.12.4.249/artman2/uploads/1/China___s_Hangzhou_Public_Bicycle.pdf|url-status=dead}}</ref>. V Evropi je uporaba koles za prevoz na delo običajna, še posebej na Nizozemskem, delno pa tudi v delih Danske in Nemčije. V [[Ljubljana|Ljubljani]] je že od leta 2011 v uporabi zelo uspešen sistem za izposojo koles BicikeLJ. Leta 2015 so Ljubljano pričeli uvrščati na lestvico kolesarjem prijaznih mest (na 13. mesto).<ref>{{navedi splet|url= http://www.sloveniatimes.com/survey-ranks-ljubljana-world-s-13th-most-bicycle-friendly-city|title= Survey Ranks Ljubljana World's 13th Most Bicycle-Friendly City|accessdate= 30.6.2015|date= 30.6.2015|work= Slovenia Times|archive-date= 2015-07-03|archive-url= https://web.archive.org/web/20150703065353/http://www.sloveniatimes.com/survey-ranks-ljubljana-world-s-13th-most-bicycle-friendly-city|url-status= dead}}</ref> Kopenhagen ponuja Kolesarsko ambasado, ki promovira kolesarjenje za dnevne migracije in oglede. Združeno kraljestvo ponuja davčne olajšave (IR 176), ki omogočajo delojemalcem, da kupijo novo kolo brez davkov za uporabo dnevnih migracij za prevoz v službo.<ref>[http://www.cyclescheme.co.uk/ Tax free bikes for work through the Government's Green Transport Initiative - Cyclescheme, provider of Cycle to Work schemes for UK employers - Cyclescheme<!-- Bot generated title -->]</ref> Na Nizozemskem vse železniške postaje nudijo zastonj kolesarsko parkirišče ali za doplačilo varovano parkirišče. Večje postaje imajo tudi kolesarske servise. Kolesarjenje je tako priljubljeno, da so marsikje tovrstna parkirišča prenapolnjena, nekje je pa to celo običajno.<ref>{{navedi splet | url = http://www.nrc.nl/international/article2482297.ece/So_many_bikes%2C_so_little_space | title = So many bikes, so little space | author = Joel Broekaert and Reinier Kist | date = 12.2.2010 | publisher = NRC Handelsblad | accessdate = 13.2.2010}}</ref> V [[Trondheim|Trondheimu]] na Norveškem so na avtobuse pritrdili dvigalo, kolesarjem tako ponudijo pomoč navkreber za plačilo. Avtobusi v marsikaterem mestu imajo nosilce za kolesa pritrjene spredaj. V Aziji so kolesa velikokrat izredno pomembno sredstvo prevoza v službo, po nakupih ali opravkih. === Reševanje težav revščine === [[Slika:Banana-bike.jpg|thumbnail|right|Moški v Ugandi uporabljajo kolesa za prevoz banan.]] Eksperimenti v [[Uganda|Ugandi]], [[Tanzanija|Tanzaniji]]<ref>{{navedi revijo|author=Sieber N.|journal=Journal of Transport Geography| title=Appropriate Transportation and Rural Development in Makete District, Tanzania|year=1998|volume=6|issue=1|pages=69–73|url=http://www.niklas-sieber.de/Publications/TransGeo98.pdf|doi=10.1016/S0966-6923(97)00040-9 | issn=0966-6923}}</ref> in [[Šrilanka|Šrilanki]] na več sto gospodinjstev so pokazali, da kolo lahko poveča proračun revne družine tudi do 35 %. Izboljšave prometa na podeželju v [[Indija|Indiji]] v 90-ih letih, kamor spada povečana mobilnost prebivalstva preko koles, so pokazale, da so v stroškovnem smislu lahko učinkovitejše od 3 do 10 krat v primerjavi z vlaganji v druge gospodarske dejavnosti.<ref>{{navedi splet | url = http://www.bicyclepotential.org/ | title = Bicycle: The Unnoticed Potential | publisher = BicyclePotential.org | year = 2009 | accessdate = 9.7.2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20110625154846/http://www.bicyclepotential.org/ | archivedate = 2011-06-25 | url-status = live }}</ref> === Ženska emancipacija === Emancipacija žensk na Zahodu je izredno povezana s povečano mobilnostjo kolesark. Vedno več žensk je imelo poceni in varen dostop do prevoznega sredstva, ki je bil tudi tržen kot prestižna udobnost. Poleg teh okoliščin, ki so omogočile ženskam večjo samostojnost in okretnost, so se spremenile tudi modni predpisi in tako olajšali ženskam tudi oblačilne norme. [[Feminizem|Sufražetke in feministke]] so izbrale kolo za stroj svobode, saj je omogočil prej neverjetno gibljivost, za katero je bil prej potreben konj in veliko več fizičnega napora. V Sloveniji je podobno vlogo prevzel tudi motor. === Gospodarska in gospodarna uporaba === [[Slika:Plethora of Bicycles 2013.JPG|thumb|Mnoštvo koles naprodaj]] [[Slika:Columbia Bicycles 1886 Advertisement.svg|left|thumb|upright|Oglas iz leta 1886]] Proizvodnja koles je dokazala, da zna biti uporabno izobraževalno središče tudi za druge industrije in je vodila k razvoju naprednih železarskih tehnik tako samih okvirjev kot posebnih komponent, kakršen je kroglični ležaj, matica in zobnik. Te tehnike so kasneje omogočile izučenim kovinarjem in mehanikom, da so razvili komponente, uporabljene pri zgodnjih avtomobilih in letalih. [[Slika:Chain.gif|thumbnail|Veriga in zobnik]] Proizvodnja koles je presenetljivo tudi eden najbolj prodornih poslovnih pionirjev razširitve in popularizacije mehanike med prebivalstvom. Tako so kolesa bila predmet trženja elitam, ki so lahko za dodatke in opremo preplačali večkratno ceno samega kolesa. Proizvajalci so delili med podizvajalce poceni okvirje in vlagali ogromne zneske v popularizacijo, medije in oglaševalsko industrijo. Lobirali so za boljše ceste in med prvimi ponudili vsakoletno menjavanje modelov in tako modo vnesli tudi za kolesa kot prestižno napravo. Vsaj zelo zgodnja kolesa so bila primer prestižne potrošnje, kasneje pa so kolesa uporabljali tudi za poslovne dejavnosti. Sli so postali kolesarji, akademski izleti so bili opravljeni na kolesu, sledile so tudi dirke. Nastali so tudi posebni izumi, namenjeni samo novim kolesarjem. Tako so prišle na kolo posebne lučke, specialne nogavice in čevlji, celo fotoaparati so se prilagodili kolesarju, najbolj pa izstopa izum ščitnika, ki je nastal za potrebe več ur sedečih kolesarjev, a je kasneje postal uporaben za celo vrsto športnih aktivnosti. Na splošno so proizvajalci praviloma sestavljali kolesa delno iz svojih okvirjev, delno pa iz delov drugih podjetij. Le največja podjetja so samostojno proizvajala vse dele in jih sestavljala. Zadnja leta skoraj nihče ne proizvaja lastne okvirje. Nova ali manjša podjetja prepustijo proizvodnjo [[Kitajska|Kitajski]], tam je proizvedeno več kot 60 % vseh koles, sama podjetja pa poskrbijo za dizajn in trženje. <ref>{{sktxt|Bougo|2010}}.</ref> === Okolje in kolesa === Kolesa so najbolj okolju prijazno prometno sredstvo, ki ga poznamo, saj naftni derivati in trošarine niso faktor pri uporabi. Je poceni, hitro, zdravo in ekološko sredstvo. Njihova največja slabost je izpostavljenost uporabnika padavinam. Kolesa so predmet kulturnega dialoga, saj omogočajo samostojnost in gibanje brez dodatnih investicij. Tako je kolo bilo tematika [[feminizem|feminizma]], je pa tudi predmet verskih razprav na območjih z [[islam]]sko vero.<ref>{{navedi novice|url=http://www.economist.com/node/21562945|title=Peddling religion: Why secular academics fret about an "Islamic bicycle"|date=Sep 15, 2012|newspaper=The Economist}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.nytimes.com/2007/09/09/weekinreview/09slackman.html|title=Molding the Ideal Islamic Citizen|date=9.9.2007|author=Michael Slackman|newspaper=The New York Times}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://usatoday30.usatoday.com/news/opinion/2007-06-28-iranian-bicycle-women_N.htm|title='Islamic bicycle' can't slow Iranian women|author=Farzaneh Milani|date=28.6.2007|newspaper=USA Today}}</ref> === Proizvodnja === Svetovni kolesarski trg je vreden okoli 75 milijard evrov. Okoli 130 milijonov koles se vsako leto proda, a 66 % vseh teh koles se proizvede na Kitajskem. <ref>{{navedi splet |url=http://www.dare.co.in/opportunities/manufacturing/the-business-of-bicycles.htm |title=The Business of Bicycles &#124; Manufacturing &#124; Opportunities &#124; DARE - Because Entrepreneurs Do &#124; |publisher=DARE |date=2009-06-01 |accessdate=2011-10-24 |archive-date=2011-11-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111110153856/http://dare.co.in/opportunities/manufacturing/the-business-of-bicycles.htm |url-status=dead }}</ref> Nekaj let je v Sloveniji bili prepoznana socialistična znamka Rog, ki se nedavno obuja z zložljivim kolesom Pony. V Sloveniji poznamo veliko specialistov za gradnjo posebnih obrtniško dodelanih koles, tovarniška izdelava pa je v večji meri bila opuščena. === Zakon in kolesa === Že zelo zgodaj so kolesa pomembno posegla v prometno ureditev, praviloma zato, ker so bili uporabniki koles povezani tudi z industrijskim razvojem. Leta 1968 so delegati [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] na [[Dunajska konvencija o cestnem prometu|Dunajski konvenciji o cestnem prometu]] določili kolo za vozilo, osebo, ki nadzira vozilo (tako v primeru vožnje kot tudi ob premikanju kolesa ob hoji), pa operatorja. Prometna ureditev tako mora biti prilagojena tudi tovrstnim vozilom in zakonodaja dolži uporabnike koles, da morajo svoja kolesa prilagoditi javnim prometnim površinam. Marsikje je celo kaznivo uporabljati kolo, ki ne ustreza prometnim predpisom in ni v voznem stanju. [[Slika:Campana clásica de bicicleta (sonido) 02.wav|thumb|Običajni zven kolesarskega zvonca]] Tako se predpisuje sprednje in zadnje luči ter zvonec ali neko zvočno opozorilo, zadnja leta pa se zahteva tudi čelada za mlade (v Sloveniji je obvezna za mlajše od 14 let)<ref>{{navedi splet |url= http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200856&stevilka=2345|title= ZAKON O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA uradno prečiščeno besedilo (ZVCP-1-UPB5)|accessdate=31.8.2015 |date=28.5.2008 |work=Uradni list RS}}</ref> ali vse kolesarje, da bi preprečila hude poškodbe glave ob nesreči, kar pa še ni splošno sprejet ukrep. Izkazalo se je namreč, da ima obvezna nošnja čelade negativni učinek na skupni obseg kolesarjenja, hkrati pa je varnost kolesarja večplastna problematika.<ref name="ženska">{{navedi splet |url=http://www.zenska.si/zdravje/hujsanje-in-rekreacija/obvezna-celada-za-vse-kolesarje-da-ali-ne/ |title=Občasno se pojavljajo govorice, da bo čelada obvezna prav za vse kolesarje – kakšne pa so prednosti nošenja čelade na kolesu in ali obstajajo tudi slabosti? |accessdate=29.8.2015 |date=2.5.2013 |work=ženska.si |archive-date=2013-04-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130413184954/http://www.zenska.si/zdravje/hujsanje-in-rekreacija/obvezna-celada-za-vse-kolesarje-da-ali-ne/ |url-status=dead }}</ref> === Tatvina === [[Slika:StolenBike-FrontWheel.jpg|thumb|Ukradeno dvokolo, od katerega je ostalo le sprednje kolo]] [[Slika:U lock severed with bolt cutter.jpg|sličica|Prerezana U-ključavnica v študentskem naselju ([[Rožna dolina, Ljubljana|Rožna dolina]])]] Kolesa so ena najbolj množičnih tarč tatvin, saj imajo precejšnjo vrednost in so zlahka ponovno na trgu. Zelo težko je oceniti število ukradenih koles, saj se velika večina teh tatvin ne prijavi. Po oceni [[Slovenska policija|Slovenske policije]] je v Sloveniji ukradenih okoli 7 dvokoles na dan, zato svetujejo, da v primeru odprtega prostora vozniki kolesa puščajo na obljudenem in dobro razsvetljenem prostoru ter ne varčujejo pri nakupu ključavnice za kolo; prav tako pa pomaga, če ima lastnik shranjene podatke o kolesu (kolo ima svojo zaznambo običajno na ogrodju pod gonilko), saj to pomaga pri iskanju in prepoznavanju koles.<ref>{{navedi splet |url= http://www.pressreader.com/slovenia/vecer/20150401/281857232042276/TextView|title=Ukradejo 7 koles na dan |accessdate=20.8.2015 |date=15.4.2015 |work=Večer d.d.}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.policija.si/index.php/preventiva-/preventiva/434-tatvine-koles|title=Tatvine koles|accessdate=30.10.2015|publisher=Slovenska policija|archive-date=2015-11-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20151120073427/http://www.policija.si/index.php/preventiva-/preventiva/434-tatvine-koles|url-status=dead}}</ref> === Kolesarstvo kot šport === Pomemben del motivacije za boljšo in kvalitetnejšo konstrukcijo koles je bilo ravno tekmovanje kolesarjev. Ustanavljanje društev in zvez, regionalnih in državnih tekmovanj je močno zaznamovalo pozno 19. stoletje v vseh športnih dejavnostih, tudi pri [[kolesarstvo|kolesarstvu]]. Tako so se ustanovile Zveze kolesarjev in določile reprezentance, organizirala se je tudi promocija kolesarjenja kot zdravega življenjskega sloga. V Sloveniji je bilo [[Sokol (društvo)|sokolsko gibanje]] ključno za promocijo tekmovalnega kolesarjenja, a niso bili sami začetniki organiziranega tekmovanja. V Ljubljani so se najprej organizirali Nemci v Laibacher Byziklistischer Club (LBC) v letu 1885; dve leti pozneje so jim sledili Slovenci s Klubom slovenskih biciklistov Ljubljana (KSBL), matico razvoja slovenskega kolesarstva na Kranjskem. V letu 1890 je klubu načeloval [[Ivan Tavčar]], ki je bil obenem tudi starosta Ljubljanskega Sokola. Pomemben dogodek v slovenskem kolesarstvu je bil ustanovitev Kluba biciklistov tržaškega Sokola (KBTS) in Kolesarskega društva Gorica v devetdesetih letih. Oba kluba sta bila pionirja slovenskega kolesarstva na Primorskem, kjer so imeli slovenski Primorci močnega tekmeca v italijanskih klubih. Podobno kot v [[Ljubljana|Ljubljani]] so se ustanovili klubi v Celju. Do prve svetovne vojne je bilo na področju Slovenije že 31 kolesarskih društev. Leta 1908 sta tržaški Balkan in goriška Gorica, kljub nasprotovanju goriškega župana Italijana Maronija, izvedla I. narodno dirko. Ob dirkališču se je zbralo več kot 5.000 ljudi, po poročilih pa naj bi med dirko igrala godba 47. pešpolka slovanske pesmi, med njimi celo [[Hej Slovani]]. Med boljšimi tekmovalci na Slovenskem je treba omeniti Ljubljančana Viktorja Bohinca, ki se je poleg številnih domačih nastopov maja leta 1895 udeležil dirke Pariz - Bordeaux v kolesarski velesili Franciji.<ref>{{sktxt|Pavlin|2011}}.</ref> Kolesarska društva zdaj poleg tekmovalnih športnih programov opravljajo tudi promocijo uporabe dvokoles v rednem prometu. == Glej tudi == * [[ležeče kolo]] * [[električno kolo]] * [[kolesarstvo]] == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|3}} == Viri == * {{navedi novice|last1= Bougo|first1= Francois|title= Beijing looks to revitalise bicycle culture|url= http://www.google.com/hostednews/afp/article/ALeqM5iQeSSys_rKGJ7ve4u1ZsVyIA_LmQ|publisher= Agence France-Presse|date= 2010-05-26}} * {{citat|last1= Heitmann|first1= John Alfred|title= The Automobile and American Life. McFarland|date= 2009|isbn= 0-7864-4013-9}} * {{citat|last1= Herlihy|first1= David V.|url= http://books.google.co.uk/books?id=VDlaT0KxJfAC|title= Bicycle: The History|publisher= Yale University Press|year= 2004|isbn= 978-0300120479|cobiss= 217737216}} * {{citat|last1= Koeppel|first1= Dan|title= Flight of the Pigeon|magazine= [[Bicycling (revija)|Bicycling]]|date= januar–februar 2007|volume= 48 |issue= 1|pages= 60–66|publisher= [[Rodale, Inc.]]|ISSN= 0006-2073|url= http://books.google.com/books?id=isUDAAAAMBAJ&pg=PA60|accessdate= 2012-01-28|language= en}} * {{citat|last1= Martin|first1= James C.|display-authors=etal|title= Validation of a Mathematical Model for Road Cycling Power|journal= [[Journal of Applied Biomechanics]]|date= 1998-08-14|volume= 14|issue= 3|pages= 276 – 291|url= http://journals.humankinetics.com/jab-back-issues/JABVolume14Issue3August/ValidationofaMathematicalModelforRoadCyclingPower}} * {{citat|last1= Pavlin|first1= Tomaž|authorlink1= Tomaž Pavlin|url= http://www.kolesarska-zveza.si/KZS,,kzs,zgodovina_kzs.htm|title= Zgodovina kolesarstva na Slovenskem|publisher= [[Kolesarska zveza Slovenije]]|date= 2011|accessdate= 2015-09-02|archive-date= 2015-06-30|archive-url= https://web.archive.org/web/20150630191802/http://www.kolesarska-zveza.si/KZS,,kzs,zgodovina_kzs.htm|url-status= dead}} * {{citat|last1= Snoj|first1= Marko|authorlink1= Marko Snoj|title= [[Slovenski etimološki slovar]]|date= 1997|publisher= Mladinska knjiga|location= Ljubljana|isbn= 86-11-14772-3|cobiss= 65179648}} * {{citat|last1= Whitt|first1 = Frank R.|last2= Wilson|first2= David Gordon|title= Bicycling Science|edition= 2.|date= 1982|publisher= [[Tehnološki inštitut Massachusettsa]]|pages= 277–300|isbn= 0-262-23111-5}} * {{citat|last1= Wilson|first1= David Gordon|last2= Papadopoulos|first2=Jim|title= Bicycling Science|edition= 3.|date= 2004|publisher= The MIT Press|isbn= 0-262-23111-5|cobiss= 25939461}} * {{citat|last1= Wilson|first1= S. S.|title= Bicycle Technology|journal= [[Scientific American]]|date= marec 1973}} == Nadaljnje branje == * Max Glaskin, ''[http://www.press.uchicago.edu/ucp/books/book/chicago/C/bo14350452.html Cycling Science: How Rider and Machine Work Together]'' 2013-01, [[University of Chicago Press]], ISBN 9780226921877 * Raymond Huttier. ''Le roman de la bicyclette, du célérifère au vélo moderne.'' (Bicycle history) 139 p. illustré. Editions Susse, Pariz. 1951. * revija Bicikel.com * revija Sokol * Ulrike Schilling, Heike Huwald: Kolesarjenje, 2007, Tehniška založba Slovenije * Dave Smith: Kolesarjenje, 2010, Učila International * [http://wiki.vanguardsw.com/bin/browse.dsb?det/Engineering/Mechanical/Bike%20Race%20Simulation Physics-based simulation of bicycle race performance] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181215223027/http://wiki.vanguardsw.com/bin/browse.dsb?det%2FEngineering%2FMechanical%2FBike%20Race%20Simulation |date=2018-12-15 }} (v angleščini) == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Bicycles|kolesa}} * [http://www.polet.si/dosjeji-x/kako-vem-katero-hocem Polet.si] Kratek vodnik za izbiro kolesa {{zvezdica}} [[Kategorija:Kolesarska oprema]] [[Kategorija:Kolesa| ]] [[Kategorija:Kolesarstvo]] {{normativna kontrola}} l6ntxc63l1eog7vit7r9e3lmc7bi0jl 0 49605 6748603 6637475 2026-09-10T09:29:38Z ~2026-44996-51 264415 6748603 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Francozi|francoskih]] [[igralec (umetnik)|igralcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Francozov|Francija|francoskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=20em}} == A == *[[Hiam Abbass]] (palestinsko-francoska) *[[Paule Abecassis]] *[[Simon Abkarian]] (armensko-francoski) *[[Noée Abita]] *[[Pauline Acquart]] *[[Georges Adet]] *[[Isabelle Adjani]] *[[Renee Adoree|Renée Adorée]] *[[Yves Afonso]] *[[Anouk Aimée]] *[[Raymond Aimos]] *[[Nadine Alari]] *[[Jeanne d'Alcy]] *[[Michèle Alfa]] *[[Catherine Allégret]] *[[Mathieu Amalric]] *[[Richard Anconina]] *[[Anémone]] (''Anne Bourguignon'') *[[Maï Anh Le]] *[[Annabella (igralka)|Annabella]] (''Suzanne Georgette Charpentier'') *[[André Antoine]] *[[Louis Arbessier]] *[[Pascale Arbillot]] *[[Alexandre Arcady]] *[[Fanny Ardant]] *[[Julien Arruti]] *[[Swann Arlaud]] *[[Arletty]] (''Léonie Marie Julie Bathiat'') *[[Armelle]] (''Armelle'' ''Lesniak'') *[[Charlotte Arnould]] *[[Antonin Artaud]] *[[Ariane Ascaride]] *[[Aure Atika]] *[[Féodor Atkine]] *[[Yvan Attal]] *[[Pascal Aubier]] *[[Jeanne Aubert]] *[[Robert Auboyneau]] *[[Michel Auclair]] *[[Stéphane Audran]] *[[Pascale Audret]] *[[Claude Aufaure]] *[[Claudine Auger]] *[[Jean-Pierre Aumont]] *[[Claude Autant-Lara]] *[[Daniel Auteuil]] *[[Kévin Azaïs]] *[[Sabine Azéma]] *[[Charles Aznavour]] == B == *[[Jean-Pierre Bacri]] *[[Sabine Bail]] *[[Anthony Bajon]] *[[Josephine Baker]] (''ameriško-francoska'') *[[Josiane Balasko]] (''Balašković'') *[[Alka Balbir]] *[[Jean-François Balmer]] *[[Bambou]] (''Caroline Von Paulus'') *[[Édouard Baer]] *[[François-Marie Banier]] *[[Isaac de Bankolé]] *[[Maurice Baquet]] *[[Marc Barbé]] *[[Christian Barbier]] *[[Brigitte Bardot]] *[[Odette Barencey]] *[[François Baroin]] *[[Fabienne Barraud]] *[[Jean-Louis Barrault]] *[[Marie-Christine Barrault]] *[[Sandra Barry]] (''Sandra Julien'') *[[Yves Barsacq]] *[[Julie Bataille]] *[[Olivier Barthélémy]] *[[Sylvia Bataille]] (r. Maklès; 1. mož: G. Bataille, 2. J. Lacan) *[[Harry Baur]] *[[Micha Bayard]] *[[Nathalie Baye]] *[[Emmanuelle Béart]] *[[Nadège Beausson-Diagne]] *[[Nicolas Beaucaire]] *[[Xavier Beauvois]] *[[Alain Bécourt]] *[[Ramzy Bédia]] *[[Frédéric Beigbeder]] *[[Alain Beigel]] *[[Leïla Bekhti]] *[[Alice Belaïdi]] *[[Fadila Belkebla]] *[[Marie Bell]] (''Marie-Jeanne Bellon-Downey'') *[[Annie Belle]] *[[David Belle]] *[[Loleh Bellon]] *[[Galatéa Bellugi]] *[[Jean-Paul Belmondo]] (1933-2021) *[[Valérie Benguigui]] *[[Najaa Bensaid]] *[[Didier Bénureau]] *[[Julien Béramis]] *[[Emmanuelle Bercot]] *[[Anne Berest]] *[[Charles Berling]] *[[Sarah Bernhardt]] *[[Bleuette Bernon]] *[[Claude Berri]] *[[Richard Berry]] (''Richard Élie Benguigui'') *[[André Berthomieu]] *[[Juliet Berto]] *[[Andréa Bescond]] *[[Ariel Besse]]-Atanoux *[[Emma Besson]] *[[Marc Betton]] *[[Suzanne Bianchetti]] *[[Sarah Biasini]] *[[Jean-Luc Bideau]] *[[Juliette Binoche]] *[[Jane Birkin]] (''angleško-francoska'') *[[Francis Blanche]] *[[Louise Blachère]] *[[Gérard Blain]] *[[Michel Blanc]] *[[Bernard Blancan]] *[[Pierre Blanchar]](d) *[[Francis Blanche]] *[[Charles Blavette]] *[[Bernard Blier]] *[[Roger Blin]] *[[Emmanuelle Boidron]] *[[Maxime Boidron]] *[[Samir Boitard]] *[[Olivia Bonamy]] *[[Paul Bonifas]] *[[Agathe Bonitzer]] *[[Pascal Bonitzer]] *[[Jacques Bonnaffé]] *[[Sandrine Bonnaire]] *[[Audrey Bonnet]] *[[Eric Bonicatto]] *[[Dany Boon]] *[[Sami Bouajila]] *[[Sigrid Bouaziz]] *[[Élodie Bouchez]] *[[Jacques Boudet]] *[[Évelyne Bouix]] *[[Michel Bouquet]] *[[Frédéric Bourboulon]] *[[Louise Bourgoin]] *[[Myriam Bourguignon]] *[[Antoine Bourseiller]] ? *[[André Bourvil]] *[[Jean-Christophe Bouvet]] *[[Alain Bouvette]] *[[Charles Boyer]] *[[Céline Bozon]] *[[Serge Bozon]] *[[Marcel Bozzuffi]] *[[Denis Braccini]] *[[Claude Brasseur]] *[[Pierre Brasseur]] (''Pierre-Albert Espinasse'') *[[Zabou Breitman]] *[[Béatrice Bretty]] *[[Jean-Claude Brialy]] *[[Pierre Brice]] *[[Jean-Noël Brouté]] *[[Patrick Bruel]] *[[Valeria Bruni Tedeschi]] (''italijansko-francoska'') *[[Iris Bry]] *[[Carole Bouquet]] *[[Blandine Bury]] *[[Raymond Bussières]] == C == *[[Stéphane Caillard]] *[[Florence Loiret Caille]] *[[Nicole Calfan]] *[[André Calmettes]] *[[Viviane Candas]] *[[Isabelle Candelier]] *[[Guillaume Canet]] *[[Robert Cantarella]] *[[Jacqueline Cantrelle]] *[[Marianne Cantrelle]] *[[Capucine]] (''Germaine Lefebvre'') (fr.-amer.) *[[Éric Caravaca]] *[[Julien Carette]] *[[Renée Carl]] *[[Jean Carmet]] *[[Martine Carol]] (pr.i. ''Maryse Mourer'') *[[Leslie Caron]] *[[Isabelle Carré]] *[[María Casares|María Casar]] *[[Geneviève Casile]] *[[Jean-Pierre Cassel]] (pr.i. ''J.-P. Crochon'') *[[Vincent Cassel]] *[[Laetitia Casta]] *[[Marie-Ange Casta]] *[[Robert Castel]] *[[Jacques Castelot]] (pr.i. ''J. Storms'') (belg.-fr.) *[[Pauline Caupenne]] *[[Jean-Max Causse]] *[[Alain Chabat]] *[[Thomas Chabrol]] *[[Timothée Chalamet]] *[[Lolita Chammah]] *[[Ronald Chammah]] *[[Camille Chamoux]] *[[Baptiste Charden]] *[[Fernand Charpin]] *[[Jacques Charrier]] *[[Dominique Chaumet]] *[[Monique Chaumette]] *[[Ingrid Chauvin]] *[[Micheline Cheirel]] *[[Gérard Cherqui]] *[[Maurice Chevalier]] *[[Cristina Chiriac]] *[[Chocolat]] (kubansko-francoski klovn) *[[François Civil]] *[[Aimé Clariond]] *[[Danielle Clariond]] *[[Gil Clary]] (Jeanne Fernande Conte) *[[André Claveau]] *[[Christian Clavier]] *[[Aurore Clément]] *[[Pierre Clémenti]] *[[Ludivine Clerc]] *[[Claudie Clèves]] *[[Véra Clouzot]] *[[François Cluzet]] *[[Jean-Christophe Coanet]] *[[Claudette Colbert]] *[[Grégoire Colin]] *[[Stéphane Collaro]] *[[Lætitia Colombani]] *[[Michel Constantin]] *[[Eddie Constantine]] *[[Henri Contet]] *[[Jacques Copeau]] *[[Annie Cordy]] *[[Christelle Cornil]] *[[Catherine Corsini]] *[[Marion Cotillard]] *[[Fanny Cottençon]] *[[Clotilde Courau]] *[[Nicole Courcel]] *[[Emmanuel Courcol]] *[[Nathalie Courval]] *[[Mimi Coutelier]] *[[Yamée Couture]] *[[Michel Couvelard]] *[[Darry Cowl]] *[[Lola Créton]] *[[Michel Creton]] *[[Pascale Christophe]] *[[Alain Cuny]] == D == *[[Albert Dagnant]] *[[Robert Dalban]] *[[Beatrice Dalle]] *[[François Damiens]] *[[Lili Damita]] *[[Audrey Dana]] *[[Mireille Darc]] (r. Aigron) *[[Robert Darène]] (1914-2016) *[[Gérard Darmon]] *[[Virginie Darmon]] *[[Hélène Darras]] *[[Jean-Pierre Darras]] *[[Danielle Darrieux]] (1917-2017) *[[Jean-Pierre Darroussin]] *[[Françoise Dasque]] *[[Joe Dassin]] *[[Stéphanie Daub-Laurent]] *[[Jean Dax]] *[[Micheline Dax]] (1924-2014) *[[Marie Déa]] *[[Jamel Debbouze]] *[[Emmanuelle Debever]] *[[Yvonne De Bray]] *[[Jean Debucourt]] *[[Étienne Decroux]] (1898–1991) *[[Maximilien Decroux]] *[[André Deed]] *[[Christine Dejoux]] *[[Pierre Deladonchamps]] *[[Suzy Delair]] *[[Lise Delamare]] *[[Jean Delannoy]] (1908-2008) *[[Christine Delaroche]] *[[Benoît Delépine]] *[[Alain Delon]] *[[Danièle Delorme]] (pr.i. ''D. Girard'') *[[Albert Delpy]] *[[Julie Delpy]] *[[Marine Delterme]] *[[Xavier Deluc]] *[[Christiane Delyne]] (ameriško-fr.) *[[Pascal Demolon]] *[[Mylène Demongeot]] *[[Roland Demongeot]] *[[Anaïs Demoustier]] *[[Mathieu Demy]] *[[Catherine Deneuve]] *[[Jeanne Renée Deneuve]] (Simonot / Dorléac) (1911–2021) *[[Gérard Depardieu]] *[[Julie Depardieu]] *[[Émilie Dequenne]] *[[Stéphane Derdérian]] *[[Caroline Deruas]] *[[Vincent Desagnat]] *[[Jean Desailly]] *[[Nicole Desailly]] *[[Véronique Deschamps]] *[[Julie Desprairies]] *[[Delphine Desyeux]] *[[Armelle Deutsch]] *[[Emmanuelle Devos]] *[[Lola Dewaere]] *[[Patrick Dewaere]] *[[Aïssatou Diallo Sagna]] *[[Lorella Di Cicco]] *[[Frédéric Diefenthal]] *[[Anne Doat]] *[[Dora Doll]] *[[Arielle Dombasle]] *[[Solveig Dommartin]] (1961-2007) *[[Jean-Claude Donda]] *[[Simon Doniol-Valcroze]] *[[Valérie Donzelli]] *[[Françoise Dorléac]] *[[Maurice Dorléac]] *[[Renée Dorléac]] (Renée-Jeanne Simonot /Deneuve) (1911-2021) *[[Sylvie Dorléac]] *[[Isabelle Doval]] *[[Joséphine Draï]] *[[Valérie Dréville]] *[[Jean-Claude Dreyfus]] *[[Léa Drucker]] *[[Danièle Dubroux]] *[[Hélène Duc]] (1917–2014) *[[Raymone Duchâteau]] (1896–1986) *[[Jacques Dufilho]] (1914–2005) *[[Huguette Duflos]] *[[Jean Dujardin]] *[[Jules Dujardin]] *[[Charles Dullin]] *[[Roger Dumas]] *[[Sandrine Dumas]] *[[Sissi Duparc]] *[[Albert Dupontel]] *[[Claudine Dupuis]] *[[Philippe Duquesne]] *[[Romain Duris]] *[[André Dussollier]] *[[Olivia Dutron]] *[[Claude Duty]] *[[Nicolas Duvauchelle]] *[[Pierre Dux]] == E == *[[Virginie Efira]] *[[Vincent Elbaz]] *[[Pascal Elbé]] *[[Jérémie Elkaïm]] *[[Gabriel Elkaïm]] *[[Osman Elkharraz]] *[[Éric Elmosnino]] *[[Ouassini Embarek]] *[[Daniel Emilfork]] (čilsko-fr.) *[[Pierre Etaix]] *[[Adèle Exarchopoulos]] == F == *[[Françoise Fabian]] *[[Christine Fabréga]] *[[Lucie Fagedet]] *[[Claude Faraldo]] *[[Bernard Farcy]] *[[Nadia Farès]] *[[Mylène Farmer]] *[[Renée Faure]] *[[Max Favalelli]] *[[Elisa-Rachel Félix]] (Rachel) *[[Marie-Sophie Ferdane ]] *[[Fernandel]] (''Fernand-Joseph-Désiré Contadin'') *[[Raphaël Ferret]] *[[René Féret]] *[[Lolo Ferrari]] *[[Andréa Ferréol]] *[[Serge Feuillard]] *[[Grégory Fitoussi]] *[[Suzanne Flon]] *[[Marina Foïs]] *[[Élodie Fontan]] *[[Delphine Forest]] *[[Benoît Forgeard]] *[[Sara Forestier]] *[[Brigitte Fossey]] *[[Cécile de France]] (belgijsko-fr.) *[[Victor Francen]] (belgijsko-fr.) *[[Ève Francis]] (belgijsko-fr.) *[[Jean-Paul Frankeur]] *[[Paul Frankeur]] *[[Lucien Frégis]] *[[Pierre Fresnay]] *[[Catherine Frot]] *[[Dominique Frot]] *[[Yvonne Furneaux]] *[[Louis de Funès]] == G == *[[Jean Gabin]] *[[Léa Gabriele]] *[[Jean-Luc Gaget]] *[[Charlotte Gainsbourg]] *[[Lucien Gainsbourg]] *[[Serge Gainsbourg]] *[[Michel Galabru]] *[[Jacques Galland]] *[[Hélène Garaud]] *[[José García]] (špansko-fr.) *[[Nicole Garcia]] *[[Esther Garrel]] *[[Louis Garrel]] *[[Micheline Gary]] *[[Franck Gastambide]] *[[Lannick Gautry]] *[[Daniel Gélin]] *[[Claude Gensac]] *[[Charles Gérard]] *[[Fanny Gilles]] *[[Annie Girardot]] *[[Bernard Giraudeau]] *[[Ann-Gisel Glass]] *[[Danielle Godet]] *[[Judith Godrèche]] *[[Yekaterina Golubeva]] (''rusko-francoska'') *[[Juliette Gombert]] *[[Jean-Claude de Goros]] *[[Guillaume Gouix]] *[[Manuela Gourary]] *[[Olivier Gourmet]] *[[Deborah Grall]] *[[Juliette Gréco]] *[[Eva Green]] *[[Marika Green]] (švedsko-fr.) *[[Anouk Grinberg]] *[[Soufiane Guerrab]] *[[Paul Guers]] *[[Georges Guétary]] *[[Daniel Guichard]] *[[Yvette Guilbert]] *[[Ferdinand Guillaume]] (Tontolini /Polidor) (francosko-italijanski) *[[Henry Guisol]] (Bonhomme) *[[Lucien Guitry]] (Germain) *[[Sacha Guitry]] (''rusko-francoski'') == H == *[[Isabelle Habiague]] *[[Adèle Haenel]] *[[India Hair]] *[[Laeticia Hallyday]] *[[Roger Hanin]] *[[Mia Hansen-Løve]] *[[Harry-Max]] *[[Olivier Hémon]] *[[Arnaud Henriet]] *[[Jacques Herlin]] *[[Gérard Hernandez]] *[[Dan Herzberg]] *[[Hafsia Herzi]] *[[Catherine Hiegel]] *[[Éléonore Hirt]] *[[Ticky Holgado]] *[[Catherine Hosmalin]] *[[Robert Hossein]] *[[Isabelle Huppert]] *[[Francis Huster]] == I == *[[Alexandre Ibisk]] * [[Jacky Ido]] *[[Eva Ionesco]] == J == *[[Irène Jacob]] (''Švica/Francija'') *[[Agnès Jaoui]] *[[Brigitte Jaques-Wajeman]] *[[Claude Jade]] *[[Philippe du Janerand]] *[[Véronique Jannot]] *[[Agnès Jaoui]] *[[François Jérosme]] *[[Félicité Du Jeu]] *[[Julie Jézéquel]] *[[Marlène Jobert]] *[[Alejandro Jodorowsky]] *[[Alma Jodorowsky]] *[[Lillemour Jonsson]] *[[Chloé Jouannet]] *[[Louis Jourdan]] *[[Lisa Jouvet]] *[[Louis Jouvet]] *[[Marc Jolivet]] *[[Pierre Jolivet]] *[[Gérard Jugnot]] == K == *[[Jean-Pierre Kalfon]] *[[Valérie Kaprisky]] *[[Anna Karina]] (''Hanne Karin Bayer'') (1940-2019) (dansko-francoska) *[[Mathieu Kassovitz]] *[[Philippe Katerine]] *[[Abdellatif Kechiche]] *[[Salim Kechiouche]] *[[Lila Kedrova]] *[[Claire Keim]] *[[Gustave Kervern]] (& [[Benoît Delépin]]) *[[Sandrine Kiberlain]] *[[Jérôme Kircher]] *[[Philippe Klébert]] *[[Pom Klementieff]] *[[Claude Koener]] (belgijsko-fr.) *[[Roman Kolinka]] *[[Véra Korène]] *[[Hubert Koundé]] *[[Nathalie Kousnetzoff]] == L == *[[Barbara Laage]] *[[Lou de Laâge]] *[[Élina Labourdette]] *[[Béatrice de La Boulaye]] *[[Henri Labussière]] *[[Ysabelle Lacamp]] *[[Vincent Lacoste]] *[[Ghalya Lacroix]] *[[Guillaume Lacroix]] *[[Thibault Lacroix]] *[[Laurent Lafitte]] *[[Marie Laforêt]] (''Maitena Doumenach'') *[[Axelle Laffont]] *[[Bernadette Lafont]] *[[Pauline Lafont]] *[[Corinne Lahaye]] *[[Jérémie Laheurte]] *[[Christophe Lambert]] *[[Alexandra Lamy]] *[[Audrey Lamy]] *[[Alexia Landeau]] *[[Michèle Laroque]] *[[Philippe Laudenbach]] *[[Carole Laure]] *[[Denis Lavant]] *[[Benjamin Lavernhe]] *[[Philippe Lavot]] *[[Claude Laydu]] (belg.-fr.-švic.) *[[Jean-Pierre Leaud|Jean-Pierre Léaud]] *[[Frank Lebœuf]] *[[Renée Le Calm]] (1918-2019) *[[Patrice Leconte]] *[[Bernard Le Coq]] *[[Fernand Ledoux]] (1897-1993) *[[Virginie Ledoyen]] *[[Richard Leduc]] *[[Jean Lefebvre]] *[[Gaëlle Legrand]] *[[Lekain]] (''Henri Louis Cain'') (1728–1778) *[[Claude Lelouch]] *[[Gilles Lellouche]] *[[Philippe Lemaire]] *[[Valérie Lemercier]] *[[Alice de Lencquesaing]] *[[Louis-Do de Lencquesaing]] *[[Anne Le Nen]] *[[Alain Lenglet]] *[[Anne Le Ny]] *[[Philippe Léotard]] *[[Elsa Lepoivre]] *[[Philippe Leroy]] *[[Valérie Lesort]] *[[François Levantal]] *[[Thierry Lhermitte]] *[[Johan Libéreau]] *[[Max Linder]] (''Gabriel Leuvielle'') *[[Natacha Lindinger]] *[[Vincent Lindon]] *[[Patrick Lizana]] *[[Camille Lellouche]] *[[Stéphanie Loïk]] *[[Michel Lonsdale|Mich(a)el Lonsdale]] (angl.-fr.) *[[Tanya Lopert]] *[[Fabien Loris]] *[[Jean-Pierre Lorit]] *[[Luna Lou]] *[[Fabrice Luchini]] *[[Grégoire Ludig]] *[[Françoise Lugagne]] *[[Marcel Lupovici]] (Romun) *[[Robert Lynen]] (1921-1944) == M == *[[Moussa Maaskri]] (alžirskega rodu) *[[Benoît Magimel]] *[[Judith Magre]] *[[François Maistre]] *[[Maïwenn]] *[[Joseph Malerba]] *[[Gina Manès]] (''Blanche Moulin'') *[[Héléna Manson]] *[[Denis Manuel]] *[[Jean Marais]] *[[Marcel Marceau]] *[[Sophie Marceau]] *[[Georges Marchal]] (''Georges Luis Lucot'') *[[Guy Marchand]] *[[André Marcon]] *[[Jean-Pierre Marielle]] *[[Garance Marillier]] *[[Anne Marivin]] *[[Pio Marmaï]] *[[Christian Marquand]] *[[Tonie Marshall]] *[[Jean-François Martial]] *[[Stacy Martin]] *[[Jean Martinelli]] *[[Denis Martin-Laval]] *[[Pierre-François Martin-Laval]] *[[Fany Mary]] *[[Renaud Mary]] *[[Corinne Masiero]] *[[Chiara Mastroianni]] *[[Mireille Mathieu]] *[[Milly Mathis]] (''Émilienne Thomasini'') *[[Claire Maurier]] *[[Mimie Mathy]] *[[Mathilda May]] *[[Juliette Mayniel]] *[[Max Maxudian]] ("Max Algop M.")("armensko-francoski") *[[Joséphine de Meaux]] *[[Elli Medeiros]] *[[Hélène Médigue]] *[[André Méliès]] *[[Georges Méliès]] (1861-1938) *[[Monique Mélinand]] (1916-2012) *[[Denis Ménochet]] *[[Kad Merad]] *[[Jean Mercanton]] *[[Michèle Mercier]] (''Jocelyne Mercier'') *[[Luc Merenda]] *[[Macha Méril]] (''Marie-Madeleine Gagarine'') *[[Noémie Merlant]] *[[Serge Merlin]] *[[Armand Mestral]] *[[Paul Meurisse]] *[[Éric Métayer]] *[[Marc Michel]] *[[Emmanuelle Michelet]] *[[Charles Millot]] (pr.i. ''Velja Milojević'') *[[Miou-Miou]] (''Sylvette Herry'') *[[Mistinguett]] *[[Jean-Pierre Mocky]] (''Mokiejewski'') *[[Aribert Mog]] *[[Katia Moguy]] *[[Pierre Mondy]] (''Pierre Cuq'') *[[Silvia Monfort]] (1925-91) *[[Chloé Mons]] *[[Thibault de Montalembert]] *[[Yves Montand]] (''Ivo Livi'') *[[Max Montavon]] *[[Blanche Montel]] *[[Édouard Montoute]] *[[Jeanne Moreau]] *[[Jacques Morel]] *[[Marguerite Moreno]] *[[Michèle Morgan]] (1920-2016) *[[Michèle Moretti]] *[[Michele Morgan]] (pr.i.Simone Roussel) *[[Ivan Mosjoukine]] (''Mozžuhin'') (''rusko-fr.'') *[[Maxime Motte]] *[[Océane Mozas]] *[[Jules Auguste Muraire]] - Raimu *[[Jean Murat]] *[[Christine Murillo]] *[[Musidora]] (''Jeanne Roques'') == N == *[[Samy Naceri]] *[[Philippe Nahon]] *[[Géraldine Nakache]] *[[Olivier Nakache]] *[[Isabelle Nanty]] *[[Marc di Napoli]] *[[Stephane di Napoli]] *[[Henri Nassiet]] *[[Lucien Nat]] *[[Marie-José Nat]] *[[Carlo Nell]] (švic.-fr.) *[[Georges Neri]] *[[Chantal Neuwirth]] *[[Guillaume Nicloux]] *[[Magali Noël]] *[[Philippe Noiret]] *[[Philippe Normand]] *[[Line Noro]] *[[Nadine Nortier]] *[[Serge Nubret]] == O == *[[Roland Oberlin]] *[[Bulle Ogier]] *[[Sabrina Ouazani]] *[[Gérard Oury]] *[[Maria Ouspenskaya]] *[[Jean Ozenne]] (1898-1969) *[[Madeleine Ozeray]] == P == *[[Genevieve Page|Genevie`ve Page]] (r. Bonjean) *[[Géraldine Pailhas]] *[[Christophe Paou]] *[[Alysson Paradis]] *[[Vanessa Paradis]] *[[Anne Parillaud]] *[[Christine Pascal]] *[[Frédéric de Pasquale]] *[[Antonio Passalia]] *[[Stéphanie Pasterkamp]] *[[Adrienne Pauly]] *[[Rodolphe Pauly]] *[[Lisa Pelikan]] *[[Hélène Perdrière]] *[[François Périer]] *[[Denise Péron]] *[[Francis Perrin]] *[[Jacques Perrin]] *[[Valérie Perrin]] *[[Fred Personne]] *[[Julien Pestel]] *[[Karin Petersen]] *[[Benoît Peverelli]] *[[Elsa Pharaon]] *[[Gérard Philipe]] *[[Maurice Pialat]] *[[Jean Piat]] *[[Michel Piccoli]] (1925-2020) *[[Frédéric Pierrot]] *[[Roger Pigaut]] *[[Marie Pillet]] *[[Stéphanie Pillonca]]-Kervern *[[Jacques Pills]] *[[Dominique Pinon]] *[[Emilie Pipponier]] *[[Marie-France Pisier]] *[[Bruno Podalydès]] *[[Clémence Poésy]] *[[Jean Poiret]] *[[Laurent Poitrenaux]] *[[Vimala Pons]] *[[Clara Ponsot]] *[[Alexia Portal]] *[[Melvil Poupaud]] *[[Éléonore Pourriat]] *[[Pérette Pradier]] *[[Aylin Prandi]] *[[Micheline Presle]] *[[Françoise Prévost]] *[[Suzy Prim]] *[[Yvonne Printemps]] *[[Bruno Putzulu]] == Q == * [[Sophie Quinton]] *[[Frédéric Quiring]] == R == *[[Olivier Rabourdin]] *[[Tahar Rahim]] *[[Raimu]] (''Jules Auguste Muraire'') *[[Guy Rapp]] *[[Anne-Marie Rassam]] (libanonsko-fr.) *[[Julien Rassam]] *[[Jean-François Rauger]] *[[Quito Rayon Richter]] *[[Martial Raysse]] *[[Aurélien Recoing]] *[[Serge Reggiani]] (it. rodu) *[[Gabrielle Réjane]] *[[Chloé Réjon]] *[[Albert Rémy]] *[[Simone Renant]] *[[Colette Renard]] *[[Isabelle Renauld]] *[[Madeleine Renaud]] *[[Jérémie Renier]] *[[Yves Rénier]] *[[Jean Reno]] (Juan Moreno y Herrera–Jiménez) *[[Pierre Renoir]] *[[Judith Reval]] *[[Max Révol]] *[[Jean-Michel Ribes]] *[[Claude Rich]] *[[Pierre Richard]] *[[Jean Rigaux]] *[[Solène Rigot]] *[[Marc Rioufol]] *[[Jacques Rispal]] *[[Emmanuelle Riva]] *[[André Roanne]] *[[Yves Robert]] *[[Dany Robin|Dany (Dani`ele) Robin]] *[[Michel Robin]] *[[Madeleine Robinson]] *[[Pascale Rocard]] *[[Stéphane Roche]] *[[Christiane Rochefort]] *[[Jean Rochefort]] *[[Micheline Rolla]] *[[Viviane Romance]] *[[Beatrice Romand]] *[[Maurice Ronet]] *[[Axelle Ropert]] *[[Noël Roquevert]] *[[Jeanne Rosa]] *[[Françoise Rosay]] *[[Christophe Rossignon]] *[[Julie-Amour Rossini]] *[[Philippine de Rothschild]] *[[Vincent Rottiers]] *[[Jean-Marc Roulot]] *[[Anne Roumanoff]] *[[Henry Roussel]] *[[Nathalie Roussel]] *[[Agathe Rousselle]] *[[Jean-Paul Rouve]] *[[André Rouyer]] *[[Éric Ruf]] *[[Jean-Yves Ruf]] *[[Philippe Ruggieri]] *[[Camille Rutherford]] == S == *[[Ludivine Sagnier]] *[[Lani Sagoyou]] *[[Renée Saint-Cyr]] *[[Emmanuel Salinger]] *[[Catherine Salée]] *[[Céline Sallette]] *[[Louis Salou]] *[[Bruno Sanches]] *[[Dominique Sanda]] *[[Didier Sandre]] *[[Jacques Santi]] *[[Éric Savin]] *[[Nemo Schiffman]] *[[Valérie Schlumberger]] *[[Maria Schneider (igralka)|Maria Schneider]] (1952-2011) *[[Betty Schneider]] *[[Claude-Michel Schönberg]] *[[Emmanuel Schotté]] *[[Maurice Schutz]] (1866-1955) *[[Jean Seberg]] (ameriško-francoska) *[[Rolande Ségur]] *[[Emmanuelle Seigner]] *[[Sophie Semin]] (žena [[Peter Handke|Petra Handkeja]]) *[[Jacques Sernas]] (1925-2015) Jokūbas Bernardas Šernas (litovsko-franc.-it.) *[[Michel Serrault]] *[[Adrienne Servantie]] *[[Hélène Seuzaret]] *[[Léa Seydoux]] *[[Delphine Seyrig]] *[[Clément Sibony]] *Julie Sicard *[[Simone Signoret]] (''Simone Henriette Charlotte Kaminker'') *[[Luc Simon]] *[[Michel Simon]] *[[Simone Simon]] *[[Renée-Jeanne Simonot]] (Jeanne Renée Deneuve /Dorléac) (1911-2021) *[[Guillaume Siron]] *[[Laura Smet]] *[[Soko]] *[[Suzy Solidor]] *[[Cécile Sorel]] *[[Jean Sorel]] *[[Lina Soualem]] *[[Mouna Soualem]] *[[Zinedine Soualem]] *[[Agnès Spaak]] (fr.-it.) *[[Catherine Spaak]] (fr.-it.) *[[Josiane Stoléru]] *[[Sarah Suco]] *[[Steve Suissa]] *[[Brigitte Sy]] *[[Omar Sy]] *[[Sylvie]] (''Louise Pauline Mainguené'') == T == *[[Odette Talazac]] *[[François-Joseph Talma]] *[[Bernard Tapie]] *[[Irina Tarassov]] *[[Jacques Tati]] (''Taticheff'') (rus. rodu) *[[Audrey Tautou]] *[[Nils Tavernier]] *[[Katia Tchenko]] (''Catherine Kraftschenko'') (rus. rodu) *[[Laurent Terzieff]] (pr.i. ''Laurent Tchemerzine'') (rus. rodu) *[[Fred Testot]] (''Frédéric Giacomo Testo'') *[[Sébastien Thiéry]] *[[Mélanie Thierry]] *[[Arlette Thomas]] *[[André Thorent]] (1922-2015) *[[Jean-Michel Tinivelli]] *[[Jean Tissier]] *[[Alice Tissot]] *[[Jacques Toja]] *[[Pierre Tornade]] *[[Philippe Torreton]] *[[Anouar Toubali]] *[[Tran Nu Yên-Khê]] *[[Zineb Triki]] *[[Jean-Louis Trintignant]] (1930-2022) *[[Marie Trintignant]] (1962-2003) *[[Massimo Troisi]] *[[Laurent Tuel]] == U == *[[Gaspard Ulliel]] == V == *[[Marine Vacth]] *[[Christian Vadim]] *[[Caterina Valente]] *[[Arnaud Valois]] *[[Simone Valère]] *[[María Valverde]] (špan.-fr.) *[[Charles Vanel]] *[[Michael Vartan]] *[[Anamaria Vartolomei]] *[[Lino Ventura]] (''italijansko-francoski'') *[[Louis Verneuil]] *[[Anne Vernon]] *[[Suzy Vernon]] *[[Odile Versois]] *[[Florence Viala]] *[[Boris Vian]] *[[Karin Viard]] *[[Henri Vidal]] *[[Julia Vignali]] *[[Luce Vigo]] *[[Marthe Villalonga]] *[[Franck Villard]] *[[Hervé Villechaize]] *[[Jacques Villeret]] *[[Michel Vitold]] *[[Judith Vittet]] *[[Marina Vlady]] *[[Alexandre Volkoff]] *[[Odile Vuillemin]] == Y == *[[Souheila Yacoub]] * [[Jean Yanne]] * [[Michaël Youn]] == W == *[[Eric Wapler]] *[[Anne Wiazemsky]] *[[André Wilms]] *[[Georges Wilson]] *[[Lambert Wilson]] *[[Jean-Marie Winling]] *[[Claude Winter]] *[[Stéphan Wojtowicz]] *[[Bruno Wolkowitch]] *[[Maud Wyler]] == Z == *[[Coraly Zahonero]] *[[Dominique Zardi]] *[[Roschdy Zem]] *[[Claude Zidi]] *[[Pierre Zimmer]] *[[Michel Zlotowski]] *[[Jean-Pierre Zola]] *[[Elsa Zylberstein]] {{div col end}} {{seznami narodov po poklicu|igralcev}} [[Kategorija:Seznami Francozov|Igralci]] [[Kategorija:Francoski igralci|*]] 4ya16u74tufws308tjhbfux4op6vsvn 6748608 6748603 2026-09-10T09:42:48Z ~2026-44996-51 264415 6748608 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Francozi|francoskih]] [[igralec (umetnik)|igralcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Francozov|Francija|francoskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=20em}} == A == *[[Hiam Abbass]] (palestinsko-francoska) *[[Paule Abecassis]] *[[Simon Abkarian]] (armensko-francoski) *[[Noée Abita]] *[[Pauline Acquart]] *[[Georges Adet]] *[[Isabelle Adjani]] *[[Renee Adoree|Renée Adorée]] *[[Yves Afonso]] *[[Anouk Aimée]] *[[Raymond Aimos]] *[[Nadine Alari]] *[[Jeanne d'Alcy]] *[[Michèle Alfa]] *[[Catherine Allégret]] *[[Mathieu Amalric]] *[[Richard Anconina]] *[[Anémone]] (''Anne Bourguignon'') *[[Maï Anh Le]] *[[Annabella (igralka)|Annabella]] (''Suzanne Georgette Charpentier'') *[[André Antoine]] *[[Louis Arbessier]] *[[Pascale Arbillot]] *[[Alexandre Arcady]] *[[Fanny Ardant]] *[[Julien Arruti]] *[[Swann Arlaud]] *[[Arletty]] (''Léonie Marie Julie Bathiat'') *[[Armelle]] (''Armelle'' ''Lesniak'') *[[Charlotte Arnould]] *[[Antonin Artaud]] *[[Ariane Ascaride]] *[[Aure Atika]] *[[Féodor Atkine]] *[[Yvan Attal]] *[[Pascal Aubier]] *[[Jeanne Aubert]] *[[Robert Auboyneau]] *[[Michel Auclair]] *[[Stéphane Audran]] *[[Pascale Audret]] *[[Claude Aufaure]] *[[Claudine Auger]] *[[Jean-Pierre Aumont]] *[[Claude Autant-Lara]] *[[Daniel Auteuil]] *[[Kévin Azaïs]] *[[Sabine Azéma]] *[[Charles Aznavour]] == B == *[[Jean-Pierre Bacri]] *[[Sabine Bail]] *[[Anthony Bajon]] *[[Josephine Baker]] (''ameriško-francoska'') *[[Josiane Balasko]] (''Balašković'') *[[Alka Balbir]] *[[Jean-François Balmer]] *[[Bambou]] (''Caroline Von Paulus'') *[[Édouard Baer]] *[[François-Marie Banier]] *[[Isaac de Bankolé]] *[[Maurice Baquet]] *[[Marc Barbé]] *[[Christian Barbier]] *[[Brigitte Bardot]] *[[Odette Barencey]] *[[François Baroin]] *[[Fabienne Barraud]] *[[Jean-Louis Barrault]] *[[Marie-Christine Barrault]] *[[Sandra Barry]] (''Sandra Julien'') *[[Yves Barsacq]] *[[Philippe Bas]] *[[Julie Bataille]] *[[Olivier Barthélémy]] *[[Sylvia Bataille]] (r. Maklès; 1. mož: G. Bataille, 2. J. Lacan) *[[Harry Baur]] *[[Micha Bayard]] *[[Nathalie Baye]] *[[Emmanuelle Béart]] *[[Nadège Beausson-Diagne]] *[[Nicolas Beaucaire]] *[[Xavier Beauvois]] *[[Alain Bécourt]] *[[Ramzy Bédia]] *[[Frédéric Beigbeder]] *[[Alain Beigel]] *[[Leïla Bekhti]] *[[Alice Belaïdi]] *[[Fadila Belkebla]] *[[Marie Bell]] (''Marie-Jeanne Bellon-Downey'') *[[Annie Belle]] *[[David Belle]] *[[Loleh Bellon]] *[[Galatéa Bellugi]] *[[Jean-Paul Belmondo]] (1933-2021) *[[Valérie Benguigui]] *[[Najaa Bensaid]] *[[Didier Bénureau]] *[[Julien Béramis]] *[[Emmanuelle Bercot]] *[[Anne Berest]] *[[Charles Berling]] *[[Sarah Bernhardt]] *[[Bleuette Bernon]] *[[Claude Berri]] *[[Richard Berry]] (''Richard Élie Benguigui'') *[[André Berthomieu]] *[[Juliet Berto]] *[[Andréa Bescond]] *[[Ariel Besse]]-Atanoux *[[Emma Besson]] *[[Marc Betton]] *[[Suzanne Bianchetti]] *[[Sarah Biasini]] *[[Jean-Luc Bideau]] *[[Juliette Binoche]] *[[Jane Birkin]] (''angleško-francoska'') *[[Francis Blanche]] *[[Louise Blachère]] *[[Gérard Blain]] *[[Michel Blanc]] *[[Bernard Blancan]] *[[Pierre Blanchar]](d) *[[Francis Blanche]] *[[Charles Blavette]] *[[Bernard Blier]] *[[Roger Blin]] *[[Emmanuelle Boidron]] *[[Maxime Boidron]] *[[Samir Boitard]] *[[Olivia Bonamy]] *[[Paul Bonifas]] *[[Agathe Bonitzer]] *[[Pascal Bonitzer]] *[[Jacques Bonnaffé]] *[[Sandrine Bonnaire]] *[[Audrey Bonnet]] *[[Eric Bonicatto]] *[[Dany Boon]] *[[Sami Bouajila]] *[[Sigrid Bouaziz]] *[[Élodie Bouchez]] *[[Jacques Boudet]] *[[Évelyne Bouix]] *[[Michel Bouquet]] *[[Frédéric Bourboulon]] *[[Louise Bourgoin]] *[[Myriam Bourguignon]] *[[Antoine Bourseiller]] ? *[[André Bourvil]] *[[Jean-Christophe Bouvet]] *[[Alain Bouvette]] *[[Charles Boyer]] *[[Céline Bozon]] *[[Serge Bozon]] *[[Marcel Bozzuffi]] *[[Denis Braccini]] *[[Claude Brasseur]] *[[Pierre Brasseur]] (''Pierre-Albert Espinasse'') *[[Zabou Breitman]] *[[Béatrice Bretty]] *[[Jean-Claude Brialy]] *[[Pierre Brice]] *[[Jean-Noël Brouté]] *[[Patrick Bruel]] *[[Valeria Bruni Tedeschi]] (''italijansko-francoska'') *[[Iris Bry]] *[[Carole Bouquet]] *[[Blandine Bury]] *[[Raymond Bussières]] == C == *[[Stéphane Caillard]] *[[Florence Loiret Caille]] *[[Nicole Calfan]] *[[André Calmettes]] *[[Viviane Candas]] *[[Isabelle Candelier]] *[[Guillaume Canet]] *[[Robert Cantarella]] *[[Jacqueline Cantrelle]] *[[Marianne Cantrelle]] *[[Capucine]] (''Germaine Lefebvre'') (fr.-amer.) *[[Éric Caravaca]] *[[Julien Carette]] *[[Renée Carl]] *[[Jean Carmet]] *[[Martine Carol]] (pr.i. ''Maryse Mourer'') *[[Leslie Caron]] *[[Isabelle Carré]] *[[María Casares|María Casar]] *[[Geneviève Casile]] *[[Jean-Pierre Cassel]] (pr.i. ''J.-P. Crochon'') *[[Vincent Cassel]] *[[Laetitia Casta]] *[[Marie-Ange Casta]] *[[Robert Castel]] *[[Jacques Castelot]] (pr.i. ''J. Storms'') (belg.-fr.) *[[Pauline Caupenne]] *[[Jean-Max Causse]] *[[Alain Chabat]] *[[Thomas Chabrol]] *[[Timothée Chalamet]] *[[Lolita Chammah]] *[[Ronald Chammah]] *[[Camille Chamoux]] *[[Baptiste Charden]] *[[Fernand Charpin]] *[[Jacques Charrier]] *[[Dominique Chaumet]] *[[Monique Chaumette]] *[[Ingrid Chauvin]] *[[Micheline Cheirel]] *[[Gérard Cherqui]] *[[Maurice Chevalier]] *[[Cristina Chiriac]] *[[Chocolat]] (kubansko-francoski klovn) *[[François Civil]] *[[Aimé Clariond]] *[[Danielle Clariond]] *[[Gil Clary]] (Jeanne Fernande Conte) *[[André Claveau]] *[[Christian Clavier]] *[[Aurore Clément]] *[[Pierre Clémenti]] *[[Ludivine Clerc]] *[[Claudie Clèves]] *[[Véra Clouzot]] *[[François Cluzet]] *[[Jean-Christophe Coanet]] *[[Claudette Colbert]] *[[Grégoire Colin]] *[[Stéphane Collaro]] *[[Lætitia Colombani]] *[[Michel Constantin]] *[[Eddie Constantine]] *[[Henri Contet]] *[[Jacques Copeau]] *[[Annie Cordy]] *[[Christelle Cornil]] *[[Catherine Corsini]] *[[Marion Cotillard]] *[[Fanny Cottençon]] *[[Clotilde Courau]] *[[Nicole Courcel]] *[[Emmanuel Courcol]] *[[Nathalie Courval]] *[[Mimi Coutelier]] *[[Yamée Couture]] *[[Michel Couvelard]] *[[Darry Cowl]] *[[Lola Créton]] *[[Michel Creton]] *[[Pascale Christophe]] *[[Alain Cuny]] == D == *[[Albert Dagnant]] *[[Robert Dalban]] *[[Beatrice Dalle]] *[[François Damiens]] *[[Lili Damita]] *[[Audrey Dana]] *[[Mireille Darc]] (r. Aigron) *[[Robert Darène]] (1914-2016) *[[Gérard Darmon]] *[[Virginie Darmon]] *[[Hélène Darras]] *[[Jean-Pierre Darras]] *[[Danielle Darrieux]] (1917-2017) *[[Jean-Pierre Darroussin]] *[[Françoise Dasque]] *[[Joe Dassin]] *[[Stéphanie Daub-Laurent]] *[[Jean Dax]] *[[Micheline Dax]] (1924-2014) *[[Marie Déa]] *[[Jamel Debbouze]] *[[Emmanuelle Debever]] *[[Yvonne De Bray]] *[[Jean Debucourt]] *[[Étienne Decroux]] (1898–1991) *[[Maximilien Decroux]] *[[André Deed]] *[[Christine Dejoux]] *[[Pierre Deladonchamps]] *[[Suzy Delair]] *[[Lise Delamare]] *[[Jean Delannoy]] (1908-2008) *[[Christine Delaroche]] *[[Benoît Delépine]] *[[Alain Delon]] *[[Danièle Delorme]] (pr.i. ''D. Girard'') *[[Albert Delpy]] *[[Julie Delpy]] *[[Marine Delterme]] *[[Xavier Deluc]] *[[Christiane Delyne]] (ameriško-fr.) *[[Pascal Demolon]] *[[Mylène Demongeot]] *[[Roland Demongeot]] *[[Anaïs Demoustier]] *[[Mathieu Demy]] *[[Catherine Deneuve]] *[[Jeanne Renée Deneuve]] (Simonot / Dorléac) (1911–2021) *[[Gérard Depardieu]] *[[Julie Depardieu]] *[[Émilie Dequenne]] *[[Stéphane Derdérian]] *[[Caroline Deruas]] *[[Vincent Desagnat]] *[[Jean Desailly]] *[[Nicole Desailly]] *[[Véronique Deschamps]] *[[Julie Desprairies]] *[[Delphine Desyeux]] *[[Armelle Deutsch]] *[[Emmanuelle Devos]] *[[Lola Dewaere]] *[[Patrick Dewaere]] *[[Aïssatou Diallo Sagna]] *[[Lorella Di Cicco]] *[[Frédéric Diefenthal]] *[[Anne Doat]] *[[Dora Doll]] *[[Arielle Dombasle]] *[[Solveig Dommartin]] (1961-2007) *[[Jean-Claude Donda]] *[[Simon Doniol-Valcroze]] *[[Valérie Donzelli]] *[[Françoise Dorléac]] *[[Maurice Dorléac]] *[[Renée Dorléac]] (Renée-Jeanne Simonot /Deneuve) (1911-2021) *[[Sylvie Dorléac]] *[[Isabelle Doval]] *[[Joséphine Draï]] *[[Valérie Dréville]] *[[Jean-Claude Dreyfus]] *[[Léa Drucker]] *[[Danièle Dubroux]] *[[Hélène Duc]] (1917–2014) *[[Raymone Duchâteau]] (1896–1986) *[[Jacques Dufilho]] (1914–2005) *[[Huguette Duflos]] *[[Jean Dujardin]] *[[Jules Dujardin]] *[[Charles Dullin]] *[[Roger Dumas]] *[[Sandrine Dumas]] *[[Sissi Duparc]] *[[Albert Dupontel]] *[[Claudine Dupuis]] *[[Philippe Duquesne]] *[[Romain Duris]] *[[André Dussollier]] *[[Olivia Dutron]] *[[Claude Duty]] *[[Nicolas Duvauchelle]] *[[Pierre Dux]] == E == *[[Virginie Efira]] *[[Vincent Elbaz]] *[[Pascal Elbé]] *[[Jérémie Elkaïm]] *[[Gabriel Elkaïm]] *[[Osman Elkharraz]] *[[Éric Elmosnino]] *[[Ouassini Embarek]] *[[Daniel Emilfork]] (čilsko-fr.) *[[Pierre Etaix]] *[[Adèle Exarchopoulos]] == F == *[[Françoise Fabian]] *[[Christine Fabréga]] *[[Lucie Fagedet]] *[[Claude Faraldo]] *[[Bernard Farcy]] *[[Nadia Farès]] *[[Mylène Farmer]] *[[Renée Faure]] *[[Max Favalelli]] *[[Elisa-Rachel Félix]] (Rachel) *[[Marie-Sophie Ferdane ]] *[[Fernandel]] (''Fernand-Joseph-Désiré Contadin'') *[[Raphaël Ferret]] *[[René Féret]] *[[Lolo Ferrari]] *[[Andréa Ferréol]] *[[Serge Feuillard]] *[[Grégory Fitoussi]] *[[Suzanne Flon]] *[[Marina Foïs]] *[[Élodie Fontan]] *[[Delphine Forest]] *[[Benoît Forgeard]] *[[Sara Forestier]] *[[Brigitte Fossey]] *[[Cécile de France]] (belgijsko-fr.) *[[Victor Francen]] (belgijsko-fr.) *[[Ève Francis]] (belgijsko-fr.) *[[Jean-Paul Frankeur]] *[[Paul Frankeur]] *[[Lucien Frégis]] *[[Pierre Fresnay]] *[[Catherine Frot]] *[[Dominique Frot]] *[[Yvonne Furneaux]] *[[Louis de Funès]] == G == *[[Jean Gabin]] *[[Léa Gabriele]] *[[Jean-Luc Gaget]] *[[Charlotte Gainsbourg]] *[[Lucien Gainsbourg]] *[[Serge Gainsbourg]] *[[Michel Galabru]] *[[Jacques Galland]] *[[Hélène Garaud]] *[[José García]] (špansko-fr.) *[[Nicole Garcia]] *[[Esther Garrel]] *[[Louis Garrel]] *[[Micheline Gary]] *[[Franck Gastambide]] *[[Lannick Gautry]] *[[Daniel Gélin]] *[[Claude Gensac]] *[[Charles Gérard]] *[[Fanny Gilles]] *[[Annie Girardot]] *[[Bernard Giraudeau]] *[[Ann-Gisel Glass]] *[[Danielle Godet]] *[[Judith Godrèche]] *[[Yekaterina Golubeva]] (''rusko-francoska'') *[[Juliette Gombert]] *[[Jean-Claude de Goros]] *[[Guillaume Gouix]] *[[Manuela Gourary]] *[[Olivier Gourmet]] *[[Deborah Grall]] *[[Juliette Gréco]] *[[Eva Green]] *[[Marika Green]] (švedsko-fr.) *[[Anouk Grinberg]] *[[Soufiane Guerrab]] *[[Paul Guers]] *[[Georges Guétary]] *[[Daniel Guichard]] *[[Yvette Guilbert]] *[[Ferdinand Guillaume]] (Tontolini /Polidor) (francosko-italijanski) *[[Henry Guisol]] (Bonhomme) *[[Lucien Guitry]] (Germain) *[[Sacha Guitry]] (''rusko-francoski'') == H == *[[Isabelle Habiague]] *[[Adèle Haenel]] *[[India Hair]] *[[Laeticia Hallyday]] *[[Roger Hanin]] *[[Mia Hansen-Løve]] *[[Harry-Max]] *[[Olivier Hémon]] *[[Laurent Hennequin]] *[[Arnaud Henriet]] *[[Jacques Herlin]] *[[Gérard Hernandez]] *[[Dan Herzberg]] *[[Hafsia Herzi]] *[[Catherine Hiegel]] *[[Éléonore Hirt]] *[[Ticky Holgado]] *[[Catherine Hosmalin]] *[[Robert Hossein]] *[[Isabelle Huppert]] *[[Francis Huster]] == I == *[[Alexandre Ibisk]] * [[Jacky Ido]] *[[Eva Ionesco]] == J == *[[Irène Jacob]] (''Švica/Francija'') *[[Agnès Jaoui]] *[[Brigitte Jaques-Wajeman]] *[[Claude Jade]] *[[Philippe du Janerand]] *[[Véronique Jannot]] *[[Agnès Jaoui]] *[[François Jérosme]] *[[Félicité Du Jeu]] *[[Julie Jézéquel]] *[[Marlène Jobert]] *[[Alejandro Jodorowsky]] *[[Alma Jodorowsky]] *[[Lillemour Jonsson]] *[[Chloé Jouannet]] *[[Louis Jourdan]] *[[Lisa Jouvet]] *[[Louis Jouvet]] *[[Marc Jolivet]] *[[Pierre Jolivet]] *[[Gérard Jugnot]] == K == *[[Jean-Pierre Kalfon]] *[[Valérie Kaprisky]] *[[Anna Karina]] (''Hanne Karin Bayer'') (1940-2019) (dansko-francoska) *[[Mathieu Kassovitz]] *[[Philippe Katerine]] *[[Abdellatif Kechiche]] *[[Salim Kechiouche]] *[[Lila Kedrova]] *[[Claire Keim]] *[[Gustave Kervern]] (& [[Benoît Delépin]]) *[[Sandrine Kiberlain]] *[[Jérôme Kircher]] *[[Philippe Klébert]] *[[Pom Klementieff]] *[[Claude Koener]] (belgijsko-fr.) *[[Roman Kolinka]] *[[Véra Korène]] *[[Hubert Koundé]] *[[Nathalie Kousnetzoff]] == L == *[[Barbara Laage]] *[[Lou de Laâge]] *[[Élina Labourdette]] *[[Béatrice de La Boulaye]] *[[Henri Labussière]] *[[Ysabelle Lacamp]] *[[Vincent Lacoste]] *[[Ghalya Lacroix]] *[[Guillaume Lacroix]] *[[Thibault Lacroix]] *[[Laurent Lafitte]] *[[Marie Laforêt]] (''Maitena Doumenach'') *[[Axelle Laffont]] *[[Bernadette Lafont]] *[[Pauline Lafont]] *[[Corinne Lahaye]] *[[Jérémie Laheurte]] *[[Christophe Lambert]] *[[Alexandra Lamy]] *[[Audrey Lamy]] *[[Alexia Landeau]] *[[Michèle Laroque]] *[[Philippe Laudenbach]] *[[Carole Laure]] *[[Denis Lavant]] *[[Benjamin Lavernhe]] *[[Philippe Lavot]] *[[Claude Laydu]] (belg.-fr.-švic.) *[[Jean-Pierre Leaud|Jean-Pierre Léaud]] *[[Frank Lebœuf]] *[[Renée Le Calm]] (1918-2019) *[[Patrice Leconte]] *[[Bernard Le Coq]] *[[Fernand Ledoux]] (1897-1993) *[[Virginie Ledoyen]] *[[Richard Leduc]] *[[Jean Lefebvre]] *[[Gaëlle Legrand]] *[[Lekain]] (''Henri Louis Cain'') (1728–1778) *[[Claude Lelouch]] *[[Gilles Lellouche]] *[[Philippe Lemaire]] *[[Valérie Lemercier]] *[[Alice de Lencquesaing]] *[[Louis-Do de Lencquesaing]] *[[Anne Le Nen]] *[[Alain Lenglet]] *[[Anne Le Ny]] *[[Philippe Léotard]] *[[Elsa Lepoivre]] *[[Philippe Leroy]] *[[Valérie Lesort]] *[[François Levantal]] *[[Thierry Lhermitte]] *[[Johan Libéreau]] *[[Max Linder]] (''Gabriel Leuvielle'') *[[Natacha Lindinger]] *[[Vincent Lindon]] *[[Patrick Lizana]] *[[Camille Lellouche]] *[[Stéphanie Loïk]] *[[Michel Lonsdale|Mich(a)el Lonsdale]] (angl.-fr.) *[[Tanya Lopert]] *[[Fabien Loris]] *[[Jean-Pierre Lorit]] *[[Luna Lou]] *[[Fabrice Luchini]] *[[Grégoire Ludig]] *[[Françoise Lugagne]] *[[Marcel Lupovici]] (Romun) *[[Robert Lynen]] (1921-1944) == M == *[[Moussa Maaskri]] (alžirskega rodu) *[[Benoît Magimel]] *[[Judith Magre]] *[[François Maistre]] *[[Maïwenn]] *[[Joseph Malerba]] *[[Gina Manès]] (''Blanche Moulin'') *[[Héléna Manson]] *[[Denis Manuel]] *[[Jean Marais]] *[[Marcel Marceau]] *[[Sophie Marceau]] *[[Georges Marchal]] (''Georges Luis Lucot'') *[[Guy Marchand]] *[[André Marcon]] *[[Jean-Pierre Marielle]] *[[Garance Marillier]] *[[Anne Marivin]] *[[Pio Marmaï]] *[[Christian Marquand]] *[[Tonie Marshall]] *[[Jean-François Martial]] *[[Stacy Martin]] *[[Jean Martinelli]] *[[Denis Martin-Laval]] *[[Pierre-François Martin-Laval]] *[[Fany Mary]] *[[Renaud Mary]] *[[Corinne Masiero]] *[[Chiara Mastroianni]] *[[Mireille Mathieu]] *[[Milly Mathis]] (''Émilienne Thomasini'') *[[Claire Maurier]] *[[Mimie Mathy]] *[[Mathilda May]] *[[Juliette Mayniel]] *[[Max Maxudian]] ("Max Algop M.")("armensko-francoski") *[[Joséphine de Meaux]] *[[Elli Medeiros]] *[[Hélène Médigue]] *[[André Méliès]] *[[Georges Méliès]] (1861-1938) *[[Monique Mélinand]] (1916-2012) *[[Denis Ménochet]] *[[Kad Merad]] *[[Jean Mercanton]] *[[Michèle Mercier]] (''Jocelyne Mercier'') *[[Luc Merenda]] *[[Macha Méril]] (''Marie-Madeleine Gagarine'') *[[Noémie Merlant]] *[[Serge Merlin]] *[[Armand Mestral]] *[[Paul Meurisse]] *[[Éric Métayer]] *[[Marc Michel]] *[[Emmanuelle Michelet]] *[[Charles Millot]] (pr.i. ''Velja Milojević'') *[[Miou-Miou]] (''Sylvette Herry'') *[[Mistinguett]] *[[Jean-Pierre Mocky]] (''Mokiejewski'') *[[Aribert Mog]] *[[Katia Moguy]] *[[Pierre Mondy]] (''Pierre Cuq'') *[[Silvia Monfort]] (1925-91) *[[Chloé Mons]] *[[Thibault de Montalembert]] *[[Yves Montand]] (''Ivo Livi'') *[[Max Montavon]] *[[Blanche Montel]] *[[Édouard Montoute]] *[[Jeanne Moreau]] *[[Jacques Morel]] *[[Marguerite Moreno]] *[[Michèle Morgan]] (1920-2016) *[[Michèle Moretti]] *[[Michele Morgan]] (pr.i.Simone Roussel) *[[Ivan Mosjoukine]] (''Mozžuhin'') (''rusko-fr.'') *[[Maxime Motte]] *[[Océane Mozas]] *[[Jules Auguste Muraire]] - Raimu *[[Jean Murat]] *[[Christine Murillo]] *[[Musidora]] (''Jeanne Roques'') == N == *[[Samy Naceri]] *[[Philippe Nahon]] *[[Géraldine Nakache]] *[[Olivier Nakache]] *[[Isabelle Nanty]] *[[Marc di Napoli]] *[[Stephane di Napoli]] *[[Henri Nassiet]] *[[Lucien Nat]] *[[Marie-José Nat]] *[[Carlo Nell]] (švic.-fr.) *[[Georges Neri]] *[[Chantal Neuwirth]] *[[Guillaume Nicloux]] *[[Magali Noël]] *[[Philippe Noiret]] *[[Philippe Normand]] *[[Line Noro]] *[[Nadine Nortier]] *[[Serge Nubret]] == O == *[[Roland Oberlin]] *[[Bulle Ogier]] *[[Sabrina Ouazani]] *[[Gérard Oury]] *[[Maria Ouspenskaya]] *[[Jean Ozenne]] (1898-1969) *[[Madeleine Ozeray]] == P == *[[Genevieve Page|Genevie`ve Page]] (r. Bonjean) *[[Géraldine Pailhas]] *[[Christophe Paou]] *[[Alysson Paradis]] *[[Vanessa Paradis]] *[[Anne Parillaud]] *[[Christine Pascal]] *[[Frédéric de Pasquale]] *[[Antonio Passalia]] *[[Stéphanie Pasterkamp]] *[[Adrienne Pauly]] *[[Rodolphe Pauly]] *[[Lisa Pelikan]] *[[Hélène Perdrière]] *[[François Périer]] *[[Denise Péron]] *[[Francis Perrin]] *[[Jacques Perrin]] *[[Valérie Perrin]] *[[Fred Personne]] *[[Julien Pestel]] *[[Karin Petersen]] *[[Benoît Peverelli]] *[[Elsa Pharaon]] *[[Gérard Philipe]] *[[Maurice Pialat]] *[[Jean Piat]] *[[Michel Piccoli]] (1925-2020) *[[Frédéric Pierrot]] *[[Roger Pigaut]] *[[Marie Pillet]] *[[Stéphanie Pillonca]]-Kervern *[[Jacques Pills]] *[[Dominique Pinon]] *[[Emilie Pipponier]] *[[Marie-France Pisier]] *[[Bruno Podalydès]] *[[Clémence Poésy]] *[[Jean Poiret]] *[[Laurent Poitrenaux]] *[[Vimala Pons]] *[[Clara Ponsot]] *[[Alexia Portal]] *[[Melvil Poupaud]] *[[Éléonore Pourriat]] *[[Pérette Pradier]] *[[Aylin Prandi]] *[[Micheline Presle]] *[[Françoise Prévost]] *[[Suzy Prim]] *[[Yvonne Printemps]] *[[Bruno Putzulu]] == Q == * [[Sophie Quinton]] *[[Frédéric Quiring]] == R == *[[Olivier Rabourdin]] *[[Tahar Rahim]] *[[Raimu]] (''Jules Auguste Muraire'') *[[Guy Rapp]] *[[Anne-Marie Rassam]] (libanonsko-fr.) *[[Julien Rassam]] *[[Jean-François Rauger]] *[[Quito Rayon Richter]] *[[Martial Raysse]] *[[Aurélien Recoing]] *[[Serge Reggiani]] (it. rodu) *[[Gabrielle Réjane]] *[[Chloé Réjon]] *[[Albert Rémy]] *[[Simone Renant]] *[[Colette Renard]] *[[Isabelle Renauld]] *[[Madeleine Renaud]] *[[Jérémie Renier]] *[[Yves Rénier]] *[[Jean Reno]] (Juan Moreno y Herrera–Jiménez) *[[Pierre Renoir]] *[[Judith Reval]] *[[Max Révol]] *[[Jean-Michel Ribes]] *[[Claude Rich]] *[[Pierre Richard]] *[[Jean Rigaux]] *[[Solène Rigot]] *[[Marc Rioufol]] *[[Jacques Rispal]] *[[Emmanuelle Riva]] *[[André Roanne]] *[[Yves Robert]] *[[Dany Robin|Dany (Dani`ele) Robin]] *[[Michel Robin]] *[[Madeleine Robinson]] *[[Pascale Rocard]] *[[Stéphane Roche]] *[[Christiane Rochefort]] *[[Jean Rochefort]] *[[Micheline Rolla]] *[[Viviane Romance]] *[[Beatrice Romand]] *[[Maurice Ronet]] *[[Axelle Ropert]] *[[Noël Roquevert]] *[[Jeanne Rosa]] *[[Françoise Rosay]] *[[Christophe Rossignon]] *[[Julie-Amour Rossini]] *[[Philippine de Rothschild]] *[[Vincent Rottiers]] *[[Jean-Marc Roulot]] *[[Anne Roumanoff]] *[[Henry Roussel]] *[[Nathalie Roussel]] *[[Agathe Rousselle]] *[[Jean-Paul Rouve]] *[[André Rouyer]] *[[Éric Ruf]] *[[Jean-Yves Ruf]] *[[Philippe Ruggieri]] *[[Camille Rutherford]] == S == *[[Ludivine Sagnier]] *[[Lani Sagoyou]] *[[Renée Saint-Cyr]] *[[Emmanuel Salinger]] *[[Catherine Salée]] *[[Céline Sallette]] *[[Louis Salou]] *[[Bruno Sanches]] *[[Dominique Sanda]] *[[Didier Sandre]] *[[Jacques Santi]] *[[Éric Savin]] *[[Nemo Schiffman]] *[[Valérie Schlumberger]] *[[Maria Schneider (igralka)|Maria Schneider]] (1952-2011) *[[Betty Schneider]] *[[Claude-Michel Schönberg]] *[[Emmanuel Schotté]] *[[Maurice Schutz]] (1866-1955) *[[Jean Seberg]] (ameriško-francoska) *[[Rolande Ségur]] *[[Emmanuelle Seigner]] *[[Sophie Semin]] (žena [[Peter Handke|Petra Handkeja]]) *[[Jacques Sernas]] (1925-2015) Jokūbas Bernardas Šernas (litovsko-franc.-it.) *[[Michel Serrault]] *[[Adrienne Servantie]] *[[Hélène Seuzaret]] *[[Léa Seydoux]] *[[Delphine Seyrig]] *[[Clément Sibony]] *Julie Sicard *[[Simone Signoret]] (''Simone Henriette Charlotte Kaminker'') *[[Luc Simon]] *[[Michel Simon]] *[[Simone Simon]] *[[Renée-Jeanne Simonot]] (Jeanne Renée Deneuve /Dorléac) (1911-2021) *[[Guillaume Siron]] *[[Laura Smet]] *[[Soko]] *[[Suzy Solidor]] *[[Cécile Sorel]] *[[Jean Sorel]] *[[Lina Soualem]] *[[Mouna Soualem]] *[[Zinedine Soualem]] *[[Agnès Spaak]] (fr.-it.) *[[Catherine Spaak]] (fr.-it.) *[[Josiane Stoléru]] *[[Sarah Suco]] *[[Steve Suissa]] *[[Brigitte Sy]] *[[Omar Sy]] *[[Sylvie]] (''Louise Pauline Mainguené'') == T == *[[Odette Talazac]] *[[François-Joseph Talma]] *[[Bernard Tapie]] *[[Irina Tarassov]] *[[Jacques Tati]] (''Taticheff'') (rus. rodu) *[[Audrey Tautou]] *[[Nils Tavernier]] *[[Katia Tchenko]] (''Catherine Kraftschenko'') (rus. rodu) *[[Laurent Terzieff]] (pr.i. ''Laurent Tchemerzine'') (rus. rodu) *[[Fred Testot]] (''Frédéric Giacomo Testo'') *[[Sébastien Thiéry]] *[[Mélanie Thierry]] *[[Arlette Thomas]] *[[André Thorent]] (1922-2015) *[[Jean-Michel Tinivelli]] *[[Jean Tissier]] *[[Alice Tissot]] *[[Jacques Toja]] *[[Pierre Tornade]] *[[Philippe Torreton]] *[[Anouar Toubali]] *[[Tran Nu Yên-Khê]] *[[Zineb Triki]] *[[Jean-Louis Trintignant]] (1930-2022) *[[Marie Trintignant]] (1962-2003) *[[Massimo Troisi]] *[[Laurent Tuel]] == U == *[[Gaspard Ulliel]] == V == *[[Marine Vacth]] *[[Christian Vadim]] *[[Caterina Valente]] *[[Arnaud Valois]] *[[Simone Valère]] *[[María Valverde]] (špan.-fr.) *[[Charles Vanel]] *[[Michael Vartan]] *[[Anamaria Vartolomei]] *[[Lino Ventura]] (''italijansko-francoski'') *[[Louis Verneuil]] *[[Anne Vernon]] *[[Suzy Vernon]] *[[Odile Versois]] *[[Florence Viala]] *[[Boris Vian]] *[[Karin Viard]] *[[Henri Vidal]] *[[Julia Vignali]] *[[Luce Vigo]] *[[Marthe Villalonga]] *[[Franck Villard]] *[[Hervé Villechaize]] *[[Jacques Villeret]] *[[Michel Vitold]] *[[Judith Vittet]] *[[Marina Vlady]] *[[Alexandre Volkoff]] *[[Odile Vuillemin]] == Y == *[[Souheila Yacoub]] * [[Jean Yanne]] * [[Michaël Youn]] == W == *[[Eric Wapler]] *[[Anne Wiazemsky]] *[[André Wilms]] *[[Georges Wilson]] *[[Lambert Wilson]] *[[Jean-Marie Winling]] *[[Claude Winter]] *[[Stéphan Wojtowicz]] *[[Bruno Wolkowitch]] *[[Maud Wyler]] == Z == *[[Coraly Zahonero]] *[[Dominique Zardi]] *[[Roschdy Zem]] *[[Claude Zidi]] *[[Pierre Zimmer]] *[[Michel Zlotowski]] *[[Jean-Pierre Zola]] *[[Elsa Zylberstein]] {{div col end}} {{seznami narodov po poklicu|igralcev}} [[Kategorija:Seznami Francozov|Igralci]] [[Kategorija:Francoski igralci|*]] g5wl1ungzk42s88k5lof9j4xija2vb4 0 49618 6748604 6732084 2026-09-10T09:30:41Z ~2026-44996-51 264415 /* N */ 6748604 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Francozi|francoskih]] [[filmski režiser|filmskih režiserj]]<nowiki/>ev in scenaristov''' '''<nowiki/>''' {{seznami poklicev za narode|Francozov|Francija|francoskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Olivier Adam]] (scenarist) *[[Antoine d'Agata]] *Pierre Aïm (direktor fotografije) *[[Alexandre Aja]] *[[Jean-Gabriel Albicocco]] *Henri Alekan (1909-2001) (direktor fotografije) *[[Alexandre Alexéieff]] (rusko-fr. animator...) *[[Marc Allégret]] *[[Yves Allégret]] *[[René Allio]] *[[Patrick Alessandrin]] *Nestor Almendros (snemalec šp.-katal. porekla) *[[Pierre Alt]] *[[Mathieu Amalric]] *[[Jean-Pierre Améris]] *[[Jean-Baptiste Andrea]] *[[Yannick Andréi]] *Anémone? *[[Hélène Angel]] *[[Claude d'Anna]] *[[Jean-Jacques Annaud]] *[[Jean Anouilh]] (scenarist) *[[Sólveig Anspach]] (1960-2015) (islandsko-francoska/nem.-romun.rodu) *André-Paul Antoine *[[Adolfo Arrieta]] *[[Olivier Assayas]] *[[Éric Assous]] (Tunizijec) *[[Alexandre Astruc]] *[[Aure Atika]] *[[Éric Atlan]] *[[Yvan Attal]] *[[Stéphane Aubier]] *[[Frédéric Auburtin]] *[[Jacques Audiard]] *[[Michel Audiard]] (scenarist) Paul Michel Audiard *[[Jacqueline Audry]] *[[Jean Aurel]] (romun. rodu) *Jean Aurenche (scenarist) *[[Claude Autant-Lara]] (1901-2000) *[[Daniel Auteuil]] *[[Gabriel Axel]] (dansko-fr.) *[[Lisa Azuelos]] == B == *[[Raphaëlle Bacqué]] (scenaristka) *[[Pascale Bailly]] *[[Josiane Balasko]] (''Balašković'') *[[Gilles Balbastre]] (scenarist) *[[Albert Band]] (francosko-ameriški) *[[Édouard Baer]] *[[Jacques Baratier]] (1918-2009) *[[Jacques Baroncelli|Jacques (de) Baroncelli]] *[[Jean-Louis Barrault]] *[[Jonathan Barré]] *[[Chloé Barreau]] *[[Odile Barski]] (scenaristka) *[[André Bazin]] (teoretik) *[[Xavier Beauvois]] *[[Jacques Becker]] *[[Jean Becker]] *[[Frédéric Beigbeder]] *[[Jean-Jacques Beineix]] *[[Yanick Bellon]] (''Marie-Annick Bellon'') *[[Véra Belmont]] *[[Lucas Belvaux]] *[[Nicolas Benamou]] *[[Robert Benayoun]]? *[[Laurent Bénégui]] *[[Jean Bénoît Lévy|Jean Bénoît-Lévy]] *[[Faouzi Bensaïdi]] (maroško-francoski) *[[Farid Bentoumi]] *[[Luc Béraud]] *[[Alain Berbérian]] (libanonsko-armenskega rodu) (1953-2017) *[[Raymond Bernard]] *[[Claude Berri]] *[[André Berthomieu]] *[[Guy-Philippe Bertin]] *[[Juliet Berto]] *[[Jean-Louis Bertucelli]] *[[Éric Besnard]] *[[Jacques Besnard]] * [[Luc Besson]] * [[Rémi Bezançon]] * [[Thomas Bidegain]] * [[Enki Bilal]] (''Enes Bilalović'') *[[Thierry Binisti]] *[[Didier Bivel]] *[[Gérard Blain]]? *[[Michel Blanc]] *[[Pascal Blanchard]] *[[Francis Blanche]]? * [[Bertrand Blier]] *[[Roger Blin]] *[[Antoine Blossier]] *Patrick Blossier (direktor fotografije-snemalec) *Jean Boffetty (snemalec) *[[Michel Boissrond]] *[[Yves Boisset]] *[[Claude Boissol]] *[[Bertrand Bonello]] * [[Pascal Bonitzer]] * [[Dany Boon]] *[[Bernard Borderie]] *[[Lucie Borleteau]] *[[Walerian Borowczyk]] (poljsko-francoski) *Pierre Bost (scenarist) *[[Rachid Bouchareb]] (Francoz alžirskega porekla) *Ludovic & Zoran Boukherma *[[Élodie Bouchez]] *[[Nicolas Boukhrief]] *[[Michel Bouquet]] *[[Martin Bourboulon]] *[[Serge Bozon]] *[[Guillaume Brac]] *[[Gérard Brach]] *[[Zabou Breitman]] *[[Catherine Breillat]] * [[Robert Bresson]] (1901-1999) * [[Jean-Claude Brialy]] * [[Jean-Claude Brisseau]] *[[Stéphane Brizé]] *[[Philippe de Broca]] *[[Hervé Bromberger]] *[[Jean-Marc Brondolo]] *[[Noël Burch]] *[[Valeria Bruni Tedeschi]] (italijansko-francoska) *[[Luis Buñuel]] (Španec) == C == *[[Thomas Cailley]] *[[Ivan Calbérac]] *[[Henri Calef]] *[[André Calmettes]] *[[Marcel Camus]] *[[Guillaume Canet]] *[[Laurent Cantet]] *[[Albert Capellani]] *[[Éric Caravaca]] *[[Leos Carax]] (Alex Christophe Dupont) *[[Christian Carion]] *[[Pierre Carles]] (kritični dokumentarist) *[[Claude Carliez]] *[[Brieuc Carnaille]] * [[Marcel Carné]] * [[Emmanuel Carrère]] *[[Jean-Claude Carrière]] (scenarist) *[[Frank Cassenti]] (dokumentarist) *[[Jean-Max Causse]] *[[Alberto Cavalcanti]] (brazilsko-franc.) *[[Alain Cavalier]] (pr.i. ''Fraisse'') *[[Fred Cavayé]] * [[André Cayatte]] * [[Jean Cayrol]] * [[Clémentine Célarié]] *Alain Chabat ? * [[Claude Chabrol]] *[[Christian de Chalonge]] *[[Caroline Champetier]] (direktorica fotografije) *[[Benjamin Charbit]] *[[Mehdi Charef]] (alžirskega rodu) *[[André Charpak]] *[[Hubert Charuel]] *[[Philippe de Chauveron]] *Louis Chavance (scenarist) *[[Damien Chazelle]] (francosko-ameriški) *[[Pierre Chénal]] (''Pierre Cohen'') *[[Patrice Chéreau]] *[[Malik Chibane]] *[[David Chizallet]] (direktor fotografije) *[[Sylvain Chomet]] (animator) *[[Henri Chomette]] *[[Christian-Jaque]] (''Christian Maudet'') (1904-1994) *[[Yves Ciampi]] * [[René Clair]] (pr.i. [[Henri Chomette|Chomette]]) *Christian Clavier ? *[[Stéphane Clavier]] * [[René Clément]] * [[Pierre Clémenti]] *[[Maurice Cloche]] * [[Henri-Georges Clouzot]] * [[Jean Cocteau]] * [[Benoît Cohen]]? * [[Émile Cohl]] (Courtet) (animator) * [[Henri Colpi]] (montažer, režiser, publicist švic. porekla) * [[Jean Commandon]] * Jacques Companeez (scenarist) *[[Nina Companeez]] *[[Claude Confortès]] *[[Antony Cordier]] *[[Alain Corneau]] *[[Clovis Cornillac]] *[[Catherine Corsini]] *[[Costa-Gavras]] (Constantin Gavras; grško-francoski) *[[Delphine Coulin]] *[[Muriel Coulin]] *[[Emmanuel Courcol]] *[[Louise Courvoisier]] *[[Olivier Coussemacq]] *[[Jacques-Yves Cousteau]] (naravoslovno-dokumentarni) *[[Raoul Coutard]] (snemalec, režiser) *[[Antoine Cuypers]] *[[Natacha Cyrulnik]] (dokumentaristka) *[[Isabelle Czajka]] == D == *[[Audrey Dana]] *[[Louis Daquin]] *[[Jean-Pierre Dardenne]] & [[Luc Dardenne]] (belgijsko-francoska) *[[Robert Darène]] (1914-2016) *[[Jean-Pierre Darroussin]] *[[Jules Dassin]] *[[Guy Davidi]] *[[Robin Davis]] *[[Josée Dayan]] *[[Guy Debord]] *[[Henri Decaë]] (snemalec-direktor fotografije) *Didier Decoin (scenarist) *[[Henri Decoin]] *[[André Deed]] (Henri André Augustin Chapais) *[[Jean Delannoy]] *[[Émilie Deleuze]] *[[Benoît Delépine]] *[[Louis Delluc]] ... *[[Xavier Deluc]] *[[Julie Delpy]] *[[Richard Dembo]] *[[Jacques Demy]] * [[Claire Denis]] *[[Jean-Pierre Denis]] *[[Jacques Deray]] *[[Arnaud Desplechin]] *[[Michel Deville]] *[[Robert Dhéry]] *[[Audrey Diwan]] *[[Jacques Doillon]] *[[Lola Doillon]] *[[Jacques Doniol-Valcroze]] *[[Valérie Donzelli]] *[[Olivier Doran]] * [[Michel Drach]] * [[Jean-Paul Étienne Dreyfus]] (ps. [[Jean-Paul Le Chanois]]) *[[Jean Dréville]] (1906-97) *Carl Theodor Dreyer *[[Julia Ducournau]] *Marc Dugain *[[Maurice Dugowson]] *[[Germaine Dullac]] *[[Bruno Dumont]] *[[François Dupeyron]] *[[Quentin Dupieux]] *[[Albert Dupontel]] * [[Marguerite Duras]] *[[Jean-Pierre Duret]] * [[Julien Duvivier]] == E == *[[Pascal Elbé]] *[[Jérémie Elkaïm]] *[[Jihan El-Tahri]] (libanonsko-francoska) *[[Robert Enrico]] *[[Jean Epstein]] *[[Jean-Yves Escoffier]] ? * [[Pierre Étaix]] * [[Jean Eustache]] == F == *[[Coralie Fargeat]] *[[Jean-Pol Fargeau]] (scenarist) *[[Nicolas Farkas]] (madž. rodu) *[[Christian Faure]] *[[Jean Faurez]] *[[Léa Fehner]] *[[Jean-Loup Felicioli]] *[[René Féret]] *[[Pascale Ferran]] *[[Alain Ferrari]] *[[Laurence Ferreira Barbosa]] *[[Louis Feuillade]] *[[Jacques Feyder]] *[[Sophie Fillières]] *[[Emmanuel Finkiel]] *[[Laurent Firode]] *[[David Foenkinos|David]] &[[Stéphane Foenkinos]] *Peter Foldes (madž.-britan.-franc. animator) *[[Anne Fontaine]] *[[Sara Forestier]] *[[Jérôme Foulon]] *[[Georges Franju]] *[[Thierry Frémaux]] *Serge Frydman (scenarist) == G == *([[Charlotte Gainsbourg]]) *[[Zoe Galeron]] (scenaristka) *[[Abel Gance]] *[[Vincent Garenq]] *[[Pierre Granier-Deferre]] *[[Louis Garrel]] *[[Philippe Garrel]] * [[Romain Gary]] * [[Louis J. Gasnier]] (fr.-amer.) *[[Tony Gatlif]] (pr.i. Michel Dahmani) (romskega rodu) *[[Armand Gatti]] *[[Marielle Gautier]] *[[Alexandre Gavras]] *[[Costa Gavras|Costa (Constantin) Gavras]] (grško-francoski) *[[Julie Gavras]] *[[Romain Gavras]] *[[Paul Gégauff]] * [[Xavier Gens]] *[[Charles Gérard]] (armenskega rodu) *[[Xavier Giannoli]] *[[Jean Giono]] (scenarist, režiser, producent) *[[José Giovanni]] (''Joseph Damiani'') *[[Ana Girardot]] *[[François Girault]] *[[Jean Girault]] *[[Francis Girod]] (1944-2006) *[[Stéphane Giusti]] *[[Félix de Givry]] *[[Agnès Godard]] (direktorica fotografije) *[[Jean-Luc Godard]] *[[Philippe Godeau]] * [[Michel Gondry]] * [[Yann Gonzalez]] *Olivier Gorce (scenarist) *[[Guillaume Gouix]] *[[Manuela Gourary]] *[[Patrick Grandperret]] *[[Gilles Grangier]] *[[Pierre Granier-Deferre]] *[[Elie Grappe]] *[[Éric Gravel]] *[[Eduardo de Gregorio]] (argentinsko-angl.-francoski) *[[Jean Grémillon]] *[[Edmond Gréville]] *[[Paul Grimault]] (animator) *[[Henri Gruel]] *[[Robert Guédiguian]] *[[Pierre-Erwan Guillaume]] (scenarist) *[[Alain Guiraudie]] *[[Graham Guit]] *[[Harpo Guit]] *[[Sacha Guitry|Sacha (Alexandre-Pierre Georges) Guitry]] (rusko-francoski) * [[Alice Guy-Blaché]] == H == *[[Jean Halain]] (scenarist) *[[André Halimi]] *[[Lucile Hadzihalilovic]] *[[Mia Hansen-Løve]] *[[Marcel Hanoun]] *[[Michel Hazanavicius]] *[[René Le Hénaff]] *[[Laurent Herbiet]] (scenarist...) *[[Mikhaël Hers]] *[[Eric Heumann]] *[[Laurent Heynemann]] *[[Esther Hoffenberg]] *[[Christophe Honoré]] *[[Robert Hossein]] *[[Armel Hostiou]] *[[Michel Houellebecq]] *[[André Hunebelle]] *[[Yves-André Hubert]] *[[Danièle Huillet]] (1936-2006) *[[Caroline Huppert]] *[[Gérald Hustache-Mathieu]] == I == * [[Otar Iosseliani]] (gruzinsko-rusko-francoski) *[[Joris Ivens]] (nizozemsko-francoski) == J == *[[Bénoît Jacquot]] *[[Just Jaeckin]] *[[Olivier Jahan]] *[[Frédéric Jardin]] *[[Pascal Jardin]] (scenarist) *[[Victorin Jasset]] *[[Jean-Jacques Jauffret]] *Henri Jeanson (scenarist) *[[Alain Jessua]] * [[Jean-Pierre Jeunet]] * [[Cédric Jiménez]] * [[Léo Joannon]] *[[Alejandro Jodorowsky]] (čilsko-francoski) *[[Alex Joffé]] *[[Arthur Joffé]] *[[Pierre Jolivet]] *[[Eva Jospin]] *[[Thierry Jousse]] *[[Marcel Jullian]] (scenarist) == K == * [[Cédric Kahn]] * [[Nelly Kaplan]] * [[Mathieu Kassovitz]] * [[Pierre Kast]] * Boris Kaufmann (snemalec, brat Dz. Vertova) *[[Abdellatif Kechiche]] *[[Gustave Kervern]] (& [[Benoît Delépin]]) *[[Yannick Kergoat]] (direktor fotografije) *[[Franck Khalfoun]] *[[Abbas Kiarostami]] (iransko-francoski) *[[Krzysztof Kieślowski]] (poljsko-francoski) *[[Cédric Klapisch]] * [[Jean Knoertzer]] *[[Jan Kounen]] (nizozemsko-francoski) *[[Alexandre Korda]] *[[Hubert Koundé]] *[[Gérard Krawczyk]] *[[Stéphane Kurc]] (ukrajinsko-francoski) * [[Diane Kurys]] * [[Ado Kyrou]] == L == * [[Maurice Labro]] * [[Philippe Labro]] * [[Jeanne Labrune]] *[[Georges Lacombe]] *[[Jean-François Laguionie]] (animator) *[[René Laloux]] (animator) *[[Michel Lang]] *[[Annick Lanoë]] * [[Claude Lanzmann]] *[[Denys de La Patellière]] *[[Anne Larricq]] *[[Arnaud Larrieu]] *[[Jean-Marie Larrieu]] *[[Éric Lartigau]] *[[Hervé Lasgouttes]] *[[Georges Lautner]] *[[Gérard Lauzier]] *[[Jean Laviron]] *[[Charles-Gustave-Auguste Le Bargy]] *[[Oliver Laxe]] (franc.-španski) *[[Jean-Paul Le Chanois]] (=J.-P. Dreyfus) * [[Patrice Leconte]] * [[Julie Lecoustre]] &[[Emmanuel Marre]] * ([[Roger Leenhardt]]) * [[Gilles Legardinier]] * (Fernand Léger) *[[Xavier Legrand]] *[[Philippe Le Guay]] (scenarist) * [[Claude Lelouch]] (1937-) *[[Gilles Lellouche]] *[[Valérie Lemercier]] * [[Jan Lenica]] (polj.-franc. animator) *Blandine Lenoir *[[Denis Lenoir]] (direktor fotografije) *[[Anne Le Ny]] *[[Jean-Baptiste Léonetti]] *Didier Le Pêcheur *[[Francis Leroi]] *[[Yorick Le Saux]] (direktor fotografije) *[[François Leterrier]] *[[Louis Leterrier]] *[[Grégory Levasseur]] (scenarist) *[[Michel Léviant]] *[[Marcel L´Herbier]] *[[Hervé Lièvre]] *[[Jean-Pierre Limosin]] *[[Max Linder]] (''Gabriel Leuvielle'') *[[Vincent Lindon]] *[[Roger Lion]] *[[Philippe Lioret]] *[[Anatole Litvak]] (ukrajinsko-francoski) *[[Jean Lods]] *[[Julie Lopes-Curval]] *[[Olivier Lorelle]] (scenarist) *[[Marceline Loridan Ivens]] (1928-2018) *[[Éli Lotar]] (sin T. Arghezija) *[[Bernard Louargant]] *[[Eugène Lourié]] *[[Sven Løve]] (scenarist) *[[Camille Lugan]] *William Lubtchansky (direktor fotografije) *[[Brata Lumière]] *[[Édouard Luntz]] *[[Jean Luret]] *[[Noémie Lvovsky]] *[[Ladj Ly]] == M == *[[Josephine Mackerras]] *[[Moussa Maaskri]] (scenarist alžirskega rodu) *[[Jacques Maillot]] *[[Maïwenn]] (''Le Besco'') * [[Louis Malle]] * [[André Malraux]] ? * [[Man Ray]] (''Emmanuel Rudnitsky''; ameriško-francoski) *[[Jean Marais]] ? *[[Naël Marandin]] *[[Gilles Marchand]] *[[Christian Marquand]] *Jean Marques Rivi`ere &Jean-Paulč Mamie ("Paul Riche") * [[Chris Marker]] ("SLON") *[[Tonie Marshall]] * [[Pierre-François Martin-Laval]] *[[Olivier Masset-Depasse]] *[[Laetitia Masson]] *[[Mounia Meddour]] (alžirsko-francoska) * [[Ursula Meier]] * [[Georges Méliès]] (1861-1938) * [[Jean-Pierre Melville]] (pr.i. ''J.-P. Grumbach'') *[[Robert Ménégoz]] *[[Denis Ménochet]] *[[Marie-Castille Mention-Schaar]] *Kad Merad (alžir.-franc.) *[[Louis Mercanton]] *[[Victoria Mercanton]] *[[Bruno Merle]] *[[Agnès Merlet]] *Félix Mesguich (1871-1949) (snemalec) *[[Radu Mihăileanu]] (romunsko-francoski) * [[Claude Miller]] * [[Gérard Miller]] * Jean-Louis Milesi * [[Gilles Mimouni]] (arhitekt) *[[Hervé Mimran]] *Jérémy Minui *[[Jean-Pierre Mocky]] (''Jean-Paul Adam Mokiejewski'') (polj.-fr.) *[[Léonide Moguy]] (''Leonid Mogilevski'') (rus.-fr.) *[[Yann Moix]] *[[Nadir Moknèche]] *[[Xabi Molia]] (scenarist) * [[Édouard Molinaro]] * [[Dominik Moll]] *[[Patricia Moraz]] (scenaristka) *[[Gérard Mordillat]] *[[Jeanne Moreau]] *[[Gaël Morel]] *[[Pierre Morel]] *[[Emmanuel Mouret]] *[[Claude Mouriéras]] *[[Musidora]] (''Jeanne Roques'') *[[Jeff Musso]] (''Joseph Cesar'') *[[Léa Mysius]] == N == *[[Chris Nahon]] *[[Olivier Nakache]] (& [[Éric Toledano]]) *[[Géraldine Nakache]] *[[Safy Nebbou]] *[[Guillaume Nicloux]] *[[Gaspar Noé]] == O == * [[Michel Ocelot]] (animator) *[[Christophe Offenstein]] (direktor fotografije) *[[Sylvie Ohayon]] *[[Fabien Onteniente]] * [[Marcel Ophüls]] (dokumentarist) (1927-2025) * [[Max Ophuls|Max Ophüls]] (Maximillian Oppenheimer) (nemško-franc.) *[[Stéphane Osmont]] * [[Dominique Othenin-Girard]] *[[Gérard Oury]] * [[François Ozon]] == P == *[[Marcel(lo) Pagliero]] (francosko-italijanski) *[[Marcel Paul Pagnol|Marcel Pagnol]] *[[Jean Painlevé]] *[[Arnaud des Pallières]] *[[Nikos Papatakis]] (1918-2010) (etiopsko-fr.) *[[Gilles Paquet-Brenner]] *[[Nicolas Pariser]] *Vincent Paronnaud - ''Winshluss'' (stripar in filmar) *[[Christine Pascal]] *[[Arnold Pasquier]] (scenarist) *Denys de La Patellière *[[Charles Pathé]] (1863-1957) (izumitelj, filmski industrijalec, producent, režiser) *[[Marco Pauly]] (TV) *[[Olivier Péray]] *[[Georges Perec]] *[[Étienne Périer]] *[[Jean-Gabriel Périot]] *[[Jean-Luc Perréard]] *[[Léonce Perret]] *[[Francis Perrin]] *[[Laurent Perrin]] *[[Louis-Julien Petit]] *[[Nicolas Philibert]] *[[Maurice Pialat]] *[[Stéphanie Pillonca]]-Kervern *[[Claude Pinoteau]] *<nowiki/>[[Arnaud des Pallières|Gérard Pirè]]<nowiki/>[[Arnaud des Pallières|s]] *[[Roger Planchon]] *[[Bruno Podalydès]] *[[Alain Poiré]] (producent, scenarist) *[[Jean-Marie Poiré]] *[[Léon Poirier]] *[[Roman Polanski]] (poljsko-francoski) *[[Emmanuel Poulain-Arnaud]] *[[Melvil Poupaud]] *[[Jean-Bernard Pouy]] (scenarist) *[[Pascale Pouzadoux]] *[[Pierre Pradinas]] *Jacques Prévert (scenarist) *[[Pierre Prévert]] *[[Charles Prince]] *[[Martin Provost]] == Q == * [[Katell Quillévéré]] == R == *[[Jean Rabier]] (direktor fotografije-snemalec) *[[Julien Rambaldi]] *[[Pascal Rambert]] *[[Willy Rameau]] *[[Bernard Rapp]] *[[Jean-Paul Rappeneau]] *[[Julien Rappeneau]] *[[François Reichenbach]] (dokum.) *[[Yves Rénier]] *[[Alain Resnais]] *[[Pierre Richard]] *[[Jacques Rivette]] *[[Claude Renoir]] (snemalec) * [[Jean Renoir]] * [[Alain Resnais]] (1922-2014) *[[Jean-Michel Ribes]] *[[Roger Richebé]] *[[Jean-François Richet]] (scenarist) *[[Jacques Rivette]] (1928-2016) *[[Alain Robbe-Grillet]] *[[Denis Robert]] * [[Yves Robert]] *[[Jean-François Robin]] (snemalec) *Antoine Roch (direktor fotografije) *[[Éric Rochant]] * [[Éric Rohmer]] (1920-2010) *[[Maurice Ronet]] *[[Frédéric Rossif]] (dokum.) *[[Brigitte Roüan]] *[[Jean Rouch]] (dokumentarist) *[[Jacques Rouffio]] (1928-2016) *[[Raymond Rouleau]] (belgijsko-fr.) *[[Georges Rouquier]] *[[Jacques Rozier]] *[[Jean-Marc Rudnicki]] *[[Christophe Ruggia]] *[[Raúl Ruiz]] (Raoul Ruiz) (čilensko-francoski) *[[Camille Rutherford]] *[[Alexandre Ryder]] (1891–1966) == S == *[[Lani Sagoyou]] *[[Paul Saintillan]] *[[Huner Saleem]] (kurdsko/iraško-it.-francoski) *[[Jérôme Salle]] *[[Pierre Salvadori]] *[[Yann Samuell]] *Anne Sarraute (montažerka) *[[Marjane Satrapi]] (iranskega rodu) *[[Claude Sautet]] *[[Jean-Stéphane Sauvaire]] *[[Frédéric Schoendoerffer]] *[[Pierre Schoendoerffer]] *[[Céline Sciamma]] *[[Jean-Jacques Sempé]] (animator) *[[Léonor Serraille]] *[[Michel Serrault]] *[[Coline Serreau]] *[[Florent Emilio Siri]] *[[Joann Sfar]] *[[Denis Sneguirev]] (rusko-franc.) *[[Alain Soral]] *Charles Spaak (scenarist) *[[Michel Spinosa]] *Ladislas Starevitch (''Władysław Starewicz/Vladislav Starevič'') (animator rus.-polj. porekla) *[[Jean Stelli]] *[[Bernard Stora]] * [[Jean-Marie Straub]] (francosko-nemški) *[[Michel Subiela]] *[[Steve Suissa]] *Léopold Survage (''Leopold Friedrich Sturzwage'') (rus./nem.-franc. animator) *[[Bob Swaim]] == T == *[[Jean-Charles Tacchella]] *[[Carine Tardieu]] *[[Jacques Tati]] (''Taticheff''; ruskega rodu) *[[Alexandre Tarta]] *[[Bertrand Tavernier]] (1941-2021) *Colo Tavernier (angl.franc. scenaristka) *[[Pierre Tchernia]] *[[André Téchiné]] *[[Laurent Tirard]] *[[Éric Toledano]] *[[Victor Tourjansky]] (''Vjačeslav K.Turžanski'') (ukrajin.-franc.) *[[Jacques Tourneur]] (amer.-franc.; sin spodnjega) *[[Maurice Tourneur]] (pr.i. ''Maurice Thomas'') (franc.-amer.) *[[Trần Anh Hùng]] *[[Jean-Louis Tribes]] *[[Justine Triet]] *[[Nadine Trintignant]] (r. [[Nadine Marquand]]) * [[François Truffaut]] == V == *[[Roger Vadim]] *[[Marcel Vandal]] *[[Nicolas Vanier]] *[[Agnès Varda]] (belgijsko-fr.) (1928-2019) *[[Francis Veber]] *[[Philippe Venault]] *[[Jean-Pierre Vergne]] *[[Robert Vernay]] *[[Henri Verneuil]] (armen. rodu, scenarist ...) *[[Marion Vernoux]] *Pierre Véry (scenarist) *[[Sacha Vierny]] * [[Jean Vigo]] * [[Alexandre Villeret]] *[[Éric Vuillard]] == W == * [[Élie Wajeman]] * [[Régis Wargnier]] *[[Emil Weiss]] *[[René Wheeler]] (scenarist in režiser) *[[Lambert Wilson]] *[[Alice Winocour]] (scenaristka) == Z == *[[Florian Zeller]] * [[Claude Zidi]] * [[Rebecca Zlotowski]] *[[Andrzej Żuławski]] (poljsko-francoski) {{seznami narodov po poklicu|režiserjev}} [[Kategorija:Seznami Francozov|Filmski režiserji]] [[Kategorija:Francoski filmski režiserji|*]] g9vexu7dex9hlh1pxu30p3i3rr27lgk 6748607 6748604 2026-09-10T09:40:35Z ~2026-44996-51 264415 /* P */ 6748607 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Francozi|francoskih]] [[filmski režiser|filmskih režiserj]]<nowiki/>ev in scenaristov''' '''<nowiki/>''' {{seznami poklicev za narode|Francozov|Francija|francoskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Olivier Adam]] (scenarist) *[[Antoine d'Agata]] *Pierre Aïm (direktor fotografije) *[[Alexandre Aja]] *[[Jean-Gabriel Albicocco]] *Henri Alekan (1909-2001) (direktor fotografije) *[[Alexandre Alexéieff]] (rusko-fr. animator...) *[[Marc Allégret]] *[[Yves Allégret]] *[[René Allio]] *[[Patrick Alessandrin]] *Nestor Almendros (snemalec šp.-katal. porekla) *[[Pierre Alt]] *[[Mathieu Amalric]] *[[Jean-Pierre Améris]] *[[Jean-Baptiste Andrea]] *[[Yannick Andréi]] *Anémone? *[[Hélène Angel]] *[[Claude d'Anna]] *[[Jean-Jacques Annaud]] *[[Jean Anouilh]] (scenarist) *[[Sólveig Anspach]] (1960-2015) (islandsko-francoska/nem.-romun.rodu) *André-Paul Antoine *[[Adolfo Arrieta]] *[[Olivier Assayas]] *[[Éric Assous]] (Tunizijec) *[[Alexandre Astruc]] *[[Aure Atika]] *[[Éric Atlan]] *[[Yvan Attal]] *[[Stéphane Aubier]] *[[Frédéric Auburtin]] *[[Jacques Audiard]] *[[Michel Audiard]] (scenarist) Paul Michel Audiard *[[Jacqueline Audry]] *[[Jean Aurel]] (romun. rodu) *Jean Aurenche (scenarist) *[[Claude Autant-Lara]] (1901-2000) *[[Daniel Auteuil]] *[[Gabriel Axel]] (dansko-fr.) *[[Lisa Azuelos]] == B == *[[Raphaëlle Bacqué]] (scenaristka) *[[Pascale Bailly]] *[[Josiane Balasko]] (''Balašković'') *[[Gilles Balbastre]] (scenarist) *[[Albert Band]] (francosko-ameriški) *[[Édouard Baer]] *[[Jacques Baratier]] (1918-2009) *[[Jacques Baroncelli|Jacques (de) Baroncelli]] *[[Jean-Louis Barrault]] *[[Jonathan Barré]] *[[Chloé Barreau]] *[[Odile Barski]] (scenaristka) *[[André Bazin]] (teoretik) *[[Xavier Beauvois]] *[[Jacques Becker]] *[[Jean Becker]] *[[Frédéric Beigbeder]] *[[Jean-Jacques Beineix]] *[[Yanick Bellon]] (''Marie-Annick Bellon'') *[[Véra Belmont]] *[[Lucas Belvaux]] *[[Nicolas Benamou]] *[[Robert Benayoun]]? *[[Laurent Bénégui]] *[[Jean Bénoît Lévy|Jean Bénoît-Lévy]] *[[Faouzi Bensaïdi]] (maroško-francoski) *[[Farid Bentoumi]] *[[Luc Béraud]] *[[Alain Berbérian]] (libanonsko-armenskega rodu) (1953-2017) *[[Raymond Bernard]] *[[Claude Berri]] *[[André Berthomieu]] *[[Guy-Philippe Bertin]] *[[Juliet Berto]] *[[Jean-Louis Bertucelli]] *[[Éric Besnard]] *[[Jacques Besnard]] * [[Luc Besson]] * [[Rémi Bezançon]] * [[Thomas Bidegain]] * [[Enki Bilal]] (''Enes Bilalović'') *[[Thierry Binisti]] *[[Didier Bivel]] *[[Gérard Blain]]? *[[Michel Blanc]] *[[Pascal Blanchard]] *[[Francis Blanche]]? * [[Bertrand Blier]] *[[Roger Blin]] *[[Antoine Blossier]] *Patrick Blossier (direktor fotografije-snemalec) *Jean Boffetty (snemalec) *[[Michel Boissrond]] *[[Yves Boisset]] *[[Claude Boissol]] *[[Bertrand Bonello]] * [[Pascal Bonitzer]] * [[Dany Boon]] *[[Bernard Borderie]] *[[Lucie Borleteau]] *[[Walerian Borowczyk]] (poljsko-francoski) *Pierre Bost (scenarist) *[[Rachid Bouchareb]] (Francoz alžirskega porekla) *Ludovic & Zoran Boukherma *[[Élodie Bouchez]] *[[Nicolas Boukhrief]] *[[Michel Bouquet]] *[[Martin Bourboulon]] *[[Serge Bozon]] *[[Guillaume Brac]] *[[Gérard Brach]] *[[Zabou Breitman]] *[[Catherine Breillat]] * [[Robert Bresson]] (1901-1999) * [[Jean-Claude Brialy]] * [[Jean-Claude Brisseau]] *[[Stéphane Brizé]] *[[Philippe de Broca]] *[[Hervé Bromberger]] *[[Jean-Marc Brondolo]] *[[Noël Burch]] *[[Valeria Bruni Tedeschi]] (italijansko-francoska) *[[Luis Buñuel]] (Španec) == C == *[[Thomas Cailley]] *[[Ivan Calbérac]] *[[Henri Calef]] *[[André Calmettes]] *[[Marcel Camus]] *[[Guillaume Canet]] *[[Laurent Cantet]] *[[Albert Capellani]] *[[Éric Caravaca]] *[[Leos Carax]] (Alex Christophe Dupont) *[[Christian Carion]] *[[Pierre Carles]] (kritični dokumentarist) *[[Claude Carliez]] *[[Brieuc Carnaille]] * [[Marcel Carné]] * [[Emmanuel Carrère]] *[[Jean-Claude Carrière]] (scenarist) *[[Frank Cassenti]] (dokumentarist) *[[Jean-Max Causse]] *[[Alberto Cavalcanti]] (brazilsko-franc.) *[[Alain Cavalier]] (pr.i. ''Fraisse'') *[[Fred Cavayé]] * [[André Cayatte]] * [[Jean Cayrol]] * [[Clémentine Célarié]] *Alain Chabat ? * [[Claude Chabrol]] *[[Christian de Chalonge]] *[[Caroline Champetier]] (direktorica fotografije) *[[Benjamin Charbit]] *[[Mehdi Charef]] (alžirskega rodu) *[[André Charpak]] *[[Hubert Charuel]] *[[Philippe de Chauveron]] *Louis Chavance (scenarist) *[[Damien Chazelle]] (francosko-ameriški) *[[Pierre Chénal]] (''Pierre Cohen'') *[[Patrice Chéreau]] *[[Malik Chibane]] *[[David Chizallet]] (direktor fotografije) *[[Sylvain Chomet]] (animator) *[[Henri Chomette]] *[[Christian-Jaque]] (''Christian Maudet'') (1904-1994) *[[Yves Ciampi]] * [[René Clair]] (pr.i. [[Henri Chomette|Chomette]]) *Christian Clavier ? *[[Stéphane Clavier]] * [[René Clément]] * [[Pierre Clémenti]] *[[Maurice Cloche]] * [[Henri-Georges Clouzot]] * [[Jean Cocteau]] * [[Benoît Cohen]]? * [[Émile Cohl]] (Courtet) (animator) * [[Henri Colpi]] (montažer, režiser, publicist švic. porekla) * [[Jean Commandon]] * Jacques Companeez (scenarist) *[[Nina Companeez]] *[[Claude Confortès]] *[[Antony Cordier]] *[[Alain Corneau]] *[[Clovis Cornillac]] *[[Catherine Corsini]] *[[Costa-Gavras]] (Constantin Gavras; grško-francoski) *[[Delphine Coulin]] *[[Muriel Coulin]] *[[Emmanuel Courcol]] *[[Louise Courvoisier]] *[[Olivier Coussemacq]] *[[Jacques-Yves Cousteau]] (naravoslovno-dokumentarni) *[[Raoul Coutard]] (snemalec, režiser) *[[Antoine Cuypers]] *[[Natacha Cyrulnik]] (dokumentaristka) *[[Isabelle Czajka]] == D == *[[Audrey Dana]] *[[Louis Daquin]] *[[Jean-Pierre Dardenne]] & [[Luc Dardenne]] (belgijsko-francoska) *[[Robert Darène]] (1914-2016) *[[Jean-Pierre Darroussin]] *[[Jules Dassin]] *[[Guy Davidi]] *[[Robin Davis]] *[[Josée Dayan]] *[[Guy Debord]] *[[Henri Decaë]] (snemalec-direktor fotografije) *Didier Decoin (scenarist) *[[Henri Decoin]] *[[André Deed]] (Henri André Augustin Chapais) *[[Jean Delannoy]] *[[Émilie Deleuze]] *[[Benoît Delépine]] *[[Louis Delluc]] ... *[[Xavier Deluc]] *[[Julie Delpy]] *[[Richard Dembo]] *[[Jacques Demy]] * [[Claire Denis]] *[[Jean-Pierre Denis]] *[[Jacques Deray]] *[[Arnaud Desplechin]] *[[Michel Deville]] *[[Robert Dhéry]] *[[Audrey Diwan]] *[[Jacques Doillon]] *[[Lola Doillon]] *[[Jacques Doniol-Valcroze]] *[[Valérie Donzelli]] *[[Olivier Doran]] * [[Michel Drach]] * [[Jean-Paul Étienne Dreyfus]] (ps. [[Jean-Paul Le Chanois]]) *[[Jean Dréville]] (1906-97) *Carl Theodor Dreyer *[[Julia Ducournau]] *Marc Dugain *[[Maurice Dugowson]] *[[Germaine Dullac]] *[[Bruno Dumont]] *[[François Dupeyron]] *[[Quentin Dupieux]] *[[Albert Dupontel]] * [[Marguerite Duras]] *[[Jean-Pierre Duret]] * [[Julien Duvivier]] == E == *[[Pascal Elbé]] *[[Jérémie Elkaïm]] *[[Jihan El-Tahri]] (libanonsko-francoska) *[[Robert Enrico]] *[[Jean Epstein]] *[[Jean-Yves Escoffier]] ? * [[Pierre Étaix]] * [[Jean Eustache]] == F == *[[Coralie Fargeat]] *[[Jean-Pol Fargeau]] (scenarist) *[[Nicolas Farkas]] (madž. rodu) *[[Christian Faure]] *[[Jean Faurez]] *[[Léa Fehner]] *[[Jean-Loup Felicioli]] *[[René Féret]] *[[Pascale Ferran]] *[[Alain Ferrari]] *[[Laurence Ferreira Barbosa]] *[[Louis Feuillade]] *[[Jacques Feyder]] *[[Sophie Fillières]] *[[Emmanuel Finkiel]] *[[Laurent Firode]] *[[David Foenkinos|David]] &[[Stéphane Foenkinos]] *Peter Foldes (madž.-britan.-franc. animator) *[[Anne Fontaine]] *[[Sara Forestier]] *[[Jérôme Foulon]] *[[Georges Franju]] *[[Thierry Frémaux]] *Serge Frydman (scenarist) == G == *([[Charlotte Gainsbourg]]) *[[Zoe Galeron]] (scenaristka) *[[Abel Gance]] *[[Vincent Garenq]] *[[Pierre Granier-Deferre]] *[[Louis Garrel]] *[[Philippe Garrel]] * [[Romain Gary]] * [[Louis J. Gasnier]] (fr.-amer.) *[[Tony Gatlif]] (pr.i. Michel Dahmani) (romskega rodu) *[[Armand Gatti]] *[[Marielle Gautier]] *[[Alexandre Gavras]] *[[Costa Gavras|Costa (Constantin) Gavras]] (grško-francoski) *[[Julie Gavras]] *[[Romain Gavras]] *[[Paul Gégauff]] * [[Xavier Gens]] *[[Charles Gérard]] (armenskega rodu) *[[Xavier Giannoli]] *[[Jean Giono]] (scenarist, režiser, producent) *[[José Giovanni]] (''Joseph Damiani'') *[[Ana Girardot]] *[[François Girault]] *[[Jean Girault]] *[[Francis Girod]] (1944-2006) *[[Stéphane Giusti]] *[[Félix de Givry]] *[[Agnès Godard]] (direktorica fotografije) *[[Jean-Luc Godard]] *[[Philippe Godeau]] * [[Michel Gondry]] * [[Yann Gonzalez]] *Olivier Gorce (scenarist) *[[Guillaume Gouix]] *[[Manuela Gourary]] *[[Patrick Grandperret]] *[[Gilles Grangier]] *[[Pierre Granier-Deferre]] *[[Elie Grappe]] *[[Éric Gravel]] *[[Eduardo de Gregorio]] (argentinsko-angl.-francoski) *[[Jean Grémillon]] *[[Edmond Gréville]] *[[Paul Grimault]] (animator) *[[Henri Gruel]] *[[Robert Guédiguian]] *[[Pierre-Erwan Guillaume]] (scenarist) *[[Alain Guiraudie]] *[[Graham Guit]] *[[Harpo Guit]] *[[Sacha Guitry|Sacha (Alexandre-Pierre Georges) Guitry]] (rusko-francoski) * [[Alice Guy-Blaché]] == H == *[[Jean Halain]] (scenarist) *[[André Halimi]] *[[Lucile Hadzihalilovic]] *[[Mia Hansen-Løve]] *[[Marcel Hanoun]] *[[Michel Hazanavicius]] *[[René Le Hénaff]] *[[Laurent Herbiet]] (scenarist...) *[[Mikhaël Hers]] *[[Eric Heumann]] *[[Laurent Heynemann]] *[[Esther Hoffenberg]] *[[Christophe Honoré]] *[[Robert Hossein]] *[[Armel Hostiou]] *[[Michel Houellebecq]] *[[André Hunebelle]] *[[Yves-André Hubert]] *[[Danièle Huillet]] (1936-2006) *[[Caroline Huppert]] *[[Gérald Hustache-Mathieu]] == I == * [[Otar Iosseliani]] (gruzinsko-rusko-francoski) *[[Joris Ivens]] (nizozemsko-francoski) == J == *[[Bénoît Jacquot]] *[[Just Jaeckin]] *[[Olivier Jahan]] *[[Frédéric Jardin]] *[[Pascal Jardin]] (scenarist) *[[Victorin Jasset]] *[[Jean-Jacques Jauffret]] *Henri Jeanson (scenarist) *[[Alain Jessua]] * [[Jean-Pierre Jeunet]] * [[Cédric Jiménez]] * [[Léo Joannon]] *[[Alejandro Jodorowsky]] (čilsko-francoski) *[[Alex Joffé]] *[[Arthur Joffé]] *[[Pierre Jolivet]] *[[Eva Jospin]] *[[Thierry Jousse]] *[[Marcel Jullian]] (scenarist) == K == * [[Cédric Kahn]] * [[Nelly Kaplan]] * [[Mathieu Kassovitz]] * [[Pierre Kast]] * Boris Kaufmann (snemalec, brat Dz. Vertova) *[[Abdellatif Kechiche]] *[[Gustave Kervern]] (& [[Benoît Delépin]]) *[[Yannick Kergoat]] (direktor fotografije) *[[Franck Khalfoun]] *[[Abbas Kiarostami]] (iransko-francoski) *[[Krzysztof Kieślowski]] (poljsko-francoski) *[[Cédric Klapisch]] * [[Jean Knoertzer]] *[[Jan Kounen]] (nizozemsko-francoski) *[[Alexandre Korda]] *[[Hubert Koundé]] *[[Gérard Krawczyk]] *[[Stéphane Kurc]] (ukrajinsko-francoski) * [[Diane Kurys]] * [[Ado Kyrou]] == L == * [[Maurice Labro]] * [[Philippe Labro]] * [[Jeanne Labrune]] *[[Georges Lacombe]] *[[Jean-François Laguionie]] (animator) *[[René Laloux]] (animator) *[[Michel Lang]] *[[Annick Lanoë]] * [[Claude Lanzmann]] *[[Denys de La Patellière]] *[[Anne Larricq]] *[[Arnaud Larrieu]] *[[Jean-Marie Larrieu]] *[[Éric Lartigau]] *[[Hervé Lasgouttes]] *[[Georges Lautner]] *[[Gérard Lauzier]] *[[Jean Laviron]] *[[Charles-Gustave-Auguste Le Bargy]] *[[Oliver Laxe]] (franc.-španski) *[[Jean-Paul Le Chanois]] (=J.-P. Dreyfus) * [[Patrice Leconte]] * [[Julie Lecoustre]] &[[Emmanuel Marre]] * ([[Roger Leenhardt]]) * [[Gilles Legardinier]] * (Fernand Léger) *[[Xavier Legrand]] *[[Philippe Le Guay]] (scenarist) * [[Claude Lelouch]] (1937-) *[[Gilles Lellouche]] *[[Valérie Lemercier]] * [[Jan Lenica]] (polj.-franc. animator) *Blandine Lenoir *[[Denis Lenoir]] (direktor fotografije) *[[Anne Le Ny]] *[[Jean-Baptiste Léonetti]] *Didier Le Pêcheur *[[Francis Leroi]] *[[Yorick Le Saux]] (direktor fotografije) *[[François Leterrier]] *[[Louis Leterrier]] *[[Grégory Levasseur]] (scenarist) *[[Michel Léviant]] *[[Marcel L´Herbier]] *[[Hervé Lièvre]] *[[Jean-Pierre Limosin]] *[[Max Linder]] (''Gabriel Leuvielle'') *[[Vincent Lindon]] *[[Roger Lion]] *[[Philippe Lioret]] *[[Anatole Litvak]] (ukrajinsko-francoski) *[[Jean Lods]] *[[Julie Lopes-Curval]] *[[Olivier Lorelle]] (scenarist) *[[Marceline Loridan Ivens]] (1928-2018) *[[Éli Lotar]] (sin T. Arghezija) *[[Bernard Louargant]] *[[Eugène Lourié]] *[[Sven Løve]] (scenarist) *[[Camille Lugan]] *William Lubtchansky (direktor fotografije) *[[Brata Lumière]] *[[Édouard Luntz]] *[[Jean Luret]] *[[Noémie Lvovsky]] *[[Ladj Ly]] == M == *[[Josephine Mackerras]] *[[Moussa Maaskri]] (scenarist alžirskega rodu) *[[Jacques Maillot]] *[[Maïwenn]] (''Le Besco'') * [[Louis Malle]] * [[André Malraux]] ? * [[Man Ray]] (''Emmanuel Rudnitsky''; ameriško-francoski) *[[Jean Marais]] ? *[[Naël Marandin]] *[[Gilles Marchand]] *[[Christian Marquand]] *Jean Marques Rivi`ere &Jean-Paulč Mamie ("Paul Riche") * [[Chris Marker]] ("SLON") *[[Tonie Marshall]] * [[Pierre-François Martin-Laval]] *[[Olivier Masset-Depasse]] *[[Laetitia Masson]] *[[Mounia Meddour]] (alžirsko-francoska) * [[Ursula Meier]] * [[Georges Méliès]] (1861-1938) * [[Jean-Pierre Melville]] (pr.i. ''J.-P. Grumbach'') *[[Robert Ménégoz]] *[[Denis Ménochet]] *[[Marie-Castille Mention-Schaar]] *Kad Merad (alžir.-franc.) *[[Louis Mercanton]] *[[Victoria Mercanton]] *[[Bruno Merle]] *[[Agnès Merlet]] *Félix Mesguich (1871-1949) (snemalec) *[[Radu Mihăileanu]] (romunsko-francoski) * [[Claude Miller]] * [[Gérard Miller]] * Jean-Louis Milesi * [[Gilles Mimouni]] (arhitekt) *[[Hervé Mimran]] *Jérémy Minui *[[Jean-Pierre Mocky]] (''Jean-Paul Adam Mokiejewski'') (polj.-fr.) *[[Léonide Moguy]] (''Leonid Mogilevski'') (rus.-fr.) *[[Yann Moix]] *[[Nadir Moknèche]] *[[Xabi Molia]] (scenarist) * [[Édouard Molinaro]] * [[Dominik Moll]] *[[Patricia Moraz]] (scenaristka) *[[Gérard Mordillat]] *[[Jeanne Moreau]] *[[Gaël Morel]] *[[Pierre Morel]] *[[Emmanuel Mouret]] *[[Claude Mouriéras]] *[[Musidora]] (''Jeanne Roques'') *[[Jeff Musso]] (''Joseph Cesar'') *[[Léa Mysius]] == N == *[[Chris Nahon]] *[[Olivier Nakache]] (& [[Éric Toledano]]) *[[Géraldine Nakache]] *[[Safy Nebbou]] *[[Guillaume Nicloux]] *[[Gaspar Noé]] == O == * [[Michel Ocelot]] (animator) *[[Christophe Offenstein]] (direktor fotografije) *[[Sylvie Ohayon]] *[[Fabien Onteniente]] * [[Marcel Ophüls]] (dokumentarist) (1927-2025) * [[Max Ophuls|Max Ophüls]] (Maximillian Oppenheimer) (nemško-franc.) *[[Stéphane Osmont]] * [[Dominique Othenin-Girard]] *[[Gérard Oury]] * [[François Ozon]] == P == *[[Marcel(lo) Pagliero]] (francosko-italijanski) *[[Marcel Paul Pagnol|Marcel Pagnol]] *[[Jean Painlevé]] *[[Arnaud des Pallières]] *[[Nikos Papatakis]] (1918-2010) (etiopsko-fr.) *[[Gilles Paquet-Brenner]] *[[Nicolas Pariser]] *Vincent Paronnaud - ''Winshluss'' (stripar in filmar) *[[Christine Pascal]] *[[Arnold Pasquier]] (scenarist) *Denys de La Patellière *[[Charles Pathé]] (1863-1957) (izumitelj, filmski industrijalec, producent, režiser) *[[Marco Pauly]] (TV) *[[Olivier Péray]] *[[Georges Perec]] *[[Étienne Périer]] *[[Jean-Gabriel Périot]] *[[Jean-Luc Perréard]] *[[Léonce Perret]] *[[Francis Perrin]] *[[Laurent Perrin]] *[[Louis-Julien Petit]] *[[Thierry Peythieu]] *[[Nicolas Philibert]] *[[Maurice Pialat]] *[[Stéphanie Pillonca]]-Kervern *[[Claude Pinoteau]] *<nowiki/>[[Arnaud des Pallières|Gérard Pirè]]<nowiki/>[[Arnaud des Pallières|s]] *[[Roger Planchon]] *[[Bruno Podalydès]] *[[Alain Poiré]] (producent, scenarist) *[[Jean-Marie Poiré]] *[[Léon Poirier]] *[[Roman Polanski]] (poljsko-francoski) *[[Emmanuel Poulain-Arnaud]] *[[Melvil Poupaud]] *[[Jean-Bernard Pouy]] (scenarist) *[[Pascale Pouzadoux]] *[[Pierre Pradinas]] *Jacques Prévert (scenarist) *[[Pierre Prévert]] *[[Charles Prince]] *[[Martin Provost]] == Q == * [[Katell Quillévéré]] == R == *[[Jean Rabier]] (direktor fotografije-snemalec) *[[Julien Rambaldi]] *[[Pascal Rambert]] *[[Willy Rameau]] *[[Bernard Rapp]] *[[Jean-Paul Rappeneau]] *[[Julien Rappeneau]] *[[François Reichenbach]] (dokum.) *[[Yves Rénier]] *[[Alain Resnais]] *[[Pierre Richard]] *[[Jacques Rivette]] *[[Claude Renoir]] (snemalec) * [[Jean Renoir]] * [[Alain Resnais]] (1922-2014) *[[Jean-Michel Ribes]] *[[Roger Richebé]] *[[Jean-François Richet]] (scenarist) *[[Jacques Rivette]] (1928-2016) *[[Alain Robbe-Grillet]] *[[Denis Robert]] * [[Yves Robert]] *[[Jean-François Robin]] (snemalec) *Antoine Roch (direktor fotografije) *[[Éric Rochant]] * [[Éric Rohmer]] (1920-2010) *[[Maurice Ronet]] *[[Frédéric Rossif]] (dokum.) *[[Brigitte Roüan]] *[[Jean Rouch]] (dokumentarist) *[[Jacques Rouffio]] (1928-2016) *[[Raymond Rouleau]] (belgijsko-fr.) *[[Georges Rouquier]] *[[Jacques Rozier]] *[[Jean-Marc Rudnicki]] *[[Christophe Ruggia]] *[[Raúl Ruiz]] (Raoul Ruiz) (čilensko-francoski) *[[Camille Rutherford]] *[[Alexandre Ryder]] (1891–1966) == S == *[[Lani Sagoyou]] *[[Paul Saintillan]] *[[Huner Saleem]] (kurdsko/iraško-it.-francoski) *[[Jérôme Salle]] *[[Pierre Salvadori]] *[[Yann Samuell]] *Anne Sarraute (montažerka) *[[Marjane Satrapi]] (iranskega rodu) *[[Claude Sautet]] *[[Jean-Stéphane Sauvaire]] *[[Frédéric Schoendoerffer]] *[[Pierre Schoendoerffer]] *[[Céline Sciamma]] *[[Jean-Jacques Sempé]] (animator) *[[Léonor Serraille]] *[[Michel Serrault]] *[[Coline Serreau]] *[[Florent Emilio Siri]] *[[Joann Sfar]] *[[Denis Sneguirev]] (rusko-franc.) *[[Alain Soral]] *Charles Spaak (scenarist) *[[Michel Spinosa]] *Ladislas Starevitch (''Władysław Starewicz/Vladislav Starevič'') (animator rus.-polj. porekla) *[[Jean Stelli]] *[[Bernard Stora]] * [[Jean-Marie Straub]] (francosko-nemški) *[[Michel Subiela]] *[[Steve Suissa]] *Léopold Survage (''Leopold Friedrich Sturzwage'') (rus./nem.-franc. animator) *[[Bob Swaim]] == T == *[[Jean-Charles Tacchella]] *[[Carine Tardieu]] *[[Jacques Tati]] (''Taticheff''; ruskega rodu) *[[Alexandre Tarta]] *[[Bertrand Tavernier]] (1941-2021) *Colo Tavernier (angl.franc. scenaristka) *[[Pierre Tchernia]] *[[André Téchiné]] *[[Laurent Tirard]] *[[Éric Toledano]] *[[Victor Tourjansky]] (''Vjačeslav K.Turžanski'') (ukrajin.-franc.) *[[Jacques Tourneur]] (amer.-franc.; sin spodnjega) *[[Maurice Tourneur]] (pr.i. ''Maurice Thomas'') (franc.-amer.) *[[Trần Anh Hùng]] *[[Jean-Louis Tribes]] *[[Justine Triet]] *[[Nadine Trintignant]] (r. [[Nadine Marquand]]) * [[François Truffaut]] == V == *[[Roger Vadim]] *[[Marcel Vandal]] *[[Nicolas Vanier]] *[[Agnès Varda]] (belgijsko-fr.) (1928-2019) *[[Francis Veber]] *[[Philippe Venault]] *[[Jean-Pierre Vergne]] *[[Robert Vernay]] *[[Henri Verneuil]] (armen. rodu, scenarist ...) *[[Marion Vernoux]] *Pierre Véry (scenarist) *[[Sacha Vierny]] * [[Jean Vigo]] * [[Alexandre Villeret]] *[[Éric Vuillard]] == W == * [[Élie Wajeman]] * [[Régis Wargnier]] *[[Emil Weiss]] *[[René Wheeler]] (scenarist in režiser) *[[Lambert Wilson]] *[[Alice Winocour]] (scenaristka) == Z == *[[Florian Zeller]] * [[Claude Zidi]] * [[Rebecca Zlotowski]] *[[Andrzej Żuławski]] (poljsko-francoski) {{seznami narodov po poklicu|režiserjev}} [[Kategorija:Seznami Francozov|Filmski režiserji]] [[Kategorija:Francoski filmski režiserji|*]] pz6xy79frh1sw2g5zrw5yh9qrbda61v 0 49680 6748520 6531765 2026-09-09T23:36:49Z ~2026-44996-51 264415 /* Z */ 6748520 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Avstrijci|avstrijskih]] [[dirigent]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Avstrijcev|Avstrija|avstrijskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Paul Angerer]] == B == *[[Karl Böhm]] == C == *[[Friedrich Cerha]] == E == *[[Dominik Ertl]] *[[Alfred Eschwé]] == F == *[[Leo Fall]] *[[Richard Fall]] *[[Sigl Feigl]] (jazz) *[[Johann Nepomuk Fuchs (skladatelj)|Johann Nepomuk Fuchs]] == G == *[[Michael Gielen]] *[[Sascha Goetzel]] == H == *[[Leopold Hager]] *[[Erwin Halletz]] *[[Nikolaus Harnoncourt]] (1929-2016) *[[Kerem Hasan]] (britansko-avstrijski) *[[Siegmund von Hausegger]] *[[Manfred Honeck]] == K == *[[Herbert von Karajan]] *[[Bijan Khadem-Missagh]] *[[Carlos Kleiber]] *[[Erich Kleiber]] *[[Christian Kolonovits]] *[[Erich Wolfgang Korngold]] *[[Clemens Krauss]] *[[Josef Krips]] (''Josef Alois Krips'') == L == * [[Michael Lagger]] (jazz...) * [[Thomas Lang]] (zborovodja) * [[Richard Lert]] (avstrij.-amer.) == M == *[[Gustav Mahler]] *[[Carl Melles]] *[[Karl Millöcker]] *[[Ludwig Minkus]] *[[Felix Mottl]] == O == *[[Richard Oesterreicher]] *[[Andrés Orozco-Estrada]] == P == *[[Bernhard Paumgartner]] *[[Kirill Petrenko]] == R == *[[Julian Rachlin]] *[[Hans Richter (dirigent)|Hans Richter]] *[[Hans Rosbaud]] == S == *[[Heinrich Schiff]] *[[Franz Schreker]] *[[Bernhard Sieberer]] *[[Robert Stolz]] *[[Oscar Straus]] *[[Johann Strauss starejši]] *[[Johann Strauss mlajši]] *[[Josef Strauss]] *[[Otmar Suitner]] *[[Hans Swarowsky]] == T == *[[Karolos Trikolidis]] == W == *[[Felix Weingartner]] *[[Franz Welser-Möst]] == Z == *[[Carl Zeller]] *[[Alexander von Zemlinsky]] {{seznami narodov po poklicu|dirigentov}} [[Kategorija:Seznami Avstrijcev|Dirigenti]] [[Kategorija:Avstrijski dirigenti|*]] mfczjhlzhjw7a8ck9y7le6wzogd2xrg 0 49774 6748615 6744904 2026-09-10T10:40:22Z ~2026-45085-22 264465 6748615 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[politik]]ov.''' (Op.: vključeni so vidnejši [[Seznam slovaških politikov|slovaški politiki]] s pomembnimi funkcijami v nekdanji skupni češkoslovaški prestolnici Pragi, pa tudi podkarpatsko-ukrajinsko-rusinski v prvi Češkoslovaški republiki) {{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=20em}} == A == *[[Ladislav Adamec]] *[[Karel Adámek]] *[[František Andršt]] *[[August Ansorge]] *[[Rudolf Appelt]] (češ.-nem.>>DDR) *[[Emanuel Arnold]] *[[Jaroslav Aster]] *[[Karl Wilhelm Philipp von Auersperg]] *[[Pavel Auersperg]] *[[Ludvík Aust]] *[[Rudolf Axmann]] == B == *[[Kurt Babel]] *[[Andrej Babiš]] (češki - slovaškega rodu) *[[Alexander Bach]] *([[Karol Bacílek|Karol/Karel Bacílek]] - Slovak) *([[Edmund Bačinský]] - Rusin) *[[Kazimierz Felix Badeni]] *[[Alois Baeran]] *[[Josef Maria Baernreither]] *[[Vlastimil Balín]] *[[Anton von Banhans]] *[[Pavel Jacquier Baráček]] *[[Josef Barák]] *[[Rudolf Barák]] *[[Richard Karl von Baratta]] *[[František Barbírek]] *[[Gustáv Bareš]] (prv. Gustav Breitenfeld) *[[Ernst Bareuther]] *[[Boleslav Bárta]] *[[Vít Bárta]] *[[Hans Bartel]] *[[Josef Bartončík]] *[[Ivan Bartoš]] *[[Jan Bartošek]] *[[Theodor Bartošek]] *[[Václav Bartuška]] *[[Jaroslav Bašta]] *[[Antonín Baudyš]] *[[Martin Baxa]] *[[Bohdan Bečka]] *[[Ján Bečko]] *[[Pavel Bělobrádek]] *[[Václav Bělský]] *[[Pavel Bém]] *[[Marek Benda]] *[[Václav Benda]] *[[Petr Bendl]] *[[Bohuš Beneš]] *[[Edvard Beneš]] *[[Jiří Beneš]] *[[Václav Beneš]] *[[Vojta Beneš]] *[[Ondřej Benešík]] *[[Libuše Benešová]] *[[Marie Benešová]] *[[Rudolf Beran]] *[[Rudolf Bergman]] *[[Hugo Bergmann]] *[[Vilém Bernard]] *([[Anton Beskid]] - Rusin) *[[Bedřich Bezděk]] *[[Richard Bienert]] *([[Vasil Biľak]] - slovaški Rusin) *[[František Biňovec]] *[[Vilím Blažej]] *[[Pavel Blažek]] *[[Vavřinec Bodenlos]] *[[Richard Brabec]] *[[Bohumír Bradáč]] *[[Petr Bratský]] *[[František August Brauner]] *[[Vilém Brodecký]] *([[Andrej Bródy]]-podkarpatski Ukrajinec/Rusin) *[[Stanislav Broj]] *[[Karel Brožík]] *[[Jan Buchvaldek]] *[[Jaroslav Budínský]] *[[Dagmar Burešová]] *[[Václav Burger]] *[[Martin Bursík]] *[[Petra Buzková]] == C == *[[Jaroslav Jan Caha]] *[[Juraj Chmiel]] *[[Bohuslav Chňoupek]] *[[Milan Chovanec]] *[[František Chvalkovský]] *[[Jan Chvojka]] *[[Čestmír Císař]] *[[Jindřich Jaroslav Clam-Martinic]] *([[Vladimir Clementis]] - Slovak) == Č == *([[Marián Čalfa]] - Slovak) *([[Jan Čarnogurský]] - Slovak) *([[Ján Čech]] - Slovak) *[[Gregor Čeněk]] *[[Alexej Čepička]] *[[Petr Čermák]] *[[Oldřich Černík]] *[[Lukáš Černohorský]] *[[Jana Černochová]] *[[Adolf Černý]] *[[Alexander Černý]] *[[František Černý]] *[[Jan Černý]] *[[Josef Černý (politik)]] *[[Ludvík Černý]] *[[Tomáš Černý]] *[[Antonín Čuřík]] == D == *[[Josef David]] *[[Václav David]] *[[Eva Decroix]] *[[Jiří Dienstbier]] *[[Jiří Dienstbier ml.]] *[[František Dittrich]] *[[Vladimír Dlouhý]] *[[Pavel Dobeš]] *[[Luboš Dobrovský]] *[[Jaromír Dolanský]] *[[Josef Dolanský]] *[[Jiří Dolejš]] *[[Václav Donát]] *[[Pavel Dostál]] *[[Jiří Drahoš]] *[[Jan Drda]] *[[František Drtina]] *[[Prokop Drtina]] *([[Alexander Dubček]]) *[[Jan Dubický]] *[[Ladislav Dvořák]] (politik) *[[Viktor Dyk]] == E == *[[Alois Eliáš]] *[[Karel Engliš]] *[[Evžen Erban]] == F == *[[Hynek Fajmon]] *[[Maxmilián Fatka]] *[[Petr Fiala]] *[[Karel Fiedler]] *[[Zdeněk Fierlinger]] *[[Vojtěch Filip]] *[[Jan Fischer]] *[[Otakar Fischer]] *[[Miluše Fischerová]] *[[Viktor Fischl]] *[[Ivan Fišera]] *[[Jan Fojtík]] *[[Josef Frank]] *Karl Hermann Frank *[[Emil Franke]] *[[Štěpánka Fraňková]] *[[Bohuslav Franta]] *[[Josef František Frič]] *[[Josef Václav Frič]] *[[Štefan Füle]] == G == *[[Radola Gajda]] (Rudolf Geidl) *[[Klement Gottwald]] *[[Miroslav Grebeníček]] *[[Eduard Grégr]] *[[Julius Grégr]] *[[Miroslav Grégr]] *[[Stanislav Gross]] *[[Karel Groš]] *[[Jiří Gruša]] == H == *[[Gustav Habrman]] *[[Emil Hácha]] *[[Theodor Hackenberg]] *[[Jiří Hájek]] *[[Václav Hájek]] *[[Josef Haken]] *[[František Hála]] *[[Jan Hamáček (1978)]] *[[Josef Haman]] *[[František Hamouz]] *[[Antonín Hampl]] *([[Dalibor Hanes]] - Slovak) *[[Antonín Hasal]] *[[Michal Hašek]]  *[[Václav Havel]] *[[Jaroslav Havelka]] *[[Ivan Havlíček]] *[[Karel Havlíček]] *[[Karel Havlíček Borovský]] *[[Jan Herben]] *[[Konrad Henlein]] *[[Vladimír Herman]] *[[Petr Hladík]] *[[František Hlaváček]] *[[František Hodáč]] *([[Milan Hodža]] - Slovak) *Jiří Hoetzel *[[Karel Hoffmann]] *[[Vilém Holáň]] *[[Cyril Horáček]] *[[Jiří Horák]] *[[Milada Horáková]] (r. Králová) *[[Zdeněk Horčík]] *[[Miluše Horská]] *[[Václav Hrabal]] *([[Pavol Hrivnák]] - Slovak) *[[Josef Hromádka]] *[[Mořic Hruban]] *[[Karel Hrubý]] *[[Zdeněk Hřib]] *[[Tomáš Hudeček]] *[[Josef Huleš]] *([[Gustáv Husák]] - Slovak) *[[Josef Hybeš]] == I == *[[Alois Indra]] *[[Segej Ingr]] == J == *[[Miloš Jakeš]] *[[Wenzel Jaksch]] *[[Vítězslav Jandák]] *[[Ludmila Jankovcová]] *[[Antonin Janoušek]] (Čeh-preds.''Slovaške rep. svetov'' 1919) *[[Vít Jedlička]] *[[Šárka Jelínková]] *[[Tomáš Ježek]] *[[Bohumil Jílek]] *[[Alois Jirásek]] *[[Oldřich John]] *[[Radek John]] * [[Věra Jourová]] *[[Tomáš Julínek]] *[[Josef Jung]] *[[Stanislav Juránek]]  *[[Marian Jurečka]] == K == *[[Jindřich Kabát]] *[[Jiří Kadeřávek]] *[[Josef Kadlčák]] *Karel Kadlec *[[Vladimír Kadlec]] *[[František Kahuda]] *[[Josef Kaizl]] *[[Miroslav Kalousek]] *[[Antonín Kapek]] *[[Radko Kaska]] *[[Jan Kasl]] *[[Antonín Kašpar]] *[[Jan Kavan]] *[[Josef Kempný]] *[[František Kincl]] *([[Jozef Kyselý]] - Slovak) *[[Slavomír Klaban]] *[[Karel Leopold Klaudy]] *[[Václav Klaus]] *[[Josef Klečák]] *[[Gustav Kliment]] *([[Štefan Kločurak]]- podkarpatski Ukrajinec) *[[Václav Klofáč|Václav J. Klofáč]] *[[Michal Klusáček]] *[[Milan Klusák]] *[[Michael Kocáb]] *[[Bruno Köhler]] *[[Jan Kohout]] *[[Marcel Kolaja]] *[[Daniela Kolářová]] *[[Drahomír Kolder]] *[[Franz Anton Kolowrat-Liebsteinsky]] (František Antonín Kolovrat-Libštejnský) *[[Jindřich Josef Vilém Kolowrat|Jindřich Vilém Kolowrat]]-Krakowsky (1897–1996) *[[Kateřina Konečná]] *[[Václav Kopecký]] *[[Ladislav Kopřiva]] *([[Josef Korbel]]) *[[Josef Korčák]] *[[Miroslav Kostelka]] *[[Josef Cyril Kotrlý]] *[[Vladimír Koucký]] *[[Josef Kouril]] *[[Pavel Kováčik]] *[[František Kovářík]] *[[Věra Kovářová]] *[[Vladimír Krajina]] *[[Karel Kramář]] *[[Zdeněk Krč]] *Karl Kreibich (češki Nemec) *[[Jaroslav Krejčí]] *[[František Kriegel]] *[[Adriana Krnáčová]] *[[Kamil Krofta]] *[[Josef Krosnář]] *[[Daniel Kroupa]] *[[Jan Kryčer]] *[[Martin Kuba]] *[[Jaroslav Kubera]] *[[Jiří Kubíček]] *[[Stanislav Kubr]] *[[Bohuslav Kučera]] *[[Petr Kučera]] *[[Josef Kudrna]] *[[Stanislav Kukrál]] *[[Jakub Kulhánek]] *[[Karel Kühnl]] *[[Ernst Kundt]] *[[Martin Kupka]] *[[Jan Kvíčala]] == L == *[[Luisa Landová-Štychová]] *[[Jakub Landovský]] *[[Ján Langoš]] *[[Bohumil Laušman]] *([[Jozef Lenárt]] - Slovak) *[[Miroslav Lidinský]] * [[Zbyněk Linhart]] *[[Jan Lipavský]] *[[Jiří Liška]] *[[Ondřej Liška]] *[[Ferdinand Lobkowicz]] *[[Jiří Kristián Lobkowicz]] *[[Artur London]] *([[Alojz Lorenc]] - Slovak) *[[František Loubal]] *[[Miloslav Ludvík]] *[[Josef Lukeš]] *[[Milan Lukeš]] *[[Josef Lux]] == M == *[[Miroslav Macek]] *[[Petr Mach]] *[[Petr Macinka]] *[[Petr Mach]] *[[František Machník]] *[[Karel Machovec]] *[[Václav Majer]] *[[Cyprián Majerník]] *[[Jana Maláčová]] *[[Jan Malypetr]] *[[František Mareš]] *[[Jan Masaryk]] *[[Tomáš Masaryk|Tomáš G. Masaryk]] *[[Karel Mečíř]] *[[Alfréd Meissner]] *[[Lubomír Metnar]] *[[Jaroslav Mezník]] *[[Jiří Milek]] *[[Jan Mládek]] *[[Rudolf Mlčoch]] *[[Zdeněk Mlynář]] *[[Bedřich Moldan]] *([[Jozef Moravčík]] - Slovak) *[[Emanuel Moravec]] *[[Josef rytíř Müller z Jiřetína]] *[[Alois Muna]] *[[Vratislav Mynář]] == N == *[[Patrik Nacher]] *[[Josef Václav Najman]] *[[Vojtěch Náprstek]] *[[Augustin Navrátil]] *[[Jaromír Nečas]] *[[Petr Nečas]] *[[Jiří Nedvěd]] *[[Zdeněk Nejedlý]] *[[Antonín Němec]] *([[Bohumil Němec]]) *[[Jan Němec]] *[[Alois Neuman]] *Josef Neumann *[[Luděk Niedermayer]] *[[František Nosek]] *[[Václav Nosek]] *[[Jiří Novák]] *[[Ladislav Novák]] *[[Libor Novák]] *[[Antonín Novotný]] *[[Vilém Nový]] *[[Zdeněk Nytra]] == O == *[[Jaromír Obzina]] * [[Tomio Okamura]] *[[Roman Onderka]] *([[Štefan Osuský]] - Slovak) == P == *[[Tomáš Pajonk]] *[[František Palacký]] *[[Martin Palouš]] *[[Vlasta Parkanová]] *[[Jiří Paroubek]] *[[Josef Pavel]] *[[Pavel Pavel]] *[[Petr Pavel]] *[[Karolína Peake]] (r. [[Kvačková]]) *[[Martin Pecina]] *[[Josef Boleslav Pecka]] *[[Markéta Pekarová Adamová]] *[[Mikuláš Peksa]] *[[Jiří Pelikán]] *[[Robert Pelikán]] *[[Jan Pelnář]] *[[Stanislav Penc]] *[[Soňa Pennigerová]] *[[Rostislav Petera]] *[[Alois Petr]] *[[Tomáš Petříček]] *[[Ivan Pietor]] *[[Ivan Pilip]] *[[Jan Piller]] *[[František Píšek]] *[[František Pitra]] *[[Petr Pithart]] *[[Pavel Ploc]] *[[Josef Plojhar]] *[[Pavel Poc]] *[[Jan Podlipný]] *[[Augustin Popelka]] *[[Antonín Pospíšil]] *[[Jiří Pospíšil]] *[[Svatopluk Potáč]] *[[Mojmír Povolný]] *[[Karel Prášek]] *[[Albert Pražák]] *[[Alois Pražák|Alois von Pražák]] *[[Adolf Procházka]] *[[Ladislav Prokop Procházka]] *Marie Provazníková (načelnica ''Sokola'') *[[František Pštross]] *[[František Václav Pštross]]  == R == *[[Jindřich Rajchl]] *[[Vít Rakušan]] *[[Alois Rašín]] *[[David Rath]] *[[Stanislav Rázl]] *[[Aleš Řebíček]] *[[Vladimír Remek]] *[[Bedřich Remeš]] *([[Július Révay]]-podkarpatski Ukrajinec/Rusin) *[[Leon Richter]] *[[František Ladislav Rieger]] *[[Emil Rigo]] *[[Martin Říman]] *[[Hubert Ripka]] *[[Helena Rögnerová]] *[[Jaroslav Rovný]] *[[Jan Ruml]] *[[Vladimír Ruml]] ? *[[Jiří Rusnok]] *[[Jiří Růžička]] *[[Pavel Rychetský]] == S == *[[Radek Scherfer]] *[[Alena Schillerová]] *[[Friedrich Erwein Graf von Schönborn]] *Karl Schwabe *[[Karel Schwarzenberg]] *[[Martin Sedlář]] *[[Jozef Síkela]] *[[André Simone]] *[[Alois Simonides]] *[[František Sís]] *[[Jiří Skalický]] *[[Emilián Skramlík]] *[[Miroslav Sládek]] *[[Gustav Slamečka]] *[[Rudolf Slanský]] *[[Vilém Slavata]] *[[Jiří Smejkal]] *[[Josef Smrkovský]] *[[Václav Snopek]] *[[Josef Sobotka]] *[[Bohuslav Sobotka]] *[[Přemysl Sobotka]] *[[Tomáš Sokol]] *[[František Soukup]] *[[Vladimír Srb]] *[[František Staněk]] *[[Rudolf Staněk]] *[[Zbyněk Stanjura]] *[[Josef Steiner]] *[[Adolf Stránský]] *[[Jaroslav Stránský (politik)]] *[[Jan Stráský]] *([[Rudolf Strechaj]] - Slovak) *[[Antonín Strobach]] *[[Martin Stropnický]] *[[Jiří Stříbrný]] *[[Karel Svitavský]] *[[Adolf Svoboda]] *[[Bohuslav Svoboda]]   *[[Cyril Svoboda]] *[[Ivo Svoboda]] *[[Jiří Svoboda]] *[[Ludvík Svoboda]] *[[Vladislav Svoboda]] *[[Jan Syrový]] *[[Tomáš Szuyog]] == Š == *[[Jaroslav Šafařík]] *[[Přemysl Šámal]] *[[Jaroslav Šedivý]] *[[Jiří Šedivý]] *[[Jan Šejna]] *[[Ota Šik]] *[[Petr Šilar]] *[[Bohumil Šimek]]  *[[Bohumil Šimon]] *([[Ladislav Šimovič]] - Slovak) *([[Viliam Široký]] - Slovak) *[[Jan Škoda]] *[[Zdeněk Škromach]] *[[Emanuel Šlechta]] *[[Karla Šlechtová]] *[[Otto Šling]] *[[Michal Šmarda]] *[[Bohumír Šmeral]] *[[Radek Šmerda]] *[[Jindřich Šolc]] *[[Josef Špaček]] *[[Emil Špatný]] *[[Vladimír Špidla]] *[[František Šrámek]] *[[Jan Šrámek]] *[[Josef Šrámek]] *([[Vavro Šrobár]] - Slovak) *[[Alfons Ferdinand Šťastný]] *[[Milan Štěch]] *([[Milan Štefanik]] - Slovak) *[[Miroslav Štěpán]] *[[Jiří Štěpánek]] *[[Jaromír Štětina]] *[[Ladislav Štoll]] *[[Jiří Stříbrný]] *[[Lubomír Štrougal]] *[[Jan Šula]] *[[Václav Šturc]] *[[Josef Šusta]] *[[Karel Šváb]] *[[Antonín Švehla]] *[[Jan Šverma]] *[[Marie Švermová]] (r. Švábová) *[[Oldřich Švestka]] == T == *[[Jaromír Talíř]] *[[Pavel Telička]] *[[Pavel Tigrid]] (P. Schönfeld) *[[Petr Tluchoř]] *[[Vlastimil Tlustý]] *[[Zdeněk Václav Tobolka]] *[[Miroslav Toman]] *[[František Tomášek (politik)]] *[[Mirek Topolánek]] *[[Evžen Tošenovský]] *[[Josef Tošovský]] *[[František Trnka]] *Zdeněk Tůma *[[Filip Turek]] *[[Vlastimil Tusar]] *[[Jaroslav Tvrdík]] == U == *[[František Udržal]] *[[Milan Uhde]] *[[Bohumil Urban]] *[[Karel Urbánek]] == V == *[[Miroslav Vacek]] *[[Václav Vacek]] *[[Ludvík Vaculik]] *[[Martin Vaculík]] *[[Vratislav Vajnar]] *[[Vlastimil Válek]] *[[Václav Valeš]] *[[Ferdinand Vališ]] *Josef Vančura *[[Tomáš Vandas]] *[[Václav Vaňka]] *[[František Emanuel Velc]] *[[Otomar Venzhöffer]] *[[František Veselý]] *[[Vladimír Vetchý]] *[[Blažej Vilím]] *[[Karel Viškovský]] *[[František Vlasák]] *[[Miloslav Vlček]] *[[Jindřich Vodička]] *[[Petr Vokřál]] *([[Augustin Vološin]] - (Rusin) *[[Alexandr Vondra]] *[[Libor Vondráček]] *[[Radek Vondráček]] *[[Veronika Vrecionová]] *[[Marek Výborný]] *[[Marie Vydrová]] *[[Miloš Vystrčil]] *[[Jiří Vyvadil]] == W == * [[Josef Wohanka]] == Z == *[[Jan Zahradil]] *[[Jindřich Záhradnik]] *[[Zdeněk Zajíček]] *[[Lubomír Zaorálek]] *[[Antonín Zápotocký]] *[[Ladislav Zápotocký]] *[[Miroslav Zavadil]] *[[Osvald Závodský]] *[[Tomáš Zdechovský]] *[[Ondřej Zelinka]] (Andreas Zelinka) *[[Miloš Zeman]] *[[Petr Zenkl]] *[[Josef Zieleniec]] *[[Jiří Zimola]] *[[Jiří Zlatuška]] *[[Antonín Zmrhal]] *[[Zdeněk Zuska]] == Ž == *[[Václav Žák]] *[[Zdeněk Žák]] *[[Zbyněk Žalman]] *([[Grigorij Žatkovič]]-podkarpatski Ukrajinec/Rusin) *[[Josef Žďárský]] {{div col end}} {{stublist}} {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Čehov|Politiki]] [[Kategorija:Češki politiki|*]] okwzyvtfhtcamv37qcmny5zamfog809 6748618 6748615 2026-09-10T10:42:12Z ~2026-45085-22 264465 6748618 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[politik]]ov.''' (Op.: vključeni so vidnejši [[Seznam slovaških politikov|slovaški politiki]] s pomembnimi funkcijami v nekdanji skupni češkoslovaški prestolnici Pragi, pa tudi podkarpatsko-ukrajinsko-rusinski v prvi Češkoslovaški republiki) {{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=20em}} == A == *[[Ladislav Adamec]] *[[Karel Adámek]] *[[František Andršt]] *[[August Ansorge]] *[[Rudolf Appelt]] (češ.-nem.>>DDR) *[[Emanuel Arnold]] *[[Jaroslav Aster]] *[[Karl Wilhelm Philipp von Auersperg]] *[[Pavel Auersperg]] *[[Ludvík Aust]] *[[Rudolf Axmann]] == B == *[[Kurt Babel]] *[[Andrej Babiš]] (češki - slovaškega rodu) *[[Alexander Bach]] *([[Karol Bacílek|Karol/Karel Bacílek]] - Slovak) *([[Edmund Bačinský]] - Rusin) *[[Kazimierz Felix Badeni]] *[[Alois Baeran]] *[[Josef Maria Baernreither]] *[[Vlastimil Balín]] *[[Anton von Banhans]] *[[Pavel Jacquier Baráček]] *[[Josef Barák]] *[[Rudolf Barák]] *[[Richard Karl von Baratta]] *[[František Barbírek]] *[[Gustáv Bareš]] (prv. Gustav Breitenfeld) *[[Ernst Bareuther]] *[[Boleslav Bárta]] *[[Vít Bárta]] *[[Hans Bartel]] *[[Josef Bartončík]] *[[Ivan Bartoš]] *[[Jan Bartošek]] *[[Theodor Bartošek]] *[[Václav Bartuška]] *[[Jaroslav Bašta]] *[[Antonín Baudyš]] *[[Martin Baxa]] *[[Bohdan Bečka]] *[[Ján Bečko]] *[[Pavel Bělobrádek]] *[[Václav Bělský]] *[[Pavel Bém]] *[[Marek Benda]] *[[Václav Benda]] *[[Petr Bendl]] *[[Bohuš Beneš]] *[[Edvard Beneš]] *[[Jiří Beneš]] *[[Václav Beneš]] *[[Vojta Beneš]] *[[Ondřej Benešík]] *[[Libuše Benešová]] *[[Marie Benešová]] *[[Rudolf Beran]] *[[Rudolf Bergman]] *[[Hugo Bergmann]] *[[Vilém Bernard]] *([[Anton Beskid]] - Rusin) *[[Bedřich Bezděk]] *[[Richard Bienert]] *([[Vasil Biľak]] - slovaški Rusin) *[[František Biňovec]] *[[Vilím Blažej]] *[[Pavel Blažek]] *[[Vavřinec Bodenlos]] *[[Richard Brabec]] *[[Bohumír Bradáč]] *[[Petr Bratský]] *[[František August Brauner]] *[[Vilém Brodecký]] *([[Andrej Bródy]]-podkarpatski Ukrajinec/Rusin) *[[Stanislav Broj]] *[[Karel Brožík]] *[[Jan Buchvaldek]] *[[Jaroslav Budínský]] *[[Dagmar Burešová]] *[[Václav Burger]] *[[Martin Bursík]] *[[Petra Buzková]] == C == *[[Jaroslav Jan Caha]] *[[Juraj Chmiel]] *[[Bohuslav Chňoupek]] *[[Milan Chovanec]] *[[František Chvalkovský]] *[[Jan Chvojka]] *[[Čestmír Císař]] *[[Jindřich Jaroslav Clam-Martinic]] *([[Vladimir Clementis]] - Slovak) == Č == *([[Marián Čalfa]] - Slovak) *([[Jan Čarnogurský]] - Slovak) *([[Ján Čech]] - Slovak) *[[Gregor Čeněk]] *[[Alexej Čepička]] *[[Petr Čermák]] *[[Oldřich Černík]] *[[Lukáš Černohorský]] *[[Jana Černochová]] *[[Adolf Černý]] *[[Alexander Černý]] *[[František Černý]] *[[Jan Černý]] *[[Josef Černý (politik)]] *[[Ludvík Černý]] *[[Tomáš Černý]] *[[Antonín Čuřík]] == D == *[[Josef David]] *[[Václav David]] *[[Eva Decroix]] *[[Jiří Dienstbier]] *[[Jiří Dienstbier ml.]] *[[František Dittrich]] *[[Vladimír Dlouhý]] *[[Pavel Dobeš]] *[[Luboš Dobrovský]] *[[Jaromír Dolanský]] *[[Josef Dolanský]] *[[Jiří Dolejš]] *[[Václav Donát]] *[[Pavel Dostál]] *[[Jiří Drahoš]] *[[Jan Drda]] *[[František Drtina]] *[[Prokop Drtina]] *([[Alexander Dubček]]) *[[Jan Dubický]] *[[Ladislav Dvořák]] (politik) *[[Viktor Dyk]] == E == *[[Alois Eliáš]] *[[Karel Engliš]] *[[Evžen Erban]] == F == *[[Hynek Fajmon]] *[[Maxmilián Fatka]] *[[Petr Fiala]] *[[Karel Fiedler]] *[[Zdeněk Fierlinger]] *[[Vojtěch Filip]] *[[Jan Fischer]] *[[Otakar Fischer]] *[[Miluše Fischerová]] *[[Viktor Fischl]] *[[Ivan Fišera]] *[[Jan Fojtík]] *[[Josef Frank]] *Karl Hermann Frank *[[Emil Franke]] *[[Štěpánka Fraňková]] *[[Bohuslav Franta]] *[[Josef František Frič]] *[[Josef Václav Frič]] *[[Štefan Füle]] == G == *[[Radola Gajda]] (Rudolf Geidl) *[[Klement Gottwald]] *[[Miroslav Grebeníček]] *[[Eduard Grégr]] *[[Julius Grégr]] *[[Miroslav Grégr]] *[[Stanislav Gross]] *[[Karel Groš]] *[[Jiří Gruša]] == H == *[[Gustav Habrman]] *[[Emil Hácha]] *[[Theodor Hackenberg]] *[[Jiří Hájek]] *[[Václav Hájek]] *[[Josef Haken]] *[[František Hála]] *[[Jan Hamáček (1978)]] *[[Josef Haman]] *[[František Hamouz]] *[[Antonín Hampl]] *([[Dalibor Hanes]] - Slovak) *[[Antonín Hasal]] *[[Michal Hašek]]  *[[Václav Havel]] *[[Jaroslav Havelka]] *[[Ivan Havlíček]] *[[Karel Havlíček]] *[[Karel Havlíček Borovský]] *[[Jan Herben]] *[[Konrad Henlein]] *[[Vladimír Herman]] *[[Petr Hladík]] *[[František Hlaváček]] *[[František Hodáč]] *([[Milan Hodža]] - Slovak) *Jiří Hoetzel *[[Karel Hoffmann]] *[[Vilém Holáň]] *[[Cyril Horáček]] *[[Jiří Horák]] *[[Milada Horáková]] (r. Králová) *[[Zdeněk Horčík]] *[[Miluše Horská]] *[[Václav Hrabal]] *([[Pavol Hrivnák]] - Slovak) *[[Josef Hromádka]] *[[Mořic Hruban]] *[[Karel Hrubý]] *[[Zdeněk Hřib]] *[[Tomáš Hudeček]] *[[Josef Huleš]] *([[Gustáv Husák]] - Slovak) *[[Josef Hybeš]] == I == *[[Alois Indra]] *[[Segej Ingr]] == J == *[[Miloš Jakeš]] *[[Wenzel Jaksch]] *[[Vítězslav Jandák]] *[[Ludmila Jankovcová]] *[[Antonin Janoušek]] (Čeh-preds.''Slovaške rep. svetov'' 1919) *[[Vít Jedlička]] *[[Šárka Jelínková]] *[[Tomáš Ježek]] *[[Bohumil Jílek]] *[[Alois Jirásek]] *[[Oldřich John]] *[[Radek John]] * [[Věra Jourová]] *[[Tomáš Julínek]] *[[Josef Jung]] *[[Stanislav Juránek]]  *[[Marian Jurečka]] == K == *[[Jindřich Kabát]] *[[Jiří Kadeřávek]] *[[Josef Kadlčák]] *Karel Kadlec *[[Vladimír Kadlec]] *[[František Kahuda]] *[[Josef Kaizl]] *[[Miroslav Kalousek]] *[[Antonín Kapek]] *[[Radko Kaska]] *[[Jan Kasl]] *[[Antonín Kašpar]] *[[Jan Kavan]] *[[Josef Kempný]] *[[František Kincl]] *([[Jozef Kyselý]] - Slovak) *[[Slavomír Klaban]] *[[Karel Leopold Klaudy]] *[[Václav Klaus]] *[[Josef Klečák]] *[[Gustav Kliment]] *([[Štefan Kločurak]]- podkarpatski Ukrajinec) *[[Václav Klofáč|Václav J. Klofáč]] *[[Michal Klusáček]] *[[Milan Klusák]] *[[Michael Kocáb]] *[[Bruno Köhler]] *[[Jan Kohout]] *[[Marcel Kolaja]] *[[Daniela Kolářová]] *[[Drahomír Kolder]] *[[Franz Anton Kolowrat-Liebsteinsky]] (František Antonín Kolovrat-Libštejnský) *[[Jindřich Josef Vilém Kolowrat|Jindřich Vilém Kolowrat]]-Krakowsky (1897–1996) *[[Kateřina Konečná]] *[[Václav Kopecký]] *[[Ladislav Kopřiva]] *([[Josef Korbel]]) *[[Josef Korčák]] *[[Miroslav Kostelka]] *[[Josef Cyril Kotrlý]] *[[Vladimír Koucký]] *[[Josef Kouril]] *[[Pavel Kováčik]] *[[František Kovářík]] *[[Věra Kovářová]] *[[Vladimír Krajina]] *[[Karel Kramář]] *[[Zdeněk Krč]] *Karl Kreibich (češki Nemec) *[[Jaroslav Krejčí]] *[[František Kriegel]] *[[Adriana Krnáčová]] *[[Kamil Krofta]] *[[Josef Krosnář]] *[[Daniel Kroupa]] *[[Jan Kryčer]] *[[Martin Kuba]] *[[Jaroslav Kubera]] *[[Jiří Kubíček]] *[[Stanislav Kubr]] *[[Bohuslav Kučera]] *[[Petr Kučera]] *[[Josef Kudrna]] *[[Stanislav Kukrál]] *[[Jakub Kulhánek]] *[[Karel Kühnl]] *[[Ernst Kundt]] *[[Martin Kupka]] *[[Jan Kvíčala]] == L == *[[Luisa Landová-Štychová]] *[[Jakub Landovský]] *[[Ján Langoš]] *[[Bohumil Laušman]] *([[Jozef Lenárt]] - Slovak) *[[Miroslav Lidinský]] * [[Zbyněk Linhart]] *[[Jan Lipavský]] *[[Jiří Liška]] *[[Ondřej Liška]] *[[Ferdinand Lobkowicz]] *[[Jiří Kristián Lobkowicz]] *[[Artur London]] *([[Alojz Lorenc]] - Slovak) *[[František Loubal]] *[[Miloslav Ludvík]] *[[Josef Lukeš]] *[[Milan Lukeš]] *[[Josef Lux]] == M == *[[Miroslav Macek]] *[[Petr Mach]] *[[Petr Macinka]] *[[Petr Mach]] *[[František Machník]] *[[Karel Machovec]] *[[Václav Majer]] *[[Cyprián Majerník]] *[[Jana Maláčová]] *[[Jan Malypetr]] *[[František Mareš]] *[[Jan Masaryk]] *[[Tomáš Masaryk|Tomáš G. Masaryk]] *[[Karel Mečíř]] *[[Alfréd Meissner]] *[[Lubomír Metnar]] *[[Jaroslav Mezník]] *[[Jiří Milek]] *[[Jan Mládek]] *[[Rudolf Mlčoch]] *[[Zdeněk Mlynář]] *[[Bedřich Moldan]] *([[Jozef Moravčík]] - Slovak) *[[Emanuel Moravec]] *[[Josef rytíř Müller z Jiřetína]] *[[Alois Muna]] *[[Vratislav Mynář]] == N == *[[Patrik Nacher]] *[[Josef Václav Najman]] *[[Vojtěch Náprstek]] *[[Augustin Navrátil]] *[[Jaromír Nečas]] *[[Petr Nečas]] *[[Jiří Nedvěd]] *[[Zdeněk Nejedlý]] *[[Antonín Němec]] *([[Bohumil Němec]]) *[[Jan Němec]] *[[Alois Neuman]] *Josef Neumann *[[Luděk Niedermayer]] *[[František Nosek]] *[[Václav Nosek]] *[[Jiří Novák]] *[[Ladislav Novák]] *[[Libor Novák]] *[[Antonín Novotný]] *[[Vilém Nový]] *[[Zdeněk Nytra]] == O == *[[Jaromír Obzina]] * [[Tomio Okamura]] *[[Roman Onderka]] *([[Štefan Osuský]] - Slovak) == P == *[[Tomáš Pajonk]] *[[František Palacký]] *[[Martin Palouš]] *[[Rudolf Pánek]] *[[Vlasta Parkanová]] *[[Jiří Paroubek]] *[[Josef Pavel]] *[[Pavel Pavel]] *[[Petr Pavel]] *[[Karolína Peake]] (r. [[Kvačková]]) *[[Martin Pecina]] *[[Josef Boleslav Pecka]] *[[Markéta Pekarová Adamová]] *[[Mikuláš Peksa]] *[[Jiří Pelikán]] *[[Robert Pelikán]] *[[Jan Pelnář]] *[[Stanislav Penc]] *[[Soňa Pennigerová]] *[[Rostislav Petera]] *[[Alois Petr]] *[[Tomáš Petříček]] *[[Ivan Pietor]] *[[Ivan Pilip]] *[[Jan Piller]] *[[František Píšek]] *[[František Pitra]] *[[Petr Pithart]] *[[Pavel Ploc]] *[[Josef Plojhar]] *[[Pavel Poc]] *[[Jan Podlipný]] *[[Augustin Popelka]] *[[Antonín Pospíšil]] *[[Jiří Pospíšil]] *[[Svatopluk Potáč]] *[[Mojmír Povolný]] *[[Karel Prášek]] *[[Albert Pražák]] *[[Alois Pražák|Alois von Pražák]] *[[Adolf Procházka]] *[[Ladislav Prokop Procházka]] *Marie Provazníková (načelnica ''Sokola'') *[[František Pštross]] *[[František Václav Pštross]]  == R == *[[Jindřich Rajchl]] *[[Vít Rakušan]] *[[Alois Rašín]] *[[David Rath]] *[[Stanislav Rázl]] *[[Aleš Řebíček]] *[[Vladimír Remek]] *[[Bedřich Remeš]] *([[Július Révay]]-podkarpatski Ukrajinec/Rusin) *[[Leon Richter]] *[[František Ladislav Rieger]] *[[Emil Rigo]] *[[Martin Říman]] *[[Hubert Ripka]] *[[Helena Rögnerová]] *[[Jaroslav Rovný]] *[[Jan Ruml]] *[[Vladimír Ruml]] ? *[[Jiří Rusnok]] *[[Jiří Růžička]] *[[Pavel Rychetský]] == S == *[[Radek Scherfer]] *[[Alena Schillerová]] *[[Friedrich Erwein Graf von Schönborn]] *Karl Schwabe *[[Karel Schwarzenberg]] *[[Martin Sedlář]] *[[Jozef Síkela]] *[[André Simone]] *[[Alois Simonides]] *[[František Sís]] *[[Jiří Skalický]] *[[Emilián Skramlík]] *[[Miroslav Sládek]] *[[Gustav Slamečka]] *[[Rudolf Slanský]] *[[Vilém Slavata]] *[[Jiří Smejkal]] *[[Josef Smrkovský]] *[[Václav Snopek]] *[[Josef Sobotka]] *[[Bohuslav Sobotka]] *[[Přemysl Sobotka]] *[[Tomáš Sokol]] *[[František Soukup]] *[[Vladimír Srb]] *[[František Staněk]] *[[Rudolf Staněk]] *[[Zbyněk Stanjura]] *[[Josef Steiner]] *[[Adolf Stránský]] *[[Jaroslav Stránský (politik)]] *[[Jan Stráský]] *([[Rudolf Strechaj]] - Slovak) *[[Antonín Strobach]] *[[Martin Stropnický]] *[[Jiří Stříbrný]] *[[Karel Svitavský]] *[[Adolf Svoboda]] *[[Bohuslav Svoboda]]   *[[Cyril Svoboda]] *[[Ivo Svoboda]] *[[Jiří Svoboda]] *[[Ludvík Svoboda]] *[[Vladislav Svoboda]] *[[Jan Syrový]] *[[Tomáš Szuyog]] == Š == *[[Jaroslav Šafařík]] *[[Přemysl Šámal]] *[[Jaroslav Šedivý]] *[[Jiří Šedivý]] *[[Jan Šejna]] *[[Ota Šik]] *[[Petr Šilar]] *[[Bohumil Šimek]]  *[[Bohumil Šimon]] *([[Ladislav Šimovič]] - Slovak) *([[Viliam Široký]] - Slovak) *[[Jan Škoda]] *[[Zdeněk Škromach]] *[[Emanuel Šlechta]] *[[Karla Šlechtová]] *[[Otto Šling]] *[[Michal Šmarda]] *[[Bohumír Šmeral]] *[[Radek Šmerda]] *[[Jindřich Šolc]] *[[Josef Špaček]] *[[Emil Špatný]] *[[Vladimír Špidla]] *[[František Šrámek]] *[[Jan Šrámek]] *[[Josef Šrámek]] *([[Vavro Šrobár]] - Slovak) *[[Alfons Ferdinand Šťastný]] *[[Milan Štěch]] *([[Milan Štefanik]] - Slovak) *[[Miroslav Štěpán]] *[[Jiří Štěpánek]] *[[Jaromír Štětina]] *[[Ladislav Štoll]] *[[Jiří Stříbrný]] *[[Lubomír Štrougal]] *[[Jan Šula]] *[[Václav Šturc]] *[[Josef Šusta]] *[[Karel Šváb]] *[[Antonín Švehla]] *[[Jan Šverma]] *[[Marie Švermová]] (r. Švábová) *[[Oldřich Švestka]] == T == *[[Jaromír Talíř]] *[[Pavel Telička]] *[[Pavel Tigrid]] (P. Schönfeld) *[[Petr Tluchoř]] *[[Vlastimil Tlustý]] *[[Zdeněk Václav Tobolka]] *[[Miroslav Toman]] *[[František Tomášek (politik)]] *[[Mirek Topolánek]] *[[Evžen Tošenovský]] *[[Josef Tošovský]] *[[František Trnka]] *Zdeněk Tůma *[[Filip Turek]] *[[Vlastimil Tusar]] *[[Jaroslav Tvrdík]] == U == *[[František Udržal]] *[[Milan Uhde]] *[[Bohumil Urban]] *[[Karel Urbánek]] == V == *[[Miroslav Vacek]] *[[Václav Vacek]] *[[Ludvík Vaculik]] *[[Martin Vaculík]] *[[Vratislav Vajnar]] *[[Vlastimil Válek]] *[[Václav Valeš]] *[[Ferdinand Vališ]] *Josef Vančura *[[Tomáš Vandas]] *[[Václav Vaňka]] *[[František Emanuel Velc]] *[[Otomar Venzhöffer]] *[[František Veselý]] *[[Vladimír Vetchý]] *[[Blažej Vilím]] *[[Karel Viškovský]] *[[František Vlasák]] *[[Miloslav Vlček]] *[[Jindřich Vodička]] *[[Petr Vokřál]] *([[Augustin Vološin]] - (Rusin) *[[Alexandr Vondra]] *[[Libor Vondráček]] *[[Radek Vondráček]] *[[Veronika Vrecionová]] *[[Marek Výborný]] *[[Marie Vydrová]] *[[Miloš Vystrčil]] *[[Jiří Vyvadil]] == W == * [[Josef Wohanka]] == Z == *[[Jan Zahradil]] *[[Jindřich Záhradnik]] *[[Zdeněk Zajíček]] *[[Lubomír Zaorálek]] *[[Antonín Zápotocký]] *[[Ladislav Zápotocký]] *[[Miroslav Zavadil]] *[[Osvald Závodský]] *[[Tomáš Zdechovský]] *[[Ondřej Zelinka]] (Andreas Zelinka) *[[Miloš Zeman]] *[[Petr Zenkl]] *[[Josef Zieleniec]] *[[Jiří Zimola]] *[[Jiří Zlatuška]] *[[Antonín Zmrhal]] *[[Zdeněk Zuska]] == Ž == *[[Václav Žák]] *[[Zdeněk Žák]] *[[Zbyněk Žalman]] *([[Grigorij Žatkovič]]-podkarpatski Ukrajinec/Rusin) *[[Josef Žďárský]] {{div col end}} {{stublist}} {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Čehov|Politiki]] [[Kategorija:Češki politiki|*]] 59imthxdkdvty9g1rwhn8rrj5frqwqc 0 49828 6748475 6742479 2026-09-09T19:04:37Z ~2026-44996-51 264415 /* L */ 6748475 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Madžari|madžarskih]] [[matematik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Madžarov|Madžarska|madžarskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[György Alexits]] (1899 – 1978) == B == * [[László Babai]] (1950 –) *[[Béla Bollobás]] (1943 –) * [[János Bolyai]] (1802 – 1860) * [[Raoul Bott]] (1923 – 2005) == D == * [[Gábor Domokos]] (1961 –) (& [[Péter Várkonyi]]) == E == *[[György Elekes]] (1949 – 2008) *[[Paul Erdős]] (Erdős Pál) (1913 – 1996) (ZDA) == F == *[[Lipót Fejér]] (1880 – 1959) *[[Michael Fekete]] (1886 – 1957) (madž.-izraelski) *[[Peter Frankl]] (1953 –) == G == * [[András Gyárfás]] (1945 –) *[[Ervin Győri]] (1954 –) == H == * [[Alfréd Haar]] (1885 – 1933) * [[Paul Halmos]] (1916 – 2006) (madžarsko-ameriški) == K == *[[Rudolf Emil Kalman]]/Kálmán (1930 – 2016) (madžarsko-ameriški) *[[László Kalmár]] (1905 – 1976) *[[Theodore von Kármán]] (''Szőllőskislaki Kármán Tódor)'' (madžarsko-nemško-ameriški) (1881 – 1963) *[[John George Kemeny]] (1926 – 1992) (madžarsko-ameriški računalnikar) *[[János Kollár]] (1956 ''Szőllőskislaki Kármán Tódor'') (madžarsko-ameriški) *[[Dénes Kőnig]] (1884 – 1944) *[[András Kornai]] (sin ekonomista Jánosa Kornaija, matematični lingvist) == L == * [[Cornelius Lanczos]] (1893 – 1974) * [[Imre Lakatos]] (1922 – 1974) *[[Peter David Lax]] (1926 – 2025) (ZDA) * [[László Lovász]] (1948 –) (ZDA) == M == * [[László Mérő]] (1949 –) * [[Sándor Mikola]] (1871 – 1945) == N == * [[John von Neumann]] (1903 – 1957) == O == * [[Géza Ottlik]] (1912–1990) ? == P == * [[Rózsa Péter]] (1905 – 1977) *[[János Pintz]] (1950 –) * [[George Pólya]] (1887 – 1985) == R == * [[Alfréd Rényi]] (1921 – 1970) * [[Frigyes Riesz]] (1880 – 1956) * [[Marcel Riesz]] (1886 – 1969) == S == * [[Vera Turán Sós|Vera T.(urán) Sós]] (1930 – 2023) *[[János Surányi]] (1918 – 2006) * [[Gábor Szegő]] (Gábor Szegö) (1895 – 1985) * [[George Szekeres]] (1911 – 2005) (madž.-avstral.) * [[Esther Szekeres]] (1910 – 2005) (madž.-avstral.) * [[Endre Szemerédi]] (1940 –) == T == *[[Gábor Tardos]] (1964 –) *[[Rezső Tarján]] (1908 – 1978) *[[Pál Turán]] (1910 – 1976) *[[Vera Turán Sós]] (1930 – 2023) == V == * [[András Vasy]] (1969 –) == W == * [[Abraham Wald]] (1902 – 1950) * [[Eugene Paul Wigner]] (1902 – 1995) * [[Aurel Wintner]] (1903 – 1958) {{seznami narodov po poklicu|matematikov}} [[Kategorija:Seznami Madžarov|Matematiki]] [[Kategorija:Madžarski matematiki| ]] 8zyb1yfvyouqsbl85cel83reqtc2zm9 6748476 6748475 2026-09-09T19:05:00Z ~2026-44996-51 264415 /* P */ 6748476 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Madžari|madžarskih]] [[matematik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Madžarov|Madžarska|madžarskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[György Alexits]] (1899 – 1978) == B == * [[László Babai]] (1950 –) *[[Béla Bollobás]] (1943 –) * [[János Bolyai]] (1802 – 1860) * [[Raoul Bott]] (1923 – 2005) == D == * [[Gábor Domokos]] (1961 –) (& [[Péter Várkonyi]]) == E == *[[György Elekes]] (1949 – 2008) *[[Paul Erdős]] (Erdős Pál) (1913 – 1996) (ZDA) == F == *[[Lipót Fejér]] (1880 – 1959) *[[Michael Fekete]] (1886 – 1957) (madž.-izraelski) *[[Peter Frankl]] (1953 –) == G == * [[András Gyárfás]] (1945 –) *[[Ervin Győri]] (1954 –) == H == * [[Alfréd Haar]] (1885 – 1933) * [[Paul Halmos]] (1916 – 2006) (madžarsko-ameriški) == K == *[[Rudolf Emil Kalman]]/Kálmán (1930 – 2016) (madžarsko-ameriški) *[[László Kalmár]] (1905 – 1976) *[[Theodore von Kármán]] (''Szőllőskislaki Kármán Tódor)'' (madžarsko-nemško-ameriški) (1881 – 1963) *[[John George Kemeny]] (1926 – 1992) (madžarsko-ameriški računalnikar) *[[János Kollár]] (1956 ''Szőllőskislaki Kármán Tódor'') (madžarsko-ameriški) *[[Dénes Kőnig]] (1884 – 1944) *[[András Kornai]] (sin ekonomista Jánosa Kornaija, matematični lingvist) == L == * [[Cornelius Lanczos]] (1893 – 1974) * [[Imre Lakatos]] (1922 – 1974) *[[Peter David Lax]] (1926 – 2025) (ZDA) * [[László Lovász]] (1948 –) (ZDA) == M == * [[László Mérő]] (1949 –) * [[Sándor Mikola]] (1871 – 1945) == N == * [[John von Neumann]] (1903 – 1957) == O == * [[Géza Ottlik]] (1912–1990) ? == P == * [[Rózsa Péter]] (1905 – 1977) *[[János Pintz]] (1950 –) * [[George Pólya]] (1887 – 1985) (ZDA) == R == * [[Alfréd Rényi]] (1921 – 1970) * [[Frigyes Riesz]] (1880 – 1956) * [[Marcel Riesz]] (1886 – 1969) == S == * [[Vera Turán Sós|Vera T.(urán) Sós]] (1930 – 2023) *[[János Surányi]] (1918 – 2006) * [[Gábor Szegő]] (Gábor Szegö) (1895 – 1985) * [[George Szekeres]] (1911 – 2005) (madž.-avstral.) * [[Esther Szekeres]] (1910 – 2005) (madž.-avstral.) * [[Endre Szemerédi]] (1940 –) == T == *[[Gábor Tardos]] (1964 –) *[[Rezső Tarján]] (1908 – 1978) *[[Pál Turán]] (1910 – 1976) *[[Vera Turán Sós]] (1930 – 2023) == V == * [[András Vasy]] (1969 –) == W == * [[Abraham Wald]] (1902 – 1950) * [[Eugene Paul Wigner]] (1902 – 1995) * [[Aurel Wintner]] (1903 – 1958) {{seznami narodov po poklicu|matematikov}} [[Kategorija:Seznami Madžarov|Matematiki]] [[Kategorija:Madžarski matematiki| ]] 4jg9x9znlmy9ce4rzdkroszuec0aa76 0 49892 6748360 6728955 2026-09-09T13:22:29Z ~2026-45085-22 264465 /* C */ 6748360 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Italijani|italijanskih]] [[igralec (umetnik)|igralcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Italijanov|Italija|italijanskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Diego Abatantuono]] (1955) *[[Stefano Accorsi]] (1971) *[[Jason Acuña]] (1973) *[[Janet Ågren]] (1949) (švedsko-it.) *[[Marisa Allasio]] (1934) *[[Ernesto Almirante]] (1877–1964) *[[Giacomo Almirante]] (1875–1944) *[[Luigi Almirante]] (1884–1963) *[[Chelo Alonso]] (1933-2019) *[[Roberto Alpi]] (1952) *[[Tullio Altamura]] (1924-2005) *[[Lia Amanda]] (1932) *[[Luisa Amatucci]] (1971) *[[Suso Cecchi d'Amico]] (1914-2010) *[[Giuseppe Anatrelli]] (1925-81) *[[Giulia Andò]] *[[Pier Angeli]] (1932-1971) *[[Edi Angelillo]] (1961) *[[Ambra Angiolini]] (1977) *[[Laura Antonelli]] (1941–2015) *[[Omero Antonutti]] (1935–2019) *[[Zeudi Araya]] (1951) *[[Asia Argento]] (1975) *[[Fiore Argento]] (1970) *[[Maurizio Arena]] (1933-1979) == B == * [[Dora Baldanello]] (1878-) * [[Emilio Baldanello]] (1902-52) * [[Vanda Baldanello]] * [[Giancarlo Badessi]] (1928-2011) *[[Gianguido Baldi]] (1966) *[[Paola Barbara]] (1912-1989) *[[Luisa Baratto]] *[[Francesco Barilli]] (1943) *[[Giancarlo Bastianoni]] (1940) *[[Rik Battaglia|Rik (Riccardo) Battaglia]] (1927-2015) *[[Giuseppe Battiston]] (1968) *[[María Baxa]] (1943-2019) (srb.-ital.) *[[Germano Bellavia]] (1970) *[[Agostina Belli]] (1949) *[[Monica Bellucci]] (1964) *[[Roberto Benigni]] (1952) *[[Fabrizio Bentivoglio]] (1957) *[[Alessandro Benvenuti]] (1950) *[[Lina Bernardi]] (1938-2026) *[[Francesca Bertini]] (1892-1985) (''Elena Seracini Vittielo'') *[[Marta Bifano]] *[[Claudio Bisio]] (1957) *[[Benedicta Boccoli]] (1966) *[[Anna Bonaiuto]] (1950) *[[Mike Bongiorno]] (1924–2009) *[[Federica Bonani]] *[[Serena Bonanno]] (1978) *[[Carmen Boni]] (1901-1963) *[[Mario Bonnard]] (1889-1965) *[[Maurizio Bonuglia]] (1943-2010) *[[Francesco Borchi]] (1981) *[[Lyda Borelli]] (1884-1959) *[[Salvatore Borgese]] (1937) *[[Alessandro Borghi]] (1986) *[[Simona Borioni]] (1971) *[[Lucia Bosé]] (1931-2020, Španija) *[[Andrea Bosic]] (''Ignac Andrej Božič'') (1919-2012) *[[Liù Bosisio]] (1936) *[[Claudio Botosso]] (1958) *[[Barbara Bouchet]] (1944) *[[Raoul Bova]] (1971) *Elisa Kadigia Bove (1942) *[[Giovanna Bozzolo]] *[[Nicoletta Braschi]] (1960) *[[Rossano Brazzi]] (1916-1994) *[[Mario Brega]] (1923-1994) *[[Nancy Nicoletta Brilli]] (1964) *[[Guido Brignone]] (1886–1959) *[[Lilla Brignone]] (1913-1984) *[[Mercedes Brignone]] (1885–1967) *[[Nancy Brilli]] (1964) *[[Valeria Bruni Tedeschi]] (1964) *[[Massimiliano Bruno]] (1970) *[[Gisella Burinato]] (1946) *[[Margherita Buy]] (1967) *[[Lando Buzzanca]] (1935-2022) *[[Massimiliano Buzzanca]] (1963) == C == *[[Victoria Cabello]] (1975) *[[Ilario Calvo]] (1974) *[[Federico Campaiola]] (1995) *[[Carlo Campogalianni]] (1885-1974) *[[Gianna Maria Canale]] (1927-2009) *[[Loredana Cannata]] (1975) *[[Salvatore Cantalupo]] (1959-2018) *[[Kaspar Capparoni]] (1964) *[[Cristiana Capotondi]] (1980) *[[Pier Paolo Capponi]] (1938-2018) *[[Vittorio Caprioli]] (1921-1989) *[[Claudia Cardinale]] (1938-2025) *[[Tullio Carminati]] (1895-1971) *[[Raffaella Carrà]] (''Raffaella Maria Roberta Pelloni'') (1943–2021) *[[Ylenia Carrisi]] (1970-1994) *[[Memmo Carotenuto]] (1908-1980) *[[Chiara Caselli]] (1967) *[[Lou Castel]] (1943) (kolumbijsko-švedsko-it.) *[[Franco Castellani]] (1915-1983) *[[Pietro Castellitto]] (1991) *[[Sergio Castellitto]] (1953) *[[Nino Castelnuovo]] (1936) (Guy Foucher; it.-fr.) *[[Antonio Catania]] (1952) *[[Liliana Cavani]] (1933) *[[Andrea Cecchi]] (1916-1974) *[[Carlo Cecchi]] (1939) *[[Elisa Cegani]] (1911-1996) *[[Guido Celano]] (1904-1988) *[[Adriano Celentano]] (1938) *[[Giacomo Celentano]] *[[Rosita Celentano]] (1965) *[[Rosalinda Celentano]] (1968) *[[Adolfo Celi]] (1922-1986) *[[Athina Cenci]] (1946) *[[Gino Cervi]] (1901-1974) *[[Valentina Cervi]] (1974) *[[Michela Cescon]] (1971) *[[Renato Cestiè]] (1963) *[[Walter Chiari]] (1924-1991) *[[Giovanni Cianfriglia]] (1935) *[[Franco Citti]] (1935-2016) *[[Giorgio Colangeli]] (1949) *[[Sabrina Colle]] (1973) *[[Ombretta Colli]] (''Comelli'') *[[Marco Columbro]] *[[Saverio Costanzo]] (1975) *[[Richard Conte]] (1910-1975) *[[Paolo Conticini]] (1969) *[[Bruno Corazzari]] *[[Giancarlo Judica Cordiglia]] *[[Valentina Cortese]] (1923-2019) *[[Paola Cortellesi]] (1973) *[[Carmen Covito]] (1940) *[[Vincenzo Crea]] (1999) *[[Maddalena Crippa]] (1957) *[[Lorella Cuccarini]] (1965) *[[Maria Grazia Cucinotta]] (1968) *[[Maria Cumani Quasimodo]] (1908-1995) *[[Barbara Cupisti]] (1962) == D == *[[Damiano Damiani]] *[[Nino Gaetano D'Angelo]] *[[Cesare Danova]] (1926–1992) (it.-ameriški) *[[Rosaria De Cicco]] (1958) *[[Eduardo De Filippo]] *[[Peppino De Filippo]] (1903-1980) *[[Luigi De Filippo]] (1930-2018) *[[Piera Degli Esposti]] (1939) *[[Giulia De Gresy]] *[[Pippo Delbono]] *[[Alberto Dell'Acqua]] (1944-) *[[Francesca Dellera]] *[[Lorella De Luca]] (1940-2014) *[[Giorgio De Lullo]] (1921-1981) (tudi gledališki režiser...) *[[Christian De Sica]] (1953) *[[Brando De Sica]] (1983) *[[Giuliana De Sio]] *[[Giada Desideri]] *[[Davide Devenuto]] (1972) *[[Nicola Di Bari]] *[[Ida Di Benedetto]] (1945) *Carolina Di Domenico *[[Dalila Di Lazzaro]] *[[Federica Di Martino]] (1973) *[[Stefano Dionisi]] (1966) *[[Andrea Di Stefano]] (1972) *[[Mario Donatone]] (1933-2020) *[[Johnny Dorelli]] *[[Attilio Dottesio]] (1909-1989) *[[Eleonora Rossi Drago]] *[[Barbara D'Urso]] (Maria Carmela D'Urso) == E == *[[George Eastman]] (Luigi Montefiori) (1942) *[[Anita Ekberg]] (1931–2015) (Švedinja) *[[Antonella Elia]] (1963) *[[Salvatore Esposito]] (1986) == F == *[[Vincenzo Fabricino]] *[[Aldo Fabrizi]] (1905–1990) *[[Elena Fabrizi]] (1915–1993) *[[Franco Fabrizi]] (1916–1995) *[[Anna Falchi]] (''Anna Kristiina Palomaki'') *[[Pierfrancesco Favino]] (1969) *[[Edwige Fenech]] (''Sfenek'') (1948) (franc.-malteškega rodu) *[[Sabrina Ferilli]] (1964) *[[Plinio Fernando]] (1947) *[[Marco Ferreri]] ? *[[Anna Ferruzzo]] (1966) *[[Gabriele Ferzetti]] (1925-2015) *[[Elena Fiore]] *[[Agata Flori]] *[[Arnoldo Foà]] *[[Anna Foglietta]] (1979) *[[Attilio Fontana (igralec)|Attilio Fontana]] *[[Jimmy Fontana]] *[[Marcello Fonte]] *[[Iaia Forte]] (1962) *[[Carla Fracci]] (1936-2021) (balerina) *[[Franco Franchi]] *[[Pippo Franco]] *[[Massimo De Francovich]] (1936) == G == *[[Scilla Gabel]] (1938) *[[Edoardo Gabbriellini]] (1975) *[[Alessandro Gassman]] (1965) *[[Vittorio Gassman]] (1922-2001) *[[Sciltian Gastaldi]] (1974) *[[Lisa Gastoni]] (1935) *[[Giuliano Gemma]] (1938-2013) *[[Claudia Gerini]] (1971) *[[Elio Germano]] (1980) *[[Pietro Germi]] *[[Massimo Ghini]] (1954) *[[Emilio Ghione]] *[[Marco Giallini]] *[[Giorgia Gianetiempo]] (1996) *[[Maria Chiara Giannetta]] (1992) *[[Giancarlo Giannini]] (1942) *[[Pierluigi Gigante]] (1992) *[[Alberto Gimignani]] (1961) *[[Vivi Gioi]] (''Vivien Trumphy'') (1919-1975) *[[Carlo Giordana]] (1945-2020) *[[Pietro Giordano]] *[[Gabriella Giorgelli]] (1941) *[[Eleonora Giorgi]] (1953) *[[Ennio Girolami]] (1935–2013) (Thomas Moore) *[[Massimo Girotti]] (1918-2003) *[[Aldo Giuffrè]] (1924-2010) *[[Carlo Giuffrè]] (1928-2018) *[[Francesco Giuffrè]] (1972) *[[Loretta Goggi]] (1950) *[[Valeria Golino]] (1965) *[[Carla Gravina]] (1941) *[[Roberta Greganti]] (1956) *[[Marco Grieco]] (1995) *[[Eva Grimaldi]] (1961) *[[Francesco Guccini]] ([[1940]]-2024) *[[Vittorio Guerrieri]] (1958) *[[Orso Maria Guerrini]] (1943) *[[Monica Guerritore]] (1958) *[[Wandisa Guida]] (1935) *Ferdinand Guillaume ([[Tontolini]] /[[Polidor]]) (francosko-italijanski) *[[Leda Gys]] (1892-1957) == H == *[[Alessandro Haber]] (1947) *[[Terence Hill]] (prv.i. [[Mario Girotti|Mario Girott'''i''']]) (*[[1939]]) == I == *[[Enzo Iacchetti]] *[[Gianfelice Imparato]] (1956) *[[Roberto Infascelli]] (1981) *[[Ciccio Francesco Ingrassia]] *[[Franco Interlenghi]] (1931-2015) *[[Simona Izzo]] (1953) == J == * [[Maria Jacobini]] == K == *[[Elisa Kadigia Bove]] (mož: ''Achille Occhetto'') *[[Anna Kanakis]] (1962) *[[Olga Karlatos]] (1947; r. ''Vlassopulos'' : grškega rodu) *[[Sabrina Knaflitz]] *[[Claudia Koll]] *[[Silva Koscina|Silva/Sylva Koscina]] (1934-1994) *[[Anita Kravos]] (''Antonella Cerminara'') == L == *[[Alexandra La Capria]] (1966) *[[Maurizio Lastrica]] (1979) *[[Gabriele Lavia]] (1942) *[[Lorenzo Lavia]] (1972) *[[Lucia Lavia]] (1992) *[[Ilenia Lazzarin]] (1982) *[[Edoardo Leo]] (1972) *[[Miriam Leone]] (1985) *[[Virna Lisi]] (1936–2014) (''Virna Pieralisi'') *[[Elvy Lissiak]] (1929–1996) (''Elvira Lissiach/Lisjak'') *[[Gina Lollobrigida]] (1927–2023) *[[Loredana (igralka)|Loredana]] (1924–2016) *[[Sophia Loren]] (1934) (''Sofia Villani Scicolone'') *[[Ray Lovelock]] (1950-2017) *[[Enrico Lo Verso]] (1964) *[[Antonella Lualdi]] (1931–2023) *[[Folco Lulli]] (1912–1970) *[[Roldano Lupi]] (1909–1989) *[[Alberto Lupo]] (1924–1984) *[[Lelio Luttazzi]] (1923–2010) *[[Matilda Lutz]] (1991) (italijansko-ameriška) *[[Vladimir Luxuria]] (1965) ''(Wladimiro Guadagno'') == M == *[[Melania Maccaferri]] (1978) *[[Marco Macor]] *[[Paolo Magalotti]] *[[Luigi Maggi]] (1896-1946) *[[Lamberto Maggiorani]] (1910-1983) *[[Licia Maglietta]] (1954) *[[Anna Magnani]] (1908–1973) *[[Irene Maiorino]] (1985) *[[Annamaria Malipiero]] (1972) *[[Carla Mancini]] (1950) *[[Nino Manfredi|Nino (Saturnino) Manfredi]] (1921–2004) *[[Roberta Manfredi]] (1956) *[[Silvana Mangano]] (1930–1989) *[[Ettore Manni]] (1927-1979) *[[Alessia Marcuzzi]] *[[Luciano Marin]] (1931-2019) *[[Valeria Marini]] *[[Sabrina Marinucci]] (1969) *[[Marcello Martana]] *[[Peter Martell]] (1938-2015) *[[Elsa Martinelli]] (1932/3/5–2017) *[[Lea Martino]] *[[Mara Maryl]] (1939) *[[Giulietta Masina]] (1921–1994) *[[Lea Massari]] (1933) *[[Marina Massironi]] (1963) *[[Valerio Mastandrea]] (1972) *[[Marcello Mastroianni]] (1924–1996) *[[Federica Mastroianni]] (1969) (nečakinja) *[[Giorgio Mastrota]] ( *[[Luisa Mattioli]] (1936–2021) *[[Anna Mazzamauro]] (1938) *[[Anna Melato]] (1952) *[[Mariangela Melato]] (1941–2013) *[[Alfredo Menichelli]] *[[Pina Menichelli|Dora Menichelli]] *[[Pina Menichelli]] (1893–1984) *[[Giusi Merli]] (1943) *[[Marisa Merlini]] (1923–2008) *[[Emilio Messina]] (1936-2007) *[[Marco Milano]] (1961) *[[Tomás Milián]] (1933-2017) (kubansko-ameriško-italijanski) *[[Sandra Milo]] (1933–2024) *[[Isa Miranda]] (1909–1982) *[[Domenico Modugno]] (1928–1994) *[[Sandra Mondaini]] *[[Carlo Monni]] (1943–2013) *[[Antonio Monselesan]] *[[Renzo Montagnani]] (1930-1997)? *[[Giuliano Montaldo]] *[[Lucio Montanaro]] (1951) *[[Enrico Montesano]] *[[Gianni Morandi]] *[[Nani Moretti]] *[[Claudia Mori]] (''Claudia Moroni'') (1944) *[[Gastone Moschin]] (1929-2017) *[[Tiberio Murgia]] (1929-2010) *[[Alessandra Mussolini]] *[[Tuccio Musumeci]] (1934) *[[Enrico Musy]] (1901-1966) *[[Gianni Musy]] (1931-2011) *[[Mascia Musy]] (1972) *[[Stella Musy]] (1970) *[[Ornella Muti]] (1955) == N == *[[Nieves Navarro]] (1938) (španskega rodu) *[[Amedeo Nazzari]] (1907–1979) *Negrin *[[Barbara Nelli]] *[[Francesca Neri]] (1964) *[[Rosalba Neri]] (1939) *[[Franco Nero]] (1942) *[[Maurizio Nichetti]] *[[Daria Nicolodi]] (1950-2020) *[[Danilo Nigrelli]] (1960) *[[Filippo Nigro]] (1970) *[[Annibale Ninchi]] (1887-1967) *[[Arnaldo Ninchi]] (1935-2013) *[[Ave Ninchi]] *[[Carlo Ninchi]] (1896-1974) *[[Assia Noris]] (1912-1998) (''Anastasia Noris von Gerzfeld'') *Ivana Novak (1948) *[[Novello Novelli]] (1930-2018) *[[Walter Nudo]] *[[Francesco Nuti]] == O == *[[Ilaria Occhini]] (1934–2019) *[[Matteo Oleotto]] *[[Maria Rosaria Omaggio]] (1957-2024) *[[Gian Marco Orati]] *[[Ambra Orfei]] *[[Moira Orfei]] *[[Natalino Otto]] (1912–1969) == P == *[[Benito Pacifico]] (1929-2002) *[[Lea Padovani]] (1920–1991) *[[Bartolomeo Pagano]] (1878–1947) *[[Lola Pagnani]] (1972) *[[Riccardo Palaldini]] (1925-1996) *[[Roberta Palladini]] (1955) *[[Silvana Pampanini]] (1925–2016) *[[Alessandra Pannaro]] (1939) *[[Francesco Pannofino]] (1958) *[[Paolo Paoloni]] (1929-2019) *[[Nolika Pareda]] *[[Alba Parietti]] (1961) *[[Francesco Patanè]] (1996) *[[Marisa Pavan]] *[[Angelo Pellegrino]] *[[Clemente Pernarella]] (1971) *[[Roberto Perpignani]] (1941) (montažer)? *[[Vera Pescarolo]] (1930) *[[Ciro Petrone]] (1987) *[[Tina Pica]] (1884–1968) *[[Samanta Piccinetti]] (1979) *[[Michel Piccoli]] (1925-2020) (francoski igralec ital. rodu) *[[Camillo Pilotto]] (1888–1968) *[[Annamaria Pier Angeli]] (1932-1971) *[[Marina Pierro]] *[[Luciano Pigozzi]] (1927-2008) (ps. Alan Collins) *[[Imma Piro]] *[[Carlo Pisacane]] (1889-1974) *[[Luigi Pistilli]] (1929-1996) *[[Mario Pisu]] *[[Paola Pitagora]] *[[Nilla Pizzi]] *[[Riccardo Pizzuti]] (1934) *[[Michele Placido]] (1946) *[[Violante Placido]] *[[Rossana Podestà]] (1934–2013) *[[Elvio Porta]] (1945-2016) *[[Angela Portaluri]] (1937) *[[Renato Pozzetto]] (1940) *[[Moana Pozzi]] *[[Romina Power]] *[[Giancarlo Prete]] (1942-2001) *[[Andrea Prodan]] (1961) (škotsko-it.) *[[Gigi Proietti]] (1940) *[[Enzo Pulcrano]] (1943-1992) == R == *[[Alberto Rabagliati]] *[[Tommaso Ragno]] (1967) *[[Umberto Raho]] *[[Giovanna Ralli]] (1935) *[[Gianluca Ramazzotti]] (1970) *[[Salvo Randone]] (1906-1991) *[[Luisa Ranieri]] (1973) *[[Renato Rascel]] *[[Ivan Rassimov]] (1938–2003) *[[Rada Rassimov]] (1938) (srb.rodu iz Trsta) *[[Galatea Ranzi]] (1967) *[[Gigi Reder]] (1928-1998) *[[Elena Sofia Ricci]] *[[Giulio Ricciarelli]] (1965) (ital.-nemški) *[[Dino Risi]] (1916–2008) *[[Patrizio Rispo]] (1956) *[[Giuditta Rissone]] *[[Adelaide Ristori]] *[[Naike Rivelli]] *[[Stefania Rocca]] (1971) *[[Blas Roca-Rey]] (1961) (perujsko-italijanski) *[[Alba Rohrwacher]] (1979) *[[Vera Rol]] (1920-1973) *[[Isabella Rossellini]] (1952) *[[Eleonora Rossi Drago]] (1925–2007) *[[Massimo Rossi]] (1955) *[[Serena Rossi]] (1985) *[[Sergio Rubini]] (1959) *[[Claudio Ruffini]] (1940-1999) *[[Aurora Ruffino]] (1989) *[[Claudia Ruffo]] (1980) *[[Salvatore Ruocco]] (1982) *[[Carmen Russo]] (1959) *[[Francesco Russo]] (1993) *[[Roberto Russo]] (1947) *[[Rosaria Russo]] == S == *[[Simone Sacchettino]] *[[Pamela Saino]] (1987) *[[Emanuele Salce]] (1966) *[[Enrico Maria Salerno]] (1926-1994) *[[Sabrina Salerno]] (1968) *[[Giulia Salvatori]] (1962) *[[Renato Salvatori]] (1933-1988) *[[Gustavo Salvini]] (1859-1930) *[[Sandro Salvini]] (1890-1955) *[[Aitana Sánchez–Gijón]] (1968) *[[Amanda Sandrelli]] (1964) *[[Stefania Sandrelli]] (1946) *[[Maya Sansa]] (1975) *[[Gianni Santuccio]] (1911-1989) *[[Goliarda Sapienza]] (1924-1996) *[[Teresa Saponangelo]] (1973) *[[Massimo Sarchielli]] (1931-2010) *[[Samuela Sardo]] (1977) *[[Jacopo Sarno]] (1989) *[[Franca Scagnetti]] (1924–1999) *[[Delia Scala]] (1929–2004) *[[Riccardo Scamarcio]] (1979) *[[Jacques Sernas]] (1925-2015) (litvansko-franc.-it.) *[[Roseanna Sciaffino]] (1938-2009) *[[Gerry Scotti]] (1956) *[[Tino Scotti]] (1905–1984) *[[Cristina Sebastianelli]] *[[Paola Senatore]] (1949) *[[Massimo Serato]] (1916–1989) *[[Gustavo Serena]] (1881–1970) *[[Toni Servillo]] (1959) *[[Rocco Siffredi]] (1964) *[[Vira Silenti]] *[[Dimitri Skofic]] (1994) *[[Milko Skofic ml.]] (1957) *[[Umberto Smaila]] (1950) *[[Nina Soldano]] (1963) *[[Emilio Solfrizzi]] (1962) *[[Michele Soavi]] (1957) *[[Alberto Sordi]] (1920–2003) *[[Agnès Spaak]] (fr.-it.) (1944) *[[Catherine Spaak]] (fr.-it.) (1945–2022) *[[Ilaria Spada]] (1981) *[[Umberto Spadaro]] (1904-1964) *[[Bud Spencer]] /Carlo Pedersoli (1929–2016) *[[Diamy Spencer]] (1972) *[[Maria Grazia Spina]] (1936–2025) *[[Ilona Staller]] - [[Cicciolina]] *[[Paolo Stoppa]] (1906–1988) * == T == *[[Barbara Tabita]] (1975) *[[Marialuisa Tadei]] (1964) *[[Moa Tahi]] *[[Gianrico Tedeschi]] (1920–2020) *[[Teo Teocoli]] (1945) *[[Fiorenza Tessari]] (1968) *[[Fabio Testi]] (1941) *[[Alberto Testone]] (1963) *[[Filippo Timi]] (1974) *[[Gabriele Tinti]] (1932-1991) *[[Gianmarco Tognazzi]] (1967) *[[Ricky Tognazzi]] (1955) *[[Ugo Tognazzi]] (1922–1990) *[[Marilù Tolo]] (1944) *[[Michelangelo Tommaso]] (1980) *[[Agata Tomšič]] (slovensko-italijanska) *[[Tontolini]] ([[Polidor]]; pr.i.Ferdinand Guillaume: franc.-it.) *[[Angelo Tosto]] *[[Totò]] (''Antonio de Curtis Gagliardi Griffo Focas'') (1898–1967) *[[Thomas Trabacchi]] (1965) *[[Luis Trenker]] (1892–1990) *[[Jasmine Trinca]] (1981) *[[Massimo Troisi]] (1953–1994) *[[Laura Trotter]] (1950) *[[Liana Trouche]] (1938-81) *[[Luca Turco]] (1990) == U == *[[Claudio Undari]] (1935-2008) *[[Saro Urzi]] (1913-1979) == V == *[[Valeria Vaiano]] (1969) *[[Filippo Valese]] *[[Caterina Valente]] (1931-2024) *[[Mariella Valentini]] (1960) *[[Rudolph Valentino|Rodolfo Valentino]] (1895–1926) (ZDA) *[[Franca Valeri]] (1920–2020) *[[Alida Valli]] (r. ''Altenburger'') (1921–2006) *[[Romolo Valli]] (1925-1980) *[[Raf Vallone|Raf(faele) Vallone]] (1916-2002) *[[Bice Valori]] *[[Nicolas Vaporidis]] (1981) *[[Daniele Vargas]] (1922-1992) *[[Caterina Varzi]] (1961) *[[Lucia Vasini]] (1955) *[[Luca Venantini]] (1970) *[[Michele Venitucci]] (1974) *[[Carlo Verdone]] (1950) *[[Vera Vergani]] (1894-1989) *[[Giovanni Veronesi]] (1962) *[[Edoardo Vianello]] (1938) *[[Raimondo Vianello]] (1922-2010) *[[Piero Vida]] (1938–1987) *[[Paolo Vilaggio]] (1932-2017) *[[Pamela Villoresi]] (1957-) *[[Lola Visconti]] (1891-1924) *[[Simonetta Vitelli]] (1950) *[[Monica Vitti]] (''Maria Luisa Ceciarelli'') (1931-2022) *[[Gian Maria Volontè]] (1933–1994) == W == * [[Aleardo Ward]] (1915-1971) * [[Luca Ward]] (1960) * [[Monica Ward]] == X == * [[Tina Xeo]] (1902-1992) == Z == *[[Checco Zalone]] (''Luca Pasquale Medici'') *[[Nazzareno Zamperla]] *[[Gianni Zanasi]] *[[Carmelo Zappulla]] *[[Renato Zero]] *[[Luca Zingaretti]] (1961) {{seznami narodov po poklicu|igralcev}} [[Kategorija:Seznami Italijanov|Igralci]] [[Kategorija:Italijanski igralci|*]] pem0jejlt9uirpxml433ylm23sic4i4 6748365 6748360 2026-09-09T13:29:08Z ~2026-45085-22 264465 /* A */ 6748365 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Italijani|italijanskih]] [[igralec (umetnik)|igralcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Italijanov|Italija|italijanskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Diego Abatantuono]] (1955) *[[Stefano Accorsi]] (1971) *[[Jason Acuña]] (1973) *[[Janet Ågren]] (1949) (švedsko-it.) *[[Marisa Allasio]] (1934) *[[Ernesto Almirante]] (1877–1964) *[[Giacomo Almirante]] (1875–1944) *[[Luigi Almirante]] (1884–1963) *[[Chelo Alonso]] (1933-2019) *[[Roberto Alpi]] (1952) *[[Tullio Altamura]] (1924-2005) *[[Lia Amanda]] (1932) *[[Luisa Amatucci]] (1971) *[[Suso Cecchi d'Amico]] (1914-2010) *[[Giuseppe Anatrelli]] (1925-81) *[[Leopoldo de Anchóriz]] Fustel (1932–1987) (Španec) *[[Giulia Andò]] *[[Pier Angeli]] (1932-1971) *[[Edi Angelillo]] (1961) *[[Ambra Angiolini]] (1977) *[[Laura Antonelli]] (1941–2015) *[[Omero Antonutti]] (1935–2019) *[[Zeudi Araya]] (1951) *[[Asia Argento]] (1975) *[[Fiore Argento]] (1970) *[[Maurizio Arena]] (1933-1979) == B == * [[Dora Baldanello]] (1878-) * [[Emilio Baldanello]] (1902-52) * [[Vanda Baldanello]] * [[Giancarlo Badessi]] (1928-2011) *[[Gianguido Baldi]] (1966) *[[Paola Barbara]] (1912-1989) *[[Luisa Baratto]] *[[Francesco Barilli]] (1943) *[[Giancarlo Bastianoni]] (1940) *[[Rik Battaglia|Rik (Riccardo) Battaglia]] (1927-2015) *[[Giuseppe Battiston]] (1968) *[[María Baxa]] (1943-2019) (srb.-ital.) *[[Germano Bellavia]] (1970) *[[Agostina Belli]] (1949) *[[Monica Bellucci]] (1964) *[[Roberto Benigni]] (1952) *[[Fabrizio Bentivoglio]] (1957) *[[Alessandro Benvenuti]] (1950) *[[Lina Bernardi]] (1938-2026) *[[Francesca Bertini]] (1892-1985) (''Elena Seracini Vittielo'') *[[Marta Bifano]] *[[Claudio Bisio]] (1957) *[[Benedicta Boccoli]] (1966) *[[Anna Bonaiuto]] (1950) *[[Mike Bongiorno]] (1924–2009) *[[Federica Bonani]] *[[Serena Bonanno]] (1978) *[[Carmen Boni]] (1901-1963) *[[Mario Bonnard]] (1889-1965) *[[Maurizio Bonuglia]] (1943-2010) *[[Francesco Borchi]] (1981) *[[Lyda Borelli]] (1884-1959) *[[Salvatore Borgese]] (1937) *[[Alessandro Borghi]] (1986) *[[Simona Borioni]] (1971) *[[Lucia Bosé]] (1931-2020, Španija) *[[Andrea Bosic]] (''Ignac Andrej Božič'') (1919-2012) *[[Liù Bosisio]] (1936) *[[Claudio Botosso]] (1958) *[[Barbara Bouchet]] (1944) *[[Raoul Bova]] (1971) *Elisa Kadigia Bove (1942) *[[Giovanna Bozzolo]] *[[Nicoletta Braschi]] (1960) *[[Rossano Brazzi]] (1916-1994) *[[Mario Brega]] (1923-1994) *[[Nancy Nicoletta Brilli]] (1964) *[[Guido Brignone]] (1886–1959) *[[Lilla Brignone]] (1913-1984) *[[Mercedes Brignone]] (1885–1967) *[[Nancy Brilli]] (1964) *[[Valeria Bruni Tedeschi]] (1964) *[[Massimiliano Bruno]] (1970) *[[Gisella Burinato]] (1946) *[[Margherita Buy]] (1967) *[[Lando Buzzanca]] (1935-2022) *[[Massimiliano Buzzanca]] (1963) == C == *[[Victoria Cabello]] (1975) *[[Ilario Calvo]] (1974) *[[Federico Campaiola]] (1995) *[[Carlo Campogalianni]] (1885-1974) *[[Gianna Maria Canale]] (1927-2009) *[[Loredana Cannata]] (1975) *[[Salvatore Cantalupo]] (1959-2018) *[[Kaspar Capparoni]] (1964) *[[Cristiana Capotondi]] (1980) *[[Pier Paolo Capponi]] (1938-2018) *[[Vittorio Caprioli]] (1921-1989) *[[Claudia Cardinale]] (1938-2025) *[[Tullio Carminati]] (1895-1971) *[[Raffaella Carrà]] (''Raffaella Maria Roberta Pelloni'') (1943–2021) *[[Ylenia Carrisi]] (1970-1994) *[[Memmo Carotenuto]] (1908-1980) *[[Chiara Caselli]] (1967) *[[Lou Castel]] (1943) (kolumbijsko-švedsko-it.) *[[Franco Castellani]] (1915-1983) *[[Pietro Castellitto]] (1991) *[[Sergio Castellitto]] (1953) *[[Nino Castelnuovo]] (1936) (Guy Foucher; it.-fr.) *[[Antonio Catania]] (1952) *[[Liliana Cavani]] (1933) *[[Andrea Cecchi]] (1916-1974) *[[Carlo Cecchi]] (1939) *[[Elisa Cegani]] (1911-1996) *[[Guido Celano]] (1904-1988) *[[Adriano Celentano]] (1938) *[[Giacomo Celentano]] *[[Rosita Celentano]] (1965) *[[Rosalinda Celentano]] (1968) *[[Adolfo Celi]] (1922-1986) *[[Athina Cenci]] (1946) *[[Gino Cervi]] (1901-1974) *[[Valentina Cervi]] (1974) *[[Michela Cescon]] (1971) *[[Renato Cestiè]] (1963) *[[Walter Chiari]] (1924-1991) *[[Giovanni Cianfriglia]] (1935) *[[Franco Citti]] (1935-2016) *[[Giorgio Colangeli]] (1949) *[[Sabrina Colle]] (1973) *[[Ombretta Colli]] (''Comelli'') *[[Marco Columbro]] *[[Saverio Costanzo]] (1975) *[[Richard Conte]] (1910-1975) *[[Paolo Conticini]] (1969) *[[Bruno Corazzari]] *[[Giancarlo Judica Cordiglia]] *[[Valentina Cortese]] (1923-2019) *[[Paola Cortellesi]] (1973) *[[Carmen Covito]] (1940) *[[Vincenzo Crea]] (1999) *[[Maddalena Crippa]] (1957) *[[Lorella Cuccarini]] (1965) *[[Maria Grazia Cucinotta]] (1968) *[[Maria Cumani Quasimodo]] (1908-1995) *[[Barbara Cupisti]] (1962) == D == *[[Damiano Damiani]] *[[Nino Gaetano D'Angelo]] *[[Cesare Danova]] (1926–1992) (it.-ameriški) *[[Rosaria De Cicco]] (1958) *[[Eduardo De Filippo]] *[[Peppino De Filippo]] (1903-1980) *[[Luigi De Filippo]] (1930-2018) *[[Piera Degli Esposti]] (1939) *[[Giulia De Gresy]] *[[Pippo Delbono]] *[[Alberto Dell'Acqua]] (1944-) *[[Francesca Dellera]] *[[Lorella De Luca]] (1940-2014) *[[Giorgio De Lullo]] (1921-1981) (tudi gledališki režiser...) *[[Christian De Sica]] (1953) *[[Brando De Sica]] (1983) *[[Giuliana De Sio]] *[[Giada Desideri]] *[[Davide Devenuto]] (1972) *[[Nicola Di Bari]] *[[Ida Di Benedetto]] (1945) *Carolina Di Domenico *[[Dalila Di Lazzaro]] *[[Federica Di Martino]] (1973) *[[Stefano Dionisi]] (1966) *[[Andrea Di Stefano]] (1972) *[[Mario Donatone]] (1933-2020) *[[Johnny Dorelli]] *[[Attilio Dottesio]] (1909-1989) *[[Eleonora Rossi Drago]] *[[Barbara D'Urso]] (Maria Carmela D'Urso) == E == *[[George Eastman]] (Luigi Montefiori) (1942) *[[Anita Ekberg]] (1931–2015) (Švedinja) *[[Antonella Elia]] (1963) *[[Salvatore Esposito]] (1986) == F == *[[Vincenzo Fabricino]] *[[Aldo Fabrizi]] (1905–1990) *[[Elena Fabrizi]] (1915–1993) *[[Franco Fabrizi]] (1916–1995) *[[Anna Falchi]] (''Anna Kristiina Palomaki'') *[[Pierfrancesco Favino]] (1969) *[[Edwige Fenech]] (''Sfenek'') (1948) (franc.-malteškega rodu) *[[Sabrina Ferilli]] (1964) *[[Plinio Fernando]] (1947) *[[Marco Ferreri]] ? *[[Anna Ferruzzo]] (1966) *[[Gabriele Ferzetti]] (1925-2015) *[[Elena Fiore]] *[[Agata Flori]] *[[Arnoldo Foà]] *[[Anna Foglietta]] (1979) *[[Attilio Fontana (igralec)|Attilio Fontana]] *[[Jimmy Fontana]] *[[Marcello Fonte]] *[[Iaia Forte]] (1962) *[[Carla Fracci]] (1936-2021) (balerina) *[[Franco Franchi]] *[[Pippo Franco]] *[[Massimo De Francovich]] (1936) == G == *[[Scilla Gabel]] (1938) *[[Edoardo Gabbriellini]] (1975) *[[Alessandro Gassman]] (1965) *[[Vittorio Gassman]] (1922-2001) *[[Sciltian Gastaldi]] (1974) *[[Lisa Gastoni]] (1935) *[[Giuliano Gemma]] (1938-2013) *[[Claudia Gerini]] (1971) *[[Elio Germano]] (1980) *[[Pietro Germi]] *[[Massimo Ghini]] (1954) *[[Emilio Ghione]] *[[Marco Giallini]] *[[Giorgia Gianetiempo]] (1996) *[[Maria Chiara Giannetta]] (1992) *[[Giancarlo Giannini]] (1942) *[[Pierluigi Gigante]] (1992) *[[Alberto Gimignani]] (1961) *[[Vivi Gioi]] (''Vivien Trumphy'') (1919-1975) *[[Carlo Giordana]] (1945-2020) *[[Pietro Giordano]] *[[Gabriella Giorgelli]] (1941) *[[Eleonora Giorgi]] (1953) *[[Ennio Girolami]] (1935–2013) (Thomas Moore) *[[Massimo Girotti]] (1918-2003) *[[Aldo Giuffrè]] (1924-2010) *[[Carlo Giuffrè]] (1928-2018) *[[Francesco Giuffrè]] (1972) *[[Loretta Goggi]] (1950) *[[Valeria Golino]] (1965) *[[Carla Gravina]] (1941) *[[Roberta Greganti]] (1956) *[[Marco Grieco]] (1995) *[[Eva Grimaldi]] (1961) *[[Francesco Guccini]] ([[1940]]-2024) *[[Vittorio Guerrieri]] (1958) *[[Orso Maria Guerrini]] (1943) *[[Monica Guerritore]] (1958) *[[Wandisa Guida]] (1935) *Ferdinand Guillaume ([[Tontolini]] /[[Polidor]]) (francosko-italijanski) *[[Leda Gys]] (1892-1957) == H == *[[Alessandro Haber]] (1947) *[[Terence Hill]] (prv.i. [[Mario Girotti|Mario Girott'''i''']]) (*[[1939]]) == I == *[[Enzo Iacchetti]] *[[Gianfelice Imparato]] (1956) *[[Roberto Infascelli]] (1981) *[[Ciccio Francesco Ingrassia]] *[[Franco Interlenghi]] (1931-2015) *[[Simona Izzo]] (1953) == J == * [[Maria Jacobini]] == K == *[[Elisa Kadigia Bove]] (mož: ''Achille Occhetto'') *[[Anna Kanakis]] (1962) *[[Olga Karlatos]] (1947; r. ''Vlassopulos'' : grškega rodu) *[[Sabrina Knaflitz]] *[[Claudia Koll]] *[[Silva Koscina|Silva/Sylva Koscina]] (1934-1994) *[[Anita Kravos]] (''Antonella Cerminara'') == L == *[[Alexandra La Capria]] (1966) *[[Maurizio Lastrica]] (1979) *[[Gabriele Lavia]] (1942) *[[Lorenzo Lavia]] (1972) *[[Lucia Lavia]] (1992) *[[Ilenia Lazzarin]] (1982) *[[Edoardo Leo]] (1972) *[[Miriam Leone]] (1985) *[[Virna Lisi]] (1936–2014) (''Virna Pieralisi'') *[[Elvy Lissiak]] (1929–1996) (''Elvira Lissiach/Lisjak'') *[[Gina Lollobrigida]] (1927–2023) *[[Loredana (igralka)|Loredana]] (1924–2016) *[[Sophia Loren]] (1934) (''Sofia Villani Scicolone'') *[[Ray Lovelock]] (1950-2017) *[[Enrico Lo Verso]] (1964) *[[Antonella Lualdi]] (1931–2023) *[[Folco Lulli]] (1912–1970) *[[Roldano Lupi]] (1909–1989) *[[Alberto Lupo]] (1924–1984) *[[Lelio Luttazzi]] (1923–2010) *[[Matilda Lutz]] (1991) (italijansko-ameriška) *[[Vladimir Luxuria]] (1965) ''(Wladimiro Guadagno'') == M == *[[Melania Maccaferri]] (1978) *[[Marco Macor]] *[[Paolo Magalotti]] *[[Luigi Maggi]] (1896-1946) *[[Lamberto Maggiorani]] (1910-1983) *[[Licia Maglietta]] (1954) *[[Anna Magnani]] (1908–1973) *[[Irene Maiorino]] (1985) *[[Annamaria Malipiero]] (1972) *[[Carla Mancini]] (1950) *[[Nino Manfredi|Nino (Saturnino) Manfredi]] (1921–2004) *[[Roberta Manfredi]] (1956) *[[Silvana Mangano]] (1930–1989) *[[Ettore Manni]] (1927-1979) *[[Alessia Marcuzzi]] *[[Luciano Marin]] (1931-2019) *[[Valeria Marini]] *[[Sabrina Marinucci]] (1969) *[[Marcello Martana]] *[[Peter Martell]] (1938-2015) *[[Elsa Martinelli]] (1932/3/5–2017) *[[Lea Martino]] *[[Mara Maryl]] (1939) *[[Giulietta Masina]] (1921–1994) *[[Lea Massari]] (1933) *[[Marina Massironi]] (1963) *[[Valerio Mastandrea]] (1972) *[[Marcello Mastroianni]] (1924–1996) *[[Federica Mastroianni]] (1969) (nečakinja) *[[Giorgio Mastrota]] ( *[[Luisa Mattioli]] (1936–2021) *[[Anna Mazzamauro]] (1938) *[[Anna Melato]] (1952) *[[Mariangela Melato]] (1941–2013) *[[Alfredo Menichelli]] *[[Pina Menichelli|Dora Menichelli]] *[[Pina Menichelli]] (1893–1984) *[[Giusi Merli]] (1943) *[[Marisa Merlini]] (1923–2008) *[[Emilio Messina]] (1936-2007) *[[Marco Milano]] (1961) *[[Tomás Milián]] (1933-2017) (kubansko-ameriško-italijanski) *[[Sandra Milo]] (1933–2024) *[[Isa Miranda]] (1909–1982) *[[Domenico Modugno]] (1928–1994) *[[Sandra Mondaini]] *[[Carlo Monni]] (1943–2013) *[[Antonio Monselesan]] *[[Renzo Montagnani]] (1930-1997)? *[[Giuliano Montaldo]] *[[Lucio Montanaro]] (1951) *[[Enrico Montesano]] *[[Gianni Morandi]] *[[Nani Moretti]] *[[Claudia Mori]] (''Claudia Moroni'') (1944) *[[Gastone Moschin]] (1929-2017) *[[Tiberio Murgia]] (1929-2010) *[[Alessandra Mussolini]] *[[Tuccio Musumeci]] (1934) *[[Enrico Musy]] (1901-1966) *[[Gianni Musy]] (1931-2011) *[[Mascia Musy]] (1972) *[[Stella Musy]] (1970) *[[Ornella Muti]] (1955) == N == *[[Nieves Navarro]] (1938) (španskega rodu) *[[Amedeo Nazzari]] (1907–1979) *Negrin *[[Barbara Nelli]] *[[Francesca Neri]] (1964) *[[Rosalba Neri]] (1939) *[[Franco Nero]] (1942) *[[Maurizio Nichetti]] *[[Daria Nicolodi]] (1950-2020) *[[Danilo Nigrelli]] (1960) *[[Filippo Nigro]] (1970) *[[Annibale Ninchi]] (1887-1967) *[[Arnaldo Ninchi]] (1935-2013) *[[Ave Ninchi]] *[[Carlo Ninchi]] (1896-1974) *[[Assia Noris]] (1912-1998) (''Anastasia Noris von Gerzfeld'') *Ivana Novak (1948) *[[Novello Novelli]] (1930-2018) *[[Walter Nudo]] *[[Francesco Nuti]] == O == *[[Ilaria Occhini]] (1934–2019) *[[Matteo Oleotto]] *[[Maria Rosaria Omaggio]] (1957-2024) *[[Gian Marco Orati]] *[[Ambra Orfei]] *[[Moira Orfei]] *[[Natalino Otto]] (1912–1969) == P == *[[Benito Pacifico]] (1929-2002) *[[Lea Padovani]] (1920–1991) *[[Bartolomeo Pagano]] (1878–1947) *[[Lola Pagnani]] (1972) *[[Riccardo Palaldini]] (1925-1996) *[[Roberta Palladini]] (1955) *[[Silvana Pampanini]] (1925–2016) *[[Alessandra Pannaro]] (1939) *[[Francesco Pannofino]] (1958) *[[Paolo Paoloni]] (1929-2019) *[[Nolika Pareda]] *[[Alba Parietti]] (1961) *[[Francesco Patanè]] (1996) *[[Marisa Pavan]] *[[Angelo Pellegrino]] *[[Clemente Pernarella]] (1971) *[[Roberto Perpignani]] (1941) (montažer)? *[[Vera Pescarolo]] (1930) *[[Ciro Petrone]] (1987) *[[Tina Pica]] (1884–1968) *[[Samanta Piccinetti]] (1979) *[[Michel Piccoli]] (1925-2020) (francoski igralec ital. rodu) *[[Camillo Pilotto]] (1888–1968) *[[Annamaria Pier Angeli]] (1932-1971) *[[Marina Pierro]] *[[Luciano Pigozzi]] (1927-2008) (ps. Alan Collins) *[[Imma Piro]] *[[Carlo Pisacane]] (1889-1974) *[[Luigi Pistilli]] (1929-1996) *[[Mario Pisu]] *[[Paola Pitagora]] *[[Nilla Pizzi]] *[[Riccardo Pizzuti]] (1934) *[[Michele Placido]] (1946) *[[Violante Placido]] *[[Rossana Podestà]] (1934–2013) *[[Elvio Porta]] (1945-2016) *[[Angela Portaluri]] (1937) *[[Renato Pozzetto]] (1940) *[[Moana Pozzi]] *[[Romina Power]] *[[Giancarlo Prete]] (1942-2001) *[[Andrea Prodan]] (1961) (škotsko-it.) *[[Gigi Proietti]] (1940) *[[Enzo Pulcrano]] (1943-1992) == R == *[[Alberto Rabagliati]] *[[Tommaso Ragno]] (1967) *[[Umberto Raho]] *[[Giovanna Ralli]] (1935) *[[Gianluca Ramazzotti]] (1970) *[[Salvo Randone]] (1906-1991) *[[Luisa Ranieri]] (1973) *[[Renato Rascel]] *[[Ivan Rassimov]] (1938–2003) *[[Rada Rassimov]] (1938) (srb.rodu iz Trsta) *[[Galatea Ranzi]] (1967) *[[Gigi Reder]] (1928-1998) *[[Elena Sofia Ricci]] *[[Giulio Ricciarelli]] (1965) (ital.-nemški) *[[Dino Risi]] (1916–2008) *[[Patrizio Rispo]] (1956) *[[Giuditta Rissone]] *[[Adelaide Ristori]] *[[Naike Rivelli]] *[[Stefania Rocca]] (1971) *[[Blas Roca-Rey]] (1961) (perujsko-italijanski) *[[Alba Rohrwacher]] (1979) *[[Vera Rol]] (1920-1973) *[[Isabella Rossellini]] (1952) *[[Eleonora Rossi Drago]] (1925–2007) *[[Massimo Rossi]] (1955) *[[Serena Rossi]] (1985) *[[Sergio Rubini]] (1959) *[[Claudio Ruffini]] (1940-1999) *[[Aurora Ruffino]] (1989) *[[Claudia Ruffo]] (1980) *[[Salvatore Ruocco]] (1982) *[[Carmen Russo]] (1959) *[[Francesco Russo]] (1993) *[[Roberto Russo]] (1947) *[[Rosaria Russo]] == S == *[[Simone Sacchettino]] *[[Pamela Saino]] (1987) *[[Emanuele Salce]] (1966) *[[Enrico Maria Salerno]] (1926-1994) *[[Sabrina Salerno]] (1968) *[[Giulia Salvatori]] (1962) *[[Renato Salvatori]] (1933-1988) *[[Gustavo Salvini]] (1859-1930) *[[Sandro Salvini]] (1890-1955) *[[Aitana Sánchez–Gijón]] (1968) *[[Amanda Sandrelli]] (1964) *[[Stefania Sandrelli]] (1946) *[[Maya Sansa]] (1975) *[[Gianni Santuccio]] (1911-1989) *[[Goliarda Sapienza]] (1924-1996) *[[Teresa Saponangelo]] (1973) *[[Massimo Sarchielli]] (1931-2010) *[[Samuela Sardo]] (1977) *[[Jacopo Sarno]] (1989) *[[Franca Scagnetti]] (1924–1999) *[[Delia Scala]] (1929–2004) *[[Riccardo Scamarcio]] (1979) *[[Jacques Sernas]] (1925-2015) (litvansko-franc.-it.) *[[Roseanna Sciaffino]] (1938-2009) *[[Gerry Scotti]] (1956) *[[Tino Scotti]] (1905–1984) *[[Cristina Sebastianelli]] *[[Paola Senatore]] (1949) *[[Massimo Serato]] (1916–1989) *[[Gustavo Serena]] (1881–1970) *[[Toni Servillo]] (1959) *[[Rocco Siffredi]] (1964) *[[Vira Silenti]] *[[Dimitri Skofic]] (1994) *[[Milko Skofic ml.]] (1957) *[[Umberto Smaila]] (1950) *[[Nina Soldano]] (1963) *[[Emilio Solfrizzi]] (1962) *[[Michele Soavi]] (1957) *[[Alberto Sordi]] (1920–2003) *[[Agnès Spaak]] (fr.-it.) (1944) *[[Catherine Spaak]] (fr.-it.) (1945–2022) *[[Ilaria Spada]] (1981) *[[Umberto Spadaro]] (1904-1964) *[[Bud Spencer]] /Carlo Pedersoli (1929–2016) *[[Diamy Spencer]] (1972) *[[Maria Grazia Spina]] (1936–2025) *[[Ilona Staller]] - [[Cicciolina]] *[[Paolo Stoppa]] (1906–1988) * == T == *[[Barbara Tabita]] (1975) *[[Marialuisa Tadei]] (1964) *[[Moa Tahi]] *[[Gianrico Tedeschi]] (1920–2020) *[[Teo Teocoli]] (1945) *[[Fiorenza Tessari]] (1968) *[[Fabio Testi]] (1941) *[[Alberto Testone]] (1963) *[[Filippo Timi]] (1974) *[[Gabriele Tinti]] (1932-1991) *[[Gianmarco Tognazzi]] (1967) *[[Ricky Tognazzi]] (1955) *[[Ugo Tognazzi]] (1922–1990) *[[Marilù Tolo]] (1944) *[[Michelangelo Tommaso]] (1980) *[[Agata Tomšič]] (slovensko-italijanska) *[[Tontolini]] ([[Polidor]]; pr.i.Ferdinand Guillaume: franc.-it.) *[[Angelo Tosto]] *[[Totò]] (''Antonio de Curtis Gagliardi Griffo Focas'') (1898–1967) *[[Thomas Trabacchi]] (1965) *[[Luis Trenker]] (1892–1990) *[[Jasmine Trinca]] (1981) *[[Massimo Troisi]] (1953–1994) *[[Laura Trotter]] (1950) *[[Liana Trouche]] (1938-81) *[[Luca Turco]] (1990) == U == *[[Claudio Undari]] (1935-2008) *[[Saro Urzi]] (1913-1979) == V == *[[Valeria Vaiano]] (1969) *[[Filippo Valese]] *[[Caterina Valente]] (1931-2024) *[[Mariella Valentini]] (1960) *[[Rudolph Valentino|Rodolfo Valentino]] (1895–1926) (ZDA) *[[Franca Valeri]] (1920–2020) *[[Alida Valli]] (r. ''Altenburger'') (1921–2006) *[[Romolo Valli]] (1925-1980) *[[Raf Vallone|Raf(faele) Vallone]] (1916-2002) *[[Bice Valori]] *[[Nicolas Vaporidis]] (1981) *[[Daniele Vargas]] (1922-1992) *[[Caterina Varzi]] (1961) *[[Lucia Vasini]] (1955) *[[Luca Venantini]] (1970) *[[Michele Venitucci]] (1974) *[[Carlo Verdone]] (1950) *[[Vera Vergani]] (1894-1989) *[[Giovanni Veronesi]] (1962) *[[Edoardo Vianello]] (1938) *[[Raimondo Vianello]] (1922-2010) *[[Piero Vida]] (1938–1987) *[[Paolo Vilaggio]] (1932-2017) *[[Pamela Villoresi]] (1957-) *[[Lola Visconti]] (1891-1924) *[[Simonetta Vitelli]] (1950) *[[Monica Vitti]] (''Maria Luisa Ceciarelli'') (1931-2022) *[[Gian Maria Volontè]] (1933–1994) == W == * [[Aleardo Ward]] (1915-1971) * [[Luca Ward]] (1960) * [[Monica Ward]] == X == * [[Tina Xeo]] (1902-1992) == Z == *[[Checco Zalone]] (''Luca Pasquale Medici'') *[[Nazzareno Zamperla]] *[[Gianni Zanasi]] *[[Carmelo Zappulla]] *[[Renato Zero]] *[[Luca Zingaretti]] (1961) {{seznami narodov po poklicu|igralcev}} [[Kategorija:Seznami Italijanov|Igralci]] [[Kategorija:Italijanski igralci|*]] ayvj6l0f3wv1uk255fgifvhzb3ysalt 0 49893 6748361 6715296 2026-09-09T13:24:07Z ~2026-45085-22 264465 /* C */ 6748361 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Italijani|italijanskih]] [[filmski režiser|filmskih režiserjev]].''' {{seznami poklicev za narode|Italijanov|Italija|italijanskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Silvano Agosti]] (1938) *[[Goffredo Alessandrini]] (1904-1978) *[[Ottavio Alessi]] (1919-1978) *[[Mario Almirante]] (1890-1964) *[[Silvio Amadio]] (1926-1995) *[[Luis César Amadori]] ([[1902]]-[[1977]]) *[[Giuseppe Amato]] (1899-1964) *Arturo Ambrosio (1870-1960) (producent) *[[Gianni Amelio]] (1945) *[[Mario Amendola]] (1910-1993) *Sergio Amidei (1904-1981) (scenarist) *[[Roberto Andò]] (1959) *[[Alessandro Angelini]] (1971) *[[Gianfranco Angelucci]] ([[1946]]) *[[Michelangelo Antonioni]] ([[1912]]-[[2007]]) *[[Francesca Archibugi]] (1960) *[[Asia Argento]] (1975) *[[Dario Argento]] (1940) *Tiziana Aristarco (1960) (TV) *Ovidio Gabriel Assonitis (1943) (grško-it.) *[[Pupi Avati]] ([[1938]]) == B == *[[Luis Fulvio Baglivi]] (1977) *[[Gianfranco Baldanello]] (1928-1990) *[[Dario Baldi]] (1976) *[[Ferdinando Baldi]] (1927-2007) *[[Gian Vittorio Baldi]] (1930-2015) *Gabriele Baldini (1919-1969) (scenarist) *[[Francesco Barilli]] (1943) *[[Beniamino Barrese]] (1986) (direktor fotografije...) *[[Lamberto Bava]] (1944) *[[Mario Bava]] (1914-1980) *[[Luigi Bazzoni]] (1929-2012) *[[Marco Bellocchio]] (1939) *[[Giuliana Berlinguer]] (1933-2014) *[[Bernardo Bertolucci]] (1941-2018) *[[Roberto Benigni]] ([[1952]]) *[[Alberto Bevilacqua]] (1934-2013) *[[Paolo Bianchini]] (1931/3-) *[[Rodolfo Bisatti]] (1960) *[[Laura Bispuri]] (1977) *[[Alessandro Blasetti]] (1900-1987) *[[Mauro Bolognini]] (1922-2001) *[[Marco Bonfanti]] (1980) *Mario Bonicatti *[[Giuseppe Bonito]] *[[Mario Bonnard]] (1889-1965) *Bruno Bozetto (1938-) (animator, satirik) *[[Tinto Brass]] ([[1933]]) *Maurizio Braucci (1966) (scenarist) *[[Alfonso Brescia]] (1930–2001) *[[Guido Brignone]] (1886-1959) *[[Fausto Brizzi]] (1968) *[[Franco Brogi Taviani]] (1941-) *[[Francesco Bruni]] (1961) *[[Massimiliano Bruno]] (1970) *[[Valeria Bruni Tedeschi]] (1964) (italijansko-francoska) *[[Franco Brusati]] (1922-1993) == C == *[[Mario Caiano]] (1933-2015) *[[Mario Camerini]] (1895-1981) *[[Pasquale Festa Campanile]] (1927–1996) *[[Carlo Campogalianni]] (1885-1974) *Ricciotto Canudo (1877–1923) filmski teoretik in kritik, avtor "''Manifesta sedme umetnosti''" *[[Antonio Capuano]] (1940) *[[Jonas Carpignano]] (1984) (it.-amer.) *[[Mario Caserini]] (1874–1920) *Enrico Casarosa *[[Renato Castellani]] ([[1913]]–[[1985]]) *[[Enzo G. Castellari]] (1938) *[[Pietro Castellitto]] (1991) *[[Sergio Castellitto]] (1953) *[[Liliana Cavani]] ([[1933]]) *[[Osvaldo Cavandoli]] (1920–2007) (animator) *[[Emilio Cecchi]] (1884–1966) (scenarist) *Suso Cecchi D'Amico (1914–2010) (scenaristka) *[[Adolfo Celi]] (1922–1986) *[[Fernando Cerchio]] (1914–1974) *[[Luigi Chiarini]] (1900–1975) (kritik, teoretik, scenarist, režiser) *[[Nando Cicero]] (1931–1995) *[[Daniele Cipri]] (1962) *[[E.B. Clucher|E. B. Clucher]] (pr.i. Enzo Barboni) (1922-2002) *[[Albino Cocco|Albino ''Cocco'']] (1933–2003) *[[Simona Cocozza]] (1976) *[[Giada Colagrande]] (1975) *[[Duilio Coletti]] (1906-1999) *[[Giuseppe Colizzi]] (1925-1978) *[[Katja Colja]] (1969) *[[Francesca Comencini]] ([[1961]]) *[[Cristina Comencini]] (1956) *[[Luigi Comencini]] (1916–2007) *Alberto Consiglio (scenarist) *[[Romeo Conte]] (1956) *Bruno Corbucci (1931–1996) (scenarist) *[[Sergio Corbucci]] (1927–1990) *[[Pappi Corsicato]] (1960) *[[Paola Cortellesi]] (1973) *[[George P. Cosmatos]] ([[1941]]-[[2005]]) (grškega porekla) *[[Panos Cosmatos]] (italijansko-kanadski) *[[Mario Costa]] (1904-1995) *[[Paolo Costella]] (1964) *[[Saverio Costanzo]] (1975) *[[Vittorio Cottafavi]] (1914–1998) *[[Luigi Cozzi]] (1947) *[[Mario Craveri]] (1902–1990) (dir. fotografije in režiser) *[[Emanuele Crialese]] (1965) *[[Barbara Cupisti]] (1962) == D == *[[Massimo Dallamano]] (Max Dillman/Max Dillmann/Jack Dalmas) (1917–1976) *[[Joe D'Amato]] (''Aristide Massaccesi'') (1936–1999) *[[Lucio D'Ambra]] (1877–1939) *[[Damiano Damiani]] ([[1922]]–[[2013]]) *Margherita D'Amico (1967) (scenaristka) *Masolino D'Amico (1939) (scenarist) *Aldo De Benedetti (1892-1970) (scenarist) *[[Tonino De Bernardi]] (1937) *[[Antonietta De Lillo]] (1960) *[[Peter Del Monte]] (1943) *[[Alberto De Martino]] (1929-2015) *[[Ruggero Deodato]] (1939) *[[Francesco De Robertis]] (1902-1959) *[[Giuseppe De Santis]] (1917–1997) *[[Vittorio De Sica]] ([[1901]]-[[1974]]) *Tonino Delli Colli (1923-2005) (direktor fotografije) *Alessandro D'Eva (1927) direktor fotografije *[[Anna Di Francisca]] (1961) *[[Fernando Di Leo]] (1932-2003) *[[Damiano D'Innocenzo]] & [[Fabio D'Innocenzo]] (1988) *[[Carlo Di Palma]] (1925–2004) *[[Giorgio Diritti]] (1959) *[[Andrea Di Stefano]] (1972) *[[Gianni Di Venanzo]] (1920-1966) (direktor fotografije) == E == * [[Luciano Ercoli]] (1929–2015) == F == *[[Lorenzo Fabbro]] (1991) *[[Roberto Faenza]] (1943) *[[Giovanni Fago]] (1933) *[[Francesco Falaschi]] (1961) *[[Federico Fellini]] ([[1920]]-[[1993]]) *[[Abel Ferrara]] (1951) (ameriško-it.) *[[Marco Ferreri]] (1928-1997) (italijansko-španski) *[[Pasquale Festa Campanile]] (1927-1986) *[[Sara Fgaier]] (1982) *[[Demofilo Fidani]] (1914-1994) *[[Ferdinando Cito Filomarino]] (1986) *Armando Fizzarotti (scenarist) *[[Ettore Maria Fizzarotti]] *[[Ennio Flaiano]] (1910-1972) *[[Giovacchino Forzano]] ([[1884]]-[[1970]]) *[[Gianni Franciolini]] (1910-1960) *[[Massimo Franciosa]] (1924-1998) *[[Riccardo Freda]] (1909-1999) *[[Lucio Fulci]] (1927-1996) *Maria Pia Fusco (1939-2016) (scenaristka) == G == *[[Carmine Gallone]] (1885-1973) *[[Matteo Garrone]] (1968) *Nico Garrone (1940-2009) (scenarist) *[[Lodovico Gasparini]] (1948) *[[Vittorio Gassman]] (1922-2001) *Ernesto Gastaldi (1934) (scenarist) *[[Piergiorgio Gay]] (1959) *[[Augusto Genina]] ([[1892]]-[[1957]]) *[[Paolo Genovese]] (1966) *[[Giacomo Gentilomo]] (1909–2001) * [[Pietro Germi]] ([[1914]]-[[1974]]) * [[Emilio Ghione]] ([[1879]]-[[1930]]) * [[Giancarlo Giannini]] (1942) * [[Giulio Gianinni]] (1927-2009) * [[Marco Tullio Giordana]] (1950) * [[Giulia Giapponesi]] *[[Marino Girolami]] (1914–1994) *[[Enzo Girolami Castellari]] (1938) *[[Claudio Giovannesi]] (1978) *[[Franco Giraldi]] (1931-2020) *[[Eleonora Giorgi]] (1953) *[[Enrico Gras]] (1919–1981) *[[Sergio Grieco]] (1917–1982) *[[Aldo Grimaldi]] (1942–1990) *[[Aurelio Grimaldi]] (1957) *[[Giovanni Grimaldi]] (1917–2001) *[[Luca Guadagnino]] (1971) *[[Alfredo Guarini]] (1901-1981) *[[Enrico Guazzoni]] (1876-1949) * [[Gerardo Guerrieri]] (1920–1986) *[[Romolo Guerrieri]] (1931) *[[Mino Guerrini]] (1927–1990) *[[Guidarino Guidi]] (1922–2003) == H == * [[Alessandro Haber]] ([[1947]]) *[[Paolo Heusch]] (1924-1982) * [[Terence Hill]] ([[1939]]) (prv.i. [[Mario Girotti|Mario Girott'''i''']]) ([[1939]]) == I == * [[Emanuele Imbucci]] * [[Stefano Incerti]] (1965) * Paolo Infascelli (1938-1977) * [[Aldo Iuliano]] (1980) == J == * [[Gianluca Jodice]] (1973) * [[Andrea Jublin]] (1970) == L == *[[Wilma Labate]] (1949) *Raffaele La Capria (1922-2022) (scenarist) *[[Aldo Lado]] ([[Reka, Hrvaška|Reka]], 1934-2023) (scenarist...) *[[Alberto Lattuada]] ([[1914]]-[[2005]]) *[[Umberto Lenzi]] (1931-2017) *[[Edoardo Leo]] (1972) *[[Sergio Leone]] ([[1929]]-[[1989]]) *[[Guido Leoni]] (1920-98) (scenarist) *Antonio Leonviola (1913-95) (scenarist) *[[Luciano Ligabue]] (1960) *[[Carlo Lizzani]] (1922-2013) *[[Nanni Loy]] ([[1925]]-[[1995]]) *[[Lorena Luciano]] *[[Maurizio Lucidi]] (1932-2005) *[[Luca Lucini]] (1967) *Emanuele Luzzati (1921-2007) (slikar, animator) == M == *Ruggero Maccari (1919-1989) (scenarist) *Paolo Magelli (1947-) (gledališki) *[[Luigi Maggi]] (1896-1946) *[[Anton Giulio Majano]] (1909-[[1994]]) *[[Curzio Malaparte]] *[[Guido Malatesta]] (1919-1970) *[[Luigi Malerba]] (Luigi Bonardi) (1927-2008) (scenarist) *[[Diana Manfredi|Diana "Spaghetto" Manfredi]] *[[Ginanfranco Manfredi]] (animator) *[[Luca Manfredi]] (1958) *[[Nino Manfredi]] (1921-2004) *[[Guido Manuli]] (1939) (mdr. animator) *[[Alina Marazzi]] (1964) *[[Pietro Marcello]] (1976) *Francesca Marciano (scenaristka) *[[Franco Maresco]] (1958) *[[Ettore Maria Margadonna]] (1893-1975) (scenarist) *[[Vincenzo Marra]] (1972) *[[Marco Martani]] (1968) *Otello Martelli (1902-2000) (snemalec-direktor fotografije) *[[Federica Martino]] (1973)? *[[Luciano Martino]] (1933-2013) *[[Sergio Martino]] (1938) *[[Nino Martoglio]] (1870-1921) *[[Mario Martone]] ([[1959]]) *[[Citto Maselli|Citto (Francesco) Maselli]] (1930-2023) *[[Mario Mattoli]] (1898-1980) *[[Lorenco Mattotti]] (1954) (animator) *[[Renato May]] (Šibenik, 1909-1969) (teoretik, montažer, režiser) *Enrico Medioli (1925-2017) (scenarist) *[[Francesco Miccichè]] (1966) *[[Ginafranco Mignozzi]] (1932-2009) *[[Riccardo Milani]] (1958) *Renato Minore (1944) (scenarist) *[[Federico Moccia]] (1963) *[[Mario Monicelli]] ([[1915]]-[[2010]]) *[[Giuliano Montaldo]] (1930-2023) *[[Enzo Monteleone]] (1954) *[[Sabrina Morena]] (režiserka in scenaristka) *[[Nanni Moretti]] ([[1953]]) *[[Gabriele Muccino]] (1967) == N == * [[Armando Nanuzzi]] (1925-2001) (snemalec, režiser) * [[Piero Natoli]] ([[1947]]-[[2001]]) * [[Alberto Negrin]] ([[1940]]-) * [[Baldassare Negroni]] (1877-1945) *Daria Nicolodi (1950-2020) (scenaristka) *[[Nick Nostro]] (1931–2014) *[[Elvira Notari]] (1875-1946) == O == *[[Matteo Oleotto]] (1977) *[[Ermanno Olmi]] ([[1931]]-[[2018]]) *[[Geraldine Ottier]] == P == *[[Marcello Pagliero]] (1907-1980) (francosko-italijanski) *[[Amleto Palermi]] ([[1889]]-[[1941]]) *[[Ago Panini]] (1967) *[[Domenico Paolella]] (1915-2002) *[[Giulio Paradisi]] (1934) *[[Neri Parenti]] (1950) *Goffredo Parise (scenarist) *[[Gianfranco Parolini]] (1925–2018) *[[Pier Paolo Pasolini]] ([[1922]]–[[1975]]) *[[Giovanni Pastrone]] (1883-1959) *[[Francesco Patierno]] (1964) *[[Giuseppe Patroni Griffi]] (1921–2005) *Corrado Pavolini (1898–1980) (scenarist) *[[Giuseppe Pedersoli]] (1961) (scenarist) *[[Clare Peploe]] (scenaristka) *[[Marco Perego]] (1979) *[[Piero Pierotti]] (1912-1970) *[[Leonardo Pieraccioni]] (1965) *[[Tullio Pinelli]] (1908-2009) (scenarist) *Massimo Romeo Piparo (1967) (gledališki) *[[Giovanni Piperno]] (1964) *Ugo Pirro (1920-2008) (scenarist) *Fabio Pittorru (1928-95) *Andrea Pizzini (dokumentarist) *[[Michele Placido]] (1946) *Cristiano Pogany (1947-1999) (snemalec?) *[[Fernando Maria Poggioli]] (1897-1945) *[[Gillo Pontecorvo]] ([[1919]]-[[2006]]) *[[Carlo Ponti]] (1912/13-2007) (producent) *[[Maurizio Ponzi]] (1939) *[[Andrea Porporati]] (1964) *[[Renato Pozzetto]] (1940) *[[Gianni Puccini]] (1914-1968) (scenarist) *[[Massimo Pupillo]] (1929-1999) == Q == * [[Costanza Quatriglio]] (1973) == R == *[[Stefano Reali]] ([[1957]]) *[[Luca Ribuoli]] (1969) *[[Tonino Ricci]] (1927-2014) *[[Gennaro Righelli]] (1886-1949) *[[Dino Risi]] (1916-[[2008]]) *[[Marco Risi]] (1951) *[[Sebastiano Riso]] (1983) *[[Alice Rohrwacher]] (1981) *[[Brunello Rondi]] (1924-89) (scenarist) *[[Francesco Rosi]] ([[1922]]-[[2015]]) *[[Roberto Rossellini]] ([[1906]]-[[1977]]) *[[Franco Rossi]] (1919-2000) *[[Giuseppe Rotunno]] (1923) (snemalec-direktor fotografije) == S == *Dardano Sacchetti (1944) (scenarist) *[[Emanuele Salce]] (1966) *[[Luciano Salce]] (1922-1989) *[[Enrico Maria Salerno]] (1926-1994) *[[Gabriele Salvatores]] (1950) *[[Laura Samani]] (1989) *[[Domenico Saverni]] (1958) *[[Emanuele Scaringi]] (1979) *[[Romano Scavolini]] (Reka, 1940) *[[Sauro Scavolini]] (1934) *[[Piero Schivazappa]] (1935) *[[Pietro Sciumè]] *[[Ettore Scola]] ([[1931]]-[[2016]]) *[[Giuseppe Maria Scotese]] ([[1916]]-[[2002]]) *[[Mario Sequi]] (1913-1992) *[[Gustavo Serena]] (1881–1970) *[[Elisabetta Sgarbi]] (1956) *Giuseppe Sgarbi (1921-2018) (scenarist) *[[Alberto Simone]] (1956) *[[Giorgio Simonelli]] (1901–1966) *[[Michele Soavi]] (1957) *[[Mario Soldati]] ([[1906]]-[[1999]]) *[[Silvio Soldini]] (1958) *[[Sergio Sollima]] (1921-2015) *[[Stefano Sollima]] (1966) *[[Rodolfo Sonego]] (1921-2000) (scenarist) *[[Alberto Sordi]] (1920–2003) *[[Paolo Sorrentino]] ([[1970]]) *[[Simone Spada]] (1973) *[[Pasquale Squitieri]] (1938–2017) *[[Steno]] (''Stefano Vanzina'') (1917–1988) *[[Vittorio Storaro]] (1940) (direktor fotografije) *[[Paolo Strippoli]] (1993) == T == *[[Susanna Tamaro]] (1957, Ts) *[[Giovanna Taviani]] (1969) *[[Paolo Taviani|Paolo]] (1931-2024) in [[Vittorio Taviani]] (1929-2018) *[[Duccio Tessari]] (1926-1994) *[[Ugo Tognazzi|Ugo (Ottavio) Tognazzi]] (1922–1990) *Aldo Tonti (1910-1988) (snemalec) *[[Giuseppe Tornatore]] ([[1956]]) *[[Guido Tosi]] (1944) *[[Totò]] (''Antonio de Curtis Gagliardi Griffo Focas'') (1898–1967) (scenarist) *[[Luis Trenker]] ([[1892]]-[[1990]]) (Južni Tirolec) *[[Massimo Troisi]] ([[1953]]-[[1994]]) *[[Marco Turco]] (1960) == V == *[[Tonino Valerii]] (1934-2016) *[[Florestano Vancini]] (1926-2008) *[[Walter Veltroni]] (1955) *[[Luca Verdone]] (1953) *[[Daniele Vicari]] (1967) *[[Francesco Vicario]] (1959) *[[Paolo Virzì]] (1964) *[[Eriprando Visconti]] di Modrone (1932-1995) *[[Luchino Visconti]] ([[1906]]-[[1976]]) == W == *[[Lina Wertmüller]] ([[1928]]-2021) *[[Fulvio Wetzl]] == Z == *[[Maurizio Zaccaro]] (1952) *[[Luigi Zampa]] ([[1905]]-[[1991]]) *[[Federico Zampaglione]] (1968) *[[Gianni Zanasi]] (1965) *[[Monica Zapelli]] (1966) (scenaristka) *[[Cesare Zavattini]] (1902–1989) (scenarist) *[[Franco Zeffirelli]] ([[1923]]–2019) *[[Primo Zeglio]] (1906-1984) {{seznami narodov po poklicu|režiserjev}} [[Kategorija:Seznami Italijanov|Filmski režiserji]] [[Kategorija:Italijanski filmski režiserji|*]] 667jyu7kw93mgi2ld8d2alfhbu8na9j 6748362 6748361 2026-09-09T13:26:33Z ~2026-45085-22 264465 /* D */ 6748362 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Italijani|italijanskih]] [[filmski režiser|filmskih režiserjev]].''' {{seznami poklicev za narode|Italijanov|Italija|italijanskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Silvano Agosti]] (1938) *[[Goffredo Alessandrini]] (1904-1978) *[[Ottavio Alessi]] (1919-1978) *[[Mario Almirante]] (1890-1964) *[[Silvio Amadio]] (1926-1995) *[[Luis César Amadori]] ([[1902]]-[[1977]]) *[[Giuseppe Amato]] (1899-1964) *Arturo Ambrosio (1870-1960) (producent) *[[Gianni Amelio]] (1945) *[[Mario Amendola]] (1910-1993) *Sergio Amidei (1904-1981) (scenarist) *[[Roberto Andò]] (1959) *[[Alessandro Angelini]] (1971) *[[Gianfranco Angelucci]] ([[1946]]) *[[Michelangelo Antonioni]] ([[1912]]-[[2007]]) *[[Francesca Archibugi]] (1960) *[[Asia Argento]] (1975) *[[Dario Argento]] (1940) *Tiziana Aristarco (1960) (TV) *Ovidio Gabriel Assonitis (1943) (grško-it.) *[[Pupi Avati]] ([[1938]]) == B == *[[Luis Fulvio Baglivi]] (1977) *[[Gianfranco Baldanello]] (1928-1990) *[[Dario Baldi]] (1976) *[[Ferdinando Baldi]] (1927-2007) *[[Gian Vittorio Baldi]] (1930-2015) *Gabriele Baldini (1919-1969) (scenarist) *[[Francesco Barilli]] (1943) *[[Beniamino Barrese]] (1986) (direktor fotografije...) *[[Lamberto Bava]] (1944) *[[Mario Bava]] (1914-1980) *[[Luigi Bazzoni]] (1929-2012) *[[Marco Bellocchio]] (1939) *[[Giuliana Berlinguer]] (1933-2014) *[[Bernardo Bertolucci]] (1941-2018) *[[Roberto Benigni]] ([[1952]]) *[[Alberto Bevilacqua]] (1934-2013) *[[Paolo Bianchini]] (1931/3-) *[[Rodolfo Bisatti]] (1960) *[[Laura Bispuri]] (1977) *[[Alessandro Blasetti]] (1900-1987) *[[Mauro Bolognini]] (1922-2001) *[[Marco Bonfanti]] (1980) *Mario Bonicatti *[[Giuseppe Bonito]] *[[Mario Bonnard]] (1889-1965) *Bruno Bozetto (1938-) (animator, satirik) *[[Tinto Brass]] ([[1933]]) *Maurizio Braucci (1966) (scenarist) *[[Alfonso Brescia]] (1930–2001) *[[Guido Brignone]] (1886-1959) *[[Fausto Brizzi]] (1968) *[[Franco Brogi Taviani]] (1941-) *[[Francesco Bruni]] (1961) *[[Massimiliano Bruno]] (1970) *[[Valeria Bruni Tedeschi]] (1964) (italijansko-francoska) *[[Franco Brusati]] (1922-1993) == C == *[[Mario Caiano]] (1933-2015) *[[Mario Camerini]] (1895-1981) *[[Pasquale Festa Campanile]] (1927–1996) *[[Carlo Campogalianni]] (1885-1974) *Ricciotto Canudo (1877–1923) filmski teoretik in kritik, avtor "''Manifesta sedme umetnosti''" *[[Antonio Capuano]] (1940) *[[Jonas Carpignano]] (1984) (it.-amer.) *[[Mario Caserini]] (1874–1920) *Enrico Casarosa *[[Renato Castellani]] ([[1913]]–[[1985]]) *[[Enzo G. Castellari]] (1938) *[[Pietro Castellitto]] (1991) *[[Sergio Castellitto]] (1953) *[[Liliana Cavani]] ([[1933]]) *[[Osvaldo Cavandoli]] (1920–2007) (animator) *[[Emilio Cecchi]] (1884–1966) (scenarist) *Suso Cecchi D'Amico (1914–2010) (scenaristka) *[[Adolfo Celi]] (1922–1986) *[[Fernando Cerchio]] (1914–1974) *[[Luigi Chiarini]] (1900–1975) (kritik, teoretik, scenarist, režiser) *[[Nando Cicero]] (1931–1995) *[[Daniele Cipri]] (1962) *[[E.B. Clucher|E. B. Clucher]] (pr.i. Enzo Barboni) (1922-2002) *[[Albino Cocco|Albino ''Cocco'']] (1933–2003) *[[Simona Cocozza]] (1976) *[[Giada Colagrande]] (1975) *[[Duilio Coletti]] (1906-1999) *[[Giuseppe Colizzi]] (1925-1978) *[[Katja Colja]] (1969) *[[Francesca Comencini]] ([[1961]]) *[[Cristina Comencini]] (1956) *[[Luigi Comencini]] (1916–2007) *Alberto Consiglio (scenarist) *[[Romeo Conte]] (1956) *Bruno Corbucci (1931–1996) (scenarist) *[[Sergio Corbucci]] (1927–1990) *[[Pappi Corsicato]] (1960) *[[Paola Cortellesi]] (1973) *[[George P. Cosmatos]] ([[1941]]-[[2005]]) (grškega porekla) *[[Panos Cosmatos]] (italijansko-kanadski) *[[Mario Costa]] (1904-1995) *[[Paolo Costella]] (1964) *[[Saverio Costanzo]] (1975) *[[Vittorio Cottafavi]] (1914–1998) *[[Luigi Cozzi]] (1947) *[[Mario Craveri]] (1902–1990) (dir. fotografije in režiser) *[[Emanuele Crialese]] (1965) *[[Barbara Cupisti]] (1962) == D == *[[Massimo Dallamano]] (Max Dillman/Max Dillmann/Jack Dalmas) (1917–1976) *[[Joe D'Amato]] (''Aristide Massaccesi'') (1936–1999) *[[Lucio D'Ambra]] (1877–1939) *[[Damiano Damiani]] ([[1922]]–[[2013]]) *Margherita D'Amico (1967) (scenaristka) *Masolino D'Amico (1939) (scenarist) *Aldo De Benedetti (1892-1970) (scenarist) *[[Tonino De Bernardi]] (1937) *[[Antonietta De Lillo]] (1960) *[[Peter Del Monte]] (1943) *[[Alberto De Martino]] (1929–2015) *[[Ruggero Deodato]] (1939–2022) *[[Francesco De Robertis]] (1902–1959) *[[Giuseppe De Santis]] (1917–1997) *[[Vittorio De Sica]] ([[1901]]–[[1974]]) *Tonino Delli Colli (1923–2005) (direktor fotografije) *Alessandro D'Eva (1927-2013) direktor fotografije *[[Anna Di Francisca]] (1961) *[[Fernando Di Leo]] (1932–2003) *[[Damiano D'Innocenzo]] & [[Fabio D'Innocenzo]] (1988) *[[Carlo Di Palma]] (1925–2004) *[[Giorgio Diritti]] (1959) *[[Andrea Di Stefano]] (1972) *[[Gianni Di Venanzo]] (1920–1966) (direktor fotografije) == E == * [[Luciano Ercoli]] (1929–2015) == F == *[[Lorenzo Fabbro]] (1991) *[[Roberto Faenza]] (1943) *[[Giovanni Fago]] (1933) *[[Francesco Falaschi]] (1961) *[[Federico Fellini]] ([[1920]]-[[1993]]) *[[Abel Ferrara]] (1951) (ameriško-it.) *[[Marco Ferreri]] (1928-1997) (italijansko-španski) *[[Pasquale Festa Campanile]] (1927-1986) *[[Sara Fgaier]] (1982) *[[Demofilo Fidani]] (1914-1994) *[[Ferdinando Cito Filomarino]] (1986) *Armando Fizzarotti (scenarist) *[[Ettore Maria Fizzarotti]] *[[Ennio Flaiano]] (1910-1972) *[[Giovacchino Forzano]] ([[1884]]-[[1970]]) *[[Gianni Franciolini]] (1910-1960) *[[Massimo Franciosa]] (1924-1998) *[[Riccardo Freda]] (1909-1999) *[[Lucio Fulci]] (1927-1996) *Maria Pia Fusco (1939-2016) (scenaristka) == G == *[[Carmine Gallone]] (1885-1973) *[[Matteo Garrone]] (1968) *Nico Garrone (1940-2009) (scenarist) *[[Lodovico Gasparini]] (1948) *[[Vittorio Gassman]] (1922-2001) *Ernesto Gastaldi (1934) (scenarist) *[[Piergiorgio Gay]] (1959) *[[Augusto Genina]] ([[1892]]-[[1957]]) *[[Paolo Genovese]] (1966) *[[Giacomo Gentilomo]] (1909–2001) * [[Pietro Germi]] ([[1914]]-[[1974]]) * [[Emilio Ghione]] ([[1879]]-[[1930]]) * [[Giancarlo Giannini]] (1942) * [[Giulio Gianinni]] (1927-2009) * [[Marco Tullio Giordana]] (1950) * [[Giulia Giapponesi]] *[[Marino Girolami]] (1914–1994) *[[Enzo Girolami Castellari]] (1938) *[[Claudio Giovannesi]] (1978) *[[Franco Giraldi]] (1931-2020) *[[Eleonora Giorgi]] (1953) *[[Enrico Gras]] (1919–1981) *[[Sergio Grieco]] (1917–1982) *[[Aldo Grimaldi]] (1942–1990) *[[Aurelio Grimaldi]] (1957) *[[Giovanni Grimaldi]] (1917–2001) *[[Luca Guadagnino]] (1971) *[[Alfredo Guarini]] (1901-1981) *[[Enrico Guazzoni]] (1876-1949) * [[Gerardo Guerrieri]] (1920–1986) *[[Romolo Guerrieri]] (1931) *[[Mino Guerrini]] (1927–1990) *[[Guidarino Guidi]] (1922–2003) == H == * [[Alessandro Haber]] ([[1947]]) *[[Paolo Heusch]] (1924-1982) * [[Terence Hill]] ([[1939]]) (prv.i. [[Mario Girotti|Mario Girott'''i''']]) ([[1939]]) == I == * [[Emanuele Imbucci]] * [[Stefano Incerti]] (1965) * Paolo Infascelli (1938-1977) * [[Aldo Iuliano]] (1980) == J == * [[Gianluca Jodice]] (1973) * [[Andrea Jublin]] (1970) == L == *[[Wilma Labate]] (1949) *Raffaele La Capria (1922-2022) (scenarist) *[[Aldo Lado]] ([[Reka, Hrvaška|Reka]], 1934-2023) (scenarist...) *[[Alberto Lattuada]] ([[1914]]-[[2005]]) *[[Umberto Lenzi]] (1931-2017) *[[Edoardo Leo]] (1972) *[[Sergio Leone]] ([[1929]]-[[1989]]) *[[Guido Leoni]] (1920-98) (scenarist) *Antonio Leonviola (1913-95) (scenarist) *[[Luciano Ligabue]] (1960) *[[Carlo Lizzani]] (1922-2013) *[[Nanni Loy]] ([[1925]]-[[1995]]) *[[Lorena Luciano]] *[[Maurizio Lucidi]] (1932-2005) *[[Luca Lucini]] (1967) *Emanuele Luzzati (1921-2007) (slikar, animator) == M == *Ruggero Maccari (1919-1989) (scenarist) *Paolo Magelli (1947-) (gledališki) *[[Luigi Maggi]] (1896-1946) *[[Anton Giulio Majano]] (1909-[[1994]]) *[[Curzio Malaparte]] *[[Guido Malatesta]] (1919-1970) *[[Luigi Malerba]] (Luigi Bonardi) (1927-2008) (scenarist) *[[Diana Manfredi|Diana "Spaghetto" Manfredi]] *[[Ginanfranco Manfredi]] (animator) *[[Luca Manfredi]] (1958) *[[Nino Manfredi]] (1921-2004) *[[Guido Manuli]] (1939) (mdr. animator) *[[Alina Marazzi]] (1964) *[[Pietro Marcello]] (1976) *Francesca Marciano (scenaristka) *[[Franco Maresco]] (1958) *[[Ettore Maria Margadonna]] (1893-1975) (scenarist) *[[Vincenzo Marra]] (1972) *[[Marco Martani]] (1968) *Otello Martelli (1902-2000) (snemalec-direktor fotografije) *[[Federica Martino]] (1973)? *[[Luciano Martino]] (1933-2013) *[[Sergio Martino]] (1938) *[[Nino Martoglio]] (1870-1921) *[[Mario Martone]] ([[1959]]) *[[Citto Maselli|Citto (Francesco) Maselli]] (1930-2023) *[[Mario Mattoli]] (1898-1980) *[[Lorenco Mattotti]] (1954) (animator) *[[Renato May]] (Šibenik, 1909-1969) (teoretik, montažer, režiser) *Enrico Medioli (1925-2017) (scenarist) *[[Francesco Miccichè]] (1966) *[[Ginafranco Mignozzi]] (1932-2009) *[[Riccardo Milani]] (1958) *Renato Minore (1944) (scenarist) *[[Federico Moccia]] (1963) *[[Mario Monicelli]] ([[1915]]-[[2010]]) *[[Giuliano Montaldo]] (1930-2023) *[[Enzo Monteleone]] (1954) *[[Sabrina Morena]] (režiserka in scenaristka) *[[Nanni Moretti]] ([[1953]]) *[[Gabriele Muccino]] (1967) == N == * [[Armando Nanuzzi]] (1925-2001) (snemalec, režiser) * [[Piero Natoli]] ([[1947]]-[[2001]]) * [[Alberto Negrin]] ([[1940]]-) * [[Baldassare Negroni]] (1877-1945) *Daria Nicolodi (1950-2020) (scenaristka) *[[Nick Nostro]] (1931–2014) *[[Elvira Notari]] (1875-1946) == O == *[[Matteo Oleotto]] (1977) *[[Ermanno Olmi]] ([[1931]]-[[2018]]) *[[Geraldine Ottier]] == P == *[[Marcello Pagliero]] (1907-1980) (francosko-italijanski) *[[Amleto Palermi]] ([[1889]]-[[1941]]) *[[Ago Panini]] (1967) *[[Domenico Paolella]] (1915-2002) *[[Giulio Paradisi]] (1934) *[[Neri Parenti]] (1950) *Goffredo Parise (scenarist) *[[Gianfranco Parolini]] (1925–2018) *[[Pier Paolo Pasolini]] ([[1922]]–[[1975]]) *[[Giovanni Pastrone]] (1883-1959) *[[Francesco Patierno]] (1964) *[[Giuseppe Patroni Griffi]] (1921–2005) *Corrado Pavolini (1898–1980) (scenarist) *[[Giuseppe Pedersoli]] (1961) (scenarist) *[[Clare Peploe]] (scenaristka) *[[Marco Perego]] (1979) *[[Piero Pierotti]] (1912-1970) *[[Leonardo Pieraccioni]] (1965) *[[Tullio Pinelli]] (1908-2009) (scenarist) *Massimo Romeo Piparo (1967) (gledališki) *[[Giovanni Piperno]] (1964) *Ugo Pirro (1920-2008) (scenarist) *Fabio Pittorru (1928-95) *Andrea Pizzini (dokumentarist) *[[Michele Placido]] (1946) *Cristiano Pogany (1947-1999) (snemalec?) *[[Fernando Maria Poggioli]] (1897-1945) *[[Gillo Pontecorvo]] ([[1919]]-[[2006]]) *[[Carlo Ponti]] (1912/13-2007) (producent) *[[Maurizio Ponzi]] (1939) *[[Andrea Porporati]] (1964) *[[Renato Pozzetto]] (1940) *[[Gianni Puccini]] (1914-1968) (scenarist) *[[Massimo Pupillo]] (1929-1999) == Q == * [[Costanza Quatriglio]] (1973) == R == *[[Stefano Reali]] ([[1957]]) *[[Luca Ribuoli]] (1969) *[[Tonino Ricci]] (1927-2014) *[[Gennaro Righelli]] (1886-1949) *[[Dino Risi]] (1916-[[2008]]) *[[Marco Risi]] (1951) *[[Sebastiano Riso]] (1983) *[[Alice Rohrwacher]] (1981) *[[Brunello Rondi]] (1924-89) (scenarist) *[[Francesco Rosi]] ([[1922]]-[[2015]]) *[[Roberto Rossellini]] ([[1906]]-[[1977]]) *[[Franco Rossi]] (1919-2000) *[[Giuseppe Rotunno]] (1923) (snemalec-direktor fotografije) == S == *Dardano Sacchetti (1944) (scenarist) *[[Emanuele Salce]] (1966) *[[Luciano Salce]] (1922-1989) *[[Enrico Maria Salerno]] (1926-1994) *[[Gabriele Salvatores]] (1950) *[[Laura Samani]] (1989) *[[Domenico Saverni]] (1958) *[[Emanuele Scaringi]] (1979) *[[Romano Scavolini]] (Reka, 1940) *[[Sauro Scavolini]] (1934) *[[Piero Schivazappa]] (1935) *[[Pietro Sciumè]] *[[Ettore Scola]] ([[1931]]-[[2016]]) *[[Giuseppe Maria Scotese]] ([[1916]]-[[2002]]) *[[Mario Sequi]] (1913-1992) *[[Gustavo Serena]] (1881–1970) *[[Elisabetta Sgarbi]] (1956) *Giuseppe Sgarbi (1921-2018) (scenarist) *[[Alberto Simone]] (1956) *[[Giorgio Simonelli]] (1901–1966) *[[Michele Soavi]] (1957) *[[Mario Soldati]] ([[1906]]-[[1999]]) *[[Silvio Soldini]] (1958) *[[Sergio Sollima]] (1921-2015) *[[Stefano Sollima]] (1966) *[[Rodolfo Sonego]] (1921-2000) (scenarist) *[[Alberto Sordi]] (1920–2003) *[[Paolo Sorrentino]] ([[1970]]) *[[Simone Spada]] (1973) *[[Pasquale Squitieri]] (1938–2017) *[[Steno]] (''Stefano Vanzina'') (1917–1988) *[[Vittorio Storaro]] (1940) (direktor fotografije) *[[Paolo Strippoli]] (1993) == T == *[[Susanna Tamaro]] (1957, Ts) *[[Giovanna Taviani]] (1969) *[[Paolo Taviani|Paolo]] (1931-2024) in [[Vittorio Taviani]] (1929-2018) *[[Duccio Tessari]] (1926-1994) *[[Ugo Tognazzi|Ugo (Ottavio) Tognazzi]] (1922–1990) *Aldo Tonti (1910-1988) (snemalec) *[[Giuseppe Tornatore]] ([[1956]]) *[[Guido Tosi]] (1944) *[[Totò]] (''Antonio de Curtis Gagliardi Griffo Focas'') (1898–1967) (scenarist) *[[Luis Trenker]] ([[1892]]-[[1990]]) (Južni Tirolec) *[[Massimo Troisi]] ([[1953]]-[[1994]]) *[[Marco Turco]] (1960) == V == *[[Tonino Valerii]] (1934-2016) *[[Florestano Vancini]] (1926-2008) *[[Walter Veltroni]] (1955) *[[Luca Verdone]] (1953) *[[Daniele Vicari]] (1967) *[[Francesco Vicario]] (1959) *[[Paolo Virzì]] (1964) *[[Eriprando Visconti]] di Modrone (1932-1995) *[[Luchino Visconti]] ([[1906]]-[[1976]]) == W == *[[Lina Wertmüller]] ([[1928]]-2021) *[[Fulvio Wetzl]] == Z == *[[Maurizio Zaccaro]] (1952) *[[Luigi Zampa]] ([[1905]]-[[1991]]) *[[Federico Zampaglione]] (1968) *[[Gianni Zanasi]] (1965) *[[Monica Zapelli]] (1966) (scenaristka) *[[Cesare Zavattini]] (1902–1989) (scenarist) *[[Franco Zeffirelli]] ([[1923]]–2019) *[[Primo Zeglio]] (1906-1984) {{seznami narodov po poklicu|režiserjev}} [[Kategorija:Seznami Italijanov|Filmski režiserji]] [[Kategorija:Italijanski filmski režiserji|*]] q4pz0ocvmoxzsra83exew6eqfdai3kl 6748366 6748362 2026-09-09T13:29:41Z ~2026-45085-22 264465 /* A */ 6748366 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Italijani|italijanskih]] [[filmski režiser|filmskih režiserjev]].''' {{seznami poklicev za narode|Italijanov|Italija|italijanskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Silvano Agosti]] (1938) *[[Goffredo Alessandrini]] (1904-1978) *[[Ottavio Alessi]] (1919-1978) *[[Mario Almirante]] (1890-1964) *[[Silvio Amadio]] (1926-1995) *[[Luis César Amadori]] ([[1902]]-[[1977]]) *[[Giuseppe Amato]] (1899-1964) *Arturo Ambrosio (1870-1960) (producent) *[[Gianni Amelio]] (1945) *[[Mario Amendola]] (1910-1993) *Sergio Amidei (1904-1981) (scenarist) *Leopoldo de Anchóriz Fustel (1932–1987) (scenarist) *[[Roberto Andò]] (1959) *[[Alessandro Angelini]] (1971) *[[Gianfranco Angelucci]] ([[1946]]) *[[Michelangelo Antonioni]] ([[1912]]-[[2007]]) *[[Francesca Archibugi]] (1960) *[[Asia Argento]] (1975) *[[Dario Argento]] (1940) *Tiziana Aristarco (1960) (TV) *Ovidio Gabriel Assonitis (1943) (grško-it.) *[[Pupi Avati]] ([[1938]]) == B == *[[Luis Fulvio Baglivi]] (1977) *[[Gianfranco Baldanello]] (1928-1990) *[[Dario Baldi]] (1976) *[[Ferdinando Baldi]] (1927-2007) *[[Gian Vittorio Baldi]] (1930-2015) *Gabriele Baldini (1919-1969) (scenarist) *[[Francesco Barilli]] (1943) *[[Beniamino Barrese]] (1986) (direktor fotografije...) *[[Lamberto Bava]] (1944) *[[Mario Bava]] (1914-1980) *[[Luigi Bazzoni]] (1929-2012) *[[Marco Bellocchio]] (1939) *[[Giuliana Berlinguer]] (1933-2014) *[[Bernardo Bertolucci]] (1941-2018) *[[Roberto Benigni]] ([[1952]]) *[[Alberto Bevilacqua]] (1934-2013) *[[Paolo Bianchini]] (1931/3-) *[[Rodolfo Bisatti]] (1960) *[[Laura Bispuri]] (1977) *[[Alessandro Blasetti]] (1900-1987) *[[Mauro Bolognini]] (1922-2001) *[[Marco Bonfanti]] (1980) *Mario Bonicatti *[[Giuseppe Bonito]] *[[Mario Bonnard]] (1889-1965) *Bruno Bozetto (1938-) (animator, satirik) *[[Tinto Brass]] ([[1933]]) *Maurizio Braucci (1966) (scenarist) *[[Alfonso Brescia]] (1930–2001) *[[Guido Brignone]] (1886-1959) *[[Fausto Brizzi]] (1968) *[[Franco Brogi Taviani]] (1941-) *[[Francesco Bruni]] (1961) *[[Massimiliano Bruno]] (1970) *[[Valeria Bruni Tedeschi]] (1964) (italijansko-francoska) *[[Franco Brusati]] (1922-1993) == C == *[[Mario Caiano]] (1933-2015) *[[Mario Camerini]] (1895-1981) *[[Pasquale Festa Campanile]] (1927–1996) *[[Carlo Campogalianni]] (1885-1974) *Ricciotto Canudo (1877–1923) filmski teoretik in kritik, avtor "''Manifesta sedme umetnosti''" *[[Antonio Capuano]] (1940) *[[Jonas Carpignano]] (1984) (it.-amer.) *[[Mario Caserini]] (1874–1920) *Enrico Casarosa *[[Renato Castellani]] ([[1913]]–[[1985]]) *[[Enzo G. Castellari]] (1938) *[[Pietro Castellitto]] (1991) *[[Sergio Castellitto]] (1953) *[[Liliana Cavani]] ([[1933]]) *[[Osvaldo Cavandoli]] (1920–2007) (animator) *[[Emilio Cecchi]] (1884–1966) (scenarist) *Suso Cecchi D'Amico (1914–2010) (scenaristka) *[[Adolfo Celi]] (1922–1986) *[[Fernando Cerchio]] (1914–1974) *[[Luigi Chiarini]] (1900–1975) (kritik, teoretik, scenarist, režiser) *[[Nando Cicero]] (1931–1995) *[[Daniele Cipri]] (1962) *[[E.B. Clucher|E. B. Clucher]] (pr.i. Enzo Barboni) (1922-2002) *[[Albino Cocco|Albino ''Cocco'']] (1933–2003) *[[Simona Cocozza]] (1976) *[[Giada Colagrande]] (1975) *[[Duilio Coletti]] (1906-1999) *[[Giuseppe Colizzi]] (1925-1978) *[[Katja Colja]] (1969) *[[Francesca Comencini]] ([[1961]]) *[[Cristina Comencini]] (1956) *[[Luigi Comencini]] (1916–2007) *Alberto Consiglio (scenarist) *[[Romeo Conte]] (1956) *Bruno Corbucci (1931–1996) (scenarist) *[[Sergio Corbucci]] (1927–1990) *[[Pappi Corsicato]] (1960) *[[Paola Cortellesi]] (1973) *[[George P. Cosmatos]] ([[1941]]-[[2005]]) (grškega porekla) *[[Panos Cosmatos]] (italijansko-kanadski) *[[Mario Costa]] (1904-1995) *[[Paolo Costella]] (1964) *[[Saverio Costanzo]] (1975) *[[Vittorio Cottafavi]] (1914–1998) *[[Luigi Cozzi]] (1947) *[[Mario Craveri]] (1902–1990) (dir. fotografije in režiser) *[[Emanuele Crialese]] (1965) *[[Barbara Cupisti]] (1962) == D == *[[Massimo Dallamano]] (Max Dillman/Max Dillmann/Jack Dalmas) (1917–1976) *[[Joe D'Amato]] (''Aristide Massaccesi'') (1936–1999) *[[Lucio D'Ambra]] (1877–1939) *[[Damiano Damiani]] ([[1922]]–[[2013]]) *Margherita D'Amico (1967) (scenaristka) *Masolino D'Amico (1939) (scenarist) *Aldo De Benedetti (1892-1970) (scenarist) *[[Tonino De Bernardi]] (1937) *[[Antonietta De Lillo]] (1960) *[[Peter Del Monte]] (1943) *[[Alberto De Martino]] (1929–2015) *[[Ruggero Deodato]] (1939–2022) *[[Francesco De Robertis]] (1902–1959) *[[Giuseppe De Santis]] (1917–1997) *[[Vittorio De Sica]] ([[1901]]–[[1974]]) *Tonino Delli Colli (1923–2005) (direktor fotografije) *Alessandro D'Eva (1927-2013) direktor fotografije *[[Anna Di Francisca]] (1961) *[[Fernando Di Leo]] (1932–2003) *[[Damiano D'Innocenzo]] & [[Fabio D'Innocenzo]] (1988) *[[Carlo Di Palma]] (1925–2004) *[[Giorgio Diritti]] (1959) *[[Andrea Di Stefano]] (1972) *[[Gianni Di Venanzo]] (1920–1966) (direktor fotografije) == E == * [[Luciano Ercoli]] (1929–2015) == F == *[[Lorenzo Fabbro]] (1991) *[[Roberto Faenza]] (1943) *[[Giovanni Fago]] (1933) *[[Francesco Falaschi]] (1961) *[[Federico Fellini]] ([[1920]]-[[1993]]) *[[Abel Ferrara]] (1951) (ameriško-it.) *[[Marco Ferreri]] (1928-1997) (italijansko-španski) *[[Pasquale Festa Campanile]] (1927-1986) *[[Sara Fgaier]] (1982) *[[Demofilo Fidani]] (1914-1994) *[[Ferdinando Cito Filomarino]] (1986) *Armando Fizzarotti (scenarist) *[[Ettore Maria Fizzarotti]] *[[Ennio Flaiano]] (1910-1972) *[[Giovacchino Forzano]] ([[1884]]-[[1970]]) *[[Gianni Franciolini]] (1910-1960) *[[Massimo Franciosa]] (1924-1998) *[[Riccardo Freda]] (1909-1999) *[[Lucio Fulci]] (1927-1996) *Maria Pia Fusco (1939-2016) (scenaristka) == G == *[[Carmine Gallone]] (1885-1973) *[[Matteo Garrone]] (1968) *Nico Garrone (1940-2009) (scenarist) *[[Lodovico Gasparini]] (1948) *[[Vittorio Gassman]] (1922-2001) *Ernesto Gastaldi (1934) (scenarist) *[[Piergiorgio Gay]] (1959) *[[Augusto Genina]] ([[1892]]-[[1957]]) *[[Paolo Genovese]] (1966) *[[Giacomo Gentilomo]] (1909–2001) * [[Pietro Germi]] ([[1914]]-[[1974]]) * [[Emilio Ghione]] ([[1879]]-[[1930]]) * [[Giancarlo Giannini]] (1942) * [[Giulio Gianinni]] (1927-2009) * [[Marco Tullio Giordana]] (1950) * [[Giulia Giapponesi]] *[[Marino Girolami]] (1914–1994) *[[Enzo Girolami Castellari]] (1938) *[[Claudio Giovannesi]] (1978) *[[Franco Giraldi]] (1931-2020) *[[Eleonora Giorgi]] (1953) *[[Enrico Gras]] (1919–1981) *[[Sergio Grieco]] (1917–1982) *[[Aldo Grimaldi]] (1942–1990) *[[Aurelio Grimaldi]] (1957) *[[Giovanni Grimaldi]] (1917–2001) *[[Luca Guadagnino]] (1971) *[[Alfredo Guarini]] (1901-1981) *[[Enrico Guazzoni]] (1876-1949) * [[Gerardo Guerrieri]] (1920–1986) *[[Romolo Guerrieri]] (1931) *[[Mino Guerrini]] (1927–1990) *[[Guidarino Guidi]] (1922–2003) == H == * [[Alessandro Haber]] ([[1947]]) *[[Paolo Heusch]] (1924-1982) * [[Terence Hill]] ([[1939]]) (prv.i. [[Mario Girotti|Mario Girott'''i''']]) ([[1939]]) == I == * [[Emanuele Imbucci]] * [[Stefano Incerti]] (1965) * Paolo Infascelli (1938-1977) * [[Aldo Iuliano]] (1980) == J == * [[Gianluca Jodice]] (1973) * [[Andrea Jublin]] (1970) == L == *[[Wilma Labate]] (1949) *Raffaele La Capria (1922-2022) (scenarist) *[[Aldo Lado]] ([[Reka, Hrvaška|Reka]], 1934-2023) (scenarist...) *[[Alberto Lattuada]] ([[1914]]-[[2005]]) *[[Umberto Lenzi]] (1931-2017) *[[Edoardo Leo]] (1972) *[[Sergio Leone]] ([[1929]]-[[1989]]) *[[Guido Leoni]] (1920-98) (scenarist) *Antonio Leonviola (1913-95) (scenarist) *[[Luciano Ligabue]] (1960) *[[Carlo Lizzani]] (1922-2013) *[[Nanni Loy]] ([[1925]]-[[1995]]) *[[Lorena Luciano]] *[[Maurizio Lucidi]] (1932-2005) *[[Luca Lucini]] (1967) *Emanuele Luzzati (1921-2007) (slikar, animator) == M == *Ruggero Maccari (1919-1989) (scenarist) *Paolo Magelli (1947-) (gledališki) *[[Luigi Maggi]] (1896-1946) *[[Anton Giulio Majano]] (1909-[[1994]]) *[[Curzio Malaparte]] *[[Guido Malatesta]] (1919-1970) *[[Luigi Malerba]] (Luigi Bonardi) (1927-2008) (scenarist) *[[Diana Manfredi|Diana "Spaghetto" Manfredi]] *[[Ginanfranco Manfredi]] (animator) *[[Luca Manfredi]] (1958) *[[Nino Manfredi]] (1921-2004) *[[Guido Manuli]] (1939) (mdr. animator) *[[Alina Marazzi]] (1964) *[[Pietro Marcello]] (1976) *Francesca Marciano (scenaristka) *[[Franco Maresco]] (1958) *[[Ettore Maria Margadonna]] (1893-1975) (scenarist) *[[Vincenzo Marra]] (1972) *[[Marco Martani]] (1968) *Otello Martelli (1902-2000) (snemalec-direktor fotografije) *[[Federica Martino]] (1973)? *[[Luciano Martino]] (1933-2013) *[[Sergio Martino]] (1938) *[[Nino Martoglio]] (1870-1921) *[[Mario Martone]] ([[1959]]) *[[Citto Maselli|Citto (Francesco) Maselli]] (1930-2023) *[[Mario Mattoli]] (1898-1980) *[[Lorenco Mattotti]] (1954) (animator) *[[Renato May]] (Šibenik, 1909-1969) (teoretik, montažer, režiser) *Enrico Medioli (1925-2017) (scenarist) *[[Francesco Miccichè]] (1966) *[[Ginafranco Mignozzi]] (1932-2009) *[[Riccardo Milani]] (1958) *Renato Minore (1944) (scenarist) *[[Federico Moccia]] (1963) *[[Mario Monicelli]] ([[1915]]-[[2010]]) *[[Giuliano Montaldo]] (1930-2023) *[[Enzo Monteleone]] (1954) *[[Sabrina Morena]] (režiserka in scenaristka) *[[Nanni Moretti]] ([[1953]]) *[[Gabriele Muccino]] (1967) == N == * [[Armando Nanuzzi]] (1925-2001) (snemalec, režiser) * [[Piero Natoli]] ([[1947]]-[[2001]]) * [[Alberto Negrin]] ([[1940]]-) * [[Baldassare Negroni]] (1877-1945) *Daria Nicolodi (1950-2020) (scenaristka) *[[Nick Nostro]] (1931–2014) *[[Elvira Notari]] (1875-1946) == O == *[[Matteo Oleotto]] (1977) *[[Ermanno Olmi]] ([[1931]]-[[2018]]) *[[Geraldine Ottier]] == P == *[[Marcello Pagliero]] (1907-1980) (francosko-italijanski) *[[Amleto Palermi]] ([[1889]]-[[1941]]) *[[Ago Panini]] (1967) *[[Domenico Paolella]] (1915-2002) *[[Giulio Paradisi]] (1934) *[[Neri Parenti]] (1950) *Goffredo Parise (scenarist) *[[Gianfranco Parolini]] (1925–2018) *[[Pier Paolo Pasolini]] ([[1922]]–[[1975]]) *[[Giovanni Pastrone]] (1883-1959) *[[Francesco Patierno]] (1964) *[[Giuseppe Patroni Griffi]] (1921–2005) *Corrado Pavolini (1898–1980) (scenarist) *[[Giuseppe Pedersoli]] (1961) (scenarist) *[[Clare Peploe]] (scenaristka) *[[Marco Perego]] (1979) *[[Piero Pierotti]] (1912-1970) *[[Leonardo Pieraccioni]] (1965) *[[Tullio Pinelli]] (1908-2009) (scenarist) *Massimo Romeo Piparo (1967) (gledališki) *[[Giovanni Piperno]] (1964) *Ugo Pirro (1920-2008) (scenarist) *Fabio Pittorru (1928-95) *Andrea Pizzini (dokumentarist) *[[Michele Placido]] (1946) *Cristiano Pogany (1947-1999) (snemalec?) *[[Fernando Maria Poggioli]] (1897-1945) *[[Gillo Pontecorvo]] ([[1919]]-[[2006]]) *[[Carlo Ponti]] (1912/13-2007) (producent) *[[Maurizio Ponzi]] (1939) *[[Andrea Porporati]] (1964) *[[Renato Pozzetto]] (1940) *[[Gianni Puccini]] (1914-1968) (scenarist) *[[Massimo Pupillo]] (1929-1999) == Q == * [[Costanza Quatriglio]] (1973) == R == *[[Stefano Reali]] ([[1957]]) *[[Luca Ribuoli]] (1969) *[[Tonino Ricci]] (1927-2014) *[[Gennaro Righelli]] (1886-1949) *[[Dino Risi]] (1916-[[2008]]) *[[Marco Risi]] (1951) *[[Sebastiano Riso]] (1983) *[[Alice Rohrwacher]] (1981) *[[Brunello Rondi]] (1924-89) (scenarist) *[[Francesco Rosi]] ([[1922]]-[[2015]]) *[[Roberto Rossellini]] ([[1906]]-[[1977]]) *[[Franco Rossi]] (1919-2000) *[[Giuseppe Rotunno]] (1923) (snemalec-direktor fotografije) == S == *Dardano Sacchetti (1944) (scenarist) *[[Emanuele Salce]] (1966) *[[Luciano Salce]] (1922-1989) *[[Enrico Maria Salerno]] (1926-1994) *[[Gabriele Salvatores]] (1950) *[[Laura Samani]] (1989) *[[Domenico Saverni]] (1958) *[[Emanuele Scaringi]] (1979) *[[Romano Scavolini]] (Reka, 1940) *[[Sauro Scavolini]] (1934) *[[Piero Schivazappa]] (1935) *[[Pietro Sciumè]] *[[Ettore Scola]] ([[1931]]-[[2016]]) *[[Giuseppe Maria Scotese]] ([[1916]]-[[2002]]) *[[Mario Sequi]] (1913-1992) *[[Gustavo Serena]] (1881–1970) *[[Elisabetta Sgarbi]] (1956) *Giuseppe Sgarbi (1921-2018) (scenarist) *[[Alberto Simone]] (1956) *[[Giorgio Simonelli]] (1901–1966) *[[Michele Soavi]] (1957) *[[Mario Soldati]] ([[1906]]-[[1999]]) *[[Silvio Soldini]] (1958) *[[Sergio Sollima]] (1921-2015) *[[Stefano Sollima]] (1966) *[[Rodolfo Sonego]] (1921-2000) (scenarist) *[[Alberto Sordi]] (1920–2003) *[[Paolo Sorrentino]] ([[1970]]) *[[Simone Spada]] (1973) *[[Pasquale Squitieri]] (1938–2017) *[[Steno]] (''Stefano Vanzina'') (1917–1988) *[[Vittorio Storaro]] (1940) (direktor fotografije) *[[Paolo Strippoli]] (1993) == T == *[[Susanna Tamaro]] (1957, Ts) *[[Giovanna Taviani]] (1969) *[[Paolo Taviani|Paolo]] (1931-2024) in [[Vittorio Taviani]] (1929-2018) *[[Duccio Tessari]] (1926-1994) *[[Ugo Tognazzi|Ugo (Ottavio) Tognazzi]] (1922–1990) *Aldo Tonti (1910-1988) (snemalec) *[[Giuseppe Tornatore]] ([[1956]]) *[[Guido Tosi]] (1944) *[[Totò]] (''Antonio de Curtis Gagliardi Griffo Focas'') (1898–1967) (scenarist) *[[Luis Trenker]] ([[1892]]-[[1990]]) (Južni Tirolec) *[[Massimo Troisi]] ([[1953]]-[[1994]]) *[[Marco Turco]] (1960) == V == *[[Tonino Valerii]] (1934-2016) *[[Florestano Vancini]] (1926-2008) *[[Walter Veltroni]] (1955) *[[Luca Verdone]] (1953) *[[Daniele Vicari]] (1967) *[[Francesco Vicario]] (1959) *[[Paolo Virzì]] (1964) *[[Eriprando Visconti]] di Modrone (1932-1995) *[[Luchino Visconti]] ([[1906]]-[[1976]]) == W == *[[Lina Wertmüller]] ([[1928]]-2021) *[[Fulvio Wetzl]] == Z == *[[Maurizio Zaccaro]] (1952) *[[Luigi Zampa]] ([[1905]]-[[1991]]) *[[Federico Zampaglione]] (1968) *[[Gianni Zanasi]] (1965) *[[Monica Zapelli]] (1966) (scenaristka) *[[Cesare Zavattini]] (1902–1989) (scenarist) *[[Franco Zeffirelli]] ([[1923]]–2019) *[[Primo Zeglio]] (1906-1984) {{seznami narodov po poklicu|režiserjev}} [[Kategorija:Seznami Italijanov|Filmski režiserji]] [[Kategorija:Italijanski filmski režiserji|*]] dazvmy6efq65ct3y47rmw0fwvbbe0of 6748367 6748366 2026-09-09T13:35:11Z ~2026-45085-22 264465 /* N */ 6748367 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Italijani|italijanskih]] [[filmski režiser|filmskih režiserjev]].''' {{seznami poklicev za narode|Italijanov|Italija|italijanskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Silvano Agosti]] (1938) *[[Goffredo Alessandrini]] (1904-1978) *[[Ottavio Alessi]] (1919-1978) *[[Mario Almirante]] (1890-1964) *[[Silvio Amadio]] (1926-1995) *[[Luis César Amadori]] ([[1902]]-[[1977]]) *[[Giuseppe Amato]] (1899-1964) *Arturo Ambrosio (1870-1960) (producent) *[[Gianni Amelio]] (1945) *[[Mario Amendola]] (1910-1993) *Sergio Amidei (1904-1981) (scenarist) *Leopoldo de Anchóriz Fustel (1932–1987) (scenarist) *[[Roberto Andò]] (1959) *[[Alessandro Angelini]] (1971) *[[Gianfranco Angelucci]] ([[1946]]) *[[Michelangelo Antonioni]] ([[1912]]-[[2007]]) *[[Francesca Archibugi]] (1960) *[[Asia Argento]] (1975) *[[Dario Argento]] (1940) *Tiziana Aristarco (1960) (TV) *Ovidio Gabriel Assonitis (1943) (grško-it.) *[[Pupi Avati]] ([[1938]]) == B == *[[Luis Fulvio Baglivi]] (1977) *[[Gianfranco Baldanello]] (1928-1990) *[[Dario Baldi]] (1976) *[[Ferdinando Baldi]] (1927-2007) *[[Gian Vittorio Baldi]] (1930-2015) *Gabriele Baldini (1919-1969) (scenarist) *[[Francesco Barilli]] (1943) *[[Beniamino Barrese]] (1986) (direktor fotografije...) *[[Lamberto Bava]] (1944) *[[Mario Bava]] (1914-1980) *[[Luigi Bazzoni]] (1929-2012) *[[Marco Bellocchio]] (1939) *[[Giuliana Berlinguer]] (1933-2014) *[[Bernardo Bertolucci]] (1941-2018) *[[Roberto Benigni]] ([[1952]]) *[[Alberto Bevilacqua]] (1934-2013) *[[Paolo Bianchini]] (1931/3-) *[[Rodolfo Bisatti]] (1960) *[[Laura Bispuri]] (1977) *[[Alessandro Blasetti]] (1900-1987) *[[Mauro Bolognini]] (1922-2001) *[[Marco Bonfanti]] (1980) *Mario Bonicatti *[[Giuseppe Bonito]] *[[Mario Bonnard]] (1889-1965) *Bruno Bozetto (1938-) (animator, satirik) *[[Tinto Brass]] ([[1933]]) *Maurizio Braucci (1966) (scenarist) *[[Alfonso Brescia]] (1930–2001) *[[Guido Brignone]] (1886-1959) *[[Fausto Brizzi]] (1968) *[[Franco Brogi Taviani]] (1941-) *[[Francesco Bruni]] (1961) *[[Massimiliano Bruno]] (1970) *[[Valeria Bruni Tedeschi]] (1964) (italijansko-francoska) *[[Franco Brusati]] (1922-1993) == C == *[[Mario Caiano]] (1933-2015) *[[Mario Camerini]] (1895-1981) *[[Pasquale Festa Campanile]] (1927–1996) *[[Carlo Campogalianni]] (1885-1974) *Ricciotto Canudo (1877–1923) filmski teoretik in kritik, avtor "''Manifesta sedme umetnosti''" *[[Antonio Capuano]] (1940) *[[Jonas Carpignano]] (1984) (it.-amer.) *[[Mario Caserini]] (1874–1920) *Enrico Casarosa *[[Renato Castellani]] ([[1913]]–[[1985]]) *[[Enzo G. Castellari]] (1938) *[[Pietro Castellitto]] (1991) *[[Sergio Castellitto]] (1953) *[[Liliana Cavani]] ([[1933]]) *[[Osvaldo Cavandoli]] (1920–2007) (animator) *[[Emilio Cecchi]] (1884–1966) (scenarist) *Suso Cecchi D'Amico (1914–2010) (scenaristka) *[[Adolfo Celi]] (1922–1986) *[[Fernando Cerchio]] (1914–1974) *[[Luigi Chiarini]] (1900–1975) (kritik, teoretik, scenarist, režiser) *[[Nando Cicero]] (1931–1995) *[[Daniele Cipri]] (1962) *[[E.B. Clucher|E. B. Clucher]] (pr.i. Enzo Barboni) (1922-2002) *[[Albino Cocco|Albino ''Cocco'']] (1933–2003) *[[Simona Cocozza]] (1976) *[[Giada Colagrande]] (1975) *[[Duilio Coletti]] (1906-1999) *[[Giuseppe Colizzi]] (1925-1978) *[[Katja Colja]] (1969) *[[Francesca Comencini]] ([[1961]]) *[[Cristina Comencini]] (1956) *[[Luigi Comencini]] (1916–2007) *Alberto Consiglio (scenarist) *[[Romeo Conte]] (1956) *Bruno Corbucci (1931–1996) (scenarist) *[[Sergio Corbucci]] (1927–1990) *[[Pappi Corsicato]] (1960) *[[Paola Cortellesi]] (1973) *[[George P. Cosmatos]] ([[1941]]-[[2005]]) (grškega porekla) *[[Panos Cosmatos]] (italijansko-kanadski) *[[Mario Costa]] (1904-1995) *[[Paolo Costella]] (1964) *[[Saverio Costanzo]] (1975) *[[Vittorio Cottafavi]] (1914–1998) *[[Luigi Cozzi]] (1947) *[[Mario Craveri]] (1902–1990) (dir. fotografije in režiser) *[[Emanuele Crialese]] (1965) *[[Barbara Cupisti]] (1962) == D == *[[Massimo Dallamano]] (Max Dillman/Max Dillmann/Jack Dalmas) (1917–1976) *[[Joe D'Amato]] (''Aristide Massaccesi'') (1936–1999) *[[Lucio D'Ambra]] (1877–1939) *[[Damiano Damiani]] ([[1922]]–[[2013]]) *Margherita D'Amico (1967) (scenaristka) *Masolino D'Amico (1939) (scenarist) *Aldo De Benedetti (1892-1970) (scenarist) *[[Tonino De Bernardi]] (1937) *[[Antonietta De Lillo]] (1960) *[[Peter Del Monte]] (1943) *[[Alberto De Martino]] (1929–2015) *[[Ruggero Deodato]] (1939–2022) *[[Francesco De Robertis]] (1902–1959) *[[Giuseppe De Santis]] (1917–1997) *[[Vittorio De Sica]] ([[1901]]–[[1974]]) *Tonino Delli Colli (1923–2005) (direktor fotografije) *Alessandro D'Eva (1927-2013) direktor fotografije *[[Anna Di Francisca]] (1961) *[[Fernando Di Leo]] (1932–2003) *[[Damiano D'Innocenzo]] & [[Fabio D'Innocenzo]] (1988) *[[Carlo Di Palma]] (1925–2004) *[[Giorgio Diritti]] (1959) *[[Andrea Di Stefano]] (1972) *[[Gianni Di Venanzo]] (1920–1966) (direktor fotografije) == E == * [[Luciano Ercoli]] (1929–2015) == F == *[[Lorenzo Fabbro]] (1991) *[[Roberto Faenza]] (1943) *[[Giovanni Fago]] (1933) *[[Francesco Falaschi]] (1961) *[[Federico Fellini]] ([[1920]]-[[1993]]) *[[Abel Ferrara]] (1951) (ameriško-it.) *[[Marco Ferreri]] (1928-1997) (italijansko-španski) *[[Pasquale Festa Campanile]] (1927-1986) *[[Sara Fgaier]] (1982) *[[Demofilo Fidani]] (1914-1994) *[[Ferdinando Cito Filomarino]] (1986) *Armando Fizzarotti (scenarist) *[[Ettore Maria Fizzarotti]] *[[Ennio Flaiano]] (1910-1972) *[[Giovacchino Forzano]] ([[1884]]-[[1970]]) *[[Gianni Franciolini]] (1910-1960) *[[Massimo Franciosa]] (1924-1998) *[[Riccardo Freda]] (1909-1999) *[[Lucio Fulci]] (1927-1996) *Maria Pia Fusco (1939-2016) (scenaristka) == G == *[[Carmine Gallone]] (1885-1973) *[[Matteo Garrone]] (1968) *Nico Garrone (1940-2009) (scenarist) *[[Lodovico Gasparini]] (1948) *[[Vittorio Gassman]] (1922-2001) *Ernesto Gastaldi (1934) (scenarist) *[[Piergiorgio Gay]] (1959) *[[Augusto Genina]] ([[1892]]-[[1957]]) *[[Paolo Genovese]] (1966) *[[Giacomo Gentilomo]] (1909–2001) * [[Pietro Germi]] ([[1914]]-[[1974]]) * [[Emilio Ghione]] ([[1879]]-[[1930]]) * [[Giancarlo Giannini]] (1942) * [[Giulio Gianinni]] (1927-2009) * [[Marco Tullio Giordana]] (1950) * [[Giulia Giapponesi]] *[[Marino Girolami]] (1914–1994) *[[Enzo Girolami Castellari]] (1938) *[[Claudio Giovannesi]] (1978) *[[Franco Giraldi]] (1931-2020) *[[Eleonora Giorgi]] (1953) *[[Enrico Gras]] (1919–1981) *[[Sergio Grieco]] (1917–1982) *[[Aldo Grimaldi]] (1942–1990) *[[Aurelio Grimaldi]] (1957) *[[Giovanni Grimaldi]] (1917–2001) *[[Luca Guadagnino]] (1971) *[[Alfredo Guarini]] (1901-1981) *[[Enrico Guazzoni]] (1876-1949) * [[Gerardo Guerrieri]] (1920–1986) *[[Romolo Guerrieri]] (1931) *[[Mino Guerrini]] (1927–1990) *[[Guidarino Guidi]] (1922–2003) == H == * [[Alessandro Haber]] ([[1947]]) *[[Paolo Heusch]] (1924-1982) * [[Terence Hill]] ([[1939]]) (prv.i. [[Mario Girotti|Mario Girott'''i''']]) ([[1939]]) == I == * [[Emanuele Imbucci]] * [[Stefano Incerti]] (1965) * Paolo Infascelli (1938-1977) * [[Aldo Iuliano]] (1980) == J == * [[Gianluca Jodice]] (1973) * [[Andrea Jublin]] (1970) == L == *[[Wilma Labate]] (1949) *Raffaele La Capria (1922-2022) (scenarist) *[[Aldo Lado]] ([[Reka, Hrvaška|Reka]], 1934-2023) (scenarist...) *[[Alberto Lattuada]] ([[1914]]-[[2005]]) *[[Umberto Lenzi]] (1931-2017) *[[Edoardo Leo]] (1972) *[[Sergio Leone]] ([[1929]]-[[1989]]) *[[Guido Leoni]] (1920-98) (scenarist) *Antonio Leonviola (1913-95) (scenarist) *[[Luciano Ligabue]] (1960) *[[Carlo Lizzani]] (1922-2013) *[[Nanni Loy]] ([[1925]]-[[1995]]) *[[Lorena Luciano]] *[[Maurizio Lucidi]] (1932-2005) *[[Luca Lucini]] (1967) *Emanuele Luzzati (1921-2007) (slikar, animator) == M == *Ruggero Maccari (1919-1989) (scenarist) *Paolo Magelli (1947-) (gledališki) *[[Luigi Maggi]] (1896-1946) *[[Anton Giulio Majano]] (1909-[[1994]]) *[[Curzio Malaparte]] *[[Guido Malatesta]] (1919-1970) *[[Luigi Malerba]] (Luigi Bonardi) (1927-2008) (scenarist) *[[Diana Manfredi|Diana "Spaghetto" Manfredi]] *[[Ginanfranco Manfredi]] (animator) *[[Luca Manfredi]] (1958) *[[Nino Manfredi]] (1921-2004) *[[Guido Manuli]] (1939) (mdr. animator) *[[Alina Marazzi]] (1964) *[[Pietro Marcello]] (1976) *Francesca Marciano (scenaristka) *[[Franco Maresco]] (1958) *[[Ettore Maria Margadonna]] (1893-1975) (scenarist) *[[Vincenzo Marra]] (1972) *[[Marco Martani]] (1968) *Otello Martelli (1902-2000) (snemalec-direktor fotografije) *[[Federica Martino]] (1973)? *[[Luciano Martino]] (1933-2013) *[[Sergio Martino]] (1938) *[[Nino Martoglio]] (1870-1921) *[[Mario Martone]] ([[1959]]) *[[Citto Maselli|Citto (Francesco) Maselli]] (1930-2023) *[[Mario Mattoli]] (1898-1980) *[[Lorenco Mattotti]] (1954) (animator) *[[Renato May]] (Šibenik, 1909-1969) (teoretik, montažer, režiser) *Enrico Medioli (1925-2017) (scenarist) *[[Francesco Miccichè]] (1966) *[[Ginafranco Mignozzi]] (1932-2009) *[[Riccardo Milani]] (1958) *Renato Minore (1944) (scenarist) *[[Federico Moccia]] (1963) *[[Mario Monicelli]] ([[1915]]-[[2010]]) *[[Giuliano Montaldo]] (1930-2023) *[[Enzo Monteleone]] (1954) *[[Stefano Mordini]] (1968) *[[Sabrina Morena]] (režiserka in scenaristka) *[[Nanni Moretti]] ([[1953]]) *[[Gabriele Muccino]] (1967) == N == * [[Armando Nanuzzi]] (1925-2001) (snemalec, režiser) * [[Piero Natoli]] ([[1947]]-[[2001]]) * [[Alberto Negrin]] ([[1940]]-) * [[Baldassare Negroni]] (1877-1945) *Daria Nicolodi (1950-2020) (scenaristka) *[[Nick Nostro]] (1931–2014) *[[Elvira Notari]] (1875-1946) == O == *[[Matteo Oleotto]] (1977) *[[Ermanno Olmi]] ([[1931]]-[[2018]]) *[[Geraldine Ottier]] == P == *[[Marcello Pagliero]] (1907-1980) (francosko-italijanski) *[[Amleto Palermi]] ([[1889]]-[[1941]]) *[[Ago Panini]] (1967) *[[Domenico Paolella]] (1915-2002) *[[Giulio Paradisi]] (1934) *[[Neri Parenti]] (1950) *Goffredo Parise (scenarist) *[[Gianfranco Parolini]] (1925–2018) *[[Pier Paolo Pasolini]] ([[1922]]–[[1975]]) *[[Giovanni Pastrone]] (1883-1959) *[[Francesco Patierno]] (1964) *[[Giuseppe Patroni Griffi]] (1921–2005) *Corrado Pavolini (1898–1980) (scenarist) *[[Giuseppe Pedersoli]] (1961) (scenarist) *[[Clare Peploe]] (scenaristka) *[[Marco Perego]] (1979) *[[Piero Pierotti]] (1912-1970) *[[Leonardo Pieraccioni]] (1965) *[[Tullio Pinelli]] (1908-2009) (scenarist) *Massimo Romeo Piparo (1967) (gledališki) *[[Giovanni Piperno]] (1964) *Ugo Pirro (1920-2008) (scenarist) *Fabio Pittorru (1928-95) *Andrea Pizzini (dokumentarist) *[[Michele Placido]] (1946) *Cristiano Pogany (1947-1999) (snemalec?) *[[Fernando Maria Poggioli]] (1897-1945) *[[Gillo Pontecorvo]] ([[1919]]-[[2006]]) *[[Carlo Ponti]] (1912/13-2007) (producent) *[[Maurizio Ponzi]] (1939) *[[Andrea Porporati]] (1964) *[[Renato Pozzetto]] (1940) *[[Gianni Puccini]] (1914-1968) (scenarist) *[[Massimo Pupillo]] (1929-1999) == Q == * [[Costanza Quatriglio]] (1973) == R == *[[Stefano Reali]] ([[1957]]) *[[Luca Ribuoli]] (1969) *[[Tonino Ricci]] (1927-2014) *[[Gennaro Righelli]] (1886-1949) *[[Dino Risi]] (1916-[[2008]]) *[[Marco Risi]] (1951) *[[Sebastiano Riso]] (1983) *[[Alice Rohrwacher]] (1981) *[[Brunello Rondi]] (1924-89) (scenarist) *[[Francesco Rosi]] ([[1922]]-[[2015]]) *[[Roberto Rossellini]] ([[1906]]-[[1977]]) *[[Franco Rossi]] (1919-2000) *[[Giuseppe Rotunno]] (1923) (snemalec-direktor fotografije) == S == *Dardano Sacchetti (1944) (scenarist) *[[Emanuele Salce]] (1966) *[[Luciano Salce]] (1922-1989) *[[Enrico Maria Salerno]] (1926-1994) *[[Gabriele Salvatores]] (1950) *[[Laura Samani]] (1989) *[[Domenico Saverni]] (1958) *[[Emanuele Scaringi]] (1979) *[[Romano Scavolini]] (Reka, 1940) *[[Sauro Scavolini]] (1934) *[[Piero Schivazappa]] (1935) *[[Pietro Sciumè]] *[[Ettore Scola]] ([[1931]]-[[2016]]) *[[Giuseppe Maria Scotese]] ([[1916]]-[[2002]]) *[[Mario Sequi]] (1913-1992) *[[Gustavo Serena]] (1881–1970) *[[Elisabetta Sgarbi]] (1956) *Giuseppe Sgarbi (1921-2018) (scenarist) *[[Alberto Simone]] (1956) *[[Giorgio Simonelli]] (1901–1966) *[[Michele Soavi]] (1957) *[[Mario Soldati]] ([[1906]]-[[1999]]) *[[Silvio Soldini]] (1958) *[[Sergio Sollima]] (1921-2015) *[[Stefano Sollima]] (1966) *[[Rodolfo Sonego]] (1921-2000) (scenarist) *[[Alberto Sordi]] (1920–2003) *[[Paolo Sorrentino]] ([[1970]]) *[[Simone Spada]] (1973) *[[Pasquale Squitieri]] (1938–2017) *[[Steno]] (''Stefano Vanzina'') (1917–1988) *[[Vittorio Storaro]] (1940) (direktor fotografije) *[[Paolo Strippoli]] (1993) == T == *[[Susanna Tamaro]] (1957, Ts) *[[Giovanna Taviani]] (1969) *[[Paolo Taviani|Paolo]] (1931-2024) in [[Vittorio Taviani]] (1929-2018) *[[Duccio Tessari]] (1926-1994) *[[Ugo Tognazzi|Ugo (Ottavio) Tognazzi]] (1922–1990) *Aldo Tonti (1910-1988) (snemalec) *[[Giuseppe Tornatore]] ([[1956]]) *[[Guido Tosi]] (1944) *[[Totò]] (''Antonio de Curtis Gagliardi Griffo Focas'') (1898–1967) (scenarist) *[[Luis Trenker]] ([[1892]]-[[1990]]) (Južni Tirolec) *[[Massimo Troisi]] ([[1953]]-[[1994]]) *[[Marco Turco]] (1960) == V == *[[Tonino Valerii]] (1934-2016) *[[Florestano Vancini]] (1926-2008) *[[Walter Veltroni]] (1955) *[[Luca Verdone]] (1953) *[[Daniele Vicari]] (1967) *[[Francesco Vicario]] (1959) *[[Paolo Virzì]] (1964) *[[Eriprando Visconti]] di Modrone (1932-1995) *[[Luchino Visconti]] ([[1906]]-[[1976]]) == W == *[[Lina Wertmüller]] ([[1928]]-2021) *[[Fulvio Wetzl]] == Z == *[[Maurizio Zaccaro]] (1952) *[[Luigi Zampa]] ([[1905]]-[[1991]]) *[[Federico Zampaglione]] (1968) *[[Gianni Zanasi]] (1965) *[[Monica Zapelli]] (1966) (scenaristka) *[[Cesare Zavattini]] (1902–1989) (scenarist) *[[Franco Zeffirelli]] ([[1923]]–2019) *[[Primo Zeglio]] (1906-1984) {{seznami narodov po poklicu|režiserjev}} [[Kategorija:Seznami Italijanov|Filmski režiserji]] [[Kategorija:Italijanski filmski režiserji|*]] ohahzermuhb0v00ktos2mcnjwt2situ 0 51391 6748364 6677645 2026-09-09T13:28:22Z ~2026-45085-22 264465 /* A */ 6748364 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Španci|španskih]] [[igralec (umetnik)|igralcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Špancev|Španija|španskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Hiba Abouk|Hiba '''Abouk''']] (1986) *[[Victoria Abril|Victoria '''Abril''']] ([[1959]]) *[[Juana Acosta|Juana '''Acosta''']] Restrepo (1976) (kolumbijsko-španska) *[[Toni Acosta|Toni '''Acosta''']] (1972) *[[Roberto Álamo|Roberto '''Álamo''']] (1970) *[[Andrea Albani|Andrea '''Albani''']] (1960–1994) *[[Fernando Albizu|Fernando '''Albizu''']] (1963) *[[Marta Aledo|Marta '''Aledo''']] (1978) *[[Sonia Almarcha|Sonia '''Almarcha''']] (1972) *[[Amuldena Amor|Amuldena '''Amor''']] (1994) *[[Elena Anaya|Elena '''Anaya''']] ([[1975]]) *[[Leopoldo de Anchóriz|Leopoldo '''de Anchóriz''']] Fustel (1932–1987) *[[Simón Andreu|Simón '''Andreu''']] (1941) *[[Rafaela Aparicio|Rafaela '''Aparicio''']] (1906–1996) *[[Carlos Areces|Carlos '''Areces''']] (1976) *[[Ana de Armas|Ana '''de Armas''']] (1988) (kubansko-španska) *[[Carmen Asecas|Carmen '''Asecas''']] (?) == B == *[[Laura Baena|Laura '''Baena''']] (1966) *[[Antonio Banderas|Antonio '''Banderas''']] ([[1960]]) *[[Carlos Bardem|Carlos '''Bardem''']] (1963) *[[Javier Bardem|Javier (Ángel Encinas) '''Bardem''']] ([[1969]]) *[[Mónica Bardem|Mónica '''Bardem''']] (1964) *[[Pilar Bardem|Pilar '''Bardem''']] (1939) *[[María Barranco|María '''Barranco''']] (1961) *[[Ana Belén|Ana '''Belén''']] (1951) *[[Miguel Bernadeu|Miguel '''Bernadeu''']] (1996) *[[Juan Diego Botto|Juan Diego '''Botto''']] ([[1975]]) *[[Àlex Brendemühl|Àlex '''Brendemühl''']] (1972) *[[Celso Bugallo|Celso '''Bugallo''']] ([[1947]]) *[[Manuel Burque|Manuel '''Burque''']] (1980) == C == *[[José María Caffarel|José María '''Caffarel''']] (1919–1999) *[[Armando Calvo|Armando '''Calvo''']] ([[1919]]–[[1996]]) *[[Eduardo Calvo|Eduardo '''Calvo''']] (1918–1992) *[[Rafael Luis Calvo|Rafael Luis '''Calvo''']] Muñoz (1911–1988) *[[Javier Cámara|Javier '''Cámara''']] ([[1967]]) *[[Eduardo Casanova|Eduardo '''Casanova''']] (1991) *[[María Casares|María '''Casares''']] Quiroga (1922–1996) (špansko-francoska) *[[Mario Casas|Mario '''Casas''']] (1986) *[[Rafa Castejón|Rafa '''Castejón''']] (1969) *[[Oona Chaplin|Oona '''Chaplin''']] ([[1986]]) *[[Maggie Civantos|Maggie '''Civantos''']] (1984) *[[Emma Cohen|Emma '''Cohen''']] (1946–2016) *[[Mark Consuelos|Mark '''Consuelos''']] ([[1970]]) *[[José Coronado|José '''Coronado''']] (1957) *[[Penélope Cruz|Penélope '''Cruz''']] ([[1974]]) *[[Mónica Cruz|Mónica '''Cruz''']] (1977) *[[Inma Cuesta|Inma '''Cuesta''']] (1980) *[[Inma Cuevas|Inma '''Cuevas''']] (1977) == D == *[[Gabino Diego|Gabino '''Diego''']] (1966) *[[Juan Diego|Juan '''Diego''']] (1942) *[[Leticia Dolera|Leticia '''Dolera''']] (1981) *[[Lucía Dominguín|Lucía '''Dominguín''']] (1957) *[[Paola Dominguín|Paola '''Dominguín''']] (1960) *[[Antonio Durán|Antonio '''Durán''']] '''"Morris"''' == E == *[[Israel Elejalde|Israel '''Elejalde''']] (1973) *[[Roberto Enríquez Asenjo|Roberto '''Enríquez Asenjo''']] (1968) *[[Luis Escobar Kirkpatrick|Luis '''Escobar''']] ([[1908]]–[[1991]]) *[[Irene Escolar|Irene '''Escolar''']] (1988) *[[Ramón Esquinas|Ramón '''Esquinas''']] (1969) *[[Marta Etura|Marta '''Etura''']] (1978) == F == *[[Ana Fernández|Ana '''Fernández''']] García (1989) *[[Angelines Fernández|Angelines '''Fernández''']] ([[1922]]–[[1994]]) *[[Dafne Fernández|Dafne '''Fernández''']] (1985) *[[Eduard Fernández|Eduard '''Fernández''']] (1964) *[[Fernando Fernán-Gómez|Fernando '''Fernán-Gómez''']] ([[1921]]–[[2007]]) *[[Veronica Forque|Veronica '''Forque''']] (1955–2021) *[[Jesús Franco|Jesús '''Franco''']] ([[1930]]–[[2013]]) *[[Daniel Freire|Daniel '''Freire''']] (1961) (argentinsko-šp.) *[[Óscar de la Fuente|Óscar '''de la Fuente''']] (1976) *[[Manu Fullola|Manu '''Fullola''']] (1978) == G == *[[Ruth Gabriel|Ruth '''Gabriel''']] (1975) *[[Elia Galera|Elia '''Galera''']] (1973) *Alba '''Galocha''' *[[Antonio Gamero|Antonio '''Gamero''']] (1934–2010) *[[Ana Garcés|Ana '''Garcés''']] (2000) *[[Macarena García|Macarena '''García''']] *[[Carlos Gascón|Carlos '''Gascón''']] (od 2021 [[Karla Sofía Gascón]]) (1972) *Antonio Garrido Benito (1971) *[[Aura Garrido|Aura '''Garrido''']] (1989) *[[Sancho Gracia|Sancho '''Gracia''']] ([[1936]]) *[[Macarena Gómez|Macarena '''Gómez''']] (1978) *[[Bárbara Goenaga Bilbao|Bárbara '''Goenaga Bilbao''']] (1983) *[[Ana Gracia|Ana '''Gracia''']] (1959) *Darío Grandinetti *[[Fernando Guillén|Fernando '''Guillén''']] (1932-2013) *[[Quim Gutiérrez|Quim '''Gutiérrez''']] (1981) == H == * [[Farah Hamed|Farah '''Hamed''']] (1981) *[[Alain Hernández|Alain '''Hernández''']] (1975) *Gérard '''Hernandez''' (1933) (špansko-francoski) *[[Daniel Holguín|Daniel '''Holguín''']] (1979) *[[Chris Huerta|Chris '''Huerta''']] (1935-2004) (portugalsko-španski) *[[Abdelatif Hwidar|Abdelatif '''Hwidar''']] (1971) == I == *[[Roger Ibáñez|Roger '''Ibáñez''']] (1931-2005) *[[Tony Isbert|Tony '''Isbert''']] (1950) *[[Víctor Israel|Víctor '''Israel''']] (1929-2009) == J == * [[Blanca Jara|Blanca '''Jara''']] (1985) *[[Alexandra Jiménez|Alexandra '''Jiménez''']] (1980) == K == * María '''Kosti''' ( == L == *Chus ''(María Jesús)'' '''Lampreave''' Pérez (1930–2016) *[[Alfredo Landa|Alfredo '''Landa''']] ([[1933]]) *[[Pablo Leiera|Pablo '''Leiera''']] *[[Bárbara Lennie|Bárbara '''Lennie''']] (1984) *Ramón '''Lillo''' *[[Eva Llorach|Eva '''Llorach''']] (1979) *[[Sergi López|Sergi '''López''']] ([[1965]]) *[[Jaime Lorente|Jaime '''Lorente''']] (1991) == K == * [[María Kosti|María '''Kosti''']] (1951) == L == * [[Chus Lampreave|Chus (María Jesús) '''Lampreave''']] '''Pérez''' (1930–2016) * [[Alfredo Landa|Alfredo '''Landa''']] (1933–2013) *[[Amparo Larrañaga|Amparo '''Larrañaga''']] (1963) * [[Kako Larrañaga|Kako '''Larrañaga''']] (1958) * [[Loles León|Loles '''León''']] * Helga '''Liné''' Stern (1932) (nem.-šp.) * Xavi '''Lock''' (2001) == M == *[[Kiti Mánver|Kiti '''Mánver''']] (1953) (''María Isabel Ana Mantecón Vernalte'') *[[Lola Marceli|Lola '''Marceli''']] (1967 ( *[[Eva Martín|Eva '''Martín''']] (1974) *[[Luisa Martín|Luisa '''Martín''']] (1960) *[[Carmen Maura|Carmen '''Maura''']] ([[1945]]) *[[María Luisa Mayol|María Luisa '''Mayol''']] (1981) *[[Julio Medem|Julio '''Medem''']] (1958) *[[Luis Merlo|Luis '''Merlo''']] (1966) *[[Elvira Mínguez|Elvira '''Mínguez''']] (1965) *[[Mirta Miller]] *[[Jordi Mollá|Jordi '''Mollá''']] ([[1968]]) *[[Guillermo Montesinos|Guillermo '''Montesinos''']] *[[Sara Montiel|Sara '''Montiel''']] ([[1928]]–[[2013]]) *[[Rocío Muñoz Morales|Rocío '''Muñoz Morales''']] ([[1988]]) *[[Rosa Morena|Rosa '''Morena''']] ([[1941]]–[[2019]]) *[[Natalia Moreno|Natalia '''Moreno''']] (1978) *[[Álvaro Morte|Álvaro '''Morte''']] (Álvaro Antonio '''García Pérez''') (1975) *[[Rocío Muñoz-Cobo|Rocío '''Muñoz-Cobo''']] (1972) == N == *[[Paul Naschy|Paul '''Naschy''']] ([[1934]]) *[[Nieves Navarro|Nieves '''Navarro''']] (1938) (špansko-italijanska) *Isabell '''Naveira''' *Najwa '''Nimri''' *Nacho '''Nugo''' == O == * [[Christina Ochoa|Christina '''Ochoa''']] (1985) *Francesc '''Orella''' *[[Alejandra Ortiz-Echague|Alejandra '''Ortiz-Echague''']] (1984) * [[José María Ovies|José María '''Ovies''']] (1903-1965) == P == *Mariona '''Pagès''' *[[Rossy de Palma|Rossy '''de Palma''']] (1964) (''Rosa Elena García Echave'') *[[Marisa Paredes|Marisa '''Paredes''']] ([[1946]]) *[[Valentín Paredes|Valentín '''Paredes''']] (1955) *[[Luis Pastor|Luis '''Pastor''']] (1952) *[[Rosana Pastor|Rosana '''Pastor''']] (1960) *[[María Pedraza|María '''Pedraza''']] (1996) *[[Paloma Pedrero|Paloma '''Pedrero''']] (1957) *[[Candela Peña|Candela '''Peña''']] (1973) *[[Silvia Pinal Hidalgo|Silvia '''Pinal Hidalgo''']] (1931) (mehiško-šp.) *[[Cristina Plazas|Cristina '''Plazas''']] (1969) *[[Ana Polvorosa|Ana '''Polvorosa''']] (1987) *[[Eusebio Poncela|Eusebio '''Poncela''']] (1947) *María Dolores '''Pradera''' (1924-2018) ? *[[Juanjo Puigcorbé|Juanjo '''Puigcorbé''']] (1955) == R == *[[Francisco Rabal|Francisco '''Rabal''']] ([[1926]]–[[2001]]) *[[Mario Ramos|Mario '''Ramos''']] (1973) (špansko-nemški) *[[Mónica Randall|Mónica '''Randall''']] (1942) *[[David Recha|David '''Recha''']] (1970) *[[Manuel Regueiro|Manuel '''Regueiro''']] (1965) *[[Antonio Resines|Antonio '''Resines''']] (1954) *[[Fernando Rey|Fernando '''Rey''']] ([[1917]]–[[1994]]) *[[Amparo Rivelles|Amparo '''Rivelles''']] ([[1925]]–[[2013]]) *[[Tarik Rmili|Tarik '''Rmili''']] (1981) *[[Lina Romay|Lina '''Romay''']] (1954–2012) *[[Vanesa Romero|Vanesa '''Romero''']] (1978) *Antonio Nicolás "Nico" '''Romero Díaz''' (1983) *[[Belén Rueda|Belén '''Rueda''']] (1965) == S == *[[Claudia Salas|Claudia '''Salas''']] (1994) *[[María Salgueiro|María '''Salgueiro''']] (1967) *[[Ismael Sánchez Abellán|Ismael '''Sánchez Abellán''']] (1948–2008) *[[Juan Ramón Sánchez Guinot|Juan Ramón '''Sánchez Guinot''']] (1957–2008) *[[Aitana Sánchez-Gijón|Aitana '''Sánchez-Gijón''']] ([[1968]]) *[[Ruth Sánchez Bueno|Ruth '''Sánchez Bueno''']] (um.i. '''[[Ruth Gabriel]]''') (1975) *[[Arturo Sancho|Arturo '''Sancho''']] (1990) *[[Fernando Sancho|Fernando '''Sancho''']] ([[1916]]–[[1990]]) *[[Pepe Sancho|Pepe '''Sancho''']] (1944–2013) *[[Alberto San Juan|Alberto '''San Juan''']] (1968) *[[Nadia de Santiago Capell|Nadia '''de Santiago Capell''']] (1990) *[[Inés Sastre|Inés '''Sastre''']] (1973) *David '''Selvas''' *[[Julieta Serrano|Julieta '''Serrano''']] (1933) *Patricia Moran ('''Patty''') '''Shepard''' (1945–2013) (ameriško-španska) *[[Manolo Solo|Manolo '''Solo''']] (1964) *Emma '''Suárez''' Bodelón (1951) *[[Jorge Suquet|Jorge '''Suquet''']] (1980) == T == * [[Antonio de la Torre Martín|Antonio '''de la Torre Martín''']] (1968) * [[Luis Tosar|Luis '''Tosar''']] (1971) *[[Paco Tous|Paco '''Tous''']] (1964) *[[Carlos Tristancho|Carlos '''Tristancho''']] (1955) == U == * [[Adriana Ugarte|Adriana '''Ugarte''']] * [[Tristán Ulloa|Tristán '''Ulloa''']] (1970) *Jorge '''Usson''' ( == V == *[[María Valverde|María '''Valverde''']] (1987) *[[Berta Vázquez|Berta '''Vázquez''']] (1992) *[[María Vázquez|María '''Vázquez''']] (1979) *[[Paz Vega|Paz '''Vega''']] ([[1976]]) *[[Ruth Vega Fernandez|Ruth '''Vega Fernandez''']] (1977) (švedsko-španska) *[[Carles Velat|Carles '''Velat''']] (1946–2016) *[[Alejandro Vera|Alejandro '''Vera''']] *[[Maribel Verdú|Maribel '''Verdú''']] (1970) *[[Manuela Vellés|Manuela '''Vellés''']] (1987) *[[Alfredo Villa|Alfredo '''Villa''']] (1968) *[[Chelo Vivares|Chelo '''Vivares''']] (1952) == W == * [[Ana Wagener|Ana '''Wagener''']] (1962) == Z == * [[Luis Zahera|Luis '''Zahera''']] (1966) {{seznami narodov po poklicu|igralcev}} [[Kategorija:Seznami Špancev|Igralci]] [[Kategorija:Španski igralci|*]] f0dm8w3bm13us4k69qox8cyyew87qlw 0 51396 6748363 6732083 2026-09-09T13:27:43Z ~2026-45085-22 264465 /* A */ 6748363 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Španci|španskih]] [[filmskih režiserjev]].''' {{seznami poklicev za narode|Špancev|Španija|španskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Javier Aguire]] *[[Lucía Alemany]] *[[Néstor Almendros]] (direktor fotografije šp./katal.-franc.) *[[Pedro Almodóvar]] *[[Luis César Amadori]] (argent.-šp.) *[[Alejandro Amenábar]] *[[Antonio del Amo]] *Leopoldo de Anchóriz Fustel (1932–1987) (scenarist) *[[Manuel Gutiérrez Aragón]] *[[Vicente Aranda|Vicente (Vincenç) Aranda]] y Ezguerra (katalonski) *[[Fernando León de Aranoa]] (1968) *[[César Ardavín]] *[[Carlos Arévalo]] *[[Alejandro Amenábar]] *[[Montxo Armendáriz]] *[[Jaime de Armiñán]] *[[Juan García Atienza]] *Rafael Azcona (scenarist) == B == *[[Jaume Balagueró]] *Alfonso Balcázar (scenarist) *[[António Balcázar]] *[[Antonio Banderas]] *[[Juan Antonio Bardem]] (1922–2002) *[[Miguel Bardem]] (1964) *[[Mariano Barroso]] (1959) *[[Juan Antonio Bayona]] *[[Francesc Bellmunt]] (Katalon.) *[[Luis García Berlanga]] (1921–2010) *[[Roberto Bodegas]] *[[Iciar Bollaín|Icíar Bollaín]] *[[Ricardo Bolfill]] (Katalon.) *[[José Luis Borau|José Luis Boráu]] (1929–2012) *[[José Buchs]] *[[Luis Buñuel]] Portolés (1900–1983) == C == *[[Francisco Camacho]] *[[Jaime Camino]] (1936–2015) *[[Mario Camús]] (1935–2021) *[[Alfredo Castellón]] *Álex Catalán (direktor fotografije) *[[Jaíme Chávarri]] (1943) *[[Segundo de Chomón]] (1871-1929) *[[Jorge Coira]] (1971) *[[Isabel Coixet]] Castillo (1960) *[[Julio Coll]] *[[Fernando Colomo]] (1946) *[[Antonio Cuesta]] == D == * [[Ricardo Muñoz Suay|Richardo De Baños]] (1882-1939) * [[Fernando Delgado]] * [[Julio Diamante]] * [[Agustín Díaz Yanes]] * [[Antonio Drove]] * [[Carles Durán]] == E == *[[Arantxa Echevarría]] *[[Antonio Eceiza]] *[[Francisco Elías]] *[[Víctor Erice]] *[[Luis Escobar Kirkpatrick|Luis Escobar]] *Vicente Escrivá (scenarist) *[[Jacinto Esteva]] == F == *[[Eusebio Fernández Ardavín]] *Luis Fernández Lago (direktor fotografije) *[[Jesús Fernández Santos]] *[[Oriol Ferrer]] *[[Marco Ferreri]] (1928-1997) (it.-španski) *[[Javier Fesser]] *[[Vicente Molina Foix]] *[[Angelino Fons]] *[[José Luis Font]] *[[José María Forn]] (Katalonec) *[[Alvar Forque]] *[[José Maria Forqué]] *[[Jesús Franco|Jesús "Jess" Franco]] ([[1930]]–[[2013]]) *[[Ricardo Franco]] *[[Juan Carlos Fresnadillo]] == G == *[[Jesús Garay]] (1949) *[[José Luis Garci]] (1944) *[[Luis García Berlanga]] (1921-2010) *[[Juan García Yubero]] *[[Manuel A. García Viñolas]] *[[Cesc Gay]] (Francesc Gay Puig) (Katalon.) *Fructuos(o) Gelabert *[[Rafael Gil]] *[[Ernesto Giménez Caballero]] (1899-1988) *[[António Giménez Rico]] *Xavi Giménez (direktor fotografije) *[[Fernando Fernán Gómez]] *[[Manuel Gómez Pereira]] * *[[Fernando González Molina]] (1975) *[[Jordi Grau]] (Katalon.) *Adria˙ Gual *[[Claudio Guerín Hill]] *Jorge Guerricaechevarría (scenarist) *[[Manuel Gutiérrez Aragón]] == H == *[[José Luis Sáenz de Heredia]] == I == *[[Álex de la Iglesia]] *[[Miquel Iglesias Bonns]] (1915-2012) *[[Ignacio F. Iquino]] *[[Antonio Isasi Isasmendi]] *[[Joris Ivens]] (nizoz.-šp.) == J == * Eduardo Jimeno * [[Joaquín Jorda˙]] (Katalon.) == K == * (Roman L. Karmen) *[[León Klimovsky]] Dulfán (1906-1996) (argentinsko-španski) == L == *[[Oliver Laxe]] (franc.-španski) *[[Pedro Lazaga]] *[[Fernando Méndez Leite]] *Fernando León de Arano (scenarist) *[[Gonzalo López-Gallego]] *[[Luis Lucia]] *[[Bigas Luna]] == M == *[[Kike Maíllo]] *[[Borja Manso]] *[[Fernando G. Mantilla]] *[[Javier Marco]] *[[Luis Marquina]] *[[Eugenio Martín]] *[[Óscar Martín]] *Fernando Marco (animator) *[[Pau Martínez]] *[[Emilio Martínez Lázaro]] *[[Jacobo Martos Figueroa]] *[[Julio Medem]] *[[Antonio Mercero]] *[[Fernando Mignoni]] *[[Pilar Miró]] *[[Jordi Mollá]] *[[Antonio Momplet]] (šp.-mehiški) *[[Rafael Moreno Alba]] (1942-2000) *[[Ricardo Muñoz Suay]] (1917-1997) *[[Antonio Mur Oti]] == N == * Fernando Navarro (scenarist) * [[Edgar Neville]] * [[José María Nunes]] (Katalon.) == O == *[[Pedro Olea]] *[[Gerardo Olivares]] *[[Juán de Orduña]] *[[Joaquín Oristrell]] *[[Paula Ortiz]] *[[Amando de Ossorio]] (1918-2001) == P == *[[Inés París]] *[[Basilio Martín Patino]] *[[Oriol Paulo]] *[[Alejandro Perla]] *[[Benito Perojo]] *[[Miguel Picazo]] (1927-2016) *[[Paco Plaza]] *[[Perre Portabella]] (Katalon.) *[[Diego Postigo]] *Francisco Prosper *[[Pedro Puche]] == R == * [[Antonio del Real]] *[[Marc Recha]] * [[Francisco Regueiro]] (1934) *[[Santiago Requejo]] * [[Florián Rey]] * [[Antoni Ribas]] (Katalon.) * [[Bernabé Rico]] * [[Alberto Rodíguez]] * [[Fernando Roldán]] * [[Antonio Román]] * [[Francisco Rovira y Beleta]] *[[Nacho Ruiz Capillas]] *[[Arturo Ruíz Castillo]] == S == *[[Antonio Sau]] *[[José Luis Sáenz de Heredia]] *[[José García Sánchez]] *[[Carlos Saura]] (1932-2023) *[[Santiago Segura]] *[[Carlos Serrano del Osma]] *[[Carla Simón]] (katalonka) *[[Rodrigo Sorogoyen]] del Amo *([[Paul Strand]]) *[[Gonzalo Suárez]] *[[Manuel Summers Rivero]] (1935-1993) == Š == * (Ester I. Šub) == T == *[[Manuel Tamayo]] *[[David Trueba]] *[[Fernando Trueba]] *[[Jonás Trueba]] == U == *[[Juanma Bajo Ulloa]] *[[Alfonso Ungría]] *[[Imanol Uribe]] == V == * [[Ladislao Vajda]] (madž.-špan.) * [[Horacio Valcárcel]] * [[Carlos Velo]] * [[José Luis Viloria]] == Y == * == Z == *[[Benito Zambrano]] *[[Alfonso Zarauza]] *[[Iván Zulueta]] {{seznami narodov po poklicu|režiserjev}} [[Kategorija:Seznami Špancev|Filmski režiserji]] [[Kategorija:Španski filmski režiserji|*]] 77ti2135tt09934yzza3vv7hie1m0w7 0 63234 6748529 6744774 2026-09-10T01:52:15Z SeverniMountain 264330 /* Razprave o nastanku palestinske identitete */ 6748529 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina | group = Palestinci | native_name = الفلسطينيون | native_name_lang = ar | flag = | flag_caption = | image = Ramallah woman2.jpg | image_caption = Fahret Ishaq na poročni dan z naglavnim okrasjem iz dote v mestu Ramala v osmanski Palestini. Njena oblačila so okrašena s tatreezom, tradicionalno palestinsko vezenino (fotografija je nastala med letoma 1898 in 1914). | population = približno 15,5 milijona (konec 2025)<ref name="PCBS2026">{{Navedi splet |title=The 78th Annual Commemoration of the Palestinian Nakba, on 15/05/2026 |url=https://www.pcbs.gov.ps/en/post-details/?postId=25974 |publisher=Palestinian Central Bureau of Statistics |date=12. maj 2026 |access-date=17. avgust 2026 |language=en }}</ref> | region1 = [[Palestina (regija)|zgodovinska Palestina]] | pop1 = približno 7,4 milijona | ref1 = <ref name="PCBS2026"/> | region2 = od tega [[Palestina|Država Palestina]] | pop2 = približno 5,6 milijona | ref2 = <ref name="PCBS2026"/> | region3 = [[Palestinska diaspora|diaspora]] | pop3 = približno 8,1 milijona | ref3 = <ref name="PCBS2026"/> | languages = [[arabščina]], predvsem [[palestinska arabščina]]; v diaspori tudi jeziki držav prebivanja | religions = pretežno [[sunitski islam]]; pomembna [[palestinski kristjani|krščanska manjšina]] }} '''Palestinci''' ({{Jezik-ar|الفلسطينيون}}, ''al-Filasṭīniyyūn'') so [[Arabci|arabsko]] ljudstvo in etnonacionalna skupina, katere zgodovinska domovina je [[Palestina (regija)|Palestina]].<ref name="KhalidiIdentity">{{Navedi knjigo |last=Khalidi |first=Rashid |title=Palestinian Identity: The Construction of Modern National Consciousness |publisher=Columbia University Press |location=New York |year=2010 |orig-year=1997 |isbn=978-0-231-15075-0 |language=en }}</ref><ref name="KimmerlingMigdal">{{Navedi knjigo |last1=Kimmerling |first1=Baruch |last2=Migdal |first2=Joel S. |title=The Palestinian People: A History |url=https://archive.org/details/isbn_9780674011298 |publisher=Harvard University Press |location=Cambridge, Massachusetts |year=2003 |isbn=978-0-674-01129-8 |language=en }}</ref> Palestinska družba vključuje prebivalce [[Zahodni breg|Zahodnega brega]], [[Gaza|Gaze]] in [[Izrael]]a ter veliko [[Palestinska diaspora|diasporo]], ki je nastala predvsem zaradi [[Nakba|nakbe]] leta 1948 in poznejših vojn, okupacije ter izseljevanja. Po oceni [[Palestinski centralni statistični urad|Palestinskega centralnega statističnega urada]] je konec leta 2025 po svetu živelo približno 15,5 milijona Palestincev, od tega 7,4 milijona v zgodovinski Palestini in 8,1 milijona v diaspori.<ref name="PCBS2026"/> Moderna palestinska nacionalna identiteta se je razvijala postopoma, zlasti v 19. in začetku 20. stoletja. Nastajala je iz že obstoječe arabsko govoreče družbe Palestine ter lokalnih, verskih, arabskih in [[Osmansko cesarstvo|osmanskih]] identitet, ki se med seboj niso nujno izključevale.<ref name="KhalidiIdentity"/><ref name="Tamari2017">{{Navedi knjigo |last=Tamari |first=Salim |title=The Great War and the Remaking of Palestine |publisher=University of California Press |location=Oakland |year=2017 |isbn=978-0-520-29126-3 |language=en }}</ref> Zgodovinarji se razlikujejo glede natančnega trenutka, ko je palestinska nacionalna zavest postala samostojna in množična politična identiteta, vendar njene korenine umeščajo v pozno osmansko obdobje, njeno posebno hitro utrjevanje pa v čas pred in po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] ter v [[Britanski mandat za Palestino|britansko mandatno obdobje]].<ref name="MigdalKimmerling1994">{{Navedi revijo |last1=Migdal |first1=Joel S. |last2=Kimmerling |first2=Baruch |title=The Shaping of a Nation: Palestinians in the Last Century of Ottoman Rule |journal=New Perspectives on Turkey |volume=10 |year=1994 |pages=75–94 |doi=10.1017/S0896634600000856 |language=en }}</ref><ref name="Muslih1988">{{Navedi knjigo |last=Muslih |first=Muhammad Y. |title=The Origins of Palestinian Nationalism |url=https://archive.org/details/originsofpalesti0000musl |publisher=Columbia University Press |location=New York |year=1988 |isbn=978-0-231-06509-2 |language=en }}</ref> Poimenovanje prebivalcev Palestine kot ''Filasṭīnī'' (»Palestinec«) v sodobnem arabskem jeziku je dokumentirano že v poznem osmanskem obdobju. Najzgodnejšo doslej ugotovljeno sodobno arabsko uporabo je leta 1898 zapisal [[Khalil Beidas]], izraza pa sta leta 1902 uporabljala tudi Salim Quba'in in [[Najib Nassar]].<ref name="BeskaFoster2021">{{Navedi revijo |last1=Beška |first1=Emanuel |last2=Foster |first2=Zachary J. |title=The Origins of the term “Palestinian” (“Filasṭīnī”) in late Ottoman Palestine, 1898–1914 |journal=Academia Letters |year=2021 |pages=1–22 |doi=10.20935/AL1884 |language=en }}</ref> Po [[Mladoturška revolucija|mladoturški revoluciji]] leta 1908 se je izraz hitro razširil v arabskem tisku: raziskava Emanuela Beške in Zacharyja Fosterja je v časnikih ''al-Quds'', ''al-Munadi'', ''[[Falastin (časopis)|Falastin]]'', ''al-Karmil'' in ''al-Nafir'' med letoma 1908 in 1914 našla približno 170 pojavitev izraza v več kot 110 člankih. Besedila so govorila tudi o »palestinski družbi«, »palestinskem narodu«, »palestinski mladini« in palestinski diaspori.<ref name="BeskaFoster2021"/> Leta 1948 je bila palestinska družba med [[Palestinska vojna (1948)|vojno v Palestini]] in ustanovitvijo [[Izrael]]a temeljito razbita. Več kot polovica približno 1,4 milijona palestinskih Arabcev je zbežala ali bila pregnana iz svojih domov, več sto palestinskih krajev pa je bilo izpraznjenih in veliko med njimi uničenih.<ref name="Khalidi1948">{{Navedi knjigo |last=Khalidi |first=Rashid |chapter=The Palestinians and 1948: the underlying causes of failure |editor-last1=Rogan |editor-first1=Eugene L. |editor-last2=Shlaim |editor-first2=Avi |title=The War for Palestine: Rewriting the History of 1948 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |year=2007 |pages=12–36 |doi=10.1017/CBO9781139167413.005 |language=en }}</ref><ref name="Morris2004">{{Navedi knjigo |last=Morris |first=Benny |title=The Birth of the Palestinian Refugee Problem Revisited |url=https://archive.org/details/birthofpalestini0000morr_e6e3 |edition=2 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |year=2004 |isbn=978-0-521-00967-6 |language=en }}</ref> Palestinci ta dogodek imenujejo [[nakba]] (»katastrofa«). Po vojni so bili razdeljeni med Izrael, jordansko upravljani Zahodni breg, egiptovsko upravo v Gazi in begunske skupnosti v sosednjih arabskih državah ter drugod po svetu.<ref name="Khalidi1948"/> == Poimenovanje == Ime Palestina ima kot geografska oznaka zgodovino, ki je mnogo starejša od moderne palestinske nacionalne identitete. Iz obstoja antičnega geografskega imena zato ni mogoče neposredno sklepati na obstoj današnje nacionalne identitete v antiki; enako pa pozno oblikovanje moderne nacionalne zavesti ne pomeni, da pred njenim nastankom na tem območju ni obstajala družba, iz katere se je pozneje razvila.<ref name="KhalidiIdentity"/><ref name="MigdalKimmerling1994"/> Sodobni arabski izraz za Palestinca je ''Filasṭīnī'' (فلسطيني), množina ''Filasṭīniyyūn'' (فلسطينيون). Beška in Foster sta najzgodnejšo do zdaj dokumentirano moderno arabsko uporabo izraza našla v prevodu Khalila Beidasa iz leta 1898. Beidas, palestinski arabski kristjan iz [[Nazaret]]a, je z besedo označil prebivalce Palestine.<ref name="BeskaFoster2021"/> [[Slika:Falastin newspaper's masthead.png|thumb|Glava časnika ''[[Falastin (časopis)|Falastin]]'', ustanovljenega leta 1911 v [[Jafa|Jafi]]. Palestinski tisk poznega osmanskega obdobja je pomemben vir za razvoj palestinske javne in nacionalne identitete.]] Uporaba izraza je po letu 1908 postala precej pogostejša. Časniki, ki so izhajali v Jeruzalemu, Jafi in Haifi, so uporabljali izraze, kot so »Palestinci«, »palestinska družba«, »palestinska mladina« in »palestinski narod«. Leta 1914 je ''Falastin'' poročal tudi o palestinskem združenju v Chicagu in ustanovitvi njegove podružnice v New Yorku.<ref name="BeskaFoster2021"/> To ne pomeni, da je bila palestinska identiteta v tem času že edina ali nujno najpomembnejša identiteta vseh arabskih prebivalcev Palestine. Prebivalec Jeruzalema, Jafe ali Nablusa se je lahko istočasno razumel kot Osman, Arabec, prebivalec Sirije oziroma Bilad al-Šama, musliman ali kristjan, pripadnik svoje družine ali mesta in Palestinec. Rashid Khalidi poudarja prav sočasnost in prekrivanje teh identitet v poznem osmanskem obdobju.<ref name="KhalidiIdentity"/> === Britanski mandat in državljanska raba === Po prvi svetovni vojni je izraz »palestinski« dobil tudi formalni pravni pomen. Britanska mandatna oblast je vzpostavila palestinsko državljanstvo, ki ni temeljilo na etnični pripadnosti. V tem pravnem smislu so bili »Palestinci« lahko arabski muslimani in kristjani, Judje ter drugi državljani mandatne Palestine.<ref name="Banko2016">{{Navedi knjigo |last=Banko |first=Lauren |title=The Invention of Palestinian Citizenship, 1918–1947 |publisher=Edinburgh University Press |location=Edinburgh |year=2016 |isbn=978-1-4744-1550-7 |doi=10.3366/edinburgh/9781474415507.001.0001 |language=en }}</ref> Ta državljanska raba se razlikuje od današnje etnonacionalne rabe izraza. Arabsko nacionalno gibanje v mandatni Palestini je zase vse pogosteje uporabljalo izraza Palestinci in palestinski Arabci, medtem ko se je večina sionističnih Judov politično opredeljevala kot del judovske narodne skupnosti oziroma jišuva.<ref name="Porath1974">{{Navedi knjigo |last=Porath |first=Yehoshua |title=The Emergence of the Palestinian-Arab National Movement, 1918–1929 |url=https://archive.org/details/emergenceofpales0000pora |publisher=Frank Cass |location=London |year=1974 |isbn=978-0-7146-2939-1 |language=en }}</ref><ref name="Banko2016"/> Po ustanovitvi Izraela leta 1948 in prenehanju mandatnega palestinskega državljanstva je izraz »Palestinec« postal predvsem etnonacionalna oznaka palestinskih Arabcev in njihovih potomcev.<ref name="KhalidiIdentity"/> == Zgodovinski razvoj == === Družba v poznem osmanskem obdobju === [[Slika:Ramallah-Family-1905.jpg|thumb|Palestinska družina iz [[Ramala|Ramale]] leta 1905 v poznem osmanskem obdobju.]] Moderno palestinsko ljudstvo se je oblikovalo iz arabsko govoreče družbe, ki je v 19. stoletju živela v mestih, vaseh in beduinskih skupnostih južnega dela [[Levant]]a. Družba ni bila homogena: pomembne so bile lokalne in regionalne pripadnosti, sorodstvene vezi, razlike med mesti in podeželjem ter verske skupnosti muslimanov in kristjanov.<ref name="KimmerlingMigdal"/><ref name="Tamari2017"/> V 19. stoletju so osmanske reforme, rast mest, trgovine, šolstva, tiska in prometnih povezav postopoma tesneje povezovale različne dele Palestine. Joel Migdal in Baruch Kimmerling ugotavljata, da se je ozemlje, ki je po prvi svetovni vojni postalo mandatna Palestina, v zadnjem stoletju osmanske oblasti vse bolj povezovalo gospodarsko in družbeno, spremembe v arabski družbi pa so pripravile podlago za nastanek palestinskega ljudstva v 20. stoletju.<ref name="MigdalKimmerling1994"/> Kimmerling in Migdal kot zgodnjo prelomnico v oblikovanju modernega palestinskega ljudstva obravnavata [[Kmečki upor v Palestini leta 1834|upor leta 1834]] proti egiptovski oblasti Ibrahim Paše. Upor je povezal kmečke, mestne in druge skupine iz različnih delov Palestine, vendar zgodovinarji glede njegovega pomena za poznejšo nacionalno identiteto niso enotni.<ref name="KimmerlingMigdal"/> V drugi polovici stoletja so se Jafa, Haifa, Jeruzalem, [[Nablus]], Akka, [[Gaza]] in druga mesta razvijala kot pomembna trgovska in kulturna središča. Razvoj šolstva in arabskega tiska je ustvarjal javni prostor, v katerem so se razpravljala vprašanja lokalne družbe, osmanske politike, arabskega kulturnega preporoda in pozneje sionističnega naseljevanja.<ref name="Tamari2017"/><ref name="Muslih1988"/> Po revoluciji leta 1908 je bila osmanska cenzura začasno omiljena, kar je spodbudilo nastanek novih časopisov. ''Al-Karmil'', ki ga je leta 1908 v Haifi ustanovil Najib Nassar, in ''Falastin'', ki sta ga leta 1911 v Jafi ustanovila bratranca Issa El-Issa in Yousef El-Issa, sta postala pomembna foruma palestinske arabske javnosti. Časnika sta objavljala razprave o lokalnih gospodarskih in političnih vprašanjih, prodaji zemljišč ter sionističnem naseljevanju.<ref name="Muslih1988"/><ref name="BeskaFoster2021"/> Salim Tamari v raziskavah zadnjega desetletja osmanske oblasti opisuje nastajanje moderne in sekularne palestinske javne sfere, povezane s časopisjem, šolstvom, mestnim življenjem, literaturo in političnimi razpravami.<ref name="Tamari2017"/> === Oblikovanje moderne nacionalne identitete === O začetku palestinske nacionalne identitete med zgodovinarji ni popolnega soglasja. Nekateri njene zgodnejše zametke povezujejo z družbenimi in političnimi spremembami 19. stoletja, drugi večjo težo pripisujejo poznemu osmanskemu obdobju ali letom neposredno po prvi svetovni vojni.<ref name="KimmerlingMigdal"/><ref name="KhalidiIdentity"/><ref name="Muslih1988"/> Rashid Khalidi poudarja, da je palestinska identiteta nastajala iz več medsebojno prepletenih virov: lokalnega patriotizma, navezanosti na Palestino, arabskega kulturnega in političnega preporoda, osmanskih izkušenj, verskih in mestnih identitet ter vse ostrejšega soočanja s sionističnim gibanjem in britansko politiko.<ref name="KhalidiIdentity"/> Sionistično priseljevanje in prizadevanja za vzpostavitev judovske nacionalne domovine so bila pomemben dejavnik palestinske politične mobilizacije, vendar zgodovinopisje nastanka palestinske identitete praviloma ne reducira zgolj na reakcijo na sionizem. Poznoosmanski tisk, lokalna združenja in raba izraza ''Filasṭīnī'' kažejo, da so se predstave o Palestini kot posebnem družbenem in geografskem prostoru razvijale že pred britanskim mandatom.<ref name="BeskaFoster2021"/><ref name="Tamari2017"/><ref name="KhalidiIdentity"/> Pomemben prelom so bila leta 1917–1923. Razpad Osmanskega cesarstva je odpravil skupni osmanski politični okvir, [[Balfourjeva deklaracija]] in britanska zasedba Palestine pa sta ustvarili novo politično stvarnost. Hkrati so propadli poskusi vzpostavitve širše arabske države v Siriji. V teh okoliščinah se je palestinska nacionalna identiteta hitreje institucionalizirala kot samostojen politični projekt.<ref name="KhalidiIdentity"/><ref name="Porath1974"/> Zgodovinopisne razprave o tem, kdaj je moderna palestinska nacionalna zavest postala prevladujoča, se zato razlikujejo od vprašanja, ali je pred letom 1948 obstajala arabska družba v Palestini. Obstoj te družbe, njenih mest in vasi, časopisov, šol, gospodarskih ustanov, političnih združenj in kulturnega življenja je obsežno dokumentiran v osmanskih, britanskih, palestinskih in drugih virih.<ref name="Tamari2017"/><ref name="MigdalKimmerling1994"/> == Britanski mandat == Po prvi svetovni vojni je [[Društvo narodov]] Veliki Britaniji podelilo mandat za Palestino. Meje mandatnega ozemlja so oblikovale enoten politično-upravni prostor, v katerem se je palestinska arabska nacionalna identiteta v naslednjih desetletjih dodatno utrdila.<ref name="Banko2016"/><ref name="Porath1974"/> Palestinski arabski politični predstavniki so v 1920. letih ustanavljali muslimansko-krščanska združenja, kongrese in izvršne odbore ter od britanske oblasti zahtevali predstavniško vlado, nasprotovali Balfourjevi deklaraciji in množičnemu sionističnemu priseljevanju ter zahtevali politične pravice arabske večine.<ref name="Porath1974"/> Palestinska identiteta je v mandatnem obdobju obstajala poleg širše arabske pripadnosti. Palestinski nacionalisti so Palestince pogosto razumeli kot del širšega arabskega naroda, ne pa kot skupnost, ki bi bila od drugih Arabcev kulturno ali zgodovinsko popolnoma ločena. Palestinski in arabski nacionalizem zato nista bila nujno nasprotujoči si identiteti.<ref name="Muslih1988"/><ref name="KhalidiIdentity"/> V letih 1936–1939 je veliki arabski upor proti britanski oblasti in sionističnemu priseljevanju zajel velik del palestinske družbe. Splošni stavki, oboroženi upor ter britansko vojaško zatrtje so predstavljali eno največjih političnih mobilizacij Palestincev pred letom 1948. Hkrati je represija močno oslabila palestinske politične in vojaške strukture pred vojno leta 1948.<ref name="KimmerlingMigdal"/> === Prebivalstvo pred letom 1948 === Britanske in mednarodne statistike dokumentirajo veliko in večinsko arabsko prebivalstvo Palestine pred ustanovitvijo Izraela. Po poročilu posebnega odbora Združenih narodov za Palestino (UNSCOP) je konec leta 1946 v Palestini živelo približno 1.846.000 ljudi: '''1.203.000 Arabcev''', 608.000 Judov in 35.000 prebivalcev drugih skupin.<ref name="UNSCOP1947">{{Navedi splet |title=Report to the General Assembly by the United Nations Special Committee on Palestine |url=https://www.un.org/unispal/document/auto-insert-179435/ |publisher=United Nations |year=1947 |access-date=17. avgust 2026 |language=en }}</ref> Arabci so tako predstavljali približno dve tretjini prebivalstva. Rashid Khalidi navaja, da so bili na začetku leta 1948 večina v petnajstih od šestnajstih upravnih okrožij mandatne Palestine in da so imeli v lasti veliko večino zasebno posedovane zemlje.<ref name="Khalidi1948"/> Palestinska arabska družba je obsegala velika mesta, kot so Jafa, Haifa, Jeruzalem, Gaza, Nablus, Akka in [[Lida]], ter na stotine manjših mest in vasi. Njeno gospodarstvo je vključevalo kmetijstvo, trgovino, obrt, pristaniške dejavnosti in industrijo. Med pomembnejšimi izvoznimi panogami je bilo gojenje citrusov, zlasti [[Jafska pomaranča|jafskih pomaranč]]. == Nakba in diaspora == [[Slika:Palestinian refugees.jpg|thumb|Palestinski begunci med [[Nakba|nakbo]] leta 1948.]] {{Glavni|Nakba}} Vojna leta 1948 je pomenila temeljni prelom v zgodovini palestinskega ljudstva. Med spopadi pred in po ustanovitvi Izraela je približno 700.000 Palestincev zbežalo ali bilo pregnanih z območij, ki so prišla pod izraelski nadzor.<ref name="Morris2004"/><ref name="Khalidi1948"/> Beg in izgon sta potekala zaradi različnih neposrednih vzrokov, med drugim napadov sionističnih oziroma pozneje izraelskih sil, neposrednih ukazov za izgon, strahu pred boji in pokoli ter razpada palestinskih lokalnih struktur. Po koncu vojne Izrael večini beguncev ni dovolil vrnitve na njihove domove.<ref name="Morris2004"/> Palestinska poselitvena struktura je bila močno preoblikovana. Delo ''All That Remains'', ki ga je uredil [[Walid Khalidi]], dokumentira 418 palestinskih vasi, ki so bile leta 1948 zavzete in izpraznjene; številne med njimi so bile pozneje v celoti ali deloma uničene.<ref name="AllThatRemains">{{Navedi knjigo |editor-last=Khalidi |editor-first=Walid |title=All That Remains: The Palestinian Villages Occupied and Depopulated by Israel in 1948 |url=https://archive.org/details/allthatremainspa0000unse |publisher=Institute for Palestine Studies |location=Washington, D.C. |year=1992 |isbn=0-88728-224-5 |language=en }}</ref> Palestinci, ki so ostali na ozemlju novoustanovljenega Izraela, so postali manjšina v izraelski državi. Zahodni breg je po vojni prišel pod jordansko oblast, Gaza pa pod egiptovsko upravo. Veliko beguncev se je naselilo v Jordaniji, Libanonu, Siriji, Gazi in na Zahodnem bregu, kjer so nastala številna [[Palestinsko begunsko taborišče|begunska taborišča]].<ref name="Khalidi1948"/> Nakba je tako preoblikovala palestinsko identiteto iz identitete prebivalstva pretežno vezanega na eno ozemlje v identiteto ljudstva, razdeljenega med več držav, političnih režimov in begunskih skupnosti. Spomin na izgubljena mesta in vasi, družinske kraje izvora ter zahteva po [[Palestinska pravica do vrnitve|pravici do vrnitve]] so postali pomembni elementi palestinskega kolektivnega spomina.<ref name="KhalidiIdentity"/> == Obdobje po letu 1948 == Po vojni palestinsko politično življenje ni imelo enotnega državnega središča. Palestinci v Izraelu so živeli pod izraelsko upravo, prebivalci Zahodnega brega pod Jordanijo, prebivalci Gaze pod Egiptom, velik del prebivalstva pa kot begunci v sosednjih državah. Leta 1964 je bila ustanovljena [[Palestinska osvobodilna organizacija]] (PLO). Po [[Šestdnevna vojna|šestdnevni vojni]] leta 1967, ko je Izrael zasedel Zahodni breg, Vzhodni Jeruzalem in Gazo, je PLO postopoma postal osrednja politična organizacija palestinskega nacionalnega gibanja. Poraz arabskih držav leta 1967 je hkrati okrepil politično predstavo o Palestincih kot samostojnem političnem subjektu, ki ne more svoje nacionalne prihodnosti prepuščati izključno drugim arabskim državam.<ref name="KimmerlingMigdal"/> Palestinski nacionalni svet je leta 1988 razglasil neodvisnost Države Palestine. Po sporazumih iz Osla med Izraelom in PLO je bila leta 1994 ustanovljena [[Palestinska narodna uprava]], ki je prevzela omejeno civilno upravo nad deli Zahodnega brega in Gaze. Politični in pravni položaj Palestincev danes ni enoten. Palestinci živijo kot prebivalci oziroma državljani Države Palestine, kot državljani Izraela, kot prebivalci priključenega Vzhodnega Jeruzalema z različnim pravnim statusom, kot registrirani ali neregistrirani begunci v arabskih državah ter kot državljani številnih držav v diaspori. == Demografija == Po oceni Palestinskega centralnega statističnega urada je konec leta 2025 po svetu živelo približno 15,5 milijona Palestincev.<ref name="PCBS2026"/> Od tega jih je približno 7,4 milijona živelo v zgodovinski Palestini, 8,1 milijona pa zunaj nje. Približno 6,8 milijona pripadnikov diaspore je živelo v arabskih državah.<ref name="PCBS2026"/> Na območju Države Palestine je po isti oceni živelo približno 5,6 milijona Palestincev: okoli 3,43 milijona na Zahodnem bregu in 2,13 milijona v Gazi.<ref name="PCBS2026"/> Palestinski centralni statistični urad je konec leta 2025 število Palestincev na območju Izraela oziroma ozemelj znotraj meja iz leta 1948 ocenjeval na približno 1,86 milijona.<ref name="PCBS2025">{{Navedi splet |title=A brief on the status of the Palestinian people at the end of 2025 |url=https://www.pcbs.gov.ps/en/post-details/?postId=23319 |publisher=Palestinian Central Bureau of Statistics |date=31. december 2025 |access-date=17. avgust 2026 |language=en }}</ref> Ocene skupnega števila Palestincev in posebej diaspore se med različnimi viri razlikujejo. Razlogi so različne definicije palestinskega porekla, pomanjkanje etničnih statistik v številnih državah, več generacij življenja v diaspori ter različni državljanski in begunski statusi. == Jezik == Glavni jezik Palestincev je [[arabščina]]. V vsakdanjem življenju se uporabljajo različice palestinske arabščine, ki sodijo v širšo skupino levantinskih arabskih narečij. Med mestnimi, podeželskimi in beduinskimi govori obstajajo opazne fonološke, slovnične in besedne razlike. Sodobna standardna arabščina se uporablja predvsem v formalnem izobraževanju, pisanih medijih, književnosti, uradnih dokumentih in drugih formalnih položajih. Med Palestinci v Izraelu je zaradi šolstva, dela in stika z izraelsko družbo razširjeno tudi znanje [[hebrejščina|hebrejščine]].<ref>{{Navedi revijo |last=Suleiman |first=Yasir |title=Charting the Nation: Arabic and the Politics of Identity |journal=Annual Review of Applied Linguistics |volume=26 |year=2006 |pages=125–148 |language=en }}</ref> Palestinske skupnosti v diaspori pogosto uporabljajo tudi jezike držav, v katerih živijo, med drugim angleščino, španščino, francoščino in portugalščino. == Vera == Večina Palestincev je muslimanov, predvsem [[sunitski islam|sunitov]]. Pomembno zgodovinsko manjšino predstavljajo [[palestinski kristjani]], med katerimi so pripadniki grške pravoslavne, rimskokatoliške, melhitske, protestantskih in drugih cerkva. Krščanske skupnosti imajo dolgo zgodovino predvsem v Jeruzalemu, [[Betlehem]]u, [[Beit Jala|Beit Jali]], [[Beit Sahour|Beit Sahourju]], Ramali, Nazaretu, Jafi, Haifi in drugih krajih. Zaradi izseljevanja in razseljevanja danes velik del palestinskih kristjanov živi v diaspori. Verska pripadnost in nacionalna identiteta nista isto. Palestinski nacionalizem se je od začetka razvijal med muslimani in kristjani; palestinski kristjani so imeli pomembno vlogo v časopisju, političnih gibanjih, književnosti, izobraževanju in gospodarskem življenju. Med pomembnimi zgodnjimi časopisi je bil tudi krščansko-arabski ''Falastin''. == Kultura == Palestinska kultura je del širše arabske in levantinske kulture, hkrati pa vsebuje številne lokalne tradicije, povezane z mesti, vasmi in posameznimi območji Palestine. Nakba in življenje v diaspori sta kulturnim oblikam dodala močne teme izgube domovine, spomina, izgnanstva, vrnitve in ohranjanja lokalnih tradicij. === Oblačila in vezenje === [[Slika:Ramallah Dress (Palestinian Thobe).jpg|thumb|Palestinska ženska obleka oziroma ''thobe'' iz okolice [[Ramala|Ramale]] iz 19. stoletja.]] Tradicionalna palestinska ženska obleka je ''thobe'', katere kroj in okrasje sta se zgodovinsko razlikovala po posameznih območjih in krajih. Pomembna značilnost številnih oblek je ročno vezenje, znano kot ''tatreez''. Tradicionalno znanje vezenja so predvsem ženske prenašale med generacijami. Vzorci, barve in način izdelave so lahko označevali lokalno poreklo, družbeni položaj ali življenjsko obdobje nosilke. UNESCO je leta 2021 »umetnost vezenja v Palestini, prakse, spretnosti, znanje in obrede« vpisal na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.<ref name="UNESCOEmbroidery">{{Navedi splet |title=The art of embroidery in Palestine, practices, skills, knowledge and rituals |url=https://ich.unesco.org/en/RL/the-art-of-embroidery-in-palestine-practices-skills-knowledge-and-rituals-01722 |publisher=UNESCO |access-date=17. avgust 2026 |language=en }}</ref> === Ples in glasba === [[Slika:Palestinian girls dancing traditional Dabke.jpg|thumb|Palestinska dekleta plešejo tradicionalni [[dabke]].]] Med najbolj znanimi palestinskimi ljudskimi plesi je [[dabke]], skupinski ples, ki se izvaja predvsem na porokah, praznovanjih in kulturnih dogodkih. Ples je razširjen tudi drugod po Levantu in ima več regionalnih različic. UNESCO je palestinski dabke leta 2023 vpisal na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.<ref name="UNESCODabke">{{Navedi splet |title=Dabkeh, traditional dance in Palestine |url=https://ich.unesco.org/en/RL/dabkeh-traditional-dance-in-palestine-01998 |publisher=UNESCO |access-date=17. avgust 2026 |language=en }}</ref> === Kulinarika === Palestinska kuhinja je del levantinske kulinarične tradicije in se regionalno razlikuje. Med značilnimi jedmi so ''musakhan'', jed iz kruha, čebule, sumaka in piščanca, ''maqluba'', različne jedi iz polnjenih zelenjav ter jedi iz oljčnega olja, stročnic, žita in jogurta. [[Kanafeh]], sladica iz sira in testa oziroma zdroba, je posebej povezana z Nablusom. V obalni in gazanski kuhinji imajo večjo vlogo ribe in pekoče začimbe, medtem ko so bile v podeželskih območjih pomembne predvsem jedi iz lokalnih žit, oljčnega olja in sezonskih pridelkov. === Književnost in umetnost === Palestinska književnost je v 20. stoletju postala pomemben del moderne arabske literature. Med najbolj znanimi palestinskimi pesniki in pisatelji so [[Mahmoud Darwish]], [[Ghassan Kanafani]], [[Fadwa Tuqan]], [[Samih al-Qasim]] in [[Emile Habibi]]. Izkušnje nakbe, begunstva, izraelske okupacije, političnega odpora in življenja v diaspori so postale pomembne teme palestinske književnosti, filma in vizualne umetnosti. Palestinsko-ameriški literarni teoretik [[Edward Said]] je s svojim delom pomembno vplival na razvoj postkolonialnih študij, vprašanja Palestine pa so imela pomembno mesto tudi v njegovem političnem in esejističnem delu. == Identiteta in diaspora == Palestinska diaspora ni enotna skupnost. Posamezne skupine imajo zelo različne pravne in družbene položaje. Veliko Palestincev v Jordaniji ima jordansko državljanstvo, medtem ko so Palestinci v nekaterih drugih arabskih državah desetletja živeli kot begunci z omejenimi državljanskimi pravicami. Velike skupnosti so nastale tudi v Severni in Južni Ameriki, Evropi ter državah Perzijskega zaliva. Kljub geografski razpršenosti so družinska povezava z določenim mestom ali vasjo v Palestini, palestinska arabščina, kulinarika, glasba, književnost ter spomin na nakbo pomembni elementi ohranjanja kolektivne identitete.<ref name="KhalidiIdentity"/> S tem je palestinska identiteta po letu 1948 dobila tudi izrazito diasporični značaj. Posameznik se lahko istočasno identificira kot Palestinec ter kot Jordanec, Čilenec, Američan ali državljan druge države, podobno kot so se v poznem osmanskem obdobju lokalna, arabska in osmanska pripadnost med seboj prekrivale. == Razprave o nastanku palestinske identitete == Čas nastanka moderne palestinske nacionalne identitete je predmet obsežne zgodovinopisne razprave. Kimmerling in Migdal nekatere začetke modernega političnega povezovanja vidita že v uporu leta 1834, medtem ko Khalidi, Muslih in drugi posebno težo pripisujejo spremembam poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja.<ref name="KimmerlingMigdal"/><ref name="KhalidiIdentity"/><ref name="Muslih1988"/> Yehoshua Porath je razvoj posebnega palestinsko-arabskega nacionalnega gibanja podrobno umestil predvsem v obdobje po prvi svetovni vojni.<ref name="Porath1974"/> V tej razlagi je mandatno obdobje odločilno za institucionalizacijo posebnega palestinskega nacionalnega programa, čeprav so njegove družbene in idejne podlage nastale že prej. Novejše raziskave poznoosmanskega tiska so dodatno dokumentirale uporabo palestinske terminologije pred prvo svetovno vojno. Beška in Foster sta pokazala, da izraz ''Filasṭīnī'' ni poznejša iznajdba mandatnega ali povojnega obdobja, temveč je bil v arabskem tisku Palestine pred letom 1914 že večkrat uporabljen kot oznaka ljudi in kolektivnih skupin.<ref name="BeskaFoster2021"/> Različni datumi, ki jih zgodovinarji predlagajo za nastanek moderne palestinske nacionalne zavesti, niso trditve o datumu nastanka prebivalstva Palestine. Moderna nacionalna identiteta je analitična kategorija, ki jo je treba razlikovati od zgodovine prebivalstva, družbe in poselitve. Viri iz osmanskega in mandatnega obdobja dokumentirajo razvito arabsko družbo Palestine že pred vzpostavitvijo britanskega mandata in pred ustanovitvijo Izraela.<ref name="Tamari2017"/><ref name="MigdalKimmerling1994"/><ref name="UNSCOP1947"/> == Glej tudi == * [[Palestina (regija)]] * [[Palestina]] * [[Palestinska diaspora]] * [[Nakba]] * [[Palestinska osvobodilna organizacija]] == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == * {{Navedi knjigo |last=Banko |first=Lauren |title=The Invention of Palestinian Citizenship, 1918–1947 |publisher=Edinburgh University Press |location=Edinburgh |year=2016 |isbn=978-1-4744-1550-7 |language=en }} * {{Navedi knjigo |last=Khalidi |first=Rashid |title=Palestinian Identity: The Construction of Modern National Consciousness |publisher=Columbia University Press |location=New York |year=2010 |orig-year=1997 |isbn=978-0-231-15075-0 |language=en }} * {{Navedi knjigo |last1=Kimmerling |first1=Baruch |last2=Migdal |first2=Joel S. |title=The Palestinian People: A History |url=https://archive.org/details/isbn_9780674011298 |publisher=Harvard University Press |location=Cambridge, Massachusetts |year=2003 |isbn=978-0-674-01129-8 |language=en }} * {{Navedi knjigo |last=Muslih |first=Muhammad Y. |title=The Origins of Palestinian Nationalism |url=https://archive.org/details/originsofpalesti0000musl |publisher=Columbia University Press |location=New York |year=1988 |isbn=978-0-231-06509-2 |language=en }} * {{Navedi knjigo |last=Porath |first=Yehoshua |title=The Emergence of the Palestinian-Arab National Movement, 1918–1929 |url=https://archive.org/details/emergenceofpales0000pora |publisher=Frank Cass |location=London |year=1974 |isbn=978-0-7146-2939-1 |language=en }} * {{Navedi knjigo |last=Tamari |first=Salim |title=The Great War and the Remaking of Palestine |publisher=University of California Press |location=Oakland |year=2017 |isbn=978-0-520-29126-3 |language=en }} == Zunanje povezave == * [https://www.pcbs.gov.ps/ Palestinian Central Bureau of Statistics] * [https://palquest.palestine-studies.org/ Interactive Encyclopedia of the Palestine Question – PalQuest] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Etnične skupine]] [[Kategorija:Palestinci]] [[Kategorija:Arabci]] matmtjvs74961jeia59vb57h2xaa90c 0 69557 6748523 6678542 2026-09-10T00:20:10Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748523 wikitext text/x-wiki [[Slika:Golden delicious apple.jpg|thumb|Jabolko sorte zlati delišes]] '''Jabolko''' [jábou̯ko] je [[sadje|sadež]], ki raste na [[drevo|drevesu]] [[jablana|jablani]]. Spada med kulturne [[rastlina|rastline]], ki jih je vzgojil [[človek]] s pomočjo [[Križanje (biologija)|križanja]]. Korenine jabolka izvirajo iz [[Azija|Azije]]. V [[Evropa|Evropo]] je verjetno prispelo s trgovci. Obstaja več kot 7500 [[kultivar]]jev jabolk. Jabolko zraste iz pet-listnega [[cvet]]a. ==Pridelava== [[File:Appleoutput.png|thumb|340px|right|Svetovna pridelava jabolk]] Leta 2010 je bilo na svetu pridelano okoli 69 milijonov ton jabolk, od katerih jih je [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]] pridelala skoraj polovico. Druga največja pridelovalka so [[Združene države Amerike]], ki v svetovnem merilu pridelajo okoli 6% jabolk.Največje izvoznice jabolk v letu 2009 so bile Kitajska, ZDA, [[Poljska]], [[Italija]], [[Čile]] in [[Francija]]. V istem letu so bile največje uvoznice jabolk [[Ruska federacija]], [[Nemčija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] ter [[Nizozemska]].<ref>{{navedi splet |url=http://faostat.fao.org/site/535/DesktopDefault.aspx?PageID=535#ancor |title=FAO |publisher=Faostat.fao.org |date=2012-08-08 |accessdate=2012-08-08 |archive-date=2007-07-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070714143437/http://faostat.fao.org/site/535/DesktopDefault.aspx?PageID=535#ancor |url-status=dead }}</ref> V ZDA je 60% jabolk pridelanih v [[Ameriška zvezna država|zvezni državi]] [[Washington (zvezna država)|Washington]].<ref>{{navedi knjigo | last = Desmond | first = Andrew | title = The World Apple Market | publisher = Haworth Press | pages = 144–149 | isbn =1-56022-041-4 | year = 1994 | oclc = 243470452}}</ref> Vsako leto se povečuje konkurenčnost jabolk iz [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]] in drugih držav z zmernim podnebjem v primerjavi z ameriškimi jabolki.<ref name=china>{{navedi splet |url= http://www.fruitgrowersnews.com/pages/2004/issue04_10/04_10_ChinaJuice.html |title= Chinese apple-juice concentrate exports to United States continue to rise |accessdate= 2008-01-22 |first= Kristin |last=Churchill |publisher= Great American Publishing |archiveurl= https://web.archive.org/web/20061016080320/http://www.fruitgrowersnews.com/pages/2004/issue04_10/04_10_ChinaJuice.html |archivedate= 2006-10-16 |url-status= live }}</ref> Tudi [[Avstralija]] pridela veliko jabolk, vendar jih večino porabi sama, saj je [[uvoz]] jabolk z Nove Zelandije od leta 1921 prepovedan zaradi možnega vnosa bolezni v državo.<ref>{{navedi splet |url= http://www.iht.com/articles/2005/08/08/bloomberg/sxfruit.php |title= Fruit ban rankles New Zealand – Australian apple growers say risk of disease justifies barriers |accessdate= 2005-08-09 |author= Gavin Evans |work= International Herald Tribune |date= 2005-08-09 |archiveurl= https://web.archive.org/web/20080119223819/http://www.iht.com/articles/2005/08/08/bloomberg/sxfruit.php |archivedate= 2008-01-19 |url-status= live }}</ref> {| class="wikitable" |+ Deset največjih pridelovalk jabolk - 2010 ! Država ! Pridelava (v [[tona]]h) ! Opomba |- | {{CHN}} || align=right |33 265 186 || align=right | |- | {{USA}} || align=right |4 212 330 || align=right | |- | {{TUR}} || align=right |2 600 000 || align=right | |- | {{ITA}} || align=right |2 204 970 || align=right | |- | {{IND}} || align=right |2 163 400 || align=right | Im |- | {{POL}} || align=right |1 858 970 || align=right | |- | {{FRA}} || align=right |1 711 230 || align=right | |- | {{IRN}} || align=right |1 662 430 || align=right | |- | {{BRA}} || align=right |1 275 850 || align=right | |- | {{CHI}} || align=right |1 100 000 || align=right | F |- style="background:#ccc;" || '''Svet skupaj''' | style="text-align:right;"| '''69 569 612''' | style="text-align:right;"| '''A''' |- |colspan=5 style="font-size:.7em"|Brez znaka = uradni podatek, F = FAO ocena, Im = Podatki FAO glede na metodologijo vnosa podatkov, A = lahko vsebuje uradne podatke, delno uradne podatke ali oceno<br /> Vir: [http://faostat.fao.org/site/339/default.aspx] |} ===Pridelava jabolk v Sloveniji=== Intenzivni [[sadovnjak]]i v Sloveniji so leta 2010 predstavljali 2765 [[hektar]]ov kmetijskih površin, leta 2011 nekaj manj, 2734 hektarov, leta 2012 pa 2702 hektarov. V teh sadovnjakih je bilo leta 2011 posajenih 7.446.802 dreves, leta 2012 pa 7.346.928 dreves. Pridelek jabolk je bil leta 2010 77.291 ton, leta 2011 je bil pridelek boljši, 81.323 ton, leta 2012 pa je bilo v Sloveniji v intenzivnih sadovnjakih pridelanih le 55.341 ton jabolk. Povprečen pridelek je torej znašal leta 2010 28 ton/hektar, leta 2011 nekaj več, 29,7 t/ha, leta 2012 pa je 20,5 t/ha. V ekstenzivnih jabolčnih nasadih je bilo v Sloveniji v letih 2010, 2011 in 2012 posajenih 670.524 jablan. Leta 2010 je bilo v teh sadovnjakih pridelanih 40.278 ton jabolk s povprečnim pridelkom 60,1&nbsp;kg/drevo, leta 2011 je bilo pridelanih 24.032 ton jabolk s povprečnim pridelkom 35,8&nbsp;kg/drevo ter leta 2012 le 18.922 ton jabolk s povprečnim pridelkom le 28,2&nbsp;kg/drevo.<ref>Podatki Statističnega urada RS, pridobljeno 23. julija 2013</ref> ==Prehranske vrednosti== {{nutritionalvalue | name=Jabolko s kožo (užitni del) | water=85.56 g | kJ=218 | protein=0.26 g | fat=0.17 g | carbs=13.81 g | fiber=2.4 g | sugars=10.39 | calcium_mg=6 | iron_mg=0.12 | magnesium_mg=5 | phosphorus_mg=11 | potassium_mg=107 | sodium_mg=1 | zinc_mg=0.04 | manganese_mg=0.035 | opt1n=[[Fluorid]] | opt1v=3.3 µg | vitC_mg=4.6 | thiamin_mg=0.017 | riboflavin_mg=0.026 | niacin_mg=0.091 | pantothenic_mg=0.061 | vitB6_mg=0.041 | folate_ug=3 | vitA_ug=3 | betacarotene_ug=27 | lutein_ug=29 | vitE_mg=0.18 | vitK_ug=2.2 | source_usda = 1 | note=[http://ndb.nal.usda.gov/ndb/search/list?qlookup=09003&format=Full Link to USDA Database entry] }} [[Pregovor]] »jabolko na dan odžene zdravnika stran«, ki opozarja na pozitivne učinke jabolk, izvira iz [[Wales]]a,<ref name="A Pembrokeshire Proverb">{{cite journal|last=Phillips|first=John Pavin|date=1866-02-24 |title=A Pembrokeshire Proverb|journal=Notes and Queries|publisher=Oxford University Press|volume=s3-IX|issue=217|page=153|url=http://nq.oxfordjournals.org/cgi/reprint/s3-IX/217/153-d}}</ref> v 19. stoletju pa ga je populariziral waleški sadni strokovnjak [[J.T. Stinson]], ko ga je leta 1904 uporabil v svojem predavanju na svetovnem gospodarskem sejmu v [[St. Louis]]u, v ameriški zvezni državi [[Missouri]].<ref>{{navedi splet |first=George W. |last=Baltzell |url=http://stlplaces.com/stl_foods/ |title=Foods of Saint Louis MO |work=Stlplaces.com |date=2009-06-11 |accessdate=2012-12-28 |archive-date=2014-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140106173521/http://stlplaces.com/stl_foods/ |url-status=dead }}</ref> Nekatere raziskave nakazujejo, da jabolko preprečuje [[rak na debelem črevesju|raka na debelem črevesju]], [[rak prostate|raka prostate]] ter [[pljučni rak|pljučnega raka]].<ref name="Nutrition to Reduce Cancer Risk">{{navedi splet|url=http://cancer.stanford.edu/information/nutritionAndCancer/reduceRisk/|title=Nutrition to Reduce Cancer Risk|publisher=The Stanford Cancer Center (SCC)|accessdate=2008-08-18|archive-date=2008-06-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20080615042347/http://cancer.stanford.edu/information/nutritionAndCancer/reduceRisk/|url-status=dead}}</ref> Jabolčna lupina vsebuje [[ursolična kislina|ursolično kislino]], ki je pri poskusih na podganah vplivala na porast mišične mase in [[Rjavo maščobno tkivo|rjavega maščevja]] ter na zmanjšanje [[Belo maščobno tkivo|belega maščevja]], zmanjšanje telesne mase, glukozne intolerance ter zamaščenosti jeter.<ref>{{cite journal| author1=Kunkel SD |author2=Elmore CJ |author3=Bongers KS |author4=Ebert SM |author5=Fox DK |display-authors=etal |year=2012 |title=Ursolic Acid Increases Skeletal Muscle and Brown Fat and Decreases Diet-Induced Obesity, Glucose Intolerance and Fatty Liver Disease |journal=PLoS ONE |volume=7 |issue=6 |pages=e39332 |doi=10.1371/journal.pone.0039332 | issn = 1932-6203}}</ref> Jabolčna lupina vsebuje tudi različne [[fitokemikalije]] z doslej neraziskano prehransko vrednostjo.