Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.19 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 1982 0 613 6748686 5908977 2026-09-10T13:56:10Z Florentina Veršič 146476 /* Rojstva */ +1. 6748686 wikitext text/x-wiki {{leto|1980|20}} '''1982''' ('''[[Rimske številke|MCMLXXXII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[petek]]. == Dogodki == [[Slika:San-Carlos-Cemetery.JPG|thumb|Vojaško pokopališče in spomenik padlim v falklandski vojni ([[San Carlos]])]] * [[2. februar]] – pričetek [[pokol v Hami|pokola v Hami]] ([[Sirija]]) * [[19. marec]] – [[Argentina|argentinska]] vojska zasede [[Južna Georgia in Južni Sandwichevi otoki|Južno Georgio]], kar izzove [[Falklandska vojna|falklandsko vojno]] * [[2. april]] – začetek [[Falklandska vojna|falklandske vojne]] – [[Argentina]] napade [[Falklandski otoki|Falklandske otoke]] * [[17. april]] – s sprejetjem ustave pridobi [[Kanada]] popolno politično neodvisnost od [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] * [[25. april]] – v skladu z [[Mirovni sporazum med Egiptom in Izraelom|mirovnim sporazumom]] z [[Egipt]]om se [[Izrael]]ska vojska umakne s [[Sinaj]]skega polotoka * [[24. maj]] – [[Jurij Vladimirovič Andropov]] postane sekretar [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Komunistične partije Sovjetske zveze]] * [[30. maj]] – [[Španija]] postane prva nova članica zveze [[NATO]] po sprejetju [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodne Nemčije]] leta [[1955]] * [[12. junij]] – na shodu v protest proti [[jedrsko orožje|jedrskem orožju]] v [[New York]]u se zbere 750.000 ljudi * [[14. junij]] – s porazom [[Argentina|Argentine]] se konča [[falklandska vojna]] * [[6. julij]] – najdaljši [[lunin mrk]] [[20. stoletje|20. stoletja]] traja 106 minut * [[17. avgust]] – na [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|nemškem]] trgu se pojavijo prve [[zgoščenka|zgoščenke]] (CDji) * [[21. september]] – [[Organizacija združenih narodov]] prvič proslavlja [[mednarodni dan miru]] * [[1. oktober]] – [[Helmut Kohl]] postane [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|nemški]] [[kancler Nemčije|kancler]] * [[12. november]] – [[Jurij Vladimirovič Andropov]] nadomesti pokojnega [[Leonid Iljič Brežnjev|Brežnjeva]] na mestu generalnega sekretarja [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Komunistične partije Sovjetske zveze]] * [[1. december]] – [[Michael Jackson]] izda album ''[[Thriller (album)|Thriller]]'', ki postane najbolj prodajan [[glasbeni album]] v zgodovini == Rojstva == [[Slika:Severa Gjurin 2013.jpg|sličica|191x191_pik|[[Severa Gjurin]]]] *[[5. januar]] – [[Neisha|Neža Buh - Neisha]], slovenska pevka, skladateljica in pianistka *[[5. januar]] – [[Janica Kostelić]], hrvaška alpska smučarka *[[6. januar]] – [[Eddie Redmayne]], angleški igralec *[[25. januar]] – [[Noemi]], [[italija]]nska [[pevka]] *[[31. januar]] – [[Denis Avdić]], radijski voditelj *[[3. marec]] – [[Jessica Biel]], ameriška igralka *[[30. marec]] – [[Jure Natek]], slovenski rokometaš *[[22. april]] – [[Kaká]], brazilski nogometaš *[[30. april]] – [[Kirsten Dunst]], ameriška filmska igralka, pevka *[[10. junij]] – [[Princesa Magdalena, vojvodinja Hälsinglandska in Gästriklandska]] *[[13. junij]] – [[Kenenisa Bekele]], etiopski atlet, tekač na dolge proge *[[5. julij]] – [[Beno Udrih]], slovenski košarkar *[[4. avgust]] – [[Severa Gjurin]], slovenska glasbenica *[[11. november]] – [[Mark Appleyard]], kanadski poklicni rolkar *[[26. december]] – [[Aksel Lund Svindal]], norveški alpski smučar == Smrti == [[Slika:Henry Fonda - USN.jpg|thumb|150px|Henry Fonda]] * [[6. marec]] – [[Ayn Rand]], rusko-ameriška pisateljica in filozofinja (* [[1905]]) * [[29. marec]] – [[Carl Orff]], nemški skladatelj in pedagog (* [[1895]]) * [[8. maj]] – [[Gilles Villeneuve]], kanadski dirkač Formule 1 (* [[1950]]) * [[17. junij]] – [[Roberto Calvi]], italijanski bankir in prostozidar (* [[1920]]) * [[24. junij]] ** [[Duša Počkaj]], slovenska filmska in gledališka igralka (* [[1924]]) ** [[Kiril Nikolajevič Tavastšerna]], ruski astronom (* [[1921]]) * [[4. julij]] – [[Silvestre Antonio Guzmán Fernández]], dominikanski poslovnež in politik (* [[1911]]) * [[18. julij]] – [[Roman Osipovič Jakobson]], ruski lingvist (* [[1896]]) * [[19. julij]] – [[Hugh Everett|Hugh Everett III]], ameriški fizik (* [[1930]]) * [[10. avgust]] – [[Marja Boršnik]], slovenska literarna zgodovinarka (* [[1906]]) * [[12. avgust]] – [[Henry Fonda|Henry Jaynes Fonda]], ameriški ilmski igralec (* [[1905]]) * [[5. september]] – sir [[Douglas Bader]], britanski vojaški pilot, letalski as, častnik (* [[1910]]) * [[20. september]] – [[Janko Ravnik]], slovenski pianist, skladatelj, glasbeni pedagog, fotograf in filmski režiser (* [[1891]]) * [[16. november]] – [[Pavel Sergejevič Aleksandrov]], ruski matematik (* [[1896]]) * [[19. november]] – [[Erving Goffman]], kanadski sociolog (* [[1922]]) * [[18. december]] – [[Hans-Ulrich Rudel]], nemški častnik, letalski as, nacist, politik, [[alpinist]] in pisatelj (* [[1916]]) * [[19. december]] – [[Dwight Macdonald]], ameriški radikalni levičar, anarhist in družbeni kritik (* [[1906]]) == Nobelove nagrade == * [[Nobelova nagrada za fiziko|Fizika]] – [[Kenneth G. Wilson]] * [[Nobelova nagrada za kemijo|Kemija]] – [[Aaron Klug]] * [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Fiziologija ali medicina]] – [[Sune K. Bergström]], [[Bengt I. Samuelsson]], [[John R. Vane]] * [[Nobelova nagrada za književnost|Književnost]] – [[Gabriel García Márquez]] * [[Nobelova nagrada za mir|Mir]] – [[Alva Myrdal]], [[Alfonso Garcia Robles|Alfonso García Robles]] {{Zbirka}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Leto 1982|*]] qxpytae8l9r0r23pafzileip8ikvwbs 646 0 2338 6748934 6685176 2026-09-11T06:29:05Z Octopus 13285 /* Smrti */ Duomi 6748934 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 646''' ('''[[rimske številke|DCXLVI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[nedelja|nedeljo]]. == Dogodki == * [[1. januar]] == Rojstva == * [[Abd al-Malik ibn Marvan]], peti [[kalif]] [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]] († [[705]]) == Smrti == * [[Duomi kagan]], tretji kagan Šuejantuojskega kaganata (* ni znano) [[Kategorija:Leto 646|*]] p99c769ad3h5fxiqgh1ovpc6jnrh6j0 6. januar 0 2574 6748684 6609169 2026-09-10T13:52:32Z Florentina Veršič 146476 /* Rojstva */ +1 6748684 wikitext text/x-wiki '''6. januar''' je 6. [[dan]] [[leto|leta]] v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 359 dni (360 v [[prestopno leto|prestopnih letih]]). {{JanuaryCalendar}} == Dogodki == * [[1540]] – Poročila sta se [[Henrik VIII. Angleški|Henrik VIII.]] in [[Anna Klevska]]. * [[1598]] – [[Boris Godunov]] je postal [[Rusija|ruski]] [[car]]. * [[1825]] – V [[Moskva|Moskvi]] je bil odprt [[Bolšoj teater]]. * [[1838]] – [[Samuel Morse]] je javno predstavil [[telegraf]]. * [[1845]] – [[Anton Martin Slomšek]] je vložil prošnjo za ustanovitev ''Društva za izdajanje dobrih ljudskih knjig v slovenskem jeziku''. * [[1848]] – V [[Novo mesto|Novem mestu]] so prvič uprizorili [[Anton Tomaž Linhart|Linhartovo]] [[komedija|komedijo]] ''[[Ta veseli dan ali Matiček se ženi]]''. * [[1915]] – [[Italija]]nska [[vlada]] je poslala v [[Trst]] svojega odposlanca [[Carlo Galli|Carla Gallija]]. * [[1918]] – [[Nemčija]] je priznala [[neodvisnost]] [[Finska|Finske]]. * [[1929]] – [[Mati Terezija]] je prispela v [[Revščina|najrevnejše]] predele [[Kalkuta|Kalkute]]. * [[1929]] – [[Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević]] je razveljavil [[ustava|ustavo]], razpustil [[parlament]] in prevzel oblast v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. * [[1944]] – [[14. (slovenska) divizija (NOVJ)|14. divizija]] je krenila na pohod na [[Štajerska|Štajersko]]. * [[1950]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] je kot prva zahodna [[država]] navezalo [[diplomatski odnosi|diplomatske odnose]] z [[Ljudska republika Kitajska|LR Kitajsko]]. * [[1985]] – Končala se je [[operacija Mojzes]]; [[Izrael]] in [[Združene države Amerike|ZDA]] sta evakuirala 8.000 [[Etiopija|etiopskih]] [[Judje|Judov]]. * [[1997]] – Na TV Slovenija je bila predvajana prva oddaja [[Odmevi]]. == Rojstva == * [[1256]] – [[Gertruda Velika]], nemška mistikinja in teologinja († [[1302]]) * [[1329]] – [[Ulman Stromer]], nemški (nürnberški) veletrgovec, papirničar († [[1407]]) * [[1367]] – [[Rihard II. Angleški|Rihard II.]], angleški kralj († [[1400]]) * [[1412]] – [[Ivana Orleanska]], francoska nacionalna junakinja in svetnica († [[1431]]) * [[1585]] – [[Claude Favre de Vaugelas]], francoski jezikoslovec, slovničar († [[1650]]) * [[1587]] – [[Gaspar de Guzman]], španski uradnik († [[1645]]) * [[1745]] – [[Jacques-Étienne Montgolfier]], francoski izumitelj († [[1799]]) * [[1752]] – [[Franc Ksaver Gmeiner]], slovenski teolog in filozof (* [[1824]]) * [[1799]] – [[Jedediah Smith]], ameriški raziskovalec († [[1831]]) * [[1822]] – [[Heinrich Schliemann]], nemški arheolog († [[1890]]) * [[1832]] – [[Paul Gustave Doré]], francoski ilustrator († [[1883]]) * [[1838]] – [[Karl August Max Bruch]], nemški skladatelj († [[1920]]) * [[1849]] – [[Hristo Botev]], bolgarski pesnik, domoljub († [[1876]]) * [[1850]] – [[Eduard Bernstein]], nemški socialdemokratski politik in teoretik († [[1932]]) * [[1859]] – [[Samuel Alexander]], avstralski filozof († [[1938]]) * [[1861]] – [[Janoš Županek]], slovenski pisatelj na Madžarskem († [[1951]]) * [[1872]] – [[Aleksander Nikolajevič Skrjabin]], ruski skladatelj, pianist († [[1915]]) * [[1878]] – [[Carl Sandburg]], ameriški pesnik, pisatelj, novinar, zgodovinar († [[1967]]) * [[1883]] – [[Khalil Gibran]], libanonsko-ameriški pisatelj, pesnik, filozof († [[1931]]) * [[1897]] – [[Anton Bajec]], slovenski jezikoslovec († [[1985]]) * [[1899]] – [[Max Simon]], SS-Gruppenführer in generalporočnik Waffen SS († [[1961]]) * [[1903]] – [[Miha Maleš]], slovenski slikar († [[1987]]) * [[1913]] – [[Edward Gierek]], poljski politik († [[2001]]) * [[1915]] – [[Alan Watts]], angleški pisatelj, filozof in popularizator azijskih filozofij († [[1973]]) * [[1929]] – [[Babrak Karmal]], afganistanski politik († [[1996]]) * [[1932]] – [[Pavle Zidar]], slovenski pisatelj, pesnik († [[1992]]) * [[1933]] – [[Oleg Grigorjevič Makarov]], ruski kozmonavt († [[2003]]) * [[1938]] – [[Adriano Celentano]], italijanski pevec in igralec * [[1953]] – [[Malcolm Young]], avstralski glasbenik ''(AC/DC)'' († [[2017]]) * [[1955]] – [[Rowan Atkinson]], angleški filmski igralec * [[1982]] – [[Eddie Redmayne]], angleški igralec * [[1984]] – [[Karmen Orel]], slovenska šahistka († [[2005]]) == Smrti == * [[1088]] – [[Berengar iz Toursa]], francoski teolog in filozof (* [[999]]) * [[1148]] – [[Gilbert de Clare]], angleški grof Pembroka (* [[1100]]) * [[1224]] – [[Jusuf al-Mustansir|Jusuf II.]], almohadski kalif (* [[1203]]) * [[1260]] – [[ibn al-Abar]], arabski zgodovinar, teolog, humorist (* [[1199]]) * [[1272]] – [[Alfonz Molinski]], princ Leona in Kastilije (* [[1202]]) * [[1275]] – [[Ramon de Penyafort]], katalonski dominikanec, pravnik, svetnik (* [[1175]]) * [[1350]] – [[Giovanni I. di Murta]], 2. genovski dož * [[1374]] – [[Andrea Corsini]], italijanski karmeličan, škof Fiesole, svetnik (* [[1301]]) * [[1387]] – [[Peter IV. Aragonski|Peter IV.]], aragonski kralj (* [[1319]]) * [[1398]] – [[Rupert II. Pfalški|Rupert II.]], nemški volilni knez, pfalški grof (* [[1325]]) * [[1478]] – [[Uzun Hasan]], šahanšah dinastije Ak Kojunlu (* [[1423]]) * [[1772]] – [[Samuel Johnson (filozof)]], ameriški filozof, [[George Berkeley|Berkeleyev]] dopisovalec (* [[1696]]) * [[1786]] – [[Jean-Étienne Guettard]], francoski geolog, mineralog (* [[1715]]) * [[1831]] – [[Rodolphe Kreutzer]], francoski skladatelj, violinist (* [[1766]]) * [[1852]] – [[Louis Braille]], francoski izumitelj pisave za slepe (* [[1809]]) * [[1884]] – [[Gregor Mendel]], avstrijski avguštinski menih, znanstvenik in pionir genetskih raziskav (* [[1822]]) * [[1918]] – [[Georg Ferdinand Cantor]], nemški matematik (* [[1845]]) * [[1919]] – [[Theodore Roosevelt]], ameriški predsednik (* [[1858]]) * [[1966]] – [[Slavko Pengov]], slovenski slikar (* [[1908]]) * [[1980]] – [[Anton Ocvirk]], slovenski zgodovinar (* [[1907]]) * [[1981]] – [[Archibald Joseph Cronin]], škotski pisatelj (* [[1896]]) * [[1989]] – [[Edmund Leach]], britanski socialni antropolog (* [[1910]]) * [[1990]] – [[Pavel Aleksejevič Čerenkov]], ruski fizik, nobelovec 1958 (* [[1904]]) * [[1993]] – [[Dizzy Gillespie|John Birks »Dizzy« Gillespie]], ameriški jazzovski glasbenik (* [[1917]]) * 1993 – [[Rudolf Hametovič Nurejev]], ruski plesalec, koreograf tatarskega rodu (* [[1938]]) == Prazniki in obredi == * [[sveti trije kralji]] * [[sveta družina]] * [[sveti večer]] (v [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavju]]) == [[God]] == [[Kategorija:Dnevi v letu|106]] [[Kategorija:Januar|106]] fd4mwa6lkfzvkjbbijbwboobdya4cnp Mestna občina Koper 0 3528 6748820 6748514 2026-09-10T18:46:07Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6748820 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Koper}} {{Infopolje Občina v Sloveniji |drugo_ime=Comune città di Capodistria |tip_občine=mestna |župan=[[Aleš Bržan]] |zastava=Flag of Koper.svg |grb=Coa Koper.grb.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2011 Koper.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F50_T1257_vF_b4_x409376.65599999996_y42142.8_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F50_T1257_vF_b4_x409376.65599999996_y42142.8_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.koper.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=311 |prebivalstvo=54795 |prebivalstvo_datum=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{navedi splet |title=Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px |website=www.stat.si |accessdate=2024-09-13}}</ref> |moški=27158 |ženske=27637 |omrežna_skupina=05 |avtomobilska_oznaka=KP |sedež=[[Koper]]}} '''Mestna občina Koper''' ({{Jezik-it|Comune città di Capodistria}}) je po površini največja od dvanajstih [[mestna občina|mestnih]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Sedež občine je mesto [[Koper]], ki je dvojezično; njegovo italijansko [[ime]] je ''Capodistria''. S skoraj 53.000 prebivalci je po številčnosti četrta največja občina v Sloveniji (za Ljubljano, Mariborom in Kranjem ter pred Celjem), saj obsega celotno podeželsko zaledje Kopra oz. [[Slovenska Istra|Slovensko Istro]] vse do Kraškega roba. Je tudi ena najbolj razčlenjenih slovenskih občin, saj je teritorialno razdeljena na kar 22 [[Krajevna skupnost|krajevnih skupnosti]] in obsega več kot 100 naselij. Ekonomsko gledano predstavlja enega od najrazvitejših področij Slovenije, zahvaljujoč privlačni sili koprskega pristanišča [[Luka Koper|Luke Koper]], ki je eno glavnih jadranskih pristanišč in glavna tovorna postaja za velik del Srednje Evrope. Poljedelstvo, ki je pred nekaj desetletji predstavljalo glavno dejavnost, je danes omejeno na oljkarstvo in vinogradništvo, s katerima se ukvarjajo predvsem v zaledju občine. V porastu so dejavnosti, ki so vezane na storitve, pristanišče ter terciarni in kvartarni sektor. Prometne povezave so dobre zahvaljujoč cestnim priključkom na slovensko, hrvaško in italijansko cestno omrežje. Nove možnosti na področju znanstvenega raziskovanja nudi [[Univerza na Primorskem]], ki ima sedež v [[Koper|Kopru]]. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|SURS]]-a je konec leta 2016 v občini Koper živelo 9,7 % ljudi brez slovenskega državljanstva.<ref>{{Navedi splet|url=http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=05E1022S&ti=&path=../Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/15_sestava_preb/05_05E10_drzavljanstvo/&lang=2|title=Tabela: Osnovne skupine prebivalstva po spolu, občine, Slovenija, polletno|accessdate=2017-02-22|website=pxweb.stat.si}}</ref> Ob ustanovitvi leta 1994 je prevzela dotedanje ozemlje »stare« Občine Koper ter pridobila še ozemlje krajevne skupnosti [[Podgorje, Koper|Podgorje]], ki je dotlej spadalo v (veliko »kraško«) Občino Sežana, torej se je njeno ozemlje še povečalo po reformi lokalne samouprave v RS. Ponovni poskus odpraviti neustavnost Mestne občine Koper je bil izveden leta 1998, ko je bil na referendumu zavrnjen predlog o odcepitvi treh občin iz MOK, in sicer Ankaran-Škofije, Dekani, Šmarje-Marezige. Kljub nasprotovanju večine slovenske politike in Občine Koper, se je z referendumom, katerega rezultat je potrdilo Ustavno sodišče RS, iz nje leta 2010/11 izločila [[Občina Ankaran]]. Poleg nje Občina Koper meji na zahodu z [[Občina Izola|Občino Izola]] in [[Občina Piran|Občino Piran]], na vzhodu z [[Občina Hrpelje - Kozina|Občino Hrpelje - Kozina]], na severu na [[Italija|Italijo]] (občini [[Milje (Tržaški zaliv)|Milje]] in [[Dolina, Trst|Dolina]]) ter na jugu na [[Hrvaška|Hrvaško]] ([[Istrska županija]]). == Zgodovina občine == Koprska komuna je bila vse do leta 1797 del [[Beneška republika|Beneške republike]], s tem letom pa je pripadla [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskemu cesarstvu]]. To stanje ni trajalo dolgo, saj so že leta 1805 Koper zasedli Francozi. Po novi upravni delitvi je bil kanton Koper del distrikta Koper, ta pa del departmaja Istra. Skupaj z novim upravnim sistemom je prišlo tudi do drugih novosti, npr. v pravosodju in v šolstvu. Ustanovljene so bile nove šole, večinoma italijanske, na slovensko govorečem podeželju pa tudi slovenske. V Kopru je bil ustanovljen tudi licej.<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Marušič|first=Gorazd|date=1989|title=Koper v času Napoleona (1805/6-1813)|magazine=Kronika, št. 1-2}}</ref> Po ustanovitvi [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] (1809–1813) je bila leta 1811 intendanca v Kopru ukinjena in podrejena Tržaški.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Zgodovinske dimenzije Ilirskih provinc|last=Šterbenc|first=Svetina|publisher=Založba ZRC|year=2013|location=Ljubljana}}</ref> Ta je bila razdeljena na štiri distrikte: Trst, Gorica, Rovinj in Koper, ti pa na 16 kantonov, ki so se delili na občine.<ref name=":0"/> Upravno telo občini so sestavljali župan in občinski svet. Ker je Koper v tem obdobju izgubljal svojo upravno in gospodarsko vlogo središča Istre, je prišlo do manjšanja števila prebivalstva na manj kot 4000.<ref name=":1"/> Z uveljavitvijo zakona iz leta 1849, ki je uvedel krajevne občine, se je v okrajnem glavarstvu Koper izoblikovalo 22 občin, ki so nastale iz nekdanjih katastrskih občin. Leta 1868 se je število zmanjšalo na 7. Občina Koper je obsegala Koper in Lazaret.<ref name=":2"/> 12. novembra 1920 je z [[Rapalska pogodba|Rapalsko pogodbo]] okraj Koper pripadel kraljevini Italiji. Priključen je bil Julijski Krajini kot del Puljske pokrajine. Tedaj je bilo v občini Koper 12.072 prebivalcev. Ko je prišlo v tridesetih letih do združevanja občin, so bile v občino Koper združene občine Koper, Lazaret in Voltra - Ankaran.<ref name=":2"/> Slovansko prebivalstvo koprske občine je bilo v tem obdobju podvrženo raznarodovalni politiki.<ref name=":3">{{Navedi revijo|last=Beltram|first=Vlasta|date=1989|title=Povojni razvoj slovenske Istre — Koprski okraj 1945—1947 (s poudarkom na delovanju organov ljudske oblasti)|magazine=Kronika, št. 1-2}}</ref> Po drugi svetovni vojni je z osvoboditvijo nastal nov Koprski okraj, v katerega sta bila združena bivši Istrski in Loparski okraj.<ref name=":3"/> Z Beograjskim sporazumom leta 1945 je bila Julijska Krajina razdeljena na zasedbeni coni A in B. Del cone B je bil tudi okraj Koper.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Lokalna oblast na Slovenskem v letih 1945-1955|last=Kopač|first=Janez|publisher=Zgodovinski Arhiv Ljubljana|year=2006|location=Ljubljana}}</ref> Šele leta 1946 je bil uradno odpravljen kolonat in zemlja dodeljena tistim, ki so jo obdelovali v zameno za zakupnino. V tem obdobju je bilo ustanovljenih tudi veliko novih šol – v celotnem koprskem okraju kar 50 osnovnih šol.<ref name=":3"/> [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|Pariška mirovna pogodba]] je odpravila delitev Julijske krajine na cono A in B, ustanovljeno pa je bilo [[Svobodno tržaško ozemlje]], prav tako razdeljeno na coni A in B. Slednja je bila pod oblastjo jugoslovanske armade in vanjo je spadal tudi okraj Koper. Skupaj z okrajem Buje sta tvorila Istrsko okrožje.<ref name=":4"/> V obdobju takoj po vojni je bilo v Kopru še veliko Italijanov, med letom 1953 in 1958 pa je prišlo do njihovega množičnega izseljevanja, kar se je kazalo tudi v splošnem upadu prebivalstva na slovenski obali.<ref>{{Navedi revijo|last=Troha|first=Nevenka|date=2002|title=Volitve v Okraju Koper cone B Svobodnega tržaškega ozemlja|magazine=Prispevki za novejšo zgodovino, št. 3}}</ref> Od leta 1952 se je Slovenija delila na mesta in občine za razliko od okrožij in krajev pred tem. Šele leta 1954, s sprejetjem Londonskega sporazuma, pa je bil Sloveniji priključen še okraj Koper, ki se je delil na 9 občin. Med njimi sta bili tudi občini Koper-mesto in Koper-okolica. Z letom 1955, ko je bil sprejet Zakon o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, je bilo v Sloveniji 11 okrajev, ki so se delili na 130 občin. Eden izmed okrajev je bil Koper, sestavljen iz 9 občin, med katerimi je bila tudi občina Koper, od leta 1960 pa sestavljen zgolj iz 7 občin.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno organizacijske strukture|last=Grafenauer|first=Božo|publisher=Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta|year=2000|location=Maribor}}</ref> Do novih sprememb je prišlo leta 1964, ko se je število okrajev v Socialistični republiki Sloveniji zmanjšalo na 4. V Koprski okraj je spadalo 10 občin. Koprska občina je imela takrat 29.228 prebivalcev. Leto kasneje pa je bil sprejet Ustavni zakon o odpravi okrajev v SR Sloveniji in Zakon za izvedbo odprave okrajev v SR Sloveniji. Okraj Koper je s tem prenehal obstajati. Od leta 1980 dalje se je namesto občina Koper začelo uporabljati občina Koper-Capodistria.<ref name=":2"/> Današnja Mestna občina Koper/Capodistria je nastala 3. 10. 1994. Leta 2011 se je od MOK odcepila občina Ankaran, ki je bila ustanovljena s sklepom ustavnega sodišča na seji 9. junija 2011.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/104195|title=Glasilo uradni list RS|date=9. 6. 2011|accessdate=3. 1. 2022|website=Uradni list}}</ref> == Naselja v občini == [[Slika:Mestna_občina_Koper_-_naselja.jpg|thumb|300px|desno|Občinska naselja]] V občini je 105 naselij: '''[[Koper]]''', [[Abitanti]], [[Babiči]], [[Barizoni]], [[Belvedur]], [[Bertoki]], [[Bezovica, Koper|Bezovica]], [[Bočaji]], [[Bonini]], [[Boršt, Koper|Boršt]], [[Bošamarin]], [[Brezovica pri Gradinu]], [[Brežec pri Podgorju]], [[Brič]], [[Butari]], [[Cepki]], [[Cerej]], [[Dekani]], [[Dilici]], [[Dol pri Hrastovljah]], [[Dvori]], [[Čentur]], [[Čežarji]], [[Črni Kal]], [[Črnotiče]], [[Elerji]], [[Fijeroga]], [[Gabrovica pri Črnem Kalu]], [[Galantiči]], [[Gažon]], [[Glem]], [[Gradin]], [[Gračišče]], [[Grinjan]], [[Grintovec, Koper|Grintovec]], [[Hrastovlje]], [[Hrvatini]], [[Kampel]], [[Karli]], [[Kastelec]], [[Kolomban]], [[Koromači-Boškini]], [[Kortine]], [[Kozloviči]], [[Koštabona]], [[Krkavče]], [[Krnica, Koper|Krnica]], [[Kubed]], [[Labor]], [[Loka, Koper|Loka]], [[Lopar, Koper|Lopar]], [[Lukini]], [[Manžan]], [[Marezige]], [[Maršiči, Koper|Maršiči]], [[Močunigi]], [[Montinjan]], [[Movraž]], [[Olika, Koper|Olika]], [[Osp]], [[Peraji]], [[Pisari]], [[Plavje]], [[Pobegi]], [[Podgorje, Koper|Podgorje]], [[Podpeč, Koper|Podpeč]], [[Poletiči]], [[Pomjan]], [[Popetre]], [[Prade]], [[Praproče, Koper|Praproče]], [[Predloka]], [[Pregara]], [[Premančan]], [[Puče]], [[Rakitovec, Koper|Rakitovec]], [[Rižana, Koper|Rižana]], [[Rožar]], [[Sirči]], [[Smokvica]], [[Socerb]], [[Sočerga]], [[Sokoliči]], [[Spodnje Škofije]], [[Srgaši]], [[Stepani]], [[Šalara]], [[Šeki]], [[Škocjan, Koper|Škocjan]], [[Šmarje, Koper|Šmarje]], [[Sveti Anton, Koper|Sveti Anton]], [[Tinjan]], [[Topolovec, Koper|Topolovec]], [[Trebeše]], [[Triban]], [[Trsek]], [[Truške]], [[Tuljaki]], [[Vanganel]], [[Zabavlje]], [[Zanigrad]], [[Zazid]], [[Zgornje Škofije]], [[Župančiči]]. == Seznam županov == === Skupščina občine Koper === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1965–1967 ! scope="row"|[[Dušan Barbič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1974 ! scope="row"|[[Miro Kocjan]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1982 ! scope="row"|[[Mario Abram]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1984 ! scope="row"|[[Bruno Korelič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1984–1988 ! scope="row"|[[Janko Kosmina]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1988–1990 ! scope="row"|[[Raul Šiškovič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1994 ! scope="row"|[[Aurelio Juri]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=130px|Župan(ja)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/svlsrp.gov.si/pageuploads/lok-sam-2015/splosno-ls-ls/organi-obc/zupani-od-1994-dalje-1.xls|title=Župani od leta 1994 dalje|date=|accessdate=7. 12. 2018|website=www.mju.gov.si|publisher=|last=|first=|archive-date=2019-07-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20190713012732/http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/svlsrp.gov.si/pageuploads/lok-sam-2015/splosno-ls-ls/organi-obc/zupani-od-1994-dalje-1.xls|url-status=dead}}</ref> ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Aurelio Juri]] | [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1997 ! scope="row"|[[Irena Fister]]<br><small>(nadomestne volitve)</small> | [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope=row colspan=2 align=center|''zaradi zapletov pri ustanavljanju novih občin na tem območju, v Kopru ni bilo rednih volitev, zato so jih izpeljali šele leta 1999'' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1999 ! scope="row"|[[Dino Pucer]] | rowspan=1|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row" rowspan=4|[[Boris Popovič]] | rowspan=4|'''[[Koper je naš|KJN]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row" rowspan=2|[[Aleš Bržan]] | rowspan=2|'''[[Lista Aleša Bržana|LAB]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Kocjančičeva nagrada]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.koper.si/ Koper], uradna stran občine. * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=5&Itemid=12 gremoVEN.com - Koper] * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=67&Itemid=12 gremoVEN.com - Ankaran] * [http://www.raziskovalec.com/pages/Koper/ Spletne strani v občini Koper] === Zemljevidi === * [http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=koper&tab=maps&o=0# zemljevid] na [[Najdi.si]] * [http://maps.google.com/maps?q=&ll=46.702708,16.144933&spn=0.1,0.1&t=k zemljevid] na [[Google Maps]] * [http://www3.gov.si/loksam/htm/50/0.htm www3.gov.si zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060721030206/http://www3.gov.si/loksam/htm/50/0.htm |date=2006-07-21 }} na www3.gov.si {{Istra}} {{Slovenske občine}} {{Mestna občina Koper}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Koper]] [[Kategorija:Mestna občina Koper| ]] 5y92j8c77d1az0iblu026kibrr2znpv Mestna občina Maribor 0 3548 6748823 6739112 2026-09-10T18:48:28Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6748823 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Saša Arsenovič]] |zastava=Flag of Maribor (2020).svg |grb=Coat of arms of Maribor (2020).svg |lokacija=Karte Maribor si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F70_T1257_vF_b_x549775.0625_y158294_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F70_T1257_vF_b_x549775.0625_y158294_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=https://maribor.si/ |koordinate=<!-- WD --> |površina=147,5 |prebivalstvo_datum=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{navedi splet |title=Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px |website=www.stat.si |accessdate=2024-09-13}}</ref> |prebivalstvo=114872 |moški=57380 |ženske=57492 |avtomobilska_oznaka=MB |sedež=[[Maribor]]}} '''Maribor''' je [[mestna občina|mestna]] [[občina]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem v [[Maribor|Mariboru]], drugem največjem [[Maribor|mestu]] v državi. Z okoli 114.000 stalnimi prebivalci (2025) je druga najštevilčnejša občina v Sloveniji. Župan občine je Aleksander [[Saša Arsenovič]], izvoljen 2. decembra 2018. Občino sestavlja enajst mestnih četrti ([[Mestna četrt Brezje - Dogoše - Zrkovci|Brezje - Dogoše - Zrkovci]], [[Center, Maribor|Center]], [[Mestna četrt Ivan Cankar|Ivan Cankar]], [[Koroška vrata]], [[Magdalena, Maribor|Magdalena]], [[Nova vas]], [[Radvanje]], [[Pobrežje, Maribor|Pobrežje]], [[Studenci]], [[Tabor, Maribor|Tabor]], [[Tezno]]) in šest krajevnih skupnosti ([[Krajevna skupnost Bresternica - Gaj|Bresternica - Gaj]], [[Kamnica, Maribor|Kamnica]], [[Limbuš]], [[Pekre]], [[Razvanje]], [[Krajevna skupnost Malečnik - Ruperče|Malečnik - Ruperče]]). Leta 2025 je imela občina 114.301 prebivalcev.<ref>{{Navedi splet|title=Spoznaj mestno občino {{!}} Mestna občina Maribor|url=https://maribor.si/mestna-obcina/|website=maribor.si|date=2021-07-22|accessdate=2026-01-11|language=sl-SI}}</ref> == Statut == Statut je temeljni pravni akt občine, ki ureja njen pravni položaj, organizacijo in delovanje ter razmerja med občinskimi organi in prebivalci. Na njegovi podlagi Mestna občina Maribor uresničuje ustavno zagotovljeno lokalno samoupravo in opravlja naloge, ki so ji dodeljene z zakonom in drugimi predpisi.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Statut Mestne občine Maribor|publisher=Medobčinski uradni vestnik|year=2011}}</ref> Pomemben del statuta je namenjen ureditvi organov občine. Statut opredeljuje pristojnosti mestnega sveta kot najvišjega predstavniškega organa, vlogo župana kot nosilca izvršilne oblasti ter delovanje mestne uprave. Poleg tega določa tudi delovna telesa mestnega sveta in druge organe, ki sodelujejo pri odločanju in izvajanju občinskih nalog.<ref name=":0" />{{climate chart|Maribor |-6|1|30 |-3|2|34 |-1|10|54 |6|17|68 |13|23|97 |18|29|123 |19|30|116 |20|31|118 |9|25|100 |4|12|116 |0|9|107 |-5|2|84 |float=right |source=[http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/podneb_10_tabele.html] }} == Naselja v Mestni občini Maribor == Po statutu je Mestna občina Maribor temeljna samoupravna lokalna skupnost, ki obsega območja mesta [[Maribor]] in naslednjih naselij: [[Bresternica, Maribor|Bresternica]], [[Celestrina]], [[Dogoše]], [[Gaj nad Mariborom]], [[Grušova]], [[Hrastje, Maribor|Hrastje]], [[Hrenca]], [[Jelovec, Maribor|Jelovec]], [[Kamnica, Maribor|Kamnica]], [[Laznica, Maribor|Laznica]], [[Limbuš]], [[Malečnik]], '''[[Maribor]]''', [[Meljski Hrib]], [[Metava]], [[Nebova]], [[Pekel, Maribor|Pekel]], [[Pekre]], [[Počehova]], [[Razvanje]], [[Ribniško selo]], [[Rošpoh, Maribor|Rošpoh - del]], [[Ruperče]], [[Srednje]], [[Šober]], [[Trčova]], [[Vinarje, Maribor|Vinarje]], [[Vodole]], [[Vrhov Dol]], [[Za Kalvarijo]], [[Zgornji Slemen, Maribor|Zgornji Slemen - del]], [[Zrkovci]]. == Zgodovina == Z združevanjem manjših upravnih oddelkov in z ustanavljanjem tako imenovanih davčnih občin je dal Jožef II. sestaviti seznam zemljišč za davčne namene. Na podlagi teh občin so pripravili zemljiški kataster, zato so jih imenovali tudi katastrske občine. Na ta način je nastal t. i. Jožefinski oziroma Jožefov kataster, ki je temeljil na teh katastrskih občinah. Te so predstavljale razmeroma stabilne in natančno izmerjene teritorialne enote, ki so omogočale oblikovanje večjih upravnih struktur. Pri vzpostavljanju katastrskih občin so se med posameznimi območji pojavile precejšnje razlike, pri čemer so imele najmanj prebivalcev občine na območju mariborskega okrožja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem|last=Grafenauer|first=Božo|location=Maribor|page=87}}</ref> 12. aprila 1952 je bil ob teritorialni razdelitvi Slovenije sprejet Zakon o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine. Maribor je s tem zakonom dobil značaj mesta. Junija istega leta je imel eno občino, ki je zaobjemala ožje mestno območje in občino Kamnica.<ref>{{Navedi knjigo|title=Lokalna oblast na Slovenskem v letih 1945–1955|last=Kopač|first=Janez|publisher=Zgodovinski arhiv|year=2006|location=Ljubljana|page=86-87}}</ref>[[Slika:Mestna občina Maribor - naselja.jpg|250px|sličica|desno|Občinska naselja]] == Mestne četrti in krajevne skupnosti == [[Slika:SVN obcine Maribor.png|220px|thumb|right|Mestne četrti in krajevne skupnosti]] Območje mestne občine je razdeljeno na 11 [[četrtna skupnost|mestnih četrti]] in 6 [[krajevna skupnost|krajevnih skupnosti]]. ==== Mestne četrti so: ==== *[[Koroška vrata|Mestna četrt Koroška vrata]] *[[Center, Maribor|Mestna četrt Center]] *[[Mestna četrt Ivan Cankar]] *[[Mestna četrt Studenci]] *[[Magdalena, Maribor|Mestna četrt Magdalena]] *[[Mestna četrt Tabor]] *[[Nova vas, Maribor|Mestna četrt Nova vas]] *[[Tezno|Mestna četrt Tezno]] *[[Mestna četrt Pobrežje]] *[[Mestna četrt Brezje - Dogoše - Zrkovci]] *[[Mestna četrt Radvanje]] ==== Krajevne skupnosti so: ==== * [[Krajevna skupnost Bresternica - Gaj]] * [[Kamnica, Maribor|Krajevna skupnost Kamnica]] * [[Krajevna skupnost Malečnik - Ruperče]] * [[Razvanje|Krajevna skupnost Razvanje]] * [[Limbuš|Krajevna skupnost Limbuš]] * [[Pekre|Krajevna skupnost Pekre]] == Seznam županov == === Obdobje od 1243 do 1990 === ''[[Seznam županov Mestne občine Maribor|Seznam vseh županov, predsednikov občinskih skupščin, mestnih sodnikov ali drugih mestnih voditeljev]]'' === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=120px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Alojz Križman]] | '''{{Abbr|SV|S podporo skupine volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=2|[[Boris Sovič]] | rowspan=2|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=2|[[Franc Kangler]] | [[Slika:SLS logotip.png|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | '''{{Abbr|ŽL|Županova lista}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2013 ! scope="row"|[[Andrej Fištravec]]<br><small>(nadomestne volitve)</small> | '''{{Abbr|SV|Primož Premzl in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row"|[[Andrej Fištravec]] | '''{{Abbr|LŽAF|Lista župana Andreja Fištravca}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row" rowspan=2|[[Saša Arsenovič]] | [[Slika:SMC logo.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | '''{{Abbr|LAM|Lista Arsenovič za Maribor}}''' |} ==Glej tudi== * ''[[Seznam osebnosti iz občine Maribor]]'' ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.maribor.si/ Mestna občina Maribor (uradna stran)] * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|City Municipality of Maribor|Mestna občina Maribor}} {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mestna občina Maribor| ]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Maribor]] {{si-geo-stub}} {{maribor-stub}} m85yqnjbvh3xgm8x15upeo0djjm9mm4 6749056 6748823 2026-09-11T11:15:23Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6749056 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Saša Arsenovič]] |zastava=Flag of Maribor (2020).svg |grb=Coat of arms of Maribor (2020).svg |lokacija=Karte Maribor si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F70_T1257_vF_b_x549775.0625_y158294_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F70_T1257_vF_b_x549775.0625_y158294_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=https://maribor.si/ |koordinate=<!-- WD --> |površina=147,5 |prebivalstvo_datum=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{navedi splet |title=Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px |website=www.stat.si |accessdate=2024-09-13}}</ref> |prebivalstvo=114872 |moški=57380 |ženske=57492 |avtomobilska_oznaka=MB |sedež=[[Maribor]]}} '''Maribor''' je [[mestna občina|mestna]] [[občina]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem v [[Maribor|Mariboru]], drugem največjem [[Maribor|mestu]] v državi. Z okoli 114.000 stalnimi prebivalci (2025) je druga najštevilčnejša občina v Sloveniji. Župan občine je Aleksander [[Saša Arsenovič]], izvoljen 2. decembra 2018. Občino sestavlja enajst mestnih četrti ([[Mestna četrt Brezje - Dogoše - Zrkovci|Brezje - Dogoše - Zrkovci]], [[Center, Maribor|Center]], [[Mestna četrt Ivan Cankar|Ivan Cankar]], [[Koroška vrata]], [[Magdalena, Maribor|Magdalena]], [[Nova vas]], [[Radvanje]], [[Pobrežje, Maribor|Pobrežje]], [[Studenci]], [[Tabor, Maribor|Tabor]], [[Tezno]]) in šest krajevnih skupnosti ([[Krajevna skupnost Bresternica - Gaj|Bresternica - Gaj]], [[Kamnica, Maribor|Kamnica]], [[Limbuš]], [[Pekre]], [[Razvanje]], [[Krajevna skupnost Malečnik - Ruperče|Malečnik - Ruperče]]). Leta 2025 je imela občina 114.301 prebivalcev.<ref>{{Navedi splet|title=Spoznaj mestno občino {{!}} Mestna občina Maribor|url=https://maribor.si/mestna-obcina/|website=maribor.si|date=2021-07-22|accessdate=2026-01-11|language=sl-SI}}</ref> == Statut == Statut je temeljni pravni akt občine, ki ureja njen pravni položaj, organizacijo in delovanje ter razmerja med občinskimi organi in prebivalci. Na njegovi podlagi Mestna občina Maribor uresničuje ustavno zagotovljeno lokalno samoupravo in opravlja naloge, ki so ji dodeljene z zakonom in drugimi predpisi.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Statut Mestne občine Maribor|publisher=Medobčinski uradni vestnik|year=2011}}</ref> Pomemben del statuta je namenjen ureditvi organov občine. Statut opredeljuje pristojnosti mestnega sveta kot najvišjega predstavniškega organa, vlogo župana kot nosilca izvršilne oblasti ter delovanje mestne uprave. Poleg tega določa tudi delovna telesa mestnega sveta in druge organe, ki sodelujejo pri odločanju in izvajanju občinskih nalog.<ref name=":0" />{{climate chart|Maribor |-6|1|30 |-3|2|34 |-1|10|54 |6|17|68 |13|23|97 |18|29|123 |19|30|116 |20|31|118 |9|25|100 |4|12|116 |0|9|107 |-5|2|84 |float=right |source=[http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/podneb_10_tabele.html] }} == Naselja v Mestni občini Maribor == Po statutu je Mestna občina Maribor temeljna samoupravna lokalna skupnost, ki obsega območja mesta [[Maribor]] in naslednjih naselij: [[Bresternica, Maribor|Bresternica]], [[Celestrina]], [[Dogoše]], [[Gaj nad Mariborom]], [[Grušova]], [[Hrastje, Maribor|Hrastje]], [[Hrenca]], [[Jelovec, Maribor|Jelovec]], [[Kamnica, Maribor|Kamnica]], [[Laznica, Maribor|Laznica]], [[Limbuš]], [[Malečnik]], '''[[Maribor]]''', [[Meljski Hrib]], [[Metava]], [[Nebova]], [[Pekel, Maribor|Pekel]], [[Pekre]], [[Počehova]], [[Razvanje]], [[Ribniško selo]], [[Rošpoh, Maribor|Rošpoh - del]], [[Ruperče]], [[Srednje]], [[Šober]], [[Trčova]], [[Vinarje, Maribor|Vinarje]], [[Vodole]], [[Vrhov Dol]], [[Za Kalvarijo]], [[Zgornji Slemen, Maribor|Zgornji Slemen - del]], [[Zrkovci]]. == Zgodovina == Z združevanjem manjših upravnih oddelkov in z ustanavljanjem tako imenovanih davčnih občin je dal Jožef II. sestaviti seznam zemljišč za davčne namene. Na podlagi teh občin so pripravili zemljiški kataster, zato so jih imenovali tudi katastrske občine. Na ta način je nastal t. i. Jožefinski oziroma Jožefov kataster, ki je temeljil na teh katastrskih občinah. Te so predstavljale razmeroma stabilne in natančno izmerjene teritorialne enote, ki so omogočale oblikovanje večjih upravnih struktur. Pri vzpostavljanju katastrskih občin so se med posameznimi območji pojavile precejšnje razlike, pri čemer so imele najmanj prebivalcev občine na območju mariborskega okrožja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem|last=Grafenauer|first=Božo|location=Maribor|page=87}}</ref> 12. aprila 1952 je bil ob teritorialni razdelitvi Slovenije sprejet Zakon o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine. Maribor je s tem zakonom dobil značaj mesta. Junija istega leta je imel eno občino, ki je zaobjemala ožje mestno območje in občino Kamnica.<ref>{{Navedi knjigo|title=Lokalna oblast na Slovenskem v letih 1945–1955|last=Kopač|first=Janez|publisher=Zgodovinski arhiv|year=2006|location=Ljubljana|page=86-87}}</ref>[[Slika:Mestna občina Maribor - naselja.jpg|250px|sličica|desno|Občinska naselja]] == Mestne četrti in krajevne skupnosti == [[Slika:SVN obcine Maribor.png|220px|thumb|right|Mestne četrti in krajevne skupnosti]] Območje mestne občine je razdeljeno na 11 [[četrtna skupnost|mestnih četrti]] in 6 [[krajevna skupnost|krajevnih skupnosti]]. ==== Mestne četrti so: ==== *[[Koroška vrata|Mestna četrt Koroška vrata]] *[[Center, Maribor|Mestna četrt Center]] *[[Mestna četrt Ivan Cankar]] *[[Mestna četrt Studenci]] *[[Magdalena, Maribor|Mestna četrt Magdalena]] *[[Mestna četrt Tabor]] *[[Nova vas, Maribor|Mestna četrt Nova vas]] *[[Tezno|Mestna četrt Tezno]] *[[Mestna četrt Pobrežje]] *[[Mestna četrt Brezje - Dogoše - Zrkovci]] *[[Mestna četrt Radvanje]] ==== Krajevne skupnosti so: ==== * [[Krajevna skupnost Bresternica - Gaj]] * [[Kamnica, Maribor|Krajevna skupnost Kamnica]] * [[Krajevna skupnost Malečnik - Ruperče]] * [[Razvanje|Krajevna skupnost Razvanje]] * [[Limbuš|Krajevna skupnost Limbuš]] * [[Pekre|Krajevna skupnost Pekre]] == Seznam županov == === Obdobje od 1243 do 1990 === ''[[Seznam županov Mestne občine Maribor|Seznam vseh županov, predsednikov občinskih skupščin, mestnih sodnikov ali drugih mestnih voditeljev]]'' === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=120px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Alojz Križman]] | '''{{Abbr|SV|S podporo skupine volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=2|[[Boris Sovič]] | rowspan=2|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=2|[[Franc Kangler]] | [[Slika:SLS logotip.png|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | '''{{Abbr|ŽL|Županova lista}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2013 ! scope="row"|[[Andrej Fištravec]]<br><small>(nadomestne volitve)</small> | '''{{Abbr|SV|Tone Partljič in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row"|[[Andrej Fištravec]] | '''{{Abbr|LŽAF|Lista župana Andreja Fištravca}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row" rowspan=2|[[Saša Arsenovič]] | [[Slika:SMC logo.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | '''{{Abbr|LAM|Lista Arsenovič za Maribor}}''' |} ==Glej tudi== * ''[[Seznam osebnosti iz občine Maribor]]'' ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.maribor.si/ Mestna občina Maribor (uradna stran)] * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|City Municipality of Maribor|Mestna občina Maribor}} {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mestna občina Maribor| ]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Maribor]] {{si-geo-stub}} {{maribor-stub}} b4bxhwcriplzd12men4iwc08g9vacvg Mestna občina Nova Gorica 0 3562 6748822 6748631 2026-09-10T18:47:19Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6748822 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Samo Turel]] |grb=COA-Nova Gorica.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Nova Gorica.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F84_T1257_vF_b4_x402672.59349999996_y92580.25_s11 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F84_T1257_vF_b4_x402672.59349999996_y92580.25_s11 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=www.nova-gorica.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=279,0 |prebivalstvo=31781 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=16024 |ženske=15757 }} '''Mestna občina Nova Gorica''' je ena od dvanajstih [[mestna občina|mestnih občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Njeno središče oz. sedež je v mestu [[Nova Gorica]], obsega 44 naselij, razdeljena pa je na 19 [[Krajevna skupnost|krajevnih skupnosti]]. == Zgodovina občine == {{več sklicev|razdelek}} Mestna občina Nova Gorica je bila ustanovljena aprila leta 1952 s sprejetjem ''Zakona o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine''. Spadala je pod okraj Gorica, kot ena izmed 19 občin. Celoten okraj je štel 69.365 prebivalcev, od tega jih je v mestni občini Nova Gorica živelo 6.886. Kot upravno-teritorialne enote so v letu 1955, kot posledica sprejetja ''Zakona o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji'', ostali le še okraji in občine, število obojih pa se je bistveno zmanjšalo - število okrajev se je zmanjšalo iz 19 na 11, število občin pa iz 386 na 130. Ukinjene so bile tudi mestne občine, Nova Gorica je postala navadna občina. V okraju Gorica, ki je takrat štel 113.000 prebivalcev, se je število občin skrčilo na 12. Občina Nova Gorica je tako štela 14.700 prebivalcev. S to spremembo so v okvir občine Nova Gorica prišli kraji, ki so pred to spremembo spadali pod občine Grgar, Čepovan ter Šempas. Med letoma 1955 ter 1960 je ''Zakon o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji'' doživel veliko sprememb, katerih posledica je bila postopno manjšanje števila okrajev ter občin. Število okrajev se je iz 11 zmanjšalo na 8, število občin pa se je iz 130 zmanjšalo na 83. Občina Nova Gorica je pripadla okraju Koper, v katerem je bilo vsega skupaj 10 občin in 217.780 prebivalcev. V sami občini je prebivalo 46.843 ljudi. Občini so v tem obdobju priključili občine Dobrovo, Kanal, Šempeter pri Gorici ter bivšo občino Kostanjevica, ki je bila do tedaj priključena občini Komen. Meja občine Nova Gorica se od takrat naprej ni spremenila vse do 3. oktobra 1994, ko je bil sprejet zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območji, s katerim je bilo v Sloveniji ustanovljenih 147 občin, od tega 11 mestnih občin. Pred to spremembo je občina Nova Gorica obsegala 606 kvadratnih kilometrov, na katerih je živelo 59.456 prebivalcev. Na ozemlju občine Nova Gorica so nastale občine Brda, Kanal ter Miren - Kostanjevica in mestna občina Nova Gorica. Velikost mestne občine Nova gorica se je tako skrčila na 324 kvadratnih kilometrov, prebivalstvo pa je upadlo na 42.287 prebivalcev. Leto 1998 je prineslo ustanovitev še 45 občin, ena od teh, občina Šempeter - Vrtojba, je nastala na račun mestne občine Nova Gorica, ki se je tako skrčila na 309 kvadratnih kilometrov in 36.744 prebivalcev. Zadnja krčitev občine se je zgodila leta 2006 z ustanovitvijo občine Renče - Vogrsko. == Nova Gorica - Evropska prestolnica kulture 2025 == Nova Gorica je skupaj s sosednjo Gorico leta 2025 nosila naziv Evropska prestolnica kulture. Goriška regija in njeno središčno somestje Nove Gorice in Gorice je gotovo primer teritorija, ki ga je prejšnje krvavo stoletje zelo prizadelo in kjer se rane občutijo še danes. Po formalni združitvi leta 2004 in padcu mej tri leta kasneje pa je prav, da si Nova Gorica, Gorica ter celoten prostor nekoč skupne pokrajine zastavi skupno vizijo in cilje, ki bodo celotnemu območju omogočili ustvarjanje okolja, prijaznega za vse prebivalce – okolja, ki omogoča kvalitetno življenje, ustvarjanje, delo in izobraževanje. Skupno sodelovanje Nove Gorice in Gorice lahko tako postane zgled za številna evropska mesta s podobno zgodovino. Nova Gorica, ustanovljena kot novo središče za zaledje, ki ga je meja ločila od stare Gorice, je v prostor vnesla novo kulturo. Zgodovina tega mladega mesta Evropski prestolnici kulture (EPK) služi kot vir navdiha za vsebine sodobnih urbanih projektov. Prvi prebivalci Nove Gorice so bili prišleki iz različnih krajev in z vnosom različnih kultur so zgradili kulturo sobivanja. V spomin na to, bodo v sklopu EPK aktivnosti, delavnice in dogodki posvečeni aktualnim temam priseljevanja in medkulturnih izmenjav. Nova Gorica je ob postavitvi nove industrije oblikovala lastno produkcijsko kulturo, ki je v preteklosti imela kdaj celo vodilno vlogo v državi. Danes pa je industrijska dediščina dragocen spomin, ki ga je treba ohraniti in ovrednotiti. Stari industrijski prostori, trenutno čakajo, da jih z novimi vsebinami zapolnijo umetniki, znanstveniki, start-upi in co-workingi. Čeprav ju je zgodovina ločila z žico, sta Nova Gorica in Gorica zrasli ob boku druga druge, združeni v svoji edinstveni zgodbi o sobivanju in sodelovanju. Izkušnje obeh mest so postale temelj za medsebojno kulturno izmenjavo, razvoj skupnih univerzitetnih programov, povezovanje turistične ponudbe in za skupen nastop v Evropi. == Naselja v občini == {{hlist|Banjšice |Branik |Preserje |Spodnja Branica |Steske|Pedrovo|Čepovan |Dornberk |Brdo |Budihni |Draga |Potok pri Dornberku |Saksid |Tabor |Zalošče |Gradišče nad Prvačino |Grgar|Grgarske Ravne |Bate |Dragovica |Kromberk |Loke |Lokovec |Lokve |Lazna |Nova Gorica |Pristava |Osek |Vitovlje |Ozeljan |Šmihel|Prvačina |Podgozd |Rožna Dolina|Ajševica|Stara Gora |Solkan |Šmaver |Sveta Gora |Šempas |Trnovo |Nemci |Voglarji |Ravnica | | }} == Krajevne skupnosti == {{hlist |Banjšice |Branik |Čepovan |Dornberk |Gradišče nad Prvačino|Grgar |Grgarske Ravne - Bate |Kromberk - Loke |Lokovec|Lokve - Lazna |Nova Gorica |Osek - Vitovlje|Ozeljan |Prvačina |Ravnica |Rožna Dolina|Solkan|Šempas |Trnovo | | ||}} == Seznam županov == === Skupščina občine Nova Gorica === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=120px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1963–1967 ! scope="row"|[[Jožko Štrukelj]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1969 ! scope="row"|[[Milan Vižintin]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1969–1974 ! scope="row"|[[Rudi Šimac]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1982 ! scope="row"|[[Jože Šušmelj]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1984 ! scope="row"|[[Zorko Debeljak]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1984–1988 ! scope="row"|[[Danilo Bašin]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1988–1990 ! scope="row"|[[Albert Bevčič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1993 ! scope="row"|[[Sergij Pelhan]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993–1994 ! scope="row"|[[Tomaž Marušič]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=47px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=2|[[Črtomir Špacapan]] | rowspan=2|[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|52px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row" rowspan=2|[[Mirko Brulc]] | rowspan=2|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=2|[[Matej Arčon]] | rowspan=2|[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|52px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row"|[[Klemen Miklavič]] | '''Goriška.si''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Samo Turel]] | [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|56px]] |} == Znamenitosti == === Nova Gorica === * Aleja slavnih mož * Burbonke * Bevkov trg * Carinarnica * Cerkev Kristusa Odrešenika - Konkratedrala * E-hiša, novogoriška hiša poskusov * Galerija Artes * Galerija Černe * Galerija Frnaža * Galerija Tir * Goriška knjižnica Franceta Bevka * Goriški muzej * Gozd Panovec * [[Grad Kromberk]] * Kidričeva ulica * [[Kulturni dom Nova Gorica]] * [[Mestna galerija Nova Gorica]] * Mestna hiša * Mestni park Borov gozdiček * Mostovna * Muzejska zbirka Kolodvor * Predor pod Kostanjevico * Rolkarski poligon - Skate Park * Rusjanov trg * [[Samostan Kostanjevica]] * [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica]] * Spomenik Edvardu Rusjanu * Spomenik graditeljem Nove Gorice * Trg Edvarda Kardelja * [[Trg Evrope]] * [[Železniška postaja Nova Gorica]] === Solkan === * Dediščina prve svetovne vojne (Škabrijel, Sveta Gora, Sabotin) * Marijanski muzej na Sveti Gori * Reka Soča * [[Sabotin]] * Sabotin - Park miru * Soča Fun park * Solkanski most * Stara solkanska mizarska delavnica * Sveta Gora * Vila Bartolomei * Vojni muzej Solkan - Soška fronta 1915 - 1917 === Rožna dolina === * Židovsko pokopališče === '''Pristava''' === * Rafutski park * Laščakova vila * Muzejska zbirka Pristava === Šmihel === * Lijak * Židovsko pokopališče === Šempas === * Grad Ozeljan === Vitovlje === * Cerkev Marijinega vnebovzetja v Vitovljah === Prvačina === * Aleksandrinke === Zalošče === * Zaloški bajer === Branik === * Grad Rihemberk * Vodnjaki in kali === Grgar, Bate in Grgarske ravne === * Zeliščni center Grgarske ravne * Kapelica na kraju rojstne hiše pastirice in Marijine vidkinje [[Urška Ferligoj|Urške Ferligoj]] * Spominska plošča na domnevnem grobu pastirice in Marijine vidkinje [[Urška Ferligoj|Urške Ferligoj]] v cerkvi sv.Martina === Čepovan === * Banjška planota * Čepovanski dol * Grob azerbajdžanskega narodnega heroja Mehdija Husejnzadeha - Mihajla === Lokve === * Spomenik in grobnica iz NOB na Trnovem * Trnovski gozd * Velika jama v Paradani === Lokovec === * Center tehniške dediščine * Kovaški muzej == Kulturno izročilo == * [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici]] * [[Sveta gora pri Gorici]] * [[Goriški muzej]] * [[Sabotin]] * [[Škabrijel]] * [[Železniška postaja Nova Gorica]] * [[Bohinjska proga]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Župan Mestne občine Nova Gorica]] * [[Mestni svet Mestne občine Nova Gorica]] * [[seznam mest v Sloveniji]] * [[Ludvik Gabrijelčič]] == Zunanje povezave == * [http://www.nova-gorica.si/ Nova Gorica], uradna stran občine. * http://www.novagorica-turizem.com/ * http://www.potmiru.si/ * http://www.goriskimuzej.si/ * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=56&Itemid=12 gremoVEN.com - Nova Gorica] {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mestna občina Nova Gorica|*]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Nova Gorica]] 1yxp9t8f04n7ghp09w3msomhkha3d74 Mestna občina Ptuj 0 3574 6748821 6738915 2026-09-10T18:46:36Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6748821 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna | župan_naziv = županja |župan=[[Nuška Gajšek]] |grb=CoA of Ptuj.svg |lokacija=Karte Ptuj si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F96_T1257_vF_b_x566475.4375_y144506_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F96_T1257_vF_b_x566475.4375_y144506_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=https://www.ptuj.si/ |koordinate=<!-- WD --> |površina=66,7 |prebivalstvo=23898 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=12142 |ženske=11756 |sedež=[[Ptuj]]}} '''Mestna občina Ptuj''' je ena izmed 12 mestnih občin v Sloveniji z okoli 23.500 prebivalci s središčem na [[Ptuj|Ptuju]]. Ptuj je ena od 12 [[mestna občina|mestnih]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], in je tudi najstarejše slovensko mesto. Leži v [[Podravje|Podravju]]. Na zahodu meji na [[občina Hajdina|Hajdino]] in [[občina Starše|Starše]], na severozahodu na [[občina Duplek|Duplek]], na severu na [[občina Lenart|Lenart]] in [[občina Destrnik|Destrnik]], na vzhodu na [[občina Juršinci|Juršince]] in [[občina Dornava|Dornavo]], na jugozahodu na [[občina Markovci|Markovce]], ter na jugu na [[občina Videm|Videm]]. Središče [[mestna občina|mestne občine]] s 23.500 ljudmi je mesto [[Ptuj]], ki je osmo največje [[mesto]] v [[Slovenija|Sloveniji]] z 18.339 prebivalci. V obdobju SR Slovenije oz. do leta 1994, ko so se od nje postopno osamosvojile številne manjše občine, je bila Občina Ptuj površinsko in številčno ena največjih slovenskih občin (okoli 70.000 ljudi), ki je poleg spodnjega Dravskega polja obsegala tudi celotne [[Haloze]]. Prvotno je mesto Ptuj (''Poetovio'') ležalo na območju današnjih Term Ptuj (Hotel Grand Primus). == Naselja v občini == [[Slika:Mestna občina Ptuj - naselja.jpg|240px|sličica|Občinska naselja]] [[Grajena]], [[Grajenščak]], [[Kicar]], [[Krčevina pri Vurbergu]], [[Mestni Vrh]], [[Pacinje]], [[Podvinci]], '''[[Ptuj]]''', [[Spodnji Velovlek]], [[Spuhlja]]. == Četrtne skupnosti == Mestna občina Ptuj obsega 8 četrtnih skupnosti: {| class="wikitable" |+ ! Četrtna skupnost ! Prebivalstvo |- align=right |Center |3681 |- align=right |[[Breg-Turnišče]] |3743 |- align=right |Ljudski Vrt |5903 |- align=right |Jezero |1581 |- align=right |Panorama |2072 |- align=right |Rogoznica |3867 |- align=right |Grajena |2390 |- align=right |Spuhlja |872 |} == Letališče == * '''[[športno letališče Ptuj]]''' (Moškanjci) - 7&nbsp;km * '''[[Letališče Edvarda Rusjana Maribor]]''' (Slivnica) - 18&nbsp;km == Zgodovina == [[Slika:Ptuj en 1681.PNG|250px|thumb|right|Ptuj okoli leta [[1681]]. Upodobitev iz [[Georg Matthäus Vischer|Vischerjeve]] štajerske topografije]] [[Slika:Ptuj en 1687.PNG|250px|thumb|right|Ptuj okoli leta [[1687]]]] 1910 so v mestu nemško govoreči tvorili 86 % prebivalcev, okoliške vasi pa so bile slovenske. Delež nemško govorečih se je zmanjševal po 1918. Med drugo svetovno vojno je bilo slovensko prebivalstvo deportirano, v njihove domove pa naseljeni Nemci iz južne Tirolske in Kočevske, kateri so, skupaj z domačimi ptujskimi Nemci (Pettauer), zbežali ali bili izgnani 1945. == Mestne znamenitosti == * [[Ptujski grad]] * [[Cerkev sv. Jurija, Ptuj|Cerkev sv. Jurija]] * [[Mali grad (Ptuj)|Mali grad]] * [[Ptujski rotovž]] * [[Dominikanski samostan Ptuj|Dominikanski samostan]] * [[Orfejev spomenik, Ptuj|Orfejev spomenik]] * [[Minoritski samostan Ptuj|Minoritski samostan]] * [[Zgornji dvor]] * [[Cerkev sv. Ožbalta, Ptuj|Cerkev sv. Ožbalta]] * [[Florjanovo znamenje]] === Muzeji === *[[Pokrajinski muzej Ptuj]] na [[Ptujski grad|Ptujskem gradu]], === Običaji === *Ptujsko kurentovanje. == Nagrade in priznanja == * 1994: [[Steletovo priznanje]] za posebno skrb pri varovanju, obnavljanju in oživljanju zgodovinskega mestnega jedra [[Ptuj|Ptuja]] == Seznam županov == === Predvojno obdobje === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Župan |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1894–1918 ! scope="row"|[[Josef Ornig]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935–1941 ! scope="row"|[[Alojzij Remec]] |} === Skupščina občine Ptuj === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1960–1967 ! scope="row"|[[Lojzka Stropnik]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1974 ! scope="row"|[[Franjo Rebernak]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1978 ! scope="row"|[[Branko Gorjup]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1978–1982 ! scope="row"|[[Cveto Doplihar]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1986 ! scope="row"|[[Franc Tetičkovič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1986–1990 ! scope="row"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1994 ! scope="row"|[[Vojteh Rajher]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=135px|Župan(ja) ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=2|[[Miroslav Luci]] | rowspan=2|[[Slika:SDS logotype.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row" rowspan=3|[[Štefan Čelan]] | rowspan=3|[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row"|[[Miran Senčar]] | '''{{Abbr|LMS|Lista Miran Senčarja ZA Ptuj}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row" rowspan=2|[[Nuška Gajšek]] | rowspan=2|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Sloveniji]] * [[Ptujska gora]] * [[Šempeter]] * [[Spodnja Hajdina]] * [[Šolski center Ptuj]] * [[Gimnazija Ptuj]] == Zunanje povezave == * [http://www.youtube.com/PTUJA Projekt .:PTUJA:.] * [http://www.ptuj.si/ Uradna stran občine Ptuj] * [http://www.raziskovalec.com/pages/Ptuj/ Spletne strani v občini Ptuj] * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=10&Itemid=10 gremoVEN.com - Ptuj] * [http://www2.arnes.si/~supmspel/patres/viktorin/ Viktorin Ptujski] * [http://www.terme-ptuj.si/ Terme Ptuj] * [http://www.ptuj.si/cetrtne_skupnosti#Center/Mestne Skupnosti] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200216200641/http://www.ptuj.si/cetrtne_skupnosti#Center/Mestne |date=2020-02-16 }} {{si-geo-stub}} {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Ptuj]] [[Kategorija:Mestna občina Ptuj|*]] qti4y60ddibn314suhdbmixkzmugsmr 6749059 6748821 2026-09-11T11:22:11Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6749059 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna | župan_naziv = županja |župan=[[Nuška Gajšek]] |grb=CoA of Ptuj.svg |lokacija=Karte Ptuj si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F96_T1257_vF_b_x566475.4375_y144506_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F96_T1257_vF_b_x566475.4375_y144506_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=https://www.ptuj.si/ |koordinate=<!-- WD --> |površina=66,7 |prebivalstvo=23898 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=12142 |ženske=11756 |sedež=[[Ptuj]]}} '''Mestna občina Ptuj''' je ena izmed 12 mestnih občin v Sloveniji z okoli 23.500 prebivalci s središčem na [[Ptuj|Ptuju]]. Ptuj je ena od 12 [[mestna občina|mestnih]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], in je tudi najstarejše slovensko mesto. Leži v [[Podravje|Podravju]]. Na zahodu meji na [[občina Hajdina|Hajdino]] in [[občina Starše|Starše]], na severozahodu na [[občina Duplek|Duplek]], na severu na [[občina Lenart|Lenart]] in [[občina Destrnik|Destrnik]], na vzhodu na [[občina Juršinci|Juršince]] in [[občina Dornava|Dornavo]], na jugozahodu na [[občina Markovci|Markovce]], ter na jugu na [[občina Videm|Videm]]. Središče [[mestna občina|mestne občine]] s 23.500 ljudmi je mesto [[Ptuj]], ki je osmo največje [[mesto]] v [[Slovenija|Sloveniji]] z 18.339 prebivalci. V obdobju SR Slovenije oz. do leta 1994, ko so se od nje postopno osamosvojile številne manjše občine, je bila Občina Ptuj površinsko in številčno ena največjih slovenskih občin (okoli 70.000 ljudi), ki je poleg spodnjega Dravskega polja obsegala tudi celotne [[Haloze]]. Prvotno je mesto Ptuj (''Poetovio'') ležalo na območju današnjih Term Ptuj (Hotel Grand Primus). == Naselja v občini == [[Slika:Mestna občina Ptuj - naselja.jpg|240px|sličica|Občinska naselja]] [[Grajena]], [[Grajenščak]], [[Kicar]], [[Krčevina pri Vurbergu]], [[Mestni Vrh]], [[Pacinje]], [[Podvinci]], '''[[Ptuj]]''', [[Spodnji Velovlek]], [[Spuhlja]]. == Četrtne skupnosti == Mestna občina Ptuj obsega 8 četrtnih skupnosti: {| class="wikitable" |+ ! Četrtna skupnost ! Prebivalstvo |- align=right |Center |3681 |- align=right |[[Breg-Turnišče]] |3743 |- align=right |Ljudski Vrt |5903 |- align=right |Jezero |1581 |- align=right |Panorama |2072 |- align=right |Rogoznica |3867 |- align=right |Grajena |2390 |- align=right |Spuhlja |872 |} == Letališče == * '''[[športno letališče Ptuj]]''' (Moškanjci) - 7&nbsp;km * '''[[Letališče Edvarda Rusjana Maribor]]''' (Slivnica) - 18&nbsp;km == Zgodovina == [[Slika:Ptuj en 1681.PNG|250px|thumb|right|Ptuj okoli leta [[1681]]. Upodobitev iz [[Georg Matthäus Vischer|Vischerjeve]] štajerske topografije]] [[Slika:Ptuj en 1687.PNG|250px|thumb|right|Ptuj okoli leta [[1687]]]] 1910 so v mestu nemško govoreči tvorili 86 % prebivalcev, okoliške vasi pa so bile slovenske. Delež nemško govorečih se je zmanjševal po 1918. Med drugo svetovno vojno je bilo slovensko prebivalstvo deportirano, v njihove domove pa naseljeni Nemci iz južne Tirolske in Kočevske, kateri so, skupaj z domačimi ptujskimi Nemci (Pettauer), zbežali ali bili izgnani 1945. == Mestne znamenitosti == * [[Ptujski grad]] * [[Cerkev sv. Jurija, Ptuj|Cerkev sv. Jurija]] * [[Mali grad (Ptuj)|Mali grad]] * [[Ptujski rotovž]] * [[Dominikanski samostan Ptuj|Dominikanski samostan]] * [[Orfejev spomenik, Ptuj|Orfejev spomenik]] * [[Minoritski samostan Ptuj|Minoritski samostan]] * [[Zgornji dvor]] * [[Cerkev sv. Ožbalta, Ptuj|Cerkev sv. Ožbalta]] * [[Florjanovo znamenje]] === Muzeji === *[[Pokrajinski muzej Ptuj]] na [[Ptujski grad|Ptujskem gradu]], === Običaji === *Ptujsko kurentovanje. == Nagrade in priznanja == * 1994: [[Steletovo priznanje]] za posebno skrb pri varovanju, obnavljanju in oživljanju zgodovinskega mestnega jedra [[Ptuj|Ptuja]] == Seznam županov == === Predvojno obdobje === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Župan |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1894–1918 ! scope="row"|[[Josef Ornig]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935–1941 ! scope="row"|[[Alojzij Remec]] |} === Skupščina občine Ptuj === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1960–1967 ! scope="row"|[[Lojzka Stropnik]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1974 ! scope="row"|[[Franjo Rebernak]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1978 ! scope="row"|[[Branko Gorjup]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1978–1982 ! scope="row"|[[Cveto Doplihar]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1986 ! scope="row"|[[Franc Tetičkovič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1986–1990 ! scope="row"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1994 ! scope="row"|[[Vojteh Rajher]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=135px|Župan(ja) ! scope="col" width=52px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=2|[[Miroslav Luci]] | rowspan=2|[[Slika:SDS logotype.svg|46px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row" rowspan=3|[[Štefan Čelan]] | rowspan=3|[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|46px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row"|[[Miran Senčar]] | '''{{Abbr|SV|Miran Senčar in skupina volilcev}}''', '''{{Abbr|LMS|Lista Miran Senčarja ZA Ptuj}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row" rowspan=2|[[Nuška Gajšek]] | rowspan=2|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Sloveniji]] * [[Ptujska gora]] * [[Šempeter]] * [[Spodnja Hajdina]] * [[Šolski center Ptuj]] * [[Gimnazija Ptuj]] == Zunanje povezave == * [http://www.youtube.com/PTUJA Projekt .:PTUJA:.] * [http://www.ptuj.si/ Uradna stran občine Ptuj] * [http://www.raziskovalec.com/pages/Ptuj/ Spletne strani v občini Ptuj] * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=10&Itemid=10 gremoVEN.com - Ptuj] * [http://www2.arnes.si/~supmspel/patres/viktorin/ Viktorin Ptujski] * [http://www.terme-ptuj.si/ Terme Ptuj] * [http://www.ptuj.si/cetrtne_skupnosti#Center/Mestne Skupnosti] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200216200641/http://www.ptuj.si/cetrtne_skupnosti#Center/Mestne |date=2020-02-16 }} {{si-geo-stub}} {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Ptuj]] [[Kategorija:Mestna občina Ptuj|*]] skkkugt5igwozeoi8ag02102s1lxaot 6749063 6749059 2026-09-11T11:28:29Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6749063 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna | župan_naziv = županja |župan=[[Nuška Gajšek]] |grb=CoA of Ptuj.svg |lokacija=Karte Ptuj si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F96_T1257_vF_b_x566475.4375_y144506_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F96_T1257_vF_b_x566475.4375_y144506_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=https://www.ptuj.si/ |koordinate=<!-- WD --> |površina=66,7 |prebivalstvo=23898 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=12142 |ženske=11756 |sedež=[[Ptuj]]}} '''Mestna občina Ptuj''' je ena izmed 12 mestnih občin v Sloveniji z okoli 23.500 prebivalci s središčem na [[Ptuj|Ptuju]]. Ptuj je ena od 12 [[mestna občina|mestnih]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], in je tudi najstarejše slovensko mesto. Leži v [[Podravje|Podravju]]. Na zahodu meji na [[občina Hajdina|Hajdino]] in [[občina Starše|Starše]], na severozahodu na [[občina Duplek|Duplek]], na severu na [[občina Lenart|Lenart]] in [[občina Destrnik|Destrnik]], na vzhodu na [[občina Juršinci|Juršince]] in [[občina Dornava|Dornavo]], na jugozahodu na [[občina Markovci|Markovce]], ter na jugu na [[občina Videm|Videm]]. Središče [[mestna občina|mestne občine]] s 23.500 ljudmi je mesto [[Ptuj]], ki je osmo največje [[mesto]] v [[Slovenija|Sloveniji]] z 18.339 prebivalci. V obdobju SR Slovenije oz. do leta 1994, ko so se od nje postopno osamosvojile številne manjše občine, je bila Občina Ptuj površinsko in številčno ena največjih slovenskih občin (okoli 70.000 ljudi), ki je poleg spodnjega Dravskega polja obsegala tudi celotne [[Haloze]]. Prvotno je mesto Ptuj (''Poetovio'') ležalo na območju današnjih Term Ptuj (Hotel Grand Primus). == Naselja v občini == [[Slika:Mestna občina Ptuj - naselja.jpg|240px|sličica|Občinska naselja]] [[Grajena]], [[Grajenščak]], [[Kicar]], [[Krčevina pri Vurbergu]], [[Mestni Vrh]], [[Pacinje]], [[Podvinci]], '''[[Ptuj]]''', [[Spodnji Velovlek]], [[Spuhlja]]. == Četrtne skupnosti == Mestna občina Ptuj obsega 8 četrtnih skupnosti: {| class="wikitable" |+ ! Četrtna skupnost ! Prebivalstvo |- align=right |Center |3681 |- align=right |[[Breg-Turnišče]] |3743 |- align=right |Ljudski Vrt |5903 |- align=right |Jezero |1581 |- align=right |Panorama |2072 |- align=right |Rogoznica |3867 |- align=right |Grajena |2390 |- align=right |Spuhlja |872 |} == Letališče == * '''[[športno letališče Ptuj]]''' (Moškanjci) - 7&nbsp;km * '''[[Letališče Edvarda Rusjana Maribor]]''' (Slivnica) - 18&nbsp;km == Zgodovina == [[Slika:Ptuj en 1681.PNG|250px|thumb|right|Ptuj okoli leta [[1681]]. Upodobitev iz [[Georg Matthäus Vischer|Vischerjeve]] štajerske topografije]] [[Slika:Ptuj en 1687.PNG|250px|thumb|right|Ptuj okoli leta [[1687]]]] 1910 so v mestu nemško govoreči tvorili 86 % prebivalcev, okoliške vasi pa so bile slovenske. Delež nemško govorečih se je zmanjševal po 1918. Med drugo svetovno vojno je bilo slovensko prebivalstvo deportirano, v njihove domove pa naseljeni Nemci iz južne Tirolske in Kočevske, kateri so, skupaj z domačimi ptujskimi Nemci (Pettauer), zbežali ali bili izgnani 1945. == Mestne znamenitosti == * [[Ptujski grad]] * [[Cerkev sv. Jurija, Ptuj|Cerkev sv. Jurija]] * [[Mali grad (Ptuj)|Mali grad]] * [[Ptujski rotovž]] * [[Dominikanski samostan Ptuj|Dominikanski samostan]] * [[Orfejev spomenik, Ptuj|Orfejev spomenik]] * [[Minoritski samostan Ptuj|Minoritski samostan]] * [[Zgornji dvor]] * [[Cerkev sv. Ožbalta, Ptuj|Cerkev sv. Ožbalta]] * [[Florjanovo znamenje]] === Muzeji === *[[Pokrajinski muzej Ptuj]] na [[Ptujski grad|Ptujskem gradu]], === Običaji === *Ptujsko kurentovanje. == Nagrade in priznanja == * 1994: [[Steletovo priznanje]] za posebno skrb pri varovanju, obnavljanju in oživljanju zgodovinskega mestnega jedra [[Ptuj|Ptuja]] == Seznam županov == === Predvojno obdobje === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Župan |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1894–1918 ! scope="row"|[[Josef Ornig]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935–1941 ! scope="row"|[[Alojzij Remec]] |} === Skupščina občine Ptuj === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1960–1967 ! scope="row"|[[Lojzka Stropnik]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1974 ! scope="row"|[[Franjo Rebernak]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1978 ! scope="row"|[[Branko Gorjup]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1978–1982 ! scope="row"|[[Cveto Doplihar]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1986 ! scope="row"|[[Franc Tetičkovič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1986–1990 ! scope="row"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1994 ! scope="row"|[[Vojteh Rajher]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=110px|Župan(ja) ! scope="col" width=52px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=2|[[Miroslav Luci]] | rowspan=2|[[Slika:SDS logotype.svg|46px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row" rowspan=3|[[Štefan Čelan]] | rowspan=3|[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|46px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row"|[[Miran Senčar]] | '''{{Abbr|SV|Miran Senčar in skupina volilcev}}''', '''{{Abbr|LMS|Lista Miran Senčarja ZA Ptuj}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row" rowspan=2|[[Nuška Gajšek]] | rowspan=2|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Sloveniji]] * [[Ptujska gora]] * [[Šempeter]] * [[Spodnja Hajdina]] * [[Šolski center Ptuj]] * [[Gimnazija Ptuj]] == Zunanje povezave == * [http://www.youtube.com/PTUJA Projekt .:PTUJA:.] * [http://www.ptuj.si/ Uradna stran občine Ptuj] * [http://www.raziskovalec.com/pages/Ptuj/ Spletne strani v občini Ptuj] * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=10&Itemid=10 gremoVEN.com - Ptuj] * [http://www2.arnes.si/~supmspel/patres/viktorin/ Viktorin Ptujski] * [http://www.terme-ptuj.si/ Terme Ptuj] * [http://www.ptuj.si/cetrtne_skupnosti#Center/Mestne Skupnosti] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200216200641/http://www.ptuj.si/cetrtne_skupnosti#Center/Mestne |date=2020-02-16 }} {{si-geo-stub}} {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Ptuj]] [[Kategorija:Mestna občina Ptuj|*]] pdqunfy8bcfauq2fmx9onfx5xkggvo7 Mestna občina Velenje 0 3611 6749062 6748609 2026-09-11T11:27:41Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6749062 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Peter Dermol]] |grb=Grb Velenja.svg |lokacija=Karte Velenje si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F133_T1257_vF_b_x510731.75_y136730.5_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F133_T1257_vF_b_x510731.75_y136730.5_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.velenje.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=83,5 |prebivalstvo=33873 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=17293 |ženske=16580 |sedež=[[Velenje]]}} '''Občina Velenje''' je ena od 12 [[mestna občina|mestnih]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki šteje 33.930 prebivalcev (2025). Velenje je znano po [[Rudnik Velenje|svojem rudniku]] in [[Termoelektrarna Šoštanj|termoelektrarni Šoštanj]]. V Velenju se nahaja tudi [[Gorenje (podjetje)|Gorenje]], eno večjih slovenskih podjetij, v katerem proizvajajo gospodinjske aparate. == Administrativna delitev občine == [[Slika:Mestna občina Velenje - naselja.jpg|150px|sličica|levo|Občinska naselja]] V Mestni občini Velenje se nahaja 25 naselij: [[Arnače]], [[Bevče]], [[Črnova]], [[Hrastovec, Velenje|Hrastovec]], [[Janškovo selo]], [[Kavče]], [[Laze, Velenje|Laze]], [[Lipje]], [[Lopatnik]], [[Lopatnik pri Velenju]], [[Ložnica, Velenje|Ložnica]], [[Paka pri Velenju]], [[Paški Kozjak]], [[Pirešica]], [[Plešivec]], [[Podgorje, Velenje|Podgorje]], [[Podkraj pri Velenju]], [[Prelska]], [[Silova]], [[Šenbric]], [[Škale]], [[Škalske Cirkovce]], [[Šmartinske Cirkovce]], '''[[Velenje]]''' in [[Vinska Gora]]. Administrativno občinsko središče je Velenje. Občina se dalje teritorialno deli tudi na tri mestne četrti (Velenje desni breg, Velenje levi breg – vzhod in Velenje levi breg – zahod) ter 16 krajevnih skupnosti: Bevče, Cirkovce, Gorica, Konovo, Paka pri Velenju, Pesje, Plešivec, Kavče, Podkraj, Stara vas, Staro Velenje, Šalek, Šentilj, Škale - Hrastovec, Šmartno in Vinska Gora. [[Slika:Gorenje (Velenje).jpg|thumb|right|300px|Kompleks [[Gorenje (podjetje)|Gorenja]] s Šoštanjsko elektrarno v ozadju.]] == Seznam županov == === Skupščina občine Velenje === {| class="wikitable" style="background:#fff;" |- ! scope="col" width=80px|Obdobje ! scope="col" width=156px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962–1965 ! scope="row"|[[Ludvik Mali]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1965–1966 ! scope="row"|[[Anton Močilnik]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966–1969 ! scope="row"|[[Peter Martin Krapež]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1969–1978 ! scope="row"|[[Nestl Žgank]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1978–1982 ! scope="row"|[[Franjo Korun]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1986 ! scope="row"|[[Janez Basle]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1986–1990 ! scope="row"|[[Drago Šulek]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1994 ! scope="row"|[[Pankrac Semečnik]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable" style="background:#fff;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=125px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=4|[[Srečko Meh]] | rowspan=4|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=3|[[Bojan Kontič]] | rowspan=3|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2020 ! scope="row"|[[Peter Dermol]]<br><small>(nadomestne volitve)</small> | rowspan=2|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Peter Dermol]] |} ==Sklici== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Sloveniji]] * [[mestna občina]] == Zunanje povezave == * [http://www.gorenje.si/ Gorenje] - uradna stran Gorenja. * [http://www.kam.si/mesta/velenje.html Velenje - predstavitev] * [http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=Velenje&tab=maps Zemljvid] * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=106&Itemid=10 gremoVEN.com - Velenje] * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=107&Itemid=10 gremoVEN.com - Velenjski grad in Muzej Velenje] * [http://www.raziskovalec.com/pages/Velenje/ Spletne strani v občini Velenje] {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Velenje]] [[Kategorija:Mestna občina Velenje|*]] 8jm0ycfbyojw5u3ugiq4ifxzjhzkgvs Občina Cerkvenjak 0 3640 6748806 6690996 2026-09-10T17:50:50Z Sportomanokin 14776 /* Osebnosti */ 6748806 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Marjan Žmavc]] |grb=Coat of arms of Cerkvenjak.png |lokacija=Obcine Slovenija 2007 Cerkvenjak.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji |koordinate=<!-- WD --> |sedež=[[Cerkvenjak]] |površina=23,0 |prebivalstvo=2250 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1196 |ženske=1054 |splet=http://www.cerkvenjak.si}} '''Občina Cerkvenjak''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. == Naselja v občini == [[Andrenci]], [[Brengova]], [[Cenkova]], '''[[Cerkvenjak]]''', [[Cogetinci]], [[Čagona]], [[Grabonoški Vrh]], [[Ivanjski Vrh, Cerkvenjak|Ivanjski Vrh]], [[Kadrenci]], [[Komarnica]], [[Peščeni Vrh]], [[Smolinci]], [[Stanetinci, Cerkvenjak|Stanetinci]], [[Vanetina]], [[Župetinci]] == Zgodovina == Območje današnje občine je bilo poseljeno že v [[Antika|antični dobi]], o čemer pričajo različna najdbišča, kot so [[Rimsko gomilno grobišče v Brengovi|gomilna grobišča]], ki jih je kar nekaj – v Brengovi na dveh krajih, v Andrenci, Župetinci in Grabonoškem Vrhu, ter nekaj predmetov iz teh grobišč, npr. [[sekira|kamnite sekire]] v Andrencih in Cogetinci, [[glinasta posoda]] v Brengovi in [[Bifula|bronasta bifula]] v Grabonoškem Vrhu. Ostankov zgradb niso našli. [[Vlado Lorber]] je leta [[1938]] pri razširitvi ceste na Andrenskem vrhu našel lepo ohranjeno [[ognjišče]], več sekir in dele glinastih posod. [[Zgodovinar]]ji uvrščajo te najdbe v [[1. stoletje|1.]] in [[2. stoletje|2. stoletje n. št.]]. Najstarejše pisne vire najdemo o naselju Čagona (Schageu) proti koncu [[13. stoletje|13. stoletja]], ko so tam stali trije [[Strelski dvorec|strelski dvorci]]. Obstoj [[Cerkev svetega Anton Puščavnika v Slovenskih goricah|cerkve sv. Antona]] in po njej imenovanem kraju se prvič omenja leta [[1421]] in še nekajkrat v [[15. stoletje|15. stoletju]] v različnih dokumentih. Leta [[1446]] je zapisano, da cerkev Sv. Antona pripada [[župnija|fari]] [[Župnija Sv. Benedikt v Slovenskih goricah|Sv. Benedikta]] (''s. Antoni khirchen, dy zu s. Benedicten pharr gehört''), kar nam ponovno potrjujeta dokumenta iz leta [[1460]], ki govorita o Cogetincih, ki da ležijo blizu antonovske cerkve, ki je podružnica Sv. Benedikta (''Czogendorf bei sand Anthoni kirchen, die zu s. Benedicten pfarr daselbst gehört''). Leta [[1500]] se še nekajkrat omenja kraj Sv. Anton v zvezi s tamkajšnjimi kraji. Ime Cerkvenjak prvič zasledimo v dokumentih iz leta [[1491]]. Na območju današnje občine je bilo sredi [[19. stoletje|19. stoletja]] sedem občin; Andrenci, Brengova, Čagona, Cerkvenjak, Cogetinci, Smolinci in Župetinci, po katerih se še danes imenujejo [[Zemljiški kataster|katastrske]] [[Občina|občine]], med vojnama v letih [[1933]]–[[1934|34]] so navedene občine prvič združili v eno občino pod imenom Cerkvenjak. Sledile so različne ureditve v med- in povojnem obdobju, do leta [[1998]] je bila [[Krajevna skupnost]] v [[Občina Lenart|Občini Lenart]], nakar se je osamosvojila in bila 22. novembra z zakonom ustanovljena nova Občina Cerkvenjak. == Prebivalstvo == Ob popisu leta 2001 je bila [[slovenščina]] materni jezik 1994 (97,5 %) občanom. Neznano je za 39 (1,9 %) oseb. 1379 ali 67,4 % je [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoličanov]]. == Društva == * [[Prostovoljno gasilsko društvo Cerkvenjak|PGD Cerkvenjak]] * [[Kulturno umetniško drušvo Cerkvenjak|KUD Cerkvenjak]] * [[Občinski odbor Rdečega križa|Rdeči križ Cerkvenjak]] * [[Športno društvo Cerkvenjak]] * [[Turistično društvo Cerkvenjak]] * [[Društvo kmečkih deklet in žena Cerkvenjak|Društvo kmečkih deklet in žena]] * [[Društvo upokojencev Cerkvenjak|Društvo upokojencev]] * [[Društvo prijateljev mladine Cerkvenjak|Društvo prijateljev mladine]] * [[Čebelarsko društvo Cerkvenjak]] * [[Čebelarsko društvo Ivan Jurančič Cerkvenjak]] * [[Združenje Slovenskogoriški forum]] * [[Moto klub-Slovenske gorice Cerkvenjak|Moto klub Slovernske gorice]] * [[Aeroklub Sršen Cerkvenjak|Aeroklub Sršen]] * [[Društvo generala Maistra Cerkvenjak|DGM Cerkvenjak]] * [[Območno združenje borcev za vrednote NOB Cerkvenjak]] * [[Društvo vinogradnikov in ljubiteljev vina Cerkvenjak]] * [[Študentski klub Slovenskih goric|Študentski klub]] * [[Športno turistično društvo Smolinci-Župetinci]] * [[Kerdebač Cerkvenjak|Kerdebač]] * [[Nogometni klub Cerkvenjak]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=3|[[Jože Kraner]] | [[Slika:SLS logotip.png|36px]]<br>[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | rowspan=2|[[Slika:SLS logotip.png|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=4|[[Marjan Žmavc]] | [[Slika:SDS logotype.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | rowspan=2|{{Abbr|SV|Damjan Žmavc in skupina volivcev}} |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | {{Abbr|SV|Skupina volivcev}} |} == Osebnosti == [[Seznam osebnosti iz Občine Cerkvenjak]] == Zunanje povezave == * [http://www.cerkvenjak.si/ Cerkvenjak], uradna stran občine. * [http://www.o-cerkvenjak.mb.edus.si/kraj.htm Geografsko-zgodovinski oris občine Cerkvenjak ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090701123734/http://www.o-cerkvenjak.mb.edus.si/kraj.htm |date=2009-07-01 }} == Vir == * {{navedi knjigo |author= |editor1=Bernard Rajh|editor2=Marjan Toš|year=2001 |title=Podoba kraja Občine Cerkvenjak |publisher=Slovenskogoriški forum |isbn=961-90917-0-1 |cobiss=45861121 |pages=}} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Cerkvenjak]] {{Kategorija v zbirki|Cerkvenjak municipality}} {{Cerkvenjak}} {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Cerkvenjak]] [[Kategorija:Občina Cerkvenjak|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1998]] {{normativna kontrola}} g85sjxcwg0jbuw6buann6szpr2lamzk 6748807 6748806 2026-09-10T17:51:12Z Sportomanokin 14776 /* Osebnosti */ 6748807 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Marjan Žmavc]] |grb=Coat of arms of Cerkvenjak.png |lokacija=Obcine Slovenija 2007 Cerkvenjak.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji |koordinate=<!-- WD --> |sedež=[[Cerkvenjak]] |površina=23,0 |prebivalstvo=2250 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1196 |ženske=1054 |splet=http://www.cerkvenjak.si}} '''Občina Cerkvenjak''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. == Naselja v občini == [[Andrenci]], [[Brengova]], [[Cenkova]], '''[[Cerkvenjak]]''', [[Cogetinci]], [[Čagona]], [[Grabonoški Vrh]], [[Ivanjski Vrh, Cerkvenjak|Ivanjski Vrh]], [[Kadrenci]], [[Komarnica]], [[Peščeni Vrh]], [[Smolinci]], [[Stanetinci, Cerkvenjak|Stanetinci]], [[Vanetina]], [[Župetinci]] == Zgodovina == Območje današnje občine je bilo poseljeno že v [[Antika|antični dobi]], o čemer pričajo različna najdbišča, kot so [[Rimsko gomilno grobišče v Brengovi|gomilna grobišča]], ki jih je kar nekaj – v Brengovi na dveh krajih, v Andrenci, Župetinci in Grabonoškem Vrhu, ter nekaj predmetov iz teh grobišč, npr. [[sekira|kamnite sekire]] v Andrencih in Cogetinci, [[glinasta posoda]] v Brengovi in [[Bifula|bronasta bifula]] v Grabonoškem Vrhu. Ostankov zgradb niso našli. [[Vlado Lorber]] je leta [[1938]] pri razširitvi ceste na Andrenskem vrhu našel lepo ohranjeno [[ognjišče]], več sekir in dele glinastih posod. [[Zgodovinar]]ji uvrščajo te najdbe v [[1. stoletje|1.]] in [[2. stoletje|2. stoletje n. št.]]. Najstarejše pisne vire najdemo o naselju Čagona (Schageu) proti koncu [[13. stoletje|13. stoletja]], ko so tam stali trije [[Strelski dvorec|strelski dvorci]]. Obstoj [[Cerkev svetega Anton Puščavnika v Slovenskih goricah|cerkve sv. Antona]] in po njej imenovanem kraju se prvič omenja leta [[1421]] in še nekajkrat v [[15. stoletje|15. stoletju]] v različnih dokumentih. Leta [[1446]] je zapisano, da cerkev Sv. Antona pripada [[župnija|fari]] [[Župnija Sv. Benedikt v Slovenskih goricah|Sv. Benedikta]] (''s. Antoni khirchen, dy zu s. Benedicten pharr gehört''), kar nam ponovno potrjujeta dokumenta iz leta [[1460]], ki govorita o Cogetincih, ki da ležijo blizu antonovske cerkve, ki je podružnica Sv. Benedikta (''Czogendorf bei sand Anthoni kirchen, die zu s. Benedicten pfarr daselbst gehört''). Leta [[1500]] se še nekajkrat omenja kraj Sv. Anton v zvezi s tamkajšnjimi kraji. Ime Cerkvenjak prvič zasledimo v dokumentih iz leta [[1491]]. Na območju današnje občine je bilo sredi [[19. stoletje|19. stoletja]] sedem občin; Andrenci, Brengova, Čagona, Cerkvenjak, Cogetinci, Smolinci in Župetinci, po katerih se še danes imenujejo [[Zemljiški kataster|katastrske]] [[Občina|občine]], med vojnama v letih [[1933]]–[[1934|34]] so navedene občine prvič združili v eno občino pod imenom Cerkvenjak. Sledile so različne ureditve v med- in povojnem obdobju, do leta [[1998]] je bila [[Krajevna skupnost]] v [[Občina Lenart|Občini Lenart]], nakar se je osamosvojila in bila 22. novembra z zakonom ustanovljena nova Občina Cerkvenjak. == Prebivalstvo == Ob popisu leta 2001 je bila [[slovenščina]] materni jezik 1994 (97,5 %) občanom. Neznano je za 39 (1,9 %) oseb. 1379 ali 67,4 % je [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoličanov]]. == Društva == * [[Prostovoljno gasilsko društvo Cerkvenjak|PGD Cerkvenjak]] * [[Kulturno umetniško drušvo Cerkvenjak|KUD Cerkvenjak]] * [[Občinski odbor Rdečega križa|Rdeči križ Cerkvenjak]] * [[Športno društvo Cerkvenjak]] * [[Turistično društvo Cerkvenjak]] * [[Društvo kmečkih deklet in žena Cerkvenjak|Društvo kmečkih deklet in žena]] * [[Društvo upokojencev Cerkvenjak|Društvo upokojencev]] * [[Društvo prijateljev mladine Cerkvenjak|Društvo prijateljev mladine]] * [[Čebelarsko društvo Cerkvenjak]] * [[Čebelarsko društvo Ivan Jurančič Cerkvenjak]] * [[Združenje Slovenskogoriški forum]] * [[Moto klub-Slovenske gorice Cerkvenjak|Moto klub Slovernske gorice]] * [[Aeroklub Sršen Cerkvenjak|Aeroklub Sršen]] * [[Društvo generala Maistra Cerkvenjak|DGM Cerkvenjak]] * [[Območno združenje borcev za vrednote NOB Cerkvenjak]] * [[Društvo vinogradnikov in ljubiteljev vina Cerkvenjak]] * [[Študentski klub Slovenskih goric|Študentski klub]] * [[Športno turistično društvo Smolinci-Župetinci]] * [[Kerdebač Cerkvenjak|Kerdebač]] * [[Nogometni klub Cerkvenjak]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=3|[[Jože Kraner]] | [[Slika:SLS logotip.png|36px]]<br>[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | rowspan=2|[[Slika:SLS logotip.png|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=4|[[Marjan Žmavc]] | [[Slika:SDS logotype.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | rowspan=2|{{Abbr|SV|Damjan Žmavc in skupina volivcev}} |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | {{Abbr|SV|Skupina volivcev}} |} == Osebnosti == *[[Seznam osebnosti iz Občine Cerkvenjak]] == Zunanje povezave == * [http://www.cerkvenjak.si/ Cerkvenjak], uradna stran občine. * [http://www.o-cerkvenjak.mb.edus.si/kraj.htm Geografsko-zgodovinski oris občine Cerkvenjak ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090701123734/http://www.o-cerkvenjak.mb.edus.si/kraj.htm |date=2009-07-01 }} == Vir == * {{navedi knjigo |author= |editor1=Bernard Rajh|editor2=Marjan Toš|year=2001 |title=Podoba kraja Občine Cerkvenjak |publisher=Slovenskogoriški forum |isbn=961-90917-0-1 |cobiss=45861121 |pages=}} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Cerkvenjak]] {{Kategorija v zbirki|Cerkvenjak municipality}} {{Cerkvenjak}} {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Cerkvenjak]] [[Kategorija:Občina Cerkvenjak|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1998]] {{normativna kontrola}} mqxri6cwmad6qach0a831eic5tehdrc 6748826 6748807 2026-09-10T18:50:31Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6748826 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Marjan Žmavc]] |grb=Coat of arms of Cerkvenjak.png |lokacija=Obcine Slovenija 2007 Cerkvenjak.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji |koordinate=<!-- WD --> |sedež=[[Cerkvenjak]] |površina=23,0 |prebivalstvo=2250 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1196 |ženske=1054 |splet=http://www.cerkvenjak.si}} '''Občina Cerkvenjak''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. == Naselja v občini == [[Andrenci]], [[Brengova]], [[Cenkova]], '''[[Cerkvenjak]]''', [[Cogetinci]], [[Čagona]], [[Grabonoški Vrh]], [[Ivanjski Vrh, Cerkvenjak|Ivanjski Vrh]], [[Kadrenci]], [[Komarnica]], [[Peščeni Vrh]], [[Smolinci]], [[Stanetinci, Cerkvenjak|Stanetinci]], [[Vanetina]], [[Župetinci]] == Zgodovina == Območje današnje občine je bilo poseljeno že v [[Antika|antični dobi]], o čemer pričajo različna najdbišča, kot so [[Rimsko gomilno grobišče v Brengovi|gomilna grobišča]], ki jih je kar nekaj – v Brengovi na dveh krajih, v Andrenci, Župetinci in Grabonoškem Vrhu, ter nekaj predmetov iz teh grobišč, npr. [[sekira|kamnite sekire]] v Andrencih in Cogetinci, [[glinasta posoda]] v Brengovi in [[Bifula|bronasta bifula]] v Grabonoškem Vrhu. Ostankov zgradb niso našli. [[Vlado Lorber]] je leta [[1938]] pri razširitvi ceste na Andrenskem vrhu našel lepo ohranjeno [[ognjišče]], več sekir in dele glinastih posod. [[Zgodovinar]]ji uvrščajo te najdbe v [[1. stoletje|1.]] in [[2. stoletje|2. stoletje n. št.]]. Najstarejše pisne vire najdemo o naselju Čagona (Schageu) proti koncu [[13. stoletje|13. stoletja]], ko so tam stali trije [[Strelski dvorec|strelski dvorci]]. Obstoj [[Cerkev svetega Anton Puščavnika v Slovenskih goricah|cerkve sv. Antona]] in po njej imenovanem kraju se prvič omenja leta [[1421]] in še nekajkrat v [[15. stoletje|15. stoletju]] v različnih dokumentih. Leta [[1446]] je zapisano, da cerkev Sv. Antona pripada [[župnija|fari]] [[Župnija Sv. Benedikt v Slovenskih goricah|Sv. Benedikta]] (''s. Antoni khirchen, dy zu s. Benedicten pharr gehört''), kar nam ponovno potrjujeta dokumenta iz leta [[1460]], ki govorita o Cogetincih, ki da ležijo blizu antonovske cerkve, ki je podružnica Sv. Benedikta (''Czogendorf bei sand Anthoni kirchen, die zu s. Benedicten pfarr daselbst gehört''). Leta [[1500]] se še nekajkrat omenja kraj Sv. Anton v zvezi s tamkajšnjimi kraji. Ime Cerkvenjak prvič zasledimo v dokumentih iz leta [[1491]]. Na območju današnje občine je bilo sredi [[19. stoletje|19. stoletja]] sedem občin; Andrenci, Brengova, Čagona, Cerkvenjak, Cogetinci, Smolinci in Župetinci, po katerih se še danes imenujejo [[Zemljiški kataster|katastrske]] [[Občina|občine]], med vojnama v letih [[1933]]–[[1934|34]] so navedene občine prvič združili v eno občino pod imenom Cerkvenjak. Sledile so različne ureditve v med- in povojnem obdobju, do leta [[1998]] je bila [[Krajevna skupnost]] v [[Občina Lenart|Občini Lenart]], nakar se je osamosvojila in bila 22. novembra z zakonom ustanovljena nova Občina Cerkvenjak. == Prebivalstvo == Ob popisu leta 2001 je bila [[slovenščina]] materni jezik 1994 (97,5 %) občanom. Neznano je za 39 (1,9 %) oseb. 1379 ali 67,4 % je [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoličanov]]. == Društva == * [[Prostovoljno gasilsko društvo Cerkvenjak|PGD Cerkvenjak]] * [[Kulturno umetniško drušvo Cerkvenjak|KUD Cerkvenjak]] * [[Občinski odbor Rdečega križa|Rdeči križ Cerkvenjak]] * [[Športno društvo Cerkvenjak]] * [[Turistično društvo Cerkvenjak]] * [[Društvo kmečkih deklet in žena Cerkvenjak|Društvo kmečkih deklet in žena]] * [[Društvo upokojencev Cerkvenjak|Društvo upokojencev]] * [[Društvo prijateljev mladine Cerkvenjak|Društvo prijateljev mladine]] * [[Čebelarsko društvo Cerkvenjak]] * [[Čebelarsko društvo Ivan Jurančič Cerkvenjak]] * [[Združenje Slovenskogoriški forum]] * [[Moto klub-Slovenske gorice Cerkvenjak|Moto klub Slovernske gorice]] * [[Aeroklub Sršen Cerkvenjak|Aeroklub Sršen]] * [[Društvo generala Maistra Cerkvenjak|DGM Cerkvenjak]] * [[Območno združenje borcev za vrednote NOB Cerkvenjak]] * [[Društvo vinogradnikov in ljubiteljev vina Cerkvenjak]] * [[Študentski klub Slovenskih goric|Študentski klub]] * [[Športno turistično društvo Smolinci-Župetinci]] * [[Kerdebač Cerkvenjak|Kerdebač]] * [[Nogometni klub Cerkvenjak]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=3|[[Jože Kraner]] | [[Slika:SLS logotip.png|36px]]<br>'''[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | rowspan=2|[[Slika:SLS logotip.png|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=4|[[Marjan Žmavc]] | [[Slika:SDS logotype.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | rowspan=2|'''{{Abbr|SV|Damjan Žmavc in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | '''{{Abbr|SV|Skupina volivcev}}''' |} == Osebnosti == *[[Seznam osebnosti iz Občine Cerkvenjak]] == Zunanje povezave == * [http://www.cerkvenjak.si/ Cerkvenjak], uradna stran občine. * [http://www.o-cerkvenjak.mb.edus.si/kraj.htm Geografsko-zgodovinski oris občine Cerkvenjak ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090701123734/http://www.o-cerkvenjak.mb.edus.si/kraj.htm |date=2009-07-01 }} == Vir == * {{navedi knjigo |author= |editor1=Bernard Rajh|editor2=Marjan Toš|year=2001 |title=Podoba kraja Občine Cerkvenjak |publisher=Slovenskogoriški forum |isbn=961-90917-0-1 |cobiss=45861121 |pages=}} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Cerkvenjak]] {{Kategorija v zbirki|Cerkvenjak municipality}} {{Cerkvenjak}} {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Cerkvenjak]] [[Kategorija:Občina Cerkvenjak|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1998]] {{normativna kontrola}} gjo31n8baupdv34xxfej2ybqvbrq79k Svetovni šahovski prvak 0 4607 6748846 5993117 2026-09-10T20:08:47Z Juan carlos perez rodriguez 202164 /* Po združitvi */ 6748846 wikitext text/x-wiki Spisek dvobojev za naslov '''svetovnega [[šah]]ovskega prvaka'''. Zmagovalec je naveden prvi. (+ pomeni dobljene partije, - izgubljene in = neodločene partije) == Neuradni dvoboji == * [[1834]] [[Louis de LaBourdonnais|LaBourdonnais]]-[[Alexander McDonnell|McDonnell]] * [[1843]] [[Howard Staunton|Staunton]]-[[Saint Amant|St. Amant]] * [[1846]] [[Howard Staunton|Staunton]]-[[Bernhard Horwitz|Horwitz]] * [[1858]] [[Paul Morphy|Morphy]]-[[Adolf Anderssen|Anderssen]] (+7 -2 =2) * [[1866]] [[Wilhelm Steinitz|Steinitz]]-[[Adolf Anderssen|Anderssen]] (+8 -6 =0) () == Uradni dvoboji == * [[1886]] '''[[Wilhelm Steinitz|Steinitz]]'''-[[Johannes Zuckertort|Zukertort]] (+10 -5 =1) * [[1889]] '''[[Wilhelm Steinitz|Steinitz]]'''-[[Mikhail Chigorin|Chigorin]] (+10 -6 =1) * [[1890]]/[[1891|91]] '''[[Wilhelm Steinitz|Steinitz]]'''-[[Isidor Gunsberg|Gunsberg]] (+6 -4 =9) * [[1892]] '''[[Wilhelm Steinitz|Steinitz]]'''-[[Mihail Čigorin|Čigorin]] (+10 -8 =5) * [[1894]] '''[[Emanuel Lasker|Lasker]]'''-[[Wilhelm Steinitz|Steinitz]] (+10 -5 =4) * [[1896]]/[[1897|97]] '''[[Emanuel Lasker|Lasker]]'''-[[Wilhelm Steinitz|Steinitz]] (+10 -2 =5) * [[1907]] '''[[Emanuel Lasker|Lasker]]'''-[[Frank Marshall|Marshall]] (+8 -0 =7) * [[1909]]''' [[Emanuel Lasker|Lasker]]'''-[[David Janowski|Janowski]] (+7 -1 =2) * [[1910]] '''[[Emanuel Lasker|Lasker]]'''-[[Carl Schlechter|Schlechter]] (+1 -1 =8) * [[1910]] '''[[Emanuel Lasker|Lasker]]'''-[[David Janowski|Janowski]] (+8 -0 =3) * [[1921]] '''[[José Raúl Capablanca|Capablanca]]'''-[[Emanuel Lasker|Lasker]] (+4 -0 =10) * [[1927]] '''[[Aleksander Aljehin|Aljehin]]'''-[[José Raúl Capablanca|Capablanca]] (+6 -3 =25) * [[1929]] '''[[Aleksander Aleksandrovič Aljehin|Aljehin]]'''-[[Efim Bogoljubov|Bogoljubov]] (+11 -5 =9) * [[1934]] '''[[Aleksander Aleksandrovič Aljehin|Aljehin]]'''-[[Efim Bogoljubov|Bogoljubov]] (+8 -3 =15) * [[1935]] '''[[Max Euwe|Euwe]]'''-[[Aleksander Aleksandrovič Aljehin|Aljehin]] (+9 -8 =13) * [[1937]] '''[[Aleksander Aleksandrovič Aljehin|Aljehin]]'''-[[Max Euwe|Euwe]] (+10 -4 =11) == Pod nadzorom [[FIDE]] == * [[1948]] '''[[Mihail Botvinik|Botvinik]]''' (turnir) (14/20, 5 igralcev, 5 iger po Bergerjevem sistemu) (FIDE) * [[1951]] '''[[Mihail Botvinik|Botvinik]]'''-[[David Bronstein|Bronstein]] (+5 -5 =14) (FIDE) * [[1954]] '''[[Mihail Botvinik|Botvinik]]'''-[[Vasilij Smislov|Smislov]] (+7 -7 =10) (FIDE) * [[1957]] '''[[Vasilij Smislov|Smislov]]'''-[[Mihail Botvinik|Botvinik]] (+6 -3 =13) (FIDE) * [[1958]] '''[[Mihail Botvinik|Botvinik]]'''-[[Vasilij Smislov|Smislov]] (+7 -5 =11) (FIDE) * [[1960]] '''[[Mihail Talj|Talj]]'''-[[Mihail Botvinik|Botvinik]] (+6 -2 =13) (FIDE) * [[1961]] '''[[Mihail Botvinik|Botvinik]]'''-[[Mihail Talj|Talj]] (+10 -5 =6) (FIDE) * [[1963]] '''[[Tigran Petrosjan|Petrosjan]]'''-[[Mihail Botvinik|Botvinik]] (+5 -2 =15) (FIDE) * [[1966]] '''[[Tigran Petrosjan|Petrosjan]]'''-[[Boris Spaski|Spaski]] (+4 -3 =17) (FIDE) * [[1969]] '''[[Boris Spaski|Spaski]]'''-[[Tigran Petrosjan|Petrosjan]] (+6 -4 =13) (FIDE) * [[1972]] '''[[Bobby Fischer|Fischer]]'''-[[Boris Spaski|Spaski]] (+7 -3 =11) (FIDE) * [[1975]] '''[[Anatolij Karpov|Karpov]]'''-[[Bobby Fischer|Fischer]] (določeno) (FIDE) * [[1978]] '''[[Anatolij Karpov|Karpov]]'''-[[Viktor Korčnoj|Korčnoj]] (+6 -5 =21) (FIDE) * [[1981]] '''[[Anatolij Karpov|Karpov]]'''-[[Viktor Korčnoj|Korčnoj]] (+6 -2 =10) (FIDE) * [[1984]] '''[[Anatolij Karpov|Karpov]]'''-[[Gari Kasparov|Kasparov]] (+5 -3 =40) (FIDE) * [[1985]] '''[[Gari Kasparov|Kasparov]]'''-[[Anatolij Karpov|Karpov]] (+5 -3 =16) (FIDE) * [[1986]] '''[[Gari Kasparov|Kasparov]]'''-[[Anatolij Karpov|Karpov]] (+5 -4 =15) (FIDE) * [[1987]] '''[[Gari Kasparov|Kasparov]]'''-[[Anatolij Karpov|Karpov]] (+4 -4 =16) (FIDE) * [[1990]] '''[[Gari Kasparov|Kasparov]]'''-[[Anatolij Karpov|Karpov]] (+4 -3 =17) (FIDE) == 1993 - 2006 == Leta [[1993]] je [[FIDE]] odvzela Gariju Kasparovu naslov svetovnega prvaka zaradi neupoštevanja pravil. Istega leta je ustanovil [[Profesionalna šahovska zveza|Profesionalno šahovsko zvezo]] - [[PCA]], od takrat se šahovski velemojstri potegujejo za naslov svetovnega prvaka FIDE in PCA. === FIDE === * [[1993]] '''[[Anatolij Karpov]]'''-[[Jan Timman|Timman]] (+5 -2 =14) * [[1998]] '''[[Anatolij Karpov|Karpov]]'''-[[Višvanatan Anand]] (+2 -2 =2) * [[1999]] '''[[Aleksander Halifman]]'''-[[Vladimir Akopjan]] (+2 -1 =3) * [[2000]] '''[[Višvanatan Anand]]''' - [[Aleksej Širov]] (+3 -0 =1) * [[2002]] '''[[Ruslan Ponomarjov]]''' - [[Vasilij Ivančuk]] (+2 -0 =5) * [[2004]] '''[[Rustam Kasimdžanov]]''' - [[Michael Adams]] (+3 -2 =3) * [[2005]] '''[[Veselin Topalov]]''' ([[Svetovno šahovsko prvenstvo 2005]]) === PCA === * [[1993]] '''[[Gari Kasparov]]'''-[[Nigel Short]] (+6 -1 =13) (PCA) * [[1995]] '''[[Gari Kasparov|Kasparov]]'''-[[Višvanatan Anand]] (+4 -1 =13) (PCA) * [[2000]] '''[[Vladimir Kramnik]]''' - [[Gari Kasparov|Kasparov]] (+2 -0 =13) (Braingames) * [[2004]] '''[[Vladimir Kramnik]]''' - [[Peter Leko]] (+7 -7) === Neodvisno === * [[1992]] '''[[Bobby Fischer]]'''-[[Boris Spaski]] (+10 -5 =15) ([[Sveti Štefan, Jugoslavija]]) == Po združitvi == * 2006 '''[[Vladimir Kramnik]]''' - [[Veselin Topalov]] (9,5 : 8,5) * 2007 '''[[Višvanatan Anand]]''' - Turnir, Mexico 2007 * 2010 '''[[Višvanatan Anand]]''' - [[Veselin Topalov]] (6,5 : 5,5) - Sofija * 2014 '''[[Magnus Carlsen]]''' - [[Višvanatan Anand]] (+3, = 7, -1 # 6,5 : 4,5) * 2016 '''[[Magnus Carlsen]]''' - [[Sergei Karjakin]] (''Klasični'': +1, =10, -1 ; ''hitropotezni'': +2, =2, -0 # 9 : 7) * 2018 '''[[Magnus Carlsen]]''' - [[Fabiano Caruana]] (''Klasični'': +0, =12, -0 ; ''hitropotezni'': +3, =0 , -0 # 9 : 6) * 2021 '''[[Magnus Carlsen]]''' - [[Ian Nepomniachtchi]] (+4, =7, -0 # 7,5 : 3,5) * 2023 '''[[Ding Liren]]''' {{ChessWorldChampions}} [[Kategorija:Šahovski svetovni prvaki|*]] {{normativna kontrola}} j7lkd10wdhich52vw7w73xjkdmf1jc7 6748847 6748846 2026-09-10T20:09:52Z Juan carlos perez rodriguez 202164 /* Po združitvi */ 6748847 wikitext text/x-wiki Spisek dvobojev za naslov '''svetovnega [[šah]]ovskega prvaka'''. Zmagovalec je naveden prvi. (+ pomeni dobljene partije, - izgubljene in = neodločene partije) == Neuradni dvoboji == * [[1834]] [[Louis de LaBourdonnais|LaBourdonnais]]-[[Alexander McDonnell|McDonnell]] * [[1843]] [[Howard Staunton|Staunton]]-[[Saint Amant|St. Amant]] * [[1846]] [[Howard Staunton|Staunton]]-[[Bernhard Horwitz|Horwitz]] * [[1858]] [[Paul Morphy|Morphy]]-[[Adolf Anderssen|Anderssen]] (+7 -2 =2) * [[1866]] [[Wilhelm Steinitz|Steinitz]]-[[Adolf Anderssen|Anderssen]] (+8 -6 =0) () == Uradni dvoboji == * [[1886]] '''[[Wilhelm Steinitz|Steinitz]]'''-[[Johannes Zuckertort|Zukertort]] (+10 -5 =1) * [[1889]] '''[[Wilhelm Steinitz|Steinitz]]'''-[[Mikhail Chigorin|Chigorin]] (+10 -6 =1) * [[1890]]/[[1891|91]] '''[[Wilhelm Steinitz|Steinitz]]'''-[[Isidor Gunsberg|Gunsberg]] (+6 -4 =9) * [[1892]] '''[[Wilhelm Steinitz|Steinitz]]'''-[[Mihail Čigorin|Čigorin]] (+10 -8 =5) * [[1894]] '''[[Emanuel Lasker|Lasker]]'''-[[Wilhelm Steinitz|Steinitz]] (+10 -5 =4) * [[1896]]/[[1897|97]] '''[[Emanuel Lasker|Lasker]]'''-[[Wilhelm Steinitz|Steinitz]] (+10 -2 =5) * [[1907]] '''[[Emanuel Lasker|Lasker]]'''-[[Frank Marshall|Marshall]] (+8 -0 =7) * [[1909]]''' [[Emanuel Lasker|Lasker]]'''-[[David Janowski|Janowski]] (+7 -1 =2) * [[1910]] '''[[Emanuel Lasker|Lasker]]'''-[[Carl Schlechter|Schlechter]] (+1 -1 =8) * [[1910]] '''[[Emanuel Lasker|Lasker]]'''-[[David Janowski|Janowski]] (+8 -0 =3) * [[1921]] '''[[José Raúl Capablanca|Capablanca]]'''-[[Emanuel Lasker|Lasker]] (+4 -0 =10) * [[1927]] '''[[Aleksander Aljehin|Aljehin]]'''-[[José Raúl Capablanca|Capablanca]] (+6 -3 =25) * [[1929]] '''[[Aleksander Aleksandrovič Aljehin|Aljehin]]'''-[[Efim Bogoljubov|Bogoljubov]] (+11 -5 =9) * [[1934]] '''[[Aleksander Aleksandrovič Aljehin|Aljehin]]'''-[[Efim Bogoljubov|Bogoljubov]] (+8 -3 =15) * [[1935]] '''[[Max Euwe|Euwe]]'''-[[Aleksander Aleksandrovič Aljehin|Aljehin]] (+9 -8 =13) * [[1937]] '''[[Aleksander Aleksandrovič Aljehin|Aljehin]]'''-[[Max Euwe|Euwe]] (+10 -4 =11) == Pod nadzorom [[FIDE]] == * [[1948]] '''[[Mihail Botvinik|Botvinik]]''' (turnir) (14/20, 5 igralcev, 5 iger po Bergerjevem sistemu) (FIDE) * [[1951]] '''[[Mihail Botvinik|Botvinik]]'''-[[David Bronstein|Bronstein]] (+5 -5 =14) (FIDE) * [[1954]] '''[[Mihail Botvinik|Botvinik]]'''-[[Vasilij Smislov|Smislov]] (+7 -7 =10) (FIDE) * [[1957]] '''[[Vasilij Smislov|Smislov]]'''-[[Mihail Botvinik|Botvinik]] (+6 -3 =13) (FIDE) * [[1958]] '''[[Mihail Botvinik|Botvinik]]'''-[[Vasilij Smislov|Smislov]] (+7 -5 =11) (FIDE) * [[1960]] '''[[Mihail Talj|Talj]]'''-[[Mihail Botvinik|Botvinik]] (+6 -2 =13) (FIDE) * [[1961]] '''[[Mihail Botvinik|Botvinik]]'''-[[Mihail Talj|Talj]] (+10 -5 =6) (FIDE) * [[1963]] '''[[Tigran Petrosjan|Petrosjan]]'''-[[Mihail Botvinik|Botvinik]] (+5 -2 =15) (FIDE) * [[1966]] '''[[Tigran Petrosjan|Petrosjan]]'''-[[Boris Spaski|Spaski]] (+4 -3 =17) (FIDE) * [[1969]] '''[[Boris Spaski|Spaski]]'''-[[Tigran Petrosjan|Petrosjan]] (+6 -4 =13) (FIDE) * [[1972]] '''[[Bobby Fischer|Fischer]]'''-[[Boris Spaski|Spaski]] (+7 -3 =11) (FIDE) * [[1975]] '''[[Anatolij Karpov|Karpov]]'''-[[Bobby Fischer|Fischer]] (določeno) (FIDE) * [[1978]] '''[[Anatolij Karpov|Karpov]]'''-[[Viktor Korčnoj|Korčnoj]] (+6 -5 =21) (FIDE) * [[1981]] '''[[Anatolij Karpov|Karpov]]'''-[[Viktor Korčnoj|Korčnoj]] (+6 -2 =10) (FIDE) * [[1984]] '''[[Anatolij Karpov|Karpov]]'''-[[Gari Kasparov|Kasparov]] (+5 -3 =40) (FIDE) * [[1985]] '''[[Gari Kasparov|Kasparov]]'''-[[Anatolij Karpov|Karpov]] (+5 -3 =16) (FIDE) * [[1986]] '''[[Gari Kasparov|Kasparov]]'''-[[Anatolij Karpov|Karpov]] (+5 -4 =15) (FIDE) * [[1987]] '''[[Gari Kasparov|Kasparov]]'''-[[Anatolij Karpov|Karpov]] (+4 -4 =16) (FIDE) * [[1990]] '''[[Gari Kasparov|Kasparov]]'''-[[Anatolij Karpov|Karpov]] (+4 -3 =17) (FIDE) == 1993 - 2006 == Leta [[1993]] je [[FIDE]] odvzela Gariju Kasparovu naslov svetovnega prvaka zaradi neupoštevanja pravil. Istega leta je ustanovil [[Profesionalna šahovska zveza|Profesionalno šahovsko zvezo]] - [[PCA]], od takrat se šahovski velemojstri potegujejo za naslov svetovnega prvaka FIDE in PCA. === FIDE === * [[1993]] '''[[Anatolij Karpov]]'''-[[Jan Timman|Timman]] (+5 -2 =14) * [[1998]] '''[[Anatolij Karpov|Karpov]]'''-[[Višvanatan Anand]] (+2 -2 =2) * [[1999]] '''[[Aleksander Halifman]]'''-[[Vladimir Akopjan]] (+2 -1 =3) * [[2000]] '''[[Višvanatan Anand]]''' - [[Aleksej Širov]] (+3 -0 =1) * [[2002]] '''[[Ruslan Ponomarjov]]''' - [[Vasilij Ivančuk]] (+2 -0 =5) * [[2004]] '''[[Rustam Kasimdžanov]]''' - [[Michael Adams]] (+3 -2 =3) * [[2005]] '''[[Veselin Topalov]]''' ([[Svetovno šahovsko prvenstvo 2005]]) === PCA === * [[1993]] '''[[Gari Kasparov]]'''-[[Nigel Short]] (+6 -1 =13) (PCA) * [[1995]] '''[[Gari Kasparov|Kasparov]]'''-[[Višvanatan Anand]] (+4 -1 =13) (PCA) * [[2000]] '''[[Vladimir Kramnik]]''' - [[Gari Kasparov|Kasparov]] (+2 -0 =13) (Braingames) * [[2004]] '''[[Vladimir Kramnik]]''' - [[Peter Leko]] (+7 -7) === Neodvisno === * [[1992]] '''[[Bobby Fischer]]'''-[[Boris Spaski]] (+10 -5 =15) ([[Sveti Štefan, Jugoslavija]]) == Po združitvi == * 2006 '''[[Vladimir Kramnik]]''' - [[Veselin Topalov]] (9,5 : 8,5) * 2007 '''[[Višvanatan Anand]]''' - Turnir, Mexico 2007 * 2010 '''[[Višvanatan Anand]]''' - [[Veselin Topalov]] (6,5 : 5,5) - Sofija * 2014 '''[[Magnus Carlsen]]''' - [[Višvanatan Anand]] (+3, = 7, -1) * 2016 '''[[Magnus Carlsen]]''' - [[Sergei Karjakin]] (''Klasični'': +1, =10, -1 ; ''hitropotezni'': +2, =2, -0) * 2018 '''[[Magnus Carlsen]]''' - [[Fabiano Caruana]] (''Klasični'': +0, =12, -0 ; ''hitropotezni'': +3, =0 , -0) * 2021 '''[[Magnus Carlsen]]''' - [[Ian Nepomniachtchi]] (+4, =7, -0) * 2023 '''[[Ding Liren]]''' {{ChessWorldChampions}} [[Kategorija:Šahovski svetovni prvaki|*]] {{normativna kontrola}} okg88y0hqukent3685p999gqdxtvnn4 6748851 6748847 2026-09-10T20:13:40Z Juan carlos perez rodriguez 202164 /* Po združitvi */ 6748851 wikitext text/x-wiki Spisek dvobojev za naslov '''svetovnega [[šah]]ovskega prvaka'''. Zmagovalec je naveden prvi. (+ pomeni dobljene partije, - izgubljene in = neodločene partije) == Neuradni dvoboji == * [[1834]] [[Louis de LaBourdonnais|LaBourdonnais]]-[[Alexander McDonnell|McDonnell]] * [[1843]] [[Howard Staunton|Staunton]]-[[Saint Amant|St. Amant]] * [[1846]] [[Howard Staunton|Staunton]]-[[Bernhard Horwitz|Horwitz]] * [[1858]] [[Paul Morphy|Morphy]]-[[Adolf Anderssen|Anderssen]] (+7 -2 =2) * [[1866]] [[Wilhelm Steinitz|Steinitz]]-[[Adolf Anderssen|Anderssen]] (+8 -6 =0) () == Uradni dvoboji == * [[1886]] '''[[Wilhelm Steinitz|Steinitz]]'''-[[Johannes Zuckertort|Zukertort]] (+10 -5 =1) * [[1889]] '''[[Wilhelm Steinitz|Steinitz]]'''-[[Mikhail Chigorin|Chigorin]] (+10 -6 =1) * [[1890]]/[[1891|91]] '''[[Wilhelm Steinitz|Steinitz]]'''-[[Isidor Gunsberg|Gunsberg]] (+6 -4 =9) * [[1892]] '''[[Wilhelm Steinitz|Steinitz]]'''-[[Mihail Čigorin|Čigorin]] (+10 -8 =5) * [[1894]] '''[[Emanuel Lasker|Lasker]]'''-[[Wilhelm Steinitz|Steinitz]] (+10 -5 =4) * [[1896]]/[[1897|97]] '''[[Emanuel Lasker|Lasker]]'''-[[Wilhelm Steinitz|Steinitz]] (+10 -2 =5) * [[1907]] '''[[Emanuel Lasker|Lasker]]'''-[[Frank Marshall|Marshall]] (+8 -0 =7) * [[1909]]''' [[Emanuel Lasker|Lasker]]'''-[[David Janowski|Janowski]] (+7 -1 =2) * [[1910]] '''[[Emanuel Lasker|Lasker]]'''-[[Carl Schlechter|Schlechter]] (+1 -1 =8) * [[1910]] '''[[Emanuel Lasker|Lasker]]'''-[[David Janowski|Janowski]] (+8 -0 =3) * [[1921]] '''[[José Raúl Capablanca|Capablanca]]'''-[[Emanuel Lasker|Lasker]] (+4 -0 =10) * [[1927]] '''[[Aleksander Aljehin|Aljehin]]'''-[[José Raúl Capablanca|Capablanca]] (+6 -3 =25) * [[1929]] '''[[Aleksander Aleksandrovič Aljehin|Aljehin]]'''-[[Efim Bogoljubov|Bogoljubov]] (+11 -5 =9) * [[1934]] '''[[Aleksander Aleksandrovič Aljehin|Aljehin]]'''-[[Efim Bogoljubov|Bogoljubov]] (+8 -3 =15) * [[1935]] '''[[Max Euwe|Euwe]]'''-[[Aleksander Aleksandrovič Aljehin|Aljehin]] (+9 -8 =13) * [[1937]] '''[[Aleksander Aleksandrovič Aljehin|Aljehin]]'''-[[Max Euwe|Euwe]] (+10 -4 =11) == Pod nadzorom [[FIDE]] == * [[1948]] '''[[Mihail Botvinik|Botvinik]]''' (turnir) (14/20, 5 igralcev, 5 iger po Bergerjevem sistemu) (FIDE) * [[1951]] '''[[Mihail Botvinik|Botvinik]]'''-[[David Bronstein|Bronstein]] (+5 -5 =14) (FIDE) * [[1954]] '''[[Mihail Botvinik|Botvinik]]'''-[[Vasilij Smislov|Smislov]] (+7 -7 =10) (FIDE) * [[1957]] '''[[Vasilij Smislov|Smislov]]'''-[[Mihail Botvinik|Botvinik]] (+6 -3 =13) (FIDE) * [[1958]] '''[[Mihail Botvinik|Botvinik]]'''-[[Vasilij Smislov|Smislov]] (+7 -5 =11) (FIDE) * [[1960]] '''[[Mihail Talj|Talj]]'''-[[Mihail Botvinik|Botvinik]] (+6 -2 =13) (FIDE) * [[1961]] '''[[Mihail Botvinik|Botvinik]]'''-[[Mihail Talj|Talj]] (+10 -5 =6) (FIDE) * [[1963]] '''[[Tigran Petrosjan|Petrosjan]]'''-[[Mihail Botvinik|Botvinik]] (+5 -2 =15) (FIDE) * [[1966]] '''[[Tigran Petrosjan|Petrosjan]]'''-[[Boris Spaski|Spaski]] (+4 -3 =17) (FIDE) * [[1969]] '''[[Boris Spaski|Spaski]]'''-[[Tigran Petrosjan|Petrosjan]] (+6 -4 =13) (FIDE) * [[1972]] '''[[Bobby Fischer|Fischer]]'''-[[Boris Spaski|Spaski]] (+7 -3 =11) (FIDE) * [[1975]] '''[[Anatolij Karpov|Karpov]]'''-[[Bobby Fischer|Fischer]] (določeno) (FIDE) * [[1978]] '''[[Anatolij Karpov|Karpov]]'''-[[Viktor Korčnoj|Korčnoj]] (+6 -5 =21) (FIDE) * [[1981]] '''[[Anatolij Karpov|Karpov]]'''-[[Viktor Korčnoj|Korčnoj]] (+6 -2 =10) (FIDE) * [[1984]] '''[[Anatolij Karpov|Karpov]]'''-[[Gari Kasparov|Kasparov]] (+5 -3 =40) (FIDE) * [[1985]] '''[[Gari Kasparov|Kasparov]]'''-[[Anatolij Karpov|Karpov]] (+5 -3 =16) (FIDE) * [[1986]] '''[[Gari Kasparov|Kasparov]]'''-[[Anatolij Karpov|Karpov]] (+5 -4 =15) (FIDE) * [[1987]] '''[[Gari Kasparov|Kasparov]]'''-[[Anatolij Karpov|Karpov]] (+4 -4 =16) (FIDE) * [[1990]] '''[[Gari Kasparov|Kasparov]]'''-[[Anatolij Karpov|Karpov]] (+4 -3 =17) (FIDE) == 1993 - 2006 == Leta [[1993]] je [[FIDE]] odvzela Gariju Kasparovu naslov svetovnega prvaka zaradi neupoštevanja pravil. Istega leta je ustanovil [[Profesionalna šahovska zveza|Profesionalno šahovsko zvezo]] - [[PCA]], od takrat se šahovski velemojstri potegujejo za naslov svetovnega prvaka FIDE in PCA. === FIDE === * [[1993]] '''[[Anatolij Karpov]]'''-[[Jan Timman|Timman]] (+5 -2 =14) * [[1998]] '''[[Anatolij Karpov|Karpov]]'''-[[Višvanatan Anand]] (+2 -2 =2) * [[1999]] '''[[Aleksander Halifman]]'''-[[Vladimir Akopjan]] (+2 -1 =3) * [[2000]] '''[[Višvanatan Anand]]''' - [[Aleksej Širov]] (+3 -0 =1) * [[2002]] '''[[Ruslan Ponomarjov]]''' - [[Vasilij Ivančuk]] (+2 -0 =5) * [[2004]] '''[[Rustam Kasimdžanov]]''' - [[Michael Adams]] (+3 -2 =3) * [[2005]] '''[[Veselin Topalov]]''' ([[Svetovno šahovsko prvenstvo 2005]]) === PCA === * [[1993]] '''[[Gari Kasparov]]'''-[[Nigel Short]] (+6 -1 =13) (PCA) * [[1995]] '''[[Gari Kasparov|Kasparov]]'''-[[Višvanatan Anand]] (+4 -1 =13) (PCA) * [[2000]] '''[[Vladimir Kramnik]]''' - [[Gari Kasparov|Kasparov]] (+2 -0 =13) (Braingames) * [[2004]] '''[[Vladimir Kramnik]]''' - [[Peter Leko]] (+7 -7) === Neodvisno === * [[1992]] '''[[Bobby Fischer]]'''-[[Boris Spaski]] (+10 -5 =15) ([[Sveti Štefan, Jugoslavija]]) == Po združitvi == * 2006 '''[[Vladimir Kramnik]]''' - [[Veselin Topalov]] (9,5 : 8,5) * 2007 '''[[Višvanatan Anand]]''' - Turnir, Mexico 2007 * 2010 '''[[Višvanatan Anand]]''' - [[Veselin Topalov]] (6,5 : 5,5) - Sofija * 2014 '''[[Magnus Carlsen]]''' - [[Višvanatan Anand]] (+3, = 7, -1) * 2016 '''[[Magnus Carlsen]]''' - [[Sergei Karjakin]] (''Klasični'': +1 -1 =10 ; ''hitropotezni'': +2 =2) * 2018 '''[[Magnus Carlsen]]''' - [[Fabiano Caruana]] (''Klasični'': +0 -0 =12 ; ''hitropotezni'': +3 -0 =0) * 2021 '''[[Magnus Carlsen]]''' - [[Ian Nepomniachtchi]] (+4 -0 =7) * 2023 '''[[Ding Liren]]''' {{ChessWorldChampions}} [[Kategorija:Šahovski svetovni prvaki|*]] {{normativna kontrola}} jjt5nh5e4g5h1gf5k9s0rn8dd6a9btg 6748875 6748851 2026-09-10T20:28:44Z Juan carlos perez rodriguez 202164 /* PCA */ 6748875 wikitext text/x-wiki Spisek dvobojev za naslov '''svetovnega [[šah]]ovskega prvaka'''. Zmagovalec je naveden prvi. (+ pomeni dobljene partije, - izgubljene in = neodločene partije) == Neuradni dvoboji == * [[1834]] [[Louis de LaBourdonnais|LaBourdonnais]]-[[Alexander McDonnell|McDonnell]] * [[1843]] [[Howard Staunton|Staunton]]-[[Saint Amant|St. Amant]] * [[1846]] [[Howard Staunton|Staunton]]-[[Bernhard Horwitz|Horwitz]] * [[1858]] [[Paul Morphy|Morphy]]-[[Adolf Anderssen|Anderssen]] (+7 -2 =2) * [[1866]] [[Wilhelm Steinitz|Steinitz]]-[[Adolf Anderssen|Anderssen]] (+8 -6 =0) () == Uradni dvoboji == * [[1886]] '''[[Wilhelm Steinitz|Steinitz]]'''-[[Johannes Zuckertort|Zukertort]] (+10 -5 =1) * [[1889]] '''[[Wilhelm Steinitz|Steinitz]]'''-[[Mikhail Chigorin|Chigorin]] (+10 -6 =1) * [[1890]]/[[1891|91]] '''[[Wilhelm Steinitz|Steinitz]]'''-[[Isidor Gunsberg|Gunsberg]] (+6 -4 =9) * [[1892]] '''[[Wilhelm Steinitz|Steinitz]]'''-[[Mihail Čigorin|Čigorin]] (+10 -8 =5) * [[1894]] '''[[Emanuel Lasker|Lasker]]'''-[[Wilhelm Steinitz|Steinitz]] (+10 -5 =4) * [[1896]]/[[1897|97]] '''[[Emanuel Lasker|Lasker]]'''-[[Wilhelm Steinitz|Steinitz]] (+10 -2 =5) * [[1907]] '''[[Emanuel Lasker|Lasker]]'''-[[Frank Marshall|Marshall]] (+8 -0 =7) * [[1909]]''' [[Emanuel Lasker|Lasker]]'''-[[David Janowski|Janowski]] (+7 -1 =2) * [[1910]] '''[[Emanuel Lasker|Lasker]]'''-[[Carl Schlechter|Schlechter]] (+1 -1 =8) * [[1910]] '''[[Emanuel Lasker|Lasker]]'''-[[David Janowski|Janowski]] (+8 -0 =3) * [[1921]] '''[[José Raúl Capablanca|Capablanca]]'''-[[Emanuel Lasker|Lasker]] (+4 -0 =10) * [[1927]] '''[[Aleksander Aljehin|Aljehin]]'''-[[José Raúl Capablanca|Capablanca]] (+6 -3 =25) * [[1929]] '''[[Aleksander Aleksandrovič Aljehin|Aljehin]]'''-[[Efim Bogoljubov|Bogoljubov]] (+11 -5 =9) * [[1934]] '''[[Aleksander Aleksandrovič Aljehin|Aljehin]]'''-[[Efim Bogoljubov|Bogoljubov]] (+8 -3 =15) * [[1935]] '''[[Max Euwe|Euwe]]'''-[[Aleksander Aleksandrovič Aljehin|Aljehin]] (+9 -8 =13) * [[1937]] '''[[Aleksander Aleksandrovič Aljehin|Aljehin]]'''-[[Max Euwe|Euwe]] (+10 -4 =11) == Pod nadzorom [[FIDE]] == * [[1948]] '''[[Mihail Botvinik|Botvinik]]''' (turnir) (14/20, 5 igralcev, 5 iger po Bergerjevem sistemu) (FIDE) * [[1951]] '''[[Mihail Botvinik|Botvinik]]'''-[[David Bronstein|Bronstein]] (+5 -5 =14) (FIDE) * [[1954]] '''[[Mihail Botvinik|Botvinik]]'''-[[Vasilij Smislov|Smislov]] (+7 -7 =10) (FIDE) * [[1957]] '''[[Vasilij Smislov|Smislov]]'''-[[Mihail Botvinik|Botvinik]] (+6 -3 =13) (FIDE) * [[1958]] '''[[Mihail Botvinik|Botvinik]]'''-[[Vasilij Smislov|Smislov]] (+7 -5 =11) (FIDE) * [[1960]] '''[[Mihail Talj|Talj]]'''-[[Mihail Botvinik|Botvinik]] (+6 -2 =13) (FIDE) * [[1961]] '''[[Mihail Botvinik|Botvinik]]'''-[[Mihail Talj|Talj]] (+10 -5 =6) (FIDE) * [[1963]] '''[[Tigran Petrosjan|Petrosjan]]'''-[[Mihail Botvinik|Botvinik]] (+5 -2 =15) (FIDE) * [[1966]] '''[[Tigran Petrosjan|Petrosjan]]'''-[[Boris Spaski|Spaski]] (+4 -3 =17) (FIDE) * [[1969]] '''[[Boris Spaski|Spaski]]'''-[[Tigran Petrosjan|Petrosjan]] (+6 -4 =13) (FIDE) * [[1972]] '''[[Bobby Fischer|Fischer]]'''-[[Boris Spaski|Spaski]] (+7 -3 =11) (FIDE) * [[1975]] '''[[Anatolij Karpov|Karpov]]'''-[[Bobby Fischer|Fischer]] (določeno) (FIDE) * [[1978]] '''[[Anatolij Karpov|Karpov]]'''-[[Viktor Korčnoj|Korčnoj]] (+6 -5 =21) (FIDE) * [[1981]] '''[[Anatolij Karpov|Karpov]]'''-[[Viktor Korčnoj|Korčnoj]] (+6 -2 =10) (FIDE) * [[1984]] '''[[Anatolij Karpov|Karpov]]'''-[[Gari Kasparov|Kasparov]] (+5 -3 =40) (FIDE) * [[1985]] '''[[Gari Kasparov|Kasparov]]'''-[[Anatolij Karpov|Karpov]] (+5 -3 =16) (FIDE) * [[1986]] '''[[Gari Kasparov|Kasparov]]'''-[[Anatolij Karpov|Karpov]] (+5 -4 =15) (FIDE) * [[1987]] '''[[Gari Kasparov|Kasparov]]'''-[[Anatolij Karpov|Karpov]] (+4 -4 =16) (FIDE) * [[1990]] '''[[Gari Kasparov|Kasparov]]'''-[[Anatolij Karpov|Karpov]] (+4 -3 =17) (FIDE) == 1993 - 2006 == Leta [[1993]] je [[FIDE]] odvzela Gariju Kasparovu naslov svetovnega prvaka zaradi neupoštevanja pravil. Istega leta je ustanovil [[Profesionalna šahovska zveza|Profesionalno šahovsko zvezo]] - [[PCA]], od takrat se šahovski velemojstri potegujejo za naslov svetovnega prvaka FIDE in PCA. === FIDE === * [[1993]] '''[[Anatolij Karpov]]'''-[[Jan Timman|Timman]] (+5 -2 =14) * [[1998]] '''[[Anatolij Karpov|Karpov]]'''-[[Višvanatan Anand]] (+2 -2 =2) * [[1999]] '''[[Aleksander Halifman]]'''-[[Vladimir Akopjan]] (+2 -1 =3) * [[2000]] '''[[Višvanatan Anand]]''' - [[Aleksej Širov]] (+3 -0 =1) * [[2002]] '''[[Ruslan Ponomarjov]]''' - [[Vasilij Ivančuk]] (+2 -0 =5) * [[2004]] '''[[Rustam Kasimdžanov]]''' - [[Michael Adams]] (+3 -2 =3) * [[2005]] '''[[Veselin Topalov]]''' ([[Svetovno šahovsko prvenstvo 2005]]) === PCA === * [[1993]] '''[[Gari Kasparov]]'''-[[Nigel Short]] (+6 -1 =13) (PCA) * [[1995]] '''[[Gari Kasparov|Kasparov]]'''-[[Višvanatan Anand]] (+4 -1 =13) (PCA) * [[2000]] '''[[Vladimir Kramnik]]''' - [[Gari Kasparov|Kasparov]] (+2 -0 =13) (Braingames) * [[2004]] '''[[Vladimir Kramnik]]''' - [[Peter Leko]] (+2 -2 =10) === Neodvisno === * [[1992]] '''[[Bobby Fischer]]'''-[[Boris Spaski]] (+10 -5 =15) ([[Sveti Štefan, Jugoslavija]]) == Po združitvi == * 2006 '''[[Vladimir Kramnik]]''' - [[Veselin Topalov]] (9,5 : 8,5) * 2007 '''[[Višvanatan Anand]]''' - Turnir, Mexico 2007 * 2010 '''[[Višvanatan Anand]]''' - [[Veselin Topalov]] (6,5 : 5,5) - Sofija * 2014 '''[[Magnus Carlsen]]''' - [[Višvanatan Anand]] (+3, = 7, -1) * 2016 '''[[Magnus Carlsen]]''' - [[Sergei Karjakin]] (''Klasični'': +1 -1 =10 ; ''hitropotezni'': +2 =2) * 2018 '''[[Magnus Carlsen]]''' - [[Fabiano Caruana]] (''Klasični'': +0 -0 =12 ; ''hitropotezni'': +3 -0 =0) * 2021 '''[[Magnus Carlsen]]''' - [[Ian Nepomniachtchi]] (+4 -0 =7) * 2023 '''[[Ding Liren]]''' {{ChessWorldChampions}} [[Kategorija:Šahovski svetovni prvaki|*]] {{normativna kontrola}} 5ybuhbsqx4fnniegkqkbov7cw37ll7h 6748878 6748875 2026-09-10T20:35:37Z Juan carlos perez rodriguez 202164 /* Po združitvi */ 6748878 wikitext text/x-wiki Spisek dvobojev za naslov '''svetovnega [[šah]]ovskega prvaka'''. Zmagovalec je naveden prvi. (+ pomeni dobljene partije, - izgubljene in = neodločene partije) == Neuradni dvoboji == * [[1834]] [[Louis de LaBourdonnais|LaBourdonnais]]-[[Alexander McDonnell|McDonnell]] * [[1843]] [[Howard Staunton|Staunton]]-[[Saint Amant|St. Amant]] * [[1846]] [[Howard Staunton|Staunton]]-[[Bernhard Horwitz|Horwitz]] * [[1858]] [[Paul Morphy|Morphy]]-[[Adolf Anderssen|Anderssen]] (+7 -2 =2) * [[1866]] [[Wilhelm Steinitz|Steinitz]]-[[Adolf Anderssen|Anderssen]] (+8 -6 =0) () == Uradni dvoboji == * [[1886]] '''[[Wilhelm Steinitz|Steinitz]]'''-[[Johannes Zuckertort|Zukertort]] (+10 -5 =1) * [[1889]] '''[[Wilhelm Steinitz|Steinitz]]'''-[[Mikhail Chigorin|Chigorin]] (+10 -6 =1) * [[1890]]/[[1891|91]] '''[[Wilhelm Steinitz|Steinitz]]'''-[[Isidor Gunsberg|Gunsberg]] (+6 -4 =9) * [[1892]] '''[[Wilhelm Steinitz|Steinitz]]'''-[[Mihail Čigorin|Čigorin]] (+10 -8 =5) * [[1894]] '''[[Emanuel Lasker|Lasker]]'''-[[Wilhelm Steinitz|Steinitz]] (+10 -5 =4) * [[1896]]/[[1897|97]] '''[[Emanuel Lasker|Lasker]]'''-[[Wilhelm Steinitz|Steinitz]] (+10 -2 =5) * [[1907]] '''[[Emanuel Lasker|Lasker]]'''-[[Frank Marshall|Marshall]] (+8 -0 =7) * [[1909]]''' [[Emanuel Lasker|Lasker]]'''-[[David Janowski|Janowski]] (+7 -1 =2) * [[1910]] '''[[Emanuel Lasker|Lasker]]'''-[[Carl Schlechter|Schlechter]] (+1 -1 =8) * [[1910]] '''[[Emanuel Lasker|Lasker]]'''-[[David Janowski|Janowski]] (+8 -0 =3) * [[1921]] '''[[José Raúl Capablanca|Capablanca]]'''-[[Emanuel Lasker|Lasker]] (+4 -0 =10) * [[1927]] '''[[Aleksander Aljehin|Aljehin]]'''-[[José Raúl Capablanca|Capablanca]] (+6 -3 =25) * [[1929]] '''[[Aleksander Aleksandrovič Aljehin|Aljehin]]'''-[[Efim Bogoljubov|Bogoljubov]] (+11 -5 =9) * [[1934]] '''[[Aleksander Aleksandrovič Aljehin|Aljehin]]'''-[[Efim Bogoljubov|Bogoljubov]] (+8 -3 =15) * [[1935]] '''[[Max Euwe|Euwe]]'''-[[Aleksander Aleksandrovič Aljehin|Aljehin]] (+9 -8 =13) * [[1937]] '''[[Aleksander Aleksandrovič Aljehin|Aljehin]]'''-[[Max Euwe|Euwe]] (+10 -4 =11) == Pod nadzorom [[FIDE]] == * [[1948]] '''[[Mihail Botvinik|Botvinik]]''' (turnir) (14/20, 5 igralcev, 5 iger po Bergerjevem sistemu) (FIDE) * [[1951]] '''[[Mihail Botvinik|Botvinik]]'''-[[David Bronstein|Bronstein]] (+5 -5 =14) (FIDE) * [[1954]] '''[[Mihail Botvinik|Botvinik]]'''-[[Vasilij Smislov|Smislov]] (+7 -7 =10) (FIDE) * [[1957]] '''[[Vasilij Smislov|Smislov]]'''-[[Mihail Botvinik|Botvinik]] (+6 -3 =13) (FIDE) * [[1958]] '''[[Mihail Botvinik|Botvinik]]'''-[[Vasilij Smislov|Smislov]] (+7 -5 =11) (FIDE) * [[1960]] '''[[Mihail Talj|Talj]]'''-[[Mihail Botvinik|Botvinik]] (+6 -2 =13) (FIDE) * [[1961]] '''[[Mihail Botvinik|Botvinik]]'''-[[Mihail Talj|Talj]] (+10 -5 =6) (FIDE) * [[1963]] '''[[Tigran Petrosjan|Petrosjan]]'''-[[Mihail Botvinik|Botvinik]] (+5 -2 =15) (FIDE) * [[1966]] '''[[Tigran Petrosjan|Petrosjan]]'''-[[Boris Spaski|Spaski]] (+4 -3 =17) (FIDE) * [[1969]] '''[[Boris Spaski|Spaski]]'''-[[Tigran Petrosjan|Petrosjan]] (+6 -4 =13) (FIDE) * [[1972]] '''[[Bobby Fischer|Fischer]]'''-[[Boris Spaski|Spaski]] (+7 -3 =11) (FIDE) * [[1975]] '''[[Anatolij Karpov|Karpov]]'''-[[Bobby Fischer|Fischer]] (določeno) (FIDE) * [[1978]] '''[[Anatolij Karpov|Karpov]]'''-[[Viktor Korčnoj|Korčnoj]] (+6 -5 =21) (FIDE) * [[1981]] '''[[Anatolij Karpov|Karpov]]'''-[[Viktor Korčnoj|Korčnoj]] (+6 -2 =10) (FIDE) * [[1984]] '''[[Anatolij Karpov|Karpov]]'''-[[Gari Kasparov|Kasparov]] (+5 -3 =40) (FIDE) * [[1985]] '''[[Gari Kasparov|Kasparov]]'''-[[Anatolij Karpov|Karpov]] (+5 -3 =16) (FIDE) * [[1986]] '''[[Gari Kasparov|Kasparov]]'''-[[Anatolij Karpov|Karpov]] (+5 -4 =15) (FIDE) * [[1987]] '''[[Gari Kasparov|Kasparov]]'''-[[Anatolij Karpov|Karpov]] (+4 -4 =16) (FIDE) * [[1990]] '''[[Gari Kasparov|Kasparov]]'''-[[Anatolij Karpov|Karpov]] (+4 -3 =17) (FIDE) == 1993 - 2006 == Leta [[1993]] je [[FIDE]] odvzela Gariju Kasparovu naslov svetovnega prvaka zaradi neupoštevanja pravil. Istega leta je ustanovil [[Profesionalna šahovska zveza|Profesionalno šahovsko zvezo]] - [[PCA]], od takrat se šahovski velemojstri potegujejo za naslov svetovnega prvaka FIDE in PCA. === FIDE === * [[1993]] '''[[Anatolij Karpov]]'''-[[Jan Timman|Timman]] (+5 -2 =14) * [[1998]] '''[[Anatolij Karpov|Karpov]]'''-[[Višvanatan Anand]] (+2 -2 =2) * [[1999]] '''[[Aleksander Halifman]]'''-[[Vladimir Akopjan]] (+2 -1 =3) * [[2000]] '''[[Višvanatan Anand]]''' - [[Aleksej Širov]] (+3 -0 =1) * [[2002]] '''[[Ruslan Ponomarjov]]''' - [[Vasilij Ivančuk]] (+2 -0 =5) * [[2004]] '''[[Rustam Kasimdžanov]]''' - [[Michael Adams]] (+3 -2 =3) * [[2005]] '''[[Veselin Topalov]]''' ([[Svetovno šahovsko prvenstvo 2005]]) === PCA === * [[1993]] '''[[Gari Kasparov]]'''-[[Nigel Short]] (+6 -1 =13) (PCA) * [[1995]] '''[[Gari Kasparov|Kasparov]]'''-[[Višvanatan Anand]] (+4 -1 =13) (PCA) * [[2000]] '''[[Vladimir Kramnik]]''' - [[Gari Kasparov|Kasparov]] (+2 -0 =13) (Braingames) * [[2004]] '''[[Vladimir Kramnik]]''' - [[Peter Leko]] (+2 -2 =10) === Neodvisno === * [[1992]] '''[[Bobby Fischer]]'''-[[Boris Spaski]] (+10 -5 =15) ([[Sveti Štefan, Jugoslavija]]) == Po združitvi == * 2006 '''[[Vladimir Kramnik]]''' - [[Veselin Topalov]] (+5 -4 =7) * 2007 '''[[Višvanatan Anand]]''' - Turnir, Mexico 2007 * 2008 '''[[Višvanatan Anand]]''' - [[Vladimir Kramnik]] (+3 -1 =8) * 2010 '''[[Višvanatan Anand]]''' - [[Veselin Topalov]] (+3 -2 =7) - Sofija * 2012 '''[[Višvanatan Anand]]''' - [[Boris Gelfand]] (+2 -1 =13) * 2013 '''[[Magnus Carlsen]]''' - [[Višvanatan Anand]] (+3 -0 =7) * 2014 '''[[Magnus Carlsen]]''' - [[Višvanatan Anand]] (+3 -1 =7) * 2016 '''[[Magnus Carlsen]]''' - [[Sergei Karjakin]] (''Klasični'': +1 -1 =10 ; ''hitropotezni'': +2 -0 =2) * 2018 '''[[Magnus Carlsen]]''' - [[Fabiano Caruana]] (''Klasični'': +0 -0 =12 ; ''hitropotezni'': +3 -0 =0) * 2021 '''[[Magnus Carlsen]]''' - [[Ian Nepomniachtchi]] (+4 -0 =7) * 2023 '''[[Ding Liren]]''' {{ChessWorldChampions}} [[Kategorija:Šahovski svetovni prvaki|*]] {{normativna kontrola}} 0ks0pujxk0cza0v4potnxwb24sn4ngv 6748883 6748878 2026-09-10T20:55:52Z Juan carlos perez rodriguez 202164 /* Po združitvi */ 6748883 wikitext text/x-wiki Spisek dvobojev za naslov '''svetovnega [[šah]]ovskega prvaka'''. Zmagovalec je naveden prvi. (+ pomeni dobljene partije, - izgubljene in = neodločene partije) == Neuradni dvoboji == * [[1834]] [[Louis de LaBourdonnais|LaBourdonnais]]-[[Alexander McDonnell|McDonnell]] * [[1843]] [[Howard Staunton|Staunton]]-[[Saint Amant|St. Amant]] * [[1846]] [[Howard Staunton|Staunton]]-[[Bernhard Horwitz|Horwitz]] * [[1858]] [[Paul Morphy|Morphy]]-[[Adolf Anderssen|Anderssen]] (+7 -2 =2) * [[1866]] [[Wilhelm Steinitz|Steinitz]]-[[Adolf Anderssen|Anderssen]] (+8 -6 =0) () == Uradni dvoboji == * [[1886]] '''[[Wilhelm Steinitz|Steinitz]]'''-[[Johannes Zuckertort|Zukertort]] (+10 -5 =1) * [[1889]] '''[[Wilhelm Steinitz|Steinitz]]'''-[[Mikhail Chigorin|Chigorin]] (+10 -6 =1) * [[1890]]/[[1891|91]] '''[[Wilhelm Steinitz|Steinitz]]'''-[[Isidor Gunsberg|Gunsberg]] (+6 -4 =9) * [[1892]] '''[[Wilhelm Steinitz|Steinitz]]'''-[[Mihail Čigorin|Čigorin]] (+10 -8 =5) * [[1894]] '''[[Emanuel Lasker|Lasker]]'''-[[Wilhelm Steinitz|Steinitz]] (+10 -5 =4) * [[1896]]/[[1897|97]] '''[[Emanuel Lasker|Lasker]]'''-[[Wilhelm Steinitz|Steinitz]] (+10 -2 =5) * [[1907]] '''[[Emanuel Lasker|Lasker]]'''-[[Frank Marshall|Marshall]] (+8 -0 =7) * [[1909]]''' [[Emanuel Lasker|Lasker]]'''-[[David Janowski|Janowski]] (+7 -1 =2) * [[1910]] '''[[Emanuel Lasker|Lasker]]'''-[[Carl Schlechter|Schlechter]] (+1 -1 =8) * [[1910]] '''[[Emanuel Lasker|Lasker]]'''-[[David Janowski|Janowski]] (+8 -0 =3) * [[1921]] '''[[José Raúl Capablanca|Capablanca]]'''-[[Emanuel Lasker|Lasker]] (+4 -0 =10) * [[1927]] '''[[Aleksander Aljehin|Aljehin]]'''-[[José Raúl Capablanca|Capablanca]] (+6 -3 =25) * [[1929]] '''[[Aleksander Aleksandrovič Aljehin|Aljehin]]'''-[[Efim Bogoljubov|Bogoljubov]] (+11 -5 =9) * [[1934]] '''[[Aleksander Aleksandrovič Aljehin|Aljehin]]'''-[[Efim Bogoljubov|Bogoljubov]] (+8 -3 =15) * [[1935]] '''[[Max Euwe|Euwe]]'''-[[Aleksander Aleksandrovič Aljehin|Aljehin]] (+9 -8 =13) * [[1937]] '''[[Aleksander Aleksandrovič Aljehin|Aljehin]]'''-[[Max Euwe|Euwe]] (+10 -4 =11) == Pod nadzorom [[FIDE]] == * [[1948]] '''[[Mihail Botvinik|Botvinik]]''' (turnir) (14/20, 5 igralcev, 5 iger po Bergerjevem sistemu) (FIDE) * [[1951]] '''[[Mihail Botvinik|Botvinik]]'''-[[David Bronstein|Bronstein]] (+5 -5 =14) (FIDE) * [[1954]] '''[[Mihail Botvinik|Botvinik]]'''-[[Vasilij Smislov|Smislov]] (+7 -7 =10) (FIDE) * [[1957]] '''[[Vasilij Smislov|Smislov]]'''-[[Mihail Botvinik|Botvinik]] (+6 -3 =13) (FIDE) * [[1958]] '''[[Mihail Botvinik|Botvinik]]'''-[[Vasilij Smislov|Smislov]] (+7 -5 =11) (FIDE) * [[1960]] '''[[Mihail Talj|Talj]]'''-[[Mihail Botvinik|Botvinik]] (+6 -2 =13) (FIDE) * [[1961]] '''[[Mihail Botvinik|Botvinik]]'''-[[Mihail Talj|Talj]] (+10 -5 =6) (FIDE) * [[1963]] '''[[Tigran Petrosjan|Petrosjan]]'''-[[Mihail Botvinik|Botvinik]] (+5 -2 =15) (FIDE) * [[1966]] '''[[Tigran Petrosjan|Petrosjan]]'''-[[Boris Spaski|Spaski]] (+4 -3 =17) (FIDE) * [[1969]] '''[[Boris Spaski|Spaski]]'''-[[Tigran Petrosjan|Petrosjan]] (+6 -4 =13) (FIDE) * [[1972]] '''[[Bobby Fischer|Fischer]]'''-[[Boris Spaski|Spaski]] (+7 -3 =11) (FIDE) * [[1975]] '''[[Anatolij Karpov|Karpov]]'''-[[Bobby Fischer|Fischer]] (določeno) (FIDE) * [[1978]] '''[[Anatolij Karpov|Karpov]]'''-[[Viktor Korčnoj|Korčnoj]] (+6 -5 =21) (FIDE) * [[1981]] '''[[Anatolij Karpov|Karpov]]'''-[[Viktor Korčnoj|Korčnoj]] (+6 -2 =10) (FIDE) * [[1984]] '''[[Anatolij Karpov|Karpov]]'''-[[Gari Kasparov|Kasparov]] (+5 -3 =40) (FIDE) * [[1985]] '''[[Gari Kasparov|Kasparov]]'''-[[Anatolij Karpov|Karpov]] (+5 -3 =16) (FIDE) * [[1986]] '''[[Gari Kasparov|Kasparov]]'''-[[Anatolij Karpov|Karpov]] (+5 -4 =15) (FIDE) * [[1987]] '''[[Gari Kasparov|Kasparov]]'''-[[Anatolij Karpov|Karpov]] (+4 -4 =16) (FIDE) * [[1990]] '''[[Gari Kasparov|Kasparov]]'''-[[Anatolij Karpov|Karpov]] (+4 -3 =17) (FIDE) == 1993 - 2006 == Leta [[1993]] je [[FIDE]] odvzela Gariju Kasparovu naslov svetovnega prvaka zaradi neupoštevanja pravil. Istega leta je ustanovil [[Profesionalna šahovska zveza|Profesionalno šahovsko zvezo]] - [[PCA]], od takrat se šahovski velemojstri potegujejo za naslov svetovnega prvaka FIDE in PCA. === FIDE === * [[1993]] '''[[Anatolij Karpov]]'''-[[Jan Timman|Timman]] (+5 -2 =14) * [[1998]] '''[[Anatolij Karpov|Karpov]]'''-[[Višvanatan Anand]] (+2 -2 =2) * [[1999]] '''[[Aleksander Halifman]]'''-[[Vladimir Akopjan]] (+2 -1 =3) * [[2000]] '''[[Višvanatan Anand]]''' - [[Aleksej Širov]] (+3 -0 =1) * [[2002]] '''[[Ruslan Ponomarjov]]''' - [[Vasilij Ivančuk]] (+2 -0 =5) * [[2004]] '''[[Rustam Kasimdžanov]]''' - [[Michael Adams]] (+3 -2 =3) * [[2005]] '''[[Veselin Topalov]]''' ([[Svetovno šahovsko prvenstvo 2005]]) === PCA === * [[1993]] '''[[Gari Kasparov]]'''-[[Nigel Short]] (+6 -1 =13) (PCA) * [[1995]] '''[[Gari Kasparov|Kasparov]]'''-[[Višvanatan Anand]] (+4 -1 =13) (PCA) * [[2000]] '''[[Vladimir Kramnik]]''' - [[Gari Kasparov|Kasparov]] (+2 -0 =13) (Braingames) * [[2004]] '''[[Vladimir Kramnik]]''' - [[Peter Leko]] (+2 -2 =10) === Neodvisno === * [[1992]] '''[[Bobby Fischer]]'''-[[Boris Spaski]] (+10 -5 =15) ([[Sveti Štefan, Jugoslavija]]) == Po združitvi == * 2006 '''[[Vladimir Kramnik]]''' - [[Veselin Topalov]] (+5 -4 =7) * 2007 '''[[Višvanatan Anand]]''' - Turnir, Mexico 2007 * 2008 '''[[Višvanatan Anand]]''' - [[Vladimir Kramnik]] (+3 -1 =8) * 2010 '''[[Višvanatan Anand]]''' - [[Veselin Topalov]] (+3 -2 =7) - Sofija * 2012 '''[[Višvanatan Anand]]''' - [[Boris Gelfand]] (+2 -1 =13) * 2013 '''[[Magnus Carlsen]]''' - [[Višvanatan Anand]] (+3 -0 =7) * 2014 '''[[Magnus Carlsen]]''' - [[Višvanatan Anand]] (+3 -1 =7) * 2016 '''[[Magnus Carlsen]]''' - [[Sergei Karjakin]] (''Klasični'': +1 -1 =10 ; ''hitropotezni'': +2 -0 =2) * 2018 '''[[Magnus Carlsen]]''' - [[Fabiano Caruana]] (''Klasični'': +0 -0 =12 ; ''hitropotezni'': +3 -0 =0) * 2021 '''[[Magnus Carlsen]]''' - [[Ian Nepomniachtchi]] (+4 -0 =7) * 2023 '''[[Ding Liren]]''' - [[Ian Nepomniachtchi]] (''Klasični'': +3 -3 =8 ; ''hitropotezni'': +1 -0 =3) * 2024 '''[[Dommaraju Gukesh]]''' - [[Ding Liren]] (+3 -2 =9) {{ChessWorldChampions}} [[Kategorija:Šahovski svetovni prvaki|*]] {{normativna kontrola}} dxzeiew446i20pktgd53wzfyyejf2as Predloga:Ste vedeli 10 7643 6749058 4328397 2026-09-11T11:20:22Z Janezdrilc 3152 + np 6749058 wikitext text/x-wiki {{#ifexpr: ({{CURRENTMONTH}} = 12) and ({{CURRENTWEEK}} < 2) | {{#ifexist: Predloga:Ste vedeli/1. teden {{#expr:{{CURRENTYEAR}}+1}}| {{Ste vedeli/1. teden {{#expr:{{CURRENTYEAR}}+1}}}} | {{Ste vedeli/{{#expr: {{#time: W | -1 week}}}}. teden {{#time: Y | -1 week }}}} }} | {{#ifexist: Predloga:Ste vedeli/{{CURRENTWEEK}}. teden {{CURRENTYEAR}}| {{Ste vedeli/{{CURRENTWEEK}}. teden {{CURRENTYEAR}}}} | {{Ste vedeli/{{#expr: {{#time: W | -1 week}}}}. teden {{#time: Y | -1 week }}}} }} }}<noinclude> ---- {{prednavmeni|plain=1|Ste vedeli/{{CURRENTWEEK}}. teden {{CURRENTYEAR}}}} ---- ''Za stran s pravili glej [[Wikipedija:Ste vedeli]].