<ref name=J1>{{cite journal | title = Apple phytochemicals and their health benefits | journal = Nutrition journal | publisher = Department of Food Science and Institute of Comparative and Environmental Toxicology | location = Ithaca, NY | year = maj 2004 | url = http://www.nutritionj.com/content/3/1/5 | doi = 10.1186/1475-2891-3-5 | volume = 3 | page = 5 | pmid = 15140261 | last1 = Boyer | first1 = Jeanelle | last2 = Liu | first2 = RH | issue = 1 | pmc = 442131 | archive-date = 2008-03-11 | access-date = 2013-07-23 | archive-url = https://web.archive.org/web/20080311132234/http://www.nutritionj.com/content/3/1/5 | url-status = dead }}</ref> == Izdelki iz jabolk == * [[Jabolčni tonik]] * [[Jabolčnik]] * [[Jabolčni kis]] * [[Jabolčni zavitek]] ==Reference== {{refsez}} == Zunanje povezave == {{Wikislovar|jabolko|Jabolko}} {{kategorija v Zbirki|Apples}} * [http://www.sadjarstvo.com/Uporabne_sorte_jabolk.php Uporabne domače sorte jabolk] * [http://www.mojirecepti.com/sadje/peckato/jabolka.html Recepti za jedi iz jabolk] [[Kategorija:Sadje]] {{normativna kontrola}} c4gam9lzuapudggcfzpu65iaxh1zzyp 0 69573 6748394 6705656 2026-09-09T14:59:54Z ~2026-45085-22 264465 /* V */ 6748394 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[Smučarski skakalec|smučarskih skakalcev]]''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Živa Andrič]] * [[Slavko Avsenik]] * [[Danimir Ažman]] * [[Jože Ažman]] == B == * [[Vasja Bajc]] * [[Gašper Bartol]] * [[Tilen Bartol]] * [[Maksim Bartolj]] *[[Leon Bebler]]? *[[Brane Benedik]] *[[Matic Benedik]] * [[Rok Benkovič]] * [[Gašper Berlot]] *[[Gorazd Bertoncelj]] *[[Blaž Bilban]] *[[Taja Bodlaj]] * [[Jure Bogataj]] * [[Marko Bogataj]] * [[Urša Bogataj‎]] *[[Vinko Bogataj]] *[[Jan Bombek]] *[[Aljoša Branc]] *[[Gašper Brecl]] * [[Jerneja Brecl]] == C == * [[Igor Cuzner]] - trener == Č == * [[Vid Černe]] (1926-2019) == D == *[[Jernej Damjan]] *[[Anže Damjan]] *[[Janez Debelak]] * [[Matjaž Debelak]] * [[Tone Dečman]] * [[Janez Demšar (smučarski skakalec)|Janez Demšar]] *[[Nejc Dežman]] * [[Matej Dobovšek]] * [[Jože Dobrin]] *[[Tomaž Dolar]] * [[Branko Dolhar]] * [[Jože Dovžan]] * [[Jaka Drinovec]] * Urban Drlink * [[Tomaž Druml]] == E == * [[Tina Erzar]] * [[Peter Eržen]] == F == * [[Luka Filip]] * [[Rudi Finžgar]] *[[Peter Florjančič]] * [[Urban Franc]] *[[Nejc Frank]] * [[Damjan Fras]] == G == * [[Krištof Gašpirc]] * [[Oto Giacomelli]] *[[Bojan Globočnik]] *[[Janez Gorjanc]] * [[Samo Gostiša]] *[[Jani Grilc]] *[[Tjaš Grilc]] *[[Stanislav Grm]] == H == *[[Mark Hafnar]] *[[Matic Hladnik]] *[[Robert Hrgota]] *[[Žan Hriberšek]] *[[Jaka Hvala]] == I == * [[Mia Ingolič]] * [[Rado Istenič]] == J == *[[Albin Jakopič]] (1912-1947), kombinatorec *[[Žiga Jančar]] *[[Goran Janus]] *[[Jože Javornik]] (1935 -) trener *[[Anja Javoršek]] *[[Timotej Jeglič]] *[[Dejan Jekovec]] *[[Viktor Jekovec]] * [[Žiga Jelar]] * [[Marjan Jelenko]] * [[Božo Jemc]] * [[Jerica Jesenko]] *[[France Jerman|France (Frenk) Jerman]] *Ivan Jerman (1975) *[[Jure Jerman (skakalec)|Jure Jerman]] *[[Andrej Jezeršek]] *[[Bojan Jošt]]? *[[Tomi Jovan]] * [[Dejan Judež]] * [[Lucija Jurgec]] * [[Janez Jurman]] * [[Rok Justin]] * [[Martin Juvan]]? == K == * [[Rolando Kaligaro]] * [[Tamara Kancilija]] * [[Robert Kaštrun]] *Janez Kavar (1933-2017) * [[Matjaž Kladnik]] * [[Gregor Klančnik]] * [[Karel Klančnik]] *[[Barbara Klinec]] *[[Ema Klinec]] *[[Gašper Klinec]] *[[Tomaž Knafelj (smučarski skakalec)]] * [[Katra Komar]] * [[Tinkara Komar]] * [[Sašo Komovec]] * [[Izadora Kopač]] * [[Primož Kopač]] * [[Robert Kopač]] * [[Marjan Koprivšek]] *[[Zvonko Kordež]] *[[Lovro Kos]] *[[Matija Košir]] *[[Ajda Košnjek]] *[[Jernej Košnjek]] * [[Maja Kovačič]] * [[Matic Kramaršič]] * [[Robert Kranjec]] * [[Marjan Kropar]] *[[Jernej Kumer]]? *[[Janez Kveder]] - Skalaš (1897- 1950) == L == * [[Urška Rožman (Lampret)|Urška Lampret (r. Rožman)]] * [[Jože Langus]] * [[Anže Lanišek]] * [[Eva Logar‎]] * [[Lara Logar]] *[[Janez Loštrek]] *[[Rajko Lotrič]] == M == * [[Rok Mandl]] * [[Žiga Mandl]] * [[Rok Masle]] * [[Igor Medved]] * [[Robert Meglič|Robert (Robi) Meglič]] *[[Tomi Meglič]] * [[Marjan Mesec]] *[[Janko Mežik]] *[[Mitja Mežnar]] *[[Marko Mlakar]] * [[Žak Mogel]] == N == * [[Tomaž Naglič]] * [[Jan Nemeček]] * [[Bine Norčič]] * [[Bogdan Norčič]] * [[Albin Novšak]] == O == * [[Jaka Oblak]] * [[Matej Oblak]] (*1965) * [[Luka Ograjenšek]] * [[Rok Oblak (smučarski skakalec)|Rok Oblak]] *[[Miro Oman]] *[[Mitja Oranič]] * [[Aljaž Osterc]] == P == * [[Franc Palme]] * [[Bor Pavlovčič]] * [[Marjan Pečar]] * [[Stane Pelan]] * [[Roman Perko]] * [[Franci Petek]] * [[Lojze Petek]] * [[Primož Peterka]] *[[Uroš Peterka]] * [[Primož Pikl]] * [[Luka Pintarič]] *[[Luka Plestenjak]] * [[Simon Podrebršek]] * [[Monika Pogladič]] * [[Gorazd Pogorelčnik]] * [[Andraž Pograjc]] * [[Manja Pograjc]] * [[Janez Polda]] * [[Katja Požun‎]] * [[Marjan Prelovšek]] * [[Jernej Presečnik]] * [[Cene Prevc]] * [[Domen Prevc]] * [[Nika Prevc]] * [[Peter Prevc]] * [[Franc Pribošek]] * [[Ernest Prišlič]] * [[Matija Prosenc]] * [[Danilo Pudgar]] * [[Drago Pudgar]] * [[Matjaž Pungertar]] == R == * [[Jure Radelj]] * [[Tone Razinger]] * [[Urban Remic]] * [[Marcel Rep]] *[[Nejka Repinc Zupančič]] *[[Miha Rihtar]] *[[Gorazd Robnik]] * [[Albin Rogelj‎]] * [[Franci Rogelj]] * [[Špela Rogelj‎]] * [[Primož Roglič]] * [[Urh Rošar]] * [[Janko Rošelj]] *[[Urška Rožman]] (por. [[Lampret]]) *[[Jaka Rus]] == S == *[[Matevž Samec]] *[[Anže Semenič]] *[[Mirko Sitar]] *[[Taja Sitar]] *[[Peter Slatnar]] (ml.) *[[Agata Stare]] (''Spodčeva Anica'') * [[Matija Stegnar]] *[[Igor Strgar]] *[[Marcel Stržinar]] *[[Jošt Sušnik]] *[[Juš Sušnik]] *[[Urban Sušnik]] == Š == * [[Staš Šantelj]] * [[Jure Šinkovec]] * [[Jože Šlibar]] * [[Bogo Šramel]] * [[Peter Štefančič]] * [[Matija Štemberger]] * [[Janez Štirn]] == T == * [[Rok Tarman]] * [[Miran Tepeš]] * [[Jurij Tepeš]] * [[Anja Tepeš]] * [[Taja Terbovšek]] * [[Kaja Toplak]] * [[Nejc Toporiš]] * [[Matjaž Triplat]]? == U == * [[Primož Ulaga]] * [[Rok Urbanc]] * [[Anže Urbančič]] * [[Primož Urh-Zupan]] == V == *[[Stanko Velikonja]] (1959-1998) *[[Silva Verbič]] *[[Nika Vetrih]] *[[Drago Vidic]] *[[Matija Vidic]] *Urša Vidmar (*2006) *[[Nika Vodan]] (prej Križnar) *[[Ema Volavšek]] *[[Blaž Vrhovnik]] *[[Vid Vrhovnik]] *[[Damjan Vtič]] *[[Maja Vtič‎]] == Z == *[[Boštjan Zajc]] *[[Ludvik Zajc]] * [[Timi Zajc]] *[[Zoran Zalokar]] *[[Gorazd Završnik]] * [[Jože Zidar]] * [[Rok Zima]] * [[Bine Zupan]] * [[Ivo Zupan]] * [[Matjaž Zupan]] * [[Ožbe Zupan]] * [[Miran Zupančič]] * [[Zoran Zupančič]] * Janko Zwitter - trener == Ž == *[[Matjaž Žagar]] *[[Rožle Žagar]] *[[Milan Živic]] * [[Peter Žonta]] {{seznami narodov po poklicu|smučarskih skakalcev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Smučarski skakalci]] [[Kategorija:Slovenski smučarski skakalci|*]] o5swhbxfpfdzgh43uyxegq4ylkf45f3 0 69921 6748480 6745243 2026-09-09T19:09:09Z ~2026-44996-51 264415 /* H */ 6748480 wikitext text/x-wiki [[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] '''[[politik]]ov'''. {{Predelaj}}{{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}}{{CompactTOC2}} == A == * [[Viktor Abakumov]] * [[Leonid Abalkin]] * [[Ramazan Abdulatipov -|Ramazan Abdulatipov]] * [[Konstantine (Kote) Abhazi]] * [[Viktorija Abramčenko]] * [[Sergej Abramov]] * [[Rafael Abramovič]] Rejn * [[Roman Abramovič]] * [[Boris Adlejba]] * [[Aleksej Adžubej]] * [[Jurij Afanasjev]] * [[Sergej Afanasjev]] * [[Viktor Afanasjev]] * [[Jurij Afonin]] * [[Jakov Agranov]] * [[Tamerlan Aguzarov]] * [[Iljas Hamzatovič Ahmadov]] * [[Han Ahmedov]] * [[Sergej Ahromejev -|Sergej Ahromejev]] * [[Nedirbaj Ajtakov]] * [[Askar Akajev]] * [[Pavel Akselrod]] * [[Nikolaj Aksjonenko]] * [[Aleksandr Aksjonov]] * [[Sergej Aksjonov]] * Aleksandrov * [[Georgij Aleksandrov]] * [[Ivan Akulov]] * [[Grigorij Aleksinski]] * [[Aleksej Aladin]] * [[Vladimir Algasov]] * [[Alu Alhanov]] * [[Gejdar Alijev|Gejdar (Hejdar) Alijev]] * [[Muhu Alijev]] * [[Samed Alijev]] * [[Anuarbek Alimžanov]] * [[Viktor Alksnis]] * [[Sarkis Ambarcumjan]] * [[Jevgenij Ambarcumov]] * [[Vasilij Andrijanov]] * [[Andrej Andrejev]] * [[Nina Andrejeva]] * [[Igor Andropov]] * [[Jurij Andropov]] * [[Vasilij Anisimov]] (Afanasjev) * [[Nikolaj Annenski]] * [[Lembit Annus]] * [[Viktor Anpilov]] * [[Nikolaj Antipov]] * [[Anatolij Antolov]] * [[Aleksandr Antonov]] * [[Anatolij Antonov]] * [[Vladimir Antonov-Ovsejenko]] * [[Osip Aptekman]] * [[Babken Ararkcjan]] * [[Georgij Arbatov]] * [[Serhij Arbuzov]] * [[Andrej Argunov]] * [[Ivan Arhipov]] * [[Averki Aristov]] * [[- Boris Aristov|Boris Aristov]] * [[Inesa Armand]] * [[Grigorij Aronštam]] * [[Igor Artemjev]] * [[Aleksandra Artjuhina]] * [[Suren Arutjunjan]] * [[Mihail Astafjev]] * [[Igor Ašurbejli]] * [[Kaihaziz Atabajev]] * [[Almazbek Atambajev]] * [[Sergej Atrošenko]] * [[Ruslan Aušev]] * [[Varlam Avanesov|Varlaam A. Avanesov]] * Vladimir? Avanesov * [[Nikolaj Avksentjev]] == B == * [[Suhan Babajev]] * [[Sergej Baburin]] * [[Vasilij Bačuk]] * Aleksander E. Badajev * [[Aleksej Badajev]] * [[Sergej Bagapš]] * [[Kyamran Mamed Bagirov|Kjamran Mamed Bagirov]] * [[Mir Džafar Bagirov]] * [[Mikola Bahrov]] * [[Mamuka Bakhtadze|Mamuka Bahtadze]] * [[Ahmet Bajtursinov]] * [[Nikolaj Bajbakov]] * [[Vadim Bakatin]] * [[Ivan Bakanov]] * [[Kurmanbek Bakijev]] * [[Oleg Baklanov]] * [[Mihail Bakunin]] * [[Viktor Barannikov]] * [[Aleksandr Bastrikin]] * [[Olga Bašmačnikova]] * [[Karl Bauman]] * [[Nikolaj Ernestovič Bauman|Nikolaj Bauman]] * [[- Aleksandr Beglov|Aleksandr Beglov]] * [[Oleg Belavencev]] * [[Nikolaj Beljajev]] * [[Oleg Beljakov]] * [[Aleksandr Beloborodov]] * [[Andrej Belousov]] * [[Boris Belousov]] * [[Ivan Benediktov]] * [[Gurbanguli Berdimuhamedov]] * [[Serdar Berdimuhamedov]] * [[Aleksandr Berdnikov]] * [[Boris Berezovski]] * [[Lavrentij Berija]] * [[Aleksander Berkman]] * [[Andris Bērziņš]] * [[Jānis Bērziņš-Ziemelis|Jān(is) Bērziņ(š-Ziemelis)]] * [[Nikolaj Bespalov]] * [[Aleksander Bessmertnih|Aleksandr Bessmertnih]] * [[Gela Bezhuašvili]] * Kaadyr-ool Bicheldey * [[Aleksandra Birjukova]] * [[Sergej Birjuzov]] * [[Vjačeslav Bitarov]] * [[Vasilij Konstantinovič Bljuher|Vasilij Bljuher]] * [[Jakov Bljumkin]] * [[Vasilij Blohin]] * [[Filip Bobkov]] * [[Nikolaj Bobrikov]] * [[Aleksej Bobrinski]] * [[Ivan Bodil|Ivan]] [[Ivan Bodil|Bodjul]] (Ion Bodil) * [[Vladimir Bogoraz]] * [[Jurij Bojko]] * [[Älïhan Nurmuhameduli Bökejhan]] * [[Valerij Boldin]] * [[Jurij Boldirjev]] * [[Vasilij Boldirjev]] * [[Aleksej Bolšakov]] * [[Ivan Bondarenko]] * [[Jelena Bonner]] * [[Georgij Valentinovič Boos|Georgij Boos]] * [[Nikolaj Bordjuža]] * [[Jurij Borisov]] * [[Aleksandr Borodaj]] * [[Mihail Borodin]] * [[Pavel Borodin]] * [[Pjotr Borodin]] * [[Aleksandr Bortnikov]] * [[Jevgenija Boš]] * [[Algirdas Brazauskas]] * [[Leonid Brežnjev]] * [[Nikolaj Brjuhanov]] * [[Eva Brojdo]] * [[Grigorij Brojdo]] * [[Vladimir Brovikov]] * [[Andrej Bubnov]] * [[Semjon Budjoni]] * [[Nikolaj Buharin]] * [[Alihan Bukejhanov|Alihan Bukeihanov]] * [[Vladimir Bukovski]] * [[Vladimir Bulgak]] * [[Nikolaj Bulganin]] * [[Genadij Burbulis]] * [[Nino Burdžanadze]] * [[Fjodor Burlacki]] == C == * [[Iraklij Cereteli]] * [[Jefim Cetlin|Jefim Cejtlin]] * [[Mihail Chakaja]] * [[Ion Chicu]] * [[Aleksander Cjurupa]] * [[Semjon Cvigun]] == Č == * [[Jurij Čajka]] * [[Nikolaj Čajkovski]] * [[Aleksej Čalij]] * [[Vasilij Čapajev]] * [[Nikolaj Čaplin]] * [[Jevgenij Čazov]] * [[Viktor Čebrikov]] * [[Sergej Čemezov]] * [[Nikolaj Černiševski]] * [[Dmitrij Černišenko]] * [[Anatolij Černjajev]] (1921-2017) * [[Konstantin Černenko|Konstantin Černjenko]] * [[Viktor Černomirdin]] * [[Boris Černousov]] * [[Viktor Černov]] * [[Aleksandr Červjakov]] * [[Stepan Červonenko]] * [[Ljudvig Čibirov]] * [[Georgij Čičerin]] * [[Anatolij Čubajs]] * [[Vlas Čubar]] * [[Refat Čubarov]] * [[Jakov Čubin]] * [[Sergej Čuckajev]] * [[Mihail Čudov]] * [[Konstantin Čujčenko]] * [[Jurij Čurbanov]] == D == * [[Fjodor Dan]] * Nikolaj Danielson - Daniševski * [[Oleksij Danilov]] * [[Oleg Davidov]] * [[Abram Deborin]] * [[Lev Dejč]] ([[Leo Deutsch]]) * [[Vladimir Dekanozov]] * [[Pjotr Demičev]] * [[Karen Demirčjan]] * [[Pavel Dibenko]] * N. Dimšic * [[Galej Dinmuhametov]] * [[Vasilij Djakonov]] * [[Vasil Djurdinec]] * [[Anatolij Dobrinin]] * [[Roman Dobrohotov]] * [[Igor Dodon]] * [[Aleksandr Dogadov]] * [[Vitalij Dogužijev]] * [[Vladimir Dolgih]] (1924-2020) * [[Pavel Dolgorukov]] * [[Ivan Drač]] * [[Aleksandr Drozdenko]] * [[Džohar Dudajev]] * [[Nikolaj Dudorov]] * [[Aleksandr Dugin]] * [[Katarina Duncova]] * [[Pjotr Durnovo]] * [[Arkadij Dvorkovič]] * [[Alesandr Dzasohov]] * [[Mikalaj Dzemjantsjej]] ([[Nikolaj Dementjev]]) * [[Feliks Edmundovič Dzeržinski|Feliks Dzeržinski]] * [[Vladimir Džabarov]] * [[Mustafa Džemilev]] * [[Rešat Džemilev]] == E == * [[Sultan Mažid Efendijev]] * [[Robert Ejhe]] * [[Nahum Eitingon]] * [[Abdulfaz Elčibej]] * [[Henryk Ehrlich]] * [[Eduard Essen]] == F == * [[Valentin Falin]] * [[Rafail Farbman]] * [[Ivan Fedko]] * [[Vera Figner]] * [[Sergej Filatov]] * [[Pavel Filip]] * [[Pavel Finogenov]] * [[Nikolaj Firjubin]] * [[Boris Fjodorov]] * [[Jevgenij Fjodorov]] * [[Nikolaj Fjodorov]] * [[Vitold Fokin]] * [[Mihail Fonin]] * [[Mihail Fradkov]] * [[Woldemar Freedericksz]] * [[Mihail Frinovski]] * [[Mihail Frolenko]] * [[Ivan Frolov]] * [[Mihail Frunze]] * [[Jekaterina Furceva]] * [[Venjamin Furer]] * [[Sergej Furgal]] == G == * [[Ahsarbek Galazov]] * [[Muhametnazar Gapurov]] * [[Jegor Gajdar]] * [[Aleksandr Galuška]] * [[Jan Gamarnik]] * [[Svetlana Ganuškina]] * [[Georgij Gapon]] * [[Vasilij Garbuzov]] * [[Aleksej Gaskarov]] * [[Teljman Gdljan]] * [[Nikolaj Gej]] * [[Genadij|Anatolij/Genadij]] [[Gerasimov]] * [[Grigorij Geršuni]] * [[Kirill Gevorgian]] * [[Boris Gidaspov]] * [[Nikolaj Gikalo]] * [[Nika Gilauri]] * [[A. Girenko]] * [[Sergej Glazjev]] (Glasjev) * [[Nikolaj Glebov-Avilov]] * [[Grigorij Golicin]] * [[Tatjana Golikova]] * [[Olga Golodec]] * [[Nikolaj Goloded]] * [[Fjodor Gološčokin]] * [[Viktor Golovanov]] * [[Fjodor Golovin]] * [[Mark Gorbačov]] * [[Mihail Gorbačov]] * [[- Anatolij Gorbunov|Anatolij(s) Gorbunov(s)]] * [[Nikolaj Gorbunov]] * [[Aleksej Gordejev]] * [[Oleg Gordijevski]] * [[Ivan Goremikin|Ivan L. Goremikin]] * [[Aleksandr Gorkin]] * [[Ivan Goroškin]] * [[Boris Gostev]] * [[Avram Gots]] * [[Mihail Gots]] * [[Stanislav Govoruhin]] * [[Pavel Gračov]] * [[Andrej Grečko]] * [[Nikolaj Gredeskul]] * [[German Gref]] * [[Nikolaj Gribačov]] * [[Dmitrij Grigorenko]] * [[Pjotr Grigorenko]] * [[Vagan Grigorjan]] * [[Grigorij Grinko]] * [[Viktor Grišin]] * [[Boris Grizlov]] * [[Boris Gromov]] * [[Semjon Grossu]] * [[Pavel Grudinin]] * [[Nikolaj Gubenko]] * [[Aleksandr Gučkov]] * [[Genadij Gudkov]] * [[Isidor Gukovski]] * [[Nikolaj Gusarov]] * [[Sergej Gusev]] * [[Vadim Gustov]] * [[Kuzma Gvozdev]] == H == * [[Radil Habirov]] * [[Raul Hadžimba]] * [[Izatullo Hajojev]] * [[Irina Hakamada]] * [[Ildar Halikov]] * [[Jevgenij Haritonov]] * [[Nikolaj Haritonov]] * [[Ruslan Hazbulatov]] * [[Aleksandr Helfand]] (=[[Israel Parvus]]) * [[- Aleksander Hercen|Aleksander Hercen]] * [[Georgij Hiža]] * [[Mihail Hodorkovski]] * [[Fajzula Hodžajev]] * [[Ivan Hohlov]] * [[Fatali Kan Hojski]] * [[Vsevolod Holubovič]] * [[Nikolaj Homjakov]] * [[Oleksij Hončaruk]] * [[Oleg Horohordin]] * [[Hrihorij Hrinko]] (Grigorij Grinko) * [[Viktor Hristenko]] * [[Nikita Hruščov]] * [[Narmahonmadi Hudajberdijev]] * [[Stanislav Hurenko]] * [[Mirza Davud Bagir ogly Husseynov|Mirza Davud Huseinov]] * [[Marat Husnulin]] * [[Aleksej Hvostov]] == I == * [[Rahim Kirejevič Ibrahimov]] * [[Vitalij Ignatenko]] * [[Aleksei Ignatjev]] * [[Pavel Ignatjev]] * [[Nikolaj Pavlovič Ignatjev]] * [[Semjon Ignatjev]] * [[Sergej Ignatjev]] * [[Nikolaj Ignatov]] * [[Vjačeslav Igrunov]] * [[Akmal Ikramov]] * [[Leonid Iljičov]] * [[Kirsan Iljumžinov]] * [[Adolf Ioffe]] * Isakov * [[Viktor Išajev]] * [[Igor Ivanov]] * [[Nikolaj Ivanov]] * [[Sergej Ivanov]] * [[Viktor Ivanov]] * [[Vladimir Ivaško]] * [[Aleksander Izvolski|Aleksandr Izvolski]] == J == [[Genrih Jagoda]] - [[Jona Jakir]] - [[Pjotr Jakir]] - [[Aleksander Jakovljev]] - [[Jakov Jakovljev]] - [[Nikolaj Jakovljev]] - [[Vasilij Jakovljev]] - [[Vladimir Jakovljev]] - [[Varvara Jakovljeva]] - [[Pjotr Jakubovič]] - [[Gleb Jakunin]] - [[Genadij Janajev]] - [[Zelimhan Jandarbijev]] - [[Nikolaj Janson]] - [[Vitalij Jarema]] - [[Jemeljan Jaroslavski]] - [[Jurij Jarov]] - [[Irina Jarovaja]] - [[Mihail Jasnov]] - [[Ilija Jašin]] - [[Grigorij Javlinski]] - [[Dmitrij Jazov]] - [[Aleksandr Jeframov|Aleksandr Jefremov]] - [[Dominik Jefremov]] - [[Ivan Jefremov]] - [[Mihail Jefremov]] - [[Nikolaj Jegoričev]] - [[Aleksandr Jegorov]] - [[Nikolaj Jegorov]] - [[Jurij Jehanurov]] - [[Boris Jelcin]] - [[Mark Jelizarov]] - (Avraam?) [[Abel Jenukidze]] - [[Olga Jepifanova]] - [[Aleksej Jepišev]] - [[Gregorij Jeremej]] - [[Viktor Jerin]] - [[Grigorij Jevdokimov]] - [[Aleksandr Ježevski]] - [[Nikolaj Ježov]] - [[Sergej Ježov]] (''Cederbaum'') - [[P. Judin|Pavel Judin]] - [[Ihor Juhnovski]] - [[Valentin Jumašev]] - [[Konstantin Jurenjev]] - [[Ismail Jusupov]] - [[Usman Jusupov]] - [[Sergej Jušenkov]] == K == Kabanov - [[Ivan (Johannes) Kebin|Ivan (Johannes) Käbin]] - I. F. Kadacki - [[Vladimir Kadanikov]] - [[Ahmat Kadirov]] - [[Ramzan Kadirov]] - [[Julij Kaganovič]] - [[Lazar Kaganovič]] - [[Mihail Kaganovič]] - Kahiani - [[Mihail Ivanovič Kalinin|Mihail Kalinin]] - [[Jānis Kalnbērziņš]] - [[Oleg Kalugin]] - [[Kallibek Kamalov]] - [[Lev Kamenjev]] - [[Grigorij Kaminski]] - [[Boris Kamkov]] - [[Ivan Kapitonov]] - Ja. Kapustin - [[Sergej Karaganov]] - [[Lev Karahan]] - [[Tigran Karahanov]] - [[Grigorij Karasin]] - [[Aleksander Aleksandrovič Karelin|Aleksander Karelin]] - [[Vladimir Karelin]] - [[Islam Karimov]] - [[Nikolaj Karotamm]] - Dmitrij &Lavrentij [[Kartvelišvili]] - [[Sarkis Kasjan]] - [[Mihail Kasjanov]] - [[Gari Kasparov]] - [[Konstantin Katušev]] - [[Aleksander Kazakov|Aleksandr Kazakov]] - [[Nikolaj Kazakov]] - [[Ivan Kazanec]] - [[Anatollij Kinah]] - [[Aleksej Kazannikov|Aleksej Kazannik]] - [[Vjačeslav Kebič]] - [[Mihail Kedrov]] - [[Aleksander Kerenski]] - [[Anatolij Kinah]] - [[Sergej Kirijenko]] - [[Andrej Kirilenko]] - [[Vladimir Aleksejevič Kirilin|Vladimir Kirilin]] - [[Sergej Kirov]] - [[Aleksej Kiseljov]] - [[Tihon Kiseljov]] - [[Tengiz Kitovani]] - [[Ilja Klebanov|Ilja K/Hlebanov]] - ''Giorgi Khoshtaria'' - [[Vilgelm Knorin|Vilgelm Knorin(š)]] - [[Mihail Kobecki]] - [[Pjotr Kobozev]] - Amayak &[[Bogdan Kobulov]] - [[Jurij Kocjubinski]] - [[Andrej Kokoškin]] - [[Vladimir Kokovcov]] - [[Genadij Kolbin]] - [[Aleksandr Kolčak]] - [[Andrej Kolegajev]] - [[Marija Kolesnikova]] - [[Mihail Petrovič Kolesnikov|Mihail Kolesnikov]] - [[Vladimir Kolokolcev]] - [[Aleksandra Kolontaj]] - [[Nikolaj Komarov]] - [[Nikolaj Kondratenko]] - [[Anatolij Koni]] - [[Aleksander Konovalov|Aleksandr Konovalov]] - [[Daniil Konstantinov]] - [[Ilja Konstantinov]] - [[Georgij Kornijenko]] - [[Oleksandr Kornienko]] - [[Aleksandr Kornilov]] - [[Lavr Kornilov]] - [[Vitalij Korotič]] - [[Nikolaj Korotkov]] - [[Aleksandr Koržakov]] - [[Aleksandr Kosarjev]] - [[Aleksej Kosigin]] - [[Stanislav Kosior]] [[Andrej Kovaljov|-]] [[Vladislav Kosior]] - [[Merab Kostava]] - [[Vladimir Kotelnikov]] [[Andrej Kovaljov|-]] Kotov - [[Grigorij Kotovski]] - [[Nikolaj Koval]]/Nicolae Coval - [[Jelizaveta Kovalskaja]] [[Andrej Kovaljov|- Andrej Kovaljov]] - [[Nikolaj Kovaljov]] - [[Marija Kovrigina]] - [[Marina Kovtun]] - [[Dmitrij Kozak]] - [[Andrej Kozirjev]] - [[Aleksandr Kozlov]] - [[Frol Kozlov]] - [[Aleksandr Kozlovski]] - [[Oleksandr Kozmuk]] - [[Oleg Kožemjako]] - [[Vladimir Kožin]] - [[Vadim Kožinov]] - [[Pjotr Krasikov]] - [[Leonid Krasin]] - Viktor Krasin - [[Aleksandr Krasnoščokov]] - [[Pjotr Krasnov]] - [[Boris Kravcov]] (1922-?) - [[Viktor Kress]] - [[Nikolaj Krestinski]] - [[Vasilij Krestjaninov]] - [[Nikolaj Krilenko]] [[Aleksej Kudrin|-]] [[Solomon Krim]] - [[Aleksandr Krinicki]] - [[Valter Krivicki]] - [[Aleksandr Krivošejn]] - [[Vladimir Krjučkov -|Vladimir Krjučkov]] - [[Peter Kropotkin]] - [[Sergej Kruglov]] [[Vladimir Krjučkov -|-]] [[Jānis Kruminš]] - [[Nadežda Krupskaja]] - [[Gleb Kžhižanovski|Gleb Kržižanovski]] - [[Nikolaj Kubjak]] - [[Aleksej Kudrin]] - [[Valerjan Kujbišev]] - [[Jevgenij Kujvašev]] - [[Fjodor Kulakov]]- [[Genadij Kulik]] - [[Ivan Kulik]] - [[Anatolij Kulikov]] - [[Viktor Kulikov]] - [[Dinmuhamed Kunajev]] - [[Valentin Kupcov]] - [[Genadij Kuprijanov]] - [[Sergej Kurašov]] - [[Dmitrij Kurski]] - (''Donduk Kuular'') - [[Ivan Kutuzov]] - [[Otto Kuusinen]] - [[Josif Kuzmin]] - [[Aleksej Kuznjecov]] - [[Vasilij Kuznjecov]] - [[Emanuel Kviring]] - Emzar Kvitsiani - [[Aleksandr Kvjatkovski]] == L == [[Vilis Lācis]] - [[Nestor Lakoba]] - [[Karl Lander]] (''Kārlis Landers'') - Konstantin I. Lander - [[Sergej Lapin]] - [[Mihail Lapšin]] - [[Mihail Laševič]] - [[Anatolij Lavrentjev]] - [[Pjotr Lavrov]] - [[Sergej Lavrov]] - [[Pavel Lazimir]] - P. Lazutin - [[Aleksander Ivanovič Lebed|Aleksand(e)r Lebed]] - [[Aleksej Lebed]] - [[Dmitrij Lebed]] - [[Igor Lebedjev]] - [[Ivan Lebedjev]] - [[Pavel Lebedev-Pojianski|Pavel Lebedjev-Pojanski]] - [[Sergej Lebedjev]] - [[Lenin]] - Andrejs Lepse - [[Mihail Lesečko]] - [[Aleksandr Levintal]] - [[Mihail (Mark) Liber]] - [[Jegor Ligačov]] (1920-2021) - [[Vasilij Lihačov]] - [[Edvard Limonov|Eduard Limonov]] - [[Nikolaj Lisenko]] - [[Vladislav Listjev]] - [[Maksim Litvinov]] - [[Martin Ljadov]] - [[Oleh Ljaško|Oleh (Oleksandr) Ljaško]] - [[Olga Ljubimova]] - [[Genrih Ljuškov]] - [[Aleksej Lobanov-Rostovski]] - [[Mihail Sergejevič Lobanov|Mihail Lobanov]] - [[Pavel Lobanov]] - [[Oleg Lobov]] - [[Pjotr Lomako]] - [[Afanasij Lomov|Georgij]] [[Afanasij Lomov|(Afanasij) Lomov]] (Oppokov) - [[German Lopati]]n - [[Solomon (Alexandr) Lozovski|Solomon (Aleksandr) Lozovski]] - [[Konstantin Lubenčenko]] - [[Leonid Lubenikov]] - [[Petru Lučinski]] - [[Nusratula Lutfulajev]] - [[Andrej Lugovoj]] - [[Vladimir Lukin]] - [[Anatolij Lukjanov]] - [[Anatolij Lunačarski]] - [[Ivan Lutak]] - [[Jurij H. Lutovinov]] - [[Jurij Lužkov]] - [[Georgij Lvov]] == M == [[Vladimir Mackevič]] - P. Maggo - [[Magomedali Magomedov]] - [[Konstantin Maksimov]] - [[Kahar Mahkamov]] - [[Nusratullo Maksum]] - [[Absamat Masalijev]] - [[Ivan Majski]] - [[Albert Makašov]] - [[Vasilij Maklakov]] - [[Georgij Malenkov]] - [[Jakov Malik]] - [[Rodion Malinovski]] - [[Vjačeslav Mališev -]] [[Oleg Mališkin]] - B. F. Malkin - [[Konstantin Malofejev]] - [[Anatolij Malofejev]] - [[Enver Mamedov]] - [[Tajmuraz Mamsurov]] - [[Samson Mamulia]] - [[Jurij Manjevekov]] - Mansurov - [[Dmitrij Zaharovič Manuiljski|Dmitrij Manuiljski]] - [[Aleksandr Manuilov]] - [[Gurij Ivanovič Marčuk|Gurij Marčuk]] - [[Giorgi Margvelašvili]] - [[Aleksandr Martinov]] - [[Julij Martov|Julij Osipovič Martov]] - [[Absamat Masalijev]] - [[Aslan Mashadov]] - [[Arkadij Maslennikov]] - [[Semjon Maslov]] - [[Jurij Masljukov]] - [[Vitalij Masol]] - [[Pjotr Mašerov]] - [[Nikolaj Matvejev]] - [[Anatolij Matvijenko]] - [[Valentina Matvijenko]] - [[Kiril Mazurov]] - [[Leopold Mechelin]] - [[Vladimir Medinski]] - [[Sergej Medvedčuk]] - [[Viktor Medvedčuk]] - [[Dmitrij Medvedjev]] - [[Jevgenij Nikolajevič Medvedjev|Jevgenij Medvedjev]] - [[Jukhim Medvedjev|Juhim Medvedjev]] - [[Pavel Aleksejevič Medvedjev|Pavel Medvedjev]] - [[Sergej Medvedjev]] - [[Vadim Medvedjev]] - [[Lev Mehlis]] - [[Sergej Petrovič Melgunov]] - [[Serhij Melničuk]] - [[Aleksandr Melnikov]] - [[Ivan Melnikov]] - [[Irakli Menagarišvili|Iraklij Menagarišvili]] - [[Sergej Menjajlo]] - [[Mihail Menšikov]] - [[Vjačeslav Menžinski]] - [[Vsevolod Merkulov]] - [[Valentin Mesjac]] - [[Jurij Meškov]] - [[Dmitrij Mezencev]] - [[Ivan Mežlauk]] - [[Valerij Mežlauk]] - [[Vincas Mickevičius-Kapsukas|Vinc(ent)as Mickevič(ius)-Kapsukas]] - V. in N. Mihajlov - [[Nikolaj Mihajlovski]] - [[Anastas Mikojan]] - [[Alaksandar Milinkievič]] - [[Mihail Millionščikov]] - [[Pavel Miljukov]] - [[Vladimir Miljutin]] - [[Vladimir Milov]] - [[Rustam Minnihanov]] - [[Sergej Mironov]] - [[Šavkat Mirzjojev]] - [[Levon Mirzojan]] - [[Mihail Mišustin]] - [[Georgij Miterev]] - [[Sergej Mitrohin]] - [[Oleg Mitvol]] - [[Venedikt Mjakotin]] - [[Aleksandr Mjasnikov]](-kjan) - [[Gavril Mjasnikov]] - [[Ruben Mkrtichyan (Rubenov)|Ruben Mkrtičjan]] (Rubenov) - [[Anatolij Mohiljov]] - [[Mihail Mojsejev]] - [[Vjačeslav Molotov]] - [[Oleksandr Moroz]] - [[Nikolaj Morozov]] - [[Hennadij Moskal]] - [[Pjotr Moskatov]] '''-''' [[Ivan Moskvin]] - [[Mihail Moskvin]] (Trilisser) - [[Pavel Mostovoj]] - [[Vladimir Movsisjan]] - S. D. Mstislavski - [[Farid Muhametšin]] - [[Jurij Muhin]] - [[Mirzo Muhitdinov]] - [[Nuritdin Muhitdinov]] - [[Vsevolod Murahovski]] - [[Jevgenij Murajev]] - [[Matvej Muranov]] - Mihail K. Muranov - [[Zinad Muratov]] - [[Artur Muravjov]] - Nikita Muravjov - Mürisep - [[Sergej Muromcev]] - [[GazanfarMusabekov|Gazanfar Musabekov]] - [[Imam Mustafajrev]] - [[Ajaz Mutalibov]] - [[Vitalij Mutko]] == N == [[Elvira Nabiullina]] - [[Rahmon Nabijev]] [[- Lev Nariškin|-]] [[Dmitrij Nabokov]] - [[Vladimir Dmitrijevič Nabokov]] - [[Boris Nadeždin]] - [[Vjačeslav Nagovicin]] - [[Vladimir Dmitrijevič Nabokov|Nariman Narimanov]] - [[Lev Nariškin]] - [[Sergej Nariškin]] - [[Natalija Naročnickaja]] - [[Ljudmila Narusova]] - [[Jadgar Nasriddinova]] - [[Mark Natanson]] - [[Aleksandr Naumov]] - [[Aleksej Navalni]] - [[Nursultan Nazarbajev]] - [[Andrej Nečajev]] - [[Sergej Nečajev]] - [[Nikolaj Visarjonovič Nekrasov|Nikolaj Nekrasov]] - [[Boris Nemcov]] - [[Anatolij Neratov]] - [[Sergej Neverov]] - [[Vladimir Nevski]] - [[Saparmurat Nijazov]] - [[Nikolaj Nikiforov]] - [[Pjotr Nikiforov]] - [[Aleksej Nikitin]] - [[Vladilen Nikitin]] - [[Klavdija Nikolajeva]] - [[Viktor Nikonov]] - [[Rafik Nišanov]] - [[Viktor Nogin]] - [[Ivan Nosov]] - [[Aleksandr Novak]] - [[Ignat Novikov]] - [[Jurij A. Novikov]] - [[Vladimir Novikov]] - [[Santeri Nuorteva]] - [[Rašid Nurgalijev]] - [[Zijad Nurijev]] - [[Nigmet Nurmakov]] == O == * [[Valerian Obolenski]] * Aleksander I. Okulov *[[Sergej Oldenburg]] *Sherig-ool Oorzhak *[[Georgij Oppokov (= Afanasij Lomov)|Georgij Opokov (= Afanasij Lomov)]] *[[Nikolaj Organov]] *Fjodor V. Olič *[[Aleksandr Orlov]] *[[Dmitrij Orlov]] *[[Oleg Orlov]] *[[Vasilij Orlov]] *[[Vladimir Orlov]] *[[Aleksandr Osatkin-Vladimirski]] *[[Roza Otunbajeva]] *[[Aleksej Overčuk]] *[[Bališ Ovezov]] == P == [[Nikolaj Pahomov]] - [[Justas Paleckis]] - [[Anatolij Panfilov|Anatolij Pamfilov]] - [[Ella Pamfilova]] - [[Sofia Panina]] - [[Boris Pankin]] - [[Matsak Papyan|Matsak Papjan]] - [[Petru Pascari]] - [[Leonid Pasečnik]] - [[Nikolaj Patoličev]] - [[Nikolaj Platonovič Patrušev|Nikolaj Patrušev]] - K. Pauker - [[Valentin Pavlov]] - [[Gleb Pavlovski]] - [[Nikolaj Pegov]] - [[Janis Peive|Jan(is) Pejve]] - [[Arvīds Pelše|Arvīd(s) Pelše]] - [[Viktor Pepeljajev]] - [[Sofija Perovskaja]] - [[Mihail Pervuhin]] - [[Aleksej Pešehonov]] - [[Jakov (Jekabs) Peters]] - Konstantin A. Peterson - [[Nikolaj Petrakov]] - [[Jurij Petrov]] - [[Aleksej Petrovski]] - [[Boris Petrovski]] - [[Grigorij Petrovski]] - [[Konstantin Petuhov]] - [[Andrej Pivovarov]] - [[Jurij Leonidovič Pjatakov|Jurij Pjatakov]] - [[Josif Aronovič Pjatnicki|Josif (Osip) Pjatnicki]] - [[Viktor Plakida]] - [[Georgij Plehanov]] - [[Vjačeslav Plehve]] - [[Eduard Pleske]] - [[Mihail Pletnjov]] - [[Ivan Pljušč]] - [[Konstantin Pobedonoscev]] - [[Nikolaj Podgorni]] - [[Fjodor Podtjolkov]] - [[Nikolaj Podvojski]] - [[Nikolaj Podznanski]] - [[Natalija Poklonskaja]] - [[Mihail Pokrovski]] - [[Nikolaj Pokrovski]] - [[Nikolaj Poletajev]] - [[Vladimir Polevanov]] - [[Aleksej Polivanov]] - [[Ivan Poljakov]] - [[Vasilij Poljakov]] - [[Dmitrij Poljanski]] - [[Vladimir Polonski]] ''-'' [[Ivan Polozkov]] - [[Georgij Poltavčenko]] - [[Mihail Poltoranin]] - Dmitrij V. Polujan - [[Pantelejmon Ponomarenko]] - [[Boris Ponomarjov]] - [[Lev Ponomarjov]] - [[Pjotr Popkov]] - [[Jakov Popok]] - Dmitrij I. Popov - [[Gavril Popov]] [[Jevgenij Preobraženski|-]] [[Georgij Popov]] - [[Nikolaj Popov]] - [[Vasilij Popov]] - [[Vladimir Popovkin]] - [[Aleksandr Poskrebišev]] - [[Pjotr Pospelov]] - [[Pavel Postišev]] - [[Vladimir Potanin]] - [[Leonid Potapov]] - [[Aleksander Potresov]] [[- Boris Pozern]] - [[Eduard Pramnek]] - A. Pravdin - [[Jevgenij Preobraženski]] - [[Jevgenij Prigožin]] -[[Sergej Prihodko]] - [[Zahar Prilepin]] - [[Jevgenij Primakov]] - [[Pavel Prokkonen]] - [[Jurij Prokofjev]] - [[Vladimir Promislov]] - [[Vasilij Pronin]] - [[Proš Prošjan]] - [[Aleksandr Protopopov]] - [[Vladimir Ptuha]] - [[Sergej Pugačov]] - [[Boris Pugo]] - [[Valerij Pustovojtenko]] - [[Vladimir Putin]] - [[Aleksandr Puzanov]] == R == [[Karl Radek]] - [[Abdula Rahimbajev]] - [[Murtaza Rahimov]] - [[Emomali Rahmon|Emomali Rahmon(ov)]] '''-''' [[Hristijan Rakovski|Hristijan (''Krastjo)'' Rakovski]] - [[Grigorij Rapota]] - [[Grigorij Rasputin]] - [[Mammad Amin Rasulzadeh]] [[Šaraf Rašidov|- Šaraf Rašidov]] - [[Valerij Raškin]] - [[Aleksej Razoumovski|Aleksej Razumovski]] - [[Georgij Razumovski]] - [[Mihail Razvožajev]] - [[Stanislav Redens]] - [[Oleksij Reznikov]] - [[Jurij Ribakov]] - [[Nikolaj Ribakov]] - [[Ivan Ribkin]] - [[Aleksej Rikov]] - [[Turar Riskulov]] - [[Aleksandr Rittih]] - [[Oskar Rivkin]] - [[Nikolaj Rižkov]] (1929-2024) - [[Vladimir Rižkov]] - [[Jurij Rižov]] - [[Jakov Rjabov]] - [[Nikolaj Rjabov]] - [[Pavel Rjabušinski]] - [[David Rjazanov]] - [[Martemjan Rjutin]] - [[Igor Rodionov]] ''-'' [[Nikolaj Rodionov]] - [[Mihail Rodzianko]] - [[Mihail Rogov]] - [[Dmitrij Rogozin]] - [[Lev Rohlin]] - [[Jevgenij Rojzman]] - [[Konstantin Rokosovski]] - [[Anatolij Romanov]] - [[Grigorij Romanov]] - [[Nikolaj Romanov]] - [[Eduard Rossel]] - [[Borislav Rozenblat]] - [[Arkadij Rozengolc]] - [[Ilja Rubanovič]] - [[Vitālijs Rubenis]] (Vitalij Ruben) - [[Ruben Rubenov]] (''Mkrtčjan'') - [[Alfred Rubiks|Alfred(s) Rubiks]] - [[Aleksandr Ruckoj]] - [[Aleksandr Rudakov]] - [[Roman Rudenko]] - [[Konstantin Rudnjev]] -[[Jānis Rudzutaks|Jān(is) Rudzutak(s)]] - [[Mojsej Ruhimovič]] - [[Oleg Rumjancev]] - [[Konstantin Rusakov]] - [[Nikolaj Rusanov]] - [[Vladimir Rušajlo]] - [[Arnold Rüütel]] == S   == [[Muhammat Sabirov]] - [[Dmitrij Sablin]] - [[Maksim Saburov]] - [[Oleg Safonov]] - [[Arsenij Safronov]] - [[Avetik Hovhannesi Sahakjan]] - [[Andrej Saharov]] [[- Vladimir Semičastni|- Valerij Sajkin - Boris Saltikov]] - [[Timofei Sapronov|Timofej Sapronov]] [[- Vladimir Semičastni|-]] [[Aram Sarkisjan]] - [[Armen Sarkisjan]] - [[Serge Sarkisjan]] - [[Babken Sarkisjan]] (-ov) - [[Sarkis Sarkisov]] - [[Boris Savinkov]] - [[Sergej Sazonov]] [[- Vladimir Semičastni|- Vasilij Schmidt]] - [[Igor Sečin]] - [[Genadij Seleznjov]] [[- Vladimir Semičastni|-]] [[Nikolaj Semaško]] [[- Vladimir Semičastni]] - [[Genadij Semigin]] - [[Galina Semjonova]] - [[Anatolij Serdjukov]] - [[Valerij Serdjukov]] - [[Leonid Serebrjakov]] - [[Aleksander Serebrovski]] - F. A. Sergejev - [[Igor Sergejev]] - [[Ivan Serov]] - [[Ivan Sidorov]] - [[Ivan Silajev]] (1930-2023) - [[Anton Siluanov]] - [[Dmitrij Sipjagin]] - [[Sergej Sircov]] - Sisojev - [[Stepan Sitarjan]] - [[Genadij Sizov]] - Skljanski - [[Matvej Skobelev|Matvej Skobeljev]] [[Jurij Skokov|- Jurij Skokov]] - [[Jelena Skrinnik]] - [[Jurij Skuratov]] - [[Juozapas Skvireckas]] - [[Ivan Skvorcov-Stepanov]] - [[Nikolaj Skvorcov]] - [[Veronika Skvorcova]] - [[Emilia Slabunova]] - [[Nikolaj Sljunkov]] - [[Anton Slucki]] - [[Leonid Slucki]] - [[Pjotr Smidovič|Pjotr (in Sofija) Smidovič]] - [[Ivar Smilga|Ivar(s) Smilga]] - [[Aleksandr Smirnov]] - [[Georgij Smirnov]] - [[Igor Smirnov]] - [[Leonid Smirnov]] - Lev Smirnov - [[Nikolaj Smirnov]] - [[Valerij Marksovič Smirnov]] - [[Vladimir Smirnov]] - [[Antanas Snečkus]] - Snegov - [[Mircea Snegur]] - [[Anatolij Sobčak]] - [[Ksenija Sobčak]] - [[Sergej Sobjanin]] - [[Ljubov Sobol]] - [[Grigorij Sokolnikov]] - [[Aleksandr Sokolov]] - [[Jefrem Sokolov]] - [[Sergej Sokolov]] - [[Venjamin Sokolov]] - [[Vasilij Sokolovski]] - [[Aron Solc]] - [[Mihail Solomencev]] - [[Aleksander Solovjov]] - [[Ivan Solovjov]] - [[Jurij Solovjov]] - [[Leonid Solovjov]] - [[Oleg Soskovec]] - [[Lev S. Sosnovski]] - [[Suren Spandarjan]] - [[Mihail Speranski]] - [[Ivan Spiridonov]] - [[Marija Spiridonova]] - [[Mihail Stahovič]] - [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] - [[Grigorij Stari (Borisov)]] - [[Nikolaj Starikov]] - [[Vasilij Starodubcev]] - [[Galina Starovojtova]] - [[Jelena Stasova]] - [[Aleksej Stecki]] - [[Olga Stefanišina]] - [[Isaac Steinberg]] - [[Jurij M. Steklov]] - [[Valentin Stepankov]] - [[Sergej Stepnjak-Kravčinski]] - [[Sergej Stepašin]] - [[Pjotr Stolipin]] - [[Jegor Strojev]] - [[Pjotr Struve]] - [[Pjotr Stučka|Pjotr Stučka -]] [[Pavel Sudoplatov]] - [[Nikolaj Sudzilovski]] - [[Nikolaj Suhanov]] - [[Daniil Sulimov]] - [[Mirza Sultan-Galijev]] - [[Maksim Surjakin]] - [[Mihail Surkov]] - [[Vladislav Surkov]] - [[Mihail Suslov]] - [[Nikolaj Svanidze]] - [[Jakov Sverdlov]] == Š == [[Lazar Šackin]] - [[Suren Šadunc]] - [[Georgij Šahnazarov]] - [[Aleksandr Šahraj]] - [[Sergej Šahraj]] - [[Žumabaj Šajahmetov]] - [[Mintimer Šajmijev]] - [[Midhat Šakirov]] - [[Aleksej Šapošnikov]] - [[Jevgenij Šapošnikov]] - [[Vasilij Šarangovič]] - [[Nikolaj Šatalin]] - [[Stanislav Šatalin]] - [[Stepan Šaumjan]] - [[Nikolaj Ščedrin]] - [[Nikolaj Ščelokov]] - [[Vladimir Ščerbak]] - [[Aleksander Ščerbakov|Aleksandr Ščerbakov]] - [[Vladimir Ščerbakov]] - [[Vladimir Ščerbicki]] - [[Boris Ščerbina]] - [[Nikolaj Ščors]] - [[Leonid Šebaršin]] - [[Boris Šeboldajev]] - [[Viktor Šeinis]] - [[Aron Šejnman]] - [[Aleksandr Šeljepin]] - [[Oleg Šenin]] - [[Dmitrij Šepilov]] - [[Eduard Ševardnadze]] - [[Tatjana Ševcova]] - [[Jurij Ševčenko]] - [[Valentina Ševčenko]] - [[Jevgenij Ševčuk]] - [[Andrej Šingarjov]] - [[Dmitrij Šipov]] - [[Ivan Šipov]] - [[Matvej Škirjatov]] - Školnikov - [[Aleksandr Šlihter]] - [[Aleksandr Šljapnikov]] - [[Lev Šlosberg]] - [[Vasilij Schmidt|Vasilij Šmidt]] - [[Aleksander Šohin]] - [[Kužuget Šojgu]] - [[Larisa Šojgu]] - [[Sergej Šojgu]] - [[Vjačeslav Šostakovski]] - [[Aleksandr Šotman]] - [[Vjačeslav Šport]] - [[Mihail Štakovič]] - [[Isaak Štejnberg]] - [[Pavel Karlovič Šternberg|Pavel Šternberg]] - [[Boris Šturmer]] - [[Vasilij Šulgin]] - [[Matejus Šumauskas]] - [[Vladimir Šumejko]] - [[Boris Šumjacki]] - [[Stanisłaŭ Šuškievič]] - [[Igor Šuvalov]] - [[Nikolaj Švernik]] - [[Mihail Švidkoj]] == T == [[Fikrjat Tabejev]] - [[Adil-Girej Tahtarov]] - [[Nikolaj Talizin]] - [[Vasile Tarlev]] - [[Artjom Tarasov]] - [[Mihail Tarasov]] - [[Sergej Tarasov]] - [[Giorgi Targamadze]] - [[Ivan Teodorovič]] - [[Levon Ter-Petrosjan]] - [[Vagaršak Ter-Vaganyan|Vagaršak Ter-Vaganjan]] - [[Vladimir Terebilov]] - [[Mihail Tereščenko]] - [[Ivan Tevosjan]] - [[Nicolae Vasile Timofti]] - [[Lev Tihomirov]] - [[Nikolaj Tihonov]] (1905-97) - [[Semjon Konstantinovič Timošenko|Semjon Timošenko]] - [[Ariadna Tirkova-Williams]] - [[Boris Titov]] - [[Fjodor Titov]] - [[Konstantin Titov]] - [[Vitalij Titov]] - [[Viktor Tjulkin]] - [[Nikolaj Tjutčev]] - [[Aleksandr Tkačov]] - [[Salčak Toka]] - [[Kasim-Žomart Tokajev]] - [[Konstantin Tolkačov]] - [[Boris Tolstih]] - [[Vasilij Tolstikov]] - [[Boris L. Tolstoj]] - [[Dimitrij Andrejevič Tolstoj]] - [[Lev Nikolajevič Tolstoj]] - [[Pjotr Tolstoj]] - [[Mihail Tomski]] - [[Ivan Tovstuha]] - [[Sergej Trapeznikov]] - [[Nikolaj Travkin]] - [[Aleksandr Trepov]] - [[Dmitrij Trepov]] - [[Sergej Tretjakov]] - [[Lev Trocki]] - [[Vladimir Trustovski]] - [[Jurij Trutnev]] - Ivan Tsiklauri - [[Mihail Tugan-Baranovski]] - [[Aman Tulejev]] - [[Grigorij Tunkin]] - [[Andrej Turčak]] - [[Oleksandr Turčinov]] == U == * Hennadiy Udovenko * [[Aleksandr Ugarov]] * [[Nikolaj Uglanov]] * [[Konstantin Uhanov]] * [[Guntis Ulmanis]] * [[Kārlis Ulmanis]] * [[Vasilij Ulrih]] * [[Sazhi Umalatova]] * [[Josif Unšliht]] * [[Mojsej Uricki]] * [[Jakov Urinson]] * [[Gumer Usmanov]] * [[Dmitrij Ustinov]] * [[Vladimir Ustinov]] * [[Nikolaj Ustrjalov]] - Ušakov * [[Jurij Ušakov]] == V == * B. I. Vahman * [[Sergej Vahrukov]] * [[Vasilij Vahrušev]] * [[Karl Vaino]] * [[Anton Vaino]] * [[Boris Vannikov]] * [[Josif Varejkis]] * [[Valentin Varennikov]] * [[Vladimir Vasiljev]] * [[Olga Vasiljeva]] * [[Aleksandr Vasiljevski]] * [[Genadij Vedernikov]] * [[Raimonds Vējonis]] * [[Vladimir Veličko]] * [[Sergej Veršinin]] * [[Abdul Rahman Vezirov]] * [[Mir Hasan Vezirov]] * [[Vladimir Vilenski-Sibirjakov]] * [[Oleksandr Vilkul]] * [[Maksim Vinaver]] * [[Vladimir Vinogradov]] * [[Andrej Višinski]] * [[Rem Vjahirev]] * [[Mihail Vladimirski]] * [[Nikolaj Vlasik]] * [[Aleksandr Vlasov]] * [[Ivan Vlasov]] * [[Grigorij Vojtinski]] * [[Pjotr Volgorodskij]] * [[Feliks Volhovski]] * [[Vladimir Volkonski]] * [[Aleksej Volkov]] * [[Vladilen Volkov]] * [[Vladimir Volodarski]] (''Mojsej Goldstein'') * [[Vjačeslav Volodin]] * [[Aleksandr Vološin]] * [[Arkadij Volski|Arkadij Voljski]] * [[Vladimir Volski|Vladimir Voljski]] * [[Andrej Vorobjov]] * [[Julij Voroncov]] * [[Lev Voronin]] * [[Jurij Voronin -|Jurij Voronin]] * [[Vladimir Voronin]] * [[Genadij Voronov]] * [[- Kliment Vorošilov|Kliment Vorošilov]] * [[Vitalij Vorotnikov]] * [[Augusts Voss]] * [[Aleksandr Voznesenski]] * [[Nikolaj Voznesenski]] == W == * [[Sergej Vitte|Sergej Witte]] * [[Peter Wrangel]]/Vrangel == Z == * [[Mihail Zadornov]] * [[Vadim Zagladin]] * [[Vladimir Zagorski]] * [[Aleksandr Zaharčenko]] * Zajcev * [[Lev Zajkov]] * [[Ahmad Zakajev]] * [[Leonid Zakovski]] * Pavel A. Zalucki * [[Pjotr Zalucki -|Pjotr Zalucki]] * [[Leonid Zamjatin]] (1922-2019) * [[Pjotr Zaslavski]] * [[Vera Zasulič]] * [[Vladimir Zatonski]] * [[Aleksander Zaverjuha|Aleksandr Zaverjuha]] * [[Doku Zavgajev]] * [[Izak Zelenski]] * [[Rozalija Zemljačka]] * [[Mihail Zimjanin]] * [[Grigorij Jevsejevič Zinovjev|Grigorij Zinovjev]] * [[Murat Zjazikov]] * [[Genadij Zjuganov]] * [[Sergej Zorin]] * [[Valentin Zorin]] * [[Valerij Zorkin]] * [[Semjon Zubakin]] * [[Viktor Zubkov]] * [[Arsenij Zverev]] * [[Juhim Zvjahilski]] == Ž == * [[Andrej Ždanov]] * [[Andrej Željabov]] * [[Vladimir Žigalin]] * [[Vladimir Žirinovski]] (1946-2022) * [[Aleksandr Žukov]] * [[Georgij Žukov]] * [[Aleksej Žuravljov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Rusov|Politiki]] [[Kategorija:Ruski politiki|*]] lwg1qvu94thwdxf9qs6452zntqcmtkz 0 72194 6748351 6738656 2026-09-09T12:42:10Z Erardo Galbi 166658 6748351 wikitext text/x-wiki {{Primarni viri}}{{Infopolje Oseba|occupation=pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec}} '''Aleš Šteger''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]], urednik, * [[31. maj]] [[1973]], [[Ptuj]]. Študiral je [[Primerjalna književnost|primerjalno književnost]] (diplomiral leta 2003<ref>Aleš Šteger, ''Baladni cikel Odisej Gregorja Strniše''. Diplomsko delo. {{cobiss|ID=21920866}}</ref>) in [[nemščina|nemščino]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Je soustanovitelj in programski direktor založbe [https://beletrina.si/ Beletrina]. Je eden od ustanoviteljev [https://www.stihoteka.com/ Dnevov poezije in vina] in v letih od 1996 do 2004 ter 2014-2022 tudi njegov programski vodja. Je osnovalec mednarodne pesniške platforme [https://www.versopolis.com/ Versopolis]. Štegrove pesniške zbirke in romani so prevedeni v več kot 20 jezikov in objavljeni v revijah, kot so The New Yorker, Süddeutsche Zeitung, Lettre International in Boston Review. Pogosto deluje tudi interdisciplinarno z drugimi umetniki. Šteger velja za iskalca novih možnosti v literaturi. Vsako njegovo knjigo zaznamujejo svojstven pristop, koncept in ton jezika. Pisanje je, kot pravi, "nenehno iskanje neznanega". Njegova poezija je kmalu po izidu prvih knjig poezije postala znana tudi zunaj domovine. Sledili so potopisi, romani in eksperimentalno pisanje (projekt [http://alessteger.com/en/project/na-kraju-zapisanoexperimental-written-on-site-na-kraju-zapisano/ Na kraju zapisano 2012-2024]). == Posebni projekti in sodelovanja z drugimi umetniki: == Šteger že več let nastopa skupaj s harmonikarjem [https://juretori.com/ Juretom Torijem], s katerim sta ustvarila poetični ritual in "zgodovinski kabaret" o Aleševem dedku Matiji Zorecu v času druge svetovne vojne [https://www.cd-cc.si/kultura/za-mlade-in-sole/moja-vojna-harmonika Moja vojna harmonika], ki je v režiji Jerneja Lorencija bil premierno izveden 6.1.2023 v produkciji Cankarjevega doma. Sodeloval je z glasbeniki in skladatelji, predvsem z [[Vito Žuraj|Vitom Žurajem]], za katerega je napisal libreto za skladbo der [https://vitozuraj.com/works/der-verwandler/ Verwandler/Alchemist], ki je bila premierno izvedena v okviru festivala [https://www.eclat.org/en/about-eclat/the-festival/ Eclat] v Stuttgartu, Nemčija, 2019. Sodeloval je pri scenariju za dokumentarni celovečerni film Brezmejno / Beyound Boundaries<ref>{{Navedi splet|title=Beyound Boundaries - Brezmejno|url=https://filmfreeway.com/940885|website=FilmFreeway|accessdate=2023-12-11|language=en}}</ref> (2016) režiserja Petra Zacha. Aleš je sodeloval s slikarjem Dušanom Fišerjem (projekt V tvari), fotografom Stojanom Kerblerjem (knjiga Kaj sem videl na Ptuju in drugod) in številnimi drugimi vizualnimi umetniki. Leta 2017 je bil kot pesnik povabljen, da ustvari vizualno umetniško delo za mednarodni Kochi Missouri Biennale v Indiji. Njegova stvaritev, 14 metrov visoka piramida z notranjim labirintom in zvočno instalacijo pesmi o izgnanstvu, je kmalu postala eden od vrhuncev bienala<ref>{{Navedi splet|title='The Pyramid of Exiled Poets' by Aleš Šteger from Kochi Muziris Biennale 2016|url=https://www.openart.in/events/pyramid-exiled-poets-ales-steger-kochi-muziris-biennale-2016/|website=OpenArt India|date=2017-01-05|accessdate=2023-12-11|language=en-US|last=Malavika}}</ref>. == Kot urednik in prevajalec == Skupaj z Matthiasom Göritzem in Amalijo Maček je uredil antologijo sodobne slovenske poezije: Mein Nachbar auf der Wolke, Hanser, München, 2023.<ref>{{Navedi splet|title=Mein Nachbar auf der Wolke - Bücher - Hanser Literaturverlage|url=https://www.hanser-literaturverlage.de/buch/mein-nachbar-auf-der-wolke/978-3-446-27631-4/|website=www.hanser-literaturverlage.de|accessdate=2023-12-11|language=de}}</ref> Uredil je izbrane pesmi [[Edvard Kocbek|Edvarda Kocbeka]], [[Gregor Strniša|Gregorja Strniše]], [[Dane Zajc|Daneta Zajca]], Tomaža [[Tomaž Šalamun|Šalamuna]] in [[Niko Grafenauer|Nika Grafenauerja]], ob katerih je napisal tudi obsežne spremne študije. Skupaj z Jernejo Katona Zajc je sestavil knjigo V besedah, izbor pesmi in odlomkov iz besedil Daneta Zajca. Ob izdaji šestih posthumnih knjig [[Tomaž Šalamun|Tomaža Šalamuna]], ki so izšle pod naslovom Jutro (Beletrina, 2018), je objavil 70 strani dolg pogovor s pesnikom in prijateljem, del tega, kar sta Aleš in Tomaž načrtovala kot skupni projekt, ki pa ni bil nikoli dokončan. Kot prevajalec Aleš prevaja iz nemščine in španščine, med drugim je prevedel knjige [[Gottfried Benn|Gottfrieda Benna]] (Doppelleben), [[Ingeborg Bachmann]] (Izbrane pesmi), Césarja Valleja (Poemas humanos), [[Walter Benjamin|Walterja Benjamina]] (Berliner Kindheit um 1900) in Olge Orozco (Izbrane pesmi). Poročen je z antropologinjo Majo Petrović-Šteger. Imata sina. == Poezija == * Šahovnice ur, 1995 * Kašmir, 1997 * Protuberance, 2002 * Knjiga reči, 2005 * Knjiga teles, 2010 * Nad nebom pod zemljo, 2015 * Pričevanje, 2021 * Svet je vmes, 2022 * Stolpi, 2026 == Proza == * Včasih je januar sredi poletja, potopisni roman, 1997 * Berlin, kratka proza, 2007 * Odpusti, roman, 2014 * Kurent, mladinski roman 2015 * Neverend, roman, 2017 * Bogovi se nam smejijo, 6 novel, 2022 * Ogenj, roman, 2025 (po motivih iz življenjske zgodbe [[Štefka Cobelj|Štefke Cobelj]] na osnovi arhivskih dokumentov in pričevanj o življenjski zgodbi Ptujčanke, partizanke, kasnejše predstavnice jugoslovanske vlade po svetu, kustosinje in muzejske direktorice) == Eseji == * S prsti in peto, 2009 * Gebrauchanweisung Slowenien (v nemščini), 2022 * Na kraju zapisano (1-10), 2023 * Slovenia (prev. ), 2024 * Biti uho – Za življenje v čuječnosti , 2026 == Slovenske nagrade in priznanja: == * Nagrada Slovenskega knjižnega sejma za knjižni prvenec zadnjih dveh let 1996 * [[Veronikina nagrada]] 1998 za pesniško zbirko Kašmir * [[Rožančeva nagrada]] 2007 za knjigo Berlin * Velika oljenka Mestne občine Ptuj 2017 * Nagrada [[Krilata želva]] za najboljši potopis leta 2018 za ''Na kraju zapisano'' * [[Pretnarjeva nagrada]] 2021. == Mednarodne nagrade in štipendije: == * pisateljska štipendija v Akademie Schloss Solitude, Stuttgart, 2001 * štipendija Abraham Woursell Foundation, New York, 2002 * štipendija DAAD Kuenstlerprogramm, Berlin 2004 * mednarodna pesniška nagrada Pesniško žezlo 2006 (podeljuje Društvo pisateljev Makedonije) * štipendija Unabhaengiges Literaturhaus Niederoesterreich, Krems 2007 * štipendija Recollets Paris, 2009 * nagrada BTBA (Best translated book award), ZDA, 2011 za prevod The Book of Things * nagrada AATSEL (American Association of Teachers of Slavic and East European Languages) za najboljši prevod literarnega dela iz slovanskih jezikov v angleščino 2011 za The Book of Things * naziv »chavalier de l'ordre des arts et des lettres«, ki ga podeljuje Minister za kulturo republike Francije * štipendija Argauer Literaturhaus Lenzburg, Švica 2013 * redni član Akademie der Künste, Berlin, 2014 dalje * pisateljska štipendija [[Marguarite Yourcenar]], Baulleuile, Francija, 2015 * mednarodna nagrada [[Horst Bienek]] Bavarske akademije umetnosti za pesniški opus 2016 * redni član Deutsche Akademie für Sprache und Dichtung (Nemške akademije za jezik in pesništvo), 2017 dalje * dopisni član Bayrische Akademie der schönen Künste, 2019 dalje * dopisni član Academy of Sciences and Literature Mainz, 2019 dalje * pisateljska štipendija Landis & Gyr Stiftung, Zug, Švica, 2020 * mednarodna nagrada mesta Zug Spycher 2022 za nemški prevod romana Neverend * nagrada Alfreda Kolleritscha mesta Gradec 2021, Avstrija, za zasluge na prodročju literature * nagrada ITB berlinske turistične borze 2023 za knjigo esejev o Sloveniji ''Gebrauchsanweisung für Slowenien'' (napisano izvirno v nemškem jeziku) * mednarodna pesniška nagrada Nuevo Siglo de Oro, Mehika, 2023 za pesniški opus == Samostojni knjižni prevodi avtorja == * 1996 Solitude, University of Tennessee at Chattanooga, ZDA (angleščina) * 2000 Kašmir, Drewo a srd, Bratislava, Slovaška (slovaščina) * 2001 Kaschmir, Edition Korrespondenzen, Wien, Avstrija (nemščina) * 2001 Regreso a casa, Beletrina, Ljubljana, Slovenija (španščina) * 2002 Leden je nĕkdy uprostřed léta, Vetrny Mlyny, Brno, Češka (češčina) * 2003 Protuberance, Drevo a srd, Bratislava, Slovaška (slovaščina) * 2003 Protuberance, Meandar, Zagreb, Hrvaška (hrvaščina) * 2003 Protuberance, PAN, Sofija, Bolgarija (bolgarščina) * 2005 Protuberancias, Ediciones Arlequín, Guadalajara, Mehika (španščina) * 2005 Poezija Apsimoka, Vario Burnos, Vilna, Litva (litvanščina) * 2006 Protuberancia, Veszprem, Szeged, Madžarska (madžarščina) * 2006 Buch der Dinge, Suhrkamp, Frankfurt ob Majni, Nemčija (nemščina) * 2006 Pesme, Društvo pisaca Makedonije, Skopje, Makedonija (makedonščina) * 2006 Knjiga rijeći, Bosanska rijeć, Tuzla, Bosna in Hercegovina (bosenščina) * 2006 Libro de las cosas, Casa de la Poesia, Kostarika (španščina) * 2007 Katkad je siječanj usred ljeta, Meandar, Zagreb, Hrvaška (hrvaščina) * 2008 Geburt eines Engels, (co-author), Wunderhorn, Mainz, Nemčija (nemščina) * 2009 Preussenpark, Suhrkamp, Frankfurt ob Majni, Nemčija (nemščina) * 2009 Berlin, Arhipelag, Beograd, Srbija (srbščina) * 2009 Berlino, Zandonai, Trento, Italija (italijanščina) * 2010 Berlin, Meandar, Zagreb, Hrvaška (hrvaščina) * 2010 El Guant, Pen Catala, Barcelona, Španija (španščina) * 2010 The Book of Things, BOA Editions, Rochester, ZDA (angleščina) * 2010 Aspirin. Poetry East-West, Peking Los Angeles, Kitajska, ZDA (kitajščina) * 2011 Ponekogaše Januari srede leto. Blesok, Skopje, Makedonija (makedonščina) * 2011 Berlín. Pre-Textos, Valencia, Španija (španščina) * 2011 Edinstvanea obumamec na kamčka, Sofija, Bolgarija (bolgarščina) * 2011 Der Handschuh, Edition Thanhäusser, Ottensheim, Avstrija (nemščina) * 2012 Buch der Körper, Schöffling, Frankfurt am Main, Nemčija (nemščina) * 2012 Odbrani pesmi, Menora, Skopje, Makedonija (makedonščina) * 2014 Einsteinov stolp, založba IPPH, Peking, Kitajska (kitajščina) * 2014 Berlin, Vetrny Mlyny, Brno, Češka (češčina) * 2015 Berlin, Counterpath, Denver, ZDA (angleščina) * 2015 Libro de los cosas y cuerpos, Ediciones Arlequín, Guadalajara, Mehika (španščina) * 2015 Knjiga riječi i stvari, Franktura, Zagreb, Hrvaška (hrvaščina) * 2016 Archiv der toten Seelen, Schöffling, Frankfurt ob Majni, Nemčija (nemščina) * 2016 Logbuch der Gegenwart: Taumeln, Haymon, Innsbruck, Avstrija (nemščina) * 2016 Na kraju zapisano, Arhipelag, Beograd, Srbija (srbščina) * 2016 Essential Baggage, Equipage, Cambridge, Združeno kraljestvo (angleščina) * 2017 Absolution,Istros Books, London, Združeno kraljestvo (angleščina) * 2017 Le livre des Choses, Edition Circe, Pariz, Francija (francoščina) * 2017 Odpuštaj, Fraktura, Zagreb, Hrvaška (hrvaščina) * 2017 Livre des choses, Circe, Pariz, Francija (francoščina) * 2017 Luftigruß, Bohem, Frankfurt ob Majni, Nemčija (nemščina) * 2018 Nunca, nandie en ningun lugar. Circulo de poesia, Ciudad de Mexico, Mehika (španščina) * 2018 Carneval brutal. Ediccion Arlequin, Guadalajara, Mehika (španščina) * 2019 Le finestre di Berlino, Bottega Errante, Gorica, Italija (italijanščina) * 2019 Berlin, East China Normal University Press, Šanghaj, Kitajska (kitajščina) * 2019 The Other Side of the Wound. East China Normal University Press, Šanghaj, Kitajska (kitajščina) * 2019 Clear Shadow. Factory Hollow Press. North Amherst, ZDA (angleščina) * 2019 Über dem Himmel unter der Erde. Hanser, München, Nemčija (nemščina) * 2019 Prošenje, Видавництво Старого Лева, Kijev, Ukrajina (ukrajinščina) * 2019 Logbuch der Gegenwart 2: Aufbrechen. Haymon, Innsbruck, Avstrija (nemščina) * 2019 My Body is a Central Committee. The Chinese University of Hong Kong Press, 2019 (kitajščina) * 2019 Above the Sky beneath the Earth, White Pine Press, Buffalo, ZDA (angleščina) * 2019 Le Finestre di Berlino, Bottega Errante Edizioni, Videm, Italija (italijanščina) * 2020 El libro de las cosas y de los cuerpos, Collecion Sur, Kuba (španščina) * 2020 Sopra il cielo sotto la terra, Passigli, Firence, Italija (italijanščina) * 2021 Odrešenja, KCNS, Novi Sad, Srbija (srbščina) * 2021 Tilgivelsens akt, Jensen&Daalgard, Copenhagen, Danska (danščina) * 2021 Vratiće se svet, Povelja, Kraljevo, Srbija (srbščina) * 2022 Neverend, Wallstein, Göttingen (nemščina) * 2022 The Book of Bodies, White Pine Press. Buffalo, ZDA (angleščina) * 2022 Als der Winter verschwand, Karl Rauch Verlag, Frankfurt ob Majni, Nemčija (nemščina) * 2022 Testimonio, Ciudad Gotica, Buenos Aires, Argentina (španščina) * 2022 Slowenien Gebrauchsanweisung, Piper Verlag, München, Nemčija (nemščina) * 2022 Burning Tongues, Bloodaxe, London, Združeno kraljestvo (angleščina) * 2022 Neverend, Vetrny Mlyny, Brno, Češka (češčina) * 2022 Ötü Ruhlar Arşivi, Mavi Delta Yayinlari (turščina) * 2022 Księga rzeczy, Biuro Literackie, Varšava, Poljska (poljščina) * 2023 Flegomenes raosses, Vakxikon Media, Atene, Grčija (grščina) * 2023 Atemprotokolle, Wallstein, Göttingen (nemščina) * 2023 Das Lachen der Götter, Wallstein, Göttingen (nemščina) * 2023 Libro de las cosas y los cuerpos, Valparaiso, Granada (španščina) * 2023 Testimonio, Circulo de Poesía, Mexico DF, Mehika (španščina) * 2023 La sonrisas de los dioses, Ediciones Arlequin, Guadalajara, Mehika (španščina) * 2023 Cuentos de una guerra. Gog y Magog, Buenos Aires, Argentina (španščina) * 2023 Ono što videh u Ptuju i na drugim mestima, KCNS, Novi Sad, Srbija (srbščina) ==== Glej tudi ==== * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] * Dobitniki [[Rožančeva nagrada|Rožančeve nagrade]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.alessteger.com/ Aleš Šteger - domača stran] * [http://www.studentskazalozba.si/si/avtor.asp?id_Avtor=354 Študentska založba - Aleš Šteger] * [https://365.rtvslo.si/arhiv/profil/175128251 Aleš Šteger]. Profil (2. maj 2025). RTV Slovenija. {{RozanceviNagrajenci}} {{VeronikiniNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{literat-stub}} {{DEFAULTSORT:Šteger, Aleš}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Rožančevi nagrajenci]] [[Kategorija:Veronikini nagrajenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] 1k3fmwo1zr4rfprhhwv9nhbt82y129i 0 73102 6748395 6714154 2026-09-09T15:00:39Z ~2026-45085-22 264465 /* V */ 6748395 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[plavalec|plavalcev]].''' {{CompactTOC2}} == A == * [[Aleš Aberšek]] *[[Anže Ajlec]] * [[Darja Alauf]] * [[Gregor Aleš]] - Kefe *[[Aleksander Ambrož]] *[[Jani Artič]] *[[Alenka Artnik]] *[[Marija Auersperg]] *[[Olga Avbelj]] ==B== * [[Lavra Babič]] * [[Jon Bančič]] * [[Žiga Babošek]] * [[Martin Bau]] *[[Borut Bernat]] *[[Barbara Bezjak]] *[[Urša Bežan]] Petrič *[[Ana Bjelajac]] * [[Tanja Blatnik]] * [[Špela Bohinc]] * [[Janja Borec]] * [[Sašo Boškan]] * [[Krešo Božikov]] * [[Zorka Bradač]] *[[Olja Bregar]]? * [[Vesna Breskvar|Vesna (Zgomba) Breskvar]] * ([[Brane Breznikar]]) * [[Eva Breznikar]] * ([[Slavko Brinovec]]) * [[Vlado Brinovec]] * [[Robi Brglez]] *[[Petra Brodnik]] *[[Jana Brumec]] *[[Božidar Bučar]] *[[Jure Bučar]] *[[Darinka Bunjevac]] *[[Janez Burkeljca]] *[[Peter Burkeljca]] ==C== * [[Tone Cerer]] * [[Žiga Cerkovnik]] * [[Maja Cesar]] *[[Nina Cesar]] *[[Marica Cimperman]]? *[[Elvis Cirikovič]] *[[Boža Cizelj]] *[[Miran Cizelj]] *[[Štefan Cvetko]] ==Č== * [[Anja Čarman]] * [[Tina Čelik]] * [[Vlado Čermak]] - Coach * [[Angelca Černe]] * [[Roko Čoko]] * [[Drago Čuden]] ==D== * [[Tanja Dereani]] * [[Tomo Dereani]] * [[Urban Dermastia]] * [[Tina Dobovšek]] *[[Domen Dornik]] *[[Danilo Dougan]]? * [[Nina Drolc]] * [[Damir Dugonjič]] ==Đ== * [[Darko Đurić]] (para-plavalec) ==E== * [[Denis Erlah]] ==F== *[[Dejan Fabčič]] (para-plavalec) *[[Katja Fain]] *[[Matej Feguš]] *[[Anže Ferš Eržen]] *[[Vincent Filipič]] *[[Barbara Fischinger]] * Dušan in Iztok [[Fister]] * [[Petra Florjančič]] * [[Barbara Fortuna]] * [[Jure Fortuna]] *Ervin Fritsch *[[Katja Funkl]] *[[Arne Furlan Štular]] *[[Miran Fux]] == G == * [[Stojan Gala]] * [[Brigita Galičič]] * [[Jernej Godec]] * [[Sašo Godec]] * [[Tanja Godina]] * [[Gabriela Golob]] * [[Pika Gomboc]] * [[Robert Gorše]] * [[Andrej Goršič.]] * [[Nastja Govejšek]] * [[Ivan Govše]] * [[Klemen Grabljevec]] * [[Simona Gregorčič]] * [[Branka Grozina]] * [[Robert Grubišič]] - Čabo == H == * [[Katja Hajdinjak]] * [[Vlado Hanžekovič]] * [[Ana Horvat]] * [[Petra Hren]] == I == *[[Sara Isakovič]] == J == * [[Jože Jamnik]] * [[Uroš Jedlovčnik]] * [[Jernej Jemec]] * [[Matjaž Jemec]] * [[Boris Jenko]] *[[Samo Jeranko]] (tudi potapljač) * [[Lenčka Junc]] (r. [[Modic]]) * [[Goran Jurak]] * [[Gregor Jurak]] * [[Nejc Jurjevčič]] == K == * [[Zala Kalan]] *[[Kurt Kancler]] * [[Boris Kandare]] * [[Janko Kaplan]] * Jernej Kapus *Venceslav Kapus * [[Nika Karlina]] * [[Vida Kavčič]] * ([[Ivo Kavšek]]) * [[Alenka Kejžar]] *[[Nataša Kejžar]] *[[Rok Kerin]] * [[Dušan Kit]] * [[Gregor Kit]] * [[Marija Kit Juvančič]] *[[Neža Klančar]] * [[Anja Klinar]] * [[Alen Kobilica]] * [[Janez Kocmur]] *Primož Kocmur * [[Nataša Kocmut]] *[[Barbka Koncilja]] *[[Blaž Korošec]] *[[Marta Kos]] * [[Miha Kos]] * [[Aleksander Kostanjšek]] * [[Rudi Košorok|Rudi ''Košorok'']] * [[Aleks Koštomaj]] *[[Nika Kozamernik]] *[[Matjaž Koželj]] * [[Gregor Kravos]] *[[Miro Kregar]]? * [[Borjana Kremžar]] * Erik Krisch * [[Mojca Kristan]] * [[Aleksandra Kučej]] * [[Andro Kuljiš]] * [[Judita Kunčič Mandelc|Judita Kunčič Mandelc?]] * [[Barbara Kuret]] * [[Barbara Kus]] * [[Marko Kostelec]] == L == * [[Nada Lampret Souvan]] * [[Lovro Lančič]] * [[Stanko Lapajne]]? * [[Mirko Lebar]] * [[Tone Leskovec]] * [[Vid Likavec]] * Tone, Polona in Sandi Lileg * [[Tina Luis]] * [[Anita Lulić]] * [[Hrvoje Lušič]] * [[Jelena Lušič]] == M == * [[Helena Maher]] * [[Tomaž Maher]] * [[Igor Majcen (plavalec)|Igor Majcen]] * [[Nace Majcen (plavalec)|Nace Majcen]] * [[Domen Majhen]] - Domzi * [[Judita Mandelc Kunčič]] * [[Peter Mankoč]] * [[Neža Marčun]] * Tim Markič * [[Matjaž Markič]] * [[Igor Markovič]] * [[Matej Markovič]] * [[Tina Marn]] * [[Žiga Martinčič]] * [[Blaž Medvešek]] * ([[Matija Medvešek]]) * [[Žiga Mejač]] * [[Jernej Mencinger]] * [[Tina Meža]] * [[Otmar Mihalek]] * Gregor Miklič * [[Andrej Miksić]] * [[Marko Milenkovič]] * [[Tamara Miler]] * [[Maruša Mlinar]] * [[Tomaž Mulej]] * [[Miki Muster]] ==N== * [[Nataša Nakrst]]? *[[Marjan Naraglav]] * [[Boris Novak (plavalec)]] * [[Zoran Novak]] * [[Maja Novakovič]] ==O== * [[Janez Oberštar]] *[[Mojca Ocvirk]] * [[Tjaša Oder]] * [[Aljaž Ojsteršek]] * [[Peter Osterc]] == P == * [[Boni Pajntar Plut|Boni Pajntar (-Plut)]] * [[Tilka Paljk]] (Zambija) *[[Tina Pandža]] * [[Pamela Pate]] * [[Igor Pauletič]] * [[Danijel Pavlinec]] * [[Jernej Pavšič]] * [[Janez Pelc]] * [[Ciril Pelhan]] * [[Matjaž Pernat]] * [[Špela Perše]] * Andrej Petrič? * [[Borut Petrič]] * [[Darjan Petrič]] *[[Drago Petrič]] * [[Jan Karel Petrič]] * ([[Roni Pikec]]) * [[Tjaša Pintar]] * [[Dušan Pipenbacher]] * [[Andrej Pirc]] * [[Gregor Plevelj|Gregor (Grega) Plevelj]] * [[Lojze Poljanšek]]. * [[Darja Pop]] * [[Rebeka Porenta]] * (Miha Potočnik) * [[Vesna Praprotnik]] * [[Maja Prebil]] * Jožica in Marija Prekuh * [[Jan Prešeren]] *[[Lidija Prešern]] (r. Košenina) * [[Mitja Prešern]] * Saša Prešern * [[Jože Prislan]] * [[Pia Prosen]] == R == * [[Sara Račnik]] * [[Branko Ravnak]] * [[Franc Ravnik]] * [[Ivo Ravnik]] * Jože Rebec? * [[Špela Rebolj]] *[[Urška Roš]] *[[Nada Rotovnik Kozjek]]? * [[Anja Rugelj]] * [[Gašper Rugelj]] == S == *[[Mojca Sagmeister]] * [[Tamara Sambrailo]] * [[Anja Sedlar]] * [[Hana Sekuti]] * [[Stane Seunig]] * [[Igor Sever]] * Mara in Zlata [[Sever]] * ([[Bronislav Skaberne]]) * [[Staš Slabe]] * ([[Miloš Sladoje]]) * [[Urška Slapšak]], zdaj Potočnik * [[Nataša Sojar]] *[[Maja Sovinek]] * [[Nina Sovinek]] * [[Metka Sparavec]] * [[Ana Stankovič]] * [[Barbara Stante]] *[[Peter John Stevens]] * Gojko Stojkovič? *[[Martin Strel]] == Š == * [[Ivo Šaplja]] * [[Maja Šarac]] * [[Janja Šegel]] * [[Primož Šenica Pavletič]] *[[Mateja Šimic]] *Ivko Šink ? * [[Mateja Škraba]] * [[Gorazd Škabar]] * [[Iztok Škabar]] * [[Tanja Šmid]] * [[Lotos Vincenc Šparovec]] * [[Jaka Štiglic]] * [[Boro Štrumbelj]] * [[Anton Šulc]] * [[Tina Šulc]] * [[Lidija Švarc]] == T == * [[Emil Tahirovič]] * [[Anže Tavčar]] * [[Sonja Tominšek]] * [[Uroš Tomšič]] * [[Tomaž Torkar]] (trener, selektor) * [[Zlata Trtnik]] * [[Luka Turk]] * Mira Turk Škraba * [[Daša Tušek]] == U == * [[Matko Ulčar]] == V == * [[Nina Vakselj]] * [[Gaja Valant]] * [[Bruno Vavpotič]] * [[Rok Vegelj]] * [[Manja Veldin]] * [[Luka Velikonja]] * [[Igor Vidmar (novinar)|Igor Vidmar]] * [[Urša Vidmar (plavalka)]] (*1984) * [[Draško Vilfan]] * [[Janez Virant]] * [[Roman Vodeb]] * [[Boris Volčanšek]] (hrv.) * [[Robi Vovk]] * [[Tara Vovk]] *[[Tjaša Vozel]] *[[Danijel Vrhovšek]] *[[Martin Vrhovšek]] * [[Luka Vrtovec]] * [[Žiga Vurkeljc]] == T == * [[Anže Tavčar]] * [[Zlata Trtnik]] == W == * [[Iva Wolfart]] == Z == * [[Jelena Zahirovič]] * [[Maruša Zaplotnik]] * [[Simona Zavratnik (plavalka)]] * [[Bojan Zdešar]] * [[Eva Zemljič]] * [[Milan Zgomba]] * [[Branko Ziherl]] * [[Nejc Zupan]] * [[Teja Zupan]] == Ž == * [[Robert Žbogar|Robert (Robi) Žbogar]] * [[Tomaž Železnik]] * [[Matic Žugelj]] {{seznami narodov po poklicu|plavalcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plavalci]] [[kategorija:Slovenski plavalci|*]] kqdwjbwvj0m5kp11r5jxd5gmdbof1mt 0 73662 6748337 6748336 2026-09-09T11:59:08Z ~2026-45085-22 264465 /* E */ 6748337 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[plesalec|plesalcev]] in koreografov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Loup Abramovici]] (''francosko–portugalski'') * [[Silva Adamović Japelj]] * [[Kristina Aleksova]] * [[Dragana Alfirević]] * Nataša Ambrož * Tomaž Ambrož * [[Franci Ambrožič]] * [[Olga Andreeva|Olga Andre(j)eva]] * Andrea Antić (šport) * Boštjan Antončič (1980) * Jasmina Arko * Kaja Lin J. Avguštin == B == * [[Anamaria Bagarić]] * [[Miloš Bajc]] * [[Mojca Bandelj]] * Natalija Banović * [[Tanja Baronik]] * [[Mijo Basailović|Mijo (Miodrag) Basailović]] * Jagoda Batagelj (lat.-am.?) [[Jagoda in Jurij Batagelj]] (športna) * Tina Bedenik Schmauc * [[Enya Belak]] Gupta * [[Raša Benedik]] * [[Tina Benko]] * Ana Benkovič * [[Nataša Berce]] * [[Blaž Bertoncelj]] (argentinski tango) * [[Primož Bezjak]] * [[Staša Bežek]] (1898 - ?) (1. slov. solo plesalka) * Emili Bizjak * [[Jernej Bizjak]] *[[Goran Bogdanovski]] *[[Anton Bogov]] *([[Berta Bojetu]]) *Željko Božić *[[Jaka Bračko]] & [[Venera Spasova]] (športna) *[[Alja Branc Barbosa]] *[[Gizela Bravničar]] (r. Pavšič) *[[Tadej Brdnik]] *[[Živa Brecelj]]? *[[Nastja Bremec Rynia]] *[[Stanka Brezovar]] *[[Vida Breže]] *Matjaž Brinovec *[[Staša Briški Bailey|Staša Briški (-Bailey)]]? *[[Katja Bucik]] &[[Tjaša Bucik]] *[[Mateja Bučar]] * [[Milica Buh]] * [[Siniša Bukinac]] (športni) * [[Nadiya Bychkova]] (športna) == C == * ([[Bojana Caf]]) * [[Toni Canjko]] * [[Georgeta Capraroiu]] (r. Radasanu) * [[Stefan-Cornel Capraroiu|Stefan(-Cornel) Capraroiu]] * [[Urška Centa]] (flamenko) * [[Vesna Cestnik Tehovnik]] * Mišo Cigoj * [[Edward Clug]] (Romun) * [[Patricija Crnkovič]] * [[Ana Cvelfar]] == Č == *[[Valentina Čabro]] *[[Galina Čajka]] Kuhar *[[Franci Čarman]] (1912-80) *[[Matija Černe]] * [[Ana Černivec]] * [[Matevž Česen]] (športni) * [[Roki Česen]] * [[Maja Čolić]] (športna) * [[Manca Čuček]] == D == * [[Rezi Dadič]] (r. Brcar) * [[Vlasto Dedovič]]/ć * Uroš &[[Tinka Delakorda]] (športna) *[[Desha Delteil]] * [[Katja Delak]] (r. Pollak) * [[Maja Delak]] * Ana Delo? * [[Cvetka Demšar]] * [[Edi Dežman]] * [[Dalanda Diallo]] * ([[Mojca Dimec]]) * [[Tina Dobaj]] * [[Mercedes Dobršek Lupša]] * Meta Dodič (šport) * [[Brina Dokl]] * [[Tim Dolinšek]] * [[Barbara Drnač|Barb(a)ra Drnač]] * [[Sonja Duh]] * [[Eča Dvornik]] (-Etcha) == E == * [[Lea Ekar Grlj]] * [[Gea Erjavec]] * [[Slavko Eržen]] == F == * [[Nina Fajdiga]] * [[Tjaša Fajdiga]]? *[[Matjaž Farič]] *[[Marjeta Feguš Šrot]] *[[Matija Ferlin]] (Hrvat) *[[Zarja Ferlinc]] * [[Nina Fras]] * [[Majda Fridl]]? * [[Štefan Furijan]] * [[Viki Furlanič]] == G == * Nina Gerič * Maja Geršak (lat.-am.?) * (Vesna Geršak) * [[Natka Geržina]] * [[Blaž Godec]] * [[Peter Golovin]] (Gresserov) * [[Tomaž Golub]] * Marko Golubović * [[Aleš Gorišek]] * ([[Niko Goršič]]) * [[Drago Grabnar]] * [[Grafenauer|Marija Grafenauer]] (por. Vogelnik) * [[Gordana Grandošek Whiddon]] (športna?) * [[Ivan Greguš]] * [[Maša Grgič]] * [[Robert Grmek|Robert (Robi) Grmek]] * [[Lana Grošelj]] * [[Marija Gruden Grad]] (1932-93) * [[Mitja Grudnik]] (latinskoamer. plesi) *[[Gregor Guštin]] == H == * [[Zdravko Haderlap]] * [[Evin Hadžialjević]] * [[Jaka Hafner]] * [[Polonca Hartman]] * [[Maša Hawlina]] * [[Slavko Hiti]] * [[Bojan Horvat]] (športni) * [[Mojca Horvat]] (jazz, muzikal, show...) * Rosana Horvat * [[Ian Hotko]] (športni) *[[Ksenija Hribar]] *[[Rosana Hribar]] *[[Andreja Hriberšek]] *[[Dimitrij Hribovšek]] == I == * [[Olivera Ilić|Olivera (Olja) Ilić]] * [[Viktor Isajčev]] * Lara Matea Ivančič * ([[Jitka Ivelja]]) * [[Arnej Ivkovič]] (športni) == J == *[[Kaja Lin Jagodič Avguštin]] *Sara Janašković *[[Tina Janežič]] *[[Kaja Janjić]] *[[Eva Jankovič]] *[[Silva Japelj]] (por. Adamovič) *[[Lukas Jekaneder]] *([[Zmago Jelinčič]]) *[[Adolf Jenko]] (družabni ples...) *[[Metod Jeras]] (1930-96) *[[Vesna Jevšenak]] *[[Fiona Johnson Kocjančič]] *Liam Eusebio Junkar (šport) *[[Filip Jurič]] *[[Leja Jurišić]] == K == * [[Olga Kacjan]]? * [[Maja Kalafatić]] * [[Maša Kagao Knez]] * [[Gregor Kamnikar]] * [[Barbara Kanc]] * [[Barbara Kapelj]]? * [[Mojca Kasjak]] * [[Maša Kastelic]] (akrobatska-športna) * [[Liljana Keber]] * [[Ljiljana Keča]] (- Rošker) * [[Matej Kejžar]] * [[Ingrid Kerec]] * [[Sonja Kerin Krek]]? * Daša Kerin Cerkovnik * Mirjam Kerpan Izak * [[Ana Kersnik Žvab]] * [[Maks Kirbos]] * [[Anamaria Klajnšček]] * [[Ana Klašnja]] * [[Katja Klep]] * Hana Klimentová * [[Etka Klinc|Etka (Marjetka) Klinc]] * [[Mala Kline]] * Boris Kljun * [[Nika Kljun]] * [[Zoran Kljun]] * [[Tjaša Kmetec]] * [[Ivica Knez]] * [[Jasna Knez]] * [[Danica Kneževič]] * Rudi Kocbek * [[Katarina Kocka]] (Kotzka) * Ada Kogovšek * [[Katarina Kolar]] * [[Bara Kolenc]] * Dejan Kolenc * [[Suzana Koncut]] * [[Jurij Konjar]] * [[Andreja Kopač]] * Katja Kordin * [[Nika Korenjak]] *[[Nataša Kos Križmančič]] *[[Neja Kos]]? *Urška Kosec * [[Ivo Kosi]] * Nežka Kosi * Ivan Kostevc * [[Igor Košak]] * [[Evgenija Koškina]] * [[Iztok Kovač]] * [[Jana Kovač Valdés]] * [[Katjuša Kovačič]] * [[Jernej Kozan]] * [[Živa Kraigher]] * [[Matej Krajcer]] (športni) * Špela Kralj * Kristijan Krajnčan * [[Žigan Krajnčan]] * [[Marina Krasnova]] (por. Surina) * [[Johann Kresnik]] * [[Suzana Krevh]] (športna?) * (Helena) [[Valerija Krieger]] * [[Jasmina Križaj]] * [[Regina Križaj-Babačić|Regina Križaj]] * [[Ema Križič]] * [[Tijuana Križman]] * ([[Breda Kroflič]]) * [[Jaka Krošl]] (lat.-amer.) * [[Marijan Krulanović|Mar(i)jan Krulanović]] * [[Radomir Krulanović|Radomir (Rade) Krulanović]] * [[Miha Krušič]] * [[Kaja Kušar]] (športna) == L == *[[Mojmir Lasan]] *[[Suzana Lasan]] *[[Alja Lacković]] *[[Klara Lainšček]] (športna) *[[Anka Lavrač]] (r. Černe) *[[Vesna Lavrač]] *[[Darinka Lavrič Simčič]] *[[Maja Lavrinc]] *[[Slavko Laznik]] *Tjaša Leban *[[Stane Leben]] *[[Katja Legin]]? *[[Janja Lesar]] (športna) *[[Albert Likavec]] *[[Mimica Likavec]] (r. Čepelnik) * [[Lidija Lipovž]] (por. Sotlar) * [[Saša Lončar]] * [[Kaja Lorenci]] * Metka Lustig? *[[Gregor Luštek]] == M == * Katarina Maček * [[Mojca Majcen]] * Tanja Makuc * Špela Mandelc * Olivera Marčac * Matjaž Marin * [[Vera Marinc]] (r. Karić) * Jure Markič * [[Jelena Markovič]] * [[Jan Marolt]] *[[Maja Maselj]] *Šimun Matišić *[[Dragica Mavec]] *[[Nina Mavec Krenker]] *Tea Mazaj * [[Alena Medič]] * Ana Medvešček * [[Janez Meglič]] *[[Anja Mejač]] (flamenko...) * [[Janez Mejač (baletnik)|Janez Mejač]] * [[Jana Menger]] * Andrej Mernik *[[Nina Meško]] *Matic Meznaršič (hip hop) *Mateja Mihelič *[[Ivan Mijačević]] * [[Janez Miklič]] * Elena Mikuž *[[Maja Milenović Workman]] (Maya) *[[Štefka Miler]] (r. Erman) * Sergej Milicija * [[Radomir Milošević]] * Danijel Mišon * [[Marko Mlačnik]] * [[Mojca Mladenovič]] (športna) *[[Pia Mlakar]] (r. Scholz) *[[Pino Mlakar]] *[[Tomo Mlakar]] *[[Veronika Mlakar]] *[[Maša Mlinarič]] *[[Anja Möderndorfer]] *[[Sergiu Moga]] *[[Erna Mohar]] (por. Pilato) *([[Leo Mujić]]) == N == * Patricia Nagashi Brilli * Barbara Nagode Ambrož (plesna trenerka in sodnica) * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Bojana Nenadović Otrin]] *[[Sanja Nešković Peršin]] * [[Henrik Neubauer]] * [[Nataša Neubauer]] (r. Golia) * [[Nina Noč]] * [[Aljaž Novak]] * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] & [[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *([[Barbara Novakovič Kolenc]]) * [[Nika Kljun]] == O == *[[Mitja Obed]] (flamenko...) *[[Andreja Obreza]] *[[Mona Obrul]] *[[Nina Ogrinc]] *[[Marko Omerzel]] *[[Vita Osojnik]] *[[Eva Osolnik]] (športna) *Nejc Osovnikar *[[Lucija Ostan Vejrup]] *Jure Ostrež? *[[Luka Ostrež]] *[[Iko Otrin]] * [[Jaš Otrin]] * [[Sinja Ožbolt]] == P == * Branko Padjan * [[Romana Pahor]] (športna) *[[Sabina Pajmon]] *[[Ana Pandur]] ''Predin'' (flamenko) *[[Ana Papež]] *[[Irena Pasarić]] *[[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]] *[[Tadeja Pavlič]] *[[Tanja Pavlič]] * [[Uroš Pavlin]] * [[Julija Pečnikar]] * Akim Pekunov (akrobatski-športni) & Maša Kastelic * [[Kristýna Peldová]] (prej Šajtošová) * [[Miha Perat]] (športni...) * [[Miro Perat|Miro(slav) Perat]] (športni..) * [[Rok Peric]] * Tamara Perić * [[Radharani Pernarčič]] * [[Nina Pertot Weis]] * Gabriel Peternelj (hip hop) *([[Ivan Peternelj]]) * [[Dana Petretič]] * Svetlana Petrovič *[[Petra Pikalo|Petra (Hawlina) Pikalo]] *[[Boris Pilato]] *Klemen Pirman *[[Martina Plohl]] (športna) *[[Zoran Plohl]] *Blaž Pocajt &Urša Pocajt? *[[Daliborka Podboj]] *Branko Podergajs Siussi *[[Mateja Podgornik]] *[[Burja Podlesnik]] * [[Andreja Podlogar]] (arg. tango) * Mirjam Podobnik * [[Tajda Podobnik]] * [[Drago Pogačar]] * [[Franc Pogačar]] * [[Petra Pogačnik Pikalo]] * ([[Matjaž Pograjc]])? * Vaclav Pohan * [[Kristina Pojbič]] (športna) * [[Beti Polanec]] * [[Branka Polič]] * [[Stane Polik]] * [[Štefanija Polik]] (r. Sitar) * [[Jelena Poljakova]] * Rita Pollachi * [[Mitja Popovski]] (športni, koreograf) * [[Branko Potočan]] * [[Zdenko Potočar]] * [[Sabina Potočki]] * Nataša Potočnik * [[Tanja Potočnik]] * [[Barbara Potokar]] * [[Vanessa Praunseis]] (športna) * Natalija Pravdič Mohd * Tadej Premk *[[Snježana Premuš]] * [[David Prestor]] * [[Breda Pretnar]] * Miran Pritekelj * [[Andraž Prokofjev]] - Zhazhy (športni) * Azra Pucko * [[Mateja Pučko]] (-Petković) * ([[Breda Pugelj Otrin]]) * [[Peter Pustišek]] * [[Janja Pušl]] == R == * [[Maša Radi Buh]] * Valerija Rahle Mbanwi * [[Monika Rant]] (športna-lat.am.) * [[Andreja Rauch Podrzavnik]] * [[Bor Ravbar]] * Petra Ravbar * [[Patrik Razem]]/[[Patrik Ražem]] (športni) * [[Teja Reba]] * Gaber Rebolj (hip hop) *[[Mateja Rebolj]] *[[Magdalena Reiter]] (Poljakinja) *[[Marta Remškar]] *[[Tatjana Remškar]] (-Lipušček) *[[Dana Renčelj]] *[[Špela Repar Lomovšek]] *Maja Repinc *Žiga Repovž *[[Daša Resnik]] * [[Boštjan Retelj]] *[[Alenka Ribič Laufer]] *[[Marinka Ribič]] *[[Bojana Robinson|Bojana (Mišić) Robinson]] *[[Tomaž Rode]] *[[Silva Ros]] *[[Jan Rozman]] *[[Jerca Rožnik Novak]] *[[Urša Rupnik]] *[[Vilma Rupnik]] *[[Michał Rynia]] (Poljak) == S == *[[Janez Samec]] *Gordana [[Goga Schmidt]] *[[Marta Schmidt]] (-Paulin) *[[Sabina Schwenner]] *[[Urša Sekirnik]] *[[Matej Selan]] *[[Sabina Selan]] *[[Emanuela Senjor]] *[[Majna Sevnik Firšt|Majna Sevnik]] (-Firšt) *Nicky Shuler *[[Boštjan Simon]] *[[Ludvig Simončič]] (družabni, Mb) *[[Janez Sinič]] *Iza Skok? *[[Tanja Skok]] *Uroš Skulj *Marija Slavec Neeman *[[Vali Smerkolj]] (= Miroslava S., r. Katalan)? * [[Maja Sonc]] * [[Lidija Sotlar]] (r. Lipovž) * [[Saša Stadler]] *[[Goga Stefanović Erjavec]] *[[Ana Stegnar]] * [[Špela Sterle]] * [[Dejan Srhoj]] * [[Saša Stadler]] * Marko Stamenković * [[Sebastjan Starič]] * Alice Stojko Saliu * [[Maria Stokłosa]] * [[Lane Stranič]]/-ć - Favreliére (1944-) * Dominik Strusa (hip hop) * [[Štefan Suhi]] * Karin Sušec (hip hop) * [[Martina Svetina]] * [[Tetiana Svetlična]] * [[Igor Sviderski]] == Š == [[en:Aljaž Škorjanec]] * [[Domen Šega]] * Dario Šegović *[[Ajda Šegula]] *[[Barbara Šercer]] *Jernej Šerjak *[[Alenka Šest]] *[[Elvira Šivic]] *[[Majda Škerjanc]] (por. Humski) *[[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *[[Petra Škofic Damjan]] *[[Aljaž Škorjanec]] (športni) *Magdalena Škrlj Bura *[[Anže Škrube]] * [[Andrej Škufca]] (športni) * Melinda Škufca? *[[Breda Šmid]] (por. Sever) * [[Milko Šparemblek]] (slov.-hrvaški) (1928-2025) * [[Cvetka Špiljar]] (*1956) * [[Marjeta Šrot]] (Feguš; r. Žnidaršič) * Mirjana Šrot * [[Ana Štefanec]] Knez * [[Kaja Štiglic]] (športna?) * Zala Ana Štiglic? * [[Martina F. Štirn]] 1971 * Matic Štrukelj (hip hop) * [[Urša Štrukelj]] (*1975) * Maruša Šubic * [[Tjaša Šuligoj]] * [[Fabris Šulin]] * [[Danila Švara]] == T == * [[Andreja Tauber]] * [[Anja Tegelj]] * [[Peter Taušanovič]] * [[Mateja Terčon Knap]] * [[Dušan Teropšič]] * [[Kaja Teržan]] * [[Uršula Teržan]] * Liam Tesovnik (svetovni prvak v kategoriji hip hop - športni) * ([[Alja Tkačev]]) * [[Milan Tomášik]] (Slovak) * [[Ajda Tomazin]] * Tjaša Tomažič * [[Irena Tomažin]] Zagoričnik * [[Tina Tome]] (športna) * [[Viktorija Tomič]] (športna) * Blanka Tomšič * Karol Toth (Slovak) *[[Nataša Tovirac]] *[[Iva Tratnik]] *[[Špela Tratnik]] *Jan Trninič *[[Marin Turcu]] (romun.-slov.) *[[Valentina Turcu]] *[[Antoneta Turk]] *[[Simona Turk]] (športna) *[[Alja Turk Hvala]] *[[Ingrid Tušar]] *[[Staša Tušar]] == U == * [[Ivan Umek]] (družabni, Trst) * [[Leja Urankar Gaberc]] *[[Marko Urbanek]] * [[Silvana Urbanija]] * Mojca Uršič == V == * [[Kaja Vajdetič]] * Andreja Vakselj * ([[Andrés Valdés]]) * [[Veronika Valdés]] * [[Tina Valentan]] * [[Ruth Vavpotič|Rut(h) Vavpotič]], por. Csanadi * [[Vesna Vaupotič]] * [[Klemen Veber]] * [[Lucija Velkavrh]] * [[Katarina Venturini]] (športna) * Boris Veras * [[Tatjana Verbič]] (športna - metodičarka) * [[Maja Verčko]] * [[Branka Verdnik]] (r. Ferlinc) * [[Viktor Verdnik]] * Alenka Verstovšek (športna) * [[Minka Veselič Kološa]] * [[April Veselko]] * [[Vlasta Veselko]] (arg. tango...) * (Rok Vevar) * Mojca Vidic * [[Kalista Vidmar]] (športna-lat.am.) * [[Maruša Vidmar]] (r. Berginc) * [[Meta Vidmar|Met(od)a Vidmar]] * [[Urša Vidmar]] * [[Vojko Vidmar]] * [[Václav Vlček]] * [[Filip Viljušić]] * Nastja Vodenik? * [[Miha Vodičar]] (športni) * Darja Vodlan * Marko Vodnik? (športni plesi) * [[Marija Vogelnik]] (r. Grafenauer) * [[Mojca Vogelnik]] * [[Urška Vohar]] * [[Vida Volpi]] (r. Klančar) * [[Gorazd Vospernik]] * [[Ana Vovk Pezdir]] * Gregor Vovk * Niki Jacqueline Vrabič * [[Darko Vrebac]] * [[Magda Vrhovec]] (-Dedović) * [[Nena Vrhovec Stevens|Nena (Snežna) Vrhovec Stevens]] * Vesna Vučajnk *Breda Vules == W == * [[Anita Wach]] * [[Lidija Wisiak]] == Z == * [[Matic Zadravec]] * [[Meta Zagorc]] (športni, FŠ) * [[Danijela Zajc]]? * Lovro Zajc (športni) * [[Beba Zalokar]] (r. Gabrijelčič) * Kristina Zarić * [[Jasna Zavodnik]] * ([[Brane Završan]]) * Dejan Zečević * [[Ljubica Zelenik]] * [[Tanja Zgonc]] * (Damir Zlatar Frey) * [[Janja Zupan (fotomodel)|Janja Zupan]] * [[Silvo Zupanc]]? * [[Aja Zupanec]] * [[Lukas Zuschlag]] == Ž == * [[Karla Železnik]] * [[Vekoslava Žerdin|Lojzka (Vekoslava) Žerdin]] * [[Živa Žitnik]] * [[Jadran Živković]] (step) * [[Nataša Živković]] * [[Gaj Žmavc]] * [[Jerica Žmavec]] (r. Kahler) * [[Erika Žnidaršič]] * N.? Župa * [[Estela Žutić]] {{seznami narodov po poklicu|plesalcev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plesalci]] [[Kategorija:Slovenski plesalci|*]] 1aj197jpnof21dfln7vk0m85qhvnd92 6748340 6748337 2026-09-09T12:12:55Z ~2026-45085-22 264465 /* M */ 6748340 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[plesalec|plesalcev]] in koreografov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Loup Abramovici]] (''francosko–portugalski'') * [[Silva Adamović Japelj]] * [[Kristina Aleksova]] * [[Dragana Alfirević]] * Nataša Ambrož * Tomaž Ambrož * [[Franci Ambrožič]] * [[Olga Andreeva|Olga Andre(j)eva]] * Andrea Antić (šport) * Boštjan Antončič (1980) * Jasmina Arko * Kaja Lin J. Avguštin == B == * [[Anamaria Bagarić]] * [[Miloš Bajc]] * [[Mojca Bandelj]] * Natalija Banović * [[Tanja Baronik]] * [[Mijo Basailović|Mijo (Miodrag) Basailović]] * Jagoda Batagelj (lat.-am.?) [[Jagoda in Jurij Batagelj]] (športna) * Tina Bedenik Schmauc * [[Enya Belak]] Gupta * [[Raša Benedik]] * [[Tina Benko]] * Ana Benkovič * [[Nataša Berce]] * [[Blaž Bertoncelj]] (argentinski tango) * [[Primož Bezjak]] * [[Staša Bežek]] (1898 - ?) (1. slov. solo plesalka) * Emili Bizjak * [[Jernej Bizjak]] *[[Goran Bogdanovski]] *[[Anton Bogov]] *([[Berta Bojetu]]) *Željko Božić *[[Jaka Bračko]] & [[Venera Spasova]] (športna) *[[Alja Branc Barbosa]] *[[Gizela Bravničar]] (r. Pavšič) *[[Tadej Brdnik]] *[[Živa Brecelj]]? *[[Nastja Bremec Rynia]] *[[Stanka Brezovar]] *[[Vida Breže]] *Matjaž Brinovec *[[Staša Briški Bailey|Staša Briški (-Bailey)]]? *[[Katja Bucik]] &[[Tjaša Bucik]] *[[Mateja Bučar]] * [[Milica Buh]] * [[Siniša Bukinac]] (športni) * [[Nadiya Bychkova]] (športna) == C == * ([[Bojana Caf]]) * [[Toni Canjko]] * [[Georgeta Capraroiu]] (r. Radasanu) * [[Stefan-Cornel Capraroiu|Stefan(-Cornel) Capraroiu]] * [[Urška Centa]] (flamenko) * [[Vesna Cestnik Tehovnik]] * Mišo Cigoj * [[Edward Clug]] (Romun) * [[Patricija Crnkovič]] * [[Ana Cvelfar]] == Č == *[[Valentina Čabro]] *[[Galina Čajka]] Kuhar *[[Franci Čarman]] (1912-80) *[[Matija Černe]] * [[Ana Černivec]] * [[Matevž Česen]] (športni) * [[Roki Česen]] * [[Maja Čolić]] (športna) * [[Manca Čuček]] == D == * [[Rezi Dadič]] (r. Brcar) * [[Vlasto Dedovič]]/ć * Uroš &[[Tinka Delakorda]] (športna) *[[Desha Delteil]] * [[Katja Delak]] (r. Pollak) * [[Maja Delak]] * Ana Delo? * [[Cvetka Demšar]] * [[Edi Dežman]] * [[Dalanda Diallo]] * ([[Mojca Dimec]]) * [[Tina Dobaj]] * [[Mercedes Dobršek Lupša]] * Meta Dodič (šport) * [[Brina Dokl]] * [[Tim Dolinšek]] * [[Barbara Drnač|Barb(a)ra Drnač]] * [[Sonja Duh]] * [[Eča Dvornik]] (-Etcha) == E == * [[Lea Ekar Grlj]] * [[Gea Erjavec]] * [[Slavko Eržen]] == F == * [[Nina Fajdiga]] * [[Tjaša Fajdiga]]? *[[Matjaž Farič]] *[[Marjeta Feguš Šrot]] *[[Matija Ferlin]] (Hrvat) *[[Zarja Ferlinc]] * [[Nina Fras]] * [[Majda Fridl]]? * [[Štefan Furijan]] * [[Viki Furlanič]] == G == * Nina Gerič * Maja Geršak (lat.-am.?) * (Vesna Geršak) * [[Natka Geržina]] * [[Blaž Godec]] * [[Peter Golovin]] (Gresserov) * [[Tomaž Golub]] * Marko Golubović * [[Aleš Gorišek]] * ([[Niko Goršič]]) * [[Drago Grabnar]] * [[Grafenauer|Marija Grafenauer]] (por. Vogelnik) * [[Gordana Grandošek Whiddon]] (športna?) * [[Ivan Greguš]] * [[Maša Grgič]] * [[Robert Grmek|Robert (Robi) Grmek]] * [[Lana Grošelj]] * [[Marija Gruden Grad]] (1932-93) * [[Mitja Grudnik]] (latinskoamer. plesi) *[[Gregor Guštin]] == H == * [[Zdravko Haderlap]] * [[Evin Hadžialjević]] * [[Jaka Hafner]] * [[Polonca Hartman]] * [[Maša Hawlina]] * [[Slavko Hiti]] * [[Bojan Horvat]] (športni) * [[Mojca Horvat]] (jazz, muzikal, show...) * Rosana Horvat * [[Ian Hotko]] (športni) *[[Ksenija Hribar]] *[[Rosana Hribar]] *[[Andreja Hriberšek]] *[[Dimitrij Hribovšek]] == I == * [[Olivera Ilić|Olivera (Olja) Ilić]] * [[Viktor Isajčev]] * Lara Matea Ivančič * ([[Jitka Ivelja]]) * [[Arnej Ivkovič]] (športni) == J == *[[Kaja Lin Jagodič Avguštin]] *Sara Janašković *[[Tina Janežič]] *[[Kaja Janjić]] *[[Eva Jankovič]] *[[Silva Japelj]] (por. Adamovič) *[[Lukas Jekaneder]] *([[Zmago Jelinčič]]) *[[Adolf Jenko]] (družabni ples...) *[[Metod Jeras]] (1930-96) *[[Vesna Jevšenak]] *[[Fiona Johnson Kocjančič]] *Liam Eusebio Junkar (šport) *[[Filip Jurič]] *[[Leja Jurišić]] == K == * [[Olga Kacjan]]? * [[Maja Kalafatić]] * [[Maša Kagao Knez]] * [[Gregor Kamnikar]] * [[Barbara Kanc]] * [[Barbara Kapelj]]? * [[Mojca Kasjak]] * [[Maša Kastelic]] (akrobatska-športna) * [[Liljana Keber]] * [[Ljiljana Keča]] (- Rošker) * [[Matej Kejžar]] * [[Ingrid Kerec]] * [[Sonja Kerin Krek]]? * Daša Kerin Cerkovnik * Mirjam Kerpan Izak * [[Ana Kersnik Žvab]] * [[Maks Kirbos]] * [[Anamaria Klajnšček]] * [[Ana Klašnja]] * [[Katja Klep]] * Hana Klimentová * [[Etka Klinc|Etka (Marjetka) Klinc]] * [[Mala Kline]] * Boris Kljun * [[Nika Kljun]] * [[Zoran Kljun]] * [[Tjaša Kmetec]] * [[Ivica Knez]] * [[Jasna Knez]] * [[Danica Kneževič]] * Rudi Kocbek * [[Katarina Kocka]] (Kotzka) * Ada Kogovšek * [[Katarina Kolar]] * [[Bara Kolenc]] * Dejan Kolenc * [[Suzana Koncut]] * [[Jurij Konjar]] * [[Andreja Kopač]] * Katja Kordin * [[Nika Korenjak]] *[[Nataša Kos Križmančič]] *[[Neja Kos]]? *Urška Kosec * [[Ivo Kosi]] * Nežka Kosi * Ivan Kostevc * [[Igor Košak]] * [[Evgenija Koškina]] * [[Iztok Kovač]] * [[Jana Kovač Valdés]] * [[Katjuša Kovačič]] * [[Jernej Kozan]] * [[Živa Kraigher]] * [[Matej Krajcer]] (športni) * Špela Kralj * Kristijan Krajnčan * [[Žigan Krajnčan]] * [[Marina Krasnova]] (por. Surina) * [[Johann Kresnik]] * [[Suzana Krevh]] (športna?) * (Helena) [[Valerija Krieger]] * [[Jasmina Križaj]] * [[Regina Križaj-Babačić|Regina Križaj]] * [[Ema Križič]] * [[Tijuana Križman]] * ([[Breda Kroflič]]) * [[Jaka Krošl]] (lat.-amer.) * [[Marijan Krulanović|Mar(i)jan Krulanović]] * [[Radomir Krulanović|Radomir (Rade) Krulanović]] * [[Miha Krušič]] * [[Kaja Kušar]] (športna) == L == *[[Mojmir Lasan]] *[[Suzana Lasan]] *[[Alja Lacković]] *[[Klara Lainšček]] (športna) *[[Anka Lavrač]] (r. Černe) *[[Vesna Lavrač]] *[[Darinka Lavrič Simčič]] *[[Maja Lavrinc]] *[[Slavko Laznik]] *Tjaša Leban *[[Stane Leben]] *[[Katja Legin]] *[[Janja Lesar]] (športna) *[[Albert Likavec]] *[[Mimica Likavec]] (r. Čepelnik) * [[Lidija Lipovž]] (por. Sotlar) * [[Saša Lončar]] * [[Kaja Lorenci]] * Metka Lustig? *[[Gregor Luštek]] == M == * Katarina Maček * [[Mojca Majcen]] * Tanja Makuc * Špela Mandelc * Olivera Marčac * Matjaž Marin * [[Vera Marinc]] (r. Karić) * Jure Markič * [[Jelena Markovič]] * [[Jan Marolt]] *[[Maja Maselj]] *Šimun Matišić *[[Dragica Mavec]] *[[Nina Mavec Krenker]] *Tea Mazaj * [[Alena Medič]] * Ana Medvešček * [[Janez Meglič]] *[[Anja Mejač]] (flamenko...) * [[Janez Mejač (baletnik)|Janez Mejač]] * [[Jana Menger]] * Andrej Mernik *[[Nina Meško]] *Matic Meznaršič (hip hop) *Mateja Mihelič *[[Ivan Mijačević]] * [[Janez Miklič]] * Elena Mikuž *[[Maja Milenović Workman]] (Maya) *[[Štefka Miler]] (r. Erman) * Sergej Milicija * [[Radomir Milošević]] * Danijel Mišon * [[Marko Mlačnik]] * [[Mojca Mladenovič]] (športna) *[[Pia Mlakar]] (r. Scholz) *[[Pino Mlakar]] *[[Tomo Mlakar]] *[[Veronika Mlakar]] *[[Maša Mlinarič]] *[[Anja Möderndorfer]] *[[Sergiu Moga]] *[[Erna Mohar]] (por. Pilato) *([[Leo Mujić]]) == N == * Patricia Nagashi Brilli * Barbara Nagode Ambrož (plesna trenerka in sodnica) * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Bojana Nenadović Otrin]] *[[Sanja Nešković Peršin]] * [[Henrik Neubauer]] * [[Nataša Neubauer]] (r. Golia) * [[Nina Noč]] * [[Aljaž Novak]] * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] & [[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *([[Barbara Novakovič Kolenc]]) * [[Nika Kljun]] == O == *[[Mitja Obed]] (flamenko...) *[[Andreja Obreza]] *[[Mona Obrul]] *[[Nina Ogrinc]] *[[Marko Omerzel]] *[[Vita Osojnik]] *[[Eva Osolnik]] (športna) *Nejc Osovnikar *[[Lucija Ostan Vejrup]] *Jure Ostrež? *[[Luka Ostrež]] *[[Iko Otrin]] * [[Jaš Otrin]] * [[Sinja Ožbolt]] == P == * Branko Padjan * [[Romana Pahor]] (športna) *[[Sabina Pajmon]] *[[Ana Pandur]] ''Predin'' (flamenko) *[[Ana Papež]] *[[Irena Pasarić]] *[[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]] *[[Tadeja Pavlič]] *[[Tanja Pavlič]] * [[Uroš Pavlin]] * [[Julija Pečnikar]] * Akim Pekunov (akrobatski-športni) & Maša Kastelic * [[Kristýna Peldová]] (prej Šajtošová) * [[Miha Perat]] (športni...) * [[Miro Perat|Miro(slav) Perat]] (športni..) * [[Rok Peric]] * Tamara Perić * [[Radharani Pernarčič]] * [[Nina Pertot Weis]] * Gabriel Peternelj (hip hop) *([[Ivan Peternelj]]) * [[Dana Petretič]] * Svetlana Petrovič *[[Petra Pikalo|Petra (Hawlina) Pikalo]] *[[Boris Pilato]] *Klemen Pirman *[[Martina Plohl]] (športna) *[[Zoran Plohl]] *Blaž Pocajt &Urša Pocajt? *[[Daliborka Podboj]] *Branko Podergajs Siussi *[[Mateja Podgornik]] *[[Burja Podlesnik]] * [[Andreja Podlogar]] (arg. tango) * Mirjam Podobnik * [[Tajda Podobnik]] * [[Drago Pogačar]] * [[Franc Pogačar]] * [[Petra Pogačnik Pikalo]] * ([[Matjaž Pograjc]])? * Vaclav Pohan * [[Kristina Pojbič]] (športna) * [[Beti Polanec]] * [[Branka Polič]] * [[Stane Polik]] * [[Štefanija Polik]] (r. Sitar) * [[Jelena Poljakova]] * Rita Pollachi * [[Mitja Popovski]] (športni, koreograf) * [[Branko Potočan]] * [[Zdenko Potočar]] * [[Sabina Potočki]] * Nataša Potočnik * [[Tanja Potočnik]] * [[Barbara Potokar]] * [[Vanessa Praunseis]] (športna) * Natalija Pravdič Mohd * Tadej Premk *[[Snježana Premuš]] * [[David Prestor]] * [[Breda Pretnar]] * Miran Pritekelj * [[Andraž Prokofjev]] - Zhazhy (športni) * Azra Pucko * [[Mateja Pučko]] (-Petković) * ([[Breda Pugelj Otrin]]) * [[Peter Pustišek]] * [[Janja Pušl]] == R == * [[Maša Radi Buh]] * Valerija Rahle Mbanwi * [[Monika Rant]] (športna-lat.am.) * [[Andreja Rauch Podrzavnik]] * [[Bor Ravbar]] * Petra Ravbar * [[Patrik Razem]]/[[Patrik Ražem]] (športni) * [[Teja Reba]] * Gaber Rebolj (hip hop) *[[Mateja Rebolj]] *[[Magdalena Reiter]] (Poljakinja) *[[Marta Remškar]] *[[Tatjana Remškar]] (-Lipušček) *[[Dana Renčelj]] *[[Špela Repar Lomovšek]] *Maja Repinc *Žiga Repovž *[[Daša Resnik]] * [[Boštjan Retelj]] *[[Alenka Ribič Laufer]] *[[Marinka Ribič]] *[[Bojana Robinson|Bojana (Mišić) Robinson]] *[[Tomaž Rode]] *[[Silva Ros]] *[[Jan Rozman]] *[[Jerca Rožnik Novak]] *[[Urša Rupnik]] *[[Vilma Rupnik]] *[[Michał Rynia]] (Poljak) == S == *[[Janez Samec]] *Gordana [[Goga Schmidt]] *[[Marta Schmidt]] (-Paulin) *[[Sabina Schwenner]] *[[Urša Sekirnik]] *[[Matej Selan]] *[[Sabina Selan]] *[[Emanuela Senjor]] *[[Majna Sevnik Firšt|Majna Sevnik]] (-Firšt) *Nicky Shuler *[[Boštjan Simon]] *[[Ludvig Simončič]] (družabni, Mb) *[[Janez Sinič]] *Iza Skok? *[[Tanja Skok]] *Uroš Skulj *Marija Slavec Neeman *[[Vali Smerkolj]] (= Miroslava S., r. Katalan)? * [[Maja Sonc]] * [[Lidija Sotlar]] (r. Lipovž) * [[Saša Stadler]] *[[Goga Stefanović Erjavec]] *[[Ana Stegnar]] * [[Špela Sterle]] * [[Dejan Srhoj]] * [[Saša Stadler]] * Marko Stamenković * [[Sebastjan Starič]] * Alice Stojko Saliu * [[Maria Stokłosa]] * [[Lane Stranič]]/-ć - Favreliére (1944-) * Dominik Strusa (hip hop) * [[Štefan Suhi]] * Karin Sušec (hip hop) * [[Martina Svetina]] * [[Tetiana Svetlična]] * [[Igor Sviderski]] == Š == [[en:Aljaž Škorjanec]] * [[Domen Šega]] * Dario Šegović *[[Ajda Šegula]] *[[Barbara Šercer]] *Jernej Šerjak *[[Alenka Šest]] *[[Elvira Šivic]] *[[Majda Škerjanc]] (por. Humski) *[[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *[[Petra Škofic Damjan]] *[[Aljaž Škorjanec]] (športni) *Magdalena Škrlj Bura *[[Anže Škrube]] * [[Andrej Škufca]] (športni) * Melinda Škufca? *[[Breda Šmid]] (por. Sever) * [[Milko Šparemblek]] (slov.-hrvaški) (1928-2025) * [[Cvetka Špiljar]] (*1956) * [[Marjeta Šrot]] (Feguš; r. Žnidaršič) * Mirjana Šrot * [[Ana Štefanec]] Knez * [[Kaja Štiglic]] (športna?) * Zala Ana Štiglic? * [[Martina F. Štirn]] 1971 * Matic Štrukelj (hip hop) * [[Urša Štrukelj]] (*1975) * Maruša Šubic * [[Tjaša Šuligoj]] * [[Fabris Šulin]] * [[Danila Švara]] == T == * [[Andreja Tauber]] * [[Anja Tegelj]] * [[Peter Taušanovič]] * [[Mateja Terčon Knap]] * [[Dušan Teropšič]] * [[Kaja Teržan]] * [[Uršula Teržan]] * Liam Tesovnik (svetovni prvak v kategoriji hip hop - športni) * ([[Alja Tkačev]]) * [[Milan Tomášik]] (Slovak) * [[Ajda Tomazin]] * Tjaša Tomažič * [[Irena Tomažin]] Zagoričnik * [[Tina Tome]] (športna) * [[Viktorija Tomič]] (športna) * Blanka Tomšič * Karol Toth (Slovak) *[[Nataša Tovirac]] *[[Iva Tratnik]] *[[Špela Tratnik]] *Jan Trninič *[[Marin Turcu]] (romun.-slov.) *[[Valentina Turcu]] *[[Antoneta Turk]] *[[Simona Turk]] (športna) *[[Alja Turk Hvala]] *[[Ingrid Tušar]] *[[Staša Tušar]] == U == * [[Ivan Umek]] (družabni, Trst) * [[Leja Urankar Gaberc]] *[[Marko Urbanek]] * [[Silvana Urbanija]] * Mojca Uršič == V == * [[Kaja Vajdetič]] * Andreja Vakselj * ([[Andrés Valdés]]) * [[Veronika Valdés]] * [[Tina Valentan]] * [[Ruth Vavpotič|Rut(h) Vavpotič]], por. Csanadi * [[Vesna Vaupotič]] * [[Klemen Veber]] * [[Lucija Velkavrh]] * [[Katarina Venturini]] (športna) * Boris Veras * [[Tatjana Verbič]] (športna - metodičarka) * [[Maja Verčko]] * [[Branka Verdnik]] (r. Ferlinc) * [[Viktor Verdnik]] * Alenka Verstovšek (športna) * [[Minka Veselič Kološa]] * [[April Veselko]] * [[Vlasta Veselko]] (arg. tango...) * (Rok Vevar) * Mojca Vidic * [[Kalista Vidmar]] (športna-lat.am.) * [[Maruša Vidmar]] (r. Berginc) * [[Meta Vidmar|Met(od)a Vidmar]] * [[Urša Vidmar]] * [[Vojko Vidmar]] * [[Václav Vlček]] * [[Filip Viljušić]] * Nastja Vodenik? * [[Miha Vodičar]] (športni) * Darja Vodlan * Marko Vodnik? (športni plesi) * [[Marija Vogelnik]] (r. Grafenauer) * [[Mojca Vogelnik]] * [[Urška Vohar]] * [[Vida Volpi]] (r. Klančar) * [[Gorazd Vospernik]] * [[Ana Vovk Pezdir]] * Gregor Vovk * Niki Jacqueline Vrabič * [[Darko Vrebac]] * [[Magda Vrhovec]] (-Dedović) * [[Nena Vrhovec Stevens|Nena (Snežna) Vrhovec Stevens]] * Vesna Vučajnk *Breda Vules == W == * [[Anita Wach]] * [[Lidija Wisiak]] == Z == * [[Matic Zadravec]] * [[Meta Zagorc]] (športni, FŠ) * [[Danijela Zajc]]? * Lovro Zajc (športni) * [[Beba Zalokar]] (r. Gabrijelčič) * Kristina Zarić * [[Jasna Zavodnik]] * ([[Brane Završan]]) * Dejan Zečević * [[Ljubica Zelenik]] * [[Tanja Zgonc]] * (Damir Zlatar Frey) * [[Janja Zupan (fotomodel)|Janja Zupan]] * [[Silvo Zupanc]]? * [[Aja Zupanec]] * [[Lukas Zuschlag]] == Ž == * [[Karla Železnik]] * [[Vekoslava Žerdin|Lojzka (Vekoslava) Žerdin]] * [[Živa Žitnik]] * [[Jadran Živković]] (step) * [[Nataša Živković]] * [[Gaj Žmavc]] * [[Jerica Žmavec]] (r. Kahler) * [[Erika Žnidaršič]] * N.? Župa * [[Estela Žutić]] {{seznami narodov po poklicu|plesalcev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plesalci]] [[Kategorija:Slovenski plesalci|*]] c5dn0j4u34d18ooosaxj790m1gep7cg 6748383 6748340 2026-09-09T14:36:50Z ~2026-45085-22 264465 /* H */ 6748383 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[plesalec|plesalcev]] in koreografov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Loup Abramovici]] (''francosko–portugalski'') * [[Silva Adamović Japelj]] * [[Kristina Aleksova]] * [[Dragana Alfirević]] * Nataša Ambrož * Tomaž Ambrož * [[Franci Ambrožič]] * [[Olga Andreeva|Olga Andre(j)eva]] * Andrea Antić (šport) * Boštjan Antončič (1980) * Jasmina Arko * Kaja Lin J. Avguštin == B == * [[Anamaria Bagarić]] * [[Miloš Bajc]] * [[Mojca Bandelj]] * Natalija Banović * [[Tanja Baronik]] * [[Mijo Basailović|Mijo (Miodrag) Basailović]] * Jagoda Batagelj (lat.-am.?) [[Jagoda in Jurij Batagelj]] (športna) * Tina Bedenik Schmauc * [[Enya Belak]] Gupta * [[Raša Benedik]] * [[Tina Benko]] * Ana Benkovič * [[Nataša Berce]] * [[Blaž Bertoncelj]] (argentinski tango) * [[Primož Bezjak]] * [[Staša Bežek]] (1898 - ?) (1. slov. solo plesalka) * Emili Bizjak * [[Jernej Bizjak]] *[[Goran Bogdanovski]] *[[Anton Bogov]] *([[Berta Bojetu]]) *Željko Božić *[[Jaka Bračko]] & [[Venera Spasova]] (športna) *[[Alja Branc Barbosa]] *[[Gizela Bravničar]] (r. Pavšič) *[[Tadej Brdnik]] *[[Živa Brecelj]]? *[[Nastja Bremec Rynia]] *[[Stanka Brezovar]] *[[Vida Breže]] *Matjaž Brinovec *[[Staša Briški Bailey|Staša Briški (-Bailey)]]? *[[Katja Bucik]] &[[Tjaša Bucik]] *[[Mateja Bučar]] * [[Milica Buh]] * [[Siniša Bukinac]] (športni) * [[Nadiya Bychkova]] (športna) == C == * ([[Bojana Caf]]) * [[Toni Canjko]] * [[Georgeta Capraroiu]] (r. Radasanu) * [[Stefan-Cornel Capraroiu|Stefan(-Cornel) Capraroiu]] * [[Urška Centa]] (flamenko) * [[Vesna Cestnik Tehovnik]] * Mišo Cigoj * [[Edward Clug]] (Romun) * [[Patricija Crnkovič]] * [[Ana Cvelfar]] == Č == *[[Valentina Čabro]] *[[Galina Čajka]] Kuhar *[[Franci Čarman]] (1912-80) *[[Matija Černe]] * [[Ana Černivec]] * [[Matevž Česen]] (športni) * [[Roki Česen]] * [[Maja Čolić]] (športna) * [[Manca Čuček]] == D == * [[Rezi Dadič]] (r. Brcar) * [[Vlasto Dedovič]]/ć * Uroš &[[Tinka Delakorda]] (športna) *[[Desha Delteil]] * [[Katja Delak]] (r. Pollak) * [[Maja Delak]] * Ana Delo? * [[Cvetka Demšar]] * [[Edi Dežman]] * [[Dalanda Diallo]] * ([[Mojca Dimec]]) * [[Tina Dobaj]] * [[Mercedes Dobršek Lupša]] * Meta Dodič (šport) * [[Brina Dokl]] * [[Tim Dolinšek]] * [[Barbara Drnač|Barb(a)ra Drnač]] * [[Sonja Duh]] * [[Eča Dvornik]] (-Etcha) == E == * [[Lea Ekar Grlj]] * [[Gea Erjavec]] * [[Slavko Eržen]] == F == * [[Nina Fajdiga]] * [[Tjaša Fajdiga]]? *[[Matjaž Farič]] *[[Marjeta Feguš Šrot]] *[[Matija Ferlin]] (Hrvat) *[[Zarja Ferlinc]] * [[Nina Fras]] * [[Majda Fridl]]? * [[Štefan Furijan]] * [[Viki Furlanič]] == G == * Nina Gerič * Maja Geršak (lat.-am.?) * (Vesna Geršak) * [[Natka Geržina]] * [[Blaž Godec]] * [[Peter Golovin]] (Gresserov) * [[Tomaž Golub]] * Marko Golubović * [[Aleš Gorišek]] * ([[Niko Goršič]]) * [[Drago Grabnar]] * [[Grafenauer|Marija Grafenauer]] (por. Vogelnik) * [[Gordana Grandošek Whiddon]] (športna?) * [[Ivan Greguš]] * [[Maša Grgič]] * [[Robert Grmek|Robert (Robi) Grmek]] * [[Lana Grošelj]] * [[Marija Gruden Grad]] (1932-93) * [[Mitja Grudnik]] (latinskoamer. plesi) *[[Gregor Guštin]] == H == * [[Zdravko Haderlap]] * [[Evin Hadžialjević]] * [[Jaka Hafner]] * [[Polonca Hartman]] * [[Maša Hawlina]] * [[Slavko Hiti]] * [[Bojan Horvat]] (športni) * [[Mojca Horvat]] (jazz, muzikal, show...) * Rosana Horvat * [[Ian Hotko]] (športni) *[[Ksenija Hribar]] *[[Rosana Hribar]] *[[Andreja Hriberšek]] *[[Dimitrij Hribovšek]] == I == * [[Olivera Ilić|Olivera (Olja) Ilić]] * [[Viktor Isajčev]] * Lara Matea Ivančič * ([[Jitka Ivelja]]) * [[Arnej Ivkovič]] (športni) == J == *[[Kaja Lin Jagodič Avguštin]] *Sara Janašković *[[Tina Janežič]] *[[Kaja Janjić]] *[[Eva Jankovič]] *[[Silva Japelj]] (por. Adamovič) *[[Lukas Jekaneder]] *([[Zmago Jelinčič]]) *[[Adolf Jenko]] (družabni ples...) *[[Metod Jeras]] (1930-96) *[[Vesna Jevšenak]] *[[Fiona Johnson Kocjančič]] *Liam Eusebio Junkar (šport) *[[Filip Jurič]] *[[Leja Jurišić]] == K == * [[Olga Kacjan]]? * [[Maja Kalafatić]] * [[Maša Kagao Knez]] * [[Gregor Kamnikar]] * [[Barbara Kanc]] * [[Barbara Kapelj]]? * [[Mojca Kasjak]] * [[Maša Kastelic]] (akrobatska-športna) * [[Liljana Keber]] * [[Ljiljana Keča]] (- Rošker) * [[Matej Kejžar]] * [[Ingrid Kerec]] * [[Sonja Kerin Krek]]? * Daša Kerin Cerkovnik * Mirjam Kerpan Izak * [[Ana Kersnik Žvab]] * [[Maks Kirbos]] * [[Anamaria Klajnšček]] * [[Ana Klašnja]] * [[Katja Klep]] * Hana Klimentová * [[Etka Klinc|Etka (Marjetka) Klinc]] * [[Mala Kline]] * Boris Kljun * [[Nika Kljun]] * [[Zoran Kljun]] * [[Tjaša Kmetec]] * [[Ivica Knez]] * [[Jasna Knez]] * [[Danica Kneževič]] * Rudi Kocbek * [[Katarina Kocka]] (Kotzka) * Ada Kogovšek * [[Katarina Kolar]] * [[Bara Kolenc]] * Dejan Kolenc * [[Suzana Koncut]] * [[Jurij Konjar]] * [[Andreja Kopač]] * Katja Kordin * [[Nika Korenjak]] *[[Nataša Kos Križmančič]] *[[Neja Kos]]? *Urška Kosec * [[Ivo Kosi]] * Nežka Kosi * Ivan Kostevc * [[Igor Košak]] * [[Evgenija Koškina]] * [[Iztok Kovač]] * [[Jana Kovač Valdés]] * [[Katjuša Kovačič]] * [[Jernej Kozan]] * [[Živa Kraigher]] * [[Matej Krajcer]] (športni) * Isabella Kralj (ZDA) * Špela Kralj * Kristijan Krajnčan * [[Žigan Krajnčan]] * [[Marina Krasnova]] (por. Surina) * [[Johann Kresnik]] * [[Suzana Krevh]] (športna?) * (Helena) [[Valerija Krieger]] * [[Jasmina Križaj]] * [[Regina Križaj-Babačić|Regina Križaj]] * [[Ema Križič]] * [[Tijuana Križman]] * ([[Breda Kroflič]]) * [[Jaka Krošl]] (lat.-amer.) * [[Marijan Krulanović|Mar(i)jan Krulanović]] * [[Radomir Krulanović|Radomir (Rade) Krulanović]] * [[Miha Krušič]] * [[Kaja Kušar]] (športna) == L == *[[Mojmir Lasan]] *[[Suzana Lasan]] *[[Alja Lacković]] *[[Klara Lainšček]] (športna) *[[Anka Lavrač]] (r. Černe) *[[Vesna Lavrač]] *[[Darinka Lavrič Simčič]] *[[Maja Lavrinc]] *[[Slavko Laznik]] *Tjaša Leban *[[Stane Leben]] *[[Katja Legin]] *[[Janja Lesar]] (športna) *[[Albert Likavec]] *[[Mimica Likavec]] (r. Čepelnik) * [[Lidija Lipovž]] (por. Sotlar) * [[Saša Lončar]] * [[Kaja Lorenci]] * Metka Lustig? *[[Gregor Luštek]] == M == * Katarina Maček * [[Mojca Majcen]] * Tanja Makuc * Špela Mandelc * Olivera Marčac * Matjaž Marin * [[Vera Marinc]] (r. Karić) * Jure Markič * [[Jelena Markovič]] * [[Jan Marolt]] *[[Maja Maselj]] *Šimun Matišić *[[Dragica Mavec]] *[[Nina Mavec Krenker]] *Tea Mazaj * [[Alena Medič]] * Ana Medvešček * [[Janez Meglič]] *[[Anja Mejač]] (flamenko...) * [[Janez Mejač (baletnik)|Janez Mejač]] * [[Jana Menger]] * Andrej Mernik *[[Nina Meško]] *Matic Meznaršič (hip hop) *Mateja Mihelič *[[Ivan Mijačević]] * [[Janez Miklič]] * Elena Mikuž *[[Maja Milenović Workman]] (Maya) *[[Štefka Miler]] (r. Erman) * Sergej Milicija * [[Radomir Milošević]] * Danijel Mišon * [[Marko Mlačnik]] * [[Mojca Mladenovič]] (športna) *[[Pia Mlakar]] (r. Scholz) *[[Pino Mlakar]] *[[Tomo Mlakar]] *[[Veronika Mlakar]] *[[Maša Mlinarič]] *[[Anja Möderndorfer]] *[[Sergiu Moga]] *[[Erna Mohar]] (por. Pilato) *([[Leo Mujić]]) == N == * Patricia Nagashi Brilli * Barbara Nagode Ambrož (plesna trenerka in sodnica) * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Bojana Nenadović Otrin]] *[[Sanja Nešković Peršin]] * [[Henrik Neubauer]] * [[Nataša Neubauer]] (r. Golia) * [[Nina Noč]] * [[Aljaž Novak]] * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] & [[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *([[Barbara Novakovič Kolenc]]) * [[Nika Kljun]] == O == *[[Mitja Obed]] (flamenko...) *[[Andreja Obreza]] *[[Mona Obrul]] *[[Nina Ogrinc]] *[[Marko Omerzel]] *[[Vita Osojnik]] *[[Eva Osolnik]] (športna) *Nejc Osovnikar *[[Lucija Ostan Vejrup]] *Jure Ostrež? *[[Luka Ostrež]] *[[Iko Otrin]] * [[Jaš Otrin]] * [[Sinja Ožbolt]] == P == * Branko Padjan * [[Romana Pahor]] (športna) *[[Sabina Pajmon]] *[[Ana Pandur]] ''Predin'' (flamenko) *[[Ana Papež]] *[[Irena Pasarić]] *[[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]] *[[Tadeja Pavlič]] *[[Tanja Pavlič]] * [[Uroš Pavlin]] * [[Julija Pečnikar]] * Akim Pekunov (akrobatski-športni) & Maša Kastelic * [[Kristýna Peldová]] (prej Šajtošová) * [[Miha Perat]] (športni...) * [[Miro Perat|Miro(slav) Perat]] (športni..) * [[Rok Peric]] * Tamara Perić * [[Radharani Pernarčič]] * [[Nina Pertot Weis]] * Gabriel Peternelj (hip hop) *([[Ivan Peternelj]]) * [[Dana Petretič]] * Svetlana Petrovič *[[Petra Pikalo|Petra (Hawlina) Pikalo]] *[[Boris Pilato]] *Klemen Pirman *[[Martina Plohl]] (športna) *[[Zoran Plohl]] *Blaž Pocajt &Urša Pocajt? *[[Daliborka Podboj]] *Branko Podergajs Siussi *[[Mateja Podgornik]] *[[Burja Podlesnik]] * [[Andreja Podlogar]] (arg. tango) * Mirjam Podobnik * [[Tajda Podobnik]] * [[Drago Pogačar]] * [[Franc Pogačar]] * [[Petra Pogačnik Pikalo]] * ([[Matjaž Pograjc]])? * Vaclav Pohan * [[Kristina Pojbič]] (športna) * [[Beti Polanec]] * [[Branka Polič]] * [[Stane Polik]] * [[Štefanija Polik]] (r. Sitar) * [[Jelena Poljakova]] * Rita Pollachi * [[Mitja Popovski]] (športni, koreograf) * [[Branko Potočan]] * [[Zdenko Potočar]] * [[Sabina Potočki]] * Nataša Potočnik * [[Tanja Potočnik]] * [[Barbara Potokar]] * [[Vanessa Praunseis]] (športna) * Natalija Pravdič Mohd * Tadej Premk *[[Snježana Premuš]] * [[David Prestor]] * [[Breda Pretnar]] * Miran Pritekelj * [[Andraž Prokofjev]] - Zhazhy (športni) * Azra Pucko * [[Mateja Pučko]] (-Petković) * ([[Breda Pugelj Otrin]]) * [[Peter Pustišek]] * [[Janja Pušl]] == R == * [[Maša Radi Buh]] * Valerija Rahle Mbanwi * [[Monika Rant]] (športna-lat.am.) * [[Andreja Rauch Podrzavnik]] * [[Bor Ravbar]] * Petra Ravbar * [[Patrik Razem]]/[[Patrik Ražem]] (športni) * [[Teja Reba]] * Gaber Rebolj (hip hop) *[[Mateja Rebolj]] *[[Magdalena Reiter]] (Poljakinja) *[[Marta Remškar]] *[[Tatjana Remškar]] (-Lipušček) *[[Dana Renčelj]] *[[Špela Repar Lomovšek]] *Maja Repinc *Žiga Repovž *[[Daša Resnik]] * [[Boštjan Retelj]] *[[Alenka Ribič Laufer]] *[[Marinka Ribič]] *[[Bojana Robinson|Bojana (Mišić) Robinson]] *[[Tomaž Rode]] *[[Silva Ros]] *[[Jan Rozman]] *[[Jerca Rožnik Novak]] *[[Urša Rupnik]] *[[Vilma Rupnik]] *[[Michał Rynia]] (Poljak) == S == *[[Janez Samec]] *Gordana [[Goga Schmidt]] *[[Marta Schmidt]] (-Paulin) *[[Sabina Schwenner]] *[[Urša Sekirnik]] *[[Matej Selan]] *[[Sabina Selan]] *[[Emanuela Senjor]] *[[Majna Sevnik Firšt|Majna Sevnik]] (-Firšt) *Nicky Shuler *[[Boštjan Simon]] *[[Ludvig Simončič]] (družabni, Mb) *[[Janez Sinič]] *Iza Skok? *[[Tanja Skok]] *Uroš Skulj *Marija Slavec Neeman *[[Vali Smerkolj]] (= Miroslava S., r. Katalan)? * [[Maja Sonc]] * [[Lidija Sotlar]] (r. Lipovž) * [[Saša Stadler]] *[[Goga Stefanović Erjavec]] *[[Ana Stegnar]] * [[Špela Sterle]] * [[Dejan Srhoj]] * [[Saša Stadler]] * Marko Stamenković * [[Sebastjan Starič]] * Alice Stojko Saliu * [[Maria Stokłosa]] * [[Lane Stranič]]/-ć - Favreliére (1944-) * Dominik Strusa (hip hop) * [[Štefan Suhi]] * Karin Sušec (hip hop) * [[Martina Svetina]] * [[Tetiana Svetlična]] * [[Igor Sviderski]] == Š == [[en:Aljaž Škorjanec]] * [[Domen Šega]] * Dario Šegović *[[Ajda Šegula]] *[[Barbara Šercer]] *Jernej Šerjak *[[Alenka Šest]] *[[Elvira Šivic]] *[[Majda Škerjanc]] (por. Humski) *[[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *[[Petra Škofic Damjan]] *[[Aljaž Škorjanec]] (športni) *Magdalena Škrlj Bura *[[Anže Škrube]] * [[Andrej Škufca]] (športni) * Melinda Škufca? *[[Breda Šmid]] (por. Sever) * [[Milko Šparemblek]] (slov.-hrvaški) (1928-2025) * [[Cvetka Špiljar]] (*1956) * [[Marjeta Šrot]] (Feguš; r. Žnidaršič) * Mirjana Šrot * [[Ana Štefanec]] Knez * [[Kaja Štiglic]] (športna?) * Zala Ana Štiglic? * [[Martina F. Štirn]] 1971 * Matic Štrukelj (hip hop) * [[Urša Štrukelj]] (*1975) * Maruša Šubic * [[Tjaša Šuligoj]] * [[Fabris Šulin]] * [[Danila Švara]] == T == * [[Andreja Tauber]] * [[Anja Tegelj]] * [[Peter Taušanovič]] * [[Mateja Terčon Knap]] * [[Dušan Teropšič]] * [[Kaja Teržan]] * [[Uršula Teržan]] * Liam Tesovnik (svetovni prvak v kategoriji hip hop - športni) * ([[Alja Tkačev]]) * [[Milan Tomášik]] (Slovak) * [[Ajda Tomazin]] * Tjaša Tomažič * [[Irena Tomažin]] Zagoričnik * [[Tina Tome]] (športna) * [[Viktorija Tomič]] (športna) * Blanka Tomšič * Karol Toth (Slovak) *[[Nataša Tovirac]] *[[Iva Tratnik]] *[[Špela Tratnik]] *Jan Trninič *[[Marin Turcu]] (romun.-slov.) *[[Valentina Turcu]] *[[Antoneta Turk]] *[[Simona Turk]] (športna) *[[Alja Turk Hvala]] *[[Ingrid Tušar]] *[[Staša Tušar]] == U == * [[Ivan Umek]] (družabni, Trst) * [[Leja Urankar Gaberc]] *[[Marko Urbanek]] * [[Silvana Urbanija]] * Mojca Uršič == V == * [[Kaja Vajdetič]] * Andreja Vakselj * ([[Andrés Valdés]]) * [[Veronika Valdés]] * [[Tina Valentan]] * [[Ruth Vavpotič|Rut(h) Vavpotič]], por. Csanadi * [[Vesna Vaupotič]] * [[Klemen Veber]] * [[Lucija Velkavrh]] * [[Katarina Venturini]] (športna) * Boris Veras * [[Tatjana Verbič]] (športna - metodičarka) * [[Maja Verčko]] * [[Branka Verdnik]] (r. Ferlinc) * [[Viktor Verdnik]] * Alenka Verstovšek (športna) * [[Minka Veselič Kološa]] * [[April Veselko]] * [[Vlasta Veselko]] (arg. tango...) * (Rok Vevar) * Mojca Vidic * [[Kalista Vidmar]] (športna-lat.am.) * [[Maruša Vidmar]] (r. Berginc) * [[Meta Vidmar|Met(od)a Vidmar]] * [[Urša Vidmar]] * [[Vojko Vidmar]] * [[Václav Vlček]] * [[Filip Viljušić]] * Nastja Vodenik? * [[Miha Vodičar]] (športni) * Darja Vodlan * Marko Vodnik? (športni plesi) * [[Marija Vogelnik]] (r. Grafenauer) * [[Mojca Vogelnik]] * [[Urška Vohar]] * [[Vida Volpi]] (r. Klančar) * [[Gorazd Vospernik]] * [[Ana Vovk Pezdir]] * Gregor Vovk * Niki Jacqueline Vrabič * [[Darko Vrebac]] * [[Magda Vrhovec]] (-Dedović) * [[Nena Vrhovec Stevens|Nena (Snežna) Vrhovec Stevens]] * Vesna Vučajnk *Breda Vules == W == * [[Anita Wach]] * [[Lidija Wisiak]] == Z == * [[Matic Zadravec]] * [[Meta Zagorc]] (športni, FŠ) * [[Danijela Zajc]]? * Lovro Zajc (športni) * [[Beba Zalokar]] (r. Gabrijelčič) * Kristina Zarić * [[Jasna Zavodnik]] * ([[Brane Završan]]) * Dejan Zečević * [[Ljubica Zelenik]] * [[Tanja Zgonc]] * (Damir Zlatar Frey) * [[Janja Zupan (fotomodel)|Janja Zupan]] * [[Silvo Zupanc]]? * [[Aja Zupanec]] * [[Lukas Zuschlag]] == Ž == * [[Karla Železnik]] * [[Vekoslava Žerdin|Lojzka (Vekoslava) Žerdin]] * [[Živa Žitnik]] * [[Jadran Živković]] (step) * [[Nataša Živković]] * [[Gaj Žmavc]] * [[Jerica Žmavec]] (r. Kahler) * [[Erika Žnidaršič]] * N.? Župa * [[Estela Žutić]] {{seznami narodov po poklicu|plesalcev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plesalci]] [[Kategorija:Slovenski plesalci|*]] t3vlltbcwe02a1tx0fw8a5zalnv9czy 0 77764 6748413 6396692 2026-09-09T16:17:32Z Shabicht 3554 6748413 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski voditelj | type = škof | honorific-prefix = | name = Anton Stres | honorific-suffix = | title = [[Seznam rimskokatoliških nadškofov Ljubljane|ljubljanski nadškof in metropolit (emeritus)]] | image = | image_size = | alt = | caption = | native_name = | native_name_lang = | church = | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | appointed = 28. november 2009 | elected = | term_start = | term_end = | retired = | resigned = 31. julij 2013 | predecessor = [[Alojz Uran]] | successor = [[Stanislav Zore]] | opposed = | other_post = <!---------- Redovi ----------> | ordination = 25. marec 1967 | ordained_by = | consecration = 24. junij 2000 | consecrated_by = [[Franc Kramberger]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Osebni podatki ----------> | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = | religion = | residence = | parents = | partner = | spouse = | children = | occupation = | previous_post = [[Seznam rimskokatoliških nadškofov Maribora|mariborski pomožni škof]] (2000–2006),<br>[[Seznam rimskokatoliških škofov Celja|celjski škof]] (2006–2009),<br>[[Seznam rimskokatoliških nadškofov Maribora|mariborski nadškof koadjutor]] (2009),<br>predsednik [[Slovenska škofovska konferenca|Slovenske škofovske konference]] (2010–2013) | profession = | education = | alma_mater = [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani]],<br>Katoliški inštitut v Pariz | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Drugo ----------> | module = | other = }} '''Anton Stres''', [[Slovenci|slovenski]] [[nadškof]], [[lazaristi|lazarist]], [[teolog]], [[filozof]] in [[pedagog]], * [[15. december]] [[1942]], [[Donačka Gora]]. == Mladost in delo == Anton Stres se je rodil v [[Donačka Gora|Donački Gori]] v župniji [[Rogatec]]. Prva štiri leta je osnovno šolo obiskoval v Donački Gori, štiri leta nižje gimnazije pa v [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]]. Srednjo šolo je obiskoval na Intedijecezanski srednji školi za spremanje svećenika u [[Zagreb]]u, kjer je leta [[1962]] maturiral. V letih med 1962 in 1963 je v [[Ohrid]]u v [[Makedonija|Makedoniji]] služil vojaški rok. 22. avgusta 1960 je vstopil v [[Lazaristi|Misijonsko družbo lazaristov]] v [[Beograd]]u. Leta 1963 se je vpisal na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološko fakulteto v Ljubljani]], kjer je končal tri letnike. Študij je jeseni leta 1966 nadaljeval na teološki fakulteti pariškega Katoliškega inštituta (Institut Catholique de Paris). Tam je leta 1969 opravil licenciat iz [[teologija|teologije]], magisterij iz [[filozofija|filozofije]] pa na Filozofski fakulteti istega inštituta leta 1972. Dne 1. oktobra 1974 je doktoriral iz teologije na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti v Ljubljani]] z disertacijo z naslovom Razvoj marksističnega pojmovanja religije v povojni Jugoslaviji, dne 30. novembra 1984 pa je doktoriral tudi iz filozofije na že omenjenem Katoliškem inštitutu v [[Pariz]]u z [[disertacija|disertacijo]] z naslovom Pojem svobode pri Heglu in prevzem tega pojma pri [[Karl Marx|Marxu]]. Asistent na Teološki fakulteti v Ljubljani je postal 17. novembra 1972, visokošolski učitelj pri Katedri za filozofijo pa 3. oktobra 1974. Dne 14. februarja 1977 je postal [[docent]], 7. septembra 1985 [[izredni profesor]], 26. maja 1990 pa [[redni profesor]] pri isti katedri. Od leta 1983 do 1993 je bil predstojnik Katedre za filozofijo, od leta 1988 je bil predstojnik [[Inštitut za filozofijo in družbeno etiko|Inštituta za filozofijo in družbeno etiko]]. V letih 1985–1987 in 1997–1999 je bil prodekan Teološke fakultete. Oktobra 1999 je prevzel službo [[dekan (šolstvo)|dekan]]a Teološke fakultete Univerze v Ljubljani in je to nalogo opravljal do 1. septembra 2000, leta 2005 pa je bil imenovan za zaslužnega profesorja ljubljanske univerze. V [[lazaristi|misijonski družbi]] je bil v obdobju 1988–1997 provincialni predstojnik (vizitator) jugoslovanske, pozneje (po 1992) pa slovenske province. Od leta 1985 do leta 2013 je bil predsednik [[Komisija Pravičnost in mir|Komisije Pravičnost in mir]] pri [[Slovenska škofovska konferenca|Slovenski škofovski konferenci (SŠK)]] in mdr. v tej vlogi leta 1988 postal tudi član kolegija [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]] ter član Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin Slovenije. == Škofovska služba == [[File:Anton Stres Birma 2012 Ljubljana Kodeljevo.JPG|thumb|200px|left|Anton Stres med opravljanjem škofovske službe]] [[Papež Janez Pavel II.]] ga je 13. maja 2000 imenoval za ptujskega naslovnega in mariborskega pomožnega [[škof]]a. V škofa je bil posvečen v mariborski stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika 24. junija 2000. Za škofovsko geslo si je izbral: »Vse zaradi evangelija,« ki povzema citat [[Apostol Pavel|apostola Pavla:]] »Vse delam zaradi evangelija.« (prim. {{Bibl|1 Kor 9,23}}). Istega leta je bil imenovan za generalnega vikarja mariborske škofije (na tej funciji je nasledil pomožnega škofa [[Jožef Smej|Jožefa Smeja]]). Nadškof Anton Stres je bil od leta 1995 do 1999 podpredsednik Evropske konference Komisije Pravičnost in mir, od leta 1997 je svetovalec Papeškega sveta Pravičnost in mir v [[Sveti sedež|Rimu]] , od leta 2004 pa je tudi predstavnik SŠK pri COMECE v [[Bruselj|Bruslju]]. Od leta 1997 je vodil Komisijo Slovenske škofovske konference za ureditev odnosov z državo, odgovoren je tudi za duhovno oskrbo v Slovenski vojski pa tudi za pogajanja z mednarodnimi ustanovami pri [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov|Združenju slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]]. Leta 2007 je bil izvoljen za podpredsednika Slovenske škofovske konference. Ob ustanovitvi novih škofij v Cerkvi na Slovenskem dne 7. aprila 2006 ga je [[papež Benedikt XVI.]] imenoval za prvega škofa novoustanovljene [[Škofija Celje|celjske škofije]]. Za njenega škofa je bil umeščen 21. maja 2006 v Celju. Za nadškofa pomočnika (koadjutorja) [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]] oz. nadškofa [[Franc Kramberger|Franca Krambergerja]] je bil imenovan 31. januarja 2009, obenem pa tudi za apostolskega administratorja (začasnega upravitelja) Škofije Celje do imenovanja drugega rednega celjskega škofa [[Stanislav Lipovšek|Stanislava Lipovška]] (2010). [[Papež Benedikt XVI.]] ga je 28. novembra 2009 imenoval za 35. rezidencialnega [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskega]] nadškofa [[metropolit]]a, njegov naslednik na funkciji mariborskega koadjutorja pa je postal murskosoboški škof [[Marjan Turnšek]]. Na 52. redni seji [[SŠK]] 11. januarja 2010 je bil Stres izvoljen za njenega predsednika. Nadškofijo Ljubljana je uradno prevzel 12. januarja 2010, slovesnost ob umestitvi pa je bila v ljubljanski stolnici 24. januarja 2010. Na tem mestu je nasledil [[Alojz Uran|Alojza Urana]], ki je s položaja odstopil. Še istega leta (2010) je Stres postal tudi član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. 31. julija 2013 je [[papež Frančišek]] zaradi odgovornosti pri finančnih težavah slovenske Cerkve oz. mariborske nadškofije k odstopu pozval nadškofa Antona Stresa in mariborskega nadškofa [[Marjan Turnšek|Marjana Turnška]]. Delo ljubljanskega nadškofa je po njunem odstopu kot apostolski administrator začasno prevzel novomeški škof [[Andrej Glavan]] (mariborskega pa celjski [[Stanislav Lipovšek]]; to stanje je trajalo do imenovanja novih nadškofov – ordinarijev leta 2014 oz. 2015).<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/novice/slovenija/papez-francisek-naj-bi-k-odstopu-pozval-stresa-in-turnska.html|title= Papež naj bi k odstopu pozval Stresa in Turnška; začela so krožiti imena o njunih zamenjavah|accessdate= 31. 7. 2013|date= 31. 7. 2013|format= |work= 24ur.com}}</ref> Jeseni 2015 je prevzel službo rektorja [[Katoliški inštitut (Slovenija)|Katoliškega inštituta]] v Ljubljani in predavatelja filozofije na njeni Fakulteti za pravo in poslovne vede oz. ekonomijo. [[Papež Frančišek]] je 26. aprila 2018 imenoval upokojenega nadškofa Antona Stresa za novega svetovalca [[Papeški svet za kulturo|Papeškega sveta za kulturo]]. == Bibliografija == Napisal je nad 20 knjig in brošur ter več kot 300 znanstvenih in strokovnih razprav ter poljudnih člankov v različnih revijah in časopisih. Konec leta 2018 je izšel njegov ''Leksikon filozofije'' z več kot 2400 gesli, doslej najobsežnejši in najtemeljitejši filozofski leksikon na Slovenskem. '''Monografske izdaje''': * ''Klasiki marksizma in religija: razvoj marksističnega pojmovanja religije v povojni Jugoslaviji'' (disertacija, 1974); * ''V svobodo poklicani'', Naše tromostovje, Ljubljana 1975; * ''Kriterij krščanstva v pluralistični družbi'' (soavtor [[Franc Rode]]), 1977 * ''Razvoj povojne jugoslovanske marksistične teorije religije'', Družina, Ljubljana 1977; druga izd.: ''Jugoslovanski marksizem in religija'', Družina, Ljubljana 1979; * ''Nič in smisel: filozofske osnove nihilizma'', Naše tromostovje, Ljubljana 1979; * ''Svoboda iz Duha in Resnice'', Duhovna skupnost slov. bogoslovcev, Ljubljana 1979; * ''Novi časi, nova šola'', Družina, Ljubljana 1990; * ''Med besedami in dejanji'', Družina, Ljubljana 1986; * ''Heglovo in Marxovo pojmovanje svobode'', Slovenska Matica, Ljubljana 1987; * ''Med Bo­gom in cesarjem'', Družina, Ljubljana 1989; * ''Oseba in družba'', Mohorjeva družba, Celje 1991; * ''Človek in njegov Bog: filozofska teologija'', Mohorjeva družba, Celje 1994; * ''Demokracija in volitve'', Salve, Ljubljana 1996; * ''Uvod v filozofijo politike: priročnik za slušatelje'', 1996 * ''Svoboda in pravičnost: oris politične filozofije'', Mohorjeva družba, Celje 1996; * ''Cer­kev in država'', Družina, Ljubljana 1998; * ''Zgodovina novoveške filozofije: predstavniki glavnih smeri'', Družina, Ljubljana 1998; Zgodovina filozofije. 2 * ''Etika ali filozofija morale'', Družina, Ljubljana 1999 (prejšnji izdaji 1990 oz. 1985); * ''Besedila k filozofiji religije'' (učbenik), 1999; * ''Sodelavci pri vašem veselju: premišljevanja za duhovne vaje duhovnikov'', 1999; * ''Sodelavci pri vašem veselju'', Marijina kongregacija, Ljubljana 1999; * "Vse zaradi evangelija": nadškof metropolit dr. Anton Stres, 2010. *''Leksikon filozofije'', Celjska Mohorjeva družba, 2018. == Glej tudi == * [[Seznam ljubljanskih nadškofov]] ==Slici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://splet02.izum.si/cobiss/bibliography?code=11932 COBISS - Osebna bibliografija] {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikinavedek}} {{Celjski škofje}} {{Ljubljanski nadškofje in metropoliti}} {{Predsedniki Slovenske škofovske konference}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Stres, Anton}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski lazaristi]] [[Kategorija:Slovenski teologi]] [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Filozofi 20. stoletja]] [[Kategorija:Pomožni rimskokatoliški škofje Maribora]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Celja]] [[Kategorija:Dekani Teološke fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški metropoliti]] [[Kategorija:Metropoliti Ljubljane]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Ljubljane]] [[Kategorija:Donačka Gora]] 7gtm0m5hvwi0dyb7n0shux2ukmkv9v2 6748415 6748413 2026-09-09T16:20:59Z Shabicht 3554 /* Škofovska služba */ 6748415 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski voditelj | type = škof | honorific-prefix = | name = Anton Stres | honorific-suffix = | title = [[Seznam rimskokatoliških nadškofov Ljubljane|ljubljanski nadškof in metropolit (emeritus)]] | image = | image_size = | alt = | caption = | native_name = | native_name_lang = | church = | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | appointed = 28. november 2009 | elected = | term_start = | term_end = | retired = | resigned = 31. julij 2013 | predecessor = [[Alojz Uran]] | successor = [[Stanislav Zore]] | opposed = | other_post = <!---------- Redovi ----------> | ordination = 25. marec 1967 | ordained_by = | consecration = 24. junij 2000 | consecrated_by = [[Franc Kramberger]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Osebni podatki ----------> | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = | religion = | residence = | parents = | partner = | spouse = | children = | occupation = | previous_post = [[Seznam rimskokatoliških nadškofov Maribora|mariborski pomožni škof]] (2000–2006),<br>[[Seznam rimskokatoliških škofov Celja|celjski škof]] (2006–2009),<br>[[Seznam rimskokatoliških nadškofov Maribora|mariborski nadškof koadjutor]] (2009),<br>predsednik [[Slovenska škofovska konferenca|Slovenske škofovske konference]] (2010–2013) | profession = | education = | alma_mater = [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani]],<br>Katoliški inštitut v Pariz | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Drugo ----------> | module = | other = }} '''Anton Stres''', [[Slovenci|slovenski]] [[nadškof]], [[lazaristi|lazarist]], [[teolog]], [[filozof]] in [[pedagog]], * [[15. december]] [[1942]], [[Donačka Gora]]. == Mladost in delo == Anton Stres se je rodil v [[Donačka Gora|Donački Gori]] v župniji [[Rogatec]]. Prva štiri leta je osnovno šolo obiskoval v Donački Gori, štiri leta nižje gimnazije pa v [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]]. Srednjo šolo je obiskoval na Intedijecezanski srednji školi za spremanje svećenika u [[Zagreb]]u, kjer je leta [[1962]] maturiral. V letih med 1962 in 1963 je v [[Ohrid]]u v [[Makedonija|Makedoniji]] služil vojaški rok. 22. avgusta 1960 je vstopil v [[Lazaristi|Misijonsko družbo lazaristov]] v [[Beograd]]u. Leta 1963 se je vpisal na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološko fakulteto v Ljubljani]], kjer je končal tri letnike. Študij je jeseni leta 1966 nadaljeval na teološki fakulteti pariškega Katoliškega inštituta (Institut Catholique de Paris). Tam je leta 1969 opravil licenciat iz [[teologija|teologije]], magisterij iz [[filozofija|filozofije]] pa na Filozofski fakulteti istega inštituta leta 1972. Dne 1. oktobra 1974 je doktoriral iz teologije na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti v Ljubljani]] z disertacijo z naslovom Razvoj marksističnega pojmovanja religije v povojni Jugoslaviji, dne 30. novembra 1984 pa je doktoriral tudi iz filozofije na že omenjenem Katoliškem inštitutu v [[Pariz]]u z [[disertacija|disertacijo]] z naslovom Pojem svobode pri Heglu in prevzem tega pojma pri [[Karl Marx|Marxu]]. Asistent na Teološki fakulteti v Ljubljani je postal 17. novembra 1972, visokošolski učitelj pri Katedri za filozofijo pa 3. oktobra 1974. Dne 14. februarja 1977 je postal [[docent]], 7. septembra 1985 [[izredni profesor]], 26. maja 1990 pa [[redni profesor]] pri isti katedri. Od leta 1983 do 1993 je bil predstojnik Katedre za filozofijo, od leta 1988 je bil predstojnik [[Inštitut za filozofijo in družbeno etiko|Inštituta za filozofijo in družbeno etiko]]. V letih 1985–1987 in 1997–1999 je bil prodekan Teološke fakultete. Oktobra 1999 je prevzel službo [[dekan (šolstvo)|dekan]]a Teološke fakultete Univerze v Ljubljani in je to nalogo opravljal do 1. septembra 2000, leta 2005 pa je bil imenovan za zaslužnega profesorja ljubljanske univerze. V [[lazaristi|misijonski družbi]] je bil v obdobju 1988–1997 provincialni predstojnik (vizitator) jugoslovanske, pozneje (po 1992) pa slovenske province. Od leta 1985 do leta 2013 je bil predsednik [[Komisija Pravičnost in mir|Komisije Pravičnost in mir]] pri [[Slovenska škofovska konferenca|Slovenski škofovski konferenci (SŠK)]] in mdr. v tej vlogi leta 1988 postal tudi član kolegija [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]] ter član Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin Slovenije. == Škofovska služba == [[File:Anton Stres Birma 2012 Ljubljana Kodeljevo.JPG|thumb|200px|left|Anton Stres med opravljanjem škofovske službe]] [[Papež Janez Pavel II.]] ga je 13. maja 2000 imenoval za ptujskega naslovnega in mariborskega pomožnega [[škof]]a. V škofa je bil posvečen v mariborski stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika 24. junija 2000. Za škofovsko geslo si je izbral: »Vse zaradi evangelija,« ki povzema citat [[Apostol Pavel|apostola Pavla:]] »Vse delam zaradi evangelija.« (prim. {{Bibl|1 Kor 9,23}}). Istega leta je bil imenovan za generalnega vikarja mariborske škofije (na tej funciji je nasledil pomožnega škofa [[Jožef Smej|Jožefa Smeja]]). Nadškof Anton Stres je bil od leta 1995 do 1999 podpredsednik Evropske konference Komisije Pravičnost in mir, od leta 1997 pa svetovalec Papeškega sveta Pravičnost in mir v [[Sveti sedež|Rimu]], od leta 2004 pa je bil tudi predstavnik SŠK pri COMECE v [[Bruselj|Bruslju]]. Od leta 1997 je vodil Komisijo Slovenske škofovske konference za ureditev odnosov z državo, odgovoren je bil tudi za duhovno oskrbo v Slovenski vojski pa tudi za pogajanja z mednarodnimi ustanovami pri [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov|Združenju slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]]. Leta 2007 je bil izvoljen za podpredsednika Slovenske škofovske konference. Ob ustanovitvi novih škofij v Cerkvi na Slovenskem dne 7. aprila 2006 ga je [[papež Benedikt XVI.]] imenoval za prvega škofa novoustanovljene [[Škofija Celje|celjske škofije]]. Za njenega škofa je bil umeščen 21. maja 2006 v Celju. Za nadškofa pomočnika (koadjutorja) [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]] oz. nadškofa [[Franc Kramberger|Franca Krambergerja]] je bil imenovan 31. januarja 2009, obenem pa tudi za apostolskega administratorja (začasnega upravitelja) Škofije Celje, do imenovanja drugega rednega celjskega škofa [[Stanislav Lipovšek|Stanislava Lipovška]] (2010). [[Papež Benedikt XVI.]] ga je 28. novembra 2009 imenoval za 35. rezidencialnega [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskega]] nadškofa [[metropolit]]a, njegov naslednik na funkciji mariborskega koadjutorja pa je postal murskosoboški škof [[Marjan Turnšek]]. Na 52. redni seji [[SŠK]] 11. januarja 2010 je bil Stres izvoljen za njenega predsednika. Nadškofijo Ljubljana je uradno prevzel 12. januarja 2010, slovesnost ob umestitvi pa je bila v ljubljanski stolnici 24. januarja 2010. Na tem mestu je nasledil [[Alojz Uran|Alojza Urana]], ki je s položaja odstopil. Še istega leta (2010) je Stres postal tudi član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. 31. julija 2013 je [[papež Frančišek]] zaradi odgovornosti pri finančnih težavah slovenske Cerkve oz. mariborske nadškofije k odstopu pozval nadškofa Antona Stresa in mariborskega nadškofa [[Marjan Turnšek|Marjana Turnška]]. Delo ljubljanskega nadškofa je po njunem odstopu kot apostolski administrator začasno prevzel novomeški škof [[Andrej Glavan]] (mariborskega pa celjski [[Stanislav Lipovšek]]; to stanje je trajalo do imenovanja novih nadškofov – ordinarijev leta 2014 oz. 2015).<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/novice/slovenija/papez-francisek-naj-bi-k-odstopu-pozval-stresa-in-turnska.html|title= Papež naj bi k odstopu pozval Stresa in Turnška; začela so krožiti imena o njunih zamenjavah|accessdate= 31. 7. 2013|date= 31. 7. 2013|format= |work= 24ur.com}}</ref> Jeseni 2015 je prevzel službo rektorja [[Katoliški inštitut (Slovenija)|Katoliškega inštituta]] v Ljubljani in predavatelja filozofije na njeni Fakulteti za pravo in poslovne vede oz. ekonomijo. [[Papež Frančišek]] je 26. aprila 2018 imenoval upokojenega nadškofa Antona Stresa za novega svetovalca [[Papeški svet za kulturo|Papeškega sveta za kulturo]]. == Bibliografija == Napisal je nad 20 knjig in brošur ter več kot 300 znanstvenih in strokovnih razprav ter poljudnih člankov v različnih revijah in časopisih. Konec leta 2018 je izšel njegov ''Leksikon filozofije'' z več kot 2400 gesli, doslej najobsežnejši in najtemeljitejši filozofski leksikon na Slovenskem. '''Monografske izdaje''': * ''Klasiki marksizma in religija: razvoj marksističnega pojmovanja religije v povojni Jugoslaviji'' (disertacija, 1974); * ''V svobodo poklicani'', Naše tromostovje, Ljubljana 1975; * ''Kriterij krščanstva v pluralistični družbi'' (soavtor [[Franc Rode]]), 1977 * ''Razvoj povojne jugoslovanske marksistične teorije religije'', Družina, Ljubljana 1977; druga izd.: ''Jugoslovanski marksizem in religija'', Družina, Ljubljana 1979; * ''Nič in smisel: filozofske osnove nihilizma'', Naše tromostovje, Ljubljana 1979; * ''Svoboda iz Duha in Resnice'', Duhovna skupnost slov. bogoslovcev, Ljubljana 1979; * ''Novi časi, nova šola'', Družina, Ljubljana 1990; * ''Med besedami in dejanji'', Družina, Ljubljana 1986; * ''Heglovo in Marxovo pojmovanje svobode'', Slovenska Matica, Ljubljana 1987; * ''Med Bo­gom in cesarjem'', Družina, Ljubljana 1989; * ''Oseba in družba'', Mohorjeva družba, Celje 1991; * ''Človek in njegov Bog: filozofska teologija'', Mohorjeva družba, Celje 1994; * ''Demokracija in volitve'', Salve, Ljubljana 1996; * ''Uvod v filozofijo politike: priročnik za slušatelje'', 1996 * ''Svoboda in pravičnost: oris politične filozofije'', Mohorjeva družba, Celje 1996; * ''Cer­kev in država'', Družina, Ljubljana 1998; * ''Zgodovina novoveške filozofije: predstavniki glavnih smeri'', Družina, Ljubljana 1998; Zgodovina filozofije. 2 * ''Etika ali filozofija morale'', Družina, Ljubljana 1999 (prejšnji izdaji 1990 oz. 1985); * ''Besedila k filozofiji religije'' (učbenik), 1999; * ''Sodelavci pri vašem veselju: premišljevanja za duhovne vaje duhovnikov'', 1999; * ''Sodelavci pri vašem veselju'', Marijina kongregacija, Ljubljana 1999; * "Vse zaradi evangelija": nadškof metropolit dr. Anton Stres, 2010. *''Leksikon filozofije'', Celjska Mohorjeva družba, 2018. == Glej tudi == * [[Seznam ljubljanskih nadškofov]] ==Slici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://splet02.izum.si/cobiss/bibliography?code=11932 COBISS - Osebna bibliografija] {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikinavedek}} {{Celjski škofje}} {{Ljubljanski nadškofje in metropoliti}} {{Predsedniki Slovenske škofovske konference}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Stres, Anton}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski lazaristi]] [[Kategorija:Slovenski teologi]] [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Filozofi 20. stoletja]] [[Kategorija:Pomožni rimskokatoliški škofje Maribora]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Celja]] [[Kategorija:Dekani Teološke fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški metropoliti]] [[Kategorija:Metropoliti Ljubljane]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Ljubljane]] [[Kategorija:Donačka Gora]] mqxz0xhur68xgct9jl21veq3igw6iaj 0 80851 6748573 6578192 2026-09-10T07:40:20Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6748573 wikitext text/x-wiki {|{{Infopolje Ladja Začetek <!-- vojne ladje (brez podmornic) --> |infobox caption= <!-- ključne besede: yes, nodab; ali opisno besedilo --> |display title= <!-- ključne besede: none, ital; ali naslov članka z wikioznačevalci --> }} {{Infopolje Ladja Slika |Ship image= [[Slika:Korveta Nada.jpg|350px]] |Ship image size= |Ship caption= HMS Mallow |image alt= }} {{Infopolje Ladja Kariera |Hide header= |Ship country=[[Kraljeva vojna mornarica]] |Ship flag=[[Slika:Naval ensign of the United Kingdom.svg|60px]] |Ship name= '''HMS Mallow''' |Ship owner= |Ship namesake= |Ship ordered= |Ship builder=Harland and Wolff, {{flagicon|United Kingdom}} [[Belfast]], [[Severna Irska]] |- |Ship laid down=14. november 1939 |Ship launched=22. maj 1940 |Ship acquired= |Ship commissioned= |Ship decommissioned= |Ship in service=2. julij 1940 |- |Ship out of service=11. januar 1944 |Ship stricken= |Ship reinstated= |Ship honours= |Ship honors= |Ship fate= |Ship status=predana [[Jugoslovanska kraljeva vojna mornarica|Jugoslovanski kraljevi vojni mornarici]] |Ship notes= }} {{Infopolje Ladja Kariera |Hide header= |Ship country=[[Jugoslovanska kraljeva vojna mornarica]] |Ship flag=[[Slika:Naval Ensign of the Kingdom of Yugoslavia.svg|60px]] |Ship name='''Nada''' |Ship owner= |Ship namesake= |Ship ordered= |Ship builder= |Ship laid down= |Ship launched= |Ship acquired= |Ship commissioned= |Ship decommissioned= |Ship in service=11. januar 1944 |- |Ship out of service=1945 |Ship stricken= |Ship reinstated= |Ship honours= |Ship honors= |Ship fate= |Ship status= predana [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanski vojni mornarici]] |Ship notes= }} {{Infopolje Ladja Kariera |Hide header= |Ship country= [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska vojna mornarica]] |Ship flag=[[Slika:Naval Ensign of Yugoslavia (1949-1993).svg|60px]] |Ship name='''Partizanka''' |Ship owner= |Ship namesake= |Ship ordered= |Ship builder= |Ship laid down= |Ship launched= |Ship acquired= |Ship commissioned= |- |Ship decommissioned= |Ship in service=28. oktober 1945 |Ship out of service=1948 |Ship stricken= |Ship reinstated= |Ship honours= |Ship honors= |Ship fate= |Ship status=vrnjena [[Kraljeva vojna mornarica|Kraljevi vojni mornarici]] |Ship notes= }} {{Infopolje Ladja Kariera |Hide header= |Ship country=[[Egipčanska vojna mornarica]] |Ship flag=[[Slika:Naval Ensign of Egypt.svg|60px]] |Ship name='''El Sudan''' |Ship owner= |Ship namesake= |Ship ordered= |Ship builder= |Ship laid down= |Ship launched= |Ship acquired= |Ship commissioned= |Ship decommissioned= |Ship in service=28. oktober 1949 |Ship out of service= |Ship stricken=1975 |Ship reinstated= |Ship honours= |Ship honors= |Ship fate= |Ship status=razrezana |Ship notes= }} {{Infopolje Ladja Značilnosti |Hide header= |Header caption= |Ship class= [[Razred korvet Flower|Flower]] |Ship type=[[Korveta]] |Ship tonnage=940 |Ship displacement= |Ship tons burthen= |Ship length= 62,5 [[meter|m]] |Ship beam= 10,1 [[meter|m]] |Ship height= |Ship draught=3,51 [[meter|m]] |Ship draft= |Ship depth= |Ship hold depth= |Ship decks= |Ship deck clearance= |Ship ramps= |Ship ice class= |Ship power= 2700 [[Konjska moč|KM]] 2050 [[kW]] |Ship propulsion= 1x vodocevni kotel 2 cilindrična kotla, 1 x večstopenski [[parni stroj]] trikratne ekspanzije, 1 ladijski vijak |Ship sail plan= |Ship speed= 16 [[vozel (enota)|vozlov]] max |Ship range= 3.500 [[navtična milja|nmi]] pri 12 [[vozel (enota)|vozlih]] |Ship endurance= |Ship test depth= |Ship boats= |Ship capacity= |Ship troops= |Ship complement= |Ship crew= 85 |Ship time to activate= |Ship sensors=1 x SW1C ali 2C [[radar]] 1x Type 123A ali Type 127 DV [[sonar]] | Ship EW = optični in radarski sistem za nadzor ognja, električni žirokompas, žirokompasni ponavljalniki (pelorus), optični daljinomer, radijski oddajniki in sprejemniki |Ship armament= * 1 x 102 mm top (BL 4-inch Mk IX naval gun) * 1 x 20 mm top Oerlikon * 1x 40 mm Vickers-Armstrong protiletalski [[avtomatski top]] (»pom-pom«) * 2 x dvojni 12,7 mm [[Mitraljez|strojnici]] Vickers * 2 x dvojni 7,5 mm strojnici Lewis * 1 x protipodmorniški »minomet jež« na [[premec|premcu]] * 4 x metalec [[Globinska bomba|globinskih bomb]] Mk.II * 2 x drči za globinske bombe, 70 globinskih bomb |Ship armor= |Ship aircraft= |Ship aircraft facilities= |Ship notes= }} |} '''HMS Mallow''' (K 81) je bila [[korveta]] [[Razred korvet flower|razreda Flower]]. == Zgodovina == [[Slika:Yugoslav corvette Nada.jpg|250px|levo|thumb|Slovesnost ob predaji in preimenovanju korvete v [[Liverpool]]u, v prisotnosti princa [[Karađorđevići|Tomislava Karađorđevića]]]] 11. januarja 1944 je bila v [[Liverpool]]u dodeljena [[Jugoslovanska kraljeva vojna mornarica|Jugoslovanski kraljevi vojni mornarici]] v izgnanstvu, na podlagi ameriškega Zakona o najemu in posojilu.<ref>Tomšič (1974), str. 214</ref> Pod novim imenom '''Nada'''<ref name="Tomsic216">Tomšič (1974), str. 216</ref> in pod britansko oznako K 81 je plula kot zaščita zavezniških [[konvoj]]ev v operativnem območju vzhodnega [[Sredozemlje|Sredozemlja]].<ref name="Tomsic216"/> Leta 1945 so jo priključili [[Jugoslovanska vojna mornarica|Jugoslovanski vojni mornarici]], kjer je dobila novo ime '''Partizanka'''. Leta 1948 je bila vrnjena [[Kraljeva vojna mornarica|Kraljevi vojni mornarici]]. Leta 1949 je bila predana [[Egiptovska vojna mornarica|Egiptovski vojni mornarici]] in preimenovana v '''El Sudan'''. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Tomšič, Janez: ''Narodnoosvobodilni boj na Jadranu in slovenski pomorščaki, Knjižnica NOV in POS 42, Ljubljana, 1974 {{COBISS|ID=5427456}} * Freivogel, Zvonimir: ''Ratni brodovi mornarice Kraljevine Jugoslavije 1918-1945'', Zagreb, 2020, Despot infinitus d.o.o. ISBN 978 953 8218 76 7 == Glej tudi == * [[seznam vojaških plovil Kraljeve vojne mornarice]] * [[Jugoslovanska kraljeva vojna mornarica]] == Zunanje povezave == * [http://uboat.net/allies/warships/ship/4786.html Korvete razreda Flower] {{portal|Vojaštvo}} {{milship-stub}} [[Kategorija:Britanske korvete druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Imena ladij Kraljeve vojne mornarice|Mallow]] [[Kategorija:Korvete razreda Flower|Mallow]] [[Kategorija:Jugoslovanska kraljeva vojna mornarica]] 6lsgsp14cpz395iwxfh47mt39mato4y 2 81405 6748358 6673504 2026-09-09T13:18:07Z Janezdrilc 3152 pos 6748358 wikitext text/x-wiki __NOTOC__ {| class="wikitable" style="text-align:center; box-shadow: 0 0 .5em #999;" width=100% ! style="background-color:#fb956b; color:white; height:45px; font-size: 150%;" | Janezdrilc |- | style="background-color:#fffcc1; color:#dd561f; height:45px; font-size: 120%;" | <!-- -->{{#switch: {{str rightmost|{{#expr: {{LOCALYEAR}} - 2006 }}|1}} | 0 | 5 = <!-- -->{{#switch: {{LOCALMONTH}} | 04 | 05 | 06 | 07 = {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 2006 }}-letnica pridružitve Wikipediji | #default = In hoc signo vinces }} | #default = In hoc signo vinces }} |- | style="background-color:white; height:45px;" | <!-- -->{{Gumb na klik|Uporabnik:Janezdrilc/Osnutki|{{Barva|#0645ad|Osnutki}}}} <!-- -->{{Gumb na klik|Uporabnik:Janezdrilc/Drilcovi zvarki|{{Barva|#0645ad|Drilcovi zvarki}}}} <!-- -->{{Gumb na klik|Uporabnik:Janezdrilc/Wikimejniki|{{Barva|#0645ad|Wikimejniki}}}} <!-- -->{{Gumb na klik|Uporabnik:Janezdrilc/Priznanja|{{Barva|#0645ad|Priznanja}}}} <!-- -->{{Gumb na klik|Uporabnik:Janezdrilc/Slike|{{Barva|#0645ad|Slike}}}} |} {{-}} {| class="wikitable mw-collapsible mw-open"; style="margin-left:50px; background-color:white; width:275px; float:right;" ! style="text-align:left; padding-left:15px; background-color:#fb956b; color:white;" | Na kratko |- ! Uporabnik |- | style="padding:15px;" | {{uporabnik moški}} {{uporabniško polje|#88B8FF|#F1F7FF|ID|Številka tega uporabnika je '''{{Plain link|{{fullurl:{{FULLPAGENAME}}|&action=info}} 3152}}'''.}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Plume pen w.svg|45px]] | id-c = #BDBDAD | info = Ta uporabnik je prepričan, da je biti '''wikipedst [[poklic]]'''. | info-c = lightgrey | border-c = #BDBDAD }} {{uporabnik admin}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Admin mop.PNG|45px]] | id-c = #BDBDAD | info = Ta uporabnik je administrator<br>'''{{Starost s prekinitvijo|17|4|2007|neaktivni dnevi=1098}}'''. | info-c = lightgrey | border-c = #BDBDAD }} {{uporabnik od|23|4|2006}} {{uporabnik starost|2|12|1984}} |- ! Jeziki |- | style="padding:15px;" | {{uporabnik sl}} {{Uporabniško polje | id = dva | id-c = Moccasin | info = Ta uporabnik je ponosen, da ima slovenščina '''[[Dvojina|dvojino]]'''. | info-c = LightYellow | border-c = Coral }} {{uporabnik en-3}} {{uporabnik hr-3}} {{uporabnik de-1}} {{uporabniško polje|#C0C8FF|white|[[Latinščina|la]]-<br>0,1|Hic usuarius '''zelo [[:Category:Uporabnik la-1|simplice]]''' '''[[:Category:Uporabnik la|latinitate]]''' contribuere '''komajda še''' potest.}} {{uporabniško polje|#C0C8FF|white|<small>prog</small>-<br>0,0|Ta uporabnik bi želel govoriti katerega od '''[[Programski jezik|programskih jezikov]]'''.}} |- ! Računalnik |- | style="padding:15px;" | {{uporabnik prenosni računalnik}} {{uporabnik Ubuntu}} {{uporabnik Chromium}} {{uporabniško polje|#98df88|white|[[Slika:Open Source Initiative keyhole.svg|45px|Logotip organizacije Open Source Initiative]]|Ta uporabnik se trudi uporabljati [[Odprtokodna programska oprema|odprtokodne programe]], kjer je to le mogoče.}} |- ! Doma |- | style="padding:15px;" | {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Pokrajine spodnja stajerska.png|45px]] | id-c = #aaf9d9 | info = Ta uporabnik je '''[[Štajerska|Štajerec]]'''. | info-c = #fff8cb | border-c = #32c9d5 }} {{uporabnik Piršenbreg}} {{Uporabniško polje | id-h = 50 | id = [[Slika:San Giovanni in Laterano 2021.jpg|45px]] | id-c = white | info = Ta uporabnik je ponosen član<br>'''[[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]''',<br>ki šteje {{Starost v letih in dnevih kot besedilo|30|4|7}}! | info-c = yellow | border-c = black }} {{uporabniško polje|gold|black|[[Slika:AlbertusMagnus.jpg|45px|sveti Albert Veliki, zavetnik rimskokatoliških teologov]]|{{barva|white|Uporabnikov najljubši [[Konjiček|{{barva|white|konjiček}}]] je '''[[Teologija|{{barva|white|teologija}}]]'''.}}}} |- ! Knjige |- | style="padding:15px;" | {{uporabnik knjigoljub}} {{uporabnik Sveto pismo}} {{uporabniško polje|black|#D466A8|[[Slika:Book important.svg|45px]]|{{barva|yellow|Ta uporabnik se izogiba knjig, ki imajo na platnicah napis <big>'''avtorja'''</big> večji od <small>naslova</small>.}}}} {{uporabniško polje|lightskyblue|white|[[Slika:Fran Saleški Finžgar 1921.jpg|35px]]|Ta uporabnik je prebral<br> '''[[Pod svobodnim soncem]]'''.}} {{uporabniško polje|lightskyblue|white|[[Slika:Coat of arms of Slovenia.svg|30px]]|Ta uporabnik je prebral<br> '''[[Ustava Republike Slovenije|Ustavo Republike Slovenije]]'''.}} {{uporabniško polje|#CCCCCC|#3586FF|[[Slika:Gdict.svg|42px]]|{{barva|white|Ta uporabnik obožuje '''[[Seznam|{{barva|white|sezname}}]].'''}}}} |- ! Prepričanja |- | style="padding:15px;" | {{uporabnik rimokatoličan}} {{uporabnik moto|[[q:Evzebij Cezarejski|<span style="color:#187ed5;">In hoc signo vinces</span>]]}} {{uporabniško polje|brown|#CCCCFF|[[Slika:Svetovni koledar.png|45px]]|Ta uporabnik je zagovornik '''[[Svetovni koledar|svetovnega koledarja]].'''}} {{uporabniško polje|#1E9EB2|#FFD703|[[Slika:Gessi, Giovan Francesco - Saint Jerome.jpg|45px]]|Ta uporabnik si želi, da bi bil '''[[Stridon]]''' v Sloveniji.}} {{uporabniško polje|#3603FF|#5DFF35|[[Slika:Maryja 02.JPG|45px]]|Ta uporabnik ne verjame v '''[[Marijina prikazovanja v Medžugorju|Medžugorje]].'''}} {{Uporabniško polje | id-h = 50 | id = [[Slika:Our Lady of Lourdes Basilica (Brestanica) 39.jpg|45px]] | id-c = #f0adad | info = Ta uporabnik je mnenja, da je<br>'''[[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|Bazilika Brestanica]]'''<br>najlepša cerkev v Sloveniji. | info-c = #ffecb4 | border-c = #c90076 }} {{Uporabniško polje | id-h = 50 | id = [[Slika:Oxygen480-status-battery-missing.svg|45px]] | id-c = blue | id-fc = white | info-fc = white | info = Ta uporabnik ima odpor do<br>'''[[Akumulator|<span style="color:white;">'''baterij</span>]], ki se ne dajo polnit'''. | info-c = grey | border-c = black }} {{Uporabniško polje | id-h = 50 | id = <del>&nbsp;[[Konjska moč|<span style="color:white;">PS</span>]]&nbsp;</del> | id-c = blue | id-fc = white | info-fc = white | info = Ta uporabnik ima velik odpor<br>do [[Uporabnik:Janezdrilc/Enote, ki niso del mednarodnega sistema enot|<span style="color:white;">enot, ki niso del <br>'''mednarodnega sistema enot</span>]]'''. | info-c = grey | border-c = black }} {{Uporabniško polje | id-h = 50 | id = [[Slika:Rusty car in River-02+ (403730892).jpg|45px]] | id-c = blue | id-fc = white | info-fc = white | info = Ta uporabnik ima neznanski odpor<br>do izdelkov iz [[Korozija|<span style="color:white;">'''rjavnih materialov</span>]]'''. | info-c = grey | border-c = black }} |- ! Potepanje |- | style="padding:15px;" | {{uporabniško polje|#88B8FF|#88FFFF|[[Slika:Citroen C5 2.0 HDi 2011 (10352418325).jpg|45px]]|Ta uporabnik vozi '''[[:en:Citroën C5|Citroën C5]]'''.}} {{uporabniško polje|#CA9545|#CA4545|F|{{barva|white|Ta uporabnik ima izpit za '''[[Traktor|{{barva|white|traktor}}]]'''.}}}} {{uporabniško polje|white|khaki|[[Slika:Noto Emoji v2.034 1f45f.svg|45px]]|Ta uporabnik rad hodi '''[[Hoja|peš]]'''.}} {{uporabniško polje|white|#0D1F82|[[Slika:Slovene police automobile.jpg|45px]]|{{barva|white|Ta uporabnik ne želi zbirati pik pri [[Policija (Slovenija)|{{barva|white|Policiji}}]].}}}} {{uporabniško polje|lightskyblue|white|[[Slika:Triglav Aljazev stolp.jpg|45px]]|Ta uporabnik je bil na '''[[Triglav]]u'''.}} {{uporabniško polje|lightskyblue|white|[[Slika:Slavko Avsenik 1963.jpg|40px]]|Ta uporabnik je že odšel na '''[[Roblekov dom na Begunjščici|Roblek]]''', na '''[[Golica|Golico]]''' in na '''[[Blejski otok|Otoček sredi jezera]]'''.}} {{uporabniško polje|Moccasin|Moccasin|[[Slika:Maribor cathedral from east.JPG|40px]]|Ta uporabnik je obiskal vse '''[[Seznam cerkva in kapel v Mariboru|cerkve v Mariboru]]''' (15).<!-- 19. maj 2016; vključno z minoritsko -->}} {{uporabniško polje|Moccasin|Moccasin|[[Slika:St. Michael's Parish Church (Pišece) 30.jpg|40px]]|Ta uporabnik je obiskal vse '''[[Uporabnik:Janezdrilc/Seznam cerkva v Občini Brežice|cerkve v Občini Brežice]]''' (36).<!-- 9. avgust 2024; vključno s porušeno cerkvijo na Malem Vrhu -->}} {{uporabniško polje|Moccasin|Moccasin|[[Slika:Monument to Anton Kržan in Blatno 02.jpg|40px]]|Ta uporabnik je obiskal vse javno dostopne '''[[Seznam spomenikov v Občini Brežice|spomenike v Občini Brežice]]''' (111/112).}}<!-- 31. julij 2025 --> {{uporabniško polje|Moccasin|Moccasin|[[Slika:StNicholas-Ljubljana.JPG|40px]]|Ta uporabnik je obiskal vse '''[[Uporabnik:Janezdrilc/Cerkve#Posebne cerkve|posebne cerkve v Sloveniji]]''' (16).<!-- 8. september 2026 -->}} {{uporabniško polje|Moccasin|Moccasin|[[Slika:Rajhenburg Castle 01.JPG|40px]]|Ta uporabnik še ni obiskal vseh '''[[Uporabnik:Janezdrilc/Seznam gradov v Posavju|gradov v Posavju]]''' (22/23).<!-- datum -->}} |} <div style="text-align: justify;"> '''Andrej Cizl''', * [[Uporabnik:Janezdrilc/Seznam osebnosti, rojenih 2. decembra 1984|2. december 1984]], [[Brežice]]. Wikipedist sem postal {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 23. april | '''<span style="color:crimson;">na današnji dan</span>''',&nbsp;}}[[23. april]]a [[2006]], na [[svetovni dan knjige in avtorskih pravic]]. Takrat je imela Slovenska Wikipedija [[Wikipedija:Obvestila#2006|27.000 člankov]]. Do danes se jih je nabralo dodatnih {{#expr: {{trunc|{{NUMBEROFARTICLES}}|3}} - 27 }}.000. Janez Drilc je vzdevek, ki ga pogosto uporabljam na internetu, izpeljan pa je kot [[premetanka]] pravega imena. Ime in vzdevek sta tudi [[Heterogram (literatura)|heterograma]]. Priimek Drilc se lahko smatra tudi kot [[aptronim]], saj ''dril'' po [[Slovar slovenskega knjižnega jezika|Slovarju slovenskega knjižnega jezika]] pomeni ''urjenje'' ali ''učenje'', poleg tega pa angleški glagol ''drill'' pomeni ''vrtati'', na primer v prenesenem pomenu ''poizvedovati''. V Sloveniji priimek Drilc ne obstaja, največji približek mu je priimek [[Grilc]], ki je tudi [[Seznam slovenskih izdelovalcev harmonik|slovenska znamka diatoničnih harmonik]]. Premetavanje pravega imena navrže še nekaj »cvetk« slovenskega jezika: ''Dal je zrnci'' {{Brez preloma|(10 črk)}}, ''zdirjanec'' {{Brez preloma|(9 črk)}}, ''daljinec'', ''drezalni'', ''razdelni'', ''jadrnice'' {{Brez preloma|(8 črk)}}; med poklice spadata ''znalec'' in ''zidar'', med floro in favno ''cedra'' in ''zajec'', k hrani spadajo ''rezanci'', ''rezina'' in ''jedilna jedrca'', med sanjske dosežke pa ''zadel cilj'' in ''naredil denar''; odkrijemo priimek ''[[Anders Celsius|Celzij]]'' {{Brez preloma|(z željo}} hoditi po velikanovih »stopinjah«), [[demonim]] ''Celjan'' (spadam namreč pod [[Škofija Celje|Škofijo Celje]]), vse našteto pa sem napisal kot besedni ''dizajner'' {{Brez preloma|(8 črk).}} Spotoma lahko še omenim, da je moje pravo ime vsebovano v imenu vasi [[Andrejci]], ki vsebuje tudi začetek priimka, moj pravi priimek pa je vsebovan v imenu vasi [[Ocizla]], ki vsebuje tudi začetek imena. Najprej sem živel v [[Krško|Krškem]], tako da sem v osnovno šolo začel hoditi v bližnji [[Leskovec pri Krškem]]. V tem času sem začel obiskovati tudi Glasbeno šolo Krško, smer [[klavirska harmonika]]. Po preselitvi na [[Piršenbreg]] v sosednjo [[Občina Brežice|Občino Brežice]] sem osnovno šolo nadaljeval v [[Globoko, Brežice|Globokem]]. Zatem sem na Srednji šoli Krško obiskoval [[Gimnazija Krško|Tehniško gimnazijo]]. Študiral sem enopredmetno zgodovino na [[Filozofska fakulteta v Mariboru|Filozofski fakulteti v Mariboru]] in preštudiral vse od prazgodovine do začetka 20. stoletja, nakar je formalni študij obtičal v zgodovini, neformalni pa še vse do danes čvrsto vztraja v mojem življenju. V študijskih letih sem bil član Pevskega zbora Vdih, ki deluje v okviru [[Univerzitetna župnija Maribor|Univerzitetne župnije Maribor]] (takrat še pod imenom Katoliški študentski center Sinaj). Vzporedno sem bil član [[Simona Rožman Strnad|Mešanega pevskega zbora Viva Brežice]] in z njim obiskal tudi kar nekaj tujih držav. Za hobi se ukvarjam s teologijo, branjem nasplošno, fotografiranjem, zanimam se za sakralno in grajsko arhitekturo, rad grem v hribe, rad imam enodnevna romanja in izlete, in nenazadnje – sodelujem na Wikipediji. == Naj == {| class="plainlinks" | valign="top" | ==== [[Slika:Nuvola apps bookcase2.png|27px]] Knjige ==== * [[Sveto pismo]] * [[Poezije (France Prešeren)|Poezije]] <small>([[France Prešeren]])</small> * Thabiti kumi <small>([[Ivan Pregelj]])</small> * Grozljivi gost: Nihilizem in mladi <small>([[Umberto Galimberti]])</small> * [[:en:Collapse: How Societies Choose to Fail or Succeed|Propad civilizacij]] <small>([[:en:Jared Diamond|Jared Diamond]])</small> * [[:en:Oscar and the Lady in Pink (novel)|Oskar in gospa v rožnatem]] <small>([[:en:Éric-Emmanuel Schmitt|Éric-Emmanuel Schmitt]])</small> * [[:en:Pensées|Misli]] <small>([[Blaise Pascal]])</small> * [[:it:Bianca come il latte, rossa come il sangue|Bela kot mleko, rdeča kot kri]] <small>([[:it:Alessandro D'Avenia|Alessandro D'Avenia]])</small> * [[:en:The Robe|Njegova suknja]] <small>([[:en:Lloyd C. Douglas|Lloyd Douglas]])</small> * Zakonski stan in poželenje <small>([[Avguštin iz Hipona|sveti Avguštin]])</small> * [[:en:Illustrissimi|Pisma veljakom]] <small>([[Papež Janez Pavel I.|Janez Pavel I.]])</small> * Apokalipsa – Razodetje: Komentar <small>([[France Rozman]])</small> * O bedi dvorjanov <small>([[Papež Pij II.|Pij II.]])</small> ==== [[Slika:BlueNote.svg|45px]] Glasba ==== * [[Uporabnik:Janezdrilc/Seznam najboljših narodnozabavnih skladb|Narodnozabavna glasba]] * [[:en:Walking in the Air#Cover versions|Walking in the air]] <small>([[Nightwish]])</small> * [https://www.youtube.com/watch?v=sZA_4SIfyfk Ave Maria] <small>([[Josipa Lisac]])</small> * [http://www.youtube.com/watch?v=13FrLGB_oK8 Non nobis] <small>([[:en:Patrick Doyle|Patrick Doyle]])</small> * [[Slovenski oktet]] * [https://www.youtube.com/watch?v=sw_fuu9jIOc&ab_channel=AbbaVEVO One Man, One Woman] <small>([[ABBA]])</small><br>(najlepša Abbina pesem) * [https://www.youtube.com/watch?v=L_XJ_s5IsQc&ab_channel=GroundUPMusicNYC Lingus] <small>([[:en:Snarky Puppy|Snarky Puppy]])</small> * [https://www.youtube.com/watch?v=Q-ynG3Mszzw&ab_channel=Jes%C3%BAsMolinaMusic Guadalquivir/Tiburón] <small>(Jesús Molina Trío)</small> ==== [[Slika:Globo da Terra.svg|20px]] Kraji ==== * [[Krško]] * [[Maribor]] * [[Padova]] * [[Rim]] * [[Vatikan]] | valign="top" style="padding-left:150px;" | ==== [[Slika:YT.png|27px]] YouTube videi ==== * [http://www.youtube.com/watch?v=lSwCOs-uXzU Lifehouse Everything - Drama]<br>(»zgodovina človeštva v šestih minutah«) * [https://www.youtube.com/watch?v=G2Rhh_4GZmU Sound Engineer's Hard Work <nowiki>[HD]</nowiki>] * [https://www.youtube.com/watch?v=2du0WMkVgyM Bodhisattva en el metro-merci!!!] * [https://www.youtube.com/watch?v=PGfx3QAV64M Milton Berle Vs. Statler & Waldorf] * [https://www.youtube.com/watch?v=TeOMYNuVeew The Real Darwinism Debate] * [https://www.youtube.com/watch?v=JYqfVE-fykk Washington's Dream - SNL] ==== [[Slika:Video-x-generic.svg|27px]] Filmi ==== * [[:en:The Messenger: The Story of Joan of Arc|Ivana Orleanska]] <small>(1999)</small> * [[Troja (film)|Troja]] <small>(2004)</small> * Prešeren <small>(1999–2000)</small> * [[:it:Ferrari (miniserie televisiva)|Ferrari]] <small>(2003)</small> * [[:en:Twin Sisters (2002 film)|Dvojčici]] <small>(2002)</small> * [[:en:Whale Rider|Legenda o jezdecu kitov]] <small>(2002)</small> * [[:en:August Rush|August Rush]] <small>(2007)</small> * [[V divjino]] <small>(2007)</small> * [[Deček v črtasti pižami]] <small>(2006)</small> * [[:en:3 Idiots|3 Idiots]] <small>(2009)</small> * [[:en:October Baby|Oktobrski otrok]] <small>(2011)</small> * [[:en:The Reluctant Saint|The Reluctant Saint]] <small>(1962)</small> * [[:it:Preferisco il Paradiso|Preferisco il paradiso]] <small>(2010)</small> * [[:en:I'm Not Ashamed|I'm Not Ashamed]] <small>(2016)</small> * [[:en:The Longest Ride (film)|Najdaljša pot]] <small>(2015)</small> * [[:de:Ostwind – Zusammen sind wir frei|Ostwind]] <small>(2013)</small> * [[:da:Min søsters børn og guldgraverne|Otroci moje sestre in iskalci zlata]] <small>(2015)</small> * [[d:Q23605159|Pisec pisem]] <small>(2011)</small> |} == G15 == Svetniki so naši zavetniki in priprošnjiki v Nebesih. Posebej se izkažejo, ko resno zabredemo v težave. Njihova pomoč je neprecenljiva. Je že res, da ima običajno vsak enega, to je krstnega zavetnika, vendar se je pokazala praktična potreba, da svojemu glavnemu zavetniku pridružim izkušene sodelavce. Tako je nastala skupina Godovnih 15, sestavljena iz samih odličnih mož in žena, s katerimi smo se v življenju na poseben način zbližali. Število seveda ni omejeno, saj je skupina odprta za nove morebitne kandidate, ki bi se jim zdelo, da se še niso dovolj »dokazali« in bi v tem videli izjemno priložnost za reševanje iz nemogočih situacij. Lepo vabljeni vsi zainteresirani. {| class="wikitable" style="background-color:white;" width=70% ! # ! Slika ! [[Svetnik]] ! [[God]] ! # ! Slika ! [[Svetnik]] ! [[God]] |- | style="text-align:center;{{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 30. november | background-color:Crimson;}}" | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 30. november | {{Barvapis|white|1.}} | 1. }} | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 30. november | style="background-color:Crimson;" {{!}}}} [[Slika:Pleterje Collection 15 (cropped).jpg|center|90px]] | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 30. november | style="background-color:Crimson;" {{!}}}} {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 30. november | [[Sveti Andrej|{{Barvapis|white|Andrej}}]] | [[Sveti Andrej|Andrej]] }} | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 30. november | style="background-color:Crimson;" {{!}}}} {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 30. november | [[30. november|{{Barvapis|white|30. november}}]] {{Barvapis|white|–<br>'''danes!'''}} | [[30. november]] }} | style="text-align:center;{{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 27. maj | background-color:Crimson;}}" | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 27. maj | {{Barvapis|white|9.}} | 9. }} | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 27. maj | style="background-color:Crimson;" {{!}}}} [[Slika:Lojze Grozde 01.jpg|center|90px]] | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 27. maj | style="background-color:Crimson;" {{!}}}} {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 27. maj | [[Lojze Grozde|{{Barvapis|white|Lojze Grozde}}]] | [[Lojze Grozde]] }} | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 27. maj | style="background-color:Crimson;" {{!}}}} {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 27. maj | [[27. maj|{{Barvapis|white|27. maj}}]] {{Barvapis|white|–<br>'''danes!'''}} | [[27. maj]] }} |- | style="text-align:center;{{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 4. december | background-color:Crimson;}}" | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 4. december | {{Barvapis|white|2.}} | 2. }} | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 4. december | style="background-color:Crimson;" {{!}}}} [[Slika:Parmigianino - Saint Barbara - c. 1522.jpg|center|90px]] | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 4. december | style="background-color:Crimson;" {{!}}}} {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 4. december | [[Sveta Barbara|{{Barvapis|white|Barbara}}]] | [[Sveta Barbara|Barbara]] }} | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 4. december | style="background-color:Crimson;" {{!}}}} {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 4. december | [[4. december|{{Barvapis|white|4. december}}]] {{Barvapis|white|–<br>'''danes!'''}} | [[4. december]] }} | style="text-align:center;{{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 11. avgust | background-color:Crimson;}}" | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 11. avgust | {{Barvapis|white|10.}} | 10. }} | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 11. avgust | style="background-color:Crimson;" {{!}}}} [[Slika:Cvetana Priol.jpg|center|90px]] | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 11. avgust | style="background-color:Crimson;" {{!}}}} {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 11. avgust | [[Cvetana Priol|{{Barvapis|white|Cvetana Priol}}]]<br><small>{{Barvapis|white|(Božja služabnica)}}</small> | [[Cvetana Priol]]<br><small>(Božja služabnica)</small> }} | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 11. avgust | style="background-color:Crimson;" {{!}}}} {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 11. avgust | {{Barvapis|white|nima še godu,<br>umrla [[11. avgust|{{Barvapis|white|11. avgusta}}]] –<br><big>'''na današnji dan!'''</big>}} | nima še godu<br><small>(umrla [[11. avgust]]a)</small> }} |- | style="text-align:center;{{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 25. november | background-color:Crimson;}}" | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 25. november | {{Barvapis|white|3.}} | 3. }} | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 25. november | style="background-color:Crimson;" {{!}}}} [[Slika:Michelangelo Caravaggio 060.jpg|center|90px]] | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 25. november | style="background-color:Crimson;" {{!}}}} {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 25. november | [[Katarina Aleksandrijska|{{Barvapis|white|Katarina Aleksandrijska}}]] | [[Katarina Aleksandrijska]] }} | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 25. november | style="background-color:Crimson;" {{!}}}} {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 25. november | [[25. november|{{Barvapis|white|25. november}}]] {{Barvapis|white|–<br>'''danes!'''}} | [[25. november]] }} | style="text-align:center;{{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 24. september | background-color:Crimson;}}" | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 24. september | {{Barvapis|white|11.}} | 11. }} | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 24. september | style="background-color:Crimson;" {{!}}}} [[Slika:Anton Martin Slomšek-Dunaj 1862.jpg|center|90px]] | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 24. september | style="background-color:Crimson;" {{!}}}} {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 24. september | [[Anton Martin Slomšek|{{Barvapis|white|Anton Martin Slomšek}}]] | [[Anton Martin Slomšek]] }} | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 24. september | style="background-color:Crimson;" {{!}}}} {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 24. september | [[24. september|{{Barvapis|white|24. september}}]] {{Barvapis|white|–<br>'''danes!'''}} | [[24. september]] }} |- | style="text-align:center;{{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 30. maj | background-color:Crimson;}}" | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 30. maj | {{Barvapis|white|4.}} | 4. }} | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 30. maj | style="background-color:Crimson;" {{!}}}} [[Slika:John Everett Millais - Joan of Arc.jpg|center|90px]] | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 30. maj | style="background-color:Crimson;" {{!}}}} {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 30. maj | [[Ivana Orleanska|{{Barvapis|white|Ivana Orleanska}}]] | [[Ivana Orleanska]] }} | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 30. maj | style="background-color:Crimson;" {{!}}}} {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 30. maj | [[30. maj|{{Barvapis|white|30. maj}}]] {{Barvapis|white|–<br>'''danes!'''}} | [[30. maj]] }} | style="text-align:center;{{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 30. julij | background-color:Crimson;}}" | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 30. julij | {{Barvapis|white|12.}} | 12. }} | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 30. julij | style="background-color:Crimson;" {{!}}}} [[Slika:San Leopoldo Mandic.jpg|center|90px]] | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 30. julij | style="background-color:Crimson;" {{!}}}} {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 30. julij | [[Leopold Mandić|{{Barvapis|white|Leopold Mandić}}]] | [[Leopold Mandić]] }} | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 30. julij | style="background-color:Crimson;" {{!}}}} {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 30. julij | [[30. julij|{{Barvapis|white|30. julij}}]] {{Barvapis|white|–<br>'''danes!'''}} | [[30. julij]] }} |- | style="text-align:center;{{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 1. oktober | background-color:Crimson;}}" | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 1. oktober | {{Barvapis|white|5.}} | 5. }} | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 1. oktober | style="background-color:Crimson;" {{!}}}} [[Slika:Therese Lisieux.JPG|center|90px]] | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 1. oktober | style="background-color:Crimson;" {{!}}}} {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 1. oktober | [[Terezija Deteta Jezusa in Svetega Obličja|{{Barvapis|white|Terezija Deteta Jezusa<br>in Svetega Obličja}}]] | [[Terezija Deteta Jezusa in Svetega Obličja|Terezija Deteta Jezusa<br>in Svetega Obličja]] }} | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 1. oktober | style="background-color:Crimson;" {{!}}}} {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 1. oktober | [[1. oktober|{{Barvapis|white|1. oktober}}]] {{Barvapis|white|–<br>'''danes!'''}} | [[1. oktober]] }} | style="text-align:center;{{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 1. maj | background-color:Crimson;}}" | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 1. maj | {{Barvapis|white|13.}} | 13. }} | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 1. maj | style="background-color:Crimson;" {{!}}}} [[Slika:La Tour.jpg|center|90px]] | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 1. maj | style="background-color:Crimson;" {{!}}}} {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 1. maj | [[Sveti Jožef|{{Barvapis|white|Jožef Delavec}}]] | [[Sveti Jožef|Jožef Delavec]] }} | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 1. maj | style="background-color:Crimson;" {{!}}}} {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 1. maj | [[1. maj|{{Barvapis|white|1. maj}}]] {{Barvapis|white|–<br>'''danes!'''}} | [[1. maj]] }} |- | style="text-align:center;{{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 27. december | background-color:Crimson;}}" | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 27. december | {{Barvapis|white|6.}} | 6. }} | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 27. december | style="background-color:Crimson;" {{!}}}} [[Slika:Pleterje Collection 13 (cropped).jpg|center|90px]] | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 27. december | style="background-color:Crimson;" {{!}}}} {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 27. december | [[Janez Evangelist|{{Barvapis|white|Janez Evangelist}}]] | [[Janez Evangelist]] }} | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 27. december | style="background-color:Crimson;" {{!}}}} {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 27. december | [[27. december|{{Barvapis|white|27. december}}]] {{Barvapis|white|–<br>'''danes!'''}} | [[27. december]] }} | style="text-align:center;{{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 30. september | background-color:Crimson;}}" | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 30. september | {{Barvapis|white|14.}} | 14. }} | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 30. september | style="background-color:Crimson;" {{!}}}} [[Slika:Jacques Blanchard - Hl. Hieronymus.jpg|center|90px]] | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 30. september | style="background-color:Crimson;" {{!}}}} {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 30. september | [[Sveti Hieronim|{{Barvapis|white|Hieronim}}]] | [[Sveti Hieronim|Hieronim]] }} | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 30. september | style="background-color:Crimson;" {{!}}}} {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 30. september | [[30. september|{{Barvapis|white|30. september}}]] {{Barvapis|white|–<br>'''danes!'''}} | [[30. september]] }} |- | style="text-align:center;{{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 1. september | background-color:Crimson;}}" | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 1. september | {{Barvapis|white|7.}} | 7. }} | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 1. september | style="background-color:Crimson;" {{!}}}} [[Slika:Maestro di st. giles, sant'egidio e il cervo, 1500 ca. 03.jpg|center|90px]] | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 1. september | style="background-color:Crimson;" {{!}}}} {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 1. september | [[:en:Saint Giles|{{Barvapis|white|Tilen}}]] | [[:en:Saint Giles|Tilen]] }} | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 1. september | style="background-color:Crimson;" {{!}}}} {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 1. september | [[1. september|{{Barvapis|white|1. september}}]] {{Barvapis|white|–<br>'''danes!'''}} | [[1. september]] }} | style="text-align:center;{{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 5. oktober | background-color:Crimson;}}" | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 5. oktober | {{Barvapis|white|15.}} | 15. }} | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 5. oktober | style="background-color:Crimson;" {{!}}}} [[Slika:Faustyna Kowalska.png|center|90px]] | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 5. oktober | style="background-color:Crimson;" {{!}}}} {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 5. oktober | [[Favstina Kowalska|{{Barvapis|white|Favstina Kowalska}}]] | [[Favstina Kowalska]] }} | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 5. oktober | style="background-color:Crimson;" {{!}}}} {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 5. oktober | [[5. oktober|{{Barvapis|white|5. oktober}}]] {{Barvapis|white|–<br>'''danes!'''}} | [[5. oktober]] }} |- | style="text-align:center;{{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 29. junij | background-color:Crimson;}}" | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 29. junij | {{Barvapis|white|8.}} | 8. }} | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 29. junij | style="background-color:Crimson;" {{!}}}} [[Slika:Pope-peter pprubens.jpg|center|90px]] | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 29. junij | style="background-color:Crimson;" {{!}}}} {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 29. junij | [[Sveti Peter|{{Barvapis|white|Peter}}]] | [[Sveti Peter|Peter]] }} | {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 29. junij | style="background-color:Crimson;" {{!}}}} {{#ifeq: {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} | 29. junij | [[29. junij|{{Barvapis|white|29. junij}}]] {{Barvapis|white|–<br>'''danes!'''}} | [[29. junij]] }} | | | | |- | colspan=8 style="text-align:center; background-color:#eaecf0;" | »In k tebi priti pusti me, da bom s tvojimi svetniki hvalil te.« |} == Velike misli == Včasih kakšni ljudje izrečejo misel tipa »to je pa tako res, da kar boli od resnice«. Včasih imamo to srečo, da na tako misel tudi naletimo. Nekaj takšnih sem zbral tule. * Vsi se rodijo kot izvirniki, toda mnogi umrejo kot fotokopije. <small>([[q:Carlo Acutis|Carlo Acutis]])</small> * Pravični predpisi ne zadoščajo za ohranjanje miru in sloge med ljudmi, če pod njimi ni korenine ljubezni. <small>([[q:Tomaž Akvinski|Tomaž Akvinski]])</small> * O moderni civilizaciji ne razumemo čisto nič, če najprej ne priznamo, da je svetovna zarota zoper vsako notranje življenje. <small>([[q:Georges Bernanos|Georges Bernanos]])</small> * Ko ljudje nehajo verjeti v Boga, ni, da ne verjamejo v nič ... verjamejo v karkoli. To je priložnost, da pridejo lažni preroki – in prišli bodo v tropih. <small>([[q:Gilbert Keith Chesterton|Gilbert Keith Chesterton]])</small> * Milijoni, ki se dolgočasijo deževno nedeljsko popoldne, si želijo nesmrtnost. <small>([[q:Susan Ertz|Susan Ertz]])</small> * Kristjanu se ne more zgoditi nič slavnejšega, kakor da trpi za Kristusa. Ni bolj nedvoumnega ali jasnejšega dokaza ljubezni do Boga, kakor so nasprotovanja. <small>([[q:Filip Neri|Filip Neri]])</small> * Dovolj je luči za tiste, ki si res žele videti, in dovolj teme za tiste, ki so naravnani v nasprotno smer. <small>([[q:Blaise Pascal|Blaise Pascal]])</small> * Tisto, kar so ljudje spoznali na višku prosvetljenosti, je naša vera učila otroke. <small>([[q:Blaise Pascal|Blaise Pascal]])</small> * V kako lepem stanju je Cerkev, kadar je ne podpira nobena stvar več razen Boga. <small>([[q:Blaise Pascal|Blaise Pascal]])</small> * Bolj kot je pokvarjena država, več zakonov ima. <small>([[q:Publij Kornelij Tacit|Publij Kornelij Tacit]])</small> * Vse zlo sveta izhaja iz slabega spoznanja resnice Svetega pisma. <small>([[q:Terezija Avilska|Terezija Avilska]])</small> * Non bene pro toto libertas venditur auro (Svobode ne prodaš dobro za vse zlato). <small>(napis nad vhodom [[Trdnjava Lovrijenac|trdnjave Lovrijenac]])</small> * Pisano je namreč: »Družite se s svetimi, kajti tisti, ki se z njimi družijo, bodo postali sveti« <small>({{Bibl|Prg 13,20}})</small>. In spet na drugem mestu (Pismo) pravi: »S človekom brez krivde boš tudi ti brez krivde, z izvoljenim boš izvoljen, s sprijenim pa se boš spridil« <small>({{Bibl|2 Sam 22,26-27}}, {{Bibl|Ps 18,26-27}})</small>. Pridružimo se ljudem, ki so brez krivde in pravični; to so namreč Božji izvoljenci. <small>([[papež Klemen I.]])</small> == Ščepec mojih misli == * Najprej se rodijo besede, zatem knjiga in kot zadnji avtor. * Ni pravočasnosti brez prezgodnosti. * Prava misel je takrat, ko spraviš v konico igle célo vesolje. * Pokorščina naredi več dobrega kot kakršnokoli delo, ki bi ga opravili z najboljšimi nameni izven nje. * Biti popoln pomeni popolnoma se zavedati svoje nepopolnosti. * Od maše je odvisno, kdo pride v cerkev, od spovedi pa, kdo ostane v cerkvi. * Ko prevajamo, je treba prevesti to, kar je avtor mislil, ne kar je zapisal. Zapisano besedilo nam služi samo kot orodje, s katerim skušamo prodreti do avtorjeve misli. * Naključja so dokazi usode. * En sam simbol je, ki zaobjema vso božanskost in vso človečnost – [[Pravi križ|križ]]. Izven tega simbola so vsi ostali simboli samo slabi nadomestki. * Sovražnik je tisti, ki ga ti sovražiš, ne tisti, ki tebe sovraži. Katolik zato nima sovražnikov, ampak samo nasprotnike. * Največji svetopisemski pisatelj je sveti [[Janez Evangelist]]. To niti ni naključno, saj je bil Jezusov najljubši učenec, kar pomeni, da je bil zato, ker je bil najbolj učljiv in dojemljiv za njegov nauk, tudi v največji meri deležen njegovega spoznanja. Zaradi tega mu je Jezus zaupal, da napiše najpomembnejša svetopisemska besedila, to pa so v prvi vrsti tista, ki najbolj izpostavljajo Jezusovo ljubezen, v drugi vrsti pa tista, ki so najbolj namenjena ljudem poslednjega časa. Sveti Janez Evangelist je torej najpomembnejši pisatelj na svetu vseh časov. * Za pravega katolika so značilni notranji boji. Človek, ki ima več zunanjih bojev kot notranjih, trati svoje življenje. * Edino človeka vredno življenje je nadnaravno življenje. * Želja – najhujša serijska morilka vseh časov. * Senca zrcala. Zrcalo kaže podobo tebe. Njegova senca kaže podobo njega. Nikoli ne kaže neposredno sam sebe. Šele po senci da spoznati, da tudi on obstaja. Tudi Bog je táko zrcalo. Če se ozreš na Boga, ti bo Bog pokazal tebe, kakršen si – v resnici. Če se ozreš na svet, ti bo Bog pokazal sebe – v obrisih. * Do ljubezni do Jezusa se pride prek ljubezni do njegovih zapovedi. Do ljubezni do njegovih zapovedi pa se pride prek ljubezni do Božje Besede. Ljubezen do Jezusa pa ne samo, da je višja in večja od vsega, ampak je ona sama vse. * Ni važno, za koga se imaš. Niti najmanj ni važno, za koga te imajo ljudje. Važno je edino, za koga te ima Bog. == Srečanje z Wikipedijo == Zakaj sem se sploh lotil prispevati ... No, dosti sem brskal po internetu, ker me dosti stvari zanima, in to najrazličnejše stvari, od družboslovja do naravoslovja in nazaj. In bilo je tako, da karkoli sem vtipkal v Google, vedno je med prve zadetke vrgel kak članek iz slovenske ali iz angleške Wikipedije. Tako sem vse bolj uporabljal njune članke. V nekem trenutku pa sem se vprašal: »Pa kaj je to za ena stvar, da karkoli vtipkaš, vedno ti vrže nekaj ven? Da ima kar vse, karkoli se že zmislim???« Ja, začelo me je zanimati, za kaj gre. Počasi sem spoznaval namen tega projekta oziroma ideje in ji končno pripisal izjemen pomen. Nato sem si samo še rekel: »Zakaj pa bi samo jemal. Če sem toliko odnesel, se spodobi, da tudi sam kaj prispevam.« Wikipedija je torej zame eden največjih dosežkov v zgodovini človeštva. Ideja Wikipedije se mi zdi več kot genialna: prosta enciklopedija ..., vse znanje ..., kdorkoli ..., vsi jeziki ... Vse to je naravnost čudovito! Pravtako pa je glasnik resnice, saj je njen cilj tudi objektivnost in preverjanje informacij. Njena vsebina nenehno raste in se prečiščuje – kakor bi bila človek. Nekje sem ujel tale rek o njej: »Wikipedija ne more obstajati v teoriji, obstaja lahko samo v praksi.« Vsem [[Wikipedija:Wikipedisti|wikipedistom]] želim veliko znanja, časa in znucanih tipkovnic. Obenem se zahvaljujem vsem za številna sodelovanja, dopolnitve, popravke, prevode ... toliko dobrega in lepega. Svetega [[Izidor Seviljski|Izidorja Seviljskega]], zavetnika interneta, in svetega [[Carlo Acutis|Carla Acutisa]], mladega internetnega izvedenca, pa prosim priprošenj za napredek in varstvo Wikipedije. == Wikipediji na pot == »Če že ne moremo biti vsestranski v tem pomenu, da bi o vsem vedeli vse, kar je moč vedeti, moramo vedeti vsaj nekaj o vsem. Kajti veliko bolj prav je, da vemo o vsem nekaj, kakor da vemo vse o eni stvari; ta vsestranskost je najlepša. Če bi zmogli obe, tem bolje, a če moramo izbirati, izberimo to.« ::: [[Blaise Pascal]], ''[[:en:Pensées|Misli]]'' 37. »Da bi torej dosedanjo pomankljivost po želji odpravil, sem hotel s tem izdati čimvečje delo in spraviti v njem na dan natančno podobo te dežele, tako da sem opisal ne samo naravne lastnosti njenih tal, njenih polj, gozdov, gorá, rek in tako dalje, ampak tudi njenih prebivalcev življenje, opravila, šege, bogoslužje, škofije in duhovništvo, vladne službe, stanove, viteštvo, plemstvo, deželne kneze, mesta, trge, gradove, cerkve, samostane in obmejne trdnjave kakor tudi dogodke, po letih razvrščene.« ::: [[Janez Vajkard Valvasor]], ''Prečastitemu bralcu''; v: ''[[Slava vojvodine Kranjske]]''. == Prispevki == Tu je izbor nekaterih zanimivejših prispevkov, ki so me stali precej energije, nemalokrat pa tudi živcev ali celo denarja. {{Smeško}} * [[Atlantida]] – Platon namiguje na Azore ... dvomi so seveda razumljivi * [[Brezovica Žumberačka]] – hrvaška eksklava v Sloveniji ... včasih brez izvirnega raziskovanja ne gre * [[Cerkev sv. Donata, Donačka Gora]] – resnična zgodba, ki je komajda verjetna * [[Evangelij]] – prvi večji prevajalski podvig iz angleščine * [[France Rozman]] – največji slovenski teolog vseh časov * [[Gutenwerth]] – nekdanji trg, ki zaradi zanimivosti kliče k temeljitejšim raziskavam * [[Hišni hrib]] – lepo je skočiti po razgled vsaj za pet minut * [[Kunšperk]] – trg, ki je doživel kar nekaj preizkušenj * [[Karel I. Habsburško-Lotarinški]] – zadnji Habsburžan postane svetnik * [[:Kategorija:Članki za združitev]] – združevanje člankov spada med najpotratnejša (v vseh pogledih) vzdrževalna opravila na Wikipediji * [[Lakuna]] – jeza ljubiteljev starih besedil * [[Letalska nesreča v Čezsoči]] – nezavidljivo zahteven pristop do novinarske resnice * [[Marija Pomagaj (slika)]] – najbolj znana slovenska slika vseh časov * [[Nova Nizozemska]] – prvi večji prevajalski podvig iz nemščine * [[Orglarstvo Škrabl]] – preprosto veličastno * [[Papeški obiski v Sloveniji]] – vedno dobrodošli pri nas! * [[Piršenbreg]] – prvo urejanje * [[Predloga:Bibl]] – svetopisemske študije potrebujejo tudi kakšno bližnjico * [[Predloga:Cerkve v Vatikanu]] – majhno mesto velikih razsežnosti * [[Predloga:Evrokovanci]] – nekaj za numizmatike * [[Predloga:Kulturni spomeniki državnega pomena Slovenije]] – ali se da abecedni seznam kako smiselno spremeniti v tematskega * [[Predloga:Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji]] – verjetno največje navpolje pri nas * [[Predloga:Slika d]] – pa če lahko dela sámo, naj dela * [[Predloga:Volitve v Sloveniji]] – »grafični vmesnik« za letnice * [[Rovnica]] – predno ti osvojiš to orodje, orodje osvoji tebe * [[Seznam cerkva in kapel v Mariboru]] – majhna zahvala mestu za gostoljubje * [[Seznam cerkva v Sloveniji]] – previsoki načrti, ki so se srečno uresničili * [[Seznam del cerkvenih učiteljev, izdanih v slovenščini]] – uvoz draguljev je presenetljivo nizek * [[Seznam del Franceta Prešerna]] – začelo se je s seznamom, nato so pridni študenti na Wikiviru prispevali še vsa besedila * [[Seznam gradov v Sloveniji]] – začetna stran vsakega gradoslovca * [[Seznam izraelskih kraljev]] – daleč najbolj mukotrpno pisanje tabele do sedaj – dvakrat! * [[Seznam mest v Sloveniji]] – koliko je mest v Sloveniji? Tega ne ve nihče. Tudi ta seznam ne. * [[Seznam naselij na Koroškem (zvezna dežela)]] – začelo se je s kopiraj–prilepi, končalo s pakiraj–odleti * [[Seznam naselij v Sloveniji]] – uradna imena najti je lahko življenjsko delo * [[Seznam otokov v Sloveniji]] – Blejski otok vsekakor ... kaj pa drugi? * [[Seznam papežev]] – šolski primer seznama * [[Seznam rimskokatoliških nadškofov Ljubljane]] – hm, če dodamo seznamu še slike, pa je précej mikavnejši * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] – podroben pregled že obstoječega seznama pod geslom ''»Kaj je resnica?«'' * [[Seznam praštevil]] – pa zakaj mi ne dajo mira?!? * [[Seznam slovenskih pravičnih med narodi]] – velikani vsakdanjega življenja * [[Seznam slovenskih prejemnikov olimpijskih medalj]] – ljudem, ki vedo, kaj je odrekanje * [[Seznam slovenskih svetnikov]] – neskončno zbiranje drobcev od kamenčkov mozaika * [[Seznam spomenikov v Občini Brežice]] – s fotoaparatom po vseh kotičkih domače občine * [[Skladateljska hišica Gustava Mahlerja (Majrobnik)]] – ko se skrajno zapreš pred svetom, se odpre nadsvet * [[Slovenski prevodi Svetega pisma]] – neprecenljiv zaklad Slovenskega naroda * [[Stridon]] – neznani, morda celo »slovenski« rojstni kraj svetega Hieronima * [[Svetovni koledar]] – napredek ali tradicija, to je sedaj vprašanje * [[Triglavska vojašnica Viktorja Emanuela III.]] – najvišja zgradba Slovenije, ki čaka boljše čase * [[Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle]] – okrogle obletnice v spomin in opomin * [[Wikipedija:Pod lipo/Glava]] – oblikovno piljenje lahko polepša izgled, ne pa nujno * [[Wikipedija:Uporabniška polja]] – tako malo za popestritev ambienta * [[Wikipedija:Zapisovanje svetniških imen]] – standardi za poimenovanje cerkva so/bi bili dobrodošli * [[Zadnji spust po Savi]] – nekoliko zgodovinarskega pristopa * [[Zasavje, Brežice|Zasavje]] – izginul rečni otok z vasjo streljaj od Brežic * [[Zažig Antona Vovka]] – so stvari, ki presegajo razumevanje * [[Železniški predor Zelenjak]] – do in iz Slovenije iz in do Hrvaške </div><!-- zaključek obojestranske poravnave justify --> == Ste vedeli, da ...? == Tu so navedeni moji prispevki, ki so bili predstavljeni na Glavni strani v rubriki ''[[Wikipedija:Ste vedeli|Ste vedeli, da ...?]]'': {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" style="background-color:white;" width=70% ! width=15% | Prikazano ! Novica |- | [[Wikipedija:Ste vedeli/Arhiv-2006|10.–20. junij 2006]] | ... '''[[evangelij po Luku]]''' posreduje najbolj celotno podobo [[Jezus]]ovega življenja; |- style="background-color:#f8f9fa;" | [[Wikipedija:Ste vedeli/Arhiv-2006|36. teden 2006]] | ... obstaja v [[Slovenija|Sloveniji]] okoli 65 '''[[Seznam slovenskih izdelovalcev harmonik|izdelovalcev diatoničnih harmonik]]'''; |- | [[Predloga:Ste vedeli/30. teden 2007|30. teden 2007]] | ... da je grof '''[[Carl Snoilsky|Carl Johan Gustaf Snoilsky]]''' ([[1841]] - [[1903]]), [[Švedska|švedski]] [[pesnik]] in [[diplomat]], slovenskih korenin in da izvira iz kraja [[Znojile]] na [[Kranjska|Kranjskem]]; |- style="background-color:#f8f9fa;" | [[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2009|17. teden 2009]] | {{slikadesno|Slika:Slovensko-hrvaška meja pri Metliki.svg|res=110px|Mejno področje pri Metliki}} ... se pri vasema [[Brezovica pri Metliki]] in [[Malo Lešče]], ob slovensko hrvaški meji, nahaja vas '''[[Brezovica Žumberačka]]''' katere posebnost je del teritorija, velik 1,83 hektara, ki predstavlja hrvaško [[eksklava|eksklavo]] <small>(na sliki mejno področje pri Metliki)</small>; |- | [[Predloga:Ste vedeli/6. teden 2012|<span style="color:white;">0</span>6. teden 2012]] | ... je roman '''''[[Sprehajališča za vračanje]]''''', ki ga je leta 2010 izdal [[Feri Lainšček]], prvi slovenski roman v verzih; |- style="background-color:#f8f9fa;" | [[Predloga:Ste vedeli/10. teden 2013|10. teden 2013]] | {{slikadesno|Slika:Brezjanska Marija.jpeg|res=110px|Mati Božja, [[Leopold Layer]], 1814}} ... glavni oltar '''[[Bazilika Marije Pomagaj, Brezje|Bazilike Marije Pomagaj]]''' na [[Brezje, Radovljica|Brezjah]] posvečen [[sveti Vid|svetemu Vidu]], oltar z znamenito sliko [[Devica Marija|Matere Božje]] <small>(na sliki)</small>, po kateri nosi bazilika tudi ime, pa se nahaja v stranski kapeli spredaj na desni strani; |- | [[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2013|22. teden 2013]] | {{slikadesno|Slika:Tombstone of Anton Martin Slomšek - Cathedral of Maribor.jpg|res=110px|Slomškova spominska plošča, ki se je nahajala v kapeli Žalostne Matere Božje, danes pa se nahaja v stranski kapeli svetega Križa v mariborski stolnici}} ... je bil mariborski škof [[Anton Martin Slomšek]] pokopan v '''[[Kapela Žalostne Matere Božje, Maribor|kapeli Žalostne Matere Božje]]''' v [[Maribor]]u, nemške oblasti pa so leta 1941 ukazale odstranitev [[sarkofag]]a, ki so ga nato prenesli v kripto [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]]? <small>(na sliki Slomškova spominska plošča, ki so jo najprej postavili v kapeli, danes pa se nahaja v [[Mariborska stolnica|mariborski Stolnici]])</small>; |- style="background-color:#f8f9fa;" | [[Predloga:Ste vedeli/44. teden 2014|44. teden 2014]] | ... se v '''[[Bazilika Marijinega obiskanja, Petrovče|baziliki Marijinega obiskanja v Petrovčah]]''' nahaja najstarejši renesančni oltar v Sloveniji, in da je v grobnici pod prezbiterijem pokopana prva slovenska pesnica [[Fany Hausmann]]; |- | [[Predloga:Ste vedeli/45. teden 2014|45. teden 2014]] | {{slikadesno|Slika:Wikipedia Monument 6.JPG|res=110px|Spomenik Wikipediji}} ... so v poljskem mestu [[Słubice]] 22. oktobra odkrili prvi '''[[spomenik Wikipediji]]''' <small>(na sliki)</small> na svetu; |- style="background-color:#f8f9fa;" | [[Predloga:Ste vedeli/1. teden 2016|<span style="color:white;">0</span>1. teden 2016]] | ... je kratki film '''''[[Prihod domov]]''''' (2009) režiserke [[Rahela Jagrič|Rahele Jagrič]] prvi slovenski 3D-film; |- | [[Predloga:Ste vedeli/38. teden 2016|38. teden 2016]] | ... se je '''[[letalska nesreča v Čezsoči]]''', v kateri so umrle tri osebe, zgodila natanko 50 let po [[Let 105 Britannie Airways|najhujši letalski nesreči]] na ozemlju sedanje [[Slovenija|Slovenije]]; |- style="background-color:#f8f9fa;" | [[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2017|13. teden 2017]] | ... se je do '''[[Triglavska vojašnica Viktorja Emanuela III.|Triglavske vojašnice Viktorja Emanuela III.]]''' na 2520 [[mnv]], ki je bila za [[Aljažev stolp|Aljaževim stolpom]] druga najvišje ležeča stavba v Sloveniji, poveljujoči oficir na pregled pripeljal po [[Mulatjera|mulatjeri]] z motorjem; |- | [[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2017|18. teden 2017]] | ... je v zadnjem stoletju v [[Slovenija|Sloveniji]] skoraj vsako leto '''[[Seznam cerkva v Sloveniji, ki so bile zgrajene v 20. in 21. stoletju|zrasla vsaj ena nova cerkev]]'''; |- style="background-color:#f8f9fa;" | [[Predloga:Ste vedeli/4. teden 2018|<span style="color:white;">0</span>4. teden 2018]] | ... je '''[[Roman Benet]]''' prvi Slovenec, ki je osvojil vseh 14 [[osemtisočak]]ov; |- | rowspan=2 | [[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2018|15. teden 2018]] | ... se je največji shod ljudi v Sloveniji zgodil ob '''[[Papeški obiski v Sloveniji#Janez Pavel II.|obisku papeža Janeza Pavla II. 19. septembra 1999]]''', ko se je v [[Maribor]]u zbralo 200.000 ljudi; |- style="background-color:#f8f9fa;" | ... so '''[[repnica|repnice]]''' v pesek skopane shrambe za kmetijske pridelke, značilne samo za [[Bizeljsko gričevje]] – območje, veliko približno 8 km²; |- | [[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2018|18. teden 2018]] | ... je [[orglar]] '''[[Josip Brandl]]''' z dovršenimi popravili in adaptacijami starejših [[orgle|orgel]] prepričal [[Nadškofija Maribor|škofijski ordinariat v Mariboru]], zaradi česar je bilo njegovo podjetje za izdelavo orgel že od vsega začetka zelo uspešno; |- style="background-color:#f8f9fa;" | [[Predloga:Ste vedeli/46. teden 2018|46. teden 2018]] | {{slikadesno|slika:Assumption of Mary Church (Čatež) 10.jpg|res=120px|Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čatež}} ... je [[Škofija Novo mesto]] za svoje glavno romarsko središče razglasila [[Čatež, Trebnje|čateško]] '''[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čatež|cerkev Marijinega vnebovzetja]]''' <small>(na sliki)</small> zlasti zaradi dobrega dostopa; |- | [[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2019|18. teden 2019]] | ... naj bi bila [[Leopold Layer|Layerjeva]] '''''[[Marija Pomagaj (slika)|Marija Pomagaj]]''''' najbolj znana slovenska [[slika]]; |- style="background-color:#f8f9fa;" | [[Predloga:Ste vedeli/29. teden 2019|29. teden 2019]] | ... [[zvonik]] '''[[cerkev Žalostne Matere Božje, Leskovec pri Krškem|cerkve Žalostne Matere Božje]]''' v [[Leskovec pri Krškem|Leskovcu pri Krškem]] ni poravnan z osjo [[cerkvena ladja|ladje]], kar nakazuje, da je po nastanku starejši; |- | [[Predloga:Ste vedeli/11. teden 2021|11. teden 2021]] | ... je '''[[cerkev sv. Leopolda Mandića, Ptuj|Cerkev sv. Leopolda Mandića]]''' na [[Ptuj]]u edina slovenska [[cerkev (zgradba)|cerkev]], ki je posvečena kakemu [[Seznam hrvaških svetnikov|hrvaškemu svetniku]]; |- style="background-color:#f8f9fa;" | [[Predloga:Ste vedeli/26. teden 2023|26. teden 2023]] | {{slikadesno|Slika:Zasava.png|res=120px|Zasavje na avstrijskem vojaškem zemljevidu}}... je na nekdanjem rečnem otoku [[Sava|Save]] v neposredni bližini [[Brežice|Brežic]] nekoč stala vas '''[[Zasavje, Brežice|Zasavje]]''' <small>(na sliki zemljevid)</small>; |- | [[Predloga:Ste vedeli/28. teden 2023|28. teden 2023]] | ... je '''[[Orglarstvo Škrabl]]''' ena največjih [[orglar]]skih delavnic v [[Evropa|Evropi]]; |- style="background-color:#f8f9fa;" | [[Predloga:Ste vedeli/39. teden 2024|39. teden 2024]] | ... je bil '''[[Domen iz Panonije]]''' en od le petih [[škof]]ov iz [[Zahodno Rimsko cesarstvo|Zahodnega Rimskega cesarstva]], za katere je znano, da so se udeležili [[Prvi nicejski koncil|prvega nicejskega koncila]]; |- | [[Predloga:Ste vedeli/23. teden 2025|23. teden 2025]] | ... '''[[Hočevarjev mavzolej]]''' v [[Krško|Krškem]] predstavlja enega izmed najkakovostnejših spomenikov poznega 19. stoletja v Sloveniji; |- style="background-color:#f8f9fa;" | [[Predloga:Ste vedeli/12. teden 2026|12. teden 2026]] | ... si je slovenski slikar '''[[Nik Anikis]]''' poklic izbral že v zgodnji mladosti; |} == Izbrane slike == <gallery widths=260px heights=260px> Grad Pišece v Bizeljskem gričevju.jpg|[[Bizeljsko gričevje]] z vinogradi in [[Grad Pišece|gradom Pišece]] v daljavi<br>([[Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Grad Pišece v Bizeljskem gričevju.jpg|izbrana 2. februarja 2013]]) Conventual Franciscan Monastery of Olimje 32.jpg|Freska [[Noe]]ta (detajl) v stari lekarni [[Minoritski samostan Olimje|Minoritskega samostana Olimje]] z latinskim napisom »Bibensque vinum inebriatus est. <small>Gen. 9. v. 21.</small>«, v prevodu »Ko pa je pil vino, se je napil. <small>{{Bibl|1 Mz 9,21}}.</small>«<br>([[Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Conventual Franciscan Monastery of Olimje 32.jpg|izbrana 14. oktobra 2023]]) Cirnik, Brežice 16.jpg|[[Poljska voluharica]] ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] ''Microtus arvalis''), [[Cirnik, Brežice|Cirnik]] (Občina Brežice)<br>([[Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Cirnik, Brežice 16.jpg|izbrana 8. junija 2025]]) Mokrice Castle 43.jpg|[[Grad Mokrice]]<br>([[Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Mokrice Castle 43.jpg|izbrana 17. avgusta 2025]]) Mokrice Castle 29.jpg|Notranje dvorišče [[Grad Mokrice|gradu Mokrice]]<br>([[Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Mokrice Castle 29.jpg|izbrana 3. septembra 2025]]) Lacerta viridis, Slovenska vas, Brežice 25.jpg|[[Navadni zelenec]] ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] ''Lacerta viridis'') z modro obarvanim grlom, [[Slovenska vas, Brežice|Slovenska vas]] (Občina Brežice)<br>([[Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Lacerta viridis, Slovenska vas, Brežice 25.jpg|izbrana 3. septembra 2025]]) Our Lady of Lourdes Basilica (Brestanica) 39.jpg|[[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica]]<br>([[Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Our Lady of Lourdes Basilica (Brestanica) 39.jpg|izbrana 2. januarja 2026]]) </gallery> == Zunanje povezave == {| class="plainlinks" | valign="top" | * [http://newsaints.faithweb.com/ Newsaints.faithweb.com] – postopki za svetništvo * [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ Matične knjige slovenskih župnij] * [https://maps.arcanum.com/en/browse/composite/ Stari zemljevidi Evrope] * [https://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso Atlas okolja] * [https://what3words.com/ What3words] – tribesedno lociranje * [https://fran.si/ Fran.si] – slovenski slovarji * [https://sl.pons.com/prevod Sl.pons.com] – večjezični slovar * [http://razvezanijezik.org/ Razvezani jezik] – frazeološki slovar slovenskega jezika | valign="top" style="padding-left:150px;" | * [http://imslp.org/wiki/Main_Page IMSLP] – Petrucci Music Library * [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/ Register nepremične kulturne dediščine] * [http://www.sistory.si/ Sistory.si] – zgodovina Slovenije * [https://mojaknjiznica.com/index.php Mojaknjiznica.com] * [http://www2.arnes.si/~akranj2/koled.htm Koledar] – odličen program za preračunavanje datumov * [https://www.timeanddate.com/date/duration.html Datumski kalkulator] * [http://www.hribi.net/ Hribi.net] * [https://www.yr.no/ Yr.no] – vredu vreme |} {{Uporabnik:Janezdrilc/Sveto pismo (navpolje)}} {{Uporabnik:Janezdrilc/Domači kraji}} {{Uporabnik:Janezdrilc/Obiskane države}} {{Uporabnik:Janezdrilc/Obiskane gore}} {{Uporabnik:Janezdrilc/Sorodne uporabniške strani}} {{Administratorji slovenske Wikipedije}} rc15ha24qv53zcvbmteiau7rmglj8th 0 86484 6748378 6741837 2026-09-09T14:33:27Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748378 wikitext text/x-wiki :''Za danskega matematika glejte [[Georg Mohr (matematik)]].'' {{Infobox chess player |playername = Georg Mohr |image = [[Slika:GeorgMohr10.jpg|200px]] |caption= |birthname = |country = {{SLO}} |birth_date = {{datum rojstva in starost|1965|02|02}} |birth_place = [[Maribor]], [[Slovenija]] |death_date = |death_place = |title = [[šahovski velemojster|velemojster]] (1997) |worldchampion = |womensworldchampion = |rating = 2511 |peakrating = 2523 (jul. 2002) }} '''Georg Mohr''', [[Slovenci|slovenski]] [[šahist|šahovski]] [[velemojster]], šahovski trener in šahovski [[publicist]], * [[2. februar]] [[1965]], [[Maribor]]. Mohr je velemojster od leta 1997, njegov [[rating ELO|rating]] je 2511. Bil je član slovenske olimpijske ekipe v letih [[30. šahovska olimpijada|1992]], [[31. šahovska olimpijada|1994]], [[32. šahovska olimpijada|1996]], [[33. šahovska olimpijada|1998]] in [[34. šahovska olimpijada|2000]]. Bil je tudi selektor moške olimpijske ekipe. Kot publicist piše šahovske kolumne v dnevno časopisje, urejal je tudi mesečnik ''[[Šahovska misel]]''. Jeseni 2024 se je pridružil novemu političnemu projektu [[Anže Logar|Anžeta Logarja]] in bil na ustanovnem kongresu izvoljen v izvršilni odbor nove stranke [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]]<ref>{{Navedi splet |date=2024-11-18 |title=Nova, t.i Logarjeva stranka združuje precej bivših članov SDS. Kam se bodo nagnili Demokrati? |url=https://primorske.si/slovenija/nastala-je-nova-ti-logarjeva-stranka-na-desni-sred/ |access-date=2026-08-24 |website=primorske.si |language=sl}}</ref> Februarja prihodnjega leta je prevzel vodenje strankinega iniciativnega odbora Maribor, na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] pa ni kandidiral.<ref>{{Navedi splet |last= |first= |last2= |date=2025-02-11 |title=Demokrati oblikovali iniciativni odbor Maribor in okrepili povezovanje z lokalnim okoljem |url=https://net-tv.si/demokrati-oblikovali-iniciativni-odbor-maribor-in-okrepili-povezovanje-z-lokalnim-okoljem/ |access-date=2026-08-24 |website=Net TV online |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Uredništvo |date=2026-02-15 |title=Demokrati Anžeta Logarja razkrili kandidatno listo za volitve |url=https://info360.si/politika/demokrati-anzeta-logarja-razkrili-kandidatno-listo-za-volitve/ |access-date=2026-08-24 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> Po vstopu Demokratov v [[16. vlada Republike Slovenije|četrto vlado Janeza Janše]] je izrazil razočaranje nad ubrano politično potjo stranke in iz nje izstopil, kot dodaten razlog za odhod pa navedel osebno zasedenost s šahovskimi projekti.<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-23 |title=Vidni član vodstva Logarjevih Demokratov izstopil iz stranke. Kaj je zapisal v izstopni izjavi? |url=https://vecer.com/slovenija/vidni-clan-vodstva-logarjevih-demokratov-izstopil-iz-stranke-kaj-je-zapisal-v-izstopni-izjavi-10424758 |access-date=2026-08-24 |website=Večer |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last= |date=2026-08-23 |title=Šahovski velemojster Georg Mohr izstopil iz Logarjeve stranke z jasnim |url=https://www.politikis.si/2026/08/sahovski-velemojster-georg-mohr-izstopil-iz-logarjeve-stranke-z-jasnim-sporocilom-politika-je-kurba-s-tem-je-povedal-vse-in-se-vec-o-logarjevem-samostojnem-politicnem-projektu/ |access-date=2026-08-24 |website=Politikis |language=sl-SI |archive-date=2026-08-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260825093054/https://www.politikis.si/2026/08/sahovski-velemojster-georg-mohr-izstopil-iz-logarjeve-stranke-z-jasnim-sporocilom-politika-je-kurba-s-tem-je-povedal-vse-in-se-vec-o-logarjevem-samostojnem-politicnem-projektu/ |url-status=dead }}</ref> == Dosežki == * 3. mesto - [[Prvenstvo Slovenije v šahu|Državno prvenstvo za člane]] 1998 * 3. mesto - Državno prvenstvo za člane 1996 * 3. mesto - Državno prvenstvo za člane 1994 == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o šahistu}} {{DEFAULTSORT:Mohr, Georg}} [[Kategorija:Rojeni leta 1965]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski šahovski velemojstri]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Mohr, Georg]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Mohr, Georg]] [[Kategorija:člani Demokratov. Anžeta Logarja]] ogf3c0bkjwaopmnzwtk23znle1mjesw 0 86596 6748481 6672692 2026-09-09T19:41:47Z TadejM 738 novi CEO 6748481 wikitext text/x-wiki {{Infobox Company | company_name = Apple Inc. | company_logo = [[Slika:Apple-logo.png|150px]] | foundation = [[Kalifornija]], [[Združene države Amerike|ZDA]] ([[1. april]] [[1976]], pod imenom Apple Computer Inc.) | company_type = Delniška družba | location = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Cupertino, Kalifornija]], [[Združene države Amerike|ZDA]] | key_people = Steve Jobs, Chief CEO in soustanovitelj<br />Steve Wozniak, soustanovitelj | industry = [[Strojna oprema]]<br />[[Programska oprema]]<br />[[Zabavna elektronika]] | products = [[Macintosh|Mac (serija osebnih računalnikov)]], [[Mac OS X]], Mac OS X Server, [[iPod]], [[iPad]], [[QuickTime]], [[iLife]], [[iWork]], [[Safari (spletni brskalnik)|Safari]], Apple Remote Desktop, Xsan, Final Cut Studio, [[Aperture (programska oprema)|Aperture]], [[Logic Studio]], [[Apple Cinema Display|Cinema Display]], AirPort, Xserve, Xserve RAID, [[iPhone]], Apple TV | revenue = {{profit}} 24,01 milijard [[Ameriški dolar|US$]] (2007) | operating_income = {{profit}} 4,41 milijarde US$ (2007) | net_income = {{profit}} 3,50 milijard US$ (2007) | homepage = [http://www.apple.com/ Apple.com] }} '''Apple Inc. ''' je [[Združene države Amerike|ameriško]] podjetje, ki proizvaja tablične in osebne računalnike z lastnim operacijskim sistemom, pametne telefone, mobilne predvajalnike glasbe in razne spletne storitve. Apple velja za največje podjetje za [[Informacijska tehnologija|informacijsko tehnologijo]] po prihodkih (skupaj 274,5 milijarde dolarjev v letu 2020). Od leta 2021 je Apple četrti največji prodajalec osebnih računalnikov <ref>{{Navedi splet|title=Gartner Says Worldwide PC Shipments Grew 10.7% in Fourth Quarter of 2020 and 4.8% for the Year|url=https://www.gartner.com/en/newsroom/press-releases/2021-01-11-gartner-says-worldwide-pc-shipments-grew-10-point-7-percent-in-the-fourth-quarter-of-2020-and-4-point-8-percent-for-the-year|website=Gartner|accessdate=2021-11-25|language=en}}</ref> in četrti največji proizvajalec pametnih telefonov.<ref>{{Navedi splet|title=Global Smartphone Market Share: By Quarter|url=https://www.counterpointresearch.com/global-smartphone-share/|website=Counterpoint Research|date=2021-08-05|accessdate=2021-11-25|language=en-US|archive-date=2018-08-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20180817144648/https://www.counterpointresearch.com/global-smartphone-share/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Huawei beats Apple to become second-largest smartphone maker|url=http://www.theguardian.com/technology/2018/aug/01/huawei-beats-apple-smartphone-manufacturer-samsung-iphone|website=the Guardian|date=2018-08-01|accessdate=2021-11-25|language=en}}</ref> Je eno izmed petih največjih ameriških podjetij za informacijsko tehnologijo.<ref>{{Navedi splet|title=Ranking The Big Four Tech Stocks: Google Is No. 1, Apple Comes In Last|url=https://www.barrons.com/articles/ranking-the-big-four-internet-stocks-google-is-no-1-apple-comes-in-last-1503412102|website=www.barrons.com|accessdate=2021-11-25|language=en-US|first=Teresa|last=Rivas}}</ref> Sedež podjetja je na [[Infinite Loop|Infinite Loop 1]] v mestu [[Cupertino, Kalifornija]]. == Zgodovina == Apple so leta 1976 ustanovili [[Steve Jobs]], [[Steve Wozniak]] in [[Ronald Wayne]]. Leta 1977 so razvili [[mikroračunalnik]] [[Apple II]], ki je postal zelo uspešen pri domačih uporabnikih, leta 1983 pa prvi komercialno uspešen osebni računalnik, ki je uporabljal [[grafični uporabniški vmesnik]] Apple Lisa, deloma navdihnjen z računalnikom Xerox Alto. [[File:Macintosh, Google NY office computer museum.jpg|thumb|left|Macintosh 128K]] Leta [[1984]] so pri Applu predstavili računalnik [[Apple Macintosh]] (imenovan tudi Mac) s prvo uspešno komercialno uporabo grafičnega vmesnika, danes značilnega za praktično vse večje [[Operacijski sistem|operacijske sisteme]], od [[Windows XP]] do [[Unix]]u podobnih sistemov, ki uporabljajo X Window System namizna okolja kot [[KDE]] in [[GNOME]]. Leta 1985 je Steve Wozniak zapustil Apple,<ref>{{Navedi splet|title=I Never Left Apple|url=http://woz.org/letters/never-left-apple/|website=Officially Woz|date=2018-01-03|accessdate=2021-11-25|language=en-US}}</ref> medtem ko je Jobs odstopil, da bi ustanovil NeXT.<ref>{{Navedi knjigo|title=InfoWorld|url=https://books.google.com/books?id=zC4EAAAAMBAJ&pg=PA35|publisher=InfoWorld Media Group, Inc.|date=1985-04-15|language=en}}</ref> Leta 2005 so postali poslovni partnerji z [[Intel]]om in tako svojo strojno opremo približali osebnim računalnikom. Od leta 2005 lahko tako Applovi računalniki poganjajo tudi operacijski sistem [[Windows]]. [[File:iPhone First Generation.jpg|thumb|iPhone]] Od leta 2007 dalje je Apple znan proizvajalec računalniške strojne in programske opreme. Med bolj znane sodijo [[MacBook]], [[iMac]], [[iPod]], [[iPhone]] in [[iPad]]. Pri Apple poleg lastnega operacijskega sistema [[Mac OS X]] razvijajo tudi glasbeni program [[iTunes]] in vodijo istoimensko trgovino. [[Slika:Apple park cupertino 2019.jpg|sličica|Overhead view of [[Apple Park]], in Cupertino, [[Kalifornija|California]]]] Leta 2011 je Steve Jobs zaradi zdravstvenih razlogov odstopil in dva meseca pozneje umrl. Na mestu izvršnega direktorja ga je nasledil [[Tim Cook]]. Tima Cooka je 1. septembra 2026 nasledil [[John Ternus]]. == Sklici == {{sklici}} {{Normativna kontrola}} {{comp-stub}} {{Škrbina o podjetju}} [[Kategorija:Apple Inc.| ]] [[Kategorija:Računalniška podjetja Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1976]] sq0vdy2n94eix8g1hh5o0e623azhap1 0 105309 6748528 6733111 2026-09-10T01:46:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748528 wikitext text/x-wiki [[Slika:Sea of Japan Map.png|sličica|300x300_pik|Japonsko morje]] '''Japonsko morje''' je [[robno morje]], ki se razprostira med [[Japonsko otočje|Japonskim otočjem]], otokom [[Sahalin]], [[Korejski polotok|korejskim polotokom]] in [[Rusija|Rusijo]]. Japonsko otočje ga loči od [[Tihi ocean|Tihega oceana]]. Meji na [[Japonska|Japonsko]], [[Severna Koreja|Severno Korejo]], [[Južna Koreja|Južno Korejo]] in Rusijo. Zaradi zaprtosti skoraj nima [[Bibavica|plime]].<ref name="tides">{{navedi splet|url=http://www.ssc.erc.msstate.edu/Tides2D/sea_of_japan.html |title=Tides in Marginal, Semi-Enclosed and Coastal Seas – Part I: Sea Surface Height |publisher=ERC-Stennis at Mississippi State University |accessdate=2007-02-02 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20040318165044/http://www.ssc.erc.msstate.edu/Tides2D/sea_of_japan.html |archivedate=March 18, 2004 }}</ref> V morju ni večjih otokov, zalivov ali rtov, nima niti večjih rek, ki bi prispevale sladko vodo. Je zelo visoko produktivno morje, saj ima visoko koncentracijo raztopljenega kisika, kar omogoča ribarjenje. Trgovsko ni zelo pomembno, predvsem zaradi političnih trenj v regiji. Na najglobljem delu je globoko 3.742 [[meter|m]], povprečna globina pa znaša 1.350 m. Njegova [[površina]] je približno 1.000.000&nbsp;km². Slanost morja niha med 12 promili in 34 promili, s čimer je tudi manj slano od oceana. V Evropi, Rusiji, na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] in Japonskem se imenuje Japonsko morje (日本海), v Severni Koreji Vzhodno korejsko morje (조선동해 ''Chosŏn Tonghae''), v Južni Koreji pa Vzhodno morje (동해 ''Donghae'').<ref name="r1">[http://www.korea.net/news/issues/issueDetailView.asp?board_no=348 East Sea or "Sea of Japan"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071024171001/http://www.korea.net/News/Issues/issueDetailView.asp?board_no=348 |date=2007-10-24 }}. Korea.net. Retrieved on 2013-03-21.</ref><ref name="momaf">[http://www.forthenextgeneration.com/dokdo/eastsea_01.htm Ministry of Maritime Affairs and Fisheries 2005. The Name East Sea Used for Two Millennia.] Ministry of Foreign Affairs and Trade of Korea, 2005</ref><ref name="Basic Position">{{navedi splet | url = http://www1.kaiho.mlit.go.jp/GIJUTSUKOKUSAI/nihonkai/position_eng.htm | title = Japanese Basic Position on the Naming of the "Japan Sea" | publisher = Japan Coast Guard | date = March 1, 2005 | accessdate = 2018-02-04 | archive-date = 2011-05-24 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110524092704/http://www1.kaiho.mlit.go.jp/GIJUTSUKOKUSAI/nihonkai/position_eng.htm | url-status = dead }}</ref><ref name="legitimacy">{{navedi splet|title=Legitimacy for Restoring the Name East Sea|url=http://www.mofat.go.kr/english/political/images/res/east_sea.pdf|publisher=Republic of Korea Ministry of Foreign Affairs and Trade|accessdate=28 September 2010}}</ref><ref>[[Kyodo News]], "IHO nixes 'East Sea' name bid", ''[[Japan Times]]'', 28 April 2012, p. 2; Rabiroff, Jon, and Yoo Kyong Chang, "[http://www.stripes.com/news/pacific/korea/agency-rejects-south-korea-s-request-to-rename-sea-of-japan-1.175687 Agency rejects South Korea's request to rename Sea of Japan] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160920033907/http://www.stripes.com/news/pacific/korea/agency-rejects-south-korea-s-request-to-rename-sea-of-japan-1.175687|date=2016-09-20}}", ''[[Stars and Stripes (newspaper)|Stars and Stripes]]'', 28 April 2012, p. 5.</ref> == Zgodovina == [[Slika:Kawashima Jimbei Ii - The Mongol Invasion - Google Art Project.jpg|sličica|276x276_pik|Mongolska invazija na Japonsko, Džinbej Kavašima]] Morje je stoletja varovalo Japonsko pred invazijami, [[Mongolski invaziji na Japonsko|predvsem pred Mongoli]]. Evropejci so prispeli šele v 18. stoletju. Rusija je izvedla ekspedicijo na Sahalin in Japonsko otočje med letoma 1733-1743, kasneje pa so sledile še francoska, dve britanski, dve ruski in ameriška ekspedicija, ki so raziskale okolico, narisale zemljevide, preučevale podnebje, morje, biologijo, ipd. Japonska je z raziskovanjem začela šele leta 1915. Med letoma 1848 in 1892 so v morju delovale ameriške in francoske [[kitolov]]ke.<ref>''Vesper'', of New London, Apr. 20-Aug. 26, 1848, G. W. Blunt White Library (GBWL); ''Northern Light'', of New Bedford, May 14 – July 22, 1875, Old Dartmouth Historical Society (ODHS); ''Cape Horn Pigeon'', of New Bedford, Apr. 17 – July 13, 1892, Kendall Whaling Museum (KWM).</ref> Največje število ladij je bilo okoli 150 takoj na začetku, kasneje pa manj.<ref>Ships spoken in 1856 by ''Pacific'', of Fairhaven (NWC), and ''Onward'', of New Bedford (NWC); and from 1859 to 1861 by ''Florida'', of Fairhaven, in ''One Whaling Family'' (Williams, 1964).</ref> Lovili so predvsem severnopacifiškega kita in [[Kit grbavec|kita grbavca]].<ref>''Florida'', of Fairhaven, May 12–27, 1860, in ''One Whaling Family'' (Williams, 1964); ''Sea Breeze'', of New Bedford, May 11–12, June 4–5, 1874, GWBL.</ref><ref>''Eliza Adams'', of Fairhaven, Apr. 21-Aug. 4, 1848, ODHS; ''Huntress'', of New Bedford, May 4 – July 3, 1848, NWC.</ref> == Geografija in geologija == [[Slika:Sea of Japan descr.jpg|levo|sličica|200x200px|Relief Japonskega morja]] Japonsko morje občasno ni bilo povezano s Tihim oceanom. Pojavilo se je v zgodnjem [[miocen]]u in se počasi odpiralo tako, da je bila Japonska razdeljena na sever in jug, preko kopenskih mostov pa povezana s celino (glej galerijo spodaj).<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=W_Hdu9QrD9YC&pg=PA16|title=Pre-Industrial Korea and Japan in Environmental Perspective|first=Conrad D.|last=Totman|year=2004|accessdate=2007-02-02|isbn=9004136266}}</ref> Šele v poznem miocenu je [[orogeneza]] oblikovala severovzhod otočja. Danes ga omejuje korejski polotok, [[Kjušu]], [[Honšu]], [[Hokaido]], [[Sahalin]] in celinska [[Rusija]]. Z drugimi morji je povezano preko [[Korejski preliv|Korejskega preliva]], [[Kanmon (preliv)|preliva Kanmon]] med Kjušujem in Honšujem, [[Cugaru (preliv)|preliva Cugaru]] med Honšujem in Hokaidom, [[La Pérouse (preliv)|preliva La Pérouse]] med Hokaidom in Sahalinom ter [[Tatarski preliv|Tatarskega preliva]] med Sahalinom in celino. Pomembna zaliva ob njegovi celinski obali sta zlasti [[Vzhodnokorejski zaliv]] in [[Zaliv Petra Velikega]] pri [[Vladivostok|Vladivostoku]]. Površina morja je okoli 978.000 kvadratnih kilometrov, povprečna globina 1752 metrov, največja globina pa 3742 metrov. Dolžina obale je 7600&nbsp;km, največ z Rusijo. Razdeljeno je na bazen Jamato na jugovzhodu, japonski bazen (oceanski izvor, najgloblji na severu in bazen Cušima na jugozahodu.<ref name=brit>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/300960/Sea-of-Japan Sea of Japan], Encyclopædia Britannica on-line</ref> Oceanska polica na vzhodu je široka, ob korejski obali pa samo 30 kilometrov.<ref name="bse">[http://bse.sci-lib.com/article128477.html Sea of Japan], [[Great Soviet Encyclopedia]] (in Russian)</ref> Japonsko obalo sestavljajo grebeni celinskega izvora, sestavljeni iz [[granit]]a, [[bazalt]]a, [[riolit]]a in [[andezit]]a. Dno morja je neenakomerno, prekrito z vulkansko kamnino, medtem ko je drugje oceanskega izvora. === Podnebje === Za podnebje je značilna topla voda in [[Monsun|monsunski vetrovi]], ki v kombinaciji pomenita veliko izhlapevanja, predvsem med oktobrom in marcem, ko prinaša suh in hladen zrak, ki povzroča obilne padavine na zahodu Japonske, valove do 10 metrov (erozija zahodne obale). Najnižje povprečne temperature so v januarju -20&nbsp;°C na severu in 5&nbsp;°C na jugu. Severna četrtina morja je 4-5 mesecev zamrznjena. Poleti se vetrovi poležejo, proti celini zapiha vlažen, topli veter. Najvišje povprečne temperature so v avgustu 15&nbsp;°C na severu in 25&nbsp;°C na jugu. Padavine naraščajo od 310–500&nbsp;mm na severozahodu do 1.500-2.000&nbsp;mm na jugovzhodu. === Hidrologija === [[Slika:Vladivostok harbor.jpg|sličica|220x220_pik|Pristanišče v Vladivostoku]] Tokovi krožijo v nasprotni smeri urinega kazalca. [[Kurošio]], [[tok Cušima]] in [[vzhodnokorejski tok]] prinašajo toplo, slano vodo iz juga. Združijo se v [[tok Cugaru]], ki zapusti morje pri prelivu Cugaru. Del toplega toka hrani [[tok Soja]], ki zapušča morje na severu v ožini La Pérouse v [[Ohotsko morje]]. Povratni tok sestavljajo [[tok Liman]], [[severnokorejski tok]] in [[osrednjejaponski morski tok]], ki prinašajo svežo in hladno vodo ob azijskem kontinentu na jug. Temperaturne razlike med vzhodno in zahodno obalo so največje pozimi, ko je temperatura vode ob zahodni obali 0&nbsp;°C, na vzhodni pa okoli 5&nbsp;°C, poleti pa so zanemarljive, okoli 18-20&nbsp;°C na severu in 25-27&nbsp;°C na jugu. Zelo malo rek se izliva v morje. Med največjimi so [[Tumen (reka)|Tumen]], Rudnaja, Samarga, Partizanskaja in Tumnin, pa tudi štiri največje japonske reke Šinano, Išikari, Agano in Mogami. Izhlapevanje in pritok iz rek predstavlja samo celotne izmenjave vode, preostalo so morski tokovi. Amplituda plime je 3 metre pri korejski ožini, pri severnokorejski obali pa upade že na 0,5 metra. Zaradi lijakaste oblike je povečana v tartarski ožini (2,5 metra). Voda je bogata s kisikom, saj dosega nasičenje pri površju 95 %. == Gospodarstvo == [[Slika:14若衆が瓶子岩に上がる.jpg|sličica|200x200_pik|Okraševanje skale Hejši]] Ribolov je glavna gospodarska dejavnost v Japonskem morju. Lovijo sledi, sardine in modroplavutega tuna, v osrednjem delu lignje, na severu pa lososa. Razvita je tudi pridelava morske trave. Potrebe po morjih za ribolov so tudi vir teritorialnih vprašanj med državami. Legenda o skali Hejši je japonska ribiška legenda. Ko je nekoč sled izginil, je stara vila vrgla stekleničko čarobne vode v morje in sled se je vrnila. Steklenička se je zataknila na morskem dni in se spremenila v kamen, ki je postal upodobitev japonskega boga morja.<ref>[http://www.hiyama.pref.hokkaido.lg.jp/ss/srk/tabi/07esashi/parts/2703his.htm 瓶子岩] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210508042517/http://www.hiyama.pref.hokkaido.lg.jp/ss/srk/tabi/07esashi/parts/2703his.htm |date=2021-05-08 }} Official website of Hiyama Prefecture, Hokkaido (in Japanese)</ref><ref>[http://www.hokkaido-esashi.jp/kankou/kamomejima/top.htm かもめ島] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110720104312/http://www.hokkaido-esashi.jp/kankou/kamomejima/top.htm |date=2011-07-20 }} Esashi Town Guide (in Japanese)</ref> [[Vladivostok]] je baza ruskih kitolovcev in končna postaja [[Transsibirska železnica|transsibirske železnice]], s katero se transportira blago v notranjost. Morski pesek je bogat z [[magnetit]]om, ob obalah severnega Hokaida in Sahalina pa so nahajališča [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[nafta|nafte]]. Trgovina je zaradi hladnih odnosov med državami slabo razvita, zato so največja japonska pristanišča na pacifiški obali. Največja japonska pristanišča so [[Nigata]], [[Curuta]] in [[Majzuru]], največja južnokorejska pa [[Pusan]], [[Ulsan]] in [[Pohang]], a so usmerjena v trgovino izven Japonskega morja.<gallery> Slika:Sea of Japan Early Miocene map.svg|Japonsko otočje, Japonsko morje in kontinent v zgodnjem miocenu pred 23-18 Ma Slika:Sea of Japan Pliocene map.svg|Japonsko otočje, Japonsko morje in kontinent v srednjem ter poznem pliocenu pred 3,5-2 Ma </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == * Fukuoka N. (1966). "On the distribution patterns of the so-called Japan Sea elements confined to the Sea of Japan region". ''{{ill|Journal of Geobotany|es}}'' '''15''': 63–80. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Robna morja]] [[Kategorija:Japonsko morje]] [[Kategorija:Tihi ocean]] cgp3a0352d2zvezi8qt7tb27unnnw32 0 108965 6748342 6579103 2026-09-09T12:20:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748342 wikitext text/x-wiki {{F1 season | Previous = 2006 | Current = 2007 | Next = 2008 }} [[Slika:Kimi Raikkonen 2007 Belgium.jpg|thumb|right|400px|Zmagoviti dirkalnik [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] [[Ferrari F2007|F2007]]]] '''Sezona Formule 1 2007''' je bila oseminpetdeseta sezona svetovnega prvenstva [[Formula 1|Formule 1]] pod okriljem [[FIA|FIE]]. Začela se je [[18. marec|18. marca]] [[2007]] z dirko za [[Velika nagrada Avstralije 2007|Veliko nagrado Avstralije]], končala pa [[21. oktober|21. oktobra]] [[2007]] s sedemnajsto dirko sezone za [[Velika nagrada Brazilije 2007|Veliko nagrado Brazilije]]. [[Seznam dirkaških svetovnih prvakov Formule 1|Dirkaški naslov]] je osvojil [[Finci|Finec]] [[Kimi Räikkönen]], [[seznam konstruktorskih svetovnih prvakov Formule 1|moštvenega]] pa [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]. == Testiranja pred sezono == === [[Circuit de Catalunya]] === Testiranja za sezono 2007 so se začela novembra 2006 na dirkališču [[Circuit de Catalunya]], kjer je testiralo deset od enajstih moštev. [[Fernando Alonso]] in [[Kimi Räikkönen]] sta imela do konca leta 2006 še veljavni pogodbi z [[Renault F1|Renaultom]] oziroma [[McLaren|McLarnom]], zato nista smela sodelovati. Manjkal je tudi [[Jenson Button]], ki se je poškodoval pri dirkanju z gokarti. [[Lewis Hamilton]] se je prvič pojavil v dirkalniku McLarna, odkar je bil potrjen kot dirkač za sezono 2007. [[Felipe Massa]] je s [[Scuderia Ferrari|Ferrarijem]] postavil najhitrejši čas prvih dveh testnih dni. Tretji dan pa je najboljši čas postavil testni dirkač Ferrarija, [[Luca Badoer]], čeprav je bil največje pozornosti deležen dvakratni prvak [[Mika Häkkinen]], ki se je pridružil Hamiltonu in de la Rosi za enkratni test v McLarnu. [[Finci|Finec]] je bil po 79 odpeljanih krogih dobre tri sekunde počasnejši od Badoerja. Upal je, da bi McLarnu lahko še pomagal med zimskimi testiranji. Velika sprememba v sezoni 2007 je tudi vrnitev le enega opremljevalca s pnevmatikami, ki bo [[Bridgestone]]. Možno je, da je bil tudi v tem razlog za najboljše čase na testiranjih Ferrarija, čeprav bodo pnevmatike za to sezono popolnoma nova konstrukcija, da bi zmanjšali prednost Bridgestonovih moštev iz sezono 2006 ([[Scuderia Ferrari|Ferrari]], [[Toyota F1|Toyota]], [[WilliamsF1|Williams]], [[Midland F1 Racing|Midland]]/[[Spyker]] and [[Super Aguri F1|Super Aguri]]). [[Toyota F1|Toyota]] je bilo edino moštvo na četrtem dnevu testiranj v [[Barcelona|Barceloni]], ker je [[Japonska|japonsko]] moštvo spustilo prvi dan testiranj. Oba dirkača, [[Ralf Schumacher]] in [[Jarno Trulli]], sta postavila hitrejše čase kot Massa in Badoer v prvih treh dneh testiranj. === [[Circuito Permanente de Jerez|Jerez]] === Testiranje se je nadaljevalo [[6. december|6. decembra]] na dirkališču [[Circuito Permanente de Jerez|Jerez]], ki se ga je udeležila večina moštev. Ferrarija, Massa in Badoer, sta bila na prvih dveh mestih prvega dne testiranj, tretji pa Lewis Hamilton z McLarnom. Drugi dan je Hamilton postavil najboljši čas, kar sekundo hitrejšega kot [[Giancarlo Fisichella]] z Renaultom. Japonski moštvi [[Honda F1|Honda]] in [[Toyota F1|Toyota]] sta končali na vrhu drugih dveh dni testiranj, [[Rubens Barrichello]] s Hondo in [[Franck Montagny]] s Toyoto. [[Heikki Kovalainen]] in [[Pedro de la Rosa]] sta postavila najboljša časa četrtega in petega dne testiranj. Zadnji dan testiranj je Fernando Alonso debitiral v McLarnu po dogovoru z [[Flavio Briatore|Flaviem Briatorejem]], kar pa ni pomenilo predčasne prekinitev Alonsove pogodbe z Renaultom. == Dirkači in moštva == Naslednja [[Seznam moštev Formule 1|moštva]] in [[Seznam voznikov Formule 1|dirkači]] bodo sodelovali v svetovnem prvenstvu [[Formula 1|Formule 1]] v sezoni [[2007]]. Dirkači so oštevilčeni glede na uraden seznam sodelujočih dirkačev FIE.<ref name="Crash 4 December">{{navedi novice | url =http://www.crash.net/news_view.asp?cid=1&id=140988 | title =FIA unveils 2007 entry list. | publisher =Crash.net | date =4. december 2006 | accessdate =8. decembra 2006 | archive-date =2008-05-26 | archive-url =https://web.archive.org/web/20080526095450/http://www.crash.net/news_view.asp?cid=1&id=140988 | url-status =dead }}</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 90%;" |- ! Moštvo ! Konstruktor ! Šasija ! Motor ! Gume ! Št ! Dirkača ! Testni dirkač(i) |- | rowspan=2 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Vodafone]] [[McLaren]] [[Mercedes-Benz|Mercedes]] ! rowspan=2 | [[McLaren]] | rowspan=2 | [[McLaren MP4-22|MP4-22]]<ref>{{navedi novice | url = http://www.manipef1.com/news/2006/index.php?id=1687 | title = Jerez: Schumacher stays fastest | publisher = Manipe F1 | date = 12. oktober 2006 | accessdate = 12. oktobra 2006 | archive-date = 2007-09-27 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070927201008/http://www.manipef1.com/news/2006/index.php?id=1687 | url-status = dead }}</ref> | rowspan=2 | [[Mercedes-Benz|Mercedes]] FO 108T 2.4L V8 | rowspan=2 align="center" | {{Bridgestone}} | align="right" | 1 | {{ikonazastave|Španija}} [[Fernando Alonso]] <ref name="Formula 1 9 August">{{navedi novice | url =http://www.formula1.com/news/4793.html | title =So who goes where in 2007? | publisher =Formula1.com | date =9. avgust 2006 | accessdate =11. avgusta 2006 | archive-date =2007-02-16 | archive-url =https://web.archive.org/web/20070216022203/http://www.formula1.com/news/4793.html | url-status =dead }}</ref> | rowspan=2 align="left" | {{ikonazastave|Španija}} [[Pedro de la Rosa]] <ref name="McLaren drivers" /> <br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Gary Paffett]] <ref name="McLaren drivers" /> <br /> |- | align="right" | 2 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]] <ref name="McLaren drivers">{{navedi novice | url = http://www.mclaren.com/mediaroom/information/pressreleases/lewis_hamilton.php | title = Lewis Hamilton Joins Formula 1 World Champion Fernando Alonso at Vodafone McLaren Mercedes | publisher = McLaren | date = 24. oktober 2006 | accessdate = 24. oktobra 2006 | archive-date = 2006-12-11 | archive-url = https://web.archive.org/web/20061211043424/http://www.mclaren.com/mediaroom/information/pressreleases/lewis_hamilton.php | url-status = dead }}</ref> |- | rowspan=2 | {{ikonazastave|Francija}} [[ING Group|ING]] [[Renault F1|Renault F1 Team]] ! rowspan=2 | [[Renault F1|Renault]] | rowspan=2 | [[Renault R27|R27]]<ref>{{navedi novice | url = http://www.manipef1.com/news/2006/index.php?id=1706 | title = January launch for new-look Renault | publisher = Manipe F1 | date = 17. oktober 2006 | accessdate = 17. oktobra 2006 | archive-date = 2007-09-30 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070930165114/http://www.manipef1.com/news/2006/index.php?id=1706 | url-status = dead }}</ref> | rowspan=2 | [[Renault F1|Renault]] RS27 2.4L V8 | rowspan=2 align="center" | {{Bridgestone}} | align="right" | 3 | {{ikonazastave|Italija}} [[Giancarlo Fisichella]] <ref name="Formula 1 9 August"/> | rowspan=2 align="left" | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Ricardo Zonta]] <ref name="Renault Confirm 2007 Test Drivers">{{navedi novice | url = http://www.f1racing.net/en/news.php?newsID=129025 | title = Renault Test Drivers Confirmed for 2007 | publisher = F1racing.net| date = 10. september 2006 | accessdate = 10. septembra 2006}}</ref> {{ikonazastave|Brazilija}} [[Nelson Piquet mlajši|Nelson Piquet Jr.]] <ref name="Renault Confirm 2007 Test Drivers" /> |- | align="right" | 4 | {{ikonazastave|Finska}} [[Heikki Kovalainen]] <ref name="Renault Confirm 2007 Line Up">{{navedi novice | url =http://www.f1racing.net/en/news.php?newsID=129024 | title ="Kovalainen Confirmed for 2007" | publisher =F1racing.net | date =10. september 2006 | accessdate =10. septembra 2006 | archive-date =2021-08-30 | archive-url =https://web.archive.org/web/20210830220638/http://www.f1racing.net/en/news.php?newsID=129024 | url-status =dead }}</ref> |- | rowspan=2 | {{ikonazastave|Italija}} [[Scuderia Ferrari]] [[Marlboro (cigarette)|Marlboro]] ! rowspan=2 | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | rowspan=2 | [[Ferrari F2007|F2007]] | rowspan=2 | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 056 2.4L V8 | rowspan=2 align="center" | {{Bridgestone}} | align="right" | 5 | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Felipe Massa]] <ref name="Ferrari confirm Raikkonen, Massa for 2007" /> | rowspan=2 align="left" | {{ikonazastave|Italija}} [[Luca Badoer]] <ref name="Ferrari confirm Raikkonen, Massa for 2007" /><br />{{ikonazastave|Španija}} [[Marc Gené]] <ref name="Gene stays at Ferrari">{{navedi novice | url = http://www.grandprix.com/ns/ns17750.html | title = Gene stays at Ferrari - but to do what? | publisher = grandprix.com | date = 10. november 2006 | accessdate = 10. novembra 2006}}</ref> |- | align="right" | 6 | {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen]] <ref name="Ferrari confirm Raikkonen, Massa for 2007">{{navedi novice | url = http://www.formula1.com/news/4933.html | title = Ferrari confirm Raikkonen, Massa for 2007 | publisher = formula1.com | date = 10. september 2006 | accessdate = 30. septembra 2006 | archive-date = 2019-08-21 | archive-url = https://web.archive.org/web/20190821215034/https://www.formula1.com/en/latest.html | url-status = dead }}</ref> |- | rowspan=2 | {{ikonazastave|Japonska}} [[Honda F1|Honda Racing F1 Team]] ! rowspan=2 | [[Honda F1|Honda]] | rowspan=2 | [[Honda RA107|RA107]] <ref name="Honda Test Drivers" /> | rowspan=2 | [[Honda F1|Honda]] | rowspan=2 align="center" | {{Bridgestone}} | align="right" | 7 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jenson Button]] <ref name="Formula 1 9 August" /> | rowspan=2 align="left" |{{ikonazastave|Avstrija}} [[Christian Klien]] <ref name="Honda Test Drivers">{{navedi novice | url =http://www.grandprix.com/ns/ns17773.html | title =Klien gets the Honda test job | publisher = grandprix.com | date = 15. november 2006 | accessdate = 15. novembra 2006}}</ref> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[James Rossiter]] <ref name="Honda Test Drivers" /> |- | align="right" | 8 | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Rubens Barrichello]] <ref name="Formula 1 9 August" /> |- | rowspan=2 | {{ikonazastave|Nemčija}} [[BMW Sauber|BMW Sauber F1 Team]] ! rowspan=2 | [[BMW Sauber|BMW]] | rowspan=2 | F1.07 <ref name="BMW F1.07">{{navedi novice | url = http://www.formula1.com/news/5352.html | title = Mid January launch for BMW Sauber | publisher = Formula1.com | date = 27. november 2006 | accessdate = 27. novembra 2006 | archive-date = 2019-08-21 | archive-url = https://web.archive.org/web/20190821215029/https://www.formula1.com/en/latest.html | url-status = dead }}</ref> | rowspan=2 | [[BMW]] P86/7 2.4L V8 | rowspan=2 align="center" | {{Bridgestone}} | align="right" | 9 | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Nick Heidfeld]] <ref name="Formula 1 9 August" /> | rowspan=2 align="left" | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Sebastian Vettel]] <ref name="BMW announces 2007 lineup">{{navedi novice | url = http://www.grandprix.com/ns/ns17640.html | title = BMW names same drivers for 2007| publisher = grandprix.com | date = 19. oktober 2006 | accessdate = 19. oktobra 2006}}</ref> <br /> {{ikonazastave|Nemčija}} [[Timo Glock]]<ref>{{navedi novice | first = | last = | author = | url =http://www.f1racing.net/en/news.php?newsID=137316 | title =Glock joins BMW as second test driver | work = | publisher =F1Racing.net | pages = | page = | date =21. december 2006 | accessdate =21. decembra 2006 | language = | archive-date =2007-01-04 | archive-url =https://web.archive.org/web/20070104143702/http://www.f1racing.net/en/news.php?newsID=137316 | url-status =dead }}</ref> |- | align="right" | 10 | {{ikonazastave|Poljska}} [[Robert Kubica]] <ref name="BMW announces 2007 lineup" /> <br /> {{ikonazastave|Nemčija}} [[Sebastian Vettel]]<ref name="Vettel in for Kubica">{{navedi novice | url =http://www.grandprix.com/ns/ns19271.html | title =Vettel in for Kubica | publisher = grandprix.com | date = 14. junij 2007 | accessdate = 14. junija 2007}}</ref> |- | rowspan=2 | {{ikonazastave|Japonska}} [[Panasonic]] [[Toyota F1|Toyota Racing]] ! rowspan=2 | [[Toyota F1|Toyota]] | rowspan=2 | TF107 | rowspan=2 | [[Toyota F1|Toyota]] RVX-07 2.4L V8 | rowspan=2 align="center" | {{Bridgestone}} | align="right" | 11 | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Ralf Schumacher]] <ref name="Formula 1 9 August" /> | rowspan=2 align="left" | {{ikonazastave|Francija}} [[Franck Montagny]] <ref name="Toyota confirm Montagny signing">{{navedi novice | first = | last = | author = | url =http://www.formula1.com/news/5129.html | title =Toyota confirm Montagny signing | work = | publisher =formula1.com | pages = | page = | date =18. oktober 2006 | accessdate =18. oktobra 2006 | language = | archive-date =2006-11-07 | archive-url =https://web.archive.org/web/20061107024457/http://www.formula1.com/news/5129.html | url-status =dead }}</ref><br />{{ikonazastave|Japonska}} [[Kohei Hirate]]<ref name="Toyota Test Drivers">{{navedi novice | first = | last = | author = | url =http://www.grandprix.com/ns/ns17742.html | title =Toyota push Japanese talent | work = | publisher =GrandPrix.com | pages = | page = | date = 10. november 2006 | accessdate = 10. novembra 2006 | language = }}</ref><br />{{ikonazastave|Japonska}} [[Kamui Kobajaši|Kamui Kobayashi]]<ref name="Toyota Test Drivers" /> |- | align="right" | 12 | {{ikonazastave|Italija}} [[Jarno Trulli]] <ref name="Formula 1 9 August" /> |- | rowspan=2 | {{ikonazastave|Avstrija}} [[Red Bull Racing]] ! rowspan=2 | [[Red Bull Racing|Red Bull]] | rowspan=2 | RB3 | rowspan=2 | [[Renault F1|Renault]] RS27 2.4L V8 | rowspan=2 align="center" | {{Bridgestone}} | align="right" | 14 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Coulthard]] <ref name="RBR Confirmation">{{navedi novice | first = | last = | author = | url =http://www.motorsport.com/news/article.asp?ID=228243&FS=F1 | title =Red Bull statement on 2007 drivers | work = | publisher =Motorsport.com | pages = | page = | date =7. avgust 2006 | accessdate =10. avgusta 2006 | language = | archive-date =2007-09-30 | archive-url =https://web.archive.org/web/20070930030336/http://www.motorsport.com/news/article.asp?ID=228243&FS=F1 | url-status =dead }}</ref> | rowspan=2 align="left" | {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Robert Doornbos]]<ref name="RBR Test Drivers confirmed"/><br />{{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Ammermüller]] <ref name="RBR Test Drivers confirmed">{{navedi novice | first = | last = | author = | url =http://www.grandprix.com/ns/ns17998.html | title =Doornbos and Amermuller both named as Red Bull testers | work = | publisher =grandprix.com| pages = | page = | date = 26. januar 2007 | accessdate = 26. januarja 2007 | language = }}</ref> |- | align="right" | 15 | {{ikonazastave|Avstralija}} [[Mark Webber]] <ref name="RBR Confirmation" /> |- | rowspan=2 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[AT&T]] [[WilliamsF1|WilliamsF1 Team]] ! rowspan=2 | [[WilliamsF1|Williams]] | rowspan=2 | FW29 <ref name="FW29 & Nakajima">{{navedi novice | first = | last = | author = | url =http://www.autosport.com/news/report.php/id/55552 | title =Williams sign Nakajima as test driver | work = | publisher = | pages = | page = | date = 8. november 2006 | accessdate = 8. novembra 2006 | language = }}</ref> | rowspan=2 | [[Toyota F1|Toyota]] RVX-07 2.4L V8 | rowspan=2 align="center" | {{Bridgestone}} | align="right" | 16 | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Nico Rosberg]] <ref name="Formula 1 9 August" /> | rowspan=2 align="left" | {{ikonazastave|Indija}} [[Narain Kartikejan|Narain Karthikeyan]] <ref name="Karthikeyan">{{navedi novice | first = | last = | author = | url = http://www.formula1.com/news/5017.html | title = Williams retain Karthikeyan for 2007 | work = | publisher = | pages = | page = | date = 28. september 2006 | accessdate = 28. septembra 2006 | language = | archive-date = 2019-08-21 | archive-url = https://web.archive.org/web/20190821215030/https://www.formula1.com/en/latest.html | url-status = dead }}</ref><br />{{ikonazastave|Japonska}} [[Kazuki Nakadžima|Kazuki Nakajima]] <ref name="FW29 & Nakajima" /> |- | align="right" | 17 | {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alexander Wurz]] <ref name="Formula 1 9 August" /> <br />{{ikonazastave|Japonska}} [[Kazuki Nakadžima|Kazuki Nakajima]]<ref name="Nakajima replaces Wurz">{{navedi novice | first =Jonathon | last =Noble | author = | url =http://www.autosport.com/news/report.php/id/63167 | title =Nakajima set to replace Wurz in Brazil | work = | publisher =[[Autosport]] Official Website | pages = | page = | date =10. oktober 2007 | accessdate =10. oktobra 2007 | language = }}</ref> |- | rowspan=2 | {{ikonazastave|Italija}} [[Scuderia Toro Rosso]] ! rowspan=2 | [[Scuderia Toro Rosso|Toro Rosso]] | rowspan=2 | STR02* | rowspan=2 | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 056 2.4L V8 | rowspan=2 align="center" | {{Bridgestone}} | align="right" | 18 | {{ikonazastave|Italija}} [[Vitantonio Liuzzi]] | rowspan=2 align="left" | {{ikonazastave|Francija}} [[Sébastien Bourdais]] |- | align="right" | 19 | {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Scott Speed]] <br /> {{ikonazastave|Nemčija}} [[Sebastian Vettel]] |- | rowspan=2 | {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Spyker F1|Spyker F1 Team]] ! rowspan=2 | [[Spyker Cars|Spyker]] | rowspan=2 | [[To be determined|TBA]] <ref name="Spyker reveal launch and first test dates">{{navedi novice | first = | last = | author = | url =http://www.sportnetwork.net/main/s495/st110253.htm | title =Spyker reveal launch and first test dates | work = | publisher =Spyker F1 Fans Online | pages = | page = | date = 15. januar 2007 | accessdate = 15. januarja 2007 | language =}}</ref> | rowspan=2 | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 056 2.4L V8 | rowspan=2 align="center" | {{Bridgestone}} | align="right" | 20 | {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Christijan Albers]] <ref name="Albers secures 2007 Spyker deal">{{navedi novice | first = | last = | author = | url =http://www.formula1.com/race/news/5027/767.html | title =Albers secures 2007 Spyker deal | work = | publisher =formula1.com | pages = | page = | date =29. september 2006 | accessdate =29. septembra 2006 | language = | archive-date =2019-08-21 | archive-url =https://web.archive.org/web/20190821215030/https://www.formula1.com/en/results.html/2018/races.html | url-status =dead }}</ref> | rowspan=2 align="left" | {{ikonazastave|Malezija}} [[Mohamed Fairuz Fauzy]]<ref name="Spyker Formula One test and reserve drivers"/><br />{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Giedo van der Garde]]<ref name="Spyker Formula One test and reserve drivers"/><br />{{ikonazastave|Španija}} [[Adrián Vallés]]<ref name="Spyker Formula One test and reserve drivers"/><br />{{ikonazastave|Nemčija}} [[Markus Winkelhock]] <ref name="Spyker Formula One test and reserve drivers">{{navedi novice | first = | last = | author = | url =http://www.spykerf1.com/?pag=89&newsid=251 | title =Spyker Formula One test and reserve drivers | work = | publisher =Spyker F1 | pages = | page = | date =1. februar 2007 | accessdate =1. februarja 2007 | language = | archive-date =2020-08-19 | archive-url =https://web.archive.org/web/20200819024344/http://www.spykerf1.com/?pag=89&newsid=251 | url-status =dead }}</ref> |- | align="right" | 21 | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Adrian Sutil]] <ref name="Sutil secures 2007 Spyker deal">{{navedi novice | first = | last = | author = | url =http://www.f1racing.net/en/news.php?newsID=137312 | title =Sutil joins Albers at Spyker F1 | work = | publisher =F1-Racing.Net | pages = | page = | date =21. december 2006 | accessdate =21. decembra 2006 | language = | archive-date =2007-01-05 | archive-url =https://web.archive.org/web/20070105005006/http://www.f1racing.net/en/news.php?newsID=137312 | url-status =dead }}</ref> <br /> {{ikonazastave|Nemčija}} [[Markus Winkelhock]] <br /> {{ikonazastave|Japonska}} [[Sakon Jamamoto|Sakon Yamamoto]]<ref name="Yamamoto at Spyker">{{navedi novice | first =Biranit | last =Goren | url =http://www.autosport.com/news/report.php/id/61134 | title =Yamamoto to race for Spyker | publisher =[[Autosport]] Official Website | pages = | page = | date =25. julij 2007 | accessdate =25. julija 2007}}</ref> |- |rowspan=2 | {{ikonazastave|Japonska}} [[Lucky Strike]] [[Super Aguri F1]] ! rowspan=2 | [[Super Aguri F1|Super Aguri]] | rowspan=2 | SA07* | rowspan=2 | [[Honda F1|Honda]] | rowspan=2 align="center" | {{Bridgestone}} | align="right" | 22 | {{ikonazastave|Japonska}} [[Takuma Sato]] <ref name="Formula 1 9 August" /> | rowspan=2 align="left" | {{ikonazastave|Japonska}} [[Sakon Jamamoto|Sakon Yamamoto]]<ref name="yamamoto">{{navedi novice | url =http://www.saf1.co.jp/en/news/press/nws_061226.html | title = Sakon Yamamoto signs as second test driver for Super Aguri F1 Team | publisher =F1.com | date = 26. december 2006 | accessdate = 26. decembra 2006}}</ref> |- | align="right" | 23 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Anthony Davidson]] <ref name="Davidson for Super Aguri F1">{{navedi novice | first = | last = | author = | url =http://www.grandprix.com/ns/ns17772.html | title =Davidson comfirmed at Super Aguri | work = | publisher =grandprix.com | pages = | page = | date = 15. november 2006 | accessdate = 15. novembra 2006 | language = }}</ref> |} == Poročilo == Sezona 2007 se je začela v Avstraliji, na progi Albert Park. Zmagovalec dirke je bil Finec Kimi Raikkonen s Ferrarijem, ki je zmagal na svoji prvi tekmi z italijanskim moštvom. Drugi je na cilj prispel Španec Fernando Alonso, tretji pa je bil McLarnov debutant Lewis Hamilton. Felipe Massa, moštveni kolega Kimija Raikkonena, je kljub temu, da je štartal šestnajsti, dirko zaključil na šestem mestu. McLaren je prevzel vodstvo v konstruktorskem prvenstvu, in sicer s 14 točkami, drugi pa je bil Ferrari le s točko manj. V Maleziji na progi Sepang je Felipe Massa dosegel najbolši štartni položaj. Premagal je Alonsa, Raikkonena in Hamiltona. Na štartu pa Massa ni bil dovolj hiter in Alonso je prevzel vodstvo. Odlično je štartal Hamilton, ki se je iz četrtega povzpel na drugo mesto. Dirka se je zaključila z McLarnovim dvojnim uspehom, tj. s prvim in drugim mestom ali z "doppietto", kot temu pravijo Italijani. Tretji je bil Finec Raikkonen, Massa pa je zasedel le peto mesto, potem ko je na začetku dirke zgrešil s prehitevanjem na Hamiltona in končal izven proge. V Bahrajnu je Massa zopet štartal iz pole positiona, vendar mu je tokrat uspelo zmagati. Naredil je tako imenovani hat trick, to se pravi pole position, najhitrejši krog in zmaga. Drugo mesto je spet zasedel Hamilton, tretje pa Raikkonen. Alonso je bil šele peti, ker ga je Heidfeld z BMW-jem odlično prehitel po zunanji strani četrtega ovinka. Stanje po treh dirkah je bilo izenačeno, Raikkonen, Alonso in Hamilton so vodili z 22 točkami, za njimi pa je bil Massa, ki jih je imel 17. McLaren je vodil konstruktorsko prvenstvo s 44 točkami, Ferrari je bil drugi z 39. V Španiji je Massi uspel neverjeten podvig, da je tretjič zapored štartal iz pole-positiona. Na štartu ga je Alonso skoraj prehitel, vendar se Massa ni pustil in Alonso je moral sekati ovinek po pesku. To sta izkoristila Hamilton in Raikkonen, zadnji pa je kmalu odstopil zaradi tehnične težave. Zmagovalec dirke je bil Massa, pred Hamiltonom in Alonsom. Naslednja dirka na programu je bila slavna ulična proga v Monaku. Na tej progi sta McLarna dobesedno letela in zasedla prvo in drugo mesto na kvalifikacijah. Massa se je moral sprijazniti s tretjim mestom, Raikkonen pa je po napaki štartal iz ozadja. Dirka se je začela in stanje se na vrhu ni spremenilo. McLarna sta povedla in tudi zmagala dirko, z Alonsom, ki je slavil že drugo zmago v tej sezoni, pred Hamiltonom. Massa, ki je bil tretji, je imel za vodilnima zaostanek, ki je bil večji od minute. Raikkonenu je uspelo zasesti osmo mesto, in tako je osvojil vsaj točko, ki se je potem izkazala za odločilno. VN Kanade je bila ena izmed najbolj dramatičnih dirk tega prvenstva. Kar štirikrat je namreč varnostni avto moral priti na progo, to pomeni, da je bilo mnogo trčenj. Tekmo je zmagal Lewis Hamilton in bila je njegova prva zmaga nasploh. Drugi je bil Heidfeld z BMW-jem, tretji pa presenetljivo Williamsov dirkač Alexander Wurz. Kaj pa Ferrariji? No, Raikkonen je bil peti, Massa pa diskvalificiran, ker je iz boksov zapeljal skozi rdečo luč. Ista usoda je doletela italijanskega voznika Renaulta Giancarla Fisichello. Nepozabna pa je bila huda nesreča poljskega voznika BMW-ja Roberta Kubice, ki se je pri več kot 300&nbsp;km/h zaletel v zid. Po Kanadi je bila na sporedu VN ZDA. Pole je imel Hamilton, sledil pa mu je moštveni kolega Hamilton. Massa je štartal tretji, Raikkonen pa takoj za njim. Štart ni prinesel velikih sprememb, razen mogoče te, da je Heidfeldu uspelo prehiteti Raikkonena. Dirko je zmagal Hamilton in tako imel skupno dve zmagi, Alonso je bil drugi, kar pa je pomenilo, da je McLaren naredil že tretjo "doppietto" v sezoni. Massa je končal tekmo na tretjem mestu, pred moštvenim kolegom Raikkonenom. Substitut Kubice za to dirko Sebastian Vettel je v BMW-ju dosegel svoje prve točke v karieri s spodbudnim osmim mestom. V Franciji se je Ferrari končno prebudil in Massa je dosegel že četrto pole-position v sezoni, prehitel pa je Hamiltona in Raikkonena. Massa je štartal dobro, Raikkonen še bolje in takoj ugnal Hamiltona. Zdelo se je že, da bo zmagovalec Massa, vendar ga je Raikkonen z drugim postankom prehitel in tudi zmagal. Ferrari je osvojil prvo "doppietto" v sezoni, Hamilton je bil tretji, Alonso pa šele sedmi. Na skoraj polovici sezone je imel Hamilton veliko prednost, in sicer 64 točk, drugi je bil Alonso, ki jih je imel 50, Massa 47, Raikkonen pa 42. McLaren je vodil konstruktorsko prvenstvo s 114 točkami, Ferrari pa jih je imel le 89. Ostala moštva so bila že precej zadaj, še najboljši je bil BMW Sauber z 48 točkami.V Veliki Britaniji, na progi Silverstone, je iz poleja štartal Hamilton, ki je na kvalifikacijah premagal Raikkonena in Alonsa. Na štartu se ni nič spremenilo: potem, po drugem postanku v boksah, pa so McLarnovi boksarji naredili veliko napako, ki jih je stala prvenstva. Hamiltonu so namreč dali ukaz, da lahko spelje iz boksov, vendar mu mehaniki še niso sneli cevi za dolivanje goriva. To je Hamiltona stalo dragocenih sekund. Zmagal je Raikkonen, Alonso je bil drugi, Hamilton pa se je moral sprijazniti le s tretjim mestom. Naslednja dirka je bila Nürburgring, v Nemčiji. Raikkonen je dosegel najboljši štartni položaj. Na štartu VN je bilo oblačno in vsi so štartali z gumami za suho, čeprav so napovedovali dež. Edina izjema je bil dirkač Spykerja Markus Winkelhock. Že malo po štartu se je ulil dež. Ferrarija sta štartala dobro in vodila, za njimi pa je bil Alonso. Hamilton je imel težave z dirkalnikom in je bil nekje v sredini, na 12. mestu. Že po prvem krogu so morali v bokse - pri Ferrariju pa je Raikkonen moral prevoziti še en krog, drugače bi ga moral Massa v boksih čakati. Ker pa je vozil z gumami za suho, ga je kmalu prehitel Winkelhock, ki je imel gume Intermediate. Vodil je le nekaj krogov, dokler ga niso dohiteli vodilni. Nato je tudi odstopil. V drugem krogu pa so na prvem ovinku šli iz proge Button, Sutil, Rosberg, Liuzzi, Speed in Hamilton. Slednjega so z bagerjem potegnili iz peska, in tako je lahko nadaljeval. To ni bila lepa poteza do ostalih, ki so na istem ovinku šli ven, vendar tudi Hamilton na koncu ni dosegel točk in je bilo zato vse zaman. Dirko je še pet krogov pred koncem vodil Massa, nato pa je klonil Alonsu, ki ga je z malo izsiljenim manevrom prehitel in zmagal. Na koncu dirke so bile polemike in Massa je bil seveda jezen na Alonsov manever, vendar so bili rezultati potrjeni. Tretji je bil Avstralec Mark Webber v Red Bullu, Hamilton šele deveti, Raikkonen pa je odstopil. S to dirko je Hamilton prekinil izvrstno formo devetih zaporednih stopničk. Za Alonsa je bila to že tretja zmaga v sezoni 2007. Po Nemčiji so se je dogajanje preselilo v Madžarsko. Že med kvalifikacijami, tj. v zadnjem delu kvalifikacij (Q3), kjer se deset najboljših bojuje za pole-position, se je pripetilo nekaj nenavadnega. Alonso in Hamilton sta, kot tudi ostali, zapeljala v bokse približno dve minuti pred iztekom časa. Alonso pa je bil pred Hamiltonom, zato je moral Britanec malo počakati. Alonso pa je v boksah ostal tudi potem, ko so mu mehaniki že zdavnaj dali znak, naj gre. Alonso je to potezo izkoristil zato, da bi Hamilton ne mogel več izboljšati svojega časa. Komisarji pa so kasneje določili, da bo Alonso za kazen premeščen na 6. mesto in da je pole-position Hamiltonova. Na štartu je uspelo Hamiltonu pobegniti od ostalih, edino Raikkonen mu je uspel slediti. Massa na tej dirki ni blestel in zaradi tehnične težave je končal dirko šele na 13. mestu. Zmagal je Hamilton, ki je vknjižil tretjo zmago v sezoni in šesto za McLaren (skupaj z Alonsom). Drugi je bil Raikkonen, tretji pa Nemec Nick Heidfeld. V Turčiji pa je blestel Massa. Osvojil je pole, Hamilton je bil drugi, Raikkonen pa tretji. Massa je štartal zelo dobro, Raikkonen pa je že drugič v sezoni Hamiltona premagal na štartu. Zdelo se je, da bo tak tudi končni rezultat, vendar je imel Hamilton malo pred koncem težave s preluknjeno gumo. To je omogočilo Alonsu, da je zasedel 3. mesto, Hamilton pa je kljub težavi dirko končal peti. Pet dirk pred koncem svetovnega prvenstva je bilo stanje sledeče: Hamilton je vodil s 84. točkami, Alonso jih je imel 79, Massa 69, Raikkonen pa 68. McLaren je vodil s 163 točkami, Ferrari jih je imel le 137. Na naslednji dirki, v Italiji - na progi Monza, se je med petkovimi treningi Kimi Raikkonen silovito zabil v obrambne zidove in gume. To ga je stalo drago, saj je bil v nedeljo prisiljen dirkati z rezervnim, slabšim avtom. Med kvalifikacijami se je najbolj izkazal Fernando Alonso, ki je dosegel najboljši štartni položaj. Hamilton je bil takoj za njim, Massa pa je štartal tretji. Alonso je že takoj po štartu dal ostalim zelo hiter ritem, Massa je pridobil eno mesto, ki ga je tudi kmalu izgubil, potem ko je odstopil zaradi tehnične okvare. Raikkonena, ki je bil drugi, je Hamilton dolgo časa zasledoval, nato pa prehitel na prvi šikani. Dirko je zmagal Alonso, ki je tudi dosegel hat trick, drugi je bil Hamilton, ki je McLarnu omogočil še zadnjo "doppietto" v letu, in tudi zadnjo, vse do VN Kitajske 2010. Raikkonen je bil tretji. 16. septembra je bila na sporedu slavna VN Belgije, ki jo ima večina dirkačev za najljubšo progo. Raikkonen in Massa sta se najbolj izkazala v kvalifikacijah, in zasedla 1. in 2. štartno mesto. Hamilton je bil tretji, Alonso pa četrti. Oba Ferrarija sta štartala perfektno, Alonsu pa je uspelo prehitevanje na Hamiltona. Tekma se je končala s tretjo "doppietto" Ferrari, z Raikkonenom pred Masso, Alonsom in Hamiltonom. McLaren je bil po tej dirki zaradi Spy story izključen iz svetovnega prvenstva, tako da je Ferrari avtomatično zmagal svetovno prvenstvo zaradi dovolj velike prednosti pred BMW Sauberjem. Na Japonskem, na progi Fuji Speedway, je bil najboljši Lewis Hamilton, ki je štartal pred Alonsom, Raikkonenom in Masso. Na dan dirke je lilo kot iz škafa in zato se je dirka začela z varnostnim avtom. Hamilton je povedel, Alonso pa se je zabil v zid in odstopil. Massa se je dobro rešil trka z enim izmed Williamsov, Hamilton pa je preživel rahel trk in obračanje s Kubico. Malo pred koncem, ko je bil varnostni avto na stezi, je Hamilton naredil nesramnost. Upočasnil je in se delal, da ima težave. Webber, ki je bil za njim, se je skoraj ustavil, da ga ne bi prehitel. Vettel pa, ki je bil za Webbrom in očitno ni sledil dogajanju, se je z vso silo trčil v Avstralca. Oba sta odstopila po zaslugi Hamiltona, ki je dirko zmagal. Kovalainen je bil drugi, Raikkonen pa je dirlo končal na tretjem mestu. V zadnjem krogu je potekal tudi zanimiv dvoboj med Masso in Kubico. Massa je bil uspešnejši in zasedel 6. mesto, Kubica pa je bil sedmi. Adrian Sutil je s Spykerjem dosegel svojo prvo in edino točko v sezoni z osmim mestom. Na predzadnji dirki sezone, na Kitajskem, je Hamilton dosegel pole, ki bi mu, če bi zmagal, stoodstotno zagotovila dirkaški naslov. Vendar so se med tekmo stvari razvijale drugače. Raikkonen, ki je bil takoj za njim, je izkoristil napako Hamiltona in prišel v vodstvo. Hamilton je imel velike težave z zadnjo desno gumo, in moral je v bokse. Ko pa je šel vanje, je na ovinku šel preveč na široko in se zagozdil v pesek. Komisarji ga tokrat niso mogli izvleči izven peska, in zato je Hamilton odstopil. To je bil njegov prvi odstop v tej sezoni. Dirko je brez velikih težav zmagal Kimi Raikkonen, ki je med drugim dosegel dvestoto zmago za Ferrari, Alonso je bil drugi, Massa pa tretji. Toro Rosso je na tej tekmi osvojil vse točke te sezone: s Vettlom, ki je bil 4., in z Liuzzijem, ki je končal 6., so dobesedno slavili. Po dirki so imeli trije dirkači, in sicer Hamilton, Alonso in Raikkonen možnost, da postanejo prvaki. Prvi je imel 107 točk, drugi 103, tretji pa 100. Hamiltonu je v Braziliji zadostovala zmaga ali 2. mesto, pa bi bil prvak. Zgodilo pa se je ravno nasprotno. Massa je sicer štartal iz poleja, Raikkonen je že tretjič na štartu prehitel Hamiltona, isto pa je uspelo Alonsu. Hamilton je po Reti oposti na ovniku 4 šel iz proge in zgubljal mesta. Tri kroge zatem pa je imel težave z menjalnikom. Uspelo pa mu je nadaljevati, vendar se je trudil zaman. Raikkonen je namreč z drugim postankom prišel v vodstvo in zmagal dirko in postal svetovni prvak leta 2007. Massa je bil drugi in dopolnil četrto Ferrarijevo "doppietto" v sezoni. Alonso, ki je bil tretji, je imel na koncu minuto zaostanka. Hamilton, ki je bil 7., pa je bil en krog nazaj od Ferrarijev. Ferrari je slavil bodisi v dirkaškem kot v konstruktorskem prvenstvu, dosegel pa je 15. naslov v dirkaškem in 15. tudi v konstruktorskem prvenstvu. McLarnova voznika, Alonso in Hamilton, sta imela na koncu 109 točk, Raikkonen pa le 1 več, torej 110. Sezona 2007 se je tako končala z dvojnim zmagoslavjem Ferrarija. == Rezultati == === Velike nagrade === {| class="wikitable" style="font-size: 90%" |- !Št. !Ime !Dirkališče !Datum ![[Najboljši štartni položaj|Pole]] ![[Najhitrejši krog|Naj. krog]] !Zmag. dirkač !Zmag. moštvo !Poročilo |- ! 1 | {{ikonazastave|Avstralija}} [[Velika nagrada Avstralije]] | [[Melbourne Grand Prix Circuit|Albert Park]] | [[18. marec]] | {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen|Räikkönen]] | {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen|Räikkönen]] | {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen|Räikkönen]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Velika nagrada Avstralije 2007|Poročilo]] |- ! 2 | [[Slika:Flag of Malaysia.svg|20px|Zastava Malezija]] [[Velika nagrada Malezije]] | [[Sepang International Circuit|Sepang]] | [[8. april]] | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Felipe Massa]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]] | {{ikonazastave|Španija}} [[Fernando Alonso]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[McLaren|McLaren Mercedes]] | [[Velika nagrada Malezije 2007|Poročilo]] |- ! 3 | [[Slika:Flag of Bahrain.svg|20px|Zastava Bahrajna]] [[Velika nagrada Bahrajna]] | [[Bahrain International Circuit|Bahrain]] | [[15. april]] | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Felipe Massa]] | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Felipe Massa]] | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Felipe Massa]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Velika nagrada Bahrajna 2007|Poročilo]] |- ! 4 | {{ikonazastave|Španija}} [[Velika nagrada Španije]] | [[Circuit de Catalunya|Catalunya]] | [[13. maj]] | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Felipe Massa]] | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Felipe Massa]] | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Felipe Massa]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Velika nagrada Španije 2007|Poročilo]] |- ! 5 | [[Slika:Flag of Monaco.svg|20px|Zastava Monaka]] [[Velika nagrada Monaka]] | [[Circuit de Monaco|Monaco]] | [[27. maj]] | {{ikonazastave|Španija}} [[Fernando Alonso]] | {{ikonazastave|Španija}} [[Fernando Alonso]] | {{ikonazastave|Španija}} [[Fernando Alonso]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | [[Velika nagrada Monaka 2007|Poročilo]] |- ! 6 | {{ikonazastave|Kanada}} [[Velika nagrada Kanade]] | [[Circuit Gilles Villeneuve|Gilles Villeneuve]] | [[10. junij]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]] | {{ikonazastave|Španija}} [[Fernando Alonso]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | [[Velika nagrada Kanade 2007|Poročilo]] |- ! 7 | {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Velika nagrada ZDA]] | [[Indianapolis Motor Speedway|Indianapolis]] | [[17. junij]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]] | {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen|Kimi Raikkonen]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | [[Velika nagrada ZDA 2007|Poročilo]] |- ! 8 | {{ikonazastave|Francija}} [[Velika nagrada Francije]] | [[Circuit de Nevers Magny-Cours|Magny-Cours]] | [[1. julij]] | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Felipe Massa]] | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Felipe Massa]] | {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Velika nagrada Francije 2007|Poročilo]] |- ! 9 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Velika nagrada Velike Britanije]] | [[Silverstone Circuit|Silverstone]] | [[8. julij]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]] | {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen]] | {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Velika nagrada Velike Britanije 2007|Poročilo]] |- ! 10 | {{ikonazastave|Evropa}} [[Velika nagrada Evrope]] | [[Nürburgring]] | [[22. julij]] | {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen]] | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Felipe Massa]] | {{ikonazastave|Španija}} [[Fernando Alonso]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | [[Velika nagrada Evrope 2007|Poročilo]] |- ! 11 | {{ikonazastave|Madžarska}} [[Velika nagrada Madžarske]] | [[Hungaroring]] | [[5. avgust]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]] | {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]<ref name="Hungary penalty">Zaradi nešportnega ravnanja [[Fernando Alonso|Fernanda Alonsa]] na kvalifikacijah, moštvo McLaren-Mercedes ni dobilo konstruktorskih točk na dirki za Veliko nagrado Madžarske, prav tako ni bil podeljen pokal za konstruktorsko zmago.</ref> | [[Velika nagrada Madžarske 2007|Poročilo]] |- ! 12 | {{ikonazastave|Turčija}} [[Velika nagrada Turčije]] | [[Istanbul Park|Istanbul]] | [[26. avgust]] | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Felipe Massa]] | {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen]] | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Felipe Massa]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Velika nagrada Turčije 2007|Poročilo]] |- ! 13 | {{ikonazastave|Italija}} [[Velika nagrada Italije]] | [[Autodromo Nazionale Monza|Monza]] | [[9. september]] | {{ikonazastave|Španija}} [[Fernando Alonso]] | {{ikonazastave|Španija}} [[Fernando Alonso]] | {{ikonazastave|Španija}} [[Fernando Alonso]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | [[Velika nagrada Italije 2007|Poročilo]] |- ! 14 | {{ikonazastave|Belgija}} [[Velika nagrada Belgije]] | [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa]] | [[16. september]] | {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen]] | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Felipe Massa]] | {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Velika nagrada Belgije 2007|Poročilo]] |- ! 15 | {{ikonazastave|Japonska}} [[Velika nagrada Japonske]] | [[Fuji Speedway|Fuji]] | [[30. september]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | [[Velika nagrada Japonske 2007|Poročilo]] |- ! 16 | {{ikonazastave|Kitajska}} [[Velika nagrada Kitajske]] | [[Shanghai International Circuit|Shanghai]] | [[7. oktober]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]] | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Felipe Massa]] | {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Velika nagrada Kitajske 2007|Poročilo]] |- ! 17 | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Velika nagrada Brazilije]] | [[Autódromo José Carlos Pace|Interlagos]] | [[21. oktober]] | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Felipe Massa]] | {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen]] | {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Velika nagrada Brazilije 2007|Poročilo]] |} * [[19. avgust]]a [[2006]] je FIA objavila začasni koledar dirk za sezono 2007. [[Velika nagrada San Marina]] in [[Velika nagrada Evrope]] sta izpadla iz koledarja, [[Velika nagrada Belgije]] pa se po enem letu vrača.<ref name="SMR and EU dropped">''[http://www.formula1.com/news/4863.html San Marino, Europe dropped for '07]'' Formula1.com. Pridobljeno [[29. avgust]]a [[2006]]</ref> [[18. oktober|18. oktobra]] [[2006]] je bil izdan končen koledar dirk, ki je potrdil začasno različico.<ref name="schedule announcement">{{navedi splet | title = 2007 FIA Formula One World Championship Calendar | publisher = FIA | date = 18. oktober 2006 | url = http://www.fia.com/mediacentre/Press_Releases/FIA_Sport/2006/October/181006-01.html | accessdate = 2007-01-26 | archive-date = 2011-05-21 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110521203347/http://www.fia.com/mediacentre/Press_Releases/FIA_Sport/2006/October/181006-01.html | url-status = dead }}</ref> * [[Velika nagrada Evrope]] bo v sezoni 2007 potekala na dirkališču [[Nürburgring]], v [[Formula 1 sezona 2008|sezoni 2008]] pa na dirkališču [[Hockenheimring|Hockenheim]]. Tudi v prihodnje si bosta dirkališči izmenjevali dirko. * Pojavile so se govorice, da bi si lahko na podoben način dirko za [[Velika nagrada Italije|Veliko nagrado Italije]] izmenjevali tudi dirkališči [[Autodromo Nazionale Monza|Monza]] in [[Autodromo Enzo e Dino Ferrari|Imola]], toda zdaj se zdi bolj verjetno, da bo v sezoni 2008 dirkališče [[Autodromo Enzo e Dino Ferrari|Imola]] zopet gostilo dirko za [[Velika nagrada San Marina|Veliko nagrado San Marina]]. * Po dvajsetih sezonah se [[Velika nagrada Japonske]] seli s [[Honda|Hondinega]] dirkališča [[Suzuka Circuit]] na prenovljeno [[Toyota|Toyotino]] dirkališče [[Fuji Speedway]], ki je nazadnje gostilo dirko v [[Formula 1 sezona 1977|sezoni 1977]]. === Dirkači === {| | {| class="wikitable" style="font-size: 85%" |- valign="top" !valign="middle"| Poz !valign="middle"| Dirkač !width="2%"| [[Velika nagrada Avstralije 2007|AVS]] {{ikonazastave|Avstralija}} !width="2%"| [[Velika nagrada Malezije 2007|MAL]] [[Slika:Flag of Malaysia.svg|20px|Zastava Malezija]] !width="2%"| [[Velika nagrada Bahrajna 2007|BAH]] [[Slika:Flag of Bahrain.svg|20px|Zastava Bahrajna]] !width="2%"| [[Velika nagrada Španije 2007|ŠPA]] {{ikonazastave|Španija}} !width="2%"| [[Velika nagrada Monaka 2007|MON]] [[Slika:Flag of Monaco.svg|20px|Zastava Monaka]] !width="2%"| [[Velika nagrada Kanade 2007|KAN]] {{ikonazastave|Kanada}} !width="2%"| [[Velika nagrada ZDA 2007|ZDA]] {{ikonazastave|Združene države Amerike}} !width="2%"| [[Velika nagrada Francije 2007|FRA]] {{ikonazastave|Francija}} !width="2%"| [[Velika nagrada Velike Britanije 2007|VB]] {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} !width="2%"| [[Velika nagrada Evrope 2007|EU]] {{ikonazastave|Evropa}} !width="2%"| [[Velika nagrada Madžarske 2007|MAD]] {{ikonazastave|Madžarska}} !width="2%"| [[Velika nagrada Turčije 2007|TUR]] {{ikonazastave|Turčija}} !width="2%"| [[Velika nagrada Italije 2007|ITA]] {{ikonazastave|Italija}} !width="2%"| [[Velika nagrada Belgije 2007|BEL]] {{ikonazastave|Belgija}} !width="2%"| [[Velika nagrada Japonske 2007|JAP]] {{ikonazastave|Japonska}} !width="2%"| [[Velika nagrada Kitajske 2007|KIT]] {{ikonazastave|Kitajska}} !width="2%"| [[Velika nagrada Brazilije 2007|BRA]] {{ikonazastave|Brazilija}} !valign="middle"| Toč |- ! 1 | {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen]] |bgcolor="#ffffbf"| 1 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#ffffbf"| 1 |bgcolor="#ffffbf"| 1 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#ffffbf"| 1 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#ffffbf"| 1 |bgcolor="#ffffbf"| 1 |align="right"| '''110''' |- ! 2 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]] |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#ffffbf"| 1 |bgcolor="#ffffbf"| 1 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#cfcfff"| 9 |bgcolor="#ffffbf"| 1 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#ffffbf"| 1 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#dfffdf"| 7 |align="right"| '''109''' |- ! 3 | {{ikonazastave|Španija}} [[Fernando Alonso]] |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#ffffbf"| 1 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#ffffbf"| 1 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#ffffbf"| 1 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#ffffbf"| 1 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |align="right"| '''109''' |- ! 4 | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Felipe Massa]] |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#ffffbf"| 1 |bgcolor="#ffffbf"| 1 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#000000" style="color: white"| DSQ |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#ffffbf"| 1 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |align="right"| '''94''' |- ! 5 | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Nick Heidfeld]] |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#cfcfff"| 14† |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#dfffdf"|6 |align="right"| '''61''' |- ! 6 | {{ikonazastave|Poljska}} [[Robert Kubica]] |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#cfcfff"| 18 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#efcfff"|OD |INJ |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#cfcfff"| 9 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#dfffdf"|5 |align="right"| '''39''' |- ! 7 | {{ikonazastave|Finska}} [[Heikki Kovalainen]] |bgcolor="#cfcfff"| 10 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#cfcfff"| 9 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#cfcfff"| 13† |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#cfcfff"| 9 |bgcolor="#efcfff"|OD |align="right"| '''30''' |- ! 8 | {{ikonazastave|Italija}} [[Giancarlo Fisichella]] |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#cfcfff"| 9 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#000000" style="color: white"| DSQ |bgcolor="#cfcfff"| 9 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#cfcfff"| 10 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#cfcfff"| 9 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#efcfff"|OD |align="right"| '''21''' |- ! 9 | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Nico Rosberg]] |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#cfcfff"| 10 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#cfcfff"| 10 |bgcolor="#cfcfff"| 16† |bgcolor="#cfcfff"| 9 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#dfffdf"|4 |align="right"| '''20''' |- ! 10 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Coulthard]] |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#cfcfff"| 10 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#cfcfff"| 9 |align="right"| '''14''' |- ! 11 | {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alexander Wurz]] |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#cfcfff"| 9 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#cfcfff"| 10 |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor=""| |align="right"| '''13''' |- ! 12 | {{ikonazastave|Avstralija}} [[Mark Webber]] |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#cfcfff"| 10 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#cfcfff"| 9 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#cfcfff"| 9 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#cfcfff"| 9 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#cfcfff"| 10 |bgcolor="#efcfff"|OD |align="right"| '''10''' |- ! 13 | {{ikonazastave|Italija}} [[Jarno Trulli]] |bgcolor="#cfcfff"| 9 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#cfcfff"| 10 |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |align="right"| '''8''' |- ! 14 | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Sebastian Vettel]] | | | | | | |bgcolor="#dfffdf"| 8 | | | |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#cfcfff"| 19 |bgcolor="#cfcfff"| 18 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#efcfff"|OD |align="right"| '''6''' |- ! 15 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jenson Button]] |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#cfcfff"| 10 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#cfcfff"| 11† |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#efcfff"|OD |align="right"| '''6''' |- ! 16 | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Ralf Schumacher]] |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#cfcfff"| 10 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#cfcfff"| 10 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#cfcfff"| 11 |align="right"| '''5''' |- ! 17 | {{ikonazastave|Japonska}} [[Takuma Sato]] |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#cfcfff"| 18 |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#cfcfff"| 15† |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |align="right"| '''4''' |- ! 18 | {{ikonazastave|Italija}} [[Vitantonio Liuzzi]] |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#cfcfff"| 17† |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#cfcfff"| 16† |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#cfcfff"| 9 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |align="right"| '''3''' |- ! 19 | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Adrian Sutil]] |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#cfcfff"| 21† |bgcolor="#cfcfff"| 19 |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#efcfff"|OD |align="right"| '''1''' |- ! 20 | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Rubens Barrichello]] |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#cfcfff"| 10 |bgcolor="#cfcfff"| 10 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#cfcfff"| 9 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#cfcfff"| 18 |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#cfcfff"| 10 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#cfcfff"| 10 |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#efcfff"|OD |align="right"| '''0''' |- ! 21 | {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Scott Speed]] |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#cfcfff"| 9 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#efcfff"|OD | | | | | | |bgcolor=""| |align="right"| '''0''' |- ! 22 | {{ikonazastave|Japonska}} [[Kazuki Nakadžima|Kazuki Nakajima]] | | | | | | | | | | | | | | | | |bgcolor="#cfcfff"| 10 |align="right"| '''0''' |- ! 23 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Anthony Davidson]] |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#cfcfff"| 16† |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#cfcfff"| 18 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#cfcfff"| 14 |align="right"| '''0''' |- ! 24 | {{ikonazastave|Japonska}} [[Sakon Jamamoto|Sakon Yamamoto]] | | | | | | | | | | |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#cfcfff"| 20 |bgcolor="#cfcfff"| 20 |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#efcfff"|OD |align="right"| '''0''' |- ! 25 | {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Christijan Albers]] |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#cfcfff"| 19† |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#cfcfff"| 15 | | | | | | | |bgcolor=""| |align="right"| '''0''' |- ! — | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Markus Winkelhock]] | | | | | | | | | |bgcolor="#efcfff"|OD | | | | | | |bgcolor=""| |align="right"| '''0''' |- style="background: #f9f9f9" valign="top" !valign="middle"| Poz !valign="middle"| Dirkač !width="2%"| [[Velika nagrada Avstralije 2007|AVS]] {{ikonazastave|Avstralija}} !width="2%"| [[Velika nagrada Malezije 2007|MAL]] [[Slika:Flag of Malaysia.svg|20px|Zastava Malezija]] !width="2%"| [[Velika nagrada Bahrajna 2007|BAH]] [[Slika:Flag of Bahrain.svg|20px|Zastava Bahrajna]] !width="2%"| [[Velika nagrada Španije 2007|ŠPA]] {{ikonazastave|Španija}} !width="2%"| [[Velika nagrada Monaka 2007|MON]] [[Slika:Flag of Monaco.svg|20px|Zastava Monaka]] !width="2%"| [[Velika nagrada Kanade 2007|KAN]] {{ikonazastave|Kanada}} !width="2%"| [[Velika nagrada ZDA 2007|ZDA]] {{ikonazastave|Združene države Amerike}} !width="2%"| [[Velika nagrada Francije 2007|FRA]] {{ikonazastave|Francija}} !width="2%"| [[Velika nagrada Velike Britanije 2007|VB]] {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} !width="2%"| [[Velika nagrada Evrope 2007|EU]] {{ikonazastave|Evropa}} !width="2%"| [[Velika nagrada Madžarske 2007|MAD]] {{ikonazastave|Madžarska}} !width="2%"| [[Velika nagrada Turčije 2007|TUR]] {{ikonazastave|Turčija}} !width="2%"| [[Velika nagrada Italije 2007|ITA]] {{ikonazastave|Italija}} !width="2%"| [[Velika nagrada Belgije 2007|BEL]] {{ikonazastave|Belgija}} !width="2%"| [[Velika nagrada Japonske 2007|JAP]] {{ikonazastave|Japonska}} !width="2%"| [[Velika nagrada Kitajske 2007|KIT]] {{ikonazastave|Kitajska}} !width="2%"| [[Velika nagrada Brazilije 2007|BRA]] {{ikonazastave|Brazilija}} !valign="middle"| Toč |} |valign="top"| {{F1 driver results legend}} |} * † Dirkač je kljub odstopu uvrščen, ker je prevozil 90% razdalje dirke. {|class="toccolours sortable" style="font-size: 95%" border="1" cellpadding="3" style="border-collapse:collapse" |- !Poz !Dirkač !Moštvo !Starti !Zmage !Stopničke ![[Najboljši štartni položaj|Poli]] ![[Najhitrejši krog|N.krogi]] !Točke |- ! 1 |align="left"| {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen]] |align="left"| {{ikonazastave|Italija}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | 17 | 6 | 12 | 3 | 6 | '''110''' |- ! 2 |align="left"| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]] |align="left"| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | 17 | 4 | 12 | 6 | 2 | '''109''' |- ! 3 |align="left"| {{ikonazastave|Španija}} [[Fernando Alonso]] |align="left"| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | 17 | 4 | 12 | 2 | 3 | '''109''' |- ! 4 |align="left"| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Felipe Massa]] |align="left"| {{ikonazastave|Italija}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | 17 | 3 | 10 | 6 | 6 | '''94''' |- ! 5 |align="left"| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Nick Heidfeld]] |align="left"| {{ikonazastave|Nemčija}} [[BMW Sauber]] | 17 | 0 | 2 | 0 | 0 | '''61''' |- ! 6 |align="left"| {{ikonazastave|Poljska}} [[Robert Kubica]] |align="left"| {{ikonazastave|Nemčija}} [[BMW Sauber]] | 16 | 0 | 0 | 0 | 0 | '''39''' |- ! 7 |align="left"| {{ikonazastave|Finska}} [[Heikki Kovalainen]] |align="left"| {{ikonazastave|Francija}} [[Renault F1|Renault]] | 17 | 0 | 1 | 0 | 0 | '''30''' |- ! 8 |align="left"| {{ikonazastave|Italija}} [[Giancarlo Fisichella]] |align="left"| {{ikonazastave|Francija}} [[Renault F1|Renault]] | 17 | 0 | 0 | 0 | 0 | '''21''' |- ! 9 |align="left"| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Nico Rosberg]] |align="left"| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[WilliamsF1|Williams]]-[[Toyota F1|Toyota]] | 17 | 0 | 0 | 0 | 0 | '''20''' |- ! 10 |align="left"| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Coulthard]] |align="left"| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]] | 17 | 0 | 0 | 0 | 0 | '''14''' |- ! 11 |align="left"| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alexander Wurz]] |align="left"| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[WilliamsF1|Williams]]-[[Toyota F1|Toyota]] | 16 | 0 | 1 | 0 | 0 | '''13''' |- ! 12 |align="left"| {{ikonazastave|Avstralija}} [[Mark Webber]] |align="left"| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]] | 17 | 0 | 1 | 0 | 0 | '''10''' |- ! 13 |align="left"| {{ikonazastave|Italija}} [[Jarno Trulli]] |align="left"| {{ikonazastave|Japonska}} [[Toyota F1|Toyota]] | 17 | 0 | 0 | 0 | 0 | '''8''' |- ! 14 |align="left"| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Sebastian Vettel]] |align="left"| {{ikonazastave|Nemčija}} [[BMW Sauber]]<br />{{ikonazastave|Italija}} [[Scuderia Toro Rosso|Toro Rosso]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | 8 | 0 | 0 | 0 | 0 | '''6''' |- ! 15 |align="left"| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jenson Button]] |align="left"| {{ikonazastave|Japonska}} [[Honda F1|Honda]] | 17 | 0 | 0 | 0 | 0 | '''6''' |- ! 16 |align="left"| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Ralf Schumacher]] |align="left"| {{ikonazastave|Japonska}} [[Toyota F1|Toyota]] | 17 | 0 | 0 | 0 | 0 | '''5''' |- ! 17 |align="left"| {{ikonazastave|Japonska}} [[Takuma Sato]] |align="left"| {{ikonazastave|Japonska}} [[Super Aguri F1|Super Aguri]]-[[Honda F1|Honda]] | 17 | 0 | 0 | 0 | 0 | '''4''' |- ! 18 |align="left"| {{ikonazastave|Italija}} [[Vitantonio Liuzzi]] |align="left"| {{ikonazastave|Italija}} [[Scuderia Toro Rosso|Toro Rosso]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | 17 | 0 | 0 | 0 | 0 | '''3''' |- ! 19 |align="left"| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Adrian Sutil]] |align="left"| {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Spyker F1|Spyker]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | 17 | 0 | 0 | 0 | 0 | '''1''' |- ! 20 |align="left"| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Rubens Barrichello]] |align="left"| {{ikonazastave|Japonska}} [[Honda F1|Honda]] | 17 | 0 | 0 | 0 | 0 | '''0''' |- ! 21 |align="left"| {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Scott Speed]] |align="left"| {{ikonazastave|Italija}} [[Scuderia Toro Rosso|Toro Rosso]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | 10 | 0 | 0 | 0 | 0 | '''0''' |- ! 22 |align="left"| {{ikonazastave|Japonska}} [[Kazuki Nakadžima|Kazuki Nakajima]] |align="left"| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[WilliamsF1|Williams]]-[[Toyota F1|Toyota]] | 1 | 0 | 0 | 0 | 0 | '''0''' |- ! 23 |align="left"| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Anthony Davidson]] |align="left"| {{ikonazastave|Japonska}} [[Super Aguri F1|Super Aguri]]-[[Honda F1|Honda]] | 16 | 0 | 0 | 0 | 0 | '''0''' |- ! 24 |align="left"| {{ikonazastave|Japonska}} [[Sakon Jamamoto|Sakon Yamamoto]] |align="left"| {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Spyker F1|Spyker]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | 7 | 0 | 0 | 0 | 0 | '''0''' |- ! 25 |align="left"| {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Christijan Albers]] |align="left"| {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Spyker F1|Spyker]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | 9 | 0 | 0 | 0 | 0 | '''0''' |- ! — |align="left"| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Markus Winkelhock]] |align="left"| {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Spyker F1|Spyker]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | 1 | 0 | 0 | 0 | 0 | '''0''' |} === Moštva === {| | {| class="wikitable" style="font-size: 85%" |- valign="top" !valign="middle"| Poz !valign="middle"| Moštvo !valign="middle"| Št.<br />dir. !width="2%"| [[Velika nagrada Avstralije 2007|AVS]] {{ikonazastave|Avstralija}} !width="2%"| [[Velika nagrada Malezije 2007|MAL]] [[Slika:Flag of Malaysia.svg|20px|Zastava Malezija]] !width="2%"| [[Velika nagrada Bahrajna 2007|BAH]] [[Slika:Flag of Bahrain.svg|20px|Zastava Bahrajna]] !width="2%"| [[Velika nagrada Španije 2007|ŠPA]] {{ikonazastave|Španija}} !width="2%"| [[Velika nagrada Monaka 2007|MON]] [[Slika:Flag of Monaco.svg|20px|Zastava Monaka]] !width="2%"| [[Velika nagrada Kanade 2007|KAN]] {{ikonazastave|Kanada}} !width="2%"| [[Velika nagrada ZDA 2007|ZDA]] {{ikonazastave|Združene države Amerike}} !width="2%"| [[Velika nagrada Francije 2007|FRA]] {{ikonazastave|Francija}} !width="2%"| [[Velika nagrada Velike Britanije 2007|VB]] {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} !width="2%"| [[Velika nagrada Evrope 2007|EU]] {{ikonazastave|Evropa}} !width="2%"| [[Velika nagrada Madžarske 2007|MAD]] {{ikonazastave|Madžarska}} !width="2%"| [[Velika nagrada Turčije 2007|TUR]] {{ikonazastave|Turčija}} !width="2%"| [[Velika nagrada Italije 2007|ITA]] {{ikonazastave|Italija}} !width="2%"| [[Velika nagrada Belgije 2007|BEL]] {{ikonazastave|Belgija}} !width="2%"| [[Velika nagrada Japonske 2007|JAP]] {{ikonazastave|Japonska}} !width="2%"| [[Velika nagrada Kitajske 2007|KIT]] {{ikonazastave|Kitajska}} !width="2%"| [[Velika nagrada Brazilije 2007|BRA]] {{ikonazastave|Brazilija}} !valign="middle"| Toč |- style="border-top:2px solid #aaaaaa" !rowspan="2"| 1 |rowspan="2"| {{ikonazastave|Italija}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] ! 5 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#ffffbf"| 1 |bgcolor="#ffffbf"| 1 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#000000" style="color: white"| DSQ |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#ffffbf"| 1 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |align="right" rowspan="2"| '''204''' |- ! 6 |bgcolor="#ffffbf"| 1 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#ffffbf"| 1 |bgcolor="#ffffbf"| 1 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#ffffbf"| 1 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#ffffbf"| 1 |bgcolor="#ffffbf"| 1 |- style="border-top:2px solid #aaaaaa" !rowspan="2"| 2 |rowspan="2"| {{ikonazastave|Nemčija}} [[BMW Sauber]] ! 9 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |align="right" rowspan="2"| '''101''' |- ! 10 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#cfcfff"| 18 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#cfcfff"| 9 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#efcfff"|OD |bgcolor="#dfffdf"| 5 |- style="border-top:2px solid #aaaaaa" !rowspan="2"| 3 |rowspan="2"| {{ikonazastave|Francija}} [[Renault F1|Renault]] ! 3 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#cfcfff"| 9 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#000000" style="color: white"| DSQ |bgcolor="#cfcfff"| 9 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#cfcfff"| 10 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#cfcfff"| 9 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#efcfff"|Ret |align="right" rowspan="2"| '''51''' |- ! 4 |bgcolor="#cfcfff"| 10 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#cfcfff"| 9 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#cfcfff"| 9 |bgcolor="#efcfff"|Ret |- style="border-top:2px solid #aaaaaa" !rowspan="2"| 4 |rowspan="2"| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[WilliamsF1|Williams]]-[[Toyota F1|Toyota]] ! 16 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#cfcfff"| 10 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#cfcfff"| 10 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#cfcfff"| 9 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |align="right" rowspan="2"| '''33''' |- ! 17 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#cfcfff"| 9 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#cfcfff"| 10 |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#cfcfff"| 10 |- style="border-top:2px solid #aaaaaa" !rowspan="2"| 5 |rowspan="2"| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]] ! 14 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#cfcfff"| 10 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#cfcfff"| 9 |align="right" rowspan="2"| '''24''' |- ! 15 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#cfcfff"| 10 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#cfcfff"| 9 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#cfcfff"| 9 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#cfcfff"| 9 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#cfcfff"| 10 |bgcolor="#efcfff"|Ret |- style="border-top:2px solid #aaaaaa" !rowspan="2"| 6 |rowspan="2"| {{ikonazastave|Japonska}} [[Toyota F1|Toyota]] ! 11 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#cfcfff"| 10 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#cfcfff"| 10 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#cfcfff"| 11 |align="right" rowspan="2"| '''13''' |- ! 12 |bgcolor="#cfcfff"| 9 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#cfcfff"| 10 |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |- style="border-top:2px solid #aaaaaa" !rowspan="2"| 7 |rowspan="2"| {{ikonazastave|Italija}} [[Scuderia Toro Rosso|Toro Rosso]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]] ! 18 |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#cfcfff"| 9 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |align="right" rowspan="2"| '''8''' |- ! 19 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#cfcfff"| 9 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#cfcfff"| 19 |bgcolor="#cfcfff"| 18 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#efcfff"|Ret |- style="border-top:2px solid #aaaaaa" !rowspan="2"| 8 |rowspan="2"| {{ikonazastave|Japonska}} [[Honda F1|Honda]] ! 7 |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#cfcfff"| 10 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#efcfff"|Ret |align="right" rowspan="2"| '''6''' |- ! 8 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#cfcfff"| 10 |bgcolor="#cfcfff"| 10 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#cfcfff"| 9 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#cfcfff"| 18 |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#cfcfff"| 10 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#cfcfff"| 10 |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#efcfff"|Ret |- style="border-top:2px solid #aaaaaa" !rowspan="2"| 9 |rowspan="2"| {{ikonazastave|Japonska}} [[Super Aguri F1|Super Aguri]]-[[Honda F1|Honda]] ! 22 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#cfcfff"| 18 |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |align="right" rowspan="2"| '''4''' |- ! 23 |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#cfcfff"| 18 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#cfcfff"| 14 |- style="border-top:2px solid #aaaaaa" !rowspan="2"| 10 |rowspan="2"| {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Spyker F1|Spyker]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]] ! 20 |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#cfcfff"| 21 |bgcolor="#cfcfff"| 19 |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#efcfff"|Ret |align="right" rowspan="2"| '''1''' |- ! 21 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#cfcfff"| 19 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#efcfff"|Ret |bgcolor="#cfcfff"| 20 |bgcolor="#cfcfff"| 20 |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#efcfff"|Ret |- style="border-top:2px solid #aaaaaa" |bgcolor="#000000" align="center" style="color: white" rowspan="2"| DSQ |rowspan="2"| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] !1 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#ffffbf"| 1 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#ffffbf"| 1 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#ffffbf"| 1 |bgcolor="#dfffdf"| 4<ref name="Hungary penalty"/> |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#ffffbf"| 1 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#000000" align="right" style="color: white" rowspan="2"| '''0'''<ref name="McLaren Excluded">McLaren je bil izključen iz konstruktorskega prvenstva zaradi posedovanja in uporabe tajnih Ferrarijevih dokumentov (''Glej [[Formula 1 sezona 2007#Izključitev McLarna iz konstruktorskega prvenstva|Izključitev McLarna iz konstruktorskega prvenstva]]'').</ref> |- ! 2 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#ffffbf"| 1 |bgcolor="#ffffbf"| 1 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#cfcfff"| 9 |bgcolor="#ffffbf"| 1<ref name="Hungary penalty"/> |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#ffffbf"| 1 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 7 |- style="background: #f9f9f9; border-top: 2px solid #aaaaaa" valign="top" !valign="middle"| Poz !valign="middle"| Moštvo !valign="middle"| Št.<br />dir. !width="2%"| [[Velika nagrada Avstralije 2007|AVS]] {{ikonazastave|Avstralija}} !width="2%"| [[Velika nagrada Malezije 2007|MAL]] [[Slika:Flag of Malaysia.svg|20px|Zastava Malezija]] !width="2%"| [[Velika nagrada Bahrajna 2007|BAH]] [[Slika:Flag of Bahrain.svg|20px|Zastava Bahrajna]] !width="2%"| [[Velika nagrada Španije 2007|ŠPA]] {{ikonazastave|Španija}} !width="2%"| [[Velika nagrada Monaka 2007|MON]] [[Slika:Flag of Monaco.svg|20px|Zastava Monaka]] !width="2%"| [[Velika nagrada Kanade 2007|KAN]] {{ikonazastave|Kanada}} !width="2%"| [[Velika nagrada ZDA 2007|ZDA]] {{ikonazastave|Združene države Amerike}} !width="2%"| [[Velika nagrada Francije 2007|FRA]] {{ikonazastave|Francija}} !width="2%"| [[Velika nagrada Velike Britanije 2007|VB]] {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} !width="2%"| [[Velika nagrada Evrope 2007|EU]] {{ikonazastave|Evropa}} !width="2%"| [[Velika nagrada Madžarske 2007|MAD]] {{ikonazastave|Madžarska}} !width="2%"| [[Velika nagrada Turčije 2007|TUR]] {{ikonazastave|Turčija}} !width="2%"| [[Velika nagrada Italije 2007|ITA]] {{ikonazastave|Italija}} !width="2%"| [[Velika nagrada Belgije 2007|BEL]] {{ikonazastave|Belgija}} !width="2%"| [[Velika nagrada Japonske 2007|JAP]] {{ikonazastave|Japonska}} !width="2%"| [[Velika nagrada Kitajske 2007|KIT]] {{ikonazastave|Kitajska}} !width="2%"| [[Velika nagrada Brazilije 2007|BRA]] {{ikonazastave|Brazilija}} !valign="middle"| Toč |} |valign="top"| {{F1 driver results legend}} |} {|class="toccolours sortable" style="font-size: 95%" border="1" cellpadding="3" style="border-collapse:collapse" |- !Poz !Konstruktor !Šasija !Motor !Gume !Starti !Zmage !Stopničke ![[Najboljši štartni položaj|Poli]] ![[Najhitrejši krog|N.krogi]] !Točke |- ! 1 |align="left"| {{ikonazastave|Italija}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] |align="left"| [[Ferrari F2007|F2007]] |align="left"| {{ikonazastave|Italija}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] |align="center"| {{Bridgestone}} | 17 | 9 | 22 | 11 | 11 | '''204''' |- ! 2 |align="left"| {{ikonazastave|Nemčija}} [[BMW Sauber]] |align="left"| [[BMW Sauber F1.07|F1.07]] |align="left"| {{ikonazastave|Nemčija}} [[BMW]] |align="center"| {{Bridgestone}} | 17 | 0 | 2 | 0 | 0 | '''101''' |- ! 3 |align="left"| {{ikonazastave|Francija}} [[Renault F1|Renault]] |align="left"| [[Renault R27|R27]] |align="left"| {{ikonazastave|Francija}} [[Renault F1|Renault]] |align="center"| {{Bridgestone}} | 17 | 0 | 1 | 0 | 0 | '''51''' |- ! 4 |align="left"| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[WilliamsF1|Williams]] |align="left"| [[Williams FW29|FW29]] |align="left"| {{ikonazastave|Japonska}} [[Toyota F1|Toyota]] |align="center"| {{Bridgestone}} | 17 | 0 | 1 | 0 | 0 | '''33''' |- ! 5 |align="left"| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Red Bull Racing|Red Bull]] |align="left"| [[Red Bull RB3|RB3]] |align="left"| {{ikonazastave|Francija}} [[Renault F1|Renault]] |align="center"| {{Bridgestone}} | 17 | 0 | 1 | 0 | 0 | '''24''' |- ! 6 |align="left"| {{ikonazastave|Japonska}} [[Toyota F1|Toyota]] |align="left"| [[Toyota TF107|TF107]] |align="left"| {{ikonazastave|Japonska}} [[Toyota F1|Toyota]] |align="center"| {{Bridgestone}} | 17 | 0 | 0 | 0 | 0 | '''13''' |- ! 7 |align="left"| {{ikonazastave|Italija}} [[Scuderia Toro Rosso|Toro Rosso]] |align="left"| [[Scuderia Toro Rosso STR2|STR2]] |align="left"| {{ikonazastave|Italija}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] |align="center"| {{Bridgestone}} | 17 | 0 | 0 | 0 | 0 | '''8''' |- ! 8 |align="left"| {{ikonazastave|Japonska}} [[Honda F1|Honda]] |align="left"| [[Honda RA107|RA107]] |align="left"| {{ikonazastave|Japonska}} [[Honda F1|Honda]] |align="center"| {{Bridgestone}} | 17 | 0 | 0 | 0 | 0 | '''6''' |- ! 9 |align="left"| {{ikonazastave|Japonska}} [[Super Aguri F1|Super Aguri]] |align="left"| [[Super Aguri SA07|SA07]] |align="left"| {{ikonazastave|Japonska}} [[Honda F1|Honda]] |align="center"| {{Bridgestone}} | 17 | 0 | 0 | 0 | 0 | '''4''' |- ! 10 |align="left"| {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Spyker F1|Spyker]] |align="left"| [[F8-VII]] |align="left"| {{ikonazastave|Italija}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] |align="center"| {{Bridgestone}} | 17 | 0 | 0 | 0 | 0 | '''1''' |- |bgcolor="#000000" style="color: white" align="center"| DSQ |align="left"| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[McLaren]] |align="left"| [[McLaren MP4-22|MP4-22]] |align="left"| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Mercedes-Benz|Mercedes]] |align="center"| {{Bridgestone}} | 17 | 8 | 24 | 8 | 5 |bgcolor="#000000" style="color: white"| '''0'''<ref name="McLaren Excluded"/> |} == Spremembe == === Spremembe pravil === * Čeprav je [[FIA]] načrtovala le enega opremljevalca s pnevmatikami šele v [[Formula 1 sezona 2008|sezoni 2008]], bo že v tej sezoni pa do [[Formula 1 sezona 2010|sezone 2010]] edini opremljevalec s pnevmatikami [[Bridgestone]], ker se je edini preostali opremljevalec [[Michelin]] po [[Formula 1 sezona 2006|sezoni 2006]] umaknil iz športa. * Pnevmatike bodo dobavljene v skladu s spremenjenimi Športnimi pravili, ki določajo da vsak dirkač dobi 14 kompletov pnevmatik za suho stezo na dirkaški konec tedna; od tega štiri komplete le za petkova treninga in deset za preostala dneva. * Moštva, ki so končala predhodno sezono med petim in enajstim mestom v konstruktorske prvenstvu, ne bodo več upravičene do uporabe tretjega dirkalnika na petkovih treningih.<ref name="3rd driver">{{navedi novice | url = http://www.formula1.com/news/4625.html | title = Qualifying revised from this weekend | publisher = formula1.com | date = 13. julij 2006 | accessdate = 10. avgusta 2006 | archive-date = 2006-07-15 | archive-url = https://web.archive.org/web/20060715171837/http://formula1.com/news/4625.html | url-status = dead }}</ref> Prve štiri moštva že do sedaj niso imela te ugodnosti in tako tudi ostaja. * Razvoj motorjev bo zamrznjen od [[Velika nagrada Japonske 2006|Velike nagrade Japonske 2006]], ti motorji bodo uporabljeni v sezonah 2007 in 2008. FIA imenuje tak ukrep ''homologanizanicja motorjev''. Najprej je bil načrtovan za sezono 2008.<ref name="Engine Freeze">{{navedi novice | url = http://www.speedtv.com/articles/auto/formulaone/32644/ | title = F1: Teams, FIA Agree on Races, Engine Freeze for '07 | publisher = speedtv.com | date = 18. september 2006 | accessdate = 4. oktobra 2006 | archive-date = 2007-09-30 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070930023641/http://www.speedtv.com/articles/auto/formulaone/32644/ | url-status = dead }}</ref> * Vsi dirkalniki bodo imeli v ''cockpitu'' rdeče, modre in rumene luči, ki bodo dirkačem sporočale izobešene zastave na progi. Lučke morajo biti velike vsaj 5&nbsp;mm in v normalni liniji pogleda dirkačev.<ref name="FIA 2007">''FIA 2006 Technical Regulations'' [https://web.archive.org/web/20051126131712/http://www.fia.com/resources/documents/1603301296__2006_F1_TECHNICAL_REGULATIONS.pdf FIA.Com] Article 22. Pridobljeno [[26. september|26. septembra]] [[2006]]</ref> * Dirkalniki bodo imeli nameščeno posebno varnostno luč, ki bo povezana s sistemom [[FIA|FIE]] za zgodnje ugotavljanje resnosti nesreče.<ref name="FIA 2007" /> * Petkova prosta treninga bosta iz ene ure razširjena na uro in pol. Vsa moštva bodo lahko tam nastopala z dvema dirkalnikoma, ki ju lahko vozita redna dirkača ali tretji dirkač.<ref name=rule>[http://www.formula1.com/news/5132.html Longer Friday practice among 2007 changes]. Pridobljeno [[19. oktober|19. oktobra]] [[2006]].</ref> * Kazen za menjavo motorja ne bo veljala za petkove proste treninge.<ref name="rule"/> * Ko pride na stezo [[varnostni avto]], se bo vhod v bokse zaprl dokler se vsi dirkači ne zvrstijo za varnostnim avtomobilom. Dirkači zaostali za krog ali več, ki so pred vsaj enim dirkačem, ki vozi v istem krogu, bodo prehiteli dirkače pred seboj in varnostni avtomobil ter se priključili ostalim z zadnjega dela.<ref name="rule"/> * Vsa moštva so se strinjala in se prostovoljno zavezala k omejitvi testiranj na 30,000&nbsp;km letno, kar je bilo načrtovano šele za sezono 2008. === Dirkaške spremembe === * Prvak sezon {{F1|2005}} in {{F1|2006}}, [[Fernando Alonso]], je po petih letih pri [[Renault F1|Renaultu]] pred to sezono prestopil v [[McLaren]]. * [[Juan Pablo Montoya]], ki je bil do [[Velika nagrada ZDA 2006|Velike nagrada ZDA 2006]] dirkač McLarna, bo v sezoni 2007 tekmoval v setiji [[NASCAR]] [[Nextel Cup]] in s tem zaključil svojo kariero v Formuli 1, kot je bilo oznanjeno [[9. julij]]a [[2006]]. * [[2. avgust]]a [[2006]] je [[WilliamsF1|Williams]] da bo testni dirkač [[Alexander Wurz]] napredoval v stalnega dirkača in bo zamenjal [[Mark Webber|Marka Webbra]]. * [[7. avgust]]a [[2006]] je [[Red Bull Racing]] najavil svoj dirkaški par za sezono 2007, to bosta [[David Coulthard]] in [[Mark Webber]], ki je zamenjava za [[Christian Klien|Christiana Kliena]]. * [[7. avgust]]a [[2006]] je [[BMW Sauber]] najavil, da je pogodba z [[Jacques Villeneuve|Jacquesom Villeneuvom]] prekinjena in da ga bo do konca sezone nadomestil [[Robert Kubica]]. [[19. oktober|19. oktobra]] je bilo oznanjeno, da bo Kubica tudi v sezoni 2007 stalni dirkč, [[Sebastian Vettel]] pa bo ostal testni dirkač. [[21. december|21. decembra]] [[2006]] je BMW naznanil, da bo dirkač serije [[GP2]], [[Timo Glock]], opravljal vlogo drugega testnega dirkača. * [[6. september|6. septembra]] [[2006]] je [[Renault F1|Renault]] oznanil, da bo [[Heikki Kovalainen]] zamenjava za Fernanda Alonsa. * [[10. september|10. septembra]] [[2006]] je [[Scuderia Ferrari]] oznanil, da bo[[Kimi Räikkönen]] zamenjava za upokojenega [[Michael Schumacher|Michaela Schumacherja]]. * [[15. november|15. novembra]] [[2006]] je [[Super Aguri F1|Super Aguri]] najavil, da bo [[Anthony Davidson]] zamenjava za [[Sakon Jamamoto|Sakona Yamamota]]. * [[24. november|24. novembra]] [[2006]] je [[McLaren]] najavil, da bo [[Lewis Hamilton]] njihov drugi dirkač. * [[21. december|21. decembra]] [[2006]] je [[Spyker F1|Spyker]] oznanil, da bo [[Adrian Sutil]] njihov drugi dirkač. === Spremembe pri moštvih === * [[Scuderia Ferrari|Ferrarijem]] tehnični direktor , [[Ross Brawn]], si bo med sezono 2007 vzel leto premora, po desetih sezonah dela za italijansko moštvo. Kasneje je bilo oznanjena, da naj bi Brawn zapustil Ferrari<ref>{{navedi novice | title = Official: Brawn to leave Ferrari | url = http://www.itv-f1.com/News_Article.aspx?PO_ID=37882 | publisher = www.itv-f1.com | date = 26. oktober 2006 | accessdate = 26. oktobra 2006 | archive-date = 2008-10-06 | archive-url = https://web.archive.org/web/20081006201506/http://www.itv-f1.com/News_Article.aspx?PO_ID=37882 | url-status = dead }}</ref>, čeprav naj bi želel v prihodnosti še delati za moštvo iz [[Maranello|Maranella]]. * [[McLaren]] se bo preimenoval v [[Vodafone]] McLaren [[Mercedes-Benz|Mercedes]], po podpisu pogodbe z novim telekomunikacijskim sponzorjem ob koncu leta [[2005]]. * Po izgubi sponzorja [[Vodafone]], bo [[Scuderia Ferrari]] sodeloval z znamko [[Alice (ADSL)|Alice]] podjetja [[Telecom Italia]]. * [[Mild Seven]] ne bo obnovil pogodbe z [[Renault F1|Renaultom]], zaradi zaostritve tobačnih zakonov v [[Evropska unija|Evropski Uniji]].<ref name="Mild Seven Not Renewing">{{navedi splet | title = Mild Seven to leave Renault after 12-year sponsorship | publisher = Manipe F1 | date = 1. februar 2006 | url = http://www.manipef1.com/news/2006/index.php?id=86 | accessdate = 29. avgusta 2006 | archive-date = 2008-03-09 | archive-url = https://web.archive.org/web/20080309201217/http://www.manipef1.com/news/2006/index.php?id=86 | url-status = dead }}</ref> * [[Lucky Strike]] in, tobačnega podjetja [[British American Tobacco]], bo prenehal sponzorirati moštvo [[Honda F1]], ki je tako izgubilo glavnega sponzorja. * [[WilliamsF1|Williams]] bo namesto [[Cosworth]]ovih motorjev tri leta uporabljal [[Toyota F1|Toyotine]].<ref name="Williams Toyota Engines">{{navedi novice | url =http://www.formula1.com/news/4692.html| title =Toyota engines for Williams in 2007 | publisher = formula1.com | date = 27. julij 2006 | accessdate = 29. avgusta 2006 }}</ref> V nasprotju z nekaterimi govoricami, motorji ne bodo nosili oznake Lexus.<ref name="Williams not Lexus">{{navedi splet | title = Williams' engines not to be rebadged | publisher = Manipe F1 | date = 27. julij 2006 | url = http://www.manipef1.com/news/2006/index.php?id=1290 | accessdate = 29. avgusta 2006 | archive-date = 2008-04-10 | archive-url = https://web.archive.org/web/20080410193638/http://www.manipef1.com/news/2006/index.php?id=1290 | url-status = dead }}</ref> * [[9. september|9. septembra]] [[2006]] bilo moštvo [[Midland F1 Racing|MF1 Racing]] uradno prodano nizozemsko-arabskem konzorciju, katerega lastnik je [[Michiel Mol]], s finančno pomočjo družbe [[Spyker Cars]]. Moštvo je uradno preimenovano v [[Spyker Cars|Spyker]] [[Midland F1 Racing|MF1]], oznako ''MF1'' mora nositi zaradi določil [[Pogodba Concorde|Pogodbe Concorde]].<ref name="Midland team bought by Spyker">{{navedi novice | first = | last = | author = | url =http://www.formula1.com/news/4925.html | title =Midland team bought by Spyker | work = | publisher =formula1.com | pages = | page = | date = 9. september 2006 | accessdate = 9. septembra 2006 | language = }}</ref> * [[30. september|30. septembra]] [[2006]] je [[Spyker F1|Spyker]] oznanil, da bodo uporabljali [[Scuderia Ferrari|Ferrarijeve]] motorje.<ref name="Spyker get Ferrari power for 2007">{{navedi novice | first = | last = | author = | url =http://www.formula1.com/news/5035.html | title =Spyker get Ferrari power for 2007 | work = | publisher =Manipe F1 | pages = | page = | date = 30. september 2006 | accessdate = 30. septembra 2006 | language = }}</ref> * [[16. oktober|16. oktobra]] [[2006]] je [[Renault F1|Renault]] naznanil, da bo nizozemska bančna družba [[ING Group|ING]] postala glavni sponzor moštva in nadomestila [[Mild Seven]].<ref>{{navedi novice | first = | last = | author = | url =http://www.grandprix.com/ns/ns17632.html | title =Renault confirms ING | work = | publisher =GrandPrix.com | pages = | page = | date = 16. oktober 2006 | accessdate = 16. oktobra 2006 | language = }}</ref> * [[20. oktober|20. oktobra]] [[2006]] je [[WilliamsF1|Williams]] oznanil, da bo [[AT&T]] njihov glavni sponzor.<ref>{{navedi novice | url = http://www.manipef1.com/news/2006/index.php?id=1728 | title = Williams sign AT&T as 2007 title sponsor | date = 20. oktober 2006 | accessdate = 20. oktobra 2006 | language = | archive-date = 2008-04-10 | archive-url = https://web.archive.org/web/20080410193643/http://www.manipef1.com/news/2006/index.php?id=1728 | url-status = dead }}</ref> * [[24. oktober|24. oktobra]] [[2006]] je [[Spyker F1|Spyker]] oznanil, da bodo spremenili ime moštva ''Spyker MF1 Team'' v ''Spyker F1'' za od sezone 2007 naprej, na kar so dala vsa moštva soglasje.<ref name="Spyker to drop MF1 for 2007">{{navedi novice | url =http://www.manipef1.com/news/2006/index.php?id=1752 | title =Spyker to drop MF1 for 2007 | work = | publisher =Manipe F1 | pages = | page = | date =24. oktober 2006 | accessdate =24. oktobra 2006 | language = | archive-date =2008-04-10 | archive-url =https://web.archive.org/web/20080410193649/http://www.manipef1.com/news/2006/index.php?id=1752 | url-status =dead }}</ref><ref name="Spyker wants a name change">{{navedi novice | url =http://www.grandprix.com/ns/ns17685.html | title =Spyker wants a name change | work = | publisher =grandprix.com | pages = | page = | date = 25. oktober 2006 | accessdate = 25. oktobra 2006 | language =}}</ref> * [[31. oktober|31. oktobra]] [[2006]] je [[Red Bull Racing|Red Bull]] potrdil, katere motoje bodo uporabljali za sezono 2007. [[Red Bull Racing]] bo uporabljal [[Renault F1|Renaultove]], [[Scuderia Toro Rosso]] pa [[Scuderia Ferrari|Ferrarijeve]].<ref name="Renault engines for RBR - Ferrari engines for STR">{{navedi novice | url = http://www.f1racing.net/en/news.php?newsID=134434 | title = Renault engines for RBR - Ferrari engines for STR | work = | publisher = f1racing.net | pages = | page = | date = 31. oktober 2006 | accessdate = 25. oktobra 2006 | language = | archive-date = 2021-08-30 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210830104404/http://www.f1racing.net/en/news.php?newsID=134434 | url-status = dead }}</ref> == Izključitev McLarna iz konstruktorskega prvenstva == Moštvo [[McLaren|McLaren Mercedes]] je bilo [[13. september|13. septembra]] [[2007]] prvotno izključeno tako iz letošnjega prvenstva, kot tudi iz prvenstva v naslednji [[Formula 1 sezona 2008|sezoni 2008]], zaradi nezakonite pridobitve in uporabe 780-ih strani zaupnih [[Scuderia Ferrari|Ferrarijevih]] podatkov, ki jih je že v aprilu pridobil glavni dizajner moštva [[Mike Coughlan]].<ref>{{navedi novice | url =http://www.f1magazin.com/default.asp?rb=1&id=12298 | title =McLaren izključen iz prvenstva 2007-2008 | publisher =f1magazin.com | date =13. september 2007 | accessdate =13. septembra 2007 }}{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Toda na pritisk šefa Formule 1, [[Bernie Ecclestone|Bernieja Ecclestona]], je bila še isti dan kazen zmanjšana na izključitev iz letošnjega konstruktorskega prvenstva, 100 milijonov [[Ameriški dolar|dolarjev]] kazni<ref>{{navedi novice | url =http://www.f1magazin.com/default.asp?rb=1&id=12302 | title =Adijo točke in denar! | publisher =f1magazin.com | date =13. september 2007 | accessdate =13. septembra 2007 | archive-date =2007-09-28 | archive-url =https://web.archive.org/web/20070928000639/http://www.f1magazin.com/default.asp?rb=1&id=12302 | url-status =dead }}</ref>, decembra 2007 pa bo odločeno o morebitni kazni za naslednjo [[Formula 1 sezona 2008|sezono 2008]]<ref>{{navedi novice | url =http://www.f1magazin.com/default.asp?rb=1&id=12306 | title =Za topli zaključek dneva | publisher =f1magazin.com | date =13. september 2007 | accessdate =13. septembra 2007 | archive-date =2007-09-28 | archive-url =https://web.archive.org/web/20070928000657/http://www.f1magazin.com/default.asp?rb=1&id=12306 | url-status =dead }}</ref>. == Reference == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|2007 Formula One season}} {{Formula One Championship}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sezone Formule 1|2007]] [[Kategorija:2007 v športu]] ece7bvzvl5qbzg930uo0l1glpt899kf 0 113173 6748416 6638077 2026-09-09T16:24:02Z Shabicht 3554 /* Nadškofovska služba */ 6748416 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski voditelj | type = škof | honorific-prefix = | name = Marjan Turnšek | honorific-suffix = | title = upokojeni mariborski nadškof in metropolit | image = | image_size = | alt = | caption = | native_name = | native_name_lang = | church = | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | appointed = | elected = | term_start = 3. februar 2011 | term_end = | retired = | resigned = 31. julij 2013 | predecessor = [[Franc Kramberger]] | successor = [[Alojzij Cvikl]] | opposed = | other_post = <!---------- Redovi ----------> | ordination = 28. junij 1981 | ordained_by = | consecration = 25. junij 2006 | consecrated_by = [[Franc Kramberger]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Osebni podatki ----------> | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = | religion = | residence = | parents = | partner = | spouse = | children = | occupation = | previous_post = [[Seznam rimskokatoliških škofov Murske Sobote|murskosoboški škof]] (2006–2009),<br>[[Seznam rimskokatoliških nadškofov Maribora|mariborski nadškof koadjutor]] (2009–2011) | profession = | education = | alma_mater = [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani]],<br>[[Papeška univerza Gregoriana]] | motto = ''Deus caritas est''<br>'''''Bog je ljubezen''''' (1 Jn 4,8) | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Drugo ----------> | module = | other = }} '''Marjan Turnšek''', [[Slovenci|slovenski]] [[nadškof]], [[profesor]]-[[teolog]] in [[pisatelj]], * [[25. julij]] [[1955]], [[Celje]]. Od 3. februarja 2011 do 31. julija 2013 je bil [[nadškofija Maribor|mariborski nadškof]] <ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/odstopil-mariborski-nadskof-kramberger/250089 RTVSLO.si - Odstopil mariborski nadškof Kramberger]</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042331825 |title=Dnevnik.si - Marjan Turnšek danes prevzel službo mariborskega nadškofa pomočnika |accessdate=2011-02-03 |archive-date=2010-01-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100130060320/http://dnevnik.si/novice/slovenija/1042331825 |url-status=dead }}</ref>, s čimer je postal [[škofija Maribor|8. škof]] oz. 2. nadškof [[ordinarij]] v Mariboru in 61. škof v vrsti [[škofija Lavant|lavantinskih škofov]] <ref>[http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/DAE2E42F1DAAFD6EC125782C003EA9A0?OpenDocument Družina.si - Dr. Marjan Turnšek novi mariborski ordinarij]</ref>. Do vključno s študijskim letom 2010/11 je predaval na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti v Ljubljani]]<ref>[http://www.teof.uni-lj.si/?viewPage=153&action=view&id=33 TEOF.uni-lj.si - Turnšek Marjan]</ref> ter ponovno začel predavati v akad. letu 2015/2016. == Življenjepis == Turnšek se je rodil v Celju, kjer je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo (leta 1974 je maturiral na [[I. gimnazija v Celju|Celjski gimnaziji]]). Študij je nadaljeval na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti v Ljubljani]], kjer je leta 1981 diplomiral z nalogo ''Zgradba in sporočilo duhovniškega poročila o stvarjanju : (Gen 1,1-2,4a)'' pod mentorstvom [[Jože Krašovec|Jožeta Krašovca]]<ref name="Rimu 2010">Edo Škulj (ur.): ''Ob petdesetletnici Papeškega slovenskega zavoda v Rimu'' (Družina, 2010), 108.</ref>. [[Duhovniško posvečenje]] je prejel 28. junija 1981 in bil imenovan za [[kaplan]]a na [[Župnija Velenje - Sv. Martin|velenjski župniji svetega Martina]]. Med letoma 1985 in 1990 je študiral na [[Papeška univerza Gregoriana|Papeški univerzi Gregoriani]], kjer je leta 1987 [[magisterij|magistriral]] pri [[Karl Neufeld|Karlu Neufeldu]] (''Corpo mistico: il mistero dell'unita Chiesa e dell'Eucharistia'')<ref name="Rimu 2010"/> {{COBISS|ID=4380419}} in leta 1990 še [[doktorat|doktoriral]] pri [[Pierre Adnes|Pierru Adnesu]] (''Chiesa e sacramenti nella teologia del periodo preconciliare e nei decreti del vaticano II : indagine sul rapporto tra sacramentaria ed ecclesiologia''<!--Cerkev in zakramenti v teologiji predkoncilskega obdobja in v odlokih drugega vatikanskega cerkvenega zbora: Raziskava o odnosu med teologijo o zakramentih in naukom o Cerkvi-->)<ref name="ReferenceA">Edo Škulj (ur.): ''Ob petdesetletnici Papeškega slovenskega zavoda v Rimu'' (Družina, 2010), 109.</ref> {{COBISS|ID=2406147}}. Istočasno pa je diplomiral iz [[bibliotekarstvo|bibliotekarstva]] na [[Vatikanska šola za bibliotekarstvo|Vatikanski šoli za bibliotekarstvo]]. V času študija v Rimu je prebival v [[kolegij]]u [[kolegij Tevtonik|Tevtonik]] (Collegio Teutonico del Campo Santo) in v [[Slovenik]]u. Od leta 1990 naprej je kot znanstveni sodelavec na ''Kongregaciji za zadeve svetnikov'' sodeloval pri pripravi beatifikacije Antona Martina Slomška (1999), zlasti na področju dodatnega raziskovanja in strokovnega predstavljanja njegovega lika širši javnosti. Od leta 1993 je bil član združenja ''Evropska družba za katoliško teologijo'' (''Europäische Gesellschaft für katholische Theologie''), bil pa je tudi član tajništva sinode (plenarnega zbora) Cerkve na Slovenskem pri ''Slovenski škofovski konferenci'' (1997–2001).<ref>{{Navedi splet|url=http://katoliska-cerkev.si/ssk/mariborska-metropolija2/upokojeni-mariborski-nadskof-msgr-dr-marjan-turnsek|title=Upokojeni mariborski nadškof msgr. dr. Marjan Turnšek {{!}} Katoliška Cerkev|accessdate=2016-07-07|website=katoliska-cerkev.si|last=Cerkev|first=Katoliška}}</ref> Po vrnitvi je leta 1991 postal [[profesor]] in predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani s področja [[dogmatika|dogmatične teologije]]. V svojem znanstvenemu raziskovanju se ukvarja tudi s [[eksorcizem|eksorcizmom]]<ref>[http://www.novitednik.com/ne_prezrite.php?id=1180 Novitednik.com - Kdo bo novi celjski škof?]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>[https://archive.today/20120712145153/lojze68.blogspot.com/2010/11/studij-eksorcizem-teolog-marijan.html Študij - Eksorcizem, Teolog Marijan Turnšek o hudem duhu]</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/objektiv/238732 |title=Dnevnik.si - Vsi škofje smo tudi eksorcisti |accessdate=2011-02-03 |archive-date=2007-09-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070922053627/http://www.dnevnik.si/objektiv/238732/ |url-status=dead }}</ref><ref>[http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/FA0B215E2725075AC12570C90044F2A8?OpenDocument Družina.si - Pojavi,ki si jih »delita« Bog in satan]</ref>. Nato pa je bil še rektor [[Bogoslovno semenišče Maribor|mariborskega bogoslovnega semenišča]] (1994-2006)<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mariborska-metropolija.si/ustanove/bogoslovno_s.php |title=Mariborska-metropolija.si - BOGOSLOVNO SEMENIŠČE |accessdate=2011-02-03 |archive-date=2012-04-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120428123940/http://www.mariborska-metropolija.si/ustanove/bogoslovno_s.php |url-status=dead }}</ref>, [[papeški prelat]] in kanonik [[stolni kapitelj|stolnega kapitlja]] (1999)<ref>[http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/avt/8DB7AB7B688CE216C1257202005C517A?OpenDocument Družina.si - Marjan Turnšek]</ref>, naddekan in leta 1999 je postal še [[pravnik]] [[Cerkveno sodišče v Mariboru|mariborskega cerkvenega sodišča]]<ref name="ReferenceA"/>. Med letoma 1993 in 2003 je bil tudi glavni urednik ''[[Slomškov list|Slomškovega lista]]''; slednji je bil izdan v sklopu postopka za [[kanonizacija|kanonizacijo]] [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], pri kateri je Turnšek tudi sodeloval kot znanstveni sodelavec [[Kongregacija za zadeve svetnikov|Kongregacije za zadeve svetnikov]]<ref>{{Navedi splet |url=http://revija.ognjisce.si/leto99/apr99/gost.htm |title=Revija.ognjisce.si - Slomškov svetniški lik me je osvojil! |accessdate=2011-02-03 |archive-date=2008-05-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080512122702/http://revija.ognjisce.si/leto99/apr99/gost.htm |url-status=dead }}</ref><ref>[http://www.sinaj.si/web/index.php?option=com_content&view=article&id=254&Itemid=268 Sinaj.si - Gost meseca: dr. Marjan Turnšek]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. 7. aprila 2006 je postal prvi škof novoustanovljene [[škofija Murska Sobota|murskosoboške škofije]]<ref name="skofija-sobota.si">{{Navedi splet |url=http://www.skofija-sobota.si/slo/stran.php?id_strani=126 |title=Skofija-sobota.si - Prvi soboški škof |accessdate=2011-02-03 |archive-date=2010-09-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100902114022/http://www.skofija-sobota.si/slo/stran.php?id_strani=126 |url-status=dead }}</ref>. [[Škofovsko posvečenje]] je potekalo 25. junija istega leta v [[cerkev svetega Nikolaja, Murska Sobota|cerkvi svetega Nikolaja]]<ref>[http://24ur.com/novice/slovenija/turnsek-murskosoboski-skof.html 24ur.com - Turnšek murskosoboški škof]</ref>. V sklopu [[Slovenska škofovska konferenca|Slovenske škofovske konference]] je postal med drugim odgovoren tudi za [[slovenska Karitas|Slovensko Karitas]]<ref>[http://aktualno.rkc.si/?id=10195&fmod=13 RKC.si - Nadškof pomočnik msgr. dr. Marjan Turnšek prevzel službo]</ref>. Od leta 1993 je tudi član [[Evropska družba za katoliško teologijo|Evropske družbe za katoliško teologijo]]. Od leta 2015 je pri Slovenski škofovski konferenci predsednik Teološke komisije. == Nadškofovska služba == [[Papež Benedikt XVI.]] ga je 28. novembra 2009 imenoval za [[škof|nadškofa pomočnika]] (koadjutorja) [[maribor]]skemu [[nadškof]]u [[Franc Kramberger|Francu Krambergerju]]<ref>[http://aktualno.rkc.si/?id=10069 RKC.si - Personalne spremembe v Cerkvi na Slovenskem]</ref>. Odstop slednjega je papež sprejel 3. februarja 2011, s čimer je Turnšek postal mariborski nadškof. Napovedal je tudi drugačno gospodarsko ravnanje kot v času svojega predhodnika, ko je mariborska nadškofija (in z njo povezane gospodarske družbe) zašla v finančne težave: »Prevzemam to odgovornost in želim s pomočjo sodelavcev narediti vse, da se najde najugodnejša rešitev. Prav zato se že ves čas kriznega dogajanja z vsemi svojimi močmi trudimo za kar najboljši izhod«<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/odstopil-nadskof-kramberger-pravi-da-ne-zaradi-financnih-tezav/250089 RTVSLO.si - Odstopil nadškof Kramberger. Pravi, da ne zaradi finančnih težav]</ref>. 31. julija 2013 je [[papež Frančišek]] zaradi odgovornosti pri finančnih težavah Nadškofije Maribor k odstopu pozval tako ljubljanskega nadškofa [[Anton Stres|Antona Stresa]] kot mariborskega nadškofa Marjana Turnška, katerega je začasno nadomestil celjski škof [[Stanislav Lipovšek]] kot apostolski administrator,<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/novice/slovenija/papez-francisek-naj-bi-k-odstopu-pozval-stresa-in-turnska.html|title= Papež naj bi k odstopu pozval Stresa in Turnška; začela so krožiti imena o njunih zamenjavah|accessdate= 31.7.2013|date= 31.7.2013|format= |work= 24ur.com}}</ref> naslednjega leta pa je bil za mariborskega nadškofa ordinarija in metropolita imenovan p. [[Alojzij Cvikl]]. == Škofovski grb == Svoj [[škofovski grb]] je opisal sledeče: {{citatni blok|Grb je razdeljen na dve polji: zgornje rdeče in spodnje modro. To sta dve ikonski barvi: rdeča pomeni Božje, modra človeško. Cerkev in vsaka služba v njej, tudi škofovska, ima Božjo in človeško razsežnost. Na rdečem polju je tako imenovani kalvarijski ali stopničasti križ, pod katerim sta navadno upodobljena Marija in evangelist Janez, v vzhodni različici pa Marija in Janez Krstnik, ki ju simbolizirata dve zvezdi. Križ torej simbolizira dogodek Jezusove smrti na Kalvariji, ki je najizrazitejše zemeljsko izražanje Božje ljubezni do človeka. Bog je gotovo svojo ljubezen do človeka najmočneje izrazil na človeški način na veliki petek ob treh popoldne na Kalvariji. Ta ikonografija je v najtesnejši povezavi z mojim škofovskim geslom, ki se glasi: »Bog je ljubezen«, hkrati pa je takšna izvedba križa na slovenskih tleh tudi značilna za pokrajini na obeh bregovih Mure. Spodnje modro polje samo zase simbolizira Marijo, saj je modra barva v naši kulturi prav marijanska. Marijo kot Zvezdo danico in Morsko zvezdo poznamo iz krščanskih molitev. Tako polje izraža ozadje mojega imena, ki v osnovi gotovo nosi Marijin koren. Čisto na koncu lahko v treh zvezdah skupaj prepoznamo tudi celjske zvezde, ki so tudi v grbu celjske škofije, ki je sedaj moja rojstna škofija. Glede izbire gesla pa morda tole: v zadnjih letih sem kot teolog večkrat razglabljal in pisal o Božji ljubezni. Nekaj mesecev pred mojim imenovanjem je papež Benedikt XVI. izdal ''[[Deus caritas est|svojo prvo okrožnico prav pod tem naslovom]]'' in s to tematiko. Ko sem se kakšen dan po imenovanju zavedel, da sem bil imenovan za škofa 7. aprila, ki je po trenutnih izsledkih strokovnjakov najbolj verjetni datum Jezusove smrti (leta 30), mi ni ostala nobena druga izbira. V tem geslu sem se prepoznal kot riba v vodi.<ref name="skofija-sobota.si"/>}} == Nazivi == * [[docent]] ([[1994]] in [[2002]]) * [[predavatelj]] ([[1991]]) * [[kanonik]] (1999) * papeški prelat (1999) == Sklici == {{sklici|2}} == Dela == Nadškof Turnšek je izdal več samostojnih knjižnih del, ki so namenjena poglobitvi krščanskega življenja: * Pot v globino (1998) {{COBISS|ID=42695937}} * Najdragocenejše (1999) {{COBISS|ID=99198720}} * Govori, Gospod (2002) {{COBISS|ID=48021249}} * To troje (2005) {{COBISS|ID=54895617}} * Iz obličja v obličje (2006) {{COBISS|ID=56962305}} * Prva setev (2007) {{COBISS|ID=236507136}} * Prebudimo dremajočega velikana (2014) {{COBISS|ID=275420928}} ISBN 978-961-265-129-9 == Viri == * Petrič Franci: ''Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit'', Družina d.o.o., Ljubljana 2015 == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih teologov]] * [[Seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov]] * [[Seznam slovenskih rimskokatoliških škofov]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{wikinavedek}} * [http://www.slovenska-biografija.si/iskanje/ Slovenska biografija] * [http://splet02.izum.si/cobiss/bibliography?code=18057 COBISS - Osebna bibliografija] * [http://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bturn.html Catholic-hierarchy.org] '''(v angleščini)''' (31. 5. 2015) {{Murskosoboški škofje}} {{Mariborski nadškofje in metropoliti}} {{normativna kontrola}} {{reli-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Turnšek, Marjan}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski teologi]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Murske Sobote]] [[Kategorija:Predavatelji na Teološki fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Prekmurci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Maribora]] [[Kategorija:Diplomiranci Teološke fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Papeški univerzi Gregoriana]] [[Kategorija:Doktorirali na Papeški univerzi Gregoriana]] [[Kategorija:Slovenski knjižničarji]] [[Kategorija:Metropoliti Maribora]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski kanonski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški metropoliti]] aliayigw9ktqq3y3yg04lo8ixfwm12t 6748417 6748416 2026-09-09T16:24:31Z Shabicht 3554 6748417 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski voditelj | type = škof | honorific-prefix = | name = Marjan Turnšek | honorific-suffix = | title = mariborski nadškof in metropolit (emeritus) | image = | image_size = | alt = | caption = | native_name = | native_name_lang = | church = | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | appointed = | elected = | term_start = 3. februar 2011 | term_end = | retired = | resigned = 31. julij 2013 | predecessor = [[Franc Kramberger]] | successor = [[Alojzij Cvikl]] | opposed = | other_post = <!---------- Redovi ----------> | ordination = 28. junij 1981 | ordained_by = | consecration = 25. junij 2006 | consecrated_by = [[Franc Kramberger]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Osebni podatki ----------> | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = | religion = | residence = | parents = | partner = | spouse = | children = | occupation = | previous_post = [[Seznam rimskokatoliških škofov Murske Sobote|murskosoboški škof]] (2006–2009),<br>[[Seznam rimskokatoliških nadškofov Maribora|mariborski nadškof koadjutor]] (2009–2011) | profession = | education = | alma_mater = [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani]],<br>[[Papeška univerza Gregoriana]] | motto = ''Deus caritas est''<br>'''''Bog je ljubezen''''' (1 Jn 4,8) | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Drugo ----------> | module = | other = }} '''Marjan Turnšek''', [[Slovenci|slovenski]] [[nadškof]], [[profesor]]-[[teolog]] in [[pisatelj]], * [[25. julij]] [[1955]], [[Celje]]. Od 3. februarja 2011 do 31. julija 2013 je bil [[nadškofija Maribor|mariborski nadškof]] <ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/odstopil-mariborski-nadskof-kramberger/250089 RTVSLO.si - Odstopil mariborski nadškof Kramberger]</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042331825 |title=Dnevnik.si - Marjan Turnšek danes prevzel službo mariborskega nadškofa pomočnika |accessdate=2011-02-03 |archive-date=2010-01-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100130060320/http://dnevnik.si/novice/slovenija/1042331825 |url-status=dead }}</ref>, s čimer je postal [[škofija Maribor|8. škof]] oz. 2. nadškof [[ordinarij]] v Mariboru in 61. škof v vrsti [[škofija Lavant|lavantinskih škofov]] <ref>[http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/DAE2E42F1DAAFD6EC125782C003EA9A0?OpenDocument Družina.si - Dr. Marjan Turnšek novi mariborski ordinarij]</ref>. Do vključno s študijskim letom 2010/11 je predaval na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti v Ljubljani]]<ref>[http://www.teof.uni-lj.si/?viewPage=153&action=view&id=33 TEOF.uni-lj.si - Turnšek Marjan]</ref> ter ponovno začel predavati v akad. letu 2015/2016. == Življenjepis == Turnšek se je rodil v Celju, kjer je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo (leta 1974 je maturiral na [[I. gimnazija v Celju|Celjski gimnaziji]]). Študij je nadaljeval na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti v Ljubljani]], kjer je leta 1981 diplomiral z nalogo ''Zgradba in sporočilo duhovniškega poročila o stvarjanju : (Gen 1,1-2,4a)'' pod mentorstvom [[Jože Krašovec|Jožeta Krašovca]]<ref name="Rimu 2010">Edo Škulj (ur.): ''Ob petdesetletnici Papeškega slovenskega zavoda v Rimu'' (Družina, 2010), 108.</ref>. [[Duhovniško posvečenje]] je prejel 28. junija 1981 in bil imenovan za [[kaplan]]a na [[Župnija Velenje - Sv. Martin|velenjski župniji svetega Martina]]. Med letoma 1985 in 1990 je študiral na [[Papeška univerza Gregoriana|Papeški univerzi Gregoriani]], kjer je leta 1987 [[magisterij|magistriral]] pri [[Karl Neufeld|Karlu Neufeldu]] (''Corpo mistico: il mistero dell'unita Chiesa e dell'Eucharistia'')<ref name="Rimu 2010"/> {{COBISS|ID=4380419}} in leta 1990 še [[doktorat|doktoriral]] pri [[Pierre Adnes|Pierru Adnesu]] (''Chiesa e sacramenti nella teologia del periodo preconciliare e nei decreti del vaticano II : indagine sul rapporto tra sacramentaria ed ecclesiologia''<!--Cerkev in zakramenti v teologiji predkoncilskega obdobja in v odlokih drugega vatikanskega cerkvenega zbora: Raziskava o odnosu med teologijo o zakramentih in naukom o Cerkvi-->)<ref name="ReferenceA">Edo Škulj (ur.): ''Ob petdesetletnici Papeškega slovenskega zavoda v Rimu'' (Družina, 2010), 109.</ref> {{COBISS|ID=2406147}}. Istočasno pa je diplomiral iz [[bibliotekarstvo|bibliotekarstva]] na [[Vatikanska šola za bibliotekarstvo|Vatikanski šoli za bibliotekarstvo]]. V času študija v Rimu je prebival v [[kolegij]]u [[kolegij Tevtonik|Tevtonik]] (Collegio Teutonico del Campo Santo) in v [[Slovenik]]u. Od leta 1990 naprej je kot znanstveni sodelavec na ''Kongregaciji za zadeve svetnikov'' sodeloval pri pripravi beatifikacije Antona Martina Slomška (1999), zlasti na področju dodatnega raziskovanja in strokovnega predstavljanja njegovega lika širši javnosti. Od leta 1993 je bil član združenja ''Evropska družba za katoliško teologijo'' (''Europäische Gesellschaft für katholische Theologie''), bil pa je tudi član tajništva sinode (plenarnega zbora) Cerkve na Slovenskem pri ''Slovenski škofovski konferenci'' (1997–2001).<ref>{{Navedi splet|url=http://katoliska-cerkev.si/ssk/mariborska-metropolija2/upokojeni-mariborski-nadskof-msgr-dr-marjan-turnsek|title=Upokojeni mariborski nadškof msgr. dr. Marjan Turnšek {{!}} Katoliška Cerkev|accessdate=2016-07-07|website=katoliska-cerkev.si|last=Cerkev|first=Katoliška}}</ref> Po vrnitvi je leta 1991 postal [[profesor]] in predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani s področja [[dogmatika|dogmatične teologije]]. V svojem znanstvenemu raziskovanju se ukvarja tudi s [[eksorcizem|eksorcizmom]]<ref>[http://www.novitednik.com/ne_prezrite.php?id=1180 Novitednik.com - Kdo bo novi celjski škof?]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>[https://archive.today/20120712145153/lojze68.blogspot.com/2010/11/studij-eksorcizem-teolog-marijan.html Študij - Eksorcizem, Teolog Marijan Turnšek o hudem duhu]</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/objektiv/238732 |title=Dnevnik.si - Vsi škofje smo tudi eksorcisti |accessdate=2011-02-03 |archive-date=2007-09-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070922053627/http://www.dnevnik.si/objektiv/238732/ |url-status=dead }}</ref><ref>[http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/FA0B215E2725075AC12570C90044F2A8?OpenDocument Družina.si - Pojavi,ki si jih »delita« Bog in satan]</ref>. Nato pa je bil še rektor [[Bogoslovno semenišče Maribor|mariborskega bogoslovnega semenišča]] (1994-2006)<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mariborska-metropolija.si/ustanove/bogoslovno_s.php |title=Mariborska-metropolija.si - BOGOSLOVNO SEMENIŠČE |accessdate=2011-02-03 |archive-date=2012-04-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120428123940/http://www.mariborska-metropolija.si/ustanove/bogoslovno_s.php |url-status=dead }}</ref>, [[papeški prelat]] in kanonik [[stolni kapitelj|stolnega kapitlja]] (1999)<ref>[http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/avt/8DB7AB7B688CE216C1257202005C517A?OpenDocument Družina.si - Marjan Turnšek]</ref>, naddekan in leta 1999 je postal še [[pravnik]] [[Cerkveno sodišče v Mariboru|mariborskega cerkvenega sodišča]]<ref name="ReferenceA"/>. Med letoma 1993 in 2003 je bil tudi glavni urednik ''[[Slomškov list|Slomškovega lista]]''; slednji je bil izdan v sklopu postopka za [[kanonizacija|kanonizacijo]] [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], pri kateri je Turnšek tudi sodeloval kot znanstveni sodelavec [[Kongregacija za zadeve svetnikov|Kongregacije za zadeve svetnikov]]<ref>{{Navedi splet |url=http://revija.ognjisce.si/leto99/apr99/gost.htm |title=Revija.ognjisce.si - Slomškov svetniški lik me je osvojil! |accessdate=2011-02-03 |archive-date=2008-05-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080512122702/http://revija.ognjisce.si/leto99/apr99/gost.htm |url-status=dead }}</ref><ref>[http://www.sinaj.si/web/index.php?option=com_content&view=article&id=254&Itemid=268 Sinaj.si - Gost meseca: dr. Marjan Turnšek]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. 7. aprila 2006 je postal prvi škof novoustanovljene [[škofija Murska Sobota|murskosoboške škofije]]<ref name="skofija-sobota.si">{{Navedi splet |url=http://www.skofija-sobota.si/slo/stran.php?id_strani=126 |title=Skofija-sobota.si - Prvi soboški škof |accessdate=2011-02-03 |archive-date=2010-09-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100902114022/http://www.skofija-sobota.si/slo/stran.php?id_strani=126 |url-status=dead }}</ref>. [[Škofovsko posvečenje]] je potekalo 25. junija istega leta v [[cerkev svetega Nikolaja, Murska Sobota|cerkvi svetega Nikolaja]]<ref>[http://24ur.com/novice/slovenija/turnsek-murskosoboski-skof.html 24ur.com - Turnšek murskosoboški škof]</ref>. V sklopu [[Slovenska škofovska konferenca|Slovenske škofovske konference]] je postal med drugim odgovoren tudi za [[slovenska Karitas|Slovensko Karitas]]<ref>[http://aktualno.rkc.si/?id=10195&fmod=13 RKC.si - Nadškof pomočnik msgr. dr. Marjan Turnšek prevzel službo]</ref>. Od leta 1993 je tudi član [[Evropska družba za katoliško teologijo|Evropske družbe za katoliško teologijo]]. Od leta 2015 je pri Slovenski škofovski konferenci predsednik Teološke komisije. == Nadškofovska služba == [[Papež Benedikt XVI.]] ga je 28. novembra 2009 imenoval za [[škof|nadškofa pomočnika]] (koadjutorja) [[maribor]]skemu [[nadškof]]u [[Franc Kramberger|Francu Krambergerju]]<ref>[http://aktualno.rkc.si/?id=10069 RKC.si - Personalne spremembe v Cerkvi na Slovenskem]</ref>. Odstop slednjega je papež sprejel 3. februarja 2011, s čimer je Turnšek postal mariborski nadškof. Napovedal je tudi drugačno gospodarsko ravnanje kot v času svojega predhodnika, ko je mariborska nadškofija (in z njo povezane gospodarske družbe) zašla v finančne težave: »Prevzemam to odgovornost in želim s pomočjo sodelavcev narediti vse, da se najde najugodnejša rešitev. Prav zato se že ves čas kriznega dogajanja z vsemi svojimi močmi trudimo za kar najboljši izhod«<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/odstopil-nadskof-kramberger-pravi-da-ne-zaradi-financnih-tezav/250089 RTVSLO.si - Odstopil nadškof Kramberger. Pravi, da ne zaradi finančnih težav]</ref>. 31. julija 2013 je [[papež Frančišek]] zaradi odgovornosti pri finančnih težavah Nadškofije Maribor k odstopu pozval tako ljubljanskega nadškofa [[Anton Stres|Antona Stresa]] kot mariborskega nadškofa Marjana Turnška, katerega je začasno nadomestil celjski škof [[Stanislav Lipovšek]] kot apostolski administrator,<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/novice/slovenija/papez-francisek-naj-bi-k-odstopu-pozval-stresa-in-turnska.html|title= Papež naj bi k odstopu pozval Stresa in Turnška; začela so krožiti imena o njunih zamenjavah|accessdate= 31.7.2013|date= 31.7.2013|format= |work= 24ur.com}}</ref> naslednjega leta pa je bil za mariborskega nadškofa ordinarija in metropolita imenovan p. [[Alojzij Cvikl]]. == Škofovski grb == Svoj [[škofovski grb]] je opisal sledeče: {{citatni blok|Grb je razdeljen na dve polji: zgornje rdeče in spodnje modro. To sta dve ikonski barvi: rdeča pomeni Božje, modra človeško. Cerkev in vsaka služba v njej, tudi škofovska, ima Božjo in človeško razsežnost. Na rdečem polju je tako imenovani kalvarijski ali stopničasti križ, pod katerim sta navadno upodobljena Marija in evangelist Janez, v vzhodni različici pa Marija in Janez Krstnik, ki ju simbolizirata dve zvezdi. Križ torej simbolizira dogodek Jezusove smrti na Kalvariji, ki je najizrazitejše zemeljsko izražanje Božje ljubezni do človeka. Bog je gotovo svojo ljubezen do človeka najmočneje izrazil na človeški način na veliki petek ob treh popoldne na Kalvariji. Ta ikonografija je v najtesnejši povezavi z mojim škofovskim geslom, ki se glasi: »Bog je ljubezen«, hkrati pa je takšna izvedba križa na slovenskih tleh tudi značilna za pokrajini na obeh bregovih Mure. Spodnje modro polje samo zase simbolizira Marijo, saj je modra barva v naši kulturi prav marijanska. Marijo kot Zvezdo danico in Morsko zvezdo poznamo iz krščanskih molitev. Tako polje izraža ozadje mojega imena, ki v osnovi gotovo nosi Marijin koren. Čisto na koncu lahko v treh zvezdah skupaj prepoznamo tudi celjske zvezde, ki so tudi v grbu celjske škofije, ki je sedaj moja rojstna škofija. Glede izbire gesla pa morda tole: v zadnjih letih sem kot teolog večkrat razglabljal in pisal o Božji ljubezni. Nekaj mesecev pred mojim imenovanjem je papež Benedikt XVI. izdal ''[[Deus caritas est|svojo prvo okrožnico prav pod tem naslovom]]'' in s to tematiko. Ko sem se kakšen dan po imenovanju zavedel, da sem bil imenovan za škofa 7. aprila, ki je po trenutnih izsledkih strokovnjakov najbolj verjetni datum Jezusove smrti (leta 30), mi ni ostala nobena druga izbira. V tem geslu sem se prepoznal kot riba v vodi.<ref name="skofija-sobota.si"/>}} == Nazivi == * [[docent]] ([[1994]] in [[2002]]) * [[predavatelj]] ([[1991]]) * [[kanonik]] (1999) * papeški prelat (1999) == Sklici == {{sklici|2}} == Dela == Nadškof Turnšek je izdal več samostojnih knjižnih del, ki so namenjena poglobitvi krščanskega življenja: * Pot v globino (1998) {{COBISS|ID=42695937}} * Najdragocenejše (1999) {{COBISS|ID=99198720}} * Govori, Gospod (2002) {{COBISS|ID=48021249}} * To troje (2005) {{COBISS|ID=54895617}} * Iz obličja v obličje (2006) {{COBISS|ID=56962305}} * Prva setev (2007) {{COBISS|ID=236507136}} * Prebudimo dremajočega velikana (2014) {{COBISS|ID=275420928}} ISBN 978-961-265-129-9 == Viri == * Petrič Franci: ''Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit'', Družina d.o.o., Ljubljana 2015 == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih teologov]] * [[Seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov]] * [[Seznam slovenskih rimskokatoliških škofov]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{wikinavedek}} * [http://www.slovenska-biografija.si/iskanje/ Slovenska biografija] * [http://splet02.izum.si/cobiss/bibliography?code=18057 COBISS - Osebna bibliografija] * [http://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bturn.html Catholic-hierarchy.org] '''(v angleščini)''' (31. 5. 2015) {{Murskosoboški škofje}} {{Mariborski nadškofje in metropoliti}} {{normativna kontrola}} {{reli-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Turnšek, Marjan}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski teologi]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Murske Sobote]] [[Kategorija:Predavatelji na Teološki fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Prekmurci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Maribora]] [[Kategorija:Diplomiranci Teološke fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Papeški univerzi Gregoriana]] [[Kategorija:Doktorirali na Papeški univerzi Gregoriana]] [[Kategorija:Slovenski knjižničarji]] [[Kategorija:Metropoliti Maribora]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski kanonski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški metropoliti]] 2gwfxgv3dlxjqagugmmnb5ov7nadfsz 6748418 6748417 2026-09-09T16:25:17Z Shabicht 3554 /* Nadškofovska služba */ 6748418 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski voditelj | type = škof | honorific-prefix = | name = Marjan Turnšek | honorific-suffix = | title = mariborski nadškof in metropolit (emeritus) | image = | image_size = | alt = | caption = | native_name = | native_name_lang = | church = | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | appointed = | elected = | term_start = 3. februar 2011 | term_end = | retired = | resigned = 31. julij 2013 | predecessor = [[Franc Kramberger]] | successor = [[Alojzij Cvikl]] | opposed = | other_post = <!---------- Redovi ----------> | ordination = 28. junij 1981 | ordained_by = | consecration = 25. junij 2006 | consecrated_by = [[Franc Kramberger]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Osebni podatki ----------> | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = | religion = | residence = | parents = | partner = | spouse = | children = | occupation = | previous_post = [[Seznam rimskokatoliških škofov Murske Sobote|murskosoboški škof]] (2006–2009),<br>[[Seznam rimskokatoliških nadškofov Maribora|mariborski nadškof koadjutor]] (2009–2011) | profession = | education = | alma_mater = [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani]],<br>[[Papeška univerza Gregoriana]] | motto = ''Deus caritas est''<br>'''''Bog je ljubezen''''' (1 Jn 4,8) | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Drugo ----------> | module = | other = }} '''Marjan Turnšek''', [[Slovenci|slovenski]] [[nadškof]], [[profesor]]-[[teolog]] in [[pisatelj]], * [[25. julij]] [[1955]], [[Celje]]. Od 3. februarja 2011 do 31. julija 2013 je bil [[nadškofija Maribor|mariborski nadškof]] <ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/odstopil-mariborski-nadskof-kramberger/250089 RTVSLO.si - Odstopil mariborski nadškof Kramberger]</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042331825 |title=Dnevnik.si - Marjan Turnšek danes prevzel službo mariborskega nadškofa pomočnika |accessdate=2011-02-03 |archive-date=2010-01-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100130060320/http://dnevnik.si/novice/slovenija/1042331825 |url-status=dead }}</ref>, s čimer je postal [[škofija Maribor|8. škof]] oz. 2. nadškof [[ordinarij]] v Mariboru in 61. škof v vrsti [[škofija Lavant|lavantinskih škofov]] <ref>[http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/DAE2E42F1DAAFD6EC125782C003EA9A0?OpenDocument Družina.si - Dr. Marjan Turnšek novi mariborski ordinarij]</ref>. Do vključno s študijskim letom 2010/11 je predaval na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti v Ljubljani]]<ref>[http://www.teof.uni-lj.si/?viewPage=153&action=view&id=33 TEOF.uni-lj.si - Turnšek Marjan]</ref> ter ponovno začel predavati v akad. letu 2015/2016. == Življenjepis == Turnšek se je rodil v Celju, kjer je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo (leta 1974 je maturiral na [[I. gimnazija v Celju|Celjski gimnaziji]]). Študij je nadaljeval na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti v Ljubljani]], kjer je leta 1981 diplomiral z nalogo ''Zgradba in sporočilo duhovniškega poročila o stvarjanju : (Gen 1,1-2,4a)'' pod mentorstvom [[Jože Krašovec|Jožeta Krašovca]]<ref name="Rimu 2010">Edo Škulj (ur.): ''Ob petdesetletnici Papeškega slovenskega zavoda v Rimu'' (Družina, 2010), 108.</ref>. [[Duhovniško posvečenje]] je prejel 28. junija 1981 in bil imenovan za [[kaplan]]a na [[Župnija Velenje - Sv. Martin|velenjski župniji svetega Martina]]. Med letoma 1985 in 1990 je študiral na [[Papeška univerza Gregoriana|Papeški univerzi Gregoriani]], kjer je leta 1987 [[magisterij|magistriral]] pri [[Karl Neufeld|Karlu Neufeldu]] (''Corpo mistico: il mistero dell'unita Chiesa e dell'Eucharistia'')<ref name="Rimu 2010"/> {{COBISS|ID=4380419}} in leta 1990 še [[doktorat|doktoriral]] pri [[Pierre Adnes|Pierru Adnesu]] (''Chiesa e sacramenti nella teologia del periodo preconciliare e nei decreti del vaticano II : indagine sul rapporto tra sacramentaria ed ecclesiologia''<!--Cerkev in zakramenti v teologiji predkoncilskega obdobja in v odlokih drugega vatikanskega cerkvenega zbora: Raziskava o odnosu med teologijo o zakramentih in naukom o Cerkvi-->)<ref name="ReferenceA">Edo Škulj (ur.): ''Ob petdesetletnici Papeškega slovenskega zavoda v Rimu'' (Družina, 2010), 109.</ref> {{COBISS|ID=2406147}}. Istočasno pa je diplomiral iz [[bibliotekarstvo|bibliotekarstva]] na [[Vatikanska šola za bibliotekarstvo|Vatikanski šoli za bibliotekarstvo]]. V času študija v Rimu je prebival v [[kolegij]]u [[kolegij Tevtonik|Tevtonik]] (Collegio Teutonico del Campo Santo) in v [[Slovenik]]u. Od leta 1990 naprej je kot znanstveni sodelavec na ''Kongregaciji za zadeve svetnikov'' sodeloval pri pripravi beatifikacije Antona Martina Slomška (1999), zlasti na področju dodatnega raziskovanja in strokovnega predstavljanja njegovega lika širši javnosti. Od leta 1993 je bil član združenja ''Evropska družba za katoliško teologijo'' (''Europäische Gesellschaft für katholische Theologie''), bil pa je tudi član tajništva sinode (plenarnega zbora) Cerkve na Slovenskem pri ''Slovenski škofovski konferenci'' (1997–2001).<ref>{{Navedi splet|url=http://katoliska-cerkev.si/ssk/mariborska-metropolija2/upokojeni-mariborski-nadskof-msgr-dr-marjan-turnsek|title=Upokojeni mariborski nadškof msgr. dr. Marjan Turnšek {{!}} Katoliška Cerkev|accessdate=2016-07-07|website=katoliska-cerkev.si|last=Cerkev|first=Katoliška}}</ref> Po vrnitvi je leta 1991 postal [[profesor]] in predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani s področja [[dogmatika|dogmatične teologije]]. V svojem znanstvenemu raziskovanju se ukvarja tudi s [[eksorcizem|eksorcizmom]]<ref>[http://www.novitednik.com/ne_prezrite.php?id=1180 Novitednik.com - Kdo bo novi celjski škof?]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>[https://archive.today/20120712145153/lojze68.blogspot.com/2010/11/studij-eksorcizem-teolog-marijan.html Študij - Eksorcizem, Teolog Marijan Turnšek o hudem duhu]</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/objektiv/238732 |title=Dnevnik.si - Vsi škofje smo tudi eksorcisti |accessdate=2011-02-03 |archive-date=2007-09-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070922053627/http://www.dnevnik.si/objektiv/238732/ |url-status=dead }}</ref><ref>[http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/FA0B215E2725075AC12570C90044F2A8?OpenDocument Družina.si - Pojavi,ki si jih »delita« Bog in satan]</ref>. Nato pa je bil še rektor [[Bogoslovno semenišče Maribor|mariborskega bogoslovnega semenišča]] (1994-2006)<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mariborska-metropolija.si/ustanove/bogoslovno_s.php |title=Mariborska-metropolija.si - BOGOSLOVNO SEMENIŠČE |accessdate=2011-02-03 |archive-date=2012-04-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120428123940/http://www.mariborska-metropolija.si/ustanove/bogoslovno_s.php |url-status=dead }}</ref>, [[papeški prelat]] in kanonik [[stolni kapitelj|stolnega kapitlja]] (1999)<ref>[http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/avt/8DB7AB7B688CE216C1257202005C517A?OpenDocument Družina.si - Marjan Turnšek]</ref>, naddekan in leta 1999 je postal še [[pravnik]] [[Cerkveno sodišče v Mariboru|mariborskega cerkvenega sodišča]]<ref name="ReferenceA"/>. Med letoma 1993 in 2003 je bil tudi glavni urednik ''[[Slomškov list|Slomškovega lista]]''; slednji je bil izdan v sklopu postopka za [[kanonizacija|kanonizacijo]] [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], pri kateri je Turnšek tudi sodeloval kot znanstveni sodelavec [[Kongregacija za zadeve svetnikov|Kongregacije za zadeve svetnikov]]<ref>{{Navedi splet |url=http://revija.ognjisce.si/leto99/apr99/gost.htm |title=Revija.ognjisce.si - Slomškov svetniški lik me je osvojil! |accessdate=2011-02-03 |archive-date=2008-05-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080512122702/http://revija.ognjisce.si/leto99/apr99/gost.htm |url-status=dead }}</ref><ref>[http://www.sinaj.si/web/index.php?option=com_content&view=article&id=254&Itemid=268 Sinaj.si - Gost meseca: dr. Marjan Turnšek]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. 7. aprila 2006 je postal prvi škof novoustanovljene [[škofija Murska Sobota|murskosoboške škofije]]<ref name="skofija-sobota.si">{{Navedi splet |url=http://www.skofija-sobota.si/slo/stran.php?id_strani=126 |title=Skofija-sobota.si - Prvi soboški škof |accessdate=2011-02-03 |archive-date=2010-09-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100902114022/http://www.skofija-sobota.si/slo/stran.php?id_strani=126 |url-status=dead }}</ref>. [[Škofovsko posvečenje]] je potekalo 25. junija istega leta v [[cerkev svetega Nikolaja, Murska Sobota|cerkvi svetega Nikolaja]]<ref>[http://24ur.com/novice/slovenija/turnsek-murskosoboski-skof.html 24ur.com - Turnšek murskosoboški škof]</ref>. V sklopu [[Slovenska škofovska konferenca|Slovenske škofovske konference]] je postal med drugim odgovoren tudi za [[slovenska Karitas|Slovensko Karitas]]<ref>[http://aktualno.rkc.si/?id=10195&fmod=13 RKC.si - Nadškof pomočnik msgr. dr. Marjan Turnšek prevzel službo]</ref>. Od leta 1993 je tudi član [[Evropska družba za katoliško teologijo|Evropske družbe za katoliško teologijo]]. Od leta 2015 je pri Slovenski škofovski konferenci predsednik Teološke komisije. == Nadškofovska služba == [[Papež Benedikt XVI.]] ga je 28. novembra 2009 imenoval za [[škof|nadškofa pomočnika]] (koadjutorja) [[maribor]]skemu [[nadškof]]u [[Franc Kramberger|Francu Krambergerju]]<ref>[http://aktualno.rkc.si/?id=10069 RKC.si - Personalne spremembe v Cerkvi na Slovenskem]</ref>. Odstop slednjega je papež sprejel 3. februarja 2011, s čimer je Turnšek postal mariborski nadškof. Napovedal je tudi drugačno gospodarsko ravnanje kot v času svojega predhodnika, ko je mariborska nadškofija (in z njo povezane gospodarske družbe) zašla v finančne težave: »Prevzemam to odgovornost in želim s pomočjo sodelavcev narediti vse, da se najde najugodnejša rešitev. Prav zato se že ves čas kriznega dogajanja z vsemi svojimi močmi trudimo za kar najboljši izhod«<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/odstopil-nadskof-kramberger-pravi-da-ne-zaradi-financnih-tezav/250089 RTVSLO.si - Odstopil nadškof Kramberger. Pravi, da ne zaradi finančnih težav]</ref>. 31. julija 2013 je [[papež Frančišek]] zaradi odgovornosti pri finančnih težavah [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]] k odstopu pozval tako ljubljanskega nadškofa [[Anton Stres|Antona Stresa]] kot mariborskega nadškofa Marjana Turnška, katerega je začasno nadomestil celjski škof [[Stanislav Lipovšek]] kot apostolski administrator,<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/novice/slovenija/papez-francisek-naj-bi-k-odstopu-pozval-stresa-in-turnska.html|title= Papež naj bi k odstopu pozval Stresa in Turnška; začela so krožiti imena o njunih zamenjavah|accessdate= 31.7.2013|date= 31.7.2013|format= |work= 24ur.com}}</ref> naslednjega leta pa je bil za mariborskega nadškofa ordinarija in metropolita imenovan p. [[Alojzij Cvikl]]. == Škofovski grb == Svoj [[škofovski grb]] je opisal sledeče: {{citatni blok|Grb je razdeljen na dve polji: zgornje rdeče in spodnje modro. To sta dve ikonski barvi: rdeča pomeni Božje, modra človeško. Cerkev in vsaka služba v njej, tudi škofovska, ima Božjo in človeško razsežnost. Na rdečem polju je tako imenovani kalvarijski ali stopničasti križ, pod katerim sta navadno upodobljena Marija in evangelist Janez, v vzhodni različici pa Marija in Janez Krstnik, ki ju simbolizirata dve zvezdi. Križ torej simbolizira dogodek Jezusove smrti na Kalvariji, ki je najizrazitejše zemeljsko izražanje Božje ljubezni do človeka. Bog je gotovo svojo ljubezen do človeka najmočneje izrazil na človeški način na veliki petek ob treh popoldne na Kalvariji. Ta ikonografija je v najtesnejši povezavi z mojim škofovskim geslom, ki se glasi: »Bog je ljubezen«, hkrati pa je takšna izvedba križa na slovenskih tleh tudi značilna za pokrajini na obeh bregovih Mure. Spodnje modro polje samo zase simbolizira Marijo, saj je modra barva v naši kulturi prav marijanska. Marijo kot Zvezdo danico in Morsko zvezdo poznamo iz krščanskih molitev. Tako polje izraža ozadje mojega imena, ki v osnovi gotovo nosi Marijin koren. Čisto na koncu lahko v treh zvezdah skupaj prepoznamo tudi celjske zvezde, ki so tudi v grbu celjske škofije, ki je sedaj moja rojstna škofija. Glede izbire gesla pa morda tole: v zadnjih letih sem kot teolog večkrat razglabljal in pisal o Božji ljubezni. Nekaj mesecev pred mojim imenovanjem je papež Benedikt XVI. izdal ''[[Deus caritas est|svojo prvo okrožnico prav pod tem naslovom]]'' in s to tematiko. Ko sem se kakšen dan po imenovanju zavedel, da sem bil imenovan za škofa 7. aprila, ki je po trenutnih izsledkih strokovnjakov najbolj verjetni datum Jezusove smrti (leta 30), mi ni ostala nobena druga izbira. V tem geslu sem se prepoznal kot riba v vodi.<ref name="skofija-sobota.si"/>}} == Nazivi == * [[docent]] ([[1994]] in [[2002]]) * [[predavatelj]] ([[1991]]) * [[kanonik]] (1999) * papeški prelat (1999) == Sklici == {{sklici|2}} == Dela == Nadškof Turnšek je izdal več samostojnih knjižnih del, ki so namenjena poglobitvi krščanskega življenja: * Pot v globino (1998) {{COBISS|ID=42695937}} * Najdragocenejše (1999) {{COBISS|ID=99198720}} * Govori, Gospod (2002) {{COBISS|ID=48021249}} * To troje (2005) {{COBISS|ID=54895617}} * Iz obličja v obličje (2006) {{COBISS|ID=56962305}} * Prva setev (2007) {{COBISS|ID=236507136}} * Prebudimo dremajočega velikana (2014) {{COBISS|ID=275420928}} ISBN 978-961-265-129-9 == Viri == * Petrič Franci: ''Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit'', Družina d.o.o., Ljubljana 2015 == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih teologov]] * [[Seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov]] * [[Seznam slovenskih rimskokatoliških škofov]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{wikinavedek}} * [http://www.slovenska-biografija.si/iskanje/ Slovenska biografija] * [http://splet02.izum.si/cobiss/bibliography?code=18057 COBISS - Osebna bibliografija] * [http://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bturn.html Catholic-hierarchy.org] '''(v angleščini)''' (31. 5. 2015) {{Murskosoboški škofje}} {{Mariborski nadškofje in metropoliti}} {{normativna kontrola}} {{reli-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Turnšek, Marjan}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski teologi]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Murske Sobote]] [[Kategorija:Predavatelji na Teološki fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Prekmurci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Maribora]] [[Kategorija:Diplomiranci Teološke fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Papeški univerzi Gregoriana]] [[Kategorija:Doktorirali na Papeški univerzi Gregoriana]] [[Kategorija:Slovenski knjižničarji]] [[Kategorija:Metropoliti Maribora]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski kanonski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški metropoliti]] 5fvgdghb2z51umslxwv72kn3zmilvt0 0 134632 6748376 6558521 2026-09-09T14:25:27Z Janezdrilc 3152 /* Stolnice v Sloveniji */ pp slika 6748376 wikitext text/x-wiki {{preusmeritev|Katedrala}} [[Slika:Ljubljana Cathedral, Slovenia (8245360309).jpg|thumb|desno|250px|[[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Stolnica sv. Nikolaja v Ljubljani]]]] [[Slika:Capodistria, duomo, esterno 01.jpg|250px|thumb|desno|[[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|Stolnica Marijinega vnebovzetja v Kopru]]]] {{krščanstvo}} '''Stolnica''', '''stolna cerkev''' ali '''katedrala''' je [[cerkev (zgradba)|cerkvena zgradba]], navadno izjemno velike in lepe oblike, ki je sedež [[Škofija|škofije]]. Stolnica v [[krščanstvo|katoliški]] [[vera|verski]] skupnosti pomeni cerkev, v kateri ima škof svoj uradni sedež ([[katedra|katedro]]). Za stolnice, kot sedeže škofov, so omenjali že starokrščanske [[bazilika|bazilike]] in [[romanika|romanske]] škofovske cerkve, največkrat pa cerkve, ko je sakralna [[arhitektura]] ob koncu [[srednji vek|srednjega veka]] ustvarila največje in najimenitnejše zgradbe, tako po dimenzijah, kot tudi po [[umetnost]]nih vrednotah. V času [[renesansa|renesanse]] so za sakralne arhitekture še naprej gradili tudi velike in likovno izjemne objekte. Sledila je faza gradnje razkošno okrašenih katedral v 17. in 18. stoletju v [[barok|baročnih]] oblikah, redko imenovanih ''jezuitski stil''. Novo obdobje gradnje stolnic je povzemalo arhitekturni preplet historičnih zgodovinskih stilov. Dvajseto stoletje je sledilo novejšim arhitekturnim trendom. == Etimologija == Naziv ''stolnica'' (tudi ''katedrala'') ali ''stolna cerkev'' je v slovenščino prišel iz [[grščina|grške]] besede ''kathedra'' (καθἐδρα) ter [[latinščina|latinske]] besede ''cathedra'', ki pomeni prestol, sedež. Gre torej za [[Sopomenka|sopomenko]], nastalo kot dobesedni prevod omenjenih starejših besed. Ime ''ecclesia cat Cathedralis'' se je prvič pojavilo leta 516 na Tarragonskem koncilu, ki pa ne spada v vrsto ekumenskih koncilov. V vzhodni cerkvi ime ''katedrala'' ni bilo uveljavljeno, škofovske cerkve se preprosto imenujejo 'cerkev' ali 'velika cerkev' (latinsko ''ecclesia maior''). V slovenščini se beseda uporablja za poimenovanje velikih in znamenitih stolnic, predvsem v Evropi (primer [[Stolnica Notre-Dame v Parizu]] in tako dalje), pa tudi za slovenske stolnice (na primer Ljubljanska stolnica). Tudi največja cerkev v Sloveniji - [[Cerkev sv. Mohorja in Fortunata, Gornji Grad|Cerkev sv. Mohorja in Fortunata]] v [[Gornji Grad|Gornjem Gradu]] ima naziv ''sostolnica'', ker je bil v njej dolga leta sedež ljubljanskih škofov. Bila je tudi grobnica ljubljanskih škofov. == Podobni izrazi == V nemško in italijansko govorečih državah se številne stolnice imenujejo tudi ''dom'' ali ''münster''. Primeri so [[Stolnica v Kölnu]] (nemško ''Kölner Dom'') , [[Milanska stolnica]] (italijansko ''Duomo di Milano''), [[Stolnica v Freiburgu]] (nemško ''Freiburger Münster'') in [[Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu]] (francosko ''Cathédrale Notre-Dame de Strasbourg'', nemško ''Straßburger Münster''). Vendar ti izrazi niso [[sinonim]]ni in se uporabljajo tudi za velike ali pomembne cerkve, ki niso škofije: Glavna cerkev v Ulmu (nemško ''Ulmer Münster'') in celo [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|bazilika sv. Petra v Vatikanu]] nista stolnici. == Druga imena == V luteranskih cerkvah Skandinavije se stolnice imenujejo ''Domkirke'' in ''Domkyrka''. V grški pravoslavni cerkvi, katere predstojnik in glavni škof hkrati nosi naslov metropolit, je ime ''Mitropolitikós Naós'' (Μητροπολιτικός Ναός), metropolitanska cerkev, pravzaprav celo metropolitanski tempelj. V slovanskih deželah se uporablja ime ''Sobor'' (собор), ki izhaja iz slovanskega imena za koncil, svet. Druga imena so bila prenesena v srednjeveških virov: ''ecclesia maior'' ('velika cerkev'), ''ecclesia mater'' ('matična cerkev'), ''ecclesia glavniis'' ('glavna cerkev'), ''ecclesia senior'' ('stara cerkev'), ''ecclesia matrix'' ('prvotna cerkev')<ref>Auguste Boudinhon: Cathedra. In: The Catholic Encyclopedia. Vol. 3. Robert Appleton Company, New York 1908 </ref>. Ime episkopska cerkev (''ecclesia episcopalis'') je v latinski cerkvi neodvisen naslov in se nanaša na dejstvo, da je cerkev sedež ordinarija v rangu škofa. Stolnice višjih prelatov na drugi strani nosijo naslove, katerih ime izhaja iz njihovega uradnega statusa: ''ecclesia archiepiscopalis'' ('nadškofova cerkev') je sedež [[nadškof]]a, ''ecclesia metropolitanae'' ('metropolitanska cerkev') je sedež [[metropolit]]a in glavna cerkev cerkvene pokrajine, ''ecclesia primatialis'' ('primasova cerkev') je sedež [[primas]]ov in ''ecclesia patriarchalis'' ('patriarhova cerkev', tudi 'patriarhalna bazilika') je sedež [[patriarh]]a. == Stolnice v Rimokatoliški cerkvi == [[Slika:Chor Apsis San Giovanni Laterano Rom.jpg|thumb|Prezbiterij in apsida Lateranske bazilike s katedro]] Po razumevanju drugega vatikanskega koncila (Sacrosanctum Concilium št. 41) je stolnica primarno mesto, kjer se zbirajo božji ljudje določene cerkve ([[škofija|škofije]]), ki jih vodi škof, najpomembnejši pri praznovanju bogoslužja; v stolnici se izražata enotnost in red določene cerkve, od katedre pa tamkajšnji škof prevzame svojo službo, »da poučuje, posvečuje in vodi« in velja za njegovo škofijo.<ref>Drugi Vatikaniski koncil,''Christus Dominus'', št. 11</ref> V kanonskem pravu Rimskokatoliške cerkve ima torej stolnica poseben pravni status cerkve. Predpisano je slovesno posvečenje (can. 1217 CIC, can. 871 CCEO). Škof običajno prebiva v stolnici svoje škofijske posesti (ustoličenje), tam mora biti prebrano njegovo papeško potrdilo o imenovanju (can. 382 CIC). Zasnovan je tudi kot škofov grob (can. 1011 CIC). Škof mora pogosto darovati mašo v stolnici, zlasti ob predpisanih državnih praznikih in drugih slovesnih priložnostih (can. 389 CIC) in tam darovati zakrament svetih redov (can. 1011 §1 CIC). Evharistijo je treba hraniti v stolnici (can. 934 §1 CIC). Cerkveni zakon katoliških vzhodnih cerkva zahteva, da škof zagotovi, da se vsaj del liturgičnih praznovanj v stolnici vsakodnevno praznuje v skladu s pravili posamezne obredne cerkve (can. 199 § 2 CCEO), on pa redno in zlasti ob državnih praznikih in drugih praznovanjih, pa tudi druga praznovanja z velikim zanimanjem celo praznovanje v stolnici ali drugi cerkvi (can. 199 §3 CCEO). Po podatkih GCatholic.org je v Rimokatoliški cerkvi 3015 stolnic in 296 so-stolnic, 423 nekdanjih stolnic in 41 prostolnic.<ref>Katedrale po svetu [http://www.gcatholic.org/churches/cath.htm]</ref> Med rimskokatoliškimi cerkvami je najvišje uvrščena [[Bazilika sv. Janeza v Lateranu, Rim|Lateranska bazilika]], stolnica rimske škofije in škofovski sedež papeža. Nosi častno ime ''Mati in vodja vseh cerkev svetovnega kroga''. Dan posvetitve Lateranske bazilike se v rimskokatoliški cerkvi praznuje kot praznik Jezusa Kristusa. == Tloris stolnic == [[File:Amiens cathedral floorplan.JPG|thumb|right|300px|Stolnica v Amiensu - tloris: masivni slopi podpirajo stolpe zahodnega konca; transepti so skrajšani; sedem izbranih kapel tvori apsido, doseženo iz ambulatorija.]] V zahodni [[cerkvena arhitektura|cerkveni arhitekturi]] tloris stolnice prikazuje odseke sten in slopov (stebrov) in daje predstavo o prerezih stebrov in rebrih. Svetle dvojne črte v obodnih stenah označujejo zastekljena okna. Črtkane črte prikazujejo rebra obokanega stropa. Po dogovoru so cerkveni tlorisi prikazani usmerjeno, s severom proti vrhu in liturgičnim vzhodom na desni. Številne samostanske cerkve imajo tlorise, ki so primerljivi s stolnicami, čeprav včasih z večjim poudarkom na svetiščih in kornih prostorih, rezerviranih za versko skupnost. Manjše cerkve so podobno načrtovane, s poenostavitvami. === Načrt === Tlorisi stolnice so zasnovani tako, da omogočajo liturgične obrede cerkve.<ref name=FreCath>French Cathedrals, René Jacques; Translated by Dorothy Plummer; Wilhelm Andermann, Munich, 1959</ref> Pred legalizacijo krščanstva s strani cesarja [[Konstantin I. Veliki|Konstantina]] so kristjani častili v zasebnih domovih ali na skrivnih lokacijah.<ref name=Cook>The Cathedral, Course Guidebook; William R. Cook, State University of New York at Geneseo; The Great Courses, The Teaching Company; Chantilly, VA; 2010</ref> Ko so zakonito lahko javno častili, so lokalne cerkve prilagodile razpoložljive rimske stavbe svojim potrebam. Za razliko od rimske in grške religije, kjer so duhovniki izvajali obrede brez sodelovanja javnosti, je krščansko čaščenje vključevalo vernike. Tako omejeni prostori, ki se uporabljajo v poganskih templjih, niso bili primerni za krščansko čaščenje. Rimske posvetne stavbe so bile zasnovane za udeležbo prebivalcev mesta in tako je bila rimska [[bazilika (zgradba)|bazilika]] sprejeta v krščanske namene. Ta je imela vhod na enem koncu dolgega ozkega pokritega prostora z dvignjenim podijem na drugem koncu. Ob podiju so javni uslužbenci zaslišali pravne primere ali izpostavili kakšno zadevo v javnem interesu. Kristjani so za javno liturgijo maše sprejeli dolgo dvorano bazilike. Z legalizacijo krščanstva leta 311 je cerkev sprejela politično strukturo, ki je posnemala rimski svet. Takrat se je začelo imenovanje škofov in imenovanje njegove katedre ali katedrale (slovensko 'stolnice'). === Nekateri izrazi === * '''[[Ambulatorij]]''' (angl. ''ambulatory'', nemško ''chorumgang''): določeno ime za krožni obhod okoli kora. * '''[[Apsida]]''' (angl. ''apse'', nemško ''apsis''): konec stavbe nasproti glavnega vhoda. Pogosto krožna, lahko pa je poligonalna ali ravna. V srednjeveških tradicijah je bila na vzhodnem koncu stavbe. * '''[[Fasada]]''' (tudi '''pročelje''', angl. ''façade'', nemško ''fassade''): zunanjost cerkve, na kateri so glavna vrata. V tradicionalnem srednjeveškem oblikovanju je ta obrnjena proti zahodu in se imenuje ''zahodni konec'', tudi ''[[westwerk]]'' kot posebna arhitekturna oblika. * '''Glavna [[cerkvena ladja|ladja]]''' (angl. ''nave'', nemško ''Kirchenschiff''): primarno področje javnega spoštovanja maše. [4] Takoj je znotraj vhodnih vrat. * '''[[prezbiterij|Kor]]''' (tudi '''prezbiterij''', angl. ''choir'', včasih ''quire'', nemško ''chor''): del stolnice, ki zagotavlja prostore za duhovščino in cerkveni zbor in je onstran transepta. Območje je lahko višje od nivoja ladje. Ime kor se uporablja zato, ker so duhovniki stolnice tradicionalno tu stali kot pred zborom, ko so med odzivnim delom bogoslužja ali maše odgovarjali ali peli. * '''[[Kripta]]''' (angl. ''crypt'', nemško ''krypta''): Običajno pod zemljo. Uporablja se kot grobnica ali kot kapela. * '''[[Križni kvadrat]]''' (angl. ''crossing'', nemško ''vierung''): v cerkveni arhitekturi je stičišče štirih krakov cerkve, to je glavne ladje in transeptov, v primeru tlorisa v obliki križa. * '''[[Marijina kapela]]''' (angl. ''lady chapel'', nemško ''Marienkapelle''): izraz za kapelo, posvečeno "Gospe", Blaženi Devici Mariji, zlasti v stolnicah in velikih cerkvah. * '''[[Narteks]]''' (tudi '''preddverje''', angl. ''narthex'', nemško ''narthex''): vhodni predprostor ali preddverje na zahodnem koncu ladje. * '''[[Opornik]]''' (angl. ''buttress'', nemško ''strebewerk''): velik kamniti [[slop]], ki zadrži stropne [[obok]]e na mestu. Lahko je viden kot v gotski arhitekturi ali pa skrit v kompleksu stranskih ladij in [[empora|galerij]] ali je del zunanjih zidov. * '''[[Stolnica]]''' (tudi '''Katedrala''', angl. ''Cathedral'', nemško ''kathedrale''): sedež škofa, ki ima ''[[katedra|katedro]]'' ali škofovski stol. Cerkev je lahko poljubne velikosti. * '''Stranska ladja''' (angl. ''aisle'', nemško ''seitenschiff''): običajno par hodnikov, ki sta vzporedna glavni ladji, koru ali transeptom v cerkvi. Hodniki so od javnih površin ločeni s [[steber|stebri]], ki podpirajo zgornje stene, imenovane [[arkada]]. * '''Svetišče''' (angl. ''sanctuary'', nemško ''heiligtum''): povišana ploščad na kateri je glavni [[oltar]] in pripadajoči liturgični elementi, ki jih duhovščina potrebuje za obredje, pogosto ograjena od sosednjih prostorov. Stoji v podaljšku glavne osi med vzhodom in zahodom znotraj vzhodnega konca in na splošno znotraj kora ali apside. * '''[[Transept]]''': včasih imenovan 'križanje', tvori krila pod pravim kotom na glavno ladjo. V zgodnjih romanskih cerkvah je bil pogosto na vzhodnem koncu in je ustvaril ''[[križ Tau]]''. Kasnejši modeli so transept postavili na približno dve tretjini poti od zahodnim in vzhodnim koncem. To je ustvarilo tloris [[latinski križ|latinskega križa]]. Običajno loči ladjo od kora. == Stolnice v Sloveniji == {| class="wikitable" ! # ! Slika ! Ime ! Stolnica od |- | 1. | {{Slika d|Q10976749}} | [[Stolnica sv. Danijela, Celje]] | 7. april 2006 |- | 2. | {{Slika d|Q2617274}} | [[Stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor]] | 4. september 1859<ref>Na dan prenosa sedeža Lavantinske škofije iz Šent Andraža v Maribor je tudi cerkev sv. Janeza Krstnika postala stolnica.</ref> |- | 3. | {{Slika d|Q4810378}} | [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper]] | 2. polovica 12. stoletja<ref>Gradnje cerkve ([http://www.slovenia.info/si/sakralne-znamenitosti/Koper-%28Capodistria%29,-Stolnica-Marijinega-vnebovzetja.htm?sakralne_znamenitosti=521&lng=1]).</ref> |- | 4. | {{Slika d|Q1236564}} | [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana]] | 8. maj 1707<ref>Na ta dan so posvetili novo baročno stolnico, ki so jo na novo zgradili na mestu gotske.</ref> |- | 5. | {{Slika d|Q3790872}} | [[Stolnica sv. Nikolaja, Murska Sobota]] | 7. april 2006 |- | 6. | {{Slika d|Q5429578}} | [[Stolnica sv. Nikolaja, Novo mesto]] | 7. april 2006 |- ! colspan=4 | [[Sostolnica]] |- | 1. | {{Slika d|Q16543504|lokalna=Sostolnica Kristusa Odrešenika, Nova Gorica.JPG}} | [[Sostolnica Kristusa Odrešenika, Nova Gorica]] | 15. marec 2004 |} [[Cerkev sv. Jerneja, Kočevje|Cerkev sv. Jerneja v Kočevju]] je bila med drugim zgrajena z željo faranov po letu 1910, da bo kmalu postala stolnica, kar pa se ni uresničilo. == Glej tudi == * [[Arhitektura stolnic in velikih cerkev]] * [[Bazilika]] * [[Sostolnica]] * [[Prokatedrala]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Cathedrals}} * [http://www.stolnica.com/ Stolnica Ljubljana] *{{citation|url=http://www.owlnet.rice.edu/~hart205/Cathedrals/Plan/plan.html'| archiveurl=https://web.archive.org/web/20090624065547/http://www.owlnet.rice.edu/~hart205/Cathedrals/Plan/plan.html|title =Romanesque and Gothic Architecture Plans|archivedate = 24 June 2009|work = www.owlnet.rice.edu|publisher = Rice University, Humanities Electronic Studio Project, HART }} [[Kategorija:Cerkvena arhitektura]] [[Kategorija:Cerkve]] [[Kategorija:Stolnice| ]] {{normativna kontrola}} ttalbhj96h9slk7jq8xnqcm1c0c9tjz 0 144502 6748611 6580153 2026-09-10T10:14:01Z Martin Macha 2111 192396 /* */ 6748611 wikitext text/x-wiki '''Predsednik generalne skupščine Združenih narodov''' je voljena funkcija v [[generalna skupščina ZN|Generalni skupščini ZN]]. Delegati ga voljo vsako leto. Zasedanje skupščine je načrtovano meseca septembra in vsako izredno ali posebno nujno zasedanje, ki sledi v enoletnem obdobju vodi izvoljeni predsednik Generalne skupščine. Predsedniško mesto se menjava po redu med petimi skupinami držav: * Afrika * Azija * Vzhodna Evropa * Latinska Amerika in Karibi * Zahodna Evropa in druge države.<ref>[http://www.un.org/ga/55/bgrdga.htm UN:About the General Assembly]</ref> {| style="margin-left: auto; margin-right: auto;" !Zasedanje !Leto !Ime predsednika !Država |- |[[Prvo zasedanje generalne skupščine ZN|Prvo]] |[[1946]] |[[Paul-Henri Spaak]] |[[Belgija]] |-bgcolor=#abcdef |[[Prvo izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Prvo izredno]] |[[1947]] |[[Oswaldo Aranha]] |[[Brazilija]] |- |[[Drugo zasedanje generalne skupščine ZN|Drugo]] |[[1947]] |[[Oswaldo Aranha]] |[[Brazilija]] |-bgcolor=#abcdef |[[Drugo izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Drugo izredno]] |[[1948]] |[[José Arce]] |[[Argentina]] |- |[[Tretje zasedanje generalne skupščine ZN|Tretje]] |[[1948]] |[[H. V. Evatt|Herbert Vere Evatt]] |[[Avstralija]] |- |[[Četrto zasedanje generalne skupščine ZN|Četrto]] |[[1949]] |[[Carlos P. Romulo]] |[[Filipini]] |- |[[Peto zasedanje generalne skupščine ZN|Peto]] |[[1950]] |[[Nasrollah Entezam]] |[[Iran]] |- |[[Šesto zasedanje generalne skupščine ZN|Šesto]] |[[1951]] |[[Luis Padilla Nervo]] |[[Mehika]] |- |[[Sedmo zasedanje generalne skupščine ZN|Sedmo]] |[[1952]] |[[Lester B. Pearson]] |[[Kanada]] |- |[[Osmo zasedanje generalne skupščine ZN|Osmo]] |[[1953]] |[[Vijaya Lakshmi Pandit]] |[[Indija]] |- |[[Deveto zasedanje generalne skupščine ZN|Deveto]] |[[1954]] |[[Eelco N. van Kleffens]] |[[Nizozemska]] |- |[[Deseto zasedanje generalne skupščine ZN|Deseto]] |[[1955]] |[[José Maza]] |[[Čile]] |-bgcolor=cccccc |[[Prvo posebno nujno zasedanje generalne skupščine ZN|Prvo posebno nujno]] |[[1956]] |[[Rudecindo Ortega]] |[[Čile]] |-bgcolor=cccccc |[[Drugo posebno nujno zasedanje generalne skupščine ZN|Drugo posebno nujno]] |[[1956]] |[[Rudecindo Ortega]] |[[Čile]] |- |[[Enajsto zasedanje generalne skupščine ZN|Enajsto]] |[[1956]] |[[Wan Waithayakon]] |[[Tajska]] |- |[[Dvanajsto zasedanje generalne skupščine ZN|Dvanajsto]] |[[1957]] |[[Leslie Munro]] |[[Nova Zelandija]] |-bgcolor=cccccc |[[Tretje posebno nujno zasedanje generalne skupščine ZN|Tretje posebno nujno]] |[[1958]] |[[Leslie Munro]] |[[Nova Zelandija]] |- |[[Trinajsto zasedanje generalne skupščine ZN|Trinajsto]] |[[1958]] |[[Charles Habib Malik]] |[[Libanon]] |- |[[Štirinajsto zasedanje generalne skupščine ZN|Štirinajsto]] |[[1959]] |[[Víctor Andrés Belaúnde]] |[[Peru]] |-bgcolor=cccccc |[[Četrto posebno nujno zasedanje generalne skupščine ZN|Četrto posebno nujno]] |[[1960]] |[[Víctor Andrés Belaúnde]] |[[Peru]] |- |[[Petnajsto zasedanje generalne skupščine ZN|Petnajsto]] |[[1960]] |[[Frederick Henry Boland]] |[[Irska]] |-bgcolor=abcdef |[[Tretje izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Tretje izredno]] |[[1961]] |[[Frederick Henry Boland]] |[[Irska]] |- |[[Šestnajsto zasedanje generalne skupščine ZN|Šestnajsto]] |[[1961]] |[[Mongi Slim]] |[[Tunizija]] |- |[[Sedemnajsto zasedanje generalne skupščine ZN|Sedemnajsto]] |[[1962]] |[[Muhammad Zafrulla Khan]] |[[Pakistan]] |-bgcolor=abcdef |[[Četrto izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Četrto izredno]] |[[1963]] |[[Muhammad Zafrulla Khan]] |[[Pakistan]] |- |[[Osemnajsto zasedanje generalne skupščine ZN|Osemnajsto]] |[[1963]] |[[Carlos Sosa Rodriguez]] |[[Venezuela]] |- |[[Devetnajsto zasedanje generalne skupščine ZN|Devetnajsto]] |[[1964]] |[[Alex Quaison-Sackey]] |[[Gana]] |- |[[Dvajseto zasedanje generalne skupščine ZN|Dvajseto]] |[[1965]] |[[Amintore Fanfani]] |[[Italija]] |- |[[Enaindvajseto zasedanje generalne skupščine ZN|Enaindvajseto]] |[[1966]] |[[Abdul Rahman Pazhwak]] |[[Afganistan]] |-bgcolor=abcdef |[[Peto izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Peto izredno]] |[[1967]] |[[Abdul Rahman Pazhwak]] |[[Afganistan]] |-bgcolor=cccccc |[[Peto posebno nujno zasedanje generalne skupščine ZN|Peto posebno nujno]] |[[1967]] |[[Abdul Rahman Pazhwak]] |[[Afganistan]] |- |[[Dvaindvajseto zasedanje generalne skupščine ZN|Dvaindvajseto]] |[[1967]] |[[Corneliu Mănescu]] |[[Romunija]] |- |[[Triindvajseto zasedanje generalne skupščine ZN|Trindvajseto]] |[[1968]] |[[Emilio Arenales Catalan]] |[[Gvatemala]] |- |[[Štiriindvajseto zasedanje generalne skupščine ZN|Štiriindvajseto]] |[[1969]] |[[Angie Elisabeth Brooks]] |[[Liberija]] |- |[[Petindvajseto zasedanje generalne skupščine ZN|Petindvajseto]] |[[1970]] |[[Edvard Hambro]] |[[Norveška]] |- |[[Šestindvajseto zasedanje generalne skupščine ZN|Šestindvajseto]] |[[1971]] |[[Adam Malik]] |[[Indonezija]] |- |[[Sedemindvajseto zasedanje generalne skupščine ZN|Sedemindvajseto]] |[[1972]] |[[Stanisław Trepczyński]] |[[Poljska]] |- |[[Osemindvajseto zasedanje generalne skupščine ZN|Osemindvajseto]] |[[1973]] |[[Leopoldo Benites]] |[[Ekvador]] |-bgcolor=abcdef |[[Šesto izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Šesto izredno]] |[[1974]] |[[Leopoldo Benites]] |[[Ekvador]] |- |[[Devetindvajseto zasedanje generalne skupščine ZN|Devetindvajseto]] |[[1974]] |[[Abdelaziz Bouteflika]] |[[Alžirija]] |-bgcolor=abcdef |[[Sedmo izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Sedmo izredno]] |[[1975]] |[[Abdelaziz Bouteflika]] |[[Alžirija]] |- |[[Trideseto zasedanje generalne skupščine ZN|Trideseto]] |[[1975]] |[[Gaston Thorn]] |[[Luksemburg]] |- |[[Enaintrideseto zasedanje generalne skupščine ZN|Enaintrideseto]] |[[1976]] |[[Hamilton Shirley Amerasinghe]] |[[Šri Lanka]] |- |[[Dvaintrideseto zasedanje generalne skupščine ZN|Dvaintrideseto]] |[[1977]] |[[Lazar Mojsov]] |[[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]] |-bgcolor=abcdef |[[Osmo izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Osmo izredno]] |[[1978]] |[[Lazar Mojsov]] |[[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]] |-bgcolor=abcdef |[[Deveto izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Deveto izredno]] |[[1978]] |[[Lazar Mojsov]] |[[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]] |-bgcolor=abcdef |[[Deseto izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Deseto izredno]] |[[1978]] |[[Lazar Mojsov]] |[[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]] |- |[[Triintrideseto zasedanje generalne skupščine ZN|Triintrideseto]] |[[1978]] |[[Indalecio Liévano]] |[[Kolumbija]] |- |[[Štiriintrideseto zasedanje generalne skupščine ZN|Štiriintrideseto]] |[[1979]] |[[Salim A. Salim]] |[[Tanzanija]] |-bgcolor=cccccc |[[Šesto posebno nujno zasedanje generalne skupščine ZN|Šesto posebno nujno]] |[[1980]] ||[[Salim A. Salim]] |[[Tanzanija]] |-bgcolor=cccccc |[[Sedmo posebno nujno zasedanje generalne skupščine ZN|Sedmo posebno nujno]] |[[1980]] ||[[Salim A. Salim]] |[[Tanzanija]] |-bgcolor=abcdef |[[Enajsto izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Enajsto izredno]] |[[1980]] ||[[Salim A. Salim]] |[[Tanzanija]] |- |[[Petintrideseto zasedanje generalne skupščine ZN|Petintrideseto]] |[[1980]] |[[Rüdiger von Wechmar]] |[[Zvezna republika Nemčija]] |-bgcolor=cccccc |[[Osmo posebno nujno zasedanje generalne skupščine ZN|Osmo posebno nujno]] |[[1981]] |[[Rüdiger von Wechmar]] |[[Zvezna republika Nemčija]] |- |[[Šestintrideseto zasedanje generalne skupščine ZN|Šestintrideseto]] |[[1981]] |[[Ismat T. Kittani]] |[[Irak]] |-bgcolor=cccccc |[[Sedmo posebno nujno zasedanje generalne skupščine ZN|Sedmo posebno nujno]] - ''Nadaljevanje'' |[[1982]] |[[Ismat T. Kittani]] |[[Irak]] |-bgcolor=cccccc |[[Deveto posebno nujno zasedanje generalne skupščine ZN|Deveto posebno nujno]] |[[1982]] |[[Ismat T. Kittani]] |[[Irak]] |-bgcolor=abcdef |[[Dvanajsto izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Dvanajsto izredno]] |[[1982]] |[[Ismat T. Kittani]] |[[Irak]] |- |[[Sedemintrideseto zasedanje generalne skupščine ZN|Sedemintrideseto]] |[[1982]] |[[Imre Hollai]] |[[Madžarska]] |- |[[Osemintrideseto zasedanje generalne skupščine ZN|Osemintrideseto]] |[[1983]] |[[Jorge E. Illueca]] |[[Panama]] |- |[[Devetintrideseto zasedanje generalne skupščine ZN|Devetintrideseto]] |[[1984]] |[[Paul J. F. Lusaka]] |[[Zambija]] |- |[[Štirideseto zasedanje generalne skupščine ZN|Štirideseto]] |[[1985]] |[[Jaime de Piniés]] |[[Španija]] |-bgcolor=abcdef |[[Trinajsto izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Trinajsto izredno]] |[[1986]] |[[Jaime de Piniés]] |[[Španija]] |- |[[Enainštirideseto zasedanje generalne skupščine ZN|Enainštirideseto]] |[[1986]] |[[Humayun Rasheed Choudhury]] |[[Bangladeš]] |-bgcolor=abcdef |[[Štirinajsto izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Štirinajsto izredno]] |[[1986]] |[[Humayun Rasheed Choudhury]] |[[Bangladeš]] |- |[[Dvainštirideseto zasedanje generalne skupščine ZN|Dvainštirideseto]] |[[1987]] |[[Peter Florin]] |[[Nemška demokratična republika]] |-bgcolor=abcdef |[[Petnajsto izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Petnajsto izredno]] |[[1988]] |[[Peter Florin]] |[[Nemška demokratična republika]] |- |[[Triinštirideseto zasedanje generalne skupščine ZN|Triinštirideseto]] |[[1988]] |[[Dante Maria Caputo]] |[[Argentina]] |- |[[Štiriinštirideseto zasedanje generalne skupščine ZN|Štiriinštirideseto]] |[[1989]] |[[Joseph Nanven Garba]] |[[Nigerija]] |-bgcolor=abcdef |[[Šestnajsto izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Šestnajsto izredno]] |[[1989]] |[[Joseph Nanven Garba]] |[[Nigerija]] |-bgcolor=abcdef |[[Sedemnajsto izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Sedemnajsto izredno]] |[[1990]] |[[Joseph Nanven Garba]] |[[Nigerija]] |-bgcolor=abcdef |[[Osemnajsto izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Osemnajsto izredno]] |[[1990]] |[[Joseph Nanven Garba]] |[[Nigerija]] |- |[[Petinštirideseto zasedanje generalne skupščine ZN|Petinštirideseto]] |[[1990]] |[[Guido de Marco]] |[[Malta]] |- |[[Šestinštirideseto zasedanje generalne skupščine ZN|Šestinštirideseto]] |[[1991]] |[[Samir S. Shihabi]] |[[Saudova Arabija]] |- |[[Sedeminštirideseto zasedanje generalne skupščine ZN|Sedeminštirideseto]] |[[1992]] |[[Stoyan Ganev]] |[[Bolgarija]] |- |[[Oseminštirideseto zasedanje generalne skupščine ZN|Oseminštirideseto]] |[[1993]] |[[Samuel Insanally]] |[[Gvajana]] |- |[[Devetinštirideseto zasedanje generalne skupščine ZN|Devetinštirideseto]] |[[1994]] |[[Amara Essy]] |[[Slonokoščena obala]] |- |[[Petdeseto zasedanje generalne skupščine ZN|Petdeseto]] |[[1995]] |[[Diogo Freitas do Amaral]] |[[Portugalska]] |- |[[Enainpetdeseto zasedanje generalne skupščine ZN|Enainpetdeseto]] |[[1996]] |[[Razali Ismail]] |[[Malezija]] |-bgcolor=cccccc |[[Deseto posebno nujno zasedanje generalne skupščine ZN|Deseto posebno nujno]] |[[1997]] |[[Razali Ismail]] |[[Malezija]] |-bgcolor=abcdef |[[Devetnajsto special zasedanje generalne skupščine ZN|Devetnajsto special]] |[[1997]] |[[Razali Ismail]] |[[Malezija]] |- |[[Dvainpetdeseto zasedanje generalne skupščine ZN|Dvainpetdeseto]] |[[1997]] |[[Hennadiy Udovenko]] |[[Ukrajina]] |-bgcolor=cccccc |[[Deseto posebno nujno zasedanje generalne skupščine ZN|Deseto posebno nujno]] - ''Nadaljevanje'' |[[1998]] |[[Hennadiy Udovenko]] |[[Ukrajina]] |-bgcolor=abcdef |[[Dvajseto izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Dvajseto izredno]] |[[1998]] |[[Hennadiy Udovenko]] |[[Ukrajina]] |- |[[Trinpetdeseto zasedanje generalne skupščine ZN|Trinpetdeseto]] |[[1998]] |[[Didier Opertti Badan]] |[[Urugvaj]] |-bgcolor=cccccc |[[Deseto posebno nujno zasedanje generalne skupščine ZN|Deseto posebno nujno]] - ''Nadaljevanje'' |[[1999]] |[[Didier Opertti Badan]] |[[Urugvaj]] |-bgcolor=abcdef |[[Enaindvajseto izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Enaindvajseto]] |[[1999]] |[[Didier Opertti Badan]] |[[Urugvaj]] |- |[[Štirinpetdeseto zasedanje generalne skupščine ZN|Štiriinpetdeseto]] |[[1999]] |[[Theo-Ben Gurirab]] |[[Namibija]] |-bgcolor=abcdef |[[Dvaindvajseto izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Dvaindvajseto izredno]] |[[1999]] |[[Theo-Ben Gurirab]] |[[Namibija]] |-bgcolor=abcdef |[[Trindvajseto izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Trindvajseto izredno]] |[[2000]] |[[Theo-Ben Gurirab]] |[[Namibija]] |-bgcolor=abcdef |[[Štirindvajseto izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Štirindvajseto izredno]] |[[2000]] |[[Theo-Ben Gurirab]] |[[Namibija]] |- |[[Petinpetdeseto zasedanje generalne skupščine ZN|Petinpetdeseto]] |[[2000]] |[[Harri Holkeri]] |[[Finska]] |-bgcolor=cccccc |[[Deseto posebno nujno zasedanje generalne skupščine ZN|Deset posebno nujno]] - ''Nadaljevanje'' |[[2000]] |[[Harri Holkeri]] |[[Finska]] |-bgcolor=abcdef |[[Petindvajseto izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Petindvajseto izredno]] |[[2001]] |[[Harri Holkeri]] |[[Finska]] |-bgcolor=abcdef |[[Šestindvajseto izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Šestindvajseto izredno]] |[[2001]] |[[Harri Holkeri]] |[[Finska]] |- |[[Šestinpetdeseto zasedanje generalne skupščine ZN|Šestinpetdeseto]] |[[2001]] |[[Han Seung-soo]] |[[Republika Koreja]] |- |[[Sedeminpetdeseto zasedanje generalne skupščine ZN|Sedeminpetdeseto]] |[[2002]] |[[Jan Kavan]] |[[Češka]] |- |[[Oseminpetdeseto zasedanje generalne skupščine ZN|Oseminpetdeseto]] |[[2003]] |[[Julian Hunte]] |[[Saint Lucia]] |- |[[Devetinpetdeseto zasedanje generalne skupščine ZN|Devetinpetdeseto]] |[[2004]] |[[Jean Ping]] |[[Gabon]] |- |[[Šestdeseto zasedanje generalne skupščine ZN|Šestdeseto]] |[[2005]] |[[Jan Eliasson]] |[[Švedska]] |- |[[Enainšestdeseto zasedanje generalne skupščine ZN|Enainšestdeseto]] |[[2006]] |[[Haya Rashed Al-Khalifa]] |[[Bahrain]] |- |[[Dvainšestdeseto zasedanje generalne skupščine ZN|Dvainšestdeseto]] |[[2007]] |[[Srgjan Kerim]] |[[Makedonija|Republika Makedonija]] |- |[[Trinšestdeseto zasedanje generalne skupščine ZN|Trinšestdeseto]] |[[2008]] |[[Miguel d'Escoto Brockmann]] |[[Nikaragva]] |- |[[Štirinšestdeseto zasedanje generalne skupščine ZN|Štirinšestdeseto]] |[[2009]] |[[Ali Treki]] |[[Libija]] |- |[[Petinšestdeseto zasedanje generalne skupščine ZN|Petinšestdeseto]] |[[2010]] |[[Joseph Deiss]] |[[Švica]] |- |[[Šestinšestdeseto zasedanje generalne skupščine ZN|Šestinšestdeseto]] |[[2011]] |[[Nassir Abdulaziz Al-Nasser]] |[[Egipt]] |- |[[Sedeminšestdeseto zasedanje generalne skupščine ZN|Sedeminšestdeseto]] |[[2012]] |[[Vuk Jeremić]] |[[Srbija]] |- |[[Oseminšestdeseto zasedanje generalne skupščine ZN|Oseminšestdeseto]] |[[2013]] |[[John William Ashe]] |[[Antigva in Barbuda]] |- |[[Devetinšestdeseto zasedanje generalne skupščine ZN|Devetinšestdeseto]] |[[2014]] |[[Sam Kutesa]] |[[Uganda]] |- |[[Sedemdesiaty zasedanje generalne skupščine ZN|Sedemdesiaty]] |[[2015]] |[[Mogens Lykketoft]] |[[Danska]] |- |[[Enainsedemdesiaty zasedanje generalne skupščine ZN|Enainsedemdesiaty]] |[[2016]] |[[Peter Thomson]] |[[Fidži]] |- |[[Dvainsedemdesiaty zasedanje generalne skupščine ZN|Dvainsedemdesiaty]] |[[2017]] |[[Miroslav Lajčák]] |[[Slovaška]] |- |[[Trinsedemdesiaty zasedanje generalne skupščine ZN|Trinsedemdesiaty]] |[[2018]] |[[María Fernanda Espinosa]] |[[Ekvador]] |- |[[Štirinsedemdesiaty zasedanje generalne skupščine ZN|Štirinsedemdesiaty]] |[[2019]] |[[Tijjani Muhammad-Bande]] |[[Nigerija]] |- |[[Petinsedemdesiaty zasedanje generalne skupščine ZN|Petinsedemdesiaty]] |[[2020]] |[[Volkan Bozkır]] |[[Turčija]] |- |[[Šestinsedemdesiaty zasedanje generalne skupščine ZN|Šestinsedemdesiaty]] |[[2021]] |[[Abdulla Shahid]] |[[Maldivi]] |- |[[Sedeminsedemdesiaty zasedanje generalne skupščine ZN|Sedeminsedemdesiaty]] |[[2022]] |[[Csaba Kőrösi]] |[[Madžarska]] |- |[[Oseminsedemdesiaty zasedanje generalne skupščine ZN|Oseminsedemdesiaty]] |[[2023]] |[[Dennis Francis]] |[[Trinidad in Tobago]] |- |[[Devetinsedemdesiaty zasedanje generalne skupščine ZN|Devetinsedemdesiaty]] |[[2024]] |[[Philémon Yang]] |[[Kamerun]] |- |[[Osemdesiaty zasedanje generalne skupščine ZN|Osemdesiaty]] |[[2025]] |[[Annalena Baerbock]] |[[Nemčija]] |- |[[Enainosemdesiaty zasedanje generalne skupščine ZN|Enainosemdesiaty]] |[[2026]] |[[Khalilur Rahman]] |[[Bangladeš]] |} == Viri in opombe == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://www.un.org/ga/60/presskit/presidents.htm UN: Seznam predsednikov generalne skupščine Združenih narodov] [[Kategorija:Generalna skupščina Združenih narodov]] [[Kategorija:Predsedniki Generalne skupščine Združenih narodov|*]] i0jdpe4adiavfrhiboel2naxe7gjoq9 6748619 6748611 2026-09-10T10:47:50Z Martin Macha 2111 192396 /* */ 6748619 wikitext text/x-wiki '''Predsednik generalne skupščine Združenih narodov''' je voljena funkcija v [[generalna skupščina ZN|Generalni skupščini ZN]]. Delegati ga voljo vsako leto. Zasedanje skupščine je načrtovano meseca septembra in vsako izredno ali posebno nujno zasedanje, ki sledi v enoletnem obdobju vodi izvoljeni predsednik Generalne skupščine. Predsedniško mesto se menjava po redu med petimi skupinami držav: * Afrika * Azija * Vzhodna Evropa * Latinska Amerika in Karibi * Zahodna Evropa in druge države.<ref>[http://www.un.org/ga/55/bgrdga.htm UN:About the General Assembly]</ref> {| style="margin-left: auto; margin-right: auto;" !Zasedanje !Leto !Ime predsednika !Država |- |[[Prvo zasedanje generalne skupščine ZN|Prvo]] |[[1946]] |[[Paul-Henri Spaak]] |[[Belgija]] |-bgcolor=#abcdef |[[Prvo izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Prvo izredno]] |[[1947]] |[[Oswaldo Aranha]] |[[Brazilija]] |- |[[Drugo zasedanje generalne skupščine ZN|Drugo]] |[[1947]] |[[Oswaldo Aranha]] |[[Brazilija]] |-bgcolor=#abcdef |[[Drugo izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Drugo izredno]] |[[1948]] |[[José Arce]] |[[Argentina]] |- |[[Tretje zasedanje generalne skupščine ZN|Tretje]] |[[1948]] |[[H. V. Evatt|Herbert Vere Evatt]] |[[Avstralija]] |- |[[Četrto zasedanje generalne skupščine ZN|Četrto]] |[[1949]] |[[Carlos P. Romulo]] |[[Filipini]] |- |[[Peto zasedanje generalne skupščine ZN|Peto]] |[[1950]] |[[Nasrollah Entezam]] |[[Iran]] |- |[[Šesto zasedanje generalne skupščine ZN|Šesto]] |[[1951]] |[[Luis Padilla Nervo]] |[[Mehika]] |- |[[Sedmo zasedanje generalne skupščine ZN|Sedmo]] |[[1952]] |[[Lester B. Pearson]] |[[Kanada]] |- |[[Osmo zasedanje generalne skupščine ZN|Osmo]] |[[1953]] |[[Vijaya Lakshmi Pandit]] |[[Indija]] |- |[[Deveto zasedanje generalne skupščine ZN|Deveto]] |[[1954]] |[[Eelco N. van Kleffens]] |[[Nizozemska]] |- |[[Deseto zasedanje generalne skupščine ZN|Deseto]] |[[1955]] |[[José Maza]] |[[Čile]] |-bgcolor=cccccc |[[Prvo posebno nujno zasedanje generalne skupščine ZN|Prvo posebno nujno]] |[[1956]] |[[Rudecindo Ortega]] |[[Čile]] |-bgcolor=cccccc |[[Drugo posebno nujno zasedanje generalne skupščine ZN|Drugo posebno nujno]] |[[1956]] |[[Rudecindo Ortega]] |[[Čile]] |- |[[Enajsto zasedanje generalne skupščine ZN|Enajsto]] |[[1956]] |[[Wan Waithayakon]] |[[Tajska]] |- |[[Dvanajsto zasedanje generalne skupščine ZN|Dvanajsto]] |[[1957]] |[[Leslie Munro]] |[[Nova Zelandija]] |-bgcolor=cccccc |[[Tretje posebno nujno zasedanje generalne skupščine ZN|Tretje posebno nujno]] |[[1958]] |[[Leslie Munro]] |[[Nova Zelandija]] |- |[[Trinajsto zasedanje generalne skupščine ZN|Trinajsto]] |[[1958]] |[[Charles Habib Malik]] |[[Libanon]] |- |[[Štirinajsto zasedanje generalne skupščine ZN|Štirinajsto]] |[[1959]] |[[Víctor Andrés Belaúnde]] |[[Peru]] |-bgcolor=cccccc |[[Četrto posebno nujno zasedanje generalne skupščine ZN|Četrto posebno nujno]] |[[1960]] |[[Víctor Andrés Belaúnde]] |[[Peru]] |- |[[Petnajsto zasedanje generalne skupščine ZN|Petnajsto]] |[[1960]] |[[Frederick Henry Boland]] |[[Irska]] |-bgcolor=abcdef |[[Tretje izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Tretje izredno]] |[[1961]] |[[Frederick Henry Boland]] |[[Irska]] |- |[[Šestnajsto zasedanje generalne skupščine ZN|Šestnajsto]] |[[1961]] |[[Mongi Slim]] |[[Tunizija]] |- |[[Sedemnajsto zasedanje generalne skupščine ZN|Sedemnajsto]] |[[1962]] |[[Muhammad Zafrulla Khan]] |[[Pakistan]] |-bgcolor=abcdef |[[Četrto izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Četrto izredno]] |[[1963]] |[[Muhammad Zafrulla Khan]] |[[Pakistan]] |- |[[Osemnajsto zasedanje generalne skupščine ZN|Osemnajsto]] |[[1963]] |[[Carlos Sosa Rodriguez]] |[[Venezuela]] |- |[[Devetnajsto zasedanje generalne skupščine ZN|Devetnajsto]] |[[1964]] |[[Alex Quaison-Sackey]] |[[Gana]] |- |[[Dvajseto zasedanje generalne skupščine ZN|Dvajseto]] |[[1965]] |[[Amintore Fanfani]] |[[Italija]] |- |[[Enaindvajseto zasedanje generalne skupščine ZN|Enaindvajseto]] |[[1966]] |[[Abdul Rahman Pazhwak]] |[[Afganistan]] |-bgcolor=abcdef |[[Peto izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Peto izredno]] |[[1967]] |[[Abdul Rahman Pazhwak]] |[[Afganistan]] |-bgcolor=cccccc |[[Peto posebno nujno zasedanje generalne skupščine ZN|Peto posebno nujno]] |[[1967]] |[[Abdul Rahman Pazhwak]] |[[Afganistan]] |- |[[Dvaindvajseto zasedanje generalne skupščine ZN|Dvaindvajseto]] |[[1967]] |[[Corneliu Mănescu]] |[[Romunija]] |- |[[Triindvajseto zasedanje generalne skupščine ZN|Trindvajseto]] |[[1968]] |[[Emilio Arenales Catalan]] |[[Gvatemala]] |- |[[Štiriindvajseto zasedanje generalne skupščine ZN|Štiriindvajseto]] |[[1969]] |[[Angie Elisabeth Brooks]] |[[Liberija]] |- |[[Petindvajseto zasedanje generalne skupščine ZN|Petindvajseto]] |[[1970]] |[[Edvard Hambro]] |[[Norveška]] |- |[[Šestindvajseto zasedanje generalne skupščine ZN|Šestindvajseto]] |[[1971]] |[[Adam Malik]] |[[Indonezija]] |- |[[Sedemindvajseto zasedanje generalne skupščine ZN|Sedemindvajseto]] |[[1972]] |[[Stanisław Trepczyński]] |[[Poljska]] |- |[[Osemindvajseto zasedanje generalne skupščine ZN|Osemindvajseto]] |[[1973]] |[[Leopoldo Benites]] |[[Ekvador]] |-bgcolor=abcdef |[[Šesto izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Šesto izredno]] |[[1974]] |[[Leopoldo Benites]] |[[Ekvador]] |- |[[Devetindvajseto zasedanje generalne skupščine ZN|Devetindvajseto]] |[[1974]] |[[Abdelaziz Bouteflika]] |[[Alžirija]] |-bgcolor=abcdef |[[Sedmo izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Sedmo izredno]] |[[1975]] |[[Abdelaziz Bouteflika]] |[[Alžirija]] |- |[[Trideseto zasedanje generalne skupščine ZN|Trideseto]] |[[1975]] |[[Gaston Thorn]] |[[Luksemburg]] |- |[[Enaintrideseto zasedanje generalne skupščine ZN|Enaintrideseto]] |[[1976]] |[[Hamilton Shirley Amerasinghe]] |[[Šri Lanka]] |- |[[Dvaintrideseto zasedanje generalne skupščine ZN|Dvaintrideseto]] |[[1977]] |[[Lazar Mojsov]] |[[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]] |-bgcolor=abcdef |[[Osmo izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Osmo izredno]] |[[1978]] |[[Lazar Mojsov]] |[[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]] |-bgcolor=abcdef |[[Deveto izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Deveto izredno]] |[[1978]] |[[Lazar Mojsov]] |[[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]] |-bgcolor=abcdef |[[Deseto izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Deseto izredno]] |[[1978]] |[[Lazar Mojsov]] |[[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]] |- |[[Triintrideseto zasedanje generalne skupščine ZN|Triintrideseto]] |[[1978]] |[[Indalecio Liévano]] |[[Kolumbija]] |- |[[Štiriintrideseto zasedanje generalne skupščine ZN|Štiriintrideseto]] |[[1979]] |[[Salim A. Salim]] |[[Tanzanija]] |-bgcolor=cccccc |[[Šesto posebno nujno zasedanje generalne skupščine ZN|Šesto posebno nujno]] |[[1980]] ||[[Salim A. Salim]] |[[Tanzanija]] |-bgcolor=cccccc |[[Sedmo posebno nujno zasedanje generalne skupščine ZN|Sedmo posebno nujno]] |[[1980]] ||[[Salim A. Salim]] |[[Tanzanija]] |-bgcolor=abcdef |[[Enajsto izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Enajsto izredno]] |[[1980]] ||[[Salim A. Salim]] |[[Tanzanija]] |- |[[Petintrideseto zasedanje generalne skupščine ZN|Petintrideseto]] |[[1980]] |[[Rüdiger von Wechmar]] |[[Zvezna republika Nemčija]] |-bgcolor=cccccc |[[Osmo posebno nujno zasedanje generalne skupščine ZN|Osmo posebno nujno]] |[[1981]] |[[Rüdiger von Wechmar]] |[[Zvezna republika Nemčija]] |- |[[Šestintrideseto zasedanje generalne skupščine ZN|Šestintrideseto]] |[[1981]] |[[Ismat T. Kittani]] |[[Irak]] |-bgcolor=cccccc |[[Sedmo posebno nujno zasedanje generalne skupščine ZN|Sedmo posebno nujno]] - ''Nadaljevanje'' |[[1982]] |[[Ismat T. Kittani]] |[[Irak]] |-bgcolor=cccccc |[[Deveto posebno nujno zasedanje generalne skupščine ZN|Deveto posebno nujno]] |[[1982]] |[[Ismat T. Kittani]] |[[Irak]] |-bgcolor=abcdef |[[Dvanajsto izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Dvanajsto izredno]] |[[1982]] |[[Ismat T. Kittani]] |[[Irak]] |- |[[Sedemintrideseto zasedanje generalne skupščine ZN|Sedemintrideseto]] |[[1982]] |[[Imre Hollai]] |[[Madžarska]] |- |[[Osemintrideseto zasedanje generalne skupščine ZN|Osemintrideseto]] |[[1983]] |[[Jorge E. Illueca]] |[[Panama]] |- |[[Devetintrideseto zasedanje generalne skupščine ZN|Devetintrideseto]] |[[1984]] |[[Paul J. F. Lusaka]] |[[Zambija]] |- |[[Štirideseto zasedanje generalne skupščine ZN|Štirideseto]] |[[1985]] |[[Jaime de Piniés]] |[[Španija]] |-bgcolor=abcdef |[[Trinajsto izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Trinajsto izredno]] |[[1986]] |[[Jaime de Piniés]] |[[Španija]] |- |[[Enainštirideseto zasedanje generalne skupščine ZN|Enainštirideseto]] |[[1986]] |[[Humayun Rasheed Choudhury]] |[[Bangladeš]] |-bgcolor=abcdef |[[Štirinajsto izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Štirinajsto izredno]] |[[1986]] |[[Humayun Rasheed Choudhury]] |[[Bangladeš]] |- |[[Dvainštirideseto zasedanje generalne skupščine ZN|Dvainštirideseto]] |[[1987]] |[[Peter Florin]] |[[Nemška demokratična republika]] |-bgcolor=abcdef |[[Petnajsto izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Petnajsto izredno]] |[[1988]] |[[Peter Florin]] |[[Nemška demokratična republika]] |- |[[Triinštirideseto zasedanje generalne skupščine ZN|Triinštirideseto]] |[[1988]] |[[Dante Maria Caputo]] |[[Argentina]] |- |[[Štiriinštirideseto zasedanje generalne skupščine ZN|Štiriinštirideseto]] |[[1989]] |[[Joseph Nanven Garba]] |[[Nigerija]] |-bgcolor=abcdef |[[Šestnajsto izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Šestnajsto izredno]] |[[1989]] |[[Joseph Nanven Garba]] |[[Nigerija]] |-bgcolor=abcdef |[[Sedemnajsto izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Sedemnajsto izredno]] |[[1990]] |[[Joseph Nanven Garba]] |[[Nigerija]] |-bgcolor=abcdef |[[Osemnajsto izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Osemnajsto izredno]] |[[1990]] |[[Joseph Nanven Garba]] |[[Nigerija]] |- |[[Petinštirideseto zasedanje generalne skupščine ZN|Petinštirideseto]] |[[1990]] |[[Guido de Marco]] |[[Malta]] |- |[[Šestinštirideseto zasedanje generalne skupščine ZN|Šestinštirideseto]] |[[1991]] |[[Samir S. Shihabi]] |[[Saudova Arabija]] |- |[[Sedeminštirideseto zasedanje generalne skupščine ZN|Sedeminštirideseto]] |[[1992]] |[[Stoyan Ganev]] |[[Bolgarija]] |- |[[Oseminštirideseto zasedanje generalne skupščine ZN|Oseminštirideseto]] |[[1993]] |[[Samuel Insanally]] |[[Gvajana]] |- |[[Devetinštirideseto zasedanje generalne skupščine ZN|Devetinštirideseto]] |[[1994]] |[[Amara Essy]] |[[Slonokoščena obala]] |- |[[Petdeseto zasedanje generalne skupščine ZN|Petdeseto]] |[[1995]] |[[Diogo Freitas do Amaral]] |[[Portugalska]] |- |[[Enainpetdeseto zasedanje generalne skupščine ZN|Enainpetdeseto]] |[[1996]] |[[Razali Ismail]] |[[Malezija]] |-bgcolor=cccccc |[[Deseto posebno nujno zasedanje generalne skupščine ZN|Deseto posebno nujno]] |[[1997]] |[[Razali Ismail]] |[[Malezija]] |-bgcolor=abcdef |[[Devetnajsto special zasedanje generalne skupščine ZN|Devetnajsto special]] |[[1997]] |[[Razali Ismail]] |[[Malezija]] |- |[[Dvainpetdeseto zasedanje generalne skupščine ZN|Dvainpetdeseto]] |[[1997]] |[[Hennadiy Udovenko]] |[[Ukrajina]] |-bgcolor=cccccc |[[Deseto posebno nujno zasedanje generalne skupščine ZN|Deseto posebno nujno]] - ''Nadaljevanje'' |[[1998]] |[[Hennadiy Udovenko]] |[[Ukrajina]] |-bgcolor=abcdef |[[Dvajseto izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Dvajseto izredno]] |[[1998]] |[[Hennadiy Udovenko]] |[[Ukrajina]] |- |[[Trinpetdeseto zasedanje generalne skupščine ZN|Trinpetdeseto]] |[[1998]] |[[Didier Opertti Badan]] |[[Urugvaj]] |-bgcolor=cccccc |[[Deseto posebno nujno zasedanje generalne skupščine ZN|Deseto posebno nujno]] - ''Nadaljevanje'' |[[1999]] |[[Didier Opertti Badan]] |[[Urugvaj]] |-bgcolor=abcdef |[[Enaindvajseto izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Enaindvajseto]] |[[1999]] |[[Didier Opertti Badan]] |[[Urugvaj]] |- |[[Štirinpetdeseto zasedanje generalne skupščine ZN|Štiriinpetdeseto]] |[[1999]] |[[Theo-Ben Gurirab]] |[[Namibija]] |-bgcolor=abcdef |[[Dvaindvajseto izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Dvaindvajseto izredno]] |[[1999]] |[[Theo-Ben Gurirab]] |[[Namibija]] |-bgcolor=abcdef |[[Trindvajseto izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Trindvajseto izredno]] |[[2000]] |[[Theo-Ben Gurirab]] |[[Namibija]] |-bgcolor=abcdef |[[Štirindvajseto izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Štirindvajseto izredno]] |[[2000]] |[[Theo-Ben Gurirab]] |[[Namibija]] |- |[[Petinpetdeseto zasedanje generalne skupščine ZN|Petinpetdeseto]] |[[2000]] |[[Harri Holkeri]] |[[Finska]] |-bgcolor=cccccc |[[Deseto posebno nujno zasedanje generalne skupščine ZN|Deset posebno nujno]] - ''Nadaljevanje'' |[[2000]] |[[Harri Holkeri]] |[[Finska]] |-bgcolor=abcdef |[[Petindvajseto izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Petindvajseto izredno]] |[[2001]] |[[Harri Holkeri]] |[[Finska]] |-bgcolor=abcdef |[[Šestindvajseto izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Šestindvajseto izredno]] |[[2001]] |[[Harri Holkeri]] |[[Finska]] |- |[[Šestinpetdeseto zasedanje generalne skupščine ZN|Šestinpetdeseto]] |[[2001]] |[[Han Seung-soo]] |[[Republika Koreja]] |- |[[Sedeminpetdeseto zasedanje generalne skupščine ZN|Sedeminpetdeseto]] |[[2002]] |[[Jan Kavan]] |[[Češka]] |- |[[Oseminpetdeseto zasedanje generalne skupščine ZN|Oseminpetdeseto]] |[[2003]] |[[Julian Hunte]] |[[Saint Lucia]] |- |[[Devetinpetdeseto zasedanje generalne skupščine ZN|Devetinpetdeseto]] |[[2004]] |[[Jean Ping]] |[[Gabon]] |- |[[Šestdeseto zasedanje generalne skupščine ZN|Šestdeseto]] |[[2005]] |[[Jan Eliasson]] |[[Švedska]] |- |[[Enainšestdeseto zasedanje generalne skupščine ZN|Enainšestdeseto]] |[[2006]] |[[Haya Rashed Al-Khalifa]] |[[Bahrain]] |- |[[Dvainšestdeseto zasedanje generalne skupščine ZN|Dvainšestdeseto]] |[[2007]] |[[Srgjan Kerim]] |[[Makedonija|Republika Makedonija]] |- |[[Trinšestdeseto zasedanje generalne skupščine ZN|Trinšestdeseto]] |[[2008]] |[[Miguel d'Escoto Brockmann]] |[[Nikaragva]] |- |[[Štirinšestdeseto zasedanje generalne skupščine ZN|Štirinšestdeseto]] |[[2009]] |[[Ali Treki]] |[[Libija]] |- |[[Petinšestdeseto zasedanje generalne skupščine ZN|Petinšestdeseto]] |[[2010]] |[[Joseph Deiss]] |[[Švica]] |- |[[Šestinšestdeseto zasedanje generalne skupščine ZN|Šestinšestdeseto]] |[[2011]] |[[Nassir Abdulaziz Al-Nasser]] |[[Egipt]] |- |[[Sedeminšestdeseto zasedanje generalne skupščine ZN|Sedeminšestdeseto]] |[[2012]] |[[Vuk Jeremić]] |[[Srbija]] |- |[[Oseminšestdeseto zasedanje generalne skupščine ZN|Oseminšestdeseto]] |[[2013]] |[[John William Ashe]] |[[Antigva in Barbuda]] |- |[[Devetinšestdeseto zasedanje generalne skupščine ZN|Devetinšestdeseto]] |[[2014]] |[[Sam Kutesa]] |[[Uganda]] |-bgcolor=abcdef |[[Sedemindvajseto izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Sedemindvajseto izredno]] |[[2014]] |[[Sam Kutesa]] |[[Uganda]] |- |[[Sedemdesiaty zasedanje generalne skupščine ZN|Sedemdesiaty]] |[[2015]] |[[Mogens Lykketoft]] |[[Danska]] |-bgcolor=abcdef |[[Osemindvajseto izredno zasedanje generalne skupščine ZN|Osemindvajseto izredno]] |[[2016]] |[[Mogens Lykketoft]] |[[Danska]] |- |[[Enainsedemdesiaty zasedanje generalne skupščine ZN|Enainsedemdesiaty]] |[[2016]] |[[Peter Thomson]] |[[Fidži]] |- |[[Dvainsedemdesiaty zasedanje generalne skupščine ZN|Dvainsedemdesiaty]] |[[2017]] |[[Miroslav Lajčák]] |[[Slovaška]] |- |[[Trinsedemdesiaty zasedanje generalne skupščine ZN|Trinsedemdesiaty]] |[[2018]] |[[María Fernanda Espinosa]] |[[Ekvador]] |- |[[Štirinsedemdesiaty zasedanje generalne skupščine ZN|Štirinsedemdesiaty]] |[[2019]] |[[Tijjani Muhammad-Bande]] |[[Nigerija]] |- |[[Petinsedemdesiaty zasedanje generalne skupščine ZN|Petinsedemdesiaty]] |[[2020]] |[[Volkan Bozkır]] |[[Turčija]] |- |[[Šestinsedemdesiaty zasedanje generalne skupščine ZN|Šestinsedemdesiaty]] |[[2021]] |[[Abdulla Shahid]] |[[Maldivi]] |-bgcolor=cccccc |[[Enajsto posebno nujno zasedanje generalne skupščine ZN|Enajsto posebno nujno]] - ''Nadaljevanje'' |[[2022]] |[[Abdulla Shahid]] |[[Maldivi]] |- |[[Sedeminsedemdesiaty zasedanje generalne skupščine ZN|Sedeminsedemdesiaty]] |[[2022]] |[[Csaba Kőrösi]] |[[Madžarska]] |- |[[Oseminsedemdesiaty zasedanje generalne skupščine ZN|Oseminsedemdesiaty]] |[[2023]] |[[Dennis Francis]] |[[Trinidad in Tobago]] |- |[[Devetinsedemdesiaty zasedanje generalne skupščine ZN|Devetinsedemdesiaty]] |[[2024]] |[[Philémon Yang]] |[[Kamerun]] |- |[[Osemdesiaty zasedanje generalne skupščine ZN|Osemdesiaty]] |[[2025]] |[[Annalena Baerbock]] |[[Nemčija]] |- |[[Enainosemdesiaty zasedanje generalne skupščine ZN|Enainosemdesiaty]] |[[2026]] |[[Khalilur Rahman]] |[[Bangladeš]] |} == Viri in opombe == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://www.un.org/ga/60/presskit/presidents.htm UN: Seznam predsednikov generalne skupščine Združenih narodov] [[Kategorija:Generalna skupščina Združenih narodov]] [[Kategorija:Predsedniki Generalne skupščine Združenih narodov|*]] 7eqzmbhsge8g6iyc9b5jox1613nbok6 0 146481 6748393 6680203 2026-09-09T14:59:03Z ~2026-45085-22 264465 /* Znani tuji nosilci priimka */ 6748393 wikitext text/x-wiki '''Vidmar''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|9. najpogostejši]] [[priimek]] v Sloveniji, ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 3.938 oseb, na dan 1. januarja 2011 pa 3.928 oseb. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Andrej Vidmar]] (* 1956), hokejist * [[Andreja Kavar Vidmar]] (*1938), strokovnjakinja za socialno pravo in politiko * [[Anton Vidmar (duhovnik)|Anton Vidmar]] (1890–1967), duhovnik * [[Anton Vidmar (častnik)|Anton (Tone) Vidmar]] - Luka (1917–1999), partizanski poveljnik, narodni heroj, polkovnik JLA * [[Anton Vidmar (biatlonec)|Anton (Toni) Vidmar]] (* 2000), biatlonec * [[Arijana Vidmar]] (* 1996), nogometašica * [[Barbara Vidmar]], vodja [[Zavod za varstvo narave|Zavoda za varstvo narave]] * [[Bogdan Vidmar]] (1965–2025), duhovnik in publicist, vikar koprske škofije za evr. prestolnico kulture 2025 * [[Bojan Vidmar]] (1926–2011), ekonomist, gospodarstvenik * [[Ciril Vidmar]] (1899–1982), založnik (in šahist) * [[Constantin Vidmar]] (1851–1937), duhovnik in teološki pisatelj * [[Cvetko Vidmar|Cvet(k)o Vidmar]] (1932–2021), pravnik, politik, zgodovinski publicist * [[Damjan Vidmar]] (1961–1992), alpinist * [[Domen Vidmar]], judoist (drug = zobozdravnik) * [[Drago Vidmar]] (1901–1982), slikar * [[Gaj Vidmar]] (* 197#?), psiholog, statistik * [[Gašper Vidmar]] (* 1987), košarkar * [[Ičo Vidmar|Ičo (Igor) Vidmar]] (* 1960), sociolog popularne glasbe, glasbeni publicist * [[Igor Vidmar]] (* 1950), glasbeni organizator, promotor in publicist; politični komentator * [[Igor Vidmar (novinar)|Igor Vidmar]] (* 1963), kulturni novinar v Novem mestu, plavalec * [[Ivan Vidmar]] (1892–1971), pilot, letalec * [[Ivana Skrbinšek]] (r. Vidmar) (1893—1988), 1. žena Milana Skrbinška; sestra Milana, Josipa idr. Vidmarjev * [[Janja Vidmar]] (* 1962), (mladinska) pisateljica * [[Jernej Vidmar]] (1802–1883), škof * [[Josip Vidmar starejši|Josip Vidmar (starejši)]] (1859–1950), dežnikarski mojster, podjetnik * [[Josip Vidmar]] (1895–1992), literarni kritik, esejist, prevajalec, kulturnik, akademik in politik * [[Josipina Vidmar]] (1860–1922), podjetnica in feministka * [[Jože Vidmar (zdravnik)|Jože Vidmar]] (* 1942), zdravnik medicine športa * [[Jože Vidmar]] (* 1963), kanuist * [[Kaja Vidmar]], plesalka in igralka * [[Katarina Vidmar]] (r. [[Čibej]]), klavirska pedagoginja, zborovodkinja, cerkvena skladateljica * [[Ksenija Vidmar Horvat]] (* 1966), sociologinja, univerzitetna profesorica * [[Leon Vidmar]] (* 1980), filmski animator, režiser * [[Lev Vidmar]] (* 1985?), teoretični fizik, univ. prof. * [[Ludvik Vidmar]] (* 1943), zdravnik infektolog * [[Luka Vidmar (zgodovinar)|Luka Vidmar]] (* 1977), umetnostni in literarni zgodovinar * [[Luka Vidmar]] (* 1986), hokejist * [[Magdalena Vidmar]] (* 1949), veterinarka (čebele, ribe) * [[Maja Vidmar (pisateljica)|Maja Vidmar]] (* 1961), pesnica * [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] (* 1985), športna plezalka * [[Marijan Vidmar]] (* 1936–), generalmajor JLA * [[Marjan Vidmar (muzealec)|Marjan Vidmar]] (1923–2011), muzealec, ravnatelj [[Tehniški muzej Slovenije|Tehniškega muzeja Slovenije]] * [[Marjan Vidmar (politik)|Marjan Vidmar]] (1949–2024), politik * [[Marjan Vidmar (biatlonec)|Marjan Vidmar]] (* 1960), biatlonec * [[Maruša Vidmar]] (r. [[Berginc]]) (* 1944), baletna plesalka * [[Matija Vidmar]], matematik, * [[Matjaž Vidmar]] (* 1959), elektronik, univ. prof. * [[Meta Vidmar|Met(od)a Vidmar]] (1899–1975), plesna umetnica in pedagoginja * [[Miha Vidmar]] (* 1997), nogometaš * [[Milan Vidmar]] (1885–1962), elektroinženir, univerzitetni profesor, šahovski velemojster, akademik * [[Milan Vidmar mlajši|Milan Vidmar (mlajši)]] (1909–1980), elektroinženir, šahist, sin [[Milan Vidmar|Milana Vidmarja]] starejšega * [[Milan Vidmar (kanuist)|Milan Vidmar]] (* 1942), kanuist * [[Nada Vidmar]] (rojena [[Stritar]]) (1917–1990), operna pevka, altistka * [[Nadja Vidmar]] Markovčič (1942–2017), igralka, lutkarica * [[Nande Vidmar]] (1899–1981), slikar * [[Nejc Vidmar]] (* 1989), nogometaš * [[Peter Vidmar (* 1977)|Peter Vidmar]] (* 1977), pomorsko-prometni strokovnjak, dekan FPP * [[Petra Vidmar]], tolkalistka * [[Polona Vidmar]] (* 1971), umetnostna zgodovinarka, univ. prof. * [[Roman Vidmar]] (1941–1996), veterinar * [[Silvan Vidmar]] (1929–2018), gradbenik, univerzitetni profesor * [[Simona Vidmar Čelik]], umetnostna kustosinja * [[Stane Vidmar (telovadec)|Stane Vidmar]] (1891–1957), telovadec, podjetnik in gospodarstvenik * [[Stane Vidmar (pevec)|Stane Vidmar]] (* 1956), glasbenik, pevec * [[Tadej Vidmar]] (* 1969), pedagog, zgodovinar pedagogike * [[Taja Vidmar]]-Brejc (1947–2016), umetnostna zgodovinarka in galeristka * [[Tit Vidmar]] (1929–1999), novinar, pesnik * [[Tone Vidmar]] (* 1952), elektronik, informatik, prof. FRI * [[Uroš Vidmar]] (* 1980), hokejist * [[Urša Vidmar]], baletna plesalka (istoimenska plavalka *1984; smučarska skakalka *2006) * [[Vida Vidmar]] (rojena [[Lajovic]]) (1925–2015), podjetnica, zdravilka (v Braziliji od 1980) * [[Vinko Vidmar]] (1853–1879), potopisec * [[Vinko Vidmar (stomatolog)|Vinko Vidmar]] (1933–2025), stomatolog, protetik * [[Vladimir Vidmar]] (1936–1996), pravnik, borec za pravice invalidov * [[Vladimir Vidmar]] (* 1982), filozof, umetnostni publicist, svobodni kustos * [[Vojko Vidmar]] (* 1948), baletnik * [[Živa Vidmar]] (* 1949), urednica, publicistka == Znani tuji nosilci priimka == * [[Aurelio Vidmar]] (* 1967), avstralski nogometaš slovenskega rodu * [[Peter Vidmar]] (* 1961), ameriški telovadec slovenskega rodu * [[Tony Vidmar]] (* 1970), avstralski nogometaš slovenskega rodu == Glej tudi == * [[Vidmajer]] * [[Widmer]] oziroma [[Widmar]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Vidmar}} {{priimek|Vidmar}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 5gfmaz8hvhzx8kdrcvouvuaqkz9ja9o 0 152949 6748539 6742585 2026-09-10T05:13:14Z ~2026-44996-51 264415 /* T */ 6748539 wikitext text/x-wiki {{brezvirov}} '''[[Seznam]] [[zaslužni profesor|zaslužnih profesorjev]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].''' '''Opomba''': naslov (naziv) zaslužnega profesorja/profesorice podeljujejo nekaterim upokojenim profesorjem in profesoricam Univerze v Ljubljani od študijskega leta 1976/77 dalje. Marsikateri profesor, ki bi si tudi zaslužil ta naslov, ali je po vseh kriterijih primerljiv s tistimi, ki so to postali, ni mogel prejeti tega častnega naziva, če izvzamemo tiste, ki so umrli še pred uvedbo naziva in jih je preveč, da bi jih navajali poimensko, bodisi zaradi svoje prezgodnje smrti, torej pred upokojitvijo, ki je pogoj za njegovo pridobitev, npr. [[Stojan Cigoj]], [[Bogomir Dobovišek]], [[Franc Lazarini]], [[Anton Žun]], [[Adolf Bibič]], [[Peter Klinar]], [[Ludvik Čarni]], [[Jože Koruza]], [[Dušan Pirjevec]], [[Primož Kozak]], [[Marjan Žagar]], [[Oto Norčič]], [[Franc Bitenc]], [[Niko Jesenovec]], [[Mirko Derganc]], [[Polde Leskovar]], [[Primož Schauer]], [[Aleksander Radovan]], [[Hubert Bergant]], [[Aci Bertoncelj]], [[Marjan Gabrijelčič|Marijan Gabrijelčič]], [[Ivan Možina]] ...), bodisi je bil izpuščen, ker je npr. od upokojitve preteklo že preveč časa, ali pa ni bil predlagan, torej bil spregledan iz kakšnih drugih razlogov (npr. [[Marij Avčin]], [[Bojan Accetto]], [[Vito Lavrič]], [[Peter Lenče]], [[Stanko Banič]], [[Martin Benedik (zdravnik)|Martin Benedik]], [[Franjo Zdravič]], [[Janez Kanoni]], [[Miloš Kobal]], [[Janez Banič (veterinar)|Janez Banič]], [[Miro Košak]], [[Slavko Rakovec (urolog)|Slavko Rakovec]], [[Peter Rakovec]], [[Radoslav Žargi]], [[Milan Dolenc]], [[Janez Brglez]], [[Ivo Jelačin]], [[Oton Muck]], [[Boštjan Anko]], [[Marjan Dorer|Marijan Dorer]], [[Ivo Antolič]], [[Mitja Bartenjev]], [[Rajko Sedej]], [[Vladislav Pegan]], [[Božo Kralj]], [[Saša Cvahte]], [[Marija Perpar]], [[Branko Brčić]], [[Ivan Vizovišek]], [[Miha Japelj]], [[Peter Bukovec]], [[Milan Grošelj]], [[Stanko Gogala]], [[Anton Slodnjak]], [[Janko Jurančič]], [[Janez Stanonik]], [[Dušan Ludvik]], [[Janez Rotar]], [[Mirko Jurak]], [[Vojan Rus]], [[Jože Toporišič]], [[Janez Sagadin]], [[Matjaž Kmecl]], [[Janko Pleterski]], [[Andrej Capuder]], [[Ivan Rakovec]], [[Franc Osole (arheolog)|Franc Osole]], [[Zlata Dolinar-Osole]], [[Jože Duhovnik (montanist)|Jože Duhovnik]], [[Alojz Paulin]], [[Marko Breznik]], [[Miroslav Črnivec]], [[Marjan Mušič]], [[Emil Kovačič]], [[Vlasto Zemljič]], [[Janko Sketelj]], [[Svetko Lapajne]], [[Tone Klemenčič]], [[Ivan Sovinc]], [[Srdan Turk]], [[Jure Banovec]], [[Tomaž Banovec]], [[Anton Vakselj]], [[Alojzij Vadnal]] (sicer častni doktor UL, podobno kot [[Franc Mikuž]], pa tudi [[Makso Šnuderl]] in [[Anton Trstenjak]]), [[France Križanič]], [[Sergej Pahor]], [[Niko Prijatelj]], [[Fran Dominko]], [[Savo Lapanje]], [[Srdan Turk]], [[Miran Vardjan]], [[Miran Veselič]](-st.), [[Janko Kavčič (kemik)|Janko Kavčič]], [[Peter Novak (strojnik)|Peter Novak]], [[Silvin Leskovar]], [[Matija Tuma]], [[Drago Leskovšek]] (2), [[Jože Trontelj]], [[Božidar Magajna]], [[Albin Wedam]], [[Janez Planina]], [[Cene Malovrh]], [[Pavel Marc]], [[Metod Dular]], [[Stane Krašovec]], [[Janez Šmidovnik]], [[Rupko Godec]], [[Mitja Kamušič]], [[Viktor Petkovšek|Viktor]] in [[Zdravko Petkovšek]], [[Peter Jereb (elektrotehnik)|Peter Jereb]], [[Bogoljub Orel]], [[Anton Jeglič]], [[Oskar Reya]], [[Rajko Pavlovec]], [[Stanko Grafenauer]], [[Boris Sket]], [[Kazimir Tarman]], [[Miklavž Grabnar]], [[Jože Korošec]], [[Rudolf Turk]], [[Tatjana Slanovec]], [[France Kervina]], [[Ljerka Kervina-Hamović]], [[Drago Stepišnik]], [[Jože Šturm]], [[Marjan Jeločnik]], [[Vilko Ukmar]], [[Pino Mlakar]], [[Leon Pfeifer]], [[Pavel Šivic]], [[Jakob Jež]], [[Darijan Božič]], [[Anton Nanut]], [[Rok Klopčič]], [[Mile Kosi]], [[Ivan Jerman|Janez Jerman]], [[Slavko Jan]], [[Vida Juvan]], [[France Štiglic]], [[Riko Debenjak]], [[Jože Brumen]], [[Andrej Jemec]], [[Emerik Bernard]], [[Herman Gvardjančič]], [[Dušan Tršar]], [[Metka Krašovec]], [[Milan Pajk]], [[Tomaž Kržišnik]], [[Fedja Košir]], [[Borut Juvanec]], [[Jan Makarovič]], [[Ernest Petrič]], [[Rastko Močnik]], [[Valentin Kalan]], [[Andrej Ule]], [[Matjaž Potrč]], [[Mladen Dolar]], [[Marko Uršič]], [[Lev Kreft]], [[Cvetka Tóth]], [[Maja Milčinski]] itd.). Nekatere visokošolske zavode, akademije in poznejše fakultete so namreč sprejeli kot članice v UL leta 1975, TEOF pa ponovno po 40 letih šele v začetku 90. let 20. stol., zato zlasti pri slednji niso mogli biti izvoljeni nekateri starejši profesorji. Štirje upokojeni profesorji UL so dobili naziv posmrtno, ker so bili verjetno že prej v postopku za njegovo pridobitev. '''Legenda:''' a = izvoljen v [[SAZU]]; r = [[rektor]] UL; dr.hc = [[častni doktor]] UL; † = danes že pokojni {{CompactTOC2}} *FF = Filozofska fakulteta *PF = Pravna fakulteta *MF = Medicinska fakulteta *FE = Fakulteta za elektrotehniko *EF = Ekonomska fakulteta *FS = Fakulteta za strojništvo *FNT = Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo *BF = Biotehniška fakulteta *FKKT = Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo *FFA = Fakulteta za farmacijo *NTF = Naravoslovnotehniška fakulteta *FGG = Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo *FA = Fakulteta za arhitekturo *FRI = Fakulteta za računalništvo in informatiko *ZF = Zdravstvena fakulteta *FDV = Fakulteta za družbene vede (do 1991 FSPN) *PEF = Pedagoška fakulteta *FSD = Fakulteta za socialno delo *FPP = Fakulteta za pomorstvo in promet *TEOF = Teološka fakulteta *AG = Akademija za glasbo *AGRFT = Akademija za gledališče, film, radio in televizijo *ALU(O) = Akademija za likovno umetnost (in oblikovanje) == A == *[[Veronika Abram]] (BF, 2012) *[[France Adamič]] (BF, 1982) † *[[Štefan Adamič]] (MF, 1996) † *[[Lidija Andolšek Jeras]] (MF, 1997) † a *[[Stanko Arnold]] (AG, 2019) *[[France Avčin]] (FE, 1981) † *[[Dušan Avsec]] (FE, 1979) † == B == *[[Tadej Bajd]] (FE, 2013) a *[[Aleksander Bajt]] (PF, 1991) † a, dr.hc. *[[Uroš Bajželj]] ([[Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani|NTF]], [[2006]]) † *[[Jože Balažic]] (MF, 2025) *[[Vladimir Batagelj]] (FMF, 2015) *[[Franc Batič]] (BF, 2016) *[[Janez Batis]] (VF, 1990) † a *[[Ljubo Bavcon]] (PF, 1995) † *[[Srdjan Bavdek|Srdan Valentin Bavdek]] (VF, 2001) † *[[Anton Bebler]] (FDV, 2015) † *[[Andrej Bekeš]] (FF, 2017) *[[Metod Benedik]] (TEOF, 2013) † *[[Vlado Benko]] (FSPN/FDV, 1979) † *[[Branko Berčič]] (FF, 1991) † *[[Marija Bergamo]] (FF, 2007) *[[Milica Bergant]] (FF, 1999) † *[[Ivan Bernik (sociolog)|Ivan Bernik]] (FDV, 2019) *[[Janez Bernik]] (ALUO, 1998) † a *[[Stane Bernik]] (ALUO, 2007) † *[[Mara Bešter]] (EF, 1992) † *[[France Bezlaj]] (FF, 1981) † a; dr. h.c. *[[Janko Bleiweis]] (FAGG/FGG, 1989) † *[[Marijan Blejec]] (EF, 1982) † *[[Robert Blinc]] (FNT/FMF, 1998) † a; dr. h.c. *[[Janez Bogataj (etnolog)|Janez Bogataj]] (FF, 2011) *[[Borut Bohanec]] (BF, 2020) *[[Pavle Bohinc]] ([[FNT]]/FFA, 1982) † *[[Oskar Böhm]] ([[Veterinarska fakulteta v Ljubljani|VF]], [[1995]]) † *[[Borut Bohte]] (PF, 2005) † *[[Zvonimir Bohte]] (FMF, 2002) *[[Miloš Bonča]] (FA, 2005) † *[[Marja Boršnik]] (FF, 1977) † a *[[Franc Bratkovič]] (FE, 2004) *[[Rajko Bratož]] (FF, 2018) a *[[Lucijan Bratuš]] (ALUO, 2021) *[[Dejan Bravničar]] (AG, 2012) † *[[Bogdan Brecelj]] (MF, 1976) † a *[[Miha Brejc|Miha(el) Brejc]] (FU, 2018) *[[Tomaž Brejc]] (ALUO, 2010) *[[Jurij Brenčič]] (FKKT, 2007) † *[[Mitja Brilly]] (FGG, 2020) *[[Marjan Britovšek]] (FF, 1994) † *[[France Bremšak]] (FE(RI), 1992) † *[[Katja Breskvar]] (MF, 2009) *[[Ivanka Brglez]] (VF, 2014) *[[Srečko Brodar]] (FNT/NTF, 1978) † a *[[Bojko Bučar]] (FDV, 2021) *[[Franc Bučar (veterinar)|Franc Bučar]] (BF, 1995) † *[[France Bučar]] (PF, 1999) † *[[Maja Bučar]] (FDV, 2023) *[[Joško Budin]] (FE, 1998) † *[[Vilibald Bukošek|Vili(bald) Bukošek]] (NTF, 2013) *[[Nataša Bukovec]] (FKKT, 2016) == C == *[[Rafael Cajhen]] ([[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|FE]], 2000) *[[Vojteh Cestnik]] (VF, 2013) *[[Dragotin Cvetko]] (FF, 1982) † a == Č == *[[Gabi Čačinovič Vogrinčič]] (FSD, 2014) *[[Andrej Čadež]] (FMF, 2012) *[[Dragica Čadež]] (PEF, 2004) *[[Boris Čampa]] (AG, 1997) † *[[Albert Čebulj]] (FE(RI), 1986) † *[[Andrej Černe]] (FF, 2022) *[[France Černe]] (EF, 1993) † *[[Peter Černelč]] (MF, 2019) † *[[Bojan Čop]] (FF, 1991) † a *[[Martin Čopič]] (FMF, 2019) *[[Špelca Čopič|Špelca (Jelisava) Čopič]] (ALU, 1996) † *[[Ivan Čuček]] (FAGG/FGG, 1989) † *[[Katarina Čufar]] (BF, 2023) *[[Ivan Čuk]] (FŠ, 2025) *[[Miran Čuk]] (FF/FŠ?/PEF, 2009) † == D == *[[Božidar Debenjak]] (FF, 2001) *[[Igor Dekleva]] (AG, 2016) *[[Aleksandra Derganc]] (FF, 2017) *[[Saša Divjak|Saša A. Divjak]] (FRI, 2014) *[[Davorin Dolar]] (FNT/FKKT, 1990) † a *[[Anton Dolenc (elektrotehnik)|Anton Dolenc]] (FE, 1979) † (dr.hc/Zgb) *[[Marinka Drobnič Košorok]] (VF, 2017) *[[Matija Drovenik]] (NTF, 1993) † a *[[Janez Drozg]] (AGRFT, 2003) † *[[Janez Duhovnik]] (FGG, 2005) == E == *[[Franc Erjavec (zdravnik)|Franc Erjavec]] (MF, 2004-posthumno) † * [[Mladen Est]] ([[Medicinska fakulteta v Ljubljani|MF]], [[2006]]) † == F == *[[Ivo Fabinc]] (EF, 1989) † r *[[Jadran Faganeli]] (FPP, 2018) *[[Matija Fajdiga]] (FS, 2018) † *[[Peter Fajfar]] (FGG, 2019) a *[[Jože Falout]] (AG, 2007) † *[[Franc Farčnik (zdravnik)|Franc Farčnik]] (MF, 2008) † *[[Anuška Ferligoj]] (FDV, 2020) *[[Dušan Ferluga]] (MF, 2013) a *[[Janez Fettich]] † (MF, 199#?-v zborniku ob 90-letnici MF - močno nezanesljiv podatek) a *[[Matej Fischinger]] (FGG, 2021) *[[Alojzij Finžgar]] (PF, 1979) † a *[[Peter Fister (arhitekt)|Peter Fister]] (FA, 2009) *[[Ivan Florjanc]] (AG, 2022) *[[Jože Furlan]] (FE, 2000) † == G == *[[Peter Gabrijelčič]] (FA, 2018) *[[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]] (AGRFT, 2002) † *[[Nina Gale]] (MF, 2019) *[[Ivan Gams]] (FF, 1993) † a *[[Kajetan Gantar]] (FF, 1998) † a *[[Dominik Gašperšič]] (MF, 2021) *[[Stanko Gerjolj]] (TEOF, 2022) * [[Ferdo Gestrin]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1987]]) † a *[[Saša Aleksij Glažar]] (PEF, 2018) † *[[Josip Globevnik]] (FMF, 2013) a *[[Helga Glušič]] (FF, 2009) † *[[Gustav Gnamuš]] (ALUO, 2013) † *[[Karpo Godina]] (AGRFT, 2011) *[[Nada Gogala]] (BF, 1998) † *[[Marija Golden]] (FF, 2019) *[[Ljubo Golič]] (FKKT, 2000) † a *[[Milovan Goljevšček]] (FAGG/FGG, 1979) † *[[Jani Golob]] (AG, 2018) *[[Janvit Golob]] (FKKT, 2023) *[[Nataša Golob]] (FF, 2015) *[[Bojan Gorenec]] (ALUO, 2023) *[[Jože Goričar]] (PF, 1979) † a *[[Slavko Goričar]] (AG, 2014) *[[Tomaž Gorjup]] (PEF, 2019) *[[Peter Gosar]] (FNT/FMF, 1994) † a *[[Christian Gostečnik]] (TEOF, 2023) *[[Igor Grabec]] (FS, 2007) a *[[Anton Grad]] (FF, 1981) † a *[[Franc Grad]] (PF, 2017) *[[Janez Grad]] (EF/FU, 2008) † * [[Bogo Grafenauer]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1984]]) † a *[[Anton Grčar]] (AG, 2010) *[[Anton Grizold]] (FDV, 2024) *[[Meta Grosman]] (FF, 2010) *[[Zoran Grubič]] (MF, 2017) *[[Mirjan Gruden]] (FE, 1981) † r *[[Marija Gubina]] (MF, 2013) † *[[Mihael Gunzek]] (AG, 1995) † *[[Ludvik Gyergyek]] (FE(RI), 1992) † a == H == *[[Franc Habe]] (BF, 2024) *[[Miran Hladnik]] (FF, 2025) *[[Jože Hlebanja]] (FS, 1996) † *[[Andrej Hočevar (meteorolog)|Andrej Hočevar]] (BF, 2007) *[[Meta Hočevar]] (AGRFT, 2012) *[[Slavko Hodžar]] (FERI/>>FRI?, 1987) † r * [[Janez Höfler]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[2006]]) † a *[[Hilda Horak]] (AG, 1994) † *[[Matija Horvat]] (MF, 2002) † a *[[Janez Hribar (živilski tehnolog)|Janez Hribar]] (BF, 2017) † *[[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] (PEF, 2007) *[[Tine Hribar|Valentin (Tine) Hribar]] (FF, 2009) a == I == *[[Albin Igličar]] (PF, 2015) *[[Svetozar Ilešič]] (FF, 1977) † a *[[Andrej Inkret]] (AGRFT, 2008) † a == J == *[[Božidar Jakac]] (ALU, 1979) † a *[[Aleš Jan]] (AGRFT, 2019) *[[Miha Janc]] (BF, 2013) † *[[Franc Janežič]] (BF, 1988) † *[[Branka Javornik Cregeen]] (BF, 2019) *[[Janez Ivan Jazbec|Janez (Ivan) Jazbec]] (VF, 2009) † *[[Frane Jerman]] (FF, 1998) † *[[Matjaž Jeršič]] (FF, 2002) *[[Božidar Jezernik]] (FF, 2023) *[[Maca Jogan]] (FDV, 2000) *[[Janez Juhant]] (TEOF, 2015) *[[Stane Južnič]] ([[FDV]], 1997) † == K == *[[Lučka Kajfež Bogataj]] (BF, 2023) *[[Filip Kalan Kumbatovič]] (AGRFT, 1978) † a *[[Zdenko Kalin]] (ALU, 1986) † a *[[Miroslav Kališnik]] (MF, 1996) † *[[Vinko Kambič]] (MF, 1990) † a *[[Dušan Karba]] (FNT/FFA, [[1986]]) † *[[Rihard Karba]] (FE, 2009) *[[Jože Kastelic]] (FF, 1994) † *[[Igor Kaučič]] (PF, 2022) *[[Slavka Kavčič]] (EF, 2009) *[[Marija Kavkler]] (PEF, 2019) *[[Gabrijel Kernel]] (FMF, 2000) † a *[[Marko Kerševan]] (FF 2010) *[[Danijel Kikelj]] (FFA, 2025) *[[Andrej Kirn]] (FDV, 2004) *[[Vladimir Klemenčič]] (FF, 1997) † *[[Florjan Klofutar|Florijan (Cveto) Klofutar]] (BF, 2001) † *[[Matjaž Klopčič]] (AGRFT, 2005) † *[[Boris Kobe]] (FA(GG), 1979) † *[[Peter Kobe]] (PF, 1987) † *[[Valentina Kobe]] (MF, 1989) † *[[Gregor Kocijan]] (PEF, 1999) † *[[Andreja Kocijančič]] (MF, 2010) † r *[[Rudi Kocjančič]] (FU, 2013) † *[[Franjo Kočevar]] (FNT/[[NTF]], 1979) † *[[Marijan Kočevar]] (FKKT, 2020) *[[Dušan Kodek]] (FRI, 2016) *[[Alojz Kodre]] (FMF, 2013) *[[Bogdan Kolar]] (TEOF, 2021) *[[Zinka Kolarič]] (FDV, 2017) *[[Jože Koller]] (FKKT, 2013) † *[[Tine Koloini|Tine (Valentin) Koloini]] (FKKT, 2007) † *[[Radovan Komel]] (MF, 2022) *[[Polonca Končar]] (PF, 2015) *[[Aleksander Konjajev]] (BF, 1988) † *[[Igor Kononenko]] (FRI, 2024) *[[Janez Kopač (strojnik)|Janez Kopač]] (FS, 2022) *[[Marjan Kordaš]] (MF, 1999) a *[[Aleksandra Kornhauser]] (NTF, 2000) † *[[Tomo Korošec]] (FDV, 2008) † *[[Viktor Korošec]] (PF, 1980) † a *[[Mile Korun]] (AGRFT, 2011) † *[[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] (FF, 1999) a *[[Franc Kosel]] (FS, 2024) *[[Igor Košir]] (AGRFT, 2012) *[[Blaženka Košmelj]] (EF, 2001) † *[[Franček Kovačec]] (FS, 1981) † *[[Andrej Kovačič]] (EF, 2019) *[[Jernej Kozak]] (FMF, 2013) *[[Franc Kozjek]] (FFA, 2001) *[[Janez Koželj]] (FA, 2024) *[[Boris Kožuh]] (FF, 2008) *[[Alojz Kralj]] (FE, 1998) † a, r *[[Ana Krajnc]] (FF, 2002) *[[Boža Krakar Vogel]] (FF, 2019) *[[Janez Kranjc (pravnik)|Janez Kranjc]] (PF, 2017) a *[[Jože Krašovec]] (TEOF, 2020) a *[[Bojan Kraut]] (FS, 1977) † *[[Aleš Krbavčič]] (FFA, 2005) *[[Ivan Kreft]] (BF, 2017) a *[[Uroš Krek (skladatelj)|Uroš Krek]] (AG, 1995) † a *[[Slavko Kremenšek|Slavko (Vekoslav) Kremenšek]] (FF, 2010) *[[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] (PF, 2003) † r *[[Stanko Kristl]] (FA, 2020) † a *[[Julijana Kristl]] (FFA, 2022) *[[Ciril Kržišnik]] (MF, 2015) † *[[Anton Kuhelj]] (FNT/FMF, 1976) † a, r, dr.hc. *[[Sonja Kump]] (FF, 2017) *[[Jurij Kunaver]] (FF, 2005) *[[Primož Kuret]] (AG, 2005) † *[[Ivan Kuščer]] (FNT/FMF, 1985) † *[[Gorazd Kušej]] (PF, 1979) † a *[[Rudi Kyovsky]] (PF, 1979) † a == L == *[[Jakob Lamut]] (NTF, 2014) *[[Dušan Lasič]] (FE, 1979) † *[[Ivan Lavrač]] (EF, 1983) † a *[[Ivan Leban (kemik)|Ivan Leban]] (FKKT, 2019) *[[Drago Lebez]] (BF, 1997) † *[[Lojze Lebič]] (FF, 2018) a *[[Brigita Lenarčič]] (FKKT, 2022) *[[Savo Leonardis]] (FE, 2003) † *[[Jože Levstik]] (BF, 1980) † *[[Andrej Likar (fizik)|Andrej Likar]] (FMF, 2025-posthumno) † *[[Miha Likar]] (MF, 1996) † *[[Marijan Lipovšek]] (AG, 1994) † *[[Franc Lobnik]] (BF, 2011) *[[Franc Ločniškar]] (BF, 1991) † *[[Tine Logar|Tine (Valentin) Logar]] (FF, 1984) † a *[[Tomaž Lorenz]] (AG, 2015) † *[[Franc Lovrenčak]] (FF, 2021) *[[Jana Lukač Bajalo]] (FFA, 2010) == M == *[[Saša Mächtig|Saša Janez Mächtig]] (ALUO, 2013) *[[Jadran Maček]] (FKKT, 2018) *[[Jože Maček]] (BF, 1997) a *[[Peter Maček]] (BF, 2018) *[[Stanislav Mahkota]] (MF, 1979) † *[[Viljan Mahnič]] (FRI, 2020) *[[Edi Majaron|Edi (Edvard) Majaron]] (PEF, 2015) *[[Bojan Majes]] (FGG, 2014) *[[Janez Malačič]] (EF, 2019) *[[Barica Marentič Požarnik]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[2006]]) *[[Marko Marin]] (AGRFT, 2007) † *[[Črt Marinček]] (MF, 2018) *[[Miloš Marinček]] (FGG, 1998) † *[[Romana Marinšek Logar]] (BF, 2025) *[[Ljubo Marion]] (MF, 2016) *[[Ljubica Marjanovič Umek]] (FF, 2018) *[[Janez Marušič|Janez (Ivan) Marušič]] (BF, 2012) *[[Andrej Mašera]] (MF, 2007) *[[Drago Matko]] (FE, 2015) *[[Borut Mavko]] (FMF, 2024/25?) *[[Zdenko Medveš]] (FF, 2009) *[[France Megušar]] (BF, 2004) † * [[Vasilij Melik]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1991]]) † a *[[Luc Menaše|Luc(ijan) Menaše]] (FF, 1991) † *[[Jože Mencinger]] (PF, 2014) a, r † *[[Viljem Merhar]] (EF, 2001) *[[Blaž Mesec]] (FSD, 2011) *[[Pavel Mihelčič]] (AG, 2012) † *[[France Mihelič]] (ALU, 1979) † *[[Edo Mihevc]] (FA(GG), 1985) † *[[Erika Mihevc Gabrovec]] (FF, 1995) † *[[Tjaša Miklič]] (FF, 2008) * [[Metod Mikuž]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1981]]) † *[[Janez Milčinski]] (MF, 1983) † a, r *[[Lev Milčinski]] (MF, 1989) † a *[[Marjan Milohnoja]] (VF, 1999) † *[[Cveta Mlakar]] (EF, 2005 /ali 2006?) † *[[Dušan Mlakar]] (AGRFT, 2013) *[[Miloš Mlejnik]] (AG, 2017) *[[Zdravko Mlinar]] (FDV, 1998) a *[[Dušan Mlinšek]] (BF, 1992) † *[[Heli Modic]] (EF in FSPN=FDV, 1978) † *[[Roman Modic]] (FNT/FKKT, 1982) † r *[[Anton Moljk]] (FNT/FMF, 1999-posthumno) † *[[Janez Možina]] (FS, 2021) *[[Stane Možina]] ([[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|EF]], [[2006]]) † *[[Dušan Mramor]] (EF, 2023) *[[Nežka Mramor Kosta]] (FRI, 2019) *[[Aleš Mrhar]] (FFA, 2019) *[[Ivo Mršnik|Ivo (Ivan Alojz) Mršnik]] (PEF, 2011) *[[Ivan Mrzel]] (VF, 2016) *[[Vladimir Murko]] (PF, 1980) † *[[Janko Muršak]] (FF, 2025) *[[Janek Musek]] (FF, 2015) * [[Vladimir Braco Mušič]] (FA/[[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|BF]]?, [[2006]]) † == N == *[[Anton Nanut]] (AG, 2011) † *[[Mojca Narat]] (BF, 2025) *[[Albina Nećak-Lük]] (FF, 2009) *[[Dušan Nećak]] (FF, 2015) *[[Franc Viktor Nekrep]] (BF, 2009) *[[Boris A. Novak]] (FF, 2023) a *[[Franc Novak (zdravnik)|Franc Novak]] (MF, 1978) † a *[[Ranko Novak]] (ALUO, 2020) *[[Vilko Novak]] (FF, 1994) † == O == *[[Breda Oblak]] (AG, 2008) *[[Drago Ocepek]] (NTF, 1993) † *[[Anton Ocvirk]] (FF, 1978) † a *[[Drago Karl Ocvirk]] (TEOF, 2013) * [[Anton Ogorelec]] ([[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|FE]](RI), [[1992]]) † *[[Dušan Ogrin]] (BF, 2002) † *[[Matjaž Omladič]] (FMF, 2023) *[[France Oražem]] (TEOF, 1998) † *[[Bojan Orel]] (FRI, 2021) *[[Janez Orešnik]] (FF, 2011) a † *[[Martina Orožen]] (FF, 2016) † *[[Vladimir Osolnik]] (FF, 2020) † *[[Radko Osredkar]] (FRI, 2012) *[[Jože Osterc]] (BF, 2022) == P == *[[Mirko Pak]] (FF, 2005) † *[[Boris Paternu]] (FF, 1994) † a *[[Andrej Paulin]] (NTF, 2007) *Leopold [[Marijan Pavčnik]] (PF, 2023) a *[[Jernej Pavšič]] (NTF, 2019) *[[Slavko Pečar]] (FFA, 2012) † *[[Sonja Pečjak]] (FF, 2025) *[[Vid Pečjak]] (FF, 1998) † *[[Hubert Pehani]] (MF, 1989) † *[[Stane Pejovnik|Stane (Radovan Stanislav) Pejovnik]] (FKKT, 2016) r *[[Janez Peklenik]] (FS, 1996) † a, r * [[Peter Petek]] (FNT>[[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|PEF]], [[2006]]) *[[Stojan Petelin]] (FPP, 2020) *[[Tea Petrin]] (EF, 2014) † *[[Marko Petkovšek]] (FMF, 2021) † *[[Krešimir Petrovič]] (FŠ, 2001) † *[[Vladimir Pezdirc]] (ALUO, 2018) *[[Lovrenc Pfajfar]] (EF, 2012) *[[Boris Pihlar]] (FKKT, 2013) *[[Nada Pipan]] (MF, 1997) † * [[Simon Pirc]] ([[Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani|NTF]], [[2006]]) † * [[Rajko Pirnat]] (PF, 2025) *[[Marjan Plaper]] (FE(RI), 1989) † *[[Ana Plemenitaš]] (MF, 2024) *[[Božo Plesničar]] (FKKT, 2005) *[[Dušan Plut]] (FF, 2015) *[[Rudolf Podgornik]] (FMF, 2020) † *[[Azra Pogačnik]] (VF, 2018) *[[Marjan Pogačnik (likovnik)|Marijan Pogačnik]] (ALU, 1986) † *[[Milan Pogačnik]] (VF, 2017) *[[Breda Pogorelec]] (FF, 1998) † *[[Franc Pohleven]] (BF, 2017) *[[Ada Polajnar Pavčnik]] (PF, 2012) *[[Slovenko Polanc]] (FKKT, 2015) *[[Marko Polič]] (FF, 2019) *[[Pavel Poredoš]] (MF, 2018) *[[Vekoslav Potočnik]] (EF, 2007) † *[[Vinko Potočnik]] (TEOF, 2018) *[[Janez Prašnikar]] (EF, 2021) *[[Ervin Prelog]] (FS>>FAGG/FGG, 1987) † r *[[Stojan Pretnar]] (PF, 1984) † a *[[Uroš Prevoršek]] (AG, 1989) † *[[Janko Prunk]] (FDV, 2014) *[[Danijel Pučko]] (EF, 2011) *[[Krešimir Puharič]] ([https://www.uni-lj.si/aktualno/novice/5157/ 2010, EF] & EPF UM, 2017) == R == *[[Darko Radinja]] (FF, 2002) † *[[Rudolf Rajar|Rudolf (Rudi) Rajar]] (FGG, 2008) *[[Atilij Rakar]] (FF, 2003) † *[[Jože Rakovec]] (FMF, 2022) *[[Anton Ramovš]] (FNT/NTF, 1994) † *[[Peter Raspor]] (BF, 2020) *[[Božena Ravnihar]] (MF, 1984) † *[[Edvard Ravnikar]] (FA(GG), 1985) † a *[[Tanja Rener]] (FDV, 2016) *[[Jože Resnik]] (BF, 2018) *[[Ciril Ribičič]] (PF, 2018) *[[Ivan Ribnikar]] (EF, 2009) † *[[Andrej Rijavec]] (FF, 2004) *[[Rudi Rizman|Rudi (Rudolf) Rizman]] (FF, 2018) *[[Irena Rogelj]] (BF, 2023) *[[Božo Rogelja]] (AG, 2015) *[[Iča Rojšek]] (EF, 2012) *[[Mitja Rosina]] (FNT, 2001) *[[Zdenko Roter]] (FDV, 1991) † *[[Blaž Rozman]] (MF, 2013) a *[[France Rozman]] (TEOF, 2000) † *[[Rudi Rozman]] (EF, 2018) *[[Fedja Rupel]] (AG, 2013) † *[[Lado Rupnik|Ladislav (Lado) Rupnik]] (EF, 2002) *[[Viljem Rupnik]] (EF, 2003) *[[Veljko Rus]] (FDV, 2001) † a == S == *[[Miran Saje]] (FGG, 2015) *[[Mitja Saje]] (FF, 2016) *[[Bogomir Sajovic]] (PF, 1996) † *[[Karl Salobir]] (BF, 2005) † *[[Vlado Schmidt|Vlado (Vladimir) Schmidt]] (FF, 1978) † *[[Janez Seliger]] (FMF, 2023) *[[Marjan Senjur]] (EF, 2015) † *[[Stanka Setnikar Cankar]] (FU, 2020) *[[France Sevšek]] (ZF, 2019) *[[Nada Sfiligoj]] (FDV, 2001) † *[[Primož Simoniti]] (FF, 2002) † a *[[Jože Sivec (glasbenik)|Jože Sivec]] (FF, 1996) † *[[Peter Skalar (likovnik)|Peter Skalar]] (ALUO, 2011) *[[Vinko Skalar]] (PEF, 2003) † *[[Uroš Skalerič]] (MF, 2020) † a *[[Aleksander Skaza]] (FF, 2016) *[[Dušan Sket]] (MF, 2005) *[[Janez Sketelj]] (MF, 2014) a *[[Mitja Skubic]] (FF, 1998) † *[[Darko Slavec]] (NTF, 2020) *[[Tomaž Slivnik]] (FE, 2015) *[[Karel Slokan]] (NTF, 1979) † *[[Franc Smole]] (FE, 2022) *[[Julija Smole]] (BF, 2005) † *[[Marijan Smolik]] (TEOF, 1998) † *[[Vladimir Smrkolj]] (MF, 2018) † * [[Alojzij Slavko Snoj]] ([[Teološka fakulteta v Ljubljani|TEOF]], [[2006]]) *[[Lojze Sočan]] (EF?/FDV, 2005) *[[Ciril Sorč]] (TEOF, 2013) † *[[Savo Spaić]] (NTF, 2015) * [[Jože Spanring]] ([[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|BF]], [[2006]]) † * [[Alojz Srebotnjak]] ([[Akademija za glasbo v Ljubljani|AG]], 1997) † *[[Branko Stanovnik]] (FKKT, 2015) a *[[Tine Stanovnik]] (EF, 2017) *[[Vito Starc]] (MF, 2017) *[[Janez Stepišnik]] (FMF, 2014) *[[Miroslav Stiplovšek]] (FF, 2003) † *[[Janko Strel]] (FŠ, 2017) † *[[Anton Stres]] (TEOF, 2005) *[[France Strmčnik]] (FF, 2002) † *[[Maks Strmčnik]] (AG, 2020) *[[Janez Strnad]] (FMF, 2001) † *[[Majda Strobl]] (PF, 1984) † *[[Albert Struna]] (FS, 1979) † r *[[Gabrijel Stupica]] (ALU, 1986) † a *[[Anton Suhadolc]] (FMF, 2002) *[[Saša Svetina]] (MF, 2015) a *[[Marjan Svetličič]] (FDV, 2015) *[[Ivan Svetlik]] (FDV, 2025) == Š == *[[Andrej Šalehar]] (BF, 2000) *[[Alenka Šelih]] (PF, 2002) a *[[Leon Šenk]] (VF, 1999) † *[[Venčeslava Šikovec|Venčeslava (Slavica) Šikovec]] (BF, 2004) † *[[Anton Širca]] (MF, 1991) † *[[Alenka Šivic Dular]] (FF, 2014) *[[Jože Škerjanc]] (FKKT, 2000) *[[Dane Škerl|Dane (Danijel) Škerl]] (AG, 1997) † *[[Mirjam Škrk]] (PF, 2016) † *[[Neva Šlibar]] (FF, 2017) *[[Jelka Šmid Korbar]] (FFA, 1999) (tudi Korbar Šmid) *[[Zmago Šmitek]] (FF, 2012) † *[[Samo Štefanac]] (FF, 2024) *[[Franjo Štiblar]] (PF, 2018) *[[Anton Štrukelj]] (TEOF, 2019) *[[Jasna Štrus]] (BF, 2019) *[[Lovro Šturm]] (PF, 2013) † *[[Rajko Šugman]] (FŠ, 2005) † *[[Lujo Šuklje]] (FAGG/FGG, 1979) † a *[[Nace Šumi]] (FF, 1996) † *[[Boris Šurbek]] (AG, 2016) == T == *[[Maks Tajnikar]] (EF, 2023) *[[Jurij Franc Tasič]] (FE, 2024) *[[Biba Teržan|Ljubinka (Biba) Teržan]] (FF, 2014) a *[[Miha Tišler]] (FKKT, 1996) † a, r, dr.hc *[[Ivan Toličič]] (FF, 1992) † *[[Mihael Jožef Toman]] (BF, 2024) *[[Dubravka Tomšič Srebotnjak]] (AG, 2013) *[[Nikolaj Torelli|Niko(laj) Torelli]] (BF, 2020) † *[[Niko Toš]] (FDV, 2015) *[[Milan Trbižan]] (NTF, 2010) † *[[Lojze Trontelj]] (FE, 2001) † *[[Ferdinand Trošt]] (EF, 2002) † *[[Drago Tršar]] (ALUO, 1998) † a *[[Marijan Tršar]] (ALUO, 2003) † *[[Ivan Turk (ekonomist)|Ivan Turk]] (EF, 1993) † *[[Tom Turk]] (BF, 2025) *[[Danilo Türk]] (PF, 2015) == U == *[[Lojze Ude mlajši|Lojze Ude]] (PF, 2010) *[[Drago Ulaga]] (FTK/FŠ, 1988) † *[[Mirjana Ule]] (FDV, 2018) a == V == *[[Aleš Vahčič]] (EF, 2020) *[[Rafko Valenčič]] (TEOF, 2003) *[[Janez Valentinčič]] (FA(GG), 1985) † *[[Marko Ivan Valič]] (FPP, 2013) *[[Srečko Vatovec]] (VF, 1981) † *[[Lado Vavpetič]] (PF, 1979) † a *[[Gorazd Vesnaver]] (FKKT, 2012) *[[Ivan Vidav]] (FNT/FMF, 1985) † a *[[Franc Vidergar]] (NTF, 2012) *[[Ada Vidovič Muha]] (FF, 2011) *[[Boštjan Vilfan]] (FRI, 2007) *[[Draško Vilfan]] (MF, 1989 ?; nezanesljiv podatek) † *[[Sergij Vilfan]] (PF, 1993) † a *[[Marjan Veber]] (FKKT, 2017) *[[Mirko Vintar]] (FU, 2017) *[[Jernej Virant]] (FERI/FRI, 1997) † *[[Jože Vižintin]] (FS, 2015) *[[Vojeslav Vlachy|Vojeslav (Vojko) Vlachy]] (FKKT, 2024) *[[Aleš Vodopivec]] (FA, 2025) *[[Florijan Vodopivec]] (FGG, 2010) † *[[Katja Vodopivec]] (PF, 1988) † *[[Lojze Vodovnik]] (FE, 1998) † a *[[Dolfe Vogelnik]] (EF, 1982) † r * [[Ignacij Voje]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1996]]) *[[Bogdan Vovk]] (BF, 1977) † *[[Marjan Vozelj]] (MF, 2002) † * [[Jože Vrabec]] ([[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani|FMF]], [[2006]]) *[[Vitomir Vrbič]] (MF, 2021) *[[France Vreg]] (FSPN oz. [[FDV]], 1990) † *[[Metka Anka Vrhunc]] (NTF, 2008) *[[Igor Vrišer]] (FF, 1997) † == W == *[[Dragica Wedam Lukić]] (PF, 2012) *[[Tone Wraber|Tone (Anton) Wraber]] (BF, 2010-posthumno) † == Z == * [[Bojan Zabel]] ([[Pravna fakulteta v Ljubljani|PF]], [[1999]]) † *[[Lidija Zadnik Stirn]] (BF, 2016) *[[Franc Zadravec]] (FF, 1993) † a *[[Baldomir Zajc]] (FE, 2012) *[[Pavel Zgaga]] (PEF, 2025) *[[Bojan Zorko]] (VF, 2021) *[[Alojz Zupan]] (AG, 2009) † *[[Marko Andrej Zupan]] (FKKT, 2012) *[[Borut Zupančič]] (FE, 2020) *[[Karel Zupančič]] (PF, 2003) * [[Mirko Zupančič]] (AGRFT, [[2006]]) † *[[Fran Zwitter]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1977]]) † a, r == Ž == *[[Drago Žagar|Drago(tin) Žagar]] (FF, 2012) † *[[Vladimir Žakelj]] (MF, 1989) † *[[Miha Žargi]] (MF, 2015) *[[Fran Žižek]] (AGRFT, 2003) † *[[Božidar Žlender]] (BF, 2014) *[[Martina Žmuc Tomori]] (MF, 2016) *[[Branko Žnideršič]] (FAGG/FGG, 1981) † *[[Martin Žnideršič]] (FF, 2000) † *[[Sonja Žorga]] (PEF, 2008) *[[Mihael Žumer]] (FKKT, 2009) *[[Andrej O. Župančič]] (MF, 1979) † a == Glej tudi == * [[zaslužni profesor]] (emeritus) *[[Seznam častnih doktorjev Univerze v Ljubljani]] * [[Seznam častnih senatorjev Univerze v Ljubljani]] * [[Seznam rektorjev Univerze v Ljubljani]] {{Uni_LJ}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami osebnosti|Zaslužni profesorji Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Zaslužni profesorji Univerze v Ljubljani|*]] [[Kategorija:Seznami povezani z Ljubljano|Zaslužni profesorji]] bs4343usxb8eixi272fhsy8oqe4f5iu 0 180080 6748499 6729025 2026-09-09T21:42:57Z ~2026-44996-51 264415 /* Glej tudi */ 6748499 wikitext text/x-wiki '''Bizjak''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|sedemnajsti najbolj pogost]] [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki so ga po podatkih Statističnega urada RS na dan 31. decembra 2007 uporabljale 3.302 osebe. == Znani nosilci priimka == * [[Aleksander Bizjak]], arhitekt * [[Aleksandra Bizjak Kotnik]], slovenistka * [[Aleš Bizjak]] (*1968), strojnik, tehnični inovator * [[Alojz Bizjak (publicist)|Alojz Bizjak]] (1903/07–1981), narodnoobrambni delavec, publicist * [[Alojz Bizjak (sadjar)|Alojz Bizjak]] (1904–?), sadjar * [[Andrej Ludvik Bizjak]], zdravnik (17. stoletje) * [[Bernard Bizjak]] - Kostja (1921–2002), partizanski politični komisar, generalmajor JLA (1921–2007)=? * [[Betka Bizjak Kotnik]] (*1976), klasična saksofonistka * [[Bojan Bizjak]] (*1959), pesnik, pisatelj, fotograf * [[Ciril Bizjak]], veslač * [[Darko Bizjak]] (*1949), kegljač * [[Dejan Bizjak]] (1974–1993), zadnja žrtev slovenske osamosvojitvene vojne * [[Dinko Bizjak|Dominik Dinko Bizjak]] (1952–2023), duhovnik, kitarist, fotograf, pesnik * [[Drago Bizjak]] (1913–1999), urar, športni delavec * [[Edvard Bizjak]] (1841–1884), slikar, freskant * [[Evelin Bizjak]] (*1992), literarna komparativistka, dramaturginja, teatrologinja * [[Franc (Frančišek) Bizjak]] ([[Wisiak|Franz Wisiak]]) (1810–1880), slikar, freskant * [[Franc Bizjak]] (1942–2025), ekonomist, univ. prof. (zasl. prof. UNG) * [[Gorazd Bizjak]], režiser * [[Gotard (Janez Nepomuk) Bizjak]] (1783–1840), naravoslovec, kemik * [[Grega Bizjak]] (*1966), elektrotehnik (2. = arhitekt) * [[Helena Alenka Bizjak]] (*1942), slovenistka, prof., publicistka * [[Igor Bizjak]] (*1962), arhitekt, ubranist, direktor Urbanističnega inštituta RS * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] (1936–2018), šolnik, mladinski pisatelj, organizator, urednik in založnik * [[Ivan Bizjak|Ivan (Ivo) Bizjak]] (1956–2023), matematik in politik * [[Janez Bizjak]] (1911–1941), partizan, narodni heroj * [[Janez Bizjak (*|Janez Bizjak]] (*1943), arhitekt, oblikovalec, urbanist, naravovarstvenik, publicist * [[Jernej Bizjak]] (*1987), plesalec * [[Josip Bizjak]] (1884–1966), glasbenik dirigent, pevec * [[Jože Bizjak]] (1914–1995), ljudski pesnik * Jože Bizjak (*1928), arhitekt * [[Julijana Bizjak Mlakar]] (*1956), menedžerka, aktuarka in političarka * [[Jurij Bizjak]] (*1947), teolog, škof * [[Kosta Bizjak]] (1921–2007), generalmajor JLA ? * [[Bernard Bizjak]] – Kostja, slovenski partizan * [[Lilijana Bizjak Mali]] (*1966/7?), zoologinja * [[Lojze Bizjak]], umetnostni zgodovinar? * [[Lovro Bizjak]] (*1993), nogometaš * [[Martin Bizjak]] (1874–1918), kipar * [[Martin Bizjak (1929|Martin Bizjak]] (1929–2017), slovensko-hrvaški slikar in cineast * [[Mateja Bizjak Petit]] (*1969), pesnica, lutkarica, dramaturginja * [[Matjaž Bizjak]] (*1971), zgodovinar medievist *[[Matjaž Bizjak]], vojaški zgodovinar (= Bizjak, Matjaž, 1955)? * [[Mihael Bizjak]] (1903–1984), lovec, član organizacije TIGR, partizanski komisar * [[Milan Bizjak]], zamejski slikar iz Repna na Krasu * [[Milan Bizjak]], univ. profesor (NTF: materiali, metalurgija) * [[Milko Bizjak]] (*1959), organist, čembalist, skladatelj, muzikolog, glasbeni pedagog * [[Miloš Bizjak]] (*1965), obramboslovec, državni sekretar [[MORS]] * [[Mirjam Bizjak]], ravnateljica * [[Mirko Bizjak]] (1920–1999), montanist, rudarski gospodarstvenik * [[Mirko Bizjak, kulturni delavec|Mirko Bizjak]] (1909–1977), športni delavec (športna gimnastika) * [[Nina Bizjak]], kajakašica * [[Nina Bizjak]] (*1994), pesnica * [[Pavel Bizjak]] (1891–1988), zamejski politik * [[Peter Bizjak]] (1896–1971), član organizacije TIGR *[[Peter Bizjak]] (*1987), filmski režiser * [[Primož Bizjak]] (*1976), fotograf * [[Rajko Bizjak]] (*1963), fotograf, filmar, predavatelj *[[Romana Bizjak Saje]], zborovodkinja * [[Stane Bizjak (1910—),|Stane Bizjak]] (1910—?), partizan in politični delavec * [[Stane Bizjak]] - ''Kosta Dobravc'' (1913—1992), partizanski poveljnik, politik in gospodarstvnik * [[Valter Bizjak]], častnik * [[Viljem Bizjak]], pekarski podjetnik == Glej tudi == * priimka [[Vizjak]] in [[Bezjak]] * priimke [[Bizjan]], [[Bizovičar]], [[Bajzek]] == Viri == * {{baza imen SURS|priimek=Bizjak}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 60mm2tn7so32uecir1pieossa8fh9x5 0 181095 6748347 4867898 2026-09-09T12:31:34Z Erardo Galbi 166658 6748347 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Dimitar Malidanov''' ({{lang-mk|Димитар Малиданов}}), [[makedonci|makedonski]] [[slikar]] in [[grafik]], * [[5. december]] [[1946]], [[Sarakinovo]], [[Egejska Makedonija]], [[Grčija]]. Dimitar Malidanov se je rodil v Sarakinovu v Egejski Makedoniji. Po končani srednji šoli je konec šestdesetih let prišel v Slovenijo na študij likovne uumetnosti. Leta 1972 je diplomiral iz slikarstva na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]] pri prof. [[Gabrijel Stupica|Gabrijelu Stupici]]. Leta 1975 je končal še grafično specialko pri prof. [[Marjan Pogačnik (likovnik)|Marjanu Pogačniku]]. Kot štipendist francoske vlade je med letoma 1976 in 1977 specializiral tudi [[litografija|litografijo]] na École nationale supérieure des beaux-arts v Parizu pri prof. [[Georges Dayez|Georgesu Dayezu]]. Do sedaj je samostojno razstavljal že več kot tridesetkrat. Sarajevo, Beograd, Pariz in New Yorku so mesta z njegovimi najbolj odmevnimi predstavitvami. V okviru številnih skupinskih razstav pa je razstavljal na Poljskem, v Romuniji, Švici, Nemčiji, Bolgariji, Franciji, Srbiji, Švedski, Združenih državah Amerike, na Hrvaškem in drugod. Bil je udeleženec številnih likovnih srečanj in delavnic doma in na tujem. Sodeloval je na številnih mednarodnih razstavah kot selektor. Intenzivno se ukvarja z grafično umetnostjo in oblikovanjem knjig. Z grafikami in ilustracijami je opremil že več knjižnih izdaj. V Sloveniji je samostojno razstavljal do sedaj le v Ljubljani. Prvič v [[Galerija Ars|Galeriji Ars]] (1976), kasneje je imel obsežnejši predstavitvi svojih grafik v Jakopičevi galeriji (1995) in [[Tobačni muzej|Tobačnem muzeju]] (2002). S slikami se je slovenski javnosti prvič predstavil v Galeriji Lek (2008). Tri desetletja je že dejaven tudi kot likovni pedagog. Na Fakulteti za likovno umetnost (FLU) v Skopju je redni profesor za grafiko in dekan fakultete. Za svojo ustvarjalnost je prejel več pomembnih makedonskih državnih nagrad, med njimi nagrado 11. oktober, najvišje priznanje Republike Makedonije za dosežke v umetnosti. Mesto Skopje mu je za vidne prispevke v umetnosti podelilo nagrado 13. november. Prejel je tudi več nagrad na mednarodnih grafičnih razstavah, kot so Trienale sodobne jugoslovanske grafike, Mednarodni grafični bienale v Bitoli (Severna Makedonija), Bienale grafike v Varni (Bolgarija), Bienale suhe igle v Užicu (Srbija) in Trienale v Chamaliersu (Francija). {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Malidanov, Dimitar}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Makedonski slikarji]] [[Kategorija:Makedonski grafiki]] 0vqao5r8vodc8efj0nfaa7dgtangzng 0 181836 6748404 6745352 2026-09-09T15:55:07Z Shabicht 3554 /* Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja */ 6748404 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji | title = Nadžupnija Slovenske Konjice | image = | caption = župnišče (farof) | headquarters = Stari trg 40<br>3210 Slovenske Konjice | parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] | dedication = [[sveti Jurij]] | established = pred [[1146]] | first_mentioned = [[1146]]{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Pučnik|Boldin|Miličevič|2026|p=10,11,12}} | previous_name = | separated_from_parish = [[Nadžupnija Hoče|Pražupnija Hoče]] | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]] | diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | shrine = | notable_people =[[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]] | neigboring_parishes = [[Župnija Zreče|Zreče]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje|Dramlje]], [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Prihova|Prihova]] | business_card = }} '''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonoviensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] iz [[1. februar|1. februarja]] [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}} Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega [[Pelegrin I.|patriarha Pelegrina I.]] (1128–1161). V [[Oglejski patriarhat|oglejskem delu]], južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo: * 9. stoletje, med madžarskimi vpadi in pred njihovim porazom v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]]: – [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], – [[župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] (sv. Mohor), – [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče]] (Marija vnebovzeta) * 10. stoletje: – [[Župnija Laško|Laško]] (sv. Martin), – [[Župnija Hoče|Hoče]] (sv. Jurij) – [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] (sv. Mihael), – [[Škale|Škale pri Velenju]] (sv. Jurij), župnijske cerkve ni več * 11. stoletje: – '''Slovenske Konjice''' (sv. Jurij) – [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] (Marija vnebovzeta), – [[Župnija Ponikva|Ponikva]] (sv. Martin) - [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] (Sv. Lenart), – [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] (sv. Rupert) * 12. stoletje: – [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (sv. Križ). Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so bile leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}}, ki jo hranijo v arhivu [[Benediktinski samostan svetega Pavla|benediktinskega samostana sv. Pavla v Lavantu]],{{sfn|Pučnik|Boldin|Miličevič|2026|p=10,11,12}} ta omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz …).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]]. Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |last=Zdovc |first=Vinko |year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico|chapter=Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11}}</ref> Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}} [[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|left|poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]] [[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|left|thumb|trg Konjice z župnijsko cerkvijo in gradom na Kaiserjevi litografiji iz 1830]] Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi neposredno s [[Oglej|sedeža patriarhata]] v [[Videm, Italija|Vidmu]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23. februar 2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem.<ref>{{navedi knjigo |last=Reven |first=Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1751 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] ter proti izviru [[Savinja|Savinje]] je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|zagrebško škofijo]]. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo (pravice, dohodki in možnost političnega vpliva) izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|Italijane]] in [[Furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Duhovniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}} Potem, ko so v letih 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}}{{sfn|Höfler|2018|p=13}} Leta 1751 je [[papež Benedikt XIV.]], tudi na pritisk dunajskega dvora, [[oglejski patriarhat]] ukinil, za ozemlje patriarhata pod [[Habsburška monarhija|habsburško vladavino]] (tj. za večino slovenskega prostora do reke Drave na severu) pa naslednje leto ustanovil [[Nadškofija Gorica|Goriško škofijo]], za ozemlje [[Beneška republika|beneške republike]] v [[Furlanija|Furlaniji]] pa [[Nadškofija Videm|Videmsko škofijo]]. Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]] (podrejene direktno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]), ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju.<ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |cobiss=514470965 |pages=27–54}}</ref> Med letoma 1704 in 1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=199}} povišali v nadžupnijo.{{sfn|Boldin|2016|p=85}} Po začasni ukinitvi [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] (1787), po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]],{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar, France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref> Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času [[blaženi|blaženega]] škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, da se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">{{SloBio|id=sbi584693 |avtor= Grafenauer, I.; Gspan, A. |ime=Slomšek, Anton Martin |vir=sbl}}</ref> === Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov === [[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji nagrobnik Ortolfa Konjiškega]] * 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška pražupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Pučnik|Boldin|Miličevič|2026|p=10,11,12}} * 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} * 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče;{{sfn|Stopar|1976|p=}}<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref> * 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Pučnik|Boldin|Miličevič|2026|p=22}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, [[Gotska arhitektura|gotiziral]], jo opremil z [[opornik|oporniki]] in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} * 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} * 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713; * 1751: župnija povišana v nadžupnijo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} * 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}} * 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}} * 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz [[Humin]]a v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala (freske niso ohranjene). Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa – dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}} * 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}} * 1874: streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}} * 1875: [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]]{{sfn|Boldin|2016|p=30}}{{sfn|Pučnik|Boldin|Miličevič|2026|p=30}}, kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof|knezoškof]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}} * 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}} * 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]]{{sfn|Boldin|2016|p=30}} z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | {{Slika d|Q18515910|150px}} | [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03379}} |- | 2. | {{Slika d|Q12786834|150px}} | [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03380}} |- | 3. | {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|150px}} | [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Tepanje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, med njimi izstopa [[Janez Nanut|Nanutova]] kapela v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=325}} ==Drugi objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]] | Župnišče v Slovenskih Konjicah | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|10232}} |- | 2. | [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]] | Župnijski dom (zgrajen 2008) | [[Slovenske Konjice]] |} === Župnišče=== [[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|župnišče, zahodna stran]] Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V prvem nadstropju severovzhodnega vogala je gotski [[erker]] iz obdobja Valentina Fabrija, tj. začetka 80. let 15. stoletja. Že pred letom 1500 so stavbo močno utrdili. Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625–1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]], {{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=228}} z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itn.; gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih. ==Red zvonjenja== ===Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja=== [[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]] V [[zvonik|zvoniku]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]] so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. Nadžupnija se je pred obnovo odločila tudi, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref> [[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]] Po načrtovanju, izdelavi projektov in zbiranju potrebnih sredstev se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci… [[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]] Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju,<ref name="">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/ |title=Slovenski biografski leksikon: Schneider, zvonarska družina v Celju in Ljubljani |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023. {{glavni|Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon}} Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135, 151}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes. Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024. Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine. [[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]] ===Stolpna ura=== V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ne ureja več [[stolpna ura]], temveč [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar</sub> je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]]. ===Zvonovi in zvonjenje=== Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere. {| class="wikitable sortable" ! opis zvona ! slika ! zvonar ! leto vlitja ! premer ! teža<br>(v kg) ! ton*<br>(po podatkih zvonarne) |- |veliki zvon |[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]] |[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]] | 2023 | 172 cm | 2870 | [[ton|B° +6/16]] |- |stari zvon |[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]] | Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}} | 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}} | 143 cm | 1758 | [[ton|d' +6/16]] |- |večji zvon |[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]] | Grassmayr Innsbruck | 1984 | 106 cm | 651 | [[ton|f' +6/16]] |- |mali zvon |[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]] | Grassmayr Innsbruck | 1984 | 95 cm | 470,5 | [[ton|g' +6/16]] |- |} ===Redno zvonjenje=== Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije. Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom [[Acetilen|acetilenom]], pridobljenim iz [[kalcijev karbid|kalcijevega karbida]] (po domače karbit). • ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute; • ob 12.00 h opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, [[papež Kalist III.]] je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad [[Osmansko cesarstvo|Turki]] v bitki pri Beogradu; • ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem. Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti. ===Izredna zvonjenja=== • prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo [[Križanje (smrtna kazen)|smrt na križu]]. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute; • drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom; ===Zvonjenje pokojnim=== Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb. V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br> ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški. Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute: • moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br> • ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br> • otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br> Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti. ===Mašno zvonjenje=== V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju: • med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev, • v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev. Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do antifone [[Salve Regina]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.bing.com/search?q=antifona+Salve+Regina&form=ANSPH1&refig=6a85af5be8bd475d86503445dcb7631d&pc=EDGEDB&adppc=EDGEDBB |title=Antifona Salve Regina |accessdate=15. november 2025 |date= |format= |work= }}</ref> pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«. ===Pritrkovanje=== Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov. == Pomembne osebnosti == [[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]] [[Slika:Matej Slekovec - Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.pdf|200px|desno]] === Valentin Fabri === V času delovanja tamkajšnjega župnika Valentina Fabrija{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}}{{sfn|Pučnik|Boldin|Miličevič|2026|p=22}} (1487–1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika. Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} === Paolo Santonino === {{glavni|Paolo Santonino}} O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle, {{sfn|Santonino|1991|p=}} je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveniae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref> ===Anton Brcko=== V Nadžupniji je od 1936 do svoje smrti dve leti kot zborovodja in organist deloval primorski skladatelj [[Anton Brcko]] (1911–1939).<ref>{{SloBio |id=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003150 |ime=Brcko, Anton |avtor=Bratuž, Andrej |vir=psbl}}</ref> == Evropska pešpot sv. Martina Tourškega == [[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|odtis nekdanjega [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]] Iz [[Zreče|Zreč]] in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12. november 2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500&nbsp;km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Sedaj ta pešpot ni več speljana skozi [[Slovenske Konjice]]. ==Župnijske matične knjige== Konjiški nadžupnijski urad je vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] hranil druge najstarejše krstne knjige v štajerski Sloveniji,<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2025/04/VODNIK-2024-SPLETNA.pdf |title=Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023 |accessdate=15. maj 2023 |date= |format=}}</ref> ki so jo pisali v letih 1604–1611.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759–1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si]. == Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni, konjiški novomašniki (1945-2015) == {{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}} == Župnijsko glasilo == Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713203244/https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk|authorlink1=Anton Ožinger |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016|title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064|pages= }} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez|authorlink1=Janez Höfler| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan|authorlink1=Ivan Stopar |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji|chapter=Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin|authorlink1=Avguštin Stegenšek| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Slekovec|first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice | year=2009| cobiss=63482881|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Petrič |first=Franci| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| year=2015| publisher=Družina d.o.o.| cobiss=10198019|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan|authorlink1=Marijan Zadnikar| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}} * {{navedi knjigo |last1=Kovačič|first1=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=Pučnik, Nataša|author2=Boldin, Aleksandra|author3=Miličevič, Ana|year=2026 |title=Konjiški obrazi : ob 880-letnici prve pisne omembe Konjic |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn=978-961-92153-8-8 |cobiss=278860291 |pages=}} == Glej tudi == * [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof * [[Tomaž Fantoni]] - slikar * [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof{{sfn|Pučnik|Boldin|Miličevič|2026|p=28}} * [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u * [[Zdenka Serajnik]] - članica [[Frančiškov svetni red|Frančiškovega svetnega reda]], pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica{{sfn|Pučnik|Boldin|Miličevič|2026|p=34}} * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] * [[Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}} * Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015 {{Nadškofija Maribor}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] cagzw3yhzhxb7aspxvt2x2y7h9wfdvq 6748405 6748404 2026-09-09T15:56:47Z Shabicht 3554 /* Red zvonjenja */ 6748405 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji | title = Nadžupnija Slovenske Konjice | image = | caption = župnišče (farof) | headquarters = Stari trg 40<br>3210 Slovenske Konjice | parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] | dedication = [[sveti Jurij]] | established = pred [[1146]] | first_mentioned = [[1146]]{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Pučnik|Boldin|Miličevič|2026|p=10,11,12}} | previous_name = | separated_from_parish = [[Nadžupnija Hoče|Pražupnija Hoče]] | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]] | diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | shrine = | notable_people =[[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]] | neigboring_parishes = [[Župnija Zreče|Zreče]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje|Dramlje]], [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Prihova|Prihova]] | business_card = }} '''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonoviensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] iz [[1. februar|1. februarja]] [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}} Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega [[Pelegrin I.|patriarha Pelegrina I.]] (1128–1161). V [[Oglejski patriarhat|oglejskem delu]], južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo: * 9. stoletje, med madžarskimi vpadi in pred njihovim porazom v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]]: – [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], – [[župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] (sv. Mohor), – [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče]] (Marija vnebovzeta) * 10. stoletje: – [[Župnija Laško|Laško]] (sv. Martin), – [[Župnija Hoče|Hoče]] (sv. Jurij) – [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] (sv. Mihael), – [[Škale|Škale pri Velenju]] (sv. Jurij), župnijske cerkve ni več * 11. stoletje: – '''Slovenske Konjice''' (sv. Jurij) – [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] (Marija vnebovzeta), – [[Župnija Ponikva|Ponikva]] (sv. Martin) - [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] (Sv. Lenart), – [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] (sv. Rupert) * 12. stoletje: – [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (sv. Križ). Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so bile leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}}, ki jo hranijo v arhivu [[Benediktinski samostan svetega Pavla|benediktinskega samostana sv. Pavla v Lavantu]],{{sfn|Pučnik|Boldin|Miličevič|2026|p=10,11,12}} ta omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz …).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]]. Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |last=Zdovc |first=Vinko |year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico|chapter=Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11}}</ref> Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}} [[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|left|poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]] [[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|left|thumb|trg Konjice z župnijsko cerkvijo in gradom na Kaiserjevi litografiji iz 1830]] Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi neposredno s [[Oglej|sedeža patriarhata]] v [[Videm, Italija|Vidmu]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23. februar 2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem.<ref>{{navedi knjigo |last=Reven |first=Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1751 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] ter proti izviru [[Savinja|Savinje]] je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|zagrebško škofijo]]. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo (pravice, dohodki in možnost političnega vpliva) izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|Italijane]] in [[Furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Duhovniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}} Potem, ko so v letih 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}}{{sfn|Höfler|2018|p=13}} Leta 1751 je [[papež Benedikt XIV.]], tudi na pritisk dunajskega dvora, [[oglejski patriarhat]] ukinil, za ozemlje patriarhata pod [[Habsburška monarhija|habsburško vladavino]] (tj. za večino slovenskega prostora do reke Drave na severu) pa naslednje leto ustanovil [[Nadškofija Gorica|Goriško škofijo]], za ozemlje [[Beneška republika|beneške republike]] v [[Furlanija|Furlaniji]] pa [[Nadškofija Videm|Videmsko škofijo]]. Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]] (podrejene direktno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]), ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju.<ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |cobiss=514470965 |pages=27–54}}</ref> Med letoma 1704 in 1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=199}} povišali v nadžupnijo.{{sfn|Boldin|2016|p=85}} Po začasni ukinitvi [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] (1787), po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]],{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar, France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref> Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času [[blaženi|blaženega]] škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, da se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">{{SloBio|id=sbi584693 |avtor= Grafenauer, I.; Gspan, A. |ime=Slomšek, Anton Martin |vir=sbl}}</ref> === Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov === [[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji nagrobnik Ortolfa Konjiškega]] * 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška pražupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Pučnik|Boldin|Miličevič|2026|p=10,11,12}} * 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} * 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče;{{sfn|Stopar|1976|p=}}<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref> * 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Pučnik|Boldin|Miličevič|2026|p=22}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, [[Gotska arhitektura|gotiziral]], jo opremil z [[opornik|oporniki]] in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} * 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} * 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713; * 1751: župnija povišana v nadžupnijo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} * 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}} * 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}} * 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz [[Humin]]a v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala (freske niso ohranjene). Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa – dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}} * 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}} * 1874: streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}} * 1875: [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]]{{sfn|Boldin|2016|p=30}}{{sfn|Pučnik|Boldin|Miličevič|2026|p=30}}, kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof|knezoškof]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}} * 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}} * 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]]{{sfn|Boldin|2016|p=30}} z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | {{Slika d|Q18515910|150px}} | [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03379}} |- | 2. | {{Slika d|Q12786834|150px}} | [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03380}} |- | 3. | {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|150px}} | [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Tepanje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, med njimi izstopa [[Janez Nanut|Nanutova]] kapela v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=325}} ==Drugi objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]] | Župnišče v Slovenskih Konjicah | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|10232}} |- | 2. | [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]] | Župnijski dom (zgrajen 2008) | [[Slovenske Konjice]] |} === Župnišče=== [[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|župnišče, zahodna stran]] Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V prvem nadstropju severovzhodnega vogala je gotski [[erker]] iz obdobja Valentina Fabrija, tj. začetka 80. let 15. stoletja. Že pred letom 1500 so stavbo močno utrdili. Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625–1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]], {{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=228}} z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itn.; gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih. ==Red zvonjenja== ===Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja=== [[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|160px|sličica|levo]] V [[zvonik|zvoniku]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]] so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. Nadžupnija se je pred obnovo odločila tudi, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref> [[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|160px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]] Po načrtovanju, izdelavi projektov in zbiranju potrebnih sredstev se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci… [[Slika:Zvon 1924.jpg|160px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]] Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju,<ref name="">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/ |title=Slovenski biografski leksikon: Schneider, zvonarska družina v Celju in Ljubljani |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023. {{glavni|Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon}} Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135, 151}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes. Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024. Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine. [[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]] ===Stolpna ura=== V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ne ureja več [[stolpna ura]], temveč [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar</sub> je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]]. ===Zvonovi in zvonjenje=== Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere. {| class="wikitable sortable" ! opis zvona ! slika ! zvonar ! leto vlitja ! premer ! teža<br>(v kg) ! ton*<br>(po podatkih zvonarne) |- |veliki zvon |[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]] |[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]] | 2023 | 172 cm | 2870 | [[ton|B° +6/16]] |- |stari zvon |[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]] | Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}} | 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}} | 143 cm | 1758 | [[ton|d' +6/16]] |- |večji zvon |[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]] | Grassmayr Innsbruck | 1984 | 106 cm | 651 | [[ton|f' +6/16]] |- |mali zvon |[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]] | Grassmayr Innsbruck | 1984 | 95 cm | 470,5 | [[ton|g' +6/16]] |- |} ===Redno zvonjenje=== Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije. Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom [[Acetilen|acetilenom]], pridobljenim iz [[kalcijev karbid|kalcijevega karbida]] (po domače karbit). • ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute; • ob 12.00 h opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, [[papež Kalist III.]] je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad [[Osmansko cesarstvo|Turki]] v bitki pri Beogradu; • ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem. Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti. ===Izredna zvonjenja=== • prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo [[Križanje (smrtna kazen)|smrt na križu]]. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute; • drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom; ===Zvonjenje pokojnim=== Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb. V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br> ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški. Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute: • moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br> • ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br> • otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br> Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti. ===Mašno zvonjenje=== V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju: • med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev, • v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev. Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do antifone [[Salve Regina]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.bing.com/search?q=antifona+Salve+Regina&form=ANSPH1&refig=6a85af5be8bd475d86503445dcb7631d&pc=EDGEDB&adppc=EDGEDBB |title=Antifona Salve Regina |accessdate=15. november 2025 |date= |format= |work= }}</ref> pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«. ===Pritrkovanje=== Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov. == Pomembne osebnosti == [[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]] [[Slika:Matej Slekovec - Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.pdf|200px|desno]] === Valentin Fabri === V času delovanja tamkajšnjega župnika Valentina Fabrija{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}}{{sfn|Pučnik|Boldin|Miličevič|2026|p=22}} (1487–1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika. Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} === Paolo Santonino === {{glavni|Paolo Santonino}} O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle, {{sfn|Santonino|1991|p=}} je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveniae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref> ===Anton Brcko=== V Nadžupniji je od 1936 do svoje smrti dve leti kot zborovodja in organist deloval primorski skladatelj [[Anton Brcko]] (1911–1939).<ref>{{SloBio |id=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003150 |ime=Brcko, Anton |avtor=Bratuž, Andrej |vir=psbl}}</ref> == Evropska pešpot sv. Martina Tourškega == [[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|odtis nekdanjega [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]] Iz [[Zreče|Zreč]] in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12. november 2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500&nbsp;km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Sedaj ta pešpot ni več speljana skozi [[Slovenske Konjice]]. ==Župnijske matične knjige== Konjiški nadžupnijski urad je vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] hranil druge najstarejše krstne knjige v štajerski Sloveniji,<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2025/04/VODNIK-2024-SPLETNA.pdf |title=Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023 |accessdate=15. maj 2023 |date= |format=}}</ref> ki so jo pisali v letih 1604–1611.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759–1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si]. == Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni, konjiški novomašniki (1945-2015) == {{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}} == Župnijsko glasilo == Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713203244/https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk|authorlink1=Anton Ožinger |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016|title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064|pages= }} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez|authorlink1=Janez Höfler| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan|authorlink1=Ivan Stopar |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji|chapter=Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin|authorlink1=Avguštin Stegenšek| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Slekovec|first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice | year=2009| cobiss=63482881|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Petrič |first=Franci| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| year=2015| publisher=Družina d.o.o.| cobiss=10198019|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan|authorlink1=Marijan Zadnikar| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}} * {{navedi knjigo |last1=Kovačič|first1=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=Pučnik, Nataša|author2=Boldin, Aleksandra|author3=Miličevič, Ana|year=2026 |title=Konjiški obrazi : ob 880-letnici prve pisne omembe Konjic |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn=978-961-92153-8-8 |cobiss=278860291 |pages=}} == Glej tudi == * [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof * [[Tomaž Fantoni]] - slikar * [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof{{sfn|Pučnik|Boldin|Miličevič|2026|p=28}} * [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u * [[Zdenka Serajnik]] - članica [[Frančiškov svetni red|Frančiškovega svetnega reda]], pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica{{sfn|Pučnik|Boldin|Miličevič|2026|p=34}} * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] * [[Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}} * Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015 {{Nadškofija Maribor}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] pf4rmsde1j6zu5hqv7zzb6pynqrwxee 0 182612 6748497 6651914 2026-09-09T21:40:10Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6748497 wikitext text/x-wiki '''Bezjak''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|81. najbolj pogost]] [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.469 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Aleš Bezjak]], rokometaš * [[Ana Bezjak]], pevka * [[Barbara Bezjak]], plavalka * [[Bojan Bezjak]], rogist * [[Damijan Zrim|Damijan Bezjak Zrim]], politik * [[Franc Bezjak]] (1814–1887), duhovnik, nabožni pisec * [[France Bezjak]] (1909–1990), matematik, visokošolski prof. * [[Janko Bezjak]] (1862–1935), šolnik, jezikoslovec in pisec učbenikov * [[Jožica Bezjak]] (ddr.) predsednica Združenja pedagogov tehnične ustvarjalnosti Slovenije *Videk Bezjak (2010- še živ) Kralj/Vladatelj Placerovc. * [[Marjan Bezjak]] (*1960), politik, gospodarstvenik? * [[Marko Bezjak]] (*1986), rokometaš * [[Mirko Bezjak]], igralec *[[Nejc Bezjak]], gradbenik, hidrotehnik * [[Primož Bezjak]] (*1977), igralec, plesalec, koreograf * [[Rado Bezjak]], pevec ([[Dekameroni]]) *[[Roman Bezjak (fotograf)|Roman Bezjak]] (*1962), fotograf, umetnik, predavatelj v Nemčiji * [[Roman Bezjak]] (*1989), nogometaš * [[Saša Bezjak]] (*1971), likovna pedagoginja, slikarka, kiparka * [[Silva Bezjak]] (1928–1991), logopedinja (defektologinja) * [[Sonja Bezjak]], sociologinja, muzealka? * [[Tomaž Bezjak]], oblikovalec luči v gledališču * [[Vlado Bezjak]], amaterski igralec, komedijant leta == Glej tudi == * priimke [[Vezjak]], [[Bizjak]], [[Vizjak]], [[Miha Bezeljak|Bezeljak]], [[Beznšek]], [[Bezlaj]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Bezjak}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] r3szqkca1km80efma0kq0mfxttf39zh 6748498 6748497 2026-09-09T21:41:50Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6748498 wikitext text/x-wiki '''Bezjak''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|81. najbolj pogost]] [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.469 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Aleš Bezjak]], rokometaš * [[Ana Bezjak]], pevka * [[Barbara Bezjak]], plavalka * [[Bojan Bezjak]], rogist * [[Damijan Zrim|Damijan Bezjak Zrim]], politik * [[Franc Bezjak]] (1814–1887), duhovnik, nabožni pisec * [[France Bezjak]] (1909–1990), matematik, visokošolski prof. * [[Janko Bezjak]] (1862–1935), šolnik, jezikoslovec in pisec učbenikov * [[Jožica Bezjak]] (ddr.) predsednica Združenja pedagogov tehnične ustvarjalnosti Slovenije *Videk Bezjak (*2010) Kralj/Vladatelj [[Placerovci|Placerovc]]. * [[Marjan Bezjak]] (*1960), politik, gospodarstvenik? * [[Marko Bezjak]] (*1986), rokometaš * [[Mirko Bezjak]], igralec *[[Nejc Bezjak]], gradbenik, hidrotehnik * [[Primož Bezjak]] (*1977), igralec, plesalec, koreograf * [[Rado Bezjak]], pevec ([[Dekameroni]]) *[[Roman Bezjak (fotograf)|Roman Bezjak]] (*1962), fotograf, umetnik, predavatelj v Nemčiji * [[Roman Bezjak]] (*1989), nogometaš * [[Saša Bezjak]] (*1971), likovna pedagoginja, slikarka, kiparka * [[Silva Bezjak]] (1928–1991), logopedinja (defektologinja) * [[Sonja Bezjak]], sociologinja, muzealka? * [[Tomaž Bezjak]], oblikovalec luči v gledališču * [[Vlado Bezjak]], amaterski igralec, komedijant leta == Glej tudi == * priimka [[Vezjak]] in [[Bizjak]], pa tudi [[Vizjak]], [[Miha Bezeljak|Bezeljak]], [[Beznšek]], [[Bezlaj]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Bezjak}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] qksplz85hnszkhk7b2yu3bulr2lh9rl 0 182694 6748339 6394842 2026-09-09T12:07:11Z ~2026-45085-22 264465 /* Znani nosilci priimka */ 6748339 wikitext text/x-wiki '''Dolinšek''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|187. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. december 2007 uporabljalo 947 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Beno Dolinšek]] (1969–1994), alpinist * [[Blaž Dolinšek]] (*1967), gradbenik * [[Doroteja Dolinšek]] (*1994), sodobna umetnica * [[Drago Dolinšek]] (1920–2010), ekonomist, gospodarstvenik, politik *[[Eva Dolinšek]] (*1992), čembalistka *[[Hubert Dolinšek]] (*1934), gozdar * [[Ivan Dolinšek]] (1896–1974), sadjar in drevesničar * [[Janez Dolinšek]] (*1957), fizik, univ. prof. * [[Jernej Dolinšek]], zdravnik pediater, strok. za celiakijo, prof. MF UM * [[Lavoslav Dolinšek]] (1898–1966), bančnik * [[Leon Dolinšek]] (1932–2009), fotograf, fotoreporter *[[Marjan Dolinšek]], državni sekretar za področje izobraževanja in športa * [[Mihael Dolinšek|Miha(el) Dolinšek]] (*1962), filmski ustvarjalec, fotograf, producent * Olivera in Rajko Dolinšek, podjetnika * [[Rafael Dolinšek]] (1892–1963), zdravnik ginekolog na Hrvaškem *[[Rajko Dolinšek]] (*1957), novinar, komentator v športnem programu *[[Sarah Dolinšek]] (*1978), slikarka *[[Slavko Dolinšek]] (*1955), strojnik, energetik, stokovnjak za menedžment inovacij *[[Tim Dolinšek]], baleni plesalec * [[Tone Dolinšek (pravnik)|Tone Dolinšek]], pravnik in sodnik * [[Tone Dolinšek|Tone Dolinšek - Metod]] (1910–1991), kovinostrugar, politični delavec *[[Zdravko Dolinšek]] (*1933), politik, poslanec Skupščine SRS; slikar? *[[Zdravko Dolinšek]] (*1948), zlatar, graver, industrijski oblikovalec, slikar == Glej tudi == * priimek [[Dolinar]] *priimek [[Doljak]] *priimek [[Dolničar]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Dolinšek}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] t2k8fbmu0zdbg0ut089z4f9yvxinab3 6748343 6748339 2026-09-09T12:24:44Z ~2026-45085-22 264465 /* Znani nosilci priimka */ 6748343 wikitext text/x-wiki '''Dolinšek''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|187. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. december 2007 uporabljalo 947 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Avgust Dolinšek]] ( * [[Beno Dolinšek]] (1969–1994), alpinist * [[Blaž Dolinšek]] (*1967), gradbenik * [[Doroteja Dolinšek]] (*1994), sodobna umetnica * [[Drago Dolinšek]] (1920–2010), ekonomist, gospodarstvenik, politik *[[Eva Dolinšek]] (*1992), čembalistka *[[Hubert Dolinšek]] (*1934), gozdar * [[Ivan Dolinšek]] (1896–1974), sadjar in drevesničar * [[Janez Dolinšek]] (*1957), fizik, univ. prof. * [[Jernej Dolinšek]], zdravnik pediater, strok. za celiakijo, prof. MF UM * [[Lavoslav Dolinšek]] (1898–1966), bančnik * [[Leon Dolinšek]] (1932–2009), fotograf, fotoreporter * [[Maks Dolinšek]] (1910–1987), učitelj, fotograf, kulturni in športni delavec na Ravnah *[[Marjan Dolinšek]], državni sekretar za področje izobraževanja in športa * [[Mihael Dolinšek|Miha(el) Dolinšek]] (*1962), filmski ustvarjalec, fotograf, producent * Olivera in Rajko Dolinšek, podjetnika * [[Rafael Dolinšek]] (1892–1963), zdravnik ginekolog na Hrvaškem *[[Rajko Dolinšek]] (*1957), novinar, komentator v športnem programu *[[Sarah Dolinšek]] (*1978), slikarka *[[Slavko Dolinšek]] (*1955), strojnik, energetik, stokovnjak za menedžment inovacij *[[Tim Dolinšek]], baleni plesalec * [[Tone Dolinšek (pravnik)|Tone Dolinšek]], pravnik in sodnik * [[Tone Dolinšek|Tone Dolinšek - Metod]] (1910–1991), kovinostrugar, politični delavec *[[Zdravko Dolinšek]] (*1933), politik, poslanec Skupščine SRS; slikar? *[[Zdravko Dolinšek]] (*1948), zlatar, graver, industrijski oblikovalec, slikar == Glej tudi == * priimek [[Dolinar]] *priimek [[Doljak]] *priimek [[Dolničar]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Dolinšek}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] m3hjgaophmq5jcplpnu2sm9ue1egdk8 0 184936 6748354 6672244 2026-09-09T13:08:36Z ~2026-45085-22 264465 /* Tujejezikovne izpeljanke imena */ 6748354 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Oton |image = OtonZupancic.jpg |imagesize = |caption = [[Oton Župančič]] |pronunciation = |gender = moški |meaning = |region = nemško ime |origin = Otton |name day = 14. in 16 januar, 2.julij |related name = |fotonotes = }} '''Oton''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == [[Ime]] Oton izhaja iz [[nemščina|nemščine]], kjer imena ''Otto, Otton, Odo, Otta, Oda'' razlagajo kot skrajšane oblike iz zloženih [[germani|germanskih]] imen, katerih prvi člen je ''Ot-'' ali ''Od-''. Sestavina ''õt'' v starovisokonemščini pomeni »posestvo, bogastvo«. Iz istega korena je nemška beseda ''allod'', [[slovenščina|slovensko]] ''alód'' v pomenu »dedna zemljiška posest fevdalcev, prosta vseh obveznosti«.<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Slovenske izpeljanke imena == * [[Odo]], [[Odon]], [[Oto]] == Tujejezikovne izpeljanke imena == *pri [[Nemci]]h Otto (m), Odo (m) Otta (ž), Oda (ž) *pri [[Čehi]]h: Oto, Otto, Ota; Otokar * pri [[Francozi]]h: Odelin (m), Odilon (m), Odile (ž); Othon * pri [[Italijanščina|Italijanih]]: Otone * pri Hrvatih: Oton == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] 239 oseb z imenom Oton.<ref>{{baza imen SURS|ime=Oton|spol=M}}</ref> Ime nad različico [[Oto]] prevladuje na Gorenjskem, Dolenjskem in na Primorskem. == Osebni praznik == V našem [[cerkveno leto|koledarju]] z izborom svetniških imen, udomačenih med Slovenci in njihovimi [[god]]ovnimi dnevi po novem bogoslužnem koledarju je ime '''Oton''' zapisano 3 krat. Pregled godovnih dni v katerih godujejo še osebe katerih imena nastopajo kot različica navedenega imena.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> * [[2. julij]], tega dne leta 1139 je umrl ''Oton Bamberški'', [[apostol]] ''Pomorjanov'' in [[škof]] v [[Bamberg]]u *[[14. januar]], [[Sveti Odon iz Novare|Odon iz Novare]], [[menih|redovnik]] in [[opat|prior]] v [[Kartuzijanski samostan Jurklošter|Kartuziji Jurklošter]] († 14. jan. 1198) *[[16. januar]], Oton, [[mučenec]] († 16. jan. 1202) == Znane osebe == * [[Oton I. Veliki]], saški vojvoda ter nemški in italijanski kralj * [[Oton II.]], vzhodnofrakovski kralj * [[Oton III. (razločitev)|Oton III.]] (več oseb) * Oton, slikar - frater iz Novega mesta * [[Oton Župančič]], slovenski pesnik * [[Oton Ambrož]], novinar in publicist v ZDA * [[Oton Bajc]] (1903–1993), kirurg in zdravstveni orgsanizator * [[Oton Bajde]] (1906–1993), violončelist, glasbeni pedagog in šolnik * [[Oton Battelino]] (1908–2003), gradbenik * [[Oton Berkopec]] (1906–1988), bibliotekar, literarni zgodovinar, prevajalec, akademik * [[Oton Berce]], šolnik in organizator skavtstva v zamejstvu * [[Oton Bratuž]], državni svetnik (enota Tolmin) * [[Oton Christof]], upravnik Slovenskega naroda * [[Oto Detela|Oton Detela]], politik, kranjski deželni glavar * [[Oton Fettich]]-Frankheim (1885–1945), pravnik, gospodarstvenik; narodni in humanitarni delavec * [[Oton Filipič]], območni predsednik združenja za vrednote slovenske osamosvojitve severne Primorske * [[Oton Grebenc]], učitelj risanja na obrtni šoli in umetniški šoli [[Pobuda Central 5|Probuda]] * [[Oton Gregorič]], hokejist * [[Oton Gaspari]], arhitekt * [[Oton Gliha]] (1914–1999), hrvaški slikar slovenskega rodu * [[Oton Janker]], zgodovinar, šolnik * [[Dimitrij Oton Jeruc]], pesnik * [[Oton Jugovec]], arhitekt * [[Oton Kette]] (1881–1944), državni uradnik * [[Oton Kocjan]] (1876–?), kapucin, prvi slovenski apostolski penitenciar (v Loretu) * [[Oton Kolman]] * [[Oton Leban]], pevec, 1. tenorist okteta "Simon Gregorčič" in ljubiteljski astronom * [[Oton Mader]] - Ris, partizan * [[Oton Marc]] (1963), pesnik * [[Oton Mlakar]], šolnik * [[Oton Mozetič]] * [[Oton Muck]] (1899–1994), agronom, univ. prof. * [[Oton Muhr]], klasični filolog, jezikoslovec * [[Oton Naglost]], naravoslovni fotograf * [[Oton Oman]], predvatelj učiteljišča * [[Oton Papež]], pravnik, sodnik * [[Oton Ploj]], pravnik, narodni delavec * [[Oton Polak]] (1917–2011), slikar, grafik, likovni pedagog * [[Oton Postružnik]], hrvaški grafik in slikar slov. rodu * [[Oton Friderik Puchheim]]/Buccheim, škof * [[Oton Račečič]], šolnik * Oto(n) (Antun) Reisinger, hrvaški karikaturist slov. rodu * [[Oton Sadar]] (1864–1919), fotograf, založnik * [[Oton Sajovic]], matematik (opisna geometrija) * [[Oton Savicki]] * [[Oton Skola]], slikar, pisatelj, misijonar * [[Oton Sprug]], frančiškan, teolog * [[Oton Stiglic]], knjigovodski strokovnjak * [[Oton Svetlin]] * [[Oton Trabant]] (1816–1854), duhovnik, misijonar * [[Oton Velunšek]], letalski modelar * [[Oton Vidic]], sodnik * [[Oton Vrhunec]] (il.i. Blaž Ostrovrhar), partizanski poveljnik in pesnik * [[Oton Weissbacher]], namiznoteniški igralec, športni delavec * [[Oton Zagorc]], rodoslovec, mojster igre "go" * [[Oton Zupan]], telovadec * [[Oton Žunec]], šolnik? == Glej tudi == * [[seznam osebnih imen na O]] * [[Otonsko cesarstvo]]/[[Otoni]]=[[Otonska dinastija]]/rodbina/[[Otonska umetnost]]/[[Otonska arhitektura]]/[[Otonska renesansa]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] oluwmc2y28coxf7a2yakupyacpk9m34 6748355 6748354 2026-09-09T13:11:22Z ~2026-45085-22 264465 /* Tujejezikovne izpeljanke imena */ 6748355 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Oton |image = OtonZupancic.jpg |imagesize = |caption = [[Oton Župančič]] |pronunciation = |gender = moški |meaning = |region = nemško ime |origin = Otton |name day = 14. in 16 januar, 2.julij |related name = |fotonotes = }} '''Oton''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == [[Ime]] Oton izhaja iz [[nemščina|nemščine]], kjer imena ''Otto, Otton, Odo, Otta, Oda'' razlagajo kot skrajšane oblike iz zloženih [[germani|germanskih]] imen, katerih prvi člen je ''Ot-'' ali ''Od-''. Sestavina ''õt'' v starovisokonemščini pomeni »posestvo, bogastvo«. Iz istega korena je nemška beseda ''allod'', [[slovenščina|slovensko]] ''alód'' v pomenu »dedna zemljiška posest fevdalcev, prosta vseh obveznosti«.<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Slovenske izpeljanke imena == * [[Odo]], [[Odon]], [[Oto]] == Tujejezikovne izpeljanke imena == *pri [[Nemci]]h Otto (m), Odo (m) Otta (ž), Oda (ž) *pri [[Čehi]]h: Oto, Otto, Ota; Otokar * pri [[Francozi]]h: Odelin (m), Odilon (m), Odile (ž); Othon * pri [[Italijanščina|Italijanih]]: Otone * pri [[Hrvaška|Hrvatih]]: Oton * pri [[Madžarščina|Madžarih]]: Ödön * pri [[Angleži|Angležih]]: Otto, Otho == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] 239 oseb z imenom Oton.<ref>{{baza imen SURS|ime=Oton|spol=M}}</ref> Ime nad različico [[Oto]] prevladuje na Gorenjskem, Dolenjskem in na Primorskem. == Osebni praznik == V našem [[cerkveno leto|koledarju]] z izborom svetniških imen, udomačenih med Slovenci in njihovimi [[god]]ovnimi dnevi po novem bogoslužnem koledarju je ime '''Oton''' zapisano 3 krat. Pregled godovnih dni v katerih godujejo še osebe katerih imena nastopajo kot različica navedenega imena.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> * [[2. julij]], tega dne leta 1139 je umrl ''Oton Bamberški'', [[apostol]] ''Pomorjanov'' in [[škof]] v [[Bamberg]]u *[[14. januar]], [[Sveti Odon iz Novare|Odon iz Novare]], [[menih|redovnik]] in [[opat|prior]] v [[Kartuzijanski samostan Jurklošter|Kartuziji Jurklošter]] († 14. jan. 1198) *[[16. januar]], Oton, [[mučenec]] († 16. jan. 1202) == Znane osebe == * [[Oton I. Veliki]], saški vojvoda ter nemški in italijanski kralj * [[Oton II.]], vzhodnofrakovski kralj * [[Oton III. (razločitev)|Oton III.]] (več oseb) * Oton, slikar - frater iz Novega mesta * [[Oton Župančič]], slovenski pesnik * [[Oton Ambrož]], novinar in publicist v ZDA * [[Oton Bajc]] (1903–1993), kirurg in zdravstveni orgsanizator * [[Oton Bajde]] (1906–1993), violončelist, glasbeni pedagog in šolnik * [[Oton Battelino]] (1908–2003), gradbenik * [[Oton Berkopec]] (1906–1988), bibliotekar, literarni zgodovinar, prevajalec, akademik * [[Oton Berce]], šolnik in organizator skavtstva v zamejstvu * [[Oton Bratuž]], državni svetnik (enota Tolmin) * [[Oton Christof]], upravnik Slovenskega naroda * [[Oto Detela|Oton Detela]], politik, kranjski deželni glavar * [[Oton Fettich]]-Frankheim (1885–1945), pravnik, gospodarstvenik; narodni in humanitarni delavec * [[Oton Filipič]], območni predsednik združenja za vrednote slovenske osamosvojitve severne Primorske * [[Oton Grebenc]], učitelj risanja na obrtni šoli in umetniški šoli [[Pobuda Central 5|Probuda]] * [[Oton Gregorič]], hokejist * [[Oton Gaspari]], arhitekt * [[Oton Gliha]] (1914–1999), hrvaški slikar slovenskega rodu * [[Oton Janker]], zgodovinar, šolnik * [[Dimitrij Oton Jeruc]], pesnik * [[Oton Jugovec]], arhitekt * [[Oton Kette]] (1881–1944), državni uradnik * [[Oton Kocjan]] (1876–?), kapucin, prvi slovenski apostolski penitenciar (v Loretu) * [[Oton Kolman]] * [[Oton Leban]], pevec, 1. tenorist okteta "Simon Gregorčič" in ljubiteljski astronom * [[Oton Mader]] - Ris, partizan * [[Oton Marc]] (1963), pesnik * [[Oton Mlakar]], šolnik * [[Oton Mozetič]] * [[Oton Muck]] (1899–1994), agronom, univ. prof. * [[Oton Muhr]], klasični filolog, jezikoslovec * [[Oton Naglost]], naravoslovni fotograf * [[Oton Oman]], predvatelj učiteljišča * [[Oton Papež]], pravnik, sodnik * [[Oton Ploj]], pravnik, narodni delavec * [[Oton Polak]] (1917–2011), slikar, grafik, likovni pedagog * [[Oton Postružnik]], hrvaški grafik in slikar slov. rodu * [[Oton Friderik Puchheim]]/Buccheim, škof * [[Oton Račečič]], šolnik * Oto(n) (Antun) Reisinger, hrvaški karikaturist slov. rodu * [[Oton Sadar]] (1864–1919), fotograf, založnik * [[Oton Sajovic]], matematik (opisna geometrija) * [[Oton Savicki]] * [[Oton Skola]], slikar, pisatelj, misijonar * [[Oton Sprug]], frančiškan, teolog * [[Oton Stiglic]], knjigovodski strokovnjak * [[Oton Svetlin]] * [[Oton Trabant]] (1816–1854), duhovnik, misijonar * [[Oton Velunšek]], letalski modelar * [[Oton Vidic]], sodnik * [[Oton Vrhunec]] (il.i. Blaž Ostrovrhar), partizanski poveljnik in pesnik * [[Oton Weissbacher]], namiznoteniški igralec, športni delavec * [[Oton Zagorc]], rodoslovec, mojster igre "go" * [[Oton Zupan]], telovadec * [[Oton Žunec]], šolnik? == Glej tudi == * [[seznam osebnih imen na O]] * [[Otonsko cesarstvo]]/[[Otoni]]=[[Otonska dinastija]]/rodbina/[[Otonska umetnost]]/[[Otonska arhitektura]]/[[Otonska renesansa]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] 40b61imzq0w34o9kr1zlcojxyol9cus 6748357 6748355 2026-09-09T13:13:35Z ~2026-45085-22 264465 /* Tujejezikovne izpeljanke imena */ 6748357 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Oton |image = OtonZupancic.jpg |imagesize = |caption = [[Oton Župančič]] |pronunciation = |gender = moški |meaning = |region = nemško ime |origin = Otton |name day = 14. in 16 januar, 2.julij |related name = |fotonotes = }} '''Oton''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == [[Ime]] Oton izhaja iz [[nemščina|nemščine]], kjer imena ''Otto, Otton, Odo, Otta, Oda'' razlagajo kot skrajšane oblike iz zloženih [[germani|germanskih]] imen, katerih prvi člen je ''Ot-'' ali ''Od-''. Sestavina ''õt'' v starovisokonemščini pomeni »posestvo, bogastvo«. Iz istega korena je nemška beseda ''allod'', [[slovenščina|slovensko]] ''alód'' v pomenu »dedna zemljiška posest fevdalcev, prosta vseh obveznosti«.<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Slovenske izpeljanke imena == * [[Odo]], [[Odon]], [[Oto]] == Tujejezikovne izpeljanke imena == *pri [[Nemci]]h Otto (m), Odo (m) Otta (ž), Oda (ž) *pri [[Čehi]]h: Oto, Otto, Ota; Otokar * pri [[Francozi]]h: Odelin (m), Odilon (m), Odile (ž); Othon * pri [[Italijanščina|Italijanih]]: Otone, Odone (tudi priimek) * pri [[Hrvaška|Hrvatih]]: Oton, Oto * pri [[Madžarščina|Madžarih]]: Ödön * pri [[Angleži|Angležih]]: Otto, Otho == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] 239 oseb z imenom Oton.<ref>{{baza imen SURS|ime=Oton|spol=M}}</ref> Ime nad različico [[Oto]] prevladuje na Gorenjskem, Dolenjskem in na Primorskem. == Osebni praznik == V našem [[cerkveno leto|koledarju]] z izborom svetniških imen, udomačenih med Slovenci in njihovimi [[god]]ovnimi dnevi po novem bogoslužnem koledarju je ime '''Oton''' zapisano 3 krat. Pregled godovnih dni v katerih godujejo še osebe katerih imena nastopajo kot različica navedenega imena.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> * [[2. julij]], tega dne leta 1139 je umrl ''Oton Bamberški'', [[apostol]] ''Pomorjanov'' in [[škof]] v [[Bamberg]]u *[[14. januar]], [[Sveti Odon iz Novare|Odon iz Novare]], [[menih|redovnik]] in [[opat|prior]] v [[Kartuzijanski samostan Jurklošter|Kartuziji Jurklošter]] († 14. jan. 1198) *[[16. januar]], Oton, [[mučenec]] († 16. jan. 1202) == Znane osebe == * [[Oton I. Veliki]], saški vojvoda ter nemški in italijanski kralj * [[Oton II.]], vzhodnofrakovski kralj * [[Oton III. (razločitev)|Oton III.]] (več oseb) * Oton, slikar - frater iz Novega mesta * [[Oton Župančič]], slovenski pesnik * [[Oton Ambrož]], novinar in publicist v ZDA * [[Oton Bajc]] (1903–1993), kirurg in zdravstveni orgsanizator * [[Oton Bajde]] (1906–1993), violončelist, glasbeni pedagog in šolnik * [[Oton Battelino]] (1908–2003), gradbenik * [[Oton Berkopec]] (1906–1988), bibliotekar, literarni zgodovinar, prevajalec, akademik * [[Oton Berce]], šolnik in organizator skavtstva v zamejstvu * [[Oton Bratuž]], državni svetnik (enota Tolmin) * [[Oton Christof]], upravnik Slovenskega naroda * [[Oto Detela|Oton Detela]], politik, kranjski deželni glavar * [[Oton Fettich]]-Frankheim (1885–1945), pravnik, gospodarstvenik; narodni in humanitarni delavec * [[Oton Filipič]], območni predsednik združenja za vrednote slovenske osamosvojitve severne Primorske * [[Oton Grebenc]], učitelj risanja na obrtni šoli in umetniški šoli [[Pobuda Central 5|Probuda]] * [[Oton Gregorič]], hokejist * [[Oton Gaspari]], arhitekt * [[Oton Gliha]] (1914–1999), hrvaški slikar slovenskega rodu * [[Oton Janker]], zgodovinar, šolnik * [[Dimitrij Oton Jeruc]], pesnik * [[Oton Jugovec]], arhitekt * [[Oton Kette]] (1881–1944), državni uradnik * [[Oton Kocjan]] (1876–?), kapucin, prvi slovenski apostolski penitenciar (v Loretu) * [[Oton Kolman]] * [[Oton Leban]], pevec, 1. tenorist okteta "Simon Gregorčič" in ljubiteljski astronom * [[Oton Mader]] - Ris, partizan * [[Oton Marc]] (1963), pesnik * [[Oton Mlakar]], šolnik * [[Oton Mozetič]] * [[Oton Muck]] (1899–1994), agronom, univ. prof. * [[Oton Muhr]], klasični filolog, jezikoslovec * [[Oton Naglost]], naravoslovni fotograf * [[Oton Oman]], predvatelj učiteljišča * [[Oton Papež]], pravnik, sodnik * [[Oton Ploj]], pravnik, narodni delavec * [[Oton Polak]] (1917–2011), slikar, grafik, likovni pedagog * [[Oton Postružnik]], hrvaški grafik in slikar slov. rodu * [[Oton Friderik Puchheim]]/Buccheim, škof * [[Oton Račečič]], šolnik * Oto(n) (Antun) Reisinger, hrvaški karikaturist slov. rodu * [[Oton Sadar]] (1864–1919), fotograf, založnik * [[Oton Sajovic]], matematik (opisna geometrija) * [[Oton Savicki]] * [[Oton Skola]], slikar, pisatelj, misijonar * [[Oton Sprug]], frančiškan, teolog * [[Oton Stiglic]], knjigovodski strokovnjak * [[Oton Svetlin]] * [[Oton Trabant]] (1816–1854), duhovnik, misijonar * [[Oton Velunšek]], letalski modelar * [[Oton Vidic]], sodnik * [[Oton Vrhunec]] (il.i. Blaž Ostrovrhar), partizanski poveljnik in pesnik * [[Oton Weissbacher]], namiznoteniški igralec, športni delavec * [[Oton Zagorc]], rodoslovec, mojster igre "go" * [[Oton Zupan]], telovadec * [[Oton Žunec]], šolnik? == Glej tudi == * [[seznam osebnih imen na O]] * [[Otonsko cesarstvo]]/[[Otoni]]=[[Otonska dinastija]]/rodbina/[[Otonska umetnost]]/[[Otonska arhitektura]]/[[Otonska renesansa]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] lo876cbzc8sp71gg155k5tn1d8h5cia 0 186768 6748521 5571284 2026-09-09T23:44:43Z Xqbot 32282 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[KK Plama-pur Ilirska Bistrica]] 6748521 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[KK Plama-pur Ilirska Bistrica]] 15ppi6v25rn8z9pq5dmshw81jxxkj2z 0 188520 6748446 6748278 2026-09-09T18:33:48Z ~2026-48924-99 265541 /* Življenje in delo */ Ureditev razdelka Življenje in delo: slogovni in slovnični popravki, odstranitev neenciklopedične trditve, brez vsebinskih sprememb. 6748446 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | website = [http://www.sebastijan-pregelj.com www.sebastijan-pregelj.com] }} '''Sebastijan Pregelj''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], * [[29. julij]] [[1970]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]. [[Slika:Sebastijan Pregelj.jpg|thumb|Sebastijan Pregelj]] '''Sebastijan Pregelj''' (* 29. julij 1970, Ljubljana) je slovenski pisatelj. == Življenje in delo == Diplomiral je iz zgodovine na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Od leta 1991 objavlja svoje zgodbe v literarnih revijah. Leta 1996 je izšel njegov prvenec ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'', sledila je zbirka kratke proze ''[[Cirilina roža]]'' in zatem še zbirka kratkih zgodb ''[[Svinje brez biserov]]''. Zgodbi ''Onstran steklene stene'' in ''Pianino'' sta bili uvrščeni v antologije, ki so izšle v nemškem, slovaškem, poljskem in angleškem prevodu. Leta 2004 je za časopis ''Pravna praksa'' napisal serijo kratkih kriminalnih zgodb.<ref>http://www.pravnapraksa.si/LITE/Kazalo.aspx?Src=zNblVXQY1zSI0YqaH4aXVo6XMfILfOITvplc3nk2GibUvnu9OsTbdQQE43VinHDAD/KqusQSEbuL0VknTQGuTA==</ref> Leta 2011 je izšla Pregljeva četrta zbirka kratke proze ''Prebujanja''. Leta 2004 je izšel njegov prvi roman ''[[Leta milosti]]'', sledil je roman ''Na terasi babilonskega stolpa'', s katerim je bil finalist natečaja [[Cankarjeva založba|Cankarjeve založbe]] za roman iz sodobnega življenja<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20170926130335/http://www.bukla.si/?action=books&book_id=14038|title=Arhivska kopija|accessdate=30. september 2016}}</ref> in je kasneje izšel tudi v nemškem prevodu. Leta 2010 je izšel njegov tretji roman ''Mož, ki je jahal tigra''. Pregelj je bil z vsemi tremi romani finalist za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]], nagrado za najboljši slovenski roman leta, ki jo podeljuje časnik ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Leta 2013 je sledil četrti roman ''Pod srečno zvezdo'', ki je poleti 2014 izhajal kot podlistek v dnevniku ''[[Večer (časopis)|Večer]]'', leta 2015 pa je izšel še v nemškem prevodu. Konec leta 2014 je izšel roman ''Kronika pozabljanja'',<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20240917064251/https://www.delo.si/kultura/knjiga/kresnik-v-romanesknem-top-10-sama-znana-imena|title=Kresnik: V romanesknem »top 10« sama znana imena|website=Delo|accessdate=17. september 2024}}</ref> sledili so prevodi v nemški, angleški in hrvaški jezik. Leta 2017 je sledil kratek roman ''Vdih. Izdih.'', dve leti kasneje pa roman ''[[V Elvisovi sobi]]''. Za roman ''V Elvisovi sobi'' je leta 2020 prejel prvo [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]].<ref>{{Navedi splet|url=https://misli.sta.si/2782454/prva-cankarjeva-nagrada-sebastijanu-preglju-za-roman-v-elvisovi-sobi|title=Prva Cankarjeva nagrada Sebastijanu Preglju za roman V Elvisovi sobi|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]]|date=21. junij 2020|accessdate=23. junij 2020}}</ref> Sledili so prevodi v italijanščino, hrvaščino, angleščino in švedščino. Leta 2023 je izšel roman ''Beli konjiček''. V sodelovanju z Gašperjem Troho je nastal vodnik ''Literarne poti Ljubljane'',<ref>{{Navedi splet|last=K|first=M|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/literarne-zgodbe-ki-jih-pripoveduje-nasa-vsakdanja-pot/242282|title=Literarne zgodbe, ki jih pripoveduje naša vsakdanja pot|website=RTV Slovenija|accessdate=17. september 2024}}</ref> ki je kasneje izšel še v angleškem prevodu ''Ljubljana Literary Trail''. Za mlajše bralce objavlja od leta 2014. Najprej sta izšla dva dela dogodivščin duha Babujana in prijateljev, ki se dogajajo v sodobnem času. Od leta 2016 do 2021 je nastajala serija ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', postavljena v čas [[koliščarji|koliščarjev]]. Prvi, drugi in šesti del ''Zgodb s konca kamene dobe'' so bili nominirani za [[Desetnica|desetnico]], nagrado, ki jo [[Društvo slovenskih pisateljev]] podeljuje za najboljše otroško oziroma mladinsko delo; za šesti del je Pregelj prejel nagrado [[Večernica]]. Od leta 2022 nastaja serija ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', ki se odvija v času [[Janez Vajkard Valvasor|Janeza Vajkarda Valvasorja]]. Prvi del, ''Coprnica pod gradom'', je bil nominiran za [[Desetnica|desetnico]] in [[Večernica|večernico]]. Za najmlajše v reviji ''Cicido'' od leta 2020 izhajajo zgodbe o Medu in Pujsiju, ki so kasneje izšle tudi v slikanicah. V sezoni 2023/24 so zgodbe o Medu in Pujsiju v režiji Mareta Bulca zaživele tudi na odru [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnega gledališča Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20240807102740/https://www.lgl.si/si/predstave/vse-predstave/1212-Medo-in-Pujsi|title=Medo in Pujsi|website=Lutkovno gledališče Ljubljana|accessdate=7. avgust 2024}}</ref> == Bibliografija == === Romani === * ''[[Leta milosti]]'' (2004) * ''Na terasi babilonskega stolpa'' (2008) * ''Mož, ki je jahal tigra'' (2010) * ''Pod srečno zvezdo'' (2013) * ''Kronika pozabljanja'' (2014) *''Vdih. Izdih.'' (2017) * ''[[V Elvisovi sobi]]'' (2019) * ''Beli konjiček'' (2023) === Kratka proza === * ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'' (1996) * ''Cirilina roža'' (1999) * ''[[Svinje brez biserov]]'' (2002) * ''Prebujanja'' (2011) === Za otroke === * [[Medo in Pujsi]] ** Medo in Pujsi 1 (2023) ** Medo in Pujsi 2: Prosim in hvala (2024) ** Medo in Pujsi 3: Najboljša prijatelja (2025) * zbirka ''Zgodbe vojvodine Kranjske'' ** Coprnica pod gradom, 1. del (2022) ** Zmaj nad mestom, 2. del (2023) ** Pošast iz jezera, 3. del (2024) ** Duh iz vodnjaka, 4. del (2025) * zbirka ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'' ** Deček Brin na domačem kolišču, 1. del (2016) ** Do konca jezera in naprej, 2. del (2016) ** K morju, 3. del (2017) ** Pri kamnitem stolpu, 4. del (2018) **V snegu in ledu, 5. del (2019) ** Vrnitev, 6. del (2020) ** Nov dom, 7., zadnji del (2021) * Duh Babujan ** Duh Babujan in prijatelji (2014) ** Duh Babujan in nepričakovana selitev (2016) * Skozi šivankino uho (2023) === Drugo === * »Literarne poti Ljubljane« (2010) === V antologijah === * »Čas kratke zgodbe« (1998) * »Die Zeit der kurzen Geschichte« (2001) * »Vne hranic« (2002) * »A Lazy Sunday Afternoon« (2007) * »Noc w Lublanie« (2009) * »Ljubljana Tales« (2012) * »Ereignis in der Stadt« (2023) * »It's Already the Morning of the Last Day« (2023) * »Brez Milosti« (2023) === Prevodi === * Ljubljana Literary Trail (2011) * Auf der Terrasse des Turms von Babel (2013); nemški prevod romana Na terasi babilonskega stolpa, Drava Verlag * Unter einem glücklichen Stern (2015); nemški prevod romana Pod srečno zvezdo, Drava Verlag * Das Gespenst Babujan und seine Freunde (2017); nemški prevod otroške knjige Duh Babujan in prijatelji, Drava Verlag * Das Gespenst Babujan und der unerwartete Umzug (2017); nemški prevod otroške knjige Duh Babujan in nepričakovana selitev, Drava Verlag * Chronik des Vergessens (2017); nemški prevod romana Kronika pozabljanja, Drava Verlag * вдишуваат. издишување. (2019); makedonski prevod romana Vdih. Izdih., Goten * A Chronicle of Forgetting (2019); angleški prevod romana Kronika pozabljanja, Litterae Slovenicae, DSP * Il giorno in cui finì l'estate (2022); italijanski prevod romana V Elvisovi sobi, Bottega Errante * U Elvisovoj sobi (2023); hrvaški prevod romana V Elvisovi sobi, Sandorf * Kronika zaborava (2023); hrvaški prevod romana Kronika pozabljanja, Edicije Božičević * In Elvis's Room (2023); angleški prevod romana V Elvisovi sobi, Sandorf Passage * I Elvis Rum (2024); švedski prevod romana V Elvisovi sobi, Rámus Förlag * Էլվիսի սենյակում (2026); armenski prevod romana V Elvisovi sobi, Edge Publishing == Nagrade in priznanja == * [[Cankarjeva_nagrada|Cankarjeva nagrada]], 2020: V Elvisovi sobi * [[Večernica_(nagrada)|Večernica]], 2021: Vrnitev (Zgodbe s konca kamene dobe, 6. del) * [[Zlata_hruška|Znak zlata hruška]]: Deček Brin na domačem kolišču, Do konca jezera in naprej, K morju, Pri kamnitem stolpu, V snegu in ledu, Vrnitev, Nov dom, Coprnica pod gradom, Zmaj nad mestom, Pošast iz jezera, Duh iz vodnjaka, Medo in Pujsi 1, Medo in Pujsi 2: Prosim in hvala, Medo in Pujsi 3: Najboljša prijatelja == Nominacije == * [[Večernica_(nagrada)|Večernica]], nominacija, 2023: Coprnica pod gradom (Zgodbe vojvodine Kranjske, 1. del); 2024: Zmaj nad mestom (Zgodbe vojvodine Kranjske, 2. del) * [[:en:International_Dublin_Literary_Award|International Dublin Literary Award]], longlist 2021: A Chronicle of Forgetting, longlist 2025: In Elvis's Room * [[Kresnik_(nagrada)|Kresnik]], finalist, 2005, 2009, 2011, 2020: Leta milosti, Na terasi babilonskega stolpa, Mož, ki je jahal tigra, V Elvisovi sobi * Kresnik, deseterica, 2015: Kronika pozabljanja * [[Desetnica_(nagrada)|Desetnica]], nominacija, 2017, 2018, 2022, 2023: Deček Brin na domačem kolišču, Do konca jezera in naprej, Vrnitev, Coprnica pod gradom == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{wikivir-avtor}} * [http://www.sebastijan-pregelj.com Uradna stran Sebastijana Preglja] {{ikona sl}} * [http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/131/detail.html Portal slovenskih pisateljeve] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110918234904/http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/131/detail.html |date=2011-09-18 }} {{ikona sl}}<br /> {{Večernica}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pregelj, Sebastijan}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Sebastijan Pregelj|*]] [[Kategorija:Prejemniki Cankarjeve nagrade]] [[Kategorija:Prejemniki večernice]] [[Kategorija:Prejemniki Desetnice]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] kzj06fi82pqz4bf00vp7urwnmd0a0z6 6748449 6748446 2026-09-09T18:35:58Z ~2026-48924-99 265541 6748449 wikitext text/x-wiki '''Sebastijan Pregelj''' (* 29. julij 1970, Ljubljana) je slovenski pisatelj. == Življenje in delo == Diplomiral je iz zgodovine na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Od leta 1991 objavlja svoje zgodbe v literarnih revijah. Leta 1996 je izšel njegov prvenec ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'', sledila je zbirka kratke proze ''[[Cirilina roža]]'' in zatem še zbirka kratkih zgodb ''[[Svinje brez biserov]]''. Zgodbi ''Onstran steklene stene'' in ''Pianino'' sta bili uvrščeni v antologije, ki so izšle v nemškem, slovaškem, poljskem in angleškem prevodu. Leta 2004 je za časopis ''Pravna praksa'' napisal serijo kratkih kriminalnih zgodb.<ref>http://www.pravnapraksa.si/LITE/Kazalo.aspx?Src=zNblVXQY1zSI0YqaH4aXVo6XMfILfOITvplc3nk2GibUvnu9OsTbdQQE43VinHDAD/KqusQSEbuL0VknTQGuTA==</ref> Leta 2011 je izšla Pregljeva četrta zbirka kratke proze ''Prebujanja''. Leta 2004 je izšel njegov prvi roman ''[[Leta milosti]]'', sledil je roman ''Na terasi babilonskega stolpa'', s katerim je bil finalist natečaja [[Cankarjeva založba|Cankarjeve založbe]] za roman iz sodobnega življenja<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20170926130335/http://www.bukla.si/?action=books&book_id=14038|title=Arhivska kopija|accessdate=30. september 2016}}</ref> in je kasneje izšel tudi v nemškem prevodu. Leta 2010 je izšel njegov tretji roman ''Mož, ki je jahal tigra''. Pregelj je bil z vsemi tremi romani finalist za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]], nagrado za najboljši slovenski roman leta, ki jo podeljuje časnik ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Leta 2013 je sledil četrti roman ''Pod srečno zvezdo'', ki je poleti 2014 izhajal kot podlistek v dnevniku ''[[Večer (časopis)|Večer]]'', leta 2015 pa je izšel še v nemškem prevodu. Konec leta 2014 je izšel roman ''Kronika pozabljanja'',<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20240917064251/https://www.delo.si/kultura/knjiga/kresnik-v-romanesknem-top-10-sama-znana-imena|title=Kresnik: V romanesknem »top 10« sama znana imena|website=Delo|accessdate=17. september 2024}}</ref> sledili so prevodi v nemški, angleški in hrvaški jezik. Leta 2017 je sledil kratek roman ''Vdih. Izdih.'', dve leti kasneje pa roman ''[[V Elvisovi sobi]]''. Za roman ''V Elvisovi sobi'' je leta 2020 prejel prvo [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]].<ref>{{Navedi splet|url=https://misli.sta.si/2782454/prva-cankarjeva-nagrada-sebastijanu-preglju-za-roman-v-elvisovi-sobi|title=Prva Cankarjeva nagrada Sebastijanu Preglju za roman V Elvisovi sobi|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]]|date=21. junij 2020|accessdate=23. junij 2020}}</ref> Sledili so prevodi v italijanščino, hrvaščino, angleščino in švedščino. Leta 2023 je izšel roman ''Beli konjiček''. V sodelovanju z Gašperjem Troho je nastal vodnik ''Literarne poti Ljubljane'',<ref>{{Navedi splet|last=K|first=M|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/literarne-zgodbe-ki-jih-pripoveduje-nasa-vsakdanja-pot/242282|title=Literarne zgodbe, ki jih pripoveduje naša vsakdanja pot|website=RTV Slovenija|accessdate=17. september 2024}}</ref> ki je kasneje izšel še v angleškem prevodu ''Ljubljana Literary Trail''. Za mlajše bralce objavlja od leta 2014. Najprej sta izšla dva dela dogodivščin duha Babujana in prijateljev, ki se dogajajo v sodobnem času. Od leta 2016 do 2021 je nastajala serija ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', postavljena v čas [[koliščarji|koliščarjev]]. Prvi, drugi in šesti del ''Zgodb s konca kamene dobe'' so bili nominirani za [[Desetnica|desetnico]], nagrado, ki jo [[Društvo slovenskih pisateljev]] podeljuje za najboljše otroško oziroma mladinsko delo; za šesti del je Pregelj prejel nagrado [[Večernica]]. Od leta 2022 nastaja serija ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', ki se odvija v času [[Janez Vajkard Valvasor|Janeza Vajkarda Valvasorja]]. Prvi del, ''Coprnica pod gradom'', je bil nominiran za [[Desetnica|desetnico]] in [[Večernica|večernico]]. Za najmlajše v reviji ''Cicido'' od leta 2020 izhajajo zgodbe o Medu in Pujsiju, ki so kasneje izšle tudi v slikanicah. V sezoni 2023/24 so zgodbe o Medu in Pujsiju v režiji Mareta Bulca zaživele tudi na odru [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnega gledališča Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20240807102740/https://www.lgl.si/si/predstave/vse-predstave/1212-Medo-in-Pujsi|title=Medo in Pujsi|website=Lutkovno gledališče Ljubljana|accessdate=7. avgust 2024}}</ref> == Bibliografija == === Romani === * ''[[Leta milosti]]'' (2004) * ''Na terasi babilonskega stolpa'' (2008) * ''Mož, ki je jahal tigra'' (2010) * ''Pod srečno zvezdo'' (2013) * ''Kronika pozabljanja'' (2014) *''Vdih. Izdih.'' (2017) * ''[[V Elvisovi sobi]]'' (2019) * ''Beli konjiček'' (2023) === Kratka proza === * ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'' (1996) * ''Cirilina roža'' (1999) * ''[[Svinje brez biserov]]'' (2002) * ''Prebujanja'' (2011) === Za otroke === * [[Medo in Pujsi]] ** Medo in Pujsi 1 (2023) ** Medo in Pujsi 2: Prosim in hvala (2024) ** Medo in Pujsi 3: Najboljša prijatelja (2025) * zbirka ''Zgodbe vojvodine Kranjske'' ** Coprnica pod gradom, 1. del (2022) ** Zmaj nad mestom, 2. del (2023) ** Pošast iz jezera, 3. del (2024) ** Duh iz vodnjaka, 4. del (2025) * zbirka ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'' ** Deček Brin na domačem kolišču, 1. del (2016) ** Do konca jezera in naprej, 2. del (2016) ** K morju, 3. del (2017) ** Pri kamnitem stolpu, 4. del (2018) **V snegu in ledu, 5. del (2019) ** Vrnitev, 6. del (2020) ** Nov dom, 7., zadnji del (2021) * Duh Babujan ** Duh Babujan in prijatelji (2014) ** Duh Babujan in nepričakovana selitev (2016) * Skozi šivankino uho (2023) === Drugo === * »Literarne poti Ljubljane« (2010) === V antologijah === * »Čas kratke zgodbe« (1998) * »Die Zeit der kurzen Geschichte« (2001) * »Vne hranic« (2002) * »A Lazy Sunday Afternoon« (2007) * »Noc w Lublanie« (2009) * »Ljubljana Tales« (2012) * »Ereignis in der Stadt« (2023) * »It's Already the Morning of the Last Day« (2023) * »Brez Milosti« (2023) === Prevodi === * Ljubljana Literary Trail (2011) * Auf der Terrasse des Turms von Babel (2013); nemški prevod romana Na terasi babilonskega stolpa, Drava Verlag * Unter einem glücklichen Stern (2015); nemški prevod romana Pod srečno zvezdo, Drava Verlag * Das Gespenst Babujan und seine Freunde (2017); nemški prevod otroške knjige Duh Babujan in prijatelji, Drava Verlag * Das Gespenst Babujan und der unerwartete Umzug (2017); nemški prevod otroške knjige Duh Babujan in nepričakovana selitev, Drava Verlag * Chronik des Vergessens (2017); nemški prevod romana Kronika pozabljanja, Drava Verlag * вдишуваат. издишување. (2019); makedonski prevod romana Vdih. Izdih., Goten * A Chronicle of Forgetting (2019); angleški prevod romana Kronika pozabljanja, Litterae Slovenicae, DSP * Il giorno in cui finì l'estate (2022); italijanski prevod romana V Elvisovi sobi, Bottega Errante * U Elvisovoj sobi (2023); hrvaški prevod romana V Elvisovi sobi, Sandorf * Kronika zaborava (2023); hrvaški prevod romana Kronika pozabljanja, Edicije Božičević * In Elvis's Room (2023); angleški prevod romana V Elvisovi sobi, Sandorf Passage * I Elvis Rum (2024); švedski prevod romana V Elvisovi sobi, Rámus Förlag * Էլվիսի սենյակում (2026); armenski prevod romana V Elvisovi sobi, Edge Publishing == Nagrade in priznanja == * [[Cankarjeva_nagrada|Cankarjeva nagrada]], 2020: V Elvisovi sobi * [[Večernica_(nagrada)|Večernica]], 2021: Vrnitev (Zgodbe s konca kamene dobe, 6. del) * [[Zlata_hruška|Znak zlata hruška]]: Deček Brin na domačem kolišču, Do konca jezera in naprej, K morju, Pri kamnitem stolpu, V snegu in ledu, Vrnitev, Nov dom, Coprnica pod gradom, Zmaj nad mestom, Pošast iz jezera, Duh iz vodnjaka, Medo in Pujsi 1, Medo in Pujsi 2: Prosim in hvala, Medo in Pujsi 3: Najboljša prijatelja == Nominacije == * [[Večernica_(nagrada)|Večernica]], nominacija, 2023: Coprnica pod gradom (Zgodbe vojvodine Kranjske, 1. del); 2024: Zmaj nad mestom (Zgodbe vojvodine Kranjske, 2. del) * [[:en:International_Dublin_Literary_Award|International Dublin Literary Award]], longlist 2021: A Chronicle of Forgetting, longlist 2025: In Elvis's Room * [[Kresnik_(nagrada)|Kresnik]], finalist, 2005, 2009, 2011, 2020: Leta milosti, Na terasi babilonskega stolpa, Mož, ki je jahal tigra, V Elvisovi sobi * Kresnik, deseterica, 2015: Kronika pozabljanja * [[Desetnica_(nagrada)|Desetnica]], nominacija, 2017, 2018, 2022, 2023: Deček Brin na domačem kolišču, Do konca jezera in naprej, Vrnitev, Coprnica pod gradom == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{wikivir-avtor}} * [http://www.sebastijan-pregelj.com Uradna stran Sebastijana Preglja] {{ikona sl}} * [http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/131/detail.html Portal slovenskih pisateljeve] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110918234904/http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/131/detail.html |date=2011-09-18 }} {{ikona sl}}<br /> {{Večernica}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pregelj, Sebastijan}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Sebastijan Pregelj|*]] [[Kategorija:Prejemniki Cankarjeve nagrade]] [[Kategorija:Prejemniki večernice]] [[Kategorija:Prejemniki Desetnice]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] ji4y7ebz1d8q7czbr5zd6fj0a1al8dt 6748452 6748449 2026-09-09T18:37:23Z ~2026-48924-99 265541 6748452 wikitext text/x-wiki [[Slika:Sebastijan Pregelj.jpg|thumb|Sebastijan Pregelj]] '''Sebastijan Pregelj''' (* 29. julij 1970, Ljubljana) je slovenski pisatelj. == Življenje in delo == Diplomiral je iz zgodovine na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Od leta 1991 objavlja svoje zgodbe v literarnih revijah. Leta 1996 je izšel njegov prvenec ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'', sledila je zbirka kratke proze ''[[Cirilina roža]]'' in zatem še zbirka kratkih zgodb ''[[Svinje brez biserov]]''. Zgodbi ''Onstran steklene stene'' in ''Pianino'' sta bili uvrščeni v antologije, ki so izšle v nemškem, slovaškem, poljskem in angleškem prevodu. Leta 2004 je za časopis ''Pravna praksa'' napisal serijo kratkih kriminalnih zgodb.<ref>http://www.pravnapraksa.si/LITE/Kazalo.aspx?Src=zNblVXQY1zSI0YqaH4aXVo6XMfILfOITvplc3nk2GibUvnu9OsTbdQQE43VinHDAD/KqusQSEbuL0VknTQGuTA==</ref> Leta 2011 je izšla Pregljeva četrta zbirka kratke proze ''Prebujanja''. Leta 2004 je izšel njegov prvi roman ''[[Leta milosti]]'', sledil je roman ''Na terasi babilonskega stolpa'', s katerim je bil finalist natečaja [[Cankarjeva založba|Cankarjeve založbe]] za roman iz sodobnega življenja<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20170926130335/http://www.bukla.si/?action=books&book_id=14038|title=Arhivska kopija|accessdate=30. september 2016}}</ref> in je kasneje izšel tudi v nemškem prevodu. Leta 2010 je izšel njegov tretji roman ''Mož, ki je jahal tigra''. Pregelj je bil z vsemi tremi romani finalist za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]], nagrado za najboljši slovenski roman leta, ki jo podeljuje časnik ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Leta 2013 je sledil četrti roman ''Pod srečno zvezdo'', ki je poleti 2014 izhajal kot podlistek v dnevniku ''[[Večer (časopis)|Večer]]'', leta 2015 pa je izšel še v nemškem prevodu. Konec leta 2014 je izšel roman ''Kronika pozabljanja'',<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20240917064251/https://www.delo.si/kultura/knjiga/kresnik-v-romanesknem-top-10-sama-znana-imena|title=Kresnik: V romanesknem »top 10« sama znana imena|website=Delo|accessdate=17. september 2024}}</ref> sledili so prevodi v nemški, angleški in hrvaški jezik. Leta 2017 je sledil kratek roman ''Vdih. Izdih.'', dve leti kasneje pa roman ''[[V Elvisovi sobi]]''. Za roman ''V Elvisovi sobi'' je leta 2020 prejel prvo [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]].<ref>{{Navedi splet|url=https://misli.sta.si/2782454/prva-cankarjeva-nagrada-sebastijanu-preglju-za-roman-v-elvisovi-sobi|title=Prva Cankarjeva nagrada Sebastijanu Preglju za roman V Elvisovi sobi|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]]|date=21. junij 2020|accessdate=23. junij 2020}}</ref> Sledili so prevodi v italijanščino, hrvaščino, angleščino in švedščino. Leta 2023 je izšel roman ''Beli konjiček''. V sodelovanju z Gašperjem Troho je nastal vodnik ''Literarne poti Ljubljane'',<ref>{{Navedi splet|last=K|first=M|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/literarne-zgodbe-ki-jih-pripoveduje-nasa-vsakdanja-pot/242282|title=Literarne zgodbe, ki jih pripoveduje naša vsakdanja pot|website=RTV Slovenija|accessdate=17. september 2024}}</ref> ki je kasneje izšel še v angleškem prevodu ''Ljubljana Literary Trail''. Za mlajše bralce objavlja od leta 2014. Najprej sta izšla dva dela dogodivščin duha Babujana in prijateljev, ki se dogajajo v sodobnem času. Od leta 2016 do 2021 je nastajala serija ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', postavljena v čas [[koliščarji|koliščarjev]]. Prvi, drugi in šesti del ''Zgodb s konca kamene dobe'' so bili nominirani za [[Desetnica|desetnico]], nagrado, ki jo [[Društvo slovenskih pisateljev]] podeljuje za najboljše otroško oziroma mladinsko delo; za šesti del je Pregelj prejel nagrado [[Večernica]]. Od leta 2022 nastaja serija ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', ki se odvija v času [[Janez Vajkard Valvasor|Janeza Vajkarda Valvasorja]]. Prvi del, ''Coprnica pod gradom'', je bil nominiran za [[Desetnica|desetnico]] in [[Večernica|večernico]]. Za najmlajše v reviji ''Cicido'' od leta 2020 izhajajo zgodbe o Medu in Pujsiju, ki so kasneje izšle tudi v slikanicah. V sezoni 2023/24 so zgodbe o Medu in Pujsiju v režiji Mareta Bulca zaživele tudi na odru [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnega gledališča Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20240807102740/https://www.lgl.si/si/predstave/vse-predstave/1212-Medo-in-Pujsi|title=Medo in Pujsi|website=Lutkovno gledališče Ljubljana|accessdate=7. avgust 2024}}</ref> == Bibliografija == === Romani === * ''[[Leta milosti]]'' (2004) * ''Na terasi babilonskega stolpa'' (2008) * ''Mož, ki je jahal tigra'' (2010) * ''Pod srečno zvezdo'' (2013) * ''Kronika pozabljanja'' (2014) *''Vdih. Izdih.'' (2017) * ''[[V Elvisovi sobi]]'' (2019) * ''Beli konjiček'' (2023) === Kratka proza === * ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'' (1996) * ''Cirilina roža'' (1999) * ''[[Svinje brez biserov]]'' (2002) * ''Prebujanja'' (2011) === Za otroke === * [[Medo in Pujsi]] ** Medo in Pujsi 1 (2023) ** Medo in Pujsi 2: Prosim in hvala (2024) ** Medo in Pujsi 3: Najboljša prijatelja (2025) * zbirka ''Zgodbe vojvodine Kranjske'' ** Coprnica pod gradom, 1. del (2022) ** Zmaj nad mestom, 2. del (2023) ** Pošast iz jezera, 3. del (2024) ** Duh iz vodnjaka, 4. del (2025) * zbirka ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'' ** Deček Brin na domačem kolišču, 1. del (2016) ** Do konca jezera in naprej, 2. del (2016) ** K morju, 3. del (2017) ** Pri kamnitem stolpu, 4. del (2018) **V snegu in ledu, 5. del (2019) ** Vrnitev, 6. del (2020) ** Nov dom, 7., zadnji del (2021) * Duh Babujan ** Duh Babujan in prijatelji (2014) ** Duh Babujan in nepričakovana selitev (2016) * Skozi šivankino uho (2023) === Drugo === * »Literarne poti Ljubljane« (2010) === V antologijah === * »Čas kratke zgodbe« (1998) * »Die Zeit der kurzen Geschichte« (2001) * »Vne hranic« (2002) * »A Lazy Sunday Afternoon« (2007) * »Noc w Lublanie« (2009) * »Ljubljana Tales« (2012) * »Ereignis in der Stadt« (2023) * »It's Already the Morning of the Last Day« (2023) * »Brez Milosti« (2023) === Prevodi === * Ljubljana Literary Trail (2011) * Auf der Terrasse des Turms von Babel (2013); nemški prevod romana Na terasi babilonskega stolpa, Drava Verlag * Unter einem glücklichen Stern (2015); nemški prevod romana Pod srečno zvezdo, Drava Verlag * Das Gespenst Babujan und seine Freunde (2017); nemški prevod otroške knjige Duh Babujan in prijatelji, Drava Verlag * Das Gespenst Babujan und der unerwartete Umzug (2017); nemški prevod otroške knjige Duh Babujan in nepričakovana selitev, Drava Verlag * Chronik des Vergessens (2017); nemški prevod romana Kronika pozabljanja, Drava Verlag * вдишуваат. издишување. (2019); makedonski prevod romana Vdih. Izdih., Goten * A Chronicle of Forgetting (2019); angleški prevod romana Kronika pozabljanja, Litterae Slovenicae, DSP * Il giorno in cui finì l'estate (2022); italijanski prevod romana V Elvisovi sobi, Bottega Errante * U Elvisovoj sobi (2023); hrvaški prevod romana V Elvisovi sobi, Sandorf * Kronika zaborava (2023); hrvaški prevod romana Kronika pozabljanja, Edicije Božičević * In Elvis's Room (2023); angleški prevod romana V Elvisovi sobi, Sandorf Passage * I Elvis Rum (2024); švedski prevod romana V Elvisovi sobi, Rámus Förlag * Էլվիսի սենյակում (2026); armenski prevod romana V Elvisovi sobi, Edge Publishing == Nagrade in priznanja == * [[Cankarjeva_nagrada|Cankarjeva nagrada]], 2020: V Elvisovi sobi * [[Večernica_(nagrada)|Večernica]], 2021: Vrnitev (Zgodbe s konca kamene dobe, 6. del) * [[Zlata_hruška|Znak zlata hruška]]: Deček Brin na domačem kolišču, Do konca jezera in naprej, K morju, Pri kamnitem stolpu, V snegu in ledu, Vrnitev, Nov dom, Coprnica pod gradom, Zmaj nad mestom, Pošast iz jezera, Duh iz vodnjaka, Medo in Pujsi 1, Medo in Pujsi 2: Prosim in hvala, Medo in Pujsi 3: Najboljša prijatelja == Nominacije == * [[Večernica_(nagrada)|Večernica]], nominacija, 2023: Coprnica pod gradom (Zgodbe vojvodine Kranjske, 1. del); 2024: Zmaj nad mestom (Zgodbe vojvodine Kranjske, 2. del) * [[:en:International_Dublin_Literary_Award|International Dublin Literary Award]], longlist 2021: A Chronicle of Forgetting, longlist 2025: In Elvis's Room * [[Kresnik_(nagrada)|Kresnik]], finalist, 2005, 2009, 2011, 2020: Leta milosti, Na terasi babilonskega stolpa, Mož, ki je jahal tigra, V Elvisovi sobi * Kresnik, deseterica, 2015: Kronika pozabljanja * [[Desetnica_(nagrada)|Desetnica]], nominacija, 2017, 2018, 2022, 2023: Deček Brin na domačem kolišču, Do konca jezera in naprej, Vrnitev, Coprnica pod gradom == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{wikivir-avtor}} * [http://www.sebastijan-pregelj.com Uradna stran Sebastijana Preglja] {{ikona sl}} * [http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/131/detail.html Portal slovenskih pisateljeve] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110918234904/http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/131/detail.html |date=2011-09-18 }} {{ikona sl}}<br /> {{Večernica}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pregelj, Sebastijan}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Sebastijan Pregelj|*]] [[Kategorija:Prejemniki Cankarjeve nagrade]] [[Kategorija:Prejemniki večernice]] [[Kategorija:Prejemniki Desetnice]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] jlkj55dmg9f97s1mf82lj8aknanwgmb 6748456 6748452 2026-09-09T18:40:01Z ~2026-48924-99 265541 /* Življenje in delo */ popravki v besedilu 6748456 wikitext text/x-wiki [[Slika:Sebastijan Pregelj.jpg|thumb|Sebastijan Pregelj]] '''Sebastijan Pregelj''' (* 29. julij 1970, Ljubljana) je slovenski pisatelj. == Življenje in delo == Diplomiral je iz zgodovine na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Od leta 1991 objavlja zgodbe v literarnih revijah. Leta 1996 je izšel njegov prvenec ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'', sledila je zbirka kratke proze ''[[Cirilina roža]]'' in nato še zbirka kratkih zgodb ''[[Svinje brez biserov]]''. Zgodbi ''Onstran steklene stene'' in ''Pianino'' sta bili uvrščeni v antologije, ki so izšle v nemškem, slovaškem, poljskem in angleškem prevodu. Leta 2004 je za časopis ''Pravna praksa'' napisal serijo kratkih kriminalnih zgodb.<ref>http://www.pravnapraksa.si/LITE/Kazalo.aspx?Src=zNblVXQY1zSI0YqaH4aXVo6XMfILfOITvplc3nk2GibUvnu9OsTbdQQE43VinHDAD/KqusQSEbuL0VknTQGuTA==</ref> Leta 2011 je izšla njegova četrta zbirka kratke proze ''Prebujanja''. Leta 2004 je izšel njegov prvi roman ''[[Leta milosti]]''. Sledil je roman ''Na terasi babilonskega stolpa'', s katerim je bil finalist natečaja [[Cankarjeva založba|Cankarjeve založbe]] za roman iz sodobnega življenja,<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20170926130335/http://www.bukla.si/?action=books&book_id=14038 |title=Arhivska kopija |accessdate=30. september 2016 }}</ref> pozneje pa je izšel tudi v nemškem prevodu. Leta 2010 je izšel njegov tretji roman ''Mož, ki je jahal tigra''. Pregelj je bil z vsemi tremi romani finalist za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]], nagrado za najboljši slovenski roman leta, ki jo podeljuje časnik ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Leta 2013 je izšel četrti roman ''Pod srečno zvezdo'', ki je poleti 2014 izhajal kot podlistek v dnevniku ''[[Večer (časopis)|Večer]]'', leta 2015 pa je izšel tudi v nemškem prevodu. Konec leta 2014 je izšel roman ''Kronika pozabljanja'',<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240917064251/https://www.delo.si/kultura/knjiga/kresnik-v-romanesknem-top-10-sama-znana-imena |title=Kresnik: V romanesknem »top 10« sama znana imena |website=Delo |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je bil pozneje preveden v nemščino, angleščino in hrvaščino. Leta 2017 je sledil kratek roman ''Vdih. Izdih.'', dve leti pozneje pa roman ''[[V Elvisovi sobi]]''. Za roman ''V Elvisovi sobi'' je leta 2020 prejel prvo [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]].<ref>{{Navedi splet |url=https://misli.sta.si/2782454/prva-cankarjeva-nagrada-sebastijanu-preglju-za-roman-v-elvisovi-sobi |title=Prva Cankarjeva nagrada Sebastijanu Preglju za roman V Elvisovi sobi |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=21. junij 2020 |accessdate=23. junij 2020 }}</ref> Roman je bil pozneje preveden v italijanščino, hrvaščino, angleščino in švedščino. Leta 2023 je izšel roman ''Beli konjiček''. V sodelovanju z Gašperjem Troho je nastal vodnik ''Literarne poti Ljubljane'',<ref>{{Navedi splet |last=K |first=M |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/literarne-zgodbe-ki-jih-pripoveduje-nasa-vsakdanja-pot/242282 |title=Literarne zgodbe, ki jih pripoveduje naša vsakdanja pot |website=RTV Slovenija |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je pozneje izšel tudi v angleškem prevodu ''Ljubljana Literary Trail''. Za mlajše bralce objavlja od leta 2014. Najprej sta izšla dva dela dogodivščin duha Babujana in prijateljev, ki se dogajajo v sodobnem času. Od leta 2016 do 2021 je nastajala serija ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', postavljena v čas [[koliščarji|koliščarjev]]. Prvi, drugi in šesti del ''Zgodb s konca kamene dobe'' so bili nominirani za [[Desetnica|desetnico]], nagrado, ki jo [[Društvo slovenskih pisateljev]] podeljuje za najboljše otroško oziroma mladinsko delo; za šesti del je Pregelj prejel nagrado [[Večernica]]. Od leta 2022 nastaja serija ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', ki se odvija v času [[Janez Vajkard Valvasor|Janeza Vajkarda Valvasorja]]. Prvi del, ''Coprnica pod gradom'', je bil nominiran za [[Desetnica|desetnico]] in [[Večernica|večernico]]. Za najmlajše v reviji ''Cicido'' od leta 2020 izhajajo zgodbe o Medu in Pujsiju, ki so pozneje izšle tudi v slikanicah. V sezoni 2023/24 so zgodbe o Medu in Pujsiju v režiji Mareta Bulca zaživele tudi na odru [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnega gledališča Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240807102740/https://www.lgl.si/si/predstave/vse-predstave/1212-Medo-in-Pujsi |title=Medo in Pujsi |website=Lutkovno gledališče Ljubljana |accessdate=7. avgust 2024 }}</ref> Pregelj je član [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] in Slovenskega centra PEN. Živi in dela v Ljubljani. == Bibliografija == === Romani === * ''[[Leta milosti]]'' (2004) * ''Na terasi babilonskega stolpa'' (2008) * ''Mož, ki je jahal tigra'' (2010) * ''Pod srečno zvezdo'' (2013) * ''Kronika pozabljanja'' (2014) *''Vdih. Izdih.'' (2017) * ''[[V Elvisovi sobi]]'' (2019) * ''Beli konjiček'' (2023) === Kratka proza === * ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'' (1996) * ''Cirilina roža'' (1999) * ''[[Svinje brez biserov]]'' (2002) * ''Prebujanja'' (2011) === Za otroke === * [[Medo in Pujsi]] ** Medo in Pujsi 1 (2023) ** Medo in Pujsi 2: Prosim in hvala (2024) ** Medo in Pujsi 3: Najboljša prijatelja (2025) * zbirka ''Zgodbe vojvodine Kranjske'' ** Coprnica pod gradom, 1. del (2022) ** Zmaj nad mestom, 2. del (2023) ** Pošast iz jezera, 3. del (2024) ** Duh iz vodnjaka, 4. del (2025) * zbirka ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'' ** Deček Brin na domačem kolišču, 1. del (2016) ** Do konca jezera in naprej, 2. del (2016) ** K morju, 3. del (2017) ** Pri kamnitem stolpu, 4. del (2018) **V snegu in ledu, 5. del (2019) ** Vrnitev, 6. del (2020) ** Nov dom, 7., zadnji del (2021) * Duh Babujan ** Duh Babujan in prijatelji (2014) ** Duh Babujan in nepričakovana selitev (2016) * Skozi šivankino uho (2023) === Drugo === * »Literarne poti Ljubljane« (2010) === V antologijah === * »Čas kratke zgodbe« (1998) * »Die Zeit der kurzen Geschichte« (2001) * »Vne hranic« (2002) * »A Lazy Sunday Afternoon« (2007) * »Noc w Lublanie« (2009) * »Ljubljana Tales« (2012) * »Ereignis in der Stadt« (2023) * »It's Already the Morning of the Last Day« (2023) * »Brez Milosti« (2023) === Prevodi === * Ljubljana Literary Trail (2011) * Auf der Terrasse des Turms von Babel (2013); nemški prevod romana Na terasi babilonskega stolpa, Drava Verlag * Unter einem glücklichen Stern (2015); nemški prevod romana Pod srečno zvezdo, Drava Verlag * Das Gespenst Babujan und seine Freunde (2017); nemški prevod otroške knjige Duh Babujan in prijatelji, Drava Verlag * Das Gespenst Babujan und der unerwartete Umzug (2017); nemški prevod otroške knjige Duh Babujan in nepričakovana selitev, Drava Verlag * Chronik des Vergessens (2017); nemški prevod romana Kronika pozabljanja, Drava Verlag * вдишуваат. издишување. (2019); makedonski prevod romana Vdih. Izdih., Goten * A Chronicle of Forgetting (2019); angleški prevod romana Kronika pozabljanja, Litterae Slovenicae, DSP * Il giorno in cui finì l'estate (2022); italijanski prevod romana V Elvisovi sobi, Bottega Errante * U Elvisovoj sobi (2023); hrvaški prevod romana V Elvisovi sobi, Sandorf * Kronika zaborava (2023); hrvaški prevod romana Kronika pozabljanja, Edicije Božičević * In Elvis's Room (2023); angleški prevod romana V Elvisovi sobi, Sandorf Passage * I Elvis Rum (2024); švedski prevod romana V Elvisovi sobi, Rámus Förlag * Էլվիսի սենյակում (2026); armenski prevod romana V Elvisovi sobi, Edge Publishing == Nagrade in priznanja == * [[Cankarjeva_nagrada|Cankarjeva nagrada]], 2020: V Elvisovi sobi * [[Večernica_(nagrada)|Večernica]], 2021: Vrnitev (Zgodbe s konca kamene dobe, 6. del) * [[Zlata_hruška|Znak zlata hruška]]: Deček Brin na domačem kolišču, Do konca jezera in naprej, K morju, Pri kamnitem stolpu, V snegu in ledu, Vrnitev, Nov dom, Coprnica pod gradom, Zmaj nad mestom, Pošast iz jezera, Duh iz vodnjaka, Medo in Pujsi 1, Medo in Pujsi 2: Prosim in hvala, Medo in Pujsi 3: Najboljša prijatelja == Nominacije == * [[Večernica_(nagrada)|Večernica]], nominacija, 2023: Coprnica pod gradom (Zgodbe vojvodine Kranjske, 1. del); 2024: Zmaj nad mestom (Zgodbe vojvodine Kranjske, 2. del) * [[:en:International_Dublin_Literary_Award|International Dublin Literary Award]], longlist 2021: A Chronicle of Forgetting, longlist 2025: In Elvis's Room * [[Kresnik_(nagrada)|Kresnik]], finalist, 2005, 2009, 2011, 2020: Leta milosti, Na terasi babilonskega stolpa, Mož, ki je jahal tigra, V Elvisovi sobi * Kresnik, deseterica, 2015: Kronika pozabljanja * [[Desetnica_(nagrada)|Desetnica]], nominacija, 2017, 2018, 2022, 2023: Deček Brin na domačem kolišču, Do konca jezera in naprej, Vrnitev, Coprnica pod gradom == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{wikivir-avtor}} * [http://www.sebastijan-pregelj.com Uradna stran Sebastijana Preglja] {{ikona sl}} * [http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/131/detail.html Portal slovenskih pisateljeve] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110918234904/http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/131/detail.html |date=2011-09-18 }} {{ikona sl}}<br /> {{Večernica}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pregelj, Sebastijan}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Sebastijan Pregelj|*]] [[Kategorija:Prejemniki Cankarjeve nagrade]] [[Kategorija:Prejemniki večernice]] [[Kategorija:Prejemniki Desetnice]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] jgvwuzkpuf5shuez3eck7f9qtr8xtit 6748457 6748456 2026-09-09T18:42:11Z ~2026-48924-99 265541 /* Romani */ 6748457 wikitext text/x-wiki [[Slika:Sebastijan Pregelj.jpg|thumb|Sebastijan Pregelj]] '''Sebastijan Pregelj''' (* 29. julij 1970, Ljubljana) je slovenski pisatelj. == Življenje in delo == Diplomiral je iz zgodovine na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Od leta 1991 objavlja zgodbe v literarnih revijah. Leta 1996 je izšel njegov prvenec ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'', sledila je zbirka kratke proze ''[[Cirilina roža]]'' in nato še zbirka kratkih zgodb ''[[Svinje brez biserov]]''. Zgodbi ''Onstran steklene stene'' in ''Pianino'' sta bili uvrščeni v antologije, ki so izšle v nemškem, slovaškem, poljskem in angleškem prevodu. Leta 2004 je za časopis ''Pravna praksa'' napisal serijo kratkih kriminalnih zgodb.<ref>http://www.pravnapraksa.si/LITE/Kazalo.aspx?Src=zNblVXQY1zSI0YqaH4aXVo6XMfILfOITvplc3nk2GibUvnu9OsTbdQQE43VinHDAD/KqusQSEbuL0VknTQGuTA==</ref> Leta 2011 je izšla njegova četrta zbirka kratke proze ''Prebujanja''. Leta 2004 je izšel njegov prvi roman ''[[Leta milosti]]''. Sledil je roman ''Na terasi babilonskega stolpa'', s katerim je bil finalist natečaja [[Cankarjeva založba|Cankarjeve založbe]] za roman iz sodobnega življenja,<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20170926130335/http://www.bukla.si/?action=books&book_id=14038 |title=Arhivska kopija |accessdate=30. september 2016 }}</ref> pozneje pa je izšel tudi v nemškem prevodu. Leta 2010 je izšel njegov tretji roman ''Mož, ki je jahal tigra''. Pregelj je bil z vsemi tremi romani finalist za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]], nagrado za najboljši slovenski roman leta, ki jo podeljuje časnik ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Leta 2013 je izšel četrti roman ''Pod srečno zvezdo'', ki je poleti 2014 izhajal kot podlistek v dnevniku ''[[Večer (časopis)|Večer]]'', leta 2015 pa je izšel tudi v nemškem prevodu. Konec leta 2014 je izšel roman ''Kronika pozabljanja'',<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240917064251/https://www.delo.si/kultura/knjiga/kresnik-v-romanesknem-top-10-sama-znana-imena |title=Kresnik: V romanesknem »top 10« sama znana imena |website=Delo |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je bil pozneje preveden v nemščino, angleščino in hrvaščino. Leta 2017 je sledil kratek roman ''Vdih. Izdih.'', dve leti pozneje pa roman ''[[V Elvisovi sobi]]''. Za roman ''V Elvisovi sobi'' je leta 2020 prejel prvo [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]].<ref>{{Navedi splet |url=https://misli.sta.si/2782454/prva-cankarjeva-nagrada-sebastijanu-preglju-za-roman-v-elvisovi-sobi |title=Prva Cankarjeva nagrada Sebastijanu Preglju za roman V Elvisovi sobi |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=21. junij 2020 |accessdate=23. junij 2020 }}</ref> Roman je bil pozneje preveden v italijanščino, hrvaščino, angleščino in švedščino. Leta 2023 je izšel roman ''Beli konjiček''. V sodelovanju z Gašperjem Troho je nastal vodnik ''Literarne poti Ljubljane'',<ref>{{Navedi splet |last=K |first=M |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/literarne-zgodbe-ki-jih-pripoveduje-nasa-vsakdanja-pot/242282 |title=Literarne zgodbe, ki jih pripoveduje naša vsakdanja pot |website=RTV Slovenija |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je pozneje izšel tudi v angleškem prevodu ''Ljubljana Literary Trail''. Za mlajše bralce objavlja od leta 2014. Najprej sta izšla dva dela dogodivščin duha Babujana in prijateljev, ki se dogajajo v sodobnem času. Od leta 2016 do 2021 je nastajala serija ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', postavljena v čas [[koliščarji|koliščarjev]]. Prvi, drugi in šesti del ''Zgodb s konca kamene dobe'' so bili nominirani za [[Desetnica|desetnico]], nagrado, ki jo [[Društvo slovenskih pisateljev]] podeljuje za najboljše otroško oziroma mladinsko delo; za šesti del je Pregelj prejel nagrado [[Večernica]]. Od leta 2022 nastaja serija ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', ki se odvija v času [[Janez Vajkard Valvasor|Janeza Vajkarda Valvasorja]]. Prvi del, ''Coprnica pod gradom'', je bil nominiran za [[Desetnica|desetnico]] in [[Večernica|večernico]]. Za najmlajše v reviji ''Cicido'' od leta 2020 izhajajo zgodbe o Medu in Pujsiju, ki so pozneje izšle tudi v slikanicah. V sezoni 2023/24 so zgodbe o Medu in Pujsiju v režiji Mareta Bulca zaživele tudi na odru [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnega gledališča Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240807102740/https://www.lgl.si/si/predstave/vse-predstave/1212-Medo-in-Pujsi |title=Medo in Pujsi |website=Lutkovno gledališče Ljubljana |accessdate=7. avgust 2024 }}</ref> Pregelj je član [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] in Slovenskega centra PEN. Živi in dela v Ljubljani. == Bibliografija == === Romani === * ''[[Leta milosti]]'' (2004) * ''Na terasi babilonskega stolpa'' (2008) * ''Mož, ki je jahal tigra'' (2010) * ''Pod srečno zvezdo'' (2013) * ''Kronika pozabljanja'' (2014) * ''Vdih. Izdih.'' (2017) * ''[[V Elvisovi sobi]]'' (2019) * ''Beli konjiček'' (2023) === Kratka proza === * ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'' (1996) * ''Cirilina roža'' (1999) * ''[[Svinje brez biserov]]'' (2002) * ''Prebujanja'' (2011) === Za otroke === * [[Medo in Pujsi]] ** Medo in Pujsi 1 (2023) ** Medo in Pujsi 2: Prosim in hvala (2024) ** Medo in Pujsi 3: Najboljša prijatelja (2025) * zbirka ''Zgodbe vojvodine Kranjske'' ** Coprnica pod gradom, 1. del (2022) ** Zmaj nad mestom, 2. del (2023) ** Pošast iz jezera, 3. del (2024) ** Duh iz vodnjaka, 4. del (2025) * zbirka ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'' ** Deček Brin na domačem kolišču, 1. del (2016) ** Do konca jezera in naprej, 2. del (2016) ** K morju, 3. del (2017) ** Pri kamnitem stolpu, 4. del (2018) **V snegu in ledu, 5. del (2019) ** Vrnitev, 6. del (2020) ** Nov dom, 7., zadnji del (2021) * Duh Babujan ** Duh Babujan in prijatelji (2014) ** Duh Babujan in nepričakovana selitev (2016) * Skozi šivankino uho (2023) === Drugo === * »Literarne poti Ljubljane« (2010) === V antologijah === * »Čas kratke zgodbe« (1998) * »Die Zeit der kurzen Geschichte« (2001) * »Vne hranic« (2002) * »A Lazy Sunday Afternoon« (2007) * »Noc w Lublanie« (2009) * »Ljubljana Tales« (2012) * »Ereignis in der Stadt« (2023) * »It's Already the Morning of the Last Day« (2023) * »Brez Milosti« (2023) === Prevodi === * Ljubljana Literary Trail (2011) * Auf der Terrasse des Turms von Babel (2013); nemški prevod romana Na terasi babilonskega stolpa, Drava Verlag * Unter einem glücklichen Stern (2015); nemški prevod romana Pod srečno zvezdo, Drava Verlag * Das Gespenst Babujan und seine Freunde (2017); nemški prevod otroške knjige Duh Babujan in prijatelji, Drava Verlag * Das Gespenst Babujan und der unerwartete Umzug (2017); nemški prevod otroške knjige Duh Babujan in nepričakovana selitev, Drava Verlag * Chronik des Vergessens (2017); nemški prevod romana Kronika pozabljanja, Drava Verlag * вдишуваат. издишување. (2019); makedonski prevod romana Vdih. Izdih., Goten * A Chronicle of Forgetting (2019); angleški prevod romana Kronika pozabljanja, Litterae Slovenicae, DSP * Il giorno in cui finì l'estate (2022); italijanski prevod romana V Elvisovi sobi, Bottega Errante * U Elvisovoj sobi (2023); hrvaški prevod romana V Elvisovi sobi, Sandorf * Kronika zaborava (2023); hrvaški prevod romana Kronika pozabljanja, Edicije Božičević * In Elvis's Room (2023); angleški prevod romana V Elvisovi sobi, Sandorf Passage * I Elvis Rum (2024); švedski prevod romana V Elvisovi sobi, Rámus Förlag * Էլվիսի սենյակում (2026); armenski prevod romana V Elvisovi sobi, Edge Publishing == Nagrade in priznanja == * [[Cankarjeva_nagrada|Cankarjeva nagrada]], 2020: V Elvisovi sobi * [[Večernica_(nagrada)|Večernica]], 2021: Vrnitev (Zgodbe s konca kamene dobe, 6. del) * [[Zlata_hruška|Znak zlata hruška]]: Deček Brin na domačem kolišču, Do konca jezera in naprej, K morju, Pri kamnitem stolpu, V snegu in ledu, Vrnitev, Nov dom, Coprnica pod gradom, Zmaj nad mestom, Pošast iz jezera, Duh iz vodnjaka, Medo in Pujsi 1, Medo in Pujsi 2: Prosim in hvala, Medo in Pujsi 3: Najboljša prijatelja == Nominacije == * [[Večernica_(nagrada)|Večernica]], nominacija, 2023: Coprnica pod gradom (Zgodbe vojvodine Kranjske, 1. del); 2024: Zmaj nad mestom (Zgodbe vojvodine Kranjske, 2. del) * [[:en:International_Dublin_Literary_Award|International Dublin Literary Award]], longlist 2021: A Chronicle of Forgetting, longlist 2025: In Elvis's Room * [[Kresnik_(nagrada)|Kresnik]], finalist, 2005, 2009, 2011, 2020: Leta milosti, Na terasi babilonskega stolpa, Mož, ki je jahal tigra, V Elvisovi sobi * Kresnik, deseterica, 2015: Kronika pozabljanja * [[Desetnica_(nagrada)|Desetnica]], nominacija, 2017, 2018, 2022, 2023: Deček Brin na domačem kolišču, Do konca jezera in naprej, Vrnitev, Coprnica pod gradom == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{wikivir-avtor}} * [http://www.sebastijan-pregelj.com Uradna stran Sebastijana Preglja] {{ikona sl}} * [http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/131/detail.html Portal slovenskih pisateljeve] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110918234904/http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/131/detail.html |date=2011-09-18 }} {{ikona sl}}<br /> {{Večernica}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pregelj, Sebastijan}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Sebastijan Pregelj|*]] [[Kategorija:Prejemniki Cankarjeve nagrade]] [[Kategorija:Prejemniki večernice]] [[Kategorija:Prejemniki Desetnice]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] m62erzpixrfj3clinpda0ubvqjsaj53 6748458 6748457 2026-09-09T18:43:32Z ~2026-48924-99 265541 /* Za otroke */ ureditev zapisa 6748458 wikitext text/x-wiki [[Slika:Sebastijan Pregelj.jpg|thumb|Sebastijan Pregelj]] '''Sebastijan Pregelj''' (* 29. julij 1970, Ljubljana) je slovenski pisatelj. == Življenje in delo == Diplomiral je iz zgodovine na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Od leta 1991 objavlja zgodbe v literarnih revijah. Leta 1996 je izšel njegov prvenec ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'', sledila je zbirka kratke proze ''[[Cirilina roža]]'' in nato še zbirka kratkih zgodb ''[[Svinje brez biserov]]''. Zgodbi ''Onstran steklene stene'' in ''Pianino'' sta bili uvrščeni v antologije, ki so izšle v nemškem, slovaškem, poljskem in angleškem prevodu. Leta 2004 je za časopis ''Pravna praksa'' napisal serijo kratkih kriminalnih zgodb.<ref>http://www.pravnapraksa.si/LITE/Kazalo.aspx?Src=zNblVXQY1zSI0YqaH4aXVo6XMfILfOITvplc3nk2GibUvnu9OsTbdQQE43VinHDAD/KqusQSEbuL0VknTQGuTA==</ref> Leta 2011 je izšla njegova četrta zbirka kratke proze ''Prebujanja''. Leta 2004 je izšel njegov prvi roman ''[[Leta milosti]]''. Sledil je roman ''Na terasi babilonskega stolpa'', s katerim je bil finalist natečaja [[Cankarjeva založba|Cankarjeve založbe]] za roman iz sodobnega življenja,<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20170926130335/http://www.bukla.si/?action=books&book_id=14038 |title=Arhivska kopija |accessdate=30. september 2016 }}</ref> pozneje pa je izšel tudi v nemškem prevodu. Leta 2010 je izšel njegov tretji roman ''Mož, ki je jahal tigra''. Pregelj je bil z vsemi tremi romani finalist za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]], nagrado za najboljši slovenski roman leta, ki jo podeljuje časnik ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Leta 2013 je izšel četrti roman ''Pod srečno zvezdo'', ki je poleti 2014 izhajal kot podlistek v dnevniku ''[[Večer (časopis)|Večer]]'', leta 2015 pa je izšel tudi v nemškem prevodu. Konec leta 2014 je izšel roman ''Kronika pozabljanja'',<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240917064251/https://www.delo.si/kultura/knjiga/kresnik-v-romanesknem-top-10-sama-znana-imena |title=Kresnik: V romanesknem »top 10« sama znana imena |website=Delo |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je bil pozneje preveden v nemščino, angleščino in hrvaščino. Leta 2017 je sledil kratek roman ''Vdih. Izdih.'', dve leti pozneje pa roman ''[[V Elvisovi sobi]]''. Za roman ''V Elvisovi sobi'' je leta 2020 prejel prvo [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]].<ref>{{Navedi splet |url=https://misli.sta.si/2782454/prva-cankarjeva-nagrada-sebastijanu-preglju-za-roman-v-elvisovi-sobi |title=Prva Cankarjeva nagrada Sebastijanu Preglju za roman V Elvisovi sobi |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=21. junij 2020 |accessdate=23. junij 2020 }}</ref> Roman je bil pozneje preveden v italijanščino, hrvaščino, angleščino in švedščino. Leta 2023 je izšel roman ''Beli konjiček''. V sodelovanju z Gašperjem Troho je nastal vodnik ''Literarne poti Ljubljane'',<ref>{{Navedi splet |last=K |first=M |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/literarne-zgodbe-ki-jih-pripoveduje-nasa-vsakdanja-pot/242282 |title=Literarne zgodbe, ki jih pripoveduje naša vsakdanja pot |website=RTV Slovenija |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je pozneje izšel tudi v angleškem prevodu ''Ljubljana Literary Trail''. Za mlajše bralce objavlja od leta 2014. Najprej sta izšla dva dela dogodivščin duha Babujana in prijateljev, ki se dogajajo v sodobnem času. Od leta 2016 do 2021 je nastajala serija ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', postavljena v čas [[koliščarji|koliščarjev]]. Prvi, drugi in šesti del ''Zgodb s konca kamene dobe'' so bili nominirani za [[Desetnica|desetnico]], nagrado, ki jo [[Društvo slovenskih pisateljev]] podeljuje za najboljše otroško oziroma mladinsko delo; za šesti del je Pregelj prejel nagrado [[Večernica]]. Od leta 2022 nastaja serija ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', ki se odvija v času [[Janez Vajkard Valvasor|Janeza Vajkarda Valvasorja]]. Prvi del, ''Coprnica pod gradom'', je bil nominiran za [[Desetnica|desetnico]] in [[Večernica|večernico]]. Za najmlajše v reviji ''Cicido'' od leta 2020 izhajajo zgodbe o Medu in Pujsiju, ki so pozneje izšle tudi v slikanicah. V sezoni 2023/24 so zgodbe o Medu in Pujsiju v režiji Mareta Bulca zaživele tudi na odru [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnega gledališča Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240807102740/https://www.lgl.si/si/predstave/vse-predstave/1212-Medo-in-Pujsi |title=Medo in Pujsi |website=Lutkovno gledališče Ljubljana |accessdate=7. avgust 2024 }}</ref> Pregelj je član [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] in Slovenskega centra PEN. Živi in dela v Ljubljani. == Bibliografija == === Romani === * ''[[Leta milosti]]'' (2004) * ''Na terasi babilonskega stolpa'' (2008) * ''Mož, ki je jahal tigra'' (2010) * ''Pod srečno zvezdo'' (2013) * ''Kronika pozabljanja'' (2014) * ''Vdih. Izdih.'' (2017) * ''[[V Elvisovi sobi]]'' (2019) * ''Beli konjiček'' (2023) === Kratka proza === * ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'' (1996) * ''Cirilina roža'' (1999) * ''[[Svinje brez biserov]]'' (2002) * ''Prebujanja'' (2011) === Za otroke === ; Medo in Pujsi * ''Medo in Pujsi 1'' (2023) * ''Medo in Pujsi 2: Prosim in hvala'' (2024) * ''Medo in Pujsi 3: Najboljša prijatelja'' (2025) ; Zgodbe vojvodine Kranjske * ''Coprnica pod gradom'', 1. del (2022) * ''Zmaj nad mestom'', 2. del (2023) * ''Pošast iz jezera'', 3. del (2024) * ''Duh iz vodnjaka'', 4. del (2025) ; Zgodbe s konca kamene dobe * ''Deček Brin na domačem kolišču'', 1. del (2016) * ''Do konca jezera in naprej'', 2. del (2016) * ''K morju'', 3. del (2017) * ''Pri kamnitem stolpu'', 4. del (2018) * ''V snegu in ledu'', 5. del (2019) * ''Vrnitev'', 6. del (2020) * ''Nov dom'', 7., zadnji del (2021) ; Duh Babujan * ''Duh Babujan in prijatelji'' (2014) * ''Duh Babujan in nepričakovana selitev'' (2016) * ''Skozi šivankino uho'' (2023) === Drugo === * »Literarne poti Ljubljane« (2010) === V antologijah === * »Čas kratke zgodbe« (1998) * »Die Zeit der kurzen Geschichte« (2001) * »Vne hranic« (2002) * »A Lazy Sunday Afternoon« (2007) * »Noc w Lublanie« (2009) * »Ljubljana Tales« (2012) * »Ereignis in der Stadt« (2023) * »It's Already the Morning of the Last Day« (2023) * »Brez Milosti« (2023) === Prevodi === * Ljubljana Literary Trail (2011) * Auf der Terrasse des Turms von Babel (2013); nemški prevod romana Na terasi babilonskega stolpa, Drava Verlag * Unter einem glücklichen Stern (2015); nemški prevod romana Pod srečno zvezdo, Drava Verlag * Das Gespenst Babujan und seine Freunde (2017); nemški prevod otroške knjige Duh Babujan in prijatelji, Drava Verlag * Das Gespenst Babujan und der unerwartete Umzug (2017); nemški prevod otroške knjige Duh Babujan in nepričakovana selitev, Drava Verlag * Chronik des Vergessens (2017); nemški prevod romana Kronika pozabljanja, Drava Verlag * вдишуваат. издишување. (2019); makedonski prevod romana Vdih. Izdih., Goten * A Chronicle of Forgetting (2019); angleški prevod romana Kronika pozabljanja, Litterae Slovenicae, DSP * Il giorno in cui finì l'estate (2022); italijanski prevod romana V Elvisovi sobi, Bottega Errante * U Elvisovoj sobi (2023); hrvaški prevod romana V Elvisovi sobi, Sandorf * Kronika zaborava (2023); hrvaški prevod romana Kronika pozabljanja, Edicije Božičević * In Elvis's Room (2023); angleški prevod romana V Elvisovi sobi, Sandorf Passage * I Elvis Rum (2024); švedski prevod romana V Elvisovi sobi, Rámus Förlag * Էլվիսի սենյակում (2026); armenski prevod romana V Elvisovi sobi, Edge Publishing == Nagrade in priznanja == * [[Cankarjeva_nagrada|Cankarjeva nagrada]], 2020: V Elvisovi sobi * [[Večernica_(nagrada)|Večernica]], 2021: Vrnitev (Zgodbe s konca kamene dobe, 6. del) * [[Zlata_hruška|Znak zlata hruška]]: Deček Brin na domačem kolišču, Do konca jezera in naprej, K morju, Pri kamnitem stolpu, V snegu in ledu, Vrnitev, Nov dom, Coprnica pod gradom, Zmaj nad mestom, Pošast iz jezera, Duh iz vodnjaka, Medo in Pujsi 1, Medo in Pujsi 2: Prosim in hvala, Medo in Pujsi 3: Najboljša prijatelja == Nominacije == * [[Večernica_(nagrada)|Večernica]], nominacija, 2023: Coprnica pod gradom (Zgodbe vojvodine Kranjske, 1. del); 2024: Zmaj nad mestom (Zgodbe vojvodine Kranjske, 2. del) * [[:en:International_Dublin_Literary_Award|International Dublin Literary Award]], longlist 2021: A Chronicle of Forgetting, longlist 2025: In Elvis's Room * [[Kresnik_(nagrada)|Kresnik]], finalist, 2005, 2009, 2011, 2020: Leta milosti, Na terasi babilonskega stolpa, Mož, ki je jahal tigra, V Elvisovi sobi * Kresnik, deseterica, 2015: Kronika pozabljanja * [[Desetnica_(nagrada)|Desetnica]], nominacija, 2017, 2018, 2022, 2023: Deček Brin na domačem kolišču, Do konca jezera in naprej, Vrnitev, Coprnica pod gradom == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{wikivir-avtor}} * [http://www.sebastijan-pregelj.com Uradna stran Sebastijana Preglja] {{ikona sl}} * [http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/131/detail.html Portal slovenskih pisateljeve] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110918234904/http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/131/detail.html |date=2011-09-18 }} {{ikona sl}}<br /> {{Večernica}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pregelj, Sebastijan}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Sebastijan Pregelj|*]] [[Kategorija:Prejemniki Cankarjeve nagrade]] [[Kategorija:Prejemniki večernice]] [[Kategorija:Prejemniki Desetnice]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] 064ts9039az4s9x084t0ajus98th3tp 6748459 6748458 2026-09-09T18:44:06Z ~2026-48924-99 265541 /* Drugo */ poenotenje 6748459 wikitext text/x-wiki [[Slika:Sebastijan Pregelj.jpg|thumb|Sebastijan Pregelj]] '''Sebastijan Pregelj''' (* 29. julij 1970, Ljubljana) je slovenski pisatelj. == Življenje in delo == Diplomiral je iz zgodovine na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Od leta 1991 objavlja zgodbe v literarnih revijah. Leta 1996 je izšel njegov prvenec ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'', sledila je zbirka kratke proze ''[[Cirilina roža]]'' in nato še zbirka kratkih zgodb ''[[Svinje brez biserov]]''. Zgodbi ''Onstran steklene stene'' in ''Pianino'' sta bili uvrščeni v antologije, ki so izšle v nemškem, slovaškem, poljskem in angleškem prevodu. Leta 2004 je za časopis ''Pravna praksa'' napisal serijo kratkih kriminalnih zgodb.<ref>http://www.pravnapraksa.si/LITE/Kazalo.aspx?Src=zNblVXQY1zSI0YqaH4aXVo6XMfILfOITvplc3nk2GibUvnu9OsTbdQQE43VinHDAD/KqusQSEbuL0VknTQGuTA==</ref> Leta 2011 je izšla njegova četrta zbirka kratke proze ''Prebujanja''. Leta 2004 je izšel njegov prvi roman ''[[Leta milosti]]''. Sledil je roman ''Na terasi babilonskega stolpa'', s katerim je bil finalist natečaja [[Cankarjeva založba|Cankarjeve založbe]] za roman iz sodobnega življenja,<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20170926130335/http://www.bukla.si/?action=books&book_id=14038 |title=Arhivska kopija |accessdate=30. september 2016 }}</ref> pozneje pa je izšel tudi v nemškem prevodu. Leta 2010 je izšel njegov tretji roman ''Mož, ki je jahal tigra''. Pregelj je bil z vsemi tremi romani finalist za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]], nagrado za najboljši slovenski roman leta, ki jo podeljuje časnik ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Leta 2013 je izšel četrti roman ''Pod srečno zvezdo'', ki je poleti 2014 izhajal kot podlistek v dnevniku ''[[Večer (časopis)|Večer]]'', leta 2015 pa je izšel tudi v nemškem prevodu. Konec leta 2014 je izšel roman ''Kronika pozabljanja'',<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240917064251/https://www.delo.si/kultura/knjiga/kresnik-v-romanesknem-top-10-sama-znana-imena |title=Kresnik: V romanesknem »top 10« sama znana imena |website=Delo |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je bil pozneje preveden v nemščino, angleščino in hrvaščino. Leta 2017 je sledil kratek roman ''Vdih. Izdih.'', dve leti pozneje pa roman ''[[V Elvisovi sobi]]''. Za roman ''V Elvisovi sobi'' je leta 2020 prejel prvo [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]].<ref>{{Navedi splet |url=https://misli.sta.si/2782454/prva-cankarjeva-nagrada-sebastijanu-preglju-za-roman-v-elvisovi-sobi |title=Prva Cankarjeva nagrada Sebastijanu Preglju za roman V Elvisovi sobi |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=21. junij 2020 |accessdate=23. junij 2020 }}</ref> Roman je bil pozneje preveden v italijanščino, hrvaščino, angleščino in švedščino. Leta 2023 je izšel roman ''Beli konjiček''. V sodelovanju z Gašperjem Troho je nastal vodnik ''Literarne poti Ljubljane'',<ref>{{Navedi splet |last=K |first=M |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/literarne-zgodbe-ki-jih-pripoveduje-nasa-vsakdanja-pot/242282 |title=Literarne zgodbe, ki jih pripoveduje naša vsakdanja pot |website=RTV Slovenija |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je pozneje izšel tudi v angleškem prevodu ''Ljubljana Literary Trail''. Za mlajše bralce objavlja od leta 2014. Najprej sta izšla dva dela dogodivščin duha Babujana in prijateljev, ki se dogajajo v sodobnem času. Od leta 2016 do 2021 je nastajala serija ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', postavljena v čas [[koliščarji|koliščarjev]]. Prvi, drugi in šesti del ''Zgodb s konca kamene dobe'' so bili nominirani za [[Desetnica|desetnico]], nagrado, ki jo [[Društvo slovenskih pisateljev]] podeljuje za najboljše otroško oziroma mladinsko delo; za šesti del je Pregelj prejel nagrado [[Večernica]]. Od leta 2022 nastaja serija ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', ki se odvija v času [[Janez Vajkard Valvasor|Janeza Vajkarda Valvasorja]]. Prvi del, ''Coprnica pod gradom'', je bil nominiran za [[Desetnica|desetnico]] in [[Večernica|večernico]]. Za najmlajše v reviji ''Cicido'' od leta 2020 izhajajo zgodbe o Medu in Pujsiju, ki so pozneje izšle tudi v slikanicah. V sezoni 2023/24 so zgodbe o Medu in Pujsiju v režiji Mareta Bulca zaživele tudi na odru [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnega gledališča Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240807102740/https://www.lgl.si/si/predstave/vse-predstave/1212-Medo-in-Pujsi |title=Medo in Pujsi |website=Lutkovno gledališče Ljubljana |accessdate=7. avgust 2024 }}</ref> Pregelj je član [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] in Slovenskega centra PEN. Živi in dela v Ljubljani. == Bibliografija == === Romani === * ''[[Leta milosti]]'' (2004) * ''Na terasi babilonskega stolpa'' (2008) * ''Mož, ki je jahal tigra'' (2010) * ''Pod srečno zvezdo'' (2013) * ''Kronika pozabljanja'' (2014) * ''Vdih. Izdih.'' (2017) * ''[[V Elvisovi sobi]]'' (2019) * ''Beli konjiček'' (2023) === Kratka proza === * ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'' (1996) * ''Cirilina roža'' (1999) * ''[[Svinje brez biserov]]'' (2002) * ''Prebujanja'' (2011) === Za otroke === ; Medo in Pujsi * ''Medo in Pujsi 1'' (2023) * ''Medo in Pujsi 2: Prosim in hvala'' (2024) * ''Medo in Pujsi 3: Najboljša prijatelja'' (2025) ; Zgodbe vojvodine Kranjske * ''Coprnica pod gradom'', 1. del (2022) * ''Zmaj nad mestom'', 2. del (2023) * ''Pošast iz jezera'', 3. del (2024) * ''Duh iz vodnjaka'', 4. del (2025) ; Zgodbe s konca kamene dobe * ''Deček Brin na domačem kolišču'', 1. del (2016) * ''Do konca jezera in naprej'', 2. del (2016) * ''K morju'', 3. del (2017) * ''Pri kamnitem stolpu'', 4. del (2018) * ''V snegu in ledu'', 5. del (2019) * ''Vrnitev'', 6. del (2020) * ''Nov dom'', 7., zadnji del (2021) ; Duh Babujan * ''Duh Babujan in prijatelji'' (2014) * ''Duh Babujan in nepričakovana selitev'' (2016) * ''Skozi šivankino uho'' (2023) === Drugo === * ''Literarne poti Ljubljane'' (2010) === V antologijah === * »Čas kratke zgodbe« (1998) * »Die Zeit der kurzen Geschichte« (2001) * »Vne hranic« (2002) * »A Lazy Sunday Afternoon« (2007) * »Noc w Lublanie« (2009) * »Ljubljana Tales« (2012) * »Ereignis in der Stadt« (2023) * »It's Already the Morning of the Last Day« (2023) * »Brez Milosti« (2023) === Prevodi === * Ljubljana Literary Trail (2011) * Auf der Terrasse des Turms von Babel (2013); nemški prevod romana Na terasi babilonskega stolpa, Drava Verlag * Unter einem glücklichen Stern (2015); nemški prevod romana Pod srečno zvezdo, Drava Verlag * Das Gespenst Babujan und seine Freunde (2017); nemški prevod otroške knjige Duh Babujan in prijatelji, Drava Verlag * Das Gespenst Babujan und der unerwartete Umzug (2017); nemški prevod otroške knjige Duh Babujan in nepričakovana selitev, Drava Verlag * Chronik des Vergessens (2017); nemški prevod romana Kronika pozabljanja, Drava Verlag * вдишуваат. издишување. (2019); makedonski prevod romana Vdih. Izdih., Goten * A Chronicle of Forgetting (2019); angleški prevod romana Kronika pozabljanja, Litterae Slovenicae, DSP * Il giorno in cui finì l'estate (2022); italijanski prevod romana V Elvisovi sobi, Bottega Errante * U Elvisovoj sobi (2023); hrvaški prevod romana V Elvisovi sobi, Sandorf * Kronika zaborava (2023); hrvaški prevod romana Kronika pozabljanja, Edicije Božičević * In Elvis's Room (2023); angleški prevod romana V Elvisovi sobi, Sandorf Passage * I Elvis Rum (2024); švedski prevod romana V Elvisovi sobi, Rámus Förlag * Էլվիսի սենյակում (2026); armenski prevod romana V Elvisovi sobi, Edge Publishing == Nagrade in priznanja == * [[Cankarjeva_nagrada|Cankarjeva nagrada]], 2020: V Elvisovi sobi * [[Večernica_(nagrada)|Večernica]], 2021: Vrnitev (Zgodbe s konca kamene dobe, 6. del) * [[Zlata_hruška|Znak zlata hruška]]: Deček Brin na domačem kolišču, Do konca jezera in naprej, K morju, Pri kamnitem stolpu, V snegu in ledu, Vrnitev, Nov dom, Coprnica pod gradom, Zmaj nad mestom, Pošast iz jezera, Duh iz vodnjaka, Medo in Pujsi 1, Medo in Pujsi 2: Prosim in hvala, Medo in Pujsi 3: Najboljša prijatelja == Nominacije == * [[Večernica_(nagrada)|Večernica]], nominacija, 2023: Coprnica pod gradom (Zgodbe vojvodine Kranjske, 1. del); 2024: Zmaj nad mestom (Zgodbe vojvodine Kranjske, 2. del) * [[:en:International_Dublin_Literary_Award|International Dublin Literary Award]], longlist 2021: A Chronicle of Forgetting, longlist 2025: In Elvis's Room * [[Kresnik_(nagrada)|Kresnik]], finalist, 2005, 2009, 2011, 2020: Leta milosti, Na terasi babilonskega stolpa, Mož, ki je jahal tigra, V Elvisovi sobi * Kresnik, deseterica, 2015: Kronika pozabljanja * [[Desetnica_(nagrada)|Desetnica]], nominacija, 2017, 2018, 2022, 2023: Deček Brin na domačem kolišču, Do konca jezera in naprej, Vrnitev, Coprnica pod gradom == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{wikivir-avtor}} * [http://www.sebastijan-pregelj.com Uradna stran Sebastijana Preglja] {{ikona sl}} * [http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/131/detail.html Portal slovenskih pisateljeve] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110918234904/http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/131/detail.html |date=2011-09-18 }} {{ikona sl}}<br /> {{Večernica}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pregelj, Sebastijan}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Sebastijan Pregelj|*]] [[Kategorija:Prejemniki Cankarjeve nagrade]] [[Kategorija:Prejemniki večernice]] [[Kategorija:Prejemniki Desetnice]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] 0obwx53zlnk8f7km6nsvchx74chb8nq 6748460 6748459 2026-09-09T18:44:37Z ~2026-48924-99 265541 /* V antologijah */ ureditev in poenotenje 6748460 wikitext text/x-wiki [[Slika:Sebastijan Pregelj.jpg|thumb|Sebastijan Pregelj]] '''Sebastijan Pregelj''' (* 29. julij 1970, Ljubljana) je slovenski pisatelj. == Življenje in delo == Diplomiral je iz zgodovine na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Od leta 1991 objavlja zgodbe v literarnih revijah. Leta 1996 je izšel njegov prvenec ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'', sledila je zbirka kratke proze ''[[Cirilina roža]]'' in nato še zbirka kratkih zgodb ''[[Svinje brez biserov]]''. Zgodbi ''Onstran steklene stene'' in ''Pianino'' sta bili uvrščeni v antologije, ki so izšle v nemškem, slovaškem, poljskem in angleškem prevodu. Leta 2004 je za časopis ''Pravna praksa'' napisal serijo kratkih kriminalnih zgodb.<ref>http://www.pravnapraksa.si/LITE/Kazalo.aspx?Src=zNblVXQY1zSI0YqaH4aXVo6XMfILfOITvplc3nk2GibUvnu9OsTbdQQE43VinHDAD/KqusQSEbuL0VknTQGuTA==</ref> Leta 2011 je izšla njegova četrta zbirka kratke proze ''Prebujanja''. Leta 2004 je izšel njegov prvi roman ''[[Leta milosti]]''. Sledil je roman ''Na terasi babilonskega stolpa'', s katerim je bil finalist natečaja [[Cankarjeva založba|Cankarjeve založbe]] za roman iz sodobnega življenja,<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20170926130335/http://www.bukla.si/?action=books&book_id=14038 |title=Arhivska kopija |accessdate=30. september 2016 }}</ref> pozneje pa je izšel tudi v nemškem prevodu. Leta 2010 je izšel njegov tretji roman ''Mož, ki je jahal tigra''. Pregelj je bil z vsemi tremi romani finalist za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]], nagrado za najboljši slovenski roman leta, ki jo podeljuje časnik ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Leta 2013 je izšel četrti roman ''Pod srečno zvezdo'', ki je poleti 2014 izhajal kot podlistek v dnevniku ''[[Večer (časopis)|Večer]]'', leta 2015 pa je izšel tudi v nemškem prevodu. Konec leta 2014 je izšel roman ''Kronika pozabljanja'',<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240917064251/https://www.delo.si/kultura/knjiga/kresnik-v-romanesknem-top-10-sama-znana-imena |title=Kresnik: V romanesknem »top 10« sama znana imena |website=Delo |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je bil pozneje preveden v nemščino, angleščino in hrvaščino. Leta 2017 je sledil kratek roman ''Vdih. Izdih.'', dve leti pozneje pa roman ''[[V Elvisovi sobi]]''. Za roman ''V Elvisovi sobi'' je leta 2020 prejel prvo [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]].<ref>{{Navedi splet |url=https://misli.sta.si/2782454/prva-cankarjeva-nagrada-sebastijanu-preglju-za-roman-v-elvisovi-sobi |title=Prva Cankarjeva nagrada Sebastijanu Preglju za roman V Elvisovi sobi |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=21. junij 2020 |accessdate=23. junij 2020 }}</ref> Roman je bil pozneje preveden v italijanščino, hrvaščino, angleščino in švedščino. Leta 2023 je izšel roman ''Beli konjiček''. V sodelovanju z Gašperjem Troho je nastal vodnik ''Literarne poti Ljubljane'',<ref>{{Navedi splet |last=K |first=M |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/literarne-zgodbe-ki-jih-pripoveduje-nasa-vsakdanja-pot/242282 |title=Literarne zgodbe, ki jih pripoveduje naša vsakdanja pot |website=RTV Slovenija |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je pozneje izšel tudi v angleškem prevodu ''Ljubljana Literary Trail''. Za mlajše bralce objavlja od leta 2014. Najprej sta izšla dva dela dogodivščin duha Babujana in prijateljev, ki se dogajajo v sodobnem času. Od leta 2016 do 2021 je nastajala serija ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', postavljena v čas [[koliščarji|koliščarjev]]. Prvi, drugi in šesti del ''Zgodb s konca kamene dobe'' so bili nominirani za [[Desetnica|desetnico]], nagrado, ki jo [[Društvo slovenskih pisateljev]] podeljuje za najboljše otroško oziroma mladinsko delo; za šesti del je Pregelj prejel nagrado [[Večernica]]. Od leta 2022 nastaja serija ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', ki se odvija v času [[Janez Vajkard Valvasor|Janeza Vajkarda Valvasorja]]. Prvi del, ''Coprnica pod gradom'', je bil nominiran za [[Desetnica|desetnico]] in [[Večernica|večernico]]. Za najmlajše v reviji ''Cicido'' od leta 2020 izhajajo zgodbe o Medu in Pujsiju, ki so pozneje izšle tudi v slikanicah. V sezoni 2023/24 so zgodbe o Medu in Pujsiju v režiji Mareta Bulca zaživele tudi na odru [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnega gledališča Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240807102740/https://www.lgl.si/si/predstave/vse-predstave/1212-Medo-in-Pujsi |title=Medo in Pujsi |website=Lutkovno gledališče Ljubljana |accessdate=7. avgust 2024 }}</ref> Pregelj je član [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] in Slovenskega centra PEN. Živi in dela v Ljubljani. == Bibliografija == === Romani === * ''[[Leta milosti]]'' (2004) * ''Na terasi babilonskega stolpa'' (2008) * ''Mož, ki je jahal tigra'' (2010) * ''Pod srečno zvezdo'' (2013) * ''Kronika pozabljanja'' (2014) * ''Vdih. Izdih.'' (2017) * ''[[V Elvisovi sobi]]'' (2019) * ''Beli konjiček'' (2023) === Kratka proza === * ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'' (1996) * ''Cirilina roža'' (1999) * ''[[Svinje brez biserov]]'' (2002) * ''Prebujanja'' (2011) === Za otroke === ; Medo in Pujsi * ''Medo in Pujsi 1'' (2023) * ''Medo in Pujsi 2: Prosim in hvala'' (2024) * ''Medo in Pujsi 3: Najboljša prijatelja'' (2025) ; Zgodbe vojvodine Kranjske * ''Coprnica pod gradom'', 1. del (2022) * ''Zmaj nad mestom'', 2. del (2023) * ''Pošast iz jezera'', 3. del (2024) * ''Duh iz vodnjaka'', 4. del (2025) ; Zgodbe s konca kamene dobe * ''Deček Brin na domačem kolišču'', 1. del (2016) * ''Do konca jezera in naprej'', 2. del (2016) * ''K morju'', 3. del (2017) * ''Pri kamnitem stolpu'', 4. del (2018) * ''V snegu in ledu'', 5. del (2019) * ''Vrnitev'', 6. del (2020) * ''Nov dom'', 7., zadnji del (2021) ; Duh Babujan * ''Duh Babujan in prijatelji'' (2014) * ''Duh Babujan in nepričakovana selitev'' (2016) * ''Skozi šivankino uho'' (2023) === Drugo === * ''Literarne poti Ljubljane'' (2010) === V antologijah === * ''Čas kratke zgodbe'' (1998) * ''Die Zeit der kurzen Geschichte'' (2001) * ''Vne hranic'' (2002) * ''A Lazy Sunday Afternoon'' (2007) * ''Noc w Lublanie'' (2009) * ''Ljubljana Tales'' (2012) * ''Ereignis in der Stadt'' (2023) * ''It's Already the Morning of the Last Day'' (2023) * ''Brez Milosti'' (2023) === Prevodi === * Ljubljana Literary Trail (2011) * Auf der Terrasse des Turms von Babel (2013); nemški prevod romana Na terasi babilonskega stolpa, Drava Verlag * Unter einem glücklichen Stern (2015); nemški prevod romana Pod srečno zvezdo, Drava Verlag * Das Gespenst Babujan und seine Freunde (2017); nemški prevod otroške knjige Duh Babujan in prijatelji, Drava Verlag * Das Gespenst Babujan und der unerwartete Umzug (2017); nemški prevod otroške knjige Duh Babujan in nepričakovana selitev, Drava Verlag * Chronik des Vergessens (2017); nemški prevod romana Kronika pozabljanja, Drava Verlag * вдишуваат. издишување. (2019); makedonski prevod romana Vdih. Izdih., Goten * A Chronicle of Forgetting (2019); angleški prevod romana Kronika pozabljanja, Litterae Slovenicae, DSP * Il giorno in cui finì l'estate (2022); italijanski prevod romana V Elvisovi sobi, Bottega Errante * U Elvisovoj sobi (2023); hrvaški prevod romana V Elvisovi sobi, Sandorf * Kronika zaborava (2023); hrvaški prevod romana Kronika pozabljanja, Edicije Božičević * In Elvis's Room (2023); angleški prevod romana V Elvisovi sobi, Sandorf Passage * I Elvis Rum (2024); švedski prevod romana V Elvisovi sobi, Rámus Förlag * Էլվիսի սենյակում (2026); armenski prevod romana V Elvisovi sobi, Edge Publishing == Nagrade in priznanja == * [[Cankarjeva_nagrada|Cankarjeva nagrada]], 2020: V Elvisovi sobi * [[Večernica_(nagrada)|Večernica]], 2021: Vrnitev (Zgodbe s konca kamene dobe, 6. del) * [[Zlata_hruška|Znak zlata hruška]]: Deček Brin na domačem kolišču, Do konca jezera in naprej, K morju, Pri kamnitem stolpu, V snegu in ledu, Vrnitev, Nov dom, Coprnica pod gradom, Zmaj nad mestom, Pošast iz jezera, Duh iz vodnjaka, Medo in Pujsi 1, Medo in Pujsi 2: Prosim in hvala, Medo in Pujsi 3: Najboljša prijatelja == Nominacije == * [[Večernica_(nagrada)|Večernica]], nominacija, 2023: Coprnica pod gradom (Zgodbe vojvodine Kranjske, 1. del); 2024: Zmaj nad mestom (Zgodbe vojvodine Kranjske, 2. del) * [[:en:International_Dublin_Literary_Award|International Dublin Literary Award]], longlist 2021: A Chronicle of Forgetting, longlist 2025: In Elvis's Room * [[Kresnik_(nagrada)|Kresnik]], finalist, 2005, 2009, 2011, 2020: Leta milosti, Na terasi babilonskega stolpa, Mož, ki je jahal tigra, V Elvisovi sobi * Kresnik, deseterica, 2015: Kronika pozabljanja * [[Desetnica_(nagrada)|Desetnica]], nominacija, 2017, 2018, 2022, 2023: Deček Brin na domačem kolišču, Do konca jezera in naprej, Vrnitev, Coprnica pod gradom == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{wikivir-avtor}} * [http://www.sebastijan-pregelj.com Uradna stran Sebastijana Preglja] {{ikona sl}} * [http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/131/detail.html Portal slovenskih pisateljeve] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110918234904/http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/131/detail.html |date=2011-09-18 }} {{ikona sl}}<br /> {{Večernica}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pregelj, Sebastijan}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Sebastijan Pregelj|*]] [[Kategorija:Prejemniki Cankarjeve nagrade]] [[Kategorija:Prejemniki večernice]] [[Kategorija:Prejemniki Desetnice]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] nh1bvx6svxv1yzdonevbzt3wvjwib2c 6748461 6748460 2026-09-09T18:45:06Z ~2026-48924-99 265541 /* Prevodi */ ureditev in poenotenje 6748461 wikitext text/x-wiki [[Slika:Sebastijan Pregelj.jpg|thumb|Sebastijan Pregelj]] '''Sebastijan Pregelj''' (* 29. julij 1970, Ljubljana) je slovenski pisatelj. == Življenje in delo == Diplomiral je iz zgodovine na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Od leta 1991 objavlja zgodbe v literarnih revijah. Leta 1996 je izšel njegov prvenec ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'', sledila je zbirka kratke proze ''[[Cirilina roža]]'' in nato še zbirka kratkih zgodb ''[[Svinje brez biserov]]''. Zgodbi ''Onstran steklene stene'' in ''Pianino'' sta bili uvrščeni v antologije, ki so izšle v nemškem, slovaškem, poljskem in angleškem prevodu. Leta 2004 je za časopis ''Pravna praksa'' napisal serijo kratkih kriminalnih zgodb.<ref>http://www.pravnapraksa.si/LITE/Kazalo.aspx?Src=zNblVXQY1zSI0YqaH4aXVo6XMfILfOITvplc3nk2GibUvnu9OsTbdQQE43VinHDAD/KqusQSEbuL0VknTQGuTA==</ref> Leta 2011 je izšla njegova četrta zbirka kratke proze ''Prebujanja''. Leta 2004 je izšel njegov prvi roman ''[[Leta milosti]]''. Sledil je roman ''Na terasi babilonskega stolpa'', s katerim je bil finalist natečaja [[Cankarjeva založba|Cankarjeve založbe]] za roman iz sodobnega življenja,<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20170926130335/http://www.bukla.si/?action=books&book_id=14038 |title=Arhivska kopija |accessdate=30. september 2016 }}</ref> pozneje pa je izšel tudi v nemškem prevodu. Leta 2010 je izšel njegov tretji roman ''Mož, ki je jahal tigra''. Pregelj je bil z vsemi tremi romani finalist za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]], nagrado za najboljši slovenski roman leta, ki jo podeljuje časnik ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Leta 2013 je izšel četrti roman ''Pod srečno zvezdo'', ki je poleti 2014 izhajal kot podlistek v dnevniku ''[[Večer (časopis)|Večer]]'', leta 2015 pa je izšel tudi v nemškem prevodu. Konec leta 2014 je izšel roman ''Kronika pozabljanja'',<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240917064251/https://www.delo.si/kultura/knjiga/kresnik-v-romanesknem-top-10-sama-znana-imena |title=Kresnik: V romanesknem »top 10« sama znana imena |website=Delo |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je bil pozneje preveden v nemščino, angleščino in hrvaščino. Leta 2017 je sledil kratek roman ''Vdih. Izdih.'', dve leti pozneje pa roman ''[[V Elvisovi sobi]]''. Za roman ''V Elvisovi sobi'' je leta 2020 prejel prvo [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]].<ref>{{Navedi splet |url=https://misli.sta.si/2782454/prva-cankarjeva-nagrada-sebastijanu-preglju-za-roman-v-elvisovi-sobi |title=Prva Cankarjeva nagrada Sebastijanu Preglju za roman V Elvisovi sobi |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=21. junij 2020 |accessdate=23. junij 2020 }}</ref> Roman je bil pozneje preveden v italijanščino, hrvaščino, angleščino in švedščino. Leta 2023 je izšel roman ''Beli konjiček''. V sodelovanju z Gašperjem Troho je nastal vodnik ''Literarne poti Ljubljane'',<ref>{{Navedi splet |last=K |first=M |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/literarne-zgodbe-ki-jih-pripoveduje-nasa-vsakdanja-pot/242282 |title=Literarne zgodbe, ki jih pripoveduje naša vsakdanja pot |website=RTV Slovenija |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je pozneje izšel tudi v angleškem prevodu ''Ljubljana Literary Trail''. Za mlajše bralce objavlja od leta 2014. Najprej sta izšla dva dela dogodivščin duha Babujana in prijateljev, ki se dogajajo v sodobnem času. Od leta 2016 do 2021 je nastajala serija ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', postavljena v čas [[koliščarji|koliščarjev]]. Prvi, drugi in šesti del ''Zgodb s konca kamene dobe'' so bili nominirani za [[Desetnica|desetnico]], nagrado, ki jo [[Društvo slovenskih pisateljev]] podeljuje za najboljše otroško oziroma mladinsko delo; za šesti del je Pregelj prejel nagrado [[Večernica]]. Od leta 2022 nastaja serija ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', ki se odvija v času [[Janez Vajkard Valvasor|Janeza Vajkarda Valvasorja]]. Prvi del, ''Coprnica pod gradom'', je bil nominiran za [[Desetnica|desetnico]] in [[Večernica|večernico]]. Za najmlajše v reviji ''Cicido'' od leta 2020 izhajajo zgodbe o Medu in Pujsiju, ki so pozneje izšle tudi v slikanicah. V sezoni 2023/24 so zgodbe o Medu in Pujsiju v režiji Mareta Bulca zaživele tudi na odru [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnega gledališča Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240807102740/https://www.lgl.si/si/predstave/vse-predstave/1212-Medo-in-Pujsi |title=Medo in Pujsi |website=Lutkovno gledališče Ljubljana |accessdate=7. avgust 2024 }}</ref> Pregelj je član [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] in Slovenskega centra PEN. Živi in dela v Ljubljani. == Bibliografija == === Romani === * ''[[Leta milosti]]'' (2004) * ''Na terasi babilonskega stolpa'' (2008) * ''Mož, ki je jahal tigra'' (2010) * ''Pod srečno zvezdo'' (2013) * ''Kronika pozabljanja'' (2014) * ''Vdih. Izdih.'' (2017) * ''[[V Elvisovi sobi]]'' (2019) * ''Beli konjiček'' (2023) === Kratka proza === * ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'' (1996) * ''Cirilina roža'' (1999) * ''[[Svinje brez biserov]]'' (2002) * ''Prebujanja'' (2011) === Za otroke === ; Medo in Pujsi * ''Medo in Pujsi 1'' (2023) * ''Medo in Pujsi 2: Prosim in hvala'' (2024) * ''Medo in Pujsi 3: Najboljša prijatelja'' (2025) ; Zgodbe vojvodine Kranjske * ''Coprnica pod gradom'', 1. del (2022) * ''Zmaj nad mestom'', 2. del (2023) * ''Pošast iz jezera'', 3. del (2024) * ''Duh iz vodnjaka'', 4. del (2025) ; Zgodbe s konca kamene dobe * ''Deček Brin na domačem kolišču'', 1. del (2016) * ''Do konca jezera in naprej'', 2. del (2016) * ''K morju'', 3. del (2017) * ''Pri kamnitem stolpu'', 4. del (2018) * ''V snegu in ledu'', 5. del (2019) * ''Vrnitev'', 6. del (2020) * ''Nov dom'', 7., zadnji del (2021) ; Duh Babujan * ''Duh Babujan in prijatelji'' (2014) * ''Duh Babujan in nepričakovana selitev'' (2016) * ''Skozi šivankino uho'' (2023) === Drugo === * ''Literarne poti Ljubljane'' (2010) === V antologijah === * ''Čas kratke zgodbe'' (1998) * ''Die Zeit der kurzen Geschichte'' (2001) * ''Vne hranic'' (2002) * ''A Lazy Sunday Afternoon'' (2007) * ''Noc w Lublanie'' (2009) * ''Ljubljana Tales'' (2012) * ''Ereignis in der Stadt'' (2023) * ''It's Already the Morning of the Last Day'' (2023) * ''Brez Milosti'' (2023) === Prevodi === * ''Ljubljana Literary Trail'' (2011) * ''Auf der Terrasse des Turms von Babel'' (2013), nemški prevod romana ''Na terasi babilonskega stolpa'', Drava Verlag * ''Unter einem glücklichen Stern'' (2015), nemški prevod romana ''Pod srečno zvezdo'', Drava Verlag * ''Das Gespenst Babujan und seine Freunde'' (2017), nemški prevod knjige ''Duh Babujan in prijatelji'', Drava Verlag * ''Das Gespenst Babujan und der unerwartete Umzug'' (2017), nemški prevod knjige ''Duh Babujan in nepričakovana selitev'', Drava Verlag * ''Chronik des Vergessens'' (2017), nemški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Drava Verlag * ''вдишуваат. издишување.'' (2019), makedonski prevod romana ''Vdih. Izdih.'', Goten * ''A Chronicle of Forgetting'' (2019), angleški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Litterae Slovenicae, DSP * ''Il giorno in cui finì l'estate'' (2022), italijanski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Bottega Errante * ''U Elvisovoj sobi'' (2023), hrvaški prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Sandorf * ''Kronika zaborava'' (2023), hrvaški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Edicije Božičević * ''In Elvis's Room'' (2023), angleški prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Sandorf Passage * ''I Elvis Rum'' (2024), švedski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Rámus Förlag * ''Ելվիսի սենյակում'' (2026), armenski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Edge Publishing == Nagrade in priznanja == * [[Cankarjeva_nagrada|Cankarjeva nagrada]], 2020: V Elvisovi sobi * [[Večernica_(nagrada)|Večernica]], 2021: Vrnitev (Zgodbe s konca kamene dobe, 6. del) * [[Zlata_hruška|Znak zlata hruška]]: Deček Brin na domačem kolišču, Do konca jezera in naprej, K morju, Pri kamnitem stolpu, V snegu in ledu, Vrnitev, Nov dom, Coprnica pod gradom, Zmaj nad mestom, Pošast iz jezera, Duh iz vodnjaka, Medo in Pujsi 1, Medo in Pujsi 2: Prosim in hvala, Medo in Pujsi 3: Najboljša prijatelja == Nominacije == * [[Večernica_(nagrada)|Večernica]], nominacija, 2023: Coprnica pod gradom (Zgodbe vojvodine Kranjske, 1. del); 2024: Zmaj nad mestom (Zgodbe vojvodine Kranjske, 2. del) * [[:en:International_Dublin_Literary_Award|International Dublin Literary Award]], longlist 2021: A Chronicle of Forgetting, longlist 2025: In Elvis's Room * [[Kresnik_(nagrada)|Kresnik]], finalist, 2005, 2009, 2011, 2020: Leta milosti, Na terasi babilonskega stolpa, Mož, ki je jahal tigra, V Elvisovi sobi * Kresnik, deseterica, 2015: Kronika pozabljanja * [[Desetnica_(nagrada)|Desetnica]], nominacija, 2017, 2018, 2022, 2023: Deček Brin na domačem kolišču, Do konca jezera in naprej, Vrnitev, Coprnica pod gradom == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{wikivir-avtor}} * [http://www.sebastijan-pregelj.com Uradna stran Sebastijana Preglja] {{ikona sl}} * [http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/131/detail.html Portal slovenskih pisateljeve] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110918234904/http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/131/detail.html |date=2011-09-18 }} {{ikona sl}}<br /> {{Večernica}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pregelj, Sebastijan}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Sebastijan Pregelj|*]] [[Kategorija:Prejemniki Cankarjeve nagrade]] [[Kategorija:Prejemniki večernice]] [[Kategorija:Prejemniki Desetnice]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] cg2fsdpwlbt2be0l92oewxgfujzraic 6748465 6748461 2026-09-09T18:50:48Z ~2026-48924-99 265541 /* Nagrade in priznanja */ poenotenje in ureditev 6748465 wikitext text/x-wiki [[Slika:Sebastijan Pregelj.jpg|thumb|Sebastijan Pregelj]] '''Sebastijan Pregelj''' (* 29. julij 1970, Ljubljana) je slovenski pisatelj. == Življenje in delo == Diplomiral je iz zgodovine na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Od leta 1991 objavlja zgodbe v literarnih revijah. Leta 1996 je izšel njegov prvenec ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'', sledila je zbirka kratke proze ''[[Cirilina roža]]'' in nato še zbirka kratkih zgodb ''[[Svinje brez biserov]]''. Zgodbi ''Onstran steklene stene'' in ''Pianino'' sta bili uvrščeni v antologije, ki so izšle v nemškem, slovaškem, poljskem in angleškem prevodu. Leta 2004 je za časopis ''Pravna praksa'' napisal serijo kratkih kriminalnih zgodb.<ref>http://www.pravnapraksa.si/LITE/Kazalo.aspx?Src=zNblVXQY1zSI0YqaH4aXVo6XMfILfOITvplc3nk2GibUvnu9OsTbdQQE43VinHDAD/KqusQSEbuL0VknTQGuTA==</ref> Leta 2011 je izšla njegova četrta zbirka kratke proze ''Prebujanja''. Leta 2004 je izšel njegov prvi roman ''[[Leta milosti]]''. Sledil je roman ''Na terasi babilonskega stolpa'', s katerim je bil finalist natečaja [[Cankarjeva založba|Cankarjeve založbe]] za roman iz sodobnega življenja,<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20170926130335/http://www.bukla.si/?action=books&book_id=14038 |title=Arhivska kopija |accessdate=30. september 2016 }}</ref> pozneje pa je izšel tudi v nemškem prevodu. Leta 2010 je izšel njegov tretji roman ''Mož, ki je jahal tigra''. Pregelj je bil z vsemi tremi romani finalist za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]], nagrado za najboljši slovenski roman leta, ki jo podeljuje časnik ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Leta 2013 je izšel četrti roman ''Pod srečno zvezdo'', ki je poleti 2014 izhajal kot podlistek v dnevniku ''[[Večer (časopis)|Večer]]'', leta 2015 pa je izšel tudi v nemškem prevodu. Konec leta 2014 je izšel roman ''Kronika pozabljanja'',<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240917064251/https://www.delo.si/kultura/knjiga/kresnik-v-romanesknem-top-10-sama-znana-imena |title=Kresnik: V romanesknem »top 10« sama znana imena |website=Delo |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je bil pozneje preveden v nemščino, angleščino in hrvaščino. Leta 2017 je sledil kratek roman ''Vdih. Izdih.'', dve leti pozneje pa roman ''[[V Elvisovi sobi]]''. Za roman ''V Elvisovi sobi'' je leta 2020 prejel prvo [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]].<ref>{{Navedi splet |url=https://misli.sta.si/2782454/prva-cankarjeva-nagrada-sebastijanu-preglju-za-roman-v-elvisovi-sobi |title=Prva Cankarjeva nagrada Sebastijanu Preglju za roman V Elvisovi sobi |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=21. junij 2020 |accessdate=23. junij 2020 }}</ref> Roman je bil pozneje preveden v italijanščino, hrvaščino, angleščino in švedščino. Leta 2023 je izšel roman ''Beli konjiček''. V sodelovanju z Gašperjem Troho je nastal vodnik ''Literarne poti Ljubljane'',<ref>{{Navedi splet |last=K |first=M |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/literarne-zgodbe-ki-jih-pripoveduje-nasa-vsakdanja-pot/242282 |title=Literarne zgodbe, ki jih pripoveduje naša vsakdanja pot |website=RTV Slovenija |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je pozneje izšel tudi v angleškem prevodu ''Ljubljana Literary Trail''. Za mlajše bralce objavlja od leta 2014. Najprej sta izšla dva dela dogodivščin duha Babujana in prijateljev, ki se dogajajo v sodobnem času. Od leta 2016 do 2021 je nastajala serija ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', postavljena v čas [[koliščarji|koliščarjev]]. Prvi, drugi in šesti del ''Zgodb s konca kamene dobe'' so bili nominirani za [[Desetnica|desetnico]], nagrado, ki jo [[Društvo slovenskih pisateljev]] podeljuje za najboljše otroško oziroma mladinsko delo; za šesti del je Pregelj prejel nagrado [[Večernica]]. Od leta 2022 nastaja serija ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', ki se odvija v času [[Janez Vajkard Valvasor|Janeza Vajkarda Valvasorja]]. Prvi del, ''Coprnica pod gradom'', je bil nominiran za [[Desetnica|desetnico]] in [[Večernica|večernico]]. Za najmlajše v reviji ''Cicido'' od leta 2020 izhajajo zgodbe o Medu in Pujsiju, ki so pozneje izšle tudi v slikanicah. V sezoni 2023/24 so zgodbe o Medu in Pujsiju v režiji Mareta Bulca zaživele tudi na odru [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnega gledališča Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240807102740/https://www.lgl.si/si/predstave/vse-predstave/1212-Medo-in-Pujsi |title=Medo in Pujsi |website=Lutkovno gledališče Ljubljana |accessdate=7. avgust 2024 }}</ref> Pregelj je član [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] in Slovenskega centra PEN. Živi in dela v Ljubljani. == Bibliografija == === Romani === * ''[[Leta milosti]]'' (2004) * ''Na terasi babilonskega stolpa'' (2008) * ''Mož, ki je jahal tigra'' (2010) * ''Pod srečno zvezdo'' (2013) * ''Kronika pozabljanja'' (2014) * ''Vdih. Izdih.'' (2017) * ''[[V Elvisovi sobi]]'' (2019) * ''Beli konjiček'' (2023) === Kratka proza === * ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'' (1996) * ''Cirilina roža'' (1999) * ''[[Svinje brez biserov]]'' (2002) * ''Prebujanja'' (2011) === Za otroke === ; Medo in Pujsi * ''Medo in Pujsi 1'' (2023) * ''Medo in Pujsi 2: Prosim in hvala'' (2024) * ''Medo in Pujsi 3: Najboljša prijatelja'' (2025) ; Zgodbe vojvodine Kranjske * ''Coprnica pod gradom'', 1. del (2022) * ''Zmaj nad mestom'', 2. del (2023) * ''Pošast iz jezera'', 3. del (2024) * ''Duh iz vodnjaka'', 4. del (2025) ; Zgodbe s konca kamene dobe * ''Deček Brin na domačem kolišču'', 1. del (2016) * ''Do konca jezera in naprej'', 2. del (2016) * ''K morju'', 3. del (2017) * ''Pri kamnitem stolpu'', 4. del (2018) * ''V snegu in ledu'', 5. del (2019) * ''Vrnitev'', 6. del (2020) * ''Nov dom'', 7., zadnji del (2021) ; Duh Babujan * ''Duh Babujan in prijatelji'' (2014) * ''Duh Babujan in nepričakovana selitev'' (2016) * ''Skozi šivankino uho'' (2023) === Drugo === * ''Literarne poti Ljubljane'' (2010) === V antologijah === * ''Čas kratke zgodbe'' (1998) * ''Die Zeit der kurzen Geschichte'' (2001) * ''Vne hranic'' (2002) * ''A Lazy Sunday Afternoon'' (2007) * ''Noc w Lublanie'' (2009) * ''Ljubljana Tales'' (2012) * ''Ereignis in der Stadt'' (2023) * ''It's Already the Morning of the Last Day'' (2023) * ''Brez Milosti'' (2023) === Prevodi === * ''Ljubljana Literary Trail'' (2011) * ''Auf der Terrasse des Turms von Babel'' (2013), nemški prevod romana ''Na terasi babilonskega stolpa'', Drava Verlag * ''Unter einem glücklichen Stern'' (2015), nemški prevod romana ''Pod srečno zvezdo'', Drava Verlag * ''Das Gespenst Babujan und seine Freunde'' (2017), nemški prevod knjige ''Duh Babujan in prijatelji'', Drava Verlag * ''Das Gespenst Babujan und der unerwartete Umzug'' (2017), nemški prevod knjige ''Duh Babujan in nepričakovana selitev'', Drava Verlag * ''Chronik des Vergessens'' (2017), nemški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Drava Verlag * ''вдишуваат. издишување.'' (2019), makedonski prevod romana ''Vdih. Izdih.'', Goten * ''A Chronicle of Forgetting'' (2019), angleški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Litterae Slovenicae, DSP * ''Il giorno in cui finì l'estate'' (2022), italijanski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Bottega Errante * ''U Elvisovoj sobi'' (2023), hrvaški prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Sandorf * ''Kronika zaborava'' (2023), hrvaški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Edicije Božičević * ''In Elvis's Room'' (2023), angleški prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Sandorf Passage * ''I Elvis Rum'' (2024), švedski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Rámus Förlag * ''Ելվիսի սենյակում'' (2026), armenski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Edge Publishing == Nagrade in priznanja == * [[Večernica]] (2021) – ''Vrnitev'', 6. del zbirke ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'' * [[Cankarjeva nagrada]] (2020) – ''[[V Elvisovi sobi]]'' * [[Znak zlata hruška]]: ** ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', 1.–7. del ** ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', 1.–3. del ** ''Medo in Pujsi'', 1. in 2. del == Nominacije == * [[Večernica]] – nominacija (2023): ''Coprnica pod gradom'', 1. del zbirke ''Zgodbe vojvodine Kranjske'' * [[International Dublin Literary Award]] – uvrstitev na dolgi seznam (2021): ''Kronika pozabljanja'' * [[Kresnik (nagrada)|Kresnik]] – finalist (2005, 2009, 2011, 2020): ''Leta milosti'', ''Na terasi babilonskega stolpa'', ''Mož, ki je jahal tigra'', ''[[V Elvisovi sobi]]'' * [[Kresnik (nagrada)|Kresnik]] – uvrstitev med deset finalistov (2015): ''Kronika pozabljanja'' * [[Desetnica]] – nominacije (2017, 2018, 2022): 1., 2. in 6. del zbirke ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'' * [[International Dublin Literary Award]] – uvrstitev na dolgi seznam (2025): ''[[V Elvisovi sobi]]'' == Nominacije == * [[Večernica_(nagrada)|Večernica]], nominacija, 2023: Coprnica pod gradom (Zgodbe vojvodine Kranjske, 1. del); 2024: Zmaj nad mestom (Zgodbe vojvodine Kranjske, 2. del) * [[:en:International_Dublin_Literary_Award|International Dublin Literary Award]], longlist 2021: A Chronicle of Forgetting, longlist 2025: In Elvis's Room * [[Kresnik_(nagrada)|Kresnik]], finalist, 2005, 2009, 2011, 2020: Leta milosti, Na terasi babilonskega stolpa, Mož, ki je jahal tigra, V Elvisovi sobi * Kresnik, deseterica, 2015: Kronika pozabljanja * [[Desetnica_(nagrada)|Desetnica]], nominacija, 2017, 2018, 2022, 2023: Deček Brin na domačem kolišču, Do konca jezera in naprej, Vrnitev, Coprnica pod gradom == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{wikivir-avtor}} * [http://www.sebastijan-pregelj.com Uradna stran Sebastijana Preglja] {{ikona sl}} * [http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/131/detail.html Portal slovenskih pisateljeve] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110918234904/http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/131/detail.html |date=2011-09-18 }} {{ikona sl}}<br /> {{Večernica}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pregelj, Sebastijan}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Sebastijan Pregelj|*]] [[Kategorija:Prejemniki Cankarjeve nagrade]] [[Kategorija:Prejemniki večernice]] [[Kategorija:Prejemniki Desetnice]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] 19hzgel31qc3askf98o0r5d6vva02sb 6748467 6748465 2026-09-09T18:51:32Z ~2026-48924-99 265541 /* Nagrade in priznanja */ 6748467 wikitext text/x-wiki [[Slika:Sebastijan Pregelj.jpg|thumb|Sebastijan Pregelj]] '''Sebastijan Pregelj''' (* 29. julij 1970, Ljubljana) je slovenski pisatelj. == Življenje in delo == Diplomiral je iz zgodovine na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Od leta 1991 objavlja zgodbe v literarnih revijah. Leta 1996 je izšel njegov prvenec ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'', sledila je zbirka kratke proze ''[[Cirilina roža]]'' in nato še zbirka kratkih zgodb ''[[Svinje brez biserov]]''. Zgodbi ''Onstran steklene stene'' in ''Pianino'' sta bili uvrščeni v antologije, ki so izšle v nemškem, slovaškem, poljskem in angleškem prevodu. Leta 2004 je za časopis ''Pravna praksa'' napisal serijo kratkih kriminalnih zgodb.<ref>http://www.pravnapraksa.si/LITE/Kazalo.aspx?Src=zNblVXQY1zSI0YqaH4aXVo6XMfILfOITvplc3nk2GibUvnu9OsTbdQQE43VinHDAD/KqusQSEbuL0VknTQGuTA==</ref> Leta 2011 je izšla njegova četrta zbirka kratke proze ''Prebujanja''. Leta 2004 je izšel njegov prvi roman ''[[Leta milosti]]''. Sledil je roman ''Na terasi babilonskega stolpa'', s katerim je bil finalist natečaja [[Cankarjeva založba|Cankarjeve založbe]] za roman iz sodobnega življenja,<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20170926130335/http://www.bukla.si/?action=books&book_id=14038 |title=Arhivska kopija |accessdate=30. september 2016 }}</ref> pozneje pa je izšel tudi v nemškem prevodu. Leta 2010 je izšel njegov tretji roman ''Mož, ki je jahal tigra''. Pregelj je bil z vsemi tremi romani finalist za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]], nagrado za najboljši slovenski roman leta, ki jo podeljuje časnik ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Leta 2013 je izšel četrti roman ''Pod srečno zvezdo'', ki je poleti 2014 izhajal kot podlistek v dnevniku ''[[Večer (časopis)|Večer]]'', leta 2015 pa je izšel tudi v nemškem prevodu. Konec leta 2014 je izšel roman ''Kronika pozabljanja'',<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240917064251/https://www.delo.si/kultura/knjiga/kresnik-v-romanesknem-top-10-sama-znana-imena |title=Kresnik: V romanesknem »top 10« sama znana imena |website=Delo |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je bil pozneje preveden v nemščino, angleščino in hrvaščino. Leta 2017 je sledil kratek roman ''Vdih. Izdih.'', dve leti pozneje pa roman ''[[V Elvisovi sobi]]''. Za roman ''V Elvisovi sobi'' je leta 2020 prejel prvo [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]].