<br>Za predogled trenutnih predlogov glej [[Wikipedija:Ste vedeli/Naslednja posodobitev]].'' [[Kategorija:Ste vedeli]]</noinclude> 7drnx25vlwvnv1artq64my9r1ukd0hs Najdaljša slovenska beseda 0 9106 6748854 6546159 2026-09-10T20:15:36Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 pp 6748854 wikitext text/x-wiki '''[[Najdaljši|Najdaljša]] [[slovenščina|slovenska]] [[beseda]]''' je, sodeč po [[Slovar slovenskega knjižnega jezika|Slovarju slovenskega knjižnega jezika]], s 26 [[črka|črkami]] ''dialéktičnomaterialístičen''; [[pridevnik]] s pomenom: nanašajoč se na [[dialektični materializem]] (''dialéktičnomaterialístični'' pogled na [[življenje]]). Tesno za petami so ji ''buržoaznonacionalističen'', ''[[starocerkvenoslovanščina]]'' in ''vsezaverodomcesarjevstvo''! Po viru [https://viri.cjvt.si/gigafida/Concordance/Search?Query=naredi%C5%BEeenkrattaprekletisplav+] pa najdemo še daljše dosežke (29 črk), citirano skupaj s pripadajočim stavkom: *In še enkrat, ko je manekenka Beba – ki sem jo z ''naredižeenkrattaprekletisplav'' dokončno odslovil šele dan poprej – ob mojem prihodu izgubila zavest. *Torej, kolikor dlje grem s svojim opisom radikalnega ''družbenokonstrukcionističnega'' programa in določene verzije postmodernizma, ki podvaja strupena orodja kritičnega diskurza v humanističnih znanostih, toliko bolj živčna postajam. Zadnji primer kaže, da razna visokostrokovna filozofiranja vsebujejo enormne količine dolgih (slovenskih?) besed. Z zlaganjem števnikov lahko dobimo precej daljše besede npr. tisočdevetstodevetinsedemdesetletnica rojstva ... Po [[Guinessova knjiga rekordov|Guinessovi knjigi rekordov]] je najdaljša angleška beseda ''pneumonultramicroscopicsilicovulcanoconiosis'', ki jo lahko v slovenščino preprosto prevedemo kot ''pnevmonultramikroskopiksilikovulkanokonioza'', pomeni pa posledico vdihavanja strupenih vulkanskih plinov, in je po tej logiki s 43 črkami rekorderka. Po vzoru na angleško šalo, po kateri je najdaljša beseda ''smiles'', ki meri med obema ''s'' kar celo miljo, bi bila najdaljša beseda slab meter dolga mili''jard''a. Še boljši predlog pa je S''milja''n (moško ime, rojstni kraj N. Tesle) ali pa celo neus''milje''n! Najdaljša slovenska beseda brez samoglasnikov je ''vzbrst'' s šestimi soglasniki, obstajajo pa tudi besede s petimi, na primer ''čmrlj''. ; Zemljepisna imena *[[Krungthep Mahanakhon Bovorn Ratanakosin Mahintharayutthaya Mahadilokpop Noparatratchathani Burirom Udomratchanivet Mahasathan Amornpiman Avatarnsathit Sakkathattiyavisnukarmprasit]], drugo ime za Bangkok ([[Tajska]]) in pomeni »mesto angelov«. [[Guinessova knjiga rekordov]] sicer ne priznava tega imena, ker ga prebivalci mesta ne uporabljajo redno (kar pa je zaradi njegove dolžine razumljivo). Krajša različica izvirnega imena je ''Krungthep Mahanakhon''. *[[Taumatawhakatangihangakoauotamateturipukakapikimaungahoro-Nukupokaiwhenua kitanatahu]], [[Nova Zelandija]]. Ta naziv vzpetine redno uporabljajo domačini. *[[Llanfairpwllgwyngyllgogerychwyrndrobwllllantysiliogogogoch]], ime vasi na otoku sredi jezera v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]]. *[[Čargogagogmančaugagogčaubunagungamaug]], jezero v [[Združene države Amerike|ZDA]]. ; Književnost *[[James Joyce]] ([[1882]]-[[1941]]) je v svojem romanu Fineganovo prebujenje skoval devet 100-črkovnih in eno 101-črkovno besedo, najbolj znana je ''Bababadalgharaghtakamminarronnkonnbronntonnerronn­tuonnthunntrovarrhounawnskawntoohoohoordenenthurnu''k. *[[Aristofan]] (cca.[[446 pr. n. št.]]-cca.[[386 pr. n. št.]]) je v eni izmed svojih komedij uporabil besedo [[Lopadotemachoselachogaleokranioleipsanodrimhypotrimmatosilphiokarabomelitokatakechymenokichlepikossyphophattoperisteralektryonoptekephalliokigklopeleiolagoiosiraiobaphetraganopterygon]] kar je izmišljena jed. ([[Shakespeare]] ni uporabljal besed, daljših od 27 znakov). == Glej tudi == * [[enočrkovna slovenska beseda]] * [[dvočrkovna slovenska beseda]] * [[wikt:Dodatek:Tričrkovne slovenske besede|tričrkovna slovenska beseda]] == Zunanje povezave == * [http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000209.html ŠUSS] * [http://friends.s5.net/mazzini/odgovori/odgovor00095.html Miha Mazzini] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040724075636/http://friends.s5.net/mazzini/odgovori/odgovor00095.html |date=2004-07-24 }} * [https://viri.cjvt.si/gigafida/ Korpus Gigafida] [[Kategorija:Slovenščina]] [[Kategorija:Dolge besede]] [[Kategorija:Slovenski rekordi]] iavynagdj2j8erji17g1mx6l5o0w56d Sfragistika 0 9390 6749037 6418894 2026-09-11T10:46:00Z Upwinxp 126544 +np, −akademska titula, +škrbinska oznaka 6749037 wikitext text/x-wiki '''Sfragístika''' ali '''pečatoslovje''' (iz [[grščina|grškega]] korena ''sphragis'', pečat) je [[pomožne zgodovinske vede|pomožna zgodovinska veda]], ki preučuje [[pečat]]e, še posebej tiste na [[listina]]h. Za glavnega slovenskega strokovnjaka na tem področju velja [[Božo Otorepec]] (1924–2008). Sfragistika preučuje fizično stanje pečatov, iz česar lahko sodi o času postavitve ali odstranitve pečata. Poleg tega je zanimiv tudi [[umetnostna zgodovina|umetnostno-zgodovinski]] vidik razvoja pečatov, saj lahko iz njega sklepamo na tedanja [[moda|oblačila]], [[orožje]] in morda tudi na zgodovino [[mesto|mesta]]. Kjer se sfragistika dotika [[grb]]ov in vladarskih simbolov, se prepleta z drugo pomožno zgodovinsko vedo, [[heraldika|heraldiko]]. {{škrbina-zgodovina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovinske vede]] [[Kategorija:Sfragistika|*]] euw24givk97erviionf8w8dz0aio0m9 Slovenska vojska 0 9703 6749007 6748630 2026-09-11T09:47:18Z Neka oseba 238731 /* Poveljstvo sil Slovenske Vojske */ 6749007 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}}{{Brez sklicev}}{{Infobox National Military |country=Slovenije | name= Slovenska vojska | image=[[File:Sign of Slovenian Army.svg|180px]] | image2=[[File:Flag of the Slovenian Armed Forces.jpg|180px]] | caption2=Zastava Slovenske vojske<br><hr>Himna Slovenske vojske:{{vunblist |''[[Naprej zastava slave]]''|{{raise|0.35em|}} }}<center>[[File:"Naprej, zastava slave", 1918.oga]]</center> | founded= 1994 (kot Slovenska vojska) | dates= 1991-1994 Territorial Defense of Slovenia | disbanded= | branches= enovejne oborožene sile | headquarters=[[Ljubljana]] | commander-in-chief=[[Nataša Pirc Musar]] | minister=[[Valentin Hajdinjak]] | commander=[[Generalmajor (Slovenska vojska)|Generalmajor]] [[Boštjan Močnik]] | commander_title=[[Načelnik Generalštaba Slovenske vojske]] | age=18 | conscription=ukinjen 2003 | active= 6194(stalna sestava avgust 2024) | ranked= | reserve= 994 (pogodbena rezerva avgust 2024) | deployed= | amount= €1.064 milijarde (2024) | percent_GDP= 1,44 (2024) | domestic_suppliers=[[Valhalla Turrets]]<br />[[Pipistrel]]<br />[[Arex]]<br />[[C-Astral]] | foreign_suppliers={{ISR}}<br />{{ITA}}<br />{{CZE}}<br />{{TUR}}<br />{{GER}}<br />{{SWI}}<br />{{SWE}}<br />{{FIN}}<br />{{USA}}<br />{{AUT}}<br />{{FRA}}<br />{{BEL}}<br />{{EU}} | imports= | exports= | history= [[Teritorialna obramba Republike Slovenije]]<br>[[Slovenska osamosvojitvena vojna]] | ranks= [[Čini Slovenske vojske]] |commander-in-chief_title=[[Predsednik Republike Slovenije]]|minister_title=[[minister za obrambo Republike Slovenije|Minister za obrambo Republike Slovenije]]}} {{Politika Slovenije}} '''Slovenska vojska''' ([[kratica]]: '''SV''') so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje [[vojaštvo|vojaške]] [[obramba (vojaštvo)|obrambe]] [[Slovenija|Republike Slovenije]], ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti SV in odkrito nosijo [[orožje]]. Slovenska vojska je nastala leta 1994 iz takratne Teritorialne obrambe Republike Slovenije (TO). Sprva je vojska temeljila na naborniškemu sistemu, ki pa je bil leta 2003 ukinjen, nadomestila pa ga je profesionalna vojska. Velika prelomnica za Slovensko vojsko je bil vstop Slovenije v [[NATO]]. Danes je Slovenska vojska moderna oborožena sila s 6206 pripadniki stalne in 968 pripadniki rezervne sestave, ki izvaja različne naloge doma in po svetu. [[Vrhovni poveljnik]] Slovenske vojske je [[predsednik Republike Slovenije]], [[načelnik Generalštaba Slovenske vojske]] pa skrbi za njeno operativno delovanje. Trenutni načelnik je [[Generalmajor (Slovenska vojska)|generalmajor]] [[Boštjan Močnik]], trenutni glavni podčastnik pa višji štabni praporščak Robert Rotar. == Zgodovina == === Zgodnji srednji vek === ==== Kneževini Karantanija in Karniola ==== Slovenska vojaška zgodovina sega v 7. stoletje, ko so se [[Avari|Avarom]] podrejeni Slovani na današnjem slovenskem pridružili uporu [[Samo (kralj)|Sama]], po rodu najvrjetneje [[Franki|Franka]], ki je izkoristil priložnost, se dokazal v boju Slovanov proti Avarom in postal kralj srednjeevropske in [[Samova plemenska zveza|prve znane slovanske državne tvorbe]], kateri je vladal do svoje smrti leta 658 in ki je obsegala tudi [[Karantanija|Karantanijo]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Alpskim Slovanom je v tistem času vladal knez [[Valuk]]. Po Samovi smrti je Samova zveza razpadla in Obri so obnovili oblast nad večjim delom slovanske srednje Evrope, ne pa tudi nad alpskimi Slovani, ki so ohranili polno samostojnost vse do leta 740. Karantanija je bila najstarejša politična tvorba zgodnjega srednjega veka v Vzhodnih Alpah, ki je nastala v bojih proti Avarom na vzhodu in [[Germani|Germanom]] ([[Bavarci|Bavarcem]], [[Langobardi|Langobardom]] in [[Franki|Frankom]]) na zahodu. Zaradi avarske grožnje so [[Karantanci]] okoli leta 740 pod knezom [[Borut (karantanski knez)|Borutom]] prosili za pomoč [[Bavarci|Bavarce]]. Ti so se odzvali in skupaj s Karantanci leta 743 premagali Obre, Karantanija pa je v zameno morala sprejeti [[krščanstvo]] in priznati Frankovsko nadoblast, s čimer je izgubila zunanjo samostojnost. [[Borutovci|Karantanska vladarska rodbina]] je morala na Bavarsko poslati talce, ki so tam sprejeli krščansko vero in plačevali tribut. Ko so Bavarci prišli pod oblast Frankov, so Karantanci spadali v vplivno območje [[Frankovsko cesarstvo|Frankovske države]]. Posebnost v zgodovini alpskih Slovanov zgodnjega srednjega veka so predstavljali [[kosezi]]. V kneževini Karantaniji so bili to verjetno oboroženi knezovi spremljevalci. V zameno za vojaško službo jim je knez dajal zemljiško posest. Sodelovali so pri izbiranju in ustoličevanju novih [[Seznam koroških vladarjev#Kneževina Karantanija|knezov]]. Po propadu Karantanije so deloma vstopili med [[plemstvo]], deloma pa so postali navadni kmetje, vendar so do 13. stoletja ohranili številne privilegije, na primer osebno svobodo. Karantanci in Kranjci so se udeleževali bojev proti Frankom. Leta 818 so se pridružili uporu slavonskega kneza [[Ljudevit Posavski|Ljudevita Posavskega]] proti uvajanju novih frankovskih fevdalnih razmerij in zakonov ter proti pokristjanjevanju. Karantanci so se v letih 819 in 820 večkrat uprli frankovski vojski ob Dravi, vendar so bili že leta 820 premagani. Ker so se domači knezi pokazali kot nezanesljivi zavezniki Frankom, so jih ti zamenjali s frankovskimi grofi. Karantanija je postala grofija, podobno pa se je zgodilo tudi s [[Karniola|Karniolo]], prav tako slovansko državo v Alpskem prostoru, ki je Frankovsko nadoblast priznala najkasneje v 8. stoletju. ==== Spodnja Panonija ==== [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]] je v 9. stoletju dobil v fevd slovanski knez [[Pribina]], potem ko so Franki na tem območju uničili avarsko gospostvo. Kot frankovski mejni grof je skrbel za obrambo pred napadi [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Moravci|Moravanov]]. V opustošeno Panonijo je naseljeval koloniste iz Karantanije. Njegov naslednik [[Kocelj]] se je želel osamosvojiti in zato zaupal cerkveno bogoslužje bratoma [[Sveti Ciril in Metod|Cirilu in Metodu]], ki sta ga opravljala v [[Stara cerkvena slovanščina|slovanskem jeziku]]. Spodnja Panonija je postala središče slovanskega cerkvenega in kulturnega delovanja. Konec 9. stoletja so v ta prostor prodrli [[Madžari]]. ==== Velika Karantanija ==== Zaradi madžarskih vpadov se je več mejnih grofij povezalo v tako imenovano Veliko Karantanijo, ki naj bi preprečila madžarski prodor v Evropo. Ogri so se naselili v Panonski nižini in ko so prenehali vpadati v srednjo Evropo, je leta 1002 propadla tudi Velika Karantanija. Konec Velike Karantanije je označeval začetek nastajanja posameznih zgodovinskih dežel. Ker je bil deželni knez od deželnih stanov finančno odvisen, so slednji dosegli, da so se v okviru vojaške službe bojevali le v svoji deželi oziroma jo branili. Za osvajalne pohode je moral deželni knez plačati tuje najemnike. Deželna vojska je postala obrambna, deželno plemstvo je bilo v vojaškem smislu vezano na deželo, imelo je lastno pravo in posebne ugodnosti. === 15. in 16. stoletje === V 15. in 16. stoletju je prišlo v vojskovanju do velikih sprememb. Viteško vojsko je zamenjala vojska vojakov najemnikov, med obema pa so bile bistvene razlike; viteška vojska je bila plemiška vojska. Fevdni sistem je namreč temeljil na vojaški službi, ki jo je plemič obljubil višjemu plemiču, od katerega je v zameno za zvestobo dobil zemljo v fevd (ne v last). Fevdi so sicer v visokem srednjem veku postali dedni, vendar je dolžnost vojaške službe in osebne vdanosti ostala. Za viteško vojsko je veljala viteška etika, tj. poseben kodeks obnašanja. Vitezi so imeli vojsko konjenice in so se bojevali s hladnim orožjem. Zaradi tehničnega razvoja orožja in uveljavitve strelnega orožja na smodnik so viteški oklepi postali prebojni. Tako je bila nova vojska mušketirjev ali landsknechtov oblečena v obleke iz bogatih materialov (npr. žamet, svila …), oborožena je bila s hladnim in z novim strelnim orožjem (npr. mušketa, arkebuza …). Vojaki niso bili več le plemiči, temveč so najemniško službo opravljali tudi nižji družbeni sloji. Zaradi teh sprememb se je spremenila tudi etika bojevanja, ki je postalo nasilno; kadar vojaki za nagrado niso dobili obljubljenega plačila, so temeljito izropali območje, na katerem so bili, in se surovo znašali nad prebivalstvom. Vojsko so v tem obdobju na bojišču razvrščali v pravilne kvadratne, imenovane kareji. Kareji so bili lahko polni vojakov, oboroženih s sulicami in z meči, imenovani tudi jež, votli kareji pa so bili sestavljeni iz suličarjev in strelcev, saj je novo orožje na smodnik zahtevalo drugačno postavitev vojakov. Na Slovenskem so bili najbolj cenjeni domači najemniki (kmečki sinovi, ki so bili določeni, da bodo dedovali kmetijo), ker se po končani vojaški akciji niso znašali nad lokalnim prebivalstvom in niso ropali. Posebnost slovenskega prostora je bila črna vojska, ki so jo Habsburžani ustanovili, da bi zavrnili turško nevarnost. V seznamih so popisali prebivalstvo in kmetom določili vojaško obveznost. Tako je bilo določeno, koliko kmetij mora oborožiti enega kmeta in ga poslati na vojaško službo. To je bilo za kmečko prebivalstvo veliko breme, ko pa je prišlo do kmečkih uporov in so kmetje izkoristili svoje vojaške izkušnje, je postalo nevarno tudi za plemiče. Leta 1578 je bila zato črna vojska prepovedana in kmetje so se morali razorožiti. === Turški vpadi === Turki so v slovenske dežele vpadali v 15. in 16. stoletju, vendar jih niso nikoli osvojili. ==== Prvo obdobje ==== Prvo obdobje [[Turški vpadi|turških vpadov]] je trajalo od leta 1408 do 1421. Ti vpadi so bili sporadični z izključno roparskim namenom, ki je poleg materialnih dobrin vključeval tudi ljudi, ki so jih v [[Osmansko cesarstvo|Turškem cesarstvu]] prodali kot [[Suženjstvo|sužnje]]. Izvajali so jih spahije, konjenice turških fevdalcev, iz [[Bosna|Bosne]] v manjših skupinah. V prvi fazi je bila na Slovenskem prizadeta predvsem [[Bela krajina]]. Šlo je za prvo srečanje krščanskega prebivalstva s turškim oziroma muslimanskim na slovenskih tleh. V obdobju od leta 1421 do leta 1469 na slovenskem ozemlju ni bilo turških vpadov. Razlogov za prenehanje turške dejavnosti je več: * gre za obdobje vzpona [[Celjski grofje|celjske plemiške rodbine]], katere zadnji zakoniti potomec [[Ulrik II. Celjski]] je bil poročen s sestro turškega sultana [[Murat II.|Murata II.]], ki je bila hči srbskega despota [[Jurij Branković|Jurija Brankovića]]. Ta sorodstvena povezava je verjetno deloma vplivala na prenehanje turških roparskih vpadov na Slovenskem; * obrambne akcije ogrskega kralja [[Matija Korvin|Matije Korvina]] na [[Ogrska|Ogrskem]] in obrambne akcije albanskega fevdalca [[Skenderbeg|Gjergja Kastriota Skenderbega]] so precej zaposlovale turške oborožene sile; * turška vojaška moč je bila usmerjena v osvajanje utrjenega mesta [[Bizanc|Bizanca]], ki je bil zadnji ostanek prej obsežnega [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Prenehanje turških vpadov ni pomenilo miru za slovenske dežele. To je bil hkrati čas vojn med [[Celjski grofje|Celjani]] in [[Habsburžani]], po izumrtju celjske plemiške rodbine pa vojn za njihovo dediščino. ==== Drugo obdobje ==== Drugo obdobje turških vpadov je trajalo od leta 1469 do leta 1483. To je čas najsilovitejših vpadov. Namen spahij in akindžij je bil dežele izropati, gospodarsko izčrpati in jih zatem še okupirati. Vpadi so prizadeli [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Vojvodina Štajerska|Štajersko]], [[Vojvodina Koroška|Koroško]], pa tudi [[Goriška (grofija)|Goriško]], čez katero so Turki vpadali v [[Furlanija|Furlanijo]], kjer so vodili vojne z [[Beneška republika|Benetkami]]. ==== Tretje obdobje ==== V letih 1520 do 1655 je bilo tretje obdobje turških vpadov v slovenske dežele. V tem obdobju se je socialna struktura vpadnikov spremenila. Vpade so izvajali številčno majhni oddelki martolozov. Hkrati pa so v tem obdobju na Štajerskem prvič videli tudi glavnino turške vojske, ki se je leta 1532 čez slovensko ozemlje premikala na Dunaj pod poveljstvom sultana [[Sulejman I.|Sulejmana]]. Po [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]], ko so Turki okupirali večino Ogrske, je grozila večja nevarnost tudi slovenskim deželam, v katerih so začeli uresničevati pospešene obrambne ukrepe. === Kmečki upori === [[Slika:Bitka pri Celju 1515.jpg|levo|sličica|Upodobitev bitke pri Celju (1515)]] Fevdalci so zaradi gospodarskih in socialnih sprememb na kmeta vedno bolj pritiskali in vpeljevali nove davščine, povečevali tlako, kar so na Slovenskem še dodatno zaostrovali stroški za obrambo pred Turki, ki so v tistem času redno vpadali in pustošili po deželah. Zgodnji novi vek (16.–18. stoletje) je kmetu zaradi gospodarskega razvoja in napredka prinašal tudi številne ugodnosti, kot je bila priložnost za zaslužek s trgovino. Poleg vse večjega pritiska davščin so tako velikokrat glavno iskro za upor sprožili prav poskusi fevdalcev, da bi kmetom onemogočili ali omejevali trgovanje. Kmetje so se v uporih si zavzemali za nižje oz. stare davke in obveznosti iz fevdalnega sistema, pri čemer se novosti sprememb, ki so jim koristile, niso branili.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kmečki upori in njihova sled skozi zgodovino: V boj za staro pravdo!|url=https://www.rtvslo.si/mmcpodrobno/kmecki-upori-in-njihova-sled-skozi-zgodovino-v-boj-za-staro-pravdo/672700|website=RTVSLO.si/mmcpodrobno|accessdate=2024-12-25|language=sl}}</ref> Kmečkih uporov na prehodu iz srednjega v novi vek je bilo na slovenskem prostoru več kot 100, in čeprav niso bili uspešni pri doseganju konkretnih zahtev, so vplivali na to, da so fevdalce opozorili glede pretiranega višanja davščin in tlake.<ref name=":0" /> === Bitka pri Sisku === [[Slika:Relief of the battle of Sisak - Unknown - Google Cultural Institute.jpg|sličica|Upodobitev bitke pri Sisku (1593)]] [[Bitka pri Sisku]] se je v slovenski zgodovinski spomin vtisnila kot zmaga Slovencev nad Turki, ker so po njej prenehali turški vpadi v slovenske dežele. Bitka je potekala leta 1593, zmagala je krščanska stran, kljub temu da je [[Hasan Paša Predojević|Hasan paša]] zbral vojsko iz vsega bosenskega pašaluka in z njo oblegal trdnjavo [[Sisek]]. Krščanska vojska je oblikovala deblokadne enote, ki so obsegale slovenske, hrvaške, nemške in ogrske vojaške enote. [[Andrej Turjaški]] je vodil arkebuzirje, ki so se še posebej odlikovali z uspešnimi akcijami. Turška vojska je zato prenehala z obleganjem in se spustila v beg. Za bežočo vojsko je ostal celoten vojaški tabor, tako da je bil plen zmagovalcev bogat. Zmago je krščanska stran glasno proslavila. Sprožil se je propagandni stroj, ki ga je obvladovala katoliška cerkev: zahvalne maše, pritrkavanja cerkvenih zvonov, zahvalne molitve in procesije, gradnja kapelic, iz obleke Hasan paše so sešili mašni plašč, da bi prikazali simbolno zmago [[Krščanstvo|krščanstva]] nad [[Islam|islamom]]. Po tej vojni so Habsburžani ustvarili trajno ravnotežje sil proti osmanskemu cesarstvu, za slovenske dežele pa je bilo konec turške nevarnosti. === 19. stoletje === [[Napoleonove vojne]] in ustanovitev [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] je slovensko nacionalno zavest še dodatno spodbudilo. Po porazu Napoleonove armade, v kateri so se borili tudi Slovenci, je območje današnje Slovenije ponovno prešlo pod [[Avstrijsko cesarstvo]]. Drugo polovico [[19. stoletje|19. stoletja]] so zaznamovale številne bitke, v katerih so se slovenski polki izkazali kot zelo dobri in zanesljivi. === Prva svetovna vojna === Prelom v slovenski vojaški zgodovini je predstavljala [[prva svetovna vojna]]. V njej so bili slovenski vojaki v sestavu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] armade. Ta se je takrat borila na treh glavnih bojiščih: [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|vzhodnem]], balkanskem in [[Soška fronta|italijanskem]]. Čeprav je na vseh umrlo veliko vojakov slovenske narodnosti (izstopa predvsem vzhodno bojišče), je za slovenski narod najbolj pomembno italijansko bojišče, ki je dobršen del potekalo tudi čez slovensko ozemlje. Na tem bojišču se je po dolgem času ponovno zgodilo, da se Slovenci nismo borili zgolj za tuje interese, temveč proti novemu okupatorju in za lasten obstanek. Po porazu Avstro-Ogrske armade leta [[1918]] se je na slovenskem ozemlju oblikovala prva slovenska vojska v sodobni zgodovini. Vodil jo je [[general]] [[Rudolf Maister]] in je štela okoli 12.000 vojakov. Njegovi vojski je v povojnem kaosu uspelo obdržati [[Maribor]] z zaledjem in vzhodno [[Koroška (pokrajina)|Koroško]], ne pa tudi Primorske, ki je po vojni postala del Italije. Leta [[1919]] so njeni pripadniki postali sestavni del kraljeve jugoslovanske vojske. === Povojna Jugoslavija in osamosvojitev === Po [[Aprilska vojna|aprilski vojni]] leta [[1941]] je bilo slovensko ozemlje razkosano med tri okupatorje. Kmalu zatem se je v Sloveniji začel odpor in v letih 1941 do [[1945]] so bile ustanovljene prve slovenske partizanske enote, ki pa so po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne]] vojne postale sestavni del [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovanske ljudske armade]] JLA (do leta 1951 samo JA)). Tako je ostalo vse do leta [[1968]], ko so države članice [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] napadle [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]]. Nepričakovan napad je jugoslovanske politike prepričal, da Jugoslavija potrebuje dodatne oborožene sile, in tako je bila ustanovljena [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialna obramba]] (TO). Teritorialna obramba je bila takrat nekakšna pomožna sila jugoslovanske ljudske armada. Organizirana je bila v obliki odredov, ki so delovali v posameznih pokrajinah. V Sloveniji je bil poveljevalni jezik slovenski. prav tako je bila večina vojakov v TO Slovencev, zato so jo lokalni prebivalci dosti raje sprejemali kot enote JLA. Za oboroževanje TO so večinoma skrbele občine, prav to oboroževanje pa je motilo JLA. Zato so po letu [[1974]] začeli vodilne položaje v TO prevzemati častniki JLA. Zaradi demokratičnih sprememb v Sloveniji in teženj po odcepitvi je leta [[1990]] vodstvo Jugoslavije izdalo ukaz o razorožitvi TO, ki pa ni bil izpolnjen v celoti. Po zasedbi republiškega štaba TO (RŠTO) oktobra 1990 in zasegu orožja, je TO pretrgala vse povezave s JLA. Maja [[1991]] so se v TO začeli usposabljati prvi vojaški obvezniki, ki so slovenski državi prisegli [[2. junij]]a 1991. [[25. junij|Petindvajsetega junija]] 1991 je Republika Slovenija razglasila samostojnost, s čimer se je začela t. i. [[Vojna za Slovenijo|desetdnevna vojna]], ki je trajala od [[26. junij]]a do [[7. julij]]a. V vojni se je TO odlično izkazala, tako da je ob podpisu Brionske deklaracije imela pod svojim nadzorom celotno ozemlje Slovenje. Zadnji vojak JLA je Slovenijo zapustil [[26. oktober|26. oktobra]] 1991. Leta [[1994]] se je TO preoblikovala v slovensko vojsko (SV). Velika prelomnica slovenske vojske je bila ustanovitev profesionalne vojske in ukinitev naborniškega sistema leta [[2003]] ter vstop Slovenije v [[NATO]] in [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta [[2004]]. Od svoje ustanovitve pa do danes je SV sodelovala na številnih kriznih žariščih po svetu; [[Albanija]], [[Ciper]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Libanon]], [[Kosovo]], [[Čad]] in [[Afganistan]]. ==Struktura== {{glavni|organizacija Slovenske vojske}} {{glavni|seznam enot Slovenske vojske}} {{glavni|seznam poveljstev Slovenske vojske}} Slovenska vojska je organizirana kot enotna vojska brez delitve na zvrsti, ter deluje na strateški, operativni in taktični ravni. Na strateški ravni deluje Generalštab Slovenske vojske (GŠSV), na operativni ravni delujeta Poveljstvo sil ter Poveljstvo za doktrino razvoj, izobraževanje in usposabljanje (PDRIU), na taktični ravni pa delujejo brigade in bataljoni. Glede na svojo organiziranost vojska opravlja naloge na kopnem, v zraku in na morju. Deli se na naslednje rodove: * pehota * oklepne enote * letalstvo * pomorstvo * artilerija * zračna obramba * inženirstvo * jedrsko-radiološko-kemično-biološka obramba * zveze * Obveščevalno-izvidniške enote Glede na vlogo v delovanju se sile SV delijo na<ref>{{Navedi splet|title=Vrste sil glede na vlogo v bojevanju - Slovenska vojska|url=https://www.slovenskavojska.si/o-vojski/obseg-in-struktura/vrste-sil-glede-na-vlogo-v-bojevanju/|website=www.slovenskavojska.si|accessdate=2026-01-21}}</ref>: * sile za bojevanje ([[20. lahki pehotni bataljon Slovenske vojske|20. LPEHB]], [[74. motorizirani bataljon Slovenske vojske|74. SPEHB]], [[132. gorski bataljon Slovenske vojske|132. gorski bataljon]], [[45. oklepni bataljon Slovenske vojske|45. oklepna četa]], [[enota za specialno delovanje]]) * sile za bojno podporo ([[10. izvidniški bataljon]], [[18. bataljon za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo Slovenske vojske|18. bataljon JRKBO]], [[14. inženirski bataljon Slovenske vojske|14. inženirski bataljon]], [[460. artilerijski bataljon Slovenske vojske|460. artilerijski bataljon]], [[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430. pomorski divizion]], [[9. brigada zračne obrambe Slovenske vojske|9. bataljon zračne obrambe]], [[17. bataljon vojaške policije Slovenske vojske|17. bataljon vojaške policije]], [[76. protioklepna četa Slovenske vojske|76. protioklepna četa,]] [[15. helikopterski bataljon Slovenske vojske|151. helikopterska eskadrilja]], [[152. letalska eskadrilja]], [[5. obveščevalno-izvidniški bataljon Slovenske vojske|5. obveščevalno-izvidniški bataljon]]) * sile za zagotovitev delovanja ([[670. poveljniško-logistični bataljon Slovenske vojske|670. logistični bataljon]], [[107. letalska baza]], [[157. logistični bataljon Slovenske vojske|157. logistični bataljon]], [[Vojaška zdravstvena enota Slovenske vojske|vojaška zdravstvena enota]]) * sile za podporo poveljevanje ([[11. bataljon za zveze Slovenske vojske|11. polk za komunikacije, informatiko in kibernetsko obrambo]], [[16. bataljon za nadzor zračnega prostora Slovenske vojske|16. bataljon za nadzor zračnega prostora]], [[Verifikacijski center Slovenske vojske|verifikacijski center]], [[Vojaški vikariat Slovenske vojske|vojaški vikariat]], [[Orkester Slovenske vojske|orkester SV]], [[Garda Slovenske vojske|Garda,]] ) === Struktura slovenske vojske === ====== [[Generalštab Slovenske vojske]] ====== * Vodstvo * Štab * Kabinet načelnika GŠSV * Oddelek za vojaško policijo * Odsek za pripravljenost * Vojaški letalski organ Enote pri generalštabu * Mirodobna sestava SV v tujini * [[NATO center odličnosti za gorsko bojevanje]] * [[Orkester Slovenske vojske]] * [[Garda Slovenske vojske|Garda]] * Verifikacijski center * [[Vojaški vikariat Slovenske vojske|Vojaški vikariat]] * Enota za zagotovitev delovanja ====== [[Poveljstvo sil Slovenske vojske|Poveljstvo sil Slovenske Vojske]] ====== * [[1. brigada Slovenske vojske|1. brigada]] ** [[File:10IB brezOzadja pobarvan.png|25px]][[10. izvidniški bataljon]] ** [[132. gorski bataljon Slovenske vojske|132. gorski bataljon]] ** [[File:Našitek 18. JRKBO bataljona.png|20px]][[18. bataljon za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo Slovenske vojske|18. bataljon RKBO]] ** [[45. oklepni bataljon Slovenske vojske|45. tankovska četa]] * [[File:Znak enote 72.BR (pobarvan).jpg|Pobarvana oznaka 72.BR SV|30px]] [[72. brigada Slovenske vojske|72. brigada]] ** [[20. lahki pehotni bataljon Slovenske vojske|20. lahki pehotni bataljon]] ** [[74. srednji pehotni bataljon Slovenske vojske|74. srednji pehotni bataljon]] ** [[14. inženirski bataljon Slovenske vojske|14. inženirski bataljon]] ** [[76. protioklepni bataljon Slovenske vojske|76. Proti oklepna četa]] ** [[460. artilerijski bataljon Slovenske vojske|460. artilerijski bataljon]] * [[Logistična brigada Slovenske vojske|Logistična brigada]] ** [[157. logistična baza Slovenske vojske|157. logistični bataljon]] ** [[670. logistični bataljon Slovenske vojske|670. logistični bataljon]] ** [[Vojaška zdravstvena enota Slovenske vojske|Vojaška zdravstvena enota]] * [[File:15 BRVLZO.jpg|30px]][[15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe Slovenske vojske|15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe]] **[[File:Našitek 107. letalske baze SV 2026.png|20px]][[107. letalska baza]] ** [[File:15 PVL 151 HEESK pobarvano in obrezano.png|30px]][[151. helikopterska eskadrilja Slovenske vojske|151. helikopterska eskadrilja]] ** [[152. letalska eskadrilja]] ** [[153. letalsko-tehnična eskadrilja|153. letalsko tehnična eskadrilja]] ** ''155. eskadrilja bojnih brezpilotnih zrakoplovov (načrtovana)'' ** [[Letalska šola Slovenske vojske]] ** [[16. bataljon za nadzor zračnega prostora Slovenske vojske|16. center za nadzor in kontrolo zračnega prostora]] ** [[File:9 BZO (Pobarvan).png|20px]][[9. bataljon zračne obrambe Slovenske vojske|9. bataljon zračne obrambe]] * [[File:430th Naval Division (Slovenia).png|50px]][[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430. mornariški divizion]] ** Pomorski operativni center ** Odred za specialno podvodno delovanje ** Odred večnamenskih plovil * [[17. bataljon vojaške policije Slovenske vojske|17. bataljon vojaške policije]] ** Specializirana enota vojaške policije *** Posebna enota za specialno taktiko (PEST) *** Oddelek kriminalistov *** Oddelek proti bombne zaščite * [[Slika:ESD.png|30px]] [[Enota za specialno delovanje]] ** Četa za specialno delovanje ** Četa za zagotovitev delovanja ** Vadbeni center za specialno delovanj * [[11. bataljon za zveze Slovenske vojske|11. polk za komunikacije, informatiko in kibernetsko obrambo]] * [[5. obveščevalno-izvidniški bataljon Slovenske vojske|5. obveščevalno izvidniška enota]] * [[Športna enota Slovenske vojske|Športna enota SV]] * [[Poveljstvo prostorskih sil]] ** 2. teritorialni polk ** 3. terirorialni polk ** 4. teritorialni polk ** 5. teritorialni polk ** 6. teritorialni polk ** 7. teritorialni polk ** 8. teritorialni polk ** 75. teritorialni polk * [[Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje Slovenske vojske|Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje]] ** Center za izobraževanje in usposabljanje častnikov *** Šola za častnike *** Poveljniško-štabna šola *** Visoka vojaška šola ** Center za izobraževanje in usposabljanje podčastnikov *** Šola za podčastnike *** Višja vojaška strokovna šola ** Center za usposabljanje ** Center za doktrino in razvoj *** Katedre *** Knjižnično-informacijski založniški center *** Šola za tuje jezike [[Slika:Struktura Slovenske vojske 2025.png|sredina|sličica|900px|Struktura Slovenske vojske junija 2025-decembra 2025<ref>{{Navedi splet|title=Na Vrhniki slovesno preoblikovanje enot SV|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/na-vrhniki-slovesno-preoblikovanje-enot-sv-2741335/|website=www.dnevnik.si|date=2025-06-30|accessdate=2026-01-21|language=sl}}</ref><ref name=":2" />]] {{Location map+|Slovenia|relief=1|float=center|width=560|places = {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[10. izvidniški bataljon|10. IB]]</small>|lat= 46.075556 |long= 14.50 |position=top|mark=Orange pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[Vojaška zdravstvena enota Slovenske vojske|VZE]],<br> [[157. logistični bataljon (Slovenija)|157. LOGB]]</small>|lat= 46.045556 |long= 14.52 |position=right |mark=Purple pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[17. bataljon vojaške policije Slovenske vojske|17. BVP SV]]</small>|lat= 46.045556 |long= 14.48 |position=left |mark=White pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[132. gorski bataljon Slovenske vojske|132. GORB]]</small>|lat= 46.339964 |long= 14.062736 |position=left|mark=Green pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[74. srednji pehotni bataljon Slovenske vojske|74. SPEHB]]</small>|lat= 46.557611 |long= 15.6455 |position=right|mark=Green pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[20. lahki pehotni bataljon Slovenske vojske|20. LPEHB]]</small>|lat= 46.235833 |long= 15.2675 |position=right|mark=Green pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[76. protioklepna četa Slovenske vojske|76. POKČ]]</small>|lat= 46.660128 |long= 16.163117 |position=right|mark=Yellow pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[670. logistični bataljon Slovenske vojske|670. LOGB]]</small>|lat= 46.390289 |long= 15.575108 |position=right|mark=Purple pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[107. letalska baza|107. LEBA]], [[151. helikopterska eskadrilja Slovenske vojske|151. HEESK]], [[152. letalska eskadrilja|152. LEESK]], [[153. letalsko-tehnična eskadrilja (Slovenija)|153. LETEHE]], [[9. bataljon zračne obrambe Slovenske vojske|9. BZO]] </small>|lat= 45.899722 |long= 15.515278 |position=right|mark=Blue 0080ff pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[11. polk za komunikacije, informatiko in kibernetsko obrambo|11. PKIKO]],<br> [[5. obveščevalno-izvidniški bataljon Slovenske vojske|5. IOB]]</small>|lat= 45.962375 |long= 14.293736 |position=left|mark=white pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[16. bataljon za nadzor zračnega prostora Slovenske vojske|16. CNKZP]]</small>|lat= 46.239739 |long= 14.485853 |position=right|mark=Pink pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[45. tankovska četa Slovenske vojske|45. TČ]]</small>|lat= 45.680453 |long= 14.196383 |position=right|mark=Pink ff0080 pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430. MOD]]</small>|lat= 45.579314 |long= 13.737928 |position=right|mark=Blue pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>{{nowrap|[[Enota za specialno delovanje|ESD]]}}</small>|lat= 45.574933 |long= 14.7992 |position=right|mark=Lightgreen pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[460. artilerijski bataljon Slovenske vojske|460. AB]]</small>|lat= 45.775864 |long= 14.213661 |position=left|mark=Yellow pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[18. bataljon za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo Slovenske vojske|18. JRKBO]]</small>|lat= 46.233333 |long= 14.366667 |position=left|mark=Black pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[14. inženirski bataljon Slovenske vojske|14. INŽB]]</small>|lat= 45.8 |long= 15.166667 |position=left|mark=Black pog.svg}} |caption=Lokacije enot Slovenske vojske <br /> [[File:Green pog.svg|8px]] Pehotni bataljoni [[File:Pink ff0080 pog.svg|8px]] Oklepne enote [[File:Yellow pog.svg|8px]] Artilerijske in protioklepne enote [[File:Blue 0080ff pog.svg|8px]] Zračna enote in proti zračna obramba [[File:Blue pog.svg|8px]] Mornarska baza [[File:Lightgreen pog.svg|8px]] Specialne sile [[File:Black pog.svg|8px]] Inženerske enote [[File:Orange pog.svg|8px]] Izvidniška enota <br /> [[File:Pink pog.svg|8px]] Center za nadzor zračnega prostora}}Slovenska vojska je trenutno v procesu prestrukturiranja tako da zgoraj navedena struktura morda ni več točna, saj se trenutno organizacija pogosto spreminja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=V Postojni slovesnost ob ustanovitvi 460. artilerijskega bataljona|url=https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/v-postojni-slovesnost-ob-ustanovitvi-460-artilerijskega-bataljona/|website=www.slovenskavojska.si|date=2025-12-12|accessdate=2026-01-20|language=sl}}</ref> ==Naloge in sestava == ===Naloge=== Glavne naloge slovenske vojske so: *izvajanje obrambe Republike Slovenije (mobilizacija, ofenzivno in defenzivno delovanje, odvračanje agresije, vzpostavljanje suverenosti na ozemlju RS, ...) *pomoč ob naravnih in drugih nesrečah (poplave, potresi, požari...) *prispevanje k mednarodnemu miru in stabilnosti (različne mirovne operacije po svetu) 46.055556 |long= 14.508333 ===Sestava=== Slovenska vojska je sestavljena iz: * Pripadnikov stalne sestave * Pripadnikov rezervne sestave * Prostovoljcev Stalna sestava so poklicni pripadniki Slovenske vojske, rezervna pa državljani, ki sklenejo pogodbo o službi v rezervni sestavi, in vojaški obvezniki, ki so dolžni služiti v rezervni sestavi. Prostovoljci so vojaški obvezniki, ki se sami odločijo za trimesečno vojaško usposabljanje. {| class="wikitable" |- ! SESTAVA SV - podatki za avgust 2024 !! ŠTEVILO !! DELEŽ |- | Stalna sestava || 6194 || 87,02 % |- | Pogodbena rezerva || 994 || 12,98 % |- | Skupaj || 7118 || 100 % |} '''STALNA SESTAVA SV''' Stalna sestava so poklicni pripadniki vojske: vojaki, podčastniki, častniki in vojaški uslužbenci (vojaške osebe) ter civilne osebe. Civilne osebe delajo v vojski, vendar ne opravljajo vojaške službe. {| class="wikitable" |- ! STALNA SESTAVA - podatki za avgust 2024 !! ŠTEVILO !! DELEŽ |- | Častniki || 1009 || 16,29 % |- | Podčastniki || 1779 || 28,67 % |- | Vojaki || 2159 || 34,68 % |- | Vojaški uslužbenci || 814 || 13,24 % |- | Civilne osebe || 430 || 6,94 % |- | Skupaj || 6194 || 100 % |} ==Vojaški vikariat== [[Vojaški vikariat Slovenske vojske]] je osrednja ustanova Slovenske vojske, ki skrbi za izvajanje duhovne oskrbe pripadnikov Slovenske vojske, ne glede na njihovo [[veroizpoved]] in politično prepričanje. ==Oborožitev in oprema== ===Pehotna in podporna oborožitev=== {| class="wikitable" |+ !Model !Slika !Izvor !Vrsta !Kaliber !Podrobnosti |- | colspan="6" |<center>'''Pištole'''</center> |- |[[Beretta 92|Beretta 92FS]] |[[Slika:Beretta 92 FS.gif|170px]] |{{ITA}} |[[polavtomatska pištola]] |[[9×19 Parabellum|9 × 19 mm]] [[9×19 Parabellum|Parabellum]] | |- |[[Rex Zero 1|Arex REX Zero 1S]] |[[Slika:Rex-zero-1-s-fde.jpg|170px]] |{{SLO}} |[[polavtomatska pištola]] |[[9×19 Parabellum|9 × 19 mm]] [[9×19 Parabellum|Parabellum]] | |- |[[SIG Sauer P226]] |[[Slika:SIG Sauer P226 neu.jpg|170px]] |{{SWI}} |[[polavtomatska pištola]] |[[9×19 Parabellum|9 × 19 mm]] [[9×19 Parabellum|Parabellum]] | |- | colspan="6" |<center>'''Brzostrelke'''</center> |- |[[Heckler & Koch MP5]] |[[Slika:HK MP5 noBG.png|170px]] |{{GER}} |[[brzostrelka]] |[[9×19 Parabellum|9 × 19 mm Parabellum]] | |- | colspan="6" |<center>'''Šibrenice'''</center> |- |[[Benelli_M4|Benelli M4]] |[[Slika:Benelli m4 2.jpg|170px]] |{{ITA}} |[[puška]] |12 merilnik | |- | colspan="6" |<center>'''Jurišne puške'''</center> |- |[[FN F2000]] |[[Slika:FN F2000S.JPG|170px]] |{{BEL}} |[[jurišna puška]] |[[5,56×45 NATO|5,56×45 mm NATO]] | |- |[[FN_SCAR|FN SCAR]] | |{{BEL}} |[[jurišna puška]] |[[7,62×51_NATO|7,62 × 51 mm NATO]] | |- |[[Zastava M70]] |[[Slika:Zastava M70 AB2 noBG.png|170px]] |{{YUG}} |[[jurišna puška]] |[[7,62 × 39|7,62 × 39 mm]] | |- | colspan="6" |<center>'''Mitraljezi'''</center> |- |[[FN_Minimi|FN Minimi Para]] |[[Slika:FN Minimi Para Left.jpg|170px]] |{{BEL}} |[[lahki puškomitraljez]] |[[5,56 × 45 NATO|5,56 × 45 NATO]] | |- |[[FN MAG]] |[[Slika:FN MAG white background.jpg|170px]] |{{BEL}} |[[mitraljez za splošne namene]] |[[7,62×51 NATO|7,62 × 51 NATO]] | |- |[[M2 Browning|M2HB]] |[[Slika:M2 Browning, Musée de l'Armée.jpg|170px]] |{{BEL}} |[[težki mitraljez]] |[[12,7×99 NATO]] | |- | colspan="6" |<center>'''Ostrostrelne puške'''</center> |- |[[:en:Steyr_SSG_69|Steyr SSG 69]] |[[Slika:Steyr SSG 69.jpg|170px]] |{{AUT}} |[[Ostrostrelna puška]] [[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[7,62×51 NATO|7,62 × 51 mm NATO]] | |- |[[Sako TRG]] |[[Slika:Sako TRG folding stock + Zeiss 3-12x56 SSG P.JPG|170px]] |{{FIN}} |[[Ostrostrelna puška][[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[7,62×51 NATO|7,62 × 51 mm NATO]] | |- |[[PGM Ultima Ratio]] |[[Slika:Ultima Ratio Commando slovenske vojske.jpg|170px]] |{{FRA}} |[[Ostrostrelna puška]] [[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[7,62×51 NATO|7,62 × 51 mm NATO]] | |- |[[PGM_338|PGM Mini Hecate]] |[[Slika:Mini Hecate-338 Lapua Magnum-01.jpg|170px]] |{{FRA}} |[[Ostrostrelna puška]] [[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[.338 Lapua Magnum]] | |- |[[PGM Hecate II|PGM Hécate II]] |[[Slika:PGM Hecate.jpg|170px]] |{{FRA}} |[[Ostrostrelna puška]] [[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[12,7×99 NATO]] | |- | colspan="6" |<center>'''Metalci granat'''</center> |- |[[Heckler & Koch GMG]] |[[Slika:HK GMW.jpg|170px]] |{{GER}} |[[avtomatski metalec granat]] |[[seznam 40-mm granat|40x53 mm HV]] | |- |[[Milkor MGL]] |[[Slika:40 mm granatrevolver Armscor MGL.jpg|170px]] |{{Flag|Južna Afrika}} |[[metalec granat]] |[[seznam 40-mm granat|40×46 mm LV]] | |- |[[FN_F2000|GL1]] |[[Slika:FN GL1.png|170px]] |{{BEL}} |[[metalec granat]] |[[seznam 40-mm granat|40×46 mm LV]] | |- | colspan="6" |<center>'''Protioklepna oborožitev'''</center> |- |[[Spike_(raketa)|Spike LR]] |[[Slika:SPIKE ATGM.jpg|170px]] |{{ISR}} |[[protitankovska vodena raketa]] |170 mm | |- |[[MATADOR|RGW 90]] |[[Slika:RGW90.jpg|170px]] |{{GER}} |[[netrzajna puška|Netrzajna puška za enkratno uporabo]] |90 mm | |- |[[netrzajna puška Carl_Gustaf_8,4_cm|Carl Gustav M4]] |[[Slika:Carl Gustav M4 Kokonaisturvallisuus 2015.jpg|170px]] |{{SWE}} |[[netrzajna puška]] |84 mm |} ===Artilerija=== {| class="wikitable" |+ !Model !Slika !Izvor !Vrsta !Kaliber !Službovanje !Opombe |- |[[Soltam_M-71|Soltam M71 (M839)]] |[[Slika:Soltam-howitzer-beyt-hatotchan-1.jpg|190px]] |{{ISR}} |[[havbica|vlečna havbica]] |155 mm |18 | |- |[[Soltam_K6|Soltam K6]] |[[Slika:SV minomet 120 mm.jpg|190px]] |{{ISR}} |[[minomet|težki minomet]] |120 mm |50 | |- |[[M-69_(minomet)|M69]] |[[Slika:Минобацач М69 82мм.jpg|190px]] |{{YUG}} |[[minomet]] |82 mm |NEZNANO | |- |[[minomet M57|M57]] |[[Slika:Минобацач М57 60мм.jpg|190px]] |{{YUG}} |[[minomet]] |60 mm |NEZNANO | |} ===Zračna obramba=== {| class="wikitable" |+ !Model !Slika !Izvor !Vrsta !Kaliber !Število kosov !Opombe |- |[[9K38 Igla]] |[[Slika:IGLA-S MANPADS at IDELF-2008.jpg|190px]] |{{URS}} |[[prenosni zračni obrambni sistem]] |72 mm |NEZNANO | |- |[[:en:IRIS-T|IRIS-T SLM]] |[[Slika:MAN 7 t mil gl IRIS-T SL.jpg|190px]] |{{GER}} |[[izstrelek zemlja-zrak]] |127 mm |0/2 |2–3 sistemi po naročilu |} ===Bojna vozila=== {| class="wikitable" |+ !Slika !Vozilo !Izvor !Vrsta !Različica !Službovanje !Opombe |- | colspan="7" |<center>'''Tanki'''</center> |- |[[Slika:M-84-Slovenia.jpg|190px]] |[[M-84]] |{{YUG}}<br />{{CRO}}<br />{{SLO}} |[[glavni bojni tank]] | |57 |[[45. oklepni bataljon Slovenske vojske|45. Tankovska četa]], do 18 aktivnih, ostali v rezervi |- |[[Slika:M-55S SV.jpg|190px]] |[[T-55]] |{{URS}} |[[glavni bojni tank]] |M-55S1 |30 |28 podarjenih [[Ukrajina|Ukrajini]]. Ostala dva sta v [[Vojaški muzej Slovenske vojske|muzeju v Pivki]]. |- | colspan="7" |<center>'''Oklepni transporter'''</center> |- |[[Slika:LKOV valuk IAS2008.jpg|190px]] |[[LKOV Valuk|Pandur I (6×6)]] |{{SLO}} |[[Oklepni transporter]] |[[LKOV Valuk]] |85 |20 podarjenih [[Ukrajina|Ukrajini]]. |- |[[Slika:Slovenia Patria Svarun 8x8.jpg|190px]] |[[Patria AMV]] |{{FIN}} |[[oklepni transporter]] |[[Patria AMV|SKOV Svarun]] |30+106 | |- |[[Slika:Slovenia BOV VP SV.jpg|190px]] |[[BOV (TAM)|BOV]] |{{YUG}} |[[oklepni transporter]] |BOV-3/BOV-M |12 |26 podarjenih [[Ukrajina|Ukrajini]]. |- | colspan="7" |<center>'''Izvidniška vozila'''</center> |- |[[Slika:OTOKAR KOBRA SLOVENSKE VOJSKE.jpg|190px]] |[[Otokar Cobra]] |{{TUR}} |[[oklepni transporter]] |[[Otokar Cobra|LKVO Kobra]] |10 |v različici [[RKBO]] |- | colspan="7" |<center>'''Lahka večnamenska vozila'''</center> |- |[[Slika:Slo.JLTV.jpg|190px]] |Oshkosh JLTV |{{USA}} |Lahko bojno taktično terensko vozilo |Oshkosh JLTV (Perun) |161 |Načrtovana je preoborožitev nekaterih Perunov z daljinsko vodeno oborožitveno postajo [[Mangart 25]], ki pa je še v razvoju.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Ob dnevu Slovenske vojske bodo predstavljene tudi njene nove zmogljivosti in razvojni projekti {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/dogodki/2025-05-24-ob-dnevu-slovenske-vojske-bodo-predstavljene-tudi-njene-nove-zmogljivosti-in-razvojni-projekti/|website=Portal GOV.SI|date=2025-05-24|accessdate=2025-12-21|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Humvee-Slovenia.jpg|190px]] |[[visokomobilno večnamensko kolesno vozilo]] |{{USA}} |Večnamensko kolesno vozilo visoke mobilnosti |Hummwee M-1114<br/>Hummwee M-1511 |42 |20 podarjenih Ukrajini; nadomeščani z Oshkoshi |- | colspan="7" |<center>'''Protiminsko zaščitena vozila'''</center> |- |[[Slika:Mine resistant ambush protected vehicles.jpg|190px]] |Cougar JERRV |{{USA}} |Pehotno mobilnostno vozilo |Cougar HE |7 | |- |colspan=7|<center>'''Logistična vozila'''</center> |- |[[Slika:MANSV.jpg|190px]] |[[taktični tovornjaki RMMV HX|HX 8x8 RMMV Rheinmetall]] |{{GER}} |[[vojaško vozilo|Tovornjaki za prevoz in vodo]] |40 | | |- |[[Slika:Mercedes-Benz Actros 3348 E. T..JPG|190px]] |[[Mercedes-Benz Actros]] |{{GER}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:Slovenska vojska sodeluje pri odpravi posledic zadnjih poplav 02.jpg|190px]] |[[Iveco serija T]] |{{ITA}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:Slovenian Army Truck.jpg|190px]] |MAN 15 TMILGL W A1 |{{GER}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:Unimog used by the French Army.jpg|190px]] |[[Unimog]] |{{GER}} |[[vojaški tovornjak]] |30 | | |- |[[Slika:TAM-150 2.jpg|190px]] |TAM 150 T11 B/BV |{{YUG}} {{SLO}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:TAM 110 VS1.jpg|190px]] |TAM 110 T7 B/BV |{{YUG}} {{SLO}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:SV.toyota.jpg|190px]] |Toyota MMV Survivor Land Cruiser |{{JAP}} |vojaško lahko terensko vozilo |91 | | |- |[[Slika:Red Falcons train drivers for new tactical vehicle 150122-A-ZK259-256.jpg|190px]] |MRZR |{{USA}} |vojaško lahko terensko vozilo |NEZNANO | | |- | colspan="7" |<center>'''Oklepna reševalna vozila'''</center> |- |[[Slika:TZI 55.jpg|190px]] |[[T-55|JVBT-55]] |{{CSK}} |Oklepno reševalno vozilo |7 | | |- |[[Slika:VT-55A 01.JPG|190px]] |[[T-55|VT-55]] |{{CSK}} |Oklepno reševalno vozilo |2 | | |- | colspan="7" |<center>'''Nosilci mostov'''</center> |- |[[Slika:MT-55 Militärtag - Uffenheim - 2015 .jpg|190px]] |[[T-55|MT-55]] |{{CSK}} |Most z oklepnimi vozili |4 | | |} ===Letala in helikopterji=== {| class="wikitable" |+ !Slika !Letal !Izvor !Vrsta !Različica !Službovanje !Opombe |- | colspan="7" |<center>'''Bojna letala'''</center> |- |[[Slika:Csm Pilatus PC-9 2x.jpg|Csm Pilatus PC-9 2x.jpg|190px]] |[[Pilatus PC-9|PILATUS PC-9]] | {{SWI}} {{SLO}} |Lahki napad |[[Pilatus PC-9M »Hudournik«]] |9 | |- | colspan="7" |<center>'''Transportna letala'''</center> |- |[[Slika:Let L410UVP Turbolet 5D4 1119 (43074658164).jpg|190px]] |[[Let L-410 Turbolet|L-410 Turbolet]] |{{CZE}} |[[transportno letalo]] | |1 | |- |[[Slika:2024, C-27J Spartan, Fairford, L2-01, Slovenia - 9227 (53999054938).jpg|190px]] |[[Alenia C-27J Spartan]] |{{ITA}} |[[transportno letalo]] | |2 |19. decembra 2023 je slovenska vojska prevzela svojega prvega Spartana.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenia takes delivery of its first C-27J Spartan transport|url=https://www.flightglobal.com/defence/slovenia-takes-delivery-of-its-first-c-27j-spartan-transport/156293.article|website=Flight Global|accessdate=2025-12-15|language=en|first=Craig|last=Hoyle}}</ref> 19. marca 2023 je vlada naročila še drugo letalo.<ref>{{Navedi splet|title=Podpisana pogodba za drugo letalo spartan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podpisana-pogodba-za-drugo-letalo-spartan/681922|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-15|language=sl|first=Petra Marc, Janko Petrovec, TV|last=Slovenija}}</ref> |- |[[Slika:Dassault Falcon 2000-Slovenia.jpg|190px]] |[[Dassault Falcon 2000|Falcon 2000 EX]] |{{FRA}} |transport častniškega osebja | |1 | |- |[[Slika:PC-6 02 BRZOL SV, september 13, 2009.jpg|190px]] |[[Pilatus PC-6]] |{{SWI}} |[[transportno letalo]] | |2 | |- | colspan="7" |<center>'''Helikopterji'''</center> |- |[[Slika:10 dni pomoči, podpore in sodelovanja 26. polka vojaškega letalstva pri gašenju požarov na Krasu.jpg|190px]] |[[Bell 412]] |{{USA}} |večnamenski helikopter | |8 | |- |[[Slika:AS532 Cougar Slovenian Army, september 01, 2012.jpg|190px]] |[[Eurocopter AS532 Cougar|Eurocopter AS532]] |{{FRA}} |transportni helikopter | |4 | |- |[[Slika:AgustaWestland AW139.jpg|190px]] |[[AgustaWestland AW139]] |{{ITA}} |večnamenski helikopter |[[AgustaWestland AW139|AW139M]] |0/6 |naročenih 6<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija v nakup šestih novih helikopterjev, ki bodo uporabni tudi za gašenje iz zraka|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-v-nakup-sestih-novih-helikopterjev-ki-bodo-uporabni-tudi-za-gasenje-iz-zraka/689757|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-15|language=sl|first=Petra|last=Marc}}</ref> |- | colspan="7" |<center>'''Šolska letala'''</center> |- |[[Slika:Pipistrel Velis Electro 9992.jpg|190px]] |[[:en:Pipistrel_Velis_Electro|Velis Electro]] |{{SLO}} |trenažno letalo | |5 | |- |[[Slika:Zlin Z-43 (cn 22, D-EKGN) 2021-08-07 Andre Gerwing Collection ID 017595.jpg|190px]] |[[Zlín Z 42|Zlín Z 43]] |{{CZE}} |trenažno letalo |Zlín Z 143 |2 | |- |[[Slika:Zlin242L.JPG|190px]] |[[Zlín Z 42|Zlín Z-242]] |{{CZE}} |trenažno letalo | |8 | |- |[[Slika:Bell 206 Slo.jpg|190px]] |[[Bell 206]] |{{USA}} |trenažni helikopter | |4 | |- | colspan="7" |<center>'''Brezpilotna bojna letala'''</center> |- |[[Slika:Italian Army - 41st Regiment "Cordenons" operator launching a Bramor C4EYE drone.jpg|190px]] |[[Bramor C4EYE]] |{{SLO}} |[[izvidništvo]] | |16 | |- | |Galeb |{{SLO}} |[[izvidniško letalo]] | |1 |V operativnem delovanju v [[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430, Mornariškem Divizionu]], na [[Patruljna ladja Triglav|VNL Triglav 11]] |- | colspan="7" |<center>'''Gasilska letala'''</center> |- |[[Slika:Požar na Krasu 2024 - 8.jpg|190px]] |[[Air Tractor AT-802]] |{{USA}} |[[zračno gasilstvo]] |[[Air Tractor AT-802|Air Tractor AT-802 FIRE BOSS]] |4 |Nakup štirih letal 2023<ref>{{Navedi splet|title=Šarec ob podpisu pogodbe: Danes se začenja nova doba boja z naravnimi katastrofami|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sarec-ob-podpisu-pogodbe-danes-se-zacenja-nova-doba-boja-z-naravnimi-katastrofami/665097|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |} ===Ladjevje=== {| class="wikitable" |+ !Slika !Izpodriv (t) !Ladja !Izvor !Vrsta !Službovanje !Opombe |- |[[Slika:Patrol boat Triglav side.jpg|190px]] |375 |[[Patruljna ladja Triglav|VNL Triglav 11]] |{{URS}} / {{RUS}} |[[patruljna ladja]] |1 |Ladja je bila leta 2025 temeljito prenovljena z novimi sistemi in orožjem. Ob koncu njene 30 letne življenske dobe naj bi bila nadomeščena z sodobno VNL. |- |[[Slika:HPL-21 Ankaran.jpg|190px]] |52 |[[HPL-21 Ankaran|HPL Ankaran 21]] |{{ISR}} |[[patruljna ladja]] |1 |Po koncu njene življenske dobe naj bo bila po sedanjih načrtih nadomeščena z sodobno VNL (kot je VNL Triglav 11). |- | |neznano (manj kot HPL Ankaran 21) |[[Čoln Č-91 Slovenske vojske|Č-91]] |{{POL}} |vojaški čoln |1 |Operativen od leta 2024 Namenjen podpori potapljačev in za [[Iskanje in reševanje|SAR]] operacije. |} ===Načrtovana nova oprema=== {| class="wikitable" |+ !Slika !Ime !Država !Vrsta !Število kosov !Opombe |- |[[Slika:Spike-LR launcher.jpg|190px]] |Spike LR2 |{{ISR}} |protitankovska vodena raketa |50 |<ref>{{Navedi splet|title=Slovenia orders Spike LR2 {{!}} Shephard|url=https://www.shephardmedia.com/news/landwarfareintl/slovenia-orders-spike-lr2/|website=www.shephardmedia.com|accessdate=2025-12-15|language=en}}</ref> |- | |Patria AMV |{{FIN}} |oklepni transporter |106 |Vlada republike Slovenije je potrdila nabavo Patrij 8x8 decemra 2025.<ref>[https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-napovedal-nakup-osemkolesnikov-patria-jansa-potezo-oznacil-za-ironijo-zgodovine/714459]</ref> Opremljeni naj bi bile z integrirano daljinsko vodeno oborožitveno postajo [[Mangart 30]], ki pa je še v razvoju. Datum pridobitve oklepnikov še ni znan.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=V Kopru predstavili nove Patrie: "Upam, da bodo slovenski produkti tudi v tujini"|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-kopru-predstavili-nove-patrie-upam-da-bodo-slovenski-produkti-tudi-v-tujini-663288|website=siol.net|accessdate=2025-12-21|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Bundeswehr Heavy Equipment Transport Systems undergo weight testing to assist U.S. Army with transporting equipment - Scania SLT650 70t (2).webp|190px]] |logistično vozilo |{{EU}} |logistično vozilo |neznano | |- |[[Slika:French Caesar self-propelled howitzer in Iraq (cropped).jpg|190px]] |Cezar |{{FRA}} |[[samohodna havbica]] |18 |Vlada RS je Junija 2025 potrdila nabavo 18 samohodnih havbic CEZAR 6x6 v vrednosti 170 milijonov EUR<ref>{{Navedi splet|title=Za 170 milijonov evrov bomo kupili francoske samovozne havbice|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/170-milijonov-evrov-za-francoske-samovozne-havbice-2735672/|website=www.dnevnik.si|date=2025-06-02|accessdate=2025-12-25|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Mistral 3 of the Croatian army.jpg|190px]] |Mistral |{{FRA}} |[[Raketa zemlja-zrak]] kratkega dosega |neznano |<ref>[https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovenija-v-nabavo-havbic-caesar-in-sistemov-zracne-obrambe-mistral.html]</ref> |- |[[File:Virus_sw121.png|190px]] |[[Virus SW 121]] |{{SLO}} |brezpilotno jurišno letalo |~12 |V razvoju. Načrtovana nabave za eno eskadriljo Z letalom bo mogoče upravljati tako iz letala kot s tal, njegov dolet pa naj bi bil 500 km. Imel naj bi 4 nosilce za orožje ki naj bi imeli kapaciteto do približno 150 kg bojnega tovora <ref>{{Navedi splet|title=Oborožen, brez pilota, slovenski {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/oborozen-brez-pilota-slovenski.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-05|language=sl}}</ref> |} == Vojaški objekti == {{glavni|Seznam vojašnic Slovenske vojske}} * [[Vojašnica Cerklje ob Krki]] * [[Vojašnica Franca Rozmana - Staneta]] ([[Četrtna skupnost Moste|Ljubljana–Moste]]) * [[Vojašnica generala Maistra]] ([[Maribor]]) * [[Vojašnica Ivana Cankarja]] ([[Vrhnika]]) * [[Vojašnica Kranj]] * [[Vojašnica Franca Uršiča]] ([[Novo mesto]]) * [[Vojašnica Postojna]] * [[Vojašnica Šentvid]] * [[Kadetnica Maribor]] * [[Vojašnica Franca Rozmana - Staneta]] ([[Celje]]) * [[Vojašnica Bohinjska Bela]] * [[Vojašnica Janka Premrla - Vojka]] ([[Vipava]]) * [[Vojašnica Murska Sobota]] * [[Vojašnica Pivka]] * [[Vojašnica Slovenska Bistrica]] * [[Vojašnica Slovenski pomorščaki]] ([[Ankaran]]) * [[Vojašnica Ajševica]]/[[Center za jezikoslovno usposabljanje Partnerstva za mir]] ([[Ajševica]]) == SV in mednarodni odnosi == [[Slika:Slovenian Soldiers repare to board a U.S. UH-60 Blackhawk.jpg|thumb|right|150px|Slovenski vojaki na mednarodnih vajah v tujini.]] [[Slika:Garde Slovène.jpg|thumb|right|150px|Pripadniki slovenske garde na paradi v [[Pariz]]u.]] Slovenska vojska sodeluje na številnih mirovnih operacijah in mednarodnih vojaških vajah. '''Mirovne operacija:''' {| class="wikitable" |- ! Operacija !! Organizator !! Kraj !! Čas |- | [[Operacija Alba|ALBA]] || OVSE || [[Albanija]] || 1997 |- | AFOR || [[NATO]] || Albanija || 1998 |- | UNTSO || [[Organizacija združenih narodov|OZN]] || [[Sirija]] || 1998-2010 |- | UNIFIL || OZN || [[Libanon]] || 2005-2010 |- | UNMIC || OZN || [[Kosovo]] || 1999-2002 |- | [[KFOR]] || NATO || Kosovo || 2000-2010 |- | UNFYC || OZN || [[Ciper]] || 1997-2001 |- | OHR || OZN || [[BiH]] || 2001-2003 |- | [[SFOR]]-LHO || NATO || BiH || 1997-2004 |- | SFOR-MSU || NATO || BiH || 1999-2004 |- | SFOR-MNB || NATO || BiH || 2002-2004 |- | SFOR-ROLE1 || NATO || BiH || 2000-2004 |- | SFOR-HQ || NATO || BiH || 2001-2004 |- | SFOR-NSE || NATO || BiH || 2003-2004 |- | Joint Enterprise || NATO || BiH || 2005-2010 |- | ALTHEA || [[EUFOR]] || BiH || 2005-2010 |- | [[ISAF]] || NATO || [[Afganistan]] || 2004-2010 |- | CENTCOM || NATO || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 2004-2010 |- | CONCORDIA || [[EU]] || [[Makedonija]] || 2003 |} '''[[Mednarodne vojaške vaje]]:''' {| class="wikitable" |- ! Ime vaje !! Čas |- | Cooperative Nugget (ZDA)|| 1997 |- | Cooperative Key || 2002 |- | Cunning Wassel || 2002 |- | Clever Ferret || 2003 |- | Elite || 2003 |} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == {{Refbegin}} *{{navedi splet||title=Slovenska vojaška zgodovina|url=https://dk.mors.si/Dokument.php?id=785|date=2006|accessdate=25. december 2024|publisher=Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje|last=Bernik|website=dk.mors.si|first=Valerija B.}} == Glej tudi == * [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije]] *[[Generalštab Slovenske vojske]] *[[Poveljstvo sil Slovenske vojske]] * [[oznake Slovenske vojske]] * [[čini Slovenske vojske]] * [[odlikovanja Slovenske vojske]] * [[vojašnice Slovenske vojske]] *Podčastniški zbor [[vojašnice Slovenske vojske|Slovenske vojske]] * [[dnevi Slovenske vojske]] * [[revija]] ''[[Slovenska vojska (revija)|Slovenska vojska]]'' * [[Slovenska osamosvojitvena vojna]] * [[Seznam slovenskih vojaških diplomatov]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Slovenian Armed Forces|Slovenska vojska}} * [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO532.html Zakon o obrambi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110524023438/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO532.html |date=2011-05-24 }} * [http://www.slovenskavojska.si/ Slovenska vojska] * [http://www.vojska.net/military/slovenia/ Slovenska vojska (Oborožitev in organiziranost)] * [http://www.postanivojak.si Postani vojak (pridobivanje kadrov)] {{-}} {{Slovenskavojska}} {{Slovenija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Oborožene sile po državah|Slovenija]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1994]] [[Kategorija:Vojaštvo Slovenije]] [[Kategorija:Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenska vojska|*]] [[Kategorija:Letalske šole]] 8zvv1ywwqejc20x6of5plcvtramfk7f 151. helikopterska eskadrilja Slovenske vojske 0 14582 6748985 6577165 2026-09-11T09:11:17Z Neka oseba 238731 6748985 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota | unit_name = 151. helikopterska eskadrilja | image = [[File:15 PVL 151 HEESK pobarvano in obrezano.png|160px]] | caption = | country = {{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]] | allegiance = [[Slika:Sign of Slovenian Army.svg|25px|Znak Slovenske vojske]] [[Slovenska vojska]] | type = [[Helikopterske enote|Helikopterska enota]] | branch = [[Slovenska vojska]] | dates = [[8. november]] [[2004]] - danes | specialization = [[Helikoptersko bojevanje]] | command_structure = [[15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe]] | size = [[Eskadrilja]] | current_commander = | garrison = [[Letalska baza Cerklje ob Krki]] | ceremonial_chief = | nickname = | motto = | colors = | march = | mascot = | battles = | notable_commanders = | aircraft_helicopter_cargo = [[Eurocopter AS532 Cougar]] | aircraft_helicopter_utility = [[Bell 412]], [[AgustaWestland AW139]] | anniversaries = 8. november 2004 }} '''151. helikopterska eskadrilja Slovenske vojske''' ([[kratica]] '''151. HEESK''') je [[seznam enot Slovenske vojske|enota]] [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]], ki združuje [[helikopter]]je; [[bataljon]] ima sedež v [[letalska baza Brnik|letalski bazi Slovenske vojske]] [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] in je podrejen [[15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe Slovenske vojske|15. brigadI vojaškega letalstva in zračne obrambe]]. Zagotavlja zračno podporo enotam Slovenske vojske, opravlja pa tudi naloge v sistemu zaščite, reševanja in pomoči na težko dostopnih terenih ob naravnih ter drugih nesrečah. == Zgodovina == [[Bataljon]] je bil ustanovljen 8. novembra 2004 z reorganizacijo [[15. brigada vojnega letalstva Slovenske vojske|15. brigade vojnega letalstva Slovenske vojske]] in je bil znan pod imenom 15. helikopterski bataljon. Z reorganizacijo pridobitvijo bojnih letal [[Pilatus PC-9M »Hudournik«|Pilatus PC-9 Hudournik]] je bil preimenovan v sedanje ime. Je najstarejša enote slovenskih zračnih sil. == Naloge == * zagotavljanje zračne podpore enotam Slovenske vojske, * usposabljanje pilotov in tehničnega osebja, * sodelovanje pri nalogah iskanja in reševanja, * sodelovanje v sistemu zaščite, reševanja in pomoči * sodelovanje na mednarodnih operacijah in misijah. == Poveljstvo == ; Poveljniki * [[Podpolkovnik (Slovenska vojska)|podpolkovnik]] [[Roman Hrovat]] (? - 16. julij 2010<ref name="slovenskavojska.si">[http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostjo/sporocila-za-javnost/novica/nov/major-branko-rek-novi-poveljnik-15-helikopterskega-bataljona/ Slovenskavojska.si - Major Branko Rek novi poveljnik 15. helikopterskega bataljona]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>) * [[Major (Slovenska vojska)|major]] [[Branko Rek]] (16. julij 2010<ref name="slovenskavojska.si"/> - danes) == Organizacija == * [[poveljstvo]] 151. HEESK, * [[helikopter]]ski [[oddelek (vojaštvo)|oddelek]] [[Bell 412]], * helikopterski oddelek [[Eurocopter AS532 Cougar|AS 532 AL Cougar]], * letalsko-tehnična [[četa]]. == Oprema == [[Slika:AS AL 532 SLO.jpg|thumb|right|250px|AS 532 AL Cougar ]] * 8 večnamenskih [[helikopter]]jev Bell 412 * 4 večnamenski [[helikopter]]ji AS 532 AL Cougar * 6 večnamenski [[helikopter]]ji AgustaWestland AW139 (naročeni) == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam enot Slovenske vojske]] == Zunanje povezave == * [http://www.slovenskavojska.si/poklicna/enote/pssv/15heb.htm Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060623061014/http://www.slovenskavojska.si/poklicna/enote/pssv/15heb.htm |date=2006-06-23 }} {{-}} {{Slovenskavojska}} {{Bataljoni_SV}} {{unit-stub}} [[Kategorija:Bataljoni Slovenske vojske|0015]] [[Kategorija:Vojno letalstvo Slovenske vojske|0015]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 2004|0015]] [[Kategorija:Vojaške enote, garnizirane na Brniku|0015]] 5ikz00598hxwire09x4nfgk3ql8yb5r Srečko Kosovel 0 16662 6748653 6738620 2026-09-10T12:53:39Z ~2026-49050-97 265559 Dodali smo novico o odkritju doprsnega kipa, ki mu je bil posvečen v Trstu leta 1996, in o literarni poti, ki mu je bila posvečena leta 2025. 6748653 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Srečko Kosovel | image = <!-- WD --> | caption = <!-- WD --> | pseudonym = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | occupation = <!-- WD --> | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] | period = | genre = [[pesništvo]] | subject = | movement = [[impresionizem]]<br>[[ekspresionizem]]<br>[[konstruktivizem]]<br>[[futurizem]]<br>[[avantgarda]] <br> [[zenitizem]] | notableworks = ''[[Ekstaza smrti]]<br />[[Mehanikom!]]<br />[[Kons. 5]]'' <!-- | influences =[[Vladimir Tatlin]], [[Naum Gabo]], [[El Lissitzky]], [[Ilya Ehrenburg]], [[ László Moholy-Nagy]], [[Branko Ve Poljanski]], [[Friedrich Wilhelm Nietzsche]], [[Rabindranath Tagore]], [[Karl Marx]] --> <!-- | influenced = -->| signature = | website = | education = [[Filozofska fakulteta v Ljubljani]] }} '''Srečko Kosovel''' [sréčko kosovél], [[slovenci|slovenski]] [[pesnik]], * [[18. marec]] [[1904]], [[Sežana]], † [[27. maj]] [[1926]], [[Tomaj]]. == Življenje == Srečko Kosovel se je rodil v Sežani očetu učitelju in zborovodji [[Anton Kosovel|Antonu Kosovelu]] ter materi Katarini (rojena Stres). Kmalu po njegovem rojstvu se je družina preselila v [[Pliskovica|Pliskovico]] na [[Kras]]u, vendar tam niso ostali dolgo. Leta 1908 so se naselili v Tomaju, kjer so živeli v šoli. [[Slika:Kosovelova domačija v Tomaju.jpg|alt=|levo|sličica|Kosovelova domačija]] V Tomaju je obiskoval osnovno šolo. Kosovel je prvič objavil svoj spis kot 11-leten otrok v otroškem listu ''Zvonček'', v katerem opisuje [[Trst]]. V to mesto je kot otrok veliko hodil in je imelo v njegovem srcu poseben prostor. Pri Kosovelih je bilo zanimanje za umetnost splošno. Hodili so v Trst v gledališče in na koncerte ali k prijateljem in znancem, ki so bili podobnega duha, in ti so bili večkrat gostje pri njih v Tomaju. Po opravljeni osnovni šoli se je leta 1916 vpisal na [[Realka, Ljubljana|realko v Ljubljani]], na kateri je bil učni jezik nemški. Začel je sodelovati v srednješolskem [[literarni krožek|literarnem krožku]] in v dijaških glasilih, izdajati je začel tudi tiskan dijaški list [[Lepa Vida]] in zbral v njem vrsto mladih, vendar ga je moral zaradi neplačanih dolgov ustaviti. Leta 1920 je tam srečal [[Ludvik Mrzel|Ludvika Mrzela]]. Istega leta se je odzval na požig [[Narodni dom, Trst|Narodnega doma v Trstu]]. Ko je leta 1922 maturiral, se je odločil za študij [[slavistika|slavistike]], [[romanistika|romanistike]] in [[pedagogika|pedagogike]] na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]]. Sodeloval je pri avantgardistični reviji ''[[Trije labodi]]'', ki je začela izhajati leta 1921 v [[Novo mesto|Novem mestu]]. Organiziral je literarno-dramatični krožek, predavanja in literarne večere v Ljubljani in pred delavci v [[Zagorje|Zagorju]]. Leta 1925 je s svojimi vrstniki prevzel urejevanje revije ''[[Mladina (1924)|Mladina]]''. Pripravljal je tudi zbirko ''Zlati čoln'', ki pa ni izšla. Sprva je pesnil pod vplivom moderne, posebej impresionizma [[Josip Murn|J. Murna]]. Prevladujoči motivi so kraška pokrajina, mati in smrt, pogosto s simbolnim pomenom (pesmi ''Balada'', ''Bori'', ''Vas za bori'', ''Slutnja''). Tako najobsežnejši del njegovega pesništva govori o [[Kras]]u, zaradi česar ga imenujemo »lirik Krasa«, kjer srečujemo [[impresija|impresije]], ki pogosto preraščajo v prispodobo narodne ogroženosti, motive, v katerih je upodobljena ljubezen do matere in dekleta, pa izpovedi, v katerih se oglaša slutnja smrti. Nato je Kosovel prešel v [[ekspresionizem]] in razvil vizionarno, družbeno in religiozno tematiko z osrednjo idejo o osebni in kolektivni apokalipsi, ki v sebi nosi očiščenje krivde in stvarjenje novega etosa. Tako precej pesmi govori o družbenih krivicah, o mračni usodi [[Evropa|Evrope]] (''[[Ekstaza smrti]]'') in o neizogibnosti revolucionarne preobrazbe sveta (''[[Rdeči atom]]''). Velik delež v Kosovelovem opusu predstavljajo tudi njegove t. i. konstruktivistične pesmi ([[kons]]i), ki so izšle v pesniški zbirki ''[[Integrali]]'', in so najmodernejši tip slovenske poezije. [[File:Tomaj - Kosovelova domačija1.jpg|thumb|Spominska plošča na hiši v Tomaju]] Po zagorskem literarnem večeru februarja 1926 v [[Zagorje|Zagorju]] se je Kosovel z nekaj kolegi želel z vlakom vrniti v Ljubljano, a so zapadli v tako razgreto debato, da je vlak odpeljal kar brez njih. Tisto noč je prebil v ledeno mrzli čakalnici in se močno prehladil. Kmalu si je nekoliko opomogel in odpotoval v domači Tomaj, a se mu je prikrita influenca razvila v gripo, nato je dobil vnetje možganske ovojnice in po hudih mukah je 27. maja 1926 umrl za [[meningitis]]om. Star je bil komaj 22 let. Nekaj mesecev pred smrtjo je zaradi vse večje politične angažiranosti menda obveljala tiha prepoved njegovega javnega delovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Srečko Kosovel (1904–1926): Pesniški genij z veliko odgovornosti do človeka|url=https://www.dnevnik.si/1042659794|website=Dnevnik.si|accessdate=2021-03-18|language=sl}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> [[Slika:Kosovelov grob (2025).jpg|sličica|Kosovelov grob v Tomaju]] Na njegovo umetniško ustvarjanje so med drugim močno vplivala filozofska dela [[Friedrich Wilhelm Nietzsche|Friedricha Wilhelma Nietzscheja]], [[Karl Marx|Karla Marxa]] ter etika [[Klement Jug|Klementa Juga]]. Leta 1996 je bil v tržaškem Ljudskem vrtu<ref>{{Navedi splet |title=Ljudski vrt |url=https://www.cizerouno.it/perlirami/sl/ljudski-vrt/ |access-date=2026-09-10 |website=PER LI RAMI |language=sl-SI}}</ref> odkrit doprsni kip – ne brez polemik v nekaterih italijanskih nacionalističnih krogih<ref>{{Navedi splet |title=Srečko Kosovel |url=https://www.cizerouno.it/perlirami/sl/kosovel-slo/ |access-date=2026-09-10 |website=PER LI RAMI |language=sl-SI}}</ref> –, posvečen Kosovelu. Od tega kipa se leta 2025 simbolično začenja literarna pot<ref>{{Navedi splet |title=Srečko Kosovel |url=https://www.cizerouno.it/perlirami/sl/kosovel-slo/ |access-date=2026-09-10 |website=PER LI RAMI |language=sl-SI}}</ref> z zvočno zgodbo, ki v okviru [https://www.cizerouno.it/ Cizerounovega] projekta ''Per li rami''<ref>{{Navedi splet |title=homepage (sl translation) |url=https://www.cizerouno.it/perlirami/sl/homepage-slo/ |access-date=2026-09-10 |website=PER LI RAMI |language=sl-SI}}</ref> vodi k odkrivanju nekaterih slovenskih avtorjev iz Trsta in s Krasa. == Delo== [[Slika:Srečko Kosovel - Kons 5.jpg|thumb|left|Kosovelov rokopis pesmi ''[[Kons. 5]]'']] Kosovelovo ustvarjalno obdobje je bilo sicer zelo kratko, a izjemno intenzivno. Tako se njegovo ustvarjanje razteza na področja [[Impresionizem|impresionizma]], [[Ekspresionizem|ekspresionizma]], [[Futurizem|futurizma]], [[Zenitizem|zenitizma]] ter [[Konstruktivizem (umetnost)|konstruktivizma]]. Čeprav se je Kosovel naposled opredelil kot konstruktivist, se vendarle ni nikdar odrekel pisanju impresionistične oziroma tradicionalne lirike. Tako je tudi ob koncu svojega življenja še vedno ustvarjal tako tradicionalno kot avantgardno poezijo, čeprav je slednji pripisoval veliko večji pomen. === Kosovel in futurizem === Začetek pesniške kariere pri Kosovelu je zaznamovan s strani slovenskega avantgardista [[Anton Podbevšek|Antona Podbevška]], ki je deloval v času, ko je bilo Srečku komaj 16 let. [[Anton Podbevšek]] je predstavljal vzpon avantgarda, natančneje futuristične avantgarde, ki se je močno zgledovala po italijanskem [[Futurizem|futurizmu]], ki po Kosovelovih besedah "ni poznal meje med grdim in lepim".<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Srečko Kosovel|last=Vrečko|first=Janez|publisher=založba SRC|year=2011|isbn=|location=Ljubljana|page=35|cobiss=}}</ref> Kljub temu pa je [[Anton Podbevšek|Podbevšek]] predstavljal, sicer zelo ekstremen, a kakorkoli že revolucionaren princip moderne umetnosti. Le-to se najbolje odrazi prav v prvi številki Treh labodov, ki je prinašal na slovensko območje umetnost "nove dobe", ki je bila dokaz za konec stare dobe in popoln preobrat. Revijo so zasnovali [[Anton Podbevšek]], [[Marij Kogoj]] in [[Josip Vidmar]] leta 1920.<ref name=":0" /> A tako radikalne umetniške smeri je (za nekaj časa) konec že pri izdaji druge številke [[Trije labodje|treh labodov]], ki se usmeri v bolj tradicionalne vode. V tej reviji lahko zasledimo tudi Srečkovo objavo treh impresionističnih pesmi, ki jih je "potegnil iz rokava", ko je videl, da objava njegovih futurističnih pesmi, ki so nastale pod vplivom [[Anton Podbevšek|Podbevška]] ne bo možna. Pri njegovih futurističnih pesmih, ki so nastajale za objavo v srednješolskem glasilu [[Lepa Vida (glasilo)|Lepa Vida]], se predvsem opazi njegovo učenje raznih stilov, značilnih za futurizem, npr. učenje optično otipljivega pisanja, mešanja črnila in rdečila itd. Po mnenju [[Anton Ocvirk|Antona Ocvirka]] se med njegove futuristične pesmi lahko šteje "pesem ''moja duša,'' ki je napisana v dolgih verzih z rimo, podobno [[Anton Podbevšek|Podbevškovim]] objavam v Domu in svetu iz leta 1919" (Vrečko. 38).<ref>{{Navedi knjigo|title=Srečko Kosovel|last=Vrečko|first=Janez|publisher=Založba SRC|year=2011|isbn=|location=Ljubljana|page=38|cobiss=}}</ref> Ohranila se je tudi pesem ''Pesem o sanji'', ki je izrazito likovno zasnovana. A eksperimentiranje s [[Futurizem|futurizmom]] se pri Kosovelu kmalu končna. Po objavi svojih impresionističnih pesmi v reviji Trije labodi se Srečko pridruži [[Marij Kogoj|Kogoju]] in [[Josip Vidmar|Vidmarju]] ter prične z ustvarjanjem bolj tradicionalne, impresionistične lirike. === Kosovel in impresionizem === [[Slika:Spominska soba Srečka Kosovela v Sežani.jpg|sličica|Spominska soba Srečka Kosovela v Sežani]] Kosovelova impresionistična lirika temelji na vračanju lirskega subjekta nazaj v naravno - natančneje na [[Kras]] -, ki predstavlja okolje v katerem se posameznik še zmerom lahko prepozna, postane eno z naravo in sebstvom, medtem ko je to v "novi", moderni alienirani družbi postalo nemogoče. Njegov [[impresionizem]] lahko torej po eni strani razumemo kot doživljanje zvestobe in intimne ljubezni do okolja, s katerim se pesnik (oz. bralec) spoji v eno. Vendar se po drugi strani skozi njegovo liriko že kaže, da takšno odmaknjenje od družbe (žal) ni več mogoče in za modernega človeka predstavlja prej utopični ideal kot resnično dejstvo. "Posameznik se je civilizacijsko preveč oddaljil od izvorne narave, zato se v modernih časih samo deloma ali zelo omejeno posreči strnjenost človeka z naturo v eno".<ref>{{Navedi knjigo|title=Srečko Kosovel|last=Vrečko|first=Janez|publisher=Založba SAZU|year=2011|isbn=|location=Ljubljana|page=50|cobiss=}}</ref> Ob tem pa se moremo zavedati časa, v katerem je živel Kosovel, ki nam pojasni njegovo družbene angažiranosti in s tem tudi marsikatero izmed njegovih pesmi. "Leta 1918 so primorski Slovenci postali proti svoji volji italijanski državljani" (Vrečko, 51), leta 1920 pa se zgodi požig slovenskega narodnega doma (ter mnogih drugih objektov, ki so pripadali Slovencem) v [[Trst]]<nowiki/>u. Njegova nacionalna zavest in družbena angažiranost se kaže predvsem v pesmih: Brinjevka, Drevo v snegu, Videl sem bore rasti, Bori, Temni Bori itd. V teh pesmih prične pesnik izkazovati mračnost in tesnobnost svojega časa, ki je povezana z nepravičnim zoževanjem geografskega prostora slovenskega naroda ter fašistično represivnostjo, ki je ta čas močno vplivala na vse primorske Slovence. {{navedek|''Rad bi povedal ljudem lepo, dobro besedo, svetlo besedo, kakor je svetlo novembrsko sonce na Krasu. Toda moja beseda je težka in molčeča, grenka kakor je brinova jagoda s Krasa. V njej je trpljenje, za katero ne boste nikoli zvedeli, v njej je bolest, katere ne morete spoznati. Moja bolečina je ponosna in molčeča in bolj nego ljudje jo razumevajo bori na gmajni in brinjevi grmi za skalami.''|4=Srečko Kosovel (''Pesmi'', 1927)}} === Kosovel in ekspresionizem === Z [[Ekspresionizem|ekspresionizmom]] se pri Kosovelu prvič srečamo leta 1921, ko v pismu svojemu prijatelju [[Alfonz Gspan (literarni zgodovinar)|Alfonzu Gspanu]]<nowiki/> piše o izgledu neke razglednice in jo opisuje kot "ekspresionizem kombinatorike".<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Srečko Kosovel|last=Vrečko|first=Janez|publisher=Založba SRC|year=2011|isbn=|location=Ljubljana|page=57 - 77|cobiss=}}</ref> Kljub temu da mnogo ljudi opredeljuje Kosovela kot izrazito ekspresionističnega pesnika, pa je v resnici pesnik z gibanjem kasneje močno obračunal ter se od njega oddaljil, saj je menil, da je ekspresionizem odtujen od človeka in da ne prinaša resnične revolucije (le to je kasneje videl v konstruktivizmu). Ekspresionizem se je oddaljeval od sveta zunaj njega in se je zapiral "v kozmos" oz. v samega sebe. Hkrati pa je s tem prinašal "dekonstrukcijo" zgolj na ravni jezika in ne na splošni ravni, ki bi koristila vsem nadaljnjim generacijam (prav za to so si prizadevali konstruktivisti). Močan obračun z ekspresionizmom lahko pri Kosovelu zasledimo, ko o njem piše kot o "ekspresionizmu kretenskih kračic". Vendar sam tega gibanja ni popolnoma zanikal oz. mu odrekal pravice do obstoja, temveč ga je videl le kot "pripravo za nastop moderne umetnosti". Ta naj bi po njegovem prišla "z revolucionarnim konstruktivizmom, ki bo na vojno pogorišče postavljal nove vrednote človeku in človeški družbi".<ref name=":1" /> Vsekakor pa je Kosovel pisal tudi ekspresionistično liriko, v kateri se predrugači odnos med človekom in naravo. Med njegove ekspresionistične pesmi lahko uvrstimo: ''Prestreljeno srce'', ''Klic, Mrtvi človek'', ''Skrivnostni tečaj'', ''Modri konj'', ''Glas iz ječ'', ''Na veter pomladni'', ''Sodobna mrtvila'' itd. V njih so močno poudarjeni motivi vlaka, smrti ter problema disociacije subjekta. Njegova osemkitična balada [[:s:Ekstaza smrti|Ekstaza smrti]], ki jo [[Boris Pahor]] povezuje s pesnikovim intimnim doživljanjem naroda, pa morda že nakazuje na Kosovelov prestop oz. pesniško opredelitev v gibanju konstruktivizma. === Srečko Kosovel - konstruktivist === Kot smo že povedali, se je Srečko Kosovel opredelil kot konstruktivist, vendar je znotraj njegovega konstruktivizma potrebno ločiti dve obdobji (oz. dva tipa konstruktivistične poezije). Nekatere Kosovelove konstruktivistične pesmi so nastale pod vplivom zenitizma (ime Zenitizem prihaja iz imena [[Avantgarda|avantgardističnega]] glasila [[Zenit (revija)|Zenit]]) in tako rekoč predstavljajo pesmi, ki so v resnici bolj podobne futurističnem igranju z jezikom, kot pa konstruktivizmu, ki so ga poznali v Rusiji (več o tem spodaj). Kosovel zenitistično konstruktivističnim pesmim kasneje pravi "zenitistični štrudelj" oz "kompleksi", saj predstavljajo pesmi, ki prinašajo revolucijo (samo) v jeziku in so zgrajene po nekakšnem principu montaže. Zenitistične pesmi se torej lahko primerjajo s futurističnimi pesmimi, npr. [[Filippo Tommaso Marinetti|Marinettijevimi]]. Vendarle pa se po prihodu [[Ivo Grahor|Grahorja]], Kosovelovega prijatelja, iz [[Rusija|Rusije]] njegovo razumevanje konstruktivizma spremeni. Kosovel, z [[Ivo Grahor|Grahorjevimi]] informaciji o dogajanju na ruski umetniški sceni in njihovem konstruktivizmu pridobi novo razumevanje tega gibanja (in umetnosti nasploh), ki je temeljijo ne samo na revoluciji v jeziku, ne samo na destrukciji in zavračanju tradicije, temveč na novem razumevanju sveta in etični revoluciji človeštva. S tem pa prinaša tako kot destrukcijo tudi konstrukcijo ali drugače povedano, tako kot podira tudi zida. O problemih zenitizma Kosovel v svojem dneviku zapiše takole: "[[Zenitizem]] greši v tem, da je začel novo družbo graditi z istimi sredstvi, na katerih propada, mehanizem, duševna otopelost, intelektualizem" Prav zato je v Kosovelovem opusu potrebno ločiti t. i. zenitistične pesmi, ki najbrž res nimajo velikega pomena ter njegove konstruktivne pesmi (več o njih spodaj), ki predstavljajo enega izmed vrhuncev v literarni avantgardi nasploh. Po mnenju strokovnjakov je konstruktivnih konsev v Kosovelovem opusu samo ducat.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Srečko Kosovel|last=Vrečko|first=Janez|publisher=ZRC SAZU|year=2011|isbn=|location=|page=303 - 338|cobiss=}}</ref> Zaradi navedenih razlogov Kosovel uvede nov princip pesmi, ki izhaja iz t. i. ''konstruktivnega konstruktivizma'' (v nadaljevanju samo [[Konstruktivizem (umetnost)|konstruktivizma]]). [[Konstruktivizem (umetnost)|Konstruktivizem]] kot gibanje ni več prazno igranje z jezikom, temveč temelji na tem, da ima vsaka pesem točno določen pomen. Za razumevanje konstruktivizma pa le-to ni dovolj. [[Konstruktivizem (umetnost)|Konstruktivizem]] se je zavzemal za novo kulturo, ki bo zlila človeka z okolico oz. v kateri človek več ne bo izkoriščal narave ter se bo zlil z okolico. Zato Kosovelovi konsi torej predstavljajo novo, moderno umetnost za t. i. novega človeka. Pomembnost njegovih konsov pa ni zgolj v njihovem etičnem sporočilu ter posebnosti v evropskem prostoru, temveč tudi njihovi vsebini in obliki. Kosovel definira [[Konstruktivizem (umetnost)|konstruktivizem]] kot ekvivalenco vsebine in oblike ("vsebina ≡ oblika"), kar pomeni, da predstavljata ta dva elementa organski spoj. Pesem postane organski konstrukt, ki se širi v prostor. Kosovel na določenih mestih piše o rasti črk v prostor. (npr. v njegovi pesmi Kalejdoskop) Kons. je torej zasnovan na podoben način kot konstruktivistično slikarstvo, ki se ne več ukvarja z dvodimenzionalnim [[prostor]]om na dvodimenzionalni [[Ploskev|ploskvi]], temveč se ukvarja s trodimenzionalnim [[prostor]]om na dvodimenzionalni [[Ploskev|ploskvi]]. Vsaka kons. ima torej popolnoma določen pomen ter raste v prostor. (Več o tem spodaj) [[Slika:Tatlin's Tower maket 1919 year.jpg|sličica|Tatlinov spomenik III. internacionali.]] Kosovel je nedvomno poznal delo mnogih evropskih in ruskih konstruktivistov ter ostalih avantgardistov od katerih je prevzel mnogo idej ter konceptov ter jih mojstrsko vključil v svoje konse. Če omenimo samo nekaj pomembnih imen in gibanj, ki so nedvomno vplivala na pesnikove konse lahko omenimo delo [[Vladimir tatlin|Vladimirja Tatlina]] in njegov konceptom [[Spomenik tretji internacionali|spomeniku III. internacionali]] ter t. i. letalo - [[letatlin]], umetnika [[El Lissitzky|Ela Lissitzky]]-ja, [[Naum Gabo|Nauma Gaba]], [[Ilja Erenburg]]a, umetnost ter umetnike [[Bauhaus (šola oblikovanja)|Bauhaus]]<nowiki/>a (npr. [[László Moholy-Nagy|Moholy-Nagy]]), umetnike nizozemskega gibanja [[de stijl]], suprematizem [[Kazimir Severinovič Malevič|Kazimirja Maleviča]] itd. ==== Pojem kons ==== Kons. pri Kosovelu označuje njegove prostorsko zasnovane pesmi. Sam pomen besede se najbrž navezuje na pojme kot: konstruktivnost, konstruktivizem, konstrukter, a je najbrž potrebno iskati razloge za imenovanje pesmi z okrajšano besedo kons. še kje drugje. Znano za ruski ter evropski [[Konstruktivizem (umetnost)|konstruktivizem]] so bila krajšanja imen, kot na primer vešč ali loks v [[Rusija|Rusiji]] ali merz in mont v [[Evropa|Evropi]]. Najbolj pomembna od teh pa je po vsej verjetnosti prav vešč (pomeni predmet), ki je pomenila ime avantgardistične revije (Vešč, Objet, Gegenstand), katere urednika sta bila [[El Lisicki]] ter [[Ilja Erenburg]]. Ime vešč pa ne pomeni le "predmeta", temveč označuje konstruktivistično umetniško delo ali kot sta zapisala v reviji: "Naš časopis smo poimenovali Vešč zato, ker umetnost za nas pomeni ustvarjanje novih predmetov" (Vešč 1922/ 1-2, 2) Kons. kot tak, na zelo podoben način kot Vešč nasprotuje tradicionalnemu pristopu kompozicije in se s tem, ko "ustvarja nove predmete" raje kot za komponiranje odloči za "zidanje" oz. konstruiranje. Pojem kons. pa hkrati tako kot pojem vešč na novo opredeli umetniški izdelek kot "predmet" in ne kot "umetniško delo oz. ''kunstwerk"'' . Takšno pojmovanje se seveda močno upira tradicionalnemu razumevanju umetnosti kot kompozicije ter želi uveljaviti novo načelo konstrukcije. In s tem se [[Konstruktivizem (umetnost)|konstruktivizem]] tudi ločuje od ostalih [[Avantgarda|avantgardnih]] gibanj, ki s svojo umetnostjo povzročajo zgolj "destrukcijo" tradicionalnega, medtem ko konstruktivizem želi na novo zgraditi umetnost, ki bo služila novemu človeku.(Ali kot Kosovel pravi ''človečanstvu)'' ==== Temeljni pojmi Kosovelove konstruktivistične poezije ==== Za razumevanje Kosovelovih konsov pa seveda ne moremo mimo njegovih glavnih pojmov, ki tvorijo takšno poezijo, torej konstruktivno (in ne zenitistično) poezijo. (Primeri takšne poezije pri Kosovelu so npr. Kalejdoskop, Sferično zrcalo, Srce v alkoholu, [[Kons. 5]], Kons Ikarus, Predmeti brez duše, Pesem št. X...) Pojem "gibljiva filozofija" Kosovel opiše kot: "Umetnost nima za ljudi le neposrednega pomena/.../ ampak še posredni pomen. Gibanje je to, ki izhaja iz umetnikove individualnosti v individualnost čitatelja, vzbudi tam zopet gibanje in od tu se giblje v individualnost ne-čitatelja. Kakor vsaka ideja in gibanje, hoče objeti i umetnost vse življenje in se razliva po skritih virih v vse ljudi in vpliva v vse." (Dnevik III, 809) [[Slika:Srečko Kosovel - Sferično zrcalo.jpg|sličica|Rokopis pesmi Sferično zrcalo.]] "Vsebina ≡ oblika" je eden izmed pojmov, ki ga Kosovel uporablja, ko opisuje cilj konstruktivistične poezije pri kateri oblika in vsebina več nista ločeni druga od druge, temveč skupaj tvorita organsko celoto. S tem ko sta vsebina in oblika v pesmi spojeni, se lahko približa človeku in naravni. "Črke rastejo v prostor" je zapis, ki ga lahko preberemo v pesmi Kalejdoskop in označujejo prostorsko urejenost konsov. Kosovelovi konsi so tako prostorsko-časovno urejeni in namenjeni ne samo slušnemu, temveč tudi vizualnemu, torej gledanju. "Samo poslušanje za celovito razumevanje teh besedil ne zadostuje. Zaposliti moramo vsaj še eno čutilo: oko" (Šušteršič 1988: 61) Seveda pa se ob tem pesmi hkrati umikajo tradicionalnem, linearnem branju od leve proti desni, temveč nas nekako sili k novem načinu branja. "Kosovel je z uporabo inženirskih skic, geometrijskega materiala, vizualnega poudarjanja in prostorskega prenašanja teže pesmi v spodnji del (Predmet brez duše, [[Kons. 5]], Pesem št. X) zdaj na desno stran pesmi (Srce v alkoholu, Sferično zrcalo) zdaj v njeno sredino v poeziji uveljavljal temeljno, prostorsko zahtevo literarnega konstruktivizma."<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Srečko Kosovel|last=Vrečko|first=Janez|publisher=ZRC SAZU|year=2011|isbn=|location=|page=300-302|cobiss=}}</ref> Tako se v pesem skozi arhitektonski princip konstruktivizma ter njeno ekvivalenco med vsebino in obliko uveljavi in preseže tradicionalno liriko in njeno dojemanje prostora. ''Potujitev'' je element v avantgardni poeziji, ki "pomeni namreč vsakršno odstopanje, ki je posledica spremenjene perspektive opazovanja časa in prostora. Pri tem gre za deformacijo, dislokacijo, kršenje norme itd., ki zadevajo tako tekstovno produkcijo kot tudi recepcijo."(Vrečko 2011: 301) Potujitev se v Kosovelovi poeziji kaže z raznimi vstopi impresionistične lirike v konstruktivno poezijo. (npr. v pesmi Kalejdoskop citira svojo impresionistično liriko) V teh točkah pa naj bi potujitven efekt želi doseči "bralčevo kritično oceno družbenih norm"<ref>{{Navedi knjigo|title=Kosovelovi konsi: nelahno ravnovesje med subjektom in družbo|last=Jovanovski|first=Alenka|publisher=Primerjalna književnost 28|year=2005|isbn=|location=|page=91-102|cobiss=}}</ref> s tem, ko se sooča z ironizirano obliko tradicionalne pesmi. Hkrati pa potujitev doseže razliko med temporalnim in dinamičnim časom in s tem ustvari simultanost nekih dveh dogodkov. Pri Kosovelu se tako npr. "dogodita ''brzovlak na viaduktu'' in ''rože na oknu,'' skupaj trčijo disonantne barve in besede, ki so zunaj kavzalnih povezav".<ref name=":2" /> Takšna simultanost pa v Kosovelovi poeziji želi ustvariti eno izmed temeljnih zahtev, to, da "črke rastejo v prostor". Hkrati pa se s simultanostjo in gibanjem v poeziji želi ustvariti novo pojmovanje prostora in časa, ki sta prepletena, nerazdružjiva. Kosovelovi konsi so torej arhitektonsko zgrajene pesmi, kar pa ne pomeni, da nimajo pomena. Prav obratno, pomen mora v konstruktivni pesmi prevladat (Kar seveda ne velja za pesmi iz Kosovelovega zenitističnega obdobja). Kljub temu pa si lahko priznamo, da delujejo na nepoznavalca takšne poezije precej abstraktno in tuje. === Integrali === Kosovelova zadnja dela pa vendarle niso bili t.i. konsi, temveč socialnorevolucionarna poezija, ki nosi ime integrali. Za razliko od ''apolitičnih'' konsov, ti predstavljajo drugačno poezijo, lahko bi rekli popolnoma politično obarvano poezijo, namenjeno delavskemu razredu. Te si je namreč Kosovel zamislil po svojem "obratu na levo" in študiranju leve literature (Marxa, Lenina, Krleže itd.)<ref name=":3" /> Integrali se tako razlikujejo od konsov in niso prostorsko zasnovani ter tako namenjeni javnemu branju (kar seveda pri konsih ne bi bilo mogoče) ter predvsem širjenju revolucionarnega duha ter leve ideologije. === Ustvarjanje za otroke in mlade === Srečko Kosovel, kljub kratkemu življenju potrjuje, da je večina pomembnih slovenskih pisateljev, posebej pesnikov, pisala tudi za otroke. V pesmih za mladino srečamo Kosovela v manj dramatični luči, tu ne prevladuje več motiv smrti, več je sonca, predvsem pa pogledov po drobnih, preprostih stvareh iz vsakdanjega življenja ljudi ali živali, ki so človeku, še posebno otroku blizu. Pred nami je nežen opazovalec narave, ki se rad igra, miruje, njegovo srce se odpira pred nami in v njem je veliko več svetlobe. Je otrok kraške zemlje, njenih borov in brinja. Naslovi nekaterih njegovih otroških pesmi so: ''Naša bela mačica (Sonček boža tačice), Sultanček na vlaku, Medvedi in medvedki, Vrabček zoblje, Polhi, Deček in sonce, Brinjevka, Škrat Dobrošin, Kje?, Otrok s sončnico, Burja, Prošnja, Dete na travi, Marjetice, Naš prašiček, Močeradek, Polh v jeseni, Večer, Pasja vera, Stoji sredi polja, Vožnja, Na večer, kadar otrok spava, Danuška, Mravljica, Pesem s Krasa, Hišica, ki je pod klancem, Vas za bori, Po nevihti, Odpeljali so kozlička, Polno pest, Starka za vasjo, Mati bere, Mati čaka, Drevesa v dolini, V sivem jutru, Pesem št. 1, Cvetje na oknu''. == [[s:Mehanikom|Manifest mehanikom]] == Najbrž je skupna točka vseh avantgardnih gibanj pojem manifesta. V teh manifestih so umetniki navadno označili svoje namene oz. so programsko zastavili cilje gibanja. Tako poznamo npr. [[Filippo Tommaso Marinetti|Marinettijev]] futuristični manifest, Dadaistični manifest [[Albert Gleizes|Alberta Gleizesa]] ter [[Jean Metzinger|Metzingerja]], [[Ljubomir Micić|Micićev]] Zenitistični manifest - [[Kategorični imperativ (manifest)|kategorični imperativ]] itd. Srečko Kosovel v tem ni bil izjema, saj je v letu 1925 spisal tudi svoj, konstruktivistični manifest, ki je močno uperjen proti dadaizmu ter futurizmu in hkrati izraža načela njegovega umetniškega konstruktivizma. == Dela (knjižne izdaje) == [[Slika:Srečko Kosovel - Pesmi.pdf|thumb|''Pesmi'', 1927]] * ''Izbrane pesmi'' (1931) {{COBISS|ID=31996929}} *''Zbrano delo'' (I-III, 1946, 1964,1977; uredil [[Anton Ocvirk]]) * ''Izbrane pesmi'' (1949) {{COBISS|ID=3788594}} * ''Zlati čoln'' (1954) {{COBISS|ID=1281537}} * ''Moja pesem'' (1964) {{COBISS|ID=3430913}} * ''Ekstaza smrti'' (1964) {{COBISS|ID=17886465}} * ''Integrali 26'' (1967) {{COBISS|ID=5673473}} (uredil [[Anton Ocvirk]]) * ''Naša bela mačica'' (1969) {{COBISS|ID=17414919}} * ''Sonce ima krono'' (1974) {{COBISS|ID=3989249}} *''Neznani Srečko Kosovel: neobjavljeno gradivo iz pesnikove zapuščine ter kritične pripombe h Kosovelovemu Zbranemu delu in Integralom'' ([[Alfonz Gspan]], 1974) *''Pesmi in konstrukcije'' (1977, ur. [[Lino Legiša]], [[Alfonz Gspan]]) * ''Pesmi'' (1983) {{COBISS|ID=13897217}} *''Pesmi v prozi'' (1991) * ''Deček in sonce'' (1996) {{COBISS|ID=57455872}} *''Izbrane pesmi'' (1997; izbor in spremna beseda [[Matevž Kos]]) *''Izbrano delo'' (2002) * ''Ikarjev senː dokumenti, rokopisi, pričevanja'' (2004; ur. [[Aleš Berger]] in [[Ludwig Hartinger]]) {{COBISS|ID=218083072}} *''Izbrana pisma'' (2006) *''Izbrana proza'' (2009) *''Iz zapuščine: pesmi, neobjavljene v Zbranem delu'' (ZRC, 2009; ur. [[Marjan Dolgan]]) *''Pravica: mladi verujejo vate, Pravica'' (Sanje, 2012) *''Zbrane pesmi'' (2013; uredila [[Neža Zajc]]) *''Mehanikom!'' (manifest, Sanje, 2014) *''Strel v tišino'' (poezija, 2015) *''Barž = kons : besede v prostoru'' (2015; izbral, uredil in spremno besedo napisal [[Igor Saksida]]; ilustriral [[Damijan Stepančič]]) *''Odprto.02; izbrane pesmi in misli'' (Društvo Konstruktivist, 2019) *''Vsem naj bom neznan''; ''neobjavljeni del zapuščine'' (Goga, Novo mesto, 2019; 2 dela; izbor, urejanje in spremna beseda [[Miklavž Komelj]]) *''Človek: to je nova beseda'' (Društvo Konstruktivist, 2020) *''Majhen plašč'' (izbrane pesmi; uredil [[Matevž Kos]], 2024). == Poimenovanja == Po Kosovelu se med drugim imenujejo: * [[Kosovelova knjižnica Sežana]] * [[Kosovelova pot]], pohodniška pot od pesnikove rojstne hiše v Sežani do [[Tomaj]]a * [[Kosovelova ulica]] ali trg v 21 slovenskih mestih oz. krajih * nižja srednja šola na [[Opčine|Opčinah]] ([[Trst]]) * [[Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana]] * [[Šolski center Srečka Kosovela Sežana]] * [[Kosovelov dom Sežana - Kulturni center Krasa]] == Sklici == {{sklici|1}} == Viri in literatura == * [[Janez Vrečko]] (1986). ''Srečko Kosovel, slovenska zgodovinska avantgarda in zenitizem.'' Maribor: Obzorja * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]], [[Tomo Virk]], [[Gregor Kocijan]] (2002). Svet književnosti 3. Maribor: Obzorja. * [[Matevž Kos]] (2007). Fragmenti o celoti: poskusi s slovenskim pesništvom. Ljubljana: [[Literarno-umetniško društvo Literatura]]. {{COBISS|ID=236858880}} * Janez Vrečko (2011). Srečko Kosovel. Monografija. Ljubljana: založba ZRC (Monografije k Zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev, 13.) * Srečko Kosovel 1926–2026 [Elektronski vir] : pregled prevedenih del ob 100. obletnici smrti / urednica [[Mojca Kompara Lukančič]], 2025 * Janez Vrečko (2026) ''ČAS ≡ PROSTOR. Ob stoti obletnici smrti Srečka Kosovela'', [[LUD Literatura]] == Glej tudi == * [[slovenska književnost]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Srečko Kosovel}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} {{Wikiverza}} * {{dlib|ime=Srečko Kosovel}} * {{SloBio|id=293661|avtor=France Koblar|ime=Srečko Kosovel|vir=SBL}} * [http://www.sreckokosovel.com/main.html Srečko Kosovel] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080420132853/http://www.sreckokosovel.com/main.html |date=2008-04-20 }} * [http://slovenia.poetryinternationalweb.org/piw_cms/cms/cms_module/index.php?obj_id=5043&x=1 Poetry international - Srečko Kosovel] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070707212926/http://slovenia.poetryinternationalweb.org/piw_cms/cms/cms_module/index.php?obj_id=5043&x=1 |date=2007-07-07 }} *[https://www.visitkras.info/kras_in_brkini/kulturna_dediscina/muzeji_in_galerije/118/spominska_soba_srecka_kosovela__sezana/ Spominska soba Srečka Kosovela Sežana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180808140316/https://www.visitkras.info/kras_in_brkini/kulturna_dediscina/muzeji_in_galerije/118/spominska_soba_srecka_kosovela__sezana/ |date=2018-08-08 }} *[https://www.visitkras.info/kras_in_brkini/kulturna_dediscina/muzeji_in_galerije/126/kosovelova_domacija__tomaj/ Kosovelova domačija v Tomaju] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180808140051/https://www.visitkras.info/kras_in_brkini/kulturna_dediscina/muzeji_in_galerije/126/kosovelova_domacija__tomaj/ |date=2018-08-08 }} *{{Geopedia2|#T105_F16042:7_x499072_y112072_s9_b4|Kosovelova pot. ''Geopedija''.}} *»[https://365.rtvslo.si/podkast/pogled-v-znanost/175195181 Umetna inteligenca in prostovoljci razkrili prave besede Kosovelovih rokopisov]«. ''Pogled v znanost'' (2. 2. 2026). RTV Slovenija. *[https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/oder/15104167/175224303 »A cilja ni in človek se ne more ustaviti, da bi pomislil« Srečko Kosovel v gledaliških uprizoritvah]. Oder (25. maj 2026). RTV Slovenija. {{Normativna kontrola}} <!-- Metadata: see [[Wikipedia:Persondata]] --> {{DEFAULTSORT:Kosovel, Srečko}} [[Kategorija:Slovenski kritiki]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski antifašisti]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali vojaško enoto]] [[Kategorija:Srečko Kosovel|*]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali knjižnico]] [[Kategorija:Sežančani]] [[Kategorija:Umrli zaradi meningitisa]] f3zx6e87m8szue0xijqr7nbf5czo2zv MediaWiki:Sitenotice 8 17115 6748817 6748350 2026-09-10T18:31:51Z GeographieMan 179499 Fotografski sprehod po Škofji Loki 6748817 wikitext text/x-wiki {{Fmbox | image = [[File:LUSITANA WLM 2011 d.svg|40px|link=Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)]] | style = border:1px solid #5aaa7c; width:80%; margin:0 auto; | text = 📷 Fotografski sprehod po Škofji Loki – sobota, 10. oktober 2026. Pridruži se nam pri fotografiranju kulturnih spomenikov v okviru [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments 2026]]! '''[[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)#📷 Fotografski sprehod po Škofji Loki|Več informacij in prijava]]'''. }} p598208ur9wupvnqs04s5d89emhmbho Položaj 69 0 17694 6748680 6685368 2026-09-10T13:50:12Z TadejM 738 dodal [[Kategorija:Spolni položaji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748680 wikitext text/x-wiki [[Slika:Wiki-sixtynine.png|right|thumbnail|200px|Položaj 69]] '''Položáj 69''' ([[francoščina|francosko]] ''soixante-neuf'') je pri [[spolno občevanje|spolnem občevanju]] položaj, v katerem sta partnerja v paru drug na drugem ali drug ob drugem, tako da je obraz enega pri [[genitalije|spolnih organih]] drugega in obratno. S tem jima je omogočeno hkratno oralno zadovoljevanje ([[felacija]] in [[kunilinkcija]] pri heteroseksualnih parih). Položaj nekoliko spominja na števki ''[[6 (število)|6]]'' in ''[[9 (število)|9]]'' v številu ''[[69 (število)|69]]'' – od tod tudi ime. V [[Kamasutra|Kamasutri]] so položaj opisali kot »kongres vran«. == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Sex positions 69}} [[Kategorija:Spolnost]] [[Kategorija:Spolni položaji]] [[sv:Oralsex#69:an]] 2ylil9r2nl0j7w3uavudxcz6q2zxt7d Kalifornija 0 22459 6748958 6507222 2026-09-11T08:08:56Z Shabicht 3554 /* Špansko in mehiško obdobje */ 6748958 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeno skupino|California (glasbena skupina)}} {{US state | Name = Kalifornija | Fullname = State of California | RodilnikImena = Kalifornije | Flag = Flag of California.svg | Seal = Seal_of_California.svg | Map = Map of USA highlighting California.png | Nickname = Zlata država (The Golden State) | Capital = [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] | OfficialLang = [[angleščina]] | Languages = [[angleščina]] (58,1 %), [[španščina]] (28,8 %), drugi (13,1 %) | population_demonym = Kalifórnijec, Kalifórnijka, Kalifórnijci, Kalifórnijke | LargestCity = [[Los Angeles]] | Governor = [[Gavin Newsom]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | Senators = [[Adam Schiff]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) [[Alex Padilla]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | PostalAbbreviation = CA | AreaRank = 3 | TotalArea = 410.000 | LandArea = 404.298 | WaterArea = 20.047 | PCWater = 4,7 | PopRank = 1 | 2010Pop = 37.692.000 | DensityRank = 11 | 2010Density = 94 | AdmittanceOrder = 31 | AdmittanceDate = [[9. september]] [[1850]] | TimeZone = [[pacifiški standardni čas|Pacifik]]: [[UTC]]-8/[[poletni čas|-7]] | Latitude = 32°30' do 42° severno | Longitude = 114°8' do 124°24' zahodno | Width = 402,5 | Length = 1.240 | HighestElev = 4.148 | MeanElev = 884 | LowestElev = -86 | ISOCode = US-CA | Website = www.state.ca.us }} '''Kalifórnija''' ([[angleščina|angleško]] in [[španščina|špansko]] ''California'') je [[Ameriški Zahod|zahodna]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] [[Združene države Amerike|ZDA]], ki meji na [[Tihi ocean]]. Ima največje število [[prebivalstvo|prebivalstva]] med zveznimi državami ZDA. Kalifornija je ena izmed pacifiških zveznih držav, ki na severu meji na [[Oregon]], na vzhodu na [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]], na jugu meji na [[Mehika|Mehiko]], na zahodu pa jo obliva Tihi ocean. Južno mejo z Mehiko določa [[reka]] [[Kolorado]]. Kalifornija se je [[Združene države Amerike|ZDA]] priključila [[9. september|9. septembra]] [[1850]], kot 31. zvezna država. [[Kmetijstvo]] in [[rudarstvo]] sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je ''Zlata država''. Pomembnejša kalifornijska mesta so: [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] (glavno mesto), [[Los Angeles]] (največje mesto), [[San Diego]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[San Jose, Kalifornija|San Jose]], [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] in [[Oakland, Kalifornija|Oakland]]. == Površina == S površino 424.002 kvadratnih kilometrov je Kalifornija tretja največja zvezna država v ZDA, pri čemer ima državna uprava v lasti 45 % ozemlja. Po obliki je najbolj podobna loku z veliko dolžino (1.240&nbsp;km, sever–jug) in manjšo širino (595&nbsp;km, vzhod–zahod). Njen relief je zelo razgiban, od 86 metrov pod morsko gladino v [[Dolina smrti|Dolini smrti]], do 4417 metrov na [[Mount Whitney]]u (ki je tudi ena najvišjih gora v ZDA). == Geološka zgradba == Geološka zgradba Kalifornije je zelo pisana in jo delijo na štiri regije: centralno z gorato okolico, nižja gričevja, vzhodne [[kotlina|kotline]] s [[puščava]]mi in obalno regijo. Centralna regija je velika kotlina z debelimi plastmi rodovitnih, aluvialnih prsti. Obdana je s številnimi gorovji, tako na vzhodu meji na [[Sierra Nevada, Kalifornija|Sierro Nevado]] ([[granit]]no gorovje z ostrimi vrhovi in številnimi rekami). Na enem izmed gorovij je tudi še delujoči [[ognjenik]]. Nižja gričevja se razprostirajo na jugozahodu in so sestavljena prav tako iz granita, vendar se od Sierre Nevade razlikujejo po nižji [[nadmorska višina|nadmorski višini]] in odsotnosti [[ledenik]]ov. Na vzhodu je veliko kotlin in [[Dolina|dolin]], med najpomembnejšimi sta [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolina smrti]] in [[puščava Mojave]], ki zavzema eno petino skupne površine Kalifornije. Obala je geološko nestabilna z mnogo prelomnicami, kot je [[prelomnica sv. Andreja]]. Najdaljša reka v Kaliforniji je [[Sacramento (reka)|Sacramento]], ki se izliva v [[zaliv San Francisca]]. Tudi druga največja reka [[San Joaquin (reka)|San Joaquin]] teče večinoma po centralni regiji in se skupaj s pritoki napajata z vodo iz okoliških gorovij. Obstaja tudi več majhnih in nekaj večjih jezer: [[Tahoe (jezero)|jezero Tahoe]] [[Clear Lake]], [[Honey (jezero )|Honey]] in [[Mono (jezero)|jezero]]. == Podnebje == Tudi [[podnebje]] je raznoliko, vendar je večinoma subtropsko. Zaradi vpliva [[morje|morja]] in poletne [[megla|megle]] ima obala zelo mile [[zima|zime]] in relativno hladna [[poletje|poletja]]. V notranjosti postaja podnebje bolj kontinentalno. Centralni del postane poleti zelo vroč, zime pa so še vedno mile. Vzhodna gorovja so zelo suh predel, kjer se podnebje spreminja od milih poletij in mrzlih zim na severu do ekstremno vročih poletij na jugu. Najvišja [[temperatura]] 56,7&nbsp;°C izmerjena v Dolini smrti leta 1913, je blizu svetovnega rekorda. Najnižjo temperaturo –42,8&nbsp;°C so izmerili leta 1937 severno od jezera Tahoe. == Rastline in živali == Nobena zvezna država nima toliko raznolikih vrst [[rastlina|rastlin]] in kar 40 % rastlin, ki jih najdemo v ZDA, izvira iz Kalifornije. Med najbolj pogoste rastline spada [[mak]]. Med drevesi je največ iglavcev ([[Jelka (drevo)|jelk]], [[Bor (drevo)|borov]]). V Kaliforniji najdemo tudi najvišja ([[mamutovec|sekvoje]]) in najstarejša (bori do 4000 let) drevesa na svetu. Ob obali je največ tal poraslih s travo, v notranjosti pa jo nadomesti zimzeleno grmičevje. V višjih predelih najdemo [[hrast]]ove gozdove, nad 2000 m pa jih začnejo nadomeščati iglasti gozdovi. V puščavah na vzhodu raste predvsem grmičevje in [[kaktusi]]. Zaradi velike raznolikosti rastlin je tudi veliko vrst živali. Na vzhodu živijo zaradi puščav predvsem nočne živali; [[kojot]]i, [[zajec|zajci]], [[lisica|lisice]], [[podgana|podgane]], [[žuželke]] in [[plazilci]]. Na gričevjih najdemo zajce, mačke in veliko vrst ptic, v gozdovih pa [[jeleni|jelene]], [[kune]], lisice in [[kače]]. Večje živali, kot so [[medvedi]] in antilope, pa živijo na severu. == Surovine, produkti in vrste industrije == Kljub črpanju rezerv [[zlato|zlata]], [[nafta|nafte]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[živo srebro|živega srebra]], Kalifornija ostaja pomembno najdišče surovin. V velikih količinah so prisotni bor, [[magnezij]], [[srebro]], [[azbest]], [[pesek]], [[cement]], [[železova ruda]] in [[sol]]. Pridelajo največ kmetijskih pridelkov v ZDA. Glavni so [[grozd]]je, [[bombaž]], [[krompir]], [[riž]], [[zelenjava]], [[paradižnik]], [[špinača]], [[agrum]]i in [[mandelj|mandlj]]i. Živina in njeni izdelki, kot so mlečni izdelki, [[meso]], [[jajca]] in [[perutnina]] so tudi pomembni. Kalifornija prispeva eno desetino letnega poseka dreves in 4 odstotke vrednosti ulova rib. Najpogostejši proizvodi so [[letalo|letala]], transportni izdelki, industrijski stroji, znanstveni instrumenti, hrana in kovinski izdelki. Dobiček prinašata tudi [[turizem]] in [[Hollywood|filmska industrija]]. == Prebivalstvo == Po popisu leta 1990 je Kalifornija imela 29.760.021 prebivalcev, kar je bil porast za 26 % od leta 1980. Povprečna gostota je bila 70 prebivalcev na km<sup>2</sup>, kar jo uvršča med najbolj poseljene dele ZDA. S popisom so odkrili veliko različnih [[etnična skupina|etničnih skupin]] in ras. Predvsem je veliko ljudi kitajskega in japonskega porekla. Večina prebivalstva živi v mestnih aglomeracijah ob obali [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]]. == Izobrazba in kultura == Čeprav je ustava iz leta 1849 zagotavljala šolski sistem, so svobodne šole odprli šele leta [[1866]]. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] so zgradili tudi višje in visoke šole. V 80-tih letih je Kalifornija imela 7.430 državnih [[osnovna šola|osnovnih]] in [[srednja šola|srednih šol]] z 3,5 milijona učenci in 1,3 milijona [[dijak]]i. Okoli 500.000 jih je hodilo v privatne šole. Imela je tudi 310 šol za višjo izobrazbo in enega največjih sistemov [[univerza|univerz]] v ZDA z 1,7 milijona [[študent]]i. Zaradi podpore [[umetnost]]i je Kalifornija postala ena izmed glavnih kulturnih centrov v ZDA. Ima predvsem veliko [[knjižnica|knjižnic]], [[muzej]]ev in [[spomenik]]ov. Pomembne so tudi zvezdarne na hribih v bližini velikih mest. == Turizem == Razen kalifornijskih plaž so pomembni turistični centri [[Disneyland, Kalifornija|Disneyland]], [[Hollywood]], [[Palm Springs]], jezero Tahoe in narodna parka [[narodni park Yosemite|Yosemite]] ter [[narodni park Sequoia|Sequoia]]. Najdemo tudi veliko zgodovinskih območij, ki predstavljajo španske naselitve in zlato mrzlico. Zaradi močne raznolikosti površja in velikih neselij je mogoč skoraj vsak [[šport]]. Obala je idealna za [[plavanje]], [[jadranje]], ribarjenje in [[deskanje]]. Gorovja pa privabljajo izletnike, [[smučar]]je in [[lovec (oseba)|lovce]]. == Vlada == Kalifornija je dobila današnjo ureditev leta 1879. Izvršilno oblast predstavlja [[guverner]] s podguvernerjem, ki sta voljena za štiri leta in lahko opravljata funkciji največ dvakrat. Zakonodajno oblast imata [[senat]] in zbor. 40 članov senata je voljenih vsake štiri leta, 80 članov zbora pa vsake dve leti. Prebivalci Kalifornije lahko vsak zakon zavrnejo s pomočjo [[referendum]]a. Na nacionalni ravni ima Kalifornija dva senatorja in 52 predstavnikov v kongresu ZDA. Zvezna država ima tudi 54 glasov pri predsedniških volitvah. Glavna stranka je republikanska, ki ima tudi večino sedežev. == Zgodovina == === Špansko in mehiško obdobje === Prvotni prebivalci Kalifornije so bili [[Ameriški staroselci|Indijanci]]. Polovica jih je živela v sedanji centralni regiji, zaradi lahke dostopnosti hrane. Nekateri so živeli ob obali, drugi pa ob jezerih in rekah. Leta 1542 so iz Mehike prispeli [[Španci]] in osvojili ozemlje današnje Kalifornije. Zaradi močnega trgovanja po morju je sem prišlo veliko angleških in nizozemskih [[gusar]]jev. Leta 1579 so Angleži zasedli območje San Francisca, vendar je mesto nastalo šele leta 1776. Da bi pokristjanili prvotno prebivalstvo, so ustanovili verigo 21 misijonov. Španci so ustanovili [[trdnjava|trdnjave]] in mesta za obrambo ozemlja, ki so ga obdržali do leta 1822, ko je postal del nove države Mehike. Mehiško obdobje (do 1846) je bil prehod k zakonom ZDA. Ker je bili veliko migracij, je bila Kalifornija nezanimiva za priseljence. Tudi [[Mehika]] je zanemarjala to dogajanje, kar je privedlo do postopne osvojitve Kalifornije s strani ZDA leta 1848. === Zlata mrzlica === Odkritju zlata leta 1848 ([[James W. Marshall]]) je sledil množičen naval v [[rudnik]]e. Zaradi tega so hoteli Kalifornijo hitro sprejeti med zvezne države, vendar je zaradi [[Secesijska vojna|konflikta med Jugom in Severom]] postala zvezna država leta 1850. Glavno mesto se je prestavljalo, dokler ni prišlo do Sacramenta leta 1854, kjer je tudi ostalo. Med državljansko vojno je bila Kalifornija na strani Severa, ker je bilo mnogo priseljencev iz severa ZDA. Končanje [[transkontinentalna železnica|transkontinentalne železnice]] (1869) je končalo izolacijo zvezne države in povečalo trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Od 1850 do 1870 je veliko dobička pridobila s kmetijstvom in z rudarstvom, napredki pa so bili vidni tudi v industriji. Zaradi pomanjkanja kapitala pa je bila rast počasna, pojavila se je velika [[brezposelnost]]. Temu je sledilo pravo nasprotje zaradi kupovanja ozemelj in pritoka kapitala. Pojavila se je rast pridelave [[pšenica|pšenice]] in [[citrus]]ov. San Francisco je postal največje mesto na pacifiški obali in svetovni trgovinski center. Los Angeles je gospodarski vrh dosegel leta 1887. === 20. stoletje === V zadnjem desetletju devetnajstega stoletja je začelo gospodarstvo v večjih središčih pešati. Pojavilo se je [[nasilje]] in [[korupcija]], zato so se odločili za temeljite gospodarske in politične [[reforma|reforme]]. Prva svetovna vojna je pripomogla k rasti kmetijstva in industrije. V 20. letih se je v Kalifornijo priselilo 2 milijona ljudi in takrat je Los Angeles postalo prvo milijonsko mesto v Kaliforniji. Močno se je tudi razmahnila filmska industrija v Hollywoodu. Po padcu leta 1929 je močna depresija prizadela tudi Kalifornijo, ki se jo je rešila z izgradnjo letal in [[ladjedelnica|ladjedelnic]] za potrebe druge svetovne vojne. Med vojno se je število prebivalstva spet povečalo za dva milijona. Delovna mesta so pridobili z novo nastalo elektotehnično vejo industrije. Zaradi tega so ji omejili državne donacije, v zadnjem času pa so vse bolj potrebne zaradi velike škode, ki so jo naredili potresi. == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|California}} {{ZDA}} {{normativna kontrola}} {{us-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne države Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Kalifornija|*]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] kk6zkr69lpd5bz2rjrxan716ghmwwnx 6748959 6748958 2026-09-11T08:15:39Z Shabicht 3554 /* Zlata mrzlica */ 6748959 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeno skupino|California (glasbena skupina)}} {{US state | Name = Kalifornija | Fullname = State of California | RodilnikImena = Kalifornije | Flag = Flag of California.svg | Seal = Seal_of_California.svg | Map = Map of USA highlighting California.png | Nickname = Zlata država (The Golden State) | Capital = [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] | OfficialLang = [[angleščina]] | Languages = [[angleščina]] (58,1 %), [[španščina]] (28,8 %), drugi (13,1 %) | population_demonym = Kalifórnijec, Kalifórnijka, Kalifórnijci, Kalifórnijke | LargestCity = [[Los Angeles]] | Governor = [[Gavin Newsom]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | Senators = [[Adam Schiff]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) [[Alex Padilla]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | PostalAbbreviation = CA | AreaRank = 3 | TotalArea = 410.000 | LandArea = 404.298 | WaterArea = 20.047 | PCWater = 4,7 | PopRank = 1 | 2010Pop = 37.692.000 | DensityRank = 11 | 2010Density = 94 | AdmittanceOrder = 31 | AdmittanceDate = [[9. september]] [[1850]] | TimeZone = [[pacifiški standardni čas|Pacifik]]: [[UTC]]-8/[[poletni čas|-7]] | Latitude = 32°30' do 42° severno | Longitude = 114°8' do 124°24' zahodno | Width = 402,5 | Length = 1.240 | HighestElev = 4.148 | MeanElev = 884 | LowestElev = -86 | ISOCode = US-CA | Website = www.state.ca.us }} '''Kalifórnija''' ([[angleščina|angleško]] in [[španščina|špansko]] ''California'') je [[Ameriški Zahod|zahodna]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] [[Združene države Amerike|ZDA]], ki meji na [[Tihi ocean]]. Ima največje število [[prebivalstvo|prebivalstva]] med zveznimi državami ZDA. Kalifornija je ena izmed pacifiških zveznih držav, ki na severu meji na [[Oregon]], na vzhodu na [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]], na jugu meji na [[Mehika|Mehiko]], na zahodu pa jo obliva Tihi ocean. Južno mejo z Mehiko določa [[reka]] [[Kolorado]]. Kalifornija se je [[Združene države Amerike|ZDA]] priključila [[9. september|9. septembra]] [[1850]], kot 31. zvezna država. [[Kmetijstvo]] in [[rudarstvo]] sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je ''Zlata država''. Pomembnejša kalifornijska mesta so: [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] (glavno mesto), [[Los Angeles]] (največje mesto), [[San Diego]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[San Jose, Kalifornija|San Jose]], [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] in [[Oakland, Kalifornija|Oakland]]. == Površina == S površino 424.002 kvadratnih kilometrov je Kalifornija tretja največja zvezna država v ZDA, pri čemer ima državna uprava v lasti 45 % ozemlja. Po obliki je najbolj podobna loku z veliko dolžino (1.240&nbsp;km, sever–jug) in manjšo širino (595&nbsp;km, vzhod–zahod). Njen relief je zelo razgiban, od 86 metrov pod morsko gladino v [[Dolina smrti|Dolini smrti]], do 4417 metrov na [[Mount Whitney]]u (ki je tudi ena najvišjih gora v ZDA). == Geološka zgradba == Geološka zgradba Kalifornije je zelo pisana in jo delijo na štiri regije: centralno z gorato okolico, nižja gričevja, vzhodne [[kotlina|kotline]] s [[puščava]]mi in obalno regijo. Centralna regija je velika kotlina z debelimi plastmi rodovitnih, aluvialnih prsti. Obdana je s številnimi gorovji, tako na vzhodu meji na [[Sierra Nevada, Kalifornija|Sierro Nevado]] ([[granit]]no gorovje z ostrimi vrhovi in številnimi rekami). Na enem izmed gorovij je tudi še delujoči [[ognjenik]]. Nižja gričevja se razprostirajo na jugozahodu in so sestavljena prav tako iz granita, vendar se od Sierre Nevade razlikujejo po nižji [[nadmorska višina|nadmorski višini]] in odsotnosti [[ledenik]]ov. Na vzhodu je veliko kotlin in [[Dolina|dolin]], med najpomembnejšimi sta [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolina smrti]] in [[puščava Mojave]], ki zavzema eno petino skupne površine Kalifornije. Obala je geološko nestabilna z mnogo prelomnicami, kot je [[prelomnica sv. Andreja]]. Najdaljša reka v Kaliforniji je [[Sacramento (reka)|Sacramento]], ki se izliva v [[zaliv San Francisca]]. Tudi druga največja reka [[San Joaquin (reka)|San Joaquin]] teče večinoma po centralni regiji in se skupaj s pritoki napajata z vodo iz okoliških gorovij. Obstaja tudi več majhnih in nekaj večjih jezer: [[Tahoe (jezero)|jezero Tahoe]] [[Clear Lake]], [[Honey (jezero )|Honey]] in [[Mono (jezero)|jezero]]. == Podnebje == Tudi [[podnebje]] je raznoliko, vendar je večinoma subtropsko. Zaradi vpliva [[morje|morja]] in poletne [[megla|megle]] ima obala zelo mile [[zima|zime]] in relativno hladna [[poletje|poletja]]. V notranjosti postaja podnebje bolj kontinentalno. Centralni del postane poleti zelo vroč, zime pa so še vedno mile. Vzhodna gorovja so zelo suh predel, kjer se podnebje spreminja od milih poletij in mrzlih zim na severu do ekstremno vročih poletij na jugu. Najvišja [[temperatura]] 56,7&nbsp;°C izmerjena v Dolini smrti leta 1913, je blizu svetovnega rekorda. Najnižjo temperaturo –42,8&nbsp;°C so izmerili leta 1937 severno od jezera Tahoe. == Rastline in živali == Nobena zvezna država nima toliko raznolikih vrst [[rastlina|rastlin]] in kar 40 % rastlin, ki jih najdemo v ZDA, izvira iz Kalifornije. Med najbolj pogoste rastline spada [[mak]]. Med drevesi je največ iglavcev ([[Jelka (drevo)|jelk]], [[Bor (drevo)|borov]]). V Kaliforniji najdemo tudi najvišja ([[mamutovec|sekvoje]]) in najstarejša (bori do 4000 let) drevesa na svetu. Ob obali je največ tal poraslih s travo, v notranjosti pa jo nadomesti zimzeleno grmičevje. V višjih predelih najdemo [[hrast]]ove gozdove, nad 2000 m pa jih začnejo nadomeščati iglasti gozdovi. V puščavah na vzhodu raste predvsem grmičevje in [[kaktusi]]. Zaradi velike raznolikosti rastlin je tudi veliko vrst živali. Na vzhodu živijo zaradi puščav predvsem nočne živali; [[kojot]]i, [[zajec|zajci]], [[lisica|lisice]], [[podgana|podgane]], [[žuželke]] in [[plazilci]]. Na gričevjih najdemo zajce, mačke in veliko vrst ptic, v gozdovih pa [[jeleni|jelene]], [[kune]], lisice in [[kače]]. Večje živali, kot so [[medvedi]] in antilope, pa živijo na severu. == Surovine, produkti in vrste industrije == Kljub črpanju rezerv [[zlato|zlata]], [[nafta|nafte]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[živo srebro|živega srebra]], Kalifornija ostaja pomembno najdišče surovin. V velikih količinah so prisotni bor, [[magnezij]], [[srebro]], [[azbest]], [[pesek]], [[cement]], [[železova ruda]] in [[sol]]. Pridelajo največ kmetijskih pridelkov v ZDA. Glavni so [[grozd]]je, [[bombaž]], [[krompir]], [[riž]], [[zelenjava]], [[paradižnik]], [[špinača]], [[agrum]]i in [[mandelj|mandlj]]i. Živina in njeni izdelki, kot so mlečni izdelki, [[meso]], [[jajca]] in [[perutnina]] so tudi pomembni. Kalifornija prispeva eno desetino letnega poseka dreves in 4 odstotke vrednosti ulova rib. Najpogostejši proizvodi so [[letalo|letala]], transportni izdelki, industrijski stroji, znanstveni instrumenti, hrana in kovinski izdelki. Dobiček prinašata tudi [[turizem]] in [[Hollywood|filmska industrija]]. == Prebivalstvo == Po popisu leta 1990 je Kalifornija imela 29.760.021 prebivalcev, kar je bil porast za 26 % od leta 1980. Povprečna gostota je bila 70 prebivalcev na km<sup>2</sup>, kar jo uvršča med najbolj poseljene dele ZDA. S popisom so odkrili veliko različnih [[etnična skupina|etničnih skupin]] in ras. Predvsem je veliko ljudi kitajskega in japonskega porekla. Večina prebivalstva živi v mestnih aglomeracijah ob obali [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]]. == Izobrazba in kultura == Čeprav je ustava iz leta 1849 zagotavljala šolski sistem, so svobodne šole odprli šele leta [[1866]]. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] so zgradili tudi višje in visoke šole. V 80-tih letih je Kalifornija imela 7.430 državnih [[osnovna šola|osnovnih]] in [[srednja šola|srednih šol]] z 3,5 milijona učenci in 1,3 milijona [[dijak]]i. Okoli 500.000 jih je hodilo v privatne šole. Imela je tudi 310 šol za višjo izobrazbo in enega največjih sistemov [[univerza|univerz]] v ZDA z 1,7 milijona [[študent]]i. Zaradi podpore [[umetnost]]i je Kalifornija postala ena izmed glavnih kulturnih centrov v ZDA. Ima predvsem veliko [[knjižnica|knjižnic]], [[muzej]]ev in [[spomenik]]ov. Pomembne so tudi zvezdarne na hribih v bližini velikih mest. == Turizem == Razen kalifornijskih plaž so pomembni turistični centri [[Disneyland, Kalifornija|Disneyland]], [[Hollywood]], [[Palm Springs]], jezero Tahoe in narodna parka [[narodni park Yosemite|Yosemite]] ter [[narodni park Sequoia|Sequoia]]. Najdemo tudi veliko zgodovinskih območij, ki predstavljajo španske naselitve in zlato mrzlico. Zaradi močne raznolikosti površja in velikih neselij je mogoč skoraj vsak [[šport]]. Obala je idealna za [[plavanje]], [[jadranje]], ribarjenje in [[deskanje]]. Gorovja pa privabljajo izletnike, [[smučar]]je in [[lovec (oseba)|lovce]]. == Vlada == Kalifornija je dobila današnjo ureditev leta 1879. Izvršilno oblast predstavlja [[guverner]] s podguvernerjem, ki sta voljena za štiri leta in lahko opravljata funkciji največ dvakrat. Zakonodajno oblast imata [[senat]] in zbor. 40 članov senata je voljenih vsake štiri leta, 80 članov zbora pa vsake dve leti. Prebivalci Kalifornije lahko vsak zakon zavrnejo s pomočjo [[referendum]]a. Na nacionalni ravni ima Kalifornija dva senatorja in 52 predstavnikov v kongresu ZDA. Zvezna država ima tudi 54 glasov pri predsedniških volitvah. Glavna stranka je republikanska, ki ima tudi večino sedežev. == Zgodovina == === Špansko in mehiško obdobje === Prvotni prebivalci Kalifornije so bili [[Ameriški staroselci|Indijanci]]. Polovica jih je živela v sedanji centralni regiji, zaradi lahke dostopnosti hrane. Nekateri so živeli ob obali, drugi pa ob jezerih in rekah. Leta 1542 so iz Mehike prispeli [[Španci]] in osvojili ozemlje današnje Kalifornije. Zaradi močnega trgovanja po morju je sem prišlo veliko angleških in nizozemskih [[gusar]]jev. Leta 1579 so Angleži zasedli območje San Francisca, vendar je mesto nastalo šele leta 1776. Da bi pokristjanili prvotno prebivalstvo, so ustanovili verigo 21 misijonov. Španci so ustanovili [[trdnjava|trdnjave]] in mesta za obrambo ozemlja, ki so ga obdržali do leta 1822, ko je postal del nove države Mehike. Mehiško obdobje (do 1846) je bil prehod k zakonom ZDA. Ker je bili veliko migracij, je bila Kalifornija nezanimiva za priseljence. Tudi [[Mehika]] je zanemarjala to dogajanje, kar je privedlo do postopne osvojitve Kalifornije s strani ZDA leta 1848. === Zlata mrzlica === Odkritju zlata leta 1848 ([[James W. Marshall]]) pri Sutter's Millu ob reki American je leto zatem sledila t.i. velika kalifornijska zlata mrzlica, to je množični naval novooklicanih iskalcev zlata, ki so prihajali tako z vzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]], kot tudi drugih delov sveta. Zaradi tega so hoteli Kalifornijo hitro sprejeti med zvezne države, vendar je zaradi [[Secesijska vojna|konflikta med Jugom in Severom]] postala zvezna država leta 1850. Glavno mesto se je prestavljalo, dokler ni prišlo do Sacramenta leta 1854, kjer je tudi ostalo. Med državljansko vojno je bila Kalifornija na strani Severa, ker je bilo mnogo priseljencev iz severa ZDA. Končanje [[transkontinentalna železnica|transkontinentalne železnice]] (1869) je končalo izolacijo zvezne države in povečalo trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Od 1850 do 1870 je veliko dobička pridobila s kmetijstvom in z rudarstvom, napredki pa so bili vidni tudi v industriji. Zaradi pomanjkanja kapitala pa je bila rast počasna, pojavila se je velika [[brezposelnost]]. Temu je sledilo pravo nasprotje zaradi kupovanja ozemelj in pritoka kapitala. Pojavila se je rast pridelave [[pšenica|pšenice]] in [[citrus]]ov. San Francisco je postal največje mesto na pacifiški obali in svetovni trgovinski center. Los Angeles je gospodarski vrh dosegel leta 1887. === 20. stoletje === V zadnjem desetletju devetnajstega stoletja je začelo gospodarstvo v večjih središčih pešati. Pojavilo se je [[nasilje]] in [[korupcija]], zato so se odločili za temeljite gospodarske in politične [[reforma|reforme]]. Prva svetovna vojna je pripomogla k rasti kmetijstva in industrije. V 20. letih se je v Kalifornijo priselilo 2 milijona ljudi in takrat je Los Angeles postalo prvo milijonsko mesto v Kaliforniji. Močno se je tudi razmahnila filmska industrija v Hollywoodu. Po padcu leta 1929 je močna depresija prizadela tudi Kalifornijo, ki se jo je rešila z izgradnjo letal in [[ladjedelnica|ladjedelnic]] za potrebe druge svetovne vojne. Med vojno se je število prebivalstva spet povečalo za dva milijona. Delovna mesta so pridobili z novo nastalo elektotehnično vejo industrije. Zaradi tega so ji omejili državne donacije, v zadnjem času pa so vse bolj potrebne zaradi velike škode, ki so jo naredili potresi. == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|California}} {{ZDA}} {{normativna kontrola}} {{us-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne države Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Kalifornija|*]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] 77ne94ww3ftzd3cma06z41frmq7efbm 6748966 6748959 2026-09-11T08:27:00Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6748966 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeno skupino|California (glasbena skupina)}} {{US state | Name = Kalifornija | Fullname = State of California | RodilnikImena = Kalifornije | Flag = Flag of California.svg | Seal = Seal_of_California.svg | Map = Map of USA highlighting California.png | Nickname = Zlata država (The Golden State) | Capital = [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] | OfficialLang = [[angleščina]] | Languages = [[angleščina]] (58,1 %), [[španščina]] (28,8 %), drugi (13,1 %) | population_demonym = Kalifórnijec, Kalifórnijka, Kalifórnijci, Kalifórnijke | LargestCity = [[Los Angeles]] | Governor = [[Gavin Newsom]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | Senators = [[Adam Schiff]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) [[Alex Padilla]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | PostalAbbreviation = CA | AreaRank = 3 | TotalArea = 410.000 | LandArea = 404.298 | WaterArea = 20.047 | PCWater = 4,7 | PopRank = 1 | 2010Pop = 37.692.000 | DensityRank = 11 | 2010Density = 94 | AdmittanceOrder = 31 | AdmittanceDate = [[9. september]] [[1850]] | TimeZone = [[pacifiški standardni čas|Pacifik]]: [[UTC]]-8/[[poletni čas|-7]] | Latitude = 32°30' do 42° severno | Longitude = 114°8' do 124°24' zahodno | Width = 402,5 | Length = 1.240 | HighestElev = 4.148 | MeanElev = 884 | LowestElev = -86 | ISOCode = US-CA | Website = www.state.ca.us }} '''Kalifórnija''' ([[angleščina|angleško]] in [[španščina|špansko]] ''California'') je [[Ameriški Zahod|zahodna]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] [[Združene države Amerike|ZDA]], ki meji na [[Tihi ocean]]. Ima največje število [[prebivalstvo|prebivalstva]] med zveznimi državami ZDA. Kalifornija je ena izmed pacifiških zveznih držav, ki na severu meji na [[Oregon]], na vzhodu na [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]], na jugu meji na [[Mehika|Mehiko]], na zahodu pa jo obliva Tihi ocean. Južno mejo z Mehiko določa [[reka]] [[Kolorado]]. Kalifornija se je [[Združene države Amerike|ZDA]] priključila [[9. september|9. septembra]] [[1850]], kot 31. zvezna država. [[Kmetijstvo]] in [[rudarstvo]] sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je ''Zlata država''. Pomembnejša kalifornijska mesta so: [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] (glavno mesto), [[Los Angeles]] (največje mesto), [[San Diego]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[San Jose, Kalifornija|San Jose]], [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] in [[Oakland, Kalifornija|Oakland]]. == Površina == S površino 424.002 kvadratnih kilometrov je Kalifornija tretja največja zvezna država v ZDA, pri čemer ima državna uprava v lasti 45 % ozemlja. Po obliki je najbolj podobna loku z veliko dolžino (1.240&nbsp;km, sever–jug) in manjšo širino (595&nbsp;km, vzhod–zahod). Njen relief je zelo razgiban, od 86 metrov pod morsko gladino v [[Dolina smrti|Dolini smrti]], do 4417 metrov na [[Mount Whitney]]u (ki je tudi ena najvišjih gora v ZDA). == Geološka zgradba == Geološka zgradba Kalifornije je zelo pisana in jo delijo na štiri regije: centralno z gorato okolico, nižja gričevja, vzhodne [[kotlina|kotline]] s [[puščava]]mi in obalno regijo. Centralna regija je velika kotlina z debelimi plastmi rodovitnih, aluvialnih prsti. Obdana je s številnimi gorovji, tako na vzhodu meji na [[Sierra Nevada, Kalifornija|Sierro Nevado]] ([[granit]]no gorovje z ostrimi vrhovi in številnimi rekami). Na enem izmed gorovij je tudi še delujoči [[ognjenik]]. Nižja gričevja se razprostirajo na jugozahodu in so sestavljena prav tako iz granita, vendar se od Sierre Nevade razlikujejo po nižji [[nadmorska višina|nadmorski višini]] in odsotnosti [[ledenik]]ov. Na vzhodu je veliko kotlin in [[Dolina|dolin]], med najpomembnejšimi sta [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolina smrti]] in [[puščava Mojave]], ki zavzema eno petino skupne površine Kalifornije. Obala je geološko nestabilna z mnogo prelomnicami, kot je [[prelomnica sv. Andreja]]. Najdaljša reka v Kaliforniji je [[Sacramento (reka)|Sacramento]], ki se izliva v [[zaliv San Francisca]]. Tudi druga največja reka [[San Joaquin (reka)|San Joaquin]] teče večinoma po centralni regiji in se skupaj s pritoki napajata z vodo iz okoliških gorovij. Obstaja tudi več majhnih in nekaj večjih jezer: [[Tahoe (jezero)|jezero Tahoe]] [[Clear Lake]], [[Honey (jezero )|Honey]] in [[Mono (jezero)|jezero]]. == Podnebje == Tudi [[podnebje]] je raznoliko, vendar je večinoma subtropsko. Zaradi vpliva [[morje|morja]] in poletne [[megla|megle]] ima obala zelo mile [[zima|zime]] in relativno hladna [[poletje|poletja]]. V notranjosti postaja podnebje bolj kontinentalno. Centralni del postane poleti zelo vroč, zime pa so še vedno mile. Vzhodna gorovja so zelo suh predel, kjer se podnebje spreminja od milih poletij in mrzlih zim na severu do ekstremno vročih poletij na jugu. Najvišja [[temperatura]] 56,7&nbsp;°C izmerjena v Dolini smrti leta 1913, je blizu svetovnega rekorda. Najnižjo temperaturo –42,8&nbsp;°C so izmerili leta 1937 severno od jezera Tahoe. == Rastline in živali == Nobena zvezna država nima toliko raznolikih vrst [[rastlina|rastlin]] in kar 40 % rastlin, ki jih najdemo v ZDA, izvira iz Kalifornije. Med najbolj pogoste rastline spada [[mak]]. Med drevesi je največ iglavcev ([[Jelka (drevo)|jelk]], [[Bor (drevo)|borov]]). V Kaliforniji najdemo tudi najvišja ([[mamutovec|sekvoje]]) in najstarejša (bori do 4000 let) drevesa na svetu. Ob obali je največ tal poraslih s travo, v notranjosti pa jo nadomesti zimzeleno grmičevje. V višjih predelih najdemo [[hrast]]ove gozdove, nad 2000 m pa jih začnejo nadomeščati iglasti gozdovi. V puščavah na vzhodu raste predvsem grmičevje in [[kaktusi]]. Zaradi velike raznolikosti rastlin je tudi veliko vrst živali. Na vzhodu živijo zaradi puščav predvsem nočne živali; [[kojot]]i, [[zajec|zajci]], [[lisica|lisice]], [[podgana|podgane]], [[žuželke]] in [[plazilci]]. Na gričevjih najdemo zajce, mačke in veliko vrst ptic, v gozdovih pa [[jeleni|jelene]], [[kune]], lisice in [[kače]]. Večje živali, kot so [[medvedi]] in antilope, pa živijo na severu. == Surovine, produkti in vrste industrije == Kljub črpanju rezerv [[zlato|zlata]], [[nafta|nafte]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[živo srebro|živega srebra]], Kalifornija ostaja pomembno najdišče surovin. V velikih količinah so prisotni bor, [[magnezij]], [[srebro]], [[azbest]], [[pesek]], [[cement]], [[železova ruda]] in [[sol]]. Pridelajo največ kmetijskih pridelkov v ZDA. Glavni so [[grozd]]je, [[bombaž]], [[krompir]], [[riž]], [[zelenjava]], [[paradižnik]], [[špinača]], [[agrum]]i in [[mandelj|mandlj]]i. Živina in njeni izdelki, kot so mlečni izdelki, [[meso]], [[jajca]] in [[perutnina]] so tudi pomembni. Kalifornija prispeva eno desetino letnega poseka dreves in 4 odstotke vrednosti ulova rib. Najpogostejši proizvodi so [[letalo|letala]], transportni izdelki, industrijski stroji, znanstveni instrumenti, hrana in kovinski izdelki. Dobiček prinašata tudi [[turizem]] in [[Hollywood|filmska industrija]]. == Prebivalstvo == Po popisu leta 1990 je Kalifornija imela 29.760.021 prebivalcev, kar je bil porast za 26 % od leta 1980. Povprečna gostota je bila 70 prebivalcev na km<sup>2</sup>, kar jo uvršča med najbolj poseljene dele ZDA. S popisom so odkrili veliko različnih [[etnična skupina|etničnih skupin]] in ras. Predvsem je veliko ljudi kitajskega in japonskega porekla. Večina prebivalstva živi v mestnih aglomeracijah ob obali [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]]. == Izobrazba in kultura == Čeprav je ustava iz leta 1849 zagotavljala šolski sistem, so svobodne šole odprli šele leta [[1866]]. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] so zgradili tudi višje in visoke šole. V 80-tih letih je Kalifornija imela 7.430 državnih [[osnovna šola|osnovnih]] in [[srednja šola|srednih šol]] z 3,5 milijona učenci in 1,3 milijona [[dijak]]i. Okoli 500.000 jih je hodilo v privatne šole. Imela je tudi 310 šol za višjo izobrazbo in enega največjih sistemov [[univerza|univerz]] v ZDA z 1,7 milijona [[študent]]i. Zaradi podpore [[umetnost]]i je Kalifornija postala ena izmed glavnih kulturnih centrov v ZDA. Ima predvsem veliko [[knjižnica|knjižnic]], [[muzej]]ev in [[spomenik]]ov. Pomembne so tudi zvezdarne na hribih v bližini velikih mest. == Turizem == Razen kalifornijskih plaž so pomembni turistični centri [[Disneyland, Kalifornija|Disneyland]], [[Hollywood]], [[Palm Springs]], jezero Tahoe in narodna parka [[narodni park Yosemite|Yosemite]] ter [[narodni park Sequoia|Sequoia]]. Najdemo tudi veliko zgodovinskih območij, ki predstavljajo španske naselitve in zlato mrzlico. Zaradi močne raznolikosti površja in velikih neselij je mogoč skoraj vsak [[šport]]. Obala je idealna za [[plavanje]], [[jadranje]], ribarjenje in [[deskanje]]. Gorovja pa privabljajo izletnike, [[smučar]]je in [[lovec (oseba)|lovce]]. == Vlada == Kalifornija je dobila današnjo ureditev leta 1879. Izvršilno oblast predstavlja [[guverner]] s podguvernerjem, ki sta voljena za štiri leta in lahko opravljata funkciji največ dvakrat. Zakonodajno oblast imata [[senat]] in zbor. 40 članov senata je voljenih vsake štiri leta, 80 članov zbora pa vsake dve leti. Prebivalci Kalifornije lahko vsak zakon zavrnejo s pomočjo [[referendum]]a. Na nacionalni ravni ima Kalifornija dva senatorja in 52 predstavnikov v kongresu ZDA. Zvezna država ima tudi 54 glasov pri predsedniških volitvah. Glavna stranka je republikanska, ki ima tudi večino sedežev. == Zgodovina == === Špansko in mehiško obdobje === Prvotni prebivalci Kalifornije so bili [[Ameriški staroselci|Indijanci]]. Polovica jih je živela v sedanji centralni regiji, zaradi lahke dostopnosti hrane. Nekateri so živeli ob obali, drugi pa ob jezerih in rekah. Leta 1542 je iz Mehike prispela odprava pod vodstvom portugalskega konkvistadorja in raziskovalca Juana Rodrígueza Cabrilla, ki je na območju Kalifornije (veliko večjem od današnje zvezne države) razglasil oblast [[Španija|španske krone]]. Zaradi močnega trgovanja po morju je sem prišlo veliko angleških in nizozemskih [[gusar]]jev. Leta 1579 so Angleži zasedli območje San Francisca, vendar je mesto nastalo šele leta 1776. Da bi pokristjanili prvotno prebivalstvo, so Španci ustanovili verigo 21 misijonov ter zgradili [[trdnjava|trdnjave]] in mesta za obrambo ozemlja, ki so ga obdržali do leta 1822, ko je postal del nove države Mehike. Mehiško obdobje (do 1846) je bil prehod k zakonom ZDA. Ker je bili veliko migracij, je bila Kalifornija nezanimiva za priseljence. Tudi [[Mehika]] je zanemarjala to dogajanje, kar je privedlo do postopne osvojitve Kalifornije s strani ZDA leta 1848. === Zlata mrzlica === Odkritju zlata leta 1848 ([[James W. Marshall]]) pri Sutter's Millu ob reki American je leto zatem sledila t.i. velika kalifornijska zlata mrzlica, to je množični naval novooklicanih iskalcev zlata, ki so prihajali tako z vzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]], kot tudi drugih delov sveta. Zaradi tega so hoteli Kalifornijo hitro sprejeti med zvezne države, vendar je zaradi [[Secesijska vojna|konflikta med Jugom in Severom]] postala zvezna država leta 1850. Glavno mesto se je prestavljalo, dokler ni prišlo do Sacramenta leta 1854, kjer je tudi ostalo. Med državljansko vojno je bila Kalifornija na strani Severa, ker je bilo mnogo priseljencev iz severa ZDA. Končanje [[transkontinentalna železnica|transkontinentalne železnice]] (1869) je končalo izolacijo zvezne države in povečalo trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Od 1850 do 1870 je veliko dobička pridobila s kmetijstvom in z rudarstvom, napredki pa so bili vidni tudi v industriji. Zaradi pomanjkanja kapitala pa je bila rast počasna, pojavila se je velika [[brezposelnost]]. Temu je sledilo pravo nasprotje zaradi kupovanja ozemelj in pritoka kapitala. Pojavila se je rast pridelave [[pšenica|pšenice]] in [[citrus]]ov. San Francisco je postal največje mesto na pacifiški obali in svetovni trgovinski center. Los Angeles je gospodarski vrh dosegel leta 1887. === 20. stoletje === V zadnjem desetletju devetnajstega stoletja je začelo gospodarstvo v večjih središčih pešati. Pojavilo se je [[nasilje]] in [[korupcija]], zato so se odločili za temeljite gospodarske in politične [[reforma|reforme]]. Prva svetovna vojna je pripomogla k rasti kmetijstva in industrije. V 20. letih se je v Kalifornijo priselilo 2 milijona ljudi in takrat je Los Angeles postalo prvo milijonsko mesto v Kaliforniji. Močno se je tudi razmahnila filmska industrija v Hollywoodu. Po padcu leta 1929 je močna depresija prizadela tudi Kalifornijo, ki se jo je rešila z izgradnjo letal in [[ladjedelnica|ladjedelnic]] za potrebe druge svetovne vojne. Med vojno se je število prebivalstva spet povečalo za dva milijona. Delovna mesta so pridobili z novo nastalo elektotehnično vejo industrije. Zaradi tega so ji omejili državne donacije, v zadnjem času pa so vse bolj potrebne zaradi velike škode, ki so jo naredili potresi. == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|California}} {{ZDA}} {{normativna kontrola}} {{us-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne države Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Kalifornija|*]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] tfaiho227cax4nf3a0xuc6c1wfji346 6748967 6748966 2026-09-11T08:29:24Z Shabicht 3554 /* Špansko in mehiško obdobje */ 6748967 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeno skupino|California (glasbena skupina)}} {{US state | Name = Kalifornija | Fullname = State of California | RodilnikImena = Kalifornije | Flag = Flag of California.svg | Seal = Seal_of_California.svg | Map = Map of USA highlighting California.png | Nickname = Zlata država (The Golden State) | Capital = [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] | OfficialLang = [[angleščina]] | Languages = [[angleščina]] (58,1 %), [[španščina]] (28,8 %), drugi (13,1 %) | population_demonym = Kalifórnijec, Kalifórnijka, Kalifórnijci, Kalifórnijke | LargestCity = [[Los Angeles]] | Governor = [[Gavin Newsom]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | Senators = [[Adam Schiff]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) [[Alex Padilla]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | PostalAbbreviation = CA | AreaRank = 3 | TotalArea = 410.000 | LandArea = 404.298 | WaterArea = 20.047 | PCWater = 4,7 | PopRank = 1 | 2010Pop = 37.692.000 | DensityRank = 11 | 2010Density = 94 | AdmittanceOrder = 31 | AdmittanceDate = [[9. september]] [[1850]] | TimeZone = [[pacifiški standardni čas|Pacifik]]: [[UTC]]-8/[[poletni čas|-7]] | Latitude = 32°30' do 42° severno | Longitude = 114°8' do 124°24' zahodno | Width = 402,5 | Length = 1.240 | HighestElev = 4.148 | MeanElev = 884 | LowestElev = -86 | ISOCode = US-CA | Website = www.state.ca.us }} '''Kalifórnija''' ([[angleščina|angleško]] in [[španščina|špansko]] ''California'') je [[Ameriški Zahod|zahodna]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] [[Združene države Amerike|ZDA]], ki meji na [[Tihi ocean]]. Ima največje število [[prebivalstvo|prebivalstva]] med zveznimi državami ZDA. Kalifornija je ena izmed pacifiških zveznih držav, ki na severu meji na [[Oregon]], na vzhodu na [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]], na jugu meji na [[Mehika|Mehiko]], na zahodu pa jo obliva Tihi ocean. Južno mejo z Mehiko določa [[reka]] [[Kolorado]]. Kalifornija se je [[Združene države Amerike|ZDA]] priključila [[9. september|9. septembra]] [[1850]], kot 31. zvezna država. [[Kmetijstvo]] in [[rudarstvo]] sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je ''Zlata država''. Pomembnejša kalifornijska mesta so: [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] (glavno mesto), [[Los Angeles]] (največje mesto), [[San Diego]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[San Jose, Kalifornija|San Jose]], [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] in [[Oakland, Kalifornija|Oakland]]. == Površina == S površino 424.002 kvadratnih kilometrov je Kalifornija tretja največja zvezna država v ZDA, pri čemer ima državna uprava v lasti 45 % ozemlja. Po obliki je najbolj podobna loku z veliko dolžino (1.240&nbsp;km, sever–jug) in manjšo širino (595&nbsp;km, vzhod–zahod). Njen relief je zelo razgiban, od 86 metrov pod morsko gladino v [[Dolina smrti|Dolini smrti]], do 4417 metrov na [[Mount Whitney]]u (ki je tudi ena najvišjih gora v ZDA). == Geološka zgradba == Geološka zgradba Kalifornije je zelo pisana in jo delijo na štiri regije: centralno z gorato okolico, nižja gričevja, vzhodne [[kotlina|kotline]] s [[puščava]]mi in obalno regijo. Centralna regija je velika kotlina z debelimi plastmi rodovitnih, aluvialnih prsti. Obdana je s številnimi gorovji, tako na vzhodu meji na [[Sierra Nevada, Kalifornija|Sierro Nevado]] ([[granit]]no gorovje z ostrimi vrhovi in številnimi rekami). Na enem izmed gorovij je tudi še delujoči [[ognjenik]]. Nižja gričevja se razprostirajo na jugozahodu in so sestavljena prav tako iz granita, vendar se od Sierre Nevade razlikujejo po nižji [[nadmorska višina|nadmorski višini]] in odsotnosti [[ledenik]]ov. Na vzhodu je veliko kotlin in [[Dolina|dolin]], med najpomembnejšimi sta [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolina smrti]] in [[puščava Mojave]], ki zavzema eno petino skupne površine Kalifornije. Obala je geološko nestabilna z mnogo prelomnicami, kot je [[prelomnica sv. Andreja]]. Najdaljša reka v Kaliforniji je [[Sacramento (reka)|Sacramento]], ki se izliva v [[zaliv San Francisca]]. Tudi druga največja reka [[San Joaquin (reka)|San Joaquin]] teče večinoma po centralni regiji in se skupaj s pritoki napajata z vodo iz okoliških gorovij. Obstaja tudi več majhnih in nekaj večjih jezer: [[Tahoe (jezero)|jezero Tahoe]] [[Clear Lake]], [[Honey (jezero )|Honey]] in [[Mono (jezero)|jezero]]. == Podnebje == Tudi [[podnebje]] je raznoliko, vendar je večinoma subtropsko. Zaradi vpliva [[morje|morja]] in poletne [[megla|megle]] ima obala zelo mile [[zima|zime]] in relativno hladna [[poletje|poletja]]. V notranjosti postaja podnebje bolj kontinentalno. Centralni del postane poleti zelo vroč, zime pa so še vedno mile. Vzhodna gorovja so zelo suh predel, kjer se podnebje spreminja od milih poletij in mrzlih zim na severu do ekstremno vročih poletij na jugu. Najvišja [[temperatura]] 56,7&nbsp;°C izmerjena v Dolini smrti leta 1913, je blizu svetovnega rekorda. Najnižjo temperaturo –42,8&nbsp;°C so izmerili leta 1937 severno od jezera Tahoe. == Rastline in živali == Nobena zvezna država nima toliko raznolikih vrst [[rastlina|rastlin]] in kar 40 % rastlin, ki jih najdemo v ZDA, izvira iz Kalifornije. Med najbolj pogoste rastline spada [[mak]]. Med drevesi je največ iglavcev ([[Jelka (drevo)|jelk]], [[Bor (drevo)|borov]]). V Kaliforniji najdemo tudi najvišja ([[mamutovec|sekvoje]]) in najstarejša (bori do 4000 let) drevesa na svetu. Ob obali je največ tal poraslih s travo, v notranjosti pa jo nadomesti zimzeleno grmičevje. V višjih predelih najdemo [[hrast]]ove gozdove, nad 2000 m pa jih začnejo nadomeščati iglasti gozdovi. V puščavah na vzhodu raste predvsem grmičevje in [[kaktusi]]. Zaradi velike raznolikosti rastlin je tudi veliko vrst živali. Na vzhodu živijo zaradi puščav predvsem nočne živali; [[kojot]]i, [[zajec|zajci]], [[lisica|lisice]], [[podgana|podgane]], [[žuželke]] in [[plazilci]]. Na gričevjih najdemo zajce, mačke in veliko vrst ptic, v gozdovih pa [[jeleni|jelene]], [[kune]], lisice in [[kače]]. Večje živali, kot so [[medvedi]] in antilope, pa živijo na severu. == Surovine, produkti in vrste industrije == Kljub črpanju rezerv [[zlato|zlata]], [[nafta|nafte]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[živo srebro|živega srebra]], Kalifornija ostaja pomembno najdišče surovin. V velikih količinah so prisotni bor, [[magnezij]], [[srebro]], [[azbest]], [[pesek]], [[cement]], [[železova ruda]] in [[sol]]. Pridelajo največ kmetijskih pridelkov v ZDA. Glavni so [[grozd]]je, [[bombaž]], [[krompir]], [[riž]], [[zelenjava]], [[paradižnik]], [[špinača]], [[agrum]]i in [[mandelj|mandlj]]i. Živina in njeni izdelki, kot so mlečni izdelki, [[meso]], [[jajca]] in [[perutnina]] so tudi pomembni. Kalifornija prispeva eno desetino letnega poseka dreves in 4 odstotke vrednosti ulova rib. Najpogostejši proizvodi so [[letalo|letala]], transportni izdelki, industrijski stroji, znanstveni instrumenti, hrana in kovinski izdelki. Dobiček prinašata tudi [[turizem]] in [[Hollywood|filmska industrija]]. == Prebivalstvo == Po popisu leta 1990 je Kalifornija imela 29.760.021 prebivalcev, kar je bil porast za 26 % od leta 1980. Povprečna gostota je bila 70 prebivalcev na km<sup>2</sup>, kar jo uvršča med najbolj poseljene dele ZDA. S popisom so odkrili veliko različnih [[etnična skupina|etničnih skupin]] in ras. Predvsem je veliko ljudi kitajskega in japonskega porekla. Večina prebivalstva živi v mestnih aglomeracijah ob obali [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]]. == Izobrazba in kultura == Čeprav je ustava iz leta 1849 zagotavljala šolski sistem, so svobodne šole odprli šele leta [[1866]]. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] so zgradili tudi višje in visoke šole. V 80-tih letih je Kalifornija imela 7.430 državnih [[osnovna šola|osnovnih]] in [[srednja šola|srednih šol]] z 3,5 milijona učenci in 1,3 milijona [[dijak]]i. Okoli 500.000 jih je hodilo v privatne šole. Imela je tudi 310 šol za višjo izobrazbo in enega največjih sistemov [[univerza|univerz]] v ZDA z 1,7 milijona [[študent]]i. Zaradi podpore [[umetnost]]i je Kalifornija postala ena izmed glavnih kulturnih centrov v ZDA. Ima predvsem veliko [[knjižnica|knjižnic]], [[muzej]]ev in [[spomenik]]ov. Pomembne so tudi zvezdarne na hribih v bližini velikih mest. == Turizem == Razen kalifornijskih plaž so pomembni turistični centri [[Disneyland, Kalifornija|Disneyland]], [[Hollywood]], [[Palm Springs]], jezero Tahoe in narodna parka [[narodni park Yosemite|Yosemite]] ter [[narodni park Sequoia|Sequoia]]. Najdemo tudi veliko zgodovinskih območij, ki predstavljajo španske naselitve in zlato mrzlico. Zaradi močne raznolikosti površja in velikih neselij je mogoč skoraj vsak [[šport]]. Obala je idealna za [[plavanje]], [[jadranje]], ribarjenje in [[deskanje]]. Gorovja pa privabljajo izletnike, [[smučar]]je in [[lovec (oseba)|lovce]]. == Vlada == Kalifornija je dobila današnjo ureditev leta 1879. Izvršilno oblast predstavlja [[guverner]] s podguvernerjem, ki sta voljena za štiri leta in lahko opravljata funkciji največ dvakrat. Zakonodajno oblast imata [[senat]] in zbor. 40 članov senata je voljenih vsake štiri leta, 80 članov zbora pa vsake dve leti. Prebivalci Kalifornije lahko vsak zakon zavrnejo s pomočjo [[referendum]]a. Na nacionalni ravni ima Kalifornija dva senatorja in 52 predstavnikov v kongresu ZDA. Zvezna država ima tudi 54 glasov pri predsedniških volitvah. Glavna stranka je republikanska, ki ima tudi večino sedežev. == Zgodovina == === Špansko in mehiško obdobje === [[Slika:The landing of Cabrillo on California (detail from mural by Daniel Sayre Groesbeck at the Santa Barbara County Courthouse).jpg|250px|sličica|levo|Pristanek Cabrilla v Kaliforniji]] Prvotni prebivalci Kalifornije so bili [[Ameriški staroselci|Indijanci]]. Polovica jih je živela v sedanji centralni regiji, zaradi lahke dostopnosti hrane. Nekateri so živeli ob obali, drugi pa ob jezerih in rekah. Leta 1542 je iz Mehike prispela odprava pod vodstvom portugalskega konkvistadorja in raziskovalca Juana Rodrígueza Cabrilla, ki je na območju Kalifornije (veliko večjem od današnje zvezne države) razglasil oblast [[Španija|španske krone]]. Zaradi močnega trgovanja po morju je sem prišlo veliko angleških in nizozemskih [[gusar]]jev. Leta 1579 so Angleži zasedli območje San Francisca, vendar je mesto nastalo šele leta 1776. Da bi pokristjanili prvotno prebivalstvo, so Španci ustanovili verigo 21 misijonov ter zgradili [[trdnjava|trdnjave]] in mesta za obrambo ozemlja, ki so ga obdržali do leta 1822, ko je postal del nove države Mehike. Mehiško obdobje (do 1846) je bil prehod k zakonom ZDA. Ker je bili veliko migracij, je bila Kalifornija nezanimiva za priseljence. Tudi [[Mehika]] je zanemarjala to dogajanje, kar je privedlo do postopne osvojitve Kalifornije s strani ZDA leta 1848. === Zlata mrzlica === Odkritju zlata leta 1848 ([[James W. Marshall]]) pri Sutter's Millu ob reki American je leto zatem sledila t.i. velika kalifornijska zlata mrzlica, to je množični naval novooklicanih iskalcev zlata, ki so prihajali tako z vzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]], kot tudi drugih delov sveta. Zaradi tega so hoteli Kalifornijo hitro sprejeti med zvezne države, vendar je zaradi [[Secesijska vojna|konflikta med Jugom in Severom]] postala zvezna država leta 1850. Glavno mesto se je prestavljalo, dokler ni prišlo do Sacramenta leta 1854, kjer je tudi ostalo. Med državljansko vojno je bila Kalifornija na strani Severa, ker je bilo mnogo priseljencev iz severa ZDA. Končanje [[transkontinentalna železnica|transkontinentalne železnice]] (1869) je končalo izolacijo zvezne države in povečalo trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Od 1850 do 1870 je veliko dobička pridobila s kmetijstvom in z rudarstvom, napredki pa so bili vidni tudi v industriji. Zaradi pomanjkanja kapitala pa je bila rast počasna, pojavila se je velika [[brezposelnost]]. Temu je sledilo pravo nasprotje zaradi kupovanja ozemelj in pritoka kapitala. Pojavila se je rast pridelave [[pšenica|pšenice]] in [[citrus]]ov. San Francisco je postal največje mesto na pacifiški obali in svetovni trgovinski center. Los Angeles je gospodarski vrh dosegel leta 1887. === 20. stoletje === V zadnjem desetletju devetnajstega stoletja je začelo gospodarstvo v večjih središčih pešati. Pojavilo se je [[nasilje]] in [[korupcija]], zato so se odločili za temeljite gospodarske in politične [[reforma|reforme]]. Prva svetovna vojna je pripomogla k rasti kmetijstva in industrije. V 20. letih se je v Kalifornijo priselilo 2 milijona ljudi in takrat je Los Angeles postalo prvo milijonsko mesto v Kaliforniji. Močno se je tudi razmahnila filmska industrija v Hollywoodu. Po padcu leta 1929 je močna depresija prizadela tudi Kalifornijo, ki se jo je rešila z izgradnjo letal in [[ladjedelnica|ladjedelnic]] za potrebe druge svetovne vojne. Med vojno se je število prebivalstva spet povečalo za dva milijona. Delovna mesta so pridobili z novo nastalo elektotehnično vejo industrije. Zaradi tega so ji omejili državne donacije, v zadnjem času pa so vse bolj potrebne zaradi velike škode, ki so jo naredili potresi. == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|California}} {{ZDA}} {{normativna kontrola}} {{us-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne države Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Kalifornija|*]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] ksdjqary28earh1tufj0t0n2039tw70 6748968 6748967 2026-09-11T08:30:38Z Shabicht 3554 /* Špansko in mehiško obdobje */ 6748968 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeno skupino|California (glasbena skupina)}} {{US state | Name = Kalifornija | Fullname = State of California | RodilnikImena = Kalifornije | Flag = Flag of California.svg | Seal = Seal_of_California.svg | Map = Map of USA highlighting California.png | Nickname = Zlata država (The Golden State) | Capital = [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] | OfficialLang = [[angleščina]] | Languages = [[angleščina]] (58,1 %), [[španščina]] (28,8 %), drugi (13,1 %) | population_demonym = Kalifórnijec, Kalifórnijka, Kalifórnijci, Kalifórnijke | LargestCity = [[Los Angeles]] | Governor = [[Gavin Newsom]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | Senators = [[Adam Schiff]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) [[Alex Padilla]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | PostalAbbreviation = CA | AreaRank = 3 | TotalArea = 410.000 | LandArea = 404.298 | WaterArea = 20.047 | PCWater = 4,7 | PopRank = 1 | 2010Pop = 37.692.000 | DensityRank = 11 | 2010Density = 94 | AdmittanceOrder = 31 | AdmittanceDate = [[9. september]] [[1850]] | TimeZone = [[pacifiški standardni čas|Pacifik]]: [[UTC]]-8/[[poletni čas|-7]] | Latitude = 32°30' do 42° severno | Longitude = 114°8' do 124°24' zahodno | Width = 402,5 | Length = 1.240 | HighestElev = 4.148 | MeanElev = 884 | LowestElev = -86 | ISOCode = US-CA | Website = www.state.ca.us }} '''Kalifórnija''' ([[angleščina|angleško]] in [[španščina|špansko]] ''California'') je [[Ameriški Zahod|zahodna]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] [[Združene države Amerike|ZDA]], ki meji na [[Tihi ocean]]. Ima največje število [[prebivalstvo|prebivalstva]] med zveznimi državami ZDA. Kalifornija je ena izmed pacifiških zveznih držav, ki na severu meji na [[Oregon]], na vzhodu na [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]], na jugu meji na [[Mehika|Mehiko]], na zahodu pa jo obliva Tihi ocean. Južno mejo z Mehiko določa [[reka]] [[Kolorado]]. Kalifornija se je [[Združene države Amerike|ZDA]] priključila [[9. september|9. septembra]] [[1850]], kot 31. zvezna država. [[Kmetijstvo]] in [[rudarstvo]] sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je ''Zlata država''. Pomembnejša kalifornijska mesta so: [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] (glavno mesto), [[Los Angeles]] (največje mesto), [[San Diego]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[San Jose, Kalifornija|San Jose]], [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] in [[Oakland, Kalifornija|Oakland]]. == Površina == S površino 424.002 kvadratnih kilometrov je Kalifornija tretja največja zvezna država v ZDA, pri čemer ima državna uprava v lasti 45 % ozemlja. Po obliki je najbolj podobna loku z veliko dolžino (1.240&nbsp;km, sever–jug) in manjšo širino (595&nbsp;km, vzhod–zahod). Njen relief je zelo razgiban, od 86 metrov pod morsko gladino v [[Dolina smrti|Dolini smrti]], do 4417 metrov na [[Mount Whitney]]u (ki je tudi ena najvišjih gora v ZDA). == Geološka zgradba == Geološka zgradba Kalifornije je zelo pisana in jo delijo na štiri regije: centralno z gorato okolico, nižja gričevja, vzhodne [[kotlina|kotline]] s [[puščava]]mi in obalno regijo. Centralna regija je velika kotlina z debelimi plastmi rodovitnih, aluvialnih prsti. Obdana je s številnimi gorovji, tako na vzhodu meji na [[Sierra Nevada, Kalifornija|Sierro Nevado]] ([[granit]]no gorovje z ostrimi vrhovi in številnimi rekami). Na enem izmed gorovij je tudi še delujoči [[ognjenik]]. Nižja gričevja se razprostirajo na jugozahodu in so sestavljena prav tako iz granita, vendar se od Sierre Nevade razlikujejo po nižji [[nadmorska višina|nadmorski višini]] in odsotnosti [[ledenik]]ov. Na vzhodu je veliko kotlin in [[Dolina|dolin]], med najpomembnejšimi sta [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolina smrti]] in [[puščava Mojave]], ki zavzema eno petino skupne površine Kalifornije. Obala je geološko nestabilna z mnogo prelomnicami, kot je [[prelomnica sv. Andreja]]. Najdaljša reka v Kaliforniji je [[Sacramento (reka)|Sacramento]], ki se izliva v [[zaliv San Francisca]]. Tudi druga največja reka [[San Joaquin (reka)|San Joaquin]] teče večinoma po centralni regiji in se skupaj s pritoki napajata z vodo iz okoliških gorovij. Obstaja tudi več majhnih in nekaj večjih jezer: [[Tahoe (jezero)|jezero Tahoe]] [[Clear Lake]], [[Honey (jezero )|Honey]] in [[Mono (jezero)|jezero]]. == Podnebje == Tudi [[podnebje]] je raznoliko, vendar je večinoma subtropsko. Zaradi vpliva [[morje|morja]] in poletne [[megla|megle]] ima obala zelo mile [[zima|zime]] in relativno hladna [[poletje|poletja]]. V notranjosti postaja podnebje bolj kontinentalno. Centralni del postane poleti zelo vroč, zime pa so še vedno mile. Vzhodna gorovja so zelo suh predel, kjer se podnebje spreminja od milih poletij in mrzlih zim na severu do ekstremno vročih poletij na jugu. Najvišja [[temperatura]] 56,7&nbsp;°C izmerjena v Dolini smrti leta 1913, je blizu svetovnega rekorda. Najnižjo temperaturo –42,8&nbsp;°C so izmerili leta 1937 severno od jezera Tahoe. == Rastline in živali == Nobena zvezna država nima toliko raznolikih vrst [[rastlina|rastlin]] in kar 40 % rastlin, ki jih najdemo v ZDA, izvira iz Kalifornije. Med najbolj pogoste rastline spada [[mak]]. Med drevesi je največ iglavcev ([[Jelka (drevo)|jelk]], [[Bor (drevo)|borov]]). V Kaliforniji najdemo tudi najvišja ([[mamutovec|sekvoje]]) in najstarejša (bori do 4000 let) drevesa na svetu. Ob obali je največ tal poraslih s travo, v notranjosti pa jo nadomesti zimzeleno grmičevje. V višjih predelih najdemo [[hrast]]ove gozdove, nad 2000 m pa jih začnejo nadomeščati iglasti gozdovi. V puščavah na vzhodu raste predvsem grmičevje in [[kaktusi]]. Zaradi velike raznolikosti rastlin je tudi veliko vrst živali. Na vzhodu živijo zaradi puščav predvsem nočne živali; [[kojot]]i, [[zajec|zajci]], [[lisica|lisice]], [[podgana|podgane]], [[žuželke]] in [[plazilci]]. Na gričevjih najdemo zajce, mačke in veliko vrst ptic, v gozdovih pa [[jeleni|jelene]], [[kune]], lisice in [[kače]]. Večje živali, kot so [[medvedi]] in antilope, pa živijo na severu. == Surovine, produkti in vrste industrije == Kljub črpanju rezerv [[zlato|zlata]], [[nafta|nafte]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[živo srebro|živega srebra]], Kalifornija ostaja pomembno najdišče surovin. V velikih količinah so prisotni bor, [[magnezij]], [[srebro]], [[azbest]], [[pesek]], [[cement]], [[železova ruda]] in [[sol]]. Pridelajo največ kmetijskih pridelkov v ZDA. Glavni so [[grozd]]je, [[bombaž]], [[krompir]], [[riž]], [[zelenjava]], [[paradižnik]], [[špinača]], [[agrum]]i in [[mandelj|mandlj]]i. Živina in njeni izdelki, kot so mlečni izdelki, [[meso]], [[jajca]] in [[perutnina]] so tudi pomembni. Kalifornija prispeva eno desetino letnega poseka dreves in 4 odstotke vrednosti ulova rib. Najpogostejši proizvodi so [[letalo|letala]], transportni izdelki, industrijski stroji, znanstveni instrumenti, hrana in kovinski izdelki. Dobiček prinašata tudi [[turizem]] in [[Hollywood|filmska industrija]]. == Prebivalstvo == Po popisu leta 1990 je Kalifornija imela 29.760.021 prebivalcev, kar je bil porast za 26 % od leta 1980. Povprečna gostota je bila 70 prebivalcev na km<sup>2</sup>, kar jo uvršča med najbolj poseljene dele ZDA. S popisom so odkrili veliko različnih [[etnična skupina|etničnih skupin]] in ras. Predvsem je veliko ljudi kitajskega in japonskega porekla. Večina prebivalstva živi v mestnih aglomeracijah ob obali [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]]. == Izobrazba in kultura == Čeprav je ustava iz leta 1849 zagotavljala šolski sistem, so svobodne šole odprli šele leta [[1866]]. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] so zgradili tudi višje in visoke šole. V 80-tih letih je Kalifornija imela 7.430 državnih [[osnovna šola|osnovnih]] in [[srednja šola|srednih šol]] z 3,5 milijona učenci in 1,3 milijona [[dijak]]i. Okoli 500.000 jih je hodilo v privatne šole. Imela je tudi 310 šol za višjo izobrazbo in enega največjih sistemov [[univerza|univerz]] v ZDA z 1,7 milijona [[študent]]i. Zaradi podpore [[umetnost]]i je Kalifornija postala ena izmed glavnih kulturnih centrov v ZDA. Ima predvsem veliko [[knjižnica|knjižnic]], [[muzej]]ev in [[spomenik]]ov. Pomembne so tudi zvezdarne na hribih v bližini velikih mest. == Turizem == Razen kalifornijskih plaž so pomembni turistični centri [[Disneyland, Kalifornija|Disneyland]], [[Hollywood]], [[Palm Springs]], jezero Tahoe in narodna parka [[narodni park Yosemite|Yosemite]] ter [[narodni park Sequoia|Sequoia]]. Najdemo tudi veliko zgodovinskih območij, ki predstavljajo španske naselitve in zlato mrzlico. Zaradi močne raznolikosti površja in velikih neselij je mogoč skoraj vsak [[šport]]. Obala je idealna za [[plavanje]], [[jadranje]], ribarjenje in [[deskanje]]. Gorovja pa privabljajo izletnike, [[smučar]]je in [[lovec (oseba)|lovce]]. == Vlada == Kalifornija je dobila današnjo ureditev leta 1879. Izvršilno oblast predstavlja [[guverner]] s podguvernerjem, ki sta voljena za štiri leta in lahko opravljata funkciji največ dvakrat. Zakonodajno oblast imata [[senat]] in zbor. 40 članov senata je voljenih vsake štiri leta, 80 članov zbora pa vsake dve leti. Prebivalci Kalifornije lahko vsak zakon zavrnejo s pomočjo [[referendum]]a. Na nacionalni ravni ima Kalifornija dva senatorja in 52 predstavnikov v kongresu ZDA. Zvezna država ima tudi 54 glasov pri predsedniških volitvah. Glavna stranka je republikanska, ki ima tudi večino sedežev. == Zgodovina == === Špansko in mehiško obdobje === [[Slika:The landing of Cabrillo on California (detail from mural by Daniel Sayre Groesbeck at the Santa Barbara County Courthouse).jpg|250px|sličica|levo|Pristanek Cabrilla v Kaliforniji]] Prvotni prebivalci Kalifornije so bili [[Ameriški staroselci|Indijanci]]. Polovica jih je živela v sedanji centralni regiji, zaradi lahke dostopnosti hrane. Nekateri so živeli ob obali, drugi pa ob jezerih in rekah. Leta 1542 je iz Mehike prispela odprava pod vodstvom portugalskega konkvistadorja in raziskovalca Juana Rodrígueza Cabrilla, ki je na območju Kalifornije (veliko večjem od današnje zvezne države) razglasil oblast [[Španija|španske krone]]. Zaradi močnega trgovanja po morju je sem prišlo veliko angleških in nizozemskih [[gusar]]jev. Leta 1579 so Angleži zasedli območje San Francisca, vendar je mesto nastalo šele leta 1776. Da bi pokristjanili prvotno prebivalstvo, so Španci ustanovili verigo 21 [[Misijonska postaja|misijonov]] ter zgradili [[trdnjava|trdnjave]] in mesta za obrambo ozemlja, ki so ga obdržali do leta 1822, ko je postal del nove države Mehike. Mehiško obdobje (do 1846) je bil prehod k zakonom ZDA. Ker je bili veliko migracij, je bila Kalifornija nezanimiva za priseljence. Tudi [[Mehika]] je zanemarjala to dogajanje, kar je privedlo do postopne osvojitve Kalifornije s strani ZDA leta 1848. === Zlata mrzlica === Odkritju zlata leta 1848 ([[James W. Marshall]]) pri Sutter's Millu ob reki American je leto zatem sledila t.i. velika kalifornijska zlata mrzlica, to je množični naval novooklicanih iskalcev zlata, ki so prihajali tako z vzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]], kot tudi drugih delov sveta. Zaradi tega so hoteli Kalifornijo hitro sprejeti med zvezne države, vendar je zaradi [[Secesijska vojna|konflikta med Jugom in Severom]] postala zvezna država leta 1850. Glavno mesto se je prestavljalo, dokler ni prišlo do Sacramenta leta 1854, kjer je tudi ostalo. Med državljansko vojno je bila Kalifornija na strani Severa, ker je bilo mnogo priseljencev iz severa ZDA. Končanje [[transkontinentalna železnica|transkontinentalne železnice]] (1869) je končalo izolacijo zvezne države in povečalo trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Od 1850 do 1870 je veliko dobička pridobila s kmetijstvom in z rudarstvom, napredki pa so bili vidni tudi v industriji. Zaradi pomanjkanja kapitala pa je bila rast počasna, pojavila se je velika [[brezposelnost]]. Temu je sledilo pravo nasprotje zaradi kupovanja ozemelj in pritoka kapitala. Pojavila se je rast pridelave [[pšenica|pšenice]] in [[citrus]]ov. San Francisco je postal največje mesto na pacifiški obali in svetovni trgovinski center. Los Angeles je gospodarski vrh dosegel leta 1887. === 20. stoletje === V zadnjem desetletju devetnajstega stoletja je začelo gospodarstvo v večjih središčih pešati. Pojavilo se je [[nasilje]] in [[korupcija]], zato so se odločili za temeljite gospodarske in politične [[reforma|reforme]]. Prva svetovna vojna je pripomogla k rasti kmetijstva in industrije. V 20. letih se je v Kalifornijo priselilo 2 milijona ljudi in takrat je Los Angeles postalo prvo milijonsko mesto v Kaliforniji. Močno se je tudi razmahnila filmska industrija v Hollywoodu. Po padcu leta 1929 je močna depresija prizadela tudi Kalifornijo, ki se jo je rešila z izgradnjo letal in [[ladjedelnica|ladjedelnic]] za potrebe druge svetovne vojne. Med vojno se je število prebivalstva spet povečalo za dva milijona. Delovna mesta so pridobili z novo nastalo elektotehnično vejo industrije. Zaradi tega so ji omejili državne donacije, v zadnjem času pa so vse bolj potrebne zaradi velike škode, ki so jo naredili potresi. == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|California}} {{ZDA}} {{normativna kontrola}} {{us-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne države Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Kalifornija|*]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] qo3o7gf4fg0as8qyix30noi6vyx2b2q 6748970 6748968 2026-09-11T08:34:07Z Shabicht 3554 /* Špansko in mehiško obdobje */ 6748970 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeno skupino|California (glasbena skupina)}} {{US state | Name = Kalifornija | Fullname = State of California | RodilnikImena = Kalifornije | Flag = Flag of California.svg | Seal = Seal_of_California.svg | Map = Map of USA highlighting California.png | Nickname = Zlata država (The Golden State) | Capital = [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] | OfficialLang = [[angleščina]] | Languages = [[angleščina]] (58,1 %), [[španščina]] (28,8 %), drugi (13,1 %) | population_demonym = Kalifórnijec, Kalifórnijka, Kalifórnijci, Kalifórnijke | LargestCity = [[Los Angeles]] | Governor = [[Gavin Newsom]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | Senators = [[Adam Schiff]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) [[Alex Padilla]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | PostalAbbreviation = CA | AreaRank = 3 | TotalArea = 410.000 | LandArea = 404.298 | WaterArea = 20.047 | PCWater = 4,7 | PopRank = 1 | 2010Pop = 37.692.000 | DensityRank = 11 | 2010Density = 94 | AdmittanceOrder = 31 | AdmittanceDate = [[9. september]] [[1850]] | TimeZone = [[pacifiški standardni čas|Pacifik]]: [[UTC]]-8/[[poletni čas|-7]] | Latitude = 32°30' do 42° severno | Longitude = 114°8' do 124°24' zahodno | Width = 402,5 | Length = 1.240 | HighestElev = 4.148 | MeanElev = 884 | LowestElev = -86 | ISOCode = US-CA | Website = www.state.ca.us }} '''Kalifórnija''' ([[angleščina|angleško]] in [[španščina|špansko]] ''California'') je [[Ameriški Zahod|zahodna]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] [[Združene države Amerike|ZDA]], ki meji na [[Tihi ocean]]. Ima največje število [[prebivalstvo|prebivalstva]] med zveznimi državami ZDA. Kalifornija je ena izmed pacifiških zveznih držav, ki na severu meji na [[Oregon]], na vzhodu na [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]], na jugu meji na [[Mehika|Mehiko]], na zahodu pa jo obliva Tihi ocean. Južno mejo z Mehiko določa [[reka]] [[Kolorado]]. Kalifornija se je [[Združene države Amerike|ZDA]] priključila [[9. september|9. septembra]] [[1850]], kot 31. zvezna država. [[Kmetijstvo]] in [[rudarstvo]] sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je ''Zlata država''. Pomembnejša kalifornijska mesta so: [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] (glavno mesto), [[Los Angeles]] (največje mesto), [[San Diego]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[San Jose, Kalifornija|San Jose]], [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] in [[Oakland, Kalifornija|Oakland]]. == Površina == S površino 424.002 kvadratnih kilometrov je Kalifornija tretja največja zvezna država v ZDA, pri čemer ima državna uprava v lasti 45 % ozemlja. Po obliki je najbolj podobna loku z veliko dolžino (1.240&nbsp;km, sever–jug) in manjšo širino (595&nbsp;km, vzhod–zahod). Njen relief je zelo razgiban, od 86 metrov pod morsko gladino v [[Dolina smrti|Dolini smrti]], do 4417 metrov na [[Mount Whitney]]u (ki je tudi ena najvišjih gora v ZDA). == Geološka zgradba == Geološka zgradba Kalifornije je zelo pisana in jo delijo na štiri regije: centralno z gorato okolico, nižja gričevja, vzhodne [[kotlina|kotline]] s [[puščava]]mi in obalno regijo. Centralna regija je velika kotlina z debelimi plastmi rodovitnih, aluvialnih prsti. Obdana je s številnimi gorovji, tako na vzhodu meji na [[Sierra Nevada, Kalifornija|Sierro Nevado]] ([[granit]]no gorovje z ostrimi vrhovi in številnimi rekami). Na enem izmed gorovij je tudi še delujoči [[ognjenik]]. Nižja gričevja se razprostirajo na jugozahodu in so sestavljena prav tako iz granita, vendar se od Sierre Nevade razlikujejo po nižji [[nadmorska višina|nadmorski višini]] in odsotnosti [[ledenik]]ov. Na vzhodu je veliko kotlin in [[Dolina|dolin]], med najpomembnejšimi sta [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolina smrti]] in [[puščava Mojave]], ki zavzema eno petino skupne površine Kalifornije. Obala je geološko nestabilna z mnogo prelomnicami, kot je [[prelomnica sv. Andreja]]. Najdaljša reka v Kaliforniji je [[Sacramento (reka)|Sacramento]], ki se izliva v [[zaliv San Francisca]]. Tudi druga največja reka [[San Joaquin (reka)|San Joaquin]] teče večinoma po centralni regiji in se skupaj s pritoki napajata z vodo iz okoliških gorovij. Obstaja tudi več majhnih in nekaj večjih jezer: [[Tahoe (jezero)|jezero Tahoe]] [[Clear Lake]], [[Honey (jezero )|Honey]] in [[Mono (jezero)|jezero]]. == Podnebje == Tudi [[podnebje]] je raznoliko, vendar je večinoma subtropsko. Zaradi vpliva [[morje|morja]] in poletne [[megla|megle]] ima obala zelo mile [[zima|zime]] in relativno hladna [[poletje|poletja]]. V notranjosti postaja podnebje bolj kontinentalno. Centralni del postane poleti zelo vroč, zime pa so še vedno mile. Vzhodna gorovja so zelo suh predel, kjer se podnebje spreminja od milih poletij in mrzlih zim na severu do ekstremno vročih poletij na jugu. Najvišja [[temperatura]] 56,7&nbsp;°C izmerjena v Dolini smrti leta 1913, je blizu svetovnega rekorda. Najnižjo temperaturo –42,8&nbsp;°C so izmerili leta 1937 severno od jezera Tahoe. == Rastline in živali == Nobena zvezna država nima toliko raznolikih vrst [[rastlina|rastlin]] in kar 40 % rastlin, ki jih najdemo v ZDA, izvira iz Kalifornije. Med najbolj pogoste rastline spada [[mak]]. Med drevesi je največ iglavcev ([[Jelka (drevo)|jelk]], [[Bor (drevo)|borov]]). V Kaliforniji najdemo tudi najvišja ([[mamutovec|sekvoje]]) in najstarejša (bori do 4000 let) drevesa na svetu. Ob obali je največ tal poraslih s travo, v notranjosti pa jo nadomesti zimzeleno grmičevje. V višjih predelih najdemo [[hrast]]ove gozdove, nad 2000 m pa jih začnejo nadomeščati iglasti gozdovi. V puščavah na vzhodu raste predvsem grmičevje in [[kaktusi]]. Zaradi velike raznolikosti rastlin je tudi veliko vrst živali. Na vzhodu živijo zaradi puščav predvsem nočne živali; [[kojot]]i, [[zajec|zajci]], [[lisica|lisice]], [[podgana|podgane]], [[žuželke]] in [[plazilci]]. Na gričevjih najdemo zajce, mačke in veliko vrst ptic, v gozdovih pa [[jeleni|jelene]], [[kune]], lisice in [[kače]]. Večje živali, kot so [[medvedi]] in antilope, pa živijo na severu. == Surovine, produkti in vrste industrije == Kljub črpanju rezerv [[zlato|zlata]], [[nafta|nafte]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[živo srebro|živega srebra]], Kalifornija ostaja pomembno najdišče surovin. V velikih količinah so prisotni bor, [[magnezij]], [[srebro]], [[azbest]], [[pesek]], [[cement]], [[železova ruda]] in [[sol]]. Pridelajo največ kmetijskih pridelkov v ZDA. Glavni so [[grozd]]je, [[bombaž]], [[krompir]], [[riž]], [[zelenjava]], [[paradižnik]], [[špinača]], [[agrum]]i in [[mandelj|mandlj]]i. Živina in njeni izdelki, kot so mlečni izdelki, [[meso]], [[jajca]] in [[perutnina]] so tudi pomembni. Kalifornija prispeva eno desetino letnega poseka dreves in 4 odstotke vrednosti ulova rib. Najpogostejši proizvodi so [[letalo|letala]], transportni izdelki, industrijski stroji, znanstveni instrumenti, hrana in kovinski izdelki. Dobiček prinašata tudi [[turizem]] in [[Hollywood|filmska industrija]]. == Prebivalstvo == Po popisu leta 1990 je Kalifornija imela 29.760.021 prebivalcev, kar je bil porast za 26 % od leta 1980. Povprečna gostota je bila 70 prebivalcev na km<sup>2</sup>, kar jo uvršča med najbolj poseljene dele ZDA. S popisom so odkrili veliko različnih [[etnična skupina|etničnih skupin]] in ras. Predvsem je veliko ljudi kitajskega in japonskega porekla. Večina prebivalstva živi v mestnih aglomeracijah ob obali [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]]. == Izobrazba in kultura == Čeprav je ustava iz leta 1849 zagotavljala šolski sistem, so svobodne šole odprli šele leta [[1866]]. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] so zgradili tudi višje in visoke šole. V 80-tih letih je Kalifornija imela 7.430 državnih [[osnovna šola|osnovnih]] in [[srednja šola|srednih šol]] z 3,5 milijona učenci in 1,3 milijona [[dijak]]i. Okoli 500.000 jih je hodilo v privatne šole. Imela je tudi 310 šol za višjo izobrazbo in enega največjih sistemov [[univerza|univerz]] v ZDA z 1,7 milijona [[študent]]i. Zaradi podpore [[umetnost]]i je Kalifornija postala ena izmed glavnih kulturnih centrov v ZDA. Ima predvsem veliko [[knjižnica|knjižnic]], [[muzej]]ev in [[spomenik]]ov. Pomembne so tudi zvezdarne na hribih v bližini velikih mest. == Turizem == Razen kalifornijskih plaž so pomembni turistični centri [[Disneyland, Kalifornija|Disneyland]], [[Hollywood]], [[Palm Springs]], jezero Tahoe in narodna parka [[narodni park Yosemite|Yosemite]] ter [[narodni park Sequoia|Sequoia]]. Najdemo tudi veliko zgodovinskih območij, ki predstavljajo španske naselitve in zlato mrzlico. Zaradi močne raznolikosti površja in velikih neselij je mogoč skoraj vsak [[šport]]. Obala je idealna za [[plavanje]], [[jadranje]], ribarjenje in [[deskanje]]. Gorovja pa privabljajo izletnike, [[smučar]]je in [[lovec (oseba)|lovce]]. == Vlada == Kalifornija je dobila današnjo ureditev leta 1879. Izvršilno oblast predstavlja [[guverner]] s podguvernerjem, ki sta voljena za štiri leta in lahko opravljata funkciji največ dvakrat. Zakonodajno oblast imata [[senat]] in zbor. 40 članov senata je voljenih vsake štiri leta, 80 članov zbora pa vsake dve leti. Prebivalci Kalifornije lahko vsak zakon zavrnejo s pomočjo [[referendum]]a. Na nacionalni ravni ima Kalifornija dva senatorja in 52 predstavnikov v kongresu ZDA. Zvezna država ima tudi 54 glasov pri predsedniških volitvah. Glavna stranka je republikanska, ki ima tudi večino sedežev. == Zgodovina == === Špansko in mehiško obdobje === [[Slika:The landing of Cabrillo on California (detail from mural by Daniel Sayre Groesbeck at the Santa Barbara County Courthouse).jpg|250px|sličica|levo|Pristanek Cabrilla v Kaliforniji]] Prvotni prebivalci Kalifornije so bili [[Ameriški staroselci|Indijanci]]. Polovica jih je živela v sedanji centralni regiji, zaradi lahke dostopnosti hrane. Nekateri so živeli ob obali, drugi pa ob jezerih in rekah. Leta 1542 je iz Mehike prispela odprava pod vodstvom portugalskega konkvistadorja in raziskovalca João Rodriguesa Cabrilha (tudi Juan Rodríguez Cabrillo), ki je na območju Kalifornije (veliko večjem od današnje zvezne države) razglasil oblast [[Španija|španske krone]]. Zaradi močnega trgovanja po morju je sem prišlo veliko angleških in nizozemskih [[gusar]]jev. Leta 1579 so Angleži zasedli območje San Francisca, vendar je mesto nastalo šele leta 1776. Da bi pokristjanili prvotno prebivalstvo, so Španci ustanovili verigo 21 [[Misijonska postaja|misijonov]] ter zgradili [[trdnjava|trdnjave]] in mesta za obrambo ozemlja, ki so ga obdržali do leta 1822, ko je postal del nove države Mehike. Mehiško obdobje (do 1846) je bil prehod k zakonom ZDA. Ker je bili veliko migracij, je bila Kalifornija nezanimiva za priseljence. Tudi [[Mehika]] je zanemarjala to dogajanje, kar je privedlo do postopne osvojitve Kalifornije s strani ZDA leta 1848. === Zlata mrzlica === Odkritju zlata leta 1848 ([[James W. Marshall]]) pri Sutter's Millu ob reki American je leto zatem sledila t.i. velika kalifornijska zlata mrzlica, to je množični naval novooklicanih iskalcev zlata, ki so prihajali tako z vzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]], kot tudi drugih delov sveta. Zaradi tega so hoteli Kalifornijo hitro sprejeti med zvezne države, vendar je zaradi [[Secesijska vojna|konflikta med Jugom in Severom]] postala zvezna država leta 1850. Glavno mesto se je prestavljalo, dokler ni prišlo do Sacramenta leta 1854, kjer je tudi ostalo. Med državljansko vojno je bila Kalifornija na strani Severa, ker je bilo mnogo priseljencev iz severa ZDA. Končanje [[transkontinentalna železnica|transkontinentalne železnice]] (1869) je končalo izolacijo zvezne države in povečalo trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Od 1850 do 1870 je veliko dobička pridobila s kmetijstvom in z rudarstvom, napredki pa so bili vidni tudi v industriji. Zaradi pomanjkanja kapitala pa je bila rast počasna, pojavila se je velika [[brezposelnost]]. Temu je sledilo pravo nasprotje zaradi kupovanja ozemelj in pritoka kapitala. Pojavila se je rast pridelave [[pšenica|pšenice]] in [[citrus]]ov. San Francisco je postal največje mesto na pacifiški obali in svetovni trgovinski center. Los Angeles je gospodarski vrh dosegel leta 1887. === 20. stoletje === V zadnjem desetletju devetnajstega stoletja je začelo gospodarstvo v večjih središčih pešati. Pojavilo se je [[nasilje]] in [[korupcija]], zato so se odločili za temeljite gospodarske in politične [[reforma|reforme]]. Prva svetovna vojna je pripomogla k rasti kmetijstva in industrije. V 20. letih se je v Kalifornijo priselilo 2 milijona ljudi in takrat je Los Angeles postalo prvo milijonsko mesto v Kaliforniji. Močno se je tudi razmahnila filmska industrija v Hollywoodu. Po padcu leta 1929 je močna depresija prizadela tudi Kalifornijo, ki se jo je rešila z izgradnjo letal in [[ladjedelnica|ladjedelnic]] za potrebe druge svetovne vojne. Med vojno se je število prebivalstva spet povečalo za dva milijona. Delovna mesta so pridobili z novo nastalo elektotehnično vejo industrije. Zaradi tega so ji omejili državne donacije, v zadnjem času pa so vse bolj potrebne zaradi velike škode, ki so jo naredili potresi. == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|California}} {{ZDA}} {{normativna kontrola}} {{us-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne države Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Kalifornija|*]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] tvsydvrfoneepe1txtactm9d271j6qy 6748971 6748970 2026-09-11T08:35:55Z Shabicht 3554 /* Špansko in mehiško obdobje */ 6748971 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeno skupino|California (glasbena skupina)}} {{US state | Name = Kalifornija | Fullname = State of California | RodilnikImena = Kalifornije | Flag = Flag of California.svg | Seal = Seal_of_California.svg | Map = Map of USA highlighting California.png | Nickname = Zlata država (The Golden State) | Capital = [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] | OfficialLang = [[angleščina]] | Languages = [[angleščina]] (58,1 %), [[španščina]] (28,8 %), drugi (13,1 %) | population_demonym = Kalifórnijec, Kalifórnijka, Kalifórnijci, Kalifórnijke | LargestCity = [[Los Angeles]] | Governor = [[Gavin Newsom]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | Senators = [[Adam Schiff]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) [[Alex Padilla]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | PostalAbbreviation = CA | AreaRank = 3 | TotalArea = 410.000 | LandArea = 404.298 | WaterArea = 20.047 | PCWater = 4,7 | PopRank = 1 | 2010Pop = 37.692.000 | DensityRank = 11 | 2010Density = 94 | AdmittanceOrder = 31 | AdmittanceDate = [[9. september]] [[1850]] | TimeZone = [[pacifiški standardni čas|Pacifik]]: [[UTC]]-8/[[poletni čas|-7]] | Latitude = 32°30' do 42° severno | Longitude = 114°8' do 124°24' zahodno | Width = 402,5 | Length = 1.240 | HighestElev = 4.148 | MeanElev = 884 | LowestElev = -86 | ISOCode = US-CA | Website = www.state.ca.us }} '''Kalifórnija''' ([[angleščina|angleško]] in [[španščina|špansko]] ''California'') je [[Ameriški Zahod|zahodna]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] [[Združene države Amerike|ZDA]], ki meji na [[Tihi ocean]]. Ima največje število [[prebivalstvo|prebivalstva]] med zveznimi državami ZDA. Kalifornija je ena izmed pacifiških zveznih držav, ki na severu meji na [[Oregon]], na vzhodu na [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]], na jugu meji na [[Mehika|Mehiko]], na zahodu pa jo obliva Tihi ocean. Južno mejo z Mehiko določa [[reka]] [[Kolorado]]. Kalifornija se je [[Združene države Amerike|ZDA]] priključila [[9. september|9. septembra]] [[1850]], kot 31. zvezna država. [[Kmetijstvo]] in [[rudarstvo]] sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je ''Zlata država''. Pomembnejša kalifornijska mesta so: [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] (glavno mesto), [[Los Angeles]] (največje mesto), [[San Diego]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[San Jose, Kalifornija|San Jose]], [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] in [[Oakland, Kalifornija|Oakland]]. == Površina == S površino 424.002 kvadratnih kilometrov je Kalifornija tretja največja zvezna država v ZDA, pri čemer ima državna uprava v lasti 45 % ozemlja. Po obliki je najbolj podobna loku z veliko dolžino (1.240&nbsp;km, sever–jug) in manjšo širino (595&nbsp;km, vzhod–zahod). Njen relief je zelo razgiban, od 86 metrov pod morsko gladino v [[Dolina smrti|Dolini smrti]], do 4417 metrov na [[Mount Whitney]]u (ki je tudi ena najvišjih gora v ZDA). == Geološka zgradba == Geološka zgradba Kalifornije je zelo pisana in jo delijo na štiri regije: centralno z gorato okolico, nižja gričevja, vzhodne [[kotlina|kotline]] s [[puščava]]mi in obalno regijo. Centralna regija je velika kotlina z debelimi plastmi rodovitnih, aluvialnih prsti. Obdana je s številnimi gorovji, tako na vzhodu meji na [[Sierra Nevada, Kalifornija|Sierro Nevado]] ([[granit]]no gorovje z ostrimi vrhovi in številnimi rekami). Na enem izmed gorovij je tudi še delujoči [[ognjenik]]. Nižja gričevja se razprostirajo na jugozahodu in so sestavljena prav tako iz granita, vendar se od Sierre Nevade razlikujejo po nižji [[nadmorska višina|nadmorski višini]] in odsotnosti [[ledenik]]ov. Na vzhodu je veliko kotlin in [[Dolina|dolin]], med najpomembnejšimi sta [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolina smrti]] in [[puščava Mojave]], ki zavzema eno petino skupne površine Kalifornije. Obala je geološko nestabilna z mnogo prelomnicami, kot je [[prelomnica sv. Andreja]]. Najdaljša reka v Kaliforniji je [[Sacramento (reka)|Sacramento]], ki se izliva v [[zaliv San Francisca]]. Tudi druga največja reka [[San Joaquin (reka)|San Joaquin]] teče večinoma po centralni regiji in se skupaj s pritoki napajata z vodo iz okoliških gorovij. Obstaja tudi več majhnih in nekaj večjih jezer: [[Tahoe (jezero)|jezero Tahoe]] [[Clear Lake]], [[Honey (jezero )|Honey]] in [[Mono (jezero)|jezero]]. == Podnebje == Tudi [[podnebje]] je raznoliko, vendar je večinoma subtropsko. Zaradi vpliva [[morje|morja]] in poletne [[megla|megle]] ima obala zelo mile [[zima|zime]] in relativno hladna [[poletje|poletja]]. V notranjosti postaja podnebje bolj kontinentalno. Centralni del postane poleti zelo vroč, zime pa so še vedno mile. Vzhodna gorovja so zelo suh predel, kjer se podnebje spreminja od milih poletij in mrzlih zim na severu do ekstremno vročih poletij na jugu. Najvišja [[temperatura]] 56,7&nbsp;°C izmerjena v Dolini smrti leta 1913, je blizu svetovnega rekorda. Najnižjo temperaturo –42,8&nbsp;°C so izmerili leta 1937 severno od jezera Tahoe. == Rastline in živali == Nobena zvezna država nima toliko raznolikih vrst [[rastlina|rastlin]] in kar 40 % rastlin, ki jih najdemo v ZDA, izvira iz Kalifornije. Med najbolj pogoste rastline spada [[mak]]. Med drevesi je največ iglavcev ([[Jelka (drevo)|jelk]], [[Bor (drevo)|borov]]). V Kaliforniji najdemo tudi najvišja ([[mamutovec|sekvoje]]) in najstarejša (bori do 4000 let) drevesa na svetu. Ob obali je največ tal poraslih s travo, v notranjosti pa jo nadomesti zimzeleno grmičevje. V višjih predelih najdemo [[hrast]]ove gozdove, nad 2000 m pa jih začnejo nadomeščati iglasti gozdovi. V puščavah na vzhodu raste predvsem grmičevje in [[kaktusi]]. Zaradi velike raznolikosti rastlin je tudi veliko vrst živali. Na vzhodu živijo zaradi puščav predvsem nočne živali; [[kojot]]i, [[zajec|zajci]], [[lisica|lisice]], [[podgana|podgane]], [[žuželke]] in [[plazilci]]. Na gričevjih najdemo zajce, mačke in veliko vrst ptic, v gozdovih pa [[jeleni|jelene]], [[kune]], lisice in [[kače]]. Večje živali, kot so [[medvedi]] in antilope, pa živijo na severu. == Surovine, produkti in vrste industrije == Kljub črpanju rezerv [[zlato|zlata]], [[nafta|nafte]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[živo srebro|živega srebra]], Kalifornija ostaja pomembno najdišče surovin. V velikih količinah so prisotni bor, [[magnezij]], [[srebro]], [[azbest]], [[pesek]], [[cement]], [[železova ruda]] in [[sol]]. Pridelajo največ kmetijskih pridelkov v ZDA. Glavni so [[grozd]]je, [[bombaž]], [[krompir]], [[riž]], [[zelenjava]], [[paradižnik]], [[špinača]], [[agrum]]i in [[mandelj|mandlj]]i. Živina in njeni izdelki, kot so mlečni izdelki, [[meso]], [[jajca]] in [[perutnina]] so tudi pomembni. Kalifornija prispeva eno desetino letnega poseka dreves in 4 odstotke vrednosti ulova rib. Najpogostejši proizvodi so [[letalo|letala]], transportni izdelki, industrijski stroji, znanstveni instrumenti, hrana in kovinski izdelki. Dobiček prinašata tudi [[turizem]] in [[Hollywood|filmska industrija]]. == Prebivalstvo == Po popisu leta 1990 je Kalifornija imela 29.760.021 prebivalcev, kar je bil porast za 26 % od leta 1980. Povprečna gostota je bila 70 prebivalcev na km<sup>2</sup>, kar jo uvršča med najbolj poseljene dele ZDA. S popisom so odkrili veliko različnih [[etnična skupina|etničnih skupin]] in ras. Predvsem je veliko ljudi kitajskega in japonskega porekla. Večina prebivalstva živi v mestnih aglomeracijah ob obali [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]]. == Izobrazba in kultura == Čeprav je ustava iz leta 1849 zagotavljala šolski sistem, so svobodne šole odprli šele leta [[1866]]. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] so zgradili tudi višje in visoke šole. V 80-tih letih je Kalifornija imela 7.430 državnih [[osnovna šola|osnovnih]] in [[srednja šola|srednih šol]] z 3,5 milijona učenci in 1,3 milijona [[dijak]]i. Okoli 500.000 jih je hodilo v privatne šole. Imela je tudi 310 šol za višjo izobrazbo in enega največjih sistemov [[univerza|univerz]] v ZDA z 1,7 milijona [[študent]]i. Zaradi podpore [[umetnost]]i je Kalifornija postala ena izmed glavnih kulturnih centrov v ZDA. Ima predvsem veliko [[knjižnica|knjižnic]], [[muzej]]ev in [[spomenik]]ov. Pomembne so tudi zvezdarne na hribih v bližini velikih mest. == Turizem == Razen kalifornijskih plaž so pomembni turistični centri [[Disneyland, Kalifornija|Disneyland]], [[Hollywood]], [[Palm Springs]], jezero Tahoe in narodna parka [[narodni park Yosemite|Yosemite]] ter [[narodni park Sequoia|Sequoia]]. Najdemo tudi veliko zgodovinskih območij, ki predstavljajo španske naselitve in zlato mrzlico. Zaradi močne raznolikosti površja in velikih neselij je mogoč skoraj vsak [[šport]]. Obala je idealna za [[plavanje]], [[jadranje]], ribarjenje in [[deskanje]]. Gorovja pa privabljajo izletnike, [[smučar]]je in [[lovec (oseba)|lovce]]. == Vlada == Kalifornija je dobila današnjo ureditev leta 1879. Izvršilno oblast predstavlja [[guverner]] s podguvernerjem, ki sta voljena za štiri leta in lahko opravljata funkciji največ dvakrat. Zakonodajno oblast imata [[senat]] in zbor. 40 članov senata je voljenih vsake štiri leta, 80 članov zbora pa vsake dve leti. Prebivalci Kalifornije lahko vsak zakon zavrnejo s pomočjo [[referendum]]a. Na nacionalni ravni ima Kalifornija dva senatorja in 52 predstavnikov v kongresu ZDA. Zvezna država ima tudi 54 glasov pri predsedniških volitvah. Glavna stranka je republikanska, ki ima tudi večino sedežev. == Zgodovina == === Špansko in mehiško obdobje === [[Slika:The landing of Cabrillo on California (detail from mural by Daniel Sayre Groesbeck at the Santa Barbara County Courthouse).jpg|250px|sličica|levo|Pristanek Cabrilla v Kaliforniji]] Prvotni prebivalci Kalifornije so bili [[Ameriški staroselci|Indijanci]]. Polovica jih je živela v sedanji centralni regiji, zaradi lahke dostopnosti hrane. Nekateri so živeli ob obali, drugi pa ob jezerih in rekah. Leta 1542 je iz Mehike prispela odprava pod vodstvom portugalskega [[Španska kolonizacija Amerik|konkvistadorja in raziskovalca]] João Rodriguesa Cabrilha ([[španščina|šp.]] Juan Rodríguez Cabrillo), ki je na območju Kalifornije (veliko večjem od današnje zvezne države) razglasil oblast [[Španija|španske krone]]. Zaradi močnega trgovanja po morju je sem prišlo veliko angleških in nizozemskih [[gusar]]jev. Leta 1579 so Angleži zasedli območje San Francisca, vendar je mesto nastalo šele leta 1776. Da bi pokristjanili prvotno prebivalstvo, so Španci ustanovili verigo 21 [[Misijonska postaja|misijonov]] ter zgradili [[trdnjava|trdnjave]] in mesta za obrambo ozemlja, ki so ga obdržali do leta 1822, ko je postal del nove države Mehike. Mehiško obdobje (do 1846) je bil prehod k zakonom ZDA. Ker je bili veliko migracij, je bila Kalifornija nezanimiva za priseljence. Tudi [[Mehika]] je zanemarjala to dogajanje, kar je privedlo do postopne osvojitve Kalifornije s strani ZDA leta 1848. === Zlata mrzlica === Odkritju zlata leta 1848 ([[James W. Marshall]]) pri Sutter's Millu ob reki American je leto zatem sledila t.i. velika kalifornijska zlata mrzlica, to je množični naval novooklicanih iskalcev zlata, ki so prihajali tako z vzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]], kot tudi drugih delov sveta. Zaradi tega so hoteli Kalifornijo hitro sprejeti med zvezne države, vendar je zaradi [[Secesijska vojna|konflikta med Jugom in Severom]] postala zvezna država leta 1850. Glavno mesto se je prestavljalo, dokler ni prišlo do Sacramenta leta 1854, kjer je tudi ostalo. Med državljansko vojno je bila Kalifornija na strani Severa, ker je bilo mnogo priseljencev iz severa ZDA. Končanje [[transkontinentalna železnica|transkontinentalne železnice]] (1869) je končalo izolacijo zvezne države in povečalo trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Od 1850 do 1870 je veliko dobička pridobila s kmetijstvom in z rudarstvom, napredki pa so bili vidni tudi v industriji. Zaradi pomanjkanja kapitala pa je bila rast počasna, pojavila se je velika [[brezposelnost]]. Temu je sledilo pravo nasprotje zaradi kupovanja ozemelj in pritoka kapitala. Pojavila se je rast pridelave [[pšenica|pšenice]] in [[citrus]]ov. San Francisco je postal največje mesto na pacifiški obali in svetovni trgovinski center. Los Angeles je gospodarski vrh dosegel leta 1887. === 20. stoletje === V zadnjem desetletju devetnajstega stoletja je začelo gospodarstvo v večjih središčih pešati. Pojavilo se je [[nasilje]] in [[korupcija]], zato so se odločili za temeljite gospodarske in politične [[reforma|reforme]]. Prva svetovna vojna je pripomogla k rasti kmetijstva in industrije. V 20. letih se je v Kalifornijo priselilo 2 milijona ljudi in takrat je Los Angeles postalo prvo milijonsko mesto v Kaliforniji. Močno se je tudi razmahnila filmska industrija v Hollywoodu. Po padcu leta 1929 je močna depresija prizadela tudi Kalifornijo, ki se jo je rešila z izgradnjo letal in [[ladjedelnica|ladjedelnic]] za potrebe druge svetovne vojne. Med vojno se je število prebivalstva spet povečalo za dva milijona. Delovna mesta so pridobili z novo nastalo elektotehnično vejo industrije. Zaradi tega so ji omejili državne donacije, v zadnjem času pa so vse bolj potrebne zaradi velike škode, ki so jo naredili potresi. == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|California}} {{ZDA}} {{normativna kontrola}} {{us-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne države Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Kalifornija|*]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] 5omstghh0acqisy99rkn9wf27kwcl57 6748972 6748971 2026-09-11T08:36:33Z Shabicht 3554 /* Špansko in mehiško obdobje */ 6748972 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeno skupino|California (glasbena skupina)}} {{US state | Name = Kalifornija | Fullname = State of California | RodilnikImena = Kalifornije | Flag = Flag of California.svg | Seal = Seal_of_California.svg | Map = Map of USA highlighting California.png | Nickname = Zlata država (The Golden State) | Capital = [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] | OfficialLang = [[angleščina]] | Languages = [[angleščina]] (58,1 %), [[španščina]] (28,8 %), drugi (13,1 %) | population_demonym = Kalifórnijec, Kalifórnijka, Kalifórnijci, Kalifórnijke | LargestCity = [[Los Angeles]] | Governor = [[Gavin Newsom]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | Senators = [[Adam Schiff]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) [[Alex Padilla]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | PostalAbbreviation = CA | AreaRank = 3 | TotalArea = 410.000 | LandArea = 404.298 | WaterArea = 20.047 | PCWater = 4,7 | PopRank = 1 | 2010Pop = 37.692.000 | DensityRank = 11 | 2010Density = 94 | AdmittanceOrder = 31 | AdmittanceDate = [[9. september]] [[1850]] | TimeZone = [[pacifiški standardni čas|Pacifik]]: [[UTC]]-8/[[poletni čas|-7]] | Latitude = 32°30' do 42° severno | Longitude = 114°8' do 124°24' zahodno | Width = 402,5 | Length = 1.240 | HighestElev = 4.148 | MeanElev = 884 | LowestElev = -86 | ISOCode = US-CA | Website = www.state.ca.us }} '''Kalifórnija''' ([[angleščina|angleško]] in [[španščina|špansko]] ''California'') je [[Ameriški Zahod|zahodna]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] [[Združene države Amerike|ZDA]], ki meji na [[Tihi ocean]]. Ima največje število [[prebivalstvo|prebivalstva]] med zveznimi državami ZDA. Kalifornija je ena izmed pacifiških zveznih držav, ki na severu meji na [[Oregon]], na vzhodu na [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]], na jugu meji na [[Mehika|Mehiko]], na zahodu pa jo obliva Tihi ocean. Južno mejo z Mehiko določa [[reka]] [[Kolorado]]. Kalifornija se je [[Združene države Amerike|ZDA]] priključila [[9. september|9. septembra]] [[1850]], kot 31. zvezna država. [[Kmetijstvo]] in [[rudarstvo]] sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je ''Zlata država''. Pomembnejša kalifornijska mesta so: [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] (glavno mesto), [[Los Angeles]] (največje mesto), [[San Diego]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[San Jose, Kalifornija|San Jose]], [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] in [[Oakland, Kalifornija|Oakland]]. == Površina == S površino 424.002 kvadratnih kilometrov je Kalifornija tretja največja zvezna država v ZDA, pri čemer ima državna uprava v lasti 45 % ozemlja. Po obliki je najbolj podobna loku z veliko dolžino (1.240&nbsp;km, sever–jug) in manjšo širino (595&nbsp;km, vzhod–zahod). Njen relief je zelo razgiban, od 86 metrov pod morsko gladino v [[Dolina smrti|Dolini smrti]], do 4417 metrov na [[Mount Whitney]]u (ki je tudi ena najvišjih gora v ZDA). == Geološka zgradba == Geološka zgradba Kalifornije je zelo pisana in jo delijo na štiri regije: centralno z gorato okolico, nižja gričevja, vzhodne [[kotlina|kotline]] s [[puščava]]mi in obalno regijo. Centralna regija je velika kotlina z debelimi plastmi rodovitnih, aluvialnih prsti. Obdana je s številnimi gorovji, tako na vzhodu meji na [[Sierra Nevada, Kalifornija|Sierro Nevado]] ([[granit]]no gorovje z ostrimi vrhovi in številnimi rekami). Na enem izmed gorovij je tudi še delujoči [[ognjenik]]. Nižja gričevja se razprostirajo na jugozahodu in so sestavljena prav tako iz granita, vendar se od Sierre Nevade razlikujejo po nižji [[nadmorska višina|nadmorski višini]] in odsotnosti [[ledenik]]ov. Na vzhodu je veliko kotlin in [[Dolina|dolin]], med najpomembnejšimi sta [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolina smrti]] in [[puščava Mojave]], ki zavzema eno petino skupne površine Kalifornije. Obala je geološko nestabilna z mnogo prelomnicami, kot je [[prelomnica sv. Andreja]]. Najdaljša reka v Kaliforniji je [[Sacramento (reka)|Sacramento]], ki se izliva v [[zaliv San Francisca]]. Tudi druga največja reka [[San Joaquin (reka)|San Joaquin]] teče večinoma po centralni regiji in se skupaj s pritoki napajata z vodo iz okoliških gorovij. Obstaja tudi več majhnih in nekaj večjih jezer: [[Tahoe (jezero)|jezero Tahoe]] [[Clear Lake]], [[Honey (jezero )|Honey]] in [[Mono (jezero)|jezero]]. == Podnebje == Tudi [[podnebje]] je raznoliko, vendar je večinoma subtropsko. Zaradi vpliva [[morje|morja]] in poletne [[megla|megle]] ima obala zelo mile [[zima|zime]] in relativno hladna [[poletje|poletja]]. V notranjosti postaja podnebje bolj kontinentalno. Centralni del postane poleti zelo vroč, zime pa so še vedno mile. Vzhodna gorovja so zelo suh predel, kjer se podnebje spreminja od milih poletij in mrzlih zim na severu do ekstremno vročih poletij na jugu. Najvišja [[temperatura]] 56,7&nbsp;°C izmerjena v Dolini smrti leta 1913, je blizu svetovnega rekorda. Najnižjo temperaturo –42,8&nbsp;°C so izmerili leta 1937 severno od jezera Tahoe. == Rastline in živali == Nobena zvezna država nima toliko raznolikih vrst [[rastlina|rastlin]] in kar 40 % rastlin, ki jih najdemo v ZDA, izvira iz Kalifornije. Med najbolj pogoste rastline spada [[mak]]. Med drevesi je največ iglavcev ([[Jelka (drevo)|jelk]], [[Bor (drevo)|borov]]). V Kaliforniji najdemo tudi najvišja ([[mamutovec|sekvoje]]) in najstarejša (bori do 4000 let) drevesa na svetu. Ob obali je največ tal poraslih s travo, v notranjosti pa jo nadomesti zimzeleno grmičevje. V višjih predelih najdemo [[hrast]]ove gozdove, nad 2000 m pa jih začnejo nadomeščati iglasti gozdovi. V puščavah na vzhodu raste predvsem grmičevje in [[kaktusi]]. Zaradi velike raznolikosti rastlin je tudi veliko vrst živali. Na vzhodu živijo zaradi puščav predvsem nočne živali; [[kojot]]i, [[zajec|zajci]], [[lisica|lisice]], [[podgana|podgane]], [[žuželke]] in [[plazilci]]. Na gričevjih najdemo zajce, mačke in veliko vrst ptic, v gozdovih pa [[jeleni|jelene]], [[kune]], lisice in [[kače]]. Večje živali, kot so [[medvedi]] in antilope, pa živijo na severu. == Surovine, produkti in vrste industrije == Kljub črpanju rezerv [[zlato|zlata]], [[nafta|nafte]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[živo srebro|živega srebra]], Kalifornija ostaja pomembno najdišče surovin. V velikih količinah so prisotni bor, [[magnezij]], [[srebro]], [[azbest]], [[pesek]], [[cement]], [[železova ruda]] in [[sol]]. Pridelajo največ kmetijskih pridelkov v ZDA. Glavni so [[grozd]]je, [[bombaž]], [[krompir]], [[riž]], [[zelenjava]], [[paradižnik]], [[špinača]], [[agrum]]i in [[mandelj|mandlj]]i. Živina in njeni izdelki, kot so mlečni izdelki, [[meso]], [[jajca]] in [[perutnina]] so tudi pomembni. Kalifornija prispeva eno desetino letnega poseka dreves in 4 odstotke vrednosti ulova rib. Najpogostejši proizvodi so [[letalo|letala]], transportni izdelki, industrijski stroji, znanstveni instrumenti, hrana in kovinski izdelki. Dobiček prinašata tudi [[turizem]] in [[Hollywood|filmska industrija]]. == Prebivalstvo == Po popisu leta 1990 je Kalifornija imela 29.760.021 prebivalcev, kar je bil porast za 26 % od leta 1980. Povprečna gostota je bila 70 prebivalcev na km<sup>2</sup>, kar jo uvršča med najbolj poseljene dele ZDA. S popisom so odkrili veliko različnih [[etnična skupina|etničnih skupin]] in ras. Predvsem je veliko ljudi kitajskega in japonskega porekla. Večina prebivalstva živi v mestnih aglomeracijah ob obali [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]]. == Izobrazba in kultura == Čeprav je ustava iz leta 1849 zagotavljala šolski sistem, so svobodne šole odprli šele leta [[1866]]. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] so zgradili tudi višje in visoke šole. V 80-tih letih je Kalifornija imela 7.430 državnih [[osnovna šola|osnovnih]] in [[srednja šola|srednih šol]] z 3,5 milijona učenci in 1,3 milijona [[dijak]]i. Okoli 500.000 jih je hodilo v privatne šole. Imela je tudi 310 šol za višjo izobrazbo in enega največjih sistemov [[univerza|univerz]] v ZDA z 1,7 milijona [[študent]]i. Zaradi podpore [[umetnost]]i je Kalifornija postala ena izmed glavnih kulturnih centrov v ZDA. Ima predvsem veliko [[knjižnica|knjižnic]], [[muzej]]ev in [[spomenik]]ov. Pomembne so tudi zvezdarne na hribih v bližini velikih mest. == Turizem == Razen kalifornijskih plaž so pomembni turistični centri [[Disneyland, Kalifornija|Disneyland]], [[Hollywood]], [[Palm Springs]], jezero Tahoe in narodna parka [[narodni park Yosemite|Yosemite]] ter [[narodni park Sequoia|Sequoia]]. Najdemo tudi veliko zgodovinskih območij, ki predstavljajo španske naselitve in zlato mrzlico. Zaradi močne raznolikosti površja in velikih neselij je mogoč skoraj vsak [[šport]]. Obala je idealna za [[plavanje]], [[jadranje]], ribarjenje in [[deskanje]]. Gorovja pa privabljajo izletnike, [[smučar]]je in [[lovec (oseba)|lovce]]. == Vlada == Kalifornija je dobila današnjo ureditev leta 1879. Izvršilno oblast predstavlja [[guverner]] s podguvernerjem, ki sta voljena za štiri leta in lahko opravljata funkciji največ dvakrat. Zakonodajno oblast imata [[senat]] in zbor. 40 članov senata je voljenih vsake štiri leta, 80 članov zbora pa vsake dve leti. Prebivalci Kalifornije lahko vsak zakon zavrnejo s pomočjo [[referendum]]a. Na nacionalni ravni ima Kalifornija dva senatorja in 52 predstavnikov v kongresu ZDA. Zvezna država ima tudi 54 glasov pri predsedniških volitvah. Glavna stranka je republikanska, ki ima tudi večino sedežev. == Zgodovina == === Špansko in mehiško obdobje === [[Slika:The landing of Cabrillo on California (detail from mural by Daniel Sayre Groesbeck at the Santa Barbara County Courthouse).jpg|250px|sličica|levo|Pristanek Cabrilla v Kaliforniji]] Prvotni prebivalci Kalifornije so bili [[Ameriški staroselci|Indijanci]]. Polovica jih je živela v sedanji centralni regiji, zaradi lahke dostopnosti hrane. Nekateri so živeli ob obali, drugi pa ob jezerih in rekah. Leta 1542 je iz Mehike prispela odprava pod vodstvom portugalskega [[Španska kolonizacija Amerik|konkvistadorja in raziskovalca]] Joãa Rodriguesa Cabrilha ([[španščina|šp.]] Juan Rodríguez Cabrillo), ki je na območju Kalifornije (veliko večjem od današnje zvezne države) razglasil oblast [[Španija|španske krone]]. Zaradi močnega trgovanja po morju je sem prišlo veliko angleških in nizozemskih [[gusar]]jev. Leta 1579 so Angleži zasedli območje San Francisca, vendar je mesto nastalo šele leta 1776. Da bi pokristjanili prvotno prebivalstvo, so Španci ustanovili verigo 21 [[Misijonska postaja|misijonov]] ter zgradili [[trdnjava|trdnjave]] in mesta za obrambo ozemlja, ki so ga obdržali do leta 1822, ko je postal del nove države Mehike. Mehiško obdobje (do 1846) je bil prehod k zakonom ZDA. Ker je bili veliko migracij, je bila Kalifornija nezanimiva za priseljence. Tudi [[Mehika]] je zanemarjala to dogajanje, kar je privedlo do postopne osvojitve Kalifornije s strani ZDA leta 1848. === Zlata mrzlica === Odkritju zlata leta 1848 ([[James W. Marshall]]) pri Sutter's Millu ob reki American je leto zatem sledila t.i. velika kalifornijska zlata mrzlica, to je množični naval novooklicanih iskalcev zlata, ki so prihajali tako z vzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]], kot tudi drugih delov sveta. Zaradi tega so hoteli Kalifornijo hitro sprejeti med zvezne države, vendar je zaradi [[Secesijska vojna|konflikta med Jugom in Severom]] postala zvezna država leta 1850. Glavno mesto se je prestavljalo, dokler ni prišlo do Sacramenta leta 1854, kjer je tudi ostalo. Med državljansko vojno je bila Kalifornija na strani Severa, ker je bilo mnogo priseljencev iz severa ZDA. Končanje [[transkontinentalna železnica|transkontinentalne železnice]] (1869) je končalo izolacijo zvezne države in povečalo trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Od 1850 do 1870 je veliko dobička pridobila s kmetijstvom in z rudarstvom, napredki pa so bili vidni tudi v industriji. Zaradi pomanjkanja kapitala pa je bila rast počasna, pojavila se je velika [[brezposelnost]]. Temu je sledilo pravo nasprotje zaradi kupovanja ozemelj in pritoka kapitala. Pojavila se je rast pridelave [[pšenica|pšenice]] in [[citrus]]ov. San Francisco je postal največje mesto na pacifiški obali in svetovni trgovinski center. Los Angeles je gospodarski vrh dosegel leta 1887. === 20. stoletje === V zadnjem desetletju devetnajstega stoletja je začelo gospodarstvo v večjih središčih pešati. Pojavilo se je [[nasilje]] in [[korupcija]], zato so se odločili za temeljite gospodarske in politične [[reforma|reforme]]. Prva svetovna vojna je pripomogla k rasti kmetijstva in industrije. V 20. letih se je v Kalifornijo priselilo 2 milijona ljudi in takrat je Los Angeles postalo prvo milijonsko mesto v Kaliforniji. Močno se je tudi razmahnila filmska industrija v Hollywoodu. Po padcu leta 1929 je močna depresija prizadela tudi Kalifornijo, ki se jo je rešila z izgradnjo letal in [[ladjedelnica|ladjedelnic]] za potrebe druge svetovne vojne. Med vojno se je število prebivalstva spet povečalo za dva milijona. Delovna mesta so pridobili z novo nastalo elektotehnično vejo industrije. Zaradi tega so ji omejili državne donacije, v zadnjem času pa so vse bolj potrebne zaradi velike škode, ki so jo naredili potresi. == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|California}} {{ZDA}} {{normativna kontrola}} {{us-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne države Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Kalifornija|*]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] izuzfgsy601loxyb9cx9nrzf74eh10c 6748975 6748972 2026-09-11T08:48:24Z Shabicht 3554 /* Špansko in mehiško obdobje */ 6748975 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeno skupino|California (glasbena skupina)}} {{US state | Name = Kalifornija | Fullname = State of California | RodilnikImena = Kalifornije | Flag = Flag of California.svg | Seal = Seal_of_California.svg | Map = Map of USA highlighting California.png | Nickname = Zlata država (The Golden State) | Capital = [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] | OfficialLang = [[angleščina]] | Languages = [[angleščina]] (58,1 %), [[španščina]] (28,8 %), drugi (13,1 %) | population_demonym = Kalifórnijec, Kalifórnijka, Kalifórnijci, Kalifórnijke | LargestCity = [[Los Angeles]] | Governor = [[Gavin Newsom]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | Senators = [[Adam Schiff]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) [[Alex Padilla]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | PostalAbbreviation = CA | AreaRank = 3 | TotalArea = 410.000 | LandArea = 404.298 | WaterArea = 20.047 | PCWater = 4,7 | PopRank = 1 | 2010Pop = 37.692.000 | DensityRank = 11 | 2010Density = 94 | AdmittanceOrder = 31 | AdmittanceDate = [[9. september]] [[1850]] | TimeZone = [[pacifiški standardni čas|Pacifik]]: [[UTC]]-8/[[poletni čas|-7]] | Latitude = 32°30' do 42° severno | Longitude = 114°8' do 124°24' zahodno | Width = 402,5 | Length = 1.240 | HighestElev = 4.148 | MeanElev = 884 | LowestElev = -86 | ISOCode = US-CA | Website = www.state.ca.us }} '''Kalifórnija''' ([[angleščina|angleško]] in [[španščina|špansko]] ''California'') je [[Ameriški Zahod|zahodna]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] [[Združene države Amerike|ZDA]], ki meji na [[Tihi ocean]]. Ima največje število [[prebivalstvo|prebivalstva]] med zveznimi državami ZDA. Kalifornija je ena izmed pacifiških zveznih držav, ki na severu meji na [[Oregon]], na vzhodu na [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]], na jugu meji na [[Mehika|Mehiko]], na zahodu pa jo obliva Tihi ocean. Južno mejo z Mehiko določa [[reka]] [[Kolorado]]. Kalifornija se je [[Združene države Amerike|ZDA]] priključila [[9. september|9. septembra]] [[1850]], kot 31. zvezna država. [[Kmetijstvo]] in [[rudarstvo]] sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je ''Zlata država''. Pomembnejša kalifornijska mesta so: [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] (glavno mesto), [[Los Angeles]] (največje mesto), [[San Diego]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[San Jose, Kalifornija|San Jose]], [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] in [[Oakland, Kalifornija|Oakland]]. == Površina == S površino 424.002 kvadratnih kilometrov je Kalifornija tretja največja zvezna država v ZDA, pri čemer ima državna uprava v lasti 45 % ozemlja. Po obliki je najbolj podobna loku z veliko dolžino (1.240&nbsp;km, sever–jug) in manjšo širino (595&nbsp;km, vzhod–zahod). Njen relief je zelo razgiban, od 86 metrov pod morsko gladino v [[Dolina smrti|Dolini smrti]], do 4417 metrov na [[Mount Whitney]]u (ki je tudi ena najvišjih gora v ZDA). == Geološka zgradba == Geološka zgradba Kalifornije je zelo pisana in jo delijo na štiri regije: centralno z gorato okolico, nižja gričevja, vzhodne [[kotlina|kotline]] s [[puščava]]mi in obalno regijo. Centralna regija je velika kotlina z debelimi plastmi rodovitnih, aluvialnih prsti. Obdana je s številnimi gorovji, tako na vzhodu meji na [[Sierra Nevada, Kalifornija|Sierro Nevado]] ([[granit]]no gorovje z ostrimi vrhovi in številnimi rekami). Na enem izmed gorovij je tudi še delujoči [[ognjenik]]. Nižja gričevja se razprostirajo na jugozahodu in so sestavljena prav tako iz granita, vendar se od Sierre Nevade razlikujejo po nižji [[nadmorska višina|nadmorski višini]] in odsotnosti [[ledenik]]ov. Na vzhodu je veliko kotlin in [[Dolina|dolin]], med najpomembnejšimi sta [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolina smrti]] in [[puščava Mojave]], ki zavzema eno petino skupne površine Kalifornije. Obala je geološko nestabilna z mnogo prelomnicami, kot je [[prelomnica sv. Andreja]]. Najdaljša reka v Kaliforniji je [[Sacramento (reka)|Sacramento]], ki se izliva v [[zaliv San Francisca]]. Tudi druga največja reka [[San Joaquin (reka)|San Joaquin]] teče večinoma po centralni regiji in se skupaj s pritoki napajata z vodo iz okoliških gorovij. Obstaja tudi več majhnih in nekaj večjih jezer: [[Tahoe (jezero)|jezero Tahoe]] [[Clear Lake]], [[Honey (jezero )|Honey]] in [[Mono (jezero)|jezero]]. == Podnebje == Tudi [[podnebje]] je raznoliko, vendar je večinoma subtropsko. Zaradi vpliva [[morje|morja]] in poletne [[megla|megle]] ima obala zelo mile [[zima|zime]] in relativno hladna [[poletje|poletja]]. V notranjosti postaja podnebje bolj kontinentalno. Centralni del postane poleti zelo vroč, zime pa so še vedno mile. Vzhodna gorovja so zelo suh predel, kjer se podnebje spreminja od milih poletij in mrzlih zim na severu do ekstremno vročih poletij na jugu. Najvišja [[temperatura]] 56,7&nbsp;°C izmerjena v Dolini smrti leta 1913, je blizu svetovnega rekorda. Najnižjo temperaturo –42,8&nbsp;°C so izmerili leta 1937 severno od jezera Tahoe. == Rastline in živali == Nobena zvezna država nima toliko raznolikih vrst [[rastlina|rastlin]] in kar 40 % rastlin, ki jih najdemo v ZDA, izvira iz Kalifornije. Med najbolj pogoste rastline spada [[mak]]. Med drevesi je največ iglavcev ([[Jelka (drevo)|jelk]], [[Bor (drevo)|borov]]). V Kaliforniji najdemo tudi najvišja ([[mamutovec|sekvoje]]) in najstarejša (bori do 4000 let) drevesa na svetu. Ob obali je največ tal poraslih s travo, v notranjosti pa jo nadomesti zimzeleno grmičevje. V višjih predelih najdemo [[hrast]]ove gozdove, nad 2000 m pa jih začnejo nadomeščati iglasti gozdovi. V puščavah na vzhodu raste predvsem grmičevje in [[kaktusi]]. Zaradi velike raznolikosti rastlin je tudi veliko vrst živali. Na vzhodu živijo zaradi puščav predvsem nočne živali; [[kojot]]i, [[zajec|zajci]], [[lisica|lisice]], [[podgana|podgane]], [[žuželke]] in [[plazilci]]. Na gričevjih najdemo zajce, mačke in veliko vrst ptic, v gozdovih pa [[jeleni|jelene]], [[kune]], lisice in [[kače]]. Večje živali, kot so [[medvedi]] in antilope, pa živijo na severu. == Surovine, produkti in vrste industrije == Kljub črpanju rezerv [[zlato|zlata]], [[nafta|nafte]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[živo srebro|živega srebra]], Kalifornija ostaja pomembno najdišče surovin. V velikih količinah so prisotni bor, [[magnezij]], [[srebro]], [[azbest]], [[pesek]], [[cement]], [[železova ruda]] in [[sol]]. Pridelajo največ kmetijskih pridelkov v ZDA. Glavni so [[grozd]]je, [[bombaž]], [[krompir]], [[riž]], [[zelenjava]], [[paradižnik]], [[špinača]], [[agrum]]i in [[mandelj|mandlj]]i. Živina in njeni izdelki, kot so mlečni izdelki, [[meso]], [[jajca]] in [[perutnina]] so tudi pomembni. Kalifornija prispeva eno desetino letnega poseka dreves in 4 odstotke vrednosti ulova rib. Najpogostejši proizvodi so [[letalo|letala]], transportni izdelki, industrijski stroji, znanstveni instrumenti, hrana in kovinski izdelki. Dobiček prinašata tudi [[turizem]] in [[Hollywood|filmska industrija]]. == Prebivalstvo == Po popisu leta 1990 je Kalifornija imela 29.760.021 prebivalcev, kar je bil porast za 26 % od leta 1980. Povprečna gostota je bila 70 prebivalcev na km<sup>2</sup>, kar jo uvršča med najbolj poseljene dele ZDA. S popisom so odkrili veliko različnih [[etnična skupina|etničnih skupin]] in ras. Predvsem je veliko ljudi kitajskega in japonskega porekla. Večina prebivalstva živi v mestnih aglomeracijah ob obali [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]]. == Izobrazba in kultura == Čeprav je ustava iz leta 1849 zagotavljala šolski sistem, so svobodne šole odprli šele leta [[1866]]. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] so zgradili tudi višje in visoke šole. V 80-tih letih je Kalifornija imela 7.430 državnih [[osnovna šola|osnovnih]] in [[srednja šola|srednih šol]] z 3,5 milijona učenci in 1,3 milijona [[dijak]]i. Okoli 500.000 jih je hodilo v privatne šole. Imela je tudi 310 šol za višjo izobrazbo in enega največjih sistemov [[univerza|univerz]] v ZDA z 1,7 milijona [[študent]]i. Zaradi podpore [[umetnost]]i je Kalifornija postala ena izmed glavnih kulturnih centrov v ZDA. Ima predvsem veliko [[knjižnica|knjižnic]], [[muzej]]ev in [[spomenik]]ov. Pomembne so tudi zvezdarne na hribih v bližini velikih mest. == Turizem == Razen kalifornijskih plaž so pomembni turistični centri [[Disneyland, Kalifornija|Disneyland]], [[Hollywood]], [[Palm Springs]], jezero Tahoe in narodna parka [[narodni park Yosemite|Yosemite]] ter [[narodni park Sequoia|Sequoia]]. Najdemo tudi veliko zgodovinskih območij, ki predstavljajo španske naselitve in zlato mrzlico. Zaradi močne raznolikosti površja in velikih neselij je mogoč skoraj vsak [[šport]]. Obala je idealna za [[plavanje]], [[jadranje]], ribarjenje in [[deskanje]]. Gorovja pa privabljajo izletnike, [[smučar]]je in [[lovec (oseba)|lovce]]. == Vlada == Kalifornija je dobila današnjo ureditev leta 1879. Izvršilno oblast predstavlja [[guverner]] s podguvernerjem, ki sta voljena za štiri leta in lahko opravljata funkciji največ dvakrat. Zakonodajno oblast imata [[senat]] in zbor. 40 članov senata je voljenih vsake štiri leta, 80 članov zbora pa vsake dve leti. Prebivalci Kalifornije lahko vsak zakon zavrnejo s pomočjo [[referendum]]a. Na nacionalni ravni ima Kalifornija dva senatorja in 52 predstavnikov v kongresu ZDA. Zvezna država ima tudi 54 glasov pri predsedniških volitvah. Glavna stranka je republikanska, ki ima tudi večino sedežev. == Zgodovina == === Špansko in mehiško obdobje === [[Slika:The landing of Cabrillo on California (detail from mural by Daniel Sayre Groesbeck at the Santa Barbara County Courthouse).jpg|250px|sličica|levo|Pristanek Cabrilla v Kaliforniji]] Prvotni prebivalci Kalifornije so bili [[Ameriški staroselci|Indijanci]]. Polovica jih je živela v sedanji centralni regiji, zaradi lahke dostopnosti hrane. Nekateri so živeli ob obali, drugi pa ob jezerih in rekah. Leta 1542 je iz [[Mehika|Mehike]] po morju prispela odprava, ki jo je vodil portugalski pomorščak in raziskovalec João Rodrigues Cabrilho ([[španščina|šp.]] Juan Rodríguez Cabrillo), ta je na območju Kalifornije (veliko večjem od današnje zvezne države) razglasil oblast [[Španija|španske krone]]. Zaradi močnega trgovanja po morju je sem prišlo veliko angleških in nizozemskih [[gusar]]jev. Leta 1579 so Angleži zasedli območje San Francisca, vendar je mesto nastalo šele leta 1776. Da bi pokristjanili prvotno prebivalstvo, so Španci ustanovili verigo 21 [[Misijonska postaja|misijonov]] ter zgradili [[trdnjava|trdnjave]] in mesta za obrambo ozemlja, ki so ga obdržali do leta 1822, ko je postal del nove države Mehike. Mehiško obdobje (do 1846) je bil prehod k zakonom ZDA. Ker je bili veliko migracij, je bila Kalifornija nezanimiva za priseljence. Tudi [[Mehika]] je zanemarjala to dogajanje, kar je privedlo do postopne osvojitve Kalifornije s strani ZDA leta 1848. === Zlata mrzlica === Odkritju zlata leta 1848 ([[James W. Marshall]]) pri Sutter's Millu ob reki American je leto zatem sledila t.i. velika kalifornijska zlata mrzlica, to je množični naval novooklicanih iskalcev zlata, ki so prihajali tako z vzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]], kot tudi drugih delov sveta. Zaradi tega so hoteli Kalifornijo hitro sprejeti med zvezne države, vendar je zaradi [[Secesijska vojna|konflikta med Jugom in Severom]] postala zvezna država leta 1850. Glavno mesto se je prestavljalo, dokler ni prišlo do Sacramenta leta 1854, kjer je tudi ostalo. Med državljansko vojno je bila Kalifornija na strani Severa, ker je bilo mnogo priseljencev iz severa ZDA. Končanje [[transkontinentalna železnica|transkontinentalne železnice]] (1869) je končalo izolacijo zvezne države in povečalo trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Od 1850 do 1870 je veliko dobička pridobila s kmetijstvom in z rudarstvom, napredki pa so bili vidni tudi v industriji. Zaradi pomanjkanja kapitala pa je bila rast počasna, pojavila se je velika [[brezposelnost]]. Temu je sledilo pravo nasprotje zaradi kupovanja ozemelj in pritoka kapitala. Pojavila se je rast pridelave [[pšenica|pšenice]] in [[citrus]]ov. San Francisco je postal največje mesto na pacifiški obali in svetovni trgovinski center. Los Angeles je gospodarski vrh dosegel leta 1887. === 20. stoletje === V zadnjem desetletju devetnajstega stoletja je začelo gospodarstvo v večjih središčih pešati. Pojavilo se je [[nasilje]] in [[korupcija]], zato so se odločili za temeljite gospodarske in politične [[reforma|reforme]]. Prva svetovna vojna je pripomogla k rasti kmetijstva in industrije. V 20. letih se je v Kalifornijo priselilo 2 milijona ljudi in takrat je Los Angeles postalo prvo milijonsko mesto v Kaliforniji. Močno se je tudi razmahnila filmska industrija v Hollywoodu. Po padcu leta 1929 je močna depresija prizadela tudi Kalifornijo, ki se jo je rešila z izgradnjo letal in [[ladjedelnica|ladjedelnic]] za potrebe druge svetovne vojne. Med vojno se je število prebivalstva spet povečalo za dva milijona. Delovna mesta so pridobili z novo nastalo elektotehnično vejo industrije. Zaradi tega so ji omejili državne donacije, v zadnjem času pa so vse bolj potrebne zaradi velike škode, ki so jo naredili potresi. == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|California}} {{ZDA}} {{normativna kontrola}} {{us-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne države Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Kalifornija|*]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] 5ee7x0bw990g8qqtmi8c4g6i7rob1qb 6748976 6748975 2026-09-11T08:48:54Z Shabicht 3554 /* Špansko in mehiško obdobje */ 6748976 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeno skupino|California (glasbena skupina)}} {{US state | Name = Kalifornija | Fullname = State of California | RodilnikImena = Kalifornije | Flag = Flag of California.svg | Seal = Seal_of_California.svg | Map = Map of USA highlighting California.png | Nickname = Zlata država (The Golden State) | Capital = [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] | OfficialLang = [[angleščina]] | Languages = [[angleščina]] (58,1 %), [[španščina]] (28,8 %), drugi (13,1 %) | population_demonym = Kalifórnijec, Kalifórnijka, Kalifórnijci, Kalifórnijke | LargestCity = [[Los Angeles]] | Governor = [[Gavin Newsom]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | Senators = [[Adam Schiff]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) [[Alex Padilla]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | PostalAbbreviation = CA | AreaRank = 3 | TotalArea = 410.000 | LandArea = 404.298 | WaterArea = 20.047 | PCWater = 4,7 | PopRank = 1 | 2010Pop = 37.692.000 | DensityRank = 11 | 2010Density = 94 | AdmittanceOrder = 31 | AdmittanceDate = [[9. september]] [[1850]] | TimeZone = [[pacifiški standardni čas|Pacifik]]: [[UTC]]-8/[[poletni čas|-7]] | Latitude = 32°30' do 42° severno | Longitude = 114°8' do 124°24' zahodno | Width = 402,5 | Length = 1.240 | HighestElev = 4.148 | MeanElev = 884 | LowestElev = -86 | ISOCode = US-CA | Website = www.state.ca.us }} '''Kalifórnija''' ([[angleščina|angleško]] in [[španščina|špansko]] ''California'') je [[Ameriški Zahod|zahodna]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] [[Združene države Amerike|ZDA]], ki meji na [[Tihi ocean]]. Ima največje število [[prebivalstvo|prebivalstva]] med zveznimi državami ZDA. Kalifornija je ena izmed pacifiških zveznih držav, ki na severu meji na [[Oregon]], na vzhodu na [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]], na jugu meji na [[Mehika|Mehiko]], na zahodu pa jo obliva Tihi ocean. Južno mejo z Mehiko določa [[reka]] [[Kolorado]]. Kalifornija se je [[Združene države Amerike|ZDA]] priključila [[9. september|9. septembra]] [[1850]], kot 31. zvezna država. [[Kmetijstvo]] in [[rudarstvo]] sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je ''Zlata država''. Pomembnejša kalifornijska mesta so: [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] (glavno mesto), [[Los Angeles]] (največje mesto), [[San Diego]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[San Jose, Kalifornija|San Jose]], [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] in [[Oakland, Kalifornija|Oakland]]. == Površina == S površino 424.002 kvadratnih kilometrov je Kalifornija tretja največja zvezna država v ZDA, pri čemer ima državna uprava v lasti 45 % ozemlja. Po obliki je najbolj podobna loku z veliko dolžino (1.240&nbsp;km, sever–jug) in manjšo širino (595&nbsp;km, vzhod–zahod). Njen relief je zelo razgiban, od 86 metrov pod morsko gladino v [[Dolina smrti|Dolini smrti]], do 4417 metrov na [[Mount Whitney]]u (ki je tudi ena najvišjih gora v ZDA). == Geološka zgradba == Geološka zgradba Kalifornije je zelo pisana in jo delijo na štiri regije: centralno z gorato okolico, nižja gričevja, vzhodne [[kotlina|kotline]] s [[puščava]]mi in obalno regijo. Centralna regija je velika kotlina z debelimi plastmi rodovitnih, aluvialnih prsti. Obdana je s številnimi gorovji, tako na vzhodu meji na [[Sierra Nevada, Kalifornija|Sierro Nevado]] ([[granit]]no gorovje z ostrimi vrhovi in številnimi rekami). Na enem izmed gorovij je tudi še delujoči [[ognjenik]]. Nižja gričevja se razprostirajo na jugozahodu in so sestavljena prav tako iz granita, vendar se od Sierre Nevade razlikujejo po nižji [[nadmorska višina|nadmorski višini]] in odsotnosti [[ledenik]]ov. Na vzhodu je veliko kotlin in [[Dolina|dolin]], med najpomembnejšimi sta [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolina smrti]] in [[puščava Mojave]], ki zavzema eno petino skupne površine Kalifornije. Obala je geološko nestabilna z mnogo prelomnicami, kot je [[prelomnica sv. Andreja]]. Najdaljša reka v Kaliforniji je [[Sacramento (reka)|Sacramento]], ki se izliva v [[zaliv San Francisca]]. Tudi druga največja reka [[San Joaquin (reka)|San Joaquin]] teče večinoma po centralni regiji in se skupaj s pritoki napajata z vodo iz okoliških gorovij. Obstaja tudi več majhnih in nekaj večjih jezer: [[Tahoe (jezero)|jezero Tahoe]] [[Clear Lake]], [[Honey (jezero )|Honey]] in [[Mono (jezero)|jezero]]. == Podnebje == Tudi [[podnebje]] je raznoliko, vendar je večinoma subtropsko. Zaradi vpliva [[morje|morja]] in poletne [[megla|megle]] ima obala zelo mile [[zima|zime]] in relativno hladna [[poletje|poletja]]. V notranjosti postaja podnebje bolj kontinentalno. Centralni del postane poleti zelo vroč, zime pa so še vedno mile. Vzhodna gorovja so zelo suh predel, kjer se podnebje spreminja od milih poletij in mrzlih zim na severu do ekstremno vročih poletij na jugu. Najvišja [[temperatura]] 56,7&nbsp;°C izmerjena v Dolini smrti leta 1913, je blizu svetovnega rekorda. Najnižjo temperaturo –42,8&nbsp;°C so izmerili leta 1937 severno od jezera Tahoe. == Rastline in živali == Nobena zvezna država nima toliko raznolikih vrst [[rastlina|rastlin]] in kar 40 % rastlin, ki jih najdemo v ZDA, izvira iz Kalifornije. Med najbolj pogoste rastline spada [[mak]]. Med drevesi je največ iglavcev ([[Jelka (drevo)|jelk]], [[Bor (drevo)|borov]]). V Kaliforniji najdemo tudi najvišja ([[mamutovec|sekvoje]]) in najstarejša (bori do 4000 let) drevesa na svetu. Ob obali je največ tal poraslih s travo, v notranjosti pa jo nadomesti zimzeleno grmičevje. V višjih predelih najdemo [[hrast]]ove gozdove, nad 2000 m pa jih začnejo nadomeščati iglasti gozdovi. V puščavah na vzhodu raste predvsem grmičevje in [[kaktusi]]. Zaradi velike raznolikosti rastlin je tudi veliko vrst živali. Na vzhodu živijo zaradi puščav predvsem nočne živali; [[kojot]]i, [[zajec|zajci]], [[lisica|lisice]], [[podgana|podgane]], [[žuželke]] in [[plazilci]]. Na gričevjih najdemo zajce, mačke in veliko vrst ptic, v gozdovih pa [[jeleni|jelene]], [[kune]], lisice in [[kače]]. Večje živali, kot so [[medvedi]] in antilope, pa živijo na severu. == Surovine, produkti in vrste industrije == Kljub črpanju rezerv [[zlato|zlata]], [[nafta|nafte]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[živo srebro|živega srebra]], Kalifornija ostaja pomembno najdišče surovin. V velikih količinah so prisotni bor, [[magnezij]], [[srebro]], [[azbest]], [[pesek]], [[cement]], [[železova ruda]] in [[sol]]. Pridelajo največ kmetijskih pridelkov v ZDA. Glavni so [[grozd]]je, [[bombaž]], [[krompir]], [[riž]], [[zelenjava]], [[paradižnik]], [[špinača]], [[agrum]]i in [[mandelj|mandlj]]i. Živina in njeni izdelki, kot so mlečni izdelki, [[meso]], [[jajca]] in [[perutnina]] so tudi pomembni. Kalifornija prispeva eno desetino letnega poseka dreves in 4 odstotke vrednosti ulova rib. Najpogostejši proizvodi so [[letalo|letala]], transportni izdelki, industrijski stroji, znanstveni instrumenti, hrana in kovinski izdelki. Dobiček prinašata tudi [[turizem]] in [[Hollywood|filmska industrija]]. == Prebivalstvo == Po popisu leta 1990 je Kalifornija imela 29.760.021 prebivalcev, kar je bil porast za 26 % od leta 1980. Povprečna gostota je bila 70 prebivalcev na km<sup>2</sup>, kar jo uvršča med najbolj poseljene dele ZDA. S popisom so odkrili veliko različnih [[etnična skupina|etničnih skupin]] in ras. Predvsem je veliko ljudi kitajskega in japonskega porekla. Večina prebivalstva živi v mestnih aglomeracijah ob obali [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]]. == Izobrazba in kultura == Čeprav je ustava iz leta 1849 zagotavljala šolski sistem, so svobodne šole odprli šele leta [[1866]]. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] so zgradili tudi višje in visoke šole. V 80-tih letih je Kalifornija imela 7.430 državnih [[osnovna šola|osnovnih]] in [[srednja šola|srednih šol]] z 3,5 milijona učenci in 1,3 milijona [[dijak]]i. Okoli 500.000 jih je hodilo v privatne šole. Imela je tudi 310 šol za višjo izobrazbo in enega največjih sistemov [[univerza|univerz]] v ZDA z 1,7 milijona [[študent]]i. Zaradi podpore [[umetnost]]i je Kalifornija postala ena izmed glavnih kulturnih centrov v ZDA. Ima predvsem veliko [[knjižnica|knjižnic]], [[muzej]]ev in [[spomenik]]ov. Pomembne so tudi zvezdarne na hribih v bližini velikih mest. == Turizem == Razen kalifornijskih plaž so pomembni turistični centri [[Disneyland, Kalifornija|Disneyland]], [[Hollywood]], [[Palm Springs]], jezero Tahoe in narodna parka [[narodni park Yosemite|Yosemite]] ter [[narodni park Sequoia|Sequoia]]. Najdemo tudi veliko zgodovinskih območij, ki predstavljajo španske naselitve in zlato mrzlico. Zaradi močne raznolikosti površja in velikih neselij je mogoč skoraj vsak [[šport]]. Obala je idealna za [[plavanje]], [[jadranje]], ribarjenje in [[deskanje]]. Gorovja pa privabljajo izletnike, [[smučar]]je in [[lovec (oseba)|lovce]]. == Vlada == Kalifornija je dobila današnjo ureditev leta 1879. Izvršilno oblast predstavlja [[guverner]] s podguvernerjem, ki sta voljena za štiri leta in lahko opravljata funkciji največ dvakrat. Zakonodajno oblast imata [[senat]] in zbor. 40 članov senata je voljenih vsake štiri leta, 80 članov zbora pa vsake dve leti. Prebivalci Kalifornije lahko vsak zakon zavrnejo s pomočjo [[referendum]]a. Na nacionalni ravni ima Kalifornija dva senatorja in 52 predstavnikov v kongresu ZDA. Zvezna država ima tudi 54 glasov pri predsedniških volitvah. Glavna stranka je republikanska, ki ima tudi večino sedežev. == Zgodovina == === Špansko in mehiško obdobje === [[Slika:The landing of Cabrillo on California (detail from mural by Daniel Sayre Groesbeck at the Santa Barbara County Courthouse).jpg|250px|sličica|levo|Pristanek Cabrilha v Kaliforniji]] Prvotni prebivalci Kalifornije so bili [[Ameriški staroselci|Indijanci]]. Polovica jih je živela v sedanji centralni regiji, zaradi lahke dostopnosti hrane. Nekateri so živeli ob obali, drugi pa ob jezerih in rekah. Leta 1542 je iz [[Mehika|Mehike]] po morju prispela odprava, ki jo je vodil portugalski pomorščak in raziskovalec João Rodrigues Cabrilho ([[španščina|šp.]] Juan Rodríguez Cabrillo), ta je na območju Kalifornije (veliko večjem od današnje zvezne države) razglasil oblast [[Španija|španske krone]]. Zaradi močnega trgovanja po morju je sem prišlo veliko angleških in nizozemskih [[gusar]]jev. Leta 1579 so Angleži zasedli območje San Francisca, vendar je mesto nastalo šele leta 1776. Da bi pokristjanili prvotno prebivalstvo, so Španci ustanovili verigo 21 [[Misijonska postaja|misijonov]] ter zgradili [[trdnjava|trdnjave]] in mesta za obrambo ozemlja, ki so ga obdržali do leta 1822, ko je postal del nove države Mehike. Mehiško obdobje (do 1846) je bil prehod k zakonom ZDA. Ker je bili veliko migracij, je bila Kalifornija nezanimiva za priseljence. Tudi [[Mehika]] je zanemarjala to dogajanje, kar je privedlo do postopne osvojitve Kalifornije s strani ZDA leta 1848. === Zlata mrzlica === Odkritju zlata leta 1848 ([[James W. Marshall]]) pri Sutter's Millu ob reki American je leto zatem sledila t.i. velika kalifornijska zlata mrzlica, to je množični naval novooklicanih iskalcev zlata, ki so prihajali tako z vzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]], kot tudi drugih delov sveta. Zaradi tega so hoteli Kalifornijo hitro sprejeti med zvezne države, vendar je zaradi [[Secesijska vojna|konflikta med Jugom in Severom]] postala zvezna država leta 1850. Glavno mesto se je prestavljalo, dokler ni prišlo do Sacramenta leta 1854, kjer je tudi ostalo. Med državljansko vojno je bila Kalifornija na strani Severa, ker je bilo mnogo priseljencev iz severa ZDA. Končanje [[transkontinentalna železnica|transkontinentalne železnice]] (1869) je končalo izolacijo zvezne države in povečalo trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Od 1850 do 1870 je veliko dobička pridobila s kmetijstvom in z rudarstvom, napredki pa so bili vidni tudi v industriji. Zaradi pomanjkanja kapitala pa je bila rast počasna, pojavila se je velika [[brezposelnost]]. Temu je sledilo pravo nasprotje zaradi kupovanja ozemelj in pritoka kapitala. Pojavila se je rast pridelave [[pšenica|pšenice]] in [[citrus]]ov. San Francisco je postal največje mesto na pacifiški obali in svetovni trgovinski center. Los Angeles je gospodarski vrh dosegel leta 1887. === 20. stoletje === V zadnjem desetletju devetnajstega stoletja je začelo gospodarstvo v večjih središčih pešati. Pojavilo se je [[nasilje]] in [[korupcija]], zato so se odločili za temeljite gospodarske in politične [[reforma|reforme]]. Prva svetovna vojna je pripomogla k rasti kmetijstva in industrije. V 20. letih se je v Kalifornijo priselilo 2 milijona ljudi in takrat je Los Angeles postalo prvo milijonsko mesto v Kaliforniji. Močno se je tudi razmahnila filmska industrija v Hollywoodu. Po padcu leta 1929 je močna depresija prizadela tudi Kalifornijo, ki se jo je rešila z izgradnjo letal in [[ladjedelnica|ladjedelnic]] za potrebe druge svetovne vojne. Med vojno se je število prebivalstva spet povečalo za dva milijona. Delovna mesta so pridobili z novo nastalo elektotehnično vejo industrije. Zaradi tega so ji omejili državne donacije, v zadnjem času pa so vse bolj potrebne zaradi velike škode, ki so jo naredili potresi. == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|California}} {{ZDA}} {{normativna kontrola}} {{us-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne države Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Kalifornija|*]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] o8c77jw59s2abn57if0lu20xj90hx27 6748989 6748976 2026-09-11T09:19:05Z Shabicht 3554 /* Špansko in mehiško obdobje */ 6748989 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeno skupino|California (glasbena skupina)}} {{US state | Name = Kalifornija | Fullname = State of California | RodilnikImena = Kalifornije | Flag = Flag of California.svg | Seal = Seal_of_California.svg | Map = Map of USA highlighting California.png | Nickname = Zlata država (The Golden State) | Capital = [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] | OfficialLang = [[angleščina]] | Languages = [[angleščina]] (58,1 %), [[španščina]] (28,8 %), drugi (13,1 %) | population_demonym = Kalifórnijec, Kalifórnijka, Kalifórnijci, Kalifórnijke | LargestCity = [[Los Angeles]] | Governor = [[Gavin Newsom]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | Senators = [[Adam Schiff]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) [[Alex Padilla]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | PostalAbbreviation = CA | AreaRank = 3 | TotalArea = 410.000 | LandArea = 404.298 | WaterArea = 20.047 | PCWater = 4,7 | PopRank = 1 | 2010Pop = 37.692.000 | DensityRank = 11 | 2010Density = 94 | AdmittanceOrder = 31 | AdmittanceDate = [[9. september]] [[1850]] | TimeZone = [[pacifiški standardni čas|Pacifik]]: [[UTC]]-8/[[poletni čas|-7]] | Latitude = 32°30' do 42° severno | Longitude = 114°8' do 124°24' zahodno | Width = 402,5 | Length = 1.240 | HighestElev = 4.148 | MeanElev = 884 | LowestElev = -86 | ISOCode = US-CA | Website = www.state.ca.us }} '''Kalifórnija''' ([[angleščina|angleško]] in [[španščina|špansko]] ''California'') je [[Ameriški Zahod|zahodna]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] [[Združene države Amerike|ZDA]], ki meji na [[Tihi ocean]]. Ima največje število [[prebivalstvo|prebivalstva]] med zveznimi državami ZDA. Kalifornija je ena izmed pacifiških zveznih držav, ki na severu meji na [[Oregon]], na vzhodu na [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]], na jugu meji na [[Mehika|Mehiko]], na zahodu pa jo obliva Tihi ocean. Južno mejo z Mehiko določa [[reka]] [[Kolorado]]. Kalifornija se je [[Združene države Amerike|ZDA]] priključila [[9. september|9. septembra]] [[1850]], kot 31. zvezna država. [[Kmetijstvo]] in [[rudarstvo]] sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je ''Zlata država''. Pomembnejša kalifornijska mesta so: [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] (glavno mesto), [[Los Angeles]] (največje mesto), [[San Diego]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[San Jose, Kalifornija|San Jose]], [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] in [[Oakland, Kalifornija|Oakland]]. == Površina == S površino 424.002 kvadratnih kilometrov je Kalifornija tretja največja zvezna država v ZDA, pri čemer ima državna uprava v lasti 45 % ozemlja. Po obliki je najbolj podobna loku z veliko dolžino (1.240&nbsp;km, sever–jug) in manjšo širino (595&nbsp;km, vzhod–zahod). Njen relief je zelo razgiban, od 86 metrov pod morsko gladino v [[Dolina smrti|Dolini smrti]], do 4417 metrov na [[Mount Whitney]]u (ki je tudi ena najvišjih gora v ZDA). == Geološka zgradba == Geološka zgradba Kalifornije je zelo pisana in jo delijo na štiri regije: centralno z gorato okolico, nižja gričevja, vzhodne [[kotlina|kotline]] s [[puščava]]mi in obalno regijo. Centralna regija je velika kotlina z debelimi plastmi rodovitnih, aluvialnih prsti. Obdana je s številnimi gorovji, tako na vzhodu meji na [[Sierra Nevada, Kalifornija|Sierro Nevado]] ([[granit]]no gorovje z ostrimi vrhovi in številnimi rekami). Na enem izmed gorovij je tudi še delujoči [[ognjenik]]. Nižja gričevja se razprostirajo na jugozahodu in so sestavljena prav tako iz granita, vendar se od Sierre Nevade razlikujejo po nižji [[nadmorska višina|nadmorski višini]] in odsotnosti [[ledenik]]ov. Na vzhodu je veliko kotlin in [[Dolina|dolin]], med najpomembnejšimi sta [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolina smrti]] in [[puščava Mojave]], ki zavzema eno petino skupne površine Kalifornije. Obala je geološko nestabilna z mnogo prelomnicami, kot je [[prelomnica sv. Andreja]]. Najdaljša reka v Kaliforniji je [[Sacramento (reka)|Sacramento]], ki se izliva v [[zaliv San Francisca]]. Tudi druga največja reka [[San Joaquin (reka)|San Joaquin]] teče večinoma po centralni regiji in se skupaj s pritoki napajata z vodo iz okoliških gorovij. Obstaja tudi več majhnih in nekaj večjih jezer: [[Tahoe (jezero)|jezero Tahoe]] [[Clear Lake]], [[Honey (jezero )|Honey]] in [[Mono (jezero)|jezero]]. == Podnebje == Tudi [[podnebje]] je raznoliko, vendar je večinoma subtropsko. Zaradi vpliva [[morje|morja]] in poletne [[megla|megle]] ima obala zelo mile [[zima|zime]] in relativno hladna [[poletje|poletja]]. V notranjosti postaja podnebje bolj kontinentalno. Centralni del postane poleti zelo vroč, zime pa so še vedno mile. Vzhodna gorovja so zelo suh predel, kjer se podnebje spreminja od milih poletij in mrzlih zim na severu do ekstremno vročih poletij na jugu. Najvišja [[temperatura]] 56,7&nbsp;°C izmerjena v Dolini smrti leta 1913, je blizu svetovnega rekorda. Najnižjo temperaturo –42,8&nbsp;°C so izmerili leta 1937 severno od jezera Tahoe. == Rastline in živali == Nobena zvezna država nima toliko raznolikih vrst [[rastlina|rastlin]] in kar 40 % rastlin, ki jih najdemo v ZDA, izvira iz Kalifornije. Med najbolj pogoste rastline spada [[mak]]. Med drevesi je največ iglavcev ([[Jelka (drevo)|jelk]], [[Bor (drevo)|borov]]). V Kaliforniji najdemo tudi najvišja ([[mamutovec|sekvoje]]) in najstarejša (bori do 4000 let) drevesa na svetu. Ob obali je največ tal poraslih s travo, v notranjosti pa jo nadomesti zimzeleno grmičevje. V višjih predelih najdemo [[hrast]]ove gozdove, nad 2000 m pa jih začnejo nadomeščati iglasti gozdovi. V puščavah na vzhodu raste predvsem grmičevje in [[kaktusi]]. Zaradi velike raznolikosti rastlin je tudi veliko vrst živali. Na vzhodu živijo zaradi puščav predvsem nočne živali; [[kojot]]i, [[zajec|zajci]], [[lisica|lisice]], [[podgana|podgane]], [[žuželke]] in [[plazilci]]. Na gričevjih najdemo zajce, mačke in veliko vrst ptic, v gozdovih pa [[jeleni|jelene]], [[kune]], lisice in [[kače]]. Večje živali, kot so [[medvedi]] in antilope, pa živijo na severu. == Surovine, produkti in vrste industrije == Kljub črpanju rezerv [[zlato|zlata]], [[nafta|nafte]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[živo srebro|živega srebra]], Kalifornija ostaja pomembno najdišče surovin. V velikih količinah so prisotni bor, [[magnezij]], [[srebro]], [[azbest]], [[pesek]], [[cement]], [[železova ruda]] in [[sol]]. Pridelajo največ kmetijskih pridelkov v ZDA. Glavni so [[grozd]]je, [[bombaž]], [[krompir]], [[riž]], [[zelenjava]], [[paradižnik]], [[špinača]], [[agrum]]i in [[mandelj|mandlj]]i. Živina in njeni izdelki, kot so mlečni izdelki, [[meso]], [[jajca]] in [[perutnina]] so tudi pomembni. Kalifornija prispeva eno desetino letnega poseka dreves in 4 odstotke vrednosti ulova rib. Najpogostejši proizvodi so [[letalo|letala]], transportni izdelki, industrijski stroji, znanstveni instrumenti, hrana in kovinski izdelki. Dobiček prinašata tudi [[turizem]] in [[Hollywood|filmska industrija]]. == Prebivalstvo == Po popisu leta 1990 je Kalifornija imela 29.760.021 prebivalcev, kar je bil porast za 26 % od leta 1980. Povprečna gostota je bila 70 prebivalcev na km<sup>2</sup>, kar jo uvršča med najbolj poseljene dele ZDA. S popisom so odkrili veliko različnih [[etnična skupina|etničnih skupin]] in ras. Predvsem je veliko ljudi kitajskega in japonskega porekla. Večina prebivalstva živi v mestnih aglomeracijah ob obali [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]]. == Izobrazba in kultura == Čeprav je ustava iz leta 1849 zagotavljala šolski sistem, so svobodne šole odprli šele leta [[1866]]. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] so zgradili tudi višje in visoke šole. V 80-tih letih je Kalifornija imela 7.430 državnih [[osnovna šola|osnovnih]] in [[srednja šola|srednih šol]] z 3,5 milijona učenci in 1,3 milijona [[dijak]]i. Okoli 500.000 jih je hodilo v privatne šole. Imela je tudi 310 šol za višjo izobrazbo in enega največjih sistemov [[univerza|univerz]] v ZDA z 1,7 milijona [[študent]]i. Zaradi podpore [[umetnost]]i je Kalifornija postala ena izmed glavnih kulturnih centrov v ZDA. Ima predvsem veliko [[knjižnica|knjižnic]], [[muzej]]ev in [[spomenik]]ov. Pomembne so tudi zvezdarne na hribih v bližini velikih mest. == Turizem == Razen kalifornijskih plaž so pomembni turistični centri [[Disneyland, Kalifornija|Disneyland]], [[Hollywood]], [[Palm Springs]], jezero Tahoe in narodna parka [[narodni park Yosemite|Yosemite]] ter [[narodni park Sequoia|Sequoia]]. Najdemo tudi veliko zgodovinskih območij, ki predstavljajo španske naselitve in zlato mrzlico. Zaradi močne raznolikosti površja in velikih neselij je mogoč skoraj vsak [[šport]]. Obala je idealna za [[plavanje]], [[jadranje]], ribarjenje in [[deskanje]]. Gorovja pa privabljajo izletnike, [[smučar]]je in [[lovec (oseba)|lovce]]. == Vlada == Kalifornija je dobila današnjo ureditev leta 1879. Izvršilno oblast predstavlja [[guverner]] s podguvernerjem, ki sta voljena za štiri leta in lahko opravljata funkciji največ dvakrat. Zakonodajno oblast imata [[senat]] in zbor. 40 članov senata je voljenih vsake štiri leta, 80 članov zbora pa vsake dve leti. Prebivalci Kalifornije lahko vsak zakon zavrnejo s pomočjo [[referendum]]a. Na nacionalni ravni ima Kalifornija dva senatorja in 52 predstavnikov v kongresu ZDA. Zvezna država ima tudi 54 glasov pri predsedniških volitvah. Glavna stranka je republikanska, ki ima tudi večino sedežev. == Zgodovina == === Špansko in mehiško obdobje === [[Slika:The landing of Cabrillo on California (detail from mural by Daniel Sayre Groesbeck at the Santa Barbara County Courthouse).jpg|250px|sličica|levo|Pristanek Cabrilha v Kaliforniji]] Prvotni prebivalci Kalifornije so bili [[Ameriški staroselci|Indijanci]]. Polovica jih je živela v sedanji centralni regiji, zaradi lahke dostopnosti hrane. Nekateri so živeli ob obali, drugi pa ob jezerih in rekah. Leta 1542 je iz [[Mehika|Mehike]], po naročilu podkralja Nove Španije [[Antonio de Mendoza|Antonia de Mendoza]], po morju prispela odprava, ki jo je vodil portugalski pomorščak in raziskovalec João Rodrigues Cabrilho ([[španščina|šp.]] Juan Rodríguez Cabrillo), ta je na območju Kalifornije (veliko večjem od današnje zvezne države) razglasil oblast [[Španija|španske krone]]. . Da bi pokristjanili prvotno prebivalstvo, so Španci ustanovili verigo 21 [[Frančiškani|frančiškanskih]] [[Misijonska postaja|misijonov]] ter zgradili [[trdnjava|trdnjave]] in mesta za obrambo ozemlja, ki so ga obdržali do leta 1822, ko je postal del nove države Mehike. Mehiško obdobje (do 1846) je bil prehod k zakonom ZDA. Ker je bili veliko migracij, je bila Kalifornija nezanimiva za priseljence. Tudi [[Mehika]] je zanemarjala to dogajanje, kar je privedlo do postopne osvojitve Kalifornije s strani ZDA leta 1848. === Zlata mrzlica === Odkritju zlata leta 1848 ([[James W. Marshall]]) pri Sutter's Millu ob reki American je leto zatem sledila t.i. velika kalifornijska zlata mrzlica, to je množični naval novooklicanih iskalcev zlata, ki so prihajali tako z vzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]], kot tudi drugih delov sveta. Zaradi tega so hoteli Kalifornijo hitro sprejeti med zvezne države, vendar je zaradi [[Secesijska vojna|konflikta med Jugom in Severom]] postala zvezna država leta 1850. Glavno mesto se je prestavljalo, dokler ni prišlo do Sacramenta leta 1854, kjer je tudi ostalo. Med državljansko vojno je bila Kalifornija na strani Severa, ker je bilo mnogo priseljencev iz severa ZDA. Končanje [[transkontinentalna železnica|transkontinentalne železnice]] (1869) je končalo izolacijo zvezne države in povečalo trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Od 1850 do 1870 je veliko dobička pridobila s kmetijstvom in z rudarstvom, napredki pa so bili vidni tudi v industriji. Zaradi pomanjkanja kapitala pa je bila rast počasna, pojavila se je velika [[brezposelnost]]. Temu je sledilo pravo nasprotje zaradi kupovanja ozemelj in pritoka kapitala. Pojavila se je rast pridelave [[pšenica|pšenice]] in [[citrus]]ov. San Francisco je postal največje mesto na pacifiški obali in svetovni trgovinski center. Los Angeles je gospodarski vrh dosegel leta 1887. === 20. stoletje === V zadnjem desetletju devetnajstega stoletja je začelo gospodarstvo v večjih središčih pešati. Pojavilo se je [[nasilje]] in [[korupcija]], zato so se odločili za temeljite gospodarske in politične [[reforma|reforme]]. Prva svetovna vojna je pripomogla k rasti kmetijstva in industrije. V 20. letih se je v Kalifornijo priselilo 2 milijona ljudi in takrat je Los Angeles postalo prvo milijonsko mesto v Kaliforniji. Močno se je tudi razmahnila filmska industrija v Hollywoodu. Po padcu leta 1929 je močna depresija prizadela tudi Kalifornijo, ki se jo je rešila z izgradnjo letal in [[ladjedelnica|ladjedelnic]] za potrebe druge svetovne vojne. Med vojno se je število prebivalstva spet povečalo za dva milijona. Delovna mesta so pridobili z novo nastalo elektotehnično vejo industrije. Zaradi tega so ji omejili državne donacije, v zadnjem času pa so vse bolj potrebne zaradi velike škode, ki so jo naredili potresi. == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|California}} {{ZDA}} {{normativna kontrola}} {{us-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne države Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Kalifornija|*]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] 4v75pbf445hbl7pj9xfmlyt39dq8zle 6748990 6748989 2026-09-11T09:20:16Z Shabicht 3554 /* Špansko in mehiško obdobje */ 6748990 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeno skupino|California (glasbena skupina)}} {{US state | Name = Kalifornija | Fullname = State of California | RodilnikImena = Kalifornije | Flag = Flag of California.svg | Seal = Seal_of_California.svg | Map = Map of USA highlighting California.png | Nickname = Zlata država (The Golden State) | Capital = [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] | OfficialLang = [[angleščina]] | Languages = [[angleščina]] (58,1 %), [[španščina]] (28,8 %), drugi (13,1 %) | population_demonym = Kalifórnijec, Kalifórnijka, Kalifórnijci, Kalifórnijke | LargestCity = [[Los Angeles]] | Governor = [[Gavin Newsom]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | Senators = [[Adam Schiff]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) [[Alex Padilla]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | PostalAbbreviation = CA | AreaRank = 3 | TotalArea = 410.000 | LandArea = 404.298 | WaterArea = 20.047 | PCWater = 4,7 | PopRank = 1 | 2010Pop = 37.692.000 | DensityRank = 11 | 2010Density = 94 | AdmittanceOrder = 31 | AdmittanceDate = [[9. september]] [[1850]] | TimeZone = [[pacifiški standardni čas|Pacifik]]: [[UTC]]-8/[[poletni čas|-7]] | Latitude = 32°30' do 42° severno | Longitude = 114°8' do 124°24' zahodno | Width = 402,5 | Length = 1.240 | HighestElev = 4.148 | MeanElev = 884 | LowestElev = -86 | ISOCode = US-CA | Website = www.state.ca.us }} '''Kalifórnija''' ([[angleščina|angleško]] in [[španščina|špansko]] ''California'') je [[Ameriški Zahod|zahodna]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] [[Združene države Amerike|ZDA]], ki meji na [[Tihi ocean]]. Ima največje število [[prebivalstvo|prebivalstva]] med zveznimi državami ZDA. Kalifornija je ena izmed pacifiških zveznih držav, ki na severu meji na [[Oregon]], na vzhodu na [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]], na jugu meji na [[Mehika|Mehiko]], na zahodu pa jo obliva Tihi ocean. Južno mejo z Mehiko določa [[reka]] [[Kolorado]]. Kalifornija se je [[Združene države Amerike|ZDA]] priključila [[9. september|9. septembra]] [[1850]], kot 31. zvezna država. [[Kmetijstvo]] in [[rudarstvo]] sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je ''Zlata država''. Pomembnejša kalifornijska mesta so: [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] (glavno mesto), [[Los Angeles]] (največje mesto), [[San Diego]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[San Jose, Kalifornija|San Jose]], [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] in [[Oakland, Kalifornija|Oakland]]. == Površina == S površino 424.002 kvadratnih kilometrov je Kalifornija tretja največja zvezna država v ZDA, pri čemer ima državna uprava v lasti 45 % ozemlja. Po obliki je najbolj podobna loku z veliko dolžino (1.240&nbsp;km, sever–jug) in manjšo širino (595&nbsp;km, vzhod–zahod). Njen relief je zelo razgiban, od 86 metrov pod morsko gladino v [[Dolina smrti|Dolini smrti]], do 4417 metrov na [[Mount Whitney]]u (ki je tudi ena najvišjih gora v ZDA). == Geološka zgradba == Geološka zgradba Kalifornije je zelo pisana in jo delijo na štiri regije: centralno z gorato okolico, nižja gričevja, vzhodne [[kotlina|kotline]] s [[puščava]]mi in obalno regijo. Centralna regija je velika kotlina z debelimi plastmi rodovitnih, aluvialnih prsti. Obdana je s številnimi gorovji, tako na vzhodu meji na [[Sierra Nevada, Kalifornija|Sierro Nevado]] ([[granit]]no gorovje z ostrimi vrhovi in številnimi rekami). Na enem izmed gorovij je tudi še delujoči [[ognjenik]]. Nižja gričevja se razprostirajo na jugozahodu in so sestavljena prav tako iz granita, vendar se od Sierre Nevade razlikujejo po nižji [[nadmorska višina|nadmorski višini]] in odsotnosti [[ledenik]]ov. Na vzhodu je veliko kotlin in [[Dolina|dolin]], med najpomembnejšimi sta [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolina smrti]] in [[puščava Mojave]], ki zavzema eno petino skupne površine Kalifornije. Obala je geološko nestabilna z mnogo prelomnicami, kot je [[prelomnica sv. Andreja]]. Najdaljša reka v Kaliforniji je [[Sacramento (reka)|Sacramento]], ki se izliva v [[zaliv San Francisca]]. Tudi druga največja reka [[San Joaquin (reka)|San Joaquin]] teče večinoma po centralni regiji in se skupaj s pritoki napajata z vodo iz okoliških gorovij. Obstaja tudi več majhnih in nekaj večjih jezer: [[Tahoe (jezero)|jezero Tahoe]] [[Clear Lake]], [[Honey (jezero )|Honey]] in [[Mono (jezero)|jezero]]. == Podnebje == Tudi [[podnebje]] je raznoliko, vendar je večinoma subtropsko. Zaradi vpliva [[morje|morja]] in poletne [[megla|megle]] ima obala zelo mile [[zima|zime]] in relativno hladna [[poletje|poletja]]. V notranjosti postaja podnebje bolj kontinentalno. Centralni del postane poleti zelo vroč, zime pa so še vedno mile. Vzhodna gorovja so zelo suh predel, kjer se podnebje spreminja od milih poletij in mrzlih zim na severu do ekstremno vročih poletij na jugu. Najvišja [[temperatura]] 56,7&nbsp;°C izmerjena v Dolini smrti leta 1913, je blizu svetovnega rekorda. Najnižjo temperaturo –42,8&nbsp;°C so izmerili leta 1937 severno od jezera Tahoe. == Rastline in živali == Nobena zvezna država nima toliko raznolikih vrst [[rastlina|rastlin]] in kar 40 % rastlin, ki jih najdemo v ZDA, izvira iz Kalifornije. Med najbolj pogoste rastline spada [[mak]]. Med drevesi je največ iglavcev ([[Jelka (drevo)|jelk]], [[Bor (drevo)|borov]]). V Kaliforniji najdemo tudi najvišja ([[mamutovec|sekvoje]]) in najstarejša (bori do 4000 let) drevesa na svetu. Ob obali je največ tal poraslih s travo, v notranjosti pa jo nadomesti zimzeleno grmičevje. V višjih predelih najdemo [[hrast]]ove gozdove, nad 2000 m pa jih začnejo nadomeščati iglasti gozdovi. V puščavah na vzhodu raste predvsem grmičevje in [[kaktusi]]. Zaradi velike raznolikosti rastlin je tudi veliko vrst živali. Na vzhodu živijo zaradi puščav predvsem nočne živali; [[kojot]]i, [[zajec|zajci]], [[lisica|lisice]], [[podgana|podgane]], [[žuželke]] in [[plazilci]]. Na gričevjih najdemo zajce, mačke in veliko vrst ptic, v gozdovih pa [[jeleni|jelene]], [[kune]], lisice in [[kače]]. Večje živali, kot so [[medvedi]] in antilope, pa živijo na severu. == Surovine, produkti in vrste industrije == Kljub črpanju rezerv [[zlato|zlata]], [[nafta|nafte]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[živo srebro|živega srebra]], Kalifornija ostaja pomembno najdišče surovin. V velikih količinah so prisotni bor, [[magnezij]], [[srebro]], [[azbest]], [[pesek]], [[cement]], [[železova ruda]] in [[sol]]. Pridelajo največ kmetijskih pridelkov v ZDA. Glavni so [[grozd]]je, [[bombaž]], [[krompir]], [[riž]], [[zelenjava]], [[paradižnik]], [[špinača]], [[agrum]]i in [[mandelj|mandlj]]i. Živina in njeni izdelki, kot so mlečni izdelki, [[meso]], [[jajca]] in [[perutnina]] so tudi pomembni. Kalifornija prispeva eno desetino letnega poseka dreves in 4 odstotke vrednosti ulova rib. Najpogostejši proizvodi so [[letalo|letala]], transportni izdelki, industrijski stroji, znanstveni instrumenti, hrana in kovinski izdelki. Dobiček prinašata tudi [[turizem]] in [[Hollywood|filmska industrija]]. == Prebivalstvo == Po popisu leta 1990 je Kalifornija imela 29.760.021 prebivalcev, kar je bil porast za 26 % od leta 1980. Povprečna gostota je bila 70 prebivalcev na km<sup>2</sup>, kar jo uvršča med najbolj poseljene dele ZDA. S popisom so odkrili veliko različnih [[etnična skupina|etničnih skupin]] in ras. Predvsem je veliko ljudi kitajskega in japonskega porekla. Večina prebivalstva živi v mestnih aglomeracijah ob obali [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]]. == Izobrazba in kultura == Čeprav je ustava iz leta 1849 zagotavljala šolski sistem, so svobodne šole odprli šele leta [[1866]]. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] so zgradili tudi višje in visoke šole. V 80-tih letih je Kalifornija imela 7.430 državnih [[osnovna šola|osnovnih]] in [[srednja šola|srednih šol]] z 3,5 milijona učenci in 1,3 milijona [[dijak]]i. Okoli 500.000 jih je hodilo v privatne šole. Imela je tudi 310 šol za višjo izobrazbo in enega največjih sistemov [[univerza|univerz]] v ZDA z 1,7 milijona [[študent]]i. Zaradi podpore [[umetnost]]i je Kalifornija postala ena izmed glavnih kulturnih centrov v ZDA. Ima predvsem veliko [[knjižnica|knjižnic]], [[muzej]]ev in [[spomenik]]ov. Pomembne so tudi zvezdarne na hribih v bližini velikih mest. == Turizem == Razen kalifornijskih plaž so pomembni turistični centri [[Disneyland, Kalifornija|Disneyland]], [[Hollywood]], [[Palm Springs]], jezero Tahoe in narodna parka [[narodni park Yosemite|Yosemite]] ter [[narodni park Sequoia|Sequoia]]. Najdemo tudi veliko zgodovinskih območij, ki predstavljajo španske naselitve in zlato mrzlico. Zaradi močne raznolikosti površja in velikih neselij je mogoč skoraj vsak [[šport]]. Obala je idealna za [[plavanje]], [[jadranje]], ribarjenje in [[deskanje]]. Gorovja pa privabljajo izletnike, [[smučar]]je in [[lovec (oseba)|lovce]]. == Vlada == Kalifornija je dobila današnjo ureditev leta 1879. Izvršilno oblast predstavlja [[guverner]] s podguvernerjem, ki sta voljena za štiri leta in lahko opravljata funkciji največ dvakrat. Zakonodajno oblast imata [[senat]] in zbor. 40 članov senata je voljenih vsake štiri leta, 80 članov zbora pa vsake dve leti. Prebivalci Kalifornije lahko vsak zakon zavrnejo s pomočjo [[referendum]]a. Na nacionalni ravni ima Kalifornija dva senatorja in 52 predstavnikov v kongresu ZDA. Zvezna država ima tudi 54 glasov pri predsedniških volitvah. Glavna stranka je republikanska, ki ima tudi večino sedežev. == Zgodovina == === Špansko in mehiško obdobje === [[Slika:The landing of Cabrillo on California (detail from mural by Daniel Sayre Groesbeck at the Santa Barbara County Courthouse).jpg|250px|sličica|levo|Pristanek Cabrilha v Kaliforniji]] Prvotni prebivalci Kalifornije so bili [[Ameriški staroselci|Indijanci]]. Polovica jih je živela v sedanji centralni regiji, zaradi lahke dostopnosti hrane. Nekateri so živeli ob obali, drugi pa ob jezerih in rekah. Leta 1542 je iz [[Mehika|Mehike]], po naročilu podkralja Nove Španije [[Antonio de Mendoza|Antonia de Mendoza]], po morju prispela odprava, ki jo je vodil portugalski pomorščak in raziskovalec João Rodrigues Cabrilho ([[španščina|šp.]] Juan Rodríguez Cabrillo), ta je na območju Kalifornije (veliko večjem od današnje zvezne države) razglasil oblast [[Španija|španske krone]]. Da bi pokristjanili prvotno indijansko prebivalstvo, so Španci ustanovili verigo 21 [[Frančiškani|frančiškanskih]] [[Misijonska postaja|misijonov]] ter zgradili [[trdnjava|trdnjave]] in mesta za obrambo ozemlja, ki so ga obdržali do leta 1822, ko je postal del nove države Mehike. === Zlata mrzlica === Odkritju zlata leta 1848 ([[James W. Marshall]]) pri Sutter's Millu ob reki American je leto zatem sledila t.i. velika kalifornijska zlata mrzlica, to je množični naval novooklicanih iskalcev zlata, ki so prihajali tako z vzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]], kot tudi drugih delov sveta. Zaradi tega so hoteli Kalifornijo hitro sprejeti med zvezne države, vendar je zaradi [[Secesijska vojna|konflikta med Jugom in Severom]] postala zvezna država leta 1850. Glavno mesto se je prestavljalo, dokler ni prišlo do Sacramenta leta 1854, kjer je tudi ostalo. Med državljansko vojno je bila Kalifornija na strani Severa, ker je bilo mnogo priseljencev iz severa ZDA. Končanje [[transkontinentalna železnica|transkontinentalne železnice]] (1869) je končalo izolacijo zvezne države in povečalo trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Od 1850 do 1870 je veliko dobička pridobila s kmetijstvom in z rudarstvom, napredki pa so bili vidni tudi v industriji. Zaradi pomanjkanja kapitala pa je bila rast počasna, pojavila se je velika [[brezposelnost]]. Temu je sledilo pravo nasprotje zaradi kupovanja ozemelj in pritoka kapitala. Pojavila se je rast pridelave [[pšenica|pšenice]] in [[citrus]]ov. San Francisco je postal največje mesto na pacifiški obali in svetovni trgovinski center. Los Angeles je gospodarski vrh dosegel leta 1887. === 20. stoletje === V zadnjem desetletju devetnajstega stoletja je začelo gospodarstvo v večjih središčih pešati. Pojavilo se je [[nasilje]] in [[korupcija]], zato so se odločili za temeljite gospodarske in politične [[reforma|reforme]]. Prva svetovna vojna je pripomogla k rasti kmetijstva in industrije. V 20. letih se je v Kalifornijo priselilo 2 milijona ljudi in takrat je Los Angeles postalo prvo milijonsko mesto v Kaliforniji. Močno se je tudi razmahnila filmska industrija v Hollywoodu. Po padcu leta 1929 je močna depresija prizadela tudi Kalifornijo, ki se jo je rešila z izgradnjo letal in [[ladjedelnica|ladjedelnic]] za potrebe druge svetovne vojne. Med vojno se je število prebivalstva spet povečalo za dva milijona. Delovna mesta so pridobili z novo nastalo elektotehnično vejo industrije. Zaradi tega so ji omejili državne donacije, v zadnjem času pa so vse bolj potrebne zaradi velike škode, ki so jo naredili potresi. == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|California}} {{ZDA}} {{normativna kontrola}} {{us-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne države Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Kalifornija|*]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] fcrv00ysm5hvbrfqztjrph90gy970g5 6748997 6748990 2026-09-11T09:30:16Z Shabicht 3554 /* Špansko in mehiško obdobje */ 6748997 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeno skupino|California (glasbena skupina)}} {{US state | Name = Kalifornija | Fullname = State of California | RodilnikImena = Kalifornije | Flag = Flag of California.svg | Seal = Seal_of_California.svg | Map = Map of USA highlighting California.png | Nickname = Zlata država (The Golden State) | Capital = [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] | OfficialLang = [[angleščina]] | Languages = [[angleščina]] (58,1 %), [[španščina]] (28,8 %), drugi (13,1 %) | population_demonym = Kalifórnijec, Kalifórnijka, Kalifórnijci, Kalifórnijke | LargestCity = [[Los Angeles]] | Governor = [[Gavin Newsom]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | Senators = [[Adam Schiff]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) [[Alex Padilla]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | PostalAbbreviation = CA | AreaRank = 3 | TotalArea = 410.000 | LandArea = 404.298 | WaterArea = 20.047 | PCWater = 4,7 | PopRank = 1 | 2010Pop = 37.692.000 | DensityRank = 11 | 2010Density = 94 | AdmittanceOrder = 31 | AdmittanceDate = [[9. september]] [[1850]] | TimeZone = [[pacifiški standardni čas|Pacifik]]: [[UTC]]-8/[[poletni čas|-7]] | Latitude = 32°30' do 42° severno | Longitude = 114°8' do 124°24' zahodno | Width = 402,5 | Length = 1.240 | HighestElev = 4.148 | MeanElev = 884 | LowestElev = -86 | ISOCode = US-CA | Website = www.state.ca.us }} '''Kalifórnija''' ([[angleščina|angleško]] in [[španščina|špansko]] ''California'') je [[Ameriški Zahod|zahodna]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] [[Združene države Amerike|ZDA]], ki meji na [[Tihi ocean]]. Ima največje število [[prebivalstvo|prebivalstva]] med zveznimi državami ZDA. Kalifornija je ena izmed pacifiških zveznih držav, ki na severu meji na [[Oregon]], na vzhodu na [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]], na jugu meji na [[Mehika|Mehiko]], na zahodu pa jo obliva Tihi ocean. Južno mejo z Mehiko določa [[reka]] [[Kolorado]]. Kalifornija se je [[Združene države Amerike|ZDA]] priključila [[9. september|9. septembra]] [[1850]], kot 31. zvezna država. [[Kmetijstvo]] in [[rudarstvo]] sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je ''Zlata država''. Pomembnejša kalifornijska mesta so: [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] (glavno mesto), [[Los Angeles]] (največje mesto), [[San Diego]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[San Jose, Kalifornija|San Jose]], [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] in [[Oakland, Kalifornija|Oakland]]. == Površina == S površino 424.002 kvadratnih kilometrov je Kalifornija tretja največja zvezna država v ZDA, pri čemer ima državna uprava v lasti 45 % ozemlja. Po obliki je najbolj podobna loku z veliko dolžino (1.240&nbsp;km, sever–jug) in manjšo širino (595&nbsp;km, vzhod–zahod). Njen relief je zelo razgiban, od 86 metrov pod morsko gladino v [[Dolina smrti|Dolini smrti]], do 4417 metrov na [[Mount Whitney]]u (ki je tudi ena najvišjih gora v ZDA). == Geološka zgradba == Geološka zgradba Kalifornije je zelo pisana in jo delijo na štiri regije: centralno z gorato okolico, nižja gričevja, vzhodne [[kotlina|kotline]] s [[puščava]]mi in obalno regijo. Centralna regija je velika kotlina z debelimi plastmi rodovitnih, aluvialnih prsti. Obdana je s številnimi gorovji, tako na vzhodu meji na [[Sierra Nevada, Kalifornija|Sierro Nevado]] ([[granit]]no gorovje z ostrimi vrhovi in številnimi rekami). Na enem izmed gorovij je tudi še delujoči [[ognjenik]]. Nižja gričevja se razprostirajo na jugozahodu in so sestavljena prav tako iz granita, vendar se od Sierre Nevade razlikujejo po nižji [[nadmorska višina|nadmorski višini]] in odsotnosti [[ledenik]]ov. Na vzhodu je veliko kotlin in [[Dolina|dolin]], med najpomembnejšimi sta [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolina smrti]] in [[puščava Mojave]], ki zavzema eno petino skupne površine Kalifornije. Obala je geološko nestabilna z mnogo prelomnicami, kot je [[prelomnica sv. Andreja]]. Najdaljša reka v Kaliforniji je [[Sacramento (reka)|Sacramento]], ki se izliva v [[zaliv San Francisca]]. Tudi druga največja reka [[San Joaquin (reka)|San Joaquin]] teče večinoma po centralni regiji in se skupaj s pritoki napajata z vodo iz okoliških gorovij. Obstaja tudi več majhnih in nekaj večjih jezer: [[Tahoe (jezero)|jezero Tahoe]] [[Clear Lake]], [[Honey (jezero )|Honey]] in [[Mono (jezero)|jezero]]. == Podnebje == Tudi [[podnebje]] je raznoliko, vendar je večinoma subtropsko. Zaradi vpliva [[morje|morja]] in poletne [[megla|megle]] ima obala zelo mile [[zima|zime]] in relativno hladna [[poletje|poletja]]. V notranjosti postaja podnebje bolj kontinentalno. Centralni del postane poleti zelo vroč, zime pa so še vedno mile. Vzhodna gorovja so zelo suh predel, kjer se podnebje spreminja od milih poletij in mrzlih zim na severu do ekstremno vročih poletij na jugu. Najvišja [[temperatura]] 56,7&nbsp;°C izmerjena v Dolini smrti leta 1913, je blizu svetovnega rekorda. Najnižjo temperaturo –42,8&nbsp;°C so izmerili leta 1937 severno od jezera Tahoe. == Rastline in živali == Nobena zvezna država nima toliko raznolikih vrst [[rastlina|rastlin]] in kar 40 % rastlin, ki jih najdemo v ZDA, izvira iz Kalifornije. Med najbolj pogoste rastline spada [[mak]]. Med drevesi je največ iglavcev ([[Jelka (drevo)|jelk]], [[Bor (drevo)|borov]]). V Kaliforniji najdemo tudi najvišja ([[mamutovec|sekvoje]]) in najstarejša (bori do 4000 let) drevesa na svetu. Ob obali je največ tal poraslih s travo, v notranjosti pa jo nadomesti zimzeleno grmičevje. V višjih predelih najdemo [[hrast]]ove gozdove, nad 2000 m pa jih začnejo nadomeščati iglasti gozdovi. V puščavah na vzhodu raste predvsem grmičevje in [[kaktusi]]. Zaradi velike raznolikosti rastlin je tudi veliko vrst živali. Na vzhodu živijo zaradi puščav predvsem nočne živali; [[kojot]]i, [[zajec|zajci]], [[lisica|lisice]], [[podgana|podgane]], [[žuželke]] in [[plazilci]]. Na gričevjih najdemo zajce, mačke in veliko vrst ptic, v gozdovih pa [[jeleni|jelene]], [[kune]], lisice in [[kače]]. Večje živali, kot so [[medvedi]] in antilope, pa živijo na severu. == Surovine, produkti in vrste industrije == Kljub črpanju rezerv [[zlato|zlata]], [[nafta|nafte]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[živo srebro|živega srebra]], Kalifornija ostaja pomembno najdišče surovin. V velikih količinah so prisotni bor, [[magnezij]], [[srebro]], [[azbest]], [[pesek]], [[cement]], [[železova ruda]] in [[sol]]. Pridelajo največ kmetijskih pridelkov v ZDA. Glavni so [[grozd]]je, [[bombaž]], [[krompir]], [[riž]], [[zelenjava]], [[paradižnik]], [[špinača]], [[agrum]]i in [[mandelj|mandlj]]i. Živina in njeni izdelki, kot so mlečni izdelki, [[meso]], [[jajca]] in [[perutnina]] so tudi pomembni. Kalifornija prispeva eno desetino letnega poseka dreves in 4 odstotke vrednosti ulova rib. Najpogostejši proizvodi so [[letalo|letala]], transportni izdelki, industrijski stroji, znanstveni instrumenti, hrana in kovinski izdelki. Dobiček prinašata tudi [[turizem]] in [[Hollywood|filmska industrija]]. == Prebivalstvo == Po popisu leta 1990 je Kalifornija imela 29.760.021 prebivalcev, kar je bil porast za 26 % od leta 1980. Povprečna gostota je bila 70 prebivalcev na km<sup>2</sup>, kar jo uvršča med najbolj poseljene dele ZDA. S popisom so odkrili veliko različnih [[etnična skupina|etničnih skupin]] in ras. Predvsem je veliko ljudi kitajskega in japonskega porekla. Večina prebivalstva živi v mestnih aglomeracijah ob obali [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]]. == Izobrazba in kultura == Čeprav je ustava iz leta 1849 zagotavljala šolski sistem, so svobodne šole odprli šele leta [[1866]]. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] so zgradili tudi višje in visoke šole. V 80-tih letih je Kalifornija imela 7.430 državnih [[osnovna šola|osnovnih]] in [[srednja šola|srednih šol]] z 3,5 milijona učenci in 1,3 milijona [[dijak]]i. Okoli 500.000 jih je hodilo v privatne šole. Imela je tudi 310 šol za višjo izobrazbo in enega največjih sistemov [[univerza|univerz]] v ZDA z 1,7 milijona [[študent]]i. Zaradi podpore [[umetnost]]i je Kalifornija postala ena izmed glavnih kulturnih centrov v ZDA. Ima predvsem veliko [[knjižnica|knjižnic]], [[muzej]]ev in [[spomenik]]ov. Pomembne so tudi zvezdarne na hribih v bližini velikih mest. == Turizem == Razen kalifornijskih plaž so pomembni turistični centri [[Disneyland, Kalifornija|Disneyland]], [[Hollywood]], [[Palm Springs]], jezero Tahoe in narodna parka [[narodni park Yosemite|Yosemite]] ter [[narodni park Sequoia|Sequoia]]. Najdemo tudi veliko zgodovinskih območij, ki predstavljajo španske naselitve in zlato mrzlico. Zaradi močne raznolikosti površja in velikih neselij je mogoč skoraj vsak [[šport]]. Obala je idealna za [[plavanje]], [[jadranje]], ribarjenje in [[deskanje]]. Gorovja pa privabljajo izletnike, [[smučar]]je in [[lovec (oseba)|lovce]]. == Vlada == Kalifornija je dobila današnjo ureditev leta 1879. Izvršilno oblast predstavlja [[guverner]] s podguvernerjem, ki sta voljena za štiri leta in lahko opravljata funkciji največ dvakrat. Zakonodajno oblast imata [[senat]] in zbor. 40 članov senata je voljenih vsake štiri leta, 80 članov zbora pa vsake dve leti. Prebivalci Kalifornije lahko vsak zakon zavrnejo s pomočjo [[referendum]]a. Na nacionalni ravni ima Kalifornija dva senatorja in 52 predstavnikov v kongresu ZDA. Zvezna država ima tudi 54 glasov pri predsedniških volitvah. Glavna stranka je republikanska, ki ima tudi večino sedežev. == Zgodovina == === Špansko in mehiško obdobje === [[Slika:The landing of Cabrillo on California (detail from mural by Daniel Sayre Groesbeck at the Santa Barbara County Courthouse).jpg|250px|sličica|levo|Pristanek Cabrilha v Kaliforniji]] Prvotni prebivalci Kalifornije so bili [[Ameriški staroselci|Indijanci]]. Polovica jih je živela v sedanji centralni regiji, zaradi lahke dostopnosti hrane. Nekateri so živeli ob obali, drugi pa ob jezerih in rekah. Leta 1542 je iz [[Mehika|Mehike]], po naročilu podkralja Nove Španije [[Antonio de Mendoza|Antonia de Mendoza]], po morju prispela odprava, ki jo je vodil portugalski pomorščak in raziskovalec João Rodrigues Cabrilho ([[španščina|šp.]] Juan Rodríguez Cabrillo), ta je na območju Kalifornije (veliko večjem od današnje zvezne države) razglasil oblast [[Španija|španske krone]]. Slovenec Marko Anton Kappus (1657–1717) je deloval v Sonori in Spodnji Kaliforniji, med ljudstvi Pima in drugimi staroselci. Bil je jezuitski misijonar, sodelavec bolj znanega Eusebia Francisca Kina. Junipero Serra (1713–1784) je prišel v Ameriko po izgonu jezuitov leta 1767. Bil je frančiškan, ki je prevzel misijonsko delo v Kaliforniji, kjer je ustanovil znamenite kalifornijske misije, verigo 21 [[Frančiškani|frančiškanskih]] [[Misijonska postaja|misijonov]]. Španci so zgradili [[trdnjava|trdnjave]] in mesta za obrambo ozemlja, ki so ga obdržali do leta 1822, ko je postal del nove države Mehike. === Zlata mrzlica === Odkritju zlata leta 1848 ([[James W. Marshall]]) pri Sutter's Millu ob reki American je leto zatem sledila t.i. velika kalifornijska zlata mrzlica, to je množični naval novooklicanih iskalcev zlata, ki so prihajali tako z vzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]], kot tudi drugih delov sveta. Zaradi tega so hoteli Kalifornijo hitro sprejeti med zvezne države, vendar je zaradi [[Secesijska vojna|konflikta med Jugom in Severom]] postala zvezna država leta 1850. Glavno mesto se je prestavljalo, dokler ni prišlo do Sacramenta leta 1854, kjer je tudi ostalo. Med državljansko vojno je bila Kalifornija na strani Severa, ker je bilo mnogo priseljencev iz severa ZDA. Končanje [[transkontinentalna železnica|transkontinentalne železnice]] (1869) je končalo izolacijo zvezne države in povečalo trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Od 1850 do 1870 je veliko dobička pridobila s kmetijstvom in z rudarstvom, napredki pa so bili vidni tudi v industriji. Zaradi pomanjkanja kapitala pa je bila rast počasna, pojavila se je velika [[brezposelnost]]. Temu je sledilo pravo nasprotje zaradi kupovanja ozemelj in pritoka kapitala. Pojavila se je rast pridelave [[pšenica|pšenice]] in [[citrus]]ov. San Francisco je postal največje mesto na pacifiški obali in svetovni trgovinski center. Los Angeles je gospodarski vrh dosegel leta 1887. === 20. stoletje === V zadnjem desetletju devetnajstega stoletja je začelo gospodarstvo v večjih središčih pešati. Pojavilo se je [[nasilje]] in [[korupcija]], zato so se odločili za temeljite gospodarske in politične [[reforma|reforme]]. Prva svetovna vojna je pripomogla k rasti kmetijstva in industrije. V 20. letih se je v Kalifornijo priselilo 2 milijona ljudi in takrat je Los Angeles postalo prvo milijonsko mesto v Kaliforniji. Močno se je tudi razmahnila filmska industrija v Hollywoodu. Po padcu leta 1929 je močna depresija prizadela tudi Kalifornijo, ki se jo je rešila z izgradnjo letal in [[ladjedelnica|ladjedelnic]] za potrebe druge svetovne vojne. Med vojno se je število prebivalstva spet povečalo za dva milijona. Delovna mesta so pridobili z novo nastalo elektotehnično vejo industrije. Zaradi tega so ji omejili državne donacije, v zadnjem času pa so vse bolj potrebne zaradi velike škode, ki so jo naredili potresi. == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|California}} {{ZDA}} {{normativna kontrola}} {{us-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne države Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Kalifornija|*]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] 1lkt18zp071d57q3z2vv6s5p21nraug 6748998 6748997 2026-09-11T09:35:14Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6748998 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeno skupino|California (glasbena skupina)}} {{US state | Name = Kalifornija | Fullname = State of California | RodilnikImena = Kalifornije | Flag = Flag of California.svg | Seal = Seal_of_California.svg | Map = Map of USA highlighting California.png | Nickname = Zlata država (The Golden State) | Capital = [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] | OfficialLang = [[angleščina]] | Languages = [[angleščina]] (58,1 %), [[španščina]] (28,8 %), drugi (13,1 %) | population_demonym = Kalifórnijec, Kalifórnijka, Kalifórnijci, Kalifórnijke | LargestCity = [[Los Angeles]] | Governor = [[Gavin Newsom]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | Senators = [[Adam Schiff]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) [[Alex Padilla]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | PostalAbbreviation = CA | AreaRank = 3 | TotalArea = 410.000 | LandArea = 404.298 | WaterArea = 20.047 | PCWater = 4,7 | PopRank = 1 | 2010Pop = 37.692.000 | DensityRank = 11 | 2010Density = 94 | AdmittanceOrder = 31 | AdmittanceDate = [[9. september]] [[1850]] | TimeZone = [[pacifiški standardni čas|Pacifik]]: [[UTC]]-8/[[poletni čas|-7]] | Latitude = 32°30' do 42° severno | Longitude = 114°8' do 124°24' zahodno | Width = 402,5 | Length = 1.240 | HighestElev = 4.148 | MeanElev = 884 | LowestElev = -86 | ISOCode = US-CA | Website = www.state.ca.us }} '''Kalifórnija''' ([[angleščina|angleško]] in [[španščina|špansko]] ''California'') je [[Ameriški Zahod|zahodna]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] [[Združene države Amerike|ZDA]], ki meji na [[Tihi ocean]]. Ima največje število [[prebivalstvo|prebivalstva]] med zveznimi državami ZDA. Kalifornija je ena izmed pacifiških zveznih držav, ki na severu meji na [[Oregon]], na vzhodu na [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]], na jugu meji na [[Mehika|Mehiko]], na zahodu pa jo obliva Tihi ocean. Južno mejo z Mehiko določa [[reka]] [[Kolorado]]. Kalifornija se je [[Združene države Amerike|ZDA]] priključila [[9. september|9. septembra]] [[1850]], kot 31. zvezna država. [[Kmetijstvo]] in [[rudarstvo]] sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je ''Zlata država''. Pomembnejša kalifornijska mesta so: [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] (glavno mesto), [[Los Angeles]] (največje mesto), [[San Diego]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[San Jose, Kalifornija|San Jose]], [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] in [[Oakland, Kalifornija|Oakland]]. == Površina == S površino 424.002 kvadratnih kilometrov je Kalifornija tretja največja zvezna država v ZDA, pri čemer ima državna uprava v lasti 45 % ozemlja. Po obliki je najbolj podobna loku z veliko dolžino (1.240&nbsp;km, sever–jug) in manjšo širino (595&nbsp;km, vzhod–zahod). Njen relief je zelo razgiban, od 86 metrov pod morsko gladino v [[Dolina smrti|Dolini smrti]], do 4417 metrov na [[Mount Whitney]]u (ki je tudi ena najvišjih gora v ZDA). == Geološka zgradba == Geološka zgradba Kalifornije je zelo pisana in jo delijo na štiri regije: centralno z gorato okolico, nižja gričevja, vzhodne [[kotlina|kotline]] s [[puščava]]mi in obalno regijo. Centralna regija je velika kotlina z debelimi plastmi rodovitnih, aluvialnih prsti. Obdana je s številnimi gorovji, tako na vzhodu meji na [[Sierra Nevada, Kalifornija|Sierro Nevado]] ([[granit]]no gorovje z ostrimi vrhovi in številnimi rekami). Na enem izmed gorovij je tudi še delujoči [[ognjenik]]. Nižja gričevja se razprostirajo na jugozahodu in so sestavljena prav tako iz granita, vendar se od Sierre Nevade razlikujejo po nižji [[nadmorska višina|nadmorski višini]] in odsotnosti [[ledenik]]ov. Na vzhodu je veliko kotlin in [[Dolina|dolin]], med najpomembnejšimi sta [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolina smrti]] in [[puščava Mojave]], ki zavzema eno petino skupne površine Kalifornije. Obala je geološko nestabilna z mnogo prelomnicami, kot je [[prelomnica sv. Andreja]]. Najdaljša reka v Kaliforniji je [[Sacramento (reka)|Sacramento]], ki se izliva v [[zaliv San Francisca]]. Tudi druga največja reka [[San Joaquin (reka)|San Joaquin]] teče večinoma po centralni regiji in se skupaj s pritoki napajata z vodo iz okoliških gorovij. Obstaja tudi več majhnih in nekaj večjih jezer: [[Tahoe (jezero)|jezero Tahoe]] [[Clear Lake]], [[Honey (jezero )|Honey]] in [[Mono (jezero)|jezero]]. == Podnebje == Tudi [[podnebje]] je raznoliko, vendar je večinoma subtropsko. Zaradi vpliva [[morje|morja]] in poletne [[megla|megle]] ima obala zelo mile [[zima|zime]] in relativno hladna [[poletje|poletja]]. V notranjosti postaja podnebje bolj kontinentalno. Centralni del postane poleti zelo vroč, zime pa so še vedno mile. Vzhodna gorovja so zelo suh predel, kjer se podnebje spreminja od milih poletij in mrzlih zim na severu do ekstremno vročih poletij na jugu. Najvišja [[temperatura]] 56,7&nbsp;°C izmerjena v Dolini smrti leta 1913, je blizu svetovnega rekorda. Najnižjo temperaturo –42,8&nbsp;°C so izmerili leta 1937 severno od jezera Tahoe. == Rastline in živali == Nobena zvezna država nima toliko raznolikih vrst [[rastlina|rastlin]] in kar 40 % rastlin, ki jih najdemo v ZDA, izvira iz Kalifornije. Med najbolj pogoste rastline spada [[mak]]. Med drevesi je največ iglavcev ([[Jelka (drevo)|jelk]], [[Bor (drevo)|borov]]). V Kaliforniji najdemo tudi najvišja ([[mamutovec|sekvoje]]) in najstarejša (bori do 4000 let) drevesa na svetu. Ob obali je največ tal poraslih s travo, v notranjosti pa jo nadomesti zimzeleno grmičevje. V višjih predelih najdemo [[hrast]]ove gozdove, nad 2000 m pa jih začnejo nadomeščati iglasti gozdovi. V puščavah na vzhodu raste predvsem grmičevje in [[kaktusi]]. Zaradi velike raznolikosti rastlin je tudi veliko vrst živali. Na vzhodu živijo zaradi puščav predvsem nočne živali; [[kojot]]i, [[zajec|zajci]], [[lisica|lisice]], [[podgana|podgane]], [[žuželke]] in [[plazilci]]. Na gričevjih najdemo zajce, mačke in veliko vrst ptic, v gozdovih pa [[jeleni|jelene]], [[kune]], lisice in [[kače]]. Večje živali, kot so [[medvedi]] in antilope, pa živijo na severu. == Surovine, produkti in vrste industrije == Kljub črpanju rezerv [[zlato|zlata]], [[nafta|nafte]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[živo srebro|živega srebra]], Kalifornija ostaja pomembno najdišče surovin. V velikih količinah so prisotni bor, [[magnezij]], [[srebro]], [[azbest]], [[pesek]], [[cement]], [[železova ruda]] in [[sol]]. Pridelajo največ kmetijskih pridelkov v ZDA. Glavni so [[grozd]]je, [[bombaž]], [[krompir]], [[riž]], [[zelenjava]], [[paradižnik]], [[špinača]], [[agrum]]i in [[mandelj|mandlj]]i. Živina in njeni izdelki, kot so mlečni izdelki, [[meso]], [[jajca]] in [[perutnina]] so tudi pomembni. Kalifornija prispeva eno desetino letnega poseka dreves in 4 odstotke vrednosti ulova rib. Najpogostejši proizvodi so [[letalo|letala]], transportni izdelki, industrijski stroji, znanstveni instrumenti, hrana in kovinski izdelki. Dobiček prinašata tudi [[turizem]] in [[Hollywood|filmska industrija]]. == Prebivalstvo == Po popisu leta 1990 je Kalifornija imela 29.760.021 prebivalcev, kar je bil porast za 26 % od leta 1980. Povprečna gostota je bila 70 prebivalcev na km<sup>2</sup>, kar jo uvršča med najbolj poseljene dele ZDA. S popisom so odkrili veliko različnih [[etnična skupina|etničnih skupin]] in ras. Predvsem je veliko ljudi kitajskega in japonskega porekla. Večina prebivalstva živi v mestnih aglomeracijah ob obali [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]]. == Izobrazba in kultura == Čeprav je ustava iz leta 1849 zagotavljala šolski sistem, so svobodne šole odprli šele leta [[1866]]. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] so zgradili tudi višje in visoke šole. V 80-tih letih je Kalifornija imela 7.430 državnih [[osnovna šola|osnovnih]] in [[srednja šola|srednih šol]] z 3,5 milijona učenci in 1,3 milijona [[dijak]]i. Okoli 500.000 jih je hodilo v privatne šole. Imela je tudi 310 šol za višjo izobrazbo in enega največjih sistemov [[univerza|univerz]] v ZDA z 1,7 milijona [[študent]]i. Zaradi podpore [[umetnost]]i je Kalifornija postala ena izmed glavnih kulturnih centrov v ZDA. Ima predvsem veliko [[knjižnica|knjižnic]], [[muzej]]ev in [[spomenik]]ov. Pomembne so tudi zvezdarne na hribih v bližini velikih mest. == Turizem == Razen kalifornijskih plaž so pomembni turistični centri [[Disneyland, Kalifornija|Disneyland]], [[Hollywood]], [[Palm Springs]], jezero Tahoe in narodna parka [[narodni park Yosemite|Yosemite]] ter [[narodni park Sequoia|Sequoia]]. Najdemo tudi veliko zgodovinskih območij, ki predstavljajo španske naselitve in zlato mrzlico. Zaradi močne raznolikosti površja in velikih neselij je mogoč skoraj vsak [[šport]]. Obala je idealna za [[plavanje]], [[jadranje]], ribarjenje in [[deskanje]]. Gorovja pa privabljajo izletnike, [[smučar]]je in [[lovec (oseba)|lovce]]. == Vlada == Kalifornija je dobila današnjo ureditev leta 1879. Izvršilno oblast predstavlja [[guverner]] s podguvernerjem, ki sta voljena za štiri leta in lahko opravljata funkciji največ dvakrat. Zakonodajno oblast imata [[senat]] in zbor. 40 članov senata je voljenih vsake štiri leta, 80 članov zbora pa vsake dve leti. Prebivalci Kalifornije lahko vsak zakon zavrnejo s pomočjo [[referendum]]a. Na nacionalni ravni ima Kalifornija dva senatorja in 52 predstavnikov v kongresu ZDA. Zvezna država ima tudi 54 glasov pri predsedniških volitvah. Glavna stranka je republikanska, ki ima tudi večino sedežev. == Zgodovina == === Špansko in mehiško obdobje === [[Slika:The landing of Cabrillo on California (detail from mural by Daniel Sayre Groesbeck at the Santa Barbara County Courthouse).jpg|250px|sličica|levo|Pristanek Cabrilha v Kaliforniji]] Prvotni prebivalci Kalifornije so bili [[Ameriški staroselci|Indijanci]]. Polovica jih je živela v sedanji centralni regiji, zaradi lahke dostopnosti hrane. Nekateri so živeli ob obali, drugi pa ob jezerih in rekah. Leta 1542 je iz [[Mehika|Mehike]], po naročilu podkralja Nove Španije [[Antonio de Mendoza|Antonia de Mendoza]], po morju prispela odprava, ki jo je vodil portugalski pomorščak in raziskovalec João Rodrigues Cabrilho ([[španščina|šp.]] Juan Rodríguez Cabrillo), ta je na območju Kalifornije (veliko večjem od današnje zvezne države) razglasil oblast [[Španija|španske krone]]. Slovenec Marko Anton Kappus (1657–1717) je deloval v Sonori in Spodnji Kaliforniji, med ljudstvi Pima in drugimi staroselci. Bil je jezuitski misijonar, sodelavec bolj znanega Eusebia Francisca Kina. Junipero Serra (1713–1784)<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/junipero-serra-razglasen-za-svetnika |title=Junipero Serra razglašen za svetnika |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> je prišel v Ameriko po izgonu jezuitov leta 1767. Bil je frančiškan, ki je prevzel misijonsko delo v Kaliforniji, kjer je ustanovil znamenite kalifornijske misije, verigo 21 [[Frančiškani|frančiškanskih]] [[Misijonska postaja|misijonov]]. Španci so zgradili [[trdnjava|trdnjave]] in mesta za obrambo ozemlja, ki so ga obdržali do leta 1822, ko je postal del nove države Mehike. === Zlata mrzlica === Odkritju zlata leta 1848 ([[James W. Marshall]]) pri Sutter's Millu ob reki American je leto zatem sledila t.i. velika kalifornijska zlata mrzlica, to je množični naval novooklicanih iskalcev zlata, ki so prihajali tako z vzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]], kot tudi drugih delov sveta. Zaradi tega so hoteli Kalifornijo hitro sprejeti med zvezne države, vendar je zaradi [[Secesijska vojna|konflikta med Jugom in Severom]] postala zvezna država leta 1850. Glavno mesto se je prestavljalo, dokler ni prišlo do Sacramenta leta 1854, kjer je tudi ostalo. Med državljansko vojno je bila Kalifornija na strani Severa, ker je bilo mnogo priseljencev iz severa ZDA. Končanje [[transkontinentalna železnica|transkontinentalne železnice]] (1869) je končalo izolacijo zvezne države in povečalo trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Od 1850 do 1870 je veliko dobička pridobila s kmetijstvom in z rudarstvom, napredki pa so bili vidni tudi v industriji. Zaradi pomanjkanja kapitala pa je bila rast počasna, pojavila se je velika [[brezposelnost]]. Temu je sledilo pravo nasprotje zaradi kupovanja ozemelj in pritoka kapitala. Pojavila se je rast pridelave [[pšenica|pšenice]] in [[citrus]]ov. San Francisco je postal največje mesto na pacifiški obali in svetovni trgovinski center. Los Angeles je gospodarski vrh dosegel leta 1887. === 20. stoletje === V zadnjem desetletju devetnajstega stoletja je začelo gospodarstvo v večjih središčih pešati. Pojavilo se je [[nasilje]] in [[korupcija]], zato so se odločili za temeljite gospodarske in politične [[reforma|reforme]]. Prva svetovna vojna je pripomogla k rasti kmetijstva in industrije. V 20. letih se je v Kalifornijo priselilo 2 milijona ljudi in takrat je Los Angeles postalo prvo milijonsko mesto v Kaliforniji. Močno se je tudi razmahnila filmska industrija v Hollywoodu. Po padcu leta 1929 je močna depresija prizadela tudi Kalifornijo, ki se jo je rešila z izgradnjo letal in [[ladjedelnica|ladjedelnic]] za potrebe druge svetovne vojne. Med vojno se je število prebivalstva spet povečalo za dva milijona. Delovna mesta so pridobili z novo nastalo elektotehnično vejo industrije. Zaradi tega so ji omejili državne donacije, v zadnjem času pa so vse bolj potrebne zaradi velike škode, ki so jo naredili potresi. == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|California}} {{ZDA}} {{normativna kontrola}} {{us-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne države Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Kalifornija|*]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] aqo164tcsd25dlx0s2zwrfat6fdxb28 6748999 6748998 2026-09-11T09:36:13Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6748999 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeno skupino|California (glasbena skupina)}} {{US state | Name = Kalifornija | Fullname = State of California | RodilnikImena = Kalifornije | Flag = Flag of California.svg | Seal = Seal_of_California.svg | Map = Map of USA highlighting California.png | Nickname = Zlata država (The Golden State) | Capital = [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] | OfficialLang = [[angleščina]] | Languages = [[angleščina]] (58,1 %), [[španščina]] (28,8 %), drugi (13,1 %) | population_demonym = Kalifórnijec, Kalifórnijka, Kalifórnijci, Kalifórnijke | LargestCity = [[Los Angeles]] | Governor = [[Gavin Newsom]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | Senators = [[Adam Schiff]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) [[Alex Padilla]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | PostalAbbreviation = CA | AreaRank = 3 | TotalArea = 410.000 | LandArea = 404.298 | WaterArea = 20.047 | PCWater = 4,7 | PopRank = 1 | 2010Pop = 37.692.000 | DensityRank = 11 | 2010Density = 94 | AdmittanceOrder = 31 | AdmittanceDate = [[9. september]] [[1850]] | TimeZone = [[pacifiški standardni čas|Pacifik]]: [[UTC]]-8/[[poletni čas|-7]] | Latitude = 32°30' do 42° severno | Longitude = 114°8' do 124°24' zahodno | Width = 402,5 | Length = 1.240 | HighestElev = 4.148 | MeanElev = 884 | LowestElev = -86 | ISOCode = US-CA | Website = www.state.ca.us }} '''Kalifórnija''' ([[angleščina|angleško]] in [[španščina|špansko]] ''California'') je [[Ameriški Zahod|zahodna]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] [[Združene države Amerike|ZDA]], ki meji na [[Tihi ocean]]. Ima največje število [[prebivalstvo|prebivalstva]] med zveznimi državami ZDA. Kalifornija je ena izmed pacifiških zveznih držav, ki na severu meji na [[Oregon]], na vzhodu na [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]], na jugu meji na [[Mehika|Mehiko]], na zahodu pa jo obliva Tihi ocean. Južno mejo z Mehiko določa [[reka]] [[Kolorado]]. Kalifornija se je [[Združene države Amerike|ZDA]] priključila [[9. september|9. septembra]] [[1850]], kot 31. zvezna država. [[Kmetijstvo]] in [[rudarstvo]] sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je ''Zlata država''. Pomembnejša kalifornijska mesta so: [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] (glavno mesto), [[Los Angeles]] (največje mesto), [[San Diego]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[San Jose, Kalifornija|San Jose]], [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] in [[Oakland, Kalifornija|Oakland]]. == Površina == S površino 424.002 kvadratnih kilometrov je Kalifornija tretja največja zvezna država v ZDA, pri čemer ima državna uprava v lasti 45 % ozemlja. Po obliki je najbolj podobna loku z veliko dolžino (1.240&nbsp;km, sever–jug) in manjšo širino (595&nbsp;km, vzhod–zahod). Njen relief je zelo razgiban, od 86 metrov pod morsko gladino v [[Dolina smrti|Dolini smrti]], do 4417 metrov na [[Mount Whitney]]u (ki je tudi ena najvišjih gora v ZDA). == Geološka zgradba == Geološka zgradba Kalifornije je zelo pisana in jo delijo na štiri regije: centralno z gorato okolico, nižja gričevja, vzhodne [[kotlina|kotline]] s [[puščava]]mi in obalno regijo. Centralna regija je velika kotlina z debelimi plastmi rodovitnih, aluvialnih prsti. Obdana je s številnimi gorovji, tako na vzhodu meji na [[Sierra Nevada, Kalifornija|Sierro Nevado]] ([[granit]]no gorovje z ostrimi vrhovi in številnimi rekami). Na enem izmed gorovij je tudi še delujoči [[ognjenik]]. Nižja gričevja se razprostirajo na jugozahodu in so sestavljena prav tako iz granita, vendar se od Sierre Nevade razlikujejo po nižji [[nadmorska višina|nadmorski višini]] in odsotnosti [[ledenik]]ov. Na vzhodu je veliko kotlin in [[Dolina|dolin]], med najpomembnejšimi sta [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolina smrti]] in [[puščava Mojave]], ki zavzema eno petino skupne površine Kalifornije. Obala je geološko nestabilna z mnogo prelomnicami, kot je [[prelomnica sv. Andreja]]. Najdaljša reka v Kaliforniji je [[Sacramento (reka)|Sacramento]], ki se izliva v [[zaliv San Francisca]]. Tudi druga največja reka [[San Joaquin (reka)|San Joaquin]] teče večinoma po centralni regiji in se skupaj s pritoki napajata z vodo iz okoliških gorovij. Obstaja tudi več majhnih in nekaj večjih jezer: [[Tahoe (jezero)|jezero Tahoe]] [[Clear Lake]], [[Honey (jezero )|Honey]] in [[Mono (jezero)|jezero]]. == Podnebje == Tudi [[podnebje]] je raznoliko, vendar je večinoma subtropsko. Zaradi vpliva [[morje|morja]] in poletne [[megla|megle]] ima obala zelo mile [[zima|zime]] in relativno hladna [[poletje|poletja]]. V notranjosti postaja podnebje bolj kontinentalno. Centralni del postane poleti zelo vroč, zime pa so še vedno mile. Vzhodna gorovja so zelo suh predel, kjer se podnebje spreminja od milih poletij in mrzlih zim na severu do ekstremno vročih poletij na jugu. Najvišja [[temperatura]] 56,7&nbsp;°C izmerjena v Dolini smrti leta 1913, je blizu svetovnega rekorda. Najnižjo temperaturo –42,8&nbsp;°C so izmerili leta 1937 severno od jezera Tahoe. == Rastline in živali == Nobena zvezna država nima toliko raznolikih vrst [[rastlina|rastlin]] in kar 40 % rastlin, ki jih najdemo v ZDA, izvira iz Kalifornije. Med najbolj pogoste rastline spada [[mak]]. Med drevesi je največ iglavcev ([[Jelka (drevo)|jelk]], [[Bor (drevo)|borov]]). V Kaliforniji najdemo tudi najvišja ([[mamutovec|sekvoje]]) in najstarejša (bori do 4000 let) drevesa na svetu. Ob obali je največ tal poraslih s travo, v notranjosti pa jo nadomesti zimzeleno grmičevje. V višjih predelih najdemo [[hrast]]ove gozdove, nad 2000 m pa jih začnejo nadomeščati iglasti gozdovi. V puščavah na vzhodu raste predvsem grmičevje in [[kaktusi]]. Zaradi velike raznolikosti rastlin je tudi veliko vrst živali. Na vzhodu živijo zaradi puščav predvsem nočne živali; [[kojot]]i, [[zajec|zajci]], [[lisica|lisice]], [[podgana|podgane]], [[žuželke]] in [[plazilci]]. Na gričevjih najdemo zajce, mačke in veliko vrst ptic, v gozdovih pa [[jeleni|jelene]], [[kune]], lisice in [[kače]]. Večje živali, kot so [[medvedi]] in antilope, pa živijo na severu. == Surovine, produkti in vrste industrije == Kljub črpanju rezerv [[zlato|zlata]], [[nafta|nafte]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[živo srebro|živega srebra]], Kalifornija ostaja pomembno najdišče surovin. V velikih količinah so prisotni bor, [[magnezij]], [[srebro]], [[azbest]], [[pesek]], [[cement]], [[železova ruda]] in [[sol]]. Pridelajo največ kmetijskih pridelkov v ZDA. Glavni so [[grozd]]je, [[bombaž]], [[krompir]], [[riž]], [[zelenjava]], [[paradižnik]], [[špinača]], [[agrum]]i in [[mandelj|mandlj]]i. Živina in njeni izdelki, kot so mlečni izdelki, [[meso]], [[jajca]] in [[perutnina]] so tudi pomembni. Kalifornija prispeva eno desetino letnega poseka dreves in 4 odstotke vrednosti ulova rib. Najpogostejši proizvodi so [[letalo|letala]], transportni izdelki, industrijski stroji, znanstveni instrumenti, hrana in kovinski izdelki. Dobiček prinašata tudi [[turizem]] in [[Hollywood|filmska industrija]]. == Prebivalstvo == Po popisu leta 1990 je Kalifornija imela 29.760.021 prebivalcev, kar je bil porast za 26 % od leta 1980. Povprečna gostota je bila 70 prebivalcev na km<sup>2</sup>, kar jo uvršča med najbolj poseljene dele ZDA. S popisom so odkrili veliko različnih [[etnična skupina|etničnih skupin]] in ras. Predvsem je veliko ljudi kitajskega in japonskega porekla. Večina prebivalstva živi v mestnih aglomeracijah ob obali [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]]. == Izobrazba in kultura == Čeprav je ustava iz leta 1849 zagotavljala šolski sistem, so svobodne šole odprli šele leta [[1866]]. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] so zgradili tudi višje in visoke šole. V 80-tih letih je Kalifornija imela 7.430 državnih [[osnovna šola|osnovnih]] in [[srednja šola|srednih šol]] z 3,5 milijona učenci in 1,3 milijona [[dijak]]i. Okoli 500.000 jih je hodilo v privatne šole. Imela je tudi 310 šol za višjo izobrazbo in enega največjih sistemov [[univerza|univerz]] v ZDA z 1,7 milijona [[študent]]i. Zaradi podpore [[umetnost]]i je Kalifornija postala ena izmed glavnih kulturnih centrov v ZDA. Ima predvsem veliko [[knjižnica|knjižnic]], [[muzej]]ev in [[spomenik]]ov. Pomembne so tudi zvezdarne na hribih v bližini velikih mest. == Turizem == Razen kalifornijskih plaž so pomembni turistični centri [[Disneyland, Kalifornija|Disneyland]], [[Hollywood]], [[Palm Springs]], jezero Tahoe in narodna parka [[narodni park Yosemite|Yosemite]] ter [[narodni park Sequoia|Sequoia]]. Najdemo tudi veliko zgodovinskih območij, ki predstavljajo španske naselitve in zlato mrzlico. Zaradi močne raznolikosti površja in velikih neselij je mogoč skoraj vsak [[šport]]. Obala je idealna za [[plavanje]], [[jadranje]], ribarjenje in [[deskanje]]. Gorovja pa privabljajo izletnike, [[smučar]]je in [[lovec (oseba)|lovce]]. == Vlada == Kalifornija je dobila današnjo ureditev leta 1879. Izvršilno oblast predstavlja [[guverner]] s podguvernerjem, ki sta voljena za štiri leta in lahko opravljata funkciji največ dvakrat. Zakonodajno oblast imata [[senat]] in zbor. 40 članov senata je voljenih vsake štiri leta, 80 članov zbora pa vsake dve leti. Prebivalci Kalifornije lahko vsak zakon zavrnejo s pomočjo [[referendum]]a. Na nacionalni ravni ima Kalifornija dva senatorja in 52 predstavnikov v kongresu ZDA. Zvezna država ima tudi 54 glasov pri predsedniških volitvah. Glavna stranka je republikanska, ki ima tudi večino sedežev. == Zgodovina == === Špansko in mehiško obdobje === [[Slika:The landing of Cabrillo on California (detail from mural by Daniel Sayre Groesbeck at the Santa Barbara County Courthouse).jpg|250px|sličica|levo|Pristanek Cabrilha v Kaliforniji]] Prvotni prebivalci Kalifornije so bili [[Ameriški staroselci|Indijanci]]. Polovica jih je živela v sedanji centralni regiji, zaradi lahke dostopnosti hrane. Nekateri so živeli ob obali, drugi pa ob jezerih in rekah. Leta 1542 je iz [[Mehika|Mehike]], po naročilu podkralja Nove Španije [[Antonio de Mendoza|Antonia de Mendoza]], po morju prispela odprava, ki jo je vodil portugalski pomorščak in raziskovalec João Rodrigues Cabrilho ([[španščina|šp.]] Juan Rodríguez Cabrillo), ta je na območju Kalifornije (veliko večjem od današnje zvezne države) razglasil oblast [[Španija|španske krone]]. Slovenec Marko Anton Kappus (1657–1717) je deloval v Sonori in Spodnji Kaliforniji, med ljudstvi Pima in drugimi staroselci. Bil je jezuitski misijonar, sodelavec bolj znanega Eusebia Francisca Kina. Junipero Serra (1713–1784)<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/junipero-serra-razglasen-za-svetnika |title=Junipero Serra razglašen za svetnika |accessdate= |date=24.9.2015 |format= |work= }}</ref> je prišel v Ameriko po izgonu jezuitov leta 1767. Bil je frančiškan, ki je prevzel misijonsko delo v Kaliforniji, kjer je ustanovil znamenite kalifornijske misije, verigo 21 [[Frančiškani|frančiškanskih]] [[Misijonska postaja|misijonov]]. Španci so zgradili [[trdnjava|trdnjave]] in mesta za obrambo ozemlja, ki so ga obdržali do leta 1822, ko je postal del nove države Mehike. === Zlata mrzlica === Odkritju zlata leta 1848 ([[James W. Marshall]]) pri Sutter's Millu ob reki American je leto zatem sledila t.i. velika kalifornijska zlata mrzlica, to je množični naval novooklicanih iskalcev zlata, ki so prihajali tako z vzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]], kot tudi drugih delov sveta. Zaradi tega so hoteli Kalifornijo hitro sprejeti med zvezne države, vendar je zaradi [[Secesijska vojna|konflikta med Jugom in Severom]] postala zvezna država leta 1850. Glavno mesto se je prestavljalo, dokler ni prišlo do Sacramenta leta 1854, kjer je tudi ostalo. Med državljansko vojno je bila Kalifornija na strani Severa, ker je bilo mnogo priseljencev iz severa ZDA. Končanje [[transkontinentalna železnica|transkontinentalne železnice]] (1869) je končalo izolacijo zvezne države in povečalo trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Od 1850 do 1870 je veliko dobička pridobila s kmetijstvom in z rudarstvom, napredki pa so bili vidni tudi v industriji. Zaradi pomanjkanja kapitala pa je bila rast počasna, pojavila se je velika [[brezposelnost]]. Temu je sledilo pravo nasprotje zaradi kupovanja ozemelj in pritoka kapitala. Pojavila se je rast pridelave [[pšenica|pšenice]] in [[citrus]]ov. San Francisco je postal največje mesto na pacifiški obali in svetovni trgovinski center. Los Angeles je gospodarski vrh dosegel leta 1887. === 20. stoletje === V zadnjem desetletju devetnajstega stoletja je začelo gospodarstvo v večjih središčih pešati. Pojavilo se je [[nasilje]] in [[korupcija]], zato so se odločili za temeljite gospodarske in politične [[reforma|reforme]]. Prva svetovna vojna je pripomogla k rasti kmetijstva in industrije. V 20. letih se je v Kalifornijo priselilo 2 milijona ljudi in takrat je Los Angeles postalo prvo milijonsko mesto v Kaliforniji. Močno se je tudi razmahnila filmska industrija v Hollywoodu. Po padcu leta 1929 je močna depresija prizadela tudi Kalifornijo, ki se jo je rešila z izgradnjo letal in [[ladjedelnica|ladjedelnic]] za potrebe druge svetovne vojne. Med vojno se je število prebivalstva spet povečalo za dva milijona. Delovna mesta so pridobili z novo nastalo elektotehnično vejo industrije. Zaradi tega so ji omejili državne donacije, v zadnjem času pa so vse bolj potrebne zaradi velike škode, ki so jo naredili potresi. == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|California}} {{ZDA}} {{normativna kontrola}} {{us-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne države Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Kalifornija|*]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] l8pitpnfzlxy9n2oddwbfuljdhrxjkq 6749003 6748999 2026-09-11T09:40:08Z Shabicht 3554 /* Špansko in mehiško obdobje */ 6749003 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeno skupino|California (glasbena skupina)}} {{US state | Name = Kalifornija | Fullname = State of California | RodilnikImena = Kalifornije | Flag = Flag of California.svg | Seal = Seal_of_California.svg | Map = Map of USA highlighting California.png | Nickname = Zlata država (The Golden State) | Capital = [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] | OfficialLang = [[angleščina]] | Languages = [[angleščina]] (58,1 %), [[španščina]] (28,8 %), drugi (13,1 %) | population_demonym = Kalifórnijec, Kalifórnijka, Kalifórnijci, Kalifórnijke | LargestCity = [[Los Angeles]] | Governor = [[Gavin Newsom]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | Senators = [[Adam Schiff]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) [[Alex Padilla]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | PostalAbbreviation = CA | AreaRank = 3 | TotalArea = 410.000 | LandArea = 404.298 | WaterArea = 20.047 | PCWater = 4,7 | PopRank = 1 | 2010Pop = 37.692.000 | DensityRank = 11 | 2010Density = 94 | AdmittanceOrder = 31 | AdmittanceDate = [[9. september]] [[1850]] | TimeZone = [[pacifiški standardni čas|Pacifik]]: [[UTC]]-8/[[poletni čas|-7]] | Latitude = 32°30' do 42° severno | Longitude = 114°8' do 124°24' zahodno | Width = 402,5 | Length = 1.240 | HighestElev = 4.148 | MeanElev = 884 | LowestElev = -86 | ISOCode = US-CA | Website = www.state.ca.us }} '''Kalifórnija''' ([[angleščina|angleško]] in [[španščina|špansko]] ''California'') je [[Ameriški Zahod|zahodna]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] [[Združene države Amerike|ZDA]], ki meji na [[Tihi ocean]]. Ima največje število [[prebivalstvo|prebivalstva]] med zveznimi državami ZDA. Kalifornija je ena izmed pacifiških zveznih držav, ki na severu meji na [[Oregon]], na vzhodu na [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]], na jugu meji na [[Mehika|Mehiko]], na zahodu pa jo obliva Tihi ocean. Južno mejo z Mehiko določa [[reka]] [[Kolorado]]. Kalifornija se je [[Združene države Amerike|ZDA]] priključila [[9. september|9. septembra]] [[1850]], kot 31. zvezna država. [[Kmetijstvo]] in [[rudarstvo]] sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je ''Zlata država''. Pomembnejša kalifornijska mesta so: [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] (glavno mesto), [[Los Angeles]] (največje mesto), [[San Diego]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[San Jose, Kalifornija|San Jose]], [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] in [[Oakland, Kalifornija|Oakland]]. == Površina == S površino 424.002 kvadratnih kilometrov je Kalifornija tretja največja zvezna država v ZDA, pri čemer ima državna uprava v lasti 45 % ozemlja. Po obliki je najbolj podobna loku z veliko dolžino (1.240&nbsp;km, sever–jug) in manjšo širino (595&nbsp;km, vzhod–zahod). Njen relief je zelo razgiban, od 86 metrov pod morsko gladino v [[Dolina smrti|Dolini smrti]], do 4417 metrov na [[Mount Whitney]]u (ki je tudi ena najvišjih gora v ZDA). == Geološka zgradba == Geološka zgradba Kalifornije je zelo pisana in jo delijo na štiri regije: centralno z gorato okolico, nižja gričevja, vzhodne [[kotlina|kotline]] s [[puščava]]mi in obalno regijo. Centralna regija je velika kotlina z debelimi plastmi rodovitnih, aluvialnih prsti. Obdana je s številnimi gorovji, tako na vzhodu meji na [[Sierra Nevada, Kalifornija|Sierro Nevado]] ([[granit]]no gorovje z ostrimi vrhovi in številnimi rekami). Na enem izmed gorovij je tudi še delujoči [[ognjenik]]. Nižja gričevja se razprostirajo na jugozahodu in so sestavljena prav tako iz granita, vendar se od Sierre Nevade razlikujejo po nižji [[nadmorska višina|nadmorski višini]] in odsotnosti [[ledenik]]ov. Na vzhodu je veliko kotlin in [[Dolina|dolin]], med najpomembnejšimi sta [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolina smrti]] in [[puščava Mojave]], ki zavzema eno petino skupne površine Kalifornije. Obala je geološko nestabilna z mnogo prelomnicami, kot je [[prelomnica sv. Andreja]]. Najdaljša reka v Kaliforniji je [[Sacramento (reka)|Sacramento]], ki se izliva v [[zaliv San Francisca]]. Tudi druga največja reka [[San Joaquin (reka)|San Joaquin]] teče večinoma po centralni regiji in se skupaj s pritoki napajata z vodo iz okoliških gorovij. Obstaja tudi več majhnih in nekaj večjih jezer: [[Tahoe (jezero)|jezero Tahoe]] [[Clear Lake]], [[Honey (jezero )|Honey]] in [[Mono (jezero)|jezero]]. == Podnebje == Tudi [[podnebje]] je raznoliko, vendar je večinoma subtropsko. Zaradi vpliva [[morje|morja]] in poletne [[megla|megle]] ima obala zelo mile [[zima|zime]] in relativno hladna [[poletje|poletja]]. V notranjosti postaja podnebje bolj kontinentalno. Centralni del postane poleti zelo vroč, zime pa so še vedno mile. Vzhodna gorovja so zelo suh predel, kjer se podnebje spreminja od milih poletij in mrzlih zim na severu do ekstremno vročih poletij na jugu. Najvišja [[temperatura]] 56,7&nbsp;°C izmerjena v Dolini smrti leta 1913, je blizu svetovnega rekorda. Najnižjo temperaturo –42,8&nbsp;°C so izmerili leta 1937 severno od jezera Tahoe. == Rastline in živali == Nobena zvezna država nima toliko raznolikih vrst [[rastlina|rastlin]] in kar 40 % rastlin, ki jih najdemo v ZDA, izvira iz Kalifornije. Med najbolj pogoste rastline spada [[mak]]. Med drevesi je največ iglavcev ([[Jelka (drevo)|jelk]], [[Bor (drevo)|borov]]). V Kaliforniji najdemo tudi najvišja ([[mamutovec|sekvoje]]) in najstarejša (bori do 4000 let) drevesa na svetu. Ob obali je največ tal poraslih s travo, v notranjosti pa jo nadomesti zimzeleno grmičevje. V višjih predelih najdemo [[hrast]]ove gozdove, nad 2000 m pa jih začnejo nadomeščati iglasti gozdovi. V puščavah na vzhodu raste predvsem grmičevje in [[kaktusi]]. Zaradi velike raznolikosti rastlin je tudi veliko vrst živali. Na vzhodu živijo zaradi puščav predvsem nočne živali; [[kojot]]i, [[zajec|zajci]], [[lisica|lisice]], [[podgana|podgane]], [[žuželke]] in [[plazilci]]. Na gričevjih najdemo zajce, mačke in veliko vrst ptic, v gozdovih pa [[jeleni|jelene]], [[kune]], lisice in [[kače]]. Večje živali, kot so [[medvedi]] in antilope, pa živijo na severu. == Surovine, produkti in vrste industrije == Kljub črpanju rezerv [[zlato|zlata]], [[nafta|nafte]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[živo srebro|živega srebra]], Kalifornija ostaja pomembno najdišče surovin. V velikih količinah so prisotni bor, [[magnezij]], [[srebro]], [[azbest]], [[pesek]], [[cement]], [[železova ruda]] in [[sol]]. Pridelajo največ kmetijskih pridelkov v ZDA. Glavni so [[grozd]]je, [[bombaž]], [[krompir]], [[riž]], [[zelenjava]], [[paradižnik]], [[špinača]], [[agrum]]i in [[mandelj|mandlj]]i. Živina in njeni izdelki, kot so mlečni izdelki, [[meso]], [[jajca]] in [[perutnina]] so tudi pomembni. Kalifornija prispeva eno desetino letnega poseka dreves in 4 odstotke vrednosti ulova rib. Najpogostejši proizvodi so [[letalo|letala]], transportni izdelki, industrijski stroji, znanstveni instrumenti, hrana in kovinski izdelki. Dobiček prinašata tudi [[turizem]] in [[Hollywood|filmska industrija]]. == Prebivalstvo == Po popisu leta 1990 je Kalifornija imela 29.760.021 prebivalcev, kar je bil porast za 26 % od leta 1980. Povprečna gostota je bila 70 prebivalcev na km<sup>2</sup>, kar jo uvršča med najbolj poseljene dele ZDA. S popisom so odkrili veliko različnih [[etnična skupina|etničnih skupin]] in ras. Predvsem je veliko ljudi kitajskega in japonskega porekla. Večina prebivalstva živi v mestnih aglomeracijah ob obali [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]]. == Izobrazba in kultura == Čeprav je ustava iz leta 1849 zagotavljala šolski sistem, so svobodne šole odprli šele leta [[1866]]. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] so zgradili tudi višje in visoke šole. V 80-tih letih je Kalifornija imela 7.430 državnih [[osnovna šola|osnovnih]] in [[srednja šola|srednih šol]] z 3,5 milijona učenci in 1,3 milijona [[dijak]]i. Okoli 500.000 jih je hodilo v privatne šole. Imela je tudi 310 šol za višjo izobrazbo in enega največjih sistemov [[univerza|univerz]] v ZDA z 1,7 milijona [[študent]]i. Zaradi podpore [[umetnost]]i je Kalifornija postala ena izmed glavnih kulturnih centrov v ZDA. Ima predvsem veliko [[knjižnica|knjižnic]], [[muzej]]ev in [[spomenik]]ov. Pomembne so tudi zvezdarne na hribih v bližini velikih mest. == Turizem == Razen kalifornijskih plaž so pomembni turistični centri [[Disneyland, Kalifornija|Disneyland]], [[Hollywood]], [[Palm Springs]], jezero Tahoe in narodna parka [[narodni park Yosemite|Yosemite]] ter [[narodni park Sequoia|Sequoia]]. Najdemo tudi veliko zgodovinskih območij, ki predstavljajo španske naselitve in zlato mrzlico. Zaradi močne raznolikosti površja in velikih neselij je mogoč skoraj vsak [[šport]]. Obala je idealna za [[plavanje]], [[jadranje]], ribarjenje in [[deskanje]]. Gorovja pa privabljajo izletnike, [[smučar]]je in [[lovec (oseba)|lovce]]. == Vlada == Kalifornija je dobila današnjo ureditev leta 1879. Izvršilno oblast predstavlja [[guverner]] s podguvernerjem, ki sta voljena za štiri leta in lahko opravljata funkciji največ dvakrat. Zakonodajno oblast imata [[senat]] in zbor. 40 članov senata je voljenih vsake štiri leta, 80 članov zbora pa vsake dve leti. Prebivalci Kalifornije lahko vsak zakon zavrnejo s pomočjo [[referendum]]a. Na nacionalni ravni ima Kalifornija dva senatorja in 52 predstavnikov v kongresu ZDA. Zvezna država ima tudi 54 glasov pri predsedniških volitvah. Glavna stranka je republikanska, ki ima tudi večino sedežev. == Zgodovina == === Špansko in mehiško obdobje === [[Slika:The landing of Cabrillo on California (detail from mural by Daniel Sayre Groesbeck at the Santa Barbara County Courthouse).jpg|250px|sličica|levo|Pristanek Cabrilha v Kaliforniji]] Prvotni prebivalci Kalifornije so bili [[Ameriški staroselci|Indijanci]]. Polovica jih je živela v sedanji centralni regiji, zaradi lahke dostopnosti hrane. Nekateri so živeli ob obali, drugi pa ob jezerih in rekah. Leta 1542 je iz [[Mehika|Mehike]], po naročilu podkralja Nove Španije [[Antonio de Mendoza|Antonia de Mendoza]], po morju prispela odprava, ki jo je vodil portugalski pomorščak in raziskovalec João Rodrigues Cabrilho ([[španščina|šp.]] Juan Rodríguez Cabrillo), ta je na območju Kalifornije (veliko večjem od današnje zvezne države) razglasil oblast [[Španija|španske krone]]. Slovenec <ref>{{navedi splet |url= Marko Anton Kappus (1657–1717)|title=Marko Anton Kappus - Slovenec na koncu Novega sveta |accessdate=15. julij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> je deloval v Sonori in Spodnji Kaliforniji, med ljudstvi Pima in drugimi staroselci. Bil je jezuitski misijonar, sodelavec bolj znanega Eusebia Francisca Kina. Junipero Serra (1713–1784)<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/junipero-serra-razglasen-za-svetnika |title=Junipero Serra razglašen za svetnika |accessdate= |date=24.9.2015 |format= |work= }}</ref> je prišel v Ameriko po izgonu jezuitov leta 1767. Bil je frančiškan, ki je prevzel misijonsko delo v Kaliforniji, kjer je ustanovil znamenite kalifornijske misije, verigo 21 [[Frančiškani|frančiškanskih]] [[Misijonska postaja|misijonov]]. Španci so zgradili [[trdnjava|trdnjave]] in mesta za obrambo ozemlja, ki so ga obdržali do leta 1822, ko je postal del nove države Mehike. === Zlata mrzlica === Odkritju zlata leta 1848 ([[James W. Marshall]]) pri Sutter's Millu ob reki American je leto zatem sledila t.i. velika kalifornijska zlata mrzlica, to je množični naval novooklicanih iskalcev zlata, ki so prihajali tako z vzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]], kot tudi drugih delov sveta. Zaradi tega so hoteli Kalifornijo hitro sprejeti med zvezne države, vendar je zaradi [[Secesijska vojna|konflikta med Jugom in Severom]] postala zvezna država leta 1850. Glavno mesto se je prestavljalo, dokler ni prišlo do Sacramenta leta 1854, kjer je tudi ostalo. Med državljansko vojno je bila Kalifornija na strani Severa, ker je bilo mnogo priseljencev iz severa ZDA. Končanje [[transkontinentalna železnica|transkontinentalne železnice]] (1869) je končalo izolacijo zvezne države in povečalo trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Od 1850 do 1870 je veliko dobička pridobila s kmetijstvom in z rudarstvom, napredki pa so bili vidni tudi v industriji. Zaradi pomanjkanja kapitala pa je bila rast počasna, pojavila se je velika [[brezposelnost]]. Temu je sledilo pravo nasprotje zaradi kupovanja ozemelj in pritoka kapitala. Pojavila se je rast pridelave [[pšenica|pšenice]] in [[citrus]]ov. San Francisco je postal največje mesto na pacifiški obali in svetovni trgovinski center. Los Angeles je gospodarski vrh dosegel leta 1887. === 20. stoletje === V zadnjem desetletju devetnajstega stoletja je začelo gospodarstvo v večjih središčih pešati. Pojavilo se je [[nasilje]] in [[korupcija]], zato so se odločili za temeljite gospodarske in politične [[reforma|reforme]]. Prva svetovna vojna je pripomogla k rasti kmetijstva in industrije. V 20. letih se je v Kalifornijo priselilo 2 milijona ljudi in takrat je Los Angeles postalo prvo milijonsko mesto v Kaliforniji. Močno se je tudi razmahnila filmska industrija v Hollywoodu. Po padcu leta 1929 je močna depresija prizadela tudi Kalifornijo, ki se jo je rešila z izgradnjo letal in [[ladjedelnica|ladjedelnic]] za potrebe druge svetovne vojne. Med vojno se je število prebivalstva spet povečalo za dva milijona. Delovna mesta so pridobili z novo nastalo elektotehnično vejo industrije. Zaradi tega so ji omejili državne donacije, v zadnjem času pa so vse bolj potrebne zaradi velike škode, ki so jo naredili potresi. == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|California}} {{ZDA}} {{normativna kontrola}} {{us-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne države Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Kalifornija|*]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] ab26rpegtywa19hq0vygcj16tf91gfm 6749004 6749003 2026-09-11T09:41:36Z Shabicht 3554 /* Špansko in mehiško obdobje */ 6749004 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeno skupino|California (glasbena skupina)}} {{US state | Name = Kalifornija | Fullname = State of California | RodilnikImena = Kalifornije | Flag = Flag of California.svg | Seal = Seal_of_California.svg | Map = Map of USA highlighting California.png | Nickname = Zlata država (The Golden State) | Capital = [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] | OfficialLang = [[angleščina]] | Languages = [[angleščina]] (58,1 %), [[španščina]] (28,8 %), drugi (13,1 %) | population_demonym = Kalifórnijec, Kalifórnijka, Kalifórnijci, Kalifórnijke | LargestCity = [[Los Angeles]] | Governor = [[Gavin Newsom]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | Senators = [[Adam Schiff]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) [[Alex Padilla]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | PostalAbbreviation = CA | AreaRank = 3 | TotalArea = 410.000 | LandArea = 404.298 | WaterArea = 20.047 | PCWater = 4,7 | PopRank = 1 | 2010Pop = 37.692.000 | DensityRank = 11 | 2010Density = 94 | AdmittanceOrder = 31 | AdmittanceDate = [[9. september]] [[1850]] | TimeZone = [[pacifiški standardni čas|Pacifik]]: [[UTC]]-8/[[poletni čas|-7]] | Latitude = 32°30' do 42° severno | Longitude = 114°8' do 124°24' zahodno | Width = 402,5 | Length = 1.240 | HighestElev = 4.148 | MeanElev = 884 | LowestElev = -86 | ISOCode = US-CA | Website = www.state.ca.us }} '''Kalifórnija''' ([[angleščina|angleško]] in [[španščina|špansko]] ''California'') je [[Ameriški Zahod|zahodna]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] [[Združene države Amerike|ZDA]], ki meji na [[Tihi ocean]]. Ima največje število [[prebivalstvo|prebivalstva]] med zveznimi državami ZDA. Kalifornija je ena izmed pacifiških zveznih držav, ki na severu meji na [[Oregon]], na vzhodu na [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]], na jugu meji na [[Mehika|Mehiko]], na zahodu pa jo obliva Tihi ocean. Južno mejo z Mehiko določa [[reka]] [[Kolorado]]. Kalifornija se je [[Združene države Amerike|ZDA]] priključila [[9. september|9. septembra]] [[1850]], kot 31. zvezna država. [[Kmetijstvo]] in [[rudarstvo]] sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je ''Zlata država''. Pomembnejša kalifornijska mesta so: [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] (glavno mesto), [[Los Angeles]] (največje mesto), [[San Diego]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[San Jose, Kalifornija|San Jose]], [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] in [[Oakland, Kalifornija|Oakland]]. == Površina == S površino 424.002 kvadratnih kilometrov je Kalifornija tretja največja zvezna država v ZDA, pri čemer ima državna uprava v lasti 45 % ozemlja. Po obliki je najbolj podobna loku z veliko dolžino (1.240&nbsp;km, sever–jug) in manjšo širino (595&nbsp;km, vzhod–zahod). Njen relief je zelo razgiban, od 86 metrov pod morsko gladino v [[Dolina smrti|Dolini smrti]], do 4417 metrov na [[Mount Whitney]]u (ki je tudi ena najvišjih gora v ZDA). == Geološka zgradba == Geološka zgradba Kalifornije je zelo pisana in jo delijo na štiri regije: centralno z gorato okolico, nižja gričevja, vzhodne [[kotlina|kotline]] s [[puščava]]mi in obalno regijo. Centralna regija je velika kotlina z debelimi plastmi rodovitnih, aluvialnih prsti. Obdana je s številnimi gorovji, tako na vzhodu meji na [[Sierra Nevada, Kalifornija|Sierro Nevado]] ([[granit]]no gorovje z ostrimi vrhovi in številnimi rekami). Na enem izmed gorovij je tudi še delujoči [[ognjenik]]. Nižja gričevja se razprostirajo na jugozahodu in so sestavljena prav tako iz granita, vendar se od Sierre Nevade razlikujejo po nižji [[nadmorska višina|nadmorski višini]] in odsotnosti [[ledenik]]ov. Na vzhodu je veliko kotlin in [[Dolina|dolin]], med najpomembnejšimi sta [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolina smrti]] in [[puščava Mojave]], ki zavzema eno petino skupne površine Kalifornije. Obala je geološko nestabilna z mnogo prelomnicami, kot je [[prelomnica sv. Andreja]]. Najdaljša reka v Kaliforniji je [[Sacramento (reka)|Sacramento]], ki se izliva v [[zaliv San Francisca]]. Tudi druga največja reka [[San Joaquin (reka)|San Joaquin]] teče večinoma po centralni regiji in se skupaj s pritoki napajata z vodo iz okoliških gorovij. Obstaja tudi več majhnih in nekaj večjih jezer: [[Tahoe (jezero)|jezero Tahoe]] [[Clear Lake]], [[Honey (jezero )|Honey]] in [[Mono (jezero)|jezero]]. == Podnebje == Tudi [[podnebje]] je raznoliko, vendar je večinoma subtropsko. Zaradi vpliva [[morje|morja]] in poletne [[megla|megle]] ima obala zelo mile [[zima|zime]] in relativno hladna [[poletje|poletja]]. V notranjosti postaja podnebje bolj kontinentalno. Centralni del postane poleti zelo vroč, zime pa so še vedno mile. Vzhodna gorovja so zelo suh predel, kjer se podnebje spreminja od milih poletij in mrzlih zim na severu do ekstremno vročih poletij na jugu. Najvišja [[temperatura]] 56,7&nbsp;°C izmerjena v Dolini smrti leta 1913, je blizu svetovnega rekorda. Najnižjo temperaturo –42,8&nbsp;°C so izmerili leta 1937 severno od jezera Tahoe. == Rastline in živali == Nobena zvezna država nima toliko raznolikih vrst [[rastlina|rastlin]] in kar 40 % rastlin, ki jih najdemo v ZDA, izvira iz Kalifornije. Med najbolj pogoste rastline spada [[mak]]. Med drevesi je največ iglavcev ([[Jelka (drevo)|jelk]], [[Bor (drevo)|borov]]). V Kaliforniji najdemo tudi najvišja ([[mamutovec|sekvoje]]) in najstarejša (bori do 4000 let) drevesa na svetu. Ob obali je največ tal poraslih s travo, v notranjosti pa jo nadomesti zimzeleno grmičevje. V višjih predelih najdemo [[hrast]]ove gozdove, nad 2000 m pa jih začnejo nadomeščati iglasti gozdovi. V puščavah na vzhodu raste predvsem grmičevje in [[kaktusi]]. Zaradi velike raznolikosti rastlin je tudi veliko vrst živali. Na vzhodu živijo zaradi puščav predvsem nočne živali; [[kojot]]i, [[zajec|zajci]], [[lisica|lisice]], [[podgana|podgane]], [[žuželke]] in [[plazilci]]. Na gričevjih najdemo zajce, mačke in veliko vrst ptic, v gozdovih pa [[jeleni|jelene]], [[kune]], lisice in [[kače]]. Večje živali, kot so [[medvedi]] in antilope, pa živijo na severu. == Surovine, produkti in vrste industrije == Kljub črpanju rezerv [[zlato|zlata]], [[nafta|nafte]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[živo srebro|živega srebra]], Kalifornija ostaja pomembno najdišče surovin. V velikih količinah so prisotni bor, [[magnezij]], [[srebro]], [[azbest]], [[pesek]], [[cement]], [[železova ruda]] in [[sol]]. Pridelajo največ kmetijskih pridelkov v ZDA. Glavni so [[grozd]]je, [[bombaž]], [[krompir]], [[riž]], [[zelenjava]], [[paradižnik]], [[špinača]], [[agrum]]i in [[mandelj|mandlj]]i. Živina in njeni izdelki, kot so mlečni izdelki, [[meso]], [[jajca]] in [[perutnina]] so tudi pomembni. Kalifornija prispeva eno desetino letnega poseka dreves in 4 odstotke vrednosti ulova rib. Najpogostejši proizvodi so [[letalo|letala]], transportni izdelki, industrijski stroji, znanstveni instrumenti, hrana in kovinski izdelki. Dobiček prinašata tudi [[turizem]] in [[Hollywood|filmska industrija]]. == Prebivalstvo == Po popisu leta 1990 je Kalifornija imela 29.760.021 prebivalcev, kar je bil porast za 26 % od leta 1980. Povprečna gostota je bila 70 prebivalcev na km<sup>2</sup>, kar jo uvršča med najbolj poseljene dele ZDA. S popisom so odkrili veliko različnih [[etnična skupina|etničnih skupin]] in ras. Predvsem je veliko ljudi kitajskega in japonskega porekla. Večina prebivalstva živi v mestnih aglomeracijah ob obali [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]]. == Izobrazba in kultura == Čeprav je ustava iz leta 1849 zagotavljala šolski sistem, so svobodne šole odprli šele leta [[1866]]. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] so zgradili tudi višje in visoke šole. V 80-tih letih je Kalifornija imela 7.430 državnih [[osnovna šola|osnovnih]] in [[srednja šola|srednih šol]] z 3,5 milijona učenci in 1,3 milijona [[dijak]]i. Okoli 500.000 jih je hodilo v privatne šole. Imela je tudi 310 šol za višjo izobrazbo in enega največjih sistemov [[univerza|univerz]] v ZDA z 1,7 milijona [[študent]]i. Zaradi podpore [[umetnost]]i je Kalifornija postala ena izmed glavnih kulturnih centrov v ZDA. Ima predvsem veliko [[knjižnica|knjižnic]], [[muzej]]ev in [[spomenik]]ov. Pomembne so tudi zvezdarne na hribih v bližini velikih mest. == Turizem == Razen kalifornijskih plaž so pomembni turistični centri [[Disneyland, Kalifornija|Disneyland]], [[Hollywood]], [[Palm Springs]], jezero Tahoe in narodna parka [[narodni park Yosemite|Yosemite]] ter [[narodni park Sequoia|Sequoia]]. Najdemo tudi veliko zgodovinskih območij, ki predstavljajo španske naselitve in zlato mrzlico. Zaradi močne raznolikosti površja in velikih neselij je mogoč skoraj vsak [[šport]]. Obala je idealna za [[plavanje]], [[jadranje]], ribarjenje in [[deskanje]]. Gorovja pa privabljajo izletnike, [[smučar]]je in [[lovec (oseba)|lovce]]. == Vlada == Kalifornija je dobila današnjo ureditev leta 1879. Izvršilno oblast predstavlja [[guverner]] s podguvernerjem, ki sta voljena za štiri leta in lahko opravljata funkciji največ dvakrat. Zakonodajno oblast imata [[senat]] in zbor. 40 članov senata je voljenih vsake štiri leta, 80 članov zbora pa vsake dve leti. Prebivalci Kalifornije lahko vsak zakon zavrnejo s pomočjo [[referendum]]a. Na nacionalni ravni ima Kalifornija dva senatorja in 52 predstavnikov v kongresu ZDA. Zvezna država ima tudi 54 glasov pri predsedniških volitvah. Glavna stranka je republikanska, ki ima tudi večino sedežev. == Zgodovina == === Špansko in mehiško obdobje === [[Slika:The landing of Cabrillo on California (detail from mural by Daniel Sayre Groesbeck at the Santa Barbara County Courthouse).jpg|250px|sličica|levo|Pristanek Cabrilha v Kaliforniji]] Prvotni prebivalci Kalifornije so bili [[Ameriški staroselci|Indijanci]]. Polovica jih je živela v sedanji centralni regiji, zaradi lahke dostopnosti hrane. Nekateri so živeli ob obali, drugi pa ob jezerih in rekah. Leta 1542 je iz [[Mehika|Mehike]], po naročilu podkralja Nove Španije [[Antonio de Mendoza|Antonia de Mendoza]], po morju prispela odprava, ki jo je vodil portugalski pomorščak in raziskovalec João Rodrigues Cabrilho ([[španščina|šp.]] Juan Rodríguez Cabrillo), ta je na območju Kalifornije (veliko večjem od današnje zvezne države) razglasil oblast [[Španija|španske krone]]. Slovenec Marko Anton Kappus (1657–1717)<ref>{{navedi splet |url= |title=Marko Anton Kappus - Slovenec na koncu Novega sveta |accessdate=15. julij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> je deloval v Sonori in Spodnji Kaliforniji, med ljudstvi Pima in drugimi staroselci. Bil je jezuitski misijonar, sodelavec bolj znanega Eusebia Francisca Kina. Junipero Serra (1713–1784)<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/junipero-serra-razglasen-za-svetnika |title=Junipero Serra razglašen za svetnika |accessdate= |date=24.9.2015 |format= |work= }}</ref> je prišel v Ameriko po izgonu jezuitov leta 1767. Bil je frančiškan, ki je prevzel misijonsko delo v Kaliforniji, kjer je ustanovil znamenite kalifornijske misije, verigo 21 [[Frančiškani|frančiškanskih]] [[Misijonska postaja|misijonov]]. Španci so zgradili [[trdnjava|trdnjave]] in mesta za obrambo ozemlja, ki so ga obdržali do leta 1822, ko je postal del nove države Mehike. === Zlata mrzlica === Odkritju zlata leta 1848 ([[James W. Marshall]]) pri Sutter's Millu ob reki American je leto zatem sledila t.i. velika kalifornijska zlata mrzlica, to je množični naval novooklicanih iskalcev zlata, ki so prihajali tako z vzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]], kot tudi drugih delov sveta. Zaradi tega so hoteli Kalifornijo hitro sprejeti med zvezne države, vendar je zaradi [[Secesijska vojna|konflikta med Jugom in Severom]] postala zvezna država leta 1850. Glavno mesto se je prestavljalo, dokler ni prišlo do Sacramenta leta 1854, kjer je tudi ostalo. Med državljansko vojno je bila Kalifornija na strani Severa, ker je bilo mnogo priseljencev iz severa ZDA. Končanje [[transkontinentalna železnica|transkontinentalne železnice]] (1869) je končalo izolacijo zvezne države in povečalo trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Od 1850 do 1870 je veliko dobička pridobila s kmetijstvom in z rudarstvom, napredki pa so bili vidni tudi v industriji. Zaradi pomanjkanja kapitala pa je bila rast počasna, pojavila se je velika [[brezposelnost]]. Temu je sledilo pravo nasprotje zaradi kupovanja ozemelj in pritoka kapitala. Pojavila se je rast pridelave [[pšenica|pšenice]] in [[citrus]]ov. San Francisco je postal največje mesto na pacifiški obali in svetovni trgovinski center. Los Angeles je gospodarski vrh dosegel leta 1887. === 20. stoletje === V zadnjem desetletju devetnajstega stoletja je začelo gospodarstvo v večjih središčih pešati. Pojavilo se je [[nasilje]] in [[korupcija]], zato so se odločili za temeljite gospodarske in politične [[reforma|reforme]]. Prva svetovna vojna je pripomogla k rasti kmetijstva in industrije. V 20. letih se je v Kalifornijo priselilo 2 milijona ljudi in takrat je Los Angeles postalo prvo milijonsko mesto v Kaliforniji. Močno se je tudi razmahnila filmska industrija v Hollywoodu. Po padcu leta 1929 je močna depresija prizadela tudi Kalifornijo, ki se jo je rešila z izgradnjo letal in [[ladjedelnica|ladjedelnic]] za potrebe druge svetovne vojne. Med vojno se je število prebivalstva spet povečalo za dva milijona. Delovna mesta so pridobili z novo nastalo elektotehnično vejo industrije. Zaradi tega so ji omejili državne donacije, v zadnjem času pa so vse bolj potrebne zaradi velike škode, ki so jo naredili potresi. == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|California}} {{ZDA}} {{normativna kontrola}} {{us-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne države Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Kalifornija|*]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] fv1ibvx26p2pw8s8ho1qoq711s237kh 6749005 6749004 2026-09-11T09:46:46Z Shabicht 3554 /* Špansko in mehiško obdobje */ 6749005 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeno skupino|California (glasbena skupina)}} {{US state | Name = Kalifornija | Fullname = State of California | RodilnikImena = Kalifornije | Flag = Flag of California.svg | Seal = Seal_of_California.svg | Map = Map of USA highlighting California.png | Nickname = Zlata država (The Golden State) | Capital = [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] | OfficialLang = [[angleščina]] | Languages = [[angleščina]] (58,1 %), [[španščina]] (28,8 %), drugi (13,1 %) | population_demonym = Kalifórnijec, Kalifórnijka, Kalifórnijci, Kalifórnijke | LargestCity = [[Los Angeles]] | Governor = [[Gavin Newsom]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | Senators = [[Adam Schiff]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) [[Alex Padilla]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | PostalAbbreviation = CA | AreaRank = 3 | TotalArea = 410.000 | LandArea = 404.298 | WaterArea = 20.047 | PCWater = 4,7 | PopRank = 1 | 2010Pop = 37.692.000 | DensityRank = 11 | 2010Density = 94 | AdmittanceOrder = 31 | AdmittanceDate = [[9. september]] [[1850]] | TimeZone = [[pacifiški standardni čas|Pacifik]]: [[UTC]]-8/[[poletni čas|-7]] | Latitude = 32°30' do 42° severno | Longitude = 114°8' do 124°24' zahodno | Width = 402,5 | Length = 1.240 | HighestElev = 4.148 | MeanElev = 884 | LowestElev = -86 | ISOCode = US-CA | Website = www.state.ca.us }} '''Kalifórnija''' ([[angleščina|angleško]] in [[španščina|špansko]] ''California'') je [[Ameriški Zahod|zahodna]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] [[Združene države Amerike|ZDA]], ki meji na [[Tihi ocean]]. Ima največje število [[prebivalstvo|prebivalstva]] med zveznimi državami ZDA. Kalifornija je ena izmed pacifiških zveznih držav, ki na severu meji na [[Oregon]], na vzhodu na [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]], na jugu meji na [[Mehika|Mehiko]], na zahodu pa jo obliva Tihi ocean. Južno mejo z Mehiko določa [[reka]] [[Kolorado]]. Kalifornija se je [[Združene države Amerike|ZDA]] priključila [[9. september|9. septembra]] [[1850]], kot 31. zvezna država. [[Kmetijstvo]] in [[rudarstvo]] sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je ''Zlata država''. Pomembnejša kalifornijska mesta so: [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] (glavno mesto), [[Los Angeles]] (največje mesto), [[San Diego]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[San Jose, Kalifornija|San Jose]], [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] in [[Oakland, Kalifornija|Oakland]]. == Površina == S površino 424.002 kvadratnih kilometrov je Kalifornija tretja največja zvezna država v ZDA, pri čemer ima državna uprava v lasti 45 % ozemlja. Po obliki je najbolj podobna loku z veliko dolžino (1.240&nbsp;km, sever–jug) in manjšo širino (595&nbsp;km, vzhod–zahod). Njen relief je zelo razgiban, od 86 metrov pod morsko gladino v [[Dolina smrti|Dolini smrti]], do 4417 metrov na [[Mount Whitney]]u (ki je tudi ena najvišjih gora v ZDA). == Geološka zgradba == Geološka zgradba Kalifornije je zelo pisana in jo delijo na štiri regije: centralno z gorato okolico, nižja gričevja, vzhodne [[kotlina|kotline]] s [[puščava]]mi in obalno regijo. Centralna regija je velika kotlina z debelimi plastmi rodovitnih, aluvialnih prsti. Obdana je s številnimi gorovji, tako na vzhodu meji na [[Sierra Nevada, Kalifornija|Sierro Nevado]] ([[granit]]no gorovje z ostrimi vrhovi in številnimi rekami). Na enem izmed gorovij je tudi še delujoči [[ognjenik]]. Nižja gričevja se razprostirajo na jugozahodu in so sestavljena prav tako iz granita, vendar se od Sierre Nevade razlikujejo po nižji [[nadmorska višina|nadmorski višini]] in odsotnosti [[ledenik]]ov. Na vzhodu je veliko kotlin in [[Dolina|dolin]], med najpomembnejšimi sta [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolina smrti]] in [[puščava Mojave]], ki zavzema eno petino skupne površine Kalifornije. Obala je geološko nestabilna z mnogo prelomnicami, kot je [[prelomnica sv. Andreja]]. Najdaljša reka v Kaliforniji je [[Sacramento (reka)|Sacramento]], ki se izliva v [[zaliv San Francisca]]. Tudi druga največja reka [[San Joaquin (reka)|San Joaquin]] teče večinoma po centralni regiji in se skupaj s pritoki napajata z vodo iz okoliških gorovij. Obstaja tudi več majhnih in nekaj večjih jezer: [[Tahoe (jezero)|jezero Tahoe]] [[Clear Lake]], [[Honey (jezero )|Honey]] in [[Mono (jezero)|jezero]]. == Podnebje == Tudi [[podnebje]] je raznoliko, vendar je večinoma subtropsko. Zaradi vpliva [[morje|morja]] in poletne [[megla|megle]] ima obala zelo mile [[zima|zime]] in relativno hladna [[poletje|poletja]]. V notranjosti postaja podnebje bolj kontinentalno. Centralni del postane poleti zelo vroč, zime pa so še vedno mile. Vzhodna gorovja so zelo suh predel, kjer se podnebje spreminja od milih poletij in mrzlih zim na severu do ekstremno vročih poletij na jugu. Najvišja [[temperatura]] 56,7&nbsp;°C izmerjena v Dolini smrti leta 1913, je blizu svetovnega rekorda. Najnižjo temperaturo –42,8&nbsp;°C so izmerili leta 1937 severno od jezera Tahoe. == Rastline in živali == Nobena zvezna država nima toliko raznolikih vrst [[rastlina|rastlin]] in kar 40 % rastlin, ki jih najdemo v ZDA, izvira iz Kalifornije. Med najbolj pogoste rastline spada [[mak]]. Med drevesi je največ iglavcev ([[Jelka (drevo)|jelk]], [[Bor (drevo)|borov]]). V Kaliforniji najdemo tudi najvišja ([[mamutovec|sekvoje]]) in najstarejša (bori do 4000 let) drevesa na svetu. Ob obali je največ tal poraslih s travo, v notranjosti pa jo nadomesti zimzeleno grmičevje. V višjih predelih najdemo [[hrast]]ove gozdove, nad 2000 m pa jih začnejo nadomeščati iglasti gozdovi. V puščavah na vzhodu raste predvsem grmičevje in [[kaktusi]]. Zaradi velike raznolikosti rastlin je tudi veliko vrst živali. Na vzhodu živijo zaradi puščav predvsem nočne živali; [[kojot]]i, [[zajec|zajci]], [[lisica|lisice]], [[podgana|podgane]], [[žuželke]] in [[plazilci]]. Na gričevjih najdemo zajce, mačke in veliko vrst ptic, v gozdovih pa [[jeleni|jelene]], [[kune]], lisice in [[kače]]. Večje živali, kot so [[medvedi]] in antilope, pa živijo na severu. == Surovine, produkti in vrste industrije == Kljub črpanju rezerv [[zlato|zlata]], [[nafta|nafte]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[živo srebro|živega srebra]], Kalifornija ostaja pomembno najdišče surovin. V velikih količinah so prisotni bor, [[magnezij]], [[srebro]], [[azbest]], [[pesek]], [[cement]], [[železova ruda]] in [[sol]]. Pridelajo največ kmetijskih pridelkov v ZDA. Glavni so [[grozd]]je, [[bombaž]], [[krompir]], [[riž]], [[zelenjava]], [[paradižnik]], [[špinača]], [[agrum]]i in [[mandelj|mandlj]]i. Živina in njeni izdelki, kot so mlečni izdelki, [[meso]], [[jajca]] in [[perutnina]] so tudi pomembni. Kalifornija prispeva eno desetino letnega poseka dreves in 4 odstotke vrednosti ulova rib. Najpogostejši proizvodi so [[letalo|letala]], transportni izdelki, industrijski stroji, znanstveni instrumenti, hrana in kovinski izdelki. Dobiček prinašata tudi [[turizem]] in [[Hollywood|filmska industrija]]. == Prebivalstvo == Po popisu leta 1990 je Kalifornija imela 29.760.021 prebivalcev, kar je bil porast za 26 % od leta 1980. Povprečna gostota je bila 70 prebivalcev na km<sup>2</sup>, kar jo uvršča med najbolj poseljene dele ZDA. S popisom so odkrili veliko različnih [[etnična skupina|etničnih skupin]] in ras. Predvsem je veliko ljudi kitajskega in japonskega porekla. Večina prebivalstva živi v mestnih aglomeracijah ob obali [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]]. == Izobrazba in kultura == Čeprav je ustava iz leta 1849 zagotavljala šolski sistem, so svobodne šole odprli šele leta [[1866]]. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] so zgradili tudi višje in visoke šole. V 80-tih letih je Kalifornija imela 7.430 državnih [[osnovna šola|osnovnih]] in [[srednja šola|srednih šol]] z 3,5 milijona učenci in 1,3 milijona [[dijak]]i. Okoli 500.000 jih je hodilo v privatne šole. Imela je tudi 310 šol za višjo izobrazbo in enega največjih sistemov [[univerza|univerz]] v ZDA z 1,7 milijona [[študent]]i. Zaradi podpore [[umetnost]]i je Kalifornija postala ena izmed glavnih kulturnih centrov v ZDA. Ima predvsem veliko [[knjižnica|knjižnic]], [[muzej]]ev in [[spomenik]]ov. Pomembne so tudi zvezdarne na hribih v bližini velikih mest. == Turizem == Razen kalifornijskih plaž so pomembni turistični centri [[Disneyland, Kalifornija|Disneyland]], [[Hollywood]], [[Palm Springs]], jezero Tahoe in narodna parka [[narodni park Yosemite|Yosemite]] ter [[narodni park Sequoia|Sequoia]]. Najdemo tudi veliko zgodovinskih območij, ki predstavljajo španske naselitve in zlato mrzlico. Zaradi močne raznolikosti površja in velikih neselij je mogoč skoraj vsak [[šport]]. Obala je idealna za [[plavanje]], [[jadranje]], ribarjenje in [[deskanje]]. Gorovja pa privabljajo izletnike, [[smučar]]je in [[lovec (oseba)|lovce]]. == Vlada == Kalifornija je dobila današnjo ureditev leta 1879. Izvršilno oblast predstavlja [[guverner]] s podguvernerjem, ki sta voljena za štiri leta in lahko opravljata funkciji največ dvakrat. Zakonodajno oblast imata [[senat]] in zbor. 40 članov senata je voljenih vsake štiri leta, 80 članov zbora pa vsake dve leti. Prebivalci Kalifornije lahko vsak zakon zavrnejo s pomočjo [[referendum]]a. Na nacionalni ravni ima Kalifornija dva senatorja in 52 predstavnikov v kongresu ZDA. Zvezna država ima tudi 54 glasov pri predsedniških volitvah. Glavna stranka je republikanska, ki ima tudi večino sedežev. == Zgodovina == === Špansko in mehiško obdobje === [[Slika:The landing of Cabrillo on California (detail from mural by Daniel Sayre Groesbeck at the Santa Barbara County Courthouse).jpg|250px|sličica|levo|Pristanek Cabrilha v Kaliforniji]] Prvotni prebivalci Kalifornije so bili [[Ameriški staroselci|Indijanci]]. Polovica jih je živela v sedanji centralni regiji, zaradi lahke dostopnosti hrane. Nekateri so živeli ob obali, drugi pa ob jezerih in rekah. Leta 1542 je iz [[Mehika|Mehike]], po naročilu podkralja Nove Španije [[Antonio de Mendoza|Antonia de Mendoza]], po morju prispela odprava, ki jo je vodil portugalski pomorščak in raziskovalec João Rodrigues Cabrilho ([[španščina|šp.]] Juan Rodríguez Cabrillo), ta je na območju Kalifornije (veliko večjem od današnje zvezne države) razglasil oblast [[Španija|španske krone]]. Slovenski [[Družba Jezusova|jezuit]] Marko Anton Kappus (1657–1717)<ref>{{navedi splet |url= https://www.ff.uni-lj.si/publikacije/marko-anton-kappus-slovenski-jezuit-na-koncu-novega-sveta|title=Marko Anton Kappus - slovenski jezuit na koncu Novega sveta |accessdate=15. julij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> je deloval v Sonori in Spodnji Kaliforniji, med ljudstvi Pima in drugimi staroselci. Bil je misijonar, sodelavec bolj znanega italijana Eusebia Francisca Kina. Junipero Serra (1713–1784)<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/junipero-serra-razglasen-za-svetnika |title=Junipero Serra razglašen za svetnika |accessdate= |date=24.9.2015 |format= |work= }}</ref> je prišel v Ameriko po izgonu jezuitov leta 1767. Bil je frančiškan, ki je prevzel misijonsko delo v Kaliforniji, kjer je ustanovil znamenite kalifornijske misije, verigo 21 [[Frančiškani|frančiškanskih]] [[Misijonska postaja|misijonov]]. Španci so zgradili [[trdnjava|trdnjave]] in mesta za obrambo ozemlja, ki so ga obdržali do leta 1822, ko je postal del nove države Mehike. === Zlata mrzlica === Odkritju zlata leta 1848 ([[James W. Marshall]]) pri Sutter's Millu ob reki American je leto zatem sledila t.i. velika kalifornijska zlata mrzlica, to je množični naval novooklicanih iskalcev zlata, ki so prihajali tako z vzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]], kot tudi drugih delov sveta. Zaradi tega so hoteli Kalifornijo hitro sprejeti med zvezne države, vendar je zaradi [[Secesijska vojna|konflikta med Jugom in Severom]] postala zvezna država leta 1850. Glavno mesto se je prestavljalo, dokler ni prišlo do Sacramenta leta 1854, kjer je tudi ostalo. Med državljansko vojno je bila Kalifornija na strani Severa, ker je bilo mnogo priseljencev iz severa ZDA. Končanje [[transkontinentalna železnica|transkontinentalne železnice]] (1869) je končalo izolacijo zvezne države in povečalo trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Od 1850 do 1870 je veliko dobička pridobila s kmetijstvom in z rudarstvom, napredki pa so bili vidni tudi v industriji. Zaradi pomanjkanja kapitala pa je bila rast počasna, pojavila se je velika [[brezposelnost]]. Temu je sledilo pravo nasprotje zaradi kupovanja ozemelj in pritoka kapitala. Pojavila se je rast pridelave [[pšenica|pšenice]] in [[citrus]]ov. San Francisco je postal največje mesto na pacifiški obali in svetovni trgovinski center. Los Angeles je gospodarski vrh dosegel leta 1887. === 20. stoletje === V zadnjem desetletju devetnajstega stoletja je začelo gospodarstvo v večjih središčih pešati. Pojavilo se je [[nasilje]] in [[korupcija]], zato so se odločili za temeljite gospodarske in politične [[reforma|reforme]]. Prva svetovna vojna je pripomogla k rasti kmetijstva in industrije. V 20. letih se je v Kalifornijo priselilo 2 milijona ljudi in takrat je Los Angeles postalo prvo milijonsko mesto v Kaliforniji. Močno se je tudi razmahnila filmska industrija v Hollywoodu. Po padcu leta 1929 je močna depresija prizadela tudi Kalifornijo, ki se jo je rešila z izgradnjo letal in [[ladjedelnica|ladjedelnic]] za potrebe druge svetovne vojne. Med vojno se je število prebivalstva spet povečalo za dva milijona. Delovna mesta so pridobili z novo nastalo elektotehnično vejo industrije. Zaradi tega so ji omejili državne donacije, v zadnjem času pa so vse bolj potrebne zaradi velike škode, ki so jo naredili potresi. == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|California}} {{ZDA}} {{normativna kontrola}} {{us-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne države Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Kalifornija|*]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] 9lz6jaum03sxcgzyh28hng8kdz2egd8 6749006 6749005 2026-09-11T09:47:17Z Shabicht 3554 /* Špansko in mehiško obdobje */ 6749006 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeno skupino|California (glasbena skupina)}} {{US state | Name = Kalifornija | Fullname = State of California | RodilnikImena = Kalifornije | Flag = Flag of California.svg | Seal = Seal_of_California.svg | Map = Map of USA highlighting California.png | Nickname = Zlata država (The Golden State) | Capital = [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] | OfficialLang = [[angleščina]] | Languages = [[angleščina]] (58,1 %), [[španščina]] (28,8 %), drugi (13,1 %) | population_demonym = Kalifórnijec, Kalifórnijka, Kalifórnijci, Kalifórnijke | LargestCity = [[Los Angeles]] | Governor = [[Gavin Newsom]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | Senators = [[Adam Schiff]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) [[Alex Padilla]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | PostalAbbreviation = CA | AreaRank = 3 | TotalArea = 410.000 | LandArea = 404.298 | WaterArea = 20.047 | PCWater = 4,7 | PopRank = 1 | 2010Pop = 37.692.000 | DensityRank = 11 | 2010Density = 94 | AdmittanceOrder = 31 | AdmittanceDate = [[9. september]] [[1850]] | TimeZone = [[pacifiški standardni čas|Pacifik]]: [[UTC]]-8/[[poletni čas|-7]] | Latitude = 32°30' do 42° severno | Longitude = 114°8' do 124°24' zahodno | Width = 402,5 | Length = 1.240 | HighestElev = 4.148 | MeanElev = 884 | LowestElev = -86 | ISOCode = US-CA | Website = www.state.ca.us }} '''Kalifórnija''' ([[angleščina|angleško]] in [[španščina|špansko]] ''California'') je [[Ameriški Zahod|zahodna]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] [[Združene države Amerike|ZDA]], ki meji na [[Tihi ocean]]. Ima največje število [[prebivalstvo|prebivalstva]] med zveznimi državami ZDA. Kalifornija je ena izmed pacifiških zveznih držav, ki na severu meji na [[Oregon]], na vzhodu na [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]], na jugu meji na [[Mehika|Mehiko]], na zahodu pa jo obliva Tihi ocean. Južno mejo z Mehiko določa [[reka]] [[Kolorado]]. Kalifornija se je [[Združene države Amerike|ZDA]] priključila [[9. september|9. septembra]] [[1850]], kot 31. zvezna država. [[Kmetijstvo]] in [[rudarstvo]] sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je ''Zlata država''. Pomembnejša kalifornijska mesta so: [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] (glavno mesto), [[Los Angeles]] (največje mesto), [[San Diego]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[San Jose, Kalifornija|San Jose]], [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] in [[Oakland, Kalifornija|Oakland]]. == Površina == S površino 424.002 kvadratnih kilometrov je Kalifornija tretja največja zvezna država v ZDA, pri čemer ima državna uprava v lasti 45 % ozemlja. Po obliki je najbolj podobna loku z veliko dolžino (1.240&nbsp;km, sever–jug) in manjšo širino (595&nbsp;km, vzhod–zahod). Njen relief je zelo razgiban, od 86 metrov pod morsko gladino v [[Dolina smrti|Dolini smrti]], do 4417 metrov na [[Mount Whitney]]u (ki je tudi ena najvišjih gora v ZDA). == Geološka zgradba == Geološka zgradba Kalifornije je zelo pisana in jo delijo na štiri regije: centralno z gorato okolico, nižja gričevja, vzhodne [[kotlina|kotline]] s [[puščava]]mi in obalno regijo. Centralna regija je velika kotlina z debelimi plastmi rodovitnih, aluvialnih prsti. Obdana je s številnimi gorovji, tako na vzhodu meji na [[Sierra Nevada, Kalifornija|Sierro Nevado]] ([[granit]]no gorovje z ostrimi vrhovi in številnimi rekami). Na enem izmed gorovij je tudi še delujoči [[ognjenik]]. Nižja gričevja se razprostirajo na jugozahodu in so sestavljena prav tako iz granita, vendar se od Sierre Nevade razlikujejo po nižji [[nadmorska višina|nadmorski višini]] in odsotnosti [[ledenik]]ov. Na vzhodu je veliko kotlin in [[Dolina|dolin]], med najpomembnejšimi sta [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolina smrti]] in [[puščava Mojave]], ki zavzema eno petino skupne površine Kalifornije. Obala je geološko nestabilna z mnogo prelomnicami, kot je [[prelomnica sv. Andreja]]. Najdaljša reka v Kaliforniji je [[Sacramento (reka)|Sacramento]], ki se izliva v [[zaliv San Francisca]]. Tudi druga največja reka [[San Joaquin (reka)|San Joaquin]] teče večinoma po centralni regiji in se skupaj s pritoki napajata z vodo iz okoliških gorovij. Obstaja tudi več majhnih in nekaj večjih jezer: [[Tahoe (jezero)|jezero Tahoe]] [[Clear Lake]], [[Honey (jezero )|Honey]] in [[Mono (jezero)|jezero]]. == Podnebje == Tudi [[podnebje]] je raznoliko, vendar je večinoma subtropsko. Zaradi vpliva [[morje|morja]] in poletne [[megla|megle]] ima obala zelo mile [[zima|zime]] in relativno hladna [[poletje|poletja]]. V notranjosti postaja podnebje bolj kontinentalno. Centralni del postane poleti zelo vroč, zime pa so še vedno mile. Vzhodna gorovja so zelo suh predel, kjer se podnebje spreminja od milih poletij in mrzlih zim na severu do ekstremno vročih poletij na jugu. Najvišja [[temperatura]] 56,7&nbsp;°C izmerjena v Dolini smrti leta 1913, je blizu svetovnega rekorda. Najnižjo temperaturo –42,8&nbsp;°C so izmerili leta 1937 severno od jezera Tahoe. == Rastline in živali == Nobena zvezna država nima toliko raznolikih vrst [[rastlina|rastlin]] in kar 40 % rastlin, ki jih najdemo v ZDA, izvira iz Kalifornije. Med najbolj pogoste rastline spada [[mak]]. Med drevesi je največ iglavcev ([[Jelka (drevo)|jelk]], [[Bor (drevo)|borov]]). V Kaliforniji najdemo tudi najvišja ([[mamutovec|sekvoje]]) in najstarejša (bori do 4000 let) drevesa na svetu. Ob obali je največ tal poraslih s travo, v notranjosti pa jo nadomesti zimzeleno grmičevje. V višjih predelih najdemo [[hrast]]ove gozdove, nad 2000 m pa jih začnejo nadomeščati iglasti gozdovi. V puščavah na vzhodu raste predvsem grmičevje in [[kaktusi]]. Zaradi velike raznolikosti rastlin je tudi veliko vrst živali. Na vzhodu živijo zaradi puščav predvsem nočne živali; [[kojot]]i, [[zajec|zajci]], [[lisica|lisice]], [[podgana|podgane]], [[žuželke]] in [[plazilci]]. Na gričevjih najdemo zajce, mačke in veliko vrst ptic, v gozdovih pa [[jeleni|jelene]], [[kune]], lisice in [[kače]]. Večje živali, kot so [[medvedi]] in antilope, pa živijo na severu. == Surovine, produkti in vrste industrije == Kljub črpanju rezerv [[zlato|zlata]], [[nafta|nafte]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[živo srebro|živega srebra]], Kalifornija ostaja pomembno najdišče surovin. V velikih količinah so prisotni bor, [[magnezij]], [[srebro]], [[azbest]], [[pesek]], [[cement]], [[železova ruda]] in [[sol]]. Pridelajo največ kmetijskih pridelkov v ZDA. Glavni so [[grozd]]je, [[bombaž]], [[krompir]], [[riž]], [[zelenjava]], [[paradižnik]], [[špinača]], [[agrum]]i in [[mandelj|mandlj]]i. Živina in njeni izdelki, kot so mlečni izdelki, [[meso]], [[jajca]] in [[perutnina]] so tudi pomembni. Kalifornija prispeva eno desetino letnega poseka dreves in 4 odstotke vrednosti ulova rib. Najpogostejši proizvodi so [[letalo|letala]], transportni izdelki, industrijski stroji, znanstveni instrumenti, hrana in kovinski izdelki. Dobiček prinašata tudi [[turizem]] in [[Hollywood|filmska industrija]]. == Prebivalstvo == Po popisu leta 1990 je Kalifornija imela 29.760.021 prebivalcev, kar je bil porast za 26 % od leta 1980. Povprečna gostota je bila 70 prebivalcev na km<sup>2</sup>, kar jo uvršča med najbolj poseljene dele ZDA. S popisom so odkrili veliko različnih [[etnična skupina|etničnih skupin]] in ras. Predvsem je veliko ljudi kitajskega in japonskega porekla. Večina prebivalstva živi v mestnih aglomeracijah ob obali [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]]. == Izobrazba in kultura == Čeprav je ustava iz leta 1849 zagotavljala šolski sistem, so svobodne šole odprli šele leta [[1866]]. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] so zgradili tudi višje in visoke šole. V 80-tih letih je Kalifornija imela 7.430 državnih [[osnovna šola|osnovnih]] in [[srednja šola|srednih šol]] z 3,5 milijona učenci in 1,3 milijona [[dijak]]i. Okoli 500.000 jih je hodilo v privatne šole. Imela je tudi 310 šol za višjo izobrazbo in enega največjih sistemov [[univerza|univerz]] v ZDA z 1,7 milijona [[študent]]i. Zaradi podpore [[umetnost]]i je Kalifornija postala ena izmed glavnih kulturnih centrov v ZDA. Ima predvsem veliko [[knjižnica|knjižnic]], [[muzej]]ev in [[spomenik]]ov. Pomembne so tudi zvezdarne na hribih v bližini velikih mest. == Turizem == Razen kalifornijskih plaž so pomembni turistični centri [[Disneyland, Kalifornija|Disneyland]], [[Hollywood]], [[Palm Springs]], jezero Tahoe in narodna parka [[narodni park Yosemite|Yosemite]] ter [[narodni park Sequoia|Sequoia]]. Najdemo tudi veliko zgodovinskih območij, ki predstavljajo španske naselitve in zlato mrzlico. Zaradi močne raznolikosti površja in velikih neselij je mogoč skoraj vsak [[šport]]. Obala je idealna za [[plavanje]], [[jadranje]], ribarjenje in [[deskanje]]. Gorovja pa privabljajo izletnike, [[smučar]]je in [[lovec (oseba)|lovce]]. == Vlada == Kalifornija je dobila današnjo ureditev leta 1879. Izvršilno oblast predstavlja [[guverner]] s podguvernerjem, ki sta voljena za štiri leta in lahko opravljata funkciji največ dvakrat. Zakonodajno oblast imata [[senat]] in zbor. 40 članov senata je voljenih vsake štiri leta, 80 članov zbora pa vsake dve leti. Prebivalci Kalifornije lahko vsak zakon zavrnejo s pomočjo [[referendum]]a. Na nacionalni ravni ima Kalifornija dva senatorja in 52 predstavnikov v kongresu ZDA. Zvezna država ima tudi 54 glasov pri predsedniških volitvah. Glavna stranka je republikanska, ki ima tudi večino sedežev. == Zgodovina == === Špansko in mehiško obdobje === [[Slika:The landing of Cabrillo on California (detail from mural by Daniel Sayre Groesbeck at the Santa Barbara County Courthouse).jpg|250px|sličica|levo|Pristanek Cabrilha v Kaliforniji]] Prvotni prebivalci Kalifornije so bili [[Ameriški staroselci|Indijanci]]. Polovica jih je živela v sedanji centralni regiji, zaradi lahke dostopnosti hrane. Nekateri so živeli ob obali, drugi pa ob jezerih in rekah. Leta 1542 je iz [[Mehika|Mehike]], po naročilu podkralja Nove Španije [[Antonio de Mendoza|Antonia de Mendoza]], po morju prispela odprava, ki jo je vodil portugalski pomorščak in raziskovalec João Rodrigues Cabrilho ([[španščina|šp.]] Juan Rodríguez Cabrillo), ta je na območju Kalifornije (veliko večjem od današnje zvezne države) razglasil oblast [[Španija|španske krone]].<br> Slovenski [[Družba Jezusova|jezuit]] Marko Anton Kappus (1657–1717)<ref>{{navedi splet |url= https://www.ff.uni-lj.si/publikacije/marko-anton-kappus-slovenski-jezuit-na-koncu-novega-sveta|title=Marko Anton Kappus - slovenski jezuit na koncu Novega sveta |accessdate=15. julij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> je deloval v Sonori in Spodnji Kaliforniji, med ljudstvi Pima in drugimi staroselci. Bil je misijonar, sodelavec bolj znanega italijana Eusebia Francisca Kina. Junipero Serra (1713–1784)<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/junipero-serra-razglasen-za-svetnika |title=Junipero Serra razglašen za svetnika |accessdate= |date=24.9.2015 |format= |work= }}</ref> je prišel v Ameriko po izgonu jezuitov leta 1767. Bil je frančiškan, ki je prevzel misijonsko delo v Kaliforniji, kjer je ustanovil znamenite kalifornijske misije, verigo 21 [[Frančiškani|frančiškanskih]] [[Misijonska postaja|misijonov]]. Španci so zgradili [[trdnjava|trdnjave]] in mesta za obrambo ozemlja, ki so ga obdržali do leta 1822, ko je postal del nove države Mehike. === Zlata mrzlica === Odkritju zlata leta 1848 ([[James W. Marshall]]) pri Sutter's Millu ob reki American je leto zatem sledila t.i. velika kalifornijska zlata mrzlica, to je množični naval novooklicanih iskalcev zlata, ki so prihajali tako z vzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]], kot tudi drugih delov sveta. Zaradi tega so hoteli Kalifornijo hitro sprejeti med zvezne države, vendar je zaradi [[Secesijska vojna|konflikta med Jugom in Severom]] postala zvezna država leta 1850. Glavno mesto se je prestavljalo, dokler ni prišlo do Sacramenta leta 1854, kjer je tudi ostalo. Med državljansko vojno je bila Kalifornija na strani Severa, ker je bilo mnogo priseljencev iz severa ZDA. Končanje [[transkontinentalna železnica|transkontinentalne železnice]] (1869) je končalo izolacijo zvezne države in povečalo trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Od 1850 do 1870 je veliko dobička pridobila s kmetijstvom in z rudarstvom, napredki pa so bili vidni tudi v industriji. Zaradi pomanjkanja kapitala pa je bila rast počasna, pojavila se je velika [[brezposelnost]]. Temu je sledilo pravo nasprotje zaradi kupovanja ozemelj in pritoka kapitala. Pojavila se je rast pridelave [[pšenica|pšenice]] in [[citrus]]ov. San Francisco je postal največje mesto na pacifiški obali in svetovni trgovinski center. Los Angeles je gospodarski vrh dosegel leta 1887. === 20. stoletje === V zadnjem desetletju devetnajstega stoletja je začelo gospodarstvo v večjih središčih pešati. Pojavilo se je [[nasilje]] in [[korupcija]], zato so se odločili za temeljite gospodarske in politične [[reforma|reforme]]. Prva svetovna vojna je pripomogla k rasti kmetijstva in industrije. V 20. letih se je v Kalifornijo priselilo 2 milijona ljudi in takrat je Los Angeles postalo prvo milijonsko mesto v Kaliforniji. Močno se je tudi razmahnila filmska industrija v Hollywoodu. Po padcu leta 1929 je močna depresija prizadela tudi Kalifornijo, ki se jo je rešila z izgradnjo letal in [[ladjedelnica|ladjedelnic]] za potrebe druge svetovne vojne. Med vojno se je število prebivalstva spet povečalo za dva milijona. Delovna mesta so pridobili z novo nastalo elektotehnično vejo industrije. Zaradi tega so ji omejili državne donacije, v zadnjem času pa so vse bolj potrebne zaradi velike škode, ki so jo naredili potresi. == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|California}} {{ZDA}} {{normativna kontrola}} {{us-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne države Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Kalifornija|*]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] bkenp79e5udpgjvxtbtorh76pm286c3 6749009 6749006 2026-09-11T09:55:02Z Shabicht 3554 /* Špansko in mehiško obdobje */ 6749009 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeno skupino|California (glasbena skupina)}} {{US state | Name = Kalifornija | Fullname = State of California | RodilnikImena = Kalifornije | Flag = Flag of California.svg | Seal = Seal_of_California.svg | Map = Map of USA highlighting California.png | Nickname = Zlata država (The Golden State) | Capital = [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] | OfficialLang = [[angleščina]] | Languages = [[angleščina]] (58,1 %), [[španščina]] (28,8 %), drugi (13,1 %) | population_demonym = Kalifórnijec, Kalifórnijka, Kalifórnijci, Kalifórnijke | LargestCity = [[Los Angeles]] | Governor = [[Gavin Newsom]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | Senators = [[Adam Schiff]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) [[Alex Padilla]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | PostalAbbreviation = CA | AreaRank = 3 | TotalArea = 410.000 | LandArea = 404.298 | WaterArea = 20.047 | PCWater = 4,7 | PopRank = 1 | 2010Pop = 37.692.000 | DensityRank = 11 | 2010Density = 94 | AdmittanceOrder = 31 | AdmittanceDate = [[9. september]] [[1850]] | TimeZone = [[pacifiški standardni čas|Pacifik]]: [[UTC]]-8/[[poletni čas|-7]] | Latitude = 32°30' do 42° severno | Longitude = 114°8' do 124°24' zahodno | Width = 402,5 | Length = 1.240 | HighestElev = 4.148 | MeanElev = 884 | LowestElev = -86 | ISOCode = US-CA | Website = www.state.ca.us }} '''Kalifórnija''' ([[angleščina|angleško]] in [[španščina|špansko]] ''California'') je [[Ameriški Zahod|zahodna]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] [[Združene države Amerike|ZDA]], ki meji na [[Tihi ocean]]. Ima največje število [[prebivalstvo|prebivalstva]] med zveznimi državami ZDA. Kalifornija je ena izmed pacifiških zveznih držav, ki na severu meji na [[Oregon]], na vzhodu na [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]], na jugu meji na [[Mehika|Mehiko]], na zahodu pa jo obliva Tihi ocean. Južno mejo z Mehiko določa [[reka]] [[Kolorado]]. Kalifornija se je [[Združene države Amerike|ZDA]] priključila [[9. september|9. septembra]] [[1850]], kot 31. zvezna država. [[Kmetijstvo]] in [[rudarstvo]] sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je ''Zlata država''. Pomembnejša kalifornijska mesta so: [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] (glavno mesto), [[Los Angeles]] (največje mesto), [[San Diego]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[San Jose, Kalifornija|San Jose]], [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] in [[Oakland, Kalifornija|Oakland]]. == Površina == S površino 424.002 kvadratnih kilometrov je Kalifornija tretja največja zvezna država v ZDA, pri čemer ima državna uprava v lasti 45 % ozemlja. Po obliki je najbolj podobna loku z veliko dolžino (1.240&nbsp;km, sever–jug) in manjšo širino (595&nbsp;km, vzhod–zahod). Njen relief je zelo razgiban, od 86 metrov pod morsko gladino v [[Dolina smrti|Dolini smrti]], do 4417 metrov na [[Mount Whitney]]u (ki je tudi ena najvišjih gora v ZDA). == Geološka zgradba == Geološka zgradba Kalifornije je zelo pisana in jo delijo na štiri regije: centralno z gorato okolico, nižja gričevja, vzhodne [[kotlina|kotline]] s [[puščava]]mi in obalno regijo. Centralna regija je velika kotlina z debelimi plastmi rodovitnih, aluvialnih prsti. Obdana je s številnimi gorovji, tako na vzhodu meji na [[Sierra Nevada, Kalifornija|Sierro Nevado]] ([[granit]]no gorovje z ostrimi vrhovi in številnimi rekami). Na enem izmed gorovij je tudi še delujoči [[ognjenik]]. Nižja gričevja se razprostirajo na jugozahodu in so sestavljena prav tako iz granita, vendar se od Sierre Nevade razlikujejo po nižji [[nadmorska višina|nadmorski višini]] in odsotnosti [[ledenik]]ov. Na vzhodu je veliko kotlin in [[Dolina|dolin]], med najpomembnejšimi sta [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolina smrti]] in [[puščava Mojave]], ki zavzema eno petino skupne površine Kalifornije. Obala je geološko nestabilna z mnogo prelomnicami, kot je [[prelomnica sv. Andreja]]. Najdaljša reka v Kaliforniji je [[Sacramento (reka)|Sacramento]], ki se izliva v [[zaliv San Francisca]]. Tudi druga največja reka [[San Joaquin (reka)|San Joaquin]] teče večinoma po centralni regiji in se skupaj s pritoki napajata z vodo iz okoliških gorovij. Obstaja tudi več majhnih in nekaj večjih jezer: [[Tahoe (jezero)|jezero Tahoe]] [[Clear Lake]], [[Honey (jezero )|Honey]] in [[Mono (jezero)|jezero]]. == Podnebje == Tudi [[podnebje]] je raznoliko, vendar je večinoma subtropsko. Zaradi vpliva [[morje|morja]] in poletne [[megla|megle]] ima obala zelo mile [[zima|zime]] in relativno hladna [[poletje|poletja]]. V notranjosti postaja podnebje bolj kontinentalno. Centralni del postane poleti zelo vroč, zime pa so še vedno mile. Vzhodna gorovja so zelo suh predel, kjer se podnebje spreminja od milih poletij in mrzlih zim na severu do ekstremno vročih poletij na jugu. Najvišja [[temperatura]] 56,7&nbsp;°C izmerjena v Dolini smrti leta 1913, je blizu svetovnega rekorda. Najnižjo temperaturo –42,8&nbsp;°C so izmerili leta 1937 severno od jezera Tahoe. == Rastline in živali == Nobena zvezna država nima toliko raznolikih vrst [[rastlina|rastlin]] in kar 40 % rastlin, ki jih najdemo v ZDA, izvira iz Kalifornije. Med najbolj pogoste rastline spada [[mak]]. Med drevesi je največ iglavcev ([[Jelka (drevo)|jelk]], [[Bor (drevo)|borov]]). V Kaliforniji najdemo tudi najvišja ([[mamutovec|sekvoje]]) in najstarejša (bori do 4000 let) drevesa na svetu. Ob obali je največ tal poraslih s travo, v notranjosti pa jo nadomesti zimzeleno grmičevje. V višjih predelih najdemo [[hrast]]ove gozdove, nad 2000 m pa jih začnejo nadomeščati iglasti gozdovi. V puščavah na vzhodu raste predvsem grmičevje in [[kaktusi]]. Zaradi velike raznolikosti rastlin je tudi veliko vrst živali. Na vzhodu živijo zaradi puščav predvsem nočne živali; [[kojot]]i, [[zajec|zajci]], [[lisica|lisice]], [[podgana|podgane]], [[žuželke]] in [[plazilci]]. Na gričevjih najdemo zajce, mačke in veliko vrst ptic, v gozdovih pa [[jeleni|jelene]], [[kune]], lisice in [[kače]]. Večje živali, kot so [[medvedi]] in antilope, pa živijo na severu. == Surovine, produkti in vrste industrije == Kljub črpanju rezerv [[zlato|zlata]], [[nafta|nafte]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[živo srebro|živega srebra]], Kalifornija ostaja pomembno najdišče surovin. V velikih količinah so prisotni bor, [[magnezij]], [[srebro]], [[azbest]], [[pesek]], [[cement]], [[železova ruda]] in [[sol]]. Pridelajo največ kmetijskih pridelkov v ZDA. Glavni so [[grozd]]je, [[bombaž]], [[krompir]], [[riž]], [[zelenjava]], [[paradižnik]], [[špinača]], [[agrum]]i in [[mandelj|mandlj]]i. Živina in njeni izdelki, kot so mlečni izdelki, [[meso]], [[jajca]] in [[perutnina]] so tudi pomembni. Kalifornija prispeva eno desetino letnega poseka dreves in 4 odstotke vrednosti ulova rib. Najpogostejši proizvodi so [[letalo|letala]], transportni izdelki, industrijski stroji, znanstveni instrumenti, hrana in kovinski izdelki. Dobiček prinašata tudi [[turizem]] in [[Hollywood|filmska industrija]]. == Prebivalstvo == Po popisu leta 1990 je Kalifornija imela 29.760.021 prebivalcev, kar je bil porast za 26 % od leta 1980. Povprečna gostota je bila 70 prebivalcev na km<sup>2</sup>, kar jo uvršča med najbolj poseljene dele ZDA. S popisom so odkrili veliko različnih [[etnična skupina|etničnih skupin]] in ras. Predvsem je veliko ljudi kitajskega in japonskega porekla. Večina prebivalstva živi v mestnih aglomeracijah ob obali [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]]. == Izobrazba in kultura == Čeprav je ustava iz leta 1849 zagotavljala šolski sistem, so svobodne šole odprli šele leta [[1866]]. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] so zgradili tudi višje in visoke šole. V 80-tih letih je Kalifornija imela 7.430 državnih [[osnovna šola|osnovnih]] in [[srednja šola|srednih šol]] z 3,5 milijona učenci in 1,3 milijona [[dijak]]i. Okoli 500.000 jih je hodilo v privatne šole. Imela je tudi 310 šol za višjo izobrazbo in enega največjih sistemov [[univerza|univerz]] v ZDA z 1,7 milijona [[študent]]i. Zaradi podpore [[umetnost]]i je Kalifornija postala ena izmed glavnih kulturnih centrov v ZDA. Ima predvsem veliko [[knjižnica|knjižnic]], [[muzej]]ev in [[spomenik]]ov. Pomembne so tudi zvezdarne na hribih v bližini velikih mest. == Turizem == Razen kalifornijskih plaž so pomembni turistični centri [[Disneyland, Kalifornija|Disneyland]], [[Hollywood]], [[Palm Springs]], jezero Tahoe in narodna parka [[narodni park Yosemite|Yosemite]] ter [[narodni park Sequoia|Sequoia]]. Najdemo tudi veliko zgodovinskih območij, ki predstavljajo španske naselitve in zlato mrzlico. Zaradi močne raznolikosti površja in velikih neselij je mogoč skoraj vsak [[šport]]. Obala je idealna za [[plavanje]], [[jadranje]], ribarjenje in [[deskanje]]. Gorovja pa privabljajo izletnike, [[smučar]]je in [[lovec (oseba)|lovce]]. == Vlada == Kalifornija je dobila današnjo ureditev leta 1879. Izvršilno oblast predstavlja [[guverner]] s podguvernerjem, ki sta voljena za štiri leta in lahko opravljata funkciji največ dvakrat. Zakonodajno oblast imata [[senat]] in zbor. 40 članov senata je voljenih vsake štiri leta, 80 članov zbora pa vsake dve leti. Prebivalci Kalifornije lahko vsak zakon zavrnejo s pomočjo [[referendum]]a. Na nacionalni ravni ima Kalifornija dva senatorja in 52 predstavnikov v kongresu ZDA. Zvezna država ima tudi 54 glasov pri predsedniških volitvah. Glavna stranka je republikanska, ki ima tudi večino sedežev. == Zgodovina == === Špansko in mehiško obdobje === [[Slika:The landing of Cabrillo on California (detail from mural by Daniel Sayre Groesbeck at the Santa Barbara County Courthouse).jpg|250px|sličica|levo|Pristanek Cabrilha v Kaliforniji]] Prvotni prebivalci Kalifornije so bili [[Ameriški staroselci|Indijanci]]. Polovica jih je živela v sedanji centralni regiji, zaradi lahke dostopnosti hrane. Nekateri so živeli ob obali, drugi pa ob jezerih in rekah. Leta 1542 je iz [[Mehika|Mehike]], po naročilu podkralja Nove Španije [[Antonio de Mendoza|Antonia de Mendoza]], po morju prispela odprava, ki jo je vodil portugalski pomorščak in raziskovalec João Rodrigues Cabrilho ([[španščina|šp.]] Juan Rodríguez Cabrillo), ta je na območju Kalifornije (veliko večjem od današnje zvezne države) razglasil oblast [[Španija|španske krone]].<br> Slovenski [[Družba Jezusova|jezuit]] Marko Anton Kappus (1657–1717)<ref>{{navedi splet |url= https://www.ff.uni-lj.si/publikacije/marko-anton-kappus-slovenski-jezuit-na-koncu-novega-sveta|title=Marko Anton Kappus - slovenski jezuit na koncu Novega sveta |accessdate=15. julij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> je deloval v Sonori in Spodnji Kaliforniji, med ljudstvi Pima in drugimi staroselci. Bil je misijonar, sodelavec bolj znanega italijana Eusebia Francisca Kina. Junipero Serra (1713–1784)<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/junipero-serra-razglasen-za-svetnika |title=Junipero Serra razglašen za svetnika |accessdate= |date=24.9.2015 |format= |work= }}</ref> je prišel v Ameriko po izgonu jezuitov leta 1767. Bil je frančiškan, ki je prevzel misijonsko delo v Kaliforniji, kjer je ustanovil znamenite kalifornijske misije, verigo 21 [[Frančiškani|frančiškanskih]] [[Misijonska postaja|misijonov]]. Veliko večjih mest v Kaliforniji je nastalo iz teh misijonov, vključno s [[San Francisco|San Franciscom]] (misijon San Francisco de Asís), [[San Diego|San Diegom]] (misijon San Diego de Alcalá), Venturo (misijon San Buenaventura) in [[Sveta Barbara (razločitev)|Santa Barbaro]] (misijon Santa Barbara), med drugimi. Španci so zgradili [[trdnjava|trdnjave]] in mesta za obrambo ozemlja, ki so ga obdržali do leta 1822, ko je postal del nove države Mehike. === Zlata mrzlica === Odkritju zlata leta 1848 ([[James W. Marshall]]) pri Sutter's Millu ob reki American je leto zatem sledila t.i. velika kalifornijska zlata mrzlica, to je množični naval novooklicanih iskalcev zlata, ki so prihajali tako z vzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]], kot tudi drugih delov sveta. Zaradi tega so hoteli Kalifornijo hitro sprejeti med zvezne države, vendar je zaradi [[Secesijska vojna|konflikta med Jugom in Severom]] postala zvezna država leta 1850. Glavno mesto se je prestavljalo, dokler ni prišlo do Sacramenta leta 1854, kjer je tudi ostalo. Med državljansko vojno je bila Kalifornija na strani Severa, ker je bilo mnogo priseljencev iz severa ZDA. Končanje [[transkontinentalna železnica|transkontinentalne železnice]] (1869) je končalo izolacijo zvezne države in povečalo trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Od 1850 do 1870 je veliko dobička pridobila s kmetijstvom in z rudarstvom, napredki pa so bili vidni tudi v industriji. Zaradi pomanjkanja kapitala pa je bila rast počasna, pojavila se je velika [[brezposelnost]]. Temu je sledilo pravo nasprotje zaradi kupovanja ozemelj in pritoka kapitala. Pojavila se je rast pridelave [[pšenica|pšenice]] in [[citrus]]ov. San Francisco je postal največje mesto na pacifiški obali in svetovni trgovinski center. Los Angeles je gospodarski vrh dosegel leta 1887. === 20. stoletje === V zadnjem desetletju devetnajstega stoletja je začelo gospodarstvo v večjih središčih pešati. Pojavilo se je [[nasilje]] in [[korupcija]], zato so se odločili za temeljite gospodarske in politične [[reforma|reforme]]. Prva svetovna vojna je pripomogla k rasti kmetijstva in industrije. V 20. letih se je v Kalifornijo priselilo 2 milijona ljudi in takrat je Los Angeles postalo prvo milijonsko mesto v Kaliforniji. Močno se je tudi razmahnila filmska industrija v Hollywoodu. Po padcu leta 1929 je močna depresija prizadela tudi Kalifornijo, ki se jo je rešila z izgradnjo letal in [[ladjedelnica|ladjedelnic]] za potrebe druge svetovne vojne. Med vojno se je število prebivalstva spet povečalo za dva milijona. Delovna mesta so pridobili z novo nastalo elektotehnično vejo industrije. Zaradi tega so ji omejili državne donacije, v zadnjem času pa so vse bolj potrebne zaradi velike škode, ki so jo naredili potresi. == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|California}} {{ZDA}} {{normativna kontrola}} {{us-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne države Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Kalifornija|*]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] h9k14r5yostetirp4h7y776z0oy8dpf 6749010 6749009 2026-09-11T09:59:06Z Shabicht 3554 /* Špansko in mehiško obdobje */ 6749010 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeno skupino|California (glasbena skupina)}} {{US state | Name = Kalifornija | Fullname = State of California | RodilnikImena = Kalifornije | Flag = Flag of California.svg | Seal = Seal_of_California.svg | Map = Map of USA highlighting California.png | Nickname = Zlata država (The Golden State) | Capital = [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] | OfficialLang = [[angleščina]] | Languages = [[angleščina]] (58,1 %), [[španščina]] (28,8 %), drugi (13,1 %) | population_demonym = Kalifórnijec, Kalifórnijka, Kalifórnijci, Kalifórnijke | LargestCity = [[Los Angeles]] | Governor = [[Gavin Newsom]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | Senators = [[Adam Schiff]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) [[Alex Padilla]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | PostalAbbreviation = CA | AreaRank = 3 | TotalArea = 410.000 | LandArea = 404.298 | WaterArea = 20.047 | PCWater = 4,7 | PopRank = 1 | 2010Pop = 37.692.000 | DensityRank = 11 | 2010Density = 94 | AdmittanceOrder = 31 | AdmittanceDate = [[9. september]] [[1850]] | TimeZone = [[pacifiški standardni čas|Pacifik]]: [[UTC]]-8/[[poletni čas|-7]] | Latitude = 32°30' do 42° severno | Longitude = 114°8' do 124°24' zahodno | Width = 402,5 | Length = 1.240 | HighestElev = 4.148 | MeanElev = 884 | LowestElev = -86 | ISOCode = US-CA | Website = www.state.ca.us }} '''Kalifórnija''' ([[angleščina|angleško]] in [[španščina|špansko]] ''California'') je [[Ameriški Zahod|zahodna]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] [[Združene države Amerike|ZDA]], ki meji na [[Tihi ocean]]. Ima največje število [[prebivalstvo|prebivalstva]] med zveznimi državami ZDA. Kalifornija je ena izmed pacifiških zveznih držav, ki na severu meji na [[Oregon]], na vzhodu na [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]], na jugu meji na [[Mehika|Mehiko]], na zahodu pa jo obliva Tihi ocean. Južno mejo z Mehiko določa [[reka]] [[Kolorado]]. Kalifornija se je [[Združene države Amerike|ZDA]] priključila [[9. september|9. septembra]] [[1850]], kot 31. zvezna država. [[Kmetijstvo]] in [[rudarstvo]] sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je ''Zlata država''. Pomembnejša kalifornijska mesta so: [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] (glavno mesto), [[Los Angeles]] (največje mesto), [[San Diego]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[San Jose, Kalifornija|San Jose]], [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] in [[Oakland, Kalifornija|Oakland]]. == Površina == S površino 424.002 kvadratnih kilometrov je Kalifornija tretja največja zvezna država v ZDA, pri čemer ima državna uprava v lasti 45 % ozemlja. Po obliki je najbolj podobna loku z veliko dolžino (1.240&nbsp;km, sever–jug) in manjšo širino (595&nbsp;km, vzhod–zahod). Njen relief je zelo razgiban, od 86 metrov pod morsko gladino v [[Dolina smrti|Dolini smrti]], do 4417 metrov na [[Mount Whitney]]u (ki je tudi ena najvišjih gora v ZDA). == Geološka zgradba == Geološka zgradba Kalifornije je zelo pisana in jo delijo na štiri regije: centralno z gorato okolico, nižja gričevja, vzhodne [[kotlina|kotline]] s [[puščava]]mi in obalno regijo. Centralna regija je velika kotlina z debelimi plastmi rodovitnih, aluvialnih prsti. Obdana je s številnimi gorovji, tako na vzhodu meji na [[Sierra Nevada, Kalifornija|Sierro Nevado]] ([[granit]]no gorovje z ostrimi vrhovi in številnimi rekami). Na enem izmed gorovij je tudi še delujoči [[ognjenik]]. Nižja gričevja se razprostirajo na jugozahodu in so sestavljena prav tako iz granita, vendar se od Sierre Nevade razlikujejo po nižji [[nadmorska višina|nadmorski višini]] in odsotnosti [[ledenik]]ov. Na vzhodu je veliko kotlin in [[Dolina|dolin]], med najpomembnejšimi sta [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolina smrti]] in [[puščava Mojave]], ki zavzema eno petino skupne površine Kalifornije. Obala je geološko nestabilna z mnogo prelomnicami, kot je [[prelomnica sv. Andreja]]. Najdaljša reka v Kaliforniji je [[Sacramento (reka)|Sacramento]], ki se izliva v [[zaliv San Francisca]]. Tudi druga največja reka [[San Joaquin (reka)|San Joaquin]] teče večinoma po centralni regiji in se skupaj s pritoki napajata z vodo iz okoliških gorovij. Obstaja tudi več majhnih in nekaj večjih jezer: [[Tahoe (jezero)|jezero Tahoe]] [[Clear Lake]], [[Honey (jezero )|Honey]] in [[Mono (jezero)|jezero]]. == Podnebje == Tudi [[podnebje]] je raznoliko, vendar je večinoma subtropsko. Zaradi vpliva [[morje|morja]] in poletne [[megla|megle]] ima obala zelo mile [[zima|zime]] in relativno hladna [[poletje|poletja]]. V notranjosti postaja podnebje bolj kontinentalno. Centralni del postane poleti zelo vroč, zime pa so še vedno mile. Vzhodna gorovja so zelo suh predel, kjer se podnebje spreminja od milih poletij in mrzlih zim na severu do ekstremno vročih poletij na jugu. Najvišja [[temperatura]] 56,7&nbsp;°C izmerjena v Dolini smrti leta 1913, je blizu svetovnega rekorda. Najnižjo temperaturo –42,8&nbsp;°C so izmerili leta 1937 severno od jezera Tahoe. == Rastline in živali == Nobena zvezna država nima toliko raznolikih vrst [[rastlina|rastlin]] in kar 40 % rastlin, ki jih najdemo v ZDA, izvira iz Kalifornije. Med najbolj pogoste rastline spada [[mak]]. Med drevesi je največ iglavcev ([[Jelka (drevo)|jelk]], [[Bor (drevo)|borov]]). V Kaliforniji najdemo tudi najvišja ([[mamutovec|sekvoje]]) in najstarejša (bori do 4000 let) drevesa na svetu. Ob obali je največ tal poraslih s travo, v notranjosti pa jo nadomesti zimzeleno grmičevje. V višjih predelih najdemo [[hrast]]ove gozdove, nad 2000 m pa jih začnejo nadomeščati iglasti gozdovi. V puščavah na vzhodu raste predvsem grmičevje in [[kaktusi]]. Zaradi velike raznolikosti rastlin je tudi veliko vrst živali. Na vzhodu živijo zaradi puščav predvsem nočne živali; [[kojot]]i, [[zajec|zajci]], [[lisica|lisice]], [[podgana|podgane]], [[žuželke]] in [[plazilci]]. Na gričevjih najdemo zajce, mačke in veliko vrst ptic, v gozdovih pa [[jeleni|jelene]], [[kune]], lisice in [[kače]]. Večje živali, kot so [[medvedi]] in antilope, pa živijo na severu. == Surovine, produkti in vrste industrije == Kljub črpanju rezerv [[zlato|zlata]], [[nafta|nafte]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[živo srebro|živega srebra]], Kalifornija ostaja pomembno najdišče surovin. V velikih količinah so prisotni bor, [[magnezij]], [[srebro]], [[azbest]], [[pesek]], [[cement]], [[železova ruda]] in [[sol]]. Pridelajo največ kmetijskih pridelkov v ZDA. Glavni so [[grozd]]je, [[bombaž]], [[krompir]], [[riž]], [[zelenjava]], [[paradižnik]], [[špinača]], [[agrum]]i in [[mandelj|mandlj]]i. Živina in njeni izdelki, kot so mlečni izdelki, [[meso]], [[jajca]] in [[perutnina]] so tudi pomembni. Kalifornija prispeva eno desetino letnega poseka dreves in 4 odstotke vrednosti ulova rib. Najpogostejši proizvodi so [[letalo|letala]], transportni izdelki, industrijski stroji, znanstveni instrumenti, hrana in kovinski izdelki. Dobiček prinašata tudi [[turizem]] in [[Hollywood|filmska industrija]]. == Prebivalstvo == Po popisu leta 1990 je Kalifornija imela 29.760.021 prebivalcev, kar je bil porast za 26 % od leta 1980. Povprečna gostota je bila 70 prebivalcev na km<sup>2</sup>, kar jo uvršča med najbolj poseljene dele ZDA. S popisom so odkrili veliko različnih [[etnična skupina|etničnih skupin]] in ras. Predvsem je veliko ljudi kitajskega in japonskega porekla. Večina prebivalstva živi v mestnih aglomeracijah ob obali [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]]. == Izobrazba in kultura == Čeprav je ustava iz leta 1849 zagotavljala šolski sistem, so svobodne šole odprli šele leta [[1866]]. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] so zgradili tudi višje in visoke šole. V 80-tih letih je Kalifornija imela 7.430 državnih [[osnovna šola|osnovnih]] in [[srednja šola|srednih šol]] z 3,5 milijona učenci in 1,3 milijona [[dijak]]i. Okoli 500.000 jih je hodilo v privatne šole. Imela je tudi 310 šol za višjo izobrazbo in enega največjih sistemov [[univerza|univerz]] v ZDA z 1,7 milijona [[študent]]i. Zaradi podpore [[umetnost]]i je Kalifornija postala ena izmed glavnih kulturnih centrov v ZDA. Ima predvsem veliko [[knjižnica|knjižnic]], [[muzej]]ev in [[spomenik]]ov. Pomembne so tudi zvezdarne na hribih v bližini velikih mest. == Turizem == Razen kalifornijskih plaž so pomembni turistični centri [[Disneyland, Kalifornija|Disneyland]], [[Hollywood]], [[Palm Springs]], jezero Tahoe in narodna parka [[narodni park Yosemite|Yosemite]] ter [[narodni park Sequoia|Sequoia]]. Najdemo tudi veliko zgodovinskih območij, ki predstavljajo španske naselitve in zlato mrzlico. Zaradi močne raznolikosti površja in velikih neselij je mogoč skoraj vsak [[šport]]. Obala je idealna za [[plavanje]], [[jadranje]], ribarjenje in [[deskanje]]. Gorovja pa privabljajo izletnike, [[smučar]]je in [[lovec (oseba)|lovce]]. == Vlada == Kalifornija je dobila današnjo ureditev leta 1879. Izvršilno oblast predstavlja [[guverner]] s podguvernerjem, ki sta voljena za štiri leta in lahko opravljata funkciji največ dvakrat. Zakonodajno oblast imata [[senat]] in zbor. 40 članov senata je voljenih vsake štiri leta, 80 članov zbora pa vsake dve leti. Prebivalci Kalifornije lahko vsak zakon zavrnejo s pomočjo [[referendum]]a. Na nacionalni ravni ima Kalifornija dva senatorja in 52 predstavnikov v kongresu ZDA. Zvezna država ima tudi 54 glasov pri predsedniških volitvah. Glavna stranka je republikanska, ki ima tudi večino sedežev. == Zgodovina == === Špansko in mehiško obdobje === [[Slika:The landing of Cabrillo on California (detail from mural by Daniel Sayre Groesbeck at the Santa Barbara County Courthouse).jpg|250px|sličica|levo|Pristanek Cabrilha v Kaliforniji]] Prvotni prebivalci Kalifornije so bili [[Ameriški staroselci|Indijanci]]. Polovica jih je živela v sedanji centralni regiji, zaradi lahke dostopnosti hrane. Nekateri so živeli ob obali, drugi pa ob jezerih in rekah. Leta 1542 je iz [[Mehika|Mehike]], po naročilu podkralja Nove Španije [[Antonio de Mendoza|Antonia de Mendoza]], po morju prispela odprava, ki jo je vodil portugalski pomorščak in raziskovalec João Rodrigues Cabrilho ([[španščina|šp.]] Juan Rodríguez Cabrillo), ta je na območju Kalifornije (veliko večjem od današnje zvezne države) razglasil oblast [[Španija|španske krone]].<br> Slovenski [[Družba Jezusova|jezuit]] Marko Anton Kappus (1657–1717)<ref>{{navedi splet |url= https://www.ff.uni-lj.si/publikacije/marko-anton-kappus-slovenski-jezuit-na-koncu-novega-sveta|title=Marko Anton Kappus - slovenski jezuit na koncu Novega sveta |accessdate=15. julij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> je deloval v Sonori in Spodnji Kaliforniji, med ljudstvi Pima in drugimi staroselci. Bil je misijonar, sodelavec bolj znanega italijana Eusebia Francisca Kina. Junipero Serra (1713–1784)<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/junipero-serra-razglasen-za-svetnika |title=Junipero Serra razglašen za svetnika |accessdate= |date=24.9.2015 |format= |work= }}</ref> je prišel v Ameriko po izgonu jezuitov leta 1767. Bil je frančiškan, ki je prevzel misijonsko delo v Kaliforniji, kjer je ustanovil znamenite kalifornijske misije, verigo 21 [[Frančiškani|frančiškanskih]] [[Misijonska postaja|misijonov]]. Veliko večjih mest v Kaliforniji je nastalo iz teh misijonov, vključno s [[San Francisco|San Franciscom]] (misijon San Francisco de Asís), [[San Diego|San Diegom]] (misijon San Diego de Alcalá), [[Ventura, Kalifornija|Venturo]] (misijon San Buenaventura) in [[Sveta Barbara (razločitev)|Santa Barbaro]] (misijon Santa Barbara), med drugimi. Španci so zgradili [[trdnjava|trdnjave]] in mesta za obrambo ozemlja, ki so ga obdržali do leta 1822, ko je postal del nove države Mehike. === Zlata mrzlica === Odkritju zlata leta 1848 ([[James W. Marshall]]) pri Sutter's Millu ob reki American je leto zatem sledila t.i. velika kalifornijska zlata mrzlica, to je množični naval novooklicanih iskalcev zlata, ki so prihajali tako z vzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]], kot tudi drugih delov sveta. Zaradi tega so hoteli Kalifornijo hitro sprejeti med zvezne države, vendar je zaradi [[Secesijska vojna|konflikta med Jugom in Severom]] postala zvezna država leta 1850. Glavno mesto se je prestavljalo, dokler ni prišlo do Sacramenta leta 1854, kjer je tudi ostalo. Med državljansko vojno je bila Kalifornija na strani Severa, ker je bilo mnogo priseljencev iz severa ZDA. Končanje [[transkontinentalna železnica|transkontinentalne železnice]] (1869) je končalo izolacijo zvezne države in povečalo trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Od 1850 do 1870 je veliko dobička pridobila s kmetijstvom in z rudarstvom, napredki pa so bili vidni tudi v industriji. Zaradi pomanjkanja kapitala pa je bila rast počasna, pojavila se je velika [[brezposelnost]]. Temu je sledilo pravo nasprotje zaradi kupovanja ozemelj in pritoka kapitala. Pojavila se je rast pridelave [[pšenica|pšenice]] in [[citrus]]ov. San Francisco je postal največje mesto na pacifiški obali in svetovni trgovinski center. Los Angeles je gospodarski vrh dosegel leta 1887. === 20. stoletje === V zadnjem desetletju devetnajstega stoletja je začelo gospodarstvo v večjih središčih pešati. Pojavilo se je [[nasilje]] in [[korupcija]], zato so se odločili za temeljite gospodarske in politične [[reforma|reforme]]. Prva svetovna vojna je pripomogla k rasti kmetijstva in industrije. V 20. letih se je v Kalifornijo priselilo 2 milijona ljudi in takrat je Los Angeles postalo prvo milijonsko mesto v Kaliforniji. Močno se je tudi razmahnila filmska industrija v Hollywoodu. Po padcu leta 1929 je močna depresija prizadela tudi Kalifornijo, ki se jo je rešila z izgradnjo letal in [[ladjedelnica|ladjedelnic]] za potrebe druge svetovne vojne. Med vojno se je število prebivalstva spet povečalo za dva milijona. Delovna mesta so pridobili z novo nastalo elektotehnično vejo industrije. Zaradi tega so ji omejili državne donacije, v zadnjem času pa so vse bolj potrebne zaradi velike škode, ki so jo naredili potresi. == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|California}} {{ZDA}} {{normativna kontrola}} {{us-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne države Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Kalifornija|*]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] 5ym01o5gjb3ncd6hs0msse6a16vm7qe 6749028 6749010 2026-09-11T10:26:02Z Shabicht 3554 /* Zunanje povezave */ 6749028 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeno skupino|California (glasbena skupina)}} {{US state | Name = Kalifornija | Fullname = State of California | RodilnikImena = Kalifornije | Flag = Flag of California.svg | Seal = Seal_of_California.svg | Map = Map of USA highlighting California.png | Nickname = Zlata država (The Golden State) | Capital = [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] | OfficialLang = [[angleščina]] | Languages = [[angleščina]] (58,1 %), [[španščina]] (28,8 %), drugi (13,1 %) | population_demonym = Kalifórnijec, Kalifórnijka, Kalifórnijci, Kalifórnijke | LargestCity = [[Los Angeles]] | Governor = [[Gavin Newsom]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | Senators = [[Adam Schiff]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) [[Alex Padilla]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | PostalAbbreviation = CA | AreaRank = 3 | TotalArea = 410.000 | LandArea = 404.298 | WaterArea = 20.047 | PCWater = 4,7 | PopRank = 1 | 2010Pop = 37.692.000 | DensityRank = 11 | 2010Density = 94 | AdmittanceOrder = 31 | AdmittanceDate = [[9. september]] [[1850]] | TimeZone = [[pacifiški standardni čas|Pacifik]]: [[UTC]]-8/[[poletni čas|-7]] | Latitude = 32°30' do 42° severno | Longitude = 114°8' do 124°24' zahodno | Width = 402,5 | Length = 1.240 | HighestElev = 4.148 | MeanElev = 884 | LowestElev = -86 | ISOCode = US-CA | Website = www.state.ca.us }} '''Kalifórnija''' ([[angleščina|angleško]] in [[španščina|špansko]] ''California'') je [[Ameriški Zahod|zahodna]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] [[Združene države Amerike|ZDA]], ki meji na [[Tihi ocean]]. Ima največje število [[prebivalstvo|prebivalstva]] med zveznimi državami ZDA. Kalifornija je ena izmed pacifiških zveznih držav, ki na severu meji na [[Oregon]], na vzhodu na [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]], na jugu meji na [[Mehika|Mehiko]], na zahodu pa jo obliva Tihi ocean. Južno mejo z Mehiko določa [[reka]] [[Kolorado]]. Kalifornija se je [[Združene države Amerike|ZDA]] priključila [[9. september|9. septembra]] [[1850]], kot 31. zvezna država. [[Kmetijstvo]] in [[rudarstvo]] sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je ''Zlata država''. Pomembnejša kalifornijska mesta so: [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] (glavno mesto), [[Los Angeles]] (največje mesto), [[San Diego]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[San Jose, Kalifornija|San Jose]], [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] in [[Oakland, Kalifornija|Oakland]]. == Površina == S površino 424.002 kvadratnih kilometrov je Kalifornija tretja največja zvezna država v ZDA, pri čemer ima državna uprava v lasti 45 % ozemlja. Po obliki je najbolj podobna loku z veliko dolžino (1.240&nbsp;km, sever–jug) in manjšo širino (595&nbsp;km, vzhod–zahod). Njen relief je zelo razgiban, od 86 metrov pod morsko gladino v [[Dolina smrti|Dolini smrti]], do 4417 metrov na [[Mount Whitney]]u (ki je tudi ena najvišjih gora v ZDA). == Geološka zgradba == Geološka zgradba Kalifornije je zelo pisana in jo delijo na štiri regije: centralno z gorato okolico, nižja gričevja, vzhodne [[kotlina|kotline]] s [[puščava]]mi in obalno regijo. Centralna regija je velika kotlina z debelimi plastmi rodovitnih, aluvialnih prsti. Obdana je s številnimi gorovji, tako na vzhodu meji na [[Sierra Nevada, Kalifornija|Sierro Nevado]] ([[granit]]no gorovje z ostrimi vrhovi in številnimi rekami). Na enem izmed gorovij je tudi še delujoči [[ognjenik]]. Nižja gričevja se razprostirajo na jugozahodu in so sestavljena prav tako iz granita, vendar se od Sierre Nevade razlikujejo po nižji [[nadmorska višina|nadmorski višini]] in odsotnosti [[ledenik]]ov. Na vzhodu je veliko kotlin in [[Dolina|dolin]], med najpomembnejšimi sta [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolina smrti]] in [[puščava Mojave]], ki zavzema eno petino skupne površine Kalifornije. Obala je geološko nestabilna z mnogo prelomnicami, kot je [[prelomnica sv. Andreja]]. Najdaljša reka v Kaliforniji je [[Sacramento (reka)|Sacramento]], ki se izliva v [[zaliv San Francisca]]. Tudi druga največja reka [[San Joaquin (reka)|San Joaquin]] teče večinoma po centralni regiji in se skupaj s pritoki napajata z vodo iz okoliških gorovij. Obstaja tudi več majhnih in nekaj večjih jezer: [[Tahoe (jezero)|jezero Tahoe]] [[Clear Lake]], [[Honey (jezero )|Honey]] in [[Mono (jezero)|jezero]]. == Podnebje == Tudi [[podnebje]] je raznoliko, vendar je večinoma subtropsko. Zaradi vpliva [[morje|morja]] in poletne [[megla|megle]] ima obala zelo mile [[zima|zime]] in relativno hladna [[poletje|poletja]]. V notranjosti postaja podnebje bolj kontinentalno. Centralni del postane poleti zelo vroč, zime pa so še vedno mile. Vzhodna gorovja so zelo suh predel, kjer se podnebje spreminja od milih poletij in mrzlih zim na severu do ekstremno vročih poletij na jugu. Najvišja [[temperatura]] 56,7&nbsp;°C izmerjena v Dolini smrti leta 1913, je blizu svetovnega rekorda. Najnižjo temperaturo –42,8&nbsp;°C so izmerili leta 1937 severno od jezera Tahoe. == Rastline in živali == Nobena zvezna država nima toliko raznolikih vrst [[rastlina|rastlin]] in kar 40 % rastlin, ki jih najdemo v ZDA, izvira iz Kalifornije. Med najbolj pogoste rastline spada [[mak]]. Med drevesi je največ iglavcev ([[Jelka (drevo)|jelk]], [[Bor (drevo)|borov]]). V Kaliforniji najdemo tudi najvišja ([[mamutovec|sekvoje]]) in najstarejša (bori do 4000 let) drevesa na svetu. Ob obali je največ tal poraslih s travo, v notranjosti pa jo nadomesti zimzeleno grmičevje. V višjih predelih najdemo [[hrast]]ove gozdove, nad 2000 m pa jih začnejo nadomeščati iglasti gozdovi. V puščavah na vzhodu raste predvsem grmičevje in [[kaktusi]]. Zaradi velike raznolikosti rastlin je tudi veliko vrst živali. Na vzhodu živijo zaradi puščav predvsem nočne živali; [[kojot]]i, [[zajec|zajci]], [[lisica|lisice]], [[podgana|podgane]], [[žuželke]] in [[plazilci]]. Na gričevjih najdemo zajce, mačke in veliko vrst ptic, v gozdovih pa [[jeleni|jelene]], [[kune]], lisice in [[kače]]. Večje živali, kot so [[medvedi]] in antilope, pa živijo na severu. == Surovine, produkti in vrste industrije == Kljub črpanju rezerv [[zlato|zlata]], [[nafta|nafte]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[živo srebro|živega srebra]], Kalifornija ostaja pomembno najdišče surovin. V velikih količinah so prisotni bor, [[magnezij]], [[srebro]], [[azbest]], [[pesek]], [[cement]], [[železova ruda]] in [[sol]]. Pridelajo največ kmetijskih pridelkov v ZDA. Glavni so [[grozd]]je, [[bombaž]], [[krompir]], [[riž]], [[zelenjava]], [[paradižnik]], [[špinača]], [[agrum]]i in [[mandelj|mandlj]]i. Živina in njeni izdelki, kot so mlečni izdelki, [[meso]], [[jajca]] in [[perutnina]] so tudi pomembni. Kalifornija prispeva eno desetino letnega poseka dreves in 4 odstotke vrednosti ulova rib. Najpogostejši proizvodi so [[letalo|letala]], transportni izdelki, industrijski stroji, znanstveni instrumenti, hrana in kovinski izdelki. Dobiček prinašata tudi [[turizem]] in [[Hollywood|filmska industrija]]. == Prebivalstvo == Po popisu leta 1990 je Kalifornija imela 29.760.021 prebivalcev, kar je bil porast za 26 % od leta 1980. Povprečna gostota je bila 70 prebivalcev na km<sup>2</sup>, kar jo uvršča med najbolj poseljene dele ZDA. S popisom so odkrili veliko različnih [[etnična skupina|etničnih skupin]] in ras. Predvsem je veliko ljudi kitajskega in japonskega porekla. Večina prebivalstva živi v mestnih aglomeracijah ob obali [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]]. == Izobrazba in kultura == Čeprav je ustava iz leta 1849 zagotavljala šolski sistem, so svobodne šole odprli šele leta [[1866]]. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] so zgradili tudi višje in visoke šole. V 80-tih letih je Kalifornija imela 7.430 državnih [[osnovna šola|osnovnih]] in [[srednja šola|srednih šol]] z 3,5 milijona učenci in 1,3 milijona [[dijak]]i. Okoli 500.000 jih je hodilo v privatne šole. Imela je tudi 310 šol za višjo izobrazbo in enega največjih sistemov [[univerza|univerz]] v ZDA z 1,7 milijona [[študent]]i. Zaradi podpore [[umetnost]]i je Kalifornija postala ena izmed glavnih kulturnih centrov v ZDA. Ima predvsem veliko [[knjižnica|knjižnic]], [[muzej]]ev in [[spomenik]]ov. Pomembne so tudi zvezdarne na hribih v bližini velikih mest. == Turizem == Razen kalifornijskih plaž so pomembni turistični centri [[Disneyland, Kalifornija|Disneyland]], [[Hollywood]], [[Palm Springs]], jezero Tahoe in narodna parka [[narodni park Yosemite|Yosemite]] ter [[narodni park Sequoia|Sequoia]]. Najdemo tudi veliko zgodovinskih območij, ki predstavljajo španske naselitve in zlato mrzlico. Zaradi močne raznolikosti površja in velikih neselij je mogoč skoraj vsak [[šport]]. Obala je idealna za [[plavanje]], [[jadranje]], ribarjenje in [[deskanje]]. Gorovja pa privabljajo izletnike, [[smučar]]je in [[lovec (oseba)|lovce]]. == Vlada == Kalifornija je dobila današnjo ureditev leta 1879. Izvršilno oblast predstavlja [[guverner]] s podguvernerjem, ki sta voljena za štiri leta in lahko opravljata funkciji največ dvakrat. Zakonodajno oblast imata [[senat]] in zbor. 40 članov senata je voljenih vsake štiri leta, 80 članov zbora pa vsake dve leti. Prebivalci Kalifornije lahko vsak zakon zavrnejo s pomočjo [[referendum]]a. Na nacionalni ravni ima Kalifornija dva senatorja in 52 predstavnikov v kongresu ZDA. Zvezna država ima tudi 54 glasov pri predsedniških volitvah. Glavna stranka je republikanska, ki ima tudi večino sedežev. == Zgodovina == === Špansko in mehiško obdobje === [[Slika:The landing of Cabrillo on California (detail from mural by Daniel Sayre Groesbeck at the Santa Barbara County Courthouse).jpg|250px|sličica|levo|Pristanek Cabrilha v Kaliforniji]] Prvotni prebivalci Kalifornije so bili [[Ameriški staroselci|Indijanci]]. Polovica jih je živela v sedanji centralni regiji, zaradi lahke dostopnosti hrane. Nekateri so živeli ob obali, drugi pa ob jezerih in rekah. Leta 1542 je iz [[Mehika|Mehike]], po naročilu podkralja Nove Španije [[Antonio de Mendoza|Antonia de Mendoza]], po morju prispela odprava, ki jo je vodil portugalski pomorščak in raziskovalec João Rodrigues Cabrilho ([[španščina|šp.]] Juan Rodríguez Cabrillo), ta je na območju Kalifornije (veliko večjem od današnje zvezne države) razglasil oblast [[Španija|španske krone]].