<ref>{{Navedi splet |url=https://misli.sta.si/2782454/prva-cankarjeva-nagrada-sebastijanu-preglju-za-roman-v-elvisovi-sobi |title=Prva Cankarjeva nagrada Sebastijanu Preglju za roman V Elvisovi sobi |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=21. junij 2020 |accessdate=23. junij 2020 }}</ref> Roman je bil pozneje preveden v italijanščino, hrvaščino, angleščino in švedščino. Leta 2023 je izšel roman ''Beli konjiček''. V sodelovanju z Gašperjem Troho je nastal vodnik ''Literarne poti Ljubljane'',<ref>{{Navedi splet |last=K |first=M |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/literarne-zgodbe-ki-jih-pripoveduje-nasa-vsakdanja-pot/242282 |title=Literarne zgodbe, ki jih pripoveduje naša vsakdanja pot |website=RTV Slovenija |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je pozneje izšel tudi v angleškem prevodu ''Ljubljana Literary Trail''. Za mlajše bralce objavlja od leta 2014. Najprej sta izšla dva dela dogodivščin duha Babujana in prijateljev, ki se dogajajo v sodobnem času. Od leta 2016 do 2021 je nastajala serija ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', postavljena v čas [[koliščarji|koliščarjev]]. Prvi, drugi in šesti del ''Zgodb s konca kamene dobe'' so bili nominirani za [[Desetnica|desetnico]], nagrado, ki jo [[Društvo slovenskih pisateljev]] podeljuje za najboljše otroško oziroma mladinsko delo; za šesti del je Pregelj prejel nagrado [[Večernica]]. Od leta 2022 nastaja serija ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', ki se odvija v času [[Janez Vajkard Valvasor|Janeza Vajkarda Valvasorja]]. Prvi del, ''Coprnica pod gradom'', je bil nominiran za [[Desetnica|desetnico]] in [[Večernica|večernico]]. Za najmlajše v reviji ''Cicido'' od leta 2020 izhajajo zgodbe o Medu in Pujsiju, ki so pozneje izšle tudi v slikanicah. V sezoni 2023/24 so zgodbe o Medu in Pujsiju v režiji Mareta Bulca zaživele tudi na odru [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnega gledališča Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240807102740/https://www.lgl.si/si/predstave/vse-predstave/1212-Medo-in-Pujsi |title=Medo in Pujsi |website=Lutkovno gledališče Ljubljana |accessdate=7. avgust 2024 }}</ref> Pregelj je član [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] in Slovenskega centra PEN. Živi in dela v Ljubljani. == Bibliografija == === Romani === * ''[[Leta milosti]]'' (2004) * ''Na terasi babilonskega stolpa'' (2008) * ''Mož, ki je jahal tigra'' (2010) * ''Pod srečno zvezdo'' (2013) * ''Kronika pozabljanja'' (2014) * ''Vdih. Izdih.'' (2017) * ''[[V Elvisovi sobi]]'' (2019) * ''Beli konjiček'' (2023) === Kratka proza === * ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'' (1996) * ''Cirilina roža'' (1999) * ''[[Svinje brez biserov]]'' (2002) * ''Prebujanja'' (2011) === Za otroke === ; Medo in Pujsi * ''Medo in Pujsi 1'' (2023) * ''Medo in Pujsi 2: Prosim in hvala'' (2024) * ''Medo in Pujsi 3: Najboljša prijatelja'' (2025) ; Zgodbe vojvodine Kranjske * ''Coprnica pod gradom'', 1. del (2022) * ''Zmaj nad mestom'', 2. del (2023) * ''Pošast iz jezera'', 3. del (2024) * ''Duh iz vodnjaka'', 4. del (2025) ; Zgodbe s konca kamene dobe * ''Deček Brin na domačem kolišču'', 1. del (2016) * ''Do konca jezera in naprej'', 2. del (2016) * ''K morju'', 3. del (2017) * ''Pri kamnitem stolpu'', 4. del (2018) * ''V snegu in ledu'', 5. del (2019) * ''Vrnitev'', 6. del (2020) * ''Nov dom'', 7., zadnji del (2021) ; Duh Babujan * ''Duh Babujan in prijatelji'' (2014) * ''Duh Babujan in nepričakovana selitev'' (2016) * ''Skozi šivankino uho'' (2023) === Drugo === * ''Literarne poti Ljubljane'' (2010) === V antologijah === * ''Čas kratke zgodbe'' (1998) * ''Die Zeit der kurzen Geschichte'' (2001) * ''Vne hranic'' (2002) * ''A Lazy Sunday Afternoon'' (2007) * ''Noc w Lublanie'' (2009) * ''Ljubljana Tales'' (2012) * ''Ereignis in der Stadt'' (2023) * ''It's Already the Morning of the Last Day'' (2023) * ''Brez Milosti'' (2023) === Prevodi === * ''Ljubljana Literary Trail'' (2011) * ''Auf der Terrasse des Turms von Babel'' (2013), nemški prevod romana ''Na terasi babilonskega stolpa'', Drava Verlag * ''Unter einem glücklichen Stern'' (2015), nemški prevod romana ''Pod srečno zvezdo'', Drava Verlag * ''Das Gespenst Babujan und seine Freunde'' (2017), nemški prevod knjige ''Duh Babujan in prijatelji'', Drava Verlag * ''Das Gespenst Babujan und der unerwartete Umzug'' (2017), nemški prevod knjige ''Duh Babujan in nepričakovana selitev'', Drava Verlag * ''Chronik des Vergessens'' (2017), nemški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Drava Verlag * ''вдишуваат. издишување.'' (2019), makedonski prevod romana ''Vdih. Izdih.'', Goten * ''A Chronicle of Forgetting'' (2019), angleški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Litterae Slovenicae, DSP * ''Il giorno in cui finì l'estate'' (2022), italijanski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Bottega Errante * ''U Elvisovoj sobi'' (2023), hrvaški prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Sandorf * ''Kronika zaborava'' (2023), hrvaški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Edicije Božičević * ''In Elvis's Room'' (2023), angleški prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Sandorf Passage * ''I Elvis Rum'' (2024), švedski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Rámus Förlag * ''Ելվիսի սենյակում'' (2026), armenski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Edge Publishing == Nagrade in priznanja == * [[Večernica]] (2021) – ''Vrnitev'', 6. del zbirke ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'' * [[Cankarjeva nagrada]] (2020) – ''[[V Elvisovi sobi]]'' * [[Znak zlata hruška]]: ** ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', 1.–7. del ** ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', 1.–4. del ** ''Medo in Pujsi'', 1.–3. del == Nominacije == * [[Večernica]] – nominacija (2023): ''Coprnica pod gradom'', 1. del zbirke ''Zgodbe vojvodine Kranjske'' * [[International Dublin Literary Award]] – uvrstitev na dolgi seznam (2021): ''Kronika pozabljanja'' * [[Kresnik (nagrada)|Kresnik]] – finalist (2005, 2009, 2011, 2020): ''Leta milosti'', ''Na terasi babilonskega stolpa'', ''Mož, ki je jahal tigra'', ''[[V Elvisovi sobi]]'' * [[Kresnik (nagrada)|Kresnik]] – uvrstitev med deset finalistov (2015): ''Kronika pozabljanja'' * [[Desetnica]] – nominacije (2017, 2018, 2022): 1., 2. in 6. del zbirke ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'' * [[International Dublin Literary Award]] – uvrstitev na dolgi seznam (2025): ''[[V Elvisovi sobi]]'' == Nominacije == * [[Večernica_(nagrada)|Večernica]], nominacija, 2023: Coprnica pod gradom (Zgodbe vojvodine Kranjske, 1. del); 2024: Zmaj nad mestom (Zgodbe vojvodine Kranjske, 2. del) * [[:en:International_Dublin_Literary_Award|International Dublin Literary Award]], longlist 2021: A Chronicle of Forgetting, longlist 2025: In Elvis's Room * [[Kresnik_(nagrada)|Kresnik]], finalist, 2005, 2009, 2011, 2020: Leta milosti, Na terasi babilonskega stolpa, Mož, ki je jahal tigra, V Elvisovi sobi * Kresnik, deseterica, 2015: Kronika pozabljanja * [[Desetnica_(nagrada)|Desetnica]], nominacija, 2017, 2018, 2022, 2023: Deček Brin na domačem kolišču, Do konca jezera in naprej, Vrnitev, Coprnica pod gradom == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{wikivir-avtor}} * [http://www.sebastijan-pregelj.com Uradna stran Sebastijana Preglja] {{ikona sl}} * [http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/131/detail.html Portal slovenskih pisateljeve] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110918234904/http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/131/detail.html |date=2011-09-18 }} {{ikona sl}}<br /> {{Večernica}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pregelj, Sebastijan}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Sebastijan Pregelj|*]] [[Kategorija:Prejemniki Cankarjeve nagrade]] [[Kategorija:Prejemniki večernice]] [[Kategorija:Prejemniki Desetnice]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] du3zga71dak9bgp039i77swebg7opjq 6748468 6748467 2026-09-09T18:54:18Z ~2026-48924-99 265541 /* Nominacije */ 6748468 wikitext text/x-wiki [[Slika:Sebastijan Pregelj.jpg|thumb|Sebastijan Pregelj]] '''Sebastijan Pregelj''' (* 29. julij 1970, Ljubljana) je slovenski pisatelj. == Življenje in delo == Diplomiral je iz zgodovine na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Od leta 1991 objavlja zgodbe v literarnih revijah. Leta 1996 je izšel njegov prvenec ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'', sledila je zbirka kratke proze ''[[Cirilina roža]]'' in nato še zbirka kratkih zgodb ''[[Svinje brez biserov]]''. Zgodbi ''Onstran steklene stene'' in ''Pianino'' sta bili uvrščeni v antologije, ki so izšle v nemškem, slovaškem, poljskem in angleškem prevodu. Leta 2004 je za časopis ''Pravna praksa'' napisal serijo kratkih kriminalnih zgodb.<ref>http://www.pravnapraksa.si/LITE/Kazalo.aspx?Src=zNblVXQY1zSI0YqaH4aXVo6XMfILfOITvplc3nk2GibUvnu9OsTbdQQE43VinHDAD/KqusQSEbuL0VknTQGuTA==</ref> Leta 2011 je izšla njegova četrta zbirka kratke proze ''Prebujanja''. Leta 2004 je izšel njegov prvi roman ''[[Leta milosti]]''. Sledil je roman ''Na terasi babilonskega stolpa'', s katerim je bil finalist natečaja [[Cankarjeva založba|Cankarjeve založbe]] za roman iz sodobnega življenja,<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20170926130335/http://www.bukla.si/?action=books&book_id=14038 |title=Arhivska kopija |accessdate=30. september 2016 }}</ref> pozneje pa je izšel tudi v nemškem prevodu. Leta 2010 je izšel njegov tretji roman ''Mož, ki je jahal tigra''. Pregelj je bil z vsemi tremi romani finalist za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]], nagrado za najboljši slovenski roman leta, ki jo podeljuje časnik ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Leta 2013 je izšel četrti roman ''Pod srečno zvezdo'', ki je poleti 2014 izhajal kot podlistek v dnevniku ''[[Večer (časopis)|Večer]]'', leta 2015 pa je izšel tudi v nemškem prevodu. Konec leta 2014 je izšel roman ''Kronika pozabljanja'',<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240917064251/https://www.delo.si/kultura/knjiga/kresnik-v-romanesknem-top-10-sama-znana-imena |title=Kresnik: V romanesknem »top 10« sama znana imena |website=Delo |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je bil pozneje preveden v nemščino, angleščino in hrvaščino. Leta 2017 je sledil kratek roman ''Vdih. Izdih.'', dve leti pozneje pa roman ''[[V Elvisovi sobi]]''. Za roman ''V Elvisovi sobi'' je leta 2020 prejel prvo [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]].<ref>{{Navedi splet |url=https://misli.sta.si/2782454/prva-cankarjeva-nagrada-sebastijanu-preglju-za-roman-v-elvisovi-sobi |title=Prva Cankarjeva nagrada Sebastijanu Preglju za roman V Elvisovi sobi |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=21. junij 2020 |accessdate=23. junij 2020 }}</ref> Roman je bil pozneje preveden v italijanščino, hrvaščino, angleščino in švedščino. Leta 2023 je izšel roman ''Beli konjiček''. V sodelovanju z Gašperjem Troho je nastal vodnik ''Literarne poti Ljubljane'',<ref>{{Navedi splet |last=K |first=M |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/literarne-zgodbe-ki-jih-pripoveduje-nasa-vsakdanja-pot/242282 |title=Literarne zgodbe, ki jih pripoveduje naša vsakdanja pot |website=RTV Slovenija |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je pozneje izšel tudi v angleškem prevodu ''Ljubljana Literary Trail''. Za mlajše bralce objavlja od leta 2014. Najprej sta izšla dva dela dogodivščin duha Babujana in prijateljev, ki se dogajajo v sodobnem času. Od leta 2016 do 2021 je nastajala serija ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', postavljena v čas [[koliščarji|koliščarjev]]. Prvi, drugi in šesti del ''Zgodb s konca kamene dobe'' so bili nominirani za [[Desetnica|desetnico]], nagrado, ki jo [[Društvo slovenskih pisateljev]] podeljuje za najboljše otroško oziroma mladinsko delo; za šesti del je Pregelj prejel nagrado [[Večernica]]. Od leta 2022 nastaja serija ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', ki se odvija v času [[Janez Vajkard Valvasor|Janeza Vajkarda Valvasorja]]. Prvi del, ''Coprnica pod gradom'', je bil nominiran za [[Desetnica|desetnico]] in [[Večernica|večernico]]. Za najmlajše v reviji ''Cicido'' od leta 2020 izhajajo zgodbe o Medu in Pujsiju, ki so pozneje izšle tudi v slikanicah. V sezoni 2023/24 so zgodbe o Medu in Pujsiju v režiji Mareta Bulca zaživele tudi na odru [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnega gledališča Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240807102740/https://www.lgl.si/si/predstave/vse-predstave/1212-Medo-in-Pujsi |title=Medo in Pujsi |website=Lutkovno gledališče Ljubljana |accessdate=7. avgust 2024 }}</ref> Pregelj je član [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] in Slovenskega centra PEN. Živi in dela v Ljubljani. == Bibliografija == === Romani === * ''[[Leta milosti]]'' (2004) * ''Na terasi babilonskega stolpa'' (2008) * ''Mož, ki je jahal tigra'' (2010) * ''Pod srečno zvezdo'' (2013) * ''Kronika pozabljanja'' (2014) * ''Vdih. Izdih.'' (2017) * ''[[V Elvisovi sobi]]'' (2019) * ''Beli konjiček'' (2023) === Kratka proza === * ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'' (1996) * ''Cirilina roža'' (1999) * ''[[Svinje brez biserov]]'' (2002) * ''Prebujanja'' (2011) === Za otroke === ; Medo in Pujsi * ''Medo in Pujsi 1'' (2023) * ''Medo in Pujsi 2: Prosim in hvala'' (2024) * ''Medo in Pujsi 3: Najboljša prijatelja'' (2025) ; Zgodbe vojvodine Kranjske * ''Coprnica pod gradom'', 1. del (2022) * ''Zmaj nad mestom'', 2. del (2023) * ''Pošast iz jezera'', 3. del (2024) * ''Duh iz vodnjaka'', 4. del (2025) ; Zgodbe s konca kamene dobe * ''Deček Brin na domačem kolišču'', 1. del (2016) * ''Do konca jezera in naprej'', 2. del (2016) * ''K morju'', 3. del (2017) * ''Pri kamnitem stolpu'', 4. del (2018) * ''V snegu in ledu'', 5. del (2019) * ''Vrnitev'', 6. del (2020) * ''Nov dom'', 7., zadnji del (2021) ; Duh Babujan * ''Duh Babujan in prijatelji'' (2014) * ''Duh Babujan in nepričakovana selitev'' (2016) * ''Skozi šivankino uho'' (2023) === Drugo === * ''Literarne poti Ljubljane'' (2010) === V antologijah === * ''Čas kratke zgodbe'' (1998) * ''Die Zeit der kurzen Geschichte'' (2001) * ''Vne hranic'' (2002) * ''A Lazy Sunday Afternoon'' (2007) * ''Noc w Lublanie'' (2009) * ''Ljubljana Tales'' (2012) * ''Ereignis in der Stadt'' (2023) * ''It's Already the Morning of the Last Day'' (2023) * ''Brez Milosti'' (2023) === Prevodi === * ''Ljubljana Literary Trail'' (2011) * ''Auf der Terrasse des Turms von Babel'' (2013), nemški prevod romana ''Na terasi babilonskega stolpa'', Drava Verlag * ''Unter einem glücklichen Stern'' (2015), nemški prevod romana ''Pod srečno zvezdo'', Drava Verlag * ''Das Gespenst Babujan und seine Freunde'' (2017), nemški prevod knjige ''Duh Babujan in prijatelji'', Drava Verlag * ''Das Gespenst Babujan und der unerwartete Umzug'' (2017), nemški prevod knjige ''Duh Babujan in nepričakovana selitev'', Drava Verlag * ''Chronik des Vergessens'' (2017), nemški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Drava Verlag * ''вдишуваат. издишување.'' (2019), makedonski prevod romana ''Vdih. Izdih.'', Goten * ''A Chronicle of Forgetting'' (2019), angleški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Litterae Slovenicae, DSP * ''Il giorno in cui finì l'estate'' (2022), italijanski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Bottega Errante * ''U Elvisovoj sobi'' (2023), hrvaški prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Sandorf * ''Kronika zaborava'' (2023), hrvaški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Edicije Božičević * ''In Elvis's Room'' (2023), angleški prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Sandorf Passage * ''I Elvis Rum'' (2024), švedski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Rámus Förlag * ''Ելվիսի սենյակում'' (2026), armenski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Edge Publishing == Nagrade in priznanja == * [[Večernica]] (2021) – ''Vrnitev'', 6. del zbirke ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'' * [[Cankarjeva nagrada]] (2020) – ''[[V Elvisovi sobi]]'' * [[Znak zlata hruška]]: ** ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', 1.–7. del ** ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', 1.–4. del ** ''Medo in Pujsi'', 1.–3. del == Nominacije == * [[Večernica]] – nominacija (2023): ''Coprnica pod gradom'', 1. del zbirke ''Zgodbe vojvodine Kranjske'' * [[International Dublin Literary Award]] – uvrstitev na dolgi seznam (2021): ''Kronika pozabljanja'' * [[Kresnik (nagrada)|Kresnik]] – finalist (2005, 2009, 2011, 2020): ''Leta milosti'', ''Na terasi babilonskega stolpa'', ''Mož, ki je jahal tigra'', ''[[V Elvisovi sobi]]'' * [[Kresnik (nagrada)|Kresnik]] – uvrstitev med deset finalistov (2015): ''Kronika pozabljanja'' * [[Desetnica]] – nominacije (2017, 2018, 2022): 1., 2. in 6. del zbirke ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'' * [[International Dublin Literary Award]] – uvrstitev na dolgi seznam (2025): ''[[V Elvisovi sobi]]'' == Nominacije == * [[Kresnik (nagrada)|Kresnik]]: ** 2005 – finalist za ''Leta milosti'' ** 2009 – finalist za ''Na terasi babilonskega stolpa'' ** 2011 – finalist za ''Mož, ki je jahal tigra'' ** 2015 – uvrstitev med deset za ''Kronika pozabljanja'' ** 2020 – finalist za ''[[V Elvisovi sobi]]'' * [[International Dublin Literary Award]]: ** 2021 – nominacija za ''A Chronicle of Forgetting'' ** 2025 – nominacija za ''In Elvis's Room'' * [[Desetnica]]: ** 2017 – nominacija za ''Deček Brin na domačem kolišču'' ** 2018 – nominacija za ''Do konca jezera in naprej'' ** 2022 – nominacija za ''Vrnitev'' ** 2023 – nominacija za ''Coprnica pod gradom'' * [[Večernica]]: ** 2023 – nominacija za ''Coprnica pod gradom'' ** 2024 – nominacija za ''Zmaj nad mestom'' == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{wikivir-avtor}} * [http://www.sebastijan-pregelj.com Uradna stran Sebastijana Preglja] {{ikona sl}} * [http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/131/detail.html Portal slovenskih pisateljeve] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110918234904/http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/131/detail.html |date=2011-09-18 }} {{ikona sl}}<br /> {{Večernica}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pregelj, Sebastijan}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Sebastijan Pregelj|*]] [[Kategorija:Prejemniki Cankarjeve nagrade]] [[Kategorija:Prejemniki večernice]] [[Kategorija:Prejemniki Desetnice]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] o24u3dis2ki8t8xbscbd1p8qws1r53g 6748469 6748468 2026-09-09T18:55:17Z ~2026-48924-99 265541 ureditev strukture 6748469 wikitext text/x-wiki [[Slika:Sebastijan Pregelj.jpg|thumb|Sebastijan Pregelj]] '''Sebastijan Pregelj''' (* 29. julij 1970, Ljubljana) je slovenski pisatelj. == Življenje in delo == Diplomiral je iz zgodovine na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Od leta 1991 objavlja zgodbe v literarnih revijah. Leta 1996 je izšel njegov prvenec ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'', sledila je zbirka kratke proze ''[[Cirilina roža]]'' in nato še zbirka kratkih zgodb ''[[Svinje brez biserov]]''. Zgodbi ''Onstran steklene stene'' in ''Pianino'' sta bili uvrščeni v antologije, ki so izšle v nemškem, slovaškem, poljskem in angleškem prevodu. Leta 2004 je za časopis ''Pravna praksa'' napisal serijo kratkih kriminalnih zgodb.<ref>http://www.pravnapraksa.si/LITE/Kazalo.aspx?Src=zNblVXQY1zSI0YqaH4aXVo6XMfILfOITvplc3nk2GibUvnu9OsTbdQQE43VinHDAD/KqusQSEbuL0VknTQGuTA==</ref> Leta 2011 je izšla njegova četrta zbirka kratke proze ''Prebujanja''. Leta 2004 je izšel njegov prvi roman ''[[Leta milosti]]''. Sledil je roman ''Na terasi babilonskega stolpa'', s katerim je bil finalist natečaja [[Cankarjeva založba|Cankarjeve založbe]] za roman iz sodobnega življenja,<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20170926130335/http://www.bukla.si/?action=books&book_id=14038 |title=Arhivska kopija |accessdate=30. september 2016 }}</ref> pozneje pa je izšel tudi v nemškem prevodu. Leta 2010 je izšel njegov tretji roman ''Mož, ki je jahal tigra''. Pregelj je bil z vsemi tremi romani finalist za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]], nagrado za najboljši slovenski roman leta, ki jo podeljuje časnik ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Leta 2013 je izšel četrti roman ''Pod srečno zvezdo'', ki je poleti 2014 izhajal kot podlistek v dnevniku ''[[Večer (časopis)|Večer]]'', leta 2015 pa je izšel tudi v nemškem prevodu. Konec leta 2014 je izšel roman ''Kronika pozabljanja'',<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240917064251/https://www.delo.si/kultura/knjiga/kresnik-v-romanesknem-top-10-sama-znana-imena |title=Kresnik: V romanesknem »top 10« sama znana imena |website=Delo |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je bil pozneje preveden v nemščino, angleščino in hrvaščino. Leta 2017 je sledil kratek roman ''Vdih. Izdih.'', dve leti pozneje pa roman ''[[V Elvisovi sobi]]''. Za roman ''V Elvisovi sobi'' je leta 2020 prejel prvo [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]].<ref>{{Navedi splet |url=https://misli.sta.si/2782454/prva-cankarjeva-nagrada-sebastijanu-preglju-za-roman-v-elvisovi-sobi |title=Prva Cankarjeva nagrada Sebastijanu Preglju za roman V Elvisovi sobi |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=21. junij 2020 |accessdate=23. junij 2020 }}</ref> Roman je bil pozneje preveden v italijanščino, hrvaščino, angleščino in švedščino. Leta 2023 je izšel roman ''Beli konjiček''. V sodelovanju z Gašperjem Troho je nastal vodnik ''Literarne poti Ljubljane'',<ref>{{Navedi splet |last=K |first=M |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/literarne-zgodbe-ki-jih-pripoveduje-nasa-vsakdanja-pot/242282 |title=Literarne zgodbe, ki jih pripoveduje naša vsakdanja pot |website=RTV Slovenija |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je pozneje izšel tudi v angleškem prevodu ''Ljubljana Literary Trail''. Za mlajše bralce objavlja od leta 2014. Najprej sta izšla dva dela dogodivščin duha Babujana in prijateljev, ki se dogajajo v sodobnem času. Od leta 2016 do 2021 je nastajala serija ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', postavljena v čas [[koliščarji|koliščarjev]]. Prvi, drugi in šesti del ''Zgodb s konca kamene dobe'' so bili nominirani za [[Desetnica|desetnico]], nagrado, ki jo [[Društvo slovenskih pisateljev]] podeljuje za najboljše otroško oziroma mladinsko delo; za šesti del je Pregelj prejel nagrado [[Večernica]]. Od leta 2022 nastaja serija ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', ki se odvija v času [[Janez Vajkard Valvasor|Janeza Vajkarda Valvasorja]]. Prvi del, ''Coprnica pod gradom'', je bil nominiran za [[Desetnica|desetnico]] in [[Večernica|večernico]]. Za najmlajše v reviji ''Cicido'' od leta 2020 izhajajo zgodbe o Medu in Pujsiju, ki so pozneje izšle tudi v slikanicah. V sezoni 2023/24 so zgodbe o Medu in Pujsiju v režiji Mareta Bulca zaživele tudi na odru [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnega gledališča Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240807102740/https://www.lgl.si/si/predstave/vse-predstave/1212-Medo-in-Pujsi |title=Medo in Pujsi |website=Lutkovno gledališče Ljubljana |accessdate=7. avgust 2024 }}</ref> Pregelj je član [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] in Slovenskega centra PEN. Živi in dela v Ljubljani. == Bibliografija == === Romani === * ''[[Leta milosti]]'' (2004) * ''Na terasi babilonskega stolpa'' (2008) * ''Mož, ki je jahal tigra'' (2010) * ''Pod srečno zvezdo'' (2013) * ''Kronika pozabljanja'' (2014) * ''Vdih. Izdih.'' (2017) * ''[[V Elvisovi sobi]]'' (2019) * ''Beli konjiček'' (2023) === Kratka proza === * ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'' (1996) * ''Cirilina roža'' (1999) * ''[[Svinje brez biserov]]'' (2002) * ''Prebujanja'' (2011) === Za otroke === ; Medo in Pujsi * ''Medo in Pujsi 1'' (2023) * ''Medo in Pujsi 2: Prosim in hvala'' (2024) * ''Medo in Pujsi 3: Najboljša prijatelja'' (2025) ; Zgodbe vojvodine Kranjske * ''Coprnica pod gradom'', 1. del (2022) * ''Zmaj nad mestom'', 2. del (2023) * ''Pošast iz jezera'', 3. del (2024) * ''Duh iz vodnjaka'', 4. del (2025) ; Zgodbe s konca kamene dobe * ''Deček Brin na domačem kolišču'', 1. del (2016) * ''Do konca jezera in naprej'', 2. del (2016) * ''K morju'', 3. del (2017) * ''Pri kamnitem stolpu'', 4. del (2018) * ''V snegu in ledu'', 5. del (2019) * ''Vrnitev'', 6. del (2020) * ''Nov dom'', 7., zadnji del (2021) ; Duh Babujan * ''Duh Babujan in prijatelji'' (2014) * ''Duh Babujan in nepričakovana selitev'' (2016) * ''Skozi šivankino uho'' (2023) === Drugo === * ''Literarne poti Ljubljane'' (2010) === V antologijah === * ''Čas kratke zgodbe'' (1998) * ''Die Zeit der kurzen Geschichte'' (2001) * ''Vne hranic'' (2002) * ''A Lazy Sunday Afternoon'' (2007) * ''Noc w Lublanie'' (2009) * ''Ljubljana Tales'' (2012) * ''Ereignis in der Stadt'' (2023) * ''It's Already the Morning of the Last Day'' (2023) * ''Brez Milosti'' (2023) === Prevodi === * ''Ljubljana Literary Trail'' (2011) * ''Auf der Terrasse des Turms von Babel'' (2013), nemški prevod romana ''Na terasi babilonskega stolpa'', Drava Verlag * ''Unter einem glücklichen Stern'' (2015), nemški prevod romana ''Pod srečno zvezdo'', Drava Verlag * ''Das Gespenst Babujan und seine Freunde'' (2017), nemški prevod knjige ''Duh Babujan in prijatelji'', Drava Verlag * ''Das Gespenst Babujan und der unerwartete Umzug'' (2017), nemški prevod knjige ''Duh Babujan in nepričakovana selitev'', Drava Verlag * ''Chronik des Vergessens'' (2017), nemški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Drava Verlag * ''вдишуваат. издишување.'' (2019), makedonski prevod romana ''Vdih. Izdih.'', Goten * ''A Chronicle of Forgetting'' (2019), angleški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Litterae Slovenicae, DSP * ''Il giorno in cui finì l'estate'' (2022), italijanski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Bottega Errante * ''U Elvisovoj sobi'' (2023), hrvaški prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Sandorf * ''Kronika zaborava'' (2023), hrvaški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Edicije Božičević * ''In Elvis's Room'' (2023), angleški prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Sandorf Passage * ''I Elvis Rum'' (2024), švedski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Rámus Förlag * ''Ելվիսի սենյակում'' (2026), armenski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Edge Publishing == Nagrade in priznanja == * [[Večernica]] (2021) – ''Vrnitev'', 6. del zbirke ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'' * [[Cankarjeva nagrada]] (2020) – ''[[V Elvisovi sobi]]'' * [[Znak zlata hruška]]: ** ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', 1.–7. del ** ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', 1.–4. del ** ''Medo in Pujsi'', 1.–3. del == Nominacije == * [[Kresnik (nagrada)|Kresnik]]: ** 2005 – finalist za ''Leta milosti'' ** 2009 – finalist za ''Na terasi babilonskega stolpa'' ** 2011 – finalist za ''Mož, ki je jahal tigra'' ** 2015 – uvrstitev med deset za ''Kronika pozabljanja'' ** 2020 – finalist za ''[[V Elvisovi sobi]]'' * [[International Dublin Literary Award]]: ** 2021 – nominacija za ''A Chronicle of Forgetting'' ** 2025 – nominacija za ''In Elvis's Room'' * [[Desetnica]]: ** 2017 – nominacija za ''Deček Brin na domačem kolišču'' ** 2018 – nominacija za ''Do konca jezera in naprej'' ** 2022 – nominacija za ''Vrnitev'' ** 2023 – nominacija za ''Coprnica pod gradom'' * [[Večernica]]: ** 2023 – nominacija za ''Coprnica pod gradom'' ** 2024 – nominacija za ''Zmaj nad mestom'' == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{wikivir-avtor}} * [http://www.sebastijan-pregelj.com Uradna stran Sebastijana Preglja] {{ikona sl}} * [http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/131/detail.html Portal slovenskih pisateljeve] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110918234904/http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/131/detail.html |date=2011-09-18 }} {{ikona sl}}<br /> {{Večernica}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pregelj, Sebastijan}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Sebastijan Pregelj|*]] [[Kategorija:Prejemniki Cankarjeve nagrade]] [[Kategorija:Prejemniki večernice]] [[Kategorija:Prejemniki Desetnice]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] fgru1fsdmypb0qlvu2acqpueu0ee45o 6748470 6748469 2026-09-09T18:56:44Z ~2026-48924-99 265541 /* Sklici */ ureditev 6748470 wikitext text/x-wiki [[Slika:Sebastijan Pregelj.jpg|thumb|Sebastijan Pregelj]] '''Sebastijan Pregelj''' (* 29. julij 1970, Ljubljana) je slovenski pisatelj. == Življenje in delo == Diplomiral je iz zgodovine na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Od leta 1991 objavlja zgodbe v literarnih revijah. Leta 1996 je izšel njegov prvenec ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'', sledila je zbirka kratke proze ''[[Cirilina roža]]'' in nato še zbirka kratkih zgodb ''[[Svinje brez biserov]]''. Zgodbi ''Onstran steklene stene'' in ''Pianino'' sta bili uvrščeni v antologije, ki so izšle v nemškem, slovaškem, poljskem in angleškem prevodu. Leta 2004 je za časopis ''Pravna praksa'' napisal serijo kratkih kriminalnih zgodb.<ref>http://www.pravnapraksa.si/LITE/Kazalo.aspx?Src=zNblVXQY1zSI0YqaH4aXVo6XMfILfOITvplc3nk2GibUvnu9OsTbdQQE43VinHDAD/KqusQSEbuL0VknTQGuTA==</ref> Leta 2011 je izšla njegova četrta zbirka kratke proze ''Prebujanja''. Leta 2004 je izšel njegov prvi roman ''[[Leta milosti]]''. Sledil je roman ''Na terasi babilonskega stolpa'', s katerim je bil finalist natečaja [[Cankarjeva založba|Cankarjeve založbe]] za roman iz sodobnega življenja,<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20170926130335/http://www.bukla.si/?action=books&book_id=14038 |title=Arhivska kopija |accessdate=30. september 2016 }}</ref> pozneje pa je izšel tudi v nemškem prevodu. Leta 2010 je izšel njegov tretji roman ''Mož, ki je jahal tigra''. Pregelj je bil z vsemi tremi romani finalist za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]], nagrado za najboljši slovenski roman leta, ki jo podeljuje časnik ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Leta 2013 je izšel četrti roman ''Pod srečno zvezdo'', ki je poleti 2014 izhajal kot podlistek v dnevniku ''[[Večer (časopis)|Večer]]'', leta 2015 pa je izšel tudi v nemškem prevodu. Konec leta 2014 je izšel roman ''Kronika pozabljanja'',<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240917064251/https://www.delo.si/kultura/knjiga/kresnik-v-romanesknem-top-10-sama-znana-imena |title=Kresnik: V romanesknem »top 10« sama znana imena |website=Delo |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je bil pozneje preveden v nemščino, angleščino in hrvaščino. Leta 2017 je sledil kratek roman ''Vdih. Izdih.'', dve leti pozneje pa roman ''[[V Elvisovi sobi]]''. Za roman ''V Elvisovi sobi'' je leta 2020 prejel prvo [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]].<ref>{{Navedi splet |url=https://misli.sta.si/2782454/prva-cankarjeva-nagrada-sebastijanu-preglju-za-roman-v-elvisovi-sobi |title=Prva Cankarjeva nagrada Sebastijanu Preglju za roman V Elvisovi sobi |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=21. junij 2020 |accessdate=23. junij 2020 }}</ref> Roman je bil pozneje preveden v italijanščino, hrvaščino, angleščino in švedščino. Leta 2023 je izšel roman ''Beli konjiček''. V sodelovanju z Gašperjem Troho je nastal vodnik ''Literarne poti Ljubljane'',<ref>{{Navedi splet |last=K |first=M |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/literarne-zgodbe-ki-jih-pripoveduje-nasa-vsakdanja-pot/242282 |title=Literarne zgodbe, ki jih pripoveduje naša vsakdanja pot |website=RTV Slovenija |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je pozneje izšel tudi v angleškem prevodu ''Ljubljana Literary Trail''. Za mlajše bralce objavlja od leta 2014. Najprej sta izšla dva dela dogodivščin duha Babujana in prijateljev, ki se dogajajo v sodobnem času. Od leta 2016 do 2021 je nastajala serija ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', postavljena v čas [[koliščarji|koliščarjev]]. Prvi, drugi in šesti del ''Zgodb s konca kamene dobe'' so bili nominirani za [[Desetnica|desetnico]], nagrado, ki jo [[Društvo slovenskih pisateljev]] podeljuje za najboljše otroško oziroma mladinsko delo; za šesti del je Pregelj prejel nagrado [[Večernica]]. Od leta 2022 nastaja serija ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', ki se odvija v času [[Janez Vajkard Valvasor|Janeza Vajkarda Valvasorja]]. Prvi del, ''Coprnica pod gradom'', je bil nominiran za [[Desetnica|desetnico]] in [[Večernica|večernico]]. Za najmlajše v reviji ''Cicido'' od leta 2020 izhajajo zgodbe o Medu in Pujsiju, ki so pozneje izšle tudi v slikanicah. V sezoni 2023/24 so zgodbe o Medu in Pujsiju v režiji Mareta Bulca zaživele tudi na odru [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnega gledališča Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240807102740/https://www.lgl.si/si/predstave/vse-predstave/1212-Medo-in-Pujsi |title=Medo in Pujsi |website=Lutkovno gledališče Ljubljana |accessdate=7. avgust 2024 }}</ref> Pregelj je član [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] in Slovenskega centra PEN. Živi in dela v Ljubljani. == Bibliografija == === Romani === * ''[[Leta milosti]]'' (2004) * ''Na terasi babilonskega stolpa'' (2008) * ''Mož, ki je jahal tigra'' (2010) * ''Pod srečno zvezdo'' (2013) * ''Kronika pozabljanja'' (2014) * ''Vdih. Izdih.'' (2017) * ''[[V Elvisovi sobi]]'' (2019) * ''Beli konjiček'' (2023) === Kratka proza === * ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'' (1996) * ''Cirilina roža'' (1999) * ''[[Svinje brez biserov]]'' (2002) * ''Prebujanja'' (2011) === Za otroke === ; Medo in Pujsi * ''Medo in Pujsi 1'' (2023) * ''Medo in Pujsi 2: Prosim in hvala'' (2024) * ''Medo in Pujsi 3: Najboljša prijatelja'' (2025) ; Zgodbe vojvodine Kranjske * ''Coprnica pod gradom'', 1. del (2022) * ''Zmaj nad mestom'', 2. del (2023) * ''Pošast iz jezera'', 3. del (2024) * ''Duh iz vodnjaka'', 4. del (2025) ; Zgodbe s konca kamene dobe * ''Deček Brin na domačem kolišču'', 1. del (2016) * ''Do konca jezera in naprej'', 2. del (2016) * ''K morju'', 3. del (2017) * ''Pri kamnitem stolpu'', 4. del (2018) * ''V snegu in ledu'', 5. del (2019) * ''Vrnitev'', 6. del (2020) * ''Nov dom'', 7., zadnji del (2021) ; Duh Babujan * ''Duh Babujan in prijatelji'' (2014) * ''Duh Babujan in nepričakovana selitev'' (2016) * ''Skozi šivankino uho'' (2023) === Drugo === * ''Literarne poti Ljubljane'' (2010) === V antologijah === * ''Čas kratke zgodbe'' (1998) * ''Die Zeit der kurzen Geschichte'' (2001) * ''Vne hranic'' (2002) * ''A Lazy Sunday Afternoon'' (2007) * ''Noc w Lublanie'' (2009) * ''Ljubljana Tales'' (2012) * ''Ereignis in der Stadt'' (2023) * ''It's Already the Morning of the Last Day'' (2023) * ''Brez Milosti'' (2023) === Prevodi === * ''Ljubljana Literary Trail'' (2011) * ''Auf der Terrasse des Turms von Babel'' (2013), nemški prevod romana ''Na terasi babilonskega stolpa'', Drava Verlag * ''Unter einem glücklichen Stern'' (2015), nemški prevod romana ''Pod srečno zvezdo'', Drava Verlag * ''Das Gespenst Babujan und seine Freunde'' (2017), nemški prevod knjige ''Duh Babujan in prijatelji'', Drava Verlag * ''Das Gespenst Babujan und der unerwartete Umzug'' (2017), nemški prevod knjige ''Duh Babujan in nepričakovana selitev'', Drava Verlag * ''Chronik des Vergessens'' (2017), nemški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Drava Verlag * ''вдишуваат. издишување.'' (2019), makedonski prevod romana ''Vdih. Izdih.'', Goten * ''A Chronicle of Forgetting'' (2019), angleški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Litterae Slovenicae, DSP * ''Il giorno in cui finì l'estate'' (2022), italijanski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Bottega Errante * ''U Elvisovoj sobi'' (2023), hrvaški prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Sandorf * ''Kronika zaborava'' (2023), hrvaški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Edicije Božičević * ''In Elvis's Room'' (2023), angleški prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Sandorf Passage * ''I Elvis Rum'' (2024), švedski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Rámus Förlag * ''Ելվիսի սենյակում'' (2026), armenski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Edge Publishing == Nagrade in priznanja == * [[Večernica]] (2021) – ''Vrnitev'', 6. del zbirke ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'' * [[Cankarjeva nagrada]] (2020) – ''[[V Elvisovi sobi]]'' * [[Znak zlata hruška]]: ** ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', 1.–7. del ** ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', 1.–4. del ** ''Medo in Pujsi'', 1.–3. del == Nominacije == * [[Kresnik (nagrada)|Kresnik]]: ** 2005 – finalist za ''Leta milosti'' ** 2009 – finalist za ''Na terasi babilonskega stolpa'' ** 2011 – finalist za ''Mož, ki je jahal tigra'' ** 2015 – uvrstitev med deset za ''Kronika pozabljanja'' ** 2020 – finalist za ''[[V Elvisovi sobi]]'' * [[International Dublin Literary Award]]: ** 2021 – nominacija za ''A Chronicle of Forgetting'' ** 2025 – nominacija za ''In Elvis's Room'' * [[Desetnica]]: ** 2017 – nominacija za ''Deček Brin na domačem kolišču'' ** 2018 – nominacija za ''Do konca jezera in naprej'' ** 2022 – nominacija za ''Vrnitev'' ** 2023 – nominacija za ''Coprnica pod gradom'' * [[Večernica]]: ** 2023 – nominacija za ''Coprnica pod gradom'' ** 2024 – nominacija za ''Zmaj nad mestom'' == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{wikivir-avtor}} * [http://www.sebastijan-pregelj.com Uradna stran Sebastijana Preglja] {{ikona sl}} * [http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/131/detail.html Portal slovenskih pisateljeve] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110918234904/http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/131/detail.html |date=2011-09-18 }} {{ikona sl}}<br /> {{Večernica}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pregelj, Sebastijan}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Sebastijan Pregelj|*]] [[Kategorija:Prejemniki Cankarjeve nagrade]] [[Kategorija:Prejemniki večernice]] [[Kategorija:Prejemniki Desetnice]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] 47q9kuaraf1ev9249msbo738rwryjmi 6748471 6748470 2026-09-09T18:57:34Z ~2026-48924-99 265541 /* Zunanje povezave */ ureditev 6748471 wikitext text/x-wiki [[Slika:Sebastijan Pregelj.jpg|thumb|Sebastijan Pregelj]] '''Sebastijan Pregelj''' (* 29. julij 1970, Ljubljana) je slovenski pisatelj. == Življenje in delo == Diplomiral je iz zgodovine na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Od leta 1991 objavlja zgodbe v literarnih revijah. Leta 1996 je izšel njegov prvenec ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'', sledila je zbirka kratke proze ''[[Cirilina roža]]'' in nato še zbirka kratkih zgodb ''[[Svinje brez biserov]]''. Zgodbi ''Onstran steklene stene'' in ''Pianino'' sta bili uvrščeni v antologije, ki so izšle v nemškem, slovaškem, poljskem in angleškem prevodu. Leta 2004 je za časopis ''Pravna praksa'' napisal serijo kratkih kriminalnih zgodb.<ref>http://www.pravnapraksa.si/LITE/Kazalo.aspx?Src=zNblVXQY1zSI0YqaH4aXVo6XMfILfOITvplc3nk2GibUvnu9OsTbdQQE43VinHDAD/KqusQSEbuL0VknTQGuTA==</ref> Leta 2011 je izšla njegova četrta zbirka kratke proze ''Prebujanja''. Leta 2004 je izšel njegov prvi roman ''[[Leta milosti]]''. Sledil je roman ''Na terasi babilonskega stolpa'', s katerim je bil finalist natečaja [[Cankarjeva založba|Cankarjeve založbe]] za roman iz sodobnega življenja,<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20170926130335/http://www.bukla.si/?action=books&book_id=14038 |title=Arhivska kopija |accessdate=30. september 2016 }}</ref> pozneje pa je izšel tudi v nemškem prevodu. Leta 2010 je izšel njegov tretji roman ''Mož, ki je jahal tigra''. Pregelj je bil z vsemi tremi romani finalist za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]], nagrado za najboljši slovenski roman leta, ki jo podeljuje časnik ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Leta 2013 je izšel četrti roman ''Pod srečno zvezdo'', ki je poleti 2014 izhajal kot podlistek v dnevniku ''[[Večer (časopis)|Večer]]'', leta 2015 pa je izšel tudi v nemškem prevodu. Konec leta 2014 je izšel roman ''Kronika pozabljanja'',<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240917064251/https://www.delo.si/kultura/knjiga/kresnik-v-romanesknem-top-10-sama-znana-imena |title=Kresnik: V romanesknem »top 10« sama znana imena |website=Delo |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je bil pozneje preveden v nemščino, angleščino in hrvaščino. Leta 2017 je sledil kratek roman ''Vdih. Izdih.'', dve leti pozneje pa roman ''[[V Elvisovi sobi]]''. Za roman ''V Elvisovi sobi'' je leta 2020 prejel prvo [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]].<ref>{{Navedi splet |url=https://misli.sta.si/2782454/prva-cankarjeva-nagrada-sebastijanu-preglju-za-roman-v-elvisovi-sobi |title=Prva Cankarjeva nagrada Sebastijanu Preglju za roman V Elvisovi sobi |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=21. junij 2020 |accessdate=23. junij 2020 }}</ref> Roman je bil pozneje preveden v italijanščino, hrvaščino, angleščino in švedščino. Leta 2023 je izšel roman ''Beli konjiček''. V sodelovanju z Gašperjem Troho je nastal vodnik ''Literarne poti Ljubljane'',<ref>{{Navedi splet |last=K |first=M |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/literarne-zgodbe-ki-jih-pripoveduje-nasa-vsakdanja-pot/242282 |title=Literarne zgodbe, ki jih pripoveduje naša vsakdanja pot |website=RTV Slovenija |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je pozneje izšel tudi v angleškem prevodu ''Ljubljana Literary Trail''. Za mlajše bralce objavlja od leta 2014. Najprej sta izšla dva dela dogodivščin duha Babujana in prijateljev, ki se dogajajo v sodobnem času. Od leta 2016 do 2021 je nastajala serija ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', postavljena v čas [[koliščarji|koliščarjev]]. Prvi, drugi in šesti del ''Zgodb s konca kamene dobe'' so bili nominirani za [[Desetnica|desetnico]], nagrado, ki jo [[Društvo slovenskih pisateljev]] podeljuje za najboljše otroško oziroma mladinsko delo; za šesti del je Pregelj prejel nagrado [[Večernica]]. Od leta 2022 nastaja serija ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', ki se odvija v času [[Janez Vajkard Valvasor|Janeza Vajkarda Valvasorja]]. Prvi del, ''Coprnica pod gradom'', je bil nominiran za [[Desetnica|desetnico]] in [[Večernica|večernico]]. Za najmlajše v reviji ''Cicido'' od leta 2020 izhajajo zgodbe o Medu in Pujsiju, ki so pozneje izšle tudi v slikanicah. V sezoni 2023/24 so zgodbe o Medu in Pujsiju v režiji Mareta Bulca zaživele tudi na odru [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnega gledališča Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240807102740/https://www.lgl.si/si/predstave/vse-predstave/1212-Medo-in-Pujsi |title=Medo in Pujsi |website=Lutkovno gledališče Ljubljana |accessdate=7. avgust 2024 }}</ref> Pregelj je član [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] in Slovenskega centra PEN. Živi in dela v Ljubljani. == Bibliografija == === Romani === * ''[[Leta milosti]]'' (2004) * ''Na terasi babilonskega stolpa'' (2008) * ''Mož, ki je jahal tigra'' (2010) * ''Pod srečno zvezdo'' (2013) * ''Kronika pozabljanja'' (2014) * ''Vdih. Izdih.'' (2017) * ''[[V Elvisovi sobi]]'' (2019) * ''Beli konjiček'' (2023) === Kratka proza === * ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'' (1996) * ''Cirilina roža'' (1999) * ''[[Svinje brez biserov]]'' (2002) * ''Prebujanja'' (2011) === Za otroke === ; Medo in Pujsi * ''Medo in Pujsi 1'' (2023) * ''Medo in Pujsi 2: Prosim in hvala'' (2024) * ''Medo in Pujsi 3: Najboljša prijatelja'' (2025) ; Zgodbe vojvodine Kranjske * ''Coprnica pod gradom'', 1. del (2022) * ''Zmaj nad mestom'', 2. del (2023) * ''Pošast iz jezera'', 3. del (2024) * ''Duh iz vodnjaka'', 4. del (2025) ; Zgodbe s konca kamene dobe * ''Deček Brin na domačem kolišču'', 1. del (2016) * ''Do konca jezera in naprej'', 2. del (2016) * ''K morju'', 3. del (2017) * ''Pri kamnitem stolpu'', 4. del (2018) * ''V snegu in ledu'', 5. del (2019) * ''Vrnitev'', 6. del (2020) * ''Nov dom'', 7., zadnji del (2021) ; Duh Babujan * ''Duh Babujan in prijatelji'' (2014) * ''Duh Babujan in nepričakovana selitev'' (2016) * ''Skozi šivankino uho'' (2023) === Drugo === * ''Literarne poti Ljubljane'' (2010) === V antologijah === * ''Čas kratke zgodbe'' (1998) * ''Die Zeit der kurzen Geschichte'' (2001) * ''Vne hranic'' (2002) * ''A Lazy Sunday Afternoon'' (2007) * ''Noc w Lublanie'' (2009) * ''Ljubljana Tales'' (2012) * ''Ereignis in der Stadt'' (2023) * ''It's Already the Morning of the Last Day'' (2023) * ''Brez Milosti'' (2023) === Prevodi === * ''Ljubljana Literary Trail'' (2011) * ''Auf der Terrasse des Turms von Babel'' (2013), nemški prevod romana ''Na terasi babilonskega stolpa'', Drava Verlag * ''Unter einem glücklichen Stern'' (2015), nemški prevod romana ''Pod srečno zvezdo'', Drava Verlag * ''Das Gespenst Babujan und seine Freunde'' (2017), nemški prevod knjige ''Duh Babujan in prijatelji'', Drava Verlag * ''Das Gespenst Babujan und der unerwartete Umzug'' (2017), nemški prevod knjige ''Duh Babujan in nepričakovana selitev'', Drava Verlag * ''Chronik des Vergessens'' (2017), nemški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Drava Verlag * ''вдишуваат. издишување.'' (2019), makedonski prevod romana ''Vdih. Izdih.'', Goten * ''A Chronicle of Forgetting'' (2019), angleški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Litterae Slovenicae, DSP * ''Il giorno in cui finì l'estate'' (2022), italijanski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Bottega Errante * ''U Elvisovoj sobi'' (2023), hrvaški prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Sandorf * ''Kronika zaborava'' (2023), hrvaški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Edicije Božičević * ''In Elvis's Room'' (2023), angleški prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Sandorf Passage * ''I Elvis Rum'' (2024), švedski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Rámus Förlag * ''Ելվիսի սենյակում'' (2026), armenski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Edge Publishing == Nagrade in priznanja == * [[Večernica]] (2021) – ''Vrnitev'', 6. del zbirke ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'' * [[Cankarjeva nagrada]] (2020) – ''[[V Elvisovi sobi]]'' * [[Znak zlata hruška]]: ** ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', 1.–7. del ** ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', 1.–4. del ** ''Medo in Pujsi'', 1.–3. del == Nominacije == * [[Kresnik (nagrada)|Kresnik]]: ** 2005 – finalist za ''Leta milosti'' ** 2009 – finalist za ''Na terasi babilonskega stolpa'' ** 2011 – finalist za ''Mož, ki je jahal tigra'' ** 2015 – uvrstitev med deset za ''Kronika pozabljanja'' ** 2020 – finalist za ''[[V Elvisovi sobi]]'' * [[International Dublin Literary Award]]: ** 2021 – nominacija za ''A Chronicle of Forgetting'' ** 2025 – nominacija za ''In Elvis's Room'' * [[Desetnica]]: ** 2017 – nominacija za ''Deček Brin na domačem kolišču'' ** 2018 – nominacija za ''Do konca jezera in naprej'' ** 2022 – nominacija za ''Vrnitev'' ** 2023 – nominacija za ''Coprnica pod gradom'' * [[Večernica]]: ** 2023 – nominacija za ''Coprnica pod gradom'' ** 2024 – nominacija za ''Zmaj nad mestom'' == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Sebastijan Pregelj}} {{Wikivir|Sebastijan Pregelj}} * [https://www.sebastijan-pregelj.com/ Uradna spletna stran Sebastijana Preglja] * [https://www.drustvo-dsp.si/pisatelji/sebastijan-pregelj/ Sebastijan Pregelj na portalu Društva slovenskih pisateljev] 9w6jl9xwilua5p0ckpss828q0tbxyq9 6748473 6748471 2026-09-09T18:59:28Z ~2026-48924-99 265541 /* Življenje in delo */ ureditev besedila 6748473 wikitext text/x-wiki [[Slika:Sebastijan Pregelj.jpg|thumb|Sebastijan Pregelj]] '''Sebastijan Pregelj''' (* 29. julij 1970, Ljubljana) je slovenski pisatelj. == Življenje in delo == Diplomiral je iz zgodovine na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Od leta 1991 objavlja zgodbe v literarnih revijah. Leta 1996 je izšel njegov prvenec ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'', sledila je zbirka kratke proze ''[[Cirilina roža]]'' in nato še zbirka kratkih zgodb ''[[Svinje brez biserov]]''. Zgodbi ''Onstran steklene stene'' in ''Pianino'' sta bili uvrščeni v antologije, ki so izšle v nemškem, slovaškem, poljskem in angleškem prevodu. Leta 2004 je za časopis ''Pravna praksa'' napisal serijo kratkih kriminalnih zgodb.<ref>http://www.pravnapraksa.si/LITE/Kazalo.aspx?Src=zNblVXQY1zSI0YqaH4aXVo6XMfILfOITvplc3nk2GibUvnu9OsTbdQQE43VinHDAD/KqusQSEbuL0VknTQGuTA==</ref> Leta 2011 je izšla njegova četrta zbirka kratke proze ''Prebujanja''. Leta 2004 je izšel njegov prvi roman ''[[Leta milosti]]''. Sledil je roman ''Na terasi babilonskega stolpa'', s katerim je bil finalist natečaja [[Cankarjeva založba|Cankarjeve založbe]] za roman iz sodobnega življenja,<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20170926130335/http://www.bukla.si/?action=books&book_id=14038 |title=Arhivska kopija |accessdate=30. september 2016 }}</ref> pozneje pa je izšel tudi v nemškem prevodu. Leta 2010 je izšel njegov tretji roman ''Mož, ki je jahal tigra''. Pregelj je bil z vsemi tremi romani finalist za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]], nagrado za najboljši slovenski roman leta, ki jo podeljuje časnik ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Leta 2013 je izšel četrti roman ''Pod srečno zvezdo'', ki je poleti 2014 izhajal kot podlistek v dnevniku ''[[Večer (časopis)|Večer]]'', leta 2015 pa je izšel v nemškem prevodu. Konec leta 2014 je izšel roman ''Kronika pozabljanja'',<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240917064251/https://www.delo.si/kultura/knjiga/kresnik-v-romanesknem-top-10-sama-znana-imena |title=Kresnik: V romanesknem »top 10« sama znana imena |website=Delo |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je bil preveden v nemščino, angleščino in hrvaščino. Leta 2017 je sledil kratek roman ''Vdih. Izdih.'', dve leti pozneje pa roman ''[[V Elvisovi sobi]]''. Za roman ''V Elvisovi sobi'' je leta 2020 prejel prvo [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]].<ref>{{Navedi splet |url=https://misli.sta.si/2782454/prva-cankarjeva-nagrada-sebastijanu-preglju-za-roman-v-elvisovi-sobi |title=Prva Cankarjeva nagrada Sebastijanu Preglju za roman V Elvisovi sobi |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=21. junij 2020 |accessdate=23. junij 2020 }}</ref> Roman je bil preveden v italijanščino, hrvaščino, angleščino in švedščino. Leta 2023 je izšel roman ''Beli konjiček''. V sodelovanju z Gašperjem Troho je nastal vodnik ''Literarne poti Ljubljane'',<ref>{{Navedi splet |last=K |first=M |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/literarne-zgodbe-ki-jih-pripoveduje-nasa-vsakdanja-pot/242282 |title=Literarne zgodbe, ki jih pripoveduje naša vsakdanja pot |website=RTV Slovenija |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je pozneje izšel tudi v angleškem prevodu ''Ljubljana Literary Trail''. Za mlajše bralce objavlja od leta 2014. Najprej sta izšla dva dela dogodivščin duha Babujana in prijateljev, ki se dogajajo v sodobnem času. Od leta 2016 do 2021 je nastajala serija ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', postavljena v čas [[koliščarji|koliščarjev]]. Prvi, drugi in šesti del ''Zgodb s konca kamene dobe'' so bili nominirani za [[Desetnica|desetnico]], nagrado, ki jo [[Društvo slovenskih pisateljev]] podeljuje za najboljše otroško oziroma mladinsko delo; za šesti del je Pregelj prejel nagrado [[Večernica]]. Od leta 2022 nastaja serija ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', ki se odvija v času [[Janez Vajkard Valvasor|Janeza Vajkarda Valvasorja]]. Prvi del, ''Coprnica pod gradom'', je bil nominiran za [[Desetnica|desetnico]] in [[Večernica|večernico]]. Za najmlajše v reviji ''Cicido'' od leta 2020 izhajajo zgodbe o Medu in Pujsiju, ki so pozneje izšle tudi v slikanicah. V sezoni 2023/24 so zgodbe o Medu in Pujsiju v režiji Mareta Bulca zaživele tudi na odru [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnega gledališča Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240807102740/https://www.lgl.si/si/predstave/vse-predstave/1212-Medo-in-Pujsi |title=Medo in Pujsi |website=Lutkovno gledališče Ljubljana |accessdate=7. avgust 2024 }}</ref> Pregelj je član [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] in Slovenskega centra PEN. Živi in dela v Ljubljani. == Bibliografija == === Romani === * ''[[Leta milosti]]'' (2004) * ''Na terasi babilonskega stolpa'' (2008) * ''Mož, ki je jahal tigra'' (2010) * ''Pod srečno zvezdo'' (2013) * ''Kronika pozabljanja'' (2014) * ''Vdih. Izdih.'' (2017) * ''[[V Elvisovi sobi]]'' (2019) * ''Beli konjiček'' (2023) === Kratka proza === * ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'' (1996) * ''Cirilina roža'' (1999) * ''[[Svinje brez biserov]]'' (2002) * ''Prebujanja'' (2011) === Za otroke === ; Medo in Pujsi * ''Medo in Pujsi 1'' (2023) * ''Medo in Pujsi 2: Prosim in hvala'' (2024) * ''Medo in Pujsi 3: Najboljša prijatelja'' (2025) ; Zgodbe vojvodine Kranjske * ''Coprnica pod gradom'', 1. del (2022) * ''Zmaj nad mestom'', 2. del (2023) * ''Pošast iz jezera'', 3. del (2024) * ''Duh iz vodnjaka'', 4. del (2025) ; Zgodbe s konca kamene dobe * ''Deček Brin na domačem kolišču'', 1. del (2016) * ''Do konca jezera in naprej'', 2. del (2016) * ''K morju'', 3. del (2017) * ''Pri kamnitem stolpu'', 4. del (2018) * ''V snegu in ledu'', 5. del (2019) * ''Vrnitev'', 6. del (2020) * ''Nov dom'', 7., zadnji del (2021) ; Duh Babujan * ''Duh Babujan in prijatelji'' (2014) * ''Duh Babujan in nepričakovana selitev'' (2016) * ''Skozi šivankino uho'' (2023) === Drugo === * ''Literarne poti Ljubljane'' (2010) === V antologijah === * ''Čas kratke zgodbe'' (1998) * ''Die Zeit der kurzen Geschichte'' (2001) * ''Vne hranic'' (2002) * ''A Lazy Sunday Afternoon'' (2007) * ''Noc w Lublanie'' (2009) * ''Ljubljana Tales'' (2012) * ''Ereignis in der Stadt'' (2023) * ''It's Already the Morning of the Last Day'' (2023) * ''Brez Milosti'' (2023) === Prevodi === * ''Ljubljana Literary Trail'' (2011) * ''Auf der Terrasse des Turms von Babel'' (2013), nemški prevod romana ''Na terasi babilonskega stolpa'', Drava Verlag * ''Unter einem glücklichen Stern'' (2015), nemški prevod romana ''Pod srečno zvezdo'', Drava Verlag * ''Das Gespenst Babujan und seine Freunde'' (2017), nemški prevod knjige ''Duh Babujan in prijatelji'', Drava Verlag * ''Das Gespenst Babujan und der unerwartete Umzug'' (2017), nemški prevod knjige ''Duh Babujan in nepričakovana selitev'', Drava Verlag * ''Chronik des Vergessens'' (2017), nemški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Drava Verlag * ''вдишуваат. издишување.'' (2019), makedonski prevod romana ''Vdih. Izdih.'', Goten * ''A Chronicle of Forgetting'' (2019), angleški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Litterae Slovenicae, DSP * ''Il giorno in cui finì l'estate'' (2022), italijanski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Bottega Errante * ''U Elvisovoj sobi'' (2023), hrvaški prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Sandorf * ''Kronika zaborava'' (2023), hrvaški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Edicije Božičević * ''In Elvis's Room'' (2023), angleški prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Sandorf Passage * ''I Elvis Rum'' (2024), švedski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Rámus Förlag * ''Ելվիսի սենյակում'' (2026), armenski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Edge Publishing == Nagrade in priznanja == * [[Večernica]] (2021) – ''Vrnitev'', 6. del zbirke ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'' * [[Cankarjeva nagrada]] (2020) – ''[[V Elvisovi sobi]]'' * [[Znak zlata hruška]]: ** ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', 1.–7. del ** ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', 1.–4. del ** ''Medo in Pujsi'', 1.–3. del == Nominacije == * [[Kresnik (nagrada)|Kresnik]]: ** 2005 – finalist za ''Leta milosti'' ** 2009 – finalist za ''Na terasi babilonskega stolpa'' ** 2011 – finalist za ''Mož, ki je jahal tigra'' ** 2015 – uvrstitev med deset za ''Kronika pozabljanja'' ** 2020 – finalist za ''[[V Elvisovi sobi]]'' * [[International Dublin Literary Award]]: ** 2021 – nominacija za ''A Chronicle of Forgetting'' ** 2025 – nominacija za ''In Elvis's Room'' * [[Desetnica]]: ** 2017 – nominacija za ''Deček Brin na domačem kolišču'' ** 2018 – nominacija za ''Do konca jezera in naprej'' ** 2022 – nominacija za ''Vrnitev'' ** 2023 – nominacija za ''Coprnica pod gradom'' * [[Večernica]]: ** 2023 – nominacija za ''Coprnica pod gradom'' ** 2024 – nominacija za ''Zmaj nad mestom'' == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Sebastijan Pregelj}} {{Wikivir|Sebastijan Pregelj}} * [https://www.sebastijan-pregelj.com/ Uradna spletna stran Sebastijana Preglja] * [https://www.drustvo-dsp.si/pisatelji/sebastijan-pregelj/ Sebastijan Pregelj na portalu Društva slovenskih pisateljev] elqvzrwlrjr8mna2nc7w8dgukh0a8i2 6748474 6748473 2026-09-09T19:02:22Z ~2026-48924-99 265541 /* Življenje in delo */ 6748474 wikitext text/x-wiki [[Slika:Sebastijan Pregelj.jpg|thumb|Sebastijan Pregelj]] '''Sebastijan Pregelj''' (* 29. julij 1970, Ljubljana) je slovenski pisatelj. == Življenje in delo == Diplomiral je iz zgodovine na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Od leta 1991 objavlja zgodbe v literarnih revijah. Leta 1996 je izšel njegov prvenec ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'', sledila je zbirka kratke proze ''[[Cirilina roža]]'' in nato še zbirka kratkih zgodb ''[[Svinje brez biserov]]''. Zgodbi ''Onstran steklene stene'' in ''Pianino'' sta bili uvrščeni v antologije, ki so izšle v nemškem, slovaškem, poljskem in angleškem prevodu. Leta 2004 je za časopis ''Pravna praksa'' napisal serijo kratkih kriminalnih zgodb.<ref>http://www.pravnapraksa.si/LITE/Kazalo.aspx?Src=zNblVXQY1zSI0YqaH4aXVo6XMfILfOITvplc3nk2GibUvnu9OsTbdQQE43VinHDAD/KqusQSEbuL0VknTQGuTA==</ref> Leta 2011 je izšla njegova četrta zbirka kratke proze ''Prebujanja''. Leta 2004 je izšel njegov prvi roman ''[[Leta milosti]]''. Sledil je roman ''Na terasi babilonskega stolpa'', s katerim je bil finalist natečaja [[Cankarjeva založba|Cankarjeve založbe]] za roman iz sodobnega življenja,<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20170926130335/http://www.bukla.si/?action=books&book_id=14038 |title=Arhivska kopija |accessdate=30. september 2016 }}</ref> pozneje pa je izšel tudi v nemškem prevodu. Leta 2010 je izšel njegov tretji roman ''Mož, ki je jahal tigra''. Pregelj je bil z vsemi tremi romani finalist za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]], nagrado za najboljši slovenski roman leta, ki jo podeljuje časnik ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Leta 2013 je izšel četrti roman ''Pod srečno zvezdo'', ki je poleti 2014 izhajal kot podlistek v dnevniku ''[[Večer (časopis)|Večer]]'', leta 2015 pa je izšel v nemškem prevodu. Konec leta 2014 je izšel roman ''Kronika pozabljanja'',<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240917064251/https://www.delo.si/kultura/knjiga/kresnik-v-romanesknem-top-10-sama-znana-imena |title=Kresnik: V romanesknem »top 10« sama znana imena |website=Delo |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je bil preveden v nemščino, angleščino in hrvaščino. Leta 2017 je sledil kratek roman ''Vdih. Izdih.'', dve leti pozneje pa roman ''[[V Elvisovi sobi]]''. Za roman ''V Elvisovi sobi'' je leta 2020 prejel prvo [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]].<ref>{{Navedi splet |url=https://misli.sta.si/2782454/prva-cankarjeva-nagrada-sebastijanu-preglju-za-roman-v-elvisovi-sobi |title=Prva Cankarjeva nagrada Sebastijanu Preglju za roman V Elvisovi sobi |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=21. junij 2020 |accessdate=23. junij 2020 }}</ref> Roman je bil preveden v italijanščino, hrvaščino, angleščino, švedščino in armenščino. Leta 2023 je izšel roman ''Beli konjiček''. V sodelovanju z Gašperjem Troho je nastal vodnik ''Literarne poti Ljubljane'',<ref>{{Navedi splet |last=K |first=M |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/literarne-zgodbe-ki-jih-pripoveduje-nasa-vsakdanja-pot/242282 |title=Literarne zgodbe, ki jih pripoveduje naša vsakdanja pot |website=RTV Slovenija |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je pozneje izšel tudi v angleškem prevodu ''Ljubljana Literary Trail''. Za mlajše bralce objavlja od leta 2014. Najprej sta izšla dva dela dogodivščin duha Babujana in prijateljev, ki se dogajajo v sodobnem času. Od leta 2016 do 2021 je nastajala serija ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', postavljena v čas [[koliščarji|koliščarjev]]. Prvi, drugi in šesti del ''Zgodb s konca kamene dobe'' so bili nominirani za [[Desetnica|desetnico]], nagrado, ki jo [[Društvo slovenskih pisateljev]] podeljuje za najboljše otroško oziroma mladinsko delo; za šesti del je Pregelj prejel nagrado [[Večernica]]. Od leta 2022 nastaja serija ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', ki se odvija v času [[Janez Vajkard Valvasor|Janeza Vajkarda Valvasorja]]. Prvi del, ''Coprnica pod gradom'', je bil nominiran za [[Desetnica|desetnico]] in [[Večernica|večernico]]. Za najmlajše v reviji ''Cicido'' od leta 2020 izhajajo zgodbe o Medu in Pujsiju, ki so pozneje izšle tudi v slikanicah. V sezoni 2023/24 so zgodbe o Medu in Pujsiju v režiji Mareta Bulca zaživele tudi na odru [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnega gledališča Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240807102740/https://www.lgl.si/si/predstave/vse-predstave/1212-Medo-in-Pujsi |title=Medo in Pujsi |website=Lutkovno gledališče Ljubljana |accessdate=7. avgust 2024 }}</ref> Pregelj je član [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] in Slovenskega centra PEN. Živi in dela v Ljubljani. == Bibliografija == === Romani === * ''[[Leta milosti]]'' (2004) * ''Na terasi babilonskega stolpa'' (2008) * ''Mož, ki je jahal tigra'' (2010) * ''Pod srečno zvezdo'' (2013) * ''Kronika pozabljanja'' (2014) * ''Vdih. Izdih.'' (2017) * ''[[V Elvisovi sobi]]'' (2019) * ''Beli konjiček'' (2023) === Kratka proza === * ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'' (1996) * ''Cirilina roža'' (1999) * ''[[Svinje brez biserov]]'' (2002) * ''Prebujanja'' (2011) === Za otroke === ; Medo in Pujsi * ''Medo in Pujsi 1'' (2023) * ''Medo in Pujsi 2: Prosim in hvala'' (2024) * ''Medo in Pujsi 3: Najboljša prijatelja'' (2025) ; Zgodbe vojvodine Kranjske * ''Coprnica pod gradom'', 1. del (2022) * ''Zmaj nad mestom'', 2. del (2023) * ''Pošast iz jezera'', 3. del (2024) * ''Duh iz vodnjaka'', 4. del (2025) ; Zgodbe s konca kamene dobe * ''Deček Brin na domačem kolišču'', 1. del (2016) * ''Do konca jezera in naprej'', 2. del (2016) * ''K morju'', 3. del (2017) * ''Pri kamnitem stolpu'', 4. del (2018) * ''V snegu in ledu'', 5. del (2019) * ''Vrnitev'', 6. del (2020) * ''Nov dom'', 7., zadnji del (2021) ; Duh Babujan * ''Duh Babujan in prijatelji'' (2014) * ''Duh Babujan in nepričakovana selitev'' (2016) * ''Skozi šivankino uho'' (2023) === Drugo === * ''Literarne poti Ljubljane'' (2010) === V antologijah === * ''Čas kratke zgodbe'' (1998) * ''Die Zeit der kurzen Geschichte'' (2001) * ''Vne hranic'' (2002) * ''A Lazy Sunday Afternoon'' (2007) * ''Noc w Lublanie'' (2009) * ''Ljubljana Tales'' (2012) * ''Ereignis in der Stadt'' (2023) * ''It's Already the Morning of the Last Day'' (2023) * ''Brez Milosti'' (2023) === Prevodi === * ''Ljubljana Literary Trail'' (2011) * ''Auf der Terrasse des Turms von Babel'' (2013), nemški prevod romana ''Na terasi babilonskega stolpa'', Drava Verlag * ''Unter einem glücklichen Stern'' (2015), nemški prevod romana ''Pod srečno zvezdo'', Drava Verlag * ''Das Gespenst Babujan und seine Freunde'' (2017), nemški prevod knjige ''Duh Babujan in prijatelji'', Drava Verlag * ''Das Gespenst Babujan und der unerwartete Umzug'' (2017), nemški prevod knjige ''Duh Babujan in nepričakovana selitev'', Drava Verlag * ''Chronik des Vergessens'' (2017), nemški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Drava Verlag * ''вдишуваат. издишување.'' (2019), makedonski prevod romana ''Vdih. Izdih.'', Goten * ''A Chronicle of Forgetting'' (2019), angleški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Litterae Slovenicae, DSP * ''Il giorno in cui finì l'estate'' (2022), italijanski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Bottega Errante * ''U Elvisovoj sobi'' (2023), hrvaški prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Sandorf * ''Kronika zaborava'' (2023), hrvaški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Edicije Božičević * ''In Elvis's Room'' (2023), angleški prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Sandorf Passage * ''I Elvis Rum'' (2024), švedski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Rámus Förlag * ''Ելվիսի սենյակում'' (2026), armenski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Edge Publishing == Nagrade in priznanja == * [[Večernica]] (2021) – ''Vrnitev'', 6. del zbirke ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'' * [[Cankarjeva nagrada]] (2020) – ''[[V Elvisovi sobi]]'' * [[Znak zlata hruška]]: ** ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', 1.–7. del ** ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', 1.–4. del ** ''Medo in Pujsi'', 1.–3. del == Nominacije == * [[Kresnik (nagrada)|Kresnik]]: ** 2005 – finalist za ''Leta milosti'' ** 2009 – finalist za ''Na terasi babilonskega stolpa'' ** 2011 – finalist za ''Mož, ki je jahal tigra'' ** 2015 – uvrstitev med deset za ''Kronika pozabljanja'' ** 2020 – finalist za ''[[V Elvisovi sobi]]'' * [[International Dublin Literary Award]]: ** 2021 – nominacija za ''A Chronicle of Forgetting'' ** 2025 – nominacija za ''In Elvis's Room'' * [[Desetnica]]: ** 2017 – nominacija za ''Deček Brin na domačem kolišču'' ** 2018 – nominacija za ''Do konca jezera in naprej'' ** 2022 – nominacija za ''Vrnitev'' ** 2023 – nominacija za ''Coprnica pod gradom'' * [[Večernica]]: ** 2023 – nominacija za ''Coprnica pod gradom'' ** 2024 – nominacija za ''Zmaj nad mestom'' == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Sebastijan Pregelj}} {{Wikivir|Sebastijan Pregelj}} * [https://www.sebastijan-pregelj.com/ Uradna spletna stran Sebastijana Preglja] * [https://www.drustvo-dsp.si/pisatelji/sebastijan-pregelj/ Sebastijan Pregelj na portalu Društva slovenskih pisateljev] 3e5rhw25byhvy0ie1fhi2g68p85bglc 6748486 6748474 2026-09-09T20:17:06Z Yerpo 8417 vrnjen uvodni del po [[WP:BIO]] (zaenkrat) 6748486 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | website = [http://www.sebastijan-pregelj.com www.sebastijan-pregelj.com] }} '''Sebastijan Pregelj''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], * [[29. julij]] [[1970]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]. == Življenje in delo == Diplomiral je iz zgodovine na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Od leta 1991 objavlja zgodbe v literarnih revijah. Leta 1996 je izšel njegov prvenec ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'', sledila je zbirka kratke proze ''[[Cirilina roža]]'' in nato še zbirka kratkih zgodb ''[[Svinje brez biserov]]''. Zgodbi ''Onstran steklene stene'' in ''Pianino'' sta bili uvrščeni v antologije, ki so izšle v nemškem, slovaškem, poljskem in angleškem prevodu. Leta 2004 je za časopis ''Pravna praksa'' napisal serijo kratkih kriminalnih zgodb.<ref>http://www.pravnapraksa.si/LITE/Kazalo.aspx?Src=zNblVXQY1zSI0YqaH4aXVo6XMfILfOITvplc3nk2GibUvnu9OsTbdQQE43VinHDAD/KqusQSEbuL0VknTQGuTA==</ref> Leta 2011 je izšla njegova četrta zbirka kratke proze ''Prebujanja''. Leta 2004 je izšel njegov prvi roman ''[[Leta milosti]]''. Sledil je roman ''Na terasi babilonskega stolpa'', s katerim je bil finalist natečaja [[Cankarjeva založba|Cankarjeve založbe]] za roman iz sodobnega življenja,<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20170926130335/http://www.bukla.si/?action=books&book_id=14038 |title=Arhivska kopija |accessdate=30. september 2016 }}</ref> pozneje pa je izšel tudi v nemškem prevodu. Leta 2010 je izšel njegov tretji roman ''Mož, ki je jahal tigra''. Pregelj je bil z vsemi tremi romani finalist za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]], nagrado za najboljši slovenski roman leta, ki jo podeljuje časnik ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Leta 2013 je izšel četrti roman ''Pod srečno zvezdo'', ki je poleti 2014 izhajal kot podlistek v dnevniku ''[[Večer (časopis)|Večer]]'', leta 2015 pa je izšel v nemškem prevodu. Konec leta 2014 je izšel roman ''Kronika pozabljanja'',<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240917064251/https://www.delo.si/kultura/knjiga/kresnik-v-romanesknem-top-10-sama-znana-imena |title=Kresnik: V romanesknem »top 10« sama znana imena |website=Delo |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je bil preveden v nemščino, angleščino in hrvaščino. Leta 2017 je sledil kratek roman ''Vdih. Izdih.'', dve leti pozneje pa roman ''[[V Elvisovi sobi]]''. Za roman ''V Elvisovi sobi'' je leta 2020 prejel prvo [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]].<ref>{{Navedi splet |url=https://misli.sta.si/2782454/prva-cankarjeva-nagrada-sebastijanu-preglju-za-roman-v-elvisovi-sobi |title=Prva Cankarjeva nagrada Sebastijanu Preglju za roman V Elvisovi sobi |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=21. junij 2020 |accessdate=23. junij 2020 }}</ref> Roman je bil preveden v italijanščino, hrvaščino, angleščino, švedščino in armenščino. Leta 2023 je izšel roman ''Beli konjiček''. V sodelovanju z Gašperjem Troho je nastal vodnik ''Literarne poti Ljubljane'',<ref>{{Navedi splet |last=K |first=M |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/literarne-zgodbe-ki-jih-pripoveduje-nasa-vsakdanja-pot/242282 |title=Literarne zgodbe, ki jih pripoveduje naša vsakdanja pot |website=RTV Slovenija |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je pozneje izšel tudi v angleškem prevodu ''Ljubljana Literary Trail''. Za mlajše bralce objavlja od leta 2014. Najprej sta izšla dva dela dogodivščin duha Babujana in prijateljev, ki se dogajajo v sodobnem času. Od leta 2016 do 2021 je nastajala serija ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', postavljena v čas [[koliščarji|koliščarjev]]. Prvi, drugi in šesti del ''Zgodb s konca kamene dobe'' so bili nominirani za [[Desetnica|desetnico]], nagrado, ki jo [[Društvo slovenskih pisateljev]] podeljuje za najboljše otroško oziroma mladinsko delo; za šesti del je Pregelj prejel nagrado [[Večernica]]. Od leta 2022 nastaja serija ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', ki se odvija v času [[Janez Vajkard Valvasor|Janeza Vajkarda Valvasorja]]. Prvi del, ''Coprnica pod gradom'', je bil nominiran za [[Desetnica|desetnico]] in [[Večernica|večernico]]. Za najmlajše v reviji ''Cicido'' od leta 2020 izhajajo zgodbe o Medu in Pujsiju, ki so pozneje izšle tudi v slikanicah. V sezoni 2023/24 so zgodbe o Medu in Pujsiju v režiji Mareta Bulca zaživele tudi na odru [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnega gledališča Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240807102740/https://www.lgl.si/si/predstave/vse-predstave/1212-Medo-in-Pujsi |title=Medo in Pujsi |website=Lutkovno gledališče Ljubljana |accessdate=7. avgust 2024 }}</ref> Pregelj je član [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] in Slovenskega centra PEN. Živi in dela v Ljubljani. == Bibliografija == === Romani === * ''[[Leta milosti]]'' (2004) * ''Na terasi babilonskega stolpa'' (2008) * ''Mož, ki je jahal tigra'' (2010) * ''Pod srečno zvezdo'' (2013) * ''Kronika pozabljanja'' (2014) * ''Vdih. Izdih.'' (2017) * ''[[V Elvisovi sobi]]'' (2019) * ''Beli konjiček'' (2023) === Kratka proza === * ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'' (1996) * ''Cirilina roža'' (1999) * ''[[Svinje brez biserov]]'' (2002) * ''Prebujanja'' (2011) === Za otroke === ; Medo in Pujsi * ''Medo in Pujsi 1'' (2023) * ''Medo in Pujsi 2: Prosim in hvala'' (2024) * ''Medo in Pujsi 3: Najboljša prijatelja'' (2025) ; Zgodbe vojvodine Kranjske * ''Coprnica pod gradom'', 1. del (2022) * ''Zmaj nad mestom'', 2. del (2023) * ''Pošast iz jezera'', 3. del (2024) * ''Duh iz vodnjaka'', 4. del (2025) ; Zgodbe s konca kamene dobe * ''Deček Brin na domačem kolišču'', 1. del (2016) * ''Do konca jezera in naprej'', 2. del (2016) * ''K morju'', 3. del (2017) * ''Pri kamnitem stolpu'', 4. del (2018) * ''V snegu in ledu'', 5. del (2019) * ''Vrnitev'', 6. del (2020) * ''Nov dom'', 7., zadnji del (2021) ; Duh Babujan * ''Duh Babujan in prijatelji'' (2014) * ''Duh Babujan in nepričakovana selitev'' (2016) * ''Skozi šivankino uho'' (2023) === Drugo === * ''Literarne poti Ljubljane'' (2010) === V antologijah === * ''Čas kratke zgodbe'' (1998) * ''Die Zeit der kurzen Geschichte'' (2001) * ''Vne hranic'' (2002) * ''A Lazy Sunday Afternoon'' (2007) * ''Noc w Lublanie'' (2009) * ''Ljubljana Tales'' (2012) * ''Ereignis in der Stadt'' (2023) * ''It's Already the Morning of the Last Day'' (2023) * ''Brez Milosti'' (2023) === Prevodi === * ''Ljubljana Literary Trail'' (2011) * ''Auf der Terrasse des Turms von Babel'' (2013), nemški prevod romana ''Na terasi babilonskega stolpa'', Drava Verlag * ''Unter einem glücklichen Stern'' (2015), nemški prevod romana ''Pod srečno zvezdo'', Drava Verlag * ''Das Gespenst Babujan und seine Freunde'' (2017), nemški prevod knjige ''Duh Babujan in prijatelji'', Drava Verlag * ''Das Gespenst Babujan und der unerwartete Umzug'' (2017), nemški prevod knjige ''Duh Babujan in nepričakovana selitev'', Drava Verlag * ''Chronik des Vergessens'' (2017), nemški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Drava Verlag * ''вдишуваат. издишување.'' (2019), makedonski prevod romana ''Vdih. Izdih.'', Goten * ''A Chronicle of Forgetting'' (2019), angleški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Litterae Slovenicae, DSP * ''Il giorno in cui finì l'estate'' (2022), italijanski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Bottega Errante * ''U Elvisovoj sobi'' (2023), hrvaški prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Sandorf * ''Kronika zaborava'' (2023), hrvaški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Edicije Božičević * ''In Elvis's Room'' (2023), angleški prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Sandorf Passage * ''I Elvis Rum'' (2024), švedski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Rámus Förlag * ''Ելվիսի սենյակում'' (2026), armenski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Edge Publishing == Nagrade in priznanja == * [[Večernica]] (2021) – ''Vrnitev'', 6. del zbirke ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'' * [[Cankarjeva nagrada]] (2020) – ''[[V Elvisovi sobi]]'' * [[Znak zlata hruška]]: ** ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', 1.–7. del ** ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', 1.–4. del ** ''Medo in Pujsi'', 1.–3. del == Nominacije == * [[Kresnik (nagrada)|Kresnik]]: ** 2005 – finalist za ''Leta milosti'' ** 2009 – finalist za ''Na terasi babilonskega stolpa'' ** 2011 – finalist za ''Mož, ki je jahal tigra'' ** 2015 – uvrstitev med deset za ''Kronika pozabljanja'' ** 2020 – finalist za ''[[V Elvisovi sobi]]'' * [[International Dublin Literary Award]]: ** 2021 – nominacija za ''A Chronicle of Forgetting'' ** 2025 – nominacija za ''In Elvis's Room'' * [[Desetnica]]: ** 2017 – nominacija za ''Deček Brin na domačem kolišču'' ** 2018 – nominacija za ''Do konca jezera in naprej'' ** 2022 – nominacija za ''Vrnitev'' ** 2023 – nominacija za ''Coprnica pod gradom'' * [[Večernica]]: ** 2023 – nominacija za ''Coprnica pod gradom'' ** 2024 – nominacija za ''Zmaj nad mestom'' == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Sebastijan Pregelj}} {{Wikivir|Sebastijan Pregelj}} * [https://www.sebastijan-pregelj.com/ Uradna spletna stran Sebastijana Preglja] * [https://www.drustvo-dsp.si/pisatelji/sebastijan-pregelj/ Sebastijan Pregelj na portalu Društva slovenskih pisateljev] 5unw3w4tsujso5vm0co5hh8tiv44tu7 0 219772 6748348 6740209 2026-09-09T12:36:18Z ~2026-45085-22 264465 /* Nagrade */ 6748348 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Alojz Ihan | caption = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | other_names = | known_for = pesnik in pisatelj | occupation = <!-- WD --> }} '''Alojz Ihan''', [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]] [[mikrobiolog]] in [[imunolog]] ter [[pesnik]], [[pisatelj]] in [[esejist]], * [[23. julij]] [[1961]], [[Ljubljana]],<ref>{{Navedi splet|title=Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. |publisher=Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo|url=https://imi.si/zaposleni/alojz-ihan/|accessdate=2022-05-04|language=sl-SI}}</ref> † [[10. marec]] [[2026]].<ref>{{navedi splet |url= https://prvi.rtvslo.si/podkast/aktualna-tema/323/175205363 |title= V spomin dr. Alojzu Ihanu |accessdate=2026-08-21 |date=2026-03-11 |work=Radio Prvi}}</ref> == Življenjepis == Alojz Ihan je bil zdravnik, specialist klinične mikrobiologije in imunologije. Leta 1987 je diplomiral na [[Medicinska fakulteta v Ljubljani|Medicinski fakulteti v Ljubljani]]. Leta 1988 je pričel delati na [[Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani|Inštitutu za mikrobiologijo Medicinske fakultete]] v Ljubljani. Leta 1990 je magistriral iz imunologije z magistrskim delom z naslovom ''Izražanje in lastnosti receptorjev za IL-2 na celicah NK''. Leta 1991 in 1992 je delal na nacionalnem inštitutu za raziskavo raka v Genovi. Naziv doktor medicinskih znanosti je pridobil leta 1993 z disertacijo: "Osamitev in opredelitev membranskih proteinov, ki opredeljujejo aloreaktivnost naravnih celic ubijalk pri človeku". Leta 1994 je bil izvoljen v naziv docent. Leta 1997 je postal specialist iz klinične mikrobiologije. V naziv redni profesor za predmet Mikrobiologija in imunologija je bil izvoljen leta 2006.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.imi.si/index1.php?id=ihan |title=arhivska kopija |accessdate=2011-05-19 |archive-date=2010-09-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100925232328/http://www.imi.si/index1.php?id=ihan |url-status=dead }}</ref> Zaposlen je bil kot profesor medicinske mikrobiologije in imunologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Bil je predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani ter vodja Oddelka za imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Strokovno in raziskovalno se je ukvarjal predvsem z diagnostiko prirojenih okvar imunskega sistema, ki jo Oddelek za imunologijo opravlja v sodelovanju s Pediatrično kliniko UKC Ljubljana. Drugo področje njegovega delovanja je bila priprava gensko spremenjenih limfocitov T (CAR-T) za namen protitumorske terapije, ki je potekala v sodelovanju s Kliničnim oddelkom za hematologijo UKC Ljubljana. Bil je tudi glavni urednik zdravniške revije [[Isis]]. Poleg strokovnega znanstvenoraziskovalnega dela v medicini se je Alojz Ihan ukvarjal tudi s književnostjo. Bil je [[urednik]] revij ''[[Problemi]]'', ''[[Literatura]]'' in ''[[Sodobnost (revija)|Sodobnost]]'' ter knjižne zbirke ''Aleph''. Za pesniško zbirko ''Južno dekle'' je leta 1986 prejel [[Jenkova nagrada|Jenkovo nagrado]] ter 1987 [[Prešernova nagrada|nagrado Prešernovega sklada]] za pesniško zbirko ''Srebrnik''.<ref>Veliki splošni leksikon; knjiga 7, [[DZS]], Ljubljana, 2006</ref> Za knjigo esejev ''Državljanski eseji'' je leta 2013 prejel [[Rožančeva nagrada|Rožančevo nagrado]]. Slovenska znanstvena fundacija ga je za strokovne in poljudne prispevke o epidemiji covid-19 izbrala za komunikatorja znanosti za leto 2021. Umrl je 10. marca 2026 po dolgotrajni bolezni.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/alojz-ihan-smrt-slovo-mikrobiologija|title=Umrl je Alojz Ihan|date=10. 3. 2026|accessdate=11. 3. 2026|website=www.delo.si}}</ref> == Znanstvenoraziskovalno delo == Pri raziskovalnem delu se je Ihan ukvarjal z medicino. Raziskovalni projekti in članki pretežno obravnavajo analize antigen predstavljajočih celic in limfocitov T v procesih prepoznavanja antigenov in aktivacije [[Limfocit T|limfocitov T]] v kronično okuženih in vnetih sluznicah prebavil (kronični periapikalni parodontitis, gastritis povzročen z bakterijo Helicobacter pylori, [[Crohnova bolezen]]). Alojz Ihan je bil soavtor več [[patent|patentov]] za imunomodulatorne snovi N-acilpeptide, ki po strukturi temeljijo na muramil peptidih bakterijske stene. Bibliografija prof. dr. Ihana obsega več kot 1500 enot (Cobiss), od tega nad 130 člankov v mednarodnih znanstvenih revijah, ki jih citira Science Citation Index (SCI), in 51 knjig, med katerimi je 18 univerzitetnih učbenikov, ostalo pa so predvsem leposlovje, poljudnoznanstvene knjige in njihovi prevodi v druge jezike. Poleg esejev in poljudnoznanstvenih člankov je bil tudi avtor poljudnih medicinskih knjig ''Imunski sistem in odpornost'' (Ljubljana, Mladinska knjiga [[2000]]) in ''Do odpornosti z glavo'' (Mladinska knjiga [[2003]]).<ref>{{Navedi splet |url=http://www.imi.si/ihan/ |title=arhivska kopija |accessdate=2009-08-11 |archive-date=2009-09-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090904134646/http://www.imi.si/ihan/ |url-status=dead }}</ref> == Literarno delo == Alojz Ihan je oživil pripovedno pesem. V pesmih niso več tako močno poudarjena pomembnost ritmičnih in glasovnih sredstev, povečal pa je udarnost prenesenega smisla besedilne celote. Pesnik se v pesmih tematsko osredotoča na tematiko politike, znanosti, estetike in erotike. Na objektiviziran način ubesedi vsakdanje prizore, dogodke in opise združuje s fantastiko, pravljičnostjo, bibličnimi motivi in liki. Zbirka ''Srebrnik'' vsebuje več besedil, ki spominjajo na parabolične zgodbe, eksemple in basni. Življenje ni zajeto v stabilna bistva, pojme, ideje ali stanja, temveč ga ustvarjajo spremenljivi odnosi, položaji, primerjave ali sorazmerja. Zato tudi ni mogoča ena sama ali dokončna resnica, ampak razvoj spoznanja ter množica dopustnih pogledov. (''Branja 4'', 2003) ===Poezija=== *''Srebrnik'' (Ljubljana, Književna mladina Slovenije - Aleph, 1985) {{COBISS|ID=253816064}} *''Igralci pokra'' (Ljubljana, Cankarjeva založba, 1989) {{COBISS|ID=7736832}} *''Pesmi'' (Ljubljana, Emonica, 1989) {{COBISS|ID=213735424}} *''Ritem'' (Celovec.' Wieser, 1993) {{COBISS|ID=680777}} *''Južno dekle'' (Ljubljana, Mihelač, 1995) {{COBISS|ID=46362112}} *''Salsa'' (Ljubljana, Mladinska knjiga, 2003) {{COBISS|ID=247092736}} *''Vsaka ljubezen je pesem: najlepše slovenske ljubezenske pesmi po izboru slovenskih pesnikov'' (Ljubljana : Društvo slovenskih pisateljev, 2004) {{COBISS|ID=250470912}} ===Prozaistika, romani=== *''Hiša'' (Ljubljana, Emonica, 1997) {{COBISS|ID=27041792}} *''Romanje za dva … in psa'' (Ljubljana, Študentska založba - Beletrina, 1998) {{COBISS|ID=78464768}} *''Hvalnica rešnjemu telesu'' (Ljubljana, Cankarjeva založba, 2011) {{COBISS|ID=256944128}} *''Slike z razstave'' (Ljubljana, Študentska založba - Beletrina, 2013) {{COBISS|ID=269497088}} *''Karantena'' (Ljubljana, Študentska založba - Beletrina, 2022) *''Pozabi!'' (Ljubljana, Študentska založba - Beletrina, 2025) *''Tihotapec'' (Ljubljana, Študentska založba - Beletrina, 2025) ===Esejistika=== *''Platon pri zobozdravniku'' (Ljubljana, Cankarjeva založba, 1997) {{COBISS|ID=69512960}} *''Deset božjih zapovedi'' (Ljubljana, Študentska založba - Koda, 2000) {{COBISS|ID=109272064}} *''Državljanski eseji'' (Ljubljana, Študentska založba - Koda, 2012) *''Čas nesmrtnosti'' (2016) *''Skupinska slika z epidemijo'' (2022) ===Poljudnoznanstvene knjige=== *''Imunski sistem in odpornost : kako se ubranimo bolezni'' (Ljubljana, Mladinska knjiga, 2000) {{COBISS|ID=112434176}} *''Do odpornosti z glavo'' (Ljubljana, Mladinska knjiga, 2003) {{COBISS|ID=128316928}} ===Strokovne knjige=== * IHAN, Alojz (avtor, urednik). ''Osnove medicinske imunologije''. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Katedra za mikrobiologijo in imunologijo, 2020. 223 str., ilustr. <nowiki>ISBN 978-961-95091-1-1</nowiki>. [COBISS.SI-ID 28410371<nowiki/>https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/28410371?lang=sl] *''Klinična uporaba analize limfocitnih populacij s pretočnim citometrom'' (Kranj: Kemomed, 1999){{COBISS|ID=102925824}} == Nagrade == * nagrada [[Goranov vijenac]] za najboljši nenatisnjeni pesniški rokopis na področju tedanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]], prvo nagrado festivala poezije v [[Vrbas (mesto)|Titovem Vrbasu]], 1985 * Nagrada [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]] za knjigo ''Srebrnik'', 1986 * Nagrada [http://www.libakademija-drustvo.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=45&id_informacija=280 Zlata ptica] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120226063546/http://www.libakademija-drustvo.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=45&id_informacija=280 |date=2012-02-26 }}, 1986 * [[Jenkova nagrada]] za pesniško zbirko ''Južno dekle'', 1996 * [[Rožančeva nagrada]] za esejistično knjigo ''[[Državljanski eseji]]'', 2013 * naziv [[Komunikator znanosti]] za leto 2021, ki ga podeljuje [[Slovenska znanstvena fundacija]] (SZF) == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih zdravnikov]] == Viri == 4. Ambrož, D. et al.; Branja 4, berilo in učbenik za 4. letnik gimnazij ter štiriletnih strokovnih šol. Tiskarna Ljubljana d. d., Ljubljana [[1994]]. == Sklici == {{wikivir-avtor}}{{Sklici}} ==Zunanje povezave== * {{Citat|title=Pogovor prof. dr. Alojz Ihan in dr. Anže Smole – Imunologija in epidemija covid-19|url=https://www.youtube.com/watch?v=aeUtoXGxszU|accessdate=2022-05-04|language=sl-SI}} * [https://365.rtvslo.si/arhiv/profil/174452127 dr. Alojz Ihan]. Profil (17. marec 2026). RTV Slovenija. {{JenkoviNagrajenci}} {{Predloga:Rožančevi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ihan, Alojz}} [[Kategorija:Slovenski mikrobiologi]] [[Kategorija:Slovenski imunologi]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Jenkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Alojz Ihan|*]] [[Kategorija:Magistrirali na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Rožančevi nagrajenci]] qs1ktc4nrh1ezr5peppi3css7gdrvuq 6748349 6748348 2026-09-09T12:36:51Z ~2026-45085-22 264465 /* Nagrade */ 6748349 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Alojz Ihan | caption = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | other_names = | known_for = pesnik in pisatelj | occupation = <!-- WD --> }} '''Alojz Ihan''', [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]] [[mikrobiolog]] in [[imunolog]] ter [[pesnik]], [[pisatelj]] in [[esejist]], * [[23. julij]] [[1961]], [[Ljubljana]],<ref>{{Navedi splet|title=Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. |publisher=Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo|url=https://imi.si/zaposleni/alojz-ihan/|accessdate=2022-05-04|language=sl-SI}}</ref> † [[10. marec]] [[2026]].<ref>{{navedi splet |url= https://prvi.rtvslo.si/podkast/aktualna-tema/323/175205363 |title= V spomin dr. Alojzu Ihanu |accessdate=2026-08-21 |date=2026-03-11 |work=Radio Prvi}}</ref> == Življenjepis == Alojz Ihan je bil zdravnik, specialist klinične mikrobiologije in imunologije. Leta 1987 je diplomiral na [[Medicinska fakulteta v Ljubljani|Medicinski fakulteti v Ljubljani]]. Leta 1988 je pričel delati na [[Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani|Inštitutu za mikrobiologijo Medicinske fakultete]] v Ljubljani. Leta 1990 je magistriral iz imunologije z magistrskim delom z naslovom ''Izražanje in lastnosti receptorjev za IL-2 na celicah NK''. Leta 1991 in 1992 je delal na nacionalnem inštitutu za raziskavo raka v Genovi. Naziv doktor medicinskih znanosti je pridobil leta 1993 z disertacijo: "Osamitev in opredelitev membranskih proteinov, ki opredeljujejo aloreaktivnost naravnih celic ubijalk pri človeku". Leta 1994 je bil izvoljen v naziv docent. Leta 1997 je postal specialist iz klinične mikrobiologije. V naziv redni profesor za predmet Mikrobiologija in imunologija je bil izvoljen leta 2006.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.imi.si/index1.php?id=ihan |title=arhivska kopija |accessdate=2011-05-19 |archive-date=2010-09-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100925232328/http://www.imi.si/index1.php?id=ihan |url-status=dead }}</ref> Zaposlen je bil kot profesor medicinske mikrobiologije in imunologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Bil je predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani ter vodja Oddelka za imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Strokovno in raziskovalno se je ukvarjal predvsem z diagnostiko prirojenih okvar imunskega sistema, ki jo Oddelek za imunologijo opravlja v sodelovanju s Pediatrično kliniko UKC Ljubljana. Drugo področje njegovega delovanja je bila priprava gensko spremenjenih limfocitov T (CAR-T) za namen protitumorske terapije, ki je potekala v sodelovanju s Kliničnim oddelkom za hematologijo UKC Ljubljana. Bil je tudi glavni urednik zdravniške revije [[Isis]]. Poleg strokovnega znanstvenoraziskovalnega dela v medicini se je Alojz Ihan ukvarjal tudi s književnostjo. Bil je [[urednik]] revij ''[[Problemi]]'', ''[[Literatura]]'' in ''[[Sodobnost (revija)|Sodobnost]]'' ter knjižne zbirke ''Aleph''. Za pesniško zbirko ''Južno dekle'' je leta 1986 prejel [[Jenkova nagrada|Jenkovo nagrado]] ter 1987 [[Prešernova nagrada|nagrado Prešernovega sklada]] za pesniško zbirko ''Srebrnik''.<ref>Veliki splošni leksikon; knjiga 7, [[DZS]], Ljubljana, 2006</ref> Za knjigo esejev ''Državljanski eseji'' je leta 2013 prejel [[Rožančeva nagrada|Rožančevo nagrado]]. Slovenska znanstvena fundacija ga je za strokovne in poljudne prispevke o epidemiji covid-19 izbrala za komunikatorja znanosti za leto 2021. Umrl je 10. marca 2026 po dolgotrajni bolezni.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/alojz-ihan-smrt-slovo-mikrobiologija|title=Umrl je Alojz Ihan|date=10. 3. 2026|accessdate=11. 3. 2026|website=www.delo.si}}</ref> == Znanstvenoraziskovalno delo == Pri raziskovalnem delu se je Ihan ukvarjal z medicino. Raziskovalni projekti in članki pretežno obravnavajo analize antigen predstavljajočih celic in limfocitov T v procesih prepoznavanja antigenov in aktivacije [[Limfocit T|limfocitov T]] v kronično okuženih in vnetih sluznicah prebavil (kronični periapikalni parodontitis, gastritis povzročen z bakterijo Helicobacter pylori, [[Crohnova bolezen]]). Alojz Ihan je bil soavtor več [[patent|patentov]] za imunomodulatorne snovi N-acilpeptide, ki po strukturi temeljijo na muramil peptidih bakterijske stene. Bibliografija prof. dr. Ihana obsega več kot 1500 enot (Cobiss), od tega nad 130 člankov v mednarodnih znanstvenih revijah, ki jih citira Science Citation Index (SCI), in 51 knjig, med katerimi je 18 univerzitetnih učbenikov, ostalo pa so predvsem leposlovje, poljudnoznanstvene knjige in njihovi prevodi v druge jezike. Poleg esejev in poljudnoznanstvenih člankov je bil tudi avtor poljudnih medicinskih knjig ''Imunski sistem in odpornost'' (Ljubljana, Mladinska knjiga [[2000]]) in ''Do odpornosti z glavo'' (Mladinska knjiga [[2003]]).<ref>{{Navedi splet |url=http://www.imi.si/ihan/ |title=arhivska kopija |accessdate=2009-08-11 |archive-date=2009-09-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090904134646/http://www.imi.si/ihan/ |url-status=dead }}</ref> == Literarno delo == Alojz Ihan je oživil pripovedno pesem. V pesmih niso več tako močno poudarjena pomembnost ritmičnih in glasovnih sredstev, povečal pa je udarnost prenesenega smisla besedilne celote. Pesnik se v pesmih tematsko osredotoča na tematiko politike, znanosti, estetike in erotike. Na objektiviziran način ubesedi vsakdanje prizore, dogodke in opise združuje s fantastiko, pravljičnostjo, bibličnimi motivi in liki. Zbirka ''Srebrnik'' vsebuje več besedil, ki spominjajo na parabolične zgodbe, eksemple in basni. Življenje ni zajeto v stabilna bistva, pojme, ideje ali stanja, temveč ga ustvarjajo spremenljivi odnosi, položaji, primerjave ali sorazmerja. Zato tudi ni mogoča ena sama ali dokončna resnica, ampak razvoj spoznanja ter množica dopustnih pogledov. (''Branja 4'', 2003) ===Poezija=== *''Srebrnik'' (Ljubljana, Književna mladina Slovenije - Aleph, 1985) {{COBISS|ID=253816064}} *''Igralci pokra'' (Ljubljana, Cankarjeva založba, 1989) {{COBISS|ID=7736832}} *''Pesmi'' (Ljubljana, Emonica, 1989) {{COBISS|ID=213735424}} *''Ritem'' (Celovec.' Wieser, 1993) {{COBISS|ID=680777}} *''Južno dekle'' (Ljubljana, Mihelač, 1995) {{COBISS|ID=46362112}} *''Salsa'' (Ljubljana, Mladinska knjiga, 2003) {{COBISS|ID=247092736}} *''Vsaka ljubezen je pesem: najlepše slovenske ljubezenske pesmi po izboru slovenskih pesnikov'' (Ljubljana : Društvo slovenskih pisateljev, 2004) {{COBISS|ID=250470912}} ===Prozaistika, romani=== *''Hiša'' (Ljubljana, Emonica, 1997) {{COBISS|ID=27041792}} *''Romanje za dva … in psa'' (Ljubljana, Študentska založba - Beletrina, 1998) {{COBISS|ID=78464768}} *''Hvalnica rešnjemu telesu'' (Ljubljana, Cankarjeva založba, 2011) {{COBISS|ID=256944128}} *''Slike z razstave'' (Ljubljana, Študentska založba - Beletrina, 2013) {{COBISS|ID=269497088}} *''Karantena'' (Ljubljana, Študentska založba - Beletrina, 2022) *''Pozabi!'' (Ljubljana, Študentska založba - Beletrina, 2025) *''Tihotapec'' (Ljubljana, Študentska založba - Beletrina, 2025) ===Esejistika=== *''Platon pri zobozdravniku'' (Ljubljana, Cankarjeva založba, 1997) {{COBISS|ID=69512960}} *''Deset božjih zapovedi'' (Ljubljana, Študentska založba - Koda, 2000) {{COBISS|ID=109272064}} *''Državljanski eseji'' (Ljubljana, Študentska založba - Koda, 2012) *''Čas nesmrtnosti'' (2016) *''Skupinska slika z epidemijo'' (2022) ===Poljudnoznanstvene knjige=== *''Imunski sistem in odpornost : kako se ubranimo bolezni'' (Ljubljana, Mladinska knjiga, 2000) {{COBISS|ID=112434176}} *''Do odpornosti z glavo'' (Ljubljana, Mladinska knjiga, 2003) {{COBISS|ID=128316928}} ===Strokovne knjige=== * IHAN, Alojz (avtor, urednik). ''Osnove medicinske imunologije''. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Katedra za mikrobiologijo in imunologijo, 2020. 223 str., ilustr. <nowiki>ISBN 978-961-95091-1-1</nowiki>. [COBISS.SI-ID 28410371<nowiki/>https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/28410371?lang=sl] *''Klinična uporaba analize limfocitnih populacij s pretočnim citometrom'' (Kranj: Kemomed, 1999){{COBISS|ID=102925824}} == Nagrade in priznanja == * nagrada [[Goranov vijenac]] za najboljši nenatisnjeni pesniški rokopis na področju tedanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]], prvo nagrado festivala poezije v [[Vrbas (mesto)|Titovem Vrbasu]], 1985 * Nagrada [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]] za knjigo ''Srebrnik'', 1986 * Nagrada [http://www.libakademija-drustvo.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=45&id_informacija=280 Zlata ptica] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120226063546/http://www.libakademija-drustvo.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=45&id_informacija=280 |date=2012-02-26 }}, 1986 * [[Jenkova nagrada]] za pesniško zbirko ''Južno dekle'', 1996 * [[Rožančeva nagrada]] za esejistično knjigo ''[[Državljanski eseji]]'', 2013 * naziv [[Komunikator znanosti]] za leto 2021, ki ga podeljuje [[Slovenska znanstvena fundacija]] (SZF) == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih zdravnikov]] == Viri == 4. Ambrož, D. et al.; Branja 4, berilo in učbenik za 4. letnik gimnazij ter štiriletnih strokovnih šol. Tiskarna Ljubljana d. d., Ljubljana [[1994]]. == Sklici == {{wikivir-avtor}}{{Sklici}} ==Zunanje povezave== * {{Citat|title=Pogovor prof. dr. Alojz Ihan in dr. Anže Smole – Imunologija in epidemija covid-19|url=https://www.youtube.com/watch?v=aeUtoXGxszU|accessdate=2022-05-04|language=sl-SI}} * [https://365.rtvslo.si/arhiv/profil/174452127 dr. Alojz Ihan]. Profil (17. marec 2026). RTV Slovenija. {{JenkoviNagrajenci}} {{Predloga:Rožančevi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ihan, Alojz}} [[Kategorija:Slovenski mikrobiologi]] [[Kategorija:Slovenski imunologi]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Jenkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Alojz Ihan|*]] [[Kategorija:Magistrirali na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Rožančevi nagrajenci]] fmln7deo6cggyv4y9u7ghfiyq7q2bnk 0 221550 6748601 6743018 2026-09-10T09:26:01Z ~2026-44996-51 264415 6748601 wikitext text/x-wiki [[Slika:Edi Šelhaus intervjuva najstarejšega Slovenca 106-letnega Jožeta – Bepa Jusiča 1961.jpg|thumb|right|250px|[[Edi Šelhaus]] leta 1961 intervjuja tedaj najstarejšega Slovenca, 106-letnega Jožeta »Bepa« Jusiča.]] '''Seznam slovenskih stoletnikov''' je urejen po starosti. Vsebuje tiste stoletne Slovence, ki so bili znani zaradi drugih razlogov in ne zaradi dolgoživosti. Osebe s trenutno še nepopolnimi datumi se nahajajo v posebni tabeli spodaj. Še živeče osebe so označene z zeleno barvo ozadja. Zaradi spreminjajoče se starosti slednjih v tabeli kliknite sortiranje stolpca ''Starost''. V začetku leta 2024 je v [[Slovenija|Sloveniji]] živelo 386 [[stoletnik]]ov, kar pomeni nekaj več kot desetinko promila celotnega prebivalstva države. Ta delež precej naglo narašča,<ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8871 |title=Slovenija od 1991 do danes - Kaj se je v Sloveniji spremenilo v zadnjem času? |accessdate=26. maj 2021 |date=22. junij 2020 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |archive-date=2021-05-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210526075901/https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8871 |url-status=dead }}</ref> od leta 1991 do 2024 se je število stoletnikov namreč povečalo za skoraj petnajstkrat.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija, dežela starostnikov. Veste, koliko 100-letnikov imamo?|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/veste-koliko-100-letnikov-zivi-v-sloveniji-slovencev-starih-do-14-let-je-manj-kot-tistih-starih-med-90-in-99-let/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2025-05-17|language=sl-si}}</ref> Od 386 stoletnikov, ki jih je januarja 2024 živelo v Sloveniji, je več kot 80 % žensk.<ref>{{Navedi splet|title=Mednarodni dan starejših|url=https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/13116|website=www.stat.si|accessdate=2025-05-17}}</ref> == Seznam == : {{legend2|#cdf6cd|''še živeči''|border=solid 1px #AAAAAA}} {{Statično številčenje vrstic}} {{Sticky header}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable sticky-header static-row-numbers static-row-header-hash col5center col7center" width=100% !width=2% | Slika !Ime !Rojstvo !Smrt !Starost !width=35% class=unsortable|Opombe !class=unsortable|Viri |- |[[Slika:Julijana Zakrajšek.jpg|120px]] |[[Julijana Zakrajšek]] |28. oktober 1912 |22. julij 2024<ref>{{Navedi splet|title=Julijana Zakrajšek, Slovenia’s oldest person ever, dies at 111|website= Gerontology Research Group|url=https://www.grg-supercentenarians.org/2024/07/29/julijana-zakrajsek-slovenias-oldest-person-ever-dies-at-111/|date=2024-07-29|accessdate=2024-07-31|language=en}}</ref> |{{Starost v letih in dnevih|1912|10|28|2024|7|22}} |najstarejša živeča oseba v Sloveniji med 7. marcem 2019 in 22. julijem 2024 in najdlje živeča v Sloveniji doslej (2023–) |<ref>{{Navedi splet |title=Julijana Zakrajšek, 107-letnica: Še zdaj se ne počuti stare |url=https://www.dnevnik.si/1042919795 |website=Dnevnik |accessdate=19. januar 2020 |date=19. januar 2020 }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/lokalni-junak/173251252/174909728 |title=Julijana Zakrajšek |date=29. oktober 2022 |access-date=30. oktober 2022 |website=Prvi - RTV SLO |language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Katarina Marinič.png|120px]] |[[Katarina Marinič]] |30. oktober 1899 |2. september 2010 |{{starost v letih in dnevih|1899|10|30|2010|9|2}} |prva Slovenka, ki je dopolnila 110 let (nekaj časa najdlje živeča Slovenka v zgodovini) |<ref>{{Navedi splet |url=https://siol.net/Slovenija/Novice/2010/09/Umrla_najstarejsa_Slovenka_Katarina_Marinic.aspx |title=Umrla najstarejša Slovenka Katarina Marinič |date=3. september 2010 |accessdate=27. januar 2021 |website=Siol.net |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101006042750/https://siol.net/Slovenija/Novice/2010/09/Umrla_najstarejsa_Slovenka_Katarina_Marinic.aspx |archivedate=6. oktober 2010 }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101006042750/https://siol.net/Slovenija/Novice/2010/09/Umrla_najstarejsa_Slovenka_Katarina_Marinic.aspx |date=2010-10-06 }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |Marija Vencelj Maggi |23. december 1905 |8. oktober 2016 |{{starost v letih in dnevih|1905|12|23|2016|10|8}} |rojena v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] (danes [[Slovenija]]), umrla pa v [[Italija|Italiji]]. |<ref>{{Navedi splet |title=Sestro ji je odnesel plaz, sama dočakala že 108 let|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/sestro-ji-je-odnesel-plaz-sama-docakala-ze-108-let |website=Old Slovenske Novice.si |date=11. januar 2014 |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-si}}</ref> |- |[[Slika:Niko Dragoš.jpg|120px]] |[[Nikolaj Dragoš|Nikolaj (Niko) Dragoš]] |27. avgust 1907 |31. marec 2018 |{{starost v letih in dnevih|1907|8|27|2018|3|31}} |najstarejši moški prebivalec Slovenije vseh časov |<ref>{{Navedi splet |title=106-letni Niko in mladostna leta ob tamburicah |url=https://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/106-letni-niko-in-mladostna-leta-ob-tamburicah/323956 |website=RTVSLO.si |accessdate=1. december 2013 |language=sl |date=1. december 2013}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=V 111. letu starosti umrl najstarejši Slovenec |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-111-letu-starosti-umrl-najstarejsi-slovenec/450688 |website=RTVSLO.si |accessdate=2. april 2018 |language=sl |date=2. april 2018}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Matilda Bračun]] |24. september 1913 |11. marec 2024 |{{starost v letih in dnevih|1913|9|24|2024|3|11}} |najstarejša oseba na Slovenskem, ki je preživela [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|COVID-19]] |<ref>{{Navedi revijo|url=https://sobotainfo.com/novica/slovenija/v-111-letu-je-umrla-matilda-druga-najstarejsa-slovenka/231482|title=V 111. letu je umrla Matilda, druga najstarejša Slovenka|magazine=Sobotainfo|date=14. marec 2024|access-date=14. marec 2024}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://gerontology.wikia.org/wiki/Matilda_Bracun |title=Matilda Bračun |website=Gerontology Wiki |language=en |accessdate=2021-08-31 |archive-date=2021-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210831203408/https://gerontology.wikia.org/wiki/Matilda_Bracun |url-status=dead }}</ref> |- |[[Slika:Amalija Pipenbacher.jpg|120px]] |[[Amalija Pipenbacher]] |1. september 1914 |5. junij 2024 |{{Starost v letih in dnevih|1914|9|1|2024|7|5}} |aktivistka [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]], žena [[Gojmir Pipenbacher|Gojmirja Pipenbacherja]]; ob smrti druga nastarejša živeča oseba v Sloveniji |<ref>{{Citat |title=Hoja po zlomu gležnja - 105-letnica, Amalija Pipenbacher |url=https://www.youtube.com/watch?v=N-iui9Qm8z8 |newspaper=YouTube |date=4.3.2019 |accessdate=30.12.2022}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Žekš]] (r. Kovačič) |12. avgust 1916 |25. marec 2026 |{{Starost v letih in dnevih|1916|8|12|2026|3|12}} |Od 22. julija 2024 do smrti najstarejša še živeča oseba v Sloveniji. |<ref>{{Navedi splet|title=V DSO Ljutomer proslavili 100. rojstni dan Marije Žekš |url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/12521/v-dso-ljutomer-proslavili-100-rojstni-dan-marije-zeks.html |website=Prlekija-on.net |accessdate=27. januar 2021 |language=sl |date=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=ČASTITLJIVA STAROST: Marija Žekš praznovala 104. rojstni dan |url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/castitljiva-starost-marija-zeks-praznovala-104-rojstni-dan/571012 |website=Sobota info.com |accessdate=27. januar 2021 |date=2. Oktober 2020}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Spoštljivih 106 let Marije Žekš|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/30995/spostljivih-106-let-marije-zeks.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=21. oktober 2022|language=sl|date=12. avgust 2022}}</ref> |- |[[Slika:Matilda Serec.jpg|120px]] |[[Matilda Serec]] |22. oktober 1909 |7. marec 2019 |{{starost v letih in dnevih|1909|10|22|2019|3|7}} |najstarejša živeča oseba v Sloveniji od 30. marca 2018 do 7. marca 2019 |<ref>{{Navedi splet |title=najstarejša Pomurka Matilda Serec praznovala svoj 104. rojstni dan |url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/6707/najstarejsa-pomurka-matilda-serec-praznovala-svoj-104-rojstni-dan.html |website=Prlekija-on.net |accessdate=25. oktober 2014 |language=sl |date=22. oktober 2013 |last=Žerdin|first=Jože}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zbogom! Poslovila se je v 110. letu |url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/zbogom-poslovila-se-je-v-110-letu/ |website=Slovenske Novice |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-si |date=9. marec 2019}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Ana Mulej]] |29. maj 1901 |2. julij 2010 |{{starost v letih in dnevih|1901|5|25|2010|7|2}} |ob smrti druga najstarejša živeča oseba v Sloveniji | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Julijana Turk]] |13. februar 1908 |11. januar 2017 |{{starost v letih in dnevih|1908|2|13|2017|1|11}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Umrla najstarejša Slovenka|url=https://www.vecer.com/maribor/umrla-najstarejsa-slovenka-6246932 |website=Vecer.si |date=19. januar 2017 |accessdate=19. januar 2020 |language=sl-si}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Kristina Tarman]] |16. december 1909 |23. oktober 2018 |{{starost v letih in dnevih|1909|12|16|2018|10|23}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Kristina Tarman je dopolnila že 106. leto |url=http://duj.si/2015/druzabna-srecanja/kristina-tarman-je-dopolnila-ze-106-leto |website=Društvo upokojencev Jesenice |date=22. december 2015 |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Umrla Kristina Tarman, 23. 10. 2018 |url=http://duj.si/2018/uncaterozied/umrla-kristina-tarman-23-10-2018 |website=Društvo upokojencev Jesenice |date=23. oktober 2018 |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-SI}}</ref> |- |[[Slika:Boris Pahor par Claude Truong-Ngoc juin 2015.jpg|120px]] |[[Boris Pahor]] |26. avgust 1913 |30. maj 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1913|8|26|2022|5|30}} |pisatelj, akademik, preživel holokavst, drugi najstarejši Slovenec moškega spola vseh časov |<ref>{{Navedi splet |title=26. avgusta 1913 se je rodil Boris Pahor, slovenski pisatelj |url=https://www.kamra.si/novice/item/26-avgusta-1913-se-je-rodil-boris-pahor-slovenski-pisatelj.html |website=Kamra.si |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Umrl je Boris Pahor|date=30. maj 2022 |url=https://www.primorski.eu/se/umrl-je-boris-pahor-BF1117333}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Vida Uršič]] |20. april 1903 |29. oktober 2011 |{{starost v letih in dnevih|1903|4|20|2011|10|29}} |najstarejši državljan Slovenije od 2010 do 2011 |<ref>{{Navedi splet |title=Meščanka Vida Uršič praznovala 105. rojstni dan |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/mescanka-vida-ursic-praznovala-105-rojstni-dan/|website=ljubljana.si |accessdate=27. januar 2021 |language=sl |date=21. april 2008}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Bandelj]] |6. marec 1897 |16. april 2005 |{{starost v letih in dnevih|1897|3|6|2005|4|16}} |najstarejši državljan Slovenije do 2005 |<ref>{{Navedi splet |title=Nazdravila sta ji Šrot in Stres, dočakala je 109 let |url=http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/nazdravila-sta-ji-srot-stres-docakala-je-109-let |website=Slovenske Novice |accessdate=27. januar 2022 |language=sl |date=21. januar 2014 |archive-date=2015-07-07 |archive-url=https://archive.today/20150707141615/http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/nazdravila-sta-ji-srot-stres-docakala-je-109-let |url-status=bot: unknown }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Arih]] (r. Štumberger) |3. januar 1915 |13. januar 2023 |{{Starost v letih in dnevih|1915|1|3|2023|1|13}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Marija Arih je dopolnila 106 let |url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/26907/marija-arih-je-dopolnila-106-let.html |website=Prlekija-on.net |accessdate=27. januar 2021 |language=sl |date=7. januar 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Žalostna vest: V 109. letu se je poslovila najstarejša Mariborčanka Marija, le nekaj dni po rojstnem dnevu {{!}} Mariborinfo.com|url=https://mariborinfo.com/novica/kronika/zalostna-vest-v-109-letu-se-je-poslovila-najstarejsa-mariborcanka-marija-le-nekaj|website=Maribor info.com |accessdate=30. januar 2023 |language=sl |date=16. januar 2023}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Ana Marija Kern]] |28. julij 1905 |31. marec 2013 |{{starost v letih in dnevih|1905|7|28|2013|3|31}} | |<ref name=":1" /> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Iva Ogorelec]] (r. Sablatnik) |24. maj 1902 |6. december 2009 |{{starost v letih in dnevih|1902|5|24|2009|12|6}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Hramec]] |4. november 1900 |10. maj 2008 |{{starost v letih in dnevih|1900|11|4|2008|5|10}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Angela Ogulin]] |28. november 1913 |23. maj 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1913|11|28|2021|5|23}} |druga najstarejša oseba na Slovenskem, ki je preživela [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|COVID-19]] |<ref>{{Navedi splet|title=V 107. letu starosti preživela koronavirus|url=https://www.delo.si/nedelo/v-107-letu-starosti-prezivela-koronavirus/ |website=Delo.si |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-si |date=8. november 2020 |last=Zalokar |first=Lucijan}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=106 let Angele Ogulin iz Krvavčjega Vrha|url=https://www.semic.si/objava/230372|website=Semic.si|accessdate=27. januar 2021 |language=sl|date=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V 108. letu starosti slovo najstarejše Semičanke |url=https://www.lokalno.si/2021/05/23/248764/zgodba/V_108_letu_starosti_slovo_najstarejse_Semicanke/|website=Dolenjski list|accessdate=27. januar 2022|date=23. maj 2021}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Emilija Kancut]] |5. julij 1893 |21. december 2000 |{{starost v letih in dnevih|1893|7|5|2000|12|21}} | |<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Nazdravila sta ji Šrot in Stres, dočakala je 109 let |url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/nazdravila-sta-ji-srot-stres-docakala-je-109-let |website=Old Slovenske Novice |date=22. januar 2014 |accessdate=7. julij 2015 |language=sl-si |first=Lovro |last=Kastelic |archive-date=2023-03-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230314004122/https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/nazdravila-sta-ji-srot-stres-docakala-je-109-let |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=107. rojstni dan najstarejše slovenke |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/107-rojstni-dan-najstarejse-slovenke.html |website=www.24ur.com |accessdate=27. januar 2021 |date=5. julij 2000}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Metka Kavčič]] (r. Peharc) |6. julij 1914 |20. december 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1914|7|6|2021|12|20}} | |<ref>Suzana P. Kovačič (12. julij 2017). [http://gorenjskiglas.si/article/20170712/C/170719946/1013/ Stotriletna Metka Kavčič s svojo prvo knjigo]. ''gorenjskiglas.si''. pridobljeno 27. januar 2021</ref><ref>Likosar, Maša (9. julij 2019). [http://www.gorenjskiglas.si/supplement/74f4m5u234s2y2a474c4w274c4c4q294b4942444i523l534g54413y2c4u213u2o2g3q484x2c424x2742334l3a3c3n2r2/Gorenjski_glas_20190709_054.pdf Življenje teče in nič ne reče], str. 21. ''Gorenjski glas''. l. 72. št. 54. pridobljeno 27. januar 2021.</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Rafael Merkelj]] |5. februar 1913 |14. julij 2020 |{{starost v letih in dnevih|1913|2|5|2020|7|14}} |najstarejši živeči moški v Sloveniji v obdobju med 2018 in 2020 |<ref>{{Navedi splet |title=Vse najboljše, gospod Rafael Merkelj za 106. rojstni dan |url=https://www.lokalne-ajdovscina.si/novice/2019020609413436/vse-najboljse-gospod-rafael-merkelj-za-106-rojstni-dan/ |website=Lokalne Ajdovscina.si |accessdate=22. januar 2022 |language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Ivan Jaklič]] |4. december 1899 |21. januar 2007 |{{starost v letih in dnevih|1899|12|4|2007|1|21}} |zadnji moški v Sloveniji, rojen v 19. stoletju, in zadnji slovenski veteran prve svetovne vojne |<ref>{{Navedi splet |title=Slovo popotnika skozi zgodovino |url=https://www.dnevnik.si/226027 |website=Dnevnik |accessdate=27. januar 2021 |date=30. januar 2007 |last=Vrhovec |first=Branko |archive-date=2022-02-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220209225238/https://www.dnevnik.si/226027 |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Umrl je najstarejši Hrvat, sicer rojen v Ljubljani |url=https://www.dnevnik.si/224801 |website=Dnevnik |accessdate=27. januar 2021 |date=24. januar 2007 }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Ivan Jaklič |url=https://gerontology.fandom.com/wiki/Ivan_Jaklic |website=Gerontology Wiki |language=en}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Emilija Soklič]] |11. november 1918 |30. december 2025 |{{starost v letih in dnevih|1918|11|11|2025|12|30}} |filmska delavka, Badjurova nagrajenka 2021 | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Martin Čokl]] |12. oktober 1907 |13. november 2014 |{{Starost v letih in dnevih|1907|10|12|2014|11|13}} |inženir gozdarstva, izredni profesor BF UL |<ref>Kmecl, Marko. [http://zgds.si/wp-content/uploads/2017/01/gozdarskiVestnik2015.pdf Martin Čokl (1907­2014) (107 let)]. str. 62. Gozdarski vestnik, LETNIK 73 LETO 2015 ŠTEVILKA 10. pridobljeno 27. januarja 2021.</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Mara Andrijanič]] (r. Agnič) |6. marec 1911 |31. oktober 2017 |{{starost v letih in dnevih|1911|3|6|2017|10|31}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Anna Gerželj]] |14. maj 1910 |8. december 2016 |{{starost v letih in dnevih|1910|5|14|2016|12|8}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Antonija Komočar]] |4. maj 1903 |19. november 2009 |{{starost v letih in dnevih|1903|5|4|2009|11|19}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Velike Malence: Antonija Komočar 106. rojstni dan pričakala dobre volje |url=https://www.dnevnik.si/1042264001 |website=Dnevnik |accessdate=27. januar 2021 |date=5. maj 2009 |last=Sečen |first=Ernest }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Rozalija Bogdan]] |17. januar 1902 |31. julij 2008 |{{starost v letih in dnevih|1902|1|17|2008|7|31}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Umrla najstarejša Slovenka|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/umrla-najstarejsa-slovenka/90916 |website=RTVSLO.si |accessdate=27. januar 2021 |language=sl |date=1. avgust 2008}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Julijana Jamšek]] |30. december 1906 |9. julij 2013 |{{starost v letih in dnevih|1906|12|30|2013|7|9}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Video: "104 leta sem stara, pa še marsikaj naredim" |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/video-104-leta-sem-stara-pa-se-marsikaj-naredim/247499 |website=RTVSLO.si |accessdate=30. december 2012 |language=sl |date=31. december 2010}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Veronika Gorza]] |13. januar 1901 |15. julij 2007 |{{starost v letih in dnevih|1901|1|13|2007|7|15}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Drnovšek se je mudil v Prekmurju |url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/drnovsek-se-je-mudil-v-prekmurju/1307 |website=Sobota Info.com |accessdate=27. Januar 2021 |language=sl |date=17. Januar 2007 |first=Tanja |last=Zrinski}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=ODŠLA JE NAJSTAREJŠA PREKMURKA IN DRUGA NAJSTAREJŠA SLOVENKA |url=http://www.tvradgona.si/kronika/odsla_je_najstarejsa_prekmurka_in_druga_najstarejsa_slovenka |website=TV Radgona |accessdate=27. januar 2021 |date=17. julij 2007 |archive-date=2021-10-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211021200314/http://www.tvradgona.si/kronika/odsla_je_najstarejsa_prekmurka_in_druga_najstarejsa_slovenka |url-status=dead }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Ivan Likavec]] |7. julij 1906 |7. julij 2012 |{{starost v letih in dnevih|1906|7|7|2012|7|7}} | |<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Živel je pod šestimi cesarji in 10 papeži |url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/zivel-je-pod-sestimi-cesarji-10-papezi |website=Old Slovenske Novice |date=4. januar 2014 |accessdate=6. februar 2015 |language=sl-si |first=Lovro |last=Kastelic |archive-date=2022-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019105240/https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/zivel-je-pod-sestimi-cesarji-10-papezi |url-status=dead }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Jože Pogačnik (gospodarstvenik)|Jože(f) Pogačnik]] |27. julij 1916 |21 julij 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1916|07|27|2022|7|21}} |častni občan Domžal, bivši župan Domžal, bivši direktor Tosame |<ref>[https://www.dnevnik.si/1042747471/lokalno/osrednja-slovenija/castni-obcan-domzal-joze-pogacnik-tudi-pri-stotih-letih-se-vedno-rad-zavije-v-kavarno Častni občan domžal Jože Pogačnik tudi pri stotih letih še rad zavije v kavarno] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210608124433/https://www.dnevnik.si/1042747471/lokalno/osrednja-slovenija/castni-obcan-domzal-joze-pogacnik-tudi-pri-stotih-letih-se-vedno-rad-zavije-v-kavarno |date=2021-06-08 }}. str. 22. ''dnevnik''. 27. julij 2016. pridobljeno 8. junija 2021</ref><ref>{{Navedi splet|title=V 106. letu starosti se je od nas poslovil častni občan Občine Domžale Jože Pogačnik|url=https://domzalec.si/novice/pomembna-obvestila/v-106-letu-starosti-se-je-od-nas-poslovil-castni-obcan-obcine-domzale-joze-pogacnik/|website=Domžalec.si|date=21. julij 2022|accessdate=21. oktober 2022|language=sl-SI}}</ref> |- | |[[Mimi Pongračič]] (r. Zagorc) |1920/21? |julij 2026 |105 let... ? |v 106. letu |<ref>{{Navedi splet|title=Osmrtnice {{!}} Radio Ognjišče|url=https://radio.ognjisce.si/sl/radio/osmrtnice/|website=radio.ognjisce.si|date=+02:00|accessdate=2026-07-13|language=sl|first=Radio|last=Ognjišče}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Metka Fink]] |5. marec 1916 |25. februar 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1916|3|5|2022|2|25}} |najstarejša rudarka |<ref>{{Navedi splet |title=Čas, se zdi, se je zanjo ustavil |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/cas-se-zdi-se-je-zanjo-ustavil/ |website=Delo.si |accessdate=7. marec 2019 |language=sl-si |date=7. marec 2019 |last=Fajfar |first=Simona}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Teta Metka je 5. marca pribila stočetrti križ - E-UTRIP |url=https://e-utrip.si/teta-metka-je-5-marca-pribila-stocetrti-kriz/ |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-SI |date=9. marec 2020 |website=E-UTRIP}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DL: Metka Fink umrla v 106. letu - Slovo najstarejše knapovke|url=https://www.lokalno.si/2022/02/26/258477/aktualno/DL_Metka_Fink_umrla_v_106__letu___Slovo_najstarejse_knapovke/|website=Dolenjski list|accessdate=|archive-date=2022-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20220410141801/https://www.lokalno.si/2022/02/26/258477/aktualno/DL_Metka_Fink_umrla_v_106__letu___Slovo_najstarejse_knapovke/|url-status=dead}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Tršar]] |29. marec 1909 |22. avgust 2014 |{{Starost v letih in dnevih|1909|3|29|2014|8|22}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Stodveletna Marija Tršar: Živite skromno! |url=https://old.delo.si/novice/slovenija/stodveletna-marija-trsar-zivite-skromno.html |website=Old Delo.si |date=3. april 2011 |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-si |first=Mateja Kotnik|last=Nedelo}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Osmrtnica |url=https://www.vecer.com/osmrtnice-arhiv/201409016055527-6055527 |website=Vecer.com |date=31. avgust 2014 |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-si}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Radica Oblak]] |9. september 1913 |31. december 2018 |{{starost v letih in dnevih|1913|9|9|2018|12|31}} | |<ref>{{Navedi splet |title=DL: Radica dopolnila 105 let - V nebesih je dosti lepših in mlajših !|url=https://www.lokalno.si/2018/10/31/205237/clanek/DL_Radica_dopolnila_105_let___V_nebesih_je_dosti_lepsih_in_mlajsih/ |website=Dolenjski list |accessdate=27. januar 2021 |date=31. oktober 2018 |archive-date=2021-10-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211023140537/https://www.lokalno.si/2018/10/31/205237/clanek/DL_Radica_dopolnila_105_let___V_nebesih_je_dosti_lepsih_in_mlajsih/ |url-status=dead }}</ref> |- |[[Slika:Monika Kovač pomlad 2022.jpg|120px]] |[[Monika Kovač]] (r. Poje) |17. september 1917 |16. november 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1917|9|17|2022|11|16}} |amaterska slikarka |<ref>{{Navedi splet |title=Slikarka Monika prvič razstavlja pri 104 letih (FOTO)|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/slikarka-monika-prvic-razstavlja-pri-104-letih-foto/ |website=Slovenske Novice |accessdate=22. oktober 2022 |language=sl-si |date=9. marec 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Gospa Monika Kovač, 105 let, se je poslovila od nas · Župnija Ljubljana Štepanja vas|url=https://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/gospa-monika-kovac-105-let/|website=Župnija Ljubljana Štepanja vas|date=16.11.2022|accessdate=30.12.2022}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Aleksander Lestan]] |14. maj 1919 |6. februar 2025 |{{Starost v letih in dnevih|1919|5|14|2025|2|6}} |najstarejši slovenski duhovnik in najstarejši Slovenec<ref>{{Navedi splet|title=V Gospodu je zaspal Aleksander Lestan, upokojeni župnik v Črničah in najstarejši duhovnik – Škofija Koper|url=https://skofija-koper.si/umrl-je-aleksander-lestan-upokojeni-zupnik-v-crnicah-in-najstarejsi-duhovnik/|date=2025-02-07|accessdate=2025-02-19|language=sl-SI}}</ref> | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Dragomila Kerševan|Dragomila Kerševan - Dragica]] |25. november 1919 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1919|11|25}} | |<ref>{{Navedi splet|title=Dragomila Kerševan - Dragica: “Sem malo gluha, ma kaj čem, draga moja, je že več kot sto let!”|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/dragomila-kersevan-dragica-sem-malo-gluha-ma-kaj|website=Primorske Novice|accessdate=2024-11-27}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=105-letna Dragomila Kerševan: "Končno mi ni treba več delati."|url=https://www.rtvslo.si/moja-generacija/novice/druzba/105-letna-dragomila-kersevan-koncno-mi-ni-treba-vec-delati/728550|website=rtvslo.si|accessdate=2024-11-27|language=sl|first=Mateja Grebenjak, Radio|last=Koper}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dragici v mladosti ni bilo lahko, sedaj, pri 105. letih lahko končno bere, se druži, in tudi zapleše|url=https://www.robin.si/dobre-novice/60742/|website=Robin|date=2024-11-25|accessdate=2024-11-27|language=sl-SI|first=Vanja|last=Trkman}}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Dr. Franc Gologranc.jpg|120px]] |[[Franc Gologranc]] |23. januar 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|1|23}} |profesor [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani|Fakultete za strojništvo v Ljubljani]] v pokoju | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Janežič]] |4. marec 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|3|4}} | | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Ivan Bevk]] |23.<ref>{{Navedi splet|title=Ivan Bevk praznuje 104 leta|url=https://www.idrija.com/ivan-bevk-danes-praznuje-104-leta/|website=Idrija.com|date=2024-05-23|accessdate=2025-05-15|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> maj 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|5|23}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Spomini: Ivan Bevk, 1. del na Slovenija 1 v 12.10. ob 23:10 |url=https://sporedi.net/spomini-ivan-bevk-1-del/izobrazevalni-program/sg0cws08/2352863 |website=TV Spored |accessdate=22.10.2021 |language=sl }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Ivan Bevk in njegovih 100 let |url=https://www.idrija.com/ivan-bevk-in-njegovih-100-let |website=idrija.com |accessdate=27. maj 2022 |language=en |archive-date=2022-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220626114007/https://www.idrija.com/ivan-bevk-in-njegovih-100-let |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220626114007/https://www.idrija.com/ivan-bevk-in-njegovih-100-let |date=2022-06-26 }}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Olga Ogrin]] |18. julij 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|7|18}} |menedžerka [[Kameleoni (glasbena skupina)|Kameleonov]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Stanovnik]] |27. november 1918 |17. november 2023 |{{Starost v letih in dnevih|1918|11|27|2023|11|17}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Mežek]] |10. november 1919 |25. september 2024 |{{Starost v letih in dnevih|1919|11|10|2024|9|25}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Sto let Marije Mežek |url=http://www.gorenjskiglas.si/article/20191116/C/191119842/1019/sto-let-marije-mezek |website=Gorenjski Glas.si |accessdate=27. januar 2021 |first=Janez|last=Kuhar |date=16. november 2019}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Gabrijela Žugel]] (r. Spanring) |24. januar 1912 |24. november 2016 |{{starost v letih in dnevih|1912|1|24|2016|11|24}} |slikarka | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Debeljak]] |30. januar 1884 |23. oktober 1988 |{{Starost v letih in dnevih|1884|1|30|1988|10|23}} |najstarejša Prevaljčanka |<ref>Biografski leksikon občine Prevalje.</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Ivana Žuran]] |30. september 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|9|30}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Vinko Lipovec]] |22. januar 1915 |23. avgust 2019 |{{starost v letih in dnevih|1915|1|22|2019|8|23}} |profesor zgodovine, obveščevalec [[Slovenska legija|Slovenske legije]], izseljenski publicist in urednik v ZDA |<ref>{{Navedi splet |title=Poslovil se je prof. Vinko Lipovec (1915 - 2019) |url=https://radio.ognjisce.si/sl/217/slovenija/30275/poslovil-se-je-prof-vinko-lipovec-1915-2019.htm |website=radio.ognjisce.si |accessdate=2021-01-27 |language=sl |date=23. avgust 2019 |last=Gorjup |first=Tone}}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Danica Maganja]] |9. marec 1921 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1921|3|9}} | |<ref>{{Navedi splet |title=&#187;Včasih sem morala partizanska sporočila kar pojesti« |url=https://www.primorski.eu/trzaska/vcasih-sem-morala-partizanska-sporocila-kar-pojesti-FI794142 |website=Primorski.eu |accessdate=21.10.2022 |language=sl}}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Marko Brkić]] |19. marec 1921 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1921|3|19}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Barbara Orožen]] |3. december 1903 |22. november 2007 |{{starost v letih in dnevih|1903|12|3|2007|11|22}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Antonija Janežič]] |28. avgust 1918 |5. julij 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1918|8|28|2022|7|5}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Mirko Dermelj]] |2. december 1914 |8. oktober 2018 |{{starost v letih in dnevih|1914|12|2|2018|10|8}} |kemik in alpinist | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Jožef Justin]] |5. november 1902 |8. september 2006 |{{Starost v letih in dnevih|1902|11|5|2006|9|8}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Stanko Kušljan]] |30. maj 1919 |21. februar 2023 |{{starost v letih in dnevih|1919|5|30|2023|2|21}} |partizan prvoborec iz [[Šentjernej]]a |<ref>{{navedi novice |url=https://dolenjskilist.svet24.si/2023/02/22/272273/novice/dolenjska/v_104_letu_umrl_partizan_stanko_kusljan_iz_sentjerneja/ |title=V 104. letu umrl partizan Stanko Kušljan iz Šentjerneja |author=Markelj, L. |date=2023-02-22 |work=Dolenjski list |accessdate=2024-03-28}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Tihomila Dobravc]] |10. oktober 1920 |1. junij 2024 |{{Starost v letih in dnevih|1920|10|10|2024|6|1}} |slavistka in pesnica |<ref>{{Navedi splet|title=Tihomila Dobravc|url=https://www.locutio.si/avtorji.php?ID=50|website=Locutio|accessdate=2025-03-31}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Viktor Miklič]] |19. februar 1917 |28. september 2020 |{{Starost v letih in dnevih|1917|2|19|2020|9|28}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Stoprvi jubilej Viktorja Mikliča- živel skromno in veliko delal |url=https://www.lokalno.si/2018/02/26/191353/clanek/Stoprvi_jubilej_Viktorja_Miklica_zivel_skromno_in_veliko_delal/|website=Dolenjski list |accessdate=11. februar 2019 |date=26. februar 2018}}</ref><ref>https://www.facebook.com/100004182918167/posts/1886341304848615/?app=fbl</ref> |- |[[Slika:Ervina Petrovčič-Wrischer.jpg|120px]] |[[Ervina Petrovčič Wrischer]] |16. januar 1904 |10. julij 2007 |{{starost v letih in dnevih|1904|1|16|2007|7|10}} |gledališka igralka |<ref>{{Navedi splet |title=Ervina Petrovčič Wrischer|url=https://sigledal.org/geslo/Ervina_Petrov%C4%8Di%C4%8D_Wrischer|website=sigledal.org |accessdate=27. januar 2021 |language=sl |date=}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Emilija Ostanek]] |29. julij 1907 |4. januar 2011 |{{starost v letih in dnevih|1907|7|29|2011|1|4}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Slavko Zupan]] |31. december 1911 |24. april 2015 |{{starost v letih in dnevih|1911|12|31|2015|4|24}} |ekonomist |<ref>{{Navedi splet |title=Živ spomin na prvo svetovno vojno |url=https://www.dnevnik.si/1042632707 |website=Dnevnik |accessdate=27. januar 2021 |date=12. februar 2014 |last=Hladnik - Milharčič |first=Ervin }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>Avsenak, Vinko. [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/41001-42000/41120/Na_fronti_10_2015.pdf IN MEMORIAM SLAVKO ZUPAN 1911-2015]. str. 97. ''Na fronti : revija za vojaško zgodovino''. številka 10. november 2015. sistory.si</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Anastazija Može]] |17. junij 1921 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1921|6|17}} | |<ref>{{Navedi novice|title=Najstarejša stanovalka izolskega doma upokojencev Anastazija Može je praznovala 103. rojstni dan|date=17. junij 2024|url=https://primorske.svet24.si/primorska/istra/najstarejsa-stanovalka-doma-upokojencev-anastazija}}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Zorka Mavrič]] |4. oktober 1921 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1921|10|4}} |Bukovo (rojena v Zakojci) | |- {{Živi}} |[[Slika:Zorko Simčič 2013.jpg|120px]] |[[Zorko Simčič]] |19. november 1921 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1921|11|19}} |književnik, akademik |<ref>{{Navedi splet|title=Pri starosti 102 let je za vedno odšel priljubljeni kardiolog Boris Cibic|url=https://www.primorski.eu/trzaska/pri-starosti-102-let-je-za-vedno-odsel-priljubljeni-kardiolog-boris-cibic-YA1534247|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-02-01|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo }}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Kandus]] (r. Velikonja) |6. marec 1922 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1922|3|6}} |fizioterapevtka, hči [[Narte Velikonja|Narteja Velikonje]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Valentin Scagnetti]] |31. maj 1909 |12. april 2012 |{{Starost v letih in dnevih|1909|5|31|2012|4|12}} |arhitekt, risar, ilustrator in kaligraf | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Josip Demšar]] |12. marec 1877 |31. maj 1980 |{{starost v letih in dnevih|1877|3|12|1980|5|31}} |duhovnik in pedagog |<ref>{{Navedi splet |title=Josip Demšar |url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/1686-josip-demsar |website=revija.ognjisce.si |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-si |date= |archive-date=2021-10-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211021135931/https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/1686-josip-demsar |url-status=dead }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Peter Lampič]] |25. januar 1899 |8. september 2001 |{{Starost v letih in dnevih|1899|1|25|2001|9|8}} |najstarejši slovenski fotograf | |- |[[Slika:Jurij Matej Trunk.jpg|120px]] |[[Jurij Matej Trunk]] |1. september 1870 |11. marec 1973 |{{starost v letih in dnevih|1870|9|1|1973|3|11}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Simon Sodja]] |2. marec 1899 |9. september 2001 |{{Starost v letih in dnevih|1899|3|2|2001|9|9}} |zadnji živeči [[Maistrov borec]] | |- |[[Slika:Anton vratusa.jpg|120px]] |[[Anton Vratuša]] |21. februar 1915 |30. julij 2017 |{{starost v letih in dnevih|1915|2|21|2017|7|30}} |slavist, politik, akademik |<ref>{{Navedi splet |title=Umrl je priznani akademik, dr. Anton Vratuša |url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/15466/umrl-je-priznani-akademik-dr-anton-vratusa.html |website=Prlekija-on.net |accessdate=27. januar 2021 |language=sl|date=30. julij 2017}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Zora Klavžar]] |30. junij 1878 |27. november 1980 |{{Starost v letih in dnevih|1878|06|30|1980|11|27}} |ravnateljica I. ženske meščanske šole v Mariboru |<ref>{{Navedi splet|title=Klavžar, Zora (1878–1980) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1014360/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2023-02-27}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Zierer]] (r. Buršič) |1. december 1910 |15. marec 2013 |{{starost v letih in dnevih|1910|12|1|2013|3|15}} | |<ref>Marija Zierer upihnila 99. svečko. str. 6. ''Posavski Obzornik'' 2509 [10.12.2009]. Zavod Neviodunum Issuu</ref><ref>[https://issuu.com/posavski.obzornik/docs/obzornik-2510--09.12.2010- Stoletnica Krčanke Marije Zierer] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221019105235/https://issuu.com/posavski.obzornik/docs/obzornik-2510--09.12.2010- |date=2022-10-19 }}. str. 7. Posavski Obzornik-2510-[09.12.2010]. Zavod Neviodunum. issuu.com. pridobljeno 27. januar 2021.</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Juta Krulc]] (r. [[Zdešar]]) |18. april 1913 |22. junij 2015 |{{starost v letih in dnevih|1913|4|18|2015|6|22}} |krajinska arhitektka |<ref>{{Navedi splet |title=Ljubi resnično, nenarejeno lepoto |url=https://www.dnevnik.si/1042586998 |website=Dnevnik |accessdate=30. november 2013 |date=22. april 2013 |last=Knez |first=Primož }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=V spomin: Juta Krulc (1913–2015) |url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20150707/C/150709847/v-spomin-juta-krulc-1913-2015 |website=Gorenjski Glas |accessdate=27. januar 2021 |date=7. julij 2015}}</ref> |- |[[Slika:Marko_racic.jpg|120px]] |[[Marko Račič]] |25. april 1920 |27. maj 2022 |{{starost v letih in dnevih|1920|4|25|2022|5|27}} |atlet tekač, olimpijec | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Alojz Kralj (razločitev)|Alojz Kralj]] |12. marec 1920 |2. april 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1920|3|12|2022|4|2}} |[[TIGR|tigrovec]] |<ref>{{Navedi splet |url=https://www.primorske.si/2020/05/15/cutil-je-da-se-mora-upreti|title=Tigrovec Alojz Kralj praznuje 100 let |date=16. maj 2020 |accessdate=27. januar 2021 |website=Primorske.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-102-letu-je-umrl-zadnji-tigrovec-alojz-kralj/618102 |title=V 102. letu je umrl zadnji tigrovec Alojz Kralj |date=23. april 2022 |accessdate=3. aprila 2022 |website=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Janez Grum]] |19. oktober 1912 |8. november 2014 |{{Starost v letih in dnevih|1912|10|19|2014|11|8}} |klasični filolog, [[domobranec]], ki je odšel v ZDA |<ref>[https://www.zaveza.si/zaveza-st-95/ 11. In memoriam. 11.1. Profesor Janez Grum] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201101042452/https://www.zaveza.si/zaveza-st-95/ |date=2020-11-01 }}. Zaveza št. 95. pridobljeno 27. januarja 2021.</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Jožko Battestin]] |14. marec 1918 |21. september 2020 |{{Starost v letih in dnevih|1918|3|14|2020|9|21}} |elektrotehnik, prof. fizike, izumitelj, publicist, grafolog | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Boris Cibic]] |2. september 1921 |31. januar 2024 |{{Starost v letih in dnevih|1921|9|2|2024|1|31}} |zdravnik kardiolog, hipertenziolog | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Antonija Kontler]] |12. februar 1923 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1923|2|2}} |učiteljica matematike in fizike |<ref>{{Navedi splet|title=Še vedno rada živim, ker imam lepo življenje|url=https://www.delo.si/magazin/generacija-plus/se-vedno-rada-zivim-ker-imam-lepo-zivljenje|website=www.delo.si|accessdate=2025-05-17|language=sl}}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Helena Vida]] |31. januar 1923 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1923|1|31}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Stanko Kristl]] |29. januar 1922 |18. januar 2024 |{{Starost v letih in dnevih|1922|1|29|2024|1|18}} |arhitekt, akademik | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Adolf Uhan]] |7. februar 1914 |14. november 2015 |{{starost v letih in dnevih|1914|2|7|2015|11|14}} |nogometaš |<ref>{{Navedi splet |title=Ljudje med nami: Od mokre žoge si bil lahko ves trapast |url=https://www.dnevnik.si/1042705788 |website=Dnevnik |accessdate=6. februar 2015 |date=6. februar 2015 |last=Mehle |first=Borut |archive-date=2022-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019105236/https://www.dnevnik.si/1042705788 |url-status=dead }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Helena Maglica]] |18. maj 1873 |14. februar 1975 |{{starost v letih in dnevih|1873|5|18|1975|2|14}} | |<ref>{{Navedi splet |title=MAGLICA, Helena |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/maglica-helena/ |website=Obrazi slovenskih pokrajin |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-SI}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Črnivec]] (r. Hafner) |14. avgust 1915 |26. april 2017 |{{starost v letih in dnevih|1915|8|14|2017|4|26}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Peter Florjančič]] |5. marec 1919 |14. november 2020 |{{starost v letih in dnevih|1919|3|5|2020|11|14}} |izumitelj in športnik |<ref>{{Navedi splet |title=Umrl je izumitelj Peter Florjančič |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-je-izumitelj-peter-florjancic.html |website=www.24ur.com |accessdate=27. januar 2021 |date=14. november 2020}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |Janez Kocmur |7. julij 1906 |29. marec 2008 |{{starost v letih in dnevih|1906|7|7|2008|3|29}} |inženir rudarstva/montanist | |- |[[Slika:Ivan Grobelnik.jpg|120px]] |[[Ivan Grobelnik]] |17. oktober 1920 |9. junij 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1920|10|17|2022|6|9}} |rešitelj zapornikov iz [[Stari pisker|Starega piskra]], državni odlikovanec |<ref>{{Navedi splet |title=GROBELNIK, Ivan |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/grobelnik-ivo-ivan/ |website=Obrazi slovenskih pokrajin |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-SI}}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Angelca Počkar]] |20. maj 1921 |16. december 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1921|5|20|2022|12|16}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Janez Martinc]] |26. maj 1920 |26. avgust 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1920|5|26|2021|8|26}} | |<ref>[https://www.zale.si/sl/urnik-pogrebov/show/5415 Osmrtnica] Žale.si, 27. avgust 2021</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Frančiška Krvina]] |25. oktober 1899 |27. januar 2001 |{{Starost v letih in dnevih|1899|10|25|2001|1|27}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Rudi Mraz]] |17. november 1919 |17. januar 2021 |{{starost v letih in dnevih|1919|11|17|2021|1|17}} |lokalni kulturni delavec | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Mara Jeraj Kralj]] |9. september 1909 |22. oktober 2010 |{{starost v letih in dnevih|1909|9|9|2010|10|22}} |likovna umetnica, sestra [[Vida Jeraj Hribar|Vide Jeraj]] in žena [[Tone Kralj|Toneta Kralja]] |<ref>{{Navedi splet |title=Akademska slikarka Mara Kralj danes praznuje 100. rojstni dan |url=https://www.dnevnik.si/1042297576 |website=Dnevnik |accessdate=30. december 2012 |date=9. september 2009 |archive-date=2022-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019105247/https://www.dnevnik.si/1042297576 |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.primorske.si/2010/11/03/umrla-je-likovna-in-lutkovna-umetnica-mara-kralj |title=Umrla je likovna in lutkovna umetnica Mara Kralj |date=26. oktober 2010 |accessdate=27. januar 2021 |website=Primorske.si}}</ref> |- |[[Slika:Andreana Družina.jpg|120px]] |[[Andreana Družina]] |26. januar 1920 |7. marec 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1920|1|26|2021|3|7}} |zadnja živeča [[narodna herojinja]] |<ref>{{Navedi splet |title=Umrla je Andreana Družina - Olga |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrla-je-andreana-druzina-olga/ |website=Delo |accessdate=8. marec 2021 |date=8. marec 2021}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Lydia Iskrić]] |10. avgust 1915 |10. avgust 2016 |{{Starost v letih in dnevih|1915|8|10|2016|8|10}} |[[učitelj]]ica | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Alojz Bucik]] |18. junij 1924 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1924|06|18}} |borec prekomorec |<ref>{{Navedi novice|title=Pinkoti presenetili stoletnika Alojza Bucika|date=7. julij 2024|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/pinkoti-presenetili-stoletnika-alojza-bucika-foto|accessdate=8. julij 2024}}</ref> |- | |Franc Primožič |9. avgust 1924, [[Pevma]] |še živi |102 let, 32 dni |tankist Rdeče armade, planinec, športnik v Kamniku |https://www.parkvojaskezgodovine.si/franc-primozic-praznuje-101-rojstni-dan/ |- |[[Slika:Leon Štukelj 1958.jpg|120px]] |[[Leon Štukelj]] |12. november 1898 |8. november 1999 |{{starost v letih in dnevih|1898|11|12|1999|11|8}} |telovadec, olimpionik, pravnik |<ref>{{Navedi splet |title=ŠTUKELJ, Leon |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/stukelj-leon-2/ |website=Obrazi slovenskih pokrajin |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-SI}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Fiderika Kunstelj]] (r. Lavtižar) |1. december 1920 |16. oktober 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1920|12|1|2021|10|16}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Josipa Ivančić]] |25. december 1922 |4. november 2023 |{{starost v letih in dnevih|1922|12|25|2023|11|04}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Žiga Vodušek]] |7. september 1913 |28. junij 2014 |{{Starost v letih in dnevih|1913|9|7|2014|6|28}} |diplomat, politik |<ref>{{Navedi splet |title=In Memoriam Dr. Ziga Vodusek, ICPE Director between 1975-1987 |url=https://icpe.int/news-2014/838-in-memoriam-dr-ziga-vodusek-icpe-director-between-1975-1987 |website=Icpe.int |accessdate=2022-10-21 |archive-date=2022-10-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221021085818/https://icpe.int/news-2014/838-in-memoriam-dr-ziga-vodusek-icpe-director-between-1975-1987 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221021085818/https://icpe.int/news-2014/838-in-memoriam-dr-ziga-vodusek-icpe-director-between-1975-1987 |date=2022-10-21 }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Irena Kovač]] |12. april 1921 |27. januar 2022 |{{starost v letih in dnevih|1921|4|12|2022|1|27}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Občanka Moravskih Toplic slavila visok jubilej |url=https://vestnik.si/clanek/popularno/obcanka-moravskih-toplic-slavila-visok-jubilej-865726 |website=Vestnik.si |accessdate=27. januar 2022 |language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Matilda Feguš]] |14. marec 1908 |21. december 2008 |{{Starost v letih in dnevih|1908|3|14|2008|12|21}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Rudolf Cepuder]] |13. april 1879 |25. december 1979 |{{starost v letih in dnevih|1879|4|13|1979|12|25}} |izseljenski duhovnik, umrl v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]] |<ref>{{Navedi knjigo |title=Letopis Cerkve na Slovenskem 2000}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Darka Brejc]] (r. Tomc) |6. november 1913 |7. julij 2014 |{{starost v letih in dnevih|1913|11|6|2014|7|7}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Dana Klanšček Valič]] |27. maj 1922 |25. december 2022 |{{starost v letih in dnevih|1922|5|27|2022|12|25}} |prvoborka, učiteljica, žena igralca [[Aleksander Valič|Aleksandra Valiča]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Ciril Cesar]] |6. julij 1923 |14. januar 2024 |{{starost v letih in dnevih|1923|7|6|2024|1|24}} |kipar, oblikovalec | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Pavla Košir]] – Luša (r. Mastnak) |20. september 1914 |20. marec 2015 |{{starost v letih in dnevih|1914|9|20|2015|3|20}} |profesorica matematike, mati [[Manca Košir|Mance Košir]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Fred Bahovec]] |17. julij 1889 |30. december 1989 |{{starost v letih in dnevih|1889|7|17|1989|12|30}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Anton Stančič]] |14. januar 1917 |28. oktober 2017 |{{starost v letih in dnevih|1917|7|14|2017|10|28}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Frančiška Škraba]] |30. avgust 1916 |31. december 2016 |{{starost v letih in dnevih|1916|8|30|2016|12|31}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Ivana Vaca]] |27. februar 1916 |2. september 2016 |{{starost v letih in dnevih|1899|7|18|1999|10|11}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Nada Jevdjenijević Brandl]] |18. julij 1899 |11. oktober 1999 |{{starost v letih in dnevih|1899|7|18|1999|10|11}} | |<ref>{{Navedi splet |url=http://www.xn--tajerci-pqb.si/osebe/jevdjenijevi%C4%87-brandl-nada-(fran%C4%8Di%C5%A1ka,-fani)/98/ |title=JEVDJENIJEVIĆ BRANDL, Nada (Frančiška, Fani) |date= |accessdate=27. januar 2020 |website=Štajerci.si |archive-date=24.11.2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124010144/http://www.xn--tajerci-pqb.si/osebe/jevdjenijevi%C4%87-brandl-nada-(fran%C4%8Di%C5%A1ka,-fani)/98/ |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201124010144/http://www.xn--tajerci-pqb.si/osebe/jevdjenijevi%C4%87-brandl-nada-(fran%C4%8Di%C5%A1ka,-fani)/98/ |date=2020-11-24 }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Mladen Est]] |15. april 1924 |2. februar 2025 |{{starost v letih in dnevih|1924|04|15|2025|2|2}} |farmakolog, prof. MF, zaslužni prof. UL | |- | |[[Rafko Lešnik]] |23. oktober 1925 | | |duhovnik, prelat, kanonik | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Tončka Simčič]] (Antoniette Simcic) |17. januar 1901 |27. marec 2001 |{{starost v letih in dnevih|1901|1|17|2001|3|27}} |izseljenska delavka v Clevelandu, ZDA | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Polikarp Brolih]] |5. december 1923 |29. januar 2024 |{{starost v letih in dnevih|1923|12|5|2024|1|29}} |duhovnik, frančiškan |<ref>[https://www.druzina.si/clanek/k-ocetu-je-odsel-p-polikarp-brolih-19232024 K Očetu je odšel p. Polikarp Brolih (1923–2024)]</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Viljem Zavadlav]] |15. april 1924 |22. maj 2024 |{{starost v letih in dnevih|1924|04|15|2024|05|22}} |partizan, kmet, predsednik štandreškega kmečkega društva |<ref>https://www.primorski.eu/goriska/povezoval-je-standreske-kmete-in-jih-zagovarjal-CD1588127?fbclid=IwAR1qITwKXaJnrlQxh79LyCDTh51_vVZCoiUsNQopzhQAksgBosnePQP8e6g</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Rudi Rebek]] |30. julij 1924 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1924|7|30}} |gospodarstvenik | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Mirko Bogić]] |15. julij 1916 |29. julij 2016 |{{starost v letih in dnevih|1916|7|15|2016|7|29}} |jadralec, geograf | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Vida Jeraj Hribar]] |4. maj 1902 |6. maj 2002 |{{starost v letih in dnevih|1902|5|4|2002|5|6}} |violinistka, [[Slovenka leta]] 1992 | |- | |[[Ignacij Voje]] |[[28. februar]] [[1926]] |še živi |100 let, 2 dneva |zgodovinar, univerzitetni profesor | |- | |[[Ivanka Mežan]] |18. junij 1926 |še živi |100 let |igralka | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Berta Jereb]] |25. maj 1925 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1925|5|25}} |zdravnica pediatrinja - onkolginja | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Karel Zelenko]] |15. september 1925 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1925|9|15}} |slikar, grafik | |} === Nepopolni datumi === {{Statično številčenje vrstic}} {{Sticky header}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable sticky-header static-row-numbers static-row-header-hash col5center col7center" width=100% !width=2% | Slika !Ime !Rojstvo !Smrt !Starost !width=35% class=unsortable|Opombe !class=unsortable|Viri |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Frančiška Manfreda]] |22. september 1915 |Neznano |107 let | |<ref>[https://www.facebook.com/100040695475927/posts/760251352008040/?app=fbl Danes 107 rojstni dan praznuje najstarejša stanovalka našega doma ga. Frančiška Manfreda] Dom starejših občanov Ljubljana - Šiška on Facebook, 22. september 2022</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Kristina Saksida]] |?.?.1914 |?.?.2021 |ok. 107 let | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Olga Kolenc]] |?.?. 1917 |september/oktober 2024 |ok. 107 let | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Mica Olip]] |12. junij 1912 |(po?) 2017 |105 let in ...? |Koroška Slovenka | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |Marija Kristan |oktober 1921 | |103 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Ignac Harb]] (Nace) |11. junij 1923 |?.5.2025 |101 leto, ?? |četnik, čebelar, vodja skladišča Semenarne Ljubljana, kulturni delavec, publicist | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Erika Heim]] |15. maj 1913 |februar 2014 |100 let, 8 mesecev (ok.) |alpinistka, alpska smučarka<ref>{{Navedi splet|title=HEIM, Erika|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/heim-erika/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2025-03-08|language=sl-SI}}</ref> | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |Hugo Šekoranja |junij 1924 |avgust 2025 | |rdečearmejec? | |- | |[[Antonija Kontler]] |12./13.2.1923 | |103 let, ?? |učiteljica matematike in fizike na o.š. v Mariboru |<ref>https://www.24ur.com/novice/slovenija/bile-so-njene-ucenke-nato-sodelavke-danes-pa-skupaj-upokojenke.html</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Martin Rojko]] |?.?.1924 |še živi |100 let, ?? |kartograf | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Cirila Knafelc|s. Urška (Cirila) Knafelc]] |14. oktober 1916 |10. maj 2017 (?) |{{Starost v letih in dnevih|1916|10|14|2017|5|10}} | |<ref>[http://radio.ognjisce.si/sl/183/ssd/22070/ 100 let sestre Cirile]. 23. oktober 2016. ''Radio.ognjisce.si''. pridobljeno 21. januar 2016.</ref><ref>{{Navedi splet |title=Redovnice |url=http://zupnijaprecna.si/nasi-rojaki/redovnice |website=Zupnija Orecna |accessdate=27. januar 2021 |date= |archive-date=2021-01-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210127010320/http://zupnijaprecna.si/nasi-rojaki/redovnice |url-status=dead }}</ref><ref>[http://rafaelova-druzba.si/pdf/Nasa%20luc%2007_08%20-%202017.pdf Pokojna sestra Cirila Knafelc]</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |Alojzija (Slava) Grčman |junij 1905 |24. julij 1998 |103 leta, 53 dni | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Zvonimir Dintinjana]] |1922 |september 2024 |ok. 102 leti |ekonomist, višji predavatelj statistike | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Metoda Avbelj]] (r. Tavzes) |25. avgust 1920 |maj 2023 |102 leti, 8 mesecev |žena [[Viktor Avbelj|Viktorja Avblja]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |Bogomila Blaznik |1922 |oktober 2024 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marijana Lavrič]] |31. januar 1918 |november 2020 |102 leti, ok.10 mes. | |<ref>{{Navedi splet |title=FOTO: Pastirca Manca in Vinko na kavici po 70 letih |url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/foto-pastirca-manca-vinko-na-kavici-po-70-letih |website=old.slovenskenovice.si |date=3. december 2016 |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-si |first=Janez |last=Kuhar |archive-date=2022-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019105249/https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/foto-pastirca-manca-vinko-na-kavici-po-70-letih |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=MARIJANA LAVRIČ |url=https://www.navcek.si/marijana-lavric/ |website=Navček d.o.o., pogrebne storitve |date=13. november 2020 |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-SI}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Milan Adlešič]] |1921/22? |januar 2024 |v 103. letu | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Sonja Cunder]] (r. [[Wagner]]) |1922 |januar 2024 |v 102. letu | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |Frančiška (Fanika) Raček |10. februar 1913 |december 2019 |106 let, ok. 10 mesecev |najstarejša živeča slovenska interniranka taborišča [[Auschwitz]] |<ref>{{Navedi splet |title=106 let Fanike Raček |url=https://www.dnevnik.si/1042862107 |website=Dnevnik |accessdate=11. februar 2019 |date=10. februar 2019 |last=Alič |first=Jani }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=RAČEK FRANČIŠKA - osmrtnica |url=https://pogrebne-storitve-ropotar.si/novica/detail/21493/racek-franciska |website=Pogrebne Storitve Ropotar |accessdate=27. januar 2021 |date=2019}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Silva Sterle]] (r. [[Mazi]]?) |12. marec 1918 |2#?. maj 2024 |106 let, ok. 70 dni | |<ref>{{Navedi revijo|date=28. maj 2024|title=Osmrtnica - Silva Sterle|magazine=Delo}}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Amalija Mohorčič]] |23. april 1918 |Še živi |106 let ...? | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |s. [[Mara Vampelj]] |11. avgust 1912 |januar 2019 |ok. 106 let |redovnica |<ref>[http://www.fmm.si/2012/sanjskih-100-let/ Sanjskih 100 let] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20170202005733/http://www.fmm.si/2012/sanjskih-100-let/ |date=2017-02-02 }}. 18. avgust 2012. Fmm.si. pridobljeno 21. januar 2016.</ref><ref>[https://www.cecilija.net/wp-content/uploads/2019/02/5-nedelja_med_letom.pdf ŽUPNIJA CELJE – SV. CECILIJA OZNANILA] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201126212706/https://www.cecilija.net/wp-content/uploads/2019/02/5-nedelja_med_letom.pdf |date=2020-11-26 }}. 10. februar 2019. cecilija.net. pridobljeno 27. januarja 2021.</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Mojca Klemenčič]] |1912 |8?. februar 2018 | |hči [[Milan Klemenčič|Milan Klemenčiča]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Angela Hodnik]] |10. januar 1915 |?.?.2020 |105 let (ok.) |najstarejša Bohinjka, sestra slikarja [[Valentin Hodnik|Valentina Hodnika]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Anna Gerželj]] |? |? |105 let, ?? | | |- | |[[Marija Pongračič]] |1921 ? |julij 2026 |105 let |pogreb Žale, Ljubljana, 15. julij 2026 | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Nada Šeme Fašalek]] |1920/21 |sept./okt. 2025 |v 105. letu | | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Katarina Rajšp]] |november 1919 |še živi |104 leta, ?? | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Antonija Perovšek]] |8. junij 1915 |? |vsaj 104 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Terezija Štrancar]] (redovniško ime Klementina) |19. oktober 1911 |2014<ref>Maja 2021 v telefonskem pogovoru iz samostana pri Marijinih sestrah na Dobrovi pri Ljubljani povedali, da je preminila pred dvema letoma. Glej Terezija Štrancar - 1911 - 1914. Pokopana na Žalah v Ljubljani. https://grobovi.zale.si/#</ref> |ok. 103 let |redovnica |<ref>[https://www.druzina.si/clanek/62-45-102-leti-zivljenja-s-klementine-strancar 102 leti življenja s. Klementine Štrancar]. 10. november 2013. Družina.si. pridobljeno 21. januar 2016.</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Amalija Simčič Podpečan]] |1918 |2022 |ok. 104 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Franc Gaberščik]] |08.09.1915 |04.04.2019 |ok. 104 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Angela Bole]] |8. maj 1919 |julij/avgust 2023 |ok. 104 leta | |<ref>https://krog.sta.si/2641995/v-domu-starejsih-obcanov-ljubljana-siska-pet-stanovalk-z-vec-kot-100-leti</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Anica Longyka]] |1909 |2013 |ok. 104 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Cecilija Gabrovšek]] |1921 |april 2025 |ok. 104 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Zdenka Ivančič-Szilagyi]] |21. september 1914 |julij 2018 |103 let, 10 mesecev |zdravnica |<ref>{{Navedi splet |title=Ivančič - Szilagyi, Zdenka (1914–2018) - Slovenska biografija |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1012390/|website=Slovenska Biografija.si |accessdate=15. december 2021}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Mila Uršič]] (r. [[Brabec]]) |1920 |februar 2024 |103 leta, ?? |klasična filologinja (sin [[Marko Uršič]]) | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Anastazija Može]] |3. julij1921 |še živi |103 leta |v Izoli (dom) | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Antonija Fras]] |1919 |2022 |103 let, ...?? dni | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Slavka Kocijančič]] |1911 |2014 |ok. 103 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Ivan Kovačič]] |1898 |2001 |ok. 103 leta |zadnji preživeli vojak s [[Soška fronta|Soške fronte]] |<ref>Uvod in [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/41001-42000/41111/Na_fronti_1_2001.pdf Ivan Kovačič, vojak 28. češkega pehotnega polka. NA KRASU JE BILO STRAŠNO]. str. 8. ''Na fronti : Revija za vojaško zgodovino''. 1/2001. sistory.si</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Milica Turšič]] (por. Kranjec) |1906 |2009 |ok. 103 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |Ljudmila – Milica Kranjec (r. Turšič) |1906 |2009 |ok. 103 leta |žena [[Marko Kranjec (kemik)|Marka Kranjca]] (1885–1973), mama Bistrice Kranjec Mirkulovske | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |Vladimir (Lado) Košuta |1918 |10. avgust 2021 |ok. 103 leta |partizan in krojač |<ref>{{Navedi splet|title=Poslovil se je krojač, partizan in najstarejši Križan|url=https://www.primorski.eu/trzaska/poslovil-se-je-krojac-partizan-in-najstarejsi-krizan-BY908300 |website=Primorski.eu |accessdate=10. avgust 2021 |language=sl |date=10. avgust 2021}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Milan Adlešič]] |1921 |2024 |ok. 103 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Majda Sever]] (r. Kernc) |1919 |december 2022 |ok. 103 leta, ?? dni | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |Marija (Mimi) Komar |1905 |2008 |ok. 103 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marica Punčuh]] |1913 |2016 |ok. 103 leta | | |- | | | | | | | |- | |[[Viktor Rangus]] |1923 |januar 2026 |ok. 103 leta |zobozdravnik<ref>{{Navedi revijo|date=20. januar 2026|title=Pustil si neizbrisno sled v naših srcih, Viktor Rangus, zobozdravnik (osmrtnica)|magazine=Delo}}</ref> | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Ema Tomazin]] |1916 |2019 |ok. 103 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Stojan Vrabec]] |?.?.1920 |(pokopan 7.2.) februar 2023 |v 103. letu |inženir gradbeništva | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Nada Tarman]] |1922 |konec aprila/zač. maja 2024 |v 103. letu (102 leti in...?) |radijska napovedovalka, prva imenovana upravnica Radia Maribor. | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Vera Hudnik]] |1923 |zač. oktobra 2025 |v 103. letu |interniranka v Ravensbrücku | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Nada Tominec]] (r. ??) |1913 |2015 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Marjan Felih]] |1910 |2012 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Sonja Ferjan]] |1921 ? |6. februar 2024 |102 let, ?? |umrla v 103. letu | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Alojzij Herman]] - [[Dušan]] |1921 |2.? december 2023 |102 leti, ?? dni |partizan iz Mosta na Soči | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Nives Hodnik]] (r. Pegan) |1916 |2018 |ok. 102 leti |mati enajstih otrok (Žale-Lj-ZID A [L3] grob [60]) | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Martina Detela]] (r. Zwitter) |8. december 1910 |2012 |ok. 102 leti |profesorica kemije, žena [[Leon Detela|Leona Detele]] in sestra [[Fran Zwitter|Frana Zwittra]] |<ref>{{Navedi splet |title=DL: Spremljala je tudi novomeško pomlad |url=https://www.lokalno.si/2011/05/27/62477/clanek/DL_Spremljala_je_tudi_novomesko_pomlad/ |website=Dolenjski list |accessdate=27. januar 2021 |date=27. maj 2011 |archive-date=2021-10-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211023131551/https://www.lokalno.si/2011/05/27/62477/clanek/DL_Spremljala_je_tudi_novomesko_pomlad/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Četrtek, 30. avgust 2012 - Pogrebi |url=https://www.dnevnik.si/1042549109 |website=Dnevnik |accessdate=27. januar 2021 |date=30. avgust 2012 |archive-date=2022-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019105244/https://www.dnevnik.si/1042549109 |url-status=dead }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |Terezija (s. Pacijencija) Tiselj |1909 |2011 |ok. 102 leti |redovnica | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Alenka Mikačić]] (r. [[Žnideršič]]) |?.?.1908 |?.?.2010 |ok. 102 leti |hči [[Anton Žnideršič|Antona Žnideršiča]], žena [[Rade Mikačić|Radeta Mikačića]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Bojana Veržun]] |?.?.1918 |?.?.2020 |ok. 102 leti |najstarejša farmacevtka | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Nika Arko]] |1914 |2016 |ok. 102 leti |sociologinja družine | |- | |[[Frančiška Deisinger]] |1924 |julij 2026 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |Elizabeta (Betka) [[Faganel]] |1918 |2020 |ok. 102 leti |mati bratov Faganel | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Kristina Štefanija Roškar]] |1921 |2023 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Judita Senica]] |1912 |2014 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Stanislava Bogunović]] (r. Kos) |1908 |2010 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Cirila Jesihar]] |1917 |2019 |ok. 102 leti |profesorica | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Marko Sever]] |1920 |2022 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |Ivica (Ivanka) Kenda |1903 |2005 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Adolf Klopčič]] |1921 |januar 2023 ? |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Zvonka Hvastija]] (r. Dovič) |1921 |januar 2023 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Katarina Trpin]] - s. Zofronija |1911 |2013 |ok. 102 leti |usmiljenka | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Ljudmila Melihar]] |1899 |2001 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Deša Počkaj]] |1920 |2022 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Marko Sever]] |1920 |2022 |ok. 102 leti |sin kiparja in medaljerja [[Anton Sever|Antona Severja]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Ljudmila Marija Kunc]] |1893 |1995 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Amalija Pečko]] |1914 |2016 |ok. 102 leti |Pokopališče Ljubljana-Vič | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Terezija Magajna]] |1900 |2002 |ok. 102 leti |babica elektrotehničarke Maje Atanasijević Kunc | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |Alojz(ij) [[Igličar]] |1899 |2000 |ok. 101 leto |eden zadnjih Maistrovih borcev | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Miloš Lužnik]] |1923 |november 2024 |v 102. letu |zdravnik primarij; prvi pediater v Koroški regiji | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Tatjana Klinar]] |1923 |november 2024 |v 102. letu | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Meta Ilešič]] (r. Žužek) |1921 |2022 |ok. 101 leto |ena prvih pravnic, diplomiranih na Univerzi v Ljubljani, žena [[Svetozar Ilešič|Svetozarja Ilešiča]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Ciril Jalen]] |1919, [[Rodine]] |2020 |ok. 101 leto |prostovoljec | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Erjavec]] |1922 |2023 |ok. 101 leto | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Slavica Lunaček]] |1899 |2000 |ok. 101 leto | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Jelinčič]] |1899 |2000 |ok. 101 leto | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Pavla Špan]] |1899 |2000 |ok. 101 leto | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Milan Germek]] |15. december 1921 |?? | |šahist | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Ivo Miklavčič]] |1919 |2020 |ok. 101 leto | |<ref>{{Navedi splet|title=V spomin: Ivo Miklavčič (1919–2020)|url=http://www.gorenjskiglas.si/article/20200713/C/200719936/1002/v-spomin--ivo-miklavcic--1919-2020-|website=Gorenjski Glas |accessdate=27. januar 2021 |date=13. julij 2020}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Veronika Rus]] (r. Logar) |29. december 1918 |2019 |ok. 101 leto | |<ref>{{Navedi splet |title=Zanimivosti |url=https://www.dsokocevje.si/zanimivosti.html |website=Dsokocevje.si |accessdate=27. januar 2021 |date=}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Marija Banič]] (s. Mervina) |26. december 1920 |april? 2021 |ok. 101 leto |usmiljenka | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Jože Pohar]] |1905 |2006 |ok. 101 leto | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Franc Hočevar (razločitev)|Franc Hočevar]] |1914 |2015 |ok. 101 leto | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Štefan Avbelj]] |1920 |2021 |ok. 101 leto | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |Ivan(k)a, [[Ivica Binter]], r. Cankar |1911 |2012 |ok. 101 leto |pevka | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Staša Šuster]] |1920 |2021 |ok. 101 leto |pravnica | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Olga Skralovnik]] |1919 |2020 |ok. 101 leto | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Silva Ivanetič]] |1. december 1922 |? | | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |Ljubo Kavs |1911 |2012 |ok. 101 leto | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |?? Bertoncelj |1893 |1994 |ok. 101 leto |mizar | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Dušan Puh (starejši)]] |30. november 1922 | |102 leti + 1/2 leta... |piranski odvetnik, publicist<ref>{{Navedi splet|title=PUH, Dušan|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/puh-dusan/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2025-05-12|language=sl-SI}}</ref> | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Anna Baumbach]] (r. Peer) |?.?.1776 |19. marec 1876 |100 let, ? dni |lekarnarka v Celju | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Evgen Žitnik]] |5.? februar 1914 |?.?. |100 let, ?? |tast [[Tone Kuntner|Toneta Kuntnerja]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Milan Stante]] |21. februar 1916 |marec 2016 |100 let, 8 dni |pravnik, harmonikar, gledališčnik, režiser | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Lipe Kosec]] |29. junij 1895 |?.?.1995 |ok. 100 let |Maistrov borec, tigrovec, politični delavec | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Maksimilijan Šribar]] |?.?.1893 |?.?.1993 |ok. 100 let |veterinarski svetnik |<ref>{{Navedi splet |title=Dr. Maksimilijan Šribar (1893-1993) |url=https://billiongraves.com/grave/Maksimilijan-%C5%A0ribar/21757342 |website=BillionGraves |language=en}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Dana Pegan]] |?.?.1913 |?.?.2013 |ok. 100 let | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Janko Grošelj]] |14. december 1912 |?.?.2013 |ok. 100 let | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Bogomir Kostanjevec]] |21. november 1911 |?.?.2012 |ok. 100 let | |<ref>[https://www.ptuj.si/Files/eMagazine/107/313380/Leto%20XXVI%20stevilka%201%2027.%20JANUAR%202012.pdf Gabriela Sorman in Bogomir Kostanjevec praznovala sto let]. str. 22. ''Ptujčan''. 27. januar 2012. pridobljeno 27. januarja 2021</ref><ref>{{Navedi splet |title=Osmrtnica|url=https://www.vecer.com/navaden/201201315741374-5741374 |website=Vecer.com |date=30. januar 2012 |accessdate= 27. januar 2021 |language=sl-si}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Flora Rauter]] |?.?.1896 |?.?.1996 |ok. 100 let |ljudska pesnica na Koroškem | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Vida Kosi]] |?.?.1921 |?.?.2021 |ok. 100 let |vrhovna sodnica | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Amalija Košiček]] |?.?.1912 |?.?.2012 |ok. 100 let | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Julija Košiček]] |?.?.1906 |?.?.2006 |ok. 100 let | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |Majda Gaspeti Fajfar |?.?.1909 |?.?.2009 |ok. 100 let |žena [[Tone Fajfar|Toneta Fajfarja]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Gabrijela Ehrlich]] |23. marec 1916 |Neznano |Zadnje poročilo narejeno na 100. rojstni dan 2016 |zdravnica, laična misijonarka |<ref>{{Navedi novice|title=MISIJONARKA GABRIELA EHRLICH, STOLETNICA|date=23. marec 2016|url=https://radio.ognjisce.si/sl/176/slovenija/20200/misijonarka-gabriela-ehrlich-stoletnica.htm|accessdate=30. september 2022}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |Ivanka Zavadlav (r. Jermol) |22. junij 1924 |neznano |100 let? |pesnica, prosvetna delavka (PSBL) | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |Ferdinand Steher |?.?.1911 |?.?.2015 |ok. 104 leta |Žale - Ljubljana | |} {{Škrbinski seznam}} == Glej tudi == * [[Superstoletnik]] == Sklici == {{sklici|30em}} [[Kategorija:Slovenski stoletniki|*]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Stoletniki]] [[Kategorija:Slovenski rekordi]] evg4eeoyrtlmkb8p5n4aqbsfr3jz32s 0 225007 6748575 6729668 2026-09-10T07:46:20Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748575 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Kišinjev | official_name = Chișinău | native_name = | other_name = | settlement_type = [[Seznam mest v Moldaviji|Mesto]] | image_skyline = {{multiple images|perrow=2 2 1 2|align=center|total_width=275px|border=infobox | image1 = Consiliul Municipal Chișinău (cropped).jpg| caption1 = [[Mestna hiša, Kišinjev|Mestna hiša]] | image2 = Arcul de Triumf din Chișinău 11 - May - 2019 18.10.20 86.jpg|caption2=[[Slavolok, Kišinjev|slavolok]] in [[Kišinjevska stolnica]] | image3 = Moldova, Chisinau King Stephen - Flickr - Dave Proffer.jpg|caption3=[[spomenik Štefana Velikega]] |image4=Clădirea fostului castel de apă cu foișor de foc. Foto 2.jpg|caption4= Kišinjevski vodni stolp |image5 = City gates (1999). Chisinau. (51118938711).jpg|caption5= Mestna vrata |image6 = Teatrul Național "Mihai Eminescu", Chisinau, Republica Moldova Mihai Eminescu National Theatre, Chisinau, Republic of Moldova (50730297817).jpg|caption6= [[Narodno gledališče Mihai Eminescu]] |image7 = Parcul Valea Morilor 15.jpg|caption7=Valea Morilor Park }} | image_caption = | image_flag = Flag of Chișinău.svg | image_shield = Coat of Arms of Chișinău.svg | nickname = {{lang|ro|Orașul din piatră albă}}<br />({{lit|Mesto belega kamna}}) | motto = | pushpin_map = Moldavija#Evropa | pushpin_relief = 0 | coordinates = {{coord|47|01|22|N|28|50|07|E|region:MD|display=inline,title}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Moldavija}} | established_title = Prva pisna omemba | established_date = 14. oktober 1436<ref>{{navedi knjigo|last1=Brezianu|first1=Andrei|last2=Spânu|first2=Vlad|year=2010|title=The A to Z of Moldova|page=81|url=https://books.google.com/books?id=SsF94kyuHs4C&pg=PA81|publisher=Scarecrow Press|isbn=9781461672036|access-date=26 December 2013|archive-date=17 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150517203117/https://books.google.com/books?id=SsF94kyuHs4C&pg=PA81|url-status=live}}</ref> | leader_title = župan | leader_name = Ion Ceban | area_footnotes = <ref name=PUG>{{cite press release |url= http://www.chisinau.md/download.php?file=cHVibGljL3B1YmxpY2F0aW9ucy8xMDA0NTAxX21kX3B1Z19jaGlzaW5hdS5wZGY%3D |title= Planul Urbanistic General al Municipiului Chișinău |publisher= Chișinău City Hall |access-date= 20 January 2013 |archive-date= 4 March 2016 |archive-url= https://web.archive.org/web/20160304091514/http://www.chisinau.md/download.php?file=cHVibGljL3B1YmxpY2F0aW9ucy8xMDA0NTAxX21kX3B1Z19jaGlzaW5hdS5wZGY%3D |url-status= live }}</ref> | area_total_km2 = 123 | area_metro_km2 = 571,6 | elevation_m = 85 |population_rank=1. | population_total = 720.128 | population_as_of = popis 2024 | population_footnotes = <ref name=census24>[https://statistica.gov.md/ro/rezultatele-finale-ale-recensamantului-populatiei-si-locuintelor-2024-caracteris-10121_62043.html National Bureau of Statistics: Final results of the Census 2024]</ref> | population_density_km2 = auto | population_urban = | population_urban_footnotes = | population_rural = | population_rural_footnotes = | population_metro = 988.342{{efn|name=coeli|Skupno prebivalstvo občin Straseni, Ialoveni, Anenii Noi, Dubasari, Criuleni in Chisinau}} |population_metro_footnotes = <ref>{{cite|title=The population of the regions and districts that are under control of the central government of Moldova| url=https://www.citypopulation.de/en/moldova/admin/|website=citypopulation.de}}</ref> | population_demonym = {{lang|ro|chișinăuieni}} ([[romunščina]]) | demographics_type2 = GDP {{Nobold|(nominalni, 2023)}}<ref>{{citation|title=Regional Gross Domestic Product, thousand lei by Economic activities, Development regions and Years|url=https://statbank.statistica.md/PxWeb/pxweb/en/40%20Statistica%20economica/40%20Statistica%20economica__13%20CNT__CNT270/CNT270100reg.px/table/tableViewLayout2/?rxid=b2ff27d7-0b96-43c9-934b-42e1a2a9a774|website=statbank.statistica.md}}</ref> | demographics2_title1 = [[glavno mesto]] in občina | demographics2_info1 = US$ 10,3 mrdn (1.) | demographics2_title2 = Per capita | demographics2_info2 = US$ 14.300 | blank3_name = [[Human Development Index|HDI]] (2023) | blank3_info = 0,858<ref>{{navedi splet|url=https://globaldatalab.org/shdi/table/shdi/MDA/?levels=1+4&years=2023&interpolation=0&extrapolation=0|title=Sub-national HDI - Area Database - Global Data Lab|website=hdi.globaldatalab.org|language=en|access-date=2023-09-13}}</ref><br />{{colour|#090|Zelo visok}} · 1. | postal_code_type = Poštna številka | postal_code = MD-20xx | area_code = +373-22 | iso_code = MD-CU | website = {{URL|http://www.chisinau.md/|chisinau.md}} | footnotes = ^a Ker prebivalstvo občine Kišinjev (ki obsega mesto Kišinjev in 34 drugih primestnih naselij)<ref name=comune>{{cite press release |url= http://www.statistica.md/public/files/Recensamint/Recensamint_pop_2014/Rezultate/Tabele/Caracteristici_populatie_Comune_RPL_2014_rom_rus_eng.xls |title= Population by commune, sex and age groups |publisher= National Bureau of Statistics of Moldova |date= 31 March 2017 |access-date= 7 September 2017 |archive-date= 14 November 2017 |archive-url= https://web.archive.org/web/20171114200135/http://www.statistica.md/public/files/Recensamint/Recensamint_pop_2014/Rezultate/Tabele/Caracteristici_populatie_Comune_RPL_2014_rom_rus_eng.xls |url-status= live }}</ref> | timezone = [[Vzhodnoevropski čas|EET]] | utc_offset = +02:00 | timezone_DST = [[Vzhodnoevropski poletni čas|EEST]] | utc_offset_DST = +03:00 | government_type = }} '''Kišinjev'''<ref>{{navedi splet |url=https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4573082/kisinjev |title=Kišinjev |accessdate=2023-12-30 |work=Fran/ePravopis}}</ref><ref>{{navedi knjigo |title=Slovar slovenskih eksonimov |last=Kladnik |first=Drago |last2=Perko |first2=Drago |publisher=Geografski inštitut Antona Melika |year=2013 |isbn=978-961-254-481-2 |url=https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/publikacije/slovar-slovenskih-eksonimov}}</ref>, tudi '''Kišinjov''',<ref>{{navedi splet |url=https://doczz.net/doc/6972526/seznam-tujih-zemljepisnih-imen-v-slovenskem-jeziku |title=Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku |accessdate=15. julij 2023 |date= |format= |work= }}</ref> ([[moldavščina|moldavsko]] in {{langx|ro|Chișinău}}, {{jezik-ru|Кишинёв|Kišinjov}}) je upravno središče in center osrednjih gospodarskih, znanstvenih in kulturnih institucij [[Moldavija|moldavske republike]]. Mesto leži na robu jugovzhodnega območja osrednje [[Moldavska planota|Moldavske planote]], ki ima značilnosti stepe. Skozi mesto teče reka [[Bic]], ki je desni pritok [[Dnester|Dnestra]], pa tudi pritoki Durlesti in Bulbocica. Po rezultatih moldavskega popisa prebivalstva iz leta 2024 je prebivalstvo mesta znašalo več kot 567.000 prebivalcev, medtem ko je prebivalstvo občine Kišinjev (ki vključuje samo mesto in druge bližnje skupnosti) štelo več kot 720.000 ljudi. Kišinjev je gospodarsko najuspešnejše naselje v Moldaviji in največje prometno središče v državi. Skoraj tretjina prebivalstva Moldavije živi v metropolitanskem območju. Moldavija ima zgodovino vinarstva, ki sega vsaj v leto 3000 pr. n. št. Kot glavno mesto Kišinjev vsako leto oktobra gosti nacionalni festival vina.<ref name=":1">{{navedi novice |last=Erizanu |first=Paula |date=2023-06-01 |title=I've come to love Chișinău: my home city in Moldova deserves the spotlight |language=en-GB |work=The Guardian |url=https://www.theguardian.com/travel/2023/jun/01/ive-come-to-love-chisinau-my-home-city-moldova-deserves-the-spotlight |access-date=2023-07-05 |issn=0261-3077}}</ref><ref name=":4">{{navedi splet |date=2021-09-30 |title=Chisinau city guide: Where to eat, drink and stay in Moldova's capital |url=https://www.independent.co.uk/travel/europe/moldova/chisinau-travel-guide-best-hotels-city-restaurants-things-to-do-b1926513.html |access-date=2023-07-05 |website=The Independent |language=en}}</ref> Čeprav so bile mestne stavbe med drugo svetovno vojno in potresi znatno poškodovane, je ostala bogata arhitekturna dediščina. Poleg tega ima številne stavbe, zasnovane v povojnem [[Socialistični realizem|socialističnem realizmu]] in [[Brutalistična arhitektura|brutalistični arhitekturi]]. Centralna železniška postaja v mestu se ponaša z rusko-imperialnim arhitekturnim slogom in vzdržuje neposredne železniške povezave z [[Romunija|Romunijo]], [[Ukrajina|Ukrajino]], [[Bolgarija|Bolgarijo]], [[Turčija|Turčijo]], [[Belorusija|Belorusijo]], [[Rusija|Rusijo]] in v drugimi državami. Švicarsko-italijansko-ruski arhitekt Alexander Bernardazzi je zasnoval številne mestne stavbe, vključno z mestno hišo v Kišinjevu, cerkvijo svetega Teodorja in cerkvijo svetega Pantelejmona. V mestu so Narodni muzej likovne umetnosti, Moldavska državna univerza, galerija Brancusi in Narodni muzej zgodovine Moldavije z več kot 236.000 eksponati. Na severu mesta so živahne tržnice, vključno s hišo, v kateri je nekoč živel [[Aleksander Sergejevič Puškin|Aleksander Puškin]] med izgnanstvom pred [[Aleksander I. Ruski|Aleksandrom I. Ruskim]]. Zdaj je preurejena v muzej. == Etimologija == Izvor imena mesta ni jasen. Teorija nakazuje, da ime morda izvira iz arhaične romunske besede ''chișla'' (kar pomeni 'izvir', 'vir vode') in ''nouă'' ('novo'), ker je bilo mesto zgrajeno okoli majhnega izvira na vogalu ulic Pușkin in Albișoara.<ref>{{navedi splet|language=ro |url=http://www.kishinev.info/history_ro/ |title=History of Chișinău |archive-url=https://web.archive.org/web/20030722230610/http://www.kishinev.info/history_ro/ |archive-date=22 July 2003 |url-status=dead |website=Kishinev.info |access-date=12 October 2008}}</ref> Druga različica, ki jo je oblikoval (ali pripisal<ref>{{navedi splet |date=2014-05-09 |title=Chişinău is magyar volt? |url=https://www.nyest.hu/hirek/chisinau-is-magyar-volt |access-date=2024-08-27 |website=Nyelv és Tudomány |language=hu |archive-date=2024-08-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240827112316/https://www.nyest.hu/hirek/chisinau-is-magyar-volt |url-status=dead }}</ref>) Ștefan Ciobanu (občasno Iorgu Iordanu), romunski zgodovinar in akademik, trdi, da je ime nastalo na enak način kot ime ''Chișineu'' (alternativno zapisano kot ''Chișinău'') v zahodni Romuniji, blizu meje z Madžarsko. Njegovo madžarsko ime je {{lang|hu|Kisjenő}}, iz katerega izvira romunsko ime.<ref>{{navedi splet|url=http://www.basarabiaveche.com/monografia-chisinaului-1925/istoria-orasului-i/ |title=Istoria Orașului I |access-date=2010-06-11 |url-status=dead |website=BasarabiaVeche.Com |archive-url=https://web.archive.org/web/20120301171153/http://www.basarabiaveche.com/monografia-chisinaului-1925/istoria-orasului-i/ |archive-date=1 March 2012 |language=ro}}</ref> ''Kisjenő'' izvira iz besede ''kis'' 'majhen' in ''Jenő'', enega od sedmih madžarskih plemen, ki so leta 896 vstopila v Karpatsko kotlino. Tretja teorija jezikoslovca in slavista Kissa Lajosa trdi (kot možen izvor), da ime izvira iz kumanske besede ''kešene'' ('grob', [[kurgan (gomila)|kurgan]]) in karačajske besede za '"pokopališče', ti dve pa iz perzijske besede ''kāšāne'' ('hiša').<ref name=":4" />''[https://m.nyest.hu/hirek/chisinau-is-magyar-volt?fbclid=IwY2xjawEtbRNleHRuA2FlbQIxMQABHSRuOXxjq2BsVPtX6NySq3EiNgVBjRRTZCmKRa-nkTLjva4cR3BK7LXBnQ_aem_RIM2Hyb3h7_lYQbVDnfGVA]'' ''Kišinjev'' je v ruščini znan kot Kišinjov ({{lang|ru|Кишинёв}}, {{IPA|ru|kʲɪʂɨˈnʲɵf|pron}}), medtem ko ga moldavski rusko govoreči mediji imenujejo Kišineu ({{lang|ru|Кишинэу}}, {{IPA|ru|kʲɪʂɨˈnɛʊ|pron}}). V latinski gagauški abecedi se piše {{lang|gag-Latn|Kişinöv}}. V romunščini pred 20. stoletjem se je pisalo tudi kot ''Chișineu''<ref>{{navedi splet|url=https://archive.org/details/basarabiainseco00arbugoog|title=Basarabia in secolul XIX ...|last=Zamfir C. Arbure|date=1 January 1898|publisher=C. Göbl|via=Internet Archive}}</ref> in v moldavski cirilici kot {{lang|ro-Cyrl|Кишинэу}}. Mesto se zgodovinsko imenuje tudi {{langx|lt|Kišiniovas}}; {{langx|hu|Kisjenő}}; {{langx|de|Kischinau}} {{IPA|de|ˌkɪʃiˈnaʊ||audio=De-Kischinau.ogg}}; {{langx|pl|Kiszyniów}} {{IPA|pl|kʲiˈʂɨɲuf||audio=Pl-Kiszyniów.ogg}}; {{langx|uk|Кишинів|Kyshyniv}}, {{IPA|uk|kɪʃɪˈn⁽ʲ⁾iu̯|pron|audio=LL-Q8798 (ukr)-Tohaomg-Кишинів.wav}}; {{langx|bg|Кишинев|Kishinev}}; {{langx|yi|קעשענעװ|Keshenev}}; ali {{langx|tr|Kişinev}}. == Zgodovina == === Moldavsko obdobje === Ustanovljen leta 1436 kot samostanska vas, je bil del Kneževine Moldavije (ki je od 16. stoletja naprej postala vazalna država [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], a je še vedno ohranila svojo avtonomijo). Na začetku 19. stoletja je bil Kišinjev majhno mesto s 7000 prebivalci. === Rusko carsko obdobje === [[File:Chișinău 1889 1.jpg|thumb|right|Kišinjev, 1889]] Leta 1812, po [[Rusko-turška vojna (1806–1812)|rusko-turški vojni (1806–1812)]], so Osmani vzhodno polovico Moldavije prepustili [[Ruski imperij|Ruskemu imperiju]]. Novo pridobljena ozemlja so postala znana kot [[Besarabija]]. Pod rusko vlado je Kišinjev postal glavno mesto novo priključene oblasti (kasneje gubernije) Besarabije. Do leta 1834 se je zaradi velikodušnega razvojnega načrta pojavila imperialna mestna podoba s širokimi in dolgimi cestami, ki je Kišinjev razdelil približno na dva dela: stari del mesta z nepravilnimi stavbnimi strukturami in novejše mestno središče s postajo. Med 26. majem 1830 in 13. oktobrom 1836 je arhitekt Avraam Melnikov postavil [[Kišinjevska stolnica|stolnico Nașterea Domnului]] z veličastnim [[zvonik]]om. Leta 1840 je bila dokončana gradnja [[slavolok, Kišinjev|slavoloka]], ki ga je načrtoval arhitekt Luca Zaushkevich. Po tem se je začela gradnja številnih stavb in znamenitosti. 28. avgusta 1871 je bil Kišinjev z železnico povezan s Tiraspolom, leta 1873 pa s Corneștijem. Železnica Kišinjev-Ungheni-Jasi je bila odprta 1. junija 1875 v pripravah na [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turško vojno (1877–1878)]]. Mesto je igralo pomembno vlogo v vojni med Rusijo in Osmanskim cesarstvom, saj je bilo glavno izhodišče ruske invazije. V obdobju ''Belle Époque'' je bil župan mesta Carol Schmidt, čigar prispevek k modernizaciji mesta Moldavci še vedno spominjajo.<ref>{{in lang|ro}} {{blockquote|... orașul nostru n-a avut niciodată un primar ca neîntrecutul Carol Schmidt.|Pavel Cuzminschi, "Din amintirile lui Pavel Cuzminschi", în revista "Viața Basarabiei", 1934, nr. 9.}}</ref><ref name="publika">{{navedi splet |url=http://www.publika.md/un-bust-al-fostului-primar-al-chisinaului--carol-schmidt--a-fost-dezvelit-in-capitala_1921611.html |title=Un bust al fostului primar al Chișinăului, Carol Schmidt, a fost dezvelit în capitală |publisher=Publika .Md |access-date=14 May 2014 |archive-date=14 May 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140514142341/http://www.publika.md/un-bust-al-fostului-primar-al-chisinaului--carol-schmidt--a-fost-dezvelit-in-capitala_1921611.html |url-status=dead }}</ref> Njegovo prebivalstvo se je do leta 1862 povečalo na 92.000, do leta 1900 pa na 125.787.<ref>Encyclopædia Britannica Eleventh Edition</ref> ==== Pogromi in predrevolucija ==== {{glavni|Kišinjevski pogrom}} Konec 19. stoletja se je veliko [[Judje|Judov]], zlasti zaradi naraščajočega antisemitskega razpoloženja v drugih delih Ruskega imperija in boljših gospodarskih razmer v Moldaviji, odločilo naseliti v Kišinjevu. Do leta 1897 je bilo 46 % prebivalstva Kišinjeva judovskega, kar je bilo več kot 50.000 ljudi.<ref>{{navedi splet |title=The Jewish Community of Kishinev |url=https://dbs.bh.org.il/place/kishinev |publisher=The Museum of the Jewish People at Beit Hatfutsot |access-date=24 June 2018 |archive-date=24 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180624121317/https://dbs.bh.org.il/place/kishinev |url-status=live }}</ref> V okviru vala pogromov, organiziranih v Ruskem imperiju, je bil v mestu 19. in 20. aprila 1903 organiziran velik antisemitski upor, ki je bil kasneje znan kot [[Kišinjevski pogrom]]. Nemiri so trajali tri dni, v njih je bilo ubitih 47 Judov, 92 hudo ranjenih in 500 lažje poškodovanih. Poleg tega je bilo izropanih in uničenih več sto hiš in veliko podjetij.<ref>{{cite journal|url=https://muse.jhu.edu/article/172771|title=The Kishinev Pogrom of 1903: A Turning Point in Jewish History|first=Monty Noam|last=Penkower|date=10 September 2004|journal=Modern Judaism|volume=24|issue=3|pages=187–225|doi=10.1093/mj/kjh017|s2cid=170968039|via=Project MUSE|access-date=27 January 2019|archive-date=7 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190407144217/https://muse.jhu.edu/article/172771|url-status=live|url-access=subscription}}</ref> Nekateri viri pravijo, da je bilo ubitih 49 ljudi.<ref>Encyclopaedia Judaica, Vol 10, page 1066. Jerusalem, 1971.</ref> Pogrome naj bi večinoma spodbudila protijudovska propaganda v edinem uradnem časopisu tistega časa, ''Bessarabetz'' (''Бессарабецъ''). Župan Schmidt incidenta ni odobril in je pozneje leta 1903 odstopil. Med odzivi na ta incident je bila peticija ameriškega predsednika [[Theodore Roosevelt|Theodora Roosevelta]], ki jo je julija 1903 v imenu ameriškega ljudstva naslovil na ruskega carja [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja II.]]<ref name=pogrom>{{navedi splet |url=http://kishinev.moldline.net/pogrom.html |title=VIRTUAL KISHINEV – 1903 Pogrom |website=Kishinev.moldline.net |access-date=2016-12-17 |archive-date=27 September 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180927004139/http://kishinev.moldline.net/pogrom.html |url-status=live }}</ref> 22. avgusta 1905 se je zgodil še en nasilen dogodek: policija je odprla ogenj na približno 3000 protestirajočih kmetijskih delavcev. Le nekaj mesecev pozneje, 19. in 20. oktobra 1905, je prišlo do še enega protesta, ki je pomagal prisiliti Nikolaja II. k sprejetju ''oktobrskega manifesta''. Vendar so se te demonstracije nenadoma spremenile v še en protijudovski pogrom, v katerem je umrlo 19 ljudi.<ref name=pogrom/> === Romunsko obdobje === [[File:Monumentul a lui Stefan cel Mare, Chisinau Stefan the Great Monument, Chisinau, Moldova (49601054843).jpg|thumb|left|[[Spomenik Štefana Velikega]]]] Po ruski [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] je Besarabija razglasila neodvisnost od razpadajočega imperija kot Moldavska demokratična republika, preden se je pridružila Kraljevini Romuniji. Leta 1919 je Kišinjev z ocenjeno populacijo 133.000 prebivalcev<ref name=Kaba>{{navedi knjigo|last=Kaba|first=John|title=Politico-economic Review of Basarabia|year=1919|publisher=American Relief Administration|location=United States|page=12|url=http://www.wdl.org/en/item/7313/view/1/12/|access-date=3 October 2013|archive-date=5 October 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131005001320/http://www.wdl.org/en/item/7313/view/1/12/|url-status=live}}</ref> postal drugo največje mesto v Romuniji. Med letoma 1918 in 1940 je mestno središče izvedlo obsežna obnovitvena dela. Romunija je svojim provincam podelila pomembne subvencije in začela obsežne investicijske programe v infrastrukturo glavnih mest v Besarabiji, razširila železniško infrastrukturo in začela obsežen program za izkoreninjenje nepismenosti. Leta 1927 je bil postavljen [[spomenik Štefana Velikega]], ki ga je ustvaril kipar Alexandru Plămădeală. Leta 1933 je bila ustanovljena prva visokošolska ustanova v Besarabiji s prenosom oddelka za kmetijske vede Univerze v Iaşiju v Kišinjev kot Fakulteta za kmetijske vede. === Druga svetovna vojna === [[File:Moldova-chisineu-war-memorial-site.jpg|thumb|''Večnos''t – spominski kompleks, posvečen vojakom, padlim v drugi svetovni vojni in vojaškem spopadu v Pridnestrju]] [[File:Trenul durerii.jpg|thumb|left|''Vlak bolečine'' – spomenik žrtvam komunističnih množičnih deportacij v Moldaviji]] [[File:State Art Museum (80-ies). (8257398062).jpg|thumb|Državni umetniški muzej v času hladne vojne]] [[File:Prospectul Păcii (1980).jpg|thumb|Prospectul Păcii leta 1980]] 28. junija 1940 je bila Besarabija kot neposredna posledica [[Pakt Ribbentrop-Molotov|pakta Molotov-Ribbentrop]] priključena [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] od Romunije, Kišinjev pa je postal glavno mesto novo ustanovljene [[Moldavska sovjetska socialistična republika|Moldavske sovjetske socialistične republike]]. Po sovjetski okupaciji je NKVD med junijem 1940 in junijem 1941 izvajal množične deportacije, povezane z grozodejstvi. Julija 1940 je bilo v Kišinjevu usmrčenih več kot 400 ljudi, ki so bili pokopani na posestvu Metropolitanske palače, Kišinjevskega teološkega inštituta in na dvorišču italijanskega konzulata, kjer je imel NKVD svoj sedež.<ref name=Brez2010>{{navedi knjigo|author1=Andrei Brezianu|author2=Vlad Spânu|title=The A to Z of Moldova|url=https://books.google.com/books?id=bgcCelRuTboC&pg=PA116|date=26 May 2010|publisher=Scarecrow Press|isbn=978-0-8108-7211-0|pages=116–|access-date=25 April 2018|archive-date=21 December 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191221141455/https://books.google.com/books?id=bgcCelRuTboC&pg=PA116|url-status=live}}</ref> Kot del politike politične represije nad potencialno opozicijo komunistični oblasti je bilo iz Besarabije v druge regije ZSSR deportiranih več deset tisoč članov domačih družin. 10. novembra 1940 se je zgodil uničujoč [[potres]] z magnitudo 7,4 (ali 7,7, po drugih virih) po Richterjevi lestvici. Epicenter potresa je bil v gorovju Vrancea in je povzročil veliko škodo: 78 smrtnih žrtev in 2795 poškodovanih stavb (od tega 172 uničenih).<ref>{{navedi splet |url=http://www.iitk.ac.in/nicee/wcee/article/WCEE2012_2123.pdf |title=Building Damage vs. Territorial Casualty Patterns during the Vrancea (Romania) Earthquakes of 1940 and 1977 |access-date=29 April 2018 |archive-date=31 October 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171031113003/http://www.iitk.ac.in/nicee/wcee/article/WCEE2012_2123.pdf |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://stiridegalati.ro/75-de-ani-de-la-cutremurul-din-1940/|title=75 de ani de la cutremurul din 1940|date=10 November 2015|access-date=29 April 2018|archive-date=29 April 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180429160412/http://stiridegalati.ro/75-de-ani-de-la-cutremurul-din-1940/|url-status=live}}</ref> Junija 1941 je Romunija pod poveljstvom nemškega [[Wehrmacht]]a vstopila v [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] in napovedala vojno Sovjetski zvezi, da bi si povrnila Besarabijo. Kišinjev je bil v kaosu druge svetovne vojne močno prizadet. Junija in julija 1941 je bilo mesto bombardirano z nacističnimi letalskimi napadi. ​​Vendar pa romunski in novo moldavski viri večino odgovornosti za škodo pripisujejo sovjetskim uničevalnim bataljonom NKVD, ki so delovali v Kišinjevu do 17. julija 1941, ko so ga zavzele [[sile osi]].<ref>{{navedi splet|first=Virgil |last=Pâslariuc |url=http://www.historia.ro/exclusiv_web/general/articol/cine-devastat-chisinaul-iulie-1941 |title=Cine a devastat Chișinăul în iulie 1941? |trans-title=Who devastated Chisinau in July 1941? |archive-url=https://web.archive.org/web/20120620132238/http://www.historia.ro/exclusiv_web/general/articol/cine-devastat-chisinaul-iulie-1941 |archive-date=20 June 2012 |url-status=dead |website=Historia.ro |language=ro}}</ref> Med nemško in romunsko vojaško upravo je mesto trpelo zaradi nacistične politike iztrebljanja judovskih prebivalcev, ki so jih s tovornjaki prepeljali na obrobje mesta in nato na hitro postrelili v delno izkopanih jamah. Število Judov, umorjenih med začetno okupacijo mesta, je ocenjeno na 10.000 ljudi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/memories-of-the-holocaust-kishinev-introduction-and-acknowledgements |title=Ghettos: Memories of the Holocaust: Kishinev (Chișinău) (1941–1944) |archive-url=https://web.archive.org/web/20170311011254/https://www.jewishvirtuallibrary.org/memories-of-the-holocaust-kishinev-introduction-and-acknowledgements |archive-date=11 March 2017 |website=Jewish Virtual Library |access-date=11 October 2022}}</ref> Deportacija mestnih Judov v [[Pridnestrje]] se je število judovskega prebivalstva zmanjšalo z 11.388 jeseni 1941 na 177 leta 1943; velika večina deportirancev je umrla.<ref>See Jean Ancel, ''The History of the Holocaust in Romania'' (Lincoln, University of Nebraska Press and Jerusalem, Yad Vashem, 2011) p. 266-269, with the statistics on p. 269.</ref> V tem času je bil Kišinjev, del okrožja Lăpușna, glavno mesto novo ustanovljene gubernije Besarabija v Romuniji.<ref>{{cite journal|url=https://www.rtsa.ro/rtsa/index.php/rtsa/article/view/166|title=Administrarea teritoriului României în timpul celui de-al doilea Război Mondial|first=Viorel|last=Stănică|journal=Transylvanian Review of Administrative Sciences|volume=9|issue=19|year=2007|pages=107–116|language=ro}}</ref> Ko se je vojna bližala koncu, je bilo mesto ponovno prizorišče hudih bojev, saj so se nemške in romunske čete umikale. Kišinjev je 24. avgusta 1944 zavzela Rdeča armada v drugi ofenzivi Jassy-Kišinjev. === Sovjetsko obdobje === Po vojni je bila Besarabija v celoti ponovno vključena v Sovjetsko zvezo, približno 65 odstotkov njenega ozemlja pa je bilo v lasti Moldavske SSR, preostalih 35 odstotkov pa je bilo prenesenih v Ukrajinsko SSR. Sovjeti so izvedli še dva vala deportacij avtohtonega prebivalstva Moldavije, prvega takoj po sovjetski ponovni okupaciji Besarabije do konca štiridesetih let prejšnjega stoletja, drugega pa sredi 1950-ih.<ref>{{navedi splet|url=https://www.moldova.org/en/70-years-ago-today-13-14-june-1941-300000-were-deported-from-bessarabia-221894-eng/|title=70 years ago today: 13–14 June 1941, 300,000 were deported from Bessarabia|first=Autor|last=invitat|website=Moldova.org|date=15 June 2011|access-date=7 April 2019|archive-date=7 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190407144219/https://www.moldova.org/en/70-years-ago-today-13-14-june-1941-300000-were-deported-from-bessarabia-221894-eng/|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.languagesoftheworld.info/russia-ukraine-and-the-caucasus/stalins-ethnic-deportations-gerrymandered-ethnic-map.html|title=Stalin's Ethnic Deportations—and the Gerrymandered Ethnic Map|last=Pereltsvaig|first=Asya|website=LanguagesOfTheWorld.info|date=8 October 2014|access-date=25 April 2018|archive-date=26 April 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180426012346/https://www.languagesoftheworld.info/russia-ukraine-and-the-caucasus/stalins-ethnic-deportations-gerrymandered-ethnic-map.html|url-status=live}}</ref> [[File:LOWA ET54.jpg|thumb|left|Tramvaji v Kišinjevu (na sliki Gothawagen ET54) so ​​bili ukinjeni leta 1961]] Med letoma 1947 in 1949 je arhitekt Aleksej Ščusev s pomočjo ekipe arhitektov razvil načrt za postopno obnovo mesta. V 1950-ih je prišlo do hitre rasti prebivalstva, na kar se je sovjetska uprava odzvala z gradnjo velikih stanovanj in palač v slogu [[stalinistična arhitektura|stalinistične arhitekture]]. Ta proces se je nadaljeval pod [[Nikita Hruščov|Nikito Hruščovom]], ki je pozival k gradnji pod sloganom »dobro, ceneje in hitreje zgrajeno«. Novi arhitekturni slog je prinesel dramatične spremembe in ustvaril slog, ki prevladuje danes, z velikimi stanovanjskimi bloki, razporejenimi v precejšnjih naseljih. Te stavbe iz obdobja Hruščova se pogosto neformalno imenujejo [[Hruščovka]]. Obdobje najpomembnejše prenove mesta se je začelo leta 1971, ko je Svet ministrov Sovjetske zveze sprejel sklep »O ukrepih za nadaljnji razvoj mesta Kišinjev«, ki je zagotovil več kot milijardo rubljev naložb iz državnega proračuna,<ref>{{navedi splet|url=http://www.kishinev.info/architecture_en |title=Chisinau – the capital of Moldova: Architecture |website=kishinev.info |access-date=2010-06-11 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100513230114/http://kishinev.info/architecture_en/ |archive-date=13 May 2010 }}</ref> in se je nadaljevalo do osamosvojitve Moldavije leta 1991. Delež stanovanj, zgrajenih v sovjetskem obdobju (1951–1990), predstavlja 74,3 odstotka vseh gospodinjstev.<ref>{{navedi splet|title=Energy consumption in households|url=http://www.statistica.md/pageview.php?l=en&id=5413&idc=350|website=National Bureau of Statistics of the Republic of Moldova (NBS) |access-date=14 April 2017|archive-date=15 April 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170415103718/http://www.statistica.md/pageview.php?l=en&id=5413&idc=350|url-status=live}}</ref> 4. marca 1977 je mesto ponovno pretresel uničujoč potres. Več ljudi je bilo ubitih in izbruhnila je panika. Hotel Intourist, vodilni objekt, ki ga je zgradil istoimenski sovjetski državni potovalni monopol, je bil dokončan leta 1978.<ref>{{navedi novice |last=Higgins |first=Andrew |date=2024-08-04 |title=Trying to Save a Concrete 'Monument to Corruption' |url=https://www.nytimes.com/2024/08/04/world/europe/moldova-national.html |access-date=2024-08-12 |work=[[The New York Times]] |language=en-US |url-access=subscription}}</ref> 22. aprila 1993 je mesto odprlo Spomenik žrtvam judovskih getov, javni spomenik, v središču katerega je bronasti kip biblijskega preroka Mojzesa, ki služi kot simbol spomina na tisoče Judov, ki so umrli med holokavstom. Spomenik sta zasnovala arhitekt Simeon Šojhet in kipar Naum Epelbaum. Stoji na ulici Jeruzalem in označuje mesto glavnega vhoda v kišinjevski geto, ki je bil ustanovljen v spodnjem delu mesta julija 1941, kmalu po tem, ko so nemške in romunske čete zasedle območje. === Po osamosvojitvi === Od razglasitve moldavske osamosvojitve po razpadu Sovjetske zveze so bile številne ulice v Kišinjevu preimenovane po zgodovinskih osebah, krajih ali dogodkih. Neodvisnosti od Sovjetske zveze je sledilo obsežno preimenovanje ulic in krajev iz komunistične v nacionalno tematiko.<ref>{{Cite journal|last1=Light|first1=Duncan|last2=Nicolae|first2=Ion|last3=Suditu|first3=Bogdan|date=September 2002|title=Toponymy and the Communist city: Street names in Bucharest, 1948–1965|url=http://link.springer.com/10.1023/A:1022469601470|journal=GeoJournal|volume=56|issue=2|pages=135–144|doi=10.1023/A:1022469601470|bibcode=2002GeoJo..56..135L |s2cid=140915309|access-date=15 March 2021|archive-date=29 May 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210529150939/https://link.springer.com/article/10.1023/A:1022469601470|url-status=live|url-access=subscription}}</ref> 5. septembra 2022 je svoja vrata odprla prva krščanska univerza v državi, Universitatea Moldo-Americană, ki jo je podprla skandinavska radiotelevizija ''Visjon Norge'' in več donatorjev na Norveškem, delovala pa je v sodelovanju z ameriško jugovzhodno univerzo na Floridi v Združenih državah Amerike.<ref name=":2">{{navedi splet |date=2022-09-05 |title=First Christian university opens in Moldova |url=https://cne.news/article/1646-first-christian-university-opens-in-moldova |access-date=2023-07-05 |website=Christian Network Europe |language=en |archive-date=2023-07-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230705200719/https://cne.news/article/1646-first-christian-university-opens-in-moldova |url-status=dead }}</ref> Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] je Moldavija dovolila več kot 600.000 ukrajinskim civilistom, da so pobegnili iz Ukrajine čez njeno mejo. Čeprav je med najrevnejšimi državami v Evropi, Moldavija še naprej gosti več kot 100.000 ukrajinskih beguncev, od katerih jih je veliko v Kišinjevu.<ref>{{navedi splet |title=Moldova's efforts in hosting and providing safe transit to Ukrainian refugees applauded by OSCE PA migration committee |url=https://www.oscepa.org/en/news-a-media/press-releases/press-2023/moldova-s-efforts-in-hosting-and-providing-safe-transit-to-ukrainian-refugees-applauded-by-osce-pa-migration-committee |access-date=2023-07-05 |website=www.oscepa.org}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Carter |first=Bryan |date=2023-02-24 |title=Ukrainian refugees in Moldova: Warmly welcomed but dreaming of home |url=https://www.euronews.com/2023/02/24/ukrainian-refugees-in-moldova-warmly-welcomed-but-dreaming-of-home |access-date=2023-07-06 |website=Euronews |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Krasteva |first=Gergana |date=2023-04-16 |title=Tears of Ukrainian refugees in Moldova still in limbo as they wait to go home |url=https://metro.co.uk/2023/04/16/tears-of-ukrainian-refugees-in-moldova-still-in-limbo-as-they-wait-to-go-home-18606690/ |access-date=2023-07-06 |website=Metro |language=en}}</ref> Prizivno sodišče v Kišinjevu je 23. novembra 2022 po besedah ​​pravosodnega ministra Sergiuja Litvinenca razsodilo, da se bo mednarodno letališče Kišinjev vrnilo v državno lastništvo, več kot tri mesece po tem, ko je mednarodno sodišče Moldaviji dovolilo, da prekliče 49-letno koncesijsko pogodbo z upravljavcem letališča Avia Invest.<ref>{{navedi splet |title=Moldova takes back control of Chisinau Airport – minister |url=https://seenews.com/news/moldova-takes-back-control-of-chisinau-airport-minister-805816 |access-date=2023-07-05 |website=seenews.com |date=23 November 2022 |language=en}}</ref> Aprila 2023 je nizozemska vlada v Kišinjevu odprla novo veleposlaništvo.<ref>{{navedi splet |last=Zaken |first=Ministerie van Buitenlandse |date=2023-04-19 |title=New Dutch embassy shows Dutch support for Moldova's future EU membership – News item – Government.nl |url=https://www.government.nl/latest/news/2023/04/19/new-dutch-embassy-in-moldova |access-date=2023-07-06 |website=www.government.nl |language=nl-NL}}</ref> 21. maja 2023 se je na ulice zbralo več deset tisoč Moldavcev na množičnem shodu, Evropskem moldavskem narodnem zboru, v podporo kandidaturi države za članstvo v Evropski uniji.<ref>{{navedi novice |last1=Vilcu |first1=Irina |last2=Timu |first2=Andra |date=2023-05-21 |title=Moldovans Rally to Support EU Entry, Shift Away From Russia |language=en |work=Bloomberg News |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2023-05-21/moldovans-rally-to-support-eu-entry-shift-away-from-russia |access-date=2023-07-05}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Moldova: Tens of thousands gather in pro-EU rally – DW – 05/22/2023 |url=https://www.dw.com/en/moldova-tens-of-thousands-gather-in-pro-eu-rally/a-65693417 |access-date=2023-07-05 |website=Deutsche Welle |language=en}}</ref> Moldavska policija je sporočila, da je bilo na shodu, ki ga je organizirala moldavska predsednica Maia Sandu, prisotnih več kot 75.000 demonstrantov.<ref>{{navedi novice |last=Tanas |first=Alexander |date=2023-05-21 |title=Pro-government rally in Moldovan capital draws tens of thousands |language=en |work=Reuters |url=https://www.reuters.com/world/europe/pro-government-rally-moldovan-capital-draws-tens-thousands-2023-05-21/ |access-date=2023-07-05}}</ref> Kasneje istega meseca je Kišinjev gostil pomemben mednarodni vrh Evropske politične skupnosti, organiziran za razpravo o nezakoniti ruski invaziji na Ukrajino, pa tudi o kibernetski varnosti, migracijah in energetski varnosti ter regionalnih vprašanjih v Azerbajdžanu, Armeniji in spopadih na Kosovu.<ref>{{navedi novice |last=Irish |first=John |date=2023-05-30 |title=European leaders head to Moldova for symbolic summit on Ukraine's doorstep |language=en |work=Reuters |url=https://www.reuters.com/world/europe/european-leaders-head-moldova-symbolic-summit-ukraines-doorstep-2023-05-30/ |access-date=2023-07-05}}</ref><ref>{{navedi novice |last1=Timu |first1=Andra |last2=Vilcu |first2=Irina |date=2023-06-01 |title=Zelenskiy Visits Summit in Moldova as European Leaders Meet |language=en |work=Bloomberg News |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2023-06-01/zelenskiy-visits-summit-in-moldova |access-date=2023-07-05}}</ref><ref name=":0">{{navedi splet |last1=Casert |first1=Raf |last2=Spike |first2=Justin |last3=Heintz |first3=Jim |date=2023-05-31 |title=EU aspirant Moldova prepares to host major international summit |url=https://apnews.com/article/moldova-european-summit-bulboaca-af8c00a1b860b77453732cbf092369b7 |access-date=2023-07-05 |website=AP News |language=en}}</ref> == Geografija == [[File:Biserica de lemn din Hirișeni 3.jpg|thumb|''Muzej vasi'' (''Muzeul satului''), ki je na južnem obrobju mesta]] Kišinjev leži ob reki Bâc, pritoku Dnestra, na 47°0′N 28°55′E, s površino 120&nbsp;km²). Občina obsega 635&nbsp;km². Mesto leži v osrednji Moldaviji in ga obdaja relativno ravna pokrajina z zelo rodovitno zemljo. Kišinjev je približno enako oddaljen od meja z Romunijo (58&nbsp;km) in Ukrajino (54&nbsp;km) ter med najsevernejšo (188&nbsp;km) in najjužnejšo (179&nbsp;km) točko Moldavije, kar pomeni, da je zelo blizu geografskega središča Moldavije. === Podnebje === Kišinjev ima vlažno celinsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''Dfa''), za katero so značilna topla poletja in hladne, vetrovne zime. Zimske najnižje temperature so pogosto pod 0&nbsp;°C, čeprav le redko padejo pod -10&nbsp;°C. Poleti je povprečna najvišja temperatura približno 25&nbsp;°C, vendar temperature občasno dosežejo od 35 do 40&nbsp;°C sredi poletja v središču mesta. Čeprav je povprečna vlažnost poleti relativno nizka, večina letnih padavin pade poleti, kar povzroča redke, a močne nevihte. Spomladanske in jesenske temperature se gibljejo med 16 in 24&nbsp;°C, padavine pa so v tem času običajno manjše kot poleti, vendar s pogostejšimi, a milejšimi deževnimi obdobji. == Geologija == Mesto je v osrednjem delu geološke jugovzhodne Evrope, katerega osnova je sestavljena iz granitne plošče, ki je na globini približno 1150 m pod morsko gladino. Vrh geološkega dela te strukture predstavljajo sedimentne kamnine iz obdobja [[paleogen]]a in [[neogen]]a. Na [[Erozija|erozijskih]] območjih se pojavljajo le gline, pesek in apnenci iz zgornjega [[kenozoik]]a. Od severa proti jugu mesta potekajo mediosarmatični grebeni. Glinasto-peščene plasti, ki potekajo skozi mesto, so na globini od 2 do 30 m. == Uprava == Moldavija je upravno razdeljena na 3 občine, 32 okrožij in 2 avtonomni enoti. Z 720.128 prebivalci (po moldavskem popisu prebivalstva leta 2024) je občina Kišinjev (ki vključuje bližnje skupnosti) največja od teh občin.<ref>Moldovan Law 764-XV from 27 December 2001, ''Monitorul Oficial al Republicii Moldova'', no. 16/53, 29 December 2001</ref> Poleg mesta občina obsega še 34 drugih primestnih krajev: 6 mest (ki vsebujejo še 2 vasi) in 12 občin (ki vsebujejo še 14 vasi). == Gospodarstvo == [[File:Malldova Shopping, Кишинев, Республика Молдова Malldova Shopping, Chisinau, Republica Moldova Moldova Shopping, Chisinau, Republic of Moldova (51187661202).jpg|thumb|Nakupovalni center MallDova]] Zgodovinsko gledano je bilo leta 1919 v mestu štirinajst tovarn.<ref name=Kaba/> Kišinjev je finančna in poslovna prestolnica Moldavije. Njegov BDP predstavlja približno 60 % nacionalnega gospodarstva,<ref name=":5">{{navedi splet |url=http://www.statistica.md/public/files/publicatii_electronice/Chisinau/Anuar_Chisinau_2013.pdf |title=CHIŞINĂU ÎN CIFRE : ANUAR STATISTIC |website=Statistica.md |access-date=2016-12-17 |archive-date=24 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924120331/http://www.statistica.md/public/files/publicatii_electronice/Chisinau/Anuar_Chisinau_2013.pdf |url-status=live }}</ref> ki je leta 2012 dosegel 52 milijard lejev (4 milijarde ameriških dolarjev). Tako je BDP na prebivalca Kišinjeva znašal 227 % moldavskega povprečja. Kišinjev ima največji in najbolj razvit sektor množičnih medijev v Moldaviji in je dom številnih povezanih podjetij, od vodilnih televizijskih mrež in radijskih postaj do večjih časopisov. Vse nacionalne in mednarodne banke (15) imajo sedež v Kišinjevu. Med pomembne znamenitosti v okolici Kišinjeva spadajo Cineplex Loteanu, nova nakupovalna središča MallDova, Port Mall in najbolj znani trgovci na drobno, kot so Nr1, Linella, Kaufland, Fourchette in Metro. Medtem ko mnogi domačini še vedno nakupujejo na bazarjih, mnogi prebivalci višjega razreda in turisti nakupujejo v trgovinah na drobno in v nakupovalnem središču MallDova. Jumbo, starejši nakupovalni center v okrožju Botanica, in Sun City v središču mesta sta bolj priljubljena med domačini. V mestu je več zabaviščnih parkov. Eden iz sovjetskih časov se nahaja v okrožju Botanica, ob treh jezerih velikega parka, ki sega do obrobja mestnega središča. Drug, sodobni park Aventura, se nahaja dlje od središča. Kišinjevski državni cirkus, ki je bil nekoč v veliki stavbi v sektorju Râșcani, je zaradi slabo financiranega projekta prenove že nekaj let neaktiven.<ref>{{navedi splet|url=https://www.exutopia.com/urban-exploration-abandoned-soviet-circus/|title=Sneaking into an Abandoned Soviet Circus in Moldova|work=Ex Utopia|date=25 November 2013|access-date=9 July 2021|archive-date=2023-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20230606121117/https://www.exutopia.com/urban-exploration-abandoned-soviet-circus/|url-status=dead}}</ref> == Architecture == {{multiple image | align = right | total_width = 320 | image1 = Vorota kishineva.jpg | caption1 = Stanovanjske stavbe v sovjetskem slogu v Kišinjevu | image2 = Romashka Tower.jpg | caption2 = Stolp Romaška, najvišja stavba v Moldaviji | footer = }} Načrt rasti Kišinjeva je bil razvit v 19. stoletju. Leta 1836 je bila končana gradnja [[Kišinjevska stolnica|kišinjevske stolnice]] in njenega zvonika. Zvonik je bil v sovjetskih časih porušen in obnovljen leta 1997. Kišinjev ima tudi ogromno pravoslavnih cerkva in stavb iz 19. stoletja po mestu, kot sta samostan Ciuflea ali cerkev Preobraženja. Velik del mesta je zgrajen iz apnenca, pridobljenega iz Cricove, zaradi česar je tam ostala znana vinska klet. Od leta 1991 je bilo v mestu zgrajenih veliko stavb v sodobnem slogu. Obstaja veliko poslovnih in nakupovalnih kompleksov, ki so sodobni, prenovljeni ali na novo zgrajeni, vključno s Kentfordom, SkyTowerjem in sedežem Unión Fenosa. Vendar pa so stare sovjetske skupine stanovanjskih blokov še vedno obsežna značilnost mestne krajine. <gallery mode="packed"> File:Триумфальная Арка, Кишинев, Республика Молдова Arcul de Triumf, Chisinau, Republica Moldova Arch of Triumph, Chisinau, Republic of Moldova (51161091844).jpg|[[Slavolok, Kišinjev|Slavolok]] File:Museum of History (AP4L0086 1PS) (28922487610).jpg|Kapitolska volkulja in Narodni zgodovinski muzej File:Scara cu cascade Valea morilor (2016) (2).jpg|Stopničast slap v parku Mill Valley File:Chisinau Stefan cel Mare park fountain.jpg|Centralni park Ștefan cel Mare File:Органный зал, Кишинев, Республика Молдова Sala cu orga, Chisinau, Republica Moldova Organ Hall, Chisinau, Republic of Moldova (50698302796).jpg|Orgelska dvorana File:Teatrul National de Opera si Balet "Maria Biesu", Chisinau, Moldova Maria Biesu Opera Theatre, Chisinau, Moldova (49512942998).jpg|Narodno operno in baletno gledališče Maria Bieșu </gallery> == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Chișinău}} {{Wikivoyage|Chișinău}} * {{official website|http://www.chisinau.md}} * {{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20140404072651/http://hartachisinau.net/ Map of Chișinău]}} *[http://insecam.org/en/view/824511/ Chisinau online camera] *[https://www.rtrfoundation.org/webart/KISHINEV.pdf Kishinev/Chisinau] (pp.&nbsp;364–371) at Miriam Weiner's Routes to Roots Foundation {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Moldaviji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1436]] [[Kategorija:Kišinjev| ]] ngahmjya28ytoypxaganab5ihq3e9ge 0 241577 6748541 6473266 2026-09-10T05:14:42Z ~2026-44996-51 264415 /* Prodekani oz. predstojniki Oddelka za lesarstvo */ 6748541 wikitext text/x-wiki [[Slika:lesodd.jpg|thumb|right|200px|Logotip Oddelka za lesarstvo]] '''Oddelek za lesarstvo''' je eden od oddelkov [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniške fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Nahaja se tik ob [[Oddelek za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Oddelku za gozdarstvo]] v [[Rožna dolina, Ljubljana|Rožni dolini]], Cesta VIII/34 v [[Ljubljana|Ljubljani]], nekoliko odmaknjen od preostalega kompleksa Biotehniške fakultete. Vse katedre se nahajajo na oddelku za lesarstvo v rožni dolini, kar je bilo omogočeno po izgraditvi sodobnega lesenega prizidka v letu 2015. Ta prizidek služi kot demonstracija sodobne lesene gradnje. == Študijski proces == Na Oddelku za lesarstvo sta na izbiro dve možnosti [[študij]]a v skladu z Bolonjsko deklaracijo po usklajenem študijskem programu lesarstva: A/1) prvostopenjski UNIVERZITETNI ŠTUDIJ LESARSTVA * usmerjen v raziskovalno-razvojno delo in za nadaljevanje študija na drugi stopnji (traja 3 + 2 leti - druga stopnja) ** strokovni naslov: diplomirani inženir lesarstva – dipl.inž.les. (UN) A/2) prvostopenjski VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ LESARSKO INŽINIRSTVO * usmerjen v pridobivanje aplikativnih znanj (traja 3 leta) ** strokovni naslov: diplomirani inženir lesarstva – dipl.inž.les. (VS) B/) drugostopenjski MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM LESARSTVO: * traja dve leti ** strokovni naslov: magister inženir lesarstva - mag.inž.les. C/) tretjestopenjski DOKTORSKI ŠTUDIJ BIOZNANOST - les in biokompoziti == Raziskovalno delo == Raziskovalno delo poteka v okviru treh programskih skupin in infrastrukturnega centra * P4-0015 - Les in lignocelulozni kompoziti (vodja: [[Miha Humar]]) * P4-0430 - Gozdno-lesna veriga in podnebne spremembe: prehod v krožno biogospodarstvo (vodja na BF: [[Davor Kržišnik]]) * P2-0182 - Razvojna vrednotenja (vodja na BF: [[Gorazd Fajdiga]]) * IC LES PST - IC za pripravo, staranje in terensko testiranje lesa ter lignoceluloznih materialov (vodja: [[Boštjan Lesar]]) == Organizacija == Pedagoško in raziskovalno delo na Oddelku za lesarstvo je organizirano v sklopu šestih [[katedra#Univerzitetna katedra|kateder]]: * Katedra za lepljenje, lesne kompozite, obdelavo površin in konstruiranje (predstojnik: prof. dr. [[Milan Šernek]]) * Katedra za tehnologijo lesa (predstojnik: izr. prof. dr. [[Maks Merela]]) * Katedra za lesne škodljivce, zaščito in modifikacijo lesa (predstojnik: prof. dr. [[Miha Humar|Miha Huma]]<nowiki/>r) * Katedra za mehanske obdelovalne tehnologije lesa (predstojnik: prof. dr. [[Gorazd Fajdiga]]; prej [[Bojan Bučar]] 1961-2012) * Katedra za management in ekonomiko lesnih podjetij (predstojnik: prof. dr. [http://www.leonoblak.com/ Leon Oblak]) * Katedra za kemijo lesa in drugih lignoceluloznih materialov (predstojnik: prof. dr. [[Primož Oven]]) == Pomembnejši / širše uveljavljeni profesorji lesarstva == * [[Katarina Čufar]], zaslužna profesorica, 1992−2002 vodila projekt uvajanja [[Dendrokronologija|dendrokronologije]] v Sloveniji * [[Miha Humar]], nekdanji dekan Biotehniške fakultete, izredni član SAZU * Jože Kovač (1930-2021), prvi predstojnik oddelka, nekdanji dekan BF, direktor podjetja Hoja * [[Ivan Možina]] (1912-1979), utemeljitelj Inštituta za tehnologijo lesa na BF in podiplomskega študija lesarstva * [[Marko Petrič]], dolgoletni prodekan, predsednik habilitacijske komisije UL * [[Franc Pohleven]], zaslužni profesor, pobudnik prireditve [[Čar lesa]], izredni član [[Inženirska akademija Slovenije|Inženirske akademije Slovenije]] * [[Jože Resnik]], zaslužni profesor, nekdanji dekan BF * [[Nikolaj Torelli|Niko(laj) Torelli]] (1940-2026) zaslužni profesor, ambasador znanosti RS == Prodekani oz. predstojniki Oddelka za lesarstvo == * Maks Merela (2022 -) * Marko Petrič (2020 - 22) * Milan Šernek (2016 - 20) * Leon Oblak (2014 - 16) * [[Miha Humar|Miha Huma]][[Miha Humar|r]] (2012 - <nowiki/>14) * [[Katarina Čufar]] (2010 - 12) * Marko Petrič (2004 - 10) * [[Franc Pohleven]] (2002 - 04) * [[Željko Gorišek]] (2000 - 02) * [[Jože Resnik]] (1996 - 2000) * [[Saša Pirkmaier]] (1994 - 96) * [[Mirko Tratnik (inženir gozdarstva)|Mirko (Miroslav) Tratnik]] (199? - 94) * [[Franc Bizjak]] * [[Franc Merzelj]] (? - ?; izr. prof. od 1992) * [[Niko Torelli]] (1985 - 1987) * [[Vekoslav Mihevc]] (1983 - 85) * [[Niko Torelli]] (1981? - 83) * Jože Lenič (*1922) * Jože Kovač (1975 - 1979) ==Viri== * [http://les.bf.uni-lj.si/ Spletna stran Oddelka za lesarstvo] ==Zunanje povezave== * [http://www.carlesa.si/ Čar lesa] * [http://www.ditles.si/ Društvo inženirjev in tehnikov lesarstva] [[Kategorija:Biotehniška fakulteta v Ljubljani]] [[Kategorija:Lesarstvo]] {{normativna kontrola}} 81qcdsud9gyejuuiwpyh42bdiomah2k 0 255639 6748568 6618370 2026-09-10T07:04:35Z Neka oseba 238731 6748568 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota | unit_name = 5. obveščevalno-izvidniški bataljon | image = [[Slika:5. obveščevalno-izvidniški bataljon.jpg|160px]] | caption = | country = {{SLO}} | allegiance = [[Slika:Sign of Slovenian Army.svg|25px|Znak Slovenske vojske]] [[Slovenska vojska]] | type = | branch = [[Kopenska vojska]] | dates = [[2005]] - danes | specialization = [[Vojaška obveščevalna dejavnost]]<br>[[Izvidništvo]] | command_structure = [[Poveljstvo sil Slovenske vojske]] | size = [[Bataljon]] | current_commander = | garrison = [[Vojašnica Ivana Cankarja]], [[Vrhnika]] | ceremonial_chief = | nickname = | motto = | colors = | march = | mascot = | battles = | notable_commanders = | anniversaries = | decorations = | battle_honours = | patron = | colonel_of_the_regiment = | colonel_in_chief = <!-- Insignia --> | identification_symbol = | identification_symbol_label = | identification_symbol_2 = | identification_symbol_2_label = }} '''5. obveščevalno-izvidniški bataljon''' ([[kratica]]: '''5. OIB''') je [[bataljon]] [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]], ki zagotavlja delovanje komunikacijskih in informacijskih sistemov Slovenske vojske. Prav tako podpirajo vodstvene poveljniško-štabne procese, izvajajo nadzor in kontrolo zračnega prostora ter obveščevalno oskrbujejo strateško in operativno-taktično raven poveljevanja. == Zgodovina == Prva poveljnica bataljona je bila [[Alenka Ermenc]], ki je s tem bila prva ženska na položaju poveljnika bataljona.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mo.gov.si/fileadmin/mo.gov.si/pageuploads/revija_sv/2011/sv_11_08.pdf |title=Slovenska Vojska, str. 9. |accessdate=2011-09-03 |archive-date=2011-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110626114854/http://www.mo.gov.si/fileadmin/mo.gov.si/pageuploads/revija_sv/2011/sv_11_08.pdf |url-status=dead }}</ref> == Organizacija == ; 2005 * Poveljniško-logistična četa * [[Enota za specialno delovanje Slovenske vojske|Enota za specialno delovanje]] ; 2010 * Poveljstvo * Poveljniško-logistična četa * [[Enota za elektronsko bojevanje Slovenske vojske|Enota za elektronsko bojevanje]] '''2025'''<ref>{{Navedi splet|title=Na Vrhniki slovesno preoblikovanje enot SV|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/na-vrhniki-slovesno-preoblikovanje-enot-sv-2741335/|website=www.dnevnik.si|date=2025-06-30|accessdate=2026-01-21|language=sl}}</ref> * Poveljstvo * 1. obveščevalno-izvidniška četa * 2. obveščevalno-izvidniška četa * enota za elektronsko bojevanje == Vodstvo == ; Poveljniki * [[podpolkovnik (Slovenska vojska)|podpolkovnica]] [[Alenka Ermenc]] (2005 - 2006) * polkovnik [[Vojko Adamič]] (2006 - 2009) * [[major]] [[Dimitrij Fabčič]] ([[1. junij]] [[2009]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostjo/sporocila-za-javnost/novica/nov/novi-poveljniki-prevzemajo-dolznosti-v-poveljstvih-in-enotah/ |title=Slovenskavojska.si - Novi poveljniki prevzemajo dolžnosti v poveljstvih in enotah |accessdate=2011-09-03 |archive-date=2009-06-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090606130209/http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostjo/sporocila-za-javnost/novica/nov/novi-poveljniki-prevzemajo-dolznosti-v-poveljstvih-in-enotah/ |url-status=dead }}</ref> - [[17. september]] [[2010]]<ref name="#1">[http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostjo/sporocila-za-javnost/novica/nov/ob-praznovanju-dneva-enote-tudi-menjava-poveljnika-obvescevalno-izvidniskega-bataljona/ Slovenskavojska.si - Ob praznovanju dneva enote tudi menjava poveljnika obveščevalno- izvidniškega bataljona]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>) * [[podpolkovnik]] [[Boštjan Ivanjko]] ([[17. september]] [[2010]]<ref name="#1"/> - danes) == Insignije == V polju ščita je karantanski panter, ki stoji na ležečem stiliziranem meču, v ozadju je stiliziran planet Zemlja. (slika na desni) == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[Seznam enot Slovenske vojske]] == Zunanje povezave == * [http://www.slovenskavojska.si/struktura/sile-za-podporo-poveljevanja/5-obvescevalno-izvidniski-bataljon/ Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100604065224/http://www.slovenskavojska.si/struktura/sile-za-podporo-poveljevanja/5-obvescevalno-izvidniski-bataljon/ |date=2010-06-04 }} {{unit-stub}} [[Kategorija:Bataljoni Slovenske vojske|0005]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 2005|0005]] [[Kategorija:Vojaške enote, garnizirane na Vrhniki|0005]] 8oc2do9dxffvqd6nyb7p3in7xmw391w 6748569 6748568 2026-09-10T07:06:16Z Neka oseba 238731 6748569 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota | unit_name = 5. obveščevalno-izvidniški bataljon | image = [[Slika:5. obveščevalno-izvidniški bataljon.jpg|160px]] | caption = | country = {{SLO}} | allegiance = [[Slika:Sign of Slovenian Army.svg|25px|Znak Slovenske vojske]] [[Slovenska vojska]] | type = | branch = [[Kopenska vojska]] | dates = [[2005]] - danes | specialization = [[Vojaška obveščevalna dejavnost]]<br>[[Izvidništvo]] | command_structure = [[Poveljstvo sil Slovenske vojske]] | size = [[Bataljon]] | current_commander = | garrison = [[Vojašnica Ivana Cankarja, Raskovec|Vojašnica Ivana Cankarja]], [[Vrhnika]] | ceremonial_chief = | nickname = | motto = | colors = | march = | mascot = | battles = | notable_commanders = | anniversaries = | decorations = | battle_honours = | patron = | colonel_of_the_regiment = | colonel_in_chief = <!-- Insignia --> | identification_symbol = | identification_symbol_label = | identification_symbol_2 = | identification_symbol_2_label = }} '''5. obveščevalno-izvidniški bataljon''' ([[kratica]]: '''5. OIB''') je [[bataljon]] [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]], ki zagotavlja delovanje komunikacijskih in informacijskih sistemov Slovenske vojske. Prav tako podpirajo vodstvene poveljniško-štabne procese, izvajajo nadzor in kontrolo zračnega prostora ter obveščevalno oskrbujejo strateško in operativno-taktično raven poveljevanja. == Zgodovina == Prva poveljnica bataljona je bila [[Alenka Ermenc]], ki je s tem bila prva ženska na položaju poveljnika bataljona.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mo.gov.si/fileadmin/mo.gov.si/pageuploads/revija_sv/2011/sv_11_08.pdf |title=Slovenska Vojska, str. 9. |accessdate=2011-09-03 |archive-date=2011-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110626114854/http://www.mo.gov.si/fileadmin/mo.gov.si/pageuploads/revija_sv/2011/sv_11_08.pdf |url-status=dead }}</ref> == Organizacija == ; 2005 * Poveljniško-logistična četa * [[Enota za specialno delovanje Slovenske vojske|Enota za specialno delovanje]] ; 2010 * Poveljstvo * Poveljniško-logistična četa * [[Enota za elektronsko bojevanje Slovenske vojske|Enota za elektronsko bojevanje]] '''2025'''<ref>{{Navedi splet|title=Na Vrhniki slovesno preoblikovanje enot SV|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/na-vrhniki-slovesno-preoblikovanje-enot-sv-2741335/|website=www.dnevnik.si|date=2025-06-30|accessdate=2026-01-21|language=sl}}</ref> * Poveljstvo * 1. obveščevalno-izvidniška četa * 2. obveščevalno-izvidniška četa * enota za elektronsko bojevanje == Vodstvo == ; Poveljniki * [[podpolkovnik (Slovenska vojska)|podpolkovnica]] [[Alenka Ermenc]] (2005 - 2006) * polkovnik [[Vojko Adamič]] (2006 - 2009) * [[major]] [[Dimitrij Fabčič]] ([[1. junij]] [[2009]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostjo/sporocila-za-javnost/novica/nov/novi-poveljniki-prevzemajo-dolznosti-v-poveljstvih-in-enotah/ |title=Slovenskavojska.si - Novi poveljniki prevzemajo dolžnosti v poveljstvih in enotah |accessdate=2011-09-03 |archive-date=2009-06-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090606130209/http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostjo/sporocila-za-javnost/novica/nov/novi-poveljniki-prevzemajo-dolznosti-v-poveljstvih-in-enotah/ |url-status=dead }}</ref> - [[17. september]] [[2010]]<ref name="#1">[http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostjo/sporocila-za-javnost/novica/nov/ob-praznovanju-dneva-enote-tudi-menjava-poveljnika-obvescevalno-izvidniskega-bataljona/ Slovenskavojska.si - Ob praznovanju dneva enote tudi menjava poveljnika obveščevalno- izvidniškega bataljona]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>) * [[podpolkovnik]] [[Boštjan Ivanjko]] ([[17. september]] [[2010]]<ref name="#1"/> - danes) == Insignije == V polju ščita je karantanski panter, ki stoji na ležečem stiliziranem meču, v ozadju je stiliziran planet Zemlja. (slika na desni) == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[Seznam enot Slovenske vojske]] == Zunanje povezave == * [http://www.slovenskavojska.si/struktura/sile-za-podporo-poveljevanja/5-obvescevalno-izvidniski-bataljon/ Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100604065224/http://www.slovenskavojska.si/struktura/sile-za-podporo-poveljevanja/5-obvescevalno-izvidniski-bataljon/ |date=2010-06-04 }} {{unit-stub}} [[Kategorija:Bataljoni Slovenske vojske|0005]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 2005|0005]] [[Kategorija:Vojaške enote, garnizirane na Vrhniki|0005]] s93r7usol1dk81azpjmvf88fv6awsb0 0 261934 6748543 6746180 2026-09-10T05:17:43Z ~2026-44996-51 264415 /* T */ 6748543 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[inženir]]jev [[gozdarstvo|gozdarstva]] in lesarstva.''' {{CompactTOC2}} == A == *[[Marko Accetto]] (1936–2017) *[[Miha Adamič]] (1942–2024) *[[Urška Ahačič Pogačnik]] *[[Jože Ajdič]] (1929–2012) *[[Boštjan Anko]] (1939–2013) *[[Viktor Arh]] (1932–2011) *[[Andrej Avsenek]] (1959–) *[[Jernej Avsenek]] == B == *[[Josip Bajc]] (1949–2016) *[[Sebastijan Bajc]] *[[Matej Bartol]] *Jurij Beguš *[[Pravdoje Belia]] (1853–1923) *[[Vladislav Beltram]] (1902–1986) *Rajmund (Rajko) Bernik (1932–) *[[Dušan Bitenc]] (1935–2024) *[[Borut Bitenc]] *Marijan Blažič *[[Saša Bleiweis]] (1913–1991) *[[Marko Bleiweis]] (1974–) *Boris Bogovič *[[Mojca Bogovič]] *Albert Bois de Chesne (1871–1953) *[[Peter Bole]] *[[Andrej Bončina]] (1962–) *[[Dejan Bordjan]] *[[Franc Boštjančič]] (1935–) * [[Cvetko Božič]] (1886–1973) *[[Gregor Božič (gozdar)|Gregor Božič]] (1964–) * [[Ivan Božič (politik)|Ivan Božič]] (1939–) * [[Janez Božič (gozdar)|Janez Božič]] (1928–2021) *Janez Božič (1968–) *[[Andrej Breznikar]] *[[Marjan Brinar]] *[[Miran Brinar]] (1909–2002) *[[Rupert Brovet]] (1887–1970~) *[[Robert Brus]] (1965–) *[[Karmelo Budihna]] (1916–1991) *[[Lojze (Alojz) Budkovič]] (1953–) == C == * [[Tugomir Cajnko]] (1915–2002) *[[Ivan Nepomuk Cerar]] (1789–1849) * [[Dinko Cerjak]] (1895–1981) *Marjeta (s. Pija) [[Cevc]] (1970–) *[[Milan Ciglar]] (1923–1977) *[[Mitja Cimperšek]] (1937–) *[[Rudolf Cividini]] (1917–2016) *[[Izidor Cojzer]] *[[Mateja Cojzer]] * [[Stanislav Cvek]] (1915–1959) == Č == *[[Lojze Čampa]] (1935–2000) *[[Miran Čas]] (1952–2015) *[[Matjaž Čater]] *[[Andrej Čeč]] *[[Janez Černač]] (1937–2026) *([[Tone Černač]] 1905–1984) *[[Rok Černe]] (1978–) *([[Vladimir Černe]]) (1904-1973) *[[Gregor Češarek]] *[[Martin Čokl]] (1907–2014) *([[Janez Čop]] 1927–2019) * [[Boleslav Črnagoj]] (1894–1974) * [[Katarina Čufar]] (1958–) == D == *[[Gregor Danev]] *[[Maruša Maja Danev]] *Leon Detela (1878–1962) *[[Jurij Diaci]] (1963–) *[[Ludvik Dimitz]] (1842–1912) *[[Ciril Dimnik]] (1898–1978) *Srečko Dobljekar *[[Andrej Dobre]] (1932–) *[[Marjan Dolenšek]] (1961–) *[[Hubert Dolinšek]] (1934–) *[[Franc Dolgan]] (1889–1965) * [[Igor Drakskobler]] (1957–) * [[Andrej Drašler]] *[[Dušan Dretnik]] *[[Andrej Držaj]] == E == *Lado Eleršek *[[Klemen Eller]] *[[Hans Em]] (Oehm) (1898–1992) *[[Rihard Erker]] (1912–1986) == F == *[[Tone Fabjan]] (1902–1971) *Jože Falkner (1942–) *[[Vladislav Fasan]] (1875–1963) *[[Mitja Ferlan]] *[[Franc Ferlin]] (1957–) *[[Andreja Ferreira]] *[[Zlatko Ficko]] *''[[Domen Finžgar]] (1990–)'' *[[Božidar Flajšman]]? (1956–) *[[Katarina Flajšman]] (1987–) *[[Gilbert Fuchs]] *[[David Fučka]] * [[Lojze Funkl]] (1907–1989) * Franci Furlan == G == * [[Marjan Gabrič]] (1931–2007) * [[Viljem Garmuš]] (1937–) * Ladislav Gasparič (lesar) *[[Franc Gašperšič]] (1932–2023) *Rok Gašperšič (1941–) *[[Brane Glavan]] *([[Štefan Gnezda]]) *[[Aleksander Golob]] (1954–) *[[Janez Gornjec]] (1923–?) *[[Ivan Gosar]] (1888–1917) *Dušan Gradišar *Branislav (Branko) Gradišnik *[[Tine Grebenc]] *Zoran Grecs *[[Jožica Gričar]]? *Janez Grilc (1941–2021) *[[Katarina Groznik Zeiler]] *[[Matjaž Guček]] *[[Adolf Guttenberg]] *[[Avgust Guzelj]] (1864–1931) == H == * [[Špela Habič]] (1964–) *[[Ivan Habjan]] (1928–2021) *[[Polona Hafner]] * [[Tomaž Hartman]] (1957–) *[[Tine Hauptman]]? * [[David Hladnik]] (1962–) * [[Jurij Hočevar]] (1915–2010) * [[Milan Hočevar]] (1940–) *(Stana Hočevar 1922–1996) * [[Sonja Horvat Marolt]] (1930–2022) * [[Robert Hostnik]] *[[Aleš Horvat]] (1957–2007) *[[Boštjan Hren]], gozdni pedagog *[[Tomaž Hrovat]] * [[Leopold Hufnagl]] (1857–1942) == I == * [[Urban Ilc]] *[[Primož Ilešič]] (1956–) *[[Franc Ivanek]] (1929–1978) == J == * [[Franc Jagodič]] * [[Primož Jakop]] * [[Marija Jakopin]] * [[Jošt Jakša]] (1962?–) *[[Franc Janež]] (1935–2025) *[[Marko Janež]] * [[Anže Japelj]] * ‎Hedvika Jenčič *[[Samo Jenčič]] (1958–) *[[Klemen Jerina]] * Janez Jerman (1916–1989) * [[Marko Jonozovič]] * [[Oskar Jug]] (1900–1987) *(Rudolf Anton Jugoviz 1868–1932) (Avstrija) * [[Dušan Jurc]] (1952–) * [[Maja Jurc]] (1954–) * [[Franjo Jurhar]] (1901–1986) * [[Ivan Juvan]] *[[Branko Južnič]] (1960–)? == K == *[[Aleš Kadunc]] *[[Avgust Kafol]] (1882–1955) *[[Ciril Kafol]] (1915–1988) *[[Drago Kajfež]] (1903–1963) *[[Janko Kalan]] (1933–2025) *Primož Kalan *[[Stanislav Kanc|Stanislav (Stanko) Kanc]] (?–1957/9) *‎Branko Kanop *[[Miroslav Kapus]] (1951–) *[[Ivan Kejžar - Kovačev]] (193#?) *[[Miloš Kelih]] (1900–1993) *[[Bojan Kern]] (1939–) *[[Leon Kernel]] (1956–) *[[Viljem Kindler]] (1912–1994) *[[Mateja Kišek Vovk]] *[[Slavko Klančičar]] (1931–2014) *Jože Klančišar *[[Viktor Klanjšček]] (1918–2001) *[[Ivan Klemenčič (gozdar)|Ivan Klemenčič]] (1899–1978) *[[Andrej Klinar]] (1942–2011) *[[Klemen Klinar]] (1981–)? *Darko Klobučar *[[Matija Klopčič]] *[[Marko Kmecl]] (1934–) *[[Zvonka Kneževič]] *[[Milan Kobal]] (1980–) *Bojan Kocjan *[[Tomaž Kočar]] (1938–) *Gregor Kolar *Jože Kolar (? –1980) *[[Jože Koller (gozdar)|Jožef Koller]] (1798/1805–1870) *Marija Kolšek *Janez Konečnik *[[Katja Konečnik]] *Vojko Koprivnik (1887–1949) *[[Igor Kopše]] (1974–) *[[Slavko Korbar]] (1932–?) *[[Franjo Kordiš]] (1919–2017) *[[Alenka Korenjak]] *[[Vinko Korošak]] (1934–) *[[Vladimir Korošec]] (1920–1975) *Vladimir Košič (1956–)? *[[Boštjan Košiček]] *[[Boštjan Košir]] (1948–) *Janez Košir (1953–) *[[Živko Košir]] (1927–2020) *[[John Kotar]] (1939–) *[[Marijan Kotar]] (1941–) *Andrej Kotnik *[[Ludvik Kotnik]] (1939–) *Tina Kotnik *Jože Kovač (1930–2021) *[[Marko Kovač]] (1957–) *Štefan Kovač *Jože Kovačič ? *Simon Kovšca *[[Edo Kozorog]] (1963–) *[[Darij Krajčič]] (1965–) *[[Nike Krajnc]] (1970–) *Robert Kranjc *[[Peter Martin Krapež]] (1935–) *Janez Krč *[[Amer Krivec]] (1928–1982) *Franc Križanič (1888–1942) *[[Igo Kraut]] (1888–1972) *[[Peter Krma]] *[[Miha Krofel]]? *[[Rado Krpač]] (1953–) *Anton Kržišnik (1913–?) *[[Milan Kuder]] (1915–1985) *[[Karel Kumer]] (1905–1950) (športnik) *([[Tomaž Kunstelj]] 1963–) *[[Lado Kutnar]] (1966–) == L == * [[Tone Lah]] (1935?–2025) *[[Peter Lakota]] (1937–) *[[Igor Lampe]] * [[Nikolaj Lapuh]] (1932–2009) * Jože Lenič (1922–2012) (lesar) * [[Benjamin Leskovec]] *''Anton Lesnik'', predsednik Pro Silva Slovenija * [[Tom Levanič|Tom(islav) Levanič]] (1964–) *[[Josip Levičnik]] (1878–1951) *[[Janez Levstek]] (1963–2022) * [[Josip Likar]] (1858–1932) * [[Karel Lipič]] * [[Marjan Lipoglavšek]] (1941–2019) * [[Anton Locker]] (1878–?) * [[Janez Logar (gozdar)]] *[[Jože Logar (gozdar)]] (1933–2017) == M == * [[Boštjan Mali]] *Jurij Marenče (1957–) * [[Miha Marenče]] (1974–) *[[Lojze Marinček]] (1932–2023) *Anton (Tone) [[Marinčič]] (gojitveno lovišče s posebnim namenom Jelen) *[[Aleksander Marinšek]] *[[Lena Marion]] (arboristka) *[[Matjaž Mastnak]] (1963–) *[[Marko Matjašič]] *[[Stanislav Mazi]] (1906–1976) *[[Mirko Medved]] (1959–2013?) *Janko Mehle *Adolf Melliwa (1867–?) *[[Franc Merzelj]] (1932–2002) *[[Gregor Meterc]] *[[Tomaž Mihelič]] (1974–) *Jože Mihevc (1899–1933) *Viktor Miklavčič *[[Jože Miklavžič]] (1901–1968) *[[Vitomir Mikuletič]] (1925–2020) *Iztok Mlekuž (1954–2015) *[[Dušan Mlinšek]] (1925–2020) *Jože Mori *[[Ivan Možina]] (1912–1979) *[[Jožef Mrakič]] *[[Tine Mulej]] *[[Alenka Munda]] ? == N == * ''Thomas'' Andrew ''Nagel'' * [[Viktor Novak]] (1883–1950) == O == *[[Josef Obereigner]] (1845–1903?) *Egon Obid *[[Franjo Oblak]] (1897–?) *Stanislav Oblak (1911–1979) *[[Nikica Ogris]] *[[Alessandro Oman]] (1956–) *[[Igo Oraš]] (?–1981) *[[Damjan Oražem]] *[[Miran Orožim]] *[[Jože Osterman (gospodarstvenik)|Jože Osterman]] (1914–2004) *[[Zdenko Otrin]] (1933–1994) == P == *[[Franc Padar]] (1849–1907) *[[Janez Pagon]] *[[Franjo Pahernik]] (1882–1976) *[[Stane Pajk]] *[[Jože Papež]] (1967–) *[[Ferdo Papič]] (1929–1997) *Vida Papler Lampe *[[Ivan Pariš]] (1925–2016) *Vili Paulič *[[Roman Pavlin]] (1963–) *Damjan Pavlovec (1930-2017) *[[Marjan Pavšer]] (1926–2009) *Miro(slav)-[[Mirko Pečar]] (1925-2006)? *Franc (Valentin) [[Perko]] (1942–) *[[Mirko Perušek]] *[[Janez Petkoš]] (1947–2023) *Jože Petrič *[[Slavko Petrič]] (1928–2021) *[[Rudolf Pipan]] (1895–1975) *[[Saša Pirkmaier]] (1937–2022) *[[Janez Pirnat (gozdar)|Janez Pirnat]] (1960–) *[[Milan Piskernik]] (1925–2006) *Rok Pišek? *[[Barbara Piškur]] ? *[[Jernej Piškur]] (1938–) *Z. Planko *[[Josip Plesničar]] (1842–1913) *[[Bojan Počkar]] (1963–1996) *(Edvard Pogačnik 1877–1962) *Janez Pogačnik (1931–2023) *[[Leopold Pogačnik]] (1912–1980)? *[[Nika Pogačnik]] ? *Drago Pogorelc (1930-2013) *Jure Pokorn *[[Boštjan Pokorny]] (1970–) *[[France Polanc]] *[[Aleš Poljanec]] *[[Hubert Potočnik]] *[[Igor Potočnik]] (1960–) *Janko Potočnik (1931–2018) *[[Martin Potočnik]] (1911–1993) *[[Jože Prah]] (1963–) *[[Nejc Praznik]] *[[Anton Prelesnik]] (1934–2025) *[[Slavko Preložnik]] (1930?–2013) *[[Milan Prešeren]] (1931–1991) *[[Peter Prislan]] *Darko Pristovnik *[[Silvo Pritržnik]] *[[Tomaž Prus]] (1950–) *[[Josip Pucich]] (1850–?) *[[Vladimir Puhek]] (1936–) *[[Ivo Puncer]] (1931–1994) *[[Viljem Putick]] (1856–1929) == R == * [[Franjo Rainer|Franc (Franjo) Rainer]] (1902–1991) * [[Niko Rainer]] (1956–) * [[Boris Rantaša]] *Aleksander Ratajc * [[Franc Razdevšek]] (1928–2013) * [[Viktor Rebolj]] (1903–1970) * [[Edvard Rebula|Edvard (Bruno) Rebula]] (1936–2009) * [[Hinko Rejic]] (?–1988) * [[Ciril Remic|Ciril (Borut) Remic]] (1923–2013) *Monika Renko Avsenek * [[Josef Ressel]] (1793–1857) *[[Robert Režonja]] *[[Robert Robek]] *[[Dušan Robič]] (1933–2013) * [[Davorin Rogina]] * [[Anton Rossipal]] (1852–1906) * [[Jurij Rozman]] *Josip Rustia (1861–1948/9) * [[Ante Ružić]] (1886–?) == S == *Ivan Salzer (1840–1895) *Simon Schnarnaggl *Herbert Schoeppl (1892–1982) *[[Henrik Schollmayer-Lichtenberg]] (1860–1930) *Franz Joseph Schopf (1787–1859) ? *[[Janez Sedej (gozdar)]] *([[Anton Seliškar]] 1897–1964) *Janko Seljak *[[Andreja Senegačnik]] *[[Alojz Serini]] (1929–?) *Stanislav Sever ? *[[Franjo Sevnik]] (1895–1980) *[[Franjo Sgerm]] (1911–2001) *Stanko Silan *[[Primož Simončič]] (1961–) *Tina Simončič *[[Anton Simonič]] (1931–2001) *Iztok Sinjur *[[Mitja Skudnik]] *[[Jože Skumavec]] (u. 2020?) *Marko Slapnik *[[Ivan Smole]] - Ivič (1935–) *[[Igor Smolej]] (1943–2023) *[[Jože Smolič]] *Anton Smrekar *[[Anton Sodnik]] (1884–1936) *[[Stanko Sotošek]] (1903–1956) *[[Darja Stare]] *[[Matija Stergar]] *Joseph Heinrich Stratil ? *[[Jernej Stritih]] (1962–) *Andrej Strniša *[[Maks Sušek]] (1932–2022) *[[Adi Svetličič]] (1913–2013) *[[Baldomir Svetličič]] == Š == * [[Zdravko Šaubah]] (1925–1981) *[[Špela Ščap]] * [[Tomaž Ščuka]] * [[Marjan Šebenik|Marijan Šebenik]] (1915–2005) *Anton Šepec * [[Vinko Šeško]] (1937–) * Andrej Šertel (1931-1996) *[[Milan Šinko]] (1959–) * [[Anton Šivic]] (1879–1963) * [[Jože Šlander]] (1894–1962) * [[Jože Šlibar]] * [[Marjan Šolar]] (1933–2018) * [[Martin Šolar]] *[[Bogomir Špiletič]] *[[Alojz Štrancar]] (1885–1983) * [[Tomaž Šturm]] *[[Jakob Šubic]]? *Vladimir Šuklje star./dr.ing.(1878–1920) * [[Vinko Šumrada]] (1916–1990) * [[Mirko Šušteršič]] (1891–1984) == T == *Matej Tajnikar *[[Boštjan Tarman]] (1956–2018) *[[Janez Titovšek]] (1936–) *([[Pavel Tolar]] 1917–1989) *[[Robert Tomazin]] *[[Bernard Tonejc]] (1932–) *[[Niko Torelli|Niko(laj) Torelli]] (1940–2026) *[[Mirko Tratnik (inženir gozdarstva)|Mirko Tratnik]] (1938–2018) (lesar) *[[Vladimir Tregubov]] (1904–1974) *[[Milan Tretjak]] *[[Matevž Triplat]]? *[[Milan Trkman]] (1948–) *Ivo Trošt *Anton Turk * [[Zdravko Turk]] (1904–1991) *Zdravko Turk (1959–) == U == * [[Jernej Ude]] (1934–1989) * [[Hieronim Ullrich]] (1811–1866) *[[Martin Umek]] *Ivan Urankar (?–1978) *Mihej Urbančič * [[Janko Urbas]] (1877–1968) *[[Franjo Urleb]] (1925–2011) == V == *[[Ivan Veber]] (1937–) *[[Andrej Verlič]] *[[Živan Veselič]] *Črt Vilhar *[[Urška Vilhar]] (1977–) *Bojan Vomer *[[Vinko Vrhnjak]] (1900–1945) == W == * [[Iztok Winkler]] (1939–2013) *[[Franc Witschl]] (1825–1902) == Z == *Nenad Zagorac *[[Zmago Zakrajšek]] (?–2022) *[[Marijan Zemljič]] (1925–2013) * [[Viktor Ziernfeld]] (1883–1942) *[[Tomaž Zorman]] (1968–) *[[Tone Zimšek]] (1940–2012) *[[Alojz Zuffar]]/[[Čufar]]? (1852–1907) *[[Marjan Zupančič]] (1935–) *[[Martin Zupančič]] (1894–1943) *Miha Zupančič ? * [[Mitja Zupančič]] (1931–) == Ž == * [[Bogdan Žagar]] (1901–1972) *[[Vinko Žagar]] (1944–) *[[Peter Železnik (gozdar)]] *Lojze Žgajnar? *[[Daniel Žlindra]]? *[[Ivan Žonta]] (1935–) * [[Lojze Žumer]] (1899–1978) * Bogo Žun {{stublist}} [[kategorija:Slovenski inženirji gozdarstva|*]] szb5fogpf8ajclnmfwf3b4pkt6neunj 6748544 6748543 2026-09-10T05:18:30Z ~2026-44996-51 264415 /* T */ 6748544 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[inženir]]jev [[gozdarstvo|gozdarstva]] in lesarstva.''' {{CompactTOC2}} == A == *[[Marko Accetto]] (1936–2017) *[[Miha Adamič]] (1942–2024) *[[Urška Ahačič Pogačnik]] *[[Jože Ajdič]] (1929–2012) *[[Boštjan Anko]] (1939–2013) *[[Viktor Arh]] (1932–2011) *[[Andrej Avsenek]] (1959–) *[[Jernej Avsenek]] == B == *[[Josip Bajc]] (1949–2016) *[[Sebastijan Bajc]] *[[Matej Bartol]] *Jurij Beguš *[[Pravdoje Belia]] (1853–1923) *[[Vladislav Beltram]] (1902–1986) *Rajmund (Rajko) Bernik (1932–) *[[Dušan Bitenc]] (1935–2024) *[[Borut Bitenc]] *Marijan Blažič *[[Saša Bleiweis]] (1913–1991) *[[Marko Bleiweis]] (1974–) *Boris Bogovič *[[Mojca Bogovič]] *Albert Bois de Chesne (1871–1953) *[[Peter Bole]] *[[Andrej Bončina]] (1962–) *[[Dejan Bordjan]] *[[Franc Boštjančič]] (1935–) * [[Cvetko Božič]] (1886–1973) *[[Gregor Božič (gozdar)|Gregor Božič]] (1964–) * [[Ivan Božič (politik)|Ivan Božič]] (1939–) * [[Janez Božič (gozdar)|Janez Božič]] (1928–2021) *Janez Božič (1968–) *[[Andrej Breznikar]] *[[Marjan Brinar]] *[[Miran Brinar]] (1909–2002) *[[Rupert Brovet]] (1887–1970~) *[[Robert Brus]] (1965–) *[[Karmelo Budihna]] (1916–1991) *[[Lojze (Alojz) Budkovič]] (1953–) == C == * [[Tugomir Cajnko]] (1915–2002) *[[Ivan Nepomuk Cerar]] (1789–1849) * [[Dinko Cerjak]] (1895–1981) *Marjeta (s. Pija) [[Cevc]] (1970–) *[[Milan Ciglar]] (1923–1977) *[[Mitja Cimperšek]] (1937–) *[[Rudolf Cividini]] (1917–2016) *[[Izidor Cojzer]] *[[Mateja Cojzer]] * [[Stanislav Cvek]] (1915–1959) == Č == *[[Lojze Čampa]] (1935–2000) *[[Miran Čas]] (1952–2015) *[[Matjaž Čater]] *[[Andrej Čeč]] *[[Janez Černač]] (1937–2026) *([[Tone Černač]] 1905–1984) *[[Rok Černe]] (1978–) *([[Vladimir Černe]]) (1904-1973) *[[Gregor Češarek]] *[[Martin Čokl]] (1907–2014) *([[Janez Čop]] 1927–2019) * [[Boleslav Črnagoj]] (1894–1974) * [[Katarina Čufar]] (1958–) == D == *[[Gregor Danev]] *[[Maruša Maja Danev]] *Leon Detela (1878–1962) *[[Jurij Diaci]] (1963–) *[[Ludvik Dimitz]] (1842–1912) *[[Ciril Dimnik]] (1898–1978) *Srečko Dobljekar *[[Andrej Dobre]] (1932–) *[[Marjan Dolenšek]] (1961–) *[[Hubert Dolinšek]] (1934–) *[[Franc Dolgan]] (1889–1965) * [[Igor Drakskobler]] (1957–) * [[Andrej Drašler]] *[[Dušan Dretnik]] *[[Andrej Držaj]] == E == *Lado Eleršek *[[Klemen Eller]] *[[Hans Em]] (Oehm) (1898–1992) *[[Rihard Erker]] (1912–1986) == F == *[[Tone Fabjan]] (1902–1971) *Jože Falkner (1942–) *[[Vladislav Fasan]] (1875–1963) *[[Mitja Ferlan]] *[[Franc Ferlin]] (1957–) *[[Andreja Ferreira]] *[[Zlatko Ficko]] *''[[Domen Finžgar]] (1990–)'' *[[Božidar Flajšman]]? (1956–) *[[Katarina Flajšman]] (1987–) *[[Gilbert Fuchs]] *[[David Fučka]] * [[Lojze Funkl]] (1907–1989) * Franci Furlan == G == * [[Marjan Gabrič]] (1931–2007) * [[Viljem Garmuš]] (1937–) * Ladislav Gasparič (lesar) *[[Franc Gašperšič]] (1932–2023) *Rok Gašperšič (1941–) *[[Brane Glavan]] *([[Štefan Gnezda]]) *[[Aleksander Golob]] (1954–) *[[Janez Gornjec]] (1923–?) *[[Ivan Gosar]] (1888–1917) *Dušan Gradišar *Branislav (Branko) Gradišnik *[[Tine Grebenc]] *Zoran Grecs *[[Jožica Gričar]]? *Janez Grilc (1941–2021) *[[Katarina Groznik Zeiler]] *[[Matjaž Guček]] *[[Adolf Guttenberg]] *[[Avgust Guzelj]] (1864–1931) == H == * [[Špela Habič]] (1964–) *[[Ivan Habjan]] (1928–2021) *[[Polona Hafner]] * [[Tomaž Hartman]] (1957–) *[[Tine Hauptman]]? * [[David Hladnik]] (1962–) * [[Jurij Hočevar]] (1915–2010) * [[Milan Hočevar]] (1940–) *(Stana Hočevar 1922–1996) * [[Sonja Horvat Marolt]] (1930–2022) * [[Robert Hostnik]] *[[Aleš Horvat]] (1957–2007) *[[Boštjan Hren]], gozdni pedagog *[[Tomaž Hrovat]] * [[Leopold Hufnagl]] (1857–1942) == I == * [[Urban Ilc]] *[[Primož Ilešič]] (1956–) *[[Franc Ivanek]] (1929–1978) == J == * [[Franc Jagodič]] * [[Primož Jakop]] * [[Marija Jakopin]] * [[Jošt Jakša]] (1962?–) *[[Franc Janež]] (1935–2025) *[[Marko Janež]] * [[Anže Japelj]] * ‎Hedvika Jenčič *[[Samo Jenčič]] (1958–) *[[Klemen Jerina]] * Janez Jerman (1916–1989) * [[Marko Jonozovič]] * [[Oskar Jug]] (1900–1987) *(Rudolf Anton Jugoviz 1868–1932) (Avstrija) * [[Dušan Jurc]] (1952–) * [[Maja Jurc]] (1954–) * [[Franjo Jurhar]] (1901–1986) * [[Ivan Juvan]] *[[Branko Južnič]] (1960–)? == K == *[[Aleš Kadunc]] *[[Avgust Kafol]] (1882–1955) *[[Ciril Kafol]] (1915–1988) *[[Drago Kajfež]] (1903–1963) *[[Janko Kalan]] (1933–2025) *Primož Kalan *[[Stanislav Kanc|Stanislav (Stanko) Kanc]] (?–1957/9) *‎Branko Kanop *[[Miroslav Kapus]] (1951–) *[[Ivan Kejžar - Kovačev]] (193#?) *[[Miloš Kelih]] (1900–1993) *[[Bojan Kern]] (1939–) *[[Leon Kernel]] (1956–) *[[Viljem Kindler]] (1912–1994) *[[Mateja Kišek Vovk]] *[[Slavko Klančičar]] (1931–2014) *Jože Klančišar *[[Viktor Klanjšček]] (1918–2001) *[[Ivan Klemenčič (gozdar)|Ivan Klemenčič]] (1899–1978) *[[Andrej Klinar]] (1942–2011) *[[Klemen Klinar]] (1981–)? *Darko Klobučar *[[Matija Klopčič]] *[[Marko Kmecl]] (1934–) *[[Zvonka Kneževič]] *[[Milan Kobal]] (1980–) *Bojan Kocjan *[[Tomaž Kočar]] (1938–) *Gregor Kolar *Jože Kolar (? –1980) *[[Jože Koller (gozdar)|Jožef Koller]] (1798/1805–1870) *Marija Kolšek *Janez Konečnik *[[Katja Konečnik]] *Vojko Koprivnik (1887–1949) *[[Igor Kopše]] (1974–) *[[Slavko Korbar]] (1932–?) *[[Franjo Kordiš]] (1919–2017) *[[Alenka Korenjak]] *[[Vinko Korošak]] (1934–) *[[Vladimir Korošec]] (1920–1975) *Vladimir Košič (1956–)? *[[Boštjan Košiček]] *[[Boštjan Košir]] (1948–) *Janez Košir (1953–) *[[Živko Košir]] (1927–2020) *[[John Kotar]] (1939–) *[[Marijan Kotar]] (1941–) *Andrej Kotnik *[[Ludvik Kotnik]] (1939–) *Tina Kotnik *Jože Kovač (1930–2021) *[[Marko Kovač]] (1957–) *Štefan Kovač *Jože Kovačič ? *Simon Kovšca *[[Edo Kozorog]] (1963–) *[[Darij Krajčič]] (1965–) *[[Nike Krajnc]] (1970–) *Robert Kranjc *[[Peter Martin Krapež]] (1935–) *Janez Krč *[[Amer Krivec]] (1928–1982) *Franc Križanič (1888–1942) *[[Igo Kraut]] (1888–1972) *[[Peter Krma]] *[[Miha Krofel]]? *[[Rado Krpač]] (1953–) *Anton Kržišnik (1913–?) *[[Milan Kuder]] (1915–1985) *[[Karel Kumer]] (1905–1950) (športnik) *([[Tomaž Kunstelj]] 1963–) *[[Lado Kutnar]] (1966–) == L == * [[Tone Lah]] (1935?–2025) *[[Peter Lakota]] (1937–) *[[Igor Lampe]] * [[Nikolaj Lapuh]] (1932–2009) * Jože Lenič (1922–2012) (lesar) * [[Benjamin Leskovec]] *''Anton Lesnik'', predsednik Pro Silva Slovenija * [[Tom Levanič|Tom(islav) Levanič]] (1964–) *[[Josip Levičnik]] (1878–1951) *[[Janez Levstek]] (1963–2022) * [[Josip Likar]] (1858–1932) * [[Karel Lipič]] * [[Marjan Lipoglavšek]] (1941–2019) * [[Anton Locker]] (1878–?) * [[Janez Logar (gozdar)]] *[[Jože Logar (gozdar)]] (1933–2017) == M == * [[Boštjan Mali]] *Jurij Marenče (1957–) * [[Miha Marenče]] (1974–) *[[Lojze Marinček]] (1932–2023) *Anton (Tone) [[Marinčič]] (gojitveno lovišče s posebnim namenom Jelen) *[[Aleksander Marinšek]] *[[Lena Marion]] (arboristka) *[[Matjaž Mastnak]] (1963–) *[[Marko Matjašič]] *[[Stanislav Mazi]] (1906–1976) *[[Mirko Medved]] (1959–2013?) *Janko Mehle *Adolf Melliwa (1867–?) *[[Franc Merzelj]] (1932–2002) *[[Gregor Meterc]] *[[Tomaž Mihelič]] (1974–) *Jože Mihevc (1899–1933) *Viktor Miklavčič *[[Jože Miklavžič]] (1901–1968) *[[Vitomir Mikuletič]] (1925–2020) *Iztok Mlekuž (1954–2015) *[[Dušan Mlinšek]] (1925–2020) *Jože Mori *[[Ivan Možina]] (1912–1979) *[[Jožef Mrakič]] *[[Tine Mulej]] *[[Alenka Munda]] ? == N == * ''Thomas'' Andrew ''Nagel'' * [[Viktor Novak]] (1883–1950) == O == *[[Josef Obereigner]] (1845–1903?) *Egon Obid *[[Franjo Oblak]] (1897–?) *Stanislav Oblak (1911–1979) *[[Nikica Ogris]] *[[Alessandro Oman]] (1956–) *[[Igo Oraš]] (?–1981) *[[Damjan Oražem]] *[[Miran Orožim]] *[[Jože Osterman (gospodarstvenik)|Jože Osterman]] (1914–2004) *[[Zdenko Otrin]] (1933–1994) == P == *[[Franc Padar]] (1849–1907) *[[Janez Pagon]] *[[Franjo Pahernik]] (1882–1976) *[[Stane Pajk]] *[[Jože Papež]] (1967–) *[[Ferdo Papič]] (1929–1997) *Vida Papler Lampe *[[Ivan Pariš]] (1925–2016) *Vili Paulič *[[Roman Pavlin]] (1963–) *Damjan Pavlovec (1930-2017) *[[Marjan Pavšer]] (1926–2009) *Miro(slav)-[[Mirko Pečar]] (1925-2006)? *Franc (Valentin) [[Perko]] (1942–) *[[Mirko Perušek]] *[[Janez Petkoš]] (1947–2023) *Jože Petrič *[[Slavko Petrič]] (1928–2021) *[[Rudolf Pipan]] (1895–1975) *[[Saša Pirkmaier]] (1937–2022) *[[Janez Pirnat (gozdar)|Janez Pirnat]] (1960–) *[[Milan Piskernik]] (1925–2006) *Rok Pišek? *[[Barbara Piškur]] ? *[[Jernej Piškur]] (1938–) *Z. Planko *[[Josip Plesničar]] (1842–1913) *[[Bojan Počkar]] (1963–1996) *(Edvard Pogačnik 1877–1962) *Janez Pogačnik (1931–2023) *[[Leopold Pogačnik]] (1912–1980)? *[[Nika Pogačnik]] ? *Drago Pogorelc (1930-2013) *Jure Pokorn *[[Boštjan Pokorny]] (1970–) *[[France Polanc]] *[[Aleš Poljanec]] *[[Hubert Potočnik]] *[[Igor Potočnik]] (1960–) *Janko Potočnik (1931–2018) *[[Martin Potočnik]] (1911–1993) *[[Jože Prah]] (1963–) *[[Nejc Praznik]] *[[Anton Prelesnik]] (1934–2025) *[[Slavko Preložnik]] (1930?–2013) *[[Milan Prešeren]] (1931–1991) *[[Peter Prislan]] *Darko Pristovnik *[[Silvo Pritržnik]] *[[Tomaž Prus]] (1950–) *[[Josip Pucich]] (1850–?) *[[Vladimir Puhek]] (1936–) *[[Ivo Puncer]] (1931–1994) *[[Viljem Putick]] (1856–1929) == R == * [[Franjo Rainer|Franc (Franjo) Rainer]] (1902–1991) * [[Niko Rainer]] (1956–) * [[Boris Rantaša]] *Aleksander Ratajc * [[Franc Razdevšek]] (1928–2013) * [[Viktor Rebolj]] (1903–1970) * [[Edvard Rebula|Edvard (Bruno) Rebula]] (1936–2009) * [[Hinko Rejic]] (?–1988) * [[Ciril Remic|Ciril (Borut) Remic]] (1923–2013) *Monika Renko Avsenek * [[Josef Ressel]] (1793–1857) *[[Robert Režonja]] *[[Robert Robek]] *[[Dušan Robič]] (1933–2013) * [[Davorin Rogina]] * [[Anton Rossipal]] (1852–1906) * [[Jurij Rozman]] *Josip Rustia (1861–1948/9) * [[Ante Ružić]] (1886–?) == S == *Ivan Salzer (1840–1895) *Simon Schnarnaggl *Herbert Schoeppl (1892–1982) *[[Henrik Schollmayer-Lichtenberg]] (1860–1930) *Franz Joseph Schopf (1787–1859) ? *[[Janez Sedej (gozdar)]] *([[Anton Seliškar]] 1897–1964) *Janko Seljak *[[Andreja Senegačnik]] *[[Alojz Serini]] (1929–?) *Stanislav Sever ? *[[Franjo Sevnik]] (1895–1980) *[[Franjo Sgerm]] (1911–2001) *Stanko Silan *[[Primož Simončič]] (1961–) *Tina Simončič *[[Anton Simonič]] (1931–2001) *Iztok Sinjur *[[Mitja Skudnik]] *[[Jože Skumavec]] (u. 2020?) *Marko Slapnik *[[Ivan Smole]] - Ivič (1935–) *[[Igor Smolej]] (1943–2023) *[[Jože Smolič]] *Anton Smrekar *[[Anton Sodnik]] (1884–1936) *[[Stanko Sotošek]] (1903–1956) *[[Darja Stare]] *[[Matija Stergar]] *Joseph Heinrich Stratil ? *[[Jernej Stritih]] (1962–) *Andrej Strniša *[[Maks Sušek]] (1932–2022) *[[Adi Svetličič]] (1913–2013) *[[Baldomir Svetličič]] == Š == * [[Zdravko Šaubah]] (1925–1981) *[[Špela Ščap]] * [[Tomaž Ščuka]] * [[Marjan Šebenik|Marijan Šebenik]] (1915–2005) *Anton Šepec * [[Vinko Šeško]] (1937–) * Andrej Šertel (1931-1996) *[[Milan Šinko]] (1959–) * [[Anton Šivic]] (1879–1963) * [[Jože Šlander]] (1894–1962) * [[Jože Šlibar]] * [[Marjan Šolar]] (1933–2018) * [[Martin Šolar]] *[[Bogomir Špiletič]] *[[Alojz Štrancar]] (1885–1983) * [[Tomaž Šturm]] *[[Jakob Šubic]]? *Vladimir Šuklje star./dr.ing.(1878–1920) * [[Vinko Šumrada]] (1916–1990) * [[Mirko Šušteršič]] (1891–1984) == T == *Matej Tajnikar *[[Boštjan Tarman]] (1956–2018) *[[Janez Titovšek]] (1936–) *([[Pavel Tolar]] 1917–1989) *[[Robert Tomazin]] *[[Bernard Tonejc]] (1932–) *[[Nikolaj Torelli|Niko(laj) Torelli]] (1940–2026) (lesar) *[[Mirko Tratnik (inženir gozdarstva)|Mirko Tratnik]] (1938–2018) (lesar) *[[Vladimir Tregubov]] (1904–1974) *[[Milan Tretjak]] *[[Matevž Triplat]]? *[[Milan Trkman]] (1948–) *Ivo Trošt *Anton Turk * [[Zdravko Turk]] (1904–1991) *Zdravko Turk (1959–) == U == * [[Jernej Ude]] (1934–1989) * [[Hieronim Ullrich]] (1811–1866) *[[Martin Umek]] *Ivan Urankar (?–1978) *Mihej Urbančič * [[Janko Urbas]] (1877–1968) *[[Franjo Urleb]] (1925–2011) == V == *[[Ivan Veber]] (1937–) *[[Andrej Verlič]] *[[Živan Veselič]] *Črt Vilhar *[[Urška Vilhar]] (1977–) *Bojan Vomer *[[Vinko Vrhnjak]] (1900–1945) == W == * [[Iztok Winkler]] (1939–2013) *[[Franc Witschl]] (1825–1902) == Z == *Nenad Zagorac *[[Zmago Zakrajšek]] (?–2022) *[[Marijan Zemljič]] (1925–2013) * [[Viktor Ziernfeld]] (1883–1942) *[[Tomaž Zorman]] (1968–) *[[Tone Zimšek]] (1940–2012) *[[Alojz Zuffar]]/[[Čufar]]? (1852–1907) *[[Marjan Zupančič]] (1935–) *[[Martin Zupančič]] (1894–1943) *Miha Zupančič ? * [[Mitja Zupančič]] (1931–) == Ž == * [[Bogdan Žagar]] (1901–1972) *[[Vinko Žagar]] (1944–) *[[Peter Železnik (gozdar)]] *Lojze Žgajnar? *[[Daniel Žlindra]]? *[[Ivan Žonta]] (1935–) * [[Lojze Žumer]] (1899–1978) * Bogo Žun {{stublist}} [[kategorija:Slovenski inženirji gozdarstva|*]] 2wwhr667xuq0oc131ww2p8oklwz5jd7 0 262366 6748338 6741791 2026-09-09T12:06:24Z ~2026-45085-22 264465 /* S */ 6748338 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[inženir]]jev [[strojništvo|strojništva]].''' {{CompactTOC2}} == A == [[Boris Aberšek]] - [[Bojan Ačko]] - [[Vid Agrež]] - [[Vital Ahačič]] - [[Fouad Al-Mansour]] - [[Andro Alujevič]] - [[Miha Ambrož]] - [[Leopold Andree (inženir)|Leopold Andrée]] - [[Ivan Anžel]] - [[Marjan Anžur]] - [[Andrej Aplenc]] - [[Ciril Arkar]] - [[Nejc Avbelj (inženir strojništva)|Nejc Avbelj]] - [[Jurij Avsec]] - [[Marko Avšič]] == B == ([[Marin Bajd]]) - [[Ivan Bajsić]] - [[Zvone Balantič]] - [[Jože Balič]] - [[Janez Balkovec]] - [[Anton Baloh]] - [[Sani Bašič]] - [[Milan Batista]] - [[Bojan Bedenk]] - [[Aleš Belšak]] - [[Janez Benedičič]] - [[Roman Benet]] - [[Anton Beovič]] - [[Anton Bergant]] - [[Zoran Bergant]] - [[Arthur E. Bergles]] - [[Franc Bernard]] - [[Borut Bernat]] - [[Rajko Bernik]] - [[Natan Bernot]] - [[Julij Bertoncelj]] - [[Dean Besednjak]] - [[Roberto Biloslavo]] - [[Ignacijo Biluš]] - [[Aleš Bizjak]] - [[Valentin Bizjak]] - [[Frančišek Bizjan]] - [[Slavko Blatnik]] - [[Stanko Bloudek]] - [[Miha Bobič]]? - [[Miha Boltežar]] - [[Andrej Bombač]] - [[Gorazd Bombek]] - [[Josip Boncelj]] - [[Marko Boncelj]] - [[Milan Bordon]] - [[Drago Bračun]] - [[Tomaž Brajlih]] - [[Jože Brank (1924-2002)]] - [[Tadej Brate]] - [[Robert Brauc]] - [[Anton Brcar]] - [[Boris Janez Bregant]] - [[Franc Brelih]] - [[Milko Bremec|Milko Melhior Bremec]] - [[Bojan Breznik]] - [[Miran Brezočnik]] - [[Simon Brezovnik]] - [[Gabrijel Brinšek]] - [[Miha Brojan]] - ([[Boris Brovinsky]]) - [[Matija Brumat]] - [[Mihael Brunčko]] - [[Borut Buchmeister]] - [[Bojan Bučar]] - [[Boris Bukovec]] - ([[Borut Bundara]]) - [[Peter Butala]] - [[Vincenc Butala]] - == C == [[Roman Celin]] - [[Boštjan Cerkvenik]] - [[Boris Cijan]] - [[Ante Crnjac]] (1927-2018) - [[Franc Cvetaš]] - == Č == [[Ludvik Čebular]] - [[Anton Černej]] - [[Boris Černigoj]] - [[Lado Černoš]] - [[Tone Češnovar]] - [[Vincenc Čižman]] - [[Živojin Čuček]] - [[Mirko Čudina]] - [[Jožko Čuk]] - [[Franc Čuš]] == D == [[Janez Dekleva]] - [[Marjan Delić]] - [[Edvard Detiček]] - [[Janez Diaci]] - [[Želimir Dobovišek]] - [[Slavko Dolinšek]] - [[Bojan Dolšak]] - [[Helena Drnovšek Sršen]] - [[Boštjan Drobnič]] - [[Marjan Drofenik]] - [[Roman Drole]] - [[Igor Drstvenšek]] - [[Vladimir Drusany]] - [[Jože Duhovnik (strojnik)|Jože Duhovnik]] - [[Matevž Dular]] - [[Marjan Dvornik]] - [[Henrik Dvoršak]] == E == [[Janez Ekart]] - [[Andrej Eleršek]] - [[Igor Emri]] - == F == [[Ljubo Fabjan]] - [[Gorazd Fajdiga]] - [[Matija Fajdiga]] - [[Vladimir Fatur]] - [[Bogdan Filipič]] - [[Jože Flašker]] - [[Uroš Flisar]] - [[Dušan Florjančič|Dušan (C.) Florjančič]] - [[Janez Florjančič]] == G == [[Gašper Gantar]] - [[Vito Garbajs]] - [[Jože Gašperlin]] - [[Branko Gašperšič]] - [[Samo Gazvoda]] - [[Jože Germek]] - [[Jože Geršak]] - [[Miroslav Geržina]] - [[Henrik Gjerkeš]] - [[Bruno Glaser]] - ([[Stanislav (Staša) Glaser]]) - [[Vladimir Gliha]] - [[Srečko Glodež]] - [[Andrej Glojek]] - [[Andrej Godina]] - [[Jože Golob]] - [[Iztok Golobič]] - [[Franc Gologranc]] - [[Boštjan Gorjup]] - [[Franc Gortnar]] - [[Branislav Gospodinjački]] - [[Karl Gotlih]] - [[Edvard Govekar]] - [[Janez Gradišek]] - [[Alojzij Grčar]] - [[Stane Grčar]] - [[Ladislav Grdina]] - [[Ivan Grebenc]] - [[Dominik Gregl]] - [[Igor Grabec]]?- [[Ivan Grebenc]] - [[Janez Gregorčič]] - [[Alojz Gregorič]] - [[Dušan Gregorka]] - [[Edvard Grošelj]] - [[Dušan Gruden]] - [[Mihael Gruden]] - [[Janez Grum]] - [[Peter Gspan]] - [[Andrej Grželj]] - [[Nenad Gubeljak]] - [[Gvidon Gulič]] - [[Miloš Gulič]] - [[Jože Guna]] - [[Leo Gusel]] - [[Božidar Guštin]] == H == [[Matevž Hafner]] - [[Miroslav Halilovič]] - [[Robert Harb]] - [[Boštjan Harl]] - [[Anton Hauc]] - [[Niko Herakovič]] - Karel Hinterlechner - [[Damjan Hladnik]] - [[Jurij Hladnik (alpinist)|Jurij Hladnik]] - [[Gorazd Hlebanja]] - [[Jože Hlebanja]] (1926-2022) - [[Marko Hočevar]]? - [[Matej Hohnjec]] - [[Stojan Horvat]] - [[Mladen Houška]] - [[Štefan Hozjan]] - [[Gorazd Hren]] - [[Boris Hribar]] (1898-1966) - [[Aleš Hribernik]] - [[Matjaž Hriberšek]] - [[Marjan Hudina]] == I == [[Sava Isaković]] - [[Radko Istenič]] (jedrski tehnik) == J == [[Tadej Jakopič (1944)|Tadej Jakopič]] - [[Igor Janežič]] - [[Miro Jančigaj]] - [[Jožef Jarh]] - [[Ciril Jekovec]] (1881-1957) - [[Raoul Jenčič]]?- [[Matjaž Jenko]] - [[Uroš Jenko]] - [[Janez Jereb]] - [[Boris Jerman]] - [[Andrej Jeromen]] ''-'' [[Boris Jeseničnik]] - [[Anton Jezernik]] - [[Matija Jezeršek]] - [[Anton Jež]] - [[Mario Jež]] - [[Vlado Jordan]] - [[Mihael Junkar]] - [[Tomaž Jurejevčič]] - [[Jože Jurkovič]] - [[Borut Justin]] - [[Jože Juvan]] == K == [[Mitjan Kalin]] - [[Branko Kalpič]] - [[Zlatko Kampuš]] - [[Zoran Kariž]] - [[Ivo Karner]] - [[Mitja Kastrevc]] - [[Franci Katrašnik]] - [[Tomaž Katrašnik]] - ([[Leon Kavčnik]]) - [[Breda Kegl]] - [[Marko Kegl]] - [[Dragutin Kelšin]] - [[Tomaž Kern]] - [[Janko Kernc (1953)]] - [[Aleksander Kidrič]] - [[Edvard Kiker]] - [[Andrej Kitanovski]] - [[Simon Klančnik (strojnik)]] - [[Zdravko Klasek]] (1932-2021) - [[Jernej Klemenc]] - [[Katja Klinar]] - [[Damjan Klobčar]] - [[Mitja Klopčič]] - Jernej Klopčič - [[Tomaž Kmecl]] - [[Jure Knez]] - [[Janez Kobe|Janez Kobe (1921)]] - [[Maks Kocbek]] - [[Božo Kočevar]] - [[Rosana Kolar]] - [[Tomaž Kolšek]] - [[Marcel Kompare]] - [[Boštjan Končar]] - [[Andrej Konjajev]] - [[Janez Kopač (strojnik)|Janez Kopač]] - [[Darko Koporčič]] - [[Rudi Koprivnik]] - [[Aleksej Kopylov]] - [[Marjan Korošec]] - [[Marko Kos]] - [[Borut Kosec]] - [[Ladislav Kosec]] - [[Franc Kosel]] - [[Tadej Kosel]] - [[Hubert Kosler]] - [[Aleksander Kostnapfel]] - [[Karel Košak]] - Marko Košir (1946) - [[Franko Košuta]] (1943) - [[Igor Kovač]] - [[Marko Kovač]] - [[Miran Kovač]] - [[Franček Kovačec]] - [[Branko Kozina]] - [[Dominik Kozjek]] - [[Danilo Kraigher]] - [[Peter Krajnik]] - [[Viljem Kralj]] - [[Janez Kramar (strojnik)|Janez Kramar]] - [[Janez Kramberger (strojnik)|Janez Kramberger]] - [[Andrej Kranjec]] - [[Janez Kranjec (strojnik)|Janez Kranjec]] (1928-2020) - [[Marko Krečič]] - [[Gorazd Krese]] - [[Bojan Kraut]] - [[Roman Kreslin]] - [[Alojz Križman]] - [[Miloš Krofta]] - [[Jurij Krope]] - [[Marko Kržišnik]] - [[Ivan Kučan]] - [[Anton Kuhelj ml.]] (1934-2014) - [[Tomaž Kumelj]] - Janez Kunaver - [[Pavel Kunc]] (1934-2026) - [[Peter Kunc]] (1934-2021) - [[Robert Kunc]] - ([[Drago Kunstelj]]/Zgb) - [[Janez Kušar]] - [[Igor Kuštrin]] - [[Jože Kutin]] - [[Franc Kuzma]] - [[Karel Kuzman|Karl Kuzman]] - == L == [[Miran Lakota]] - [[Sašo Lap]] - [[Marjan Leber]] - [[Janko Legat]] - [[Zvonimir Lemič]] - [[Milan Lenarčič]] (1884-1949) - [[Janez Lesar]] - [[Bojan Leskovar]] - [[Polde Leskovar]] - [[Peter Leš]] - [[Boleslav Likar]] - [[Otto Likar]] (1915-2005) - ([[Andrej Lipej]]) - [[Mitja Ljubeljšek]] - [[Feliks Lobe]] - [[Peter Lobe]] - [[Bojan Logar (strojnik)]] - [[Gorazd Lojen]] - [[Darko Lovrec]] - [[Stanislav Lukšič]] - [[Janez Luznar]] == M == [[Marjan Mačkošek]] - [[Zvonko Majcen]] - [[Franc Majdič (1975)]] - [[Jože Majes]] - [[Milan Marčič]] - [[Evgen Marek]] - [[Janez Marinko]] - [[Janez Marolt (strojnik)|Janez Marolt]] - [[Slavko Marolt]] - [[Klemen Medja]] - [[Jožef Medved]]? - [[Sašo Medved]] - [[Breda Mejak Vrišer]] - [[Jani Melik]] - [[Toni Mešič]] - [[Milan Mikuž]] (1885-1976) - [[Matevž Milčinski]] - [[Jurij Modic]] - [[Nikolaj Mole]] - [[Franc Mordej]] - [[Mitja Mori]] - [[Miran Mozetič]] - ([[Janez Možina]]) - [[Mitja Muhič]] - [[Simon Muhič]] - [[Ivan Munda]] - [[Hinko Muren]] - [[Bogomir Muršec]] - [[Milan Muršič]] - [[Andrej Mernik]]-Vlado Miklavžin == N == [[Marko Nagode]] - [[Blaž Nardin]] - [[Aleš Nemec]] - [[Nande Niklsbacher]] - [[Dragica Noe]] - [[Marina Novak]] - [[Peter Novak (1937)|Peter Novak]] == O == [[Maks Oblak (strojnik)]] - [[Janez Oman (strojnik)|Janez Oman]] - [[Mirko Opara]] - [[Miran Oprešnik]] - [[Henri Orbanić]] - [[Tomaž Orešič]] - [[Milan Ozimič]] - == P == [[Ivan Pahole]] - [[Leopold Panjan]] - [[Radislav Pavletič]] - [[Stanislav Pehan]] - [[Janez Peklenik]] - [[Vili Pepel]] - [[Tomaž Pepelnjak]] - [[Andrej Perko (fotograf)]] - [[Tomaž Perme]] - [[Matjaž Perpar]] - [[Bogomil Pertot]] - [[Stojan Petelin]] - [[Borut Petkovšek]] - Hinko Petrič - ([[Jože Petrišič]]) - [[Igor Petrović]] - [[Peter Petrovič]] - [[Jožef Pezdirnik|Jože(f) Pezdirnik]] - [[Ciril Pisanski]] - Martin Plankar? - [[Bojan Podgornik]] - [[Primož Podržaj]] - [[Ivan Pogačar]] - [[Andrej Polajnar]] - [[Ivan Polajnar]] - [[Marko Polajnar]] - [[Dušan Poljak]] (1921-2020) - [[Bojan Pollak]] - [[Katja Popovič]] - [[Milovan Popović]] - [[Alojz Poredoš]] - [[Štefan Poredoš]] - [[Herman Potočnik]] - [[Primož Potočnik]] - [[Iztok Potrč]] - [[Roman Povše]] - [[Miloš Požar]]? - [[Matej Požarnik]] - [[Bojan Poženel]] - [[Alojzij Prašnikar]] - [[Ivan Prebil]] - [[Jožef Predan]] - [[Andrej Predin]] - [[Matjaž Prek]] - [[Zmagoslav Prelec]] - [[Stane Premelč]] - [[Franc Premk]] - [[Bojan Pretnar]] - [[Jurij Prezelj]] - [[Anton Zvonko Pristavec]] - [[Jernej Pristavec]] - [[Viktor Prosenc]] - [[Ervin Prelog]] - [[Jurij Prezelj]] - [[Bogdan Pučko]] - [[Jože Puhar]] - [[Vladimir Puklavec]] - [[Franci Pušavec]] == R == [[Savo Rakčević]] - [[Matjaž Ramšak]] - [[Zoran Rant]] - [[Jure Ravnik]] - [[Emil Rejec]] - ([[Ciril Rekar]]) - [[Marjan Rekar]] - [[Zoran Ren]] - [[Jože Rigler]] - [[Saška Rihtaršič]] - [[Franc Roethel]] - [[Dejan Rojko]] == S[[Tim Dolinšek]] == [[Niko Samec]] - [[Urška Sancin]] - [[Viktor Savnik]] - [[Zdenko Savšek]] - [[Franc Schweiger]] - [[Mihael Sekavčnik]] - [[Boris Selan]] - [[Zoran Seljak]] - [[Andrej Senegačnik]] - [[Martin Sever]] - [[Jurij Simčič]]? - Drago Simončič - [[Janko Slavič]] - [[Alojzij Sluga]] - [[Ivan Smerdu]] - [[Franc Smolik]] - [[Jožef Smrkolj]] - [[Jernej Soban]] - Tine Sobočan - [[Mirko Soković]] - [[Leopold Sorta]] (1891-1956) - [[Vladimir Staněk]] - [[Marko Starbek]] (1943-2023) - [[Slavko Stošicki]] - [[Uroš Stritih]] - [[Romeo Strojnik]] - [[Jože Stropnik]] - [[Albert Struna]] - [[Anton Stušek]] - [[Andrej Suhadolc]] - [[Joe Sutter]] (Suhadolc) - == Š == [[Roman Šabec]] - [[Samo Šali]] - [[Božidar Šarler]] - [[Boštjan Šifrar]] - [[Brane Širok]] - [[Leopold Škerget]] - [[Marko Škerlj]] - [[Milan Škrjanc]] - [[Pavel Škofic]] - [[Pavel Šmarčan]] (1926-2022) - [[Janez Šmitek]] (1916-2005) - [[Leopold Šolc]] (1918-2011) - [[Miha Šorn]] - [[Adolf Šostar]] (1934-2022) - [[Matjaž Šraml]] - [[Boris Štok]] - [[Josip Štolfa]] - [[Roman Šturm]] - M.Šuklje?- [[Borivoj Šuštaršič]] - ([[Verij Švajgar]]) - [[Gregor Švajger]] - [[Damijan Švajncer Butinar]] - Zdenko Štraus (1952-) == T == [[Boštjan Taljat]] - [[Frančišek Tašner]] - [[Jože Tavčar]] - [[Riko Tavčar]] - Albert Tence (ladjedelničar, 1923-2021) - [[Tomaž Terček (strojnik)]] - ([[Milan Terčelj]]) - [[France Tomšič (1937)|France Tomšič]] - [[Mihael Gabrijel Tomšič]] - [[Francelj Trdič]] - [[Ferdinand Trenc]] (st./ml.) - [[Marjan Treppo]] - [[Matija Tuma]] - [[Viktor Turnšek (1884-1953)]] - [[Jaka Tušek]] - [[Janez Tušek]] == U == [[Samo Ulaga]] - [[Miran Ulbin]] - [[Manica Ulčnik Krump]] - [[Dobromil Uran]] - Franci Uduč - == V == [[Matjaž Valenčič]] - [[Pavle Valentič]] - [[Joško Valentinčič]] - Božo Vehovec (1934-2009) ''-'' [[Boris Velenšek]] - [[Matej Vesenjak]] - [[Jože Vižintin]] - [[Miro Vodeb]] - [[Peter Vogrič]] (1931-2023) - [[Valter Volf]] - [[Mira Vovk Avšič]] - [[Simon Vrhunec]] - [[Ernest Vršec]] - [[Jaroslav Vrtačnik]] - [[Ljupka Vrteva]] - [[Lucijan Vuga]] - [[Tomaž Vuherer]] - [[Nataša Vujica Herzog]] - ([[Ivo Vušković]]) == Z == ([[Štefan Zagoričnik]]) - [[Andrej Jan Zajec]] - [[Aleksander Zalaznik]] - [[Stanislav Zazula]] - [[Leopold Zemljak]] - [[Franc Zgaga]] - [[Miran Zgonik]] - [[Ivan Zidar]] - [[Anton Zima]] (1923-2023) - [[Otmar Zorn]] - [[Ivan Zrimšek]] - [[Ivan Zupan (strojnik)|Ivan Zupan]] (1922-2014) - [[Samo Zupan]] - [[Danilo Zupančič]] (1952-2017) - [[Jože Zupančič]] - [[Martin Zupančič]] - [[Franc Zupanič]] - [[Albert Zore]] (1950-) - == Ž == Janez Žagar - [[Jože Žagar]] - Stanislav Žagar - [[Roman Žavbi]] - [[Djordje Žebeljan]] - [[Andrej Žerovnik]] - [[Aleksander Žezlina]] - [[Valentin Matija Živic]] - [[Andrej Žnidar]] - [[Bogumil Žnidaršič]] - Matjaž Žnidaršič - [[Iztok Žun]] - [[Zoran Žunič]] - Janez Župec - [[Uroš Župerl]] - [[Urban Žvar Baškovič]] - [[Matej Žvokelj]] {{stublist}} [[Kategorija:Slovenski inženirji strojništva|*]] 572cwl7vcydfrizt3djnfwytzm9tj93 0 268717 6748526 6744405 2026-09-10T01:15:36Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 5 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748526 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik | name = Janez Pristavec | image = | caption = | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | citizenship = slovensko | training = Akademija za likovno umetnost, [[Univerza v Ljubljani]] | known_for = slikarstvo, risba, grafika, karikatura }} '''Janez Pristavec''', [[slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[grafik]], likovni [[pedagog]], * [[27. marec]] [[1947]], [[Maribor]], † [[28. maj]] [[2008]], Maribor<ref>{{navedi splet |title=Janez Pristavec: 1947–2008 |url=https://janezpristavec.eu/en/about/ |website=Spominska spletna stran Janeza Pristavca |access-date=2026-07-29 |language=en}}</ref> Njegov ustvarjalni opus obsega [[slikarstvo]], dela na papirju in portretno [[karikatura|karikaturo]]. Pristavec je bil močno povezan s kulturnim življenjem [[Maribor]]a.<ref name="UGM2005">{{navedi splet |title=Janez Pristavec, Portretna karikatura |url=https://www.ugm.si/razstave/janez-pristavec-portretna-karikatura-242/ |website=Umetnostna galerija Maribor |publisher=Umetnostna galerija Maribor |date=2005 |access-date=2026-07-29 |language=sl |archive-date=2026-07-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260729175056/https://www.ugm.si/razstave/janez-pristavec-portretna-karikatura-242/ |url-status=dead }}</ref><ref name="LocutioBio">{{navedi splet |title=Janez Pristavec |url=https://www.locutio.si/avtorji.php?ID=722 |website=Locutio |access-date=2026-07-29 |language=sl}}</ref> == Življenje in delo == Pristavec se je rodil v Mariboru. Leta 1977 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Umetnostna galerija Maribor med njegovimi profesorji navaja Janeza Bernika, Bogdana Borčiča, Milana Butino, Zorana Dideka, Nikolaja Omerso, Štefana Planinca, Marjana Pogačnika, Gabrijela Stupico in Apolonija Zvesta.<ref name="UGM2005" /> Bil je član Društva likovnih umetnikov Maribor in Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, kot likovni pedagog pa je deloval na Srednji gradbeni šoli v Mariboru.<ref name="LocutioBio" /> Podatkovna zbirka RazUme [[Moderna galerija|Moderne galerije]] beleži njegovo sodelovanje na razstavah od leta 1980 dalje. Med njimi so bile 8. jugoslovanska razstava risbe v Kabinetu grafike Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu leta 1981, skupinska razstava ''Barva'' v Likovnem razstavišču Rihard Jakopič v Ljubljani leta 1988 ter samostojne razstave v Mariboru v letih 1990, 1994, 1998, 2005 in 2008.<ref name="RazumeArtist">{{navedi splet |title=Pristavec, Janez |url=https://razume.mg-lj.si/umetnik.php?id=424&pum_sortby=0 |website=Raz_ume |publisher=Moderna galerija, Ljubljana |access-date=2026-07-29 |language=sl}}</ref> Ob razstavi leta 1994 v Razstavnem salonu Rotovž je Umetnostna galerija Maribor izdala dvojezični katalog z uvodnim besedilom umetnostne zgodovinarke Edite Milete.<ref name="Catalogue1994">{{navedi knjigo |last1=Pristavec |first1=Janez |last2=Mileta |first2=Edita |title=Janez Pristavec: slike |publisher=Umetnostna galerija Maribor |location=Maribor |date=1994 |language=sl, en |oclc=442579947 |url=https://search.worldcat.org/title/442579947}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Janez Pristavec: slike |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/50939392 |website=COBISS+ |publisher=IZUM |access-date=2026-07-29 |language=sl}}</ref> Leta 1998 je bila v istem razstavišču na ogled razstava ''Portret od realizma do slikovnega znaka''.<ref name="Razume1998">{{navedi splet |title=Janez Pristavec: Portret od realizma do slikovnega znaka |url=https://razume.mg-lj.si/razstava.php?id=3551998&lang=en |website=Raz_ume |publisher=Moderna galerija, Ljubljana |date=1998 |access-date=2026-07-29}}</ref> Leta 2005 je Umetnostna galerija Maribor pripravila razstavo ''Portretna karikatura''. Pristavca je predstavila kot mestnega portretista in kronista, ki je v skicirko beležil prebivalce Maribora in obiskovalce mesta.<ref name="UGM2005" /> Leta 2006 je pri Mariborski literarni družbi izšla njegova knjiga ''Srečanja'', zbirka portretov in karikatur s spremno besedo Maria Berdiča.<ref name="Srecanja">{{navedi splet |title=Zbirka »Iz preteklosti« |url=https://www.kud-mld.si/zbirka-iz-preteklosti.html |website=Mariborska literarna družba |access-date=2026-07-29 |language=sl}}</ref> Pristavec je umrl maja 2008 v Mariboru, star 61 let.<ref>{{navedi splet |title=Umrl je slikar in grafik Janez Pristavec |url=https://www.locutio.si/kronika.php?letnik=2008&stran=6 |website=Locutio |date=2008 |access-date=2026-07-29 |language=sl}}</ref> Njegovo delo je bilo posmrtno predstavljeno tudi v [https://www.dlum.si/application/files/6916/0874/5038/DLUM-100let-Book-web4.pdf monografiji ob stoletnici organizirane dejavnosti Društva likovnih umetnikov Maribor], izdani leta 2020. == Ustvarjalnost == Pristavec je ustvarjal na področjih slikarstva, risbe in grafike. V poznejšem obdobju njegovega ustvarjanja sta pomembno mesto zavzela portret in karikatura.<ref name="LocutioBio" /><ref name="UGM2005" /> Naslov njegove portretne razstave iz leta 1998 je ta del njegovega opusa opredelil kot premik »od realizma do slikovnega znaka«.<ref name="Razume1998" /> Poznejše portretne risbe so pogosto nastajale v javnosti in beležile osebnosti iz mariborskega kulturnega in družbenega življenja; njihov izbor je bil objavljen v knjigi ''Srečanja''.<ref name="UGM2005" /><ref name="Srecanja" /> Njegova dela so bila že za časa njegovega življenja vključena v javne zbirke. Risba s svinčnikom iz cikla ''Hrib'', nastala leta 1987, je v didaktični zbirki Galerije Miklova hiša.<ref>{{navedi splet |title=Iz cikla Hrib |url=https://museums.eu/collection/object/281030/iz-cikla-hrib25-x-235-cm |website=Museums.EU |access-date=2026-07-29 |language=sl}}</ref> V zbirki Umetnostne galerije Maribor je delo ''Kvartet Feguš'' iz leta 2004.<ref>{{navedi splet |title=Praznični koncert kvarteta Feguš |url=https://www.ugm.si/dogodki/praznicni-koncert-kvarteta-fegus-555/ |website=Umetnostna galerija Maribor |publisher=Umetnostna galerija Maribor |date=2015-12-23 |access-date=2026-07-29 |language=sl |archive-date=2026-07-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260729201413/https://www.ugm.si/dogodki/praznicni-koncert-kvarteta-fegus-555/ |url-status=dead }}</ref> {{Galerija |title=Izbrana dela Janeza Pristavca |width=120 |height=100 |align=center | File:1988 70x100cm Masks 19 Janez Pristavec photo Igor Unuk.jpg | ''Maske 19'' | File:1988 100x70cm Masks Bird Janez Pristavec photo Igor Unuk.jpg | ''Maske – ptica'' | File:1997 30x40cm Still life 34 Janez Pristavec photo Igor Unuk.jpg | ''Tihožitje 34'' | File:1989 100x70cm Masks 28 Janez Pristavec photo Igor Unuk.jpg | ''Maske 28'' | File:2007 100x70cm Maribor Lent 24 Janez Pristavec photo Igor Unuk.jpg | ''Maribor – Lent 24'' | File:1989 33x31cm Fish series 21 Janez Pristavec photo Igor Unuk.jpg | ''Ribji cikel 21'' | File:1996 40x30cm Flute player Janez Pristavec photo Igor Unuk.jpg | ''Flavtist'' | File:1996 portrait 30x35cm Borcic Bogdan Janez Pristavec photo Igor Unuk.jpg | ''Portret Bogdana Borčiča'' | File:1990 100x70cm Colors 11 Janez Pristavec photo Igor Unuk.jpg | ''Barve 11'' | File:2007 50x70cm Mythology Fight of Minotaurs Janez Pristavec photo Igor Unuk.jpg | ''Mitologija – Boj minotavrov'' }} == Umetniški razvoj == === Formativna leta in študij na akademiji === Pristavec je začel risati že v otroštvu. Med njegovimi ohranjenimi zgodnjimi deli so pokrajine, arhitekturni motivi, portreti, avtoportreti, rastline ter prizori iz Maribora in njegove okolice. Že te risbe kažejo vztrajno zanimanje za organizacijo prostora, razmerja in izrazne možnosti črte.<ref>{{navedi splet |title=About the artist – Janez Pristavec Memorial Site |trans-title=O umetniku – Spominska spletna stran Janeza Pristavca |url=https://janezpristavec.eu/en/about/ |access-date=2026-08-06 |language=en}}</ref> Pred vpisom na akademijo se je ukvarjal z risbo s svinčnikom in tušem, suho iglo, linorezom in drugimi grafičnimi tehnikami. V tem obdobju pretežno samostojnega izpopolnjevanja je še pred začetkom formalnega izobraževanja pridobil precejšnjo tehnično suverenost. Na Akademiji za likovno umetnost se je opazovalnemu risanju pridružil analitični študij anatomije, gibanja, opisne geometrije in barvnih odnosov. Med njegovimi študijskimi deli so študije školjk, živalskih teles, človeškega okostja in ženskega akta. Razkrivajo umetnika, ki se je vidni svet učil razumeti ne le prek podobnosti, temveč tudi prek konstrukcije: organizacije teže, ritma, volumna in notranje zgradbe. Akt je postal eno njegovih osrednjih področij eksperimentiranja. Sprva je izhajal iz neposrednega opazovanja, nato pa ga je postopoma poenostavljal v ploskovna in geometrijska razmerja. Naturalistična barva se je umikala izrazitejšim kromatičnim kontrastom, telo pa je vse bolj postajalo struktura, prek katere je Pristavec raziskoval odnos med figuro in slikovnim poljem. === Grafika in preobrazba figure === V poznih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih letih 20. stoletja je Pristavec veliko pozornosti namenjal grafiki. Na linorezih, lesorezih in suhih iglah je pogosto upodabljal živali, zlasti ribe, žabe, plazilce in ptice. Živalsko telo je zanj pomenilo stičišče natančnega opazovanja, simbolnega pomena in formalne preobrazbe. Hkrati je človeška figura postajala vse bolj nestabilna. V ciklu ''Množice'' iz leta 1981 se telesa širijo, krčijo in zlivajo v strnjene organske gmote. Perspektiva je popačena, anatomija stopnjevana, meja med posamezno figuro in kolektivno množico pa postaja negotova. Teh risb ne gre razumeti zgolj kot pripravljalne študije. Sestavljajo samostojen cikel, v katerem črta ustvarja telesni volumen, gibanje in psihološko napetost. Deformirane figure obenem napovedujejo Pristavčevo poznejše zanimanje za maske, hibridna bitja in mitološka telesa. === Hrib in odkritje barve === Odločilen premik se je zgodil po slikarski prireditvi Ex tempore leta 1983, ko se je Pristavec intenzivno posvetil Meljskemu hribu, ki se dviga nad industrijsko in stanovanjsko krajino Maribora. Opazoval ga je z različnih stojišč, v različnih delih dneva in spreminjajočih se vremenskih razmerah. Tako je nastal obsežen sklop del na papirju, splošno znan kot cikel ''Hrib'', ki ga je ustvaril predvsem med letoma 1983 in 1985. Pokrajinski motiv se postopoma preobraža. Sprva hrib ostaja prepoznaven, nato pa se njegove konture čedalje bolj spreminjajo v pasove, intervale, kromatične napetosti in plastena polja. Poseben pomen sta v tem raziskovanju dobili rumena in oranžna barva. Pristavec je z razmeroma majhnimi količinami teh barv aktiviral obsežnejša območja temnejših, hladnejših ali bolj zadržanih tonov. Pokrajine ni več zgolj upodabljal, temveč mu je postala izhodišče za raziskovanje, kako je mogoče vizualno opažanje, spomin in čustveno izkušnjo prevesti v barvo. Pomen cikla ''Hrib'' je prav v tem prehodu med motivom in slikovno avtonomijo. Cikel ne pomeni popolne opustitve narave; narava je ponotranjena in na novo vzpostavljena z barvo. === Pomečkani papirji, maske in barvna polja === Od sredine osemdesetih let je Pristavec ustvarjal na fizično preoblikovanih in pomečkanih listih papirja. Gube, pregibi in poškodovane površine niso bili naključne nepravilnosti, temveč dejavni elementi umetnine. Papir ni bil več zgolj nevtralen nosilec, ampak je postal materialno telo, ki ga je bilo mogoče poslikati, pregibati, drgniti in z barvo ponovno aktivirati. Najzgodnejša dela iz te skupine pogosto še ohranjajo prepoznavne obraze, maske ali fragmente figur. Njihova identiteta je nestabilna, saj se pojavlja iz nepravilne površine in vanjo znova izginja. Obraz postane hkrati podoba in predmet: psihološka navzočnost, naslikani znak in materialno razdrobljeno polje. V poznejših delih, zlasti tistih, povezanih s ciklom ''Barve'', se prepoznavni motivi umaknejo. List začnejo organizirati vodoravni pasovi, navpične osi, kromatične plasti in razlomljene geometrijske strukture. Kljub temu teh del ne gre prestrogo ločevati od mask in figur, ki so nastajale pred njimi. Njihova barvna polja ohranjajo telesni značaj, abstraktno površino pa še naprej naseljujejo sledi obraza, pokrajine in prostorske globine. Pristavčeva abstrakcija zato ni pomenila zavračanja vidnega sveta. Razvila se je iz dolgotrajnega opazovanja pokrajine, listov, teles in obrazov ter ohranila spomin na te vire tudi tedaj, ko niso bili več neposredno prepoznavni. === Vrnitev figure === V zgodnjih devetdesetih letih se je figura ponovno pojavila z novo intenzivnostjo. To ni bila vrnitev k načinu upodabljanja iz časa pred abstraktnimi cikli. Telo je zdaj nosilo izkušnjo fragmentacije, kromatične členitve in materialne nestabilnosti. Risbe minotavra iz leta 1992 imajo v tem razvoju pomembno mesto. Človeška in živalska anatomija sta združeni v hibridnem telesu, ki uteleša fizično moč, ranljivost, konflikt in ujetost. Cikel vzpostavlja most med Pristavčevimi zgodnejšimi živalskimi motivi in mitološkimi slikami njegovih zadnjih let. Dela s harlekinom, ki so nastajala predvsem v devetdesetih letih, uvajajo drugačno vrsto preobražene figure. Harlekin je hkrati nastopajoči, maska in psihološko razcepljeni posameznik. Vzorčasta oblačila členijo telo v kromatične segmente, gledališka identiteta pa postane sredstvo za raziskovanje prikrivanja, razkrivanja in nestabilnosti jaza. V teh letih so se še naprej pojavljali akti, živali, portreti in figure. Pristavčevega umetniškega razvoja zato ne gre razumeti kot linearno zaporedje strogo ločenih slogovnih obdobij, temveč kot splet ponovnih vračanj. === Portret in družbeni arhiv === Portret je postal eno osrednjih področij Pristavčevega poznega ustvarjanja. Na portretih na platnu je obrazu podelil materialno in kromatično gostoto, obsežna skupina portretov na papirju pa ohranja hitrost in tveganje neposrednega opazovanja. Med upodobljenci so družinski člani, prijatelji, umetniki, pisatelji, glasbeniki, igralci, kulturne osebnosti in ljudje iz mariborskega okolja. Dela skupaj sestavljajo več kot le galerijo individualnih podobnosti: tvorijo vizualni arhiv osebnih odnosov in kulturnega življenja, ki je obdajalo umetnika. Pristavec je nenehno preizkušal, kako daleč je mogoče obraz preoblikovati, ne da bi ta izgubil svojo identiteto. Podobnost je lahko ohranil z nagibom glave, težo veke, značilnim profilom, pričesko ali izrazom. Popačenje in krajšava nista bila nujno odmika od prepoznavnosti, temveč sta lahko postala njeni najučinkovitejši sredstvi. Okoli leta 1999 je risanje v javnosti postajalo vse pomembnejše. Kot se je pozneje spominjal Pristavec, je bilo ustvarjanje zunaj ateljeja povezano tudi z osebno potrebo, da bi po ženini smrti premagal samoto. Ljudi je začel portretirati na razstavah, literarnih večerih, koncertih, družabnih srečanjih in v javnih prostorih. Portretiranje je v teh delih postalo srečanje med umetnikom, upodobljencem in včasih tudi občinstvom. Hitrost izvedbe je bila hkrati umetniška metoda in pogoj dogodka. Imena, datumi, posvetila in kratki komentarji so pogosto ostali vidni na listu, zato je vsaka risba postala zapis določenega srečanja. Številna dela so bila pozneje zbrana v publikaciji ''Janez Pristavec: Srečanja'' iz leta 2006 s spremno besedo Maria Berdiča. Knjiga je niz minljivih družabnih priložnosti preoblikovala v trajnejši kolektivni portret Maribora in njegove kulturne skupnosti. === Pozne mitološke slike === V zadnjih letih življenja, ko se je spoprijemal z dolgotrajno boleznijo, se je Pristavec vse izraziteje posvečal mitološkim in sakralnim temam. Med približno letoma 2006 in 2008 je ustvaril strnjen sklop slik, ki izhajajo iz grške mitologije, svetopisemskih in krščanskih pripovedi ter drugih arhetipskih tem. Med motivi so nereide, amazonke, minotaver, jezdeci, krilati konji, žrtveni prizori in apokaliptični jezdeci. Slike niso konvencionalne ilustracije ustaljenih zgodb. Pristavec je njihove pripovedi zgostil v soočenja med telesi, barvami in silami: med vzponom in padcem, željo in nasiljem, umrljivostjo in preobrazbo. Pozne mitološke slike združujejo številna vprašanja, ki so več desetletij oblikovala njegovo ustvarjanje. Živalska in človeška telesa se spajajo, barva dobiva simbolno intenzivnost, figura pa je podvržena istim procesom fragmentacije in ponovnega sestavljanja, ki so pred tem zaznamovali dela na pomečkanem papirju, maske in abstraktna barvna polja. Bolezen je del zgodovinskega konteksta teh slik, vendar ne sme postati njihov edini interpretativni ključ. Dela niso zgolj dokumenti telesnega pešanja ali umetnikova poslednja oporoka. Predstavljajo njegovo vrnitev k telesu in pripovedi z izjemno osredotočenostjo ter združujejo opazovanje, spomin, kulturno izročilo in osebno izkušnjo. == Razstave == Celoten seznam 85 razstav je objavljen v zbirki RazUme, podatkovni zbirki o slovenski likovni umetnosti.<ref>{{navedi splet |title=RazUme |url=https://razume.si/s/SCLy28rKtoMrXhK1YRjxLh?at=Ve9LdDPqeYh4zwYMafiMch |access-date=2026-07-30 |website=RazUme |language=sl }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Samostojni razstavi v Umetnostni galeriji Maribor oziroma njenem Razstavnem salonu Rotovž sta v letih 1994 in 1998 spremljala kataloga.<ref name="Catalogue1994" /><ref name="Razume1998" /> Po umetnikovi smrti so bili izbori Pristavčevih portretov in aktov v letih 2009 in 2010 razstavljeni v Galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor.<ref name="RazumeArtist" /> V letih 2012–2013 je bilo njegovo delo vključeno v razstavo Umetnostne galerije Maribor ''Skoraj pomlad: 100 let slovenske umetnosti'', pregledno predstavitev, sestavljeno iz slovenskih muzejskih in galerijskih zbirk.<ref>{{navedi splet |title=Almost Spring: 100 Years of Slovene Art |trans-title=Skoraj pomlad: 100 let slovenske umetnosti |url=https://www.ugm.si/en/exhibitions/exhibitions/100-years-of-slovene-art-709/ |website=Umetnostna galerija Maribor |date=2012-11-30 |access-date=2026-07-29 |language=en |archive-date=2026-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260730113902/https://www.ugm.si/en/exhibitions/exhibitions/100-years-of-slovene-art-709/ |url-status=dead }}</ref> Pristavčeva dela iz zbirke Umetnostne galerije Maribor so bila uvrščena tudi v izbor kiparke Vlaste Zorko leta 2018 in na razstavo ''Spekter: 70 let zbirke UGM'', odprto leta 2024.<ref>{{navedi splet |title=Izbrala Vlasta Zorko |url=https://www.ugm.si/dogodki/izbrala-vlasta-zorko-2945/ |website=Umetnostna galerija Maribor |publisher=Umetnostna galerija Maribor |date=2018-06-02 |access-date=2026-07-29 |language=sl |archive-date=2026-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260730125943/https://www.ugm.si/dogodki/izbrala-vlasta-zorko-2945/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |title=Spekter: 70 Years of the UGM Collection |trans-title=Spekter: 70 let zbirke UGM |url=https://www.ugm.si/en/exhibitions/exhibitions/spekter-70-years-of-the-ugm-collection-5244/ |website=Umetnostna galerija Maribor |date=2024-02-02 |access-date=2026-07-29 |language=en |archive-date=2026-07-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260729172608/https://www.ugm.si/en/exhibitions/exhibitions/spekter-70-years-of-the-ugm-collection-5244/ |url-status=dead }}</ref> * SPEKTER. 70 let Zbirke UMG, UMETNOSTNA GALERIJA, MARIBOR, SLOVENIJA, 02.02.2024 • 30.08.2026 * DRUGONOSTALGIJA. PREPLET GENERACIJ. Razstava likovnih del učiteljev in nekdanjih dijakov ob 70. jubileju II.gimnazije MB, SPLETNA RAZSTAVA, 17.03.2021 • 2021 * JANEZ PRISTAVEC. WoMEN, E2RD GALERIJA, MARIBOR, SLOVENIJA, 08.02.2017 • 2017 * JANEZ PRISTAVEC. Mali akt, E2RD GALERIJA, MARIBOR, SLOVENIJA, 27.10.2016 • 05.02.2017 * JANEZ PRISTAVEC. Portretne skice, VETRINJSKI DVOREC, MARIBOR, SLOVENIJA, 10.05.2014 • 23.05.2014 * EPK 2012. SKORAJ POMLAD. 100 let slovenske umetnosti / ALMOST SPRING. 100 Years of Slovene Art, UMETNOSTNA GALERIJA, MARIBOR, SLOVENIJA, 30.11.2012 • 17.03.2013 * JANEZ PRISTAVEC, PAVILJONI GRAŠČINE DOL, DOL PRI LJUBLJANI, SLOVENIJA, 07.05.2010 • 23.05.2010 * JANEZ PRISTAVEC. Akti, GALERIJA DLUM, MARIBOR, SLOVENIJA, 06.01.2010 • 23.01.2010 * JANEZ PRISTAVEC. Portreti 1995 – 2007, GALERIJA DLUM, MARIBOR, SLOVENIJA, 22.04.2009 • 09.05.2009 * JANEZ PRISTAVEC, GALERIJA DLUM, MARIBOR, SLOVENIJA, 09.01.2008 • 26.01.2008 * NOVOLETNA PRODAJNA RAZSTAVA, GALERIJA DLUM, MARIBOR, SLOVENIJA, 05.12.2007 • 01.01.2008 * RAZSTAVA ČLANIC IN ČLANOV DRUŠTVA LIKOVNIH UMETNIKOV MARIBOR 2007, GALERIJA GRAD, SLOVENSKA BISTRICA, SLOVENIJA, 26.10.2007 • 18.11.2007 * JUBILANTI 2007, GALERIJA DLUM, MARIBOR, SLOVENIJA, 12.09.2007 • 29.09.2007 * JANEZ PRISTAVEC. MOJA JUBILEJA, UNIVERZITETNA KNJIŽNICA, MARIBOR, SLOVENIJA, 15.03.2007 • 16.04.2007 * DRUŠTVO LIKOVNIH UMETNIKOV MARIBOR – DLUM, RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja, MARIBOR, SLOVENIJA, 07.09.2006 • 07.10.2006 * JANEZ PRISTAVEC. OBRAZI V MARIBORU, MUZEJ NOB, MARIBOR, SLOVENIJA, 2006 • 22.03.2006 * BIFE PRI LOČNICI. RAZSTAVA ČLANOV DLUM / DRUŠTVA LIKOVNIH UMETNIKOV MARIBOR, RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja, MARIBOR, SLOVENIJA, 01.12.2005 • 31.12.2005 * JANEZ PRISTAVEC, MARIBOR, SLOVENIJA, 2005 • 2005 * JANEZ PRISTAVEC. PORTRETNA KARIKATURA, UMETNOSTNA GALERIJA, MARIBOR, SLOVENIJA, 30.06.2005 • 31.07.2005 * JANEZ PRISTAVEC. GALERIJA PODOB, MIHELIČEVA GALERIJA, PTUJ, SLOVENIJA, 27.01.2005 • 06.03.2005 * RISBE ČLANOV DLUM, GALERIJA DLUM, MARIBOR, SLOVENIJA, 05.01.2005 • 11.01.2005 [katalog] * JANEZ PRISTAVEC. PORTRETI-KARIKATURE, UNIVERZITETNA KNJIŽNICA, MARIBOR, SLOVENIJA, 08.12.2004 * RAZSTAVA ČLANIC IN ČLANOV DRUŠTVA LIKOVNIH UMETNIKOV MARIBOR 2004, RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja, MARIBOR, SLOVENIJA, 14.10.2004 • 11.11.2004 * 1. TEMATSKA RAZSTAVA: CVETLIČNO TIHOŽITJE, GALERIJA DLUM, MARIBOR, SLOVENIJA, 15.10.2003 • 30.10.2003 * RAZSTAVA ČLANOV DLUM 2003, RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja, MARIBOR, SLOVENIJA, 07.10.2003 • 04.11.2003 * MAJSKI SALON. NESELEKCIONIRANO, JAKOPIČEVA GALERIJA, LJUBLJANA, SLOVENIJA, 13.05.2003 • 31.05.2003 * POUČUJEM LIKOVNO VZGOJO-ČAS JE ZA RISBO, RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja, MARIBOR, SLOVENIJA, 12.09.2002 • 28.09.2002 * JANEZ PRISTAVEC,SAMO PAJEK JUS, GALERIJA DLUM, MARIBOR, SLOVENIJA, 28.08.2002 • 10.09.2002 * RAZSTAVA ČLANOV DLUM/DRUŠTVA LIKOVNIH UMETNIKOV MARIBOR 2002, Galerija LUKA, PULA /PULJ, HRVAŠKA /CROATIA, 10.08.2002 • 30.08.2002 * DLUM. RAZSTAVA LIKOVNIH DEL ČLANOV DRUŠTVA LIKOVNIH UMETNIKOV MARIBOR, RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja, MARIBOR, SLOVENIJA, 06.03.2001 • 29.03.2001 * RAZSTAVA ČLANOV DLUM 2000. 80.OBLETNICA, RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja, MARIBOR, SLOVENIJA, 25.04.2000 • 18.05.2000 * DLUM 2000. 80. ANNIVERSARIO, BIBLIOTECA CIVICA, CORDOVADO (Friuli-Venezia Giulia), ITALIJA /ITALY, 2000 • 2000 * DLUM / DRUŠTVO LIKOVNIH UMETNIKOV MARIBOR, RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja, MARIBOR, SLOVENIJA, 08.04.1999 • 08.05.1999 * JANEZ PRISTAVEC, GALERIJA MAK, MARIBOR, SLOVENIJA, 11.03.1999 • 1999 * JANEZ PRISTAVEC. PORTRET IN KARIKATURE, RAZSTAVNI SALON TEHNIŠKE FAKULTETE, MARIBOR, SLOVENIJA, 1998 • 1999 * NAGRAJENCI DLUM 1993-1998, GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI, CELJE, SLOVENIJA, 19.11.1998 • 31.12.1998 * RAZSTAVA ČLANOV DRUŠTVA LIKOVNIH UMETNIKOV MARIBOR 1998, RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja, MARIBOR, SLOVENIJA, 07.05.1998 • 29.05.1998 * JANEZ PRISTAVEC. PORTRET OD REALIZMA DO SLIKOVNEGA ZNAKA, RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Rotovški trg, MARIBOR, SLOVENIJA, 07.04.1998 • 30.04.1998 * NAGRAJENCI IN JUBILANTI DLUM 1997, LIKOVNA VITRINA Z.S.TRIGLAV, NOVA GORICA, SLOVENIJA, 09.10.1997 • 1997 * JUBILANTI DLUM 1997, GALERIJA DLUM, MARIBOR, SLOVENIJA, 02.04.1997 • 28.04.1997 * ALBIN KRAMBERGER IN JANEZ PRISTAVEC, GALERIJA DLUM, MARIBOR, SLOVENIJA, 11.12.1996 • 23.12.1996 * DRUŠTVO LIKOVNIH UMETNIKOV MARIBOR, GALERIJA MURSKA SOBOTA, MURSKA SOBOTA, SLOVENIJA, 10.05.1996 • 02.06.1996 * NAGRAJENCI DLUM ZA LETO 1995, RAZST. PAVILJON ZDRAVILIŠČA, ROGAŠKA SLATINA, SLOVENIJA, 23.03.1996 • 23.04.1996 * NAGRAJENCI DLUM 1995, GALERIJA DLUM, MARIBOR, SLOVENIJA, 22.11.1995 • 12.12.1995 * NAGRAJENCI DLUM 1993-1994-1995, MILANO, ITALIJA /ITALY, 1995 * RAZSTAVA ČLANOV DLUM, RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja, MARIBOR, SLOVENIJA, 25.04.1995 • 20.05.1995 * OBLIKOVALCI. ČLANI DLUM, GALERIJA DLUM, MARIBOR, SLOVENIJA, 05.04.1995 • 04.05.1995 * DARILO SLOVENSKI LIKOVNIH UMETNIKOV PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI IDRIJA, GALERIJA IDRIJA, IDRIJA, SLOVENIJA, 07.02.1995 • 21.02.1995 * (PODARJENE LIKOVNE UMETNINE), IDRIJA, SLOVENIJA, 1995 * JANEZ PRISTAVEC,JOŽE ŠUBIC, RAZSTAVNI SALON TEHNIŠKE FAKULTETE, MARIBOR, SLOVENIJA, 25.11.1994 • 19.12.1994 * KRUH VINO RIBE. JESENSKA LIKOVNA DELAVNICA DLUM 1994, GALERIJA DLUM, MARIBOR, SLOVENIJA, 06.11.1994 • 15.11.1994 * JANEZ PRISTAVEC, RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja, MARIBOR, SLOVENIJA, 14.06.1994 • 09.07.1994 * DRUŠTVO LIKOVNIH UMETNIKOV MARIBOR.SPOMLADANSKA RAZSTAVA, RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja, MARIBOR, SLOVENIJA, 05.05.1994 • 05.06.1994 * JANEZ PRISTAVEC, GALERIJA MAK, MARIBOR, SLOVENIJA, 16.09.1993 * JANEZ PRISTAVEC, MLADINSKO RAZSTAVIŠČE AVLA, MARIBOR, SLOVENIJA, 1993 * DRUŠTVO LIKOVNIH UMETNIKOV MARIBOR, RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja, MARIBOR, SLOVENIJA, 22.04.1993 • 22.05.1993 * SREČANJE TREH MEST.GREENWICH-REINICKENDORF-MARIBOR, RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja, MARIBOR, SLOVENIJA, 27.10.1992 • 17.11.1992 * JANEZ PRISTAVEC, GALERIJA FLORJAN, PTUJ, SLOVENIJA, 28.04.1992 • 31.05.1992 * ČLANI DRUŠTVA LIKOVNIH UMETNIKOV MARIBOR, RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja, MARIBOR, SLOVENIJA, 23.04.1992 • 15.05.1992 * MAJSKI SALON ’92, JAKOPIČEVA GALERIJA, LJUBLJANA, SLOVENIJA, 09.04.1992 • 04.05.1992 * JANEZ PRISTAVEC.TUATAROMAHIJA, RAZSTAVNI SALON TEHNIŠKE FAKULTETE, MARIBOR, SLOVENIJA, 09.03.1992 • 06.04.1992 * DRUŠTVO LIKOVNIH UMETNIKOV MARIBOR, RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja, MARIBOR, SLOVENIJA, 10.05.1991 • 13.06.1991 * MAJSKI SALON. RAZSTAVA ČLANOV ZDSLU, LIKOVNO RAZSTAVIŠČE RIHARD JAKOPIČ, LJUBLJANA, SLOVENIJA, 09.05.1991 • 29.05.1991 * SLOVENSKA GRAFIKA. RAZSTAVA ČLANOV ZDSLU, LIKOVNO RAZSTAVIŠČE RIHARD JAKOPIČ, LJUBLJANA, SLOVENIJA, 17.01.1991 • 08.02.1991 * SLIKE IN GRAFIKE IZ ZBIRKE TEHNIŠKE FAKULTETE MARIBOR, RAZSTAVNI SALON TEHNIŠKE FAKULTETE, MARIBOR, SLOVENIJA, 03.12.1990 • 31.12.1990 * JANEZ PRISTAVEC, MALA GALERIJA IVANA ČOBALA, MARIBOR, SLOVENIJA, 20.10.1990 * DLUM / DRUŠTVO LIKOVNIH UMETNIKOV MARIBOR, RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja, MARIBOR, SLOVENIJA, 24.04.1990 • 23.05.1990 * JANEZ PRISTAVEC, GALERIJA ARS, MARIBOR, SLOVENIJA, 08.03.1990 • 31.03.1990 * J.CEKUTA,M.DUH,SILVIJ POPOVIČ,JANEZ PRISTAVEC,JOŽE ŠUBIC, RAZSTAVNI SALON TEHNIŠKE FAKULTETE, MARIBOR, SLOVENIJA, 05.06.1989 • 23.06.1989 * LIKOVNI TRENUTEK 1989, LIKOVNO RAZSTAVIŠČE RIHARD JAKOPIČ, LJUBLJANA, SLOVENIJA, 18.05.1989 • 08.06.1989 * DRUŠTVO LIKOVNIH UMETNIKOV MARIBOR. RISBA IN SKULPTURA, RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja, MARIBOR, SLOVENIJA, 20.04.1989 • 24.05.1989 * BARVA. RAZSTAVA ČLANOV ZDSLU, LIKOVNO RAZSTAVIŠČE RIHARD JAKOPIČ, LJUBLJANA, SLOVENIJA, 02.12.1988 • 19.12.1988 * SILVIJE POPOVIČ,JANEZ PRISTAVEC,JOŽE ŠUBIC, RAZSTAVNI SALON TEHNIŠKE FAKULTETE, MARIBOR, SLOVENIJA, 07.11.1988 • 25.11.1988 * DLUM-DRUŠTVO LIKOVNIH UMETNIKOV MARIBOR, RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja, MARIBOR, SLOVENIJA, 22.04.1988 • 14.05.1988 * DIDAKTIČNA ZBIRKA. RISBA, GALERIJA ZDSLU, LJUBLJANA, SLOVENIJA, 13.10.1987 • 27.10.1987 * UTRINEK SLOVENSKE LIKOVNE TVORNOSTI. DARILO ZA DARILO / PRODAJNA RAZSTAVA, LIKOVNI SALON, CELJE, SLOVENIJA, 25.11.1986 • 20.12.1986 * 19. SALON LIKOVNE UMJETNOSTI “13. NOVEMBAR”, CETINJE, JUGOSLAVIJA /YUGOSLAVIA, 1985 • 1985 * DSLU. RAZSTAVA DRUŠTVA SLOVENSKIH LIKOVNIH UMETNIKOV, LIKOVNO RAZSTAVIŠČE RIHARD JAKOPIČ, LJUBLJANA, SLOVENIJA, 17.11.1982 • 10.12.1982 * DSLU. ZAPIS NA PAPIRJU, LIKOVNO RAZSTAVIŠČE RIHARD JAKOPIČ, LJUBLJANA, SLOVENIJA, 26.11.1981 • 1981 * 5. IZLOŽBA NARODNO OSLOBODILAČKA BORBA U DELIMA LIKOVNIH UMETNIKA JUGOSLAVIJE, GALERIJA DOMA JNA, BEOGRAD, JUGOSLAVIJA /YUGOSLAVIA, 25.06.1981 • 01.10.1981 * VIII. ZAGREBAČKA IZLOŽBA JUGOSLAVENSKOG CRTEŽA, KABINET GRAFIKE JAZU, ZAGREB, JUGOSLAVIJA /YUGOSLAVIA, 1981 • 1981 * DSLU / DRUŠTVO SLOVENSKIH LIKOVNIH UMETNIKOV, LIKOVNO RAZSTAVIŠČE RIHARD JAKOPIČ, LJUBLJANA, SLOVENIJA, 15.12.1980 • 11.01.1981 == Izbrane publikacije == * {{navedi knjigo |last1=Pristavec |first1=Janez |last2=Mileta |first2=Edita |title=Janez Pristavec: slike |publisher=Umetnostna galerija Maribor |location=Maribor |date=1994 |language=sl, en |oclc=442579947}} * ''Janez Pristavec: Portret od realizma do slikovnega znaka''. Maribor: Umetnostna galerija Maribor, 1998.<ref name="Razume1998" /> * {{navedi knjigo |last=Pristavec |first=Janez |title=Srečanja |publisher=Mariborska literarna družba |location=Maribor |date=2006 |isbn=961-6483-54-4 |language=sl}} * Pogačar, Vojko; Premzl, Primož (2020). [https://www.dlum.si/application/files/6916/0874/5038/DLUM-100let-Book-web4.pdf ''Monografija Društva likovnih umetnikov Maribor ob stoletnici organizirane dejavnosti v okoljih severovzhodne Slovenije'']. Maribor: DLUM. {{ISBN|978-961-91530-9-3}} == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{Uradno spletno mesto|https://janezpristavec.eu/}} * [https://razume.mg-lj.si/umetnik.php?id=424 Razstavna dejavnost Janeza Pristavca] v zbirki Raz_ume Moderne galerije {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pristavec, Janez}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Umrli leta 2008]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski karikaturisti]] 6bk7602bgejpy30ktniifhb46m0cyom 0 278825 6748519 4085410 2026-09-09T23:34:37Z ~2026-44996-51 264415 6748519 wikitext text/x-wiki '''Zeller''' je [[priimek]] več oseb: * [[André-Marie Zeller]], francoski general * [[Carl Zeller]], avstrijski skladatelj * [[Florian Zeller]] (1979), francoski dramatik, romanopisec, gledališki režiser in filmski ustvarjalec * [[Henri Zeller]], francoski general {{priimek}} lkos5o6it3yre9ej9umc13i2bi81z1v 0 285645 6748524 6730309 2026-09-10T00:27:27Z Theslodriver 214622 BHEV/BKK in muzej dodatek 6748524 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = Szentendre | other_name = | settlement_type = [[Seznam mest na Madžarskem|Mesto]] | pushpin_map = Madžarska | pushpin_relief = 1 | pushpin_label_position = | pushpin_map_caption = | pushpin_mapsize = 280 | image_skyline = [[File:Szentendre montage1.jpg|240px]] | image_shield = HUN Szentendre COA.svg | image_flag = Flag of Szentendre.svg | established_date = 1872 (mestne pravice) | subdivision_name = {{HUN}} | subdivision_type1 = [[Regije Madžarske|Regija]] | subdivision_name1 = [[Osrednja Madžarska]] | subdivision_type2 = Županija | subdivision_name2 = Pešta | subdivision_type3 = Okrožje | subdivision_name3 = Szentendre | area_total_km2 = 43,83 | population_total = 27.534 | population_as_of = 2021 | population_density_km2 = 592 | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | postal_code_type = [[Postal codes in Hungary|Postal code]] | postal_code = 2000, 2001 | area_code_type = [[Telephone numbers in Hungary|Area code]] | area_code = (+36) 26 | website = {{URL|http://szentendre.hu/}} | coordinates = {{coord|47.70440|19.06858|region:HU|display=inline,title}} | name = }} '''Szentendre''' je obrečno [[mesto]] v županiji [[Pešta (županija)|Pešta]] na [[Madžarska|Madžarskem]], med glavnim mestom [[Budimpešta|Budimpešto]] in hribovjem Pilis-Visegrád. Mesto je znano po svojih muzejih (predvsem Madžarski muzej na prostem), galerijah in umetnikih. Zaradi svoje zgodovinske arhitekture in lahke dostopnosti po železnici in reki je postalo destinacija za turiste, ki bivajo v Budimpešti. Obstaja veliko objektov, vključno s trgovinami s spominki in restavracijami, ki skrbijo za te obiskovalce. == Ime == Ime mesta temelji na srednjeveški latinski obliki ''Sankt Andrae'' ('Sv. Andrej'). Zaradi pestre mešanice narodnosti, ki so se nekoč naselile v Szentendreju, ima naselje različna imena glede na jezik. Madžarsko ime za mesto je ''Szentendre''; hrvaško ime je ''Senandrija''; nemško ime je ''Sankt Andrä''; v srbščini je ime ''Sentandreja'' (srbska cirilica ''Сентандреја''); slovaško ime je ''Svätý Ondrej''. Njegovo ime (''Sanctus Andreas'') se je prvič pojavilo v študentski oporoki leta 1146, ki jo je potrdil kralj [[Géza II. Ogrski]]. Mestno jedro iz 12. stoletja je bilo okoli še obstoječe cerkve sv. Andreja na drugi strani potoka Bükkös. == Zgodovina == Območje današnjega Szentendreja je bilo ob prihodu Madžarov nenaseljeno. V 9. stoletju se je tu naselil Árpádov spremljevalec, sakralni knez Kurszán. Propadlo rimsko trdnjavo je prenovil in na ostankih rimskih stavb ponovno vzpostavil naselje. O zgodovini Szentendreja med 9. in 10. stoletjem je malo znanega. Nekateri viri kažejo, da je na tem območju obstajala naselbina z imenom ''Apurig''. Beseda ''apor'' pomeni »potok«, zato naj bi naselje bilo ob manjši reki. Na podlagi zemljevidov vojaških raziskav je bilo na tem območju pet potokov: Dera, Bükkös, Öregvíz in Sztelin. S katerim potokom lahko identificiramo Apor, ni znano. Mesto je bilo v osmanskem obdobju večinoma izpraznjeno. Po ljudskem štetju iz 17. stoletja je takrat tu ostala le ena družina s svojim strežnim osebjem. [[File:Szentendre Fő tér.jpg|thumb|250px|Fotografija "Fő tér" (Glavni trg) v Szentendreju|left]] [[File:Szentendre decorated shop windows.jpg|thumb|250px|Okrašena okna prodajalne]] Po izgonu Osmanov z območja so se v naselje preselili tuji naseljenci. Danes dokaze o razcvetu mesta v tem času lahko vidimo v baročnem slogu hiš, sredozemskem vzdušju mestne arhitekture, njegovih cerkvah, tlakovanih ulicah in ozkih uličicah. Med veliko turško vojno so bili Srbi povabljeni, naj se izselijo na Madžarsko, da bi se izognili [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]]. Zaradi tega vabila je leta 1690 prišlo do množičnega izseljevanja Srbov v Szentendrejsko pokrajino. Ti Srbi so pustili trajne sledi v mestni pokrajini in njeni kulturi. Stavbe v mestnem jedru so poskušale ohraniti ta srbski vpliv v svoji arhitekturi, vendar te stavbe dejansko ne izvirajo iz 17. stoletja. Po zemljevidih ​​s konca stoletja se je mestno jedro takrat ponašalo z drugimi stavbami. Bilo je tudi precejšnje priseljevanje Dalmatincev. Dalmatinske družine so se naselile na Oslovi gori, kjer danes ohranja njihov spomin ulica Dalmát. Tudi v 1980-ih so v tej ulici živeli izključno potomci prvotnih Dalmatincev. Ti potomci zdaj živijo po vsem mestu. Čeprav so Osmani zdesetkali prebivalstvo regije, začenši v 1690-ih, je prebivalstvo počasi začelo naraščati in leta 1872 je doseglo raven, ko je mestni značaj spet začel prevladovati namesto vaškega značaja. Javna uprava in poslovne ustanove so omogočile uresničevanje vseh privilegijev, ki jih prinaša mesto. Szentendre je leta 1872 dobil status mesta. Leta 1888 je bila odprta železnica med Szentendrejem in Budimpešto. Umirjeno provincialno življenje mesta že od začetka 20. stoletja privablja umetnike. Szentendrejska likovna kolonija je nastala leta 1929. Z njo je povezana tako imenovana ''Szentendrejska šola''. Danes v mestu živi več kot dvesto likovnih in uporabnih umetnikov, pisateljev, pesnikov, glasbenikov in igralcev. Mesto je bilo do 1970-ih majhno mesto; njegovo prebivalstvo je komaj doseglo štiri tisoč. Takratno mesto je obsegalo le dva dela: mestno jedro in Oslovo goro, ki je postala življenjski prostor v začetku 20. stoletja. Ta dva dela mesta sta od vseh preostalih območij Szentendreja ločena s cesto 11. [[File:SzentendrePlagueColumn.jpg|thumb|250px|Glavni trg|left]] Okoli zgodovinskega mestnega jedra se je skozi stoletja mestu pridružilo nekaj manjših naselij, od katerih so nekatera današnja tradicionalna mestna območja Szentendreja, kot sta Izbég in Derecske. Szentendre vsebuje tudi območja zelenih pasov, kot so Pannóniatelep, Püspökmajor, Pismány, Szarvashegy. Do konca 1970-ih se je zaradi obsežne združitve mestnega središča naseljeno območje mesta znatno povečalo. Do začetka 21. stoletja so bila ta območja popolnoma poseljena in prejšnje mestece je leta 2010 doseglo 25.000 prebivalcev. Ta širitev mesta je praktično končala tradicionalno sadjarstvo in vrtnarjenje v Szentendreju. Madžarski muzej na prostem (Skanzen), ustanovljen leta 1967, prikazuje različne plasti vasi in mestnih družb, vključno z notranjo opremo in življenjskim slogom različnih skupin od konca 18. do sredine 20. stoletja. Ta muzej vključuje najdaljšo evropsko muzejsko železniško progo, ki je bila zgrajena leta 2009. Muzej obiskujejo turisti iz Madžarske in tujine. ''The Witcher'' (TV serija) (Netflix, 2019) je uporabil muzejsko zemljišče za prikaz vasi, ki je bila prvotni dom lika Yennefer; ta lokacija je bila uporabljena tudi v prizorih z glavnim likom, Ciri, v času, ko je bila na območju z mlinom na veter.<ref>{{navedi splet |url=https://www.atlasofwonders.com/2019/12/the-witcher-filming-locations-castle-cintra-aretuza.html |title=The Witcher Filming Locations Guide: Where was The Witcher filmed? |date=December 26, 2019 |publisher=Atlas of Wonders |access-date=January 12, 2020 |quote=The Witcher was filmed on location in Hungary, Austria, the Canary Islands (Spain) and Poland.}}</ref> == Železnica == Szentendre je z Budimpešto povezan z linijo 5 železnice [[:hu:Budapesti_Közlekedési_Zrt.|BHÉV]], ki je bila odprta leta 1888. Ta električna železniška proga omogoča pogoste vlake med Szentendrejem in podzemno postajo Batthyány tér v Budimpešti preko Békásmegyerja. V Szentendreju je tudi [[:hu:Városi_Tömegközlekedési_Múzeum|Muzej mestnega javnega prevoza]], ter depo za linijo 5 železnice BHÉV. == Umetnost == Szentendre je že od zgodnjega 20. stoletja dom generacij madžarskih umetnikov. V severnem delu mesta je delovala umetniška kolonija Szentendre. Obstaja veliko muzejev in sodobnih galerij, ki predstavljajo bogato tradicijo vizualne umetnosti. == Galerija == <gallery class="center" mode="packed"> Slika:Szentendre Peter Paul church.JPG Slika:Szentendre2 eeurope dec05.jpg Slika:SzentendreStrasse.jpg File:Virágok_Szentendre_Belvárosában.jpg File:Blagovesztenszka-templom (7351. számú műemlék) 4.jpg File:Szentendre látkép Templom térről.jpg </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam naselij na Madžarskem]] == Zunanje povezave == {{Commons category|Szentendre}} * [http://www.iranyszentendre.hu/en/ Welcome to Szentendre (Official)] * [http://szentendre.net/index.php?rewrite=1999-02-02-uk-szentendre-in-olden-times-and-today Szentendre in Olden Times and Today] * [http://szentendre.com/publicisztika.php?rewrite=2011-12-21-szentendre-touristic-and-cultural-informations-qr Touristic and cultural informations] * [http://www.budapestvacationservice.com/day_trips_outside_of_budapest.html Day Trips Outside of Budapest: Szentendre] * [http://archive.rec.org/REC/Introduction/Szentendre/TravelInformation.html Travel Information (rec.org, archive)] * [http://www.skanzen.hu/en Hungarian Open Air Museum (Skanzen)] [[Kategorija:Mesta Županije Pešta]] {{normativna kontrola}} 8kewx9jhmmsn84szx479efnwi0z62v4 0 286301 6748598 5928613 2026-09-10T09:00:27Z Engelbert 76895 pp, nk 6748598 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Gaston-Samuel Blanc |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1942 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Gaston-Samuel Blanc''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[23. junij]] [[1881]], † [[25. september]] [[1943]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Blanc/Gaston-Samuel/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Blanc, Gaston-Samuel}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 2h97hnfe77p5k3sraygyfhoxrwzxvz9 0 286302 6748599 5930891 2026-09-10T09:08:22Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice, nk 6748599 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Jean-Clément Blanc |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1916–1958 |rank=[[Armadni general (Francija)|Armadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Jean-Clément Blanc''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[1. oktober]] [[1897]], † [[21. december]] [[1982]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Blanc/Jean-Clement/France.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Blanc, Jean-Clément}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Načelniki Generalštaba Kopenske vojske Francije]] c09laaxi4bvsqri7003g7scen84qktg 0 288874 6748487 5663542 2026-09-09T20:28:18Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6748487 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Grah}} '''Grah''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 663 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 366. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Andrej Grah Whatmough]], pravnik, direktor RTVS * [[Drago Grah]] (1937—1980), germanist, pisatelj in prevajalec * [[Jože Grah]] (*1941), gospodarstvenik * [[Jožef Grah]], policist in veteran vojne za Slovenijo * [[Käthe Grah]] (*1936), jezikoslovka-germanistka, politologinja, lektorica, prevajalka * [[Matej Grah]] (*1994), politik * [[Matija Grah]], novinar, urednik * [[Stane Grah]] (*1946), novinar, urednik == Glej tudi == * priimke: ** [[Grahek]] ** [[Grahor]] ** [[Grahovar]] ** [[Grahornik]] **[[Graham]] * [[Gaj Sempronij Grakh]] * [[Tiberij Sempronij Grakh]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Grah}} {{priimek|Grah}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] ibn4num7qzz8stcgm3vzipbhbwhtgbr 0 291838 6748485 6227117 2026-09-09T20:09:17Z Yerpo 8417 dp 6748485 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''János Csernoch''' ({{jezik-sk|Ján Černoch}}), [[Madžari|madžarski]] [[Rimskokatoliška Cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[18. junij]] [[1852]], [[Szakolcza]], † [[25. julij]] [[1927]]. == Življenjepis == 18. novembra 1874 je prejel [[duhovniško posvečenje]]. 16. februarja 1908 je bil imenovan za [[škofija Csanád|škofa Csanáda]]; 10. maja istega leta je prejel [[škofovsko posvečenje]]. 20. aprila 1911 je bil imenovan za [[nadškofija Kalocsa|nadškofa Kalocse]] in 13. decembra 1912 za [[nadškofija Esztergom|nadškofa Esztergoma]]. 25. maja 1914 je bil povzdignjen v [[kardinal]]a in imenovan za [[kardinal-duhovnik]]a [[S. Eusebio]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam madžarskih rimskokatoliških škofov]] * [[seznam madžarskih rimskokatoliških nadškofov]] * [[seznam madžarskih kardinalov]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|János Csernoch}} - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bcsernoch.html Catholic-hierarchy.org] {{normativna kontrola}} {{reli-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Csernoch, János}} [[Kategorija:Madžarski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Madžarski kardinali]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Csanáda]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Kalocse]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Esztergoma]] [[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Pij X.]] nph6ooyn82ashjtlvjh86o11od4gm16 0 297780 6748369 6744772 2026-09-09T13:45:55Z Neka oseba 238731 6748369 wikitext text/x-wiki {{Infobox Military Unit | unit_name = Italijanska kopenska vojska | native_name = Esercito Italiano | image = [[Slika:Coat of arms of the Esercito Italiano.svg|175px|Grb Italijanske kopenske vojske]] | caption = Grb Italijanske kopenske vojske | country = {{flagicon|Italija}} [[Italija]] | type = [[Kopenska vojska]] | branch = | dates = [[1946]] - danes | specialization = [[Kopensko bojevanje]] | command_structure = [[Generalštab Italijanske kopenske vojske]] | size = ~100.000 (2021) | current_commander = [[File:Flag of the chief of staff of armed force.svg|30px]] [[General]] [[Giuseppe Valotto]] | garrison = [[Rim]] | ceremonial_chief = | nickname = | motto = (LA) Salus rei publicae suprema lex esto (SLO) Kar je dobro za republiko je vrhovni zakon | colors = | march = | mascot = | battles = [[Zalivska vojna]]<br>[[EUMM]]<br>[[SFOR]] <br>[[KFOR]] <br>[[ISAF]] <br>[[Iraška vojna]] | notable_commanders = | anniversaries = }} '''Italijanska kopenska vojska''' ({{lang-it|Esercito Italiano}}; [[kratica]]: EI) je [[kopenska vojska|kopenska komponenta]] [[Italijanske oborožene sile|Italijanskih oboroženih sil]]. Uradno je bila ustanovljena ob [[risorgimento|združitvi Italije]] leta 1861 kot [[Kraljeva italijanska kopenska vojska]] in je s prehodom države v republiko leta 1946 prevzela sedanje poimenovanje. Od leta 2005 sestavljajo vojsko le prostovoljci; leta 2010 je tako štela okoli 100.000 pripadnikov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Gli archivi storici del Ministero della Difesa (esercito, marina, aeronautica) dalle origini al 1922 | url=https://doi.org/10.1163/9789004590731|publisher=BRILL|date=1972-01-01|isbn=978-90-04-59073-1|last=Ministero della Difesa}}</ref> Poveljstvo nad Italijansko kopensko vojsko izvaja [[Generalštab Italijanske kopenske vojske]] (''Stato maggiore dell’Esercito italiano''; SME), ki se nahaja v [[Rim]]u in katerega vodi [[načelnik Generalštaba Italijanske kopenske vojske]] (''Capo di stato maggiore dell’Esercito italiano''; CSME); ta položaj trenutno zaseda [[korpusni general (Italija)|korpusni general]] [[Giuseppe Valotto]]<ref>[http://www.esercito.difesa.it/Organizzazione/Il%20Capo%20di%20Stato%20Maggiore/Documents/CV_Valotto_inglese_110713.pdf Esercito.difesa.it - Liutenant General Giuseppe VALOTTO: Chief of Staff of the Italian Army]</ref>. == Struktura == === Operativna struktura === ; Trenutna<ref>[http://www.esercito.difesa.it/Organizzazione/Forze_Operative/Pagine/default.aspx Esercito.difesa.it - Le Forze Operative]</ref><ref>{{Navedi splet |title=Esercito Italiano - Notizie, Concorsi, Operazioni, Storia |url=https://www.esercito.difesa.it/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20260720125532/https://www.esercito.difesa.it/ |archive-date=2026-07-20 |access-date=2026-08-12 |website=www.esercito.difesa.it |language=it |url-status=live }}</ref> [[File:CoA mil ITA stato maggiore.png|30px]] [[Generalštab Italijanske kopenske vojske]] ** [[File:Distintivo del Comando Valutazione e Innovazione dell'Esercito.png|25px]] Poveljstvo kopenske vojske za ocenjevanje in inovacije, v [[Civitavecchia]] (Lazio)<ref>{{cite web |title=Comando Valutazione e Innovazione dell'Esercito |url=https://www.esercito.difesa.it/organizzazione/capo-di-sme/stato-maggiore-esercito/Comando-Valutazione-e-Innovazione-dell-Esercito |publisher=Italian Army |access-date=1 October 2025}}</ref> *** [[File:CoA mil ITA rgt carri 001.png|25px]] [[1. oklepni polk]], v [[Capo Teulada|Capo Teuladi]] ([[Sardinija]]) *** [[File:CoA mil ITA rgt fanteria 080.png|25px]] [[80. polk "Rim"]], v Monte Romanu ([[Lazio]]) ** [[File:Istituto Geografico Militare.svg|25px]]Vojaški geografski inštitut ** Služba za duhovno pomoč ** Vojaški olimpijski športni center (CSOE) ** Poveljstvo kopenske vojske za C4 * [[File:Distintivo del Comando Forze Operative Terrestri (2016).png|border|30px]][[Poveljstvo operativnih kopenskih sil]] (COMFOTER) ** [[File:Distintivo del NATO Rapid Deployable Corps – Italy.png|border|25px]][[NATO Rapid Deployable Corps – Italy]] (NRDC-IT) ** [[File:Distintivo del Comando Truppe Alpine.png|border|25px]][[Poveljstvo alpinskih enot]] (COMALP) ** [[File:Divisione Acqui 2017.png|border|25px]][[Divizija "Acqui"]] ** [[File:LOGO MND-S.jpg|border|25px]][[Mednarodna divizija jug (italijanske vojske)|Mednarodna divizija jug]] ** [[File:Distintivo del Comando Aviazione dell'Esercito.png|border|25px]][[Poveljstvo letalstva kopenske vojske (Italija)|Poveljstvo letalstva]] ** [[File:Distintivo del Comando delle Forze Operative Terrestri di Supporto.png|border|25px]][[Poveljstvo sil za bojno podporo (Italija)|Poveljstvo sil za bojno podporo]] ** [[File:CoA of the Folgore Brigade.svg|border|25px]][[Padalska brigada "Folgore"]] **[[File:Scudetto del Comando Forze Speciali dell'Esercito.png|25px]] [[Poveljstvo specialnih sil kopenske vojske (Italija)|Poveljstvo specialnih sil kopenske vojske]] * [[File:Distintivo del Comando Territoriale Nazionale dell'Esercito.png|border|30px]][[Teritorialno poveljstvo kopenske vojske (italijanske vojske)|Teritorialno poveljstvo kopenske vojske]] (COMTER) **[[File:Distintivo del Comando Forze Operative Nord.png|border|25px]][[Severno teritorialno poveljstvo (italijanske vojske)|Severno teritorialno poveljstvo]] (COMTER NORD) ***Poveljstvo kopenske vojske "Emilija-Romanija" ***Poveljstvo kopenske vojske "Furlanija-Julijska krajina" ***Poveljstvo kopenske vojske "Lambardia" ***Poveljstvo kopenske vojske "Piemont" ***Poveljstvo kopenske vojske "Toskana" ***Poveljstvo kopenske vojske "Ligurija" ***Poveljstvo kopenske vojske "Trento" **[[File:Distintivo del Comando Forze Operative Sud.png|border|25px]][[Južno teritorialno poveljstvo (italijanske vojske)|Južno teritorialno poveljstvo]] (COMTER SUD) ***Poveljstvo kopenske vojske "Sicilija" ***Poveljstvo kopenske vojske "Sardenija" ***Poveljstvo kopenske vojske "Lacij" ***Poveljstvo kopenske vojske "Kalabrija" ***Poveljstvo kopenske vojske "Basilikata" ***Poveljstvo kopenske vojske "Abruco-Molise" ***Poveljstvo kopenske vojske "Pulija" ***Poveljstvo kopenske vojske "Umbrija" ***Poveljstvo kopenske vojske "Marke" **[[File:Scudetto del Comando Infrastrutture.png|border|25px]][[Poveljstvo za infrastrukturo (italijanske vojske)|Poveljstvo za infrastrukturo]] ***1. oddelek za infrastrukturo, v Torinu (Piemont) ***5. oddelek za infrastrukturo, v Padovi (Benečija) ***8. oddelek za infrastrukturo, v Rimu (Lazio) ***10. oddelek za infrastrukturo, v Neaplju (Kampanija) ***Inženirska enota za operativno infrastrukturo v Cecchignoli (Lazio **[[File:Raloce.jpg|34x34_pik]] Centralno logistično poveljstvo<ref name="SME">{{navedi splet|url=https://www.esercito.difesa.it/organizzazione/capo-di-sme/comando-logistico-esercito/index.html|title=Comando Logistico dell'Esercito|access-date=2026-08-30 |website=www.esercito.difesa.it |language=it }}</ref> *** Poveljniška enota, v [[Rim|Rimu]] (Lazio) providing security and support to the Army General Staff *** [[File:CoA_mil_ITA_autogr_manovra_11.png|33x33_pik]] 11. Transportni polk "Flaminia", nudi transport za generalštab ** Vadbene in logistične baze: ** Poveljstvo vojaške zaporne organizacije v Santa Maria Capua Vetere (Campania) ** Vojaško zdravilišče in ustanova za helioterapijo - Ischia, v Ischii ** Army Music Band, v Rimu (Lazio) ** Zgodovinski muzej Bersaglieri, Rim (Lazio) ** Center za upravljanje arhivov v Candiolu (Piemont) ** Urad za dokumente v Rimu (Lazio) * [[File:Distintivo del Comando Logistico dell'Esercito.png|border|30px]][[Logistično poveljstvo kopenskih sil (italijanske vojske)|Logistično poveljstvo kopenskih sil]] ** Vojaška bolnišnica v Rimu ** Zdravstveno in veterinarsko poveljstvo ** Tehnično poveljstvo ** Poveljstvo za transport in materialno oskrbo ** Poveljstvo vojaške policije ** Centralna inšpekcijska enota ** Poveljstvo za logistično podporo * [[File:Distintivo del Comando per la Formazione, Specializzazione e Dottrina dell'Esercito.png|border|30px]][[Poveljstvo za usposabljanje, specializacijo in doktrino kopenske vojske (italijanske vojske)|Poveljstvo za usposabljanje, specializacijo in doktrino kopenske vojske]] (COMFORDOT) === Rodovi, specializacije in korpusi === ; Rodovi<ref name="#2">[http://www.esercito.difesa.it/Organizzazione/Armi_corpi/Pagine/default.aspx Esercito.difesa.it - Armi e Corpi dell'Esercito]</ref> * Rod pehote ''(Arma di Fanteria)'' ** [[Zračnodesantne enote|Zračnodesentna]] pehota (''Fanteria Aeromobile'') ** [[Gorske enote|Gorska]] pehota (''Fanteria [[Alpini]]'') ** [[Bersaljerji|Bersalieri]] ** Amfibiska pehota (''[[Lagunari]]'') ** [[Mehanizirane enote|Mehanizirana pehota]] (''Fanteria Meccanizzata'') ** [[Padalske enote|Padalska]] pehota (''Paracadutisti'') * Rod konjenice (Oklepni rod) ''(Arma di Cavalleria)'' * Rod artilerije ''(Arma di Artiglieria)'' * Rod inženirstva ''(Arma di Genio)'' * Rod komunikacij ''(Arma delle Trasmissioni)'' * Rod transporta in oskrbe ''(Arma dei Trasporti e Materiali)'' ; Specializacija<ref name="#2"/> ;* [[Letalstvo Italijanske kopenske vojske|Letalstvo]] ''(Specialità dell'Aviazione dell'Esercito)'' === Trenutna organizacija polkov === Vse brigade so bile in so nenehno napotene v operacije zunaj Italije. Bojne brigade imajo od 3000 do 5000 vojakov. Manevrske enote brigad so označene kot polki, vendar imajo na terenu moštvo in opremo, podobno kot veliki bataljoni, ki jih sestavljajo velika poveljniška in logistično podporna četa ter bojni bataljon. Topniški polki imajo na voljo dodatno baterijo za nadzor, zajem ciljev in taktično zvezo. Vsaka celotna brigada italijanske vojske ima naslednje enote: * Štab brigade * Bataljon za poveljstvo in taktično podporo * Poveljniška četa * Četa za signalizacijo '''Izvidniški polk''' * Četa za poveljstvo in logistično podporo * Oklepni batalijon ** 3 × izvidniške čete ** Četa težkih oklepnikov '''Artilerijski polk''' * Baterija za poveljstvo in logistično podporo * Baterija za nadzor, zajem ciljev in taktično zvezo * Artilerijski batalijon ** 3 × havbične baterije (vsaka s 6 × havbicami PzH2000 ali FH70) ** Baterija za ognjeno in tehnično podporo (Center za vodenje ognja) '''Inženirski polk''' * Četa za poveljstvo in logistično podporo * Inženirski bataljon ** 3 × bojna inžinirka čete ** Četa za podporo razmestitvi (gradbeništvo, premostitev itd.) '''Logistični polk''' * Četa za poveljstvo in logistično podporo * Logistični bataljon ** Oskrbovalna četa ** Vzdrževalna četa ** Transportna četa Odvisno od vrste brigade (lahka, srednja, težka) ima vsaka brigada tri manevrske bataljone. Trenutno so manevrski polki vojske organizirani takole: '''Lahki pehotni polk''' ([[Alpini]], [[Polk lagunarjev Serenissima|Lagunari,]] padalci; in 66. zračnomobilni pehotni polk "Trst") * Četa za poveljstvo in logistično podporo * Pehotni bataljon ** 3 × strelske čete (z VTLM Lince, Bv206 (samo enote Alpini); vsaka četa s 3 × 81 mm minometi in 2 × izstrelki Spike MR) ** Četa za manevrsko podporo (4 × 120 mm minometi, 4 × izstrelki Spike MR) '''Srednji pehotni polk''' * Četa za poveljstvo in logistično podporo * Pehotni bataljon ** 3 × strelske čete (vsaka s 14 × Freccia Combat, 3 × 81 mm minometi, 2 × Freccia Combat Anti-tank s Spike LR in 2 × izstrelki Spike MR) ** Četa za manevrsko podporo (2 × Freccia Combat, 4 × Freccia Mortar Carrier s 120 mm minometom, 4 × Freccia Combat Anti-Tankovski z izstrelki Spike LR in 4 × Spike MR, 12x VTLM Lince izvidniška vloga) '''Težki pehotni polk''' * Poveljniška in logistično podporna četa * Pehotni bataljon ** 3 × strelske čete (vsaka s 14 × Dardo IFV, 3 × 81 mm minometi, 2 × Dardo Spike LR) ** Manevrsko podporna četa (2 × Dardo IFV, 4 × M106 120 mm minometni nosilci, 4 × Dardo Spike LR) '''Tankski polk''' (4., 32. in 132. tankovski polk) * Poveljniška in logistično podporna četa * Tankski bataljon ** 3 × tankovske čete (vsaka s 13 × Glavni bojni tanki [[Ariete C-1|Ariete]]). == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam kopenskih vojsk]] * [[Kraljeva italijanska kopenska vojska]] ([[Kraljevina Italija]]) * [[Nacionalna republikanska kopenska vojska]] ([[Italijanska socialna republika]]) * [[Italijanska sobojujoča kopenska vojska]] * [[Italijanski osvobodilni korpus]] {{unit-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kopenske vojske po državah|Italija, Republika]] [[Kategorija:Italijanske oborožene sile]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1946]] [[Kategorija:Vojaške enote, garnizirane v Rimu]] [[Kategorija:Italijanska kopenska vojska|*]] hfm7s5tdtbsn2da2yeyw7dv2er55max 0 298594 6748434 6747686 2026-09-09T17:42:24Z Neka oseba 238731 6748434 wikitext text/x-wiki {{Infobox Military Unit | unit_name = Hrvaška kopenska vojska<br>Hrvatska kopnena vojska | image = [[File:Seal of Croatian Army.png|150px|Grb Hrvaške kopenske vojske]] | caption = Grb Hrvaške kopenske vojske | dates = 1991 - danes | country = {{flagicon|Hrvaška}} [[Hrvaška]] | allegiance = [[File:Osrh.jpg|25px|Grb Oboroženih sil Republike Hrvaške]] [[Oborožene sile Republike Hrvaške]] | branch = | type = [[Kopenska vojska]] | role = | size = ~7.000 pripadnikov | command_structure = [[Generalštab Oboroženih sil Republike Hrvaške]] | garrison = [[Karlovec]] | garrison_label = Sedež poveljstva | equipment = | equipment_label = | nickname = | patron = | motto = ''Domovini vjerni'' (Domovini zvesti) | colors = | colors_label = | march = ''Mi smo garda hrvatska (Mi smo garda hrvaška)'' | mascot = | battles = [[Hrvaška osamosvojitvena vojna]]<br>[[Bosanska vojna]]<br>[[Afganistanska vojna]] | anniversaries = [[28. maj]] | decorations = | battle_honors = <!-- Commanders --> | current_commander = [[Generalmajor]] [[Blaž Beretin]] | current_commander_label = | ceremonial_chief = | ceremonial_chief_label = | colonel_of_the_regiment = | colonel_of_the_regiment_label = | notable_commanders = [[Martin Špegelj]], [[Janko Bobetko]], [[Petar Stipetić]], [[Zvonimir Červenko]], [[Ante Gotovina]], [[Marijan Mareković]], [[Mladen Kruljac]] }} '''Hrvaška kopenska vojska''' (izvirno {{lang-hr|Hrvatska kopnena vojska}}, tudi le ''{{lang|hr|Hrvatska vojska}}'') je [[kopenska vojska|kopenska komponenta]] [[Oborožene sile Republike Hrvaške|Oboroženih sil Republike Hrvaške]]. == Naloge == Glavna namena Hrvaške kopenske vojske sta: zaščita nacionalnih interesov države ter zaščita suverenosti in teritorialne celovitosti [[Hrvaška|Republike Hrvaške]].<ref>[http://www.osrh.hr/data/hkov_hr.asp OSRH.hr - Hrvatska kopnena vojska ]</ref> Osnovne naloge Hrvaške kopenske vojske so: * Doseganje in vzdrževanje optimalne stopnje pripravljenosti sil za odvračanje agresije na Republiko Hrvaško. * Razvijanje in vzdrževanje sposobnosti sodelovanja v skupnih operacijah ter vodenja obrambnih in ofenzivnih operacij. * Razvoj in vzdrževanje zmogljivosti za izvajanje netradicionalnih vojaških nalog in nalog odzivanja na asimetrične grožnje (terorizem, nezakonita trgovina in tihotapljenje orožja za množično uničevanje, ljudi in drog). * Razvoj in vzdrževanje zmogljivosti za sodelovanje v mednarodnih vojaških operacijah in humanitarnih operacijah v okviru mednarodnih sil * Sodelovanje v mednarodnih vojaških operacijah za podporo miru. * Sodelovanje pri podpori zavezniških sil na Hrvaškem. * Sodelovanje v dejavnostih nadzora nad orožjem ter vzpostavljanje zaupanja in varnostnih ukrepov. * Razvijanje in ohranjanje sposobnosti sodelovanja pri podpori zagotavljanja pomoči civilnim institucijam v državi v kriznih razmerah, zaščiti in reševanju ter pri podpori civilni družbi. * Komunikacijska in informacijska podpora oboroženim silam Republike Hrvaške. == Zgodovina == === Hrvaška osamosvojitvena vojna === Hrvaška kopenska vojska praznuje svoj dan 28. maja v spomin na dan, ko so se pripadniki 1., 2., 3. in 4. brigade hrvaškega Zbora narodne garde postrojili in prisegli na stadionu NK Zagreb v Kranjčevićevi ulici v Zagrebu. Oblikovanje prvih enot hrvaškega Zbora narodne garde je sledilo "krvavi velikonočni noči" leta 1991, ko je postalo očitno, da se bo morala Republika Hrvaška braniti z organiziranimi vojaškimi silami. Prve enote Zbora narodne garde veljajo tudi za prve enote kopenskih sil hrvaške vojske, iz njihovih operativnih jeder pa so nastale gardijske brigade: 1. gardijska brigada "Tigri", 2. gardijska brigada "Gromovi", 3. gardijska brigada "Kune" in 4. gardijska brigada "Pauci", enote, ki so bile med domovinsko vojno hrbtenica in glavni nosilci vseh operacij, ki jih je izvajala hrvaška vojska. Pripadniki gardijskih brigad so se borili na bojiščih po vsej Republiki Hrvaški v najtežjih bitkah in odločilnih trenutkih domovinske vojne, skupaj s pripadniki rezervnih pehotnih brigad, ki so bile prav tako ustanovljene med vojno leta 1991, pa so sodelovali v bitkah za [[Bitka za Vukovar|Vukovar]], Dubrovnik, Zadar, Karlovac, Gospić, Novsko in Okučane, v bitkah za ohranitev državnih meja v Posavini, Banovini, Liki, na vzhodu v Slavoniji in na jugu v zadarskem, šibeniškem in dubrovniškem zaledju. Pripadniki kopenskih sil hrvaške vojske iz profesionalnih in rezervnih sestav so sodelovali in bili glavna sila in podpora pri pripravi in ​​izvedbi operacij, kot so operacija "Požgana zemlja" leta 1992, operacija "Gusar" na Maslenici leta 1993 in v osvobodilnih operacijah leta 1995, ki so končno pripeljale do osvoboditve okupiranega ozemlja in vzpostavitve celovitosti Republike Hrvaške. S svojo močjo in spretnostjo bojevanja so vložili glavni napor in slavili kot zmagovalci v operacijah [[Operacija Blisk|"Blisk"]], "Poletje" in [[Operacija Nevihta|"Nevihta"]]. Po bleščeči zmagi v "Nevihti" sta sledili še operaciji "Maestral" in "Južni premik". Zaključni operaciji leta 1995 sta vzpostavili vojaško ravnovesje moči v regiji, nasprotna stran pa je morala neposredno priznati hrvaško vojaško moč, to ravnovesje moči pa je nasprotno stran prisililo k mirni rešitvi ponovne vključitve hrvaškega Podonavja. === Obdobje po vojni === Z koncem domovinske vojne kopenske sile oboroženih sil Republike Hrvaške začenjajo s preoblikovanjem, zmanjševanjem in prehodom v mirnodobno organizacijo s teritorialnim načelom obrambe. Konec leta 2002 se je začela organizacija Hrvaških kopenskih sil kot ene od vej oboroženih sil Republike Hrvaške. Vodja organizacije je bil generalpodpolkovnik Marijan Mareković, ki je bil tudi njen prvi poveljnik in je to funkcijo opravljal do 19. marca 2007. Kmalu po ustanovitvi so enote hrvaške vojske poleg osnovnih nalog obrambe suverenosti Republike Hrvaške dobile tudi nalogo sodelovanja v mednarodnih operacijah pod vodstvom Nata in misijah ZN. Leta 2007 je Hrvaška kopenska vojska z reorganizacijo opustila korpusno strukturo in teritorialni princip obrambe, dve od štirih gardijskih brigad pa sta bili ustanovljeni z lastnima poveljstvoma v Vinkovcih in Kninu. Ustanovljeno je bilo tudi Poveljstvo za usposabljanje in doktrino Hrvaške kopenske vojske, katerega primarna naloga je usposabljanje poklicnih pripadnikov in nabornikov za njihove naloge. === Mirovne misije OZN === Pripadniki hrvaških oboroženih sil so v letu 2012 sodelovali v misiji ZN UNDOF – Golanska višava (Libanon in Sirija) v okviru 8., 9. in 10. HRVCON UNDOF z nalogo v skladu z Listino VI in Resolucijo Varnostnega sveta ZN 350 z dne 31. maja 1974. Z 18. marcem 2013 je sodelovanje v misiji ZN UNDOF – Golanska višava (Libanon in Sirija) prenehalo. Pripadniki hrvaških oboroženih sil so v letu 2012 sodelovali tudi na individualnih dolžnostih kot vojaški opazovalci in štabni častniki v misijah ZN UNMOGIP (Indija – Pakistan), MINURSO (Zahodna Sahara) in UNFICYP (Ciper). Sodelovanje na individualnih dolžnostih kot vojaški opazovalci in štabni častniki v misijah ZN se je nadaljevalo tudi v letu 2013, tako da je trenutno v dveh misijah: UNMOGIP (Indija – Pakistan) in MINURSO (Zahodna Sahara) 6 pripadnikov hrvaških oboroženih sil. === Odzivne sile Nata/EU === V letu 2012 so potekale priprave na sodelovanje enot HKoV v bojni skupini Evropske unije. Od 1. julija 2012 do 31. decembra 2012 so bile deklarirane sile HKoV v stanju pripravljenosti. V letu 2012 bi radi izpostavili sodelovanje pripadnikov HKoV pri izvajanju VNZ »CORE EU ​​​​BG II/2012« v nemškem vojaškem vadbenem centru »ACTC Letzlingen« od 26. aprila do 8. maja 2012. Cilj vaje je bil skupno usposabljanje deklariranih enot za bataljon MN INF kot del bojnega dela bojne skupine EU in zaključek procesa integracije častnikov, imenovanih na položaje v poveljstvu bataljonov. HKoV je odgovoren za usposabljanje in pripravo enot in posameznikov za vod VP (NRF 2013), dekontaminacijski vod NBKO (NRF 2013) in motorizirano četo (NRF 2014). == Trenutna struktura == * [[Poveljstvo Hrvaške kopenske vojske]] ([[Karlovec]])<ref>{{Navedi splet |url=http://www.morh.hr/katalog/documents/spremnosti%20obrambenog%20sustava%202008.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2011-08-27 |archive-date=2008-10-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081010163113/http://www.morh.hr/katalog/documents/spremnosti%20obrambenog%20sustava%202008.pdf |url-status=dead }}</ref> * [[File:GOMB Dan OSRHa i HKoVa 290509.jpg|30px]] [[Gardna oklepno-mehanizirana brigada]] (GOMBR)– ([[Vinkovci|Vinkovci)]] ** Poveljniška četa ([[Vinkovci]]) ** Tankovski bataljon "Kune" ([[Đakovo]]) ** 1. oklepno-mehanizirani bataljon "Sokolovi" ([[Našice]]) ** 2. oklepno-mehanizirani bataljon "Puma" ([[Varaždin]]) ** Topniško-raketni bataljon ([[Bjelovar]]) ** Bataljon zračne obrambe ([[Vinkovci]]) ** Inženirski bataljon ([[Vukovar]]) ** Vojaška obveščevalna četa (Vinkovci) ** Komunikacijsko podjetje (Vinkovci) * [[Gardijska mehanizirana brigada (Hrvaške vojske)|Gardijska mehanizirana brigada]] – ([[Knin]]) ** Poveljniška četa (Knin) ** 1. mehanizirani bataljon "Tigri" ([[Petrinja]]) ** 2. mehanizirani bataljon "Gromovi" (Petrinja) ** 3. mehanizirani bataljon "Pauci" (Knin) ** Motorizirani bataljon "Vukovi" ([[Gospić]]) ** Topniško-raketni bataljon (Karlovac/[[Slunj]]) ** Bataljon zračne obrambe ([[Benkovac]]) ** Inženirski bataljon ([[Sinj]]) ** Vojaška obveščevalna četa (Knin) ** Komunikacijsko podjetje (Knin) * [[File:Seal of Croatian Armed Fores Headquarters of Training and Doctrine.png|30px]] Poveljstvo za usposabljanje in doktrino ''"Fran Krsto Frankopan"'' (Osijek) ** Poveljniška četa (Osijek)Komandna hiša ([[Osijek]]) ** Center za usposabljanje pehote in oklepnikov ([[Požega, Hrvaška|Požega]]/Đakovo) ** Center za bojno usposabljanje ([[Slunj]]) ** Simulacijski center ([[Zagreb]]) ** Center za razvoj voditeljstva "Marko Babić" ([[Udbina]]) ** Center za mednarodno vojaško delovanje "Josip Briški" ([[Rakitje]]) * Rezervni polki ** 1. pehotni polk ([[Zagreb]]) ** 2. pehotni polk ([[Osijek]]) ** 3. pehotni polk ([[Karlovec|Karlovac)]] ** 4. pehotni polk ([[Pulj|Pula]]) ** 5. pehotni polk ([[Split]]) ** 6. pehotni polk ([[Dubrovnik]]) ** 2. topniško-raketni polk ([[Knin]]) * Polk zračne obrambe ([[Zadar]]) ** Poveljnikova baterija (Zemunik) ** 1. mešani bataljon ([[Zemunik Gornji|Zemunik]]) ** 2. mešani bataljon ([[Udbina]]) ** 3. mešani bataljon ([[Zagreb]]) * Inženirski polk (Karlovac) ** Poveljstvo ** Inženjerijski bataljon ([[Karlovec|Karlovac]]) ** Rečni bataljon ([[Osijek|Osjek)]] ** Logistična četa * Topniško-raketni polk ([[Bjelovar]]) ** Poveljstvo ** Topniški bataljon ([[Slunj]]) ** Raketni topniški bataljon ([[Bjelovar]]) ** Logistična četa * bataljon NBKO ([[Velika Gorica]]) * Bitka pri Veji ([[Velika Gorica]]) == Poveljniki == * (2002 - 2007) [[Generalpodpolkovnik]] [[Marijan Mareković (hrvaški general)|Marijan Mareković]] * (2007 - 2011) [[Generalpodpolkovnik]] [[Mladen Kruljac]] * (2011 - 2014) [[Generalpodpolkovnik]] [[Dragutin Repinc]] * (2014 - 2017) [[Generalpodpolkovnik]] [[Mate Ostović]] * (2017 - 2020) [[Generalmajor]] [[Siniša Jurković]] * (2020 - 2023) [[Generalmajor]] [[Boris Šerić]] * (2023 - 2024) [[Tihomir Kundid]] * (2024 - ) [[Generalmajor]] [[Blaž Beretin]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{commons category|Army of Croatia}} * [[seznam kopenskih vojsk]] == Zunanje povezave == * [http://www.morh.hr/osrh/data/hrm_hr.html Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071217105837/http://www.morh.hr/osrh/data/hrm_hr.html |date=2007-12-17 }} {{unit-stub}} [[Kategorija:Kopenske vojske po državah|Hrvaška]] [[Kategorija:Oborožene sile Republike Hrvaške]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1991]] [[Kategorija:Vojaške enote, garnizirane v Karlovcu]] [[Kategorija:Hrvaška kopenska vojska|*]] k6g83po7jtsc6di8o3igf216rw0cxso 0 305388 6748437 6748041 2026-09-09T17:58:13Z Д.Ильин 115952 6748437 wikitext text/x-wiki '''Pregled pravilnih politopov''' vsebuje [[pravilni politop|pravilne politope]] v [[evklidska geometrija|evklidskih]], [[sferna geometrija|sfernih]] in [[hiperbolična geometrija|hiperboličnih]] [[prostor]]ih. == Osnovni pregled pravilnih politopov == V naslednjem pregledu pravilnih politopov je podanih nekaj osnovnih lastnosti pravilnih politopov v odvisnosti od [[razsežnost]]i. {| class="wikitable" |- ![[razsežnost]] !konveksni !nekonveksni !konveksne<BR>evklidske<BR>teselacije !konveksne<BR>hiperbolične<BR>teselacije !nekonveksne<BR>hiperbolične<BR>teselacije !abstraktni<br>politopi |- align=center |1||1 [[daljica]]||0||0||0||0||1 |- align=center |2||∞ [[mnogokotnik]]ov||∞ [[zvezdni mnogokotnik]]i||1||1||0||∞ |- align=center |3||5 [[platonsko telo|platonskih teles]]||4 [[Kepler-Poinsotov polieder|Kepler-Poinsotovi poliedri]]||3 [[teselacija|tlakovanja]]|| ∞|| ∞||∞ |- align=center |4||6 konveksnih polihoronov||10 [[Schläfli-Hessov polihoron|Schläfli-Hessovih polihoronov]]||1 [[satovje (geometrija)|satovje]]|| 4 || 0||∞ |- align=center |5 ||3 konveksni 5-politopi||0 nekonveksnih 5-politopov||3 [[teselacija|teselacije]]||5 || 4||∞ |- align=center |6+||3||0||1||0||0||∞ |} === Teselacije === Pri konveksnih politopih se lahko obravnava [[teselacija|teselacijo]] in [[teselacija|tlakovanje]] sfernega prostora. Obravnava se lahko tudi teselacijo evklidskega in hiperboličnega prostora. Paziti je treba na to, da se z ''n''-razsežnimi politopi lahko opravi teselacijo prostora, ki ima razsežnost za ena manjšo. Zgled: [[trirazsežni prostor|trirazsežna]] platonska telesa omogočajo teselacijo [[dvorazsežni prostor|dvorazsežne]] ploskve na sferi. == Pravilni politopi v eni razsežnosti == V [[enorazsežni prostor|eni razsežnosti]] je samo en politop, katerega meje sta dva konca [[daljica|daljice]]. Označuje se ga s praznim [[Schläflijev simbol|Schläflijevim simbolom]] {} == Pravilni politopi v dveh razsežnostih == Politopi v dveh razsežnostih se imenujejo [[mnogokotnik]]i. Pravilni mnogokotniki so [[enakostranični mnogokotnik]]i. P-kotni pravilni mnogokotnik se zapiše s [[Schläflijev simbol|Schläflijevim simbolom]] v obliki {p}. === Konveksni pravilni politopi v dveh razsežnostih === [[Schläflijev simbol]] v obliki {p} predstavlja pravilni p-kotnik. {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- bgcolor="#e0e0e0" valign="top" !ime ![[enakostranični trikotnik]]<br />([[2-simpleks]]) ![[kvadrat (geometrija)|kvadrat]]<br />([[2-ortopleks]])<br />([[hiperkocka]]) ![[petkotnik]] ![[šestkotnik]] ![[sedemkotnik]] ![[osemkotnik]] |- bgcolor="#ffe0e0" ![[Schläflijev simbol|Schläfli]] |{3} |{4} |{5} |{6} |{7} |{8} |- ![[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-<br/>Dinkin]] |{{CDD|node_1|3|node}} |{{CDD|node_1|4|node}} |{{CDD|node_1|5|node}} |{{CDD|node_1|6|node}} |{{CDD|node_1|7|node}} |{{CDD|node_1|8|node}} |- !slika |[[Slika:Regular triangle.svg|75px]] |[[Slika:Kvadrato.svg|75px]] |[[Slika:Regular pentagon.svg|75px]] |[[Slika:Regular hexagon.svg|75px]] |[[Slika:Regular heptagon.svg|75px]] |[[Slika:Regular octagon.svg|75px]] |- !ime ![[devetkotnik]] ![[desetkotnik]] ![[enajstkotnik]] ![[dvanajstkotnik]] ![[trinajstkotnik]] ![[štirinajstkotnik]] |- bgcolor="#ffe0e0" !Schläfli |{9} |{10} |{11} |{12} |{13} |{14} |- !Dinkin |{{CDD|node_1|9|node}} |{{CDD|node_1|10|node}} |{{CDD|node_1|11|node}} |{{CDD|node_1|12|node}} |{{CDD|node_1|13|node}} |{{CDD|node_1|14|node}} |- !slika |[[Slika:Regular nonagon.svg|75px]] |[[Slika:Regular decagon.svg|75px]] |[[Slika:Regular hendecagon.svg|75px]] |[[Slika:Regular dodecagon.svg|75px]] |[[Slika:Regular tridecagon.svg|75px]] |[[Slika:Regular tetradecagon.svg|75px]] |- !ime ![[petnajstkotnik]] ![[šestnajstkotnik]] ![[sedemnajstkotnik]] ![[osemnajstkotnik]] ![[devetnajstkotnik]] ![[dvajsetkotnik]] |...[[pravilni mnogokotnik|p-kotnik]] |- bgcolor="#ffe0e0" !Schläfli |{15} |{16} |{17} |{18} |{19} |{20} |{''p''} |- !Dinkin |{{CDD|node_1|15|node}} |{{CDD|node_1|16|node}} |{{CDD|node_1|17|node}} |{{CDD|node_1|18|node}} |{{CDD|node_1|19|node}} |{{CDD|node_1|20|node}} |{{CDD|node_1|p|node}} |- !slika |[[Slika:Regular pentadecagon.svg|75px]] |[[Slika:Regular hexadecagon.svg|75px]] |[[Slika:Regular heptadecagon.svg|75px]] |[[Slika:Regular octadecagon.svg|75px]] |[[Slika:Regular enneadecagon.svg|75px]] |[[Slika:Regular icosagon.svg|75px]] |} === Degenerirani pravilni politopi (sferni) v dveh razsežnostih === Pravilni [[enokotnik]] in [[dvokotnik]] se lahko obravnava kot degenerirani poligon. {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- bgcolor="#e0e0e0" valign="top" !ime |[[enokotnik]] |[[dvokotnik]] |- bgcolor="#ffe0e0" ![[Schläflijev simbol]] |{1} |{2} |- ![[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeterjev diagram]] |{{CDD|node}} |{{CDD|node_1}} |- !slika |[[Slika:Monogon.svg|75px]] |[[Slika:Digon.svg|75px]] |} === Nekonveksni pravilni politopi v dveh razsežnostih === {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- bgcolor="#e0e0e0" !ime |[[pentagram]] | colspan="2" | [[heptagram]] |[[oktagram]] | colspan="2" | [[Eneagram (geometrija)|eneagrami]] |[[Dekagram (geometrija)|dekagram]] |...[[zvezdasti poligon|n-grami]] |- bgcolor="#ffe0e0" ![[Schläflijev simbol|Schläfli]] |{5/2} |{7/2} |{7/3} |{8/3} |{9/2} |{9/4} |{10/3} |{''p/q''} |- ![[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter]] |{{CDD|node_1|5|rat|d2|node}} |{{CDD|node_1|7|rat|d2|node}} |{{CDD|node_1|7|rat|d3|node}} |{{CDD|node_1|8|rat|d3|node}} |{{CDD|node_1|9|rat|d2|node}} |{{CDD|node_1|9|rat|d4|node}} |{{CDD|node_1|10|rat|d3|node}} |{{CDD|node_1|p|rat|dq|node}} |- !slika |[[Slika:Star polygon 5-2.svg|75px]] |[[Slika:Star polygon 7-2.svg|75px]] |[[Slika:Star polygon 7-3.svg|75px]] |[[Slika:Star polygon 8-3.svg|75px]] |[[Slika:Star polygon 9-2.svg|75px]] |[[Slika:Star polygon 9-4.svg|75px]] |[[Slika:Star polygon 10-3.svg|75px]] |&nbsp; |} === Teselacija === Znana je samo ena teselacija premice. To je dvorazsežni [[apeirogon]], ki ima neskončno veliko oglišč in robov. Njegov [[Schläflijev simbol]] je {∞} in Coxeterjev diagram je {{CDD|node_1|infin|node}}. : [[Slika:Regular apeirogon.svg|320px]] == Pravilni politopi v treh razsežnostih == V treh razsežnostih se politopi imenujejo [[polieder|poliedri]]. [[Schläflijev simbol]] ima obliko {p, q}. To pomeni, da ima pravilne stranske ploskve tipa {p} ter pravilno [[slika oglišč|sliko oglišč]] {q}. === Konveksni pravilni politopi v treh razsežnostih === Konveksni pravilni [[polieder|poliedri]] se imenujejo tudi [[platonsko telo|platonska telesa]]. {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- valign="top" !ime ![[Schläflijev simbol|Schläfli]]<br />{p,q} ![[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter]] !slika<BR>(prozorna) !slika<BR>(telesna) !slika<BR>(kroglična) ![[stranska ploskev|stranske ploskve]]<br />{p} ![[rob (geometrija)|robovi]] ![[oglišče]]<br />{q} ![[simetrijska grupa]] ![[dualni politop]] |- bgcolor="#e0e0e0" |[[tetraeder]]<br />([[simpleks|3-simpleks]])<br />(trikotna piramida) |{3,3} |{{CDD|node_1|3|node|3|node}} |[[Slika:Tetrahedron.svg|75px]] |[[Slika:Tetrahedron.png|75px]] |[[Slika:Uniform tiling 332-t0-1-.svg|75px]] |4<br />{3} |6 |4<br />{3} |T_d |(sebi) |- bgcolor="#ffe0e0" |[[kocka]] <br />([[hiperkocka|3-kocka]])<br />(heksaeder) |{4,3} |{{CDD|node_1|4|node|3|node}} |[[Slika:Hexahedron.svg|75px]] |[[Slika:Hexahedron.png|75px]] |[[Slika:Uniform tiling 432-t0.svg|75px]] |6<br />{4} |12 |8<br />{3} |O_h |oktaeder |- bgcolor="#e0e0ff" |[[oktaeder]]<br />([[križni politop|3-ortopleks]]) |{3,4} |{{CDD|node_1|3|node|4|node}} |[[Slika:Octahedron.svg|75px]] |[[Slika:Octahedron.png|75px]] |[[Slika:Uniform tiling 432-t2.svg|75px]] |8<br />{3} |12 |6<br />{4} |O_h |kocka |- bgcolor="#ffe0e0" |[[dodekaeder]] |{5,3} |{{CDD|node_1|5|node|3|node}} |[[Slika:POV-Ray-Dodecahedron.svg|75px]] |[[Slika:Dodecahedron.png|75px]] |[[Slika:Uniform tiling 532-t0.svg|75px]] |12<br />{5} |30 |20<br />{3}2 |I_h |ikozaoeder |- bgcolor="#e0e0ff" |[[ikozaeder]] |{3,5} |{{CDD|node_1|3|node|5|node}} |[[Slika:Icosahedron.svg|75px]] |[[Slika:Icosahedron.png|75px]] |[[Slika:Uniform tiling 532-t2.svg|75px]] |20<br />{3} |30 |12<br />{5} |I_h |dodekaeder |} === Degenerirani pravilni politopi (sferni) v treh razsežnostih === V [[sferna geometrija|sferni geometriji]] se [[hozoeder]] {2, n} in [[dieder]] {n, 2} obravnavata kot pravilna [[mnogokotnik]]a. {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- valign="top" !ime ![[Schläflijev simbol|Schläfli]]<br />{p,q} ![[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeterjev<BR>diagram]] !Slika<BR>(sfera) ![[stranska ploskev|stranske ploskve]]<br />{p} ![[rob (geometrija)|robovi]] ![[oglišče|oglišča]]<br />{q} ![[Seznam grup sferne simetrije|simetrija]] ![[dualni politop]] |- bgcolor="#e0e0ff" |hengonalni dieder |{1,2} |{{CDD|node_1|2|node}} |[[Slika:Henagonal dihedron.png|75px]] |2<BR>{1} |1 |1<BR>{2} |C_1v<BR>(*22) |hengonalni hozoeder |- bgcolor="#ffe0e0" |hengonal hosoheder |{2,1} |{{CDD|node|2|node}} |[[Slika:Henagonal hosohedron.png|75px]] |1<BR>{2} |1 |2<BR>{1} |C_1v<BR>(*22) |hengonalni dieder |- bgcolor="#e0e0e0" |digonalni diheder<BR>Digonalni hosoeder |{2,2} |{{CDD|node_1|2|node|2|node}} |[[Slika:Digonal dihedron.png|75px]] |2<BR>{2} |2 |2<BR>{2} |D_2h<BR>(*222) |sebi |- bgcolor="#ffe0e0" |trigonalni hozoeder |{2,3} |{{CDD|node_1|2|node|3|node}} |[[Slika:Trigonal hosohedron.png|75px]] |3<BR>{2} |3 |2<BR>{3} |D_3h<BR>(*322) |trigonalni dieder |- bgcolor="#e0e0ff" |trigonalni dieder |{3,2} |{{CDD|node_1|3|node|2|node}} |[[Slika:Trigonal dihedron-1.svg|75px]] |2<BR>{3} |3 |3<BR>{2} |D_3h<BR>(*322) |trigonalni hozoeder |- bgcolor="#ffe0e0" |heksagonalni hozoeder |{2,6} |{{CDD|node_1|2|node|6|node}} |[[Slika:Hexagonal hosohedron.png|75px]] |6<BR>{2} |6 |2<BR>{6} |D_3h<BR>(*622) |heksagonalni dieder |} === Nekonveksni pravilni politopi v treh razsežnostih === Pravilni zvezdni poliedri se imenujejo [[Kepler-Poinsotov polieder|Kepler-Poinsotovi poliedri]]. Poznani so samo štirje, ki se jih lahko [[ureditev oglišč|uredi po ogliščih]] kot sta [[dodekaeder]] {5, 3} in [[ikozaeder]] {3, 5}. {| class="wikitable" |- !ime !slika<BR>(prosojna) !slika<BR>(telesna) !slika<BR>(sferna) !diagram [[zvezdni mnogokotnik|zvezdnega mnogokotnika]] ![[Schläflijev simbol|Schläfli]]<br />{p,q} in<br />[[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkin]] !stranske ploskve<br />{p} !robovi !oglišča<br />{q}<br />[[slika oglišč|verf.]] ![[Eulerjeva karakteristika|χ]] ![[poliedrska gostota|gostota]] ![[simetrijska grupa|simetrija]] ![[dualni politop]] |- BGCOLOR="#ffe0e0" align=center |[[majhen zvezdasti dodekaeder]] |[[Slika:SmallStellatedDodecahedron.jpg|80px]] |[[Slika:Small stellated dodecahedron.png|80px]] |[[Slika:Small stellated dodecahedron tiling.svg|80px]] |[[Slika:Second stellation of dodecahedron facets.svg|80px]] |{5/2,5}<br />{{CDD|node|5|node|5|rat|d2|node_1}} |12<br />{5/2}<br />[[Slika:Pentagram.svg|30px]] |30||12<br />{5}<br />[[Slika:Pentagon.svg|30px]] | -6||3||I_h||veliki dodekaeder |- BGCOLOR="#e0e0ff" align=center |[[veliki dodekaeder]] |[[Slika:GreatDodecahedron.jpg|80px]] |[[Slika:Great dodecahedron.png|80px]] |[[Slika:Great dodecahedron tiling.svg|80px]] |[[Slika:Second stellation of dodecahedron facets.svg|80px]] |{5,5/2}<br />{{CDD|node_1|5|node|5|rat|d2|node}} |12<br />{5}<br />[[Slika:Pentagon.svg|30px]] |30||12<br />{5/2}<br />[[Slika:Pentagram.svg|30px]] | -6||3||I_h||mali zvezdasti dodekaeder |- BGCOLOR="#ffe0e0" align=center |[[veliki zvezdasti dodekaeder]] |[[Slika:GreatStellatedDodecahedron.jpg|80px]] |[[Slika:Great stellated dodecahedron.png|80px]] |[[Slika:Great stellated dodecahedron tiling.svg|80px]] |[[Slika:Third stellation of dodecahedron facets.svg|80px]] |{5/2,3}<br />{{CDD|node|3|node|5|rat|d2|node_1}} |12<br />{5/2}<br />[[Slika:Pentagram.svg|30px]] |30||20<br />{3}<br />[[Slika:Triangle.Equilateral.svg|30px]] |2||7||I_h||veliki ikozaeder |- BGCOLOR="#e0e0ff" align=center |[[veliki ikozaeder]] |[[Slika:GreatIcosahedron.jpg|80px]] |[[Slika:Great icosahedron.png|80px]] |[[Slika:Great icosahedron tiling.svg|80px]] |[[Slika:Sixteenth stellation of icosahedron facets.svg|80px]] |{3,5/2}<br />{{CDD|node_1|3|node|5|rat|d2|node}} |20<br />{3}<br />[[Slika:Triangle.Equilateral.svg|30px]] |30||12<br />{5/2}<br />[[Slika:Pentagram.svg|30px]] |2||7||I_h||veliki zvezdasti dodekaeder |} === Teselacije === ==== Evklidsko tlakovanje ==== Znane so tri pravilne teselacije ravnine, ki imajo [[Eulerjeva karakteristika|Eulerjevo karakteristiko]] z vrednostjo 0. {| class=wikitable !ime ![[Schläflijev simbol|Schläfli]] {p,q} ![[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeterjev<BR>diagram]] !slika !tip stranske<BR> ploskve<BR>{p} ![[slika oglišč]]<BR>{q} ![[grupa simetrije|simetrija]] !dualno |- bgcolor="#e0e0e0" align=center |[[kvadratno tlakovanje]]<BR>(kvadril) |{4,4} |{{CDD|node_1|4|node|4|node}} |[[Slika:Tiling Regular 4-4 Square.svg|100px]] |{4} |{4} |*442<BR>(p4m) |(sebi) |- bgcolor="#ffe0e0" align=center |[[trikotno tlakovanje]]<BR>(deltil) |{3,6} |{{CDD|node_1|3|node|6|node}} |[[Slika:Tiling Regular 3-6 Triangular.svg|100px]] |{3} |{6} |*632<BR>(p6m) |šestkotno tlakovanje |- bgcolor="#e0e0ff" align=center |[[šestkotno tlakovanje]]<BR>(hekstil) |{6,3} |{{CDD|node_1|6|node|3|node}} |[[Slika:Tiling Regular 6-3 Hexagonal.svg|100px]] |{6} |{3} |*632<BR>(p6m) |trikotno tlakovanje |} ==== Evklidsko zvezdno tlakovanje ==== Ne obstaja pravilno tlakovanje [[zvezdni mnogokotnik|zvezdnih mnogokotnikov]] ==== Hiperbolična tlakovanja ==== Teselacije [[hiperbolična geometrija|hiperboličnega]] dvorazsežnega prostora se imenujejo [[hiperbolično tlakovanje|hiperbolična tlakovanja]]. Obstaja neskončno veliko pravilnih tlakovanj v H². Vsak par pozitivnih števil {p, q} ki zadošča pogoju 1/p + 1/q <1/2, da hiperbolično tlakovanje. Vzorec: {| class="wikitable" |+<span style="background-color:#ffe0e0">Sferna (platonska)</span>/<span style="background-color:#e0ffe0">Evklidska</span>/<span style="background-color:#e0e0ff">hiperbolična (Poincaréjev disk)</span> teselacije s [[Schläflijev simbol|Schläflijevimi simboli]] !p \ q !3 !4 !5 !6 !7 !8 !9 |- align=center !3 |bgcolor="#ffe0e0"|[[Slika:Uniform tiling 332-t0-1-.svg|80px]]<BR>([[tetraeder]])<BR>{3,3}<BR>{{CDD|node_1|3|node|3|node}} |bgcolor="#ffe0e0"|[[Slika:Uniform tiling 432-t2.svg|80px]]<BR>([[oktaeder]])<BR>{3,4}<BR>{{CDD|node_1|3|node|4|node}} |bgcolor="#ffe0e0"|[[Slika:Uniform tiling 532-t2.svg|80px]]<BR>([[ikozaeder]])<BR>{3,5}<BR>{{CDD|node_1|3|node|5|node}} |bgcolor="#e0ffe0"|[[Slika:Uniform tiling 63-t2-red.svg|80px]]<BR>([[trikotno tlakovanje]])<BR>{3,6}<BR>{{CDD|node_1|3|node|6|node}} |bgcolor="#e0e0ff"|[[Slika:Uniform tiling 37-t0.png|80px]]<BR><BR>[[red-7 trikotno tlakovanje|{3,7}]]<BR>{{CDD|node_1|3|node|7|node}} |bgcolor="#e0e0ff"|[[Slika:Uniform tiling 38-t0.png|80px]]<BR><BR>{3,8}<BR>{{CDD|node_1|3|node|8|node}} |bgcolor="#e0e0ff"|[[Slika:Uniform tiling 39-t0.png|80px]]<BR><BR>{3,9}<BR>{{CDD|node_1|3|node|9|node}} |- align=center !4 |bgcolor="#ffe0e0"|[[Slika:Uniform tiling 432-t0.svg|80px]]<BR>([[kocka]])<BR>{4,3}<BR>{{CDD|node_1|4|node|3|node}} |bgcolor="#e0ffe0"|[[Slika:Uniform tiling 44-t0.svg|80px]]<BR>([[kvadratno tlakovanje]])<BR>{4,4}<BR>{{CDD|node_1|4|node|4|node}} |bgcolor="#e0e0ff"|[[Slika:Uniform tiling 45-t0.png|80px]]<BR><BR>[[red-5 kvadratno tlakovanje|{4,5}]]<BR>{{CDD|node_1|4|node|5|node}} |bgcolor="#e0e0ff"|[[Slika:Uniform tiling 46-t0.png|80px]]<BR><BR>{4,6}<BR>{{CDD|node_1|4|node|6|node}} |bgcolor="#e0e0ff"|[[Slika:Uniform tiling 47-t0.png|80px]]<BR><BR>{4,7}<BR>{{CDD|node_1|4|node|7|node}} |bgcolor="#e0e0ff"|[[Slika:Uniform tiling 48-t0.png|80px]]<BR><BR>{4,8}<BR>{{CDD|node_1|4|node|8|node}} |bgcolor="#e0e0ff" valign=bottom|{4,9}<BR>{{CDD|node_1|4|node|9|node}} |- align=center !5 |bgcolor="#ffe0e0"|[[Slika:Uniform tiling 532-t0.svg|80px]]<BR>([[dodekaeder]])<BR>{5,3}<BR>{{CDD|node_1|5|node|3|node}} |bgcolor="#e0e0ff"|[[Slika:Uniform tiling 54-t0.png|80px]]<BR><BR>[[red-4 petkotno tlakovanje|{5,4}]]<BR>{{CDD|node_1|5|node|4|node}} |bgcolor="#e0e0ff"|[[Slika:Uniform tiling 55-t0.png|80px]]<BR><BR>{5,5}<BR>{{CDD|node_1|5|node|5|node}} |bgcolor="#e0e0ff"|[[Slika:Uniform tiling 56-t0.png|80px]]<BR><BR>{5,6}<BR>{{CDD|node_1|5|node|6|node}} |bgcolor="#e0e0ff"|[[Slika:Uniform tiling 57-t0.png|80px]]<BR><BR>{5,7}<BR>{{CDD|node_1|5|node|7|node}} |bgcolor="#e0e0ff" valign=bottom|{5,8}<BR>{{CDD|node_1|5|node|8|node}} |bgcolor="#e0e0ff" valign=bottom|{5,9}<BR>{{CDD|node_1|5|node|9|node}} |- align=center !6 |bgcolor="#e0ffe0"|[[Slika:Uniform tiling 63-t0.svg|80px]]<BR>([[šestkotno tlakovanje]])<BR>{6,3}<BR>{{CDD|node_1|6|node|3|node}} |bgcolor="#e0e0ff"|[[Slika:Uniform tiling 64-t0.png|80px]]<BR><BR>{6,4}<BR>{{CDD|node_1|6|node|4|node}} |bgcolor="#e0e0ff"|[[Slika:Uniform tiling 65-t0.png|80px]]<BR><BR>{6,5}<BR>{{CDD|node_1|6|node|5|node}} |bgcolor="#e0e0ff"|[[Slika:Uniform tiling 66-t0.png|80px]]<BR><BR>{6,6}<BR>{{CDD|node_1|6|node|6|node}} |bgcolor="#e0e0ff" valign=bottom|{6,7}<BR>{{CDD|node_1|6|node|7|node}} |bgcolor="#e0e0ff" valign=bottom|{6,8}<BR>{{CDD|node_1|6|node|8|node}} |bgcolor="#e0e0ff" valign=bottom|{6,9}<BR>{{CDD|node_1|6|node|9|node}} |- align=center !7 |bgcolor="#e0e0ff"|[[Slika:Uniform tiling 73-t0.png|80px]]<BR><BR>[[red-3 sedemkotno tlakovanje|{7,3}]]<BR>{{CDD|node_1|7|node|3|node}} |bgcolor="#e0e0ff"|[[Slika:Uniform tiling 74-t0.png|80px]]<BR><BR>{7,4}<BR>{{CDD|node_1|7|node|4|node}} |bgcolor="#e0e0ff"|[[Slika:Uniform tiling 75-t0.png|80px]]<BR><BR>{7,5}<BR>{{CDD|node_1|7|node|5|node}} |bgcolor="#e0e0ff" valign=bottom|{7,6}<BR>{{CDD|node_1|7|node|6|node}} |bgcolor="#e0e0ff" valign=bottom|{7,7}<BR>{{CDD|node_1|7|node|7|node}} |bgcolor="#e0e0ff" valign=bottom|{7,8}<BR>{{CDD|node_1|7|node|8|node}} |bgcolor="#e0e0ff" valign=bottom|{7,9}<BR>{{CDD|node_1|7|node|9|node}} |- align=center !8 |bgcolor="#e0e0ff"|[[Slika:Uniform tiling 83-t0.png|80px]]<BR><BR>{8,3}<BR>{{CDD|node_1|8|node|3|node}} |bgcolor="#e0e0ff"|[[Slika:Uniform tiling 84-t0.png|80px]]<BR><BR>{8,4}<BR>{{CDD|node_1|8|node|4|node}} |bgcolor="#e0e0ff" valign=bottom|{8,5}<BR>{{CDD|node_1|8|node|5|node}} |bgcolor="#e0e0ff" valign=bottom|{8,6}<BR>{{CDD|node_1|8|node|6|node}} |bgcolor="#e0e0ff" valign=bottom|{8,7}<BR>{{CDD|node_1|8|node|7|node}} |bgcolor="#e0e0ff" valign=bottom|{8,8}<BR>{{CDD|node_1|8|node|8|node}} |bgcolor="#e0e0ff" valign=bottom|{8,9}<BR>{{CDD|node_1|8|node|9|node}} |- align=center !9 |bgcolor="#e0e0ff"|[[Slika:Uniform tiling 93-t0.png|80px]]<BR><BR>{9,3}<BR>{{CDD|node_1|9|node|3|node}} |bgcolor="#e0e0ff" valign=bottom|{9,4}<BR>{{CDD|node_1|9|node|4|node}} |bgcolor="#e0e0ff" valign=bottom|{9,5}<BR>{{CDD|node_1|9|node|5|node}} |bgcolor="#e0e0ff" valign=bottom|{9,6}<BR>{{CDD|node_1|9|node|6|node}} |bgcolor="#e0e0ff" valign=bottom|{9,7}<BR>{{CDD|node_1|9|node|7|node}} |bgcolor="#e0e0ff" valign=bottom|{9,8}<BR>{{CDD|node_1|9|node|8|node}} |bgcolor="#e0e0ff" valign=bottom|{9,9}<BR>{{CDD|node_1|9|node|9|node}} |} == Štirirazsežni pravilni politopi == Pravilni 4-politopi s [[Schläflijev simbol|Schläflijevim simbolom]] v obliki {p, q, r} imajo celice tipa {p, q}, stranske ploskve tipa {p}, slike robov {r} in slike oglišč {q, r}. * [[slika oglišč]] [[štirirazsežni prostor|štirirazsežnega]] politopa je polieder. Za pravilne štirirazsežne politope je to pravilni polieder. * [[slika robov]] je mnogokotnik v katerem se vidi razporeditev stranskih ploskev okrog roba. Politopi v štirih razsežnostih je slika robov vedno pravilni mnogokotnik. [[Eulerjeva karakteristika]] štirirazsežnih politopov je <math> \chi = V + F - E - C \,</math>, ki pa je enaka 0 za vse oblike. === Konveksni pravilni politopi v štirih razsežnostih === V naslednji tabeli je prikazanih 6 konveksnih poliedrov. Vsi imajo [[Eulerjeva karakteristika|Eulerjevo karakteristiko]] enako 0. {| class="wikitable" ! ime<br /> ! [[Schläflijev simbol|Schläfli]]<br />{p,q,r} ! [[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter]]<br />{{CDD|node|p|node|q|node|r|node}} ! [[celica (geometrija)|celice]]<br /> {p,q} ! [[stranska ploskev|stranske ploskve]]<br /> {p} ! [[Rob (geometrija)|robovi]]<br /> {r} ! [[oglišče|oglišča]]<br /> {q,r} ! dualni politop<br /> {r,q,p} |- BGCOLOR="#e0e0e0" align=center | [[5-celica]]<br />([[4-simpleks]])<br />(pentahoron) | {3,3,3} |{{CDD|node_1|3|node|3|node|3|node}} | 5<br />{3,3} | 10<br />{3} | 10<br /> {3} | 5<br /> {3,3} | (sebi) |- BGCOLOR="#ffe0e0" align=center | [[8-celica]]<br />([[hiperkocka|4-kocka]])<br />(teserakt) | {4,3,3} |{{CDD|node_1|4|node|3|node|3|node}} | 8<br /> {4,3} | 24<br /> {4} | 32<br /> {3} | 16<br /> {3,3} | 16-celica |- BGCOLOR="#e0e0ff" align=center | [[16-celica]]<br />([[križni politop|4-ortopleks]]) | {3,3,4} |{{CDD|node_1|3|node|3|node|4|node}} | 16<br /> {3,3} | 32<br /> {3} | 24<br /> {4} | 8<br /> {3,4} | teserakt |- BGCOLOR="#e0e0e0" align=center | [[24-celica]] | {3,4,3} |{{CDD|node_1|3|node|4|node|3|node}} | 24<br /> {3,4} | 96<br /> {3} | 96<br /> {3} | 24<br /> {4,3} | (sebi) |- BGCOLOR="#ffe0e0" align=center | [[120-celica]] | {5,3,3} |{{CDD|node_1|5|node|3|node|3|node}} | 120<br /> {5,3} | 720<br /> {5} | 1200<br /> {3} | 600<br /> {3,3} | 600-celica |- BGCOLOR="#e0e0ff" align=center | [[600-celica]] | {3,3,5} |{{CDD|node_1|3|node|3|node|5|node}} | 600<br /> {3,3} | 1200<br /> {3} | 720<br /> {5} | 120<br /> {3,5} | 120-celica |} {| class="wikitable" |- ! [[5-celica]] || [[8-celica]] || [[16-celica]] || [[24-celica]] || [[120-celica]] || [[600-celica]] |- ! {3,3,3} || {4,3,3} || {3,3,4} || {3,4,3} || {5,3,3} || {3,3,5} |- !colspan=6|modeli za ([[Petriejev mnogokotnik|Petrijev mnogokotnik]]) v poševni [[ortografska projekcija|ortografski projekciji]] |- | [[Slika:Complete_graph_K5.svg|105px]] | [[Slika:4-cube graph.svg|105px]] | [[Slika:4-orthoplex.svg|105px]] | [[Slika:24-cell graph F4.svg|105px]] | [[Slika:Cell120Petrie.svg|105px]] | [[Slika:Cell600Petrie.svg|105px]] |- !colspan=6|[[ortografska projekcija|ortografske projekcije]] teles |- | [[Slika:Tetrahedron.png|105px]]<BR>[[tetraeder|tetraederska <BR>ovojnica]] | [[Slika:Hexahedron.png|105px]]<BR>[[kocka|kockina ovojnica]] | [[Slika:16-cell ortho cell-centered.png|105px]]<BR>[[kocka|kockina<BR>ovojnica]] | [[Slika:Ortho solid 24-cell.png|105px]]<BR>[[Kubooktaeder|kubooktaederska<BR>ovojnica]] | [[Slika:Ortho solid 120-cell.png|105px]]<BR>[[prisekani rombski triakontaeder|ovojnica prisekanega rombskega<BR> triakontaedra]] | [[Slika:Ortho solid 600-cell cell centered.png|105px]]<BR>heksakisov popravljeni prirezani oktaeder |- !colspan=6|modeli prikazani v [[Schleglov diagram|Schleglovih diagramih]] ([[projekcija v perspektivi]]) |- | [[Slika:Schlegel wireframe 5-cell.png|105px]]<BR>(središče celice) | [[Slika:Schlegel wireframe 8-cell.png|105px]]<BR>(središče celice) | [[Slika:Schlegel wireframe 16-cell.png|105px]]<BR>(središče celice) | [[Slika:Schlegel wireframe 24-cell.png|105px]]<BR>(središče celice) | [[Slika:Schlegel wireframe 120-cell.png|105px]]<BR>(središče celice) | [[Slika:Schlegel wireframe 600-cell.png|105px]]<BR>(središče celice) |- !colspan=6|modeli prikazani v [[stereographic projection|stereogafskih projekcijah]] ([[3-sfera|3-sfera|hipersferna]]) |- | [[Slika:Stereographic polytope 5cell.png|105px]] | [[Slika:Stereographic polytope 8cell.png|105px]] | [[Slika:Stereographic polytope 16cell.png|105px]] | [[Slika:Stereographic polytope 24cell.png|105px]] | [[Slika:Stereographic polytope 120cell.png|105px]] | [[Slika:Stereographic polytope 600cell.png|105px]] |} === Degenerirani pravilni politopi (sferni) v štirih razsežnostih === [[dieder|Ditopi]] in [[hozoeder|hozotopi]] obstajajo kot pravilna teselacija [[3 sfera|3 sfere]]. Pravilni ditopi (imajo po dve faceti) so {3,3,2}, {3,4,2}, {4,3,2}, {5,3,2}, {3,5,2}, {p,2,2}. === Nekoveksni pravilni politopi v štirih razsežnostih === Obstaja deset pravilnih štirirazsežnih [[zvezdni politop|zvezdnih politopov]], ki se jih lahko imenuje [[Schläfli-Hessovi politopi]]. Njihova oglišča so osnovana na konveksnih [[120-celica]]h ({5, 3, 3}) in [[600-celica]]h ({3, 3, 5}) {| class="wikitable" ! ime<BR> ! mreža ! telo ! [[Schläflijev simbol]]<BR>{p, q,r}<BR>[[Coxeter-Dinkinov diagram]] ! celice<BR>{p, q} ! stranske ploskve<BR>{p} ! robovi<BR>{r} ! oglišča<BR>{q, r} ![[politopska gostota|gostota]] ! [[Eulerjeva karakteristika|χ]] ![[Coxeterleva grupa|simetrijska grupa]] ! dualni<BR>{r, q,p} |- align=center BGCOLOR="#e0e0ff" | [[ikozaederska 120-celica]] | [[Slika:Schläfli-Hess polychoron-wireframe-3.png|75px]] | [[Slika:ortho_solid_007-uniform_polychoron_35p-t0.png|75px]] | {3,5,5/2}<BR>{{CDD|node_1|3|node|5|node|5|rat|d2|node}} | 120<BR>[[ikozaeder|{3,5}]]<BR>[[Slika:Icosahedron.png|25px]] | 1200<BR>[[trikotnik|{3}]]<BR>[[Slika:Triangle.Equilateral.svg|25px]] | 720<BR>[[petkotnik|{5/2}]]<BR>[[Slika:Pentagram.svg|25px]] | 120<BR>[[veliki dodekaeder|{5,5/2}]]<BR>[[Slika:Great dodecahedron.png|25px]] | 4 | 480 | ''H''₄ | mala zvezdna 120-celica |- align=center BGCOLOR="#ffe0e0" | [[mala zvezdna 120-celica]] | [[Slika:Schläfli-Hess polychoron-wireframe-2.png|75px]] | [[Slika:ortho_solid_010-uniform_polychoron_p53-t0.png|75px]] | {5/2,5,3}<BR>{{CDD|node|3|node|5|node|5|rat|d2|node_1}} | 120<BR>[[mali zvezdni dodekaeder|{5/2,5}]]<BR>[[Slika:Small stellated dodecahedron.png|25px]] | 720<BR>[[petkotnik|{5/2}]]<BR>[[Slika:Pentagram.svg|25px]] | 1200<BR>[[trikotnik|{3}]]<BR>[[Slika:Triangle.Equilateral.svg|25px]] | 120<BR>[[dodekaeder|{5,3}]]<BR>[[Slika:Dodecahedron.png|25px]] | 4 | &minus;480 | ''H''₄ | ikozaederska 120-celica |- align=center BGCOLOR="#e0ffe0" | [[velika 120-celica]] | [[Slika:Schläfli-Hess polychoron-wireframe-3.png|75px]] | [[Slika:ortho_solid_008-uniform_polychoron_5p5-t0.png|75px]] | {5,5/2,5}<BR>{{CDD|node_1|5|node|5|rat|d2|node|5|node}} | 120<BR>[[veliki dodekaeder|{5,5/2}]]<BR>[[Slika:Great dodecahedron.png|25px]] | 720<BR>[[petkotnik|{5}]]<BR>[[Slika:Pentagon.svg|25px]] | 720<BR>[[petkotnik|{5}]]<BR>[[Slika:Pentagon.svg|25px]] | 120<BR>[[mali zvezdni dodekaeder|{5/2,5}]]<BR>[[Slika:Small stellated dodecahedron.png|25px]] | 6 | 0 | ''H''₄ | sebi dualni |- align=center BGCOLOR="#e0e0ff" | [[imenitna 120-celica]] | [[Slika:Schläfli-Hess polychoron-wireframe-3.png|75px]] | [[Slika:ortho_solid_009-uniform_polychoron_53p-t0.png|75px]] | {5,3,5/2}<BR>{{CDD|node_1|5|node|3|node|5|rat|d2|node}} | 120<BR>[[Dodecahedron|{5,3}]]<BR>[[Slika:Dodecahedron.png|25px]] | 720<BR>[[Pentagon|{5}]]<BR>[[Slika:Pentagon.svg|25px]] | 720<BR>[[pentagram|{5/2}]]<BR>[[Slika:Pentagram.svg|25px]] | 120<BR>[[veliki ikozaeder|{3,5/2}]]<BR>[[Slika:Great icosahedron.png|25px]] | 20 | 0 | ''H''₄ | velika zvezdna 120-celica |- align=center BGCOLOR="#ffe0e0" | [[velika zvezdna 120-celica]] | [[Slika:Schläfli-Hess polychoron-wireframe-4.png|75px]] | [[Slika:ortho_solid_012-uniform_polychoron_p35-t0.png|75px]] | {5/2,3,5}<BR>{{CDD|node|5|node|3|node|5|rat|d2|node_1}} | 120<BR>[[veliki zvezdni dodekaeder|{5/2,3}]]<BR>[[Slika:Great stellated dodecahedron.png|25px]] | 720<BR>[[Pentagram|{5/2}]]<BR>[[Slika:Pentagram.svg|25px]] | 720<BR>[[Pentagon|{5}]]<BR>[[Slika:Pentagon.svg|25px]] | 120<BR>[[Icosahedron|{3,5}]]<BR>[[Slika:Icosahedron.png|25px]] | 20 | 0 | ''H''₄ | imenitna 120-celica |- align=center BGCOLOR="#e0ffe0" | [[imenitna zvezdna 120-celica]] | [[Slika:Schläfli-Hess polychoron-wireframe-4.png|75px]] | [[Slika:ortho_solid_013-uniform_polychoron_p5p-t0.png|75px]] | {5/2,5,5/2}<BR>{{CDD|node_1|5|rat|d2|node|5|node|5|rat|d2|node}} | 120<BR>[[mali zvezdni dodekaeder|{5/2,5}]]<BR>[[Slika:Small stellated dodecahedron.png|25px]] | 720<BR>[[pentagram|{5/2}]]<BR>[[Slika:Pentagram.svg|25px]] | 720<BR>[[pentagram|{5/2}]]<BR>[[Slika:Pentagram.svg|25px]] | 120<BR>[[veliki dodekaeder|{5,5/2}]]<BR>[[Slika:Great dodecahedron.png|25px]] | 66 | 0 | ''H''₄ | sebi dualni |- align=center BGCOLOR="#e0e0ff" | [[velika imenitna 120-celica]] | [[Slika:Schläfli-Hess polychoron-wireframe-2.png|75px]] | [[Slika:ortho_solid_011-uniform_polychoron_53p-t0.png|75px]] | {5,5/2,3}<BR>{{CDD|node_1|5|node|5|rat|d2|node|3|node}} | 120<BR>[[veliki dodekaeder|{5,5/2}]]<BR>[[Slika:Great dodecahedron.png|25px]] | 720<BR>[[Pentagon|{5}]]<BR>[[Slika:Pentagon.svg|25px]] | 1200<BR>[[trikotnik|{3}]]<BR>[[Slika:Triangle.Equilateral.svg|25px]] | 120<BR>[[veliki zvezdni dodekaeder|{5/2,3}]]<BR>[[Slika:Great stellated dodecahedron.png|25px]] | 76 | &minus;480 | ''H''₄ | velika ikozaederska 120-celica |- align=center BGCOLOR="#ffe0e0" | [[velika ikozaederska 120-celica]] | [[Slika:Schläfli-Hess polychoron-wireframe-4.png|75px]] | [[Slika:ortho_solid_014-uniform_polychoron_3p5-t0.png|75px]] | {3,5/2,5}<BR>{{CDD|node|5|node|5|rat|d2|node|3|node_1}} | 120<BR>[[veliki ikozaeder|{3,5/2}]]<BR>[[Slika:Great icosahedron.png|25px]] | 1200<BR>[[trikotnik|{3}]]<BR>[[Slika:Triangle.Equilateral.svg|25px]] | 720<BR>[[petkotnik|{5}]]<BR>[[Slika:Pentagon.svg|25px]] | 120<BR>[[mali zvezdni dodekaeder|{5/2,5}]]<BR>[[Slika:Small stellated dodecahedron.png|25px]] | 76 | 480 | ''H''₄ | velika imenitna 120-celica |- align=center BGCOLOR="#e0e0ff" | [[imenitna 600-celica]] | [[Slika:Schläfli-Hess polychoron-wireframe-4.png|75px]] | [[Slika:ortho_solid_015-uniform_polychoron_33p-t0.png|75px]] | {3,3,5/2}<BR>{{CDD|node_1|3|node|3|node|5|rat|d2|node}} | 600<BR>[[tetraeder|{3,3}]]<BR>[[Slika:Tetrahedron.png|25px]] | 1200<BR>[[trikotnik|{3}]]<BR>[[Slika:Triangle.Equilateral.svg|25px]] | 720<BR>[[pentagram|{5/2}]]<BR>[[Slika:Pentagram.svg|25px]] | 120<BR>[[veliki ikozaeder|{3,5/2}]]<BR>[[Slika:Great icosahedron.png|25px]] | 191 | 0 | ''H''₄ | velika imenitna zvezdna 120-celica |- align=center BGCOLOR="#ffe0e0" | [[velika imenitna zvezdna 120-celica]] | [[Slika:Schläfli-Hess polychoron-wireframe-1.png|75px]] | [[Slika:ortho_solid_016-uniform_polychoron_p33-t0.png|75px]] | {5/2,3,3}<BR>{{CDD|node|3|node|3|node|5|rat|d2|node_1}} | 120<BR>[[veliki zvezdni dodekaeder|{5/2,3}]]<BR>[[Slika:Great stellated dodecahedron.png|25px]] | 720<BR>[[pentagram|{5/2}]]<BR>[[Slika:Pentagram.svg|25px]] | 1200<BR>[[trikotnik|{3}]]<BR>[[Slika:Triangle.Equilateral.svg|25px]] | 600<BR>[[tetraeder|{3,3}]]<BR>[[Slika:Tetrahedron.png|25px]] | 191 | 0 | ''H''₄ | imenitna 600-celica |} ==== Teselacija evklidskega trirazsežnega prostora ==== [[Slika:Cubic honeycomb.png|200px|thumb|Pogled skozi mrežo kockinega satovja{4,3,4}.]] Obstaja samo ena pravilna teselacija v trirazsežnem prostoru. ==== Teselacija hiperboličnega trirazsežnega prostora ==== Teselacija [[hiperbolični prostor|hiperboličnega]] trirazsežnega prostora se imenuje hiperbolično [[satovje (geometrija)|satovje]]. Znana so štiri pravilna satovje v H³. {| class="wikitable" |- !ime ![[Schläflijev simbol|Schläfli]]<BR>simbol<BR>{p,q,r} ![[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter]]<BR>{{CDD|node|p|node|q|node|r|node}} !celica<BR>type<BR>{p,q} !stranska ploskev<BR>type<BR>{p} !slika<BR>robov<BR>{r} ![[slika oglišč|slika<BR>oglišč]]<BR>{q,r} ![[Eulerjeva karakteristika|&chi;]] ![[dualni politop|dualni]] |- BGCOLOR="#e0e0e0" align=center |[[ikozaedrsko satovje]]||{3,5,3}||{{CDD|node_1|3|node|5|node|3|node}}||{3,5}||{3}||{3}||{5,3}||0||sebi dualen |- BGCOLOR="#ffe0e0" align=center |[[red-5 kockino satovje]]||{4,3,5}||{{CDD|node_1|4|node|3|node|5|node}}||{4,3}||{4}||{5}||{3,5}||0||{5,3,4} |- BGCOLOR="#e0e0ff" align=center |[[red-4 dodekaedersko satovje]]||{5,3,4}||{{CDD|node_1|5|node|3|node|4|node}}||{5,3}||{5}||{4}||{3,4}||0||{4,3,5} |- BGCOLOR="#e0e0e0" align=center |[[red-5 dodekaedersko satovje]]||{5,3,5}||{{CDD|node_1|5|node|3|node|5|node}}||{5,3}||{5}||{5}||{3,5}||0||sebi dualno |} Prikazanih je nekaj projekcij: Prva prikazuje pogled iz središča v [[Beltrami-Kleinov model|Beltrami-Kleinovem modelu]]. Druga in tretja slika kažejo pogled od zunaj z uporabo [[Poincarèjev model diska|Poincarèjevega modela žoge]]. {| class="wikitable" align=center |align=center|[[Slika:Hyperbolic orthogonal dodecahedral honeycomb.png|200px]]<BR>[[red-4 dodekaedersko satovje|{5,3,4}]]<BR>(8 dodekaedrov pri oglišču) |align=center|[[Slika:Hyperb gcubic hc.png|200px]]<BR>[[red-5 kockino satovje|{4,3,5}]]<BR>(20 kock pri oglišču) |align=center|[[Slika:Hyperb icosahedral hc.png|200px]]<BR>[[red-3 ikozaedrsko satovje|{3,5,3}]]<BR>(12 ikozaedrov a oglišču) |} == Pravilni politopi v petih in višjih razsežnostih == V nadaljevanju so opisani pet in [[višje razsežnosti|višjerazsežni]] politopi. V [[petrazsežni prostor|petih razsežnostih]] se lahko pravilni politop prikaže s [[Schläflijev simbol|Schläflijevim simbolom]] v obliki {p, q, r, s}, kjer so {p, q, r,} [[hipercelica|hipercelice]] (teroni), stranske ploskve imajo tip {p}, [[slika stranskih ploskev]] je {s}, slika robov je {r, s}, slika oglišč pa je {q, r, s}. 5-politop se imenuje tudi [[5-politop|politeron]], če pa je neskončen, se imenuje [[satovje (geometrija)|satovje]]. : [[slika oglišč]] 5-politopa je polihoron, ki ga vidimo kot razporeditev oglišč okoli vsakega oglišča posebej. : [[Slika oglišč#Slika robov|slika robov]] 5-politopa je polieder kot se vidi razporeditev oglišč okoli vsakega oglišča : [[slika stranskih ploskev]] 5-politopa je mnogokotnik kot se vidi razporeditev celic okoli vsake stranske ploskve. === Konveksni pravilni politopi v petih razsežnostih === V petih in višjih razsežnostih so samo tri vrste konveksnih pravilnih politopov. <!---poskus---->poskus {| class="wikitable" |- !ime ![[Schläflijev simbol|Schläfli]]<BR>{p₁,...,p_{<var>n</var>−1}} ![[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter]] !<var>k</var>-stranske ploskve !tip<BR>facete ![[slika oglišč|slika<BR>oglišč]] ![[dualni politop]] |- BGCOLOR="#e0e0e0" align=center |[[simpleks|''n''-simpleks]]||{3^{<var>n</var>−1}}||{{CDD|node_1|3|node|3}}...{{CDD|3|node|3|node}}||[[binomski koeficient|<math>{{n+1} \choose {k+1}}</math>]]||{3^{<var>n</var>−2}}||{3^{<var>n</var>−2}}||sebi dualni |- BGCOLOR="#ffe0e0" align=center |[[hiperkocka|<var>n</var>-kocka]]||{4,3^{<var>n</var>−2}}||{{CDD|node_1|4|node|3}}...{{CDD|3|node|3|node}}||<math>2^{n-k}{n \choose k}</math>||{4,3^{<var>n</var>−3}}||{3^{<var>n</var>−2}}||<var>n</var>-ortopleks |- BGCOLOR="#e0e0ff" align=center |[[križni politop|<var>n</var>-ortopleks]]||{3^{<var>n</var>−2},4}||{{CDD|node_1|3|node|3}}...{{CDD|3|node|4|node}}||<math>2^{k+1}{n \choose {k+1}}</math>||{3^{<var>n</var>−2}}||{3^{<var>n</var>−3},4}||<var>n</var>-kocka |} '''pravilni politopi v 5 razsežnostih''' {| class="wikitable" |- !ime ![[Schläflijev simbol|Schläfli]]<BR>Symbol<BR>{p,q,r,s}<BR>[[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter]] !facete<BR>{p,q,r} !celice<BR>{p,q} !stranske ploskve<BR>{p} !robovi !oglišča !slika<BR>stranskih ploskev<BR>{s} !slika<BR>robov<BR>{r,s} ![[slika oglišč|slika<BR>oglišč]]<BR>{q,r,s} |- BGCOLOR="#e0e0e0" align=center |[[simpleks|5-simpleks]] |{3,3,3,3}<BR>{{CDD|node_1|3|node|3|node|3|node|3|node}}||6<BR>{3,3,3}||15<BR>{3,3}||20<BR>{3}||15||6||{3}||{3,3}||{3,3,3} |- BGCOLOR="#ffe0e0" align=center |[[hiperkocka|5-kocka]] |{4,3,3,3}<BR>{{CDD|node_1|4|node|3|node|3|node|3|node}}||10<BR>{4,3,3}||40<BR>{4,3}||80<BR>{4}||80||32||{3}||{3,3}||{3,3,3} |- BGCOLOR="#e0e0ff" align=center |[[križni politop|5-ortopleks]] |{3,3,3,4}<BR>{{CDD|node_1|3|node|3|node|3|node|4|node}}||32<BR>{3,3,3}||80<BR>{3,3}||80<BR>{3}||40||10||{4}||{3,4}||{3,3,4} |} {| class=wikitable |- align=center valign=top |[[Slika:5-simplex_t0.svg|120px]]<BR>[[5-simpleks]] |[[Slika:5-cube graph.svg|120px]]<BR>[[5-kocka]] |[[Slika:5-orthoplex.svg|120px]]<BR>[[5-ortopleks]] |} '''pravilni politopi v 6 razsežnostih''' {| class=wikitable !ime!![[Schläflijev simbol|Schläflijev<BR>simbol]]!!oglišča!!robovi!!stranske ploskve!!celice!!4-stranske ploskve||5-stranskih ploskev!!&chi; |- BGCOLOR="#e0e0e0" align=center |[[6-simpleks]]||{3,3,3,3,3}||7||21||35||35||21||7||0 |- BGCOLOR="#ffe0e0" align=center |[[6-kocka]]||{4,3,3,3,3}||64||192||240||160||60||12||0 |- BGCOLOR="#e0e0ff" align=center |[[6-ortopleks]]||{3,3,3,3,4}||12||60||160||240||192||64||0 |} {| class=wikitable |- align=center valign=top |[[Slika:6-simplex_t0.svg|120px]]<BR>[[6-simpleks]] |[[Slika:6-cube graph.svg|120px]]<BR>[[6-kocka]] |[[Slika:6-orthoplex.svg|120px]]<BR>[[6-ortopleks]] |} '''pravilni politopi v 7 razsežnostih''' {| class=wikitable !ime!![[Schläflijev simbol|Schläflijev<BR>simbol]]!!oglišča!!robovi!!stranske ploskve!!celice!!4-stranske ploskve||5-stranskih ploskev!!6-stranskih ploskev!!&chi; |- BGCOLOR="#e0e0e0" align=center |[[7-simpleks]]||{3,3,3,3,3,3}||8||28||56||70||56||28||8||2 |- BGCOLOR="#ffe0e0" align=center |[[7-kocka]]||{4,3,3,3,3,3}||128||448||672||560||280||84||14||2 |- BGCOLOR="#e0e0ff" align=center |[[7-ortopleks]]||{3,3,3,3,3,4}||14||84||280||560||672||448||128||2 |} {| class=wikitable |- align=center valign=top |[[Slika:7-simplex_t0.svg|120px]]<BR>[[7-simpleks]] |[[Slika:7-cube graph.svg|120px]]<BR>[[7-kocka]] |[[Slika:7-orthoplex.svg|120px]]<BR>[[7-ortopleks]] |} '''pravilni politopi v 8 razsežnostih''' {| class=wikitable !ime!![[Schläflijev simbol|Schläflijev<BR>simbol]]!!oglišča!!robovi!!stranske ploskve!!celice!!4-stranske ploskve||5-stranskih ploskev!!6-stranskih ploskev!!7-stranskih ploskev!!&chi; |- BGCOLOR="#e0e0e0" align=center |[[8-simpleks]]||{3,3,3,3,3,3,3}||9||36||84||126||126||84||36||9||0 |- BGCOLOR="#ffe0e0" align=center |[[8-kocka]]||{4,3,3,3,3,3,3}||256||1024||1792||1792||1120||448||112||16||0 |- BGCOLOR="#e0e0ff" align=center |[[8-orthopleks]]||{3,3,3,3,3,3,4}||16||112||448||1120||1792||1792||1024||256||0 |} {| class=wikitable |- align=center valign=top |[[Slika:8-simplex_t0.svg|120px]]<BR>[[8-simpleks]] |[[Slika:8-cube.svg|120px]]<BR>[[8-kocka]] |[[Slika:8-orthoplex.svg|120px]]<BR>[[8-ortopleks]] |} '''pravilni politopi v 9 razsežnostih''' {| class=wikitable !ime!![[Schläflijev simbol]]!!oglišča!!robovi!!stranske ploskve!!celice!!4-stranske ploskve||5-stranskih ploskev!!6-stranskih ploskev!!7-stranskih ploskev!!8-stranskih ploskev!!&chi; |- BGCOLOR="#e0e0e0" align=center |[[9-simpleks]]||{3⁸}||10||45||120||210||252||210||120||45||10||2 |- BGCOLOR="#ffe0e0" align=center |[[9-kocka]]||{4,3⁷}||512||2304||4608||5376||4032||2016||672||144||18||2 |- BGCOLOR="#e0e0ff" align=center |[[9-ortopleks]]||{3⁷,4}||18||144||672||2016||4032||5376||4608||2304||512||2 |} {| class=wikitable |- align=center valign=top |[[Slika:9-simplex_t0.svg|120px]]<BR>[[9-simpleks]] |[[Slika:9-cube.svg|120px]]<BR>[[9-kocka]] |[[Slika:9-orthoplex.svg|120px]]<BR>[[9-ortopleks]] |} '''pravilni politopi v 10 razsežnostih''' {| class=wikitable !ime!![[Schläflijev simbol]]!!oglišča!!robovi!!stranske ploskve!!celice!!4-stranske ploskve||5-stranskih ploskev!!6-stranskih ploskev!!7-faces!!8-stranskih ploskev!!9-stranskih ploskev!!&chi; |- BGCOLOR="#e0e0e0" align=center |[[10-simpleks]]||{3⁹}||11||55||165||330||462||462||330||165||55||11||0 |- BGCOLOR="#ffe0e0" align=center |[[10-kocka]]||{4,3⁸}||1024||5120||11520||15360||13440||8064||3360||960||180||20||0 |- BGCOLOR="#e0e0ff" align=center |[[10-ortopleks]]||{3⁸,4}||20||180||960||3360||8064||13440||15360||11520||5120||1024||0 |} {| class=wikitable |- align=center valign=top |[[Slika:10-simplex_t0.svg|120px]]<BR>[[10-simpleks]] |[[Slika:10-cube.svg|120px]]<BR>[[10-kocka]] |[[Slika:10-orthoplex.svg|120px]]<BR>[[10-ortopleks]] |} === Nekonveksni pravilni politopi === V petih ali višjih razsežnostih ne obstajajo nekonveksni pravilni politopi. ==== Teselacija evklidskega štirirazsežnega prostora ==== Znane so tri neskončne pravilne teselacije ([[satovje (geometrija)|satovje]]), ki zapolnijo štirirazsežni prostor {| class="wikitable" |- !ime ![[Schläflijev simbol|Schläfli]]<BR>simbol<BR>{p,q,r,s} !tip<BR>facete<BR>{p,q,r} !tip<BR>celice<BR>{p,q} !tip<BR>stranske ploskve<BR>{p} !slika<BR>stranske ploskve<BR>{s} !slika<BR>robov<BR>{r,s} ![[slika oglišč|slika<BR>oglišč]]<BR>{q,r,s} ![[dualni politop|dualna oblika]] |- BGCOLOR="#e0e0e0" align=center |[[tesekratno satovje]]||{4,3,3,4}||{4,3,3}||{4,3}||{4}||{4}||{3,4}||{3,3,4}||sebi dualni |- BGCOLOR="#ffe0e0" align=center |[[heksadekahorno satovje]]||{3,3,4,3}||{3,3,4}||{3,3}||{3}||{3}||{4,3}||{3,4,3}||{3,4,3,3} |- BGCOLOR="#e0e0ff" align=center |[[ikozitetrahorno satovje]]||{3,4,3,3}||{3,4,3}||{3,4}||{3}||{3}||{3,3}||{4,3,3}||{3,3,4,3} |} {| class="wikitable" |[[Slika:Tesseractic tetracomb.png|160px]]<BR>projicirani del{4,3,3,4}<BR>(teseraktno satovje) |[[Slika:Demitesseractic tetra hc.png|160px]]<BR>projicirani del {3,3,4,3}<BR>(heksadekahorno satovje) |[[Slika:Icositetrachoronic tetracomb.png|160px]]<BR>projicirani del{3,4,3,3}<BR>(ikozite trahorno satovje) |} [[Hiperkockino satovje]] je ena izmed oblik pravilnega satovja, ki lahko zapolni vsako razsežnost (peto ali višjo) z obliko [[hiperkocka|hiperkockinih]] facet, ki so štiri okrog vsakega [[greben (matematika)|grebena]]. {| class="wikitable" |- !ime ![[Schläflijev simbol|Schläfli]]<BR>{''p''₁, ''p''₂, ..., ''p''_{''n''&minus;1}} !tip<BR>facete ![[slika oglišč|slika<BR>oglišč]] ![[dualni politop|dualna oblika]] |- BGCOLOR="#e0e0e0" align=center |[[kvadratno tlakovanje]]||{4,4}||{4}||{4}||sebi dualni |- BGCOLOR="#e0e0e0" align=center |[[kockino satovje]]||{4,3,4}||{4,3}||{3,4}||sebi dualni |- BGCOLOR="#e0e0e0" align=center |[[teseraktno satovje]]||{4,3²,4}||{4,3²}||{3²,4}||sebi dualni |- BGCOLOR="#e0e0e0" align=center |[[penteraktično satovje]]||{4,3³,4}||{4,3³}||{3³,4}||sebi dualni |- BGCOLOR="#e0e0e0" align=center |[[hekseraktično satovje]]||{4,3⁴,4}||{4,3⁴}||{3⁴,4}||sebi dualni |- BGCOLOR="#e0e0e0" align=center |[[hepteraktično satovje]]||{4,3⁵,4}||{4,3⁵}||{3⁵,4}||sebi dualni |- BGCOLOR="#e0e0e0" align=center |[[okteraktično satovje]]||{4,3⁶,4}||{4,3⁶}||{3⁶,4}||sebi dualni |- BGCOLOR="#e0e0e0" align=center |n-[[hiperkockino satovje]]||{4,3ⁿ⁻²,4}||{4,3ⁿ⁻²}||{3ⁿ⁻²,4}||sebi dualni |} ==== Teselacija hiperboličnega štirirazsežnega prostora ==== Znanih je pet vrst konveksnih pravilnih [[satovje (geometrija)|satovij]] in štiri vrste zvezdastih satovij v prostoru H⁴ Pet konveksnih pravilnih satovij v H⁴ je: {| class="wikitable" |- !ime ![[Schläflijev simbol|Schläflijev]]<BR>simbol<BR>{p,q,r,s} !tip<BR>facete<BR>{p,q,r} !tip<BR>celice<BR>{p,q} !tip<BR>stranske<BR> ploskve{p} !slika<BR>stranskih<BR> ploskev{s} !slika<BR>robov<BR>{r,s} ![[slika oglišč|slika<BR>oglišč]]<BR>{q,r,s} ![[dualni politop|dualna oblika]] |- BGCOLOR="#ffe0e0" align=center |[[red-5 5-celično satovje]]||{3,3,3,5}||{3,3,3}||{3,3}||{3}||{5}||{3,5}||{3,3,5}||{5,3,3,3} |- BGCOLOR="#e0e0ff" align=center |[[red-3 120-celično satovje]]||{5,3,3,3}||{5,3,3}||{5,3}||{5}||{3}||{3,3}||{3,3,3}||{3,3,3,5} |- BGCOLOR="#ffe0e0" align=center |[[red-5 teseraktično satovje]]||{4,3,3,5}||{4,3,3}||{4,3}||{4}||{5}||{3,5}||{3,3,5}||{5,3,3,4} |- BGCOLOR="#e0e0ff" align=center |[[red-4 120-celično satovje]]||{5,3,3,4}||{5,3,3}||{5,3}||{5}||{4}||{3,4}||{3,3,4}||{4,3,3,5} |- BGCOLOR="#e0e0e0" align=center |[[red-5 600-celično satovje]]||{5,3,3,5}||{5,3,3}||{5,3}||{5}||{5}||{3,5}||{3,3,5}||sebi dualni |} Znana so štiri pravilna zvezdasta satovja v prostoru H⁴: {| class="wikitable" |- !ime ![[Schläflijev simbol|Schläflijev]]<BR>simbol<BR>{p,q,r,s} !tip<BR>facete<BR>{p,q,r} ! tip<BR>celice<BR>{p,q} !tip<BR>stranske ploskve<BR>{p} !slika<BR>stranske ploskve<BR>{s} !slika<BR>robov<BR>{r,s} ![[slika oglišč|slika<BR>oglišč]]<BR>{q,r,s} ![[dualni politop|dualna oblika]] |- BGCOLOR="#ffe0e0" align=center |[[red-3 malo zvezdasto 120-celično satovje]]||{5/2,5,3,3}||{5/2,5,3}||{5/2,5}||{5}||{5}||{3,3}||{5,3,3}||{3,3,5,5/2} |- BGCOLOR="#e0e0ff" align=center |[[pentagramski red 600-celično satovje]]||{3,3,5,5/2}||{3,3,5}||{3,3}||{3}||{5/2}||{5,5/2}||{3,5,5/2}||{5/2,5,3,3} |- BGCOLOR="#ffe0e0" align=center |[[red-5 ikozaedersko 120-celično satovje]]||{3,5,5/2,5}||{3,5,5/2}||{3,5}||{3}||{5}||{5/2,5}||{5,5/2,5}||{5,5/2,5,3} |- BGCOLOR="#e0e0ff" align=center |[[red-3 veliko 120-celično satovje]]||{5,5/2,5,3}||{5,5/2,5}||{5,5/2}||{5}||{3}||{5,3}||{5/2,5,3}||{3,5,5/2,5} |} V H⁴ sta znani tudi 2 vrsti satovja z neskončnima facetama ali sliko oglišč {3, 4, 3, 4} in {4, 3, 4, 3}. == Apeirotopi == Apeirotopi so podobno kot ostali politopi nepovezane hiperploskve. Razlika je samo v tem, da se hiperploskve obrnejo nazaj in se zaprejo okoli končne prostornine hiperprostora. Apeirotopi se ne zasučejo nazaj v samega sebe. === Dve razsežnosti === [[Apeirogon]] je pravilna neskončno dolga premica, razdeljena na enake dele, ki jih povezujejo vozlišča. === Tri razsežnosti === [[Apeiroeder]] je neskončna poliederska ploskev. Podobno kot apeirogon je lahko ploščat ali nagnjen. Ploščati apeiroeder samo [[teselacija|tlakuje]] (pokrije) ravnino. Nagnjeni polieder je satovju podobna struktura, ki deli prostor na dve področji. Znanih je 30 pravilnih apeiroedrov v evklidskem prostoru.<ref>{{sktxt|McMullen|Schulte|2002|loc=§7E}}.</ref>{{rp|§/E}} Vključujejo [[teselacija|teselacije]] tipa <math>\{4,4\}, \{6,3\}</math> in <math>\{3,6\}</math> in navzgor ter v ravnini tudi politope tipa <math>\{\infty,3\}</math>, <math>\{\infty,4\}</math> in <math>\{\infty,6\}</math>. V trirazsežnem prostoru pa njihovo mešanico. == Glej tudi == * [[mnogokotnik]] ** [[pravilni mnogokotnik]] ** [[zvezdasti mnogokotnik]] * [[polieder]] ** [[pravilni polieder]] (5 pravilnih [[platonsko telo|platonskih teles]] in 4 [[Kepler-Poinsotovo polieder|Kepler-Poinsotovi poliedri]]) *** [[uniformni polieder]] * [[polihoron]] ** [[konveksni pravilni 4-politop]] (6 pravilnih polihoronov) *** [[uniformni polihoron]] ** [[Schläfli-Hessov polihoron]] (10 pravilnih zvezdastih polihoronov) * [[teselacija]] ** [[tlakovanje s pravilnimi mnogokotniki]] * [[pravilni politopi]] ** [[uniformni politopi]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://paulbourke.net/geometry/platonic/ Pravilni politopi v treh razsežnostih] {{ikona en}} [http://paulbourke.net/geometry/platonic/ * [http://paulbourke.net/geometry/platonic4d/#crosspolytope Pravilni politopi v štirih razsežnostih] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111226174400/http://paulbourke.net/geometry/platonic4d/#crosspolytope |date=2011-12-26 }} {{ikona en}} * [http://mail.colonial.net/~patlas/hk/polytopesLesson.html Pravilni politopi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110817212339/http://mail.colonial.net/~patlas/hk/polytopesLesson.html |date=2011-08-17 }} {{ikona en}} * [http://www.math.rutgers.edu/~erowland/polytopes-project.html Projekt pravilnih politopov] {{ikona en}} [[Kategorija:Politopi]] [[Kategorija:Matematični seznami]] n2u2sgqhjnzgx4aj5p8tsy4g7w72q6r 0 306322 6748613 6134585 2026-09-10T10:35:02Z ~2026-45085-22 264465 6748613 wikitext text/x-wiki '''Šmuc''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Andrej Šmuc]] (*1974), geolog, prof. NTF UL * [[Janez Kapistran Šmuc]] (1831—1897), duhovnik in nabožni pisatelj * [[Sonja Šmuc]] (*1971), ekonomistka, izvršna direktorica [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarske zbornice Slovenije]], menedžerka? * [[Tomislav Šmuc]] (*1976), odbojkar * Vida Šmuc Pirnat (1940—1992), dr. kemije? * [[Vojka Šmuc]] (1923—1944), študentka, politična preganjanka in partizanka == Glej tudi == * priimek [[Žmuc]] * priimek [[Šmalc]] * priimek [[Žmavc]] * [[Smuč]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Šmuc}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 98zodg10qeol146appnt8v7kuy3n9fz 0 307557 6748538 5567718 2026-09-10T05:10:54Z ~2026-44996-51 264415 6748538 wikitext text/x-wiki '''Torelli''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Albin Torelli]] (1898—1973), pravnik, vrhovni sodnik SRS, alpinist in organizator planinstva * [[Nikolaj Torelli|Niko(laj) Torelli]] (1940—2026), lesarski in gozdarski strokovnjak, univ. profesor == Znani tuji nosilci priimka == * [[Giuseppe Torelli (maršal)|Giuseppe Torelli]] (1763—1813), francoski maršal * [[Giuseppe Torelli (skladatelj)|Giuseppe Torelli]] (1658—1709), italijanski violinist in skladatelj == Glej tudi == * priimek [[Turel]] * priimek [[Torre]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Torelli}} {{priimek}} si68zyvafne31mpatqpm2byxk7g038y 6748542 6748538 2026-09-10T05:15:50Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani slovenski nosilci priimka */ 6748542 wikitext text/x-wiki '''Torelli''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Albin Torelli]] (1898—1973), pravnik, vrhovni sodnik SRS, alpinist in organizator planinstva * [[Nikolaj Torelli|Niko(laj) Torelli]] (1940—2026), lesarski in gozdarski strokovnjak, univ. profesor, ambasador znanosti RS == Znani tuji nosilci priimka == * [[Giuseppe Torelli (maršal)|Giuseppe Torelli]] (1763—1813), francoski maršal * [[Giuseppe Torelli (skladatelj)|Giuseppe Torelli]] (1658—1709), italijanski violinist in skladatelj == Glej tudi == * priimek [[Turel]] * priimek [[Torre]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Torelli}} {{priimek}} p3uq85qrd1p02yxtrta182kxjdo96nq 0 316633 6748534 6471565 2026-09-10T03:17:32Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748534 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Joseph Achberger |lived= |born= |died= |image= |caption= |birth_name= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |nationality= |alma-mater= |allegiance={{flagicon|Avstro-Ogrska}} [[Avstro-Ogrska]] |branch=[[Slika:War flag of Austria-Hungary (1918).svg|25px|Vojna zastava Avstro-ogrske monarhije]] [[Avstro-ogrska skupna vojska]] |service= |serviceyears= |rank=[[Podmaršal]] |servicenumber= |unit= |commands=[[42. pehotni polk (Avstro-Ogrska)|42. pehotni polk]] |battles= |awards= |relations= |laterwork= }} '''Joseph Achberger''' (tudi ''Josef Achberger''), [[Avstrijci|avstrijski]] [[general]], * [[19. marec]] [[1851]], † [[4. avgust]] [[1932]]. == Življenjepis == Med leti 1908<ref>{{Navedi splet |url=http://www.austro-hungarian-army.co.uk/regcomm08.html |title=Austro-hungarian-army.co.uk - Regimental Commanders 1908 |accessdate=2012-01-02 |archive-date=2012-02-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120203170510/http://austro-hungarian-army.co.uk/regcomm08.html |url-status=dead }}</ref> in leta 1914 je bil poveljnik [[42. pehotni polk (Avstro-Ogrska)|42. pehotnega polka]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mlorenz.at/Bewaffnete_Macht/01_Infanterie/01_Infanterie_01.htm |title=Mlorenz.at - k.u.k. Infanterie / infantry |access-date=2012-01-02 |archive-date=2018-03-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180315165256/http://www.mlorenz.at/Bewaffnete_Macht/01_Infanterie/01_Infanterie_01.htm |url-status=dead }}</ref> Upokojil se je 1. marca 1911 in 21. februarja 1914 je bil povišan v nazivnega podmaršala.<ref name="#1">{{Navedi splet |url=http://oesta.gv.at/DocView.axd?CobId=23130 |title=Oesta.gv.at - Die k. k. bzw. k. u. k. Generalität 1816-1918 |accessdate=2012-01-02 |archive-date=2012-03-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120313170256/http://oesta.gv.at/DocView.axd?CobId=23130 |url-status=dead }}</ref> == Pregled vojaške kariere == ; Napredovanja<ref name="#1"/> * [[generalmajor (Avstro-Ogrska)|generalmajor]]: 1. november 1909 (z dnevom nastopa 8. novembra 1909) * nazivni [[podmaršal]]: 21. februar 1914 == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam avstrijskih generalov]] * [[seznam generalov Avstro-ogrske kopenske vojske]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Achberger, Joseph}} [[Kategorija:Avstrijski generali]] [[Kategorija:Generali Avstro-ogrske kopenske vojske]] ncjgnwrxiltkxct3113eujhanm9x635 0 316860 6748546 6477520 2026-09-10T05:41:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748546 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Karl Baitz von Szapár |lived= |born= |died= |image= |caption= |birth_name= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |nationality= |alma-mater= |allegiance={{flagicon|Avstro-Ogrska}} [[Avstro-Ogrska]] |branch=[[Slika:War flag of Austria-Hungary (1918).svg|25px|Vojna zastava Avstro-ogrske monarhije]] [[Avstro-ogrska skupna vojska]] |service= |serviceyears=?–1918 |rank=[[Podmaršal]] |servicenumber= |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Karl Baitz von Szapár''', [[Avstrijci|avstrijski]] [[general]], * [[2. julij]] [[1859]], † [[16. avgust]] [[1924]]. == Življenjepis == Med letoma 1911 in 1914 je bil poveljnik [[50. pehotni polk (Avstro-Ogrska)|50. pehotnega polka]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mlorenz.at/Bewaffnete_Macht/01_Infanterie/01_Infanterie_01.htm |title=Mlorenz.at - k.u.k. Infanterie / infantry |access-date=2012-01-02 |archive-date=2018-03-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180315165256/http://www.mlorenz.at/Bewaffnete_Macht/01_Infanterie/01_Infanterie_01.htm |url-status=dead }}</ref>, ob izbruhu prve svetovne vojne je pa bil poveljnik [[60. pehotna brigada (Avstro-Ogrska)|60. pehotne brigade]]<ref>[http://www.weltkriege.at/Generalitaet/05%20Generalmajor/genmaj1.htm Weltkriege.at - Generalmajore der k.u.k. Armee]</ref>. == Pregled vojaške kariere == ; Napredovanja<ref>{{Navedi splet |url=http://oesta.gv.at/DocView.axd?CobId=23130 |title=Oesta.gv.at - Die k. k. bzw. k. u. k. Generalität 1816-1918 |accessdate=2012-01-02 |archive-date=2012-03-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120313170256/http://oesta.gv.at/DocView.axd?CobId=23130 |url-status=dead }}</ref> * [[generalmajor (Avstro-Ogrska)|generalmajor]]: 1. januar 1915 (retroaktivno z dnem 20. decembrom 1914) * [[podmaršal]]: 16. november 1917 == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam avstrijskih generalov]] * [[seznam generalov Avstro-ogrske kopenske vojske]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Baitz von Szapár, Karl}} [[Kategorija:Avstrijski plemiči]] [[Kategorija:Avstrijski generali]] [[Kategorija:Generali Avstro-ogrske kopenske vojske]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Neznano leto smrti]] q04rcr9fw9ei4zoupz3qry6m7f4l5ff 0 334782 6748438 6748042 2026-09-09T17:58:31Z Д.Ильин 115952 6748438 wikitext text/x-wiki '''Kepler-Poinsotov polieder''' (tudi Kepler-Poinsotovo telo) je v [[geometrija|geometriji]] katerikoli od štirih [[pravilni polieder|pravilnih]] [[stelirani polieder|steliranih poliedrov]]. Dobimo jih z [[steliranje]]m pravilnih [[konveksni polieder|konveksnih]] [[dodekaeder|dodekaedrov]] in [[ikozaeder|ikozaedrov]]. Od teh se razlikujejo v tem, da imajo [[pentagram]]ske stranske ploskve ali [[slika oglišč|slike oglišč]]. [[Slika:Kepler-Poinsot solids sl.svg]] Štirje Kepler-Poinsotovi poliedri so prikazani na zgornji sliki. Vsakega izmed njih lahko identificiramo s [[Schläflijev simbol|Schläflijevim simbolom]] v obliki {p, q} in njegovim imenom. == Značilnosti == === Eulerjeva karakteristika === Kepler-Poinsotovi poliedri prekrivajo sfero več kot enkrat, tako da središča stranskih ploskev delujejo kot navite točke v sliki, ki imajo petkotne stranske ploskve in oglišča v drugih. Zaradi tega niso nujno topološko enakovredne sferi kot so platonska telesa. Odnos: : <math> \chi=V-E+F=2 \!\, </math> vedno ne velja. Po Schläfliju velja, da morajo imeti vsi poliedri χ = 2. On je tudi zavračal zamisel o tem, da sta mali stelirani dodekaeder in veliki dodekaeder prava poliedra, kar pa nikoli ni bilo splošno priznano. Popravljeno obliko [[Eulerjeva karakteristika|Eulerjeve karakteristike]] z uporabo [[gostota (politop)|gostote]] ''D'' pripadajočih [[slika oglišč|slik oglišč]] ''d''_v in stranskih ploskev ''d''_f je podal angleški matematik [[Arthur Cayley]] (1821 – 1895). Izraz velja za konveksne poliedre (kjer so faktorji popravkov vsi enaki 1) in za Kepler-Poinsotove poliedre: : <math> d_v V - E + d_f F = 2D \!\, . </math> === Dualnost === Kepler-Poinsotovi poliedri nastopajo v [[dualni polieder|dualnih]] parih. *[[mali stelirani dodekaeder]] in [[veliki dodekaeder]]. *[[veliki stelirani dodekaeder]] in [[veliki ikozaeder]]. === Pregled === {| class="wikitable" |- !ime !slika !sferno<BR>tlakovanje !diagram <br> [[stelacija|stelacije]] ![[Schläflijev simbol|Schläflijev]]<br />{p,q} in<br />[[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinov]] diagram !stranske ploskve<br />{p} !robovi !oglišča<br />{q}<br />[[slika oglišč]] ![[Eulerjeva karakteristika|χ]] ![[gostota (politop)|gostota]] ![[grupa simetrije|simetrija]] ![[dualni polieder|dualni]] |- BGCOLOR="#ffe0e0" align=center |[[mali stelirani dodekaeder]] |[[Slika:Small stellated dodecahedron.png|80px]] |[[Slika:Small stellated dodecahedron tiling.svg|80px]] |[[File:First stellation of dodecahedron facets.svg|80px]] |{5/2,5}<br />{{CDD|node|5|node|5|rat|d2|node_1}} |12<br />{5/2}<br />[[Slika:Pentagram.svg|30px]] |30||12<br />{5}<br />[[Slika:Pentagon.svg|30px]] | -6||3||I_h||veliki dodekaeder |- BGCOLOR="#e0e0ff" align=center |[[veliki dodekaeder]] |[[Slika:Great dodecahedron.png|80px]] |[[Slika:Great dodecahedron tiling.svg|80px]] |[[File:Second stellation of dodecahedron facets.svg|80px]] |{5,5/2}<br />{{CDD|node_1|5|node|5|rat|d2|node}} |12<br />{5}<br />[[Slika:Pentagon.svg|30px]] |30||12<br />{5/2}<br />[[Slika:Pentagram.svg|30px]] | -6||3||I_h||mali stelirani dodekaeder |- BGCOLOR="#ffe0e0" align=center |[[veliki stelirani dodekaeder]] |[[Slika:Great stellated dodecahedron.png|80px]] |[[Slika:Great stellated dodecahedron tiling.svg|80px]] |[[Slika:Third stellation of dodecahedron facets.svg|80px]] |{5/2,3}<br />{{CDD|node|3|node|5|rat|d2|node_1}} |12<br />{5/2}<br />[[Slika:Pentagram.svg|30px]] |30||20<br />{3}<br />[[Slika:Triangle.Equilateral.svg|30px]] |2||7||I_h||veliki ikozaeder |- BGCOLOR="#e0e0ff" align=center |[[veliki ikozaeder]] |[[Slika:Great icosahedron.png|80px]] |[[Slika:Great icosahedron tiling.svg|80px]] |[[Slika:Sixteenth stellation of icosahedron facets.svg|80px]] |{3,5/2}<br />{{CDD|node_1|3|node|5|rat|d2|node}} |20<br />{3}<br />[[Slika:Triangle.Equilateral.svg|30px]] |30||12<br />{5/2}<br />[[Slika:Pentagram.svg|30px]] |2||7||I_h||veliki stelirani dodekaeder |} == Odnosi med pravilnimi poliedri == {| class=wikitable style="text-align:center;" !Naslednji imajo iste [[ureditev oglišča|ureditve oglišča]]: !Naslednji imajo isto<br /> [[razvrstitev oglišč]] in [[razvrstitev robov]]: |- |[[Slika:Icosahedron.png|120px]][[Slika:Small stellated dodecahedron.png|120px]][[Slika:Great icosahedron.png|120px]][[Slika:Great dodecahedron.png|120px]]<br /> [[ikozaeder]], [[mali stelirani dodekaeder]], [[veliki ikozaeder]] in [[veliki dodekaeder]]. |[[Slika:Small stellated dodecahedron.png|120px]][[Slika:Great icosahedron.png|120px]]<br /> [[mali stelirani dodekaeder]] in [[veliki ikozaeder]]. |- |[[Slika:Dodecahedron.png|120px]][[Slika:Great stellated dodecahedron.png|120px]]<br /> [[dodekeder]] in [[veliki stelirani dodekaeder]]. |[[Slika:Icosahedron.png|120px]][[Slika:Great dodecahedron.png|120px]]<br /> [[ikozaeder]] in [[veliki dodekaeder]]. |} == Glej tudi == * [[pravilni politop]] * [[pravilni polieder]] * [[uniformni polieder]] * [[uniformni stelirani polieder]] * [[poliederska sestava]] * [[Schläfli-Hessov polihoron]] == Zunanje povezave == * {{MathWorld|id=Kepler-PoinsotSolid|title=Kepler-Poinsot Solid}} * [http://www.software3d.com/Kepler.php Modeli Kepler-Poinsotovih teles] {{ikona en}} * [http://www.mathconsult.ch/showroom/unipoly/ Uniformni poliedri] {{ikona en}} * [http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/kepler-poinsot-info.html Kepler-Poinsotovi poliedri] {{ikona en}} * [http://www.korthalsaltes.com/cuadros.php?type=k Modeli Kepler-Poinsotovih poliedrov] {{ikona en}} * [http://www.software3d.com/Stella.php Stella software za kreiranje slik] {{ikona en}} {{-}} {{poliedri}} [[Kategorija:Kepler-Poinsotovi poliedri| ]] [[Kategorija:Johannes Kepler]] [[Kategorija:Nekonveksni poliedri]] 83uh54vdbji4v6399ww0eo71fr8yrky 0 336530 6748439 6151937 2026-09-09T17:58:45Z Д.Ильин 115952 6748439 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable" align="right" style="margin-left:10px" width="250" !bgcolor=#e7dcc3 colspan=2|Veliki ikozaeder |- |bgcolor=#ffffff align=center colspan=2|[[Slika:Great icosahedron.png|250px]] |- |bgcolor=#e7dcc3|vrsta|| [[Kepler-Poinsotov polieder]] |- |bgcolor=#e7dcc3|jedro [[stelacija|stelacije]]||[[ikozaeder]] |- |bgcolor=#e7dcc3|[[Eulerjeva karakteristika|elementi]]||F=20, E=30 <br>V=12, <math> \chi \,</math>= 2 |- |bgcolor=#e7dcc3|[[stranska ploskev|stranske ploskve]] po straneh||20{3} |- |bgcolor=#e7dcc3|[[Schläflijev simbol]]||{3, 5/2} |- |bgcolor=#e7dcc3|[[Wythoffov simbol]]||5/2|2 3 |- |bgcolor=#e7dcc3|[[Coxeter-Dinkinov diagram]]|| {{CDD|node_1|3|node|5|rat|d2|node}} |- |bgcolor=#e7dcc3|[[simetrijska grupa]]||[[ikozaederska simetrija|I_h]], H₃, [5, 3], (^*532) |- |bgcolor=#e7dcc3 | [[uniformni polieder|sklici]] |- |bgcolor=#e7dcc3|značilnosti||[[pravilni polieder|pravilen]] [[nekonveksni polieder|nekonveksen]] [[deltaeder]] |- |<center>[[Slika:Great icosahedron vertfig.png|50px]]<br> ([[slika oglišč]])</center> | <center>[[Slika:Great stellated dodecahedron.png|50px]]</center> |} '''Veliki ikozaeder''' (tudi vèliki dvajseterec) je eden izmed štirih [[Kepler-Poinsotov polieder|Kepler-Poinsotovih poliedrov]]. [[Schläflijev simbol]] je {3, 5/2}. Njegov [[Coxeter-Dinkinov diagram]] pa je {{CDD|node_1|3|node|5|rat|d2|node}}. Sestavljen je iz 20 medsebojno sekajočih se trikotnih stranskih ploskev. Ima trikotnike, ki se srečajo v vsakem oglišču v zaporedju, kot je to pri [[pentagram]]u. == Slike == {| class="wikitable" width=560 !prosojni model ![[gostota (politop)|gostota]] ![[diagram stelacije]] ![[sferno tlakovanje]] |- valign=top |[[Slika:GreatIcosahedron.jpg|140px]]<BR>Prosojni model velikega ikozaedra (glej [[Media:GreatIcosahedron.gif|animacijo]]) |[[Slika:Great icosahedron cutplane.png|140px]]<BR>Ima gostoto kot je prikazano na tem preseku. |[[Slika:Sixteenth stellation of icosahedron facets.svg|140px]]<BR>Je [[stelacija]] ikozaedra, ki ga Wenninger obravnava kot model [W41] in [[Seznam modelov Wenningerjevih poliedrov#Stelacije ikozaedra|stelacije ikozaedra|16. od 17 stelacij ikozaedra]] in 7. od 59 stelacij po [[Donald Coxeter|Donaldu Coxeterju]]. |[[Slika:Great icosahedron tiling.svg|140px]]<BR>Ta polieder predtsvlja sferno tlakovanje z gostoto 7. (ena izmed sfernih trikotnih stranskih ploskev je prikazana zgoraj, poudarjena z modro barvo in izpolnjena v rumenem) |} == Kot prirezano telo == [[File:Retrosnub tetrahedron.png|240px]]<BR>Veliki ikozaeder se lahko konstruira kot uniformno prirezano telo z različno obarvanimi stranskimi ploskvami in kiralno simetrijo: {{CDD|node_h|3x|rat|d2|node_h|3x|rat|d2|node_h}}. To vrsto konstrukcije lahko imenujemo ''retroprirezan tetraeder'', kar je podobno simetriji '''prirezan tetraeder''' [[ikozaeder|ikozaedra]] : {{CDD|node_h|3|node_h|3|node_h}}. == Sorodni poliedri == Imajo enako [[razvrstitev oglišč]] kot pravilni konveksni [[ikozaeder]]. Ima tudi isto [[Razvrstitev oglišč#Razvrstitev robov|Razvrstitev robov]] kot [[mali stelirani dodekaeder]]. Operacija prisekanja, ki jo večkrat ponovimo na velikem ikozaedru, nam da zaporedje uniformnih poliedrov. Do točk prisekani robovi tvorijo [[veliki ikozidodekaeder]] kot rektificirani veliki ikozaeder. Postopek se zaključuje kot dvojna rektifikacija, ki prvotne stranske ploskve zmanjša do točk in naredi [[veliki stelirani dodekaeder]]. [[Prisekanost (geometrija)|Prisekanost]] velikega steliranega dodekaedra je degenerirani polieder z dvajsetimi trikotnimi stranskimi ploskvami iz prisekanih oglišč in dvanajst petkotnih stranskih ploskev kot prisekanost prvotnih petkotnih stranskih ploskev, ki tvorijo [[veliki dodekaeder]] včrtan v njega s skupnimi robovi kot ikozaeder. {| class="wikitable" width=500 !ime ![[veliki stelirani dodekaeder|veliki<BR>stelirani<BR>dodekaeder]] ![[prisekani veliki stelirani dodekaeder]] ![[veliki ikozidodekaeder|veliki<BR>ikozidodekaeder]] ![[prisekani veliki ikozaeder|prisekani<BR>veliki<BR>ikozaeder]] ![[veliki ikozaeder|veliki<BR>ikozaeder]] |- align=center ![[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinov<BR>diagram]] |{{CDD|node|3|node|5|rat|d2|node_1}} |{{CDD|node|3|node_1|5|rat|d2|node_1}} |{{CDD|node|3|node_1|5|rat|d2|node}} |{{CDD|node_1|3|node_1|5|rat|d2|node}} |{{CDD|node_1|3|node|5|rat|d2|node}} |- !slika |[[Slika:Great stellated dodecahedron.png|100px]] |[[Slika:Icosahedron.png|100px]] |[[Slika:Great icosidodecahedron.png|100px]] |[[Slika:Great truncated icosahedron.png|100px]] |[[Slika:Great icosahedron.png|100px]] |} == Zunanje povezave == * [http://www.presek.si/28/1432-Domajnko.pdf Zvezdni poliedri] {{ikona sl}} * [http://mathworld.wolfram.com/GreatIcosahedron.html Veliki ikozaeder na [[MathWorld]] ] {{ikona en}} * [http://mathworld.wolfram.com/IcosahedronStellations.html Stelacije ikozaedra] {{ikona en}} * [http://gratrix.net/polyhedra/uniform/summary/ Pregled uniformnih poliedrov] {{ikona en}} [[Kategorija:Kepler-Poinsotovi poliedri]] [[Kategorija:Pravilni poliedri]] [[Kategorija:Stelacija poliedrov]] 8yscatqgsz6kyx7oot8cyhhj6s3ejc5 0 336814 6748389 6352261 2026-09-09T14:56:06Z Д.Ильин 115952 6748389 wikitext text/x-wiki [[slika:Dual Cube-Octahedron.svg|thumb|right|200px|Dual [[kocka|kocke]] je [[oktaeder]]. Tukaj je prikazan tako, da so [[oglišče|oglišča]] v središču kockinih [[stranska ploskev|stranskih ploskev]].]] [[slika:Birectified cube sequence_sl.png|thumb|right|200px|[[prisekanost (geometrija)|Prisekanost]] zaporedje od [[kocka|kocke]] do njenega duala [[oktaeder|oktaedra]]. Poliedrski dual se imenuje ''rektifikacija stranske ploskve'' ali [[rektifikacija (geometrija)|''dvojna rektifikacija'']].]] [[slika:Ioanniskepplerih00kepl 0271 crop.jpg|thumb|right|400px|Dual [[platonsko telo|platonskega telesa]] se lahko skonstruira s povezavo središč stranskih ploskev. V splošnem to tvori le [[#Topološka dualnost|topološko dualnostl]].<br />Slike iz [[Johannes Kepler|Kepler]]jevega dela ''Harmonija sveta'' (''[[Harmonice mundi]]'') (1619)]] '''Dualni polieder''' je v [[geometrija|geometriji]] eden izmed para [[polieder|poliedrov]], katerega oglišča enega odgovarjajo stranskim ploskvam drugega. Dualni polieder dualnega poliedra je prvotni polieder. Običajno se namesto izraza ''dualni'' uporablja rajši izraz ''dual'', kar pa ima isti pomen. Dual poliedra z enakimi oglišči je enak poliedru z enakimi stranskimi ploskvami. Prav tako velja, da je v primeru enakih robov enak drugemu z enakimi robovi. Tako so pravilni poliedri kot so [[platonsko telo|platonska telesa]] in [[Kepler-Poinsotov polieder|Kepler-Poinsotovi poliedri]] v dualnih parih. Izjema je [[tetraeder]], ki je [[sebidualni polieder|sebidualen]] == Vrste dualnosti == Znanih je več vrst dualnosti. Pri poliedrih so najbolj primerne naslednje dualnosti: * obratna polarna dualnost * topološka dualnost * abstraktna dualnost == Obratna polarna dualnost == {{glavni|pol in polara}} Dualnost je najpogosteje definirana s pomočjo [[pol in polara#Vzajemnost in projektivna dualnost|polarne vzajemnosti]] na koncenktrični sferi. Tukaj je vsako oglišče (pol) povezano z ravnino stranske ploskve tako, da vsak poltrak iz središča oglišča pravokotno na ravnino ter zmnožek razdalje od središča do vsakega posebej, je enaka kvadratu polmera. V koordinatah je vzajemnost za sfero :<math>x^2 + y^2 + z^2 = r^2,</math> oglišče :<math>(x_0, y_0, z_0)</math> je povezano z ravnino :<math>x_0x + y_0y + z_0z = r^2</math>. Oglišča dualnega poliedra so poli, ki so vzajemni z ravninami stranskih ploskev prvotnega poliedra. == Topološka dualnost == Dualni polieder lahko tako popačimo, da ga ne moremo več dobiti z vzajemnostjo iz prvotnega v katerikoli sferi. V tem primeru pravimo, da sta dve poliedra še vedno topološko dualna. Potrebno je še omeniti, da oglišča in robove konveksnega poliedra lahko projiciramo tako, da tvorimo [[teorija grafov|graf]] (včasih ga imenujemo [[Schleglov diagram]]) na sferi ali ravnini. Pripadajoči graf, ki ga dobimo s pomočjo duala tega poliedra, je [[dualni graf]]. == Abstraktna dualnost == [[abstraktni politop|Abstraktni polieder]] je posebna oblika [[relacija urejenosti|delno urejene množice]] (poset) elementov je tista, ki so za soseščino ali povezave med njimi enake soseščini med elementi poliedra (stranske ploskve, robovi itd.). To lahko prikažemo s [[Hessov diagram|Hessovim diagramom]]. Vsaki delno urejeni množici pripada njena dualna delno urejena množica. Hessov diagram dualnega poliedra preprosto dobimo tako, da obrnemo prvotni diagram od zgoraj navzdol. == Dorman Lukova konstrukcija == Za [[uniformni polieder]] se lahko dobi stranska ploskev iz [[slika oglišč|slike oglišč]] prvotnega poliedra s pomočjo Dorman Lukove konstrukcije. Konstrukcijo sta najprej opisala Cundy in Rollet (1961). Pozneje jo je posplošil še Wenninger (1983). V naslednjem primeru je uporabljena slika oglišča (rdeče) [[kubooktaeder|kubooktaedra]], da bi se dobila stranska ploskev (modro) [[rombski dodekaeder|rombskega dodekaedra]]. [[Slika:DormanLuke.svg]] [[slika oglišč|Sliko oglišča]] ABCD dobimo tako, da odrežemo robove na njihovih srednjih točkah. Naslednji koraki Dorman Lukove kostrukcije so: # Narišemo včrtano krožnico, ki je tangentna na vsak vogal # Narišemo tangente na včrtano krožnico na vsakem vogalu A, B, C in D # Označimo točke E, F, G in H, kjer vsaka črta sreča sosednjo črto # Mnogokotnik EFGH je stranska ploskev dualnega poliedra. Velikost slike oglišč je izbrana tako, da njena včrtana krožnica leži na [[vmesna krogla|vmesni krogli]] kubooktaedra, ki tako postane vmesna krogla dualnega rombskega dodekaedra. Dorman Lukova konstrukcija se lahko uporabi, če ima polieder takšno vmesno kroglo in je slika oglišč ciklična. Takšni pa so [[uniformni polieder|uniformni poliedri]]. == Sebidualni poliedri == Sebidualni poliedri so tisti dualni [[polieder|poliedri]], ki imajo skladno obliko. Pri tem ni potrebno, da je ta oblika identična. Zgled: Dual pravilnega tetraedra je pravilni tetraeder, ki je [[točkovno zrcaljenje|zrcaljen preko izhodišča]]. Sebidualni poliedri morajo imeti isto število oglišč kot imajo stranskih ploskev. Takšni poliedri so ali pa tudi niso, geometrijsko sebidualni, kar je odvisno od načina gledanja na geometrijsko dualnost. Zgled: vsak mnogokotnik je topološko sebidualen toda v splošnem ni geometrijsko sebidualen. Pravilni mnogokotniki so geometrijsko sebidualni (vsi koti so skladni, prav tako robovi), toda nepravilni mnogokotniki niso geometrijsko sebidualni. Obstoja neskončno veliko sebidualnih poliedrov. Najenostavnejši primer so [[piramida|piramide]], ki imajo n stranic in predpisano obliko. Druga neskončna skupina so poliedri, ki jih lahko na grobo opišemo kot piramide, ki sedijo na vrhu [[prizma|prizem]] in imajo enako število stranic. Če dodamo še '''frustum''' (piramide z odrezanim vrhom) dobimo naslednjo neskončno družino. Obstaja veliko drugih konveksnih sebidualnih poliedrov. Lahko se najde tudi nekonveksne sebidualne poliedre. Takšen je [[izkopani dodekaeder]]. {| class=wikitable |+ [[Piramida (geometrija)|Družina piramid]] |[[Slika:Tetrahedron.jpg|100px]]<BR>[[tetraeder]] |[[Slika:Square pyramid.png|100px]]<BR>[[kvadratna piramida]] |[[Slika:Pentagonal pyramid.png|100px]]<BR>[[petkotna piramida]] |[[Slika:Hexagonal pyramid.svg|100px]]<BR>[[šestkotna piramida]] |} {| class=wikitable |+ Družina podaljšanih piramid |[[Slika:Elongated triangular pyramid.png|100px]]<BR>[[podaljšana trikotna piramida]] |[[Slika:Elongated square pyramid.png|100px]]<BR>[[podaljšana kvadratna piramida]] |[[Slika:Elongated pentagonal pyramid.png|100px]]<BR>[[podaljšana petkotna piramida]] |} == Dualni politopi in teselacije == Dualnost se lahko posploši na n-razsežni prostor in na dualne [[politop]]e . V dveh razsežnostih jih imenujemo [[dualni mnogokotnik|dualni mnogokotniki]]. Oglišča politopa odgovarjajo (n-1)- razsežnim elementom ali facetam drugih j točk, ki določajo (j-1)-razsežne elemente, ki odgovarjajo j hiperravninam sekajočim se tako, da dajo (n-j)-razsežne elemente. Dualno [[satovje]] se lahko definira podobno. V splošnem so facete duala politopa topološki duali slike oglišč politopa. Za [[pravilni politop|pravilne]] in [[uniformni politop|uniformne]] politope so dualne facete polarne obratne vrednosti prvotnih facet. Zgled: v štiri razsežnem prostoru je slika oglišč [[600 celica|600 celice]] [[ikozaeder]]. Dual 600 celice pa je [[120 celica]], katere facete so [[dodekaeder|dodekaedri]], ki pa so duali ikozaedra. === Sebidualni politopi in teselacije === Osnovni razred sebidualnih politopov so [[pravilni politop|pravilni politopi]], ki imajo [[palindrom]]ne [[Schläflijev simbol| Schläflijeve simbole]]. Vsi pravilni mnogokotniki {a}, poliedri z obliko {a, a}, 4-[[polihoron|4-politopi]] z obliko {a,b,a} , [[5 politopi]] z obliko {a,b,b,a} itd. so sebidualni. Sebidualni pravilni politopi so torej: * vsi [[pravilni mnogokotnik|pravilni mnogokotniki]] {a} * vsi pravilni n-[[simpleks]]i {3,3,....,3} * pravilna [[24 celica]] v štirih razsežnostih {3,4,3} * pravilna n-razsežna kubična [[satovje|satovja]] {4,3,....,3,4}, ki se lahko obravnavajo kot neskončni politopi. == Glej tudi == * [[Conwayjeva notacija poliedrov]] * [[dualni mnogokotnik]] * [[sebidualni graf]] * [[sebidualni mnogokotnik]] == Zunanje povezave == * [http://www.presek.si/28/1445-Razpet.pdf Površine in prostornine pravilnih poliedrov] v ''[[Presek (revija)|Preseku]]'' {{ikona sl}} * [http://mars.famnit.upr.si/mars2008/pdf/cl-08-01-poliedri.pdf Poliedri in življenje na Marsu] {{ikona sl}} * {{MathWorld|id=DualPolyhedron|title=Dual Polyhedron}} * {{MathWorld|id=DualTessellation|title=Dual Tessellation}} * {{MathWorld|id=Self-DualPolyhedron|title=Self-DualPolyhedron}} * [https://web.archive.org/web/20070207021813/http://members.aol.com/Polycell/glossary.html Dualnost] na [[Glossary for Hyperspace]] {{ikona en}} * [http://www.software3d.com/Stella.php Program za prikaz dualnih poliedrov] {{ikona en}} * [http://www.mathconsult.ch/showroom/unipoly/ Uniformni poliedri] {{ikona en}} * [http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vp.html Virtualni poliedri] v Encyclopedia of Polyhedra {{ikona en}} {{-}} {{poliedri}} [[Kategorija:Poliedri]] [[Kategorija:Teorije dualnosti]] [[Kategorija:Sebidualni poliedri| ]] [[Kategorija:Politopi]] a1qrot9jyei9882gv84i05bt4bg9koh 0 337983 6748440 6547293 2026-09-09T17:59:25Z Д.Ильин 115952 6748440 wikitext text/x-wiki '''Seznam modelov Wenningerjevih poliedrov''' vsebuje uniformne in stelirane poliedre iz knjige ''Polyhedron Models'' (''Modeli poliedrov''), katere avtor je [[Magnus Wenninger]] (rojen 1919). ==[[Platonsko telo|Platonska telesa]] (pravilna) W1 do W5== {| class="wikitable" ! zap. štev. ! ime ! slika ! ime duala ! slika duala ! [[Wythoffov simbol]] ! [[konfiguracija oglišča|slika oglišč]]<br>in [[Schläflijev simbol]] ! simetrijska grupa ! U# ! K# ! V ! E ! F ! vrsta stranskih ploskev |- | 1 | [[tetraeder]] | [[Slika:tetrahedron.png|80px]] | [[tetraeder]] | [[Slika:tetrahedron.png|80px]] | 3&#124;2 3 | [[Slika:tetrahedron vertfig.svg|80px]]<br>{3,3} | T_d | U01 | K06 | 4 | 6 | 4 | 4{3} |- | 2 | [[oktaeder]] | [[Slika:octahedron.png|80px]] | [[heksaeder]] | [[Slika:hexahedron.png|80px]] | 4&#124;2 3 | [[Slika:Octahedron vertfig.svg|80px]]<br>{3,4} | O_h | U05 | K10 | 6 | 12 | 8 | 8{3} |- | 3 | [[heksaeder]] (kocka) | [[Slika:hexahedron.png|80px]] | [[oktaeder]] | [[Slika:octahedron.png|80px]] | 3&#124;2 4 | [[Slika:Cube vertfig svg.svg|80px]]<br>{4,3} | O_h | U06 | K11 | 8 | 12 | 6 | 6{4} |- | 4 | [[ikozaeder]] | [[Slika:icosahedron.png|80px]] | [[dodekaeder]] | [[Slika:dodecahedron.png|80px]] | 5&#124;2 3 | [[Slika:icosahedron vertfig.png|80px]]<br>{3,5} | I_h | U22 | K27 | 12 | 30 | 20 | 20{3} |- | 5 | [[dodekaeder]] | [[Slika:dodecahedron.png|80px]] | [[ikozaeder]] | [[Slika:icosahedron.png|80px]] | 3&#124;2 5 | [[Slika:dodecahedron vertfig.png|80px]]<br>{5,3} | I_h | U23 | K28 | 20 | 30 | 12 | 12{5} |} ==[[Arhimedsko telo| Arhimedska telesa]] (polpravilna) W6 do W18== {| class="wikitable" ! zap. štev. ! ime ! slika ! ime duala ! slika duala ! [[Wythoffov simbol]] ! [[konfuguracija oglišča |slika oglišča]] ! simetrijska grupa ! U# ! K# ! V ! E ! F ! vrsta stranskih ploskev |- | 6 | [[prisekani tetraeder]] | [[Slika:Truncated tetrahedron.png|80px]] | [[triakisni tetraeder]] || [[Slika:triakis tetrahedron.png|80px|Triakis tetrahedron]] | 2 3&#124;3 | [[Slika:Truncated tetrahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.6.6 | T_d | U02 | K07 | 12 | 18 | 8 | 4{3}&nbsp;+&nbsp;4{6} |- | 7 | [[prisekani oktaeder]] | [[Slika:Truncated octahedron.png|80px]] | [[tetrakisni heksaeder]]|| [[Slika:tetrakis cube.png|80px|Tetrakis hexahedron]] | 2 4&#124;3 | [[Slika:Truncated octahedron vertfig.svg|80px]]<br>4.6.6 | O_h | U08 | K13 | 24 | 36 | 14 | 6{4}&nbsp;+&nbsp;8{6} |- | 8 | [[prisekana kocka|prisekani heksaeder]] | [[Slika:Truncated hexahedron.png|80px]] | [[triakisni oktaeder]] || [[Slika:triakis octahedron.png|80px|Triakis octahedron]] | 2 3&#124;4 | [[Slika:Truncated cube vertfig.svg|80px]]<br>3.8.8 | O_h | U09 | K14 | 24 | 36 | 14 | 8{3}&nbsp;+&nbsp;6{8} |- | 9 | [[prisekani ikozaeder]] | [[Slika:Truncated icosahedron.png|80px]] | [[pentakisni dodekaeder]] || [[Slika:pentakis dodecahedron.png|80px|Pentakis dodecahedron]] | 2 5&#124;3 | [[Slika:Truncated icosahedron vertfig.svg|80px]]<br>5.6.6 | I_h | U25 | K30 | 60 | 90 | 32 | 12{5}&nbsp;+&nbsp;20{6} |- | 10 | [[prisekani dodekaeder]] | [[Slika:Truncated dodecahedron.png|80px]] | [[triakisni ikozaeder]] || [[Slika:triakis icosahedron.png|80px|Triakis icosahedron]] | 2 3&#124;5 | [[Slika:Truncated dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.10.10 | I_h | U26 | K31 | 60 | 90 | 32 | 20{3}&nbsp;+&nbsp;12{10} |- | 11 | [[kubootaeder]] | [[Slika:Cuboctahedron.png|80px]] | [[rombski dodekaeder]] || [[Slika:rhombic dodecahedron.png|80px|Rhombic dodecahedron]] | 2&#124;3 4 | [[Slika:Cuboctahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.4.3.4 | O_h | U07 | K12 | 12 | 24 | 14 | 8{3}&nbsp;+&nbsp;6{4} |- | 12 | [[ikozododekaeder]] | [[Slika:Icosidodecahedron.png|80px]] | [[rombski triakontaeder]] || [[Slika:rhombic triacontahedron.png|80px|Rhombic triacontahedron]] | 2&#124;3 5 | [[Slika:Icosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.5.3.5 | I_h | U24 | K29 | 30 | 60 | 32 | 20{3}&nbsp;+&nbsp;12{5} |- | 13 | [[mali rombokubooktaeder]] | [[Slika:Small rhombicuboctahedron.png|80px]] | [[deltoidni ikozitetraeder]]|| [[Slika:Strombic icositetrahedron.png|80px|Deltoidal icositetrahedron]] | 3 4&#124;2 | [[Slika:Small rhombicuboctahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.4.4.4 | O_h | U10 | K15 | 24 | 48 | 26 | 8{3}+(6+12){4} |- | 14 | [[mali rombiikozidodekaeder]] | [[Slika:Small rhombicosidodecahedron.png|80px]] | [[deltoidni heksekontaeder]] || [[Slika:Strombic hexecontahedron.png|80px|Deltoidal hexecontahedron]] | 3 5&#124;2 | [[Slika:Small rhombicosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.4.5.4 | I_h | U27 | K32 | 60 | 120 | 62 | 20{3}&nbsp;+&nbsp;30{4}&nbsp;+&nbsp;12{5} |- | 15 | [[veliki rombikubooktaeder]]<br>(rombiprisekani kubooktaeder)<br>(prisekanikubooktaeder) | [[Slika:Great rhombicuboctahedron.png|80px]] | [[disdiakisni dodekaeder]]|| [[Slika:disdyakis dodecahedron.png|80px|Disdyakis dodecahedron]] | 2 3 4&#124; | [[Slika:Great rhombicuboctahedron vertfig.svg|80px]]<br>4.6.8 | O_h | U11 | K16 | 48 | 72 | 26 | 12{4}&nbsp;+&nbsp;8{6}&nbsp;+&nbsp;6{8} |- | 16 | [[veliki rombiikozidodekaeder]]<br>(rombiprisekaniikozidodekaeder)<br>(prisekani ikozidodekaeder) |[[Slika:Great rhombicosidodecahedron.png|80px]] | [[disdiakisni triakontaeder]]|| [[Slika:disdyakis triacontahedron.png|80px|Disdyakis triacontahedron]] | 2 3 5&#124; | [[Slika:Great rhombicosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>4.6.10 | I_h | U28 | K33 | 120 | 180 | 62 | 30{4}&nbsp;+&nbsp;20{6}&nbsp;+&nbsp;12{10} |- | 17 | [[prirezana kocka]] | [[Slika:Snub hexahedron.png|80px]] | [[pentagonalni ikozitetraeder]] || [[Slika:pentagonal icositetrahedron.png|80px|Pentagonal icositetrahedron]] | &#124;2 3 4 | [[Slika:Snub cube vertfig.svg|80px]]<br>3.3.3.3.4 | O | U12 | K17 | 24 | 60 | 38 | (8&nbsp;+&nbsp;24){3}&nbsp;+&nbsp;6{4} |- | 18 | [[prirezani dodekaeder]] | [[Slika:Snub dodecahedron ccw.png|80px]] | [[pentagonalni heksekontaeder]] || [[Slika:Pentagonal_hexecontahedron.png|80px|Pentagonal hexecontahedron]] | &#124;2 3 5 | [[Slika:Snub dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.3.3.3.5 | I | U29 | K34 | 60 | 150 | 92 | (20&nbsp;+&nbsp;60){3}&nbsp;+&nbsp;12{5} |} ==[[Kepler-Poinsotov polieder|Kepler-Poinsotovi poliedri]] (pravilni [[zvezdni polieder|zvezdni poliedri]]) W20, W21, W22 in W41== {| class="wikitable" ! zap. štev. ! ime ! slika ! dualno ime ! dualna slika ! [[Wythoffov simbol]] ! [[konfiguracija oglišča|slika oglišča]]<br>in [[Schläflijev simbol]] ! simetrijska grupa ! U# ! K# ! V ! E ! F ! vrsta facete |- | 20 | [[mali stelirani dodekaeder]] | [[Slika:Small stellated dodecahedron.png|80px]] | [[veliki dodekaeder]] | [[Slika:Great dodecahedron.png|80px]] | 5&#124;2⁵/₂ | [[Slika:Small stellated dodecahedron vertfig.png|80px]]<br>{⁵/₂,5} | I_h | U34 | K39 | 12 | 30 | 12 | 12{⁵/₂} |- | 21 | [[veliki dodekaeder]] | [[Slika:Great dodecahedron.png|80px]] | [[mali stelirani dodekaeder]] | [[Slika:Small stellated dodecahedron.png|80px]] | ⁵/₂&#124;2 5 | [[Slika:Great dodecahedron vertfig.png|80px]]<br>{5,⁵/₂} | I_h | U35 | K40 | 12 | 30 | 12 | 12{5} |- | 22 | [[veliki stelirani dodekaeder]] | [[Slika:Great stellated dodecahedron.png|80px]] | [[veliki ikozaeder]] | [[Slika:Great icosahedron.png|80px]] | 3&#124;2⁵/₂ | [[Slika:Great stellated dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>{⁵/₂,3} | I_h | U52 | K57 | 20 | 30 | 12 | 12{⁵/₂} |- | 41 | [[veliki ikozaeder]]<br>(16. Stelacija ikozaedra) | [[Slika:Great icosahedron.png|80px]] | [[veliki stelirani dodekaeder]] | [[Slika:Great stellated dodecahedron.png|80px]] | ⁵/₂&#124;2 3 | [[Slika:Great icosahedron vertfig.png|80px]]<br>{3,⁵/₂} | I_h | U53 | K58 | 12 | 30 | 20 | 20{3} |} <small>Pojasnila: * U# pomeni številko uniformnega številčenja (U01 - U80) * K# pomeni številko Kaleido številčenja (K01 – K80) V je število oglišč E je število robov F je število stranskih ploskev </small> == Stelacije: modeli W19 do W66== === Stelacije oktaedra === {| class="wikitable" ! zap. štev. ! ime ! grupa simetrije ! slika ! facete |- | 2 | [[oktaeder]]<br>(pravilni) | O_h | [[Slika:Zeroth stellation of octahedron.svg|100px]] | [[Slika:Zeroth stellation of octahedron facets.svg|100px]] |- | 19 | [[stelirani oktaeder]]<br>(zgrajen iz dveh tetraedrov) | O_h | [[Slika:First stellation of octahedron.svg|100px]] | [[Slika:Stellation of octahedron facets.svg|100px]] |} === Stelacije dodekaedra === {| class="wikitable" ! zap. štev. ! ime ! simetrijska grupa ! slika ! facete |- | 5 | [[dodekaeder]] (pravilni) | I_h | [[Slika:Zeroth stellation of dodecahedron.svg|100px]] | [[Slika:Zeroth stellation of dodecahedron facets.svg|100px]] |- | 20 | [[mali stelirani dodekaeder]] (regular)<br>(prva stelacija dodekaedra) | I_h | [[Slika:First stellation of dodecahedron.svg|100px]] | [[Slika:First stellation of dodecahedron facets.svg|100px]] |- | 21 | [[veliki dodekaeder]] (regular)<br>(druga stelacija dodekaedra) | I_h | [[Slika:Second stellation of dodecahedron.svg|100px]] | [[Slika:Second stellation of dodecahedron facets.svg|100px]] |- | 22 | [[veliki zvezdni dodekaeder]] (pravilni)<br>(tretja stelacija dodekaedra) | I_h | [[Slika:Third stellation of dodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Third stellation of dodecahedron facets.svg|100px]] |} === Stelacije ikozaedra === {| class="wikitable" width=640 ! zap. štev. ! ime ! grupa simetrije ! slika ! facete |- | 4 | [[ikozaeder]] (pravilni) | I_h | [[Slika:Zeroth stellation of icosahedron.svg|100px]] | [[Slika:Zeroth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 23 | [[sestav petih oktaedrov]]<br>(prva sestavljena stelacija ikozaedra) | I_h | [[Slika:First compound stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:First compound stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 24 | [[sestav petih tetraedrov]]<br>(druga sestavljena stelacija ikozaedra) | I | [[Slika:Second compound stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Second compound stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 25 | [[sestav desetih tetraedrov]]<br>(tretja sestavljena stelacija ikozaedra) | I_h | [[Slika:Third compound stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Third compound stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 26 | [[mali triambski ikozaeder]]<br>(prva stelacija ikozaedra)<br>(''triakisni ikozaeder'') | I_h | [[Slika:First stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:First stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 27 | [[druga stelacija ikozaedra]] | I_h | [[Slika:Second stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Second stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 28 | [[izkopani dodekaeder]]<br>(tretja stelacija ikozaedra) | I_h | [[Slika:Third stellation of icosahedron.svg|100px]] | [[Slika:Third stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 29 | [[četrta stelacija ikozaedra]] | I_h | [[Slika:Fourth stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Fourth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 30 | [[peta stelacija ikozaedra]] | I_h | [[Slika:Fifth stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Fifth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 31 | [[šesta stelacija ikozaedra]] | I_h | [[Slika:Sixth stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Sixth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 32 | [[sedma stelacija ikozaedra]] | I_h | [[Slika:Seventh stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Seventh stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 33 | [[osma stelacija ikozaedra]] | I_h | [[Slika:Eighth stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Wenninger I8 stellation facets.svg|100px]] |- | 34 | deveta stelacija ikozaedra<br>[[veliki triambski ikozaeder]]<br> | I_h | [[Slika:Ninth stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Ninth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 35 | [[deseta stelacija ikozaedra]] | I | [[Slika:Tenth stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Tenth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 36 | [[enajsta stelacija ikozaedra]] | I | [[Slika:Eleventh stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Eleventh stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 37 | [[dvanajsta stelacija ikozaedra]] | I_h | [[Slika:Twelfth stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Twelfth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 38 | [[trinajsta stelacija ikozaedra]] | I | [[Slika:Thirteenth stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Thirteenth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 39 | [[štirinajska stelacija ikozaedra]] | I | [[Slika:Fourteenth stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Fourteenth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 40 | [[petnajsta stelacija ikozaedra]] | I | [[Slika:Fifteenth stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Fifteenth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 41 | [[veliki ikozaeder]] (pravilni)<br>(šestnajsta stelacija ikozaedra) | I_h | [[Slika:Sixteenth stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Sixteenth stellation of icosahedron facets.svg|100px]] |- | 42 | [[končna stelacija ikozaedra]] | I_h | [[Slika:Seventeenth stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Seventeenth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |} === Stelacije kubooktaedra === {| class="wikitable" width=720 ! zap.štev ! ime ! grupa simetrije ! slika ! facete (oktaederske ravnine) ! facete (ravnine kocke) |- | 11 | [[kubooktaeder]] (pravilni) | O_h | [[Slika:Zeroth stellation of cuboctahedron.svg|100px]] | [[Slika:Zeroth stellation of cuboctahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Zeroth stellation of cuboctahedron square facets.png|100px]] |- | 43 | [[sestav kocke in oktaedra]]<br>(prva stelacija kubooktaedra) | O_h | [[Slika:First stellation of cuboctahedron.png|100px]] | [[Slika:First stellation of cuboctahedron trifacets.png|100px]] | [[Slika:First stellation of cuboctahedron square facets.png|100px]] |- | 44 | [[druga stelacija kubooktaedra]] | O_h | [[Slika:Second stellation of cuboctahedron.png|100px]] | [[Slika:Second stellation of cuboctahedron trifacets.png|100px]] | [[Slika:Second stellation of cuboctahedron square facets.png|100px]] |- | 45 | [[tretja stelacija kubooktaedra]] | O_h | [[Slika:Third stellation of cuboctahedron.png|100px]] | [[Slika:Third stellation of cuboctahedron trifacets.png|100px]] | [[Slika:Third stellation of cuboctahedron square facets.png|100px]] |- | 46 | [[četrta stelacija kubooktaedra]] | O_h | [[Slika:Fourth stellation of cuboctahedron.png|100px]] | [[Slika:Fourth stellation of cuboctahedron trifacets.png|100px]] | [[Slika:Fourth stellation of cuboctahedron square facets.png|100px]] |} === Stelacije ikozidodekaedra === {| class="wikitable" width=720 ! zap. štev. ! ime ! simetrijska grupa ! slika ! facete (ikozaederske ravnine) ! facete (dodekaederske ravnine) |- | 12 | [[ikozidodekaeder]]<br>(pravilni) | I_h | [[Slika:Zeroth stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Zeroth stellation of icosidodecahedron trifacets.png|100px]] | [[Slika:Zeroth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 47 | (prva stelacija ikozidodekaedra)<br>[[sestav dodekaedra in ikozaedra]] | I_h | [[Slika:First stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:First stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:First stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 48 | [[druga stelacija ikozidodekaedra]] | I_h | [[Slika:Second stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Second stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Second stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 49 | [[tretja stelacija ikozidodekaedra]] | I_h | [[Slika:Third stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Third stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Third stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 50 | [[četrta stelacija ikozidodekaedra]]<br>(sestav malega steliranega dodekaedra<br>in triakisnega ikozaedra) | I_h | [[Slika:Fourth stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Fourth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Fourth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 51 | [[peta stelacija ikozidodekaedra]]<br>(sestav malega steliranega dodekaedra<br>in petih oktaedrov) | I_h | [[Slika:Fifth stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Fifth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Fifth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 52 | [[šesta stelacija ikozidodekaedra]] | I_h | [[Slika:Sixth stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Sixth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Sixth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 53 | [[sedma stelacija ikozidodekaedra]] | I_h | [[Slika:Seventh stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Seventh stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Seventh stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 54 | [[osma stelacija ikozidodekaedra]]<br>(sestav petih tetraedrov<br>in velikega dodekaedra) | I | [[Slika:Eighth stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Eighth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Eighth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 55 | [[deveta stelacija ikozidodekaedra]] | I_h | [[Slika:Ninth stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Ninth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Ninth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 56 | [[deseta stelacija ikozidodekaedra]] | I_h | [[Slika:Tenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Tenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Tenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 57 | [[enajsta stelacija ikozidodekaedra]] | I_h | [[Slika:Eleventh stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Eleventh stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Eleventh stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 58 | [[dvanajsta stelacija ikozidodekaedra]] | I_h | [[Slika:Twelfth stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Twelfth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Twelfth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 59 | [[trinajsta stelacija ikozidodekaedra]] | I_h | [[Slika:Thirteenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Thirteenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Thirteenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 60 | [[štirinajsta stelacija ikozidodekaedra]] | I_h | [[Slika:Fourteenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Fourteenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Fourteenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 61 | [[sestav velikega steliranega dodekaedra in velikega ikozaedra]] | I_h | [[Slika:Second compound stellation of icosidecahedron.png|100px]] | [[Slika:Second compound stellation of icosidecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Second compound stellation of icosidecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 62 | [[petnajsta stelacija ikozidodekaedra]] | I_h | [[Slika:Fifteenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Fifteenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Fifteenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 63 | [[šestnajsta stelacija ikozidodekaedra]] | I_h | [[Slika:Sixteenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Sixteenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Sixteenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 64 | [[sedemnajsta stelacija ikozidodekaedra]] | I_h | [[Slika:Seventeenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Seventeenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Seventeenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 65 | [[osemnajsta stelacija ikozidodekaedra]] | I_h | [[Slika:Eighteenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Eighteenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Eighteenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 66 | [[devetnajsta stelacija ikozidodekaedra]] | I_h | [[Slika:Nineteenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Nineteenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Nineteenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |} == Uniformna nekonveksna telesa W67 do W119== {| class="wikitable" ! zap. štev. ! ime ! slika ! dualno ime ! dualna slika ! [[Wythoffov simbol]] ! [[slika oglišč]] ! simetrijska grupa ! U# ! K# ! V ! E ! F ! vrste stranskih ploskev |- ||67||[[tetrahemiheksaeder]]||[[Slika:Tetrahemihexahedron.png|80px]]||[[tetrahemiheksakron]]||[[Slika:Tetrahemihexacron.png|80px]]||³/₂3&#124;2||[[Slika:Tetrahemihexahedron vertfig.png|80px]]<br>4.³/₂.4.3||T_d||U04||K09||6||12||7||4{3}+3{4} |- ||68||[[oktahemioktaeder]]||[[Slika:Octahemioctahedron.png|80px]]||[[oktahemioktakron]]||[[Slika:Hexahemioctacron.png|80px]]||³/₂3&#124;3||[[Slika:Octahemioctahedron vertfig.png|80px]]<br>6.³/₂.6.3||O_h||U03||K08||12||24||12||8{3}+4{6} |- ||69||[[mali kubikubooktaeder]]||[[Slika:Small cubicuboctahedron.png|80px]]||[[mali heksakronski ikozitetraeder]]||[[Slika:DU13 small hexacronic icositetrahedron.png|80px]]||³/₂4&#124;4||[[Slika:Small cubicuboctahedron vertfig.png|80px]]<br>8.³/₂.8.4||O_h||U13||K18||24||48||20||8{3}+6{4}+6{8} |- ||70||[[mali ditrigonalni ikozidodekaeder]]||[[Slika:Small ditrigonal icosidodecahedron.png|80px]]||[[mali triambski ikozaeder]]||[[Slika:DU30 small triambic icosahedron.png|80px]]||3&#124;⁵/₂3||[[Slika:Small ditrigonal icosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>(⁵/₂.3)³||I_h||U30||K35||20||60||32||20{3}+12{⁵/₂} |- ||71||[[mali ikozikozidodekaeder]]||[[Slika:Small icosicosidodecahedron.png|80px]]||[[mali ikozakronskihexekontaeder]]||[[Slika:DU31 small icosacronic hexecontahedron.png|80px]]||⁵/₂3&#124;3||[[Slika:Small icosicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>6.⁵/₂.6.3||I_h||U31||K36||60||120||52||20{3}+12{⁵/₂}+20{6} |- ||72||[[mali dodeciikozidodekaeder]]||[[Slika:Small dodecicosidodecahedron.png|80px]]||[[mali dodekakronski hexekontaeder]]||[[Slika:DU33 small dodecacronic hexecontahedron.png|80px]]||³/₂5&#124;5||[[Slika:Small dodecicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>10.³/₂.10.5</TD>||I_h||U33||K38||60||120||44||20{3}+12{5}+12{10} |- ||73||[[dodekadodekaeder]]||[[Slika:Dodecadodecahedron.png|80px]]||[[srednji rombski triakontaeder]]||[[Slika:DU36 medial rhombic triacontahedron.png|80px]]||2&#124;⁵/₂5||[[Slika:Dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br>(⁵/₂.5)²||I_h||U36||K41||30||60||24||12{5}+12{⁵/₂} |- ||74||[[mali rombidodekaeder]]||[[Slika:Small rhombidodecahedron.png|80px]]||[[mali rombidodekakron]]||[[Slika:DU39 small rhombidodecacron.png|80px]]||2⁵/₂5&#124;||[[Slika:Small rhombidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>10.4.¹⁰/₉.⁴/₃||I_h||U39||K44||60||120||42||30{4}+12{10} |- ||75||[[prisekani veliki dodekaeder]]||[[Slika:Great truncated dodecahedron.png|80px]]||[[mali stelapentakisni dodekaeder]]||[[Slika:DU37 small stellapentakisdodecahedron.png|80px]]||2⁵/₂&#124;5||[[Slika:Truncated great dodecahedron vertfig.png|80px]]<br>10.10.⁵/₂||I_h||U37||K42||60||90||24||12{⁵/₂}+12{10} |- ||76||[[rombidodekadodekaeder]]||[[Slika:Rhombidodecadodecahedron.png|80px]]||[[srednji deltoidni heksekontaeder]]||[[Slika:DU38 medial trapezoidal hexecontahedron.png|80px]]||⁵/₂5&#124;2||[[Slika:Rhombidodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br>4.⁵/₂.4.5||I_h||U38||K43||60||120||54||30{4}+12{5}+12{⁵/₂} |- ||77||[[veliki kubikubooktaeder]]||[[Slika:Great cubicuboctahedron.png|80px]]||[[veliki heksakroničniikozitetraeder]]||[[Slika:DU14 great hexacronic icositetrahedron.png|80px]]||3 4&#124;⁴/₃||[[Slika:Great cubicuboctahedron vertfig.png|80px]]<br>⁸/₃.3.⁸/₃.4||O_h||U14||K19||24||48||20||8{3}+6{4}+6{⁸/₃} |- ||78||[[kubohemioktaeder]]||[[Slika:Cubohemioctahedron.png|80px]]||[[heksahemioktakron]]||[[Slika:Hexahemioctacron.png|80px]]||⁴/₃4&#124;3||[[Slika:Cubohemioctahedron vertfig.png|80px]]<br>6.⁴/₃.6.4||O_h||U15||K20||12||24||10||6{4}+4{6} |- ||79||[[kubiprisekanikoboooktaeder]]<br>(kuboprisekani kubooktaeder)||[[Slika:Cubitruncated cuboctahedron.png|80px]]||[[tetradiakisni heksaeder]]||[[Slika:DU16 tetradyakishexahedron.png|80px]]||⁴/₃3 4&#124;||[[Slika:Cubitruncated cuboctahedron vertfig.svg|80px]]<br>⁸/₃.6.8||O_h||U16||K21||48||72||20||8{6}+6{8}+6{⁸/₃} |- ||80||[[Ditrigonal dodecadodecahedron]]||[[Slika:Ditrigonal dodecadodecahedron.png|80px]]||[[srednji triambski ikozaeder]]||[[Slika:DU41 medial triambic icosahedron.png|80px]]||3&#124;⁵/₃5||[[Slika:Ditrigonal dodecadodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>(⁵/₃.5)³||I_h||U41||K46||20||60||24||12{5}+12{⁵/₂ |- ||81||[[veliki ditrigonalnidodeciikozidodekaeder]]||[[Slika:Great ditrigonal dodecicosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki ditrigonalni dodekakronskiheksekontaeder]]||[[Slika:DU42 great ditrigonal dodecacronic hexecontahedron.png|80px]]||3 5&#124;⁵/₃||[[Slika:Great ditrigonal dodecicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>¹⁰/₃.3.¹⁰/₃.5||I_h||U42||K47||60||120||44||20{3}+12{5}+12{¹⁰/₃} |- ||82||[[mali ditrigonalni dodeciikozidodekaeder]]||[[Slika:Small ditrigonal dodecicosidodecahedron.png|80px]]||[[mali ditrigonalni dodekakronični helsekontaeder]]||[[Slika:DU43 Small ditrigonal dodecacronic hexecontahedron.png|80px]]||⁵/₃3&#124;5||[[Slika:Small ditrigonal dodecicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>10.⁵/₃.10.3||I_h||U43||K48||60||120||44||20{3}+12{⁵/₂}+12{10} |- ||83||[[ikozidodekaeder]]||[[Slika:Icosidodecadodecahedron.png|80px]]||[[srednji izakronski heksekontaeder]]||[[Slika:DU44 medial icosacronic hexecontahedron.png|80px]]||<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>5&#124;3||[[Slika:Icosidodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<BR>6.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.6.5||I_h||U44||K49||60||120||44||12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+20{6} |- ||84||[[ikoziprisekanidodekadodekaeder]]<br>(ikozidokekaprisekani ikozidodekaeder)||[[Slika:Icositruncated dodecadodecahedron.png|80px]]||[[tridiakisni ikozaeder]]||[[Slika:DU45 tridyakisicosahedron.png|80px]]||⁵/₃3 5&#124;||[[Slika:Icositruncated dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br>¹⁰/₃.6.10||I_h||U45||K50||120||180||44||20{6}+12{10}+12{¹⁰/₃} |- ||85||[[nekoveksni veliki rombikubooktaeder]]<br>(kvazirombokubooktaeder)||[[Slika:Uniform great rhombicuboctahedron.png|80px]]||[[veliki deltoidni ikozitetraeder]]||[[Slika:DU17 great strombic icositetrahedron.png|80px]]||³/₂4&#124;2||[[Slika:Great rhombicuboctahedron vertfig.svg|80px]]<br>4.³/₂.4.4||O_h||U17||K22||24||48||26||8{3}+(6+12){4} |- ||86||[[mali rombiheksaeder]]||[[Slika:Small rhombihexahedron.png|80px]]||[[mali rombiheksakron]]||[[Slika:DU18 small rhombihexacron.png|80px]]||³/₂2 4&#124;||[[Slika:Small rhombihexahedron vertfig.png|80px]]<br>4.8.⁴/₃.8||O_h||U18||K23||24||48||18||12{4}+6{8} |- ||87||[[veliki ditrigonalni ikozidodekaeder]]||[[Slika:Great ditrigonal icosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki triambskiikozaeder]]||[[Slika:DU47 great triambic icosahedron.png|80px]]||³/₂&#124;3 5||[[Slika:Great ditrigonal icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>(5.3.5.3.5.3)/₂||I_h||U47||K52||20||60||32||20{3}+12{5} |- ||88||[[veliki ikoziikozidodekaeder]]||[[Slika:Great icosicosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki ikozakronskiheksekontaeder]]||[[Slika:DU48 great icosacronic hexecontahedron.png|80px]]||³/₂5&#124;3||[[Slika:Great icosicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>6.³/₂.6.5||I_h||U48||K53||60||120||52||20{3}+12{5}+20{6} |- ||89||[[mali ikozihemidodekaeder]]||[[Slika:Small icosihemidodecahedron.png|80px]]||[[mali ikozihemidodekakron]]||[[Slika:Small dodecahemidodecacron.png|80px]]||³/₂3&#124;5||[[Slika:Small icosihemidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>10.³/₂.10.3||I_h||U49||K54||30||60||26||20{3}+6{10} |- ||90||[[mali dodeciikozaeder]]||[[Slika:Small dodecicosahedron.png|80px]]||[[mali dodeciikozakron]]||[[Slika:DU50 small dodecicosacron.png|80px]]||³/₂3 5&#124;||[[Slika:Small dodecicosahedron vertfig.png|80px]]<br>10.6.¹⁰/₉.⁶/₅||I_h||U50||K55||60||120||32||20{6}+12{10} |- ||91||[[mali dodekahemidodekaeder]]||[[Slika:Small dodecahemidodecahedron.png|80px]]||[[mali dodekahemidodekakron]]||[[Slika:Small dodecahemidodecacron.png|80px]]||⁵/₄5&#124;5||[[Slika:Small dodecahemidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>10.⁵/₄.10.5||I_h||U51||K56||30||60||18||12{5}+6{10} |- ||92||[[stelirani prisekani heksaeder]]<br>(kvaziprisekani heksaeder)||[[Slika:Stellated truncated hexahedron.png|80px]]||[[veliki trikisni oktaeder]]||[[Slika:DU19 great triakisoctahedron.png|80px]]||2 3&#124;⁴/₃||[[Slika:Stellated truncated hexahedron vertfig.png|80px]]<br>⁸/₃.⁸/₃.3||O_h||U19||K24||24||36||14||8{3}+6{⁸/₃} |- ||93||[[veliki prisekani kubooktaeder]]<br>(kvaziprisekani kubooktaeder)||[[Slika:Great truncated cuboctahedron.png|80px]]||[[veliki disdiakisnidodekaeder]]||[[Slika:DU20 great disdyakisdodecahedron.png|80px]]||⁴/₃2 3&#124;||[[Slika:Great truncated cuboctahedron vertfig.png|80px]]<br>⁸/₃.4.6||O_h||U20||K25||48||72||26||12{4}+8{6}+6{⁸/₃} |- ||94||[[veliki ikozidodekaeder]]||[[Slika:Great icosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki rombski triakontaeder]]||[[Slika:DU54 great rhombic triacontahedron.png|80px]]||2&#124;⁵/₂3||[[Slika:Great icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>(⁵/₂.3)²||I_h||U54||K59||30||60||32||20{3}+12{⁵/₂} |- ||95||[[prisekani veliki ikozaeder]]||[[Slika:Great truncated icosahedron.png|80px]]||[[veliki stelapentakisni dodekaeder]]||[[Slika:DU55 great stellapentakisdodecahedron.png|80px]]||2⁵/₂&#124;3||[[Slika:Great truncated icosahedron vertfig.png|80px]]<br>6.6.⁵/₂||I_h||U55||K60||60||90||32||12{⁵/₂}+20{6} |- ||96||[[rombiikozaeder]]||[[Slika:Rhombicosahedron.png|80px]]||[[Rhombicosacron]]||[[Slika:DU56 rhombicosacron.png|80px]]||2⁵/₂3&#124;||[[Slika:Rhombicosahedron vertfig.png|80px]]<br>6.4.⁶/₅.⁴/₃||I_h||U56||K61||60||120||50||30{4}+20{6} |- ||97||[[mali stelirani prisekani dodekaeder]]<br>(kvaziprisekani mali stelirani dodekaeder)||[[Slika:Small stellated truncated dodecahedron.png|80px]]||[[veliki pentakisni dodekaeder]]||[[Slika:DU58 great pentakisdodecahedron.png|80px]]||2 5&#124;⁵/₃||[[Slika:Small stellated truncated dodecahedron vertfig.png|80px]]<br>¹⁰/₃.¹⁰/₃.5||I_h||U58||K63||60||90||24||12{5}+12{¹⁰/₃} |- ||98||[[prisekani dodekadodekaeder]]<br>(kvaziprisekani dodekaeder)||[[Slika:Truncated dodecadodecahedron.png|80px]]||[[srednji disdiakisni triakontaeder]]||[[Slika:DU59 medial disdyakistriacontahedron.png|80px]]||⁵/₃2 5&#124;||[[Slika:Truncated dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br>¹⁰/₃.4.10||I_h||U59||K64||120||180||54||30{4}+12{10}+12{¹⁰/₃} |- ||99||[[veliki dodeciikozidodekaeder]]||[[Slika:Great dodecicosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki dodekakronskiheksekontaeder]]||[[Slika:DU61 great dodecacronic hexecontahedron.png|80px]]||⁵/₂3&#124;⁵/₃||[[Slika:Great dodecicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>¹⁰/₃.⁵/₂.¹⁰/₃.3||I_h||U61||K66||60||120||44||20{3}+12{⁵/₂}+12{¹⁰/₃ } |- ||100||[[Small dodecahemicosahedron]]||[[Slika:Small dodecahemicosahedron.png|80px]]||[[mali dodekahemiikozakron]]||[[Slika:Small dodecahemicosacron.png|80px]]||⁵/₃⁵/₂&#124;3||[[Slika:Small dodecahemicosahedron vertfig.png|80px]]<br>6.⁵/₃.6.⁵/₂||I_h||U62||K67||30||60||22||12{⁵/₂}+10{6} |- ||101||[[veliki dodeciikozieder]]||[[Slika:Great dodecicosahedron.png|80px]]||[[veliki dodecikosakron]]||[[Slika:DU63 great dodecicosacron.png|80px]]||⁵/₃⁵/₂3&#124;||[[Slika:Great dodecicosahedron vertfig.png|80px]]<br>6.¹⁰/₃.⁶/₅.¹⁰/₇||I_h||U63||K68||60||120||32||20{6}+12{¹⁰/₃} |- ||102||[[veliki dodekahemiikozaeder]]||[[Slika:Great dodecahemicosahedron.png|80px]]||[[veliki dodekahemikosakron]]||[[Slika:Small dodecahemicosacron.png|80px]]||⁵/₄5&#124;3||[[Slika:Great dodecahemicosahedron vertfig.png|80px]]<br>6.⁵/₄.6.5||I_h||U65||K70||30||60||22||12{5}+10{6} |- ||103||[[veliki rombiheksaeder]]||[[Slika:Great rhombihexahedron.png|80px]]||[[veliki rombiheksakron]]||[[Slika:DU21 great rhombihexacron.png|80px]]||⁴/₃³/₂2&#124;||[[Slika:Great rhombihexahedron vertfig.png|80px]]<br>4.⁸/₃.⁴/₃.⁸/₅||O_h||U21||K26||24||48||18||12{4}+6{⁸/₃} |- ||104||[[veliki stelirani prisekani dodekaeder]]<br>(kvazoprisekani veliki stelirani dodekaeder)||[[Slika:Great stellated truncated dodecahedron.png|80px]]||[[veliki triakisni ikozaeder]]||[[Slika:DU66 great triakisicosahedron.png|80px]]||2 3&#124;⁵/₃||[[Slika:Great stellated truncated dodecahedron vertfig.png|80px]]<br>¹⁰/₃.¹⁰/₃.3||I_h||U66||K71||60||90||32||20{3}+12{¹⁰/₃} |- ||105||[[nekonveksni veliki rombiikozidodekaeder]]<br>(kvazirombiikozidodekaeder)||[[Slika:Uniform great rhombicosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki deltoidni heksekontaeder]]||[[Slika:DU67 great strombic hexecontahedron.png|80px]]||⁵/₃3&#124;2||[[Slika:Uniform great rhombicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>4.⁵/₃.4.3||I_h||U67||K72||60||120||62||20{3}+30{4}+12{⁵/₂} |- ||106||[[veliki ikozihemidodekaeder]]||[[Slika:Great icosihemidodecahedron.png|80px]]||[[veliki ikozihemidodekakron]]||[[Slika:Great dodecahemidodecacron.png|80px]]||3 3&#124;⁵/₃||[[Slika:Great icosihemidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>¹⁰/₃.³/₂.¹⁰/₃.3||I_h||U71||K76||30||60||26||20{3}+6{¹⁰/₃} |- ||107||[[veliki dodekahemidodekaeder]]]||[[Slika:Great dodecahemidodecahedron.png|80px]]||[[veliki dodekahemidodekakron]]||[[Slika:Great dodecahemidodecacron.png|80px]]||⁵/₃⁵/₂&#124;⁵/₃||[[Slika:Great dodecahemidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>¹⁰/₃.⁵/₃.¹⁰/₃.⁵/₂||I_h||U70||K75||30||60||18||12{⁵/₂}+6{¹⁰/₃} |- ||108||[[veliki prisekaniikozidodekaeder]]<br>(veliki kvaziprisekani ikozidodekaeder)||[[Slika:Great truncated icosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki disdiakisnitriakontaeder]]||[[Slika:DU68 great disdyakistriacontahedron.png|80px]]||⁵/₃2 3&#124;||[[Slika:Great truncated icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>¹⁰/₃.4.6||I_h||U68||K73||120||180||62||30{4}+20{6}+12{¹⁰/₃} |- ||109||[[veliki rombidodekaeder]]||[[Slika:Great rhombidodecahedron.png|80px]]||[[veliki dodekakron]]||[[Slika:DU73 great rhombidodecacron.png|80px]]||³/₂⁵/₃2&#124;||[[Slika:Great rhombidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>4.¹⁰/₃.⁴/₃.¹⁰/₇||I_h||U73||K78||60||120||42||30{4}+12{¹⁰/₃} |- ||110||[[mali prirezaniikoziikozidodekaeder]]||[[Slika:Small snub icosicosidodecahedron.png|80px]]||[[mali heksagonalni heksekontaeder]]||[[Slika:DU32 small hexagonal hexecontahedron.png|80px]]||&#124;⁵/₂3 3||[[Slika:Small snub icosicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.3.3.3.⁵/₂||I_h||U32||K37||60||180||112||(40+60){3}+12{⁵/₂} |- ||111||[[prirezani dodekadodekaeder]]||[[Slika:Snub dodecadodecahedron.png|80px]]||[[srednji pentagonalni heksekontaeder]]||[[Slika:DU40 medial pentagonal hexecontahedron.png|80px]]||&#124;2⁵/₂5||[[Slika:Snub dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.⁵/₂.3.5||I||U40||K45||60||150||84||60{3}+12{5}+12{⁵/₂} |- ||112||[[prirezani ikozidodekadodekaeder]]||[[Slika:Snub icosidodecadodecahedron.png|80px]]||[[Medial hexagonal hexecontahedron]]||[[Slika:DU46 medial hexagonal hexecontahedron.png|80px]]||&#124;⁵/₃3 5||[[Slika:Snub icosidodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.3.3.5.⁵/₃||I||U46||K51||60||180||104||(20+6){3}+12{5}+12{⁵/₂} |- ||113||[[veliki obrnjeni prirezani ikozododekaeder]]||[[Slika:Great inverted snub icosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki obrnjeni pentagonalni heksekontaeder]]||[[Slika:DU69 great inverted pentagonal hexecontahedron.png|80px]]||&#124;⁵/₃2 3||[[Slika:Great inverted snub icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.3.3.⁵/₃||I||U69||K74||60||150||92||(20+60){3}+12{⁵/₂} |- ||114||[[obrnjeni prirezani dodekadokekaeder]]||[[Slika:Inverted snub dodecadodecahedron.png|80px]]||[[srednji obrnjeni pentagonalni heksekontaeder]]||[[Slika:DU60 medial inverted pentagonal hexecontahedron.png|80px]]||&#124;⁵/₃2 5||[[Slika:Inverted snub dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.⁵/₃.3.3.5||I||U60||K65||60||150||84||60{3}+12{5}+12{⁵/₂} |- ||115||[[veliki prirezani dodeciikozidodekaeder]]||[[Slika:Great snub dodecicosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki heksagonalniheksekontaeder]]||[[Slika:DU64 great hexagonal hexecontahedron.png|80px]]||&#124;⁵/₃⁵/₂3||[[Slika:Great snub dodecicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.⁵/₃.3.⁵/₂.3.3||I||U64||K69||60||180||104||(20+60){3}+(12+12){⁵/₂} |- ||116||[[veliki prirezani ikozidodekaeder]]||[[Slika:Great snub icosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki pentagonalni heksekontaeder]]||[[Slika:DU57 great pentagonal hexecontahedron (2).png|80px]]||&#124;2⁵/₂⁵/₂||[[Slika:Great snub icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.3.3.⁵/₂||I||U57||K62||60||150||92||(20+60){3}+12{⁵/₂} |- ||117||[[veliki retroprirezani ikozidodekaeder]]||[[Slika:Great retrosnub icosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki pentagramski heksekontaeder]]||[[Slika:DU74 great pentagrammic hexecontahedron.png|80px]]||&#124;³/₂⁵/₃2||[[Slika:Great retrosnub icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>(3.3.3.3.⁵/₃)/₂||I||U74||K79||60||150||92||(20+60){3}+12{⁵/₂} |- ||118||[[mali retroprirezani ikoziikozidodekaeder]]||[[Slika:Small retrosnub icosicosidodecahedron.png|80px]]||[[mali heksegramski heksekontaeder]]||[[Slika:DU72 small hexagrammic hexecontahedron.png|80px]]||&#124;³/₂³/₂⁵/₂||[[Slika:Small retrosnub icosicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>(3.3.3.3.3.⁵/₂)/₂||I_h||U72||K77||180||60||112||(40+60){3}+12{⁵/₂} |- ||119||[[veliki dirombiikozidodekaeder]]||[[Slika:Great dirhombicosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki dirombiikozidodekakron]]||[[Slika:Great_dirhombicosidodecacron.png|80px]]||&#124;³/₂⁵/₃3⁵/₂||[[Slika:Great dirhombicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br><SMALL>(4.⁵/₃.4.3.4.⁵/₂.4.³/₂)/₂</SMALL>||I_h||U75||K80||60||240||124||40{3}+60{4}+24{⁵/₂} |} * W# pomeni številko, ki jo je uporabil [[Američani|ameriški]] matematik [[Magnus J. Wenninger]] (rojen 1919) :za različne oblike poliedrov z oznakami W001 - W119 ** 1 -18 za 5 konveksnih pravilnih in 13 konveksnih poliedrov polpravilnih ** 20 – 22, 41 za 4 nekonveksne pravilne poliedre ** 19 – 66 za specialnih 48 stelacij (nepravilni niso v tem seznamu) ** 67 – 119 za 53 nekonveksnih uniformnih poliedrov * U# pomeni številko uniformnega številčenja (U01 - U80) * K# pomeni številko Kaleido številčenja (K01 – K80) V je število oglišč E je število robov F je število stranskih ploskev </small> == Zunanje povezave == * [http://www.software3d.com/Stella.php Stella navigator po poliedrih] {{ikona en}} * [http://www.steelpillow.com/polyhedra/index.htm Guyjeva stran za poliedre] {{ikona en}} * [http://bulatov.org/polyhedra/stellation_applet/ Aplet stelacij poliedrov Vladimirja Bulatova] {{ikona en}} {{-}} {{poliedri}} [[Kategorija:Poliedri]] [[kategorija:Stelacija poliedrov]] [[Kategorija:Matematični seznami]] [[Kategorija:Matematične knjige]] m4a2rhixbbkpxfh94o7fbvuvw5qm4p2 0 339510 6748390 6606143 2026-09-09T14:56:17Z Д.Ильин 115952 6748390 wikitext text/x-wiki '''Seznam poliedrov po številu oglišč''' vsebuje [[polieder|poliedre]] razporejene po številu [[oglišče|oglišč]]. Poliedri izhajajo iz družin [[platonsko telo|platonskih teles]], [[arhimedsko telo|arhimedskih teles]], [[Catalanovo telo|Catalanovih teles]] in [[Johnsonovo telo|Johnsonovih teles]]. Vključena so tudi telesa z [[diedrska simetrija|diedrsko simetrijo]], kot so [[piramida|piramide]], [[bipiramida|bipiramide]], [[antiprizma|antiprizme]] in [[trapezoeder|trapezoedri]]. Poliedri z različnimi imeni, ki so topološko enaki, so navedeni skupaj. V prvem stolpcu levo je napisano število oglišč. {| class=wikitable |- valign=top !valign=center|4 |[[Slika:Tetrahedron.svg|100px]]<BR>[[tetraeder]]<BR>tristrana piramida |- valign=top !valign=center|5 | [[Slika:Square pyramid.png|100px]]<BR>[[kvadratna piramida]] |- valign=top !valign=center|6 |[[Slika:Pentagonal pyramid.png|100px]]<BR>[[petstrana piramida]] |[[Slika:Octahedron.svg|100px]]<BR>[[oktaeder]] (pravilni)<BR>tristrana antiprizma<BR>kvadratna bipiramida |[[Slika:Triangular prism.png|100px]]<BR>[[tristrana prizma]]<BR>[[klin (geometrija)|klin]] |- valign=top !valign=center|7 |[[Slika:Hexagonal pyramid.svg|100px]]<BR>[[šeststrana piramida]] |[[Slika:Pentagonal dipyramid.png|100px]]<BR>[[petstrana bipiramida]] |[[Slika:Augmented triangular prism.png|100px]]<BR>[[povečana tristrana prizma]] |[[Slika:Elongated triangular pyramid.png|100px]]<BR>[[podaljšana tristrana piramida]] |- valign=top !valign=center rowspan=2|8 |[[sedemstrana piramida]] |[[Slika:Hexagonal bipyramid transparent.svg|100px]]<BR>[[šeststrana bipiramida]] |[[Slika:Hexahedron.png|100px]]<BR>[[kocka]]<BR>kvadratna prizma<BR>[[kvader]]<BR>[[romboeder]]<BR>[[tristrani trapezoeder]] |[[Slika:Square antiprism.png|100px]]<BR>[[kvadratna antiprizma]] |[[Slika:Triakistetrahedron.svg|100px]]<BR>[[triakisni tetraeder]] |[[Slika:Elongated triangular dipyramid.png|100px]]<BR>[[podaljšana tristrana bipiramida]] |- valign=top |[[Slika:Gyrobifastigium.png|100px]]<BR>[[girobifastigij]] |[[Slika:Snub disphenoid.png|100px]]<BR>[[prirezan disfenoid]] |[[Slika:Biaugmented triangular prism.png|100px]]<BR>[[dvojno povečana tristrana prizma]] |- valign=top !valign=center rowspan=2|9 |[[Slika:Triangular cupola.png|100px]]<BR>[[tristrana kupola]] |[[Slika:Triaugmented triangular prism.png|100px]]<BR>[[trojno povečana tristrana prizma]] |[[Slika:Elongated square pyramid.png|100px]]<BR>[[podaljšana kvadratna piramida]] |[[Slika:Gyroelongated square pyramid.png|100px]]<BR>[[giropodaljšana kvadratna piramida]] |[[Slika:Tridiminished icosahedron.png|100px]]<BR>[[trojno izginjajoči ikozaeder]] |- valign=top |[[osemstrana piramida]] |[[sedemstrana bipiramida]] |- valign=top !valign=center rowspan=2|10 |[[enajststrana piramida]] |[[Slika:Octagonal bipyramid transparent.svg|100px]]<BR>[[osemstrana bipiramida]] |[[Slika:Pentagonal prism.png|100px]]<BR>[[petstrana prizma]] |[[Slika:Pentagonal antiprism.png|100px]]<BR>[[petstrana antiprizma]] |[[Slika:Gyroelongated square dipyramid.png|100px]]<BR>[[giropodaljšana kvadratna bipiramida]] |[[Slika:Elongated square dipyramid.png|100px]]<BR>[[Elongated square bipyramid]] |- valign=top |[[Slika:Metabidiminished icosahedron.png|100px]]<BR>[[dvojno metaizginjajoči ikozaeder]] |[[Slika:Augmented tridiminished icosahedron.png|100px]]<BR>[[povečan trojno izginjajoč ikozaeder]] |[[Slika:Sphenocorona.png|100px]]<BR>[[sfenokorona]] |- valign=top !valign=center rowspan=2|11 |[[desetstrana piramida]] |[[devetstrana bipiramida]] |[[Slika:Augmented pentagonal prism.png|100px]]<BR>[[povečana petstrana prizma]] |[[Slika:Elongated pentagonal pyramid.png|100px]]<BR>[[podaljšana petstrana piramida]] |[[Slika:Gyroelongated pentagonal pyramid.png|100px]]<BR>[[giropodaljšana petstrana piramida]] |[[Slika:Augmented sphenocorona.png|100px]]<BR>[[povečana sfenokorona]] |- valign=top |[[Slika:Octadecahedron.png|100px]]<BR>[[oktadekaeder]] |- valign=top !valign=center rowspan=2|12 |[[Slika:Elongated pentagonal dipyramid.png|100px]]<BR>[[podaljšana petstrana bipiramida]] |[[Slika:Truncated tetrahedron.png|100px]]<BR>[[prisekan tetraeder]] |[[Slika:Cuboctahedron.png|100px]]<BR>[[kubooktaeder]] |[[Slika:Square cupola.png|100px]]<BR>[[kvadratna kupola]] |[[Slika:Triangular orthobicupola.png|100px]]<BR>[[tristrana dvojna ortokupola]] |[[Slika:Biaugmented pentagonal prism.png|100px]]<BR>[[dvojno povečana petstrana prizma]] |- valign=top |[[Hendecagonal pyramid]] |[[Slika:Icosahedron.jpg|100px]]<BR>[[ikozaeder]] |[[Slika:Decagonal bipyramid transparent.svg|100px]]<BR>[[desetstrana bipiramida]] |[[Slika:Hexagonal prism.png|100px]]<BR>[[šeststrana prizma]] |[[Slika:Hexagonal antiprism.png|100px]]<BR>[[šeststrana antiprizma]] |[[Slika:Sphenomegacorona.png|100px]]<BR>[[sfenomegakorona]] |- valign=top !valign=center|13 |[[desetstrana piramida]] |[[dvojna enajstkotna piramida]] |[[Slika:Augmented hexagonal prism.png|100px]]<BR>[[povečana šeststrana prizma]] |- valign=top !valign=center rowspan=2|14 |trojna desetstrana piramida |[[dvojna dvanajststrana piramida]] |[[Slika:Elongated hexagonal dipyramid.png|100px]]<BR>podaljšana šeststrana dipiramida |[[Slika:Prism 7.png|100px]]<BR>[[sedemstrana prizma prism]] |[[Slika:Antiprism 7.png|100px]]<BR>[[sedemstrana antiprizma]] |[[Slika:Rhombic dodecahedron.png|100px]]<BR>[[Rhombic dodecahedron]] |- valign=top |[[Slika:Parabiaugmented hexagonal prism.png|100px]]<BR>[[dvojno parapovečana šeststrana prizma]] |[[Slika:Metabiaugmented hexagonal prism.png|100px]]<BR>[[dvojno meta povečana prizma]] |[[Slika:Hebesphenomegacorona.png|100px]]<BR>[[hebesfenomegakorona]] |[[Slika:Bilunabirotunda.png|100px]]<BR>[[dvojna luna rotunda]] |- valign=top !valign=center rowspan=2|15 |štirinajststrana piramida |štirinajststrana bipiramida |[[petstrana kupola]] |[[podaljšana tristrana kupola]] |- valign=top |[[giropodaljšana tristrana kupola]] |- valign=top !valign=center rowspan=2|16 |[[Slika:Octagonal prism.png|100px]]<BR>[[osemstrana prizma]] |[[Slika:Octagonal antiprism.png|100px]]<BR>[[osemstrana antiprizma]] |[[trojno povečana šeststrana prizma]] |[[povečan prisekan tetraeder]] |[[dvojna kvadratna ortokupola]] |[[dvojna kvadratna girokupola]] |- valign=top |[[disfenocingul]] |[[prirezana kvadratna antiprizma]] |- valign=top !valign=center|17 |- valign=top !valign=center|18 |[[Slika:Prism 9.png|100px]]<BR>[[Enneagonal prism]] |[[Slika:Enneagonal antiprism.png|100px]]<BR>[[devetstrana antiprizma]] |[[dvojna giropodaljšana tristrana kupola]] |[[dvojno podaljšana tristrana ortokupola]] |[[dvojna podaljšana tristrana girokupola]] |[[tristrana hebesfeno rotunda]] |- valign=top !valign=center|19 |- valign=top !valign=center rowspan=2|20 |[[dodekaeder]] |[[petstrana rotunda]] |[[podaljšana kvadratna kupola]] |[[giropodaljšana kvadratna kupola]] |[[dvojna petstrana ortokupola]] |[[dvojna petstrana girokupola]] |- valign=top |[[Slika:Decagonal prism.png|100px]]<BR>[[desetstrana prizma]] |[[Slika:Decagonal antiprism.png|100px]]<BR>[[desetstrana antiprizma]] |- valign=top !valign=center|21 |[[povečan dodekaeder]] |- valign=top !valign=center|22 |[[dvojno parapovečan dodekaeder]] |[[dvojno metapovečan dodekaeder]] |- valign=top !valign=center|23 |[[trojno povečan dodekaeder]] |- valign=top !valign=center|24 |[[Slika:Triakis octahedron.png|100px]]<BR>[[triakisni oktaeder]] |[[Slika:Tetrakis cube.png|100px]]<BR>[[tetrakisni heksaeder]] |[[Slika:Strombic icositetrahedron.png|100px]]<BR>[[Deltoidal icositetrahedron]] |[[Slika:Pseudorhombicuboctahedron.png|100px]]<BR>[[dvojno podaljšana kvadratna girokupola]] |[[Slika:Gyroelongated square bicupola.png|100px]]<BR>[[dvojno podaljšana kvadratna kupola]] |} {{-}} {{poliedri}} [[Kategorija:Poliedri]] [[Kategorija:Matematični seznami]] kldoa3g0rxvj1gb3ie4so4vzzo3hefc 0 341885 6748391 4669622 2026-09-09T14:58:40Z Д.Ильин 115952 6748391 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable" align="right" style="margin-left:10px" width="250" !bgcolor=#e7dcc3 colspan=2|Petstrana piramida |- |align=center colspan=2|[[Slika:Pentagonal pyramid.png|240px|Rhombohedron]] |- |bgcolor=#e7dcc3|Vrsta||[[Johnsonovo telo]]<br /> [[kvadratna piramida|J₁]]-J₂-[[tristrana kupola|J₃]] |- |bgcolor=#e7dcc3|[[stranska ploskev|Stranske ploskve]]||5 [[trikotnik]]ov<br />1[[petkotnik]] |- |bgcolor=#e7dcc3|[[rob (geometrija)|Rob]]ovi||10 |- |bgcolor=#e7dcc3|[[oglišče|Oglišča]]||6 |- |bgcolor=#e7dcc3|[[Dualni polieder]]|| [[sebidualni polieder|sebidualna]] |- |bgcolor=#e7dcc3|[[točkovne grupe v treh razsežnostih|Vrtilna grupa]]||C₅, [5]⁺, (55) |- |bgcolor=#e7dcc3|[[seznam grup sferne simetrije|Simetrijska grupa]]||[[ciklična simetrija|''C''_5v]], [5] (^*55) |- |bgcolor=#e7dcc3|Značilnosti||[[konveksni polieder|konveksna]] |- |align=center colspan=2|[[Slika:Pentagonal pyramid flat.svg|240px]] [[mreža telesa]] |} '''Petstrana piramida''' je v [[geometrija|geometriji]] [[piramida]] s [[petkotnik|petkotno]] osnovno ploskvijo nad katero je postavljenih pet [[trikotnik|trikotnih]] stranskih ploskev, ki se srečajo v eni točki, ki je oglišče. Podobno kot pri [[piramida|piramidi]] je tudi petstrana piramida [[sebidualni polieder|sebidualna]]. Pravilna petstrana piramida ima osnovno ploskev, ki je pravilni petkotnik. Stranske ploskve so [[enakostranični trikotnik]]i. Je tudi [[Johnsonovo telo]] (J₂). Njena višina od sredine petstrane osnovne ploskve do vrha se lahko izračuna z obrazcem :<math>H = \sqrt{{\frac{5-\sqrt{5}}{10}}}\,a \approx 0,5257\,a.</math> [[Površina]] P se lahko izračuna kot ploščina petkotne osnovne ploskve, ki ji moramo dodati petkratno ploščino trikotnika: :<math>P = \left( \frac{\sqrt{25 + 10 \sqrt{5}}}{4} + 5\frac{\sqrt{3}}{4} \right) a^2 \approx 3,8855\,a^2.</math> [[Prostornina]] je pri znani dolžini roba a enaka :<math>V = \frac{5 + \sqrt{5}}{24}\,a^3 \approx 0,3015\,a^3.</math> Lahko se jo obravnavamo kot »pokrov« [[ikozaeder|ikozaedra]]. Drugi ikozaedri tvorijo [[giropodaljšana petstrana piramida|giropodaljšano petstrano piramido]] J₁₁, ki je ena izmed Johnsonovih teles. == Sorodni poliedri == {| class=wikitable ![[tetraeder]] ![[kvadratna piramida]] ![[petstrana piramida]] ![[šeststrana piramida]] |- valign=top |[[Slika:Tetrahedron.svg|100px]] |[[Slika:Square pyramid.png|100px]] |[[Slika:Pentagonal pyramid.png|100px]] |[[Slika:Hexagonal_pyramid.svg|100px]] |} {| class=wikitable width=320 |[[Slika:Pentagonal_frustum.svg|160px]]<br />Petstrani [[odsek]] je petstrana piramida, ki ima odsekan (prisekan) vrh |[[Slika:Icosahedron.png|160px]]<br />Oglišče [[ikozaeder|ikozaedra]] je petstrana piramida |} == Dualni polieder == Petstrana piramida je topološko [[sebidualni polieder|sebidualni polieder]]. {| class=wikitable width=320 |- valign=top !Dual pentagonal pyramid !Net of dual |- valign=top |[[Slika:Dual pentagonal pyramid.png|162px]] |[[Slika:Dual pentagonal pyramid net.png|160px]] |} == Zunanje povezave == * {{MathWorld|id=JohnsonSolid|title=Johnson Solid}} * {{MathWorld|id=PentagonalPyramid|title=Pentagonal Pyramid}} * [http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vp.html Virtualni poliedri] v Encyclopedia of Polyhedra {{ikona en}} {{-}} {{poliedri}} [[Kategorija:Piramide in bipiramide]] [[Kategorija:Sebidualni poliedri]] [[Kategorija:Prizmatoidni poliedri]] [[Kategorija:Johnsonova telesa]] 1ehlvvys3p21wav88s2dlmsh9f6aqqp 0 341889 6748392 4663694 2026-09-09T14:58:51Z Д.Ильин 115952 6748392 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable" align="right" style="margin-left:10px" width="250" !bgcolor=#e7dcc3 colspan=2|<center>Šeststrana piramida</center> |- |align=center colspan=2|[[Slika:Hexagonal pyramid.svg|240px]] |- |bgcolor=#e7dcc3|Vrsta||[[piramida]] |- |bgcolor=#e7dcc3|Stranske ploskve||6 [[trikotnik]]ov<br>1 [[šestkotnik]] |- |bgcolor=#e7dcc3|Robovi||12 |- |bgcolor=#e7dcc3|Oglišča||7 |- |bgcolor=#e7dcc3|[[Dualni polieder]]||[[sebidualni polieder|sebidualna]] |- |bgcolor=#e7dcc3|[[Točkovne grupe v treh razsežnostih|Vrtilna grupa]]||C₆, [6]⁺, (66) |- |bgcolor=#e7dcc3|[[Seznam grup sferne simetrije|Simetrijska grupa]]||''C''_6v, [6] (^*66) |- |bgcolor=#e7dcc3|Značilnosti||[[konveksna množica|konveksna]] |} '''Šeststrana piramida''' je v [[geometrija|geometriji]] [[piramida]], ki ima [[šestkotnik|šestkotno]] osnovno ploskev. Nanjo je postavljenih šest [[trikotnik|trikotnih]] stranskih ploskev, ki se srečajo v eni točki. Podobno kot [[piramida]] je [[sebidualni polieder|sebidualna]]. Pravilna šeststrana piramida ima [[seznam grup sferne simetrije|C_6vsimetrijo]]. Prava pravilna piramida je eden izmed tistih, ki imajo [[pravilni mnogokotnik]] za osnovno ploskev. Vrh piramide je nad središčem osnovne ploskve tako, da vrh in središče osnovne ploskve tvorita [[pravokotnost|pravi kot]]. == Sorodni poliedri == {| class=wikitable ![[tetraeder]] ![[kvadratna piramida]] ![[petstrana piramida]] ![[šeststrana piramida]] |- valign=top |[[Slika:Tetrahedron.svg|100px]] |[[Slika:Square pyramid.png|100px]] |[[Slika:Pentagonal pyramid.png|100px]] |[[Slika:Hexagonal_pyramid.png|100px]] |} == Glej tudi == * [[šeststrana bipiramida]] == Zunanje povezave == * [http://mathworld.wolfram.com/HexagonalPyramid.html Šeststrana piramida na [[MathWorld]] ] {{ikona en}} * [http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vp.html Virtualni poliedri v Encyclopedia of Polyhedra] {{ikona en}} {{math-stub}} [[Kategorija:Piramide in bipiramide]] [[Kategorija:Sebidualni poliedri]] [[Kategorija:Prizmatoidni poliedri]] exd7hh5fe2byunopzj9lyg1qq622gdz 6748396 6748392 2026-09-09T15:00:42Z Д.Ильин 115952 6748396 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable" align="right" style="margin-left:10px" width="250" !bgcolor=#e7dcc3 colspan=2|<center>Šeststrana piramida</center> |- |align=center colspan=2|[[Slika:Hexagonal pyramid.svg|240px]] |- |bgcolor=#e7dcc3|Vrsta||[[piramida]] |- |bgcolor=#e7dcc3|Stranske ploskve||6 [[trikotnik]]ov<br>1 [[šestkotnik]] |- |bgcolor=#e7dcc3|Robovi||12 |- |bgcolor=#e7dcc3|Oglišča||7 |- |bgcolor=#e7dcc3|[[Dualni polieder]]||[[sebidualni polieder|sebidualna]] |- |bgcolor=#e7dcc3|[[Točkovne grupe v treh razsežnostih|Vrtilna grupa]]||C₆, [6]⁺, (66) |- |bgcolor=#e7dcc3|[[Seznam grup sferne simetrije|Simetrijska grupa]]||''C''_6v, [6] (^*66) |- |bgcolor=#e7dcc3|Značilnosti||[[konveksna množica|konveksna]] |} '''Šeststrana piramida''' je v [[geometrija|geometriji]] [[piramida]], ki ima [[šestkotnik|šestkotno]] osnovno ploskev. Nanjo je postavljenih šest [[trikotnik|trikotnih]] stranskih ploskev, ki se srečajo v eni točki. Podobno kot [[piramida]] je [[sebidualni polieder|sebidualna]]. Pravilna šeststrana piramida ima [[seznam grup sferne simetrije|C_6vsimetrijo]]. Prava pravilna piramida je eden izmed tistih, ki imajo [[pravilni mnogokotnik]] za osnovno ploskev. Vrh piramide je nad središčem osnovne ploskve tako, da vrh in središče osnovne ploskve tvorita [[pravokotnost|pravi kot]]. == Sorodni poliedri == {| class=wikitable ![[tetraeder]] ![[kvadratna piramida]] ![[petstrana piramida]] ![[šeststrana piramida]] |- valign=top |[[Slika:Tetrahedron.svg|100px]] |[[Slika:Square pyramid.png|100px]] |[[Slika:Pentagonal pyramid.png|100px]] |[[Slika:Hexagonal_pyramid.svg|100px]] |} == Glej tudi == * [[šeststrana bipiramida]] == Zunanje povezave == * [http://mathworld.wolfram.com/HexagonalPyramid.html Šeststrana piramida na [[MathWorld]] ] {{ikona en}} * [http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vp.html Virtualni poliedri v Encyclopedia of Polyhedra] {{ikona en}} {{math-stub}} [[Kategorija:Piramide in bipiramide]] [[Kategorija:Sebidualni poliedri]] [[Kategorija:Prizmatoidni poliedri]] euq4ojyxpyd6y6gdgnfkqs3fd8xnzam 0 342832 6748463 6608393 2026-09-09T18:46:41Z Yerpo 8417 pp 6748463 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bio podatkovna baza |title = KEGG |logo = |description = bioinformatski vir za razvozlavanje genoma |scope = |organism = vsi |center = [[Univerza v Kjotu]] |laboratory = Kanehisa Laboratories |author = |pmid = 10592173 |released = 1995 |standard = |format = |url = {{URL|http://www.kegg.jp/}} |download = |webservice = [[REST]] glej [http://www.kegg.jp/kegg/rest/ KEGG API] |sql = |sparql = |webapp = [http://www.kegg.jp/kegg/mapper.html KEGG Mapper] |standalone = |license = |versioning = |frequency = |curation = |bookmark = |version= }} '''KEGG''' (s polnim nazivom '''Kjotska enciklopedija genov in genomov''') je nabor spletnih podatkovnih zbirk [[gen|genov]] in [[genom|genomov]], ki so jo leta 1995 ustvarili japonski raziskovalci iz [[Kjoto|Kjota]]. Vzdržuje jo Laboratorij prof. Minoru Kanehisa (''Kanehisa Laboratories''), ki deluje v okviru Inštituta za raziskave v kemiji (''Institute for chemical research'') [[Univerza v Kjotu|Univerze v Kjotu]]. Pri razvoju KEGG so sodelovali tudi raziskovalci iz Centra za bioinformatiko (deluje v okviru Inštituta za raziskave v kemiji, Univerza v Kjotu) in sodelavci iz Centra za človeški genom (''Human Genome Center'', deluje v okviru Inštituta za medicinsko znanost (''Institute of Medical Science''), [[Univerza v Tokiu]]). ==Podatkovne zbirk== KEGG sestavlja devet podatkovnih zbirk: *''KEGG Pathway'': zbirka ročno narisanih [[presnova|presnovnih]] poti.<ref>[http://www.genome.jp/kegg/pathway.html KEGG Pathway]</ref> *''KEGG Brite'': opis povezav v bioloških sistemih.<ref>[http://www.genome.jp/kegg/brite.html KEGG Brite]</ref> *''KEGG Module'': združevanje spojin, procesov, itd. v zaključene celote.<ref>[http://www.genome.jp/kegg/module.html KEGG Module]</ref> *''KEGG Disease'': zbirka, kjer so opisane človeške bolezni.<ref>[http://www.genome.jp/kegg/disease/ KEGG Disease]</ref> *''KEGG Drug'': zbirka, ki vsebuje informacije o zdravilih.<ref>[http://www.genome.jp/kegg/drug/ KEGG Drug]</ref> *''KEGG Orthology'': ročno vpisane [[ortolog|ortologne]] skupine.<ref>[http://www.genome.jp/kegg/ko.html KEGG Orthology]</ref> *''KEGG Genome'': zbirka znanih genomov organizmov in virusov.<ref>[http://www.genome.jp/kegg/genome.html KEGG Genome]</ref> *''KEGG Genes'': katalog genov, ki se pojavljajo v popolnoma poznanih genomih.<ref>[http://www.genome.jp/kegg/genes.html KEGG Genes]</ref> *''KEGG Ligand'': zbirka kemijskih spojin, ki sodelujejo pri bioloških procesih.<ref>[http://www.genome.jp/kegg/ligand.html KEGG Ligand]</ref> Navedene podatkovne baze so podprte z orodji za [[analiza|analizo]], ki omogočajo iskanje podobnosti med zaporedji DNK v genih, risanje povezav med presnovnimi potmi ter spojinami, ki sodelujejo v njih, itd. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== *[http://www.kanehisa.jp/en/ Laboratorij prof. Minoru Kanehisa] *[http://www.kegg.jp/kegg/docs/statistics.html Statistika KEGG] [[Kategorija:Biološke podatkovne zbirke]] [[Kategorija:Sistemska biologija]] [[Kategorija:Univerza v Kjotu]] bejgniy2nftlopfmhbr6oj5db9mz61t 0 350483 6748441 6741452 2026-09-09T17:59:58Z Д.Ильин 115952 6748441 wikitext text/x-wiki {| class=wikitable width="320" align=right |- |align=center colspan=1| |align=center colspan=1|'''Veliki triambski ikozaeder''' |align=center colspan=1|'''Srednji triambski ikozaeder''' |- |align=center colspan=1| |align=center colspan=1|[[Slika:DU47 great triambic icosahedron.png|140px]] |align=center colspan=1|[[Slika:DU41 medial triambic icosahedron.png|140px]] |- |bgcolor=#e7dcc3|Vrsta |colspan=2 align=center|[[nekonveksni uniformni polieder|dual uniformnega poliedra]] |- |bgcolor=#e7dcc3|[[seznam grup sferne simetrije|Simetrijska grupa]]||colspan=2 align=center|I_h |- |bgcolor=#e7dcc3|Ime |veliki triambski ikozaeder||srednji triambski ikozaeder |- |bgcolor=#e7dcc3|[[uniformni polieder#Indexing|Sklici]]||[[uniformni polieder|DU]]₄₇, [[seznam modelov Wenningerjevih poliedrov|W]]₃₄, 30/59||[[uniformni polieder|DU]]₄₁, [[seznam modelov Wenningerjevih poliedrov|W]]₃₄, 30/59 |- |bgcolor=#e7dcc3|[[Eulerjeva karakteristika|Elementi]]||''F'' = 20, ''E'' = 60<BR>''V'' = 32 (χ = -8)||''F'' = 20, ''E'' = 60<BR>''V'' = 24 (χ = -16) |- |bgcolor=#e7dcc3|[[izoederska oblika|Izoederske stranske ploskve]]||[[Slika:Great triambic icosahedron face.svg|120px]]||[[File:Medial triambic icosahedron face.svg|120px]] |- |bgcolor=#e7dcc3|[[dualni poliedri|Dualna telesa]]||[[Slika:Great ditrigonal icosidodecahedron.png|120px]]<BR>[[veliki ditrigonalni ikozidodekaeder]]||[[File:Ditrigonal dodecadodecahedron.png|120px]]<BR>[[ditrigonalni dodekadodekaeder]] |- |bgcolor=#e7dcc3 colspan=3 align=center|'''[[stelacija]]''' |- |colspan=3 align=center|[[ikozaeder]]: [[seznam ikozaedrov#Stelacijeikozaedra|W]]₃₄ |- |colspan=3 valign=top align=center|[[File:Ninth stellation of icosahedron facets.png|240px]]<BR>[[diagram stelacije]] |} V [[geometrija|geometriji]] sta '''veliki triambski ikozaeder''' in '''srednji triambski ikozaeder''' na pogled enaka [[dualni polieder|dualna]] [[uniformni polieder|uniformna poliedra]]. Zunanja površina predstavlja [[devetinpetdeset ikozaedrov|'''De₁f₁''']]-to [[velika stelacija#Kot stelacije|stelacijo]] [[ikozaeder|ikozaedra]]. Edini način za razlikovanje teh dveh poliedrov je način v katerem označimo kateri presesečišče med robovi, je resnično in katero ni resnično [[oglišče|oglišča]] and which are not. In the above images, true vertices are marked by gold spheres. 12 oglišč [[konveksna ogrinjača|konveksne ogrinjače]] se ujema z [[razvrstitev oglišč|razvrstitvijo oglišč]] [[ikozaeder|ikozaedra]]. == Veliki triambski ikozaeder == '''Veliki triambski ikozaeder''' je dual [[veliki ditrigonalni ikozidodekaeder]] (U47). Ima 20 obrnjenih šeststranih stranskih ploskev, ki so oblikovane kot trojni propeler. Ima tudi 32 oglišč: 12 zunanjih točk in 20 skritih v notranjosti. Prav tako ima 60 robov. == Srednji triambski ikozaeder == '''Srednji triambski ikozaeder''' je dualno telo [[ditrigonalni dodekadodekaeder|ditrigonalnega dodekadodekaedra]] (U41). Ima 20 stranskih ploskev, ki so enostavni konkavni [[izogonalna oblika|izogonalni]] [[šestkotnik|šestkotniki]]. Ima 24 oglišč: 12 zunanjih točk in 12 skritih v notranjosti. Ima tudi 60 robov. Za razliko od velikega triambskega ikozaedra, je srednji triambski ikozaeder topološko [[pravilni polieder]] z indeksom dve.<ref>http://homepages.wmich.edu/~drichter/regularpolyhedra.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304023021/http://homepages.wmich.edu/~drichter/regularpolyhedra.htm |date=2016-03-04 }} Pravilni poliedri z indeksom 2</ref> Z razbijanjem [[šestkotnik|šestkotnikov]] v pravilne [[šestkotnik|šestkotnike]], se dobi [[hiperbolična geometrija|hiperbolično]] tlakovanje reda 5: [[Slika:Uniform tiling 65-t0.png|250px]] == Kot stelacija == [[Slika:Ninth stellation of icosahedron.png|240px]] Je [[Magnus Wenninger|Wenningerjev]] 34-ti model ter [[seznam Wenningerjevih modelov poliedrov|deveta stelacija ikozaedra]] [[Slika:Uniform tiling 65-t0.png|250px]] == Glej tudi == * [[triakisni ikozaeder]] * [[mali triambski ikozaeder]] == Opombe in sklici == {{sklici}} ==Vira== * {{navedi knjigo | first=Magnus | last=Wenninger | authorlink=Magnus Wenninger | title=Polyhedron Models | url=https://archive.org/details/polyhedronmodels0000wenn_x4t8 | publisher=Cambridge University Press | year=1974 | isbn=0-521-09859-9 }} *{{navedi knjigo| last1=Wenninger | first1=Magnus | author1-link=Magnus Wenninger | title=Dual Models | publisher=[[Cambridge University Press]] | isbn=978-0-521-54325-5 | id={{MathSciNet | id = 730208}} | year=1983}} == Zunanje povezave == * [http://mathworld.wolfram.com/GreatTriambicIcosahedron.html Veliki triambski ikozaeder na [[MathWorld]] ] {{ikona en}} * [http://mathworld.wolfram.com/MedialTriambicIcosahedron.html Srednji triambski ikozaeder na [[MathWorld]] ] {{ikona en}} * [http://www.software3d.com/MTI.php Srednji/veliki triambski ikozaeder (Stella)] {{ikona en}} * [http://bulatov.org/polyhedra/uniform_compounds/uc52.html Sestav velikega ditrigonalnega ikozidodekaedra in velikega triambskega ikozaedra na Bulatov.org] {{ikona en}} * [http://bulatov.org/polyhedra/dual/ud52.html Veliki triambski ikozaeder na Bulatov.org] {{ikona en}} * [http://www.wordaz.com/triambic.html Definicija pojma veliki triambski ikozaeder na Wordaz] {{ikona en}} * [http://gratrix.net/polyhedra/uniform/summary/ Vse o uniformnih poliedrih] {{ikona en}} [[Kategorija:Poliedri]] [[Kategorija:Stelacija poliedrov]] {{math-stub}} {| class=wikitable width=600 style="margin: 1em auto 1em auto" |- |colspan="10" align="center" |'''[[ devetinpetdeset ikozaedrov|Stelacije ikozaedra]]''' |- align=center |[[platonsko telo|Pravilni]] |colspan=3|[[uniformni polieder|Uniformno&nbsp;telo]] |colspan=3| [[sestavljeni polieder|Pravilni sestavi]] |[[Kepler-Poinsotovi poliedri|Pravilne zvezde]] |colspan=2|Ostali |- align=center ![[ikozaeder]] ![[mali triambski ikozaeder]] ![[srednji triambski ikozaeder]] ![[veliki triambski ikozaeder]] ![[sestav petih oktaedrov]] ![[sestav petih tetraedrov]] ![[sestav desetih tetraedrov]] ![[veliki ikozaeder]] ![[izkopan dodekaeder]] ![[končna stelacija ikozaedra|končna stelacija]] |- align=center |[[Slika:Zeroth stellation of icosahedron.svg|100px]] |[[Slika:First stellation of icosahedron.png|100px]] |colspan=2|[[Slika:Ninth stellation of icosahedron.png|100px]] |[[Slika:First compound stellation of icosahedron.png|100px]] |[[Slika:Second compound stellation of icosahedron.png|100px]] |[[Slika:Third compound stellation of icosahedron.png|100px]] |[[Slika:Sixteenth stellation of icosahedron.png|100px]] |[[Slika:Third stellation of icosahedron.svg|100px]] |[[Slika:Seventeenth stellation of icosahedron.png|100px]] |- align=center |[[Slika:Zeroth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |[[Slika:First stellation of icosahedron facets.png|100px]] |colspan=2|[[File:Ninth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |[[Slika:First compound stellation of icosahedron facets.png|100px]] |[[Slika:Second compound stellation of icosahedron facets.png|100px]] |[[Slika:Third compound stellation of icosahedron facets.png|100px]] |[[Slika:Sixteenth stellation of icosahedron facets.svg|100px]] |[[Slika:Third stellation of icosahedron facets.png|100px]] |[[Slika:Seventeenth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- align=center |colspan="10" |Postopek stelacije z ikozaedrom tvori veliko sličnih [[polieder|poliedrov]] in [[sestavljenih poliedrer|sestavov]] z [[ikozaederska simetrija|ikozaedersko simetrijo]]. |} mq2qj4isva7v34kc5f6zr8ghvi15w2n 0 352469 6748442 6147163 2026-09-09T18:00:27Z Д.Ильин 115952 6748442 wikitext text/x-wiki {| border="1" bgcolor="#ffffff" cellpadding="5" align="right" style="margin-left:10px" width="250" !bgcolor=#e7dcc3 colspan=2|<center>Sestav petih tetraedrov</center> |- |align=center colspan=2|[[Slika:Compound of five tetrahedra.png|200px]] |- |bgcolor=#e7dcc3 width=50%|Vrsta||[[Poliederski sestav|pravilni sestav]] |- |bgcolor=#e7dcc3|Sklic||UC₅, [[seznam modelov Wenningerjevih poliedrov#Stelacija ikozaedra|W₂₄]] |- |bgcolor=#e7dcc3|[[Eulerjeva karakteristika|Elementi]]<BR>(kot sestav)||5 [[tetraeder|tetraedrov]]:<BR>''F'' = 20, ''E'' = 30, ''V'' = 20 |- |bgcolor=#e7dcc3|[[Dualni polieder|Dualni sestav]]||sebi dualen |- |bgcolor=#e7dcc3|[[Simetrijska grupa]]||[[kiralnost (matematika)|kiralna]] [[ikozaedrska simetrija|ikozaedrska]] (''I'') |- |bgcolor=#e7dcc3|[[Podgrupa]] omejena na eno komponento||[[kiralnost (matematika)|kiralna]] [[tetraedrska simetrija|tetraedrska]] (''T'') |- |colspan=2| {| ![[diagram stelacije]]!!jedro [[stelacija|stelacije]]||[[konveksna ogrinjača]] |- valign=top align=center |[[Slika:Second compound stellation of icosahedron facets.png|100px]] |[[Slika:Icosahedron.png|100px]]<BR>[[stelacija ikozaedra|ikozaeder]] |[[Slika:Dodecahedron.png|100px]]<BR>[[dodekaeder]] |} |} '''Sestav petih tetraedrov''' je v [[geometrija|geometriji]] [[seznam sestavov uniformnih poliedrov|sestav uniformnih poliedrov]] [[stelacija]] [[pravilni ikozaeder|pravilnega ikozaedra]]. Prvi je sestav opisal [[Edmund Hess]] (1843–1903) v letu 1876. ''Sklic'' v preglednici na desni se nanaša na [[seznam sestavov uniformnih poliedrov]]. == Sestav == [[Slika:CompoundOfFiveTetrahedra.jpg|250px]] :Prosojni model [[:Slika:CompoundOfFiveTetrahedra.gif|(animacija)]] Lahko se ga naredi tako, da se razporedi pet [[tetraeder|tetraedrov]] v [[vrtilna ikozaedrska simetrija#Grupna struktura|vrtilni ikozaedrski simetriji]] ('''I'''), tako kot je to obarvano na desni sliki. Je eden izmed sestavov, ki se jih lahko naredi iz enakih [[platonsko telo|platonskih teles]]. Ima isto [[razvrstitev oglišč]] kot pravilni [[dodekaeder]]. Znani sta dve [[kiralnost (matematika)|enanciomorfni]] obliki. Od njih ima isto telo nasprotno kiralnost tega sestava poliederskega sestava. Obe obliki tvorita zrcalnosimetrični obliki [[sestav desetih tetraedrov|sestava desetih tetraedrov]]. == Stelacija == Lahko se ga dobi tudi kot [[stelacija|stelacijo]] [[ikozaeder|ikozaedra]]. V [[seznam modelov Wenningerjevih poliedrov|seznamu modelov Wenningerjevih poliedrov]] ima oznako (indeks) 24. == Facetiranje == Telo je [[facetiranje]] [[dodekaeder|dodekaedra]]. To je prikazano na naslednji sliki. [[Slika:Chiroicosahedron-in-dodecahedron.png|thumb|150px|left|Pet tetraedrov v dodekaedru]] {{clr}} == Grupna teorija == Kot sestav petih tetraedrov je geometrijski način označevanja [[delovanje grupe#Orbite in stabilizatorji|orbit in stabilizatorjev]], kot je to navedeno v nadaljevanju. Simetrijska grupa sestava je [[ikozaedrska simetrija|ikozaedrska grupa]] reda 60. Stabilizator samo enega tetraedra pa ima [[tetraedrska simetrija|tetraedrsko grupo]] T reda 12. Prostor orbit I/T, z redom 60/12 = 5 se lahko enači s petimi tetraedri. == Nenavadne dualne značilnosti == [[Slika:Second compound stellation of icosahedron.png|thumb|150px|Sestav petih tetraedrov.]] Sestav ima nekaj nenavadnih značilnosti. Njegovo [[dualni polieder|dualno telo]] je [[kiralnost (matematika)|enanciomorfna]] oblika osnovnega telesa. Ta značilnost vodi do zamisli, da ima vsaka [[kiralnost (matematika)|kiralna]] oblika nasprotno kiralnost. To pa ne drži. Vsako dualno telo ima isto kiralnost kot njegov dvojček. Kadar ima polieder desne zavoje, ima njegovo dualno telo tudi desne zavoje. Telo, ki se ga obravnava, je sestav petih tetraedrov. Kadar so stranske ploskve obrnjene na desno, so oglišča obrnjena na levo. Kadar se [[dualni polieder|dualizira]] stranske ploskve, ki so desno zasukana oglišča, in se oglišča dualizira v levo zasukane stranske ploskve, se dobi kiralnega dvojčka. So pa telesa s to značilnostjo zelo redka. == Glej tudi == * [[sestav desetih tetraedrov]] == Zunanje povezave == * {{MathWorld|id=Tetrahedron5-Compound|title=Tetrahedron 5-Compound}} * [http://bulatov.org/metal/five_tetrahedra.html Skulpture na Bulatov.org] {{ikona en}} * [http://info250.info/cgao2/FiveIntersectingTetrahedra.pdf Pet sekajočih se tetraedrov]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}} * [http://paulscottinfo.ipage.com/polyhedra/compounds/five-tetrahedra.html Sestav petih tetraedrov na mnogokotniki in poliedri] {{ikona en}} * [http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/compounds-info.html Sestavi poliedrov] {{ikona en}} {| class=wikitable width=600 style="margin: 1em auto 1em auto" |- |colspan="10" align="center" |'''Pomembnejše [[ devetinpetdeset stelacij ikozaedra|stelacije ikozaedra]]''' |- align=center |[[platonsko telo|Pravilni]] |colspan=3|[[Uniformni polieder|Uniformni&nbsp;duali]] |colspan=3| [[Poliederski sestav|Pravilni sestavi]] |[[Kepler-Poinsotovi polieder|Pravilne zvezde]] |colspan=2|Ostali |- align=center ![[ikozaeder]] ![[mali triambski ikozaeder]] ![[srednji triambski ikozaeder]] ![[veliki triambski ikozaeder]] ![[sestav petih oktaedrov]] ![[sestav petih tetraedrov]] ![[sestav desetih tetraedrov]] ![[veliki ikozaeder]] ![[izkopani dodekaeder]] ![[končna stelacija ikozaedra|končna stelacija]] |- align=center |[[Slika:Zeroth stellation of icosahedron.svg|100px]] |[[Slika:First stellation of icosahedron.png|100px]] |colspan=2|[[Slika:Ninth stellation of icosahedron.png|100px]] |[[Slika:First compound stellation of icosahedron.png|100px]] |[[Slika:Second compound stellation of icosahedron.png|100px]] |[[Slika:Third compound stellation of icosahedron.png|100px]] |[[Slika:Sixteenth stellation of icosahedron.png|100px]] |[[Slika:Third stellation of icosahedron.svg|100px]] |[[Slika:Seventeenth stellation of icosahedron.png|100px]] |- align=center |[[Slika:Zeroth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |[[Slika:First stellation of icosahedron facets.png|100px]] |colspan=2|[[Slika:Ninth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |[[Slika:First compound stellation of icosahedron facets.png|100px]] |[[Slika:Second compound stellation of icosahedron facets.png|100px]] |[[Slika:Third compound stellation of icosahedron facets.png|100px]] |[[Slika:Sixteenth stellation of icosahedron facets.svg|100px]] |[[Slika:Third stellation of icosahedron facets.png|100px]] |[[Slika:Seventeenth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- align=center |colspan="10" |Postopek stelacije na ikozaedrih ustvari večje število podobnih [[polieder|poliedrov]] in [[poliederski sestav|sestavov]] z [[ikozaederska simetrija|ikozaedersko simetrijo]]. |} {{math-stub}} [[Kategorija:Stelacija poliedrov]] [[Kategorija:Poliedrski sestavi]] [[Kategorija:Kiralni poliedri]] d93dnv6gtpp5n1lg6nv3w5yqyqi3x16 0 357252 6748443 6741369 2026-09-09T18:00:54Z Д.Ильин 115952 6748443 wikitext text/x-wiki {| class=wikitable align=right width="250" !bgcolor=#e7dcc3 colspan=2|Sestav desetih tetraedrov |- |align=center colspan=2|[[Slika:Compound of ten tetrahedra.png|200px]] |- |bgcolor=#e7dcc3 width=50%|Vrsta||[[poliederski sestav|pravilni sestav]] |- |bgcolor=#e7dcc3|Sklic||UC₆, [[seznam modelov Wenningerjevih poliedrov#Stelacije ikozaedra|W₂₅]] |- |bgcolor=#e7dcc3|[[Eulerjeva krakteristika|Elementi]]<BR>(kot sestav)||10 [[tetraeder|tetraedrov]]:<BR>''F'' = 40, ''E'' = 60, ''V'' = 20 |- |bgcolor=#e7dcc3|[[dualni polieder|Dalni sestav]]||sebi dualen |- |bgcolor=#e7dcc3|[[Simetrijska grupa]]||[[ikozaederska simetrija|ikozaederska]] (''I''_h) |- |bgcolor=#e7dcc3|[[Podgrupa]] omejena na eno komponento||[[kiralnost (matematika)|kiralna]] [[tetraederska simetrija|tetraederska]] (''T'') |- |colspan=2| {| ![[diagram stelacije]]!!jedro [[stelacija|stelacije]]||[[konveksna ogrinjača]] |- valign=top align=center |[[Slika:Third compound stellation of icosahedron facets.png|100px]] |[[Slika:Icosahedron.png|100px]]<BR>[[stelacije ikozaedra|ikozaeder]] |[[Slika:Dodecahedron.png|100px]]<BR>[[dodekaeder]] |} |} '''Sestav desetih tetraedrov''' ga lahko obravnavamo kot [[stelacija|stelacijo]] poliedra ali kot [[poliederski sestav|sestav]]. Telo je prvi opisal [[Edmund Hess]] (1843–1903) v letu 1876. == Sestav == Lahko ga gledamo kot [[poliederski sestav|sestav]] desetih [[tetraeder|tetraedrov]] s polno [[ikozaederska simetrija|ikozaedersko simetrijo]] ('''I'''_h). Je eden izmed petih pravilnih sestavov, ki jih lahko dobimo iz enakih [[platonsko telo|platonskih teles]]. Ima enako [[razvrstitev oglišč]] kot [[dodekaeder]]. [[Sestav petih tetraedrov]] predstavlja dve kiralni polovici tega sestava. == Stelacija == Ta polieder je [[stelacija]] [[ikozaeder|ikozaedra]] in ima v Wennnigerjevem modelu številko 25 v [[seznam modelov Wenningerjevih poliedrov#Stelacije ikozaedra|seznamu modelov Wenningerjavih poliedrov]]. == Facetiranje == [[Slika:Icosiicosahedron-in-dodecahedron.png|thumb|100px|left|Deset tetraedrov v dodekaedru.]] Je tudi [[facetiranje]] [[dodekaeder|dodekaedra]]. To je prikazano na levi strani. == Glej tudi == * [[sestav petih tetraedrov]] == Viri == {{sklici}} * {{navedi knjigo | first=Magnus | last=Wenninger | authorlink=Magnus Wenninger | title=Polyhedron Models | url=https://archive.org/details/polyhedronmodels0000wenn_x4t8 | publisher=Cambridge University Press | year=1974 | isbn=0-521-09859-9 }} *{{navedi knjigo | last1=Coxeter | first1=Harold Scott MacDonald | author1-link=Harold Scott MacDonald Coxeter | last2=Du Val | first2=P. | last3=Flather | first3=H. T. | last4=Petrie | first4=J. F. | title=The fifty-nine icosahedra | publisher=Tarquin | edition=3. | isbn=978-1-899618-32-3 | mr=676126 | year=1999 | postscript=}} (1. izdaja na Univerzi v Torontu (1938)) == Zunanje povezave == * [http://mathworld.wolfram.com/Tetrahedron10-Compound.html Sestav desetih tetraedrov na [[MathWorld]] ] {{ikona en}} * [http://paulscottinfo.ipage.com/polyhedra/compounds/ten-tetrahedra.html Sestav desetih tetraedrov] {{ikona en}} * [http://www2.eng.cam.ac.uk/~sdg/symmetry/ Sestav desetih tetraedrov, dr. S.D. Guest] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130615040038/http://www2.eng.cam.ac.uk/~sdg/symmetry/ |date=2013-06-15 }} {{ikona en}} * [http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/stellations-icosahedron-info.html Stelacije ikozaedra] {{ikona en}} * [http://bridgesmathart.org/2012/cdrom/proceedings/74/paper_74.pdf Modeli stelacije ikozaedra]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}} * [http://www.math.nus.edu.sg/aslaksen/polyhedra/ Poliedri] {{ikona en}} * [http://www.uwgb.edu/dutchs/symmetry/stelicos.htm Stelacije ikozaedra] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120509232318/http://www.uwgb.edu/dutchs/SYMMETRY/stelicos.htm |date=2012-05-09 }} {{ikona en}} * [http://demonstrations.wolfram.com/FiftyNineIcosahedra/ Devetin petdeset ikozaedrov na Wolfram Demonstrations Project] {{ikona en}} * [http://www.steelpillow.com/polyhedra/icosa/lost/lost.html Nekatere izgubljene stelacije ikozaedra] {{ikona en}} {| class=wikitable width=600 style="margin: 1em auto 1em auto" |- |colspan="10" align="center" |'''Pomembnejše [[ devetinpetdeset stelacij ikozaedra|stelacije ikozaedra]]''' |- align=center |[[platonsko telo|Pravilni]] |colspan=3|[[Uniformni polieder|Uniformni&nbsp;duali]] |colspan=3| [[Poliederski sestav|Pravilni sestavi]] |[[Kepler-Poinsotov polieder|Pravilne zvezde]] |colspan=2|Ostali |- align=center ![[ikozaeder]] ![[mali triambski ikozaeder]] ![[veliki triambski ikozaeder|srednji triambski ikozaeder]] ![[veliki triambski ikozaeder]] ![[sestav petih oktaedrov]] ![[sestav petih tetraedrov]] ![[sestav desetih tetraedrov]] ![[veliki ikozaeder]] ![[izkopani dodekaeder]] ![[končna stelacija ikozaedra|končna stelacija]] |- align=center |[[Slika:Zeroth stellation of icosahedron.svg|100px]] |[[Slika:First stellation of icosahedron.png|100px]] |colspan=2|[[Slika:Ninth stellation of icosahedron.png|100px]] |[[Slika:First compound stellation of icosahedron.png|100px]] |[[Slika:Second compound stellation of icosahedron.png|100px]] |[[Slika:Third compound stellation of icosahedron.png|100px]] |[[Slika:Sixteenth stellation of icosahedron.png|100px]] |[[Slika:Third stellation of icosahedron.svg|100px]] |[[Slika:Seventeenth stellation of icosahedron.png|100px]] |- align=center |[[Slika:Zeroth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |[[Slika:First stellation of icosahedron facets.png|100px]] |colspan=2|[[Slika:Ninth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |[[Slika:First compound stellation of icosahedron facets.png|100px]] |[[Slika:Second compound stellation of icosahedron facets.png|100px]] |[[Slika:Third compound stellation of icosahedron facets.png|100px]] |[[Slika:Sixteenth stellation of icosahedron facets.svg|100px]] |[[Slika:Third stellation of icosahedron facets.png|100px]] |[[Slika:Seventeenth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- align=center |colspan="10" |Postopek stelacije na ikozaedrih ustvari večje število podobnih [[polieder|poliedrov]] in [[poliederski sestav|sestavov]] z [[ikozaederska simetrija|ikozaedersko simetrijo]]. |} [[Kategorija:Stelacija poliedrov]] 5cn815rr6fcq2zo985o0m27ajicoapk 0 357739 6748444 5770361 2026-09-09T18:01:28Z Д.Ильин 115952 6748444 wikitext text/x-wiki {{ležeč naslov}} [[Slika:Zeroth stellation of icosahedron facets.png|300px|thumb|[[Diagram stelacije]] ikozaedra z osrednjim trikotnikom, kjer je označen prvotni ikozaeder.]] '''''Devetinpetdeset ikozaedrov''''' je knjiga, ki so je napisali in ilustrirali [[Harold Scott MacDonald coxeter|Coxeter]] (1907-2003) in [[Patric Du Val|Du Val]] (1903-1987), V. T. Flather in [[John Flinders Petrie|Petrie]]. Oštevilčili so večje število [[stelacija|stelacij]] pravilnih konveksnih ali [[platonsko telo|platonskih]] [[ikozaeder|ikozaedrov]] v skladu s pravili, ki jih je postavil [[Jeffrey Charles Persy Miller|Miller]]. Najprej je bila izdana na [[Univerza v Torontu|Univerzi v Torontu]] v letu 1938, drugo izdajo je pripravil Springer-Verlag v letu 1982. K. In D. Crennell sta obnovila besedilo in ponovno narisala diagrame za Tarqiunovo tretjo izdajo v letu 1999. Dodala sta še nekaj snovi in fotografij. == Prispevki avtorjev == === Millerjeva pravila === Čeprav [[J. C. P. Miller|Miller]] (1906-1981) ni neposredno prispeval h knjigi, je bil močan prijatelj Coxeterja in Petrieja. Njegov prispevek je postal nesmrten s skupino pravil za definicijo oblik stelacije in se jih lahko obravnava kot »posebno pomembne:« :''(i) Stranske ploskve morajo ležati v dvanajstih ravninah, to pa so povezovalne ravnine pravilnega ikozaedra.'' :''(ii) Vsi deli, ki sestavljajo stranske ploskve morajo biti v isti ravnini, čeprav so nepovezani.'' :''(iii) Vsi deli, ki so vključeni v eno ravnino morajo imeti trigonalno simetrijo brez ali z zrcaljenja. To zagotavlja ikozaedersko simetrijo celega telesa.'' :''(iv) Vsi iz ene ravnine morajo biti »dosegljivi« v celotnem telesu (to pa pomeni, da morajo biti »zunanji.« V nekaterih primerih to zahteva ogromne modele, da bi se videla celotna zunanjost. Z modeli običajne velikosti so nekateri deli »zunaj.«'' :''(v) Ne obravnavamo pa primerov, kjer lahko dele delimo v dve skupini, ki dasta telesu, lastnost, da ima vsak del toliko simetrije kot celotno telo. Dovolimo pa kombinacijo enenciomorfnih parov, ki nimajo skupnega dela, kar se pojavlja samo v enem primeru.'' Pravila (I) do (III) so zahteve po simetriji za ravnine stranskih ploskev. Pravilo (IV) izključuje zakopane skrite luknje, tako, da nobeni dve stelaciji na zunaj ne izgledata enako. Pravilo (V) preprečuje, da bi nastali poljubni nepovezani sestavi enostavnejših stelacij. [[Slika:icosagraph.svg|right]] === Coxeter === Coxeter je bil glavna gonilna sila pri svojem delu. Izdelal je analizo Millerjevih pravil in pri tem uporabil večje število tehnik, kot so [[kombinatorika]] in abstraktna [[teorija grafov]]. Uporaba teh tehnik v geometrijskem okolju je bila takrat novost. Opazil je, da diagrami stelacije uporabljajo mnoge segmente premic. Razvil je postopek za delo s kombinacijo sosednjih področij ravnin. Pri tem je oštevilčil dovoljene kombinacije, ki jih dovoljujejo Millerjeva pravila. Njegova slika, ki je prikazana tukaj, prikazuje različne stranske ploskve, ki jih najdemo v diagramu stelacije (glej spodaj). Grški simboli predstavljajo množico možnih alternativ: : λ je lahko 3 ali 4 : μ je lahko 7 ali 8 : ν je lahko 11 ali 12 === Du Val === Du Val je prispeval simbolično označevanje za določanje množice skladnih celic, ki so osnovane na opažanjih, da ležijo v »lupinah« okrog prvotnega ikozaedra. Na osnovi tega je preizkusil vse možne kombinacije Millerjevih pravil in s tem je potrdil Coxeterjev bolj analitični pristop. === Flather === Flatherjev prispevek je bil bolj posreden. Pripravil je modele vseh devetinpetdesetih ikozaedrov. Ko je prvič srečal Coxeterja je že izdelal mnoge stelacije vključno z neMillerjevimi primeri. Dodal je še popolno skupino devetinpetdesetih ikozaedrov, ki so bili ohranjeni v matematični knjižnici Univerze v Cambridgu na Angleškem. Knjižnica je imela tudi nekaj neMillerjevih modelov, toda ni jasno kateri od njih je naredil Flather in katere Millerjevi študentje <ref>[http://www.steelpillow.com/polyhedra/icosa/lost/lost.html#true Izgubljene stelacije]</ref>. === Petrie === John Flinders Petrie je bil dolgoletni Coxetrov prijatelj. Tako je imel možnost spoznati štirirazsežno geometrijo. On in Coxeter sta delala skupaj na mnogih metematičnih problemih. Njegov prispevek k devetinpetdesetim ikozaedrom je bil v mnogih brezštevilnih množicah trirazsežnih risb, ki so občudovanja vredne. === Crennela === Za tretjo izdajo sta Kate in David Crennell popolnoma obnovila besedilo ter ponovno narisala slike in diagrame. [[Slika:Icosahedron stellation diagram center.svg|thumb|right|300px|Diagram stelacije z oštevilčenimi celicami]] [[Slika:Icosahedron cell diagram.svg|thumb|right|150px|Diagram celic z Du Valovo notacijo za celice]] === Pregled devetinpedesetih ikozaedrov === Pred Coxeterjem sta samo Brückner in Wheeler opazila pomembno množico stelacij, čeprav jih je bilo prej znanih zelo malo. Po izdaji dela ''Devetinpetdeset'' je Wenninger objavil navodila za izdelavo nekaterih modelov. Številčenje v tej knjigi je postalo široko uporabljano, čeprav je bilo v njem omenjenih samo nekaj stelacij. ==== Opombe ==== Števike indeksov so Crennellove, če ni drugače zapisano. ==== Crennell ==== V številčenju, ki je bilo dodano tretji izdaji, je Creenell prvih 32 oblik in [[zrcaljenje|zrcalnih]] modelov ter zadnjih 27 je [[kiralnost (matematika)|kiralnih]], ki imajo samo desne oblike. To je posledica reda v katerem so stelacije prikazane v knjigi. ==== Celice ==== V Du Valovi notaciji je vsaka lupina zapisana v mastnem tisku, to je '''a''', '''b''', '''c''', ..., '''h''' kjer je '''a''' prvotni ikozaeder. Nekatere lupine se delijo v dve skupini celic, kot na primer '''e''' vključuje '''e₁''' in '''e₂'''. Množica '''f₁''' se deli še na desno-sučne in levo-sučne oblike ==== Stranske ploskve ==== Vse stelacije se lahko izrazijo s pomočjo [[diagram stelacije|diagrama stelacije]]. V diagramu, ki je prikazan, barve označujejo področja ==== Wheeller ==== Wheeller je našel obliko ikozaedra, tako, da je izbral segmente premice iz diagrama stelacije. Ločil je med [[Kepler|Keplerjevo]] in klasičnim postopkom [[stelacija|stelacije]]. Coxeter je s sodelavci prezrl to razliko in je obravnaval vse kot stelacije. ==== Brückner ==== Brückner je naredil in fotografiral modele mnogih poliedrov. Od njih jih je bilo bolj malo ikozaedrov. ==== Opombe ==== Številka 8 se včasih imenuje '''ehinaeder''', ki ima ime po navidezni podobnosti s [[kljunati ježki|kljunatim ježkom]]. Ta uporaba izraza je neodvisna od [[Johannes Kepler|Keplerjevega]] opisa tega [[Kepler-Poinsotov polieder|pravilnega zvezdnega poliedra]], ki ga on imenuje ehidna in spada v [[red (biologija)|red]] [[kljunati ježki|kljunatih ježkov]]. {| class="wikitable sortable" !Crennell !![[VRML]]!!Celice !![[devetinpetdeset ikozaedrov#Diagram stelacije|Stranska ploskev]] !![[seznam modelov Wenningerjevih poliedrov#Stelacije ikozaedra|Wenninger]] !!Wheeler !!Brückner !width=20% | Opombe !Stranske ploskve !Slika 3D |- |1 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(1)_(5_color).wrl] ||'''A''' ||'''0''' ||<span style="display:none">0</span>4<BR>ikozaeder ||1 ||{{sort|9999|}} |[[platonsko telo|platonski]] [[ikozaeder]] |[[Slika:Zeroth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |[[Slika:Stellation icosahedron A.png|100px]] |- |2 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(2)_(5_color).wrl] ||'''B''' ||'''1''' ||26<br> triakisni ikozaeder ||2 ||{{sort|0802|tabela VIII, slika 2}} |prva stelacija ikozaedra,<br> [[mali triambski ikozaeder]],<br> ali triakisikozaeder |[[Slika:First stellation of icosahedron facets.png|100px]] |[[Slika:Stellation icosahedron B.png|100px]] |- |3 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(3)_(5_color).wrl] ||'''C''' ||'''2''' ||23<BR>sestav petih oktaedrov ||3 ||{{sort|0906|tabela IX, slika 6}} | pravilni [[poliedrski sestav]] [[sestav petih oktaedrov]] |[[Slika:First compound stellation of icosahedron facets.png|100px]] |[[Slika:Stellation icosahedron C.png|100px]] |- |4 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(4)_(5_color).wrl] ||'''D''' ||'''3 4''' ||{{0|99}} ||4 ||{{sort|0917|tabela IX, slika 17}} | |[[Slika:Stellation icosahedron d facets.png|100px]] |[[Slika:Stellation icosahedron D.png|100px]] |- |5 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stelirani ikozaeder_(5)_(5_color).wrl]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} ||'''E''' ||'''5 6 7''' ||{{0|99}} ||{{0|99}} ||{{sort|9999|}} | | |[[Slika:Stellation icosahedron E.png|100px]] |- |6 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stelirani ikozaeder_(6)_(5_color).wrl]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} ||'''F''' ||'''8 9 10''' ||27<BR>druga stelacija ||19 ||{{sort|9999|}} | |[[Slika:Second stellation of icosahedron facets.png|100px]] |[[Slika:Stellation icosahedron F.png|100px]] |- |7 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stelirani stellated_icosahedron_(7)_(5_color).wrl]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} ||'''G''' ||'''11 12''' ||41<BR>veliki ikozaeder ||11 ||{{sort|1124|tabela XI, slika 24}} | [[veliki ikozaeder]] |[[Slika:Sixteenth stellation of icosahedron facets.svg|100px]] |[[Slika:Stellation icosahedron G.png|100px]] |- |8 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(8)_(5_color).wrl] ||'''H''' ||'''13''' ||42<BR>končna stelacija ||12 ||{{sort|1114|[[:Slika:Bruckner tabela XI slika 14.JPG|tabela XI, slika 14]]}} | [[končna stelacija ikozaedra]] ali ehinaeder |[[Slika:Seventeenth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |[[Slika:Stellation icosahedron H.png|100px]] |- |9 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(9)_(5_color).wrl] ||'''e₁''' ||'''3<nowiki>'</nowiki> 5''' ||37<BR>dvanajsta stelacija ||{{0|99}} ||{{sort|9999|}} | |[[Slika:Twelfth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |[[Slika:Stellation icosahedron e1.png|100px]] |- |10 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(10)_(5_color).wrl] ||'''f₁''' ||'''5<nowiki>'</nowiki> 6<nowiki>'</nowiki> 9 10''' ||{{0|99}} ||{{0|99}} ||{{sort|9999|}} | | |[[Slika:Stellation icosahedron f1.png|100px]] |- |11 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(11)_(5_color).wrl] ||'''g₁''' ||'''10<nowiki>'</nowiki> 12''' ||29<BR>četrta stelacija ||21 ||{{sort|9999|}} | |[[Slika:Fourth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |[[Slika:Stellation icosahedron g1.png|100px]] |- |- |12 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(12)_(5_color).wrl] ||'''e₁f₁''' ||'''3<nowiki>'</nowiki> 6<nowiki>'</nowiki> 9 10''' ||{{0|99}} ||{{0|99}} ||{{sort|9999|}} || || || [[Slika:Stellation icosahedron e1f1.png|100px]] |- |13 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(13)_(5_color).wrl] ||'''e₁f₁g₁''' ||'''3<nowiki>'</nowiki> 6<nowiki>'</nowiki> 9 12''' ||{{0|99}} ||20 ||{{sort|9999|}} | | | [[Slika:Stellation icosahedron e1f1g1.png|100px]] |- |14 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(14)_(5_color).wrl] ||'''f₁g₁''' ||'''5<nowiki>'</nowiki> 6<nowiki>'</nowiki> 9 12''' ||{{0|99}} ||{{0|99}} ||{{sort|9999|}} || || || [[Slika:Stellation icosahedron f1g1.png|100px]] |- |15 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(15)_(5_color).wrl] ||'''e₂''' ||'''4<nowiki>'</nowiki> 6 7''' ||{{0|99}} ||{{0|99}} ||{{sort|9999|}} || || || [[Slika:Stellation icosahedron e2.png|100px]] |- |16 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(16)_(5_color).wrl] ||'''f₂'''||'''7<nowiki>'</nowiki> 8''' ||{{0|99}} ||22 ||{{sort|9999|}} | | | [[Slika:Stellation icosahedron f2.png|100px]] |- |17 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(17)_(5_color).wrl] ||'''g₂''' ||'''8<nowiki>'</nowiki> 9<nowiki>'</nowiki> 11''' ||{{0|99}} ||{{0|99}} ||{{sort|9999|}} || || || [[Slika:Stellation icosahedron g2.png|100px]] |- |18 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(18)_(5_color).wrl] ||'''e₂f₂''' ||'''4<nowiki>'</nowiki> 6 8''' ||{{0|99}} ||{{0|99}} ||{{sort|9999|}} || || || [[Slika:Stellation icosahedron e2f2.png|100px]] |- |19 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(19)_(5_color).wrl] ||'''e₂f₂g₂''' ||'''4<nowiki>'</nowiki> 6 9<nowiki>'</nowiki> 11''' ||{{0|99}} ||{{0|99}} ||{{sort|9999|}} || || || [[Slika:Stellation icosahedron e2f2g2.png|100px]] |- |20 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(20)_(5_color).wrl] ||'''f₂g₂''' ||'''7<nowiki>'</nowiki> 9<nowiki>'</nowiki> 11''' ||30<BR>peta stelacija ||{{0|99}} ||{{sort|9999|}} | |[[Slika:Fifth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |[[Slika:Stellation icosahedron f2g2.png|100px]] |- |21 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(21)_(5_color).wrl] ||'''De₁''' ||'''4 5''' ||32<BR>sedma stelacija ||10 ||{{sort|9999|}} | |[[Slika:Seventh stellation of icosahedron facets.png|100px]] |[[Slika:Stellation icosahedron De1.png|100px]] |- |22 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(22)_(5_color).wrl] ||'''Ef₁''' ||'''7 9 10''' ||25<BR>sestav desetih tetraedrov ||8 ||{{sort|0903|tabela IX, slika 3}} | pravilni [[poliedrski sestav]] [[sestav desetih tetraedrov]] |[[Slika:Third compound stellation of icosahedron facets.png|100px]] |[[Slika:Stellation icosahedron Ef1.png|100px]] |- |23 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(23)_(5_color).wrl] ||'''Fg₁''' ||'''8 9 12''' ||31<BR>šesta stelacija ||17 ||{{sort|1003|tabela X, slika 3}} | |[[Slika:Sixth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |[[Slika:Stellation icosahedron Fg1.png|100px]] |- |24 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(24)_(5_color).wrl] ||'''De₁f₁''' ||'''4 6<nowiki>'</nowiki> 9 10''' ||{{0|99}} ||{{0|99}} ||{{sort|9999|}} || || || [[Slika:Stellation icosahedron De1f1.png|100px]] |- |25 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(25)_(5_color).wrl] ||'''De₁f₁g₁''' ||'''4 6<nowiki>'</nowiki> 9 12''' ||{{0|99}} ||{{0|99}} ||{{sort|9999|}} || || || [[Slika:Stellation icosahedron De1f1g1.png|100px]] |- |26 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(26)_(5_color).wrl] ||'''Ef₁g₁''' ||'''7 9 12''' ||28<BR>tretja stelacija ||9 ||{{sort|0826|tabela VIII, slika 26}} | [[izkopani dodekaeder]] |[[Slika:Third stellation of icosahedron facets.png|100px]] |[[Slika:Stellation icosahedron Ef1g1.png|100px]] |- |27 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(27)_(5_color).wrl] ||'''De₂''' ||'''3 6 7''' ||{{0|99}} ||5 ||{{sort|9999|}} | | |[[Slika:Stellation icosahedron De2.png|100px]] |- |28 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(28)_(5_color).wrl] ||'''Ef₂''' ||'''5 6 8''' ||{{0|99}} ||18 ||{{sort|0920|tabela IX, slika 20}} | |[[Slika:Stellation of icosahedron ef2 facets.png|100px]] |[[Slika:Stellation icosahedron Ef2.png|100px]] |- |29 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(29)_(5_color).wrl] ||'''Fg₂''' ||'''10 11''' ||33<BR>osma stelacija ||14 ||{{sort|9999|}} | |[[Slika:Wenninger I8 stellation facets.svg|100px]] |[[Slika:Stellation icosahedron Fg2.png|100px]] |- |30 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(30)_(5_color).wrl] ||'''De₂f₂''' ||'''3 6 8''' ||34<BR>deveta stelacija ||13 ||{{sort|9999|}} | [[veliki triambski ikozaeder|srednji triambski ikozaeder]] ali<br>[[veliki triambski ikozaeder]] |[[Slika:Ninth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |[[Slika:Stellation icosahedron De2f2.png|100px]] |- |31 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(31)_(5_color).wrl] ||'''De₂f₂g₂''' ||'''3 6 9<nowiki>'</nowiki> 11''' ||{{0|99}} ||{{0|99}} ||{{sort|9999|}} || || || [[Slika:Stellation icosahedron De2f2g2.png|100px]] |- |32 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(32)_(5_color).wrl] ||'''Ef₂g₂''' ||'''5 6 9<nowiki>'</nowiki> 11''' ||{{0|99}} ||{{0|99}} ||{{sort|9999|}} || || || [[Slika:Stellation icosahedron Ef2g2.png|100px]] |- |33 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(33)_(5_color).wrl] ||f₁ ||''5<nowiki>'</nowiki> 6<nowiki>'</nowiki>'' 9 10 ||35<BR>deseta stelacija ||{{0|99}} ||{{sort|9999|}} | |[[Slika:Tenth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |[[Slika:Stellation icosahedron f1d.png|100px]] |- |34 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(34)_(5_color).wrl] ||'''e₁'''f₁ ||'''3<nowiki>'</nowiki>''' 5 ''6<nowiki>'</nowiki>'' 9 10 ||36<BR>enajsta stelacija ||{{0|99}} ||{{sort|9999|}} | |[[Slika:Eleventh stellation of icosahedron facets.png|100px]] |[[Slika:Stellation icosahedron e1f1d.png|100px]] |- |35 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(35)_(5_color).wrl] ||'''De₁'''f₁ ||'''4''' 5 ''6<nowiki>'</nowiki>'' 9 10 ||{{0|99}} ||{{0|99}} ||{{sort|9999|}} || || || [[Slika:Stellation icosahedron De1f1d.png|100px]] |- |36 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(36)_(5_color).wrl] ||f₁'''g₁''' ||''5<nowiki>'</nowiki> 6<nowiki>'</nowiki>'' 9 ''10<nowiki>'</nowiki>'' '''12''' ||{{0|99}} ||{{0|99}} ||{{sort|9999|}} || || || [[Slika:Stellation icosahedron f1dg1.png|100px]] |- |37 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(37)_(5_color).wrl] ||'''e₁'''f₁'''g₁''' ||'''3<nowiki>'</nowiki>''' 5 ''6<nowiki>'</nowiki>'' 9 ''10<nowiki>'</nowiki>'' '''12''' ||39<BR>štirinajsta stelacija ||{{0|99}} ||{{sort|9999|}} | |[[Slika:Fourteenth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |[[Slika:Stellation icosahedron e1f1dg1.png|100px]] |- |38 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(38)_(5_color).wrl] ||'''De₁'''f_1'''g₁''' ||'''4''' 5 ''6<nowiki>'</nowiki>'' 9<nowiki>'</nowiki> ''10<nowiki>'</nowiki>'' '''12''' ||{{0|99}} ||{{0|99}} ||{{sort|9999|}} || || || [[Slika:Stellation icosahedron De1f1dg1.png|100px]] |- |39 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(39)_(5_color).wrl] ||f₁'''g₂''' ||''5<nowiki>'</nowiki> 6<nowiki>'</nowiki>'' '''8<nowiki>'</nowiki>''' ''9<nowiki>'</nowiki>'' 10 '''11''' ||{{0|99}} ||{{0|99}} ||{{sort|9999|}} || || || [[Slika:Stellation icosahedron f1dg2.png|100px]] |- |40 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(40)_(5_color).wrl] ||'''e₁'''f₁'''g₂''' ||'''3<nowiki>'</nowiki>''' 5 ''6<nowiki>'</nowiki>'' '''8<nowiki>'</nowiki>''' ''9<nowiki>'</nowiki>'' 10 '''11''' ||{{0|99}} ||{{0|99}} ||{{sort|9999|}} || || || [[Slika:Stellation icosahedron e1f1dg2.png|100px]] |- |41 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(41)_(5_color).wrl] ||'''De₁'''f₁'''g₂''' ||'''4''' 5 ''6<nowiki>'</nowiki>'' '''8<nowiki>'</nowiki>''' ''9<nowiki>'</nowiki>'' 10 '''11''' ||{{0|99}} ||{{0|99}} ||{{sort|9999|}} || || || [[Slika:Stellation icosahedron De1f1dg2.png|100px]] |- |42 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(42)_(5_color).wrl] ||f₁'''f₂g₂''' ||''5<nowiki>'</nowiki> 6<nowiki>'</nowiki>'' '''7<nowiki>'</nowiki>''' ''9<nowiki>'</nowiki>'' 10 '''11''' ||{{0|99}} ||{{0|99}} ||{{sort|9999|}} || || || [[Slika:Stellation icosahedron f1df2g2.png|100px]] |- |43 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(43)_(5_color).wrl] ||'''e₁'''f₁'''f₂g₂''' ||'''3<nowiki>'</nowiki>''' 5 ''6<nowiki>'</nowiki>'' '''7<nowiki>'</nowiki>''' ''9<nowiki>'</nowiki>'' 10 '''11''' ||{{0|99}} ||{{0|99}} ||{{sort|9999|}} || || || [[Slika:Stellation icosahedron e1f1df2g2.png|100px]] |- |44 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(44)_(5_color).wrl] ||'''De₁'''f₁'''f₂g₂''' ||'''4''' 5 ''6<nowiki>'</nowiki>'' '''7<nowiki>'</nowiki>''' ''9<nowiki>'</nowiki>'' 10 '''11''' ||{{0|99}} ||{{0|99}} ||{{sort|9999|}} || || || [[Slika:Stellation icosahedron De1f1df2g2.png|100px]] |- |45 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(45)_(5_color).wrl] ||'''e₂'''f₁ ||'''4<nowiki>'</nowiki>''' ''5<nowiki>'</nowiki>'' 6 '''7''' 9 10 ||40<BR>petnajsta stelacija ||{{0|99}} ||{{sort|9999|}} | |[[Slika:Fifteenth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |[[Slika:Stellation icosahedron e2f1d.png|100px]] |- |46 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(46)_(5_color).wrl] ||'''De₂'''f₁ ||'''3''' ''5<nowiki>'</nowiki>'' 6 '''7''' 9 10 ||{{0|99}} ||{{0|99}} ||{{sort|9999|}} || || || [[Slika:Stellation icosahedron De2f1d.png|100px]] |- |47 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(47)_(5_color).wrl] |'''E'''f₁ |5 6 '''7''' 9 10 |24<br> sestav petih tetraedrov |7<br>(6: levo-sučni) |{{sort|0911|tabela IX, slika 11}} |pravilni [[poliedrski sestav]] [[sestav petih tetraedrov]] (desno-sučni) |[[Slika:Second compound stellation of icosahedron facets.png|100px]] |[[Slika:Stellation icosahedron Ef1d.png|100px]] |- |48 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(48)_(5_color).wrl] |'''e₂'''f₁'''g₁''' |'''4<nowiki>'</nowiki>''' ''5<nowiki>'</nowiki>'' 6 '''7''' 9 ''10<nowiki>'</nowiki>'' '''12''' |{{0|99}} ||{{0|99}} ||{{sort|9999|}} || || || [[Slika:Stellation icosahedron e2f1dg1.png|100px]] |- |49 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(49)_(5_color).wrl] |'''De₂'''f₁'''g₁''' |'''3''' ''5<nowiki>'</nowiki>'' 6 '''7''' 9 ''10<nowiki>'</nowiki>'' '''12''' |{{0|99}} ||{{0|99}} ||{{sort|9999|}} || || || [[Slika:Stellation icosahedron De2f1dg1.png|100px]] |- |50 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(50)_(5_color).wrl] |'''E'''f₁'''g₁''' |5 6 '''7''' 9 ''10<nowiki>'</nowiki>'' '''12''' |{{0|99}} ||{{0|99}} ||{{sort|9999|}} || || || [[Slika:Stellation icosahedron Ef1dg1.png|100px]] |- |51 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(51)_(5_color).wrl] |'''e₂'''f₁'''f₂''' |'''4<nowiki>'</nowiki>''' ''5<nowiki>'</nowiki>'' 6 '''8''' 9 10 |38<BR>trinajsta stelacija ||{{0|99}} ||{{sort|9999|}} | |[[Slika:Thirteenth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |[[Slika:Stellation icosahedron e2f1df2.png|100px]] |- |52 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(52)_(5_color).wrl] |'''De₂'''f₁'''f₂''' |'''3''' ''5<nowiki>'</nowiki>'' 6 '''8''' 9 10 |{{0|99}} ||{{0|99}} ||{{sort|9999|}} || || || [[Slika:Stellation icosahedron De2f1df2.png|100px]] |- |53 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(54)_(5_color).wrl] |'''E'''f₁'''f₂''' |5 6 '''8''' 9 10 |{{0|99}} ||15<br>(16: levo-sučni) ||{{sort|9999|}} || || || [[Slika:Stellation icosahedron Ef1df2.png|100px]] |- |54 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(54)_(5_color).wrl] |'''e₂'''f₁'''f₂g₁''' |'''4<nowiki>'</nowiki>''' ''5<nowiki>'</nowiki>'' 6 '''8''' 9 ''10<nowiki>'</nowiki>'' '''12''' |{{0|99}} ||{{0|99}} ||{{sort|9999|}} || || || [[Slika:Stellation icosahedron e2f1df2g1.png|100px]] |- |55 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(55)_(5_color).wrl] |'''De₂'''f₁'''f₂g₁''' |'''3''' ''5<nowiki>'</nowiki>'' 6 '''8''' 9 ''10<nowiki>'</nowiki>'' '''12''' |{{0|99}} ||{{0|99}} ||{{sort|9999|}} || || || [[Slika:Stellation icosahedron De2f1df2g1.png|100px]] |- |56 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(56)_(5_color).wrl] |'''E'''f₁'''f₂g₁''' |5 6 '''8''' 9 ''10<nowiki>'</nowiki>'' '''12''' |{{0|99}} ||{{0|99}} ||{{sort|9999|}} || || || [[Slika:Stellation icosahedron Ef1df2g1.png|100px]] |- |57 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(57)_(5_color).wrl] |'''e₂'''f₁'''f₂g₂''' |'''4<nowiki>'</nowiki>''' ''5<nowiki>'</nowiki>'' 6 ''9<nowiki>'</nowiki>'' 10 '''11''' |{{0|99}} ||{{0|99}} ||{{sort|9999|}} || || || [[Slika:Stellation icosahedron e2f1df2g2.png|100px]] |- |58 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(58)_(5_color).wrl] |'''De₂'''f₁'''f₂g₂''' |'''3''' ''5<nowiki>'</nowiki>'' 6 ''9<nowiki>'</nowiki>'' 10 '''11''' |{{0|99}} ||{{0|99}} ||{{sort|9999|}} || || || [[Slika:Stellation icosahedron De2f1df2g2.png|100px]] |- |59 |[http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vrml/stellated_icosahedron_(59)_(5_color).wrl] |'''E'''f₁'''f₂g₂''' |5 6 ''9<nowiki>'</nowiki>'' 10 '''11''' |{{0|99}} ||{{0|99}} ||{{sort|9999|}} || || || [[Slika:Stellation icosahedron Ef1df2g2.png|100px]] |} == Glej tudi == * [[seznam modelov Wenningerjevih poliedrov#Stelacije ikozaedra|seznam modelov Wenningerjevih poliedrov]] * [[telesa z ikozaedrsko simetrijo]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.mi.sanu.ac.rs/vismath/bulatov/index.html Vzorčni primeri stelacij ikozaedra] {{ikona en}} * {{MathWorld|id=IcosahedronStellations|title=IcosahedronStellations}} * [http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/stellations-icosahedron-index.html Devetinpetdeset stealacij ikozaedra] {{ikona en}} * [http://www.ac-noumea.nc/maths/polyhedr/p_stico_.htm Stelacije ikozaedra] {{ikona en}} * [http://www.steelpillow.com/polyhedra/icosa/lost/lost.html Nekatere izgubljene stelacije ikozaedra] {{ikona en}} * [http://www.ac-noumea.nc/maths/polyhedr/p_stico_.htm Stelacije ikozaedra] {{ikona en}} * [http://archive.lib.msu.edu/crcmath/math/math/i/i011.htm Stelacije ikozaedra v Concise Encyclopedia of Mathematics] {{ikona en}} * [http://www.mi.sanu.ac.rs/vismath/bulatov/ Interaktino izdelovanje stelacij poliedrov z različnimi simetrijami, Vladimir Bulatov] {{ikona en}} [[Kategorija:Stelacija poliedrov]] [[Kategorija:Matematične knjige]] jknuix4qkwido3tclulkd5whqbbug5p 0 363486 6748352 6501680 2026-09-09T12:47:29Z Janezdrilc 3152 /* Statistika */ barve v skladu z glavno tabelo 6748352 wikitext text/x-wiki [[Slika:Kingdoms of Israel and Judah map 830.svg|thumb|right|350px|[[Kraljestvo Izrael]] in [[Kraljestvo Juda]]]] '''Seznam izraelskih kraljev''' vsebuje kralje [[Kraljestvo Izrael|Kraljestva Izrael]] in [[Kraljestvo Juda|Kraljestva Juda]] do babilonskega zavzetja. V seznamu so z rdečo oziroma zeleno barvo pisave prikazane svetopisemske oznake, ali je kralj ''delal, kar je hudo v Gospodovih očeh'' ali pa, ''kar je prav v Gospodovih očeh''. Pri nekaterih kraljih te oznake Sveto pismo izjemoma ne ponuja, vendar je mogoče splošno oceno vladavine razbrati iz drugih podatkov. Letnice vladavin so posebno pri začetnih kraljih približne, ponekod pa se tudi pri kasnejših kraljih razhajajo z dobami vladavin, omenjenih v Svetem pismu (glej opombo v razdelku [[#Statistika|Statistika]]). Imena kraljev kot tudi sodnikov (spodaj) so v skladu s [[Slovenski standardni prevod Svetega pisma|Slovenskim standardnim prevodom Svetega pisma]] (1996) in [[Slovenska jeruzalemska izdaja Svetega pisma|Slovensko jeruzalemsko izdajo Svetega pisma]] (2024) zaradi lažjega branja zapisana z naglasi, kjer se predpostavlja drugačno naglaševanje, kot je značilno za slovenščino. == Zgodovina == Pred ustanovitvijo kraljestva je izraelski narod vodil najprej prerok [[Mojzes]] (od izhoda iz Egipta okoli 1250 pr. n. št. do vdora v Palestino okoli 1200 pr. n. št.). Osvajanje ''Obljubljene dežele'' je vodil njegov naslednik, prerok [[Jozue]]. Po osvojitvi je sledila doba [[Sodniki (svetopisemska knjiga)|sodnikov]], ki so s presledki vodili izraelski narod med 1200–1025 pr. n. št. V tem obdobju se jih je zvrstilo 14: [[Otniel|Otniél]], [[Ehud]], [[Šamgar|Šamgár]], [[Debora|Debóra]], [[Gideon|Gideón]], [[Tola|Tolá]], [[Jair|Jaír]], [[Jefte]], [[Ibcan|Ibcán]], [[Elon|Elón]], [[Abdon|Abdón]], [[Samson]], [[Eli (sodnik)|Éli]], [[Samuel (sodnik)|Samuel]]. Vmes je prvikrat v izraelski zgodovini prišlo do kraljestva. Takrat je za tri leta zavladal Gideonov sin [[Abimeleh]] ({{Bibl|Sod 9}}). Po ponovni dobi sodnikov je končno prišlo do trajne vzpostavitve Kraljestva Izrael. Sprva enotno kraljestvo se je slabih 100 let kasneje razdelilo na dve kraljestvi, tako da se je severni del odcepil in osamosvojil, pri čemer je prevzel ime Kraljestvo Izrael, južni del, ki je pravzaprav ohranil kontinuiteto pravne osebe Kraljestva Izrael, pa je spremenil ime v Kraljestvo Juda. Razlog za to »pravno zmedo« je v tem, da je severno kraljestvo imelo pod seboj večino izraelskega prebivalstva (deset od dvanajstih rodov oziroma plemen), južni del pa je imel pod sabo najpomembnejši rod, [[Juda (rod)|Juda]], ki je dal obstoječemu kraljestvu novo ime in identiteto. Tudi pred razdelitvijo sta že obstajali dve skupini rodov, povezava med njima pa je bila do razdelitve včasih manj, včasih bolj šibka. Poleg tega obstaja še zmeda glede omenjenega števila rodov, ki naj bi prišli pod katero od kraljestev: Sveto pismo omenja, da je pod severno Kraljestvo Izrael prišlo 10 rodov, pod Juda pa 2: poleg [[Juda (rod)|Juda]] še [[Benjamin (rod)|Benjamin]] ({{Bibl|1 Kr 11,31}}). Ker pa se je sčasoma rod [[Simeon (rod|Simeon]] teritorialno zlil z Judom, je ''de facto'' tudi on bil pod Kraljestvom Juda. Ni točno znano, kdaj se je sprva natančno določen Simeonov teritorij zlil z Judovim. V tukajšnjem seznamu je uporabljena klasična razdelitev rodov 10:2. == Imena == Nekaj imen kraljev se ponavlja, zaradi česar lahko pride do zamenjave: * Jerobeám: dva izraelova kralja * Ahazjá: en izraelov, en judov kralj * Jorám: en izraelov, en judov kralj, vladala sočasno (!) * Joaház: en izraelov, en judov kralj ter drugo ime judovega kralja Ahazjája * Joáš: en judov, en izraelov kralj, vladala sočasno (!) Druga znana svetopisemska imena: * [[Abimeleh (gerarski kralj)|Abimeleh]] je bil tudi gerarski kralj v času [[Abraham]]a ({{Bibl|1 Mz 20-21}} in {{Bibl|1 Mz 26}}) * [[Sveti Pavel|Savel]] je bilo tudi prvotno ime apostola Pavla, dobil pa ga je po kralju Savlu * [[Manáse]] je bil tudi sin [[Jožef Očak|Jožefa Očaka]] ({{Bibl|1 Mz 41,51}}), po njem se je imenoval en izmed 12 izraelskih rodov (plemen), [[Manáse (rod)|Manáse]]; kralj Manáse je bil kralj Kraljestva Juda, rod Manáse pa je spadal pod Kraljestvo Izrael * [[Ozej|Hošéa]] je bil tudi starozavezni prerok, v slovenščini splošno znan kot Ozej == Seznam == {| class="wikitable" |- | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; ! colspan=5 | [[Kraljestvo Izrael]]<br><small>10 rodov: Zábulon, Isahár, Aser, Neftáli,<br>Dan, Manáse, Efráim, Ruben, Gad, Simeon</small> ! colspan=5 | [[Kraljestvo Juda]]<br><small>2 rodova:<br>Juda, Benjamin</small> | rowspan=48 style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; |- | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; ! Prestolnica ! Dinastija ! Let ! Doba ! Kralj ! Kralj ! Doba ! Let ! Dinastija ! Prestolnica |- style="background-color:#ffefe1" | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; | [[Sihem]] | Gideónova | align=center | 3 | align=center | ? | colspan=2 align=center | [[Abimeleh (izraelski kralj)|{{Barva|red|Abimeleh}}]] | colspan=4 | |- | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; | colspan=10 | <center>''drugi del dobe sodnikov''</center> |-style="background-color:#daf9ff;" | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; | colspan=4 | | colspan=2 align=center | [[Savel|{{Barva|red|Savel}}]] | 1030–1010 | align=center | 20 | Savlova | [[Gibea]] |- | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; | style="background-color:#ffefe1" | [[Gibea]] | style="background-color:#ffefe1" | Savlova | align=center style="background-color:#ffefe1" | 2 | style="background-color:#ffefe1" | 1010–1008 | style="background-color:#ffefe1" | [[Iš Bošet|{{Barva|red|Iš Bošet}}]] | rowspan=2 style="background-color:#daf9ff;" | [[David (kralj)|{{Barva|green|David}}]] | rowspan=2 style="background-color:#daf9ff;" | 1010–970 | rowspan=2 style="background-color:#daf9ff;" align=center | 40 | rowspan=17 style="background-color:#daf9ff;" | Davidova | style="background-color:#daf9ff;" | [[Hebron]] |- style="background-color:#daf9ff;" | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; | colspan=4 rowspan=2 | | style="border-right-style:hidden;" | | rowspan=41 | [[Jeruzalem]] |- style="background-color:#daf9ff;" | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; | colspan=2 align=center | [[Salomon|{{Barva|green|Salomon}}]] | 972–933 | align=center | 40 |- | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; | rowspan=7 style="background-color:#ffefe1" | [[Tirca]] | rowspan=4 style="background-color:#ffefe1" | Jerobeámova | rowspan=3 align=center style="background-color:#ffefe1" | 22 | rowspan=3 style="background-color:#ffefe1" | 933–911 | rowspan=3 style="background-color:#ffefe1" | [[Jerobeam|{{Barva|red|Jerobeám}}]] | style="background-color:#daf9ff;" | [[Roboam|{{Barva|red|Roboam}}]] | style="background-color:#daf9ff;" | 933–916 | style="background-color:#daf9ff;" align=center | 17 |- style="background-color:#daf9ff;" | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; | [[Abija|{{Barva|red|Abíja}}]] | 915–913 | align=center | 3 |- style="background-color:#daf9ff;" | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; | rowspan=7 | [[Asa (kralj)|{{Barva|green|Asá}}]] | rowspan=7 | 912–871 | rowspan=7 align=center | 41 |- style="background-color:#ffefe1" | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; | align=center | 2 | 911–910 | [[Nadab|{{Barva|red|Nadáb}}]] |- style="background-color:#ffefe1" | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; | rowspan=2 | Bašájeva | align=center | 24 | 910–887 | [[Baša (kralj)|{{Barva|red|Bašá}}]] |- style="background-color:#ffefe1" | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; | align=center | 2 | 887–886 | [[Ela (kralj)|{{Barva|red|Elá}}]] |- style="background-color:#ffefe1" | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; | Zimríjeva | align=center | 7 dni | 868 | [[Zimri|{{Barva|red|Zimrí}}]] |- style="background-color:#ffefe1" | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; | rowspan=23 | [[Samarija]] | rowspan=7 | Omrijeva | align=center | 12 | 886–875 | [[Omri|{{Barva|red|Omri}}]] |- style="background-color:#ffefe1" | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; | rowspan=2 align=center | 22 | rowspan=2 | 875–853 | rowspan=2 | [[Ahab|{{Barva|red|Aháb}}]] |- style="background-color:#daf9ff;" | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; | rowspan=3 | [[Jozafat|{{Barva|green|Józafat}}]] | rowspan=3 | 870–846 | rowspan=3 align=center | 25 |- style="background-color:#ffefe1" | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; | align=center | 12 | 853–852 | [[Ahazja (izraelova kralj)|{{Barva|red|Ahazjá}}]] |- style="background-color:#ffefe1" | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; | rowspan=3 align=center | 12 | rowspan=3 | 852–841 | rowspan=3 | [[Joram (izraelov kralj)|{{Barva|red|Jorám}}]] |- style="background-color:#daf9ff;" | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; | [[Joram (judov kralj)|{{Barva|red|Jorám}}]] | 848–841 | align=center | 8 |- style="background-color:#daf9ff;" | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; | [[Ahazja (judov kralj)|{{Barva|red|Ahazjá}}]]<br><small>(Joaház)</small> | 841 | align=center | 1 |- | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; | rowspan=8 style="background-color:#ffefe1" | Jehújeva | rowspan=2 align=center style="background-color:#ffefe1" | 28 | rowspan=2 style="background-color:#ffefe1" | 841–814 | rowspan=2 style="background-color:#ffefe1" | [[Jehu|{{Barva|red|Jehú}}]] | style="background-color:#daf9ff;" | [[Atalja|{{Barva|red|Atalja}}]] | style="background-color:#daf9ff;" | 841–835 | align=center style="background-color:#daf9ff;" | 6 | style="background-color:#daf9ff;" | Omrijeva |- style="background-color:#daf9ff;" | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; | rowspan=3 | [[Joaš (judov kralj)|{{Barva|green|Joáš}}]] | rowspan=3 | 835–796 | align=center rowspan=3 | 40 | rowspan=24 | Davidova |- style="background-color:#ffefe1" | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; | align=center | 1 | 820–803 | [[Joahaz (izraelov kralj)|{{Barva|red|Joaház}}]] |- style="background-color:#ffefe1" | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; | rowspan=2 align=center | 16 | rowspan=2 | 803–787 | rowspan=2 | [[Joaš (izraelov kralj)|{{Barva|red|Joáš}}]] |- style="background-color:#daf9ff;" | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; | rowspan=2 | [[Amacja|{{Barva|green|Amacjá}}]] | rowspan=2 | 811–782 | rowspan=2 align=center | 29 |- style="background-color:#ffefe1" | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; | rowspan=2 align=center | 41 | rowspan=2 | 787–747 | rowspan=2 | [[Jerobeam II.|{{Barva|red|Jerobeám II.}}]] |- style="background-color:#daf9ff;" | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; | rowspan=6 | [[Azarja|{{Barva|green|Azarjá}}]]<br><small>(Uzijá)</small> | rowspan=6 | 781–740 | rowspan=6 align=center | 52 |- style="background-color:#ffefe1" | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; | align=center | 6 mes. | 747 | [[Zeharja|{{Barva|red|Zeharjá}}]] |- style="background-color:#ffefe1" | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; | Šalúmova | align=center | 1 mes. | 746 | [[Šalum|{{Barva|red|Šalúm}}]] |- style="background-color:#ffefe1" | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; | rowspan=2 | Menahémova | align=center | 10 | 746–738 | [[Menahem|{{Barva|red|Menahém}}]] |- style="background-color:#ffefe1" | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; | align=center | 2 | 738–737 | [[Pekahja|{{Barva|red|Pekahjá}}]] |- style="background-color:#ffefe1" | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; | rowspan=3 | Pekahova | rowspan=3 align=center | 20 | rowspan=3 | 737–732 | rowspan=3 | [[Pekah|{{Barva|red|Pekah}}]] |- style="background-color:#daf9ff;" | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; | [[Jotam|{{Barva|green|Jotám}}]] | 740–735 | align=center | 16 |- style="background-color:#daf9ff;" | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; | rowspan=2 | [[Ahaz|{{Barva|red|Aház}}]] | rowspan=2 | 735–716 | rowspan=2 align=center | 16 |- style="background-color:#ffefe1" | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; | rowspan=2 | Hošéjeva | rowspan=2 align=center | 9 | rowspan=2 | 732–724 | rowspan=2 | [[Hošea|{{Barva|red|Hošéa}}]] |- style="background-color:#daf9ff;" | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; | rowspan=2 | [[Ezekija|{{Barva|green|Ezekija}}]] | rowspan=2 | 716–687 | rowspan=2 align=center | 29 |- | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; | colspan=5 rowspan=6 align=center | ''[[Novo asirsko kraljestvo|Asirsko kraljestvo]] leta 722 pr. n. št.<br>zavzame Kraljestvo Izrael –<br>asirsko izgnanstvo'' |- style="background-color:#daf9ff;" | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; | [[Manase (kralj)|{{Barva|red|Manáse}}]] | 687–642 | align=center | 55 |- style="background-color:#daf9ff;" | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; | [[Amon (judov kralj)|{{Barva|red|Amón}}]] | 642–640 | align=center | 2 |- style="background-color:#daf9ff;" | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; | [[Jošija|{{Barva|green|Jošíja}}]] | 640–609 | align=center | 31 |- style="background-color:#daf9ff;" | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; | [[Joahaz (judov kralj)|{{Barva|red|Joaház}}]]<br><small>(Šalúm)</small> | 609 | align=center | 3 mes. |- style="background-color:#daf9ff;" | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; | rowspan=2 | [[Jojakim|{{Barva|red|Jojakím}}]]<br><small>(Eljakím)</small> | rowspan=2 | 609–598 | rowspan=2 align=center | 11 |- | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; | colspan=5 rowspan=4 align=center | ''[[Novo babilonsko kraljestvo|Babilonsko kraljestvo]] leta 605 pr. n. št.<br>zavzame Asirsko kraljestvo –<br>babilonsko izgnanstvo'' |- style="background-color:#daf9ff;" | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; | [[Jojahin|{{Barva|red|Jojahín}}]] | sred. dec. 598–<br>mar. 597 | align=center | 3 mes. |- style="background-color:#daf9ff;" | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; | [[Sedekija|{{Barva|red|Sedekija}}]]<br><small>(Matanjá)</small> | 597–587 | align=center | 11 |- | style="background-color:#aaaaaa;" | &nbsp; | colspan=5 align=center | ''[[Novo babilonsko kraljestvo|Babilonsko kraljestvo]] leta 587 pr. n. št.<br>zavzame Kraljestvo Juda –<br>babilonsko izgnanstvo'' |} == Statistika == {| class="wikitable" width=55% style="text-align:center;" ! rowspan=2 | ! Kralji Izraela ! colspan=3 | Kralji Jude |- ! Vsi ! Vsi ! Dobri ! Slabi |- | style="text-align:left;" | Skupna doba¹ | style="background-color:#ffefe1; color:red;" | 237,2 leti | style="background-color:#daf9ff;" | 493,8 let² | style="background-color:#daf9ff; color:green;" | 343 let (69,5 %) | style="background-color:#daf9ff; color:red;" | 150,8 let (30,5 %) |- | style="text-align:left;" | Število kraljev | style="background-color:#ffefe1; color:red;" | 19 | style="background-color:#daf9ff;" | 23 | style="background-color:#daf9ff; color:green;" | 10 (43,5 %) | style="background-color:#daf9ff; color:red;" | 13 (56,5 %) |- | style="text-align:left;" | Povprečna doba vladavine | style="background-color:#ffefe1; color:red;" | 12,5 let | style="background-color:#daf9ff;" | 22,9 let | style="background-color:#daf9ff; color:green;" | 34,3 let | style="background-color:#daf9ff; color:red;" | 11,6 let |} ¹ Skupna doba kraljev je seštevek dob vladavin kraljev po Svetem pismu, ne po zgodovinopisnih podatkih, ki se ponekod močno razhajajo. Primerjaj 52 let vladanja Azarjája ({{Bibl|2 Kr 15,1-2}}) z navedenim obdobjem 781–740 pr. n. št. (41 let!; <span class="plainlinks">[https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=2+Kr+15%2C1-2&id13=1&id1=1&pos=0&set=2&l=sl opomba k 2 Kr 15,1-2]</span>).<br>² Od Savla naprej. == Viri == Najpomembnejši vir za zgodovino kraljev je [[Sveto pismo]]: * [[1. Samuelova knjiga]]: Savel, David v Savlovi službi * [[2. Samuelova knjiga]]: David * [[1. knjiga kraljev]]: od Salomona do Józafata Judovskega in Ahazjája Izraelskega * [[2. knjiga kraljev]]: do padca Kraljestva Juda * [[1. kroniška knjiga]]: Savlova smrt, David * [[2. kroniška knjiga]]: Salomon, judovi kralji od Roboama do Sedekije (izraelovih kraljev kroniški knjigi ne obravnavata) * [[Psalmi]]: Davidove in Salomonove pesmi z življenjepisnimi podatki * Salomonova dela, ki pričajo tudi o njegovem življenju: :* [[Pridigar (Kohelet)]] :* [[Pregovori]] :* [[Knjiga modrosti]] :* [[Visoka pesem]] * knjige nekaterih prerokov, ki so delovali v času kraljev == Glej tudi == * [[Hasmonejci]] * [[Kraljestvo Himjar]] (110 pr. n. št. – 525 n. št.), judovsko kraljestvo v antičnem [[Jemen|Jemnu]] * [[Adiabene]] (15 – 116 n. št.), kraljestvo v Asiriji, katere kralji so se spreobrnili v judovsko vero == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|Kings of Israel and Judah}} {{Seznami narodov po poklicu|kraljev}} {{Navpolje | name = Seznami Izraelcev | title = Seznami Izraelcev | list1 = {{seznami poklicev za narode|Izraelcev|Izrael|izraelskih}} }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Izraelski kralji| ]] n55hx2qmbunkf5wa9adqnnr3cs0q6vr 0 368969 6748494 6250634 2026-09-09T21:36:36Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748494 wikitext text/x-wiki {|{{Infobox aircraft begin |name = Il-96 |image = Aeroflot Il-96-300 RA-96008 SVO 2011-3-10.png |caption = [[Aeroflot]]ov Il-96-300 }}{{Infobox aircraft type |type = [[širokotrupno letalo|Širokotrupno]] [[reaktivno letalo]] |manufacturer = |design group = [[Iljušin]] |builder = [[Voronezh Aircraft Production Association]] |first flight = 28. september 1988 |introduced = 29. december 1992 pri [[Aeroflot]]u |produced = 1993–danes |retired = |primary user = [[Aeroflot]] |more users = [[Rossiya Airlines]] <br/> [[Cubana de Aviación|Cubana]] <br/> [[Polet Airlines]] |number built = 30 |status =V uporabi |developed from = [[Iljušin Il-86]] |variants with their own articles = |unit cost = US$ 40-50 milijonov }} |} '''Iljušin Il-96''' ({{lang-ru|Ил-96}}) je [[širokotrupno letalo|širokotrupno]] štirimotorno [[reaktivno letalo]], ki je bilo zasnovano v osemdesetih letih 20. stoletja pri konstrukcijskem biroju [[Iljušin]] v takratni Sovjetski zvezi. Krstni polet je bil leta 1988, medtem ko je bilo prometno dovoljenje prvič dodeljeno leta 1992. Proizvodnja poteka v tovarni v ruskem mestu [[Voronež]]. Doslej je bilo izdelanih trideset primerkov.<ref name="production-list"/> Il-96 je naslednik letala [[Iljušin Il-86|Il-86]], s katerim si deli podoben zunanji izgled, vendar je letalski trup krajši, razpon kril pa večji. Il-96 poleg tega ima daljši doseg, opremljen pa je s sodobno tehnologijo. Na koncih kril so [[winglet]]i, v notranjosti pa stekleni kokpit s sistemom [[fly-by-wire]]. V pilotski kabini je oprema, ki ustreza zahodnim predpisom ter vsebuje šest LCD prikazovalnikov, [[inercialna navigacija|inercialno]] in satelitsko navigacijo, kakor tudi sistem [[TCAS]] za preprečevanje trkov v zraku. V začetku je bila proizvajana različica Il-96-300, ki je bila na voljo zgolj kot [[potniško letalo]]. Poganjajo jo štirje dvogredni [[turboventilatorski motor]]ji [[Aviadvigatel PS-90|Aviadvigatel PS-90A]]. V devetdesetih letih 20. stoletja so izdelali prototipa različic Il-96M in Il-96T, ki sta bila opremljena z ameriškimi komponentami in motorji. Il-96M je bilo potniško, Il-96T pa [[tovorno letalo]]. V obeh primerih je bil letalski trup devet metrov daljši v primerjavi s prvotno različico Il-96-300. Do serijske proizvodnje različic Il-96M in Il-96T ni prišlo, saj je bil projekt leta 2001 zaradi finančnih težav dokončno opuščen. Leta 2006 se je komercialna proizvodnja različice Il-96-300 končala, saj je bilo načrtovano, da bo jo nadomestilo novo potniško letalo Il-96-400, ki je bilo razvito iz različice Il-96M, vendar opremljeno s posodobljenimi ruskimi komponentami in motorji. Nazadnje ni bilo izdelanega nobenega primerka različice Il-96-400 za komercialno uporabo, saj so bila vsa naročila razveljavljena. Obstajala je tudi tovorna različica tega letala, imenovana Il-96-400T. Ta je bila zgrajena v treh primerkih, enega pa so pozneje predrugačili v potniško letalo za floto [[Vojno letalstvo Rusije|ruskega vojnega letalstva]]. Leta 2017 je bila znova napovedana izdelava posodobljenega potniškega letala, pri čemer je bila predstavljena različica Il-96-400M. Leta 2021 so sporočili, da bo prvi prototip dokončan, vendar množične proizvodnje letala zaenkrat ne načrtujejo. Prva uporabnica letal Il-96 je bila ruska državna letalska družba [[Aeroflot]], ki je med letoma 1993 in 1996 v svojo floto dodala deset primerkov različice Il-96-300. Edina uporabnica zunaj Rusije je kubanska državna letalska družba [[Cubana de Aviación|Cubana]], ki je leta 2005 naročila tri nova letala Il-96-300. S koncem marca 2014 so pri Aeroflotu prenehali uporabljati letala Il-96-300, eno od njih pa je septembra istega leta odkupila Cubana. Glavni uporabnici tovornih letal Il-96-400T sta bili ruski letalski družbi [[Atlant-Soyuz Airlines]] in [[Polet Airlines]], ki sta obe do konca leta 2014 propadli. Danes je največja uporabnica letalska družba [[Rossiya Airlines]], ki upravlja deset letal za rusko vlado. Cubana je trenutno edina komercialna uporabnica. ==Zgodovina== Il-96 je bil razvit v času Sovjetske zveze. Prva tri operativna prototipna letala so bila zgrajena v letih 1986 in 1987. Prvo dokončano prototipno letalo je 28. septembra 1988 opravilo krstni polet z letališča na [[Hodinsko polje|Hodinskem polju]] v [[Moskva|Moskvi]]. Prva različica za komercialno uporabo je bila imenovana Il-96-300. Rusko dovoljenje za uporabo v letalskem prometu je bilo dodeljeno 29. decembra 1992.<ref>{{Navedi splet|title=Ilyushin Il-96-300|url=https://www.airliners.net/aircraft-data/ilyushin-il-96-300/253|access-date=24. marec 2022|website=Airliners.net|language=en}}</ref> Do tega trenutka je bilo zgrajenih devet operativnih letal, ki so bila v postopku dodeljevanja prometnega dovoljenja uporabljana za testne polete. Šlo je za prvo letalo ruske izdelave, ki mu zveza [[NATO]] ni namenila [[NATO oznaka|kodnega imena]]. Il-96 je obdržal zunanji izgled, ki je bil podoben temu njegovega predhodnika [[Iljušin Il-86|Il-86]], vendar je bil zasnovan kot popolnoma novo letalo. Prav tako je Il-96 imel večji razpon kril in winglete. Je bil načrtovan kot letalo, ki bo v floti ruske državne letalske družbe [[Aeroflot]] postopoma nadomestilo zastarela letala [[Iljušin Il-62|Il-62]]. Poleg tega bi se lahko novim zasebnim ruskim letalskim družbam ustvarila možnost nakupa domačega in cenejšega letala, ki ima podobne značilnosti kot uvozni letali [[Airbus A330]] in [[Airbus A340|A340]]. Če bi Il-96 še nadomestil letala Il-62 pri kubanskih in kitajskih državnih letalskih družbah, bi bila zagotovljena izdelava več sto primerkov. Za Il-96 se je zanimala tudi državna letalska družba [[Nemška demokratična republika|Nemške demokratične republike]] [[Interflug]], ki pa se je na koncu odločila za naročilo letal [[Airbus A310]]. Po razpadu Sovjetske zveze in vzhodnega bloka je povpraševanje po letalu Il-96-300 upadlo. Pri Aeroflotu so med letoma 1993 in 1996 prevzeli deset novih primerkov.<ref>{{Navedi splet|title=Aeroflot - Russian Airlines Fleet Details and History|url=https://www.planespotters.net/airline/Aeroflot-Russian-Airlines|access-date=23. marec 2022|website=Planespotters.net|language=en|archive-date=2014-03-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20140316174522/http://www.planespotters.net/Airline/Aeroflot-Russian-Airlines|url-status=dead}}</ref> Edina uporabnica zunaj Rusije je kubanska državna letalska družba [[Cubana de Aviación|Cubana]], ki je leta 2005 naročila tri nova letala. Kitajska državna letalska družba CAAC je bila po razpadu vzhodnega bloka privatizirana in preimenovana v [[Air China]], pri čemer se je odločila za floto evropskih in ameriških letal. Izdelanih je bilo le trideset primerkov letala Il-96. Pri Aeroflotu so po koncu prvega četrtletja 2014 zaradi nezadostne gospodarnosti upokojili preostala tri letala Il-96-300. Zadnji komercialni polet je bil opravljen 30. marca 2014 med [[Taškent]]om in Moskvo. Po tem je Cubana ostala edina komercialna uporabnica letal Il-96-300.<ref>{{Navedi splet|date=1. april 2014|title=Aeroflot retires the Ilyushin IL-96 from service|url=https://www.ch-aviation.com/portal/news/26914-aeroflot-retires-the-ilyushin-il-96-from-service|access-date=23. marec 2022|website=ch-aviation.com|publisher=ch-aviation GmbH|language=en}}</ref> Il-96 v svoji zgodovini ni bil udeležen pri nobeni smrtni nesreči, a je bil en primerek uničen v požaru. Šlo je za Aeroflotov Il-96-300 z [[Registracija zrakoplova|registrsko oznako]] RA-96010, ki je prvič poletel leta 1994. Letalo je zagorelo 3. junija 2014, ko je bilo parkirano na moskovskem [[mednarodno letališče Šeremetjevo|letališču Šeremetjevo]] brez ljudi v notranjosti in v času, ko je Aeroflot tovrstna letala že prenehal uporabljati za komercialne polete.<ref>{{Navedi splet|title=Aircraft accident Ilyushin Il-96-300 RA-96010 Moskva-Sheremetyevo Airport (SVO)|url=https://aviation-safety.net/database/record.php?id=20140603-0|access-date=23. marec 2022|website=Aviation Safety Network|publisher=Flight Safety Foundation|language=en}}</ref> ==Različice== [[Slika:Ilyushin Il-96.jpg|sličica|Iljušin Il-96-300 v uporabi pri Aeroflotu]] [[Slika:"Rossia" Il-96 RA-96016 (5869347382).jpg|sličica|Iljušin Il-96-300PU z registrsko oznako RA-96016 je bil drugi primerek predsedniškega letala]] ===Il-96-300=== Prvotna različica Il-96-300 je bila na voljo zgolj kot [[potniško letalo]]. Poganjajo jo štirje dvogredni [[turboventilatorski motor]]ji [[Aviadvigatel PS-90|Aviadvigatel PS-90A]], medtem ko v enem cenovnem razredu lahko sprejme do 300 potnikov. Il-96-300 je bil med letoma 1993 in 2014 v uporabi pri Aeroflotu. Leta 2005 so tri nova letala naročili pri kubanski državni letalski družbi Cubana, ki je s tem postala edina uporabnica zunaj Rusije. Zadnje od teh treh letal je bilo dobavljeno decembra 2006.<ref name="production-list">{{Navedi splet|title=Ilyushin Il-96 Production List|url=https://www.planespotters.net/production-list/Ilyushin/Il-96/Il-96|access-date=23. marec 2022|website=Planespotters.net|language=en|archive-date=2022-03-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323132908/https://www.planespotters.net/production-list/Ilyushin/Il-96/Il-96|url-status=dead}}</ref> Septembra 2014 so pri Cubani začeli uporabljati še četrto letalo, a je šlo za primerek iz leta 1993, ki je bil do tega trenutka v lasti Aeroflota.<ref>{{Navedi splet|title=CU-T1717 Cubana Ilyushin Il-96|url=https://www.planespotters.net/airframe/ilyushin-il-96-cu-t1717-cubana/3v4kly|access-date=23. marec 2022|website=Planespotters.net|language=en}}</ref> ===Il-96-300PU=== Il-96-300PU je predelana različica prvotnega letala, ki je bila zasnovana z namenom prevažanja ruskega predsednika. Zunanji izgled je identičen temu komercialnega letala, a je doseg podaljšan. Na krovu je tudi komunikacijska oprema, ki je težka štirinajst ton in predsedniku omogoča upravljati državo iz letala. Prvi primerek različice Il-96-300PU z registrsko oznako RA-96012 je bil izdelan leta 1995, ko je bil predsednik [[Boris Jelcin]]. Drugi primerek z registrsko oznako RA-96016 je svoj krstni polet opravil 21. aprila 2003, ko je bil predsednik [[Vladimir Putin]]. Tretji primerek z registrsko oznako RA-96018 je prvič poletel avgusta 2007, medtem ko je četrti z registrsko oznako RA-96019 svoj krstni polet opravil februarja 2009. Leta 2013 sta bila v floto ruske vlade dodana dva primerka različice Il-96-300PU, ki imata registrski oznaki RA-96020 in RA-96021. Najnovejše letalo Il-96-300PU z registrsko oznako RA-96022 je bilo dobavljeno julija 2016.<ref>{{Navedi splet|title=RA-96022 Rossiya - Special Flight Detachment Ilyushin Il-96|url=https://www.planespotters.net/airframe/ilyushin-il-96-ra-96022-rossiya-special-flight-detachment/34wqq1|access-date=26. marec 2022|website=Planespotters.net|language=en}}</ref> Floto predsedniških in vladnih letal upravlja letalska družba [[Rossiya Airlines]]. Trenutno obsega deset letal Il-96, vključno s primerki različice Il-96-300 brez oznake PU. Gre za tretjino vseh izdelanih letal Il-96. Najnovejše letalo je Il-96-300 z registrsko oznako RA-96023, dobavljeno januarja 2017.<ref>{{Navedi splet|title=Rossiya - Special Flight Detachment Fleet Details and History|url=https://www.planespotters.net/airline/Rossiya-Special-Flight-Detachment|access-date=26. marec 2022|website=Planespotters.net|language=en}}</ref> ===Il-96M=== Il-96M je bila posodobljena različica Il-96-300, podaljšana za devet metrov, opremljena z ameriško [[avionika|avioniko]] in poganjana z ameriškimi motorji. V treh cenovnih razredih bi lahko sprejela približno 310 potnikov, v enem pa več kot 400. Začeli so jo razvijati kratko po razpadu Sovjetske zveze z namenom izboljšanja gospodarnosti, zmanjšanja potrošnje goriva in povečanja konkurenčnosti zahodnim letalom. Il-96M so poganjali štirje turboventilatorski motorji [[Pratt & Whitney PW2000|Pratt & Whitney PW2337]] s potiskom 164,6 kN vsak. Pri podjetju Rockwell-Collins so oblikovali digitalno pilotsko kabino, s katero je bila odstranjena potreba po letalskem inženirju v vlogi tretjega člana posadke. Prototip je bil izdelan na podlagi enega od prototipov prvotnega letala, pri čemer so letalski trup podaljšali in ga prilagodili novi opremi. Krstni polet je različica Il-96M opravila 5. aprila 1993. Projekt so že v začetku pestile težave v zvezi s financiranjem. Leta 2001 je bil dokončno opuščen, saj so bila ustavljena pogajanja z ameriško banko glede financiranja avionike in motorjev. Prototip je bil edini primerek različice Il-96M. Iz podjetja [[Pratt & Whitney]] so zaradi razveljavljenih pogodb o financiranju zahtevali vrnitev vseh dobavljenih motorjev, pri čemer so bili odstranjeni tudi motorji, nameščeni na prototip. Prav tako so bile odstranjene in proizvajalcem vrnjene vse ostale komponente ameriške izdelave. Pri Aeroflotu so predtem načrtovali naročilo sedemnajstih letal Il-96M. ===Il-96T=== [[Slika:Ильюшин Ил-96 97693201001, Москва - Жуковский (Раменское) RP122859.jpg|sličica|Iljušin Il-96T na letalski razstavi v Moskvi leta 1999]] Il-96T je bilo [[tovorno letalo]], ki je temeljilo na potniškem letalu Il-96M. Prav tako je bilo opremljeno z ameriško avioniko in poganjano s štirimi turboventilatorskimi motorji Pratt & Whitney PW2337. Il-96T je imel vrata za nalaganje tovora dimenzij 3,6 krat 2,6 metra, ki so bila nameščena na sprednji stranski del letalskega trupa. Prototip so zgradili iz ničle, krstni polet pa je bil opravljen 16. maja 1997. Marca 1998 je bilo dodeljeno prometno dovoljenje ruske pristojne službe, junija 1999 pa tudi prometno dovoljenje ameriške službe [[FAA]]. Il-96T je bilo prvo rusko letalo, ki mu je FAA dodelila prometno dovoljenje. Preden je bil projekt leta 2001 dokončno opuščen, so pri Aeroflotu načrtovali naročilo treh letal. Kakor tudi v primeru potniškega letala Il-96M, je bil prototip edini primerek letala Il-96T, ameriške komponente in motorje pa so zaradi razveljavljenih pogodb o financiranju odstranili in vrnili proizvajalcem. ===Il-96-400=== Prototip različice Il-96-400 je bil izdelan na podlagi prototipa različice Il-96M po odstranitvi ameriških komponent in motorjev, kar pomeni, da je v primerjavi z različico Il-96-300 letalski trup podaljšan za devet metrov. Il-96-400 v enem cenovnem razredu lahko sprejme približno 430, v treh pa približno 310 potnikov. Poganjajo ga štirje dvogredni turboventilatorski motorji [[Aviadvigatel PS-90|Aviadvigatel PS-90A1]] s potiskom 171 kN vsak, ki so predelana in izboljšana različica prvotnih motorjev. Posodobljena je tudi avionika, ki je prav tako ruske izdelave. Avgusta 2006 je bilo poročano, da bo komercialna proizvodnja različice Il-96-300 ustavljena po dokončanju treh letal, ki so jih naročili pri Cubani, ter bo v prihodnosti namesto nje proizvajana različica Il-96-400. Za tisto naj bi se leta 2007 zanimali pri letalski družbi [[Air Zimbabwe]] in načrtovali naročilo petih letal. Leta 2013 naj bi obstajalo povpraševanje po treh letalih pri Cubani. V obeh primerih so bila vsa naročila razveljavljena, medtem ko je komercialna proizvodnja različice Il-96-400 veljala za zamrznjeno. ===Il-96-400T=== [[Slika:Atlant-Soyuz Ilyushin Il-96-400T.jpg|sličica|Iljušin Il-96-400T v uporabi pri letalski družbi Atlant-Soyuz Airlines]] Il-96-400T je tovorno letalo, zasnovano po ustavitvi projekta z različico Il-96T. Prvotno je bila načrtovana prilagoditev prototipa Il-96T ruskim komponentam in motorjem, ki bi potekala v drugi polovici leta 2001. S tem bi bila omogočena dobavitev prvega primerka ruski letalski družbi [[Atlant-Soyuz Airlines]] v začetku leta 2002. Do tega zaradi ponovnih težav s financiranjem ni prišlo, kar je vplivalo tudi na to, da so se pri Aeroflotu odločili za nakup rabljenih tovornih letal [[McDonnell Douglas DC-10|McDonnell Douglas DC-10-40]]. Delo na prvem primerku različice Il-96-400T je bilo nadaljevano v začetku leta 2006, ko je bila načrtovana dobava v roku enega leta. Še naprej je bil prvi uporabnik Atlant-Soyuz Airlines, pri katerem so naročili dve letali. Poleg tega je bila za letalski družbi [[AirBridgeCargo]] iz Rusije in [[Silk Way Airlines]] iz Azerbajdžana načrtovana izdelava po deset primerkov, ki pa ni bila nikoli uresničena. Krstni polet je bil opravljen 14. avgusta 2007. Kratko po izdelavi dveh letal za Atlant-Soyuz Airlines je bil zgrajen še tretji primerek različice Il-96-400T. Leta 2009, pred propadom letalske družbe Atlant-Soyuz Airlines 17. januarja 2011, je postala nova uporabnica vseh treh primerkov različice Il-96-400T letalska družba [[Polet Airlines]] s sedežem v Voronežu, ki jih je uporabljala, dokler tudi sama ni prenehala obratovati 24. novembra 2014.<ref>{{Navedi splet|title=Polet Flight Fleet Details and History|url=https://www.planespotters.net/airline/Polet-Flight|access-date=23. marec 2022|website=Planespotters.net|language=en}}</ref> Primerek različice Il-96-400T z registrsko oznako RA-96102 je bil nazadnje predrugačen v potniško letalo Il-96-400VPU in maja 2015 dobavljen [[Vojno letalstvo Rusije|ruskemu vojnemu letalstvu]].<ref>{{Navedi splet|title=RA-96102 Russian Federation Air Force Ilyushin Il-96|url=https://www.planespotters.net/airframe/ilyushin-il-96-ra-96102-russian-federation-air-force/elwnon|access-date=23. marec 2022|website=Planespotters.net|language=en}}</ref> ===Il-96-400M=== Il-96-400M je načrtovano potniško letalo, ki so ga iz tovarne v Voronežu prvič napovedali februarja 2017. Gre za posodobitev različice Il-96-400. Januarja 2020 so sporočili, da bo prvi prototip dokončan do konca leta, kljub temu, da še ni bilo nobenega naročila iz neke komercialne letalske družbe.<ref>{{Navedi splet|last=Stoffels|first=Felix|date=30. januar 2020|title=Neue Ilyushin Il-96 hat noch immer keine Kunden|url=https://www.aerotelegraph.com/uac-neue-il-96-400m-hat-noch-immer-keine-kunden|access-date=23. marec 2022|website=aeroTELEGRAPH|language=de}}</ref> Aprila 2021 je bilo poročano, da zaradi [[pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] in splošnega upada povpraševanja po daljnosežnih potniških letalih zaenkrat ne bo množične proizvodnje različice Il-96-400M. Kljub temu pa je bilo načrtovano dokončanje prvega prototipa v drugi polovici leta 2021 ter opravljanje testnih poletov za dodelitev prometnega dovoljenja v letih 2022 in 2023.<ref>{{Navedi splet|last=Lvova|first=Anastasija|date=15. april 2021|title=Ил-96-400 не пойдет в серийное производство|url=https://www.vedomosti.ru/business/articles/2021/04/15/866233-il-96-400|access-date=26. marec 2022|website=vedomosti.ru|language=ru}}</ref> ==Tehnične specifikacije== [[Slika:Cubana IL-96 economy class cabin.jpg|sličica|Posebnost Il-96 je odsotnost prostorov za prtljago na stropu]] [[Slika:Aeroflot Il-96-300 cockpit Petrov.jpg|sličica|Steklena pilotska kabina, posebnost je tretji član posadke, kar je redko v steklenem kokpitu]] [[Slika:Ilyushin Il-96 at Ramenskoye Airport MAKS 2007.jpg|sličica|Il-96 na Moskovsek mitingu MAKS]] {| class="wikitable" |- !Različica !Il-96-300 !Il-96M !Il-96T !Il-96-400 |- |Dolžina || align="center" | 55,3 m (181&nbsp;ft 7 in) || align="center" | 64,7 m (212&nbsp;ft 3 in) || colspan=2 align="center" | 63,939 m (209&nbsp;ft 9.28 in) |- |Razpon kril || colspan=4 align="center" | 60,11 m (197&nbsp;ft 3 in) |- |Površina kril || colspan=4 align="center" | 350 m² (3767,9&nbsp;ft²) |- |Naklon kril || colspan=4 align="center" | 30° |- |Flapi (zakrilca) || colspan=4 align="center" | I - 2°/3° (275 KIAS), II - 3°/25° (264 KIAS), III - 10°/25° (243 KIAS), <br/> IV - 25°/25° (210 KIAS) za vzlet, V - 40°/25° (189 KIAS) za pristanek |- |Širina kabine || colspan=4 align="center" | 5,70&nbsp;m (18,70&nbsp;ft)<ref>{{navedi splet|url=http://www.flightglobal.com/directory/detail.aspx?aircraftCategory=CommercialAircraft&manufacturerType=CommercialAircraft&navigationItemId=389&aircraftId=42&manufacturer=0&keyword=&searchMode=Manufacturer&units=Metric |title=Flight&nbsp;— Airline Industry news, aviation jobs & airline recruitment |publisher=Flightglobal.com |date= |accessdate=2009-12-20}}</ref> |- |Premer trupa || colspan=4 align="center" | 6,08&nbsp;m (19,94&nbsp;ft) |- |Višina || colspan=4 align="center" | 15,7 m (57&nbsp;ft 7 in) |- |Operativna prazna teža OEW || align="center" | 120.400&nbsp;kg (265.198&nbsp;lb) || align="center" | 132.400&nbsp;kg (291.630&nbsp;lb) || align="center" | 116.400&nbsp;kg (256.387&nbsp;lb) || align="center" | 122.300&nbsp;kg (269.383&nbsp;lb) |- |Maks. teža brez goriva MZFW || align="center" | 180.000&nbsp;kg (403.000&nbsp;lb) || || 208.400&nbsp;kg (459.030&nbsp;lb) |- |Maks. pristajalna teža MLW || align="center" | 183.000&nbsp;kg (403.083&nbsp;lb) || align="center" | 220.000&nbsp;kg (484.581&nbsp;lb) || align="center" | 220.000&nbsp;kg (484.581&nbsp;lb) || align="center" | 220.000&nbsp;kg (484.581&nbsp;lb) |- |Maks. vzletna teža MTOW || align="center" | 250.000&nbsp;kg (551.000&nbsp;lb) || align="center" | 270.000&nbsp;kg (595.000&nbsp;lb) || align="center" | 270.000&nbsp;kg (594.713&nbsp;lb) || align="center" | 265.000&nbsp;kg (583.700&nbsp;lb) |- |Maks. tovor|| align="center" | 40.000&nbsp;kg (88.105&nbsp;lb) || align="center" | 58.000&nbsp;kg (127.753&nbsp;lb) || align="center" | 92.000&nbsp;kg (202.643&nbsp;lb) || align="center" | 58.000&nbsp;kg (127.753&nbsp;lb) |- |Vzletna razdalja pri MTOW || align="center" | 2340 m (7677&nbsp;ft) || align="center" | 3000 m (9843&nbsp;ft) || align="center" | 2700 m (8858&nbsp;ft) || align="center" | 2700 m (8858&nbsp;ft) |- |Pristajalna razdalja|| align="center" | 860 m (2821&nbsp;ft) || align="center" | 1800 m (5906&nbsp;ft) || align="center" | 1650 m (5511&nbsp;ft) || align="center" | 1650 m (5511&nbsp;ft) |- |Potovalna hitrost || colspan=4 align="center" | 0,78 do 0,84 [[mach number|Mach]] ali 850 do 870&nbsp;km/h TAS (459 to 469 KTAS) |- |Maks. hitrost || colspan=4 align="center" | 0,84 Mach or 900&nbsp;km/h IAS (485 KIAS)<ref>V vojaški uporabi je maksimalna hitrost višja.</ref> |- |Največja višina leta || colspan=4 align="center" | 13100 m (43000 Ft) |- |Potovalna višina || colspan=4 align="center" | 9000 to 12000 m (29527 do 39370 Ft) |- |Doseg z maks. tovorom || align="center" | 11.500&nbsp;km (6.209 [[nautical mile|nmi]])|| align="center" | 12.800&nbsp;km (6.907 nmi) || align="center" | 5.000&nbsp;km (2.699 nmi) || align="center" | 10.000&nbsp;km (5.400 nmi) |- |Doseg z maks. gorivom || align="center" | 13.500&nbsp;km (7.289 [[nautical mile|nmi]])|| align="center" | 15.000&nbsp;km (8.100 nmi) || align="center" | 12.000&nbsp;km (6.479 nmi) || align="center" | 12.000&nbsp;km (6.479 nmi) |- |Kapaciteta goriva || colspan=4 align="center" | 152.620 l (40.322 [[gallon|US gal]]) |- |Motorji (x4) || align="center" | [[Aviadvigatel PS-90|Aviadvigatel PS-90A]]<ref>Vse motorje PS-90A je mogoče nadomestiti z novejšo različico PS-90A2, kar vključuje najnovejšo različico sistema FADEC, oblikovano v skladu z zahodnimi predpisi, in druga izboljšanja. Stroški vzdrževanja so zmanjšani za 40 odstotkov. Potrošnja goriva je podobna potrošnji goriva sočasnih zahodnih turboventilatorskih motorjev. PS-90A2 ustreza predpisom ETOPS-180, ICAO-4 in AP-33 (enako kot FAR-33/JAR-33). Največji potisk je 16.000 kg ali 18.000 kg. [http://www.avid.ru/eng/advanced-developments/]</ref> || align="center" | [[Pratt & Whitney PW2000]] || align="center" | Pratt & Whitney PW2337 <br/> ali <br/> Aviadvigatel PS-90A1|| align="center" | Aviadvigatel PS-90A1<ref>Pri Iljušinu so načrtovali tudi možnost vgraditve motorjev drugih proizvajalcev (Pratt & Whitney, Rolls-Royce ali CFM), kar bi bilo odvisno od zahtev in povpraševanja kupcev.</ref> |- |Potisk motorjev (x4) || align="center" | PS-90A: 16.000&nbsp;kg<br/>(35.242&nbsp;lb)<br/>N2:10425 RPM|| align="center" | 17.030&nbsp;kg<br/>(37.511&nbsp;lb)<br/>N2:12.360 RPM || align="center" | PW2337: 17.030&nbsp;kg<br/>(37.511&nbsp;lb)<br/>N2:12.360 RPM || align="center" | PS-90A1: 17.400&nbsp;kg<br/>(38.326&nbsp;lb) |- |Teža motorjev (x4) || align="center" | 2950&nbsp;kg<br/>(6497&nbsp;lb)|| align="center" | 3314&nbsp;kg<br/>(7300&nbsp;lb)|| align="center" | PW2337: 3314&nbsp;kg<br/>(7300&nbsp;lb) || align="center" | 2950&nbsp;kg<br/>(6497&nbsp;lb) |- |Posadka || align="center" | 3|| colspan=2 align="center" | 2 || align="center" | 2-3 |- | Število potnikov 3-razredi|| align="center" | 237 || align="center" | 307 || ||align="center" | 315 |- |Število potnikov 2-razreda|| align="center" | 263 || align="center" | 340 || || align="center" | 386 |- |Število potnikov 1-razred|| align="center" | 300 || align="center" | 420 || || align="center" | 436 |- |Kapaciteta tovora || align="center" | F.H.1: 9.000&nbsp;kg (spredaj)<br/>F.H.2: 15.000&nbsp;kg (zadaj)<br/>F.H.3: 1.000&nbsp;kg (zadaj)<br/>6 LD3 (spredaj)<br/> 10 LD3 (zadaj) || || align="center" | 580m³ na glavnem krovu <br/> 114m³ spredaj v podkrovju <br/> 82m³ zadaj v podkrovju<br/> 18 LD3 (spredaj)<br/> 14 LD3 (zadaj) || align="center" | 114m³ spredaj v podkrovju <br/> 82m³ zadaj v podkrovju<br/><br/> 18 LD3 (spredaj)<br/> 14 LD3 (zadaj) |} ''Podatki iz Ilyushin Aviation Complex,<ref>http://www.ilyushin.org/eng/</ref> FAA Certification Document A54NM in Il-96-300 Pilot Manual'' ==Glej tudi== * [[Iljušin Il-86]] * [[Airbus A330]] * [[Airbus A340]] * [[Boeing 767|Boeing 767-400]] * [[Boeing 777|Boeing 777-200]] * [[McDonnell Douglas MD-11]] ==Sklici in opombe== {{sklici|1}} ==Zunanje povezave== {{commons}} * [http://www.ilyushin.org/eng/products/passenger/96300.html Ilyushin HP (Il-96-300)] * [http://www.ilyushin.org/eng/products/passenger/96400.html Ilyushin HP (Il-96-400)] * [http://www.vaso.ru/?menu=planes_p10 Voronezh Aircraft Building Plant (Il-96-300)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120118042838/http://www.vaso.ru/?menu=planes_p10 |date=2012-01-18 }} {{ru icon}} * [http://www.vaso.ru/?menu=planes_p11 Voronezh Aircraft Building Plant (Il-96-400)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120118042728/http://www.vaso.ru/?menu=planes_p11 |date=2012-01-18 }} {{ru icon}} * [http://www.ifc-leasing.com/en/catalog/il-96/ Ilyushin Finance Co. (Il-96)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100405102920/http://www.ifc-leasing.com/en/catalog/il-96/ |date=2010-04-05 }} * [http://russianplanes.net/EN/REGIST2/Ilushin/Il-96 Il-96 production/orders list with statistics] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120312161929/http://russianplanes.net/EN/REGIST2/Ilushin/Il-96 |date=2012-03-12 }} {{Letala Iljušin}} {{Potniška letala}} [[Kategorija:Reaktivna letala]] [[Kategorija:Potniška letala]] [[Kategorija:Letala Iljušin]] [[Kategorija:Štirimotorna letala]] 20otxpax84o8wm2g02wpceeb9ydcht8 4 381393 6748420 6747784 2026-09-09T16:31:52Z Yerpo 8417 /* Statistika */ osvežitev 6748420 wikitext text/x-wiki Stran za koordinacijo obravnave '''kulturne dediščine Slovenije''' na slovenski Wikipediji. == Osnovni pojmi == [[Kulturna dediščina]] je skupek snovnih in nesnovnih ostalin preteklosti, ki jih "skupnost opredeli kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij". V Sloveniji koordinira aktivnosti v zvezi z varovanjem in spremljanjem kulturne dediščine Ministrstvo za kulturo, ki vodi uradno evidenco enot kulturne dediščine - [[Register kulturne dediščine Slovenije]]. Po Registru kulturne dediščine so trije glavni tipi dediščine: * [[nesnovna kulturna dediščina]] - seznam je v [https://geohub.gov.si/ghapp/iskd/?page=RNSD#zoom_to_selection=true Registru žive kulturne dediščine] ** podzvrst "živa mojstrovina državnega pomena" * [[premična kulturna dediščina]] - vodijo posamezne ustanove, ki hranijo objekte, ni spletno dostopnih seznamov * [[kulturni spomenik Slovenije|kulturni spomenik]] (nepremična kulturna dediščina) - seznam vodi ministrstvo, register (RKD) je javno spletno dostopen na naslovu https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/ . Vsaka enota ima unikatno kodo (EŠD), ki je razvidna iz njenega opisa. ** registrirana nepremična kulturna dediščina Slovenije - je zavedena v RKD in ima dodeljen EŠD, vendar ni razglašena za spomenik (takih je večina) Iz RKD je razvidno, da je vseh enot nepremične dediščine v RKD 29.812, od tega 8051 spomenikov lokalnega pomena in 315 spomenikov državnega pomena (na dan 12.2.2016). Vmesnik nima priročnega načina za prikaz podrobnejše statistike. Poleg RKD je kot vir podatkov za članke uporabna tudi [http://www.dedi.si/ DEDI] - Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem (na žalost ne z Wikipediji skladno licenco, tako da direktna uporaba besedila ni mogoča). == Infrastruktura na slovenski Wikipediji == Osnovna predloga za opremljanje wiki člankov o enotah kulturne dediščine je {{tl|Infopolje RKD}}. Izpolniti jo je treba s podatki, ki so dostopni v RKD (zgled: [[Ruska kapelica]]). S parametrom <code>embed=yes</code> ga je možno elegantno vgnezditi na dno nekega drugega infopolja (gled: [[Zasip]]). Drug način je oznaka v {{tl|Infopolje Zgodovinska znamenitost}}. Zgled: [[Ljubljanski grad]]. Obširnejša dokumentacija je na dokumentacijski podstrani obeh predlog. Kategorizacija je samodejna, če so infopolja ustrezno izpolnjena: * [[:Kategorija:Kulturni spomeniki državnega pomena]] * [[:Kategorija:Nepremični spomeniki lokalnega pomena]] * [[:Kategorija:Registrirana nepremična kulturna dediščina Slovenije]] * [[:Kategorija:Nesnovna kulturna dediščina Slovenije]] == Infrastruktura na Wikipodatkih == [[Wikipodatki]] so zbirka osnovnih podatkov o enciklopedičnih temah. Ker so oznake slovenske kulturne dediščine sistematične in (večinoma) javne, so primerne za vnos v Wikipodatke. Opremljeni objekti v Wikipodatkih s povezavami do člankov, ki predstavljajo enote kulturne dediščine, omogočijo statistično obdelavo in druge zanimive funkcije (npr. zemljevidi). Na Wikipodatkih je zdaj vzpostavljena infrastruktura za označevanje objektov (glej tudi [[Pogovor o Wikipediji:Kulturna dediščina Slovenije|razpravo na pogovorni strani]]). Če napišete nov članek o enoti kulturne dediščine, je zaželeno, da hkrati ustvarite tudi objekt v Wikipodatkih zanjo in ga opremite. Hierarhično:<br/> '''{{P|1435}}''' #{{Q|18398453}} - obvezna označitev z {{P|1715}} #{{Q|12799435}} - zaenkrat brez evidenčne številke in ostalih podatkov o dediščini #{{Q|18564289}} oz. nepremična kulturna dediščina - obvezna označitev z {{P|1587}} :: [[slika:Redirect arrow without text (cropped).svg|20px]] {{Q|18519893}} (brez varovanega statusa spomenika) :: [[slika:Redirect arrow without text (cropped).svg|20px]] {{Q|12794452}} (ima varovani status spomenika), ki ima lahko sledeče vrednosti: :::: [[slika:Redirect arrow without text (cropped).svg|20px]] {{Q|18363603}} :::: [[slika:Redirect arrow without text (cropped).svg|20px]] {{Q|18363639}} :::: [[slika:Redirect arrow without text (cropped).svg|20px]] {{Q|12794452}} Obvezne lastnosti po tipih enot: {| class="wikitable" |- !Nesnovna kulturna dediščina !! Premična kulturna dediščina !! Spomenik državnega pomena !! Spomenik lokalnega pomena !! ''neznana razglasitev'' !! Registrirana nepremična kulturna dediščina Slovenije |- |colspan="6" align="center"|{{P|31}} - mora biti podkategorija {{Q|386724}} ali {{Q|2221906}}<br/>(npr. {{Q|3947}}, {{Q|16970}}, {{Q|839954}},...) |- |colspan="6" align="center"|{{P|17}}: {{Q|215}} |- |{{P|1715}}: ''številka'' |<small>Seznami niso javno dostopni, zato ni zaenkrat označen noben objekt</small> |{{P|1587}}: ''številka'' |{{P|1587}}: ''številka'' |{{P|1587}}: ''številka'' |{{P|1587}}: ''številka'' |- |{{P|3259}}: {{Q|18398453}} |{{P|1435}}: {{Q|12799435}} |{{P|1435}}: {{Q|18363603}} |{{P|1435}}: {{Q|18363639}} |{{P|1435}}: {{Q|12794452}} <small>(nadpomenka)</small> |{{P|1435}}: {{Q|18519893}} |- | | |Zgled: {{q|650987}} |Zgled: {{q|3355366}} |Zgled: {{q|12785424}}<br/><small>Op.: spomeniki, razglašeni pred 1981, ko še ni bilo ločitve na spomenike državnega in lokalnega pomena</small> |Zgled: {{q|18577974}}<br/><small>Op.: registrirana kot kulturna dediščina, vendar ne razglašena za spomenik</small> |} Lastnosti imajo določene zahteve, poročila o kršitvah (napake, manjkajoči podatki, nenavadne vrednosti) občasno posodablja bot na strani [[:d:Wikidata:Database reports/Constraint violations/P1587|P1587]]. Wikipedijski članki, ki nimajo vnesenega EŠD v Wikipodatkih, so zbrani tudi v [[:Kategorija:EŠD podatka ni v Wikipodatkih]]. Koristno je opremljati objekte tudi z drugimi podatki, predvsem: * {{P|131}} - v katerem kraju ali občini stoji nepremični objekt * {{P|18}} - slika iz Zbirke * {{P|625}} - lahko copy-paste iz članka === Stanje podatkov === V Wikipodatke so bili sistematično uvoženi naslednji podatki o vseh spomenikih iz uradnega registra: tip objekta, občina, koordinate, razglasitev, EŠD. * 3. 1. 2019: [[:w:|User:PLbot]] je strojno ustvaril nove objekte o manjkajočih spomenikih in posodobil podatke v obstoječih objektih skladno s stanjem registra na dan 19. 12. 2018. Za obstoječe, že prej ročno vnešene spomenike, so bile posodobljene koordinate in razglasitev. * 20. 9. 2020: ročna posodobitev skladno s stanjem registra na dan 8. 9. 2020. 63 spomenikov nima več statusa spomenika (razlog pri večini nejasen), 7 spomenikov lokalnega pomena je bilo razglašenih za spomenike državnega pomena. * 6. 9. 2026: ročna posodobitev skladno s stanjem registra na dan 6. 9. 2026 === Avtomatizirano posodabljanje === Postopek: # uvoz podatkov iz registra s programom QGIS ## <code><nowiki>https://gisportal.gov.si/arcgis/services/MK/RKD_servis/MapServer/WFSServer?request=GetCapabilities&service=WFS</nowiki></code> v obrazec za "WFS layer from a server". ## pretvorba koordinat v DMS ## izračun centroidov poligonov ## izvoz vsega v CSV datoteko # primerjava s stanjem v Wikipodatkih #:<small>(op.: trenutno to počne {{u|Yerpo|Yerpova}} skripta v jeziku R s pomočjo knjižnice WikidataQueryServiceR; ko bo spolirana, bo objavljena)</small> # posodobitev inštanc v Wikipodatkih, kjer se razglasitve razlikujejo, ali so nove #: če jih je veliko, je lahko v pomoč [https://tools.wmflabs.org/quickstatements Quickstatements] == Statistika == :''Na dan 9. 9. 2026'' <div style="float:right; width:340px; border:1px solid #aaa; font-size:88%; background-color:#F9F9F9"> {| !colspan="2"|Pokritost po tipih dediščine v slovenski WP |- |colspan="2"|''Nepremična dediščina'' |- |Registrirana nepremična<br/>kulturna dediščina |<div style="background:#E6E6E6; height:5px; border:1px solid #aaa; width: 100px; float:left; margin-right:10px; margin-top:7px;"><div style="background:#4F8F50; height:5px; width: {{#expr:(1248/22620)*100 round 0}}px; align:left;">&nbsp;</div></div> {{#expr:(1248/22620)*100 round 0}} % |- |[[Nepremični spomenik lokalnega pomena|Spomeniki lokalnega pomena]] |<div style="background:#E6E6E6; height:5px; border:1px solid #aaa; width: 100px; float:left; margin-right:10px; margin-top:7px;"><div style="background:#4F8F50; height:5px; width: {{#expr:(857/8096)*100 round 0}}px; align:left;">&nbsp;</div></div> {{#expr:(857/8096)*100 round 0}} % |- |[[Spomenik državnega pomena|Spomeniki državnega pomena]] |<div style="background:#E6E6E6; height:5px; border:1px solid #aaa; width: 100px; float:left; margin-right:10px; margin-top:7px;"><div style="background:#4F8F50; height:5px; width: {{#expr:(170/347)*100 round 0}}px; align:left;">&nbsp;</div></div> {{#expr:(170/347)*100 round 0}} % |- |''neznana razglasitev'' |<div style="background:#E6E6E6; height:5px; border:1px solid #aaa; width: 100px; float:left; margin-right:10px; margin-top:7px;"><div style="background:#4F8F50; height:5px; width: {{#expr:(11/43)*100 round 0}}px; align:left;">&nbsp;</div></div> {{#expr:(11/43)*100 round 0}} % |- |Skupaj |<div style="background:#E6E6E6; height:5px; border:1px solid #aaa; width: 100px; float:left; margin-right:10px; margin-top:7px;"><div style="background:#4F8F50; height:5px; width: {{#expr:(2286/31106)*100 round 0}}px; align:left;">&nbsp;</div></div> {{#expr:(2286/31106)*100 round 0}} % |- |colspan="2"|''Nesnovna dediščina'' |- |[[Nesnovna kulturna dediščina|Nesnovna dediščina]] |<div style="background:#E6E6E6; height:5px; border:1px solid #aaa; width: 100px; float:left; margin-right:10px; margin-top:7px;"><div style="background:#4F8F50; height:5px; width: {{#expr:(9/46)*100 round 0}}px; align:left;">&nbsp;</div></div> {{#expr:(9/46)*100 round 0}} % |} </div> Iz RKD je razvidno, da je vseh enot nepremične dediščine 31.106, od tega 8096 spomenikov lokalnega pomena in 347 spomenikov državnega pomena. Spomenikov z razglasitvijo tipa »neznano« je 43, torej ostane 22.620 enot registrirane nepremične kulturne dediščine. V Wikipodatkih so ustvarjeni in označeni objekti za [[:d:Wikidata:Database reports/Constraint violations/P1587|skupno 9973 teh enot]], od tega: * 1574 enot registrirane nepremične kulturne dediščine * 8018 spomenikov lokalnega pomena * 335 spomenikov državnega pomena * 43 spomenikov z razglasitvijo tipa »neznano« V slovenski Wikipediji imamo članke za [https://w.wiki/UKdv skupno 2286 teh enot], od tega: * 1248 enot registrirane nepremične kulturne dediščine * 857 spomenikov lokalnega pomena * 170 spomenikov državnega pomena * 11 spomenikov z razglasitvijo tipa »neznano« Sledi, da je v Wikipediji pokritih dobrih pet odstotkov enot nepremične kulturne dediščine kot jih prepoznavajo državne ustanove. 100 % je nedosegljivih zaradi različnega načina obravnave – za primer, [[Kartuzijanski samostan Bistra]] (EŠD [http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=15 15]) in območje samostana Bistra (EŠD [http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=8775 8775]) sta ločeno razglašena za spomenika državnega pomena, medtem ko ločevanje v dva enciklopedična članka tu ni smiselno – vendar bi se vseeno spodobilo potruditi, da bo opisanih čim več objektov slovenske kulturne dediščine. Problematično je tudi posodabljanje, saj vmesnik RKD ne omogoča izpisovanja sprememb, tako da so lahko statusi ponekod zastareli. <!-- Wikidata Query Service omogoča prikaz vseh objektov, ki imajo vnešene koordinate, na [https://query.wikidata.org/#SELECT%20%3Fitem%20%3Fcoord%20%3Fesd%20WHERE%20{%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP1587%20%3Fesd%20.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP625%20%3Fcoord%20%0A}%0A zemljevidu]. --> '''Wikidata Query Service''' omogoča prikaz vseh objektov s koordinatami na [https://query.wikidata.org/#%23Lokacije%20enot%20nepremi%C4%8Dne%20dedi%C5%A1%C4%8Dine%20Slovenije%0A%23defaultView%3AMap%0ASELECT%20%3Fitem%20%3Fesd%20%3FitemLabel%20%3FlegaLabel%20%3FstatusLabel%20%3Fcoord%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP1587%20%3Fesd%20.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP131%20%3Flega%20.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP1435%20%3Fstatus%20.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP625%20%3Fcoord%20%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22%5BAUTO_LANGUAGE%5D%2Csl%22.%20%7D%0A%7D%0AORDER%20BY%20DESC%28%3FstatusLabel%29%20%0A%23%20opomba%3A%20za%20sortiranje%20po%20esd%20zamenjajte%20%3FstatusLabel%20z%20%3Fesd%0A%23%20opomba%3A%20za%20sortiranje%20v%20obratnem%20vrstne%20redu%20uporabite%20ORDER%20BY%20DESC%20%28%3FstatusLabel%29%0A%0A zemljevidu] ali v obliki [https://query.wikidata.org/#%23Lokacije%20enot%20nepremi%C4%8Dne%20dedi%C5%A1%C4%8Dine%20Slovenije%0ASELECT%20%3Fitem%20%3Fesd%20%3FitemLabel%20%3FlegaLabel%20%3FstatusLabel%20%3Fcoord%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP1587%20%3Fesd%20.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP131%20%3Flega%20.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP1435%20%3Fstatus%20.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP625%20%3Fcoord%20%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22%5BAUTO_LANGUAGE%5D%2Csl%22.%20%7D%0A%7D%0AORDER%20BY%20DESC%28%3FstatusLabel%29%20%0A%23%20opomba%3A%20za%20sortiranje%20po%20esd%20zamenjajte%20%3FstatusLabel%20z%20%3Fesd%0A%23%20opomba%3A%20za%20sortiranje%20v%20obratnem%20vrstne%20redu%20uporabite%20ORDER%20BY%20DESC%20%28%3FstatusLabel%29 pregledne tabele]. V [https://geohub.gov.si/ghapp/iskd/?page=RNSD Registru nesnovne dediščine] je 145 enot (7. september 2026), od tega jih je v Wikipodatkih zabeleženih 21, izvzemši članka [[Soline]], ki je namenjen predstavitvi te dejavnosti v najširšem pomenu, ne kot slovenske dediščine. == Glej tudi == * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments]] == Zunanje povezave == * [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/ Pregledovalnik Registra kulturne dediščine] * [https://ised.gov.si/app/ E-dediščina.si], alternativni vmesnik za dostop do podatkov, neznan status [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] q96p5he9ihktdpi29pdd3xtp9aiep76 0 383702 6748532 6723176 2026-09-10T02:38:57Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748532 wikitext text/x-wiki {{Infobox dam | name = Jez Šjangdžjaba | image = | image_caption = | name_official = 向家坝 | dam_crosses = [[Džinša]] | location = [[Junan]] | dam_type = Gravitacijski | dam_length = 909 m | dam_height = 161 m | dam_width_base = | spillway_type = | spillway_capacity = | construction_began = 25. november 2006 | opening = 2012 | status = O | cost = | owner = | res_name = | res_capacity_total = 5.163.000.000 m³ | res_catchment = 458.800 km² | res_surface = 95,6 km²<ref>{{navedi splet|title=About Xiangjiaba Hydropower|url=http://www.sffg.gov.cn/keystone/2006-06/21/223.html|publisher=Shuifu Development and Reform Bureau|access-date=23 August 2011|language=zh|archive-date=10 August 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110810203529/http://www.sffg.gov.cn/keystone/2006-06/21/223.html|url-status=dead}}</ref> | res_max_depth = | plant_operator = China Yangtze Power | plant_turbines = 4 × 812 MW, 4 × 800 MW, 3 x 450 [[Megawatt|MW]] [[Francisova turbina]] | plant_capacity = 7798 [[Megawatt|MW]] | plant_annual_gen = 30,7 [[TWh]] (2015) | plant_commission = 2012-2014 | plant_decommission = | location_map = Kitajska | location_map_caption = | coordinates = {{koord novi|28|38|48|N|104|23|33|E|type:landmark|display=inline,title}} | website = | extra = }} '''Jez Šjangdžjaba''' ({{zh|s=向家坝|t=向家壩|p=Xiàngjiābà}}) je velik [[gravitacijski jez]] na kitajski reki [[Džinša]] (pritok reke [[Jangce]]), približno 1000 kilometrov gorvodno od znamenitega projekta [[jez Treh sotesk]]. Je med provincama [[Sečuan]] (Jibin) in [[Junan]] (Šuifu), [[Ljudska republika Kitajska]]. [[Hidroelektrarna]] ima osem turbin, vsaka z močjo 800 MW, skupna kapaciteta je 6448 MW. Gradnja se je začela 26. novembra 2006, prvi generator je začel obratovati oktobra 2012,<ref>{{navedi splet|title=October impoundment acceptance of the Xiangjiaba Hydropower Station was officially launched|url=http://power.in-en.com/html/power-08130813711375862.html|publisher=International Power Grid|accessdate=30 April 2012|language=zh|archive-date=2012-05-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20120501071630/http://power.in-en.com/html/power-08130813711375862.html|url-status=dead}}</ref> zadnji pa 9. julija 2014 <ref>{{navedi splet | url=http://energy1.cri.cn/2/2014/07/15/22s1574.htm | title=Xiangjiaba, Xiluodu hydropower generating units put into the equivalent of a Three Gorges Power Station | publisher=People's Daily Online | date=15 July 2014 | accessdate=21 July 2014 | language=zh | archive-date=2014-09-24 | archive-url=https://web.archive.org/web/20140924044951/http://energy1.cri.cn/2/2014/07/15/22s1574.htm | url-status=dead }}</ref> Proizvedena elektrika se prenaša po namenskem visokonapetostnem enosmernem vodu (HVDC) med {{Pk|Xiangjiabo}} in [[Šanghaj]]em na širše območje Šanghaja, ki je oddaljeno 2000 km. To je drugi projekt na tej reki, po [[jez Šilvodu|jezu Šilvodu]], ki se je začel obratovati leto prej. Je med najmočnejšimi hidroelektrarnami na Kitajskem. == Gradnja in obratovanje == Gradnja 161 metrov visokega in 909,26 metra dolgega<ref name="Baubeginn">{{Internetquelle |url=http://www.gov.cn/english/2005-12/15/content_281739.htm |titel=Gigantic hydropower plant to start construction in Sichuan |autor= |werk=gov.cn |datum=2005-12-15 |zugriff=2019-01-05 }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190105201628/http://www.gov.cn/english/2005-12/15/content_281739.htm |date=2019-01-05 }}</ref> gravitacijskega jezu se je začela leta 2008. Hidroelektrarna je bila v gradnji od leta 2009. Maja 2011 je bil dobavljen prvi turbinski rotor, ki je lahko proizvedel 812 MW. Rotor tehta 406 ton, ima premer 10,5 metra in višino 4,7 metra.<ref name="erste Turbine">{{Internetquelle | url=http://www.hydroworld.com/articles/2011/05/alstom-delivers-first.html | titel=Alstom Delivers First Turbine Runner for Xiangjiaba Hydro Project in China| werk=Hydropower | zugriff=2012-11-29| sprache=en}}</ref> Prve generatorske enote so bile dokončane julija 2012.<ref name="erste Generatoren">{{Internetquelle | url=http://www.hydroworld.com/articles/2012/07/china-reports-first-big-unit-installed-at-6400-mw-xiangjiaba.html | titel=China Reports First Big Unit Installed at 6,400-MW Xiangjiaba | werk= Hydropower | datum=2012-07-16 | zugriff=2012-11-29| sprache=en}}</ref> Voda se v zajezitvenem jezeru zadržuje od oktobra 2012. V enem tednu naj bi se gladina vode dvignila z 280 metrov na 354 metrov. Dotok vode se je ustalil pri 15.000 kubičnih metrih na sekundo. Le šest ur po začetku shranjevanja vode se je gladina vode v jezeru Treh sotesk znižala za 4 centimetre.<ref name="Speicherung">{{Internetquelle | url= http://usa.chinadaily.com.cn/business/2012-10/11/content_15809898.htm| titel=China Hydropower Plant Starts Water Storage | werk=USA Chinadaily | datum= 2012-10-11 | archiv-url= | archiv-datum= | zugriff=2012-11-29| sprache=en}}</ref> Električna energija, proizvedena v hidroelektrarni, se po enem najdaljših visokonapetostnih enosmernih daljnovodov (HVDC) na svetu prenaša v Šanghaj, ki je oddaljen več kot 2000 kilometrov. Daljnovod je bil po 30-mesečni gradnji predan v obratovanje leta 2010.<ref name="Stromleitung">{{Internetquelle | url=http://www.powermag.com/business/China-Completes-Ultra-High-Voltage-Transmission-Superhighway_2940.html | titel= China Completes Ultra-High-Voltage Transmission Superhighway| titelerg= | autor= Sonal Patel| werk=Powernews | datum=2010-09-01 | zugriff=2012-11-29| sprache=en }}</ref> Drugi nameni jezu so nadzor poplav, namakanje, plovba ter zadrževanje mulja in usedlin.<ref name="Baubeginn" /> Projekt naj bi skupno stal približno 6,3 milijarde ameriških dolarjev.<ref name="erste Turbine" /> Po poročanju ''Frankfurter Allgemeine Zeitung'' (FAZ) so skupni stroški vseh štirih jezov ocenjeni na 200 milijard juanov (24 milijard evrov).<ref>{{Navedi splet |url=http://www.faz.net/aktuell/wirtschaft/unternehmen/staudaemme-china-setzt-auf-riesige-wasserkraftwerke-1638275.html |title=arhivska kopija |accessdate=2026-07-06 |archive-date=2025-04-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250417033416/https://www.faz.net/aktuell/wirtschaft/unternehmen/staudaemme-china-setzt-auf-riesige-wasserkraftwerke-1638275.html |url-status=dead }}</ref> == Vpliv na ljudi in okolje == Za jezero naj bi preselili med 88.000 in 118.000 ljudi.<ref name="Umsiedlung">{{Internetquelle | url=http://www.taipeitimes.com/News/world/archives/2006/11/28/2003338255 | titel= New Dam to Match Three Gorges’ Electricity Output | werk= Taipei Times| datum=2006-11-28 | zugriff=2012-11-29| sprache=en}}</ref><ref name="Grafik">{{Internetquelle | url=http://www.yp.scmp.com/Home/Website/Images/UploadImages/20120606/20120606161225.jpg | titel=Detaillierte Darstellung aller geplanten und gebauten Staudämme am Flusslauf | zugriff=2012-11-29 | sprache=en | format=jpg | offline=ja | archiv-url=https://web.archive.org/web/20131224105739/http://www.yp.scmp.com/Home/Website/Images/UploadImages/20120606/20120606161225.jpg | archiv-datum=2013-12-24 }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131224105739/http://www.yp.scmp.com/Home/Website/Images/UploadImages/20120606/20120606161225.jpg |date=2013-12-24 }}</ref> Lokalna vlada je navedla številko 40.100 ljudi za okrožje Suidžjang, kjer je na območju, kjer naj bi bil zgrajen rezervoar, šest mest. Marca 2012 je zaradi preselitev izbruhnilo pet dni množičnih protestov. Prebivalci niso želeli podpisati sporazumov o odškodninah, saj so menili, da so bila njihova zemljišča in domovi podcenjeni. Več kot 2000 ljudi je nato blokiralo glavne dostopne ceste do okrožja, kar je povzročilo pomanjkanje hrane. Prvi poskus prepričati protestnike, naj popolnoma končajo blokado, ni uspel. Na koncu je bilo napotenih več kot 400 policistov, da bi prepričali približno 300 protestnikov, ki so še naprej blokirali križišče in most, naj prenehajo s protesti. Javni red je bil po petih dneh vzpostavljen.<ref name="Proteste">{{Internetquelle | url=http://chinabusinessphilippines.com/index.php?option=com_content&view=article&id=1786:mass-disturbance-over-yunnan-dam&catid=34:news&Itemid=56 | titel=Mass Disturbance over Yunnan Dam | werk= China Business - Philippines | datum=2012-10-10 | zugriff=2012-11-29| sprache=en }}</ref> Junija 2010 je zaradi plazu v bližini jezu več kot 250 vaščanov izgubilo svoje domove. Po navedbah lokalnih oblasti je plaz povzročila gradnja ceste nad vasjo. Vendar pa so prebivalci poročali, da se je število in resnost plazov od začetka gradnje jezu znatno povečalo.