<br> Slovenski [[Družba Jezusova|jezuit]] Marko Anton Kappus (1657–1717)<ref>{{navedi splet |url= https://www.ff.uni-lj.si/publikacije/marko-anton-kappus-slovenski-jezuit-na-koncu-novega-sveta|title=Marko Anton Kappus - slovenski jezuit na koncu Novega sveta |accessdate=15. julij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> je deloval v Sonori in Spodnji Kaliforniji, med ljudstvi Pima in drugimi staroselci. Bil je misijonar, sodelavec bolj znanega italijana Eusebia Francisca Kina. Junipero Serra (1713–1784)<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/junipero-serra-razglasen-za-svetnika |title=Junipero Serra razglašen za svetnika |accessdate= |date=24.9.2015 |format= |work= }}</ref> je prišel v Ameriko po izgonu jezuitov leta 1767. Bil je frančiškan, ki je prevzel misijonsko delo v Kaliforniji, kjer je ustanovil znamenite kalifornijske misije, verigo 21 [[Frančiškani|frančiškanskih]] [[Misijonska postaja|misijonov]]. Veliko večjih mest v Kaliforniji je nastalo iz teh misijonov, vključno s [[San Francisco|San Franciscom]] (misijon San Francisco de Asís), [[San Diego|San Diegom]] (misijon San Diego de Alcalá), [[Ventura, Kalifornija|Venturo]] (misijon San Buenaventura) in [[Sveta Barbara (razločitev)|Santa Barbaro]] (misijon Santa Barbara), med drugimi. Španci so zgradili [[trdnjava|trdnjave]] in mesta za obrambo ozemlja, ki so ga obdržali do leta 1822, ko je postal del nove države Mehike. === Zlata mrzlica === Odkritju zlata leta 1848 ([[James W. Marshall]]) pri Sutter's Millu ob reki American je leto zatem sledila t.i. velika kalifornijska zlata mrzlica, to je množični naval novooklicanih iskalcev zlata, ki so prihajali tako z vzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]], kot tudi drugih delov sveta. Zaradi tega so hoteli Kalifornijo hitro sprejeti med zvezne države, vendar je zaradi [[Secesijska vojna|konflikta med Jugom in Severom]] postala zvezna država leta 1850. Glavno mesto se je prestavljalo, dokler ni prišlo do Sacramenta leta 1854, kjer je tudi ostalo. Med državljansko vojno je bila Kalifornija na strani Severa, ker je bilo mnogo priseljencev iz severa ZDA. Končanje [[transkontinentalna železnica|transkontinentalne železnice]] (1869) je končalo izolacijo zvezne države in povečalo trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Od 1850 do 1870 je veliko dobička pridobila s kmetijstvom in z rudarstvom, napredki pa so bili vidni tudi v industriji. Zaradi pomanjkanja kapitala pa je bila rast počasna, pojavila se je velika [[brezposelnost]]. Temu je sledilo pravo nasprotje zaradi kupovanja ozemelj in pritoka kapitala. Pojavila se je rast pridelave [[pšenica|pšenice]] in [[citrus]]ov. San Francisco je postal največje mesto na pacifiški obali in svetovni trgovinski center. Los Angeles je gospodarski vrh dosegel leta 1887. === 20. stoletje === V zadnjem desetletju devetnajstega stoletja je začelo gospodarstvo v večjih središčih pešati. Pojavilo se je [[nasilje]] in [[korupcija]], zato so se odločili za temeljite gospodarske in politične [[reforma|reforme]]. Prva svetovna vojna je pripomogla k rasti kmetijstva in industrije. V 20. letih se je v Kalifornijo priselilo 2 milijona ljudi in takrat je Los Angeles postalo prvo milijonsko mesto v Kaliforniji. Močno se je tudi razmahnila filmska industrija v Hollywoodu. Po padcu leta 1929 je močna depresija prizadela tudi Kalifornijo, ki se jo je rešila z izgradnjo letal in [[ladjedelnica|ladjedelnic]] za potrebe druge svetovne vojne. Med vojno se je število prebivalstva spet povečalo za dva milijona. Delovna mesta so pridobili z novo nastalo elektotehnično vejo industrije. Zaradi tega so ji omejili državne donacije, v zadnjem času pa so vse bolj potrebne zaradi velike škode, ki so jo naredili potresi. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|California}} {{ZDA}} {{normativna kontrola}} {{us-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne države Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Kalifornija|*]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] ijtiyvt0i8y2jo0hdjuwy027jivmyei 6749030 6749028 2026-09-11T10:33:40Z Shabicht 3554 /* Špansko in mehiško obdobje */ 6749030 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeno skupino|California (glasbena skupina)}} {{US state | Name = Kalifornija | Fullname = State of California | RodilnikImena = Kalifornije | Flag = Flag of California.svg | Seal = Seal_of_California.svg | Map = Map of USA highlighting California.png | Nickname = Zlata država (The Golden State) | Capital = [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] | OfficialLang = [[angleščina]] | Languages = [[angleščina]] (58,1 %), [[španščina]] (28,8 %), drugi (13,1 %) | population_demonym = Kalifórnijec, Kalifórnijka, Kalifórnijci, Kalifórnijke | LargestCity = [[Los Angeles]] | Governor = [[Gavin Newsom]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | Senators = [[Adam Schiff]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) [[Alex Padilla]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | PostalAbbreviation = CA | AreaRank = 3 | TotalArea = 410.000 | LandArea = 404.298 | WaterArea = 20.047 | PCWater = 4,7 | PopRank = 1 | 2010Pop = 37.692.000 | DensityRank = 11 | 2010Density = 94 | AdmittanceOrder = 31 | AdmittanceDate = [[9. september]] [[1850]] | TimeZone = [[pacifiški standardni čas|Pacifik]]: [[UTC]]-8/[[poletni čas|-7]] | Latitude = 32°30' do 42° severno | Longitude = 114°8' do 124°24' zahodno | Width = 402,5 | Length = 1.240 | HighestElev = 4.148 | MeanElev = 884 | LowestElev = -86 | ISOCode = US-CA | Website = www.state.ca.us }} '''Kalifórnija''' ([[angleščina|angleško]] in [[španščina|špansko]] ''California'') je [[Ameriški Zahod|zahodna]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] [[Združene države Amerike|ZDA]], ki meji na [[Tihi ocean]]. Ima največje število [[prebivalstvo|prebivalstva]] med zveznimi državami ZDA. Kalifornija je ena izmed pacifiških zveznih držav, ki na severu meji na [[Oregon]], na vzhodu na [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]], na jugu meji na [[Mehika|Mehiko]], na zahodu pa jo obliva Tihi ocean. Južno mejo z Mehiko določa [[reka]] [[Kolorado]]. Kalifornija se je [[Združene države Amerike|ZDA]] priključila [[9. september|9. septembra]] [[1850]], kot 31. zvezna država. [[Kmetijstvo]] in [[rudarstvo]] sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je ''Zlata država''. Pomembnejša kalifornijska mesta so: [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] (glavno mesto), [[Los Angeles]] (največje mesto), [[San Diego]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[San Jose, Kalifornija|San Jose]], [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] in [[Oakland, Kalifornija|Oakland]]. == Površina == S površino 424.002 kvadratnih kilometrov je Kalifornija tretja največja zvezna država v ZDA, pri čemer ima državna uprava v lasti 45 % ozemlja. Po obliki je najbolj podobna loku z veliko dolžino (1.240&nbsp;km, sever–jug) in manjšo širino (595&nbsp;km, vzhod–zahod). Njen relief je zelo razgiban, od 86 metrov pod morsko gladino v [[Dolina smrti|Dolini smrti]], do 4417 metrov na [[Mount Whitney]]u (ki je tudi ena najvišjih gora v ZDA). == Geološka zgradba == Geološka zgradba Kalifornije je zelo pisana in jo delijo na štiri regije: centralno z gorato okolico, nižja gričevja, vzhodne [[kotlina|kotline]] s [[puščava]]mi in obalno regijo. Centralna regija je velika kotlina z debelimi plastmi rodovitnih, aluvialnih prsti. Obdana je s številnimi gorovji, tako na vzhodu meji na [[Sierra Nevada, Kalifornija|Sierro Nevado]] ([[granit]]no gorovje z ostrimi vrhovi in številnimi rekami). Na enem izmed gorovij je tudi še delujoči [[ognjenik]]. Nižja gričevja se razprostirajo na jugozahodu in so sestavljena prav tako iz granita, vendar se od Sierre Nevade razlikujejo po nižji [[nadmorska višina|nadmorski višini]] in odsotnosti [[ledenik]]ov. Na vzhodu je veliko kotlin in [[Dolina|dolin]], med najpomembnejšimi sta [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolina smrti]] in [[puščava Mojave]], ki zavzema eno petino skupne površine Kalifornije. Obala je geološko nestabilna z mnogo prelomnicami, kot je [[prelomnica sv. Andreja]]. Najdaljša reka v Kaliforniji je [[Sacramento (reka)|Sacramento]], ki se izliva v [[zaliv San Francisca]]. Tudi druga največja reka [[San Joaquin (reka)|San Joaquin]] teče večinoma po centralni regiji in se skupaj s pritoki napajata z vodo iz okoliških gorovij. Obstaja tudi več majhnih in nekaj večjih jezer: [[Tahoe (jezero)|jezero Tahoe]] [[Clear Lake]], [[Honey (jezero )|Honey]] in [[Mono (jezero)|jezero]]. == Podnebje == Tudi [[podnebje]] je raznoliko, vendar je večinoma subtropsko. Zaradi vpliva [[morje|morja]] in poletne [[megla|megle]] ima obala zelo mile [[zima|zime]] in relativno hladna [[poletje|poletja]]. V notranjosti postaja podnebje bolj kontinentalno. Centralni del postane poleti zelo vroč, zime pa so še vedno mile. Vzhodna gorovja so zelo suh predel, kjer se podnebje spreminja od milih poletij in mrzlih zim na severu do ekstremno vročih poletij na jugu. Najvišja [[temperatura]] 56,7&nbsp;°C izmerjena v Dolini smrti leta 1913, je blizu svetovnega rekorda. Najnižjo temperaturo –42,8&nbsp;°C so izmerili leta 1937 severno od jezera Tahoe. == Rastline in živali == Nobena zvezna država nima toliko raznolikih vrst [[rastlina|rastlin]] in kar 40 % rastlin, ki jih najdemo v ZDA, izvira iz Kalifornije. Med najbolj pogoste rastline spada [[mak]]. Med drevesi je največ iglavcev ([[Jelka (drevo)|jelk]], [[Bor (drevo)|borov]]). V Kaliforniji najdemo tudi najvišja ([[mamutovec|sekvoje]]) in najstarejša (bori do 4000 let) drevesa na svetu. Ob obali je največ tal poraslih s travo, v notranjosti pa jo nadomesti zimzeleno grmičevje. V višjih predelih najdemo [[hrast]]ove gozdove, nad 2000 m pa jih začnejo nadomeščati iglasti gozdovi. V puščavah na vzhodu raste predvsem grmičevje in [[kaktusi]]. Zaradi velike raznolikosti rastlin je tudi veliko vrst živali. Na vzhodu živijo zaradi puščav predvsem nočne živali; [[kojot]]i, [[zajec|zajci]], [[lisica|lisice]], [[podgana|podgane]], [[žuželke]] in [[plazilci]]. Na gričevjih najdemo zajce, mačke in veliko vrst ptic, v gozdovih pa [[jeleni|jelene]], [[kune]], lisice in [[kače]]. Večje živali, kot so [[medvedi]] in antilope, pa živijo na severu. == Surovine, produkti in vrste industrije == Kljub črpanju rezerv [[zlato|zlata]], [[nafta|nafte]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[živo srebro|živega srebra]], Kalifornija ostaja pomembno najdišče surovin. V velikih količinah so prisotni bor, [[magnezij]], [[srebro]], [[azbest]], [[pesek]], [[cement]], [[železova ruda]] in [[sol]]. Pridelajo največ kmetijskih pridelkov v ZDA. Glavni so [[grozd]]je, [[bombaž]], [[krompir]], [[riž]], [[zelenjava]], [[paradižnik]], [[špinača]], [[agrum]]i in [[mandelj|mandlj]]i. Živina in njeni izdelki, kot so mlečni izdelki, [[meso]], [[jajca]] in [[perutnina]] so tudi pomembni. Kalifornija prispeva eno desetino letnega poseka dreves in 4 odstotke vrednosti ulova rib. Najpogostejši proizvodi so [[letalo|letala]], transportni izdelki, industrijski stroji, znanstveni instrumenti, hrana in kovinski izdelki. Dobiček prinašata tudi [[turizem]] in [[Hollywood|filmska industrija]]. == Prebivalstvo == Po popisu leta 1990 je Kalifornija imela 29.760.021 prebivalcev, kar je bil porast za 26 % od leta 1980. Povprečna gostota je bila 70 prebivalcev na km<sup>2</sup>, kar jo uvršča med najbolj poseljene dele ZDA. S popisom so odkrili veliko različnih [[etnična skupina|etničnih skupin]] in ras. Predvsem je veliko ljudi kitajskega in japonskega porekla. Večina prebivalstva živi v mestnih aglomeracijah ob obali [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]]. == Izobrazba in kultura == Čeprav je ustava iz leta 1849 zagotavljala šolski sistem, so svobodne šole odprli šele leta [[1866]]. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] so zgradili tudi višje in visoke šole. V 80-tih letih je Kalifornija imela 7.430 državnih [[osnovna šola|osnovnih]] in [[srednja šola|srednih šol]] z 3,5 milijona učenci in 1,3 milijona [[dijak]]i. Okoli 500.000 jih je hodilo v privatne šole. Imela je tudi 310 šol za višjo izobrazbo in enega največjih sistemov [[univerza|univerz]] v ZDA z 1,7 milijona [[študent]]i. Zaradi podpore [[umetnost]]i je Kalifornija postala ena izmed glavnih kulturnih centrov v ZDA. Ima predvsem veliko [[knjižnica|knjižnic]], [[muzej]]ev in [[spomenik]]ov. Pomembne so tudi zvezdarne na hribih v bližini velikih mest. == Turizem == Razen kalifornijskih plaž so pomembni turistični centri [[Disneyland, Kalifornija|Disneyland]], [[Hollywood]], [[Palm Springs]], jezero Tahoe in narodna parka [[narodni park Yosemite|Yosemite]] ter [[narodni park Sequoia|Sequoia]]. Najdemo tudi veliko zgodovinskih območij, ki predstavljajo španske naselitve in zlato mrzlico. Zaradi močne raznolikosti površja in velikih neselij je mogoč skoraj vsak [[šport]]. Obala je idealna za [[plavanje]], [[jadranje]], ribarjenje in [[deskanje]]. Gorovja pa privabljajo izletnike, [[smučar]]je in [[lovec (oseba)|lovce]]. == Vlada == Kalifornija je dobila današnjo ureditev leta 1879. Izvršilno oblast predstavlja [[guverner]] s podguvernerjem, ki sta voljena za štiri leta in lahko opravljata funkciji največ dvakrat. Zakonodajno oblast imata [[senat]] in zbor. 40 članov senata je voljenih vsake štiri leta, 80 članov zbora pa vsake dve leti. Prebivalci Kalifornije lahko vsak zakon zavrnejo s pomočjo [[referendum]]a. Na nacionalni ravni ima Kalifornija dva senatorja in 52 predstavnikov v kongresu ZDA. Zvezna država ima tudi 54 glasov pri predsedniških volitvah. Glavna stranka je republikanska, ki ima tudi večino sedežev. == Zgodovina == === Špansko in mehiško obdobje === [[Slika:The landing of Cabrillo on California (detail from mural by Daniel Sayre Groesbeck at the Santa Barbara County Courthouse).jpg|250px|sličica|levo|Pristanek Cabrilha v Kaliforniji]] Prvotni prebivalci Kalifornije so bili [[Ameriški staroselci|Indijanci]] (V zvezni državi je še sedaj 109 plemen, ki jih priznava oblast Kalifornije, ter več kot štirideset plemen ali plemenskih skupin, ki se tako opredeljujejo in so zaprosila za tovrstno priznanje). Večina jih je živela v sedanji centralni regiji, zaradi lahke dostopnosti hrane, nekateri so živeli ob obali, drugi pa ob jezerih in rekah. Leta 1542 je iz [[Mehika|Mehike]], po naročilu podkralja Nove Španije [[Antonio de Mendoza|Antonia de Mendoza]], po morju prispela odprava, ki jo je vodil portugalski pomorščak in raziskovalec João Rodrigues Cabrilho ([[španščina|šp.]] Juan Rodríguez Cabrillo), ta je na območju Kalifornije (veliko večjem od današnje zvezne države) razglasil oblast [[Španija|španske krone]].<br> Slovenski [[Družba Jezusova|jezuit]] Marko Anton Kappus (1657–1717)<ref>{{navedi splet |url= https://www.ff.uni-lj.si/publikacije/marko-anton-kappus-slovenski-jezuit-na-koncu-novega-sveta|title=Marko Anton Kappus - slovenski jezuit na koncu Novega sveta |accessdate=15. julij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> je deloval v Sonori in Spodnji Kaliforniji, med ljudstvi Pima in drugimi staroselci. Bil je misijonar, sodelavec bolj znanega italijana Eusebia Francisca Kina. Junipero Serra (1713–1784)<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/junipero-serra-razglasen-za-svetnika |title=Junipero Serra razglašen za svetnika |accessdate= |date=24.9.2015 |format= |work= }}</ref> je prišel v Ameriko po izgonu jezuitov leta 1767. Bil je frančiškan, ki je prevzel misijonsko delo v Kaliforniji, kjer je ustanovil znamenite kalifornijske misije, verigo 21 [[Frančiškani|frančiškanskih]] [[Misijonska postaja|misijonov]]. Veliko večjih mest v Kaliforniji je nastalo iz teh misijonov, vključno s [[San Francisco|San Franciscom]] (misijon San Francisco de Asís), [[San Diego|San Diegom]] (misijon San Diego de Alcalá), [[Ventura, Kalifornija|Venturo]] (misijon San Buenaventura) in [[Sveta Barbara (razločitev)|Santa Barbaro]] (misijon Santa Barbara), med drugimi. Španci so zgradili [[trdnjava|trdnjave]] in mesta za obrambo ozemlja, ki so ga obdržali do leta 1822, ko je postal del nove države Mehike. === Zlata mrzlica === Odkritju zlata leta 1848 ([[James W. Marshall]]) pri Sutter's Millu ob reki American je leto zatem sledila t.i. velika kalifornijska zlata mrzlica, to je množični naval novooklicanih iskalcev zlata, ki so prihajali tako z vzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]], kot tudi drugih delov sveta. Zaradi tega so hoteli Kalifornijo hitro sprejeti med zvezne države, vendar je zaradi [[Secesijska vojna|konflikta med Jugom in Severom]] postala zvezna država leta 1850. Glavno mesto se je prestavljalo, dokler ni prišlo do Sacramenta leta 1854, kjer je tudi ostalo. Med državljansko vojno je bila Kalifornija na strani Severa, ker je bilo mnogo priseljencev iz severa ZDA. Končanje [[transkontinentalna železnica|transkontinentalne železnice]] (1869) je končalo izolacijo zvezne države in povečalo trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Od 1850 do 1870 je veliko dobička pridobila s kmetijstvom in z rudarstvom, napredki pa so bili vidni tudi v industriji. Zaradi pomanjkanja kapitala pa je bila rast počasna, pojavila se je velika [[brezposelnost]]. Temu je sledilo pravo nasprotje zaradi kupovanja ozemelj in pritoka kapitala. Pojavila se je rast pridelave [[pšenica|pšenice]] in [[citrus]]ov. San Francisco je postal največje mesto na pacifiški obali in svetovni trgovinski center. Los Angeles je gospodarski vrh dosegel leta 1887. === 20. stoletje === V zadnjem desetletju devetnajstega stoletja je začelo gospodarstvo v večjih središčih pešati. Pojavilo se je [[nasilje]] in [[korupcija]], zato so se odločili za temeljite gospodarske in politične [[reforma|reforme]]. Prva svetovna vojna je pripomogla k rasti kmetijstva in industrije. V 20. letih se je v Kalifornijo priselilo 2 milijona ljudi in takrat je Los Angeles postalo prvo milijonsko mesto v Kaliforniji. Močno se je tudi razmahnila filmska industrija v Hollywoodu. Po padcu leta 1929 je močna depresija prizadela tudi Kalifornijo, ki se jo je rešila z izgradnjo letal in [[ladjedelnica|ladjedelnic]] za potrebe druge svetovne vojne. Med vojno se je število prebivalstva spet povečalo za dva milijona. Delovna mesta so pridobili z novo nastalo elektotehnično vejo industrije. Zaradi tega so ji omejili državne donacije, v zadnjem času pa so vse bolj potrebne zaradi velike škode, ki so jo naredili potresi. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|California}} {{ZDA}} {{normativna kontrola}} {{us-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne države Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Kalifornija|*]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] 5pvebg1yi5k3f32u8xjujh9mfsss6v3 6749031 6749030 2026-09-11T10:35:51Z Shabicht 3554 /* Špansko in mehiško obdobje */ 6749031 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeno skupino|California (glasbena skupina)}} {{US state | Name = Kalifornija | Fullname = State of California | RodilnikImena = Kalifornije | Flag = Flag of California.svg | Seal = Seal_of_California.svg | Map = Map of USA highlighting California.png | Nickname = Zlata država (The Golden State) | Capital = [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] | OfficialLang = [[angleščina]] | Languages = [[angleščina]] (58,1 %), [[španščina]] (28,8 %), drugi (13,1 %) | population_demonym = Kalifórnijec, Kalifórnijka, Kalifórnijci, Kalifórnijke | LargestCity = [[Los Angeles]] | Governor = [[Gavin Newsom]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | Senators = [[Adam Schiff]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) [[Alex Padilla]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | PostalAbbreviation = CA | AreaRank = 3 | TotalArea = 410.000 | LandArea = 404.298 | WaterArea = 20.047 | PCWater = 4,7 | PopRank = 1 | 2010Pop = 37.692.000 | DensityRank = 11 | 2010Density = 94 | AdmittanceOrder = 31 | AdmittanceDate = [[9. september]] [[1850]] | TimeZone = [[pacifiški standardni čas|Pacifik]]: [[UTC]]-8/[[poletni čas|-7]] | Latitude = 32°30' do 42° severno | Longitude = 114°8' do 124°24' zahodno | Width = 402,5 | Length = 1.240 | HighestElev = 4.148 | MeanElev = 884 | LowestElev = -86 | ISOCode = US-CA | Website = www.state.ca.us }} '''Kalifórnija''' ([[angleščina|angleško]] in [[španščina|špansko]] ''California'') je [[Ameriški Zahod|zahodna]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] [[Združene države Amerike|ZDA]], ki meji na [[Tihi ocean]]. Ima največje število [[prebivalstvo|prebivalstva]] med zveznimi državami ZDA. Kalifornija je ena izmed pacifiških zveznih držav, ki na severu meji na [[Oregon]], na vzhodu na [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]], na jugu meji na [[Mehika|Mehiko]], na zahodu pa jo obliva Tihi ocean. Južno mejo z Mehiko določa [[reka]] [[Kolorado]]. Kalifornija se je [[Združene države Amerike|ZDA]] priključila [[9. september|9. septembra]] [[1850]], kot 31. zvezna država. [[Kmetijstvo]] in [[rudarstvo]] sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je ''Zlata država''. Pomembnejša kalifornijska mesta so: [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] (glavno mesto), [[Los Angeles]] (največje mesto), [[San Diego]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[San Jose, Kalifornija|San Jose]], [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] in [[Oakland, Kalifornija|Oakland]]. == Površina == S površino 424.002 kvadratnih kilometrov je Kalifornija tretja največja zvezna država v ZDA, pri čemer ima državna uprava v lasti 45 % ozemlja. Po obliki je najbolj podobna loku z veliko dolžino (1.240&nbsp;km, sever–jug) in manjšo širino (595&nbsp;km, vzhod–zahod). Njen relief je zelo razgiban, od 86 metrov pod morsko gladino v [[Dolina smrti|Dolini smrti]], do 4417 metrov na [[Mount Whitney]]u (ki je tudi ena najvišjih gora v ZDA). == Geološka zgradba == Geološka zgradba Kalifornije je zelo pisana in jo delijo na štiri regije: centralno z gorato okolico, nižja gričevja, vzhodne [[kotlina|kotline]] s [[puščava]]mi in obalno regijo. Centralna regija je velika kotlina z debelimi plastmi rodovitnih, aluvialnih prsti. Obdana je s številnimi gorovji, tako na vzhodu meji na [[Sierra Nevada, Kalifornija|Sierro Nevado]] ([[granit]]no gorovje z ostrimi vrhovi in številnimi rekami). Na enem izmed gorovij je tudi še delujoči [[ognjenik]]. Nižja gričevja se razprostirajo na jugozahodu in so sestavljena prav tako iz granita, vendar se od Sierre Nevade razlikujejo po nižji [[nadmorska višina|nadmorski višini]] in odsotnosti [[ledenik]]ov. Na vzhodu je veliko kotlin in [[Dolina|dolin]], med najpomembnejšimi sta [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolina smrti]] in [[puščava Mojave]], ki zavzema eno petino skupne površine Kalifornije. Obala je geološko nestabilna z mnogo prelomnicami, kot je [[prelomnica sv. Andreja]]. Najdaljša reka v Kaliforniji je [[Sacramento (reka)|Sacramento]], ki se izliva v [[zaliv San Francisca]]. Tudi druga največja reka [[San Joaquin (reka)|San Joaquin]] teče večinoma po centralni regiji in se skupaj s pritoki napajata z vodo iz okoliških gorovij. Obstaja tudi več majhnih in nekaj večjih jezer: [[Tahoe (jezero)|jezero Tahoe]] [[Clear Lake]], [[Honey (jezero )|Honey]] in [[Mono (jezero)|jezero]]. == Podnebje == Tudi [[podnebje]] je raznoliko, vendar je večinoma subtropsko. Zaradi vpliva [[morje|morja]] in poletne [[megla|megle]] ima obala zelo mile [[zima|zime]] in relativno hladna [[poletje|poletja]]. V notranjosti postaja podnebje bolj kontinentalno. Centralni del postane poleti zelo vroč, zime pa so še vedno mile. Vzhodna gorovja so zelo suh predel, kjer se podnebje spreminja od milih poletij in mrzlih zim na severu do ekstremno vročih poletij na jugu. Najvišja [[temperatura]] 56,7&nbsp;°C izmerjena v Dolini smrti leta 1913, je blizu svetovnega rekorda. Najnižjo temperaturo –42,8&nbsp;°C so izmerili leta 1937 severno od jezera Tahoe. == Rastline in živali == Nobena zvezna država nima toliko raznolikih vrst [[rastlina|rastlin]] in kar 40 % rastlin, ki jih najdemo v ZDA, izvira iz Kalifornije. Med najbolj pogoste rastline spada [[mak]]. Med drevesi je največ iglavcev ([[Jelka (drevo)|jelk]], [[Bor (drevo)|borov]]). V Kaliforniji najdemo tudi najvišja ([[mamutovec|sekvoje]]) in najstarejša (bori do 4000 let) drevesa na svetu. Ob obali je največ tal poraslih s travo, v notranjosti pa jo nadomesti zimzeleno grmičevje. V višjih predelih najdemo [[hrast]]ove gozdove, nad 2000 m pa jih začnejo nadomeščati iglasti gozdovi. V puščavah na vzhodu raste predvsem grmičevje in [[kaktusi]]. Zaradi velike raznolikosti rastlin je tudi veliko vrst živali. Na vzhodu živijo zaradi puščav predvsem nočne živali; [[kojot]]i, [[zajec|zajci]], [[lisica|lisice]], [[podgana|podgane]], [[žuželke]] in [[plazilci]]. Na gričevjih najdemo zajce, mačke in veliko vrst ptic, v gozdovih pa [[jeleni|jelene]], [[kune]], lisice in [[kače]]. Večje živali, kot so [[medvedi]] in antilope, pa živijo na severu. == Surovine, produkti in vrste industrije == Kljub črpanju rezerv [[zlato|zlata]], [[nafta|nafte]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[živo srebro|živega srebra]], Kalifornija ostaja pomembno najdišče surovin. V velikih količinah so prisotni bor, [[magnezij]], [[srebro]], [[azbest]], [[pesek]], [[cement]], [[železova ruda]] in [[sol]]. Pridelajo največ kmetijskih pridelkov v ZDA. Glavni so [[grozd]]je, [[bombaž]], [[krompir]], [[riž]], [[zelenjava]], [[paradižnik]], [[špinača]], [[agrum]]i in [[mandelj|mandlj]]i. Živina in njeni izdelki, kot so mlečni izdelki, [[meso]], [[jajca]] in [[perutnina]] so tudi pomembni. Kalifornija prispeva eno desetino letnega poseka dreves in 4 odstotke vrednosti ulova rib. Najpogostejši proizvodi so [[letalo|letala]], transportni izdelki, industrijski stroji, znanstveni instrumenti, hrana in kovinski izdelki. Dobiček prinašata tudi [[turizem]] in [[Hollywood|filmska industrija]]. == Prebivalstvo == Po popisu leta 1990 je Kalifornija imela 29.760.021 prebivalcev, kar je bil porast za 26 % od leta 1980. Povprečna gostota je bila 70 prebivalcev na km<sup>2</sup>, kar jo uvršča med najbolj poseljene dele ZDA. S popisom so odkrili veliko različnih [[etnična skupina|etničnih skupin]] in ras. Predvsem je veliko ljudi kitajskega in japonskega porekla. Večina prebivalstva živi v mestnih aglomeracijah ob obali [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]]. == Izobrazba in kultura == Čeprav je ustava iz leta 1849 zagotavljala šolski sistem, so svobodne šole odprli šele leta [[1866]]. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] so zgradili tudi višje in visoke šole. V 80-tih letih je Kalifornija imela 7.430 državnih [[osnovna šola|osnovnih]] in [[srednja šola|srednih šol]] z 3,5 milijona učenci in 1,3 milijona [[dijak]]i. Okoli 500.000 jih je hodilo v privatne šole. Imela je tudi 310 šol za višjo izobrazbo in enega največjih sistemov [[univerza|univerz]] v ZDA z 1,7 milijona [[študent]]i. Zaradi podpore [[umetnost]]i je Kalifornija postala ena izmed glavnih kulturnih centrov v ZDA. Ima predvsem veliko [[knjižnica|knjižnic]], [[muzej]]ev in [[spomenik]]ov. Pomembne so tudi zvezdarne na hribih v bližini velikih mest. == Turizem == Razen kalifornijskih plaž so pomembni turistični centri [[Disneyland, Kalifornija|Disneyland]], [[Hollywood]], [[Palm Springs]], jezero Tahoe in narodna parka [[narodni park Yosemite|Yosemite]] ter [[narodni park Sequoia|Sequoia]]. Najdemo tudi veliko zgodovinskih območij, ki predstavljajo španske naselitve in zlato mrzlico. Zaradi močne raznolikosti površja in velikih neselij je mogoč skoraj vsak [[šport]]. Obala je idealna za [[plavanje]], [[jadranje]], ribarjenje in [[deskanje]]. Gorovja pa privabljajo izletnike, [[smučar]]je in [[lovec (oseba)|lovce]]. == Vlada == Kalifornija je dobila današnjo ureditev leta 1879. Izvršilno oblast predstavlja [[guverner]] s podguvernerjem, ki sta voljena za štiri leta in lahko opravljata funkciji največ dvakrat. Zakonodajno oblast imata [[senat]] in zbor. 40 članov senata je voljenih vsake štiri leta, 80 članov zbora pa vsake dve leti. Prebivalci Kalifornije lahko vsak zakon zavrnejo s pomočjo [[referendum]]a. Na nacionalni ravni ima Kalifornija dva senatorja in 52 predstavnikov v kongresu ZDA. Zvezna država ima tudi 54 glasov pri predsedniških volitvah. Glavna stranka je republikanska, ki ima tudi večino sedežev. == Zgodovina == === Špansko in mehiško obdobje === [[Slika:The landing of Cabrillo on California (detail from mural by Daniel Sayre Groesbeck at the Santa Barbara County Courthouse).jpg|250px|sličica|levo|Pristanek Cabrilha v Kaliforniji]] Prvotni prebivalci Kalifornije so bili [[Ameriški staroselci|Indijanci]] (V zvezni državi je še sedaj 109 plemen, ki jih priznava izvršilna oblast Kalifornije, ter več kot štirideset plemen ali plemenskih skupin, ki se kot take opredeljujejo in so zaprosila za tovrstno priznanje). Večina jih je živela v sedanji centralni regiji, zaradi lahke dostopnosti hrane, nekateri so živeli ob obali, drugi pa ob jezerih in rekah. Leta 1542 je iz [[Mehika|Mehike]], po naročilu podkralja Nove Španije [[Antonio de Mendoza|Antonia de Mendoza]], po morju prispela odprava, ki jo je vodil portugalski pomorščak in raziskovalec João Rodrigues Cabrilho ([[španščina|šp.]] Juan Rodríguez Cabrillo), ta je na območju Kalifornije (veliko večjem od današnje zvezne države) razglasil oblast [[Španija|španske krone]].<br> Slovenski [[Družba Jezusova|jezuit]] Marko Anton Kappus (1657–1717)<ref>{{navedi splet |url= https://www.ff.uni-lj.si/publikacije/marko-anton-kappus-slovenski-jezuit-na-koncu-novega-sveta|title=Marko Anton Kappus - slovenski jezuit na koncu Novega sveta |accessdate=15. julij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> je deloval v Sonori in Spodnji Kaliforniji, med ljudstvi Pima in drugimi staroselci. Bil je misijonar, sodelavec bolj znanega italijana Eusebia Francisca Kina. Junipero Serra (1713–1784)<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/junipero-serra-razglasen-za-svetnika |title=Junipero Serra razglašen za svetnika |accessdate= |date=24.9.2015 |format= |work= }}</ref> je prišel v Ameriko po izgonu jezuitov leta 1767. Bil je frančiškan, ki je prevzel misijonsko delo v Kaliforniji, kjer je ustanovil znamenite kalifornijske misije, verigo 21 [[Frančiškani|frančiškanskih]] [[Misijonska postaja|misijonov]]. Veliko večjih mest v Kaliforniji je nastalo iz teh misijonov, vključno s [[San Francisco|San Franciscom]] (misijon San Francisco de Asís), [[San Diego|San Diegom]] (misijon San Diego de Alcalá), [[Ventura, Kalifornija|Venturo]] (misijon San Buenaventura) in [[Sveta Barbara (razločitev)|Santa Barbaro]] (misijon Santa Barbara), med drugimi. Španci so zgradili [[trdnjava|trdnjave]] in mesta za obrambo ozemlja, ki so ga obdržali do leta 1822, ko je postal del nove države Mehike. === Zlata mrzlica === Odkritju zlata leta 1848 ([[James W. Marshall]]) pri Sutter's Millu ob reki American je leto zatem sledila t.i. velika kalifornijska zlata mrzlica, to je množični naval novooklicanih iskalcev zlata, ki so prihajali tako z vzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]], kot tudi drugih delov sveta. Zaradi tega so hoteli Kalifornijo hitro sprejeti med zvezne države, vendar je zaradi [[Secesijska vojna|konflikta med Jugom in Severom]] postala zvezna država leta 1850. Glavno mesto se je prestavljalo, dokler ni prišlo do Sacramenta leta 1854, kjer je tudi ostalo. Med državljansko vojno je bila Kalifornija na strani Severa, ker je bilo mnogo priseljencev iz severa ZDA. Končanje [[transkontinentalna železnica|transkontinentalne železnice]] (1869) je končalo izolacijo zvezne države in povečalo trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Od 1850 do 1870 je veliko dobička pridobila s kmetijstvom in z rudarstvom, napredki pa so bili vidni tudi v industriji. Zaradi pomanjkanja kapitala pa je bila rast počasna, pojavila se je velika [[brezposelnost]]. Temu je sledilo pravo nasprotje zaradi kupovanja ozemelj in pritoka kapitala. Pojavila se je rast pridelave [[pšenica|pšenice]] in [[citrus]]ov. San Francisco je postal največje mesto na pacifiški obali in svetovni trgovinski center. Los Angeles je gospodarski vrh dosegel leta 1887. === 20. stoletje === V zadnjem desetletju devetnajstega stoletja je začelo gospodarstvo v večjih središčih pešati. Pojavilo se je [[nasilje]] in [[korupcija]], zato so se odločili za temeljite gospodarske in politične [[reforma|reforme]]. Prva svetovna vojna je pripomogla k rasti kmetijstva in industrije. V 20. letih se je v Kalifornijo priselilo 2 milijona ljudi in takrat je Los Angeles postalo prvo milijonsko mesto v Kaliforniji. Močno se je tudi razmahnila filmska industrija v Hollywoodu. Po padcu leta 1929 je močna depresija prizadela tudi Kalifornijo, ki se jo je rešila z izgradnjo letal in [[ladjedelnica|ladjedelnic]] za potrebe druge svetovne vojne. Med vojno se je število prebivalstva spet povečalo za dva milijona. Delovna mesta so pridobili z novo nastalo elektotehnično vejo industrije. Zaradi tega so ji omejili državne donacije, v zadnjem času pa so vse bolj potrebne zaradi velike škode, ki so jo naredili potresi. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|California}} {{ZDA}} {{normativna kontrola}} {{us-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne države Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Kalifornija|*]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] iglcn6hqu288yo81w70dstea5yhlf74 6749035 6749031 2026-09-11T10:39:18Z Shabicht 3554 /* Zlata mrzlica */ 6749035 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeno skupino|California (glasbena skupina)}} {{US state | Name = Kalifornija | Fullname = State of California | RodilnikImena = Kalifornije | Flag = Flag of California.svg | Seal = Seal_of_California.svg | Map = Map of USA highlighting California.png | Nickname = Zlata država (The Golden State) | Capital = [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] | OfficialLang = [[angleščina]] | Languages = [[angleščina]] (58,1 %), [[španščina]] (28,8 %), drugi (13,1 %) | population_demonym = Kalifórnijec, Kalifórnijka, Kalifórnijci, Kalifórnijke | LargestCity = [[Los Angeles]] | Governor = [[Gavin Newsom]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | Senators = [[Adam Schiff]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) [[Alex Padilla]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | PostalAbbreviation = CA | AreaRank = 3 | TotalArea = 410.000 | LandArea = 404.298 | WaterArea = 20.047 | PCWater = 4,7 | PopRank = 1 | 2010Pop = 37.692.000 | DensityRank = 11 | 2010Density = 94 | AdmittanceOrder = 31 | AdmittanceDate = [[9. september]] [[1850]] | TimeZone = [[pacifiški standardni čas|Pacifik]]: [[UTC]]-8/[[poletni čas|-7]] | Latitude = 32°30' do 42° severno | Longitude = 114°8' do 124°24' zahodno | Width = 402,5 | Length = 1.240 | HighestElev = 4.148 | MeanElev = 884 | LowestElev = -86 | ISOCode = US-CA | Website = www.state.ca.us }} '''Kalifórnija''' ([[angleščina|angleško]] in [[španščina|špansko]] ''California'') je [[Ameriški Zahod|zahodna]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] [[Združene države Amerike|ZDA]], ki meji na [[Tihi ocean]]. Ima največje število [[prebivalstvo|prebivalstva]] med zveznimi državami ZDA. Kalifornija je ena izmed pacifiških zveznih držav, ki na severu meji na [[Oregon]], na vzhodu na [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]], na jugu meji na [[Mehika|Mehiko]], na zahodu pa jo obliva Tihi ocean. Južno mejo z Mehiko določa [[reka]] [[Kolorado]]. Kalifornija se je [[Združene države Amerike|ZDA]] priključila [[9. september|9. septembra]] [[1850]], kot 31. zvezna država. [[Kmetijstvo]] in [[rudarstvo]] sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je ''Zlata država''. Pomembnejša kalifornijska mesta so: [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] (glavno mesto), [[Los Angeles]] (največje mesto), [[San Diego]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[San Jose, Kalifornija|San Jose]], [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] in [[Oakland, Kalifornija|Oakland]]. == Površina == S površino 424.002 kvadratnih kilometrov je Kalifornija tretja največja zvezna država v ZDA, pri čemer ima državna uprava v lasti 45 % ozemlja. Po obliki je najbolj podobna loku z veliko dolžino (1.240&nbsp;km, sever–jug) in manjšo širino (595&nbsp;km, vzhod–zahod). Njen relief je zelo razgiban, od 86 metrov pod morsko gladino v [[Dolina smrti|Dolini smrti]], do 4417 metrov na [[Mount Whitney]]u (ki je tudi ena najvišjih gora v ZDA). == Geološka zgradba == Geološka zgradba Kalifornije je zelo pisana in jo delijo na štiri regije: centralno z gorato okolico, nižja gričevja, vzhodne [[kotlina|kotline]] s [[puščava]]mi in obalno regijo. Centralna regija je velika kotlina z debelimi plastmi rodovitnih, aluvialnih prsti. Obdana je s številnimi gorovji, tako na vzhodu meji na [[Sierra Nevada, Kalifornija|Sierro Nevado]] ([[granit]]no gorovje z ostrimi vrhovi in številnimi rekami). Na enem izmed gorovij je tudi še delujoči [[ognjenik]]. Nižja gričevja se razprostirajo na jugozahodu in so sestavljena prav tako iz granita, vendar se od Sierre Nevade razlikujejo po nižji [[nadmorska višina|nadmorski višini]] in odsotnosti [[ledenik]]ov. Na vzhodu je veliko kotlin in [[Dolina|dolin]], med najpomembnejšimi sta [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolina smrti]] in [[puščava Mojave]], ki zavzema eno petino skupne površine Kalifornije. Obala je geološko nestabilna z mnogo prelomnicami, kot je [[prelomnica sv. Andreja]]. Najdaljša reka v Kaliforniji je [[Sacramento (reka)|Sacramento]], ki se izliva v [[zaliv San Francisca]]. Tudi druga največja reka [[San Joaquin (reka)|San Joaquin]] teče večinoma po centralni regiji in se skupaj s pritoki napajata z vodo iz okoliških gorovij. Obstaja tudi več majhnih in nekaj večjih jezer: [[Tahoe (jezero)|jezero Tahoe]] [[Clear Lake]], [[Honey (jezero )|Honey]] in [[Mono (jezero)|jezero]]. == Podnebje == Tudi [[podnebje]] je raznoliko, vendar je večinoma subtropsko. Zaradi vpliva [[morje|morja]] in poletne [[megla|megle]] ima obala zelo mile [[zima|zime]] in relativno hladna [[poletje|poletja]]. V notranjosti postaja podnebje bolj kontinentalno. Centralni del postane poleti zelo vroč, zime pa so še vedno mile. Vzhodna gorovja so zelo suh predel, kjer se podnebje spreminja od milih poletij in mrzlih zim na severu do ekstremno vročih poletij na jugu. Najvišja [[temperatura]] 56,7&nbsp;°C izmerjena v Dolini smrti leta 1913, je blizu svetovnega rekorda. Najnižjo temperaturo –42,8&nbsp;°C so izmerili leta 1937 severno od jezera Tahoe. == Rastline in živali == Nobena zvezna država nima toliko raznolikih vrst [[rastlina|rastlin]] in kar 40 % rastlin, ki jih najdemo v ZDA, izvira iz Kalifornije. Med najbolj pogoste rastline spada [[mak]]. Med drevesi je največ iglavcev ([[Jelka (drevo)|jelk]], [[Bor (drevo)|borov]]). V Kaliforniji najdemo tudi najvišja ([[mamutovec|sekvoje]]) in najstarejša (bori do 4000 let) drevesa na svetu. Ob obali je največ tal poraslih s travo, v notranjosti pa jo nadomesti zimzeleno grmičevje. V višjih predelih najdemo [[hrast]]ove gozdove, nad 2000 m pa jih začnejo nadomeščati iglasti gozdovi. V puščavah na vzhodu raste predvsem grmičevje in [[kaktusi]]. Zaradi velike raznolikosti rastlin je tudi veliko vrst živali. Na vzhodu živijo zaradi puščav predvsem nočne živali; [[kojot]]i, [[zajec|zajci]], [[lisica|lisice]], [[podgana|podgane]], [[žuželke]] in [[plazilci]]. Na gričevjih najdemo zajce, mačke in veliko vrst ptic, v gozdovih pa [[jeleni|jelene]], [[kune]], lisice in [[kače]]. Večje živali, kot so [[medvedi]] in antilope, pa živijo na severu. == Surovine, produkti in vrste industrije == Kljub črpanju rezerv [[zlato|zlata]], [[nafta|nafte]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[živo srebro|živega srebra]], Kalifornija ostaja pomembno najdišče surovin. V velikih količinah so prisotni bor, [[magnezij]], [[srebro]], [[azbest]], [[pesek]], [[cement]], [[železova ruda]] in [[sol]]. Pridelajo največ kmetijskih pridelkov v ZDA. Glavni so [[grozd]]je, [[bombaž]], [[krompir]], [[riž]], [[zelenjava]], [[paradižnik]], [[špinača]], [[agrum]]i in [[mandelj|mandlj]]i. Živina in njeni izdelki, kot so mlečni izdelki, [[meso]], [[jajca]] in [[perutnina]] so tudi pomembni. Kalifornija prispeva eno desetino letnega poseka dreves in 4 odstotke vrednosti ulova rib. Najpogostejši proizvodi so [[letalo|letala]], transportni izdelki, industrijski stroji, znanstveni instrumenti, hrana in kovinski izdelki. Dobiček prinašata tudi [[turizem]] in [[Hollywood|filmska industrija]]. == Prebivalstvo == Po popisu leta 1990 je Kalifornija imela 29.760.021 prebivalcev, kar je bil porast za 26 % od leta 1980. Povprečna gostota je bila 70 prebivalcev na km<sup>2</sup>, kar jo uvršča med najbolj poseljene dele ZDA. S popisom so odkrili veliko različnih [[etnična skupina|etničnih skupin]] in ras. Predvsem je veliko ljudi kitajskega in japonskega porekla. Večina prebivalstva živi v mestnih aglomeracijah ob obali [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]]. == Izobrazba in kultura == Čeprav je ustava iz leta 1849 zagotavljala šolski sistem, so svobodne šole odprli šele leta [[1866]]. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] so zgradili tudi višje in visoke šole. V 80-tih letih je Kalifornija imela 7.430 državnih [[osnovna šola|osnovnih]] in [[srednja šola|srednih šol]] z 3,5 milijona učenci in 1,3 milijona [[dijak]]i. Okoli 500.000 jih je hodilo v privatne šole. Imela je tudi 310 šol za višjo izobrazbo in enega največjih sistemov [[univerza|univerz]] v ZDA z 1,7 milijona [[študent]]i. Zaradi podpore [[umetnost]]i je Kalifornija postala ena izmed glavnih kulturnih centrov v ZDA. Ima predvsem veliko [[knjižnica|knjižnic]], [[muzej]]ev in [[spomenik]]ov. Pomembne so tudi zvezdarne na hribih v bližini velikih mest. == Turizem == Razen kalifornijskih plaž so pomembni turistični centri [[Disneyland, Kalifornija|Disneyland]], [[Hollywood]], [[Palm Springs]], jezero Tahoe in narodna parka [[narodni park Yosemite|Yosemite]] ter [[narodni park Sequoia|Sequoia]]. Najdemo tudi veliko zgodovinskih območij, ki predstavljajo španske naselitve in zlato mrzlico. Zaradi močne raznolikosti površja in velikih neselij je mogoč skoraj vsak [[šport]]. Obala je idealna za [[plavanje]], [[jadranje]], ribarjenje in [[deskanje]]. Gorovja pa privabljajo izletnike, [[smučar]]je in [[lovec (oseba)|lovce]]. == Vlada == Kalifornija je dobila današnjo ureditev leta 1879. Izvršilno oblast predstavlja [[guverner]] s podguvernerjem, ki sta voljena za štiri leta in lahko opravljata funkciji največ dvakrat. Zakonodajno oblast imata [[senat]] in zbor. 40 članov senata je voljenih vsake štiri leta, 80 članov zbora pa vsake dve leti. Prebivalci Kalifornije lahko vsak zakon zavrnejo s pomočjo [[referendum]]a. Na nacionalni ravni ima Kalifornija dva senatorja in 52 predstavnikov v kongresu ZDA. Zvezna država ima tudi 54 glasov pri predsedniških volitvah. Glavna stranka je republikanska, ki ima tudi večino sedežev. == Zgodovina == === Špansko in mehiško obdobje === [[Slika:The landing of Cabrillo on California (detail from mural by Daniel Sayre Groesbeck at the Santa Barbara County Courthouse).jpg|250px|sličica|levo|Pristanek Cabrilha v Kaliforniji]] Prvotni prebivalci Kalifornije so bili [[Ameriški staroselci|Indijanci]] (V zvezni državi je še sedaj 109 plemen, ki jih priznava izvršilna oblast Kalifornije, ter več kot štirideset plemen ali plemenskih skupin, ki se kot take opredeljujejo in so zaprosila za tovrstno priznanje). Večina jih je živela v sedanji centralni regiji, zaradi lahke dostopnosti hrane, nekateri so živeli ob obali, drugi pa ob jezerih in rekah. Leta 1542 je iz [[Mehika|Mehike]], po naročilu podkralja Nove Španije [[Antonio de Mendoza|Antonia de Mendoza]], po morju prispela odprava, ki jo je vodil portugalski pomorščak in raziskovalec João Rodrigues Cabrilho ([[španščina|šp.]] Juan Rodríguez Cabrillo), ta je na območju Kalifornije (veliko večjem od današnje zvezne države) razglasil oblast [[Španija|španske krone]].<br> Slovenski [[Družba Jezusova|jezuit]] Marko Anton Kappus (1657–1717)<ref>{{navedi splet |url= https://www.ff.uni-lj.si/publikacije/marko-anton-kappus-slovenski-jezuit-na-koncu-novega-sveta|title=Marko Anton Kappus - slovenski jezuit na koncu Novega sveta |accessdate=15. julij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> je deloval v Sonori in Spodnji Kaliforniji, med ljudstvi Pima in drugimi staroselci. Bil je misijonar, sodelavec bolj znanega italijana Eusebia Francisca Kina. Junipero Serra (1713–1784)<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/junipero-serra-razglasen-za-svetnika |title=Junipero Serra razglašen za svetnika |accessdate= |date=24.9.2015 |format= |work= }}</ref> je prišel v Ameriko po izgonu jezuitov leta 1767. Bil je frančiškan, ki je prevzel misijonsko delo v Kaliforniji, kjer je ustanovil znamenite kalifornijske misije, verigo 21 [[Frančiškani|frančiškanskih]] [[Misijonska postaja|misijonov]]. Veliko večjih mest v Kaliforniji je nastalo iz teh misijonov, vključno s [[San Francisco|San Franciscom]] (misijon San Francisco de Asís), [[San Diego|San Diegom]] (misijon San Diego de Alcalá), [[Ventura, Kalifornija|Venturo]] (misijon San Buenaventura) in [[Sveta Barbara (razločitev)|Santa Barbaro]] (misijon Santa Barbara), med drugimi. Španci so zgradili [[trdnjava|trdnjave]] in mesta za obrambo ozemlja, ki so ga obdržali do leta 1822, ko je postal del nove države Mehike. === Zlata mrzlica === [[Slika:California Clipper 500.jpg|250px|sličica|desno|Oglas za potovanje z ladjo v Kalifornijo, objavljen okoli 1850]] Odkritju zlata leta 1848 ([[James W. Marshall]]) pri Sutter's Millu ob reki American je leto zatem sledila t.i. velika kalifornijska zlata mrzlica, to je množični naval novooklicanih iskalcev zlata, ki so prihajali tako z vzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]], kot tudi drugih delov sveta. Zaradi tega so hoteli Kalifornijo hitro sprejeti med zvezne države, vendar je zaradi [[Secesijska vojna|konflikta med Jugom in Severom]] postala zvezna država leta 1850. Glavno mesto se je prestavljalo, dokler ni prišlo do Sacramenta leta 1854, kjer je tudi ostalo. Med državljansko vojno je bila Kalifornija na strani Severa, ker je bilo mnogo priseljencev iz severa ZDA. Končanje [[transkontinentalna železnica|transkontinentalne železnice]] (1869) je končalo izolacijo zvezne države in povečalo trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Od 1850 do 1870 je veliko dobička pridobila s kmetijstvom in z rudarstvom, napredki pa so bili vidni tudi v industriji. Zaradi pomanjkanja kapitala pa je bila rast počasna, pojavila se je velika [[brezposelnost]]. Temu je sledilo pravo nasprotje zaradi kupovanja ozemelj in pritoka kapitala. Pojavila se je rast pridelave [[pšenica|pšenice]] in [[citrus]]ov. San Francisco je postal največje mesto na pacifiški obali in svetovni trgovinski center. Los Angeles je gospodarski vrh dosegel leta 1887. === 20. stoletje === V zadnjem desetletju devetnajstega stoletja je začelo gospodarstvo v večjih središčih pešati. Pojavilo se je [[nasilje]] in [[korupcija]], zato so se odločili za temeljite gospodarske in politične [[reforma|reforme]]. Prva svetovna vojna je pripomogla k rasti kmetijstva in industrije. V 20. letih se je v Kalifornijo priselilo 2 milijona ljudi in takrat je Los Angeles postalo prvo milijonsko mesto v Kaliforniji. Močno se je tudi razmahnila filmska industrija v Hollywoodu. Po padcu leta 1929 je močna depresija prizadela tudi Kalifornijo, ki se jo je rešila z izgradnjo letal in [[ladjedelnica|ladjedelnic]] za potrebe druge svetovne vojne. Med vojno se je število prebivalstva spet povečalo za dva milijona. Delovna mesta so pridobili z novo nastalo elektotehnično vejo industrije. Zaradi tega so ji omejili državne donacije, v zadnjem času pa so vse bolj potrebne zaradi velike škode, ki so jo naredili potresi. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|California}} {{ZDA}} {{normativna kontrola}} {{us-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne države Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Kalifornija|*]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] db3lcv5ez1eznymjl2kff44zvwf5b4k 6749038 6749035 2026-09-11T10:46:51Z Shabicht 3554 /* Zlata mrzlica */ 6749038 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeno skupino|California (glasbena skupina)}} {{US state | Name = Kalifornija | Fullname = State of California | RodilnikImena = Kalifornije | Flag = Flag of California.svg | Seal = Seal_of_California.svg | Map = Map of USA highlighting California.png | Nickname = Zlata država (The Golden State) | Capital = [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] | OfficialLang = [[angleščina]] | Languages = [[angleščina]] (58,1 %), [[španščina]] (28,8 %), drugi (13,1 %) | population_demonym = Kalifórnijec, Kalifórnijka, Kalifórnijci, Kalifórnijke | LargestCity = [[Los Angeles]] | Governor = [[Gavin Newsom]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | Senators = [[Adam Schiff]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) [[Alex Padilla]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | PostalAbbreviation = CA | AreaRank = 3 | TotalArea = 410.000 | LandArea = 404.298 | WaterArea = 20.047 | PCWater = 4,7 | PopRank = 1 | 2010Pop = 37.692.000 | DensityRank = 11 | 2010Density = 94 | AdmittanceOrder = 31 | AdmittanceDate = [[9. september]] [[1850]] | TimeZone = [[pacifiški standardni čas|Pacifik]]: [[UTC]]-8/[[poletni čas|-7]] | Latitude = 32°30' do 42° severno | Longitude = 114°8' do 124°24' zahodno | Width = 402,5 | Length = 1.240 | HighestElev = 4.148 | MeanElev = 884 | LowestElev = -86 | ISOCode = US-CA | Website = www.state.ca.us }} '''Kalifórnija''' ([[angleščina|angleško]] in [[španščina|špansko]] ''California'') je [[Ameriški Zahod|zahodna]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] [[Združene države Amerike|ZDA]], ki meji na [[Tihi ocean]]. Ima največje število [[prebivalstvo|prebivalstva]] med zveznimi državami ZDA. Kalifornija je ena izmed pacifiških zveznih držav, ki na severu meji na [[Oregon]], na vzhodu na [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]], na jugu meji na [[Mehika|Mehiko]], na zahodu pa jo obliva Tihi ocean. Južno mejo z Mehiko določa [[reka]] [[Kolorado]]. Kalifornija se je [[Združene države Amerike|ZDA]] priključila [[9. september|9. septembra]] [[1850]], kot 31. zvezna država. [[Kmetijstvo]] in [[rudarstvo]] sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je ''Zlata država''. Pomembnejša kalifornijska mesta so: [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] (glavno mesto), [[Los Angeles]] (največje mesto), [[San Diego]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[San Jose, Kalifornija|San Jose]], [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] in [[Oakland, Kalifornija|Oakland]]. == Površina == S površino 424.002 kvadratnih kilometrov je Kalifornija tretja največja zvezna država v ZDA, pri čemer ima državna uprava v lasti 45 % ozemlja. Po obliki je najbolj podobna loku z veliko dolžino (1.240&nbsp;km, sever–jug) in manjšo širino (595&nbsp;km, vzhod–zahod). Njen relief je zelo razgiban, od 86 metrov pod morsko gladino v [[Dolina smrti|Dolini smrti]], do 4417 metrov na [[Mount Whitney]]u (ki je tudi ena najvišjih gora v ZDA). == Geološka zgradba == Geološka zgradba Kalifornije je zelo pisana in jo delijo na štiri regije: centralno z gorato okolico, nižja gričevja, vzhodne [[kotlina|kotline]] s [[puščava]]mi in obalno regijo. Centralna regija je velika kotlina z debelimi plastmi rodovitnih, aluvialnih prsti. Obdana je s številnimi gorovji, tako na vzhodu meji na [[Sierra Nevada, Kalifornija|Sierro Nevado]] ([[granit]]no gorovje z ostrimi vrhovi in številnimi rekami). Na enem izmed gorovij je tudi še delujoči [[ognjenik]]. Nižja gričevja se razprostirajo na jugozahodu in so sestavljena prav tako iz granita, vendar se od Sierre Nevade razlikujejo po nižji [[nadmorska višina|nadmorski višini]] in odsotnosti [[ledenik]]ov. Na vzhodu je veliko kotlin in [[Dolina|dolin]], med najpomembnejšimi sta [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolina smrti]] in [[puščava Mojave]], ki zavzema eno petino skupne površine Kalifornije. Obala je geološko nestabilna z mnogo prelomnicami, kot je [[prelomnica sv. Andreja]]. Najdaljša reka v Kaliforniji je [[Sacramento (reka)|Sacramento]], ki se izliva v [[zaliv San Francisca]]. Tudi druga največja reka [[San Joaquin (reka)|San Joaquin]] teče večinoma po centralni regiji in se skupaj s pritoki napajata z vodo iz okoliških gorovij. Obstaja tudi več majhnih in nekaj večjih jezer: [[Tahoe (jezero)|jezero Tahoe]] [[Clear Lake]], [[Honey (jezero )|Honey]] in [[Mono (jezero)|jezero]]. == Podnebje == Tudi [[podnebje]] je raznoliko, vendar je večinoma subtropsko. Zaradi vpliva [[morje|morja]] in poletne [[megla|megle]] ima obala zelo mile [[zima|zime]] in relativno hladna [[poletje|poletja]]. V notranjosti postaja podnebje bolj kontinentalno. Centralni del postane poleti zelo vroč, zime pa so še vedno mile. Vzhodna gorovja so zelo suh predel, kjer se podnebje spreminja od milih poletij in mrzlih zim na severu do ekstremno vročih poletij na jugu. Najvišja [[temperatura]] 56,7&nbsp;°C izmerjena v Dolini smrti leta 1913, je blizu svetovnega rekorda. Najnižjo temperaturo –42,8&nbsp;°C so izmerili leta 1937 severno od jezera Tahoe. == Rastline in živali == Nobena zvezna država nima toliko raznolikih vrst [[rastlina|rastlin]] in kar 40 % rastlin, ki jih najdemo v ZDA, izvira iz Kalifornije. Med najbolj pogoste rastline spada [[mak]]. Med drevesi je največ iglavcev ([[Jelka (drevo)|jelk]], [[Bor (drevo)|borov]]). V Kaliforniji najdemo tudi najvišja ([[mamutovec|sekvoje]]) in najstarejša (bori do 4000 let) drevesa na svetu. Ob obali je največ tal poraslih s travo, v notranjosti pa jo nadomesti zimzeleno grmičevje. V višjih predelih najdemo [[hrast]]ove gozdove, nad 2000 m pa jih začnejo nadomeščati iglasti gozdovi. V puščavah na vzhodu raste predvsem grmičevje in [[kaktusi]]. Zaradi velike raznolikosti rastlin je tudi veliko vrst živali. Na vzhodu živijo zaradi puščav predvsem nočne živali; [[kojot]]i, [[zajec|zajci]], [[lisica|lisice]], [[podgana|podgane]], [[žuželke]] in [[plazilci]]. Na gričevjih najdemo zajce, mačke in veliko vrst ptic, v gozdovih pa [[jeleni|jelene]], [[kune]], lisice in [[kače]]. Večje živali, kot so [[medvedi]] in antilope, pa živijo na severu. == Surovine, produkti in vrste industrije == Kljub črpanju rezerv [[zlato|zlata]], [[nafta|nafte]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[živo srebro|živega srebra]], Kalifornija ostaja pomembno najdišče surovin. V velikih količinah so prisotni bor, [[magnezij]], [[srebro]], [[azbest]], [[pesek]], [[cement]], [[železova ruda]] in [[sol]]. Pridelajo največ kmetijskih pridelkov v ZDA. Glavni so [[grozd]]je, [[bombaž]], [[krompir]], [[riž]], [[zelenjava]], [[paradižnik]], [[špinača]], [[agrum]]i in [[mandelj|mandlj]]i. Živina in njeni izdelki, kot so mlečni izdelki, [[meso]], [[jajca]] in [[perutnina]] so tudi pomembni. Kalifornija prispeva eno desetino letnega poseka dreves in 4 odstotke vrednosti ulova rib. Najpogostejši proizvodi so [[letalo|letala]], transportni izdelki, industrijski stroji, znanstveni instrumenti, hrana in kovinski izdelki. Dobiček prinašata tudi [[turizem]] in [[Hollywood|filmska industrija]]. == Prebivalstvo == Po popisu leta 1990 je Kalifornija imela 29.760.021 prebivalcev, kar je bil porast za 26 % od leta 1980. Povprečna gostota je bila 70 prebivalcev na km<sup>2</sup>, kar jo uvršča med najbolj poseljene dele ZDA. S popisom so odkrili veliko različnih [[etnična skupina|etničnih skupin]] in ras. Predvsem je veliko ljudi kitajskega in japonskega porekla. Večina prebivalstva živi v mestnih aglomeracijah ob obali [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]]. == Izobrazba in kultura == Čeprav je ustava iz leta 1849 zagotavljala šolski sistem, so svobodne šole odprli šele leta [[1866]]. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] so zgradili tudi višje in visoke šole. V 80-tih letih je Kalifornija imela 7.430 državnih [[osnovna šola|osnovnih]] in [[srednja šola|srednih šol]] z 3,5 milijona učenci in 1,3 milijona [[dijak]]i. Okoli 500.000 jih je hodilo v privatne šole. Imela je tudi 310 šol za višjo izobrazbo in enega največjih sistemov [[univerza|univerz]] v ZDA z 1,7 milijona [[študent]]i. Zaradi podpore [[umetnost]]i je Kalifornija postala ena izmed glavnih kulturnih centrov v ZDA. Ima predvsem veliko [[knjižnica|knjižnic]], [[muzej]]ev in [[spomenik]]ov. Pomembne so tudi zvezdarne na hribih v bližini velikih mest. == Turizem == Razen kalifornijskih plaž so pomembni turistični centri [[Disneyland, Kalifornija|Disneyland]], [[Hollywood]], [[Palm Springs]], jezero Tahoe in narodna parka [[narodni park Yosemite|Yosemite]] ter [[narodni park Sequoia|Sequoia]]. Najdemo tudi veliko zgodovinskih območij, ki predstavljajo španske naselitve in zlato mrzlico. Zaradi močne raznolikosti površja in velikih neselij je mogoč skoraj vsak [[šport]]. Obala je idealna za [[plavanje]], [[jadranje]], ribarjenje in [[deskanje]]. Gorovja pa privabljajo izletnike, [[smučar]]je in [[lovec (oseba)|lovce]]. == Vlada == Kalifornija je dobila današnjo ureditev leta 1879. Izvršilno oblast predstavlja [[guverner]] s podguvernerjem, ki sta voljena za štiri leta in lahko opravljata funkciji največ dvakrat. Zakonodajno oblast imata [[senat]] in zbor. 40 članov senata je voljenih vsake štiri leta, 80 članov zbora pa vsake dve leti. Prebivalci Kalifornije lahko vsak zakon zavrnejo s pomočjo [[referendum]]a. Na nacionalni ravni ima Kalifornija dva senatorja in 52 predstavnikov v kongresu ZDA. Zvezna država ima tudi 54 glasov pri predsedniških volitvah. Glavna stranka je republikanska, ki ima tudi večino sedežev. == Zgodovina == === Špansko in mehiško obdobje === [[Slika:The landing of Cabrillo on California (detail from mural by Daniel Sayre Groesbeck at the Santa Barbara County Courthouse).jpg|250px|sličica|levo|Pristanek Cabrilha v Kaliforniji]] Prvotni prebivalci Kalifornije so bili [[Ameriški staroselci|Indijanci]] (V zvezni državi je še sedaj 109 plemen, ki jih priznava izvršilna oblast Kalifornije, ter več kot štirideset plemen ali plemenskih skupin, ki se kot take opredeljujejo in so zaprosila za tovrstno priznanje). Večina jih je živela v sedanji centralni regiji, zaradi lahke dostopnosti hrane, nekateri so živeli ob obali, drugi pa ob jezerih in rekah. Leta 1542 je iz [[Mehika|Mehike]], po naročilu podkralja Nove Španije [[Antonio de Mendoza|Antonia de Mendoza]], po morju prispela odprava, ki jo je vodil portugalski pomorščak in raziskovalec João Rodrigues Cabrilho ([[španščina|šp.]] Juan Rodríguez Cabrillo), ta je na območju Kalifornije (veliko večjem od današnje zvezne države) razglasil oblast [[Španija|španske krone]].<br> Slovenski [[Družba Jezusova|jezuit]] Marko Anton Kappus (1657–1717)<ref>{{navedi splet |url= https://www.ff.uni-lj.si/publikacije/marko-anton-kappus-slovenski-jezuit-na-koncu-novega-sveta|title=Marko Anton Kappus - slovenski jezuit na koncu Novega sveta |accessdate=15. julij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> je deloval v Sonori in Spodnji Kaliforniji, med ljudstvi Pima in drugimi staroselci. Bil je misijonar, sodelavec bolj znanega italijana Eusebia Francisca Kina. Junipero Serra (1713–1784)<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/junipero-serra-razglasen-za-svetnika |title=Junipero Serra razglašen za svetnika |accessdate= |date=24.9.2015 |format= |work= }}</ref> je prišel v Ameriko po izgonu jezuitov leta 1767. Bil je frančiškan, ki je prevzel misijonsko delo v Kaliforniji, kjer je ustanovil znamenite kalifornijske misije, verigo 21 [[Frančiškani|frančiškanskih]] [[Misijonska postaja|misijonov]]. Veliko večjih mest v Kaliforniji je nastalo iz teh misijonov, vključno s [[San Francisco|San Franciscom]] (misijon San Francisco de Asís), [[San Diego|San Diegom]] (misijon San Diego de Alcalá), [[Ventura, Kalifornija|Venturo]] (misijon San Buenaventura) in [[Sveta Barbara (razločitev)|Santa Barbaro]] (misijon Santa Barbara), med drugimi. Španci so zgradili [[trdnjava|trdnjave]] in mesta za obrambo ozemlja, ki so ga obdržali do leta 1822, ko je postal del nove države Mehike. === Zlata mrzlica in nadaljnji razvoj === [[Slika:California Clipper 500.jpg|250px|sličica|desno|Oglas za potovanje z ladjo v Kalifornijo, objavljen okoli 1850]] Odkritju zlata leta 1848 ([[James W. Marshall]]) pri Sutter's Millu ob reki American je leto zatem sledila t.i. velika kalifornijska zlata mrzlica, to je množični naval novooklicanih iskalcev zlata, ki so prihajali tako z vzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]], kot tudi drugih delov sveta. Zaradi tega so hoteli Kalifornijo hitro sprejeti med zvezne države, vendar je zaradi [[Secesijska vojna|konflikta med Jugom in Severom]] postala zvezna država leta 1850. Glavno mesto se je prestavljalo, dokler ni prišlo do Sacramenta leta 1854, kjer je tudi ostalo. Med državljansko vojno je bila Kalifornija na strani Severa, ker je bilo mnogo priseljencev iz severa ZDA. Končanje [[transkontinentalna železnica|transkontinentalne železnice]] (1869) je končalo izolacijo zvezne države in povečalo trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Od 1850 do 1870 je veliko dobička pridobila s kmetijstvom in z rudarstvom, napredki pa so bili vidni tudi v industriji. Zaradi pomanjkanja kapitala pa je bila rast počasna, pojavila se je velika [[brezposelnost]]. Temu je sledilo pravo nasprotje zaradi kupovanja ozemelj in pritoka kapitala. Pojavila se je rast pridelave [[pšenica|pšenice]] in [[citrus]]ov. Los Angeles je gospodarski vrh dosegel leta 1887. San Francisco je postal največje mesto na pacifiški obali in svetovni trgovinski center, vendar ga je leta 1906 uničil katastrofalni potres. === 20. stoletje === V zadnjem desetletju devetnajstega stoletja je začelo gospodarstvo v večjih središčih pešati. Pojavilo se je [[nasilje]] in [[korupcija]], zato so se odločili za temeljite gospodarske in politične [[reforma|reforme]]. Prva svetovna vojna je pripomogla k rasti kmetijstva in industrije. V 20. letih se je v Kalifornijo priselilo 2 milijona ljudi in takrat je Los Angeles postalo prvo milijonsko mesto v Kaliforniji. Močno se je tudi razmahnila filmska industrija v Hollywoodu. Po padcu leta 1929 je močna depresija prizadela tudi Kalifornijo, ki se jo je rešila z izgradnjo letal in [[ladjedelnica|ladjedelnic]] za potrebe druge svetovne vojne. Med vojno se je število prebivalstva spet povečalo za dva milijona. Delovna mesta so pridobili z novo nastalo elektotehnično vejo industrije. Zaradi tega so ji omejili državne donacije, v zadnjem času pa so vse bolj potrebne zaradi velike škode, ki so jo naredili potresi. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|California}} {{ZDA}} {{normativna kontrola}} {{us-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne države Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Kalifornija|*]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] cz1827268bgtbhd68jcpvq5amaw2z0w 6749040 6749038 2026-09-11T10:54:02Z Shabicht 3554 /* Špansko in mehiško obdobje */ 6749040 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeno skupino|California (glasbena skupina)}} {{US state | Name = Kalifornija | Fullname = State of California | RodilnikImena = Kalifornije | Flag = Flag of California.svg | Seal = Seal_of_California.svg | Map = Map of USA highlighting California.png | Nickname = Zlata država (The Golden State) | Capital = [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] | OfficialLang = [[angleščina]] | Languages = [[angleščina]] (58,1 %), [[španščina]] (28,8 %), drugi (13,1 %) | population_demonym = Kalifórnijec, Kalifórnijka, Kalifórnijci, Kalifórnijke | LargestCity = [[Los Angeles]] | Governor = [[Gavin Newsom]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | Senators = [[Adam Schiff]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) [[Alex Padilla]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | PostalAbbreviation = CA | AreaRank = 3 | TotalArea = 410.000 | LandArea = 404.298 | WaterArea = 20.047 | PCWater = 4,7 | PopRank = 1 | 2010Pop = 37.692.000 | DensityRank = 11 | 2010Density = 94 | AdmittanceOrder = 31 | AdmittanceDate = [[9. september]] [[1850]] | TimeZone = [[pacifiški standardni čas|Pacifik]]: [[UTC]]-8/[[poletni čas|-7]] | Latitude = 32°30' do 42° severno | Longitude = 114°8' do 124°24' zahodno | Width = 402,5 | Length = 1.240 | HighestElev = 4.148 | MeanElev = 884 | LowestElev = -86 | ISOCode = US-CA | Website = www.state.ca.us }} '''Kalifórnija''' ([[angleščina|angleško]] in [[španščina|špansko]] ''California'') je [[Ameriški Zahod|zahodna]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] [[Združene države Amerike|ZDA]], ki meji na [[Tihi ocean]]. Ima največje število [[prebivalstvo|prebivalstva]] med zveznimi državami ZDA. Kalifornija je ena izmed pacifiških zveznih držav, ki na severu meji na [[Oregon]], na vzhodu na [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]], na jugu meji na [[Mehika|Mehiko]], na zahodu pa jo obliva Tihi ocean. Južno mejo z Mehiko določa [[reka]] [[Kolorado]]. Kalifornija se je [[Združene države Amerike|ZDA]] priključila [[9. september|9. septembra]] [[1850]], kot 31. zvezna država. [[Kmetijstvo]] in [[rudarstvo]] sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je ''Zlata država''. Pomembnejša kalifornijska mesta so: [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] (glavno mesto), [[Los Angeles]] (največje mesto), [[San Diego]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[San Jose, Kalifornija|San Jose]], [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] in [[Oakland, Kalifornija|Oakland]]. == Površina == S površino 424.002 kvadratnih kilometrov je Kalifornija tretja največja zvezna država v ZDA, pri čemer ima državna uprava v lasti 45 % ozemlja. Po obliki je najbolj podobna loku z veliko dolžino (1.240&nbsp;km, sever–jug) in manjšo širino (595&nbsp;km, vzhod–zahod). Njen relief je zelo razgiban, od 86 metrov pod morsko gladino v [[Dolina smrti|Dolini smrti]], do 4417 metrov na [[Mount Whitney]]u (ki je tudi ena najvišjih gora v ZDA). == Geološka zgradba == Geološka zgradba Kalifornije je zelo pisana in jo delijo na štiri regije: centralno z gorato okolico, nižja gričevja, vzhodne [[kotlina|kotline]] s [[puščava]]mi in obalno regijo. Centralna regija je velika kotlina z debelimi plastmi rodovitnih, aluvialnih prsti. Obdana je s številnimi gorovji, tako na vzhodu meji na [[Sierra Nevada, Kalifornija|Sierro Nevado]] ([[granit]]no gorovje z ostrimi vrhovi in številnimi rekami). Na enem izmed gorovij je tudi še delujoči [[ognjenik]]. Nižja gričevja se razprostirajo na jugozahodu in so sestavljena prav tako iz granita, vendar se od Sierre Nevade razlikujejo po nižji [[nadmorska višina|nadmorski višini]] in odsotnosti [[ledenik]]ov. Na vzhodu je veliko kotlin in [[Dolina|dolin]], med najpomembnejšimi sta [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolina smrti]] in [[puščava Mojave]], ki zavzema eno petino skupne površine Kalifornije. Obala je geološko nestabilna z mnogo prelomnicami, kot je [[prelomnica sv. Andreja]]. Najdaljša reka v Kaliforniji je [[Sacramento (reka)|Sacramento]], ki se izliva v [[zaliv San Francisca]]. Tudi druga največja reka [[San Joaquin (reka)|San Joaquin]] teče večinoma po centralni regiji in se skupaj s pritoki napajata z vodo iz okoliških gorovij. Obstaja tudi več majhnih in nekaj večjih jezer: [[Tahoe (jezero)|jezero Tahoe]] [[Clear Lake]], [[Honey (jezero )|Honey]] in [[Mono (jezero)|jezero]]. == Podnebje == Tudi [[podnebje]] je raznoliko, vendar je večinoma subtropsko. Zaradi vpliva [[morje|morja]] in poletne [[megla|megle]] ima obala zelo mile [[zima|zime]] in relativno hladna [[poletje|poletja]]. V notranjosti postaja podnebje bolj kontinentalno. Centralni del postane poleti zelo vroč, zime pa so še vedno mile. Vzhodna gorovja so zelo suh predel, kjer se podnebje spreminja od milih poletij in mrzlih zim na severu do ekstremno vročih poletij na jugu. Najvišja [[temperatura]] 56,7&nbsp;°C izmerjena v Dolini smrti leta 1913, je blizu svetovnega rekorda. Najnižjo temperaturo –42,8&nbsp;°C so izmerili leta 1937 severno od jezera Tahoe. == Rastline in živali == Nobena zvezna država nima toliko raznolikih vrst [[rastlina|rastlin]] in kar 40 % rastlin, ki jih najdemo v ZDA, izvira iz Kalifornije. Med najbolj pogoste rastline spada [[mak]]. Med drevesi je največ iglavcev ([[Jelka (drevo)|jelk]], [[Bor (drevo)|borov]]). V Kaliforniji najdemo tudi najvišja ([[mamutovec|sekvoje]]) in najstarejša (bori do 4000 let) drevesa na svetu. Ob obali je največ tal poraslih s travo, v notranjosti pa jo nadomesti zimzeleno grmičevje. V višjih predelih najdemo [[hrast]]ove gozdove, nad 2000 m pa jih začnejo nadomeščati iglasti gozdovi. V puščavah na vzhodu raste predvsem grmičevje in [[kaktusi]]. Zaradi velike raznolikosti rastlin je tudi veliko vrst živali. Na vzhodu živijo zaradi puščav predvsem nočne živali; [[kojot]]i, [[zajec|zajci]], [[lisica|lisice]], [[podgana|podgane]], [[žuželke]] in [[plazilci]]. Na gričevjih najdemo zajce, mačke in veliko vrst ptic, v gozdovih pa [[jeleni|jelene]], [[kune]], lisice in [[kače]]. Večje živali, kot so [[medvedi]] in antilope, pa živijo na severu. == Surovine, produkti in vrste industrije == Kljub črpanju rezerv [[zlato|zlata]], [[nafta|nafte]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[živo srebro|živega srebra]], Kalifornija ostaja pomembno najdišče surovin. V velikih količinah so prisotni bor, [[magnezij]], [[srebro]], [[azbest]], [[pesek]], [[cement]], [[železova ruda]] in [[sol]]. Pridelajo največ kmetijskih pridelkov v ZDA. Glavni so [[grozd]]je, [[bombaž]], [[krompir]], [[riž]], [[zelenjava]], [[paradižnik]], [[špinača]], [[agrum]]i in [[mandelj|mandlj]]i. Živina in njeni izdelki, kot so mlečni izdelki, [[meso]], [[jajca]] in [[perutnina]] so tudi pomembni. Kalifornija prispeva eno desetino letnega poseka dreves in 4 odstotke vrednosti ulova rib. Najpogostejši proizvodi so [[letalo|letala]], transportni izdelki, industrijski stroji, znanstveni instrumenti, hrana in kovinski izdelki. Dobiček prinašata tudi [[turizem]] in [[Hollywood|filmska industrija]]. == Prebivalstvo == Po popisu leta 1990 je Kalifornija imela 29.760.021 prebivalcev, kar je bil porast za 26 % od leta 1980. Povprečna gostota je bila 70 prebivalcev na km<sup>2</sup>, kar jo uvršča med najbolj poseljene dele ZDA. S popisom so odkrili veliko različnih [[etnična skupina|etničnih skupin]] in ras. Predvsem je veliko ljudi kitajskega in japonskega porekla. Večina prebivalstva živi v mestnih aglomeracijah ob obali [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]]. == Izobrazba in kultura == Čeprav je ustava iz leta 1849 zagotavljala šolski sistem, so svobodne šole odprli šele leta [[1866]]. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] so zgradili tudi višje in visoke šole. V 80-tih letih je Kalifornija imela 7.430 državnih [[osnovna šola|osnovnih]] in [[srednja šola|srednih šol]] z 3,5 milijona učenci in 1,3 milijona [[dijak]]i. Okoli 500.000 jih je hodilo v privatne šole. Imela je tudi 310 šol za višjo izobrazbo in enega največjih sistemov [[univerza|univerz]] v ZDA z 1,7 milijona [[študent]]i. Zaradi podpore [[umetnost]]i je Kalifornija postala ena izmed glavnih kulturnih centrov v ZDA. Ima predvsem veliko [[knjižnica|knjižnic]], [[muzej]]ev in [[spomenik]]ov. Pomembne so tudi zvezdarne na hribih v bližini velikih mest. == Turizem == Razen kalifornijskih plaž so pomembni turistični centri [[Disneyland, Kalifornija|Disneyland]], [[Hollywood]], [[Palm Springs]], jezero Tahoe in narodna parka [[narodni park Yosemite|Yosemite]] ter [[narodni park Sequoia|Sequoia]]. Najdemo tudi veliko zgodovinskih območij, ki predstavljajo španske naselitve in zlato mrzlico. Zaradi močne raznolikosti površja in velikih neselij je mogoč skoraj vsak [[šport]]. Obala je idealna za [[plavanje]], [[jadranje]], ribarjenje in [[deskanje]]. Gorovja pa privabljajo izletnike, [[smučar]]je in [[lovec (oseba)|lovce]]. == Vlada == Kalifornija je dobila današnjo ureditev leta 1879. Izvršilno oblast predstavlja [[guverner]] s podguvernerjem, ki sta voljena za štiri leta in lahko opravljata funkciji največ dvakrat. Zakonodajno oblast imata [[senat]] in zbor. 40 članov senata je voljenih vsake štiri leta, 80 članov zbora pa vsake dve leti. Prebivalci Kalifornije lahko vsak zakon zavrnejo s pomočjo [[referendum]]a. Na nacionalni ravni ima Kalifornija dva senatorja in 52 predstavnikov v kongresu ZDA. Zvezna država ima tudi 54 glasov pri predsedniških volitvah. Glavna stranka je republikanska, ki ima tudi večino sedežev. == Zgodovina == === Špansko in mehiško obdobje === [[Slika:The landing of Cabrillo on California (detail from mural by Daniel Sayre Groesbeck at the Santa Barbara County Courthouse).jpg|250px|sličica|levo|Pristanek Cabrilha v Kaliforniji]] Prvotni prebivalci Kalifornije so bili [[Ameriški staroselci|Indijanci]] (V zvezni državi je še sedaj 109 plemen, ki jih priznava izvršilna oblast Kalifornije, ter več kot štirideset plemen ali plemenskih skupin, ki se kot take opredeljujejo in so zaprosila za tovrstno priznanje). Večina jih je živela v sedanji centralni regiji, zaradi lahke dostopnosti hrane, nekateri so živeli ob obali, drugi pa ob jezerih in rekah. Leta 1542 je iz [[Mehika|Mehike]], po naročilu podkralja Nove Španije [[Antonio de Mendoza|Antonia de Mendoza]], po morju prispela odprava, ki jo je vodil portugalski pomorščak in raziskovalec João Rodrigues Cabrilho ([[španščina|šp.]] Juan Rodríguez Cabrillo), ta je na območju Kalifornije (veliko večjem od današnje zvezne države) razglasil oblast [[Španija|španske krone]].<br> Slovenski [[Družba Jezusova|jezuit]] Marko Anton Kappus (1657–1717)<ref>{{navedi splet |url= https://www.ff.uni-lj.si/publikacije/marko-anton-kappus-slovenski-jezuit-na-koncu-novega-sveta|title=Marko Anton Kappus - slovenski jezuit na koncu Novega sveta |accessdate=15. julij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> je deloval v Sonori in Spodnji Kaliforniji, med ljudstvi Pima in drugimi staroselci. Bil je misijonar, sodelavec bolj znanega italijana Eusebia Francisca Kina. Junipero Serra (1713–1784)<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/junipero-serra-razglasen-za-svetnika |title=Junipero Serra razglašen za svetnika |accessdate= |date=24.9.2015 |format= |work= }}</ref> je prišel v Ameriko po izgonu jezuitov leta 1767. Bil je frančiškan, ki je prevzel misijonsko delo v Kaliforniji, kjer je v 18. stoletju ustanovil znamenite kalifornijske misije, verigo 21 [[Frančiškani|frančiškanskih]] [[Misijonska postaja|misijonov]]. Veliko večjih mest v Kaliforniji je nastalo iz teh misijonov, vključno s [[San Francisco|San Franciscom]] (misijon San Francisco de Asís), [[San Diego|San Diegom]] (misijon San Diego de Alcalá), [[Ventura, Kalifornija|Venturo]] (misijon San Buenaventura) in [[Sveta Barbara (razločitev)|Santa Barbaro]] (misijon Santa Barbara), med drugimi. Misijoni so bili pomembni ne samo za pokristnjevanje staroselcev (tudi s silo), ampak so bili tudi pomembna gospodarska in kolonizacijska središča. Leta 1821 so ozemlje zavzeli Mehičani in Kalifornija je postal Alta California oz. Zgornja Kalifornija, precej večja od današnje zvezne države v ZDA. === Zlata mrzlica in nadaljnji razvoj === [[Slika:California Clipper 500.jpg|250px|sličica|desno|Oglas za potovanje z ladjo v Kalifornijo, objavljen okoli 1850]] Odkritju zlata leta 1848 ([[James W. Marshall]]) pri Sutter's Millu ob reki American je leto zatem sledila t.i. velika kalifornijska zlata mrzlica, to je množični naval novooklicanih iskalcev zlata, ki so prihajali tako z vzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]], kot tudi drugih delov sveta. Zaradi tega so hoteli Kalifornijo hitro sprejeti med zvezne države, vendar je zaradi [[Secesijska vojna|konflikta med Jugom in Severom]] postala zvezna država leta 1850. Glavno mesto se je prestavljalo, dokler ni prišlo do Sacramenta leta 1854, kjer je tudi ostalo. Med državljansko vojno je bila Kalifornija na strani Severa, ker je bilo mnogo priseljencev iz severa ZDA. Končanje [[transkontinentalna železnica|transkontinentalne železnice]] (1869) je končalo izolacijo zvezne države in povečalo trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Od 1850 do 1870 je veliko dobička pridobila s kmetijstvom in z rudarstvom, napredki pa so bili vidni tudi v industriji. Zaradi pomanjkanja kapitala pa je bila rast počasna, pojavila se je velika [[brezposelnost]]. Temu je sledilo pravo nasprotje zaradi kupovanja ozemelj in pritoka kapitala. Pojavila se je rast pridelave [[pšenica|pšenice]] in [[citrus]]ov. Los Angeles je gospodarski vrh dosegel leta 1887. San Francisco je postal največje mesto na pacifiški obali in svetovni trgovinski center, vendar ga je leta 1906 uničil katastrofalni potres. === 20. stoletje === V zadnjem desetletju devetnajstega stoletja je začelo gospodarstvo v večjih središčih pešati. Pojavilo se je [[nasilje]] in [[korupcija]], zato so se odločili za temeljite gospodarske in politične [[reforma|reforme]]. Prva svetovna vojna je pripomogla k rasti kmetijstva in industrije. V 20. letih se je v Kalifornijo priselilo 2 milijona ljudi in takrat je Los Angeles postalo prvo milijonsko mesto v Kaliforniji. Močno se je tudi razmahnila filmska industrija v Hollywoodu. Po padcu leta 1929 je močna depresija prizadela tudi Kalifornijo, ki se jo je rešila z izgradnjo letal in [[ladjedelnica|ladjedelnic]] za potrebe druge svetovne vojne. Med vojno se je število prebivalstva spet povečalo za dva milijona. Delovna mesta so pridobili z novo nastalo elektotehnično vejo industrije. Zaradi tega so ji omejili državne donacije, v zadnjem času pa so vse bolj potrebne zaradi velike škode, ki so jo naredili potresi. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|California}} {{ZDA}} {{normativna kontrola}} {{us-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne države Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Kalifornija|*]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] hobaq518uf5vkjczcet33x6lcq9newn 6749041 6749040 2026-09-11T10:56:23Z Shabicht 3554 /* Zlata mrzlica in nadaljnji razvoj */ 6749041 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeno skupino|California (glasbena skupina)}} {{US state | Name = Kalifornija | Fullname = State of California | RodilnikImena = Kalifornije | Flag = Flag of California.svg | Seal = Seal_of_California.svg | Map = Map of USA highlighting California.png | Nickname = Zlata država (The Golden State) | Capital = [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] | OfficialLang = [[angleščina]] | Languages = [[angleščina]] (58,1 %), [[španščina]] (28,8 %), drugi (13,1 %) | population_demonym = Kalifórnijec, Kalifórnijka, Kalifórnijci, Kalifórnijke | LargestCity = [[Los Angeles]] | Governor = [[Gavin Newsom]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | Senators = [[Adam Schiff]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) [[Alex Padilla]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | PostalAbbreviation = CA | AreaRank = 3 | TotalArea = 410.000 | LandArea = 404.298 | WaterArea = 20.047 | PCWater = 4,7 | PopRank = 1 | 2010Pop = 37.692.000 | DensityRank = 11 | 2010Density = 94 | AdmittanceOrder = 31 | AdmittanceDate = [[9. september]] [[1850]] | TimeZone = [[pacifiški standardni čas|Pacifik]]: [[UTC]]-8/[[poletni čas|-7]] | Latitude = 32°30' do 42° severno | Longitude = 114°8' do 124°24' zahodno | Width = 402,5 | Length = 1.240 | HighestElev = 4.148 | MeanElev = 884 | LowestElev = -86 | ISOCode = US-CA | Website = www.state.ca.us }} '''Kalifórnija''' ([[angleščina|angleško]] in [[španščina|špansko]] ''California'') je [[Ameriški Zahod|zahodna]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] [[Združene države Amerike|ZDA]], ki meji na [[Tihi ocean]]. Ima največje število [[prebivalstvo|prebivalstva]] med zveznimi državami ZDA. Kalifornija je ena izmed pacifiških zveznih držav, ki na severu meji na [[Oregon]], na vzhodu na [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]], na jugu meji na [[Mehika|Mehiko]], na zahodu pa jo obliva Tihi ocean. Južno mejo z Mehiko določa [[reka]] [[Kolorado]]. Kalifornija se je [[Združene države Amerike|ZDA]] priključila [[9. september|9. septembra]] [[1850]], kot 31. zvezna država. [[Kmetijstvo]] in [[rudarstvo]] sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je ''Zlata država''. Pomembnejša kalifornijska mesta so: [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] (glavno mesto), [[Los Angeles]] (največje mesto), [[San Diego]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[San Jose, Kalifornija|San Jose]], [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] in [[Oakland, Kalifornija|Oakland]]. == Površina == S površino 424.002 kvadratnih kilometrov je Kalifornija tretja največja zvezna država v ZDA, pri čemer ima državna uprava v lasti 45 % ozemlja. Po obliki je najbolj podobna loku z veliko dolžino (1.240&nbsp;km, sever–jug) in manjšo širino (595&nbsp;km, vzhod–zahod). Njen relief je zelo razgiban, od 86 metrov pod morsko gladino v [[Dolina smrti|Dolini smrti]], do 4417 metrov na [[Mount Whitney]]u (ki je tudi ena najvišjih gora v ZDA). == Geološka zgradba == Geološka zgradba Kalifornije je zelo pisana in jo delijo na štiri regije: centralno z gorato okolico, nižja gričevja, vzhodne [[kotlina|kotline]] s [[puščava]]mi in obalno regijo. Centralna regija je velika kotlina z debelimi plastmi rodovitnih, aluvialnih prsti. Obdana je s številnimi gorovji, tako na vzhodu meji na [[Sierra Nevada, Kalifornija|Sierro Nevado]] ([[granit]]no gorovje z ostrimi vrhovi in številnimi rekami). Na enem izmed gorovij je tudi še delujoči [[ognjenik]]. Nižja gričevja se razprostirajo na jugozahodu in so sestavljena prav tako iz granita, vendar se od Sierre Nevade razlikujejo po nižji [[nadmorska višina|nadmorski višini]] in odsotnosti [[ledenik]]ov. Na vzhodu je veliko kotlin in [[Dolina|dolin]], med najpomembnejšimi sta [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolina smrti]] in [[puščava Mojave]], ki zavzema eno petino skupne površine Kalifornije. Obala je geološko nestabilna z mnogo prelomnicami, kot je [[prelomnica sv. Andreja]]. Najdaljša reka v Kaliforniji je [[Sacramento (reka)|Sacramento]], ki se izliva v [[zaliv San Francisca]]. Tudi druga največja reka [[San Joaquin (reka)|San Joaquin]] teče večinoma po centralni regiji in se skupaj s pritoki napajata z vodo iz okoliških gorovij. Obstaja tudi več majhnih in nekaj večjih jezer: [[Tahoe (jezero)|jezero Tahoe]] [[Clear Lake]], [[Honey (jezero )|Honey]] in [[Mono (jezero)|jezero]]. == Podnebje == Tudi [[podnebje]] je raznoliko, vendar je večinoma subtropsko. Zaradi vpliva [[morje|morja]] in poletne [[megla|megle]] ima obala zelo mile [[zima|zime]] in relativno hladna [[poletje|poletja]]. V notranjosti postaja podnebje bolj kontinentalno. Centralni del postane poleti zelo vroč, zime pa so še vedno mile. Vzhodna gorovja so zelo suh predel, kjer se podnebje spreminja od milih poletij in mrzlih zim na severu do ekstremno vročih poletij na jugu. Najvišja [[temperatura]] 56,7&nbsp;°C izmerjena v Dolini smrti leta 1913, je blizu svetovnega rekorda. Najnižjo temperaturo –42,8&nbsp;°C so izmerili leta 1937 severno od jezera Tahoe. == Rastline in živali == Nobena zvezna država nima toliko raznolikih vrst [[rastlina|rastlin]] in kar 40 % rastlin, ki jih najdemo v ZDA, izvira iz Kalifornije. Med najbolj pogoste rastline spada [[mak]]. Med drevesi je največ iglavcev ([[Jelka (drevo)|jelk]], [[Bor (drevo)|borov]]). V Kaliforniji najdemo tudi najvišja ([[mamutovec|sekvoje]]) in najstarejša (bori do 4000 let) drevesa na svetu. Ob obali je največ tal poraslih s travo, v notranjosti pa jo nadomesti zimzeleno grmičevje. V višjih predelih najdemo [[hrast]]ove gozdove, nad 2000 m pa jih začnejo nadomeščati iglasti gozdovi. V puščavah na vzhodu raste predvsem grmičevje in [[kaktusi]]. Zaradi velike raznolikosti rastlin je tudi veliko vrst živali. Na vzhodu živijo zaradi puščav predvsem nočne živali; [[kojot]]i, [[zajec|zajci]], [[lisica|lisice]], [[podgana|podgane]], [[žuželke]] in [[plazilci]]. Na gričevjih najdemo zajce, mačke in veliko vrst ptic, v gozdovih pa [[jeleni|jelene]], [[kune]], lisice in [[kače]]. Večje živali, kot so [[medvedi]] in antilope, pa živijo na severu. == Surovine, produkti in vrste industrije == Kljub črpanju rezerv [[zlato|zlata]], [[nafta|nafte]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[živo srebro|živega srebra]], Kalifornija ostaja pomembno najdišče surovin. V velikih količinah so prisotni bor, [[magnezij]], [[srebro]], [[azbest]], [[pesek]], [[cement]], [[železova ruda]] in [[sol]]. Pridelajo največ kmetijskih pridelkov v ZDA. Glavni so [[grozd]]je, [[bombaž]], [[krompir]], [[riž]], [[zelenjava]], [[paradižnik]], [[špinača]], [[agrum]]i in [[mandelj|mandlj]]i. Živina in njeni izdelki, kot so mlečni izdelki, [[meso]], [[jajca]] in [[perutnina]] so tudi pomembni. Kalifornija prispeva eno desetino letnega poseka dreves in 4 odstotke vrednosti ulova rib. Najpogostejši proizvodi so [[letalo|letala]], transportni izdelki, industrijski stroji, znanstveni instrumenti, hrana in kovinski izdelki. Dobiček prinašata tudi [[turizem]] in [[Hollywood|filmska industrija]]. == Prebivalstvo == Po popisu leta 1990 je Kalifornija imela 29.760.021 prebivalcev, kar je bil porast za 26 % od leta 1980. Povprečna gostota je bila 70 prebivalcev na km<sup>2</sup>, kar jo uvršča med najbolj poseljene dele ZDA. S popisom so odkrili veliko različnih [[etnična skupina|etničnih skupin]] in ras. Predvsem je veliko ljudi kitajskega in japonskega porekla. Večina prebivalstva živi v mestnih aglomeracijah ob obali [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]]. == Izobrazba in kultura == Čeprav je ustava iz leta 1849 zagotavljala šolski sistem, so svobodne šole odprli šele leta [[1866]]. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] so zgradili tudi višje in visoke šole. V 80-tih letih je Kalifornija imela 7.430 državnih [[osnovna šola|osnovnih]] in [[srednja šola|srednih šol]] z 3,5 milijona učenci in 1,3 milijona [[dijak]]i. Okoli 500.000 jih je hodilo v privatne šole. Imela je tudi 310 šol za višjo izobrazbo in enega največjih sistemov [[univerza|univerz]] v ZDA z 1,7 milijona [[študent]]i. Zaradi podpore [[umetnost]]i je Kalifornija postala ena izmed glavnih kulturnih centrov v ZDA. Ima predvsem veliko [[knjižnica|knjižnic]], [[muzej]]ev in [[spomenik]]ov. Pomembne so tudi zvezdarne na hribih v bližini velikih mest. == Turizem == Razen kalifornijskih plaž so pomembni turistični centri [[Disneyland, Kalifornija|Disneyland]], [[Hollywood]], [[Palm Springs]], jezero Tahoe in narodna parka [[narodni park Yosemite|Yosemite]] ter [[narodni park Sequoia|Sequoia]]. Najdemo tudi veliko zgodovinskih območij, ki predstavljajo španske naselitve in zlato mrzlico. Zaradi močne raznolikosti površja in velikih neselij je mogoč skoraj vsak [[šport]]. Obala je idealna za [[plavanje]], [[jadranje]], ribarjenje in [[deskanje]]. Gorovja pa privabljajo izletnike, [[smučar]]je in [[lovec (oseba)|lovce]]. == Vlada == Kalifornija je dobila današnjo ureditev leta 1879. Izvršilno oblast predstavlja [[guverner]] s podguvernerjem, ki sta voljena za štiri leta in lahko opravljata funkciji največ dvakrat. Zakonodajno oblast imata [[senat]] in zbor. 40 članov senata je voljenih vsake štiri leta, 80 članov zbora pa vsake dve leti. Prebivalci Kalifornije lahko vsak zakon zavrnejo s pomočjo [[referendum]]a. Na nacionalni ravni ima Kalifornija dva senatorja in 52 predstavnikov v kongresu ZDA. Zvezna država ima tudi 54 glasov pri predsedniških volitvah. Glavna stranka je republikanska, ki ima tudi večino sedežev. == Zgodovina == === Špansko in mehiško obdobje === [[Slika:The landing of Cabrillo on California (detail from mural by Daniel Sayre Groesbeck at the Santa Barbara County Courthouse).jpg|250px|sličica|levo|Pristanek Cabrilha v Kaliforniji]] Prvotni prebivalci Kalifornije so bili [[Ameriški staroselci|Indijanci]] (V zvezni državi je še sedaj 109 plemen, ki jih priznava izvršilna oblast Kalifornije, ter več kot štirideset plemen ali plemenskih skupin, ki se kot take opredeljujejo in so zaprosila za tovrstno priznanje). Večina jih je živela v sedanji centralni regiji, zaradi lahke dostopnosti hrane, nekateri so živeli ob obali, drugi pa ob jezerih in rekah. Leta 1542 je iz [[Mehika|Mehike]], po naročilu podkralja Nove Španije [[Antonio de Mendoza|Antonia de Mendoza]], po morju prispela odprava, ki jo je vodil portugalski pomorščak in raziskovalec João Rodrigues Cabrilho ([[španščina|šp.]] Juan Rodríguez Cabrillo), ta je na območju Kalifornije (veliko večjem od današnje zvezne države) razglasil oblast [[Španija|španske krone]].<br> Slovenski [[Družba Jezusova|jezuit]] Marko Anton Kappus (1657–1717)<ref>{{navedi splet |url= https://www.ff.uni-lj.si/publikacije/marko-anton-kappus-slovenski-jezuit-na-koncu-novega-sveta|title=Marko Anton Kappus - slovenski jezuit na koncu Novega sveta |accessdate=15. julij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> je deloval v Sonori in Spodnji Kaliforniji, med ljudstvi Pima in drugimi staroselci. Bil je misijonar, sodelavec bolj znanega italijana Eusebia Francisca Kina. Junipero Serra (1713–1784)<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/junipero-serra-razglasen-za-svetnika |title=Junipero Serra razglašen za svetnika |accessdate= |date=24.9.2015 |format= |work= }}</ref> je prišel v Ameriko po izgonu jezuitov leta 1767. Bil je frančiškan, ki je prevzel misijonsko delo v Kaliforniji, kjer je v 18. stoletju ustanovil znamenite kalifornijske misije, verigo 21 [[Frančiškani|frančiškanskih]] [[Misijonska postaja|misijonov]]. Veliko večjih mest v Kaliforniji je nastalo iz teh misijonov, vključno s [[San Francisco|San Franciscom]] (misijon San Francisco de Asís), [[San Diego|San Diegom]] (misijon San Diego de Alcalá), [[Ventura, Kalifornija|Venturo]] (misijon San Buenaventura) in [[Sveta Barbara (razločitev)|Santa Barbaro]] (misijon Santa Barbara), med drugimi. Misijoni so bili pomembni ne samo za pokristnjevanje staroselcev (tudi s silo), ampak so bili tudi pomembna gospodarska in kolonizacijska središča. Leta 1821 so ozemlje zavzeli Mehičani in Kalifornija je postal Alta California oz. Zgornja Kalifornija, precej večja od današnje zvezne države v ZDA. === Zlata mrzlica in nadaljnji razvoj === [[Slika:California Clipper 500.jpg|250px|sličica|desno|Oglas za potovanje z ladjo v Kalifornijo, objavljen okoli 1850]] Odkritju zlata leta 1848 ([[James W. Marshall]]) pri Sutter's Millu ob reki American je leto zatem sledila t.i. velika kalifornijska zlata mrzlica, to je množični naval novooklicanih iskalcev zlata, ki so prihajali tako z vzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]], kot tudi drugih delov sveta. Zaradi tega so hoteli Kalifornijo hitro sprejeti med zvezne države, vendar je zaradi [[Secesijska vojna|konflikta med Jugom in Severom]] postala zvezna država leta 1850. Glavno mesto se je prestavljalo, dokler ni prišlo do Sacramenta leta 1854, kjer je tudi ostalo. Med državljansko vojno je bila Kalifornija na strani Severa, ker je bilo mnogo priseljencev iz severa ZDA. Končanje [[transkontinentalna železnica|transkontinentalne železnice]] (1869) je končalo izolacijo zvezne države in povečalo trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Od 1850 do 1870 je veliko dobička pridobila s kmetijstvom in z rudarstvom, napredki pa so bili vidni tudi v industriji. Zaradi pomanjkanja kapitala pa je bila rast počasna, pojavila se je velika [[brezposelnost]]. Temu je sledilo pravo nasprotje zaradi kupovanja ozemelj in pritoka kapitala. Pojavila se je rast pridelave [[pšenica|pšenice]] in [[citrus]]ov. [[Los Angeles]] je gospodarski vrh dosegel leta 1887. [[San Francisco]] je postal največje mesto na pacifiški obali in svetovni trgovinski center, vendar ga je leta 1906 uničil katastrofalni potres. === 20. stoletje === V zadnjem desetletju devetnajstega stoletja je začelo gospodarstvo v večjih središčih pešati. Pojavilo se je [[nasilje]] in [[korupcija]], zato so se odločili za temeljite gospodarske in politične [[reforma|reforme]]. Prva svetovna vojna je pripomogla k rasti kmetijstva in industrije. V 20. letih se je v Kalifornijo priselilo 2 milijona ljudi in takrat je Los Angeles postalo prvo milijonsko mesto v Kaliforniji. Močno se je tudi razmahnila filmska industrija v Hollywoodu. Po padcu leta 1929 je močna depresija prizadela tudi Kalifornijo, ki se jo je rešila z izgradnjo letal in [[ladjedelnica|ladjedelnic]] za potrebe druge svetovne vojne. Med vojno se je število prebivalstva spet povečalo za dva milijona. Delovna mesta so pridobili z novo nastalo elektotehnično vejo industrije. Zaradi tega so ji omejili državne donacije, v zadnjem času pa so vse bolj potrebne zaradi velike škode, ki so jo naredili potresi. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|California}} {{ZDA}} {{normativna kontrola}} {{us-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne države Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Kalifornija|*]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] nvtj7hogvnvbxzxfmmkzdmcrs94bjoz 6749054 6749041 2026-09-11T11:12:26Z Shabicht 3554 /* Špansko in mehiško obdobje */ 6749054 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeno skupino|California (glasbena skupina)}} {{US state | Name = Kalifornija | Fullname = State of California | RodilnikImena = Kalifornije | Flag = Flag of California.svg | Seal = Seal_of_California.svg | Map = Map of USA highlighting California.png | Nickname = Zlata država (The Golden State) | Capital = [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] | OfficialLang = [[angleščina]] | Languages = [[angleščina]] (58,1 %), [[španščina]] (28,8 %), drugi (13,1 %) | population_demonym = Kalifórnijec, Kalifórnijka, Kalifórnijci, Kalifórnijke | LargestCity = [[Los Angeles]] | Governor = [[Gavin Newsom]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | Senators = [[Adam Schiff]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) [[Alex Padilla]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | PostalAbbreviation = CA | AreaRank = 3 | TotalArea = 410.000 | LandArea = 404.298 | WaterArea = 20.047 | PCWater = 4,7 | PopRank = 1 | 2010Pop = 37.692.000 | DensityRank = 11 | 2010Density = 94 | AdmittanceOrder = 31 | AdmittanceDate = [[9. september]] [[1850]] | TimeZone = [[pacifiški standardni čas|Pacifik]]: [[UTC]]-8/[[poletni čas|-7]] | Latitude = 32°30' do 42° severno | Longitude = 114°8' do 124°24' zahodno | Width = 402,5 | Length = 1.240 | HighestElev = 4.148 | MeanElev = 884 | LowestElev = -86 | ISOCode = US-CA | Website = www.state.ca.us }} '''Kalifórnija''' ([[angleščina|angleško]] in [[španščina|špansko]] ''California'') je [[Ameriški Zahod|zahodna]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] [[Združene države Amerike|ZDA]], ki meji na [[Tihi ocean]]. Ima največje število [[prebivalstvo|prebivalstva]] med zveznimi državami ZDA. Kalifornija je ena izmed pacifiških zveznih držav, ki na severu meji na [[Oregon]], na vzhodu na [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]], na jugu meji na [[Mehika|Mehiko]], na zahodu pa jo obliva Tihi ocean. Južno mejo z Mehiko določa [[reka]] [[Kolorado]]. Kalifornija se je [[Združene države Amerike|ZDA]] priključila [[9. september|9. septembra]] [[1850]], kot 31. zvezna država. [[Kmetijstvo]] in [[rudarstvo]] sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je ''Zlata država''. Pomembnejša kalifornijska mesta so: [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] (glavno mesto), [[Los Angeles]] (največje mesto), [[San Diego]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[San Jose, Kalifornija|San Jose]], [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] in [[Oakland, Kalifornija|Oakland]]. == Površina == S površino 424.002 kvadratnih kilometrov je Kalifornija tretja največja zvezna država v ZDA, pri čemer ima državna uprava v lasti 45 % ozemlja. Po obliki je najbolj podobna loku z veliko dolžino (1.240&nbsp;km, sever–jug) in manjšo širino (595&nbsp;km, vzhod–zahod). Njen relief je zelo razgiban, od 86 metrov pod morsko gladino v [[Dolina smrti|Dolini smrti]], do 4417 metrov na [[Mount Whitney]]u (ki je tudi ena najvišjih gora v ZDA). == Geološka zgradba == Geološka zgradba Kalifornije je zelo pisana in jo delijo na štiri regije: centralno z gorato okolico, nižja gričevja, vzhodne [[kotlina|kotline]] s [[puščava]]mi in obalno regijo. Centralna regija je velika kotlina z debelimi plastmi rodovitnih, aluvialnih prsti. Obdana je s številnimi gorovji, tako na vzhodu meji na [[Sierra Nevada, Kalifornija|Sierro Nevado]] ([[granit]]no gorovje z ostrimi vrhovi in številnimi rekami). Na enem izmed gorovij je tudi še delujoči [[ognjenik]]. Nižja gričevja se razprostirajo na jugozahodu in so sestavljena prav tako iz granita, vendar se od Sierre Nevade razlikujejo po nižji [[nadmorska višina|nadmorski višini]] in odsotnosti [[ledenik]]ov. Na vzhodu je veliko kotlin in [[Dolina|dolin]], med najpomembnejšimi sta [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolina smrti]] in [[puščava Mojave]], ki zavzema eno petino skupne površine Kalifornije. Obala je geološko nestabilna z mnogo prelomnicami, kot je [[prelomnica sv. Andreja]]. Najdaljša reka v Kaliforniji je [[Sacramento (reka)|Sacramento]], ki se izliva v [[zaliv San Francisca]]. Tudi druga največja reka [[San Joaquin (reka)|San Joaquin]] teče večinoma po centralni regiji in se skupaj s pritoki napajata z vodo iz okoliških gorovij. Obstaja tudi več majhnih in nekaj večjih jezer: [[Tahoe (jezero)|jezero Tahoe]] [[Clear Lake]], [[Honey (jezero )|Honey]] in [[Mono (jezero)|jezero]]. == Podnebje == Tudi [[podnebje]] je raznoliko, vendar je večinoma subtropsko. Zaradi vpliva [[morje|morja]] in poletne [[megla|megle]] ima obala zelo mile [[zima|zime]] in relativno hladna [[poletje|poletja]]. V notranjosti postaja podnebje bolj kontinentalno. Centralni del postane poleti zelo vroč, zime pa so še vedno mile. Vzhodna gorovja so zelo suh predel, kjer se podnebje spreminja od milih poletij in mrzlih zim na severu do ekstremno vročih poletij na jugu. Najvišja [[temperatura]] 56,7&nbsp;°C izmerjena v Dolini smrti leta 1913, je blizu svetovnega rekorda. Najnižjo temperaturo –42,8&nbsp;°C so izmerili leta 1937 severno od jezera Tahoe. == Rastline in živali == Nobena zvezna država nima toliko raznolikih vrst [[rastlina|rastlin]] in kar 40 % rastlin, ki jih najdemo v ZDA, izvira iz Kalifornije. Med najbolj pogoste rastline spada [[mak]]. Med drevesi je največ iglavcev ([[Jelka (drevo)|jelk]], [[Bor (drevo)|borov]]). V Kaliforniji najdemo tudi najvišja ([[mamutovec|sekvoje]]) in najstarejša (bori do 4000 let) drevesa na svetu. Ob obali je največ tal poraslih s travo, v notranjosti pa jo nadomesti zimzeleno grmičevje. V višjih predelih najdemo [[hrast]]ove gozdove, nad 2000 m pa jih začnejo nadomeščati iglasti gozdovi. V puščavah na vzhodu raste predvsem grmičevje in [[kaktusi]]. Zaradi velike raznolikosti rastlin je tudi veliko vrst živali. Na vzhodu živijo zaradi puščav predvsem nočne živali; [[kojot]]i, [[zajec|zajci]], [[lisica|lisice]], [[podgana|podgane]], [[žuželke]] in [[plazilci]]. Na gričevjih najdemo zajce, mačke in veliko vrst ptic, v gozdovih pa [[jeleni|jelene]], [[kune]], lisice in [[kače]]. Večje živali, kot so [[medvedi]] in antilope, pa živijo na severu. == Surovine, produkti in vrste industrije == Kljub črpanju rezerv [[zlato|zlata]], [[nafta|nafte]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[živo srebro|živega srebra]], Kalifornija ostaja pomembno najdišče surovin. V velikih količinah so prisotni bor, [[magnezij]], [[srebro]], [[azbest]], [[pesek]], [[cement]], [[železova ruda]] in [[sol]]. Pridelajo največ kmetijskih pridelkov v ZDA. Glavni so [[grozd]]je, [[bombaž]], [[krompir]], [[riž]], [[zelenjava]], [[paradižnik]], [[špinača]], [[agrum]]i in [[mandelj|mandlj]]i. Živina in njeni izdelki, kot so mlečni izdelki, [[meso]], [[jajca]] in [[perutnina]] so tudi pomembni. Kalifornija prispeva eno desetino letnega poseka dreves in 4 odstotke vrednosti ulova rib. Najpogostejši proizvodi so [[letalo|letala]], transportni izdelki, industrijski stroji, znanstveni instrumenti, hrana in kovinski izdelki. Dobiček prinašata tudi [[turizem]] in [[Hollywood|filmska industrija]]. == Prebivalstvo == Po popisu leta 1990 je Kalifornija imela 29.760.021 prebivalcev, kar je bil porast za 26 % od leta 1980. Povprečna gostota je bila 70 prebivalcev na km<sup>2</sup>, kar jo uvršča med najbolj poseljene dele ZDA. S popisom so odkrili veliko različnih [[etnična skupina|etničnih skupin]] in ras. Predvsem je veliko ljudi kitajskega in japonskega porekla. Večina prebivalstva živi v mestnih aglomeracijah ob obali [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]]. == Izobrazba in kultura == Čeprav je ustava iz leta 1849 zagotavljala šolski sistem, so svobodne šole odprli šele leta [[1866]]. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] so zgradili tudi višje in visoke šole. V 80-tih letih je Kalifornija imela 7.430 državnih [[osnovna šola|osnovnih]] in [[srednja šola|srednih šol]] z 3,5 milijona učenci in 1,3 milijona [[dijak]]i. Okoli 500.000 jih je hodilo v privatne šole. Imela je tudi 310 šol za višjo izobrazbo in enega največjih sistemov [[univerza|univerz]] v ZDA z 1,7 milijona [[študent]]i. Zaradi podpore [[umetnost]]i je Kalifornija postala ena izmed glavnih kulturnih centrov v ZDA. Ima predvsem veliko [[knjižnica|knjižnic]], [[muzej]]ev in [[spomenik]]ov. Pomembne so tudi zvezdarne na hribih v bližini velikih mest. == Turizem == Razen kalifornijskih plaž so pomembni turistični centri [[Disneyland, Kalifornija|Disneyland]], [[Hollywood]], [[Palm Springs]], jezero Tahoe in narodna parka [[narodni park Yosemite|Yosemite]] ter [[narodni park Sequoia|Sequoia]]. Najdemo tudi veliko zgodovinskih območij, ki predstavljajo španske naselitve in zlato mrzlico. Zaradi močne raznolikosti površja in velikih neselij je mogoč skoraj vsak [[šport]]. Obala je idealna za [[plavanje]], [[jadranje]], ribarjenje in [[deskanje]]. Gorovja pa privabljajo izletnike, [[smučar]]je in [[lovec (oseba)|lovce]]. == Vlada == Kalifornija je dobila današnjo ureditev leta 1879. Izvršilno oblast predstavlja [[guverner]] s podguvernerjem, ki sta voljena za štiri leta in lahko opravljata funkciji največ dvakrat. Zakonodajno oblast imata [[senat]] in zbor. 40 članov senata je voljenih vsake štiri leta, 80 članov zbora pa vsake dve leti. Prebivalci Kalifornije lahko vsak zakon zavrnejo s pomočjo [[referendum]]a. Na nacionalni ravni ima Kalifornija dva senatorja in 52 predstavnikov v kongresu ZDA. Zvezna država ima tudi 54 glasov pri predsedniških volitvah. Glavna stranka je republikanska, ki ima tudi večino sedežev. == Zgodovina == === Špansko in mehiško obdobje === [[Slika:The landing of Cabrillo on California (detail from mural by Daniel Sayre Groesbeck at the Santa Barbara County Courthouse).jpg|250px|sličica|levo|Pristanek Cabrilha v Kaliforniji]] Prvotni prebivalci Kalifornije so bili [[Ameriški staroselci|Indijanci]] (V zvezni državi je še sedaj 109 plemen, ki jih priznava izvršilna oblast Kalifornije, ter več kot štirideset plemen ali plemenskih skupin, ki se kot take opredeljujejo in so zaprosila za tovrstno priznanje). Večina jih je živela v sedanji centralni regiji, zaradi lahke dostopnosti hrane, nekateri so živeli ob obali, drugi pa ob jezerih in rekah. Leta 1542 je iz [[Mehika|Mehike]], po naročilu podkralja Nove Španije [[Antonio de Mendoza|Antonia de Mendoza]], po morju prispela odprava, ki jo je vodil portugalski pomorščak in raziskovalec João Rodrigues Cabrilho ([[španščina|šp.]] Juan Rodríguez Cabrillo), ta je na območju Kalifornije (veliko večjem od današnje zvezne države) razglasil oblast [[Španija|španske krone]].<br> Slovenski [[Družba Jezusova|jezuit]] Marko Anton Kappus (1657–1717)<ref>{{navedi splet |url= https://www.ff.uni-lj.si/publikacije/marko-anton-kappus-slovenski-jezuit-na-koncu-novega-sveta|title=Marko Anton Kappus - slovenski jezuit na koncu Novega sveta |accessdate=15. julij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> je deloval v Sonori in Spodnji Kaliforniji, med ljudstvi Pima in drugimi staroselci. Bil je misijonar, sodelavec bolj znanega italijana Eusebia Francisca Kina. Junipero Serra (1713–1784)<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/junipero-serra-razglasen-za-svetnika |title=Junipero Serra razglašen za svetnika |accessdate= |date=24.9.2015 |format= |work= }}</ref> je prišel v Ameriko po izgonu jezuitov leta 1767. Bil je frančiškan, ki je prevzel misijonsko delo v Kaliforniji, kjer je v 18. stoletju ustanovil znamenite kalifornijske misije, verigo 21 [[Frančiškani|frančiškanskih]] [[Misijonska postaja|misijonov]]. Veliko večjih mest v Kaliforniji je nastalo iz teh misijonov, vključno s [[San Francisco|San Franciscom]] (misijon San Francisco de Asís), [[San Diego|San Diegom]] (misijon San Diego de Alcalá), [[Ventura, Kalifornija|Venturo]] (misijon San Buenaventura) in [[Sveta Barbara (razločitev)|Santa Barbaro]] (misijon Santa Barbara), med drugimi. Misijoni so bili pomembni ne samo za pokristjanjevanje staroselcev (tudi s silo), ampak so bili tudi pomembna gospodarska in kolonizacijska središča. Leta 1821 so ozemlje zavzeli [[Mehika|Mehičani]] in Kalifornija je postal Alta California oz. Zgornja Kalifornija, precej večja od današnje zvezne države v ZDA. Po sekularizaciji misijonov so njihova zemljišča prišla v zasebne roke, razvila so se velika živinorejska posestva (ranchos), pa tudi kmetijstvo in trgovina. V Kaliforniji so se že naseljevali prvi ameriški priseljenci, ki so bili v skladu z doktrino oz. »Manifest Destiny« prepričani, da je širitev ZDA »od morja do morja« zgodovinsko nujna in neizbežna. Po priključitvi [[Teksas|Teksasa]] leta [[1845]] so se odnosi z Mehiko zaostrili in naslednje leto je izbruhnila [[ameriško-mehiška vojna]], v kateri so Američani hitro prevzeli nadzor nad Kalifornijo, vojna pa se je končala s podpisom mirovne pogodbe iz Guardalupe Hidalga 2. februarja 1848. ZDA so Mehiki za ozemlje Kalifornije plačale petnajst milijonov dolarjev, 9. septembra 1850 pa se je Kalifornija, kot 31. zvezna država priključila k ZDA. === Zlata mrzlica in nadaljnji razvoj === [[Slika:California Clipper 500.jpg|250px|sličica|desno|Oglas za potovanje z ladjo v Kalifornijo, objavljen okoli 1850]] Odkritju zlata leta 1848 ([[James W. Marshall]]) pri Sutter's Millu ob reki American je leto zatem sledila t.i. velika kalifornijska zlata mrzlica, to je množični naval novooklicanih iskalcev zlata, ki so prihajali tako z vzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]], kot tudi drugih delov sveta. Zaradi tega so hoteli Kalifornijo hitro sprejeti med zvezne države, vendar je zaradi [[Secesijska vojna|konflikta med Jugom in Severom]] postala zvezna država leta 1850. Glavno mesto se je prestavljalo, dokler ni prišlo do Sacramenta leta 1854, kjer je tudi ostalo. Med državljansko vojno je bila Kalifornija na strani Severa, ker je bilo mnogo priseljencev iz severa ZDA. Končanje [[transkontinentalna železnica|transkontinentalne železnice]] (1869) je končalo izolacijo zvezne države in povečalo trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Od 1850 do 1870 je veliko dobička pridobila s kmetijstvom in z rudarstvom, napredki pa so bili vidni tudi v industriji. Zaradi pomanjkanja kapitala pa je bila rast počasna, pojavila se je velika [[brezposelnost]]. Temu je sledilo pravo nasprotje zaradi kupovanja ozemelj in pritoka kapitala. Pojavila se je rast pridelave [[pšenica|pšenice]] in [[citrus]]ov. [[Los Angeles]] je gospodarski vrh dosegel leta 1887. [[San Francisco]] je postal največje mesto na pacifiški obali in svetovni trgovinski center, vendar ga je leta 1906 uničil katastrofalni potres. === 20. stoletje === V zadnjem desetletju devetnajstega stoletja je začelo gospodarstvo v večjih središčih pešati. Pojavilo se je [[nasilje]] in [[korupcija]], zato so se odločili za temeljite gospodarske in politične [[reforma|reforme]]. Prva svetovna vojna je pripomogla k rasti kmetijstva in industrije. V 20. letih se je v Kalifornijo priselilo 2 milijona ljudi in takrat je Los Angeles postalo prvo milijonsko mesto v Kaliforniji. Močno se je tudi razmahnila filmska industrija v Hollywoodu. Po padcu leta 1929 je močna depresija prizadela tudi Kalifornijo, ki se jo je rešila z izgradnjo letal in [[ladjedelnica|ladjedelnic]] za potrebe druge svetovne vojne. Med vojno se je število prebivalstva spet povečalo za dva milijona. Delovna mesta so pridobili z novo nastalo elektotehnično vejo industrije. Zaradi tega so ji omejili državne donacije, v zadnjem času pa so vse bolj potrebne zaradi velike škode, ki so jo naredili potresi. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|California}} {{ZDA}} {{normativna kontrola}} {{us-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne države Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Kalifornija|*]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] smyyvt0kwn0svvjzd8a3sjuclv0dwfy 6749055 6749054 2026-09-11T11:14:45Z Shabicht 3554 /* Zlata mrzlica in nadaljnji razvoj */ 6749055 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeno skupino|California (glasbena skupina)}} {{US state | Name = Kalifornija | Fullname = State of California | RodilnikImena = Kalifornije | Flag = Flag of California.svg | Seal = Seal_of_California.svg | Map = Map of USA highlighting California.png | Nickname = Zlata država (The Golden State) | Capital = [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] | OfficialLang = [[angleščina]] | Languages = [[angleščina]] (58,1 %), [[španščina]] (28,8 %), drugi (13,1 %) | population_demonym = Kalifórnijec, Kalifórnijka, Kalifórnijci, Kalifórnijke | LargestCity = [[Los Angeles]] | Governor = [[Gavin Newsom]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | Senators = [[Adam Schiff]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) [[Alex Padilla]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | PostalAbbreviation = CA | AreaRank = 3 | TotalArea = 410.000 | LandArea = 404.298 | WaterArea = 20.047 | PCWater = 4,7 | PopRank = 1 | 2010Pop = 37.692.000 | DensityRank = 11 | 2010Density = 94 | AdmittanceOrder = 31 | AdmittanceDate = [[9. september]] [[1850]] | TimeZone = [[pacifiški standardni čas|Pacifik]]: [[UTC]]-8/[[poletni čas|-7]] | Latitude = 32°30' do 42° severno | Longitude = 114°8' do 124°24' zahodno | Width = 402,5 | Length = 1.240 | HighestElev = 4.148 | MeanElev = 884 | LowestElev = -86 | ISOCode = US-CA | Website = www.state.ca.us }} '''Kalifórnija''' ([[angleščina|angleško]] in [[španščina|špansko]] ''California'') je [[Ameriški Zahod|zahodna]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] [[Združene države Amerike|ZDA]], ki meji na [[Tihi ocean]]. Ima največje število [[prebivalstvo|prebivalstva]] med zveznimi državami ZDA. Kalifornija je ena izmed pacifiških zveznih držav, ki na severu meji na [[Oregon]], na vzhodu na [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]], na jugu meji na [[Mehika|Mehiko]], na zahodu pa jo obliva Tihi ocean. Južno mejo z Mehiko določa [[reka]] [[Kolorado]]. Kalifornija se je [[Združene države Amerike|ZDA]] priključila [[9. september|9. septembra]] [[1850]], kot 31. zvezna država. [[Kmetijstvo]] in [[rudarstvo]] sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je ''Zlata država''. Pomembnejša kalifornijska mesta so: [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] (glavno mesto), [[Los Angeles]] (največje mesto), [[San Diego]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[San Jose, Kalifornija|San Jose]], [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] in [[Oakland, Kalifornija|Oakland]]. == Površina == S površino 424.002 kvadratnih kilometrov je Kalifornija tretja največja zvezna država v ZDA, pri čemer ima državna uprava v lasti 45 % ozemlja. Po obliki je najbolj podobna loku z veliko dolžino (1.240&nbsp;km, sever–jug) in manjšo širino (595&nbsp;km, vzhod–zahod). Njen relief je zelo razgiban, od 86 metrov pod morsko gladino v [[Dolina smrti|Dolini smrti]], do 4417 metrov na [[Mount Whitney]]u (ki je tudi ena najvišjih gora v ZDA). == Geološka zgradba == Geološka zgradba Kalifornije je zelo pisana in jo delijo na štiri regije: centralno z gorato okolico, nižja gričevja, vzhodne [[kotlina|kotline]] s [[puščava]]mi in obalno regijo. Centralna regija je velika kotlina z debelimi plastmi rodovitnih, aluvialnih prsti. Obdana je s številnimi gorovji, tako na vzhodu meji na [[Sierra Nevada, Kalifornija|Sierro Nevado]] ([[granit]]no gorovje z ostrimi vrhovi in številnimi rekami). Na enem izmed gorovij je tudi še delujoči [[ognjenik]]. Nižja gričevja se razprostirajo na jugozahodu in so sestavljena prav tako iz granita, vendar se od Sierre Nevade razlikujejo po nižji [[nadmorska višina|nadmorski višini]] in odsotnosti [[ledenik]]ov. Na vzhodu je veliko kotlin in [[Dolina|dolin]], med najpomembnejšimi sta [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolina smrti]] in [[puščava Mojave]], ki zavzema eno petino skupne površine Kalifornije. Obala je geološko nestabilna z mnogo prelomnicami, kot je [[prelomnica sv. Andreja]]. Najdaljša reka v Kaliforniji je [[Sacramento (reka)|Sacramento]], ki se izliva v [[zaliv San Francisca]]. Tudi druga največja reka [[San Joaquin (reka)|San Joaquin]] teče večinoma po centralni regiji in se skupaj s pritoki napajata z vodo iz okoliških gorovij. Obstaja tudi več majhnih in nekaj večjih jezer: [[Tahoe (jezero)|jezero Tahoe]] [[Clear Lake]], [[Honey (jezero )|Honey]] in [[Mono (jezero)|jezero]]. == Podnebje == Tudi [[podnebje]] je raznoliko, vendar je večinoma subtropsko. Zaradi vpliva [[morje|morja]] in poletne [[megla|megle]] ima obala zelo mile [[zima|zime]] in relativno hladna [[poletje|poletja]]. V notranjosti postaja podnebje bolj kontinentalno. Centralni del postane poleti zelo vroč, zime pa so še vedno mile. Vzhodna gorovja so zelo suh predel, kjer se podnebje spreminja od milih poletij in mrzlih zim na severu do ekstremno vročih poletij na jugu. Najvišja [[temperatura]] 56,7&nbsp;°C izmerjena v Dolini smrti leta 1913, je blizu svetovnega rekorda. Najnižjo temperaturo –42,8&nbsp;°C so izmerili leta 1937 severno od jezera Tahoe. == Rastline in živali == Nobena zvezna država nima toliko raznolikih vrst [[rastlina|rastlin]] in kar 40 % rastlin, ki jih najdemo v ZDA, izvira iz Kalifornije. Med najbolj pogoste rastline spada [[mak]]. Med drevesi je največ iglavcev ([[Jelka (drevo)|jelk]], [[Bor (drevo)|borov]]). V Kaliforniji najdemo tudi najvišja ([[mamutovec|sekvoje]]) in najstarejša (bori do 4000 let) drevesa na svetu. Ob obali je največ tal poraslih s travo, v notranjosti pa jo nadomesti zimzeleno grmičevje. V višjih predelih najdemo [[hrast]]ove gozdove, nad 2000 m pa jih začnejo nadomeščati iglasti gozdovi. V puščavah na vzhodu raste predvsem grmičevje in [[kaktusi]]. Zaradi velike raznolikosti rastlin je tudi veliko vrst živali. Na vzhodu živijo zaradi puščav predvsem nočne živali; [[kojot]]i, [[zajec|zajci]], [[lisica|lisice]], [[podgana|podgane]], [[žuželke]] in [[plazilci]]. Na gričevjih najdemo zajce, mačke in veliko vrst ptic, v gozdovih pa [[jeleni|jelene]], [[kune]], lisice in [[kače]]. Večje živali, kot so [[medvedi]] in antilope, pa živijo na severu. == Surovine, produkti in vrste industrije == Kljub črpanju rezerv [[zlato|zlata]], [[nafta|nafte]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[živo srebro|živega srebra]], Kalifornija ostaja pomembno najdišče surovin. V velikih količinah so prisotni bor, [[magnezij]], [[srebro]], [[azbest]], [[pesek]], [[cement]], [[železova ruda]] in [[sol]]. Pridelajo največ kmetijskih pridelkov v ZDA. Glavni so [[grozd]]je, [[bombaž]], [[krompir]], [[riž]], [[zelenjava]], [[paradižnik]], [[špinača]], [[agrum]]i in [[mandelj|mandlj]]i. Živina in njeni izdelki, kot so mlečni izdelki, [[meso]], [[jajca]] in [[perutnina]] so tudi pomembni. Kalifornija prispeva eno desetino letnega poseka dreves in 4 odstotke vrednosti ulova rib. Najpogostejši proizvodi so [[letalo|letala]], transportni izdelki, industrijski stroji, znanstveni instrumenti, hrana in kovinski izdelki. Dobiček prinašata tudi [[turizem]] in [[Hollywood|filmska industrija]]. == Prebivalstvo == Po popisu leta 1990 je Kalifornija imela 29.760.021 prebivalcev, kar je bil porast za 26 % od leta 1980. Povprečna gostota je bila 70 prebivalcev na km<sup>2</sup>, kar jo uvršča med najbolj poseljene dele ZDA. S popisom so odkrili veliko različnih [[etnična skupina|etničnih skupin]] in ras. Predvsem je veliko ljudi kitajskega in japonskega porekla. Večina prebivalstva živi v mestnih aglomeracijah ob obali [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]]. == Izobrazba in kultura == Čeprav je ustava iz leta 1849 zagotavljala šolski sistem, so svobodne šole odprli šele leta [[1866]]. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] so zgradili tudi višje in visoke šole. V 80-tih letih je Kalifornija imela 7.430 državnih [[osnovna šola|osnovnih]] in [[srednja šola|srednih šol]] z 3,5 milijona učenci in 1,3 milijona [[dijak]]i. Okoli 500.000 jih je hodilo v privatne šole. Imela je tudi 310 šol za višjo izobrazbo in enega največjih sistemov [[univerza|univerz]] v ZDA z 1,7 milijona [[študent]]i. Zaradi podpore [[umetnost]]i je Kalifornija postala ena izmed glavnih kulturnih centrov v ZDA. Ima predvsem veliko [[knjižnica|knjižnic]], [[muzej]]ev in [[spomenik]]ov. Pomembne so tudi zvezdarne na hribih v bližini velikih mest. == Turizem == Razen kalifornijskih plaž so pomembni turistični centri [[Disneyland, Kalifornija|Disneyland]], [[Hollywood]], [[Palm Springs]], jezero Tahoe in narodna parka [[narodni park Yosemite|Yosemite]] ter [[narodni park Sequoia|Sequoia]]. Najdemo tudi veliko zgodovinskih območij, ki predstavljajo španske naselitve in zlato mrzlico. Zaradi močne raznolikosti površja in velikih neselij je mogoč skoraj vsak [[šport]]. Obala je idealna za [[plavanje]], [[jadranje]], ribarjenje in [[deskanje]]. Gorovja pa privabljajo izletnike, [[smučar]]je in [[lovec (oseba)|lovce]]. == Vlada == Kalifornija je dobila današnjo ureditev leta 1879. Izvršilno oblast predstavlja [[guverner]] s podguvernerjem, ki sta voljena za štiri leta in lahko opravljata funkciji največ dvakrat. Zakonodajno oblast imata [[senat]] in zbor. 40 članov senata je voljenih vsake štiri leta, 80 članov zbora pa vsake dve leti. Prebivalci Kalifornije lahko vsak zakon zavrnejo s pomočjo [[referendum]]a. Na nacionalni ravni ima Kalifornija dva senatorja in 52 predstavnikov v kongresu ZDA. Zvezna država ima tudi 54 glasov pri predsedniških volitvah. Glavna stranka je republikanska, ki ima tudi večino sedežev. == Zgodovina == === Špansko in mehiško obdobje === [[Slika:The landing of Cabrillo on California (detail from mural by Daniel Sayre Groesbeck at the Santa Barbara County Courthouse).jpg|250px|sličica|levo|Pristanek Cabrilha v Kaliforniji]] Prvotni prebivalci Kalifornije so bili [[Ameriški staroselci|Indijanci]] (V zvezni državi je še sedaj 109 plemen, ki jih priznava izvršilna oblast Kalifornije, ter več kot štirideset plemen ali plemenskih skupin, ki se kot take opredeljujejo in so zaprosila za tovrstno priznanje). Večina jih je živela v sedanji centralni regiji, zaradi lahke dostopnosti hrane, nekateri so živeli ob obali, drugi pa ob jezerih in rekah. Leta 1542 je iz [[Mehika|Mehike]], po naročilu podkralja Nove Španije [[Antonio de Mendoza|Antonia de Mendoza]], po morju prispela odprava, ki jo je vodil portugalski pomorščak in raziskovalec João Rodrigues Cabrilho ([[španščina|šp.]] Juan Rodríguez Cabrillo), ta je na območju Kalifornije (veliko večjem od današnje zvezne države) razglasil oblast [[Španija|španske krone]].<br> Slovenski [[Družba Jezusova|jezuit]] Marko Anton Kappus (1657–1717)<ref>{{navedi splet |url= https://www.ff.uni-lj.si/publikacije/marko-anton-kappus-slovenski-jezuit-na-koncu-novega-sveta|title=Marko Anton Kappus - slovenski jezuit na koncu Novega sveta |accessdate=15. julij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> je deloval v Sonori in Spodnji Kaliforniji, med ljudstvi Pima in drugimi staroselci. Bil je misijonar, sodelavec bolj znanega italijana Eusebia Francisca Kina. Junipero Serra (1713–1784)<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/junipero-serra-razglasen-za-svetnika |title=Junipero Serra razglašen za svetnika |accessdate= |date=24.9.2015 |format= |work= }}</ref> je prišel v Ameriko po izgonu jezuitov leta 1767. Bil je frančiškan, ki je prevzel misijonsko delo v Kaliforniji, kjer je v 18. stoletju ustanovil znamenite kalifornijske misije, verigo 21 [[Frančiškani|frančiškanskih]] [[Misijonska postaja|misijonov]]. Veliko večjih mest v Kaliforniji je nastalo iz teh misijonov, vključno s [[San Francisco|San Franciscom]] (misijon San Francisco de Asís), [[San Diego|San Diegom]] (misijon San Diego de Alcalá), [[Ventura, Kalifornija|Venturo]] (misijon San Buenaventura) in [[Sveta Barbara (razločitev)|Santa Barbaro]] (misijon Santa Barbara), med drugimi. Misijoni so bili pomembni ne samo za pokristjanjevanje staroselcev (tudi s silo), ampak so bili tudi pomembna gospodarska in kolonizacijska središča. Leta 1821 so ozemlje zavzeli [[Mehika|Mehičani]] in Kalifornija je postal Alta California oz. Zgornja Kalifornija, precej večja od današnje zvezne države v ZDA. Po sekularizaciji misijonov so njihova zemljišča prišla v zasebne roke, razvila so se velika živinorejska posestva (ranchos), pa tudi kmetijstvo in trgovina. V Kaliforniji so se že naseljevali prvi ameriški priseljenci, ki so bili v skladu z doktrino oz. »Manifest Destiny« prepričani, da je širitev ZDA »od morja do morja« zgodovinsko nujna in neizbežna. Po priključitvi [[Teksas|Teksasa]] leta [[1845]] so se odnosi z Mehiko zaostrili in naslednje leto je izbruhnila [[ameriško-mehiška vojna]], v kateri so Američani hitro prevzeli nadzor nad Kalifornijo, vojna pa se je končala s podpisom mirovne pogodbe iz Guardalupe Hidalga 2. februarja 1848. ZDA so Mehiki za ozemlje Kalifornije plačale petnajst milijonov dolarjev, 9. septembra 1850 pa se je Kalifornija, kot 31. zvezna država priključila k ZDA. === Zlata mrzlica in nadaljnji razvoj === [[Slika:California Clipper 500.jpg|250px|sličica|desno|Oglas za potovanje z ladjo v Kalifornijo, objavljen okoli 1850]] Odkritju zlata leta 1848 ([[James W. Marshall]]) pri Sutter's Millu ob reki American je leto zatem sledila t.i. velika kalifornijska zlata mrzlica, to je množični naval novooklicanih iskalcev zlata, ki so prihajali tako z vzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]], kot tudi drugih delov sveta. Glavno mesto Kalifornije se je prestavljalo, dokler ni prišlo do Sacramenta leta 1854, kjer je tudi ostalo. Med [[Ameriška državljanska vojna|državljansko vojno]] je bila Kalifornija na strani Severa, ker je bilo mnogo priseljencev iz severa ZDA. Končanje [[transkontinentalna železnica|transkontinentalne železnice]] (1869) je končalo izolacijo zvezne države in povečalo trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Od 1850 do 1870 je veliko dobička pridobila s kmetijstvom in z rudarstvom, napredki pa so bili vidni tudi v industriji. Zaradi pomanjkanja kapitala pa je bila rast počasna, pojavila se je velika [[brezposelnost]]. Temu je sledilo pravo nasprotje zaradi kupovanja ozemelj in pritoka kapitala. Pojavila se je rast pridelave [[pšenica|pšenice]] in [[citrus]]ov. [[Los Angeles]] je gospodarski vrh dosegel leta 1887, [[San Francisco]] pa je postal največje mesto na pacifiški obali in svetovni trgovinski center, vendar ga je leta 1906 uničil katastrofalni potres. === 20. stoletje === V zadnjem desetletju devetnajstega stoletja je začelo gospodarstvo v večjih središčih pešati. Pojavilo se je [[nasilje]] in [[korupcija]], zato so se odločili za temeljite gospodarske in politične [[reforma|reforme]]. Prva svetovna vojna je pripomogla k rasti kmetijstva in industrije. V 20. letih se je v Kalifornijo priselilo 2 milijona ljudi in takrat je Los Angeles postalo prvo milijonsko mesto v Kaliforniji. Močno se je tudi razmahnila filmska industrija v Hollywoodu. Po padcu leta 1929 je močna depresija prizadela tudi Kalifornijo, ki se jo je rešila z izgradnjo letal in [[ladjedelnica|ladjedelnic]] za potrebe druge svetovne vojne. Med vojno se je število prebivalstva spet povečalo za dva milijona. Delovna mesta so pridobili z novo nastalo elektotehnično vejo industrije. Zaradi tega so ji omejili državne donacije, v zadnjem času pa so vse bolj potrebne zaradi velike škode, ki so jo naredili potresi. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|California}} {{ZDA}} {{normativna kontrola}} {{us-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne države Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Kalifornija|*]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] 9xx1j4atlr5cljfl1a0usyjf6yfjdp3 6749057 6749055 2026-09-11T11:17:07Z Shabicht 3554 /* Špansko in mehiško obdobje */ 6749057 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeno skupino|California (glasbena skupina)}} {{US state | Name = Kalifornija | Fullname = State of California | RodilnikImena = Kalifornije | Flag = Flag of California.svg | Seal = Seal_of_California.svg | Map = Map of USA highlighting California.png | Nickname = Zlata država (The Golden State) | Capital = [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] | OfficialLang = [[angleščina]] | Languages = [[angleščina]] (58,1 %), [[španščina]] (28,8 %), drugi (13,1 %) | population_demonym = Kalifórnijec, Kalifórnijka, Kalifórnijci, Kalifórnijke | LargestCity = [[Los Angeles]] | Governor = [[Gavin Newsom]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | Senators = [[Adam Schiff]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) [[Alex Padilla]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | PostalAbbreviation = CA | AreaRank = 3 | TotalArea = 410.000 | LandArea = 404.298 | WaterArea = 20.047 | PCWater = 4,7 | PopRank = 1 | 2010Pop = 37.692.000 | DensityRank = 11 | 2010Density = 94 | AdmittanceOrder = 31 | AdmittanceDate = [[9. september]] [[1850]] | TimeZone = [[pacifiški standardni čas|Pacifik]]: [[UTC]]-8/[[poletni čas|-7]] | Latitude = 32°30' do 42° severno | Longitude = 114°8' do 124°24' zahodno | Width = 402,5 | Length = 1.240 | HighestElev = 4.148 | MeanElev = 884 | LowestElev = -86 | ISOCode = US-CA | Website = www.state.ca.us }} '''Kalifórnija''' ([[angleščina|angleško]] in [[španščina|špansko]] ''California'') je [[Ameriški Zahod|zahodna]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] [[Združene države Amerike|ZDA]], ki meji na [[Tihi ocean]]. Ima največje število [[prebivalstvo|prebivalstva]] med zveznimi državami ZDA. Kalifornija je ena izmed pacifiških zveznih držav, ki na severu meji na [[Oregon]], na vzhodu na [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]], na jugu meji na [[Mehika|Mehiko]], na zahodu pa jo obliva Tihi ocean. Južno mejo z Mehiko določa [[reka]] [[Kolorado]]. Kalifornija se je [[Združene države Amerike|ZDA]] priključila [[9. september|9. septembra]] [[1850]], kot 31. zvezna država. [[Kmetijstvo]] in [[rudarstvo]] sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je ''Zlata država''. Pomembnejša kalifornijska mesta so: [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] (glavno mesto), [[Los Angeles]] (največje mesto), [[San Diego]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[San Jose, Kalifornija|San Jose]], [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] in [[Oakland, Kalifornija|Oakland]]. == Površina == S površino 424.002 kvadratnih kilometrov je Kalifornija tretja največja zvezna država v ZDA, pri čemer ima državna uprava v lasti 45 % ozemlja. Po obliki je najbolj podobna loku z veliko dolžino (1.240&nbsp;km, sever–jug) in manjšo širino (595&nbsp;km, vzhod–zahod). Njen relief je zelo razgiban, od 86 metrov pod morsko gladino v [[Dolina smrti|Dolini smrti]], do 4417 metrov na [[Mount Whitney]]u (ki je tudi ena najvišjih gora v ZDA). == Geološka zgradba == Geološka zgradba Kalifornije je zelo pisana in jo delijo na štiri regije: centralno z gorato okolico, nižja gričevja, vzhodne [[kotlina|kotline]] s [[puščava]]mi in obalno regijo. Centralna regija je velika kotlina z debelimi plastmi rodovitnih, aluvialnih prsti. Obdana je s številnimi gorovji, tako na vzhodu meji na [[Sierra Nevada, Kalifornija|Sierro Nevado]] ([[granit]]no gorovje z ostrimi vrhovi in številnimi rekami). Na enem izmed gorovij je tudi še delujoči [[ognjenik]]. Nižja gričevja se razprostirajo na jugozahodu in so sestavljena prav tako iz granita, vendar se od Sierre Nevade razlikujejo po nižji [[nadmorska višina|nadmorski višini]] in odsotnosti [[ledenik]]ov. Na vzhodu je veliko kotlin in [[Dolina|dolin]], med najpomembnejšimi sta [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolina smrti]] in [[puščava Mojave]], ki zavzema eno petino skupne površine Kalifornije. Obala je geološko nestabilna z mnogo prelomnicami, kot je [[prelomnica sv. Andreja]]. Najdaljša reka v Kaliforniji je [[Sacramento (reka)|Sacramento]], ki se izliva v [[zaliv San Francisca]]. Tudi druga največja reka [[San Joaquin (reka)|San Joaquin]] teče večinoma po centralni regiji in se skupaj s pritoki napajata z vodo iz okoliških gorovij. Obstaja tudi več majhnih in nekaj večjih jezer: [[Tahoe (jezero)|jezero Tahoe]] [[Clear Lake]], [[Honey (jezero )|Honey]] in [[Mono (jezero)|jezero]]. == Podnebje == Tudi [[podnebje]] je raznoliko, vendar je večinoma subtropsko. Zaradi vpliva [[morje|morja]] in poletne [[megla|megle]] ima obala zelo mile [[zima|zime]] in relativno hladna [[poletje|poletja]]. V notranjosti postaja podnebje bolj kontinentalno. Centralni del postane poleti zelo vroč, zime pa so še vedno mile. Vzhodna gorovja so zelo suh predel, kjer se podnebje spreminja od milih poletij in mrzlih zim na severu do ekstremno vročih poletij na jugu. Najvišja [[temperatura]] 56,7&nbsp;°C izmerjena v Dolini smrti leta 1913, je blizu svetovnega rekorda. Najnižjo temperaturo –42,8&nbsp;°C so izmerili leta 1937 severno od jezera Tahoe. == Rastline in živali == Nobena zvezna država nima toliko raznolikih vrst [[rastlina|rastlin]] in kar 40 % rastlin, ki jih najdemo v ZDA, izvira iz Kalifornije. Med najbolj pogoste rastline spada [[mak]]. Med drevesi je največ iglavcev ([[Jelka (drevo)|jelk]], [[Bor (drevo)|borov]]). V Kaliforniji najdemo tudi najvišja ([[mamutovec|sekvoje]]) in najstarejša (bori do 4000 let) drevesa na svetu. Ob obali je največ tal poraslih s travo, v notranjosti pa jo nadomesti zimzeleno grmičevje. V višjih predelih najdemo [[hrast]]ove gozdove, nad 2000 m pa jih začnejo nadomeščati iglasti gozdovi. V puščavah na vzhodu raste predvsem grmičevje in [[kaktusi]]. Zaradi velike raznolikosti rastlin je tudi veliko vrst živali. Na vzhodu živijo zaradi puščav predvsem nočne živali; [[kojot]]i, [[zajec|zajci]], [[lisica|lisice]], [[podgana|podgane]], [[žuželke]] in [[plazilci]]. Na gričevjih najdemo zajce, mačke in veliko vrst ptic, v gozdovih pa [[jeleni|jelene]], [[kune]], lisice in [[kače]]. Večje živali, kot so [[medvedi]] in antilope, pa živijo na severu. == Surovine, produkti in vrste industrije == Kljub črpanju rezerv [[zlato|zlata]], [[nafta|nafte]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[živo srebro|živega srebra]], Kalifornija ostaja pomembno najdišče surovin. V velikih količinah so prisotni bor, [[magnezij]], [[srebro]], [[azbest]], [[pesek]], [[cement]], [[železova ruda]] in [[sol]]. Pridelajo največ kmetijskih pridelkov v ZDA. Glavni so [[grozd]]je, [[bombaž]], [[krompir]], [[riž]], [[zelenjava]], [[paradižnik]], [[špinača]], [[agrum]]i in [[mandelj|mandlj]]i. Živina in njeni izdelki, kot so mlečni izdelki, [[meso]], [[jajca]] in [[perutnina]] so tudi pomembni. Kalifornija prispeva eno desetino letnega poseka dreves in 4 odstotke vrednosti ulova rib. Najpogostejši proizvodi so [[letalo|letala]], transportni izdelki, industrijski stroji, znanstveni instrumenti, hrana in kovinski izdelki. Dobiček prinašata tudi [[turizem]] in [[Hollywood|filmska industrija]]. == Prebivalstvo == Po popisu leta 1990 je Kalifornija imela 29.760.021 prebivalcev, kar je bil porast za 26 % od leta 1980. Povprečna gostota je bila 70 prebivalcev na km<sup>2</sup>, kar jo uvršča med najbolj poseljene dele ZDA. S popisom so odkrili veliko različnih [[etnična skupina|etničnih skupin]] in ras. Predvsem je veliko ljudi kitajskega in japonskega porekla. Večina prebivalstva živi v mestnih aglomeracijah ob obali [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]]. == Izobrazba in kultura == Čeprav je ustava iz leta 1849 zagotavljala šolski sistem, so svobodne šole odprli šele leta [[1866]]. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] so zgradili tudi višje in visoke šole. V 80-tih letih je Kalifornija imela 7.430 državnih [[osnovna šola|osnovnih]] in [[srednja šola|srednih šol]] z 3,5 milijona učenci in 1,3 milijona [[dijak]]i. Okoli 500.000 jih je hodilo v privatne šole. Imela je tudi 310 šol za višjo izobrazbo in enega največjih sistemov [[univerza|univerz]] v ZDA z 1,7 milijona [[študent]]i. Zaradi podpore [[umetnost]]i je Kalifornija postala ena izmed glavnih kulturnih centrov v ZDA. Ima predvsem veliko [[knjižnica|knjižnic]], [[muzej]]ev in [[spomenik]]ov. Pomembne so tudi zvezdarne na hribih v bližini velikih mest. == Turizem == Razen kalifornijskih plaž so pomembni turistični centri [[Disneyland, Kalifornija|Disneyland]], [[Hollywood]], [[Palm Springs]], jezero Tahoe in narodna parka [[narodni park Yosemite|Yosemite]] ter [[narodni park Sequoia|Sequoia]]. Najdemo tudi veliko zgodovinskih območij, ki predstavljajo španske naselitve in zlato mrzlico. Zaradi močne raznolikosti površja in velikih neselij je mogoč skoraj vsak [[šport]]. Obala je idealna za [[plavanje]], [[jadranje]], ribarjenje in [[deskanje]]. Gorovja pa privabljajo izletnike, [[smučar]]je in [[lovec (oseba)|lovce]]. == Vlada == Kalifornija je dobila današnjo ureditev leta 1879. Izvršilno oblast predstavlja [[guverner]] s podguvernerjem, ki sta voljena za štiri leta in lahko opravljata funkciji največ dvakrat. Zakonodajno oblast imata [[senat]] in zbor. 40 članov senata je voljenih vsake štiri leta, 80 članov zbora pa vsake dve leti. Prebivalci Kalifornije lahko vsak zakon zavrnejo s pomočjo [[referendum]]a. Na nacionalni ravni ima Kalifornija dva senatorja in 52 predstavnikov v kongresu ZDA. Zvezna država ima tudi 54 glasov pri predsedniških volitvah. Glavna stranka je republikanska, ki ima tudi večino sedežev. == Zgodovina == === Špansko in mehiško obdobje === [[Slika:The landing of Cabrillo on California (detail from mural by Daniel Sayre Groesbeck at the Santa Barbara County Courthouse).jpg|250px|sličica|levo|Pristanek Cabrilha v Kaliforniji]] Prvotni prebivalci Kalifornije so bili [[Ameriški staroselci|Indijanci]] (V zvezni državi je še sedaj 109 plemen, ki jih priznava izvršilna oblast Kalifornije, ter več kot štirideset plemen ali plemenskih skupin, ki se kot take opredeljujejo in so zaprosila za tovrstno priznanje). Večina jih je živela v sedanji centralni regiji, zaradi lahke dostopnosti hrane, nekateri so živeli ob obali, drugi pa ob jezerih in rekah. Leta 1542 je iz [[Mehika|Mehike]], po naročilu podkralja Nove Španije [[Antonio de Mendoza|Antonia de Mendoza]], po morju prispela odprava, ki jo je vodil portugalski pomorščak in raziskovalec João Rodrigues Cabrilho ([[španščina|šp.]] Juan Rodríguez Cabrillo), ta je na območju Kalifornije (veliko večjem od današnje zvezne države) razglasil oblast [[Španija|španske krone]].<br> Slovenski [[Družba Jezusova|jezuit]] Marko Anton Kappus (1657–1717)<ref>{{navedi splet |url= https://www.ff.uni-lj.si/publikacije/marko-anton-kappus-slovenski-jezuit-na-koncu-novega-sveta|title=Marko Anton Kappus - slovenski jezuit na koncu Novega sveta |accessdate=15. julij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> je deloval v Sonori in Spodnji Kaliforniji, med ljudstvi Pima in drugimi staroselci. Bil je misijonar, sodelavec bolj znanega italijana Eusebia Francisca Kina. Junipero Serra (1713–1784)<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/junipero-serra-razglasen-za-svetnika |title=Junipero Serra razglašen za svetnika |accessdate= |date=24.9.2015 |format= |work= }}</ref> je prišel v Ameriko po izgonu jezuitov leta 1767. Bil je frančiškan, ki je prevzel misijonsko delo v Kaliforniji, kjer je v 18. stoletju ustanovil znamenite kalifornijske misije, verigo 21 [[Frančiškani|frančiškanskih]] [[Misijonska postaja|misijonov]]. Veliko večjih mest v Kaliforniji je nastalo iz teh misijonov, vključno s [[San Francisco|San Franciscom]] (misijon San Francisco de Asís), [[San Diego|San Diegom]] (misijon San Diego de Alcalá), [[Ventura, Kalifornija|Venturo]] (misijon San Buenaventura) in [[Sveta Barbara (razločitev)|Santa Barbaro]] (misijon Santa Barbara), med drugimi. Misijoni so bili pomembni ne samo za pokristjanjevanje staroselcev (tudi s silo), ampak so bili tudi pomembna gospodarska in kolonizacijska središča. Leta 1821 so ozemlje zavzeli [[Mehika|Mehičani]] in Kalifornija je postal Alta California oz. Zgornja Kalifornija, precej večja od današnje zvezne države v ZDA. Po sekularizaciji misijonov so njihova zemljišča prišla v zasebne roke, razvila so se velika živinorejska posestva (ranchos), pa tudi kmetijstvo in trgovina. V Kaliforniji so se že naseljevali prvi ameriški priseljenci, ki so bili v skladu z doktrino oz. »Manifest Destiny« prepričani, da je širitev ZDA »od morja do morja« zgodovinsko nujna in neizbežna. Po priključitvi [[Teksas|Teksasa]] leta [[1845]] so se odnosi z Mehiko zaostrili in naslednje leto je izbruhnila [[ameriško-mehiška vojna]], v kateri so Američani hitro prevzeli nadzor nad Kalifornijo, vojna pa se je končala s podpisom mirovne pogodbe iz Guardalupe Hidalga 2. februarja 1848. ZDA so Mehiki za ozemlje Kalifornije plačale petnajst milijonov dolarjev, 9. septembra 1850 so Kalifornijo, kot 31. zvezno državo, priključili k ZDA. === Zlata mrzlica in nadaljnji razvoj === [[Slika:California Clipper 500.jpg|250px|sličica|desno|Oglas za potovanje z ladjo v Kalifornijo, objavljen okoli 1850]] Odkritju zlata leta 1848 ([[James W. Marshall]]) pri Sutter's Millu ob reki American je leto zatem sledila t.i. velika kalifornijska zlata mrzlica, to je množični naval novooklicanih iskalcev zlata, ki so prihajali tako z vzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]], kot tudi drugih delov sveta. Glavno mesto Kalifornije se je prestavljalo, dokler ni prišlo do Sacramenta leta 1854, kjer je tudi ostalo. Med [[Ameriška državljanska vojna|državljansko vojno]] je bila Kalifornija na strani Severa, ker je bilo mnogo priseljencev iz severa ZDA. Končanje [[transkontinentalna železnica|transkontinentalne železnice]] (1869) je končalo izolacijo zvezne države in povečalo trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Od 1850 do 1870 je veliko dobička pridobila s kmetijstvom in z rudarstvom, napredki pa so bili vidni tudi v industriji. Zaradi pomanjkanja kapitala pa je bila rast počasna, pojavila se je velika [[brezposelnost]]. Temu je sledilo pravo nasprotje zaradi kupovanja ozemelj in pritoka kapitala. Pojavila se je rast pridelave [[pšenica|pšenice]] in [[citrus]]ov. [[Los Angeles]] je gospodarski vrh dosegel leta 1887, [[San Francisco]] pa je postal največje mesto na pacifiški obali in svetovni trgovinski center, vendar ga je leta 1906 uničil katastrofalni potres. === 20. stoletje === V zadnjem desetletju devetnajstega stoletja je začelo gospodarstvo v večjih središčih pešati. Pojavilo se je [[nasilje]] in [[korupcija]], zato so se odločili za temeljite gospodarske in politične [[reforma|reforme]]. Prva svetovna vojna je pripomogla k rasti kmetijstva in industrije. V 20. letih se je v Kalifornijo priselilo 2 milijona ljudi in takrat je Los Angeles postalo prvo milijonsko mesto v Kaliforniji. Močno se je tudi razmahnila filmska industrija v Hollywoodu. Po padcu leta 1929 je močna depresija prizadela tudi Kalifornijo, ki se jo je rešila z izgradnjo letal in [[ladjedelnica|ladjedelnic]] za potrebe druge svetovne vojne. Med vojno se je število prebivalstva spet povečalo za dva milijona. Delovna mesta so pridobili z novo nastalo elektotehnično vejo industrije. Zaradi tega so ji omejili državne donacije, v zadnjem času pa so vse bolj potrebne zaradi velike škode, ki so jo naredili potresi. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|California}} {{ZDA}} {{normativna kontrola}} {{us-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne države Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Kalifornija|*]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] pv1iwjlwx4r1waz0k6c014f266dltw2 6749060 6749057 2026-09-11T11:24:20Z Shabicht 3554 /* Zlata mrzlica in nadaljnji razvoj */ 6749060 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeno skupino|California (glasbena skupina)}} {{US state | Name = Kalifornija | Fullname = State of California | RodilnikImena = Kalifornije | Flag = Flag of California.svg | Seal = Seal_of_California.svg | Map = Map of USA highlighting California.png | Nickname = Zlata država (The Golden State) | Capital = [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] | OfficialLang = [[angleščina]] | Languages = [[angleščina]] (58,1 %), [[španščina]] (28,8 %), drugi (13,1 %) | population_demonym = Kalifórnijec, Kalifórnijka, Kalifórnijci, Kalifórnijke | LargestCity = [[Los Angeles]] | Governor = [[Gavin Newsom]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | Senators = [[Adam Schiff]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) [[Alex Padilla]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | PostalAbbreviation = CA | AreaRank = 3 | TotalArea = 410.000 | LandArea = 404.298 | WaterArea = 20.047 | PCWater = 4,7 | PopRank = 1 | 2010Pop = 37.692.000 | DensityRank = 11 | 2010Density = 94 | AdmittanceOrder = 31 | AdmittanceDate = [[9. september]] [[1850]] | TimeZone = [[pacifiški standardni čas|Pacifik]]: [[UTC]]-8/[[poletni čas|-7]] | Latitude = 32°30' do 42° severno | Longitude = 114°8' do 124°24' zahodno | Width = 402,5 | Length = 1.240 | HighestElev = 4.148 | MeanElev = 884 | LowestElev = -86 | ISOCode = US-CA | Website = www.state.ca.us }} '''Kalifórnija''' ([[angleščina|angleško]] in [[španščina|špansko]] ''California'') je [[Ameriški Zahod|zahodna]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] [[Združene države Amerike|ZDA]], ki meji na [[Tihi ocean]]. Ima največje število [[prebivalstvo|prebivalstva]] med zveznimi državami ZDA. Kalifornija je ena izmed pacifiških zveznih držav, ki na severu meji na [[Oregon]], na vzhodu na [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]], na jugu meji na [[Mehika|Mehiko]], na zahodu pa jo obliva Tihi ocean. Južno mejo z Mehiko določa [[reka]] [[Kolorado]]. Kalifornija se je [[Združene države Amerike|ZDA]] priključila [[9. september|9. septembra]] [[1850]], kot 31. zvezna država. [[Kmetijstvo]] in [[rudarstvo]] sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je ''Zlata država''. Pomembnejša kalifornijska mesta so: [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] (glavno mesto), [[Los Angeles]] (največje mesto), [[San Diego]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[San Jose, Kalifornija|San Jose]], [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] in [[Oakland, Kalifornija|Oakland]]. == Površina == S površino 424.002 kvadratnih kilometrov je Kalifornija tretja največja zvezna država v ZDA, pri čemer ima državna uprava v lasti 45 % ozemlja. Po obliki je najbolj podobna loku z veliko dolžino (1.240&nbsp;km, sever–jug) in manjšo širino (595&nbsp;km, vzhod–zahod). Njen relief je zelo razgiban, od 86 metrov pod morsko gladino v [[Dolina smrti|Dolini smrti]], do 4417 metrov na [[Mount Whitney]]u (ki je tudi ena najvišjih gora v ZDA). == Geološka zgradba == Geološka zgradba Kalifornije je zelo pisana in jo delijo na štiri regije: centralno z gorato okolico, nižja gričevja, vzhodne [[kotlina|kotline]] s [[puščava]]mi in obalno regijo. Centralna regija je velika kotlina z debelimi plastmi rodovitnih, aluvialnih prsti. Obdana je s številnimi gorovji, tako na vzhodu meji na [[Sierra Nevada, Kalifornija|Sierro Nevado]] ([[granit]]no gorovje z ostrimi vrhovi in številnimi rekami). Na enem izmed gorovij je tudi še delujoči [[ognjenik]]. Nižja gričevja se razprostirajo na jugozahodu in so sestavljena prav tako iz granita, vendar se od Sierre Nevade razlikujejo po nižji [[nadmorska višina|nadmorski višini]] in odsotnosti [[ledenik]]ov. Na vzhodu je veliko kotlin in [[Dolina|dolin]], med najpomembnejšimi sta [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolina smrti]] in [[puščava Mojave]], ki zavzema eno petino skupne površine Kalifornije. Obala je geološko nestabilna z mnogo prelomnicami, kot je [[prelomnica sv. Andreja]]. Najdaljša reka v Kaliforniji je [[Sacramento (reka)|Sacramento]], ki se izliva v [[zaliv San Francisca]]. Tudi druga največja reka [[San Joaquin (reka)|San Joaquin]] teče večinoma po centralni regiji in se skupaj s pritoki napajata z vodo iz okoliških gorovij. Obstaja tudi več majhnih in nekaj večjih jezer: [[Tahoe (jezero)|jezero Tahoe]] [[Clear Lake]], [[Honey (jezero )|Honey]] in [[Mono (jezero)|jezero]]. == Podnebje == Tudi [[podnebje]] je raznoliko, vendar je večinoma subtropsko. Zaradi vpliva [[morje|morja]] in poletne [[megla|megle]] ima obala zelo mile [[zima|zime]] in relativno hladna [[poletje|poletja]]. V notranjosti postaja podnebje bolj kontinentalno. Centralni del postane poleti zelo vroč, zime pa so še vedno mile. Vzhodna gorovja so zelo suh predel, kjer se podnebje spreminja od milih poletij in mrzlih zim na severu do ekstremno vročih poletij na jugu. Najvišja [[temperatura]] 56,7&nbsp;°C izmerjena v Dolini smrti leta 1913, je blizu svetovnega rekorda. Najnižjo temperaturo –42,8&nbsp;°C so izmerili leta 1937 severno od jezera Tahoe. == Rastline in živali == Nobena zvezna država nima toliko raznolikih vrst [[rastlina|rastlin]] in kar 40 % rastlin, ki jih najdemo v ZDA, izvira iz Kalifornije. Med najbolj pogoste rastline spada [[mak]]. Med drevesi je največ iglavcev ([[Jelka (drevo)|jelk]], [[Bor (drevo)|borov]]). V Kaliforniji najdemo tudi najvišja ([[mamutovec|sekvoje]]) in najstarejša (bori do 4000 let) drevesa na svetu. Ob obali je največ tal poraslih s travo, v notranjosti pa jo nadomesti zimzeleno grmičevje. V višjih predelih najdemo [[hrast]]ove gozdove, nad 2000 m pa jih začnejo nadomeščati iglasti gozdovi. V puščavah na vzhodu raste predvsem grmičevje in [[kaktusi]]. Zaradi velike raznolikosti rastlin je tudi veliko vrst živali. Na vzhodu živijo zaradi puščav predvsem nočne živali; [[kojot]]i, [[zajec|zajci]], [[lisica|lisice]], [[podgana|podgane]], [[žuželke]] in [[plazilci]]. Na gričevjih najdemo zajce, mačke in veliko vrst ptic, v gozdovih pa [[jeleni|jelene]], [[kune]], lisice in [[kače]]. Večje živali, kot so [[medvedi]] in antilope, pa živijo na severu. == Surovine, produkti in vrste industrije == Kljub črpanju rezerv [[zlato|zlata]], [[nafta|nafte]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[živo srebro|živega srebra]], Kalifornija ostaja pomembno najdišče surovin. V velikih količinah so prisotni bor, [[magnezij]], [[srebro]], [[azbest]], [[pesek]], [[cement]], [[železova ruda]] in [[sol]]. Pridelajo največ kmetijskih pridelkov v ZDA. Glavni so [[grozd]]je, [[bombaž]], [[krompir]], [[riž]], [[zelenjava]], [[paradižnik]], [[špinača]], [[agrum]]i in [[mandelj|mandlj]]i. Živina in njeni izdelki, kot so mlečni izdelki, [[meso]], [[jajca]] in [[perutnina]] so tudi pomembni. Kalifornija prispeva eno desetino letnega poseka dreves in 4 odstotke vrednosti ulova rib. Najpogostejši proizvodi so [[letalo|letala]], transportni izdelki, industrijski stroji, znanstveni instrumenti, hrana in kovinski izdelki. Dobiček prinašata tudi [[turizem]] in [[Hollywood|filmska industrija]]. == Prebivalstvo == Po popisu leta 1990 je Kalifornija imela 29.760.021 prebivalcev, kar je bil porast za 26 % od leta 1980. Povprečna gostota je bila 70 prebivalcev na km<sup>2</sup>, kar jo uvršča med najbolj poseljene dele ZDA. S popisom so odkrili veliko različnih [[etnična skupina|etničnih skupin]] in ras. Predvsem je veliko ljudi kitajskega in japonskega porekla. Večina prebivalstva živi v mestnih aglomeracijah ob obali [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]]. == Izobrazba in kultura == Čeprav je ustava iz leta 1849 zagotavljala šolski sistem, so svobodne šole odprli šele leta [[1866]]. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] so zgradili tudi višje in visoke šole. V 80-tih letih je Kalifornija imela 7.430 državnih [[osnovna šola|osnovnih]] in [[srednja šola|srednih šol]] z 3,5 milijona učenci in 1,3 milijona [[dijak]]i. Okoli 500.000 jih je hodilo v privatne šole. Imela je tudi 310 šol za višjo izobrazbo in enega največjih sistemov [[univerza|univerz]] v ZDA z 1,7 milijona [[študent]]i. Zaradi podpore [[umetnost]]i je Kalifornija postala ena izmed glavnih kulturnih centrov v ZDA. Ima predvsem veliko [[knjižnica|knjižnic]], [[muzej]]ev in [[spomenik]]ov. Pomembne so tudi zvezdarne na hribih v bližini velikih mest. == Turizem == Razen kalifornijskih plaž so pomembni turistični centri [[Disneyland, Kalifornija|Disneyland]], [[Hollywood]], [[Palm Springs]], jezero Tahoe in narodna parka [[narodni park Yosemite|Yosemite]] ter [[narodni park Sequoia|Sequoia]]. Najdemo tudi veliko zgodovinskih območij, ki predstavljajo španske naselitve in zlato mrzlico. Zaradi močne raznolikosti površja in velikih neselij je mogoč skoraj vsak [[šport]]. Obala je idealna za [[plavanje]], [[jadranje]], ribarjenje in [[deskanje]]. Gorovja pa privabljajo izletnike, [[smučar]]je in [[lovec (oseba)|lovce]]. == Vlada == Kalifornija je dobila današnjo ureditev leta 1879. Izvršilno oblast predstavlja [[guverner]] s podguvernerjem, ki sta voljena za štiri leta in lahko opravljata funkciji največ dvakrat. Zakonodajno oblast imata [[senat]] in zbor. 40 članov senata je voljenih vsake štiri leta, 80 članov zbora pa vsake dve leti. Prebivalci Kalifornije lahko vsak zakon zavrnejo s pomočjo [[referendum]]a. Na nacionalni ravni ima Kalifornija dva senatorja in 52 predstavnikov v kongresu ZDA. Zvezna država ima tudi 54 glasov pri predsedniških volitvah. Glavna stranka je republikanska, ki ima tudi večino sedežev. == Zgodovina == === Špansko in mehiško obdobje === [[Slika:The landing of Cabrillo on California (detail from mural by Daniel Sayre Groesbeck at the Santa Barbara County Courthouse).jpg|250px|sličica|levo|Pristanek Cabrilha v Kaliforniji]] Prvotni prebivalci Kalifornije so bili [[Ameriški staroselci|Indijanci]] (V zvezni državi je še sedaj 109 plemen, ki jih priznava izvršilna oblast Kalifornije, ter več kot štirideset plemen ali plemenskih skupin, ki se kot take opredeljujejo in so zaprosila za tovrstno priznanje). Večina jih je živela v sedanji centralni regiji, zaradi lahke dostopnosti hrane, nekateri so živeli ob obali, drugi pa ob jezerih in rekah. Leta 1542 je iz [[Mehika|Mehike]], po naročilu podkralja Nove Španije [[Antonio de Mendoza|Antonia de Mendoza]], po morju prispela odprava, ki jo je vodil portugalski pomorščak in raziskovalec João Rodrigues Cabrilho ([[španščina|šp.]] Juan Rodríguez Cabrillo), ta je na območju Kalifornije (veliko večjem od današnje zvezne države) razglasil oblast [[Španija|španske krone]].<br> Slovenski [[Družba Jezusova|jezuit]] Marko Anton Kappus (1657–1717)<ref>{{navedi splet |url= https://www.ff.uni-lj.si/publikacije/marko-anton-kappus-slovenski-jezuit-na-koncu-novega-sveta|title=Marko Anton Kappus - slovenski jezuit na koncu Novega sveta |accessdate=15. julij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> je deloval v Sonori in Spodnji Kaliforniji, med ljudstvi Pima in drugimi staroselci. Bil je misijonar, sodelavec bolj znanega italijana Eusebia Francisca Kina. Junipero Serra (1713–1784)<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/junipero-serra-razglasen-za-svetnika |title=Junipero Serra razglašen za svetnika |accessdate= |date=24.9.2015 |format= |work= }}</ref> je prišel v Ameriko po izgonu jezuitov leta 1767. Bil je frančiškan, ki je prevzel misijonsko delo v Kaliforniji, kjer je v 18. stoletju ustanovil znamenite kalifornijske misije, verigo 21 [[Frančiškani|frančiškanskih]] [[Misijonska postaja|misijonov]]. Veliko večjih mest v Kaliforniji je nastalo iz teh misijonov, vključno s [[San Francisco|San Franciscom]] (misijon San Francisco de Asís), [[San Diego|San Diegom]] (misijon San Diego de Alcalá), [[Ventura, Kalifornija|Venturo]] (misijon San Buenaventura) in [[Sveta Barbara (razločitev)|Santa Barbaro]] (misijon Santa Barbara), med drugimi. Misijoni so bili pomembni ne samo za pokristjanjevanje staroselcev (tudi s silo), ampak so bili tudi pomembna gospodarska in kolonizacijska središča. Leta 1821 so ozemlje zavzeli [[Mehika|Mehičani]] in Kalifornija je postal Alta California oz. Zgornja Kalifornija, precej večja od današnje zvezne države v ZDA. Po sekularizaciji misijonov so njihova zemljišča prišla v zasebne roke, razvila so se velika živinorejska posestva (ranchos), pa tudi kmetijstvo in trgovina. V Kaliforniji so se že naseljevali prvi ameriški priseljenci, ki so bili v skladu z doktrino oz. »Manifest Destiny« prepričani, da je širitev ZDA »od morja do morja« zgodovinsko nujna in neizbežna. Po priključitvi [[Teksas|Teksasa]] leta [[1845]] so se odnosi z Mehiko zaostrili in naslednje leto je izbruhnila [[ameriško-mehiška vojna]], v kateri so Američani hitro prevzeli nadzor nad Kalifornijo, vojna pa se je končala s podpisom mirovne pogodbe iz Guardalupe Hidalga 2. februarja 1848. ZDA so Mehiki za ozemlje Kalifornije plačale petnajst milijonov dolarjev, 9. septembra 1850 so Kalifornijo, kot 31. zvezno državo, priključili k ZDA. === Zlata mrzlica in nadaljnji razvoj === [[Slika:California Clipper 500.jpg|250px|sličica|desno|Oglas za potovanje z ladjo v Kalifornijo, objavljen okoli 1850]] Odkritju zlata leta 1848 ([[James W. Marshall]]) pri Sutter's Millu ob reki American je leto zatem sledila t.i. velika kalifornijska zlata mrzlica, to je množični naval novooklicanih iskalcev zlata, ki so prihajali tako z vzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]], kot tudi drugih delov sveta. Glavno mesto Kalifornije se je prestavljalo, dokler ni prišlo do Sacramenta leta 1854, kjer je tudi ostalo. Med [[Ameriška državljanska vojna|državljansko vojno]] je bila Kalifornija na strani Severa, ker je bilo mnogo priseljencev iz severa ZDA. Končanje [[transkontinentalna železnica|transkontinentalne železnice]] (1869) je končalo izolacijo zvezne države in povečalo trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Od 1850 do 1870 je veliko dobička pridobila s kmetijstvom in z rudarstvom, napredki pa so bili vidni tudi v industriji. [[Slika:Post-and-Grant-Avenue-Look.jpg|250px|sličica|desno|posledice potresa v San Franciscu (1906)]] Zaradi pomanjkanja kapitala pa je bila rast počasna, pojavila se je velika [[brezposelnost]]. Temu je sledilo pravo nasprotje zaradi kupovanja ozemelj in pritoka kapitala. Pojavila se je rast pridelave [[pšenica|pšenice]] in [[citrus]]ov. [[Los Angeles]] je gospodarski vrh dosegel leta 1887, [[San Francisco]] pa je postal največje mesto na pacifiški obali in svetovni trgovinski center, vendar ga je leta 1906 dodobra uničil katastrofalni potres. === 20. stoletje === V zadnjem desetletju devetnajstega stoletja je začelo gospodarstvo v večjih središčih pešati. Pojavilo se je [[nasilje]] in [[korupcija]], zato so se odločili za temeljite gospodarske in politične [[reforma|reforme]]. Prva svetovna vojna je pripomogla k rasti kmetijstva in industrije. V 20. letih se je v Kalifornijo priselilo 2 milijona ljudi in takrat je Los Angeles postalo prvo milijonsko mesto v Kaliforniji. Močno se je tudi razmahnila filmska industrija v Hollywoodu. Po padcu leta 1929 je močna depresija prizadela tudi Kalifornijo, ki se jo je rešila z izgradnjo letal in [[ladjedelnica|ladjedelnic]] za potrebe druge svetovne vojne. Med vojno se je število prebivalstva spet povečalo za dva milijona. Delovna mesta so pridobili z novo nastalo elektotehnično vejo industrije. Zaradi tega so ji omejili državne donacije, v zadnjem času pa so vse bolj potrebne zaradi velike škode, ki so jo naredili potresi. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|California}} {{ZDA}} {{normativna kontrola}} {{us-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne države Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Kalifornija|*]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] 4s24iygsp5abzxdi8gr39gjgcwpmzpo Pogovor:Leon Rupnik 1 22464 6748813 1157953 2026-09-10T18:14:58Z Arnulf Karantanski 232578 /* Domobranska prisega */ nov razdelek 6748813 wikitext text/x-wiki {{pogovor-glava}} Ali se ne bi rajši uporabljal izraz [[kolaborant]] kot kvizling? Na angleških straneh sem imel nedavno hudo obtoževanje glede pojma »narodni izdajalec«, ker ga po nekaterih tamkajšnjih uporabnikih sploh ne bi bilo, saj si je narodne heroje 'izmislila' komunistična oblast, itd... Kvizling je na en: opredeljen, lahko pa privzamemo tudi drug izraz, čeprav je pojem »narodni izdajalec« pri naših ljudeh še kako znan in se točno ve kaj to sploh pomeni - le da so na to nekateri pozabili in bi radi, da pozabijo še drugi. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 22:03, 11 feb. 2005 (CET) Iz SSKJ: kvizling: :1. med drugo svetovno vojno kdor sodeluje z (nacističnim) okupatorjem :2. slabš. izdajalec (domovine): kolaborant: :kdor sodeluje z okupatorjem PMSM je kvizling ustreznejši izraz, saj pove, da je oseba sodelovala s nacističnim okupatorjem (kar Rupnik nedvomno je). --[[Uporabnik:Matijap|matijap]] | <small>[[Uporabniški pogovor:Matijap|pogovor]]</small> 22:10, 11 feb. 2005 (CET) Naj se torej pusti. Moja skrb je bila samo zaradi tega ali se bo imelo dva članka o podobni stvari (kolaborant in kvizling). LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] 22:11, 11 feb. 2005 (CET) Kaj pa »narodni izdajalec«, oziroma kot zgoraj »izdajalec (domovine)«. Ali to spada v WP?. PMSM spada. Saj niso izdajali naroda, domovine, sodelovali z zavojevalci le v 2. sv. vojni. Verjetno so Slovenci to počeli tudi v drugih časih. Npr. med [[slovenska osamosvojitvena vojna|desetnevno vojno]]. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 23:11, 11 feb. 2005 (CET) Sam ga ne bi uporabil, saj ni izdal celotnega naroda (dosti jih je bilo na "njegovi" strani), ampak je "izdal" le povojno oblast. Nekaj je potrebno omeniti glede karakterja Rupnika. Rodil se je kot Leo. Njegov oče je bil uradnik (gozdarski mojster) in zelo avstroogrsko naravnan. Zmeraj se je ravnal tako, da je služil trenutni oblasti. Ko je razpadla AO, se je priključil jugoslovanski vojski, je prevzel ime Lav, govoril in pisal je le v srbščini (tudi s svojim slovenskim puršem). Ko je razpadla Jugoslavija, se je priključil trenutni oblasti in deloval po njihovih navodilih (zdaj kot Leon). Prepričan sem, da bi se sam vključil po vojno v JLA, če bi ga hoteli. Bil je zelo fleksibilna osebnost, ki se je prilagajal trenutni politični situaciji (ne le glede političnega nazora, ampak tudi glede imena, jezika,...). LP,--[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] 23:21, 11 feb. 2005 (CET) Ne, saj nisem mislil izraza »narodni izdajalec« za Rupnika. Mislil sem na splošno, če to spada v WP, ker me zanima. Mislim, da angleška WP tega nima. Verjamem, da je bil fleksibilna osebnost, vendar veliko več razuma bi tudi lahko imel, še posebej, ker je tudi glede na generalski čin lahko vedel, da Nemčija 'nima šans' in da je Hitler navaden blaznež, on pa se je šel sredi Ljubljane temu blaznežu zaobljubljati - in to celo v času, ko so zavezniki, pa tudi druga odporniška gibanja (kakor tudi slovenski borci) že prevesili potek vojne. Mislim, da je kar izdal narod s svojo zaobljubo, ne le oblasti. Oblast je nepomembna, narod pa pomni - to moramo vedeti tudi v prihodnje. Kdor je mislil, da bo npr. po stalingrajski bitki, Nemčija lahko sploh še kaj naredila, se je, kakor nas zgodovina uči, zelo uštel. Že sam pohod na Rusijo, je bil za sovraga poguben, pa tudi za ubogo ljudstvo, kakor je rekel [[:en:Yul Brynner|Yul Brynner]] v filmu ''[[Kača (film)|Kača]]'' (''Le Serpent'') ([[1973]]) s tolikimi žrtvami (in posledično tudi velikim številom [[heroj Sovjetske zveze|heroj]]ev). Sam nikoli ne bi bil purš, se raje na licu mesta ustrelim. ''Tomorrow wil be a happy day...'' -[[The Meditations]]. Kdo ga je tudi obsodil na smrt, narod ali oblast? --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 23:45, 11 feb. 2005 (CET) :Oblast... ''v imenu naroda''! --[[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] 23:54, 11 feb. 2005 (CET) :: Ne ni bil le »zelo prilagodljiva osebnost«, bil je »osebnost brez hrbtenice«. Vedno se je uklonil in služil trenutni oblasti. Če bi bil še živ bi skušal služiti tudi trenutni oblasti v Sloveniji, pa po vsej verjetnosti tudi oni po koncu druge svetevne vojne (torej zmagovalcem). :: Ima pa odločno preveč kategorij - pa to je znan problem našega Wikija. --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 11:59, 12 marec 2006 (CET) == Gregorij Rožman == Bi predlagal, da mora biti članek tudi o Rožmanu. Že v angleščini je (in je zelo temeljit), v slovenščini ni. [[Uporabnik:Al27|Al27]] 00:10, 18. oktober 2007 (CEST) ==Pristranskost== Omejiti se je treba zgolj na dejstva, dokumentacijo. Brez dodatkov in moraliziranja. Resnica o brutalnosti OF in o dogodkih po koncu vojne marsikaj pojasni. Kolaborant je vsekakor bil, narodni izdajalec pa ne - komunisti so slovenski narod ravno tako zatolkli, kot nacisti. Fotografije dokazujejo, da je bil kolaborant. Zakaj? Ker se je bilo potrebno upreti partizanskemu terorju. Ivo Žajdela (zgodovinar) je podrobno raziskal dogodke med 1942 in 1945. Muzej novejše zgodovine Ljubljana ima seznam oseb, ki so jih partizani "likvidirali" od 1942 dalje. Velik del seznama so kmečke ženske in otroci. [[Uporabnik:Kapitan|Kapitan]] 07:03, 18. oktober 2007 (CEST) : Ne vem koliko se je pametno spuščati v te debate, ampak vsi vemo, da tega naroda ne bi bilo več, če bi zmagali nacisti. Glede na to, da se nam je nekaj desetletij pod komunisti sicer (relativno) slabo godilo, slovensko pa še vedno govorimo, bi rekel da je bilo kljub vsemu to manjše zlo. Torej ja, bil je narodni izdajalec, ker se je verjetno prekleto dobro zavedal, kdo je izjavil "Naredite mi to deželo spet nemško". Nihče ne pravi, da so bili Partizani oz. njihova komanda brez grehov, ampak takole enačit zadeve je pa navadna patetika. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] 08:58, 18. oktober 2007 (CEST) :Če bi čebula ne imela "če", bi bila bula. Nacisti niso mogli zmagati, ker so jih premagali američani, angleži in (odločilno) rusi. Nekaj metkov so izstrelili tudi partizani - npr. na Dorfmeistra, nemškega obersturmfuhrerja - da so potem Nemci iz maščevanja obesili 100 nedolžnih kmetov v Frankolovem. Zmagovalci lahko napišejo v svoje učbenike kakršnekoli pravljice. Dejstva so pa dejstva : arhivi, dokumentacija, dokazi, pričevanja. Komisija za množična grobišča bo kmalu prišla raziskovat celjske terene in številka, večja od 100.000, bo kmalu postala dejstvo. Tako, kot je bilo potrebno iti na Pohorje. Ne gre za napake, ampak za genocidno prakso peterokrake zvezde. Leon Rupnik morda ni imel nobene morale, a Wikipedija ni zato, da presoja moralno držo in osebnosti posameznikov - pač pa zgodovinska dejstva in vlogo posameznikov v njih. Nisem očital pristranskosti, sem le opozoril nanjo. Na splošno se tega zavedate. Nimam veliko pripomb. [[Uporabnik:Kapitan|Kapitan]] 10:58, 18. oktober 2007 (CEST) Še nekaj me je zbodlo : ja, slovensko še vedno govorimo, a temelj jugoslovanske komunistične ideologije vladanja je bila raznarodovalna politika - preseljevanje "deloven sile". Govorimo slovensko, o tem ni dvoma - slovencev pa ni več. Vse je premešano kot v Avstraliji ali USA. Sicer me to niti najmanj ne moti, genetsko gledano je to superiorna rešitev (pa še izredno lepe ženske se na ta način rodijo). [[Uporabnik:Kapitan|Kapitan]] 11:03, 18. oktober 2007 (CEST) :: Tudi ta "če" je dobro arhiviran in podprt s sistematičnostjo, s katero so se Nacisti lotevali čiščenja že pred koncem vojne. In naziv "izdajalec" v tej luči ni ocena moralne drže, ampak dejstev. Ko bodo komisije raziskale povojne poboje in objavile izsledke, se bo lahko tudi to zapisalo v Wikipedijo, samo ne posredno kot opravičevanje izdajalcev, temveč direktno v ustrezne članke. Že mogoče da bo kdo od zdajšnjih herojev dobil malo slabši priokus, kar pa dejanj njihovih nasprotnikov ne spremeni. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] 11:06, 18. oktober 2007 (CEST) Ja, SE strinjam, res je. O nacizmu vemo vse. Še zadnje nianse so pricurljale iz zapečatenih arhivov, ki so jih odprli 50 let po koncu vojne. Leon Rupnik je zagotovo vedel za deportacije Judov, Romov in Slovencev. Ni pa mogel poznati vseh razsežnosti zločinske organizacije SS, ki sta jo vodila Heydrich in Himmler. Vedelo se je za obstoj uničevalnih taborišč, nikomur se pa ni niti sanjalo o detajlih in dejanskih številkah. Leon Rupnik je bil nepomembna slovanska marioneta. Ni imel dostopa do ničesar, kar njegovi pokrovitelji niso hoteli obelodaniti. Hitler je zagovarjal teorijo, da mora biti vpletenih čimmanj ljudi, ki morajo vedeti čimmanj in še to v zadnjem trenutku. Večina dejstev je prišla na svetlo šele med nuernberškim procesom. Formirati vaške straže (=bela garda) je pa bila nujnost . saj niso mogli dovoliti, da jih ponoči prišleki iz gozda pobijejo kot zajce, vsako noč nekaj? Na koga bi se pa lahko obrnili po pomoč? Na okupatorja, edino okupator je nadzoroval teren in imel orožje (ki jim ga je dal). A to je bila pogodba s hudičem (Faust verzija). Težko v tem času sodimo, kaj bi MI takrat na njihovem mestu sploh storili. [[Uporabnik:Kapitan|Kapitan]] 11:57, 18. oktober 2007 (CEST) ::Mogoče ni vedel za obseg, sigurno pa se je vrtel v krogih, kjer se je vedelo, kakšne pritiske vrši okupator na slovenstvo kot tako (torej intelektualce, kulturnike, medije itd.). Vaške straže pa... že mogoče da so bile ustanovljene zaradi nujnosti, ampak kaj kmalu je zadeva zaplula iz obrambe pred banditi v povsem ideološke vode. Kar je bilo leta '43, ko je stvar prevzel Rupnik, že zelo izraženo. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] 12:29, 18. oktober 2007 (CEST) == <nowiki>{{VseVprašljivo}}</nowiki> == Predlogo sem dodal, ker je članek ob številnih, do Rupnika prijaznih citatih brez pravih virov, zlasti poglavje o njegovi vlogi v Domobranstvu pa tudi nasploh napisano preveč opravičljivo, v smislu "itak je bil samo figura". Glej tudi [[Uporabniški pogovor:AndrejS.K‎]]. --[[Uporabnik:Cr|Cr]] 13:33, 1. januar 2008 (CET) == Domobranska prisega == Neutemeljene in neargumentirane redakcije mojih popravkov definicije prisege so me privedle do tega sporočila. Izhajam iz objektivnih virov, to se pravi ljudi, ki niso bili na nobeni strani in so celo zadevo spremljali tudi od daleč, hkrati pa virov, ki so bili neposredno udeleženi pri sami prisegi, zraven pa se najde še kakšen tretji vir. Etikiranje prisege kot prisege SS in Hitlerju osebno je površno, pristransko in zavajajoče. Za začetek bi navedel dejstvo, da se domobranci po večini niso strinjali z nemško politiko in so tako izhajali iz tradicionalne protinemške nastrojenosti. Splošno sprejeto je, da je v Nemce verjel le Rupnik in njegov ožji krog. To lahko pripisujemo njegovi življenjski vpletenosti v nemški vsakdan. Ko govorimo o domobrancih pa pridemo do ljudi, ki so bili del domobranskega nabornega bazena tj. bivših jugoslovanskih vojakov, ki so se pred okupacijo borili proti Nemcem in bili zato preventivno internirani. Po drugi strani pa preprostih ljudi, civilistov, ki jim je bil boj vsiljen s strani komunistov, ki so napadli njihove domove. V slednjem primeru izhajam iz primera vaških straž in in kaj je od njih ostalo po Turjaku. 1000 omenjenih borcev se je na Rupnikov poziv v nekaj dneh zbralo v slovensko domobranstvo. Do zdaj smo dorekli izvor domobrancev in razloge za boj. Ko se z dogodki premaknemo naprej pridemo do že nekaj časa splošno znane zadeve, Nemčija bo to vojno izgubila. Ko primerjamo datume ključnih izgub bitk nemške vojske z datumi domobrancev in njihovega števila, delovanja itd. ugotovimo, da se je stopnjevalo in dosegalo vrhunce proti koncu vojne, to se pravi takrat, ko se je stopnjeval komunistični teror in ne nekakšna domobranska navezanost na Nemce katere so v večih primerih zavajali in prekrivali svoja dejanja kot so bila pomoč zavezniškim vojakom, zajetim partizanskim borcem in na koncu celo razorožitev SS enot. Vse to se je dogajalo zaradi kolaboracije, ki je bila nujna za obstanek domobranstva, spet ne zaradi vdanosti Nemcem. Tako pridemo do sklepa zakaj je prišlo do prisege. Zaradi tega, ker so tudi Nemci vedeli koliko je ura. Vedeli so za stanje na globalnem bojišču, domobranska početja, Peterlinov načrt za domobranski prevrat, naklonjenost Zaveznikom itd. Nemci so se s prisego zaščitili a s tem se poraja vprašanje zakaj bi domobranci prisegli SSu in Hitlerju? Odgovor je preprost, niso. Ne samo. da je prisega Hitlerju, ki se je uporabljala drugod povsem drugačna od domobranske. Tudi vsebina ne stremi k temu. Ko so domobranski častniki izvedeli za originalno prisego, ki je bila verjetneje precej bolj radikalna od končne, je med njimi završalo. Na koncu so dosegli konsenz s tem kar poznamo danes. Rosener je grozil z razpustitvijo domobranstva kar bi imelo za civilno prebivalstvo, v času naraščanja komunističnih zločinov, katastrofalne posledice. Po mednarodnem pravu je prisega pod prisilo ničelna, neveljavna. Naprej. domobranci ne bi nikoli prisegli SSu in Hitlerju, ker so upali na izkrcanje Zaveznikov in kako bi takšna prisegla izpadla. Samo besedilo prisege tudi ni sporno, ni vse kar omenja Adolfa Hitlerja avtomatično od hudiča, če imaš osnove slovenskega jezika kaj kmalu vidiš, da piše z Nemci in ne pod njimi, za njih, Hitlerja, itd. Prisegli so torej svojim nadrejenim, ki so že bili zapriseženi stari Jugoslaviji, kralju ali pa že Rupniku. Če navedem še en primer mednarodnega prava, kjer je določeno, da se prisego razume in šteje tako, kot so jo razumeli in dojemali zapriseženi. To se pravi tudi tukaj ugotovimo, da ni šlo za prisego SS in Hitlerju, saj domobranci v mislih niso imeli slednjih dveh ampak slovensko domovino, slovenske nadrejene, Boga, narod itd. Tako kakršno koli drugačno razumevanje prisege slednjo naredi pravno brez pomena. Še en praven primer je In dubio pro reo, v dvomi za obdolženega. Že samo s pravnega vidika bi označba domobranske prisege kot prisege Hitlerju morala pasti. Tukaj bi rad omenil, da naj bi se šlo pri opisih stvari na WIkipediji za objektivna stališča. Ne samo, da je trenutni opis pristranski in še z daleč ni temeljna resnica, tudi več kot očitno je spore. Zakaj se pri njemu vztraja? Zakaj se ne da nekaj bolj zgodovinsko točena in objektivnega kar sem sam tudi storil pa sem takoj prejel neargumentirane redakcije, opis pa je ostal enak. Če nadaljujem s svojimi navedbami, s končno neizbežno verzijo prisege so se strinjali vsi. Od Jugoslovanske vlade, taiste vlade, ki je Rupniku odvzela čin Generala, do slovenskih politikov, ki so bili neenotni povsod razen v vprašanju protikomunističnega nastopa slovenskega naroda. Tudi škof Rožman prisegi na koncu ni nasprotoval. Tukaj bi rad omenil besede Marijana Eiletza, pregnanega Štajerca, domobranca, ki je v svoji knjigi zapisal, da prisega ni ničesar spremenila razen tega, da so komunisti dobili material za propagando. Kako resnična je bila ta propaganda si lahko mislimo, kako močna pa vidimo še danes. Tukaj se ne gre za vprašanje ali je bila prisega dobra ali ne, Peter Sušnik lepo pove, da je odgovor ne. Gre se za pomembno stvar, neresnico, prisego Hitlerju. Domobranci niso čisti, nihče ni bil, a blatenje z lažmi danes ne bi smelo biti, sploh ko imamo po desetletjih končno dostop in pravico do raznoraznih virov. Z vidika zadnje navedbe bi izkoristil priložnost, da se še enkrat navežem na že omenjeno. Tukaj je prisega, ki so jo predlagali domobranci: »Prisegam pri vsemogočnem Bogu na slovensko zastavo in na slovenski narod, da bom hraber, svojim nadrejenim zvest in poslušen, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje Velike Nemčije, proti komunističnim banditom na slovenskem ozemlju svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj!« Kaj ugotovimo? Da je ravno tisti sporen del ostal enak, zakaj? Ker ga očitno prav nihče ni dojemal tako kot so ga in ga dojemajo nekateri. Iz komunističnih sodnih zapisov razpoznamo, da se je s prisego strinjal tudi Draža Mihajlović, ta je bil istega mnenja in sicer, da naj bi bila prisega zaradi prisile neveljavna. Kot sem že navedel. Tu bi rad omenil, da je Mihailović to dejal v času še pred podpisom Tito-Šubašić, torej kot oseba, ki je imela aktivno podporo in zavezništvo z zahodnimi zavezniki. Ko je govora o osebnostih tistega časa na to temo je treba opisati še primer škofa Rožmana, ta je namreč daroval mašo za domobrance na Bežigrajskem stadionu šele potem, ko se je prepričal, da prisega ni bila naslovljena na HItlerja. Če gremo primerjati domobransko prisego s prisegami kolaboracionističnih enot drugod vidimo, da je bila prisega domobrancev nedirektna in tako ne v prid zagovornikom, da je šlo za prisego HItlerju. Zakaj? V primeru Krrysinga ta jasno izpriča prisego zvestobe nemški vojski, v primeru TIsa pa ta celo prisego zvestobe Nemčiji. Tu sta še primera španske plave divizije ter 14. SS Handžar divizije itd. Tako ugotovimo, da je sporna stvar v domobranski prisegi zgolj in samo obstoj SS in HItlerja, ne ozirajoč se na pravopisna pravila oz. slovnice kot take, ki jasno izpriča stvari na dva dela in noben od teh delov ni domobranci prisegajo Hitlerju. Da ni šlo za prisego Hitlerju so ugotavljale tudi druge velike osebnosti v SD kot npr. Peterlin, Vizjak, dr. Lenček, škof Rožman itd. ki so po posvetovanjih prišli do takšnega zaključka in so bili lahko mirni. Če za sekundo ignoriramo dan prisege, tj. Hitlerjev rojstni dan, nam ostane le še Rosener, ta je, kot sem že povedal, vedel in bil seznanjen z domobranskim početjem, z njihovo trajajočo prisego Kralju. Na to kažejo njegove besede med govorom pred prisego, ko je poskusil zadnji hip razvrednotiti domobransko obstoječo prisego Kralju in jih z zadnjimi besedami potlačiti v prisego Hitlerju. Njegov klavrn poskus ne moremo dojemati kot uspešnega, čeprav se nanj obeša komunistično sodstvo in zgodovinopisje, pač pa lahko ugotovimo kako brez moči je bil v tistem času, če je iz siljenja v prisego na koncu prišel v poskuse zvezanja domobrancev na nemški vlak zadnji hip. Za konec bi dodal še nekaj na kar ni pomislil nihče, ko se obtožuje domobrance v prisego Hitlerju se že tako lažno a v tem primeru še bolj po krivem obtožuje tiste domobrance, ki niso dali nobene prisege. S tem imam v mislih Primorsko in Gorenjsko domobranstvo. ki sta v tej zgodbi popolnoma ločeni in zgodba zase. SKLEP: Simbolni dan izbran za prisego in pa zgolj posredna omemba Hitlerja v prisegi je privedla do desetletij nepravičnega obtoževanja slovenskih fantov v nekaj, kar ne bi storili nikoli in tudi niso. Označevanje prisege kot prisege Hitlerju pade že na prvem preizkusu, ko prisego slogovno preberemo, vsebinsko je neveljavna, ker ni bila določena neposredno eni osebi temveč v tem kontekstu svojim nadrejenim, to so bili slovenski oficirji. Lahko krivimo Rupnikov krog, več ilegalnih frakcij, Rosenerja in ne vem še koga vse toda na koncu dneva mislim, da z navedenimi argumenti pridemo do točke, ko spoznamo, da je prisega velik madež na katerega pomisli marsikdo ob omembi domobrancev a vzetje le tega iz konteksta ni opravičljivo, Tako predlagam preimenovanje v nekaj bolj objektivno točnega. Npr. Domobranska prisega, Domobranska prisega na skupen boj z Nemci, Prisega slovenskih domobrancev. Prisega slovenskih domobrancev na Bežigrajskem stadionu. Za vse možne pravopisne napake se opravičujem, veselim se odgovora. Lp Nekaj virov iz/od katerih sem med drugim črpal in povzemal napisano: - Sojenje Leonu Rupniku, - Okrožno sodišče v Ljubljani, kazenski oddelek, - Haaška konvencija o zakonih in navadah vojne na kopnem (IV) iz 1907, - dr. Boris Mlakar, Dr. Fran Bajlec, Miloš Stare, dr. Tine Debeljak, Miha Krek, Alojz Kuhar, Janez Peršič, - spomini in pričevanje drugih preživelih domobrancev in emigrantov - Slovenes and their liberty struggle during the occupation time, - Vestnik, Slovenec, Slovenski poročevalec, Svobodna Slovenija, Domovina, NSZ... [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:14, 10. september 2026 (CEST) qcxc06zlsjh8h05oii0g6zo9pkx9smm Mestna občina Ljubljana 0 23782 6748825 6739121 2026-09-10T18:49:27Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6748825 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |grb=Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg |slika = Ayuntamiento, Liubliana, Eslovenia, 2017-04-14, DD 41-43 HDR.jpg |slika_napis = Sedež občine je v [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljanski mestni hiši]] na [[Mestni trg, Ljubljana|Mestnem trgu]] |lokacija=Karte Ljubljana si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F61_T1257_vF_b_x468031.15599999996_y101897_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F61_T1257_vF_b_x468031.15599999996_y101897_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |sedež=[[Ljubljana]] |župan=[[Zoran Janković]] |površina=274,99 |prebivalstvo_datum=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{navedi splet |title=Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px |website=www.stat.si |accessdate=2024-09-13}}</ref> |prebivalstvo=302826 |moški=147298 |ženske=155528 |splet=http://www.ljubljana.si }} '''Mestna občina Ljubljana''' (s kratico '''MOL''') je [[mestna občina]] s 303.000 prebivalci (2026<ref>{{Navedi revijo|date=2025-06-17|title=Žiga Jerman|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=%C5%BDiga_Jerman&oldid=1295990086|language=en}}</ref>), največja v [[Slovenija|Sloveniji]],<ref>{{ avedi splet |title=Ljubljana - Slovenske regije in občine v številkah |url=https://www.stat.si/obcine/sl/Municip/Index/82 |website=www.stat.si |accessdate=2024-09-13}}</ref> ki obsega mesto [[Ljubljana]], glavno mesto [[Slovenija|Slovenije]] in nekaj manjših okoliških naselij, ki večinoma ležijo vzhodno, nekaj pa jih je tudi severno oz. severozahodno in jugozahodno od mesta. Zavzema površino 275 km<sup>2</sup>. Je najštevilneje naseljena občina v Sloveniji. MOL meji na naslednje občine: [[Občina Ig|Ig]], [[Občina Škofljica|Škofljica]], [[Občina Grosuplje|Grosuplje]], [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]], [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]], [[Občina Litija|Litija]], [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]], [[Občina Domžale|Domžale]], [[Trzin]], [[Občina Mengeš|Mengeš]], [[Občina Vodice|Vodice]], [[Občina Medvode|Medvode]], [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]] in [[Občina Brezovica|Brezovica]]. Dolžina občinske meje znaša 137,3 km. Na ozemlju nekdanjih petih ljubljanskih mestnih občin je bilo sredi 1990-ih ustanovljenih več manjših občin: na ozemlju nekdanje občine Vič - Rudnik so to [[Škofljica (razločitev)|Škofljica]], [[Ig]], [[Velike Lašče]], [[Dobrova - Polhov Gradec]], [[Brezovica]] in tudi [[Horjul]] (ki se je osamosvojil od prejšnje dobrovsko-horjulsko-polhograjske občine), dve sta nastali z izločitvijo iz [[Občina Ljubljana-Šiška|šišenske občine]] ([[Medvode]] in [[Vodice]]), ena pa iz delov ozemelj občin Moste - Polje in [[Občina Ljubljana-Bežigrad|Bežigrad]] ([[Dol pri Ljubljani]]). To ozemlje, ki se danes prekriva z [[Upravna enota Ljubljana|Upravno enoto Ljubljana]], zdaj šteje preko 360.000 ljudi. Urbano območje mesta z vsemi satelitskimi naselji in mesti pa sega še na področje današnjih občin [[Grosuplje]], [[Log-Dragomer|Log - Dragomer]], [[Vrhnika]], [[Logatec]], [[Trzin]], [[Domžale]], [[Mengeš]], [[Škofja Loka]], [[Kamnik]], [[Komenda]], celo [[Kranj]] itd. in obsega precej čez pol milijona ljudi. == Upravna delitev == === Četrtne skupnoti === Mestna občina Ljubljana je razdeljena na 17 ožjih delov – [[Četrtna skupnost Ljubljane|četrtnih skupnosti]]. {| class="wikitable" |+ |Četrtne skupnosti so: * [[Četrtna skupnost Bežigrad|Bežigrad]] * [[Četrtna skupnost Center|Center]] * [[Četrtna skupnost Črnuče|Črnuče]] * [[Četrtna skupnost Dravlje|Dravlje]] * [[Četrtna skupnost Golovec|Golovec]] * [[Četrtna skupnost Jarše|Jarše]] * [[Četrtna skupnost Moste|Moste]] * [[Četrtna skupnost Polje|Polje]] * [[Četrtna skupnost Posavje|Posavje]] * [[Četrtna skupnost Rožnik|Rožnik]] * [[Četrtna skupnost Rudnik|Rudnik]] * [[Četrtna skupnost Sostro|Sostro]] * [[Četrtna skupnost Šentvid|Šentvid]] * [[Četrtna skupnost Šiška|Šiška]] * [[Četrtna skupnost Šmarna gora|Šmarna gora]] * [[Četrtna skupnost Trnovo|Trnovo]] in * [[Četrtna skupnost Vič|Vič]] | * ČS Šiška (736 ha, 35.532 prebivalcev) * ČS Bežigrad (724 ha, 34.670 prebivalcev) * ČS Center (507 ha, 25.795 prebivalcev) * ČS Moste (340 ha, 21.659 prebivalcev) * ČS Polje (2210 ha, 20.394 prebivalcev) * ČS Rožnik (835 ha, 17.014 prebivalcev) * ČS Trnovo (718 ha, 16.777 prebivalcev) * ČS Dravlje (1111 ha, 15.645 prebivalcev) * ČS Jarše (906 ha, 14.394 prebivalcev) * ČS Šentvid (1583 ha, 14.216 prebivalcev) * ČS Vič (1438 ha, 13.995 prebivalcev) * ČS Rudnik (2548 ha, 13.905 prebivalcev) * ČS Golovec (827 ha, 12.199 prebivalcev) * ČS Črnuče (1810 ha, 11.641 prebivalcev) * ČS Posavje (905 ha, 9901 prebivalcev) * ČS Sostro (8856 ha, 6816 prebivalcev) * ČS Šmarna gora (1443 ha, 4965 prebivalcev) |} == Naselja v občini == [[Slika:Mestna_občina_Ljubljana_-_naselja.jpg|thumb|300px|Občinska naselja]] [[Besnica]], [[Brezje pri Lipoglavu]], [[Dolgo Brdo, Ljubljana|Dolgo Brdo]], [[Dvor, Ljubljana|Dvor]], [[Češnjica, Ljubljana|Češnjica]], [[Črna vas]], [[Gabrje pri Jančah]], [[Gunclje]], [[Janče]], [[Javor, Ljubljana|Javor]], [[Lipe]], '''[[Ljubljana]]''', [[Mali Lipoglav]], [[Mali Vrh pri Prežganju]], [[Malo Trebeljevo]], [[Medno]], [[Pance]], [[Podgrad, Ljubljana|Podgrad]], [[Podlipoglav]], [[Podmolnik]], [[Prežganje]], [[Ravno Brdo]], [[Rašica, Ljubljana|Rašica]], [[Repče, Ljubljana|Repče]], [[Sadinja vas, Ljubljana|Sadinja vas]], [[Selo pri Pancah]], [[Spodnje Gameljne]], [[Srednje Gameljne]], [[Stanežiče]], [[Šentpavel, Ljubljana|Šentpavel]], [[Toško Čelo]], [[Tuji Grm]], [[Veliki Lipoglav]], [[Veliko Trebeljevo]], [[Vnajnarje]], [[Volavlje]], [[Zagradišče]], [[Zgornja Besnica, Ljubljana|Zgornja Besnica]], [[Zgornje Gameljne]]. Večina samostojnih naselij v mestni občini (izven naselja Ljubljana) leži v [[Četrtna skupnost Sostro|četrtni skupnosti Sostro]] (25), po štiri so v ČS Šentvid in Šmarna gora, dve v ČS Rudnik (Črna vas, Lipe) ter po eno v ČS Polje (Podgrad) in Dravlje (Toško čelo). Skupaj štejejo med 8.-9.000 ljudmi. == Zgodovina občine == Marca 1849 je bil razglašen Provizorični zakon o občinah, ki je določal, da pomembnejša mesta prejmejo svoje statute. Statut za Ljubljano so sprejeli junija 1850 in ljubljanska občina je takrat obsegala: notranje mesto (razdeljeno na 4 okraje), Poljane, Šentpetrsko predmestje (razdeljeno na dva okraja), Kapucinsko predmestje, Gradišče, Karlovško predmestje s Kurjo vasjo, Trnovsko predmestje s Karolinsko zeljo in Krakovsko predmestje.<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Drnovšek|first=Marjan|date=1981|title=Ljubljanski mestni statuti 1850-1934|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/171323|magazine=Kronika|volume=29|issue=2|page=|pages=126-136|issn=0023-4923}}</ref> Prvotni statut je, z dvema spremembama leta 1868 in 1876, veljal do leta 1887, ko je bil sprejet novi občinski red. V naslednjih desetletjih se je območje Ljubljane postopoma širilo z vključitvijo večjih delov ozemlja, leta 1910 je ljubljanska občina tako obsegala: Šolski okraj, Šentjakobski okraj, Dvorski okraj, Kolodvorski okraj, [[Vodmat]] ter okraj, h kateremu so spadali predmestni kraji [[Črna vas]], Ilovica, Hauptmanca, Karolinska zemlja, Hradeckega vas in Kurja vas (Kurji dvor).<ref name=":0" /> Oktobra 1929 je bil sprejet Zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja, ki je določal, da se obča uprava v kraljevini Jugoslaviji vrši po banovinah, srezih ter občinah. Dravska banovina je imela svoj sedež v Ljubljani.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno-organizacijske strukture|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/45300481|publisher=Pravna fakulteta|date=2000|location=Maribor|isbn=978-961-6009-90-4|first=Božo|last=Grafenauer|page=194-196}}</ref>  Statut iz leta 1887 je, z nekaterimi spremembami v letih 1898 in 1910, ostal v praktični veljavi vse do sprejetja Zakona o mestnih občinah leta 1934. Z zakonom so nekdanje statutarne občine ostale veljavne, vendar so se te imenovale »mestne občine« in ne več »avtonomne občine« ali »občine z lastnim statutom«.<ref name=":0" /> Zakon iz leta 1934 je vseboval tudi določila o označitvi mestnih meja v naravi in o popravkih mestnih meja na račun sosednjih občin ali o spojitvi cele sosednje občine k mestu. Še pred vpeljavo tega zakona je bil priključen k mestu Sv. Krištof, leta 1935 pa je nastala tako imenovana Velika Ljubljana, ko se je mesto povečalo kar za petkratni obseg. K ozemlju mesta so bile priključene celotne občine Šiška, Moste in Vič, južni del občine Ježica, od Polja jugozahodni del katastrske občine Šmartno in od občine Dobrunje Štepanja vas.<ref name=":0" /> Kot glavno mesto je bila Ljubljana opredeljena v razglasu Mestnega narodnoosvobodilnega odbora glavnega mesta Ljubljana avgusta 1945. Mesto je bilo razdeljeno na rajone, ti pa na četrti.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Lokalna oblast na Slovenskem v letih 1945-1955|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/230038528|publisher=Zgodovinski arhiv|date=2006|location=Ljubljana|isbn=978-961-6247-20-7|volume=29|series=Gradivo in razprave|first=Janez|last=Kopač}}</ref> Zakon o upravni razdelitvi federalne Slovenije iz septembra 1945 je bil prvi zakon, ki je urejal teritorialno razdelitev v Sloveniji po koncu druge svetovne vojne. Ozemlje Slovenije je bilo razdeljeno na 5 okrožij, med njimi je bilo Okrožno mesto Ljubljana, ki je bilo izvzeto iz ljubljanskega okrožja. Okrožno mesto Ljubljana je bilo razdeljeno na 10 mestnih četrti: Center, Tabor, Rakovnik, Moste, Vič, Bežigrad, Šiška, Polje, Ježica in Št. Vid.<ref name=":1" />  Septembra 1946 se je uveljavilo ime Okrožje Ljubljana mesto, januarja 1947 pa ponovno Glavno mesto Ljubljana, ki je bilo od februarja 1948 do aprila 1952 spet razdeljeno na rajone.<ref name=":2" /> Zakon o upravni razdelitvi [[Socialistična republika Slovenija|Ljudske republike Slovenije]], sprejet februarja 1948, je Slovenijo razdelil na glavno mesto Ljubljana, okraje in kraje. V letu 1949 se pojavijo nove upravno-teritorialne enote – oblasti, ki so delovale do njihove ukinitve januarja 1951. Za mesto Ljubljana je bilo v maju 1949 določeno, da se kot glavno mesto Ljudske republike Slovenije izloči iz oblasti kot posebna upravna enota.  Z Zakonom o razdelitvi Ljudske republike Slovenije aprila 1952 se je ozemlje Slovenije delilo na mesta, okraje in občine. Glavno mesto Ljubljana je bilo razdeljeno na ožje mestno območje, občino [[Polje, Ljubljana|Polje]] in občino [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvid]].<ref name=":1" /> Z vzpostavitvijo komunalnega sistema leta 1955 je logika občine kot komune izbrisala razlikovanje med navadnimi in mestnimi občinami. Zakon o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, sprejet junija 1955, je Slovenijo razdelil na 11 okrajev, ki so bili razdeljeni na skupaj 130 občin.<ref name=":1" /> Okraj Ljubljana je imel svoj sedež v Ljubljani in je obsegal skupaj 23 občin. Mesto Ljubljana je bilo razdeljeno na devet občin: [[Občina Ljubljana-Bežigrad|Ljubljana-Bežigrad]], [[Občina Ljubljana-Center|Ljubljana-Center]], Ljubljana-Črnuče, Ljubljana-Moste, Ljubljana-Polje, Ljubljana-Rudnik, Ljubljana-Šentvid, [[Občina Ljubljana-Šiška|Ljubljana-Šiška]] in Ljubljana-Vič.<ref name=":3">{{Navedi revijo|last=Piškurić|first=Jelka|date=2018|title=Upravna ureditev Ljubljane in njenih občin v času socializma|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/44175405|magazine=Dileme|volume=2|issue=2|pages=135–154|issn=2591-1201}}</ref> Leta 1964 je bilo objavljeno prečiščeno besedilo Zakona o območjih okrajev in občin v Socialistični republiki Sloveniji. Zakon je opredeljeval 4 okraje v Sloveniji, okraj Ljubljana s sedežem v Ljubljani je štel 26 občin. Ljubljana je bila razdeljena na 5 občin, in sicer občine [[Občina Ljubljana-Bežigrad|Ljubljana-Bežigrad]], [[Občina Ljubljana-Center|Ljubljana-Center]], Ljubljana-Moste-Polje, [[Občina Ljubljana-Šiška|Ljubljana-Šiška]] in Ljubljana-Vič-Rudnik.<ref name=":1" /> Do leta 1965 so bile spremembe v oblikovanju teritorialnih enot pogoste, nato pa je bilo do leta 1994 izvedenih relativno malo sprememb. V letu 1965 je bil sprejet Ustavni zakon o odpravi okrajev v SR Sloveniji, v skladu s katerim je bil ukinjen tudi okraj Ljubljana.<ref name=":1" />  Leta 1974 je bila sprejeta Ustava Socialistične republike Slovenije, s katero se je položaj občin le malo spremenil, uzakonjena pa je bila krajevna skupnost. V petih občinah mesta Ljubljane je bilo 129 krajevnih skupnosti.<ref name=":4">{{Navedi revijo|last=Petelin|first=David|date=2020|title=Od več ljubljanskih do enotne mestne občine:: upravnopravni in teritorialni razvoj od komunalnega sistema do sodobne lokalne samouprave med letoma 1955 in 1994|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/46181379|magazine=Dileme|volume=4|issue=1/2|pages=177–216|issn=2591-1201}}</ref> Z nastankom samostojne in neodvisne države Republike Slovenije je nova ustavna ureditev občino opredeljevala kot temeljno obliko lokalne samouprave. Oktobra 1994 je državni zbor sprejel Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, s katerim je bila ustanovljena enotna Mestna občina Ljubljana.<ref name=":4" /> Pripadla sta ji večja dela [[Občina Ljubljana-Bežigrad|Občine Ljubljana-Bežigrad]] in [[Občina Ljubljana-Moste-Polje|občine Ljubljana-Moste-Polje]], celotna [[občina Ljubljana-Center]], del [[Občina Ljubljana-Šiška|občine Ljubljana-Šiška]] in manjši del [[Občina Ljubljana-Vič-Rudnik|Občine Ljubljana-Vič-Rudnik]].<ref name=":3" /> == Seznam županov == === Obdobje od 1504 do 1990 === ''[[Seznam županov Mestne občine Ljubljana|Seznam vseh županov, predsednikov občinskih skupščin ali drugih mestnih voditeljev]]'' === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=135px|Župan(ja) ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Dimitrij Rupel]] | rowspan=2|[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row"|[[Vika Potočnik]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row"|[[Danica Simčič]] | [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=2|[[Zoran Janković]] | rowspan=2|'''[[Lista Zorana Jankovića|LZJ]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2011 ! scope="row"|''[[Aleš Čerin]]<br><small>(začasni vršilec dolžnosti)</small>'' | '''[[Lista Zorana Jankovića|LZJ]]'''<br>[[Slika:Pozitivna Slovenija logo.svg|56px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2012 ! scope="row"|[[Zoran Janković]]<br><small>(nadomestne volitve)</small> | rowspan=4|'''[[Lista Zorana Jankovića|LZJ]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row" rowspan=3|[[Zoran Janković]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} == Glej tudi == * [[Javni holding Ljubljana]] * [[Mestna uprava Mestne občine Ljubljana]] * [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana]] * [[Župan Ljubljane]] * [[Seznam ljubljanskih mestnih naselij]] == Sklici== {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|City Municipality of Ljubljana|Mestna občina Ljubljana}} * [http://www.ljubljana.si Uradna spletna stran občine] * [http://www.raziskovalec.com/pages/Ljubljana/ Spletne strani v občini Ljubljana] {{Ljubljana}} {{Slovenske občine}} [[Kategorija:Mestna občina Ljubljana| ]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Ljubljana]] {{si-geo-stub}} {{normativna kontrola}} 75ek14oa173v93pu7s6gcd0166rbrgz Mestna občina Novo mesto 0 23790 6748831 6717435 2026-09-10T19:00:56Z Sportomanokin 14776 /* Glej tudi */ 6748831 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Gregor Macedoni]] |grb=Coat_of_arms_of_Novo_Mesto.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Novo mesto.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F85_T1257_vF_b4_x516301_y70736_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F85_T1257_vF_b4_x516301_y70736_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.novomesto.si/ |koordinate=<!-- WD --> |površina=235,7 |prebivalstvo=38678 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=19484 |ženske=19194 |sedež=[[Novo mesto]]}} '''Mestna občina Nôvo mésto''' je ena od dvanajstih [[mestna občina|mestnih občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s 38.678 prebivalci (2026; 6. po številčnosti v Sloveniji) z osrednjim in največjim naseljem [[Novo mesto]], v katerem živita približno 2/3 prebivalstva občine. Občina na severu meji na občino [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]], na vzhodu na občini [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] in [[Občina Šentjernej|Šentjernej]], na jugovzhodu na [[Gorjanci|Gorjancih]] na [[Hrvaška|Republiko Hrvaško]] ter na jugu na občini [[Občina Metlika|Metlika]] in [[Občina Semič|Semič]], na zahodu pa na občine [[občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]], [[Občina Straža|Straža]] in [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]]. Iz svojčas po površini največje občine v Sloveniji z največjim številom naselij (334) se je leta [[1994]] odcepila [[občina Škocjan]], leta [[1998]] [[občina Dolenjske Toplice|občine Dolenjske Toplice]], Mirna Peč, Šentjernej in [[Občina Žužemberk|Žužemberk]], leta 2006 pa še občini Straža in [[Šmarješke Toplice]]. == Krajevne skupnosti == V občini so naslednje [[krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: [[Birčna vas]], [[Bršljin]], [[Brusnice, Novo mesto|Brusnice]], [[Bučna vas]], [[Center, Novo mesto|Center]], [[Dolž]], [[Drska]], [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]], [[Gotna vas]], [[Kandija]] - Grm, [[Karteljevo]], [[Ločna]] - [[Mačkovec]], [[Majde Šilc]], [[Mali Slatnik]], [[Mestne njive]], [[Otočec]], [[Podgrad, Novo mesto|Podgrad]], [[Prečna]], [[Regrča vas]], [[Šmihel, Novo mesto|Šmihel]], [[Stopiče]], [[Uršna sela]] in Žabja vas. Od skupaj 23 KS v občini jih 11 ali skoraj polovica leži pretežno na ozemlju Novega mesta oz. v mejah mestnega naselja. == Naselja v občini == [[Slika:Mestna občina Novo mesto - naselja.jpg|thumb|200px|levo|Občinska naselja]] [[Birčna vas]], [[Boričevo]], [[Brezje, Novo mesto|Brezje]], [[Brezovica pri Stopičah]], [[Češča vas]], [[Črešnjice, Novo mesto|Črešnjice]], [[Črmošnjice pri Stopičah]], [[Daljni Vrh]], [[Dobovo]], [[Dolenja vas, Novo mesto|Dolenja vas]], [[Dolenje Grčevje]], [[Dolenje Kamenje, Novo mesto|Dolenje Kamenje]], [[Dolenje Karteljevo]], [[Dolenje Lakovnice]], [[Dolenji Suhadol]], [[Dolnja Težka Voda]], [[Dolž]], [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]], [[Golušnik]], [[Gorenje Grčevje]], [[Gorenje Kamence]], [[Gorenje Kamenje, Novo mesto|Gorenje Kamenje]], [[Gorenje Karteljevo]], [[Gorenje Kronovo]], [[Gorenje Lakovnice]], [[Gorenje Mraševo]], [[Gorenji Suhadol]], [[Gornja Težka Voda]], [[Gumberk]], [[Herinja vas]], [[Hrib pri Orehku]], [[Hrušica, Novo mesto|Hrušica]], [[Hudo, Novo mesto|Hudo]], [[Iglenik, Novo mesto|Iglenik]], [[Jama, Novo mesto|Jama]], [[Jelše pri Otočcu]], [[Jugorje, Novo mesto|Jugorje]], [[Jurna vas]], [[Konec (naselje)|Konec]], [[Koroška vas, Novo mesto|Koroška vas]], [[Koti]], [[Križe, Novo mesto|Križe]], [[Kuzarjev Kal]], [[Laze, Novo mesto|Laze]], [[Leskovec, Novo mesto|Leskovec]], [[Lešnica, Novo mesto|Lešnica]], [[Lutrško Selo]], [[Mala Cikava]], [[Male Brusnice]], [[Mali Cerovec]], [[Mali Orehek]], [[Mali Podljuben]], [[Mali Slatnik]], [[Mihovec]], '''[[Novo mesto]]''', [[Otočec]], [[Paha]], [[Pangrč Grm]], [[Petane]], [[Petelinjek, Novo mesto|Petelinjek]], [[Plemberk]], [[Podgrad, Novo mesto|Podgrad]], [[Potov Vrh]], [[Prečna]], [[Pristava, Novo mesto|Pristava]], [[Rajnovšče]], [[Rakovnik pri Birčni Vasi]], [[Ratež]], [[Sela pri Ratežu]], [[Sela pri Zajčjem Vrhu]], [[Sela pri Štravberku]], [[Sevno, Novo mesto|Sevno]], [[Smolenja vas]], [[Srebrniče]], [[Srednje Grčevje]], [[Stopiče]], [[Stranska vas, Novo mesto|Stranska vas]], [[Suhor, Novo mesto|Suhor]], [[Šentjošt, Novo mesto|Šentjošt]], [[Škrjanče pri Novem mestu]], [[Štravberk]], [[Travni Dol]], [[Trška Gora, Novo mesto|Trška Gora]], [[Uršna sela]], [[Velike Brusnice]], [[Veliki Cerovec]], [[Veliki Orehek]], [[Veliki Podljuben]], [[Veliki Slatnik]], [[Verdun, Novo mesto|Verdun]], [[Vinja vas]], [[Vrh pri Ljubnu]], [[Vrh pri Pahi]], [[Vrhe, Novo mesto|Vrhe]], [[Zagrad pri Otočcu]], [[Zajčji Vrh pri Stopičah]], [[Ždinja vas]], [[Žihovo selo]]. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Vitomir Gros]] | '''[[Socialna liberalna stranka|LS]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row"|[[Mohor Bogataj]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|36px]]<br>'''{{Abbr|SZNKS|Stranka za napredek krajevnih skupnosti}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row"|[[Boštjan Kovačič]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|36px]]<br>[[Slika:SLS logotip.png|36px]]<br>[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|'''DeSUS''']]<br>[[Slika:Logo of the Slovenian National Party.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=2|[[Alojz Muhič]] | '''[[Lista za Dolenjsko|LZD]]'''<br>[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | '''[[Lista za Dolenjsko|ZZD]]'''<br>[[Slika:SLS logotip.png|36px]]<br>[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row" rowspan=3|[[Gregor Macedoni]] | '''{{Abbr|LGM|Lista Gregorja Macedonija}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | '''{{Abbr|SV|Boštjan Grobler in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | '''{{Abbr|LGM|Lista Gregorja Macedonija}}'''<br>'''{{Abbr|SV|skupina volivcev}}''' |} ==Glej tudi== * [[seznam osebnosti iz Mestne občine Novo mesto]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|City Municipality of Novo Mesto|Mestna občina Novo mesto}} * [http://www.novomesto.si/ Uradna spletna stran] * [http://www3.gov.si/loksam/htm/85/0.htm Zemljevid na www3.gov.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051227232402/http://www3.gov.si/loksam/htm/85/0.htm |date=2005-12-27 }} stanje naselij pred odcepitvijo občin Straža in Šmarješke Toplic {{Novo mesto}} {{Slovenske občine}} {{Slovenija regije jugovzhodna Slovenija}} [[Kategorija:Novo mesto]] [[Kategorija:Mestna občina Novo mesto|*]] [[Kategorija:Dolenjska]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Novo mesto]] {{normativna kontrola}} mpacr7h7cua5eixz6lhljk6blfizol3 6748833 6748831 2026-09-10T19:09:38Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6748833 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Gregor Macedoni]] |grb=Coat_of_arms_of_Novo_Mesto.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Novo mesto.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F85_T1257_vF_b4_x516301_y70736_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F85_T1257_vF_b4_x516301_y70736_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.novomesto.si/ |koordinate=<!-- WD --> |površina=235,7 |prebivalstvo=38678 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=19484 |ženske=19194 |sedež=[[Novo mesto]]}} '''Mestna občina Nôvo mésto''' je ena od dvanajstih [[mestna občina|mestnih občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s 38.678 prebivalci (2026; 6. po številčnosti v Sloveniji) z osrednjim in največjim naseljem [[Novo mesto]], v katerem živita približno 2/3 prebivalstva občine. Občina na severu meji na občino [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]], na vzhodu na občini [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] in [[Občina Šentjernej|Šentjernej]], na jugovzhodu na [[Gorjanci|Gorjancih]] na [[Hrvaška|Republiko Hrvaško]] ter na jugu na občini [[Občina Metlika|Metlika]] in [[Občina Semič|Semič]], na zahodu pa na občine [[občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]], [[Občina Straža|Straža]] in [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]]. Iz svojčas po površini največje občine v Sloveniji z največjim številom naselij (334) se je leta [[1994]] odcepila [[občina Škocjan]], leta [[1998]] [[občina Dolenjske Toplice|občine Dolenjske Toplice]], Mirna Peč, Šentjernej in [[Občina Žužemberk|Žužemberk]], leta 2006 pa še občini Straža in [[Šmarješke Toplice]]. == Krajevne skupnosti == V občini so naslednje [[krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: [[Birčna vas]], [[Bršljin]], [[Brusnice, Novo mesto|Brusnice]], [[Bučna vas]], [[Center, Novo mesto|Center]], [[Dolž]], [[Drska]], [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]], [[Gotna vas]], [[Kandija]] - Grm, [[Karteljevo]], [[Ločna]] - [[Mačkovec]], [[Majde Šilc]], [[Mali Slatnik]], [[Mestne njive]], [[Otočec]], [[Podgrad, Novo mesto|Podgrad]], [[Prečna]], [[Regrča vas]], [[Šmihel, Novo mesto|Šmihel]], [[Stopiče]], [[Uršna sela]] in Žabja vas. Od skupaj 23 KS v občini jih 11 ali skoraj polovica leži pretežno na ozemlju Novega mesta oz. v mejah mestnega naselja. == Naselja v občini == [[Slika:Mestna občina Novo mesto - naselja.jpg|thumb|200px|levo|Občinska naselja]] [[Birčna vas]], [[Boričevo]], [[Brezje, Novo mesto|Brezje]], [[Brezovica pri Stopičah]], [[Češča vas]], [[Črešnjice, Novo mesto|Črešnjice]], [[Črmošnjice pri Stopičah]], [[Daljni Vrh]], [[Dobovo]], [[Dolenja vas, Novo mesto|Dolenja vas]], [[Dolenje Grčevje]], [[Dolenje Kamenje, Novo mesto|Dolenje Kamenje]], [[Dolenje Karteljevo]], [[Dolenje Lakovnice]], [[Dolenji Suhadol]], [[Dolnja Težka Voda]], [[Dolž]], [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]], [[Golušnik]], [[Gorenje Grčevje]], [[Gorenje Kamence]], [[Gorenje Kamenje, Novo mesto|Gorenje Kamenje]], [[Gorenje Karteljevo]], [[Gorenje Kronovo]], [[Gorenje Lakovnice]], [[Gorenje Mraševo]], [[Gorenji Suhadol]], [[Gornja Težka Voda]], [[Gumberk]], [[Herinja vas]], [[Hrib pri Orehku]], [[Hrušica, Novo mesto|Hrušica]], [[Hudo, Novo mesto|Hudo]], [[Iglenik, Novo mesto|Iglenik]], [[Jama, Novo mesto|Jama]], [[Jelše pri Otočcu]], [[Jugorje, Novo mesto|Jugorje]], [[Jurna vas]], [[Konec (naselje)|Konec]], [[Koroška vas, Novo mesto|Koroška vas]], [[Koti]], [[Križe, Novo mesto|Križe]], [[Kuzarjev Kal]], [[Laze, Novo mesto|Laze]], [[Leskovec, Novo mesto|Leskovec]], [[Lešnica, Novo mesto|Lešnica]], [[Lutrško Selo]], [[Mala Cikava]], [[Male Brusnice]], [[Mali Cerovec]], [[Mali Orehek]], [[Mali Podljuben]], [[Mali Slatnik]], [[Mihovec]], '''[[Novo mesto]]''', [[Otočec]], [[Paha]], [[Pangrč Grm]], [[Petane]], [[Petelinjek, Novo mesto|Petelinjek]], [[Plemberk]], [[Podgrad, Novo mesto|Podgrad]], [[Potov Vrh]], [[Prečna]], [[Pristava, Novo mesto|Pristava]], [[Rajnovšče]], [[Rakovnik pri Birčni Vasi]], [[Ratež]], [[Sela pri Ratežu]], [[Sela pri Zajčjem Vrhu]], [[Sela pri Štravberku]], [[Sevno, Novo mesto|Sevno]], [[Smolenja vas]], [[Srebrniče]], [[Srednje Grčevje]], [[Stopiče]], [[Stranska vas, Novo mesto|Stranska vas]], [[Suhor, Novo mesto|Suhor]], [[Šentjošt, Novo mesto|Šentjošt]], [[Škrjanče pri Novem mestu]], [[Štravberk]], [[Travni Dol]], [[Trška Gora, Novo mesto|Trška Gora]], [[Uršna sela]], [[Velike Brusnice]], [[Veliki Cerovec]], [[Veliki Orehek]], [[Veliki Podljuben]], [[Veliki Slatnik]], [[Verdun, Novo mesto|Verdun]], [[Vinja vas]], [[Vrh pri Ljubnu]], [[Vrh pri Pahi]], [[Vrhe, Novo mesto|Vrhe]], [[Zagrad pri Otočcu]], [[Zajčji Vrh pri Stopičah]], [[Ždinja vas]], [[Žihovo selo]]. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Vitomir Gros]] | '''[[Socialna liberalna stranka|LS]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row"|[[Mohor Bogataj]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|36px]]<br>'''{{Abbr|SZNKS|Stranka za napredek krajevnih skupnosti}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row"|[[Boštjan Kovačič]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|36px]]<br>[[Slika:SLS logotip.png|36px]]<br>[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|'''DeSUS''']]<br>[[Slika:Logo of the Slovenian National Party.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=2|[[Alojz Muhič]] | '''[[Lista za Dolenjsko|LZD]]'''<br>[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | '''[[Lista za Dolenjsko|ZZD]]'''<br>[[Slika:SLS logotip.png|36px]]<br>[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row" rowspan=3|[[Gregor Macedoni]] | '''{{Abbr|LGM|Lista Gregorja Macedonija}}'''<br>'''{{Abbr|SV|skupina volilcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | '''{{Abbr|SV|Boštjan Grobler in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | '''{{Abbr|LGM|Lista Gregorja Macedonija}}'''<br>'''{{Abbr|SV|skupina volivcev}}''' |} ==Glej tudi== * [[seznam osebnosti iz Mestne občine Novo mesto]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|City Municipality of Novo Mesto|Mestna občina Novo mesto}} * [http://www.novomesto.si/ Uradna spletna stran] * [http://www3.gov.si/loksam/htm/85/0.htm Zemljevid na www3.gov.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051227232402/http://www3.gov.si/loksam/htm/85/0.htm |date=2005-12-27 }} stanje naselij pred odcepitvijo občin Straža in Šmarješke Toplic {{Novo mesto}} {{Slovenske občine}} {{Slovenija regije jugovzhodna Slovenija}} [[Kategorija:Novo mesto]] [[Kategorija:Mestna občina Novo mesto|*]] [[Kategorija:Dolenjska]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Novo mesto]] {{normativna kontrola}} 5jg7suw1cj5nwelrw9mmgfdrjue91zh 6748979 6748833 2026-09-11T08:57:45Z Sportomanokin 14776 /* Seznam županov */ 6748979 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Gregor Macedoni]] |grb=Coat_of_arms_of_Novo_Mesto.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Novo mesto.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F85_T1257_vF_b4_x516301_y70736_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F85_T1257_vF_b4_x516301_y70736_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.novomesto.si/ |koordinate=<!-- WD --> |površina=235,7 |prebivalstvo=38678 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=19484 |ženske=19194 |sedež=[[Novo mesto]]}} '''Mestna občina Nôvo mésto''' je ena od dvanajstih [[mestna občina|mestnih občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s 38.678 prebivalci (2026; 6. po številčnosti v Sloveniji) z osrednjim in največjim naseljem [[Novo mesto]], v katerem živita približno 2/3 prebivalstva občine. Občina na severu meji na občino [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]], na vzhodu na občini [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] in [[Občina Šentjernej|Šentjernej]], na jugovzhodu na [[Gorjanci|Gorjancih]] na [[Hrvaška|Republiko Hrvaško]] ter na jugu na občini [[Občina Metlika|Metlika]] in [[Občina Semič|Semič]], na zahodu pa na občine [[občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]], [[Občina Straža|Straža]] in [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]]. Iz svojčas po površini največje občine v Sloveniji z največjim številom naselij (334) se je leta [[1994]] odcepila [[občina Škocjan]], leta [[1998]] [[občina Dolenjske Toplice|občine Dolenjske Toplice]], Mirna Peč, Šentjernej in [[Občina Žužemberk|Žužemberk]], leta 2006 pa še občini Straža in [[Šmarješke Toplice]]. == Krajevne skupnosti == V občini so naslednje [[krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: [[Birčna vas]], [[Bršljin]], [[Brusnice, Novo mesto|Brusnice]], [[Bučna vas]], [[Center, Novo mesto|Center]], [[Dolž]], [[Drska]], [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]], [[Gotna vas]], [[Kandija]] - Grm, [[Karteljevo]], [[Ločna]] - [[Mačkovec]], [[Majde Šilc]], [[Mali Slatnik]], [[Mestne njive]], [[Otočec]], [[Podgrad, Novo mesto|Podgrad]], [[Prečna]], [[Regrča vas]], [[Šmihel, Novo mesto|Šmihel]], [[Stopiče]], [[Uršna sela]] in Žabja vas. Od skupaj 23 KS v občini jih 11 ali skoraj polovica leži pretežno na ozemlju Novega mesta oz. v mejah mestnega naselja. == Naselja v občini == [[Slika:Mestna občina Novo mesto - naselja.jpg|thumb|200px|levo|Občinska naselja]] [[Birčna vas]], [[Boričevo]], [[Brezje, Novo mesto|Brezje]], [[Brezovica pri Stopičah]], [[Češča vas]], [[Črešnjice, Novo mesto|Črešnjice]], [[Črmošnjice pri Stopičah]], [[Daljni Vrh]], [[Dobovo]], [[Dolenja vas, Novo mesto|Dolenja vas]], [[Dolenje Grčevje]], [[Dolenje Kamenje, Novo mesto|Dolenje Kamenje]], [[Dolenje Karteljevo]], [[Dolenje Lakovnice]], [[Dolenji Suhadol]], [[Dolnja Težka Voda]], [[Dolž]], [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]], [[Golušnik]], [[Gorenje Grčevje]], [[Gorenje Kamence]], [[Gorenje Kamenje, Novo mesto|Gorenje Kamenje]], [[Gorenje Karteljevo]], [[Gorenje Kronovo]], [[Gorenje Lakovnice]], [[Gorenje Mraševo]], [[Gorenji Suhadol]], [[Gornja Težka Voda]], [[Gumberk]], [[Herinja vas]], [[Hrib pri Orehku]], [[Hrušica, Novo mesto|Hrušica]], [[Hudo, Novo mesto|Hudo]], [[Iglenik, Novo mesto|Iglenik]], [[Jama, Novo mesto|Jama]], [[Jelše pri Otočcu]], [[Jugorje, Novo mesto|Jugorje]], [[Jurna vas]], [[Konec (naselje)|Konec]], [[Koroška vas, Novo mesto|Koroška vas]], [[Koti]], [[Križe, Novo mesto|Križe]], [[Kuzarjev Kal]], [[Laze, Novo mesto|Laze]], [[Leskovec, Novo mesto|Leskovec]], [[Lešnica, Novo mesto|Lešnica]], [[Lutrško Selo]], [[Mala Cikava]], [[Male Brusnice]], [[Mali Cerovec]], [[Mali Orehek]], [[Mali Podljuben]], [[Mali Slatnik]], [[Mihovec]], '''[[Novo mesto]]''', [[Otočec]], [[Paha]], [[Pangrč Grm]], [[Petane]], [[Petelinjek, Novo mesto|Petelinjek]], [[Plemberk]], [[Podgrad, Novo mesto|Podgrad]], [[Potov Vrh]], [[Prečna]], [[Pristava, Novo mesto|Pristava]], [[Rajnovšče]], [[Rakovnik pri Birčni Vasi]], [[Ratež]], [[Sela pri Ratežu]], [[Sela pri Zajčjem Vrhu]], [[Sela pri Štravberku]], [[Sevno, Novo mesto|Sevno]], [[Smolenja vas]], [[Srebrniče]], [[Srednje Grčevje]], [[Stopiče]], [[Stranska vas, Novo mesto|Stranska vas]], [[Suhor, Novo mesto|Suhor]], [[Šentjošt, Novo mesto|Šentjošt]], [[Škrjanče pri Novem mestu]], [[Štravberk]], [[Travni Dol]], [[Trška Gora, Novo mesto|Trška Gora]], [[Uršna sela]], [[Velike Brusnice]], [[Veliki Cerovec]], [[Veliki Orehek]], [[Veliki Podljuben]], [[Veliki Slatnik]], [[Verdun, Novo mesto|Verdun]], [[Vinja vas]], [[Vrh pri Ljubnu]], [[Vrh pri Pahi]], [[Vrhe, Novo mesto|Vrhe]], [[Zagrad pri Otočcu]], [[Zajčji Vrh pri Stopičah]], [[Ždinja vas]], [[Žihovo selo]]. == Seznam županov == === Skupščina občine Novo mesto === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1963–1967 ! scope="row"|[[Sergij Thorževskij]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1972 ! scope="row"|[[Franci Kuhar]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1972–1974 ! scope="row"|[[Avgust Avbar]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1977 ! scope="row"|[[Jakob Berič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977–1980 ! scope="row"|[[Marjan Simič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1980–1986 ! scope="row"|[[Uroš Dular]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1986–1987 ! scope="row"|[[Boštjan Kovačič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1987–1990 ! scope="row"|[[Franci Šoli]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1993 ! scope="row"|[[Marjan Dvornik]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993–1994 ! scope="row"|[[Franci Koncilija]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Vitomir Gros]] | '''[[Socialna liberalna stranka|LS]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row"|[[Mohor Bogataj]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|36px]]<br>'''{{Abbr|SZNKS|Stranka za napredek krajevnih skupnosti}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row"|[[Boštjan Kovačič]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|36px]]<br>[[Slika:SLS logotip.png|36px]]<br>[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|'''DeSUS''']]<br>[[Slika:Logo of the Slovenian National Party.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=2|[[Alojz Muhič]] | '''[[Lista za Dolenjsko|LZD]]'''<br>[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | '''[[Lista za Dolenjsko|ZZD]]'''<br>[[Slika:SLS logotip.png|36px]]<br>[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row" rowspan=3|[[Gregor Macedoni]] | '''{{Abbr|LGM|Lista Gregorja Macedonija}}'''<br>'''{{Abbr|SV|skupina volilcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | '''{{Abbr|SV|Boštjan Grobler in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | '''{{Abbr|LGM|Lista Gregorja Macedonija}}'''<br>'''{{Abbr|SV|skupina volivcev}}''' |} ==Glej tudi== * [[seznam osebnosti iz Mestne občine Novo mesto]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|City Municipality of Novo Mesto|Mestna občina Novo mesto}} * [http://www.novomesto.si/ Uradna spletna stran] * [http://www3.gov.si/loksam/htm/85/0.htm Zemljevid na www3.gov.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051227232402/http://www3.gov.si/loksam/htm/85/0.htm |date=2005-12-27 }} stanje naselij pred odcepitvijo občin Straža in Šmarješke Toplic {{Novo mesto}} {{Slovenske občine}} {{Slovenija regije jugovzhodna Slovenija}} [[Kategorija:Novo mesto]] [[Kategorija:Mestna občina Novo mesto|*]] [[Kategorija:Dolenjska]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Novo mesto]] {{normativna kontrola}} ndm6db147zlge3ama1xxomh5x0j19bm 6748984 6748979 2026-09-11T09:09:33Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6748984 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Gregor Macedoni]] |grb=Coat_of_arms_of_Novo_Mesto.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Novo mesto.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F85_T1257_vF_b4_x516301_y70736_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F85_T1257_vF_b4_x516301_y70736_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.novomesto.si/ |koordinate=<!-- WD --> |površina=235,7 |prebivalstvo=38678 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=19484 |ženske=19194 |sedež=[[Novo mesto]]}} '''Mestna občina Nôvo mésto''' je ena od dvanajstih [[mestna občina|mestnih občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s 38.678 prebivalci (2026; 6. po številčnosti v Sloveniji) z osrednjim in največjim naseljem [[Novo mesto]], v katerem živita približno 2/3 prebivalstva občine. Občina na severu meji na občino [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]], na vzhodu na občini [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] in [[Občina Šentjernej|Šentjernej]], na jugovzhodu na [[Gorjanci|Gorjancih]] na [[Hrvaška|Republiko Hrvaško]] ter na jugu na občini [[Občina Metlika|Metlika]] in [[Občina Semič|Semič]], na zahodu pa na občine [[občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]], [[Občina Straža|Straža]] in [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]]. Iz svojčas po površini največje občine v Sloveniji z največjim številom naselij (334) se je leta [[1994]] odcepila [[občina Škocjan]], leta [[1998]] [[občina Dolenjske Toplice|občine Dolenjske Toplice]], Mirna Peč, Šentjernej in [[Občina Žužemberk|Žužemberk]], leta 2006 pa še občini Straža in [[Šmarješke Toplice]]. == Krajevne skupnosti == V občini so naslednje [[krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: [[Birčna vas]], [[Bršljin]], [[Brusnice, Novo mesto|Brusnice]], [[Bučna vas]], [[Center, Novo mesto|Center]], [[Dolž]], [[Drska]], [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]], [[Gotna vas]], [[Kandija]] - Grm, [[Karteljevo]], [[Ločna]] - [[Mačkovec]], [[Majde Šilc]], [[Mali Slatnik]], [[Mestne njive]], [[Otočec]], [[Podgrad, Novo mesto|Podgrad]], [[Prečna]], [[Regrča vas]], [[Šmihel, Novo mesto|Šmihel]], [[Stopiče]], [[Uršna sela]] in Žabja vas. Od skupaj 23 KS v občini jih 11 ali skoraj polovica leži pretežno na ozemlju Novega mesta oz. v mejah mestnega naselja. == Naselja v občini == [[Slika:Mestna občina Novo mesto - naselja.jpg|thumb|200px|levo|Občinska naselja]] [[Birčna vas]], [[Boričevo]], [[Brezje, Novo mesto|Brezje]], [[Brezovica pri Stopičah]], [[Češča vas]], [[Črešnjice, Novo mesto|Črešnjice]], [[Črmošnjice pri Stopičah]], [[Daljni Vrh]], [[Dobovo]], [[Dolenja vas, Novo mesto|Dolenja vas]], [[Dolenje Grčevje]], [[Dolenje Kamenje, Novo mesto|Dolenje Kamenje]], [[Dolenje Karteljevo]], [[Dolenje Lakovnice]], [[Dolenji Suhadol]], [[Dolnja Težka Voda]], [[Dolž]], [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]], [[Golušnik]], [[Gorenje Grčevje]], [[Gorenje Kamence]], [[Gorenje Kamenje, Novo mesto|Gorenje Kamenje]], [[Gorenje Karteljevo]], [[Gorenje Kronovo]], [[Gorenje Lakovnice]], [[Gorenje Mraševo]], [[Gorenji Suhadol]], [[Gornja Težka Voda]], [[Gumberk]], [[Herinja vas]], [[Hrib pri Orehku]], [[Hrušica, Novo mesto|Hrušica]], [[Hudo, Novo mesto|Hudo]], [[Iglenik, Novo mesto|Iglenik]], [[Jama, Novo mesto|Jama]], [[Jelše pri Otočcu]], [[Jugorje, Novo mesto|Jugorje]], [[Jurna vas]], [[Konec (naselje)|Konec]], [[Koroška vas, Novo mesto|Koroška vas]], [[Koti]], [[Križe, Novo mesto|Križe]], [[Kuzarjev Kal]], [[Laze, Novo mesto|Laze]], [[Leskovec, Novo mesto|Leskovec]], [[Lešnica, Novo mesto|Lešnica]], [[Lutrško Selo]], [[Mala Cikava]], [[Male Brusnice]], [[Mali Cerovec]], [[Mali Orehek]], [[Mali Podljuben]], [[Mali Slatnik]], [[Mihovec]], '''[[Novo mesto]]''', [[Otočec]], [[Paha]], [[Pangrč Grm]], [[Petane]], [[Petelinjek, Novo mesto|Petelinjek]], [[Plemberk]], [[Podgrad, Novo mesto|Podgrad]], [[Potov Vrh]], [[Prečna]], [[Pristava, Novo mesto|Pristava]], [[Rajnovšče]], [[Rakovnik pri Birčni Vasi]], [[Ratež]], [[Sela pri Ratežu]], [[Sela pri Zajčjem Vrhu]], [[Sela pri Štravberku]], [[Sevno, Novo mesto|Sevno]], [[Smolenja vas]], [[Srebrniče]], [[Srednje Grčevje]], [[Stopiče]], [[Stranska vas, Novo mesto|Stranska vas]], [[Suhor, Novo mesto|Suhor]], [[Šentjošt, Novo mesto|Šentjošt]], [[Škrjanče pri Novem mestu]], [[Štravberk]], [[Travni Dol]], [[Trška Gora, Novo mesto|Trška Gora]], [[Uršna sela]], [[Velike Brusnice]], [[Veliki Cerovec]], [[Veliki Orehek]], [[Veliki Podljuben]], [[Veliki Slatnik]], [[Verdun, Novo mesto|Verdun]], [[Vinja vas]], [[Vrh pri Ljubnu]], [[Vrh pri Pahi]], [[Vrhe, Novo mesto|Vrhe]], [[Zagrad pri Otočcu]], [[Zajčji Vrh pri Stopičah]], [[Ždinja vas]], [[Žihovo selo]]. == Seznam županov == === Skupščina občine Novo mesto === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1963–1967 ! scope="row"|[[Sergij Thorževskij]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1972 ! scope="row"|[[Franci Kuhar]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1972–1974 ! scope="row"|[[Avgust Avbar]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1977 ! scope="row"|[[Jakob Berič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977–1980 ! scope="row"|[[Marjan Simič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1980–1986 ! scope="row"|[[Uroš Dular]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1986–1987 ! scope="row"|[[Boštjan Kovačič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1987–1990 ! scope="row"|[[Franci Šoli]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1993 ! scope="row"|[[Marjan Dvornik]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993–1994 ! scope="row"|[[Franci Koncilija]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Franci Koncilija]] | '''[[Socialna liberalna stranka|LS]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row"|[[Anton Starc]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|36px]]<br>[[Slika:SLS logotip.png|36px]]<br>[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|'''DeSUS''']] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row"|[[Boštjan Kovačič]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|36px]]<br>[[Slika:SLS logotip.png|36px]]<br>[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|'''DeSUS''']]<br>[[Slika:Logo of the Slovenian National Party.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=2|[[Alojz Muhič]] | '''[[Lista za Dolenjsko|LZD]]'''<br>[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | '''[[Lista za Dolenjsko|ZZD]]'''<br>[[Slika:SLS logotip.png|36px]]<br>[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row" rowspan=3|[[Gregor Macedoni]] | '''{{Abbr|LGM|Lista Gregorja Macedonija}}'''<br>'''{{Abbr|SV|skupina volilcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | '''{{Abbr|SV|Boštjan Grobler in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | '''{{Abbr|LGM|Lista Gregorja Macedonija}}'''<br>'''{{Abbr|SV|skupina volivcev}}''' |} ==Glej tudi== * [[seznam osebnosti iz Mestne občine Novo mesto]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|City Municipality of Novo Mesto|Mestna občina Novo mesto}} * [http://www.novomesto.si/ Uradna spletna stran] * [http://www3.gov.si/loksam/htm/85/0.htm Zemljevid na www3.gov.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051227232402/http://www3.gov.si/loksam/htm/85/0.htm |date=2005-12-27 }} stanje naselij pred odcepitvijo občin Straža in Šmarješke Toplic {{Novo mesto}} {{Slovenske občine}} {{Slovenija regije jugovzhodna Slovenija}} [[Kategorija:Novo mesto]] [[Kategorija:Mestna občina Novo mesto|*]] [[Kategorija:Dolenjska]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Novo mesto]] {{normativna kontrola}} 1ztdmofpo7m54g8cfpoxdj0cw3x2n2g 6748994 6748984 2026-09-11T09:24:45Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6748994 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Gregor Macedoni]] |grb=Coat_of_arms_of_Novo_Mesto.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Novo mesto.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F85_T1257_vF_b4_x516301_y70736_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F85_T1257_vF_b4_x516301_y70736_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.novomesto.si/ |koordinate=<!-- WD --> |površina=235,7 |prebivalstvo=38678 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=19484 |ženske=19194 |sedež=[[Novo mesto]]}} '''Mestna občina Nôvo mésto''' je ena od dvanajstih [[mestna občina|mestnih občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s 38.678 prebivalci (2026; 6. po številčnosti v Sloveniji) z osrednjim in največjim naseljem [[Novo mesto]], v katerem živita približno 2/3 prebivalstva občine. Občina na severu meji na občino [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]], na vzhodu na občini [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] in [[Občina Šentjernej|Šentjernej]], na jugovzhodu na [[Gorjanci|Gorjancih]] na [[Hrvaška|Republiko Hrvaško]] ter na jugu na občini [[Občina Metlika|Metlika]] in [[Občina Semič|Semič]], na zahodu pa na občine [[občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]], [[Občina Straža|Straža]] in [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]]. Iz svojčas po površini največje občine v Sloveniji z največjim številom naselij (334) se je leta [[1994]] odcepila [[občina Škocjan]], leta [[1998]] [[občina Dolenjske Toplice|občine Dolenjske Toplice]], Mirna Peč, Šentjernej in [[Občina Žužemberk|Žužemberk]], leta 2006 pa še občini Straža in [[Šmarješke Toplice]]. == Krajevne skupnosti == V občini so naslednje [[krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: [[Birčna vas]], [[Bršljin]], [[Brusnice, Novo mesto|Brusnice]], [[Bučna vas]], [[Center, Novo mesto|Center]], [[Dolž]], [[Drska]], [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]], [[Gotna vas]], [[Kandija]] - Grm, [[Karteljevo]], [[Ločna]] - [[Mačkovec]], [[Majde Šilc]], [[Mali Slatnik]], [[Mestne njive]], [[Otočec]], [[Podgrad, Novo mesto|Podgrad]], [[Prečna]], [[Regrča vas]], [[Šmihel, Novo mesto|Šmihel]], [[Stopiče]], [[Uršna sela]] in Žabja vas. Od skupaj 23 KS v občini jih 11 ali skoraj polovica leži pretežno na ozemlju Novega mesta oz. v mejah mestnega naselja. == Naselja v občini == [[Slika:Mestna občina Novo mesto - naselja.jpg|thumb|200px|levo|Občinska naselja]] [[Birčna vas]], [[Boričevo]], [[Brezje, Novo mesto|Brezje]], [[Brezovica pri Stopičah]], [[Češča vas]], [[Črešnjice, Novo mesto|Črešnjice]], [[Črmošnjice pri Stopičah]], [[Daljni Vrh]], [[Dobovo]], [[Dolenja vas, Novo mesto|Dolenja vas]], [[Dolenje Grčevje]], [[Dolenje Kamenje, Novo mesto|Dolenje Kamenje]], [[Dolenje Karteljevo]], [[Dolenje Lakovnice]], [[Dolenji Suhadol]], [[Dolnja Težka Voda]], [[Dolž]], [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]], [[Golušnik]], [[Gorenje Grčevje]], [[Gorenje Kamence]], [[Gorenje Kamenje, Novo mesto|Gorenje Kamenje]], [[Gorenje Karteljevo]], [[Gorenje Kronovo]], [[Gorenje Lakovnice]], [[Gorenje Mraševo]], [[Gorenji Suhadol]], [[Gornja Težka Voda]], [[Gumberk]], [[Herinja vas]], [[Hrib pri Orehku]], [[Hrušica, Novo mesto|Hrušica]], [[Hudo, Novo mesto|Hudo]], [[Iglenik, Novo mesto|Iglenik]], [[Jama, Novo mesto|Jama]], [[Jelše pri Otočcu]], [[Jugorje, Novo mesto|Jugorje]], [[Jurna vas]], [[Konec (naselje)|Konec]], [[Koroška vas, Novo mesto|Koroška vas]], [[Koti]], [[Križe, Novo mesto|Križe]], [[Kuzarjev Kal]], [[Laze, Novo mesto|Laze]], [[Leskovec, Novo mesto|Leskovec]], [[Lešnica, Novo mesto|Lešnica]], [[Lutrško Selo]], [[Mala Cikava]], [[Male Brusnice]], [[Mali Cerovec]], [[Mali Orehek]], [[Mali Podljuben]], [[Mali Slatnik]], [[Mihovec]], '''[[Novo mesto]]''', [[Otočec]], [[Paha]], [[Pangrč Grm]], [[Petane]], [[Petelinjek, Novo mesto|Petelinjek]], [[Plemberk]], [[Podgrad, Novo mesto|Podgrad]], [[Potov Vrh]], [[Prečna]], [[Pristava, Novo mesto|Pristava]], [[Rajnovšče]], [[Rakovnik pri Birčni Vasi]], [[Ratež]], [[Sela pri Ratežu]], [[Sela pri Zajčjem Vrhu]], [[Sela pri Štravberku]], [[Sevno, Novo mesto|Sevno]], [[Smolenja vas]], [[Srebrniče]], [[Srednje Grčevje]], [[Stopiče]], [[Stranska vas, Novo mesto|Stranska vas]], [[Suhor, Novo mesto|Suhor]], [[Šentjošt, Novo mesto|Šentjošt]], [[Škrjanče pri Novem mestu]], [[Štravberk]], [[Travni Dol]], [[Trška Gora, Novo mesto|Trška Gora]], [[Uršna sela]], [[Velike Brusnice]], [[Veliki Cerovec]], [[Veliki Orehek]], [[Veliki Podljuben]], [[Veliki Slatnik]], [[Verdun, Novo mesto|Verdun]], [[Vinja vas]], [[Vrh pri Ljubnu]], [[Vrh pri Pahi]], [[Vrhe, Novo mesto|Vrhe]], [[Zagrad pri Otočcu]], [[Zajčji Vrh pri Stopičah]], [[Ždinja vas]], [[Žihovo selo]]. == Seznam županov == === Skupščina občine Novo mesto === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1963–1967 ! scope="row"|[[Sergij Thorževskij]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1972 ! scope="row"|[[Franci Kuhar]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1972–1974 ! scope="row"|[[Avgust Avbar]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1977 ! scope="row"|[[Jakob Berič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977–1980 ! scope="row"|[[Marjan Simič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1980–1986 ! scope="row"|[[Uroš Dular]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1986–1987 ! scope="row"|[[Boštjan Kovačič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1987–1990 ! scope="row"|[[Franci Šoli]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1993 ! scope="row"|[[Marjan Dvornik]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993–1994 ! scope="row"|[[Franci Koncilija]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Franci Koncilija]] | '''[[Socialna liberalna stranka|LS]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row"|[[Anton Starc]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|36px]]<br>[[Slika:SLS logotip.png|36px]]<br>[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|'''DeSUS''']] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row"|[[Boštjan Kovačič]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|36px]]<br>[[Slika:SLS logotip.png|36px]]<br>[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|'''DeSUS''']]<br>[[Slika:Logo of the Slovenian National Party.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=2|[[Alojz Muhič]] | '''[[Lista za Dolenjsko|LZD]]'''<br>[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | '''[[Lista za Dolenjsko|ZZD]]'''<br>[[Slika:SLS logotip.png|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row" rowspan=3|[[Gregor Macedoni]] | rowspan=3|'''{{Abbr|SV|Boštjan Grobler skupina volilcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Glej tudi== * [[seznam osebnosti iz Mestne občine Novo mesto]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|City Municipality of Novo Mesto|Mestna občina Novo mesto}} * [http://www.novomesto.si/ Uradna spletna stran] * [http://www3.gov.si/loksam/htm/85/0.htm Zemljevid na www3.gov.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051227232402/http://www3.gov.si/loksam/htm/85/0.htm |date=2005-12-27 }} stanje naselij pred odcepitvijo občin Straža in Šmarješke Toplic {{Novo mesto}} {{Slovenske občine}} {{Slovenija regije jugovzhodna Slovenija}} [[Kategorija:Novo mesto]] [[Kategorija:Mestna občina Novo mesto|*]] [[Kategorija:Dolenjska]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Novo mesto]] {{normativna kontrola}} n76e0ix1mh40hm30n6xf4uguec0ftli 6748996 6748994 2026-09-11T09:27:56Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6748996 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Gregor Macedoni]] |grb=Coat_of_arms_of_Novo_Mesto.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Novo mesto.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F85_T1257_vF_b4_x516301_y70736_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F85_T1257_vF_b4_x516301_y70736_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.novomesto.si/ |koordinate=<!-- WD --> |površina=235,7 |prebivalstvo=38678 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=19484 |ženske=19194 |sedež=[[Novo mesto]]}} '''Mestna občina Nôvo mésto''' je ena od dvanajstih [[mestna občina|mestnih občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s 38.678 prebivalci (2026; 6. po številčnosti v Sloveniji) z osrednjim in največjim naseljem [[Novo mesto]], v katerem živita približno 2/3 prebivalstva občine. Občina na severu meji na občino [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]], na vzhodu na občini [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] in [[Občina Šentjernej|Šentjernej]], na jugovzhodu na [[Gorjanci|Gorjancih]] na [[Hrvaška|Republiko Hrvaško]] ter na jugu na občini [[Občina Metlika|Metlika]] in [[Občina Semič|Semič]], na zahodu pa na občine [[občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]], [[Občina Straža|Straža]] in [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]]. Iz svojčas po površini največje občine v Sloveniji z največjim številom naselij (334) se je leta [[1994]] odcepila [[občina Škocjan]], leta [[1998]] [[občina Dolenjske Toplice|občine Dolenjske Toplice]], Mirna Peč, Šentjernej in [[Občina Žužemberk|Žužemberk]], leta 2006 pa še občini Straža in [[Šmarješke Toplice]]. == Krajevne skupnosti == V občini so naslednje [[krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: [[Birčna vas]], [[Bršljin]], [[Brusnice, Novo mesto|Brusnice]], [[Bučna vas]], [[Center, Novo mesto|Center]], [[Dolž]], [[Drska]], [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]], [[Gotna vas]], [[Kandija]] - Grm, [[Karteljevo]], [[Ločna]] - [[Mačkovec]], [[Majde Šilc]], [[Mali Slatnik]], [[Mestne njive]], [[Otočec]], [[Podgrad, Novo mesto|Podgrad]], [[Prečna]], [[Regrča vas]], [[Šmihel, Novo mesto|Šmihel]], [[Stopiče]], [[Uršna sela]] in Žabja vas. Od skupaj 23 KS v občini jih 11 ali skoraj polovica leži pretežno na ozemlju Novega mesta oz. v mejah mestnega naselja. == Naselja v občini == [[Slika:Mestna občina Novo mesto - naselja.jpg|thumb|200px|levo|Občinska naselja]] [[Birčna vas]], [[Boričevo]], [[Brezje, Novo mesto|Brezje]], [[Brezovica pri Stopičah]], [[Češča vas]], [[Črešnjice, Novo mesto|Črešnjice]], [[Črmošnjice pri Stopičah]], [[Daljni Vrh]], [[Dobovo]], [[Dolenja vas, Novo mesto|Dolenja vas]], [[Dolenje Grčevje]], [[Dolenje Kamenje, Novo mesto|Dolenje Kamenje]], [[Dolenje Karteljevo]], [[Dolenje Lakovnice]], [[Dolenji Suhadol]], [[Dolnja Težka Voda]], [[Dolž]], [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]], [[Golušnik]], [[Gorenje Grčevje]], [[Gorenje Kamence]], [[Gorenje Kamenje, Novo mesto|Gorenje Kamenje]], [[Gorenje Karteljevo]], [[Gorenje Kronovo]], [[Gorenje Lakovnice]], [[Gorenje Mraševo]], [[Gorenji Suhadol]], [[Gornja Težka Voda]], [[Gumberk]], [[Herinja vas]], [[Hrib pri Orehku]], [[Hrušica, Novo mesto|Hrušica]], [[Hudo, Novo mesto|Hudo]], [[Iglenik, Novo mesto|Iglenik]], [[Jama, Novo mesto|Jama]], [[Jelše pri Otočcu]], [[Jugorje, Novo mesto|Jugorje]], [[Jurna vas]], [[Konec (naselje)|Konec]], [[Koroška vas, Novo mesto|Koroška vas]], [[Koti]], [[Križe, Novo mesto|Križe]], [[Kuzarjev Kal]], [[Laze, Novo mesto|Laze]], [[Leskovec, Novo mesto|Leskovec]], [[Lešnica, Novo mesto|Lešnica]], [[Lutrško Selo]], [[Mala Cikava]], [[Male Brusnice]], [[Mali Cerovec]], [[Mali Orehek]], [[Mali Podljuben]], [[Mali Slatnik]], [[Mihovec]], '''[[Novo mesto]]''', [[Otočec]], [[Paha]], [[Pangrč Grm]], [[Petane]], [[Petelinjek, Novo mesto|Petelinjek]], [[Plemberk]], [[Podgrad, Novo mesto|Podgrad]], [[Potov Vrh]], [[Prečna]], [[Pristava, Novo mesto|Pristava]], [[Rajnovšče]], [[Rakovnik pri Birčni Vasi]], [[Ratež]], [[Sela pri Ratežu]], [[Sela pri Zajčjem Vrhu]], [[Sela pri Štravberku]], [[Sevno, Novo mesto|Sevno]], [[Smolenja vas]], [[Srebrniče]], [[Srednje Grčevje]], [[Stopiče]], [[Stranska vas, Novo mesto|Stranska vas]], [[Suhor, Novo mesto|Suhor]], [[Šentjošt, Novo mesto|Šentjošt]], [[Škrjanče pri Novem mestu]], [[Štravberk]], [[Travni Dol]], [[Trška Gora, Novo mesto|Trška Gora]], [[Uršna sela]], [[Velike Brusnice]], [[Veliki Cerovec]], [[Veliki Orehek]], [[Veliki Podljuben]], [[Veliki Slatnik]], [[Verdun, Novo mesto|Verdun]], [[Vinja vas]], [[Vrh pri Ljubnu]], [[Vrh pri Pahi]], [[Vrhe, Novo mesto|Vrhe]], [[Zagrad pri Otočcu]], [[Zajčji Vrh pri Stopičah]], [[Ždinja vas]], [[Žihovo selo]]. == Seznam županov == === Skupščina občine Novo mesto === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1963–1967 ! scope="row"|[[Sergij Thorževskij]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1972 ! scope="row"|[[Franci Kuhar]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1972–1974 ! scope="row"|[[Avgust Avbar]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1977 ! scope="row"|[[Jakob Berič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977–1980 ! scope="row"|[[Marjan Simič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1980–1986 ! scope="row"|[[Uroš Dular]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1986–1987 ! scope="row"|[[Boštjan Kovačič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1987–1990 ! scope="row"|[[Franci Šoli]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1993 ! scope="row"|[[Marjan Dvornik]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993–1994 ! scope="row"|[[Franci Koncilija]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Franci Koncilija]] | '''[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row"|[[Anton Starc]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|36px]]<br>[[Slika:SLS logotip.png|36px]]<br>[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|'''DeSUS''']] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row"|[[Boštjan Kovačič]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|36px]]<br>[[Slika:SLS logotip.png|36px]]<br>[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|'''DeSUS''']]<br>[[Slika:Logo of the Slovenian National Party.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=2|[[Alojz Muhič]] | '''[[Lista za Dolenjsko|LZD]]'''<br>[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | '''[[Lista za Dolenjsko|ZZD]]'''<br>[[Slika:SLS logotip.png|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row" rowspan=3|[[Gregor Macedoni]] | rowspan=3|'''{{Abbr|SV|Boštjan Grobler skupina volilcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Glej tudi== * [[seznam osebnosti iz Mestne občine Novo mesto]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|City Municipality of Novo Mesto|Mestna občina Novo mesto}} * [http://www.novomesto.si/ Uradna spletna stran] * [http://www3.gov.si/loksam/htm/85/0.htm Zemljevid na www3.gov.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051227232402/http://www3.gov.si/loksam/htm/85/0.htm |date=2005-12-27 }} stanje naselij pred odcepitvijo občin Straža in Šmarješke Toplic {{Novo mesto}} {{Slovenske občine}} {{Slovenija regije jugovzhodna Slovenija}} [[Kategorija:Novo mesto]] [[Kategorija:Mestna občina Novo mesto|*]] [[Kategorija:Dolenjska]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Novo mesto]] {{normativna kontrola}} 1b3n6si0lnait4nymkof7oiomor101f Mestna občina Celje 0 23792 6748819 6748602 2026-09-10T18:45:31Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6748819 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Matija Kovač]] |grb=Coat of arms of Celje.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2007 Celje.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F11_T1257_vF_b_x522055.7655_y123441.25_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F11_T1257_vF_b_x522055.7655_y123441.25_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.celje.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=94,9 |prebivalstvo=49802 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=25079 |ženske=24723 |sedež=[[Celje]]}} '''Mestna občina Celje''' [[Datoteka:Celje.ogg|[cêlje]]] je ena od dvanajstih [[mestna občina|mestnih]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem v [[Celje|Celju]]. Na severu meji na [[občina Vojnik|občino]] [[Vojnik]] (ta se je iz občine Celje izločila leta 1994), na vzhodu na [[občina Šentjur|občino]] [[Šentjur]], na jugovzhodu na [[občina Štore|občino]] [[Štore]] (ta se je iz občine Celje izločila leta 1994), na jugu na [[občina Laško|občino]] [[Laško]], na zahodu na [[občina Žalec|občino]] [[Žalec]], na severozahodu pa na [[občina Dobrna|občino]] [[Dobrna]]. [[slika:Celje National Hall (9).jpg|thumb|Glavni vhod v Narodni dom, kjer ima sedež občinska uprava]] S skoraj 50.000 (49.802 leta 2026) prebivalci je šele peta slovenska mestna občina po številčnosti (za Ljubljano, Mariborom, Kranjem in Koprom). Za občinski praznik velja od leta 1991 11.april, kajti na ta dan leta 1451 so bili [[Celjski grofje]] povzdignjeni v državne [[knez|kneze]]. == Zgodovina občine od sredine 19.stoletja do konca 2.svetovne vojne == Po obdobju marčne revolucije datirajo prve volitve v celjsko mestno občino leta 1850. [[Alexander Bach|Bachov]] [[absolutizem]] je prepovedal delovanje političnih strank za celo desetletje, nato so leta 1861 lokalne volitve potekale vzporedno z deželnimi. Leta 1867 dobi občina svojo avtonomijo ter statut. Vse do takrat pa do konca prve svetovne vojne je bila občina nadalje razdeljena na dva dela: Mestno občino Celje ter Občino Celje-okolica, ki je obsegala nekatere današnje mestne predele izven starega mestnega jedra. Politično gledano je imela do dvajsetih let 20.stoletja oblast nemška stran, prvi slovenski župan je leta 1921 postal dr. Juro Hrašovec. V gospodarskem pogledu se je občina močno razvijala, v tem času sta pričela delovati [[Cinkarna Celje]] (1873) in Westnova tovarna emajlirane posode oziroma [[EMO]] (1894). Leta 1895 je zaradi uvedbe [[slovenski|slovenskih]] vzporednic na celjski [[I. gimnazija v Celju|gimnaziji]] padla celo dunajska koalicijska [[vlada]] kneza Alfreda Windischgrätza. V [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] je bila po letu 1929 v veljavi delitev na 9 [[banovina|banovin]] in posebno upravo mesta [[Beograd]] na državni ravni. Na lokalni ravni so prevladovali [[okraj|okraji]], znotraj njih pa so delovale občine. Celje je takrat že imelo svojo mestno občino, ki jo je obdržalo do leta 1945. ==Obdobje socializma, velika občina (komuna) Celje== Po drugi svetovni vojni je nalogo nosilca oblasti v Celju na lokalni ravni prevzel [[Mestni ljudski odbor]] (MLO), od petdesetih let dalje sta ga nasledila [[okraj|okraja]] Celje-mesto ter Celje-okolica. Po spremembi zvezne ustave leta 1963 so okraje ukinili, nastale so komune oziroma socialistične občine, ki so se v takšni obliki bolj ali manj obdržale do spremembe lokalne zakonodaje v letih 1994-1995. Celjska komuna je od začetka šestdesetih let zajemala območja prejšnjih občin [[Štore]], [[Dobrna]], [[Vojnik]], [[Teharje]], [[Tremerje]], [[Šmartno v Rožni dolini]] in [[Škofja vas]], ki so sodile v okraj Celje-okolica. Z nastankom komun je vodja mestne oblasti dobil naziv "predsednik skupščine občine", ki se je v tej obliki ohranil do prvih lokalnih volitev v samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji leta 1994. Zadnji nosilec tega naziva je bil mag. Anton Rojec, ki je bil kot kandidat demokratične opozicije DEMOS na volitvah aprila 1990 prvi demokratično izvoljeni predsednik skupščine Občine (takrat še komune) Celje. Čeprav je Celje v obdobju [[socializem|socializma]] veljalo za industrijsko razvito mesto oz. občino, se je v drugi polovici 80. let gospodarstvo začelo rušiti. To se je najbolje pokazalo s stečajem Lesnoindustrijskega kombinata (LIK) Savinja, sledila pa sta še stečaja [[Toper|Topra]] in Metke. Na infrastrukturnem področju velja iz tega obdobja omeniti izgradnjo [[Šmartinsko jezero|Šmartinskega jezera]] v okviru protipoplavne zaščite Celja. Pod Golovcem so začeli organizirati Mednarodni obrtni sejem, v ta namen so zgradili Dvorano Golovec. Pereč problem tranzitnega prometa skozi središče mesta v smeri zahod-vzhod je bil rešen v letih 1976-77, ko so za promet odprli dvopasovno [[hitra cesta|hitro cesto]] [[Arja vas]] - [[Spodnje Hoče]]. ==Mestna občina Celje (1994-danes)== Mestna občina Celje obstaja od leta 1994, ko sta se iz nje glede na [[Zakon ]] o lokalni samoupravi izločili [[občina Štore]] in [[občina Vojnik]], kasneje pa se je iz vojniške občine izločila še [[občina Dobrna]]. Prvi [[župan]] novonastale celjske občine je takrat postal [[Jože Zimšek]]. [[Župan]] občine je bil v letih 1998–2022 [[Bojan Šrot]], ki je na tem mestu nasledil Jožeta Zimška. Trenutni župan je [[Matija Kovač]]. Občinska uprava ima sedež v [[Narodni dom, Celje|celjskem Narodnem domu]] na Trgu Celjskih knezov ob robu starega mestnega jedra. V tem času je občina gospodarsko nazadovala, saj je propadlo veliko gospodarskih gigantov, npr. Metka (1993), Libela (1995), Tovarna volnenih odej Škofja vas (1995), Aurea (1996). Iz pretežno industrijskega mesta se je le-to gospodarsko preobrazilo v središče storitvene dejavnosti. V tridesetih letih, kar obstaja Mestna občina Celje, so se izboljšale tudi prometne povezave knežjega mesta z drugimi deli Slovenije. Leta 1996 so na trasi [[Arja vas]]-[[Spodnje Hoče]] obstoječi dvopasovni [[hitra cesta|hitri cesti]] (znani pod imenom Slovenika) dogradili drugo smerno vozišče in s štiripasovnico povezali Celje z [[Maribor|Mariborom]]. Leta 2004 Celje dobi poleg centralnega priključka na [[avtocesta A1|avtocesto]] še zahodnega (pri [[Lopata|Lopati]]), dve leti kasneje pa še vzhodnega (pri [[Ljubečna|Ljubečni]]). Vmes so avgusta 2005 z dograjenim odsekom preko [[Trojane|Trojan]] povezali knežje mesto s prestolnico po avtocesti. Od konca 90.let do leta 2006, ko so odprli zadnji odsek, je potekala nadgradnja osrednje prometne žile mestnega središča, [[Mariborska cesta, Celje|Mariborske ceste]], v štiripasovnico. Mestni avtobus [[Celebus]] vozi na osmih linijah od januarja 2019, v sami občini pa poteka tudi redni primestni promet, s katerim upravlja podjetje Nomago, d.o.o. Za odvoz smeti v občini skrbi podjetje Simbio, d.o.o., za oskrbo s pitno vodo pa podjetje VO-KA, d.o.o. Električno omrežje je v pristojnosti Elektra Celje, d.o.o., za daljinsko ogrevanje skrbi Energetika Celje, d.o.o. Od leta 2008 delujeta na obrobju mesta toplarna za sežiganje odpadkov ter Regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO). == Naselja v občini == [[Slika:Mestna občina Celje - naselja.jpg|thumb|166px|Zemljevid MO Celje]] [[Brezova]], [[Bukovžlak]], '''[[Celje]]''', [[Dobrova, Celje|Dobrova]], [[Glinsko]], [[Gorica pri Šmartnem]], [[Jezerce pri Šmartnem]], [[Košnica pri Celju]], [[Lahovna]], [[Leskovec]], [[Lipovec pri Škofji vasi]], [[Ljubečna]], [[Loče, Celje|Loče]], [[Lokrovec]], [[Lopata, Celje|Lopata]], [[Medlog]], [[Osenca]], [[Otemna]], [[Pečovnik]], [[Pepelno]], [[Prekorje]], [[Rožni Vrh, Celje|Rožni Vrh]], [[Runtole]], [[Rupe, Celje|Rupe]], [[Slance]], [[Slatina v Rožni dolini]], [[Šentjungert]], [[Škofja vas]], [[Šmarjeta pri Celju]], [[Šmartno v Rožni dolini]], [[Šmiklavž pri Škofji vasi]], [[Teharje]], [[Tremerje]], [[Trnovlje pri Celju]], [[Vrhe, Celje|Vrhe]], [[Začret]], [[Zadobrova]], [[Zvodno]], [[Žepina]] == Prebivalstvo == Ob popisu leta 2001 je bila [[slovenščina]] materni jezik 40.704 (84,7&nbsp;%) občanom, [[hrvaščina]] 1658 (3,5&nbsp;%), [[srbščina]] 1472 (3,1&nbsp;%), [[srbohrvaščina]] 986 (2,1&nbsp;%), [[bosanščina]] pa 743 (1,5&nbsp;%). Neznano je za 1812 (3,8&nbsp;%) oseb. 25.456 ali 52,9&nbsp;% prebivalcev je [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoličanov]]. Po ocenah [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je leta 2021 v občini živelo 48.550 prebivalcev, od tega 24.410 moških in 24.440 žensk. == Ozemeljska delitev == ;Krajevne skupnosti (9) * [[Aljažev hrib]] * [[Ljubečna]] * [[Medlog]] * Ostrožno * Pod gradom * [[Škofja vas]] * [[Šmartno v Rožni dolini]] * [[Teharje]] * [[Trnovlje pri Celju|Trnovlje (pri Celju)]] ;Mestne četrti (10) * Center (staro mestno jedro) * Dečkovo naselje * Dolgo polje * Gaberje * [[Hudinja, Celje|Hudinja]] (Zgornja in Spodnja Hudinja) * [[Karel Destovnik Kajuh]] ([[Otok, Celje|Otok]]) * [[Lava, Celje|Lava]] * [[Nova vas]] * Savinja * [[Slavko Šlander]] == Seznam županov == === Skupščina občine Celje === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1963–1966 ! scope="row"|[[Jože Jošt]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966–1967 ! scope="row"|[[Zdravko Trogar]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1971 ! scope="row"|[[Olga Vrabič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1971–1974 ! scope="row"|[[Dušan Burnik]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1982 ! scope="row"|[[Jože Marolt]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1986 ! scope="row"|[[Edvard Stepišnik]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1986–1990 ! scope="row"|[[Tone Zimšek]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1994 ! scope="row"|[[Anton Rojec]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Jožef Zimšek]] | rowspan=1|[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=6|[[Bojan Šrot]] | rowspan=5|[[Slika:SLS logotip.png|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | '''{{Abbr|CŽL|Celjska županova lista}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Matija Kovač]] | '''{{Abbr|SV|Gregor Deleja in skupina volilcev}}''' |} == Glej tudi == * [[seznam častnih meščanov Celja]] * [[seznam osebnosti iz Mestne občine Celje]] * [[Celje]] == Sklici == {{sklici|4}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * {{official}} * [http://www.multimap.com/map/browse.cgi?lat=46.24&lon=15.27&scale=50000 Zemljevid Celja z okolico, 1:50.000] na [http://www.multimap.com multimap.com] (v angleščini). * [http://www.raziskovalec.com/pages/Celje/ Spletne strani v občini Celje] {{Mestna občina Celje}} {{slovenske občine}} {{CastniMescaniCelja}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mestna občina Celje|Mestna občina Celje]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Celje]] h62g5by8obj1hks3vj66al08xv3azot Mestna občina Kranj 0 23794 6748818 6748625 2026-09-10T18:44:56Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6748818 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Matjaž Rakovec]] |zastava=Zastava Mestne občine Kranj.jpg |grb=Coat of arms of Kranj (with white outline).svg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Kranj.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F52_T1257_vF_b_x445853.09349999996_y123523_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F52_T1257_vF_b_x445853.09349999996_y123523_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |sedež=[[Kranj]] |površina=148,0 |prebivalstvo_datum=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{navedi splet |title=Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px |website=www.stat.si |accessdate=2024-09-13}}</ref> |prebivalstvo=57491 |moški=28951 |ženske=28540 |avtomobilska_oznaka=KR |splet=http://www.kranj.si }} '''Mestna občina Kranj''' je ena od dvanajstih [[Mestna občina|mestnih]] [[Občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem v [[Kranj|Kranju]]. S 56.171 prebivalci je tretja najštevilneje naseljena mestna občina (po številu prebivalcev, za Ljubljano in Mariborom in pred Celjem). == Zgodovina občine == Čas fevdalizma, za katerega je bila značilna razdrobljenost, je vplival na poznejše oblikovanje dežel Štajerske, Koroške, Goriške, Kranjske in Trsta. O nastanku občin lahko govorimo že za časa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]], ko so jih na naših tleh ustanovili Francozi, ki so nastale na podlagi prej oblikovanih katastrskih občin.  Slovenija je bila med obdobjem 1868 – 1929/36 upravno razdeljena na Kranjsko, Koroško, Štajersko, Ogrsko, Goriško in Istro. Kranjska je bila razdeljena na 501 občino, vanjo je spadala tudi Ljubljana, ki je imela poseben status – status statutarne občine. Število prebivalcev se je med posameznimi občinami gibalo med 100 in 4.000 prebivalcev, na celotnem ozemlju Kranjske pa je leta 1854 živelo 478.299 prebivalcev. Kranjska je bila razdeljena na mesto Ljubljana kot samostojno enoto in na 30 okrajev. Imela je 8 deželnoknežjih mest, med katerimi je bilo glavno mesto Ljubljana. Med deželnoknežjimi mesti je bilo tudi mesto [[Kranj]]. Okraj Kranj, ki je štel 24.425 prebivalcev je bil sestavljen iz 17 občin, v katerih je povprečno živelo 2.035 prebivalcev. Teh 17 občin je bilo: [[Cerklje na Gorenjskem|Cerklje,]] [[Goriče, Kranj|Goriče]], [[Hrastje, Kranj|Hrastje]], Kranj, [[Mavčiče]], [[Naklo]], [[Olševek]], [[Preddvor]], [[Predoslje]], [[Primskovo|Primskovo,]] [[Smlednik]], [[Stražišče, Kranj|Stražišče]], Sv. Jošt, [[Šenčur]], [[Trstenik, Kranj|Trstenik]], [[Velesovo]] in [[Voglje, Šenčur|Voglje]].  V začetku stoletja je Občina Kranj upravno obsegala mestno jedro s Kokrškim in Savskim predmestjem. Leta 1921 so se meje občine zaradi nakupa zemljišč na desnem bregu Save razširile.  26. aprila 1922 je bila izdana Uredba o razdelitvi države na oblasti, ki je predpisala, da se država razdeli na [[Samoupravne oblasti v Kraljevini Jugoslaviji|33 oblasti]], med katerimi sta bili za področje Slovenije predvideni dve – ljubljanska in mariborska. Kranj je spadal pod ljubljansko oblast. Ker so oblasti ugotovile, da je preveliko občin, so se odločili, da bodo njihovo število zmanjšali – iz 501 občin so jih zmanjšali na 348. V okraju Kranj so ukinili 5 občin, tako da je imel kranjski okraj nato le še 12 občin.  Z nastankom [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] je se obča uprava začela vršiti po banovinah, srezih in občinah. Določenih je bilo 9 banovin, na slovenskem območju je bila imenovana Dravska banovina s sedežem v Ljubljani. Z namenom pospeševanja zdravja so bile ustanovljene »zdravstvene občine«. V Dravski banovini je bilo tako ustanovljenih 13 samostojnih zdravstvenih občin in 103 združene zdravstvene občine. Zdravstvena občina Kranj je skupaj z zdravstvenimi občinami Cerklje, [[Škofja Loka]], [[Trata, Škofja Loka|Trata]] nad Škofjo Loko, [[Tržič]] in [[Železniki]] spadala pod kranjski okraj. Leta 1933 se je število občin v [[Dravska banovina|Dravski banovini]] iz 1072 (leta 1931) zmanjšalo na 362. Kranjski srez je sestavljalo 15 občin: Cerklje, Jezersko, Kovor, Kranj, Križe, Naklo, Preddvor, Predoslje, Smlednik – Trboje, Stražišče, Sv. Ana, Sv. Jošt, Sv. Katarina, Šenčur in Tržič. V banovini je bil Kranj središče sreza (okraja) Kranj, ki je obsegal širše območje Kranja, Tržiča in do leta 1936 tudi Škofje Loke. Zaradi gospodarskega razvoja in urbanizacije mesta se je zgodila tudi upravna širitev. Istega leta so se tako kranjski občini priključila predmestna naselja Čirče, Gorenje, [[Huje]], Klanec, Primskovo in Rupa, kasneje, ob začetku [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] pa še Stražišče. Državni statistični urad je sestavil Splošni pregled za Dravsko banovino za leto 1939. V kranjskem okraju je prišlo do nekaterih sprememb. Število občin se je povečalo na 17, prišlo pa je tudi do preimenovanj. Kranjski okraj so tako sestavljale naslednje občine: [[Zgornja Besnica, Kranj|Besnica]], Cerklje na Gorenjskem, Golnik, Jezersko, Kovor, Kranj, Križe, Mavčiče, Naklo, Preddvor, Predoslje, [[Smlednik|Smlednik,]] Stražišče, Sv. Ana pod Ljubeljem, Sveta Katarina, Šenčur in Tržič. V celotnem okraju je živelo 36.487 ljudi.  Do leta 1936 je bil kranjski [[srez]] s 1.099 km² najobsežnejši srez na [[Gorenjska|Gorenjskem]]. Ko pa je leta 1936 Škofja Loka postaja samostojen srez, pa mu je ostalo le še 599 km². Ravninski del in gričevje sta večinoma kulturen svet. Po svoji legi in živalstvu pripada večina ozemlja triglavski pokrajini. Politično-upravno gledano je kranjski srez zibelka pozneje formirane deleže Kranjske. Leta 1931 je bilo v srezu 39.224 prebivalcev, podatki za leto 1921 pa kažejo, da jih je bilo takrat 29.996. Prirastek tako znaša 31%, kar je veliko. Gospodarski temelj prebivalstva je kmetijstvo, kjer se v ravninskem svetu ukvarjajo predvsem s poljedelstvom, v gorskem pa z živinorejo in gozdarstvom. Za Dravsko banovino produkcija poljskih pridelkov kaže nadpovprečne uspehe zlasti pri pšenici, ječmenu, rži in krompirju. Dosti napredna je tudi živinoreja. Nekdaj močno rudarstvo je do leta 1937 omejeno le še na pridobivanje apna in cestnega drobirja. V tridesetih letih je začela naraščati gospodarska moč industrije – najobsežnejša je bombažna tekstilna stroka v Kranju.  V občini Kranj je na površini 426 ha živelo 4220 ljudi. Poseljenih je bilo 405 hiš, 375 posestev, 30 koč, 1040 pa je najemnikov. Kljub majhnosti je kranjska občina zavzemala najpomembnejši prostor Ljubljanske kotline. Veljala je predvsem kot trgovsko mesto – vodi trgovino z živino, živili in manufakturo, po obsegu pa je tu najmočnejša lesna trgovina. Poleg tega je predstavljala tudi prometno središče za celoten kranjski srez, saj se tu od gorenjske železnice odcepi lokalna tržiška proga. Mesto je vplivalo je na razvoj domače obrti v okoliških krajih (med drugim na sitarstvo in platnarstvo). Izreden razvoj je na tem območju dosegla industrija, ki se je preko lesne, mlinarske in usnjarske stroke razvila v tekstilno in v izdelovanje gumarskih izdelkov.  V obdobju po [[Druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] je prihajalo do sprememb pri nastajanju, spreminjanju in ukinjanju lokalnih teritorialnih enot. Slovenija je bila razdeljena na 5 okrožij. Kranj je bil del ljubljanskega okrožja, katerega je sestavljalo 7 okrajev – [[Grosuplje]], [[Jesenice]], [[Kamnik]], Kranj, Ljubljana-okolica, [[Rakek]] in Škofja Loka. Leta 1948 je bil kranjski okraj sestavljen iz 58 krajev. Leta 1952 je z novim zakonom o razdelitvi [[Ljudska republika Slovenija|Ljudske republike Slovenije]] mesto Kranj dobilo status mestne občine z 17.827 prebivalcev. Tri leta kasneje je kranjski okraj vsega skupaj pokrival 11 občin, katere so skupaj štele 126.300 prebivalcev – [[Bled|Bled,]] [[Bohinj]], Cerklje, Gorenja vas, Jesenice in Kranj (ki je imela 37.000 prebivalcev).  Po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]], vse do leta 1994 je na slovenskem ozemlju obstajalo 62 občin, med njimi tudi občina Kranj. 3. 10. 1994 je Državni zbor sprejel Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, s katerim je bilo v Sloveniji ustanovljenih 147 občin, od tega je bilo 11 mestnih. Kranjska občina je postala mestna občina. Do leta 1994 je obstajala samo občina Kranj, do leta 1998 pa je kranjska občina razpadla na občine Kranj, [[Občina Šenčur|Šenčur]], [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]], [[Občina Naklo|Naklo]] in [[Občina Preddvor|Preddvor]]. Kasneje je občina Preddvor razpadla na občini Preddvor in [[Občina Jezersko|Jezersko]]. Danes občino Kranj sestavlja 26 (mestnih in primestnih) [[Krajevna skupnost|krajevnih skupnosti]], kar pomeni, da je teritorialno najbolj razčlenjena občina v Sloveniji: [[Besnica, Kranj|Besnica]], [[Bitnje]], [[Britof]], Bratov Smuk, Center, [[Čirče]], [[Golnik]], [[Gorenja Sava]], [[Goriče, Kranj|Goriče]], [[Hrastje, Kranj|Hrastje]], Huje, [[Jošt (razločitev)|Jošt]], [[Kokrica]], [[Mavčiče]], [[Orehek-Drulovka]], Planina, [[Podblica]], Primskovo, [[Predoslje]], [[Stražišče, Kranj|Stražišče]], [[Struževo]], [[Tenetiše, Kranj|Tenetiše]], [[Trstenik, Kranj|Trstenik]], [[Vodovodni stolp, Kranj|Vodovodni stolp]], Zlato polje in [[Žabnica, Kranj|Žabnica]], med njimi jih je 12 (ali skoraj polovica) na ozemlju mesta/naselja Kranj. Mestni svet Mestne občine Kranj sestavlja 33 članov. Župan Mestne občine Kranj je od 20. decembra 2018 Matjaž Rakovec, v svojem drugem mandatu pa je že drugič za podžupana imenoval Janeza Černeta, Manja Zorko je svojo funkcijo kot podžupanja nastopila 1. marca 2023. == Seznam županov == === Obdobje od 1850 do 1962 === ''[[Seznam županov Mestne občine Kranj|Seznam preostalih oblastnikov; županov Avstroogrske in stare Jugoslavije ter povojnih predsednikov mestnih ljudskih odborov]]'' === Skupščina občine Kranj === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1963–1967 ! scope="row"|[[Martin Košir]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1974 ! scope="row"|[[Slavko Zalokar]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1978 ! scope="row"|[[Tone Volčič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1978–1982 ! scope="row"|[[Stane Božič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1986 ! scope="row"|[[Ivan Cvar]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1986–1990 ! scope="row"|[[Ivan Torkar]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1994 ! scope="row"|[[Vitomir Gros]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Vitomir Gros]] | '''[[Socialna liberalna stranka|LS]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row"|[[Mohor Bogataj]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|36px]]<br>'''{{Abbr|SZNKS|Stranka za napredek krajevnih skupnosti}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row"|[[Boštjan Kovačič]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|36px]]<br>[[Slika:SLS logotip.png|36px]]<br>[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|'''DeSUS''']]<br>[[Slika:Logo of the Slovenian National Party.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=2|[[Alojz Muhič]] | '''[[Lista za Dolenjsko|LZD]]'''<br>[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | '''[[Lista za Dolenjsko|ZZD]]'''<br>[[Slika:SLS logotip.png|36px]]<br>[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row" rowspan=3|[[Gregor Macedoni]] | '''{{Abbr|LGM|Lista Gregorja Macedonija}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | '''{{Abbr|SV|Boštjan Grobler in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | '''{{Abbr|LGM|Lista Gregorja Macedonija}}'''<br>'''{{Abbr|SV|skupina volivcev}}''' |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons|Category:City Municipality of Kranj|Mestna občina Kranj}} * [http://www.kranj.si/ Kranj], uradna stran občine. * [http://www.raziskovalec.com/pages/Kranj/ Spletne strani v občini Kranj] {{Slovenske občine}} [[Kategorija:Mestna občina Kranj|*]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Kranj]] {{normativna kontrola}} m936kdx8ihqguvcuqgrgug5u4n1oi44 6748830 6748818 2026-09-10T19:00:44Z Sportomanokin 14776 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6748818|6748818]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[User talk:Sportomanokin|pogovor]]) 6748830 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Matjaž Rakovec]] |zastava=Zastava Mestne občine Kranj.jpg |grb=Coat of arms of Kranj (with white outline).svg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Kranj.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F52_T1257_vF_b_x445853.09349999996_y123523_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F52_T1257_vF_b_x445853.09349999996_y123523_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |sedež=[[Kranj]] |površina=148,0 |prebivalstvo_datum=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{navedi splet |title=Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px |website=www.stat.si |accessdate=2024-09-13}}</ref> |prebivalstvo=57491 |moški=28951 |ženske=28540 |avtomobilska_oznaka=KR |splet=http://www.kranj.si }} '''Mestna občina Kranj''' je ena od dvanajstih [[Mestna občina|mestnih]] [[Občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem v [[Kranj|Kranju]]. S 56.171 prebivalci je tretja najštevilneje naseljena mestna občina (po številu prebivalcev, za Ljubljano in Mariborom in pred Celjem). == Zgodovina občine == Čas fevdalizma, za katerega je bila značilna razdrobljenost, je vplival na poznejše oblikovanje dežel Štajerske, Koroške, Goriške, Kranjske in Trsta. O nastanku občin lahko govorimo že za časa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]], ko so jih na naših tleh ustanovili Francozi, ki so nastale na podlagi prej oblikovanih katastrskih občin.  Slovenija je bila med obdobjem 1868 – 1929/36 upravno razdeljena na Kranjsko, Koroško, Štajersko, Ogrsko, Goriško in Istro. Kranjska je bila razdeljena na 501 občino, vanjo je spadala tudi Ljubljana, ki je imela poseben status – status statutarne občine. Število prebivalcev se je med posameznimi občinami gibalo med 100 in 4.000 prebivalcev, na celotnem ozemlju Kranjske pa je leta 1854 živelo 478.299 prebivalcev. Kranjska je bila razdeljena na mesto Ljubljana kot samostojno enoto in na 30 okrajev. Imela je 8 deželnoknežjih mest, med katerimi je bilo glavno mesto Ljubljana. Med deželnoknežjimi mesti je bilo tudi mesto [[Kranj]]. Okraj Kranj, ki je štel 24.425 prebivalcev je bil sestavljen iz 17 občin, v katerih je povprečno živelo 2.035 prebivalcev. Teh 17 občin je bilo: [[Cerklje na Gorenjskem|Cerklje,]] [[Goriče, Kranj|Goriče]], [[Hrastje, Kranj|Hrastje]], Kranj, [[Mavčiče]], [[Naklo]], [[Olševek]], [[Preddvor]], [[Predoslje]], [[Primskovo|Primskovo,]] [[Smlednik]], [[Stražišče, Kranj|Stražišče]], Sv. Jošt, [[Šenčur]], [[Trstenik, Kranj|Trstenik]], [[Velesovo]] in [[Voglje, Šenčur|Voglje]].  V začetku stoletja je Občina Kranj upravno obsegala mestno jedro s Kokrškim in Savskim predmestjem. Leta 1921 so se meje občine zaradi nakupa zemljišč na desnem bregu Save razširile.  