<ref name="Erdrutsch">{{Internetquelle | url=http://www.yp.scmp.com/home/website/article.aspx?id=4223&section=National%20News | titel=A Barrage of Doubts | titelerg= | autor=Shi Jiangtao | hrsg= | werk=South China Morning Post | datum=2012-06-06 | zugriff=2012-11-29 | sprache=en }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131224105735/http://www.yp.scmp.com/home/website/article.aspx?id=4223&section=National%20News |date=2013-12-24 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.china.org.cn/english/news/190253.htm ''Hydropower Stations Dot Yangtze River''] china.org.cn, Xinhua * [https://www.theguardian.com/environment/2003/may/30/china.naturaldisasters ''Hidden Danger Behind Three Gorges Dam''] * [http://infrastructure.tdctrade.com/content.aspx?data=Infrastructure_content_en&contentid=737375&src=IN_ChInNe&w_sid=194&w_pid=755&w_nid=10795&w_cid=737375&w_idt=1900-01-01&w_oid=156&w_jid= Infrastructure & Real Estate * [http://journal.probeinternational.org/2005/12/21/new-yangtze-dams-spell-disaster-fish/ ''New Yangtze Dams Spell Disaster for Fish''] {{coord|28|38|48|N|104|23|33|E|type:mountain_region:SI_dim:4300|display=title}} [[Kategorija:Jezovi na Kitajskem|Šjangdžjaba]] [[Kategorija:Sečuan]] [[Kategorija:Junan]] {{Največje hidroelektrarne}} 3jjh6fovnd29alsyh40m0qqtizclny8 2 386841 6748582 6746783 2026-09-10T08:03:31Z Shabicht 3554 6748582 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] ter je leta 1382 [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. '''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov. ==Nasledstvena škofovska služba== Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi. ==Apostolstvo== Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi). ===Primat papeža in škofov=== Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije. ==Različni pogledi== Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavti | former name = | image =1996-Rover Moot-Fahnengruß.jpg | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = [[29. julij]] [[1907]] | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|29. julij [[1907]]}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = [[WOSM]], [[WAGGS]] | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' (in tudi skavtinje) so pripadniki skavtskega gibanja, enega največjih prostovoljnih mladinskih gibanj na svetu. ==Zgodovina== [[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br> sir [[Robert Baden-Powell]]<br> (po skavtsko: Bi-Pi)]] Skavtstvo je svetovno prostovoljno, nepolitično, organizirano vzgojno in izobraževalno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref> ==Začetki== Njegov začetnik in idejni oče je britanski [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|general]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powell|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> [[Robert Baden-Powell]], ki je med službovanjem v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> in med obrambo mesta Mafeking (danes Mafikeng) med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]] postal pozoren na mlade in spoznal, da so lahko zelo odgovorni, če se jim zaupa. Po zaključku svoje vojaške kariere in vrnitvi v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] je ugotovil, da je med mladimi zelo priljubljen njegov vojaški priročnik o izvidovanju (Aids to Scouting). Odločil se je, da bo svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusil, mlade pa z novo vzgojno metodo naučil samostojnosti, delovanja v majhnih skupinah ter jim pomagal pri graditvi identitete. Pri tem ni imel v mislih klasičnega vojaškega urjenja, temveč nekaj povsem drugačnega, čemur bi danes lahko rekli krepitev zavedanja, samostojnega odločanja ter duševnega zdravja pri mladih. ==Prvi skavtski tabor== [[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|levo|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]] Zato je med 29. julijem in 8. avgustom [[1907]] na otočku Brownsea organiziral poskusni tabor, na katerem je zbral skupino 22 dečkov, starih od 12 do 17 let. Izhajali so iz različnih socialnih slojev in družbenih okolij, tako iz družin delavcev, bogatašev kot iz različnih šol. Že to je bilo za tiste čase dokaj revolucionarno, saj so bili tedaj družbeni sloji jasno opredeljeni in se v glavnem niso mešali med seboj.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Med udeleženci je bil tudi njegov nečak Donald. Dečki so bili nastanjeni v šotorih, kuhali so na prostem in se veliko gibali v naravi. Baden-Powell jih je razdelil v majhne skupine, poimenovane patrulje in napisal tudi zakone, ki so veljali za vse. Vsaka patrulja je imela svojega vodjo, tak sistem se v skavtstvu uporablja še sedaj. Vadili so orientacijo, sledili stopinjam divjih živali, učili so se vozle in vezave, se pogovarjali o poštenosti, pogumu in odgovornosti. Nekaj pa je bilo tudi sproščenega druženja, ki je mlade še bolj povezalo med seboj, zlasti ob večerih zakurjenem ognju, kjer so tudi zapeli. Od tedaj 29. julij velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref> [[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]] [[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]] ==Skavtska metoda== Poskusni tabor je povsem uspel in Baden-Powell je naslednje leto izdal knjigo v več zvezkih »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, v kateri je prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenja z delom). Tedaj ni vedel, da bo njegova metoda postala eno najpomembnejših pedagoških del 20. stoletja. Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br> Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Metoda''' ---- |- | 1. Skavtski zakoni in obljuba |- | 2. Delo v majhnih skupinah |- | 3. Učenje z delom |- | 4. Osebno napredovanje<br> |- | 5. Simbolna govorica<br> |- | 6. Dejavnosti v naravi |- | 7. Medgeneracijski odnos<br> |- | 8. Služenje (kasneje) |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Opis metode''' ---- |- | - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah |- | - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja |- | - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref> |- | - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje |- | - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref> |- | - narava kot učilnica in prostor osebne rasti |- | - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji |- | - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim |} |} ==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode== Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref> ===Poudarki=== [[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]] ''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br> Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br> ''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br> Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br> ''3. Vzgoja za vrednote''<br> Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br> ''4. Delo v majhnih skupinah''<br> Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br> ''5. Simbolna govorica''<br> Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br> ''6. Narava kot učilnica''<br> Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br> ''7. Medgeneracijsko učenje''<br> Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref> ==Skavtska obljuba in simboli== Vsak skavt mora na določeni stopnji obljubiti, da bo pomagal drugim, spoštoval svojo domovino, živel po skavtskih zakonih in razvijal svoje sposobnosti. Za legendarno geslo »Bodi pripravljen« (Be Prepared) je Baden Powell dejal, da pomeni biti pripravljen tako telesno, kot duševno ter moralno, in to ne le na izredne razmere, temveč tudi na vsakdanje življenje. Preden je leta 1944 umrl, je v svojem poslovilnem pismu skavtom zapisal, naj poskušajo svet zapustiti vsaj malo boljši, kot so ga prejeli. Jedro skavtstva torej predstavlja obljuba, ki jo skavtinja in skavt častno izrečeta pred skupnostjo. Glede na starostno vejo slovenski skavti sedaj poznajo kar tri obljube: Najmanjši bobri in bobrovke obljubljajo: Obljubim, da bom ljubil/a Boga in pomagal/a skrbeti za svet. Večji volčiči in volkuljice: Obljubljam, da bom z Božjo pomočjo naredil/a, kar najbolje morem za svoje poboljšanje, da bom pomagal/a drugim in izpolnjeval/a zakona krdela. Najpomembnejše med njimi pa so tiste, ki jih skavtinje in skavti opravijo v skupini izvidnikov in izvidnic: Pri svoji časti obljubljam, da si bom z Božjo pomočjo prizadeval/a služiti Bogu in domovini, pomagati svojemu bližnjemu in izpolnjevati skavtske zakone. Zunanji znak obljube je skavtska rutica, ki je najbolj časten del skavtskega kroja. Med simboli, ki povezujejo in delajo skavte prepoznavne, so še stiliziran znak v obliki lilije, taborni ogenj, ter skavtski pozdrav s tremi iztegnjenimi prsti. Ti simbolizirajo tri glavne obveznosti iz skavtske obljube. ==Širitev in razvoj gibanja== Baden-Powell tudi ni pričakoval, da bodo dečki po vsem Združenem kraljestvu že zelo kmalu začeli spontano ustanavljati skavtske vode. Gibanje se je, brez uradno organizacije, širilo prek otoka po Evropi, v [[Severna Amerika|Severno]] in [[Južna Amerika|Južno Ameriko]], [[Avstralija|Avstralijo]], [[Indija|Indijo]] ter v [[Afrika|Afriko]]. Leta 1909 je kralj [[Edvard VII. Britanski|Edvard VII.]] postal uradni zaščitnik skavtskega gibanja. Leta 1920 se je v Londonu odvijal prvi Jamboree (svetovno srečanje skavtov), ki se ga je udeležilo 8000 skavtov iz 34 držav po svetu. Na Jamboreejeu leta 1929 je bilo že 50.000 skavtov iz 72 dežel (41 držav in delov kraljestev). ==Skavti v Sloveniji== ===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji=== Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref> [[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]] Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije. Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja. Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. Po letu 1945 je ponovni zagon skavtstva preprečila nova jugoslovanska oblast (tudi v Sloveniji), ki je skavte nadomestila sprva s pionirsko organizacijo, ki je imela drugačne cilje in je bila del socialističnega sistema. Leta 1951 pa so nekateri predvojni voditelji skavtov in [[Gozdovniki|gozdovnikov]] v Sloveniji ustanovili Združenje slovenskih tabornikov, ki se je pozneje preimenovalo v [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]] (del Zveze tabornikov Jugoslavije), ki je imela v času obstoja [[Jugoslavija|Jugoslavije]] med mladinskimi organizacijami svojevrsten [[monopol]]. {{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}} ==Svetovna organizacija skavtskega gibanja== [[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]] Svetovna organizacija skavtskega gibanja (World Organization of the Scout Movement - WOSM) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta. {{glavni|Svetovna organizacija skavtskega gibanja}} ===Ustanovitev=== Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji. Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]). Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana. ====Selitve sedeža==== [[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]] V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref> Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ===Organiziranost in zasedanja=== Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855 |title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br> Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> 40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br> [[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]] ===Članstvo v WOSM-u=== Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu. Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo. ==WAGGGS== [[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]] '''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale. === Zgodovina in ustanovitev=== [[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]] [[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]] [[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]] Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides. Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS]]). ==Skavtstvo v Sloveniji== Slovenske skavtinje in skavti se združujejo v [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov|Združenje Slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki šteje približno šest tisoč članov, lokalno pa v sedemdeset skupin, te pa v devet manjših območij, ki jih imenujejo ognjišča. Med Slovenci na [[Enota deželne decentralizacije Trst|Tržaškem]] in [[Enota deželne decentralizacije Gorica|Goriškem]] v Italiji deluje podobna [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO). Skavti kot del [[Civilna zaščita|Civilne zaščite]] pomagajo ob vseh večjih naravnih nesrečah po vsej Sloveniji. Mnogi pedagogi in psihologi menijo, da so veščine, ki jih skavtstvo razvija - samostojnost, sodelovanje, stik z naravo, reševanje problemov in odgovornost - v digitalni dobi še dragocenejše kot pred stoletjem. Zato se zanimanje za kakovostne programe sobivanja z naravo v nekaterih državah ponovno krepi, čeprav se to sedaj izraža drugače kot v času največjega razcveta skavtskega gibanja. {{glavni|ZSKSS}} ===Članstvo ZSKSS=== V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a. ===Organiziranost=== Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Sklici== {{sklici|3}} == Glej tudi == * [[Zgodovina slovenskega skavtstva]] * [[Robert Baden-Powell]] * [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) * [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO) * [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS) == Viri == * World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}} * Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}} * Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}} *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}} *{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Skavtstvo]] {{Infobox historic site |name = Opatija Rheinau |native_name = Abtei Rheinau |image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg |caption =sedanji izgled nekdanje opatije |image_size = 250px |locmapin = Švica |map_width = 275 |map_caption = |coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}} |location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]] |area = |built = |demolished = |rebuilt = |architect = |architecture = |governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]] |owner= |url= }} '''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]]. ==Zgodovina== Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref> == Sklici== {{sklici}} == Sklici == {{sklici}} == Viri== == Zunanje povezave == {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]] fdtb5p7zcir58x5inbqzdtdotogqxyf 0 406408 6748620 6571561 2026-09-10T11:14:12Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748620 wikitext text/x-wiki {|{{Infobox Ship Begin}} {{Infobox Ship Image |Ship image=[[File:Quantum of the Seas - Wedel 04.jpg|300px]] |Ship caption=Quantum of the Seas na reki Elba }} {{Infobox Ship Class Overview |Builders=[[Meyer Werft]], [[Papenburg]], [[Nemčija]] |Operators=[[Royal Caribbean International]] |Class before=[[Križarka razreda Oasis|''Oasis'']] |Class after= |Subclasses= |In service |Total ships building=1 |Total ships planned= 5 |Total ships completed=2 |Total ships cancelled= |Total ships active=2 |Total ships laid up= |Total ships lost= |Total ships retired= |Total ships preserved= }} {{Infobox Ship Characteristics |Hide header= |Header caption= |Ship type=[[Potniška križarka]] ||Ship tonnage= 168 666 [[tonaža (ladja)|GT]]<ref name=QuantumDNV>{{csr|register=DNV|id=32027|shipname=Quantum of the Seas|accessdate=2014-10-28}}</ref> |Ship length= {{convert|347,1|m|ft|0|abbr=on}} |Ship beam= {{convert|49,5|m|ft|0|abbr=on}} (maks.)<br />{{convert|41,4|m|ft|0|abbr=on}} (na vodni liniji) |Ship height= |Ship draught= {{convert|8,8|m|ft|0|abbr=on}} |Ship depth= |Ship decks= 18(16 za potnike)<ref name=QuantumFactSheet>{{navedi splet|title=Quantum of the Seas Fact Sheet|url=http://www.royalcaribbeanpresscenter.com/fact-sheet/27/quantum-of-the-seas/|work=Royal Caribbean Press Center|publisher=Royal Caribbean International|accessdate=28 October 2014}}</ref> |Ship power= 2{{nbsp}}&times;{{nbsp}} [[Wärtsilä]] 12V46F (2{{nbsp}}&times;{{nbsp}}14400{{nbsp}}kW){{br}}2{{nbsp}}&times;{{nbsp}} Wärtsilä 16V46F (2{{nbsp}}&times;{{nbsp}}19200{{nbsp}}kW)<ref name=QuantumDNV /> |Ship propulsion=[[Dizel-električni pogon]]{{br}}aDva [[ABB Group|ABB]] [[Azipod]]a XO (2 × 20,5 MW)<ref name="azipod">{{navedi splet|url=http://www.motorship.com/news101/industry-news/azipods-ordered-for-two-rcl-cruise-ships |title=Azipods ordered for two RCL cruise ships |publisher=The Motorship |date=April 17, 2013 |accessdate=April 17, 2013}}</ref><br /> Štirje {{convert|4694|hp|abbr=on|disp=flip}} potisniki na premcuz |Ship speed= {{convert|22|kn}}<ref name="innovation">{{navedi knjigo|title=Innovation & Technology: Shipbuilding in Papenburg|year=2013|publisher=Meyer Werft|location=Papenburg, Germany|page=26|url=http://www.meyerwerft.de/media/pdfs/pdf/Broschuere_UK_012013..pdf|accessdate=March 7, 2013|archive-date=2013-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20131105214433/http://www.meyerwerft.de/media/pdfs/pdf/Broschuere_UK_012013..pdf|url-status=dead}}</ref> |Ship capacity= 4180 potnikov<br /> 4905 potnikov (največ) }} |} '''Quantum''' je razred štirih [[potniška križarka|potniških križark]], ki jih je (oz. bo) zgradil nemški [[Meyer Werft]] za ameriško družbo [[Royal Caribbean International]]. Ladje novega razreda so za okrog 14000 GT večje od [[Križarka razreda Freedom|razreda Freedom]], od razreda Quantum so večje samo [[križarka razreda Oasis|križarke razreda Oasis]]. ==Ladje== {| class="wikitable" |- ! Ladja || Status || Datum vstopa v uporabo || [[tonaža (ladja)|Gros tonaža]] || Domače pristanišče || Opombe || Slika |- | Quantum of the Seas || style="text-align:Center;"| V uporabi || style="text-align:center;"| 31. oktober 2014 || style="text-align:center;"|168 666 GT || [[Šanghaj]]<ref name="QuantumChina">{{navedi splet|title=China Is New Home for Royal Caribbean International's Quantum of the Seas|url=http://www.miamiherald.com/2014/04/16/4063410/china-is-new-home-for-royal-caribbean.html|accessdate=2014-04-16|work=Miami Herald}}</ref> || <ref>{{navedi splet|title=CHINA IS NEW HOME FOR ROYAL CARIBBEAN INTERNATIONAL'S QUANTUM OF THE SEAS|url=http://www.royalcaribbeanpresscenter.com/press-release/1094/china-is-new-home-for-royal-caribbean-internationals-quantum-of-the-seas/|publisher=Royal Caribbean International|accessdate=2014-04-16}}</ref> ||style="height:85px;"|[[File:Quantum of the Seas - Wedel 04 (cropped).jpg|center|150px]] |- | Anthem of the Seas || style="text-align:Center;"| V uporabi || style="text-align:Center;"| April 20, 2015 || style="text-align:center;"| 168 666 GT || [[Southampton]], [[Cape Liberty Cruise Port]], [[Bayonne]], [[New Jersey]] || ||style="height:85px;"|[[File:Anthem of the Seas 08 (cropped) (contrast).JPG|center|150px]] |- |- | Ovation of the Seas || style="text-align:Center;"| V uporabi<ref name=ovationblock>{{navedi splet|url=http://www.meyerwerft.de/en/meyerwerft_de/medien/presseticker/pressemitteilung_detail_20175.jsp|title=Block Assembly of Ovation of the Seas begins|author=MEYER WERFT GmbH|work=meyerwerft.de|date=5 March 2015|accessdate=5 March 2015}}</ref> || style="text-align:Center;" | April 2016<ref name=ovationblock /><ref name=third_smartship>{{navedi splet|title=Three of a Kind: Ovation of the Seas to Join Quantum Class as Third Smartship|url=http://www.royalcaribbeanpresscenter.com/press-release/1113/three-of-a-kind-ovation-of-the-seas-to-join-quantum-class-as-third-smartship-/|website=Royal Caribbean Press Center|publisher=Royal Caribbean International|accessdate=18 September 2014|date=18 September 2014|archive-date=2025-01-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20250123062555/https://www.royalcaribbeanpresscenter.com/press-release/1113/three-of-a-kind-ovation-of-the-seas-to-join-quantum-class-as-Third-smartship-/|url-status=dead}}</ref>|| style="text-align:center;" | 168 666 GT || [[Tianjin]], [[Kitajska]]<ref>{{navedi novice|last1=Sampson|first1=Hannah|title=Royal Caribbean sending Ovation of the Seas to China|url=http://www.miamiherald.com/news/business/article16266362.html|accessdate=April 14, 2015|work=[[Miami Herald]]|date=March 25, 2015}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.cruiseandferry.net/articles/ovation-of-the-seas-to-homeport-in-australia-in-winter-2016-2017 |title=arhivska kopija |accessdate=2015-07-27 |archive-date=2019-07-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190721174538/https://www.cruiseandferry.net/articles/ovation-of-the-seas-to-homeport-in-australia-in-winter-2016-2017 |url-status=dead }}</ref>|| || style="height:85px;"| [[File:Ovation of the Seas 05.JPG|center|150px]] |- | Quantum IV || style="text-align:Center;"| Naročena<ref>{{navedi splet|url=http://www.royalcaribbeanpresscenter.com/press-release/1150/royal-caribbean-orders-fourth-quantum-class-vessel/|title=ROYAL CARIBBEAN ORDERS FOURTH QUANTUM-CLASS VESSEL|author=Royal Caribbean Cruises Ltd|date=7 May 2015|accessdate=12 May 2015}}</ref> || style="text-align:Center;"| 2019 (planirano)|| style="text-align:center;"| 168 666 GT || || || [[File:Part of Spectrum of the Seas at Meyer Werft 2018.jpg|center|150px]] |- | Quantum V || style="text-align:Center;"| Naročena || style="text-align:Center;"| 2020 (planirano)|| style="text-align:center;"| 168 666 GT || || || |} ==Sklici== {{sklici|30em}} ==Zunanje povezave== * [http://www.meyerwerft.com/ Meyer Werft stran] * [http://www.royalcaribbean.com/ Royal Caribbean stran] {{Potniške ladje}} [[Kategorija:Potniške ladje]] 2b7vspmzaj5q1byneeal2haydcz3hvp 0 409436 6748605 6712616 2026-09-10T09:31:36Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6748605 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji | title = Župnija Piran | image = | caption = | headquarters = Ulica IX. korpusa 25<br>6338 [[Piran]] | parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Piran]] | dedication = [[Sveti Jurij]] | established = | first_mentioned = 947{{sfn|Höfler|2016|p=206}} | previous_name = | deanery = [[Dekanija Koper|Koper]] | archdeaconry = | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | shrine = | notable_people = [[Giuseppe Tartini]], bl.[[Francesco Bonifacio]] | neigboring_parishes = [[Župnija Portorož]], [[Župnija Lucija]], [[Župnija Strunjan]], }} '''[[Župnija]] [[Piran]]''' ({{jezik-la|Paroecia Sancti Georgii Pirani}}) je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Koper|dekanije Koper]], ki je sestavni del [[škofija Koper|škofije Koper]]. Ker je v župniji tudi italijanska skupnost, se za italijanske vernike redno opravlja bogoslužje v njihovem jeziku, ob velikih praznikih pa se obhaja maša dvojezično. ==Zgodovina== Prvi sledovi cerkvene dediščine v Piranu so iz 6. stoletja. Prve župnije na območju koprske škofije so nedvomno nastale v obalnih mestih in v njihovem neposrednem zaledju, tako v Kopru pri stolnici Marijinega vnebovzetja kot Piranu pri cerkvi sv. Jurija, ki je izpričana že v listinah iz let 968 in 974. Župnija sv. Jurija v Piranu se v zgodovinskih virih prvič omenja v diplomi iz leta 974, s katero je cesar Oton II. gradeškemu patriarhu potrdil posesti, ki mu jo je bil podelil že njegov oče cesar Oton I.,V Piranu je, glede na dikcijo v listini, že moral obstajati [[kapitelj]], ki naj bi bil sicer določno izpričan šele leta 1349.{{sfn|Höfler|2016|p=206}} Pod piranski kapitelj je poleg cerkva v samem mestu kasneje sodila še vrsta cerkva v zaledju, ki je obsegalo Strunjan, Fazan (sedaj [[Lucija, Piran|Lucija]]) in Sečovlje, kot tudi Savudrijo.{{sfn|Höfler|2016|p=207}} [[Papeška bula|Bula]] [[Papež Janez XIX.|papeža Janeza XIX.]] iz leta 1024 je pomembna tudi zato, ker se v njej poleg pisne omembe piranske župnije in tiste v Umagu, ki je sicer znana že iz darovnice kralja Huga tržaškemu škofu iz leta 929, omenja se tudi [[Župnija Sečovlje|župnija v Sečovljah]] (in plebibus, precipue Piriani, Humagi scilicet et Sitiole), okoli katere se je poldrugo stoletje pozneje vnel spor med koprskimi in tržaškimi kanoniki. Leta 1082 je namreč tržaški škof [[seznam rimskokatoliških škofov Trsta|Heribert (Eriberto)]] koprskemu župniku in duhovščini cerkve Marije Device v Kopru podelil [[župnija Izola|župnijo sv. Mavra v Izoli]] (plebanatum sancti Mauri de villa Insulae) s štiridesetino in drugimi dohodki. Leta 1173 je »koprski in tržaški škof« Bernard (Wernardo) na prošnjo piranskega župnika cerkvi sv. Jurija in njeni duhovščini podelil štiridesetine v [[Kaštel|Kaštelu]] (Castel-Venere), čeprav naj bi te v resnici pripadale škofiji v [[Novigrad, Istra|Novigradu]].{{sfn|Höfler|2016|p=207}} 17. oktobra 1977 je [[papež Pavel VI.]] z [[papeška bula|bulo]] ''[[Prioribus saeculi]]'' (V prvih letih) apostolsko administraturo za Slovensko primorje ukinil ter obnovil staro koprsko škofijo, na celotnem ozemlju dotedanje administrature, ter jo pridružil [[Metropolija Ljubljana|slovenski (ljubljanski) cerkveni pokrajini]] kot sufragansko škofijo [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanske nadškofije]]. Tedaj je bil škof [[Janez Jenko]] imenovan za (prvega) koprskega rezidencialnega škofa<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= 2016|title= Služil noč in dan, V Kopru blagoslovitev grobnice škofov |journal= Družina |volume= 2|issue= 10. januar 2016 |pages=18 |publisher= Družina d.o.o. |doi= |url= |accessdate= }}</ref>. Po ratifikaciji meddržavnih [[Osimski sporazumi|Osimskih sporazumov]], ki so stopili v veljavo oktobra 1977, je bila obnovljena škofija povečana še s tistimi deli [[Nadškofija Gorica|goriške nadškofije]] in reške škofije (okoli [[Ilirska Bistrica|Ilirske Bistrice]]), ki so ostali v Sloveniji. == Sakralni objekti == Največ piranskih cerkva je nastalo v 13. in 14. stoletju. Kot je zapisal koprski škof [[Paolo Naldini]] v svojem cerkvenem krajepisu (1700), je »sveti žar krščanske pobožnosti botroval povečanju številu cerkva na tako majhnem območju«. Po doslej znanih podatkih je Piran imel samostan in več kot 23 cerkva ter številne kapelice, ki so se skozi stoletja spreminjale ali pa se zlile z okoliško arhitekturo. Do danes so se ohranile: {| class="wikitable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj/lokacija ! oznaka RKD/EID: |- | {{Slika d|Q2913498}} | [[Cerkev sv. Jurija, Piran|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Piran]], [[Seznam cest in ulic v Piranu|Adamičeva ulica]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-00516}} |- | {{Slika d|Q12786806}} |[[Cerkev Marije Snežne, Piran|cerkev Marije Snežne]]<br>[[podružnična cerkev]] | [[Piran]], [[Seznam cest in ulic v Piranu|Bolniška ulica]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03874}} |- | {{Slika d|Q15870399}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Piran|cerkev Marije Tolažnice]]<br>[[podružnična cerkev]] | [[Piran]], [[Seznam cest in ulic v Piranu|Ulica IX. korpusa]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03875}} |- | {{Slika d|Q15633517}} | [[Cerkev Matere Božje od zdravja, Piran|cerkev Matere Božje od zdravja]]<br>[[podružnična cerkev]] | [[Piran]], [[Seznam cest in ulic v Piranu|Prešernovo nabrežje]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-00515}} |- | {{Slika d|Q15868125}} | [[cerkev sv. Petra, Piran|cerkev sv. Petra]]<br>[[podružnična cerkev]] | [[Piran]], [[Tartinijev trg, Piran|Tartinijev trg]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-00517}} |- | {{Slika d|Q12786880}} | [[cerkev sv. Roka, Piran|cerkev sv. Roka]]<br>[[podružnična cerkev]] | [[Piran]], [[Seznam cest in ulic v Piranu|Trg bratstva (Rokov trg)]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03877}} |- | {{Slika d|Q18515896}} |[[Cerkev sv. Štefana, Piran|cerkev sv. Štefana]]<br>[[podružnična cerkev]] | [[Piran]], [[Seznam cest in ulic v Piranu|Židovski trg]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03878}} |- | {{Slika d|Q12786849}} | [[Cerkev sv. Frančiška, Piran|cerkev sv. Frančiška]]<br>[[Minoritski samostan Piran|samostanska cerkev]] | [[Minoritski samostan Piran]], [[Seznam cest in ulic v Piranu|Bolniška ulica]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03879}} |- |} ===Nekdanje cerkve === {| class="wikitable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj/lokacija |- | {{Slika d|Q12786845}} | [[cerkev sv. Donata, Piran|cerkev sv. Donata]]<br> | [[Piran]], [[Prvomajski trg, Piran|Prvomajski trg]] |} == Sklici == {{sklici|2}} ==Viri== * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem: k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |location=Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2}} * {{navedi knjigo |last=Naldini| first= Paolo| title=Cerkveni krajepis ali opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper|location= |publisher=Zgodovinsko društvo za južno Primorsko : Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije |year=1700| cobiss=110649344| isbn=}} * Alisi Antonio, ''Pirano: la sua chiesa, la sua storia'' {{COBISS|ID=4568621}} {{ikona it}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave== {{RKC-stub}} {{Škofija Koper}} {{Dekanija Koper}} {{Mesto Piran z okolico}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Piran]] [[Kategorija:Dekanija Koper|Piran]] [[Kategorija:Župnija Piran|Župnija Piran]] cix0plkxeehbstbc37bpqi4zng4tei6 6748606 6748605 2026-09-10T09:34:46Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6748606 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji | title = Župnija Piran | image = | caption = | headquarters = Ulica IX. korpusa 25<br>6338 [[Piran]] | parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Piran]] | dedication = [[Sveti Jurij]] | established = | first_mentioned = 947{{sfn|Höfler|2016|p=206}} | previous_name = | deanery = [[Dekanija Koper|Koper]] | archdeaconry = | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | shrine = | notable_people = [[Giuseppe Tartini]], bl.[[Francesco Bonifacio]] | neigboring_parishes = [[Župnija Portorož]], [[Župnija Lucija]], [[Župnija Strunjan]], }} '''[[Župnija]] [[Piran]]''' ({{jezik-la|Paroecia Sancti Georgii Pirani}}) je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Koper|dekanije Koper]], ki je sestavni del [[škofija Koper|škofije Koper]]. Ker je v župniji tudi italijanska skupnost, se za italijanske vernike redno opravlja bogoslužje v njihovem jeziku, ob velikih praznikih pa se obhaja maša dvojezično. ==Zgodovina== Prvi sledovi cerkvene dediščine v Piranu so iz 6. stoletja. Prve župnije na območju koprske škofije so nedvomno nastale v obalnih mestih in v njihovem neposrednem zaledju, tako v Kopru pri stolnici Marijinega vnebovzetja kot Piranu pri cerkvi sv. Jurija, ki je izpričana že v listinah iz let 968 in 974. Župnija sv. Jurija v Piranu se v zgodovinskih virih prvič omenja v diplomi iz leta 974, s katero je cesar Oton II. gradeškemu patriarhu potrdil posesti, ki mu jo je bil podelil že njegov oče cesar Oton I.,V Piranu je, glede na dikcijo v listini, že moral obstajati [[kapitelj]], ki naj bi bil sicer določno izpričan šele leta 1349.{{sfn|Höfler|2016|p=206}} Pod piranski kapitelj je poleg cerkva v samem mestu kasneje sodila še vrsta cerkva v zaledju, ki je obsegalo Strunjan, Fazan (sedaj [[Lucija, Piran|Lucija]]) in Sečovlje, kot tudi Savudrijo.{{sfn|Höfler|2016|p=207}} [[Papeška bula|Bula]] [[Papež Janez XIX.|papeža Janeza XIX.]] iz leta 1024 je pomembna tudi zato, ker se v njej poleg pisne omembe piranske župnije in tiste v Umagu, ki je sicer znana že iz darovnice kralja Huga tržaškemu škofu iz leta 929, omenja se tudi [[Župnija Sečovlje|župnija v Sečovljah]] (in plebibus, precipue Piriani, Humagi scilicet et Sitiole), okoli katere se je poldrugo stoletje pozneje vnel spor med koprskimi in tržaškimi kanoniki. Leta 1082 je namreč tržaški škof [[seznam rimskokatoliških škofov Trsta|Heribert (Eriberto)]] koprskemu župniku in duhovščini cerkve Marije Device v Kopru podelil [[župnija Izola|župnijo sv. Mavra v Izoli]] (plebanatum sancti Mauri de villa Insulae) s štiridesetino in drugimi dohodki. Leta 1173 je »koprski in tržaški škof« Bernard (Wernardo) na prošnjo piranskega župnika cerkvi sv. Jurija in njeni duhovščini podelil štiridesetine v [[Kaštel|Kaštelu]] (Castel-Venere), čeprav naj bi te v resnici pripadale škofiji v [[Novigrad, Istra|Novigradu]].{{sfn|Höfler|2016|p=207}} 17. oktobra 1977 je [[papež Pavel VI.]] z [[papeška bula|bulo]] ''[[Prioribus saeculi]]'' (V prvih letih) apostolsko administraturo za Slovensko primorje ukinil ter obnovil staro koprsko škofijo, na celotnem ozemlju dotedanje administrature, ter jo pridružil [[Metropolija Ljubljana|slovenski (ljubljanski) cerkveni pokrajini]] kot sufragansko škofijo [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanske nadškofije]]. Tedaj je bil škof [[Janez Jenko]] imenovan za (prvega) koprskega rezidencialnega škofa<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= 2016|title= Služil noč in dan, V Kopru blagoslovitev grobnice škofov |journal= Družina |volume= 2|issue= 10. januar 2016 |pages=18 |publisher= Družina d.o.o. |doi= |url= |accessdate= }}</ref>. Po ratifikaciji meddržavnih [[Osimski sporazumi|Osimskih sporazumov]], ki so stopili v veljavo oktobra 1977, je bila obnovljena škofija povečana še s tistimi deli [[Nadškofija Gorica|goriške nadškofije]] in reške škofije (okoli [[Ilirska Bistrica|Ilirske Bistrice]]), ki so ostali v Sloveniji. == Sakralni objekti == Največ piranskih cerkva je nastalo v 13. in 14. stoletju. Kot je zapisal koprski škof [[Paolo Naldini]] v svojem cerkvenem krajepisu (1700)<ref>{{navedi knjigo |last=Naldini| first= Paolo| title=Cerkveni krajepis ali opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper|location= |publisher=Zgodovinsko društvo za južno Primorsko : Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije |year=1700| cobiss=110649344| isbn=}}</ref>, je »sveti žar krščanske pobožnosti botroval povečanju številu cerkva na tako majhnem območju«. Po doslej znanih podatkih je Piran imel samostan in več kot 23 cerkva ter številne kapelice, ki so se skozi stoletja spreminjale ali pa se zlile z okoliško arhitekturo. Do danes so se ohranile: {| class="wikitable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj/lokacija ! oznaka RKD/EID: |- | {{Slika d|Q2913498}} | [[Cerkev sv. Jurija, Piran|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Piran]], [[Seznam cest in ulic v Piranu|Adamičeva ulica]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-00516}} |- | {{Slika d|Q12786806}} |[[Cerkev Marije Snežne, Piran|cerkev Marije Snežne]]<br>[[podružnična cerkev]] | [[Piran]], [[Seznam cest in ulic v Piranu|Bolniška ulica]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03874}} |- | {{Slika d|Q15870399}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Piran|cerkev Marije Tolažnice]]<br>[[podružnična cerkev]] | [[Piran]], [[Seznam cest in ulic v Piranu|Ulica IX. korpusa]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03875}} |- | {{Slika d|Q15633517}} | [[Cerkev Matere Božje od zdravja, Piran|cerkev Matere Božje od zdravja]]<br>[[podružnična cerkev]] | [[Piran]], [[Seznam cest in ulic v Piranu|Prešernovo nabrežje]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-00515}} |- | {{Slika d|Q15868125}} | [[cerkev sv. Petra, Piran|cerkev sv. Petra]]<br>[[podružnična cerkev]] | [[Piran]], [[Tartinijev trg, Piran|Tartinijev trg]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-00517}} |- | {{Slika d|Q12786880}} | [[cerkev sv. Roka, Piran|cerkev sv. Roka]]<br>[[podružnična cerkev]] | [[Piran]], [[Seznam cest in ulic v Piranu|Trg bratstva (Rokov trg)]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03877}} |- | {{Slika d|Q18515896}} |[[Cerkev sv. Štefana, Piran|cerkev sv. Štefana]]<br>[[podružnična cerkev]] | [[Piran]], [[Seznam cest in ulic v Piranu|Židovski trg]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03878}} |- | {{Slika d|Q12786849}} | [[Cerkev sv. Frančiška, Piran|cerkev sv. Frančiška]]<br>[[Minoritski samostan Piran|samostanska cerkev]] | [[Minoritski samostan Piran]], [[Seznam cest in ulic v Piranu|Bolniška ulica]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03879}} |- |} ===Nekdanje cerkve === {| class="wikitable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj/lokacija |- | {{Slika d|Q12786845}} | [[cerkev sv. Donata, Piran|cerkev sv. Donata]]<br> | [[Piran]], [[Prvomajski trg, Piran|Prvomajski trg]] |} == Sklici == {{sklici|2}} ==Viri== * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem: k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |location=Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2}} * {{navedi knjigo |last=Naldini| first= Paolo| title=Cerkveni krajepis ali opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper|location= |publisher=Zgodovinsko društvo za južno Primorsko : Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije |year=1700| cobiss=110649344| isbn=}} * Alisi Antonio, ''Pirano: la sua chiesa, la sua storia'' {{COBISS|ID=4568621}} {{ikona it}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave== {{RKC-stub}} {{Škofija Koper}} {{Dekanija Koper}} {{Mesto Piran z okolico}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Piran]] [[Kategorija:Dekanija Koper|Piran]] [[Kategorija:Župnija Piran|Župnija Piran]] 9zkxwuxrj4z7y2jy9up4g7e7hvfh7wr 0 411335 6748445 6747923 2026-09-09T18:28:49Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Mike_porcaro_bass_player_jss.png je bila v Zbirki izbrisana, zaradi [[:c:COM:CSD#F3|CSD F3]] (derivative work of non-free content)&#58; AI filter over https://www.t-online.de/unterhaltung/id_73283478/mike-porcaro-ist-gestorben- 6748445 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Mike Porcaro | Background = non_vocal_instrumentalist | Birth_name = Michael Joseph Porcaro | Alias = | Instrument = bas kitara, kontrabas, čelo | Genre = [[rock]], [[pop glasba|pop]] | Years_active = 1971–2007 | Associated_acts = [[Toto (glasbena skupina)|Toto]], Boz Scaggs, [[Joe Walsh]], Seals and Crofts | image = }} '''Michael Joseph »Mike« Porcaro''', [[američani|ameriški]] [[bas kitarist]] in studijski glasbenik, * [[29. maj]] [[1955]], [[South Windsor]], [[Connecticut]], [[Združene države Amerike]], † [[15. marec]] [[2015]], [[Los Angeles]]. Mike Porcaro je bil ameriški [[bas kitarist]], najbolj znan pa je bil po svojem delu s skupino [[Toto (glasbena skupina)|Toto]].<ref>{{navedi splet|url=http://totoofficial.com/history/|title=Toto: History|work=totoofficial.com|accessdate=28. november 2015}}</ref> Leta 2007 je zaradi odkritja bolezni [[ALS]] prenehal hoditi na turneje.<ref name="Classicrock">{{navedi splet|url=http://classicrock.teamrock.com/news/totos-mike-porcaro-hanging-in-there/|title=Toto’s Mike Porcaro ‘hanging in there|work=classicrock.teamrock.com|accessdate=28. november 2015}}</ref> Bil je srednji brat [[Jeff Porcaro|Jeffa]] in [[Steve Porcaro|Steva Porcara]], ki sta prav tako bila člana skupine Toto. Njihov oče je ameriški jazzovski tolkalist Joe Porcaro. ==Kariera== Porcaro je bil studijski glasbenik, preden je leta 1982, kmalu po izdaji albuma ''[[Toto IV]]'', pri skupini [[Toto (glasbena skupina)|Toto]] zamenjal originalnega bas kitarista [[David Hungate|Davida Hungatea]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.toto99.com/band/history/history2.shtml|title=Band History #2|work=toto99.com|accessdate=28. november 2015}}</ref> Porcaro je pri skladbi »Good For You« igral čelo <ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/toto-iv-mw0000100642/credits|title=Toto IV: Credits|work=[[AllMusic]]|accessdate=28. november 2015}}</ref>, po odhodu Hungatea, se je pojavil tudi v videospotih albuma ''Toto IV'', prav tako pa je s skupino nastopil na svetovni promocijski turneji. Član skupine je ostal do leta 2007. Poleg delovanja v skupini Toto, je Porcaro kot studijski glasbenik sodeloval na številnih snemanjih v Los Angelesu. Sodeloval je na turnejah z Michaelom Franksom, Seals and Crofts, Larryjem Carltonom in Bozom Scaggsom. Bas kitarist skupine [[In Flames]], [[Peter Iwers]] je dejal, da je Porcaro vplival na njegov način igranja.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rockdetector.com/interviews/artist,4354.sm|title=COME CLARITY: BASSIST PETER IWERS EARNESTLY REJOICES IN THE BELATED COMMERCIAL SUCCESS OF GOTHENBURG QUINTET IN FLAMES|work=rockdetector.com|accessdate=28. november 2015|archive-date=2007-09-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20070930183622/http://www.rockdetector.com/interviews/artist,4354.sm|url-status=bot: unknown}}</ref> ==Bolezen== Porcaro je leta 2007 prenehal nastopati s skupino Toto zaradi odrevenelosti prstov, zaradi katere je težko igral. Zamenjal ga je [[Leland Sklar]], ki je s skupino nastopal do prenehanja delovanja leta 2008.<ref>{{navedi splet|url=http://www.toto99.com/band/guest/sklar.shtml|title=Toto: Leland Sklar|work=toto99.com|accessdate=28. november 2015}}</ref> 26. februarja 2010 je v javnost prišla novica, da Porcaro boleha za [[Amiotrofična lateralna skleroza|amioforično lateralno sklerozo]]. Skupina Toto se je ponovno formirala in odšla na evropsko turnejo v podporo Miku Porcaru.<ref>{{navedi splet|url=http://www.toto99.com/blog2010/index.php?/categories/1-Hot-News/P9.html|title=TOTO temporarily reforming in July 2010|work=toto99.com|accessdate=28. november 2015}}</ref> Namesto Porcara je tokrat s skupino igral bas kitarist [[Nathan East]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.toto99.com/band/guest/nathaneast.shtml|title=Toto: Nathan East|work=toto99.com|accessdate=28. november 2015}}</ref> ==Smrt== Septembra 2012, je revija Classic Rock magazine poročala, da je Porcarovo stanje stabilno, kljub temu pa je bil Porcaro, zaradi napredovanja bolezni, na invalidskem vozičku.<ref name="Classicrock"/> 15. marca 2015 je Porcaro v spanju umrl na svojem domu v Los Angelesu. Star je bil 59 let.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rollingstone.com/music/news/toto-bassist-mike-porcaro-dead-at-59-20150315|title=Toto Bassist Mike Porcaro Dead at 59|date=15. marec 2015|author=Chiu, David|work=rollingstone.com|accessdate=28. november 2015}}</ref> ==Oprema== Porcaro je oboževal bas kitare znamk Peavey, Status Graphite basses, Fbass, Sugi in Music Man. Uporabljal bas kitare znamk Ibanez, Alembic in Oasis.<ref>{{navedi splet|url=http://www.toto99.com/features/equipmentmike.shtml|title=Equipment Mike|work=toto99.com|accessdate=28. november 2015}}</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{commons category}} *{{official|http://mikeporcaro.com/}} *[http://www.toto99.com/band/mike/mike.shtml Portal na toto99.com] *{{discogs artist}} *{{Allmusic|class=artist|id=mn0000494042}} *[http://www.toto99.com/disco/mikedisco.shtml Diskografija] {{Toto}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Porcaro, Mike}} [[Kategorija:Rojeni leta 1955]] [[Kategorija:Umrli leta 2015]] [[Kategorija:Ameriški bas kitaristi]] [[Kategorija:Ameriški studijski glasbeniki]] [[Kategorija:Člani skupine Toto]] ebqkxhs9m193gbd6qo096atfcz13i8i 0 422941 6748537 6254413 2026-09-10T05:07:31Z Gnooi 106999 /* */ 6748537 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Kratki stiki | image = | caption = | director = [[Janez Lapajne]] | producer = [[Aiken Veronika Prosenc]]<br>Janez Lapajne | writer = Janez Lapajne | starring = [[Tjaša Železnik]]<br>[[Grega Zorc]]<br>[[Jernej Šugman]]<br>[[Sebastijan Cavazza]]<br>[[Boris Cavazza]] | music = [[Uroš Rakovec]] | cinematography = [[Matej Križnik]] | editing = Janez Lapajne | studio = [[Triglav film (2001)|Triglav film]] | distributor = Triglav film<br>[[Cinemania Group]]<br>[[Fivia]] | released = 11. september 2006 | runtime = 105 minut | country = Slovenija | language = slovenski | budget = }} '''''Kratki stiki''''' je slovenski [[dramski film]] iz leta 2006 v režiji [[Janez Lapajne|Janeza Lapajneta]], ki je v pogojih gverilske produkcije nastal pod okriljem Triglav filma. Postal je absolutni zmagovalec 9. festivala slovenskega filma 2006, kjer je prejel osem vesen, vključno za najboljši film, režijo, scenarij in najboljšo glavno igralko (Tjaša Železnik v treh vlogah), ter nagrado revije Stop za igralca leta (Jernej Šugman). Film je bil posnet med novembrom in decembrom 2005 ter prikazan v tekmovalnih sporedih številnih mednarodnih festivalov širom po svetu, na EuroFestu v kanadskem Montrealu leta 2008 pa je prejel kristalno oko za najboljši film. Film je bil tudi izbran za [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši tujejezični film|slovenskega kandidata za najboljši tujejezični film]] na 80. izboru [[Oskar (filmska nagrada)|oskarjev]], vendar ni prišel v ožji izbor.<ref name="YahooMoviesSubmissions">{{navedi splet |url=http://oscars.movies.yahoo.com/news/iw/20071018/1355.html |title=A Record 63 Countries Vying For Best Foreign-Language Oscar Nod |publisher=[[Yahoo! Movies]] |date=2007-10-17 |accessdate=2008-06-23 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080926200107/http://oscars.movies.yahoo.com/news/iw/20071018/1355.html |archivedate=2008-09-26 }}</ref><ref name="VarietyShortlist">{{navedi splet|url=http://www.variety.com/awardcentral_article/VR1117979064.html?nav=news&categoryid=1982&cs=1|title=Oscar's foreign film race heats up|publisher=[[Variety (magazine)|Variety]]|author=Gaydos, Steven|author2=McCarthy, Libby |date=2008-01-15|accessdate=2008-06-23}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * Kratki stiki - uradna spletna stran: http://www.triglavfilm.si/kratkistiki/ * {{IMDb title|id=1085445}} * {{BSF|id=kratki-stiki}} {{Vesna na najboljši slovenski film}} {{film-stub}} [[Kategorija:Filmi leta 2006]] [[Kategorija:Slovenski dramski filmi]] [[Kategorija:Filmi Triglav filma (2001)]] g4pgkstl43wxqelccrerskdy9tt2fb0 2 423512 6748566 6684134 2026-09-10T06:59:31Z Florentina Veršič 146476 /* Obiskane tuje države */ 6748566 wikitext text/x-wiki '''Florentina Veršič''' (* [[1995]]), otrok Slovenskih goric, ki je svoje poslanstvo našel v medicini, za odklop pa se spusti v svet literature ali glasbe, zapisuje lastne stihe, preživlja čas z bližnjimi ali prispeva v zakladnico informacij na Wikipediji. Bolje živeti kratko in polno življenje kot dolgo in prazno. Na Wikipediji sodelujem od 14. 8. 2016. Ustvarjam nove članke s prevajanjem iz angleških člankov ali lastne izvirne članke. Popravljam in dopolnjujem tudi že obstoječe, predvsem razne škrbine. {{Navpolje | name = Navpolje | title = [[Wikipedija:Uporabniška polja|<font color=white>Uporabnik</font>]] | titlestyle = background:#FF7F50; color:white; text-align:left; | liststyle = text-align:left | style = width:260px; float:right; | state = open | navbar = off | list1 = {{uporabnik sl}} {{uporabnik en-3}} {{uporabnik de-1}} {{uporabnik ženska}} {{uporabnik sl-EU}} {{uporabnik Uni-MB}} {{uporabnik rimokatoličan}} {{uporabnik od|14|8|2016}} {{uporabnik IČ|13}} {{uporabnik Ste vedeli|76}} {{Uporabnik WPMed}} {{Uporabnik WP1000}} {{uporabnik prenosni računalnik}} }} Članek [[ABC-prenašalec]] je prepisan iz moje lastne seminarske naloge ''ABC transporterji'', napisane med aprilom in majem 2015. Prav tako je članek [[Fondaparinuks]] prepisan iz moje lastne seminarske naloge ''Fondaparinuks'', napisane aprila 2016. == Obiskane tuje države == {| class="wikitable sortable" align="center" ![[Država]] |- |{{zastava|Avstrija}} |- |{{zastava|Italija}} |- |{{zastava|Hrvaška}} |- |{{zastava|Združeno kraljestvo}} |- |{{zastava|Češka}} |- |{{zastava|Poljska}} |- |{{zastava|Francija}} |- |{{zastava|Monako}} |- |{{zastava|Črna gora}} |- |{{zastava|Bosna in Hercegovina}} |- |{{zastava|Madžarska}} |- |{{zastava|Portugalska}} |- |{{zastava|Nemčija}} |- |{{zastava|Švica}} |- |{{zastava|Lihtenštajn}} |- |{{zastava|Slovaška}} |- |{{zastava|Malta}} |- |{{zastava|Grčija}} |} == Ustvarjeni članki == Tukaj so razdeljeni v skupine in po abecedi našteti članki, ki sem jih ustvarila do sedaj. === Biografije === Razvrščeni po abecedi po priimkih. {{columns-list| '''*''' * [[Anne, kraljevska princesa]] * [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] * [[Princ Filip, vojvoda Edinburški]] * [[Princ Harry, vojvoda Susseški]] * [[Rudolf Habsburško-Lotarinški (prestolonaslednik)]] '''A''' * [[Philip Anglim]] * [[Franc Ankerst]] '''B''' * [[Jože Balažic (glasbenik)|Jože Balažic]] * [[Enid Blyton]] * [[Bryan Brown]] * [[Eleanor Burford]] * [[Walter Buschhoff]] '''C''' * [[Richard Chamberlain]] '''Č''' * [[Zvonko Čemažar]] '''D''' * [[Kirk Douglas]] [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] * [[Daryl Duke]] '''F''' * [[Saša Frelih]] '''G''' * [[Zsa Zsa Gabor]] '''H''' * [[David Hasselhoff]] * [[Nicky Hayden]] [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] * [[Jennifer Love Hewitt]] * [[Janez Hvale]] '''K''' * [[Joži Kališnik]] * [[Richard Kiley]] * [[Hardy Krüger mlajši]] '''L''' * [[Piper Laurie]] * [[Bruni Löbel]] * [[Christopher Lloyd]] '''M''' * [[Henry Mancini]] * [[Colleen McCullough]] * [[Franc Mihelič]] * [[Andrew Mountbatten-Windsor]] '''P''' * [[Sydney Penny]] * [[Christopher Plummer]] * [[Igor Podpečan]] * [[Fanika Požek]] '''R''' * [[Siegfried Rauch]] * [[Metka Ravnjak Jauk]] * [[Kenny Roberts, Jr.]] * [[Albin Rudan]] * [[Heiko Ruprecht]] '''S''' * [[Jean Simmons]] * [[Mik Soss]] * [[Ferry Souvan]] * [[Jožica Svete]] * [[Barbara Stanwyck]] [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] * [[Marjan Stare]] '''V''' * [[Renato Verlič]] '''W''' * [[Paul Walker]] * [[Rachel Ward]] * [[Mare Winningham]] * [[Christian Wolff (igralec)|Christian Wolff]] '''Z''' * [[Mark Zuckerberg]] }} === Medicina === {{columns-list| * [[ABC-prenašalec]] * [[Amputacija]] * [[Antiagregacijska učinkovina]] * [[Antikoagulant]] * [[Atrioventrikularni blok]] * [[Budd-Chiarijev sindrom]] * [[Endokarditis]] * [[Hiperholesterolemija]] * [[Hipernatriemija]] * [[Hiponatriemija]] [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] * [[Klasifikacija Killip-Kimball]] * [[Paraneoplastični sindrom]] * [[Perikarditis]] * [[Tangierska bolezen]] }} ==== Učinkovine ==== * [[Fondaparinuks]] * [[Gentamicin]] * [[Metoklopramid]] * [[Nebivolol]] * [[Omalizumab]] * [[Rokuronijev bromid]] === Film in televizija === * [[Gozdarska hiša Falkenau]] * [[Nazaj v prihodnost]] [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] * [[Nazaj v prihodnost 2]] * [[Nazaj v prihodnost 3]] * [[Pesem ptic trnovk (miniserija)|Pesem ptic trnovk]] * [[Policijska akademija (film)|Policijska akademija]] * [[Policijska akademija 2]] * [[Policijska akademija 3]] * [[Policijska akademija 4]] * [[Policijska akademija 5]] * [[Policijska akademija 6]] * [[Teorija vsega (film)|Teorija vsega]] === Videoigre === * ''[[Grand Theft Auto (serija videoiger)]]'' [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] * ''[[Grand Theft Auto III]]'' * ''[[Grand Theft Auto: San Andreas]]'' [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] * ''[[Grand Theft Auto: Vice City]]'' [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] * [[Založnik videoiger]] === Narodnozabavna glasba === ==== Ansambli ==== {{columns-list| * [[Ansambel Alojza Grnjaka]] * [[Ansambel Borisa Kovačiča]] * [[Ansambel Dorka Škoberneta]] * [[Ansambel Ekart]] * [[Ansambel Frajkinclari]] * [[Ansambel Franca Flereta]] * [[Ansambel Franca Miheliča]] * [[Ansambel Golte]] * [[Ansambel Igor in zlati zvoki]] * [[Ansambel Jožeta Krežeta]] * [[Ansambel Lojzeta Slaka]] * [[Ansambel Ludvika Lesjaka]] * [[Ansambel Maksa Kumra]] * [[Ansambel Milana Vitka]] * [[Ansambel Mladi Dolenjci]] * [[Ansambel Mladi korenjaki]] * [[Ansambel Modrijani]] * [[Ansambel Naveza]] * [[Ansambel Navihanke]] * [[Ansambel Nemir]] * [[Ansambel Nika Zajca]] * [[Ansambel Novi spomini]] * [[Ansambel Ota Roma]] * [[Ansambel Ottavia Brajka]] * [[Ansambel Petra Finka]] * [[Ansambel Pogum]] * [[Ansambel Poskočni muzikanti]] * [[Ansambel Primorski fantje]] * [[Ansambel Roka Žlindre]] * [[Ansambel Rudija Bardorferja]] * [[Ansambel Rudija Marondinija]] * [[Ansambel Slovenija]] * [[Ansambel Spev]] * [[Ansambel Storžič]] * [[Ansambel Taims]] * [[Ansambel Toneta Žagarja]] * [[Ansambel Veseli planšarji]] * [[Ansambel Vikend]] * [[Ansambel Vižarji]] * [[Ansambel Žargon]] * [[Fantje z vseh vetrov]] * [[Kvintet Dori]] * [[Skupina Gadi]] * [[Štajerskih 7]] }} ==== Festivali ==== * [[Festival narodnozabavne glasbe Ptuj]] * [[Festival narodnozabavne glasbe Števerjan]] * [[Festival narodnozabavne glasbe Vurberk]] * [[Festival Slovenskogoriški klopotec Cerkvenjak]] * [[Festival za Veliko nagrado Savinjske doline Marija Reka]] * [[Graška Gora poje in igra]] * [[Novoletni festival narodnozabavne glasbe Dolenjske Toplice]] * [[Seznam narodnozabavnih festivalov in tekmovanj v Sloveniji]] * [[Slovenska polka in valček]] * [[Večer slovenskih viž v narečju]] ==== Albumi ==== {{columns-list| * [[Božič z Modrijani (album)]] * [[Daleč je dom (album)]] * [[Kam šel je čas ... (album)]] * [[Kjer je glasba, tam smo mi (album)]] * [[Modrijani z gosti (album)]] * [[Moja (album)]] * [[Na stare lepe čase (album)]] * [[Neskončno zaljubljena (album)]] * [[Poljub pod pajčolanom (album)]] * [[Pusti mi pesmi (album)]] * [[Rock me (album)]] * [[Spomin na pevca še živi (album)]] * [[Tvoje solze me bolijo (album)]] }} === Drugo === * [[Festival Stična mladih]] * [[Gorski zdravnik]] * [[Grand Theft Auto]] * [[Pesem ptic trnovk]] * [[Seznam konstruktorskih svetovnih prvakov v motociklizmu]] === Predloge === * [[Predloga:Bolezni srca]] * [[Predloga:Častni oskar]] * [[Predloga:Dirkaški svetovni prvaki Formule 1]] * [[Predloga:Družinsko drevo Kirka Douglasa]] * [[Predloga:Emmy za najboljšega gostujočega igralca v dramski seriji]] * [[Predloga:Emmy za najboljšega igralca v stranski vlogi v kratki ali antološki seriji]] * [[Predloga:Emmy za najboljšo igralko v stranski vlogi v kratki ali antološki seriji]] * [[Predloga:Legenda rezultatov dirkačev v motošportih]] * [[Predloga:MotoGP legende]] * [[Predloga:Repsol Honda]] * [[Predloga:Ruski vladarji]] * [[Predloga:Suzuki MotoGP]] * [[Predloga:Zlati globus za najboljšega igralca TV miniserija film]] * [[Predloga:Zlati globus za najboljšega igralca v stranski vlogi TV]] * [[Predloga:Zlati globus za najboljšega igralca v televizijski drami]] * [[Predloga:Zlati globus za najboljšo igralko TV miniserija film]] * [[Predloga:Zlati globus za najboljšo igralko v stranski vlogi TV]] == Popravljeni članki == Tukaj so našteti članki, ki jih nisem ustvarila jaz, vendar sem jih ali jih še veliko urejam, popravljam ali dopolnjujem. === Biografije === Razvrščeni po abecedi po priimkih. {{columns-list| '''*''' * [[Elizabeta I. Angleška]] * [[Ludvik XIV. Francoski]] '''A''' * [[Abu Nuvas]] * [[Neil Armstrong]] '''B''' * [[Otto von Bismarck]] '''C''' * [[Jacques Cartier]] * [[Miguel de Cervantes]] * [[Tom Cruise]] '''F''' * [[Federico Fellini]] [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] * [[Franc Flere]] '''G''' * [[Alojz Grnjak]] * [[Johannes Gutenberg]] '''H''' * [[David Hilbert]]''' '''K''' * [[John Maynard Keynes]] [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] * [[Anita Kralj]] '''N''' * [[Džavaharlal Nehru]] '''R''' * [[Valentino Rossi]] * [[Ernest Rutherford]] '''S''' * [[Diana Spencer]] [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] }} === Narodnozabavni ansambli === * [[Ansambel Ajda]] * [[Ansambel Alpski kvintet]] * [[Ansambel Beneški fantje]] * [[Ansambel Bojana Kudra]] * [[Ansambel bratov Avsenik]] * [[Ansambel bratov Poljanšek]] * [[Ansambel bratov Žerjav]] * [[Ansambel Dolinarji]] * [[Ansambel Štirje kovači]] * [[Čuki]] * [[Seznam slovenskih narodnozabavnih ansamblov]] === Anatomija === * [[Debelo črevo]] * [[Dihala]] * [[Medenica]] * [[Obtočila]] * [[Srce]] * [[Trebuh]] * [[Uho]] * [[Želodec]] === Drugo === * [[Evanescence]] [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] * [[Fantje s Praprotna]] * [[Gorski zdravnik (2008)]] * [[Grand Theft Auto V]] [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] * [[Kolaps]] * [[Pesniški turnir]] * [[Seznam svetovnih prvakov v motociklizmu]] * [[Ti moja rožica (album)]] == Ste vedeli, da ...? == {{Polje za glavno stran |BarvaObrobe-svetla=AAD5FF |BarvaObrobe-temna=82ADD7 |BarvaNaslova=AAD5FF |Slika=Ambox blue question.svg |px=32 |Naslov_polja=Ste vedeli, da ...? |Vsebina= {{*gs}}... [[slovenska redakcija RAI]] vsako leto posname finale '''[[Festival narodnozabavne glasbe Števerjan|festivala narodnozabavne glasbe Števerjan]]'''? {{*gs}}... je na svetu znanih samo 100 obolelih za '''[[Tangierska bolezen|tangiersko boleznijo]]'''? {{*gs}}... je pisatelj [[Ivan Sivec]] napisal vrsto besedil za [[Narodnozabavna glasba|narodnozabavni]] '''[[Ansambel Franca Miheliča]]'''? {{*gs}}... so roman '''''[[Pesem ptic trnovk]]''''' po svetu prodali v 30 milijonih izvodov? {{*gs}}... je televizijska miniserija '''''[[Pesem ptic trnovk (miniserija)|Pesem ptic trnovk]]''''' druga najvišje ocenjena in priljubljena miniserija v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] vseh časov? {{*gs}}... harmonikar '''[[Franc Mihelič]]''' velja za utemeljitelja petprstnega igranja na [[Diatonična harmonika|diatonično harmoniko]]? {{*gs}}... je na Sazasu registriranih kar 1150 del, katerih avtor ali soavtor je '''[[Igor Podpečan]]'''? {{*gs}}... je angleška pisateljica '''[[Eleanor Hibbert]]''' napisala več kot 200 knjig pod osmimi različnimi [[psevdonim]]i, kot sta '''Victoria Holt''' in '''Philippa Carr'''? {{*gs}}... so v razvitem svetu [[virusi]] najpogostejši povzročitelji '''[[Perikarditis|perikarditisa]]'''? {{*gs}}... '''[[Ansambel Dorka Škoberneta]]''' nikoli ni niti snemal, niti nastopal s kakršnimikoli pevci? {{*gs}}... je angleška mladinska pisateljica '''[[Enid Blyton]]''' najprej želela postati poklicna [[pianist]]ka? {{*gs}}... je pevca in igralca '''[[David Hasselhoff|Davida Hasselhoffa]]''' med nastopom na mestu padca [[Berlinski zid|berlinskega zidu]] leta 1989 skoraj zadela petarda? {{*gs}}... je ameriška igralka '''[[Barbara Stanwyck]]''' v svojem prvem filmu nastopila v obrobni vlogi plesalke, čeprav ji je bila najprej ponujena glavna vloga? {{*gs}}... se je britanski '''[[princ Filip, vojvoda Edinburški]]''' rodil na [[Krf|Krfu]] in je naturaliziran Britanec? {{*gs}}... je kanadski igralec '''[[Christopher Plummer]]''' (na sliki) najprej nameraval postati koncertni [[pianist]]? {{*gs}}... je '''[[Nicky Hayden]]''' z osvojitvijo naslova svetovnega prvaka v razredu [[MotoGP]] leta 2006 prekinil petletno vladavino [[Valentino Rossi|Valentina Rossija]]? {{*gs}}... je hollywoodska igralka '''[[Jean Simmons]]''' (na sliki) začela kariero z vlogami v britanskih [[Film|filmih]]? {{*gs}}... se '''[[Budd-Chiarijev sindrom]]''' pojavi pri eni osebi na milijon odraslih? {{*gs}}... je '''[[Bryan Brown]]''' svojo ženo [[Rachel Ward]] spoznal na snemanju miniserije ''[[Pesem ptic trnovk (miniserija)|Pesem ptic trnovk]]'', v kateri sta igrala zakonca O'Neill? {{*gs}}... nune v [[Mayerling|Mayerlingu]] še danes molijo za dušo '''[[Rudolf, prestolonaslednik Avstro-Ogrske|avstroogrskega prestolonaslednika Rudolfa]]'''? {{*gs}}... se učinkovina '''[[metoklopramid]]''' uporablja za blaženje težav z [[Želodec|želodcem]] in [[Požiralnik|požiralnikom]], pa tudi [[Migrena|migrenskih glavobolov]]? {{*gs}}... je '''[[Marjan Stare]]''' avtor besedil nekaterih najbolj znanih pesmi [[Ansambel bratov Avsenik|Ansambla bratov Avsenik]], kot sta »[[Slovenija, od kod lepote tvoje]]« in »[[Planica, Planica]]«? {{*gs}}... je več filmskih studiev najprej zavrnilo scenarij za film '''''[[Nazaj v prihodnost]]'''''? {{*gs}}... je '''[[princ Harry Valižanski]]''' dvakrat služil v [[Afganistan|Afganistanu]] kot vojak? {{*gs}}... je bil '''''[[Nazaj v prihodnost 2]]''''' prvi film, v katerem je zaigral [[Elijah Wood]]? {{*gs}}... je slovenska pevka '''[[Jožica Svete]]''' (na sliki) najprej izvajala popevke, nato pa se pridružila [[Ansambel bratov Avsenik|Ansamblu bratov Avsenik]]? {{*gs}}... je ameriški igralec '''[[Richard Kiley]]''' dvakrat v istem letu osvojil tako [[zlati globus]] kot tudi [[Emmy|emmyja]]? {{*gs}}... travmatična '''[[amputacija]]''' predstavlja neposredno nevarnost [[Smrt|smrti]] zaradi velike izgube [[Kri|krvi]]? {{*gs}}... je bil film '''''[[Nazaj v prihodnost 3]]''''' sneman hkrati s [[Nazaj v prihodnost 2|predhodnikom]]? {{*gs}}... je '''[[Anne, kraljevska princesa|kraljevska princesa Anne]]''' prva članica britanske kraljeve družine, ki je tekmovala na [[Olimpijske igre|olimpijskih igrah]]? {{*gs}}... je '''[[Ferry Souvan]]''' v prvi različici besedila ''[[Tam, kjer murke cveto]]'' pomotoma napisal, da je [[encijan]] rdeče barve? {{*gs}}... je igralka in pevka '''[[Mare Winningham]]''' iz [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoliške vere]] prestopila v [[judovstvo]]? {{*gs}}... je igralec '''[[Philip Anglim]]''' najprej želel postati [[veterinar]]? {{*gs}}... je bil biografski film o [[Stephen Hawking|Stephenu Hawkingu]] '''''[[Teorija vsega (film)|Teorija vsega]]''''' posnet po spominih njegove prve žene Jane? {{*gs}}... je mladinski pisatelj [[Smiljan Rozman]] tudi igral bobne v narodnozabavnem '''[[Ansambel Milana Vitka|Ansamblu Milana Vitka]]'''? {{*gs}}... se '''[[paraneoplastični sindrom]]''' ne razvije zaradi lokalne prisotnosti [[Rak (bolezen)|rakavih]] celic, temveč zaradi [[Humoralna imunost|humoralnih]] dejavnikov? {{*gs}}... je bila madžarsko-ameriška igralka '''[[Zsa Zsa Gabor]]''' (na sliki) poročena devetkrat? {{*gs}}... je bilo posnetih 24 sezon nemške TV-serije '''''[[Gozdarska hiša Falkenau]]'''''? {{*gs}}... je '''[[Zvonko Čemažar]]''' napisal več besedil za [[Ansambel bratov Avsenik]], čeprav ni znal brati [[Nota|not]]? {{*gs}}... je ameriški igralec '''[[Paul Walker]]''' (na sliki) nekaj časa študiral [[Morska biologija|morsko biologijo]]? {{*gs}}... se je '''[[Ansambel Ota Roma]]''' šele po enajstih letih delovanja prvič pojavil v javnih občilih? {{*gs}}... je film '''''[[Policijska akademija (film)|Policijska akademija]]''''' prejel najboljše kritike izmed vseh sedmih filmov franšize? {{*gs}}... je bil debitantski film igralca '''[[Christian Wolff (igralec)|Christiana Wolffa]]''' (na sliki) cenzuriran zaradi preveč pozitivnega prikazovanja [[Homoseksualnost|homoseksualnosti]]? {{*gs}}... je skladatelj '''[[Henry Mancini]]''' v obdobju prevlade [[Rock|rocka]] ustvaril pesem, ki je postala številka ena na ''[[Billboard|Billboardovi]]'' lestvici? {{*gs}}... je '''[[Ansambel Fantje z vseh vetrov]]''' nastal iz glasbenikov, ki so že prej nastopali v različnih skupinah in so si zato nadeli takšno ime? {{*gs}}... je bil '''[[omalizumab]]''' zasnovan za zmanjšanje občutljivosti na [[Alergen|alergene]]? {{*gs}}... je '''[[Jennifer Love Hewitt]]''' pri devetih letih postala članica ekipe Texas Show Team, s katero je gostovala tudi v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]? {{*gs}}... je bil '''[[Ansambel Ekart]]''' finalist prvih treh izvedb festivala [[Slovenska polka in valček]]? {{*gs}}... se je nemški igralec '''[[Hardy Krüger mlajši]]''' najprej izšolal za natakarja? {{*gs}}... je avstralska pisateljica '''[[Colleen McCullough]]''' najprej študirala [[Medicina|medicino]]? {{*gs}}... je '''[[Ansambel Ottavia Brajka]]''' igral [[Fidel Castro|Fidelu Castru]] ob njegovem obisku v [[Koper|Kopru]]? {{*gs}}... se za posebno hude podtipe družinske '''[[Hiperholesterolemija|hiperholesterolemije]]''' po potrebi izvajajo tudi LDL afereza ali celo kirurški poseg? {{*gs}}... je '''[[Jože Balažic (glasbenik)|Jože Balažic]]''' že 15 let pred uradno pridružitvijo posnel ploščo z [[Ansambel bratov Avsenik|Ansamblom bratov Avsenik]]? {{*gs}}... so bili prastari starši '''[[Mark Zuckerberg|Marka Zuckerberga]]''' judovski emigranti iz Avstrije, Nemčije in Poljske? {{*gs}}... se je nemški igralec '''[[Heiko Ruprecht]]''' šolal na [[Salzburg|salzburškem]] [[Mozarteum|Mozarteumu]]? {{*gs}}... se narodnozabavni '''[[Kvintet Dori]]''' imenuje po znanem župniku [[Izidor Pečovnik - Dori|Izidorju Pečovniku - Doriju]]? {{*gs}}... je ''[[The Daily Telegraph|The Telegraph]]'' serijo videoiger '''[[Grand Theft Auto (serija videoiger)|Grand Theft Auto]]''' uvrstil med najuspešnejše britanske izvozne artikle? {{*gs}}... je v filmu '''''[[Policijska akademija 4]]''''' kot dvojnik v kratkem prizoru nastopil poklicni rolkar [[Tony Hawk]]? {{*gs}}... je '''[[Bruni Löbel]]''' skoraj do konca življenja igrala lik babice Herte v nemški seriji ''[[Gozdarska hiša Falkenau]]''? {{*gs}}... se je ameriška igralka '''[[Piper Laurie]]''' (na sliki) v mladosti dobivala z [[Ronald Reagan|Ronaldom Reaganom]]? {{*gs}}... je bil kitarist '''[[Renato Verlič]]''' sprejet za člana [[Ansambel bratov Avsenik|Avsenikov]] po tem, ko je edini prišel na vajo za avdicijo? {{*gs}}... so '''[[Atrioventrikularni blok|atrioventrikularni bloki]]''' normalni pri nekaterih ljudeh, na primer športnikih ali otrocih? {{*gs}}... je '''[[Ansambel Rudija Marondinija]]''' razpadel leta 1976, ko je vodja zasedbe postal oče? {{*gs}}... '''[[Kenny Roberts, Jr.|Kenny Roberts mlajši]]''' z očetom tvori edini dvojec oče in sin, ki je osvojil naslov svetovnega prvaka v [[Motociklizem|motociklizmu]] v razredu do 500 ccm? {{*gs}}... je v podatkovni zbirki združenja [[SAZAS]] vpisanih 677 skladb, kateri avtor ali soavtor je '''[[Janez Hvale]]'''? {{*gs}}... se v sodobni [[Anestezija|anesteziji]] za olajšanje intubacije sapnika uporablja mišični relaksant '''[[rokuronijev bromid]]'''? {{*gs}}... je nemški igralec '''[[Siegfried Rauch]]''' nastopil tudi v hollywoodskih filmih, kot sta ''[[Patton (film)|Patton]]'' in ''[[Orel je pristal (film)|Orel je pristal]]''? {{*gs}}... je v filmu ''[[Let nad kukavičjim gnezdom (film)|Let nad kukavičjim gnezdom]]'' svoj filmski debi doživel ameriški igralec '''[[Christopher Lloyd]]''' (na sliki)? {{*gs}}... je bil igralec '''[[Kirk Douglas]]''' sin rusko-judovskih priseljencev z ozemlja današnje [[Belorusija|Belorusije]]? {{*gs}}... je '''[[Saša Frelih|Saša Frelih - Mišo]]''' več desetletij deloval kot hišni organist v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]]? {{*gs}}... so povzročitelji infekcijskega '''[[Endokarditis|endokarditisa]]''' najpogosteje [[Streptokok|streptokoki]] in [[Stafilokok|stafilokoki]]? {{*gs}}... je britanski princ '''[[Princ Andrew, vojvoda Yorški|Andrew, vojvoda Yorški]]''', sodeloval v [[Falklandska vojna|falklandski vojni]]? {{*gs}}... ima '''''[[Policijska akademija 6|peto nadaljevanje Policijske akademije]]''''' na agregatorju Rotten Tomatoes oceno 0 %? {{*gs}}... je '''[[Walter Buschhoff]]''', poznan iz ''[[Gozdarska hiša Falkenau|Gozdarske hiše Falkenau]]'', pričel svojo igralsko kariero brez formalne igralske izobrazbe? {{*gs}}... je več publikacij po izidu označilo '''''[[Grand Theft Auto III]]''''' za eno najboljših videoiger vseh časov? {{*gs}}... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |BarvaNoge=CDE8FF |Noga=Moji prispevki v Ste vedeli, da...? }} == Priznanja == {| |- | [[Slika:Morpho menelaus.png|center|100px]] | Za veliko natančnost pri pisanju in zgledno urejene članke ti podeljujem '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Priznanje za izjemnega novinca|Priznanje za izjemnega novinca]]'''. Veliko vneme pri delu še naprej. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 17:22, 20. november 2016 (CET) |- |[[Slika:DYK medal.png|100px]] | Prislužila si si priznanje '''»Ste vedeli«''' za tvoje objavljene članke. Čestitam! --[[Uporabnik:Nokturno|Nokturno]] ([[Uporabniški pogovor:Nokturno|pogovor]]) 19:47, 18. december 2016 (CET) |- | [[Slika:Dyk25.png|100px|Medalja »Ste vedeli« 25 ]] | Za preko 25 člankov objavljenih pod '''»Ste vedeli«'''. --[[Uporabnik:Nokturno|Nokturno]] ([[Uporabniški pogovor:Nokturno|pogovor]]) 17:38, 28. oktober 2018 (CET) |- | [[Slika:Original Barnstar.png|100px|Zvezda]] | Za obširne in kakovostne prispevke. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:52, 1. februar 2024 (CET) |} jalo9d00gwwyebtef6z39sxobn2mmvr 6748567 6748566 2026-09-10T07:00:17Z Florentina Veršič 146476 /* Biografije */ +1. 6748567 wikitext text/x-wiki '''Florentina Veršič''' (* [[1995]]), otrok Slovenskih goric, ki je svoje poslanstvo našel v medicini, za odklop pa se spusti v svet literature ali glasbe, zapisuje lastne stihe, preživlja čas z bližnjimi ali prispeva v zakladnico informacij na Wikipediji. Bolje živeti kratko in polno življenje kot dolgo in prazno. Na Wikipediji sodelujem od 14. 8. 2016. Ustvarjam nove članke s prevajanjem iz angleških člankov ali lastne izvirne članke. Popravljam in dopolnjujem tudi že obstoječe, predvsem razne škrbine. {{Navpolje | name = Navpolje | title = [[Wikipedija:Uporabniška polja|<font color=white>Uporabnik</font>]] | titlestyle = background:#FF7F50; color:white; text-align:left; | liststyle = text-align:left | style = width:260px; float:right; | state = open | navbar = off | list1 = {{uporabnik sl}} {{uporabnik en-3}} {{uporabnik de-1}} {{uporabnik ženska}} {{uporabnik sl-EU}} {{uporabnik Uni-MB}} {{uporabnik rimokatoličan}} {{uporabnik od|14|8|2016}} {{uporabnik IČ|13}} {{uporabnik Ste vedeli|76}} {{Uporabnik WPMed}} {{Uporabnik WP1000}} {{uporabnik prenosni računalnik}} }} Članek [[ABC-prenašalec]] je prepisan iz moje lastne seminarske naloge ''ABC transporterji'', napisane med aprilom in majem 2015. Prav tako je članek [[Fondaparinuks]] prepisan iz moje lastne seminarske naloge ''Fondaparinuks'', napisane aprila 2016. == Obiskane tuje države == {| class="wikitable sortable" align="center" ![[Država]] |- |{{zastava|Avstrija}} |- |{{zastava|Italija}} |- |{{zastava|Hrvaška}} |- |{{zastava|Združeno kraljestvo}} |- |{{zastava|Češka}} |- |{{zastava|Poljska}} |- |{{zastava|Francija}} |- |{{zastava|Monako}} |- |{{zastava|Črna gora}} |- |{{zastava|Bosna in Hercegovina}} |- |{{zastava|Madžarska}} |- |{{zastava|Portugalska}} |- |{{zastava|Nemčija}} |- |{{zastava|Švica}} |- |{{zastava|Lihtenštajn}} |- |{{zastava|Slovaška}} |- |{{zastava|Malta}} |- |{{zastava|Grčija}} |} == Ustvarjeni članki == Tukaj so razdeljeni v skupine in po abecedi našteti članki, ki sem jih ustvarila do sedaj. === Biografije === Razvrščeni po abecedi po priimkih. {{columns-list| '''*''' * [[Anne, kraljevska princesa]] * [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] * [[Princ Filip, vojvoda Edinburški]] * [[Princ Harry, vojvoda Susseški]] * [[Rudolf Habsburško-Lotarinški (prestolonaslednik)]] '''A''' * [[Philip Anglim]] * [[Franc Ankerst]] '''B''' * [[Jože Balažic (glasbenik)|Jože Balažic]] * [[Enid Blyton]] * [[Bryan Brown]] * [[Eleanor Burford]] * [[Walter Buschhoff]] '''C''' * [[Richard Chamberlain]] '''Č''' * [[Zvonko Čemažar]] '''D''' * [[Kirk Douglas]] [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] * [[Daryl Duke]] '''F''' * [[Saša Frelih]] '''G''' * [[Zsa Zsa Gabor]] '''H''' * [[David Hasselhoff]] * [[Nicky Hayden]] [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] * [[Jennifer Love Hewitt]] * [[Janez Hvale]] '''K''' * [[Joži Kališnik]] * [[Richard Kiley]] * [[Hardy Krüger mlajši]] '''L''' * [[Piper Laurie]] * [[Bruni Löbel]] * [[Christopher Lloyd]] '''M''' * [[Henry Mancini]] * [[Colleen McCullough]] * [[Franc Mihelič]] * [[Andrew Mountbatten-Windsor]] '''P''' * [[Sydney Penny]] * [[Christopher Plummer]] * [[Igor Podpečan]] * [[Fanika Požek]] '''R''' * [[Siegfried Rauch]] * [[Metka Ravnjak Jauk]] * [[Eddie Redmayne]] * [[Kenny Roberts, Jr.]] * [[Albin Rudan]] * [[Heiko Ruprecht]] '''S''' * [[Jean Simmons]] * [[Mik Soss]] * [[Ferry Souvan]] * [[Jožica Svete]] * [[Barbara Stanwyck]] [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] * [[Marjan Stare]] '''V''' * [[Renato Verlič]] '''W''' * [[Paul Walker]] * [[Rachel Ward]] * [[Mare Winningham]] * [[Christian Wolff (igralec)|Christian Wolff]] '''Z''' * [[Mark Zuckerberg]] }} === Medicina === {{columns-list| * [[ABC-prenašalec]] * [[Amputacija]] * [[Antiagregacijska učinkovina]] * [[Antikoagulant]] * [[Atrioventrikularni blok]] * [[Budd-Chiarijev sindrom]] * [[Endokarditis]] * [[Hiperholesterolemija]] * [[Hipernatriemija]] * [[Hiponatriemija]] [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] * [[Klasifikacija Killip-Kimball]] * [[Paraneoplastični sindrom]] * [[Perikarditis]] * [[Tangierska bolezen]] }} ==== Učinkovine ==== * [[Fondaparinuks]] * [[Gentamicin]] * [[Metoklopramid]] * [[Nebivolol]] * [[Omalizumab]] * [[Rokuronijev bromid]] === Film in televizija === * [[Gozdarska hiša Falkenau]] * [[Nazaj v prihodnost]] [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] * [[Nazaj v prihodnost 2]] * [[Nazaj v prihodnost 3]] * [[Pesem ptic trnovk (miniserija)|Pesem ptic trnovk]] * [[Policijska akademija (film)|Policijska akademija]] * [[Policijska akademija 2]] * [[Policijska akademija 3]] * [[Policijska akademija 4]] * [[Policijska akademija 5]] * [[Policijska akademija 6]] * [[Teorija vsega (film)|Teorija vsega]] === Videoigre === * ''[[Grand Theft Auto (serija videoiger)]]'' [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] * ''[[Grand Theft Auto III]]'' * ''[[Grand Theft Auto: San Andreas]]'' [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] * ''[[Grand Theft Auto: Vice City]]'' [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] * [[Založnik videoiger]] === Narodnozabavna glasba === ==== Ansambli ==== {{columns-list| * [[Ansambel Alojza Grnjaka]] * [[Ansambel Borisa Kovačiča]] * [[Ansambel Dorka Škoberneta]] * [[Ansambel Ekart]] * [[Ansambel Frajkinclari]] * [[Ansambel Franca Flereta]] * [[Ansambel Franca Miheliča]] * [[Ansambel Golte]] * [[Ansambel Igor in zlati zvoki]] * [[Ansambel Jožeta Krežeta]] * [[Ansambel Lojzeta Slaka]] * [[Ansambel Ludvika Lesjaka]] * [[Ansambel Maksa Kumra]] * [[Ansambel Milana Vitka]] * [[Ansambel Mladi Dolenjci]] * [[Ansambel Mladi korenjaki]] * [[Ansambel Modrijani]] * [[Ansambel Naveza]] * [[Ansambel Navihanke]] * [[Ansambel Nemir]] * [[Ansambel Nika Zajca]] * [[Ansambel Novi spomini]] * [[Ansambel Ota Roma]] * [[Ansambel Ottavia Brajka]] * [[Ansambel Petra Finka]] * [[Ansambel Pogum]] * [[Ansambel Poskočni muzikanti]] * [[Ansambel Primorski fantje]] * [[Ansambel Roka Žlindre]] * [[Ansambel Rudija Bardorferja]] * [[Ansambel Rudija Marondinija]] * [[Ansambel Slovenija]] * [[Ansambel Spev]] * [[Ansambel Storžič]] * [[Ansambel Taims]] * [[Ansambel Toneta Žagarja]] * [[Ansambel Veseli planšarji]] * [[Ansambel Vikend]] * [[Ansambel Vižarji]] * [[Ansambel Žargon]] * [[Fantje z vseh vetrov]] * [[Kvintet Dori]] * [[Skupina Gadi]] * [[Štajerskih 7]] }} ==== Festivali ==== * [[Festival narodnozabavne glasbe Ptuj]] * [[Festival narodnozabavne glasbe Števerjan]] * [[Festival narodnozabavne glasbe Vurberk]] * [[Festival Slovenskogoriški klopotec Cerkvenjak]] * [[Festival za Veliko nagrado Savinjske doline Marija Reka]] * [[Graška Gora poje in igra]] * [[Novoletni festival narodnozabavne glasbe Dolenjske Toplice]] * [[Seznam narodnozabavnih festivalov in tekmovanj v Sloveniji]] * [[Slovenska polka in valček]] * [[Večer slovenskih viž v narečju]] ==== Albumi ==== {{columns-list| * [[Božič z Modrijani (album)]] * [[Daleč je dom (album)]] * [[Kam šel je čas ... (album)]] * [[Kjer je glasba, tam smo mi (album)]] * [[Modrijani z gosti (album)]] * [[Moja (album)]] * [[Na stare lepe čase (album)]] * [[Neskončno zaljubljena (album)]] * [[Poljub pod pajčolanom (album)]] * [[Pusti mi pesmi (album)]] * [[Rock me (album)]] * [[Spomin na pevca še živi (album)]] * [[Tvoje solze me bolijo (album)]] }} === Drugo === * [[Festival Stična mladih]] * [[Gorski zdravnik]] * [[Grand Theft Auto]] * [[Pesem ptic trnovk]] * [[Seznam konstruktorskih svetovnih prvakov v motociklizmu]] === Predloge === * [[Predloga:Bolezni srca]] * [[Predloga:Častni oskar]] * [[Predloga:Dirkaški svetovni prvaki Formule 1]] * [[Predloga:Družinsko drevo Kirka Douglasa]] * [[Predloga:Emmy za najboljšega gostujočega igralca v dramski seriji]] * [[Predloga:Emmy za najboljšega igralca v stranski vlogi v kratki ali antološki seriji]] * [[Predloga:Emmy za najboljšo igralko v stranski vlogi v kratki ali antološki seriji]] * [[Predloga:Legenda rezultatov dirkačev v motošportih]] * [[Predloga:MotoGP legende]] * [[Predloga:Repsol Honda]] * [[Predloga:Ruski vladarji]] * [[Predloga:Suzuki MotoGP]] * [[Predloga:Zlati globus za najboljšega igralca TV miniserija film]] * [[Predloga:Zlati globus za najboljšega igralca v stranski vlogi TV]] * [[Predloga:Zlati globus za najboljšega igralca v televizijski drami]] * [[Predloga:Zlati globus za najboljšo igralko TV miniserija film]] * [[Predloga:Zlati globus za najboljšo igralko v stranski vlogi TV]] == Popravljeni članki == Tukaj so našteti članki, ki jih nisem ustvarila jaz, vendar sem jih ali jih še veliko urejam, popravljam ali dopolnjujem. === Biografije === Razvrščeni po abecedi po priimkih. {{columns-list| '''*''' * [[Elizabeta I. Angleška]] * [[Ludvik XIV. Francoski]] '''A''' * [[Abu Nuvas]] * [[Neil Armstrong]] '''B''' * [[Otto von Bismarck]] '''C''' * [[Jacques Cartier]] * [[Miguel de Cervantes]] * [[Tom Cruise]] '''F''' * [[Federico Fellini]] [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] * [[Franc Flere]] '''G''' * [[Alojz Grnjak]] * [[Johannes Gutenberg]] '''H''' * [[David Hilbert]]''' '''K''' * [[John Maynard Keynes]] [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] * [[Anita Kralj]] '''N''' * [[Džavaharlal Nehru]] '''R''' * [[Valentino Rossi]] * [[Ernest Rutherford]] '''S''' * [[Diana Spencer]] [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] }} === Narodnozabavni ansambli === * [[Ansambel Ajda]] * [[Ansambel Alpski kvintet]] * [[Ansambel Beneški fantje]] * [[Ansambel Bojana Kudra]] * [[Ansambel bratov Avsenik]] * [[Ansambel bratov Poljanšek]] * [[Ansambel bratov Žerjav]] * [[Ansambel Dolinarji]] * [[Ansambel Štirje kovači]] * [[Čuki]] * [[Seznam slovenskih narodnozabavnih ansamblov]] === Anatomija === * [[Debelo črevo]] * [[Dihala]] * [[Medenica]] * [[Obtočila]] * [[Srce]] * [[Trebuh]] * [[Uho]] * [[Želodec]] === Drugo === * [[Evanescence]] [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] * [[Fantje s Praprotna]] * [[Gorski zdravnik (2008)]] * [[Grand Theft Auto V]] [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] * [[Kolaps]] * [[Pesniški turnir]] * [[Seznam svetovnih prvakov v motociklizmu]] * [[Ti moja rožica (album)]] == Ste vedeli, da ...? == {{Polje za glavno stran |BarvaObrobe-svetla=AAD5FF |BarvaObrobe-temna=82ADD7 |BarvaNaslova=AAD5FF |Slika=Ambox blue question.svg |px=32 |Naslov_polja=Ste vedeli, da ...? |Vsebina= {{*gs}}... [[slovenska redakcija RAI]] vsako leto posname finale '''[[Festival narodnozabavne glasbe Števerjan|festivala narodnozabavne glasbe Števerjan]]'''? {{*gs}}... je na svetu znanih samo 100 obolelih za '''[[Tangierska bolezen|tangiersko boleznijo]]'''? {{*gs}}... je pisatelj [[Ivan Sivec]] napisal vrsto besedil za [[Narodnozabavna glasba|narodnozabavni]] '''[[Ansambel Franca Miheliča]]'''? {{*gs}}... so roman '''''[[Pesem ptic trnovk]]''''' po svetu prodali v 30 milijonih izvodov? {{*gs}}... je televizijska miniserija '''''[[Pesem ptic trnovk (miniserija)|Pesem ptic trnovk]]''''' druga najvišje ocenjena in priljubljena miniserija v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] vseh časov? {{*gs}}... harmonikar '''[[Franc Mihelič]]''' velja za utemeljitelja petprstnega igranja na [[Diatonična harmonika|diatonično harmoniko]]? {{*gs}}... je na Sazasu registriranih kar 1150 del, katerih avtor ali soavtor je '''[[Igor Podpečan]]'''? {{*gs}}... je angleška pisateljica '''[[Eleanor Hibbert]]''' napisala več kot 200 knjig pod osmimi različnimi [[psevdonim]]i, kot sta '''Victoria Holt''' in '''Philippa Carr'''? {{*gs}}... so v razvitem svetu [[virusi]] najpogostejši povzročitelji '''[[Perikarditis|perikarditisa]]'''? {{*gs}}... '''[[Ansambel Dorka Škoberneta]]''' nikoli ni niti snemal, niti nastopal s kakršnimikoli pevci? {{*gs}}... je angleška mladinska pisateljica '''[[Enid Blyton]]''' najprej želela postati poklicna [[pianist]]ka? {{*gs}}... je pevca in igralca '''[[David Hasselhoff|Davida Hasselhoffa]]''' med nastopom na mestu padca [[Berlinski zid|berlinskega zidu]] leta 1989 skoraj zadela petarda? {{*gs}}... je ameriška igralka '''[[Barbara Stanwyck]]''' v svojem prvem filmu nastopila v obrobni vlogi plesalke, čeprav ji je bila najprej ponujena glavna vloga? {{*gs}}... se je britanski '''[[princ Filip, vojvoda Edinburški]]''' rodil na [[Krf|Krfu]] in je naturaliziran Britanec? {{*gs}}... je kanadski igralec '''[[Christopher Plummer]]''' (na sliki) najprej nameraval postati koncertni [[pianist]]? {{*gs}}... je '''[[Nicky Hayden]]''' z osvojitvijo naslova svetovnega prvaka v razredu [[MotoGP]] leta 2006 prekinil petletno vladavino [[Valentino Rossi|Valentina Rossija]]? {{*gs}}... je hollywoodska igralka '''[[Jean Simmons]]''' (na sliki) začela kariero z vlogami v britanskih [[Film|filmih]]? {{*gs}}... se '''[[Budd-Chiarijev sindrom]]''' pojavi pri eni osebi na milijon odraslih? {{*gs}}... je '''[[Bryan Brown]]''' svojo ženo [[Rachel Ward]] spoznal na snemanju miniserije ''[[Pesem ptic trnovk (miniserija)|Pesem ptic trnovk]]'', v kateri sta igrala zakonca O'Neill? {{*gs}}... nune v [[Mayerling|Mayerlingu]] še danes molijo za dušo '''[[Rudolf, prestolonaslednik Avstro-Ogrske|avstroogrskega prestolonaslednika Rudolfa]]'''? {{*gs}}... se učinkovina '''[[metoklopramid]]''' uporablja za blaženje težav z [[Želodec|želodcem]] in [[Požiralnik|požiralnikom]], pa tudi [[Migrena|migrenskih glavobolov]]? {{*gs}}... je '''[[Marjan Stare]]''' avtor besedil nekaterih najbolj znanih pesmi [[Ansambel bratov Avsenik|Ansambla bratov Avsenik]], kot sta »[[Slovenija, od kod lepote tvoje]]« in »[[Planica, Planica]]«? {{*gs}}... je več filmskih studiev najprej zavrnilo scenarij za film '''''[[Nazaj v prihodnost]]'''''? {{*gs}}... je '''[[princ Harry Valižanski]]''' dvakrat služil v [[Afganistan|Afganistanu]] kot vojak? {{*gs}}... je bil '''''[[Nazaj v prihodnost 2]]''''' prvi film, v katerem je zaigral [[Elijah Wood]]? {{*gs}}... je slovenska pevka '''[[Jožica Svete]]''' (na sliki) najprej izvajala popevke, nato pa se pridružila [[Ansambel bratov Avsenik|Ansamblu bratov Avsenik]]? {{*gs}}... je ameriški igralec '''[[Richard Kiley]]''' dvakrat v istem letu osvojil tako [[zlati globus]] kot tudi [[Emmy|emmyja]]? {{*gs}}... travmatična '''[[amputacija]]''' predstavlja neposredno nevarnost [[Smrt|smrti]] zaradi velike izgube [[Kri|krvi]]? {{*gs}}... je bil film '''''[[Nazaj v prihodnost 3]]''''' sneman hkrati s [[Nazaj v prihodnost 2|predhodnikom]]? {{*gs}}... je '''[[Anne, kraljevska princesa|kraljevska princesa Anne]]''' prva članica britanske kraljeve družine, ki je tekmovala na [[Olimpijske igre|olimpijskih igrah]]? {{*gs}}... je '''[[Ferry Souvan]]''' v prvi različici besedila ''[[Tam, kjer murke cveto]]'' pomotoma napisal, da je [[encijan]] rdeče barve? {{*gs}}... je igralka in pevka '''[[Mare Winningham]]''' iz [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoliške vere]] prestopila v [[judovstvo]]? {{*gs}}... je igralec '''[[Philip Anglim]]''' najprej želel postati [[veterinar]]? {{*gs}}... je bil biografski film o [[Stephen Hawking|Stephenu Hawkingu]] '''''[[Teorija vsega (film)|Teorija vsega]]''''' posnet po spominih njegove prve žene Jane? {{*gs}}... je mladinski pisatelj [[Smiljan Rozman]] tudi igral bobne v narodnozabavnem '''[[Ansambel Milana Vitka|Ansamblu Milana Vitka]]'''? {{*gs}}... se '''[[paraneoplastični sindrom]]''' ne razvije zaradi lokalne prisotnosti [[Rak (bolezen)|rakavih]] celic, temveč zaradi [[Humoralna imunost|humoralnih]] dejavnikov? {{*gs}}... je bila madžarsko-ameriška igralka '''[[Zsa Zsa Gabor]]''' (na sliki) poročena devetkrat? {{*gs}}... je bilo posnetih 24 sezon nemške TV-serije '''''[[Gozdarska hiša Falkenau]]'''''? {{*gs}}... je '''[[Zvonko Čemažar]]''' napisal več besedil za [[Ansambel bratov Avsenik]], čeprav ni znal brati [[Nota|not]]? {{*gs}}... je ameriški igralec '''[[Paul Walker]]''' (na sliki) nekaj časa študiral [[Morska biologija|morsko biologijo]]? {{*gs}}... se je '''[[Ansambel Ota Roma]]''' šele po enajstih letih delovanja prvič pojavil v javnih občilih? {{*gs}}... je film '''''[[Policijska akademija (film)|Policijska akademija]]''''' prejel najboljše kritike izmed vseh sedmih filmov franšize? {{*gs}}... je bil debitantski film igralca '''[[Christian Wolff (igralec)|Christiana Wolffa]]''' (na sliki) cenzuriran zaradi preveč pozitivnega prikazovanja [[Homoseksualnost|homoseksualnosti]]? {{*gs}}... je skladatelj '''[[Henry Mancini]]''' v obdobju prevlade [[Rock|rocka]] ustvaril pesem, ki je postala številka ena na ''[[Billboard|Billboardovi]]'' lestvici? {{*gs}}... je '''[[Ansambel Fantje z vseh vetrov]]''' nastal iz glasbenikov, ki so že prej nastopali v različnih skupinah in so si zato nadeli takšno ime? {{*gs}}... je bil '''[[omalizumab]]''' zasnovan za zmanjšanje občutljivosti na [[Alergen|alergene]]? {{*gs}}... je '''[[Jennifer Love Hewitt]]''' pri devetih letih postala članica ekipe Texas Show Team, s katero je gostovala tudi v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]? {{*gs}}... je bil '''[[Ansambel Ekart]]''' finalist prvih treh izvedb festivala [[Slovenska polka in valček]]? {{*gs}}... se je nemški igralec '''[[Hardy Krüger mlajši]]''' najprej izšolal za natakarja? {{*gs}}... je avstralska pisateljica '''[[Colleen McCullough]]''' najprej študirala [[Medicina|medicino]]? {{*gs}}... je '''[[Ansambel Ottavia Brajka]]''' igral [[Fidel Castro|Fidelu Castru]] ob njegovem obisku v [[Koper|Kopru]]? {{*gs}}... se za posebno hude podtipe družinske '''[[Hiperholesterolemija|hiperholesterolemije]]''' po potrebi izvajajo tudi LDL afereza ali celo kirurški poseg? {{*gs}}... je '''[[Jože Balažic (glasbenik)|Jože Balažic]]''' že 15 let pred uradno pridružitvijo posnel ploščo z [[Ansambel bratov Avsenik|Ansamblom bratov Avsenik]]? {{*gs}}... so bili prastari starši '''[[Mark Zuckerberg|Marka Zuckerberga]]''' judovski emigranti iz Avstrije, Nemčije in Poljske? {{*gs}}... se je nemški igralec '''[[Heiko Ruprecht]]''' šolal na [[Salzburg|salzburškem]] [[Mozarteum|Mozarteumu]]? {{*gs}}... se narodnozabavni '''[[Kvintet Dori]]''' imenuje po znanem župniku [[Izidor Pečovnik - Dori|Izidorju Pečovniku - Doriju]]? {{*gs}}... je ''[[The Daily Telegraph|The Telegraph]]'' serijo videoiger '''[[Grand Theft Auto (serija videoiger)|Grand Theft Auto]]''' uvrstil med najuspešnejše britanske izvozne artikle? {{*gs}}... je v filmu '''''[[Policijska akademija 4]]''''' kot dvojnik v kratkem prizoru nastopil poklicni rolkar [[Tony Hawk]]? {{*gs}}... je '''[[Bruni Löbel]]''' skoraj do konca življenja igrala lik babice Herte v nemški seriji ''[[Gozdarska hiša Falkenau]]''? {{*gs}}... se je ameriška igralka '''[[Piper Laurie]]''' (na sliki) v mladosti dobivala z [[Ronald Reagan|Ronaldom Reaganom]]? {{*gs}}... je bil kitarist '''[[Renato Verlič]]''' sprejet za člana [[Ansambel bratov Avsenik|Avsenikov]] po tem, ko je edini prišel na vajo za avdicijo? {{*gs}}... so '''[[Atrioventrikularni blok|atrioventrikularni bloki]]''' normalni pri nekaterih ljudeh, na primer športnikih ali otrocih? {{*gs}}... je '''[[Ansambel Rudija Marondinija]]''' razpadel leta 1976, ko je vodja zasedbe postal oče? {{*gs}}... '''[[Kenny Roberts, Jr.|Kenny Roberts mlajši]]''' z očetom tvori edini dvojec oče in sin, ki je osvojil naslov svetovnega prvaka v [[Motociklizem|motociklizmu]] v razredu do 500 ccm? {{*gs}}... je v podatkovni zbirki združenja [[SAZAS]] vpisanih 677 skladb, kateri avtor ali soavtor je '''[[Janez Hvale]]'''? {{*gs}}... se v sodobni [[Anestezija|anesteziji]] za olajšanje intubacije sapnika uporablja mišični relaksant '''[[rokuronijev bromid]]'''? {{*gs}}... je nemški igralec '''[[Siegfried Rauch]]''' nastopil tudi v hollywoodskih filmih, kot sta ''[[Patton (film)|Patton]]'' in ''[[Orel je pristal (film)|Orel je pristal]]''? {{*gs}}... je v filmu ''[[Let nad kukavičjim gnezdom (film)|Let nad kukavičjim gnezdom]]'' svoj filmski debi doživel ameriški igralec '''[[Christopher Lloyd]]''' (na sliki)? {{*gs}}... je bil igralec '''[[Kirk Douglas]]''' sin rusko-judovskih priseljencev z ozemlja današnje [[Belorusija|Belorusije]]? {{*gs}}... je '''[[Saša Frelih|Saša Frelih - Mišo]]''' več desetletij deloval kot hišni organist v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]]? {{*gs}}... so povzročitelji infekcijskega '''[[Endokarditis|endokarditisa]]''' najpogosteje [[Streptokok|streptokoki]] in [[Stafilokok|stafilokoki]]? {{*gs}}... je britanski princ '''[[Princ Andrew, vojvoda Yorški|Andrew, vojvoda Yorški]]''', sodeloval v [[Falklandska vojna|falklandski vojni]]? {{*gs}}... ima '''''[[Policijska akademija 6|peto nadaljevanje Policijske akademije]]''''' na agregatorju Rotten Tomatoes oceno 0 %? {{*gs}}... je '''[[Walter Buschhoff]]''', poznan iz ''[[Gozdarska hiša Falkenau|Gozdarske hiše Falkenau]]'', pričel svojo igralsko kariero brez formalne igralske izobrazbe? {{*gs}}... je več publikacij po izidu označilo '''''[[Grand Theft Auto III]]''''' za eno najboljših videoiger vseh časov? {{*gs}}... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |BarvaNoge=CDE8FF |Noga=Moji prispevki v Ste vedeli, da...? }} == Priznanja == {| |- | [[Slika:Morpho menelaus.png|center|100px]] | Za veliko natančnost pri pisanju in zgledno urejene članke ti podeljujem '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Priznanje za izjemnega novinca|Priznanje za izjemnega novinca]]'''. Veliko vneme pri delu še naprej. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 17:22, 20. november 2016 (CET) |- |[[Slika:DYK medal.png|100px]] | Prislužila si si priznanje '''»Ste vedeli«''' za tvoje objavljene članke. Čestitam! --[[Uporabnik:Nokturno|Nokturno]] ([[Uporabniški pogovor:Nokturno|pogovor]]) 19:47, 18. december 2016 (CET) |- | [[Slika:Dyk25.png|100px|Medalja »Ste vedeli« 25 ]] | Za preko 25 člankov objavljenih pod '''»Ste vedeli«'''. --[[Uporabnik:Nokturno|Nokturno]] ([[Uporabniški pogovor:Nokturno|pogovor]]) 17:38, 28. oktober 2018 (CET) |- | [[Slika:Original Barnstar.png|100px|Zvezda]] | Za obširne in kakovostne prispevke. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:52, 1. februar 2024 (CET) |} fuhawzpylub3nbodi1ktpmab7ahql1k 0 428316 6748536 6572813 2026-09-10T05:04:17Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748536 wikitext text/x-wiki [[File:Konopljena njiva v "dragi", Oštrc 1956.jpg|right|thumb|Konopljena njiva v »dragi«, Oštrc 1956]] Uživanje '''[[Kanabis|kanabisa]] v [[Slovenija|Sloveniji]]''' je nezakonito, vendar dekriminalizirano. Medtem ko raba medicinske marihuane ni dovoljena, je uporaba kanabinoidnih pripravkov v medicinske namene dovoljena. == Razvrstitev == V letu 2012 je bil napisan predlog dekriminaliziranja medicinske konoplje,<ref>{{Navedi splet|url=http://za4zakone.webs.com/|title=za4zakone|accessdate=14 January 2015|archive-date=2018-12-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226021608/https://za4zakone.webs.com/|url-status=dead}}</ref> vendar ni uspel dobiti zadostne podpore. V letu 2013 je bil pripravljen nov predlog,<ref>{{Navedi splet|url=http://sksk.si/index.php?topic=zakon|title=Zakon - SKSK|accessdate=14 January 2015|archive-date=2018-12-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226021549/http://sksk.si/index.php?topic=zakon|url-status=dead}}</ref> ki je dobil zadostno podporo javnosti. Kot rezultat je vlada Republike Slovenije ponovno uvrstila kanabinoide v razred II prepovedanih drog (od prvotnega Razred I), s čimer je dovoljena uporaba pripravkov na osnovi kanabinoidov v medicinske namene.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/zdravje/novice/slovenija-dovolila-uporabo-konoplje-v-medicinske-namene/339830|title=Slovenija dovolila uporabo konoplje v medicinske namene|accessdate=14 January 2015}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.nijz.si/uporaba-konoplje-v-medicini|title=Uporaba konoplje v medicini|accessdate=12 September 2015|archive-date=2021-08-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20210803080141/https://www.nijz.si/uporaba-konoplje-v-medicini|url-status=dead}}</ref> == Referendum za legalizacijo konoplje == Državni zbor je odločil, da bodo lahko slovenski volivci glasovali za legalizacijo konoplje na referendumu v letu 2024. Najbrž bosta postavljeni dve referendumski vprašanji; prvo naj bi se glasilo »''Ali naj RS dopusti gojenje in predelavo konoplje v medicinske namene?''« in drugo pa »''Ali naj RS na svojem ozemlju dopusti gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo?''«. Referendum podpirata koalicijski stranki [[Gibanje Svoboda]] in [[Levica (politična stranka)|Levica]],<ref>{{Navedi novice|title=Po kateri poti bo krenila Slovenija glede uporabe konoplje?|date=21. april 2024|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-kateri-poti-bo-krenila-slovenija-glede-uporabe-konoplje/705740|newspaper=MMC RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Referendum o legalizaciji konoplje: “Izrazu rekreativna raba se izogibamo”|date=16. aprila 2024|url=https://n1info.si/novice/slovenija/referendum-o-legalizaciji-konoplje-izrazu-rekreativna-raba-se-izogibamo/|newspaper=N1 SLO}}</ref> ter zunajparlamentarne stranke, kot je [[Piratska stranka Slovenije]]. == Glej tudi == * [[politika do mamil v Sloveniji]] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Politika Slovenije]] [[Kategorija:Kanabis|Slovenije]] rb4oh0wn508n2w4wx0kbnsqlnuvuj24 0 434220 6748571 6639089 2026-09-10T07:21:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748571 wikitext text/x-wiki [[Slika:Cyrus Cylinder front.jpg|sličica|300px|Kirov valj (prednja stran)]] [[Slika:Cyrus Cylinder back.jpg|sličica|desno|300px| Kirov valj (zadnja stran)]] '''Kirov valj''' ([[Perzijščina|perzijsko]] منشور کوروش) je antični dokument v obliki glinastega [[valj]]a, ki ga je objavil [[Ahemenidsko cesarstvo|perzijski]] vladar [[Kir II.|Kir II. Veliki]]. Valj je bil narejen med perzijskim osvajanjem Babilonije leta 539 pr. n. št. Besedilo opisuje babilonskega vladarja [[Nabonid]]a kot brezbožnega, medtem ko zmagovitega Kira II. predstavlja kot junaka, kateremu je naklonjen bog [[Marduk]]. V nadaljevanju opisuje, kako je Kir izboljšal življenje prebivalcev [[Babilonija|Babilonije]], beguncem obnovil domove in zgradil svetišča. ==Zgodovina== Valj je bil postavljen kot temeljni kamen znotraj babilonskega obzidja. Leta 1879 ga je v temeljih Esagile, babilonskega svetišča, posvečenega bogu Marduku, odkril asirsko-britanski arheolog Hormuzd Rasad. Shranjen je v [[Britanski muzej|Britanskem muzeju]] v [[London]]u.<ref name=ref1>[http://www.iranchamber.com/history/cyrus/cyrus_charter.php ''Kirov valj''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110514025037/http://www.iranchamber.com/history/cyrus/cyrus_charter.php |date=2011-05-14 }}. Iran Chamber Society.</ref> Direkcija Britanskega muzeja in Iranski narodni muzej v [[Teheran]]u sta se leta 2010 dogovorila, da se valj začasno premesti na posebno razstavo v Teheranu.<ref>PressTV: ''Ahmadinejad hails Cyrus Cylinder''.</ref> ==Pomen== [[Slika:London 307.JPG|sličica|levo|250 px|Kirov valj v Britanskem muzeju, London]] [[Slika:Cyrus cylinder extract.svg|sličica|levo|250px|Del besedila s Kirovega valja]] ===Simbol zakonitosti vladavine=== Po mnenju Britanskega muzeja je valj del dolge tradicije mezopotamskih vladarjev, v kateri so svojo vladavino obeležili z deklaracijami o političnih reformah.<ref name=ref3>''Cyrus Cylinder''. British Museum.</ref> Besedilo je napisano v dolgoveznem babilonskem slogu, s političnega vidika pa vsebuje Kirovo sporočilo babilonskemu ljudstvu, da se proglaša za njegovega zakonitega vladarja in obljublja, da bo spoštoval njihove politične in verske običaje. ===Dokument o človekovih pravicah=== Dokument se je skoraj sto let obravnaval kot instrument značilne mezopotamske politične propagande, na začetku 1970. let pa se je začel obravnavati tudi kot prvi pisni dokument o človekovih pravicah v zgodovini.<ref name=ref1/> Kopija Kirovega valja je razstavljena v drugem nadstropju palače [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] v [[New York]]u. Besedilo je prevedeno v vseh šest službenih jezikov OZN.<ref name=ref1/> Decembra 2003 se je iranska odvetnica [[Širin Ebadi]] ob prejemanju [[Nobelova nagrada za mir|Nobelove nagrade za mir]] sklicevala na Kira in rekla: :''Sem Iranka, potomka Kira Velikega. Ta cesar je na višku svoje moči pred 2500 leti razglasil, da ne želi vladati tistim, ki tega ne želijo. Obljubil je, da ne bo nikogar prisilil, da spremeni svojo vero ali prepričanje in da bo spoštoval vse manjšine. Dokument Kira Velikega bi se zato moral obravnavati kot del zgodovine človekovih pravic.'' Iranske oblasti so Širin Ebadi leta 2009 zasegle spominsko plaketo in Nobelovo medaljo za mir.<ref> [http://www.rtvslo.si/svet/iranske-oblasti-nobelovi-nagrajenki-vzele-nagrado/217828 ''Iranske oblasti Nobelovi nagrajenki vzele nagrado'']. RTV Slovenija, 26. november 2009.</ref> ===Dokument o osvoboditvi Judov=== Valj je pritegnil pozornost tudi zaradi osvoboditve [[Judje|Judov]] iz babilonskega suženjstva in njihove vrnitve v [[Palestina (regija)|Palestino]]<ref name=ref3/> Valj hkrati potrjuje svetopisemska besedila v Ezrovi knjigi 1.1-6 in 6.1-5,<ref> [http://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Ezr&id13=1&pos=0&set=2&l=sl ''EZRA (1,1-10,44'')]. BIBLIJA.net.</ref> in Izaijevi knjigi 44.23-45-8 in 36-22-23.<ref> [http://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Iz&id13=1&pos=0&set=2&l=sl ''IZAIJA (1,1-66,24)'']. BIBLIJA.net.</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ahemenidsko cesarstvo]] [[Kategorija:Zgodovina prava]] [[Kategorija:Človekove pravice]] ijvzkdmntall7cfipfo4dwuynis6fvu 0 461397 6748447 6748020 2026-09-09T18:35:01Z Sportomanokin 14776 /* Enodnevne dirke */ 6748447 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024–2026) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::6 etapnih zmag (2019, 2026) '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Pariz-Nica]] (2023) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] [[Tirreno–Adriatico]] (2021, 2022) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] [[Dirka po Kataloniji]] (2024) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Romandiji]] (2026) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Švici]] (2026) '''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' :[[Milano–San Remo]] (2026) :[[Dirka po Flandriji]] (2023, 2025, 2026) :[[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, '24, '25, '26) :[[Dirka po Lombardiji]] (2021, '22, '23, '24, '25) '''Ostale etapne dirke''' :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Ostale enodnevne dirke''' :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Nagrade in lestvice''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 je osvojil rekordno peto skupno zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] in se s tem vpisal v elitni klub ter se izenačil z legendami kot so [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Skupno je v karieri osvojil 6 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|130 profesionalnih zmag]] (15. na večni lestvici). Kot edini v zgodovini je 2–krat zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (2024, 2025) ter eden od osmih, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še trikrat osvojil dirko ([[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]). Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil skupaj 71 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah (3 dni), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih (40 dni) in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih v zgodovini, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 269 tednov (in rekordnih 259 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Peti Tour, trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. 26. julija 2026 je osvojil skupno rekordno, že peto zmago na [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in se s tem z še 4 preostalimi legendami izenačil ter vpisal med nesmrtne ([[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]). Dirko sta sicer zaznamovala odstopa velikih tekmecev Vingegaarda in Lipowitza, Pogačar pa je tudi brez tega z veliko premočjo in prednostjo čez celotno dirko na koncu gladko slavil pred Evenepoelom. In pa tudi njegova nesebična pomoč svojemu mehiškemu pomočniku znotraj ekipe Isaacu del Toru, ki mu je pomagal do skupno tretjega mesta, prepustil pa mu je tudi eno etapno zmago. Osvojil je 5 etap in prvi Slovenec zmagal sloviti vzpon na [[Alpe d'Huez (smučarsko središče)|Alpe d'Huez]] in to z rekordnim časom pred 600,000 fanatičnimi gledalci. Prvič odkar tekmuje na Touru, na koncu ni osvojil nobene razen rumene majice, saj se mu je pikčasta (čeprav je vodil 16 etap) na koncu izmuznila. Na svoji drugi Vuelti je začel izvrstno z etapno zmago na kronometru v Monaku, kjer živi. Kasneje je zmagal še dve etapi in nosil rdečo majico skupno vodilnega (7 etap), zeleno majico za najboljšega po točkah (6 etap) in modropikčasto majico za najboljšega na gorskih ciljih (4 etap). Žal je v 8. etapi (32 kilometrov pred ciljem) na ravnini, v pelotonu, pri hitrosti 60 km/h grdo padel preko kamna in se prvič v karieri resneje poškodoval ter odstopil. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2026|1]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | [[Dirka po Španiji 2026|DNF]] |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(22 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10, 14 in 19) :[[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] ::zmagal v treh etapah (št.1 (ITT), 4 in 6) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=107px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|71 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''5''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | —<br><small>(7 dni)</small> | —<br><small>(6 dni)</small> | —<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 6 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''98 dni''' | '''9 dni''' | '''64 dni''' | '''82 dni''' | '''38 etap''' | '''6 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 130 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 6 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 267 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (130) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|130 zmagami]] (je 15. na večni lestvici).<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=22 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|127. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|128. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|129. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|130. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{navedi splet |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2156,2 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|47.036 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175239030 Tadej Pogačar, ime meseca julija 2026: Zmagati na Touru enkrat je nepredstavljivo, petkrat še toliko bolj]. Ime tedna (27. julij 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175208531 Ime tedna je Tadej Pogačar]. Ime tedna (23. marec 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175150373 Ime meseca julija: Tadej Pogačar]. Ime tedna (4. avgust 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175149090 Tadej Pogačar: Brez ekipe te dirke ne bi osvojil]. Ime tedna (28. julij 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175085641 Ime meseca septembra: Tadej Pogačar]. Ime tedna (7. oktober 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175075776 Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu]. Ime tedna (30. september 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175061082 Tadej Pogačar: Odleglo mi je]. Ime tedna (22. julij 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174973782 Tadej Pogačar, najboljši slovenski kolesar]. Ime tedna (24. julij 2023). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174792027 Tadej Pogačar, kolesar]. Ime tedna (19. julij 2021). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174719460 Tadej Pogačar, zmagovalec Dirke po Franciji]. Ime tedna (21. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174635430 Tadej Pogačar, mladi slovenski kolesar]. Ime tedna (2. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija). {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v vožnji na čas]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] rn67cvss1uu516leencfc8jkuuf3tnm 6748450 6748447 2026-09-09T18:36:18Z Sportomanokin 14776 /* Reprezentanca */ 6748450 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024–2026) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::6 etapnih zmag (2019, 2026) '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Pariz-Nica]] (2023) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] [[Tirreno–Adriatico]] (2021, 2022) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] [[Dirka po Kataloniji]] (2024) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Romandiji]] (2026) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Švici]] (2026) '''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' :[[Milano–San Remo]] (2026) :[[Dirka po Flandriji]] (2023, 2025, 2026) :[[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, '24, '25, '26) :[[Dirka po Lombardiji]] (2021, '22, '23, '24, '25) '''Ostale etapne dirke''' :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Ostale enodnevne dirke''' :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Nagrade in lestvice''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 je osvojil rekordno peto skupno zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] in se s tem vpisal v elitni klub ter se izenačil z legendami kot so [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Skupno je v karieri osvojil 6 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|130 profesionalnih zmag]] (15. na večni lestvici). Kot edini v zgodovini je 2–krat zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (2024, 2025) ter eden od osmih, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še trikrat osvojil dirko ([[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]). Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil skupaj 71 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah (3 dni), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih (40 dni) in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih v zgodovini, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 269 tednov (in rekordnih 259 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Peti Tour, trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. 26. julija 2026 je osvojil skupno rekordno, že peto zmago na [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in se s tem z še 4 preostalimi legendami izenačil ter vpisal med nesmrtne ([[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]). Dirko sta sicer zaznamovala odstopa velikih tekmecev Vingegaarda in Lipowitza, Pogačar pa je tudi brez tega z veliko premočjo in prednostjo čez celotno dirko na koncu gladko slavil pred Evenepoelom. In pa tudi njegova nesebična pomoč svojemu mehiškemu pomočniku znotraj ekipe Isaacu del Toru, ki mu je pomagal do skupno tretjega mesta, prepustil pa mu je tudi eno etapno zmago. Osvojil je 5 etap in prvi Slovenec zmagal sloviti vzpon na [[Alpe d'Huez (smučarsko središče)|Alpe d'Huez]] in to z rekordnim časom pred 600,000 fanatičnimi gledalci. Prvič odkar tekmuje na Touru, na koncu ni osvojil nobene razen rumene majice, saj se mu je pikčasta (čeprav je vodil 16 etap) na koncu izmuznila. Na svoji drugi Vuelti je začel izvrstno z etapno zmago na kronometru v Monaku, kjer živi. Kasneje je zmagal še dve etapi in nosil rdečo majico skupno vodilnega (7 etap), zeleno majico za najboljšega po točkah (6 etap) in modropikčasto majico za najboljšega na gorskih ciljih (4 etap). Žal je v 8. etapi (32 kilometrov pred ciljem) na ravnini, v pelotonu, pri hitrosti 60 km/h grdo padel preko kamna in se prvič v karieri resneje poškodoval ter odstopil. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2026|1]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | [[Dirka po Španiji 2026|DNF]] |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(22 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10, 14 in 19) :[[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] ::zmagal v treh etapah (št.1 (ITT), 4 in 6) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=107px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|71 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''5''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | —<br><small>(7 dni)</small> | —<br><small>(6 dni)</small> | —<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 6 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''98 dni''' | '''9 dni''' | '''64 dni''' | '''82 dni''' | '''38 etap''' | '''6 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 130 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 6 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 267 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (130) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|130 zmagami]] (je 15. na večni lestvici).<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=22 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|127. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|128. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|129. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|130. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{navedi splet |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2156,2 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|47.036 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175239030 Tadej Pogačar, ime meseca julija 2026: Zmagati na Touru enkrat je nepredstavljivo, petkrat še toliko bolj]. Ime tedna (27. julij 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175208531 Ime tedna je Tadej Pogačar]. Ime tedna (23. marec 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175150373 Ime meseca julija: Tadej Pogačar]. Ime tedna (4. avgust 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175149090 Tadej Pogačar: Brez ekipe te dirke ne bi osvojil]. Ime tedna (28. julij 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175085641 Ime meseca septembra: Tadej Pogačar]. Ime tedna (7. oktober 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175075776 Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu]. Ime tedna (30. september 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175061082 Tadej Pogačar: Odleglo mi je]. Ime tedna (22. julij 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174973782 Tadej Pogačar, najboljši slovenski kolesar]. Ime tedna (24. julij 2023). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174792027 Tadej Pogačar, kolesar]. Ime tedna (19. julij 2021). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174719460 Tadej Pogačar, zmagovalec Dirke po Franciji]. Ime tedna (21. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174635430 Tadej Pogačar, mladi slovenski kolesar]. Ime tedna (2. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija). {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v vožnji na čas]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] mp3p4w0mhpmel95ax8qgoenhovjua6f 0 468476 6748346 5851810 2026-09-09T12:30:40Z Erardo Galbi 166658 6748346 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} {{brezvirov}} '''Družba Eventim Si d.o.o.''' vrši prodajo vstopnic na spletni strani podjetja. Največ vstopnic prodajo za glasbene dogodke , kulturne dogodke ter športne dogodke. Vrši še na drugih področjih prodajo vstopnic saj je to njihova primarna dejavnost. Eventim Si d.o.o. je podružnica podjetja CTS Eventim AG & Co. KGaA iz Bremna Nemčije. Kotira z delnicami na Frankfurtski borzi pod borznim imenom EVD. Posluje v državah [[Brazilija]], [[Bolgarija]], [[Danska]], Nemčija, Finska, Francija, Velika Britanija, Italija, Izrael, Hrvaška, Nizozemska, Norveška, Avstrija, Poljska, Romunija, Rusija, Švedska, Švica, Slovaška, [[Slovenija]], Španija in Madžarska. [[Kategorija:Podjetja Slovenije]] {{normativna kontrola}} 1v2hr3vqh3q73rm1bnxjky7byp7cc9q 0 472355 6748576 6747687 2026-09-10T07:47:22Z Makenzis 158308 6748576 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Domantas Antanavičius | height = 176 cm | currentclub = [[FK Sūduva]] | clubnumber = | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezni igralec]] | youthyears1 = | youthclubs1 = | years1 = 2015–2018 | clubs1 = [[FK Sūduva|Sūduva]] | caps1 = 28 | goals1 = 0 | years2 = 2015–2018 | clubs2 = → Sūduva B ''(pos.)'' | caps2 = ? | goals2 = ? | years3 = 2018–2019 | clubs3 = [[FC Stumbras|Stumbras]] | caps3 = 18 | goals3 = 1 | years4 = 2018–2019 | clubs4 = → Stumbras B ''(pos.)'' | caps4 = 12 | goals4 = 4 | years5 = 2019 | clubs5 = [[Maardu LM|Maardu]] | caps5 = 13 | goals5 = 1 | years6 = 2020 | clubs6 = [[NK Celje|Celje]] | caps6 = 9 | goals6 = 0 | years7 = 2020 | clubs7 = → [[NK Triglav]] ''(pos.)'' | caps7 = 1 | goals7 = 0 | years8 = 2021 | clubs8 = → [[FK Panevėžys|Panevėžys]] ''(pos.)'' | caps8 = 32 | goals8 = 0 | years9 = 2022–2023 | clubs9 = [[FK Atyrau|Atyrau]] | caps9 = 39 | goals9 = 0 | years10 = 2024–2025 | clubs10 = [[FC Hegelmann]] | caps10 = 69 | goals10 = 5 | years11 = 2026– | clubs11 = [[FK Sūduva|Sūduva]] | caps11 = 11 | goals11 = 0 | nationalyears1 = 2024– | nationalteam1 = Litwa | nationalcaps1 = {{0}}4 | nationalgoals1 = 0 }} '''Domantas Antanavičius''', [[Litovci|litovski]] [[nogometaš]], * [[18. november]]a [[1998]], [[Marijampolė]]. Antanavičius je [[Litovci|litovski]] nogometni reprezentant (U-17, U-18, U-19, U-21),ki igra na poziciji [[Vezni igralec (nogomet)|Veznega igralca]]. Trenutno igra za [[NK Celje|Celje]].<ref>{{Navedi splet|title=Domantas Antanavičius, sveiki atvykę į Celje!|url=https://www.nk-celje.si/sl/novica/domantas-antanavicius-sveiki-atvyk-celje-849|website=www.nk-celje.si|accessdate=2021-06-21}}</ref> ==Klubska kariera== {| border=1 cellpadding=3 style="border-collapse: collapse;" |- align=center style=background:#efefefe |- bgcolor="#F0E68C" align="center" ! Sezona ! Klub ! Država ! Liga ! Nastopov ! Golov |- |- | 2026– | align=center | [[FK Sūduva|Sūduva]] | align=center | {{flagicon|LTU}} | align=center | '''[[TOPLYGA|I]]''' | align=center | 11 | align=center | 0 |- |- bgcolor=#dddddd | 2024–2025 | align=center | [[FC Hegelmann|Hegelmann]] | align=center | {{flagicon|LTU}} | align=center | '''[[A lyga|I]]''' | align=center | 69 | align=center | 5 |- | 2022–2023 | align=center | [[FK Atyrau|Atyrau]] | align=center | {{flagicon|KAZ}} | align=center | '''[[Premier Liqasi|I]]''' | align=center | 39 | align=center | 0 |- bgcolor=#dddddd | 2021 | align=center | [[FK Panevėžys|Panevėžys]] | align=center | {{flagicon|LTU}} | align=center | '''[[A lyga|I]]''' | align=center | 32 | align=center | 0 |- bgcolor=#dddddd | 2020 | align=center | [[NK Triglav|Triglav]] | align=center | {{flagicon|SLO}} | align=center | '''[[Druga slovenska nogometna liga|II]]''' | align=center | 1 | align=center | 0 |- bgcolor=#dddddd |- |- bgcolor=#dddddd | 2020 | align=center | [[NK Celje|Celje]] | align=center | {{flagicon|SLO}} | align=center | '''[[Prva slovenska nogometna liga|I]]''' | align=center | 9 | align=center | 0 |- bgcolor=#dddddd |- | 2019 | align=center | [[Maardu LM|Maardu]] | align=center | {{flagicon|EST}} | align=center | '''[[Meistriliiga|I]]''' | align=center | 13 | align=center | 1 |- bgcolor=#dddddd |- | 2018–2019 | align=center | [[FC Stumbras|Stumbras]] | align=center | {{flagicon|LTU}} | align=center | '''[[A lyga|I]]''' | align=center | 18 | align=center | 1 |- bgcolor=#dddddd |- | 2015–2018 | align=center | [[FK Sūduva|Sūduva]] | align=center | {{flagicon|LTU}} | align=center | '''[[A lyga|I]]''' | align=center | 28 | align=center | 0 |- bgcolor=#dddddd |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Antanavičius, Domantas}} [[Kategorija:Litovski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši FK Sūduve Marijampolė]] [[Kategorija:Nogometaši FC Stumbrasa]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši FK Panevėžysa]] [[Kategorija:Nogometaši Maardu Linnameeskonda]] [[Kategorija:Nogometaši FC Atirauja]] [[Kategorija:Nogometaši FC Hegelmanna]] 1h5uffp3an6ou8a6b1v57pfytba5i6k 0 481650 6748496 6573706 2026-09-09T21:39:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748496 wikitext text/x-wiki {{podoben-eseju|datum=oktober 2020}} {{več sklicev|datum=oktober 2020}} {{Infopolje Knjiga|author=[[Suzana Tratnik]]|pub_date=2001|publisher=ŠKUC|pages=153|language=[[slovenski jezik|slovenščina]]|isbn=961-6085-27-1|genre=roman o odraščanju|udk=821.163.6-311.2|cobiss=112261888|media_type=tisk (trda vezava)}} {{Infopolje Knjiga|author=Suzana Tratnik|pub_date=2014|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-961-01-2971-4|cobiss=272005120|udk=821.163.6-311.2|pages=171|media_type=tisk (trda vezava)}} '''''Ime mi je Damjan''''' je mladinski [[roman]] [[Suzana Tratnik|Suzane Tratnik]]. Izšel je leta [[2001]] pri Založbi ŠKUC (zbirka Lambda), leta [[2014]] pa še pri [[Mladinska knjiga|Mladinski knjigi]], saj je bil tistega leta izbran kot knjiga za [[Srednja šola|srednješolce]] pri projektu Rastem s knjigo.<ref>{{Navedi splet|title=Doslej izbrane knjige|url=https://www.jakrs.si/bralna-kultura/rastem-s-knjigo/doslej-izbrane-knjige/|website=www.jakrs.si|accessdate=2020-10-07|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-02-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20200209051219/http://www.jakrs.si/bralna-kultura/rastem-s-knjigo/doslej-izbrane-knjige/|url-status=dead}}</ref> Vsako [[poglavje]] se začne s krajšim odlomkom, ki ga je zapisal Vlado, voditelj skupine za samopomoč, o osrednjem liku, Damjanu. Glavni lik s svojo dozo humorja in pozitivne energije deluje simpatičen in bralcu na ta način približa življenjske situacije in teme. Za dostopnost teh situacij je odgovorna tudi avtorica s svojim slogom pisanja, saj spretno uporabi govorico mladostnika in njegove družbe. V delu spremljamo dialoge, ki so polni [[Pogovorni izraz|pogovornih besed]], [[Neologizem|neologizmov]], vulgarizmov in [[Kletvica|preklinjanja]]. Večkrat Damjan tudi nagovori bralca, da ohrani bližino med njima in samo bralčevo pozornost. Delo je bilo označeno kot prvi slovenski [[Transspolnost|transspolni]] roman, pa tudi kot prvi slovenski [[Lezbijka|lezbični]] roman. Tu so mnenja sicer deljena, ker je v resnici odvisno, iz katerega zornega kota gledamo na Damjana. Je realistični roman z verističnimi prikazi. Seveda se omenja tudi vprašanja [[Biološki spol|spola]]. Vsekakor je tu prisotna homoerotična tematika. Spremno besedo k drugi izdaji je napisal [[Roman Kuhar]].<ref>{{Navedi splet|title=Ime mi je Damjan|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/272005120|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2020-10-07|language=sl|date=|publisher=}}{{Slepa povezava|date=junij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Roman je bil preveden v nemščino, češčino, slovaščino in srbščino.<ref>{{Navedi splet|title=Ime mi je Damjan|url=https://www.bukla.si/knjigarna/otrosko-in-mladinsko/od-13-let-dalje/mladinsko-leposlovje/ime-mi-je-damjan-trda-vezava-2.html|website=Knjigarna Bukla|accessdate=2020-10-07|language=sl|archive-date=2019-08-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20190825001153/https://www.bukla.si/knjigarna/otrosko-in-mladinsko/od-13-let-dalje/mladinsko-leposlovje/ime-mi-je-damjan-trda-vezava-2.html|url-status=dead}}</ref> === Zgodba === Delo je razdeljeno na deset [[Poglavje|poglavij]]: Ime mi je Damjan, Damjan v akciji, Vsi so me gledali, Terra rossa, Tiho kot rit, Vse za mir, Damjanove tegobe, Vrata, Ključ od veceja in Kaj je zapisal Vlado. Na začetku zgodbe spoznamo mladeniča Damjana, za katerega izvemo, da obiskuje skupine za samopomoč na željo staršev. Z njimi se ne razume, prav tako ne s sestro in bratom, ki se je zaradi prepira že odselil od doma in živi v Nemčiji. Damjan ima veliko prijateljev, njegov najboljši pa je Roki, sicer ženska, ki se prav tako kot Damjan sooča z iskanjem identitete. S prijatelji veliko popiva in ga žura, saj se le tako sprosti in pozabi na pritiske in pričakovanja drugih, ki bi hoteli, da je nekaj, kar ni. Skozi pripoved večkrat omenja in opisuje njihove res skrhane družinske odnose. Sredi romana izvemo, kdo v resnici je prvoosebni pripovedovalec Damjan. Rojen je bil kot deklica Vesna, a se s svojim ob rojstvu pripisanim spolom ni poistovetil, zato si je spremenil ime. Oče mu večkrat očita, da ko je bil mlajši, ko je bil še »mala Vesna«, ni bil tako problematičen. Cela njegova [[družina]] se ga sramuje, silijo ga tudi, da obiskuje skupine za samopomoč. Te njihove razprtije so dobro vidne v naslednjem citatu: »Cela moja familija je kar naprej s prstom kazala name, še pri sorodnikih so me čisto posrali, da so bili ja vsi proti meni in da mi niti slučajno ne bi kdo kaj preveč šel na roko.« Ko se Damjan odloči zapustiti dom, lahko iz pogovora med njim in mlajšo sestro izvemo, da ga je oče kot otroka spolno zlorabil in prav zaradi tega je med njima takšno nerazumevanje. Ostala dva otroka je precej zapostavljal, saj je želel biti le z Vesno. Nanjo je bil nezdravo, [[Incest|incestuozno]] navezan. [[Mati]] je vseskozi prisotna le kot nema opazovalka dogajanja; jo sicer skrbi za sina, a nič ne odreagira. Je pasivna in velikokrat joče. V predzadnjem poglavju se zgodi pomemben prelom, ko Damjan vsa vrata (razen sestrinih), sname in jih odnese na dvorišče. To je prispodoba za Damjanovo razkritje, ostalim je ponudil vpogled v svojo zasebnost. Ko se je oče vrnil zdoma, se je jezil, da kaj bodo rekli sosedi. To pa je pokazatelj, kako še vedno živimo v družbi, ki se konstantno ozira na druge in na njihova mnenja. Ima tudi prijateljico Nelo, ki kasneje postane tudi njegovo dekle. Vanjo se resnično zaljubi in ji vse zaupa, kasneje pa ta njuna zveza propade, saj jo Damjan ozmerja kot lezbijko – sam se namreč ne počuti tako, niti kot transvestit, on pravi, da pač je, kar je, in želi, da ga drugi takšnega tudi sprejmejo. Zgodba nima zaključka – Damjan še vedno živi svoje življenje in obiskuje skupine za samopomoč. Pravi, da se na njih umiri. == Kritike == [[Mihael Bregant]] ga je označil za dobro počitniško čtivo, napisano po zgledu ''Junaki kot mi'' avtorja Thomasa Brussiga.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/100047/ime-mi-je-damjan/|title=Ime mi je Damjan|date=|accessdate=7. oktober 2020|website=mladina.si|publisher=|last=|first=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141105075615/https://www.mladina.si/100047/ime-mi-je-damjan/|archivedate=5. november 2014}}</ref> Vesna Vilčnik je na [[Konservatizem|konzervativnem]] [[Katoliška cerkev|katoliškem]] portalu ''24kul.si'' protestirala proti razdelitvi 22.000 izvodov romana med dijake 1. letnika srednjih šol leta 2014. Zdel se ji je beden in neokusen. Zmotilo jo je tudi to, da se preveč poudarja [[transspolnost]] glavnega junaka in ignorira [[Spolna zloraba|spolno zlorabo]], kot pravi vzrok težav glavnega junaka. V članek je vključila intervju z [[Roman Vodeb|Romanom Vodebom]], ki je imel knjigo za dokaz slabe kvalitete psihoterapevtske stroke v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Ime mi je Damjan, čeprav sem Vesna|url=http://24kul.si/ime-mi-je-damjan-ceprav-sem-vesna|website=24KUL.si|accessdate=2020-10-07|language=sl|date=1. julij 2017|publisher=|last=Vilčnik|first=Vesna}}</ref> == Priredbe == === Filmska adaptacija === Režiserka [[Maja Weiss]] je [[scenarij]] na podlagi romana napisala skupaj s Tratnikovo. [[Film|Filma]] še ni uresničila.<ref>{{Navedi splet|title=Ime mi je Damjan :: Vertigo|url=http://www.vertigo.si/filmi/imemijedamjan/|website=www.vertigo.si|accessdate=2020-10-07}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Veliko moškega šovinizma!|url=https://revijazarja.si/clanek/ljudje/5b7a8a4367ba5/veliko-moskega-sovinizma|website=Revija Zarja|accessdate=2020-10-07|language=sl|date=21. avgust 2018|publisher=|last=Sežun|first=Jelka}}</ref> === Gledališka predstava === ŠKUC je leta 2002 predstavil krstno uprizoritev [[Gledališče|gledališke]] predstave z enakim imenom. Roman je priredil [[Alen Jelen]], ki je bil tudi [[Gledališki režiser|režiser]] predstave.<ref>{{Navedi splet|title=IME MI JE DAMJAN|url=https://repertoar.sigledal.org/predstava/1677|website=repertoar.sigledal.org|accessdate=2020-10-07}}</ref> == Sklici == {{sklici|30em}} == Zunanje povezave == * [https://www.youtube.com/watch?v=FoupZe5hZMI Posnetek gledališke predstave] na YouTube * [https://www.jakrs.si/mednarodna-dejavnost/baza-prevodov/?tx_jakprevodi_pi1%5BsearchAvtor%5D=290 Seznam prevodov] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Knjige leta 2001]] [[Kategorija:Slovenski mladinski romani]] ix7n0yzdm3qlkdruq864o5a28aiv1ic 0 484226 6748368 6673154 2026-09-09T13:36:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748368 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgradba |name = Galerija Borghese |native_name = |image = Galleria borghese facade.jpg |image_size = |caption = |location = [[Vila Borghese]], [[Rim]], [[Italija]] | map_type = | map_alt = | map_caption = |start_date = 1903 |completion_date = |opening = |building_type = Muzej umetnosti |antenna_spire = |roof = |top_floor = |floor_count = |elevator_count = |cost = |floor_area = |architect = |structural_engineer= |client = |developer = |owner = |management = |references = |extra = |website = }} '''Galerija Borghese''' (italijansko Galleria Borghese) je umetniški muzej v [[Rim]]u v [[Italija|Italiji]], ki se nahaja v nekdanji [[Vila Borghese|vili Borghese Pinciana]]. Na začetku je bila stavba galerije integrirana s svojimi vrtovi, danes pa vrtovi vile Borghese veljajo za ločeno turistično atrakcijo. V galeriji Borghese je pomemben del Borghesejeve zbirke slik, kiparstva in starin, ki jo je začel kardinal [[Scipione Caffarelli-Borghese |Scipione Borghese]], nečak [[papež Pavel V.|papeža Pavla V.]] (vladavina 1605–1621). Vilo je zgradil arhitekt Flaminio Ponzio, skice pa je razvil sam Scipione Borghese, ki jo je uporabil kot vilo v predmestju, podeželsko vilo na robu Rima. Scipione Borghese je bil zgodnji pokrovitelj [[Gian Lorenzo Bernini |Berninija]] in navdušen zbiratelj del [[Caravaggio|Caravaggia]], ki ga v zbirki dobro zastopajo slike ''[[Deček s košaro sadja]]'', ''Sv. Hieronim'', ''Bolni Bakh'' in druge. Med drugimi opaznimi slikami so [[Tizian]]ova ''[[Sveta in posvetna ljubezen]]'', [[Raffaello Santi|Rafaelovo]] ''[[Polaganje v grob (Rafael)|Polaganje v grob]]'' in dela [[Peter Paul Rubens|Petra Paula Rubensa]] in Federica Baroccija == Danes == ''Casino Borghese'' je bil postavljen na območju, ki je bilo v 17. stoletju zunaj obzidja Rima, najbližji dostop pa so bila Porta del Popolo. Ob nastanku je območje vile pokrivalo območje z obsegom skoraj 3 milje.<ref>[https://books.google.com/books?id=-2c5AAAAcAAJ Guida metodica di Roma e suoi contorni], by Giuseppe Melchiorri, Rome (1836); page 609.</ref> Glavno stavbo je zasnoval flamski arhitekt Giovanni Vasanzio. Portik je imel spolije, ki so izhajale iz Klavdijevega slavoloka, nekoč na ulici Via Flaminia.<ref>Melchiorri, page 610.</ref> Do leta 1644 ga je John Evelyn opisal kot »[[Elizij]] užitka« z »Vodnjaki raznolikih izumov, nasadi in majhni vodotoki«. Evelyn je opisala tudi ''Vivarij'', v katerem so bili noji, pavi, labodi in žerjavi »in številne čudne zveri«. Princ Marcantonio IV. Borghese (1730-1800), ki je začel preoblikovati formalno vrtno arhitekturo parka v [[angleški park|angleški krajinski vrt]], se je leta 1775 tudi pod vodstvom arhitekta Antonia Aspruccija namenil nadomestiti zdaj zastarelo tapiserijo in usnje in prenoviti ''Casino'', ponovno postaviti skulpture in starine Borghesov v tematskem novem redu, ki je slavil položaj Borghesov v Rimu. Obnova zelo obiskane vile kot resnično javnega muzeja v poznem 18. stoletju je bila predmet razstave na raziskovalnem inštitutu Getty v Los Angelesu leta 2000 <ref>[http://www.getty.edu/bookstore/titles/prince.html ''Making a Prince's Museum: Drawings for the Late Eighteenth-Century Redecoration of the Villa Borghese.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170210153606/http://www.getty.edu/bookstore/titles/prince.html |date=2017-02-10 }} Getty Research Institute (17 June-17 September 2000). Catalogue by Carole Paul, with an essay by Alberta Campitelli. {{ISBN|978-0-89236-539-5}}</ref>, za katero je Getty pridobil štiriinpetdeset risb. Leta 1808 je bil princ Camillo Borghese, Napoleonov svak <ref>Poročil se je Pauline Bonaparte; Polgoli portret Antonia Canove kot ''Venus Victrix'' zavzema ponos v eni od galerij.</ref>, prisiljen cesarju prodati rimske skulpture in starine iz vile Borghese. Rezultat tega je, da je ''[[Borghesejev gladiator]]'', ki je bil od leta 1620 znan kot najbolj občudovana skulptura v vili Borghese, zdaj na ogled v muzeju [[Louvre]]. V Louvru je tudi ''[[Speči hermafrodit |Borghesejev hermafrodit]]''. Vila Borghese je bila skozi leta spremenjena in povečana, sčasoma, leta 1902, pa je bila prodana italijanski vladi, skupaj s celotnim posestvom Borghese in okoliškimi vrtovi ter parkom. == Zbirka == [[Image:Tiziano - Amor Sacro y Amor Profano (Galería Borghese, Roma, 1514).jpg|thumb|right|420px|Sveta in posvetna ljubezen, Tizian. ok. 1514]] Galerija Borghese vključuje dvajset sob v dveh nadstropjih. Glavno nadstropje je večinoma namenjeno klasičnim starinam iz 1. do 3. stoletja našega štetja (vključno s slavnim ''[[Mozaik gladiatorjev|Mozaikom gladiatorjev]]'' iz leta 320 do 330 najden na posestvu Borghese v Torrenovi, na ulici Via Casilina zunaj Rima, leta 1834) ter klasičnimi in neoklasicističnimi skulpturami, kot je ''[[Venera Victrix (Canova) |Venera Victrix]]''. Glavna velika soba glavnega nadstropja, imenovana ''Salone'', ima veliko stropno fresko ''[[trompe l'oeil]]'' sicilijanskega umetnika Mariana Rossija, ki tako dobro uporablja [[Perspektiva (likovna umetnost) # Skrajšava |skrajšanje]], da je videti skoraj tridimenzionalna. Na freski je upodobljen ''Marcus Furius Camillus, ki je sprožil obleganje Kapitolskega griča s strani Galcev''. Okraske grotesk je naslikal Pietro Rotari, okraske živali pa Venceslaus Peter Boemo. Prva soba ob Salonu je Camera di Cerere z marmornato vazo, ki prikazuje ''Ojdipa in Sfingo''. Druga soba ima strop, ki ga je Francesco Caccianiga poslikal s ''Padec Faetonta''. V tretji sobi sta Berninijev ''Apolon in Dafne''.<ref>Melchiorri, page 610-611.</ref> === Gian Lorenzo Bernini v Borgheseju === Številne skulpture so razstavljene v prostorih, za katere so bile namenjene, vključno z mnogimi deli [[Gian Lorenzo Bernini|Giana Lorenza Berninija]], ki predstavljajo pomemben odstotek njegovih dosežkov posvetne skulpture, začenši z zgodnjimi deli, kot je ''Koza Amalteja z dojenčkoma Jupitrom in Favnom'' ( 1615) in ''[[Enej, Anhiz in Askanij]]'' (1618–19) [7] [8] do njegovih dinamičnih skulptur ''[[Posilstvo Proserpine]]'' (1621–22), ''[[Apolon in Dafne (Bernini) |Apolon in Dafne]]'' (1622–25) [9] in ''[[David (Bernini) |David]]'' (1623) [10] ki veljajo za temeljna dela baročnega kiparstva. Poleg tega je v galerijo vključenih več portretnih doprsnih kipov, vključno ''Papež Pavel V.'' in dva portreta enega njegovih zgodnjih zavetnikov, kardinala Scipiona Borgheseja (1632). Drugi portret Scipiona Borgheseja je nastal po tem, ko je bila med njegovim nastankom v marmorju prve različice odkrita velika razpoka. == Bližnji muzeji == Tudi na vrtovih Vile Borghese ali v bližini sta Galleria Nazionale d'Arte Moderna, specializirana za italijansko umetnost 19. in 20. stoletja in Museo Nazionale Etrusco, zbirka predrimskih predmetov, večinoma etruščanskih, izkopanih okoli Rima. == Izbor iz zborke == === Kiparstvo === <center> <gallery widths="210px" heights="190px" perrow=3> image:Bernini Truth unveiled by Time Gal Borghese.jpg|''[[Resnica, ki jo je razkril čas (Bernini)|Resnica, ki jo je razkril čas]]'', Bernini. c. 1645-1652 image:Apollo and Daphne (Bernini).jpg|''[[Apolon in Dafne (Bernini)|Apolon in Dafne]]'', Bernini. c. 1622 image:RapeOfProserpina.jpg|''[[Posilstvo Proserpine (Bernini)|Posilstvo Proserpine]]'', Bernini. ok. 1621 image:Bernini's David.jpg|[[David (Bernini)|''David'']], Bernini, ok. 1623-1624 image:Paolina Borghese (Canova).jpg|''Pauline Bonaparte'', [[Antonio Canova]]. image:Bernini ScipioneBorghese.jpg|''Doprsni kip Scipiona Borgheseja '' by Bernini. c. 1632 </gallery> </center> === Slikarstvo === <center> <gallery widths="210px" heights="190px" perrow=3> image:DossoDossi.jpg|Melissa, [[Dosso Dossi]], ok. 1507 image:Saint Jerome Writing-Caravaggio (1605-6).jpg|''[[Sveti Hieronim piše]]'', [[Caravaggio]], ok. 1606 image:Rafael - A deposição.jpg|''[[Polaganje (Rafael)|Polaganje]]'', Rafael. c. 1507 image:John the Baptist (Galleria Borghese)-Caravaggio (1610).jpg|''[[Janez Krstnik (Caravaggio)|Janez Krstnik]]'', Caravaggio, ok. 1610 image:Jacopo da Ponte - The Last Supper - WGA01433.jpg|''Zadnja večerja'', [[Jacopo Bassano]], ok. 1546 Image:Madonna and Child with St. Anne-Caravaggio (c. 1605-6).jpg|''Marija, otrok in kača'', Caravaggio, ok. 1605-1606 image:Correggio - Danaë - WGA05341.jpg|''[[Danaja (Correggio)|Danaja]]'', Correggio, ok. 1530 Image:Boy with a Basket of Fruit-Caravaggio (1593).jpg|''[[Deček s košaro sadja]]'', Caravaggio, ok. 1593 Image:Domenichino - Diana and her Nymphs - WGA06390.jpg|''Diana in Nimfa'', [[Domenichino]], ok. 1616-1617 image:Titian - The Scourging of Christ - WGA22826.jpg|''Bičanje Kristusa'', Tizian, ok. 1560 Image:Sisto Badalocchio - The Entombment of Christ, 1610.jpg|''Polaganje'', [[Sisto Badalocchio]], ok. 1610 image:Paolo Veronese - St John the Baptist Preaching - WGA24813.jpg|''Sv. Janez Krstnik'', [[Paolo Veronese]], ok. 1562 Image:Peter Paul Rubens - The Deposition (Galleria Borghese.jpg|''Polaganje v grob'', [[Peter Paul Rubens]], ok. 1602 image:Gerrit van Honthorst cat02.jpg|''Koncert'', Gerrit van Honthorst, ok. 1626-1630 Image:Antonello da Messina 054.jpg|''Portret moža'', [[Antonello da Messina]], ok. 1474-1475 Image:Lady with unicorn by Rafael Santi.jpg|''Damaz enorogom'', Rafael, ok. 1505 image:Titian - Venus Blindfolding Cupid - WGA22908.jpg|''Venera veše oči Kupidu'', [[Tizian]], ok. 1565 image:Dominikus von Tizian.jpg|''Sveti Dominik'', Tizian, ok. 1565 image:Parmigianino - Portrait of a Man - WGA17040.jpg|''Portret moža'', [[Parmigianino]], ok. 1528 image:Lorenzo Lotto - Madonna and Child with St Ignatius of Antioch and St Onophrius - WGA13663.jpg|''Madona in otrok s svetniki'', [[Lorenzo Lotto]], ok. 1508 image:Painting of Susanna and the Elders by Rubens.jpg|''Suzana in starca'', [[Peter Paul Rubens]], ok. 1607-1608 image:Giovanni Bellini - Madonna and Child - WGA01777.jpg|''Madona in otrok'', [[Giovanni Bellini]], ok. 1510 image:Young Sick Bacchus-Caravaggio (1593).jpg|''Mladi bolni Bakh'', Caravaggio, ok. 1593 image:Gianlorenzo Bernini - Self-Portrait as a Young Man - WGA01971.jpg|''Avtoportret'', Gian Lorenzo Bernini, ok. 1623 </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{commons|Museo e Galleria Borghese}} * [http://galleriaborghese.beniculturali.it/index.php?it/1/home Official website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161126034315/http://galleriaborghese.beniculturali.it/index.php?it%2F1%2Fhome |date=2016-11-26 }} * [http://www.theartpostblog.com/en/amor-sacro-e-amor-profano-painting-tiziano/ Amor sacro e amor profano (Sacred and Profane Love)] Description of the painting. * [http://www.romeartlover.it/Vasi187.html Architecture and gardens on the Villa Borghese or Casino] *[https://web.archive.org/web/20080820012428/http://www.duchs.com/travel/italy/rome/attractions/Galleria_Borghese Reviews of Galleria Borghese] *[https://maps.google.com/maps?q=10+via+del+corso,+rome&ll=41.914150,12.492453&spn=0.003777,0.008929&t=k&hl=en Satellite photo] — the Galleria Borghese is the villa in the center of the photograph surrounded by landscaped gardens. * [https://web.archive.org/web/20070915142309/http://roma.cercachetrovi.it/?q=galleria-borghese Roman Map of the area with related services] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Rimu]] [[Kategorija:Muzeji v Rimu]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1903]] [[Kategorija:Palače v Rimu]] {{normativna kontrola}} l64bgscswu5vwozddycqyyel126g9x8 0 486020 6748373 6563671 2026-09-09T14:05:17Z Janezdrilc 3152 sliki 6748373 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Sostolnica Kristusa Odrešenika | image = Sostolnica Kristusa Odrešenika, Nova Gorica.JPG | caption = | pushpin map = Slovenija | pushpin map alt = | map caption = | pushpin label position = | coordinates = <!-- WD --> | location = [[Nova Gorica]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Kristus Odrešenik]] | side altars = | relics = | status = [[sostolnica]] (15. marec 2004),<br>[[župnijska cerkev]] | functional status = aktivno | membership = | attendance = | website = [http://www.zng.si/ Zng.si] | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = 12. avgust 1980 | completed date = 1982 | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = 12. december 1982<br>([[Janez Jenko]]) | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[Seznam rimskokatoliških škofov Kopra]] | people = | architect = [[Franc Kvaternik (arhitekt)|Franc Kvaternik]] | architectural type = | style = | capacity = 500 sedežev<ref>[https://vdcng.si/node/757 Župnijska cerkev Kristusa Odrešenika] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201120050139/https://vdcng.si/node/757 |date=2020-11-20 }}, Vdcng.si, pridobljeno 12. november 2020.</ref> | length = 25,2 m | width = 25,2 m (cerkvena ladja) | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = 22,2 m | materials = | bells hung = 4 | bell weight = | parish = [[Župnija Nova Gorica|Nova Gorica]] | deanery = [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Nova Gorica - Cerkev Kristusa Odrešenika | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 3852 | lokacija = | občina = Nova Gorica }} }} '''Sostolnica Kristusa Odrešenika''' v [[Nova Gorica|Novi Gorici]] je [[sostolnica]] [[Škofija Koper|Škofije Koper]] in je edina cerkev s tem statusom v Sloveniji. Služi tudi kot [[župnijska cerkev]] [[Župnija Nova Gorica|Župnije Nova Gorica]]. Poleg [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Nova Gorica|Cerkve Marijinega oznanjenja]] je ena izmed dveh cerkva v mestu. Župnijsko žegnanje je na nedeljo [[Kristus Kralj|Kristusa Kralja]]. == Zgodovina == Novogoriški verniki so leta 1959 izrazili željo po novem župnijskem središču, saj [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Nova Gorica|frančiškanska cerkev na Kapeli]] in župnijski cerkvi v [[Župnija Solkan|Solkanu]] in [[Župnija Kromberk|Kromberku]] niso več zadostovale za versko oskrbo. Takrat so tudi predvidevali, da bi cerkev lahko postala sedež škofije. 3. junija 1976 je bila ustanovljena nova mestna župnija. Leta 1978 je potekal izbor med 12 predlogi natečaja za novo župnijsko središče s cerkvijo in župnijskimi prostori. Za prvouvrščeni načrt se je izkazalo, da je kopija neke cerkve v okolici Padove, zato je bil naposled izbran drugouvrščeni načrt arhitekta [[Franc Kvaternik (arhitekt)|Franca Kvaternika]]. Leta 1980 je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje in 12. avgusta tega leta je podjetje Primorje Ajdovščina začelo z gradnjo. 14. decembra 1980 je škof [[Janez Jenko]] blagoslovil temeljni kamen, do konca leta pa so bili zgrajeni temelji in zaklonišče. Po dveh letih so bila dela zaključena in tako je škof Jenko 12. decembra 1982 cerkev slovesno posvetil. Finančna sredstva so prispevali [[Nemška škofovska konferenca]], dobrotniki iz Kanade in Švice, župljani in drugi dobrotniki. Župnija je pri Jugobanki najela tudi kredit. Spomladi 2001 je bil zgrajen še 22,2 m visok prosto stoječi zvonik, za katerega je načrte prav tako pripravil Kvaternik. 25. novembra istega leta je bil blagoslovljen še bronast kip goriškega nadškofa [[Frančišek Borgia Sedej|Frančiška Borgie Sedeja]], ki ga je izdelal kipar [[Evgen Guštin]].<ref name="Zng.si">[http://www.zng.si/index.php/o-zupniji O nas] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201116091855/http://www.zng.si/index.php/o-zupniji |date=2020-11-16 }}, Zng.si, pridobljeno 11. november 2020.</ref> 15. marca 2004 je na prošnjo škofa [[Metod Pirih|Metoda Piriha]] cerkev prejela status [[Sostolnica|sostolnice]]. Slovesna razglasitev je bila 21. novembra tega leta, slovesnost, ki so ji prisostvovali slovenski škofi in visoki cerkveni dostojanstveniki iz sosednje Italije, pa je vodil apostolski nuncij [[Santos Abril y Castelló]].<ref>[https://www.rtvslo.si/slovenija/prva-konkatedrala-v-sloveniji/25577 Prva konkatedrala v Sloveniji], Rtvslo.si, pridobljeno 12. november 2020.</ref> == Arhitektura == [[Slika:Sostolnica Kristusa Odrešenika, Nova Gorica (notranjost).JPG|thumb|left|250px|Notranjost]] Enotna zgradba ima vhodno vežo, ki povezuje cerkev, župnijske prostore in bivalne prostore. Cerkev, ki je pravilno orientirana proti vzhodu, ima na jugu stransko kapelo Matere Božje, na zahodu pa zakristijo. Glavni cerkveni prostor je kvadrat s stranicami 25,2 x 25,2 m. Prezbiterij se nahaja v njegovem jugovzhodnem kotu, na zahodni stranici se nahaja pevski kor, na severni pa še dodatna [[empora]]. Okna so tik pod streho in so trikotne oblike. Zvonik, ki je visok 22,2 m, je zasnovan kot konzolni element, ki ga nosita dva pravokotno postavljena armiranobetonska nosilca debeline 20&nbsp;cm. Nanju je postavljen valjast prostor z navpičnimi režami po vsej višini. Vsebuje štiri zvonove, ki jih je leta 1998 vlila livarna Feniks iz Žalca.<ref name="Zng.si"/> == Oprema == V prezbiteriju stoji postmodernistični 5,4 m visok lesen kip Križanega Odrešenika, ki ga je leta 1982 izdelal akademski kipar [[Stane Jarm]]. Delo istega kiparja je tudi lesen križev pot, ki je postavljen na vzhodno steno cerkve. 15 podob je narejenih iz 15&nbsp;cm debelih hrastovih desk, pri čemer imajo enotno širino 1 m ter različno višino od 1,4 do 4,2 m. Vsaka postaja je sestavljena iz dveh kosov lesa. Orgle je leta 1988 izdelala italijanska orglarska delavnica {{ill|Mascioni|it}} iz Italije. Imajo 3 manuale, 33 registrov in 2.261 piščali. V stranski kapeli se nahaja Jarmov kip Matere Božje, slika Marije, ki razvezuje vozle, ki jo je naredila ruska akademska slikarka Maša Bersan Mašuk in je kopija nemške slike. Dva [[vitraž]]a na južni steni prikazujeta Marijo Kraljico miru (desni) in zadnjo večerjo (levi). Leta 1987 ju je naredila delavnica Stojana Višnarja po predlogah akademskega slikarja [[Lucijan Bratuš|Lucijana Bratuša]].<ref name="Zng.si"/> == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Seznam cerkva v Sloveniji, ki so bile zgrajene v 20. in 21. stoletju]] * [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici]] == Zunanje povezave == * [http://www.zng.si/ Zng.si], uradna stran * [https://kraji.eu/slovenija/nova_gorica_cerkev_kristusa_odresenika/slo Kraji.eu] * [https://druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-nova-gorica-kristus-odresenik?Open Družina.si] {{Stolnice v Sloveniji}} [[Kategorija:Stolnice v Sloveniji|Kristus Odrešenik, Nova Gorica]] [[Kategorija:Sostolnice|Kristus Odrešenik, Nova Gorica]] [[Kategorija:Cerkve Kristusa Odrešenika|Nova Gorica]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1982]] [[Kategorija:Župnija Nova Gorica]] [[Kategorija:Škofija Koper]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Novi Gorici]] ptncxa4e02hy3tdd9f9goop23vzzulp 0 489328 6748488 6501796 2026-09-09T20:29:29Z Yerpo 8417 pnp 6748488 wikitext text/x-wiki '''Gibanje Me Too''' (tudi '''#MeToo''' ali poslovenjeno '''#jaztudi''')<ref name=delo1>https://www.delo.si/novice/svet/gibanje-metoo-se-je-spremenilo-v-lov-na-carovnice/, vpogled: 14. 1. 2021.</ref> je [[družbeno gibanje]] proti [[spolna zloraba|spolnim zlorabam]] in [[spolno nadlegovanje|spolnemu nadlegovanju]] z javnim objavljanjem obtožb spolnih prestopkov.<ref name=":65">{{navedi novice |url=https://www.americanprogress.org/issues/women/news/2018/01/31/445669/politics-policy-turning-corner-sexual-harassment/ |title=From Politics to Policy: Turning the Corner on Sexual Harassment – Center for American Progress |date=31. 1. 2018 |work=Center for American Progress|access-date=14. 4. 2018}}</ref><ref name="time17">{{navedi novice |url=http://time.com/time-person-of-the-year-2017-silence-breakers/ |title=TIME Person of the Year 2018: The Silence Breakers |last=Edwards |first=Stephanie Zacharek, Eliana Dockterman, Haley Sweetland |website=Time |access-date=14. 4. 2018 |archive-date=2018-12-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181226082635/http://time.com/time-person-of-the-year-2017-silence-breakers/ |url-status=dead }}</ref><ref name="Strause">{{navedi splet |url=https://www.hollywoodreporter.com/news/me-founder-tarana-burke-responds-asia-argento-report-1135904 |title=Tarana Burke Responds to Asia Argento Report: "There Is No Model Survivor" |first=Jackie |last=Strause |work=[[The Hollywood Reporter]] |date=20. 8. 2018 |access-date=12. 10. 2018}}</ref> Frazo »Me Too« (jaz tudi) je v tem kontekstu leta 2006 na družbenem omrežju [[MySpace]] prva uporabila žrtev spolnega nasilja in aktivistka [[Tarana Burke]].<ref name=":1">{{navedi splet |url=https://www.washingtonpost.com/news/the-intersect/wp/2017/10/19/the-woman-behind-me-too-knew-the-power-of-the-phrase-when-she-created-it-10-years-ago/ |title=The woman behind 'Me Too' knew the power of the phrase when she created it – 10 years ago |last=Ohlheiser |first=Abby |date=October 19, 2017 |website=[[The Washington Post]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20171019201825/https://www.washingtonpost.com/news/the-intersect/wp/2017/10/19/the-woman-behind-me-too-knew-the-power-of-the-phrase-when-she-created-it-10-years-ago/|archive-date=19. 10. 2017|url-status=live|access-date=20. 10. 2017}}</ref> Namen gibanja, ki ga je začela Tarana Burke in ki so se mu kasneje priključile druge žrtve, je opolnomočenje zlasti mlajših in ranljivejših žensk, ki so doživele spolno nadlegovanje in nasilje, zlasti v delovnem okolju. Moč gibanja temelji na prikazu številnosti primerov ter medsebojni podpori s sočutjem in solidarnostjo.<ref name=":1" /><ref name="LA" /><ref name=WorkplaceForbes>{{navedi splet |url=https://www.forbes.com/sites/forbeshumanresourcescouncil/2017/12/20/sexual-harassment-in-the-workplace-in-a-metoo-world/ |title=Sexual Harassment in the Workplace in A #MeToo World |last=Smartt |first=Nicole |website=Forbes |access-date=16. 1. 2018 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180116193245/https://www.forbes.com/sites/forbeshumanresourcescouncil/2017/12/20/sexual-harassment-in-the-workplace-in-a-metoo-world/#7c439e1e5a42 |archive-date=16. 1. 2018}}</ref> Gibanje je doživelo zagon v začetku leta 2017, potem ko sta časopisa ''New York Times'' in ''New Yorker'' objavila zgodbe številnih žrtev spolnih napadov vplivnega filmskega [[producent]]a [[Harvey Weinstein|Harveyja Weinsteina]].<ref>https://www.delo.si/novice/svet/dve-leti-gibanja-metoo-ki-je-pretreslo-svet/, vpogled: 14. 1. 2021.</ref><ref name="Chuck">{{navedi splet |url=https://www.nbcnews.com/news/us-news/metoo-hashtag-becomes-anti-sexual-harassment-assault-rallying-cry-n810986 |title=#MeToo: Alyssa Milano promotes hashtag that becomes anti-harassment rallying cry |publisher=[[NBC News]] |first=Elizabeth |last=Chuck |date=16. 10. 2017 |access-date=16. 10. 2017 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20171016153401/https://www.nbcnews.com/news/us-news/metoo-hashtag-becomes-anti-sexual-harassment-assault-rallying-cry-n810986 |archive-date=16. 10. 2017}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.pbs.org/wgbh/frontline/film/weinstein/ |title=Weinstein |work=FRONTLINE |access-date=12. 7. 2018 |archive-date=2022-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220326221707/https://www.pbs.org/wgbh/frontline/film/weinstein/ |url-status=dead }}</ref> 15. oktobra 2017 je ameriška igralka [[Alyssa Milano]], ena od prvih žensk, ki so Weinsteina obtožile spolnega nasilja, na [[Twitter]]ju predlagala, naj vsak, ki je bil kdaj spolno nadlegovan ali zlorabljen, na njen tvit odgovori z ''Me too'' ter tako pomaga razkriti obsežnost problema.<ref name="twitter.com">{{navedi splet|url=https://twitter.com/Alyssa_Milano/status/919659438700670976|title=If you've been sexually harassed or assaulted write 'me too' as a reply to this tweet.pic.twitter.com/k2oeCiUf9n|first=Alyssa|last=Milano|date=15. 10. 2017}}</ref><ref name="yahoo.com">{{navedi splet|url=https://www.yahoo.com/lifestyle/alyssa-milanos-metoo-hashtag-proves-shocking-amount-women-sexually-harassed-assaulted-154249582.html|title=Alyssa Milano's #MeToo hashtag proves shocking number of women have been sexually harassed and assaulted|website=yahoo.com}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.theguardian.com/world/2017/oct/20/women-worldwide-use-hashtag-metoo-against-sexual-harassment |title=#MeToo: how a hashtag became a rallying cry against sexual harassment |first=Nadia |last=Khomami |date=20. 10. 2017 |work=The Guardian |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20171121021556/https://www.theguardian.com/world/2017/oct/20/women-worldwide-use-hashtag-metoo-against-sexual-harassment |archive-date=21. 11. 2017}}</ref><ref name="Guerra">{{navedi splet |url=https://www.bostonglobe.com/lifestyle/2017/10/17/alyssa-milano-credits-activist-tarana-burke-with-founding-metoo-movement-years-ago/o2Jv29v6ljObkKPTPB9KGP/story.html |title=Where'd the "Me Too" initiative really come from? Activist Tarana Burke, long before hashtags – The Boston Globe |last=Guerra |first=Cristela |date=17. 10. 2017 |website=Boston Globe |access-date= 18. 10. 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171017232531/https://www.bostonglobe.com/lifestyle/2017/10/17/alyssa-milano-credits-activist-tarana-burke-with-founding-metoo-movement-years-ago/o2Jv29v6ljObkKPTPB9KGP/story.html |archive-date=17. 10. 2017 |url-status=dead}}</ref><ref name=24ur_1>https://www.24ur.com/novice/tujina/razdvojenost-ameriske-druzbe.html, vpogled: 14. 1. 2021.</ref> V prvih 24 urah se je odzvalo pol milijona ljudi.<ref name=24ur_1/> Na objavo se je odzvalo tudi več znanih oseb, na primer [[Gwyneth Paltrow]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.vogue.com/article/alyssa-milano-metoo-sexual-assault-campaign |title=Celebrities Share Stories of Sexual Assault for #MeToo Campaign |website=Vogue|access-date=4. 1. 2018 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20171229073735/https://www.vogue.com/article/alyssa-milano-metoo-sexual-assault-campaign |archive-date=29. 12. 2017}}</ref> [[Ashley Judd]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.washingtonpost.com/news/soloish/wp/2017/10/19/not-everyone-with-a-metoo-is-posting-their-story-heres-why-some-are-refraining/ |title=Analysis {{!}} Not everyone with a #MeToo is posting their story. Here's why some are refraining|last=Bonos|first=Lisa|date=19. 10. 2017|website=The Washington Post|access-date=4. 1. 2018|issn=0190-8286|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20171220043921/https://www.washingtonpost.com/news/soloish/wp/2017/10/19/not-everyone-with-a-metoo-is-posting-their-story-heres-why-some-are-refraining/|archive-date=20. 12. 2017}}</ref> [[Jennifer Lawrence]]<ref>{{navedi splet |url=https://variety.com/2017/film/news/jennifer-lawrence-naked-lineup-harvey-weinstein-me-too-1202592207/ |title=Jennifer Lawrence Says Producer Put Her in 'Naked Lineup,' Told Her to Lose Weight |last=Fernandez |first=Matt |date=17. 10. 2017 |website=Variety|access-date=4. 1. 2018 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20171026181153/http://variety.com/2017/film/news/jennifer-lawrence-naked-lineup-harvey-weinstein-me-too-1202592207/ |archive-date=26. 10. 2017}}</ref> in [[Uma Thurman]].<ref name=":6">{{navedi splet |url=http://www.newsweek.com/what-happened-uma-thurman-kill-bill-actor-blasts-harvey-weinstein-declares-721303 |title=Uma Thurman channels 'Kill Bill' character, says Harvey Weinstein doesn't even "deserve a bullet" |date=24. 11. 2017 |website=Newsweek|access-date=4. 1. 2018 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20171213055646/http://www.newsweek.com/what-happened-uma-thurman-kill-bill-actor-blasts-harvey-weinstein-declares-721303 |archive-date=13. 12. 2017}}</ref> Uporaba fraze in [[ključnik]]a se je sprva razširila v [[angleščina|angleščini]], kasneje so jo pa posvojili tudi številni drugi jeziki (v sloveščini kot #jaztudi<ref name=delo1/><ref name="vecer1">https://www.vecer.com/v-soboto/zamolcana-pricevanja-o-spolnih-zlorabah-vihar-ki-ga-ni-nihce-pricakoval-10062423, vpogled: 14. 1. 2021.</ref>). S širjenjem gibanja se je tudi razširil njegov namen in Tarana Burke ga je kasneje opisala kot svetovno gibanje za pravice odrinjenih posameznikov.<ref name=":5"/> ==Namen== Prvotni namen gibanja #MeToo, kot ga je začela [[Tarana Burke]] leta 2006, je bil opolnomočenje predvsem mlajših in ranljivejših žensk z izkazovanjem sočutja in solidarnosti. Oktobra 2017 je [[Alyssa Milano]] pozvala k uporabi fraze ''Me Too'' kot pomoč k razkritju obsežnosti problema [[spolno nasilje|spolnega nasilja]] in [[spolno nadlegovanje|spolnega nadlegovanja]] in prikazu številnosti žrtev.<ref name=":1" /><ref name="LA">{{navedi splet |last=D'Zurilla |first=Christie |url=https://www.latimes.com/entertainment/la-et-entertainment-news-updates-metoo-campaign-me-too-alyssa-milano-1508173882-htmlstory.html |title=In saying #MeToo, Alyssa Milano pushes awareness campaign about sexual assault and harassment |website=[[Los Angeles Times]] |publisher=[[Tronc]] |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20171017075641/http://www.latimes.com/entertainment/la-et-entertainment-news-updates-metoo-campaign-me-too-alyssa-milano-1508173882-htmlstory.html |archive-date=October 17, 2017 |date=16. 10. 2017 |access-date=17. 10. 2017}}</ref> Z uporabljanjem fraze ''MeToo'' in njeno razširitvijo v številne druge jezike so jo različni posamezniki uporabljali za različne namene. Taran burke je postala »vodja« gibanja ter tudi sama sprejela to vlogo, čeprav je sebe opisala kot »delavko«. Burkejeva je izjavila, da je gibanje preraslo in zajema moške in ženske, vseh ras in starosti, vendar še naprej podpira odrinjene posameznike v odrinjenih skupnostih.<ref name=":17">{{navedi splet |url=http://www.yesmagazine.org/people-power/me-too-creator-tarana-burke-reminds-us-this-is-about-black-and-brown-survivors-20180104 |title=Me Too creator Tarana Burke reminds us this is about Black and Brown survivors |last=Jeffries |first=Zenobia |website=[[Yes! (U.S. magazine)|YES! Magazine]] |date=4. 1. 2018 |access-date=5. 1. 2018 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180106063721/http://www.yesmagazine.org/people-power/me-too-creator-tarana-burke-reminds-us-this-is-about-black-and-brown-survivors-20180104 |archive-date=6. 1. 2018}}</ref><ref name=":5">{{navedi splet |last1=Snyder |first1=Chris |last2=Lopez |first2=Linette |title=Tarana Burke on why she created the #MeToo movement – and where it's headed |url=http://www.businessinsider.com/how-the-metoo-movement-started-where-its-headed-tarana-burke-time-person-of-year-women-2017-12 |website=[[Business Insider]] |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20171229055941/http://www.businessinsider.com/how-the-metoo-movement-started-where-its-headed-tarana-burke-time-person-of-year-women-2017-12 |archive-date=29. 12. 2017 |date=December 13, 2017|access-date=4. 1. 2018}}</ref> V Sloveniji so pri Inštitutu 8. marec s projektom #jaztudi želeli vsem dati možnost, da brezimno oddajo pričevanja o vseh vrstah spolnega nadlegovanja, pri tem pa je glavni cilj, da bi kot družba vzpostavili ničelno toleranco do nasilja in nadlegovanja na podlagi spola.<ref name="Mladina_1">https://www.mladina.si/184291/jaztudi/, vpogled: 14. 1. 2021.</ref> == #jaztudi v Sloveniji == 8. 3. 2018 so v okviru [[Inštitut 8. marec|Inštituta 8. marec]] kampanjo zagnali tudi v Sloveniji. Z anonimnim obrazcem so pozvali ljudi, ki so imeli izkušnjo s spolnim nadlegovanjem ali nasiljem, naj delijo svoja pričevanja.<ref name="vecer1" /><ref>https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-se-je-pridruzila-kampanji-jaztudi/446527, vpogled: 14. 1. 2021.</ref> Anonimizirane zgodbe so objavljene in analizirane na spletni strani jaztudi.si.<ref>http://www.jaztudi.si/, vpogled: 14. 1. 2021.</ref><ref name="Mladina_1" /> V začetku leta 2021 se je kot prva slovenska javna oseba izpostavila igralka [[Mia Skrbinac]] ter spregovorila o [[spolno nadlegovanje|spolnem nadlegovanju]] med študijem na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]].<ref>https://val202.rtvslo.si/2021/01/predstavitev-kandidatov-189/, vpogled: 9. 2. 2021.</ref><ref>https://www.delo.si/novice/slovenija/agrft-igralka-se-ni-oddala-prijave-a-jo-pripravlja/#!, vpogled: 9. 2. 2021.</ref> == Sklici == {{sklici}}{{Sociološka škrbina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Družbena gibanja]] [[Kategorija:Spolnost in družba]] [[Kategorija:Spolna kriminaliteta]] [[Kategorija:Spolno nadlegovanje]] qh9pyfx3oyz93n4w9gtg90kzivf4p5g 0 497726 6748407 6747930 2026-09-09T15:59:41Z Yerpo 8417 /* September */ [[Robin Morgan]] 6748407 wikitext text/x-wiki {{leto|2000|26}} '''2026''' ('''[[rimske številke|MMXXVI]]''') je [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. [[Organizacija združenih narodov]] je 2026 razglasila za mednarodno leto kmetic, mednarodno leto prostovoljcev za trajnostni razvoj in mednarodno leto pašnikov ter živinorejcev.<ref>{{navedi splet |url=https://www.un.org/en/observances/international-years |title=International Years |publisher=Organizacija združenih narodov |accessdate=2025-12-05}}</ref> == Dogodki == === Januar–marec === [[slika:Milano Cortina 2026 Opening Ceremony.jpg|thumb|Prizor z otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger v Milanu]] * [[1. januar]] – [[Bolgarija]] je prevzela [[evro]] kot svojo valuto in postala 21. članica [[Evroobmočje|Evroobmočja]].<ref>{{navedi novice | title=Bolgarija bo 1. januarja prevzela evro |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=2025-08-22 |url=https://www.sta.si/3445201/bolgarija-bo-1-januarja-prevzela-evro |access-date=2025-08-22}}</ref> * [[3. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izvedle [[Napad ZDA na Venezuelo (2026)|zračne napade na Venezuelo]] ter v okviru operacije zajele predsednika [[Nicolás Maduro|Nicolása Madura]] in njegovo ženo.<ref name=":1">{{Navedi novice |date=2026-01-03 |title=U.S. launches military attack on Venezuela, Trump says Maduro captured and flown out of the country |url=https://www.cbsnews.com/live-updates/venezuela-us-military-strikes-maduro-trump/|accessdate=2026-01-03 |website=CBS News|language=en-US}}</ref> * [[8. januar|8.]]–[[9. januar]] – V nasilnem zatrtju [[Protesti v Iranu (2025–danes)|protivladnih protestov]] v [[Iran]]u je bilo ubitih več deset tisoč protestnikov in aretiranih še več tisoč.<ref name="Time_30k_local_health_officials">{{cite Q|Q137884558}}</ref> * [[9. januar]] – Separatistični [[Južni tranzicijski svet]] v [[Jemen|Jemnu]] je po vrsti porazov proti vladnim silam v [[jemenska državljanska vojna (2014–danes)|državljanski vojni]] oznanil svojo razpustitev.<ref>{{navedi novice |title=Yemeni southern separatists in Riyadh announce disputed disbanding of STC |url=https://www.aljazeera.com/news/2026/1/9/yemens-separatist-southern-transitional-council-announces-its-dissolution |access-date=2026-01-14 |publisher=Al Jazeera |date=2026-01-09}}</ref> * [[17. januar]] – ** V veljavo je stopil mednarodni [[Sporazum o odprtem morju]], ki predvideva vzpostavitev zavarovanih območij v [[mednarodne vode|mednarodnih vodah]] za varovanje morskega okolja.<ref>{{navedi splet | last=Luhn | first=Alec | title=First treaty to protect the high seas comes into force | work=[[New Scientist]] | date=2026-01-17 | url=https://www.newscientist.com/article/2512101-first-treaty-to-protect-the-high-seas-comes-into-force/ | access-date=2026-01-21}}</ref> ** Predstavniki [[Evropska unija|Evropske unije]] in južnoameriškega trgovinskega bloka [[Mercosur]] so podpisali trgovinski sporazum, ki bo odpravil več ovir pri trgovanju med stranema.<ref name="t064">{{navedi novice |title=Von der Leyen: Vzpostavljamo največje prostotrgovinsko območje na svetu |website=MMC RTV-SLO |date=2026-01-17 |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-vzpostavljamo-najvecje-prostotrgovinsko-obmocje-na-svetu/770412 |language=sl |access-date=2026-01-28}}</ref> * [[22. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izstopile iz [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]].<ref>{{navedi novice |first1=Jennifer|last1=Rigby|first2=Emma|last2=Farge|title=US withdraws from the World Health Organization|date=22 January 2026|publisher=Reuters|url=https://www.reuters.com/business/healthcare-pharmaceuticals/us-set-quit-world-health-organization-2026-01-22/|access-date=30 January 2026}}</ref> * [[27. januar]] – Evropska unija in [[Indija]] sta po 20 letih pogajanj sklenili prostotrgovinski sporazum.<ref>{{navedi novice |title=EU in Indija skoraj 20 let po začetku pogajanj sklenila obsežen prostotrgovinski sporazum |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-in-indija-skoraj-20-let-po-zacetku-pogajanj-sklenila-obsezen-prostotrgovinski-sporazum/771376|website=MMC RTV-SLO |accessdate=2026-01-27}}</ref> * [[5. februar]] – Brez obnovitve se je iztekel sporazum [[Novi Start]] med [[Rusija|Rusijo]] in Združenimi državami Amerike, edini še veljavni mednarodni sporazum o omejevanju [[jedrsko orožje|jedrskega orožja]].<ref name="w524">{{navedi splet | last1=Ponudič | first1=Helena | title=Sporazum Novi Start pred iztekom: svet ostaja brez zadnjega jedrskega varovala | website=MMC RTV-SLO | date=2026-02-04 | url=https://www.rtvslo.si/svet/sporazum-novi-start-pred-iztekom-svet-ostaja-brez-zadnjega-jedrskega-varovala/772389 | language=sl | access-date=2026-02-25}}</ref> * [[6. februar|6.]]–[[22. februar]] – V [[Milano|Milanu]] in [[Cortina d'Ampezzo|Cortini d'Ampezzo]] so potekale [[Zimske olimpijske igre 2026|zimske olimpijske igre]]. * [[27. februar]] – [[Pakistan]] je dan po povračilnih napadih na [[Talibani|talibanske]] položaje v sosednjem [[Afganistan]]u razglasil [[afganistansko-pakistanska vojna (2026)|vojno proti talibanom]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/svet/pakistan-napadel-afganistan-in-razglasil-vojno-proti-talibom |title=Pakistan napadel Afganistan in razglasil odprto vojno proti talibom |work=Delo |date=2026-02-27 |accessdate=2026-02-28}}</ref> * [[28. februar]] – [[Izrael]] in Združene države Amerike so izvedli koordinirane zračne napade na več ciljev v [[Iran]]u.<ref>{{navedi novice |title=Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija |website=MMC RTV-SLO |date=2026-02-28 |url=https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/zda-in-izrael-napadla-iran-trump-unicili-bomo-njihove-rakete-in-zrusili-raketno-industrijo-do-tal/774864 |access-date=2026-02-28}}</ref> * [[11. marec]] – Po [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper|drugem tiru železniške proge Divača–Koper]] je prvič zapeljal preizkusni [[vlak]].<ref>{{navedi novice |last1=Škamperle |first1=Tjaša |title=V Kopru bodo slovesno zaznamovali prevoznost drugega tira Divača–Koper |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-11 |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/v-kopru-bodo-slovesno-zaznamovali-prevoznost-drugega-tira-divaca-koper/776006 |access-date=2026-03-12}}</ref> * [[20. marec]] – Promet skozi [[avtocestni predor Karavanke]] je bil preusmerjen skozi novo cev.<ref>{{navedi novice |title=Po novi cevi predora Karavanke je stekel promet, star predor pa se zapira |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-novi-cevi-predora-karavanke-je-stekel-promet-star-predor-pa-se-zapira/776914 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[22. marec]] – V [[Slovenija|Sloveniji]] so potekale [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske]] volitve, na katerih je največ glasov prejela vladajoča stranka [[Gibanje Svoboda]].<ref>{{navedi novice |title=DVK zavrnila ugovor SDS, Pirc Musar podpisala ukaz o sklicu ustanovne seje |website=24ur.com |date=2026-04-07 |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-dvk-najnovejsi-ugovor-sds-in-potrjevanje-izida-volitev.html |access-date=2026-04-10}}</ref> === April–junij === [[Slika:16. vlada Republike Slovenije - skupinska fotografija junij 2026.jpg|thumb|16. vlada Republike Slovenije]] * [[6. april]] – [[NASA|Nasina]] odprava [[Artemis II]] je dosegla orbito [[Luna|Lune]] kot prva taka odprava s človeško posadko po več kot 50 letih.<ref>{{navedi novice |last=Wall |first=Mike |title=Artemis 2 breaks humanity's all-time distance record during historic loop around the moon |website=Space.com |date=2026-04-06 |url=https://www.space.com/space-exploration/artemis/artemis-2-breaks-humanitys-all-time-distance-record-during-historic-loop-around-the-moon |access-date=2026-04-07}}</ref> * [[10. april]] – Potekala je konstitutivna seja [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. državnega zbora Republike Slovenije]], za predsednika je bil izvoljen [[Zoran Stevanović]].<ref>{{navedi novice |last=Dela |first=Redakcija |title=Stevanović je novi predsednik DZ, omenil možnost podpore Resni.ce Janševi vladi |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |date=2026-04-10 |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/novi-poslanci-zacenjajo-prvo-sejo-kdo-bo-predsednik-drzavnega-zbora |access-date=2026-04-10}}</ref> * [[26. april]] – [[Sabastian Sawe]] je kot prvi človek pretekel [[moški svetovni rekord v maratonu|uradno priznan]] [[maraton]] v manj kot dveh urah.<ref>{{navedi novice |agency=The Associated Press |title=Kenya's Sabastian Sawe becomes first man to run a marathon under two hours |website=NBC News |date=2026-04-26 |url=https://www.nbcnews.com/sports/sports/kenyas-sabastian-sawe-first-man-run-marathon-two-hours-rcna342155 |access-date=2026-04-26}}</ref> * [[18. maj]] – [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je razglasila [[epidemija|epidemijo]] [[ebola|ebole]] v [[Vzhodni Kongo|Vzhodnem Kongu]] in [[Uganda|Ugandi]] za javnozdravstveno krizo mednarodnih razsežnosti.<ref>{{navedi novice |title=WHO to give update on hantavirus and Ebola after outbreaks |website=BBC News |date=2026-05-18 |url=https://www.bbc.com/news/live/c99l70zy1j7t |access-date=2026-05-18}}</ref> * [[4. junij]] – V [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]] je bila izvoljena [[16. vlada Republike Slovenije]] pod vodstvom premierja [[Janez Janša|Janeza Janše]].<ref>{{navedi novice |title=Državni zbor z 49 glasovi izvolil četrto vlado Janeza Janše |website=MMC RTV-SLO |date=2026-06-04 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-z-49-glasovi-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264 |access-date=2026-06-04}}</ref> * [[11. junij]]–[[19. julij]] – V [[Kanada|Kanadi]], [[Mehika|Mehiki]] in [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] je potekalo [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|23. svetovno prvenstvo v nogometu]], ki se je končalo z zmago [[Španska nogometna reprezentanca|španske reprezentance]].<ref>{{navedi novice |last=Lisjak |first=Mitja |title=Španska popolna prevlada kronana z naslovom svetovnega prvaka |work=MMC RTV-SLO |date=2026-07-19 |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/sp-2026/spanska-popolna-prevlada-kronana-z-naslovom-svetovnega-prvaka/788570 |language=sl |access-date=2026-07-20}}</ref> * [[12. junij]] – [[Elon Musk]] je po uspešni javni dražbi delnic njegovega podjetja [[SpaceX]] postal prvi bilijonar na svetu.<ref>{{navedi novice | title=SpaceX IPO makes Elon Musk the world's first trillionaire | url=https://www.reuters.com/business/media-telecom/spacex-ipo-makes-elon-musk-worlds-first-trillionaire-2026-06-11/ | language=en-US | access-date=2026-06-15 | date=2026-06-11 |agency=Reuters}}</ref> * [[24. junij]] – [[Venezuela|Venezuelo]] sta stresla uničujoča [[potres]]a z magnitudama 7,2 in 7,5.<ref>{{navedi novice |title=Število mrtvih po potresu v Venezueli naraslo na več kot 200 |date=2026-06-26 |work=MMC RTV-SLO | url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/stevilo-mrtvih-po-potresu-v-venezueli-naraslo-na-vec-kot-200/786470 |access-date=2026-06-26}}</ref> === Julij–september === [[slika:SE2026Aug12T.gif|thumb|Pot Sončevega mrka 12. avgusta]] * [[7. julij]] – [[Mednarodni olimpijski komite]] je odpravil izključitev [[Ruski olimpijski komite|Ruskega komiteja]] in omogočil udeležbo športnikov pod rusko zastavo na prihodnjih [[olimpijske igre|olimpijskih igrah]].<ref>{{Cite news |date=2026-07-07 |title=IOC provisionally lifts suspension of Russian Olympic Committee – Recommendations to IFs with regard to Russian athletes’ participation no longer applicable |url=https://www.olympics.com/ioc/news/ioc-provisionally-lifts-suspension-of-russian-olympic-committee-recommendations-to-ifs-with-regard-to-russian-athletes-participation-no-longer-applicable |archive-url=https://web.archive.org/web/20260726212518/https://www.olympics.com/ioc/news/ioc-provisionally-lifts-suspension-of-russian-olympic-committee-recommendations-to-ifs-with-regard-to-russian-athletes-participation-no-longer-applicable |archive-date=2026-07-26 |access-date=2026-08-04 |work=Olympics.com |language=en |url-status=live }}</ref> * [[30. julij]] – Množica več deset tisoč afriških migrantov je, opogumljena z viralnimi [[Lažne novice|lažnimi novicami]] o odprtju meje na družbenih medijih, začela vdirati na ozemlje španske eksklave [[Ceuta]].<ref name="n578">{{navedi novice | title=Social media rumours, economic hardship fuel migrant surge into Ceuta | url=https://www.reuters.com/world/europe/social-media-rumours-economic-hardship-fuel-migrant-surge-into-ceuta-2026-07-31/ |publisher=Reuters | language=en-US | access-date=2026-08-05 | page=}}</ref> * [[7. avgust]] – [[Pakistan]], [[Saudova Arabija]] in [[Turčija]] so podpisali [[sporazum iz Meke|sporazum o vzajemni obrambi]].<ref name="Reuters">{{cite news |last1=Azhari |first1=Timour |last2=Shahid |first2=Ariba |last3=Gumrukcu |first3=Tuvan |title=Saudi Arabia, Turkey, Pakistan pledge mutual defence as Middle East turmoil escalates |work=Reuters |date=8 August 2026 |url=https://www.reuters.com/world/asia-pacific/saudi-arabia-turkey-pakistan-sign-joint-defence-deal-amid-regional-turmoil-2026-08-07/ |access-date=10 August 2026 |url-access=limited}}</ref> * [[10. avgust]] – Zahod [[Kolumbija|Kolumbije]] je prizadel [[Potres v Kolumbiji (2026)|rušilni potres]] z magnitudo 7,4 [[Momentna magnitudna lestvica|M<small>w</small>]].<ref name="o463">{{cite web |last=Pavlin |first=Maja |title=Število smrtnih žrtev narašča, Kolumbija razglasila izredne razmere |publisher=24ur.com |date=2026-08-10 |url=https://www.24ur.com/novice/tujina/rusilen-potres-v-kolumbiji-poskodovane-stavbe-ranjenih-vec-ljudi.html |language=sl |access-date=2026-09-04}}</ref> * [[12. avgust]] – [[Sončev mrk 12. avgusta 2026|Popolni Sončev mrk]] je bil viden na [[Grenlandija|Grenlandiji]], [[Islandija|Islandiji]] in severu [[Španija|Španije]], delni pa tudi po večini [[Evropa|Evrope]].<ref>{{navedi novice |title=Množice opazovale popoln sončni mrk, v Sloveniji je bil delen |work=MMC RTV-SLO |date=2026-08-12 |url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/mnozice-opazovale-popoln-soncni-mrk-v-sloveniji-je-bil-delen/790641 |language=sl |access-date=2026-08-13}}</ref> * [[15. avgust]] – [[Potres na Floresu (2026)|Potres z magnitudo 7,7 M<small>w</small>]] z epicentrom pred obalo [[Indonezija|indonezijskega]] otoka [[Flores (otok)|Flores]] je zahteval vsaj 129 žrtev.<ref>{{navedi novice |title=Gempa NTT: 129 Meninggal, 98.986 Rumah Rusak|trans-title=NTT Earthquake: 129 Dead, 98,986 Houses Damaged|url=https://www.metrotvnews.com/read/k8oCQpXl-gempa-ntt-129-meninggal-98-986-rumah-rusak|lang=id|access-date=4 September 2026|publisher=Metrotvnews|date=4 September 2026}}</ref> * [[26. avgust]] – Zrušitev dela [[ledenik]]a na severu [[Nepal]]a je povzročila [[Poplave na kitajsko-nepalski meji (2026)|niz močnih hudourniških poplav]], ki so zahtevale več kot tisoč žrtev.<ref>{{navedi novice |last=Bourke |first=Anna |title=Nepal floods death toll climbs to 1,252 as rescue efforts continue |publisher=ABC News |date=2026-09-03 |url=https://abcnews.com/International/nepal-floods-death-toll-climbs-1252-rescue-efforts/story?id=136167244 |access-date=2026-09-04}}</ref> * [[29. avgust]] – [[Islandija|Islandski]] volivci so na [[Islandski referendum o vnovičnem začetku pogajanj o pridružitvi Evropski uniji (2026)|referendumu]] zavrnili vnovičen začetek pristopnih pogajanj z [[Evropska unija|Evropsko unijo]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Islandci zavrnili ponoven začetek pogajanj o pridružitvi EU-ju |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/islandci-se-vedno-razklani-glede-pridruzitve-eu-ju-nasprotniki-v-rahli-prednosti/792269 |access-date=2026-09-02 |website=MMC RTV-SLO}}</ref> === Predvideni === * [[11. oktober]] – V Sloveniji bo potekal zakonodajni [[referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi]]<nowiki/> ter posvetovalni referendumi o socialni pomoči za delovno sposobne, o obveznosti plačevanja RTV prispevka in o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.<ref>{{Navedi splet |title=Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi bo 11. oktobra |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/znova-na-referendum-dz-bo-odlocil.html |access-date=2026-08-07 |website=24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ podprl razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-podprl-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/791794 |access-date=2026-08-25 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> * [[15. november]] – V Sloveniji bodo potekale [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalne volitve]].<ref name="w820">{{navedi epizodo |last=Kampos De Stefani |first=Barbara | title=Lokalne volitve prihodnje leto po nekoliko spremenjenih pravilih |series=Studio ob 17h |station=[[Radio Prvi]] | date=2025-10-16 | url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-1700/87/175167264 |network=RTV Slovenija | access-date=2025-12-05}}</ref> * november – Raziskovalna sonda ''[[BepiColombo]]'', izstreljena leta [[2018]], bo dosegla [[Merkur]]jevo orbito.<ref name="FACTS">{{navedi splet |url=http://www.esa.int/Our_Activities/Space_Science/BepiColombo/BepiColombo_Factsheet|title=BepiColombo Factsheet|publisher=ESA|date=6 July 2017|access-date=6 July 2017}}</ref> == Smrti == === Januar === [[slika:Catherine O'Hara at the 2024 Toronto International Film Festival (cropped).jpg|thumb|150px|Catherine O'Hara]] * [[6. januar]] – [[Béla Tarr]], madžarski filmski ustvarjalec (* [[1955]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl madžarski filmski ustvarjalec Bela Tarr |website=24ur.com |date=2026-01-06 |url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/umrl-madzarski-filmski-ustvarjalec-bela-tarr.html |language=sl |access-date=2026-01-07}}</ref> * [[7. januar]] – [[Silvester Čuk]], slovenski duhovnik, prevajalec in urednik (* [[1940]]) * [[8. januar]] – [[Uļjana Semjonova]], latvijska košarkašica (* [[1952]])<ref>{{navedi novice |url=https://eng.lsm.lv/article/culture/sport/08.01.2026-latvian-basketball-legend-uljana-semjonova-passes-away.a629209/ |title=Latvian basketball legend Uļjana Semjonova passes away |publisher=Latvijas Sabiedriskais medijs |date=2026-01-08 |accessdate=2026-01-08}}</ref> * [[16. januar]] – [[Janez Höfler]], slovenski umetnostni zgodovinar in muzikolog (* [[1942]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akademik Janez Höfler |url=http://www.sazu.si/events/696a3c1503f8580961b0187f |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |accessdate=2026-01-19}}</ref> * [[17. januar]] – [[Ivica Žnidaršič]], slovenska pedagoginja, borka za pravice slovenskih izgnancev (* [[1934]])<ref>{{navedi novice |title=Poslovila se je humanistka in borka za pravice slovenskih izgnancev Ivica Žnidaršič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslovila-se-je-humanistka-in-borka-za-pravice-slovenskih-izgnancev-ivica-znidarsic/770491|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-18|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> * [[19. januar]] – [[Valentino Garavani]], italijanski modni oblikovalec (* [[1932]])<ref>{{navedi novice |url=https://sundayguardianlive.com/trending/death-news-valentino-garavani-designer-to-royals-and-stars-passes-away-at-93-funeral-set-for-friday-in-rome-165336/|title=Valentino Garavani, Designer to Royals & Stars, Passes Away at 93; Funeral Set for Friday in Rome|work=The Sunday Guardian |date=2026-01-20|access-date=2026-01-22}}</ref> * [[24. januar]] – [[Dalibor Brun]], hrvaški glasbenik (* [[1949]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl priljubljeni hrvaški pevec Dalibor Brun |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/umrl-priljubljeni-hrvaski-pevec-dalibor-brun.html|website=24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref> * [[30. januar]] – [[Catherine O'Hara]], kanadsko-ameriška igralka (* [[1954]])<ref>{{navedi novice |last1=Lee |first1=Benjamin |title=Catherine O'Hara, award-winning actor of big and small screen, dies aged 71 |url=https://www.theguardian.com/film/2026/jan/30/catherine-o-hara-dead-actor-home-alone |newspaper=[[The Guardian]] |access-date=January 30, 2026 |date=January 30, 2026}}</ref> === Februar === * [[2. februar]] – [[Miroslav Košuta]], slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec, novinar, urednik (* [[1936]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/poslovil-se-je-trzaski-pesnik-in-presernov-nagrajenec-miroslav-kosuta/772073 |title=Poslovil se je tržaški pesnik in Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta |accessdate=2026-02-02 |date=2026-02-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> * [[6. februar]] – [[Bruno Parma]], slovenski šahist (* [[1941]])<ref name="o459">{{navedi novice |title=Umrl je šahovski velemojster Bruno Parma |work=MMC RTV-SLO |date=2026-02-10 |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/umrl-je-sahovski-velemojster-bruno-parma/772984 |language=sl |access-date=2026-02-10}}</ref> * [[15. februar]] – [[Robert Duvall]], ameriški igralec (* [[1931]])<ref name="Robert Duvall-2026">{{navedi novice |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/robert-duvall-dead-godfather-apocalypse-now-1236506861/|title=Robert Duvall, All-Purpose Actor With Few Peers, Dies at 95|publisher=[[The Hollywood Reporter]]|accessdate=2026-02-16|date=2026-02-16}}</ref> * [[17. februar]] – [[Jesse Jackson]], ameriški borec za človekove pravice, politik in duhovnik (* [[1941]])<ref>{{navedi novice |url = https://apnews.com/article/jesse-jackson-dies-43abb84d2ffc76d967f9a5596ebd0be1|title = The Rev. Jesse Jackson, who led the Civil Rights Movement for decades after King, has died at 84|last = Tareen|first = Sophia|date = 2026-02-17 |accessdate = 2026-02-17 |publisher = [[Associated Press]]}}</ref> * [[28. februar]] – [[Ali Hamenej]], iranski verski voditelj (* [[1939]])<ref>{{navedi splet |date=1 March 2026 |title=Iran's Supreme Leader Ayatollah Ali Khamenei is dead, state media says |url=https://www.bbc.co.uk/news/live/cn5ge95q6y7t?post=asset%3Add3db3f8-29d3-4420-a511-9b544b2ea1b0#post |access-date=1 March 2026 |website=BBC News }}</ref> === Marec === [[slika:Alojz Ihan 2022.png|thumb|150px|Alojz Ihan]] * [[10. marec]] – [[Alojz Ihan]], slovenski mikrobiolog, zdravnik, pesnik in pisatelj (* [[1961]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je mikrobiolog Alojz Ihan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-mikrobiolog-alojz-ihan/775967|website=MMC RTV-SLO|accessdate=2026-03-10}}</ref> * [[14. marec]] – [[Jürgen Habermas]], nemški filozof, politolog in sociolog (* [[1929]])<ref>{{navedi novice | last=Weill |first=Nicolas | title=Jürgen Habermas, philosophe allemand, intellectuel combatif et esprit encyclopédique, est mort à l'âge de 96 ans | work=Le Monde | date=2026-03-14 | url=https://www.lemonde.fr/disparitions/article/2026/03/14/jurgen-habermas-philosophe-allemand-intellectuel-combatif-et-esprit-encyclopedique-est-mort-a-l-age-de-96-ans_6671207_3382.html | language=fr | access-date=2026-04-07}}</ref> * [[18. marec]] – [[Alojz Kralj]], slovenski robotik (* [[1937]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akad. Alojz Kralj|url=http://www.sazu.si/events/69bbc94c03f8580961b01893|publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]]|accessdate=2026-03-30}}</ref> * [[19. marec]] – [[Chuck Norris]], ameriški mojster borilnih veščin in igralec (* [[1940]])<ref>{{navedi splet |title=Umrl je akcijski zvezdnik Chuck Norris, Teksaški mož postave in protagonist neštetih šal |website=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrl-je-akcijski-zvezdnik-chuck-norris-teksaski-moz-postave-in-protagonist-nestetih-sal/776996 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[20. marec]] – [[J. Michael Bishop]], ameriški virolog in molekularni biolog, nobelovec (* [[1936]])<ref>{{navedi novice | last=Bass | first=Elizabeth | title=J. Michael Bishop, who illuminated genetic roots of cancer, dies at 90 | website=The Washington Post | date=2026-03-22 | url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2026/03/22/j-michael-bishop-dead-ucsf/ | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[24. marec]] – [[Birutė Galdikas]], litovsko-kanadska antropologinja in primatologinja (* [[1946]])<ref>{{navedi novice | title=Canadian orangutan scientist Biruté Galdikas dead at 79 | publisher=CBC | date=2026-03-25 | url=https://www.cbc.ca/news/science/birute-galdikas-dead-orangutan-9.7141747 | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[30. marec]] – [[Mihael Brenčič]], slovenski hidrogeolog (* [[1967]])<ref>{{Navedi splet|title=Mihael Brenčič |url=http://www.sazu.si/clani/mihael-brencic|website=www.sazu.si|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> * [[31. marec]] – [[Edvard Kokšarov]], ruski rokometaš (* [[1975]])<ref>{{Navedi splet|url=https://rushandball.ru/publications/30428/ushel-iz-zhizni-eduard-koksharov|title=Ушел из жизни Эдуард Кокшаров|date=2026-03-31|accessdate=2026-03-31|website=rushandball.ru|language=ru|trans-title=Umrl je Edvard Kokšarov}}</ref> === April === * [[5. april]] – [[Anton Bebler]], slovenski politolog, obramboslovec in diplomat (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je zaslužni profesor, nekdanji diplomat in politik Anton Bebler |work=MMC RTV-SLO |date=2026-04-05 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-zasluzni-profesor-nekdanji-diplomat-in-politik-anton-bebler/778550 |access-date=2026-04-06}}</ref> * [[13. april]] – [[Ian Watson]], angleški pisatelj (* [[1943]])<ref>{{navedi splet |last=Strangman |first=Alice |title=Ian Watson (1943–2026) |website=Locus Online |date=2026-04-20 |url=https://locusmag.com/2026/04/ian-watson-1943-2026/ |access-date=2026-04-29}}</ref> * [[17. april]] – [[Oscar Schmidt]], brazilski košarkar (* [[1958]])<ref>{{navedi novice |title=Odšla je legenda: umrl je Oscar Shmidt |work=24ur.com |date=2026-04-18 |url=https://www.24ur.com/sport/kosarka/odsla-je-legenda-umrl-je-oscar-shmidt.html |access-date=2026-04-19}}</ref> * [[19. april]] – [[George Ariyoshi]], ameriški politik (* [[1926]])<ref>{{navedi novice |last1=Spangler |first1=Sam |last2=Matsumura |first2=Carley |title=Former Governor Ariyoshi dies at age 100 |website=KHON2 |date=2026-04-20 |url=https://www.khon2.com/local-news/former-governor-ariyoshi-dies-at-age-100/ |access-date=2026-04-29}}</ref> * [[29. april]] – [[J. Craig Venter]], ameriški genetik in poslovnež (* [[1943]])<ref>{{navedi novice |title=J. Craig Venter, Scientist Who Decoded the Human Genome, Dies at 79|url=https://www.nytimes.com/2026/04/30/science/j-craig-venter-dead.html|last=Wade|first=Nicholas|work=The New York Times|date=2026-04-29|access-date=2026-05-03}}</ref> === Maj === [[slika:Sonny Rollins 1974 press photo.jpg|thumb|150px|Sonny Rollins]] * [[6. maj]] – [[Ted Turner]], ameriški medijski mogotec (* [[1938]])<ref>{{navedi novice |last=Folkenflik |first=David |date=2026-05-06 |title='A trailblazer, a rabble-rouser, a do-gooder': CNN founder Ted Turner dies at 87 |url=https://www.npr.org/2026/05/06/nx-s1-3059290/ted-turner-obituary-cnn |access-date=2026-05-07 |agency=NPR}}</ref> * [[25. maj]] – [[Sonny Rollins]], ameriški saksofonist (* [[1930]])<ref name="PBS">{{navedi splet|url=https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|title=Sonny Rollins, saxophonist and restless genius of jazz, dead at 95|publisher=PBS|agency=Associated Press|date=May 26, 2026|access-date=2026-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20260526155938/https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|archive-date=2026-05-26}}</ref> * [[26. maj]] – [[Dragoljub Mićunović]], srbski politik in filozof (* [[1930]])<ref>{{navedi novice |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-06-01 |website=RTS|language=sr}}</ref> * [[28. maj]] – [[Bogdan Novak]], slovenski pisatelj in novinar (* [[1944]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je znani slovenski novinar, bil je dopisnik in urednik Dela |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-znani-slovenski-novinar-bil-je-dopisnik-in-urednik-dela |work=Slovenske novice |date=2026-05-29 |accessdate=2026-06-09}}</ref> === Junij === * [[11. junij]] – [[David Hockney]], britanski slikar, scenograf in fotograf (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |date=2026-06-12 |title=Artist David Hockney dies aged 88 |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/cvgjxdr27z4o |access-date=2026-06-12 |work=[[BBC News]]|last=Bushby|first=Helen}}</ref> * [[22. junij]] – [[Alan Greenspan]], ameriški ekonomist (* [[1926]])<ref>{{navedi novice |date=2026-06-22 |title=Alan Greenspan, economist and longtime head of the Federal Reserve, dies at 100 |url=https://www.nbcnews.com/news/obituaries/alan-greenspan-economist-longtime-head-federal-reserve-dies-100-rcna42286 |access-date=2026-06-26 |website=NBC News|first=Daniel|last=Arkin |language=en}}</ref> * [[25. junij]] – [[Miha Jazbinšek]], slovenski arhitekt in politik (* [[1941]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je Miha Jazbinšek, soustvarjalec stanovanjskih sprememb, ki so zaznamovale generacije|url=https://siol.net/novice/slovenija/umrl-je-miha-jazbinsek-soustvarjalec-stanovanjskih-sprememb-ki-so-zaznamovale-generacije-695474|website=siol.net|accessdate=2026-07-01|language=sl}}</ref> * [[26. junij]] – [[Janez Sušnik]], slovenski politik (* [[1942]])<ref>{{Navedi splet|title=V 84. letu starosti je umrl nekdanji predsednik državnega sveta Janez Sušnik|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-84-letu-starosti-je-umrl-nekdanji-predsednik-ds-janez-susnik/|website=N1|date=2026-06-26|accessdate=2026-06-29|language=sl-SI}}</ref> * [[27. junij]] – [[Bogdan Sajovic]], slovenski novinar (* [[1938]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je nekdanji sodelavec Reporterja Bogo Sajovic|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/umrl-je-nekdanji-sodelavec-reporterja-bogo-sajovic-1909414|website=Reporter|date=2026-06-29|accessdate=2026-06-29|language=sl}}</ref> === Julij === [[slika:2016 Bonnie Tyler - by 2eight - DSC8647.jpg|thumb|150px|Bonnie Tyler]] * [[8. julij]] – [[Bonnie Tyler]], valižanska pevka (* [[1951]])<ref>{{navedi novice |title=Umrla je legendarna Bonnie Tyler|url=https://n1info.si/magazin/umrla-je-legendarna-valizanska-pevka-bonnie-tyler-najbolj-znana-po-pesmi-total-eclipse-of-the-heart-stara-je-bila-75-let/|website=N1|date=2026-07-09|accessdate=2026-07-09|language=sl-SI}}</ref> * [[11. julij]] – [[Susumu Tonegava]], japonski imunolog in nevrobiolog, nobelovec (* [[1939]])<ref>{{navedi novice | title=Japanese Nobel laureate Tonegawa Susumu dies at 86 | website=NHK WORLD | date=2026-07-16 | url=https://www3.nhk.or.jp/nhkworld/en/news/20260716_07/ | access-date=2026-07-16 |language=en}}</ref> * [[12. julij]] – [[Hamad bin Kalifa Al Tani]], katarski emir (* [[1952]])<reF>{{navedi novice |title=Umrl je oče modernega Katarja |work=Dnevnik |date=2026-07-12 |url=https://www.dnevnik.si/novice/svet/umrl-je-oce-modernega-katarja-2814771/ |language=sl |access-date=2026-07-18}}</ref> * [[13. julij]] – [[Sam Neill]], novozelandski igralec (* [[1947]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl je Sam Neill, zvezda filmske franšize Jurski park in ganljivega Klavirja | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-13 | url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/umrl-je-sam-neill-zvezda-filmske-fransize-jurski-park-in-ganljivega-klavirja/787962 | access-date=2026-07-13}}</ref> * [[20. julij]] – [[Kevin Keegan]], angleški nogometaš in trener (* [[1951]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl dvakratni dobitnik zlate žoge Kevin Keegan | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-20 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/umrl-dvakratni-dobitnik-zlate-zoge-kevin-keegan/788683 | access-date=2026-07-20}}</ref> * [[21. julij]] – [[Olaf Tufte]], norveški veslač (* [[1976]])<ref>{{navedi novice | title=Prezgodnja smrt norveškega veslača Olafa Tufteja | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-21 | url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/prezgodnja-smrt-norveskega-veslaca-olafa-tufteja/788795 | access-date=2026-07-21}}</ref> * [[31. julij]] – [[Franco Baresi]], italijanski nogometaš in trener (* [[1960]])<ref>{{navedi novice | title=Italija ovita v črnino zaradi smrti legendarnega nogometaša Franca Baresija | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-31 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/italija-ovita-v-crnino-zaradi-smrti-legendarnega-nogometasa-franca-baresija/789597 | access-date=2026-07-31}}</ref> === Avgust === * [[10. avgust]] – [[Slavko Pregl]], slovenski mladinski pisatelj in založnik (* [[1945]])<ref>{{navedi splet | title=Slavko Pregl (9. 9. 1945–10. 8. 2026) | publisher=Javna Agencija za Knjigo RS | url=https://www.jakrs.si/arhiv-novic-in-dogodkov/slavko-pregl-(9.-9.-1945%E2%80%9310.-8.-2026) | language=sl | access-date=2026-08-11 }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * [[12. avgust]] – [[Džu Rongdži]], kitajski politik (* [[1928]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl nekdanji kitajski premier Džu | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-12 | url=https://www.rtvslo.si/svet/preberite-tudi/umrl-nekdanji-kitajski-premier-dzu/790691 | access-date=2026-08-13}}</ref> * [[14. avgust]] – [[Jajoi Kusama]], japonska sodobna umetnica (* [[1929]])<ref>{{navedi novice | title=Poslovila se je Jajoi Kusama, ki je svet umetnosti posula s svojimi znamenitimi pikami | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-27 | url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/poslovila-se-je-jajoi-kusama-ki-je-svet-umetnosti-posula-s-svojimi-znamenitimi-pikami/792009 | access-date=2026-08-27}}</ref> * [[15. avgust]] – [[Milena Zupančič]], slovenska gledališka in filmska igralka (* [[1946]])<ref>{{Navedi splet |last=Pervanje |first=Andrej |title=Umrla je igralska ikona Milena Zupančič |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrla-je-igralska-ikona-milena-zupancic/731751 |access-date=2026-08-15 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> * [[25. avgust]] – ** [[Dolly Parton]], ameriška kantavtorica, igralka in poslovnica (* [[1946]])<ref>{{navedi novice |url=https://people.com/dolly-parton-dead-7565853 |title=Dolly Parton, Country Music Legend, Dies at 80, Just 4 Days After Saying, ‘I Still Have so Many Things I Want to Achieve’ |work=People.com |first1=Victoria |last1=Edel |first2=Jason |last2=Sheeler |first3=Jeff |last3=Nelson |date=2026-08-25 |accessdate=2026-08-25}}</ref> ** [[Tim Curry]], angleško-ameriški igralec in pevec (* [[1946]])<ref>{{navedi novice |last=Weber |first=Bruce |date=August 26, 2026 |title=Tim Curry, Star of 'Rocky Horror Picture Show,' Dies at 80 |url=https://www.nytimes.com/2026/08/26/movies/tim-curry-dead.html |access-date=2026-08-26 |work=[[The New York Times]] |language=en-US |issn=0362-4331}}</ref> * [[26. avgust]] – [[Péter Nádas]], madžarski pisatelj, dramatik in esejist (* [[1942]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl je madžarski književnik Péter Nádas, ki je veljal za enega od kandidatov za Nobelovo nagrado | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-27 | url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/umrl-je-madzarski-knjizevnik-peter-nadas-ki-je-veljal-za-enega-od-kandidatov-za-nobelovo-nagrado/792026 | access-date=2026-08-27}}</ref> * [[27. avgust]] – [[Ratko Mladić]], srbski general, vojni zločinec (* [[1947]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je vojni zločinec Ratko Mladić |date=2026-08-27 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/umrl-je-vojni-zlocinec-ratko-mladic/792062}}</ref> * [[28. avgust]] – [[Harald V. Norveški]], norveški kralj (* [[1937]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl je norveški kralj Harald V. | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-28 | url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/umrl-je-norveski-kralj-harald-v/792120 | access-date=2026-08-28}}</ref> === September === * [[2. september]] – [[Gloria Steinem]], ameriška pisateljica in feministka (* [[1934]])<ref>{{cite web |title=Gloria Steinem, fierce feminist trailblazer, dies |work=NBC News |date=2026-09-03 |url=https://www.nbcnews.com/news/us-news/gloria-steinem-fierce-feminist-trailblazer-dies-age-92-rcna10708 |access-date=2026-09-04}}</ref> * [[5. september]] – [[Robin Morgan]], ameriška pisateljica, urednica in feministka (* [[1941]])<ref>{{navedi novice |url=https://apnews.com/article/robin-morgan-dead-b2e7263745b146afa186806cc111afec|title=Robin Morgan, poet and feminist whose allies included Jane Fonda and Gloria Steinem, dies at 85|publisher=[[The Associated Press]]|date=2026-09-05 |accessdate=2026-09-09 |archive-date=2026-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260905175312/https://apnews.com/article/robin-morgan-dead-b2e7263745b146afa186806cc111afec|url-status=live}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Leto 2026| ]] skt9gxxwvf6bfs2hetrfu1si60l89x4 6748431 6748407 2026-09-09T16:58:30Z Yerpo 8417 /* April–junij */ specifična np 6748431 wikitext text/x-wiki {{leto|2000|26}} '''2026''' ('''[[rimske številke|MMXXVI]]''') je [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. [[Organizacija združenih narodov]] je 2026 razglasila za mednarodno leto kmetic, mednarodno leto prostovoljcev za trajnostni razvoj in mednarodno leto pašnikov ter živinorejcev.<ref>{{navedi splet |url=https://www.un.org/en/observances/international-years |title=International Years |publisher=Organizacija združenih narodov |accessdate=2025-12-05}}</ref> == Dogodki == === Januar–marec === [[slika:Milano Cortina 2026 Opening Ceremony.jpg|thumb|Prizor z otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger v Milanu]] * [[1. januar]] – [[Bolgarija]] je prevzela [[evro]] kot svojo valuto in postala 21. članica [[Evroobmočje|Evroobmočja]].<ref>{{navedi novice | title=Bolgarija bo 1. januarja prevzela evro |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=2025-08-22 |url=https://www.sta.si/3445201/bolgarija-bo-1-januarja-prevzela-evro |access-date=2025-08-22}}</ref> * [[3. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izvedle [[Napad ZDA na Venezuelo (2026)|zračne napade na Venezuelo]] ter v okviru operacije zajele predsednika [[Nicolás Maduro|Nicolása Madura]] in njegovo ženo.<ref name=":1">{{Navedi novice |date=2026-01-03 |title=U.S. launches military attack on Venezuela, Trump says Maduro captured and flown out of the country |url=https://www.cbsnews.com/live-updates/venezuela-us-military-strikes-maduro-trump/|accessdate=2026-01-03 |website=CBS News|language=en-US}}</ref> * [[8. januar|8.]]–[[9. januar]] – V nasilnem zatrtju [[Protesti v Iranu (2025–danes)|protivladnih protestov]] v [[Iran]]u je bilo ubitih več deset tisoč protestnikov in aretiranih še več tisoč.<ref name="Time_30k_local_health_officials">{{cite Q|Q137884558}}</ref> * [[9. januar]] – Separatistični [[Južni tranzicijski svet]] v [[Jemen|Jemnu]] je po vrsti porazov proti vladnim silam v [[jemenska državljanska vojna (2014–danes)|državljanski vojni]] oznanil svojo razpustitev.<ref>{{navedi novice |title=Yemeni southern separatists in Riyadh announce disputed disbanding of STC |url=https://www.aljazeera.com/news/2026/1/9/yemens-separatist-southern-transitional-council-announces-its-dissolution |access-date=2026-01-14 |publisher=Al Jazeera |date=2026-01-09}}</ref> * [[17. januar]] – ** V veljavo je stopil mednarodni [[Sporazum o odprtem morju]], ki predvideva vzpostavitev zavarovanih območij v [[mednarodne vode|mednarodnih vodah]] za varovanje morskega okolja.<ref>{{navedi splet | last=Luhn | first=Alec | title=First treaty to protect the high seas comes into force | work=[[New Scientist]] | date=2026-01-17 | url=https://www.newscientist.com/article/2512101-first-treaty-to-protect-the-high-seas-comes-into-force/ | access-date=2026-01-21}}</ref> ** Predstavniki [[Evropska unija|Evropske unije]] in južnoameriškega trgovinskega bloka [[Mercosur]] so podpisali trgovinski sporazum, ki bo odpravil več ovir pri trgovanju med stranema.<ref name="t064">{{navedi novice |title=Von der Leyen: Vzpostavljamo največje prostotrgovinsko območje na svetu |website=MMC RTV-SLO |date=2026-01-17 |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-vzpostavljamo-najvecje-prostotrgovinsko-obmocje-na-svetu/770412 |language=sl |access-date=2026-01-28}}</ref> * [[22. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izstopile iz [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]].<ref>{{navedi novice |first1=Jennifer|last1=Rigby|first2=Emma|last2=Farge|title=US withdraws from the World Health Organization|date=22 January 2026|publisher=Reuters|url=https://www.reuters.com/business/healthcare-pharmaceuticals/us-set-quit-world-health-organization-2026-01-22/|access-date=30 January 2026}}</ref> * [[27. januar]] – Evropska unija in [[Indija]] sta po 20 letih pogajanj sklenili prostotrgovinski sporazum.<ref>{{navedi novice |title=EU in Indija skoraj 20 let po začetku pogajanj sklenila obsežen prostotrgovinski sporazum |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-in-indija-skoraj-20-let-po-zacetku-pogajanj-sklenila-obsezen-prostotrgovinski-sporazum/771376|website=MMC RTV-SLO |accessdate=2026-01-27}}</ref> * [[5. februar]] – Brez obnovitve se je iztekel sporazum [[Novi Start]] med [[Rusija|Rusijo]] in Združenimi državami Amerike, edini še veljavni mednarodni sporazum o omejevanju [[jedrsko orožje|jedrskega orožja]].<ref name="w524">{{navedi splet | last1=Ponudič | first1=Helena | title=Sporazum Novi Start pred iztekom: svet ostaja brez zadnjega jedrskega varovala | website=MMC RTV-SLO | date=2026-02-04 | url=https://www.rtvslo.si/svet/sporazum-novi-start-pred-iztekom-svet-ostaja-brez-zadnjega-jedrskega-varovala/772389 | language=sl | access-date=2026-02-25}}</ref> * [[6. februar|6.]]–[[22. februar]] – V [[Milano|Milanu]] in [[Cortina d'Ampezzo|Cortini d'Ampezzo]] so potekale [[Zimske olimpijske igre 2026|zimske olimpijske igre]]. * [[27. februar]] – [[Pakistan]] je dan po povračilnih napadih na [[Talibani|talibanske]] položaje v sosednjem [[Afganistan]]u razglasil [[afganistansko-pakistanska vojna (2026)|vojno proti talibanom]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/svet/pakistan-napadel-afganistan-in-razglasil-vojno-proti-talibom |title=Pakistan napadel Afganistan in razglasil odprto vojno proti talibom |work=Delo |date=2026-02-27 |accessdate=2026-02-28}}</ref> * [[28. februar]] – [[Izrael]] in Združene države Amerike so izvedli koordinirane zračne napade na več ciljev v [[Iran]]u.<ref>{{navedi novice |title=Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija |website=MMC RTV-SLO |date=2026-02-28 |url=https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/zda-in-izrael-napadla-iran-trump-unicili-bomo-njihove-rakete-in-zrusili-raketno-industrijo-do-tal/774864 |access-date=2026-02-28}}</ref> * [[11. marec]] – Po [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper|drugem tiru železniške proge Divača–Koper]] je prvič zapeljal preizkusni [[vlak]].<ref>{{navedi novice |last1=Škamperle |first1=Tjaša |title=V Kopru bodo slovesno zaznamovali prevoznost drugega tira Divača–Koper |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-11 |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/v-kopru-bodo-slovesno-zaznamovali-prevoznost-drugega-tira-divaca-koper/776006 |access-date=2026-03-12}}</ref> * [[20. marec]] – Promet skozi [[avtocestni predor Karavanke]] je bil preusmerjen skozi novo cev.<ref>{{navedi novice |title=Po novi cevi predora Karavanke je stekel promet, star predor pa se zapira |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-novi-cevi-predora-karavanke-je-stekel-promet-star-predor-pa-se-zapira/776914 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[22. marec]] – V [[Slovenija|Sloveniji]] so potekale [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske]] volitve, na katerih je največ glasov prejela vladajoča stranka [[Gibanje Svoboda]].<ref>{{navedi novice |title=DVK zavrnila ugovor SDS, Pirc Musar podpisala ukaz o sklicu ustanovne seje |website=24ur.com |date=2026-04-07 |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-dvk-najnovejsi-ugovor-sds-in-potrjevanje-izida-volitev.html |access-date=2026-04-10}}</ref> === April–junij === [[Slika:16. vlada Republike Slovenije - skupinska fotografija junij 2026.jpg|thumb|16. vlada Republike Slovenije]] * [[6. april]] – [[NASA|Nasina]] odprava [[Artemis II]] je dosegla orbito [[Luna|Lune]] kot prva taka odprava s človeško posadko po več kot 50 letih.<ref>{{navedi novice |last=Wall |first=Mike |title=Artemis 2 breaks humanity's all-time distance record during historic loop around the moon |website=Space.com |date=2026-04-06 |url=https://www.space.com/space-exploration/artemis/artemis-2-breaks-humanitys-all-time-distance-record-during-historic-loop-around-the-moon |access-date=2026-04-07}}</ref> * [[10. april]] – Potekala je konstitutivna seja [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. državnega zbora Republike Slovenije]], za predsednika je bil izvoljen [[Zoran Stevanović]].<ref>{{navedi novice |last=Dela |first=Redakcija |title=Stevanović je novi predsednik DZ, omenil možnost podpore Resni.ce Janševi vladi |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |date=2026-04-10 |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/novi-poslanci-zacenjajo-prvo-sejo-kdo-bo-predsednik-drzavnega-zbora |access-date=2026-04-10}}</ref> * [[26. april]] – [[Sabastian Sawe]] je kot prvi človek pretekel [[moški svetovni rekord v maratonu|uradno priznan]] [[maraton]] v manj kot dveh urah.<ref>{{navedi novice |agency=The Associated Press |title=Kenya's Sabastian Sawe becomes first man to run a marathon under two hours |website=NBC News |date=2026-04-26 |url=https://www.nbcnews.com/sports/sports/kenyas-sabastian-sawe-first-man-run-marathon-two-hours-rcna342155 |access-date=2026-04-26}}</ref> * [[18. maj]] – [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je razglasila [[epidemija|epidemijo]] [[ebola|ebole]] v [[Vzhodni Kongo|Vzhodnem Kongu]] in [[Uganda|Ugandi]] za javnozdravstveno krizo mednarodnih razsežnosti.<ref>{{navedi novice |title=WHO to give update on hantavirus and Ebola after outbreaks |website=BBC News |date=2026-05-18 |url=https://www.bbc.com/news/live/c99l70zy1j7t |access-date=2026-05-18}}</ref> * [[4. junij]] – V [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]] je bila izvoljena [[16. vlada Republike Slovenije]] pod vodstvom premierja [[Janez Janša|Janeza Janše]].<ref>{{navedi novice |title=Državni zbor z 49 glasovi izvolil četrto vlado Janeza Janše |website=MMC RTV-SLO |date=2026-06-04 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-z-49-glasovi-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264 |access-date=2026-06-04}}</ref> * [[11. junij]]–[[19. julij]] – V [[Kanada|Kanadi]], [[Mehika|Mehiki]] in [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] je potekalo [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|23. svetovno prvenstvo v nogometu]], ki se je končalo z zmago [[Španska nogometna reprezentanca|španske reprezentance]].<ref>{{navedi novice |last=Lisjak |first=Mitja |title=Španska popolna prevlada kronana z naslovom svetovnega prvaka |work=MMC RTV-SLO |date=2026-07-19 |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/sp-2026/spanska-popolna-prevlada-kronana-z-naslovom-svetovnega-prvaka/788570 |language=sl |access-date=2026-07-20}}</ref> * [[12. junij]] – [[Elon Musk]] je po uspešni javni dražbi delnic njegovega podjetja [[SpaceX]] postal prvi bilijonar na svetu.<ref>{{navedi novice | title=SpaceX IPO makes Elon Musk the world's first trillionaire | url=https://www.reuters.com/business/media-telecom/spacex-ipo-makes-elon-musk-worlds-first-trillionaire-2026-06-11/ | language=en-US | access-date=2026-06-15 | date=2026-06-11 |agency=Reuters}}</ref> * [[24. junij]] – [[Venezuela|Venezuelo]] sta stresla [[Potres v Venezueli (2026)|uničujoča potresa]] z magnitudama 7,2 in 7,5.<ref>{{navedi novice |title=Število mrtvih po potresu v Venezueli naraslo na več kot 200 |date=2026-06-26 |work=MMC RTV-SLO | url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/stevilo-mrtvih-po-potresu-v-venezueli-naraslo-na-vec-kot-200/786470 |access-date=2026-06-26}}</ref> === Julij–september === [[slika:SE2026Aug12T.gif|thumb|Pot Sončevega mrka 12. avgusta]] * [[7. julij]] – [[Mednarodni olimpijski komite]] je odpravil izključitev [[Ruski olimpijski komite|Ruskega komiteja]] in omogočil udeležbo športnikov pod rusko zastavo na prihodnjih [[olimpijske igre|olimpijskih igrah]].<ref>{{Cite news |date=2026-07-07 |title=IOC provisionally lifts suspension of Russian Olympic Committee – Recommendations to IFs with regard to Russian athletes’ participation no longer applicable |url=https://www.olympics.com/ioc/news/ioc-provisionally-lifts-suspension-of-russian-olympic-committee-recommendations-to-ifs-with-regard-to-russian-athletes-participation-no-longer-applicable |archive-url=https://web.archive.org/web/20260726212518/https://www.olympics.com/ioc/news/ioc-provisionally-lifts-suspension-of-russian-olympic-committee-recommendations-to-ifs-with-regard-to-russian-athletes-participation-no-longer-applicable |archive-date=2026-07-26 |access-date=2026-08-04 |work=Olympics.com |language=en |url-status=live }}</ref> * [[30. julij]] – Množica več deset tisoč afriških migrantov je, opogumljena z viralnimi [[Lažne novice|lažnimi novicami]] o odprtju meje na družbenih medijih, začela vdirati na ozemlje španske eksklave [[Ceuta]].<ref name="n578">{{navedi novice | title=Social media rumours, economic hardship fuel migrant surge into Ceuta | url=https://www.reuters.com/world/europe/social-media-rumours-economic-hardship-fuel-migrant-surge-into-ceuta-2026-07-31/ |publisher=Reuters | language=en-US | access-date=2026-08-05 | page=}}</ref> * [[7. avgust]] – [[Pakistan]], [[Saudova Arabija]] in [[Turčija]] so podpisali [[sporazum iz Meke|sporazum o vzajemni obrambi]].<ref name="Reuters">{{cite news |last1=Azhari |first1=Timour |last2=Shahid |first2=Ariba |last3=Gumrukcu |first3=Tuvan |title=Saudi Arabia, Turkey, Pakistan pledge mutual defence as Middle East turmoil escalates |work=Reuters |date=8 August 2026 |url=https://www.reuters.com/world/asia-pacific/saudi-arabia-turkey-pakistan-sign-joint-defence-deal-amid-regional-turmoil-2026-08-07/ |access-date=10 August 2026 |url-access=limited}}</ref> * [[10. avgust]] – Zahod [[Kolumbija|Kolumbije]] je prizadel [[Potres v Kolumbiji (2026)|rušilni potres]] z magnitudo 7,4 [[Momentna magnitudna lestvica|M<small>w</small>]].<ref name="o463">{{cite web |last=Pavlin |first=Maja |title=Število smrtnih žrtev narašča, Kolumbija razglasila izredne razmere |publisher=24ur.com |date=2026-08-10 |url=https://www.24ur.com/novice/tujina/rusilen-potres-v-kolumbiji-poskodovane-stavbe-ranjenih-vec-ljudi.html |language=sl |access-date=2026-09-04}}</ref> * [[12. avgust]] – [[Sončev mrk 12. avgusta 2026|Popolni Sončev mrk]] je bil viden na [[Grenlandija|Grenlandiji]], [[Islandija|Islandiji]] in severu [[Španija|Španije]], delni pa tudi po večini [[Evropa|Evrope]].<ref>{{navedi novice |title=Množice opazovale popoln sončni mrk, v Sloveniji je bil delen |work=MMC RTV-SLO |date=2026-08-12 |url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/mnozice-opazovale-popoln-soncni-mrk-v-sloveniji-je-bil-delen/790641 |language=sl |access-date=2026-08-13}}</ref> * [[15. avgust]] – [[Potres na Floresu (2026)|Potres z magnitudo 7,7 M<small>w</small>]] z epicentrom pred obalo [[Indonezija|indonezijskega]] otoka [[Flores (otok)|Flores]] je zahteval vsaj 129 žrtev.<ref>{{navedi novice |title=Gempa NTT: 129 Meninggal, 98.986 Rumah Rusak|trans-title=NTT Earthquake: 129 Dead, 98,986 Houses Damaged|url=https://www.metrotvnews.com/read/k8oCQpXl-gempa-ntt-129-meninggal-98-986-rumah-rusak|lang=id|access-date=4 September 2026|publisher=Metrotvnews|date=4 September 2026}}</ref> * [[26. avgust]] – Zrušitev dela [[ledenik]]a na severu [[Nepal]]a je povzročila [[Poplave na kitajsko-nepalski meji (2026)|niz močnih hudourniških poplav]], ki so zahtevale več kot tisoč žrtev.<ref>{{navedi novice |last=Bourke |first=Anna |title=Nepal floods death toll climbs to 1,252 as rescue efforts continue |publisher=ABC News |date=2026-09-03 |url=https://abcnews.com/International/nepal-floods-death-toll-climbs-1252-rescue-efforts/story?id=136167244 |access-date=2026-09-04}}</ref> * [[29. avgust]] – [[Islandija|Islandski]] volivci so na [[Islandski referendum o vnovičnem začetku pogajanj o pridružitvi Evropski uniji (2026)|referendumu]] zavrnili vnovičen začetek pristopnih pogajanj z [[Evropska unija|Evropsko unijo]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Islandci zavrnili ponoven začetek pogajanj o pridružitvi EU-ju |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/islandci-se-vedno-razklani-glede-pridruzitve-eu-ju-nasprotniki-v-rahli-prednosti/792269 |access-date=2026-09-02 |website=MMC RTV-SLO}}</ref> === Predvideni === * [[11. oktober]] – V Sloveniji bo potekal zakonodajni [[referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi]]<nowiki/> ter posvetovalni referendumi o socialni pomoči za delovno sposobne, o obveznosti plačevanja RTV prispevka in o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.<ref>{{Navedi splet |title=Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi bo 11. oktobra |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/znova-na-referendum-dz-bo-odlocil.html |access-date=2026-08-07 |website=24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ podprl razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-podprl-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/791794 |access-date=2026-08-25 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> * [[15. november]] – V Sloveniji bodo potekale [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalne volitve]].<ref name="w820">{{navedi epizodo |last=Kampos De Stefani |first=Barbara | title=Lokalne volitve prihodnje leto po nekoliko spremenjenih pravilih |series=Studio ob 17h |station=[[Radio Prvi]] | date=2025-10-16 | url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-1700/87/175167264 |network=RTV Slovenija | access-date=2025-12-05}}</ref> * november – Raziskovalna sonda ''[[BepiColombo]]'', izstreljena leta [[2018]], bo dosegla [[Merkur]]jevo orbito.<ref name="FACTS">{{navedi splet |url=http://www.esa.int/Our_Activities/Space_Science/BepiColombo/BepiColombo_Factsheet|title=BepiColombo Factsheet|publisher=ESA|date=6 July 2017|access-date=6 July 2017}}</ref> == Smrti == === Januar === [[slika:Catherine O'Hara at the 2024 Toronto International Film Festival (cropped).jpg|thumb|150px|Catherine O'Hara]] * [[6. januar]] – [[Béla Tarr]], madžarski filmski ustvarjalec (* [[1955]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl madžarski filmski ustvarjalec Bela Tarr |website=24ur.com |date=2026-01-06 |url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/umrl-madzarski-filmski-ustvarjalec-bela-tarr.html |language=sl |access-date=2026-01-07}}</ref> * [[7. januar]] – [[Silvester Čuk]], slovenski duhovnik, prevajalec in urednik (* [[1940]]) * [[8. januar]] – [[Uļjana Semjonova]], latvijska košarkašica (* [[1952]])<ref>{{navedi novice |url=https://eng.lsm.lv/article/culture/sport/08.01.2026-latvian-basketball-legend-uljana-semjonova-passes-away.a629209/ |title=Latvian basketball legend Uļjana Semjonova passes away |publisher=Latvijas Sabiedriskais medijs |date=2026-01-08 |accessdate=2026-01-08}}</ref> * [[16. januar]] – [[Janez Höfler]], slovenski umetnostni zgodovinar in muzikolog (* [[1942]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akademik Janez Höfler |url=http://www.sazu.si/events/696a3c1503f8580961b0187f |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |accessdate=2026-01-19}}</ref> * [[17. januar]] – [[Ivica Žnidaršič]], slovenska pedagoginja, borka za pravice slovenskih izgnancev (* [[1934]])<ref>{{navedi novice |title=Poslovila se je humanistka in borka za pravice slovenskih izgnancev Ivica Žnidaršič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslovila-se-je-humanistka-in-borka-za-pravice-slovenskih-izgnancev-ivica-znidarsic/770491|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-18|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> * [[19. januar]] – [[Valentino Garavani]], italijanski modni oblikovalec (* [[1932]])<ref>{{navedi novice |url=https://sundayguardianlive.com/trending/death-news-valentino-garavani-designer-to-royals-and-stars-passes-away-at-93-funeral-set-for-friday-in-rome-165336/|title=Valentino Garavani, Designer to Royals & Stars, Passes Away at 93; Funeral Set for Friday in Rome|work=The Sunday Guardian |date=2026-01-20|access-date=2026-01-22}}</ref> * [[24. januar]] – [[Dalibor Brun]], hrvaški glasbenik (* [[1949]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl priljubljeni hrvaški pevec Dalibor Brun |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/umrl-priljubljeni-hrvaski-pevec-dalibor-brun.html|website=24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref> * [[30. januar]] – [[Catherine O'Hara]], kanadsko-ameriška igralka (* [[1954]])<ref>{{navedi novice |last1=Lee |first1=Benjamin |title=Catherine O'Hara, award-winning actor of big and small screen, dies aged 71 |url=https://www.theguardian.com/film/2026/jan/30/catherine-o-hara-dead-actor-home-alone |newspaper=[[The Guardian]] |access-date=January 30, 2026 |date=January 30, 2026}}</ref> === Februar === * [[2. februar]] – [[Miroslav Košuta]], slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec, novinar, urednik (* [[1936]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/poslovil-se-je-trzaski-pesnik-in-presernov-nagrajenec-miroslav-kosuta/772073 |title=Poslovil se je tržaški pesnik in Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta |accessdate=2026-02-02 |date=2026-02-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> * [[6. februar]] – [[Bruno Parma]], slovenski šahist (* [[1941]])<ref name="o459">{{navedi novice |title=Umrl je šahovski velemojster Bruno Parma |work=MMC RTV-SLO |date=2026-02-10 |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/umrl-je-sahovski-velemojster-bruno-parma/772984 |language=sl |access-date=2026-02-10}}</ref> * [[15. februar]] – [[Robert Duvall]], ameriški igralec (* [[1931]])<ref name="Robert Duvall-2026">{{navedi novice |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/robert-duvall-dead-godfather-apocalypse-now-1236506861/|title=Robert Duvall, All-Purpose Actor With Few Peers, Dies at 95|publisher=[[The Hollywood Reporter]]|accessdate=2026-02-16|date=2026-02-16}}</ref> * [[17. februar]] – [[Jesse Jackson]], ameriški borec za človekove pravice, politik in duhovnik (* [[1941]])<ref>{{navedi novice |url = https://apnews.com/article/jesse-jackson-dies-43abb84d2ffc76d967f9a5596ebd0be1|title = The Rev. Jesse Jackson, who led the Civil Rights Movement for decades after King, has died at 84|last = Tareen|first = Sophia|date = 2026-02-17 |accessdate = 2026-02-17 |publisher = [[Associated Press]]}}</ref> * [[28. februar]] – [[Ali Hamenej]], iranski verski voditelj (* [[1939]])<ref>{{navedi splet |date=1 March 2026 |title=Iran's Supreme Leader Ayatollah Ali Khamenei is dead, state media says |url=https://www.bbc.co.uk/news/live/cn5ge95q6y7t?post=asset%3Add3db3f8-29d3-4420-a511-9b544b2ea1b0#post |access-date=1 March 2026 |website=BBC News }}</ref> === Marec === [[slika:Alojz Ihan 2022.png|thumb|150px|Alojz Ihan]] * [[10. marec]] – [[Alojz Ihan]], slovenski mikrobiolog, zdravnik, pesnik in pisatelj (* [[1961]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je mikrobiolog Alojz Ihan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-mikrobiolog-alojz-ihan/775967|website=MMC RTV-SLO|accessdate=2026-03-10}}</ref> * [[14. marec]] – [[Jürgen Habermas]], nemški filozof, politolog in sociolog (* [[1929]])<ref>{{navedi novice | last=Weill |first=Nicolas | title=Jürgen Habermas, philosophe allemand, intellectuel combatif et esprit encyclopédique, est mort à l'âge de 96 ans | work=Le Monde | date=2026-03-14 | url=https://www.lemonde.fr/disparitions/article/2026/03/14/jurgen-habermas-philosophe-allemand-intellectuel-combatif-et-esprit-encyclopedique-est-mort-a-l-age-de-96-ans_6671207_3382.html | language=fr | access-date=2026-04-07}}</ref> * [[18. marec]] – [[Alojz Kralj]], slovenski robotik (* [[1937]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akad. Alojz Kralj|url=http://www.sazu.si/events/69bbc94c03f8580961b01893|publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]]|accessdate=2026-03-30}}</ref> * [[19. marec]] – [[Chuck Norris]], ameriški mojster borilnih veščin in igralec (* [[1940]])<ref>{{navedi splet |title=Umrl je akcijski zvezdnik Chuck Norris, Teksaški mož postave in protagonist neštetih šal |website=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrl-je-akcijski-zvezdnik-chuck-norris-teksaski-moz-postave-in-protagonist-nestetih-sal/776996 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[20. marec]] – [[J. Michael Bishop]], ameriški virolog in molekularni biolog, nobelovec (* [[1936]])<ref>{{navedi novice | last=Bass | first=Elizabeth | title=J. Michael Bishop, who illuminated genetic roots of cancer, dies at 90 | website=The Washington Post | date=2026-03-22 | url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2026/03/22/j-michael-bishop-dead-ucsf/ | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[24. marec]] – [[Birutė Galdikas]], litovsko-kanadska antropologinja in primatologinja (* [[1946]])<ref>{{navedi novice | title=Canadian orangutan scientist Biruté Galdikas dead at 79 | publisher=CBC | date=2026-03-25 | url=https://www.cbc.ca/news/science/birute-galdikas-dead-orangutan-9.7141747 | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[30. marec]] – [[Mihael Brenčič]], slovenski hidrogeolog (* [[1967]])<ref>{{Navedi splet|title=Mihael Brenčič |url=http://www.sazu.si/clani/mihael-brencic|website=www.sazu.si|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> * [[31. marec]] – [[Edvard Kokšarov]], ruski rokometaš (* [[1975]])<ref>{{Navedi splet|url=https://rushandball.ru/publications/30428/ushel-iz-zhizni-eduard-koksharov|title=Ушел из жизни Эдуард Кокшаров|date=2026-03-31|accessdate=2026-03-31|website=rushandball.ru|language=ru|trans-title=Umrl je Edvard Kokšarov}}</ref> === April === * [[5. april]] – [[Anton Bebler]], slovenski politolog, obramboslovec in diplomat (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je zaslužni profesor, nekdanji diplomat in politik Anton Bebler |work=MMC RTV-SLO |date=2026-04-05 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-zasluzni-profesor-nekdanji-diplomat-in-politik-anton-bebler/778550 |access-date=2026-04-06}}</ref> * [[13. april]] – [[Ian Watson]], angleški pisatelj (* [[1943]])<ref>{{navedi splet |last=Strangman |first=Alice |title=Ian Watson (1943–2026) |website=Locus Online |date=2026-04-20 |url=https://locusmag.com/2026/04/ian-watson-1943-2026/ |access-date=2026-04-29}}</ref> * [[17. april]] – [[Oscar Schmidt]], brazilski košarkar (* [[1958]])<ref>{{navedi novice |title=Odšla je legenda: umrl je Oscar Shmidt |work=24ur.com |date=2026-04-18 |url=https://www.24ur.com/sport/kosarka/odsla-je-legenda-umrl-je-oscar-shmidt.html |access-date=2026-04-19}}</ref> * [[19. april]] – [[George Ariyoshi]], ameriški politik (* [[1926]])<ref>{{navedi novice |last1=Spangler |first1=Sam |last2=Matsumura |first2=Carley |title=Former Governor Ariyoshi dies at age 100 |website=KHON2 |date=2026-04-20 |url=https://www.khon2.com/local-news/former-governor-ariyoshi-dies-at-age-100/ |access-date=2026-04-29}}</ref> * [[29. april]] – [[J. Craig Venter]], ameriški genetik in poslovnež (* [[1943]])<ref>{{navedi novice |title=J. Craig Venter, Scientist Who Decoded the Human Genome, Dies at 79|url=https://www.nytimes.com/2026/04/30/science/j-craig-venter-dead.html|last=Wade|first=Nicholas|work=The New York Times|date=2026-04-29|access-date=2026-05-03}}</ref> === Maj === [[slika:Sonny Rollins 1974 press photo.jpg|thumb|150px|Sonny Rollins]] * [[6. maj]] – [[Ted Turner]], ameriški medijski mogotec (* [[1938]])<ref>{{navedi novice |last=Folkenflik |first=David |date=2026-05-06 |title='A trailblazer, a rabble-rouser, a do-gooder': CNN founder Ted Turner dies at 87 |url=https://www.npr.org/2026/05/06/nx-s1-3059290/ted-turner-obituary-cnn |access-date=2026-05-07 |agency=NPR}}</ref> * [[25. maj]] – [[Sonny Rollins]], ameriški saksofonist (* [[1930]])<ref name="PBS">{{navedi splet|url=https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|title=Sonny Rollins, saxophonist and restless genius of jazz, dead at 95|publisher=PBS|agency=Associated Press|date=May 26, 2026|access-date=2026-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20260526155938/https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|archive-date=2026-05-26}}</ref> * [[26. maj]] – [[Dragoljub Mićunović]], srbski politik in filozof (* [[1930]])<ref>{{navedi novice |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-06-01 |website=RTS|language=sr}}</ref> * [[28. maj]] – [[Bogdan Novak]], slovenski pisatelj in novinar (* [[1944]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je znani slovenski novinar, bil je dopisnik in urednik Dela |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-znani-slovenski-novinar-bil-je-dopisnik-in-urednik-dela |work=Slovenske novice |date=2026-05-29 |accessdate=2026-06-09}}</ref> === Junij === * [[11. junij]] – [[David Hockney]], britanski slikar, scenograf in fotograf (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |date=2026-06-12 |title=Artist David Hockney dies aged 88 |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/cvgjxdr27z4o |access-date=2026-06-12 |work=[[BBC News]]|last=Bushby|first=Helen}}</ref> * [[22. junij]] – [[Alan Greenspan]], ameriški ekonomist (* [[1926]])<ref>{{navedi novice |date=2026-06-22 |title=Alan Greenspan, economist and longtime head of the Federal Reserve, dies at 100 |url=https://www.nbcnews.com/news/obituaries/alan-greenspan-economist-longtime-head-federal-reserve-dies-100-rcna42286 |access-date=2026-06-26 |website=NBC News|first=Daniel|last=Arkin |language=en}}</ref> * [[25. junij]] – [[Miha Jazbinšek]], slovenski arhitekt in politik (* [[1941]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je Miha Jazbinšek, soustvarjalec stanovanjskih sprememb, ki so zaznamovale generacije|url=https://siol.net/novice/slovenija/umrl-je-miha-jazbinsek-soustvarjalec-stanovanjskih-sprememb-ki-so-zaznamovale-generacije-695474|website=siol.net|accessdate=2026-07-01|language=sl}}</ref> * [[26. junij]] – [[Janez Sušnik]], slovenski politik (* [[1942]])<ref>{{Navedi splet|title=V 84. letu starosti je umrl nekdanji predsednik državnega sveta Janez Sušnik|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-84-letu-starosti-je-umrl-nekdanji-predsednik-ds-janez-susnik/|website=N1|date=2026-06-26|accessdate=2026-06-29|language=sl-SI}}</ref> * [[27. junij]] – [[Bogdan Sajovic]], slovenski novinar (* [[1938]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je nekdanji sodelavec Reporterja Bogo Sajovic|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/umrl-je-nekdanji-sodelavec-reporterja-bogo-sajovic-1909414|website=Reporter|date=2026-06-29|accessdate=2026-06-29|language=sl}}</ref> === Julij === [[slika:2016 Bonnie Tyler - by 2eight - DSC8647.jpg|thumb|150px|Bonnie Tyler]] * [[8. julij]] – [[Bonnie Tyler]], valižanska pevka (* [[1951]])<ref>{{navedi novice |title=Umrla je legendarna Bonnie Tyler|url=https://n1info.si/magazin/umrla-je-legendarna-valizanska-pevka-bonnie-tyler-najbolj-znana-po-pesmi-total-eclipse-of-the-heart-stara-je-bila-75-let/|website=N1|date=2026-07-09|accessdate=2026-07-09|language=sl-SI}}</ref> * [[11. julij]] – [[Susumu Tonegava]], japonski imunolog in nevrobiolog, nobelovec (* [[1939]])<ref>{{navedi novice | title=Japanese Nobel laureate Tonegawa Susumu dies at 86 | website=NHK WORLD | date=2026-07-16 | url=https://www3.nhk.or.jp/nhkworld/en/news/20260716_07/ | access-date=2026-07-16 |language=en}}</ref> * [[12. julij]] – [[Hamad bin Kalifa Al Tani]], katarski emir (* [[1952]])<reF>{{navedi novice |title=Umrl je oče modernega Katarja |work=Dnevnik |date=2026-07-12 |url=https://www.dnevnik.si/novice/svet/umrl-je-oce-modernega-katarja-2814771/ |language=sl |access-date=2026-07-18}}</ref> * [[13. julij]] – [[Sam Neill]], novozelandski igralec (* [[1947]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl je Sam Neill, zvezda filmske franšize Jurski park in ganljivega Klavirja | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-13 | url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/umrl-je-sam-neill-zvezda-filmske-fransize-jurski-park-in-ganljivega-klavirja/787962 | access-date=2026-07-13}}</ref> * [[20. julij]] – [[Kevin Keegan]], angleški nogometaš in trener (* [[1951]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl dvakratni dobitnik zlate žoge Kevin Keegan | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-20 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/umrl-dvakratni-dobitnik-zlate-zoge-kevin-keegan/788683 | access-date=2026-07-20}}</ref> * [[21. julij]] – [[Olaf Tufte]], norveški veslač (* [[1976]])<ref>{{navedi novice | title=Prezgodnja smrt norveškega veslača Olafa Tufteja | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-21 | url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/prezgodnja-smrt-norveskega-veslaca-olafa-tufteja/788795 | access-date=2026-07-21}}</ref> * [[31. julij]] – [[Franco Baresi]], italijanski nogometaš in trener (* [[1960]])<ref>{{navedi novice | title=Italija ovita v črnino zaradi smrti legendarnega nogometaša Franca Baresija | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-31 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/italija-ovita-v-crnino-zaradi-smrti-legendarnega-nogometasa-franca-baresija/789597 | access-date=2026-07-31}}</ref> === Avgust === * [[10. avgust]] – [[Slavko Pregl]], slovenski mladinski pisatelj in založnik (* [[1945]])<ref>{{navedi splet | title=Slavko Pregl (9. 9. 1945–10. 8. 2026) | publisher=Javna Agencija za Knjigo RS | url=https://www.jakrs.si/arhiv-novic-in-dogodkov/slavko-pregl-(9.-9.-1945%E2%80%9310.-8.-2026) | language=sl | access-date=2026-08-11 }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * [[12. avgust]] – [[Džu Rongdži]], kitajski politik (* [[1928]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl nekdanji kitajski premier Džu | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-12 | url=https://www.rtvslo.si/svet/preberite-tudi/umrl-nekdanji-kitajski-premier-dzu/790691 | access-date=2026-08-13}}</ref> * [[14. avgust]] – [[Jajoi Kusama]], japonska sodobna umetnica (* [[1929]])<ref>{{navedi novice | title=Poslovila se je Jajoi Kusama, ki je svet umetnosti posula s svojimi znamenitimi pikami | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-27 | url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/poslovila-se-je-jajoi-kusama-ki-je-svet-umetnosti-posula-s-svojimi-znamenitimi-pikami/792009 | access-date=2026-08-27}}</ref> * [[15. avgust]] – [[Milena Zupančič]], slovenska gledališka in filmska igralka (* [[1946]])<ref>{{Navedi splet |last=Pervanje |first=Andrej |title=Umrla je igralska ikona Milena Zupančič |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrla-je-igralska-ikona-milena-zupancic/731751 |access-date=2026-08-15 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> * [[25. avgust]] – ** [[Dolly Parton]], ameriška kantavtorica, igralka in poslovnica (* [[1946]])<ref>{{navedi novice |url=https://people.com/dolly-parton-dead-7565853 |title=Dolly Parton, Country Music Legend, Dies at 80, Just 4 Days After Saying, ‘I Still Have so Many Things I Want to Achieve’ |work=People.com |first1=Victoria |last1=Edel |first2=Jason |last2=Sheeler |first3=Jeff |last3=Nelson |date=2026-08-25 |accessdate=2026-08-25}}</ref> ** [[Tim Curry]], angleško-ameriški igralec in pevec (* [[1946]])<ref>{{navedi novice |last=Weber |first=Bruce |date=August 26, 2026 |title=Tim Curry, Star of 'Rocky Horror Picture Show,' Dies at 80 |url=https://www.nytimes.com/2026/08/26/movies/tim-curry-dead.html |access-date=2026-08-26 |work=[[The New York Times]] |language=en-US |issn=0362-4331}}</ref> * [[26. avgust]] – [[Péter Nádas]], madžarski pisatelj, dramatik in esejist (* [[1942]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl je madžarski književnik Péter Nádas, ki je veljal za enega od kandidatov za Nobelovo nagrado | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-27 | url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/umrl-je-madzarski-knjizevnik-peter-nadas-ki-je-veljal-za-enega-od-kandidatov-za-nobelovo-nagrado/792026 | access-date=2026-08-27}}</ref> * [[27. avgust]] – [[Ratko Mladić]], srbski general, vojni zločinec (* [[1947]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je vojni zločinec Ratko Mladić |date=2026-08-27 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/umrl-je-vojni-zlocinec-ratko-mladic/792062}}</ref> * [[28. avgust]] – [[Harald V. Norveški]], norveški kralj (* [[1937]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl je norveški kralj Harald V. | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-28 | url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/umrl-je-norveski-kralj-harald-v/792120 | access-date=2026-08-28}}</ref> === September === * [[2. september]] – [[Gloria Steinem]], ameriška pisateljica in feministka (* [[1934]])<ref>{{cite web |title=Gloria Steinem, fierce feminist trailblazer, dies |work=NBC News |date=2026-09-03 |url=https://www.nbcnews.com/news/us-news/gloria-steinem-fierce-feminist-trailblazer-dies-age-92-rcna10708 |access-date=2026-09-04}}</ref> * [[5. september]] – [[Robin Morgan]], ameriška pisateljica, urednica in feministka (* [[1941]])<ref>{{navedi novice |url=https://apnews.com/article/robin-morgan-dead-b2e7263745b146afa186806cc111afec|title=Robin Morgan, poet and feminist whose allies included Jane Fonda and Gloria Steinem, dies at 85|publisher=[[The Associated Press]]|date=2026-09-05 |accessdate=2026-09-09 |archive-date=2026-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260905175312/https://apnews.com/article/robin-morgan-dead-b2e7263745b146afa186806cc111afec|url-status=live}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Leto 2026| ]] cc22i8m09s1dhm85uy970j5wshuazq7 0 498027 6748344 6667650 2026-09-09T12:28:31Z Erardo Galbi 166658 6748344 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name=Občina Tutrakan | settlement_type = Občina |subdivision_type2=Središče občine |population_density_km2=auto |population_total=16.920 |population_as_of=December 2009 |population_footnotes=<ref name="divisions"/> |area_total_km2=448,35 |area_footnotes=<ref name="area"/> |subdivision_name2=[[Tutrakan]] |subdivision_name1=[[Silistra (okraj)|Silistra]] |native_name=Община Тутракан |subdivision_type1=Provinca |subdivision_name={{BUL}} |subdivision_type=Država |map_caption=Občina Tutrakan v Bolgarski provinci Silistra |image_map=Tutrakan Municipality Within Bulgaria.png |image_shield= |website= }} [[Slika:Map of Tutrakan municipality (Silistra Province).png|sličica|274x274_pik|Občina Tutrakan v provinci Silistra]] '''Občina Tutrakan''' je [[občina]] v [[Silistra (okraj)|provinci Silistra]] na severovzhodu [[Bolgarija|Bolgarije]]. Leži ob desnem bregu reke [[Donava|Donave]] v Podonavski nižini. Ime je dobila po svojem upravnem središču - mestu Tutrakan. Občina zajema 448,35 km² ozemlja<ref name="area">{{In lang|bg}}[http://www.ss.government.bg/uploaded_images/Haracteristica.pdf Characterization of Silistra Province] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303171841/http://www.ss.government.bg/uploaded_images/Haracteristica.pdf |date=2016-03-03 }}</ref> na katerem živi 16.920 prebivalcev (december 2009).<ref name="divisions">{{In lang|en}} [http://www.nsi.bg/otrasalen.php?otr=53&a1=1583&a2=1584&a3=1585#cont Bulgarian National Statistical Institute - Bulgarian provinces and municipalities in 2009] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101113165626/http://www.nsi.bg/otrasalen.php?otr=53&a1=1583&a2=1584&a3=1585#cont |date=2010-11-13 }}</ref> == Naselja == Občino Tutrakan sestavlja 15 krajev: {| class="wikitable sortable" !Mesto / vas ! Bolgarsko ime ! Prebivalstvo<ref name="statistika">{{In lang|en}} [http://www.nsi.bg/otrasalen.php?otr=53&a1=1583&a2=1584&a3=1588#cont Bulgarian National Statistical Institute - Bulgarian towns in 2009] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101113165731/http://www.nsi.bg/otrasalen.php?otr=53&a1=1583&a2=1584&a3=1588#cont |date=2010-11-13 }}</ref><ref name="villages under 1000">{{In lang|en}} [http://www.nsi.bg/nrnm/index.php?ezik=en&f=8&s=1&date=29.12.2010&e=1&s1=4&c1=2&a1=1000&c=0 Bulgarian National Statistical Institute - Bulgarian villages under 1000 inhabitants - December 2009]</ref><ref name="Settlements 1000-5000">{{In lang|en}} [http://www.nsi.bg/nrnm/index.php?ezik=en&f=8&s=1&date=29.12.2010&e=1&s1=4&c1=3&a1=1000&c=1&s2=4&c2=2&a2=5000 Bulgarian National Statistical Institute - Bulgarian Settlements 1000-5000 inhabitants - December 2009]</ref><br /><small>(December 2009)</small> |- | '''[[Tutrakan]]''' | '''Тутракан''' | align="center" | 9.476 |- | [[Antimovo]] | Антимово | align="center" | 60 |- | [[Belica, Tutrakan|Belica]] | Белица | align="center" | 612 |- | [[Brenica]] | Бреница | align="center" | 234 |- | [[Dunavec]] | Дунавец | align="center" | 20. |- | [[Nova Černa]] | Нова Черна | align="center" | 1.763 |- | [[Požarevo]] | Пожарево | align="center" | 129 |- | [[Preslavci]] | Преславци | align="center" | 574 |- | [[Staro selo, Tutrakan|Staro selo]] | Старо село | align="center" | 997 |- | [[Šumenci]] | Шуменци | align="center" | 548 |- | [[Sjanovo]] | Сяново | align="center" | 112 |- | [[Tarnovci]] | Търновци | align="center" | 447 |- | [[Car Samuil]] | Цар Самуил | align="center" | 1,486 |- | [[Carev dol]] | Царев дол | align="center" | 81 |- | [[Varnenci]] | Варненци | align="center" | 381 |- ! colspan="2" | Skupaj ! align="center" | 16.920 |} == Prebivalstvo == {{Bar box|title=Narodna sestava v Občini Tutrakan (2011)|titlebar=#ddd|left1=|right1=|float=right|bars={{bar percent|Bolgari|blue|67.3}} {{bar percent|Turki|red|26.7}} {{bar percent|Romi|green|5.1}} {{bar percent|ostali|black|0.9}}}} === Narodna sestava === V občini Tutrakan prevladujejo [[Bolgari]], sledijo jim [[Turki]] in [[Romi]]. Po popisu prebivalstva leta [[2011]] je prevladovala populacija [[Pravoslavci|pravoslavnih kristjanov]].<ref name="#1">{{navedi splet|url=http://pop-stat.mashke.org/bulgaria-religion2011.htm|title=Religious composition of Bulgaria 2011|website=pop-stat.mashke.org|accessdate=2021-04-27|archive-date=2023-05-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20230529223408/http://pop-stat.mashke.org/bulgaria-religion2011.htm|url-status=dead}}</ref>{{Bar box|width=300px|title=Verska sestava v Občini Tutrakan<ref name="#1"/>|titlebar=#ddd|bars={{bar percent|Pravoslavni kristjani|blue|61.7}} {{bar percent|Rimokatoliki|purple|0.4}} {{bar percent|Protestanti|yellow|0.6}} {{bar percent|Islamska vera |green|23.6}} {{bar percent|Ne verni|red|3.6}} {{bar percent|Ostali|black|10.1}}|float=right}} ==Glej tudi == * * [[Občine v Bolgariji|Občine Bolgarije]] * [[Seznam mest v Bolgariji]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == {{Zbirka}} [[Kategorija:Občine v Bolgariji]] 8ipkbbimmgwt6lmmrtxzh9a8cbh64uj 6748345 6748344 2026-09-09T12:29:34Z Erardo Galbi 166658 6748345 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name=Občina Tutrakan | settlement_type = Občina |subdivision_type2=Središče občine |population_density_km2=auto |population_total=16.920 |population_as_of=December 2009 |population_footnotes=<ref name="divisions"/> |area_total_km2=448,35 |area_footnotes=<ref name="area"/> |subdivision_name2=[[Tutrakan]] |subdivision_name1=[[Silistra (okraj)|Silistra]] |native_name=Община Тутракан |subdivision_type1=Provinca |subdivision_name={{BUL}} |subdivision_type=Država |map_caption=Občina Tutrakan v Bolgarski provinci Silistra |image_map=Tutrakan Municipality Within Bulgaria.png |image_shield= |website= }} [[Slika:Map of Tutrakan municipality (Silistra Province).png|sličica|274x274_pik|Občina Tutrakan v provinci Silistra]] '''Občina Tutrakan''' je [[občina]] v [[Silistra (okraj)|provinci Silistra]] na severovzhodu [[Bolgarija|Bolgarije]]. Leži ob desnem bregu reke [[Donava|Donave]] v Podonavski nižini. Ime je dobila po svojem upravnem središču - mestu Tutrakan. Občina zajema 448,35 km² ozemlja<ref name="area">{{In lang|bg}}[http://www.ss.government.bg/uploaded_images/Haracteristica.pdf Characterization of Silistra Province] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303171841/http://www.ss.government.bg/uploaded_images/Haracteristica.pdf |date=2016-03-03 }}</ref> na katerem živi 16.920 prebivalcev (december 2009).<ref name="divisions">{{In lang|en}} [http://www.nsi.bg/otrasalen.php?otr=53&a1=1583&a2=1584&a3=1585#cont Bulgarian National Statistical Institute - Bulgarian provinces and municipalities in 2009] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101113165626/http://www.nsi.bg/otrasalen.php?otr=53&a1=1583&a2=1584&a3=1585#cont |date=2010-11-13 }}</ref> == Naselja == Občino Tutrakan sestavlja 15 krajev: {| class="wikitable sortable" !Mesto / vas ! Bolgarsko ime ! Prebivalstvo<ref name="statistika">{{In lang|en}} [http://www.nsi.bg/otrasalen.php?otr=53&a1=1583&a2=1584&a3=1588#cont Bulgarian National Statistical Institute - Bulgarian towns in 2009] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101113165731/http://www.nsi.bg/otrasalen.php?otr=53&a1=1583&a2=1584&a3=1588#cont |date=2010-11-13 }}</ref><ref name="villages under 1000">{{In lang|en}} [http://www.nsi.bg/nrnm/index.php?ezik=en&f=8&s=1&date=29.12.2010&e=1&s1=4&c1=2&a1=1000&c=0 Bulgarian National Statistical Institute - Bulgarian villages under 1000 inhabitants - December 2009]</ref><ref name="Settlements 1000-5000">{{In lang|en}} [http://www.nsi.bg/nrnm/index.php?ezik=en&f=8&s=1&date=29.12.2010&e=1&s1=4&c1=3&a1=1000&c=1&s2=4&c2=2&a2=5000 Bulgarian National Statistical Institute - Bulgarian Settlements 1000-5000 inhabitants - December 2009]</ref><br /><small>(December 2009)</small> |- | '''[[Tutrakan]]''' | '''Тутракан''' | align="center" | 9.476 |- | [[Antimovo]] | Антимово | align="center" | 60 |- | [[Belica, Tutrakan|Belica]] | Белица | align="center" | 612 |- | [[Brenica, Tutrakan|Brenica]] | Бреница | align="center" | 234 |- | [[Dunavec]] | Дунавец | align="center" | 20. |- | [[Nova Černa]] | Нова Черна | align="center" | 1.763 |- | [[Požarevo]] | Пожарево | align="center" | 129 |- | [[Preslavci]] | Преславци | align="center" | 574 |- | [[Staro selo, Tutrakan|Staro selo]] | Старо село | align="center" | 997 |- | [[Šumenci]] | Шуменци | align="center" | 548 |- | [[Sjanovo]] | Сяново | align="center" | 112 |- | [[Tarnovci]] | Търновци | align="center" | 447 |- | [[Car Samuil]] | Цар Самуил | align="center" | 1,486 |- | [[Carev dol]] | Царев дол | align="center" | 81 |- | [[Varnenci]] | Варненци | align="center" | 381 |- ! colspan="2" | Skupaj ! align="center" | 16.920 |} == Prebivalstvo == {{Bar box|title=Narodna sestava v Občini Tutrakan (2011)|titlebar=#ddd|left1=|right1=|float=right|bars={{bar percent|Bolgari|blue|67.3}} {{bar percent|Turki|red|26.7}} {{bar percent|Romi|green|5.1}} {{bar percent|ostali|black|0.9}}}} === Narodna sestava === V občini Tutrakan prevladujejo [[Bolgari]], sledijo jim [[Turki]] in [[Romi]]. Po popisu prebivalstva leta [[2011]] je prevladovala populacija [[Pravoslavci|pravoslavnih kristjanov]].<ref name="#1">{{navedi splet|url=http://pop-stat.mashke.org/bulgaria-religion2011.htm|title=Religious composition of Bulgaria 2011|website=pop-stat.mashke.org|accessdate=2021-04-27|archive-date=2023-05-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20230529223408/http://pop-stat.mashke.org/bulgaria-religion2011.htm|url-status=dead}}</ref>{{Bar box|width=300px|title=Verska sestava v Občini Tutrakan<ref name="#1"/>|titlebar=#ddd|bars={{bar percent|Pravoslavni kristjani|blue|61.7}} {{bar percent|Rimokatoliki|purple|0.4}} {{bar percent|Protestanti|yellow|0.6}} {{bar percent|Islamska vera |green|23.6}} {{bar percent|Ne verni|red|3.6}} {{bar percent|Ostali|black|10.1}}|float=right}} ==Glej tudi == * * [[Občine v Bolgariji|Občine Bolgarije]] * [[Seznam mest v Bolgariji]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == {{Zbirka}} [[Kategorija:Občine v Bolgariji]] 16nbwadv3mu1yh0u5va5prn7ruv8q2n 0 500865 6748501 6531075 2026-09-09T21:58:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748501 wikitext text/x-wiki [[Slika:PARAMOUNT_Eli_Lilly_Informed_Consent_Document.djvu|desno|sličica| Primer dokumenta o informiranem soglasju iz [[Preskus PARAMOUNT|preskušanja PARAMOUNT]]]] '''Informirano soglasje''' ali '''privolitev po poučitvi'''<ref>Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011. </ref> ({{jezik-en|informed consent}}) je postopek za pridobitev dovoljenja pred izvajanjem zdravstvenega posega na osebi, izvedbo določene vrste raziskave na osebi ali razkritjem podatkov osebe. Izvajalec [[Ponudnik zdravstvenega varstva|zdravstvenega varstva]] lahko od pacienta zahteva, da [[Soglasje|privoli]] v prejemanje [[Zdravljenje|terapije]], preden jo zagotovi, [[Klinične raziskave|klinični raziskovalec]] pa lahko [[Udeleženec raziskave|preiskovanca]] (udeleženca raziskave) zaprosi za informirano soglasje pred vključitvijo te osebe v [[klinično preskušanje]] ali pred začetkom neke oblike [[Poskus|nadzorovanega eksperimenta]]. Informirano soglasje se pridobi v skladu s smernicami s področij [[Medicinska etika|medicinske etike]] in [[Raziskovalna dejavnost|raziskovalne etike]]. '''Prostovoljna privolitev''' je soroden izraz, zapisan v [[Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah|Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah]]. Pakt so leta 1966 sprejeli [[Organizacija združenih narodov|Združeni narodi]] in naj bi veljal do 23. marca 1976. V sedmem členu prepoveduje izvajanje medicinskih ali znanstvenih poskusov brez privolitve.<ref name="junod05">{{Navedi knjigo|last=Junod|first=Valérie|title=Clinical drug trials Studying the safety and efficacy of new pharmaceuticals|date=2005|publisher=Schulthess|location=Genève|pages=545|url=http://archive-ouverte.unige.ch/unige:43019}}</ref> Do septembra 2019 je k paktu pristopilo 173 strank in šest podpisnic, ki ga niso ratificirale.<ref name="reservations">{{Navedi splet|title=UN Treaty Collection - International Covenant on Civil and Political Rights|url=https://treaties.un.org/Pages/ViewDetails.aspx?src=TREATY&mtdsg_no=IV-4&chapter=4&clang=_en|quote=Status of ratification}}</ref> Kot informirano soglasje se lahko šteje soglasje, podano na podlagi nedvoumne seznanjenosti in jasnega razumevanja dejstev, pomena in posledic dejanja. Za informirano soglasje mora zadevni posameznik imeti ustrezne spoznavne sposobnosti in biti seznanjen z vsemi potrebnimi podatki. Med ovire pri sklepanju in presoji, ki bi lahko preprečile informirano soglasje, med drugim spadajo osnovna intelektualna ali čustvena nezrelost, visoka stopnja stresa, kot je [[posttravmatska stresna motnja]] (PTSP), huda [[Intelektualna okvara|motnja v duševnem razvoju]], huda [[duševna motnja]], [[Zastrupitev s snovmi|zastrupitev]], hudo [[pomanjkanje spanja]], [[Alzheimerjeva bolezen]] in [[koma]]. Pridobitev soglasja [[Informirano soglasje#Opustitev pogoja|ni vedno potrebna]]. Če se šteje, da posameznik ne more podati informiranega soglasja, je za soglasje v njegovem imenu na splošno pooblaščena druga oseba (pooblaščenec), npr. starši ali [[Kurator|zakoniti skrbnik]] otroka (čeprav je v tem primeru lahko potrebno, da otroka izrazi [[Obveščeno soglasje|informirano privolitev]] ({{jezik|en|informed assent}})<ref>{{navedi revijo |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8RDD1ZP9?=&language=eng |title=Informirano soglasje - pravica ali breme |first1=Borut |last1=Stražišar |first2=Branka |last2=Stražišar |journal=Zdravniški vestnik |volume=85 |issue=4 |year=2016 |publisher=Slovensko zdravniško društvo}}</ref> ali negovalec [[Duševna motnja|duševno motene]] osebe, soglasje pa se lahko predpostavlja tudi na podlagi doktrine [[Implicitno soglasje|implicitnega soglasja]], npr. kadar bo nezavestna oseba brez takojšnje zdravniške oskrbe umrla. V primerih, ko posameznik prejme premalo informacij za premišljeno odločitev, se pojavijo resna etična vprašanja. Takšne primere v [[Klinično preskušanje|kliničnem preskušanju]] v [[Medicinske raziskave|medicinskih raziskavah]] predvideva in preprečuje [[Odbor za etiko|etična komisija]] ali [[Odbor za revizijo institucij|institucionalni revizijski odbor]]. Predloge obrazcev za informirano soglasje (ICF – {{jezik|en|informed consent forms}}) so na voljo na spletišču [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]].<ref name="who">{{Navedi splet|url=https://www.who.int/ethics/review-committee/informed_consent/en/|title=Templates for informed consent forms|publisher=[[World Health Organization]]|accessdate=14 September 2014}}</ref> == Potrebni elementi == Da lahko posameznik poda veljavno informirano soglasje, morajo biti prisotne tri komponente: razkritje, sposobnost in prostovoljnost.<ref>{{Navedi knjigo|last=Faden|first=R. R.|last2=Beauchamp|first2=T. L.|title=A History and Theory of Informed Consent|url=https://archive.org/details/historytheoryofi0000fade|year=1986|publisher=Oxford University Press|location=New York|isbn=978-0-19-503686-2}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|last=Beauchamp|first=Tom L.|last2=Childress|first2=James F.|title=Principles of Biomedical Ethics|year=1994|publisher=Oxford University Press|location=New York|edition=Fourth|isbn=978-0-19-508536-5|url=https://archive.org/details/principlesofbiom00beau}}</ref> * ''Razkritje'' zahteva, da raziskovalec vsakemu morebitnemu preiskovancu zagotovi informacije, potrebne za samostojno odločitev, in tudi, da preiskovanec ustrezno razume posredovane informacije. Ta zadnja zahteva pomeni, da mora biti pisni obrazec za soglasje napisan v laičnem jeziku, ki ustreza jezikovnim spretnostim preiskovane populacije, in tudi oceno stopnje razumevanja s pogovorom (za seznanitev). * ''Sposobnost se'' nanaša na sposobnost preiskovanca, da razume prejete informacije in da sprejme premišljeno odločitev, ki temelji na njenih mogočih posledicah. * ''Prostovoljnost se'' nanaša na pravico posameznika, da svobodno uveljavlja svojo odločitev, ne da bi bil podvržen zunanjim pritiskom, kot so prisila, manipulacija ali nedovoljeno vplivanje. == Opustitev pogoja == V določenih okoliščinah, kadar v študiji ni pričakovati predvidljive škode ali kadar to dovoljujejo zakon, predpisi ali če je nerazkritje nekaterih informacij odobrila nadzorna etična komisija, se lahko pridobitev informiranega soglasja opusti.<ref>{{Navedi splet|publisher=Council for International Organization of Medical Sciences (CIOMS) and World Health Organization (WHO) Geneva, Switzerland, 2002|title=International Ethical Guidelines for Biomedical Research Involving Human Subjects|url=http://www.cioms.ch/publications/layout_guide2002.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100823205120/http://www.cioms.ch/publications/layout_guide2002.pdf|archivedate=2010-08-23}}</ref> Poleg študij z minimalnim tveganjem se lahko pridobitev informiranega soglasja opusti tudi v vojaškem okolju. V skladu z ameriškim Zakonikom o oboroženih silah (10 USC 980, »Omejitev uporabe ljudi kot preiskovancev«) lahko obrambni minister odobri odpoved predhodnemu soglasju, če bi raziskovalni projekt:<ref>{{Navedi časopis |first1=John |last1=McManus |first2=Sumeru G. |last2=Mehta |first3=Annette R. |last3=McClinton |first4=Robert A. |last4=De Lorenzo |first5=Toney W. |last5=Baskin |year=2005|title=Informed consent and ethical issues in military medical research|journal=Academic Emergency Medicine|volume=12|issue=11|pages=1120–1126|doi=10.1111/j.1553-2712.2005.tb00839.x|pmid=16264083|doi-access=free}}</ref> # Preiskovancem neposredno koristil. # Prispeval k razvoj zdravila ali drugega medicinskega izdelka, ki ga potrebujejo oborožene sile. # Se Izvajal skladno z vsemi zakoni in predpisi (tj. opustitev soglasja za nujne raziskave), vključno s tistimi, ki se nanašajo na ameriško [[Uprava za hrano in zdravila|Upravo za prehrano in zdravila]] (FDA). Čeprav je informirano soglasje osnovna pravica in ga je treba dosledno izvajati, je v primeru, da je pacient zaradi poškodbe ali bolezni opravilno nesposoben, še vedno pomembno, da lahko koristi nujne raziskave.<ref name="Baren">{{Navedi splet|last=Baren|first=Jill|title=Informed Consent to Human Experimentation|url=http://www.credoreference.com/entry/sppbioeth/unique_aspects_of_informed_consent_in_emergency_research|publisher=Springer Publishing Company|accessdate=26 September 2013}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Uprava za hrano in zdravila in Ministrstvo za zdravje in socialne zadeve (DHHS) sta se združila, da bi oblikovala zvezne smernice o opravljanju nujnih raziskav brez predhodne pridobitve informiranega soglasja. Taka raziskava se lahko nadaljuje le, če raziskovalci pridobijo odločbo o opustitvi informiranega soglasja (WIC – {{jezik|en|waiver of informed consent}}) ali o nujni izjemi glede informiranega soglasja (EFIC – {{jezik|en|emergency exception from informed consent}}). == Otroci == Ker otroci pogosto niso sposobni odločanja ali nimajo pravne moči (kompetence), da bi zagotovili resnično informirano soglasje za zdravniško odločitev, pogosto zagotovijo ''informirano dovoljenje'' za zdravniške odločitve starši ali zakoniti skrbnik. To »soglasje po pooblaščencu« je običajno razmeroma zadovoljivo, vendar se lahko pojavijo etične dileme, kadar se mnenje staršev ali skrbnika in zdravstvenega delavca glede tega, kaj pomeni ustrezna odločitev o »največji koristi otroka«, razlikuje. Mladoletniki s popolno poslovno sposobnostjo (legally emancipated) in nekatere situacije, kot so odločitve v zvezi s spolno prenosljivimi boleznimi ali nosečnostjo, ali mladoletniki brez popolne poslovne sposobnosti, ki so sposobni sprejemanja odločitev, povezanih z zdravjem, bodo morda lahko podali soglasje, ne da bi bilo potrebno dovoljenje staršev ali skrbnika, kar je odvisno od zakonodaje posamezne jurisdikcije. [[Ameriška akademija za pediatrijo|Ameriška pediatrična akademija]] priporoča medicinskim strokovnjakom, da pri starejših otrocih in mladostnikih pridobijo tudi njihovo privolitev ({{jezik|en|assent}}), tako da jim posredujejo informacije, primerne za njihovo starost, in jim pomagajo pri sprejemu odločitve.<ref name="AAP">{{Navedi časopis|author=Committee on Bioethics|year=1995|title=Informed consent, parental permission, and assent in pediatric practice|url=http://pediatrics.aappublications.org/content/95/2/314.full.pdf|journal=Pediatrics|volume=95|issue=2|pages=314–7|pmid=7838658}}</ref> Raziskave na otrocih so družbi v marsičem koristile. Edini učinkoviti način za določitev normalnih vzorcev rasti in presnove so raziskave na dojenčkih in majhnih otrocih. Pri obravnavanju vprašanja informiranega soglasja za otroke je veljavno soglasje staršev ali zakonitih skrbnikov, to pa ne velja za stališče odraslih bratov ali sester.<ref name="Annas, Glantz, Katz 1977 63–93">{{Navedi knjigo|last1=Annas |last2=Glantz |last3=Katz |first1=George |first2=Leonard |first3=Barbara|title=Informed Consent to Human Experimentation |year=1977 |publisher=Ballinger Publishing Company|location=Cambridge, Massachusetts|isbn=978-0-88410-147-5|pages=[https://archive.org/details/informedconsentt0000anna/page/63 63–93]|url=https://archive.org/details/informedconsentt0000anna/page/63}}</ref> Poleg tega starši ne morejo zahtevati prekinitve zdravljenja, če je to potrebno za ohranitev otrokovega življenja, tudi če menijo, da bi bilo to v otrokovo največjo korist. Oblikovale so se tudi številne doktrine, ki otrokom omogočajo zdravljenje brez soglasja staršev. Tako lahko v zdravljenje privolijo poslovno sposobni mladoletniki, v nujnem primeru pa tudi drugi mladoletniki. == Raziskave == Informirano soglasje je del tudi etičnih [[Klinične raziskave|kliničnih raziskav]], pri katerih preiskovanec prostovoljno potrdi svojo pripravljenost za sodelovanje v določenem [[Klinično preskušanje|kliničnem preskušanju]], potem ko je bil seznanjen z vsemi vidiki preskušanja, ki so pomembni za odločitev osebe o sodelovanju. Informirano soglasje se dokumentira s pisnim, podpisanim in datiranim obrazcem za soglasje. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.ich.org/fileadmin/Public_Web_Site/ICH_Products/Guidelines/Efficacy/E6/E6_R1_Guideline.pdf|title=Guideline For Good Clinical Practice|accessdate=2018-09-24}}</ref> V [[Medicinske raziskave|medicinskem raziskovanju]] je informirano soglasje kot temeljno mednarodno normo leta 1947 postavil [[Nürnberški kodeks]] kot odgovor na [[holokavst]]. V Sloveniji etičnost medicinskih raziskav preverja [[Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko|Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko]], ki nadzoruje tudi postopek pridobivanja informiranega soglasja. Ko so bile medicinske smernice, določene v Nürnberškem zakoniku, vpeljane v [[Družboslovje|družboslovne]] etične smernice, je informirano soglasje postalo običajni del raziskovalnega procesa.<ref>{{Navedi knjigo|last=Homan|first=R.|year=1991|title=The Ethics of Social Research|url=https://archive.org/details/ethicsofsocialre0000homa|location=London; New York|publisher=Longman|isbn=978-0-582-05879-8}}</ref> Čeprav je informirano soglasje obvezno v zdravstvenem okolju, v družboslovju ni vedno potrebno. Tu raziskave za razliko od številnih medicinskih preskušanj pogosto pomenijo le majhno ali nikakršno tveganje za udeležence. Poleg tega lahko vedenje ljudi spremeni že samo vedenje, da sodelujejo v raziskavi, tako kot pri [[Učinek Hawthorne|Hawthornejevem učinku]]: »V tipičnem laboratorijskem eksperimentu preiskovanci vstopijo v okolje, v katerem se močno zavedajo, da njihovo vedenje spremljajo, beležijo in podrobno proučujejo.«<ref>{{Navedi časopis|last=Levitt|first=S. D.|last2=List|first2=J. A.|year=2007|title=What Do Laboratory Experiments Measuring Social Preferences Reveal about the Real World?|url=http://s3.amazonaws.com/fieldexperiments-papers2/papers/00480.pdf|journal=[[Journal of Economic Perspectives]]|volume=21|issue=2|pages=153–174|doi=10.1257/jep.21.2.153|jstor=30033722}}</ref> {{Rp|168}} V takih primerih pridobivanje informiranega soglasja neposredno posega v sposobnost izvedbe raziskave, saj bo že samo razkritje, da se raziskava izvaja, verjetno spremenilo proučevano vedenje. Zgled morebitnega vpliva: »Če bi nas zanimalo, ali in v kolikšni meri rasa ali spol vpliva na cene, ki jih kupci plačujejo za rabljene avtomobile, bi bilo težko natančno izmeriti stopnjo diskriminacije, ki jo izvajajo prodajalci rabljenih avtomobilov, če bi vedeli, da sodelujejo v raziskavi.«<ref>{{Navedi časopis|last=List|first=John A. |year=2008|title=Informed Consent in Social Science|url=https://archive.org/details/sim_science_2008-10-31_322_5902/page/672|journal=[[Science]] |volume=322|issue=5902|page=672|citeseerx=10.1.1.418.1731|doi=10.1126/science.322.5902.672a|pmid=18974330}}</ref> V primerih, ko je takšna motnja verjetna, lahko raziskovalec po skrbnem premisleku postopek informiranega soglasja opusti. To običajno naredi po pretehtanju tveganja za udeležence in družbene koristi raziskave ter tega, ali udeleženci v raziskavi sodelujejo zaradi lastne želje in ali so pravično obravnavani.<ref>{{Navedi časopis|last=Levitt|first=S. D.|last2=List|first2=J. A.|year=2009|title=Field experiments in economics: The past, the present, and the future|url=http://s3.amazonaws.com/fieldexperiments-papers2/papers/00079.pdf|journal=[[European Economic Review]]|volume=53|issue=1|pages=1–18|doi=10.1016/j.euroecorev.2008.12.001}}</ref> Za odločitev se raziskovalci pogosto posvetujejo z etično komisijo ali institucionalnim revizijskim odborom. Pojav novih spletnih medijev, kot so družbena omrežja, je pojem informiranega soglasja dodatno zapleten. V spletnem okolju so ljudje le malo pozorni na določbe pogojev uporabe spletnih mest in se lahko brez zadostne vednosti vključijo v raziskave. Javnost je na to problematiko postala pozorna po raziskavi, ki jo je leta 2014 izvedla družba [[Facebook|Facebook Inc.]], objavila pa sta jo ta družba in [[Univerza Cornell]].<ref>{{Navedi časopis|last=Kramer|first=Adam|last2=Guillory|first2=Jaime|last3=Jeffrey|first3=Hancock|date=2014|title=Experimental evidence of massive-scale emotional contagion through social networks|journal=PNAS|volume=111|issue=24|pages=8788–90|doi=10.1073/pnas.1320040111|pmc=4066473|pmid=24889601}}</ref> Facebook je izvedel raziskavo, v kateri so spremenili podajalnik novic Facebook News Feeds za približno 700.000 uporabnikov, da bi zmanjšali število pozitivnih ali negativnih objav, ki so jih ti videli na teden. Nato so analizirali, ali so se posodobitve stanja uporabnikov ob spremembi pogojev spremenile. Raziskava je bila objavljena v Zborniku Nacionalne akademije znanosti. Opustitev pridobitve informiranega soglasja je povzročila ogorčenje številnih raziskovalcev in uporabnikov.<ref>{{Navedi novice|last=Lanier |first=Jaron|title=Should Facebook Manipulate Users?|url=https://www.nytimes.com/2014/07/01/opinion/jaron-lanier-on-lack-of-transparency-in-facebook-study.html|work=The New York Times|accessdate=April 26, 2015}}</ref> Mnogi so menili, da Facebook z morebitnim spreminjanjem razpoloženja uporabnikov s spreminjanjem objav, ki jih ti vidijo, ogroža posameznike, pri katerih naj bi se povečalo tveganje za depresijo in samomor. Podporniki Facebooka pa so trdili, da je Facebook v svojih pogojih uporabe navedeli, da ima pravico pridobljene informacije uporabljati za raziskovalne namene.<ref>{{Navedi splet|last=Boyd|first=Danah|title=What does the Facebook experiment teach us?|url=http://socialmediacollective.org/2014/07/01/facebook-experiment/|website=Social Media Collective Research Blog|accessdate=April 26, 2015}}</ref> Drugi so menili, da je ta poskus le del trenutnega dela Facebooka, ki nenehno spreminja algoritme podajalnika novic News Feeds, da bi pri ljudeh zbujal zanimanje in jih motiviral za vračanje na svoje spletno mesto. Nekateri so poudarili, da se ta posebna študija ne razlikuje od tega, kar ljudje že sprejemajo, saj novinarske organizacije z uporabo algoritmov nenehno preizkušajo različne naslove za zbujanje čustev in doseganje klikov ali deljenja na Facebooku.<ref>{{Navedi splet|last=Watts|first=Duncan|title=Stop complaining about the Facebook study. It's a golden age for research|url=https://www.theguardian.com/commentisfree/2014/jul/07/facebook-study-science-experiment-research|website=The Guardian|accessdate=April 26, 2015}}</ref> Spet drugi so menili, da je Facebook pri izvajanju poskusa na uporabnikih, ki ni podali soglasja, kršil zakonodajo.<ref>{{Navedi splet|last=Grimmelmann|first=James|title=Illegal, Immoral, and Mood-Altering How Facebook and OkCupid Broke the Law When They Experimented on Users|url=https://medium.com/@JamesGrimmelmann/illegal-unethical-and-mood-altering-8b93af772688|website=Medium|accessdate=April 26, 2015}}</ref> Polemika o Facebookovi študiji je sprožila številna vprašanja o informiranem soglasju in razlikah v postopku ocene etičnosti javno in zasebno financiranih raziskav. Po mnenju nekaterih je Facebook ravnal v okviru svojih omejitev, po mnenju drugih pa je treba več pozornosti nameniti pridobivanju informiranega soglasja in/ali ustanoviti interne revizijske odbore.<ref>{{Navedi splet |last=Salganik|first=Matt|title=After the Facebook emotional contagion experiment: A proposal for a positive path forward|url=https://freedom-to-tinker.com/blog/mjs3/after-the-facebook-emotional-contagion-experiment-a-proposal-for-a-positive-path-forward/|website=Freedom to Tinker|accessdate=April 26, 2015}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Ženevska deklaracija]] * [[Helsinška deklaracija]] &nbsp; {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Medicinska sociologija]] [[Kategorija:Medicinska etika]] [[Kategorija:Klinično raziskovanje]] [[Kategorija:Koncepti v etiki]] 96p3ivkrsqcpjh6wmpfo7hobrzhsup3 2 504393 6748375 6637737 2026-09-09T14:21:35Z Janezdrilc 3152 pos 6748375 wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Janezdrilc/Slike (glava)}} == Najpomembnejše cerkve v Sloveniji == === Posebne cerkve === ==== [[Stolnica#Stolnice v Sloveniji|Stolnice]] ==== {{-|250px}} <gallery widths=250px heights=250px style="background:AntiqueWhite; text-align:center; box-shadow: 0 0 .9em #999; border-radius:7px; padding:50px;"> Celje Cathedral 13.jpg|[[Stolnica sv. Danijela, Celje]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Maribor Stolnica 20070107.jpg|[[Stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Koper-Kathedrale-(280711).jpg|[[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} StNicholas-Ljubljana.JPG|[[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Murska Sobota Cathedral 02.jpg|[[Stolnica sv. Nikolaja, Murska Sobota]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Kapitelj Novo mesto1.jpg|[[Stolnica sv. Nikolaja, Novo mesto]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Sostolnica Kristusa Odrešenika, Nova Gorica.JPG|[[Sostolnica Kristusa Odrešenika, Nova Gorica]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} </gallery> ==== [[Bazilika#Bazilike v Sloveniji|Bazilike]] ==== {{-|250px}} <gallery widths=250px heights=250px style="background:AntiqueWhite; text-align:center; box-shadow: 0 0 .9em #999; border-radius:7px; padding:50px;"> FranciscanChurch Maribor.jpg|[[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Sveta Gora - Nova Gorica.jpg|[[Bazilika Marije, Božje Matere|Bazilika Svetogorske Matere Božje, Sveta Gora]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Our Lady of Lourdes Basilica (Brestanica) 39.jpg|[[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Sticna2.JPG|[[Bazilika Žalostne Matere Božje, Stična]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Petrovče bazilika.jpg|[[Bazilika Marijinega obiskanja, Petrovče]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Radovljica Brezje Bazilika Sv Vida 28082012 011.jpg|[[Bazilika Marije Pomagaj, Brezje]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Bazilika Marije Zavetnice s plaščem.jpg|[[Bazilika Marije Zavetnice s plaščem, Ptujska Gora]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} </gallery> ==== [[Predloga:Škofijska romarska središča v Sloveniji|Škofijska romarska središča]] ==== {{-|250px}} <gallery widths=250px heights=250px style="background:AntiqueWhite; text-align:center; box-shadow: 0 0 .9em #999; border-radius:7px; padding:50px;"> Assumption of Mary Church (Čatež) 11.jpg|[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čatež]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Turnišče - cerkev Marijinega vnebovzetja.jpg|[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Turnišče]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} </gallery> ==== Mere posebnih cerkva ==== Mere po [[Atlas okolja|Atlasu okolja]]; odstopanje od realnih mer je do približno 4 %. {| width=40.5% | {{Legenda|#fff699|Stolnica}} | {{Legenda|#b6e8fc|Bazilika}} | {{Legenda|#ffc4c4|Škofijsko romarsko središče}} |} {| class="wikitable sortable" style="text-align:right; box-shadow: 0 0 .9em #999; border-radius:7px; padding:50px;" ! Cerkev ! Dolžina ! Širina ! Obseg ! Površina |- style="background-color:#fff699;" | style="text-align:left;" | [[Stolnica sv. Danijela, Celje|Celje]] | 37,3 | 18,8 | 156 | 836 |- style="background-color:#fff699;" | style="text-align:left;" | [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|Koper]] | 67,7 | 25,1 | 211 | 1665 |- style="background-color:#fff699;" | style="text-align:left;" | [[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|Ljubljana]] | 52,9 | 25,2 | 156 | 1328 |- style="background-color:#fff699;" | style="text-align:left;" | [[Stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor|Maribor]] | 52,4 | 25,5 | 185 | 1285 |- style="background-color:#fff699;" | style="text-align:left;" | [[Stolnica sv. Nikolaja, Murska Sobota|Murska Sobota]] | 44,8 | 22,3 | 141 | 965 |- style="background-color:#fff699;" | style="text-align:left;" | [[Sostolnica Kristusa Odrešenika, Nova Gorica|Nova Gorica]] | 37,2 | 26,5 | 141 | 889 |- style="background-color:#fff699;" | style="text-align:left;" | [[Stolnica sv. Nikolaja, Novo mesto|Novo mesto]] | 53,5 | 15,1 | 150 | 754 |- style="background-color:#b6e8fc;" | style="text-align:left;" | [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|Brestanica]] | 50,7 | 22,1 | 144 | 997 |- style="background-color:#b6e8fc;" | style="text-align:left;" | [[Bazilika Marije Pomagaj, Brezje|Brezje]] | 39,3 | 22,0 | 131 | 813 |- style="background-color:#b6e8fc;" | style="text-align:left;" | [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|Maribor]] | 57,7 | 24,4 | 159 | 1266 |- style="background-color:#b6e8fc;" | style="text-align:left;" | [[Bazilika Marijinega obiskanja, Petrovče|Petrovče]] | 35,4 | 20,2 | 109 | 663 |- style="background-color:#b6e8fc;" | style="text-align:left;" | [[Bazilika Marije Zavetnice s plaščem, Ptujska Gora|Ptujska Gora]] | 37,0 | 16,0 | 111 | 589 |- style="background-color:#b6e8fc;" | style="text-align:left;" | [[Bazilika Žalostne Matere Božje, Stična|Stična]] | 60,7 | 25,6 | 177 | 1514 |- style="background-color:#b6e8fc;" | style="text-align:left;" | [[Bazilika Marije, Božje Matere|Sveta Gora]] | 69,0 | 22,7 | 216 | 1592 |- style="background-color:#ffc4c4;" | style="text-align:left;" | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Turnišče|Turnišče]] | 31,1 | 15,8 | 101 | 521 |- style="background-color:#ffc4c4;" | style="text-align:left;" | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čatež|Zaplaz]] | 34,8 | 14,1 | 126 | 566<!-- |- | style="text-align:left;" | [[Cerkev Marijinega rojstva, Svete gore|Svete gore]] | 39,3 | 18,6 | 109 | 643 --> |} === Cerkve po slogu === ==== Neoromanske cerkve ==== {{-|250px}} <gallery widths=250px heights=250px style="background:AntiqueWhite; text-align:center; box-shadow: 0 0 .9em #999; border-radius:7px; padding:50px;"> Cerkev Svetega Jakoba Dol pri Hrastniku.jpg|[[Cerkev sv. Jakoba, Dol pri Hrastniku]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Saint Bartholomew Church, Kočevje 06.JPG|[[Cerkev sv. Jerneja, Kočevje]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Vojnik.jpg|[[Cerkev sv. Jerneja, Vojnik]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Holy Cross Parish Church (Rogaška Slatina) 02.jpg|[[Cerkev sv. Križa, Rogaška Slatina]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} St. Martin's Parish Church (Teharje) 03.jpg|[[Cerkev sv. Martina, Teharje]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} St. Nicholas's Parish Church (Sevnica) 04.jpg|[[Cerkev sv. Nikolaja, Sevnica]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg|[[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica]] RibnicaCerkev1.JPG|[[Cerkev sv. Štefana, Ribnica]] </gallery> ==== [[Predloga:Neogotske cerkve v Sloveniji|Neogotske cerkve]] ==== {{-|250px}} <gallery widths=250px heights=250px style="background:AntiqueWhite; text-align:center; box-shadow: 0 0 .9em #999; border-radius:7px; padding:50px;"> St. Anthony of Padua Parish Church (Prečna) 01.jpg|[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Prečna]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Sela pri Ptuju4.jpg|[[Cerkev sv. Družine, Barislovci]] Holy Spirit Parish Church (Mali Trn) 04.jpg|[[Cerkev sv. Duha, Mali Trn]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Murska Sobota, Lutheran church.jpg|[[Evangeličanska cerkev, Murska Sobota]] Razglednica Vuhreda 1950 (3).jpg|[[Cerkev sv. Lovrenca, Vuhred]] Cerkev Marije Pomocnice 01.jpg|[[Cerkev Marije Pomočnice, Ljubljana (Rakovnik)]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Zgornji Dol Nova Stifta Slovenia - church.JPG|[[Cerkev Marijinega darovanja, Nova Štifta]] Church Day (33069522544).jpg|[[Cerkev sv. Martina, Bled]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Smartno pri Litiji Slovenia - church.JPG|[[Cerkev sv. Martina, Šmartno pri Litiji]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} St. Nicholas's Church (Ljubija) 01.jpg|[[Cerkev sv. Nikolaja, Ljubija]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Cerkev Srca Jezusovega (2).JPG|[[Cerkev Srca Jezusovega, Ljubljana]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Sacred Heart of Jesus Church (Zidani Most) 04.jpg|[[Cerkev Srca Jezusovega, Zidani Most]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Gornji Grad Slovenia - church.JPG|[[Cerkev sv. Trojice, Gornji Grad]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} </gallery> ==== Neorenesančne cerkve ==== {{-|250px}} <gallery widths=250px heights=250px style="background:AntiqueWhite; text-align:center; box-shadow: 0 0 .9em #999; border-radius:7px; padding:50px;"> St. Anthony of Padua Parish Church (Ljubljana) 03.jpg|[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Ljubljana]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} </gallery> ==== Neobaročne cerkve ==== {{-|250px}} <gallery widths=250px heights=250px style="background:AntiqueWhite; text-align:center; box-shadow: 0 0 .9em #999; border-radius:7px; padding:50px;"> St. Peter's Parish Church (Radeče) 05.jpg|[[Cerkev sv. Petra, Radeče]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} </gallery> ==== Modernistične cerkve ==== {{-|250px}} <gallery widths=250px heights=250px style="background:AntiqueWhite; text-align:center; box-shadow: 0 0 .9em #999; border-radius:7px; padding:50px;"> Cerkev Angelov varuhov-Zalog Ljubljana.jpg|[[Cerkev Angelov varuhov, Ljubljana]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Cerkev bl. Antona Martina Slomška, Gornja Bistrica.JPG|[[Cerkev bl. Antona Martina Slomška, Gornja Bistrica]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Cerkev bl. Antona Martina Slomška, Maribor.jpg|[[Cerkev bl. Antona Martina Slomška, Maribor]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Cerkev bl. Antona Martina Slomška, Zgornja Rečica.JPG|[[Cerkev bl. Antona Martina Slomška, Zgornja Rečica]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Cerkev sv. Cirila in Metoda, Maribor.JPG|[[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Maribor]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Image of nothing.svg|[[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Radenci]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Cerkev sv. Družine, Tepanje.JPG|[[Cerkev sv. Družine, Tepanje]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Cerkev sv. Duha, Celje.jpg|[[Cerkev sv. Duha, Celje]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Maribor.JPG|[[Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Maribor]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Cerkev Gospodovega vnebohoda, Bogojina1.jpg|[[Cerkev Gospodovega vnebohoda, Bogojina]] Cerkev sv. Janeza Boska, Maribor.JPG|[[Cerkev sv. Janeza Boska, Maribor]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Rogla cerkev.jpg|[[Cerkev Jezusove spremenitve na gori, Rogla]] Cerkev sv. Križa, Maribor.JPG|[[Cerkev sv. Križa, Maribor]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Image of nothing.svg|[[Cerkev sv. Leopolda Mandića, Ptuj]] Cerkev Marije Matere Cerkve, Maribor.JPG|[[Cerkev Marije Matere Cerkve, Maribor]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Image of nothing.svg|[[Cerkev Marijinega Brezmadežnega Srca, Kisovec]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Pragersko Church.jpg|[[Cerkev Marijinega Brezmadežnega Srca, Pragersko]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Image of nothing.svg|[[Cerkev sv. Mihaela, Grosuplje]] Image of nothing.svg|[[Cerkev sv. Mihaela, Šoštanj]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Cerkev sv. Rešnjega telesa, Maribor.JPG|[[Cerkev sv. Rešnjega telesa, Maribor]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Portorož parish church.jpg|[[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Portorož]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} 2011-10-Kodeljevo.JPG|[[Cerkev sv. Terezije Deteta Jezusa, Ljubljana]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Cerkev sv. Trojice, Odranci.JPG|[[Cerkev sv. Trojice, Odranci]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Cerkev Vstalega Odrešenika, Senovo.JPG|[[Cerkev Vstalega Odrešenika, Senovo]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} </gallery> === Druge cerkve === {{-|250px}} <gallery widths=250px heights=250px style="background:AntiqueWhite; text-align:center; box-shadow: 0 0 .9em #999; border-radius:7px; padding:50px;"> The church of St. Aloysius Gonzaga, Maribor.JPG|[[Cerkev sv. Alojzija, Maribor]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} St. Anne Tunjice.JPG|[[Cerkev sv. Ane, Tunjice]] SRBCrkva.JPG|[[Pravoslavna cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana]] Sv. Marija, Sladka Gora.jpg|[[Cerkev Čudodelne Matere Božje in sv. Marjete, Sladka Gora]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Hemma of Gurk Church, Sveta Ema 2.JPG|[[Cerkev sv. Eme, Sveta Ema]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Radmirje Ksaverij (1).jpg|[[Cerkev sv. Frančiška Ksaverija, Radmirje]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Cerkev sv. Frančiška Ksaverja.JPG|[[Cerkev sv. Frančiška Ksaverija, Vesela Gora]] Kostanjevica Monastery.JPG|[[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|Cerkev Gospodovega oznanjenja, Nova Gorica]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Nanos, St. Jerome church 02.jpg|[[Cerkev sv. Hieronima, Nanos]] Saint Ignatius of Loyola Church, Rdeči Breg 1.jpg|[[Cerkev sv. Ignacija Lojolskega, Rdeči Breg]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Postcard of Koroška Bela.jpg|[[Cerkev sv. Ingenuina in Albuina, Koroška Bela]] Koroska Muta Kirche Sankt Johannes der Taeufer 22052011 111.jpg|[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Muta]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Image of nothing.svg|[[Cerkev sv. Jožefa, Starod]] Piran, Kirche St. Georg mit Baptisterium.JPG|[[Cerkev sv. Jurija, Piran]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Ptuj church.JPG|[[Cerkev sv. Jurija, Ptuj]] Sedum dasyphyllum PID1849-2.jpg|[[Cerkev sv. Križa, Sveti Križ nad Belimi Vodami]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Beltinci-2764971.jpg|[[Cerkev sv. Ladislava, Beltinci]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Novo mesto, St. Leonard's parish church 01.jpg|[[Cerkev sv. Lenarta, Novo mesto]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Tri fare Rosalnice Metlika.JPG|Cerkev Lurške Matere Božje,<br>Cerkev Ecce homo,<br>Cerkev Žalostne Matere Božje; [[Rosalnice]] Špitalič pri Slovenskih Konjicah - cerkev Marijinega obiskanja (1).jpg|[[Cerkev Marijinega obiskanja, Špitalič]] Crngrob, Annunciation filial church 05.jpg|[[Cerkev Marijinega oznanjenja, Crngrob]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Annunciation Church (Kostanjevica na Krki) 04.jpg|[[Cerkev Marijinega oznanjenja, Kostanjevica na Krki]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Holy Mountains (Zagaj) 02.jpg|[[Cerkev Marijinega rojstva, Svete gore]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Church of the Assumption, Slovenia.jpg|[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bled]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Polje Ljubljana Slovenia - church.jpg|[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Ljubljana]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} MekinjeSamostan1.JPG|[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Mekinje]] NovaStifta3.JPG|[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta]] Gornji Grad.jpg|[[Cerkev sv. Mohorja in Fortunata, Gornji Grad]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Cerovo Grosuplje Slovenia - church.JPG|[[Cerkev sv. Nikolaja, Cerovo]] Rotunda exterior 2017-05-26-7.jpg|[[Rotunda, Selo|Cerkev sv. Nikolaja, Selo]] Šentrupert, St. Rupert's Church.jpg|[[Cerkev sv. Ruperta, Šentrupert]] St. Stanislaus Kostka Church (Ljubljana) 02.jpg|[[Zavod sv. Stanislava|Cerkev sv. Stanislava Kostke, Ljubljana]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Church of the Holy Trinity Hrastovlje.JPG|[[Cerkev sv. Trojice, Hrastovlje]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} P1030380 Sv.Trojica.JPG|[[Cerkev sv. Trojice, Sveta Trojica v Slovenskih goricah]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Cerkev svete Uršule.JPG|[[Cerkev sv. Uršule, Uršlja gora]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} </gallery> === Ruševinske cerkve === {{-|250px}} <gallery widths=250px heights=250px style="background:AntiqueWhite; text-align:center; box-shadow: 0 0 .9em #999; border-radius:7px; padding:50px;"> Rifnik Archeological Site 58.jpg|[[Arheološko najdišče Rifnik|Zgornja cerkev, Rifnik]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Rifnik Archeological Site 25.jpg|[[Arheološko najdišče Rifnik|Spodnja cerkev, Rifnik]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Ajdovski gradec, Vranje 09.jpg|[[Ajdovski gradec, Vranje|Zgornja cerkev, Vranje]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Ajdovski gradec, Vranje 11.jpg|[[Ajdovski gradec, Vranje|Spodnja cerkev, Vranje]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} St. John the Baptist's Church1 Žiče Charterhouse 01.jpg|[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija]] St. Gertrude's Church (Gabrje) 03.jpg|[[Cerkev sv. Jere, Trdinov vrh]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Saint Margaret Church, Kunšperk 06.jpg|[[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} St. Peter's Church (Stopno) 03.jpg|[[Cerkev sv. Petra, Stopno]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} St. Roch's Church (Novo Mesto) 06.jpg|[[Cerkev sv. Roka, Novo mesto]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} </gallery> === Kapele === {{-|250px}} <gallery widths=250px heights=250px style="background:AntiqueWhite; text-align:center; box-shadow: 0 0 .9em #999; border-radius:7px; padding:50px;"> Kapela Božjega usmiljenja, Leskovec pri Krškem.jpg|[[Kapela Božjega usmiljenja, Leskovec pri Krškem]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Sts. Cyril and Methodius Chapel (Maribor) 05.jpg|[[Kapela sv. Cirila in Metoda, Maribor]]<br>(pravoslavna)<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Molicka planina Marijino Vnebovzetje 1.jpg|[[Dleskovška planota|Kapela sv. Cirila in Metoda, Molička peč]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Bizeljsko Castle 12.jpg|[[Grad Bizeljsko|Kapela sv. Hieronima, Bizeljska vas]]<br>(grajska kapela)<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Our Lady of Loreto Chapel, Maribor.JPG|[[Mariborski grad|Kapela Loretske Matere Božje, Maribor]]<br>(grajska kapela)<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Our Lady of the Snow Chapel (Kredarica) 01.jpg|[[Kapela Marije Snežne, Kredarica]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Ruska kapelica - panoramio.jpg|[[Ruska kapelica|Kapela sv. Vladimirja, Kranjska Gora]]<br>(''Ruska kapelica'')<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Seven Sorrows of Mary Chapel, Zgornje Poljčane 4.JPG|[[Zgornje Poljčane|Kapela Žalostne Matere Božje, Zgornje Poljčane]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} </gallery> == Osebni zaznamki == === Naj cerkve === {{-|250px}} <gallery widths=250px heights=250px style="background:AntiqueWhite; text-align:center; box-shadow: 0 0 .9em #999; border-radius:7px; padding:50px;"> Dobravica Ig Slovenia - church.JPG|[[Cerkev sv. Gregorja, Dobravica]] St. Helena Church (Draga) 04.jpg|[[Cerkev sv. Helene, Draga]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Church of St. Jacob.jpg|[[Cerkev sv. Jakoba, Okonina]] Iska Slovenia - church.JPG|[[Cerkev sv. Jedrti, Iška]] Zgornja Draga Slovenia - church.jpg|[[Cerkev sv. Martina, Zgornja Draga]] Darja Gramc Kavčič EŠD 2721 Žiri - cerkev sv. Martina.jpg|[[Cerkev sv. Martina, Žiri]] Cerkev sv. Miklavža na Boču.jpg|[[Cerkev sv. Miklavža, Drevenik]] Smiklavz Nova Stifta Gornji Grad Slovenia - church.jpg|[[Cerkev sv. Miklavža, Nova Štifta]] DSCF7869 (53371399745).jpg|[[Cerkev sv. Petra, Šempeter pri Gorici]] Cerkev sv. Primoža in Felicijana - Vrhpolje (stranski pogled).jpg|[[Cerkev sv. Primoža in Felicijana, Vrhpolje]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Cerkev sv. Roka.JPG|[[Cerkev sv. Roka, Boršt]] Image of nothing.svg|[[Cerkev Srca Jezusa, Vrtojba]] </gallery> ==== [[Seznam cerkva v Sloveniji (A)#Andrej|Cerkve sv. Andreja]] ==== {{-|250px}} <gallery widths=250px heights=250px style="background:AntiqueWhite; text-align:center; box-shadow: 0 0 .9em #999; border-radius:7px; padding:50px;"> St Andrä - Pfarrkirche.jpg|[[Cerkev sv. Andreja, Šentandraž v Labotski dolini]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Bele Vode 20150722 094950 (cropped).jpg|[[Cerkev sv. Andreja, Bele Vode]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} St. Andrew's Church (Dalce) 04.jpg|[[Cerkev sv. Andreja, Dalce]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} St. Andrew's Church (Dramlja) 09.jpg|[[Cerkev sv. Andreja, Dramlja]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Radovljica Mošnje basilica Saint Andrew 28082012 665.jpg|[[Cerkev sv. Andreja, Mošnje]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} St. Andrew's Parish Church (Bela Cerkev) 02.jpg|[[Cerkev sv. Andreja, Bela Cerkev]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Makole-svAndrej.JPG|[[Cerkev sv. Andreja, Makole]] St. Andrew's Church (Tržič) 02.jpg|[[Cerkev sv. Andreja, Tržič]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} </gallery> === Cerkve sosednjih držav === ==== Avstrija ==== {{-|250px}} <gallery widths=250px heights=250px style="background:AntiqueWhite; text-align:center; box-shadow: 0 0 .9em #999; border-radius:7px; padding:50px;"> Sankt Andrae Lavanttal Maria Loreto.jpg|[[Bazilika Loretske Matere Božje, Šentandraž v Labotski dolini]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Maria Saal Pfarr-und Wallfahrtskirche Mariae Himmelfahrt SW-Ansicht 24062017 9801.jpg|[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Dobrač 27.JPG|[[Slovenska cerkev (Dobrač)|Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dobrač]]<br>(''Slovenska cerkev'')<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Deutsche Kirche Dobratsch.jpg|[[Dobrač|Cerkev Matere Božje, Dobrač]]<br>(''Nemška cerkev'')<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Neuer Dom Linz (DFdB).JPG|[[Stolnica Marijinega brezmadežnega spočetja, Linz]] Gurk Domstift mit Befestigungsanlagen S-Ansicht 03092012 702.jpg|[[Sostolnica Marijinega vnebovzetja, Krka]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Diex Pfarrkirche hl Martin mit Wehrkirchhof und Pfarrhof 01112011 105.jpg|[[Cerkev sv. Martina, Djekše]] Herz Jesu Kirche, Graz, Österreich.jpg|[[Cerkev Srca Jezusovega, Gradec]] Wien - Stephansdom (1).JPG|[[Stolnica sv. Štefana, Dunaj]] Wien - Votivkirche (a).JPG|[[Votivna cerkev, Dunaj]] </gallery> ==== Hrvaška ==== {{-|250px}} <gallery widths=250px heights=250px style="background:AntiqueWhite; text-align:center; box-shadow: 0 0 .9em #999; border-radius:7px; padding:50px;"> Bl. Alojzije Stepinac Church (Velika Gorica) 01.jpg|[[Cerkev bl. Alojzija Stepinca, Velika Gorica]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Feast of the Assumption of Mary 2025 in Marija Bistrica 49.jpg|[[Bazilika Bistriške Matere Božje, Marija Bistrica]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} HR-Sibenik-Kathedrale-01.jpg|[[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Gračišće, view to Pićan.jpg|[[Cerkev Marijinega obiskanja, Pičen]] Confirmation in Klanjec, May 11 2025 25.jpg|[[Cerkev Marijinega oznanjenja, Klanjec]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Poreč Basilica 3.jpg|[[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Poreč]]<br>(''Evfrazijeva bazilika'') Zagreb Cathedral areal (1a).jpg|[[Stolnica Marijinega vnebovzetja in sv. Štefana in Ladislava, Zagreb]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} St. Peter's Cathedral, Dakovo.jpg|[[Stolnica sv. Petra, Ðakovo]] Katedrala Sv. Petra i Pavla - panoramio.jpg|[[Sostolnica sv. Petra in Pavla, Osijek]] Sacred Heart Basilica, Zagreb 1.JPG|[[Bazilika Srca Jezusovega, Zagreb]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} </gallery> ==== Italija ==== {{-|250px}} <gallery widths=250px heights=250px style="background:AntiqueWhite; text-align:center; box-shadow: 0 0 .9em #999; border-radius:7px; padding:50px;"> Barbana 01.jpg|[[Cerkev Barbanske Matere Božje, Barbana]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Gorizia Piazza della Vittoria 1.JPG|[[Cerkev sv. Ignacija Lojolskega, Gorica]] Triest S.Giusto.jpg|[[Stolnica sv. Justa, Trst]] Triest S.Maria Maggiore.jpg|[[Cerkev Marije Snežne, Trst]] Basilica Aquileia 1.JPG|[[Bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata, Oglej|Bazilika Marijinega vnebovzetja in sv. Mohorja in Fortunata, Oglej]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} Lussari 01.jpg||[[Cerkev Višarske Matere Božje, Svete Višarje]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} </gallery> ==== Madžarska ==== {{-|250px}} <gallery widths=250px heights=250px style="background:AntiqueWhite; text-align:center; box-shadow: 0 0 .9em #999; border-radius:7px; padding:50px;"> Felsőszölnök, Keresztelő Szent János-templom.jpg|[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Gornji Senik]]<br>{{Opravljeno|Obiskano}} </gallery> {{Uporabnik:Janezdrilc/Drilcovi zvarki}} 54emsq5u7t6ewf48z3rk46ng8zgoq34 0 505264 6748522 5571225 2026-09-09T23:44:48Z Xqbot 32282 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[KK Plama-pur Ilirska Bistrica]] 6748522 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[KK Plama-pur Ilirska Bistrica]] 15ppi6v25rn8z9pq5dmshw81jxxkj2z 0 519203 6748545 6611902 2026-09-10T05:40:12Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748545 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Svetnik |name=Sveti Karel de Foucauld |birth_date= <!-- WD --> |death_date= <!-- WD --> |feast_day=1. december |venerated_in=[[Rimskokatoliška cerkev]], [[Anglikanska cerkev]]<ref>{{navedi splet|url= https://www.stmartin-in-the-fields.org/the-spirituality-of-charles-de-foucauld/|title= The Spirituality of Charles de Foucauld|access-date=9. novembra 2021}}</ref> |image=<!-- WD --> |caption=Charles de Foucauld (okoli 1907) |birth_place=<!-- WD --> |death_place=<!-- WD --> |titles=svetnik, duhovnik in mučenec |beatified_date=13. november 2005 |beatified_place= [[Vatikan]] |beatified_by=kardinal [[José Saraiva Martins]] |canonized_date=15. maj 2022 |canonized_place=[[Vatikan]] |canonized_by= [[papež Frančišek]] |attributes= bel habit s srcem in križem |patronage= |major_shrine= |suppressed_date= |issues= }} '''Karel de Foucauld''', rojen kot Charles Eugène de Foucauld de Pontbriand, vikont de Foucauld (15. september 1858 – 1. december 1916) je bil [[Francozi|francoski]] vojak, raziskovalec, [[geograf]], [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški duhovnik]] in [[puščavnik]], ki je živel med [[Tuaregi]] v [[Alžirija|alžirski]] [[Sahara|Sahari]]. 15. maja 2022 ga je [[papež Frančišek]] slovesno razglasil za [[svetnik]]a.<ref>{{navedi splet |url=https://katoliska-cerkev.si/papez-med-kanonizacijo-svetnik-svetnica-je-svetal-odsev-nasega-gospoda-jezusa-v-zgodovini |title= Papež med kanonizacijo: Svetnik, svetnica je svetal odsev našega Gospoda Jezusa v zgodovini|accessdate=22. maja 2022 |date=15. maj 2022 |format= |work= }}</ref> Njegov navdih in spisi so privedli do ustanovitve [[verski red|cerkvenega reda]] [[Jezusovi mali bratje|Jezusovih malih bratov]] (1933) in [[Jezusove male sestre|Jezusovih malih sester]] (1939). Ustanovitelj reda Malih bratov [[René Voillaume]] je namreč na začetku 20. stoletja temeljito preučeval spise brata Karla in leta 1951 izdal knjigo z naslovom »Au coeur des masses« <ref>''»Au coeur des masses«'' - »V srcu množic«</ref>{{COBISS|ID=4171011}} {{ikona fr}}. == Življenje == De Foucauld je osirotel pri šestih letih in ga je od mladih let vzgajal njegov dedek po materi, [[polkovnik]] Beaudet de Morlet. Pri osemnajstih letih se je vpisal na vojaško akademijo Saint-Cyr (École spéciale militaire de Saint-Cyr).<ref>Fleming, Fergus (2003). [https://archive.org/details/swordcross00ferg/page/279 ''The Sword and the Cross: Two Men and an Empire of Sand'']. New York: Grove Press. p. 23 {{ISBN|9780802117526}}.</ref> Ko je končal častniško vojaško izobraževanje, se je odločil, da se pridruži [[Konjenica|konjenici]], zato se je vpisal na École de cavalerie, Saumur, konjeniško šolo v [[Saumur|Saumurju]], medtem pa po lastnih besedah živel razvratno življenje, ki mu ga je omogočala dediščina, prejeta po dedovi smrti. Dodeljen je bil v 4. afriški lovski konjeniški polk, garniziran v [[Alžirija|Alžiriji]], vendar so ga zaradi lahkomiselnosti in nerednosti iz vojske odpustili. Odločil se je raziskati [[Maroko]] (ki je bil tedaj zaprt za evropejce), pri tem se je pred nezaupljivimi muslimanskimi domačini izdajal za [[Jud|Juda]], spoznaval je tudi osnove [[Islam|Islama]]. Raziskovalnemu delu se je posvetil tako zavzeto, da si je prislužil odlikovanje Francoske geografske družbe (Société de Géographie).<ref>Fleming, Fergus (2003). [https://archive.org/details/swordcross00ferg/page/279 ''The Sword and the Cross: Two Men and an Empire of Sand'']. New York: Grove Press. p. 58 {{ISBN|9780802117526}}.</ref> Slavo mu je prinesel izid knjige »Reconnaissance au Maroc« (1888), ki jo je napisal v sodelovanju s Henrijem Duveyrierjem, prejel je tudi ponudbo, da se povsem posveti znanstvenemu raziskovanju, kar pa je zavrnil. [[Slika:Reconnaissance au Maroc (1883-1884).JPG|180px|thumb|desno|naslovnica Reconnaissance au Maroc (1888)]] Po vrnitvi v Francijo se je namreč seznanil s [[krščanstvo]]m, ki ga je kot [[Ateizem|ateista]] čedalje bolj privlačil. Leta 1889 je romal v [[Sveta dežela|Sveto deželo]], naslednje leto pa je novic vstopil v [[trapisti|trapistovski]] samostan v Franciji. Šest mesecev zatem se je na prošnjo preselil v samostan reda v [[Sirija|Siriji]], pri trapistih je ostal sedem let. Ko je bil leta 1897 odvezan redovnih zaobljub, se je nastanil v [[Nazaret|Nazaretu]], kjer je deloval kot hišni pomočnik redovnic [[Klarise|klaris]] in pisal svoje meditacije, ki so postale temelj njegove duhovnosti. Veliko je molil ter premišljeval [[evangelij]]. Njegovo iskanje še bolj radikalnega ideala uboštva, [[altruizem|altruizma]] in [[pokora|pokore]] ga je pripeljalo do odločitve, da bo postal [[puščavnik]]. Na prigovarjanje drugih je 9. junija 1909 v [[Viviers, Ardèche|Viviersu]] prejel mašniško posvečenje, za svoje življenjsko geslo si je izbral besedi Jesus Caritas, za simbol pa srce, nad katerim je križ. Sprejel je odločitev, da se naseli v samotnem predelu alžirske [[Sahara|Sahare]], pri [[Béni Abbès]], njegova ambicija je bila ustanoviti nov [[verski red]], vendar se mu ni pridružil nihče. Prevzel je versko ime »Jezusov brat Charles« in živel med [[Berberi]], pri čemer se je odločil, da bo pričeval zgolj s svojim zgledom in molitvijo. V puščavi se je seznanil z življenjem [[Tuaregi|Tuaregov]], več kot dvanajst let je preučeval njihovo kulturo, pod [[psevdonim|psevdonimom]] je objavil prvi [[Tuaregi|tuareško]]-[[Francoščina|francoski]] [[slovar]]. Zbral je na stotine tuareških pesmi, ki jih je prevedel v [[Francoščina|francoščino]]. V pesmih ni ničesar cenzuriral in karkoli spremenil, kar morda ni bilo v skladu s katoliško moralo. De Foucauldova dela so bila med [[evropejci]] eden izmed prvih virov spoznavanja kulture Tuaregov. [[Slika:Charles de Foucauld (1858-1916) - Last living photo.jpg|180px|thumb|desno|Poslednja fotografija Karla de Foucaulda]] V gorovju [[Ahagar]], na planoti Tamanrasset, v bližini meje z [[Maroko|Marokom]], ga je 1. decembra 1916 na pragu njegovega skromnega bivališča ubila roparska tolpa Tuaregov. Njegov grob je v [[Oaza|oazi]] El Ménia v Alžiriji. Kmalu po smrti ga je [[Rimskokatoliška cerkev|cerkev]] priznala za [[Mučenec|mučenca zaradi vere]].