26. aprila 1922 je bila izdana Uredba o razdelitvi države na oblasti, ki je predpisala, da se država razdeli na [[Samoupravne oblasti v Kraljevini Jugoslaviji|33 oblasti]], med katerimi sta bili za področje Slovenije predvideni dve – ljubljanska in mariborska. Kranj je spadal pod ljubljansko oblast. Ker so oblasti ugotovile, da je preveliko občin, so se odločili, da bodo njihovo število zmanjšali – iz 501 občin so jih zmanjšali na 348. V okraju Kranj so ukinili 5 občin, tako da je imel kranjski okraj nato le še 12 občin.  Z nastankom [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] je se obča uprava začela vršiti po banovinah, srezih in občinah. Določenih je bilo 9 banovin, na slovenskem območju je bila imenovana Dravska banovina s sedežem v Ljubljani. Z namenom pospeševanja zdravja so bile ustanovljene »zdravstvene občine«. V Dravski banovini je bilo tako ustanovljenih 13 samostojnih zdravstvenih občin in 103 združene zdravstvene občine. Zdravstvena občina Kranj je skupaj z zdravstvenimi občinami Cerklje, [[Škofja Loka]], [[Trata, Škofja Loka|Trata]] nad Škofjo Loko, [[Tržič]] in [[Železniki]] spadala pod kranjski okraj. Leta 1933 se je število občin v [[Dravska banovina|Dravski banovini]] iz 1072 (leta 1931) zmanjšalo na 362. Kranjski srez je sestavljalo 15 občin: Cerklje, Jezersko, Kovor, Kranj, Križe, Naklo, Preddvor, Predoslje, Smlednik – Trboje, Stražišče, Sv. Ana, Sv. Jošt, Sv. Katarina, Šenčur in Tržič. V banovini je bil Kranj središče sreza (okraja) Kranj, ki je obsegal širše območje Kranja, Tržiča in do leta 1936 tudi Škofje Loke. Zaradi gospodarskega razvoja in urbanizacije mesta se je zgodila tudi upravna širitev. Istega leta so se tako kranjski občini priključila predmestna naselja Čirče, Gorenje, [[Huje]], Klanec, Primskovo in Rupa, kasneje, ob začetku [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] pa še Stražišče. Državni statistični urad je sestavil Splošni pregled za Dravsko banovino za leto 1939. V kranjskem okraju je prišlo do nekaterih sprememb. Število občin se je povečalo na 17, prišlo pa je tudi do preimenovanj. Kranjski okraj so tako sestavljale naslednje občine: [[Zgornja Besnica, Kranj|Besnica]], Cerklje na Gorenjskem, Golnik, Jezersko, Kovor, Kranj, Križe, Mavčiče, Naklo, Preddvor, Predoslje, [[Smlednik|Smlednik,]] Stražišče, Sv. Ana pod Ljubeljem, Sveta Katarina, Šenčur in Tržič. V celotnem okraju je živelo 36.487 ljudi.  Do leta 1936 je bil kranjski [[srez]] s 1.099 km² najobsežnejši srez na [[Gorenjska|Gorenjskem]]. Ko pa je leta 1936 Škofja Loka postaja samostojen srez, pa mu je ostalo le še 599 km². Ravninski del in gričevje sta večinoma kulturen svet. Po svoji legi in živalstvu pripada večina ozemlja triglavski pokrajini. Politično-upravno gledano je kranjski srez zibelka pozneje formirane deleže Kranjske. Leta 1931 je bilo v srezu 39.224 prebivalcev, podatki za leto 1921 pa kažejo, da jih je bilo takrat 29.996. Prirastek tako znaša 31%, kar je veliko. Gospodarski temelj prebivalstva je kmetijstvo, kjer se v ravninskem svetu ukvarjajo predvsem s poljedelstvom, v gorskem pa z živinorejo in gozdarstvom. Za Dravsko banovino produkcija poljskih pridelkov kaže nadpovprečne uspehe zlasti pri pšenici, ječmenu, rži in krompirju. Dosti napredna je tudi živinoreja. Nekdaj močno rudarstvo je do leta 1937 omejeno le še na pridobivanje apna in cestnega drobirja. V tridesetih letih je začela naraščati gospodarska moč industrije – najobsežnejša je bombažna tekstilna stroka v Kranju.  V občini Kranj je na površini 426 ha živelo 4220 ljudi. Poseljenih je bilo 405 hiš, 375 posestev, 30 koč, 1040 pa je najemnikov. Kljub majhnosti je kranjska občina zavzemala najpomembnejši prostor Ljubljanske kotline. Veljala je predvsem kot trgovsko mesto – vodi trgovino z živino, živili in manufakturo, po obsegu pa je tu najmočnejša lesna trgovina. Poleg tega je predstavljala tudi prometno središče za celoten kranjski srez, saj se tu od gorenjske železnice odcepi lokalna tržiška proga. Mesto je vplivalo je na razvoj domače obrti v okoliških krajih (med drugim na sitarstvo in platnarstvo). Izreden razvoj je na tem območju dosegla industrija, ki se je preko lesne, mlinarske in usnjarske stroke razvila v tekstilno in v izdelovanje gumarskih izdelkov.  V obdobju po [[Druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] je prihajalo do sprememb pri nastajanju, spreminjanju in ukinjanju lokalnih teritorialnih enot. Slovenija je bila razdeljena na 5 okrožij. Kranj je bil del ljubljanskega okrožja, katerega je sestavljalo 7 okrajev – [[Grosuplje]], [[Jesenice]], [[Kamnik]], Kranj, Ljubljana-okolica, [[Rakek]] in Škofja Loka. Leta 1948 je bil kranjski okraj sestavljen iz 58 krajev. Leta 1952 je z novim zakonom o razdelitvi [[Ljudska republika Slovenija|Ljudske republike Slovenije]] mesto Kranj dobilo status mestne občine z 17.827 prebivalcev. Tri leta kasneje je kranjski okraj vsega skupaj pokrival 11 občin, katere so skupaj štele 126.300 prebivalcev – [[Bled|Bled,]] [[Bohinj]], Cerklje, Gorenja vas, Jesenice in Kranj (ki je imela 37.000 prebivalcev).  Po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]], vse do leta 1994 je na slovenskem ozemlju obstajalo 62 občin, med njimi tudi občina Kranj. 3. 10. 1994 je Državni zbor sprejel Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, s katerim je bilo v Sloveniji ustanovljenih 147 občin, od tega je bilo 11 mestnih. Kranjska občina je postala mestna občina. Do leta 1994 je obstajala samo občina Kranj, do leta 1998 pa je kranjska občina razpadla na občine Kranj, [[Občina Šenčur|Šenčur]], [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]], [[Občina Naklo|Naklo]] in [[Občina Preddvor|Preddvor]]. Kasneje je občina Preddvor razpadla na občini Preddvor in [[Občina Jezersko|Jezersko]]. Danes občino Kranj sestavlja 26 (mestnih in primestnih) [[Krajevna skupnost|krajevnih skupnosti]], kar pomeni, da je teritorialno najbolj razčlenjena občina v Sloveniji: [[Besnica, Kranj|Besnica]], [[Bitnje]], [[Britof]], Bratov Smuk, Center, [[Čirče]], [[Golnik]], [[Gorenja Sava]], [[Goriče, Kranj|Goriče]], [[Hrastje, Kranj|Hrastje]], Huje, [[Jošt (razločitev)|Jošt]], [[Kokrica]], [[Mavčiče]], [[Orehek-Drulovka]], Planina, [[Podblica]], Primskovo, [[Predoslje]], [[Stražišče, Kranj|Stražišče]], [[Struževo]], [[Tenetiše, Kranj|Tenetiše]], [[Trstenik, Kranj|Trstenik]], [[Vodovodni stolp, Kranj|Vodovodni stolp]], Zlato polje in [[Žabnica, Kranj|Žabnica]], med njimi jih je 12 (ali skoraj polovica) na ozemlju mesta/naselja Kranj. Mestni svet Mestne občine Kranj sestavlja 33 članov. Župan Mestne občine Kranj je od 20. decembra 2018 Matjaž Rakovec, v svojem drugem mandatu pa je že drugič za podžupana imenoval Janeza Černeta, Manja Zorko je svojo funkcijo kot podžupanja nastopila 1. marca 2023. == Seznam županov == === Obdobje od 1850 do 1962 === ''[[Seznam županov Mestne občine Kranj|Seznam preostalih oblastnikov; županov Avstroogrske in stare Jugoslavije ter povojnih predsednikov mestnih ljudskih odborov]]'' === Skupščina občine Kranj === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1963–1967 ! scope="row"|[[Martin Košir]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1974 ! scope="row"|[[Slavko Zalokar]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1978 ! scope="row"|[[Tone Volčič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1978–1982 ! scope="row"|[[Stane Božič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1986 ! scope="row"|[[Ivan Cvar]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1986–1990 ! scope="row"|[[Ivan Torkar]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1994 ! scope="row"|[[Vitomir Gros]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Vitomir Gros]] | [[Socialna liberalna stranka|LS]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=2|[[Mohor Bogataj]] | rowspan=2|[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|36px]]<br>{{Abbr|SZNKS|Stranka za napredek krajevnih skupnosti}} |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row"|[[Damijan Perne]] | [[Slika:Zares sl orange.png|56px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row"|[[Mohor Bogataj]] | {{Abbr|SZNKS|Stranka za napredek krajevnih skupnosti}} |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row"|[[Boštjan Trilar]] | {{Abbr|VZK|Več za Kranj}} |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row" rowspan=2|[[Matjaž Rakovec]] | rowspan=2|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons|Category:City Municipality of Kranj|Mestna občina Kranj}} * [http://www.kranj.si/ Kranj], uradna stran občine. * [http://www.raziskovalec.com/pages/Kranj/ Spletne strani v občini Kranj] {{Slovenske občine}} [[Kategorija:Mestna občina Kranj|*]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Kranj]] {{normativna kontrola}} b54sfru93m4id0t6lycte5v8azzyx8t 6748982 6748830 2026-09-11T09:07:33Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6748982 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Matjaž Rakovec]] |zastava=Zastava Mestne občine Kranj.jpg |grb=Coat of arms of Kranj (with white outline).svg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Kranj.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F52_T1257_vF_b_x445853.09349999996_y123523_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F52_T1257_vF_b_x445853.09349999996_y123523_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |sedež=[[Kranj]] |površina=148,0 |prebivalstvo_datum=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{navedi splet |title=Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px |website=www.stat.si |accessdate=2024-09-13}}</ref> |prebivalstvo=57491 |moški=28951 |ženske=28540 |avtomobilska_oznaka=KR |splet=http://www.kranj.si }} '''Mestna občina Kranj''' je ena od dvanajstih [[Mestna občina|mestnih]] [[Občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem v [[Kranj|Kranju]]. S 56.171 prebivalci je tretja najštevilneje naseljena mestna občina (po številu prebivalcev, za Ljubljano in Mariborom in pred Celjem). == Zgodovina občine == Čas fevdalizma, za katerega je bila značilna razdrobljenost, je vplival na poznejše oblikovanje dežel Štajerske, Koroške, Goriške, Kranjske in Trsta. O nastanku občin lahko govorimo že za časa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]], ko so jih na naših tleh ustanovili Francozi, ki so nastale na podlagi prej oblikovanih katastrskih občin.  Slovenija je bila med obdobjem 1868 – 1929/36 upravno razdeljena na Kranjsko, Koroško, Štajersko, Ogrsko, Goriško in Istro. Kranjska je bila razdeljena na 501 občino, vanjo je spadala tudi Ljubljana, ki je imela poseben status – status statutarne občine. Število prebivalcev se je med posameznimi občinami gibalo med 100 in 4.000 prebivalcev, na celotnem ozemlju Kranjske pa je leta 1854 živelo 478.299 prebivalcev. Kranjska je bila razdeljena na mesto Ljubljana kot samostojno enoto in na 30 okrajev. Imela je 8 deželnoknežjih mest, med katerimi je bilo glavno mesto Ljubljana. Med deželnoknežjimi mesti je bilo tudi mesto [[Kranj]]. Okraj Kranj, ki je štel 24.425 prebivalcev je bil sestavljen iz 17 občin, v katerih je povprečno živelo 2.035 prebivalcev. Teh 17 občin je bilo: [[Cerklje na Gorenjskem|Cerklje,]] [[Goriče, Kranj|Goriče]], [[Hrastje, Kranj|Hrastje]], Kranj, [[Mavčiče]], [[Naklo]], [[Olševek]], [[Preddvor]], [[Predoslje]], [[Primskovo|Primskovo,]] [[Smlednik]], [[Stražišče, Kranj|Stražišče]], Sv. Jošt, [[Šenčur]], [[Trstenik, Kranj|Trstenik]], [[Velesovo]] in [[Voglje, Šenčur|Voglje]].  V začetku stoletja je Občina Kranj upravno obsegala mestno jedro s Kokrškim in Savskim predmestjem. Leta 1921 so se meje občine zaradi nakupa zemljišč na desnem bregu Save razširile.  26. aprila 1922 je bila izdana Uredba o razdelitvi države na oblasti, ki je predpisala, da se država razdeli na [[Samoupravne oblasti v Kraljevini Jugoslaviji|33 oblasti]], med katerimi sta bili za področje Slovenije predvideni dve – ljubljanska in mariborska. Kranj je spadal pod ljubljansko oblast. Ker so oblasti ugotovile, da je preveliko občin, so se odločili, da bodo njihovo število zmanjšali – iz 501 občin so jih zmanjšali na 348. V okraju Kranj so ukinili 5 občin, tako da je imel kranjski okraj nato le še 12 občin.  Z nastankom [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] je se obča uprava začela vršiti po banovinah, srezih in občinah. Določenih je bilo 9 banovin, na slovenskem območju je bila imenovana Dravska banovina s sedežem v Ljubljani. Z namenom pospeševanja zdravja so bile ustanovljene »zdravstvene občine«. V Dravski banovini je bilo tako ustanovljenih 13 samostojnih zdravstvenih občin in 103 združene zdravstvene občine. Zdravstvena občina Kranj je skupaj z zdravstvenimi občinami Cerklje, [[Škofja Loka]], [[Trata, Škofja Loka|Trata]] nad Škofjo Loko, [[Tržič]] in [[Železniki]] spadala pod kranjski okraj. Leta 1933 se je število občin v [[Dravska banovina|Dravski banovini]] iz 1072 (leta 1931) zmanjšalo na 362. Kranjski srez je sestavljalo 15 občin: Cerklje, Jezersko, Kovor, Kranj, Križe, Naklo, Preddvor, Predoslje, Smlednik – Trboje, Stražišče, Sv. Ana, Sv. Jošt, Sv. Katarina, Šenčur in Tržič. V banovini je bil Kranj središče sreza (okraja) Kranj, ki je obsegal širše območje Kranja, Tržiča in do leta 1936 tudi Škofje Loke. Zaradi gospodarskega razvoja in urbanizacije mesta se je zgodila tudi upravna širitev. Istega leta so se tako kranjski občini priključila predmestna naselja Čirče, Gorenje, [[Huje]], Klanec, Primskovo in Rupa, kasneje, ob začetku [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] pa še Stražišče. Državni statistični urad je sestavil Splošni pregled za Dravsko banovino za leto 1939. V kranjskem okraju je prišlo do nekaterih sprememb. Število občin se je povečalo na 17, prišlo pa je tudi do preimenovanj. Kranjski okraj so tako sestavljale naslednje občine: [[Zgornja Besnica, Kranj|Besnica]], Cerklje na Gorenjskem, Golnik, Jezersko, Kovor, Kranj, Križe, Mavčiče, Naklo, Preddvor, Predoslje, [[Smlednik|Smlednik,]] Stražišče, Sv. Ana pod Ljubeljem, Sveta Katarina, Šenčur in Tržič. V celotnem okraju je živelo 36.487 ljudi.  Do leta 1936 je bil kranjski [[srez]] s 1.099 km² najobsežnejši srez na [[Gorenjska|Gorenjskem]]. Ko pa je leta 1936 Škofja Loka postaja samostojen srez, pa mu je ostalo le še 599 km². Ravninski del in gričevje sta večinoma kulturen svet. Po svoji legi in živalstvu pripada večina ozemlja triglavski pokrajini. Politično-upravno gledano je kranjski srez zibelka pozneje formirane deleže Kranjske. Leta 1931 je bilo v srezu 39.224 prebivalcev, podatki za leto 1921 pa kažejo, da jih je bilo takrat 29.996. Prirastek tako znaša 31%, kar je veliko. Gospodarski temelj prebivalstva je kmetijstvo, kjer se v ravninskem svetu ukvarjajo predvsem s poljedelstvom, v gorskem pa z živinorejo in gozdarstvom. Za Dravsko banovino produkcija poljskih pridelkov kaže nadpovprečne uspehe zlasti pri pšenici, ječmenu, rži in krompirju. Dosti napredna je tudi živinoreja. Nekdaj močno rudarstvo je do leta 1937 omejeno le še na pridobivanje apna in cestnega drobirja. V tridesetih letih je začela naraščati gospodarska moč industrije – najobsežnejša je bombažna tekstilna stroka v Kranju.  V občini Kranj je na površini 426 ha živelo 4220 ljudi. Poseljenih je bilo 405 hiš, 375 posestev, 30 koč, 1040 pa je najemnikov. Kljub majhnosti je kranjska občina zavzemala najpomembnejši prostor Ljubljanske kotline. Veljala je predvsem kot trgovsko mesto – vodi trgovino z živino, živili in manufakturo, po obsegu pa je tu najmočnejša lesna trgovina. Poleg tega je predstavljala tudi prometno središče za celoten kranjski srez, saj se tu od gorenjske železnice odcepi lokalna tržiška proga. Mesto je vplivalo je na razvoj domače obrti v okoliških krajih (med drugim na sitarstvo in platnarstvo). Izreden razvoj je na tem območju dosegla industrija, ki se je preko lesne, mlinarske in usnjarske stroke razvila v tekstilno in v izdelovanje gumarskih izdelkov.  V obdobju po [[Druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] je prihajalo do sprememb pri nastajanju, spreminjanju in ukinjanju lokalnih teritorialnih enot. Slovenija je bila razdeljena na 5 okrožij. Kranj je bil del ljubljanskega okrožja, katerega je sestavljalo 7 okrajev – [[Grosuplje]], [[Jesenice]], [[Kamnik]], Kranj, Ljubljana-okolica, [[Rakek]] in Škofja Loka. Leta 1948 je bil kranjski okraj sestavljen iz 58 krajev. Leta 1952 je z novim zakonom o razdelitvi [[Ljudska republika Slovenija|Ljudske republike Slovenije]] mesto Kranj dobilo status mestne občine z 17.827 prebivalcev. Tri leta kasneje je kranjski okraj vsega skupaj pokrival 11 občin, katere so skupaj štele 126.300 prebivalcev – [[Bled|Bled,]] [[Bohinj]], Cerklje, Gorenja vas, Jesenice in Kranj (ki je imela 37.000 prebivalcev).  Po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]], vse do leta 1994 je na slovenskem ozemlju obstajalo 62 občin, med njimi tudi občina Kranj. 3. 10. 1994 je Državni zbor sprejel Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, s katerim je bilo v Sloveniji ustanovljenih 147 občin, od tega je bilo 11 mestnih. Kranjska občina je postala mestna občina. Do leta 1994 je obstajala samo občina Kranj, do leta 1998 pa je kranjska občina razpadla na občine Kranj, [[Občina Šenčur|Šenčur]], [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]], [[Občina Naklo|Naklo]] in [[Občina Preddvor|Preddvor]]. Kasneje je občina Preddvor razpadla na občini Preddvor in [[Občina Jezersko|Jezersko]]. Danes občino Kranj sestavlja 26 (mestnih in primestnih) [[Krajevna skupnost|krajevnih skupnosti]], kar pomeni, da je teritorialno najbolj razčlenjena občina v Sloveniji: [[Besnica, Kranj|Besnica]], [[Bitnje]], [[Britof]], Bratov Smuk, Center, [[Čirče]], [[Golnik]], [[Gorenja Sava]], [[Goriče, Kranj|Goriče]], [[Hrastje, Kranj|Hrastje]], Huje, [[Jošt (razločitev)|Jošt]], [[Kokrica]], [[Mavčiče]], [[Orehek-Drulovka]], Planina, [[Podblica]], Primskovo, [[Predoslje]], [[Stražišče, Kranj|Stražišče]], [[Struževo]], [[Tenetiše, Kranj|Tenetiše]], [[Trstenik, Kranj|Trstenik]], [[Vodovodni stolp, Kranj|Vodovodni stolp]], Zlato polje in [[Žabnica, Kranj|Žabnica]], med njimi jih je 12 (ali skoraj polovica) na ozemlju mesta/naselja Kranj. Mestni svet Mestne občine Kranj sestavlja 33 članov. Župan Mestne občine Kranj je od 20. decembra 2018 Matjaž Rakovec, v svojem drugem mandatu pa je že drugič za podžupana imenoval Janeza Černeta, Manja Zorko je svojo funkcijo kot podžupanja nastopila 1. marca 2023. == Seznam županov == === Obdobje od 1850 do 1962 === ''[[Seznam županov Mestne občine Kranj|Seznam preostalih oblastnikov; županov Avstroogrske in stare Jugoslavije ter povojnih predsednikov mestnih ljudskih odborov]]'' === Skupščina občine Kranj === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1963–1967 ! scope="row"|[[Martin Košir]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1974 ! scope="row"|[[Slavko Zalokar]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1978 ! scope="row"|[[Tone Volčič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1978–1982 ! scope="row"|[[Stane Božič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1986 ! scope="row"|[[Ivan Cvar]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1986–1990 ! scope="row"|[[Ivan Torkar]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1994 ! scope="row"|[[Vitomir Gros]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=35px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Vitomir Gros]] | [[Socialna liberalna stranka|LS]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=2|[[Mohor Bogataj]] | rowspan=2|[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row"|[[Damijan Perne]] | [[Slika:Zares sl orange.png|56px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row"|[[Mohor Bogataj]] | {{Abbr|SZNKS|Stranka za napredek krajevnih skupnosti}} |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row"|[[Boštjan Trilar]] | {{Abbr|VZK|Več za Kranj}} |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row" rowspan=2|[[Matjaž Rakovec]] | rowspan=2|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons|Category:City Municipality of Kranj|Mestna občina Kranj}} * [http://www.kranj.si/ Kranj], uradna stran občine. * [http://www.raziskovalec.com/pages/Kranj/ Spletne strani v občini Kranj] {{Slovenske občine}} [[Kategorija:Mestna občina Kranj|*]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Kranj]] {{normativna kontrola}} 66wpavc4aca4kvc3190346x18tqfvy0 6749042 6748982 2026-09-11T10:57:56Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6749042 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Matjaž Rakovec]] |zastava=Zastava Mestne občine Kranj.jpg |grb=Coat of arms of Kranj (with white outline).svg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Kranj.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F52_T1257_vF_b_x445853.09349999996_y123523_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F52_T1257_vF_b_x445853.09349999996_y123523_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |sedež=[[Kranj]] |površina=148,0 |prebivalstvo_datum=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{navedi splet |title=Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px |website=www.stat.si |accessdate=2024-09-13}}</ref> |prebivalstvo=57491 |moški=28951 |ženske=28540 |avtomobilska_oznaka=KR |splet=http://www.kranj.si }} '''Mestna občina Kranj''' je ena od dvanajstih [[Mestna občina|mestnih]] [[Občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem v [[Kranj|Kranju]]. S 56.171 prebivalci je tretja najštevilneje naseljena mestna občina (po številu prebivalcev, za Ljubljano in Mariborom in pred Celjem). == Zgodovina občine == Čas fevdalizma, za katerega je bila značilna razdrobljenost, je vplival na poznejše oblikovanje dežel Štajerske, Koroške, Goriške, Kranjske in Trsta. O nastanku občin lahko govorimo že za časa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]], ko so jih na naših tleh ustanovili Francozi, ki so nastale na podlagi prej oblikovanih katastrskih občin.  Slovenija je bila med obdobjem 1868 – 1929/36 upravno razdeljena na Kranjsko, Koroško, Štajersko, Ogrsko, Goriško in Istro. Kranjska je bila razdeljena na 501 občino, vanjo je spadala tudi Ljubljana, ki je imela poseben status – status statutarne občine. Število prebivalcev se je med posameznimi občinami gibalo med 100 in 4.000 prebivalcev, na celotnem ozemlju Kranjske pa je leta 1854 živelo 478.299 prebivalcev. Kranjska je bila razdeljena na mesto Ljubljana kot samostojno enoto in na 30 okrajev. Imela je 8 deželnoknežjih mest, med katerimi je bilo glavno mesto Ljubljana. Med deželnoknežjimi mesti je bilo tudi mesto [[Kranj]]. Okraj Kranj, ki je štel 24.425 prebivalcev je bil sestavljen iz 17 občin, v katerih je povprečno živelo 2.035 prebivalcev. Teh 17 občin je bilo: [[Cerklje na Gorenjskem|Cerklje,]] [[Goriče, Kranj|Goriče]], [[Hrastje, Kranj|Hrastje]], Kranj, [[Mavčiče]], [[Naklo]], [[Olševek]], [[Preddvor]], [[Predoslje]], [[Primskovo|Primskovo,]] [[Smlednik]], [[Stražišče, Kranj|Stražišče]], Sv. Jošt, [[Šenčur]], [[Trstenik, Kranj|Trstenik]], [[Velesovo]] in [[Voglje, Šenčur|Voglje]].  V začetku stoletja je Občina Kranj upravno obsegala mestno jedro s Kokrškim in Savskim predmestjem. Leta 1921 so se meje občine zaradi nakupa zemljišč na desnem bregu Save razširile.  26. aprila 1922 je bila izdana Uredba o razdelitvi države na oblasti, ki je predpisala, da se država razdeli na [[Samoupravne oblasti v Kraljevini Jugoslaviji|33 oblasti]], med katerimi sta bili za področje Slovenije predvideni dve – ljubljanska in mariborska. Kranj je spadal pod ljubljansko oblast. Ker so oblasti ugotovile, da je preveliko občin, so se odločili, da bodo njihovo število zmanjšali – iz 501 občin so jih zmanjšali na 348. V okraju Kranj so ukinili 5 občin, tako da je imel kranjski okraj nato le še 12 občin.  Z nastankom [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] je se obča uprava začela vršiti po banovinah, srezih in občinah. Določenih je bilo 9 banovin, na slovenskem območju je bila imenovana Dravska banovina s sedežem v Ljubljani. Z namenom pospeševanja zdravja so bile ustanovljene »zdravstvene občine«. V Dravski banovini je bilo tako ustanovljenih 13 samostojnih zdravstvenih občin in 103 združene zdravstvene občine. Zdravstvena občina Kranj je skupaj z zdravstvenimi občinami Cerklje, [[Škofja Loka]], [[Trata, Škofja Loka|Trata]] nad Škofjo Loko, [[Tržič]] in [[Železniki]] spadala pod kranjski okraj. Leta 1933 se je število občin v [[Dravska banovina|Dravski banovini]] iz 1072 (leta 1931) zmanjšalo na 362. Kranjski srez je sestavljalo 15 občin: Cerklje, Jezersko, Kovor, Kranj, Križe, Naklo, Preddvor, Predoslje, Smlednik – Trboje, Stražišče, Sv. Ana, Sv. Jošt, Sv. Katarina, Šenčur in Tržič. V banovini je bil Kranj središče sreza (okraja) Kranj, ki je obsegal širše območje Kranja, Tržiča in do leta 1936 tudi Škofje Loke. Zaradi gospodarskega razvoja in urbanizacije mesta se je zgodila tudi upravna širitev. Istega leta so se tako kranjski občini priključila predmestna naselja Čirče, Gorenje, [[Huje]], Klanec, Primskovo in Rupa, kasneje, ob začetku [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] pa še Stražišče. Državni statistični urad je sestavil Splošni pregled za Dravsko banovino za leto 1939. V kranjskem okraju je prišlo do nekaterih sprememb. Število občin se je povečalo na 17, prišlo pa je tudi do preimenovanj. Kranjski okraj so tako sestavljale naslednje občine: [[Zgornja Besnica, Kranj|Besnica]], Cerklje na Gorenjskem, Golnik, Jezersko, Kovor, Kranj, Križe, Mavčiče, Naklo, Preddvor, Predoslje, [[Smlednik|Smlednik,]] Stražišče, Sv. Ana pod Ljubeljem, Sveta Katarina, Šenčur in Tržič. V celotnem okraju je živelo 36.487 ljudi.  Do leta 1936 je bil kranjski [[srez]] s 1.099 km² najobsežnejši srez na [[Gorenjska|Gorenjskem]]. Ko pa je leta 1936 Škofja Loka postaja samostojen srez, pa mu je ostalo le še 599 km². Ravninski del in gričevje sta večinoma kulturen svet. Po svoji legi in živalstvu pripada večina ozemlja triglavski pokrajini. Politično-upravno gledano je kranjski srez zibelka pozneje formirane deleže Kranjske. Leta 1931 je bilo v srezu 39.224 prebivalcev, podatki za leto 1921 pa kažejo, da jih je bilo takrat 29.996. Prirastek tako znaša 31%, kar je veliko. Gospodarski temelj prebivalstva je kmetijstvo, kjer se v ravninskem svetu ukvarjajo predvsem s poljedelstvom, v gorskem pa z živinorejo in gozdarstvom. Za Dravsko banovino produkcija poljskih pridelkov kaže nadpovprečne uspehe zlasti pri pšenici, ječmenu, rži in krompirju. Dosti napredna je tudi živinoreja. Nekdaj močno rudarstvo je do leta 1937 omejeno le še na pridobivanje apna in cestnega drobirja. V tridesetih letih je začela naraščati gospodarska moč industrije – najobsežnejša je bombažna tekstilna stroka v Kranju.  V občini Kranj je na površini 426 ha živelo 4220 ljudi. Poseljenih je bilo 405 hiš, 375 posestev, 30 koč, 1040 pa je najemnikov. Kljub majhnosti je kranjska občina zavzemala najpomembnejši prostor Ljubljanske kotline. Veljala je predvsem kot trgovsko mesto – vodi trgovino z živino, živili in manufakturo, po obsegu pa je tu najmočnejša lesna trgovina. Poleg tega je predstavljala tudi prometno središče za celoten kranjski srez, saj se tu od gorenjske železnice odcepi lokalna tržiška proga. Mesto je vplivalo je na razvoj domače obrti v okoliških krajih (med drugim na sitarstvo in platnarstvo). Izreden razvoj je na tem območju dosegla industrija, ki se je preko lesne, mlinarske in usnjarske stroke razvila v tekstilno in v izdelovanje gumarskih izdelkov.  V obdobju po [[Druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] je prihajalo do sprememb pri nastajanju, spreminjanju in ukinjanju lokalnih teritorialnih enot. Slovenija je bila razdeljena na 5 okrožij. Kranj je bil del ljubljanskega okrožja, katerega je sestavljalo 7 okrajev – [[Grosuplje]], [[Jesenice]], [[Kamnik]], Kranj, Ljubljana-okolica, [[Rakek]] in Škofja Loka. Leta 1948 je bil kranjski okraj sestavljen iz 58 krajev. Leta 1952 je z novim zakonom o razdelitvi [[Ljudska republika Slovenija|Ljudske republike Slovenije]] mesto Kranj dobilo status mestne občine z 17.827 prebivalcev. Tri leta kasneje je kranjski okraj vsega skupaj pokrival 11 občin, katere so skupaj štele 126.300 prebivalcev – [[Bled|Bled,]] [[Bohinj]], Cerklje, Gorenja vas, Jesenice in Kranj (ki je imela 37.000 prebivalcev).  Po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]], vse do leta 1994 je na slovenskem ozemlju obstajalo 62 občin, med njimi tudi občina Kranj. 3. 10. 1994 je Državni zbor sprejel Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, s katerim je bilo v Sloveniji ustanovljenih 147 občin, od tega je bilo 11 mestnih. Kranjska občina je postala mestna občina. Do leta 1994 je obstajala samo občina Kranj, do leta 1998 pa je kranjska občina razpadla na občine Kranj, [[Občina Šenčur|Šenčur]], [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]], [[Občina Naklo|Naklo]] in [[Občina Preddvor|Preddvor]]. Kasneje je občina Preddvor razpadla na občini Preddvor in [[Občina Jezersko|Jezersko]]. Danes občino Kranj sestavlja 26 (mestnih in primestnih) [[Krajevna skupnost|krajevnih skupnosti]], kar pomeni, da je teritorialno najbolj razčlenjena občina v Sloveniji: [[Besnica, Kranj|Besnica]], [[Bitnje]], [[Britof]], Bratov Smuk, Center, [[Čirče]], [[Golnik]], [[Gorenja Sava]], [[Goriče, Kranj|Goriče]], [[Hrastje, Kranj|Hrastje]], Huje, [[Jošt (razločitev)|Jošt]], [[Kokrica]], [[Mavčiče]], [[Orehek-Drulovka]], Planina, [[Podblica]], Primskovo, [[Predoslje]], [[Stražišče, Kranj|Stražišče]], [[Struževo]], [[Tenetiše, Kranj|Tenetiše]], [[Trstenik, Kranj|Trstenik]], [[Vodovodni stolp, Kranj|Vodovodni stolp]], Zlato polje in [[Žabnica, Kranj|Žabnica]], med njimi jih je 12 (ali skoraj polovica) na ozemlju mesta/naselja Kranj. Mestni svet Mestne občine Kranj sestavlja 33 članov. Župan Mestne občine Kranj je od 20. decembra 2018 Matjaž Rakovec, v svojem drugem mandatu pa je že drugič za podžupana imenoval Janeza Černeta, Manja Zorko je svojo funkcijo kot podžupanja nastopila 1. marca 2023. == Seznam županov == === Obdobje od 1850 do 1962 === ''[[Seznam županov Mestne občine Kranj|Seznam preostalih oblastnikov; županov Avstroogrske in stare Jugoslavije ter povojnih predsednikov mestnih ljudskih odborov]]'' === Skupščina občine Kranj === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1963–1967 ! scope="row"|[[Martin Košir]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1974 ! scope="row"|[[Slavko Zalokar]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1978 ! scope="row"|[[Tone Volčič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1978–1982 ! scope="row"|[[Stane Božič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1986 ! scope="row"|[[Ivan Cvar]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1986–1990 ! scope="row"|[[Ivan Torkar]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1994 ! scope="row"|[[Vitomir Gros]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Vitomir Gros]] | {{Abbr|SV|Stane Rakovec in skupina volilcev}} |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=2|[[Mohor Bogataj]] | rowspan=2|[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row"|[[Damijan Perne]] | {{Abbr|SV|Jakob Klofutar in skupina volilcev}} |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row"|[[Mohor Bogataj]] | {{Abbr|SZNKS|Stranka za napredek krajevnih skupnosti}} |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row"|[[Boštjan Trilar]] | {{Abbr|VZK|Več za Kranj}}<br>{{Abbr|SLP|Stranka za lepo prihodnost}} |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row" rowspan=2|[[Matjaž Rakovec]] | rowspan=2|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons|Category:City Municipality of Kranj|Mestna občina Kranj}} * [http://www.kranj.si/ Kranj], uradna stran občine. * [http://www.raziskovalec.com/pages/Kranj/ Spletne strani v občini Kranj] {{Slovenske občine}} [[Kategorija:Mestna občina Kranj|*]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Kranj]] {{normativna kontrola}} p88n2uz83rsf34bknujo6q9giwl82b7 Penis 0 30547 6748710 6739219 2026-09-10T14:10:20Z TadejM 738 dodal [[Kategorija:Penis]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748710 wikitext text/x-wiki {{Infobox Anatomy | Name = Penis | Latin = penis, penes | GraySubject = 262 | GrayPage = 1247 | Image = Labelled_flaccid_penis.jpg | Image2 = | Caption = | Width = 220 | Precursor = | System = | Artery = arterije penisa, globoke arterije penisa | Vein = vene penisa | Nerve = hrbtni živec penisa | Lymph = površinske dimeljske bezgavke | MeshName = Penis | MeshNumber = A05.360.444.492 | DorlandsPre = | DorlandsSuf = }} '''Pénis''', '''môški spôlni úd''' ali '''môško spolovílo''' je s [[koža|kožo]] pokrit del [[moška spolovila|moškega zunanjega spolovila]], zgrajen iz dveh [[kavernozno telo|kavernoznih teles]] in [[spongiozno telo|spongioznega telesa]], skozi katerega poteka [[sečnica]].<ref>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=penis {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140328012734/http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=penis |date=2014-03-28 }}, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 3. 11. 2011.</ref> == Anatomija == Penis sestavljajo pretežno tri cilindrična telesa [[brecilno tkivo|brecilnega]] oziroma erektilnega [[tkivo|tkiva]] (gobasto tkivo, polno drobnih žil), po vsej dolžini [[organ]]a. Tej telesom pravimo tudi brecila. Dve t. i. kavernozni telesi, ''corpora cavernosa'', ležita druga ob drugi v zgornjem delu penisa. Tretje, spongiozno telo, ''corpus spongiosum'' leži v sredini pod njima in se na kraju razširi, da oblikuje glavico penisa. Skozi sredini spongioznega telesa teče sečnica, ozka cevka, po kateri skozi ustje na glavici penisa odtekata iz telesa [[seč]] in [[seme]]. Brecilno tkivo obdaja ovojnica [[fibrozno vezivo|fibroznega veziva]], ki ga obdaja koža. Preko glavice naredi koža ohlapno gubo, imenovano [[kožica penisa|kožica]], ki jo včasih odstranijo. Koža penisa je nežna, raztegljiva in pomična. == Fiziološke funkcije penisa == === Puberteta === [[Puberteta]] je obdobje, ko se razvijejo sekundarni spolni znaki in dozorijo spolni organi, ki omogočajo reprodukcijo. Pri moškem se puberteta po navadi pojavi med 11. in 15. letom. Začne jo [[možganski privesek]] (hipofiza) z izločanjem [[hormon]]ov, ki spodbudijo [[moda]], da začnejo tvoriti [[testosteron]]. Ta povzroči nenadno rast mod in [[modnik]]a, sledi pa poraščenost osramja,obraza in pazduhe. Penis se začne večati približno v 13. letu in doseže odraslo velikost dve leti pozneje. Vendar obstajajo v razvoju velike razlike, tako da so nekateri dečki pri 14 ali 15 letih že popolno zreli, drugi pa imajo spolovila še nerazvita. Večja tvorba testosterona v telesu spodbuja nastajanje semena in povzroči, da dozorijo [[prostata]] in semenski mešički. === Erekcija === [[Slika:Erection Development.jpg|thumb|right|200px|Erekcija]] [[Erekcija]] pomeni povečanje in utrditev penisa. Do nje pride pri spolnem in nespolnem vzburjanju, takrat začne telo v penis preko razširjenih [[arterija|arterij]] pošiljati velike količine krvi, ki napolni tri cilindrična telesa brecilnega tkiva. Ko se ta telesa napolnijo s krvjo ,pritisnejo na žile (vene), ki odvajajo kri iz penisa tako, da v penis prihaja več krvi, kot jo iz njega izstopa. To traja toliko časa, dokler se pretok krvi med krvjo, ki prihaja v penis, in krvjo, ki odhaja iz penisa, ne uravnovesi, takrat penis doseže svojo največjo in konstantno velikost. Med erekcijo je lahko penis usmerjen v različne smeri: skoraj vertikalno, horizontalno in celo navzdol. Usmerjenost je odvisna od zgradbe gobastega tkiva. Spodnja preglednica kaže statistične podatke usmerjenosti penisa med erekcijo, pri čemer 0 stopinj pomeni, da je penis usmerjen navzgor proti trebuhu, 90 stopinj, da je usmerjen naravnost, in 180 stopinj, da je usmerjen navzdol proti nogam. {| class="wikitable" |- |+ Koti erekcij ! Kot (º)<br />od zgoraj navzdol ! Delež<br />moških |- | 0–30 | style="text-align: right;" | 5 |- | 30–60 | style="text-align: right;" | 30 |- | 60–85 | style="text-align: right;" | 31 |- | 85–95 | style="text-align: right;" | 10 |- | 95–120 | style="text-align: right;" | 20 |- | 120–180 | style="text-align: right;" | 5 |}[[Slika:Kožica foreskin predsemenska tekočina precum.jpg|sličica|374x374px|Kožica neobrezanega penisa in predsemenska tekočina.]] === Ejakulacija === [[Ejakulacija]] je izbrizganje semena iz penisa, v večini primerov pa je vzrok zanjo [[orgazem]]. Za ejakulacijo skrbijo mišice, ki seme iz modnika preko sečnice izstisnejo iz penisa. Da pride do tega, je potrebna spolna stimulacija, katere del je lahko tudi stimulacija prostate. Do izliva semena lahko pride tudi spontano med spanjem, temu pravimo [[mokre sanje]]. Ejakulacija je sestavljena iz dveh delov: emisije in izliva. Pri emisiji je ejakulacija pod nadzorom [[simpatično živčevje|simpatičnega živčnega sistema]], sam izliv pa je pod nadzorom živcev iz [[hrbtenica|hrbtenice]]. [[Slika:Ejaculation penis, ejakulacija penisa, Ejakulation des Penis.jpg|levo|sličica|639x639_pik|Ejakulacija penisa pri moškem oz. izliv semena]] <br /> === Penis kot spolni organ === Penis je spolni organ, ki moškemu poleg izločanja seča omogoča, da ima [[spolni odnos|spolne odnose]] in da oplodi [[Jajčece|jajčeca]] s [[semenčica]]mi. Semenčice in moški spolni hormoni nastanejo v modih, paru jajčastih žlez, ki visita v kožni vrečki ali modniku (skrotumu). Iz mod prehajajo semenčice v [[obmodek|odmodka]], po dolgi zaviti cevki, ki leži za modi. V odmodku so semenčice shranjena in počasi dozorevajo. Malo pred ejakulacijo (izbrizganjem semena) preidejo v [[semenovod]] in po njem potujejo do semenskih mešičkov, para vrečic, ki ležita za [[sečni mehur|mehurjem]]. Semenska mešička izločata semensko tekočino, v katero se pomešajo semenčice. Vse skupaj tvori seme. To nato potuje iz semenskih mešičkov po dveh vodih v [[sečnica|sečnico]] (uretra), cevko, ki je izvodilo za seč in seme. Sečnica poteka skozi prostato, [[žleza|žlezo]] kostanjeve oblike, ki leži pod mehurjem in obdaja zgornji del sečnice. V prostati nastajajo izločki, ki se premešajo semenu. Med orgazmom pride do izbrizganja semena iz sečnice skozi nabrekel penis. Misel na spolnost pri moškemu povzroči kopičenje krvi v spolnem udu kar povzroči, da penis nabrekne in utrdi. Pri spolnem odnosu med moškim in žensko je to namenjeno prodiranju penisa v [[nožnica|nožnico]]. Ko ta prodre v nožnico, se pričnejo potiskajoči gibi, to pri moškem povzroči občutek užitka. Penis pri tem doseže svojo največjo velikost, moda pa se dvignejo. V določenem obdobju spolnega odnosa pride pri moškem do orgazma. Ta povzroči krčenje mišic v semenskih vodih, ki nato izbrizgajo oz. ejakulirajo seme v žensko spolovilo. === Izločanje seča === Seč prihaja iz sečnega mehurja, ki se nahaja pred [[zadnjik]]om, ter nato potuje po sečnici do konca penisa, kjer se izloči iz telesa. Prevelika kožica na koncu penisa lahko moti tok seča, ker pride do turbulence. Posledica tega je počasen ter debelejši tok urina. Če kožica ne ovira toka urina, je ta tanek in potuje s hitrostjo, ki je enaka tisti ob izhodu iz sečnice. == Motnje in bolezni == Najpogostejša prirojena hiba penisa je [[hipospadija]], pri kateri se sečnica odpira spodaj na penisu nekje med bazo glavice in korenom. Ta hiba se pogosto pojavlja skupaj s [[psevdohermafrodizem|psevdohermafrodizmom]], ki je prav tako prirojena hiba. Za to hibo je značilen zelo majhen penis. Vnetje kože penisa se imenuje [[balanitis]], pri tem gre za vnetje glavice in kožice. V večini primerov je vzrok za vnetje [[kandidioza]], povzročijo pa ga lahko tudi različne spolno prenosljive bolezni, kot sta npr. [[gonoreja]] in [[sifilis]]. Balanitis lahko včasih povzroči [[fimoza|fimozo]], pri kateri je kožica na penisu nenormalno tesna, včasih pa parafimozo, pri kateri se kožica med erekcijo pomakne nazaj čez glavico, nazaj pa se ne vrne. Bradavice na penisu povzročajo [[virus|virusi]] ([[Herpes simplex]], [[humani papiloma virus]]), ki se prenašajo spolno. [[Impotenca]] (nezmožnost doseči erekcijo ali jo ohraniti) je najpogostejša težava, povezana s penisom. V večini primerov je psihološkega izvora. Povzroča pa jo tudi okvara živcev pri [[sladkorna bolezen|sladkorni bolezni]], [[alkoholizem|alkoholni odvisnosti]], [[ateroskleroza|aterosklerozi]] ali okvari [[hrbtni mozeg|hrbtnega mozga]]. Nasprotje impotence je [[priapizem]], pri katerem je erekcija boleča in traja nenormalno dolgo. Nabrekne samo spongiozno telo. Priapizem je značilen za [[levkemija|levkemijo]]. [[Rak (bolezen)|Rak]] penisa je redek, najpogosteje se pojavi pri neobrezanih moških s pomanjkljivo osebno higieno. Dodatna vzročna dejavnika sta virusna infekcija in [[kajenje]]. Kadar bolezen izbruhne, se maligni [[tumor]] navadno pojavi na glavici ali na kožici kot suha, neboleča, bradavici podobna oteklina ali boleča razjeda, ki se kasneje razvije v cvetačasto gmoto. Tumor se v večini primerov širi počasi, vendar pa se lahko zelo agresiven tumor razširi tudi v [[bezgavka|bezgavke]] v [[dimlje|dimljah]]. Bolezen je smrtna in jo je treba hitro zdraviti. == Obrezanje == {{glavni|Obrezovanje moških}} Obrezanje (cirkumcizija) je odstranitev kožice ob glavici spolnega uda. Opravijo ga lahko pri [[novorojenček|novorojenčku]] iz verskih razlogov. Lahko pa se ta poseg opravi tudi pri starejših otrocih ali odraslih. V osnovi je obrezovanje verski obred, ki ga že mnoga stoletja opravljajo [[Jud]]je in [[musliman]]i. V nekaterih deželah obrezujejo rutinsko iz higienskih razlogov, saj se pod kožico nabirajo izločki, kar lahko privede do vnetja in okužbe. Medicinski razlogi za obrezovanje so: tesna kožica, ki povzroča napihovanje pri uriniranju ali ponavljajoči se balanitis (vnetje kožice zaradi nabiranja izločkov). Kožico je treba odstraniti tudi, kadar je pretesna in povzroča bolečine med spolnim odnosom. Obrezanje se lahko pri novorojenčkih opravi pod [[lokalna anestezija|lokalno anestezijo]], pri starejših otrocih ali odraslih pa v [[splošna anestezija|splošni anesteziji]]. Pri operaciji se odrežeta zunanji in notranji sloj kožice, obrezani robovi pa se nato zašijejo. == Viri == {{seznam_referenc}} # {{navedi knjigo |title=Histologija |last=Petrovčič D |first=Zorc M|authorlink= |year=2005 |publisher=Inštitut za histologijo in embriologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani |location=Ljubljana |isbn= |cobiss=222138880 |page= |pages= }} # {{navedi knjigo |title=Kirurgija |last=Smrkolj V |first=|authorlink= |year=1995 |publisher= |location=Ljubljana |isbn= |cobiss= |page= |pages= }} # {{navedi knjigo |title=Interna medicina |last=Kocijančič A |first= Mrevlje F|authorlink= |year=2005 |publisher=Littera picta |location=Ljubljana |isbn= |cobiss=217601536 |page= |pages= }} == Zunanje povezave == *[http://www.kinseyinstitute.org/resources/bib-penis.html Kinsey Institute on the penis] {{Zbirka|Category:Penis}} {{Wikislovar|penis|Penis}} {{anatomija človeka}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Spolovila]] [[Kategorija:Penis| ]] qupe85kjhnboanaj1ju1fi9vjs4wgff Seznam španskih pisateljev 0 32099 6748991 6704159 2026-09-11T09:21:01Z ~2026-45085-22 264465 /* T */ 6748991 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Španci|španskih]] [[pisatelj]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Špancev|Španija|španskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ignacio Agusti]] (1913–1974) * [[Leopoldo Alas]] (1852–1901) * [[Caterina Albert]] (1869–1966) * [[Álvaro de Albornoz]] (1879–1954) * [[Mateo Alemán]] (1547–1615) * [[Gabriel Alomar]] (1873–1941) * [[Pedro Antonio de Alarcón]] (1833–1891) * [[Juan Carlos Amat]] (1572–1642) * [[Núria Añó]] (*1973) * [[Sebastià Juan Arbó]] (1902–1984) * [[Max Aub]] (1903–1972) * [[Francisco Ayala]] (1906–2009) * [[Vital Aza]] (1851–1912) * [[Azorín]] (1873–1967) *[[Félix de Azúa]] (̈*1944) == B == * [[Eva Baltasar]] * [[Arturo Barea]] (1897–1957) * [[Pío Baroja]] (1872–1956) *[[Agustí Bartra]] *[[Gustavo Adolfo Bécquer]] *[[Xuan Bello]] * [[Manuel Benavides]] * [[Juan Benet]] (1927–1993) *[[Gonzalo de Berceo]] *[[José Bergamin]] (1897-1983) * [[Jorge Berlanga]] *[[Prudenci Bertrana]] * [[Fernando Trías de Bes]] (1967) * [[Ana Francisca Abarca de Bolea]] (1602–1685) * [[Jordi Botella Miró]] (1958) == C == *[[José Manuel Caballero]] (1926) *[[Jaume Cabré]] i Fabré (1947) *[[Clara Campoamor]] *[[Zenobia Camprubí]] *[[Matilde Camus]] *[[Jesús Carrasco]] (1972) *[[Manuel Castells]] *[[Rosalía de Castro]] (1837-1885) * [[Camilo José Cela]] * [[Javier Cercas]] * [[Miguel de Cervantes]] == D == * [[Luis Mateo Díez|Luis Mateo Díez]] == E == *[[Josep Maria Espinàs]] *[[Vicente Espinel]] == F == * [[Jordi Sierra i Fabra]] * [[Ildefonso Falcones]] * [[Rafael Sánchez Ferlosio]] * [[Blanca Fernández Quintana]] * [[Sonia Fernández-Vidal]] * [[Josep Vicenç Foix]] * [[Vicente Molina Foix]] * [[Jesús Franco]] *[[Joan Fuster]] i Ortells == G == * [[Antón García]] * [[Antonio Gala]] * [[Benito Pérez Galdós]] * [[Domingo Frades Gaspar]] * [[Juán García Hortelano]] * [[José María Gironella]] * [[Ramón Gómez de la Serna]] * [[Xuasús González]] * [[Juan Goytisolo]] * [[Baltasar Gracián]] * [[Almudena Grandes]] * [[Antonio de Guevara]] == H == * [[Fernando de Herrera]] == I == * [[Vicente Blasco Ibáñez]] (1867–1928) * [[Juan Kruz Igerabide]] * [[Juan de Iriarte]] * [[José Francisco de Isla]] * [[Antonio Iturbe]] == J == *[[Clara Janés]] *[[Juan Ramón Jiménez]] *[[Gaspar Melchor de Jovellanos]] == L == * [[Eduardo Lago]] * [[Use Lahoz]] * [[Mariano José de Larra]] *[[María Teresa León]] * [[Ángel María de Lera]] * [[Miquel Llor]] * [[Ramon Llull]] == M == *[[Salvador de Madariaga y Rojo]] (1886–1978) *[[Gregorio Marañón]] *[[Arantxa Margolles]] (1982–) *[[Javier Marías]] (1951–2022) *[[Carmen Martín Gaite]] *[[Ana Maria Matute]] *[[Bernat Metge]] (14./15.stol.) *[[José Moreno Villa]] * [[Juan Pérez de Montalbán]] *[[Pere Coromines i Montanya]] *[[Cristina Morales]] == N == * [[Julia Navarro]] * [[Margarita Nelken]] == O == * [[Narcís Oller]] * [[Eugenio d'Ors]] == P == *[[Emilia Pardo Bazán]] (1851–1921) *[[Francisco García Pavón]] *[[José María de Pereda]] *[[Ana Pereira]] *[[Carmen Posadas]] *[[Francesc Puigpelat i Valls]] == Q == * [[Francisco de Quevedo]] == R == * [[Llucia Ramis]] *[[Dolores Redondo]] *[[Iván Repila]] * [[Mercè Rodoreda]] * [[Jaume Roig]] * [[Fernando de Rojas]] *[[Ana Rossetti]] *[[Carlos Ruiz Zafón]] (1964–2020) == S == * [[Ángel de Saavedra]] *[[Josep Maria de Sagarra i de Castellarnau]] * [[Félix María Samaniego]] * [[Eulogio Florentino Sanz]] * [[Jorge Semprún]] (1923-2011) * [[Ramón J. Sender]] *[[Ramon Solsona i Sancho]] == T == * [[Pedro Tafur]] * ([[Valérie Tasso]]) *[[Javier Tomeo]] * [[Guillermo de Torre]] == U == * [[Miguel de Unamuno]] == V == * [[Armando Palacio Valdés]] * [[Ramón del Valle-Inclán]] *[[Manuel Vázquez Montalbán]] * [[Inka Garcilaso de la Vega]] * [[Lope de Vega]] * [[Xosepe Vega]] *[[Enrique Vila-Matas]] * == Z == *[[María de Zayas y Sotomayor]] (1590–1661) *[[María Zambrano Alarcón]] (1904–1991) == Glej tudi == * [[seznam španskih pesnikov]] {{seznami narodov po poklicu|pisateljev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Špancev|Pisatelji]] [[Kategorija:Španski pisatelji|*]] nayjxxl4gp0k9h69y9yq3hgcg5350zp Blatno jezero 0 32333 6748739 6720504 2026-09-10T15:33:17Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Blatno jezero]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748739 wikitext text/x-wiki {{Infobox body of water | name = Blatno jezero<br/ >Balaton | image = Balaton Hungary Landscape.jpg | caption = Blatno jezero | location = [[Madžarska]] | coords = {{Coord|46|51|00|N|17|43|12|E|type:waterbody_region:HU|display=inline,title}} | type = ugreznjeno jezero | inflow = [[Zala]] | outflow = [[Sió]] | catchment = 5174 km²<ref>{{navedi knjigo |title=Encyclopedia of Hydrology and Lakes |last1=Herschy |first1=Reginald W. |last2=Fairbridge |first2=Rhodes W. |year=1998 |publisher=Springer Nature |isbn=978-0-412-74060-2 |access-date=August 22, 2012 |url=http://www.springerreference.com/docs/html/chapterdbid/30399.html |archive-date=2023-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230702000724/https://meteor.springer.com/springerreference.jsf |url-status=dead }}</ref> | basin_countries = [[Madžarska]] | length = 78 km | width = 14 km | area = 600 km² | depth = 3,3 m | max-depth = 12,2 m | volume = 1,9 km³ | residence_time = 2 leti | shore = 235 km | elevation = 104,8 m | islands = | cities = [[Keszthely]], [[Siófok]], Balatonfüred | frozen = <!-- Map --> | pushpin_map = Madžarska | pushpin_label_position = | pushpin_map_caption = <!-- Below --> | website = | reference = | embedded = {{Designation list | embed = yes | designation1 = Ramsar | designation1_date = 17. marec 1989 | designation1_number = 421<ref>{{navedi splet|title=Lake Balaton Regional Water Institute|website=[[Ramsarska konvencija|Ramsar]] Sites Information Service|url=http://www.kdtvizig.hu/hu/53ab9177-7e15-44eb-a7f3-c004010c2277|access-date=24 May 2019|archive-date=2021-06-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20210620034612/http://www.kdtvizig.hu/hu/53ab9177-7e15-44eb-a7f3-c004010c2277|url-status=dead}}</ref>}} }} [[Slika:Tihany abbey3.JPG|thumb|250px|[[Opatija Tihany|Opatijska]] cerkev na polotoku Tihany]] '''Blatno jezero''' ({{lang-hu|Balaton}}, {{lang-de|Plattensee}}) je [[jezero]] v zahodnem delu [[Madžarska|Madžarske]] in hkrati tudi največje jezero v [[srednja Evropa|srednji Evropi]].<ref>{{cite encyclopedia |title=Lake Balaton |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |url=http://www.britannica.com/eb/article-9011913/Lake-Balaton |access-date=2008-03-20 }}</ref> Je nekaj več kot 80&nbsp;km jugozahodno od [[Budimpešta|Budimpešte]] oz. okoli 70&nbsp;km vzhodno od meje s [[Slovenija|Slovenijo]] pri [[Lendava|Lendavi]]. Reka [[Zala]] zagotavlja največji dotok vode v jezero, kanalizirana Sió pa je edini odtok. Gričevnato območje severne obale je znano po svojem zgodovinskem značaju in kot glavna vinska regija, medtem ko je ravna južna obala znana po letoviških krajih. [[Balatonfüred]] in [[Hévíz]] sta se zgodaj razvila kot letovišči za premožne, vendar so lastniki zemljišč, ki jih je uničila [[trtna uš]], ki je napadla njihovo vinsko trto, začeli graditi poletne hiše, ki so jih oddajali v najem rastočemu srednjemu razredu, šele v poznem 19. stoletju. == Ime == Za razliko od vseh drugih madžarskih [[endonim]]ov za jezera, ki imajo univerzalno pripono ''-tó'' - 'jezero', se Blatno jezero v madžarščini omenja z določnim členom; to je ''Balaton''. Rimljani so ga imenovali ''lacus Pelsodis'' ali ''Pelso''.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=UDIOAQAAMAAJ&q=Lacus+Pelso |title=Brill's New Pauly: encyclopaedia of the ancient world - Hubert Cancik, Helmuth Schneider, David E. Orton - Google Knihy |date= 2007-04-15|access-date=January 2, 2014|isbn=9789004142152 |last1=Cancik |first1=Hubert |last2=Schneider |first2=Helmuth |last3=Orton |first3=David E. |publisher=Brill }}</ref> Ime je indoevropskega izvora, izpeljano iz slovanskega ''*bolto'' (češko ''bláto'', slovaško ''blato'', poljsko ''błoto''), kar pomeni 'blato, močvirje' (iz starejšega praslovanskega ''boltьno'', {{lang-sl|Blatno jezero}}<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=CqxpAAAAMAAJ&q=Blatno+jezero |title=Historical review - Google Knihy |date=2009-01-06 |access-date=January 2, 2014}}</ref><ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=sl81AQAAIAAJ&q=Blatno+jezero |title=A bulwark against Germany: the fight of the Slovenes, the western branch of ... - Bogumil Vošnjak, Fanny S. Copeland - Google Knihy |access-date=January 2, 2014|last1=Vošnjak |first1=Bogumil |last2=Copeland |first2=Fanny S. |year=1919 |publisher=Fleming H. Revell Company |isbn=9780598570208 }}</ref>, {{lang-sk|Blatenské jazero}}<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=zXE1AAAAMAAJ&q=Blatensk%C3%A9+jazero+balaton |title=Dejiny slovenského jazyka - Ján Stanislav - Google Knihy |access-date=January 2, 2014|last1=Stanislav |first1=Ján |year=1956 }}</ref>). Januarja 846 je slovanski knez [[Pribina]], v regiji Blatnega jezera, na ozemlju sodobnega Zalavárja, obkroženega z gozdovi in ​​močvirji ob reki Zala, začel graditi trdnjavo kot svoj sedež oblasti in več cerkva.<ref name='Bartl 19'>Bartl 2002, p. 19.</ref><ref name='Róna-Tas 243'>Róna-Tas 1999, p. 243.</ref><ref name='Goldberg 85'>Goldberg 2006, p. 85.</ref> Njegov dobro utrjen grad in prestolnica Spodnjepanonske kneževine je postal znan kot Blatnohrad ali Moosburg (dobesedno 'močvirna trdnjava') in je služil kot branik tako proti Bolgarom kot proti Moravcem. Nemško ime za jezero je ''Plattensee''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.weltweit-urlaub.de/ungarn/ |title=Urlaub in Ungarn - Ferienwohnung Ferienhaus am Plattensee in Ungarn |publisher=Weltweit-urlaub.de |access-date=January 2, 2014}}</ref> Malo verjetno je, da je ime dobilo, ker je plitko, ker je pridevnik ''platt'' grška izposojena beseda, ki je bila izposojena prek francoščine in je v 17. stoletju vstopila v splošno nemško besedišče.<ref>Etymologisches Wörterbuch der deutschen Sprache, 24. Aufl., s. v.</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.woerterbuchnetz.de/DWB/wbgui_py?bookref=13,1903,38 |title=the Grimm dictionary |publisher=Woerterbuchnetz.de |access-date=January 2, 2014}}</ref> Omeniti velja tudi, da povprečna globina Balatona (3,2 m)<ref>[http://www.ilec.or.jp/database/eur/eur-04.html] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120716191213/http://www.ilec.or.jp/database/eur/eur-04.html|date=July 16, 2012}}</ref> ni izjemna za to območje (prim. povprečna globina sosednjega [[Nežidersko jezero|Nežiderskega jezera]] je približno 1 m.<ref>[http://www.ilec.or.jp/database/eur/eur-02.html] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120515235102/http://www.ilec.or.jp/database/eur/eur-02.html|date=May 15, 2012}}</ref>). == Zgodovina == <div style="float:right;">[[File:PELSO.png|thumb|Detajl srebrnega krožnika iz zaklada Seuso z napisom PELSO (tj. 'Balaton')]]</div> Vedno je bila pomembna lokacija, tako taktično kot kulturno (s številnimi ljudskimi zgodbami okoli nje). Med osmanskimi vojnami je imel pomembno vlogo pri obrambi kraljeve Ogrske, kjer so se celo bojevali.<ref>{{navedi splet |last=Végh |first=Ferenc |title=A Balaton Hadiflotta a Török Korban |url=https://magyarkaloz.hu/download/A_balatoni_hadiflotta_a_torok_korban._Th.pdf}}</ref> Medtem ko so nekatera naselij ob Blatnem jezeru, vključno z Balatonfüredom in Hévízom, že dolgo letoviška središča za madžarsko aristokracijo, je šele v poznem 19. stoletju začel madžarski srednji razred obiskovati jezero. Gradnja železnic v letih 1861 in 1909 je močno povečala turizem, vendar je bil povojni razcvet v 1950-ih veliko večji. Do preloma v 20. stoletje je Balaton postal raziskovalno središče madžarskih biologov, geologov, hidrologov in drugih znanstvenikov, kar je privedlo do izgradnje prvega inštituta za biološke raziskave v državi, ki je bil na njegovi obali leta 1927. Zadnja večja nemška ofenziva v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], operacija ''Pomladno prebujenje'', je bila izvedena na območju Blatnega jezera marca 1945, v mnogih britanskih vojnih zgodovinah pa se imenuje ''ofenziva na Blatnem jezeru''. Bitka se je bíla med nemško šesto tankovsko armado Seppa Dietricha in madžarsko tretjo armado med 6. in 16. marcem 1945, na koncu pa je prinesla zmago [[Rdeča armada|Rdeče armade]]. Več razbitin Iljušina Il-2 so potegnili iz jezera, potem ko so jih sestrelili v zadnjih mesecih vojne.<ref>{{navedi splet|url=https://forum.il2sturmovik.com/topic/13695-rescue-of-il-2-m3-lake-balaton-hungary/|title=Rescue of IL-2 M3 Lake Balaton Hungary|website=forum.il2sturmovik.com|date=26 December 2014 |language=en|access-date=2019-09-16}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://guideservicebudapest.com/tours-in-hungary-with-guide/lake-balaton-and-herend/|title=Lake Balaton and Herend|website=guideservicebudapest.com|language=en|access-date=2018-03-22|archive-date=2018-03-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20180323031548/https://guideservicebudapest.com/tours-in-hungary-with-guide/lake-balaton-and-herend/|url-status=dead}}</ref> V 1960-ih in 1970-ih je Balaton zaradi osredotočenih prizadevanj vlade postal pomembna turistična destinacija, zaradi česar se je število prenočitev v lokalnih hotelih in kampih povečalo s 700.000 julija 1965 na dva milijona julija 1975. Število obiskovalcev ob koncu tedna v regija, vključno z več deset tisoči iz Budimpešte, dosegla več kot 600.000 do leta 1975. Obiskali so ga navadni delavci Madžari, zlasti za subvencionirane počitniške izlete članov Državnega sveta sindikatov (madžarsko: SZOT: Szakszervezetek Országos Tanácsának) v ekskluzivne hotele in majhna letovišča ({{lang-hu|üdülő ingatlan}}) zanje.<ref>{{navedi splet |title=Comradely Greetings from Lake Balaton |url=https://en.mandadb.hu/cikk/858387/Comradely_greetings_from_Lake_Balaton |website=MaNDA |access-date=July 27, 2024}}</ref> Privabila je tudi številne Vzhodne Nemce in druge prebivalce [[vzhodni blok|vzhodnega bloka]]. Obiskali so ga lahko tudi Zahodni Nemci, zaradi česar je bil Balaton običajno zbirališče družin in prijateljev, ki jih je do leta 1989 ločeval [[Berlinski zid]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.dortmund.de/en/leisure_and_culture/ruhr2010_en/art_creativity/balaton_1/index.html |title=German unity at Lake Balaton – a European history |publisher=Dortmund.de |access-date=January 2, 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140102192740/http://www.dortmund.de/en/leisure_and_culture/ruhr2010_en/art_creativity/balaton_1/index.html |archive-date=2014-01-02 }}</ref> [[Slika:Balaton Hungary 2005 030.jpg|thumb|300px|Urejena obala jezera]] == Geografija == === Opis === Jezerska gladina je na [[nadmorska višina|nadmorski višini]] 104 [[meter|m]], njegova [[površina]] je 592&nbsp;km<sup>2</sup>, v povprečju je globoko 3,2 m, največ pa 11 m. [[Prostornina]] vode je tako okoli 1,9&nbsp;km<sup>3</sup>. Jezero je podolgovate oblike v smeri jugozahod-zahod - sever-severovzhod, dolžina v tej smeri je pribl 77 [[kilometer|km]], široko pa je med 4 in 15&nbsp;km. Jezero ima dve izraziti [[kotanja|kotanji]], ki ju loči [[polotok]] [[Tihany]], kjer je ožina, široka samo okoli enega kilometra. Severna obala je strmejša kot na jugu. Voda je zaradi [[pesek|peščenega]] in plitvega dna zelo motna. Najpomebnejši pritok je [[reka]] [[Zala]]. Naravnega odtoka ni, po potrebi odvajajo vodo skozi umetni [[prekop|kanal]] [[Sió]] v reko [[Kapos]] in naprej v [[Donava|Donavo]]. Največje [[mesto]] ob jezeru je [[Keszthely]], ostala pomembnejša mesta ob obali so še [[Siófok]], [[Fonyód]] in [[zdravilišče|zdraviliško]] mesto [[Balatonfüred]]. Pomembnejši mesti nedaleč od jezera sta [[Veszprém]] in [[Székesfehérvár]]. Vzdolž južne obale vodi pomembna [[cesta|cestna]] in [[železniški prevoz|železniška]] povezava med Budimpešto in [[Hrvaška|Hrvaško]] oz. Slovenijo. Železniška proga sicer v celoti obkroža jezero. Severno in južno obalo povezuje (zlasti poleti) tudi nekaj [[trajekt]]nih linij. [[Slika:Balaton.png|thumb|300px|right|Naselja ob Blatnem jezeru]] === Dotoki in odtoki === Reka [[Zala]] je z dolžino 138 kilometrov in povprečnim pretokom sedmih kubičnih metrov vode na sekundo ena manjših madžarskih rek, vendar je največji pritok Blatnega jezera. Zala se na severu izliva v Kis-Balaton in nato postane močvirnata. Močvirna območja in [[trstičevje]] Kis-Balatona služijo kot naravni vodni filter in so dom številnim redkim vrstam rastlin, plazilcev in ptic. Južno od Keszthelyja Zala izvira iz močvirja, obogatena in prečiščena s kisikom, ter se nekaj sto metrov vzhodneje izliva v Blatno jezero. Poleg Zale se v jezero napaja okoli 30 stalnih in 20 občasnih vodotokov. Da bi lahko uravnavali gladino jezera, so v Siófoku zgradili zapornico Sió z jezom. Odvečna voda se odvaja neposredno v [[Donavo]] preko prekopa Sió vzhodno od Szekszárda. Ta prekop je bil delno zgrajen v rimskih časih in ga omenja že [[Plinij Starejši]]. === Geologija === Pokrajino sestavljajo predvsem mezozojske plasti, ki so podobne kamninam v Alpah. Vendar je bil ta segment skorje potisnjen proti vzhodu, preden so se [[Alpe]] dvignile. Tako so plasti ohranile prvotno vez. Blatno jezero je nastalo z [[erozija|erozijo]] pred približno 15.000 leti v [[holocen]]u. Bazen je verjetno odpihnil veter. V bližini današnjega mesta Keszthely je nastalo več manjših jezer, ki so se v 5000 letih med seboj povezovala in povečevala proti severovzhodu. Geološke formacije pričajo o nekdaj močnem vulkanizmu; to je vidno v [[bazalt]]nih stebrih na Badacsonybergu, stožcu [[gejzir]]ja v Tihanyju in termalnem jezeru v Hévízu. === Veter === Prevladujoča smer vetra, ki jo ribiči na jezeru imenujejo tudi glavni veter, je 'sever' na jugozahodu Balatona okoli Tihanyja in Keszthelyja ter 'severozahod' na vzhodu med Balatonkenesejem in Tihanyjem. Izven spomladanskih in poletnih mesecev pa prevladujejo vetrovi JV in JZ smeri. Čeprav nevihte v regiji niso običajne, so lahko nevarne za ladijski promet po jezeru. Veter med nevihto postane sunkovit in včasih lahko doseže hitrost od 30 do 35 m/s v 10 do 20 minutah. Večina neviht nastane ob šibkem južnem zračnem toku, ki se hitro spremeni v močan severozahodni veter. Najmočnejši doslej zabeležen sunek vetra je 13. julija 1961 dosegel hitrost 129,6 km/h. Najbolj vetroven mesec je april, najmanj vetroven je september z nevihtnim vetrom v povprečju vsakih deset dni. V začetku poletja se v povprečju vsake tri dni pojavijo neurja s hitrostjo vetra nad 15 m/s. Zaradi učinka polotoka Tihany in njegovih hribov kot zavetrja se hitrosti neurja na jezeru okoli severovzhodne obale (med Balatonfüredom in Siófokom) včasih zmanjšajo za 60 %. Zaradi velike dolžine v primerjavi s širino lahko na različnih območjih Balatona prevladujejo različne vremenske razmere. Nevihta na enem koncu se lahko sreča z mirom na drugem koncu. Državna meteorološka služba upravlja observatorij za vnaprejšnje opozarjanje v Siófoku, ki ocenjuje vremenske razmere na Blatnem jezeru. Med turistično sezono od 1. maja do 30. septembra se izdajajo opozorila pred nevihto, razporejena v dveh stopnjah, ki se oglašajo na 24 točkah okoli jezera z uporabo različnih zaporedij bakel. == Rastlinstvo in živalstvo == [[Slika:Ciconia nigra 3 (Marek Szczepanek).jpg|thumb|Črna štorklja]] V jezeru in njegovi okolici živijo številne redke in zavarovane rastlinske in živalske vrste, predvsem toploljubne vrste. Na južnih pobočjih severnega brega rastejo mandlji, na številnih vrtovih zorijo fige, prisotna so tudi granatna jabolka. Vino pridelujejo na številnih strmih pobočjih, kot je Badacsony. Skoraj celotno obalo Blatnega jezera obdaja širok pas [[trstičevje|trstičevja]]. Na položnem južnem bregu je pas trstičja širok do nekaj sto metrov. Ob in v Blatnem jezeru živi 250 vrst ptic, od tega 27 strogo zavarovanih vrst: [[mala uharica]], [[črna štorklja]], [[črna žolna]], [[kormorani]], različne [[čaplje]] in [[žličarka]]. Najbolj znana predstavnica kač na Blatnem jezeru je [[kobranka]], ki je še posebej pogosta na severnem bregu. Kača je človeku popolnoma nenevarna in je zavarovana vrsta. Na obrežju Blatnega jezera živi tudi [[belouška]] (''Natrix natrix'') in [[močvirska sklednica]] (''Emys orbicularis''). Na severnem bregu sta razširjeni pozidna kuščarica (''Podarcis muralis'') in [[navadni zelenec]] (''Lacerta viridis''). Na južnem bregu pogosto najdemo martinčka (''Lacerta agilis''). V jezeru živi okoli 1000 različnih vrst žuželk. Posebej omembe vredno je približno število 800 vrst metuljev. == Turizem == Glavna letovišča okoli jezera so [[Siófok]], [[Keszthely]] in [[Balatonfüred]]. [[Zamárdi]], drugo letoviško mesto na južni obali, je od leta 2007 prizorišče ''Balaton Sounda'', pomembnega festivala elektronske glasbe. Balatonkenese je gostil številne tradicionalne gastronomske dogodke. Siófok je znan po tem, da zaradi svojih velikih klubov privablja mlade. Keszthely je kraj [[palača Festetics|palače Festetics]], Balatonfüred pa je zgodovinsko kopališče, ki gosti letni Annin ples.<ref>{{navedi splet |last1=Linkon |first1=FD |title=Tihany, Balatonfüred and Lake Balaton: Pride of Veszprem, Hungary |url=https://www.tourola.eu/tihany-balatonfured-lake-balaton-veszprem/ |website=www.tourola.eu |date=14 June 2023 |publisher=Tourola |access-date=4 August 2023 |archive-date=2024-06-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240625141304/https://www.tourola.eu/tihany-balatonfured-lake-balaton-veszprem/ |url-status=dead }}</ref> Vrhunec turistične sezone traja od junija do konca avgusta. Povprečna temperatura vode poleti je 25 °C, zaradi česar je kopanje in plavanje v jezeru priljubljeno. Večina plaž je sestavljena iz trave, skal ali muljastega peska, ki prav tako sestavlja večino dna jezera. Številna letovišča imajo umetne peščene plaže in vse imajo stopničast dostop do vode. Druge turistične atrakcije so jadranje, ribolov in drugi vodni športi, pa tudi obisk podeželja in hribov, kleti na severni obali in nočno življenje na južni obali. Polotok [[Tihany]] je zgodovinsko okrožje. [[Badacsony]] je vulkanski hrib in vinorodna regija ter letovišče ob jezeru. Jezero je skoraj v celoti obdano z ločenimi kolesarskimi potmi, ki omogočajo kolesarski turizem. Čeprav je vrhunec sezone na jezeru poletje, je Blatno jezero obiskano tudi pozimi, ko obiskovalci lovijo pod ledom ali celo drsajo, sankajo ali jadrajo po jezeru, če zamrzne. Mednarodno letališče Sármellék zagotavlja zračni prevoz (čeprav je večina storitev le sezonskih). Druga letoviška mesta so Balatonalmádi, Balatonboglár, Balatonlelle, Fonyód in Vonyarcvashegy. == Narodni park Balaton-Felvidéki Nemzeti == Veliko število redkih rastlin in živali ter geološke formacije so zavarovane in so del narodnega parka Balaton-Felvidéki Nemzeti.<ref>[http://www.bfnpi.hu/index.php?lang=en ''Balaton Uplands National Park.'']</ref> Narodni park je bil ustanovljen leta 1997 na površini 56.000 hektarjev. Zajema območje na severnem bregu polotoka Tihany do jugozahodnega brega močvirja Kis-Balaton (Malo Blatno jezero). Ima raznoliko pokrajino, vključno s tu najdenimi stožci gejzirjev iz obdobja aktivnega vulkanizma. Posebnost so kamnita morja porečja Kál. V narodnem parku so fosilizirani ostanki iz Panonskega morja. V hribovju Keszthely rastejo redke rastlinske vrste. Močvirje Blatnega jezera je predvsem rezervat ptic in rezervat bivolov. == Glej tudi == * [[opatija Tihany]] * [[seznam jezer na Madžarskem]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Balaton}} {{Wikivoyage}} * [http://www.balaton.hu Turistične informacije o jezeru] * [https://www.bfnp.hu/hu Balaton-Hochland-Nationalpark] * [https://www.blki.hun-ren.hu/ BALATON Limnological Research Institute] [[Kategorija:Ramsarska mokrišča na Madžarskem]] [[Kategorija:Jezera, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Jezera na Madžarskem]] [[Kategorija:Blatno jezero|*]] {{normativna kontrola}} 4yoy2mvr3hdfxfimcoy3ju1a6bfj0pr 6748752 6748739 2026-09-10T15:53:48Z Pinky sl 2932 +image_bathymetry 6748752 wikitext text/x-wiki {{Infobox body of water | name = Blatno jezero<br/ >Balaton | image = Balaton Hungary Landscape.jpg | caption = Blatno jezero | image_bathymetry = Location of Balaton.PNG | caption_bathymetry = Lega Blatnega jezera na Madžarskem | location = [[Madžarska]] | coords = {{Coord|46|51|00|N|17|43|12|E|type:waterbody_region:HU|display=inline,title}} | type = ugreznjeno jezero | inflow = [[Zala]] | outflow = [[Sió]] | catchment = 5174 km²<ref>{{navedi knjigo |title=Encyclopedia of Hydrology and Lakes |last1=Herschy |first1=Reginald W. |last2=Fairbridge |first2=Rhodes W. |year=1998 |publisher=Springer Nature |isbn=978-0-412-74060-2 |access-date=August 22, 2012 |url=http://www.springerreference.com/docs/html/chapterdbid/30399.html |archive-date=2023-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230702000724/https://meteor.springer.com/springerreference.jsf |url-status=dead }}</ref> | basin_countries = [[Madžarska]] | length = 78 km | width = 14 km | area = 600 km² | depth = 3,3 m | max-depth = 12,2 m | volume = 1,9 km³ | residence_time = 2 leti | shore = 235 km | elevation = 104,8 m | islands = | cities = [[Keszthely]], [[Siófok]], [[Balatonfüred]] | frozen = <!-- Map --> | pushpin_map = Madžarska | pushpin_label_position = | pushpin_map_caption = <!-- Below --> | website = | reference = | embedded = {{Designation list | embed = yes | designation1 = Ramsar | designation1_date = 17. marec 1989 | designation1_number = 421<ref>{{navedi splet|title=Lake Balaton Regional Water Institute|website=[[Ramsarska konvencija|Ramsar]] Sites Information Service|url=http://www.kdtvizig.hu/hu/53ab9177-7e15-44eb-a7f3-c004010c2277|access-date=24 May 2019|archive-date=2021-06-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20210620034612/http://www.kdtvizig.hu/hu/53ab9177-7e15-44eb-a7f3-c004010c2277|url-status=dead}}</ref>}} }} [[Slika:Tihany abbey3.JPG|thumb|250px|[[Opatija Tihany|Opatijska]] cerkev na polotoku Tihany]] '''Blatno jezero''' ({{lang-hu|Balaton}}, {{lang-de|Plattensee}}) je [[jezero]] v zahodnem delu [[Madžarska|Madžarske]] in hkrati tudi največje jezero v [[srednja Evropa|srednji Evropi]].<ref>{{cite encyclopedia |title=Lake Balaton |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |url=http://www.britannica.com/eb/article-9011913/Lake-Balaton |access-date=2008-03-20 }}</ref> Je nekaj več kot 80&nbsp;km jugozahodno od [[Budimpešta|Budimpešte]] oz. okoli 70&nbsp;km vzhodno od meje s [[Slovenija|Slovenijo]] pri [[Lendava|Lendavi]]. Reka [[Zala]] zagotavlja največji dotok vode v jezero, kanalizirana Sió pa je edini odtok. Gričevnato območje severne obale je znano po svojem zgodovinskem značaju in kot glavna vinska regija, medtem ko je ravna južna obala znana po letoviških krajih. [[Balatonfüred]] in [[Hévíz]] sta se zgodaj razvila kot letovišči za premožne, vendar so lastniki zemljišč, ki jih je uničila [[trtna uš]], ki je napadla njihovo vinsko trto, začeli graditi poletne hiše, ki so jih oddajali v najem rastočemu srednjemu razredu, šele v poznem 19. stoletju. == Ime == Za razliko od vseh drugih madžarskih [[endonim]]ov za jezera, ki imajo univerzalno pripono ''-tó'' - 'jezero', se Blatno jezero v madžarščini omenja z določnim členom; to je ''Balaton''. Rimljani so ga imenovali ''lacus Pelsodis'' ali ''Pelso''.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=UDIOAQAAMAAJ&q=Lacus+Pelso |title=Brill's New Pauly: encyclopaedia of the ancient world - Hubert Cancik, Helmuth Schneider, David E. Orton - Google Knihy |date= 2007-04-15|access-date=January 2, 2014|isbn=9789004142152 |last1=Cancik |first1=Hubert |last2=Schneider |first2=Helmuth |last3=Orton |first3=David E. |publisher=Brill }}</ref> Ime je indoevropskega izvora, izpeljano iz slovanskega ''*bolto'' (češko ''bláto'', slovaško ''blato'', poljsko ''błoto''), kar pomeni 'blato, močvirje' (iz starejšega praslovanskega ''boltьno'', {{lang-sl|Blatno jezero}}<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=CqxpAAAAMAAJ&q=Blatno+jezero |title=Historical review - Google Knihy |date=2009-01-06 |access-date=January 2, 2014}}</ref><ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=sl81AQAAIAAJ&q=Blatno+jezero |title=A bulwark against Germany: the fight of the Slovenes, the western branch of ... - Bogumil Vošnjak, Fanny S. Copeland - Google Knihy |access-date=January 2, 2014|last1=Vošnjak |first1=Bogumil |last2=Copeland |first2=Fanny S. |year=1919 |publisher=Fleming H. Revell Company |isbn=9780598570208 }}</ref>, {{lang-sk|Blatenské jazero}}<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=zXE1AAAAMAAJ&q=Blatensk%C3%A9+jazero+balaton |title=Dejiny slovenského jazyka - Ján Stanislav - Google Knihy |access-date=January 2, 2014|last1=Stanislav |first1=Ján |year=1956 }}</ref>). Januarja 846 je slovanski knez [[Pribina]], v regiji Blatnega jezera, na ozemlju sodobnega Zalavárja, obkroženega z gozdovi in ​​močvirji ob reki Zala, začel graditi trdnjavo kot svoj sedež oblasti in več cerkva.<ref name='Bartl 19'>Bartl 2002, p. 19.</ref><ref name='Róna-Tas 243'>Róna-Tas 1999, p. 243.</ref><ref name='Goldberg 85'>Goldberg 2006, p. 85.</ref> Njegov dobro utrjen grad in prestolnica Spodnjepanonske kneževine je postal znan kot Blatnohrad ali Moosburg (dobesedno 'močvirna trdnjava') in je služil kot branik tako proti Bolgarom kot proti Moravcem. Nemško ime za jezero je ''Plattensee''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.weltweit-urlaub.de/ungarn/ |title=Urlaub in Ungarn - Ferienwohnung Ferienhaus am Plattensee in Ungarn |publisher=Weltweit-urlaub.de |access-date=January 2, 2014}}</ref> Malo verjetno je, da je ime dobilo, ker je plitko, ker je pridevnik ''platt'' grška izposojena beseda, ki je bila izposojena prek francoščine in je v 17. stoletju vstopila v splošno nemško besedišče.<ref>Etymologisches Wörterbuch der deutschen Sprache, 24. Aufl., s. v.</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.woerterbuchnetz.de/DWB/wbgui_py?bookref=13,1903,38 |title=the Grimm dictionary |publisher=Woerterbuchnetz.de |access-date=January 2, 2014}}</ref> Omeniti velja tudi, da povprečna globina Balatona (3,2 m)<ref>[http://www.ilec.or.jp/database/eur/eur-04.html] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120716191213/http://www.ilec.or.jp/database/eur/eur-04.html|date=July 16, 2012}}</ref> ni izjemna za to območje (prim. povprečna globina sosednjega [[Nežidersko jezero|Nežiderskega jezera]] je približno 1 m.<ref>[http://www.ilec.or.jp/database/eur/eur-02.html] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120515235102/http://www.ilec.or.jp/database/eur/eur-02.html|date=May 15, 2012}}</ref>). == Zgodovina == <div style="float:right;">[[File:PELSO.png|thumb|Detajl srebrnega krožnika iz zaklada Seuso z napisom PELSO (tj. 'Balaton')]]</div> Vedno je bila pomembna lokacija, tako taktično kot kulturno (s številnimi ljudskimi zgodbami okoli nje). Med osmanskimi vojnami je imel pomembno vlogo pri obrambi kraljeve Ogrske, kjer so se celo bojevali.<ref>{{navedi splet |last=Végh |first=Ferenc |title=A Balaton Hadiflotta a Török Korban |url=https://magyarkaloz.hu/download/A_balatoni_hadiflotta_a_torok_korban._Th.pdf}}</ref> Medtem ko so nekatera naselij ob Blatnem jezeru, vključno z Balatonfüredom in Hévízom, že dolgo letoviška središča za madžarsko aristokracijo, je šele v poznem 19. stoletju začel madžarski srednji razred obiskovati jezero. Gradnja železnic v letih 1861 in 1909 je močno povečala turizem, vendar je bil povojni razcvet v 1950-ih veliko večji. Do preloma v 20. stoletje je Balaton postal raziskovalno središče madžarskih biologov, geologov, hidrologov in drugih znanstvenikov, kar je privedlo do izgradnje prvega inštituta za biološke raziskave v državi, ki je bil na njegovi obali leta 1927. Zadnja večja nemška ofenziva v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], operacija ''Pomladno prebujenje'', je bila izvedena na območju Blatnega jezera marca 1945, v mnogih britanskih vojnih zgodovinah pa se imenuje ''ofenziva na Blatnem jezeru''. Bitka se je bíla med nemško šesto tankovsko armado Seppa Dietricha in madžarsko tretjo armado med 6. in 16. marcem 1945, na koncu pa je prinesla zmago [[Rdeča armada|Rdeče armade]]. Več razbitin Iljušina Il-2 so potegnili iz jezera, potem ko so jih sestrelili v zadnjih mesecih vojne.<ref>{{navedi splet|url=https://forum.il2sturmovik.com/topic/13695-rescue-of-il-2-m3-lake-balaton-hungary/|title=Rescue of IL-2 M3 Lake Balaton Hungary|website=forum.il2sturmovik.com|date=26 December 2014 |language=en|access-date=2019-09-16}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://guideservicebudapest.com/tours-in-hungary-with-guide/lake-balaton-and-herend/|title=Lake Balaton and Herend|website=guideservicebudapest.com|language=en|access-date=2018-03-22|archive-date=2018-03-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20180323031548/https://guideservicebudapest.com/tours-in-hungary-with-guide/lake-balaton-and-herend/|url-status=dead}}</ref> V 1960-ih in 1970-ih je Balaton zaradi osredotočenih prizadevanj vlade postal pomembna turistična destinacija, zaradi česar se je število prenočitev v lokalnih hotelih in kampih povečalo s 700.000 julija 1965 na dva milijona julija 1975. Število obiskovalcev ob koncu tedna v regija, vključno z več deset tisoči iz Budimpešte, dosegla več kot 600.000 do leta 1975. Obiskali so ga navadni delavci Madžari, zlasti za subvencionirane počitniške izlete članov Državnega sveta sindikatov (madžarsko: SZOT: Szakszervezetek Országos Tanácsának) v ekskluzivne hotele in majhna letovišča ({{lang-hu|üdülő ingatlan}}) zanje.<ref>{{navedi splet |title=Comradely Greetings from Lake Balaton |url=https://en.mandadb.hu/cikk/858387/Comradely_greetings_from_Lake_Balaton |website=MaNDA |access-date=July 27, 2024}}</ref> Privabila je tudi številne Vzhodne Nemce in druge prebivalce [[vzhodni blok|vzhodnega bloka]]. Obiskali so ga lahko tudi Zahodni Nemci, zaradi česar je bil Balaton običajno zbirališče družin in prijateljev, ki jih je do leta 1989 ločeval [[Berlinski zid]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.dortmund.de/en/leisure_and_culture/ruhr2010_en/art_creativity/balaton_1/index.html |title=German unity at Lake Balaton – a European history |publisher=Dortmund.de |access-date=January 2, 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140102192740/http://www.dortmund.de/en/leisure_and_culture/ruhr2010_en/art_creativity/balaton_1/index.html |archive-date=2014-01-02 }}</ref> [[Slika:Balaton Hungary 2005 030.jpg|thumb|300px|Urejena obala jezera]] == Geografija == === Opis === Jezerska gladina je na [[nadmorska višina|nadmorski višini]] 104 [[meter|m]], njegova [[površina]] je 592&nbsp;km<sup>2</sup>, v povprečju je globoko 3,2 m, največ pa 11 m. [[Prostornina]] vode je tako okoli 1,9&nbsp;km<sup>3</sup>. Jezero je podolgovate oblike v smeri jugozahod-zahod - sever-severovzhod, dolžina v tej smeri je pribl 77 [[kilometer|km]], široko pa je med 4 in 15&nbsp;km. Jezero ima dve izraziti [[kotanja|kotanji]], ki ju loči [[polotok]] [[Tihany]], kjer je ožina, široka samo okoli enega kilometra. Severna obala je strmejša kot na jugu. Voda je zaradi [[pesek|peščenega]] in plitvega dna zelo motna. Najpomebnejši pritok je [[reka]] [[Zala]]. Naravnega odtoka ni, po potrebi odvajajo vodo skozi umetni [[prekop|kanal]] [[Sió]] v reko [[Kapos]] in naprej v [[Donava|Donavo]]. Največje [[mesto]] ob jezeru je [[Keszthely]], ostala pomembnejša mesta ob obali so še [[Siófok]], [[Fonyód]] in [[zdravilišče|zdraviliško]] mesto [[Balatonfüred]]. Pomembnejši mesti nedaleč od jezera sta [[Veszprém]] in [[Székesfehérvár]]. Vzdolž južne obale vodi pomembna [[cesta|cestna]] in [[železniški prevoz|železniška]] povezava med Budimpešto in [[Hrvaška|Hrvaško]] oz. Slovenijo. Železniška proga sicer v celoti obkroža jezero. Severno in južno obalo povezuje (zlasti poleti) tudi nekaj [[trajekt]]nih linij. [[Slika:Balaton.png|thumb|300px|right|Naselja ob Blatnem jezeru]] === Dotoki in odtoki === Reka [[Zala]] je z dolžino 138 kilometrov in povprečnim pretokom sedmih kubičnih metrov vode na sekundo ena manjših madžarskih rek, vendar je največji pritok Blatnega jezera. Zala se na severu izliva v Kis-Balaton in nato postane močvirnata. Močvirna območja in [[trstičevje]] Kis-Balatona služijo kot naravni vodni filter in so dom številnim redkim vrstam rastlin, plazilcev in ptic. Južno od Keszthelyja Zala izvira iz močvirja, obogatena in prečiščena s kisikom, ter se nekaj sto metrov vzhodneje izliva v Blatno jezero. Poleg Zale se v jezero napaja okoli 30 stalnih in 20 občasnih vodotokov. Da bi lahko uravnavali gladino jezera, so v Siófoku zgradili zapornico Sió z jezom. Odvečna voda se odvaja neposredno v [[Donavo]] preko prekopa Sió vzhodno od Szekszárda. Ta prekop je bil delno zgrajen v rimskih časih in ga omenja že [[Plinij Starejši]]. === Geologija === Pokrajino sestavljajo predvsem mezozojske plasti, ki so podobne kamninam v Alpah. Vendar je bil ta segment skorje potisnjen proti vzhodu, preden so se [[Alpe]] dvignile. Tako so plasti ohranile prvotno vez. Blatno jezero je nastalo z [[erozija|erozijo]] pred približno 15.000 leti v [[holocen]]u. Bazen je verjetno odpihnil veter. V bližini današnjega mesta Keszthely je nastalo več manjših jezer, ki so se v 5000 letih med seboj povezovala in povečevala proti severovzhodu. Geološke formacije pričajo o nekdaj močnem vulkanizmu; to je vidno v [[bazalt]]nih stebrih na Badacsonybergu, stožcu [[gejzir]]ja v Tihanyju in termalnem jezeru v Hévízu. === Veter === Prevladujoča smer vetra, ki jo ribiči na jezeru imenujejo tudi glavni veter, je 'sever' na jugozahodu Balatona okoli Tihanyja in Keszthelyja ter 'severozahod' na vzhodu med Balatonkenesejem in Tihanyjem. Izven spomladanskih in poletnih mesecev pa prevladujejo vetrovi JV in JZ smeri. Čeprav nevihte v regiji niso običajne, so lahko nevarne za ladijski promet po jezeru. Veter med nevihto postane sunkovit in včasih lahko doseže hitrost od 30 do 35 m/s v 10 do 20 minutah. Večina neviht nastane ob šibkem južnem zračnem toku, ki se hitro spremeni v močan severozahodni veter. Najmočnejši doslej zabeležen sunek vetra je 13. julija 1961 dosegel hitrost 129,6 km/h. Najbolj vetroven mesec je april, najmanj vetroven je september z nevihtnim vetrom v povprečju vsakih deset dni. V začetku poletja se v povprečju vsake tri dni pojavijo neurja s hitrostjo vetra nad 15 m/s. Zaradi učinka polotoka Tihany in njegovih hribov kot zavetrja se hitrosti neurja na jezeru okoli severovzhodne obale (med Balatonfüredom in Siófokom) včasih zmanjšajo za 60 %. Zaradi velike dolžine v primerjavi s širino lahko na različnih območjih Balatona prevladujejo različne vremenske razmere. Nevihta na enem koncu se lahko sreča z mirom na drugem koncu. Državna meteorološka služba upravlja observatorij za vnaprejšnje opozarjanje v Siófoku, ki ocenjuje vremenske razmere na Blatnem jezeru. Med turistično sezono od 1. maja do 30. septembra se izdajajo opozorila pred nevihto, razporejena v dveh stopnjah, ki se oglašajo na 24 točkah okoli jezera z uporabo različnih zaporedij bakel. == Rastlinstvo in živalstvo == [[Slika:Ciconia nigra 3 (Marek Szczepanek).jpg|thumb|Črna štorklja]] V jezeru in njegovi okolici živijo številne redke in zavarovane rastlinske in živalske vrste, predvsem toploljubne vrste. Na južnih pobočjih severnega brega rastejo mandlji, na številnih vrtovih zorijo fige, prisotna so tudi granatna jabolka. Vino pridelujejo na številnih strmih pobočjih, kot je Badacsony. Skoraj celotno obalo Blatnega jezera obdaja širok pas [[trstičevje|trstičevja]]. Na položnem južnem bregu je pas trstičja širok do nekaj sto metrov. Ob in v Blatnem jezeru živi 250 vrst ptic, od tega 27 strogo zavarovanih vrst: [[mala uharica]], [[črna štorklja]], [[črna žolna]], [[kormorani]], različne [[čaplje]] in [[žličarka]]. Najbolj znana predstavnica kač na Blatnem jezeru je [[kobranka]], ki je še posebej pogosta na severnem bregu. Kača je človeku popolnoma nenevarna in je zavarovana vrsta. Na obrežju Blatnega jezera živi tudi [[belouška]] (''Natrix natrix'') in [[močvirska sklednica]] (''Emys orbicularis''). Na severnem bregu sta razširjeni pozidna kuščarica (''Podarcis muralis'') in [[navadni zelenec]] (''Lacerta viridis''). Na južnem bregu pogosto najdemo martinčka (''Lacerta agilis''). V jezeru živi okoli 1000 različnih vrst žuželk. Posebej omembe vredno je približno število 800 vrst metuljev. == Turizem == Glavna letovišča okoli jezera so [[Siófok]], [[Keszthely]] in [[Balatonfüred]]. [[Zamárdi]], drugo letoviško mesto na južni obali, je od leta 2007 prizorišče ''Balaton Sounda'', pomembnega festivala elektronske glasbe. Balatonkenese je gostil številne tradicionalne gastronomske dogodke. Siófok je znan po tem, da zaradi svojih velikih klubov privablja mlade. Keszthely je kraj [[palača Festetics|palače Festetics]], Balatonfüred pa je zgodovinsko kopališče, ki gosti letni Annin ples.<ref>{{navedi splet |last1=Linkon |first1=FD |title=Tihany, Balatonfüred and Lake Balaton: Pride of Veszprem, Hungary |url=https://www.tourola.eu/tihany-balatonfured-lake-balaton-veszprem/ |website=www.tourola.eu |date=14 June 2023 |publisher=Tourola |access-date=4 August 2023 |archive-date=2024-06-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240625141304/https://www.tourola.eu/tihany-balatonfured-lake-balaton-veszprem/ |url-status=dead }}</ref> Vrhunec turistične sezone traja od junija do konca avgusta. Povprečna temperatura vode poleti je 25 °C, zaradi česar je kopanje in plavanje v jezeru priljubljeno. Večina plaž je sestavljena iz trave, skal ali muljastega peska, ki prav tako sestavlja večino dna jezera. Številna letovišča imajo umetne peščene plaže in vse imajo stopničast dostop do vode. Druge turistične atrakcije so jadranje, ribolov in drugi vodni športi, pa tudi obisk podeželja in hribov, kleti na severni obali in nočno življenje na južni obali. Polotok [[Tihany]] je zgodovinsko okrožje. [[Badacsony]] je vulkanski hrib in vinorodna regija ter letovišče ob jezeru. Jezero je skoraj v celoti obdano z ločenimi kolesarskimi potmi, ki omogočajo kolesarski turizem. Čeprav je vrhunec sezone na jezeru poletje, je Blatno jezero obiskano tudi pozimi, ko obiskovalci lovijo pod ledom ali celo drsajo, sankajo ali jadrajo po jezeru, če zamrzne. Mednarodno letališče Sármellék zagotavlja zračni prevoz (čeprav je večina storitev le sezonskih). Druga letoviška mesta so Balatonalmádi, Balatonboglár, Balatonlelle, Fonyód in Vonyarcvashegy. == Narodni park Balaton-Felvidéki Nemzeti == Veliko število redkih rastlin in živali ter geološke formacije so zavarovane in so del narodnega parka Balaton-Felvidéki Nemzeti.<ref>[http://www.bfnpi.hu/index.php?lang=en ''Balaton Uplands National Park.'']</ref> Narodni park je bil ustanovljen leta 1997 na površini 56.000 hektarjev. Zajema območje na severnem bregu polotoka Tihany do jugozahodnega brega močvirja Kis-Balaton (Malo Blatno jezero). Ima raznoliko pokrajino, vključno s tu najdenimi stožci gejzirjev iz obdobja aktivnega vulkanizma. Posebnost so kamnita morja porečja Kál. V narodnem parku so fosilizirani ostanki iz Panonskega morja. V hribovju Keszthely rastejo redke rastlinske vrste. Močvirje Blatnega jezera je predvsem rezervat ptic in rezervat bivolov. == Glej tudi == * [[opatija Tihany]] * [[seznam jezer na Madžarskem]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Balaton}} {{Wikivoyage}} * [http://www.balaton.hu Turistične informacije o jezeru] * [https://www.bfnp.hu/hu Balaton-Hochland-Nationalpark] * [https://www.blki.hun-ren.hu/ BALATON Limnological Research Institute] [[Kategorija:Ramsarska mokrišča na Madžarskem]] [[Kategorija:Jezera, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Jezera na Madžarskem]] [[Kategorija:Blatno jezero|*]] {{normativna kontrola}} o2atu2cc9hpdoiiz0vjznrjoj63ecdf 6748759 6748752 2026-09-10T15:59:40Z Pinky sl 2932 +Mesta in vasi 6748759 wikitext text/x-wiki {{Infobox body of water | name = Blatno jezero<br/ >Balaton | image = Balaton Hungary Landscape.jpg | caption = Blatno jezero | image_bathymetry = Location of Balaton.PNG | caption_bathymetry = Lega Blatnega jezera na Madžarskem | location = [[Madžarska]] | coords = {{Coord|46|51|00|N|17|43|12|E|type:waterbody_region:HU|display=inline,title}} | type = ugreznjeno jezero | inflow = [[Zala]] | outflow = [[Sió]] | catchment = 5174 km²<ref>{{navedi knjigo |title=Encyclopedia of Hydrology and Lakes |last1=Herschy |first1=Reginald W. |last2=Fairbridge |first2=Rhodes W. |year=1998 |publisher=Springer Nature |isbn=978-0-412-74060-2 |access-date=August 22, 2012 |url=http://www.springerreference.com/docs/html/chapterdbid/30399.html |archive-date=2023-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230702000724/https://meteor.springer.com/springerreference.jsf |url-status=dead }}</ref> | basin_countries = [[Madžarska]] | length = 78 km | width = 14 km | area = 600 km² | depth = 3,3 m | max-depth = 12,2 m | volume = 1,9 km³ | residence_time = 2 leti | shore = 235 km | elevation = 104,8 m | islands = | cities = [[Keszthely]], [[Siófok]], [[Balatonfüred]] (glejte [[#Mesta in vasi|seznam]]) | frozen = <!-- Map --> | pushpin_map = Madžarska | pushpin_label_position = | pushpin_map_caption = <!-- Below --> | website = | reference = | embedded = {{Designation list | embed = yes | designation1 = Ramsar | designation1_date = 17. marec 1989 | designation1_number = 421<ref>{{navedi splet|title=Lake Balaton Regional Water Institute|website=[[Ramsarska konvencija|Ramsar]] Sites Information Service|url=http://www.kdtvizig.hu/hu/53ab9177-7e15-44eb-a7f3-c004010c2277|access-date=24 May 2019|archive-date=2021-06-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20210620034612/http://www.kdtvizig.hu/hu/53ab9177-7e15-44eb-a7f3-c004010c2277|url-status=dead}}</ref>}} }} [[Slika:Tihany abbey3.JPG|thumb|250px|[[Opatija Tihany|Opatijska]] cerkev na polotoku Tihany]] '''Blatno jezero''' ({{lang-hu|Balaton}}, {{lang-de|Plattensee}}) je [[jezero]] v zahodnem delu [[Madžarska|Madžarske]] in hkrati tudi največje jezero v [[srednja Evropa|srednji Evropi]].<ref>{{cite encyclopedia |title=Lake Balaton |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |url=http://www.britannica.com/eb/article-9011913/Lake-Balaton |access-date=2008-03-20 }}</ref> Je nekaj več kot 80&nbsp;km jugozahodno od [[Budimpešta|Budimpešte]] oz. okoli 70&nbsp;km vzhodno od meje s [[Slovenija|Slovenijo]] pri [[Lendava|Lendavi]]. Reka [[Zala]] zagotavlja največji dotok vode v jezero, kanalizirana Sió pa je edini odtok. Gričevnato območje severne obale je znano po svojem zgodovinskem značaju in kot glavna vinska regija, medtem ko je ravna južna obala znana po letoviških krajih. [[Balatonfüred]] in [[Hévíz]] sta se zgodaj razvila kot letovišči za premožne, vendar so lastniki zemljišč, ki jih je uničila [[trtna uš]], ki je napadla njihovo vinsko trto, začeli graditi poletne hiše, ki so jih oddajali v najem rastočemu srednjemu razredu, šele v poznem 19. stoletju. == Ime == Za razliko od vseh drugih madžarskih [[endonim]]ov za jezera, ki imajo univerzalno pripono ''-tó'' - 'jezero', se Blatno jezero v madžarščini omenja z določnim členom; to je ''Balaton''. Rimljani so ga imenovali ''lacus Pelsodis'' ali ''Pelso''.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=UDIOAQAAMAAJ&q=Lacus+Pelso |title=Brill's New Pauly: encyclopaedia of the ancient world - Hubert Cancik, Helmuth Schneider, David E. Orton - Google Knihy |date= 2007-04-15|access-date=January 2, 2014|isbn=9789004142152 |last1=Cancik |first1=Hubert |last2=Schneider |first2=Helmuth |last3=Orton |first3=David E. |publisher=Brill }}</ref> Ime je indoevropskega izvora, izpeljano iz slovanskega ''*bolto'' (češko ''bláto'', slovaško ''blato'', poljsko ''błoto''), kar pomeni 'blato, močvirje' (iz starejšega praslovanskega ''boltьno'', {{lang-sl|Blatno jezero}}<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=CqxpAAAAMAAJ&q=Blatno+jezero |title=Historical review - Google Knihy |date=2009-01-06 |access-date=January 2, 2014}}</ref><ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=sl81AQAAIAAJ&q=Blatno+jezero |title=A bulwark against Germany: the fight of the Slovenes, the western branch of ... - Bogumil Vošnjak, Fanny S. Copeland - Google Knihy |access-date=January 2, 2014|last1=Vošnjak |first1=Bogumil |last2=Copeland |first2=Fanny S. |year=1919 |publisher=Fleming H. Revell Company |isbn=9780598570208 }}</ref>, {{lang-sk|Blatenské jazero}}<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=zXE1AAAAMAAJ&q=Blatensk%C3%A9+jazero+balaton |title=Dejiny slovenského jazyka - Ján Stanislav - Google Knihy |access-date=January 2, 2014|last1=Stanislav |first1=Ján |year=1956 }}</ref>). Januarja 846 je slovanski knez [[Pribina]], v regiji Blatnega jezera, na ozemlju sodobnega Zalavárja, obkroženega z gozdovi in ​​močvirji ob reki Zala, začel graditi trdnjavo kot svoj sedež oblasti in več cerkva.<ref name='Bartl 19'>Bartl 2002, p. 19.</ref><ref name='Róna-Tas 243'>Róna-Tas 1999, p. 243.</ref><ref name='Goldberg 85'>Goldberg 2006, p. 85.</ref> Njegov dobro utrjen grad in prestolnica Spodnjepanonske kneževine je postal znan kot Blatnohrad ali Moosburg (dobesedno 'močvirna trdnjava') in je služil kot branik tako proti Bolgarom kot proti Moravcem. Nemško ime za jezero je ''Plattensee''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.weltweit-urlaub.de/ungarn/ |title=Urlaub in Ungarn - Ferienwohnung Ferienhaus am Plattensee in Ungarn |publisher=Weltweit-urlaub.de |access-date=January 2, 2014}}</ref> Malo verjetno je, da je ime dobilo, ker je plitko, ker je pridevnik ''platt'' grška izposojena beseda, ki je bila izposojena prek francoščine in je v 17. stoletju vstopila v splošno nemško besedišče.<ref>Etymologisches Wörterbuch der deutschen Sprache, 24. Aufl., s. v.</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.woerterbuchnetz.de/DWB/wbgui_py?bookref=13,1903,38 |title=the Grimm dictionary |publisher=Woerterbuchnetz.de |access-date=January 2, 2014}}</ref> Omeniti velja tudi, da povprečna globina Balatona (3,2 m)<ref>[http://www.ilec.or.jp/database/eur/eur-04.html] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120716191213/http://www.ilec.or.jp/database/eur/eur-04.html|date=July 16, 2012}}</ref> ni izjemna za to območje (prim. povprečna globina sosednjega [[Nežidersko jezero|Nežiderskega jezera]] je približno 1 m.<ref>[http://www.ilec.or.jp/database/eur/eur-02.html] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120515235102/http://www.ilec.or.jp/database/eur/eur-02.html|date=May 15, 2012}}</ref>). == Zgodovina == <div style="float:right;">[[File:PELSO.png|thumb|Detajl srebrnega krožnika iz zaklada Seuso z napisom PELSO (tj. 'Balaton')]]</div> Vedno je bila pomembna lokacija, tako taktično kot kulturno (s številnimi ljudskimi zgodbami okoli nje). Med osmanskimi vojnami je imel pomembno vlogo pri obrambi kraljeve Ogrske, kjer so se celo bojevali.<ref>{{navedi splet |last=Végh |first=Ferenc |title=A Balaton Hadiflotta a Török Korban |url=https://magyarkaloz.hu/download/A_balatoni_hadiflotta_a_torok_korban._Th.pdf}}</ref> Medtem ko so nekatera naselij ob Blatnem jezeru, vključno z Balatonfüredom in Hévízom, že dolgo letoviška središča za madžarsko aristokracijo, je šele v poznem 19. stoletju začel madžarski srednji razred obiskovati jezero. Gradnja železnic v letih 1861 in 1909 je močno povečala turizem, vendar je bil povojni razcvet v 1950-ih veliko večji. Do preloma v 20. stoletje je Balaton postal raziskovalno središče madžarskih biologov, geologov, hidrologov in drugih znanstvenikov, kar je privedlo do izgradnje prvega inštituta za biološke raziskave v državi, ki je bil na njegovi obali leta 1927. Zadnja večja nemška ofenziva v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], operacija ''Pomladno prebujenje'', je bila izvedena na območju Blatnega jezera marca 1945, v mnogih britanskih vojnih zgodovinah pa se imenuje ''ofenziva na Blatnem jezeru''. Bitka se je bíla med nemško šesto tankovsko armado Seppa Dietricha in madžarsko tretjo armado med 6. in 16. marcem 1945, na koncu pa je prinesla zmago [[Rdeča armada|Rdeče armade]]. Več razbitin Iljušina Il-2 so potegnili iz jezera, potem ko so jih sestrelili v zadnjih mesecih vojne.<ref>{{navedi splet|url=https://forum.il2sturmovik.com/topic/13695-rescue-of-il-2-m3-lake-balaton-hungary/|title=Rescue of IL-2 M3 Lake Balaton Hungary|website=forum.il2sturmovik.com|date=26 December 2014 |language=en|access-date=2019-09-16}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://guideservicebudapest.com/tours-in-hungary-with-guide/lake-balaton-and-herend/|title=Lake Balaton and Herend|website=guideservicebudapest.com|language=en|access-date=2018-03-22|archive-date=2018-03-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20180323031548/https://guideservicebudapest.com/tours-in-hungary-with-guide/lake-balaton-and-herend/|url-status=dead}}</ref> V 1960-ih in 1970-ih je Balaton zaradi osredotočenih prizadevanj vlade postal pomembna turistična destinacija, zaradi česar se je število prenočitev v lokalnih hotelih in kampih povečalo s 700.000 julija 1965 na dva milijona julija 1975. Število obiskovalcev ob koncu tedna v regija, vključno z več deset tisoči iz Budimpešte, dosegla več kot 600.000 do leta 1975. Obiskali so ga navadni delavci Madžari, zlasti za subvencionirane počitniške izlete članov Državnega sveta sindikatov (madžarsko: SZOT: Szakszervezetek Országos Tanácsának) v ekskluzivne hotele in majhna letovišča ({{lang-hu|üdülő ingatlan}}) zanje.<ref>{{navedi splet |title=Comradely Greetings from Lake Balaton |url=https://en.mandadb.hu/cikk/858387/Comradely_greetings_from_Lake_Balaton |website=MaNDA |access-date=July 27, 2024}}</ref> Privabila je tudi številne Vzhodne Nemce in druge prebivalce [[vzhodni blok|vzhodnega bloka]]. Obiskali so ga lahko tudi Zahodni Nemci, zaradi česar je bil Balaton običajno zbirališče družin in prijateljev, ki jih je do leta 1989 ločeval [[Berlinski zid]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.dortmund.de/en/leisure_and_culture/ruhr2010_en/art_creativity/balaton_1/index.html |title=German unity at Lake Balaton – a European history |publisher=Dortmund.de |access-date=January 2, 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140102192740/http://www.dortmund.de/en/leisure_and_culture/ruhr2010_en/art_creativity/balaton_1/index.html |archive-date=2014-01-02 }}</ref> [[Slika:Balaton Hungary 2005 030.jpg|thumb|300px|Urejena obala jezera]] == Geografija == === Opis === Jezerska gladina je na [[nadmorska višina|nadmorski višini]] 104 [[meter|m]], njegova [[površina]] je 592&nbsp;km<sup>2</sup>, v povprečju je globoko 3,2 m, največ pa 11 m. [[Prostornina]] vode je tako okoli 1,9&nbsp;km<sup>3</sup>. Jezero je podolgovate oblike v smeri jugozahod-zahod - sever-severovzhod, dolžina v tej smeri je pribl 77 [[kilometer|km]], široko pa je med 4 in 15&nbsp;km. Jezero ima dve izraziti [[kotanja|kotanji]], ki ju loči [[polotok]] [[Tihany]], kjer je ožina, široka samo okoli enega kilometra. Severna obala je strmejša kot na jugu. Voda je zaradi [[pesek|peščenega]] in plitvega dna zelo motna. Najpomebnejši pritok je [[reka]] [[Zala]]. Naravnega odtoka ni, po potrebi odvajajo vodo skozi umetni [[prekop|kanal]] [[Sió]] v reko [[Kapos]] in naprej v [[Donava|Donavo]]. Največje [[mesto]] ob jezeru je [[Keszthely]], ostala pomembnejša mesta ob obali so še [[Siófok]], [[Fonyód]] in [[zdravilišče|zdraviliško]] mesto [[Balatonfüred]]. Pomembnejši mesti nedaleč od jezera sta [[Veszprém]] in [[Székesfehérvár]]. Vzdolž južne obale vodi pomembna [[cesta|cestna]] in [[železniški prevoz|železniška]] povezava med Budimpešto in [[Hrvaška|Hrvaško]] oz. Slovenijo. Železniška proga sicer v celoti obkroža jezero. Severno in južno obalo povezuje (zlasti poleti) tudi nekaj [[trajekt]]nih linij. === Dotoki in odtoki === Reka [[Zala]] je z dolžino 138 kilometrov in povprečnim pretokom sedmih kubičnih metrov vode na sekundo ena manjših madžarskih rek, vendar je največji pritok Blatnega jezera. Zala se na severu izliva v Kis-Balaton in nato postane močvirnata. Močvirna območja in [[trstičevje]] Kis-Balatona služijo kot naravni vodni filter in so dom številnim redkim vrstam rastlin, plazilcev in ptic. Južno od Keszthelyja Zala izvira iz močvirja, obogatena in prečiščena s kisikom, ter se nekaj sto metrov vzhodneje izliva v Blatno jezero. Poleg Zale se v jezero napaja okoli 30 stalnih in 20 občasnih vodotokov. Da bi lahko uravnavali gladino jezera, so v Siófoku zgradili zapornico Sió z jezom. Odvečna voda se odvaja neposredno v [[Donavo]] preko prekopa Sió vzhodno od Szekszárda. Ta prekop je bil delno zgrajen v rimskih časih in ga omenja že [[Plinij Starejši]]. === Geologija === Pokrajino sestavljajo predvsem mezozojske plasti, ki so podobne kamninam v Alpah. Vendar je bil ta segment skorje potisnjen proti vzhodu, preden so se [[Alpe]] dvignile. Tako so plasti ohranile prvotno vez. Blatno jezero je nastalo z [[erozija|erozijo]] pred približno 15.000 leti v [[holocen]]u. Bazen je verjetno odpihnil veter. V bližini današnjega mesta Keszthely je nastalo več manjših jezer, ki so se v 5000 letih med seboj povezovala in povečevala proti severovzhodu. Geološke formacije pričajo o nekdaj močnem vulkanizmu; to je vidno v [[bazalt]]nih stebrih na Badacsonybergu, stožcu [[gejzir]]ja v Tihanyju in termalnem jezeru v Hévízu. === Veter === Prevladujoča smer vetra, ki jo ribiči na jezeru imenujejo tudi glavni veter, je 'sever' na jugozahodu Balatona okoli Tihanyja in Keszthelyja ter 'severozahod' na vzhodu med Balatonkenesejem in Tihanyjem. Izven spomladanskih in poletnih mesecev pa prevladujejo vetrovi JV in JZ smeri. Čeprav nevihte v regiji niso običajne, so lahko nevarne za ladijski promet po jezeru. Veter med nevihto postane sunkovit in včasih lahko doseže hitrost od 30 do 35 m/s v 10 do 20 minutah. Večina neviht nastane ob šibkem južnem zračnem toku, ki se hitro spremeni v močan severozahodni veter. Najmočnejši doslej zabeležen sunek vetra je 13. julija 1961 dosegel hitrost 129,6 km/h. Najbolj vetroven mesec je april, najmanj vetroven je september z nevihtnim vetrom v povprečju vsakih deset dni. V začetku poletja se v povprečju vsake tri dni pojavijo neurja s hitrostjo vetra nad 15 m/s. Zaradi učinka polotoka Tihany in njegovih hribov kot zavetrja se hitrosti neurja na jezeru okoli severovzhodne obale (med Balatonfüredom in Siófokom) včasih zmanjšajo za 60 %. Zaradi velike dolžine v primerjavi s širino lahko na različnih območjih Balatona prevladujejo različne vremenske razmere. Nevihta na enem koncu se lahko sreča z mirom na drugem koncu. Državna meteorološka služba upravlja observatorij za vnaprejšnje opozarjanje v Siófoku, ki ocenjuje vremenske razmere na Blatnem jezeru. Med turistično sezono od 1. maja do 30. septembra se izdajajo opozorila pred nevihto, razporejena v dveh stopnjah, ki se oglašajo na 24 točkah okoli jezera z uporabo različnih zaporedij bakel. == Rastlinstvo in živalstvo == [[Slika:Ciconia nigra 3 (Marek Szczepanek).jpg|thumb|Črna štorklja]] V jezeru in njegovi okolici živijo številne redke in zavarovane rastlinske in živalske vrste, predvsem toploljubne vrste. Na južnih pobočjih severnega brega rastejo mandlji, na številnih vrtovih zorijo fige, prisotna so tudi granatna jabolka. Vino pridelujejo na številnih strmih pobočjih, kot je Badacsony. Skoraj celotno obalo Blatnega jezera obdaja širok pas [[trstičevje|trstičevja]]. Na položnem južnem bregu je pas trstičja širok do nekaj sto metrov. Ob in v Blatnem jezeru živi 250 vrst ptic, od tega 27 strogo zavarovanih vrst: [[mala uharica]], [[črna štorklja]], [[črna žolna]], [[kormorani]], različne [[čaplje]] in [[žličarka]]. Najbolj znana predstavnica kač na Blatnem jezeru je [[kobranka]], ki je še posebej pogosta na severnem bregu. Kača je človeku popolnoma nenevarna in je zavarovana vrsta. Na obrežju Blatnega jezera živi tudi [[belouška]] (''Natrix natrix'') in [[močvirska sklednica]] (''Emys orbicularis''). Na severnem bregu sta razširjeni pozidna kuščarica (''Podarcis muralis'') in [[navadni zelenec]] (''Lacerta viridis''). Na južnem bregu pogosto najdemo martinčka (''Lacerta agilis''). V jezeru živi okoli 1000 različnih vrst žuželk. Posebej omembe vredno je približno število 800 vrst metuljev. == Turizem == Glavna letovišča okoli jezera so [[Siófok]], [[Keszthely]] in [[Balatonfüred]]. [[Zamárdi]], drugo letoviško mesto na južni obali, je od leta 2007 prizorišče ''Balaton Sounda'', pomembnega festivala elektronske glasbe. Balatonkenese je gostil številne tradicionalne gastronomske dogodke. Siófok je znan po tem, da zaradi svojih velikih klubov privablja mlade. Keszthely je kraj [[palača Festetics|palače Festetics]], Balatonfüred pa je zgodovinsko kopališče, ki gosti letni Annin ples.<ref>{{navedi splet |last1=Linkon |first1=FD |title=Tihany, Balatonfüred and Lake Balaton: Pride of Veszprem, Hungary |url=https://www.tourola.eu/tihany-balatonfured-lake-balaton-veszprem/ |website=www.tourola.eu |date=14 June 2023 |publisher=Tourola |access-date=4 August 2023 |archive-date=2024-06-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240625141304/https://www.tourola.eu/tihany-balatonfured-lake-balaton-veszprem/ |url-status=dead }}</ref> Vrhunec turistične sezone traja od junija do konca avgusta. Povprečna temperatura vode poleti je 25 °C, zaradi česar je kopanje in plavanje v jezeru priljubljeno. Večina plaž je sestavljena iz trave, skal ali muljastega peska, ki prav tako sestavlja večino dna jezera. Številna letovišča imajo umetne peščene plaže in vse imajo stopničast dostop do vode. Druge turistične atrakcije so jadranje, ribolov in drugi vodni športi, pa tudi obisk podeželja in hribov, kleti na severni obali in nočno življenje na južni obali. Polotok [[Tihany]] je zgodovinsko okrožje. [[Badacsony]] je vulkanski hrib in vinorodna regija ter letovišče ob jezeru. Jezero je skoraj v celoti obdano z ločenimi kolesarskimi potmi, ki omogočajo kolesarski turizem. Čeprav je vrhunec sezone na jezeru poletje, je Blatno jezero obiskano tudi pozimi, ko obiskovalci lovijo pod ledom ali celo drsajo, sankajo ali jadrajo po jezeru, če zamrzne. Mednarodno letališče Sármellék zagotavlja zračni prevoz (čeprav je večina storitev le sezonskih). Druga letoviška mesta so Balatonalmádi, Balatonboglár, Balatonlelle, Fonyód in Vonyarcvashegy. == Narodni park Balaton-Felvidéki Nemzeti == Veliko število redkih rastlin in živali ter geološke formacije so zavarovane in so del narodnega parka Balaton-Felvidéki Nemzeti.<ref>[http://www.bfnpi.hu/index.php?lang=en ''Balaton Uplands National Park.'']</ref> Narodni park je bil ustanovljen leta 1997 na površini 56.000 hektarjev. Zajema območje na severnem bregu polotoka Tihany do jugozahodnega brega močvirja Kis-Balaton (Malo Blatno jezero). Ima raznoliko pokrajino, vključno s tu najdenimi stožci gejzirjev iz obdobja aktivnega vulkanizma. Posebnost so kamnita morja porečja Kál. V narodnem parku so fosilizirani ostanki iz Panonskega morja. V hribovju Keszthely rastejo redke rastlinske vrste. Močvirje Blatnega jezera je predvsem rezervat ptic in rezervat bivolov. == Mesta in vasi == <!-- Note: this section really needs a lot of cleanup. Please rewrite this section to comply with Wikipedia's Manual of Style. --> [[Image:Balaton.png|370x370px|thumb|Naselja ob Blatnem jezeru]] === Severna obala === Od vzhoda proti zahodu: [[Balatonfőkajár]] - [[Balatonakarattya]] - [[Balatonkenese]] - [[Balatonfűzfő]] - [[Balatonalmádi]] - [[Alsóörs]] - [[Paloznak]] - [[Csopak]] - [[Balatonarács]] - [[Balatonfüred]] - [[Tihany]] - [[Aszófő]] - [[Örvényes]] - [[Balatonudvari]] - [[Fövenyes]] - [[Balatonakali]] - [[Zánka]] - [[Balatonszepezd]] - [[Szepezdfürdő]] - [[Révfülöp]] - [[Pálköve]] - [[Ábrahámhegy]] - [[Balatonrendes]] - [[Badacsonytomaj]] - [[Badacsony]] - [[Badacsonytördemic]] - [[Szigliget]] - [[Balatonederics]] - [[Balatongyörök]] - [[Vonyarcvashegy]] - [[Gyenesdiás]] - [[Keszthely]] === Južna obala === Od vzhoda proti zahodu: [[Balatonakarattya]] - [[Balatonaliga]] - [[Balatonvilágos]] - [[Sóstó]] - [[Szabadifürdő]] - [[Siófok]] - [[Széplak]] - [[Zamárdi]] - [[Szántód]] - [[Balatonföldvár]] - [[Balatonszárszó]] - [[Balatonszemes]] - [[Balatonlelle]] - [[Balatonboglár]] - [[Fonyód]] - [[Fonyód–Alsóbélatelep]] - [[Bélatelep]] - [[Balatonfenyves]] - [[Balatonmáriafürdő]] - [[Balatonkeresztúr]] - [[Balatonberény]] - [[Fenékpuszta]] {{clear}} == Glej tudi == * [[opatija Tihany]] * [[seznam jezer na Madžarskem]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Balaton}} {{Wikivoyage}} * [http://www.balaton.hu Turistične informacije o jezeru] * [https://www.bfnp.hu/hu Balaton-Hochland-Nationalpark] * [https://www.blki.hun-ren.hu/ BALATON Limnological Research Institute] [[Kategorija:Ramsarska mokrišča na Madžarskem]] [[Kategorija:Jezera, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Jezera na Madžarskem]] [[Kategorija:Blatno jezero|*]] {{normativna kontrola}} 62nun7xarxub4obteu6b29p4e73tdu1 Hermafrodit 0 32657 6748703 6577619 2026-09-10T14:03:53Z TadejM 738 odstranil [[Kategorija:Razmnoževanje]]; dodal [[Kategorija:Spolno razmnoževanje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748703 wikitext text/x-wiki '''Hermafrodit''' ali '''dvospolnik''' je [[organizem]], pri katerem se hkrati pojavijo moški in ženski spolni znaki. Izraz hermafrodit izvira iz [[stara grščina|grščine]]. V [[grška mitologija|grški mitologiji]] je bil [[Hermafrodit (mitologija)|Hermafrodit]] dvospolno božansko bitje, prevzeto iz [[Orient]]a in od 4. stoletja pr. n. št. čaščeno med [[Grki]]. Hermafroditizem - dvospolnost je normalen pojav pri številnih [[rastline|rastlinah]] (dvospolne cvetnice) in [[živali]]h (npr. [[polž]]i, [[deževnik]]i). Pri enospolnih živalih je to redka spolna nepravilnost (npr. pri [[metulj]]u, ko je vsaka polovica telesa drugega spola{{navedi vir}}). Pri [[človek]]u je ta pojav redek, čeprav se pojavlja. Stopnja izražanja značilnosti drugega spola je lahko zelo različna, za osebke rečemo tudi, da so interseksualni – med spoloma (angl. tudi ''intersex''). == Naravna sprememba spola pri ribah == Hermafroditi so vmesna stopnja pri naravni spremembi spola, ki se pojavlja pri nekaterih ribah. Pri '''protandriji''' se osebek rodi kot samec, nakar lahko zamenja spol. Primer je oranžna [[klovnovska ribica]] (''Amphiprion ocellaris''), ki živi v majhnih skupinah z eno samico. Če ta pogine, eden od samcev zamenja spol. '''Protoginija''' je obraten pojav, samica postane samec. Primer so [[ustnače]].<ref>{{navedi knjigo |title=Animal behavior desk reference: a dictionary of animal behavior, ecology, and evolution |url=https://archive.org/details/animalbehaviorde00barr_955 |last=Barrows |first=Edward M. |edition=2. |year=2001 |publisher=CRC Press |location= Boca Raton, Fla|isbn=0849320054|oclc=299866547 |page= [https://archive.org/details/animalbehaviorde00barr_955/page/n329 317]}}</ref> == Pri sesalcih == Pri višjih [[Vretenčarji|vretenčarjih]] lahko pojav razdelimo na [[gen]]etsko pogojen - deden ali sprožen s strani okoljskih faktorjev - [[Hormon|hormonov]]. Pri [[Domača koza|kozah]] je '''interseksualnost''' stanje, pri katerem ima posamezna žival moške in ženske anatomske značilnosti na različnih stopnjah. Vzrok je kritični izbris 11,7-[[bazni par|kb]] elementa [[DNA]], ki vsebuje predvsem ponavljajoča zaporedja. Interseksualnost je recesivna dedna lastnost. Stranski učinek mutacije je tudi brezrožnost, ki je dominantna lastnost in se pojavlja pri obeh spolih. Interseksualne koze niso plodne.<ref>{{cite journal |url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/11726932 |title=A 11.7-kb deletion triggers intersexuality and polledness in goats |author1=Pailhoux E |author2=Vigier B |author3=Chaffaux S |author4=Servel N |author5=Taourit S |author6=Furet JP |author7=Fellous M |author8=Grosclaude F |author9=Cribiu EP |author10=Cotinot C |display-authors= et al. |journal=Nature Genetics |year=2001 |volume=29 |issue=4 |page=453-458}}</ref> '''Freemartinizem''' (tudi free-martin) je ekonomsko pomembnejši. Gre za pojav pri [[Domače govedo|govedu]], v primeru [[Dvojčka|dvojčkov]] različnih spolov bo v maternici zarodek-samec s svojimi hormoni sprožil maskulinizacijo zarodka-samice.<ref>{{cite journal | author = Padula A | title = The freemartin syndrome: an update | journal = Anim Reprod Sci | year = 2005 | volume = 87 | issue = 1-2 | pages = 93–109 }}</ref> Pojav je pri govedu povsem običajen, pri drugih vrstah je bil opažen le redko. == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikislovar|hermafrodit|Hermafrodit}} {{biološka škrbina}} [[Kategorija:Anatomija živali]] [[Kategorija:Spolno razmnoževanje]] {{normativna kontrola}} g8vchugglijqydild81zcxp39xf3s3r Seznam slovenskih športnih plezalcev in alpinistov 0 33380 6748973 6746498 2026-09-11T08:37:04Z ~2026-44996-51 264415 /* K */ 6748973 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[športni plezalec|športnih plezalcev]] in [[alpinist|alpinistov]] ter gornikov.''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2|g=G}} == A == * [[Jože Abram|Josip Abram - Trentar]] (1875 - 1938) * [[Uroš Ahačič]] * [[Janez Aleš]] * [[Janez Aljančič]] (1937 - 2025) * [[Jakob Aljaž]] (1845 - 1927) * [[Aljaž Anderle]] (1973 -) * [[Matjaž Anderle]] - Libor; Ful * [[Benjamin Anderwald|Benjamin (Beno) Anderwald]] ([[1915|1915 -]] [[1944]]) *[[Jože Andlovic]] (1923 - 2011) (zdravnik, reševalec) *[[Zvone Andrejčič|Zvone (Zvonimir) Andrejčič]] - Zvonc (1950 - 2010) *[[Matej Arh]] * [[Miha Arih]] (1918 - 1944) *[[Vojko Arko]] (1920 - 2000) ([[Argentina]]) * [[Milenko Arnejšek - Prle]] (1948 - 2009) *[[Ivan Arnšek]] * [[Tomislav Aurednik]] (1977 -) * [[France Avčin]] (1910 - 1984) *Lilijana Avčin ? * [[Janko Ažman|Janko (Janez) Ažman]] - Jeti (1945 -) *[[Marko Ažman]] (1959 - 1988) (jadralni padalec) *[[Urban Ažman]] - Urbi == B == * [[Silvo Babič]] * [[Metod Badjura]] * [[Rudolf Badjura]] * Lev Baebler * [[Ambrož Bajde]] * Inko Bajde * [[Peter Bajec]] - Poli * [[Ana Baumgartner]] * [[Franc Bauman]] *[[Anton Bavčer|Anton (Tone) Bavčer]] (1905 - 1944) *[[Jure Bečan]] (1989 -) * [[Klemen Bečan]] (1982 -) * [[Marko Bekeš]] * [[Stane Belak - Šrauf]] (1940 - 1995) * [[Andreja Belavič Benedik]] * I. Bele * [[Jani Bele]] * [[Iztok Belehar]] (1941 - 2024) * [[Filip Bence]] - "Ta črn" (1950 - 2009) *[[Roman Benet]] (1962 -) (Italija) *[[Albin Benkovič]] - Bine (1915 - 2002) * [[Borut Bergant]] - Čita (1954 - 1985) *[[Ivan Berginc]] - Štrukelj (1867 - 1926) *[[Zvonko Berlič]] *[[Dinko Bertoncelj]] (1928 -) ([[Argentina]]) * [[Zoran Bešlin]] * F. Bešter * T. Bešter * [[Matej Balažic]] *[[Bogdan Biščak]] (1958 -) *[[Franc Bizjak]] *Janez Bizjak * [[Aleksander Bjelčevič|Aleksander (Aleš) Bjelčevič]] (1962 -) * [[Rok Blagus]] * [[Anton Blažej]] (1898 - 1972) * [[Janko Blažej]] * Benjamin Blažič *[[Aleksander Blažina|Aleksander (Sandi) Blažina]] (1926 - 2020) *[[Danica Blažina]] (r. Pajer) (1928 - 2025) *[[Zvone Blažina]] *[[Martin Bombač]] *[[Franc Borštnar]] (1905 - ?) *[[Saša Bolčič]] *[[Ines Božič Skok]] *[[Stipe Božić]] (Split-Hrvaška, udeleženec slovenskih alpinističnih odprav) *[[Rudolf Brajnik]] (1882 - 1962) * [[Jasna Bratanič]]? (1967 - 1995) * [[Bogdan Brecelj]] * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] *[[Drago Bregar]] (1952 - 1977) *Jernej Breščak * [[Stane Brezovnik]] (1953 - 2003) *[[Marjeta Brežnik]] - Daisy *[[Arnošt Brilej]] (1891 - 1953) *[[Bogumil Brinšek]] (1884 - 1914) *[[Vesna Britovšek]] *[[Janez Brojan]] (1906 - 2002) *Janez Brojan ml. (1947 -) *Tine Bucik *[[Jennifer Buckley]] (2007 -) * [[Ivan Bučer]] (1910 - 1950) * [[Lado Bučer]] * [[Tone Bučer]] (1917 - 1986) *Lojze (Alojz) Budkovič (1953 -) *[[Stojan Burnik]] (1951 -) *[[Marko Butinar]] == C == * [[Alojz Cajzek - Cajz]] (1961 - 1983) *[[Slavko Cankar]] - "Ata" *[[Danilo Cedilnik]] (1947 -) *B. Cegnar *[[Jure Cencelj]] (1979/80? - 2026) *[[Lucijan Cergol]] (1957 - 1987) (Italija) * [[Silvo Cerjak]] (1954 - 1988) * [[Jože Cesar]] (1907 - 1993) *[[Milan Ciglar]] (1923 - 1977) * [[Milan Cilenšek]] (1935 - 2013) * J. Ciperle * [[Miran Cizelj]] (1915 - 1944) * [[Tine Cuder]] (1979 -) *[[Rok Cencelj]] *[[Jurij Cencelj]] *[[Josip Cerk]]? *[[Fanny Copeland]]? == Č == * [[Matic Čakš]] (1991 -) * [[Franc Čanžek – Čajz]] (1947 - 2006) * [[Marko Čar]] (1969 - 2000) *[[Stazika Černič]] Simić - Staza (1923 - 2022) * [[Urh Čehovin]] (1977 -) * [[Klemen Čepič]] (1967 -) * [[Peter Čermelj]] (1900 - 1973) * [[Milan Černilogar]] * [[Aleš Česen]] (1982 -) * [[Nejc Česen]] (1985 -) * [[Tomo Česen]] (1959 -) * [[Jože Četina]] (1927 - 2017) (reševalec) * [[Anže Čokl]] (1982 -) * [[Jaka Čop]] (1911 - 2002) * [[Miha Čop]] (1888 - 1938) * [[Joža Čop]] (1893 - 1975) * [[Sara Čopar]] *[[Martin Čufar]] (1947 - 2003) * [[Martina Čufar]] (1977 -) * [[Iztok Čurči]] (1972 -) == D == * [[Nastja Davidova]] (1979 -) * [[Ciril Debeljak]] - Cic (1930 - 1982) * [[David Debeljak]] *[[Dušan Debelak]] (1966 -) * [[Mira Marko Debelak-Deržaj]] (1904 - 1948) * [[Katja Debevec]] (r. Kadić) (1995 -) * [[Tadej Debevec]] (1978 -) * [[Friderik Degen]] (1906 - 2001) *[[Avgust Delavec]] (1918 - 2005) *[[Jernej Demšar]] (1875 - 1961) *Lojze (Alojz) de Reggi (1905 - 1926) *[[Mirko Dermelj|Mir(k)o Dermelj]] (1914 - 2018) * [[Edo Deržaj]] (1904 - 1980) * [[Matjaž Deržaj]] (1936 - 2017) * Albert (=Dorči?) Detiček *[[Metod Di Batista]] * [[Tina Di Batista]] (1975 -) * [[Branko Diehl]] (1905 - 1950?) *[[Pavle Dimitrov|Pavle]]/[[Pavel Dimitrov]] (1937 - 2023) *[[Jože Dobnik]] (1921? - 2020) *[[Polona Dobrovoljc]] *[[Davorin Dolar|Davorin (Daro) Dolar]] (1921 - 2005) *[[Aleš Dolenc]] (1963 -) *[[Eva Dolenc]] Barbara Bajcer, Maja Šuštar, Nastja Davidova, Marija Jeglič, Sara Jaklič, Marta Krejan Čokl, Katarina Rogelj, Metka Križič, Eva Dolenc, Miranda Ortar *[[Matjaž Dolenc]] *[[Alojz Dolhar]] (1902 - 1969) *[[Rafko Dolhar]] (1933 - 2026) *[[Stanko Dolhar]] (1913 - 1936) *[[Beno Dolinšek]] (1969 - 1994) *[[Vladimir Dougan]] (1891 - 1955) *[[Tone Dovjak]] *[[Janez Dovžan]] - Švelc (1943/45 -) *[[Jože Drab]] *Peter Dragar * [[Kazimir Drašlar]] - Mikec (1941 -) * [[Herbert Drofenik]] (1909 - 1993) * [[Tomo Drolec]] * [[Robert Držan]] (1964 -) * [[Janez Duhovnik]] (1942 -) * [[Marko Dular]] (1936 - 1957) == E == *[[Franc Ekar]] *[[Andrej Erceg]] - Crni *[[Boris Erjavec]] *[[Lojze Erjavšek]] - Jerinčkov (1909 - 1943) *[[Peter Erjavšek]] == F == *Maja Fabjan *[[Rado Fabjan]] *[[Nadja Fajdiga]] (1926 - 1989) *[[Polona Fajdiga]] (1982 -) *[[Vlado Fajgelj]]? *[[Peter Ficko]] *[[Mitja Filipič]] *[[Matjaž Fistravec]]? * [[Matej Flis]] * [[Jure Franko]] * [[Lučka Franko|Lučka (Lucija) Franko]] (1983 -) (por. [[Podlipnik]]) * [[Marija Frantar]] - Mariča (1956 - 1991) * [[Slavko Frantar]] - Čopk * Bruno Fras ? * [[Marica Frece]] * Drago Frelih * [[Janez Frelih]] *[[Jože Frelih]] *[[Matevž Frelih]] (1905 - 1944) * [[Marjan Frešer]] (1953 -) * [[Vanja Furlan]] (1966 - 1996) == G == * [[Janja Garnbret]] (1999 -) * [[Andrej Gaspari]] *[[Mario Gec]] * [[Milan Gladek]] * Aleš Glavnik *Tanja Glušič (slepo-gluha paraolimpijska plezalka) *[[Borut Gogala]] (1986 -) *[[Tone Golnar]] * [[Janez Golob]] (1940 -) * [[Jure Golob]] (1971 -) * [[Lojze Golob]] (1939 -) * Ludvik Golob * [[Tadej Golob]] (1967 -) * [[Urban Golob]] (1970 - 2015) *[[Ervin Gomišček|Ervin (Marij) Gomišček]] (1922 - 1950) *Marko Gorišek (1962 - 2026) *[[France Gorjanc]] (1913 - 1986) * [[Jurij Gorjanc]] - zdravnik * Marko Goršič *[[Asja Gosar]] *[[Milan Gostiša]] *[[Jože Govekar]] - Jozva (1929 - 2000) *[[Jože Grabljevec]] *[[Daniel Gradišar]] *[[Janez Gradišar]] - Čirčang (1944 -) *[[Živojin Gradišar]]? *[[Andrej Gradišnik]] (1963 -) * [[Dušan Gradišnik]] (1919 - 1993) * [[Matevž Gradišnik]] * [[Blaž Grapar]] (1978 -) * [[Janez Gregorin]] (1911 - 1942) - ''Šteblajev Johan (in brat)'' * [[Miro Gregorin]] (1913 - 2007) * [[Živa Grgič]] *[[Cene Griljc]] (1933 -) * [[Andrej Grmovšek]] (1973 -) * [[Tanja Grmovšek]] (1976 -) * [[Aljoša Grom]] (1973 -) * [[Marjan Gros]] - Torta (1951/2 -) * [[Natalija Gros]] (1984 -) *[[Silvo Grošelj]] (1948 - 1970) * [[Viki Grošelj]] (1952 -) * M. Grubešič * [[Andrej Grudnik]] * [[Matic Grudnik]] (1985 -) *[[Jernej Grudnik]] * [[Vili Guček]] (1966 -) * [[Nastja Guzzi]] * [[Gustl Vršnik]] == H == * [[Miha Habjan]] (1977 -) *[[Vladimir Habjan]] (1957 -) *[[Baltazar Hacquet]] *[[Žiga Hafner]] - "Baron" *Ljubo Hansel *[[Josip Hauptman]] - Pipar (1863 - 1921) *[[Erika Heim]] (1913 - 2014) *[[Hubert Hajm|Hubert Heim]] (Hajm) (1914- 1981) *Emil Herlec (predvojni alpinist) *[[Emil Herlec]] ml. - Milč (1931 - 2020); bratje Roman, Janez, Ferdo Herle *[[Hubert Hercek]] (1942 - 1987) *[[Franc Herle]] (1917 - 1944) *[[Roman Herlec]] *[[Jože Herman]] - John * [[Jurij Hladnik (alpinist)|Jurij Hladnik]] (1984 -) * [[Marija Hlavaty]] - Marička (r. [[Horvat]]) * [[Jože Hobič]] (1955 -) * [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]] * [[Metod Hočevar]] * [[Franci Horvat]] - Frenk (1956 -) * [[Marička Horvat]]=[[Marija Hlavaty]] * [[Valentin Hodnik]] (1896 - 1935) * [[Aleš Holc]] (1975 - 2014) * [[Lidija Honzak]] * [[Matija Horvat]] (1935 - 2014) * [[Tina Horvat]] (hči [[Tine Mihelič|Tineta Miheliča]]) * [[Primož Hostnik]] (1982 -) *[[Andreja Hrastnik]] & [[Martin Hrastnik]] *Gorazd Hren *Stanko Hribar? *[[Bojan Hribernik]] *J. Hribernik *Ursula Hribernik (2012 -) * [[Jože Hudeček]] (1937 - 2011) *[[Stanko Hudnik]] * [[Janko Humar]] (1959 -) * [[Marko Humar]] * [[Metod Humar]] (1939 - 2012) * [[Tomaž Humar]] (1969 - 2009) == I == *[[Janez Ileršič]] - Ile (u. 1979 ''na Mont Blancu s Tatjano Jakofčič'') *[[Franc Intihar]] * [[Iztok Ipavec]] * [[Matjaž Ivnik]] (1962 - 2022) == J == *[[Andreja Jagodic]] (1975 -) *[[Cveto Jagodic]] *B. Jaklič *[[Sara Jaklič]] (1993? -) *[[Tatjana Jakofčič]] (1956?- 1979) *[[Tomaž Jakofčič]] - Jaka (1970 -) *[[Alenka Jamnik]] *[[Matjaž Jamnik]] *[[Tomaž Jamnik]] - Mišo (1947 -) *[[Igor Jamnikar]] *[[Peter Janežič]] - Peko=? /Petrač (1936 - 2015) *[[Anton Jeglič|Anton (Tone) Jeglič]] (1935 -) * [[Janez Jeglič]] - Johan (1961 - 1997) *[[Marija Jeglič]] - Meri (1991 -) * [[Dušan Jelinčič]] (1953 -) * [[Zorko Jelinčič]] (1900 - 1965) * Tjaša Jelovčan * [[Slavko Jenko|Slav(k)o Jenko]] (1929 - 2022) * [[Aleš Jensterle]] (1972 -) * [[Matjaž Jeran]] (1980 -) * J. Jeranko * [[Rado Jeranko]] (1931 - 2022) * Denis Jerant *[[Martin Jereb|Martin (Davorin?) Jereb]] (1928 -) *[[Blaž Jereb]] * [[France Jerman]] (1920 - 1980) * [[Janko Jerman]] - Jančman * Mojca Jernejc * [[Peter Jeromel]] *[[Anže Jerše]] *Jure Jeršin *Tomo Jeseničnik (1964 -) *[[Julček Jesenšek]] * [[Pavla Jesih]] (1901 - 1976) *[[Matic Jezeršek]] *[[Andrej Jež]] (1994) * [[Bogdan Jordan|Bogdan (Božo) Jordan]] (1917 - 1942) *[[Božidar Jordan|Božidar (Božo) Jordan]] (1931 - 2007) * [[Matic Jošt]] (1971 -) * Silvester Jošt * [[Klement Jug]] (1898 - 1924) * [[Darko Juhant]] (1963 -) * [[Stane Jurca]] (1933 -) *[[Jelena Justin]]? *[[Ljubo Juvan|Ljubo (Ludvik) Juvan]] (1936 - 2016) *[[Marjan Juvan]] (1949? -) *[[Peter Juvan]] *[[Sašo Juvan]] == K == * [[Katja Kadić]] > Katja Debevec (1995 -) *([[France Kadilnik]]) *[[Bogomil Kajzelj]] - Pipar (1874 - 1939) *[[Miha Kajzelj]] (1967 -) *[[Mirko Kajzelj (zdravnik)|Mirko Kajzelj]] (1908 - 1986) *[[Vladimir Kajzelj]] (1905 - 1972) *O. Kalan *[[Tjaša Kalan]] (1996 -) *[[Boris Kambič]] (1939 -) * [[Monika Kambič]] Mali (1969 -) *[[Rebeka Kamin]] *([[Janez Kanoni]]) *[[Andrej Karničar]] (1923 - 1998) * [[Davorin Karničar]] (1962 - 2019) * [[Drejc Karničar|Drejc (Andrej) Karničar]] (1970 -) *[[Luka Karničar]] (1956 - 1997) * [[Silvo Karo]] (1960 -) * [[Domen Kastelic]] (1982 - 2016) * [[Jaka Kastelic]] *[[Matej Kastelic]] *Marija Kavar-Mica (= Marija Markež) *[[Boštjan Kekec]] (1959 - 1993) *[[Olga Kekec]] *[[Cveto Kemperle]] (1940 - 2017) *[[Pavle Kemperle]] (1905 - 1980) *[[Jernej Kerč]] (1870 - 1921) *[[Marko Kern]] *N. Kern *[[Stane Kersnik]] *[[Marjan Keršič]] - Belač (1920 - 2003) *[[Urša Kešar]] *[[Peter Keše]] - Šodr *Jože Kidrič? *[[Mitja Kilar]] *Gregor Kladnik *[[Kristian Klajnšček]] *[[Gregor Klančnik]] (1913 - 1995) *Matic Klanjšek? * [[Matija Klanjšček]] (1977 -) * [[Lado Klar]] (1936 -) * Klavora * [[Stane Klemenc]] (1950 -) * Alenka Klemenčič * [[Dušan Klepec]] * [[Janez Klinar]] - "Požganc" (1843 - 1926) *[[Rudi Klinar]] (1944 -) *[[Stanko Klinar]] (1933 - 2023) *Tomaž Klinar (1969 - 2016) *J. Klofutar *[[Ivanka Klopčič Casar]]? *[[Alojzij Knafelc]] (1859 - 1937) *[[Gašper Knez]] * [[Franček Knez]] (1955 - 2017) * Knific * [[Klemen Kobal]] * [[Jože Kobilica]] *[[Stane Koblar]] (1919 - 1983) *[[Fran Kocbek]] (1863 - 1930) *([[Janez Kocjan|Janez (Janko) Kocjan]] 1954 -) *[[Rudi Kocjančič]] *[[Rado Kočevar]] (1928 - 2024) *I. Kodran *Kodrič =? Tomaž Kodrič *Grega Kofler *[[Zvone Kofler]] - Zvonc (1944 - 1971, Himalaja) *[[Boris Kofol]] * [[Andrej Kokalj]] - Koki (1959 -) * [[Rok Kolar]] *Andrej Komac - Mota (1853 - 1908) *[[Domen Komac]] *[[Jože Komac]] - Paur (1862 - 1939) *[[Vlasto Kopač]] (1913 - 2006) *[[Andrino Kopinšek]] (1900 - 1986) *[[Jože Kordiš]]? *[[Roman Kordiš]] *[[Dejan Koren]] *[[Janko Koren]] (1931 - 2011) *[[Zlatko Koren]] *[[Ivan Korenčan]] (? - 1954) - Pipar *Drago/[[Karel Korenini]] (1906 - 1975) *Luka Korošec (prvopristopnik na Triglav) *[[Tone Korošec]] (1917 - 1998) *[[Blaž Kos]] (1979 -) *Matevž Kos (prvopristopnik na Triglav) *Miha Kos (1868 - 1927) * [[Ana Kosmač]] (1987 -) *[[Dušan Košir]] (1923 - 2010) *([[Fedor Košir]] 1908 - 1972) *[[Mitja Košir]] (1947 -) *J. Košnik * [[Vasja Košuta]] (1974 -) * [[Ivan Kotnik - Ivč]] (1951 -) *[[Marjan Kovač]] *[[Rajko Kovač]] - Rok (=[[Rok Kovač]]?) *Matej Kovačič * [[Pavle Kozjek]] - Pablo (1959 - 2008) * [[Edo Kozorog]] (1963 -) * [[Aleš Koželj]] (1974 -) * Marjan Kožuh ? * [[Silvo Kragelj]] (? - 2023) *[[Lojze Kraiger]] (1913 - 1995) *[[Gabrijela Krajnc]] (1965 -) *[[Roman Krajnik]] (1975 -) *[[Dimitrij Kralj]] (1905 - 1988) * Tone Kralj * [[Matevž Kramer]] *[[Mia Krampl]] (2000 -) * [[Jelka Kranjc]] (r. [[Tajnik (razločitev)|Tajnik]]) (1965 -) * [[Luka Krajnc (alpinist)|Luka Kranjc]] * [[Matej Kranjc]] * M. Kraševec *Anton Kravanja - Kopiščar star. (1866 - ?) *[[Anton Kravanja - Kopiščar]] ml. (1889 - 1953) *M. Krč *F. Kreačič *[[Leonid Kregar]] - Ničo (1940 - 2020) *[[Marjan Kregar]] (1956 -) *[[Marta Krejan Čokl]] * [[Igor Kremser]] * [[Gregor Kresal]] (1969 -) * [[Dominik Krese]] *[[Anica Kristančič]] *[[Marijan Krišelj]] (1931 - 2005) *[[Boris Krivic]] - Boro *[[Marijan Krišelj ]](1931 - 2005) *[[Vinko Križaj]] *T. Križnar ? *[[Samo Krmelj]] (1973 -) *Luka Kronegger * [[Jernej Kruder]] (1990 -) *[[Julija Kruder]] (1997 -) *[[Franci Krumpak]] *[[Janez Krušic]] (1917 - 2003) *[[Slavko Krušnik]] - Mihec (1924 - 2019) * [[Julius Kugy]] (1858 - 1944) * [[Dušan Kukovec]] (1928 - 2023) * [[Aleš Kunaver]] (1935 - 1984) *[[Josip Kunaver|Josip (Jože) Kunaver]] (1882 - 1967) *[[Matjaž Kunaver]] ? *[[Pavel Kunaver]] (1889 - 1988) *[[Primož Kunaver]] *[[Vlasta Kunaver]] (1963 -) *Janez Kunstelj *[[Matevž Kunšič]] *[[Simon Kurinčič]] (1975 -) * [[Matej Kranjc]] (1957 -) * Boris Kurnik *[[Janez Kveder]] - Skalaš (1897 - 1950) == L == * [[Grega Lačen]] (1976 - 2020) * [[Marijan Lačen|Mar(i)jan Lačen]] * [[Leopold Lampič]] * [[Franc Langerholc]] *[[Janko Lapajne]] (1923 - 2016) *[[Božo Lavrič]] (1943 -) *[[Alina Ledinek]] *Lemajič *[[Matevž Lenarčič]] *[[Davorin Lesjak|Davorin (Tine) Lesjak]] (1872 - 1946) * [[Bojan Leskošek]] * [[Ivana Leskovar]] *[[Ela Leskovšek]] *[[Marjeta Leva]] * [[Vlado Leva]] *[[Janez Levec (vojak)]] *[[Bor Levičnik]] *[[Igor Levstek]] (1931 - 2010) *[[Matjaž Ličer]] (1978 -) *[[Marko Lihteneker]] (1959 - 2005) *[[Srečko Likar]] * [[Tamara Likar]] (1959 - 1982) *[[Blaž Lindič]] *[[Luka Lindič]] *[[Henrik Lindtner]] - Pipar *[[Matija Lipar]] *[[Beba Lipold]] *[[Jože Lipovec]] (1910 - ?) *[[Barbka Lipovšek - Ščetinin]] (1941 - 1975) *[[Marijan Lipovšek]] (1910 - 1995) * [[Maja Lobnik]] (1979–2021) *[[Janez Lončar]] - Šodr (1943/46? -) * [[Boris Lorenčič]] - Lori (1970 -) * [[Evgen Lovšin]] (1895 - 1987) * Boštjan Ložar *[[Vita Lukan]] (2000 -) * [[Metka Lukančič]] Nemec (1969 -) *[[Alenka Lukič]] *[[Marko Lukič]] (1969 -) *[[Sara Lukič]] *[[Pavel Lukman]] (1. zimski vzpon na Triglav 1932) == M == * [[Andrej Magajne]] - Magi (? - 2011) *[[Ante Mahkota]] (1936 - 2018) * [[Gregor Malenšek]] (1971 -) * [[France Malešič]] (1921 - 2020) * France Malešič (1944 -) (zdravnik, reševalec...) *[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic (1927 - ?)? ([[Matic Malešič]] *[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic) *[[Minka Mali]] (1893 - 1991) *[[Cene Malovrh]] (1915 - 2000) *[[Marjan Manfreda - Marjon]] (1950 - 2015) *[[Nejc Marčič]] * [[Anže Marenče]] * [[Miha Marenče]] (1974 -) *[[Štefan Marenče]] - Štef * [[Tine Marenče]] * [[Janez Marinčič]] * [[Marija Markež]] - Mica (roj. [[Kavar]]) * [[Dušan Markič]] *[[Peter Markič]] - Pero *[[Rado Markič]] *S. Markič *[[Andrej Markovič]] (1976 - 2000) * [[Mina Markovič]] (1987 -) * [[Tine Martinčič]] * ([[Andrej Mašera]]) (1946 -) * [[Sonja Mašera]] (1911 - 2005) * [[Viktor Matičič]] (1966 -) * [[Vanja Matijevec]] (1946 -) (mdr. ledni) *([[Vilko Mazi]] 1888-1986) *[[Maks Medja]] (1906 - 1985) *[[Janko Meglič]] (1965 - 2012) * [[Matej Mejovšek]] (1970 -) * [[Jože Melanšek]] (1932 -) * [[Vid Mesarič]] (1933 - 2020) * [[Damjan Meško]] (1943 -) *[[Igor Mezgec]] * [[Peter Mežnar]] (1972 - 2014) *[[Ivan Michler]] (1891 - 1982) *Jože A.