<ref>{{Navedi splet|title=The saintly model of Charles de Foucauld|url=https://www.thetablet.co.uk/blogs/1/1466/the-saintly-model-of-charles-de-foucauld|website=The Tablet|accessdate=2022-05-28|language=en|first=The Tablet-w:|last=enquiries@thetablet.co.uk|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328041715/https://www.thetablet.co.uk/blogs/1/1466/the-saintly-model-of-charles-de-foucauld|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Charles de Foucauld, Monastic and Martyr, 1916|url=https://www.episcopalchurch.org/lectionary/charles-de-foucauld/|website=The Episcopal Church|accessdate=2022-05-28|language=en-US|archive-date=2024-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20240421074222/https://www.episcopalchurch.org/lectionary/charles-de-foucauld/|url-status=dead}}</ref> == Beatifikacija in kanonizacija== Postopek [[beatifikacija|beatifikacije]] se je začel leta 1927, enajst let po njegovi smrti. Za [[Častitljivi Božji služabnik|božjega služabnika]] ga je 24. aprila 2001 razglasil [[papež Janez Pavel II.]], za [[beatifikacija|blaženega]] pa 13. novembra 2005 [[papež Benedikt XVI.]] [[Vatikan]] je 27. maja 2020 objavil, da je bil po de Foucauldovemu posredovanju pripisan čudež.<ref>{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/cerkev/news/2020-05/med-novimi-svetniki-charles-de-foucauld.html |title=Vatican News: Med novimi svetniki Charles de Foucauld|accessdate=22. maja 2022 |date=28. maja 2020 |format= |work= }}</ref> De Foucaulda je razglasil za [[kanonizacija|svetnika]] [[papež Frančišek]] 15. maja 2022 v [[Vatikan|Vatikanu]]. <ref>{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/en/vatican-city/news/2020-05/church-recognizes-miracle-attributed-to-ven-michael-mcgivney.html |title=Vatican News: Cerkev razglaša nove odloke za namene svetnikov|accessdate=28. maja 2020 |date=27. maj 2020 |format= |work= }}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://gettotext.com/who-was-charles-de-foucauld-canonized-this-sunday-at-the-vatican/ |title=Oliver Adey:Who was Charles de Foucauld, canonized this Sunday at the Vatican? |accessdate=24. maja 2022 |date=15. maj 2022 |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Bibliografija == * Foucauld, Charles de: ''Bratstvo za ceno življenja'', [[Ljubljana]], [[Novi svet]], 2006 {{COBISS|ID = 226162176}} * Foucauld, Charles de: ''Pisma in zapiski'', [[Ljubljana]], [[Družina]], 1991 {{COBISS|ID = 22566656}} * Foucauld, Charles de: ''Bog je ljubezen: odlomki iz njegovih zapisov, ki so jih zbrale Jezusove male sestre'', [[Ljubljana]], [[Družina]], 2013 {{COBISS|ID =267758080}} ISBN - 978-961-222-973-3 == Glej tudi == * [[Seznam svetnikov]] {{Normativna kontrola}} {{reli-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:de Foucauld, Karel}} [[Kategorija:Francoske vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Francoski mistiki]] [[Kategorija:Francoski rimskokatoliški mučenci]] [[Kategorija:Francoski svetniki]] e8y8b2o2ulny65qlu1uyfh0k7pgjov0 0 525424 6748610 6450530 2026-09-10T10:12:00Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748610 wikitext text/x-wiki {{italic title}} [[Slika:Japanese Koto.jpg|thumb|280px|Slika japonskega 13-strunskega kota.]] '''''Koto''''' (箏) je japonsko [[brenkala|brenkalo]], polcevne [[citre]] in japonsko nacionalno glasbilo. Izhaja iz kitajskega ''zheng'' in ''se'' ter je podoben mongolskemu ''yatga'', korejskemu ''gayageum'' in ''ajaeng'', vietnamskemu ''đàn tranh'', sundanskemu ''kacapi'' in kazahstanskemu ''jetigen''.<ref name="britannica">{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/ebc/article-9369409 |title=Koto |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |access-date=2008-03-18 }}</ref> ''Koto'' je dolg približno 180 centimetrov in je narejen iz lesa [[Navadna pavlovnija|pavlovnije]] (''Paulownia tomentosa'', znana kot ''kiri''). Najpogostejši tip uporablja 13 strun, napetih čez premične mostičke, ki se uporabljajo za uglaševanje, pri čemer je za različne sklladbe morda potrebna drugačna uglasitev. Pogosti so tudi 17-strunski ''koto'', ki v ansamblih delujejo kot bas. ''Koto'' strune se na splošno ubirajo s tremi naprstniki (''cume''), ki jih nosijo na prvih treh prstih desne roke. {{Listen|filename=Koto performance.ogg|title=13-strunski ''koto'' izvedba pesmi ''Sakura Sakura''|format=[[ogg]]}} == Ime in tipi == Znak za ''koto'' je 箏, čeprav se pogosto uporablja 琴. Vendar je 琴 (''koto'') splošen izraz za vsa strunska glasbila v japonskem jeziku,<ref>(ja) [https://dictionary.goo.ne.jp/word/%E7%90%B4_%28%E3%81%93%E3%81%A8%29/ Digital Daijisen] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221024182847/https://dictionary.goo.ne.jp/word/%E7%90%B4_%28%E3%81%93%E3%81%A8%29/ |date=2022-10-24 }}</ref><ref name="kotobank-koto">(ja) [https://kotobank.jp/word/%E7%90%B4%E3%83%BB%E7%AE%8F-2039269#E7.B2.BE.E9.81.B8.E7.89.88.20.E6.97.A5.E6.9C.AC.E5.9B.BD.E8.AA.9E.E5.A4.A7.E8.BE.9E.E5.85.B8 Kotobank koto]{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> vključno z glasbili, kot so ''kin no koto'', ''sō no koto'', ''jamato-goto'', ''wagon'', ''nanagen-kin'' itd. Ko se bere kot ''kin'', označuje kitajsko glasbilo ''guqin''.<ref>(ja) [https://kotobank.jp/word/%E7%90%B4-53954 Kotobank kin]</ref> Izraz se danes uporablja na enak način. Izraz ''koto'' se v ''[[Kodžiki]]'' pojavlja v zvezi s starodavnim godalnim inštrumentom v tej rabi. Sčasoma so bile ustvarjene različice inštrumenta in sčasoma bi jih nekaj postalo standardne različice sodobnega ''kota''. Štiri vrste ''kota'' (''gakuso, čikuso, zokuso, tagenso'') so ustvarile različne subkulture, vendar so bile tudi prilagojene za spremembo sloga igranja.<ref name=":0">{{Cite journal|last=Johnson|first=Henry|date=1996|title="A Koto" by Any Other name: Exploring Japanese Systems of Musical Instrument Classification|journal=Asian Music|volume=49|pages=38–64}}</ref> == Zgodovina == Prednik ''kota'' je bil kitajski ''guzheng''.<ref>{{navedi knjigo|last=Deal|first=William E.|title=Handbook to life in medieval and early modern Japan|year=2006|publisher=Infobase Publishing|location=New York|isbn=0-8160-5622-6|pages=266–267|url=https://books.google.com/books?id=OKr3XPabVQIC}}</ref><ref>{{navedi knjigo|title=Encyclopedia Americana, Volume 2|year=1966|publisher=Americana Corp.|edition=international|url=https://books.google.com/books?id=3pAVBPf0ub0C|location=Minnesota|page=400}}</ref> Na Japonsko so ga prvič prinesli iz Kitajske v 7. in 8. stoletju.<ref>{{navedi knjigo|last=Speed|first=Burgess|title=Japan: Your Passport to a New World of Music|year=2008|publisher=Alfred Publishing|isbn=978-0-7390-4303-5|page=7|url=https://books.google.com/books?id=hlBxS4CXmxQC}}</ref> Prva znana različica je imela pet strun, ki so se sčasoma povečale na sedem strun. Japonski ''koto'' spada v družino azijskih citer, ki jo sestavljajo tudi kitajski ''zheng'' (prednik drugih citer v družini), korejski ''gayageum'' in vietnamski ''đàn tranh''.<ref name=chime>{{cite journal|title=Hugo's window on the world of Chinese zheng|journal=Chime|year=2005|volume=16–17|pages=242|publisher=European Foundation for Chinese Music Research|location=Leiden|quote=Skozi stoletja je zheng postal matično glasbilo azijske družine citer, ko se je razširil iz Kitajske v številne sosednje države in rodil japonski koto, korejski kayagum in vietnamski dan tranh.}}</ref> Ta različica inštrumenta je bila v dveh osnovnih oblikah, citre z mostički in citre brez mostičkov. [[File:Lady playing koto.jpg|thumb|left|250px|Setei Hasegava iz leta 1878 prikazuje žensko, ki igra koto]] Ko je bil ''koto'' prvič uvožen na Japonsko, je bila domača beseda ''koto'' generični izraz za vsa japonska glasbila s strunami. Ker je število različnih godalnih glasbil na Japonskem naraščalo, nekoč osnovna definicija ''kota'' ni mogla opisati široke raznolikosti teh glasbil, zato so se pomeni spremenili. ''Azumagoto'' ali ''jamatogoto'' so imenovali ''vagon'', ''kin no koto'' so imenovali ''kin'', ''sau no koto'' (''sau'' je starejša izgovorjava 箏) pa so imenovali ''sō'' ali ''koto''. Sodobni ''koto'' izvira iz ''gakusōja'', ki se uporablja v japonski dvorni glasbi (''gagaku''). Bil je priljubljen inštrument med premožnimi; glasbilo ''koto'' je veljalo za romantično. Nekateri literarni in zgodovinski zapisi kažejo, da so solo skladbe za ''koto'' obstajale stoletja preden se je uveljavil ''sōkjoku'', glasba žanra solo ''koto''. Glede na japonsko literaturo je bil ''koto'' uporabljen kot podoba in drug dodaten glasbeni pomen. V enem delu ''[[Princ in dvorne gospe|Zgodbe o Gendžiju]]'' se glavni lik globoko zaljubi v skrivnostno žensko, ki je še nikoli ni videl, potem ko jo od daleč sliši igrati na ''koto''. ''Koto čikuso'' je bil narejen za tradicijo ''Cukušigato'' in samo za slepe moške. Ženske niso mogle igrati instrumenta v poklicnem svetu, niti ga niso smele poučevati. Z olajšavo pravila so ženske začele igrati ''koto'', ne pa tudi ''čikuso'', ker je bil zasnovan za slepe, kar je povzročilo upad uporabe; drugi ''koto'' se je izkazal za bolj uporabnega. Dve glavni sorti, ki se še danes uporabljata, sta ''gakuso'' in ''zokuso''. Ta dva sta relativno ostala enaka z izjemo materialnih inovacij, kot sta plastika in vrsta strun. ''Tagenso'' je najnovejši dodatek k družini ''koto'', ki se je pojavil v 19. stoletju in je bil namenoma ustvarjen za dostop do širšega razpona zvoka in naprednega sloga igranja; narejeni so bili s 17, 21 in 31 strunami.<ref name=":1">{{Cite journal|last=Johnson|first=Henry M.|date=1996|title=Koto manufacture: The Instrument, Construction Process, and Aesthetic Considerations|url=https://archive.org/details/sim_galpin-society-journal_1996-03_49/page/38|journal=The Galpin Society Journal|volume=49|pages=38–64|doi=10.2307/842391|jstor=842391}}</ref> Morda je najpomembnejši vpliv na razvoj ''kota'' imel Jacuhaši Kengjo (1614–1685). Bil je nadarjen slepi glasbenik iz Kjota, ki je omejen izbor šestih pesmi spremenil v popolnoma nov slog ''koto'' glasbe, ki ga je poimenoval ''kumi uta''. Jacuhaši je spremenil ''cukuši goto'' uglasitve, ki so temeljile na načinih uglaševanja ''gagaku''; in s to spremembo se je rodil nov slog ''koto''. Jacuhaši je zdaj znan kot »oče sodobnega kota«. Manjši vpliv na razvoj ''kota'' najdemo pri navdihu ženske po imenu Keiko Nosaka. Nosaka (glasbenica, ki je leta 2002 prejela veliko nagrado za glasbo japonskega ministrstva za kulturo) se je počutila omejeno z igranjem na ''koto'' s samo 13 strunami in je ustvarila nove različice instrumenta z 20 ali več strunami.<ref>Wade, Bonnie C. Music in Japan: Experiencing Music, Expressing Culture. Oxford: Oxford Univ., 2005. Print.</ref> [[Image:Koto_by_Fumie_Hihara_2016.png|thumb|right|250px|Fumie Hihara igra koto s 13 strunami]] Japonski razvoj citer brez mostička vključuje ''koto'' z eno struno (''ičigenkin'') in ''koto'' z dvema strunama (''nigenkin'' ali ''jakumo goto''). Okoli leta 1920 je Goro Morita ustvaril novo različico ''kota'' z dvema strunama; na tem bi pritisnili gumbe nad kovinskimi strunami, kot je zahodna avtoharfa. Po obdobju Taišō so ga poimenovali ''taišōgoto''. Na začetku [[obdobje Meidži|obdobja Meidži]] (1868–1912) je bila na Japonskem predstavljena zahodna glasba. Mičio Mijagi (1894–1956), slepi skladatelj, inovator in izvajalec, velja za prvega japonskega skladatelja, ki je združil zahodno glasbo in tradicionalno glasbo ''koto''. Mijagi se v veliki meri šteje za odgovornega za ohranjanje ''kota'' pri življenju, ko so bile tradicionalne japonske umetnosti pozabljene in nadomeščene z Zahodnimi zgledi. Napisal je več kot 300 novih del za inštrument, preden je umrl v železniški nesreči v starosti 62 let. Izumil je tudi priljubljen 17-strunski bas ''koto'', ustvaril nove tehnike igranja, nadgradil tradicionalne oblike in, kar je najpomembneje, povečal priljubljenost ''kota''. Nastopal je v tujini in do leta 1928 je bila njegova skladba za ''koto'' in ''šakuhači'', ''Haru no Umi'' ("Pomladno morje"), prepisana za številne instrumente. ''Haru no umi'' se na Japonskem celo igra za dobrodošlico vsakemu novemu letu.<ref>{{navedi splet|title=sian Instrument Collection in the Beckwith Music Library|url=http://library.bowdoin.edu/branches/beckwith-music-library/koto.shtml|work=Bowdoin|publisher=Bowdoin College Library|access-date=28 September 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131002055557/http://library.bowdoin.edu/branches/beckwith-music-library/koto.shtml|archive-date=2 October 2013|url-status=dead}}</ref> Od Mijagijevega časa so številni skladatelji, kot sta Kimio Eto (1924–2012), Tadao Savai (1937–1997), napisali in izvajali dela, ki še naprej izpopolnjujejo instrument. Savaijeva vdova Kazue Savai, ki je bila kot otrok Mijagijev priljubljeni učenec, je bila največja gonilna sila za internacionalizacijo in modernizacijo ''kota''. Njena priredba pripravljenega klavirskega dueta skladatelja [[John Cage|Johna Cagea]] ''Three Dances'' za štiri pripravljene bas ''kote'' je bila mejnik v moderni dobi ''koto'' glasbe. Približno 150 let po [[obnova Meidži|obnovi Meidži]] so se Japonci izogibali svojim izolacionističnim idealom in začeli odkrito sprejemati ameriške in evropske vplive, kar je najverjetnejša razlaga, zakaj je ''koto'' prevzel veliko različnih različic samega sebe.<ref>{{cite journal | last1 = Johnson | first1 = Henry M | year = 2003 | title = Traditions Old and New: Continuity, Change, and Innovation in Japanese "Koto"-Related Zithers | journal = Journal of the American Musical Instrument Society | volume = 29 | pages = 181–229 }}</ref> == Zgradba == [[Image:Koto (sou)-ryubi.jpeg|thumb|Detajl ''koto'']] ''Koto'' je običajno narejen iz lesa navadne pavlovnije (znanega kot ''kiri''), čeprav se obdelava lesa med obrtniki zelo razlikuje. Lahko je okrašen ali ne. Okraski vključujejo vložke iz [[slonovina|slonovine]] in [[eben]]ovine, želvji oklep, kovinske figure itd. Les je prav tako razrezan v dva vzorca, ''itame'' (imenovan tudi ''mokume''), ki ima vrtinčast vzorec, ali ravno obrobljeno ''masame''. Ravni črtni vzorec je lažji za izdelavo, vrtinčast izdelavo podraži, zato je rezerviran za dekorativne in elegantne modele.[5] Vsak kos instrumenta ima kulturni pomen, še posebej, ker je ''koto'' nacionalni instrument. Les je posušen in razrezan na natančne mere. Velikost zvočne plošče na standardnem sodobnem ''kotu'' je ostala približno 182 centimetrov, kjer je v preteklosti znašala od 152 do 194 centimetrov. Mostički (''dži'') so bili nekoč izdelani iz slonovine, danes pa so običajno iz plastike, občasno pa tudi iz lesa. Človek lahko spremeni višino strune z manipulacijo ali premikanjem mostička.<ref name="credoreference.com">{{navedi splet |url=http://www.credoreference.com/entry/ebconcise/koto |title=Koto |work=Credo Reference }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Za nekatere zelo nizke tone so izdelani majhni mostički, pa tudi posebni s tremi različnimi višinami, odvisno od potrebe uglasitve. Ko majhen mostiček ni na voljo za nekatere zelo nizke note, lahko nekateri igralci kot nujni ukrep uporabijo most, obrnjen na glavo, čeprav je to nestabilno in ni idealno. Znano je, da se mostički med igranjem zlomijo in pri nekaterih starejših inštrumentih, pri katerih je površina, na kateri počivajo mostovi, obrabljena zaradi pogoste uporabe, lahko med igranjem izpadejo, zlasti pri pritiskanju na strune. Seveda se prodajajo različne vrste materialov za zapolnitev lukenj, zaradi katerih noge mostička ležijo na nestabilnem območju. Približno 1,8 m dolg in 0,30 m širok ''koto'' je tradicionalno postavljen na tla pred igralca, ki kleči.<ref>{{navedi splet|title=Contemporary Music for Japanese Instruments: Sawai Koto Ensemble|url=http://www.asia.si.edu/podcasts/related/sawaikoto/progNotes.asp|work=FREER{{!}}SACKLER|publisher=Smithsonian Instittution|access-date=2013-09-28|archive-date=2013-06-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20130619061724/http://www.asia.si.edu/podcasts/related/sawaikoto/progNotes.asp|url-status=dead}}</ref> [[Image:Koto (sou)-ji.jpeg|thumb|left|150px|''Dži'' (most)]] Strune so izdelane iz različnih materialov. Priljubljene so različne vrste plastičnih strun. Svilene strune, značilno rumene barve, se še vedno izdelujejo, kljub višji ceni in nižji obstojnosti od sodobnih strun; nekateri glasbeniki jih imajo raje, saj zaznavajo razliko v kakovosti zvoka od sodobnih godal. Strune se s polovičnim zategom privežejo na zvitek papirja ali kartona, velik približno kot cigaretni ogorek, napnejo skozi luknje na glavi ''kota'', napeljejo skozi luknje na zadnji strani, zategnejo in zavežejo s posebnim vozlom. Strune se lahko zategnejo s posebnim strojem, vendar se pogosto zategnejo ročno in nato zavežejo. Človek lahko zategne tako, da potegne vrvico od zadaj ali pa sedi ob strani ''kota'', čeprav je slednje veliko težje in zahteva veliko moči. Nekateri instrumenti imajo morda nameščene zatiče za uglaševanje (kot klavir), da olajšajo uglaševanje. ''Makura ito'', svilena nit, ki se uporablja v instrumentu, je osrednji del njegove konstrukcije. Ta lastnost ni bila vidna na domnevnih inštrumentih v plemiškem slogu, ker so uporabljali več napetosti in cenili reliktnost svojih glasbil. Prebivalci so naredili vse inovacije, zaradi katerih je ''koto'' postal ne le vzdržljivo glasbilo, ampak tudi bolj zvočno spretno. ''Makura ito'' so uporabljali v papirju, zato je bilo na Japonskem v izobilju fine svile. Od začetka 19. stoletja je slonovina, imenovana ''makura zuno'', postala standard za ''koto''.<ref>{{Cite journal|last=Miyazaki|first=Mayumi|date=Fall 1999|title=Music in Art: International Journal for Music Iconography|journal=The History of Musical Instruments in Japan and Visual Sources.|volume=24|pages=51–56}}</ref> Za vsak del ''kota'' obstaja tradicionalno ime, ki se povezuje z mnenjem, da telo spominja na zmajevo. Tako se zgornji del imenuje »zmajeva lupina« (竜甲, ''rjūkō''), medtem ko se spodnji del imenuje »zmajev želodec« (竜腹, ''rjūfuku''). En konec ''kota'', opazen zaradi odstranljive barvite tkanine, je znan kot "zmajeva glava" (竜頭, ''rjūzu''), sestavljena iz delov, kot so "zmajevi rogovi" (竜角, ''rjūkaku'') – sedlo mostu ali ''makurazono'' (枕角) – »zmajev jezik« (竜舌, ''rjūzecu''), »zmajeve oči« (竜眼, ''rjūgan'', luknje za strune) in »zmajevo čelo« (竜額, ''rjūgaku'') – prostor nad ''makurazuno''. Drugi konec ''kota'' se imenuje "zmajev rep" (竜尾, ''rjūbi''); prečka se imenuje »oblakov rog« (雲角, ''unkaku''). == ''Koto'' danes == [[Image:Himejijo Kangetsukai Oct09 125.JPG|thumb|right|200px|''Koto'' koncert v Himejijo kangetsukai leta 2009]] [[File:Yagi Michiyo playing koto.jpg|thumb|right|235px|Mičijo Jagi igra ''koto'' z 21 strunami]] Zaradi vpliva zahodne pop glasbe je ''koto'' na Japonskem postal manj opazen, čeprav se kot instrument še vedno razvija. 17-strunski bas ''koto'' (''džūšiči-gen'') je z leti postal bolj opazen, odkar ga je razvil Mičio Mijagi. Obstajajo tudi 20-, 21- in 25-strunski ''koto'', za katere nastajajo tudi dela. Reiko Obata je ''koto'' naredila dostopen tudi igralcem zahodne glasbe z objavo dveh knjig za solo koto z uporabo zahodne notacije. Sedanja generacija igralcev ''kota'', kot sta ameriška izvajalca Reiko Obata in Mija Masaoka, japonski mojster Kazue Savai in Mičijo Jagi, najdejo mesto za ''koto'' v današnjem jazzu, eksperimentalni glasbi in celo pop glasbi. Člani skupine Rin' so priljubljeni ''koto'' igralci na 17 strunah na sodobni glasbeni sceni. June Kuramoto iz jazz fusion skupina Hirošima je bila ena prvih ''koto'' izvajalcev, ki so ga popularizirali v netradicionalnem fusion slogu. Reiko Obata, ustanoviteljica skupine East West Jazz, je prva izvedla in posnela album jazzovskih standardov, ki vsebuje ''koto''. Obata je tudi producirala prvi DVD z navodili za ''koto'' v angleškem jeziku z naslovom »You Can Play Koto«. Obata je ena redkih izvajalcev, ki izvajajo koncerte z orkestri Združenih držav Amerike, saj je to storila večkrat, vključno z Orchestra Nova za KPBS v San Diegu leta 2010.<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=_27QgqiTDMM | archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211211/_27QgqiTDMM| archive-date=2021-12-11 | url-status=live|title=Reiko Obata Performs with Orchestra Nova on KPBS |work=Youtube |access-date=11 March 2014}}{{cbignore}}</ref> Med drugimi samostojnimi izvajalci izven Japonske sta nagrajena snemalna umetnica Elizabeth Falconer, ki je prav tako desetletje študirala na šoli Savai Koto v Tokiu, in Linda Kako Caplan, kanadska daišihan (velika mojstrica) in več kot dve desetletji članica šole Čikuši Koto v Fukuoki. Še en Savaijev učenec, Masajo Išigure, vodi šolo v New Yorku. Jukiko Macujama vodi svojo skupino KotoYuki v Los Angelesu. Njene skladbe združujejo tone svetovne glasbe z njeno domačo japonsko kulturo. Nastopila je na z grammyjem nagrajenem albumu ''Miho: Journey to the Mountain'' (2010) zasedbe Paul Winter Consort, s čimer je pridobila dodatno izpostavljenost zahodnemu občinstvu za instrument. Novembra 2011 je bilo svetovno občinstvo ''kotu'' dodatno izpostavljeno, ko je nastopila s [[Shakira|Shakiro]] na podelitvi latinskih grammyjev. Marca 2010 je ''koto'' prejel široko mednarodno pozornost, ko je videoposnetek, ki ga je povezal z grammyjem nagrajeno hard rock skupino Tool na svoji spletni strani, postal viralna uspešnica. Videoposnetek je pokazal tokijski ansambel Soemon, ki igra priredbo člana Bretta Larnerja za pesem Tool "Lateralus" za šest basov in dva bas kota. Larner je pred tem igral koto z Johnom Faheyem, Jimom O'Rourkom in člani indie rock skupin, vključno s Camper Van Beethoven, Deerhoof, Jackie O Motherfucker in Mr. Bungle. V starejši pop in rock glasbi je [[David Bowie]] uporabil ''koto'' v instrumentalni skladbi "Moss Garden" na svojem albumu "Heroes" (1977). Multiinstrumentalist, ustanovitelj in nekdanji kitarist skupine [[The Rolling Stones]] [[Brian Jones]] je igral ''koto'' v pesmi "Take It Or Leave It" na albumu ''Aftermath'' (1966). Paul Gilbert, priljubljen kitarski virtuoz, je posnel svojo ženo Emi, kako igra ''koto'' na njegovi pesmi "Koto Girl" z albuma ''Alligator Farm'' (2000). Rock skupina Kagrra je znana po uporabi tradicionalnih japonskih glasbil v številnih svojih pesmih, primer je "Utakata" (うたかた), pesem, v kateri ima ''koto'' pomembno mesto. Winston Tong, pevec skupine Tuxedomoon, jo uporablja pri svoji 15-minutni pesmi "The Hunger" s svojega prvenca solo albuma Theoretically Chinese (1985). Rock skupina [[Queen]] je uporabila (igračo) ''koto'' v "The Prophet's Song" na svojem albumu ''A Night at the Opera'' iz leta 1975. Nekdanji kitarist skupine Genesis Steve Hackett je uporabil koto pri instrumentalni pesmi "The Red Flower of Tachai Blooms Everywhere" z albuma Spectral Mornings (1979), klaviaturist skupine Genesis Tony Banks pa je uporabil ''koto'' s tipkovnico Emulator za pesem skupine "Mama". ''Koto'', ki ga igra Hazel Payne, je predstavljen v angleški priredbi japonske pesmi "Sukiyaki" skupine A Taste of Honey iz leta 1981.<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=HwkKDyKqCQw&t=30| archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211211/HwkKDyKqCQw| archive-date=2021-12-11 | url-status=live|title=Sukiyaki by A Taste of Honey on Soul Train |work=Youtube |access-date=4 March 2012}}{{cbignore}}</ref> Sintetiziran koto se pojavi v njihovi naslovnici pesmi The Miracles "I'll Try Something New". Steve Howe je uporabil koto v instrumentalnem prelomu azijskega singla "Heat of the Moment" z njihovega istoimenskega albuma iz leta 1982.<ref>{{navedi knjigo|title=The Billboard Book of Number One Albums|url=https://archive.org/details/billboardbookofn0000rose|last=Rosen|first=Craig|publisher=Billboard Books|year=1996|isbn=0-8230-7586-9|location=New York|page=269}}</ref> Steve Howe je prav tako igral koto na pesmi Yes "It Will Be a Good Day (The River)", z albuma ''The Ladder'' iz leta 1999. Album Dr. Dre iz leta 1999 2001 vidno prikazuje sintetizirani ''koto'' na dveh njegovih skladbah, "Still D.R.E." in "Sporočilo". Akustična priredba "The Battle of Evermore" skupine Led Zeppelin iz leta 2020 izvajalca PianoRock feat. Dean McNeill prav tako vidno predstavlja sintetiziran ''koto''.<ref>{{navedi splet|url=https://open.spotify.com/album/2iYgLjCKLcpHdHDRleg21c|title=Battle of Evermore (Acoustic Piano & Koto)|access-date=20 April 2021|website=Open.spotify.com}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} ==Reference== {{Refbegin}} *Edmonds, Richard Louis et al. [http://www.oxfordartonline.com/subscriber/article/grove/art/T043440pg38 "Japan". Grove Art Online. Oxford Art Online. July 30, 2008.] *Johnson, H. (2004). [http://www.brill.nl/default.aspx?partid=18&pid=26504 ''The Koto: A Traditional Instrument in Contemporary Japan.''] Amsterdam: Hotei. *Malm, W. P. (2000). ''Traditional Japanese Music and Musical Instruments.'' (Rev. ed.). New York, NY: Kodansha International. *Sachs, C. (1940). ''The History of Musical Instruments.'' New York, NY: W. W. Norton & Company. Inc. Publishers. {{Refend}} == Literatura == *[http://www.brill.nl/default.aspx?partid=18&pid=26504 The {{lang|ja-Latn|Koto|italic=no}}: A Traditional Instrument in Contemporary Japan], by Henry Johnson ({{lang|ja-Latn|Hotei|italic=no}}, 2004) *The {{lang|ja-Latn|Kumiuta|italic=no}} and {{lang|ja-Latn|Danmono|italic=no}} Traditions of Japanese {{lang|ja-Latn|Koto|italic=no}} Music, by Willem Adriaansz (University of California Press, 1973) ==Zunanje povezave== {{Commons category|Koto}} *[http://www.metmuseum.org/toah/hd/edop/ho_2007.194a-f.htm Koto, early 17th century, Japan] at The Metropolitan Museum of Art *[https://web.archive.org/web/20140221185044/http://www.kotonokoto.org/ Koto no Koto] – Koto no koto: the website with general information {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Japonska glasbila]] [[Kategorija:Strunska glasbila]] [[Kategorija:Japonske besede in besedne zveze]] 9w44lf154x9itdr6d4udadz3ldn5ojr 0 530357 6748530 6264351 2026-09-10T02:12:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748530 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Jeff Beck | image = Jeff Beck in Amsterdam 1979 (cropped).jpg | alt = Beck med nastopom, črnobela fotografija | landscape = no | caption = Beck leta 1979 | background = person | genre = {{flatlist| * [[Blues rock]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.rollingstone.com/music/music-news/jeff-beck-dead-at-78-obit-1234659559/ |title=Jeff Beck, Guitar Virtuoso and Blues-Rock Innovator, Dead at 78 |last=Kreps |first=Daniel |last2=Grow |first2=Kory |date=2023-01-11 |work=Rolling Stone |access-date=2023-01-11 }}</ref> * [[instrumentalni rock]]<ref>{{navedi splet|last=Booth|first=Philip|date=2003-08-08 |url=https://www.heraldtribune.com/news/20030808/guitarist-jeff-beck-a-longtime-fan-of-blues-icon-king|title=Guitarist Jeff Beck a long time fan of blues icon King|website=[[Sarasota Herald-Tribune]]|accessdate=2021-06-17}}</ref> * [[jazz fusion]]<ref name="allmusic"/> }} | occupations = glasbenik<!-- Occupation(s) as given in the lead --> | instruments = kitara | years_active = 1964{{ndash}}2023 | label = {{flatlist| * [[EMI]] * [[Epic Records|Epic]] }} | past_member_of = {{flatlist| * [[The Yardbirds]] * [[The Jeff Beck Group]] * [[Beck, Bogert & Appice]] }} | website = {{official website}} }} '''Geoffrey Arnold Beck''', bolj znan pod umetniškim imenom '''Jeff Beck''', [[Angleži|angleški]] [[kitarist]], * [[24. junij]] [[1944]], [[Wallington, London|Wallington]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], † [[10. januar]] [[2023]]. Zaslovel je kot član rock skupine [[The Yardbirds]], kasneje pa je ustanovil in vodil še skupini [[The Jeff Beck Group]] in [[Beck, Bogert & Appice]]. Sredi 1970. se je preusmeril na instrumentalni slog s poudarkom na inovativnih zvokih, njegova takratna dela so pripadala raznolikim žanrom od [[blues rock]]a, [[hard rock]]a, [[jazz fusion]]a in mešanice kitarskega rocka ter [[Elektronika (glasba)|elektronike]]. Posnel je dva dokaj uspešna solo albuma, ni pa kot samostojni glasbenik dosegel komercialnega uspeha mnogih svojih sodobnikov.<ref name="top ten">{{navedi splet|url=https://www.today.com/slideshow/amp/top-10-rock-guitarists-46856154|title=Top 10 rock guitarists|website=TODAY.com|accessdate=2021-07-17|date=2006-10-26|archive-date=2021-07-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210717042928/https://www.today.com/slideshow/amp/top-10-rock-guitarists-46856154|url-status=dead}}</ref><ref name="allmusic">{{navedi splet|url= http://www.allmusic.com/artist/jeff-beck-mn0000240865|website=[[AllMusic]]|title=Jeff Beck|last =Erlewine|first=Stephen T. |access-date=2011-08-28}}</ref> Snemal je tudi s številnimi drugimi umetniki.<ref>{{navedi splet|url=https://www.allmusic.com/artist/jeff-beck-mn0000240865/credits|title=Jeff Beck Credits|website=[[Allmusic]] |access-date=2018-04-28}}</ref> Becka so ''[[Rolling Stone]]'' in druge glasbene revije redno uvrščale blizu vrha seznamov najboljših kitaristov vseh časov.<ref>{{Cite magazine |date=2015-12-18 |title=100 Greatest Guitarists |url=https://www.rollingstone.com/music/music-lists/100-greatest-guitarists-153675/ |access-date=2022-07-19 |magazine=[[Rolling Stone]] |language=en-US}}</ref><ref name=vgrank>{{cite magazine|magazine=[[Vintage Guitar (revija)|Vintage Guitar]]|title=Top 100 Guitarists|url=https://www.vintageguitar.com/25972/top-30-guitarists/|date=2017-06-18}}</ref><ref name=marshall>{{navedi splet|publisher=[[Marshall Amplification]]|title=Guitar Heroes: Jeff Beck|date=2021-04-13 |url=https://marshall.com/live-for-music/guitar-heroes/jeff-beck}}</ref> Poleg odobravanja kritikov je šestkrat osvojil [[grammy]]ja za najboljšo instrumentalno rock izvedbo in enkrat za najboljšo instrumentalno pop izvedbo. Leta 2014 je prejel nagrado Ivorja Novelle za izjemen prispevek k britanski glasbi, ki ga podeljuje britanska akademija Ivors.<ref>{{cite journal |first=Mike |last=Pakinkis |title=Ivor Novello Awards 2014: All the winners |journal=[[Music Week]] |url=http://www.musicweek.com/news/read/ivor-novello-awards-2014-all-the-winners/058529 |date=2014-05-22 |access-date=2014-06-24}}</ref> Dvakrat je bil vpisan v [[Hram slavnih rokenrola]], leta 1992 kot član The Yardbirds in leta 2009 samostojno.<ref>{{navedi novice |url=https://www.bbc.com/news/entertainment-arts-64228780 |title=Jeff Beck: British guitar legend dies aged 78 |last=Savage |first=Mark |date=2023-01-12 |work=BBC News |accessdate=2023-01-13}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično}} * {{official}} * {{discogs artist|Jeff Beck}} {{normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Beck, Jeff}} [[Kategorija:Angleški kitaristi]] [[Kategorija:Britanski rock kitaristi]] [[Kategorija:Sprejeti v Hram slavnih rokenrola]] [[Kategorija:Umrli za meningitisom]] 0y1jpgo80orkyybgik65nns3lrygmh7 0 545321 6748491 6419563 2026-09-09T20:56:19Z Yerpo 8417 +oprema spomenika 6748491 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Stara Sava |obcina=Jesenice |caption=Glavni trg. Od leve proti desni: Ruardov dvorec, cerkev Marijinega vnebovzetja in [[delavska kasarna]] |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Fužinarsko naselje Stara Sava <!--podatki registra--> | rkd_tip = nsdp <!--nepremična spomenik državnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 8. marec 2019 | refšt=1 <!--slika--> | lokacija = | občina = Jesenice <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Stara Sava''', znana tudi kot '''Sava''', je nekdanje samostojno [[Fužina|fužinarsko]] naselje, ki je danes del [[Jesenice|Jesenic]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. == Zgodovina == Naselje je bilo eno izmed mnogih, ki so se po letu 1538 razvila na bregovih [[Sava Dolinka|Save Dolinke]], ko so bližje močnejšemu izviru vode preselili [[Fužina|železarno]] iz okolice [[Planina pod Golico|Planine pod Golico]]. [[Slika:Sava-Valvasor.jpg|levo|sličica| Valvasorjeva upodobitev Save iz leta 1689]] Savo kot železarski kraj omenja zgodovinar [[Janez Vajkard Valvasor]] v svoji [[Slava vojvodine Kranjske|''Slavi vojvodine Kranjske'']] iz leta 1689. Jedro naselja so sestavljale številne z železarno povezane stavbe, od katerih so ohranjene: * [[Bucelleni Ruardova graščina]]<ref>{{RKD sklic|05301}}</ref> * jezuitska [[cerkev Marijinega vnebovzetja in Roka (Jesenice)|cerkev Marijinega vnebovzetja in Roka]] iz leta 1606.<ref>{{RKD sklic|02765}}</ref> * [[Delavska kasarna]], večnadstropni baročni stanovanjski objekt za delavce. V uporabi je bila do leta 1974.<ref>{{RKD sklic|00202}}</ref> * Ostanki nekdanje železarne, vključno z nedotaknjenim [[Plavž|plavžem]] iz 16. stoletja (posodobljen v 19. stol.),<ref>{{RKD sklic|10064}}</ref> pudlovko,<ref>{{RKD sklic|09704}}</ref> njegovim dimnikom, mlinom<ref>{{RKD sklic|63}}</ref> in betonskim delom jarka mlina.<ref>[http://www.jesenice.si/dokument2.asp?id=1411&tip=pdf Članek o cerkvi v Stari Savi]{{Slepa povezava|date=julij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Mrtva povezava|date=September 2015}}</ref> Plavž je leta 1897 prenehal delovati, celotno območje pa je bilo bolj ali manj opuščeno, saj je postalo ujeto med večje objekte sodobne [[Železarna Jesenice|jeseniške železarne]] in odrezano od preostalega dela mesta Jesenice, kjer so se združili ostali zaselki. Nekdanja naselja [[Plavž, Jesenice|Plavž]], [[Murova (Jesenice)|Murova]] in [[Slovenski Javornik|Javornik]] so bili leta 1929 s kraljevim odlokom združeni. Zgodovinsko jedro Save je bilo v devetdesetih letih z urbanistično prenovo in rušitvijo zastarelih objektov železarne ponovno priključeno k Jesenicam. Celotno naselje je razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena.<ref>{{RKD sklic|00204}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|Stara Sava}} * [https://www.eheritage.si/DDC/DDC_018_025_RVJCSLPMJHCGVWJKNNRDNDGRRMSPUP.pdf Stara Sava] v vodniku Zgodnja industrijska arhitektura na Slovenskem * [https://www.gmj.si/stara-sava/ Fužinarsko naselje Stara sava], Gornjesavski muzej Jesenice {{Jesenice}} {{Kulturni spomeniki dp SLO}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Jesenice]] [[Kategorija:Nekdanja naselja v Sloveniji]] 8pl58j459y4bb2yfyfd29qi57dc16lq 0 550505 6748525 6637462 2026-09-10T00:46:05Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748525 wikitext text/x-wiki {{Infobox ancient site | name = Jame Kizil | native_name = {{native name|ug|قىزىل مىڭ ئۆي}}<br/>{{native name|zh-Hans-CN|克孜尔千佛洞}} | alternate_name = | image = Kizil sky.jpg | image_size =270px | alt = | caption = Jame Kizil na robu Tarimske kotline. Zahodna skupina jam (jame 1–80) je v perspektivi vidna v ospredju, medtem ko se vzhodna skupina (jame 136–201) pojavi skrajno desno v ozadju. Sodobne strukture v središču približno ustrezajo jamam 1 do 30. | locmapin = China | map_alt = | relief = yes | coordinates = {{coord|41|47|04|N|82|30|17|E|display=inline,title}} | location = [[Šindžjang]], Kitajska | region = | type = | part_of = | length = | width = | area = | height = | builder = | material = | built = | abandoned = | epochs = | cultures = | dependency_of = | occupants = | event = | excavations = | archaeologists = | condition = | ownership = | management = | public_access = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | notes = }} {{Infobox Chinese | ibox-order = ug, zh | order = st | s = 克孜尔千佛洞 | t = 克孜爾千佛洞 | p = Kèzī'ěr Qiānfú Dòng | mi = {{IPAc-cmn|k|e|4|zi|1|er|3|-|q|ian|1|f|u|2|-|d|ong|4}} | uig = قىزىل مىڭ ئۆي | uly = Qizil Ming Öy | uyy = Ⱪizil Ming Ɵy | usy = Қизил Миң өй }} '''Jame Kizil''' (tudi latinizirano kot Qizil ali Qyzyl; {{lang-ug|قىزىل مىڭ ئۆي|translation=tisoč rdečih hiš}}; {{lang-zh|s=克孜尔千佛洞|l=Kizil Caves of the Thousand Buddhas}}) je niz budističnih, v skalo vklesanih jam v bližini okrožja Kizil ({{lang-zh|s=克孜尔乡|p=Kèzī'ěr Xiāng|labels=no}}) v okrožju Baičeng, prefektura Aksu, [[Šindžjang]], Kitajska. Najdišče je na severnem bregu reke Muzat 65 kilometrov zahodno od kraja [[Kuča]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.xinjiang.gov.cn/1$002/1$002$002/354.jsp?articleid=2005-6-16-0036|title=Kezil Thousand-Buddha Grottoes|publisher=xinjiang.gov|access-date=2007-08-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20070930024247/http://www.xinjiang.gov.cn/1%24002/1%24002%24002/354.jsp?articleid=2005-6-16-0036|archive-date=2007-09-30|url-status=dead}}</ref> To območje je bilo komercialno središče [[svilna pot|svilne poti]].<ref name="tcg">{{navedi splet|url=http://www.travelchinaguide.com/attraction/xinjiang/korla/Kizil.htm|title=Kizil Thousand-Buddha Cave|access-date=2007-08-05|archive-date=2006-04-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20060427043058/http://www.travelchinaguide.com/attraction/xinjiang/korla/Kizil.htm|url-status=dead}}</ref> Jame imajo pomembno vlogo v srednjeazijski umetnosti in pri prenosu budizma po svilni poti ter naj bi bile najzgodnejši večji budistični jamski kompleks na Kitajskem, z razvojem med 3. in 8. stoletjem našega štetja. Jame Kizil so starejše te vrste na Kitajskem, njihov model je bil kasneje sprejet pri gradnji budističnih jam vzhodneje. Drugo ime za lokacijo je bilo Ming-oi ({{lang-zh|c=明屋|l=The 'Tisoč hiš'|labels=no}}), čeprav se ta izraz zdaj večinoma uporablja za lokacijo Šorčuk na vzhodu.<ref name=":13">{{navedi knjigo |last1=Rowland |first1=Benjamin|page=154 |title=The art of Central Asia |year=1975 |publisher=New York, Crown |url=https://archive.org/details/artofcentralasia00rowl/page/154/mode/2up}}</ref> Jame Kizil so bile leta 2014 vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine kot del svetovne dediščine [[Svilna pot v gorovju Tjanšan]].<ref>{{navedi splet |title = Silk Roads: the Routes Network of Chang'an-Tianshan Corridor |url = http://whc.unesco.org/en/list/1442/multiple=1&unique_number=1985 |website = UNESCO World Heritage Centre |publisher = United Nations Educational, Scientific, and Cultural Organization |access-date = 17 Apr 2021}}</ref> == Jame == {{multiple image|perrow=1/2/2|total_width=400|caption_align=center | align = right | direction =horizontal | image1 = Kizil Caves overview.jpg | caption1 =Zahodna skupina jam (jame 1–80), vse do vhoda v Centralno dolino. | image2 = Map of Kizil Caves.jpg | caption2 = Zemljevid jam Kizil (nemška imena) | image3 = Caves 1-229.jpg | caption3 = Globalna panorama Kizila, od jam 1 do 229 | image4 = Cave structure. Kizil Cave 219.jpg | caption4 = Tipična jama "Osrednji steber" z glavno obokano dvorano, osrednjim stebrom z nišo, dvema stranskima hodnikoma in zadnjo sobo ([[:Commons:Category:Ajātaśatru Cave (Cave 219)|Cave 219]]) | image5 = Central Pillar Cave, a side corridor, looking towards the back room.jpg | caption5 =Stranski hodnik, pogled proti zadnji sobi. [[:Commons:Category:Cave over the Cave with Corbelled Ceiling (Cave 171)|Cave 171]]<ref name=":14">{{navedi splet |title=SMB-digital Höhlenansicht mit Wandmalerei |url=http://www.smb-digital.de/eMuseumPlus?service=ExternalInterface&module=collection&objectId=1856411&viewType=detailView |website=www.smb-digital.de }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | footer= }} Kompleks jam Kizil je največji od starodavnih budističnih jamskih najdišč, ki so povezana s starodavnim toharskim kraljestvom Kuča, pa tudi največja v Šindžjangu. Druga znana mesta v bližini so jame Kizilgaha, jame Kumtura, tempelj Subaši in jame Simsim.<ref>(Other than Kizil)... "The nearby site of Kumtura contains over a hundred caves, forty of which contain painted murals or inscriptions. Other cave sites near Kucha include Subashi, Kizilgaha, and Simsim." in {{navedi knjigo |last1=Buswell |first1=Robert E. |last2=Lopez |first2=Donald S. |title=The Princeton Dictionary of Buddhism |date=24 November 2013 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-1-4008-4805-8 |page=438 |url=https://books.google.com/books?id=DXN2AAAAQBAJ&pg=PA438}}</ref> Jame Kizil so »najzgodnejše reprezentativne jame na Kitajskem«.<ref name=":15">{{navedi knjigo |last1=Li |first1=Zuixiong |title="Deterioration and Treatment of Wall Paintings in Grottoes along the Silk Road in China and Related Conservation Efforts" in Conservation of Ancient Sites on the Silk Road |year=2010 |publisher=The Getty Conservation Institute |location=Los Angeles|page=49 |url=http://d2aohiyo3d3idm.cloudfront.net/publications/virtuallibrary/9781606060131.pdf}}</ref> V času, ko so bile jame ustvarjene, je območje Kuča sledilo ortodoksni ''sarvastivadin'' šoli budizma hinajana, čeprav je bila opažena tudi zgodnja in manjšinska prisotnost darmagupte.<ref name="GV411">{{cite journal |last1=Vignato |first1=Giuseppe |title=Archaeological Survey of Kizil: Its Groups of Caves, Districts, Chronology and Buddhist Schools |journal=East and West |year=2006 |volume=56 |issue=4 |page=411 |jstor=29757697 |url=https://www.jstor.org/stable/29757697 |issn=0012-8376}}</ref> Preprostejše kvadratne jame je morda ustanovil Darmagupta iz 4. stoletja našega štetja ali prej, medtem ko je jame ''osrednjega stebra'', ki so cvetele od sredine 6. stoletja našega štetja, mogoče povezati s šolo sarvastivadin. === Pregled === V Kizilu je 236 jamskih templjev, vklesanih v pečino, ki se razteza od vzhoda proti zahodu v dolžini 2 km. Od tega jih je 135 še relativno nedotaknjenih.<ref>{{navedi splet |url=http://www.asia.si.edu/exhibitions/online/cave/default.htm |title=Caves as Canvas: Hidden Images of Worship Along the Ancient Silk Road |work=Sackler Gallery |publisher=Smithsonian Institution |access-date=2012-08-11 |archive-date=2003-01-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20030103032543/http://www.asia.si.edu/exhibitions/online/cave/default.htm |url-status=dead }}</ref> Najzgodnejše jame so datirane, deloma na podlagi datiranja z radioaktivnim ogljikom, okoli leta 300. Večina raziskovalcev verjame, da so bile jame verjetno zapuščene nekje okoli začetka 8. stoletja, potem ko je to območje dosegel vpliv Tangov. Dokumenti, napisani v toharskih jezikih, so bili najdeni v Kizilu in nekaj jam vsebuje toharske in sanskrtske napise, ki podajajo imena nekaj vladarjev. Številne jame imajo zasnovo osrednjega stebra, pri čemer lahko romarji krožijo okoli osrednjega stebra, ki vključuje nišo za kip Bude, ki je predstavitev stupe. Obstajajo še tri druge vrste jam: kvadratne jame, jame ''z velikansko podobo'' in samostanske celice (''kuti''). Približno dve tretjini jam so ''kutiji'', ki so bivalni prostori menihov in skladišča, in te jame ne vsebujejo stenskih poslikav. Kronologija ostaja predmet razprav.<ref>{{cite journal |last1=Howard |first1=Angela F. |title=In Support of a New Chronology for the Kizil Mural Paintings |journal=Archives of Asian Art |year=1991 |volume=44 |pages=68–83 |jstor=20111218 |url=https://www.jstor.org/stable/20111218 |issn=0066-6637}}</ref> === Jamska struktura tipa ''osrednji steber'' === V tipični zasnovi ''osrednjega stebra'' lahko romarji krožijo okoli osrednjega stebra, ki vključuje nišo za kip Bude, ki je predstavitev stupe. Tako imenovani ''osrednji steber'', ki se pojavi na načrtu, pravzaprav sploh ni steber, ampak le skala na zadnji strani jame, v katero je bil vdolben krožni hodnik, ki je omogočal obhod. Velika obokana komora je pred ''osrednjim stebrom'' in manjša zadnja komora zadaj z dvema tunelskima hodnikoma na straneh, ki povezujeta te prostore. V sprednji komori bi bila tridimenzionalna podoba Bude nameščena v veliki niši, ki bi služila kot središče notranjosti, vendar nobena od teh skulptur v Kizilu ni preživela.<ref>{{navedi splet |url=http://www.asia.si.edu/exhibitions/online/cave/3b.htm |title=Caves as Canvas: Hidden Images of Worship Along the Ancient Silk Road – Architecture, Decoration, and Function |work=Sackler Gallery |publisher=Smithsonian Institution |access-date=2012-08-11 |archive-date=2003-01-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20030103155935/http://www.asia.si.edu/exhibitions/online/cave/3b.htm |url-status=dead }}</ref> V zadnji komori je lahko prizor parinirvane v obliki [[freska|freske]] ali velike skulpture, v nekaterih primerih pa kombinacija obojega. Postavitev ''osrednjega stebra'' je verjetno povezana s strukturno zasnovo Kara Tepe v severni Baktriji.<ref>{{navedi knjigo |last1=Rhie |first1=Marylin Martin |title=Early Buddhist Art of China and Central Asia, Volume 2 The Eastern Chin and Sixteen Kingdoms Period in China and Tumshuk, Kucha and Karashahr in Central Asia (2 vols) |date=15 July 2019 |publisher=BRILL |isbn=978-90-04-39186-4 |page=707 |url=https://books.google.com/books?id=ogD1DwAAQBAJ&pg=PA707}}</ref> Program slik v jamah ''osrednjega stebra'' na splošno sledi fiksni razporeditvi: stene glavne [[cela|cele]] prikazujejo Budove pridige, strop ima romboidne vinjete, ki namigujejo na ''Jatake'', osrednja niša ima prizor jame ''Indrasala''. Zadnja soba ali hodnik ima prizore, povezane s ''Parinirvano'' in nazadnje je slika nad izhodom povezana s ''Tusita nebesi'' in bodočim Budo [[Maitreja|Maitrejo]]. == Raziskovanje == {{multiple image|perrow=2|total_width=400|caption_align=center | align = right | direction =horizontal | image1 = Japanese Expedition to Central Asia in 1902-1904 (Tesshin Watanabe (渡辺哲信) and Kenyu Hori (堀賢雄)).jpg | caption1 = Japonska ekspedicija v Kizil v letih 1902–1904: Watanabe in Hori | image2 = German Expedition at Kizil, Cave 4, in 1906-1907 (colorized).jpg | caption2 = Nemška ekspedicija v Kizilu, pred jamo 4, leta 1906 (obarvano). Od leve proti desni: asistent H. Pohrt, Theodor Bartus v uniformi, Albert Grünwedel sedi in Albert von Le Coq stoji.<ref>{{navedi knjigo |last1=Härtel |first1=Herbert |last2=Yaldiz |first2=Marianne |title=Along the Ancient Silk Routes: Central Asian Art from the West Berlin State Museums : an Exhibition Lent by the Museum Für Indische Kunst, Staatliche Museen Preussischer Kulturbesitz, Berlin, Federal Republic of Germany |year=1982 |publisher=Metropolitan Museum of Art |isbn=978-0-87099-300-8 |page=40 |url=https://books.google.com/books?id=BLuaphht8XwC&pg=PA40}}</ref><ref>{{navedi knjigo |title=Footprints of Foreign Explorers on the Silk Road |year=2005 |publisher=五洲传播出版社 |isbn=978-7-5085-0706-4 |page=86 |url=https://books.google.com/books?id=Nr_eoVaO-CYC&pg=PA86}}</ref> }} {{multiple image|perrow=2|total_width=400|caption_align=center | align = right | direction =horizontal | image1 = Grunwedel recording a painting, Cave 4, 1906.jpg | caption1 = Grünwedel snema sliko. Jama 4, 1906 | image2 = Cave 4 Vajrapani, removed original and drawing by Grunwedel.jpg | caption2 = Jama 4 Vajrapani, odstranjena originalna risba in risba Grunwedela | footer = Grünwedel posname sliko v levem hodniku, desni steni [[:Commons:Category:Cave Group with the Chimney A (Cave 4)|Cave 4]],<ref>{{navedi splet |title=SMB-digital Höhlenansicht mit Wandmalereien |url=http://www.smb-digital.de/eMuseumPlus?service=ExternalInterface&module=collection&objectId=1857166&viewType=detailView |website=www.smb-digital.de}}</ref> in originalni Vajrapani s svojo risbo z iste lokacije. Izvirnik je bil poslan v Nemčijo, a ga je ob koncu druge svetovne vojne zasegla Rusija in je zdaj v muzeju Ermitaž.<ref>{{navedi splet |title=俄立艾爾米塔什博物館藏克孜爾石窟壁畫俄国 |url=https://www.sohu.com/a/369632883_534369 |website=www.sohu.com}}</ref> }} Jame Kizil je v letih 1902–1904 prvič odkrila in raziskala odprava Ōtani, japonska odprava pod vodstvom Tesšin Vatanabe (渡辺哲信) in Kenju Horija (堀賢雄), ki jo je financiral grof Otani, vendar je odprava po štirih mesecih odšla v naglici po lokalnem potresu. Jame Kizil je nato raziskoval Albert Grünwedel, vodja tretje nemške odprave Turfan (december 1905 – 6. julij 1907). Albert von Le Coq je bil tudi del tretje nemške odprave in je bil pod vodstvom Alberta Grünwedela, vendar je ostal le do junija 1906, ko je moral zaradi hude bolezni oditi v Britansko Indijo. Jame so fotografirali, naredili risbe in velike dele fresk odstranili ter poslali v Nemčijo. Grünwedel je odstranil večje število slik, vendar je bil previden, da je pred tem naredil zapise, da bi ohranil njihovo arheološko vrednost, ter jih fotografiral ali narisal, preden jih je izrezal, iz strahu, da bi jih lahko uničili ob odstranitvi ali med transportom.<ref>{{navedi knjigo |last1=Grünwedel |first1=Albert |title=Altbuddhistische Kultstätten in Chinesisch-Turkistan : vol.1 / Page 8 (Color Image) |page=2 |url=http://dsr.nii.ac.jp/toyobunko/VIII-5-B4-a-7/V-1/page/0008.html.en |access-date=2023-10-07 |archive-date=2024-05-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240522150211/http://dsr.nii.ac.jp/toyobunko/VIII-5-B4-a-7/V-1/page/0008.html.en |url-status=dead }}</ref> S pomočjo platna je naredil precej natančne zapise slik. Grünwedel na primer pripoveduje, kako je v jami slikarjev (207) odkril zelo zanimivo poslikavo z bojevniki. Ko jo je nameraval odstraniti, je najprej naredil natančno risbo. Toda ko je bila risba narejena, je poslikava po odstranitvi razpadla in bila izgubljena, razen nekaj fragmentov, ki so še vedno na kraju samem.<ref>{{navedi knjigo |last1=Grünwedel |first1=Albert |title=Altbuddhistische Kultstätten in Chinesisch-Turkistan : vol.1 / Page 163 (Color Image) |date=1912 |pages=156–157 |url=http://dsr.nii.ac.jp/toyobunko/VIII-5-B4-a-7/V-1/page/0163.html.en |access-date=2023-10-07 |archive-date=2024-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240412213417/http://dsr.nii.ac.jp/toyobunko/VIII-5-B4-a-7/V-1/page/0163.html.en |url-status=dead }}</ref> Skupaj je tretja nemška odprava še vedno odstranila veliko slik in poslala skoraj 120 zabojev fresk v Berlin. Grünwedel je objavil rezultate svojih raziskav leta 1912 v ''Altbuddhistische Kultstätten in Chinasisch Turkistan, Bericht über archäologische Arbeiten von 1906 bis 1907 bei Kuča, Qarašahr und in der Oase Turfan''. Grünwedel je odkril, da so bile jame Kizil bistvenega pomena za razumevanje razvoja budistične umetnosti, in predlagal tudi nekatere oblike zahodnih umetniških vplivov: {{blockquote|Že leta sem si prizadeval najti verodostojno tezo za razvoj budistične umetnosti, predvsem pa izslediti starodavno pot, po kateri je umetnost cesarskega Rima itd... prišla na Daljni vzhod. To, kar sem videl tukaj, presega moje najbolj nore sanje. Ko bi le imel dovolj rok, da bi vse kopiral, [kajti] tukaj v Kizilu je približno 300 jam, nekatere vsebujejo freske, vse pa so zelo stare in lepe.|Letter by Grünwedel, April 2, 1906.<ref name=":17">{{navedi knjigo |last1=Härtel |first1=Herbert |last2=Yaldiz |first2=Marianne |title=Along the Ancient Silk Routes: Central Asian Art from the West Berlin State Museums : an Exhibition Lent by the Museum Für Indische Kunst, Staatliche Museen Preussischer Kulturbesitz, Berlin, Federal Republic of Germany |year=1982 |publisher=Metropolitan Museum of Art |isbn=978-0-87099-300-8 |page=41 |url=https://books.google.com/books?id=BLuaphht8XwC&pg=PA41}}</ref>}} Francoski raziskovalec Paul Pelliot in njegov fotograf Charles Nouette, ki sta bila v Kuči od januarja 1907, sta obiskala Kizil kmalu po nemški misiji, od 1. septembra 1907, v nekaj dneh, in Charles Nouette je posnel veliko lepih in poučnih fotografij.<ref>{{navedi knjigo |last1=Pelliot |first1=Paul Emile |title=Trois Ans dans la haute Asie : vol.1 / Page 13 (Color Image) |date=1909 |pages=7–8 |url=http://dsr.nii.ac.jp/toyobunko/VIII-5-B2-12/V-1/page/0013.html.en |access-date=2023-10-07 |archive-date=2024-04-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240419185227/http://dsr.nii.ac.jp/toyobunko/VIII-5-B2-12/V-1/page/0013.html.en |url-status=dead }}</ref><ref>"Mission Paul Pelliot 1906–1908. Entre le 1/9/1907 et le 3/9/1907" in {{navedi splet |title=Réunion des Musées Nationaux-Grand Palais – Search Result |url=https://www.photo.rmn.fr/CS.aspx?VP3=SearchResult&VBID=2CMFCI80B9HEK#/SearchResult&VBID=2CMFCI80B9HEK&PN=1 |website=www.photo.rmn.fr}}</ref> Albert von Le Coq se je vrnil v Kizil in okolico v letih 1913–1914, ko je vodil četrto nemško odpravo, odstranil veliko slik, vključno s tistimi, ki jih je pustil Grünwedel, vendar je na splošno vzel veliko manj zapisov kot njegov predhodnik. == Jame, freske in arhitektura == [[File:2nd-century CE Sanskrit, Kizil China, Spitzer Manuscript folio 383 fragment verso.jpg|thumb|Budistično sanskrtsko besedilo iz 2. stoletja n. št. v pisavi srednjega brahmija, Ming-oi, jame Kizil. Prva vrstica: »... [pa]kasah tasmad asma(d)vipaksapratipaksas ...«. Datirano z ogljikom v leto 130 n. št. (80–230 n. š.), kar ustreza vladavini kušanskega kralja Kaniške.]] Leta 1906 je nemška ekspedicija Alberta Grünwedela raziskovala jame Kizil. Albert von Le Coq, ki je delal pod vodstvom Grünwedela, je moral zapustiti junija 1906 zaradi zdravstvenih težav. Grünwedel je na splošno fotografiral in kopiral freske, preden je odstranil tiste, ki so se mu zdele bistvene. Večina odstranjenih fragmentov je zdaj v Muzeju azijske umetnosti (prej Museum für Indische Kunst) v Dahlemu v Berlinu. Drugi raziskovalci so odstranili nekaj fragmentov fresk, ki jih je zdaj mogoče najti v muzejih v Rusiji, na Japonskem, v Koreji in Združenih državah. Čeprav je bilo mesto poškodovano in izropano, je ostalo okoli 5000 kvadratnih metrov stenskih poslikav, te freske večinoma prikazujejo zgodbe Jataka, avadane in legende o Budi ter so umetniška predstavitev tradicije hinajanske šole Sarvastivade. Testiranje ogljika in stilistična analiza sta pomagala določiti tri glavna obdobja na slikah v Kizilu, ki zajemajo obdobje od 300 do 650 n. št. Zgodnja umetnost Kizila ustreza zahodni umetniški šoli v Tarimski kotlini in v glavnem kaže vplive iz [[Gandara|Gandare]] in iranskega sveta, zlasti vpliv heftalitov, in nobenega vpliva iz vzhodne Azije.<ref>{{cite journal |last1=Ilyasov |first1=Jangar |title=The Hephthalite Terracotta // Silk Road Art and Archaeology. Vol. 7. Kamakura, 2001, 187–200 |journal=Silk Road Art and Archaeology |date=2001 |pages=187–197 |url=https://www.academia.edu/24635305}}</ref><ref>{{navedi splet |title=CHINESE-IRANIAN RELATIONS xiv. E. Iranian Art – Encyclopaedia Iranica |url=https://www.iranicaonline.org/articles/chinese-iranian-xiv |website=www.iranicaonline.org}}</ref><ref name="EK200">{{cite journal |last1=Kageyama |first1=Etsuko |title=Change of suspension systems of daggers and swords in eastern Eurasia: Its relation to the Hephthalite occupation of Central Asia |journal=ZINBUN |date=2016 |volume=46 |pages=200–202 |url=https://repository.kulib.kyoto-u.ac.jp/dspace/bitstream/2433/209942/1/zinbun_46_199.pdf}}</ref> Jame Kizil so Nemci označili z vrsto imen, Kitajci pa so jih posebej oštevilčili. Korespondenčno tabelo je izdelal Rhie. Nekaj zelo zgodnjih jam, zdaj oštevilčenih od 90–17 do 90–24, je bilo odkritih od leta 1990 v spodnjih delih pečine na vhodu v osrednjo dolino. Te jame so bile kvadratne ali pravokotne z banjasto obokanimi stropi, vendar brez kakršnega koli okrasja.<ref>{{cite journal |last1=Vignato |first1=Giuseppe |title=Archaeological Survey of Kizil: Its Groups of Caves, Districts, Chronology and Buddhist Schools |journal=East and West |year=2006 |volume=56 |issue=4 |pages=395–396 |jstor=29757697 |url=https://www.jstor.org/stable/29757697 |issn=0012-8376}}</ref> == Splošne značilnosti == [[File:Cave 38, Wind God.jpg|thumb|upright|Modri pigment, uporabljen na freski. Grško-budistični bog vetra Boreas ali Vaju, osrednji del stropa jame 38]] Pomembna značilnost fresk v Kizilu je obsežna uporaba modrih [[pigment]]ov, vključno z dragocenim [[ultramarin]] pigmentom, pridobljenim iz [[lazurni kamen|lapis lazulija]] iz [[Afganistan]]a. V klasifikaciji umetnosti tega območja Ernsta Waldschmidta ločimo tri obdobja: za poslikave iz prve faze je značilna uporaba rdečkastih pigmentov, medtem ko so tiste iz druge faze v izobilju uporabljale modrikaste pigmente. Starejše slike odražajo bolj grško-indijske ali gandarske vplive, medtem ko druge kažejo iranske (sasanidske) vplive. Zdi se, da imajo kasnejše jame manj legend in/ali ''jatak'', nadomestijo jih ponavljajoči se motivi številnih majhnih Bud (tako imenovani motiv tisočih Bud) ali sedečih Bud z nimbi. Poslikave prvih dveh faz so pokazale pomanjkanje kitajskih elementov. Zadnja faza, turško-kitajsko obdobje, je najbolj očitno na območju Turpana, v Kizilu pa sta le dve jami kazali vpliv Tang Kitajske. Druga značilnost kizilskih stenskih poslikav je razdelitev na bloke v obliki diamanta v obokih stropov glavne sobe številnih jam. Budistični prizori so upodobljeni v teh diamantnih oblikah v več plasteh ena na drugi, da prikažejo pripovedna zaporedja prizorov. == Propadanje, vandalizem, demontaža in turizem == Od izgradnje in okrasitve med 4. in 8. stoletjem našega štetja so jame Kizil utrpele številna obdobja verskega vandalizma in propadanja. Zahodni arheologi so orkestrirali množično vzorčenje najboljših preostalih umetnin v začetku 20. stoletja.<ref name="RG2">"The Kizil caves, says a modern critic, have “withstood vandalism by religious zealots, the sampling of large sections of murals by early 20th century European explorers, most notably Von le Coq, and desultory defacement by Red Guards..." {{navedi knjigo |last1=Ghose |first1=Rajeshwari |title=Kizil on the Silk Road: Crossroads of Commerce & Meeting of Minds |year=2008 |publisher=Marg Publications |isbn=978-81-85026-85-5 |pages=63–65 |url=https://books.google.com/books?id=PBnRFQtP7sYC}}</ref> Poleg njihovega kolonialnega pogleda je bil eden od njihovih domnevnih motivov zaščititi ta umetniška dela pred vandalizmom zaradi islamskega ikonoklazma in plenjenjem lovcev na zaklade. Večina razstavljenih plošč je bila poslana v Museum für Indische Kunst, Berlin, Nemčija, a ironično in tragično so se mnoge izgubile v uničenju druge svetovne vojne, pri čemer so v najboljših primerih ostale le fotografije ali risbe. Precejšnje število fresk so v Berlinu zajeli tudi Sovjeti in nedavno so jih našli v muzeju Ermitaž. V novejšem času je k uničenju najdišča prispevala tudi Rdeča garda, nenazadnje pa je preoblikovanje najdišča v turistične namene od leta 2005 povzročilo iznakaženje številnih jam in nepovratno izgubo arheološkega znanja. Danes za nobeno od jam ne moremo reči, da je ostala popolnoma nedotaknjena, čeprav so mnoge še vedno precej impresivne.<ref>{{navedi knjigo |last1=Lee |first1=Sonya S. |title=Surviving Nirvana: Death of the Buddha in Chinese Visual Culture |date=March 2010 |publisher=Hong Kong University Press |isbn=978-962-209-125-2 |page=148 |url=https://books.google.com/books?id=PRoAyvEv3_IC&pg=PA148}}</ref> [[File:Caves 1-17, Kizil in 1912 and 2015.jpg|thumb|upright=3|center|Jame 1–17 v letih 1912 in 2015, z večjimi predelavami zaradi zaščite in turistične dostopnosti]] {{Wide image|Kizil panorama, Caves 1 to 235 (without 201-231, back of the mountain, Houshan).jpg|1300px|align-cap=center|Panorama Kizil, jame 1 do 235, brez 201–231, ki so na "zadnji strani gore" (后山, Houshan). Tretja nemška odprava, 1906–1907}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Kizil Caves}} *[http://libmma.contentdm.oclc.org/cdm/compoundobject/collection/p15324coll10/id/33392/rec/2 Along the ancient silk routes: Central Asian art from the West Berlin State Museums], an exhibition catalog from The Metropolitan Museum of Art (fully available online as PDF), which contains material from Kizil Caves *[http://depts.washington.edu/silkroad/exhibit/religion/buddhism/tarim/tarim.html The Oases of the Northern Tarim Basin] *[http://china.org.cn/english/2001/Mar/8852.htm Revealing the Beauty of the Kizil Caves] *{{navedi splet |url=http://www.asia.si.edu/exhibitions/online/cave/default.htm |title=Sackler Gallery exhibition in 2002– Caves as Canvas: Hidden Images of Worship Along the Ancient Silk Road |publisher=Smithsonian Institution |access-date=2012-08-11 |archive-date=2003-01-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20030103032543/http://www.asia.si.edu/exhibitions/online/cave/default.htm |url-status=dead }} * [https://www.sohu.com/a/369632883_534369 Kizil Paintings in the Hermitage Museum] * [https://twgreatdaily.com/zh-cn/BTxBZG8BMH2_cNUg9blM.html Kizil Paintings in the Dahlem Museum] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Kitajskem]] [[Kategorija:Arheološka najdišča na Kitajskem]] [[Kategorija:Svilna pot]] [[Kategorija:Kitajska umetnost]] [[Kategorija:Budistična umetnost]] [[Kategorija:Jame na Kitajskem]] ttmoh6jqzaxjitnej0g3dp5wkiifgio 0 568350 6748579 6745891 2026-09-10T07:52:15Z Shabicht 3554 6748579 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Marija | image = Kraljica marija.jpg | caption = portret kraljice Marije, delo Paja Jovanovića | succession = kraljica Jugoslavije, kraljica Srbov, Hrvatov in Slovencev (do 3. oktobra 1929) | reign = 3. junij 1922 – 9. oktober 1934 | birth_name = princesa Marija romunska | birth_date = {{birth date|1900|01|06|df=y}} | birth_place = Palača Friedenstein, Gotha, Vojvodina Saška-Koburg in Gota ([[Nemško cesarstvo]]) | death_date = {{death date and age|1961|06|22|1900|01|06|df=y}} | death_place = Chelsea, [[London]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] | burial_place = kraljeva grobnica, Frogmore, Windsor (1961–2013)<br />[[Oplenac|Kraljevi mavzolej na Oplencu, Srbija]] (od 2013) | consort = yes | spouse = {{marriage|[[Aleksander I. Karadžordžević]]<br>|1922|1934|end=d.}} | issue = {{plainlist| * princ [[Peter II. Karadžordževič]] * princ Tomislav Karadžordževič * princ Andrej Karadžordževič}} | house = [[Hohenzollern-Sigmaringen]] (po rojstvu)<br>[[Karađorđević]] (po poroki) | father = [[Ferdinand I. romunski]] | mother = [[Marie of Edinburgh]] | religion = [[pravoslavje]]| }} '''Marija''' (roj. kot '''romunska princesa Marija''') 6. januar 1900 – 22. junij 1961, v srbščini znana kot '''Marija Karađorđević''' ( {{Jezik-sr-Cyrl|Марија Карађорђевић}}] je bila kraljica Srbov, Hrvatov in Slovencev od 1922 do 1929 in kraljica Jugoslavije od 1929 do 1934 kot žena [[Aleksander I. Karadžordžević|kralja Aleksandra I.]] Bila je mati [[Peter II. Karađorđević|kralja Petra II]]. Jugoslovanski komunistični režim ji je leta 1947 odvzel državljanstvo in zaplenil premoženje, leta 2014 pa je bila posmrtno rehabilitirana.<ref>{{Navedi novice|last=Crnjanski Spasojević|first=V.|title=Rehabilitovana kraljica Marija Karađorđević|url=http://www.novosti.rs/vesti/naslovna/drustvo/aktuelno.290.html:487272-Rehabilitovana-kraljica-Marija-Karadjordjevic|work=Večernje novosti|accessdate=2014-05-02}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Serbia Rehabilitates Queen Maria of Yugoslavia|url=https://balkaninsight.com/2014/04/15/serbia-rehabilitates-queen-maria/|work=Balkan Insight|date=2014-04-15|accessdate=2023-08-06}}</ref> == Reference == {{Sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Karađorđevići]] [[Kategorija:Umrli leta 1961]] [[Kategorija:Rojeni leta 1900]] k2qjx77tav470oyqlftxdkwdfg9s34u 6748580 6748579 2026-09-10T07:53:18Z Shabicht 3554 6748580 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Marija | image = Kraljica marija.jpg | caption = portret kraljice Marije, delo Paja Jovanovića | succession = kraljica Jugoslavije, kraljica Srbov, Hrvatov in Slovencev (do 3. oktobra 1929) | reign = 3. junij 1922 – 9. oktober 1934 | birth_name = princesa Marija romunska | birth_date = {{birth date|1900|01|06|df=y}} | birth_place = Palača Friedenstein, Gotha, Vojvodina Saška-Koburg in Gota ([[Nemško cesarstvo]]) | death_date = {{death date and age|1961|06|22|1900|01|06|df=y}} | death_place = Chelsea, [[London]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] | burial_place = kraljeva grobnica, Frogmore, Windsor (1961–2013)<br />[[Oplenac|Kraljevi mavzolej na Oplencu, Srbija]] (od 2013) | consort = yes | spouse = {{marriage|[[Aleksander I. Karadžordžević]]<br>|1922|1934|end=d.}} | issue = {{plainlist| * princ [[Peter II. Karadžordževič]] * princ Tomislav Karadžordževič * princ Andrej Karadžordževič}} | house = [[Hohenzollern-Sigmaringen]] (po rojstvu)<br>[[Karađorđević]] (po poroki) | father = [[Ferdinand I. romunski]] | mother = [[Marie of Edinburgh]] | religion = [[pravoslavje]]| }} '''Marija''' (roj. kot '''romunska princesa Marija''') * 6. januar 1900, † 22. junij 1961, v srbščini znana kot '''Marija Karađorđević''' ( {{Jezik-sr-Cyrl|Марија Карађорђевић}}] je bila kraljica Srbov, Hrvatov in Slovencev od 1922 do 1929 in kraljica Jugoslavije od 1929 do 1934 kot žena [[Aleksander I. Karadžordžević|kralja Aleksandra I.]] Bila je mati [[Peter II. Karađorđević|kralja Petra II]]. Jugoslovanski komunistični režim ji je leta 1947 odvzel državljanstvo in zaplenil premoženje, leta 2014 pa je bila posmrtno rehabilitirana.<ref>{{Navedi novice|last=Crnjanski Spasojević|first=V.|title=Rehabilitovana kraljica Marija Karađorđević|url=http://www.novosti.rs/vesti/naslovna/drustvo/aktuelno.290.html:487272-Rehabilitovana-kraljica-Marija-Karadjordjevic|work=Večernje novosti|accessdate=2014-05-02}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Serbia Rehabilitates Queen Maria of Yugoslavia|url=https://balkaninsight.com/2014/04/15/serbia-rehabilitates-queen-maria/|work=Balkan Insight|date=2014-04-15|accessdate=2023-08-06}}</ref> == Reference == {{Sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Karađorđevići]] [[Kategorija:Umrli leta 1961]] [[Kategorija:Rojeni leta 1900]] 2eh62g3ocr1b1fav01delvu0w8hu92l 0 573577 6748406 6719068 2026-09-09T15:58:22Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748406 wikitext text/x-wiki {{Infobox cave | name = Gorhamova jama | other_name = | photo = View from Gorham's Cave, Gibraltar.JPG | photo_width = | photo_caption = Pogled na [[Alboransko morje]] iz Gorhamove jame, Gibraltar | map = Gibraltar | map_width = | map_caption = Zemljevid, ki prikazuje lokacijo Gorhamove jame v Gibraltarju | map_alt = | location = Jugovzhodna stena Gibraltarske skale, [[Gibraltar]] | coordinates = {{coord|36.120397|N|5.342075|W|region:GI|format=dms|display=inline,title}} | coords_ref = | land_registry_number = | depth = 18 m | length = | height_variation = | elevation = | discovery = 1907 | geology = [[apnenec]] | entrance_count = | entrance_list = | difficulty = | hazards = | access = | show_cave = | show_cave_length = | lighting = | visitors = | features = | website = | embedded = {{Infobox designation list | embed=yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Gorham's Cave Complex | designation1_type = Kulturno | designation1_criteria = iii | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/1500 1500] | designation1_free1name = Regija | designation1_free1value = Evropa | designation1_date = 2016 (40. zasedanje) }} }} Gorhamova jama ({{langx|es|Cueva de Gorham}}, {{IPA|es|ɡoˈɾam|pron}}) je jama na gladini morja v britanskem čezmorskem ozemlju [[Gibraltar]]. Čeprav ni morska jama, jo pogosto zamenjajo za eno. Jama, ki velja za eno zadnjih znanih bivališč [[neandertalec|neandertalcev]] v Evropi, je dobila ime po kompleksu Gorhamove jame, ki je kombinacija štirih različnih jam, ki so tako pomembne, da so združene v Unescov seznam svetovne dediščine, edino enega v Gibraltarju. Tri druge jame so Vanguard Cave, Hyaena Cave in Bennettova jama.<ref name=tentative>[https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5674/ Gorham's Cave Complex, UNESCO tentative sites list]. Retrieved 4 August 2014</ref> So na Guvernerjevi plaži na jugovzhodnem pobočju [[Gibraltarska skala|Gibraltarske skale]]. Ko je bila prvič naseljena pred približno 55.000 leti, bi bila približno 5 km od obale, vendar je zaradi sprememb v morski gladini zdaj le nekaj metrov od Sredozemskega morja. == Odkritje == [[File:Gorham's Cave.jpg|thumb|250px|Pogled na Gorhamovo jamo na vzhodni steni Gibraltarske skale]] Jama je dobila ime po kapitanu A. Gorhamu iz 2. bataljona Royal Munster Fusiliers, ki jo je odkril leta 1907, ko je odpiral razpoko na zadnji strani morske jame. Gorham je svoje ime in datum odkritja vpisal s črno barvo na steno jame, ki od takrat nosi njegovo ime. Po tem začetnem odkritju se zdi, da je bila jama pozabljena - vsaj na uradni ravni -, saj se gibraltarski zgodovinar in [[Jamarstvo|jamar]] George Palao spominja napisa na steni jame, ki se glasi J. J. Davies 1943.<ref name="History">{{navedi splet|last=Finlayson|first=Clive|title=History of Gorham's Cave|url=http://www.gibmuseum.gi/Gorhams_History.html|publisher=Gibraltar Museum|access-date=5 December 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110721031122/http://www.gibmuseum.gi/Gorhams_History.html|archive-date=21 July 2011}}</ref> == Opis == Gorhamova jama je jama na vzhodni strani Gibraltarja nekaj metrov nad morsko gladino<ref name="Flemming">{{navedi knjigo |last1=Campbell |first1=Peter B. |first2=Nic |last2=Flemming |first3=Fabrizio |last3=Antonioli |editor1-last=Campbell |editor1-first=Peter |title=The Archaeology of Underwater Caves |date=2017 |publisher=Highfield Press |isbn=978-0-9926336-7-7 |page=29 |url=https://books.google.com/books?id=YHVEjwEACAAJ |archive-url=https://web.archive.org/web/20230417071507/https://www.researchgate.net/publication/292977045_The_Archaeology_of_Underwater_Caves |archive-date=April 17, 2023 |language=en |chapter=Prehistoric Archaeology, Palaeontology, and Climate Change Indicators Indicators from Caves Submerged by Change of Sea Level}}</ref> in je nastala v [[jura|jurskem]] [[apnenec|apnencu]]. Skupna dolžina te jame je približno 100 m, na vhodu pa je visoka približno 35 m. Dlje v notranjosti se jama oži in obrne za približno 90 stopinj. Z vhoda v jamo se odpre pogled na Alboransko morje. Možno je, da se bo jama po nadaljnjih raziskavah podaljšala. == Arheologija == === Odkritje in zgodnje delo === Gorhamova jama je bila arheološko zanimiva lokacija, odkar je bila prvič prepoznana njena pomembnost. Plaža pod jamo (Guvernerjeva plaža) je bila nedostopna s pečin zgoraj; vendar sta po eni epizodi projekta kopanja tunela v skali plaža in jama postali dostopni zaradi kupa ruševin, ki je nastal. Kraljeva inženirja Keighley in Ward sta bila prva, ki sta v gibraltarskih časopisih poročala o artefaktih arheološkega pomena v jami. Našli so lončenino in kamnito orodje. Poleg tega so poročali, da so v Gorhamovi jami odkrili ostanke ljudi in živali. Častnik F. E. Brown iz Gibraltarske družbe je o teh ugotovitvah poročal guvernerju Gibraltarja, ki je po obisku kraja zahteval nadaljnje preiskave. O teh preiskavah so poročali [[Britanski muzej|Britanskemu muzeju]] v razpravo.<ref name=cave>{{cite journal|title=The Cave That Time Forgot|journal=Visit Gibraltar|date=June 2001|issue=10|page=3}}</ref> Poročnik George Baker Alexander, kraljevi inženir in diplomirani geolog z Univerze v Cambridgeu, je prispel v Gibraltar leta 1945. Odločil se je narediti geološko raziskavo Gibraltarja, rezultat katere je bila podrobna geološka karta. Alexander je bil prvi, ki je izkopal Gorhamovo jamo, preden je leta 1948 odšel iz Gibraltarja, potem ko je Gibraltarski muzej izpodbijal njegove metode. O teh izkopavanjih ni ohranjenega gradiva. Leta 1945 je guverner pisal Britanskemu muzeju in zahteval, da nadaljujejo z nadaljnjimi raziskavami jame. Vendar muzej ni imel sredstev, zato so njegovo poizvedbo posredovali profesorici Dorothy Garrod na Cambridgeu, ki je med svojim prejšnjim delom v Gibraltarju v 1920-ih našla neandertalčevo lobanjo v jami Hudičev stolp. Garrod je poiskal pomoč dr. Johna d'Arcyja Waechterja, sodelavca Britanskega inštituta za arheologijo v Ankari. Waechter je prišel septembra 1948 in dva meseca kopal poskusne jame, da bi ugotovil, ali bi bilo nadaljnje izkopavanje upravičeno.<ref name=waec>J. d'A. Waechter: "Excavations at Gorham's Cave, Gibraltar", Paper no. 3. ''Proceedings of the Prehistoric Society'', 1951.</ref> Waechterjev uspeh je privedel do njegove vrnitve junija 1950. Leta 1951 se je vrnil v Anglijo, ne da bi dokončal delo in se vrnil od februarja do julija 1952. Med zadnjim obiskom leta 1954 je uspešno zaprosil za finančno pomoč lokalne vlade za dokončanje svojega dela. Septembra 2021 so arheologi iz Gibraltarskega narodnega muzeja pod vodstvom profesorja Cliva Finlaysona objavili odkritje 40.000 let stare neandertalčeve jamske komore v Gorhamovem jamskem kompleksu, vključno z rezbarijo, ki je morda bila zgodnja neandertalčeva umetnina.<ref>{{navedi splet |author=Jeevan Ravindran |title=Cave chamber closed for 40,000 years could hold the key to the lives of Neanderthals |url=https://www.cnn.com/travel/article/neanderthals-cave-gibraltar-scn-scli-intl/index.html |access-date=2022-08-31 |website=CNN |date=30 September 2021 |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |author1=Owen Jarus |date=2021-09-29 |title=Secret cave chamber may be one of the last Neanderthal hideouts |url=https://www.livescience.com/cave-chamber-gibraltar-last-neanderthal-hideout |access-date=2022-08-31 |website=livescience.com |language=en}}</ref> === Obdobja, datumi, človeška vrsta === Izkopavanje na tem mestu je privedlo do odkritja štirih plasti stratigrafije, ena pod drugo: *Stopnja I je predložila dokaze o uporabi Feničanov od 8. do 3. stoletja pred našim štetjem. *Stopnja II je dala dokaze za kratko neolitsko uporabo. *Stopnja III je prinesla vsaj 240 artefaktov zgornjega paleolitika magdalenskega in solutrejskega izvora. *Stopnja IV je izdelala 103 predmete, vključno s konicami sulic, noži in napravami za strganje, ki so opredeljeni kot mousterian, in prikazuje ponavljajočo se uporabo skozi tisočletja. Datiranje s pospeševalno masno spektrometrijo (AMS) daje datume za stopnjo IV med 33 in 23 tisoč leti pred sedanjostjo (kyr BP) – raziskovalci so menili, da je zaradi negotovosti v tej globini umerjanje nepraktično. Predlagajo vsaj do 28 kyr BP in po možnosti 24 kyr BP.<ref>{{cite journal|vauthors=Finlayson C, Pacheco FG, Rodríguez-Vidal J, etal |title=Late survival of Neanderthals at the southernmost extreme of Europe |journal=Nature |volume=443 |issue=7113 |pages=850–3 |date=October 2006 |pmid=16971951 |doi=10.1038/nature05195 |url=http://www.jscarrion.com/pdf/neandertals_nature.pdf |bibcode=2006Natur.443..850F |s2cid=4411186 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080827194258/http://www.jscarrion.com/pdf/neandertals_nature.pdf |archive-date=2008-08-27 }}</ref> Najdeni niso bili nobeni fosilni ostanki, ki bi omogočali identifikacijo bodisi neandertalca ali anatomsko sodobnega človeka, niti povezani z najdbami sodobnega človeka na najdišču v bližnjem mestu Abrigo do Lagar Velho na Portugalskem izpred 24.500 let, ki bi lahko vseboval neandertalske genetske primesi,<ref>{{cite journal |vauthors=Duarte C, Maurício J, Pettitt PB, etal |title=The early Upper Paleolithic human skeleton from the Abrigo do Lagar Velho (Portugal) and modern human emergence in Iberia |url=https://archive.org/details/sim_proceedings-of-the-national-academy-of-sciences-usa_1999-06-22_96_13/page/7604 |journal=Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. |volume=96 |issue=13 |pages=7604–9 |date=June 1999 |pmid=10377462 |pmc=22133 |doi= 10.1073/pnas.96.13.7604|bibcode = 1999PNAS...96.7604D |doi-access=free }}</ref> čeprav se mousterska kultura običajno identificira z neandertalci v Evropi.<ref>Location diagrams at [http://anthropologynet.files.wordpress.com/2008/09/gibraltar-caves.jpg Anthropologynet] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110718093409/http://anthropologynet.files.wordpress.com/2008/09/gibraltar-caves.jpg |date=2011-07-18 }} and [http://news.bbc.co.uk/2/shared/spl/hi/pop_ups/08/sci_nat_enl_1222162504/html/1.stm BBC News]</ref> === Popraskana tla === [[File:Neanderthal Engraving (Gorham's Cave Gibraltar).jpg|right|thumb|Popraskana tla Gorhamove jame]] Julija 2012 je bilo ugotovljeno, da so tla jame globoko opraskana. Raziskovalci so odkrili niz križajočih se črt na ~1 m², vrezanih v površino roba približno 100 metrov od njegovega vhoda.<ref name=NG2014>{{navedi novice |title= Newly Discovered Engraving May Revise Picture of Neanderthal Intelligence |last= Vergano |first= Dan |work= National Geographic |date=1 September 2014 |url= http://news.nationalgeographic.com/news/2014/09/140901-neanderthal-engraving-gibraltar-science/ |archive-url= https://web.archive.org/web/20140903060829/http://news.nationalgeographic.com/news/2014/09/140901-neanderthal-engraving-gibraltar-science/ |url-status= dead |archive-date= September 3, 2014 |access-date=2 September 2014}}</ref> Praske so sestavljene iz osmih črt, razporejenih v dve skupini po tri dolge črte in sekane z dvema krajšima, kar je bilo uporabljeno za nakazovanje, da gre za simbol. Praske naj bi bile stare najmanj 39.000 let, ker so jih našli pod plastjo nemotenega sedimenta tiste starosti, v kateri so odkrili na stotine neandertalskih kamnitih orodij. Pripisovanje prask neandertalcem je sporno. Matt Pope z University College London opozarja, da »je težje povezati neposredno z neandertalsko populacijo ali dokazati, da so jih neandertalci ustvarili brez kakršnega koli stika s sodobnimi ljudmi. Datumi so bili pridobljeni posredno in se nanašajo na material iz sedimentov, ki prekrivajo praske, in ne sledi. Glede na to, da datumi zajemajo tudi obdobje, ko vemo, da so sodobni ljudje dosegli Evropo, obdobje, v katerem imamo nerazrešeno 'prehodno', ni arheoloških dokazov, ki jih je težko pripisati eni ali drugi populaciji, bi bil previden pri sprejemanju avtorstva neandertalca.« Harold Dibble z Univerze v Pennsylvaniji je prav tako dvomil o točnosti datiranja. Domneva, da bi lahko praske naredili sodobni ljudje in bi jih kasneje prekrili starejši sedimenti, ki so se premikali znotraj jame.<ref name = "Dibble2014">{{navedi novice|url=http://www.nature.com/news/neanderthals-made-some-of-europe-s-oldest-art-1.15805|title=Neanderthals made some of Europe's oldest art|last=Callaway|first=Ewen|work=Nature|date=1 September 2014|access-date=2 September 2014}}</ref> Kljub temu jo je Joaquín Rodríguez-Vidal z Univerze v Huelvi opisal kot »abstraktno umetnost«, za katerega je to »prvi neposredno dokazljiv primer abstraktnega dela, ki se izvaja dosledno in skrbno ter zahteva dolgotrajno in osredotočeno delo, ki je bilo ustvarjeno v jami.«<ref name="Guardian-2-Sep-2014">{{navedi novice|url =https://www.theguardian.com/world/2014/sep/02/neanderthal-abstract-art-found-gibraltar-cave|title=Neanderthal abstract art found in Gibraltar cave|last=Burgen|first=Stephen|date=2 September 2014|access-date=2 September 2014|work=The Guardian}}</ref> Trdi, da se »ustvarjanje slik ali rezbarij v jamah razume kot: to vedenje je veljalo za izključno sodobnega človeka in je bilo uporabljeno kot argument za razlikovanje naših neposrednih prednikov od starodavnega človeka, vključno z neandertalci.« Vprašanje umetniških sposobnosti neandertalcev je bilo dolgo tekoča tema polemike. Drugi domnevni primeri neandertalske umetnosti so bili najdeni v drugih jamah v Evropi, vključno z motivi v Španiji in možnim "nakitom" v Franciji. Skupina, ki je raziskovala praske iz Gorhamove jame, je poskušala ugotoviti, ali so morda nastale po naključju, na primer kot stranski produkt uporabe kamna kot površine za rezanje mesa ali krzna. Izvajali so poskuse z orodji, podobnimi tistim, ki bi bila takrat na voljo za vrezovanje utorov v bloke podobne dolomitne kamnine, da bi ugotovili, kako so lahko nastale praske. Odločili so se, da so črte najverjetneje ustvarjene z uporabo koničastega orodja ali rezila za večkratno strganje in poglabljanje obstoječega utora, kar je zahtevalo kar 300 udarcev in vsaj eno uro dela. Poleg tega so praske na mestu, ki bi bilo zelo vidno in bi bilo takoj opazno vsem, ki bi vstopili v jamo.<ref name="BBC-1-Sep-2014">{{navedi novice|title=Neanderthal 'artwork' found in Gibraltar cave|url=https://www.bbc.co.uk/news/science-environment-28967746|date=1 September 2014|access-date=2 September 2014|last=Rincon|first=Paul|work=BBC News}}</ref> Tisti, ki trdijo, da ima simboličen pomen, ne morejo pojasniti, kaj bi to pomenilo. Clive Finlayson iz Gibraltarskega muzeja ugotavlja, da je »gravura na točki v jami, kjer se orientacija jame spremeni za 90 stopinj« in ugiba, ali so bile praske povezane z lokacijo: »Skoraj je kot Clapham Junction, kot da prikazuje križišče. špekuliram, vendar se sprašujete, ali ima to kaj opraviti s preslikavo ali besedami: 'To je tam, kjer ste.« Francesco d'Errico, direktor raziskave pri CRNS, komentira: »Je na fiksni lokaciji, tako da bi na primer lahko drugim neandertalcem, ki obiščejo jamo, nakazalo, da je bil nekdo že uporabljal ali da je obstajala skupina, ki je imela to jamo.« Harrold Dibble komentira, da »Potrebnih je več kot le nekaj prask – namernih ali ne – prepoznati simbolično vedenje neandertalcev.« == Unescov seznam svetovne dediščine == Gorhamova jama je dobila ime po kompleksu Gorhamove jame, ki je skupina štirih različnih jam, ki so tako pomembne, da so združene v Unescov seznam svetovne dediščine. Druge tri jame so bližnja jama Vanguard, jama Hyaena in Bennettova jama. Novembra 2010 je bil kompleks Gorhamove jame predlagan za nominacijo za Unescov seznam svetovne dediščine. Profesor Clive Finlayson, direktor Gibraltarskega muzeja, je bil odgovoren za usklajevanje prizadevanj za pridobitev te nominacije. Prvi korak je bil predlog kulturnim organom Združenega kraljestva, da se kompleks Gorhamove jame doda na poskusni seznam svetovne dediščine Združenega kraljestva.<ref name=nom>{{navedi splet|title=UK Tentative List of Potential Sites for World Heritage Nomination: Application form|url=http://www.culture.gov.uk/images/publications/WHAF_Gorhams_Cave.pdf|publisher=UK Government|access-date=24 August 2012|archive-date=2012-10-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20121030170317/http://www.culture.gov.uk/images/publications/WHAF_Gorhams_Cave.pdf|url-status=dead}}</ref> Takšen seznam se revidira vsakih deset let, postopek za nov seznam pa je na dan predložitve potekal.<ref>[http://www.chronicle.gi/headlines_details.php?id=20423 Government Seek World Heritage Status for Gorham's Cave] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110828100917/http://www.chronicle.gi/headlines_details.php?id=20423 |date=2011-08-28 }}, ''Gibraltar Chronicle'', 8 November 2010.</ref> Lastništvo zemljišča, povezanega z Gorhamovo jamo, je bilo leta 2011 preneseno z Ministrstva za obrambo Združenega kraljestva na vlado Gibraltarja. Sporazum je zamenjal to zemljišče Ministrstva za obrambo in več kot 300 hiš Ministrstva za obrambo z vlado Gibraltarja, ki se je v zameno strinjala, da bo zgradila 90 novih hiše na preostalih zemljiščih MOD.<ref name=modgog>{{navedi splet|title=Government announces details of the recent Lands Agreement with MOD |url=http://www.gibraltar.gov.gi/archives/press-releases-archives/2011/1526-2302011-government-announces-details-of-the-recent-lands-agreement-with-mod- |work=29 July 2011 |publisher=Government of Gibraltar |access-date=1 May 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121113153308/http://www.gibraltar.gov.gi/archives/press-releases-archives/2011/1526-2302011-government-announces-details-of-the-recent-lands-agreement-with-mod- |archive-date=13 November 2012 }}</ref> Maja 2012 je bil kompleks Gorhamove jame na ožjem seznamu dveh lokacij, skupaj z mostom Forth Rail Bridge, ki je bil posredovan v predložitev UNESCO-u. To območje je UNESCO 15. julija 2016 uvrstil na seznam svetovne dediščine in je edino območje svetovne dediščine Gibraltarja. == Favna == V Gorhamovem jamskem kompleksu živijo različne vrste netopirjev, med njimi tudi ''Tadarida teniotis''.<ref>{{navedi novice |title=Gorham's Cave Complex Reveals An Elusive Species |url=https://www.yourgibraltartv.com/society/9804-aug-05-gorham-s-cave-complex-reveals-an-elusive-species |access-date=26 August 2021 |date=2015-08-05 |archive-date=2025-01-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250111145730/https://www.yourgibraltartv.com/society/9804-aug-05-gorham-s-cave-complex-reveals-an-elusive-species |url-status=dead }}</ref> Jamski kompleks tvori tudi največje prezimovališče za skalno lastovko (''Ptyonoprogne rupestris'') na svetu, ki v zimski sezoni 2020–2021 doseže največ 12.000 ptic, kar predstavlja 1–2 % celotne evropske populacije te vrste.<ref name="neontology">{{cite journal |last1=Bensusan |first1=Keith |last2=Holmes |first2=Tyson Lee |last3=Perez |first3=Charles |last4=Finlayson |first4=Geraldine |last5=Finlayson |first5=Stewart |last6=Guillem |first6=Rhian |last7=Finlayson |first7=Clive |title=Crag Martin neontology complements taphonomy at the Gorham's Cave Complex |journal=Scientific Reports |date=2021-08-19 |volume=11 |issue=16851 |page=16851 |doi=10.1038/s41598-021-95974-9 |pmid=34413328 |pmc=8377064 |bibcode=2021NatSR..1116851B |doi-access=free }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * Alfano S ''[https://www.cbsnews.com/news/did-neanderthals-last-longer/ Did Neanderthals Last Longer?]'' CBS News, 13 Sep 2006 * [http://www.arte-sur.com/gorham.htm Rock art found in Gorham's Cave.] {{in lang|es}} * [https://web.archive.org/web/20110721031122/http://www.gibmuseum.gi/Gorhams_History.html History of Gorham's Cave from Gibraltar Museum website] * [https://web.archive.org/web/20130503084821/http://www.gibmuseum.gi/Gorhams_Project.html Current information on Gorham's Cave from the Gibraltar Museum website.] * {{cite journal |vauthors=Stringer CB, Finlayson JC, Barton RN, etal |title=Neanderthal exploitation of marine mammals in Gibraltar |url=https://archive.org/details/sim_proceedings-of-the-national-academy-of-sciences-usa_2008-09-23_105_38/page/14319 |journal=Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. |volume=105 |issue=38 |pages=14319–24 |date=September 2008 |pmid=18809913 |pmc=2567146 |doi=10.1073/pnas.0805474105 |bibcode=2008PNAS..10514319S|doi-access=free }} * {{cite journal|last1=Rodriguez-Vidal|first1=J.|last2=d'Errico|first2=F.|last3=Giles Pacheco|first3=F.|last4=Blasco|first4=R.|last5=Rosell|first5=J.|last6=Jennings|first6=R.P.|last7=Queffelec|first7=A.|last8=Finlayson|first8=G.|last9=Fa|first9=D.A.|last10=Gutierrez Lopez|first10=J.M.|last11=Carrion|first11=J. S.|last12=Negro|first12=J.J.|last13=Finlayson|first13=S.|last14=Caceres|first14=L.M.|last15=Bernal|first15=M.A.|last16=Fernandez Jimenez|first16=S.|last17=Finlayson|first17=C.|title=A rock engraving made by Neanderthals in Gibraltar|journal=Proceedings of the National Academy of Sciences|year=2014|issn=0027-8424|doi=10.1073/pnas.1411529111|volume=111|issue=37|pages=13301–06|pmid=25197076|pmc=4169962|bibcode=2014PNAS..11113301R|doi-access=free}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gibraltar]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] [[Kategorija:1907 v znanosti]] 2a0do28dr3hnellilhf8nb61djo0l3d 0 582717 6748412 6746807 2026-09-09T16:13:45Z Shabicht 3554 6748412 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski voditelj | type = škof | honorific-prefix = | name = Carlo Redaelli | honorific-suffix = | title =naslovni nadškof (emeritus) | image = | image_size = | alt = | caption = | native_name = Carlo Roberto Maria Redaelli | native_name_lang = [[italijanščina]] | church = | archdiocese = [[Nadškofija Gorica|Gorica]] | province = [[Katoliška dežela Triveneto|Triveneto]] | metropolis = | diocese = | see = | appointed = 28. junija 2012 | elected = | term_start = 14. oktober 2012 | term_end = | retired = | resigned = | predecessor = [[Dino De Antoni]] | successor = [[Giampaolo Dianin]] | opposed = | other_post = sekretar [[Dikasterij za duhovnike|Dikasterija za duhovnike]] (od 2026) | ordination = | ordained_by = | consecration = | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Osebni podatki ----------> | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = | religion = | residence = | parents = | partner = | spouse = | children = | occupation = | previous_post = | profession = | education = | alma_mater = | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Drugo ----------> | module = | other = }} '''Carlo Roberto Maria Redaelli''', [[Italijani|italijanski]] [[nadškof]], * [[23. junij]] [[1956]], [[Milano]]. == Kariera == Radaelli je postal duhovnik 14. junija 1980, ko ga je [[Duhovniško posvečenje|posvetil]] milanski nadškof in [[kardinal]] Carlo Maria Martini. Opravljal je predvsem razne akademske, pravne in kurialne službe v [[Milano|Milanu]]. Poslan je bil na študij v [[Rim]], kjer je na [[Papeška univerza Gregoriana|Papeški univerzi Gregoriani]] opravil [[doktorat]] iz [[Kanonsko pravo|kanonskega prava]]. V Ambrozijanski nadškofiji v Milanu je po imenovanju od 8. septembra 2007 opravljal dela in naloge pomožnega škofa. [[Papež Benedikt XVI.]] ga je 28. junija 2012 imenoval za goriškega nadškofa metropolita; nasledil je [[Dino De Antoni|Dina De Antonija]], ki je odstopil zaradi starostne omejitve. 8. septembra je zapustil Milano, 14. oktobra pa je prevzel vodenje nadškofije Gorica. Dne 29. junija 2013 je v baziliki svetega Petra v Vatikanu iz rok [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] prejel [[palij]]. 22. januarja [[2026]] ga je [[Papež Leon XIV.]] imenoval za sekretarja [[Dikasterij za duhovnike|Dikasterija za duhovnike]],<ref>{{navedi splet|url=https://press.vatican.va/content/salastampa/it/bollettino/pubblico/2026/01/22/0060/00121.html|title=Rinunce e nomine. Nomina del Segretario del Dicastero per il Clero|date=22. januar 2026|accessdate=22. januar 2026|language=IT}}</ref> na katerem je nasledil [[Andrés Gabriel Ferrada Moreira|Andresa Gabriela Ferrada Moreira]]. Do imenovanja novega nadškofa 12. julija 2026, ko je bil na mestu novega nadškofa imenovan [[Giampaolo Dianin]], je kot apostolski administrator vodil [[Nadškofija Gorica|nadškofijo Gorica]]. V tej vlogi mu je bil podeljen naziv »nadškof emeritus Gorice«, s katerim ostaja trajno povezan z goriško nadškofijo.<ref>{{navedi splet |url=https://www.noviglas.eu/nadskof-redaelli-imenovan-za-tajnika-dikasterija-za-kler/ |title=Nadškof Radaelli imenovan za tajnika dikasterija za kler |accessdate=22. januar 2026 |date=22. januar 2026 |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Goriški nadškofje}} {{normativna kontrola}} {{reli-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Redaelli, Carlo Roberto Maria}} [[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Gorice]] q96marf6q3d8lhcq59spf8lc4lprhg6 0 589072 6748627 6576353 2026-09-10T11:28:11Z ~2026-45085-22 264465 /* Viri */ 6748627 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka |country = |colorcode = #FAC469 |logo = |leader1_title = |leader1_name = |founder = [[Emil Špatný]] |slogan = |foundation = [[1898]] |dissolution = [[1948]] |ideology = antimilitarizem<br />[[socializem|liberalni socializem]] | national = [[Češkoslovaška narodno-socialistična stranka]] |international = Mednarodna antanta mladih radikalcev |colours = |headquarters = [[Praga]] |newspaper = ''Mladé proudy'' |membership = |predecessor = }} [[Slika:Album representantů všech oborů veřejného života československého - 1927 - Emil Špatný.png|thumb|Češki politik, ustanovitelj in dolgoletni predsednik organizacije [[Emil Špatný]]]] '''Mladi narodni socialisti''' ([[Češčina|češko]] ''Mladí národní socialisté''), v letih 1918–1938 '''Češkoslovaška socialistična mladinska zveza''' (kratica: '''SČMS'''; [[Češčina|češko]] ''Svaz československé mládeže socialistické''), so bila češka mladinska organizacija [[Češkoslovaška narodno-socialistična stranka|Češkoslovaške narodno-socialistične stranke]] v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]], [[Češkoslovaška|Češkoslovaški]] in [[Avstrija|Avstriji]], ki je delovala od leta [[1898]] do [[1948]]. Okoli leta 1908 so bili Mladi narodni socialisti največja politična mladinska organizacija v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]].<ref>{{Navedi novice|url=https://ndk.cz/uuid/uuid:9b411db0-af28-11ea-9b5d-005056825209|title=Denní zprávy| date=7 June 1908|work=České slovo|page=3|language=cs|issn=2694-7129}}</ref> Strankarske in mladinske strukture so bile dejavne tudi zunaj Češke, na primer v [[Istra|Istri]], zaradi česar je bila kasneje na pobudo [[Slovenci|Slovencev]] ustanovljena stranka po češkem vzoru. Organizacija je bila v tem času idejno blizu [[Anarhizem|anarhističnemu]] gibanju. Leta 1908 je bilo veliko članov obsojenih na zaporne kazni, potem ko jih je avstrijska policija aretirala v okviru t. i. procesa s protimilitarističnim kongresom v [[Praga|Pragi]]. Po izbruhu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] sta bili tako organizacija kot matična stranka prepovedani.<ref>{{cite journal |last1=Hutečka |first1=Jiří |title=“Looking Like the Other Guys”: the 1914 Mobilization as a Masculine Experience in Czech Soldiers’ Writings |journal=Revue des études slaves |date=31 December 2017 |volume=88 |issue=4 |pages=667–682 |doi=10.4000/res.1328}}</ref> Po razpadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] leta 1918 je organizacija delovala tudi v Republiki Avstriji, kjer je zastopala interese tamkajšnje [[Čehi|češke]] manjšine. Po letu 1919 je tesno sodelovala z Jugoslovansko narodno-socialistično mladino, mladinsko organizacijo [[Narodno-socialistična stranka (Jugoslavija)|Narodno-socijalistične stranke]] v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevini Jugoslaviji]] s sedežem v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref>{{cite book |last1=Perovšek |first1=Jurij |title=Liberalizem in vprašanje Slovenstva: nacionalna politika liberalnega tabora v letih 1918-1929 |date=1996 |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |isbn=978-961-6183-24-6 |pages=296 |edition=1.}}</ref> V času prve češkoslovaške republike je zveza kot ena največjih mladinskih organizacij organizirala športne dejavnosti, tesno sodelovala s [[Sokol (društvo)|Sokolom]], razvijala skavtsko življenje, izobraževanje mladih, vojaško usposabljanje ter ljubiteljska gledališka društva. Organizacija je odločno podpirala vladno politiko prvega predsednika Češkoslovaške [[Tomáš Garrigue Masaryk|Tomáša Garrigueja Masaryka]]. Med nemško okupacijo [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] v letih 1938–1945 so bili številni člani dejavni v odporniškem gibanju. Po vojni je bila organizacija ponovno ustanovljena, a je prenehala obstajati po češkoslovaškem [[Češkoslovaški puč (1948)|državnem udaru leta 1948]], ko so bile vse mladinske organizacije združene v enotno mladinsko organizacijo pod nadzorom komunistične partije. Mnogi člani so pobegnili na Zahod in delovali v strukturah protikomunističnega Sveta svobodne Češkoslovaške v [[New York|New Yorku]]. Matična stranka je ostala satelitska stranka komunistov vse do [[Žametna revolucija|žametne revolucije]] leta 1989.<ref>{{cite book |last1=Hora |first1=Ota |title=Svědectví o puči: z bojů proti komunizaci Československa |date=1991 |publisher=Melantrich |location=Praga |isbn=80-7023-088-6 |language=cs|pages=306}}</ref> ==Viri== {{sklici}} [[Kategorija:Mladinske organizacije]] [[Kategorija:Avstro-Ogrska]] [[Kategorija:Politika Češkoslovaške]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1898]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1948]] hpaws9og1cn7871h1mou8j99r0shakf 0 590577 6748592 6622721 2026-09-10T08:28:18Z Yerpo 8417 tn 6748592 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Chadwick Boseman|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=<!-- WD -->|death_date=<!-- WD -->|death_place=<!-- WD -->|image=Chadwick Boseman by Gage Skidmore July 2017 (cropped).jpg|caption=Boseman na San Diego Comic Conu leta 2017.|citizenship=<!-- WD -->|death_cause=[[Rak debelega črevesa in danke]]|occupation=<!-- WD -->|years_active=1993 – 2020}} '''Chadwick Aaron Boseman''', [[Američani|ameriški]] [[Filmski igralec|filmski]] in [[Filmski igralec|televizijski igralec]], * [[29. november]] [[1976]], [[Anderson, Južna Karolina]], [[Združene države Amerike|ZDA]] † [[28. avgust]] [[2020]] [[Los Angeles]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. V svoji karieri je nastopil v številnih projektih, ki so vključevali tako uspešnice kot neodvisne filme, in prejel različna priznanja, vključno z [[Zlati globus|zlatim globusom]], nagrado Ceha filmskih igralcev in nagrado [[Primetime Emmy]], poleg nominacij za oskarja in nagrado [[Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost|BAFTA]]. Boseman, rojen v [[Južna Karolina|Južni Karolini]], je študiral na Univerzi Howard in svojo kariero začel v gledališču. Boseman je prejel štipendijo Drama League Director Fellowship in igralsko nagrado AUDELCO, poleg tega pa je bil nominiran za nagrado Jeff za svojo igro Deep Azure leta 2005. Po prehodu na filmsko platno je bila njegova prva večja vloga redna vloga v drami NBC [[Persons Unknown (TV serija, 2010)|Persons Unknown]] (2010), prebojno vlogo pa je dosegel z vlogo Jackie Robinson v filmu [[42 (film, 2013)|42]] (2013). Nadaljeval je z upodabljanjem zgodovinskih osebnosti, v filmu [[Get on Up (film,2014)|Get on Up]] (2014) je igral pevca [[James Brown|Jamesa Browna]] in v filmu [[Marshall (film 2017)|Marshall]] (2017) [[Thurgood Marshall|Thurgooda Marshalla]]. Boseman je zaslovel z upodbitvijo Marvelovega superjunaka [[Črni panter (lik)|Črni panter]] v [[Marvel Cinematic Universe|Marvelovem filmskem vesolju]] med letoma 2016 in 2019. Kot Črni panter je nastopil v štirih filmih, vključno z [[Črni panter (film, 2018)|istoimenskim filmom]] iz leta 2018. Kot prvi temnopolti igralec, ki je v filmu MCU nastopil v glavni vlogi, je bil leta 2018 uvrščen tudi na lestvico Time 100. Boseman je za svojo zadnjo vlogo lika v animirani seriji Disney+ What if ...? (2021) posmrtno prejel nagrado Primetime Emmy za odlično sinhronizacijo lika. Leta 2016 so Bosemanu diagnosticirali [[Rak debelega črevesa in danke|raka debelega črevesa]]. Svojo bolezen je skrival in nadaljeval z igranjem vse do svoje smrti zaradi bolezni leta 2020. Za svojo zadnjo filmsko vlogo v [[Ma Rainey's Black Bottom]] (2020), je prejel [[zlati globus]] in nagradi SAG za najboljšega igralca ter posmrtno nominacijo za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] v isti kategoriji. Leta 2025 je posmrtno prejel zvezdo na [[Hollywoodska aleja slavnih|hollywoodski Aleji slavnih]].<ref>{{Navedi splet|title=Chadwick Boseman posmrtno dobil zvezdo na Pločniku slavnih|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/znani/chadwick-boseman-posmrtno-dobil-zvezdo-na-plocniku-slavnih/764940|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-23|language=sl|first=Ž E.|last=Č}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Chadwick Boseman}} * {{IMDb name|1569276}} {{Zlati globus za najboljšega igralca v drami}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Boseman, Chadwick}} [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljšega igralca v filmski drami]] [[Kategorija:Umrli za rakom debelega črevesa in danke]] bwbors4uirr9q6bp5kt7h6zxdxul4sf 0 593860 6748616 6748017 2026-09-10T10:41:00Z Neka oseba 238731 6748616 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota | unit_name = 10. izvidniški bataljon | image = [[Slika:10IB brezOzadja pobarvan.png|160px]] | image_size = 200px | dates = 2024- danes | country = {{SLO}} | allegiance = [[Slika:Sign of Slovenian Army.svg|25px|Znak Slovenske vojske]] [[Slovenska vojska]] | branch = [[Kopenske sile]] | type = [[Izvidniška enota]] | size = [[Bataljon]] | command_structure = [[1. brigada Slovenske vojske]] | garrison = [[Vojašnica Edvarda Peperka]], [[Ljubljana]] | nickname = ˇ"Sokoli" | motto = zvestoba, čast, pogum }} '''10. izvidniški bataljon''' ˙(kratica: 10. IB) slovenske vojske je nastal leta 2024 z preoblikovanjem [[10. pehotni polk (Slovenske vojske)|10. pehotnega polka]]. Njegov štab je v [[Ljubljana|Ljubljani]] v [[Vojašnica Edvarda Peperka|vojašnici Edvarda Peperka]]. Podrejen je [[1. brigada Slovenske vojske|1. Brigadi Slovenske vojske]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=10. izvidniški bataljon|url=https://postanivojak.si/enote/1-brigada/10-izvidniski-bataljon/|website=Postani vojak|accessdate=2025-11-20|language=sl|first=Postani|last=vojak}}</ref> == Zgodovina == Zgodovina bataljona sega v leto 1996, ko je bil formiran [[10. bataljon za mednarodno sodelovanje Slovenske vojske|10. bataljon za mednarodno sodelovanje]]. Od začetka je bil sestavljen izključno iz profesionalnih vojakov in je prva enota [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]], ki je bila oblikovana in oborožena po merilih, metodah in standardih [[NATO]]. Od njegove ustanovitve leta 1996 je bil bataljon večkrat preimenovan in prestrukturiran. Bil je poimenovan kot [[10. motorizirani bataljon Slovenske vojske|10. motorizirani bataljon]] in [[10. pehotni polk (Slovenske vojske)|10. Pehotni polk]].<ref name=":0" /> == Naloge == * izvajanje usposabljanja pripadnikov bataljona ter vodenje in izvajanje priprav pred napotitvijo v mednarodne operacije in misije, * delovanje v mednarodnih operacijah in misijah, * sodelovanje v sistemu zaščite, reševanja in pomoči. == Sestava == [[Slika:10. izvidniški bataljon struktura.png|sličica|Struktura 10. izvidniškega bataljona 2025]] * poveljstvo, * 3 srednje izvidniške čete, * četa za ognjeno podporo, * četa za podporo in * učna enota. == Sklici == <references /> [[Kategorija:Slovenska vojska]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 2024]] 71sg1y1lcnc5znum2lqpylp709km3tg 0 595414 6748402 6748140 2026-09-09T15:42:28Z Sporti 5955 /* Etape */ dp 6748402 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=aktualna kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Španiji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = 31 | season_no = 36 | image = La Vuelta (Spain) logo.svg | image_caption = logotip dirke | image_alt = | date = 22. avgust – 13. september | stages = 21 | distance = 3310,6 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = red | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = green | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = blue polkadot | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = white | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | combativity_color = yellow number | team = | team_nat = | team_color = | previous = [[Dirka po Španiji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Španiji 2027|2027]] }} '''Dirka po Španiji 2026''' je 81. izvedba [[Dirka po Španiji|dirke po Španiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[22. avgust]]a v [[Monako|Monaku]], končala pa se bo [[13. september|13. septembra]] v [[Granada|Granadi]].<ref name="route">{{navedi splet|title=Official route of La Vuelta 2026|url=https://www.lavuelta.es/en/overall-route|website=lavuelta.es|date=17 December 2025|access-date=23 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/po-gorah-vroce-juzne-spanije-tezka-la-vuelta-26-izziv-za-roglica/767402 |title=Po gorah vroče južne Španije: težka La Vuelta 26 izziv za Rogliča |accessdate=2025-12-13 |date=2025-12-17 |format= |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe== [[Slika:Andorra la Vella. La Vuelta 2026.jpg|thumb|right|250px|Peloton v 4. etapi]] === UCI WorldTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UAD men|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} === UCI ProTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BBH|2026}} * {{UCI team code|COF men|2025}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|EKP|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref>{{navedi splet|last=Fotheringham|first=Alasdair|date=18 December 2025|title=Vuelta a España 2026 route|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/vuelta-a-espana-2026-route/|access-date=23 December 2025|website=Cyclingnews|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 22. avgust | [[Monako]] — [[Monako]] | style="text-align:center;" | 9 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 23. avgust | [[Monako]] — [[Manosque]] (FRA) | style="text-align:center;" | 215,5 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 24. avgust | [[Gruissan]] (FRA) — [[Font-Romeu-Odeillo-Via|Font Romeu]] (FRA) | style="text-align:center;" | 166,7 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;''odpovedana''<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/tretja-etapa-zaradi-toce-tik-pred-zacetkom-zadnjega-vzpona-odpovedana/791711 |title=Tretja etapa zaradi toče tik pred začetkom zadnjega vzpona odpovedana |accessdate=2026-08-24 |date=2026-08-24 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 25. avgust | [[Andorra La Vella]] (AND) — [[Andorra La Vella]] (AND) | style="text-align:center;" | 104,9 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 26. avgust | [[Falset, Španija|Falset]] — [[Roquetes, Španija|Roquetes]] | style="text-align:center;" | 171,1 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 27. avgust | [[Alcossebre]] — [[Castellón de la Plana|Castellón]] | style="text-align:center;" | 176,8 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 28. avgust | [[Vall d'Alba]] — [[Valdelinares|Aramón Valdelinares]] | style="text-align:center;" | 149,9 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|NOR}} [[Andreas Leknessund]] |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 29. avgust | [[Puçol]] — [[Xeraco]] | style="text-align:center;" | 176,4 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|FRA}} [[Bryan Coquard]] |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 30. avgust | [[Villajoyosa]] — [[Aitana (mountain)|Alto de Aitana]] | style="text-align:center;" | 187,5 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 31. avgust | style="text-align:center" colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 1. september | [[Alcaraz, Španija|Alcaraz]] — [[Elche de la Sierra]] | style="text-align:center;" | 184,5 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|FRA}} [[Bastien Tronchon]] |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 2. september | [[Cartagena, Španija|Cartagena]] — [[Lorca, Španija|Lorca]] | style="text-align:center;" | 156,1 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 3. september | [[Vera, Španija|Vera]] — [[Calar Alto]] | style="text-align:center;" | 166,5 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Jakob Omrzel]] |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 4. september | [[Almuñécar]] — [[Loja, Granada|Loja]] | style="text-align:center;" | 193,2 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Wout Van Aert]] |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 5. september | [[Jaén, Španija|Jaén]] — [[Sierra de la Pandera]] | style="text-align:center;" | 152,7 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|GER}} [[Marco Brenner]] |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 6. september | [[Palma del Río]] — [[Córdoba, Španija|Córdoba]] | style="text-align:center;" | <s>181,2 km</s><br>110,2 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Wout Van Aert]] |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 7. september | style="text-align:center" colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 8. september | [[Cortegana]] — [[Palos de la Frontera]] | style="text-align:center;" | 186 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 9. september | [[Dos Hermanas]] — [[Sevilla]] | style="text-align:center;" | 189,2 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 10. september | [[El Puerto de Santa María]] — [[Jerez de la Frontera]] | style="text-align:center;" | 32,5 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 11. september | [[Vélez-Málaga]] — [[Peñas Blancas]] | style="text-align:center;" | 205,1 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 12. september | [[La Calahorra]] — [[Collado del Alguacil]] | style="text-align:center;" | 187 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 13. september | [[Granada]] — [[Granada]] | style="text-align:center;" | 99,4 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! colspan="3" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3310,6 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:13%;" | Rdeča majica<br />{{cjersey|red|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Zelena majica<br />{{cjersey|green|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Pikčasta majica<br />{{cjersey|blue polkadot|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Ekipno<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Borbenost<br />{{cjersey|yellow number|size=25px}} |- ! scope="row" | 1 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFE6E6;" rowspan="7" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#008000;" rowspan="6" | {{font colour|white|Tadej Pogačar|link=Tadej Pogačar}} | style="background:azure;" | [[Callum Thornley]] | style="background:white;" | [[Joshua Tarling]] | style="background:#E4B3AB;" rowspan="5" | {{UCI team code|UEX|2026}} | ''brez'' |- ! scope="row" | 2 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:azure;" rowspan="2" | [[Koen Bouwman]] | style="background:white;" rowspan="2" | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 3 | ''odpovedana'' | ''brez'' |- ! scope="row" | 4 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:azure;" rowspan="4" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:white;" rowspan="13" | [[Oscar Onley]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 5 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 6 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#E4B3AB;" rowspan="11" | {{UCI team code|DCT|2026}} | style="background:#FFCD5F;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 7 | [[Andreas Leknessund]] | style="background:#008000;" rowspan="10" | {{font colour|white|Wout van Aert|link=Wout van Aert}} | style="background:#FFCD5F;" | [[Wout van Aert]] |- ! scope="row" | 8 | [[Bryan Coquard]] | style="background:#FFE6E6;" rowspan="9" | [[Enric Mas]] | style="background:azure;" | [[Andreas Leknessund]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Sinuhé Fernández]] |- ! scope="row" | 9 | [[Enric Mas]] | style="background:azure;" rowspan="8" | [[Santiago Buitrago]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Pavel Sivakov]] |- ! scope="row" | 10 | [[Bastien Tronchon]] | style="background:#FFCD5F;" |[[Michael Gogl]] |- ! scope="row" | 11 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 12 | [[Jakob Omrzel]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Wout van Aert]] |- ! scope="row" | 13 | [[Wout van Aert]] | style="background:#FFCD5F;" |[[Andreas Kron]] |- ! scope="row" | 14 | [[Marco Brenner]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Kevin Vermaerke]] |- ! scope="row" | 15 | [[Wout van Aert]] | style="background:#FFCD5F;" |[[Andreas Leknessund]] |- ! scope="row" | 16 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Kevin Vermaerke]] |- ! scope="row" | 17 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 18 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 19 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 20 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 21 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- !colspan="2" | Skupaj ! style="background:red;" | {{font colour|white}} ! style="background:#006400;" | {{font colour|white}} ! style="background:#0094FF;" | {{font colour|white|}} ! style="background:#fff;" | ! style="background:#E42A19;" | {{font colour|white}} ! style="background:#FFB927;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Španiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Španiji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] iiz3l0knh21beamtzel4xllc7ouc0ms 6748403 6748402 2026-09-09T15:43:37Z Sporti 5955 /* Razvrstitev po klasifikacijah */ dp 6748403 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=aktualna kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Španiji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = 31 | season_no = 36 | image = La Vuelta (Spain) logo.svg | image_caption = logotip dirke | image_alt = | date = 22. avgust – 13. september | stages = 21 | distance = 3310,6 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = red | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = green | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = blue polkadot | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = white | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | combativity_color = yellow number | team = | team_nat = | team_color = | previous = [[Dirka po Španiji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Španiji 2027|2027]] }} '''Dirka po Španiji 2026''' je 81. izvedba [[Dirka po Španiji|dirke po Španiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[22. avgust]]a v [[Monako|Monaku]], končala pa se bo [[13. september|13. septembra]] v [[Granada|Granadi]].<ref name="route">{{navedi splet|title=Official route of La Vuelta 2026|url=https://www.lavuelta.es/en/overall-route|website=lavuelta.es|date=17 December 2025|access-date=23 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/po-gorah-vroce-juzne-spanije-tezka-la-vuelta-26-izziv-za-roglica/767402 |title=Po gorah vroče južne Španije: težka La Vuelta 26 izziv za Rogliča |accessdate=2025-12-13 |date=2025-12-17 |format= |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe== [[Slika:Andorra la Vella. La Vuelta 2026.jpg|thumb|right|250px|Peloton v 4. etapi]] === UCI WorldTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UAD men|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} === UCI ProTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BBH|2026}} * {{UCI team code|COF men|2025}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|EKP|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref>{{navedi splet|last=Fotheringham|first=Alasdair|date=18 December 2025|title=Vuelta a España 2026 route|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/vuelta-a-espana-2026-route/|access-date=23 December 2025|website=Cyclingnews|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 22. avgust | [[Monako]] — [[Monako]] | style="text-align:center;" | 9 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 23. avgust | [[Monako]] — [[Manosque]] (FRA) | style="text-align:center;" | 215,5 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 24. avgust | [[Gruissan]] (FRA) — [[Font-Romeu-Odeillo-Via|Font Romeu]] (FRA) | style="text-align:center;" | 166,7 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;''odpovedana''<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/tretja-etapa-zaradi-toce-tik-pred-zacetkom-zadnjega-vzpona-odpovedana/791711 |title=Tretja etapa zaradi toče tik pred začetkom zadnjega vzpona odpovedana |accessdate=2026-08-24 |date=2026-08-24 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 25. avgust | [[Andorra La Vella]] (AND) — [[Andorra La Vella]] (AND) | style="text-align:center;" | 104,9 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 26. avgust | [[Falset, Španija|Falset]] — [[Roquetes, Španija|Roquetes]] | style="text-align:center;" | 171,1 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 27. avgust | [[Alcossebre]] — [[Castellón de la Plana|Castellón]] | style="text-align:center;" | 176,8 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 28. avgust | [[Vall d'Alba]] — [[Valdelinares|Aramón Valdelinares]] | style="text-align:center;" | 149,9 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|NOR}} [[Andreas Leknessund]] |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 29. avgust | [[Puçol]] — [[Xeraco]] | style="text-align:center;" | 176,4 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|FRA}} [[Bryan Coquard]] |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 30. avgust | [[Villajoyosa]] — [[Aitana (mountain)|Alto de Aitana]] | style="text-align:center;" | 187,5 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 31. avgust | style="text-align:center" colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 1. september | [[Alcaraz, Španija|Alcaraz]] — [[Elche de la Sierra]] | style="text-align:center;" | 184,5 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|FRA}} [[Bastien Tronchon]] |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 2. september | [[Cartagena, Španija|Cartagena]] — [[Lorca, Španija|Lorca]] | style="text-align:center;" | 156,1 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 3. september | [[Vera, Španija|Vera]] — [[Calar Alto]] | style="text-align:center;" | 166,5 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Jakob Omrzel]] |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 4. september | [[Almuñécar]] — [[Loja, Granada|Loja]] | style="text-align:center;" | 193,2 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Wout Van Aert]] |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 5. september | [[Jaén, Španija|Jaén]] — [[Sierra de la Pandera]] | style="text-align:center;" | 152,7 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|GER}} [[Marco Brenner]] |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 6. september | [[Palma del Río]] — [[Córdoba, Španija|Córdoba]] | style="text-align:center;" | <s>181,2 km</s><br>110,2 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Wout Van Aert]] |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 7. september | style="text-align:center" colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 8. september | [[Cortegana]] — [[Palos de la Frontera]] | style="text-align:center;" | 186 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 9. september | [[Dos Hermanas]] — [[Sevilla]] | style="text-align:center;" | 189,2 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 10. september | [[El Puerto de Santa María]] — [[Jerez de la Frontera]] | style="text-align:center;" | 32,5 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 11. september | [[Vélez-Málaga]] — [[Peñas Blancas]] | style="text-align:center;" | 205,1 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 12. september | [[La Calahorra]] — [[Collado del Alguacil]] | style="text-align:center;" | 187 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 13. september | [[Granada]] — [[Granada]] | style="text-align:center;" | 99,4 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! colspan="3" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3310,6 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:13%;" | Rdeča majica<br />{{cjersey|red|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Zelena majica<br />{{cjersey|green|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Pikčasta majica<br />{{cjersey|blue polkadot|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Ekipno<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Borbenost<br />{{cjersey|yellow number|size=25px}} |- ! scope="row" | 1 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFE6E6;" rowspan="7" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#008000;" rowspan="6" | {{font colour|white|Tadej Pogačar|link=Tadej Pogačar}} | style="background:azure;" | [[Callum Thornley]] | style="background:white;" | [[Joshua Tarling]] | style="background:#E4B3AB;" rowspan="5" | {{UCI team code|UEX|2026}} | ''brez'' |- ! scope="row" | 2 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:azure;" rowspan="2" | [[Koen Bouwman]] | style="background:white;" rowspan="2" | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 3 | ''odpovedana'' | ''brez'' |- ! scope="row" | 4 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:azure;" rowspan="4" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:white;" rowspan="14" | [[Oscar Onley]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 5 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 6 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#E4B3AB;" rowspan="12" | {{UCI team code|DCT|2026}} | style="background:#FFCD5F;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 7 | [[Andreas Leknessund]] | style="background:#008000;" rowspan="11" | {{font colour|white|Wout van Aert|link=Wout van Aert}} | style="background:#FFCD5F;" | [[Wout van Aert]] |- ! scope="row" | 8 | [[Bryan Coquard]] | style="background:#FFE6E6;" rowspan="10" | [[Enric Mas]] | style="background:azure;" | [[Andreas Leknessund]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Sinuhé Fernández]] |- ! scope="row" | 9 | [[Enric Mas]] | style="background:azure;" rowspan="9" | [[Santiago Buitrago]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Pavel Sivakov]] |- ! scope="row" | 10 | [[Bastien Tronchon]] | style="background:#FFCD5F;" |[[Michael Gogl]] |- ! scope="row" | 11 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 12 | [[Jakob Omrzel]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Wout van Aert]] |- ! scope="row" | 13 | [[Wout van Aert]] | style="background:#FFCD5F;" |[[Andreas Kron]] |- ! scope="row" | 14 | [[Marco Brenner]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Kevin Vermaerke]] |- ! scope="row" | 15 | [[Wout van Aert]] | style="background:#FFCD5F;" |[[Andreas Leknessund]] |- ! scope="row" | 16 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Kevin Vermaerke]] |- ! scope="row" | 17 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Enzo Paleni]] |- ! scope="row" | 18 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 19 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 20 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 21 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- !colspan="2" | Skupaj ! style="background:red;" | {{font colour|white}} ! style="background:#006400;" | {{font colour|white}} ! style="background:#0094FF;" | {{font colour|white|}} ! style="background:#fff;" | ! style="background:#E42A19;" | {{font colour|white}} ! style="background:#FFB927;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Španiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Španiji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] mrmwtzfesfuhx3iwsvwu13rhpp8aq1w 0 601216 6748558 6747718 2026-09-10T06:18:18Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748558 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Katja Kokot |office=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart=10. april 2026 |party=[[Resni.ca]] |birth_date=<!-- WD --> }} '''Katja Kokot''', [[Slovenci|slovenska]] [[veterinarska medicina|veterinarka]] in [[politik|političarka]]; * [[4. februar]] [[1982]]. == Izobrazba == Je specialistka za [[Farmakovigilanca|farmakovigilanco]] in regulativo zdravil. Študij je končala na [[Veterinarska fakulteta v Ljubljani|Veterinarski fakulteti v Ljubljani]], trenutno opravlja še magistrski študij managementa in prava.<ref>{{Navedi splet|title=Veterinarka, slikopleskar, maturant ... Preberite, kaj so po izobrazbi poslanci Resnice|url=https://vecer.com/slovenija/veterinarka-slikopleskar-maturant--preberite-kaj-so-po-izobrazbi-poslanci-resnice-10411983|website=Večer|date=2026-04-15|accessdate=2026-04-19|language=sl}}</ref> == Politika == Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je na listi stranke [[Resni.ca]] prvič kandidirala za poslanko. Dobila je 448 glasov (3,85 odstotka) in ni osvojila poslanskega mandata.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|website=DVK-rs.si|accessdate=2026-04-19|title=Izidi glasovanja po listah|date=2022-05-07}}</ref> Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|evropskih volitvah 2024]] je kandidirala na sedmem mestu liste Resni.ce.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanovićeva Resnica na evrovolitve z nekaj znanimi obrazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stevanoviceva-resnica-na-evrovolitve-z-nekaj-znanimi-obrazi/703440|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-19|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Prejela je 243 preferenčnih glasov, stranki preboj v Evropski parlament ni uspel.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2024/#/rezultati|website=DVK-rs.si|accessdate=2026-04-19|title=Izidi glasovanja - Preferenčni glasovi|date=2024-06-27}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša: Vladna koalicija je poražena. Golob: Leva sredina je dobila več glasov kot desnica.|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/jansa-vladna-koalicija-je-porazena-golob-leva-sredina-je-dobila-vec-glasov-kot-desnica/711212|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-19|language=sl|first=Ana|last=Svenšek}}</ref> Januarja 2026 jo je Resni.ca evidentirala in znova potrdila za kandidatko na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] na listi stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca pred volitvami obljublja umik iz Svetovne zdravstvene organizacije in boj proti korupciji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-pred-volitvami-obljublja-umik-iz-svetovne-zdravstvene-organizacije-in-boj-proti-korupciji/770469|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Slednja se je s 5,5 % glasov uvrstila v [[Državni zbor Republike Slovenije]], Kokot je v domačem volilnem okraju Maribor III je prejela 897 glasov (7,69 odstotka) in bila izvoljena za poslanko.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Aleksandra K. Kovač, G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2026-04-07|accessdate=2026-04-18|website=DVK-rs.si}}</ref> Kmalu po izvolitvi je postala vodja [[Poslanska skupina Resni.ca|poslanske skupine Resni.ca]].<ref>{{Navedi splet|title=Bo Resnica podprla Janšo ali bi tudi koga drugega? Pri Stevanoviću pravijo, da so informacije o odhodih od njih lažne|url=https://vecer.com/slovenija/bo-resnica-podprla-janso-ali-bi-tudi-koga-drugega-pri-stevanovicu-pravijo-da-so-informacije-o-odhodih-od-njih-lazne-10412492|website=Večer|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-22|language=sl}}</ref> V mandatu [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. sklica Državega zbora]] je predsednica Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehransko suverenost, poleg tega pa članica odborov za zdravje in pravosodje ter komisije za poslovnik in ustavne komisije.<ref>{{Navedi splet |title=IzbranDT - Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehransko suverenost |url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/dt/izbranDT/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zinfyCTD293Q0N3IMN3QwCzcPCghzdzQwNAkz1w8EKvCy9Hb3ACoyCTA0CXYycfIMNjA1MnAz0o4jRb4ADOBKpH4-CKPzGF-SGhoY6KioCAMkPKqk!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idSubjekt=DT013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211227184138/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/dt/izbranDT/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zinfyCTD293Q0N3IMN3QwCzcPCghzdzQwNAkz1w8EKvCy9Hb3ACoyCTA0CXYycfIMNjA1MnAz0o4jRb4ADOBKpH4-CKPzGF-SGhoY6KioCAMkPKqk!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idSubjekt=DT013 |archive-date=2021-12-27 |access-date=2026-09-07 |website=www.dz-rs.si |language= |url-status=live }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Katja Kokot |url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG1-QGxoa6qioCAD4662g/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P446&mandatId=10 |access-date=2026-09-07 |website=www.dz-rs.si}}</ref> == Kontroverze == Po parlamentarnih volitvah leta 2026 je izjavila, da so poslancem stranke Resni.ca ponujali visoke podkupnine za prestop. Od svojih strankarskih kolegov [[Nedeljko Todorović|Nedeljka Todorovića]], [[Aleksander Štorek|Aleksandra Štorka]] in [[Boris Mijič|Borisa Mijiča]] naj bi bila o tem obveščena s pisnimi izjavami. Prijave policiji ni podala. Prav tako ni navedla imen.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/policija-po-izjavi-kokotove-pozvala-k-prijavi-suma-korupcije|title=Policija po izjavi Kokotove pozvala k prijavi suma korupcije|date=19. 5. 2026|accessdate=6. 7. 2026|website=www.delo.si}}</ref> Maja 2026 je kazensko ovadila Filipa Dobranića, predstavnika nevladne organizacije [[Inštitut Danes je nov dan]]. Očitala mu, da je na novinarski konferenci nekaj dni pred tem ob javni predstavitvi pomislekov glede novega intervencijskega zakona spodbujal sovraštvo in nasilje, ko je drugim javnost pozval, naj na poslance Resni.ce, ki jih je navedel z imenom in priimkom, izvaja pritiske, da jim zagotovijo pravico do referenduma zagotovijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanka-resni-ce-katja-kokot-kazensko-ovadila-filipa-dobranica-z-instituta-danes-je-nov-dan/782317|title=Poslanka Resni.ce Katja Kokot kazensko ovadila Filipa Dobranića z inštituta Danes je nov dan|date=15. 5. 2026|accessdate=6. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> == Zasebno == Živi v naselju [[Jablance, Duplek|Jablance]] v [[Občina Duplek|Dupleku]]. == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Kokot, Katja}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Resni.ce]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski veterinarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Veterinarske fakultete v Ljubljani]] b3veeni3i4pamjmr7mwncac1qfe35l6 0 601390 6748587 6733547 2026-09-10T08:14:21Z Shabicht 3554 /* Glej tudi */ 6748587 wikitext text/x-wiki {{Infobox Nevladna Organizacija |slika=WOSM Logo 2024.svg |podpis= |oznaka_imena1=kratica |ime1=WOSM |oznaka_imena2=Splošno imenovanje |ime2=Svetovna skavtska organizacija |oznaka_imena3= |ime3= |ustanovitelj= |pravna_oblika=združenje |starost_clanstva= |stevilo_clanov= |stevilo_prostovoljcev= |sedez= [[Ženeva|Ženeva, Švica]]<br>Svetovni skavtski urad: [[Kuala Lumpur]], [[Malezija]] |datum_ustanovitve=[[1922]] (Boy Scouts International Bureau) |v_javnem_interesu=DA |naziv_vodje1= |vodja1= |naziv_vodje2= |vodja2= |mednarodno= |spletna_stran=https://www.scout.org/ }} '''Svetovna organizacija skavtskega gibanja''' ('''WOSM'''), je največja in najstarejša mednarodna organizacija v skavtskem gibanju, ustanovljena pa je bila leta 1922<ref name="constitution">{{Navedi splet|date=January 2011|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement|url=http://scout.org/sites/default/files/library_files/WOSM_Constitution_EN.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160303230419/http://scout.org/sites/default/files/library_files/WOSM_Constitution_EN.pdf|archivedate=3 March 2016|accessdate=23 February 2015|publisher=World Organization of the Scout Movement|page=3}}</ref><ref name="Colquhoun 1954">{{Navedi knjigo|last=Colquhoun, OBE|first=John Frederick|authorlink=John Frederick Colquhoun|title=Running a Scout Group|publisher=The Boy Scouts Association|year=1954|location=London|pages=198|quote=the first International Conference was held in Paris in '1922', when Great Britain became one of the founder-members of the world organization.}}</ref> kot '''Mednarodna konferenca skavtskega gibanja'''. Ima 176 članic. Članice so nacionalne skavtske organizacije, ki so ustanovile WOSM ali jih je WOSM pozneje priznal, in ki imajo leta 2025 skupaj približno 51,4 milijona članov (v primerjavi s 43 milijoni leta 2022)<ref name="Final WOSM Census 2022">{{Navedi splet|date=31 May 2022|title=Final WOSM Census 2022|url=https://www.scout.org/sites/default/files/library_files/Final%20WOSM%20Census%202022.pdf}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Mrtva povezava|date=February 2026|bot=InternetArchiveBot}}</ref> ter dosežejo 60 milijonov mladih. Njen operativni sedež je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji, čeprav ima pravni sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici. Razglašeno poslanstvo WOSM je »prispevati k izobraževanju mladih s sistemom vrednot, ki temelji na skavtski obljubi in skavtskih zakonih, da bi pomagali zgraditi boljši svet, kjer so ljudje izpopolnjeni kot posamezniki in igrajo konstruktivno vlogo v družbi«.<ref name="mission2017">{{Navedi splet|year=2017|title=Mission|url=https://www.scout.org/mission|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171206111742/https://www.scout.org/mission|archivedate=6 December 2017|accessdate=6 December 2017|publisher=World Organization of the Scout Movement}}</ref><ref name="mission">{{Navedi splet|year=2007|title=The Mission of Scouting|url=http://www.scout.org/en/about_scouting/mission_vision|archiveurl=http://arquivo.pt/wayback/20090629035914/http://www.scout.org/en/about_scouting/mission_vision|archivedate=29 June 2009|accessdate=30 May 2007|publisher=World Organization of the Scout Movement}}</ref> WOSM deluje prek konferenc predstavnikov svojih organizacij članic, svojega odbora in rednega urada, strukturiranega po regijah. Povezan je s tremi svetovnimi skavtskimi centri . Pod njegovim okriljem se približno vsaka štiri leta odvija Svetovni skavtski jamboree ter svetovni skavtski Moot za mlade, stare od 17 do 26 let. Svetovna skavtska fundacija je ločeno upravljan sklad, ki ga podpirajo donacije, za razvoj programov, povezanih z WOSM. WOSM deluje kot protiutež Svetovnemu združenju vodnic in skavtinj (WAGGGS).{{Citation needed|date=August 2026}} Je [[nevladna organizacija]] s splošnim posvetovalnim statusom pri [[Ekonomski in socialni svet|Ekonomskem in socialnem svetu Združenih narodov]] (ECOSOC).<ref name="wosmUN">{{Navedi splet|year=2016|title=WOSM and the UN|url=https://www.scout.org/un|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210621023258/https://www.scout.org/un|archivedate=21 June 2021|accessdate=29 July 2016|publisher=World Organization of the Scout Movement}}</ref> == Zgodovina == Leta 1920 je bil na konferenci, ki je potekala med prvim svetovnim skavtskim jamboreejem v Olympiji v Londonu, dosežen dogovor o ustanovitvi mednarodnega urada skavtov. Urad je bil ustanovljen na naslovu Buckingham Palace Road 25 v Londonu, za častnega direktorja pa je bil imenovan mednarodni komisar Združenja skavtov Združenega kraljestva, Hubert S. Martin . Glavna naloga urada je bila usklajevanje razprav in priprava druge mednarodne konference v Parizu leta 1922.<ref name="constitution"/><ref name="Colquhoun 1954"/> Na pariški konferenci leta 1922 sta bili ustanovljeni '''Mednarodna konferenca skavtskega gibanja''' in njen odbor, ki sta prevzela urad v Londonu.<ref name="Colquhoun 1954" /> Leta 1961 je konferenca organizacije preimenovala organizacijo pod imenom '''Svetovna organizacija skavtskega gibanja''' (WOSM).<ref name="Kroonenberg">{{Navedi knjigo|last=Kroonenberg|first=Piet J.|authorlink=Piet J. Kroonenberg|url=https://www.scouting.nl/downloads/referentiebibliotheek/historie/piet-j-kroonenberg/2338-undaunted/file|title=The Undaunted|date=March 2004|publisher=Las Vegas International Scouting Museum|isbn=9780974647906|edition=Integral Internet Edition, November 2011|chapter=Chapter 2: International Scouting: Refugees, Displaced Persons and Exile Scouting|accessdate=21 March 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161220201229/https://www.scouting.nl/downloads/referentiebibliotheek/historie/piet-j-kroonenberg/2338-undaunted/file|archivedate=20 December 2016}}</ref> Leta 2014 je bila 40. svetovna skavtska konferenca prirejena v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://www.taborniki.si/zgodovina/|website=Taborniki|accessdate=2026-04-22|language=sl-SI}}</ref> == Članske organizacije == === Pravila o članstvu === Članstvo WOSM sestavljajo preostale ustanovne organizacije članice in organizacije, ki jih WOSM priznava kot nacionalne skavtske organizacije. Pravila WOSM ščitijo ustanovne in obstoječe organizacije članice tako, da dovoljujejo le eno organizacijo članico v vsaki državi in izključujejo vse druge skavtske organizacije iz članstva, priznanja in sodelovanja v WOSM, ne glede na to, kako dostojne ali velike so njihove članice.<ref name="constitution"/> Več organizacij članic je federacij, nekatere z različnimi sestavnimi skupinami, razdeljenimi na podlagi vere (npr. Francija in Danska), etnične pripadnosti (npr. Izrael) ali jezika (npr. Belgija). Vendar WOSM nikoli ni zahteval, da se obstoječa organizacija članica poveže z drugimi skavtskimi organizacijami v državi, da bi bil WOSM bolj vključujoč in reprezentativen. V Sloveniji je denimo članica WOSM [[Zveza tabornikov Slovenije]] (ZTS), medtem ko je drugo veliko skavtsko gibanje, [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), član WAGGGS. Razen te inherentne omejitve članstva v WOSM osnova za članstvo v WOSM vključuje spoštovanje ciljev in načel WOSM ter neodvisnost od politične vpletenosti vsake organizacije članice. == Nacionalne skavtske organizacije članice == {{glavni|Seznam članic Svetovne organizacije skavtskega gibanja}} V Sloveniji je članica Svetovne organizacije skavtskega gibanja [[Zveza tabornikov Slovenije]]. ==Sodelovanje med skavti in taborniki== Skavtinjam in skavtom, združenim v [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov|ZSKSS]], je v Sloveniji sorodna mladinska organizacija [[Zveza_tabornikov_Slovenije|Zveza tabornikov Slovenije]]. Obe organizaciji sta o medsebojnem sodelovanju podpisali poseben dogovor. Obema organizacijama je od leta 1991 skupno tudi sodelovanje pri mednarodnem projektu »[[Luč miru iz Betlehema]]«<ref>{{navedi splet |url=https://www.skavti.si/projekti/luc-miru-iz-betlehema |title=Projekt Luč miru iz Betlehema |accessdate=9. avgust 2026 |date= |format= |work= }}</ref>.[[Slika:Friedenslicht Bethlehem Bergkapelle Illingen (2017-01).jpg|250px|thumb|levo|Luč miru iz Betlehema v Nemčiji]] ===Udeležba slovenskih skavtov in tabornikov na mednarodnih aktivnostih in izobraževanjih === [[Slika:WSJ2007 Slovenian Scouts.JPG|250px|thumb|desno|Slovenski taborniki in skavti na 21. svetovnem skavtskem Jamboreeju]] Na podlagi sprejetega dogovora med skavti in taborniki, [[Zveza tabornikov Slovenije |Zveza tabornikov Slovenije (ZTS)]], ki je slovenska članica Svetovne organizacije skavtskega gibanja (WOSM), le-ta tudi posameznim skavtinjam in skavtom zagotavlja pravico do osebnega članstva v WOSM-u, s tem pa tudi možnost udeležbe na njihovih izobraževanjih in mednarodnih skavtskih srečanjih, kot so [[Jamboree|jamboreeji]]. Recipročno [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] zagotavlja tabornikom (ZTS) možnost udeležbe na aktivnostih, ki jih organizira Svetovno združenje skavtinj ([[WAGGGS]]). == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=John S. Wilson |year=1959 |title=Scouting Round the World |publisher=Blandford Press |isbn= |cobiss= |pages=210|url=http://www.thedump.scoutscan.com/roundworld.pdf|language=EN}} ==Glej tudi== * [[Seznam članic Svetovne organizacije skavtskega gibanja]] * [[Zveza tabornikov Slovenije]] * [[Skavti]] [[Kategorija:Ustanove v Ženevi]] [[Kategorija:Skavtstvo]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1911]] [[Kategorija:Mednarodne organizacije]] fwpeueinvqqh5x31is0k8gv96pz04zc 0 601397 6748583 6668326 2026-09-10T08:04:49Z Shabicht 3554 6748583 wikitext text/x-wiki [[Slika:WOSM-Map.svg|sličica|Zemljevid organizacij članic]] [[Svetovna organizacija skavtskega gibanja]] (WOSM) priznava le eno skavtsko organizacijo na državo. Nekatere države imajo več organizacij združenih v federacijo z različnimi sestavnimi skupinami, razdeljenimi na podlagi vere (npr. Francija in Danska), etnične pripadnosti (npr. Izrael) ali jezika (npr. Belgija). Kanada je edina država, ki ima dve različni priznani združenji, ki sta razdeljeni po jeziku. Približno 30 članic WOSM-a je tudi članic Svetovnega združenja skavtinj in deklic vodnic, večinoma iz Evrope in arabskih držav. V Sloveniji je Članica WOSM-a [[Zveza tabornikov Slovenije]]. {| class="wikitable sortable" width="100%" |- bgcolor="#ddddff" !Država !Članstvo <br /><br /><small>(iz 2019)</small> <ref name="Census_2019">{{Navedi splet|title=WOSM MEMBERSHIP as at 31st December 2019|url=https://www.scout.org/sites/default/files/library_files/WOSM%20Census%202019_0.pdf|accessdate=2021-08-03|publisher=World Organization of the Scout Movement}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> !Ime organizacije članice !leto pridružitve <ref name="WOSM-SATW">{{Navedi splet|title=Some statistics|url=http://www.scout.org/en/around_the_world/countries/national_scout_organisations/some_statistics|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070121154237/http://www.scout.org/en/around_the_world/countries/national_scout_organisations/some_statistics|archivedate=January 21, 2007|accessdate=2010-03-30|publisher=World Organization of the Scout Movement}}</ref> !leto ustanovitve <ref name="WOSM-SATW" /> !Sprejema dečke/deklice |- |[[Afganistan]] |12,475 |Afghanistan Scout Association |2020 |1931 |oboje |- |[[Albanija]] |599 |Scouts of Albania |2024 |2021 |oboje |- |[[Alžirija]] |61,860 |Scouts Musulmans Algériens |1963 |1934 |oboje |- |[[Angola]] |28,011 |Associação de Escuteiros de Angola |1998 |1998 |oboje |- |[[Antigva in Barbuda|Antigua in Barbuda]] |105<ref name="FactsheetABSA">{{Navedi splet|date=August 2022|title=Annex 1: Factsheet of the Antigua and Barbuda Scout Association|url=https://members.scout.org/sites/default/files/users/3038029/imce/2022-17_Circular_Antigua_Barbuda_Annex_En_0.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221124125744/https://members.scout.org/sites/default/files/users/3038029/imce/2022-17_Circular_Antigua_Barbuda_Annex_En_0.pdf|archivedate=2022-11-24|publisher=[[World Scout Bureau]]}}</ref> |Antigua and Barbuda Scout Association |2022 |1917<ref name="FactsheetABSA" /> |oboje |- |[[Argentina]] |77,040 |Scouts de Argentina |1922 |1912 |oboje |- |[[Armenija]] |1,921 |Hayastani Azgayin Scautakan Sharjum Kazmakerputiun |1997 |1912 |oboje |- |[[Aruba]] |477 |Scouting Aruba |2016 |2000 |oboje |- |[[Avstralija]] |65,833 |Scouts Australia |1953 (predecessor) |1958 |oboje |- |[[Avstrija]] |27,210 |Pfadfinder und Pfadfinderinnen Österreichs |1922/1946 |1912 |oboje |- |[[Azerbajdžan]] |1,796 |Azərbaycan Skaut Assosiasiyasi |2000 |1997 |oboje |- |[[Bahami]] |1,134 |The Scout Association of the Bahamas |1974 |1913 |oboje |- |[[Bahrajn]] |2,286 |Boy Scouts of Bahrain |1970 |1953 |dečke |- |[[Bangladeš]] |2,070,376 |Bangladesh Scouts |1974 |1972 |oboje |- |[[Barbados]] |2,169 |Barbados Boy Scouts Association |1969 |1912 |dečke |- |[[Belorusija]] |1,182 |Belarusian Republican Scout Association |1989 |1909 |oboje |- |[[Belgija]] |109,606 |Guides and Scouts Movement of Belgium (federation of several organizations) |1922 |1911 |oboje |- |[[Belize]] |402 |The Scout Association of Belize |1987 |1911 |oboje |- |[[Benin]] |7,776 |Scoutisme Béninois |1964 |1932 |oboje |- |[[Butan (država)|Butan]] |61,300 |Bhutan Scout Tshogpa |1999 |1991 |oboje |- |[[Bolivija]] |6,118 |Asociación de Scouts de Bolivia |1950 |1915 |oboje |- |[[Bosna in Hercegovina]] |2,493 |Savez izviđača Bosne i Hercegovine |1999 |1999/2011 |oboje |- |[[Bocvana]] |19,242 |The Botswana Scouts Association |1958 |1936 |dečke |- |[[Brazilija]] |114,588 |União dos Escoteiros do Brasil |1922 |1910 |oboje |- |[[Brunej]] |1,256 |Persekutuan Pengakap Negara Brunei Darussalam |1981 |1933 |oboje |- |[[Bolgarija]] |510 |Organizatsia Na Bulgarskite Skauty |1999 |1911–1913 |oboje |- |[[Burkina Faso]] |7,674 |Fédération Burkinabé du Scoutisme (federation of several organizations) |1972 |1943 |oboje |- |[[Burundi]] |71,420 |Association des Scouts du Burundi |1979 |1940 |oboje |- |[[Kambodža]] |58,050 |National Association of Cambodian Scouts |2008 |2000 |oboje |- |[[Kamerun]] |16,872 |Les Scouts du Cameroun |1971 |1937 |oboje |- |[[Kanada]] |86,012 |Scouts Canada, with which is affiliated the Association des Scouts du Canada |1946 |1914 |oboje |- |[[Zelenortski otoki]] |347 |Associação dos Escuteiros de Cabo Verde |2002 |2002 | |- |[[Čad]] |14,500 |Fédération du Scoutisme Tchadien (federation of several organizations) |1974 |1960 |oboje |- |[[Čile]] |28,825 |Asociación de Guías y Scouts de Chile |1922/1974 |1909 |oboje |- |[[Kolumbija]] |15,209 |Asociación Scouts de Colombia |1933 |1917 |oboje |- |[[Komori]] |3,268 |Wezombeli |1990 |1975 |oboje |- |[[Kostarika|Kostarica]] |18,339 |Asociación de Guías y Scouts de Costa Rica |1925 |1915 |oboje |- |[[Hrvaška]] |3,483 |Savez izviđača Hrvatske |1993 |1915 |oboje |- |[[Curaçao]]<br /><br />[[Nizozemski Sveti Martin]]<br /><br />Karibska Nizozemska |1,143 |Scouting Antiano |2016 |1997 |oboje |- |[[Ciper]] |5,522 |Cyprus Scouts Association |1961 |1913 |oboje |- |[[Češka]] |67,959 |Junák - český skaut, z. s. |1922/1990/1996 |1911 |oboje |- |[[Vzhodni Kongo]] |141,338 |Fédération des Scouts de la République démocratique du Congo |1963 |1924 |oboje |- |[[Danska]] |50,644 |Fællesrådet for Danmarks Drengespejdere (federation of several organizations) |1922 |1909 |oboje |- |[[Dominika]] |455 |The Scout Association of Dominica |1990 |1929 |oboje |- |[[Dominikanska republika|Dominikanska Republika]] |2,354 |Asociación de Scouts Dominicanos |1930 |1926 |oboje |- |[[Vzhodni Timor]] |6,342 |União Nacional dos Escuteiros de Timor Leste |2017 |2003 |oboje |- |[[Ekvador|Ecvador]] |10,315 |Asociación de Scouts del Ecuador |1922 |1920 |oboje |- |[[Egipt]] |71,999 |Egyptian Federation for Scouts and Girl Guides (federation of several organizations) |1922 |1914 |oboje |- |[[Salvador]] |2,440 |Asociación de Scouts de El Salvador |1940 |1938 |oboje |- |[[Estonija]] |1,185 |Eesti Skautide Ühing |1922/1996 |1911/1989 |oboje |- |[[Esvatini]] |5,280 |Eswatini Scout Association |1968 |1928 |dečke |- |[[Etiopija]] |104,478 |Ethiopia Scout Association |2002 |1950 |oboje |- |[[Fidži]] |9,424 |Fiji Scouts Association |1971 |1914 |oboje |- |[[Finska]] |55,077 |Suomen Partiolaiset - Finlands Scouter ry |1922 |1910 |oboje |- |[[Francija]] |101,480 |Scoutisme Français (federation of several organizations) |1922 |1910 |oboje |- |[[Gabon]] |3,736 |Fédération Gabonaise du Scoutisme (federation of several organizations) |1971 |1936 |oboje |- |[[Gambija]] |15,564 |The Gambia Scout Association |1984 |1921 |oboje |- |[[Gruzija]] |2,759 |Sakartvelos Skauturi Modzraobis Organizatsia |1997 |1994 |oboje |- |[[Nemčija]] |124,779 |Ring deutscher Pfadfinder*innenverbände (federation of several organizations) |1950 |1910 |oboje |- |[[Gana]] |13,496 |The Ghana Scout Association |1960 |1912 |oboje |- |[[Grčija]] |16,694 |Soma Hellinon Proskopon |1922 |1910 |oboje |- |[[Grenada]] |1,367 |The Scout Association of Grenada |1979 |1924 |oboje |- |[[Gvatemala]] |5,506 |Asociación de Scouts de Guatemala |1930 |1928 |oboje |- |[[Gvineja]] |11,520 |Association Nationale des Scouts de Guinée |1990/2005 |1984 | |- |[[Gvineja Bissau]] |9,698 |Escuteiros da Guiné-Bissau |2017 |1966 |oboje |- |[[Gvajana]] |546 |The Scout Association of Guyana |1967 |1909 |oboje |- |[[Haiti]] |43,605 |Scouts d'Haïti |1932/1940 |1916 |oboje |- |[[Honduras]] |1,935 |Asociación de Scouts de Honduras |1957 |1952 |oboje |- |[[Hongkong]] |100,643 |The Scout Association of Hong Kong |1977 |1914 |oboje |- |[[Madžarska]] |12,516 |Magyar Cserkészszövetség |1922/1990 |1912 |oboje |- |[[Islandija]] |1,738 |Bandalag Íslenskra Skáta |1924 |1912 |oboje |- |[[Indija]] |3,581,332 |The Bharat Scouts and Guides |1938 |1909 |oboje |- |[[Indonezija]] |24,756,268 |Gerakan Pramuka |1961 |1912 |oboje |- |[[Irak]] |13,128 |Iraq Scout Association |1922/1956/2017 |1914 |oboje |- |[[Irska]] |48,478 |Scouting Ireland |1949 |1908 |oboje |- |[[Izrael]] |90,356 |Hitachdut Hatsofim Ve Hatsofot Be Israel (federation of several organizations) |1951 |1919 |oboje |- |[[Italija]] |103,276 |Federazione Italiana dello Scautismo (federation of several organizations) |1922/1946 |1912 |oboje |- |[[Slonokoščena obala]] |21,494 |Fédération Ivoirienne du Scoutisme (federation of several organizations) |1972 |1937 |oboje |- |[[Jamajka]] |1,386 |The Scout Association of Jamaica |1963 |1910 |oboje |- |[[Japonska]] |91,827 |Scout Association of Japan |1922/1950 |1913 |oboje |- |[[Jordanija]] |31,765 |Jordanian Association for Boy Scouts and Girl Guides |1955 |1954 |oboje |- |[[Kazahstan]] |1,010 |Organization of the Scout Movement of Kazakhstan |2008 |1992 |oboje |- |[[Kenija]] |2,145,640 |The Kenya Scouts Association |1964 |1910 |oboje |- |[[Kiribati]] |1,186 |Kiribati Scout Association |1993 |1993 |oboje |- |[[Južna Koreja]] |90,610 |Korea Scout Association |1953 |1922 |oboje |- |[[Kuvajt]] |6,215 |Kuwait Boy Scouts Association |1955 |1952 |dečke |- |[[Latvija]] |804 |Latvijas Skautu un Gaidu Centrālā Organizācija |1993 |1917 |oboje |- |[[Libanon]] |18,140 |Lebanese Scouting Federation (federation of several organizations) |1947 |1912 |oboje |- |[[Lesoto]] |2,044 |Lesotho Scouts Association |1971 |1936 |dečke |- |[[Liberija]] |7,841 |Boy Scouts of Liberia |1922/1965 |1922 |dečke |- |[[Libija]] |24,775 |Public Scout and Girl Guide Movement |1958 |1954 |oboje |- |[[Lihtenštajn]] |738 |Pfadfinder und Pfadfinderinnen Liechtensteins |1933 |1931 |oboje |- |[[Litva]] |3,000 |Lietuvos Skautija |1997 |1918 |oboje |- |[[Luksemburg]] |7,902 |Scouting in Luxembourg (federation of several organizations) |1922 |1914 |oboje |- |[[Makav]] |2,373 |Associação de Escoteiros de Macau |2017 |1921 |oboje |- |[[Madagaskar]] |50,041 |Firaisan'ny Skotisma eto Madagasikara (federation of several organizations) |1960 |1921 |oboje |- |[[Malavi]] |101,610 |The Scout Association of Malawi |2005 |1996 | |- |[[Malezija]] |117,391 |Persekutuan Pengakap Malaysia |1957 |1911 |oboje |- |[[Maldivi]] |10,726 |The Scout Association of Maldives |1990 |1963 |oboje |- |[[Mali]] |5000+ |Association des Scouts et Guides du Mali |2024 |2022 |oboje |- |[[Malta]] |3,639 |The Scout Association of Malta |1966 |1908 |oboje |- |[[Mavretanija]] |3,724 |Association des Scouts et Guides de Mauritanie |1983 |1947 |oboje |- |[[Mavricij]] |2,388 |The Mauritius Scout Association |1971 |1912 |oboje |- |[[Mehika]] |44,731 |Asociación de Scouts de México, A.C. |1926 |1920 |oboje |- |[[Moldavija]] |363 |Organizaţia Naţionala A Scouţilor Din Moldova |1997 |1921 |oboje |- |[[Monako]] |133 |Association des Guides et Scouts de Monaco |1990 |1990 |oboje |- |[[Mongolija]] |9,799 |Mongolyn Skautyn Kholboo |1994 |1992 |oboje |- |[[Črna gora]] |1,738 |Savez Izviđača Crne Gore |2008 |2006 |oboje |- |[[Maroko]] |12,304 |Fédération Nationale du Scoutisme Marocain |1961 |1933 |oboje |- |[[Mozambik]] |8,692 |Liga dos Escuteiros de Moçambique |1999 |1960 |oboje |- |[[Mjanmar]] |16,930 |Myanmar Scout |2016 |2012 |oboje |- |[[Namibija]] |3,909 |Scouts of Namibia |1990 |1917 |oboje |- |[[Nepal]] |49,152 |Nepal Scouts |1969 |1952 |oboje |- |[[Nizozemska]] |115,000 |Scouting Nederland |1922 |1910 |oboje |- |[[Nova Zelandija]] |18,724 |Scouts Aotearoa New Zealand |1953 |1922 |oboje |- |[[Nikaragva]] |1,337 |Asociación de Scouts de Nicaragua |1946 |1917 |oboje |- |[[Niger]] |3,300 |Association des Scouts du Niger |1996 |1947 |oboje |- |[[Nigerija]] |750,073 |Scout Association of Nigeria |1961 |1915 |oboje |- |[[Severna Makedonija|Severna Makedonia]] |2,787 |Sojuz na Izvidnici na Makedonija |1997 |1921 |oboje |- |[[Norveška]] |17,261 |Speiderne i Norge (federation of several organizations) |1922 |1911 |oboje |- |[[Oman]] |35,281 |The National Organisation for Scouts and Guides |1977 |1948 |oboje |- |[[Pakistan]] |703,050 |Pakistan Boy Scouts Association |1948 |1947 |dečke |- |[[Palestina]] |81,082 |Palestinian Scout Association |2016 |1912 |oboje |- |[[Panama]] |2,259 |Asociación Nacional de Scouts de Panamá |1924/1950 |1924 |oboje |- |[[Papuanska Nova Gvineja]] |5,487 |The Scout Association of Papua New Guinea |1976 |1926 |dečke |- |[[Paragvaj]] |1,234 |Asociación de Scouts del Paraguay |1962 |1960 |oboje |- |[[Peru]] |8,254 |Asociación de Scouts del Perú |1922 |1916 |oboje |- |[[Filipini]] |2,808,881 |Boy Scouts of the Philippines |1946 |1936 |oboje |- |[[Poljska]] |142,692 |Związek Harcerstwa Polskiego |1922/1996 |1918 |oboje |- |[[Portugalska]] |78,440 |Federação Escotista de Portugal |1922 |1913 |oboje |- |[[Katar]] |6,316 |The Scout and Guide Association of Qatar |1965 |1955 |oboje |- |[[Zahodni Kongo|Zahodnji Kongo]] |17,466 |Scoutisme Congolais |2023 |1930s/1991 |oboje |- |[[Romunija]] |6,495 |Cercetaşii României |1993 |1914 |oboje |- |[[Rusija]] |2,035 |All-Russian Scout Association |2004 |1909 |oboje |- |[[Ruanda]] |49,374 |Rwanda Scouts Association |1975 |1940 |oboje |- |[[Sveta Lucija (država)|Sveta Lucija]] |355 |The Saint Lucia Scout Association |1990 |1910 |oboje |- |[[Sveti Vincencij in Grenadine|Sveti Vincent in Grenadine]] |211 |The Scout Association of Saint Vincent and the Grenadines |1990 |1911 |oboje |- |[[San Marino]] |269 |Associazione Guide Esploratori Cattolici Sammarinesi<ref>{{Navedi splet|title=Associazione Guide Esploratori Cattolici Sammarinesi (AGECS) is now a WOSM member!|url=https://www.scout.org/node/360301|website=www.scout.org}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |1990/2017 |1973 |oboje |- |[[Sveti Tomaž in Princ]] |1,398 |Associação dos Escuteiros de São Tomé e Príncipe |2017 |1993 |oboje |- |[[Saudova Arabija]] |18,737 |Saudi Arabian Boy Scouts Association |1963 |1961 |oboje |- |[[Senegal]] |5,297 |Confédération Sénégalaise du Scoutisme (federation of several organizations) |1963 |1930 |oboje |- |[[Srbija]] |4,897 |Savez Izviđača Srbije |1995 |1911 |oboje |- |[[Sejšeli]] |274 |Seychelles Scout Association |1927 |2002 |oboje |- |[[Sierra Leone]] |20,658 |Sierra Leone Scouts Association |1964 |1909 |oboje |- |[[Singapur]] |12,526 |The Singapore Scout Association |1966 |1910 |oboje |- |[[Slovaška]] |7,632 |Slovenský skauting |1922/1990/1997 |1913 |oboje |- |[[Slovenija]] |6,855 |[[Zveza tabornikov Slovenije]] |1994 |1915 |oboje |- |[[Salomonovi otoki]] |500<ref name="WOSM-SOLOMONISLANDS">{{Navedi splet|title=Solomon Islands joins global scout movement|date=June 28, 2021|url=https://www.scout.org/solomon-islands-joins-world-scouting|accessdate=2021-08-03|publisher=World Organization of the Scout Movement}}</ref> |Solomon Islands Scout Association |2021 |1928 |oboje |- |[[Južna Afrika|Južna Africa]] |97,910 |Scouts South Africa |1937 |1908 |oboje |- |[[Južni Sudan]] |11,300 |South Sudan Scout Association<ref name="WOSM-SOUTHSUDAN">{{Navedi splet|title=South Sudan joins World Scouting family|url=http://www.scout.org/information_events/news/south_sudan|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130605110504/http://www.scout.org/information_events/news/south_sudan|archivedate=2013-06-05|accessdate=2013-05-03|publisher=World Organization of the Scout Movement}}</ref> |2013 |2011 |oboje |- |[[Španija]] |72,669 |Federación de Escultismo en España |1922/1978 |1912 |oboje |- |[[Šrilanka|Šrianka]] |66,847 |Sri Lanka Scout Association |1953 |1912 |oboje |- |[[Sudan]] |14,682 |Sudan Scouts Association |1956 |1935 |dečke |- |[[Surinam]] |756 |Boy Scouts van Suriname |1968 |1924 |oboje |- |[[Švedska]] |39,763 |Scouterna |1922 |1911 |oboje |- |[[Švica]] |25,554 |Swiss Guide and Scout Movement |1922 |1912 |oboje |- |[[Sirija]] |9,260 |Scouts of Syria |2008 |1912/1949 |oboje |- |[[Republika Kitajska (Tajvan)|Tajvan]] |56,081 |Scouts of China |1937 |1912 |oboje |- |[[Tadžikistan]] |563 |Ittihodi Scouthoi Tojikiston |1997 |1991 |oboje |- |[[Tanzanija]] |538,933 |Tanzania Scouts Association |1963 |1929 |oboje |- |[[Tajska]] |751,927 |The National Scout Organization of Thailand |1922 |1911 |oboje |- |[[Togo]] |10,676 |Association Scoute du Togo |1977 |1920 |oboje |- |[[Trinidad in Tobago]] |2,101 |The Scout Association of Trinidad and Tobago |1963 |1911 |oboje |- |[[Tunizija|Tunizia]] |29,105 |Les Scouts Tunisiens |1957 |1933 |oboje |- |[[Turčija]] |223,417 |Türkiye İzcilik Federasyonu |1950 |1923 |oboje |- |[[Uganda]] |116,054 |The Uganda Scouts Association |1964 |1915 |oboje |- |[[Ukrajina]] |1,417 |National Organization of Scouts of Ukraine |2008 |2007 |oboje |- |[[Združeni arabski emirati]] |3,968 |Emirates Scout Association |1977 |1972 |dečke |- |[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |637,185 |The Scout Association |1922 |1910 |oboje |- |[[Združene države Amerike]] |2,744,682 |Scouting America |1922 |1910 |oboje |- |[[Urugvaj]] |2,044 |Movimiento Scout del Uruguay |1950 |1946 |oboje |- |[[Venezuela]] |9,904 |Asociación de Scouts de Venezuela |1937 |1913 |oboje |- |[[Vietnam]] |6,209 |Pathfinder Scouts Vietnam |2019 |1930 |oboje |- |[[Jemen]] |7,095 |Yemen Scouts and Guides Association - Scout branch |1980 |1927 |dečke |- |[[Zambija]] |15,271 |Zambia Scouts Association |1965 |1930 |oboje |- |[[Zimbabve]] |17,841 |The Scout Association of Zimbabwe |1980 |1909 |oboje |} == Nesuverena ozemlja z neodvisnimi organizacijami članicami WOSM == * [[Hongkong]] - Združenje skavtov Hongkonga: Polnopravni član Svetovne organizacije skavtskega gibanja * [[Aruba]] - Skavtstvo Aruba: Polnopravni član Svetovne organizacije skavtskega gibanja * [[Francoska Polinezija]] - Conseil du Scoutisme polynésien: Pridruženi član azijsko-pacifiške regije Svetovne organizacije skavtskega gibanja * [[Makav|Macau]] - Associação de Escoteiros de Macau: polnopravni član Svetovne organizacije skavtskega gibanja * [[Curaçao]], [[Nizozemski Sveti Martin|Sint Maarten]] in Karibska Nizozemska (nekdanji [[Nizozemski Antili]] ) - Skavtstvo Antiano: Polnopravni član Svetovne organizacije skavtskega gibanja == Države in ozemlja, kjer skavtstvo vodijo čezmorske podružnice organizacij članic WOSM == Deset od teh čezmorskih podružnic akreditiranih nacionalnih skavtskih organizacij WOSM šteje za "potencialne člane" (označeno z *). <ref>{{Navedi splet|title=Scouting elsewhere|url=http://www.scout.org/en/around_the_world/countries/scouting_elsewhere|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070312052328/http://www.scout.org/en/around_the_world/countries/scouting_elsewhere|archivedate=2007-03-12|accessdate=2008-07-10|publisher=World Organization of the Scout Movement}}</ref> === Suverene države === ==== Vodi Scouting America ==== * [[Združene države Mikronezije|Zvezne države Mikronezije]] - Skavtstvo v Zveznih državah Mikronezije * - Aloha Council of Scouting America * [[Marshallovi otoki]] - Skavtstvo na Marshallovih otokih * - Aloha Council of Scouting America * [[Palav|Palau]] - Skavtstvo na Palauu * - Aloha Council of Scouting America ==== Vodi The Scout Association (VB) ==== * [[Sveti Krištof in Nevis]] - Skavtska zveza Svetega Krištofa in Nevisa * * [[Tonga]] - podružnica Skavtskega združenja v Tongi * * [[Tuvalu]] - Združenje skavtov Tuvaluja * * [[Vanuatu]] - Vanuatska podružnica Združenja skavtov * ==== Vodi Scouts Australia ==== * [[Nauru]] - Skavtstvo v Nauru * === Nesuverena ozemlja === ==== Avstralija ==== * [[Božični otok]] - Avstralski skavti * [[Kokosovi (Keelingovi) otoki]] - Scouts Australia * otok Norfolk - Avstralski skavti ==== Danska ==== * [[Ferski otoki]] - Føroya Skótaráð * [[Grenlandija]] - Grønlands Spejderkorps ==== Francija ==== * [[Francoska Gvajana]] - Skavtstvo v Francoski Gvajani * [[Gvadelup]] in Sveti Martin - Skavtstvo na Gvadalupeju in Saint Martinu * [[Martinik]] - skavti in vodniki po Martiniku * [[Mayotte]] - Skavtstvo na Mayotteu * [[Nova Kaledonija]] - Skavtstvo v Novi Kaledoniji * [[Reunion|Réunion]] - skavtstvo na Réunionu * [[Sveta Peter in Mihael]] - skavtstvo v Saint Pierre in Miquelon * [[Wallis in Futuna]] - Skavtstvo na Wallisu in Futuni ==== Nova Zelandija ==== * [[Cookovi otoki]] - Združenje skavtov Cookovih otokov * [[Nijuve|Niue]] - Skavtstvo in vodiči na Niueju * [[Tokelav|Tokelau]] - Skavtstvo in vodiči na Tokelau ==== Združeno kraljestvo ==== * [[Angvila]] - Združenje skavtov Angvile * [[Bermudi]] - Združenje skavtov Bermuda * [[Kajmanji otoki]] - Skavtska zveza Kajmanjih otokov * [[Falklandi]] - Skavtstvo in vodenje na Falklandih * [[Gibraltar]] - Gibraltarska skavtska zveza * [[Monserat]] - Združenje skavtov Monserata * [[Sveta Helena (otok)|Sveta Helena]] in [[Ascension]] - Skavtstvo in vodenje na Sveti Heleni in Ascensionu * [[Otoki Turks in Caicos]] - Združenje skavtov otokov Turks in Caicos * [[Britanski Deviški otoki]] - Združenje skavtov Britanskih Deviških otokov ==== Združene države Amerike ==== * [[Ameriška Samoa]] - Skavtstvo v Ameriški Samoi - Aloha Council of Scouting America * [[Gvam]] - Skavtstvo na Gvamu - Aloha Council of Scouting America * [[Severni Marijanski otoki]] - Skavtstvo na Severnih Marijanskih otokih - Aloha Council of Scouting America * [[Portoriko]] - Portoriški svet skavtov Amerike * [[Deviški otoki Združenih držav|Ameriški Deviški otoki]] - Skavtstvo na Ameriških Deviških otokih je v pristojnosti Nacionalnega sveta prestolnice pri Skavtih Amerike == Potencialne države članice WOSM == Leta 2020 je WOSM na seznam potencialnih članic uvrstil 25 suverenih držav. 10 od teh je imelo skavtske službe prekomorske podružnice organizacij članic WOSM. <ref name="world">{{Navedi splet|title=National Scout Organizations|url=https://www.scout.org/worldwide|website=www.scout.org}}</ref> * [[Srednjeafriška republika]] - Fédération du scoutisme centralfricain * [[Džibuti]] - Združenje skavtov Džibutija * [[Ekvatorialna Gvineja]] - Skavtstvo v Ekvatorialni Gvineji * [[Eritreja]] - Nacionalno skavtsko združenje Eritreje * [[Iran]] - Iranska skavtska organizacija * [[Kirgizistan]] - Skavtstvo v Kirgizistanu * [[Samoa]] - Skavtstvo v Samoi * [[Somalija]] - Skavtstvo v Somaliji * [[Turkmenistan]] - Skavtstvo v Turkmenistanu * [[Uzbekistan]] - Skavtstvo v Uzbekistanu == Države brez skavtske organizacije == Leta 2020 je WOSM na seznam uvrstil pet suverenih držav brez skavtov; seznam pa je izpustil Vatikan, ki prav tako nima skavtov. <ref name="world"/> * [[Andora]] - Skavtstvo in vodenje v Andori - ponovno aktivirano leta 2016 * [[Ljudska republika Kitajska]] ( celinska Kitajska ) - Skavtstvo na celinski Kitajski - Skavtska zveza Ljudske republike Kitajske * [[Kuba]] - kubansko skavtstvo pred letom 1961 in v izgnanstvu [Opomba: ena nova skavtska skupina, v katoliški cerkvi v Santiagu de Cuba od začetka leta 2012] * [[Laos]] - Laoško skavtstvo pred letom 1975 in v izgnanstvu [Laoško skavtstvo v izgnanstvu je obstajalo vsaj do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja v Los Angelesu in Birminghamu. Pravzaprav majhen ostanek ostaja v Sacramentu in San Pablu, skupaj z drugimi vietnamskimi skavti v izgnanstvu in kamboškimi skavtskimi skupinami v izgnanstvu.] * [[Severna Koreja]] - skupna zgodovina s Korejsko skavtsko zvezo pred letom 1950 * [[Vatikan]] - Skavtstvo v Vatikanu == Drug status == * [[Antarktika]] - Skavtstvo na Antarktiki * [[Kosovo]] - Skavtstvo na Kosovu - delno priznana država * [[Somaliland]] - Skavtstvo v Somalilandu - samooklicana nepriznana funkcionalna država znotraj Somalije * [[Zahodna Sahara]] - Skavtstvo v Zahodni Sahari == Glej tudi == {{Portal|Scouting}} * Seznam članic Svetovnega združenja skavtinj in dekliških vodnic == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Seznami organizacij]] [[Kategorija:Skavtstvo]] e71eons26o7sk9aq0sr7ppfx6trfmvq 6748584 6748583 2026-09-10T08:10:08Z Shabicht 3554 6748584 wikitext text/x-wiki [[Slika:WOSM-Map.svg|sličica|Zemljevid organizacij članic]] '''Svetovna organizacija skavtskega gibanja''' ('''WOSM'''), je največja in najstarejša mednarodna organizacija v skavtskem gibanju, ustanovljena pa je bila leta 1922<ref name="constitution">{{Navedi splet|date=January 2011|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement|url=http://scout.org/sites/default/files/library_files/WOSM_Constitution_EN.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160303230419/http://scout.org/sites/default/files/library_files/WOSM_Constitution_EN.pdf|archivedate=3 March 2016|accessdate=23 February 2015|publisher=World Organization of the Scout Movement|page=3}}</ref><ref name="Colquhoun 1954">{{Navedi knjigo|last=Colquhoun, OBE|first=John Frederick|authorlink=John Frederick Colquhoun|title=Running a Scout Group|publisher=The Boy Scouts Association|year=1954|location=London|pages=198|quote=the first International Conference was held in Paris in '1922', when Great Britain became one of the founder-members of the world organization.}}</ref> kot '''Mednarodna konferenca skavtskega gibanja'''. Ima 176 članic. Članice so nacionalne skavtske organizacije, ki so ustanovile WOSM ali jih je WOSM pozneje priznal. [[Svetovna organizacija skavtskega gibanja]] priznava le eno skavtsko organizacijo na državo. Nekatere države imajo več organizacij, združenih v federacijo z različnimi sestavnimi skupinami, razdeljenimi na podlagi vere (npr. Francija in Danska), etnične pripadnosti (npr. Izrael) ali jezika (npr. Belgija). Kanada je edina država, ki ima dve različni priznani združenji, ki se delita zaradi uradnega jezika. Približno 30 članic WOSM-a je tudi članic Svetovnega združenja skavtinj in deklic vodnic, večinoma iz Evrope in arabskih držav. V Sloveniji je Članica WOSM-a [[Zveza tabornikov Slovenije]]. {| class="wikitable sortable" width="100%" |- bgcolor="#ddddff" !Država !Članstvo <br /><br /><small>(iz 2019)</small> <ref name="Census_2019">{{Navedi splet|title=WOSM MEMBERSHIP as at 31st December 2019|url=https://www.scout.org/sites/default/files/library_files/WOSM%20Census%202019_0.pdf|accessdate=2021-08-03|publisher=World Organization of the Scout Movement}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> !Ime organizacije članice !leto pridružitve <ref name="WOSM-SATW">{{Navedi splet|title=Some statistics|url=http://www.scout.org/en/around_the_world/countries/national_scout_organisations/some_statistics|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070121154237/http://www.scout.org/en/around_the_world/countries/national_scout_organisations/some_statistics|archivedate=January 21, 2007|accessdate=2010-03-30|publisher=World Organization of the Scout Movement}}</ref> !leto ustanovitve <ref name="WOSM-SATW" /> !Sprejema dečke/deklice |- |[[Afganistan]] |12,475 |Afghanistan Scout Association |2020 |1931 |oboje |- |[[Albanija]] |599 |Scouts of Albania |2024 |2021 |oboje |- |[[Alžirija]] |61,860 |Scouts Musulmans Algériens |1963 |1934 |oboje |- |[[Angola]] |28,011 |Associação de Escuteiros de Angola |1998 |1998 |oboje |- |[[Antigva in Barbuda|Antigua in Barbuda]] |105<ref name="FactsheetABSA">{{Navedi splet|date=August 2022|title=Annex 1: Factsheet of the Antigua and Barbuda Scout Association|url=https://members.scout.org/sites/default/files/users/3038029/imce/2022-17_Circular_Antigua_Barbuda_Annex_En_0.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221124125744/https://members.scout.org/sites/default/files/users/3038029/imce/2022-17_Circular_Antigua_Barbuda_Annex_En_0.pdf|archivedate=2022-11-24|publisher=[[World Scout Bureau]]}}</ref> |Antigua and Barbuda Scout Association |2022 |1917<ref name="FactsheetABSA" /> |oboje |- |[[Argentina]] |77,040 |Scouts de Argentina |1922 |1912 |oboje |- |[[Armenija]] |1,921 |Hayastani Azgayin Scautakan Sharjum Kazmakerputiun |1997 |1912 |oboje |- |[[Aruba]] |477 |Scouting Aruba |2016 |2000 |oboje |- |[[Avstralija]] |65,833 |Scouts Australia |1953 (predecessor) |1958 |oboje |- |[[Avstrija]] |27,210 |Pfadfinder und Pfadfinderinnen Österreichs |1922/1946 |1912 |oboje |- |[[Azerbajdžan]] |1,796 |Azərbaycan Skaut Assosiasiyasi |2000 |1997 |oboje |- |[[Bahami]] |1,134 |The Scout Association of the Bahamas |1974 |1913 |oboje |- |[[Bahrajn]] |2,286 |Boy Scouts of Bahrain |1970 |1953 |dečke |- |[[Bangladeš]] |2,070,376 |Bangladesh Scouts |1974 |1972 |oboje |- |[[Barbados]] |2,169 |Barbados Boy Scouts Association |1969 |1912 |dečke |- |[[Belorusija]] |1,182 |Belarusian Republican Scout Association |1989 |1909 |oboje |- |[[Belgija]] |109,606 |Guides and Scouts Movement of Belgium (federation of several organizations) |1922 |1911 |oboje |- |[[Belize]] |402 |The Scout Association of Belize |1987 |1911 |oboje |- |[[Benin]] |7,776 |Scoutisme Béninois |1964 |1932 |oboje |- |[[Butan (država)|Butan]] |61,300 |Bhutan Scout Tshogpa |1999 |1991 |oboje |- |[[Bolivija]] |6,118 |Asociación de Scouts de Bolivia |1950 |1915 |oboje |- |[[Bosna in Hercegovina]] |2,493 |Savez izviđača Bosne i Hercegovine |1999 |1999/2011 |oboje |- |[[Bocvana]] |19,242 |The Botswana Scouts Association |1958 |1936 |dečke |- |[[Brazilija]] |114,588 |União dos Escoteiros do Brasil |1922 |1910 |oboje |- |[[Brunej]] |1,256 |Persekutuan Pengakap Negara Brunei Darussalam |1981 |1933 |oboje |- |[[Bolgarija]] |510 |Organizatsia Na Bulgarskite Skauty |1999 |1911–1913 |oboje |- |[[Burkina Faso]] |7,674 |Fédération Burkinabé du Scoutisme (federation of several organizations) |1972 |1943 |oboje |- |[[Burundi]] |71,420 |Association des Scouts du Burundi |1979 |1940 |oboje |- |[[Kambodža]] |58,050 |National Association of Cambodian Scouts |2008 |2000 |oboje |- |[[Kamerun]] |16,872 |Les Scouts du Cameroun |1971 |1937 |oboje |- |[[Kanada]] |86,012 |Scouts Canada, with which is affiliated the Association des Scouts du Canada |1946 |1914 |oboje |- |[[Zelenortski otoki]] |347 |Associação dos Escuteiros de Cabo Verde |2002 |2002 | |- |[[Čad]] |14,500 |Fédération du Scoutisme Tchadien (federation of several organizations) |1974 |1960 |oboje |- |[[Čile]] |28,825 |Asociación de Guías y Scouts de Chile |1922/1974 |1909 |oboje |- |[[Kolumbija]] |15,209 |Asociación Scouts de Colombia |1933 |1917 |oboje |- |[[Komori]] |3,268 |Wezombeli |1990 |1975 |oboje |- |[[Kostarika|Kostarica]] |18,339 |Asociación de Guías y Scouts de Costa Rica |1925 |1915 |oboje |- |[[Hrvaška]] |3,483 |Savez izviđača Hrvatske |1993 |1915 |oboje |- |[[Curaçao]]<br /><br />[[Nizozemski Sveti Martin]]<br /><br />Karibska Nizozemska |1,143 |Scouting Antiano |2016 |1997 |oboje |- |[[Ciper]] |5,522 |Cyprus Scouts Association |1961 |1913 |oboje |- |[[Češka]] |67,959 |Junák - český skaut, z. s. |1922/1990/1996 |1911 |oboje |- |[[Vzhodni Kongo]] |141,338 |Fédération des Scouts de la République démocratique du Congo |1963 |1924 |oboje |- |[[Danska]] |50,644 |Fællesrådet for Danmarks Drengespejdere (federation of several organizations) |1922 |1909 |oboje |- |[[Dominika]] |455 |The Scout Association of Dominica |1990 |1929 |oboje |- |[[Dominikanska republika|Dominikanska Republika]] |2,354 |Asociación de Scouts Dominicanos |1930 |1926 |oboje |- |[[Vzhodni Timor]] |6,342 |União Nacional dos Escuteiros de Timor Leste |2017 |2003 |oboje |- |[[Ekvador|Ecvador]] |10,315 |Asociación de Scouts del Ecuador |1922 |1920 |oboje |- |[[Egipt]] |71,999 |Egyptian Federation for Scouts and Girl Guides (federation of several organizations) |1922 |1914 |oboje |- |[[Salvador]] |2,440 |Asociación de Scouts de El Salvador |1940 |1938 |oboje |- |[[Estonija]] |1,185 |Eesti Skautide Ühing |1922/1996 |1911/1989 |oboje |- |[[Esvatini]] |5,280 |Eswatini Scout Association |1968 |1928 |dečke |- |[[Etiopija]] |104,478 |Ethiopia Scout Association |2002 |1950 |oboje |- |[[Fidži]] |9,424 |Fiji Scouts Association |1971 |1914 |oboje |- |[[Finska]] |55,077 |Suomen Partiolaiset - Finlands Scouter ry |1922 |1910 |oboje |- |[[Francija]] |101,480 |Scoutisme Français (federation of several organizations) |1922 |1910 |oboje |- |[[Gabon]] |3,736 |Fédération Gabonaise du Scoutisme (federation of several organizations) |1971 |1936 |oboje |- |[[Gambija]] |15,564 |The Gambia Scout Association |1984 |1921 |oboje |- |[[Gruzija]] |2,759 |Sakartvelos Skauturi Modzraobis Organizatsia |1997 |1994 |oboje |- |[[Nemčija]] |124,779 |Ring deutscher Pfadfinder*innenverbände (federation of several organizations) |1950 |1910 |oboje |- |[[Gana]] |13,496 |The Ghana Scout Association |1960 |1912 |oboje |- |[[Grčija]] |16,694 |Soma Hellinon Proskopon |1922 |1910 |oboje |- |[[Grenada]] |1,367 |The Scout Association of Grenada |1979 |1924 |oboje |- |[[Gvatemala]] |5,506 |Asociación de Scouts de Guatemala |1930 |1928 |oboje |- |[[Gvineja]] |11,520 |Association Nationale des Scouts de Guinée |1990/2005 |1984 | |- |[[Gvineja Bissau]] |9,698 |Escuteiros da Guiné-Bissau |2017 |1966 |oboje |- |[[Gvajana]] |546 |The Scout Association of Guyana |1967 |1909 |oboje |- |[[Haiti]] |43,605 |Scouts d'Haïti |1932/1940 |1916 |oboje |- |[[Honduras]] |1,935 |Asociación de Scouts de Honduras |1957 |1952 |oboje |- |[[Hongkong]] |100,643 |The Scout Association of Hong Kong |1977 |1914 |oboje |- |[[Madžarska]] |12,516 |Magyar Cserkészszövetség |1922/1990 |1912 |oboje |- |[[Islandija]] |1,738 |Bandalag Íslenskra Skáta |1924 |1912 |oboje |- |[[Indija]] |3,581,332 |The Bharat Scouts and Guides |1938 |1909 |oboje |- |[[Indonezija]] |24,756,268 |Gerakan Pramuka |1961 |1912 |oboje |- |[[Irak]] |13,128 |Iraq Scout Association |1922/1956/2017 |1914 |oboje |- |[[Irska]] |48,478 |Scouting Ireland |1949 |1908 |oboje |- |[[Izrael]] |90,356 |Hitachdut Hatsofim Ve Hatsofot Be Israel (federation of several organizations) |1951 |1919 |oboje |- |[[Italija]] |103,276 |Federazione Italiana dello Scautismo (federation of several organizations) |1922/1946 |1912 |oboje |- |[[Slonokoščena obala]] |21,494 |Fédération Ivoirienne du Scoutisme (federation of several organizations) |1972 |1937 |oboje |- |[[Jamajka]] |1,386 |The Scout Association of Jamaica |1963 |1910 |oboje |- |[[Japonska]] |91,827 |Scout Association of Japan |1922/1950 |1913 |oboje |- |[[Jordanija]] |31,765 |Jordanian Association for Boy Scouts and Girl Guides |1955 |1954 |oboje |- |[[Kazahstan]] |1,010 |Organization of the Scout Movement of Kazakhstan |2008 |1992 |oboje |- |[[Kenija]] |2,145,640 |The Kenya Scouts Association |1964 |1910 |oboje |- |[[Kiribati]] |1,186 |Kiribati Scout Association |1993 |1993 |oboje |- |[[Južna Koreja]] |90,610 |Korea Scout Association |1953 |1922 |oboje |- |[[Kuvajt]] |6,215 |Kuwait Boy Scouts Association |1955 |1952 |dečke |- |[[Latvija]] |804 |Latvijas Skautu un Gaidu Centrālā Organizācija |1993 |1917 |oboje |- |[[Libanon]] |18,140 |Lebanese Scouting Federation (federation of several organizations) |1947 |1912 |oboje |- |[[Lesoto]] |2,044 |Lesotho Scouts Association |1971 |1936 |dečke |- |[[Liberija]] |7,841 |Boy Scouts of Liberia |1922/1965 |1922 |dečke |- |[[Libija]] |24,775 |Public Scout and Girl Guide Movement |1958 |1954 |oboje |- |[[Lihtenštajn]] |738 |Pfadfinder und Pfadfinderinnen Liechtensteins |1933 |1931 |oboje |- |[[Litva]] |3,000 |Lietuvos Skautija |1997 |1918 |oboje |- |[[Luksemburg]] |7,902 |Scouting in Luxembourg (federation of several organizations) |1922 |1914 |oboje |- |[[Makav]] |2,373 |Associação de Escoteiros de Macau |2017 |1921 |oboje |- |[[Madagaskar]] |50,041 |Firaisan'ny Skotisma eto Madagasikara (federation of several organizations) |1960 |1921 |oboje |- |[[Malavi]] |101,610 |The Scout Association of Malawi |2005 |1996 | |- |[[Malezija]] |117,391 |Persekutuan Pengakap Malaysia |1957 |1911 |oboje |- |[[Maldivi]] |10,726 |The Scout Association of Maldives |1990 |1963 |oboje |- |[[Mali]] |5000+ |Association des Scouts et Guides du Mali |2024 |2022 |oboje |- |[[Malta]] |3,639 |The Scout Association of Malta |1966 |1908 |oboje |- |[[Mavretanija]] |3,724 |Association des Scouts et Guides de Mauritanie |1983 |1947 |oboje |- |[[Mavricij]] |2,388 |The Mauritius Scout Association |1971 |1912 |oboje |- |[[Mehika]] |44,731 |Asociación de Scouts de México, A.C. |1926 |1920 |oboje |- |[[Moldavija]] |363 |Organizaţia Naţionala A Scouţilor Din Moldova |1997 |1921 |oboje |- |[[Monako]] |133 |Association des Guides et Scouts de Monaco |1990 |1990 |oboje |- |[[Mongolija]] |9,799 |Mongolyn Skautyn Kholboo |1994 |1992 |oboje |- |[[Črna gora]] |1,738 |Savez Izviđača Crne Gore |2008 |2006 |oboje |- |[[Maroko]] |12,304 |Fédération Nationale du Scoutisme Marocain |1961 |1933 |oboje |- |[[Mozambik]] |8,692 |Liga dos Escuteiros de Moçambique |1999 |1960 |oboje |- |[[Mjanmar]] |16,930 |Myanmar Scout |2016 |2012 |oboje |- |[[Namibija]] |3,909 |Scouts of Namibia |1990 |1917 |oboje |- |[[Nepal]] |49,152 |Nepal Scouts |1969 |1952 |oboje |- |[[Nizozemska]] |115,000 |Scouting Nederland |1922 |1910 |oboje |- |[[Nova Zelandija]] |18,724 |Scouts Aotearoa New Zealand |1953 |1922 |oboje |- |[[Nikaragva]] |1,337 |Asociación de Scouts de Nicaragua |1946 |1917 |oboje |- |[[Niger]] |3,300 |Association des Scouts du Niger |1996 |1947 |oboje |- |[[Nigerija]] |750,073 |Scout Association of Nigeria |1961 |1915 |oboje |- |[[Severna Makedonija|Severna Makedonia]] |2,787 |Sojuz na Izvidnici na Makedonija |1997 |1921 |oboje |- |[[Norveška]] |17,261 |Speiderne i Norge (federation of several organizations) |1922 |1911 |oboje |- |[[Oman]] |35,281 |The National Organisation for Scouts and Guides |1977 |1948 |oboje |- |[[Pakistan]] |703,050 |Pakistan Boy Scouts Association |1948 |1947 |dečke |- |[[Palestina]] |81,082 |Palestinian Scout Association |2016 |1912 |oboje |- |[[Panama]] |2,259 |Asociación Nacional de Scouts de Panamá |1924/1950 |1924 |oboje |- |[[Papuanska Nova Gvineja]] |5,487 |The Scout Association of Papua New Guinea |1976 |1926 |dečke |- |[[Paragvaj]] |1,234 |Asociación de Scouts del Paraguay |1962 |1960 |oboje |- |[[Peru]] |8,254 |Asociación de Scouts del Perú |1922 |1916 |oboje |- |[[Filipini]] |2,808,881 |Boy Scouts of the Philippines |1946 |1936 |oboje |- |[[Poljska]] |142,692 |Związek Harcerstwa Polskiego |1922/1996 |1918 |oboje |- |[[Portugalska]] |78,440 |Federação Escotista de Portugal |1922 |1913 |oboje |- |[[Katar]] |6,316 |The Scout and Guide Association of Qatar |1965 |1955 |oboje |- |[[Zahodni Kongo|Zahodnji Kongo]] |17,466 |Scoutisme Congolais |2023 |1930s/1991 |oboje |- |[[Romunija]] |6,495 |Cercetaşii României |1993 |1914 |oboje |- |[[Rusija]] |2,035 |All-Russian Scout Association |2004 |1909 |oboje |- |[[Ruanda]] |49,374 |Rwanda Scouts Association |1975 |1940 |oboje |- |[[Sveta Lucija (država)|Sveta Lucija]] |355 |The Saint Lucia Scout Association |1990 |1910 |oboje |- |[[Sveti Vincencij in Grenadine|Sveti Vincent in Grenadine]] |211 |The Scout Association of Saint Vincent and the Grenadines |1990 |1911 |oboje |- |[[San Marino]] |269 |Associazione Guide Esploratori Cattolici Sammarinesi<ref>{{Navedi splet|title=Associazione Guide Esploratori Cattolici Sammarinesi (AGECS) is now a WOSM member!|url=https://www.scout.org/node/360301|website=www.scout.org}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |1990/2017 |1973 |oboje |- |[[Sveti Tomaž in Princ]] |1,398 |Associação dos Escuteiros de São Tomé e Príncipe |2017 |1993 |oboje |- |[[Saudova Arabija]] |18,737 |Saudi Arabian Boy Scouts Association |1963 |1961 |oboje |- |[[Senegal]] |5,297 |Confédération Sénégalaise du Scoutisme (federation of several organizations) |1963 |1930 |oboje |- |[[Srbija]] |4,897 |Savez Izviđača Srbije |1995 |1911 |oboje |- |[[Sejšeli]] |274 |Seychelles Scout Association |1927 |2002 |oboje |- |[[Sierra Leone]] |20,658 |Sierra Leone Scouts Association |1964 |1909 |oboje |- |[[Singapur]] |12,526 |The Singapore Scout Association |1966 |1910 |oboje |- |[[Slovaška]] |7,632 |Slovenský skauting |1922/1990/1997 |1913 |oboje |- |[[Slovenija]] |6,855 |[[Zveza tabornikov Slovenije]] |1994 |1915 |oboje |- |[[Salomonovi otoki]] |500<ref name="WOSM-SOLOMONISLANDS">{{Navedi splet|title=Solomon Islands joins global scout movement|date=June 28, 2021|url=https://www.scout.org/solomon-islands-joins-world-scouting|accessdate=2021-08-03|publisher=World Organization of the Scout Movement}}</ref> |Solomon Islands Scout Association |2021 |1928 |oboje |- |[[Južna Afrika|Južna Africa]] |97,910 |Scouts South Africa |1937 |1908 |oboje |- |[[Južni Sudan]] |11,300 |South Sudan Scout Association<ref name="WOSM-SOUTHSUDAN">{{Navedi splet|title=South Sudan joins World Scouting family|url=http://www.scout.org/information_events/news/south_sudan|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130605110504/http://www.scout.org/information_events/news/south_sudan|archivedate=2013-06-05|accessdate=2013-05-03|publisher=World Organization of the Scout Movement}}</ref> |2013 |2011 |oboje |- |[[Španija]] |72,669 |Federación de Escultismo en España |1922/1978 |1912 |oboje |- |[[Šrilanka|Šrianka]] |66,847 |Sri Lanka Scout Association |1953 |1912 |oboje |- |[[Sudan]] |14,682 |Sudan Scouts Association |1956 |1935 |dečke |- |[[Surinam]] |756 |Boy Scouts van Suriname |1968 |1924 |oboje |- |[[Švedska]] |39,763 |Scouterna |1922 |1911 |oboje |- |[[Švica]] |25,554 |Swiss Guide and Scout Movement |1922 |1912 |oboje |- |[[Sirija]] |9,260 |Scouts of Syria |2008 |1912/1949 |oboje |- |[[Republika Kitajska (Tajvan)|Tajvan]] |56,081 |Scouts of China |1937 |1912 |oboje |- |[[Tadžikistan]] |563 |Ittihodi Scouthoi Tojikiston |1997 |1991 |oboje |- |[[Tanzanija]] |538,933 |Tanzania Scouts Association |1963 |1929 |oboje |- |[[Tajska]] |751,927 |The National Scout Organization of Thailand |1922 |1911 |oboje |- |[[Togo]] |10,676 |Association Scoute du Togo |1977 |1920 |oboje |- |[[Trinidad in Tobago]] |2,101 |The Scout Association of Trinidad and Tobago |1963 |1911 |oboje |- |[[Tunizija|Tunizia]] |29,105 |Les Scouts Tunisiens |1957 |1933 |oboje |- |[[Turčija]] |223,417 |Türkiye İzcilik Federasyonu |1950 |1923 |oboje |- |[[Uganda]] |116,054 |The Uganda Scouts Association |1964 |1915 |oboje |- |[[Ukrajina]] |1,417 |National Organization of Scouts of Ukraine |2008 |2007 |oboje |- |[[Združeni arabski emirati]] |3,968 |Emirates Scout Association |1977 |1972 |dečke |- |[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |637,185 |The Scout Association |1922 |1910 |oboje |- |[[Združene države Amerike]] |2,744,682 |Scouting America |1922 |1910 |oboje |- |[[Urugvaj]] |2,044 |Movimiento Scout del Uruguay |1950 |1946 |oboje |- |[[Venezuela]] |9,904 |Asociación de Scouts de Venezuela |1937 |1913 |oboje |- |[[Vietnam]] |6,209 |Pathfinder Scouts Vietnam |2019 |1930 |oboje |- |[[Jemen]] |7,095 |Yemen Scouts and Guides Association - Scout branch |1980 |1927 |dečke |- |[[Zambija]] |15,271 |Zambia Scouts Association |1965 |1930 |oboje |- |[[Zimbabve]] |17,841 |The Scout Association of Zimbabwe |1980 |1909 |oboje |} == Nesuverena ozemlja z neodvisnimi organizacijami članicami WOSM == * [[Hongkong]] - Združenje skavtov Hongkonga: Polnopravni član Svetovne organizacije skavtskega gibanja * [[Aruba]] - Skavtstvo Aruba: Polnopravni član Svetovne organizacije skavtskega gibanja * [[Francoska Polinezija]] - Conseil du Scoutisme polynésien: Pridruženi član azijsko-pacifiške regije Svetovne organizacije skavtskega gibanja * [[Makav|Macau]] - Associação de Escoteiros de Macau: polnopravni član Svetovne organizacije skavtskega gibanja * [[Curaçao]], [[Nizozemski Sveti Martin|Sint Maarten]] in Karibska Nizozemska (nekdanji [[Nizozemski Antili]] ) - Skavtstvo Antiano: Polnopravni član Svetovne organizacije skavtskega gibanja == Države in ozemlja, kjer skavtstvo vodijo čezmorske podružnice organizacij članic WOSM == Deset od teh čezmorskih podružnic akreditiranih nacionalnih skavtskih organizacij WOSM šteje za "potencialne člane" (označeno z *). <ref>{{Navedi splet|title=Scouting elsewhere|url=http://www.scout.org/en/around_the_world/countries/scouting_elsewhere|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070312052328/http://www.scout.org/en/around_the_world/countries/scouting_elsewhere|archivedate=2007-03-12|accessdate=2008-07-10|publisher=World Organization of the Scout Movement}}</ref> === Suverene države === ==== Vodi Scouting America ==== * [[Združene države Mikronezije|Zvezne države Mikronezije]] - Skavtstvo v Zveznih državah Mikronezije * - Aloha Council of Scouting America * [[Marshallovi otoki]] - Skavtstvo na Marshallovih otokih * - Aloha Council of Scouting America * [[Palav|Palau]] - Skavtstvo na Palauu * - Aloha Council of Scouting America ==== Vodi The Scout Association (VB) ==== * [[Sveti Krištof in Nevis]] - Skavtska zveza Svetega Krištofa in Nevisa * * [[Tonga]] - podružnica Skavtskega združenja v Tongi * * [[Tuvalu]] - Združenje skavtov Tuvaluja * * [[Vanuatu]] - Vanuatska podružnica Združenja skavtov * ==== Vodi Scouts Australia ==== * [[Nauru]] - Skavtstvo v Nauru * === Nesuverena ozemlja === ==== Avstralija ==== * [[Božični otok]] - Avstralski skavti * [[Kokosovi (Keelingovi) otoki]] - Scouts Australia * otok Norfolk - Avstralski skavti ==== Danska ==== * [[Ferski otoki]] - Føroya Skótaráð * [[Grenlandija]] - Grønlands Spejderkorps ==== Francija ==== * [[Francoska Gvajana]] - Skavtstvo v Francoski Gvajani * [[Gvadelup]] in Sveti Martin - Skavtstvo na Gvadalupeju in Saint Martinu * [[Martinik]] - skavti in vodniki po Martiniku * [[Mayotte]] - Skavtstvo na Mayotteu * [[Nova Kaledonija]] - Skavtstvo v Novi Kaledoniji * [[Reunion|Réunion]] - skavtstvo na Réunionu * [[Sveta Peter in Mihael]] - skavtstvo v Saint Pierre in Miquelon * [[Wallis in Futuna]] - Skavtstvo na Wallisu in Futuni ==== Nova Zelandija ==== * [[Cookovi otoki]] - Združenje skavtov Cookovih otokov * [[Nijuve|Niue]] - Skavtstvo in vodiči na Niueju * [[Tokelav|Tokelau]] - Skavtstvo in vodiči na Tokelau ==== Združeno kraljestvo ==== * [[Angvila]] - Združenje skavtov Angvile * [[Bermudi]] - Združenje skavtov Bermuda * [[Kajmanji otoki]] - Skavtska zveza Kajmanjih otokov * [[Falklandi]] - Skavtstvo in vodenje na Falklandih * [[Gibraltar]] - Gibraltarska skavtska zveza * [[Monserat]] - Združenje skavtov Monserata * [[Sveta Helena (otok)|Sveta Helena]] in [[Ascension]] - Skavtstvo in vodenje na Sveti Heleni in Ascensionu * [[Otoki Turks in Caicos]] - Združenje skavtov otokov Turks in Caicos * [[Britanski Deviški otoki]] - Združenje skavtov Britanskih Deviških otokov ==== Združene države Amerike ==== * [[Ameriška Samoa]] - Skavtstvo v Ameriški Samoi - Aloha Council of Scouting America * [[Gvam]] - Skavtstvo na Gvamu - Aloha Council of Scouting America * [[Severni Marijanski otoki]] - Skavtstvo na Severnih Marijanskih otokih - Aloha Council of Scouting America * [[Portoriko]] - Portoriški svet skavtov Amerike * [[Deviški otoki Združenih držav|Ameriški Deviški otoki]] - Skavtstvo na Ameriških Deviških otokih je v pristojnosti Nacionalnega sveta prestolnice pri Skavtih Amerike == Potencialne države članice WOSM == Leta 2020 je WOSM na seznam potencialnih članic uvrstil 25 suverenih držav. 10 od teh je imelo skavtske službe prekomorske podružnice organizacij članic WOSM. <ref name="world">{{Navedi splet|title=National Scout Organizations|url=https://www.scout.org/worldwide|website=www.scout.org}}</ref> * [[Srednjeafriška republika]] - Fédération du scoutisme centralfricain * [[Džibuti]] - Združenje skavtov Džibutija * [[Ekvatorialna Gvineja]] - Skavtstvo v Ekvatorialni Gvineji * [[Eritreja]] - Nacionalno skavtsko združenje Eritreje * [[Iran]] - Iranska skavtska organizacija * [[Kirgizistan]] - Skavtstvo v Kirgizistanu * [[Samoa]] - Skavtstvo v Samoi * [[Somalija]] - Skavtstvo v Somaliji * [[Turkmenistan]] - Skavtstvo v Turkmenistanu * [[Uzbekistan]] - Skavtstvo v Uzbekistanu == Države brez skavtske organizacije == Leta 2020 je WOSM na seznam uvrstil pet suverenih držav brez skavtov; seznam pa je izpustil Vatikan, ki prav tako nima skavtov. <ref name="world"/> * [[Andora]] - Skavtstvo in vodenje v Andori - ponovno aktivirano leta 2016 * [[Ljudska republika Kitajska]] ( celinska Kitajska ) - Skavtstvo na celinski Kitajski - Skavtska zveza Ljudske republike Kitajske * [[Kuba]] - kubansko skavtstvo pred letom 1961 in v izgnanstvu [Opomba: ena nova skavtska skupina, v katoliški cerkvi v Santiagu de Cuba od začetka leta 2012] * [[Laos]] - Laoško skavtstvo pred letom 1975 in v izgnanstvu [Laoško skavtstvo v izgnanstvu je obstajalo vsaj do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja v Los Angelesu in Birminghamu. Pravzaprav majhen ostanek ostaja v Sacramentu in San Pablu, skupaj z drugimi vietnamskimi skavti v izgnanstvu in kamboškimi skavtskimi skupinami v izgnanstvu.] * [[Severna Koreja]] - skupna zgodovina s Korejsko skavtsko zvezo pred letom 1950 * [[Vatikan]] - Skavtstvo v Vatikanu == Drug status == * [[Antarktika]] - Skavtstvo na Antarktiki * [[Kosovo]] - Skavtstvo na Kosovu - delno priznana država * [[Somaliland]] - Skavtstvo v Somalilandu - samooklicana nepriznana funkcionalna država znotraj Somalije * [[Zahodna Sahara]] - Skavtstvo v Zahodni Sahari == Glej tudi == {{Portal|Scouting}} * Seznam članic Svetovnega združenja skavtinj in dekliških vodnic == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Seznami organizacij]] [[Kategorija:Skavtstvo]] eqda7h0endwy1pr4c6skyy954lopg0y 6748585 6748584 2026-09-10T08:13:07Z Shabicht 3554 6748585 wikitext text/x-wiki [[Slika:WOSM-Map.svg|sličica|Zemljevid organizacij članic]] '''Svetovna organizacija skavtskega gibanja''' ('''WOSM'''), je največja in najstarejša mednarodna organizacija v skavtskem gibanju, ustanovljena pa je bila leta 1922<ref name="constitution">{{Navedi splet|date=January 2011|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement|url=http://scout.org/sites/default/files/library_files/WOSM_Constitution_EN.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160303230419/http://scout.org/sites/default/files/library_files/WOSM_Constitution_EN.pdf|archivedate=3 March 2016|accessdate=23 February 2015|publisher=World Organization of the Scout Movement|page=3}}</ref><ref name="Colquhoun 1954">{{Navedi knjigo|last=Colquhoun, OBE|first=John Frederick|authorlink=John Frederick Colquhoun|title=Running a Scout Group|publisher=The Boy Scouts Association|year=1954|location=London|pages=198|quote=the first International Conference was held in Paris in '1922', when Great Britain became one of the founder-members of the world organization.}}</ref> kot '''Mednarodna konferenca skavtskega gibanja'''. Ima 176 članic. Članice so nacionalne skavtske organizacije, ki so ustanovile WOSM ali jih je WOSM pozneje priznal. [[Svetovna organizacija skavtskega gibanja]] priznava le eno skavtsko organizacijo na državo. Nekatere države imajo več organizacij, združenih v federacijo z različnimi sestavnimi skupinami, razdeljenimi na podlagi vere (npr. Francija in Danska), etnične pripadnosti (npr. Izrael) ali jezika (npr. Belgija). Kanada je edina država, ki ima dve različni priznani združenji, ki se delita zaradi uradnega jezika. V Sloveniji je članica WOSM-a [[Zveza tabornikov Slovenije]]. {{glavni|Svetovna organizacija skavtskega gibanja}} Približno 30 članic WOSM-a je tudi članic Svetovnega združenja skavtinj in deklic vodnic (WAGGGS), večinoma iz Evrope in arabskih držav. {| class="wikitable sortable" width="100%" |- bgcolor="#ddddff" !Država !Članstvo <br /><br /><small>(iz 2019)</small> <ref name="Census_2019">{{Navedi splet|title=WOSM MEMBERSHIP as at 31st December 2019|url=https://www.scout.org/sites/default/files/library_files/WOSM%20Census%202019_0.pdf|accessdate=2021-08-03|publisher=World Organization of the Scout Movement}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> !Ime organizacije članice !leto pridružitve <ref name="WOSM-SATW">{{Navedi splet|title=Some statistics|url=http://www.scout.org/en/around_the_world/countries/national_scout_organisations/some_statistics|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070121154237/http://www.scout.org/en/around_the_world/countries/national_scout_organisations/some_statistics|archivedate=January 21, 2007|accessdate=2010-03-30|publisher=World Organization of the Scout Movement}}</ref> !leto ustanovitve <ref name="WOSM-SATW" /> !Sprejema dečke/deklice |- |[[Afganistan]] |12,475 |Afghanistan Scout Association |2020 |1931 |oboje |- |[[Albanija]] |599 |Scouts of Albania |2024 |2021 |oboje |- |[[Alžirija]] |61,860 |Scouts Musulmans Algériens |1963 |1934 |oboje |- |[[Angola]] |28,011 |Associação de Escuteiros de Angola |1998 |1998 |oboje |- |[[Antigva in Barbuda|Antigua in Barbuda]] |105<ref name="FactsheetABSA">{{Navedi splet|date=August 2022|title=Annex 1: Factsheet of the Antigua and Barbuda Scout Association|url=https://members.scout.org/sites/default/files/users/3038029/imce/2022-17_Circular_Antigua_Barbuda_Annex_En_0.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221124125744/https://members.scout.org/sites/default/files/users/3038029/imce/2022-17_Circular_Antigua_Barbuda_Annex_En_0.pdf|archivedate=2022-11-24|publisher=[[World Scout Bureau]]}}</ref> |Antigua and Barbuda Scout Association |2022 |1917<ref name="FactsheetABSA" /> |oboje |- |[[Argentina]] |77,040 |Scouts de Argentina |1922 |1912 |oboje |- |[[Armenija]] |1,921 |Hayastani Azgayin Scautakan Sharjum Kazmakerputiun |1997 |1912 |oboje |- |[[Aruba]] |477 |Scouting Aruba |2016 |2000 |oboje |- |[[Avstralija]] |65,833 |Scouts Australia |1953 (predecessor) |1958 |oboje |- |[[Avstrija]] |27,210 |Pfadfinder und Pfadfinderinnen Österreichs |1922/1946 |1912 |oboje |- |[[Azerbajdžan]] |1,796 |Azərbaycan Skaut Assosiasiyasi |2000 |1997 |oboje |- |[[Bahami]] |1,134 |The Scout Association of the Bahamas |1974 |1913 |oboje |- |[[Bahrajn]] |2,286 |Boy Scouts of Bahrain |1970 |1953 |dečke |- |[[Bangladeš]] |2,070,376 |Bangladesh Scouts |1974 |1972 |oboje |- |[[Barbados]] |2,169 |Barbados Boy Scouts Association |1969 |1912 |dečke |- |[[Belorusija]] |1,182 |Belarusian Republican Scout Association |1989 |1909 |oboje |- |[[Belgija]] |109,606 |Guides and Scouts Movement of Belgium (federation of several organizations) |1922 |1911 |oboje |- |[[Belize]] |402 |The Scout Association of Belize |1987 |1911 |oboje |- |[[Benin]] |7,776 |Scoutisme Béninois |1964 |1932 |oboje |- |[[Butan (država)|Butan]] |61,300 |Bhutan Scout Tshogpa |1999 |1991 |oboje |- |[[Bolivija]] |6,118 |Asociación de Scouts de Bolivia |1950 |1915 |oboje |- |[[Bosna in Hercegovina]] |2,493 |Savez izviđača Bosne i Hercegovine |1999 |1999/2011 |oboje |- |[[Bocvana]] |19,242 |The Botswana Scouts Association |1958 |1936 |dečke |- |[[Brazilija]] |114,588 |União dos Escoteiros do Brasil |1922 |1910 |oboje |- |[[Brunej]] |1,256 |Persekutuan Pengakap Negara Brunei Darussalam |1981 |1933 |oboje |- |[[Bolgarija]] |510 |Organizatsia Na Bulgarskite Skauty |1999 |1911–1913 |oboje |- |[[Burkina Faso]] |7,674 |Fédération Burkinabé du Scoutisme (federation of several organizations) |1972 |1943 |oboje |- |[[Burundi]] |71,420 |Association des Scouts du Burundi |1979 |1940 |oboje |- |[[Kambodža]] |58,050 |National Association of Cambodian Scouts |2008 |2000 |oboje |- |[[Kamerun]] |16,872 |Les Scouts du Cameroun |1971 |1937 |oboje |- |[[Kanada]] |86,012 |Scouts Canada, with which is affiliated the Association des Scouts du Canada |1946 |1914 |oboje |- |[[Zelenortski otoki]] |347 |Associação dos Escuteiros de Cabo Verde |2002 |2002 | |- |[[Čad]] |14,500 |Fédération du Scoutisme Tchadien (federation of several organizations) |1974 |1960 |oboje |- |[[Čile]] |28,825 |Asociación de Guías y Scouts de Chile |1922/1974 |1909 |oboje |- |[[Kolumbija]] |15,209 |Asociación Scouts de Colombia |1933 |1917 |oboje |- |[[Komori]] |3,268 |Wezombeli |1990 |1975 |oboje |- |[[Kostarika|Kostarica]] |18,339 |Asociación de Guías y Scouts de Costa Rica |1925 |1915 |oboje |- |[[Hrvaška]] |3,483 |Savez izviđača Hrvatske |1993 |1915 |oboje |- |[[Curaçao]]<br /><br />[[Nizozemski Sveti Martin]]<br /><br />Karibska Nizozemska |1,143 |Scouting Antiano |2016 |1997 |oboje |- |[[Ciper]] |5,522 |Cyprus Scouts Association |1961 |1913 |oboje |- |[[Češka]] |67,959 |Junák - český skaut, z. s. |1922/1990/1996 |1911 |oboje |- |[[Vzhodni Kongo]] |141,338 |Fédération des Scouts de la République démocratique du Congo |1963 |1924 |oboje |- |[[Danska]] |50,644 |Fællesrådet for Danmarks Drengespejdere (federation of several organizations) |1922 |1909 |oboje |- |[[Dominika]] |455 |The Scout Association of Dominica |1990 |1929 |oboje |- |[[Dominikanska republika|Dominikanska Republika]] |2,354 |Asociación de Scouts Dominicanos |1930 |1926 |oboje |- |[[Vzhodni Timor]] |6,342 |União Nacional dos Escuteiros de Timor Leste |2017 |2003 |oboje |- |[[Ekvador|Ecvador]] |10,315 |Asociación de Scouts del Ecuador |1922 |1920 |oboje |- |[[Egipt]] |71,999 |Egyptian Federation for Scouts and Girl Guides (federation of several organizations) |1922 |1914 |oboje |- |[[Salvador]] |2,440 |Asociación de Scouts de El Salvador |1940 |1938 |oboje |- |[[Estonija]] |1,185 |Eesti Skautide Ühing |1922/1996 |1911/1989 |oboje |- |[[Esvatini]] |5,280 |Eswatini Scout Association |1968 |1928 |dečke |- |[[Etiopija]] |104,478 |Ethiopia Scout Association |2002 |1950 |oboje |- |[[Fidži]] |9,424 |Fiji Scouts Association |1971 |1914 |oboje |- |[[Finska]] |55,077 |Suomen Partiolaiset - Finlands Scouter ry |1922 |1910 |oboje |- |[[Francija]] |101,480 |Scoutisme Français (federation of several organizations) |1922 |1910 |oboje |- |[[Gabon]] |3,736 |Fédération Gabonaise du Scoutisme (federation of several organizations) |1971 |1936 |oboje |- |[[Gambija]] |15,564 |The Gambia Scout Association |1984 |1921 |oboje |- |[[Gruzija]] |2,759 |Sakartvelos Skauturi Modzraobis Organizatsia |1997 |1994 |oboje |- |[[Nemčija]] |124,779 |Ring deutscher Pfadfinder*innenverbände (federation of several organizations) |1950 |1910 |oboje |- |[[Gana]] |13,496 |The Ghana Scout Association |1960 |1912 |oboje |- |[[Grčija]] |16,694 |Soma Hellinon Proskopon |1922 |1910 |oboje |- |[[Grenada]] |1,367 |The Scout Association of Grenada |1979 |1924 |oboje |- |[[Gvatemala]] |5,506 |Asociación de Scouts de Guatemala |1930 |1928 |oboje |- |[[Gvineja]] |11,520 |Association Nationale des Scouts de Guinée |1990/2005 |1984 | |- |[[Gvineja Bissau]] |9,698 |Escuteiros da Guiné-Bissau |2017 |1966 |oboje |- |[[Gvajana]] |546 |The Scout Association of Guyana |1967 |1909 |oboje |- |[[Haiti]] |43,605 |Scouts d'Haïti |1932/1940 |1916 |oboje |- |[[Honduras]] |1,935 |Asociación de Scouts de Honduras |1957 |1952 |oboje |- |[[Hongkong]] |100,643 |The Scout Association of Hong Kong |1977 |1914 |oboje |- |[[Madžarska]] |12,516 |Magyar Cserkészszövetség |1922/1990 |1912 |oboje |- |[[Islandija]] |1,738 |Bandalag Íslenskra Skáta |1924 |1912 |oboje |- |[[Indija]] |3,581,332 |The Bharat Scouts and Guides |1938 |1909 |oboje |- |[[Indonezija]] |24,756,268 |Gerakan Pramuka |1961 |1912 |oboje |- |[[Irak]] |13,128 |Iraq Scout Association |1922/1956/2017 |1914 |oboje |- |[[Irska]] |48,478 |Scouting Ireland |1949 |1908 |oboje |- |[[Izrael]] |90,356 |Hitachdut Hatsofim Ve Hatsofot Be Israel (federation of several organizations) |1951 |1919 |oboje |- |[[Italija]] |103,276 |Federazione Italiana dello Scautismo (federation of several organizations) |1922/1946 |1912 |oboje |- |[[Slonokoščena obala]] |21,494 |Fédération Ivoirienne du Scoutisme (federation of several organizations) |1972 |1937 |oboje |- |[[Jamajka]] |1,386 |The Scout Association of Jamaica |1963 |1910 |oboje |- |[[Japonska]] |91,827 |Scout Association of Japan |1922/1950 |1913 |oboje |- |[[Jordanija]] |31,765 |Jordanian Association for Boy Scouts and Girl Guides |1955 |1954 |oboje |- |[[Kazahstan]] |1,010 |Organization of the Scout Movement of Kazakhstan |2008 |1992 |oboje |- |[[Kenija]] |2,145,640 |The Kenya Scouts Association |1964 |1910 |oboje |- |[[Kiribati]] |1,186 |Kiribati Scout Association |1993 |1993 |oboje |- |[[Južna Koreja]] |90,610 |Korea Scout Association |1953 |1922 |oboje |- |[[Kuvajt]] |6,215 |Kuwait Boy Scouts Association |1955 |1952 |dečke |- |[[Latvija]] |804 |Latvijas Skautu un Gaidu Centrālā Organizācija |1993 |1917 |oboje |- |[[Libanon]] |18,140 |Lebanese Scouting Federation (federation of several organizations) |1947 |1912 |oboje |- |[[Lesoto]] |2,044 |Lesotho Scouts Association |1971 |1936 |dečke |- |[[Liberija]] |7,841 |Boy Scouts of Liberia |1922/1965 |1922 |dečke |- |[[Libija]] |24,775 |Public Scout and Girl Guide Movement |1958 |1954 |oboje |- |[[Lihtenštajn]] |738 |Pfadfinder und Pfadfinderinnen Liechtensteins |1933 |1931 |oboje |- |[[Litva]] |3,000 |Lietuvos Skautija |1997 |1918 |oboje |- |[[Luksemburg]] |7,902 |Scouting in Luxembourg (federation of several organizations) |1922 |1914 |oboje |- |[[Makav]] |2,373 |Associação de Escoteiros de Macau |2017 |1921 |oboje |- |[[Madagaskar]] |50,041 |Firaisan'ny Skotisma eto Madagasikara (federation of several organizations) |1960 |1921 |oboje |- |[[Malavi]] |101,610 |The Scout Association of Malawi |2005 |1996 | |- |[[Malezija]] |117,391 |Persekutuan Pengakap Malaysia |1957 |1911 |oboje |- |[[Maldivi]] |10,726 |The Scout Association of Maldives |1990 |1963 |oboje |- |[[Mali]] |5000+ |Association des Scouts et Guides du Mali |2024 |2022 |oboje |- |[[Malta]] |3,639 |The Scout Association of Malta |1966 |1908 |oboje |- |[[Mavretanija]] |3,724 |Association des Scouts et Guides de Mauritanie |1983 |1947 |oboje |- |[[Mavricij]] |2,388 |The Mauritius Scout Association |1971 |1912 |oboje |- |[[Mehika]] |44,731 |Asociación de Scouts de México, A.C. |1926 |1920 |oboje |- |[[Moldavija]] |363 |Organizaţia Naţionala A Scouţilor Din Moldova |1997 |1921 |oboje |- |[[Monako]] |133 |Association des Guides et Scouts de Monaco |1990 |1990 |oboje |- |[[Mongolija]] |9,799 |Mongolyn Skautyn Kholboo |1994 |1992 |oboje |- |[[Črna gora]] |1,738 |Savez Izviđača Crne Gore |2008 |2006 |oboje |- |[[Maroko]] |12,304 |Fédération Nationale du Scoutisme Marocain |1961 |1933 |oboje |- |[[Mozambik]] |8,692 |Liga dos Escuteiros de Moçambique |1999 |1960 |oboje |- |[[Mjanmar]] |16,930 |Myanmar Scout |2016 |2012 |oboje |- |[[Namibija]] |3,909 |Scouts of Namibia |1990 |1917 |oboje |- |[[Nepal]] |49,152 |Nepal Scouts |1969 |1952 |oboje |- |[[Nizozemska]] |115,000 |Scouting Nederland |1922 |1910 |oboje |- |[[Nova Zelandija]] |18,724 |Scouts Aotearoa New Zealand |1953 |1922 |oboje |- |[[Nikaragva]] |1,337 |Asociación de Scouts de Nicaragua |1946 |1917 |oboje |- |[[Niger]] |3,300 |Association des Scouts du Niger |1996 |1947 |oboje |- |[[Nigerija]] |750,073 |Scout Association of Nigeria |1961 |1915 |oboje |- |[[Severna Makedonija|Severna Makedonia]] |2,787 |Sojuz na Izvidnici na Makedonija |1997 |1921 |oboje |- |[[Norveška]] |17,261 |Speiderne i Norge (federation of several organizations) |1922 |1911 |oboje |- |[[Oman]] |35,281 |The National Organisation for Scouts and Guides |1977 |1948 |oboje |- |[[Pakistan]] |703,050 |Pakistan Boy Scouts Association |1948 |1947 |dečke |- |[[Palestina]] |81,082 |Palestinian Scout Association |2016 |1912 |oboje |- |[[Panama]] |2,259 |Asociación Nacional de Scouts de Panamá |1924/1950 |1924 |oboje |- |[[Papuanska Nova Gvineja]] |5,487 |The Scout Association of Papua New Guinea |1976 |1926 |dečke |- |[[Paragvaj]] |1,234 |Asociación de Scouts del Paraguay |1962 |1960 |oboje |- |[[Peru]] |8,254 |Asociación de Scouts del Perú |1922 |1916 |oboje |- |[[Filipini]] |2,808,881 |Boy Scouts of the Philippines |1946 |1936 |oboje |- |[[Poljska]] |142,692 |Związek Harcerstwa Polskiego |1922/1996 |1918 |oboje |- |[[Portugalska]] |78,440 |Federação Escotista de Portugal |1922 |1913 |oboje |- |[[Katar]] |6,316 |The Scout and Guide Association of Qatar |1965 |1955 |oboje |- |[[Zahodni Kongo|Zahodnji Kongo]] |17,466 |Scoutisme Congolais |2023 |1930s/1991 |oboje |- |[[Romunija]] |6,495 |Cercetaşii României |1993 |1914 |oboje |- |[[Rusija]] |2,035 |All-Russian Scout Association |2004 |1909 |oboje |- |[[Ruanda]] |49,374 |Rwanda Scouts Association |1975 |1940 |oboje |- |[[Sveta Lucija (država)|Sveta Lucija]] |355 |The Saint Lucia Scout Association |1990 |1910 |oboje |- |[[Sveti Vincencij in Grenadine|Sveti Vincent in Grenadine]] |211 |The Scout Association of Saint Vincent and the Grenadines |1990 |1911 |oboje |- |[[San Marino]] |269 |Associazione Guide Esploratori Cattolici Sammarinesi<ref>{{Navedi splet|title=Associazione Guide Esploratori Cattolici Sammarinesi (AGECS) is now a WOSM member!|url=https://www.scout.org/node/360301|website=www.scout.org}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |1990/2017 |1973 |oboje |- |[[Sveti Tomaž in Princ]] |1,398 |Associação dos Escuteiros de São Tomé e Príncipe |2017 |1993 |oboje |- |[[Saudova Arabija]] |18,737 |Saudi Arabian Boy Scouts Association |1963 |1961 |oboje |- |[[Senegal]] |5,297 |Confédération Sénégalaise du Scoutisme (federation of several organizations) |1963 |1930 |oboje |- |[[Srbija]] |4,897 |Savez Izviđača Srbije |1995 |1911 |oboje |- |[[Sejšeli]] |274 |Seychelles Scout Association |1927 |2002 |oboje |- |[[Sierra Leone]] |20,658 |Sierra Leone Scouts Association |1964 |1909 |oboje |- |[[Singapur]] |12,526 |The Singapore Scout Association |1966 |1910 |oboje |- |[[Slovaška]] |7,632 |Slovenský skauting |1922/1990/1997 |1913 |oboje |- |[[Slovenija]] |6,855 |[[Zveza tabornikov Slovenije]] |1994 |1915 |oboje |- |[[Salomonovi otoki]] |500<ref name="WOSM-SOLOMONISLANDS">{{Navedi splet|title=Solomon Islands joins global scout movement|date=June 28, 2021|url=https://www.scout.org/solomon-islands-joins-world-scouting|accessdate=2021-08-03|publisher=World Organization of the Scout Movement}}</ref> |Solomon Islands Scout Association |2021 |1928 |oboje |- |[[Južna Afrika|Južna Africa]] |97,910 |Scouts South Africa |1937 |1908 |oboje |- |[[Južni Sudan]] |11,300 |South Sudan Scout Association<ref name="WOSM-SOUTHSUDAN">{{Navedi splet|title=South Sudan joins World Scouting family|url=http://www.scout.org/information_events/news/south_sudan|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130605110504/http://www.scout.org/information_events/news/south_sudan|archivedate=2013-06-05|accessdate=2013-05-03|publisher=World Organization of the Scout Movement}}</ref> |2013 |2011 |oboje |- |[[Španija]] |72,669 |Federación de Escultismo en España |1922/1978 |1912 |oboje |- |[[Šrilanka|Šrianka]] |66,847 |Sri Lanka Scout Association |1953 |1912 |oboje |- |[[Sudan]] |14,682 |Sudan Scouts Association |1956 |1935 |dečke |- |[[Surinam]] |756 |Boy Scouts van Suriname |1968 |1924 |oboje |- |[[Švedska]] |39,763 |Scouterna |1922 |1911 |oboje |- |[[Švica]] |25,554 |Swiss Guide and Scout Movement |1922 |1912 |oboje |- |[[Sirija]] |9,260 |Scouts of Syria |2008 |1912/1949 |oboje |- |[[Republika Kitajska (Tajvan)|Tajvan]] |56,081 |Scouts of China |1937 |1912 |oboje |- |[[Tadžikistan]] |563 |Ittihodi Scouthoi Tojikiston |1997 |1991 |oboje |- |[[Tanzanija]] |538,933 |Tanzania Scouts Association |1963 |1929 |oboje |- |[[Tajska]] |751,927 |The National Scout Organization of Thailand |1922 |1911 |oboje |- |[[Togo]] |10,676 |Association Scoute du Togo |1977 |1920 |oboje |- |[[Trinidad in Tobago]] |2,101 |The Scout Association of Trinidad and Tobago |1963 |1911 |oboje |- |[[Tunizija|Tunizia]] |29,105 |Les Scouts Tunisiens |1957 |1933 |oboje |- |[[Turčija]] |223,417 |Türkiye İzcilik Federasyonu |1950 |1923 |oboje |- |[[Uganda]] |116,054 |The Uganda Scouts Association |1964 |1915 |oboje |- |[[Ukrajina]] |1,417 |National Organization of Scouts of Ukraine |2008 |2007 |oboje |- |[[Združeni arabski emirati]] |3,968 |Emirates Scout Association |1977 |1972 |dečke |- |[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |637,185 |The Scout Association |1922 |1910 |oboje |- |[[Združene države Amerike]] |2,744,682 |Scouting America |1922 |1910 |oboje |- |[[Urugvaj]] |2,044 |Movimiento Scout del Uruguay |1950 |1946 |oboje |- |[[Venezuela]] |9,904 |Asociación de Scouts de Venezuela |1937 |1913 |oboje |- |[[Vietnam]] |6,209 |Pathfinder Scouts Vietnam |2019 |1930 |oboje |- |[[Jemen]] |7,095 |Yemen Scouts and Guides Association - Scout branch |1980 |1927 |dečke |- |[[Zambija]] |15,271 |Zambia Scouts Association |1965 |1930 |oboje |- |[[Zimbabve]] |17,841 |The Scout Association of Zimbabwe |1980 |1909 |oboje |} == Nesuverena ozemlja z neodvisnimi organizacijami članicami WOSM == * [[Hongkong]] - Združenje skavtov Hongkonga: Polnopravni član Svetovne organizacije skavtskega gibanja * [[Aruba]] - Skavtstvo Aruba: Polnopravni član Svetovne organizacije skavtskega gibanja * [[Francoska Polinezija]] - Conseil du Scoutisme polynésien: Pridruženi član azijsko-pacifiške regije Svetovne organizacije skavtskega gibanja * [[Makav|Macau]] - Associação de Escoteiros de Macau: polnopravni član Svetovne organizacije skavtskega gibanja * [[Curaçao]], [[Nizozemski Sveti Martin|Sint Maarten]] in Karibska Nizozemska (nekdanji [[Nizozemski Antili]] ) - Skavtstvo Antiano: Polnopravni član Svetovne organizacije skavtskega gibanja == Države in ozemlja, kjer skavtstvo vodijo čezmorske podružnice organizacij članic WOSM == Deset od teh čezmorskih podružnic akreditiranih nacionalnih skavtskih organizacij WOSM šteje za "potencialne člane" (označeno z *). <ref>{{Navedi splet|title=Scouting elsewhere|url=http://www.scout.org/en/around_the_world/countries/scouting_elsewhere|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070312052328/http://www.scout.org/en/around_the_world/countries/scouting_elsewhere|archivedate=2007-03-12|accessdate=2008-07-10|publisher=World Organization of the Scout Movement}}</ref> === Suverene države === ==== Vodi Scouting America ==== * [[Združene države Mikronezije|Zvezne države Mikronezije]] - Skavtstvo v Zveznih državah Mikronezije * - Aloha Council of Scouting America * [[Marshallovi otoki]] - Skavtstvo na Marshallovih otokih * - Aloha Council of Scouting America * [[Palav|Palau]] - Skavtstvo na Palauu * - Aloha Council of Scouting America ==== Vodi The Scout Association (VB) ==== * [[Sveti Krištof in Nevis]] - Skavtska zveza Svetega Krištofa in Nevisa * * [[Tonga]] - podružnica Skavtskega združenja v Tongi * * [[Tuvalu]] - Združenje skavtov Tuvaluja * * [[Vanuatu]] - Vanuatska podružnica Združenja skavtov * ==== Vodi Scouts Australia ==== * [[Nauru]] - Skavtstvo v Nauru * === Nesuverena ozemlja === ==== Avstralija ==== * [[Božični otok]] - Avstralski skavti * [[Kokosovi (Keelingovi) otoki]] - Scouts Australia * otok Norfolk - Avstralski skavti ==== Danska ==== * [[Ferski otoki]] - Føroya Skótaráð * [[Grenlandija]] - Grønlands Spejderkorps ==== Francija ==== * [[Francoska Gvajana]] - Skavtstvo v Francoski Gvajani * [[Gvadelup]] in Sveti Martin - Skavtstvo na Gvadalupeju in Saint Martinu * [[Martinik]] - skavti in vodniki po Martiniku * [[Mayotte]] - Skavtstvo na Mayotteu * [[Nova Kaledonija]] - Skavtstvo v Novi Kaledoniji * [[Reunion|Réunion]] - skavtstvo na Réunionu * [[Sveta Peter in Mihael]] - skavtstvo v Saint Pierre in Miquelon * [[Wallis in Futuna]] - Skavtstvo na Wallisu in Futuni ==== Nova Zelandija ==== * [[Cookovi otoki]] - Združenje skavtov Cookovih otokov * [[Nijuve|Niue]] - Skavtstvo in vodiči na Niueju * [[Tokelav|Tokelau]] - Skavtstvo in vodiči na Tokelau ==== Združeno kraljestvo ==== * [[Angvila]] - Združenje skavtov Angvile * [[Bermudi]] - Združenje skavtov Bermuda * [[Kajmanji otoki]] - Skavtska zveza Kajmanjih otokov * [[Falklandi]] - Skavtstvo in vodenje na Falklandih * [[Gibraltar]] - Gibraltarska skavtska zveza * [[Monserat]] - Združenje skavtov Monserata * [[Sveta Helena (otok)|Sveta Helena]] in [[Ascension]] - Skavtstvo in vodenje na Sveti Heleni in Ascensionu * [[Otoki Turks in Caicos]] - Združenje skavtov otokov Turks in Caicos * [[Britanski Deviški otoki]] - Združenje skavtov Britanskih Deviških otokov ==== Združene države Amerike ==== * [[Ameriška Samoa]] - Skavtstvo v Ameriški Samoi - Aloha Council of Scouting America * [[Gvam]] - Skavtstvo na Gvamu - Aloha Council of Scouting America * [[Severni Marijanski otoki]] - Skavtstvo na Severnih Marijanskih otokih - Aloha Council of Scouting America * [[Portoriko]] - Portoriški svet skavtov Amerike * [[Deviški otoki Združenih držav|Ameriški Deviški otoki]] - Skavtstvo na Ameriških Deviških otokih je v pristojnosti Nacionalnega sveta prestolnice pri Skavtih Amerike == Potencialne države članice WOSM == Leta 2020 je WOSM na seznam potencialnih članic uvrstil 25 suverenih držav. 10 od teh je imelo skavtske službe prekomorske podružnice organizacij članic WOSM. <ref name="world">{{Navedi splet|title=National Scout Organizations|url=https://www.scout.org/worldwide|website=www.scout.org}}</ref> * [[Srednjeafriška republika]] - Fédération du scoutisme centralfricain * [[Džibuti]] - Združenje skavtov Džibutija * [[Ekvatorialna Gvineja]] - Skavtstvo v Ekvatorialni Gvineji * [[Eritreja]] - Nacionalno skavtsko združenje Eritreje * [[Iran]] - Iranska skavtska organizacija * [[Kirgizistan]] - Skavtstvo v Kirgizistanu * [[Samoa]] - Skavtstvo v Samoi * [[Somalija]] - Skavtstvo v Somaliji * [[Turkmenistan]] - Skavtstvo v Turkmenistanu * [[Uzbekistan]] - Skavtstvo v Uzbekistanu == Države brez skavtske organizacije == Leta 2020 je WOSM na seznam uvrstil pet suverenih držav brez skavtov; seznam pa je izpustil Vatikan, ki prav tako nima skavtov. <ref name="world"/> * [[Andora]] - Skavtstvo in vodenje v Andori - ponovno aktivirano leta 2016 * [[Ljudska republika Kitajska]] ( celinska Kitajska ) - Skavtstvo na celinski Kitajski - Skavtska zveza Ljudske republike Kitajske * [[Kuba]] - kubansko skavtstvo pred letom 1961 in v izgnanstvu [Opomba: ena nova skavtska skupina, v katoliški cerkvi v Santiagu de Cuba od začetka leta 2012] * [[Laos]] - Laoško skavtstvo pred letom 1975 in v izgnanstvu [Laoško skavtstvo v izgnanstvu je obstajalo vsaj do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja v Los Angelesu in Birminghamu. Pravzaprav majhen ostanek ostaja v Sacramentu in San Pablu, skupaj z drugimi vietnamskimi skavti v izgnanstvu in kamboškimi skavtskimi skupinami v izgnanstvu.] * [[Severna Koreja]] - skupna zgodovina s Korejsko skavtsko zvezo pred letom 1950 * [[Vatikan]] - Skavtstvo v Vatikanu == Drug status == * [[Antarktika]] - Skavtstvo na Antarktiki * [[Kosovo]] - Skavtstvo na Kosovu - delno priznana država * [[Somaliland]] - Skavtstvo v Somalilandu - samooklicana nepriznana funkcionalna država znotraj Somalije * [[Zahodna Sahara]] - Skavtstvo v Zahodni Sahari == Glej tudi == {{Portal|Scouting}} * Seznam članic Svetovnega združenja skavtinj in dekliških vodnic == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Seznami organizacij]] [[Kategorija:Skavtstvo]] 8o3c61zsblwphl426b87vcu5hrmwmq2 6748588 6748585 2026-09-10T08:16:52Z Shabicht 3554 6748588 wikitext text/x-wiki [[Slika:WOSM-Map.svg|sličica|Zemljevid organizacij članic]] '''Svetovna organizacija skavtskega gibanja''' ('''WOSM'''), je največja in najstarejša mednarodna organizacija v skavtskem gibanju, ustanovljena pa je bila leta 1922<ref name="constitution">{{Navedi splet|date=January 2011|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement|url=http://scout.org/sites/default/files/library_files/WOSM_Constitution_EN.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160303230419/http://scout.org/sites/default/files/library_files/WOSM_Constitution_EN.pdf|archivedate=3 March 2016|accessdate=23 February 2015|publisher=World Organization of the Scout Movement|page=3}}</ref><ref name="Colquhoun 1954">{{Navedi knjigo|last=Colquhoun, OBE|first=John Frederick|authorlink=John Frederick Colquhoun|title=Running a Scout Group|publisher=The Boy Scouts Association|year=1954|location=London|pages=198|quote=the first International Conference was held in Paris in '1922', when Great Britain became one of the founder-members of the world organization.}}</ref> kot '''Mednarodna konferenca skavtskega gibanja'''. Ima 176 članic. Članice so nacionalne skavtske organizacije, ki so ustanovile WOSM ali jih je WOSM pozneje priznal. [[Svetovna organizacija skavtskega gibanja]] priznava le eno skavtsko organizacijo na državo. Nekatere države imajo več organizacij, združenih v federacijo z različnimi sestavnimi skupinami, razdeljenimi na podlagi vere (npr. Francija in Danska), etnične pripadnosti (npr. Izrael) ali jezika (npr. Belgija). Kanada je edina država, ki ima dve različni priznani združenji, ki se delita zaradi uradnega jezika. V Sloveniji je članica WOSM-a [[Zveza tabornikov Slovenije]]. {{glavni|Svetovna organizacija skavtskega gibanja}} Približno 30 članic WOSM-a je tudi članic Svetovnega združenja vodnic in skavtinj (WAGGGS), večinoma iz Evrope in arabskih držav. {| class="wikitable sortable" width="100%" |- bgcolor="#ddddff" !Država !Članstvo <br /><br /><small>(iz 2019)</small> <ref name="Census_2019">{{Navedi splet|title=WOSM MEMBERSHIP as at 31st December 2019|url=https://www.scout.org/sites/default/files/library_files/WOSM%20Census%202019_0.pdf|accessdate=2021-08-03|publisher=World Organization of the Scout Movement}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> !Ime organizacije članice !leto pridružitve <ref name="WOSM-SATW">{{Navedi splet|title=Some statistics|url=http://www.scout.org/en/around_the_world/countries/national_scout_organisations/some_statistics|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070121154237/http://www.scout.org/en/around_the_world/countries/national_scout_organisations/some_statistics|archivedate=January 21, 2007|accessdate=2010-03-30|publisher=World Organization of the Scout Movement}}</ref> !leto ustanovitve <ref name="WOSM-SATW" /> !Sprejema dečke/deklice |- |[[Afganistan]] |12,475 |Afghanistan Scout Association |2020 |1931 |oboje |- |[[Albanija]] |599 |Scouts of Albania |2024 |2021 |oboje |- |[[Alžirija]] |61,860 |Scouts Musulmans Algériens |1963 |1934 |oboje |- |[[Angola]] |28,011 |Associação de Escuteiros de Angola |1998 |1998 |oboje |- |[[Antigva in Barbuda|Antigua in Barbuda]] |105<ref name="FactsheetABSA">{{Navedi splet|date=August 2022|title=Annex 1: Factsheet of the Antigua and Barbuda Scout Association|url=https://members.scout.org/sites/default/files/users/3038029/imce/2022-17_Circular_Antigua_Barbuda_Annex_En_0.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221124125744/https://members.scout.org/sites/default/files/users/3038029/imce/2022-17_Circular_Antigua_Barbuda_Annex_En_0.pdf|archivedate=2022-11-24|publisher=[[World Scout Bureau]]}}</ref> |Antigua and Barbuda Scout Association |2022 |1917<ref name="FactsheetABSA" /> |oboje |- |[[Argentina]] |77,040 |Scouts de Argentina |1922 |1912 |oboje |- |[[Armenija]] |1,921 |Hayastani Azgayin Scautakan Sharjum Kazmakerputiun |1997 |1912 |oboje |- |[[Aruba]] |477 |Scouting Aruba |2016 |2000 |oboje |- |[[Avstralija]] |65,833 |Scouts Australia |1953 (predecessor) |1958 |oboje |- |[[Avstrija]] |27,210 |Pfadfinder und Pfadfinderinnen Österreichs |1922/1946 |1912 |oboje |- |[[Azerbajdžan]] |1,796 |Azərbaycan Skaut Assosiasiyasi |2000 |1997 |oboje |- |[[Bahami]] |1,134 |The Scout Association of the Bahamas |1974 |1913 |oboje |- |[[Bahrajn]] |2,286 |Boy Scouts of Bahrain |1970 |1953 |dečke |- |[[Bangladeš]] |2,070,376 |Bangladesh Scouts |1974 |1972 |oboje |- |[[Barbados]] |2,169 |Barbados Boy Scouts Association |1969 |1912 |dečke |- |[[Belorusija]] |1,182 |Belarusian Republican Scout Association |1989 |1909 |oboje |- |[[Belgija]] |109,606 |Guides and Scouts Movement of Belgium (federation of several organizations) |1922 |1911 |oboje |- |[[Belize]] |402 |The Scout Association of Belize |1987 |1911 |oboje |- |[[Benin]] |7,776 |Scoutisme Béninois |1964 |1932 |oboje |- |[[Butan (država)|Butan]] |61,300 |Bhutan Scout Tshogpa |1999 |1991 |oboje |- |[[Bolivija]] |6,118 |Asociación de Scouts de Bolivia |1950 |1915 |oboje |- |[[Bosna in Hercegovina]] |2,493 |Savez izviđača Bosne i Hercegovine |1999 |1999/2011 |oboje |- |[[Bocvana]] |19,242 |The Botswana Scouts Association |1958 |1936 |dečke |- |[[Brazilija]] |114,588 |União dos Escoteiros do Brasil |1922 |1910 |oboje |- |[[Brunej]] |1,256 |Persekutuan Pengakap Negara Brunei Darussalam |1981 |1933 |oboje |- |[[Bolgarija]] |510 |Organizatsia Na Bulgarskite Skauty |1999 |1911–1913 |oboje |- |[[Burkina Faso]] |7,674 |Fédération Burkinabé du Scoutisme (federation of several organizations) |1972 |1943 |oboje |- |[[Burundi]] |71,420 |Association des Scouts du Burundi |1979 |1940 |oboje |- |[[Kambodža]] |58,050 |National Association of Cambodian Scouts |2008 |2000 |oboje |- |[[Kamerun]] |16,872 |Les Scouts du Cameroun |1971 |1937 |oboje |- |[[Kanada]] |86,012 |Scouts Canada, with which is affiliated the Association des Scouts du Canada |1946 |1914 |oboje |- |[[Zelenortski otoki]] |347 |Associação dos Escuteiros de Cabo Verde |2002 |2002 | |- |[[Čad]] |14,500 |Fédération du Scoutisme Tchadien (federation of several organizations) |1974 |1960 |oboje |- |[[Čile]] |28,825 |Asociación de Guías y Scouts de Chile |1922/1974 |1909 |oboje |- |[[Kolumbija]] |15,209 |Asociación Scouts de Colombia |1933 |1917 |oboje |- |[[Komori]] |3,268 |Wezombeli |1990 |1975 |oboje |- |[[Kostarika|Kostarica]] |18,339 |Asociación de Guías y Scouts de Costa Rica |1925 |1915 |oboje |- |[[Hrvaška]] |3,483 |Savez izviđača Hrvatske |1993 |1915 |oboje |- |[[Curaçao]]<br /><br />[[Nizozemski Sveti Martin]]<br /><br />Karibska Nizozemska |1,143 |Scouting Antiano |2016 |1997 |oboje |- |[[Ciper]] |5,522 |Cyprus Scouts Association |1961 |1913 |oboje |- |[[Češka]] |67,959 |Junák - český skaut, z. s. |1922/1990/1996 |1911 |oboje |- |[[Vzhodni Kongo]] |141,338 |Fédération des Scouts de la République démocratique du Congo |1963 |1924 |oboje |- |[[Danska]] |50,644 |Fællesrådet for Danmarks Drengespejdere (federation of several organizations) |1922 |1909 |oboje |- |[[Dominika]] |455 |The Scout Association of Dominica |1990 |1929 |oboje |- |[[Dominikanska republika|Dominikanska Republika]] |2,354 |Asociación de Scouts Dominicanos |1930 |1926 |oboje |- |[[Vzhodni Timor]] |6,342 |União Nacional dos Escuteiros de Timor Leste |2017 |2003 |oboje |- |[[Ekvador|Ecvador]] |10,315 |Asociación de Scouts del Ecuador |1922 |1920 |oboje |- |[[Egipt]] |71,999 |Egyptian Federation for Scouts and Girl Guides (federation of several organizations) |1922 |1914 |oboje |- |[[Salvador]] |2,440 |Asociación de Scouts de El Salvador |1940 |1938 |oboje |- |[[Estonija]] |1,185 |Eesti Skautide Ühing |1922/1996 |1911/1989 |oboje |- |[[Esvatini]] |5,280 |Eswatini Scout Association |1968 |1928 |dečke |- |[[Etiopija]] |104,478 |Ethiopia Scout Association |2002 |1950 |oboje |- |[[Fidži]] |9,424 |Fiji Scouts Association |1971 |1914 |oboje |- |[[Finska]] |55,077 |Suomen Partiolaiset - Finlands Scouter ry |1922 |1910 |oboje |- |[[Francija]] |101,480 |Scoutisme Français (federation of several organizations) |1922 |1910 |oboje |- |[[Gabon]] |3,736 |Fédération Gabonaise du Scoutisme (federation of several organizations) |1971 |1936 |oboje |- |[[Gambija]] |15,564 |The Gambia Scout Association |1984 |1921 |oboje |- |[[Gruzija]] |2,759 |Sakartvelos Skauturi Modzraobis Organizatsia |1997 |1994 |oboje |- |[[Nemčija]] |124,779 |Ring deutscher Pfadfinder*innenverbände (federation of several organizations) |1950 |1910 |oboje |- |[[Gana]] |13,496 |The Ghana Scout Association |1960 |1912 |oboje |- |[[Grčija]] |16,694 |Soma Hellinon Proskopon |1922 |1910 |oboje |- |[[Grenada]] |1,367 |The Scout Association of Grenada |1979 |1924 |oboje |- |[[Gvatemala]] |5,506 |Asociación de Scouts de Guatemala |1930 |1928 |oboje |- |[[Gvineja]] |11,520 |Association Nationale des Scouts de Guinée |1990/2005 |1984 | |- |[[Gvineja Bissau]] |9,698 |Escuteiros da Guiné-Bissau |2017 |1966 |oboje |- |[[Gvajana]] |546 |The Scout Association of Guyana |1967 |1909 |oboje |- |[[Haiti]] |43,605 |Scouts d'Haïti |1932/1940 |1916 |oboje |- |[[Honduras]] |1,935 |Asociación de Scouts de Honduras |1957 |1952 |oboje |- |[[Hongkong]] |100,643 |The Scout Association of Hong Kong |1977 |1914 |oboje |- |[[Madžarska]] |12,516 |Magyar Cserkészszövetség |1922/1990 |1912 |oboje |- |[[Islandija]] |1,738 |Bandalag Íslenskra Skáta |1924 |1912 |oboje |- |[[Indija]] |3,581,332 |The Bharat Scouts and Guides |1938 |1909 |oboje |- |[[Indonezija]] |24,756,268 |Gerakan Pramuka |1961 |1912 |oboje |- |[[Irak]] |13,128 |Iraq Scout Association |1922/1956/2017 |1914 |oboje |- |[[Irska]] |48,478 |Scouting Ireland |1949 |1908 |oboje |- |[[Izrael]] |90,356 |Hitachdut Hatsofim Ve Hatsofot Be Israel (federation of several organizations) |1951 |1919 |oboje |- |[[Italija]] |103,276 |Federazione Italiana dello Scautismo (federation of several organizations) |1922/1946 |1912 |oboje |- |[[Slonokoščena obala]] |21,494 |Fédération Ivoirienne du Scoutisme (federation of several organizations) |1972 |1937 |oboje |- |[[Jamajka]] |1,386 |The Scout Association of Jamaica |1963 |1910 |oboje |- |[[Japonska]] |91,827 |Scout Association of Japan |1922/1950 |1913 |oboje |- |[[Jordanija]] |31,765 |Jordanian Association for Boy Scouts and Girl Guides |1955 |1954 |oboje |- |[[Kazahstan]] |1,010 |Organization of the Scout Movement of Kazakhstan |2008 |1992 |oboje |- |[[Kenija]] |2,145,640 |The Kenya Scouts Association |1964 |1910 |oboje |- |[[Kiribati]] |1,186 |Kiribati Scout Association |1993 |1993 |oboje |- |[[Južna Koreja]] |90,610 |Korea Scout Association |1953 |1922 |oboje |- |[[Kuvajt]] |6,215 |Kuwait Boy Scouts Association |1955 |1952 |dečke |- |[[Latvija]] |804 |Latvijas Skautu un Gaidu Centrālā Organizācija |1993 |1917 |oboje |- |[[Libanon]] |18,140 |Lebanese Scouting Federation (federation of several organizations) |1947 |1912 |oboje |- |[[Lesoto]] |2,044 |Lesotho Scouts Association |1971 |1936 |dečke |- |[[Liberija]] |7,841 |Boy Scouts of Liberia |1922/1965 |1922 |dečke |- |[[Libija]] |24,775 |Public Scout and Girl Guide Movement |1958 |1954 |oboje |- |[[Lihtenštajn]] |738 |Pfadfinder und Pfadfinderinnen Liechtensteins |1933 |1931 |oboje |- |[[Litva]] |3,000 |Lietuvos Skautija |1997 |1918 |oboje |- |[[Luksemburg]] |7,902 |Scouting in Luxembourg (federation of several organizations) |1922 |1914 |oboje |- |[[Makav]] |2,373 |Associação de Escoteiros de Macau |2017 |1921 |oboje |- |[[Madagaskar]] |50,041 |Firaisan'ny Skotisma eto Madagasikara (federation of several organizations) |1960 |1921 |oboje |- |[[Malavi]] |101,610 |The Scout Association of Malawi |2005 |1996 | |- |[[Malezija]] |117,391 |Persekutuan Pengakap Malaysia |1957 |1911 |oboje |- |[[Maldivi]] |10,726 |The Scout Association of Maldives |1990 |1963 |oboje |- |[[Mali]] |5000+ |Association des Scouts et Guides du Mali |2024 |2022 |oboje |- |[[Malta]] |3,639 |The Scout Association of Malta |1966 |1908 |oboje |- |[[Mavretanija]] |3,724 |Association des Scouts et Guides de Mauritanie |1983 |1947 |oboje |- |[[Mavricij]] |2,388 |The Mauritius Scout Association |1971 |1912 |oboje |- |[[Mehika]] |44,731 |Asociación de Scouts de México, A.C. |1926 |1920 |oboje |- |[[Moldavija]] |363 |Organizaţia Naţionala A Scouţilor Din Moldova |1997 |1921 |oboje |- |[[Monako]] |133 |Association des Guides et Scouts de Monaco |1990 |1990 |oboje |- |[[Mongolija]] |9,799 |Mongolyn Skautyn Kholboo |1994 |1992 |oboje |- |[[Črna gora]] |1,738 |Savez Izviđača Crne Gore |2008 |2006 |oboje |- |[[Maroko]] |12,304 |Fédération Nationale du Scoutisme Marocain |1961 |1933 |oboje |- |[[Mozambik]] |8,692 |Liga dos Escuteiros de Moçambique |1999 |1960 |oboje |- |[[Mjanmar]] |16,930 |Myanmar Scout |2016 |2012 |oboje |- |[[Namibija]] |3,909 |Scouts of Namibia |1990 |1917 |oboje |- |[[Nepal]] |49,152 |Nepal Scouts |1969 |1952 |oboje |- |[[Nizozemska]] |115,000 |Scouting Nederland |1922 |1910 |oboje |- |[[Nova Zelandija]] |18,724 |Scouts Aotearoa New Zealand |1953 |1922 |oboje |- |[[Nikaragva]] |1,337 |Asociación de Scouts de Nicaragua |1946 |1917 |oboje |- |[[Niger]] |3,300 |Association des Scouts du Niger |1996 |1947 |oboje |- |[[Nigerija]] |750,073 |Scout Association of Nigeria |1961 |1915 |oboje |- |[[Severna Makedonija|Severna Makedonia]] |2,787 |Sojuz na Izvidnici na Makedonija |1997 |1921 |oboje |- |[[Norveška]] |17,261 |Speiderne i Norge (federation of several organizations) |1922 |1911 |oboje |- |[[Oman]] |35,281 |The National Organisation for Scouts and Guides |1977 |1948 |oboje |- |[[Pakistan]] |703,050 |Pakistan Boy Scouts Association |1948 |1947 |dečke |- |[[Palestina]] |81,082 |Palestinian Scout Association |2016 |1912 |oboje |- |[[Panama]] |2,259 |Asociación Nacional de Scouts de Panamá |1924/1950 |1924 |oboje |- |[[Papuanska Nova Gvineja]] |5,487 |The Scout Association of Papua New Guinea |1976 |1926 |dečke |- |[[Paragvaj]] |1,234 |Asociación de Scouts del Paraguay |1962 |1960 |oboje |- |[[Peru]] |8,254 |Asociación de Scouts del Perú |1922 |1916 |oboje |- |[[Filipini]] |2,808,881 |Boy Scouts of the Philippines |1946 |1936 |oboje |- |[[Poljska]] |142,692 |Związek Harcerstwa Polskiego |1922/1996 |1918 |oboje |- |[[Portugalska]] |78,440 |Federação Escotista de Portugal |1922 |1913 |oboje |- |[[Katar]] |6,316 |The Scout and Guide Association of Qatar |1965 |1955 |oboje |- |[[Zahodni Kongo|Zahodnji Kongo]] |17,466 |Scoutisme Congolais |2023 |1930s/1991 |oboje |- |[[Romunija]] |6,495 |Cercetaşii României |1993 |1914 |oboje |- |[[Rusija]] |2,035 |All-Russian Scout Association |2004 |1909 |oboje |- |[[Ruanda]] |49,374 |Rwanda Scouts Association |1975 |1940 |oboje |- |[[Sveta Lucija (država)|Sveta Lucija]] |355 |The Saint Lucia Scout Association |1990 |1910 |oboje |- |[[Sveti Vincencij in Grenadine|Sveti Vincent in Grenadine]] |211 |The Scout Association of Saint Vincent and the Grenadines |1990 |1911 |oboje |- |[[San Marino]] |269 |Associazione Guide Esploratori Cattolici Sammarinesi<ref>{{Navedi splet|title=Associazione Guide Esploratori Cattolici Sammarinesi (AGECS) is now a WOSM member!|url=https://www.scout.org/node/360301|website=www.scout.org}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |1990/2017 |1973 |oboje |- |[[Sveti Tomaž in Princ]] |1,398 |Associação dos Escuteiros de São Tomé e Príncipe |2017 |1993 |oboje |- |[[Saudova Arabija]] |18,737 |Saudi Arabian Boy Scouts Association |1963 |1961 |oboje |- |[[Senegal]] |5,297 |Confédération Sénégalaise du Scoutisme (federation of several organizations) |1963 |1930 |oboje |- |[[Srbija]] |4,897 |Savez Izviđača Srbije |1995 |1911 |oboje |- |[[Sejšeli]] |274 |Seychelles Scout Association |1927 |2002 |oboje |- |[[Sierra Leone]] |20,658 |Sierra Leone Scouts Association |1964 |1909 |oboje |- |[[Singapur]] |12,526 |The Singapore Scout Association |1966 |1910 |oboje |- |[[Slovaška]] |7,632 |Slovenský skauting |1922/1990/1997 |1913 |oboje |- |[[Slovenija]] |6,855 |[[Zveza tabornikov Slovenije]] |1994 |1915 |oboje |- |[[Salomonovi otoki]] |500<ref name="WOSM-SOLOMONISLANDS">{{Navedi splet|title=Solomon Islands joins global scout movement|date=June 28, 2021|url=https://www.scout.org/solomon-islands-joins-world-scouting|accessdate=2021-08-03|publisher=World Organization of the Scout Movement}}</ref> |Solomon Islands Scout Association |2021 |1928 |oboje |- |[[Južna Afrika|Južna Africa]] |97,910 |Scouts South Africa |1937 |1908 |oboje |- |[[Južni Sudan]] |11,300 |South Sudan Scout Association<ref name="WOSM-SOUTHSUDAN">{{Navedi splet|title=South Sudan joins World Scouting family|url=http://www.scout.org/information_events/news/south_sudan|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130605110504/http://www.scout.org/information_events/news/south_sudan|archivedate=2013-06-05|accessdate=2013-05-03|publisher=World Organization of the Scout Movement}}</ref> |2013 |2011 |oboje |- |[[Španija]] |72,669 |Federación de Escultismo en España |1922/1978 |1912 |oboje |- |[[Šrilanka|Šrianka]] |66,847 |Sri Lanka Scout Association |1953 |1912 |oboje |- |[[Sudan]] |14,682 |Sudan Scouts Association |1956 |1935 |dečke |- |[[Surinam]] |756 |Boy Scouts van Suriname |1968 |1924 |oboje |- |[[Švedska]] |39,763 |Scouterna |1922 |1911 |oboje |- |[[Švica]] |25,554 |Swiss Guide and Scout Movement |1922 |1912 |oboje |- |[[Sirija]] |9,260 |Scouts of Syria |2008 |1912/1949 |oboje |- |[[Republika Kitajska (Tajvan)|Tajvan]] |56,081 |Scouts of China |1937 |1912 |oboje |- |[[Tadžikistan]] |563 |Ittihodi Scouthoi Tojikiston |1997 |1991 |oboje |- |[[Tanzanija]] |538,933 |Tanzania Scouts Association |1963 |1929 |oboje |- |[[Tajska]] |751,927 |The National Scout Organization of Thailand |1922 |1911 |oboje |- |[[Togo]] |10,676 |Association Scoute du Togo |1977 |1920 |oboje |- |[[Trinidad in Tobago]] |2,101 |The Scout Association of Trinidad and Tobago |1963 |1911 |oboje |- |[[Tunizija|Tunizia]] |29,105 |Les Scouts Tunisiens |1957 |1933 |oboje |- |[[Turčija]] |223,417 |Türkiye İzcilik Federasyonu |1950 |1923 |oboje |- |[[Uganda]] |116,054 |The Uganda Scouts Association |1964 |1915 |oboje |- |[[Ukrajina]] |1,417 |National Organization of Scouts of Ukraine |2008 |2007 |oboje |- |[[Združeni arabski emirati]] |3,968 |Emirates Scout Association |1977 |1972 |dečke |- |[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |637,185 |The Scout Association |1922 |1910 |oboje |- |[[Združene države Amerike]] |2,744,682 |Scouting America |1922 |1910 |oboje |- |[[Urugvaj]] |2,044 |Movimiento Scout del Uruguay |1950 |1946 |oboje |- |[[Venezuela]] |9,904 |Asociación de Scouts de Venezuela |1937 |1913 |oboje |- |[[Vietnam]] |6,209 |Pathfinder Scouts Vietnam |2019 |1930 |oboje |- |[[Jemen]] |7,095 |Yemen Scouts and Guides Association - Scout branch |1980 |1927 |dečke |- |[[Zambija]] |15,271 |Zambia Scouts Association |1965 |1930 |oboje |- |[[Zimbabve]] |17,841 |The Scout Association of Zimbabwe |1980 |1909 |oboje |} == Nesuverena ozemlja z neodvisnimi organizacijami članicami WOSM == * [[Hongkong]] - Združenje skavtov Hongkonga: Polnopravni član Svetovne organizacije skavtskega gibanja * [[Aruba]] - Skavtstvo Aruba: Polnopravni član Svetovne organizacije skavtskega gibanja * [[Francoska Polinezija]] - Conseil du Scoutisme polynésien: Pridruženi član azijsko-pacifiške regije Svetovne organizacije skavtskega gibanja * [[Makav|Macau]] - Associação de Escoteiros de Macau: polnopravni član Svetovne organizacije skavtskega gibanja * [[Curaçao]], [[Nizozemski Sveti Martin|Sint Maarten]] in Karibska Nizozemska (nekdanji [[Nizozemski Antili]] ) - Skavtstvo Antiano: Polnopravni član Svetovne organizacije skavtskega gibanja == Države in ozemlja, kjer skavtstvo vodijo čezmorske podružnice organizacij članic WOSM == Deset od teh čezmorskih podružnic akreditiranih nacionalnih skavtskih organizacij WOSM šteje za "potencialne člane" (označeno z *). <ref>{{Navedi splet|title=Scouting elsewhere|url=http://www.scout.org/en/around_the_world/countries/scouting_elsewhere|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070312052328/http://www.scout.org/en/around_the_world/countries/scouting_elsewhere|archivedate=2007-03-12|accessdate=2008-07-10|publisher=World Organization of the Scout Movement}}</ref> === Suverene države === ==== Vodi Scouting America ==== * [[Združene države Mikronezije|Zvezne države Mikronezije]] - Skavtstvo v Zveznih državah Mikronezije * - Aloha Council of Scouting America * [[Marshallovi otoki]] - Skavtstvo na Marshallovih otokih * - Aloha Council of Scouting America * [[Palav|Palau]] - Skavtstvo na Palauu * - Aloha Council of Scouting America ==== Vodi The Scout Association (VB) ==== * [[Sveti Krištof in Nevis]] - Skavtska zveza Svetega Krištofa in Nevisa * * [[Tonga]] - podružnica Skavtskega združenja v Tongi * * [[Tuvalu]] - Združenje skavtov Tuvaluja * * [[Vanuatu]] - Vanuatska podružnica Združenja skavtov * ==== Vodi Scouts Australia ==== * [[Nauru]] - Skavtstvo v Nauru * === Nesuverena ozemlja === ==== Avstralija ==== * [[Božični otok]] - Avstralski skavti * [[Kokosovi (Keelingovi) otoki]] - Scouts Australia * otok Norfolk - Avstralski skavti ==== Danska ==== * [[Ferski otoki]] - Føroya Skótaráð * [[Grenlandija]] - Grønlands Spejderkorps ==== Francija ==== * [[Francoska Gvajana]] - Skavtstvo v Francoski Gvajani * [[Gvadelup]] in Sveti Martin - Skavtstvo na Gvadalupeju in Saint Martinu * [[Martinik]] - skavti in vodniki po Martiniku * [[Mayotte]] - Skavtstvo na Mayotteu * [[Nova Kaledonija]] - Skavtstvo v Novi Kaledoniji * [[Reunion|Réunion]] - skavtstvo na Réunionu * [[Sveta Peter in Mihael]] - skavtstvo v Saint Pierre in Miquelon * [[Wallis in Futuna]] - Skavtstvo na Wallisu in Futuni ==== Nova Zelandija ==== * [[Cookovi otoki]] - Združenje skavtov Cookovih otokov * [[Nijuve|Niue]] - Skavtstvo in vodiči na Niueju * [[Tokelav|Tokelau]] - Skavtstvo in vodiči na Tokelau ==== Združeno kraljestvo ==== * [[Angvila]] - Združenje skavtov Angvile * [[Bermudi]] - Združenje skavtov Bermuda * [[Kajmanji otoki]] - Skavtska zveza Kajmanjih otokov * [[Falklandi]] - Skavtstvo in vodenje na Falklandih * [[Gibraltar]] - Gibraltarska skavtska zveza * [[Monserat]] - Združenje skavtov Monserata * [[Sveta Helena (otok)|Sveta Helena]] in [[Ascension]] - Skavtstvo in vodenje na Sveti Heleni in Ascensionu * [[Otoki Turks in Caicos]] - Združenje skavtov otokov Turks in Caicos * [[Britanski Deviški otoki]] - Združenje skavtov Britanskih Deviških otokov ==== Združene države Amerike ==== * [[Ameriška Samoa]] - Skavtstvo v Ameriški Samoi - Aloha Council of Scouting America * [[Gvam]] - Skavtstvo na Gvamu - Aloha Council of Scouting America * [[Severni Marijanski otoki]] - Skavtstvo na Severnih Marijanskih otokih - Aloha Council of Scouting America * [[Portoriko]] - Portoriški svet skavtov Amerike * [[Deviški otoki Združenih držav|Ameriški Deviški otoki]] - Skavtstvo na Ameriških Deviških otokih je v pristojnosti Nacionalnega sveta prestolnice pri Skavtih Amerike == Potencialne države članice WOSM == Leta 2020 je WOSM na seznam potencialnih članic uvrstil 25 suverenih držav. 10 od teh je imelo skavtske službe prekomorske podružnice organizacij članic WOSM. <ref name="world">{{Navedi splet|title=National Scout Organizations|url=https://www.scout.org/worldwide|website=www.scout.org}}</ref> * [[Srednjeafriška republika]] - Fédération du scoutisme centralfricain * [[Džibuti]] - Združenje skavtov Džibutija * [[Ekvatorialna Gvineja]] - Skavtstvo v Ekvatorialni Gvineji * [[Eritreja]] - Nacionalno skavtsko združenje Eritreje * [[Iran]] - Iranska skavtska organizacija * [[Kirgizistan]] - Skavtstvo v Kirgizistanu * [[Samoa]] - Skavtstvo v Samoi * [[Somalija]] - Skavtstvo v Somaliji * [[Turkmenistan]] - Skavtstvo v Turkmenistanu * [[Uzbekistan]] - Skavtstvo v Uzbekistanu == Države brez skavtske organizacije == Leta 2020 je WOSM na seznam uvrstil pet suverenih držav brez skavtov; seznam pa je izpustil Vatikan, ki prav tako nima skavtov. <ref name="world"/> * [[Andora]] - Skavtstvo in vodenje v Andori - ponovno aktivirano leta 2016 * [[Ljudska republika Kitajska]] ( celinska Kitajska ) - Skavtstvo na celinski Kitajski - Skavtska zveza Ljudske republike Kitajske * [[Kuba]] - kubansko skavtstvo pred letom 1961 in v izgnanstvu [Opomba: ena nova skavtska skupina, v katoliški cerkvi v Santiagu de Cuba od začetka leta 2012] * [[Laos]] - Laoško skavtstvo pred letom 1975 in v izgnanstvu [Laoško skavtstvo v izgnanstvu je obstajalo vsaj do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja v Los Angelesu in Birminghamu. Pravzaprav majhen ostanek ostaja v Sacramentu in San Pablu, skupaj z drugimi vietnamskimi skavti v izgnanstvu in kamboškimi skavtskimi skupinami v izgnanstvu.] * [[Severna Koreja]] - skupna zgodovina s Korejsko skavtsko zvezo pred letom 1950 * [[Vatikan]] - Skavtstvo v Vatikanu == Drug status == * [[Antarktika]] - Skavtstvo na Antarktiki * [[Kosovo]] - Skavtstvo na Kosovu - delno priznana država * [[Somaliland]] - Skavtstvo v Somalilandu - samooklicana nepriznana funkcionalna država znotraj Somalije * [[Zahodna Sahara]] - Skavtstvo v Zahodni Sahari == Glej tudi == {{Portal|Scouting}} * Seznam članic Svetovnega združenja skavtinj in dekliških vodnic == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Seznami organizacij]] [[Kategorija:Skavtstvo]] 4xiz9jnnz0g7jdy7b9iplw0mtqbojlg 6748589 6748588 2026-09-10T08:22:54Z Shabicht 3554 /* Države brez skavtske organizacije */ 6748589 wikitext text/x-wiki [[Slika:WOSM-Map.svg|sličica|Zemljevid organizacij članic]] '''Svetovna organizacija skavtskega gibanja''' ('''WOSM'''), je največja in najstarejša mednarodna organizacija v skavtskem gibanju, ustanovljena pa je bila leta 1922<ref name="constitution">{{Navedi splet|date=January 2011|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement|url=http://scout.org/sites/default/files/library_files/WOSM_Constitution_EN.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160303230419/http://scout.org/sites/default/files/library_files/WOSM_Constitution_EN.pdf|archivedate=3 March 2016|accessdate=23 February 2015|publisher=World Organization of the Scout Movement|page=3}}</ref><ref name="Colquhoun 1954">{{Navedi knjigo|last=Colquhoun, OBE|first=John Frederick|authorlink=John Frederick Colquhoun|title=Running a Scout Group|publisher=The Boy Scouts Association|year=1954|location=London|pages=198|quote=the first International Conference was held in Paris in '1922', when Great Britain became one of the founder-members of the world organization.}}</ref> kot '''Mednarodna konferenca skavtskega gibanja'''. Ima 176 članic. Članice so nacionalne skavtske organizacije, ki so ustanovile WOSM ali jih je WOSM pozneje priznal. [[Svetovna organizacija skavtskega gibanja]] priznava le eno skavtsko organizacijo na državo. Nekatere države imajo več organizacij, združenih v federacijo z različnimi sestavnimi skupinami, razdeljenimi na podlagi vere (npr. Francija in Danska), etnične pripadnosti (npr. Izrael) ali jezika (npr. Belgija). Kanada je edina država, ki ima dve različni priznani združenji, ki se delita zaradi uradnega jezika. V Sloveniji je članica WOSM-a [[Zveza tabornikov Slovenije]]. {{glavni|Svetovna organizacija skavtskega gibanja}} Približno 30 članic WOSM-a je tudi članic Svetovnega združenja vodnic in skavtinj (WAGGGS), večinoma iz Evrope in arabskih držav. {| class="wikitable sortable" width="100%" |- bgcolor="#ddddff" !Država !Članstvo <br /><br /><small>(iz 2019)</small> <ref name="Census_2019">{{Navedi splet|title=WOSM MEMBERSHIP as at 31st December 2019|url=https://www.scout.org/sites/default/files/library_files/WOSM%20Census%202019_0.pdf|accessdate=2021-08-03|publisher=World Organization of the Scout Movement}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> !Ime organizacije članice !leto pridružitve <ref name="WOSM-SATW">{{Navedi splet|title=Some statistics|url=http://www.scout.org/en/around_the_world/countries/national_scout_organisations/some_statistics|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070121154237/http://www.scout.org/en/around_the_world/countries/national_scout_organisations/some_statistics|archivedate=January 21, 2007|accessdate=2010-03-30|publisher=World Organization of the Scout Movement}}</ref> !leto ustanovitve <ref name="WOSM-SATW" /> !Sprejema dečke/deklice |- |[[Afganistan]] |12,475 |Afghanistan Scout Association |2020 |1931 |oboje |- |[[Albanija]] |599 |Scouts of Albania |2024 |2021 |oboje |- |[[Alžirija]] |61,860 |Scouts Musulmans Algériens |1963 |1934 |oboje |- |[[Angola]] |28,011 |Associação de Escuteiros de Angola |1998 |1998 |oboje |- |[[Antigva in Barbuda|Antigua in Barbuda]] |105<ref name="FactsheetABSA">{{Navedi splet|date=August 2022|title=Annex 1: Factsheet of the Antigua and Barbuda Scout Association|url=https://members.scout.org/sites/default/files/users/3038029/imce/2022-17_Circular_Antigua_Barbuda_Annex_En_0.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221124125744/https://members.scout.org/sites/default/files/users/3038029/imce/2022-17_Circular_Antigua_Barbuda_Annex_En_0.pdf|archivedate=2022-11-24|publisher=[[World Scout Bureau]]}}</ref> |Antigua and Barbuda Scout Association |2022 |1917<ref name="FactsheetABSA" /> |oboje |- |[[Argentina]] |77,040 |Scouts de Argentina |1922 |1912 |oboje |- |[[Armenija]] |1,921 |Hayastani Azgayin Scautakan Sharjum Kazmakerputiun |1997 |1912 |oboje |- |[[Aruba]] |477 |Scouting Aruba |2016 |2000 |oboje |- |[[Avstralija]] |65,833 |Scouts Australia |1953 (predecessor) |1958 |oboje |- |[[Avstrija]] |27,210 |Pfadfinder und Pfadfinderinnen Österreichs |1922/1946 |1912 |oboje |- |[[Azerbajdžan]] |1,796 |Azərbaycan Skaut Assosiasiyasi |2000 |1997 |oboje |- |[[Bahami]] |1,134 |The Scout Association of the Bahamas |1974 |1913 |oboje |- |[[Bahrajn]] |2,286 |Boy Scouts of Bahrain |1970 |1953 |dečke |- |[[Bangladeš]] |2,070,376 |Bangladesh Scouts |1974 |1972 |oboje |- |[[Barbados]] |2,169 |Barbados Boy Scouts Association |1969 |1912 |dečke |- |[[Belorusija]] |1,182 |Belarusian Republican Scout Association |1989 |1909 |oboje |- |[[Belgija]] |109,606 |Guides and Scouts Movement of Belgium (federation of several organizations) |1922 |1911 |oboje |- |[[Belize]] |402 |The Scout Association of Belize |1987 |1911 |oboje |- |[[Benin]] |7,776 |Scoutisme Béninois |1964 |1932 |oboje |- |[[Butan (država)|Butan]] |61,300 |Bhutan Scout Tshogpa |1999 |1991 |oboje |- |[[Bolivija]] |6,118 |Asociación de Scouts de Bolivia |1950 |1915 |oboje |- |[[Bosna in Hercegovina]] |2,493 |Savez izviđača Bosne i Hercegovine |1999 |1999/2011 |oboje |- |[[Bocvana]] |19,242 |The Botswana Scouts Association |1958 |1936 |dečke |- |[[Brazilija]] |114,588 |União dos Escoteiros do Brasil |1922 |1910 |oboje |- |[[Brunej]] |1,256 |Persekutuan Pengakap Negara Brunei Darussalam |1981 |1933 |oboje |- |[[Bolgarija]] |510 |Organizatsia Na Bulgarskite Skauty |1999 |1911–1913 |oboje |- |[[Burkina Faso]] |7,674 |Fédération Burkinabé du Scoutisme (federation of several organizations) |1972 |1943 |oboje |- |[[Burundi]] |71,420 |Association des Scouts du Burundi |1979 |1940 |oboje |- |[[Kambodža]] |58,050 |National Association of Cambodian Scouts |2008 |2000 |oboje |- |[[Kamerun]] |16,872 |Les Scouts du Cameroun |1971 |1937 |oboje |- |[[Kanada]] |86,012 |Scouts Canada, with which is affiliated the Association des Scouts du Canada |1946 |1914 |oboje |- |[[Zelenortski otoki]] |347 |Associação dos Escuteiros de Cabo Verde |2002 |2002 | |- |[[Čad]] |14,500 |Fédération du Scoutisme Tchadien (federation of several organizations) |1974 |1960 |oboje |- |[[Čile]] |28,825 |Asociación de Guías y Scouts de Chile |1922/1974 |1909 |oboje |- |[[Kolumbija]] |15,209 |Asociación Scouts de Colombia |1933 |1917 |oboje |- |[[Komori]] |3,268 |Wezombeli |1990 |1975 |oboje |- |[[Kostarika|Kostarica]] |18,339 |Asociación de Guías y Scouts de Costa Rica |1925 |1915 |oboje |- |[[Hrvaška]] |3,483 |Savez izviđača Hrvatske |1993 |1915 |oboje |- |[[Curaçao]]<br /><br />[[Nizozemski Sveti Martin]]<br /><br />Karibska Nizozemska |1,143 |Scouting Antiano |2016 |1997 |oboje |- |[[Ciper]] |5,522 |Cyprus Scouts Association |1961 |1913 |oboje |- |[[Češka]] |67,959 |Junák - český skaut, z. s. |1922/1990/1996 |1911 |oboje |- |[[Vzhodni Kongo]] |141,338 |Fédération des Scouts de la République démocratique du Congo |1963 |1924 |oboje |- |[[Danska]] |50,644 |Fællesrådet for Danmarks Drengespejdere (federation of several organizations) |1922 |1909 |oboje |- |[[Dominika]] |455 |The Scout Association of Dominica |1990 |1929 |oboje |- |[[Dominikanska republika|Dominikanska Republika]] |2,354 |Asociación de Scouts Dominicanos |1930 |1926 |oboje |- |[[Vzhodni Timor]] |6,342 |União Nacional dos Escuteiros de Timor Leste |2017 |2003 |oboje |- |[[Ekvador|Ecvador]] |10,315 |Asociación de Scouts del Ecuador |1922 |1920 |oboje |- |[[Egipt]] |71,999 |Egyptian Federation for Scouts and Girl Guides (federation of several organizations) |1922 |1914 |oboje |- |[[Salvador]] |2,440 |Asociación de Scouts de El Salvador |1940 |1938 |oboje |- |[[Estonija]] |1,185 |Eesti Skautide Ühing |1922/1996 |1911/1989 |oboje |- |[[Esvatini]] |5,280 |Eswatini Scout Association |1968 |1928 |dečke |- |[[Etiopija]] |104,478 |Ethiopia Scout Association |2002 |1950 |oboje |- |[[Fidži]] |9,424 |Fiji Scouts Association |1971 |1914 |oboje |- |[[Finska]] |55,077 |Suomen Partiolaiset - Finlands Scouter ry |1922 |1910 |oboje |- |[[Francija]] |101,480 |Scoutisme Français (federation of several organizations) |1922 |1910 |oboje |- |[[Gabon]] |3,736 |Fédération Gabonaise du Scoutisme (federation of several organizations) |1971 |1936 |oboje |- |[[Gambija]] |15,564 |The Gambia Scout Association |1984 |1921 |oboje |- |[[Gruzija]] |2,759 |Sakartvelos Skauturi Modzraobis Organizatsia |1997 |1994 |oboje |- |[[Nemčija]] |124,779 |Ring deutscher Pfadfinder*innenverbände (federation of several organizations) |1950 |1910 |oboje |- |[[Gana]] |13,496 |The Ghana Scout Association |1960 |1912 |oboje |- |[[Grčija]] |16,694 |Soma Hellinon Proskopon |1922 |1910 |oboje |- |[[Grenada]] |1,367 |The Scout Association of Grenada |1979 |1924 |oboje |- |[[Gvatemala]] |5,506 |Asociación de Scouts de Guatemala |1930 |1928 |oboje |- |[[Gvineja]] |11,520 |Association Nationale des Scouts de Guinée |1990/2005 |1984 | |- |[[Gvineja Bissau]] |9,698 |Escuteiros da Guiné-Bissau |2017 |1966 |oboje |- |[[Gvajana]] |546 |The Scout Association of Guyana |1967 |1909 |oboje |- |[[Haiti]] |43,605 |Scouts d'Haïti |1932/1940 |1916 |oboje |- |[[Honduras]] |1,935 |Asociación de Scouts de Honduras |1957 |1952 |oboje |- |[[Hongkong]] |100,643 |The Scout Association of Hong Kong |1977 |1914 |oboje |- |[[Madžarska]] |12,516 |Magyar Cserkészszövetség |1922/1990 |1912 |oboje |- |[[Islandija]] |1,738 |Bandalag Íslenskra Skáta |1924 |1912 |oboje |- |[[Indija]] |3,581,332 |The Bharat Scouts and Guides |1938 |1909 |oboje |- |[[Indonezija]] |24,756,268 |Gerakan Pramuka |1961 |1912 |oboje |- |[[Irak]] |13,128 |Iraq Scout Association |1922/1956/2017 |1914 |oboje |- |[[Irska]] |48,478 |Scouting Ireland |1949 |1908 |oboje |- |[[Izrael]] |90,356 |Hitachdut Hatsofim Ve Hatsofot Be Israel (federation of several organizations) |1951 |1919 |oboje |- |[[Italija]] |103,276 |Federazione Italiana dello Scautismo (federation of several organizations) |1922/1946 |1912 |oboje |- |[[Slonokoščena obala]] |21,494 |Fédération Ivoirienne du Scoutisme (federation of several organizations) |1972 |1937 |oboje |- |[[Jamajka]] |1,386 |The Scout Association of Jamaica |1963 |1910 |oboje |- |[[Japonska]] |91,827 |Scout Association of Japan |1922/1950 |1913 |oboje |- |[[Jordanija]] |31,765 |Jordanian Association for Boy Scouts and Girl Guides |1955 |1954 |oboje |- |[[Kazahstan]] |1,010 |Organization of the Scout Movement of Kazakhstan |2008 |1992 |oboje |- |[[Kenija]] |2,145,640 |The Kenya Scouts Association |1964 |1910 |oboje |- |[[Kiribati]] |1,186 |Kiribati Scout Association |1993 |1993 |oboje |- |[[Južna Koreja]] |90,610 |Korea Scout Association |1953 |1922 |oboje |- |[[Kuvajt]] |6,215 |Kuwait Boy Scouts Association |1955 |1952 |dečke |- |[[Latvija]] |804 |Latvijas Skautu un Gaidu Centrālā Organizācija |1993 |1917 |oboje |- |[[Libanon]] |18,140 |Lebanese Scouting Federation (federation of several organizations) |1947 |1912 |oboje |- |[[Lesoto]] |2,044 |Lesotho Scouts Association |1971 |1936 |dečke |- |[[Liberija]] |7,841 |Boy Scouts of Liberia |1922/1965 |1922 |dečke |- |[[Libija]] |24,775 |Public Scout and Girl Guide Movement |1958 |1954 |oboje |- |[[Lihtenštajn]] |738 |Pfadfinder und Pfadfinderinnen Liechtensteins |1933 |1931 |oboje |- |[[Litva]] |3,000 |Lietuvos Skautija |1997 |1918 |oboje |- |[[Luksemburg]] |7,902 |Scouting in Luxembourg (federation of several organizations) |1922 |1914 |oboje |- |[[Makav]] |2,373 |Associação de Escoteiros de Macau |2017 |1921 |oboje |- |[[Madagaskar]] |50,041 |Firaisan'ny Skotisma eto Madagasikara (federation of several organizations) |1960 |1921 |oboje |- |[[Malavi]] |101,610 |The Scout Association of Malawi |2005 |1996 | |- |[[Malezija]] |117,391 |Persekutuan Pengakap Malaysia |1957 |1911 |oboje |- |[[Maldivi]] |10,726 |The Scout Association of Maldives |1990 |1963 |oboje |- |[[Mali]] |5000+ |Association des Scouts et Guides du Mali |2024 |2022 |oboje |- |[[Malta]] |3,639 |The Scout Association of Malta |1966 |1908 |oboje |- |[[Mavretanija]] |3,724 |Association des Scouts et Guides de Mauritanie |1983 |1947 |oboje |- |[[Mavricij]] |2,388 |The Mauritius Scout Association |1971 |1912 |oboje |- |[[Mehika]] |44,731 |Asociación de Scouts de México, A.C. |1926 |1920 |oboje |- |[[Moldavija]] |363 |Organizaţia Naţionala A Scouţilor Din Moldova |1997 |1921 |oboje |- |[[Monako]] |133 |Association des Guides et Scouts de Monaco |1990 |1990 |oboje |- |[[Mongolija]] |9,799 |Mongolyn Skautyn Kholboo |1994 |1992 |oboje |- |[[Črna gora]] |1,738 |Savez Izviđača Crne Gore |2008 |2006 |oboje |- |[[Maroko]] |12,304 |Fédération Nationale du Scoutisme Marocain |1961 |1933 |oboje |- |[[Mozambik]] |8,692 |Liga dos Escuteiros de Moçambique |1999 |1960 |oboje |- |[[Mjanmar]] |16,930 |Myanmar Scout |2016 |2012 |oboje |- |[[Namibija]] |3,909 |Scouts of Namibia |1990 |1917 |oboje |- |[[Nepal]] |49,152 |Nepal Scouts |1969 |1952 |oboje |- |[[Nizozemska]] |115,000 |Scouting Nederland |1922 |1910 |oboje |- |[[Nova Zelandija]] |18,724 |Scouts Aotearoa New Zealand |1953 |1922 |oboje |- |[[Nikaragva]] |1,337 |Asociación de Scouts de Nicaragua |1946 |1917 |oboje |- |[[Niger]] |3,300 |Association des Scouts du Niger |1996 |1947 |oboje |- |[[Nigerija]] |750,073 |Scout Association of Nigeria |1961 |1915 |oboje |- |[[Severna Makedonija|Severna Makedonia]] |2,787 |Sojuz na Izvidnici na Makedonija |1997 |1921 |oboje |- |[[Norveška]] |17,261 |Speiderne i Norge (federation of several organizations) |1922 |1911 |oboje |- |[[Oman]] |35,281 |The National Organisation for Scouts and Guides |1977 |1948 |oboje |- |[[Pakistan]] |703,050 |Pakistan Boy Scouts Association |1948 |1947 |dečke |- |[[Palestina]] |81,082 |Palestinian Scout Association |2016 |1912 |oboje |- |[[Panama]] |2,259 |Asociación Nacional de Scouts de Panamá |1924/1950 |1924 |oboje |- |[[Papuanska Nova Gvineja]] |5,487 |The Scout Association of Papua New Guinea |1976 |1926 |dečke |- |[[Paragvaj]] |1,234 |Asociación de Scouts del Paraguay |1962 |1960 |oboje |- |[[Peru]] |8,254 |Asociación de Scouts del Perú |1922 |1916 |oboje |- |[[Filipini]] |2,808,881 |Boy Scouts of the Philippines |1946 |1936 |oboje |- |[[Poljska]] |142,692 |Związek Harcerstwa Polskiego |1922/1996 |1918 |oboje |- |[[Portugalska]] |78,440 |Federação Escotista de Portugal |1922 |1913 |oboje |- |[[Katar]] |6,316 |The Scout and Guide Association of Qatar |1965 |1955 |oboje |- |[[Zahodni Kongo|Zahodnji Kongo]] |17,466 |Scoutisme Congolais |2023 |1930s/1991 |oboje |- |[[Romunija]] |6,495 |Cercetaşii României |1993 |1914 |oboje |- |[[Rusija]] |2,035 |All-Russian Scout Association |2004 |1909 |oboje |- |[[Ruanda]] |49,374 |Rwanda Scouts Association |1975 |1940 |oboje |- |[[Sveta Lucija (država)|Sveta Lucija]] |355 |The Saint Lucia Scout Association |1990 |1910 |oboje |- |[[Sveti Vincencij in Grenadine|Sveti Vincent in Grenadine]] |211 |The Scout Association of Saint Vincent and the Grenadines |1990 |1911 |oboje |- |[[San Marino]] |269 |Associazione Guide Esploratori Cattolici Sammarinesi<ref>{{Navedi splet|title=Associazione Guide Esploratori Cattolici Sammarinesi (AGECS) is now a WOSM member!|url=https://www.scout.org/node/360301|website=www.scout.org}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |1990/2017 |1973 |oboje |- |[[Sveti Tomaž in Princ]] |1,398 |Associação dos Escuteiros de São Tomé e Príncipe |2017 |1993 |oboje |- |[[Saudova Arabija]] |18,737 |Saudi Arabian Boy Scouts Association |1963 |1961 |oboje |- |[[Senegal]] |5,297 |Confédération Sénégalaise du Scoutisme (federation of several organizations) |1963 |1930 |oboje |- |[[Srbija]] |4,897 |Savez Izviđača Srbije |1995 |1911 |oboje |- |[[Sejšeli]] |274 |Seychelles Scout Association |1927 |2002 |oboje |- |[[Sierra Leone]] |20,658 |Sierra Leone Scouts Association |1964 |1909 |oboje |- |[[Singapur]] |12,526 |The Singapore Scout Association |1966 |1910 |oboje |- |[[Slovaška]] |7,632 |Slovenský skauting |1922/1990/1997 |1913 |oboje |- |[[Slovenija]] |6,855 |[[Zveza tabornikov Slovenije]] |1994 |1915 |oboje |- |[[Salomonovi otoki]] |500<ref name="WOSM-SOLOMONISLANDS">{{Navedi splet|title=Solomon Islands joins global scout movement|date=June 28, 2021|url=https://www.scout.org/solomon-islands-joins-world-scouting|accessdate=2021-08-03|publisher=World Organization of the Scout Movement}}</ref> |Solomon Islands Scout Association |2021 |1928 |oboje |- |[[Južna Afrika|Južna Africa]] |97,910 |Scouts South Africa |1937 |1908 |oboje |- |[[Južni Sudan]] |11,300 |South Sudan Scout Association<ref name="WOSM-SOUTHSUDAN">{{Navedi splet|title=South Sudan joins World Scouting family|url=http://www.scout.org/information_events/news/south_sudan|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130605110504/http://www.scout.org/information_events/news/south_sudan|archivedate=2013-06-05|accessdate=2013-05-03|publisher=World Organization of the Scout Movement}}</ref> |2013 |2011 |oboje |- |[[Španija]] |72,669 |Federación de Escultismo en España |1922/1978 |1912 |oboje |- |[[Šrilanka|Šrianka]] |66,847 |Sri Lanka Scout Association |1953 |1912 |oboje |- |[[Sudan]] |14,682 |Sudan Scouts Association |1956 |1935 |dečke |- |[[Surinam]] |756 |Boy Scouts van Suriname |1968 |1924 |oboje |- |[[Švedska]] |39,763 |Scouterna |1922 |1911 |oboje |- |[[Švica]] |25,554 |Swiss Guide and Scout Movement |1922 |1912 |oboje |- |[[Sirija]] |9,260 |Scouts of Syria |2008 |1912/1949 |oboje |- |[[Republika Kitajska (Tajvan)|Tajvan]] |56,081 |Scouts of China |1937 |1912 |oboje |- |[[Tadžikistan]] |563 |Ittihodi Scouthoi Tojikiston |1997 |1991 |oboje |- |[[Tanzanija]] |538,933 |Tanzania Scouts Association |1963 |1929 |oboje |- |[[Tajska]] |751,927 |The National Scout Organization of Thailand |1922 |1911 |oboje |- |[[Togo]] |10,676 |Association Scoute du Togo |1977 |1920 |oboje |- |[[Trinidad in Tobago]] |2,101 |The Scout Association of Trinidad and Tobago |1963 |1911 |oboje |- |[[Tunizija|Tunizia]] |29,105 |Les Scouts Tunisiens |1957 |1933 |oboje |- |[[Turčija]] |223,417 |Türkiye İzcilik Federasyonu |1950 |1923 |oboje |- |[[Uganda]] |116,054 |The Uganda Scouts Association |1964 |1915 |oboje |- |[[Ukrajina]] |1,417 |National Organization of Scouts of Ukraine |2008 |2007 |oboje |- |[[Združeni arabski emirati]] |3,968 |Emirates Scout Association |1977 |1972 |dečke |- |[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |637,185 |The Scout Association |1922 |1910 |oboje |- |[[Združene države Amerike]] |2,744,682 |Scouting America |1922 |1910 |oboje |- |[[Urugvaj]] |2,044 |Movimiento Scout del Uruguay |1950 |1946 |oboje |- |[[Venezuela]] |9,904 |Asociación de Scouts de Venezuela |1937 |1913 |oboje |- |[[Vietnam]] |6,209 |Pathfinder Scouts Vietnam |2019 |1930 |oboje |- |[[Jemen]] |7,095 |Yemen Scouts and Guides Association - Scout branch |1980 |1927 |dečke |- |[[Zambija]] |15,271 |Zambia Scouts Association |1965 |1930 |oboje |- |[[Zimbabve]] |17,841 |The Scout Association of Zimbabwe |1980 |1909 |oboje |} == Nesuverena ozemlja z neodvisnimi organizacijami članicami WOSM == * [[Hongkong]] - Združenje skavtov Hongkonga: Polnopravni član Svetovne organizacije skavtskega gibanja * [[Aruba]] - Skavtstvo Aruba: Polnopravni član Svetovne organizacije skavtskega gibanja * [[Francoska Polinezija]] - Conseil du Scoutisme polynésien: Pridruženi član azijsko-pacifiške regije Svetovne organizacije skavtskega gibanja * [[Makav|Macau]] - Associação de Escoteiros de Macau: polnopravni član Svetovne organizacije skavtskega gibanja * [[Curaçao]], [[Nizozemski Sveti Martin|Sint Maarten]] in Karibska Nizozemska (nekdanji [[Nizozemski Antili]] ) - Skavtstvo Antiano: Polnopravni član Svetovne organizacije skavtskega gibanja == Države in ozemlja, kjer skavtstvo vodijo čezmorske podružnice organizacij članic WOSM == Deset od teh čezmorskih podružnic akreditiranih nacionalnih skavtskih organizacij WOSM šteje za "potencialne člane" (označeno z *). <ref>{{Navedi splet|title=Scouting elsewhere|url=http://www.scout.org/en/around_the_world/countries/scouting_elsewhere|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070312052328/http://www.scout.org/en/around_the_world/countries/scouting_elsewhere|archivedate=2007-03-12|accessdate=2008-07-10|publisher=World Organization of the Scout Movement}}</ref> === Suverene države === ==== Vodi Scouting America ==== * [[Združene države Mikronezije|Zvezne države Mikronezije]] - Skavtstvo v Zveznih državah Mikronezije * - Aloha Council of Scouting America * [[Marshallovi otoki]] - Skavtstvo na Marshallovih otokih * - Aloha Council of Scouting America * [[Palav|Palau]] - Skavtstvo na Palauu * - Aloha Council of Scouting America ==== Vodi The Scout Association (VB) ==== * [[Sveti Krištof in Nevis]] - Skavtska zveza Svetega Krištofa in Nevisa * * [[Tonga]] - podružnica Skavtskega združenja v Tongi * * [[Tuvalu]] - Združenje skavtov Tuvaluja * * [[Vanuatu]] - Vanuatska podružnica Združenja skavtov * ==== Vodi Scouts Australia ==== * [[Nauru]] - Skavtstvo v Nauru * === Nesuverena ozemlja === ==== Avstralija ==== * [[Božični otok]] - Avstralski skavti * [[Kokosovi (Keelingovi) otoki]] - Scouts Australia * otok Norfolk - Avstralski skavti ==== Danska ==== * [[Ferski otoki]] - Føroya Skótaráð * [[Grenlandija]] - Grønlands Spejderkorps ==== Francija ==== * [[Francoska Gvajana]] - Skavtstvo v Francoski Gvajani * [[Gvadelup]] in Sveti Martin - Skavtstvo na Gvadalupeju in Saint Martinu * [[Martinik]] - skavti in vodniki po Martiniku * [[Mayotte]] - Skavtstvo na Mayotteu * [[Nova Kaledonija]] - Skavtstvo v Novi Kaledoniji * [[Reunion|Réunion]] - skavtstvo na Réunionu * [[Sveta Peter in Mihael]] - skavtstvo v Saint Pierre in Miquelon * [[Wallis in Futuna]] - Skavtstvo na Wallisu in Futuni ==== Nova Zelandija ==== * [[Cookovi otoki]] - Združenje skavtov Cookovih otokov * [[Nijuve|Niue]] - Skavtstvo in vodiči na Niueju * [[Tokelav|Tokelau]] - Skavtstvo in vodiči na Tokelau ==== Združeno kraljestvo ==== * [[Angvila]] - Združenje skavtov Angvile * [[Bermudi]] - Združenje skavtov Bermuda * [[Kajmanji otoki]] - Skavtska zveza Kajmanjih otokov * [[Falklandi]] - Skavtstvo in vodenje na Falklandih * [[Gibraltar]] - Gibraltarska skavtska zveza * [[Monserat]] - Združenje skavtov Monserata * [[Sveta Helena (otok)|Sveta Helena]] in [[Ascension]] - Skavtstvo in vodenje na Sveti Heleni in Ascensionu * [[Otoki Turks in Caicos]] - Združenje skavtov otokov Turks in Caicos * [[Britanski Deviški otoki]] - Združenje skavtov Britanskih Deviških otokov ==== Združene države Amerike ==== * [[Ameriška Samoa]] - Skavtstvo v Ameriški Samoi - Aloha Council of Scouting America * [[Gvam]] - Skavtstvo na Gvamu - Aloha Council of Scouting America * [[Severni Marijanski otoki]] - Skavtstvo na Severnih Marijanskih otokih - Aloha Council of Scouting America * [[Portoriko]] - Portoriški svet skavtov Amerike * [[Deviški otoki Združenih držav|Ameriški Deviški otoki]] - Skavtstvo na Ameriških Deviških otokih je v pristojnosti Nacionalnega sveta prestolnice pri Skavtih Amerike == Potencialne države članice WOSM == Leta 2020 je WOSM na seznam potencialnih članic uvrstil 25 suverenih držav. 10 od teh je imelo skavtske službe prekomorske podružnice organizacij članic WOSM. <ref name="world">{{Navedi splet|title=National Scout Organizations|url=https://www.scout.org/worldwide|website=www.scout.org}}</ref> * [[Srednjeafriška republika]] - Fédération du scoutisme centralfricain * [[Džibuti]] - Združenje skavtov Džibutija * [[Ekvatorialna Gvineja]] - Skavtstvo v Ekvatorialni Gvineji * [[Eritreja]] - Nacionalno skavtsko združenje Eritreje * [[Iran]] - Iranska skavtska organizacija * [[Kirgizistan]] - Skavtstvo v Kirgizistanu * [[Samoa]] - Skavtstvo v Samoi * [[Somalija]] - Skavtstvo v Somaliji * [[Turkmenistan]] - Skavtstvo v Turkmenistanu * [[Uzbekistan]] - Skavtstvo v Uzbekistanu == Države brez skavtske organizacije == Leta 2020 je WOSM na seznam uvrstil pet suverenih držav brez skavtov; seznam pa je izpustil Vatikan, ki prav tako nima skavtov. <ref name="world"/> * [[Andora]] - Skavtstvo in vodenje v Andori - ponovno aktivirano leta 2016 * [[Ljudska republika Kitajska]] ( celinska Kitajska ) - Skavtstvo na celinski Kitajski - Skavtska zveza Ljudske republike Kitajske * [[Kuba]] - kubansko skavtstvo pred letom 1961 in v izgnanstvu [Opomba: ena nova skavtska skupina, v katoliški cerkvi v Santiagu de Cuba od začetka leta 2012] * [[Laos]] - Laoško skavtstvo pred letom 1975 in v izgnanstvu [Laoško skavtstvo v izgnanstvu je obstajalo vsaj do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja v Los Angelesu in Birminghamu. Pravzaprav majhen ostanek ostaja v Sacramentu in San Pablu, skupaj z drugimi vietnamskimi skavti v izgnanstvu in kamboškimi skavtskimi skupinami v izgnanstvu.] * [[Severna Koreja]] - skupna zgodovina s Korejsko skavtsko zvezo pred letom 1950 * [[Vatikan]] - v vatikanski državi iz razumljivih razlogov ni organizirana skavtska organizacija, so pa tam prisotni skavti iz Rima, ki so člani italijanske skavtske organizacije AGESCI. == Drug status == * [[Antarktika]] - Skavtstvo na Antarktiki * [[Kosovo]] - Skavtstvo na Kosovu - delno priznana država * [[Somaliland]] - Skavtstvo v Somalilandu - samooklicana nepriznana funkcionalna država znotraj Somalije * [[Zahodna Sahara]] - Skavtstvo v Zahodni Sahari == Glej tudi == {{Portal|Scouting}} * Seznam članic Svetovnega združenja skavtinj in dekliških vodnic == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Seznami organizacij]] [[Kategorija:Skavtstvo]] 0n4trfblgajtyis7luaxzcecftkvrj9 6748590 6748589 2026-09-10T08:24:12Z Shabicht 3554 /* Države brez skavtske organizacije */ 6748590 wikitext text/x-wiki [[Slika:WOSM-Map.svg|sličica|Zemljevid organizacij članic]] '''Svetovna organizacija skavtskega gibanja''' ('''WOSM'''), je največja in najstarejša mednarodna organizacija v skavtskem gibanju, ustanovljena pa je bila leta 1922<ref name="constitution">{{Navedi splet|date=January 2011|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement|url=http://scout.org/sites/default/files/library_files/WOSM_Constitution_EN.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160303230419/http://scout.org/sites/default/files/library_files/WOSM_Constitution_EN.pdf|archivedate=3 March 2016|accessdate=23 February 2015|publisher=World Organization of the Scout Movement|page=3}}</ref><ref name="Colquhoun 1954">{{Navedi knjigo|last=Colquhoun, OBE|first=John Frederick|authorlink=John Frederick Colquhoun|title=Running a Scout Group|publisher=The Boy Scouts Association|year=1954|location=London|pages=198|quote=the first International Conference was held in Paris in '1922', when Great Britain became one of the founder-members of the world organization.}}</ref> kot '''Mednarodna konferenca skavtskega gibanja'''. Ima 176 članic. Članice so nacionalne skavtske organizacije, ki so ustanovile WOSM ali jih je WOSM pozneje priznal. [[Svetovna organizacija skavtskega gibanja]] priznava le eno skavtsko organizacijo na državo. Nekatere države imajo več organizacij, združenih v federacijo z različnimi sestavnimi skupinami, razdeljenimi na podlagi vere (npr. Francija in Danska), etnične pripadnosti (npr. Izrael) ali jezika (npr. Belgija). Kanada je edina država, ki ima dve različni priznani združenji, ki se delita zaradi uradnega jezika. V Sloveniji je članica WOSM-a [[Zveza tabornikov Slovenije]]. {{glavni|Svetovna organizacija skavtskega gibanja}} Približno 30 članic WOSM-a je tudi članic Svetovnega združenja vodnic in skavtinj (WAGGGS), večinoma iz Evrope in arabskih držav. {| class="wikitable sortable" width="100%" |- bgcolor="#ddddff" !Država !Članstvo <br /><br /><small>(iz 2019)</small> <ref name="Census_2019">{{Navedi splet|title=WOSM MEMBERSHIP as at 31st December 2019|url=https://www.scout.org/sites/default/files/library_files/WOSM%20Census%202019_0.pdf|accessdate=2021-08-03|publisher=World Organization of the Scout Movement}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> !Ime organizacije članice !leto pridružitve <ref name="WOSM-SATW">{{Navedi splet|title=Some statistics|url=http://www.scout.org/en/around_the_world/countries/national_scout_organisations/some_statistics|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070121154237/http://www.scout.org/en/around_the_world/countries/national_scout_organisations/some_statistics|archivedate=January 21, 2007|accessdate=2010-03-30|publisher=World Organization of the Scout Movement}}</ref> !leto ustanovitve <ref name="WOSM-SATW" /> !Sprejema dečke/deklice |- |[[Afganistan]] |12,475 |Afghanistan Scout Association |2020 |1931 |oboje |- |[[Albanija]] |599 |Scouts of Albania |2024 |2021 |oboje |- |[[Alžirija]] |61,860 |Scouts Musulmans Algériens |1963 |1934 |oboje |- |[[Angola]] |28,011 |Associação de Escuteiros de Angola |1998 |1998 |oboje |- |[[Antigva in Barbuda|Antigua in Barbuda]] |105<ref name="FactsheetABSA">{{Navedi splet|date=August 2022|title=Annex 1: Factsheet of the Antigua and Barbuda Scout Association|url=https://members.scout.org/sites/default/files/users/3038029/imce/2022-17_Circular_Antigua_Barbuda_Annex_En_0.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221124125744/https://members.scout.org/sites/default/files/users/3038029/imce/2022-17_Circular_Antigua_Barbuda_Annex_En_0.pdf|archivedate=2022-11-24|publisher=[[World Scout Bureau]]}}</ref> |Antigua and Barbuda Scout Association |2022 |1917<ref name="FactsheetABSA" /> |oboje |- |[[Argentina]] |77,040 |Scouts de Argentina |1922 |1912 |oboje |- |[[Armenija]] |1,921 |Hayastani Azgayin Scautakan Sharjum Kazmakerputiun |1997 |1912 |oboje |- |[[Aruba]] |477 |Scouting Aruba |2016 |2000 |oboje |- |[[Avstralija]] |65,833 |Scouts Australia |1953 (predecessor) |1958 |oboje |- |[[Avstrija]] |27,210 |Pfadfinder und Pfadfinderinnen Österreichs |1922/1946 |1912 |oboje |- |[[Azerbajdžan]] |1,796 |Azərbaycan Skaut Assosiasiyasi |2000 |1997 |oboje |- |[[Bahami]] |1,134 |The Scout Association of the Bahamas |1974 |1913 |oboje |- |[[Bahrajn]] |2,286 |Boy Scouts of Bahrain |1970 |1953 |dečke |- |[[Bangladeš]] |2,070,376 |Bangladesh Scouts |1974 |1972 |oboje |- |[[Barbados]] |2,169 |Barbados Boy Scouts Association |1969 |1912 |dečke |- |[[Belorusija]] |1,182 |Belarusian Republican Scout Association |1989 |1909 |oboje |- |[[Belgija]] |109,606 |Guides and Scouts Movement of Belgium (federation of several organizations) |1922 |1911 |oboje |- |[[Belize]] |402 |The Scout Association of Belize |1987 |1911 |oboje |- |[[Benin]] |7,776 |Scoutisme Béninois |1964 |1932 |oboje |- |[[Butan (država)|Butan]] |61,300 |Bhutan Scout Tshogpa |1999 |1991 |oboje |- |[[Bolivija]] |6,118 |Asociación de Scouts de Bolivia |1950 |1915 |oboje |- |[[Bosna in Hercegovina]] |2,493 |Savez izviđača Bosne i Hercegovine |1999 |1999/2011 |oboje |- |[[Bocvana]] |19,242 |The Botswana Scouts Association |1958 |1936 |dečke |- |[[Brazilija]] |114,588 |União dos Escoteiros do Brasil |1922 |1910 |oboje |- |[[Brunej]] |1,256 |Persekutuan Pengakap Negara Brunei Darussalam |1981 |1933 |oboje |- |[[Bolgarija]] |510 |Organizatsia Na Bulgarskite Skauty |1999 |1911–1913 |oboje |- |[[Burkina Faso]] |7,674 |Fédération Burkinabé du Scoutisme (federation of several organizations) |1972 |1943 |oboje |- |[[Burundi]] |71,420 |Association des Scouts du Burundi |1979 |1940 |oboje |- |[[Kambodža]] |58,050 |National Association of Cambodian Scouts |2008 |2000 |oboje |- |[[Kamerun]] |16,872 |Les Scouts du Cameroun |1971 |1937 |oboje |- |[[Kanada]] |86,012 |Scouts Canada, with which is affiliated the Association des Scouts du Canada |1946 |1914 |oboje |- |[[Zelenortski otoki]] |347 |Associação dos Escuteiros de Cabo Verde |2002 |2002 | |- |[[Čad]] |14,500 |Fédération du Scoutisme Tchadien (federation of several organizations) |1974 |1960 |oboje |- |[[Čile]] |28,825 |Asociación de Guías y Scouts de Chile |1922/1974 |1909 |oboje |- |[[Kolumbija]] |15,209 |Asociación Scouts de Colombia |1933 |1917 |oboje |- |[[Komori]] |3,268 |Wezombeli |1990 |1975 |oboje |- |[[Kostarika|Kostarica]] |18,339 |Asociación de Guías y Scouts de Costa Rica |1925 |1915 |oboje |- |[[Hrvaška]] |3,483 |Savez izviđača Hrvatske |1993 |1915 |oboje |- |[[Curaçao]]<br /><br />[[Nizozemski Sveti Martin]]<br /><br />Karibska Nizozemska |1,143 |Scouting Antiano |2016 |1997 |oboje |- |[[Ciper]] |5,522 |Cyprus Scouts Association |1961 |1913 |oboje |- |[[Češka]] |67,959 |Junák - český skaut, z. s. |1922/1990/1996 |1911 |oboje |- |[[Vzhodni Kongo]] |141,338 |Fédération des Scouts de la République démocratique du Congo |1963 |1924 |oboje |- |[[Danska]] |50,644 |Fællesrådet for Danmarks Drengespejdere (federation of several organizations) |1922 |1909 |oboje |- |[[Dominika]] |455 |The Scout Association of Dominica |1990 |1929 |oboje |- |[[Dominikanska republika|Dominikanska Republika]] |2,354 |Asociación de Scouts Dominicanos |1930 |1926 |oboje |- |[[Vzhodni Timor]] |6,342 |União Nacional dos Escuteiros de Timor Leste |2017 |2003 |oboje |- |[[Ekvador|Ecvador]] |10,315 |Asociación de Scouts del Ecuador |1922 |1920 |oboje |- |[[Egipt]] |71,999 |Egyptian Federation for Scouts and Girl Guides (federation of several organizations) |1922 |1914 |oboje |- |[[Salvador]] |2,440 |Asociación de Scouts de El Salvador |1940 |1938 |oboje |- |[[Estonija]] |1,185 |Eesti Skautide Ühing |1922/1996 |1911/1989 |oboje |- |[[Esvatini]] |5,280 |Eswatini Scout Association |1968 |1928 |dečke |- |[[Etiopija]] |104,478 |Ethiopia Scout Association |2002 |1950 |oboje |- |[[Fidži]] |9,424 |Fiji Scouts Association |1971 |1914 |oboje |- |[[Finska]] |55,077 |Suomen Partiolaiset - Finlands Scouter ry |1922 |1910 |oboje |- |[[Francija]] |101,480 |Scoutisme Français (federation of several organizations) |1922 |1910 |oboje |- |[[Gabon]] |3,736 |Fédération Gabonaise du Scoutisme (federation of several organizations) |1971 |1936 |oboje |- |[[Gambija]] |15,564 |The Gambia Scout Association |1984 |1921 |oboje |- |[[Gruzija]] |2,759 |Sakartvelos Skauturi Modzraobis Organizatsia |1997 |1994 |oboje |- |[[Nemčija]] |124,779 |Ring deutscher Pfadfinder*innenverbände (federation of several organizations) |1950 |1910 |oboje |- |[[Gana]] |13,496 |The Ghana Scout Association |1960 |1912 |oboje |- |[[Grčija]] |16,694 |Soma Hellinon Proskopon |1922 |1910 |oboje |- |[[Grenada]] |1,367 |The Scout Association of Grenada |1979 |1924 |oboje |- |[[Gvatemala]] |5,506 |Asociación de Scouts de Guatemala |1930 |1928 |oboje |- |[[Gvineja]] |11,520 |Association Nationale des Scouts de Guinée |1990/2005 |1984 | |- |[[Gvineja Bissau]] |9,698 |Escuteiros da Guiné-Bissau |2017 |1966 |oboje |- |[[Gvajana]] |546 |The Scout Association of Guyana |1967 |1909 |oboje |- |[[Haiti]] |43,605 |Scouts d'Haïti |1932/1940 |1916 |oboje |- |[[Honduras]] |1,935 |Asociación de Scouts de Honduras |1957 |1952 |oboje |- |[[Hongkong]] |100,643 |The Scout Association of Hong Kong |1977 |1914 |oboje |- |[[Madžarska]] |12,516 |Magyar Cserkészszövetség |1922/1990 |1912 |oboje |- |[[Islandija]] |1,738 |Bandalag Íslenskra Skáta |1924 |1912 |oboje |- |[[Indija]] |3,581,332 |The Bharat Scouts and Guides |1938 |1909 |oboje |- |[[Indonezija]] |24,756,268 |Gerakan Pramuka |1961 |1912 |oboje |- |[[Irak]] |13,128 |Iraq Scout Association |1922/1956/2017 |1914 |oboje |- |[[Irska]] |48,478 |Scouting Ireland |1949 |1908 |oboje |- |[[Izrael]] |90,356 |Hitachdut Hatsofim Ve Hatsofot Be Israel (federation of several organizations) |1951 |1919 |oboje |- |[[Italija]] |103,276 |Federazione Italiana dello Scautismo (federation of several organizations) |1922/1946 |1912 |oboje |- |[[Slonokoščena obala]] |21,494 |Fédération Ivoirienne du Scoutisme (federation of several organizations) |1972 |1937 |oboje |- |[[Jamajka]] |1,386 |The Scout Association of Jamaica |1963 |1910 |oboje |- |[[Japonska]] |91,827 |Scout Association of Japan |1922/1950 |1913 |oboje |- |[[Jordanija]] |31,765 |Jordanian Association for Boy Scouts and Girl Guides |1955 |1954 |oboje |- |[[Kazahstan]] |1,010 |Organization of the Scout Movement of Kazakhstan |2008 |1992 |oboje |- |[[Kenija]] |2,145,640 |The Kenya Scouts Association |1964 |1910 |oboje |- |[[Kiribati]] |1,186 |Kiribati Scout Association |1993 |1993 |oboje |- |[[Južna Koreja]] |90,610 |Korea Scout Association |1953 |1922 |oboje |- |[[Kuvajt]] |6,215 |Kuwait Boy Scouts Association |1955 |1952 |dečke |- |[[Latvija]] |804 |Latvijas Skautu un Gaidu Centrālā Organizācija |1993 |1917 |oboje |- |[[Libanon]] |18,140 |Lebanese Scouting Federation (federation of several organizations) |1947 |1912 |oboje |- |[[Lesoto]] |2,044 |Lesotho Scouts Association |1971 |1936 |dečke |- |[[Liberija]] |7,841 |Boy Scouts of Liberia |1922/1965 |1922 |dečke |- |[[Libija]] |24,775 |Public Scout and Girl Guide Movement |1958 |1954 |oboje |- |[[Lihtenštajn]] |738 |Pfadfinder und Pfadfinderinnen Liechtensteins |1933 |1931 |oboje |- |[[Litva]] |3,000 |Lietuvos Skautija |1997 |1918 |oboje |- |[[Luksemburg]] |7,902 |Scouting in Luxembourg (federation of several organizations) |1922 |1914 |oboje |- |[[Makav]] |2,373 |Associação de Escoteiros de Macau |2017 |1921 |oboje |- |[[Madagaskar]] |50,041 |Firaisan'ny Skotisma eto Madagasikara (federation of several organizations) |1960 |1921 |oboje |- |[[Malavi]] |101,610 |The Scout Association of Malawi |2005 |1996 | |- |[[Malezija]] |117,391 |Persekutuan Pengakap Malaysia |1957 |1911 |oboje |- |[[Maldivi]] |10,726 |The Scout Association of Maldives |1990 |1963 |oboje |- |[[Mali]] |5000+ |Association des Scouts et Guides du Mali |2024 |2022 |oboje |- |[[Malta]] |3,639 |The Scout Association of Malta |1966 |1908 |oboje |- |[[Mavretanija]] |3,724 |Association des Scouts et Guides de Mauritanie |1983 |1947 |oboje |- |[[Mavricij]] |2,388 |The Mauritius Scout Association |1971 |1912 |oboje |- |[[Mehika]] |44,731 |Asociación de Scouts de México, A.C. |1926 |1920 |oboje |- |[[Moldavija]] |363 |Organizaţia Naţionala A Scouţilor Din Moldova |1997 |1921 |oboje |- |[[Monako]] |133 |Association des Guides et Scouts de Monaco |1990 |1990 |oboje |- |[[Mongolija]] |9,799 |Mongolyn Skautyn Kholboo |1994 |1992 |oboje |- |[[Črna gora]] |1,738 |Savez Izviđača Crne Gore |2008 |2006 |oboje |- |[[Maroko]] |12,304 |Fédération Nationale du Scoutisme Marocain |1961 |1933 |oboje |- |[[Mozambik]] |8,692 |Liga dos Escuteiros de Moçambique |1999 |1960 |oboje |- |[[Mjanmar]] |16,930 |Myanmar Scout |2016 |2012 |oboje |- |[[Namibija]] |3,909 |Scouts of Namibia |1990 |1917 |oboje |- |[[Nepal]] |49,152 |Nepal Scouts |1969 |1952 |oboje |- |[[Nizozemska]] |115,000 |Scouting Nederland |1922 |1910 |oboje |- |[[Nova Zelandija]] |18,724 |Scouts Aotearoa New Zealand |1953 |1922 |oboje |- |[[Nikaragva]] |1,337 |Asociación de Scouts de Nicaragua |1946 |1917 |oboje |- |[[Niger]] |3,300 |Association des Scouts du Niger |1996 |1947 |oboje |- |[[Nigerija]] |750,073 |Scout Association of Nigeria |1961 |1915 |oboje |- |[[Severna Makedonija|Severna Makedonia]] |2,787 |Sojuz na Izvidnici na Makedonija |1997 |1921 |oboje |- |[[Norveška]] |17,261 |Speiderne i Norge (federation of several organizations) |1922 |1911 |oboje |- |[[Oman]] |35,281 |The National Organisation for Scouts and Guides |1977 |1948 |oboje |- |[[Pakistan]] |703,050 |Pakistan Boy Scouts Association |1948 |1947 |dečke |- |[[Palestina]] |81,082 |Palestinian Scout Association |2016 |1912 |oboje |- |[[Panama]] |2,259 |Asociación Nacional de Scouts de Panamá |1924/1950 |1924 |oboje |- |[[Papuanska Nova Gvineja]] |5,487 |The Scout Association of Papua New Guinea |1976 |1926 |dečke |- |[[Paragvaj]] |1,234 |Asociación de Scouts del Paraguay |1962 |1960 |oboje |- |[[Peru]] |8,254 |Asociación de Scouts del Perú |1922 |1916 |oboje |- |[[Filipini]] |2,808,881 |Boy Scouts of the Philippines |1946 |1936 |oboje |- |[[Poljska]] |142,692 |Związek Harcerstwa Polskiego |1922/1996 |1918 |oboje |- |[[Portugalska]] |78,440 |Federação Escotista de Portugal |1922 |1913 |oboje |- |[[Katar]] |6,316 |The Scout and Guide Association of Qatar |1965 |1955 |oboje |- |[[Zahodni Kongo|Zahodnji Kongo]] |17,466 |Scoutisme Congolais |2023 |1930s/1991 |oboje |- |[[Romunija]] |6,495 |Cercetaşii României |1993 |1914 |oboje |- |[[Rusija]] |2,035 |All-Russian Scout Association |2004 |1909 |oboje |- |[[Ruanda]] |49,374 |Rwanda Scouts Association |1975 |1940 |oboje |- |[[Sveta Lucija (država)|Sveta Lucija]] |355 |The Saint Lucia Scout Association |1990 |1910 |oboje |- |[[Sveti Vincencij in Grenadine|Sveti Vincent in Grenadine]] |211 |The Scout Association of Saint Vincent and the Grenadines |1990 |1911 |oboje |- |[[San Marino]] |269 |Associazione Guide Esploratori Cattolici Sammarinesi<ref>{{Navedi splet|title=Associazione Guide Esploratori Cattolici Sammarinesi (AGECS) is now a WOSM member!|url=https://www.scout.org/node/360301|website=www.scout.org}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |1990/2017 |1973 |oboje |- |[[Sveti Tomaž in Princ]] |1,398 |Associação dos Escuteiros de São Tomé e Príncipe |2017 |1993 |oboje |- |[[Saudova Arabija]] |18,737 |Saudi Arabian Boy Scouts Association |1963 |1961 |oboje |- |[[Senegal]] |5,297 |Confédération Sénégalaise du Scoutisme (federation of several organizations) |1963 |1930 |oboje |- |[[Srbija]] |4,897 |Savez Izviđača Srbije |1995 |1911 |oboje |- |[[Sejšeli]] |274 |Seychelles Scout Association |1927 |2002 |oboje |- |[[Sierra Leone]] |20,658 |Sierra Leone Scouts Association |1964 |1909 |oboje |- |[[Singapur]] |12,526 |The Singapore Scout Association |1966 |1910 |oboje |- |[[Slovaška]] |7,632 |Slovenský skauting |1922/1990/1997 |1913 |oboje |- |[[Slovenija]] |6,855 |[[Zveza tabornikov Slovenije]] |1994 |1915 |oboje |- |[[Salomonovi otoki]] |500<ref name="WOSM-SOLOMONISLANDS">{{Navedi splet|title=Solomon Islands joins global scout movement|date=June 28, 2021|url=https://www.scout.org/solomon-islands-joins-world-scouting|accessdate=2021-08-03|publisher=World Organization of the Scout Movement}}</ref> |Solomon Islands Scout Association |2021 |1928 |oboje |- |[[Južna Afrika|Južna Africa]] |97,910 |Scouts South Africa |1937 |1908 |oboje |- |[[Južni Sudan]] |11,300 |South Sudan Scout Association<ref name="WOSM-SOUTHSUDAN">{{Navedi splet|title=South Sudan joins World Scouting family|url=http://www.scout.org/information_events/news/south_sudan|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130605110504/http://www.scout.org/information_events/news/south_sudan|archivedate=2013-06-05|accessdate=2013-05-03|publisher=World Organization of the Scout Movement}}</ref> |2013 |2011 |oboje |- |[[Španija]] |72,669 |Federación de Escultismo en España |1922/1978 |1912 |oboje |- |[[Šrilanka|Šrianka]] |66,847 |Sri Lanka Scout Association |1953 |1912 |oboje |- |[[Sudan]] |14,682 |Sudan Scouts Association |1956 |1935 |dečke |- |[[Surinam]] |756 |Boy Scouts van Suriname |1968 |1924 |oboje |- |[[Švedska]] |39,763 |Scouterna |1922 |1911 |oboje |- |[[Švica]] |25,554 |Swiss Guide and Scout Movement |1922 |1912 |oboje |- |[[Sirija]] |9,260 |Scouts of Syria |2008 |1912/1949 |oboje |- |[[Republika Kitajska (Tajvan)|Tajvan]] |56,081 |Scouts of China |1937 |1912 |oboje |- |[[Tadžikistan]] |563 |Ittihodi Scouthoi Tojikiston |1997 |1991 |oboje |- |[[Tanzanija]] |538,933 |Tanzania Scouts Association |1963 |1929 |oboje |- |[[Tajska]] |751,927 |The National Scout Organization of Thailand |1922 |1911 |oboje |- |[[Togo]] |10,676 |Association Scoute du Togo |1977 |1920 |oboje |- |[[Trinidad in Tobago]] |2,101 |The Scout Association of Trinidad and Tobago |1963 |1911 |oboje |- |[[Tunizija|Tunizia]] |29,105 |Les Scouts Tunisiens |1957 |1933 |oboje |- |[[Turčija]] |223,417 |Türkiye İzcilik Federasyonu |1950 |1923 |oboje |- |[[Uganda]] |116,054 |The Uganda Scouts Association |1964 |1915 |oboje |- |[[Ukrajina]] |1,417 |National Organization of Scouts of Ukraine |2008 |2007 |oboje |- |[[Združeni arabski emirati]] |3,968 |Emirates Scout Association |1977 |1972 |dečke |- |[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |637,185 |The Scout Association |1922 |1910 |oboje |- |[[Združene države Amerike]] |2,744,682 |Scouting America |1922 |1910 |oboje |- |[[Urugvaj]] |2,044 |Movimiento Scout del Uruguay |1950 |1946 |oboje |- |[[Venezuela]] |9,904 |Asociación de Scouts de Venezuela |1937 |1913 |oboje |- |[[Vietnam]] |6,209 |Pathfinder Scouts Vietnam |2019 |1930 |oboje |- |[[Jemen]] |7,095 |Yemen Scouts and Guides Association - Scout branch |1980 |1927 |dečke |- |[[Zambija]] |15,271 |Zambia Scouts Association |1965 |1930 |oboje |- |[[Zimbabve]] |17,841 |The Scout Association of Zimbabwe |1980 |1909 |oboje |} == Nesuverena ozemlja z neodvisnimi organizacijami članicami WOSM == * [[Hongkong]] - Združenje skavtov Hongkonga: Polnopravni član Svetovne organizacije skavtskega gibanja * [[Aruba]] - Skavtstvo Aruba: Polnopravni član Svetovne organizacije skavtskega gibanja * [[Francoska Polinezija]] - Conseil du Scoutisme polynésien: Pridruženi član azijsko-pacifiške regije Svetovne organizacije skavtskega gibanja * [[Makav|Macau]] - Associação de Escoteiros de Macau: polnopravni član Svetovne organizacije skavtskega gibanja * [[Curaçao]], [[Nizozemski Sveti Martin|Sint Maarten]] in Karibska Nizozemska (nekdanji [[Nizozemski Antili]] ) - Skavtstvo Antiano: Polnopravni član Svetovne organizacije skavtskega gibanja == Države in ozemlja, kjer skavtstvo vodijo čezmorske podružnice organizacij članic WOSM == Deset od teh čezmorskih podružnic akreditiranih nacionalnih skavtskih organizacij WOSM šteje za "potencialne člane" (označeno z *). <ref>{{Navedi splet|title=Scouting elsewhere|url=http://www.scout.org/en/around_the_world/countries/scouting_elsewhere|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070312052328/http://www.scout.org/en/around_the_world/countries/scouting_elsewhere|archivedate=2007-03-12|accessdate=2008-07-10|publisher=World Organization of the Scout Movement}}</ref> === Suverene države === ==== Vodi Scouting America ==== * [[Združene države Mikronezije|Zvezne države Mikronezije]] - Skavtstvo v Zveznih državah Mikronezije * - Aloha Council of Scouting America * [[Marshallovi otoki]] - Skavtstvo na Marshallovih otokih * - Aloha Council of Scouting America * [[Palav|Palau]] - Skavtstvo na Palauu * - Aloha Council of Scouting America ==== Vodi The Scout Association (VB) ==== * [[Sveti Krištof in Nevis]] - Skavtska zveza Svetega Krištofa in Nevisa * * [[Tonga]] - podružnica Skavtskega združenja v Tongi * * [[Tuvalu]] - Združenje skavtov Tuvaluja * * [[Vanuatu]] - Vanuatska podružnica Združenja skavtov * ==== Vodi Scouts Australia ==== * [[Nauru]] - Skavtstvo v Nauru * === Nesuverena ozemlja === ==== Avstralija ==== * [[Božični otok]] - Avstralski skavti * [[Kokosovi (Keelingovi) otoki]] - Scouts Australia * otok Norfolk - Avstralski skavti ==== Danska ==== * [[Ferski otoki]] - Føroya Skótaráð * [[Grenlandija]] - Grønlands Spejderkorps ==== Francija ==== * [[Francoska Gvajana]] - Skavtstvo v Francoski Gvajani * [[Gvadelup]] in Sveti Martin - Skavtstvo na Gvadalupeju in Saint Martinu * [[Martinik]] - skavti in vodniki po Martiniku * [[Mayotte]] - Skavtstvo na Mayotteu * [[Nova Kaledonija]] - Skavtstvo v Novi Kaledoniji * [[Reunion|Réunion]] - skavtstvo na Réunionu * [[Sveta Peter in Mihael]] - skavtstvo v Saint Pierre in Miquelon * [[Wallis in Futuna]] - Skavtstvo na Wallisu in Futuni ==== Nova Zelandija ==== * [[Cookovi otoki]] - Združenje skavtov Cookovih otokov * [[Nijuve|Niue]] - Skavtstvo in vodiči na Niueju * [[Tokelav|Tokelau]] - Skavtstvo in vodiči na Tokelau ==== Združeno kraljestvo ==== * [[Angvila]] - Združenje skavtov Angvile * [[Bermudi]] - Združenje skavtov Bermuda * [[Kajmanji otoki]] - Skavtska zveza Kajmanjih otokov * [[Falklandi]] - Skavtstvo in vodenje na Falklandih * [[Gibraltar]] - Gibraltarska skavtska zveza * [[Monserat]] - Združenje skavtov Monserata * [[Sveta Helena (otok)|Sveta Helena]] in [[Ascension]] - Skavtstvo in vodenje na Sveti Heleni in Ascensionu * [[Otoki Turks in Caicos]] - Združenje skavtov otokov Turks in Caicos * [[Britanski Deviški otoki]] - Združenje skavtov Britanskih Deviških otokov ==== Združene države Amerike ==== * [[Ameriška Samoa]] - Skavtstvo v Ameriški Samoi - Aloha Council of Scouting America * [[Gvam]] - Skavtstvo na Gvamu - Aloha Council of Scouting America * [[Severni Marijanski otoki]] - Skavtstvo na Severnih Marijanskih otokih - Aloha Council of Scouting America * [[Portoriko]] - Portoriški svet skavtov Amerike * [[Deviški otoki Združenih držav|Ameriški Deviški otoki]] - Skavtstvo na Ameriških Deviških otokih je v pristojnosti Nacionalnega sveta prestolnice pri Skavtih Amerike == Potencialne države članice WOSM == Leta 2020 je WOSM na seznam potencialnih članic uvrstil 25 suverenih držav. 10 od teh je imelo skavtske službe prekomorske podružnice organizacij članic WOSM. <ref name="world">{{Navedi splet|title=National Scout Organizations|url=https://www.scout.org/worldwide|website=www.scout.org}}</ref> * [[Srednjeafriška republika]] - Fédération du scoutisme centralfricain * [[Džibuti]] - Združenje skavtov Džibutija * [[Ekvatorialna Gvineja]] - Skavtstvo v Ekvatorialni Gvineji * [[Eritreja]] - Nacionalno skavtsko združenje Eritreje * [[Iran]] - Iranska skavtska organizacija * [[Kirgizistan]] - Skavtstvo v Kirgizistanu * [[Samoa]] - Skavtstvo v Samoi * [[Somalija]] - Skavtstvo v Somaliji * [[Turkmenistan]] - Skavtstvo v Turkmenistanu * [[Uzbekistan]] - Skavtstvo v Uzbekistanu == Države brez skavtske organizacije == Leta 2020 je WOSM na seznam uvrstil pet suverenih držav brez skavtov; seznam pa je izpustil Vatikan, ki prav tako nima skavtov. <ref name="world"/> * [[Andora]] - Skavtstvo in vodenje v Andori - ponovno aktivirano leta 2016 * [[Ljudska republika Kitajska]] ( celinska Kitajska ) - Skavtstvo na celinski Kitajski - Skavtska zveza Ljudske republike Kitajske * [[Kuba]] - kubansko skavtstvo pred letom 1961 in v izgnanstvu [Opomba: ena nova skavtska skupina, v katoliški cerkvi v Santiagu de Cuba od začetka leta 2012] * [[Laos]] - Laoško skavtstvo pred letom 1975 in v izgnanstvu [Laoško skavtstvo v izgnanstvu je obstajalo vsaj do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja v Los Angelesu in Birminghamu. Pravzaprav majhen ostanek ostaja v Sacramentu in San Pablu, skupaj z drugimi vietnamskimi skavti v izgnanstvu in kamboškimi skavtskimi skupinami v izgnanstvu.] * [[Severna Koreja]] - skupna zgodovina s Korejsko skavtsko zvezo pred letom 1950 * [[Vatikan]] - v vatikanski državi iz razumljivih razlogov ni organizirana skavtska organizacija, so pa tam občasno prisotni skavti iz [[Rim|Rima]], ki so člani italijanske skavtske organizacije AGESCI. == Drug status == * [[Antarktika]] - Skavtstvo na Antarktiki * [[Kosovo]] - Skavtstvo na Kosovu - delno priznana država * [[Somaliland]] - Skavtstvo v Somalilandu - samooklicana nepriznana funkcionalna država znotraj Somalije * [[Zahodna Sahara]] - Skavtstvo v Zahodni Sahari == Glej tudi == {{Portal|Scouting}} * Seznam članic Svetovnega združenja skavtinj in dekliških vodnic == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Seznami organizacij]] [[Kategorija:Skavtstvo]] binh9wda00nt6kw2sufgmwlevuy9ew6 6748591 6748590 2026-09-10T08:28:17Z Shabicht 3554 /* Države brez skavtske organizacije */ 6748591 wikitext text/x-wiki [[Slika:WOSM-Map.svg|sličica|Zemljevid organizacij članic]] '''Svetovna organizacija skavtskega gibanja''' ('''WOSM'''), je največja in najstarejša mednarodna organizacija v skavtskem gibanju, ustanovljena pa je bila leta 1922<ref name="constitution">{{Navedi splet|date=January 2011|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement|url=http://scout.org/sites/default/files/library_files/WOSM_Constitution_EN.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160303230419/http://scout.org/sites/default/files/library_files/WOSM_Constitution_EN.pdf|archivedate=3 March 2016|accessdate=23 February 2015|publisher=World Organization of the Scout Movement|page=3}}</ref><ref name="Colquhoun 1954">{{Navedi knjigo|last=Colquhoun, OBE|first=John Frederick|authorlink=John Frederick Colquhoun|title=Running a Scout Group|publisher=The Boy Scouts Association|year=1954|location=London|pages=198|quote=the first International Conference was held in Paris in '1922', when Great Britain became one of the founder-members of the world organization.}}</ref> kot '''Mednarodna konferenca skavtskega gibanja'''. Ima 176 članic. Članice so nacionalne skavtske organizacije, ki so ustanovile WOSM ali jih je WOSM pozneje priznal. [[Svetovna organizacija skavtskega gibanja]] priznava le eno skavtsko organizacijo na državo. Nekatere države imajo več organizacij, združenih v federacijo z različnimi sestavnimi skupinami, razdeljenimi na podlagi vere (npr. Francija in Danska), etnične pripadnosti (npr. Izrael) ali jezika (npr. Belgija). Kanada je edina država, ki ima dve različni priznani združenji, ki se delita zaradi uradnega jezika. V Sloveniji je članica WOSM-a [[Zveza tabornikov Slovenije]]. {{glavni|Svetovna organizacija skavtskega gibanja}} Približno 30 članic WOSM-a je tudi članic Svetovnega združenja vodnic in skavtinj (WAGGGS), večinoma iz Evrope in arabskih držav. {| class="wikitable sortable" width="100%" |- bgcolor="#ddddff" !Država !Članstvo <br /><br /><small>(iz 2019)</small> <ref name="Census_2019">{{Navedi splet|title=WOSM MEMBERSHIP as at 31st December 2019|url=https://www.scout.org/sites/default/files/library_files/WOSM%20Census%202019_0.pdf|accessdate=2021-08-03|publisher=World Organization of the Scout Movement}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> !Ime organizacije članice !leto pridružitve <ref name="WOSM-SATW">{{Navedi splet|title=Some statistics|url=http://www.scout.org/en/around_the_world/countries/national_scout_organisations/some_statistics|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070121154237/http://www.scout.org/en/around_the_world/countries/national_scout_organisations/some_statistics|archivedate=January 21, 2007|accessdate=2010-03-30|publisher=World Organization of the Scout Movement}}</ref> !leto ustanovitve <ref name="WOSM-SATW" /> !Sprejema dečke/deklice |- |[[Afganistan]] |12,475 |Afghanistan Scout Association |2020 |1931 |oboje |- |[[Albanija]] |599 |Scouts of Albania |2024 |2021 |oboje |- |[[Alžirija]] |61,860 |Scouts Musulmans Algériens |1963 |1934 |oboje |- |[[Angola]] |28,011 |Associação de Escuteiros de Angola |1998 |1998 |oboje |- |[[Antigva in Barbuda|Antigua in Barbuda]] |105<ref name="FactsheetABSA">{{Navedi splet|date=August 2022|title=Annex 1: Factsheet of the Antigua and Barbuda Scout Association|url=https://members.scout.org/sites/default/files/users/3038029/imce/2022-17_Circular_Antigua_Barbuda_Annex_En_0.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221124125744/https://members.scout.org/sites/default/files/users/3038029/imce/2022-17_Circular_Antigua_Barbuda_Annex_En_0.pdf|archivedate=2022-11-24|publisher=[[World Scout Bureau]]}}</ref> |Antigua and Barbuda Scout Association |2022 |1917<ref name="FactsheetABSA" /> |oboje |- |[[Argentina]] |77,040 |Scouts de Argentina |1922 |1912 |oboje |- |[[Armenija]] |1,921 |Hayastani Azgayin Scautakan Sharjum Kazmakerputiun |1997 |1912 |oboje |- |[[Aruba]] |477 |Scouting Aruba |2016 |2000 |oboje |- |[[Avstralija]] |65,833 |Scouts Australia |1953 (predecessor) |1958 |oboje |- |[[Avstrija]] |27,210 |Pfadfinder und Pfadfinderinnen Österreichs |1922/1946 |1912 |oboje |- |[[Azerbajdžan]] |1,796 |Azərbaycan Skaut Assosiasiyasi |2000 |1997 |oboje |- |[[Bahami]] |1,134 |The Scout Association of the Bahamas |1974 |1913 |oboje |- |[[Bahrajn]] |2,286 |Boy Scouts of Bahrain |1970 |1953 |dečke |- |[[Bangladeš]] |2,070,376 |Bangladesh Scouts |1974 |1972 |oboje |- |[[Barbados]] |2,169 |Barbados Boy Scouts Association |1969 |1912 |dečke |- |[[Belorusija]] |1,182 |Belarusian Republican Scout Association |1989 |1909 |oboje |- |[[Belgija]] |109,606 |Guides and Scouts Movement of Belgium (federation of several organizations) |1922 |1911 |oboje |- |[[Belize]] |402 |The Scout Association of Belize |1987 |1911 |oboje |- |[[Benin]] |7,776 |Scoutisme Béninois |1964 |1932 |oboje |- |[[Butan (država)|Butan]] |61,300 |Bhutan Scout Tshogpa |1999 |1991 |oboje |- |[[Bolivija]] |6,118 |Asociación de Scouts de Bolivia |1950 |1915 |oboje |- |[[Bosna in Hercegovina]] |2,493 |Savez izviđača Bosne i Hercegovine |1999 |1999/2011 |oboje |- |[[Bocvana]] |19,242 |The Botswana Scouts Association |1958 |1936 |dečke |- |[[Brazilija]] |114,588 |União dos Escoteiros do Brasil |1922 |1910 |oboje |- |[[Brunej]] |1,256 |Persekutuan Pengakap Negara Brunei Darussalam |1981 |1933 |oboje |- |[[Bolgarija]] |510 |Organizatsia Na Bulgarskite Skauty |1999 |1911–1913 |oboje |- |[[Burkina Faso]] |7,674 |Fédération Burkinabé du Scoutisme (federation of several organizations) |1972 |1943 |oboje |- |[[Burundi]] |71,420 |Association des Scouts du Burundi |1979 |1940 |oboje |- |[[Kambodža]] |58,050 |National Association of Cambodian Scouts |2008 |2000 |oboje |- |[[Kamerun]] |16,872 |Les Scouts du Cameroun |1971 |1937 |oboje |- |[[Kanada]] |86,012 |Scouts Canada, with which is affiliated the Association des Scouts du Canada |1946 |1914 |oboje |- |[[Zelenortski otoki]] |347 |Associação dos Escuteiros de Cabo Verde |2002 |2002 | |- |[[Čad]] |14,500 |Fédération du Scoutisme Tchadien (federation of several organizations) |1974 |1960 |oboje |- |[[Čile]] |28,825 |Asociación de Guías y Scouts de Chile |1922/1974 |1909 |oboje |- |[[Kolumbija]] |15,209 |Asociación Scouts de Colombia |1933 |1917 |oboje |- |[[Komori]] |3,268 |Wezombeli |1990 |1975 |oboje |- |[[Kostarika|Kostarica]] |18,339 |Asociación de Guías y Scouts de Costa Rica |1925 |1915 |oboje |- |[[Hrvaška]] |3,483 |Savez izviđača Hrvatske |1993 |1915 |oboje |- |[[Curaçao]]<br /><br />[[Nizozemski Sveti Martin]]<br /><br />Karibska Nizozemska |1,143 |Scouting Antiano |2016 |1997 |oboje |- |[[Ciper]] |5,522 |Cyprus Scouts Association |1961 |1913 |oboje |- |[[Češka]] |67,959 |Junák - český skaut, z. s. |1922/1990/1996 |1911 |oboje |- |[[Vzhodni Kongo]] |141,338 |Fédération des Scouts de la République démocratique du Congo |1963 |1924 |oboje |- |[[Danska]] |50,644 |Fællesrådet for Danmarks Drengespejdere (federation of several organizations) |1922 |1909 |oboje |- |[[Dominika]] |455 |The Scout Association of Dominica |1990 |1929 |oboje |- |[[Dominikanska republika|Dominikanska Republika]] |2,354 |Asociación de Scouts Dominicanos |1930 |1926 |oboje |- |[[Vzhodni Timor]] |6,342 |União Nacional dos Escuteiros de Timor Leste |2017 |2003 |oboje |- |[[Ekvador|Ecvador]] |10,315 |Asociación de Scouts del Ecuador |1922 |1920 |oboje |- |[[Egipt]] |71,999 |Egyptian Federation for Scouts and Girl Guides (federation of several organizations) |1922 |1914 |oboje |- |[[Salvador]] |2,440 |Asociación de Scouts de El Salvador |1940 |1938 |oboje |- |[[Estonija]] |1,185 |Eesti Skautide Ühing |1922/1996 |1911/1989 |oboje |- |[[Esvatini]] |5,280 |Eswatini Scout Association |1968 |1928 |dečke |- |[[Etiopija]] |104,478 |Ethiopia Scout Association |2002 |1950 |oboje |- |[[Fidži]] |9,424 |Fiji Scouts Association |1971 |1914 |oboje |- |[[Finska]] |55,077 |Suomen Partiolaiset - Finlands Scouter ry |1922 |1910 |oboje |- |[[Francija]] |101,480 |Scoutisme Français (federation of several organizations) |1922 |1910 |oboje |- |[[Gabon]] |3,736 |Fédération Gabonaise du Scoutisme (federation of several organizations) |1971 |1936 |oboje |- |[[Gambija]] |15,564 |The Gambia Scout Association |1984 |1921 |oboje |- |[[Gruzija]] |2,759 |Sakartvelos Skauturi Modzraobis Organizatsia |1997 |1994 |oboje |- |[[Nemčija]] |124,779 |Ring deutscher Pfadfinder*innenverbände (federation of several organizations) |1950 |1910 |oboje |- |[[Gana]] |13,496 |The Ghana Scout Association |1960 |1912 |oboje |- |[[Grčija]] |16,694 |Soma Hellinon Proskopon |1922 |1910 |oboje |- |[[Grenada]] |1,367 |The Scout Association of Grenada |1979 |1924 |oboje |- |[[Gvatemala]] |5,506 |Asociación de Scouts de Guatemala |1930 |1928 |oboje |- |[[Gvineja]] |11,520 |Association Nationale des Scouts de Guinée |1990/2005 |1984 | |- |[[Gvineja Bissau]] |9,698 |Escuteiros da Guiné-Bissau |2017 |1966 |oboje |- |[[Gvajana]] |546 |The Scout Association of Guyana |1967 |1909 |oboje |- |[[Haiti]] |43,605 |Scouts d'Haïti |1932/1940 |1916 |oboje |- |[[Honduras]] |1,935 |Asociación de Scouts de Honduras |1957 |1952 |oboje |- |[[Hongkong]] |100,643 |The Scout Association of Hong Kong |1977 |1914 |oboje |- |[[Madžarska]] |12,516 |Magyar Cserkészszövetség |1922/1990 |1912 |oboje |- |[[Islandija]] |1,738 |Bandalag Íslenskra Skáta |1924 |1912 |oboje |- |[[Indija]] |3,581,332 |The Bharat Scouts and Guides |1938 |1909 |oboje |- |[[Indonezija]] |24,756,268 |Gerakan Pramuka |1961 |1912 |oboje |- |[[Irak]] |13,128 |Iraq Scout Association |1922/1956/2017 |1914 |oboje |- |[[Irska]] |48,478 |Scouting Ireland |1949 |1908 |oboje |- |[[Izrael]] |90,356 |Hitachdut Hatsofim Ve Hatsofot Be Israel (federation of several organizations) |1951 |1919 |oboje |- |[[Italija]] |103,276 |Federazione Italiana dello Scautismo (federation of several organizations) |1922/1946 |1912 |oboje |- |[[Slonokoščena obala]] |21,494 |Fédération Ivoirienne du Scoutisme (federation of several organizations) |1972 |1937 |oboje |- |[[Jamajka]] |1,386 |The Scout Association of Jamaica |1963 |1910 |oboje |- |[[Japonska]] |91,827 |Scout Association of Japan |1922/1950 |1913 |oboje |- |[[Jordanija]] |31,765 |Jordanian Association for Boy Scouts and Girl Guides |1955 |1954 |oboje |- |[[Kazahstan]] |1,010 |Organization of the Scout Movement of Kazakhstan |2008 |1992 |oboje |- |[[Kenija]] |2,145,640 |The Kenya Scouts Association |1964 |1910 |oboje |- |[[Kiribati]] |1,186 |Kiribati Scout Association |1993 |1993 |oboje |- |[[Južna Koreja]] |90,610 |Korea Scout Association |1953 |1922 |oboje |- |[[Kuvajt]] |6,215 |Kuwait Boy Scouts Association |1955 |1952 |dečke |- |[[Latvija]] |804 |Latvijas Skautu un Gaidu Centrālā Organizācija |1993 |1917 |oboje |- |[[Libanon]] |18,140 |Lebanese Scouting Federation (federation of several organizations) |1947 |1912 |oboje |- |[[Lesoto]] |2,044 |Lesotho Scouts Association |1971 |1936 |dečke |- |[[Liberija]] |7,841 |Boy Scouts of Liberia |1922/1965 |1922 |dečke |- |[[Libija]] |24,775 |Public Scout and Girl Guide Movement |1958 |1954 |oboje |- |[[Lihtenštajn]] |738 |Pfadfinder und Pfadfinderinnen Liechtensteins |1933 |1931 |oboje |- |[[Litva]] |3,000 |Lietuvos Skautija |1997 |1918 |oboje |- |[[Luksemburg]] |7,902 |Scouting in Luxembourg (federation of several organizations) |1922 |1914 |oboje |- |[[Makav]] |2,373 |Associação de Escoteiros de Macau |2017 |1921 |oboje |- |[[Madagaskar]] |50,041 |Firaisan'ny Skotisma eto Madagasikara (federation of several organizations) |1960 |1921 |oboje |- |[[Malavi]] |101,610 |The Scout Association of Malawi |2005 |1996 | |- |[[Malezija]] |117,391 |Persekutuan Pengakap Malaysia |1957 |1911 |oboje |- |[[Maldivi]] |10,726 |The Scout Association of Maldives |1990 |1963 |oboje |- |[[Mali]] |5000+ |Association des Scouts et Guides du Mali |2024 |2022 |oboje |- |[[Malta]] |3,639 |The Scout Association of Malta |1966 |1908 |oboje |- |[[Mavretanija]] |3,724 |Association des Scouts et Guides de Mauritanie |1983 |1947 |oboje |- |[[Mavricij]] |2,388 |The Mauritius Scout Association |1971 |1912 |oboje |- |[[Mehika]] |44,731 |Asociación de Scouts de México, A.C. |1926 |1920 |oboje |- |[[Moldavija]] |363 |Organizaţia Naţionala A Scouţilor Din Moldova |1997 |1921 |oboje |- |[[Monako]] |133 |Association des Guides et Scouts de Monaco |1990 |1990 |oboje |- |[[Mongolija]] |9,799 |Mongolyn Skautyn Kholboo |1994 |1992 |oboje |- |[[Črna gora]] |1,738 |Savez Izviđača Crne Gore |2008 |2006 |oboje |- |[[Maroko]] |12,304 |Fédération Nationale du Scoutisme Marocain |1961 |1933 |oboje |- |[[Mozambik]] |8,692 |Liga dos Escuteiros de Moçambique |1999 |1960 |oboje |- |[[Mjanmar]] |16,930 |Myanmar Scout |2016 |2012 |oboje |- |[[Namibija]] |3,909 |Scouts of Namibia |1990 |1917 |oboje |- |[[Nepal]] |49,152 |Nepal Scouts |1969 |1952 |oboje |- |[[Nizozemska]] |115,000 |Scouting Nederland |1922 |1910 |oboje |- |[[Nova Zelandija]] |18,724 |Scouts Aotearoa New Zealand |1953 |1922 |oboje |- |[[Nikaragva]] |1,337 |Asociación de Scouts de Nicaragua |1946 |1917 |oboje |- |[[Niger]] |3,300 |Association des Scouts du Niger |1996 |1947 |oboje |- |[[Nigerija]] |750,073 |Scout Association of Nigeria |1961 |1915 |oboje |- |[[Severna Makedonija|Severna Makedonia]] |2,787 |Sojuz na Izvidnici na Makedonija |1997 |1921 |oboje |- |[[Norveška]] |17,261 |Speiderne i Norge (federation of several organizations) |1922 |1911 |oboje |- |[[Oman]] |35,281 |The National Organisation for Scouts and Guides |1977 |1948 |oboje |- |[[Pakistan]] |703,050 |Pakistan Boy Scouts Association |1948 |1947 |dečke |- |[[Palestina]] |81,082 |Palestinian Scout Association |2016 |1912 |oboje |- |[[Panama]] |2,259 |Asociación Nacional de Scouts de Panamá |1924/1950 |1924 |oboje |- |[[Papuanska Nova Gvineja]] |5,487 |The Scout Association of Papua New Guinea |1976 |1926 |dečke |- |[[Paragvaj]] |1,234 |Asociación de Scouts del Paraguay |1962 |1960 |oboje |- |[[Peru]] |8,254 |Asociación de Scouts del Perú |1922 |1916 |oboje |- |[[Filipini]] |2,808,881 |Boy Scouts of the Philippines |1946 |1936 |oboje |- |[[Poljska]] |142,692 |Związek Harcerstwa Polskiego |1922/1996 |1918 |oboje |- |[[Portugalska]] |78,440 |Federação Escotista de Portugal |1922 |1913 |oboje |- |[[Katar]] |6,316 |The Scout and Guide Association of Qatar |1965 |1955 |oboje |- |[[Zahodni Kongo|Zahodnji Kongo]] |17,466 |Scoutisme Congolais |2023 |1930s/1991 |oboje |- |[[Romunija]] |6,495 |Cercetaşii României |1993 |1914 |oboje |- |[[Rusija]] |2,035 |All-Russian Scout Association |2004 |1909 |oboje |- |[[Ruanda]] |49,374 |Rwanda Scouts Association |1975 |1940 |oboje |- |[[Sveta Lucija (država)|Sveta Lucija]] |355 |The Saint Lucia Scout Association |1990 |1910 |oboje |- |[[Sveti Vincencij in Grenadine|Sveti Vincent in Grenadine]] |211 |The Scout Association of Saint Vincent and the Grenadines |1990 |1911 |oboje |- |[[San Marino]] |269 |Associazione Guide Esploratori Cattolici Sammarinesi<ref>{{Navedi splet|title=Associazione Guide Esploratori Cattolici Sammarinesi (AGECS) is now a WOSM member!|url=https://www.scout.org/node/360301|website=www.scout.org}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |1990/2017 |1973 |oboje |- |[[Sveti Tomaž in Princ]] |1,398 |Associação dos Escuteiros de São Tomé e Príncipe |2017 |1993 |oboje |- |[[Saudova Arabija]] |18,737 |Saudi Arabian Boy Scouts Association |1963 |1961 |oboje |- |[[Senegal]] |5,297 |Confédération Sénégalaise du Scoutisme (federation of several organizations) |1963 |1930 |oboje |- |[[Srbija]] |4,897 |Savez Izviđača Srbije |1995 |1911 |oboje |- |[[Sejšeli]] |274 |Seychelles Scout Association |1927 |2002 |oboje |- |[[Sierra Leone]] |20,658 |Sierra Leone Scouts Association |1964 |1909 |oboje |- |[[Singapur]] |12,526 |The Singapore Scout Association |1966 |1910 |oboje |- |[[Slovaška]] |7,632 |Slovenský skauting |1922/1990/1997 |1913 |oboje |- |[[Slovenija]] |6,855 |[[Zveza tabornikov Slovenije]] |1994 |1915 |oboje |- |[[Salomonovi otoki]] |500<ref name="WOSM-SOLOMONISLANDS">{{Navedi splet|title=Solomon Islands joins global scout movement|date=June 28, 2021|url=https://www.scout.org/solomon-islands-joins-world-scouting|accessdate=2021-08-03|publisher=World Organization of the Scout Movement}}</ref> |Solomon Islands Scout Association |2021 |1928 |oboje |- |[[Južna Afrika|Južna Africa]] |97,910 |Scouts South Africa |1937 |1908 |oboje |- |[[Južni Sudan]] |11,300 |South Sudan Scout Association<ref name="WOSM-SOUTHSUDAN">{{Navedi splet|title=South Sudan joins World Scouting family|url=http://www.scout.org/information_events/news/south_sudan|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130605110504/http://www.scout.org/information_events/news/south_sudan|archivedate=2013-06-05|accessdate=2013-05-03|publisher=World Organization of the Scout Movement}}</ref> |2013 |2011 |oboje |- |[[Španija]] |72,669 |Federación de Escultismo en España |1922/1978 |1912 |oboje |- |[[Šrilanka|Šrianka]] |66,847 |Sri Lanka Scout Association |1953 |1912 |oboje |- |[[Sudan]] |14,682 |Sudan Scouts Association |1956 |1935 |dečke |- |[[Surinam]] |756 |Boy Scouts van Suriname |1968 |1924 |oboje |- |[[Švedska]] |39,763 |Scouterna |1922 |1911 |oboje |- |[[Švica]] |25,554 |Swiss Guide and Scout Movement |1922 |1912 |oboje |- |[[Sirija]] |9,260 |Scouts of Syria |2008 |1912/1949 |oboje |- |[[Republika Kitajska (Tajvan)|Tajvan]] |56,081 |Scouts of China |1937 |1912 |oboje |- |[[Tadžikistan]] |563 |Ittihodi Scouthoi Tojikiston |1997 |1991 |oboje |- |[[Tanzanija]] |538,933 |Tanzania Scouts Association |1963 |1929 |oboje |- |[[Tajska]] |751,927 |The National Scout Organization of Thailand |1922 |1911 |oboje |- |[[Togo]] |10,676 |Association Scoute du Togo |1977 |1920 |oboje |- |[[Trinidad in Tobago]] |2,101 |The Scout Association of Trinidad and Tobago |1963 |1911 |oboje |- |[[Tunizija|Tunizia]] |29,105 |Les Scouts Tunisiens |1957 |1933 |oboje |- |[[Turčija]] |223,417 |Türkiye İzcilik Federasyonu |1950 |1923 |oboje |- |[[Uganda]] |116,054 |The Uganda Scouts Association |1964 |1915 |oboje |- |[[Ukrajina]] |1,417 |National Organization of Scouts of Ukraine |2008 |2007 |oboje |- |[[Združeni arabski emirati]] |3,968 |Emirates Scout Association |1977 |1972 |dečke |- |[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |637,185 |The Scout Association |1922 |1910 |oboje |- |[[Združene države Amerike]] |2,744,682 |Scouting America |1922 |1910 |oboje |- |[[Urugvaj]] |2,044 |Movimiento Scout del Uruguay |1950 |1946 |oboje |- |[[Venezuela]] |9,904 |Asociación de Scouts de Venezuela |1937 |1913 |oboje |- |[[Vietnam]] |6,209 |Pathfinder Scouts Vietnam |2019 |1930 |oboje |- |[[Jemen]] |7,095 |Yemen Scouts and Guides Association - Scout branch |1980 |1927 |dečke |- |[[Zambija]] |15,271 |Zambia Scouts Association |1965 |1930 |oboje |- |[[Zimbabve]] |17,841 |The Scout Association of Zimbabwe |1980 |1909 |oboje |} == Nesuverena ozemlja z neodvisnimi organizacijami članicami WOSM == * [[Hongkong]] - Združenje skavtov Hongkonga: Polnopravni član Svetovne organizacije skavtskega gibanja * [[Aruba]] - Skavtstvo Aruba: Polnopravni član Svetovne organizacije skavtskega gibanja * [[Francoska Polinezija]] - Conseil du Scoutisme polynésien: Pridruženi član azijsko-pacifiške regije Svetovne organizacije skavtskega gibanja * [[Makav|Macau]] - Associação de Escoteiros de Macau: polnopravni član Svetovne organizacije skavtskega gibanja * [[Curaçao]], [[Nizozemski Sveti Martin|Sint Maarten]] in Karibska Nizozemska (nekdanji [[Nizozemski Antili]] ) - Skavtstvo Antiano: Polnopravni član Svetovne organizacije skavtskega gibanja == Države in ozemlja, kjer skavtstvo vodijo čezmorske podružnice organizacij članic WOSM == Deset od teh čezmorskih podružnic akreditiranih nacionalnih skavtskih organizacij WOSM šteje za "potencialne člane" (označeno z *). <ref>{{Navedi splet|title=Scouting elsewhere|url=http://www.scout.org/en/around_the_world/countries/scouting_elsewhere|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070312052328/http://www.scout.org/en/around_the_world/countries/scouting_elsewhere|archivedate=2007-03-12|accessdate=2008-07-10|publisher=World Organization of the Scout Movement}}</ref> === Suverene države === ==== Vodi Scouting America ==== * [[Združene države Mikronezije|Zvezne države Mikronezije]] - Skavtstvo v Zveznih državah Mikronezije * - Aloha Council of Scouting America * [[Marshallovi otoki]] - Skavtstvo na Marshallovih otokih * - Aloha Council of Scouting America * [[Palav|Palau]] - Skavtstvo na Palauu * - Aloha Council of Scouting America ==== Vodi The Scout Association (VB) ==== * [[Sveti Krištof in Nevis]] - Skavtska zveza Svetega Krištofa in Nevisa * * [[Tonga]] - podružnica Skavtskega združenja v Tongi * * [[Tuvalu]] - Združenje skavtov Tuvaluja * * [[Vanuatu]] - Vanuatska podružnica Združenja skavtov * ==== Vodi Scouts Australia ==== * [[Nauru]] - Skavtstvo v Nauru * === Nesuverena ozemlja === ==== Avstralija ==== * [[Božični otok]] - Avstralski skavti * [[Kokosovi (Keelingovi) otoki]] - Scouts Australia * otok Norfolk - Avstralski skavti ==== Danska ==== * [[Ferski otoki]] - Føroya Skótaráð * [[Grenlandija]] - Grønlands Spejderkorps ==== Francija ==== * [[Francoska Gvajana]] - Skavtstvo v Francoski Gvajani * [[Gvadelup]] in Sveti Martin - Skavtstvo na Gvadalupeju in Saint Martinu * [[Martinik]] - skavti in vodniki po Martiniku * [[Mayotte]] - Skavtstvo na Mayotteu * [[Nova Kaledonija]] - Skavtstvo v Novi Kaledoniji * [[Reunion|Réunion]] - skavtstvo na Réunionu * [[Sveta Peter in Mihael]] - skavtstvo v Saint Pierre in Miquelon * [[Wallis in Futuna]] - Skavtstvo na Wallisu in Futuni ==== Nova Zelandija ==== * [[Cookovi otoki]] - Združenje skavtov Cookovih otokov * [[Nijuve|Niue]] - Skavtstvo in vodiči na Niueju * [[Tokelav|Tokelau]] - Skavtstvo in vodiči na Tokelau ==== Združeno kraljestvo ==== * [[Angvila]] - Združenje skavtov Angvile * [[Bermudi]] - Združenje skavtov Bermuda * [[Kajmanji otoki]] - Skavtska zveza Kajmanjih otokov * [[Falklandi]] - Skavtstvo in vodenje na Falklandih * [[Gibraltar]] - Gibraltarska skavtska zveza * [[Monserat]] - Združenje skavtov Monserata * [[Sveta Helena (otok)|Sveta Helena]] in [[Ascension]] - Skavtstvo in vodenje na Sveti Heleni in Ascensionu * [[Otoki Turks in Caicos]] - Združenje skavtov otokov Turks in Caicos * [[Britanski Deviški otoki]] - Združenje skavtov Britanskih Deviških otokov ==== Združene države Amerike ==== * [[Ameriška Samoa]] - Skavtstvo v Ameriški Samoi - Aloha Council of Scouting America * [[Gvam]] - Skavtstvo na Gvamu - Aloha Council of Scouting America * [[Severni Marijanski otoki]] - Skavtstvo na Severnih Marijanskih otokih - Aloha Council of Scouting America * [[Portoriko]] - Portoriški svet skavtov Amerike * [[Deviški otoki Združenih držav|Ameriški Deviški otoki]] - Skavtstvo na Ameriških Deviških otokih je v pristojnosti Nacionalnega sveta prestolnice pri Skavtih Amerike == Potencialne države članice WOSM == Leta 2020 je WOSM na seznam potencialnih članic uvrstil 25 suverenih držav. 10 od teh je imelo skavtske službe prekomorske podružnice organizacij članic WOSM. <ref name="world">{{Navedi splet|title=National Scout Organizations|url=https://www.scout.org/worldwide|website=www.scout.org}}</ref> * [[Srednjeafriška republika]] - Fédération du scoutisme centralfricain * [[Džibuti]] - Združenje skavtov Džibutija * [[Ekvatorialna Gvineja]] - Skavtstvo v Ekvatorialni Gvineji * [[Eritreja]] - Nacionalno skavtsko združenje Eritreje * [[Iran]] - Iranska skavtska organizacija * [[Kirgizistan]] - Skavtstvo v Kirgizistanu * [[Samoa]] - Skavtstvo v Samoi * [[Somalija]] - Skavtstvo v Somaliji * [[Turkmenistan]] - Skavtstvo v Turkmenistanu * [[Uzbekistan]] - Skavtstvo v Uzbekistanu == Države brez skavtske organizacije == Leta 2020 je WOSM na seznam uvrstil pet suverenih držav brez skavtov; seznam pa je izpustil Vatikan, ki prav tako nima skavtov. <ref name="world"/> * [[Andora]] - Skavtstvo in vodenje v Andori - ponovno aktivirano leta 2016 * [[Ljudska republika Kitajska]] ( celinska Kitajska ) - Skavtstvo na celinski Kitajski - Skavtska zveza Ljudske republike Kitajske * [[Kuba]] - kubansko skavtstvo pred letom 1961 in v izgnanstvu [Opomba: ena nova skavtska skupina, v katoliški cerkvi v Santiagu de Cuba od začetka leta 2012] * [[Laos]] - Laoško skavtstvo pred letom 1975 in v izgnanstvu [Laoško skavtstvo v izgnanstvu je obstajalo vsaj do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja v Los Angelesu in Birminghamu. Pravzaprav majhen ostanek ostaja v Sacramentu in San Pablu, skupaj z drugimi vietnamskimi skavti v izgnanstvu in kamboškimi skavtskimi skupinami v izgnanstvu.] * [[Severna Koreja]] - skupna zgodovina s Korejsko skavtsko zvezo pred letom 1950 * [[Vatikan]] - v vatikanski državi iz razumljivih razlogov<ref>{{navedi knjigo |author=Wolińska-Riedi, Magdalena |year=2025 |title=Ženska v Vatikanu : kako živijo v najmanjši državi na svetu |publisher=Družina d.o.o. |isbn=978-961-04-1213-7 |cobiss=245256451 |pages=}}</ref> ni skavtske organizacije, so pa tam občasno prisotni skavti iz [[Rim|Rima]], ki so člani italijanske skavtske organizacije AGESCI. == Drug status == * [[Antarktika]] - Skavtstvo na Antarktiki * [[Kosovo]] - Skavtstvo na Kosovu - delno priznana država * [[Somaliland]] - Skavtstvo v Somalilandu - samooklicana nepriznana funkcionalna država znotraj Somalije * [[Zahodna Sahara]] - Skavtstvo v Zahodni Sahari == Glej tudi == {{Portal|Scouting}} * Seznam članic Svetovnega združenja skavtinj in dekliških vodnic == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Seznami organizacij]] [[Kategorija:Skavtstvo]] 4fnxybczfew06pgtplws2ryct7qq29p 0 601784 6748453 6746440 2026-09-09T18:38:09Z Sportomanokin 14776 /* Profesionalne zmage */ 6748453 wikitext text/x-wiki {{Infobox sport | name = Tekmovalno cestno kolesarstvo | image = Épreuve Cyclisme Route Course Ligne Masculine Jeux Olympiques 2024 Rue Saint Éleuthère - Paris XVIII (FR75) - 2024-08-03 - 51.jpg | alt = | imagesize = 300px | caption = | union = [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) | nickname = | first = | firstlabel = | region = | registered = | clubs = | contact = | team = | mgender = | type = | equipment = [[cestno kolo]] | venue = asfaltirane ceste | olympic = moški (od [[Poletne olimpijske igre 1896|1896]]), ženske (od [[Poletne olimpijske igre 1984|1984]]) | world = | paralympic = | obsolete = }} '''Tekmovalno cestno kolesarstvo''' je kolesarska disciplina cestnega kolesarstva, ki se v glavnem odvija na asfaltiranih cestah. Je najstarejša, ter daleč najbolj priljubljena in najbolj razširjena oblika kolesarstva, tako po številu tekmovalcev, dirk in gledalcev. Najbolj znana formata tekmovanja sta cestna dirka in kronometer (vožnja na čas), ter etapne (večdnevne) dirke. [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) je najvišja krovni organ v kolesarstvu, ki skrbi za organizacijo in klasifikacijo mednarodnih kolesarskih tekmovanj, poleg tega pa podeljuje licence kolesarjem ter razsoja v dopinških primerih. Profesionalno kolesarstvo izvira iz Zahodne Evrope, predvsem držav kot so Francija, Italija, Španija, Belgija in Nizozemska. Sredi 1980-ih let pa se je ta šport razširil na ves svet in razdelil na profesionalno, polprofesionalno in amatersko tekmovanje. Za naprestižnejše, za najbolj čislane in zaželjene dirke na svetu veljajo [[Dirka po Franciji]] (rumena), [[Dirka po Italiji]] (rožnata), [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (mavrična), [[Pariz–Roubaix]] in [[Dirka po Flandriji]]. == UCI serije == === Glavna tekmovana === * UCI World Tour – svetovna serija, najvišji rang * UCI ProSeries – druga liga tekmovanja === Kontinentalna tekmovanja === * UCI Europe Tour * UCI Asia Tour * UCI Oceania Tour * UCI Africa Tour * UCI America Tour == Zgodovina == === Moški === Moderno cestno kolesarstvo, kot ga poznamo danes, se je razvilo konec 19. stoletja, organizirano pa se je ta šport začel leta 1868. Leto kasneje pa so izvedli eno prvih zabeleženih dirk, [[Pariz]]–[[Rouen]], ki je prvič potekala med dvema mestoma. Najstarejša še aktivna dirka na svetu je [[Milano–Torino]], ki je prvič potekala leta 1876, ki je sicer imela vmes kar nekaj premorov in je danes del drugega kakovostnega razreda, tekmovanja UCI ProSeries. Na začetku je bilo kolesarstvo najbolj priljubljeno v Franciji, Španiji, Belgiji in Italiji; in nekatera dirke v teh državah so še zmeraj prisotne in ene največjih v tem športu kot; [[Liège–Bastogne–Liège]] (1892) [[Pariz–Roubaix]] (1896), [[Dirka po Franciji]] (1903), [[Milano–San Remo]] (1905), [[Dirka po Lombardiji]] (1905), [[Dirka po Italiji]] (1909), [[Dirka po Kataloniji]] (1911) in [[Dirka po Flandriji]] (1913). In postale temelj za organizacijo dirk drugje po svetu. Zgodovinsko gledano so bile od začetka 20. stoletja najbolj konkurenčne in kolesarsko navdahnjene države [[Belgija]], [[Francija]] in [[Italija]]. Po 2. svetovni vojni pa se je tekmovalno kolesarstvo razširilo še v druge države kot so [[Kolumbija]], [[Danska]], [[Nemčija]], [[Luksemburg]], [[Nizozemska]], [[Portugalska]] in [[Švica]]. Vendar se je z globalizacijo šport še bolj razširil po svetu v države kot so [[Kazakhstan]], [[Rusija]], [[Avstralija]], [[Južna Afrika]], [[Ekvador]], [[Nova Zelandija]], [[Irska]], [[Poljska]], [[Norveška]], [[Velika Britanija]], [[Slovaška]], [[Združene države Amerike|Združene države]] in tudi Slovenija, ki so vse sproducirale mnogo kolesarjev svetovnega ranga. === Ženske === Prve pionirske ženske dirke so potekale že konec 19. stoletja. Prva zabeležena ženska kolesarska dirka v Avstraliji je potekala že leta 1888 v [[Ashfield]]u. V 1890ih letih so bile v Združenih državah in Franciji priljubljene takoimenovane "šestdnevne dirke", kjer so ženske tekmovale na velodromih in cestah. Med najuspešnejšimi pionirkami je bila ameriška kolesarka [[Tillie Anderson]], ki je v svoji karieri zmagala na 123 od 130 dirk. Prvo uradno organizirana dirka je bilo francosko državno prvenstvo leta 1951. Pod okriljem UCI so prvič nastopile leta 1958 na svetovnem prvenstvu. == Kolesarski slovar == === Najbolj pogosto uporabljeni izrazi === * Ešelon – diagonalno stopničasta vožnja kolesarjev, za zaščito pred močnim bočnim vetrom. * Lead out – ekipa šprinta pred favoritom, da ga zaščiti pred vetrom in ta lažje odskoči. * Gruppeto – velika "avtobus" skupina kolesarjev na začelju zahtevnih gorskih etap. * Kriterij – dirka na zaprti kratki progi z več kratkimi krogi (800 metrov do 5 km). * Prolog – zelo kratek kronometer ali vožnja na čas (manj kot 8 km). * Flamme rouge – rdeči jezik, zastavica 1 kilometer pred ciljem. * Rikon – ogled ali preizkus trase ali vzpona pred dirko. * Peloton – glavnina, največja skupina kolesarjev. * Parkur – profil dirke oziroma etape. === Vrsta etapne dirke === {| |- valign = "top" | {| class="wikitable" |- ! scope="col" | Simbol ! scope="col" width=180px| Tip etape |- | [[File:Plainstage.svg|55px]] | align=center|Ravninska etapa |- | style="border-top-width:6px"|[[File:Hillystage.svg|55px]] | style="border-top-width:6px" align=center|Razgibana etapa |- | style="border-top-width:6px"|[[File:Mediummountainstage.svg|55px]] | style="border-top-width:6px" align=center|Hribovita etapa |- | style="border-top-width:6px"|[[File:Mountainstage.svg|55px]] | style="border-top-width:6px" align=center|Gorska etapa |} | {| class="wikitable" |- ! scope="col" | Simbol ! scope="col" width=180px| Tip etape |- | rowspan=2|[[File:Time Trial.svg|80px]] | align=center|Posamični kronometer<br><small>(posamična vožnja na čas)</small> |- | style="border-top-width:3px" align=center|Prolog<br><small>(zelo kratka vožnja na čas)</small> |- | style="border-top-width:6px"|[[File:Team Time Trial Stage.svg|80px]] | style="border-top-width:6px" align=center|Ekipni kronometer<br><small>(ekipna vožnja na čas)</small> |- | style="border-top-width:6px"|[[File:Mountain Time Trial Stage.svg|55px]] | style="border-top-width:6px" align=center|Gorski kronometer<br><small>(gorska vožnja na čas)</small> |} |} == Profesionalne zmage == Na seznamu je tudi vseh '''51''' slovenskih zmagovalcev, ki so skupno dosegli '''465''' profesionalnih zmag (do 9. septembra 2026).<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {{col-begin}} {{col-break|width=35%}} {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=30px|Uvr. ! scope="col" width=180px| Kolesar ! scope="col" width=50px| Zmage |- style="text-align:center;" | align=center|1. ! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] | '''278''' |- style="text-align:center;" | align=center|2. ! scope="row" | {{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] | '''165''' |- style="text-align:center;" | align=center|3. ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] | '''163''' |- style="text-align:center;" | align=center|4. ! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] | '''162''' |- style="text-align:center;" | align=center|5. ! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] | '''159''' |- style="text-align:center;" | align=center|6. ! scope="row" | {{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly]] | '''158''' |- style="text-align:center;" | align=center| ! scope="row" | {{flagicon|GER}} [[André Greipel]] | '''158''' |- style="text-align:center;" | align=center|8. ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] | '''150''' |- style="text-align:center;" | align=center|9. ! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] | '''148''' |- style="text-align:center;" | align=center|10. ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] | '''147''' |- style="text-align:center;" | align=center|11. ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] | '''145''' |- style="text-align:center;" | align=center|12. ! scope="row" | {{flagicon|GER}} [[Erik Zabel]] | '''144''' |- style="text-align:center;" | align=center| ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] | '''144''' |- style="text-align:center;" | align=center|14. ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] | '''133''' |- style="text-align:center;" | align=center|15 ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' | '''130''' |- style="text-align:center;" | align=center|16. ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] | '''129''' |- style="text-align:center;" | align=center|17. ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] | '''128''' |- style="text-align:center;" | align=center|18. ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Domingo Perurena]] | '''124''' |- style="text-align:center;" | align=center|19. ! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Tom Boonen]] | '''122''' |- style="text-align:center;" | align=center|20. ! scope="row" | {{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] | '''121''' |- style="text-align:center;" | align=center| ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] | '''121''' |- style="text-align:center;" | align=center|22. ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Delio Rodríguez]] | '''117''' |- style="text-align:center;" | align=center|23. ! scope="row" | {{flagicon|AUS}} [[Robbie McEwen]] | '''112''' |- style="text-align:center;" | align=center|24. ! scope="row" | {{flagicon|EST}} [[Jaan Kirsipuu]] | '''111''' |- | colspan=3 align=center|'''. . . . . . . . . . . . . . . . . . . .''' |- style="text-align:center;" | align=center|32. ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' | '''92''' |- style="text-align:center;" | align=center|38. ! scope="row"| {{flagicon|NED}} '''[[Dylan Groenewegen]]''' | '''82''' |- style="text-align:center;" | align=center|42. ! scope="row"| {{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] | '''79''' |- style="text-align:center;" | align=center|43. ! scope="row"| {{flagicon|BEL}} '''[[Remco Evenepoel]]''' | '''77''' |- style="text-align:center;" | align=center|44. ! scope="row"| {{flagicon|BEL}} '''[[Tim Merlier]]''' | '''75''' |- style="text-align:center;" | align=center|65. ! scope="row"| {{flagicon|BEL}} '''[[Jasper Philipsen]]''' | '''66''' |- style="text-align:center;" | align=center|74. ! scope="row"| {{flagicon|NED}} '''[[Mathieu van der Poel]]''' | '''62''' |- style="text-align:center;" | align=center|76. ! scope="row"| {{flagicon|DEN}} '''[[Nads Pedersen]]''' | '''61''' |- style="text-align:center;" | align=center|84. ! scope="row"| {{flagicon|BEL}} '''[[Wout van Aert]]''' | '''58''' |- style="text-align:center;" | align=center|97. ! scope="row"| {{flagicon|DEN}} '''[[Jonas Vingegaard]]''' | '''54''' |- | colspan=3 align=center|Preostali slovenski kolesarji |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' | '''25''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Luka Mezgec]]''' | '''19''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Grega Bole]]''' | '''19''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Borut Božič]] | '''19''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Marko Kump]] | '''17''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Jan Tratnik]]''' | '''12''' |} {{col-break|width=35%}} {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=30px|Uvr. ! scope="col" width=180px| Kolesar ! scope="col" width=50px| Zmage |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Simon Špilak]] | '''12''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Matej Mugerli]] | '''8''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Gorazd Štangelj]] | '''7''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Gregor Gazvoda]] | '''7''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Jani Brajkovič|Janez Brajkovič]] | '''7''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Jure Kocjan]] | '''6''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Matevž Govekar]]''' | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Martin Derganc]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Jure Golčer]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Martin Hvastja]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Mitja Mahorič]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Uroš Murn]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Tomaž Nose]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Jan Polanc]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Saša Sviben|Sašo Sviben]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Robert Vrečer]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Andrej Hauptman]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Aldo Ino Ilešič]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Gašper Katrašnik]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Kristijan Koren]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Boštjan Mervar]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Luka Pibernik]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Tadej Valjavec]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Domen Novak (kolesar)|Domen Novak]]''' | '''2''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Valter Bonča]] | '''2''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Dean Podgornik]] | '''2''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Kristjan Fajt]] | '''2''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Jakob Omrzel]]''' | '''2''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Branko Filip]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Matej Gnezda]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Blaž Jarc]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Igor Kranjec]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Boris Premužič]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Bogdan Ravbar]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Klemen Štimulak]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Zoran Klemenčič (kolesar)|Zoran Klemenčič]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Gašper Švab (kolesar)|Gašper Švab]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Sandi Šmerc]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Marko Baloh]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Mihael Štajnar]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Tadej Križnar]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Roman Jermakov]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Marko Velkovrh]]{{efn|name=a|[[Marko Velkovrh]] je dosegel najmanj 1 profesionalno zmago. Za več morebitnih zmag, podatki niso na voljo.}} | '''1''' |} {{col-break|width=30%}} {{col-end}} == Slovenske zmage == === Etapne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=225px colspan=2| Dirka ! scope="col" width=30px| Zmage ! scope="col" width=300px| Vsi zmagovalci |- | colspan=4 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | '''2''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2023), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2024) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | '''4''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2020, 2021, 2024, 2025) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | '''4''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2019, 2020, 2021, 2024) |- | colspan=4 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | '''2''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2022), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2023) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | '''4''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2019, 2023), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2021, 2022) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | '''3''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2023, 2025), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2024) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | '''2''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2018, 2021) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | '''4''' | align=left|[[Simon Špilak|Špilak]] (2010), [[Primož Roglič|Roglič]] (2018, 2019), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2026) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | '''4''' | align=left|[[Jani Brajkovič|Brajkovič]] (2010), [[Primož Roglič|Roglič]] (2022, 2024), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2025) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | '''3''' | align=left|[[Simon Špilak|Špilak]] (2015, 2017), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2026) |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=225px colspan=2| Dirka ! scope="col" width=30px| Zmage ! scope="col" width=300px| Vsi zmagovalci |- | colspan=4 align=center style="border-top-width:7px"|'''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | '''2''' | align=left|[[Matej Mohorič|Mohorič]] (2022), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2026) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | '''3''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2023, 2025, 2026) |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | '''5''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2020), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2021, 2024, 2025, 2026) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | '''5''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025) |- | colspan=4 align=center style="border-top-width:7px"|'''[[Kolesarska klasika|Klasike]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | '''1''' | align=left|[[Jan Tratnik|Tratnik]] (2024) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | '''4''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2022, 2024, 2025, 2026) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | '''1''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2021) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | '''1''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2023) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | '''2''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2023, 2025) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | '''1''' | align=left|[[Simon Špilak|Špilak]] (2013) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | '''1''' | align=left|[[Grega Bole|Bole]] (2011) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | '''2''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2022, 2024) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | '''4''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2019, 2021, 2023), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2024) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | '''3''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2019), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2022, 2025) |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=225px colspan=3| Dirka ! scope="col" width=30px| Zmage ! scope="col" width=165px| Vsi zmagovalci |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Olimpijske igre]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;"| '''—''' | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | '''1''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2020) |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Svetovno prvenstvo]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | '''2''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2024, 2025) |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Evropsko prvenstvo]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | '''1''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2025) |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |} == Opombe == {{Notelist}} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://kolesarska-zveza.si/ Kolesarska zveza Slovenije] * [http://www.ecf.com/ Evropska kolesarska federacija] * [http://www.uci.ch/ Mednarodna kolesarska zveza] {{Olimpijski športi}} [[Kategorija:Športi]] [[Kategorija:Kolesarstvo|*]] d0557syon2cbceblawdrazoxurkhf79 0 603661 6748400 6745142 2026-09-09T15:36:08Z ~2026-49032-63 265531 /* */ Nemščina dodana [[De:Tian Nai Koren]] 6748400 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography |name = Tian Nai Koren |image = |fullname = |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |height = |position = [[vezist (nogomet)|vezist]] |currentclub = [[Club Brugge KV|Club Brugge]] |clubnumber = 85 |youthyears1 = 2016–2022 |youthclubs1 = [[NK Dravograd|Dravograd]] |youthyears2 = 2022–2025 |youthclubs2 = [[NK Maribor|Maribor]] |youthyears3 = 2022 |youthclubs3 = → Roho (pos.) |youthyears4 = 2025–2026 |youthclubs4 = [[Club Brugge KV|Club Brugge]] |years1 = 2025–2026 |clubs1 = [[Club NXT]] |caps1 = 22 |goals1 = 1 |years2 = 2026– |clubs2 = [[Club Brugge KV|Club Brugge]] |caps2 = |goals2 = |nationalyears1 = 2023–2024 | nationalteam1 = Slovenija do 15 let | nationalcaps1 = 9 | nationalgoals1 = 3 |nationalyears2 = 2023 | nationalteam2 = Slovenija do 16 let | nationalcaps2 = 7 | nationalgoals2 = 3 |nationalyears3 = 2024–2025 | nationalteam3 = Slovenija do 17 let | nationalcaps3 = 14 | nationalgoals3 = 10 |nationalyears4 = 2026– | nationalteam4 = Slovenija do 19 let | nationalcaps4 = 3 | nationalgoals4 = 0 |nationalyears5 = 2026– |nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] |nationalcaps5 = 1 |nationalgoals5 = 0 }} '''Tian Nai Koren''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[31. julij]] [[2009]], [[Slovenj Gradec]]. Koren je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2026 je član belgijskega kluba [[Club Brugge KV|Club Brugge]] in tudi [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenske reprezentance]], v kateri je debitiral 4. junija na prijateljski tekmi proti [[Ciprska nogometna reprezentanca|Cipru]], ko je s 16 leti postal najmlajši debitant v zgodovini reprezentance.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/slovenija-sele-z-igralcem-vec-do-remija-s-skromnim-ciprom/784260 |title=Slovenija šele z igralcem več do remija s skromnim Ciprom |accessdate=2026-06-04 |date=2026-06-05 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Pred tem je igral za belgijski [[Club NXT]]. Bil je član slovenske reprezentance do 15, 16, 17 in 19 let. Njegov oče je nekdanji nogometaš in kapetan slovenske reprezentance [[Robert Koren]], njegov starejši brat [[Nal Lan Koren]] je prav tako nogometaš.<ref>{{navedi splet|url=https://planetnogomet.si/novice/tian-nai-koren-maribor-39-zadetkiv/|title=Komaj 14-letni Tian Nai Koren tik pred izjemnim strelskim podvigom: Vroči član Maribora le še gol oddaljen od številke 40|publisher=[[Planet Nogomet]]|date=21 April 2024|access-date=9 November 2025}}</ref> [[De:Tian Nai Koren]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Koren, Tian Nai}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 15 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Cluba NXT]] [[Kategorija:Nogometaši Cluba Brugge]] [[Kategorija:Slovenjgraški športniki]] cbu4ib0kiaq2f1f35jgdyafm5ydjfvl 6748401 6748400 2026-09-09T15:40:22Z Sporti 5955 Wikidata - razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6748400|6748400]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-49032-63|~2026-49032-63]] ([[User talk:~2026-49032-63|pogovor]]) 6748401 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography |name = Tian Nai Koren |image = |fullname = |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |height = |position = [[vezist (nogomet)|vezist]] |currentclub = [[Club Brugge KV|Club Brugge]] |clubnumber = 85 |youthyears1 = 2016–2022 |youthclubs1 = [[NK Dravograd|Dravograd]] |youthyears2 = 2022–2025 |youthclubs2 = [[NK Maribor|Maribor]] |youthyears3 = 2022 |youthclubs3 = → Roho (pos.) |youthyears4 = 2025–2026 |youthclubs4 = [[Club Brugge KV|Club Brugge]] |years1 = 2025–2026 |clubs1 = [[Club NXT]] |caps1 = 22 |goals1 = 1 |years2 = 2026– |clubs2 = [[Club Brugge KV|Club Brugge]] |caps2 = |goals2 = |nationalyears1 = 2023–2024 | nationalteam1 = Slovenija do 15 let | nationalcaps1 = 9 | nationalgoals1 = 3 |nationalyears2 = 2023 | nationalteam2 = Slovenija do 16 let | nationalcaps2 = 7 | nationalgoals2 = 3 |nationalyears3 = 2024–2025 | nationalteam3 = Slovenija do 17 let | nationalcaps3 = 14 | nationalgoals3 = 10 |nationalyears4 = 2026– | nationalteam4 = Slovenija do 19 let | nationalcaps4 = 3 | nationalgoals4 = 0 |nationalyears5 = 2026– |nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] |nationalcaps5 = 1 |nationalgoals5 = 0 }} '''Tian Nai Koren''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[31. julij]] [[2009]], [[Slovenj Gradec]]. Koren je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2026 je član belgijskega kluba [[Club Brugge KV|Club Brugge]] in tudi [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenske reprezentance]], v kateri je debitiral 4. junija na prijateljski tekmi proti [[Ciprska nogometna reprezentanca|Cipru]], ko je s 16 leti postal najmlajši debitant v zgodovini reprezentance.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/slovenija-sele-z-igralcem-vec-do-remija-s-skromnim-ciprom/784260 |title=Slovenija šele z igralcem več do remija s skromnim Ciprom |accessdate=2026-06-04 |date=2026-06-05 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Pred tem je igral za belgijski [[Club NXT]]. Bil je član slovenske reprezentance do 15, 16, 17 in 19 let. Njegov oče je nekdanji nogometaš in kapetan slovenske reprezentance [[Robert Koren]], njegov starejši brat [[Nal Lan Koren]] je prav tako nogometaš.<ref>{{navedi splet|url=https://planetnogomet.si/novice/tian-nai-koren-maribor-39-zadetkiv/|title=Komaj 14-letni Tian Nai Koren tik pred izjemnim strelskim podvigom: Vroči član Maribora le še gol oddaljen od številke 40|publisher=[[Planet Nogomet]]|date=21 April 2024|access-date=9 November 2025}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Koren, Tian Nai}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 15 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Cluba NXT]] [[Kategorija:Nogometaši Cluba Brugge]] [[Kategorija:Slovenjgraški športniki]] 7z2nkgngu9huck0nctyjjf4hib5jfi0 0 604228 6748353 6710114 2026-09-09T12:57:25Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 pp ref 6748353 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | denomination = Rimskokatoliška | church name = Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevežu | image = | parish = [[Šmarjeta]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana | Ljubljana]] | diocese = [[Škofija Novo mesto | Novo mesto]] | deanery = [[Dekanija Novo mesto | Novo mesto]] | tower quantity = 1 | location = [[Grič pri Klevevžu]] | country = [[Slovenija]] | functional status = aktivno }} [[Slika:Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevevžu - pokopališče.jpg|sličica|Pokopališče ob cerkvi]] '''Cerkev Karmelske Matere Božje''' ali '''Cerkev v Slapah''' (po zaselku), pogosto tudi preprosto '''Slape''' je [[podružnična cerkev]] na [[Grič pri Klevevžu|Griču pri Klevevžu]] in del [[Župnija Šmarjeta|Župnije Šmarjeta]]. Cerkev še vedno aktivno deluje kot podružnica, v njej se vsake toliko časa obhaja sveto mašo. == Zgodovina == Cerkev se omenja v mnogih pisnih virih. V njih se tako kot danes veliko uporablja ime Slape oziroma ''Zlab''. Stara cerkev z istim imenom je prvič omenjena že med leti 1192 in 1197. Isti viri navajajo, da je pri cerkvi stal brižinjski ([[Nadškofija München in Freising|freisinški]]) fevd – dvorec. Cerkev je omenjena tudi v popisu iz leta 1581 (Bizancij). Njeni ostanki so še vidni v nekaterih delih zvonika. Novejša stavba se omenja v drugi polovici 17. in na sredi 18. stoletja. Leta 1622 je [[Jurij pl. Moscon]] kupil [[Grad Klevevž|Klevevško gospostvo]], s katerim mu je pripadla tudi cerkveno posestvo. Zgraditi je dal novo cerkev, ki stoji danes. V cerkvi je njegova grobnica, v kateri je pokopan od leta 1628. == Notranjost == Cerkev je precej bogato opremljena, ima srednje velik oltar z veliko kipci, ki je tudi precej pozlačen. V cerkvi je tudi križev pot, ima tudi večji [[Kor (empora)|kor]]. === Orgle === [[Orgle]] so izjemno stare, po ocenah iz 18. stoletja, iz tega obdobja jih je v Sloveniji le malo ohranjenih. Avtor ni podpisan, pripisujejo jih ljubljanskemu orglarju [[Janez Jurij Eisel|Janezu Juriju Eislu]]. Imajo pnevmatsko trakturo, en manual in 6 registrov. Večine piščali več ni, najverjetneje jih je pobrala katera od svetovnih vojn. Nekoč naj bi bile v župnijski cerkvi v Šmarjeti. == Viri == * {{navedi splet|title=Župnijska spletna stran|URL=https://zupnija-smarjeta.rkc.si}} * {{navedi knjigo|title=Orgle Slovenije|last=Škulj|first=Edo|last2=Dobravec|first2=Jurij|publisher=Ars Organi Sloveniae|location=Srednja vas v Bohinju|year=2018|isbn=978-961-288-543-4}} {{COBISS|ID=295329792}} == Zunanje povezave == * https://www.orgle.si/g220/ [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Karmelska Mati Božja, Grič pri Klevevžu]] [[Kategorija:Cerkve Karmelske Matere Božje|Grič pri Klevevžu]] [[Kategorija:Župnija Šmarjeta]] [[Kategorija:Grič pri Klevevžu]] iv1rg9gybj2cw26oxr01qjhtl19igb4 0 605248 6748527 6741866 2026-09-10T01:22:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 3 sources and tagging 2 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748527 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Janez Černe |office=[[Mestna občina Kranj|Podžupan Mestne občine Kranj]] |termstart=1. januar 2023 |termend=9. julij 2025 |termstart1=20. december 2018 |termend1=22. december 2022 |party=[[Socialni demokrati]] (do 2026)<br>Mi smo iz Kranja (2026– ) |birth_date=<!-- WD --> |partner={{marriage|Ana Černe|2020}} }} '''Janez Černe''', znan tudi kot '''Jani Černe''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski politik]]; * [[5. december]] [[1982]], [[Kranj]]. Je dolgoletni član Mestnega sveta [[Mestna občina Kranj|Mestne občine Kranj]], sedem let je bil podžupan občine. Leta 2026 bo kandidiral za kranjskega župana. == Izobrazba in poklicna pot == Obiskoval je [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteto za družbene vede v Ljubljani]] in leta 2012 diplomiral z nalogo ''Ovire pri vstopanju Republike Makedonije v Evropsko unijo.''<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/31779421|title=Ovire pri vstopanju Republike Makedonije v Evropsko unijo : diplomsko delo|accessdate=2026-07-06|website=plus.cobiss.net}}</ref> Pred prevzemom javnih funkcij je več kot desetletje deloval v gospodarstvu na področju marketinga in medijev. Med letoma 2008 in 2012 je v Makedoniji kot generalni direktor štiri leta vodil podružnico mednarodne oglaševalske mreže JWT, kjer je strateško upravljal trženjske in PR kampanje.<ref>{{Navedi splet |title=Mediaspeed.net Otvoritev prostorov Studia Marketing JWT |url=https://www.mediaspeed.net//fotografije/prikazi/120934-janez-cerne-regionalni-direktor-studia-marketing-v-skopju-tina-bolcar-direktorica-studia-marketing-jwt-v-ljubljani-jernej-repovz-predsednik-in-regionalni-kreativni-direktor-studia-marketing-jwt-jelena-bilus-direktorica-studia-marketing-jwt-v-zagrebu-minka-gazibara-direktorica-studia-marketing-jwt-v-sarajevu-haris-radzo-regionalni-direktor-studia-marketing-jwt-international-marko-stojanovic-direktor-studia-marketing-v-beogradu |access-date=2026-08-24 |website=Mediaspeed.net |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Mediaspeed.net Otvoritev prostorov Studia Marketing JWT |url=https://www.mediaspeed.net//fotografije/prikazi/120921-janez-cerne-regionalni-direktor-studia-marketing-v-skopju |access-date=2026-08-24 |website=Mediaspeed.net |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2009-12-02 |title=MESTNA OBČINA KRANJ - SVET - Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja |url=https://www.lex-localis.info/files/1380f619-bce1-46aa-9fef-65012cdf3b5f/633639268958437500_3.A.B.%20Kadrovske%20zadeve.pdf |access-date=2026-08-24 |website=lex-localis.info}}</ref> Po zaključku podžupanskega mandata v Kranju leta 2026 je karierno pot usmeril nazaj v kulturni menedžment. Zasedel je položaj pomočnika ravnateljice v [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]], kjer sodeluje pri vodenju zavoda, organizacijskem delu in operativnih projektih, vključno s procesom prenove gledališke stavbe.<ref>{{Navedi splet |date= |title=Kontakti - SNG Drama Ljubljana |url=https://www.drama.si/o-drami/kontakti/ |access-date=2026-08-24 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=AI |first=O. T. / STA / EPA / |date=2026-07-28 |title=Černe objavil podatke o svojem premoženju |url=https://www.intervju.si/sl/component/content/article/cerne-objavil-podatke-o-svojem-premozenju |access-date=2026-08-24 |website=VOICE OF ADRIA |language=sl-si}}</ref> == Politično delovanje == === Delovanje v SD in podžupan Kranja === Politično pot je začel pri [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]] in leta 2014 prvič kandidiral za župana Mestne občine Kranj.<ref>{{Navedi splet|title=Soočenje: Kaj Kranju obljubljajo kandidati za župana?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2014/soocenje-kaj-kranju-obljubljajo-kandidati-za-zupana/346433|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-06|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> V drugi krog se mu ni uspelo uvrstiti, prejel je 924 glasov (6,11 odstotka) in zasedel četrto mesto med vsemi kandidati, bil pa je izvoljen v mestni svet.<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2014|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2014/rezultati/obcina_kranj.html|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2026-07-06}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mediaspeed.net Mestna občina Kranj, ustanovna seja Mestnega sveta|url=https://www.mediaspeed.net//galerija/dogodki/11147-mestna-obcina-kranj-ustanovna-seja-mestnega-sveta|website=Mediaspeed.net|accessdate=2026-07-06|language=sl}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskih volitvah leta 2018]] je za SD kandidiral za poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije. V domačem volilnem okraju Kranj 1 je dobil 808 glasov (7,46 odstotka) in se v parlament ni uvrstil.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2018/#/rezultati|title=Izidi glasovanja po listah - Socialni demokrati|date=2018-06-15|accessdate=2026-07-06|website=dvk-rs.si}}</ref> Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|lokalnih volitvah istega leta]] je bil kot nosilec liste znova izvoljen za člana [[Mestni svet Mestne občine Kranj|Mestnega sveta Mestne občine Kranj]].<ref>{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?sop=2018-01-3684|title=Poročilo o izidu rednih volitev članov Občinskega sveta Mestne občine Kranj|date=2018-11-30|accessdate=2026-07-06|website=pisrs.si}}</ref> Z nastopom mandata [[Matjaž Rakovec|Matjaža Rakovca]] je postal kranjski podžupan.<ref>{{Navedi splet|title=Podžupan Černe spregovoril o praksah Kranja v Amsterdamu|url=https://www.zurnal24.si/kranj/podzupan-cerne-spregovoril-o-praksah-kranja-v-amsterdamu-413915|website=www.zurnal24.si|accessdate=2026-07-06|language=sl}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] se je znova potegoval za poslanski mandat. Tokrat je kandidiral v okrajih Kranj 1 in Kranj 2 in prejel 1.753 glasov (5,95 odstotka), največ za stranko volilni enoti, a za poslanca ni bil izvoljen.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|title=Izidi glasovanja po listah - Socialni demokrati|date=2022-05-07|accessdate=2026-07-06|website=dvk-rs.si}}</ref> Istega leta je neuspešno kandidiral za funkcijo generalnega sekretarja Socialnih demokratov.<ref>{{Navedi splet|title=Po odstopu Žiberta kot sekretarja SD-ja v stranki tudi zahteve po odstopu vodstva|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-odstopu-ziberta-kot-sekretarja-sd-ja-v-stranki-tudi-zahteve-po-odstopu-vodstva/697423|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-06|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|jesenskih lokalnih volitvah]] je bil na listi SD za kranjski mestni svet na tretjem mestu, zbral največ preferenčnih glasov njenih kandidatov in osvojil nov mandat svetnika.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/kranj/rezultati|title=Izidi glasovanja za Mestno občino Kranj|date=2022-12-12|accessdate=2026-07-06|website=dvk-rs.si}}</ref> Prav tako je bil znova imenovan za podžupana občine.<ref>{{Navedi splet |title=V Kranju ustanovna seja mestnega sveta |url=https://kranj.si//v-kranju-ustanovna-seja-mestnega-sveta |access-date=2026-08-24 |website=kranj.si |language=sl }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Kot podžupan je med drugim izvedel predstavitev Kranja pred Evropsko komisijo v Bruslju, na podlagi katere je mesto osvojilo prestižni naziv Evropska destinacija odličnosti 2023 (EDEN).<ref>{{Navedi splet |title=Kranj receives European Destination of Excellence 2023 Award · Mestna občina Kranj |url=https://kranj.si//en/kranj-receives-european-destination-of-excellence-2023-award |access-date=2026-08-24 |website=kranj.si |language=en }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Aktivno je vodil občinsko kampanjo in prizadevanja, s katerimi si je Kranj v dialogu z državo zagotovil potrditev lokacije za novo regijsko bolnišnico.<ref>{{Navedi splet |title=Gorenjski razvojni forum: Kje naj bo regijska bolnišnica? |url=https://www.finance.si/gorenjski-razvojni-forum-kje-naj-bo-regijska-bolnisnica/a/9011977 |access-date=2026-08-24 |website=Finance |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Černe |first=Janez |date=2025-03-20 |title=GORENJSKA BOLNIŠNICA BO V KRANJU! |url=https://www.facebook.com/JanezKranj/photos/gorenjska-bolni%C5%A1nica-bo-v-kranjuna-dana%C5%A1nji-seji-vlade-je-bila-mestna-ob%C4%8Dina-kra/1118103486994556/ |access-date=2026-08-24 |website=Facebook}}</ref> Med ostalimi vidnejšimi projekti so bile projektne aktivnosti za celovito rekonstrukcijo Savske ceste in območja okoli savskega mostu pri Planiki ter predsedovanje strokovni ocenjevalni žiriji, ki je izbrala arhitekturno rešitev za novi dom upokojencev na Zlatem polju v Kranju.<ref>{{Navedi splet |title=Predstavili natečajne rešitve za nov dom upokojencev Kranj · Mestna občina Kranj |url=https://kranj.si//predstavili-natecajne-resitve-za-nov-dom-upokojencev-kranj |access-date=2026-08-24 |website=kranj.si |language=sl |archive-date=2024-08-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240808165203/https://www.kranj.si/predstavili-natecajne-resitve-za-nov-dom-upokojencev-kranj |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Oddali vlogo za gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo Savske ceste · Mestna občina Kranj |url=https://kranj.si//oddali-vlogo-za-gradbeno-dovoljenje-za-rekonstrukcijo-savske-ceste |access-date=2026-08-24 |website=kranj.si |language=sl |archive-date=2024-05-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240531011843/https://www.kranj.si/oddali-vlogo-za-gradbeno-dovoljenje-za-rekonstrukcijo-savske-ceste |url-status=dead }}</ref> === Razhod s stranko in samostojna pot === Junija 2025 ga je župan Matjaž Rakovec zaradi »porušenega zaupanja in neusklajenega delovanja« razrešil s funkcije podžupana. Neposredni povod za to je bil spor glede imenovanja direktorja [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovega gledališča Kranj]], saj je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo je vodil Černe, predlagala svojega kandidata, ki je nato na seji mestnega sveta prejel več glasov kot tisti, ki ga je podprl župan.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kranjski župan razrešil podžupana, spor nastal ob imenovanju direktorja Prešernovega gledališča|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/gorenjska/kranjski-zupan-razresil-podzupana-spor-nastal-ob-imenovanju-direktorja-presernovega-gledalisca/749610|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-06|language=sl|first=K. F.|last=S}}</ref> Černe je očitke zavrnil in dejal, da je pri izbiri ravnal po svoji vesti ter zagovarjal strokovnost in podporo kolektiva, razrešitev pa označil za posledico pričakovanj po lojalnosti in pokorščini. Podžupansko funkcijo je opravljal do 9. julija 2025, po razrešitvi je odstopil kot predsednik občinskega odbora SD Kranj in vodja svetniške skupine SD v mestnem svetu.<ref>{{Navedi splet|title='Zaupanja ni več': kranjski župan razrešil podžupana Černeta {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zaupanja-ni-vec-kranjski-zupan-razresil-podzupana-cerneta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-07-06|language=sl}}</ref><ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet |last=S.U |date=2025-07-13 |title=Janez Černe ni več podžupan Mestne občine Kranj |url=https://www.kranj24.com/janez-cerne-ni-vec-podzupan-mestne-obcine-kranj/ |access-date=2026-08-24 |website=kranj24.com |language=sl-SI}}</ref> Od tedaj v mestnem svetu deluje kot samostojni svetnik.<ref>{{Navedi splet |title=Mestni svet · Mestna občina Kranj |url=https://kranj.si//mestna-obcina/mestni-svet |access-date=2026-08-24 |website=kranj.si |language=sl |archive-date=2024-11-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241104034452/https://www.kranj.si/mestna-obcina/mestni-svet |url-status=dead }}</ref> 13. junija 2026 je napovedal kandidaturo za [[Župan Mestne občine Kranj|župana Kranja]] na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|novembrskih lokalnih volitvah]].<ref>{{Navedi splet|title=Janez Černe bo kandidiral za župana Kranja|url=https://siol.net/novice/slovenija/janez-cerne-bo-kandidiral-za-zupana-kranja-694080|website=siol.net|accessdate=2026-07-06|language=sl}}</ref> S programom ''Za Kranj, ki deluje'' napoveduje uresničevanje strateških projektov, med drugim je napovedal več javnih parkirišč, prenovo mestnega prometa z uvedbo pogostejših linij, cenejše vrtce in boljši dialog z državo.<ref name=":3">{{Navedi splet |title=Kranjski župan ga je po sporu razrešil, zdaj bo kandidiral proti njemu |url=https://siol.net/novice/slovenija/janez-cerne-bo-kandidiral-za-zupana-kranja-694080 |accessdate=2026-08-15 |website=siol.net |language=sl}}</ref> Za potrebe kandidature je ustanovil stranko Mi smo iz Kranja (MSK), in postal njen predsednik.<ref>{{Navedi splet |title=Objava izreka odločbe o vpisu politične stranke v register političnih strank in grafične upodobitve znaka stranke {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/objava-izreka-odlocbe-o-vpisu-politicne-stranke-v-register-politicnih-strank-in-graficne-upodobitve-znaka-stranke-5/ |access-date=2026-08-15 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> == Zasebno == Njegova žena je Ana Černe (roj. Štromajer), kranjska mestna svetnica iz stranke [[Levica (Slovenija)|Levica]].<ref>{{Navedi splet|title=Zakonca Černe: Ana kandidirala za poslanko pri Levici, mož Janez pri SD {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/svet/zakonca-cerne-ana-kandidirala-za-poslanko-pri-levici-moz-janez-pri-sd.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-07-06|language=sl}}</ref> Leta 2020 ju je poročil kranjski župan [[Matjaž Rakovec]].<ref>{{Navedi splet|title=EKSKLUZIVNO: ŽUPAN POROČIL PODŽUPANA IN MESTNO SVETNICO {{!}} Trma.si|url=https://trma.si/kranj-plus/ekskluzivno-zupan-porocil-podzupana-in-mestno-svetnico/|website=trma.si|accessdate=2026-07-06|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Černe, Janez}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Bivši člani Socialnih demokratov (Slovenija)]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] 5spufnq4zogtsaw9r8bon3u9a3wjkzh 0 606417 6748533 6736835 2026-09-10T02:49:47Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748533 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jiřina Brožíková Hribar''', znana tudi pod psevdonimom '''Irina Dimič''', [[Čehi|češka]] [[Učitelj|učiteljica]], [[Pisatelj|pisateljica]] in [[Pesnik|pesnica]], * [[18. april]] [[1906]], [[Praga]], † [[23. januar]] [[1975]], [[Ljubljana]]. == Zgodnje življenje == Rojena je bila 18. aprila 1906 v premožni češki družini v [[Praga|Pragi]].<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet |title=SI_ZAL_LJU/0504 Mesto Ljubljana, statistični popisi, 1830-1942 /Zaloška cesta, 14 |url=https://www.sistory.si/popis/97f2fa0b-bdbf-4ec2-90c3-483fee1c5993/enota/0/db01e998-ff91-4c14-ba35-bf1223b88125 |website=sistory.si |language=Sl}}</ref> Njena mati je bila Maria Walleska, njen oče pa Jaroslav Brožík.<ref name=":1" /> V Pragi je obiskovala dekliško osnovno in licej.<ref name=":3">{{Navedi knjigo |last=Brožíková Hribar |first=Jiřina |author-link=Jiřina Brožíková Hribar |url=https://www.jednota.digital/krajanske-tvorby-jirina-hribar-brozikova-lide-z-primori-1966/ |title=Lide z Primori |date=1966 |publisher=Krajanské tvorby |page=74 |language=Cs |trans-title=Ljudje s Primorja}}</ref> Po dokončanem liceju se je vpisala na srednjo strokovno šolo (''průmyslovka'') v Pragi.<ref name=":3" /> Leta 1924 je dokončala strokovno šolo in opravila državne izpite iz francoščine, češčine in pedagogike.<ref name=":3" /><ref>{{Navedi novice |last=Matušek |first=Josef |date=29.4.2001 |title=Z krajanského kalendáře |trans-title=Iz zdomskega koledarja |url=https://www.jednota.digital/tydenik-jednota-cislo-17-29-04-2001/ |work=Jednota |page=12 |language=Cs |volume=17|location=Daruvar}}</ref> == Delo == Po opravljenih državnih izpitih je začela zasebno poučevati.<ref name=":3" /> Obenem se je začela ukvarjati tudi s pisateljevanjem.<ref name=":3" /> Dne 25. avgusta 1926 se je v [[Vojnik|Vojniku]] poročila s slovenskim inženirjem strojništva Borisom Dragotinom Josipom Hribarjem (1998–1966) iz [[Ljubljana|Ljubljane]], sinom tovarnarice [[Evgenija Šumi|Evgenije Šumi]] ter tiskarnarja [[Dragotin Hribar|Dragotina Hribarja]].<ref>{{Navedi splet |date=1897–1902 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00244 {{!}} 016 Celje - Sv. Danijel {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/en/slovenia/maribor/celje-sv-danijel/00244/?pg=73 |access-date=2026-08-03 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofija Maribor |language=Sl}}</ref> Naselila sta se v hiši njegovih staršev v Ljubljani.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Naslednje leto je rodila svojega edinca, sina Andreja Hribarja (1927–2001).<ref name=":0" /> Kmalu po porodu sta oba s sinom hudo zbolela.<ref name=":0">{{Navedi revijo |last=Hribar |first=Angelika |date=junij 2006 |title=Strmolski graščak Rado Hribar in njegova rodbina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5O4HW5VE |magazine=Kronika |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |pages=213–232 |language=Sl |volume=2}}</ref> Zaradi spora z moževo družino sta se z možem skupaj s sinkom kmalu po letu 1928 odselila v svoje stanovanje.<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Šorn |first=Mojca |last2=Pančur |first2=Andrej |last3=Oset |first3=Željko |last4=Tominšek Čehulić |first4=Tadeja |last5=Zakrajšek |first5=Arne Jakob |title=Transkript popisa prebivalstva Ljubljane 31. 3. 1931: Ulice od črke A do K / Dalmatinova ulica, 10 |url=https://www.sistory.si/popis/5067deb1-8853-49fd-9af5-05b77e5d3dd4/enota/0/f600b7fc-51b5-43c1-9a88-8132c7e62695?p=1-50&o=sistory_id.2 |website=sistory.si |language=Sl}}</ref><ref name=":1" />{{Efn|Zagotovo so bili v letu 1931 že na svojem.|reference=Transkript popisa prebivalstva Ljubljane 31. 3. 1931: Ulice od črke A do K / Dalmatinova ulica, 10}} Po selitvi v svoje stanovanje je njen mož delal kot poslovodja, ona pa kot zasebnica.<ref name=":2" /> Preživljala se je z zasebnim poučevanjem ter s prevajanjem iz češčine v slovenščino in obratno. Leta 1937 se je zaposlila kot poslovodja v podjetju Gradivo v Mariboru, kjer je delala do leta 1940, ko je skupaj z možem, ki je bil tam prav tako zaposlen, podjetje zapustila is se spet posvetila poučevanju.<ref>{{Navedi novice |date=4.8.1937 |title=Trgovinski register |url=https://www.zaveza.si/zaveza/umor-dveh-dolenjskih-uciteljic/ |work=Trgovski list |publisher=Konzorcij Trgovskega lista |page=4 |language=Sl |volume=87}}</ref> Kasneje je delala tudi kot redaktorka v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet |title=Databáze českého amatérského divadla |trans-title=Baza podatkov češkega amaterskega gledališča |url=https://amaterskedivadlo.cz/main.php/main.php?data=txt&id=6645 |access-date=2026-08-04 |website=amaterskedivadlo.cz |language=Cs |archive-date=2026-08-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260805105845/https://amaterskedivadlo.cz/main.php/main.php%3Fdata%3Dtxt%26id%3D6645 |url-status=dead }}</ref> Med drugo svetovno vojno so Nemci njenega sina Andreja zaprli ter ga odpeljali v Dachau. Iz njega se je po vojni vrnil, ter še vrnil v Ljubljani, kjer je doštudiral za kemijskega inženirja in se poročil z tekstilno tehnico Mileno Karlovšek, hčerjo etnologa [[Jože Karlovšek|Jožeta Karlovška]] in učiteljice Julije Weble.<ref>{{Navedi novice |date=16.6.1953 |title=Poročili so se v Ljubljani 13. t. m.: |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYBSX6PY |work=Ljudska pravica |publisher=M. Kranjec |page=10 |language=Sl |volume=153}}</ref> V zakonu se mu je leta 1957 rodila hčerka Irena Hribar Schmidt, geografinja in slikarka, ki deluje v Sloveniji in Kanadi. Skupaj z možem je prevedla tudi učbenik za strojništvo. V pismih je bila zelo povezana s češko skupnostjo v Daruvarju ter zaposlenimi pri časopisu Jednota, četudi se z večino uredništva Jednota nikoli ni srečala ter Daruvarja nikoli ni obiskala.<ref name=":6" /><ref name=":5" /> === Literarno delo === Glavna tema njenih pesmi je narava. Posebej jo je privlačilo morje.<ref name=":4">{{Navedi novice |title=Básnířka čistého srdce|url=https://www.jednota.digital/tydenik-jednota-cislo-14-05-04-1975/|last=Nečas|first=Jaroslav|date=5.4.1975|work=Jednota|language=Cs|trans-title=Pesnica čistega srca|page=10|volume=14|location=Daruvar}}</ref> Rada je pisala v Tivoliju.<ref name=":5" /> Leta 1966 je Krajanské tvorby izdala njeno povest Lide z Primori (Ljudje s Primorja).<ref name=":3" /> Stik z izseljenim tiskom na Hrvaškem je vzpostavila leta 1953, ko je njen prvi prispevek izšel v Dětském koutku. Nato je pogosteje pisala za Jednoto, Kalendář in Studnice. == Poznejše življenje in smrt == Po moževi smrti leta 1966 se je preselila v dom upokojencev Center Tabor v Ljubljani.<ref name=":4" /><ref name=":5">{{Navedi knjigo |last=Turek |first=Ruda |title=Domov má jméno Daruvar |date=1995 |publisher=Artia Pegas Press, Jednota Daruvar |page=216 |language=Cs |trans-title=Dom se imenuje Daruvar|url=https://www.jednota.digital/krajanske-tvorby-ruda-turek-domov-ma-jmeno-daruvar-1995/}}</ref> Še vedno je bila vitalna ter je pomagala drugim slabotnejšim sostanovalcem.<ref name=":6" /><ref name=":4" /> Še vedno je pisala. Sodelovala je pri pripravi češko-slovenskega in slovensko-češkega slovarja.<ref name=":4" /> V zimi med letoma 1974 in 1975 je nenadno zbolela za pljučnico. Stanje se ji je hitro poslabšalo. Za posledicami pljučnice je 23. januarja 1975 v bolnišnici na Golniku v Ljubljani umrla.<ref name=":5" /><ref>{{Navedi novice |date=31.1.1975 |title=Umrli so |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCA9GNMK |work=Glas |publisher=Glas, Kranj |page=10 |language=Sl |volume=8}}</ref><ref name=":6">{{Navedi novice |date=8.3.1975 |title=Za Jiřinou Hribar-Brožíkovou |trans-title=Za Jiřino Hribar-Brožíkovo |url=https://www.jednota.digital/tydenik-jednota-cislo-10-08-03-1975/ |work=Jednota |location=Daruvar |page=16 |language=Cs |volume=10}}</ref> Pokopana je bila poleg moža v grob njegove družine na [[Centralno pokopališče Žale|ljubljanskih Žalah]]. == Bibliografija == *''Lide z Primori'' (Ljudje s Primorja, povest, v češčini, izdala Krajanské tvorby, 1966)<ref name=":3" /> == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha" /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Brožíková Hribar, Jiřina}} [[Kategorija:Češki učitelji]] [[Kategorija:Češki pisatelji]] [[Kategorija:Češki pesniki]] [[Kategorija:Češki prevajalci]] [[Kategorija:Rojeni leta 1906]] [[Kategorija:Umrli leta 1975]] ev390f00d8uymaw4bs7rm9r1cax97pv 0 606716 6748553 6736486 2026-09-10T05:58:59Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Slape 6748553 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Janez Jurij Eisl|birth_date=1708?|birth_place=[[Salzburg]]|death_date=18. november 1780|death_place=[[Ljubljana]]|citizenship={{Zastava|Habsburška monarhija}}|occupation=[[orglar]]}}'''Janez Jurij Eisl''', [[Slovenci|slovenski]] [[orglar]] [[Nemci|nemškega]] rodu, * [[1708]]?, [[Salzburg]] † [[18. november]] [[1780]], [[Ljubljana]]. Najverjetneje se je za svoj poklic izučil pri [[Johann Christof Egedacher|Johannu Christofu Egedacherju]] (1664-1747), ki ga štejejo za enega najboljših [[Avstrijci|avstrijskih]] orglarjev. V Ljubljano je verjetno prišel okoli leta 1740. Leta 1743 je že delal v orglarski delavnici [[Marko Göbl|Marka Göbla]]. Najverjetneje je pri njem delal zaradi sorodstvenih vezi, saj je bil Göbl poročen z hčerjo [[Wolfgang Eisl|Wolfganga Eisla]], [[Marija Terezija Göbl|Marijo Terezijo]]. Po Göblovi smrti leta 1752 je Eisl prevzel njegovo delavnico in tako leta 1753 postavil prve [[orgle]] pri [[Rosalnice|Treh farah pri Metliki]]. Poročil se je z neko Apolonijo, s katero je imel otroke Marijo Ano Magdaleno, Janeza Jurija, Vincencija Ferrerja, Ano Marijo in Ignacija. Njihovo hišo je dvakrat uničil požar, mestni magistrat pa ga je leta 1776 oprostil davkov zaradi finančne stiske. Poleg orgel naj bi Eisl izdeloval tudi klavikorde. Dva taka klavikorda hrani [[Narodni muzej Slovenije]]<ref>{{Navedi splet |last=www.fiduro.net |title=Narodni muzej Slovenije zbira stara glasbila {{!}} SIGIC |url=http://www.sigic.si/narodni-muzej-slovenije-zbira-stara-glasbila.html |access-date=2026-08-09 |website=www.sigic.si |language=sl}}</ref>. Njegove orgle pri Treh farah so najstarejše baročne orgle na slovenskem. {| class="wikitable" |+Seznam Eislovih orgel/popravil !Opus !Leto izdelave/popravila !D. !Kraj !Št. manualov !Št. registrov !Opombe |- |1 |1753 |{{Flagicon|Slovenija}} |Metlika/Tri fare |1 |10 |Najstarejše baročne orgle na Slovenskem |- |2 |1754 |{{Flagicon|Slovenija}} |Sv. Lovrenc nad Štorami |1 |6 | |- |3 |1755 |{{Flagicon|Slovenija}} |Celje > Mirna Peč/Globodol |1 |2 | |- |4 |1759 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Donja Kupčina |1 |7 | |- |5 |1759 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Marija Gorica |2 |14 | |- |6 |1761 |{{Flagicon|Slovenija}} |Komenda | | | |- |7 |1761 |'''{{Flagicon|Hrvaška}}''' |Svetice |1 |9 | |- |8 |1761 |{{Flagicon|Slovenija}} |Šentjernej/Dolenja Stara vas |1 |8 | |- |9 |1762 |{{Flagicon|Slovenija}} |Velike Lašče>Dvorska vas |1 |6 | |- |10 |1763 |{{Flagicon|Slovenija}} |Nazarje |2 |17 | |- |11 |1764 |{{Flagicon|Slovenija}} |Izlake/Šemnik |1 |6 | |- |12 |1764 |{{Flagicon|Slovenija}} |Novo mesto/Sv. Lenart>Brusnice |2 |16 | |- |13 |1764 |{{Flagicon|Slovenija}} |Kranj-Šmartin/Šentjošt |1 |8 | |- |14 |1770 |'''{{Flagicon|Hrvaška}}''' |Sv. Petar u Šumi |1 |10 | |- |15 |1772 |{{Flagicon|Slovenija}} |Ribnica/Jurjevica |1 |6 | |- |16 |1775 |{{Flagicon|Slovenija}} |Radmirje/Sv. Jakob |1 |10 | |- |17 |1778 |{{Flagicon|Slovenija}} |Vprašljive orgle |1 |6 | |- |18 |1779 |{{Flagicon|Slovenija}} |Ljubljana-Sv. Jakob |2 |24 | |- |19 |1780 |{{Ikona zastave|Avstrija}} |Krka |2 |19 | |- |20 |1780 |{{Flagicon|Slovenija}} |Ljubljana-Sv. Nikolaj |2 |24 | |- |21 |? |{{Flagicon|Slovenija}} |[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu#Orgle|Grič pri Klevevžu]]* |1 |6 |Za te orgle se ne ve, ali jih je izdelal on ali kak drug baročni orglar, saj niso podpisane. Po obliki in videzu se domneva, da so njegove.<ref>{{navedi knjigo|title=Orgle Slovenije|last=Škulj|first=Edo|last2=Dobravec|first2=Jurij|publisher=Ars Organi Sloveniae|location=Srednja vas v Bohinju|year=2018|isbn=978-961-288-543-4}}</ref> |} == Sklici == <references /> == Viri == * Škulj, Edo: Baročne orglarske delavnice - Musica Sacra Slovena Praeludium Vitae Aeternae - Škocjan pri Turjaku 2012 {{Škrbina-bio}} [[Kategorija:Rojeni leta 1708]] [[Kategorija:Umrli leta 1780]] [[Kategorija:Baročni slovenski orglarji]] ee0p0f1tber6wk7b69putzygrhigwk7 0 607466 6748600 6742533 2026-09-10T09:20:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748600 wikitext text/x-wiki {{NAIN}} '''Kopitarna Sevnica''' je slovensko podjetje s sedežem v [[Sevnica|Sevnici]], ki se ukvarja s proizvodnjo čevljarskih kopit in obutve. Začetki podjetja segajo v leto 1886, ko je nemška družina Winkle v Sevnici vzpostavila proizvodnjo lesenih čevljarskih kopit.<ref name="Dnevnik2016">{{Navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/130-let-kopitarne-iz-sevnice-v-cevlje-christian-dior-2349085/ |title=130 let Kopitarne: iz Sevnice v čevlje Christian Dior |date=7. oktober 2016 |work=Dnevnik |accessdate=19. avgust 2026 }}</ref> Podjetje velja za najstarejše še delujoče podjetje v Sevnici in Posavju.<ref name="PO2026" /> V svoji zgodovini je proizvodnjo postopoma širilo in tehnološko posodabljalo.<ref name="KopitarnaZgodovina">{{Navedi splet |url=https://www.kopitarna.com/o-kopitarni/ |title=O Kopitarni – Zgodovina |publisher=Kopitarna Sevnica |accessdate=19. avgust 2026 }}</ref> == Zgodovina == [[File:Hiša od lastnikov.jpg|thumb|Hiša od lastnikov]] === Ustanovitev in obdobje družine Winkle === Začetki Kopitarne segajo v drugo polovico 19. stoletja. Nemška družina Winkle, ki se je ukvarjala z izdelavo čevljarskih kopit, je želela svojo dejavnost razširiti na območje tedanje Avstro-Ogrske. Za lokacijo novega obrata je bila izbrana Sevnica, k čemur je med drugim prispevala dostopnost lesa iz okoliških gozdov.<ref name="PO2026">{{Navedi splet |url=https://www.posavskiobzornik.si/gospodarstvo/140-let-najstarejsega-podjetja-v-sevnici-in-posavju-109937 |title=140 let najstarejšega podjetja v Sevnici in Posavju |date=20. maj 2026 |work=Posavski obzornik |accessdate=19. avgust 2026 }}</ref> Družina Winkle je kupila mlin ob potoku Sevnična in ga preuredila v tovarniško poslopje za proizvodnjo lesenih čevljarskih kopit.<ref name="PO2026" /><ref name="Dnevnik2016" /> Prva čevljarska kopita so bila izdelana '''1. oktobra 1886''', kar predstavlja začetek delovanja tovarne.<ref name="PO2016">{{Navedi splet |url=https://www.posavskiobzornik.si/gospodarstvo/130-let-podjetja-kopitarna-39482 |title=130 let podjetja Kopitarna |date=6. oktober 2016 |work=Posavski obzornik |accessdate=21. avgust 2026 }}</ref> Proizvodnja se je v naslednjih desetletjih povečevala in tehnološko posodabljala. Leta 1892 je bil nameščen prvi parni kotel. Od konca 19. stoletja do začetka prve svetovne vojne se je tovarna širila, pridobivala nove stroje in posodabljala proizvodnjo.<ref name="KopitarnaZgodovina" /> === Prva svetovna vojna in obdobje med vojnama === Med prvo svetovno vojno so pomemben del delovne sile v tovarni predstavljale ženske.<ref name="KopitarnaZgodovina" /> Po razpadu Avstro-Ogrske in nastanku Kraljevine Jugoslavije se je podjetje znašlo v novih gospodarskih razmerah. Zaradi razvoja konkurence in tehnoloških sprememb so lastniki nadaljevali modernizacijo. Leta 1929 je bila izvedena večja tehnološka posodobitev z nakupom novih strojev.<ref name="KopitarnaZgodovina" /> === Druga svetovna vojna === Med drugo svetovno vojno je bila proizvodnja usmerjena predvsem na nemški trg. Leta 1944 je družina Winkle zapustila Sevnico.<ref name="KopitarnaZgodovina" /> Po koncu vojne je tovarna nadaljevala z delom pod administrativno upravo in nato prešla v državno last.<ref name="KopitarnaZgodovina" /> === Nastanek imena Kopitarna Sevnica === Po drugi svetovni vojni je tovarna prešla v državno last. Z odločbo o ustanovitvi podjetja z dne 31. oktobra 1946 je dobila ime '''Kopitarna Sevnica'''.<ref name="Vecer2021">{{Navedi splet |url=https://vecer.com/bonbon/slovenski-proizvajalec-obutve-ki-steje-ze-135-let-in-ima-za-seboj-izjemno-zgodovino-10246123 |title=Slovenski proizvajalec obutve, ki šteje že 135 let in ima za seboj izjemno zgodovino |work=Večer |date=2021 |accessdate=21. avgust 2026 }}</ref> Dne 17. septembra 1950 je bilo v podjetju uvedeno delavsko samoupravljanje.<ref name="Vecer2021" /> V naslednjih desetletjih je sledila tehnološka in organizacijska prenova proizvodnje. V šestdesetih letih je potekala obsežnejša rekonstrukcija proizvodnih obratov. Dolenjski list je leta 1965 poročal o načrtovani gradnji novih obratov in modernizaciji tovarne.<ref name="DL1965">{{Navedi časopis |title=Pravočasna prelomnica v gospodarjenju |newspaper=Dolenjski list |date=21. oktober 1965 |url=https://dolenjskilist.svet24.si/media/arhiv-pdf/dl/1965/DL_1965_10_21_42_813.pdf }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Širitev proizvodnje === [[File:Delavka na brusilnem stroju leta 1975.jpg|thumb|Delavka na brusilnem stroju]] V sedemdesetih letih 20. stoletja je Kopitarna razširila proizvodne zmogljivosti in proizvodni program. Zgrajena je bila nova tovarna za izdelavo plastičnih polizdelkov in kopit, podjetje pa je poleg tradicionalnih lesenih čevljarskih kopit začelo izdelovati tudi kopita iz polietilena.<ref name="SMD2015">{{Navedi splet |url=https://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/2%20Zborovanje/Zborovanje%202015%20Bistra/2015_BIS_zbornik%20SMD%20Bistra.pdf |title=Zborovanje Slovenskega muzejskega društva |publisher=Slovensko muzejsko društvo |date=2015 |accessdate=21. avgust 2026 |archive-date=2026-02-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260210085222/http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/2%20Zborovanje/Zborovanje%202015%20Bistra/2015_BIS_zbornik%20SMD%20Bistra.pdf |url-status=dead }}</ref> V tem obdobju se je razvijala tudi proizvodnja lesene obutve. Leseno obutev je podjetje v manjšem obsegu izdelovalo že od leta 1970, med izdelki pa so postale prepoznavne predvsem lesene cokle.<ref name="Vecer2021" /> [[File:Nov obrat plastike leta 1975.jpg|thumb|Nov obrat plastike]] S tehnološkim razvojem se je spreminjala tudi proizvodnja kopit. Do sredine sedemdesetih let so bila kopita izdelana predvsem iz lesa, nato pa je podjetje prešlo tudi na proizvodnjo kopit iz polietilena.<ref name="Dnevnik2016" /> === Obdobje po osamosvojitvi Slovenije === Razpad jugoslovanskega trga in vojne na območju nekdanje Jugoslavije so v začetku devetdesetih let vplivali na proizvodnjo in prodajo podjetja. Kopitarna je zato iskala nove trge in dodatne proizvodne programe.<ref name="KopitarnaZgodovina" /> V devetdesetih letih je podjetje izvedlo lastninsko preoblikovanje in privatizacijo.<ref name="KopitarnaZgodovina" /> == Dejavnost == Kopitarna Sevnica je tradicionalno povezana z izdelavo '''čevljarskih kopit''', ki se uporabljajo pri načrtovanju in proizvodnji obutve. S tehnološkim razvojem so lesena čevljarska kopita v veliki meri nadomestila kopita iz umetnih materialov, proizvodnja pa uporablja tudi računalniško podprto načrtovanje in izdelavo.<ref name="KopitarnaZgodovina" /> Poleg čevljarskih kopit podjetje proizvaja oziroma trži različne vrste obutve, med drugim hišno, anatomsko in delovno obutev ter natikače. Del proizvodnega programa predstavljajo tudi leseni podplati, napenjači in raztezači za obutev.<ref name="KopitarnaZgodovina" /> == 140 let delovanja == Leta 2026 Kopitarna Sevnica obeležuje '''140 let neprekinjenega delovanja'''. Jubileju so namenjeni različni dogodki in aktivnosti skozi celo leto. Maja 2026 je bila v Sevnici odprta zgodovinska razstava, ki predstavlja razvoj podjetja od ustanovitve leta 1886 do danes. Glavno praznovanje 140-letnega jubileja pa bo novembra 2026 v Sevnici.<ref name="PO2026" /> == Viri == == Zunanje povezave == * [https://www.kopitarna.com/ Uradna spletna stran Kopitarne Sevnica] fdkm0lcbwhibwx0srbgmrxlvozs9pjt 0 607778 6748531 6742455 2026-09-10T02:27:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748531 wikitext text/x-wiki Slovenski glasbeni producent Jernej Marušič deluje pod imenom '''Octex'''.<ref>{{Navedi splet |title=Jernej Marušič |url=https://bsf.si/en/name/jernej-marusic/ |access-date=2026-08-25 |website=bsf.si |language=en}}</ref> Stil: dub techno z glitch vplivi<ref>{{Navedi splet |title=Octex: Dead Center Of Nowhere {{!}} Radio Študent |url=https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/octex-dead-center-of-nowhere |access-date=2026-08-25 |website=radiostudent.si |language=sl}}</ref> == Izbrana diskografija == ==== Albumi<ref>{{Navedi splet |title=Octex |url=https://www.discogs.com/artist/65860-Octex |access-date=2026-08-25 |website=Discogs |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Octex {{!}} Read: Biography, Discography & Live performances |url=https://www.octex.si/read.html#discography |access-date=2026-08-25 |website=www.octex.si |archive-date=2026-04-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260417180543/https://octex.si/read.html#discography |url-status=dead }}</ref> ==== Rob je tam | Matej bor (original soundtrack) [Polynya music, 2024] Idei Lahesna (versions & outtakes) [Polynya music, 2023] Idei Lahesna (20th anniversary edition) [Polynya music, 2022] Mindrifft [Polynya music, 2022] Dead Centre Of Nowhere [Entropy records, 2012] Every Sound Tells a Story [rx:tx, 2010] Variations [rx:tx, 2005] Idei Lahesna [Tehnika, 2002, nova izdaja 2022]<ref>{{Navedi splet |title=Octex: Idei Lahesna (20th anniversary edition) {{!}} Radio Študent |url=https://radiostudent.si/glasba/razsirjamo-obzorja/octex-idei-lahesna-20th-anniversary-edition |access-date=2026-08-25 |website=radiostudent.si |language=sl}}</ref> 3e24lsyydfhpcpadh17kpeh8ogx3m50 0 607932 6748356 6744436 2026-09-09T13:12:27Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748356 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Friderik X. Danski | image = King Frederik X in 2025.jpg | caption = | succession = [[Seznam danskih vladarjev|Kralj Danske]] | reign = 14. januar 2024– | predecessor = [[Margareta II. Danska]] | successor = Kristjan, princ Danske | suc-type = | birth_date = {{Birth date and age|1968|5|26|df=y}} | birth_place = [[Rigshospitalet]], Kopenhagen, Danska | spouse = [[Kraljica žena Marija Danska]] | issue = {{plainlist| * [[Christian, prestolonaslednik Danske|Prestolonaslednik Christian]] * [[Princesa Izabela Danska|Princesa Izabela]] * [[Princ Vincent Danski|Princ Vincent]] * [[Princesa Jožefina Danska|Princesa Jožefina]]}} | full name = Frederik André Henrik Christian | house = [[Glücksburgi|Glücksburg]] | father = [[Henri de Laborde de Monpezat]] | mother = [[Margareta II. Danska]] | signature = Signaturr of Frederik X.svg | religion = Danska cerkev (evangeličani, luterani) | module = }} '''Friderik X.''' ({{jezik-da|Frederik 10.}}, pravo ime ''Frederik André Henrik Christian''), [[Danci|danski]] [[kralj]]; * [[26. maj]] [[1968]], [[Kopenhagen]]. Od leta 2024 je danski kralj. Nasledil je svojo mater [[Margareta II. Danska|Margareto II.]], ki je januarja tega leta abdicirala. Frederik je starejši sin kraljice Margarete II. in [[Henri de Laborde de Monpezat|princa Henrika]]. Rodil se je v času vladavine materinega očeta [[Friderik IX. Danski|kralja Friderika IX]]. in postal danski prestolonaslednik po materinem prihodu na prestol leta 1972. Sprva se je izobraževal doma, kasneje pa je obiskoval šolo Krebs, {{Medjezikovna povezava|École des Roches|fr}} in Gimnazijo Øregård. Magistriral je iz politologije na Univerzi v Aarhusu. Kasneje je služil na diplomatskih položajih pri [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodih]] in v [[Pariz|Parizu]] ter se usposabljal v vseh treh vejah danskih oboroženih sil. Friderik je med [[Poletne olimpijske igre 2000|poletnimi olimpijskimi igrami leta 2000]] v [[Sydney|Sydneyju]] spoznal avstralsko svetovalko za trženje [[Marija, danska kraljica|Mary Donaldson]]. Poročila sta se 14. maja 2004 v [[Københavnska stolnica|københavnski katedrali]] in imata štiri otroke: Christiana, Isabello, Vincenta in Josephine. == Mladost in izobraževanje == [[Slika:En_dronning_med_farverig_stil.jpg|sličica| Princ Frederik kot dojenček v naročju svoje matere, 1968]] Friderik se je rodil 26. maja 1968<ref>{{Navedi splet |date=27 May 2018 |title=Se historisk foto fra kronprins Frederiks fødsel i farver for første gang: Såååå stor! |url=https://www.dr.dk/nyheder/kultur/se-historisk-foto-fra-kronprins-frederiks-foedsel-i-farver-foerste-gang-saaaaaaaa |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230110081859/https://www.dr.dk/nyheder/kultur/se-historisk-foto-fra-kronprins-frederiks-foedsel-i-farver-foerste-gang-saaaaaaaa |archive-date=10 January 2023 |access-date=15 March 2023 |website=DR |language=da-DK}}</ref> ob 23.50 z nujnim [[Carski rez|carskim rezom]] v Rigshospitalet, univerzitetni bolnišnici v [[København|Københavnu]], takratni [[Margareta II. Danska|princesi Margrethe]] (kasneje kraljici Margareti II.), najstarejši hčerki [[Friderik IX. Danski|kralja Friderika IX.]] in princu Henriju. Ob njegovem rojstvu je bil njegov stric po materini strani [[Konstantin II. Grški|Konstantin II.]] grški kralj, njegov pradedek po materini strani, [[Gustav VI. Adolf Švedski|Gustav VI. Adolf]], pa na švedskem prestolu.<ref name="Jones 2022 p. 387">{{Navedi knjigo |last=Jones |first=B. |url=https://books.google.com/books?id=-RCfEAAAQBAJ&pg=PA387 |title=Dictionary of World Biography: Ninth edition |publisher=ANU Press |year=2022 |isbn=978-1-76046-552-0 |series=ANU Lives Series in Biography |page=387}}</ref><ref name="Paxton 2016 p. 855">{{Navedi knjigo |last=Paxton |first=J. |url=https://books.google.com/books?id=l43JDQAAQBAJ&pg=PA855 |title=The Statesman's Year-Book 1972-73: The Encyclopaedia for the Businessman-of-the-World |publisher=Palgrave Macmillan UK |year=2016 |isbn=978-0-230-27101-2 |series=The Statesman's Yearbook |page=855}}</ref> Krščen je bil 24. junija v cerkvi Holmen v Københavnu.<ref name="kongeligedaab">{{Navedi knjigo |last=Hindø |first=Lone |title=Kongelig Dåb. Fjorten generationer ved Rosenborg-døbefonten |last2=Boelskifte |first2=Else |publisher=Forlaget Hovedland |year=2007 |isbn=978-87-7070-014-6 |pages=119–123 |language=da |trans-title=Royal Baptisms. Fourteen generations at the Rosenborg baptismal font}}</ref> Po materinem dedku, kralju Frideriku IX., je dobil ime Frederik, s čimer se je nadaljevala danska kraljeva tradicija, po kateri se je prestolonaslednik imenoval bodisi Friderik bodisi Kristijan. Danski prestolonaslednik je postal, ko je njegova mati 14. januarja 1972 zasedla prestol. Friderikov edini brat je danski princ Joachim.<ref name="Skou 2010 p. 218">{{Navedi knjigo |last=Skou |first=K.R. |url=https://books.google.com/books?id=ZWj1YCNSfhIC&pg=PT218 |title=Dansk politik A-Å |publisher=Lindhardt og Ringhof |year=2010 |isbn=978-87-11-41132-2 |page=218 |language=da}}</ref> Friderik je med letoma 1974 in 1981 obiskoval osnovno Krebsovo šolo, od leta 1974 do 1976 pa zasebni pouk v [[Palača Amalienborg|palači Amalienborg]], od tretjega razreda pa spet v Krebsovi šoli.<ref name="CV1">{{Navedi novice |date=6 August 2003 |title=Kronprinsens curriculum vitae |url=https://www.dr.dk/nyheder/indland/kronprinsens-curriculum-vitae |archive-url=https://web.archive.org/web/20240114142250/https://www.dr.dk/nyheder/indland/kronprinsens-curriculum-vitae |archive-date=14 January 2024 |access-date=14 January 2024 |work=DR |language=da-DK}}</ref> Od leta 1982 do 1983 je obiskoval {{Medjezikovna povezava|École des Roches|fr}}, internat v [[Normandija|Normandiji]] v Franciji.<ref name="CV1" /> Leta 1986 je Frederik maturiral na gimnaziji Øregård.<ref name="CV1" /> Poleg danščine tekoče govori francosko (jezik svojega očeta), angleško in nemško.<ref name="GuardianProfile">{{Navedi novice |date=31 December 2023 |title=Crown Prince Frederik: the former party prince who will be Denmark's next king |url=https://www.theguardian.com/world/2023/dec/31/crown-prince-frederik-the-former-party-prince-who-will-be-denmarks-next-king |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20231231231411/https://www.theguardian.com/world/2023/dec/31/crown-prince-frederik-the-former-party-prince-who-will-be-denmarks-next-king |archive-date=31 December 2023 |access-date=1 January 2024 |work=The Guardian}}</ref> Jeseni 1989 je Friderik začel študirati [[Politične znanosti|politologijo]] na Univerzi v Aarhusu.<ref name="PF">{{Navedi sporočilo za javnost |title=Crown Prince Frederik |publisher=Royal Danish Ministry of Foreign Affairs |url=http://www.um.dk/publikationer/um/english/factsheetdenmark/crownprincefrederik/html/chapter01.htm |access-date=4 January 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110605171650/http://www.um.dk/publikationer/UM/English/FactsheetDenmark/CrownPrinceFrederik/html/chapter01.htm |archive-date=5 June 2011}}</ref> V okviru izobraževanja je študijsko leto 1992–1993 preživel na [[Univerza Harvard|Univerzi Harvard]], kjer je pod imenom Frederik Henriksen študiral politologijo. Med študijem na Harvardu je sodeloval v klubu Phoenix – SK in živel v stanovanju z nadzorovano najemnino.<ref>{{Navedi novice |date=24 October 1994 |title=The Week |publisher=National Review |pages=10–24 |volume=46 |issue=20}}</ref> Frederik je prvi danski kralj z univerzitetno izobrazbo.<ref name="GuardianProfile" /> == Zgodnja kariera == Friderik je leta 1994 za tri mesece prevzel službo v danski misiji pri Organizaciji združenih narodov v New Yorku.<ref name="itv">{{Navedi splet |title=Frederik X: Who is Denmark's new King? |url=https://www.itv.com/news/2024-01-14/frederik-x-who-is-denmarks-new-king |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240114142645/https://www.itv.com/news/2024-01-14/frederik-x-who-is-denmarks-new-king |archive-date=14 January 2024 |access-date=14 January 2024 |publisher=ITVX}}</ref> Leta 1995 je na Univerzi v Aarhusu magistriral iz [[Politične znanosti|politologije]]. Študij je zaključil z nadpovprečnim rezultatom izpita in s tem postal prvi član kraljeve družine, ki je pridobil magisterij. Njegova zadnja naloga je bila analiza zunanje politike baltskih držav, ki jih je med študijem večkrat obiskal.<ref>{{Navedi splet |date=3 September 2008 |title=Au Gustus Aarhus Universitet |url=http://www.au.dk/fileadmin/www.au.dk/au-gustus/tidligere_numre/2008/au-gustus_arkiv_2008/augustus-3-2008.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150923180212/http://www.au.dk/fileadmin/www.au.dk/au-gustus/tidligere_numre/2008/au-gustus_arkiv_2008/augustus-3-2008.pdf |archive-date=23 September 2015 |access-date=4 January 2011 |language=da}}</ref><ref name="PF" /> Princ je bil od oktobra 1998 do oktobra 1999 prvi sekretar danskega veleposlaništva v Parizu.<ref name="Dansk pressehistorisk selskab 1998 p. 94">{{Navedi knjigo |last=Dansk pressehistorisk selskab |url=https://books.google.com/books?id=TBMiAQAAMAAJ |title=Avis-årbogen |publisher=C. A. Reitzels boghandel |year=1998 |page=94 |language=da |quote=Kronprins Frederik indleder sin karriere som 1. ambassadesekretær ved den danske ambassade i Paris}}</ref><ref name="Davidsen Christensen 2001 p. 22">{{Navedi knjigo |last=Davidsen |first=L. |url=https://books.google.com/books?id=JAVpAAAAMAAJ |title=Bogen om Danmark |last2=Christensen |first2=M. |publisher=Danmarks Nationalleksikon |year=2001 |isbn=978-87-7789-096-3 |page=22 |language=da |quote=Frederik André Henrik Christian, f . 26 May 1968, prins til Danmark, kronprins; ældste søn af dronning Margrethe 2 ... 1998–99 gjorde han tjeneste som sekretær ved den danske ambassade i Paris ... |issue=vb. 4}}</ref> == Vojaška služba == Friderik je opravil obsežen vojaški študij in usposabljanje v vseh treh službah, vključno z usposabljanjem za vodnega dežurnega mornarja v elitnih pomorskih silah za specialne operacije Frømandskorpset. Tam si je prislužil vzdevek "Pingo", ko se mu je neoprenska obleka napolnila z vodo in se je moral gibati kot pingvin.<ref>{{Navedi splet |title=Alt det du ikke ved om kronprins Frederik |url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/faq-kronprinsen-50aar |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230710203214/https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/faq-kronprinsen-50aar |archive-date=10 July 2023 |access-date=10 July 2023 |website=DR |language=da-dk}}</ref> V letih 2001 in 2002 je opravil nadaljnje usposabljanje za vodenje na Kraljevi danski obrambni akademiji. Friderik je ostal aktiven v obrambnih službah in je v obdobju 2002–2003 služil kot štabni častnik na obrambnem poveljstvu Danske, od leta 2003 pa kot višji predavatelj na Inštitutu za strategijo na Kraljevi danski obrambni akademiji.<ref name="Politiken 2001 n253">{{Navedi splet |date=15 May 2001 |title=Kronprins Frederik ind på Forsvarsakademiet |url=https://politiken.dk/danmark/art4952712/Kronprins-Frederik-ind-p%C3%A5-Forsvarsakademiet |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240114145943/https://politiken.dk/danmark/art4952712/Kronprins-Frederik-ind-p%C3%A5-Forsvarsakademiet |archive-date=14 January 2024 |access-date=14 January 2024 |website=Politiken |language=da |quote=Kronprins Frederik tager efter sommerferien plads i undervisningslokalerne på Forsvarsakademiet i København. Kronprinsen skal gennemføre en et-årig uddannelse, som vil kvalificere ham til orlogskaptajn i søværnet, ligesom han får titel af major i hæren og flyvevåbnet. Ifølge kommandørkaptajn Jens Claus Hansen begynder kronprinsen sin uddannelse i august og slutter omkring 1. juli næste år. Han skal undervises sammen med militære ledere fra de tre værn: hæren, søværnet og flyvevåbnet.}}</ref><ref name="Politiken 2002 n116">{{Navedi splet |date=28 June 2002 |title=Kronprins Frederik afslutter sin uddannelse som konge |url=https://politiken.dk/danmark/art4933586/Kronprins-Frederik-afslutter-sin-uddannelse-som-konge |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240114145941/https://politiken.dk/danmark/art4933586/Kronprins-Frederik-afslutter-sin-uddannelse-som-konge |archive-date=14 January 2024 |access-date=14 January 2024 |website=Politiken |language=da |quote=Kronprins Frederik afsluttede fredag formiddag sin etårige militære lederuddannelse på Forsvarsakademiet. Han fik overrakt sine eksamenspapirer i Forsvarsakademiet på Svanemøllen Kaserne, hvor også regentparret var til stede. Kronprinsen har med sin eksamen kvalificeret sig til udnævnelse til orlogskaptajn i søværnet, samt major i hæren og flyvevåbnet.}}</ref><ref name="Forsvaret y395">{{Navedi splet |title=H.K.H. Kronprins Frederik udnævnes |url=https://www.forsvaret.dk/da/nyheder/2010/h.k.h.-kronprins-frederik-udnavnes/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240114145946/https://www.forsvaret.dk/da/nyheder/2010/h.k.h.-kronprins-frederik-udnavnes/ |archive-date=14 January 2024 |access-date=14 January 2024 |website=Forsvaret |language=da |quote=I perioden 2001 og 2002 gennemgik Kronprinsen videreuddannelsestrin II for ledere ved Forsvarsakademiet. Kronprinsen blev i 2002 major af reserven i Hæren og Flyvevåbnet samt orlogskaptajn i Søværnet. Kronprinsen er stadig aktiv i forsvaret og var i perioden 2002–2003 sagsbehandler ved forsvarskommandoen og fra 2003 lærer ved Forsvarsakademiet, Institut for Strategi.}}</ref> 8. aprila 2015 je bil imenovan [[Kontraadmiral|za kontraadmirala mornarice]] in [[Generalmajor|generalmajorja]] kopenske in letalske sile.<ref>{{Navedi sporočilo za javnost |title=To særlige udnævnelser i Forsvaret |date=9 April 2015 |url=http://www2.forsvaret.dk/nyheder/overige_nyheder/Pages/Tos%C3%A6rligeudn%C3%A6vnelseriForsvaret.aspx |access-date=16 April 2015}}</ref> 14. januarja 2024 je bil ob svojem prihodu na prestol imenovan za [[Admiral|admirala]] mornarice, generala kopenske vojske in generala letalstva, kar je najvišji vojaški čin četrte stopnje.<ref>{{Navedi splet |title=Hans Majestæt Kong Frederik 10. udnævnt til admiral og firestjernet general |url=https://www.fmn.dk/da/nyheder/2024/hans-majestat-kong-frederik-10.-udnavnt-til-admiral-og-firestjernet-general/}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=13 January 2024 |title=En konge, der har tjent sine sporer |url=https://forsvarshistorien.dk/en-konge-der-har-tjent-sine-sporer/ }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Friderik ima z imenovanjem enako stopnjo kot danski načelnik obrambnega štaba. <ref>{{Navedi splet |title=H.M. Kongen |url=https://www.kongehuset.dk/den-kongelige-familie/hm-kongen/#uddannelse}}</ref> == Poroka in otroci == [[Slika:Faroe_stamps_488.jpg|sličica| Princ Frederik in princesa Mary na ferski spominski znamki [[Ferski otoki|iz]] leta 2004]] Pred državnim svetom 8. oktobra 2003 je kraljica Margareta dala soglasje za poroko prestolonaslednika Friderika z Mary Elizabeth Donaldson, avstralsko [[Trženje|svetovalko za trženje]], ki jo je princ spoznal med obiskom [[Poletne olimpijske igre 2000|olimpijskih iger v Sydneyju leta 2000]]. Njuna poroka je bila 14. maja 2004 v [[Københavnska stolnica|københavnski katedrali]] v Københavnu.<ref name="itv" /> Par ima štiri otroke: Christiana (rojenega 15. oktobra 2005), Isabello (rojeno 21. aprila 2007) ter dvojčka Vincenta in Josephine (rojena 8. januarja 2011).<ref name="itv" /> == Vladavina == [[Slika:2024_Proclamation_of_King_Frederik_of_Denmark.jpg|sličica| Razglasitev kralja Friderika X. z balkona [[Palača Kristijansborg|palače Christiansborg]] 14. januarja 2024]] Kraljica Margareta II. je odpoved prestolu napovedala med svojim letnim silvestrovim nagovorom 31. decembra 2023. Frederik jo je nasledil kot danski kralj 14. januarja 2024, potem ko je Margareta II. med sejo državnega sveta uradno podpisala listino o abdikaciji.<ref>{{Navedi splet |last=Einarsdóttir |first=Silja Björklund |date=31 December 2023 |title=Dronning Margrethe av Danmark går av |trans-title=Queen Margrethe of Denmark abdicates |url=https://www.nrk.no/norge/dronning-margrethe-av-danmark-gar-av-1.16697543 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20231231174727/https://www.nrk.no/norge/dronning-margrethe-av-danmark-gar-av-1.16697543 |archive-date=31 December 2023 |access-date=1 January 2024 |website=NRK |language=no}}</ref> Po prevzemu prestola ga je za kralja z balkona [[Palača Kristijansborg|palače Christiansborg]] razglasila predsednica vlade [[Mette Frederiksen|Mette Frederiksen,]] kot je bilo to običaj za danske monarhe od uvedbe ustavne monarhije leta 1849. Njegov moto je {{Jezik|da|Forbundne, forpligtet, for Kongeriget Danmark}} (angleško: "Združeni, predani, za Kraljevino Dansko"), prvo geslo, ki ne omenja Boga po [[Friderik VII. Danski|Frideriku VII]].<ref>{{Navedi splet |date=14 January 2024 |title=Her er kong Frederiks valgsprog |url=https://nyheder.tv2.dk/2024-01-14-her-er-kong-frederiks-valgsprog |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240114142000/https://nyheder.tv2.dk/2024-01-14-her-er-kong-frederiks-valgsprog |archive-date=14 January 2024 |access-date=14 January 2024 |website=nyheder.tv2.dk |language=da-DK}}</ref> 15. januarja se je kraljeva družina v parlamentu udeležila slovesnosti, s katero je kralj uradno postal vodja države.<ref>{{Navedi splet |last=Gronholt-Pedersen |first=Jacob |last2=Jacobsen |first2=Stine |last3=Gronholt-Pedersen |first3=Jacob |date=15 January 2024 |title=Denmark's new King Frederik X appears before parliament |url=https://www.reuters.com/world/europe/denmarks-new-king-frederik-x-appears-before-parliament-2024-01-15/ |access-date=5 April 2024 |website=[[Reuters]]}}</ref> 21. januarja se je kraljeva družina udeležila slavnostne cerkvene maše v [[Aarhuška stolnica|aarhuški katedrali]], ki jo je vodil aarhuški škof in kraljevi kaplan Henrik Wigh-Poulsen.<ref>{{Navedi splet |date=21 January 2024 |title=Danish royals attend church service to mark King Frederik's first visit outside the capital |url=https://apnews.com/article/denmark-royal-family-king-frederik-church-service-24e516e1cfb3836727dec91a143ffbb4 |access-date=5 April 2024 |website=AP News |language=en}}</ref> 31. januarja 2024 je Friderik je prvo kraljevsko pot opravil na Poljsko, kjer ga je sprejel predsednik [[Andrzej Duda]]. Danski monarhi tradicionalno najprej potujejo v drugo [[Skandinavija|skandinavsko državo]], vendar je Frederik potovanje načrtoval že pred Margaretino abdikacijo.<ref>{{Navedi splet |date=31 January 2024 |title=Denmark's King Frederik X visits Poland in his first trip abroad as monarch |url=https://apnews.com/article/poland-denmark-king-5f4255983633bbb018e2e780236f44ef |access-date=14 January 2024 |website=Associated Press |language=en}}</ref> Kralj in kraljica sta svoja prva državna obiska opravila maja 2024, ko sta obiskala [[Švedska|Švedsko]] in [[Norveška|Norveško]].<ref>{{Navedi splet |title=Statsbesök från Danmark |url=https://www.kungahuset.se/arkiv/pressmeddelanden/2024-02-09-statsbesok-fran-danmark |website=www.kungahuset.se |access-date=2026-08-28 |archive-date=2024-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240328024258/https://www.kungahuset.se/arkiv/pressmeddelanden/2024-02-09-statsbesok-fran-danmark |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Danmarks kongepar på statsbesøk til Norge 14.–15. Mai |url=https://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=225223&sek=112472 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20240406062936/https://www.kongehuset.no/artikkel.html?sek=112472&tid=225223 |archive-date=6 April 2024 |access-date=28 February 2026}}</ref> Junija sta obiskala [[Grenlandija|Grenlandijo]], eno od avtonomnih ozemelj Kraljevine Danske.<ref>{{Navedi splet |title=Kongeparrets besøg på Færøerne den 12. - 14. juni 2024 udsættes |url=https://www.kongehuset.dk/nyheder/kongeparrets-besoeg-paa-faeroeerne-den-12---14-juni-2024-udsaettes |website=www.kongehuset.dk}}</ref> [[Slika:Kong_Frederik_X_&_Store_Krone_(54842694187).jpg|sličica| Frederik prihaja na ustanovno sejo parlamenta leta 2025]] Novembra 2024 je kraljevo sodišče sporočilo, da se je kralj odločil postopoma odpraviti sistem podeljevanja kraljevih nalogov podjetjem, ki na Danskem obstaja že od 19. stoletja. Motivacija je bila, da sistem, v katerem lahko podjetja zahtevajo posebno priznanje kraljeve hiše, ni bil v skladu s časom. Vse naloge in podobne pravne listine je treba postopno odpraviti do 31. decembra 2029.<ref>{{Navedi splet |title=Royal Warrant system to be phased out |url=https://www.kongehuset.dk/en/news/royal-warrant-system-to-be-phased-out |access-date=9 January 2025 |website=www.kongehuset.dk}}</ref> Januarja 2025, ko je novoizvoljeni ameriški predsednik [[Donald Trump]] omenil možnost ameriškega prevzema Grenlandije, je kralj pozval k enotnosti in sodelovanju znotraj Kraljevine Danske. Izdal je tudi kraljevi odlok o posodobitvi kraljevega grba iz leta 1972, ki ga je zasnovala njegova mater. Med drugim je povečal simbole [[Grenlandija|Grenlandije]] in [[Ferski otoki|Ferskih otokov]], da bi bili bolj vidni.<ref>{{Navedi novice |last=Bryant |first=Miranda |date=6 January 2025 |title=Danish king changes coat of arms amid row with Trump over Greenland |url=https://www.theguardian.com/world/2025/jan/06/danish-king-changes-coat-of-arms-in-apparent-rebuke-to-donald-trump |access-date=9 January 2025 |work=The Guardian |language=en-GB |issn=0261-3077}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=7 January 2025 |title=King of Denmark unveils new coat of arms after Trump's bid for Greenland |url=https://www.9news.com.au/world/king-of-denmark-changes-coat-of-arms-after-donald-trump-greenland-stand-off/b9a3c1e0-737f-4d6f-bbb2-76c1cd3e5f94 |access-date=9 January 2025}}</ref> Nova zasnova »Krepi pomembnost Commonwealtha v kraljevem grbu«.<ref>{{Navedi novice |last=Timset |first=Annabelle |date=7 January 2025 |title="As Trump eyes Greenland, Danish king makes it bigger on his coat of arms" |url=https://www.washingtonpost.com/world/2025/01/07/trump-greenland-denmark-king-coat-of-arms/}}</ref> [[Slika:Kronprins_Frederik_av_Danmark_Vasaloppet_2012_001.jpg|desno|sličica| Princ Frederik po koncu Vasaloppet 2012]] == Glej tudi == * [[Seznam trenutnih monarhov suverenih držav]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [https://www.kongehuset.dk/en/the-royal-family/hm-the-king/ Biografija na uradni spletni strani danske kraljeve družine] {{Vodje držav članic Evropske unije}} [[Kategorija:Diplomiranci Univerze Harvard]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1968]] [[Kategorija:Članki s trajno mrtvimi zunanjimi povezavami]] [[Kategorija:Vsi članki z mrtvimi zunanjimi povezavami]] [[Kategorija:Predloga Webarchive z wayback linki]] [[Kategorija:Viri CS1 v danščini (da)]] [[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Več slik z auto scaled images]] [[Kategorija:Strani, ki uporabljajo infopolje Vojaška oseba s parametrom embed]] [[Kategorija:Članki s hCards]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] b2tfv4fjsuuok4717ecqpw7sk3lx5tx 0 608304 6748408 6746949 2026-09-09T16:06:36Z Shabicht 3554 6748408 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski voditelj | type = nadškof | honorific-prefix = | name = Giampaolo Dianin | honorific-suffix = | title = [[Nadškofija Gorica|goriški nadškof]] | image = | image_size = | alt = | caption = | native_name = | native_name_lang = | church = | archdiocese =[[Nadškofija Gorica|Gorica]] | province = [[Katoliška dežela Triveneto|Triveneto]] | metropolis = | diocese = | see = | appointed =14. maj [[2026]] | term_start =12. julija [[2026]] | term_end = | retired = | resigned = | predecessor = [[Carlo Roberto Maria Redaelli]] | successor = | opposed = | other_post = <!---------- Redovi ----------> | ordination = 7. junij 1987 | ordained_by = nadškof [[Filippo Franceschi]] | consecration = 3. november [[2021]] | consecrated_by = [[papež Frančišek]] | bishop = 10. januar 2012 | created_bishop_by = škof [[Claudio Cipolla]] | rank = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Italijani|italijanska]] | religion = | residence = | parents = | partner = | spouse = | children = | occupation = [[Gorica|goriški]] nadškof | previous_post =rektor semenišča v Padovi <small>(2009–2021)</small><br>škof v [[Chioggia|Chioggi]] <small>(2021–2026)</small><br> odgovoren za semenišča v [[Katoliška dežela Triveneto|Trivenetu]] pri Italijanski škofovski konferenci | profession = | education = | alma_mater = [[Papeška gregorijanska univerza]] | motto = Kakor je Kristus ljubil Cerkev | signature = | signature_alt = | coat_of_arms =Coat of arms of Giampaolo Dianin (archbishop).svg | coat_of_arms_alt = | module = | other = }} '''Giampaolo Dianin''', [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]] in [[škof|nadškof]], * [[29. oktober]] [[1962]], [[Teolo]]. == Življenjepis == 14. maja [[2026]] ga je [[papež Leon XIV.]] imenoval na mesto nadškofa [[Nadškofija Gorica|Nadškofije Gorica]].<ref>{{navedi splet |url=https://katoliska-cerkev.si/msgr-giampaolo-dianin-imenovan-za-novega-goriskega-nadskofa |title=Monsignor Giampaolo Dianin imenovan za novega goriškega nadškofa |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> 29. junija 2026 je prejel [[palij]] iz rok papeža Leona XIV., v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|vatikanski baziliki sv. Petra]]. Nadškofijo Gorica je prevzel 12. julija 2026. == Sklici == {{sklici}} {{reli-bio-stub}} {{Goriški nadškofje}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Dianin, Gianpaolo}} [[Kategorija:Rojeni leta 1962]] [[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Gorice]] 56mlas24h82h3uq1kmfqfzq6pfxrtnn 6748410 6748408 2026-09-09T16:07:48Z Shabicht 3554 6748410 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski voditelj | type = nadškof | honorific-prefix = | name = Giampaolo Dianin | honorific-suffix = | title = [[Nadškofija Gorica|goriški nadškof]] | image = | image_size = | alt = | caption = | native_name = | native_name_lang = | church = | archdiocese =[[Nadškofija Gorica|Gorica]] | province = [[Katoliška dežela Triveneto|Triveneto]] | metropolis = | diocese = | see = | appointed =14. maj [[2026]] | term_start =12. julija [[2026]] | term_end = | retired = | resigned = | predecessor = [[Carlo Roberto Maria Redaelli]] | successor = | opposed = | other_post = <!---------- Redovi ----------> | ordination = 7. junij 1987 | ordained_by = nadškof [[Filippo Franceschi]] | consecration = 3. november [[2021]] | consecrated_by = [[papež Frančišek]] | bishop = 10. januar 2012 | created_bishop_by = škof [[Claudio Cipolla]] | rank = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Italijani|italijanska]] | religion = | residence = | parents = | partner = | spouse = | children = | occupation = [[Gorica|goriški]] nadškof | previous_post =rektor semenišča v Padovi <small>(2009–2021)</small><br>škof v [[Chioggia|Chioggi]] <small>(2021–2026)</small><br> odgovoren za semenišča v [[Katoliška dežela Triveneto|Trivenetu]] pri Italijanski škofovski konferenci | profession = | education = | alma_mater = [[Papeška gregorijanska univerza]] | motto = Kakor je Kristus ljubil Cerkev | signature = | signature_alt = | coat_of_arms =Coat of arms of Giampaolo Dianin (archbishop).svg | coat_of_arms_alt = | module = | other = }} '''Giampaolo Dianin''', [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]] in [[škof|nadškof]], * [[29. oktober]] [[1962]], [[Teolo]]. == Življenjepis == 14. maja [[2026]] ga je [[papež Leon XIV.]] imenoval na mesto nadškofa [[Nadškofija Gorica|Nadškofije Gorica]].<ref>{{navedi splet |url=https://katoliska-cerkev.si/msgr-giampaolo-dianin-imenovan-za-novega-goriskega-nadskofa |title=Monsignor Giampaolo Dianin imenovan za novega goriškega nadškofa |accessdate= 16. maj 2026|date=14. maj 2026 |format= |work= }}</ref> 29. junija 2026 je prejel [[palij]] iz rok papeža Leona XIV., v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|vatikanski baziliki sv. Petra]]. Nadškofijo Gorica je prevzel 12. julija 2026. == Sklici == {{sklici}} {{reli-bio-stub}} {{Goriški nadškofje}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Dianin, Gianpaolo}} [[Kategorija:Rojeni leta 1962]] [[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Gorice]] sv7wleok0179mkaox7gdcs4omtej62m 6748411 6748410 2026-09-09T16:10:10Z Shabicht 3554 6748411 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski voditelj | type = nadškof | honorific-prefix = | name = Giampaolo Dianin | honorific-suffix = | title = [[Nadškofija Gorica|goriški nadškof]] | image = | image_size = | alt = | caption = | native_name = | native_name_lang = | church = | archdiocese =[[Nadškofija Gorica|Gorica]] | province = [[Katoliška dežela Triveneto|Triveneto]] | metropolis = | diocese = | see = | appointed =14. maj [[2026]] | term_start =12. julija [[2026]] | term_end = | retired = | resigned = | predecessor = [[Carlo Roberto Maria Redaelli]] | successor = | opposed = | other_post = <!---------- Redovi ----------> | ordination = 7. junij 1987 | ordained_by = nadškof [[Filippo Franceschi]] | consecration = 3. november [[2021]] | consecrated_by = [[papež Frančišek]] | bishop = 10. januar 2012 | created_bishop_by = škof [[Claudio Cipolla]] | rank = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Italijani|italijanska]] | religion = | residence = | parents = | partner = | spouse = | children = | occupation = [[Gorica|goriški]] nadškof | previous_post =rektor semenišča v Padovi <small>(2009–2021)</small><br>škof v [[Chioggia|Chioggi]] <small>(2021–2026)</small><br> odgovoren za semenišča v [[Katoliška dežela Triveneto|Trivenetu]] pri Italijanski škofovski konferenci | profession = | education = | alma_mater = [[Papeška gregorijanska univerza]] | motto = Kakor je Kristus ljubil Cerkev | signature = | signature_alt = | coat_of_arms =Coat of arms of Giampaolo Dianin (archbishop).svg | coat_of_arms_alt = | module = | other = }} '''Giampaolo Dianin''', [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] ter [[nadškof]], * [[29. oktober]] [[1962]], [[Teolo]]. == Življenjepis == 14. maja [[2026]] ga je [[papež Leon XIV.]] imenoval na mesto nadškofa [[Nadškofija Gorica|Nadškofije Gorica]].<ref>{{navedi splet |url=https://katoliska-cerkev.si/msgr-giampaolo-dianin-imenovan-za-novega-goriskega-nadskofa |title=Monsignor Giampaolo Dianin imenovan za novega goriškega nadškofa |accessdate= 16. maj 2026|date=14. maj 2026 |format= |work= }}</ref> 29. junija 2026 je prejel [[palij]] iz rok papeža Leona XIV., v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|vatikanski baziliki sv. Petra]]. Nadškofijo Gorica je prevzel 12. julija 2026. == Sklici == {{sklici}} {{reli-bio-stub}} {{Goriški nadškofje}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Dianin, Gianpaolo}} [[Kategorija:Rojeni leta 1962]] [[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Gorice]] c41q6193hrm75z1romg9rjpa93cri1n 118 608315 6748374 6747797 2026-09-09T14:14:35Z Wikibushi1 264882 6748374 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|t||ts=20260904192704|u=Wikibushi1|ns=118|demo=}}<!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --> {{Infopolje Oseba|name=Hana Špičko|birth_date=28.03.2026|birth_place=Maribor|image=[[File:Hana-Špičko.jpg|thumb|Hana Špičko, slikana pred II. gimnazijo Maribor 2026]]}} '''Hana Špičko''' (rojena 28. marca, 2009) je [[Slovenija|slovenska]] [[Umetnik|umetnica]], [[Pesnik|pesnica]], [[Političen aktivist|politična aktivistka]]<ref>{{Navedi splet |last=Lorenčič |first=Danaja |date=19.03.2026 |title=Hana Špičko: To je odgovornost in naloga starejših generacij |url=https://onaplus.delo.si/intervju/hana-spicko-to-je-odgovornost-in-naloga-starejsih-generacij/ |access-date=04.09.2026}}</ref>, [[Debata|debaterka]] in predsednica šolske skupnosti [[II. gimnazija Maribor|II. Gimnazije Maribor]]<ref>{{Navedi splet |last=Jagodič |first=Marko |date=02.11.2025 |title=Nova predsednica šolske dijaške skupnosti |url=https://www.druga.si/nova-predsednica-solske-dijaske-skupnosti/ |access-date=04.09.2026}}</ref>. Skozi svoja dela na vseh področjih in prispevki lastni šoli se je povzpela na vrh aktualnih glasov slovenske mladine. == Šolanje in Dosežki == === Osnovna Šola === Obiskovala je [[OŠ Duplek]], tukaj je osvojila mnoge nagrade na tako šolski kot državni ravni. Prav tako je gostila "Umetniški Večer" v okviru svetovnega tedna ustvarjalnosti in kreativnosti. Njena slika je z uvrstitvijo na likovnem natečaju "Moj odsev, moja zgodba"<ref>{{Navedi splet |date=13.05.2024 |title=Moj odsev, moja zgodba |url=https://www.ng-slo.si/si/razstave-in-projekti/razstava/moj-odsev-moja-zgodba?id=5742 |access-date=09.09.2026}}</ref> bila razstavljena v [[Narodna galerija Slovenije|narodni galeriji]]. === Srednja Šola === Trenutno obiskuje [[II. gimnazija Maribor|II. Gimnazijo Maribor]] in aktivno pomaga, sodeluje pri raznih aktivnostih. ==== Umetniški dosežki ==== Že dvakrat je v sklopu literarnega krožka pomagala sestaviti zbornik [[Poezija|poezije]]. Hkrati pa je tudi sama dosegla več šolskih prešernovih priznanj na področjih likovne umetnosti in poezije. Dve leti je sodelovala v programu Mladih Kopistov [[Umetnostna galerija Maribor|UGM]] in sodelovala na raznih razstavah. Svojo prvo samostojno razstavo "Tiha pričevanja (2026)"<ref>{{Navedi splet |last=Tašič |first=Rebeka |title=Tiha Pričevanja / Silent Testimonies |url=https://www.medianox.org/hana-spicko |access-date=09.08.2026}}</ref> ima v spletnem razstavišču WEBNOX. ==== Debatni dosežki ==== V sklopu debate je dosegla prvo mesto na državnem tekmovanju, kategorija novinci, bronasto nagrado na Debate Spring 2025, kategorija novinci, peto mesto na Stuttgart EurOpen 2025, kategorija novinci in drugo mesto na ekipnem EuroSDC 2026 v Skopju, kategorija novinci. Prav tako je v letih 2025/26 bila članica slovenske razvojne ekipe za debato. == Sklici == <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --> {{sklici}} dpzbk41y044dyq3a8w8n0d2qc4idsfp 6748382 6748374 2026-09-09T14:36:04Z Wikibushi1 264882 6748382 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|t||ts=20260904192704|u=Wikibushi1|ns=118|demo=}}<!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --> {{Infopolje Oseba|name=Hana Špičko|birth_date=28.03.2026|birth_place=Maribor|image=[[File:Hana-Špičko.jpg|thumb|Hana Špičko, slikana pred II. gimnazijo Maribor 2026]]}} '''Hana Špičko''' (rojena 28. marca, 2009) je [[Slovenija|slovenska]] [[Umetnik|umetnica]], [[Pesnik|pesnica]], [[Političen aktivist|politična aktivistka]]<ref>{{Navedi splet |last=Lorenčič |first=Danaja |date=2026-03-19 |title=Hana Špičko: To je odgovornost in naloga starejših generacij |url=https://onaplus.delo.si/intervju/hana-spicko-to-je-odgovornost-in-naloga-starejsih-generacij/ |access-date=2026-09-04}}</ref>, [[Debata|debaterka]] in predsednica šolske skupnosti [[II. gimnazija Maribor|II. Gimnazije Maribor]]<ref>{{Navedi splet |last=Jagodič |first=Marko |date=2025-11-02 |title=Nova predsednica šolske dijaške skupnosti |url=https://www.druga.si/nova-predsednica-solske-dijaske-skupnosti/ |access-date=2026-09-04}}</ref>. Skozi svoja dela na vseh področjih in prispevki lastni šoli se je povzpela na vrh aktualnih glasov slovenske mladine. == Šolanje in Dosežki == === Osnovna Šola === Obiskovala je [[OŠ Duplek]], tukaj je osvojila mnoge nagrade na tako šolski kot državni ravni. Prav tako je gostila "Umetniški Večer" v okviru svetovnega tedna ustvarjalnosti in kreativnosti. Njena slika je z uvrstitvijo na likovnem natečaju "Moj odsev, moja zgodba"<ref>{{Navedi splet |date=2024-06-13 |title=Moj odsev, moja zgodba |url=https://www.ng-slo.si/si/razstave-in-projekti/razstava/moj-odsev-moja-zgodba?id=5742 |access-date=2026-09-09}}</ref> bila razstavljena v [[Narodna galerija Slovenije|narodni galeriji]]. === Srednja Šola === Trenutno obiskuje [[II. gimnazija Maribor|II. Gimnazijo Maribor]] in aktivno pomaga, sodeluje pri raznih aktivnostih. ==== Umetniški dosežki ==== Že dvakrat je v sklopu literarnega krožka pomagala sestaviti zbornik [[Poezija|poezije]]<ref>{{Navedi splet |title=Predstavitev literarnega zbornika II. gimnazije |url=https://dneviknjige.si/2026/mesto/maribor/ |access-date=2026-09-09}}</ref>, tega je bila tudi del. Hkrati pa je tudi sama dosegla več šolskih prešernovih priznanj na področjih likovne umetnosti in poezije. Dve leti je sodelovala v programu Mladih Kopistov [[Umetnostna galerija Maribor|UGM]]<ref>{{Navedi splet |title=Mladi kopisti v galeriji + Literarni večer dijakov II. gimnazije Maribor |url=https://www.ugm.si/dogodki/mladi-kopisti-v-galeriji-literarni-vecer-dijakov-ii.-gimnazije-maribor |access-date=2026-09-09}}</ref> in sodelovala na raznih razstavah. Svojo prvo samostojno razstavo "Tiha pričevanja (2026)"<ref>{{Navedi splet |date=2026-03-19 |title=Samostojna likovna razstava Hane Špičko v 3D razstavišču Web Nox |url=https://www.druga.si/samostojna-likovna-razstava-hane-spicko-v-3d-razstaviscu-web-nox/ |access-date=2026-09-09}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Tašič |first=Rebeka |title=Tiha Pričevanja / Silent Testimonies |url=https://www.medianox.org/hana-spicko |access-date=2026-09-09}}</ref> ima v spletnem razstavišču WEBNOX. ==== Debatni dosežki ==== V sklopu debate je dosegla prvo mesto na državnem tekmovanju, kategorija novinci, bronasto nagrado na Debate Spring 2025, kategorija novinci, peto mesto na Stuttgart EurOpen 2025, kategorija novinci in drugo mesto na ekipnem EuroSDC 2026 v Skopju, kategorija novinci. Prav tako je v letih 2025/26 bila članica slovenske razvojne ekipe za debato. == Sklici == <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --> {{sklici}} 1p1py4so6ao935fpbhumz648z2bughz 6748384 6748382 2026-09-09T14:41:06Z Wikibushi1 264882 6748384 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|t||ts=20260904192704|u=Wikibushi1|ns=118|demo=}}<!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --> {{Infopolje Oseba|name=Hana Špičko|birth_date=28.03.2026|birth_place=Maribor|image=[[File:Hana-Špičko.jpg|thumb|Hana Špičko, slikana pred II. gimnazijo Maribor 2026]]}} '''Hana Špičko''' (rojena 28. marca, 2009) je [[Slovenija|slovenska]] [[Umetnik|umetnica]], [[Pesnik|pesnica]], [[Političen aktivist|politična aktivistka]]<ref>{{Navedi splet |last=Lorenčič |first=Danaja |date=2026-03-19 |title=Hana Špičko: To je odgovornost in naloga starejših generacij |url=https://onaplus.delo.si/intervju/hana-spicko-to-je-odgovornost-in-naloga-starejsih-generacij/ |access-date=2026-09-04}}</ref>, [[Debata|debaterka]] in predsednica šolske skupnosti [[II. gimnazija Maribor|II. Gimnazije Maribor]]<ref>{{Navedi splet |last=Jagodič |first=Marko |date=2025-11-02 |title=Nova predsednica šolske dijaške skupnosti |url=https://www.druga.si/nova-predsednica-solske-dijaske-skupnosti/ |access-date=2026-09-04}}</ref>. Skozi svoja dela na vseh področjih in prispevki lastni šoli se je povzpela na vrh aktualnih glasov slovenske mladine. == Šolanje in Dosežki == === Osnovna Šola === Obiskovala je [[OŠ Duplek]], tukaj je osvojila mnoge nagrade na tako šolski kot državni ravni. Prav tako je gostila "Umetniški Večer"<ref>{{Navedi splet |last=Zelenik |first=Andreja |date=2024-04-26 |title=Umetniški večer s Hano Špičko |url=https://os-duplek.splet.arnes.si/2024/04/25/umetniski-vecer-s-hano-spicko/ |access-date=2026-09-09}}</ref> v okviru svetovnega tedna ustvarjalnosti in kreativnosti. Njena slika je z uvrstitvijo na likovnem natečaju "Moj odsev, moja zgodba"<ref>{{Navedi splet |date=2024-06-13 |title=Moj odsev, moja zgodba |url=https://www.ng-slo.si/si/razstave-in-projekti/razstava/moj-odsev-moja-zgodba?id=5742 |access-date=2026-09-09}}</ref> bila razstavljena v [[Narodna galerija Slovenije|narodni galeriji]]. === Srednja Šola === Trenutno obiskuje [[II. gimnazija Maribor|II. Gimnazijo Maribor]] in aktivno pomaga, sodeluje pri raznih aktivnostih. ==== Umetniški dosežki ==== Že dvakrat je v sklopu literarnega krožka pomagala sestaviti zbornik [[Poezija|poezije]]<ref>{{Navedi splet |title=Predstavitev literarnega zbornika II. gimnazije |url=https://dneviknjige.si/2026/mesto/maribor/ |access-date=2026-09-09}}</ref>, tega je bila tudi del. Hkrati pa je tudi sama dosegla več šolskih prešernovih priznanj na področjih likovne umetnosti in poezije. Dve leti je sodelovala v programu Mladih Kopistov [[Umetnostna galerija Maribor|UGM]]<ref>{{Navedi splet |last=Rojc Črnčec |first=Natalija |date=2026-06-21 |title=Otvoritev razstave Mladi kopisti v UMG |url=https://www.prva-gimnazija.si/obvestila/otvoritev-razstave-mladi-kopisti-v-umg-20-6-2026 |access-date=2026-09-09}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Mladi kopisti v galeriji + Literarni večer dijakov II. gimnazije Maribor |url=https://www.ugm.si/dogodki/mladi-kopisti-v-galeriji-literarni-vecer-dijakov-ii.-gimnazije-maribor |access-date=2026-09-09}}</ref> in sodelovala na raznih razstavah. Svojo prvo samostojno razstavo "Tiha pričevanja (2026)"<ref>{{Navedi splet |date=2026-03-19 |title=Samostojna likovna razstava Hane Špičko v 3D razstavišču Web Nox |url=https://www.druga.si/samostojna-likovna-razstava-hane-spicko-v-3d-razstaviscu-web-nox/ |access-date=2026-09-09}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Tašič |first=Rebeka |title=Tiha Pričevanja / Silent Testimonies |url=https://www.medianox.org/hana-spicko |access-date=2026-09-09}}</ref> ima v spletnem razstavišču WEBNOX. ==== Debatni dosežki ==== V sklopu debate je dosegla prvo mesto na državnem tekmovanju, kategorija novinci, bronasto nagrado na Debate Spring 2025, kategorija novinci, peto mesto na Stuttgart EurOpen 2025, kategorija novinci in drugo mesto na ekipnem EuroSDC 2026 v Skopju, kategorija novinci. Prav tako je v letih 2025/26 bila članica slovenske razvojne ekipe za debato. == Sklici == <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --> {{sklici}} 37p6w27j1nn0nl2ilyjxcg2eduzlv8b 6748385 6748384 2026-09-09T14:44:58Z Wikibushi1 264882 6748385 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|t||ts=20260904192704|u=Wikibushi1|ns=118|demo=}}<!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --> {{Infopolje Oseba|name=Hana Špičko|birth_date=28.03.2026 stara 17 let|birth_place=Maribor|image=[[File:Hana-Špičko.jpg|thumb|Hana Špičko, slikana pred II. gimnazijo Maribor 2026]]}} '''Hana Špičko''' (rojena 28. marca, 2009) je [[Slovenija|slovenska]] [[Umetnik|umetnica]], [[Pesnik|pesnica]], [[Političen aktivist|politična aktivistka]]<ref>{{Navedi splet |last=Lorenčič |first=Danaja |date=2026-03-19 |title=Hana Špičko: To je odgovornost in naloga starejših generacij |url=https://onaplus.delo.si/intervju/hana-spicko-to-je-odgovornost-in-naloga-starejsih-generacij/ |access-date=2026-09-04}}</ref>, [[Debata|debaterka]] in predsednica šolske skupnosti [[II. gimnazija Maribor|II. Gimnazije Maribor]]<ref>{{Navedi splet |last=Jagodič |first=Marko |date=2025-11-02 |title=Nova predsednica šolske dijaške skupnosti |url=https://www.druga.si/nova-predsednica-solske-dijaske-skupnosti/ |access-date=2026-09-04}}</ref>. Skozi svoja dela na vseh področjih in prispevki lastni šoli se je povzpela na vrh aktualnih glasov slovenske mladine. == Šolanje in Dosežki == === Osnovna Šola === Obiskovala je [[OŠ Duplek]], tukaj je osvojila mnoge nagrade na tako šolski kot državni ravni. Prav tako je gostila "Umetniški Večer"<ref>{{Navedi splet |last=Zelenik |first=Andreja |date=2024-04-26 |title=Umetniški večer s Hano Špičko |url=https://os-duplek.splet.arnes.si/2024/04/25/umetniski-vecer-s-hano-spicko/ |access-date=2026-09-09}}</ref> v okviru svetovnega tedna ustvarjalnosti in kreativnosti. Njena slika je z uvrstitvijo na likovnem natečaju "Moj odsev, moja zgodba"<ref>{{Navedi splet |date=2024-06-13 |title=Moj odsev, moja zgodba |url=https://www.ng-slo.si/si/razstave-in-projekti/razstava/moj-odsev-moja-zgodba?id=5742 |access-date=2026-09-09}}</ref> bila razstavljena v [[Narodna galerija Slovenije|narodni galeriji]]. === Srednja Šola === Trenutno obiskuje [[II. gimnazija Maribor|II. Gimnazijo Maribor]] in aktivno pomaga, sodeluje pri raznih aktivnostih. ==== Umetniški dosežki ==== Že dvakrat je v sklopu literarnega krožka pomagala sestaviti zbornik [[Poezija|poezije]]<ref>{{Navedi splet |title=Predstavitev literarnega zbornika II. gimnazije |url=https://dneviknjige.si/2026/mesto/maribor/ |access-date=2026-09-09}}</ref>, tega je bila tudi del. Hkrati pa je tudi sama dosegla več šolskih prešernovih priznanj na področjih likovne umetnosti in poezije. Dve leti je sodelovala v programu Mladih Kopistov [[Umetnostna galerija Maribor|UGM]]<ref>{{Navedi splet |last=Rojc Črnčec |first=Natalija |date=2026-06-21 |title=Otvoritev razstave Mladi kopisti v UMG |url=https://www.prva-gimnazija.si/obvestila/otvoritev-razstave-mladi-kopisti-v-umg-20-6-2026 |access-date=2026-09-09}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Mladi kopisti v galeriji + Literarni večer dijakov II. gimnazije Maribor |url=https://www.ugm.si/dogodki/mladi-kopisti-v-galeriji-literarni-vecer-dijakov-ii.-gimnazije-maribor |access-date=2026-09-09}}</ref> in sodelovala na raznih razstavah. Svojo prvo samostojno razstavo "Tiha pričevanja (2026)"<ref>{{Navedi splet |date=2026-03-19 |title=Samostojna likovna razstava Hane Špičko v 3D razstavišču Web Nox |url=https://www.druga.si/samostojna-likovna-razstava-hane-spicko-v-3d-razstaviscu-web-nox/ |access-date=2026-09-09}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Tašič |first=Rebeka |title=Tiha Pričevanja / Silent Testimonies |url=https://www.medianox.org/hana-spicko |access-date=2026-09-09}}</ref> ima v spletnem razstavišču WEBNOX. ==== Debatni dosežki ==== V sklopu debate je dosegla prvo mesto na državnem tekmovanju, kategorija novinci, bronasto nagrado na Debate Spring 2025, kategorija novinci, peto mesto na Stuttgart EurOpen 2025, kategorija novinci in drugo mesto na ekipnem EuroSDC 2026 v Skopju, kategorija novinci. Prav tako je v letih 2025/26 bila članica slovenske razvojne ekipe za debato. == Sklici == <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --> {{sklici}} tspe1icrct2pn8cwoknek4xgleh256t 6748386 6748385 2026-09-09T14:48:14Z Wikibushi1 264882 6748386 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|t||ts=20260904192704|u=Wikibushi1|ns=118|demo=}}<!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --> {{Infopolje Oseba|name=Hana Špičko|birth_date=28.03.2026 stara 17 let|birth_place=Maribor|image=[[File:Hana-Špičko.jpg|thumb|Hana Špičko, slikana pred II. gimnazijo Maribor 2026]]}} '''Hana Špičko''' (rojena 28. marca, 2009) je [[Slovenija|slovenska]] [[Umetnik|umetnica]], [[Pesnik|pesnica]], [[Političen aktivist|politična aktivistka]]<ref>{{Navedi splet |last=Lorenčič |first=Danaja |date=2026-03-19 |title=Hana Špičko: To je odgovornost in naloga starejših generacij |url=https://onaplus.delo.si/intervju/hana-spicko-to-je-odgovornost-in-naloga-starejsih-generacij/ |access-date=2026-09-04}}</ref>, [[Debata|debaterka]] in predsednica šolske skupnosti [[II. gimnazija Maribor|II. Gimnazije Maribor]]<ref>{{Navedi splet |last=Jagodič |first=Marko |date=2025-11-02 |title=Nova predsednica šolske dijaške skupnosti |url=https://www.druga.si/nova-predsednica-solske-dijaske-skupnosti/ |access-date=2026-09-04}}</ref>. Skozi svoja dela na vseh področjih in prispevki lastni šoli se je povzpela na vrh aktualnih glasov slovenske mladine. == Šolanje in Dosežki == === Osnovna Šola === Obiskovala je [[OŠ Duplek]], tukaj je osvojila več nagrad na tako šolski kot državni ravni<ref>{{Navedi splet |date=2024-03-29 |title=Proteusova priznanja |url=https://os-duplek.splet.arnes.si/2024/03/29/proteusova-priznanja/ |access-date=2026-09-09}}</ref>. Prav tako je gostila "Umetniški Večer"<ref>{{Navedi splet |last=Zelenik |first=Andreja |date=2024-04-26 |title=Umetniški večer s Hano Špičko |url=https://os-duplek.splet.arnes.si/2024/04/25/umetniski-vecer-s-hano-spicko/ |access-date=2026-09-09}}</ref> v okviru svetovnega tedna ustvarjalnosti in kreativnosti. Njena slika je z uvrstitvijo na likovnem natečaju "Moj odsev, moja zgodba"<ref>{{Navedi splet |date=2024-06-13 |title=Moj odsev, moja zgodba |url=https://www.ng-slo.si/si/razstave-in-projekti/razstava/moj-odsev-moja-zgodba?id=5742 |access-date=2026-09-09}}</ref> bila razstavljena v [[Narodna galerija Slovenije|narodni galeriji]]. === Srednja Šola === Trenutno obiskuje [[II. gimnazija Maribor|II. Gimnazijo Maribor]] in aktivno pomaga, sodeluje pri raznih aktivnostih. ==== Umetniški dosežki ==== Že dvakrat je v sklopu literarnega krožka pomagala sestaviti zbornik [[Poezija|poezije]]<ref>{{Navedi splet |title=Predstavitev literarnega zbornika II. gimnazije |url=https://dneviknjige.si/2026/mesto/maribor/ |access-date=2026-09-09}}</ref>, tega je bila tudi del. Hkrati pa je tudi sama dosegla več šolskih prešernovih priznanj na področjih likovne umetnosti in poezije. Dve leti je sodelovala v programu Mladih Kopistov [[Umetnostna galerija Maribor|UGM]]<ref>{{Navedi splet |last=Rojc Črnčec |first=Natalija |date=2026-06-21 |title=Otvoritev razstave Mladi kopisti v UMG |url=https://www.prva-gimnazija.si/obvestila/otvoritev-razstave-mladi-kopisti-v-umg-20-6-2026 |access-date=2026-09-09}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Mladi kopisti v galeriji + Literarni večer dijakov II. gimnazije Maribor |url=https://www.ugm.si/dogodki/mladi-kopisti-v-galeriji-literarni-vecer-dijakov-ii.-gimnazije-maribor |access-date=2026-09-09}}</ref> in sodelovala na raznih razstavah. Svojo prvo samostojno razstavo "Tiha pričevanja (2026)"<ref>{{Navedi splet |date=2026-03-19 |title=Samostojna likovna razstava Hane Špičko v 3D razstavišču Web Nox |url=https://www.druga.si/samostojna-likovna-razstava-hane-spicko-v-3d-razstaviscu-web-nox/ |access-date=2026-09-09}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Tašič |first=Rebeka |title=Tiha Pričevanja / Silent Testimonies |url=https://www.medianox.org/hana-spicko |access-date=2026-09-09}}</ref> ima v spletnem razstavišču WEBNOX. ==== Debatni dosežki ==== V sklopu debate je dosegla prvo mesto na državnem tekmovanju, kategorija novinci, bronasto nagrado na Debate Spring 2025, kategorija novinci, peto mesto na Stuttgart EurOpen 2025, kategorija novinci in drugo mesto na ekipnem EuroSDC 2026 v Skopju, kategorija novinci. Prav tako je v letih 2025/26 bila članica slovenske razvojne ekipe za debato. == Sklici == <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --> {{sklici}} ksx8l15d8i6pjc0ia75lmbps10bqkzb 6748388 6748386 2026-09-09T14:52:30Z Wikibushi1 264882 predložitev z uporabo [[WP:Predložitev ČU/Čarovnik|AfC-submit-wizard]] 6748388 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|Slovenska znana osebnost, umetnica}} {{Teme osnutkov|east-asia}} {{AfC topic|blp}} {{Predložitev ČU|||ts=20260909165230|u=Wikibushi1|ns=118}} {{Predložitev ČU|t||ts=20260904192704|u=Wikibushi1|ns=118|demo=}}<!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --> {{Infopolje Oseba|name=Hana Špičko|birth_date=28.03.2026 stara 17 let|birth_place=Maribor|image=[[File:Hana-Špičko.jpg|thumb|Hana Špičko, slikana pred II. gimnazijo Maribor 2026]]}} '''Hana Špičko''' (rojena 28. marca, 2009) je [[Slovenija|slovenska]] [[Umetnik|umetnica]], [[Pesnik|pesnica]], [[Političen aktivist|politična aktivistka]]<ref>{{Navedi splet |last=Lorenčič |first=Danaja |date=2026-03-19 |title=Hana Špičko: To je odgovornost in naloga starejših generacij |url=https://onaplus.delo.si/intervju/hana-spicko-to-je-odgovornost-in-naloga-starejsih-generacij/ |access-date=2026-09-04}}</ref>, [[Debata|debaterka]] in predsednica šolske skupnosti [[II. gimnazija Maribor|II. Gimnazije Maribor]]<ref>{{Navedi splet |last=Jagodič |first=Marko |date=2025-11-02 |title=Nova predsednica šolske dijaške skupnosti |url=https://www.druga.si/nova-predsednica-solske-dijaske-skupnosti/ |access-date=2026-09-04}}</ref>. Skozi svoja dela na vseh področjih in prispevki lastni šoli se je povzpela na vrh aktualnih glasov slovenske mladine. == Šolanje in Dosežki == === Osnovna Šola === Obiskovala je [[OŠ Duplek]], tukaj je osvojila več nagrad na tako šolski kot državni ravni<ref>{{Navedi splet |date=2024-03-29 |title=Proteusova priznanja |url=https://os-duplek.splet.arnes.si/2024/03/29/proteusova-priznanja/ |access-date=2026-09-09}}</ref>. Prav tako je gostila "Umetniški Večer"<ref>{{Navedi splet |last=Zelenik |first=Andreja |date=2024-04-26 |title=Umetniški večer s Hano Špičko |url=https://os-duplek.splet.arnes.si/2024/04/25/umetniski-vecer-s-hano-spicko/ |access-date=2026-09-09}}</ref> v okviru svetovnega tedna ustvarjalnosti in kreativnosti. Njena slika je z uvrstitvijo na likovnem natečaju "Moj odsev, moja zgodba"<ref>{{Navedi splet |date=2024-06-13 |title=Moj odsev, moja zgodba |url=https://www.ng-slo.si/si/razstave-in-projekti/razstava/moj-odsev-moja-zgodba?id=5742 |access-date=2026-09-09}}</ref> bila razstavljena v [[Narodna galerija Slovenije|narodni galeriji]]. === Srednja Šola === Trenutno obiskuje [[II. gimnazija Maribor|II. Gimnazijo Maribor]] in aktivno pomaga, sodeluje pri raznih aktivnostih. ==== Umetniški dosežki ==== Že dvakrat je v sklopu literarnega krožka pomagala sestaviti zbornik [[Poezija|poezije]]<ref>{{Navedi splet |title=Predstavitev literarnega zbornika II. gimnazije |url=https://dneviknjige.si/2026/mesto/maribor/ |access-date=2026-09-09}}</ref>, tega je bila tudi del. Hkrati pa je tudi sama dosegla več šolskih prešernovih priznanj na področjih likovne umetnosti in poezije. Dve leti je sodelovala v programu Mladih Kopistov [[Umetnostna galerija Maribor|UGM]]<ref>{{Navedi splet |last=Rojc Črnčec |first=Natalija |date=2026-06-21 |title=Otvoritev razstave Mladi kopisti v UMG |url=https://www.prva-gimnazija.si/obvestila/otvoritev-razstave-mladi-kopisti-v-umg-20-6-2026 |access-date=2026-09-09}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Mladi kopisti v galeriji + Literarni večer dijakov II. gimnazije Maribor |url=https://www.ugm.si/dogodki/mladi-kopisti-v-galeriji-literarni-vecer-dijakov-ii.-gimnazije-maribor |access-date=2026-09-09}}</ref> in sodelovala na raznih razstavah. Svojo prvo samostojno razstavo "Tiha pričevanja (2026)"<ref>{{Navedi splet |date=2026-03-19 |title=Samostojna likovna razstava Hane Špičko v 3D razstavišču Web Nox |url=https://www.druga.si/samostojna-likovna-razstava-hane-spicko-v-3d-razstaviscu-web-nox/ |access-date=2026-09-09}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Tašič |first=Rebeka |title=Tiha Pričevanja / Silent Testimonies |url=https://www.medianox.org/hana-spicko |access-date=2026-09-09}}</ref> ima v spletnem razstavišču WEBNOX. ==== Debatni dosežki ==== V sklopu debate je dosegla prvo mesto na državnem tekmovanju, kategorija novinci, bronasto nagrado na Debate Spring 2025, kategorija novinci, peto mesto na Stuttgart EurOpen 2025, kategorija novinci in drugo mesto na ekipnem EuroSDC 2026 v Skopju, kategorija novinci. Prav tako je v letih 2025/26 bila članica slovenske razvojne ekipe za debato. == Sklici == <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --> {{sklici}} qwcqzw3vfms5eapdeys163it6wx27yz 6748398 6748388 2026-09-09T15:11:54Z Yerpo 8417 Odklanjam predložitev: biografija - Predložitev se nanaša na osebo, ki ne izpolnjuje smernice o odmevnosti ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6748398 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|bio|u=Wikibushi1|ns=118|decliner=Yerpo|declinets=20260909171154|ts=20260909165230}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Slovenska znana osebnost, umetnica}} {{Teme osnutkov|east-asia}} {{AfC topic|blp}} {{Infopolje Oseba|name=Hana Špičko|birth_date=28.03.2026 stara 17 let|birth_place=Maribor|image=[[File:Hana-Špičko.jpg|thumb|Hana Špičko, slikana pred II. gimnazijo Maribor 2026]]}} '''Hana Špičko''' (rojena 28. marca, 2009) je [[Slovenija|slovenska]] [[Umetnik|umetnica]], [[Pesnik|pesnica]], [[Političen aktivist|politična aktivistka]]<ref>{{Navedi splet |last=Lorenčič |first=Danaja |date=2026-03-19 |title=Hana Špičko: To je odgovornost in naloga starejših generacij |url=https://onaplus.delo.si/intervju/hana-spicko-to-je-odgovornost-in-naloga-starejsih-generacij/ |access-date=2026-09-04}}</ref>, [[Debata|debaterka]] in predsednica šolske skupnosti [[II. gimnazija Maribor|II. Gimnazije Maribor]]<ref>{{Navedi splet |last=Jagodič |first=Marko |date=2025-11-02 |title=Nova predsednica šolske dijaške skupnosti |url=https://www.druga.si/nova-predsednica-solske-dijaske-skupnosti/ |access-date=2026-09-04}}</ref>. Skozi svoja dela na vseh področjih in prispevki lastni šoli se je povzpela na vrh aktualnih glasov slovenske mladine. == Šolanje in Dosežki == === Osnovna Šola === Obiskovala je [[OŠ Duplek]], tukaj je osvojila več nagrad na tako šolski kot državni ravni<ref>{{Navedi splet |date=2024-03-29 |title=Proteusova priznanja |url=https://os-duplek.splet.arnes.si/2024/03/29/proteusova-priznanja/ |access-date=2026-09-09}}</ref>. Prav tako je gostila "Umetniški Večer"<ref>{{Navedi splet |last=Zelenik |first=Andreja |date=2024-04-26 |title=Umetniški večer s Hano Špičko |url=https://os-duplek.splet.arnes.si/2024/04/25/umetniski-vecer-s-hano-spicko/ |access-date=2026-09-09}}</ref> v okviru svetovnega tedna ustvarjalnosti in kreativnosti. Njena slika je z uvrstitvijo na likovnem natečaju "Moj odsev, moja zgodba"<ref>{{Navedi splet |date=2024-06-13 |title=Moj odsev, moja zgodba |url=https://www.ng-slo.si/si/razstave-in-projekti/razstava/moj-odsev-moja-zgodba?id=5742 |access-date=2026-09-09}}</ref> bila razstavljena v [[Narodna galerija Slovenije|narodni galeriji]]. === Srednja Šola === Trenutno obiskuje [[II. gimnazija Maribor|II. Gimnazijo Maribor]] in aktivno pomaga, sodeluje pri raznih aktivnostih. ==== Umetniški dosežki ==== Že dvakrat je v sklopu literarnega krožka pomagala sestaviti zbornik [[Poezija|poezije]]<ref>{{Navedi splet |title=Predstavitev literarnega zbornika II. gimnazije |url=https://dneviknjige.si/2026/mesto/maribor/ |access-date=2026-09-09}}</ref>, tega je bila tudi del. Hkrati pa je tudi sama dosegla več šolskih prešernovih priznanj na področjih likovne umetnosti in poezije. Dve leti je sodelovala v programu Mladih Kopistov [[Umetnostna galerija Maribor|UGM]]<ref>{{Navedi splet |last=Rojc Črnčec |first=Natalija |date=2026-06-21 |title=Otvoritev razstave Mladi kopisti v UMG |url=https://www.prva-gimnazija.si/obvestila/otvoritev-razstave-mladi-kopisti-v-umg-20-6-2026 |access-date=2026-09-09}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Mladi kopisti v galeriji + Literarni večer dijakov II. gimnazije Maribor |url=https://www.ugm.si/dogodki/mladi-kopisti-v-galeriji-literarni-vecer-dijakov-ii.-gimnazije-maribor |access-date=2026-09-09}}</ref> in sodelovala na raznih razstavah. Svojo prvo samostojno razstavo "Tiha pričevanja (2026)"<ref>{{Navedi splet |date=2026-03-19 |title=Samostojna likovna razstava Hane Špičko v 3D razstavišču Web Nox |url=https://www.druga.si/samostojna-likovna-razstava-hane-spicko-v-3d-razstaviscu-web-nox/ |access-date=2026-09-09}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Tašič |first=Rebeka |title=Tiha Pričevanja / Silent Testimonies |url=https://www.medianox.org/hana-spicko |access-date=2026-09-09}}</ref> ima v spletnem razstavišču WEBNOX. ==== Debatni dosežki ==== V sklopu debate je dosegla prvo mesto na državnem tekmovanju, kategorija novinci, bronasto nagrado na Debate Spring 2025, kategorija novinci, peto mesto na Stuttgart EurOpen 2025, kategorija novinci in drugo mesto na ekipnem EuroSDC 2026 v Skopju, kategorija novinci. Prav tako je v letih 2025/26 bila članica slovenske razvojne ekipe za debato. == Sklici == <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --> {{sklici}} 135r0k4g4049qkllwx88w3dqtp8ekzj 4 608387 6748540 6747737 2026-09-10T05:14:32Z Engelbert 76895 /* Slika:Spilostethus saxatilis pair.jpg */ glas 6748540 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Spilostethus saxatilis pair.jpg|Slika:Spilostethus saxatilis pair.jpg]]=== [[Slika:Spilostethus saxatilis pair.jpg|400px|Slika:Spilostethus saxatilis pair.jpg]] * {{info}} '''Par [[osatova vitezovka|osatovih vitezovk]]''' se prehranjuje s semeni [[lučnik]]a, foto [[Uporabnik:Yerpo]] * {{za}} --— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:55, 6. september 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 14:30, 7. september 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Engelbert|Engelbert]] ([[Uporabniški pogovor:Engelbert|pogovor]]) 07:13, 10. september 2026 (CEST) g1b5qmoulltfrig55j4hdto7wwfztss 0 608404 6748564 6748314 2026-09-10T06:46:07Z Octopus 13285 /* Zgodovina */ povezava 6748564 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | image_map = Map of Xueyantuo.png | map_caption = Ozemlje Šuejantuojev okoli leta 640 | conventional_long_name = Šuejantuo | common_name = Šuejantuojski kanat | era = [[srednji vek]] | government_type = plemenska zveza | common_languages = [[stara turščina]] | capital = [[Otuken]] | year_start = 628 | year_end = 723 (?–723 pod [[Drugi turški kaganat|Drugim turškim kaganatom]]) | religion = [[tengrizem]] | demonym = | p1 = Prvi turški kaganat | p2 = Vzhodni turški kaganat | p3 = | p4 = | p5 = | s1 = Dinastija Tang | s2 = Drugi turški kaganat | s3 = | s4 = | s5 = }} {{Infobox Chinese | title = Šuejantuo | c = 薛延陀 | p = Xuēyántuó | w = Hsüeh¹-yen²-tʻo² | mi = /ɕɥɛ⁵⁵ jɛn³⁵ tʰwɔ³⁵/ | mc = /siᴇt̚ jiᴇn dɑ/ }} '''Šuejantuoji''' ali '''Sir Tarduši''' so bili starodavno [[Turška ljudstva|turško ljudstvo]] iz plemenske zveze [[Tjeleji|Tjelejev]]<ref>Wei Zheng in soavtorji. ''Book of Sui'', [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%9A%8B%E6%9B%B8/%E5%8D%B784#%E9%90%B5%E5%8B%92 vol. 84] (v kitajščini)</ref> in turških kaganatov v severovzhodni [[Azija|Aziji]]. Bili so vazali [[Gokturki|Gokturkov]] in kasneje v zvezi z dinastijo [[Dinastija Tang|Tang]] nasprotniki [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnega turškega kaganata]]. ==Imena== ===Šue=== Izraz Šue (薛) se je kot Šinli (薪犁) pojavil v 110. zvezku [[Sima Čjan]]ovih [[Zapisi velikega zgodovinarja|Zapisih velikega zgodovinarja]], zatem pa nič več vse do 7. stoletja.<ref>Pulleyblank, "Central Asia and Non-Chinese Peoples of Ancient China", str. vii, 21–26.</ref><ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 370.</ref> Golden (2011) je predlagal, da staroturška oblika imena Šue (薛) – Sir, izhaja iz [[sanskrt]]ske besede Śrī, kar pomeni srečen, ugoden.<ref>{{cite book |last1=Golden |first1=Peter |title=Central Asia in World History |date= 2011 |publisher=Oxford University Press |location=Oxford |isbn=978-0199793174 |pages=37–38 |url=https://books.google.com/books?id=PtT5p-6V5FcC&pg=PA37}}</ref> === Jantuo=== Etimologija imena Jantuo (延陀) je predmet številnih razprav. Zahodni orientalisti so ga najprej identificirali s Tarduš, drugim delom imena kratkotrajnega kaganata Šuejantuo. Etnonim je torej mogoče rekonstruirati kot Sir-Tarduš.<ref>Theobald, Ulrich. (2013) [http://www.chinaknowledge.de/History/Altera/syrtardush.html "Xueyantuo 薛延陀, Syr Tarduš"] for [http://www.chinaknowledge.de/ ChinaKnowledge.de – An Encyclopaedia on Chinese History, Literature and Art]</ref> Kitajski znanstveniki v Tolišu in Tardušu vidijo imena političnih organizacij ali okrožij.<ref>{{cite journal |journal=Archivum Eurasiae Medii Aevi|title=The Research on the Identification Between Tiele (鐵勒) and the Oghuric Tribes |author=Cheng Fangyi |pages= 83–84|url=https://www.academia.edu/4314856 }}</ref> Etnonim se tolmači tudi na več drugih načinov. ==Zgodovina== [[Slika:Epitaph cover, Zanabazar Museum, Ulaanbaatar, Mongolia.jpg|thumb|Epitaf Pugu Jituja, voditelja ljudstva Šuejantuo, ki je umrl leta 678]] [[Slika:Zanabazar Museum Tomb soldiers.jpg|thumb|Figurice konjenikov iz grobnice Pugu Jituja, voditelja Šuejantuojev]] [[Slika:Shoroon Dov artifacts, female and male attendants, Central Asian (possibly Sogdian) figurines (Zanabazar Museum).jpg|thumb|Keramični kipci iz Šoroon Dov kurgana, grobnice Pugu Jituja]] [[Slika:Shoroon_Bumbagar_tomb_mural,_7th_century_CE,_Mongolia.jpg|thumb|Freska iz grobnice [[Šoroon Bumbagar (grobnica)|Šoroon Bumbagar]]]] Šue in Jantuo sta bili sprva ločeni plemeni. ''[[Tongdian]]'', napisan med letoma 766 in 801, navaja: : ''"Šuejantuo je pleme, ki se je odcepilo od Tjelejev. V času [[Murong Džun]]a, cesarja [[Zgodnji Jan|Zgodnjega Jana]], se je Šjungnu Šanju s svojim plemenom, ki je štelo 35.000 ljudi, predal Zgodnjemu Janu. Jantuoji so verjetno njihovi potomci. S plemenom Šue [Jantuo] živijo v pomešani družbi. Od tod tudi ime Šuejantuo. Priimek kaganskega klana je Jilitu. Šuejantuoji so bili več generacij močan narod."''<ref>Du You. Tongdian. [https://zh.wikisource.org/zh/%E9%80%9A%E5%85%B8/%E5%8D%B7199#%E9%90%B5%E5%8B%92 Vol. 199]. "薛延陀，鐵勒之別部也，前燕慕容俊時，匈奴單于賀剌頭率部三萬五千來降，延陀蓋其後。與薛部雜居，因號薛延陀。可汗姓壹利吐氏，代為強族"</ref> Vladarji Šuejantuojev so trdili, da so se prvotno imenovali Šue (薛/偰) in da se je ime plemena spremenilo v Šuejantuo, potem ko so Šueji premagali Jantuoje in jih združili s svojim plemenom.<ref name=THY96>[http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/t10.htm ''Tang Huiyao'', vol. 96] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20071011093545/http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/t10.htm |date=October 11, 2007 }}</ref><ref>Jiu Tangshu, [https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%88%8A%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7199%E4%B8%8B vol. 199. Lower Part]</ref> Po [[Idi kagan]]u so Šuejantuoji ustanovili kratkotrajni kaganat pod vodstvom [[Jinču kagan]]a, njegovega sina [[Duomi kagan]]a in nečaka [[Jitevuši kagan]]a, ki se je sčasoma predal dinastiji Tang. Leta 605 je Šuejantuoje napadel [[Zahodni turški kaganat]] pod vodstvom [[Hešana kagan]]a. Posledično so Šuejantuoji zapustili Zahodni turški kaganat in ustanovili lasten kaganat pod vodstvom [[Jagmurčin Baga kagan]]a iz plemena Čibi in obdržali nadzor in dohodek od [[Turpan|turpan]]skega dela [[Svilna pot|svilne poti]]. Kasneje je bil šujantuojski poglavar Išbara postavljen za nižjega "kagana sedmih plemen". Leta 610 se je [[Šikui kagan]] (vladal 610–617) povzpel na zahodnoturški prestol. Naslednji zahodni turški vladar [[Tong jabgu kagan]] (vladal 618–628) je priključil vseh sedem plemen konfederacije Tjele pod vodstvom Šuejantuojev, vključno z Ujguri, Bajirkuji, Adizi, Tongraji, Buguji in Barsili. Leta 627 so Šuekantuoji vdrli na ozemlje [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnega turškega kaganata]], premagali njegovo vojsko pod poveljstvom [[Jukuk šad]]a, sina vladajočega [[Ilig kagan]]a, in se naselil v dolini reke Tola v severni [[Mongolija|Mongoliji]]. Po zmagi je se ujgurski voditelj Jaoluoge Pusa osamosvojil in se odcepil od plemenske zveze. Leta 629 pa se je Šuejantuo Jinan erkin razglasil za [[Inču kagan]]a novega Šuejantuojskega kaganata. Dinastija Tang je novi kaganat hitro prepoznala kot protiutež Vzhodnemu turškemu kaganatu.<ref>Zuev Yu.A. "Xueyantuo Khaganate and Kimeks. ([A Contribution] to Turkic ethnogeography of Central Asia in the middle of 7th century)" in ''Shygys'', Oriental Studies Institute, Almaty (2004), str. 1-14, 1-15</ref> Povišanje Jinana na kaganski prestol je bila izvedena s podporo dvora dinastije Tang, ki jo je zanimalo predvsem dokončno razkosanje turške države, ki je bila vir številnih konfliktov na njenih severnih mejah.<ref>Zuev (2004), str. 1-19</ref> Ogromen Šuejantuojski kaganat, ki se je raztezal od gorovja [[Altaj]] do puščave [[Gobi]], je v 630. letih zagotovil vojaško pomoč dinastiji Tang proti [[Tatari|Tatarom]]. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Šuejantuo]] [[Kategorija:Ustanovitve v 620. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 720. letih]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] qfnbcmiwrr7tnel8i451cx74kdkc8mn 6748612 6748564 2026-09-10T10:21:31Z Octopus 13285 /* Sklici */ Pohodi 6748612 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | image_map = Map of Xueyantuo.png | map_caption = Ozemlje Šuejantuojev okoli leta 640 | conventional_long_name = Šuejantuo | common_name = Šuejantuojski kanat | era = [[srednji vek]] | government_type = plemenska zveza | common_languages = [[stara turščina]] | capital = [[Otuken]] | year_start = 628 | year_end = 723 (?–723 pod [[Drugi turški kaganat|Drugim turškim kaganatom]]) | religion = [[tengrizem]] | demonym = | p1 = Prvi turški kaganat | p2 = Vzhodni turški kaganat | p3 = | p4 = | p5 = | s1 = Dinastija Tang | s2 = Drugi turški kaganat | s3 = | s4 = | s5 = }} {{Infobox Chinese | title = Šuejantuo | c = 薛延陀 | p = Xuēyántuó | w = Hsüeh¹-yen²-tʻo² | mi = /ɕɥɛ⁵⁵ jɛn³⁵ tʰwɔ³⁵/ | mc = /siᴇt̚ jiᴇn dɑ/ }} '''Šuejantuoji''' ali '''Sir Tarduši''' so bili starodavno [[Turška ljudstva|turško ljudstvo]] iz plemenske zveze [[Tjeleji|Tjelejev]]<ref>Wei Zheng in soavtorji. ''Book of Sui'', [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%9A%8B%E6%9B%B8/%E5%8D%B784#%E9%90%B5%E5%8B%92 vol. 84] (v kitajščini)</ref> in turških kaganatov v severovzhodni [[Azija|Aziji]]. Bili so vazali [[Gokturki|Gokturkov]] in kasneje v zvezi z dinastijo [[Dinastija Tang|Tang]] nasprotniki [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnega turškega kaganata]]. ==Imena== ===Šue=== Izraz Šue (薛) se je kot Šinli (薪犁) pojavil v 110. zvezku [[Sima Čjan]]ovih [[Zapisi velikega zgodovinarja|Zapisih velikega zgodovinarja]], zatem pa nič več vse do 7. stoletja.<ref>Pulleyblank, "Central Asia and Non-Chinese Peoples of Ancient China", str. vii, 21–26.</ref><ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 370.</ref> Golden (2011) je predlagal, da staroturška oblika imena Šue (薛) – Sir, izhaja iz [[sanskrt]]ske besede Śrī, kar pomeni srečen, ugoden.<ref>{{cite book |last1=Golden |first1=Peter |title=Central Asia in World History |date= 2011 |publisher=Oxford University Press |location=Oxford |isbn=978-0199793174 |pages=37–38 |url=https://books.google.com/books?id=PtT5p-6V5FcC&pg=PA37}}</ref> === Jantuo=== Etimologija imena Jantuo (延陀) je predmet številnih razprav. Zahodni orientalisti so ga najprej identificirali s Tarduš, drugim delom imena kratkotrajnega kaganata Šuejantuo. Etnonim je torej mogoče rekonstruirati kot Sir-Tarduš.<ref>Theobald, Ulrich. (2013) [http://www.chinaknowledge.de/History/Altera/syrtardush.html "Xueyantuo 薛延陀, Syr Tarduš"] for [http://www.chinaknowledge.de/ ChinaKnowledge.de – An Encyclopaedia on Chinese History, Literature and Art]</ref> Kitajski znanstveniki v Tolišu in Tardušu vidijo imena političnih organizacij ali okrožij.<ref>{{cite journal |journal=Archivum Eurasiae Medii Aevi|title=The Research on the Identification Between Tiele (鐵勒) and the Oghuric Tribes |author=Cheng Fangyi |pages= 83–84|url=https://www.academia.edu/4314856 }}</ref> Etnonim se tolmači tudi na več drugih načinov. ==Zgodovina== [[Slika:Epitaph cover, Zanabazar Museum, Ulaanbaatar, Mongolia.jpg|thumb|Epitaf Pugu Jituja, voditelja ljudstva Šuejantuo, ki je umrl leta 678]] [[Slika:Zanabazar Museum Tomb soldiers.jpg|thumb|Figurice konjenikov iz grobnice Pugu Jituja, voditelja Šuejantuojev]] [[Slika:Shoroon Dov artifacts, female and male attendants, Central Asian (possibly Sogdian) figurines (Zanabazar Museum).jpg|thumb|Keramični kipci iz Šoroon Dov kurgana, grobnice Pugu Jituja]] [[Slika:Shoroon_Bumbagar_tomb_mural,_7th_century_CE,_Mongolia.jpg|thumb|Freska iz grobnice [[Šoroon Bumbagar (grobnica)|Šoroon Bumbagar]]]] Šue in Jantuo sta bili sprva ločeni plemeni. ''[[Tongdian]]'', napisan med letoma 766 in 801, navaja: : ''"Šuejantuo je pleme, ki se je odcepilo od Tjelejev. V času [[Murong Džun]]a, cesarja [[Zgodnji Jan|Zgodnjega Jana]], se je Šjungnu Šanju s svojim plemenom, ki je štelo 35.000 ljudi, predal Zgodnjemu Janu. Jantuoji so verjetno njihovi potomci. S plemenom Šue [Jantuo] živijo v pomešani družbi. Od tod tudi ime Šuejantuo. Priimek kaganskega klana je Jilitu. Šuejantuoji so bili več generacij močan narod."''<ref>Du You. Tongdian. [https://zh.wikisource.org/zh/%E9%80%9A%E5%85%B8/%E5%8D%B7199#%E9%90%B5%E5%8B%92 Vol. 199]. "薛延陀，鐵勒之別部也，前燕慕容俊時，匈奴單于賀剌頭率部三萬五千來降，延陀蓋其後。與薛部雜居，因號薛延陀。可汗姓壹利吐氏，代為強族"</ref> Vladarji Šuejantuojev so trdili, da so se prvotno imenovali Šue (薛/偰) in da se je ime plemena spremenilo v Šuejantuo, potem ko so Šueji premagali Jantuoje in jih združili s svojim plemenom.<ref name=THY96>[http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/t10.htm ''Tang Huiyao'', vol. 96] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20071011093545/http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/t10.htm |date=October 11, 2007 }}</ref><ref>Jiu Tangshu, [https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%88%8A%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7199%E4%B8%8B vol. 199. Lower Part]</ref> Po [[Idi kagan]]u so Šuejantuoji ustanovili kratkotrajni kaganat pod vodstvom [[Jinču kagan]]a, njegovega sina [[Duomi kagan]]a in nečaka [[Jitevuši kagan]]a, ki se je sčasoma predal dinastiji Tang. Leta 605 je Šuejantuoje napadel [[Zahodni turški kaganat]] pod vodstvom [[Hešana kagan]]a. Posledično so Šuejantuoji zapustili Zahodni turški kaganat in ustanovili lasten kaganat pod vodstvom [[Jagmurčin Baga kagan]]a iz plemena Čibi in obdržali nadzor in dohodek od [[Turpan|turpan]]skega dela [[Svilna pot|svilne poti]]. Kasneje je bil šujantuojski poglavar Išbara postavljen za nižjega "kagana sedmih plemen". Leta 610 se je [[Šikui kagan]] (vladal 610–617) povzpel na zahodnoturški prestol. Naslednji zahodni turški vladar [[Tong jabgu kagan]] (vladal 618–628) je priključil vseh sedem plemen konfederacije Tjele pod vodstvom Šuejantuojev, vključno z Ujguri, Bajirkuji, Adizi, Tongraji, Buguji in Barsili. Leta 627 so Šuekantuoji vdrli na ozemlje [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnega turškega kaganata]], premagali njegovo vojsko pod poveljstvom [[Jukuk šad]]a, sina vladajočega [[Ilig kagan]]a, in se naselil v dolini reke Tola v severni [[Mongolija|Mongoliji]]. Po zmagi je se ujgurski voditelj Jaoluoge Pusa osamosvojil in se odcepil od plemenske zveze. Leta 629 pa se je Šuejantuo Jinan erkin razglasil za [[Inču kagan]]a novega Šuejantuojskega kaganata. Dinastija Tang je novi kaganat hitro prepoznala kot protiutež Vzhodnemu turškemu kaganatu.<ref>Zuev Yu.A. "Xueyantuo Khaganate and Kimeks. ([A Contribution] to Turkic ethnogeography of Central Asia in the middle of 7th century)" in ''Shygys'', Oriental Studies Institute, Almaty (2004), str. 1-14, 1-15</ref> Povišanje Jinana na kaganski prestol je bila izvedena s podporo dvora dinastije Tang, ki jo je zanimalo predvsem dokončno razkosanje turške države, ki je bila vir številnih konfliktov na njenih severnih mejah.<ref>Zuev (2004), str. 1-19</ref> Ogromen Šuejantuojski kaganat, ki se je raztezal od gorovja [[Altaj]] do puščave [[Gobi]], je v 630. letih zagotovil vojaško pomoč dinastiji Tang proti [[Tatari|Tatarom]]. ===Pohod cesarja Tajdzonga proti Vzhodnemu turškemu kaganatu=== 27. marca 630 se je Šuejantuo povezal z dinastijo Tang in skupaj z njo v gorovju Jin premagal Vzhodni turški kaganat. [[Ilig kagan]] je pobegnil, a ga je njegov podrejeni kagan 2. maja izročil Tangu.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 362, 388–389, 430.</ref><ref>Bo Yang, "Zizhi Tongjian", str. 11,651–11,654 (Vol. 46).</ref> Potem ko je Tang premagal vzhodne Gokturke, je Šuejantuo dejansko prevzel oblast nad ozemljem vzhodnih Gokturkov. Včasih je bil porejen dinastiji Tang, včasih pa se je vojskoval z njo in kasnejšim [[Čelebi kan|Čelebi kanom]], ki ga je podpirala dinastija Tang. Leta 632 so Šuejantuo odbil vojsko kagana [[Si jabgu kagan]]a iz [[Zahodni turški kaganat|Zahodnega turškega kaganata]] in nato podjarmil [[Karluki|Karluke]] iz porečja Ulungurja in Irtiša in nato še [[Jenisejski Kirgizi|Jenisejske Kirgize]]. Leta 634 je z oblasti izrinil Dubu kagana, enega od svojih tekmecev, ki je vladal večjemu delu vzhodne polovice Zahodnega turškega kaganata. Dubu kagan je pobegnil v dinastijo Tang.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 414–415.</ref> Sledilo je obdobje prijateljskih odnosov z dinastijo Tang, ki je trajalo do leta 639, ko so Gokturki pod vodstvom Ašine Džješešuaja, ki ga je cesar Tanga zaničeval, načrtovali napad na prestolnico Tanga. Džješešuaj se je povezal s svojim nečakom Ašina Heluohujem in ga 19. maja izbral za vodjo napada. Napad ni uspel in več kot 40 upornikov je bilo usmrčenih. Heluohuju so prizanesli in ga izgnali na skrajni jug cesarstva.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 438–439.</ref><ref>Bo Yang, "Zizhi Tongjian", str. 11,784–11,785 (Vol. 46).</ref> Po tem incidentu je bil 13. avgusta izdan odlok, s katerim so bili vsi Gokturki severno od reke Ordos deportirani. Vzhodni turški kaganat je postal zaporno ozemlje dinastije Tang, ki naj bi odvračalo Šuejantuoje od ozemeljskih zahtev na zahodu. Gokturško plemstvo je za svojega vladarja izbralo Čelebi kana. Zarota je propadla, saj Čelebi kan ni uspel zbrati svojega ljudstva, ker je veliko njegovih plemen do leta 644 po vrsti neuspešnih vdorov Šuenajtuojev, ki jih je podpirala dinastija Tang, pobegnilo na jug. Porazi vojsk dinastije Tang so povzročili, da so njihovi zavezniki izgubili zaupanje vanjo. Kriza se je naslednje leto še poglobila, ko je znotraj klana prišlo do državnega udara. ===Tajdzongov pohod proti Šuejantuoju=== 1. avgusta 646 so Šuejantuo premagali Ujguri in dinastija Tang. Šuejantuojskega kagana [[Duomi kagan|Duomija]] so Ujguri ubili. Armada Tanga pod poveljstvom generala Li Daodzonga, kneza Džjengšija, je dokončno strla vojsko Šuejantuojev. Zadnji kagan Šuejantuoja, [[Jutevuši kagan]], se je predal.<ref>Bo Yang, ''Outlines of the History of the Chinese'' (中國人史綱), vol. 2, str. 512.</ref> Zadnji ostanki Šuejantuojev so bili uničeni dve leti pozneje, 15. septembra 648.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 416–430, 463.</ref><ref>Bo Yang, "Zizhi Tongjian", str. 11, 786 ,788, 945, 990 (Vol. 47).</ref> Klan Sir se je kasneje ponovno pojavil kot Alti Sir - Šest plemen Sirov, podložnik vladarja [[Bilge kagan]]a iz [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]].<ref>[https://bitig.kz/?lang=e&mod=1&tid=1&oid=16&m=1 Bilge Khagan inscription], line 1 at [https://bitig.kz/?lang=e Türik Bitig] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210429101915/https://bitig.kz/?lang=e |date=2021-04-29 }}</ref><ref>Ergin, Muharrem (1980). ''Orhun Abideleri'' (in Turkish). İstanbul: Boğaziçi Yayınları. str. 33, 52</ref> Ena od spornih domnev pravi, da so bili Šest plemen Sirov predhodniki [[Kipčaki|Kipčakov]].<ref>Klyashtorny, Sergey (2005). "The Polovcian Problems (II): Qipčaqs, Comans, and Polovcians". ''Acta Orientalia Academiae Scientiarum Hungaricae''. 58 (3): 243</ref> Razmerje Šuejantuojev kasnejšimi Turki [[Šatuoji]] je sporno. Epitaf vodje Šatuojev [[Li Kejong]]a navaja, da je bil prednik njegovega klana ''"Jidu, gospodar dežele Šuejantuo, neprekosljiv general"''. Kitajski kronisti so sledili izvoru Šatuojev do poglavarja [[Tjeleji|Tjelejev]] z imenom *Bajar<ref>Xue Juzheng. ''Old History of the Five Dynasties'', vol. 25</ref> ~ *Bajirku<ref>Ouyang Xiu. ''Historical Records of the Five Dynasties/Xin Wudaishi'', vol. 4</ref> ali do zahodnoturških Čujuev, ki se pogosto identificirajo s [[Čigili]].<ref>Ouyang Xiu. ''Xin Wudaishi'', vol. 4</ref><ref>{{cite journal|first=Christopher P.|last= Atwood|title=The Notion of Tribe in Medieval China: Ouyang Xiu and the Shatup Dynastic Myth|journal= Miscellanea Asiatica|year= 2010|issue= 16|url= https://repository.upenn.edu/ealc/16/|pages= 600–604}}</ref><ref>{{cite journal|last= Barenghi|first= Maddalena|title= Representations of Descent: Origin and Migration Stories of the Ninth- and Tenth-century Turkic Shatuo|journal= Asia Major|year= 2019|series= 3d|volume= 32|issue= 1|pages= 62–63|url= https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|archive-date= 2022-02-14 |access-date= 2020-05-13 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220214000102/http://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|url-status= dead}}</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Šuejantuo]] [[Kategorija:Ustanovitve v 620. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 720. letih]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] or26du3qf8wy93udyo5z5gnnvb00dq6 6 608452 6748341 6748132 2026-09-09T12:18:37Z Janezdrilc 3152 dodal [[Kategorija:Igor Evgen Bergant]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748341 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = Logotip oddaje Debate z Bergantom | Vir = https://www.rtvslo.si/tv/oddaja/oddaja/173252063 | Datum = 25. januar 2026 | Kraj = | Avtor = RTV Slovenija | Dovoljenje = poštena uporaba | Druge različice = }} == Licenca == {{logo}} [[Kategorija:Igor Evgen Bergant]] ed2ddbpywvh61tayhyc1nhkaynmteu2 0 608460 6748482 6748312 2026-09-09T19:59:04Z Sporti 5955 /* vrh */ pp 6748482 wikitext text/x-wiki {{Infobox film | name = Fantasy | image = | caption = | director = [[Kukla]] | writer = [[Kukla]] | producer = {{Plainlist| * [[Lija Pogačnik]] * [[Barbara Daljavec]] * [[Vlado Bulajić]] }} | starring = {{Plainlist| * [[Sarah Al Saleh]] * [[Alina Juhart]] * [[Mina Milovanović]] * [[Mia Skrbinac]] }} | music = [[Relja Ćupić]] | cinematography = [[Lazar Bogdanović]] | editing = [[Lukas Miheljak]] | studio = {{Plainlist| * [[December (studio)|December]] * [[Krug Film]] }} | runtime = 98 minut | distributor = [[Gustav film]] | released = {{film date|2025|8|8|df=y|[[Mednarodni filmski festival Locarno|Locarno]]}} | country = {{Plainlist| * Slovenija * Severna Makedonija }} | language = {{Plainlist| * slovenščina * albanščina * srbščina * bosanščina * makedonščina }} | gross = }} '''''Fantasy''''' je slovensko-makedonski [[dramski film]] iz leta 2025, ki ga je režirala in zanj napisala scenarij [[Kukla]] v svojem režijskem prvencu.<ref>{{Cite web|url=https://www.locarnofestival.ch/festival/program/film.html?fid=c72b46c2-087d-4d9b-9b96-33f417cd4a90&l=en&eid= |title= Fantasy|date=8 July 2025|access-date=22 July 2025|website= [[Mednarodni filmski festival Locarno]]|language=en}}</ref> V glavnih vlogah nastopajo [[Sarah Al Saleh]], [[Alina Juhart]] in [[Mina Milovanović]] kot prijateljice, ki raziskujejo kompleksnost spola, poželenja in samoodkrivanja ob srečanju s [[Transseksualec|transseksualko]] Fantasy. Zgodba temelji na temi in likih Kuklinega kratkega filma ''Sestre'' iz leta 2020.<ref>{{Cite web|url=https://sfcfilmguide.si/2023/fiction-documentary/fantasy-2023/ |title= Fantasy|access-date=22 July 2025|website= [[Slovenski filmski center]] |language=en}}</ref><ref name="fan:hr">{{Cite web|url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/fantasy-film-clip-locarno-kukla-transgender-woman-tomboys-1236332081/ |title=Kukla's 'Fantasy' Invites Women to “See Themselves Through Their Own Lens” (Exclusive Locarno Clip) |author=Georg Szalai |website= [[The Hollywood Reporter]] |date=4 August 2025 |access-date= 4 August 2025|language=en}}</ref> Premierno je bil prikazan na [[Mednarodni filmski festival Locarno|Mednarodnem filmskem festivalu Locarno]] v sekciji filmarjev sedanjosti 8. avgusta 2025, kjer se je potegoval za [[zlati leopard|zlatega leoparda]].<ref name="lineup:sd">{{cite web|url=https://www.screendaily.com/news/locarno-unveils-2025-line-up-including-premiere-of-radu-judes-dracula/5206788.article |author=Mona Tabbara |date=8 July 2025 |title=Locarno unveils 2025 line-up including premieres of Radu Jude's 'Dracula', Kamal Aljafari's 'With Hasan In Gaza'|access-date=22 July 2025 |website=[[ScreenDaily]] |language=en}}</ref> Izbran je bil za [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film|slovenskega kandidata za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film]] na [[99. podelitev oskarjev|99. podelitvi oskarjev]].<ref>{{navedi novice |title=Slovenski kandidat za mednarodnega oskarja bo Fantasy |work=MMC RTV-SLO |date=2026-09-08 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/slovenski-kandidat-za-mednarodnega-oskarja-bo-fantasy/793167 |access-date=2026-09-09}}</ref><ref>{{cite web |date=8 September 2026 |title=Slovenski kandidat za nagrado OSKAR je film Fantasy režiserke Katarine Bogdanović – Kukle. |url=https://zdsfu.si/slovenski-kandidat-za-nagrado-oskar-je-film-fantasy-reziserke-katarine-bogdanovic-kukle/ |access-date=8 September 2026 |publisher=[[Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev]]}}</ref> == Vloge == * [[Sarah Al Saleh]] kot Mihrije * [[Alina Juhart]] kot Fantasy * [[Mina Milovanović]] kot Sina * [[Mia Skrbinac]] kot Jasna == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * {{FilmLinks}} * {{BSF|fantasy-2023}} {{film-stub}} [[Kategorija:Režijski prvenci]] [[Kategorija:Slovenski dramski filmi]] [[Kategorija:Makedonski filmi]] [[Kategorija:Filmi o spolnosti]] [[Kategorija:Filmi o LGBT]] 83lpzjoe70dm0tmdpa96pveiatve9oy 0 608461 6748557 6748316 2026-09-10T06:12:04Z Octopus 13285 uvod 6748557 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | image = Zhenzhu Khan's name in stone base.png | caption = Kamnit podstavek v Džaolingu z vklesanim vladarskim imenom Jinču kagana | succession = [[Šuejantuoji|Kagan Šuejantuoja]] | reign = 628–645 | predecessor = [[Idi kagan]] | successor = [[Duomi kagan]] | birth_name = JIši Jinan (乙失夷男) | death_date = {{death date|645|10|21|df=yes}} | issue = Jemang <br> [[Duomi kagan]] | regnal_name = {{Lang-zh|c=真珠毗伽可汗|p=Zhēnzhū Píjiā Kèhán}} <br> {{Langx|otk|𐰘𐰃𐰨𐰇 𐰋𐰃𐰠𐰏𐰀 𐰴𐰍𐰣|lit=Pearl Wise Khan|translit=Yinčü Bilge Qaɣan}}). }} '''Jinču (Inčor) bilge kagan''' je bil prvi vladar [[Šuejantuoji|Šuejantuojskega]] kaganata, ki je vladal je od leta 628 do 645, * ni znano, † [[21. oktober]] [[645]]. ==Biografija== Izhajal je iz družine išbarjev (vladarjev) Šuejantuoja. Bil je vnuk [[Idi kagan]]a, o njegovih starših pa ni nobenih zapisov. Ob rojstvu se je imenoval Inan. Okoli leta 615 je po smrti starega očeta nasledil oblast nad Šuejantuoji. Sodeloval je v vojnah proti [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnemu turškemu kaganatu]]. Okoli leta 627 je podprl Teleje, Hujhu-Ujgure in Bakirkoje, ki so se uprli Vzhodnemu turškemu kaganatu. Z združenemi močmi so v štirih bitkah premagali vojsko Ilig kagana. Zmage so bile verjetno usklajene s Tong jabgu kaganom iz Zahodnega turškega kaganata in dinastijo Tang. Leta 628 so se plemena Dulujev začela upirati [[Tong jabgu kagan]]u, čigar moč je slabela. Inan je izkoristil priložnost in se razglasil za Jinču kagana. Njegov položaj je kmalu priznal cesar [[Li Šimin]] iz dinastije [[dinastija Tang|Tang]], on pa je v zameno priznal cesarjevo nadoblast. Hitro je vzpostavil oblast nad sosednjimi plemeni. Jeseni 629 je poslal odposlanstvo s tributom cesarju dinastije Tang in naslednje leto z dinastijo Tang razdelil Vzhodni turški kaganat. Leta 632 je premagal zahodnoturškega [[Si jabgu kagan]]a in leta 634 odbil napad Turkov pod vodstvom Ašina Šerja, ki je po porazu pobegnil v Gaočan. Leta 638 je imel Jinču kagan po lastnih poročilih vojsko 200.000 vojakov. Za učinkovitejše upravljanje je državo razdelil na severni in južni del ter na čelo teh upravnih in vojaških enot postavil svoje sinove. Povečanje moči njegovega kaganata je povzročilo zaskrbljenost v vladi Tanga, ki je začela spletkariti med kaganovimi sinovi. Leta 639 je cesar dinastije Tang imenoval [[Imiš Silibi kagan]]a za vladarja vzhodnih Turkov in Jinču kaganu ukazal, naj z njim vzdržuje mir. Leta 641 je Jinču kagan, ki se je bal krepitve vzhodnih Turkov, kljub temu poslal svojega sina Daduja proti Imiš Silibi kaganu, ga porazil in prisilil na umik na [[Kitajski zid]]. Decembra 641 je vojska dinastije Tang pod vodstvom Li Šimina odkorakala proti Daduju in ga v začetku leta 642 dokončno porazila. Sprtima stranema je kmalu uspelo skleniti mir. Jinču kagan je poskušal izkoristiti nastalo stanje in se dogovoriti za poroko z nevesto iz vladajoče dinastije Tang in ji obljubil bogato doto. Poglavar Kibijev Geli, kaganov ujetnik in podložnik dinastije Tang, se je strinjal s poroko svoje hčerke Šišing z Jinču kaganom, vendar se je kasneje po svojih najboljših močeh trudil odložiti izpolnitev obljube. Kagan je v odgovor znova začel napadati vzhodne Turke, ki so do leta 644 opustili svoje nomadsko življenje in se preselili na posesti dinastije Tang. ==Smrt in nasledstvo== Jinču kagan je v svojih zadnjih letih poskušal odbiti napad cesarja Tanga, ki je bil nezadovoljen s krepitvijo kaganata. Umrl je 21. oktobra 645. Cesar [[Tajdzong]] je kljub trenjem med državama priredil veliko žalno slovesnost za Jinču kagana. Pokojni kagan naj bi s soglasjem dinastije Tang za tolis šada, vladarja vzhodnega dela kaganata, imenoval svojega najstarejšega sina Jemanga, sina konkubine. Za vladarja Šuejantuojev v zahodnem delu kaganata naj bi imenoval Badžuoja, sina z zakonito ženo. Jemang je veljal za nasilno in moteno osebo s slabimi odnose z Badžuojem. Oba izbranca sta se udeležila očetovega pogreba, po pogrebu pa je Jemang v strahu za življenje na hitro odšel. Badžuo ga je zasledoval in ubil in zasedel prestol kot [[Duomi kagan]]. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Umrli leta 645]] [[Kategorija:Vladarji v 7. stoletju]] [[Kategorija:Šuejantuo]] h9o3cuwkszrkqcywps5zoaeyu5qf88f 6748560 6748557 2026-09-10T06:32:27Z Octopus 13285 viri 6748560 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | image = Zhenzhu Khan's name in stone base.png | caption = Kamnit podstavek v Džaolingu z vklesanim vladarskim imenom Jinču kagana | succession = [[Šuejantuoji|Kagan Šuejantuoja]] | reign = 628–645 | predecessor = [[Idi kagan]] | successor = [[Duomi kagan]] | birth_name = JIši Jinan (乙失夷男) | death_date = {{death date|645|10|21|df=yes}} | issue = Jemang <br> [[Duomi kagan]] | regnal_name = {{Lang-zh|c=真珠毗伽可汗|p=Zhēnzhū Píjiā Kèhán}} <br> {{Langx|otk|𐰘𐰃𐰨𐰇 𐰋𐰃𐰠𐰏𐰀 𐰴𐰍𐰣|lit=Pearl Wise Khan|translit=Yinčü Bilge Qaɣan}}). }} '''Jinču (Inčor) bilge kagan''' je bil prvi vladar [[Šuejantuoji|Šuejantuojskega]] kaganata, ki je vladal je od leta 628 do 645, * ni znano, † [[21. oktober]] [[645]]. ==Biografija== Izhajal je iz družine išbarjev (vladarjev) Šuejantuoja. Bil je vnuk [[Idi kagan]]a, o njegovih starših pa ni nobenih zapisov. Ob rojstvu se je imenoval Inan. Okoli leta 615 je po smrti starega očeta nasledil oblast nad Šuejantuoji. Sodeloval je v vojnah proti [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnemu turškemu kaganatu]]. Okoli leta 627 je podprl Teleje, Hujhu-Ujgure in Bakirkoje, ki so se uprli Vzhodnemu turškemu kaganatu. Z združenemi močmi so v štirih bitkah premagali vojsko Ilig kagana. Zmage so bile verjetno usklajene s Tong jabgu kaganom iz Zahodnega turškega kaganata in dinastijo Tang. Leta 628 so se plemena Dulujev začela upirati [[Tong jabgu kagan]]u, čigar moč je slabela. Inan je izkoristil priložnost in se razglasil za Jinču kagana. Njegov položaj je kmalu priznal cesar [[Li Šimin]] iz dinastije [[dinastija Tang|Tang]], on pa je v zameno priznal cesarjevo nadoblast. Hitro je vzpostavil oblast nad sosednjimi plemeni. Jeseni 629 je poslal odposlanstvo s tributom cesarju dinastije Tang in naslednje leto z dinastijo Tang razdelil Vzhodni turški kaganat. Leta 632 je premagal zahodnoturškega [[Si jabgu kagan]]a in leta 634 odbil napad Turkov pod vodstvom Ašina Šerja, ki je po porazu pobegnil v Gaočan. Leta 638 je imel Jinču kagan po lastnih poročilih vojsko 200.000 vojakov. Za učinkovitejše upravljanje je državo razdelil na severni in južni del ter na čelo teh upravnih in vojaških enot postavil svoje sinove. Povečanje moči njegovega kaganata je povzročilo zaskrbljenost v vladi Tanga, ki je začela spletkariti med kaganovimi sinovi. Leta 639 je cesar dinastije Tang imenoval [[Imiš Silibi kagan]]a za vladarja vzhodnih Turkov in Jinču kaganu ukazal, naj z njim vzdržuje mir. Leta 641 je Jinču kagan, ki se je bal krepitve vzhodnih Turkov, kljub temu poslal svojega sina Daduja proti Imiš Silibi kaganu, ga porazil in prisilil na umik na [[Kitajski zid]]. Decembra 641 je vojska dinastije Tang pod vodstvom Li Šimina odkorakala proti Daduju in ga v začetku leta 642 dokončno porazila. Sprtima stranema je kmalu uspelo skleniti mir. Jinču kagan je poskušal izkoristiti nastalo stanje in se dogovoriti za poroko z nevesto iz vladajoče dinastije Tang in ji obljubil bogato doto. Poglavar Kibijev Geli, kaganov ujetnik in podložnik dinastije Tang, se je strinjal s poroko svoje hčerke Šišing z Jinču kaganom, vendar se je kasneje po svojih najboljših močeh trudil odložiti izpolnitev obljube. Kagan je v odgovor znova začel napadati vzhodne Turke, ki so do leta 644 opustili svoje nomadsko življenje in se preselili na posesti dinastije Tang. ==Smrt in nasledstvo== Jinču kagan je v svojih zadnjih letih poskušal odbiti napad cesarja Tanga, ki je bil nezadovoljen s krepitvijo kaganata. Umrl je 21. oktobra 645. Cesar [[Tajdzong]] je kljub trenjem med državama priredil veliko žalno slovesnost za Jinču kagana. Pokojni kagan naj bi s soglasjem dinastije Tang za tolis šada, vladarja vzhodnega dela kaganata, imenoval svojega najstarejšega sina Jemanga, sina konkubine. Za vladarja Šuejantuojev v zahodnem delu kaganata naj bi imenoval Badžuoja, sina z zakonito ženo. Jemang je veljal za nasilno in moteno osebo s slabimi odnose z Badžuojem. Oba izbranca sta se udeležila očetovega pogreba, po pogrebu pa je Jemang v strahu za življenje na hitro odšel. Badžuo ga je zasledoval in ubil in zasedel prestol kot [[Duomi kagan]]. ==Viri== {{refbegin| 2}} * {{Cite book |last=Yuan |first=Hong |title=From the Khitans to the Jurchens & Mongols: A History of Barbarians in Triangle Wars & Quartet Conflicts |publisher=iUniverse |year=2022 |isbn=9781663242587}} *{{Cite book |last=Hung |first=Hing Ming |url=https://books.google.com/books?id=85PBevGxB8wC |title=Li Shi Min, Founding the Tang Dynasty: The Strategies that Made China the Greatest Empire in Asia |date=2013 |publisher=Algora Publishing |isbn=978-0-87586-980-3 |pages= |language=en}} * Duan Lianqin (1988a). Xueyantuo During the Period of Sui and Tang. Xi'an: Sanqin Press. ISBN 7-80546-024-8. * Gabain, A. Von, Eski Türkçenin Grameri, Çeviren: Mehmet Akalın. -5. baskı- Ankara: Türk Dil Kurumu Yayınları, 2007 {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Umrli leta 645]] [[Kategorija:Vladarji v 7. stoletju]] [[Kategorija:Šuejantuo]] 1xq3z6d4wq8pevuzmjxpsql3w75v6q9 6748561 6748560 2026-09-10T06:40:14Z Octopus 13285 /* Viri */ vladanje 6748561 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | image = Zhenzhu Khan's name in stone base.png | caption = Kamnit podstavek v Džaolingu z vklesanim vladarskim imenom Jinču kagana | succession = [[Šuejantuoji|Kagan Šuejantuoja]] | reign = 628–645 | predecessor = [[Idi kagan]] | successor = [[Duomi kagan]] | birth_name = JIši Jinan (乙失夷男) | death_date = {{death date|645|10|21|df=yes}} | issue = Jemang <br> [[Duomi kagan]] | regnal_name = {{Lang-zh|c=真珠毗伽可汗|p=Zhēnzhū Píjiā Kèhán}} <br> {{Langx|otk|𐰘𐰃𐰨𐰇 𐰋𐰃𐰠𐰏𐰀 𐰴𐰍𐰣|lit=Pearl Wise Khan|translit=Yinčü Bilge Qaɣan}}). }} '''Jinču (Inčor) bilge kagan''' je bil prvi vladar [[Šuejantuoji|Šuejantuojskega]] kaganata, ki je vladal je od leta 628 do 645, * ni znano, † [[21. oktober]] [[645]]. ==Biografija== Izhajal je iz družine išbarjev (vladarjev) Šuejantuoja. Bil je vnuk [[Idi kagan]]a, o njegovih starših pa ni nobenih zapisov. Ob rojstvu se je imenoval Inan. Okoli leta 615 je po smrti starega očeta nasledil oblast nad Šuejantuoji. Sodeloval je v vojnah proti [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnemu turškemu kaganatu]]. Okoli leta 627 je podprl Teleje, Hujhu-Ujgure in Bakirkoje, ki so se uprli Vzhodnemu turškemu kaganatu. Z združenemi močmi so v štirih bitkah premagali vojsko Ilig kagana. Zmage so bile verjetno usklajene s Tong jabgu kaganom iz Zahodnega turškega kaganata in dinastijo Tang. Leta 628 so se plemena Dulujev začela upirati [[Tong jabgu kagan]]u, čigar moč je slabela. Inan je izkoristil priložnost in se razglasil za Jinču kagana. Njegov položaj je kmalu priznal cesar [[Li Šimin]] iz dinastije [[dinastija Tang|Tang]], on pa je v zameno priznal cesarjevo nadoblast. Hitro je vzpostavil oblast nad sosednjimi plemeni. Jeseni 629 je poslal odposlanstvo s tributom cesarju dinastije Tang in naslednje leto z dinastijo Tang razdelil Vzhodni turški kaganat. Leta 632 je premagal zahodnoturškega [[Si jabgu kagan]]a in leta 634 odbil napad Turkov pod vodstvom Ašina Šerja, ki je po porazu pobegnil v Gaočan. Leta 638 je imel Jinču kagan po lastnih poročilih vojsko 200.000 vojakov. Za učinkovitejše upravljanje je državo razdelil na severni in južni del ter na čelo teh upravnih in vojaških enot postavil svoje sinove. Povečanje moči njegovega kaganata je povzročilo zaskrbljenost v vladi Tanga, ki je začela spletkariti med kaganovimi sinovi. Leta 639 je cesar dinastije Tang imenoval [[Imiš Silibi kagan]]a za vladarja vzhodnih Turkov in Jinču kaganu ukazal, naj z njim vzdržuje mir. Leta 641 je Jinču kagan, ki se je bal krepitve vzhodnih Turkov, kljub temu poslal svojega sina Daduja proti Imiš Silibi kaganu, ga porazil in prisilil na umik na [[Kitajski zid]]. Decembra 641 je vojska dinastije Tang pod vodstvom Li Šimina odkorakala proti Daduju in ga v začetku leta 642 dokončno porazila. Sprtima stranema je kmalu uspelo skleniti mir. Jinču kagan je poskušal izkoristiti nastalo stanje in se dogovoriti za poroko z nevesto iz vladajoče dinastije Tang in ji obljubil bogato doto. Poglavar Kibijev Geli, kaganov ujetnik in podložnik dinastije Tang, se je strinjal s poroko svoje hčerke Šišing z Jinču kaganom, vendar se je kasneje po svojih najboljših močeh trudil odložiti izpolnitev obljube. Kagan je v odgovor znova začel napadati vzhodne Turke, ki so do leta 644 opustili svoje nomadsko življenje in se preselili na posesti dinastije Tang. ==Smrt in nasledstvo== Jinču kagan je v svojih zadnjih letih poskušal odbiti napad cesarja Tanga, ki je bil nezadovoljen s krepitvijo kaganata. Umrl je 21. oktobra 645. Cesar [[Tajdzong]] je kljub trenjem med državama priredil veliko žalno slovesnost za Jinču kagana. Pokojni kagan naj bi s soglasjem dinastije Tang za tolis šada, vladarja vzhodnega dela kaganata, imenoval svojega najstarejšega sina Jemanga, sina konkubine. Za vladarja Šuejantuojev v zahodnem delu kaganata naj bi imenoval Badžuoja, sina z zakonito ženo. Jemang je veljal za nasilno in moteno osebo s slabimi odnose z Badžuojem. Oba izbranca sta se udeležila očetovega pogreba, po pogrebu pa je Jemang v strahu za življenje na hitro odšel. Badžuo ga je zasledoval in ubil in zasedel prestol kot [[Duomi kagan]]. ==Viri== {{refbegin| 2}} * {{Cite book |last=Yuan |first=Hong |title=From the Khitans to the Jurchens & Mongols: A History of Barbarians in Triangle Wars & Quartet Conflicts |publisher=iUniverse |year=2022 |isbn=9781663242587}} *{{Cite book |last=Hung |first=Hing Ming |url=https://books.google.com/books?id=85PBevGxB8wC |title=Li Shi Min, Founding the Tang Dynasty: The Strategies that Made China the Greatest Empire in Asia |date=2013 |publisher=Algora Publishing |isbn=978-0-87586-980-3 |pages= |language=en}} * Duan Lianqin (1988a). ''Xueyantuo During the Period of Sui and Tang''. Xi'an: Sanqin Press. ISBN 7-80546-024-8. * Gabain, A. Von. ''Eski Türkçenin Grameri, Çeviren: Mehmet Akalın''. -5. baskı- Ankara: Türk Dil Kurumu Yayınları, 2007 {{refend}} {{s-start}} {{s-hou|Klan Šuejantuo||ni znano| 21. oktober|645}} {{s-reg}} {{s-bef|before= [[Idi kagan]]}} {{s-ttl|title=[[Kagan]] [[Šuejantuoji|Šuejantuoja]]|years=628–645}} {{s-aft|after=[[Duomi kagan]]}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Umrli leta 645]] [[Kategorija:Vladarji v 7. stoletju]] [[Kategorija:Šuejantuo]] aesexyzgu84sjbj413nfsk49hxgyp4o 6 608463 6748371 2026-09-09T13:59:05Z Janezdrilc 3152 == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = [[Sostolnica Kristusa Odrešenika, Nova Gorica]] | Vir = | Datum = 8. september 2026 | Kraj = | Avtor = {{U|Janezdrilc}} | Dovoljenje = | Druge različice = }} == Licenca == === Arhitektura === {{zunanje umetniško delo|članek=Sostolnica Kristusa Odrešenika, Nova Gorica}} {{no Commons|razlog=Po 55. členu ZASP Republike Slovenije avtorsko zaščitenih del na splošno dostopnih krajih ni dovoljeno fotografirati v komercialni namen}} === Fotogr... 6748371 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = [[Sostolnica Kristusa Odrešenika, Nova Gorica]] | Vir = | Datum = 8. september 2026 | Kraj = | Avtor = {{U|Janezdrilc}} | Dovoljenje = | Druge različice = }} == Licenca == === Arhitektura === {{zunanje umetniško delo|članek=Sostolnica Kristusa Odrešenika, Nova Gorica}} {{no Commons|razlog=Po 55. členu ZASP Republike Slovenije avtorsko zaščitenih del na splošno dostopnih krajih ni dovoljeno fotografirati v komercialni namen}} === Fotografija === {{JL-lastno}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji]] [[Kategorija:Župnija Nova Gorica]] [[Kategorija:Škofija Koper]] [[Kategorija:Nova Gorica]] mnnb4wjk2pnw7csxfenb7ncn54rq941 6 608464 6748372 2026-09-09T14:02:09Z Janezdrilc 3152 == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = [[Sostolnica Kristusa Odrešenika, Nova Gorica]] | Vir = | Datum = 8. september 2026 | Kraj = | Avtor = {{U|Janezdrilc}} | Dovoljenje = | Druge različice = }} == Licenca == === Arhitektura === {{zunanje umetniško delo|članek=Sostolnica Kristusa Odrešenika, Nova Gorica}} {{no Commons|razlog=Po 55. členu ZASP Republike Slovenije avtorsko zaščitenih del na splošno dostopnih krajih ni dovoljeno fotografirati v komercialni namen}} === Fotogr... 6748372 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = [[Sostolnica Kristusa Odrešenika, Nova Gorica]] | Vir = | Datum = 8. september 2026 | Kraj = | Avtor = {{U|Janezdrilc}} | Dovoljenje = | Druge različice = }} == Licenca == === Arhitektura === {{zunanje umetniško delo|članek=Sostolnica Kristusa Odrešenika, Nova Gorica}} {{no Commons|razlog=Po 55. členu ZASP Republike Slovenije avtorsko zaščitenih del na splošno dostopnih krajih ni dovoljeno fotografirati v komercialni namen}} === Fotografija === {{JL-lastno}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji]] [[Kategorija:Župnija Nova Gorica]] [[Kategorija:Škofija Koper]] [[Kategorija:Nova Gorica]] mnnb4wjk2pnw7csxfenb7ncn54rq941 1 608465 6748380 2026-09-09T14:34:16Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6748380 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 119 608466 6748387 2026-09-09T14:52:30Z Wikibushi1 264882 Dodajanje oznak wikiprojektov z uporabo [[WP:AFCSW|AfC-submit-wizard]] 6748387 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt Ženske teme}} lpzwc7v9sjka0gdgtk5p5mto7p8tohr 3 608467 6748397 2026-09-09T15:11:54Z Yerpo 8417 Obvestilo: Vaša [[Osnutek:Hana Špičko|predložitev]] je bila odklonjena ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6748397 wikitext text/x-wiki {{Talk header}} == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: [[Osnutek:Hana Špičko|Hana Špičko]] (9. september) == <div style="border: solid 1px #FCC; background-color: #F8EEBC; padding: 0.5em 1em; color: #000; margin: 1.5em; width: 90%;"> [[File:AFC-Logo_Decline.svg|50px|left]]Članek, ki ste ga pred kratkim predlagali v pregled<!-- na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|Člankih za ustvaritev]]-->, je bil pregledan! Žal tokrat ni bil sprejet.<nowiki> </nowiki>Razlog je naslednji: {{divbox|gray|3=Sklici te predložitve ne dokazujejo, da subjekt [[Wikipedija:Odmevnost|izpolnjuje kriterije smernice o odmevnosti]]; to pomeni, da je subjekt premalokrat predstavljen (pod to ne spadajo bežne omembe) v ''objavljenih'', ''[[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivih]]'', ''[[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Sekundarni viri|sekundarnih virih]]'', ''neodvisnih'' od subjekta. Pred ponovno predložitvijo je treba v osnutek dodati dodatne sklice, ki ta merila izpolnjujejo (glejte [[Pomoč:Sklicevanje za začetnike|tehnično pomoč]]). Če ne najdete dodatnih sklicev, tema ni primerna za Wikipedijo.|}}<!-- -- --> Prosimo, preverite predložitev glede dodatnih komentarjev, ki jih je pustil pregledovalec. Vabimo vas, da uredite predložitev in odpravite pomanjkljivosti, ''po popravi'' pa članek znova predložite v pregled. {{clear}} * Če želite naprej urejati predložitev, pojdite na [[Osnutek:Hana Špičko]] in kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna. * Če svojega osnutka ne boste uredili v naslednjih 6 mesecih, se bo štel za opuščenega in [[Wikipedija:Merila za hitri izbris#S13. Opuščeni osnutki in predložitve Člankov za ustvaritev|se lahko izbriše]]. * Če potrebujete kakršno koli pomoč ali ste v zvezi s to predložitvijo naleteli na kakršne koli druge težave, lahko za pomoč vprašate na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Hana_%C5%A0pi%C4%8Dko '''Forumu za pomoč''']</span>, na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Hana_%C5%A0pi%C4%8Dko '''pregledovalčevi pogovorni strani''']</span> ali uporabite {{telegram|ime=pomoč izkušenih urejevalcev v živo|t.me/sl_wiki}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:11, 9. september 2026 (CEST)</div><!--Predloga:Odklonitev ČU--> i4ifxfqe0ag0vbohx4s8upwm0hhloiy 0 608469 6748432 2026-09-09T17:22:22Z Neka oseba 238731 ustvarjeno s prevodom strani »[[:hr:Special:Redirect/revision/7108892|Gardijska oklopno-mehanizirana brigada]]« 6748432 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota}}'''Gardna oklepno-mehanizirana brigada (GOMBR)''', je osrednja enota [[Hrvaška kopenska vojska|hrvaških kopenskih sil]] je bojno-taktična [[Vojaška organizacija|vojaška enota]] in skupaj z Gardno mehanizirano brigado temeljno bojno silo hrvaških kopenskih sil. * == Poslanstvo == Osnovno poslanstvo Gardne oklepno-mehanizirane brigade je obramba [[Suverenost|suverenosti]] in celovitosti [[Hrvaška|Republike Hrvaške]], razvoj in vzdrževanje zmogljivosti za sodelovanje v mednarodnih vojaških operacijah ter pripravljenost na pomoč civilnim institucijam v državi v primeru naravnih in tehnično-tehnoloških nesreč. Naloge Gardne oklepno-mehanizirane brigade: * Izvajanje ofenzivnih operacij * Izvajanje stabilizacijskih operacij * Izvajanje varnostnih in zaščitnih operacij * Vzpostavitev sistema poveljevanja in nadzora * Zagotavljanje trajnosti enote * Podpora civilnim ustanovam v primeru naravnih in tehnično-tehnoloških nesreč == Struktura == * Poveljstvo brigade ([[Vinkovci]]) ** Poveljniška četa (Vinkovci) ** Tankovski bataljon "Kune" ([[Đakovo]]) *** Poveljstvo *** 1. Tankovska četa *** 2. Tankovska četa *** 3. Tankovska četa *** 4. Tankovska četa *** Logistična četa ** 1. Mehanizirani bataljon "Sokolovi" ([[Našice]]) *** Poveljstvo *** 1. Mehanizirana četa *** 2. Mehanizirana četa *** 3. Mehanizirana četa *** Četa za ognjeno podporo *** Logistična četa ** 2. Mehanizirani bataljon "Puma" ([[Varaždin]]) *** Poveljstvo *** 1. Mehanizirana četa *** 2. Mehanizirana četa *** 3. Mehanizirana četa *** Četa za ognjeno podporo *** Logistična četa ** Topniško-raketni bataljon ([[Bjelovar]]) *** Poveljstvo *** Samohodna artilerijska baterija *** Raketna artilerijska baterija *** Logistični vod ** Bataljon zračne obrambe ([[Vinkovci]]) *** Poveljstvo *** 1. Samohodna topniška baterija *** 2. Samohodna topniška baterija *** Protiletalska raketna baterija kratkega dosega *** Logistični vod ** Inženirski bataljon ([[Vinkovci]]) *** Poveljstvo *** Bojna inženirska čete *** Splošna inženerska četa *** Premostitveni vod *** Logistični vod ** Vojaška obveščevalna četa ([[Vinkovci]]) ** Signalna četa ([[Vinkovci]]) == Zgodovina == [[Slika:M-84_of_the_Croatian_Army_III.jpg|sličica|400x400_pik| Tank [[M-84]] tankovskega bataljona "Kune"]] Gardska oklepno-mehanizirana brigada (GOMBR) je naslednica 3. Gardna oklepno-mehanizirana brigada (2003–2007), ki je nastala z združitvijo treh vojnih gardnih brigad hrvaške vojske: 3. Gardna brigada "Kune", 7. Gardna brigada "Puma", [[5. motorizirana gardna brigada (Hrvaška vojska)|5.]] [[5. motorizirana gardna brigada (Hrvaška vojska)|Gardna brigada "Sokoli"]] Njene enote imajo zgodovino ki sega vse do leta 1991 v [[Hrvaška osamosvojitvena vojna|Hrvaški osamosvojitveni vojni]]. V okviru mednarodnih vojaških operacij so bili pripadniki Gardnw oklepno-mehanizirane brigade prvi, ki so sodelovali v misiji UNDOF, kjer so spremljali premirje med [[Izrael|Izraelom]] in [[Sirija|Sirijo]] na [[Golansko višavje|Golanski planoti]] . Med sodelovanjem v misiji ISAF je večina 13. HRVCON je izhajal iz GOMBR in je štel več kot 150 članov. nen9yagdxs0qiobhh534lj972qmgzf6 6748433 6748432 2026-09-09T17:41:28Z Neka oseba 238731 6748433 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota | unit_name = Gardna oklepno-mehanizirane brigade | native_name = Gardijska oklepno-mehanizirane brigade | image = [[File:Oznaka Gardijske oklopno-mehanizirane brigade.jpg|160px]] | dates = 2007-danes | country = {{CRO}} | branch = [[Kopenska vojska]] | type = [[Oklepno-mehanizirana enota]] | size = [[Brigada]] | command_structure = [[Hrvaška kopenska vojska]] | garrison = [[Vinkovci]] | anniversaries = 20. marec }} '''Gardna oklepno-mehanizirana brigada (GOMBR)''', je osrednja enota [[Hrvaška kopenska vojska|hrvaških kopenskih sil]] je bojno-taktična [[Vojaška organizacija|vojaška enota]] in skupaj z Gardno mehanizirano brigado temeljno bojno silo hrvaških kopenskih sil.<ref>{{Navedi splet |last=Krizmanić |first=Goran |title=OSRH - Glavna |url=https://www.osrh.hr/ |archive-url=http://web.archive.org/web/20260217130258/https://www.osrh.hr/ |archive-date=2026-02-17 |access-date=2026-09-09 |website=www.osrh.hr |language=hr}}</ref> == Poslanstvo == Osnovno poslanstvo Gardne oklepno-mehanizirane brigade je obramba [[Suverenost|suverenosti]] in celovitosti [[Hrvaška|Republike Hrvaške]], razvoj in vzdrževanje zmogljivosti za sodelovanje v mednarodnih vojaških operacijah ter pripravljenost na pomoč civilnim institucijam v državi v primeru naravnih in tehnično-tehnoloških nesreč. Naloge Gardne oklepno-mehanizirane brigade: * Izvajanje ofenzivnih operacij * Izvajanje stabilizacijskih operacij * Izvajanje varnostnih in zaščitnih operacij * Vzpostavitev sistema poveljevanja in nadzora * Zagotavljanje trajnosti enote * Podpora civilnim ustanovam v primeru naravnih in tehnično-tehnoloških nesreč == Struktura == * [[Slika:Organizacija Gardske oklepno-mehanizirane brigade Hrvaške vojske.png|alt=Organizacija Gardske oklepno-mehanizirane brigade 2026|sličica|600x600_pik|Organizacija Gardske oklepno-mehanizirane brigade 2026]]Poveljstvo brigade ([[Vinkovci]]) ** Poveljniška četa (Vinkovci) ** Tankovski bataljon "Kune" ([[Đakovo]]) *** Poveljstvo *** 1. Tankovska četa *** 2. Tankovska četa *** 3. Tankovska četa *** 4. Tankovska četa *** Logistična četa ** 1. Mehanizirani bataljon "Sokolovi" ([[Našice]]) *** Poveljstvo *** 1. Mehanizirana četa *** 2. Mehanizirana četa *** 3. Mehanizirana četa *** Četa za ognjeno podporo *** Logistična četa ** 2. Mehanizirani bataljon "Puma" ([[Varaždin]]) *** Poveljstvo *** 1. Mehanizirana četa *** 2. Mehanizirana četa *** 3. Mehanizirana četa *** Četa za ognjeno podporo *** Logistična četa ** Topniško-raketni bataljon ([[Bjelovar]]) *** Poveljstvo *** Samohodna artilerijska baterija *** Raketna artilerijska baterija *** Logistični vod ** Bataljon zračne obrambe ([[Vinkovci]]) *** Poveljstvo *** 1. Samohodna topniška baterija *** 2. Samohodna topniška baterija *** Protiletalska raketna baterija kratkega dosega *** Logistični vod ** Inženirski bataljon ([[Vinkovci]]) *** Poveljstvo *** Bojna inženirska čete *** Splošna inženerska četa *** Premostitveni vod *** Logistični vod ** Izvidniška četa ([[Vinkovci]]) ** Signalna četa ([[Vinkovci]]) == Zgodovina == [[Slika:M-84_of_the_Croatian_Army_III.jpg|sličica|400x400_pik| Tank [[M-84]] tankovskega bataljona "Kune"]] Gardska oklepno-mehanizirana brigada (GOMBR) je naslednica 3. Gardna oklepno-mehanizirana brigada (2003–2007), ki je nastala z združitvijo treh vojnih gardnih brigad hrvaške vojske: 3. Gardna brigada "Kune", 7. Gardna brigada "Puma", [[5. motorizirana gardna brigada (Hrvaška vojska)|5.]] [[5. motorizirana gardna brigada (Hrvaška vojska)|Gardna brigada "Sokoli"]] Njene enote imajo zgodovino ki sega vse do leta 1991 v [[Hrvaška osamosvojitvena vojna|Hrvaški osamosvojitveni vojni]]. V okviru mednarodnih vojaških operacij so bili pripadniki Gardnw oklepno-mehanizirane brigade prvi, ki so sodelovali v misiji UNDOF, kjer so spremljali premirje med [[Izrael|Izraelom]] in [[Sirija|Sirijo]] na [[Golansko višavje|Golanski planoti]] . Med sodelovanjem v misiji ISAF je večina 13. HRVCON je izhajal iz GOMBR in je štel več kot 150 članov. == Sklici == <references /> [[Kategorija:Hrvaška vojska]] [[Kategorija:Hrvaška]] [[Kategorija:Vojaške enote]] [[Kategorija:Brigade]] 9mutekjo931aetmqjqsy614ep4h18e9 6748435 6748433 2026-09-09T17:48:41Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 pp 6748435 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota | unit_name = Gardna oklepno-mehanizirane brigade | native_name = Gardijska oklepno-mehanizirane brigade | image = [[File:Oznaka Gardijske oklopno-mehanizirane brigade.jpg|160px]] | dates = 2007-danes | country = {{CRO}} | branch = [[Kopenska vojska]] | type = [[Oklepno-mehanizirana enota]] | size = [[Brigada]] | command_structure = [[Hrvaška kopenska vojska]] | garrison = [[Vinkovci]] | anniversaries = 20. marec }} '''Gardna oklepno-mehanizirana brigada (GOMBR)''' je osrednja enota [[Hrvaška kopenska vojska|hrvaških kopenskih sil]] je bojno-taktična [[Vojaška organizacija|vojaška enota]] in skupaj z Gardno mehanizirano brigado temeljno bojno silo hrvaških kopenskih sil.<ref>{{Navedi splet |last=Krizmanić |first=Goran |title=OSRH - Glavna |url=https://www.osrh.hr/ |archive-url=http://web.archive.org/web/20260217130258/https://www.osrh.hr/ |archive-date=2026-02-17 |access-date=2026-09-09 |website=www.osrh.hr |language=hr}}</ref> == Poslanstvo == Osnovno poslanstvo Gardne oklepno-mehanizirane brigade je obramba [[Suverenost|suverenosti]] in celovitosti [[Hrvaška|Republike Hrvaške]], razvoj in vzdrževanje zmogljivosti za sodelovanje v mednarodnih vojaških operacijah ter pripravljenost na pomoč civilnim institucijam v državi v primeru naravnih in tehnično-tehnoloških nesreč. Naloge Gardne oklepno-mehanizirane brigade: * Izvajanje ofenzivnih operacij * Izvajanje stabilizacijskih operacij * Izvajanje varnostnih in zaščitnih operacij * Vzpostavitev sistema poveljevanja in nadzora * Zagotavljanje trajnosti enote * Podpora civilnim ustanovam v primeru naravnih in tehnično-tehnoloških nesreč == Struktura == * [[Slika:Organizacija Gardske oklepno-mehanizirane brigade Hrvaške vojske.png|alt=Organizacija Gardske oklepno-mehanizirane brigade 2026|sličica|600x600_pik|Organizacija Gardske oklepno-mehanizirane brigade 2026]]Poveljstvo brigade ([[Vinkovci]]) ** Poveljniška četa (Vinkovci) ** Tankovski bataljon "Kune" ([[Đakovo]]) *** Poveljstvo *** 1. Tankovska četa *** 2. Tankovska četa *** 3. Tankovska četa *** 4. Tankovska četa *** Logistična četa ** 1. Mehanizirani bataljon "Sokolovi" ([[Našice]]) *** Poveljstvo *** 1. Mehanizirana četa *** 2. Mehanizirana četa *** 3. Mehanizirana četa *** Četa za ognjeno podporo *** Logistična četa ** 2. Mehanizirani bataljon "Puma" ([[Varaždin]]) *** Poveljstvo *** 1. Mehanizirana četa *** 2. Mehanizirana četa *** 3. Mehanizirana četa *** Četa za ognjeno podporo *** Logistična četa ** Topniško-raketni bataljon ([[Bjelovar]]) *** Poveljstvo *** Samohodna artilerijska baterija *** Raketna artilerijska baterija *** Logistični vod ** Bataljon zračne obrambe ([[Vinkovci]]) *** Poveljstvo *** 1. Samohodna topniška baterija *** 2. Samohodna topniška baterija *** Protiletalska raketna baterija kratkega dosega *** Logistični vod ** Inženirski bataljon ([[Vinkovci]]) *** Poveljstvo *** Bojna inženirska čete *** Splošna inženerska četa *** Premostitveni vod *** Logistični vod ** Izvidniška četa ([[Vinkovci]]) ** Signalna četa ([[Vinkovci]]) == Zgodovina == [[Slika:M-84_of_the_Croatian_Army_III.jpg|sličica|400x400_pik| Tank [[M-84]] tankovskega bataljona "Kune"]] Gardska oklepno-mehanizirana brigada (GOMBR) je naslednica 3. Gardna oklepno-mehanizirana brigada (2003–2007), ki je nastala z združitvijo treh vojnih gardnih brigad hrvaške vojske: 3. Gardna brigada "Kune", 7. Gardna brigada "Puma", [[5. motorizirana gardna brigada (Hrvaška vojska)|5.]] [[5. motorizirana gardna brigada (Hrvaška vojska)|Gardna brigada "Sokoli"]] Njene enote imajo zgodovino ki sega vse do leta 1991 v [[Hrvaška osamosvojitvena vojna|Hrvaški osamosvojitveni vojni]]. V okviru mednarodnih vojaških operacij so bili pripadniki Gardnw oklepno-mehanizirane brigade prvi, ki so sodelovali v misiji UNDOF, kjer so spremljali premirje med [[Izrael|Izraelom]] in [[Sirija|Sirijo]] na [[Golansko višavje|Golanski planoti]] . Med sodelovanjem v misiji ISAF je večina 13. HRVCON je izhajal iz GOMBR in je štel več kot 150 članov. == Sklici == <references /> [[Kategorija:Hrvaška vojska]] [[Kategorija:Hrvaška]] [[Kategorija:Vojaške enote]] [[Kategorija:Brigade]] ar18z0d7cpeb918r3rqwrry8qffc1nf 6748436 6748435 2026-09-09T17:50:05Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 −[[Kategorija:Hrvaška vojska]]; −[[Kategorija:Hrvaška]]; −[[Kategorija:Vojaške enote]]; −[[Kategorija:Brigade]]; +[[Kategorija:Brigade Hrvaške vojske]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748436 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota | unit_name = Gardna oklepno-mehanizirane brigade | native_name = Gardijska oklepno-mehanizirane brigade | image = [[File:Oznaka Gardijske oklopno-mehanizirane brigade.jpg|160px]] | dates = 2007-danes | country = {{CRO}} | branch = [[Kopenska vojska]] | type = [[Oklepno-mehanizirana enota]] | size = [[Brigada]] | command_structure = [[Hrvaška kopenska vojska]] | garrison = [[Vinkovci]] | anniversaries = 20. marec }} '''Gardna oklepno-mehanizirana brigada (GOMBR)''' je osrednja enota [[Hrvaška kopenska vojska|hrvaških kopenskih sil]] je bojno-taktična [[Vojaška organizacija|vojaška enota]] in skupaj z Gardno mehanizirano brigado temeljno bojno silo hrvaških kopenskih sil.<ref>{{Navedi splet |last=Krizmanić |first=Goran |title=OSRH - Glavna |url=https://www.osrh.hr/ |archive-url=http://web.archive.org/web/20260217130258/https://www.osrh.hr/ |archive-date=2026-02-17 |access-date=2026-09-09 |website=www.osrh.hr |language=hr}}</ref> == Poslanstvo == Osnovno poslanstvo Gardne oklepno-mehanizirane brigade je obramba [[Suverenost|suverenosti]] in celovitosti [[Hrvaška|Republike Hrvaške]], razvoj in vzdrževanje zmogljivosti za sodelovanje v mednarodnih vojaških operacijah ter pripravljenost na pomoč civilnim institucijam v državi v primeru naravnih in tehnično-tehnoloških nesreč. Naloge Gardne oklepno-mehanizirane brigade: * Izvajanje ofenzivnih operacij * Izvajanje stabilizacijskih operacij * Izvajanje varnostnih in zaščitnih operacij * Vzpostavitev sistema poveljevanja in nadzora * Zagotavljanje trajnosti enote * Podpora civilnim ustanovam v primeru naravnih in tehnično-tehnoloških nesreč == Struktura == * [[Slika:Organizacija Gardske oklepno-mehanizirane brigade Hrvaške vojske.png|alt=Organizacija Gardske oklepno-mehanizirane brigade 2026|sličica|600x600_pik|Organizacija Gardske oklepno-mehanizirane brigade 2026]]Poveljstvo brigade ([[Vinkovci]]) ** Poveljniška četa (Vinkovci) ** Tankovski bataljon "Kune" ([[Đakovo]]) *** Poveljstvo *** 1. Tankovska četa *** 2. Tankovska četa *** 3. Tankovska četa *** 4. Tankovska četa *** Logistična četa ** 1. Mehanizirani bataljon "Sokolovi" ([[Našice]]) *** Poveljstvo *** 1. Mehanizirana četa *** 2. Mehanizirana četa *** 3. Mehanizirana četa *** Četa za ognjeno podporo *** Logistična četa ** 2. Mehanizirani bataljon "Puma" ([[Varaždin]]) *** Poveljstvo *** 1. Mehanizirana četa *** 2. Mehanizirana četa *** 3. Mehanizirana četa *** Četa za ognjeno podporo *** Logistična četa ** Topniško-raketni bataljon ([[Bjelovar]]) *** Poveljstvo *** Samohodna artilerijska baterija *** Raketna artilerijska baterija *** Logistični vod ** Bataljon zračne obrambe ([[Vinkovci]]) *** Poveljstvo *** 1. Samohodna topniška baterija *** 2. Samohodna topniška baterija *** Protiletalska raketna baterija kratkega dosega *** Logistični vod ** Inženirski bataljon ([[Vinkovci]]) *** Poveljstvo *** Bojna inženirska čete *** Splošna inženerska četa *** Premostitveni vod *** Logistični vod ** Izvidniška četa ([[Vinkovci]]) ** Signalna četa ([[Vinkovci]]) == Zgodovina == [[Slika:M-84_of_the_Croatian_Army_III.jpg|sličica|400x400_pik| Tank [[M-84]] tankovskega bataljona "Kune"]] Gardska oklepno-mehanizirana brigada (GOMBR) je naslednica 3. Gardna oklepno-mehanizirana brigada (2003–2007), ki je nastala z združitvijo treh vojnih gardnih brigad hrvaške vojske: 3. Gardna brigada "Kune", 7. Gardna brigada "Puma", [[5. motorizirana gardna brigada (Hrvaška vojska)|5.]] [[5. motorizirana gardna brigada (Hrvaška vojska)|Gardna brigada "Sokoli"]] Njene enote imajo zgodovino ki sega vse do leta 1991 v [[Hrvaška osamosvojitvena vojna|Hrvaški osamosvojitveni vojni]]. V okviru mednarodnih vojaških operacij so bili pripadniki Gardnw oklepno-mehanizirane brigade prvi, ki so sodelovali v misiji UNDOF, kjer so spremljali premirje med [[Izrael|Izraelom]] in [[Sirija|Sirijo]] na [[Golansko višavje|Golanski planoti]] . Med sodelovanjem v misiji ISAF je večina 13. HRVCON je izhajal iz GOMBR in je štel več kot 150 članov. == Sklici == <references /> [[Kategorija:Brigade Hrvaške vojske]] drbhc9o03wkwfjfwvjdh18lftfmkjx0 0 608470 6748448 2026-09-09T18:35:32Z Andrejj 94 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1365053848|Integer complexity]]« 6748448 wikitext text/x-wiki   V [[Teorija števil|teoriji števil]] je '''kompleksnost celega števila''' najmanjše število [[1 (število)|enic]], ki jih potrebujemo da izrazimo celo število samo z enicami in poljubnim številom [[Seštevanje|seštevanj]], [[Množenje|množenj]] ter oklepajev. Kompleksnost števila n običajno označujemo z ||n|| ali f(n). == Primer == Števila od 1 do 10 lahko izrazimo (nekatera na več enakovrednih načinov): 1 = 1 2 = 1+1 3 = 1+1+1 4 = 1+1+1+1 = (1+1)*(1+1) 5 = 1+1+1+1+1 = (1+1)*(1+1)+1 6 = (1+1)*(1+1+1) 7 = (1+1)*(1+1+1)+1 8 = (1+1)*(1+1)*(1+1) 9 = (1+1+1)*(1+1+1) 10 = (1+1)*(1+(1+1)*(1+1)) = (1+1)*(1+1+1+1+1) Velja torej ||10|| = 7 Kompleksnosti števil 1, 2, 3, ... so : 1, 2, 3, 4, 5, 5, 6, 6, 6, 7, 8, 7, 8, 8, 8, 8, 8, 9, 8, ... {{OEIS|A005245}} Najmanjša števila s kompleksnostjo 1, 2, 3, ... so : 1, 2, 3, 4, 5, 7, 10, 11, 17, 22, 23, 41, 47, ... {{OEIS|A005520}} == Zgornja in spodnja meja == Vprašanje izražanja celih števil na ta način sta prva obravnavala {{Harvard citation text|Mahler|Popken|1953}} . Zahtevali so največje število z dano kompleksnostjo {{Mvar|k}} ; <ref>{{Citat |last=Mahler |first=K. |title=On a maximum problem in arithmetic |work=Nieuw Archief voor Wiskunde |volume=1 |pages=1–15 |year=1953 |mr=0053986 |last2=Popken |first2=J. |author-link=Kurt Mahler}}.</ref> kasneje je Selfridge pokazal, da je to število : <math>2^x3^{(k-2x)/3} \text{ where } x = -k\bmod 3.</math> Na primer, ko {{Matematična formula|1=''k'' = 10}}, {{Matematična formula|1=''x'' = 2}} in je največje celo število, ki ga lahko izrazimo z desetimi enicami, {{Matematična formula|1=2{{sup|2}}{{hsp}}3{{sup|2}} = 36}} . Izraz je : 36 = (1 + 1) × (1 + 1) × (1 + 1 + 1) × (1 + 1 + 1). Torej je kompleksnost celega števila {{Mvar|n}} vsaj {{Matematična formula|3&thinsp;log{{sub|3}}&thinsp;''n''}} . Kompleksnost {{Mvar|n}} je največ {{Matematična formula|3&thinsp;log{{sub|2}}&thinsp;''n''}} (približno {{Matematična formula|4.755&thinsp;log{{sub|3}}&thinsp;''n''}} ): izraz te dolžine za {{Mvar|n}} lahko najdemo z uporabo [[Hornerjev algoritem|Hornerjeve metode]] za [[Dvojiški številski sistem|binarno predstavitev]] {{Mvar|n}}. <ref name="guy">{{Citat |last=Guy |first=Richard K. |title=Some suspiciously simple sequences |work=[[American Mathematical Monthly]] |volume=93 |issue=3 |pages=186–190 |year=1986 |doi=10.2307/2323338 |jstor=2323338 |mr=1540817 |author-link=Richard K. Guy |department=Unsolved Problems}}.</ref> Skoraj vsa cela števila imajo predstavitev, katere dolžina je omejena z logaritmom z manjšim konstantnim faktorjem, {{Matematična formula|3.529&thinsp;log{{sub|3}}&thinsp;''n''}} . <ref>{{Navedi arXiv |arxiv=1511.07842 |class=math.NT |first=Christopher E. |last=Shriver |title=Applications of Markov chain analysis to integer complexity}}.</ref> == Algoritmi in protiprimeri == Kompleksnost <math>\|n\|</math> vsakega celega števila {{Mvar|n}} do nekega praga {{Mvar|N}} je mogoče izračunati v skupnem času <math>O(N\log^{O(1)}N)</math> . Kompleksnost enega samega celega števila <math>n</math> se lahko izračuna v sublinearnem času, <math> O(n^{0.6514})</math> . <ref>{{Citat |last=He |first=Qizheng |title=2024 Symposium on Simplicity in Algorithms, SOSA 2024, Alexandria, VA, USA, January 8-10, 2024 |pages=107–114 |year=2024 |editor-last=Parter |editor-first=Merav |editor-last2=Pettie |editor-first2=Seth |chapter=Improved algorithms for integer complexity |publisher={SIAM} |arxiv=2308.10301 |doi=10.1137/1.9781611977936.11}}</ref> Algoritmi za izračun celoštevilske kompleksnosti so bili uporabljeni za ovrženje več domnev o kompleksnosti. Predvsem ni nujno, da optimalni izraz za število {{Mvar|n}} dobimo bodisi z odštevanjem ena od {{Mvar|n}} bodisi z izražanjem {{Mvar|n}} kot produkta dveh manjših faktorjev. Najmanjši primer števila, katerega optimalni izraz ni te oblike, je 353.942.783. Je [[praštevilo]] in zato ovrže tudi domnevo [[Richard Kenneth Guy|Richarda K. Guya]], da je kompleksnost vsakega praštevila {{Mvar|p}} enaka ena plus kompleksnost {{Matematična formula|''p'' − 1}} <ref>{{Citat |last=Fuller |first=Martin N. |title=Program to calculate A005245, A005520, A005421 |date=February 1, 2008 |url=https://oeis.org/A005245/a005245.c.txt |access-date=2015-12-13 |publisher=OEIS}}.</ref> Pravzaprav, <math display="block">\|353942783\| = \|353942782\| = 63.</math>Poleg tega je Venecia Wang navedel primere drugih števil, katerih celoštevilska kompleksnost ne odraža očitne formule za ta števila: <ref>{{Citat |last=Wang |first=Venecia |title=A counterexample to the prime conjecture of expressing numbers using just ones |date=October 2012 |work=[[Journal of Number Theory]] |volume=133 |issue=2 |pages=391–397 |publisher=JNT |doi=10.1016/j.jnt.2012.08.003 |doi-access=free}}.</ref> <math display="block"> \begin{align} \|743 \times 2\| = \|743\| &= 22 \\ \|166571 \times 3\| = \|166571\| &= 39 \\ \|97103 \times 5\| = \|97103\| &= 38 \\ 2 \|23\| > \|23^2\| &= 20.\\ \end{align} </math> == Sklici == <templatestyles src="Reflist/styles.css" />{{Sklici}} == Zunanje povezave == * <templatestyles src="Module:Citation/CS1/styles.css"></templatestyles>Weisstein, Eric W., "Integer Complexity", MathWorld<nowiki>{{cite web}}</nowiki>: CS1 maint: overridden setting (link) [[Kategorija:Celoštevilska zaporedja]] cj4htzlqzcqa3wfs7rozadql6yaw18y 6748451 6748448 2026-09-09T18:36:20Z Andrejj 94 dp 6748451 wikitext text/x-wiki   V [[Teorija števil|teoriji števil]] je '''kompleksnost celega števila''' najmanjše število [[1 (število)|enic]], ki jih potrebujemo da izrazimo celo število samo z enicami in poljubnim številom [[Seštevanje|seštevanj]], [[Množenje|množenj]] ter oklepajev. Kompleksnost števila n običajno označujemo z ||n|| ali f(n). == Primer == Števila od 1 do 10 lahko izrazimo (nekatera na več enakovrednih načinov): 1 = 1 2 = 1+1 3 = 1+1+1 4 = 1+1+1+1 = (1+1)*(1+1) 5 = 1+1+1+1+1 = (1+1)*(1+1)+1 6 = (1+1)*(1+1+1) 7 = (1+1)*(1+1+1)+1 8 = (1+1)*(1+1)*(1+1) 9 = (1+1+1)*(1+1+1) 10 = (1+1)*(1+(1+1)*(1+1)) = (1+1)*(1+1+1+1+1) Velja torej ||10|| = 7 Kompleksnosti števil 1, 2, 3, ... so : 1, 2, 3, 4, 5, 5, 6, 6, 6, 7, 8, 7, 8, 8, 8, 8, 8, 9, 8, ... {{OEIS|A005245}} Najmanjša števila s kompleksnostjo 1, 2, 3, ... so : 1, 2, 3, 4, 5, 7, 10, 11, 17, 22, 23, 41, 47, ... {{OEIS|A005520}} == Zgornja in spodnja meja == Vprašanje izražanja celih števil na ta način sta prva obravnavala {{Harvard citation text|Mahler|Popken|1953}} . Zahtevali so največje število z dano kompleksnostjo {{Mvar|k}} ; <ref>{{Citat |last=Mahler |first=K. |title=On a maximum problem in arithmetic |work=Nieuw Archief voor Wiskunde |volume=1 |pages=1–15 |year=1953 |mr=0053986 |last2=Popken |first2=J. |author-link=Kurt Mahler}}.</ref> kasneje je Selfridge pokazal, da je to število : <math>2^x3^{(k-2x)/3} \text{ kjer} x = -k\bmod 3.</math> Na primer, ko {{Matematična formula|1=''k'' = 10}}, {{Matematična formula|1=''x'' = 2}} in je največje celo število, ki ga lahko izrazimo z desetimi enicami, {{Matematična formula|1=2{{sup|2}}{{hsp}}3{{sup|2}} = 36}} . Izraz je : 36 = (1 + 1) × (1 + 1) × (1 + 1 + 1) × (1 + 1 + 1). Torej je kompleksnost celega števila {{Mvar|n}} vsaj {{Matematična formula|3&thinsp;log{{sub|3}}&thinsp;''n''}} . Kompleksnost {{Mvar|n}} je največ {{Matematična formula|3&thinsp;log{{sub|2}}&thinsp;''n''}} (približno {{Matematična formula|4.755&thinsp;log{{sub|3}}&thinsp;''n''}} ): izraz te dolžine za {{Mvar|n}} lahko najdemo z uporabo [[Hornerjev algoritem|Hornerjeve metode]] za [[Dvojiški številski sistem|binarno predstavitev]] {{Mvar|n}}. <ref name="guy">{{Citat |last=Guy |first=Richard K. |title=Some suspiciously simple sequences |work=[[American Mathematical Monthly]] |volume=93 |issue=3 |pages=186–190 |year=1986 |doi=10.2307/2323338 |jstor=2323338 |mr=1540817 |author-link=Richard K. Guy |department=Unsolved Problems}}.</ref> Skoraj vsa cela števila imajo predstavitev, katere dolžina je omejena z logaritmom z manjšim konstantnim faktorjem, {{Matematična formula|3.529&thinsp;log{{sub|3}}&thinsp;''n''}} . <ref>{{Navedi arXiv |arxiv=1511.07842 |class=math.NT |first=Christopher E. |last=Shriver |title=Applications of Markov chain analysis to integer complexity}}.</ref> == Algoritmi in protiprimeri == Kompleksnost <math>\|n\|</math> vsakega celega števila {{Mvar|n}} do nekega praga {{Mvar|N}} je mogoče izračunati v skupnem času <math>O(N\log^{O(1)}N)</math> . Kompleksnost enega samega celega števila <math>n</math> se lahko izračuna v sublinearnem času, <math> O(n^{0.6514})</math> . <ref>{{Citat |last=He |first=Qizheng |title=2024 Symposium on Simplicity in Algorithms, SOSA 2024, Alexandria, VA, USA, January 8-10, 2024 |pages=107–114 |year=2024 |editor-last=Parter |editor-first=Merav |editor-last2=Pettie |editor-first2=Seth |chapter=Improved algorithms for integer complexity |publisher={SIAM} |arxiv=2308.10301 |doi=10.1137/1.9781611977936.11}}</ref> Algoritmi za izračun celoštevilske kompleksnosti so bili uporabljeni za ovrženje več domnev o kompleksnosti. Predvsem ni nujno, da optimalni izraz za število {{Mvar|n}} dobimo bodisi z odštevanjem ena od {{Mvar|n}} bodisi z izražanjem {{Mvar|n}} kot produkta dveh manjših faktorjev. Najmanjši primer števila, katerega optimalni izraz ni te oblike, je 353.942.783. Je [[praštevilo]] in zato ovrže tudi domnevo [[Richard Kenneth Guy|Richarda K. Guya]], da je kompleksnost vsakega praštevila {{Mvar|p}} enaka ena plus kompleksnost {{Matematična formula|''p'' − 1}} <ref>{{Citat |last=Fuller |first=Martin N. |title=Program to calculate A005245, A005520, A005421 |date=February 1, 2008 |url=https://oeis.org/A005245/a005245.c.txt |access-date=2015-12-13 |publisher=OEIS}}.</ref> Pravzaprav, <math display="block">\|353942783\| = \|353942782\| = 63.</math>Poleg tega je Venecia Wang navedel primere drugih števil, katerih celoštevilska kompleksnost ne odraža očitne formule za ta števila: <ref>{{Citat |last=Wang |first=Venecia |title=A counterexample to the prime conjecture of expressing numbers using just ones |date=October 2012 |work=[[Journal of Number Theory]] |volume=133 |issue=2 |pages=391–397 |publisher=JNT |doi=10.1016/j.jnt.2012.08.003 |doi-access=free}}.</ref> <math display="block"> \begin{align} \|743 \times 2\| = \|743\| &= 22 \\ \|166571 \times 3\| = \|166571\| &= 39 \\ \|97103 \times 5\| = \|97103\| &= 38 \\ 2 \|23\| > \|23^2\| &= 20.\\ \end{align} </math> == Sklici == <templatestyles src="Reflist/styles.css" />{{Sklici}} == Zunanje povezave == * <templatestyles src="Module:Citation/CS1/styles.css"></templatestyles>Weisstein, Eric W., "Integer Complexity", MathWorld<nowiki>{{cite web}}</nowiki>: CS1 maint: overridden setting (link) [[Kategorija:Celoštevilska zaporedja]] f52ryk91p846wluns07ntu857m8plt3 6748454 6748451 2026-09-09T18:38:31Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 pp 6748454 wikitext text/x-wiki V [[Teorija števil|teoriji števil]] je '''kompleksnost celega števila''' najmanjše število [[1 (število)|enic]], ki jih potrebujemo da izrazimo celo število samo z enicami in poljubnim številom [[Seštevanje|seštevanj]], [[Množenje|množenj]] ter oklepajev. Kompleksnost števila n običajno označujemo z ||n|| ali f(n). == Primer == Števila od 1 do 10 lahko izrazimo (nekatera na več enakovrednih načinov): 1 = 1 2 = 1+1 3 = 1+1+1 4 = 1+1+1+1 = (1+1)*(1+1) 5 = 1+1+1+1+1 = (1+1)*(1+1)+1 6 = (1+1)*(1+1+1) 7 = (1+1)*(1+1+1)+1 8 = (1+1)*(1+1)*(1+1) 9 = (1+1+1)*(1+1+1) 10 = (1+1)*(1+(1+1)*(1+1)) = (1+1)*(1+1+1+1+1) Velja torej ||10|| = 7 Kompleksnosti števil 1, 2, 3, ... so : 1, 2, 3, 4, 5, 5, 6, 6, 6, 7, 8, 7, 8, 8, 8, 8, 8, 9, 8, ... {{OEIS|A005245}} Najmanjša števila s kompleksnostjo 1, 2, 3, ... so : 1, 2, 3, 4, 5, 7, 10, 11, 17, 22, 23, 41, 47, ... {{OEIS|A005520}} == Zgornja in spodnja meja == Vprašanje izražanja celih števil na ta način sta prva obravnavala {{Harvard citation text|Mahler|Popken|1953}} . Zahtevali so največje število z dano kompleksnostjo {{Mvar|k}} ; <ref>{{Citat |last=Mahler |first=K. |title=On a maximum problem in arithmetic |work=Nieuw Archief voor Wiskunde |volume=1 |pages=1–15 |year=1953 |mr=0053986 |last2=Popken |first2=J. |author-link=Kurt Mahler}}.</ref> kasneje je Selfridge pokazal, da je to število : <math>2^x3^{(k-2x)/3} \text{ kjer} x = -k\bmod 3.</math> Na primer, ko {{Matematična formula|1=''k'' = 10}}, {{Matematična formula|1=''x'' = 2}} in je največje celo število, ki ga lahko izrazimo z desetimi enicami, {{Matematična formula|1=2{{sup|2}}{{hsp}}3{{sup|2}} = 36}} . Izraz je : 36 = (1 + 1) × (1 + 1) × (1 + 1 + 1) × (1 + 1 + 1). Torej je kompleksnost celega števila {{Mvar|n}} vsaj {{Matematična formula|3&thinsp;log{{sub|3}}&thinsp;''n''}} . Kompleksnost {{Mvar|n}} je največ {{Matematična formula|3&thinsp;log{{sub|2}}&thinsp;''n''}} (približno {{Matematična formula|4.755&thinsp;log{{sub|3}}&thinsp;''n''}} ): izraz te dolžine za {{Mvar|n}} lahko najdemo z uporabo [[Hornerjev algoritem|Hornerjeve metode]] za [[Dvojiški številski sistem|binarno predstavitev]] {{Mvar|n}}. <ref name="guy">{{Citat |last=Guy |first=Richard K. |title=Some suspiciously simple sequences |work=[[American Mathematical Monthly]] |volume=93 |issue=3 |pages=186–190 |year=1986 |doi=10.2307/2323338 |jstor=2323338 |mr=1540817 |author-link=Richard K. Guy |department=Unsolved Problems}}.</ref> Skoraj vsa cela števila imajo predstavitev, katere dolžina je omejena z logaritmom z manjšim konstantnim faktorjem, {{Matematična formula|3.529&thinsp;log{{sub|3}}&thinsp;''n''}} . <ref>{{Navedi arXiv |arxiv=1511.07842 |class=math.NT |first=Christopher E. |last=Shriver |title=Applications of Markov chain analysis to integer complexity}}.</ref> == Algoritmi in protiprimeri == Kompleksnost <math>\|n\|</math> vsakega celega števila {{Mvar|n}} do nekega praga {{Mvar|N}} je mogoče izračunati v skupnem času <math>O(N\log^{O(1)}N)</math> . Kompleksnost enega samega celega števila <math>n</math> se lahko izračuna v sublinearnem času, <math> O(n^{0.6514})</math> . <ref>{{Citat |last=He |first=Qizheng |title=2024 Symposium on Simplicity in Algorithms, SOSA 2024, Alexandria, VA, USA, January 8-10, 2024 |pages=107–114 |year=2024 |editor-last=Parter |editor-first=Merav |editor-last2=Pettie |editor-first2=Seth |chapter=Improved algorithms for integer complexity |publisher={SIAM} |arxiv=2308.10301 |doi=10.1137/1.9781611977936.11}}</ref> Algoritmi za izračun celoštevilske kompleksnosti so bili uporabljeni za ovrženje več domnev o kompleksnosti. Predvsem ni nujno, da optimalni izraz za število {{Mvar|n}} dobimo bodisi z odštevanjem ena od {{Mvar|n}} bodisi z izražanjem {{Mvar|n}} kot produkta dveh manjših faktorjev. Najmanjši primer števila, katerega optimalni izraz ni te oblike, je 353.942.783. Je [[praštevilo]] in zato ovrže tudi domnevo [[Richard Kenneth Guy|Richarda K. Guya]], da je kompleksnost vsakega praštevila {{Mvar|p}} enaka ena plus kompleksnost {{Matematična formula|''p'' − 1}} <ref>{{Citat |last=Fuller |first=Martin N. |title=Program to calculate A005245, A005520, A005421 |date=February 1, 2008 |url=https://oeis.org/A005245/a005245.c.txt |access-date=2015-12-13 |publisher=OEIS}}.</ref> Pravzaprav, <math display="block">\|353942783\| = \|353942782\| = 63.</math>Poleg tega je Venecia Wang navedel primere drugih števil, katerih celoštevilska kompleksnost ne odraža očitne formule za ta števila: <ref>{{Citat |last=Wang |first=Venecia |title=A counterexample to the prime conjecture of expressing numbers using just ones |date=October 2012 |work=[[Journal of Number Theory]] |volume=133 |issue=2 |pages=391–397 |publisher=JNT |doi=10.1016/j.jnt.2012.08.003 |doi-access=free}}.</ref> <math display="block"> \begin{align} \|743 \times 2\| = \|743\| &= 22 \\ \|166571 \times 3\| = \|166571\| &= 39 \\ \|97103 \times 5\| = \|97103\| &= 38 \\ 2 \|23\| > \|23^2\| &= 20.\\ \end{align} </math> == Sklici == <templatestyles src="Reflist/styles.css" />{{Sklici}} == Zunanje povezave == * <templatestyles src="Module:Citation/CS1/styles.css"></templatestyles>Weisstein, Eric W., "Integer Complexity", MathWorld<nowiki>{{cite web}}</nowiki>: CS1 maint: overridden setting (link) [[Kategorija:Celoštevilska zaporedja]] bsl4jifq46rvq1vzb3888zmulufka7j 6748455 6748454 2026-09-09T18:39:15Z Andrejj 94 /* Primer */ dp 6748455 wikitext text/x-wiki V [[Teorija števil|teoriji števil]] je '''kompleksnost celega števila''' najmanjše število [[1 (število)|enic]], ki jih potrebujemo da izrazimo celo število samo z enicami in poljubnim številom [[Seštevanje|seštevanj]], [[Množenje|množenj]] ter oklepajev. Kompleksnost števila n običajno označujemo z ||n|| ali f(n). == Primer == Števila od 1 do 10 lahko izrazimo (nekatera na več enakovrednih načinov): 1 = 1 2 = 1+1 3 = 1+1+1 4 = 1+1+1+1 = (1+1)*(1+1) 5 = 1+1+1+1+1 = (1+1)*(1+1)+1 6 = (1+1)*(1+1+1) 7 = (1+1)*(1+1+1)+1 8 = (1+1)*(1+1)*(1+1) 9 = (1+1+1)*(1+1+1) 10 = (1+1)*(1+(1+1)*(1+1)) = (1+1)*(1+1+1+1+1) Velja torej ||10|| = 7 Kompleksnosti števil 1, 2, 3, ... so : 1, 2, 3, 4, 5, 5, 6, 6, 6, 7, 8, 7, 8, 8, 8, 8, 8, 9, 8, ... {{OEIS|id=A005245}} Najmanjša števila s kompleksnostjo 1, 2, 3, ... so : 1, 2, 3, 4, 5, 7, 10, 11, 17, 22, 23, 41, 47, ... {{OEIS|id=A005520}} == Zgornja in spodnja meja == Vprašanje izražanja celih števil na ta način sta prva obravnavala {{Harvard citation text|Mahler|Popken|1953}} . Zahtevali so največje število z dano kompleksnostjo {{Mvar|k}} ; <ref>{{Citat |last=Mahler |first=K. |title=On a maximum problem in arithmetic |work=Nieuw Archief voor Wiskunde |volume=1 |pages=1–15 |year=1953 |mr=0053986 |last2=Popken |first2=J. |author-link=Kurt Mahler}}.</ref> kasneje je Selfridge pokazal, da je to število : <math>2^x3^{(k-2x)/3} \text{ kjer} x = -k\bmod 3.</math> Na primer, ko {{Matematična formula|1=''k'' = 10}}, {{Matematična formula|1=''x'' = 2}} in je največje celo število, ki ga lahko izrazimo z desetimi enicami, {{Matematična formula|1=2{{sup|2}}{{hsp}}3{{sup|2}} = 36}} . Izraz je : 36 = (1 + 1) × (1 + 1) × (1 + 1 + 1) × (1 + 1 + 1). Torej je kompleksnost celega števila {{Mvar|n}} vsaj {{Matematična formula|3&thinsp;log{{sub|3}}&thinsp;''n''}} . Kompleksnost {{Mvar|n}} je največ {{Matematična formula|3&thinsp;log{{sub|2}}&thinsp;''n''}} (približno {{Matematična formula|4.755&thinsp;log{{sub|3}}&thinsp;''n''}} ): izraz te dolžine za {{Mvar|n}} lahko najdemo z uporabo [[Hornerjev algoritem|Hornerjeve metode]] za [[Dvojiški številski sistem|binarno predstavitev]] {{Mvar|n}}. <ref name="guy">{{Citat |last=Guy |first=Richard K. |title=Some suspiciously simple sequences |work=[[American Mathematical Monthly]] |volume=93 |issue=3 |pages=186–190 |year=1986 |doi=10.2307/2323338 |jstor=2323338 |mr=1540817 |author-link=Richard K. Guy |department=Unsolved Problems}}.</ref> Skoraj vsa cela števila imajo predstavitev, katere dolžina je omejena z logaritmom z manjšim konstantnim faktorjem, {{Matematična formula|3.529&thinsp;log{{sub|3}}&thinsp;''n''}} . <ref>{{Navedi arXiv |arxiv=1511.07842 |class=math.NT |first=Christopher E. |last=Shriver |title=Applications of Markov chain analysis to integer complexity}}.</ref> == Algoritmi in protiprimeri == Kompleksnost <math>\|n\|</math> vsakega celega števila {{Mvar|n}} do nekega praga {{Mvar|N}} je mogoče izračunati v skupnem času <math>O(N\log^{O(1)}N)</math> . Kompleksnost enega samega celega števila <math>n</math> se lahko izračuna v sublinearnem času, <math> O(n^{0.6514})</math> . <ref>{{Citat |last=He |first=Qizheng |title=2024 Symposium on Simplicity in Algorithms, SOSA 2024, Alexandria, VA, USA, January 8-10, 2024 |pages=107–114 |year=2024 |editor-last=Parter |editor-first=Merav |editor-last2=Pettie |editor-first2=Seth |chapter=Improved algorithms for integer complexity |publisher={SIAM} |arxiv=2308.10301 |doi=10.1137/1.9781611977936.11}}</ref> Algoritmi za izračun celoštevilske kompleksnosti so bili uporabljeni za ovrženje več domnev o kompleksnosti. Predvsem ni nujno, da optimalni izraz za število {{Mvar|n}} dobimo bodisi z odštevanjem ena od {{Mvar|n}} bodisi z izražanjem {{Mvar|n}} kot produkta dveh manjših faktorjev. Najmanjši primer števila, katerega optimalni izraz ni te oblike, je 353.942.783. Je [[praštevilo]] in zato ovrže tudi domnevo [[Richard Kenneth Guy|Richarda K. Guya]], da je kompleksnost vsakega praštevila {{Mvar|p}} enaka ena plus kompleksnost {{Matematična formula|''p'' − 1}} <ref>{{Citat |last=Fuller |first=Martin N. |title=Program to calculate A005245, A005520, A005421 |date=February 1, 2008 |url=https://oeis.org/A005245/a005245.c.txt |access-date=2015-12-13 |publisher=OEIS}}.</ref> Pravzaprav, <math display="block">\|353942783\| = \|353942782\| = 63.</math>Poleg tega je Venecia Wang navedel primere drugih števil, katerih celoštevilska kompleksnost ne odraža očitne formule za ta števila: <ref>{{Citat |last=Wang |first=Venecia |title=A counterexample to the prime conjecture of expressing numbers using just ones |date=October 2012 |work=[[Journal of Number Theory]] |volume=133 |issue=2 |pages=391–397 |publisher=JNT |doi=10.1016/j.jnt.2012.08.003 |doi-access=free}}.</ref> <math display="block"> \begin{align} \|743 \times 2\| = \|743\| &= 22 \\ \|166571 \times 3\| = \|166571\| &= 39 \\ \|97103 \times 5\| = \|97103\| &= 38 \\ 2 \|23\| > \|23^2\| &= 20.\\ \end{align} </math> == Sklici == <templatestyles src="Reflist/styles.css" />{{Sklici}} == Zunanje povezave == * <templatestyles src="Module:Citation/CS1/styles.css"></templatestyles>Weisstein, Eric W., "Integer Complexity", MathWorld<nowiki>{{cite web}}</nowiki>: CS1 maint: overridden setting (link) [[Kategorija:Celoštevilska zaporedja]] 06owplodz3snoz8hs3jefcyg37mokzj 6748462 6748455 2026-09-09T18:46:19Z Andrejj 94 /* Primer */ dp 6748462 wikitext text/x-wiki V [[Teorija števil|teoriji števil]] je '''kompleksnost celega števila''' najmanjše število [[1 (število)|enic]], ki jih potrebujemo da izrazimo celo število samo z enicami in poljubnim številom [[Seštevanje|seštevanj]], [[Množenje|množenj]] ter oklepajev. Kompleksnost števila n običajno označujemo z ||n|| ali f(n). == Primer == Števila od 1 do 10 lahko izrazimo (nekatera na več enakovrednih načinov): <code> 1 = 1<br> 2 = 1+1<br> 3 = 1+1+1<br> 4 = 1+1+1+1 = (1+1)*(1+1)<br> 5 = 1+1+1+1+1 = (1+1)*(1+1)+1<br> 6 = (1+1)*(1+1+1)<br> 7 = (1+1)*(1+1+1)+1<br> 8 = (1+1)*(1+1)*(1+1)<br> 9 = (1+1+1)*(1+1+1)<br> 10 = (1+1)*(1+(1+1)*(1+1)) = (1+1)*(1+1+1+1+1)<br> </code> Velja torej ||10|| = 7. Kompleksnosti števil 1, 2, 3, ... so : 1, 2, 3, 4, 5, 5, 6, 6, 6, 7, 8, 7, 8, 8, 8, 8, 8, 9, 8, ... {{OEIS|id=A005245}} Najmanjša števila s kompleksnostjo 1, 2, 3, ... so : 1, 2, 3, 4, 5, 7, 10, 11, 17, 22, 23, 41, 47, ... {{OEIS|id=A005520}} == Zgornja in spodnja meja == Vprašanje izražanja celih števil na ta način sta prva obravnavala {{Harvard citation text|Mahler|Popken|1953}} . Zahtevali so največje število z dano kompleksnostjo {{Mvar|k}} ; <ref>{{Citat |last=Mahler |first=K. |title=On a maximum problem in arithmetic |work=Nieuw Archief voor Wiskunde |volume=1 |pages=1–15 |year=1953 |mr=0053986 |last2=Popken |first2=J. |author-link=Kurt Mahler}}.</ref> kasneje je Selfridge pokazal, da je to število : <math>2^x3^{(k-2x)/3} \text{ kjer} x = -k\bmod 3.</math> Na primer, ko {{Matematična formula|1=''k'' = 10}}, {{Matematična formula|1=''x'' = 2}} in je največje celo število, ki ga lahko izrazimo z desetimi enicami, {{Matematična formula|1=2{{sup|2}}{{hsp}}3{{sup|2}} = 36}} . Izraz je : 36 = (1 + 1) × (1 + 1) × (1 + 1 + 1) × (1 + 1 + 1). Torej je kompleksnost celega števila {{Mvar|n}} vsaj {{Matematična formula|3&thinsp;log{{sub|3}}&thinsp;''n''}} . Kompleksnost {{Mvar|n}} je največ {{Matematična formula|3&thinsp;log{{sub|2}}&thinsp;''n''}} (približno {{Matematična formula|4.755&thinsp;log{{sub|3}}&thinsp;''n''}} ): izraz te dolžine za {{Mvar|n}} lahko najdemo z uporabo [[Hornerjev algoritem|Hornerjeve metode]] za [[Dvojiški številski sistem|binarno predstavitev]] {{Mvar|n}}. <ref name="guy">{{Citat |last=Guy |first=Richard K. |title=Some suspiciously simple sequences |work=[[American Mathematical Monthly]] |volume=93 |issue=3 |pages=186–190 |year=1986 |doi=10.2307/2323338 |jstor=2323338 |mr=1540817 |author-link=Richard K. Guy |department=Unsolved Problems}}.</ref> Skoraj vsa cela števila imajo predstavitev, katere dolžina je omejena z logaritmom z manjšim konstantnim faktorjem, {{Matematična formula|3.529&thinsp;log{{sub|3}}&thinsp;''n''}} . <ref>{{Navedi arXiv |arxiv=1511.07842 |class=math.NT |first=Christopher E. |last=Shriver |title=Applications of Markov chain analysis to integer complexity}}.</ref> == Algoritmi in protiprimeri == Kompleksnost <math>\|n\|</math> vsakega celega števila {{Mvar|n}} do nekega praga {{Mvar|N}} je mogoče izračunati v skupnem času <math>O(N\log^{O(1)}N)</math> . Kompleksnost enega samega celega števila <math>n</math> se lahko izračuna v sublinearnem času, <math> O(n^{0.6514})</math> . <ref>{{Citat |last=He |first=Qizheng |title=2024 Symposium on Simplicity in Algorithms, SOSA 2024, Alexandria, VA, USA, January 8-10, 2024 |pages=107–114 |year=2024 |editor-last=Parter |editor-first=Merav |editor-last2=Pettie |editor-first2=Seth |chapter=Improved algorithms for integer complexity |publisher={SIAM} |arxiv=2308.10301 |doi=10.1137/1.9781611977936.11}}</ref> Algoritmi za izračun celoštevilske kompleksnosti so bili uporabljeni za ovrženje več domnev o kompleksnosti. Predvsem ni nujno, da optimalni izraz za število {{Mvar|n}} dobimo bodisi z odštevanjem ena od {{Mvar|n}} bodisi z izražanjem {{Mvar|n}} kot produkta dveh manjših faktorjev. Najmanjši primer števila, katerega optimalni izraz ni te oblike, je 353.942.783. Je [[praštevilo]] in zato ovrže tudi domnevo [[Richard Kenneth Guy|Richarda K. Guya]], da je kompleksnost vsakega praštevila {{Mvar|p}} enaka ena plus kompleksnost {{Matematična formula|''p'' − 1}} <ref>{{Citat |last=Fuller |first=Martin N. |title=Program to calculate A005245, A005520, A005421 |date=February 1, 2008 |url=https://oeis.org/A005245/a005245.c.txt |access-date=2015-12-13 |publisher=OEIS}}.</ref> Pravzaprav, <math display="block">\|353942783\| = \|353942782\| = 63.</math>Poleg tega je Venecia Wang navedel primere drugih števil, katerih celoštevilska kompleksnost ne odraža očitne formule za ta števila: <ref>{{Citat |last=Wang |first=Venecia |title=A counterexample to the prime conjecture of expressing numbers using just ones |date=October 2012 |work=[[Journal of Number Theory]] |volume=133 |issue=2 |pages=391–397 |publisher=JNT |doi=10.1016/j.jnt.2012.08.003 |doi-access=free}}.</ref> <math display="block"> \begin{align} \|743 \times 2\| = \|743\| &= 22 \\ \|166571 \times 3\| = \|166571\| &= 39 \\ \|97103 \times 5\| = \|97103\| &= 38 \\ 2 \|23\| > \|23^2\| &= 20.\\ \end{align} </math> == Sklici == <templatestyles src="Reflist/styles.css" />{{Sklici}} == Zunanje povezave == * <templatestyles src="Module:Citation/CS1/styles.css"></templatestyles>Weisstein, Eric W., "Integer Complexity", MathWorld<nowiki>{{cite web}}</nowiki>: CS1 maint: overridden setting (link) [[Kategorija:Celoštevilska zaporedja]] a7vdvr9wcmdx305uv68cp8zanriftrw 6748484 6748462 2026-09-09T20:07:38Z Andrejj 94 dp 6748484 wikitext text/x-wiki V [[Teorija števil|teoriji števil]] je '''kompleksnost celega števila''' najmanjše število [[1 (število)|enic]], ki jih potrebujemo da izrazimo celo število samo z enicami in poljubnim številom [[Seštevanje|seštevanj]], [[Množenje|množenj]] ter oklepajev. Kompleksnost števila n običajno označujemo z ||n|| ali f(n). == Primer == Števila od 1 do 10 lahko izrazimo (nekatera na več enakovrednih načinov): <code> 1 = 1<br> 2 = 1+1<br> 3 = 1+1+1<br> 4 = 1+1+1+1 = (1+1)*(1+1)<br> 5 = 1+1+1+1+1 = (1+1)*(1+1)+1<br> 6 = (1+1)*(1+1+1)<br> 7 = (1+1)*(1+1+1)+1<br> 8 = (1+1)*(1+1)*(1+1)<br> 9 = (1+1+1)*(1+1+1)<br> 10 = (1+1)*(1+(1+1)*(1+1)) = (1+1)*(1+1+1+1+1)<br> </code> Velja torej ||10|| = 7. Kompleksnosti števil 1, 2, 3, ... so : 1, 2, 3, 4, 5, 5, 6, 6, 6, 7, 8, 7, 8, 8, 8, 8, 8, 9, 8, ... {{OEIS|id=A005245}} Najmanjša števila s kompleksnostjo 1, 2, 3, ... so : 1, 2, 3, 4, 5, 7, 10, 11, 17, 22, 23, 41, 47, ... {{OEIS|id=A005520}} == Zgornja in spodnja meja == Vprašanje izražanja celih števil na ta način sta prva obravnavala {{Harvard citation text|Mahler|Popken|1953}} . Zahtevali so največje število z dano kompleksnostjo {{Mvar|k}} ; <ref>{{Citat |last=Mahler |first=K. |title=On a maximum problem in arithmetic |work=Nieuw Archief voor Wiskunde |volume=1 |pages=1–15 |year=1953 |mr=0053986 |last2=Popken |first2=J. |author-link=Kurt Mahler}}.</ref> kasneje je Selfridge pokazal, da je to število : <math>2^x3^{(k-2x)/3} \text{ kjer } x = -k\bmod 3.</math> Na primer, ko {{Matematična formula|1=''k'' = 10}}, {{Matematična formula|1=''x'' = 2}} in je največje celo število, ki ga lahko izrazimo z desetimi enicami, {{Matematična formula|1=2{{sup|2}}{{hsp}}3{{sup|2}} = 36}} . Izraz je : 36 = (1 + 1) × (1 + 1) × (1 + 1 + 1) × (1 + 1 + 1). Torej je kompleksnost celega števila {{Mvar|n}} vsaj {{Matematična formula|3&thinsp;log{{sub|3}}&thinsp;''n''}} . Kompleksnost {{Mvar|n}} je največ {{Matematična formula|3&thinsp;log{{sub|2}}&thinsp;''n''}} (približno {{Matematična formula|4.755&thinsp;log{{sub|3}}&thinsp;''n''}} ): izraz te dolžine za {{Mvar|n}} lahko najdemo z uporabo [[Hornerjev algoritem|Hornerjeve metode]] za [[Dvojiški številski sistem|binarno predstavitev]] {{Mvar|n}}. <ref name="guy">{{Citat |last=Guy |first=Richard K. |title=Some suspiciously simple sequences |work=[[American Mathematical Monthly]] |volume=93 |issue=3 |pages=186–190 |year=1986 |doi=10.2307/2323338 |jstor=2323338 |mr=1540817 |author-link=Richard K. Guy |department=Unsolved Problems}}.</ref> Skoraj vsa cela števila imajo predstavitev, katere dolžina je omejena z logaritmom z manjšim konstantnim faktorjem, {{Matematična formula|3.529&thinsp;log{{sub|3}}&thinsp;''n''}} . <ref>{{Navedi arXiv |arxiv=1511.07842 |class=math.NT |first=Christopher E. |last=Shriver |title=Applications of Markov chain analysis to integer complexity}}.</ref> == Algoritmi in protiprimeri == Kompleksnost <math>\|n\|</math> vsakega celega števila {{Mvar|n}} do nekega praga {{Mvar|N}} je mogoče izračunati v skupnem času <math>O(N\log^{O(1)}N)</math> . Kompleksnost enega samega celega števila <math>n</math> se lahko izračuna v sublinearnem času, <math> O(n^{0.6514})</math> . <ref>{{Citat |last=He |first=Qizheng |title=2024 Symposium on Simplicity in Algorithms, SOSA 2024, Alexandria, VA, USA, January 8-10, 2024 |pages=107–114 |year=2024 |editor-last=Parter |editor-first=Merav |editor-last2=Pettie |editor-first2=Seth |chapter=Improved algorithms for integer complexity |publisher={SIAM} |arxiv=2308.10301 |doi=10.1137/1.9781611977936.11}}</ref> Algoritmi za izračun celoštevilske kompleksnosti so bili uporabljeni za ovrženje več domnev o kompleksnosti. Predvsem ni nujno, da optimalni izraz za število {{Mvar|n}} dobimo bodisi z odštevanjem ena od {{Mvar|n}} bodisi z izražanjem {{Mvar|n}} kot produkta dveh manjših faktorjev. Najmanjši primer števila, katerega optimalni izraz ni te oblike, je 353.942.783. Je [[praštevilo]] in zato ovrže tudi domnevo [[Richard Kenneth Guy|Richarda K. Guya]], da je kompleksnost vsakega praštevila {{Mvar|p}} enaka ena plus kompleksnost {{Matematična formula|''p'' − 1}} <ref>{{Citat |last=Fuller |first=Martin N. |title=Program to calculate A005245, A005520, A005421 |date=February 1, 2008 |url=https://oeis.org/A005245/a005245.c.txt |access-date=2015-12-13 |publisher=OEIS}}.</ref> Pravzaprav, <math display="block">\|353942783\| = \|353942782\| = 63.</math>Poleg tega je Venecia Wang navedel primere drugih števil, katerih celoštevilska kompleksnost ne odraža očitne formule za ta števila: <ref>{{Citat |last=Wang |first=Venecia |title=A counterexample to the prime conjecture of expressing numbers using just ones |date=October 2012 |work=[[Journal of Number Theory]] |volume=133 |issue=2 |pages=391–397 |publisher=JNT |doi=10.1016/j.jnt.2012.08.003 |doi-access=free}}.</ref> <math display="block"> \begin{align} \|743 \times 2\| = \|743\| &= 22 \\ \|166571 \times 3\| = \|166571\| &= 39 \\ \|97103 \times 5\| = \|97103\| &= 38 \\ 2 \|23\| > \|23^2\| &= 20.\\ \end{align} </math> == Sklici == <templatestyles src="Reflist/styles.css" />{{Sklici}} == Zunanje povezave == * <templatestyles src="Module:Citation/CS1/styles.css"></templatestyles>Weisstein, Eric W., "Integer Complexity", MathWorld<nowiki>{{cite web}}</nowiki>: CS1 maint: overridden setting (link) [[Kategorija:Celoštevilska zaporedja]] pmvbltt78fyz7gkjrlxzoaox8v62p8o 6748535 6748484 2026-09-10T04:17:05Z Andrejj 94 /* Zunanje povezave */ https://expmath.lumii.lv/wiki/Special:Complexity?n= 6748535 wikitext text/x-wiki V [[Teorija števil|teoriji števil]] je '''kompleksnost celega števila''' najmanjše število [[1 (število)|enic]], ki jih potrebujemo da izrazimo celo število samo z enicami in poljubnim številom [[Seštevanje|seštevanj]], [[Množenje|množenj]] ter oklepajev. Kompleksnost števila n običajno označujemo z ||n|| ali f(n). == Primer == Števila od 1 do 10 lahko izrazimo (nekatera na več enakovrednih načinov): <code> 1 = 1<br> 2 = 1+1<br> 3 = 1+1+1<br> 4 = 1+1+1+1 = (1+1)*(1+1)<br> 5 = 1+1+1+1+1 = (1+1)*(1+1)+1<br> 6 = (1+1)*(1+1+1)<br> 7 = (1+1)*(1+1+1)+1<br> 8 = (1+1)*(1+1)*(1+1)<br> 9 = (1+1+1)*(1+1+1)<br> 10 = (1+1)*(1+(1+1)*(1+1)) = (1+1)*(1+1+1+1+1)<br> </code> Velja torej ||10|| = 7. Kompleksnosti števil 1, 2, 3, ... so : 1, 2, 3, 4, 5, 5, 6, 6, 6, 7, 8, 7, 8, 8, 8, 8, 8, 9, 8, ... {{OEIS|id=A005245}} Najmanjša števila s kompleksnostjo 1, 2, 3, ... so : 1, 2, 3, 4, 5, 7, 10, 11, 17, 22, 23, 41, 47, ... {{OEIS|id=A005520}} == Zgornja in spodnja meja == Vprašanje izražanja celih števil na ta način sta prva obravnavala {{Harvard citation text|Mahler|Popken|1953}} . Zahtevali so največje število z dano kompleksnostjo {{Mvar|k}} ; <ref>{{Citat |last=Mahler |first=K. |title=On a maximum problem in arithmetic |work=Nieuw Archief voor Wiskunde |volume=1 |pages=1–15 |year=1953 |mr=0053986 |last2=Popken |first2=J. |author-link=Kurt Mahler}}.</ref> kasneje je Selfridge pokazal, da je to število : <math>2^x3^{(k-2x)/3} \text{ kjer } x = -k\bmod 3.</math> Na primer, ko {{Matematična formula|1=''k'' = 10}}, {{Matematična formula|1=''x'' = 2}} in je največje celo število, ki ga lahko izrazimo z desetimi enicami, {{Matematična formula|1=2{{sup|2}}{{hsp}}3{{sup|2}} = 36}} . Izraz je : 36 = (1 + 1) × (1 + 1) × (1 + 1 + 1) × (1 + 1 + 1). Torej je kompleksnost celega števila {{Mvar|n}} vsaj {{Matematična formula|3&thinsp;log{{sub|3}}&thinsp;''n''}} . Kompleksnost {{Mvar|n}} je največ {{Matematična formula|3&thinsp;log{{sub|2}}&thinsp;''n''}} (približno {{Matematična formula|4.755&thinsp;log{{sub|3}}&thinsp;''n''}} ): izraz te dolžine za {{Mvar|n}} lahko najdemo z uporabo [[Hornerjev algoritem|Hornerjeve metode]] za [[Dvojiški številski sistem|binarno predstavitev]] {{Mvar|n}}. <ref name="guy">{{Citat |last=Guy |first=Richard K. |title=Some suspiciously simple sequences |work=[[American Mathematical Monthly]] |volume=93 |issue=3 |pages=186–190 |year=1986 |doi=10.2307/2323338 |jstor=2323338 |mr=1540817 |author-link=Richard K. Guy |department=Unsolved Problems}}.</ref> Skoraj vsa cela števila imajo predstavitev, katere dolžina je omejena z logaritmom z manjšim konstantnim faktorjem, {{Matematična formula|3.529&thinsp;log{{sub|3}}&thinsp;''n''}} . <ref>{{Navedi arXiv |arxiv=1511.07842 |class=math.NT |first=Christopher E. |last=Shriver |title=Applications of Markov chain analysis to integer complexity}}.</ref> == Algoritmi in protiprimeri == Kompleksnost <math>\|n\|</math> vsakega celega števila {{Mvar|n}} do nekega praga {{Mvar|N}} je mogoče izračunati v skupnem času <math>O(N\log^{O(1)}N)</math> . Kompleksnost enega samega celega števila <math>n</math> se lahko izračuna v sublinearnem času, <math> O(n^{0.6514})</math> . <ref>{{Citat |last=He |first=Qizheng |title=2024 Symposium on Simplicity in Algorithms, SOSA 2024, Alexandria, VA, USA, January 8-10, 2024 |pages=107–114 |year=2024 |editor-last=Parter |editor-first=Merav |editor-last2=Pettie |editor-first2=Seth |chapter=Improved algorithms for integer complexity |publisher={SIAM} |arxiv=2308.10301 |doi=10.1137/1.9781611977936.11}}</ref> Algoritmi za izračun celoštevilske kompleksnosti so bili uporabljeni za ovrženje več domnev o kompleksnosti. Predvsem ni nujno, da optimalni izraz za število {{Mvar|n}} dobimo bodisi z odštevanjem ena od {{Mvar|n}} bodisi z izražanjem {{Mvar|n}} kot produkta dveh manjših faktorjev. Najmanjši primer števila, katerega optimalni izraz ni te oblike, je 353.942.783. Je [[praštevilo]] in zato ovrže tudi domnevo [[Richard Kenneth Guy|Richarda K. Guya]], da je kompleksnost vsakega praštevila {{Mvar|p}} enaka ena plus kompleksnost {{Matematična formula|''p'' − 1}} <ref>{{Citat |last=Fuller |first=Martin N. |title=Program to calculate A005245, A005520, A005421 |date=February 1, 2008 |url=https://oeis.org/A005245/a005245.c.txt |access-date=2015-12-13 |publisher=OEIS}}.</ref> Pravzaprav, <math display="block">\|353942783\| = \|353942782\| = 63.</math>Poleg tega je Venecia Wang navedel primere drugih števil, katerih celoštevilska kompleksnost ne odraža očitne formule za ta števila: <ref>{{Citat |last=Wang |first=Venecia |title=A counterexample to the prime conjecture of expressing numbers using just ones |date=October 2012 |work=[[Journal of Number Theory]] |volume=133 |issue=2 |pages=391–397 |publisher=JNT |doi=10.1016/j.jnt.2012.08.003 |doi-access=free}}.</ref> <math display="block"> \begin{align} \|743 \times 2\| = \|743\| &= 22 \\ \|166571 \times 3\| = \|166571\| &= 39 \\ \|97103 \times 5\| = \|97103\| &= 38 \\ 2 \|23\| > \|23^2\| &= 20.\\ \end{align} </math> == Sklici == <templatestyles src="Reflist/styles.css" />{{Sklici}} == Zunanje povezave == * [https://expmath.lumii.lv/wiki/Special:Complexity?n= Complexity] Izračun kompleksnosti števil do n = 10^12 * <templatestyles src="Module:Citation/CS1/styles.css"></templatestyles>Weisstein, Eric W., "Integer Complexity", MathWorld<nowiki>{{cite web}}</nowiki>: CS1 maint: overridden setting (link) [[Kategorija:Celoštevilska zaporedja]] smjqtxoxw1qcvrpzyebh7qy3fimxig5 0 608471 6748464 2026-09-09T18:48:12Z Andrejj 94 preusmeritev na [[Celoštevilska kompleksnost]] 6748464 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Celoštevilska kompleksnost]] h7d0itjyz5ey7b6q3hywms3r5f79n6z 0 608473 6748479 2026-09-09T19:07:13Z Rastofan 255314 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1364463674|AGM-12 Bullpup]]« 6748479 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Orožje|name=AGM-12 Bullpup|image=[[Slika:AGM-12B Bullpup.jpg|300px]]|caption=|origin=ZDA|type=[[Raketa zrak-zemlja]] z ukaznim vodenjem <!-- Type selection -->|is_ranged=|is_bladed=|is_explosive=|is_artillery=|is_vehicle=|is_missile=Yes|is_UK=<!-- Service history -->|service=ASM-N-7 1959–1970 ASM-N-7A/AGM-12B 1965–1970|used_by=ZDA, Avstralija, Danska, Grčija, Izrael, Norveška, Tajvan, Turčija, Združeno kraljestvo|wars=[[Vietnamska vojna]] <!-- Production history -->|designer=|design_date=|manufacturer=[[Martin Marietta]], W.L. Maxson|production_date=1959–1970|number=22,100 (skupno) 4,600 (AGM-12C) <br />840 (AGM-12E)|variants=ASM-N-7, ASM-N-7A/AGM-12B, AGM-12C, GAM-83B/AGM-12D, AGM-12E <!-- General specifications -->|weight={{convert|1785|lb|kg}} (AGM-12C)|length={{convert|13.6|ft|m}}|part_length=|width=|height=|diameter={{convert|18|in|mm}}|crew=<!-- Ranged weapon specifications -->|cartridge=|caliber=|action=|rate=|velocity=|range=|max_range=|feed=|sights=<!-- Artillery specifications -->|breech=|recoil=|carriage=|elevation=|traverse=<!-- Bladed weapon specifications -->|blade_type=|hilt_type=|sheath_type=|head_type=|haft_type=<!-- Explosive specifications -->|filling=Visokoeksplozivna (ASM-N-7, ASM-N-7A/AGM-12B) Delno oklep-prebojna (AGM-12C) <br />[[W45]] Jedrska (GAM-83B/AGM-12D) <br />Kasetna municija (AGM-12E)|filling_weight={{convert|250|lb|kg}} (ASM-N-7A/AGM-12B) {{convert|970|lb|kg}} (AGM-12C)|detonation=|yield=<!-- Vehicle/missile specifications -->|armour=|primary_armament=|secondary_armament=|engine=Rocket|engine_power={{convert|30000|lbf|kN}}|pw_ratio=|suspension=|wingspan={{convert|48|in|m}}|propellant=Trdno (AGM-12A model), tekoče (druge)|vehicle_range={{convert|10|nmi|mi km}}|ceiling=|altitude=|depth=|boost=|speed=cca. Mach 2|guidance=[[ukazno vodenje#Ročni ukazi v vidnem polju (MCLOS)|MCLOS]]|accuracy=|launch_platform=[[FJ Fury|FJ-4B]], [[Douglas A-4 Skyhawk|A-4D]], [[F-4 Phantom II|F-4]], [[Vought F-8 Crusader|F-8]], [[F-105 Thunderchief|F-105]], [[Saab 35 Draken|Saab 35 Draken]], [[Northrop F-5|F-5A/B]], [[North American F-100 Super Sabre|F-100]] (med drugimi)|transport=}}'''AGM-12 Bullpup''' je [[raketa zrak-zemlja]] kratkega dosega, ki jo je za [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriško mornarico]] razvil Martin Marietta. Je eno najzgodnejših natančno vodenih orožij zrak-zemlja in prvo, ki je bilo množično proizvedeno. Prvič je bila operativno uporabljena leta 1959 na letalu [[Douglas A-4 Skyhawk|A-4 Skyhawk]], kmalu pa je bila uporabljena tudi na letalih [[Grumman A-6 Intruder|A-6 Intruder]], [[North American F-100 Super Sabre|F-100 Super Sabre]], [[Republic F-105 Thunderchief|F-105 Thunderchief]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]], [[Vought F-8 Crusader|F-8 Crusader]] in [[Lockheed P-3 Orion|P-3 Orion]] v mornarici in [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriškem vojnem letalstvu]] ter pri zaveznikih [[NATO|Nata]]. Orožje je bilo ročno vodeno z majhno [[Igralna palica|igralno palico]] v pilotski kabini letala, kar je predstavljalo številne težave, njegova končna natančnost pa je bila v okolici 10 metrov. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja jo je vse bolj izpodrivalo orožje po principu [[Izstreli-in-pozabi|"izstreli in pozabi"]], kot sta [[AGM-62 Walleye]] in [[AGM-65 Maverick]]. == Zgodovina == === ASM-N-7 Bullpup === Razvoj rakete Bullpup se je začel leta 1953, ko so izkušnje [[Korejska vojna|iz korejske vojne]] pokazale skoraj popolno nezmožnost konvencionalnega bombardiranja za napad na manjše kopenske cilje, kot so mostovi. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so številne vojskujoče se strani izvajale obsežne eksperimente z različnim vodenim orožjem, vključno z operativno uporabo radijsko vodenega orožja v Nemčiji in ZDA z različnimi stopnjami uspeha. Ti poskusi so se večinoma končali v povojnem obdobju, še posebej ker je [[jedrsko orožje]] naredilo natančnost manj zanimiv problem za reševanje. Zaradi tega je bilo pred začetkom korejske vojne le malo raziskav konvencionalnega orožja. Leta 1953 je bil objavljen razpis za novo orožje, ki je zahteval orožje, oboroženo z bombo AN-M57 ali AN-M81 in največjo hitrostjo Mach 2. Pogodbo je aprila 1954 dobil Martin Marietta, projekt pa je dobil ime ASM-N-7 Bullpup. Začetne prototipe XASM-N-7 je poganjal [[Raketni motor na trdno gorivo|raketni motor na trdo gorivo]] Mark 8 Mod 1, ki ga je izdelal Aerojet-General in je dosegel približno 38&nbsp;kN potiska za 2,5 sekunde. Prve testne izstrelitve so bile izvedene junija 1955. Orožje je vodilo izstrelitveno letalo z metodo [[Ukazno vodenje#Ročni ukazi v vidnem polju (MCLOS)|ročnega vodenja v videnm polju]] (MCLOS), pilot pa je sledil letu rakete z dvema svetlima signaloma na repu orožja in izvajal popravke z majhno igralno palico v pilotski kabini. Položaj sprejemne antene na orožju je pomenil, da je moralo letalo še naprej leteti približno v isti smeri kot raketa, da bi ta lahko sprejemala signale oddajnika AN/ARW-73. Zaradi lokacije pilotske kabine na letalu je to običajno pomenilo, da je moralo letalo med celotnim priletom strmoglavljati proti cilju. Čeprav orožje ni povsem izpolnjevalo prvotnih zahtev, saj je nosilo le bojno glavo M81 in doseglo Mach 1.8, je bil razvoj preprost. Orožje je bilo uradno dano v uporabo 25. aprila 1959 na letalih [[Douglas A-4 Skyhawk|A-4 Skyhawk]] na krovu ladje USS <nowiki><i id="mwLg">Lexington</i></nowiki>. Sledile so namestitve na North American FJ-4 Fury in [[Sikorsky H-34|Sikorsky CH-34]]. Proizvodne različice je večinoma izdelovalo podjetje Maxson Electronics. === GAM-79 White Lance, Bullpup A === [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|Ameriške zračne sile]] so se za sistem zanimale že leta 1954, leta 1955 pa so začele z razvojem lastne različice, znane kot White Lance. Zaradi želje po večji zmogljivosti naj bi White Lance uporabljala [[raketni motor na tekoče gorivo]], Thiokol LR44, ki bi zagotavljal približno 53,9&nbsp;kN potiska za 2 sekundi. LR44 je bil prvotno namenjen za raketo [[AIM-7 Sparrow|Sparrow III]]. Uporabljal je shranjevalna [[Hipergolično gorivo|hipergolična pogonska goriva]]: zaviralno rdečo kadečo dušikovo kislino kot oksidant in MAF-1 kot gorivo. MAF-1 je mešanica 40,5 % UDMH, 50,5 % dietilentriamina in 9 % [[Acetonitril|acetonitrila]]. V primerjavi z raketnim motorjem na trdo gorivo je raketni motor na tekoče gorivo zagotavljal večji impulz in brezdimni izpuh, kar je izboljšalo vidljivost pilotu. <ref name="RM">{{Navedi časopis |last=Davies |first=Harold |date=2007 |title=Reaction Motors (Thiokol) Family of Packaged Liquid Rocket Engines |journal=Journal of Spacecraft and Rockets |language=en |volume=44 |issue=6 |pages=1271–1284 |doi=10.2514/1.30134 |issn=0022-4650}}</ref><ref name="DMHs">{{Navedi enciklopedijo |title=Dimethylhydrazines |encyclopedia=Encyclopedia of Liquid Fuels |publisher=De Gruyter |last=Schmidt |first=Eckart W. |date=2022 |pages=1550-1553 |doi=10.1515/9783110750287-016 |isbn=978-3-11-075028-7}}</ref> Druga sprememba je bil prehod na novejši sistem radijskega upravljanja, AN/ARW-77, ki je omogočal vodenje izven osi, tako da je letalo lahko letelo vzporedno s ciljem namesto naravnost nanj, kar je močno povečalo vidljivost in odpravilo potrebo po neposrednem strmoglavljenju proti cilju. Med čakanjem na GAM-79 so zračne sile kupile tudi primerke ASM-N-7, ki so jih pod imenom GAM-83 dale v uporabo na letalih [[North American F-100 Super Sabre|North American F-100]] in [[Republic F-105 Thunderchief|Republic F-105]]. Medtem ko se je razvoj GAM-79 nadaljeval, se je tudi mornarica začela zanimati za motor na tekoče gorivo in je naročila podjetju Thiokol, naj zgradi še eno različico, LR58. <ref name="RM" /> <ref name="DMHs" /> Ta je bila predstavljena kot ASM-N-7a Bullpup A leta 1960. Ker je bilo to orožje v bistvu identično načrtovanemu GAM-79, so to ime opustili, ASM-N-7a pa so predstavili kot GAM-83A. Zračne sile so predstavile tudi GAM-83B, ki se je razlikovala po nekoliko večjem premeru za nošenje jedrske bojne glave W45 z močjo 1,5 kT. GAM-83A so v Vietnamu opisali kot "neuporabno" in so jo po le nekaj bojnih poletih umaknili iz uporabe. Decembra 1960 je bil prvi F-100D operativno opremljen z GAM-83A. <ref>{{Navedi splet |title=North American F-100D Super Sabre |url=https://airandspace.si.edu/collection-objects/north-american-f-100d-super-sabre/nasm_A19781577000 |access-date=4 August 2024 |website=National Air and Space Museum}}</ref> Za namene usposabljanja je Martin izdelal sistem vodenja, ki ga je bilo mogoče namestiti na presežne visokohitrostne letalske rakete, ki so začele obratovati kot TASM-N-7/TGAM-83. === Bullpup B === [[File:Saab_35XD_prototype_(cropped).png|sličica| Prototip [[Saab 35 Draken|Saab 35]]XD z AGM-12B pod levim krilom]] Medtem ko je razvoj prvotnih različic še potekal, se je začel razvoj bistveno večje različice, ASM-N-7b Bullpup B. Pri tej so povečali bojno glavo na 450 kg in nadgradil motor na LR62 z veliko večjim potiskom. <ref name="RM" /><ref name="DMHs" /> Čeprav je novi motor sistemu omogočil daljši maksimalni doseg, so bili obstoječi sistemi že na meji vida tipičnega pilota, v praksi pa je imel novi model enak efektivni doseg. Prvi testi so bili izvedeni leta 1962, Bullpup B pa je bila sprejeta v uporabo leta 1964. Kot del medsektorskih prizadevanj za uskladitev oznak svojih orožnih sistemov so bile vse rakete Bullpup leta 1963 preimenovane v AGM-12. Prvotne različice na trdo gorivo so postale AGM-12A, kar je bilo nekoliko nepraktično, saj je mornarica tako poimenovala svoje različice na tekoče gorivo. Različice na tekoče gorivo so postale AGM-12B, kar je prekrivalo različico ASM-N-7b, ki je postala AGM-12C. Jedrska GAM-83B letalskih sil je postala AGM-12D. TGAM-83 so preimenovali v ATM-12, vendar ji je manjkala pripona, katero so zahtevala nova pravila poimenovanja. === AGM-12E === Končna različica Bullpup je bila AGM-12E. To je bila AGM-12C z bojno glavo, zamenjano s protipehotno kasetno bombo z 800–830 bombicami BLU-26/B. Ta je bilo proizvedena v majhni seriji za uporabo v [[Vietnamska vojna|vietnamski vojni]]. == Operativna uporaba == Rakete Bullpup sta med [[Vietnamska vojna|vietnamsko vojno]] pogosto uporabljala tako mornarica kot letalstvo, vendar so bili rezultati mešani. Najbolj zgoden primer uporabe je bilo 16 letal F-105, od katerih je vsak nosil dve AGM-12B, del skupine letal, ki so 3. aprila 1965 napadla most Thanh Hóa. Ker je bilo orožje ročno vodeno, se je moralo vsako letalo dvakrat v ločenih prehodih postaviti v vrsto za napad. Po končanem napadu je bil most v bistvu nepoškodovan, rakete Bullpup pa so bile opisane kot take, da so se preprosto "odbijale" od mosta. Poleg pomanjkanja uničujoče moči je letalstvo sklepalo, da je orožje neustrezno, tudi zaradi zahteve po izvedbi ločenih prehodov za vsako izstrelitev in potrebe po nadaljnjem vodenju orožja skozi let. Konec šestdesetih let prejšnjega stoletja so začeli več razvojnih projektov za zamenjavo sistema vodenja AGM-12C z nekakšnim avtomatskim ali polavtomatskim vodenjem. AGM-79 Blue Eye je uporabljala kontrastni iskalnik, podoben tistemu v [[AGM-65 Maverick]]; AGM-80 Viper je uporabljala [[Inercialna navigacija|inercialno vodenje]] za operacije zračnega izstrelitve, AGM-83 Bulldog pa [[lasersko vodenje]]. Nobena od teh ni bila sprejeto v uporabo; te vloge so prevzela druga orožja, kot sta Maverick in [[Lasersko vodena bomba|lasersko vodene bombe]]. Do konca proizvodnje leta 1969 je bilo izdelanih približno 56.000 raket Bullpup vseh modelov, večina modelov A in B, skupaj s 4.600 AGM-12C, 100 AGM-12D in 800 AGM-12E. Manjše različice A/B so ostale v uporabi do sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko jih je začelo nadomeščati novejše orožje, pri čemer je mornarica zadnja streljanja izvedla julija 1978, ko je [[Mornariško patruljno letalo|patruljno letalo]] VP-1 izstrelilo tri na vadbene tarče. Orožje je tistega meseca zapustilo mornarico. Večji model C je ostal v uporabi do začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja. Proizvodnjo je na [[Norveška|Norveškem]] izvajalo tudi podjetje Kongsberg Våpenfabrikk v sodelovanju z britanskim podjetjem de Havilland. Medtem ko se je proizvodnja povečevala, je Združeno kraljestvo kupilo 1200 raket iz ZDA, nato pa je začelo dobavo še 2500 raket iz podjetja Kongsberg. Norveška je kupila 1500 lokalno izdelanih primerkov in jih v okviru sistema koprodukcije Turčiji prodala še 2500. [[Izrael]] je od ZDA kupil 760 raket AGM-12 modelov B in C. == Oblikovanje == Raketa je bila izdelana iz dveh ločenih delov, iz nosa in repa. V nosu so bili sprejemniki za vodenje, ki so pretvarjali navodila v ukaze za elektropnevmatske aktuatorje štirih majhnih [[Krilo delta|delta krmilnih]] kril, razporejenih okoli nosu. V repnem delu sta bila nameščena dve sledilni sijalki in večja krila za vzdrževanje leta. Krila so imela jezičke, ki so omogočali vrtenje za približno 400 stopinj na sekundo. Pot leta je zagotavljal [[žiroskop]], ki je krmilil sprednja krmilna krilca. Bullpup je uporabljal sistem [[Ukazno vodenje#Ročni ukazi v vidnem polju (MCLOS)|ročnega vodenja v videnm polju]] z nadzorovanim nagibanjem. Med letom je pilot ali operater orožja sledil Bullpupu z opazovanjem rakete in jo s pomočjo krmilne [[Igralna palica|palice]] usmerjal proti cilju z uporabo radijskih signalov. Cilj je bil usmeriti raketo tako, da ostane na liniji med pilotom in ciljem. Po izstrelitvi Bullpupa je bila najboljša natančnost vzdrževana z nadaljnjim letom po isti poti, tako da je pilot lahko meril po dimni sledi in tako čim bolje usmerjal raketo neposredno iz zadnje strani. Žal so piloti v Vietnamu hitro odkrili težavo, da so strelci na tleh lahko preprosto streljali na dimno sled rakete in imeli dokaj dobro možnost, da zadenejo letalo, ki je izstrelilo in še vedno vodilo raketo. Da bi piloti zaščitili svoje letalo, so se nekoliko odmaknil od poti rakete in se tako poskusili izogniti protiletalskemu ognju. == Uporabniki == [[File:AGM-12_operators.png|sličica|400x400_pik| Zemljevid z nekdanjimi uporabniki AGM-12 v modri barvi]] [[File:Douglas_A-4E_Skyhawk_of_VA-164_in_flight_over_Vietnam_on_21_November_1967_(6430101).jpg|sličica| [[Douglas A-4 Skyhawk|A-4E]] ameriške mornarice z USS ''Oriskany'' (CVA-34) nad Severnim Vietnamom novembra 1967. Raketa Bullpup je jasno vidna pod levim krilom]] [[File:AGM-12C_Bullpup-B_missile_on_display_at_NMUSAF.jpg|sličica| AGM-12C v Narodnem muzeju ameriških letalskih sil]] === Nekdanji === ; {{AUS}} * Kraljeve avstralske zračne sile ; {{DNK}} * Kraljeve danske zračne sile ; {{GRC}} * Grške zračne sile ; {{ISR}} * [[Izraelske obrambne sile]] ; {{NOR}} * Norveške kraljeve zračne sile ; {{TUR}} * Turške zračne sile ; {{GBR}} * [[Kraljevo vojno letalstvo]] * [[Kraljeva vojna mornarica]] ; {{USA}} * [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|Zračne sile Združenih držav Amerike]] * [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Mornarica Združenih držav Amerike]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [http://www.designation-systems.net/dusrm/m-12.html Sistemi označevanja.] [http://www.designation-systems.net/dusrm/m-12.html Spletna stran] * [http://www.fas.org/man/dod-101/sys/missile/agm-12.htm Spletna stran Zveze ameriških znanstvenikov,] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110204025939/http://www.fas.org/man/dod-101/sys/missile/agm-12.htm|date=2011-02-04}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rakete zrak-zemlja]] 3whguyxathuvvfve6xswjwv71oijif1 0 608474 6748483 2026-09-09T20:05:33Z Yerpo 8417 preusmeritev na [[János Csernoch]] 6748483 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[János Csernoch]] fczzmvpibbgfrcbv4ql9qm81yum7ot9 0 608475 6748565 2026-09-10T06:58:08Z Florentina Veršič 146476 Začetek novega članka. 6748565 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec | yearsactive = 1998-danes }} '''Eddie Redmayne''' (polno ime '''Edward John David Redmayne''' (/ˈrɛdmeɪn/)), angleški filmski, televizijski in gledališki igralec, * [[6. januar]] [[1982]], Westminster, [[London]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]. Eddie Redmayne je angleški igralec, ki je bil odlikovan z redom britanskega imperija. Osvojil je tudi nagrade [[Oskar (filmska nagrada)|oskar]], tony, [[BAFTA]], [[zlati globus]] in dve nagradi Olivier. Redmayne je svojo profesionalno igralsko kariero začel na televiziji in v gledališču. Igral je kot Viola v igri ''Twelfth Night'' v Shakespearovem gledališču Globe, preden se je preselil v West End z glavnimi vlogami v produkcijah, kot so ''The Goat'' in ''Who Is Sylvia?'' (2004), ''Red'' (2009–2010) in Richard II (2011–2012). Za svoje nastope v produkcijah Red na West Endu in Broadwayu je prejel nagrado Laurencea Olivierja za najboljšega igralca v stranski vlogi<ref>{{Navedi splet |last=Miller |first=Adrienne |date=5. 3. 2024 |title=Life Is a Cabaret! The Shimmering Kander and Ebb Classic Heads Back to Broadway Starring Eddie Redmayne |url=https://www.vogue.com/article/cabaret-broadway-revival-april-2024 |website=Vogue}}</ref> in kasneje nagrado Tony za najboljšega igralca v gledališki igri. Za svoje nastope v vlogi voditelja v oživitvah muzikala ''Cabaret'' na West Endu in Broadwayu (2021–2022 in 2024) je prejel nagrado Laurencea Olivierja za najboljšega igralca v muzikalu in si prislužil nominacijo za nagrado Tony za najboljšega igralca v muzikalu. Širšo prepoznavnost je dosegel zaradi upodobitve fizika [[Stephen Hawking|Stephena Hawkinga]] v filmu ''[[Teorija vsega (film)|Teorija vsega]]'' (2014), ki mu je prinesla [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšega igralca. Drugo nominacijo za oskarja je prejel za upodobitev [[Lili Elbe]] v filmu ''Dansko dekle'' (2015), nato pa je igral Newta Scamanderja v filmski seriji ''Fantastična bitja'' (2016–2022). Med njegovimi drugimi filmskimi projekti so ''Moj teden z Marilyn'' (2011), ''Nesrečniki'' (2012), ''Jupiter v vzponu'' (2015), ''Jamski človek'' (2018), ''The Trial of the Chicago 7'' (2020) in ''The Good Nurse'' (2022). Na televiziji je igral v miniseriji ''Stebri zemlje'' (2010) in ''Birdsong'' (2012) in v vohunskem trilerju ''The Day of the Jackal'' (2024–danes). == Viri == {{Sklici|1}} [[Kategorija:Rojeni leta 1982]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Angleški filmski igralci]] [[Kategorija:Angleški televizijski igralci]] [[Kategorija:Angleški gledališki igralci]] musu6ebnk1l6lwdg8fqew52eiw0sd6m 6748593 6748565 2026-09-10T08:28:55Z Florentina Veršič 146476 /* */ np 6748593 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec | yearsactive = 1998-danes }} '''Eddie Redmayne''' (polno ime '''Edward John David Redmayne''' (/ˈrɛdmeɪn/)), [[Angleži|angleški]] [[Filmski igralec|filmski]], [[Televizijski igralec|televizijski]] in [[gledališki igralec]], * [[6. januar]] [[1982]], Westminster, [[London]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]. Eddie Redmayne je angleški igralec, ki je bil odlikovan z redom britanskega imperija. Osvojil je tudi nagrade [[Oskar (filmska nagrada)|oskar]], tony, [[BAFTA]], [[zlati globus]] in dve nagradi Olivier. Redmayne je svojo profesionalno igralsko kariero začel na televiziji in v gledališču. Igral je kot Viola v igri ''Twelfth Night'' v Shakespearovem gledališču Globe, preden se je preselil v West End z glavnimi vlogami v produkcijah, kot so ''The Goat'' in ''Who Is Sylvia?'' (2004), ''Red'' (2009–2010) in Richard II (2011–2012). Za svoje nastope v produkcijah Red na West Endu in Broadwayu je prejel nagrado Laurencea Olivierja za najboljšega igralca v stranski vlogi<ref>{{Navedi splet |last=Miller |first=Adrienne |date=5. 3. 2024 |title=Life Is a Cabaret! The Shimmering Kander and Ebb Classic Heads Back to Broadway Starring Eddie Redmayne |url=https://www.vogue.com/article/cabaret-broadway-revival-april-2024 |website=Vogue}}</ref> in kasneje nagrado Tony za najboljšega igralca v gledališki igri. Za svoje nastope v vlogi voditelja v oživitvah muzikala ''Cabaret'' na West Endu in Broadwayu (2021–2022 in 2024) je prejel nagrado Laurencea Olivierja za najboljšega igralca v muzikalu in si prislužil nominacijo za nagrado Tony za najboljšega igralca v muzikalu. Širšo prepoznavnost je dosegel zaradi upodobitve fizika [[Stephen Hawking|Stephena Hawkinga]] v filmu ''[[Teorija vsega (film)|Teorija vsega]]'' (2014), ki mu je prinesla [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšega igralca. Drugo nominacijo za oskarja je prejel za upodobitev [[Lili Elbe]] v filmu ''Dansko dekle'' (2015), nato pa je igral Newta Scamanderja v filmski seriji ''Fantastična bitja'' (2016–2022). Med njegovimi drugimi filmskimi projekti so ''Moj teden z Marilyn'' (2011), ''Nesrečniki'' (2012), ''Jupiter v vzponu'' (2015), ''Jamski človek'' (2018), ''The Trial of the Chicago 7'' (2020) in ''The Good Nurse'' (2022). Na televiziji je igral v miniseriji ''Stebri zemlje'' (2010) in ''Birdsong'' (2012) in v vohunskem trilerju ''The Day of the Jackal'' (2024–danes). == Viri == {{Sklici|1}} [[Kategorija:Rojeni leta 1982]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Angleški filmski igralci]] [[Kategorija:Angleški televizijski igralci]] [[Kategorija:Angleški gledališki igralci]] id5iwjbn4rk9gcr7tyqz85yv2qla7qk 6748594 6748593 2026-09-10T08:32:14Z Florentina Veršič 146476 /* */ Dodatek. 6748594 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec | yearsactive = 1998-danes }} '''Eddie Redmayne''' (polno ime '''Edward John David Redmayne''' (/ˈrɛdmeɪn/)), [[Angleži|angleški]] [[Filmski igralec|filmski]], [[Televizijski igralec|televizijski]] in [[gledališki igralec]], * [[6. januar]] [[1982]], Westminster, [[London]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]. Eddie Redmayne je angleški igralec, ki je bil odlikovan z redom britanskega imperija. Osvojil je tudi nagrade [[Oskar (filmska nagrada)|oskar]], tony, [[BAFTA]], [[zlati globus]] in dve nagradi Olivier. Redmayne je svojo profesionalno igralsko kariero začel na televiziji in v gledališču. Igral je kot Viola v igri ''Twelfth Night'' v Shakespearovem gledališču Globe, preden se je preselil v West End z glavnimi vlogami v produkcijah, kot so ''The Goat'' in ''Who Is Sylvia?'' (2004), ''Red'' (2009–2010) in Richard II (2011–2012). Za svoje nastope v produkcijah Red na West Endu in Broadwayu je prejel nagrado Laurencea Olivierja za najboljšega igralca v stranski vlogi<ref>{{Navedi splet |last=Miller |first=Adrienne |date=5. 3. 2024 |title=Life Is a Cabaret! The Shimmering Kander and Ebb Classic Heads Back to Broadway Starring Eddie Redmayne |url=https://www.vogue.com/article/cabaret-broadway-revival-april-2024 |website=Vogue}}</ref> in kasneje nagrado Tony za najboljšega igralca v gledališki igri. Za svoje nastope v vlogi voditelja v oživitvah muzikala ''Cabaret'' na West Endu in Broadwayu (2021–2022 in 2024) je prejel nagrado Laurencea Olivierja za najboljšega igralca v muzikalu in si prislužil nominacijo za nagrado Tony za najboljšega igralca v muzikalu. Širšo prepoznavnost je dosegel zaradi upodobitve fizika [[Stephen Hawking|Stephena Hawkinga]] v filmu ''[[Teorija vsega (film)|Teorija vsega]]'' (2014), ki mu je prinesla [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšega igralca. Drugo nominacijo za oskarja je prejel za upodobitev [[Lili Elbe]] v filmu ''Dansko dekle'' (2015), nato pa je igral Newta Scamanderja v filmski seriji ''Fantastična bitja'' (2016–2022). Med njegovimi drugimi filmskimi projekti so ''Moj teden z Marilyn'' (2011), ''Nesrečniki'' (2012), ''Jupiter v vzponu'' (2015), ''Jamski človek'' (2018), ''The Trial of the Chicago 7'' (2020) in ''The Good Nurse'' (2022). Na televiziji je igral v miniseriji ''Stebri zemlje'' (2010) in ''Birdsong'' (2012) in v vohunskem trilerju ''The Day of the Jackal'' (2024–danes). Zgodnje življenje in izobrazba Edward John David Redmayne se je rodil 6. januarja 1982 v londonskem okrožju Westminster. Njegova mati Patricia (rojena Burke) vodi podjetje za pomoč pri selitvah, oče Richard Redmayne pa je poslovnež na področju korporativnih financ. Njegov praded po očetovi strani je bil sir Richard Redmayne (1865–1955), gradbeni in rudarski inženir ter vodilna osebnost pri izboljševanju varnosti v rudnikih v začetku 20. stoletja. Sir Richard je vodil tudi poskus trgovske verige Boots, katere namen je bil skrajšati delovni teden in delavcem omogočiti 48-urni konec tedna. Ugotovili so, da so bili delavci srečnejši, bolj zdravi in ​​redkeje odsotni z dela, zato se je zavzemal za uvedbo takšne prakse v širšem industrijskem merilu. Ima starejšega brata, igralca kriketa Jamesa Redmayna, mlajšega brata, starejšega polbrata Charlieja Redmayna – nekdanjega izvršnega direktorja britanske podružnice založbe HarperCollins – ter polsestro. == Viri == {{Sklici|1}} [[Kategorija:Rojeni leta 1982]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Angleški filmski igralci]] [[Kategorija:Angleški televizijski igralci]] [[Kategorija:Angleški gledališki igralci]] g8cu596tbqf3b9dg4fnr6sjuooy6muc 6748595 6748594 2026-09-10T08:32:56Z Florentina Veršič 146476 /* */ 6748595 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec | yearsactive = 1998-danes }} '''Eddie Redmayne''' (polno ime '''Edward John David Redmayne''' (/ˈrɛdmeɪn/)), [[Angleži|angleški]] [[Filmski igralec|filmski]], [[Televizijski igralec|televizijski]] in [[gledališki igralec]], * [[6. januar]] [[1982]], Westminster, [[London]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]. Eddie Redmayne je angleški igralec, ki je bil odlikovan z redom britanskega imperija. Osvojil je tudi nagrade [[Oskar (filmska nagrada)|oskar]], tony, [[BAFTA]], [[zlati globus]] in dve nagradi Olivier. Redmayne je svojo profesionalno igralsko kariero začel na televiziji in v gledališču. Igral je kot Viola v igri ''Twelfth Night'' v Shakespearovem gledališču Globe, preden se je preselil v West End z glavnimi vlogami v produkcijah, kot so ''The Goat'' in ''Who Is Sylvia?'' (2004), ''Red'' (2009–2010) in Richard II (2011–2012). Za svoje nastope v produkcijah Red na West Endu in Broadwayu je prejel nagrado Laurencea Olivierja za najboljšega igralca v stranski vlogi<ref>{{Navedi splet |last=Miller |first=Adrienne |date=5. 3. 2024 |title=Life Is a Cabaret! The Shimmering Kander and Ebb Classic Heads Back to Broadway Starring Eddie Redmayne |url=https://www.vogue.com/article/cabaret-broadway-revival-april-2024 |website=Vogue}}</ref> in kasneje nagrado Tony za najboljšega igralca v gledališki igri. Za svoje nastope v vlogi voditelja v oživitvah muzikala ''Cabaret'' na West Endu in Broadwayu (2021–2022 in 2024) je prejel nagrado Laurencea Olivierja za najboljšega igralca v muzikalu in si prislužil nominacijo za nagrado Tony za najboljšega igralca v muzikalu. Širšo prepoznavnost je dosegel zaradi upodobitve fizika [[Stephen Hawking|Stephena Hawkinga]] v filmu ''[[Teorija vsega (film)|Teorija vsega]]'' (2014), ki mu je prinesla [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšega igralca. Drugo nominacijo za oskarja je prejel za upodobitev [[Lili Elbe]] v filmu ''Dansko dekle'' (2015), nato pa je igral Newta Scamanderja v filmski seriji ''Fantastična bitja'' (2016–2022). Med njegovimi drugimi filmskimi projekti so ''Moj teden z Marilyn'' (2011), ''Nesrečniki'' (2012), ''Jupiter v vzponu'' (2015), ''Jamski človek'' (2018), ''The Trial of the Chicago 7'' (2020) in ''The Good Nurse'' (2022). Na televiziji je igral v miniseriji ''Stebri zemlje'' (2010) in ''Birdsong'' (2012) in v vohunskem trilerju ''The Day of the Jackal'' (2024–danes). == Zgodnje življenje in izobrazba == Edward John David Redmayne se je rodil 6. januarja 1982 v londonskem okrožju Westminster. Njegova mati Patricia (rojena Burke) vodi podjetje za pomoč pri selitvah, oče Richard Redmayne pa je poslovnež na področju korporativnih financ. Njegov praded po očetovi strani je bil sir Richard Redmayne (1865–1955), gradbeni in rudarski inženir ter vodilna osebnost pri izboljševanju varnosti v rudnikih v začetku 20. stoletja. Sir Richard je vodil tudi poskus trgovske verige Boots, katere namen je bil skrajšati delovni teden in delavcem omogočiti 48-urni konec tedna. Ugotovili so, da so bili delavci srečnejši, bolj zdravi in ​​redkeje odsotni z dela, zato se je zavzemal za uvedbo takšne prakse v širšem industrijskem merilu. Ima starejšega brata, igralca kriketa Jamesa Redmayna, mlajšega brata, starejšega polbrata Charlieja Redmayna – nekdanjega izvršnega direktorja britanske podružnice založbe HarperCollins – ter polsestro. == Viri == {{Sklici|1}} [[Kategorija:Rojeni leta 1982]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Angleški filmski igralci]] [[Kategorija:Angleški televizijski igralci]] [[Kategorija:Angleški gledališki igralci]] ip3287fs90qy98titeyo2zok3b0fk96 6748597 6748595 2026-09-10T08:36:49Z Florentina Veršič 146476 /* Zgodnje življenje in izobrazba */ Viri. 6748597 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec | yearsactive = 1998-danes }} '''Eddie Redmayne''' (polno ime '''Edward John David Redmayne''' (/ˈrɛdmeɪn/)), [[Angleži|angleški]] [[Filmski igralec|filmski]], [[Televizijski igralec|televizijski]] in [[gledališki igralec]], * [[6. januar]] [[1982]], Westminster, [[London]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]. Eddie Redmayne je angleški igralec, ki je bil odlikovan z redom britanskega imperija. Osvojil je tudi nagrade [[Oskar (filmska nagrada)|oskar]], tony, [[BAFTA]], [[zlati globus]] in dve nagradi Olivier. Redmayne je svojo profesionalno igralsko kariero začel na televiziji in v gledališču. Igral je kot Viola v igri ''Twelfth Night'' v Shakespearovem gledališču Globe, preden se je preselil v West End z glavnimi vlogami v produkcijah, kot so ''The Goat'' in ''Who Is Sylvia?'' (2004), ''Red'' (2009–2010) in Richard II (2011–2012). Za svoje nastope v produkcijah Red na West Endu in Broadwayu je prejel nagrado Laurencea Olivierja za najboljšega igralca v stranski vlogi<ref>{{Navedi splet |last=Miller |first=Adrienne |date=5. 3. 2024 |title=Life Is a Cabaret! The Shimmering Kander and Ebb Classic Heads Back to Broadway Starring Eddie Redmayne |url=https://www.vogue.com/article/cabaret-broadway-revival-april-2024 |website=Vogue}}</ref> in kasneje nagrado Tony za najboljšega igralca v gledališki igri. Za svoje nastope v vlogi voditelja v oživitvah muzikala ''Cabaret'' na West Endu in Broadwayu (2021–2022 in 2024) je prejel nagrado Laurencea Olivierja za najboljšega igralca v muzikalu in si prislužil nominacijo za nagrado Tony za najboljšega igralca v muzikalu. Širšo prepoznavnost je dosegel zaradi upodobitve fizika [[Stephen Hawking|Stephena Hawkinga]] v filmu ''[[Teorija vsega (film)|Teorija vsega]]'' (2014), ki mu je prinesla [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšega igralca. Drugo nominacijo za oskarja je prejel za upodobitev [[Lili Elbe]] v filmu ''Dansko dekle'' (2015), nato pa je igral Newta Scamanderja v filmski seriji ''Fantastična bitja'' (2016–2022). Med njegovimi drugimi filmskimi projekti so ''Moj teden z Marilyn'' (2011), ''Nesrečniki'' (2012), ''Jupiter v vzponu'' (2015), ''Jamski človek'' (2018), ''The Trial of the Chicago 7'' (2020) in ''The Good Nurse'' (2022). Na televiziji je igral v miniseriji ''Stebri zemlje'' (2010) in ''Birdsong'' (2012) in v vohunskem trilerju ''The Day of the Jackal'' (2024–danes). == Zgodnje življenje in izobrazba == Edward John David Redmayne se je rodil 6. januarja 1982 v londonskem okrožju Westminster.<ref>{{Navedi splet |date=13. 5. 2020 |title=Eddie Redmayne |url=https://www.biography.com/actors/eddie-redmayne |access-date=10. 9. 2026 |website=Biography}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Blair |first=Olivia |date=5. 1. 2016 |title=Eddie Redmayne reveals he occasionally pays the rent of struggling actors |url=https://www.independent.co.uk/news/people/eddie-redmayne-reveals-he-occasionally-pays-the-rent-of-struggling-actors-a6797096.html |access-date=10. 9. 2026 |website=The Independent}}</ref> Njegova mati Patricia (rojena Burke) vodi podjetje za pomoč pri selitvah, oče Richard Redmayne pa je poslovnež na področju korporativnih financ. Njegov praded po očetovi strani je bil sir Richard Redmayne (1865–1955), gradbeni in rudarski inženir ter vodilna osebnost pri izboljševanju varnosti v rudnikih v začetku 20. stoletja.<ref>{{Navedi splet |date=21. 11. 2014 |title=Eddie Redmayne Facts: 23 Things You (Probably) Don't Know About the 'Theory of Everything' Star |url=https://web.archive.org/web/20151121024126/http://news.moviefone.com/2014/11/21/eddie-redmayne-facts/ |access-date=10. 9. 2026 |website=Moviefone}}</ref> Sir Richard je vodil tudi poskus trgovske verige Boots, katere namen je bil skrajšati delovni teden in delavcem omogočiti 48-urni konec tedna. Ugotovili so, da so bili delavci srečnejši, bolj zdravi in ​​redkeje odsotni z dela, zato se je zavzemal za uvedbo takšne prakse v širšem industrijskem merilu. Ima starejšega brata, igralca kriketa Jamesa Redmayna, mlajšega brata, starejšega polbrata Charlieja Redmayna – nekdanjega izvršnega direktorja britanske podružnice založbe HarperCollins – ter polsestro. == Viri == {{Sklici|1}} [[Kategorija:Rojeni leta 1982]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Angleški filmski igralci]] [[Kategorija:Angleški televizijski igralci]] [[Kategorija:Angleški gledališki igralci]] nrevot4wztb0g3j3qg7yt63gio2z1p2 0 608476 6748581 2026-09-10T07:58:00Z Neka oseba 238731 nova stran z vsebino: » {{Infopolje Vojaška enota | unit_name = 107. letalska baza | image = [[File:Našitek 107. letalske baze SV 2026.png|160px]] | dates = 2001-danes | country = {{SLO}} | allegiance = [[Slika:Sign of Slovenian Army.svg|25px|Znak Slovenske vojske]] [[Slovenska vojska]] | branch = [[Vojno letalstvo]] | type = Baz...« 6748581 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota | unit_name = 107. letalska baza | image = [[File:Našitek 107. letalske baze SV 2026.png|160px]] | dates = 2001-danes | country = {{SLO}} | allegiance = [[Slika:Sign of Slovenian Army.svg|25px|Znak Slovenske vojske]] [[Slovenska vojska]] | branch = [[Vojno letalstvo]] | type = [[Baza]] | command_structure = [[15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe Slovenske vojske|15. brigade vojaškega letalstva in zračne obrambe]] | garrison = [[Vojašnica Jerneja Molana]], [[Cerklje ob Krki]] | anniversaries = 24. jun }} '''107. letalska baza Slovenske vojske,''' je vojaška enota v sestavi [[15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe Slovenske vojske|15. brigade vojaškega letalstva in zračne obrambe]] ter izvaja logistično podporo letalstvu [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] na vojaškem letališču v [[Cerklje ob Krki|Cerkljah ob Krki]] in vojaškem delu [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|letališča Jožeta Pučnika]] na [[Branik|Brniku]].<ref name=":0">{{Navedi splet |last=vojak |first=Postani |title=107. letalska baza |url=https://postanivojak.si/enote/15bvlzo/107leba/ |access-date=2026-09-10 |website=Postani vojak |language=sl}}</ref> == Zgodovina == Ustanovitev 107. letalske baze sega v leto 1991, ko je bila sestavni del letalske enote [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe]] in letos praznuje že 34 let svojega delovanja. Kot 107. letalska baza je bila vključena v sestavo 15. brigade vojaškega letalstva Slovenske vojske po njeni ustanovitvi maja 2001. Po preoblikovanju novembra 2004 pa je letalska baza delovala kot del logistike Slovenske vojske v sestavi [[Poveljstvo za podporo Kranj Slovenjske vojske|Poveljstva za podporo Kranj]]. S formalnim začetkom delovanja Brigade zračne obrambe in letalstva 1. februarja 2008 se tudi 107. letalska baza prerazporedi v njeno strukturo. Danes pa deluje v sestavi [[15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe Slovenske vojske|15. BRVLZO]] ter ohranja isto ime, poslanstvo in strukturo.<ref name=":1">{{Navedi splet |date=2025-07-03 |title=Slovesno obeležili dan 107. letalske baze |url=https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/slovesno-obelezili-dan-107-letalske-baze/ |access-date=2026-09-10 |website=www.slovenskavojska.si |language=sl}}</ref> == Naloge == Naloge enote vključujejo:<ref name=":0" /> * izvajanje podpore letenju, * zagotavljanje delovanja komunikacijskih, informacijskih in navigacijskih sistemov na letališču, * zagotavljanje delovanja letališča, * varovanje in nadzor vstopov v območje vojaškega letališča v Cerkljah ob Krki, * zagotavljanje logistične podpore enotam, ki so nastanjene v Vojašnici Cerklje ob Krki, * zagotavljanje podpore države gostiteljice, povezane z letalskimi dejavnostmi za potrebe zavezništva == .Struktura == Sestavlja jo:<ref name=":0" /><ref name=":1" /> * poveljstvo * četa za zagotovitev delovanja letališča Cerklje ob Krki ** gasilsko reševalni vod, ** vod za vzdrževanje letaliških površin in naprav, ** vod za oskrbo z gorivom, ** vod za zveze in letališko tehniko, ** oddelek za meteorologijo ** vod za zagotovitev delovanja, ** vod za zaščito sil obeh letalskih baz * enota Vojašnice Jerneja Molana == Sklici == <references /> [[Kategorija:Slovenska vojska]] [[Kategorija:Vojaške baze]] [[Kategorija:Vojaške enote ustanovljene 2001]] pnnpupdgz4uz9dli7ixjaywffspve20 6748632 6748581 2026-09-10T11:55:12Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 −[[Kategorija:Slovenska vojska]]; −[[Kategorija:Vojaške baze]]; −[[Kategorija:Vojaške enote ustanovljene 2001]]; +[[Kategorija:Vojno letalstvo Slovenske vojske]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748632 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota | unit_name = 107. letalska baza | image = [[File:Našitek 107. letalske baze SV 2026.png|160px]] | dates = 2001-danes | country = {{SLO}} | allegiance = [[Slika:Sign of Slovenian Army.svg|25px|Znak Slovenske vojske]] [[Slovenska vojska]] | branch = [[Vojno letalstvo]] | type = [[Baza]] | command_structure = [[15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe Slovenske vojske|15. brigade vojaškega letalstva in zračne obrambe]] | garrison = [[Vojašnica Jerneja Molana]], [[Cerklje ob Krki]] | anniversaries = 24. jun }} '''107. letalska baza Slovenske vojske,''' je vojaška enota v sestavi [[15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe Slovenske vojske|15. brigade vojaškega letalstva in zračne obrambe]] ter izvaja logistično podporo letalstvu [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] na vojaškem letališču v [[Cerklje ob Krki|Cerkljah ob Krki]] in vojaškem delu [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|letališča Jožeta Pučnika]] na [[Branik|Brniku]].<ref name=":0">{{Navedi splet |last=vojak |first=Postani |title=107. letalska baza |url=https://postanivojak.si/enote/15bvlzo/107leba/ |access-date=2026-09-10 |website=Postani vojak |language=sl}}</ref> == Zgodovina == Ustanovitev 107. letalske baze sega v leto 1991, ko je bila sestavni del letalske enote [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe]] in letos praznuje že 34 let svojega delovanja. Kot 107. letalska baza je bila vključena v sestavo 15. brigade vojaškega letalstva Slovenske vojske po njeni ustanovitvi maja 2001. Po preoblikovanju novembra 2004 pa je letalska baza delovala kot del logistike Slovenske vojske v sestavi [[Poveljstvo za podporo Kranj Slovenjske vojske|Poveljstva za podporo Kranj]]. S formalnim začetkom delovanja Brigade zračne obrambe in letalstva 1. februarja 2008 se tudi 107. letalska baza prerazporedi v njeno strukturo. Danes pa deluje v sestavi [[15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe Slovenske vojske|15. BRVLZO]] ter ohranja isto ime, poslanstvo in strukturo.<ref name=":1">{{Navedi splet |date=2025-07-03 |title=Slovesno obeležili dan 107. letalske baze |url=https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/slovesno-obelezili-dan-107-letalske-baze/ |access-date=2026-09-10 |website=www.slovenskavojska.si |language=sl}}</ref> == Naloge == Naloge enote vključujejo:<ref name=":0" /> * izvajanje podpore letenju, * zagotavljanje delovanja komunikacijskih, informacijskih in navigacijskih sistemov na letališču, * zagotavljanje delovanja letališča, * varovanje in nadzor vstopov v območje vojaškega letališča v Cerkljah ob Krki, * zagotavljanje logistične podpore enotam, ki so nastanjene v Vojašnici Cerklje ob Krki, * zagotavljanje podpore države gostiteljice, povezane z letalskimi dejavnostmi za potrebe zavezništva == .Struktura == Sestavlja jo:<ref name=":0" /><ref name=":1" /> * poveljstvo * četa za zagotovitev delovanja letališča Cerklje ob Krki ** gasilsko reševalni vod, ** vod za vzdrževanje letaliških površin in naprav, ** vod za oskrbo z gorivom, ** vod za zveze in letališko tehniko, ** oddelek za meteorologijo ** vod za zagotovitev delovanja, ** vod za zaščito sil obeh letalskih baz * enota Vojašnice Jerneja Molana == Sklici == <references /> [[Kategorija:Vojno letalstvo Slovenske vojske]] akdwr8ml9ix9btfpbd4wshpo7wdxay0 1 608477 6748622 2026-09-10T11:19:20Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6748622 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j