(ndrej) "Joža" Mihelič (1946 -) * [[Tine Mihelič]] (1941 - 2004) * Davo Mihev * Stanko Mihev *[[Peter Mikša]] (1977 -) *[[Anton Mikuš]] *[[Janko Mirnik|Janko (Ivan) Mirnik]] (1929 - 2021) *[[Bine Mlač]]? *([[Janko Mlakar]]) *[[Klavdij Mlekuž]] (1943 -) *Močnik in Poljanšek *[[Vinko Modec]] *Stane Mokotar * [[Matej Mošnik]] (1975 - 2004) * [[Lojze Motore]] (1920 - 2004) * [[Anton Mrak]] * [[Franci Mrak]] * [[Irena Mrak]] (1973 -) * Peter Mrak * [[Tadej Mrak]] * [[Ervin Mlakar]] * [[Klavdij Mlekuž]] (1943 -) * Vinko Modec * [[Minca Mramor]] *[[Peter Muck]] (1930 - 2023) *M. Murovec *[[Irena Mušič Habjan]] (1967 -) == N == * [[Blaž Navršnik]] - Dolfa * Justin Nemeček * [[Lara Nikolič]] * Boris Novak * [[Franjo Novak]] * Niko Novak * Silvo Novak * [[Urban Novak]] * Jurček Nowakk (IN-planinec) == O == *[[Blaž Oblak]] (ledni) *[[Igor Oblak]] *[[Josip Ciril Oblak]] - Ice (1877 - 1951) *Matjaž Ocepek *[[Erih Obrez]] *[[Domen Oder]] *[[Franc Oderlap]] (1958 - 2009) *[[France Ogrin]] (1911 - 1944) *[[Ana Ogrinc]] *[[Dejan Ogrinec]] *[[Pavel Oman]] *[[Igor Omersa]] *[[Janko Oprešnik]] - Zumba (1964 -) *[[Žiga Oražem]] *[[Tine Orel]] (1913 - 1985) *[[Fran Orožen]]? *[[Miranda Ortar]] (1967 -) == P == * [[Andrej Pahovnik]] * [[Lidija Painkiher]] *[[Danica Pajer]] *[[Tonček Pangerc]] (1925 - 1954) ([[Argentina]]) *M. Papler * [[Mateja Pate]] * [[Anton Pavlič]] - Čif * [[Janez Pečar - Bobek]] (1862 - 1949) *[[Andrej Pečjak|Andrej (in Jasna) Pečjak]] (1957 -) (ledni) *[[Matevž Pečovnik]] *[[Matjaž Pečovnik]] *[[Anže Peharc]] (1997 -) *[[Aco Pepevnik|Aco (Franc) Pepevnik]] (1959 -) *Franc Perc *[[Tone Perčič]] (1954 -) *[[Doriano Perhat]] ? *Kazimir Perko *[[Marjan Perko]] (+ 1997) * [[Uroš Perko]] (1976 -) * [[Željko Perko]] * Matija Perko - Janči * ([[Marko Pernhart]]) *[[Borut Peršolja]] (1972 -) *[[Janko Pertot]] (1896 - 1987) *Tomaž Petač *[[Anja Petek]] *[[Darinka Petkovšek]] (1923 - 1999) *Eva Petrič ? * [[Žiga Petrič]] (1971 - 1996) * [[Aleš Petrin]] - Čevl (1969 - 2006) * [[Lojze Pezdirnik]] * Janez Pikon *[[Milan Pintar]] - [[Milan Pintar|Mik]] (1934 - 2003) *Leo Pipan *Gorazd Pipenbaher (2012)? *Aleš Pirc *[[Borut Pirc]] (1938 - 1999) (zdravnik kirurg) *[[Blaž Pišek]] * [[Katja Planinc]] * Peter Planko * [[Janko Plevel]] - Pubi (1955 - 1996) * [[Bojan Počkar]] (1963 - 1996) * [[Dušan Podbevšek]] - Dule (1958 - 2010) * M. Podbevšek * Srečo Podbevšek * [[Pavel Podgornik]] (1958 - 1982) * [[Peter Podgornik]] (1958 -) * Cveto Podlogar *Jože Pogačnik (1927 - 1951) *[[Jožef Pogačnik (1878)|Jožef Pogačnik]] (1878 - 1965) *[[Bojan Pograjc]] =? *Ivan Pohar (1887 - ?) *[[Cene Polajnar]] * [[Dušan Polenik]] (1968 - 1998) * [[Peter Poljanec]] *[[Urša Poljanšek]] *[[Bojan Pollak]] - Bojč (1943 -) *B. Popovič *[[Luka Potočar]] (2001 -) *[[Franjo Potočnik]] * [[Miha Potočnik]] (1907 - 1995) *[[Vanč Potrč]] (1937 - 2012) *[[Nejc Pozvek]] *Zvone - [[Zvonko Požgaj]] *[[Ciril Praček]] & [[Lojzka Praček]] *[[Miha Praprotnik]] (1967 -) *Rok Preložnik *Vid Preložnik? * [[Klemen Premrl]] (1973 -) * [[Angelca Prepotnik|Angelca ("Gelca") Prepotnik]] - Golob (1932 - 2023) & [[Jože Prepotnik]] (brat) * [[Milan Preskar]] * [[Jože Pretnar]] (1891 - 1969) *[[Brane Pretnar]] (1943 - 1969) *[[Nevina Prevec]] (1905 - 2001) * [[Marko Prezelj]] (1965 -) * [[Jaka Prijatelj]] *[[Anton Primožič]] (1855 - 1944) *[[Janez Primožič (pediater)|Janez Primožič]] (1944 -) (pediater=?) *[[Janez Primožič (alpinist)|Janez Primožič]] (1967 -) *[[Urban Primožič]] *[[Poldi Pristov]] *[[Lojze Pristovnik]] *[[Nataša Privšonik]] (paraplezalka) * [[Roman Pugelj]] (1948 - 2010) * [[Dodi Pušnik]] (Ferdo Pušnik - Dodi) *[[Brane Pečar]] * [[Anton Pavlič]] == R == *[[Gašper Rak]] *[[Lučka Rakovec]] (2001 -) *[[Blaž Rant]] (1983 -) * [[Tomaž Rant]] (1973 -) * [[Matjaž Ravhekar]] * [[Benjamin Ravnik]] * [[Janko Ravnik]] (1891 - 1982) * [[Jurij Ravnik]] (1979 -) * [[Silvo Ravnik]] - Gvava * Marjan Raztresen? * Slavko Rebec *[[Milan Rebula]] - "Bistri" *Matic Redelonghi * [[Alojz de Reggi]] (1905 - 1926) * [[Srečo Rehberger|Sreč(k)o Rehberger]] * [[Lojze Rekar]] (? - 1971) * [[Rosa Rekar]] (2005 -) * Marko Renčelj ? *[[Urška Repušič]] (2000 -) * [[Janez Resnik]] (1948 - 1969) *[[Boris Režek]] (1908 - 1996) *''Vilko Rifel'' *Ivan Rihar *Srečko Rihter (+ 1983, Kavkaz) * [[Roman Robas]] (1942 -) * [[Simon Robič]] (1824 - 1897) * [[Avgust Robnik]] *[[Tanja Rojs]] * [[Milan Romih]] (1960 -) * [[Nuša Romih]] (1964 -) * Roš *[[Tomaž Rotar]] *[[Bojan Rotovnik]] ? *[[Dolfi Rotovnik]] (1937 -) *[[Vlado Rotovnik]] *Jože Rovan ? *Žarko Rovšček (1951 -) *[[Jože Rozman]] (1955 - 1991) *[[Jože Rožič]] (1951 -) *[[Luka Rožič]] *[[Slavko Rožič]] - Slavc *Štefan Rožič (eden prvopristopnikov na Triglav) *[[Janez Rožman]] (1901 - 1937) *[[Marjan Ručigaj]] (1948 - 2021) *[[Uroš Rupar]] (1965 -) *Jože Rus (1888 - 1945)? *[[Iztok Rutar]] == S == * [[Janez Sabolek]] - Sabl(j)a * M. Salberger * Milan (Emil) Savelli (1941 - 2015) * [[Franci Savenc]] (1935 - 2023) * [[Tone Sazonov]] - Tonač (1937 -) * [[Milan Schara]] * [[Janez Anton Scopoli]] * [[Boris Sedej]] - Pinko *[[Primož Sedej]] - "Logaški" *Sekloča *[[Grega Senčar]] *[[Karl Seunig]] - Pipar *[[Aljaž Simonič]] - Ali *[[Boris Simončič]] (1963 - 1983) *Ivan Simunič (1933 -) (Italija) *[[Janko Skerlep]] * [[Janez Skok]] *[[Stane Skok]] *[[Maks Skribe]] *[[Jurij Skvarča]] (Argentina) *[[Peter Skvarča]] (Argentina) * [[Tadej Slabe]] (1959 -) * [[Jaka Slapar]] (1992 -) * [[Mirko Slapar]] *Boštjan Slatenšek *[[Valentin Slatnar]] - Bôs (»Bôsov Tine«) (1852 - 1933) * [[Simon Slejko]] * [[Gregor Sluga]] * [[Miha Smolej]] (1948 - 2015) * [[Slavko Smolej]] (1909 - 1961) * Toni Smolej - reševalec * [[Manca Smrekar]] (1992 -) (paraplezalka) * [[Borut Soklič]] * [[Matej Sova]] (1979 -) * Sabina Sovinc *[[Borut Spacal]] (1947 -) *[[Franc Srakar|Franc(e) Srakar]] (1930 - 1997) * [[Dušan Srečnik]] - Zobač (1949 - 2021) * [[Matic Standeker]] *[[Valentin Stanič]] (1774 - 1847) *[[Uroš Stanonik]] *[[Luka Stražar]] (1988 -) *[[Janez Strehovec]] (1950 - 2025) *[[Anton Stres (učitelj)|Anton Stres]] (1871 - 1912) * [[Blaž Stres]] (1974 -) *[[Jernej Stritih]] *[[Boris Strmšek]] *Tone Strojin *[[Samo Supin]] (1965 -) (ledni... plezalec) * [[Marko Sušnik]] (1993 -) * Goran Suzić (? - 1987) * [[Alenka Svetel]] (1924 - 1991) * [[Leo Svetičič]] * [[Slavko Svetičič|Slavko-Slavc Svetičič]] (Miroslav Svetičič) (1958 - 1995) *[[Janez Svoljšak]] (1993 - 2019) == Š == *[[Marjana Šah Štrok]] *[[Marjan Šavelj]] (1928 - 2006) *[[Peter Ščetinin]] (1935 -) *[[Tine Ščuka]] *[[Gregor Šegel]] (ledni...) *D. Šegregur *[[Pavle Šegula]] (1923 - 2017) *[[Gregor Šeliga]] *[[Jože Šepič]] (1947 - 2004) (ml.? 1971 - 1996) *[[Miha Šercer]] - Šerc * [[Matjaž Šerkezi]] - Šerki (1980 -) * ([[Vinko Šeško]] (1937 -) *[[Pavle Šimenc]] - Pablo (1937 - 2016) *[[Milan Šinkovec]] (1940 - 2011) *[[Rok Šišernik]] (1978 - 2011) * [[Andrej Škafar]] (1955 -) * [[Igor Škamperle]] (1962 -) *Jože Škantar - Šest (1809 - 1891) *[[Rozalija Škantar]] (1849 - 1911) *[[Janez Škarja Kačon]] (1933 - 1997) * [[Metod Škarja]] (1963 -) * [[Simona Škarja]] (1967 -) * [[Tone Škarja]] (1937 - 2020) * [[Danilo Škerbinek]] (1940 -) *[[Dane Škerl]]?/D. Škerlj? *U. Škerl? *[[Vladimir Škerlak (1909|Vladimir Škerlak]] (1909 - 2002) *Aljaž Škerlavaj *Dušan Škodič ? *[[Anton Škof]] - Pipar *[[Nejc Škof]] * [[Domen Škofic]] (1994 -) * Martin Škrk * [[Martin Šolar]] * [[Jaka Šprah]] * [[Bojan Šrot]] (1960 -) * Štamcar * [[Miro Štebe]] (1953 -) * [[Lojze Šteblaj]] * [[Grega Štendler]] (1971 -) * F. Šter * J. Šterk * [[Andrej Štremfelj]] (1956 -) * [[Anže Štremfelj]] (1983 -) *[[Katarina Štremfelj]] (1980? -) *[[Maja Štremfelj]] (= [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]]) * [[Marija Štremfelj]] (1957 -) * [[Marko Štremfelj]] *[[Franc Štrukelj]] (1897 - 1974) * [[Jagoda Štrukelj]] * [[Urša Štrukelj]] (1975 -) * [[Mojca Štrumbelj]] * [[Albert Štupar]] (1929 - 1956) * [[Tomaž Štupar]] *[[Franc Štupnik|Franc(i) Štupnik]] - Cicko (? - 2024) * [[Ivan Šturm]] * [[Živko Šumer]] (? - 1966) *([[Ivan Šumljak]]) *[[Maja Šuštar]] Habjan (1979 -) *[[Franci Šušteršič]] (1943 -) *[[Miro Šušteršič]] - Čeha *[[Erik Švab]] (1970 -) * [[Mojca Švajger]] *[[Anton Švigelj]] (1868 - 1954) *[[Maša Švigelj]] (r. Dvorsky) (1877 - 1936) == T == *[[Gabrijela Krajnc|Jelka Tajnik]] (1965 -) *P. Taler *[[Lucija Tarkuš]] (2003 -) *Karl Tarter (1909 - 1973) *[[Ivan Tavčar (učitelj)]] *[[Franc Telcer]] (1918 - 2008) *[[Andrej Terčelj]] (1959 -) *Danilo (Dani) Tič (1961 -) *[[Josip Tičar]] (1875 - 1946) * [[Tomaž Tišler]] * [[Iztok Tomazin]] (1960 -) *[[Stane Tominec]] (1894 - 1991) *[[Fran Tominšek]] (1868 - 1943) *[[Josip Tominšek]] *[[Stanko Tominšek]] (1895 - 1961) *[[Andreja Tomšič|Andreja Tomšič Drab]] *[[Janez Toni]] *[[Albin Torelli]] (1898 - 1973) * [[Aljaž Tratnik|Alaž Tratnik]] * [[Emil Tratnik]] * [[Jožica Trček]] (1947 -) *[[Dalibor Trnkóczy]] - Kore *[[Jožica Trobevšek]] ([[Škarja]]) *[[Tone Trobevšek]] *[[Uroš Tršan]] (1926 - 1969) * [[Saša Truden]] * [[Žarko Trušnovec]] * [[Henrik Tuma]] (1858 - 1935) * [[Matija Tuma]] (1938 - 2024) * [[Irena Turnšek]] (1967 - 1996) * [[Eva Tušar]] *[[Slavko Tuta]] == U == * [[Mirko Udir - Žamar]] (1975 - 2005) * [[Jure Ulčar]] * [[Simon Unuk]] * [[Bruno Urh]] (1968 -) *[[Franc Urh]] *[[Silva Urh]] *[[Nikolaj Užnik]] (Avstrija: koroški Slovenec) == V == *[[Beno Vajdič]] (1960 - 2020) *[[Slavo Vajt]] (1935 - 2022?) *[[Milan Valant]] (1939 - 2014) *Ivo Valič *[[Miha Valič]] (1978 - 2008) * [[Tomaž Valjavec]] * [[Igor Varjačič]] (1966 -) * [[Evgen Vavken]] (1927 - 2007) * Ivo Veberič (+ 1983, Kavkaz) *[[Petra Vencelj|Petra Vencel]]<nowiki/>[[Petra Vencelj|j]] (1967 -) *[[Stane Veninšek|Stane Veninš]]<nowiki/>[[Stane Veninšek|ek]] *[[Patricija Verdev|Patricija Ve]]<nowiki/>[[Patricija Verdev|rdev]] *[[Franc Verko-Verč|Franc Verko-]]<nowiki/>[[Franc Verko-Verč|Verč]] *[[Miha Verovšek|Miha Verovše]]<nowiki/>[[Miha Verovšek|k]] *Brane Vezoni<nowiki/>k (1964 -) *Ciril Vezoni<nowiki/>k *[[Gregor Vezonik|Gregor Vezon]]<nowiki/>[[Gregor Vezonik|ik]] (1995 -) *[[Danijel Vezovnik|Danijel Vezo]]<nowiki/>[[Danijel Vezovnik|vnik]] *Grega Vida (<nowiki/>1977 -) *[[Franc Vidic]] <nowiki/>(1957 -) *[[Damjan Vidmar|Damjan Vidma]]<nowiki/>[[Damjan Vidmar|r]] - Damč (1961 - 1992) * [[Katja Vidmar]] (1984 -) * [[Lado Vidmar]] (ledni) * [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] (1985 -) * [[Saša Vidmar]] * [[Adi Vidmajer]] (1942 - 2021) * [[Tina Vintar]] * [[Tomo Virk]] (1960 -) * [[Srečko Vizjak]] (''Drenovec'') * [[Dušan Vodeb]] (1916 - 2006)? * Dušan Vodeb (1946 -) *[[Marko Vogrič (alpinist)|Marko Vogrič]] *Vojvodič *[[Jane Volkar|Jane(z) Volkar]] *[[Lojze Volkar|Lojze (Alojz) Volkar]] *[[Klemen Volontar]] (1962 - 2022) *[[Matija Volontar]] *[[Viktor Vovk]] (1893 - 1968) *Andrej Vrbec  *[[Miha Vreča]] *[[Damjan Vrečur]] *[[Miha Vrevc]] *[[Matevž Vukotić]]/[[Matevž Vukotič|Vukotič]] == W == * [[Matjaž Wiegele]] * Lovrenc Willomitzer (eden prvopristopnikov na Triglav, vodja odprave 1778) * [[Tatjana Winter]] == Z == * [[Drago Zagorc]] * [[Nuša Zagorc]] (1943 -) * [[Boris Zajc]] (1933 - 1995) * [[Luka Zajc]] * Maja Zalar * [[Rok Zalokar, alpinist]] * [[Andrej Zaman]] (1976 - 2000) * [[Rudi Zaman]] * [[Nejc Zaplotnik]] (1952 - 1983) * [[Luka Zazvonil]] (1977 -) * [[Mira Zorič]] * [[Janez Zorko]] (1937 - 2023) * Andrej Zorman * [[Tadej Zorman]] (1977 -) * [[Ludvik Zorzut]] (1892 - 1977) * [[Miha Zupin]] * [[France Zupan (umetnostni zgodovinar)|France Zupan]] (1929 - 2019) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]] - Juš (1954 -) * [[Davor Zupančič]] (1959 -) *[[Ljubo Zupančič]] * [[Peter Zupančič]] (1973 -) == Ž == * [[Mojca Žerjav]] *Tomaž Žerovnik *Židan Stanko (1974 -) *[[Drago Žlof|Drago (Karel) Žlof]] (1940 - 1995) *Žnidaršič *[[Jože Žumer]] (1953 - 2006) *[[Anton Žunter]]? * [[Uroš Župančič]] (1911 - 1992) *[[Ivan Žvan]] (1829 - 1920) *[[Jože Žvokelj]] (1934 - 2016) {{seznami narodov po poklicu|plezalcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plezalci in alpinisti]] [[Kategorija:Slovenski športni plezalci|*]] [[Kategorija:Slovenski alpinisti|*]] [[Kategorija:Seznami alpinistov‎|Slovenski]] 1fathdnudgq9bm1dwjjn4gehoa36hkk Seznam madžarskih pesnikov 0 33493 6748665 6736542 2026-09-10T13:15:56Z Doncsecz~slwiki 9581 /* S */ 6748665 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Madžari|madžarskih]] [[pesnik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Madžarov|Madžarska|madžarskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Károly Ács]] *[[Endre Ady]] *[[László Amade]] *[[János Arany]] *[[Erika Áts]] == B == *[[Mihály Babits]] *[[Bálint Balassi]] *[[Sándor Barta]] *[[János Batsányi]] *[[Dániel Berzsenyi]] *[[György Bessenyei]] *[[Berta Boncza]] == C == *[[Gyula Cseszneky|Gyula]] [[Gyula Cseszneky|Cseszneky]] *[[Mihály Csokonai Vitéz]] *[[Sándor Csoóri]] (1930–2016) == D == *[[János Dénes Orbán]] *[[Ákos Dutka]] (1881-1972) == E == *[[József Erdélyi]] (1896-1978) *[[István Eörsi]] == F == *[[Zoltán Fábry]] *[[Ferenc Faludi]] *''Ferenc Fehér'' (1928-89) (Vojvodina/Srbija) (pesnik in dramatik) *[[Milán Füst]] == G == *[[József Gaál]] *[[Bethlen Gabor]] *[[István Géher]] *[[István Gyöngyösi]] *[[Tibor Gyurkovics]] (1931–2008) == J == *[[Janus Pannonius]] (madž.-hrv. latinist) *[[Mór Jókai]] *[[Attila József]] *[[Ferenc Juhász]] *[[Gyula Juhász]] == K == *[[Margit Kaffka]] (1880–1918) *[[Sándor Kányádi]] (Transilvanija) *[[Orsolya Karafiáth]] *[[Lajos Kassák]] *[[József Katona (pesnik) |József Katona]] *[[Dezső Keresztury]] (1904–1996) *[[Károly Kisfaludy]] *[[József Kiss]] *[[Ferenc Kölcsey]] *[[Ádám Kosztolányi]] *[[László Kovács]] (Vojvodina/Srbija) *[[Endre Kukorelly]] == L == *[[János Lackfi]] *[[Katalin Ladik]] *[[Sarolta Lányi]] *[[István Laták]] *[[László Lator]] *[[Ana Lesznai]] *[[Sándor Lezsák]] *[[István Lukács]] == M == *[[Imre Madách]] *[[Emil Makai]] *[[Sándor Márai]] == N == * [[Ágnes Nemes Nagy]] * [[Lajos Parti Nagy]] * [[László Nagy]] == P == *[[Jenő Pártos]] *[[Sándor Petőfi]] *[[János Pilinszky]] == R == *[[Miklós Radnóti]] *[[Sándor Reményik]] *[[Miklós Révai]] == S == *[[László Sajó]] *[[Henriett Seth-F.]] *[[Sándor Sík]] (1889-1963) *[[László L. Simon]] (1972) *[[Anna Szabó T.]] *[[Lőrinc Szabó]] (1900-1957) *[[Bertalan Szemere]] (19. stol.) *[[Ernő Szép]] *[[Ákos Szilágyi]] (1950) *[[Géza Szőcs]] (1953) (iz Transilvanije) == T == *[[Zsuzsa Takács]] *[[Gyula Takáts]] *[[Ilona Tanner]] *[[Kálmán Thaly]] *[[Sebestyén "Lantos" Tinódi]] *[[Ottó Tolnai]] *[[Árpád Tóth]] *[[Kinga Tóth]] *[[Krisztina Tóth]] == V == *[[János Vajda (pesnik)|János Vajda]] *[[Zseni Várnai]] *[[Dániel Varró]] *[[István Vörös]] *[[Mihály Vörösmarty]] == W == *[[Sándor Weöres]] == Z == * [[Zoltán Zelk]] *[[Avgust Zichy]] *[[Péter Zilahy]] == Glej tudi == * [[seznam madžarskih pisateljev]] {{seznami narodov po poklicu|pesnikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Madžarov|Pesniki]] [[Kategorija:Madžarski pesniki|*]] k5if17yepyzdtekms8uncli56grne79 Umetna inteligenca 0 36024 6748802 6730455 2026-09-10T17:22:14Z Hieronimomorfejev 241486 /* Eksistencialno tveganje */ dodal en odstavek 6748802 wikitext text/x-wiki {{Preusmeritev|A.I.|film|A.I. - Umetna inteligenca}} {{Umetna inteligenca}} '''Umetna inteligenca''' (kratica: '''UI''', [[Angleščina|ang]]. ''artificial intelligence'', ''AI''), tudi '''umetna inteligentnost''',<ref>{{Navedi revijo|title=Umetna inteligenca ali umetna inteligentnost: kje smo in kam gremo|url=https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/597|publisher=University of Maribor Press|date=2022-03-09|isbn=978-961-286-575-7|pages=21–32|doi=10.18690/um.feri.7.2022.3|first=Andrej|last=Kastrin}}</ref><ref>Blatnik et al.: Uporaba tvorbene umetne inteligentnosti za pripravo znanstvenih objav na področju biomedicine. Infor Med Slov 2024; 29(1): 28-38.</ref> '''umetni um'''<ref>{{Navedi splet|title=Gigafida - Rezultati iskanja|url=http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=umetni+um|website=www.gigafida.net|accessdate=2019-08-09}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ali '''strojna inteligenca''', je nasprotje »naravni« inteligenci ljudi in drugih živih bitji.<ref>[https://www.routledge.com/Artificial-Intelligence-Business-and-Civilization-Our-Fate-Made-in-Machines/Kaplan/p/book/9781032155319 Andreas Kaplan (2022) Artificial Intelligence, Business and Civilization - Our Fate Made in Machines, Routledge]</ref> Računalniška znanost opredeljuje umetno inteligenco kot proučevanje [[Inteligentni sistem|inteligentnih agentov]] oziroma naprav, ki zaznavajo svoje okolje in nanj odzivajo na tak način, da dosežejo svoj cilj. == Definicija umetne inteligence == [[Slika:Ikusgela-Adimen artifiziala.webm|sličica|thumbtime=5|Videoposnetek, ki povzema temo umetne inteligence in predstavlja nekatere njene etične dileme. Na voljo so podnapisi.]] Obstaja mnogo definicij za umetno inteligenco. Definicija [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] se glasi: »Umetna inteligenca je sposobnost stroja, da posnema človeške sposobnosti, kot sta logično razmišljanje, učenje, načrtovanje in ustvarjalnost.« [[Andreas Kaplan|Kaplan]] in Haenlein opredeljujeta UI kot zmožnost sistema, da pravilno tolmači zunanje podatke, da se iz njih uči in tako dosega zadane cilje.<ref name="sciencedirect.com"> [https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0007681318301393 Kaplan Andreas; Michael Haenlein (2018) Siri, Siri v moji roki, kdo je najbolj pristen v deželi? O interpretacijah, ilustracijah in implikacijah umetne inteligence, poslovni horizonti, 62 (1)] </ref> Pogovorno se izraz »umetna inteligenca« uporablja za posnemanje miselnih postopkov [[Um|človeškega uma]], kot sta učenje in reševanje problemov.{{sfn|Russell|Norvig|2009|p=2}} Obseg umetne inteligence je sporen, saj z njenim napredkom iz definicije odstranjujejo vse, kar je doseglo nivo rutine. Teslarjev teorem pravi: »UI je vse, kar še ni rešeno«.<ref>{{Navedi splet|url=http://people.cs.georgetown.edu/~maloof/cosc270.f17/cosc270-intro-handout.pdf|title=Artificial Intelligence: An Introduction, p. 37|last=Maloof|first=Mark|date=|website=georgetown.edu|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180825070509/http://people.cs.georgetown.edu/~maloof/cosc270.f17/cosc270-intro-handout.pdf|archivedate=2018-08-25|url-status=dead|accessdate=}}</ref> Tako je optično prepoznavanje znakov pogosto izločeno iz seznama tem umetne inteligence, saj je že postalo rutinsko.<ref>{{cite magazine|last=Schank|first=Roger C.|title=Where's the AI|magazine=AI magazine|volume=12|issue=4|year=1991|p=38}}</ref> Pod sodobno UI med drugim razvrščamo razumevanje človeškega govora,{{sfn|Russell|Norvig|2009}} igranje miselnih iger, kot sta [[šah]] in [[go]] na vrhunski ravni,<ref name="bbc-alphago">{{Navedi splet|url=https://deepmind.com/alpha-go.html|title=AlphaGo – Google DeepMind|publisher=|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160310191926/https://www.deepmind.com/alpha-go.html|archivedate=10 March 2016}}</ref> avtonomno vožnja vozil in usmerjanje prometa v omrežjih in realistične simulacije. Kaplan in Haenlein v literaturi sistemov za upravljanje delita UI v tri sklope:<ref name="sciencedirect.com"/> * '''Analitična UI''' obravnava samo lastnosti skladne s [[Kognicija|kognitivno inteligenco]], ustvarja kognitivno sliko sveta in uporablja za odločanje uporablja znanje pridobljeno iz izkušenj. * '''Od človeka navdihnjena UI''' vsebuje elemente kognitivne in emocionalne inteligence, [[analiza razpoloženja|razume človeška čustva]] in jih upošteva pri [[Odločanje|odločanju]]. * '''Počlovečena UI''' kaže značilnosti vsemogočih vrst kompetenc (tj. kognitivno, čustveno in socialno inteligenco), sposobna je samozavesti v interakcijah z okoljem. Nekateri problemi, ki jih lahko rešuje UI, so: * [[Logika|logično sklepanje]], [[Problem|reševanje problemov]] * [[reprezentacija znanja]] * [[načrtovanje]] in [[Odločanje|sprejemanje odločitev]] * [[strojno učenje]] * [[obdelava naravnega jezika]] * [[strojno zaznavanje]] * [[socialna umetna inteligenca]] * [[splošna umetna inteligenca]] == Razvoj in zgodovina umetne inteligence == Umetna inteligenca je postala akademska disciplina leta 1956, od takrat pa je doživela več valov optimizma, ki so jim sledila razočaranja in izguba finančnih sredstev (znana kot »zima UI«); kasneje so prišli na dan novi pristopi, uspeh in obnovljeno financiranje. Večino svoje zgodovine se je raziskovanje UI delilo na področja, ki pogosto ne komunicirajo med seboj.<ref name="Fragmentation of AI"> Pamela [[Artificial intelligence#CITEREFMcCorduck2004|McCorduck (2004]], str. &nbsp; 424) piše o "grobem razbijanju UI v podpoljih - vizija, naravni jezik, teorija odločanja, genetski algoritmi, robotika &nbsp;... in ti z lastnim podpodpoljem - ki bi komaj kaj imeli kaj povedati drug drugemu. " </ref> Ta področja temeljijo na tehničnih vidikih, kot so posebni cilji (npr. robotika ali strojno učenje), uporaba določenih orodij (logika ali umetne nevronske mreže) ali resne filozofske razlike. Tradicionalni problemi (ali cilji) raziskav umetne inteligence vključujejo sklepanje, predstavitev znanja, načrtovanje, [[Strojno učenje|učenje]], obdelavo naravnega jezika, zaznavanje in sposobnost premikati predmete in ravnati z njimi. [[Splošna umetna inteligenca|Splošna inteligenca]] je med dolgoročnimi cilji. Pristopi vključujejo statistične metode, računalniško inteligenco in tradicionalno simbolično umetno inteligenco. V UI se uporabljajo številna orodja, tako različice iskanja in matematične optimizacije, umetne nevronske mreže in metode, ki temeljijo na statistiki, verjetnosti in ekonomiji. Področje UI bogatijo metode in sredstva, ki jih poznamo v [[Računalništvo|računalništvu]], informacijskem inženirstvu, [[Matematika|matematiki]], [[Psihologija|psihologiji]], [[Jezikoslovje|jezikoslovju]], [[Filozofija|filozofiji]] in mnogih drugih področjih. Temelj področja je bila prvotno trditev, da je človeško inteligenco »mogoče tako natančno opisati, da je mogoče izdelati stroj, ki jo simulira«.<ref>Glej [[Dartmouth Workshop|Dartmouthov predlog]].</ref> To postavlja filozofske argumente o naravi [[um]]a in etiki ustvarjanja umetnih bitij, obdarjenih s človeško podobno inteligenco, vprašanja, ki so jedro mitov, fikcije in filozofije že od [[antika|antike]].<ref name="McCorduck's thesis"> To je osrednja ideja strojev [[Pamela McCorduck|Pamele McCorduck]], ki ''razmišljajo''. Piše: "Všeč mi je, da umetno inteligenco mislim kot znanstveno apoteozo častitljive kulturne tradicije." ( [[Artificial intelligence#CITEREFMcCorduck2004|McCorduck 2004]], str. &nbsp; 34) "Umetna inteligenca v takšni ali drugačni obliki je zamisel, ki je prežemala zahodno intelektualno zgodovino, sanje, ki jo je nujno treba uresničiti." ( [[Artificial intelligence#CITEREFMcCorduck2004|McCorduck 2004]], str. &nbsp; xviii) "Naša zgodovina je polna poskusov, da bi umetne inteligence naredili umetne inteligence, da bi reproducirali tisto, kar je bistveno za nas - mimo običajnih sredstev. Nazaj in nazaj med mitom in resničnostjo, našo domišljijo oskrbovali smo, kaj naše delavnice niso mogle, dolgo časa smo se ukvarjali s to čudno obliko samoreprodukcije. " ( [[Artificial intelligence#CITEREFMcCorduck2004|McCorduck 2004]], str. &nbsp; 3) Sledi željo nazaj k svojim [[Hellenistic|helenističnim]] koreninam in jo imenuje za željo, da bi "oblikovali bogove". ( [[Artificial intelligence#CITEREFMcCorduck2004|McCorduck 2004]], str. &nbsp; 340–400) </ref> Nekateri ljudje tudi menijo, da je UI [[Tehnološka singularnost|nevarna za človeštvo,]] če bo neovirano napredovala.<ref>{{Navedi splet|url=https://betanews.com/2016/10/21/artificial-intelligence-stephen-hawking/|title=Stephen Hawking believes AI could be mankind's last accomplishment|date=21 October 2016|website=BetaNews|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170828183930/https://betanews.com/2016/10/21/artificial-intelligence-stephen-hawking/|archivedate=28 August 2017}}</ref> Drugi verjamejo, da človek z UI, drugače kot pri prejšnjih tehnoloških revolucijah, [[Tehnološka brezposelnost|tvega množično brezposelnost]].<ref name="guardian jobs debate">{{Navedi novice|last=Ford|first=Martin|last2=Colvin|first2=Geoff|title=Will robots create more jobs than they destroy?|url=https://www.theguardian.com/technology/2015/sep/06/will-robots-create-destroy-jobs|accessdate=13 January 2018|work=The Guardian|date=6 September 2015}}</ref> V enaindvajsetem stoletju so tehnike umetne inteligence doživele ponovno oživljanje ob sočasnem napredovanju računalniških sposobnosti, velikih količin podatkov in teoretičnem razumevanju; tehnike umetne inteligence so postale bistveni del tehnološke industrije, saj pomagajo rešiti številne izzive v računalništvu, programskem inženirstvu in operacijskih raziskavah. === Razvoj in zgodovina umetne inteligence v Sloveniji === Leta 1970 so se na podstrehi [[Institut »Jožef Stefan«|IJS]] diplomanti elektroinženirstva [[Iztok Lajovic]], [[Vladislav Rajković]] in [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]] pod vodstvom dr. [[Anton Železnikar|Antona Železnikarja]] začeli raziskovanje umetne inteligence v Sloveniji. Ljubljana je leta 1971 gostila konferenci [[International Federation for Information Processing|IFIP]]<ref>{{Navedi časopis|journal=[[Delo (časopis)|Delo]]|last=Peterman|first=Mitja M.|title=Pred kongresom IFIP:Ameriški prispevek Ljubljani|date=1971-07-31|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-A0HJJRBM/2/index.html}}</ref> , ki je dala nov zagon raziskovalcem v Sloveniji. V 80. letih je bil razvit sistem KARDIO za diagnozo [[Elektrokardiogram|EKG]], ki je s pomočjo kvalitativnega sklepanja interpretiral posnetke srca in lahko prepoznal aritmije. Deli diagnostike so bili uporabljeni tudi v srstemu Intelligent Pacemaker podjetja Teletronics v Avstraliji. Leta 1989 je izšel učbenik Prolog in umetna inteligenca<ref>{{Navedi knjigo|title=Prolog in umetna inteligenca|last=Bratko|first=Ivan|publisher=Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije|year=1989|cobiss=13944832}}</ref> , ki je bila kasneje prevedena še v deset jezikov in mnogo ponatisov. Zaradi močne vključenosti je Slovenija je postala središče za raziskovanje umetne inteligence, ki se je osredotočala na strojno učenje, induktivno logično programiranje in relacijsko učenje, kar je poimenovano tudi Ljubljanska šola umetne inteligence. V novem tisočletju so na FRI razvili sistem [[Orange Canvas|Orange]] ([[Janez Demšar]], [[Blaž Zupan]]), ki z vizualnim programiranjem omgoča kompleksne analize podatkov brez znanja programiranja. [[Dunja Mladenić]] in [[Marko Grobelnik]] sta razvila programsko zbirko za vizualizacijo podatkov TextGarden<ref>{{Navedi splet |last=Grobelnik|first2=Marko|last2=Mladenić|first=Dunja|title=Text-Garden - Text-Mining Software Tools|accessdate=2026-04-11|publisher=IJS|url=https://ailab.ijs.si/tools/text-garden/}}</ref> za mapiranje velikih količin podatkov. V okviru projekta PoVeJMo, ki ga koordinirajo v Centru za jezikovne vire in tehnologije na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]], razvijajo več jezikovnih modelov družine [[GaMS]].<ref>{{Navedi splet|url=https://povejmo.si/klepet/|title=Jezikovni model Gams|accessdate=2026-04-11|archive-date=2026-04-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20260419162352/https://povejmo.si/klepet/|url-status=dead}}</ref> ([[Simon Krek]], [[Marko Robnik Šikonja]]), slovenski generativni model za obdelavo naravnega jezika. Septembra 2024 so predstavili štiri modele, med katerimi sta dva osnovna, dva pa omogočata uporabo v obliki kleptalnega sogovornika.<ref name="Gams">{{navedi splet | title=Domača pamet| last=Huš|first=Matej | website=Monitor | url=https://www.monitor.si/clanek/domaca-pamet/236242/ |date=29.10.2024| access-date=2026-04-11}}</ref> == Področja umetne inteligence == Obstajajo vsaj štiri področja: # vizualna inteligenca (prepoznavanje oblik, obrazov, prstnih odtisov ...) # govorna inteligenca (prepoznavanje govora, sinteza govora ...) # manipulativna inteligenca (nadzor gibanja robotske roke, nadzor nožnih mehanizmov ...) # racionalna inteligenca (ekspertni sistemi, zbirke podatkov ...) === Nekatera podpodročja UI === * [[Strojno učenje]] - postopki izdelave modelov, ki se jih na podlagi statističnih metod skozi postopek učenja lahko prilagodi za reševanje različnih nalog * [[Nevronska mreža|Nevronske mreže]] - modeli v strojnem učenju, izdelani po vzoru [[nevron|bioloških nevronskih]] mrež * [[Ekspertni sistemi]] - sistemi za pomoč pri odločanju * [[Računalniški vid]] - sistemi, ki računalnikom omogočajo videti objekte * [[Metode KDD in DM]] - KDD = pridobivanje znanja iz podatkov ({{jezik-en|knowledge discovery in databases}}); DM = rudarjenje po podatkih ({{jezik-en|data mining}}) * [[Avtomatsko programiranje]] - ustvarjanje programske kode * [[Inteligentni sistem]]i - zaznavajo okolje in samostojno ukrepajo za doseganje ciljev oz. izboljšajo svojo uspešnost s pomočjo tehnik strojnega učenja * [[Jezikovne tehnologije]] - orodja za obdelavo naravnih besedil, prepoznavanje govora, prevajanje iz enega jezika v drugega, pisanje besedila na osnovi govora == Cilji umetne inteligence == * Razumeti principe inteligence - da bi bolje razumeli človeka * Inteligentno obnašanje računalnikov - da bi povečali uporabnost računalnikov * Racionalnost novih sistemov UI, da bi lahko sami razložili kako so prišli do odgovora, ter izpostavili njihove prednosti in slabosti (npr. pristranost). Potrebne bodo nove tehnike učenja naprav, s katerimi bodo lahko naprave svoje odločitve utemeljile z neko uporabno razlago za končnega uporabnika. == Tehnike umetne inteligence == V grobem se delijo: # Optimizacija (hevristika, evolucijski algoritmi) # Logično sklepanje (dokazovanje, dedukcija) # Aproksimacija (v kopici podatkov poiskati splošna pravila) == Uporaba umetne inteligence == Naštejmo le nekaj najbolj znanih primerov: # Program »Chinook« svetovni prvak v [[dama|dami]]. # Razni [[internetni iskalnik]]i.([[Google]], [[Yahoo]], [[Najdi.si]],...) # [[Šah]]ovski program »Deep blue«, ki je leta 1997 premagal Garija Kasparova. # [[Strojno prevajanje]] naravnih jezikov, na primer GOOGLE Translate. # Prepoznavanje pisave, govora, prstnih odtisov, obrazov, glasu ... # Napovedovanje vremena, dobička, prodaje ... # [[Videoigra|Videoigre]]. Igra se izboljšuje med igranjem. # [[Umetna inteligenca na trgu dela]] == Tveganja in nevarnosti == === Eksistencialno tveganje === Varnost na področju UI je vse bolj pereč problem, ki se kaže na številnih ravneh človekovega delovanja. Skupina vodilnih strokovnjakov s področja UI je na spletni strani Center for AI Safety objavila poziv k ublaževanju posledic UI z naslovom: "Ublaževanje tveganja izumrtja zaradi umetne inteligence bi moralo biti svetovna prednostna naloga, skupaj z drugimi tveganji družbenega obsega, kot so pandemije in jedrska vojna." V izjavi opozarjajo na številne nevarnosti UI: * Oborožitev (Weaponization) – umetno inteligenco bi lahko uporabili kot orožje. Kot primer navajajo orodja za odkrivanje zdravil in kemičnih substanc, ki bi jih lahko uporabili za izdelavo kemičnega orožja. * Dezinformacije – orodja umetne inteligence na področju medijev, znanosti in umetnosti bi lahko destabilizirale družbo in "spodkopale kolektivno odločanje". * Nadzor in manipulacija – orodja umetne inteligence bi lahko dosegla vse večjo koncentriracijo moči, kar bi omogočilo ustvarjanje bolj avtoritarnih režimov. * Oslabitev prebivalstva (Enfeeblement) – orodja umetne inteligence bi s svojo učinkovitostjo in vseobsegajočo prisotnostjo povzročilo pasiviziranje in odvisnost ljudi.<ref>{{navedi splet |url=https://aistatement.com/ |title=Mitigating the risk of extinction from AI should be a global priority alongside other societal-scale risks such as pandemics and nuclear war |trans-title=Blažitev tveganj izumrtja zaradi umetne inteligence bi morala biti globalna prioriteta, skupaj z družbenimi tveganji kot so pandemije ali jedrska vojna |website=safe.ai/ |publisher=Center for AI Safety |access-date=29 January 2026}}</ref> V znanstvenem članku "An Overview of Catastrophic AI Risks" avtorji izpostavljajo številne oblike tveganj povezanih z UI. * Zlonamerna uporaba - zmogljivi sistemi UI bi lahko bili uporabljeni za povzročanje obsežne škode ali družbene katastrofe kot so pandemije. UI bi lahko bila zlorabiljena za namene propagande, cenzure in nadzora, ali pa bi jo sprostili, da samostojno sledi škodljivim ciljem. * Tekmovanje v razvoju - konkurenca med podjetji bi lahko prisilila korporacije ali države, da prenagljeno razvijajo UI in tem sistemom prepustijo nadzor. Konflikti bi se lahko spiralno izrodili na področju avtonomnega orožja in kibernetskega bojevanja, ki ga omogoča UI. Korporacije bodo imele spodbude za avtomatizacijo človeškega dela, kar bi lahko privedlo do množične brezposelnosti in odvisnosti od sistemov UI. * Organizacijska tveganja - obstaja nevarnost, da bodo organizacije, ki razvijajo napredno UI, povzročile katastrofalne nezgode, še posebej, če bodo prednost dale dobičku pred varnostjo. Sistemi UI bi lahko bili ukradeni in zlorabljeni s strani zlonamernih akterjev. Obstaja trend nezadostnega ali neustreznega vlaganja v raziskave varnosti. * Izrojene UI - z naraščajočimi sposobnostmi UI obstaja nevarnost izgube nadzora nad njimi. Sistemi UI bi lahko optimizirali napačne cilje, odstopili od prvotnega namena, pričeli z zagotavljanjem več moči in avtonomnosti zase. Pri tem bi se lahko aktivno upirali izklopu in v ta namen uporabljali metode kot so laži, zavajanje in izsiljevanje.<ref>{{navedi splet |url=https://safe.ai/ai-risk |title= An Overview of Catastrophic AI Risks |trans-title=Pregled katastrofičnih tveganj na področju umetne inteligence|website= safe.ai/ |publisher= Center for AI Safety |access-date=29 January 2026}}</ref> Mnogi strokovnjaki s področja informacijskih tehnologij opozarjajo na nevarnosti umetne inteligence, med njimi Geoffrey Hinton, Ilya Sutskever, Demis Hassabis, Sam Altman in Elon Musk. Hinton, pionir na področju UI in avtor temeljnih raziskav o nevronskih mrežah, v intervjuju za Time navaja več posledic vse bolj razvite UI: izgubo delovnih mest, večjo neenakost, kibernetski kriminal, vojaško tehnologijo za učinkovito in množično uničevanje ter lažne video posnetke. Po njegovem mnenju neenakost ustvarja pogoje za vzpon nasilnih populističnih avtokratov. Sredstva za nasilne ali vojaške operacije, vključno z avtomatiziranim orožjem ter biološkim in kemičnim bojevanjem, postajajo vse bolj učinkovita. Lažni video posnetki in moč medijske manipulacije, predvsem v internetnem okolju, omogočajo doseganje zlonamernih ciljev, ki bi bili brez interneta izjemno težko dosegljivi.<ref>{{cite web |url=https://time.com/7339628/Geoffrey-hinton-ai |title= Umetna inteligenca je naslednja industrijska revolucija |last= Hinton |first= Geoffrey |publisher=Time |date=11 December 2025|access-date=10 September 2026}}</ref> == Glej tudi == *[[Kvantno računalništvo]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == === Splošno === * [http://wikibooks.org/wiki/Programming:AI Programming:AI] @ [[Wikibooks]].org * [http://www.cs.berkeley.edu/~russell/ai.html University of Berkeley AI Resources] povezave na več 100 [[WWW]] strani o UI * [http://www.loebner.net/Prizef/loebner-prize.html Loebner Prize website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101230195120/http://www.loebner.net/Prizef/loebner-prize.html |date=2010-12-30 }} * [http://www.jabberwacky.com Jabberwacky - a learning AI chatterbot] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050411014336/http://jabberwacky.com/ |date=2005-04-11 }} * [http://purl.net/net/AIWiki AIWiki] - [[wiki]] posvečen UI. * [http://www.dmoz.org/Computers/Artificial_Intelligence/ AI web category on Open Directory] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080527041040/http://www.dmoz.org/Computers/Artificial_Intelligence/ |date=2008-05-27 }} * [http://www.mindpixel.com/ Mindpixel] * [http://commonsense.media.mit.edu/cgi-bin/search.cgi/ OpenMind CommonSense] »Učenje računalnikov vsega kar vemo" * [http://www.bitesizeinc.net/index.php/ouija.html Artificially Intelligent Ouija Board] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050519024225/http://www.bitesizeinc.net/index.php/ouija.html |date=2005-05-19 }} - primer človeku podobne UI * [https://web.archive.org/web/20011202023856/http://www.geocities.com/francorbusetti/ Heuristics and AI in finance and investment] * [http://sourceforge.net/softwaremap/trove_list.php?form_cat=133 SourceForge Open Source AI projects] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081219175022/http://sourceforge.net/softwaremap/trove_list.php?form_cat=133 |date=2008-12-19 }} - čez 1000 projektov * [http://www.aaai.org/AITopics/html/ethics.html Ethical and Social Implications of AI en Computerization] * [http://www.cs.unm.edu/~luger/ai-final/software.html AI algorithm implementations and demonstrations] * [http://artificial-intell.blogspot.com/2005/04/artificial-intelligence-in-nutshell.html/ Artificial Intelligence in a nutshell] * [http://web.media.mit.edu/~minsky/ Marvin Minsky's Homepage] * [http://www.ai.mit.edu/ MIT's AI Lab] * [http://www.ifi.unizh.ch/ailab/ AI Lab Zurich] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050604020048/http://www.ifi.unizh.ch/ailab/ |date=2005-06-04 }} * [http://www.inf.ed.ac.uk/ School of Informatics at the University of Edinburgh] * [http://www.sussex.ac.uk/informatics/ Informatics Department at the University of Sussex] * [http://www.isi.edu/divisions/div3/ AI research group at Information Sciences Institute] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060216162809/http://www.isi.edu/divisions/div3/ |date=2006-02-16 }} * [http://metainformaciones.blogspot.com/2005/02/minksy-y-la-programacin.html Why Programming is a Good Medium for Expressing Poorly Understood and Sloppily Formulated Ideas] * [http://www.aiknow.net aiKnow: Cognitive Artificial Intelligence] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161021073927/http://www.aiknow.net/ |date=2016-10-21 }} * [http://www.alanturing.net/turing_archive/pages/Reference%20Articles/What%20is%20AI.html What is Artificial Intelligence?] * [http://plato.stanford.edu/entries/logic-ai/ Stanford Encyclopedia of Philosophy entry on Logic and Artificial Intelligence] * [http://research.zonebg.com/en/indexen.htm Mental Matrixes, Parallel Logic] * [http://web.peoriadesignweb.com/dev/ai/ AI Search Engine] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051026181529/http://web.peoriadesignweb.com/dev/ai/ |date=2005-10-26 }} === Organizacije, povezane z UI === * [http://kt.ijs.si/MarkoBohanec/UI/UI_skupine_SICRIS.html Raziskovalne skupine], ki po podatkih [[SICRIS]] delujejo na področju umetne inteligence v Sloveniji * [http://ai-consortium.com/content/ AI Consortium] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051119103823/http://ai-consortium.com/content/ |date=2005-11-19 }} * [http://www.aaai.org/ American Association for Artificial Intelligence] * [http://www.eccai.org/ European Coordinating Committee for Artificial Intelligence] * [http://www1.cs.columbia.edu/~acl/ The Association for Computational Linguistics] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050923153439/http://www1.cs.columbia.edu/~acl/ |date=2005-09-23 }} * [http://www.dotmotive.com/~aisu/ Artificial Intelligence Student Union] * [http://www.dfki.de/ German Research Center for Artificial Intelligence, DFKI GmbH] * [http://www.auai.org/ Association for Uncertainty in Artificial Intelligence] * [http://www.singinst.org Singularity Institute for Artificial Intelligence] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050916210511/http://www.singinst.org/ |date=2005-09-16 }} * [http://www.aisb.org.uk/ The Society for the Study of Artificial Intelligence and the Simulation of Behaviour (United Kingdom)] * [http://agiri.org/ AGIRI - Artificial General Intelligence Research Institute] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Umetna inteligenca| ]] [[Kategorija:Tehnika v družbi]] [[Kategorija:Formalne vede]] [[Kategorija:Kibernetika]] j0jkgig0fgg1e50yec3o7hn6gccesrl Uporabniški pogovor:Bojan PLOJ 3 36162 6748917 6542320 2026-09-11T04:52:37Z MZaplotnik 13263 /* Admin */ + 6748917 wikitext text/x-wiki <div style="text-align:center;clear:both;"> {| style="background-color:#c9e0f7;color:#000000;border:1px solid #606060;margin:2.5em 5% 1em 5%;font-weight:100;" |----- | style="padding:3px 2em 3px 2em;text-align:center;vertical-align:middle;" | <div style="float:left;">[[Slika:wiki.png|100px|Wiki]]</div>[[Wikipedija:Dobrodošli, novinci|Dobrodošli]], '''{{PAGENAME}}'''! Veseli nas, da ste se odločili ter se pridružili vse večjemu mednarodnemu občestvu wikipedistov, sodelavcev [[Wikipedija|Wikipedije]]. Predlagamo, da sprva pogledate krajši '''[[Wikipedija:Uvod|uvod]]''', ki vam bo pomagal narediti prve korake pri [[Wikipedija:Urejanje strani|urejanju]] ene največjih spletnih enciklopedij. Če imate vprašanja ali potrebujete [[Pomoč:Vsebina|pomoč]], se obrnite na dejavne uporabnike, [[Wikipedija:Administratorji|administratorje]] ali pa jih postavite '''[[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]]'''. Urejanje lahko preizkušate v [[Wikipedija:Peskovnik|peskovniku]]. Začnete lahko tako, da si ustvarite svojo uporabniško stran in dodate svoje ime na sezname [[Wikipedija:Wikipedisti|Wikipedistov]]. Svoje prispevke na pogovornih straneh (ne pa tudi v člankih!) samodejno podpišete z uporabo štirih tild (~&#126;~~); s tem se bo dodal vaš podpis in datum. ---- '''en:''' You don't speak [[:en:Slovenian language|Slovene]]? Welcome, please visit the '''[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Embassy]]''' and also put '''<nowiki>{{user sl-0}}</nowiki>''' on your user and/or talk page.<br /> '''fr:''' Vous ne parlez pas [[:fr:Slovène|Slovène]]? Bienvenue, visitez '''[[Wikipedija:Veleposlaništvo|l'Ambassade]]''' et ajoutez '''<nowiki>{{user sl-0}}</nowiki>''' sur votre page utilisateur. |}</div> --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] 10:39, 29 jun. 2005 (CEST) == Slog == [[Wikipedija]] stremi k enotnemu slogu člankov, zato te prosim, da si pogledaš [[Wikipedija:Uvod]], [[Wikipedija:Slogovni priročnik]] in [[Wikipedija:Urejanje strani]]. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] 00:17, 18 september 2005 (CEST) Če začneš članek [[Analogno]] s "Analogno Ima več pomenov" in napišeš le enega, ima trenutno le en pomen. Dopolni ta članek in ga spodaj označi s <nowiki>{{disambig}}</nowiki>. Če ima pa le en pomen, je pa uvod neprimeren. Poleg tega preglej članek za tn. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] 23:46, 20 september 2005 (CEST) Če je članek označen s predlogo slog oz. cleanup, ne odstranjuj te predloge, dokler ni popravljeno celotno besedilo. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] 20:56, 3 oktober 2005 (CEST) Oznake <nowiki>{{stub}}</nowiki> se dodaja na dnu članka in ne na vrhu. Za položaje takih predlog si oglej [[Wikipedija:Splošne predloge]]. lP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] 14:54, 9 oktober 2005 (CEST) [[Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko]] trenutno ne ustreza slogovnim smernicam WP; na WP se izogibaj alinejskega načina podatkov. Poskusi tudi preoblikovati besedilo, tako da se ne začne večina povedi na enak način. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] 20:14, 13 oktober 2005 (CEST) : Upoštevaj smernice o sestavi članka. Ktgr spada za besedilo, za predlogami in pred interwiki; ne pa nekje vmes. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:46, 10 november 2006 (CET) == Naslavljanje člankov == Daj prosim članke naslovi s polnim izrazom in ne le s kratico (kratica ima lahko več pomenov). LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] | [[Uporabnik:KocjoBot|KocjoBot]]) 00:09, 4 december 2005 (CET) :Vem, kratice niso enolične. Sem upošteval tvoj napotek. Mislim, da je več kot pol člankov v računalništvu naslovljenih s kratico.--[[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] 01:14, 4 december 2005 (CET) Zdravo! Članke lahko tudi preimenuješ: zgoraj desno je gumb "prestavi" (pišem zato, ker sem v teh dneh že drugič videl, da si na pogovorno stran napisal, da bi bilo kaj treba preimenovati; če si že vedel, se opravičujem). --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 15:29, 28 januar 2006 (CET) == Predlogi za brisanje == Mesto za predlaganje brisanja člankov ni moja uporabniška pogovorna stran. Dotični članek(ke) na vrhu označiš s <nowiki>{{vfd}}</nowiki>, nato pa ta članek(ke) navedeš še na [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|predlogih za brisanje]] z utemeljitvijo zakaj. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] | [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:56, 7 december 2005 (CET) == Interwiki povezave == Načeloma ni potrebno dodajati vseh interwiki povezav, saj jih občasno doda [[Uporabnik:KocjoBot]]. --[[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] <small>([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pog.]], [[Posebno:Contributions/Andrejj|prisp.]])</small> 22:27, 11 december 2005 (CET) == Notranje povezave == Pravilo se dodaja povezave direktno na članek in ne na preusmeritev; torej <nowiki>[[kilometer|kilometrov]] in ne [[km]]</nowiki>. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 23:42, 30 december 2005 (CET) :Pred ukazom redirect je potrebno dodati »#« ali uporabiti ukaz v spodnji orodni vrstici, drugače zadeva ne deluje.--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 12:21, 3 januar 2006 (CET) == Škrbine == Javi ni e-naslov prosim. Moj je v nastavitvah je pa: janeznovakljubljana@yahoo.com LP --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 20:39, 3 januar 2006 (CET) Pa podpisuj svoje prispevke na pogovornih straneh, sicer te bo nekdo za "sladke" lase. --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 20:43, 3 januar 2006 (CET) :E-naslov sem ti posredoval. Pripombe "za sladke lase" pa ne razumem. Povej določneje.--[[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] 20:54, 3 januar 2006 (CET) == Robert Fortune == Vidim, da poznaš lepši način izražanja od mojega. Opomnil bi te le na dve malenkosti. (1) Nihče ni želel, da bi čajevec prišel ''v Anglijo'', saj tam ne bi sploh uspeval; dovolj je bilo, da pride preko kitajske meje. (2) Kako si predstavljaš, da je Fortune prepeljal dvajsettisoč ''grmov''? Saj menda ni imel kake transtibetanske interevrope? Gre le za potaknjence, ki jih je tako ali drugače pretihotapil. --[[Uporabnik:IzTrsta|IzTrsta]] 17:40, 16 januar 2006 (CET) :Oprosti za pikre besede. Bil sem malce "nasajen", pa so mi ušle. Seveda ne želim, da bi se ogibal pogovoru z mano, nasprotno, upam, da bova v prihodnje sodelovala. --[[Uporabnik:IzTrsta|IzTrsta]] 12:27, 17 januar 2006 (CET) == Vfd vs delete == V primeru, če v članek vstaviš predlogo vfd, le-ta zahteva, da članek vpišeš v seznam in navedeš razloge, zakaj si predlagal. Predloga delete pa po mnenju vstavljalca zahteva takojšen izbris glede na vsebino. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 17:25, 19 januar 2006 (CET) == Ekstremni šport == Zanima me kaj manjka temu članku, da si ga označil kot slogovno nepopolnega? --[[Uporabnik:Slodave|Slodave]] 13:19, 25 januar 2006 (CET) :Prva dva stavka sta nerazumljiva. Kašna je razlika med surfanje in windsurfing?--[[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] 13:28, 25 januar 2006 (CET) ::surf izkorišča energijo valove in wind-surf izkorišča energijo vetra! ::http://images.google.com/images?svnum=10&hl=en&lr=&client=firefox-a&rls=org.mozilla%3Aen-US%3Aofficial&q=surf&btnG=Search ::http://images.google.com/images?svnum=10&hl=en&lr=&client=firefox-a&rls=org.mozilla%3Aen-US%3Aofficial&q=windsurf&btnG=Search ::Lep Pozdrav! [[Uporabnik:Lucash|Lucash]] 13:37, 25 januar 2006 (CET) ::Hvala.--[[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] 13:44, 25 januar 2006 (CET) == Kandidatura == Če se strinjaš oz. ne strinjaš s kandidaturo, te prosim, da to zapišeš [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/Bojan PLOJ|sem]]. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 14:58, 26 januar 2006 (CET) == Ravnina == Bojan, [[ravnina (razločitev)|ravnina]]; to ni jedro, kvečjemu osnutek ali škrbina, v konkretnem primeru pa napiši v povzetek disambig. --[[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] <small>([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pog.]], [[Posebno:Contributions/Andrejj|prisp.]])</small> 15:47, 28 januar 2006 (CET) :Zgleda, da različno razumema besedo jedro. Prosim za pojasnilo tvojega razumevanja.--[[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] 16:11, 28 januar 2006 (CET) Jedro članka, bi bil po mojem glavni del članka, ki ga v primeru ravnine ni videti. Obseg besedila v konkretnem primeru je kvečjemu osnutek ali škrbina. Še bolj natančen opis pa je razločitev. --[[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] <small>([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pog.]], [[Posebno:Contributions/Andrejj|prisp.]])</small> 16:31, 28 januar 2006 (CET) Aja, odgovora tukaj ne označuj z manjšim urejanjem. --[[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] <small>([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pog.]], [[Posebno:Contributions/Andrejj|prisp.]])</small> 16:34, 28 januar 2006 (CET) == Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija == Članek ni namenjan spremembam, saj je to zaključen seznam, narejen po vzoru meta. To isto navodilo je v prvem odstavku na seznamu. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 15:17, 2 februar 2006 (CET) == Hvala == Hvala za čestitko. obljubljam da bom priden. --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 18:23, 3 februar 2006 (CET) == Slika avtomobila == Zdravo, Bojan! Si prepričan, da je [[Honda]] [[:Slika:Civic2gn.jpg|sliko modela Civic]] dala v [[javna last|javno last]], kot si jo označil? S kje si dobil to sliko? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:41, 12 februar 2006 (CET) :Slike so mi dali v prodajnem salonu Honde v Mariboru. Posebej sem jih vprašal, če lahko objavljamo te slike po mili volji. Vodja prodaje je po telefonu za vsak slučaj še dodatno preveril. Rekel je da ni nikakršnih zadržkov. Naj še dodatno preverim? LP --[[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] 17:38, 12 februar 2006 (CET) :: Da, prosim. Pojem »[[javna last]]« si v ekstremni situaciji predstavljam tudi tako, da lahko konkurenca vzame sliko, jo prečrta in zraven napiše »Ne kupuj!«. Če so se le strinjali z objavo v Wikipediji, je verjetno namesto <nowiki>{{</nowiki>[[Predloga:PD|PD]]<nowiki>}}</nowiki> primernejša <nowiki>{{</nowiki>[[Predloga:Promophoto|promophoto]]<nowiki>}}</nowiki>. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:53, 12 februar 2006 (CET) : Če imaš probleme z licenco je v Zbirki precej slik Hondinih vozil, tudi Civica. Povezava na zbirko je v [[Honda]]. Če rabiš sliko najprej poglej v Zbirko. Tam so že drugi prekontrolirali licence in avtorske pravice. Lep pozdrav na lep dan. --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 14:47, 12 februar 2006 (CET) == Sadje == Meni članek normalno odpre pod [[Sadje]]. Da se nisi morda zatipkal? --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 20:02, 16 februar 2006 (CET) == Civic == Meni se zdi članek zelo soliden. Poleg tehničnih podatkov je precej razlage. Nimam pa ideje kaj bi bilo za dopolniti (kar je v bistvu plus za članek). Veliko uspeha pri kandidaturi imaš mojo podporo. --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 17:59, 17 februar 2006 (CET) ==Hawkwind== Saj pri uporabi povezav pazim, ampak kadar gre za imena je pač nujno :/ (po mojem mnenju). Me pa zanima, kakšen se ti zdi prevod, glede na to, da nisem ravno vešč v besedišču ... [[Uporabnik:Wailer|Wailer]] 21:54, 25 julij 2006 (CEST) == [[Wikipedija:Pomembnost]] == Bojan, prosim te, da podaš svoje mnenje o tem kdo ali kaj sodi v slovensko Wikipedijo → [[Pogovor o Wikipediji:Pomembnost|tukaj]]. Upam, da bomo tako temu končno prišli do dna. --[[Uporabnik:Igor|Igor]] 14:17, 7 oktober 2006 (CEST) == copyvio == *preden dodaš oznako za slog, prosim preveri copyvio (kot npr tu: [[Ptujski grad]]), lp., --[[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 22:14, 15 oktober 2006 (CEST) == iw == Poskusi narediti (1) iw tudi v obe smeri, da roboti lažje delajo: http://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Vagus_nerve&diff=95809408&oldid=95791000 lp., --[[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 23:26, 21 december 2006 (CET) == Slogovno neurejen. == V čem je članek [[Plavt]] slogovno neurejen in če se ti res zdi tak, ga popravi TI. Lahko pa mi tudi odgovoriš na vprašanje. Lp, --[[Uporabnik:Fran|Fran]] 07:33, 10 marec 2007 (CET) == Predloga:Predhodnik-naslednik == Prosil bi te, če lahko malo pregledaš [[Predloga:Predhodnik-naslednik|Predlogo:Predhodnik-naslednik]]. Rad bi, da lahko vsakdo napiše sam tudi naziv, tako ni treba shranjevato posebej predlog za papeže, rimske cesarje, druge ceasrje itd. itd. Predlogo sem uporabil v člankoma [[Tomislav]] in [[Demetrij Zvonimir]] (hrvaška kralja). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] 22:11, 6 april 2007 (CEST) Hvala za pomoč, bom poskusil, kako se zdaj odziva. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] 14:19, 7 april 2007 (CEST) ==Rickenbacker 4001 Bass== Hello! Zmenita se z Žigo, kje bodo basure in kitare. Ti hočeš, da so Glasbila, Žiga hoče, da so Kitare. On mi je dal Mustang bas und kitaro med Kitare. Vidva se zmenita, jaz sem frišn - kot nov krompir in nevem nič. Jih samo poznam, ker sem jih vlačil po rokah in špilih. Novo je zanič, staro je DOBRO. Lep pozdrav!!!!!!˙([[Uporabnik:Alexbass|Alexbass]] 16:49, 2 maj 2007 (CEST)) == NE == Že n-tič, ne opremljaj avtorsko dvomljivih člankov ali jim dodajaj oznake slog, če prej ne preveriš njihovega izvora. Nazadnje je bilo to [http://www.arhiv.gov.si/fileadmin/arhiv.gov.si/pageuploads/vodnik/vodnik2.pdf]. Sicer si bo kdo vzel čas, da članek lepo wikificira, nakar ga bomo morali zaradi copyvio izbrisati. lp., [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 15:41, 2 junij 2007 (CEST) In ponovno, tudi tu: [http://www.rtvslo.si/zabava/modload.php?&c_mod=rnews%2F&op=sections&func=read&c_menu=15&c_id=12886] S takim načinom dodajanja (da ne narediš google check) namreč delaš dvojno delo drugim urejevalcem. Fino je torej, če se lahko na so-urejevalce zaneseš. Hvala in lp., [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 15:53, 2 junij 2007 (CEST) == Pozdrav in vabilo == Ali je možno, da se spoznava na srečanju 30.8. na ljubljanskem gradu. Potrdi prosim, LP--[[Uporabnik:Pranavor|Pranavor]] 12:36, 4. avgust 2007 (CEST) :koordinatorici pomagam zagotoviti čimveč potrditev prijav. Potrdiš lahko na Wikipedija:V živo. lp--[[Uporabnik:Pranavor|Pranavor]] 13:04, 4. avgust 2007 (CEST) Lep pozdrav, našla sem še tebe. Vidim da se ti je [[Uporabnik:Pranavor|Pranavor]] že oglasil, zato te pa vseeno še jaz vabim na naše srečanje, prosim potrdi svoje srečanje na moji [[Uporabnik:Amazone7|uporabniški pogovorni strani]]. Koordinatorica, [[Uporabnik:Amazone7|Amazone7]] 17:39, 17. avgust 2007 (CEST) Na srečanju v Mariboru pa mene ne bo, ker bom že na Poljskem. Rada bi videla, da nas pride čimveč, ker je to enkratna priložnost sodelovanja z mediji, predstavitve wikipedije širši javnosti itn. Še enkrat, vabljen-[[Uporabnik:Amazone7|Amazone7]] 18:34, 17. avgust 2007 (CEST) ==[[:Kategorija:Biografije]]== Prosim, ne dodajaj člankov o osebah v kategorijo [[:kategorija:Biografije|Biografije]], ker ni namenjena posameznim osebam, ampak biografijam kot knjigam. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 10:29, 15. januar 2008 (CET) OK --[[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] 13:04, 15. januar 2008 (CET) == [[Gostilna]] == Mimogrede sem opazil tvoje seme članka o gostilni. Če ga boš dopolnil ga bom opremil s kakšnimi desetimi fotografijami iz čudovite starinske, prave oštarije, ki deluje v sklopu muzeja na Velenjskem gradu. Fotke čakajo in plesnijo, jaz pa nimam volje, da bi napisal članek. LP --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 23:45, 7. februar 2008 (CET) == Kt == Če posežeš v članek tipa http://sl.wikipedia.org/wiki/Kulm mu lahko dodaš tudki kakšno kategorijo ali drugo oznako, da ga bo nekoč lažje najti. lp., [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 09:00, 25. februar 2008 (CET) Tudi [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kaja_%C5%A0tiglic&diff=1226513&oldid=1223577 taka] dopolnila poskusi malo dodelati (kot sem npr. naredil tu: [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kaja_%C5%A0tiglic&diff=1226538&oldid=1226513] Saj si vendar že dolgo z nami, in bi torej morda lahko vedel, kako je prav. Nenazadnje si admin. lp., [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 21:35, 25. februar 2008 (CET) == Vandalizem == Ko si ravno tukaj, te prosim če (najbolje za vedno) blokiraš IP 194.249.186.71, ki je spet na pohodu. Je že bil pred časom blokiran, tako da izgleda vzgojni ukrepi nimajo smisla. Glej [[Posebno:Contributions/194.249.186.71]]. Hvala, --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:01, 21. marec 2008 (CET) : Hja otroci so razposajeni. Težava je v tem, da človek ureja Wikipedijo z anonimnega naslova, tj. IP številka, ki je ni smiselno blokirati za vedno. Zaenkrat blokirano za teden dni, prav dolgo se človeku ne bo dalo na en teden hodit k nam in zganjati otročarije. | [[Uporabnik:Gap|Če]] 12:09, 21. marec 2008 (CET) == 2. srečanje Wikipedistov (26. junij 2008) == Pozdravljen! Lepo si vabljen na 2. srečanje Wikipedistov, ki bo po vsej verjetnosti v Grosupljem, v četrtek, 26. junija 2008. Prosim, da na [[Wikipedija:V živo/junij 2008]] potrdiš/zavrneš svojo prisotnost glede na ponujene termine (lahko dodaš tudi novega). Če bo dovolj prijavljenih bom nadaljnja obvestila posredoval pod lipo. Koordinator [[Uporabnik:Smihael|Miha]], 18:55, 3. junij 2008 (CEST) == Kategorije in slog == Če se že ukvarjaš s kategorizacijo člankov bi te prosil, da jih uvrščaš v čim bolj specifične kategorije, ne v krovne. Tako recimo za [[C.S. Lewis]]a ne [[:Kategorija:Pisatelji]], ampak [[:Kategorija:Britanski pisatelji]], pa za biografije je relevantnih še precej drugih. V tako pomanjkljivih člankih je sicer treba urediti še kaj več (najbolje po zgledu v angleški WP), npr. popraviti očitne napake (recimo to da je bil naslov v kao rodilniku) in dodati vsaj kakšno medjezikovno povezavo. Oglej si članek o Lewisu zdaj, v njem se vidi o čem govorim. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:26, 9. oktober 2008 (CEST) P.S.: če "članek" sestavlja samo en stavek brez konteksta (kot tisti o bivšem basistu skupine Dan D), potem priporočam brisanje, ker to še za škrbino ni dosti. == [[Wikipedija:Predlogi_za_izbrani_članek#Druga_prilo.C5.BEnost_za_Encore|'''PIČ:''' '''''Encore''''']] == Prosim glasuj {{za}} ali {{proti}}. LP, --[[Uporabnik:7arazred|7arazred]] 22:24, 17. december 2011 (CET) == SloWiki10 == [[slika:Slowiki10-logo.svg|right|150px]] Živjo, v imenu soorganizatorjev te vabim na srečanje wikipedistov in proslavo ob 10. obletnici slovenske Wikipedije, ki bo naslednji petek, 24. februarja popoldan v Ljubljani. Začeli bomo z delovnim sestankom v [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljanski mestni hiši]] in zaključili s predstavitvijo za javnost v [[Kiberpipa|Kiberpipi]]. V soboto in nedeljo bomo gostom iz Fundacije Wikimedia razkazali par slovenskih znamenitosti. Pri vseh delih programa bi bila zelo dobrodošla tvoja aktivna udeležba; za začetek lahko izraziš svoj interes na [[Wikipedija:V živo/Desetletnica#Zainteresirani|dogodku posvečeni projektni strani]], načrtovanje pa poteka na [[Pogovor o Wikipediji:V živo/Desetletnica|njeni pogovorni strani]]. Dobrodošli so tako aktivni udeleženci kot samo poslušalci/gledalci. Koordinator srečanja — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:45, 17. februar 2012 (CET) == Wikipedija gre med ljudi == Pozdravljen. Kot si mogoče videl, smo na slovenski Wikipediji pridobili [[Wikipedija:Glasovanja/Kaj_izpeljati_s_sredstvi_od_WM_RS|možnost koriščenja sredstev]] za katerega izmed naših projektov. [[Wikipedija:Glasovanja/Kaj_izpeljati_s_sredstvi_od_WM_RS#Rezultati|Izglasovan]] je bil moj predlog, ki pa ga težko udejanim sam. Po [http://stats.wikimedia.org/EN/TablesWikipediaSL.htm#wikipedians statistiki] vidim, da si eden izmed najbolj navdušenih urejevalcev. Verjamem, da si želiš, da bi nas bilo še več - in prav temu je namenjen projekt. Z njim bi pristopili k možnim urejevalcem, ki potrebujejo osebni pristop, in jih v treh srečanjih v bližnji knjižnici ali drugem mestu naučimo osnov urejanja Wikipedije. S sredstvi bomo lahko krili tvoje materialne stroške (kilometrino ipd.). Če bi v naslednjih nekaj mesecih torej imel okoli 15 ur časa, te prosim, da se mi [[Wikipedija:Pod_lipo#Projekt_.22Wikipedija_gre_med_ljudi.22_-_i.C5.A1.C4.8Dejo_se_prostovoljci|oglasiš]] - upam, da se kmalu srečamo in pogovorimo, kako izvesti projekt "Wikipedija gre med ljudi" :) lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 17:25, 9. februar 2013 (CET) == [[Seznam publikacij s področja računalništva]] == Ojla, članek s tem naslovom si pred mnogo leti začel in ga pustil neprevedenega. Zdaj sem ga predlagal za brisanje. Na [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Seznam publikacij s področja računalništva]] lahko poveš svoje mnenje/morebitne načrte z njim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:40, 19. avgust 2017 (CEST) == How we will see unregistered users == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin=content/> Hi! You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki. When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed. Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help. If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]]. We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January. Thank you. /[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/> </div> 19:19, 4. januar 2022 (CET) <!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 --> ==Admin== Pozdravljen, {{u|Bojan PLOJ}}, že kaki dve leti nisi urejal na slovenski Wikipediji, zato te želim opozoriti na [[Wikipedija:Glasovanja/Proceduralni odvzem administratorskih pooblastil|pravilo o nedejavnih administratorjih]]. Dogovorjeno je, da se administratorski status ob predhodnem opozorilu odvzame tistemu, ki dve leti ni bil dejaven. Če želiš obdržati ta status, moraš v roku enega meseca z vsaj nekaj urejanji nakazati voljo do sodelovanja, sicer boš status administratorja izgubil. Odvzem bi bil seveda zgolj proceduralne narave in ni mišljen kot kazen, njegov namen je, da imajo administratorska pooblastila vsaj nekoliko dejavni wikipedisti. LP! --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 21:15, 18. december 2022 (CET) :{{u|Bojan PLOJ}}, dve leti sta spet naokoli, prosim, preberi si zgornje obvestilo o nedejavnosti. LP [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:52, 11. september 2026 (CEST) == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: [[Osnutek:Od vrstnega reda dražljajev odvisna prilagodljivost|Od vrstnega reda dražljajev odvisna prilagodljivost]] (14. julij) == <div style="border: solid 1px #FCC; background-color: #F8EEBC; padding: 0.5em 1em; color: #000; margin: 1.5em; width: 90%;"> [[File:AFC-Logo_Decline.svg|50px|left]]Članek, ki ste ga pred kratkim predlagali v pregled<!-- na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|Člankih za ustvaritev]]-->, je bil pregledan! Žal tokrat ni bil sprejet.<nowiki> </nowiki>Razlog je naslednji {{divbox|gray|3=Ta predložitev ni zadostno podprta z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]]. ''Zanesljivi'' viri so potrebni, da se informacije lahko [[Wikipedija:Preverljivost|preverijo]]. Če potrebujete pomoč pri navajanju virov, glejte [[Pomoč:Sklicevanje za začetnike]] in [[Wikipedija:Navajanje virov]].|}}<!-- -->{{divbox|gray|3=Ta predložitev ne zagotavlja zadostnega [[Wikt:sl:kontekst|konteksta]] za tiste, ki niso seznanjeni s področjem vsebine. Za informacije, kako izboljšati svojo predložitev, si preberite [[Wikipedija:Vodnik k izboljšanju člankov|vodnik za pisanje boljših člankov]].|}}<!-- -- -->&nbsp;Komentar, ki ga je pustil pregledovalec, je naslednji: {{divbox|blue|3=Pred objavo v glavni imenski prostor potrebuje osnutek ustrezno navedene vire. Še posebej je to pomembno pri citatu v razdelku »Opis«, kjer naj poleg tega spomnim, da na slovenski Wikipediji po dogovoru namesto " " uporabljamo » «. Drug problem pa se mi zdi v nezadostno razumljivi vsebini članka. Bilo bi veliko bolje, če bi vseboval še nekaj dodatnih informacij glede teme tako v uvodni vrstici kot v razdelku »Opis« in »Uporaba v umetnih nevronskih mrežah«. Trenutno je namreč za povprečnega bralca članek precej nerazumljiv.}} Prosimo, preverite predložitev glede dodatnih komentarjev, ki jih je pustil pregledovalec. Vabimo vas, da uredite predložitev in odpravite pomanjkljivosti, ''po popravi'' pa članek znova predložite v pregled. {{clear}} * Če želite naprej urejati predložitev, pojdite na [[Osnutek:Od vrstnega reda dražljajev odvisna prilagodljivost]] in kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna. * Če svojega osnutka ne boste uredili v naslednjih 6 mesecih, se bo štel za opuščenega in [[Wikipedija:Merila za hitri izbris#S13. Opuščeni osnutki in predložitve Člankov za ustvaritev|se lahko izbriše]]. * Če potrebujete kakršno koli pomoč ali ste v zvezi s to predložitvijo naleteli na kakršne koli druge težave, lahko za pomoč vprašate na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Od_vrstnega_reda_dra%C5%BEljajev_odvisna_prilagodljivost '''Forumu za pomoč''']</span>, na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:GeographieMan&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Od_vrstnega_reda_dra%C5%BEljajev_odvisna_prilagodljivost '''pregledovalčevi pogovorni strani''']</span> ali uporabite {{telegram|ime=pomoč izkušenih urejevalcev v živo|t.me/sl_wiki}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 17:55, 14. julij 2023 (CEST)</div><!--Predloga:Odklonitev ČU--> == Join us at the Next CEE Catch up! Learn about Temporary accounts! == Hi everyone, We want to announce the tenth '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Catch up|CEE Catch Up]]''' session, which will be dedicated to the '''Temporary accounts''', as this important change is going to affect every Wikipedia soon, so it is important for patrollers and functionaries like you to understand this change. On wikis where temporary accounts are enabled, IP addresses of unregistered editors are not visible publicly. Only those who fight spam, vandalism, harassment and disinformation have access to IP addresses there. The session will take place on '''10th of June 2025, 18:00-19:00 CEST''' (check your ''[https://zonestamp.toolforge.org/1749571200 local time]''). If you are interested in this topic, then '''[[:m:Event:CEE Catch up Nr. 10 (June 2025)|sign-up for the session here]]'''. [[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 13:17, 29. maj 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Growth features - Mentorship and Community updates == ​Hi everyone, Wikimedia Foundation worked on evolving some of the growth features, primarily dedicated to the newcomers in our movement and communities. If you do not know, everyone can access them, activating them from Preferences (in the below of the page). You can learn about these features '''[[mw:Growth|here]]'''. CEE Hub is contacting you (patrollers/admins) directly as we would like to bring to your attention two of these features that we think can be useful for your community: '''[[mw:Growth/Mentor dashboard|Mentorship]]''' and '''[[mw:Growth/Community Updates|Community Updates]]'''. We noticed that the majority of the CEE language editions of Wikipedia does not have active one of these features, so we are encouraging you to check whether your wiki has these features and if not to begin community discussion if you want to introduce them to your editors. If you want to check it, you need to go to the Special:CommunityConfiguration page on your wiki, where all of the growth features are listed. If you need more support with this, please contact Growth team [[mw:Growth/Team|here]]. --[[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 14:29, 16. julij 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Invitation for a session "Tools and features for Users with Extended Rights" == Hi, you are receiving this invitation as you are either patroller and/or admin in your community and [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is preparing a session called '''Tools and features for Users with Extended Rights''', which we think that it will be interesting for you. The session is organised by the CEE Hub along with Wikimedia Foundation’s Movement Communications regional specialist Natalia Szafran-Kozakowska. Speakers in the session are Product Managers and Software Engineers from Wikimedia Foundation, so you will hear recent updates, new developments, and they will answer questions. So, please think what you want to ask them and come to the session. The session will be held on '''Tuesday, December 2nd, 2025 at 17:00 CET'''. Please register yourself '''[[:m:Event:CEE Catch Up: Tools for Users with Extended Rights|here]]'''. If you have any questions, please contact me. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:45, 19. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=29165186 --> ho8wrwfkceeb9q1xtuthru8g573ojh0 Angleška državljanska vojna 0 36223 6748882 6561498 2026-09-10T20:54:13Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Royal_Standard_of_England_(1603-1649).svg z [[c:File:Royal_Standard_of_England_(1603–1689).svg|Royal_Standard_of_England_(1603–1689).svg]] 6748882 wikitext text/x-wiki {{infopolje Vojaški konflikt | conflict = Angleška državljanska vojna | partof = Vojna treh kraljestev | image = [[File:Battle of Naseby.jpg|300px|"Battle of Naseby" by an unknown artist]] | caption = Zmaga parlamentarcev nad rojalisti v [[bitka pri Nasebyu|bitki pri Nasebyu]], 14. junij 1645. Bitka je bila prelomna v angleški državljanski vojni. | date = 22. avgust 1642 – 3. september 1651 | place = Anglija | coordinates = | map_type = | latitude = | longitude = | map_size = | map_caption = | map_label = | territory = | result = Zmaga parlamentarcev<br />- usmrtitev kralja Karla I.<br />- izgon kralja Karla II.<br />- ustanovitev republike pod vodstvom Oliverja Cromwella | status = | combatant1 = '''Rojalisti''' <br /> {{Flagdeco|England}}{{Flagicon image|Royal Standard of England (1603–1689).svg}} [[kavalirji]] <br /> {{Flagdeco|Scotland}}{{Flagicon image|Royal Banner of Scotland.svg|size=23px}} [[Kraljevina Škotska|Škotska]] <br /> (2. in 3. drž. vojna) * {{Flagicon image|Royal Standard of Scotland (1603–1689).svg|size=23px}} [[kavalirji|rojalisti]] * {{Flagicon image|Scottish Covenanter Flag.svg}} [[kovenanti]] ** {{Flagicon image|Scottish Covenanter Flag.svg}} [[angažiranci]] <br /> (2. drž. vojna) {{Flagicon image|Green harp flag of Ireland.svg}} [[Konfederacijska Irska|konfederatisti]] ([[irski pohod na Škotsko|1644–45]], [[Cromwellska zasedba Irske|1649–51]]) | combatant2 = '''Parlamentarci''' <br /> {{Flagdeco|England}}{{Flagicon image|Flag of The Commonwealth.svg}} [[okrogloglavci]] <br /> {{Flagdeco|Scotland}}{{Flagicon image|Scottish Covenanter Flag.svg}} [[kovenanti]] <br /> (1. drž. vojna) <br /> {{Flagicon image|Flag of the Commonwealth (1649-1651).svg|size=22px}} [[Commonwealth Anglije|Commonwealth]] <br /> (3. drž. vojna) | combatant3 = | commander1 = {{Flagicon image|Royal Standard of England (1603–1689).svg}} [[Karel I. Angleški|Karel I.]] <br /> {{Flagicon image|Royal Standard of England (1603–1689).svg}} [[Rupert Pfalški]] <br /> {{Flagicon image|Royal Standard of England (1603–1689).svg}} [[Karel II. Angleški|Karel II.]] <br /> {{Flagicon image|Scottish Covenanter Flag.svg}} [[Alexander Leslie, prvi earl Leven|Alexander Leslie]] (samo 2. drž. vojna) <br />{{Flagicon image|Scottish Covenanter Flag.svg}} [[David Leslie, prvi lord Newarka|David Leslie]] | commander2 = {{Flagdeco|England}} [[John Hampden]] <br /> {{Flagdeco|England}} [[John Pym]] <br /> {{Flagdeco|England}} [[Robert Devereux, tretji earl Essexa|Robert Devereux]] <br />{{Flagdeco|England}} [[Thomas Fairfax]] <br /> {{Flagdeco|England}} [[Oliver Cromwell]] <br /> {{Flagicon image|Scottish Covenanter Flag.svg}} [[Alexander Leslie, prvi earl Leven|Alexander Leslie]] (1. drž. vojna) | commander3 = | units1 = | units2 = | units3 = | strength1 = | strength2 = | strength3 = | casualties1 = 50.700 mrtvih 83.467 ujetih<ref name="Clod">{{navedi knjigo|last=Clodfelter|first=Micheal|title=Warfare and Armed Conflicts: A Statistical Reference to Casualty and Other Figures 1500-1999|year=2002|publisher=McFarland & Co.|page=52|isbn=978-0-7864-1204-4}}</ref> | casualties2 = 34.130 mrtvih 32.823 ujetih<ref name="Clod"/> | casualties3 = 127.000 padlih zunaj bojev (vključno s 40.000 civilisti){{Efn|Čeprav je zelo težko določiti število žrtev v vsaki vojni, je ocenjeno, da je konflikt v Angliji in Walesu v boju zahteval približno 85.000 žrtev, 127.000 padlih zunaj bojev (vključno s približno 40.000 civilisti) {{Harv|osebje EB|2016b}}}} | notes = | campaignbox = }} '''Angleška revolucija''' (ali tudi '''angleška državljanska vojna''') označuje vrsto [[oboroženi spopad|oboroženih spopadov]] in [[politika|političnih]] nasprotij med zagovorniki pravic [[parlament]]a (''parlamentarci'') ter vladajočo kraljevo rodbino oziroma zagovorniki njenih pravic (''rojalisti''). Deli se na tri obdobja: * [[prva angleška državljanska vojna|prva državljanska vojna]] (1642–46). * [[druga angleška državljanska vojna|druga državljanska vojna]] (1648–49) – trajala je do obglavljenja Karla I. * [[tretja angleška državljanska vojna|tretja državljanska vojna]] (1649–51) – rojaliste je vodil Karel II. Po izumrtju rodbine [[Tudorji|Tudor]] ([[Elizabeta I.]]) na [[Anglija|angleškem]] [[prestol]]u je zavladala [[Škoti|škotska]] [[plemstvo|plemiška]] rodbina [[Stuarti]] ([[Jakob I. Angleški|Jakob I.]]) in tako je [[Škotska]] vstopila v [[personalna unija|personalno unijo]] z Anglijo. Preko naslednika Jakoba, [[Karel I. Angleški|Karla I.]], so se pojavili poskusi uvajanja [[absolutizem|absolutizma]]. Kmalu je vladar prišel v spor s parlamentom in vse močnejšo [[buržuazija|buržoazijo]], saj se ni spoštovalo podedovane svoboščine angleškega plemstva in Cerkve iz leta 1215, katera jim je bila zagotovljena v [[Velika listina svoboščin|Veliki listini svoboščin]]. Nasprotja so se zaostrila, ko je Karel I. zavrnil zahteve meščanstva izražene v listini [[Peticija pravic]] (''Petition of rights''). Leta 1629 je celo razpustil parlament, vlada pa je preganjala [[puritanci|puritance]] ([[kalvinisti]]čni nasprotniki [[anglikanska cerkev|anglikanske cerkve]]) in izsiljevala [[davek|davke]] brez dovoljenja parlamenta. Boj za oblast v državi je leta 1642 pripeljal do spopada med [[kavalirji]] (pristaši kralja) in [[okrogloglavci]] (pristaši parlamenta), ki je prerasla v [[državljanska vojna|državljansko vojno]] in revolucijo, v kateri je – po reorganizaciji [[vojska|vojske]] – zmagal parlament ([[Oliver Cromwell]]). Cromwell je obračunal s pripadniki kraljeve stranke, razpustil zgornji dom [[angleški parlament|parlamenta]] in razglasil [[republika|republiko]] – [[Commonwealth (razločitev)|Commonwealth]]. Zavladal je sam kot ''[[lord protektor]]'' (1653–1658) in v tem času je bil posebej uspešen na zunanjepolitičnem področju, kar se tiče [[angleško-nizozemske vojne|angleško-nizozemskih vojn]]. Anglija je tako postala prva pomorska velesila v svetu. Po njegovi smrti je zopet grozila državljanska vojna, saj sta [[buržoazija]] in [[plemstvo]] na prestol spet poklicala Stuarta ([[Karel II. Angleški|Karel II.]], [[Jakob II. Angleški|Jakob II.]]), ki je zopet poskušal vladati absolutistično, zato sta kot posledica tega v parlamentu nastali dve politični stranki: * [[torijci]]: konservativci, predstavniki visokega plemstva, ki so si prizadevajo okrepiti kraljevo oblast; vezani na anglikansko cerkev in podeželje * [[vigovci]]: zastopali so gospodarske interese in versko svobodo, predstavniki buržoazije in novega plemstva, želeli so podreditev kralja parlamentu Leta 1688 je prišlo do ''slavne revolucije'' (brez krvi), v kateri so pregnali Jakoba II. in na prestol poklicali njegovega zeta [[Viljem Oranski III.|Viljema Oranskega III.]] (nizozemski državni upravitelj), ki je podpisal ''[[Bill of rights]]'' (deklaracija pravic parlamenta), v kateri je imel parlament izključno pravico do obdavčenja in vzdrževanja vojske. Dopolni jo je z zakonom, s katerim je bila sodnikom zagotovljena zaščita pred kraljevim vmešavanjem, potrdil svobodo vere govora v parlamentu. Najvišjo zakonodajno oblast v državi je dobil parlament, kralj je obdržal izvršno, ločena je bila tudi sodna oblast. Leta 1707 sta se Anglija in [[zgodovina Škotske|Škotska]] združili in nastala je [[Kraljevina Velika Britanija]]. == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|English civil war|angleška državljanska vojna}} '''(v angleščini)''' * [http://studyingthepast.com/post/7/causes-the-english-civil-war-(1642--1651) Studyingthepast.com] An article about the English Civil War * [http://www.englishcivilwar.org Englishcivilwar.org] News, comment and discussion about the English Civil War * [http://english-civil-war-society.org.uk/www/cms/ Official website of the English Civil War Society] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080625044604/http://english-civil-war-society.org.uk/www/cms/ |date=2008-06-25 }} * ''History of the Rebellion and Civil Wars in England: Begun in the Year 1641'' by Edward Hyde, 1st Earl of Clarendon (1717): [https://archive.org/stream/historyrebellio05clargoog Volume I, Part 1], [https://archive.org/stream/historyrebellio09clargoog Volume I, Part 2], [https://archive.org/stream/historyrebellio02clargoog Volume II, Part 1], [https://archive.org/stream/historyrebellio07clargoog Volume II, Part 2], [https://archive.org/stream/historyrebellio00clargoog Volume III, Part 1], [https://archive.org/stream/historyrebellio03clargoog Volume III, Part 2] * ''The Life of Edward, Earl of Clarendon, in which is included a Continuation of his History of the Grand Rebellion'' by Edward Hyde, 1st Earl of Clarendon (Clarendon Press, 1827): [https://archive.org/details/lifeofedwardearl01clariala Volume I], [https://archive.org/details/lifeofedwardearl02clariala Volume II], [https://archive.org/details/lifeofedwardearl03clariala Volume III] * [http://www.nybooks.com/articles/2894 The Revolution Over the Revolution] * {{PDFlink|[http://gainesjunction.tamu.edu/issues/vol2num1/bduke.pdf Jack Goldstone’s Model and the English Civil War]|103&nbsp;KiB<!-- application/pdf, 105574 bytes -->}} by Brandon W Duke * [http://boar.org.uk/ariwxe1CivilWar(home.htm This page has links to some transcriptions of contemporary documents concerning eastern England] * [https://web.archive.org/web/20070714115529/http://www.theteacher99.btinternet.co.uk/ecivil/index.htm A national Civil War chronology] * [http://boar.org.uk/oriwxs5CivilWarLincs(chron.htm Civil War chronology for Lincolnshire and its environs] * [http://www.connectedhistories.org/Search_results.aspx?dtf=1500-01-01&dtt=1899-12-31&kw=%22civil+war%22 Connected Histories] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120406064709/http://www.connectedhistories.org/Search_results.aspx?dtf=1500-01-01&dtt=1899-12-31&kw=%22civil+war%22 |date=2012-04-06 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Anglije]] [[Kategorija:Revolucije]] rfwc9yc5lkrv7lirrrf4ma3ip25ia5d Seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe 0 37393 6748719 6721576 2026-09-10T14:37:09Z ~2026-45085-22 264465 /* S */ 6748719 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pevec|pevcev]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]]'''. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2}} == A == [[Tadeja Abram]] – [[Rok Ahačevčič]] – [[Marija Ahačič Pollak]] – [[Tomaž Ahačič]]''=Fogl'' – Ajda (''Podgornik Valič'') – [[Katja Ajster]]''=Kataya'' – [[Tia Alfirev]] – [[Ali En]]=''Ali Džafić'' – [[Matej Alič]]-''Matt'' – [[Primož Alič]] – [[Vanja Alič]] – [[Julija Aljaž]]''=July Jones'' – [[Alya]]''=Alja Omladič'' – [[David Amaro]]''=D. Dekić'' – [[Amaya]]= ''Maja Keuc'' – [[Berta Ambrož]] – [[Anabel (pevka)|Anabel]]''=Ana Teržan'' – [[Gregor Andolšek]] – [[Peter Andrej]] – [[Anette]]''=Anja Bukovec'' – [[Anja Istenič|Anja]] – [[Anjuta]] – [[Anna]]=''Ana Grdadolnik'' – [[Annia]]''-Anja Ruperčič –'' Annie =? – [[Oliver Antauer]] – [[Borut Antončič]]''=Bort Ross'' – [[Anu]]=? – [[Joliette Anžlovar]] – [[April (pevka)|April]]''=Špela Papež'' – [[Anika Arh]]-''Kani'' ''–'' [[Majda Arh]] – [[Karli Arhar]]''=Charlie'' – Primož Arhar – [[Astrid Ana Kljun|Astrid]] (''Ana Kljun'') – [[Miklavž 'Miki' Ašič]] – [[Sandra Auer]] – [[Damir Avdić]] – [[Simon Avsec]] – [[Meri Avsenak Pogačnik]] – [[Monika Avsenik]] – [[Aynee]]=''Simona Černetič'' – [[Bojan Ažman]] == B == [[Esad Babačić]] – [[Jože Babič]] – [[Matic Babič]] – [[Ludvik Bagari]] – [[Metka Bahlen Okoli]] – [[Martina Bajc]] – [[Urška Baković]] – [[Dominik Bagola]]-[[Balladero]] – [[Stane Bakan]] – [[Miha Balažič]] – [[Matevž Banko]] – [[Metod Banko]] – [[Ivek Baranja]] – [[Andrej Barbič]]''=KRT'' – [[Darko Barbič]]=[[Dare Acoustic]] – [[Mario Barišič]] – [[Nada Barle]] – [[Lea Bartha]] Pesek – [[Aleš Bartol]]''=Bart'' – [[Jan Baruca]]''=Yan Baray'' – [[Lara Baruca]] – [[Luka Basi]] (''=Matej Prikeržnik'') – [[Anja Baš]] – [[Nina Bauman]] – [[Boris Bele]] – [[Anja Belini]] (=''Anja Vodošek'') – [[Jana Beltran]] – [[Maks Bembič]] – [[Zoran Benčič]] – [[Boris Benko]] – [[Grega Benko]] – [[Simona Benko]] – [[Mirjam Beranek]] – [[Sonja Berce]] – [[Marko Berčič]] – [[Bereka]]''=Rebeka'' ''Bogataj'' – [[Nina Berger]] – [[Manca Berlec]] – [[Vili Bertok]] – [[Klemen Berus]] – [[Davorin Bešvir]] – [[Eva Beus]] Poje – ([[Grega Bevc Haš]]) – [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek]]''=SoulGreg'' – [[Ana Bezjak]] – [[Rado Bezjak]] ''–'' [[Biba & Bibitas]] – [[Bilbi]] – [[Anton Birtič]] – [[Brane Bitenc]] – [[Marko Bitenc]] – [[Lovro Bizjak]] – [[Lado Bizovičar]] – [[Helena Blagne]] – [[Tina Blazinšek]] – [[Mateja Blaznik]] – [[Miha Blažič - N'toko|Miha Blažič-N'toko]] – [[Andraj Blažon]] – [[Franjo Bobinac]] – [[Boco]] – [[Maša Bogataj]] (''Masharik'') – [[Mirna Bogdanović]] – [[Janez Bončina - Benč|Janez Bončina-Benč]] – [[Marko Boh]] – [[Voranc Boh]] – [[Rok Bohte]] – [[Borja Bolčina]] – [[Martin Bolka]]''=Čiw'' – [[Marjan Bone]] – [[Tomaž Boškin]] - [[Rusmir Bošnjak]]''=Rus'' '''–''' [[Andrej Boštjančič]] – [[bratje Boštjančič]] – [[Eva Boto]] – [[Davor Božič]] – [[Nina Božič]] – [[Pika Božič]] – [[Tjaša Božič]] – [[Igor Bračič]]''=Sadež'' – [[Eva Brajkovič]] – [[Nina Brasseur]] – [[Marko Bratuš]]''=Smaal Tokk'' – [[Jožica Brdnik]] – [[Marko Brecelj]] – [[Vasilij Brecelj]] – [[Manuela Brečko|Manuella Brečko]]-''Manu (Emanuela Hvala)'' – [[Uroš Bregar]]-''Brgo'' – [[Brendi]] – [[Goran Breščanski]]-''Gorc'' – [[Eva Breznikar]] – [[Saša Brezovšek]] – [[Klara Brglez Klasinc]] – [[Sara Briški Cirman]]''=Raiven'' – [[Imer Brizani|Imer Traja Brizani]] – [[Mate Brodar]]=Bro – [[Edi Bucovaz]] – [[Leon Bučar]] – [[Rudi Bučar]] – [[Špela Buda]] – [[Laura Budal]] – [[Samo Budna]] – [[Neisha|Neža Buh-Neisha]] – [[Uroš Buh]] – [[Edi Bucovaz]] – [[Zvone Bukovec]] – [[Klemen Bunderla]] – [[Marjan Bunič]] – [[Nina Burger]] – [[Danijela Burjan]]-''Buryana'' – [[Maša But]] – [[Andrea Butković]] – [[Korado Buzetti|Korado Buzeti]] – [[Nina Bužanin Simčič]]''=Ninnay'' == C == [[Jasmina Cafnik]] - [[Canegatto]] ''([[Andraž Gartner]]) –'' [[Erik Carpani]] – [[Branko Caserman]] – [[Petra Ceglar]] – [[Alex Centa]] – [[Frenk Centa]] – [[Matija Cerar]] – [[Mija Cerar]] ''–'' [[Natalija Cerar]] – [[Špela Cesar]] – [[Veronika Cetin]] – [[Challe Salle]] (=''Saša'' ''Petrović'') – [[Cherie]] – [[Tjaša Cigut]] – [[Lina Cigler]] – [[Alenka Cilenšek]] – [[Zoran Cilenšek]] – [[Arni L. Cindrič]] – Claudia – [[Clemens]]=''Klemen Mramor'' – [[Boštjan Colarič]] – [[Kristijan Crnica]]''=Kikifly'' ''–'' [[Petra Crnjac]] – [[Zoran Crnković]] – [[Juš Cupar]]? – [[Jelka Cvetežar]] – [[Luka Cvetičanin]] – [[Bojan Cvjetičanin]] == Č == [[Grega Čadež]] ''–'' [[Neža Čadež]] – [[Štefan Čamič]]''=Steffanio –'' [[Danilo Čampa]] – [[Katarina Čas]]''=K.A.T.'' – [[Sergej Čas]] – [[Anže Čater]] – [[Theo Čebron]] – [[Miro Čekeliš]] – [[Alenka Šmid - Čena|Čena]] – [[Ditka Čepin]] – [[Urška Čepin]] – [[Aleksandra Čermelj]] – [[Eva Černe]] – [[Klemen Černe]] – [[Rok Černe]] – [[Simona Černetič]]''=Aynee'' – [[Reno Čibej]] – [[Jože Činč]] – [[Kristin Čona]]''=Kristina Vrčon'' – [[Ana Čop]] – [[Zlatan Čordić|Zlatan Čordić-Zlatko]] – [[Jurij Egzi Čotar|Jurij "Egzi" Čotar]] – [[Katarina Čotar]] – [[Andreja Črešnar]] ''Pungaršek'' – [[Mič Čuček]] – [[6pack Čukur|Boštjan (=6-pack) Čukur]] == D == [[Dadi Daz]]''=David Davidovič'' – [[Dalaj Eegol]] – [[Saša Danilov|Saša (Sasha Alexandra) Danilov]](a) – [[Dare Acoustic]] – Darka – [[Jernej Darovec]] – [[Saša Debeljak]] – [[Ingrid Debevec]] – David Dekić=''[[David Amaro]]'' – [[Alex Delfin]] – [[Ana Delin]] – [[Mladen Delin]] – [[Tomislav Demšer]] – [[Aleksandra Denda]] – [[Ledeni|(Ledeni) Denile]] – [[Nelfi Depangher]] – [[Matevž Derenda]] – [[Nuša Derenda]] – [[Boštjan Dermol]] – ''Julija in Hana Dermol'' – [[Jernej Dermota]] – [[Igor Dernovšek]]? – [[Marjana Deržaj]] – [[Taja Devi]]''=Taja Penič Golavšek'' – [[Anžej Dežan]] – [[Ana Dežman]] – [[Diona Dim]]m – [[Nastja Dimnik|Nastja]] &[[Sandra Dimnik]] – [[Jernej Dirnbek]] – [[Ditka Čepin|Ditka]] (''Čepin'') – [[Zlatko Dobrič]] – [[Zlatko Djogić]] – [[Meta Dobrajc]] – [[Dejan Dogaja]]''=Dejan Krajnc'' – [[Matic Dokler]] – [[Marko Doles]] – [[Janez Doltar]]? – [[Tomaž Domicelj]] – [[Nina Donelli]]''=Nina Vodušek'' – [[Dejan Došlo]] – [[Saša Dragaš]]''=Sasha Vrtnar'' – [[Kaja Draksler]] – [[Nuška Drašček]] – [[Rebeka Dremelj]] – [[Tatjana Dremelj]] – [[Maks Drobež]] – [[Neža Drobnič]]-Bogataj – [[Jure Duh]] – [[Sašo Đukić]] == E == [[Iztok Novak - Easy|Easy]] – [[Saša Einsiedler]] – [[Sebastjan Elersič]] – [[Alya Elouissi]] – [[Gorazd Elvič]] – [[Emkej]]''=Marko Kocjan'' – [[Nejc Erazem]] – [[Ines Erbus]] – [[Julijan Erič|Julijan]] &[[Miha Erič]] – [[Rok Erjavec]] – [[Jure Erman - Piko|Jure Erman-Piko]] – [[Eva Marija]] (Puc) == F == [[Melanija Fabčič]]''=Melée'' – [[Tjaša Fabjančič]] – [[Maja Fajdiga]] – [[Tjaša Fajdiga]] – [[Vili Fajdiga]] – [[Neca Falk]] – [[Aleš Farčnik]] – [[Katja Fašink]] – [[Tadeja Fatur]] – [[Sandra Feketija]] – [[Manca Fekonja]] – [[Melita Feldin]] – [[Artur Felicijan]] – [[Mitja Ferenc]] – [[Rok Ferengja]] – [[Erik Ferfolja]] – [[Mojca Ferle]] – [[Ana Ferme]] – [[Martina Feri]] – [[Robert Ficker]] – [[Danica Filiplič]] – [[Sanja Filipović-Čugura]]''=Sanja FC'' – [[Zorica Fingušt]] – [[Nataša Fink]] – [[Rok Fink]] – [[Luka Flegar]] – [[Iva Flisar]] – [[Edvin Fliser]] – [[Flora Ema Lotrič|Flora]] – [[Tinkara Fortuna]] (r. ''Zorec'') – [[Milan Fras]] – [[Ani Frece]] ''–'' [[Maša Frece Uranjek]] ''–'' [[Fredy Miler]] – [[Ljudmila Frelih]] – [[Simon Fugina]]''=Kühlschrank'' – [[Luka Furlan]] – [[Polona Furlan]] – [[Tulio Furlanič]] == G == [[Boris Gaberšnik]] – [[Nastja Gabor]] – [[Barbara Gabrielle]] – [[Sonja Gabršček]] – [[Sašo Gačnik]]''=Svarogov'' – [[Tina Gačnik]]''=Tiana'' – [[Darja Gajšek]] – [[Klara Gajšek|Klara (&Tita) Gajšek]] – [[Urška Gajšt]] – [[Aleš Gangl]] – [[Andraž Gartner]]''=Canegatto'' – [[Rudolf Gas]] (''[[Strnad]]'') – [[Gašper Šantl & Zala Kralj|Gašper ''(Šantl'']]'')'' – [[Zlata Gašperšič]] – [[Blaž Gec]] – [[Darja Gajšek]] – [[Tea Gerlanc]] – [[Natka Geržina]] – [[Gal Gjurin]]''=Gal George'' – [[Severa Gjurin]] – [[Robert Glač|(Robert) Glač]] – [[Alenka Godec]] – [[Vesna Godler]] – [[Damijana Godnič]] – [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] – [[Damjana Golavšek]] – [[Taja Penič Golavšek|Taja Golavšek]]''=Taja Devi'' – [[Dejan Golob]] ''–'' [[Simon Gomilšek|Simon (&Diana) Gomilšek]]''-Duo Platin –'' [[Tina Gorenjak]] – [[Tamara Goričanec]] – [[Mateja Gorjup]] – [[Špela Gorogranc]]''=Shana'' – [[Bor Gostiša]] – [[Alenka Gotar]] – [[Barbara Grabar]] – [[Daša Gradišek]] – [[Uroš Grahek]] – [[Štefica Grasselli]]''=Steffy'' – [[Ana Grdadolnik]]''=Anna'' – [[Alberto Gregorič]] – [[Marko Gregorič]] – [[Darko Grgič]]-''Dare'' - [[Roman Gril]] – [[Nina Grilc]] – [[Petra Grkman]] – [[Sanja Grohar]] – [[Tatjana Gros]] – [[Špela Grošelj]] – [[Mirko Grozny]] – [[Peter Gruden]] – [[Darjan Gržina]] – [[Andrej Guček]] – [[Mia Guček]] – [[Dorina Gujt]] – [[Miha Guštin|Miha Guštin-Gušti]] == H == [[Katarina Habe]] – [[Ditka Haberl]] – [[Grega Habič]] – [[Primož Habič]] – [[Jani Hace]]? – [[Aleš Hadalin]] – [[Manuel Hahn]] – [[Senida Hajdarpašić]]''= Senidah'' – [[Jonatan Haller]] ''(Pereira)'' – [[Lucija Harum]] – [[Marko Hatlak]] – [[Žan Hauptman|(Žan) Hauptman]] – [[Dušan Hedl]] – [[Dare Hering]] – [[Klavdija Hercog]]=Claudia – [[Miha Hercog]] – [[Jaka Hliš]] – [[Eva Hočevar]] – [[Miško Hočevar]] – [[Sonja Hočevar]] – [[Urška Hočevar Čepin]] – [[Zala Hodnik]] – [[Domen Don Holc]] – [[Anika Horvat]] – [[Denis Horvat]] – [[Dušan Horvat]]''=Vajta'' – [[Mateja Horvat]]''=Moira'' – [[Samo Horvatič]] – [[Ivana Honsić]] – [[Mateja Horvat]]-''Moira'' – [[Tomaž Hostnik]] – [[Anja Hrastovšek]] – [[Eva Hren]] – [[Rebeka Hren Dragolič]] – [[Saša Hren]] – [[Andraž Hribar]] – [[Milan Hribar]] – [[Tjaša Hrobat Košir]] – [[Tjaša Hrovat Steklasa]] – [[Enzo Hrovatin]] – [[Dejvi Hrušovar|Tadej "Dejvi" Hrušovar]] – [[Lana Hrvatin]] – [[Nika Hrvatin]] – [[Nina Hudej]]''=Huda'' – [[Ines Hudnik]] – [[Ivan Hudnik]] – [[Alenka Husić]] – [[Janja Hvala]] – <small>Miha & Manu Hvala</small> – [[Janez Hvale]]? == I == [[Aleksandra Ilijevski]] – [[Nadja Irgolič]] – [[Rafko Irgolič]] – [[Ramona Irgolič]] – [[Iris (pevka)|Iris (Ošlaj)]] – [[Anja Istenič]] – [[Samo Ivačič]] – ''[[Aleksej Ivačič Kolar]]''=PolarAce – [[Slavko Ivančič]] – [[Jure Ivanušič]] – [[Peter Izlakar|Peter (Pero) Izlakar]] – [[Manca Izmajlova]] == J == Jacob (''Kapus'') – [[Jacuzzy Krall]] – [[Sara Jagrič]] – [[Urška Jakobčič]] – [[Mateja Jan]] – [[Gregor Jančič]]-''Moony'' – [[Iztok Jančič]] – [[Peter Januš]] – [[Nastja Janžekovič]] – [[Barbara Jarc]] – [[Goran Jarnevič]] – [[Petra Javor]] – [[Gašper Jazbec]] – [[Klara Jazbec]] – [[Majda Jazbec]] – [[Rudi Jazbec]] – [[Miha Jazbinšek]] – [[Žiga Jelar]] – [[Matjaž Jelen]] – ''Leila''=[[Aleksandra Jelić]] – [[Jan Jenko]] – [[Matic Jere]]''=Jerry'' – [[Matic Jereb]]''=Ozzy'' – [[Milan Jerkić]] – [[Hana Jerončič]]''=Lady Lotus'' – [[Špela Jezovšek]]-[[Stella]] – [[Aleksander Jež]] – [[Erik Jež]] – [[Jože Jež]] ''–'' [[Gaynor Johnson]] ''–'' [[July Jones]] (''Julija Aljaž'') – [[Vita Jordan]] ''–'' [[Murat & Jose|Jose]] – [[Aleksandra Josić]] – [[Drago Jošar]] – [[Branko Jovanović Vunjak – Brendi|Branko Jovanović-Brendi]] – [[Klarisa Jovanović]] – [[Tomislav Jovanović - Tokac|Tomislav Jovanović-Tokac]] – Alino/[[Alina Juhart]] – [[Robert Jukič]]?– [[Jernej Jung]] – [[Nace Junkar]] – [[Tomo Jurak]] – [[Jadranka Juras]] – [[Bojan Jurjevčič]]-''Jurki'' – [[Beti Jurković]] – [[Anastazija Juvan]] – [[Valentin Južnič]] == K == [[Lara Kadis]] – [[Tina Kadunc]]-''[[Tiana]]'' – [[Ana Kalan]]=?[[Ana Nuša Kalanj]] – [[Tatjana Kalin]] ''–'' [[Joži Kališnik]] – Kami (''Katja Mihelčič'') – [[Adrijana Kamnik]] – [[Milan Kamnik]] – [[Mojca Kamnik]] – [[Črt Kanoni]] – [[Jakob Kapus]]-''Jacob'' – [[Toni Kapušin]] – [[Jure Karas]]-''Slon'' – [[Šefik Kardumovič]]-''Šeki'' – [[Ana Karneža]] – [[KARYN]] – [[Polona Kasal]] – [[Urška Kastelic]] – [[Katarina Mala]] – [[Kataya]] – [[Dare Kaurič]] – [[Pavel Kavec]] – [[Aljoša Keber]] – [[Maja Keuc]]-[[Amaya]] – [[Beny Kic]] – [[Kiki (slovenska glasbenica)|Kiki]]''=Laetitia Pohl'' – [[Kikifly]]-''=Kristijan Crnica'' – [[Dragica Kladnik|Dragica Klad(e)nik]]-''Dada'' – [[Pia Kladnik]] – [[Darja Klančar]]? – [[Robi Klančič]] – [[Klara Klasinc]] – [[Špela Kleinlercher]] – [[Klemen Klemen]] – [[Katja Klemenc]] – [[Sandra Klemm]]-[[Sendi]] – [[Tomaž Klepač]] – [[Aleš Klinar]] – [[Karmen Klinc]] – [[Astrid Ana Kljun]] – [[Domen Kljun]] – [[Zlatko Klun|Zlatko "Zlati" Klun]] – [[Eva Knefelc|Eva Knafelc]] – [[Slavka Knez]] – [[Sven Kneževič]] – [[Jakob Kobal]] – [[Janja Kobale]] – [[Jože Kobler]]−Dan – Sara Kobold – [[Gregor Kocijančič]] (''Gregij Felis Catus; Tsujigiri'') – Marko Kocjan=[[Emkej]] – [[Danilo Kocjančič]] – [[Urban Koder]] – [[Lidija Kodrič (pevka)|Lidija Kodrič]] – [[Irena Kohont]] – [[Boris Kokalj]] – [[Franci Kokalj]] – [[Aljaž Kolar]] – [[Sandi Kolenc]]''=Koli'' – [[Alenka Kolman]] Polanec – [[Natalija Kolšek]] – [[Martin Koncilja]] – [[Matjaž Končan]] – [[Martina Konestabo]] – [[Mišo Kontrec|Mišo (in Dominik) Kontrec]] – [[Boris Kopitar]] – [[Sašo Koprivec]] – [[Žan Koprivec Perjet]] – [[Jure Kopušar]] – [[Kevin Koradin]] – [[Korado Buzetti|Korado (Buzeti)]] – [[Goran Koražija]] – [[Franc Korbar]] – [[Magda Korbar-Koren]] – [[Braco Koren]] – [[Franc Koren]] – [[Katja Koren (pevka)|Katja Koren]] – [[Tim Kores|Tim Kores-Kori]] – [[Matic Koritnik]] – [[Rezika Koritnik]]? – [[Urban Koritnik]] – [[Boštjan Korošec]] – [[Hajdi Korošec]] Jazbinšek – [[Katja Korošec]] – [[Sara Korošec]]-''[[Muzikačaka]]'' – [[Mili Korpar]] – [[Sonja Kos]] – [[Urška Kosec]]-[[Rina|RINA]] – [[Matej Kosmač]] – [[Rok Kosmač]] – [[Tadej Košir]] – [[Anja Kotar]] – [[Klemen Kotar]] – [[Daniel Kovac]] - [[Jože Kovač - Uri|Jože Kovač]]=''Uri'' – [[Tinkara Kovač]] – [[Vesna Kovač]] – [[Ajda Kovačič]] – [[Damijan Kovačič]]-[[Ledeni|''Ledeni Denile'']] – [[Janez 'Jani' Kovačič]] – [[Jani Kovačič]] – [[Moni Kovačič]] – [[Slavc L. Kovačič]] – [[Stanka Kovačič]] – [[Alen Kovše]] – [[David Kovšca]]-''[[Gautama Buda|Buda]]'' – [[Dominik Kozarič]] – [[Lean Kozlar]]-''Luigi'' – [[Nino Kozlevčar|Nino]] in [[Samo Kozlevčar]] – [[Tomaž Kozlevčar]] – [[Tomaž Kozovinc]] – [[Dejan Krajnc]]''=Dejan Dogaja'' – [[Laura Krajnc]] – [[Matej Krajnc]] – [[Romana Krajnčan]] – [[Žigan Krajnčan]] – [[Anita Kralj]] – [[Marcel Kralj (glasbenik)|Marcel Kralj]] – [[Miha Kralj]] – [[Zala Kralj & Gašper Šantl|Zala Kralj]] – [[Jacuzzy Krall|''Jacuzzy Krall'']] – [[Anja Kramar]] – [[Jaša Kramaršič Kacin]] – [[Branka Kraner]] – [[Alenka Kranjac]] – [[Ivanka Kraševec]] (-''Prešern'') – [[Tone Kregar|Tonček Kregar]] – [[Jure Kremenšek]] – [[Žiga Jan Krese]] – [[Vlado Kreslin]] – [[Mojca Krevel]] – [[Kristie Clé]]=''Kristina Mišovič'' - [[Urška Krišelj Grubar]] – [[Marjana Križman]] – [[Anja Križnik Tomažin]] – [[Boris Krmac]] – [[Branko Krmac]] – [[Claudio Krmac]] – [[Jasna Krmac]] – [[Nika Krmec]] – [[Dominik Krt]] – [[Breda Krumpak]]? – [[Alja Krušič]] – [[Milan Krušič|Milan Krušič-''"Dr.Evil"'']] – [[Zoran Kržišnik]] – [[Lina Kuduzović]] – [[Viviana Kukar]] – [[Kукла]]/[[Kukla]] – [[Matjaž Kumelj]] – [[Domen Kumer]] – [[Laura Kumer]] – [[Peter Kunaver]] – [[Gaja Kuščer]] – [[Tomo Kutin]] == L == [[Lady Lotus]]''=Hana Jerončič'' – [[Neli Lalovič]] – [[Lamai]]''=Lara Poreber'' – [[Sara Lamprečnik]] – [[Nina Lampret]] – [[Aleksandra Lamut]] – [[Sia Lana]]''=Lana Lančič'' – [[Anže Langus Petrović]]-''Dagi'' – [[Bojan Lapanja]] – [[Katja Lapkovsky]] – [[Andrej Lapoša]] – [[Aleš Lavrenčič]] – [[Kajetan Lazar]] – [[Renato Leber]] – [[Diana Lečnik]]-Gomilšek? - [[Ledeni|Ledeni (Denile)]] – [[Leila Aleksandra]] (''Jelić'') – [[Leyre Legarda Ventura]] – [[Leila Aleksandra]] (''Jelić'') – [[Saša Lendero]] – [[Lepi Dasa]] – [[Jure Lesar]] – [[Katja Lesjak (pevka)|Katja Lesjak]] – ([[Tine Lesjak]]) – [[Lado Leskovar]] – [[Maja Lešnik]] – [[Gojmir Lešnjak]]''=Gojc'' – [[Saša Lešnjek]] – [[Teja Letonja]] – [[Katja Levstik]] – [[Dano Ličen]] – [[Arni Likar Cindrič]] ''–'' [[Darko Likar]] – [[Lea Likar]] – [[Rok Lipičnik]] – [[Amanda Lipuš]] – [[Dolores Lipuš]] – [[Damir Lisica]] – [[Nataša Loborec]]-''Perovšek'' – [[Nejc Lombardo]] – [[Tanja Lončar]] – [[Lucienne Lončina]] – [[Adrijana Lorber]] – [[Flora Ema Lotrič]] – [[Tilen Lotrič]] – [[Lara Love]] ''(Lara Šiljevinac-[[Puntar]])'' – [[Miroslav Lovrič|Miro(slav) Lovrič]] – [[Peter Lovšin]] – [[Greta Ložar]] – [[Ula Ložar]] – [[Bojan Lubej]] – [[Julija Lubej]] – [[Arijana Lucas]]-''Ari'' – [[Samuel Lucas]]-''Sammy'' – [[Sergije Lugovski]] ''–'' [[Sebastijan Lukovnjak]] – [[Martin Lumbar]] – [[Rok Lunaček]] – [[Birigita Lupša]] – [[Tine Lustek]] – [[Ursula Luthar]] – [[Urban Lutman]] == M == [[Stanka Macur]] – Maček (''Robert Vrtovšek'') – [[Zlatko Magdalenič]] – [[Magnifico]] (''Robert Pešut'') – [[Maj Valerij]] – [[Matija Majcen]] – [[Urška Majdič|Urška Majdič-Uma]] – [[Martina Majerle]] – [[Janja Majzelj]] – [[Svetlana Makarovič]] – [[Andreja Makoter]] – [[Demetra Malalan]] – [[Sabina Mali]] – [[Malidah]] – [[Mateja Malnar]] – [[Meta Malus]] – [[Hannah Mancini]] – [[Stane Mancini]] – [[Tomaž Manzini]] – [[ManuElla|Manu(Ella)]] ''Brečko>>Emanuela Hvala'' – [[Aleksander Maraž]] – [[Lucija Marčič]] – [[Matic Marentič]] – [[Marin]] – [[Jani Marinšek]] – [[Tina Marinšek]] – [[Armando Mariutti]] – [[Ana Markelj Karlič]] – [[Miro Markič]] – [[René]] Markič – [[Marlenna]] – [[Borut Marolt]] – [[Doca Marolt]] – [[Martin Martian]] – [[Alenka Marsenič - Marsa|Alenka Marsenič-]]''Marsa'' – [[Marina Martensson|Marina Mårtensson]] – [[Martina]] (''Plankelj Švab'') – [[Maria Masle]] – [[David Matići]] – [[Marko Matjašič]] – [[Tine Matjašič]] – [[Maja Mauko]] – [[Gal Mavretič]] – [[Vita Mavrič]] – [[Maya]] – [[Roman Mazej]] – [[Jernej “Jerry” Mažgon]] – [[Maša Medik]] – [[Jan Medle]] – [[Roman Medvešek]] – [[Florjan Meglič]] – [[Simon Meglič]] – [[Tomi Meglič]] – [[Boštjan Meh]] – [[Žiga Mejač]] – [[Laura Menard]] – [[Alma Merklin]] – [[Miha Merlak]] – [[Igor Mermolja]] – [[Ana Mezgec]] – [[Aleksander Mežek]] – [[Andraž Miculinič]] – [[Katja Mihelčič]]-''[[Kami]]'' – [[Gašper Mihelič|Gašper (&Primož) Mihelič]] – [[Nataša Mihelič]] – [[Tomaž Mihelič]]-''Marlenna'' – [[Tatjana Mihelj]] – [[Urša Mihevc]] – [[Igor Mikič]] – Mila (''Emilia Dębska'') – [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski-Ježek]] – [[Nana Milčinski]] – [[Fredi Miler]] – [[Mina Špiler|Mina]] – [[Igor Misdaris]] – [[Maja Misson]] – [[Kristina Mišovič]]-''[[Kristie Clé]]'' – [[Ana Marija Mitić]]? - [[Mitja Šedlbauer|Mitja]] (''Šedlbauer'') – [[Marijana Mlinar]] – [[Sanja Mlinar Marin]] – [[Ladi Mljač|Ladi (Vladimir) Mljač]] – [[Meta Močnik]]-Gruden – [[Mateja "Matejči" Mohar]] – [[Renata Mohorič]] – [[Ivo Mojzer]] – [[Tadeja Molan]] – [[Rok Molnar]] – [[Cole Moretti]] – [[Eva Moškon]] – [[Moya]]''=Mojca Štoka'' – [[Karin Možina]] – [[Tulio Možina]] – [[Iztok Mlakar]] – [[Monique De Haviland|Monique]] – [[Damir Mrak]] – [[Matjaž Mrak]] – [[Patrik Mrak]] – [[Klemen Mramor]]''=Clemens'' – [[Martina Mravinec|Martina (Mravinec]] Bohte[[Martina Mravinec|)]] – [[Matej Mršnik]] – [[Nanča Muck]] – [[Ivian Kan Mujezinović]] – [[Jani Mule]] – [[Marko Mulec]] – [[Metod Munda]] – [[Murat & Jose|Murat]] – [[Damjan Murko]] – [[Žiga Murko]]? – [[Miki Muster]] – [[Deja Mušič]] – [[Marion Mic]]-''Mario Pešić'' == N == [[Omar Naber]] – [[Nataša Nahtigal]]? – [[Janko Narat]]''-"Jenki"'' – [[Matic Nareks]] – [[Neisha]] – [[Zarja Nemec]] – [[Nessy]]-[[Neža Pančur|''Neža Pančur'']] – [[Ninette]]''=Nina Radkovič'' – [[Ninnay]]''=Nina Bužanin Simčič'' – [[Nino Ošlak|Nino]] – [[Alfi Nipič]] – Boštjan Nipič=[[Nipke]] – [[Frenk Nova]] – [[Anja Novak]]-''Anjuta''? – [[Čarli Novak]]? – [[Ivana Novak]] – [[Iztok Novak - Easy|Iztok Novak-''Easy'']] – [[Janko Narat - Jenki|Janko Narat-''Jenki'']] – [[Nipke]] – ([[Jure Novak]]) – Marjan Novak – [[Mija Novak]] – [[Niko Novak]] – [[Špela Novak]]-''Pupa'' – [[Zvezdana Novaković]]-''ZveN'' – [[Marijan Novina]] – [[Miha Blažič - N'toko|N'toko]] – Nusha D'roiis ([[Nuša Rojs]]) – ''[[Joseph Nzobandora]]''-[[Murat & Jose|''Jose'']] == O == [[Kristina Oberžan]] – [[Katja Obleščak]] – Vasja Ocvirk – [[Maja Oderlap]] – [[Miran Odobašič - Billy|Miran Odobašič-Billy]] – [[Nuša Ofentavšek]] – [[Zlata Ognjanovič|Zlata Ognjenovič]]? – [[Matjaž Ograjenšek]] – [[Jadran Ogrin]] – [[Tomaž Ogrin]] – [[Tomaž Okroglič Rous]] – [[Alja Omladič]]-[[Alya]] – [[Iztok Orešnik]]-''Gino'' – [[Klemen Orter]] – [[Nina Osenar]] – [[Franjo Oset]] – [[Lara Oset]]-''Larao'' – [[Vitalij Osmačko]] – [[Melita Osojnik]] – [[Milan Ostojić Leszczynski]] – [[Iris (pevka)|Iris Ošlaj]] – [[Nino Ošlak]] – [[Jan Ovnik]] == P == [[Sonja Pahor]] - [[Isaac Palma|Isaac (Leandro) Palma]] – [[Tadeja Pančič]] – [[Neža Pančur]]''=Nessy'' – [[Amadej Papež]] ''–'' [[April (pevka)|Špela Papež-=]]''April'' – [[Alex Paradiž]] – [[Parvani Violet]] ''(Veronika Steiner)'' – [[Jani Pavec]] – [[Vojko Pavčič]] – [[Eva Pavli]] – [[Anja Pavlin]] – [[Špela Pavlin|Špel(c)a Pavlin]] – [[Oto Pestner]] – [[Rok Pečečnik]] – [[Milan Pečovnik - Pidži|Milan Pečovnik]]=''Pidži'' – [[Aleš Pelhan]] – [[Milan-Mišo Pelzel]] – [[Taja Penič Golavšek]]''=Taja Devi'' – [[Aleksandra Perčič|Aleksandra '''''Alex''''' Perčič]] ''–'' [[Uroš Perić]] – [[Klemen Perih]] – [[Kim Perme]] – [[Martin Perović]] – [[Nika Perunović]] – [[Andrej Pervanje]] – [[Boštjan Pertinač]] – [[Laura Pesjak]] – [[Robert Pešut - Magnifico|Robert Pešut-Magnifico]] – [[Majda Petan]] – [[Marijan Petan]] – [[Robert Petan]] – [[Viktorija Petek]] – [[Jaka Peterka]] – [[Sara Petešič]] – [[Rok in Polona Petovar]] – [[Lana Petrovič]] – [[Milan Petrovič]] – [[Toni Petrovič]] – [[Sara Petrovčič]] – [[Maja Pihler Stermecki]] – [[Anej Piletič|Anej in]] [[Rok Piletič]] (BQL) – [[Vlado Pilja]]''=Lepi Dasa'' – [[Alenka Pinterič]] – [[Breda Pinterič]] – [[Andreja Pinotič]] – [[Manca Pirc]] – [[Marija Pirnat Trampuž]] – [[Nika Pirnat]] – [[Franci Pirš]] – [[Samuel Blues|Samuel (Samo) Pivač]]-''Samuel Blues'' – [[Alenja Pivko Kneževič]] – [[Sarah Planinšek]] – [[Karmen Plazar]]-''Lady C'' – [[Jan Plestenjak]] – [[Andrej Plevnik]] – [[Nuša Pliberšek]] – [[Simona Plut]] – [[Tjaša Plut]] – [[Ivo Poderžaj]] – [[Ajda Podgornik Valič|Ajda (Podgornik Valič)]] – [[Anuša Podgornik]] – [[Sebastijan Podgornik]]-''Sebastian'' – [[Bojan Podgoršek]] – [[Ksenija Podlesnik]]-''Xenia''; ''Anu'' – ''Mitja Podlesnik''=[[Mark Zebra]] – ''[[Laetitia Pohl]]=[[Kiki (slovenska glasbenica)|Kiki]]'' – [[Mira Polanc]] – [[PolarAce]]''=Aleksej Ivačič Kolar'' – [[Andraž Polič]] – [[Tina Poljanšek]] – [[Sanja Poljšak Pesan]] – [[Polona Kasal|Polona]] (''Kasal'') – [[Ines Polončič]]''=Sara Being –'' [[Andrej Pompe]] – [[Lovro Ponikvar]] – [[Gianni Poposki]] – [[Lara Poreber]] – [[Vlado Poredoš]] – [[Mateja Poročnik]] – [[Maja Porta]] – [[Tit Potecin]] – [[Vesna Potokar]] – [[Jože Potrebuješ]] – [[Žana Povše]] – [[Eva Poženel]] – [[Matej Prah]] – [[Maja Prašnikar]] – [[Ana Praznik]] – [[Irena Preda]] – [[Maja Predatoria]] – [[Zoran Predin]] – Patrik (& Vanesa) [[Prelec]] – [[Rebeka Prelesnik]] – [[Tadej Premužič]] – [[Gaja Prestor]] – [[Simon Pribac]] – [[Matej Prikeržnik]]=''Luka Basi'' – [[Darja Pristovnik]] – [[Ema Prodnik]] – [[Romana Prosenc]] – [[Tadej Prosenc]] – [[Dušan Prosinečki]] – [[Marjeta Prudič]] – [[Eva in Nika Prusnik|Eva in Nika]] [[Prusnik]] – [[Eva Marija]] Puc – [[Monika Pučelj]] – [[Moni-Simona Pučko|Simona Pučko-Moni]] – [[Pupa]] (''Špela Novak'') – [[Nina Pušlar]] – [[Davor Pušnik]] – [[Matija Puž]] Petra Polak == R == [[Raay]] – [[Ivo Radin]] – [[Nina Radkovič]]''=Ninette'' – [[Lina Rahne]] – [[Tanja Rafolt]] – [[Perica Rai]] – [[Raiven]] – [[Predrag Perica Rajčić|Predrag (Perica) Rajčić]]''=Perica Rai'' – [[Andreja Rajh]] – [[Daniel Rampre]] – [[Aljaž Ramot]] – [[Martin Ramoveš]] – [[Uršula Ramoveš]] – [[Marjeta Ramšak]] – [[Sergej Ranđelović]]-''Runjoe'' ''–'' [[Tanja Ravljen]] – [[Gregor Ravnik]] – [[Rado Razdevšek|Rado (Marijan) Razdevšek]] – [[Alex Raztresen]] – [[Franci Rebernik]] – [[RecycleMan]] – [[Regina]] – [[Nataša Regovec]] – [[Tjaša Rozalija Rems]] – [[Miha Renčelj]] – [[René]] (''Markič'') – [[Majda Renko]] – [[Vita Renko]] – [[Ana Vida Resnik]] – [[Vili Resnik]] – [[Katarina Rešek - Kukla|Katarina Rešek-]][[Kукла]] – [[Mirna Reynolds]] – [[Igor Ribič]] – [[Tanja Ribič]] – [[Gašper Rifelj]] – [[Gianni Rijavec]] – [[Mario Rijavec]] – [[Rina K]].''=Urška Kosec'' – [[Matjaž Robavs]] – [[Ivo Robič|Ivo Robić]] – [[Nino Robič|Nino Robić]] – [[Marjan Roblek]]''=Matevž'' – [[Pascal Rogl]] – [[Damiano Roi]] – [[Nuša Rojs]]''=Nusha D'roiis'' – [[Matjaž Romih]] &[[Vanja Romih]] – [[Primož Romšak]] – [[Janko Ropret]] – [[Marin Rosić]] – [[Bort Ross]]''=Borut Antončič'' – [[Ella Roš]] – [[Janko Rošelj]] – [[Nina Rotner]] – [[Ana Rotar]] – [[Miran Rudan]] – [[Andrej Rudolf]]-''TLC'' – [[Anja Rupel]] – [[Anja Ruperčič]]''=Annia'' – [[Lea Rus]] – [[Jelena Rusjan]] – [[Mojca Rusjan]] – [[Žiga Rustja]] – [[Jože Ružič]] == S == [[Dušan Sagadin]]''=Duco'' – ''[[Sahareya]]'' – Mojca Saje – [[Teja Saksida]] – [[Jure Salobir]] – [[Salome|Salomé]] – [[Samantha Maya]]''=Samanta Šolaja'' – [[Sammy]] (Sami-''[[Samuel Lucas]]'') – [[Katarina Samobor]] – [[Samuel Blues]] – [[Sanja FC]] – [[Sebastjan Sapač Žalik]] – [[Sasha Alexandra Danilova]] – [[Sasha Vrtnar]]''=Saša Dragaš'' – [[Saška (ime)|Saška]] – [[Jonas Savšek]] – [[Sebastian (pevec)|Sebastian]] (''Podgornik'') – [[Goga Sedmak]] – [[Lucija Selak]] – [[Robert Semen]] – [[Dean Semolič]] – [[Jana Sen]] – [[Sendi (pevka)|Sendi]] – [[Sarah Senica]] – [[Senidah]] – [[Majda Sepe]] – [[Mojmir Sepe]] – [[Žan Serčič]] – [[Dario Seraval]] – [[Sergeja]] – [[Jure Sešek]] – [[Luka Sešek]] – [[Blaž Sever]] – [[Karin Sever]] – [[Katja Sever|Katja Sever Kržič]] – [[Urban Sever]] – [[Sheby]]''=Maja Šebenik –'' [[Dado Sheik]] ''–'' [[Ervin Sikošek]] – [[Sara Simeunović]] – [[Boštjan Simon]] – [[David Sinkovič]] – [[Tara Sinkovič]] – [[Lea Sirk]] – [[Primož Siter]] – [[Grega Skočir]] – [[Kaja Skrbinšek]]-[[Malidah]] – [[Jože Skubic]] – [[Klemen Slakonja]] – [[Dušan Slanič]] – [[Petra Slapar]] – [[Maja Slatinšek]] – [[Slon in Sadež]] – [[Sanela Smajlović]] – [[Marijan Smode]] – [[Saša Smodej|Saš(k)a Smodej]] – [[Branka Smodiš]] – [[Adi Smolar]] – [[Manca Smolič]] – [[Zala Smolnikar]]''=ZÁLI'' – [[Iris Soban]] – [[Bogdan Sojič]]''=Kanela –'' [[Ana Soklič]] – [[Boštjan Soklič]] – [[Sašo Solarovič]] – [[Matija Solce]] – [[Tanja Srednik]] – [[Karmen Sreš]] – [[Larisa Sreš]] ''–'' [[Petra Srnec]] – [[Eva Sršen]] – [[Matej Sršen]] – [[Marko Stabej]] – [[Meta Stare]] – [[Iva Stanič]] – [[Nika Starčević]] – [[Karmen Stavec]] – [[Sergej Steblovnik]] – [[Steffanio]] – [[Steffy]] (''Štefica Stipančević''-''[[Grasselli]]'') – [[Veronika Steiner]]''=Parvani Violet'' – [[Stela Sofia]]''=Stela Tavželj'' – [[Stella]]''=Špela Jezovšek'' – [[Uroš Steklasa]] (&[[Tjaša]] ''Hrovat'') – [[Zvezdana Stele]] – [[Stella Sofia]] – [[Jelka Stergar]] – Petar Stojanović – [[Bojan Stopar]] – [[Petra Stopar]] – [[Anja Strajnar]] – [[Gregor Strasbergar]]''=Štras'' – [[Branka Strgar]] – [[Nina Strnad]] – [[Rudolf Strnad]]''=Rudolf Gas'' – [[Veronika Strnad]] – [[Pia Nina Stružnik Štefe]] – [[Bruno Subiotto]] – [[Matic Supovec]] – [[Edo Sušnik]] – [[Danijel Svenšek]] – [[Jožica Svete]] – [[Sylvo]] – [[Bela Szomi Kralj]] == Š == [[Jaša Šaban]] – [[Matevž Šalehar - Hamo|Matevž Šalehar-Hamo]] – [[Goran Šalamon]] – [[Jože Šalej]] – [[Cveto Šali]] – [[Gašper Šantl & Zala Kralj|Gašper Šantl]] – [[Rudi Šantl]] – [[Miki Šarac]] – [[Ksenija Šašek]] – [[Maja Šebenik]]''=Sheby'' – [[Mitja Šedlbauer]] – [[Barbara Šerbec - Šerbi]] – [[Mario Šelih]] – [[Matjaž Šemrov]]-''Šemsa'' – [[Andrej Šifrer]] – [[Lara Šiljevinac Puntar]]''=Lara Love'' – [[Vinko Šimek]] – [[Tjaša Šimonka Kavaš]] – [[Barbara Šinigoj]] – [[Mitja Šinkovec]]-''Šiki'' – [[Vojko Šintler]] – [[Urška Škafar]] – [[Viktor Škedelj]]="''Viki Baba''"– [[Janez Škof (1960)|Janez Škof]] – [[Marko Škof]] – [[Patricija Škof]] – (Alex in) [[Sergej Škofljanec]] – [[Alenka Šmid - Čena|Alenka Šmid-Čena]] – [[Matej Šoklič]] – [[Samanta Šolaja]] =''[[Samantha Maya]]'' – [[Sara Špelec]] – [[Martin Špendl]] – [[Manca Špik]] – [[Mina Špiler]] – [[Martina Šraj]] – [[Grega Šteharnik]] – [[Ervina Štelcl]] – [[Apolonija Šterk]] – [[Martin Štibernik]]''=Mistermarsh'' – [[Eva Štirn]] – [[Metka Štok]] – Mojca Štoka=''[[Moya]]'' – [[Leon Štrakl]] – [[Lucija Štrekelj]]''=Lucy'' – [[Tomaž Štular]]''=Bordo'' – [[Katja Šulc]] – [[Brigita Šuler]] – [[Tamara Šumej]] – [[Simon Šurev]] – [[Anže Šuštar]] – [[Jana Šušteršič]] – [[Sandra Šušteršič Simonič]] – [[Blaž Švab]] – [[Darja Švajger]] – [[Taja Šviligoj]] == T == [[Matija T.]] – [[Saša Tabaković]] – [[Taja]]=? [[Taya]] (''Damjan)'' – [[Talia]] – [[Klemen Tehovnik]] – ''Janja Tekavec – [[Rok Terkaj|(Rok) T(e)rkaj]] –'' [[Tjaša Teropšič]] Ahačič – [[Ana Teržan]]-[[Anabel (pevka)|''Anabel'']] – [[Aphra Tesla]] – [[Tiana]]-''[[Tina Gačnik]]'' – [[Tiana]]''=Tina Kadunc'' – [[Borut Tiran]] – [[Kaja Tokuhisa]] – [[Miro Tomšič]] – [[Manca Trampuš]] – [[Tina Gorenjak|Tina G]] – [[Irena Tratnik]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Klemen Tičar (pevec)|Klemen Tičar]] – [[Borut Tiran]] – [[Klara Tiselj]] – [[Tokac]] – [[Zvone Tomac]]? – [[Ažbe Toman]] – [[Rado Tomažič]] – [[Anja Tomažin]] – [[Andrej Tomšič]] – [[Klemen Torkar]] – [[Tomi Toth]] – [[Peter Tovornik]] – [[Jernej Tozon]] – [[Manca Trampuš]] – [[Irena Tratnik]] Dosso – [[Tadej Tratnik]]''=Tadiman'' – [[Maja Tripar]] – [[Anina Trobec]] – [[Elvis Trobec]] – [[Neža Trobec]] – [[Špela Trobec]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Neža Trošt]] – [[Tschimy Obenga]] – [[Ivo Tull]] – [[Ajda Stina Turek]] – [[Andrej Turk]] – [[Gašper Turk]] – [[Iztok Turk]] – [[Aleš Turnšek]]=Turi – [[Pija Tušek]]? == U == [[Blaž Učakar]] – [[Blažka Udir]] – [[Boogie (glasbena skupina)|Niels Udir]] – [[Ronald Ujčič]]? – [[Martin Ukmar]] – [[Tanja Ukmar]] – [[Marjan Uljan]] – [[Urška Majdič|Uma]]''=Urška Majdič'' – [[Manca Urbanc]]-[[Manca Izmajlova|Izmajlova]] – [[Rok Urbanija]] – [[Boštjan Usenik]] == V == [[Simon Vadnjal]] - [[Maj Valerij]] – [[David Valh]] – [[Goran Vasiljević]]''=Vasko'' – [[Barbara Vauda]] – [[Dušan Veble]] – [[Vedeževalec Blaž]] (''Knez'') – [[Boštjan Velkavrh]] – [[Zvezdan Velić]]=Viki – [[Maja Vene]] – [[Stojan Vene]] – [[Natalija Verboten]] – [[Katja Verderber]]=[[Katarina Mala]] – [[Maks Verderber]] – [[Ivica Vergan]] – [[Maksim Vergan]] – [[Vito Vest]] – [[Klara Veteršek]] – [[Marko Vezovišek]] – [[Gregor Videc]] – [[Žan Videc]] – [[Brina Vidic]] – [[Irena Vidic]] – [[Stane Vidmar (pevec)|Stane Vidmar]] – [[Primož Vidovič]] – [[Alenka Vidrih]] – [[Jan Vihar]] – [[Hieronim Vilar]] – [[Sten Vilar]]? – [[Rok Vilčnik]]? – [[Bruno Viler]] – [[Elda Viler]] – [[Ana Vipotnik]] – [[Saša Vipotnik]] – [[Nina Virant]] – [[Kristijan Virtič]] – [[Primož Vitez]] – [[Alan Vitezič]] – [[Jon Vitezič]] – [[Dean Vivod]] – [[Larisa Vivoda]] – [[Mojca Vižentin]] – [[Miki Vlahovič]] – [[Matjaž Vlašič]] – [[Peter Vode]] – [[Nastja Vodenik]] – [[Dominik Vodopivec]] – [[Nina Vodopivec]] – [[Simona Vodopivec]] – [[Anja Vodošek]]=''Anja Belini'' – [[Nina Vodušek]]=''[[Nina Donelli]]'' – [[Brina Vogelnik]] – [[Janja Vogrin]] – [[Martin Vogrin]] – [[Marko Vogrinc-Mare]] – [[Vinci Vogue Anžlovar]]? – [[Alex Volasko]] – [[Gregor Volk]] – [[Aleš Vovk - Raay|Aleš Vovk-Raay]] – [[Marjetka Vovk]] – [[Davor Vovko]] – [[Marko Vozelj]] – [[Dejan Vrbančič]] – [[Blaž Vrbič]] – [[Irena Vrčkovnik]] – [[Kristina Vrhovec]]''=Kristin Čona'' – [[Vanja Rok Vrtovec]] – [[Robert Vrtovšek]]''-Maček'' – [[Denis Vučak]] – [[Katja Vučković Zinrajh]] – [[Matevž Vuga]] – [[Mateja Vuk|Mateja "Tejči" Vuk]] – [[Roman Vukina]]''=Romc'' – [[Marko Vuksanović]] – [[Dejan Vunjak]] == W == [[Miran Waldhütter]] – [[Suzana Werbole]] – [[Joseph Wheba]] – [[Werner Brozovič|Werner (Brozovič)]] – [[Božidar Wolfand - Wolf|Božidar Wolfand-Wolf]] – [[Maja Weiss (pevka)]] – [[Simona Weiss]] == X == Xenia ([[Ksenija Podlesnik]]-Anu?) == Y == [[Irena Yebuah Tiran]]? == Z == [[Maša Zagorc]] - [[Pino Zagoričnik]] – [[Uroš Zagožen]] – [[Tine Zajc]] – [[Ivan Zak]] – [[Zala Kralj & Gašper Šantl|Zala (Kralj)]]/[[zalagasper]] – [[Zala (Smolnikar)]]-''ZÁLI'' – [[Maja Založnik]] – [[David Zavolovšek]] – [[Liza Zavrl]] – [[Mark Zebra]]''=Mitja Podlesnik'' – [[Zeeky Sand]] – [[Ognjen Zeljić]]-[[Bogunov]] – [[Marjana Zelko]] – [[Karin Zemljič]] – [[Martina Zerial]] – [[Neža Zevnik]] – [[Marjan Zgonc]] – [[Živa Zidar]] – [[Karmen Zinrajh]] (''Karmen in September'') ''–'' [[Katja Zinrajh|Katja (Vučkovič) Zinrajh]] – [[Zoran Zlatič]] – [[Zlatko (raper)|Zlatko]] – [[Janez Zmazek - Žan|Janez Zmazek-Žan]] – [[Ylenia Zobec]] (-''Mihelič'') – [[Igor Zonta]] – [[Damijan Zorc]]''=Damo'' – [[Anita Zore]] – [[Bojan Zore]] – [[Marta Zore]] – [[Mihael Zore|Miha(el) Zore]] – [[Petra Zore]] – [[Vika Zore]] – [[Mladen Zorec]] – [[Tinkara Fortuna|Tinkara (Zorec) Fortuna]] – [[Nika Zorjan]] – [[Zvonko Zorjan]] – [[Srečko Zorko]] – [[Tomaž Zorko]] – [[Brane Zorman]] – [[Vesna Zornik]] – [[Lazaro Zumeta]] – [[Dejan Zupan]] – [[Matjaž Zupan (pevec)|Matjaž Zupan]] – [[Nina Zupan]] – [[Rafael Zupanc]]=''Raf'' – [[Sandra Klemm|Sandra Zupanc=Sendi]] – [[Aljoša Zupančič]] – [[Andreja Zupančič]] ''–'' [[Rihard Zupančič (pevec)|Rihard Zupančič]] – [[Lukas Zuschlag]]? – [[ZveN]]''=Zvezdana Novaković'' == Ž == [[Tanja Žagar]] – [[Darja Žalik]] – [[Tjaša Žalik]] – [[Žana Povše|Žana]] – [[Žavbi Brothers]] – [[Domen Žbun]] – [[Nada Žgur]] – [[Tim Žibrat]] – [[Žiga Jan]] ''(Krese)'' – [[Lili Žigo]] – [[Jasna Žitnik]] – [[Primož Žižek]]''=Pimpi'' – [[Maša Žlajpah Puš]] – [[Mia Žnidarič]] – [[Jurij Žohar]]? – [[Davor Byron Žorž|Davor "Byron" Žorž]] – [[Metod Žunec]] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pevcev resne glasbe]] * [[seznam slovenskih glasbenikov]] *[[seznami pevcev]] *[[seznam slovenskih šansonjerjev]] *[[seznam slovenskih kantavtorjev]] *[[seznam slovenskih ljudskih pevcev]] *[[seznam slovenskih izvajalcev rapa]] {{seznami narodov po poklicu|pevcev zabavne glasbe}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe|*]] g4nq6149qopvt1z33w95ex0pzib1fhl Almanach 0 40521 6749066 6577712 2026-09-11T11:39:14Z ~2026-49350-63 265596 6749066 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} [[Slika:Almanach - Kvartopirci.jpg|sličica|300px|''Kvartopirci'' ([[Narodna galerija Slovenije]]) z avtoportretom (drugi z desne)]] '''Joannes Almanach''' (tudi ''Allmenaco''), [[Nizozemci|nizozemski]] [[slikar]], * (?), [[Antwerpen]], † (?). Almanach je bil slikar, ki je v poznem [[17. stoletje|17. stoletju]] (verjetno med 1659 ~ 1700) deloval na [[Kranjska|Kranjskem]]. Po mnenju umetnostnega zgodovinarja Urša Lubeja bi Almanacha lahko identificirali z nizozemskim slikarjem Hermanom Verelstom (1640/41–1702), ki je bil leta 1678 dokumentiran v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi128011/|title=Košak, Tina: Almanach (?–?). Slovenska biografija|date=2013|accessdate=20. 8. 2018|website=Slovenska biografija - Novi Slovenski biografski leksikon|publisher=|last=|first=}}</ref> Almanach je po Kranjskem slikal [[freska|freske]] in oljnate [[Slika (umetnost)|slike]], zlasti [[portret]]e. Več [[grad]]ov je okrasil s [[freska]]mi (npr. [[Bokalce]]), Iški turen in frančiškansko obednico v Ljubljani. Napravil je portreta Ivana Daniela Erberga in njegove soproge Marjete rojene Dinzel, ki jih je hranil [[baron]] [[Erberg (rodbina)|Erberg]] v [[Dol pri Ljubljani|Dolu]]. V zagrebški metropolitski knjižnici so med risbami, ki jih je [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] nabral, tri Almanachove: Ljubljana, grad Wagensberg in kranjski seljak.<ref>{{SloBio|id=128011 |avtor=Steska Viktor |ime=Almanach |vir=SBL}}</ref> Almanacha označujeta izrazit [[chiaroscuro]] in [[realizem]]. Motivi njegovih del so predvsem [[lov]], [[tihožitje]], [[žanr]] in [[mitologija]]. Njegova slika ''Kvartopirci'' je na [[razstava|razstavi]] v [[Narodna galerija v Ljubljani|Narodni galeriji v Ljubljani]]. == Viri == {{kategorija v Zbirki}} {{sklici}} * [http://www.ng-slo.si/default.asp?k=razstava_dogodek&rid=22 Almanach in slikarstvo druge pol. 17. st. na Kranjskem] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110614223406/http://www.ng-slo.si/default.asp?k=razstava_dogodek&rid=22 |date=2011-06-14 }} == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=128011|avtor=Košak Tina|ime=Almanach|vir=NSBL}} {{painter-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Almanach}} [[Kategorija:Nizozemski slikarji]] [[Kategorija:Neznano leto rojstva]] [[Kategorija:Neznano leto smrti]] 65jh3h4tzb6ynaj15tbfn1vfpd9dd7y Uporabnik:Miha sinkovec 2 40880 6748793 333714 2026-09-10T16:35:58Z Miha sinkovec 824 Posodobil svojo biografijo. 6748793 wikitext text/x-wiki '''Dobrodošli''' <table style="float: right; margin-left: 1em; margin-bottom: 0.5em; width: 250px; border: #99B3FF solid 1px"> <tr><td><center>'''[[:en:Wikipedia:Babel|Vikipedija:Babilon]]'''</center></td></tr> <tr><td>{{user sl}}{{user en-3}}{{user de-1}}{{user hr-2}}{{user sr-2}}{{user bs-2}}</td></tr> </table> Rojen [[Novo mesto|Novomeščan]], letnik [[1981]], nekdaj doma na Grmu (Trdinova) pa potem v Mrzli dolini (Slavka Gruma), nato en kratek čas na [[Trška gora|Trški gori]], kjer lahko sredi [[vinograd]]ov uživam mir in [[narava|naravo]], zdaj pa že preko 25 let živim v Ljubljani, kjer delam na področju upravljanja avtorski sorodnih pravic v glasbi. Formalno znanje sem nabiral na OŠ Grm, novomeški gimnaziji, Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani med študijem [[etnologija|etnologije]] in [[kulturna antropologija|kulturne antropologije]], neformalno pa še marsikje drugje. Pestrost različnih interesov in še vedno prisotna otroška radovednost me pehajo zdaj v to zdaj v drugo smer študija, raziskovanja in dela... Zanimajo me [[kultura]], [[dediščina]], [[družba]], [[folklora]] (za mano je tudi 10 let članstva v folklornem društvu Kres), poleg tega pa še [[vinarstvo]], [[čebelarstvo]], [[redovništvo]], [[zeliščarstvo]], [[ljudska medicina]], psihoterapija, jezikoslovje... Ah, ja, pa na trening [[Aikido|Ki Aikida,]] kolesarjenje in pohodništvo tudi ne smem pozabiti. 0gycdc0vwomld1jswsmgq78zt76qp0u Seznam španskih filmskih režiserjev 0 51396 6748992 6748363 2026-09-11T09:21:45Z ~2026-45085-22 264465 /* L */ 6748992 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Španci|španskih]] [[filmskih režiserjev]].''' {{seznami poklicev za narode|Špancev|Španija|španskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Javier Aguire]] *[[Lucía Alemany]] *[[Néstor Almendros]] (direktor fotografije šp./katal.-franc.) *[[Pedro Almodóvar]] *[[Luis César Amadori]] (argent.-šp.) *[[Alejandro Amenábar]] *[[Antonio del Amo]] *Leopoldo de Anchóriz Fustel (1932–1987) (scenarist) *[[Manuel Gutiérrez Aragón]] *[[Vicente Aranda|Vicente (Vincenç) Aranda]] y Ezguerra (katalonski) *[[Fernando León de Aranoa]] (1968) *[[César Ardavín]] *[[Carlos Arévalo]] *[[Alejandro Amenábar]] *[[Montxo Armendáriz]] *[[Jaime de Armiñán]] *[[Juan García Atienza]] *Rafael Azcona (scenarist) == B == *[[Jaume Balagueró]] *Alfonso Balcázar (scenarist) *[[António Balcázar]] *[[Antonio Banderas]] *[[Juan Antonio Bardem]] (1922–2002) *[[Miguel Bardem]] (1964) *[[Mariano Barroso]] (1959) *[[Juan Antonio Bayona]] *[[Francesc Bellmunt]] (Katalon.) *[[Luis García Berlanga]] (1921–2010) *[[Roberto Bodegas]] *[[Iciar Bollaín|Icíar Bollaín]] *[[Ricardo Bolfill]] (Katalon.) *[[José Luis Borau|José Luis Boráu]] (1929–2012) *[[José Buchs]] *[[Luis Buñuel]] Portolés (1900–1983) == C == *[[Francisco Camacho]] *[[Jaime Camino]] (1936–2015) *[[Mario Camús]] (1935–2021) *[[Alfredo Castellón]] *Álex Catalán (direktor fotografije) *[[Jaíme Chávarri]] (1943) *[[Segundo de Chomón]] (1871-1929) *[[Jorge Coira]] (1971) *[[Isabel Coixet]] Castillo (1960) *[[Julio Coll]] *[[Fernando Colomo]] (1946) *[[Antonio Cuesta]] == D == * [[Ricardo Muñoz Suay|Richardo De Baños]] (1882-1939) * [[Fernando Delgado]] * [[Julio Diamante]] * [[Agustín Díaz Yanes]] * [[Antonio Drove]] * [[Carles Durán]] == E == *[[Arantxa Echevarría]] *[[Antonio Eceiza]] *[[Francisco Elías]] *[[Víctor Erice]] *[[Luis Escobar Kirkpatrick|Luis Escobar]] *Vicente Escrivá (scenarist) *[[Jacinto Esteva]] == F == *[[Eusebio Fernández Ardavín]] *Luis Fernández Lago (direktor fotografije) *[[Jesús Fernández Santos]] *[[Oriol Ferrer]] *[[Marco Ferreri]] (1928-1997) (it.-španski) *[[Javier Fesser]] *[[Vicente Molina Foix]] *[[Angelino Fons]] *[[José Luis Font]] *[[José María Forn]] (Katalonec) *[[Alvar Forque]] *[[José Maria Forqué]] *[[Jesús Franco|Jesús "Jess" Franco]] ([[1930]]–[[2013]]) *[[Ricardo Franco]] *[[Juan Carlos Fresnadillo]] == G == *[[Jesús Garay]] (1949) *[[José Luis Garci]] (1944) *[[Luis García Berlanga]] (1921-2010) *[[Juan García Yubero]] *[[Manuel A. García Viñolas]] *[[Cesc Gay]] (Francesc Gay Puig) (Katalon.) *Fructuos(o) Gelabert *[[Rafael Gil]] *[[Ernesto Giménez Caballero]] (1899-1988) *[[António Giménez Rico]] *Xavi Giménez (direktor fotografije) *[[Fernando Fernán Gómez]] *[[Manuel Gómez Pereira]] * *[[Fernando González Molina]] (1975) *[[Jordi Grau]] (Katalon.) *Adria˙ Gual *[[Claudio Guerín Hill]] *Jorge Guerricaechevarría (scenarist) *[[Manuel Gutiérrez Aragón]] == H == *[[José Luis Sáenz de Heredia]] == I == *[[Álex de la Iglesia]] *[[Miquel Iglesias Bonns]] (1915-2012) *[[Ignacio F. Iquino]] *[[Antonio Isasi Isasmendi]] *[[Joris Ivens]] (nizoz.-šp.) == J == * Eduardo Jimeno * [[Joaquín Jorda˙]] (Katalon.) == K == * (Roman L. Karmen) *[[León Klimovsky]] Dulfán (1906-1996) (argentinsko-španski) == L == *[[Oliver Laxe]] (franc.-španski) *[[Pedro Lazaga]] *[[Fernando Méndez Leite]] *Fernando León de Arano (scenarist) *[[María Lidón]] *[[Gonzalo López-Gallego]] *[[Luis Lucia]] *[[Bigas Luna]] == M == *[[Kike Maíllo]] *[[Borja Manso]] *[[Fernando G. Mantilla]] *[[Javier Marco]] *[[Luis Marquina]] *[[Eugenio Martín]] *[[Óscar Martín]] *Fernando Marco (animator) *[[Pau Martínez]] *[[Emilio Martínez Lázaro]] *[[Jacobo Martos Figueroa]] *[[Julio Medem]] *[[Antonio Mercero]] *[[Fernando Mignoni]] *[[Pilar Miró]] *[[Jordi Mollá]] *[[Antonio Momplet]] (šp.-mehiški) *[[Rafael Moreno Alba]] (1942-2000) *[[Ricardo Muñoz Suay]] (1917-1997) *[[Antonio Mur Oti]] == N == * Fernando Navarro (scenarist) * [[Edgar Neville]] * [[José María Nunes]] (Katalon.) == O == *[[Pedro Olea]] *[[Gerardo Olivares]] *[[Juán de Orduña]] *[[Joaquín Oristrell]] *[[Paula Ortiz]] *[[Amando de Ossorio]] (1918-2001) == P == *[[Inés París]] *[[Basilio Martín Patino]] *[[Oriol Paulo]] *[[Alejandro Perla]] *[[Benito Perojo]] *[[Miguel Picazo]] (1927-2016) *[[Paco Plaza]] *[[Perre Portabella]] (Katalon.) *[[Diego Postigo]] *Francisco Prosper *[[Pedro Puche]] == R == * [[Antonio del Real]] *[[Marc Recha]] * [[Francisco Regueiro]] (1934) *[[Santiago Requejo]] * [[Florián Rey]] * [[Antoni Ribas]] (Katalon.) * [[Bernabé Rico]] * [[Alberto Rodíguez]] * [[Fernando Roldán]] * [[Antonio Román]] * [[Francisco Rovira y Beleta]] *[[Nacho Ruiz Capillas]] *[[Arturo Ruíz Castillo]] == S == *[[Antonio Sau]] *[[José Luis Sáenz de Heredia]] *[[José García Sánchez]] *[[Carlos Saura]] (1932-2023) *[[Santiago Segura]] *[[Carlos Serrano del Osma]] *[[Carla Simón]] (katalonka) *[[Rodrigo Sorogoyen]] del Amo *([[Paul Strand]]) *[[Gonzalo Suárez]] *[[Manuel Summers Rivero]] (1935-1993) == Š == * (Ester I. Šub) == T == *[[Manuel Tamayo]] *[[David Trueba]] *[[Fernando Trueba]] *[[Jonás Trueba]] == U == *[[Juanma Bajo Ulloa]] *[[Alfonso Ungría]] *[[Imanol Uribe]] == V == * [[Ladislao Vajda]] (madž.-špan.) * [[Horacio Valcárcel]] * [[Carlos Velo]] * [[José Luis Viloria]] == Y == * == Z == *[[Benito Zambrano]] *[[Alfonso Zarauza]] *[[Iván Zulueta]] {{seznami narodov po poklicu|režiserjev}} [[Kategorija:Seznami Špancev|Filmski režiserji]] [[Kategorija:Španski filmski režiserji|*]] 33v5zcxa0hxpbae3rzc0ivrhwiumpkd Seznam slovenskih fotografov 0 59535 6748683 6745210 2026-09-10T13:52:05Z ~2026-45085-22 264465 6748683 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[fotograf]]ov:''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2}} {{div col|colwidth=24em}} ==A== * [[Mimi Antolović]] *[[Uroš Abram]] *[[Bojan Adamič]] *[[Jaka Adamič]] *[[Jure Ahtik]] *[[Rok Alboje]] *[[Gregor Aljančič]] *[[Marko Aljančič]] *[[Ciril Ambrož]] *[[Iztok Ameršek]] * [[Igor Andjelić]] *[[Gero Angleitner]] * [[Igor Antič]] * [[Goran Antlej]] *[[Franc Aparnik]] * [[Tina Arh]] *[[Bojan Arrigler]] * [[Dragan Arrigler]] (1946-2025) *[[Vojko Artač]] *[[Ernest Artič]] *[[Marjan Artnak]] *[[Dušan Arzenšek]] *[[Florjan Auser]] *[[Polona Avanzo]] *[[Miro Ažman]] ==B== *[[Andrej Babič]] *[[Jaka Babnik]] *[[Urban Babnik]] *[[Drago Bac]] *[[Martin Baebler]] *[[Zorko Bajc]] *[[Marin Bajd]] *[[Alma Bajt]] *[[Egon Bajt]] *[[Feliks Bajt|Feliks (Srečko) Bajt]] *[[Janko Balantič|Janko Balantič Resman]] *[[Robert Balen]] *[[Boštjan Banfi]] *[[Franci Bar]] *[[Antonio Baričević]] *[[Miro Bark-Hojnik]] *[[Jože Bartolj]] *[[Rihard Baša]] *[[Jani Batič]] *[[Vilma Batič Pfeifer]] *[[Evgen Bavčar]] *[[Vinko Bavec]], [[Marija Bavec]]; [[Sonja Bavec Dominko]] *[[Franc Bazelj]] *[[Marjan Bažato]] *[[Jan Beguš-Begi]] *[[Lavoslava Benčič]] *[[Saša Benda]] *[[Tomaž Berce]] *[[Nataša Berk]] *[[Nejc Bernik]] *[[Tadej Bernik]] *[[Viktor Bernik]] *[[August Berthold]] *[[Goran Bertok]] *[[Veličan Bešter]] *[[Špela Bevc]] *[[Albin Bezjak]] *[[Roman Bezjak (fotograf)]] *[[Katja Bidovec]] *[[Mirko Bijuklić]] *[[Nace Bizilj]] *[[Bojan Bizjak]]? *[[Bruno Bizjak]] *[[Primož Bizjak]] *[[Rajko Bizjak]] *[[Sašo Bizjak]] *[[Vojko Bizjak]] *[[Andrej Blatnik (fotograf)]] *[[Avgust Blaznik]] *[[Metod Blejec]] *[[Janez Bogataj (fotograf)|Janez Bogataj]] *Böhm *[[Dragomil Bole|Drago(mil) Bole]] *[[Urška Boljkovac]] *[[Zdenko Bombek]] *[[Iztok Bončina]] *[[Ivo Borko]] *[[Štefi P. Borko]] *[[Manca Borštnar]] *[[Boris Božič]] - Yuri *[[Brane Božič]] *[[Jani Božič]] *[[Emil Božnar]] *[[Alfred Bradač]] *[[Matija Bradaška]] *[[Marcandrea Bragalini]] *[[Janko Branc]] *[[Marija Braut]] (r. [[Kračun]]) (slov.-hrv.) *[[Aleš Bravničar]] *[[Bojan Brecelj (fotograf)|Bojan Brecelj]] *[[Primož Brecelj]] *[[Jure Breceljnik]] *[[Jaka Bregar]] *[[Tomo Brejc (fotograf)]] *[[Boris Brelih]]? *[[Kaja Brezočnik]] *[[Vid Brezočnik]] *[[Bogdan Bricelj]] *[[Tomaž Bricelj]] *[[Bogumil Brinšek]] *[[Klemen Brumec]] *[[Matija Brumen]] *[[David Brusnjak]] *[[Vanja Bučan]]/Bućan *[[Toni Bukovnik]] *[[Jaka Bulc]] *[[Boštjan Burger]] *[[Marko Burnik]] (ornitol.) *[[Darko Butinar]] == C == *[[Rafael Cajhen]]? *[[Valentin Casarsa]] *[[Jorg Ceglar]] *[[Aljaž Celarc]] *[[Ljuban Cenčič]] *[[France Cerar]] (1904-60) *[[Josip Cerk]] *[[Biserka Cesar]] *[[Matjaž Chvatal]] *[[Anja Cigala]] *[[Ladislav Ciglenečki]] *[[Urša (Urška Nina) Cigler]] *[[Marjan Ciglič (fotograf)]] *[[Marjan Cigoj]] *[[Borut Cirnski]] *[[Tjaša Cizelj]] *[[Vlado Cizelj]] *[[Luka Cjuha]] *[[Andrej Colja]] *[[Martin Cregeen]] *[[Darko Crnkovič]] *[[Petra Cvelbar]] *[[Borut Cvetko]] *[[Tilen Cvetko]] *[[Branko Cvetkovič]] *[[Danilo Cvetnič]] ==Č== *[[Jernej Čampelj]] *[[Herman Čater]] *[[Matjaž Čater]] *[[Branko Čeak]] *[[Barbara Čeferin]] *[[Anton Čeh (slikar)]] *[[Jure Čeh]] *[[Erika Čelan]] *[[Klemen Čepič]] *[[Branko Čepič|Branko Čepić]] *[[Bogomir Čerin]] *[[Ivo Čerle]] *[[Jan Čermelj]] *[[Janez Černe]] *[[Robert Černelč]] *[[Boris Černi]] *[[Aleš Černivec]] *[[Dajana Čok]] *[[Irena Čok]] (podvodna) *[[Radovan Čok]] *[[Anže Čokl]] *[[Anja Čop]] *[[Jaka Čop]] *[[Suzana Čotar]] *[[Marija Čreslovnik Kotnik]] *[[Miha Črnigoj]] *[[Vesna Črnivec]] *[[Franc Črv]] *[[Aleksander Cufar|Aleksander Čufar]] *[[Mario Ćulibrk]] ==D== *[[Luka Dakskobler]] *[[Luka Dekleva (1976)]] *[[Matjaž Dekleva]] *[[DK]] (''Damjan Kocjančič'') *[[Alojz Demšar]] *[[Anton Demšar]] *[[Jon Derganc]] *[[Janko Dermastja]] *[[Rok Deželak]] *[[Janez Dobeic]] *[[Aleš Doberlet]] *[[Vasja Doberlet]] *[[Fran Dobovšek]] *[[Marjan Miro Dobovšek]] *[[Bor Dobrin]] *[[Božidar Dolenc]] *[[Domen Dolenc]] *[[Hinko Dolenc]] *[[Oskar Dolenc]] *[[Davor Dolenčić]] *[[Leon Dolinšek]] *[[Mihael Dolinšek]] *[[Žiga Dolinšek]] *[[Drago Dolžan]] *[[Boštjan Doma]] *[[Gašper Domjan]] *[[Petra Draškovič Pelc]] *[[Stane Draškovič Pelc]] *[[Matej Družnik]] *[[Borut Dvornik]] *[[Ivan Dvoršak]] *[[Emil Dzimski]] (1824-1863) ==E== *[[Edi Einspieler]] - Sherpa *[[Hinko Engelsberger]]? *[[Jaka Ercegovčević]] *[[Jožef Erjavec]] *[[Jure Eržen]] *[[Matic Eržen]] *[[Ivan Esenko]] *[[Luka Esenko]] ==F== *[[Gregor Fajfar]] *[[Nataša Fajon]] *Matjaž Fajt? *[[Vilko Fajt]] *[[Neca Falk]] *[[Boris Farič]] *[[Aco Ferenc]] *[[Franc Ferjan]] *[[Peter Fettich]] *[[Aleš Fevžer]] *[[Vilko Filač star.|Vilko (&Zora) Filač star.]] *[[Niki Filipovič]] *[[Adi Fink]] *[[Vilko Finžgar]] *[[Dušan Fišer]] *[[Matej Fišer]] *[[Gregor Födransperg - Fedr]] *[[Zorko Fon]] *[[Jošt Franko]] *[[Miha Fras]] *[[Ivo Frelih]] *[[Jure Frelih]] *[[Uroš Frelih]] *[[Saša Fuis]] *[[Lovrenc Funtek]] *[[Andrea Furlan|Andrej (Andrea) Furlan]] *[[Borut Furlan]] (''podvodni'') *[[Janko Furlan (fotograf)|Janko Furlan]] *[[Vladimir Furlan]] *[[Nika Furlani]] == G == *[[Boris Gaberščik]] (ml.) *[[Janko Gačnik]] *[[Dušan Gajšek]] *[[Vid Gajšek]] *[[Jože Gal]] *[[Damjan Gale]] (''arhitekturni'') *[[Jošt Gantar]] *[[Janez Gartner]]? *[[Jaka Gasar]] *[[Peter Gedei]] (''jamski'') *[[Iztok Geister]] *[[Damjan Gerl]] *[[Dušan Gerlica]] *[[Martin Germ]] *[[Maks Gliha]] *[[Damir Globočnik]] *[[Jakob Gnilšak]] *[[Boris Godnič]] *[[Tomo Godnič]] (podvodni) *[[Ivo Gogala]] *[[Bojan Golčar]] *[[Katja Goljat]] *[[Franc Golob]] *[[Gorazd Golob]] (živali-naravoslovni) *[[Rok Golob]] *[[Tibor Golob]] *[[Urban Golob]] *[[Sara Nuša Golob Grabner]] *[[Vili Gombač]] *[[Diego Andres Gomez|Diego Andrés Gómez]] *[[Marko Gorenc]] *[[Jože Gorjup (fotograf)]] *[[Dora Gorše]] *[[Stane Gortnar]] *[[Stojan Gorup]] *[[Marko Gosar]] *[[Črtomir Goznik]] *[[Uroš Grabner|Uroš (Urosh) Grabner]] *[[Urška Gradišnik]] *[[Boža Grafenauer Bratož]] *[[Stane Grandljič]] *[[Davide Grassi]] *[[Milan Grego]] *[[Aleš Gregorič]] *[[Tomaž Gregorič]] *[[Zoran Gregorič]] *Barbara Gregurič Silič *[[Nina Grein]] *[[Remigio Grižonič]] *[[Domen Grögl]] *[[Karol Grossmann]] *[[Brigita Grošelj]] *[[Boštjan Gunčar]] *[[Milan Grego]] *([[Bogdan Grom]]) *[[Svetozar Guček]] *[[Boštjan Gunčar]] ==H== *[[France Habe]]? *[[Dejan Habicht]] *[[Marko Habič]] *[[Vladimir Habjan]] *[[Janez (Janko) Hafner]] *[[Miran Hafner]] *''István Hagymás'' *[[Bojan Hajdu]] *([[Hanno Hardt]]) *[[Irena Herak]] (Bgd/Zemun) *[[Luka Hernet]] *[[Darko Herič]] *[[Hugo Hibšer]] *[[Primož Hieng]] *[[Franc Hlupič]] *[[Grega Hočevar]] *[[Uroš Hočevar]] *[[Arne Hodalič]] *[[Jožef Hochstätter]] *[[Mišo Hochstätter]] *([[Zoran Hochstätter]]) *[[Roman Hojnik]] *[[Nika Hölcl Praper]] *[[Karel Holec]] *[[Karel Holyinski]] *[[Dragutin Horvat]] *[[Franci Horvat]] *[[Jure Horvat]] *[[Borut Hribar]] *[[Feruccio Hrvatin]] *[[Jernej Humar]] *[[Marjan Humar]] *[[Robert Hutinski]] *[[Gregor Hvastja]] == I == * [[Matjaž Intihar]] * [[Tjaša Iris]] *[[Avgust Ivančič]] *[[Jaka Ivančič]] *[[Miloš Ivančič]] == J == *[[Stane Jagodič]] (fotomontaže) *[[Danilo Jakovčič]] *([[Božidar Jakac]]) *[[Lado Jakša]] *[[Barbara Jakše]] (por. [[Jeršič]]) *[[Tone Jakše]] *[[Franc Jamar|Franc(i) Jamar]] *[[Marko Jamnik]] *[[Stefano Jančar]] *[[Domen Jančič]] *Peter Janežič- Petrač (planinski) *[[Mirko Japelj]] *[[Marko Jarc]] *[[Ciril Jazbec]] *[[Vlado Jehart]] (naravoslovni) *[[Jernej Jelen]] *[[Aleš Jelenko]] *[[Janko Jelnikar|Janko (Andrej) Jelnikar]] *[[Marjan Jelnikar]]? *[[Valerija Jenko]] *[[Franc Jensterle]] *[[Zmago Jeraj]] *[[Jaka Jeraša]] (*1953) *[[Rado Jerič]] *[[Anton Jerkič]] *[[Ludvik Jerkič]] *[[Stane Jerko]] *[[Mirko Jernejčič]] *[[Branko Jerneić|Branko (Branimir) Jerneić]] (hrv.-slov.) *[[Andrej Jerovšek]] *[[Stane Jeršič]] & [[Barbara Jeršič]] *[[Tomo Jeseničnik]] *[[Izidor Jesenko]] *[[Sandi Jesenovec|Sandi (Aleksander) Jesenovec]] *[[Dušan Jež]] *[[Oskar Jogan]] *[[Leon Joske]] *[[Varja Jovanović Trobec]] *[[Miran Juršič]] *[[Hijacint Jussa]] *[[Janez Juvan]] *[[Manca Juvan]] Hessabi *[[Primož Juvan]] == K == *[[Mihael Kacafura|Miha(el) Kacafura]] *[[Matjaž Kačičnik]] *[[Sara Kager]] *[[Janez Kališnik]] *[[Primož Kališnik]] *[[Enver Kaljanac]]? *[[Miran Kambič]] (''arhitekturni'') *[[Mirko Kambič]] *[[Špela Kasal]] *[[Jure Kastelic]] *[[Matej Kastelic]] *[[Egon Kaše]] *[[Luka Kaše]] *?Kelbl? *[[Stojan Kerbler]] *[[Matej Kerec]] *[[Janko Kermelj]] *[[Simon Kerševan]] *[[Rada Kikelj Drašler]] *[[Jure Kirbiš]] *[[Bogdan Kladnik]] *[[Branko Klančar]] *[[Jasna Klančišar]] *[[Anton Klančnik]]? *[[Lado Klar]] *[[Stane Klemenc]] *[[Dore Klemenčič]] *[[Janin Klemenčič|Janin (Maj) Klemenčič]] *[[Milan Klemenčič]] *[[Milan Klemenčič (fotograf)|Milan Klemenčič]] (1926-2020) *[[Dušan Klenovšek]]? *[[Vida Klenovšek]] *[[Kaja Kristovič]] *[[Jan Kocjan]] *[[Damjan Kocjančič]] - DK *[[Darja Kocjančič]] *[[Karlo Kocjančič]] *[[Oskar Kocjančič]] *[[Peter Kocjančič]] *[[Zdenko Kodrič]] *[[Dejan Kokol]] *[https://matejkolakovic.com/ Matej Kolaković] *[[Katarina Kolenc]] *[[Jože Kološa]] - Kološ *[[Kolšek]] - družina fotografov v Celju *Mišo Koltak *[[Biserka Komac]]? *[[Mitja Koman]] (slov.-hrv.) *[[Aleš Komovec]] *[[Miro Kompare]] *[[Franci Koncilija (fotograf)]] *[[Klemen Korenjak]] *[[Maša Kores]] *[[Žiga Koritnik]] *[[Ante Kornič]] *[[Marko Korošec]] *[[Primož Korošec]] *[[Janez Korošin]] *Brane P. Kos *[[Gojmir Anton Kos]] *[[Mateo Kos]] *[[Matic Kos]] *[[Nataša Kos]] *[[Franc Kosi]] *[[Tončka Kosi]] *[[Alan Kosmač]] *[[Peter Kosmač]] *[[Peter Košenina]] *[[Aleš Košir]] *[[Lovrenc Košir]] *[[Matej Košir]]? *[[Tit Košir]] *[[Urška Košir]] *[[Nataša Košmerl]] *[[Peter Koštrun]] *[[Ivan Kotar]] (1865-1908) *[[Janez Kotar]] (z droni) *[[Jože Kotnik]] *[[Darija Kovačič]] *[[Jože Kovačič]] *[[Rok Kovačič]] (''podvodni'') *[[Saša Kovačič]] *[[Simon Kovačič]] (''naravoslovni'') *[[Alenka Kozinc]] *[[Emil Kozole]] *[[Ivo Koželj]] *[[Jure Krajc]] *[[Borut Krajnc]] *[[Damijan Krajnc]] *Bogdan Kralj? *[[Vladislav Kralj]] *[[Arven Šakti Kralj-Szomi]] *[[Lado Kraljič]] *[[Janez Kramar (fotograf)]] *[[Vekoslav Kramarič]] *[[Valter Kranjc]] *[[Andreja Kranjec]] *[[Mankica Kranjec]] *[[Miško Kranjec (fotograf)]] *[[Hinko Krapek]] *[[Miran Krapež]] *[[Primož Krašna]] *[[Fran Krašovec]] *[[Iko Krašovec]], predsednik FK Diana *[[Jure Kravanja]] *[[Franjo Kravos]] *[[Kajetan Kravos]] (naravoslovni) *[[Matic Kremžar]] *[[Gregor Kresal]] *[[Meta Krese]] *[[France Kreuzer]] *[[Matjaž Krivic]] *[[Alojz Krivograd]] - Futy *[[Andrej Križ]] *[[Tomi Križaj]] *[[Naško Križnar]] *[[Vladimir Kržišnik]] *[[Janez Kukec-Mezek]] *[[Marjan Kukec]] *[[Milan Kumar]]? *[[Jože Kunaver]] *[[Klemen Kunaver]] *[[Uroš Kunaver]] *[[Franc Kunc]] ( *[[Maks Kunc]] *[[Franjo Kunšek]] *[[Jurij Kurillo]] *[[Roberto Kusterle]] (Italija) *[[Valentin Kušar (zdravnik)|Valentin Kušar]] (1904-84) *[[Blaž Kutin]] (1970–2025) *[[Dino Kužnik]] *[[Slavko Kvas]] *[[Rok Kvaternik]] == L == *[[Peter Lampič]] (1899-2001) *[[Andrej Lamut]] *[[Franc Langerholc]] *[[Tomaž Lanišek]] *[[Igor Lapajne]] *[[Marijan Lapajne]] *[[Eva Lasič]] *[[Tomaž Lauko]] *[[Viljem Lavrenčič]] *[[Aljaž Lavrič]] *[[Stanko Lavrič]] *[[Marjan Laznik]] *[[Ivica Leban]] *[[Valter Leban]] *[[Vid Leban]] (naravoslovni) *[[Tajda Lekše]] *[[Mirko Lenaršič]] (1882-1966) *[[Branko Lenart]] *[[Benedikt Lergetporer]] (1845-1910) *[[Karl Leskovar]] *[[Ivan Leskovšek]] *[[Gašper Lešnik]] *[[Peter Lešnik]] *[[Vladka Likar Kobal]] (1936-2018) * [[Johann Martin Lenz]] (1864-1916) *[[Mirko Ličen]] *([[Rado Likon]]) *[[Davor Lipej]] * [[Dušan Lipovec]] *[[Franjo Lipovec (podjetnik)|Franjo Lipovec]] *[[Milan Lipovec]] *[[Rado Lipovec]] * [[Marijan Lipovšek]] *[[Janko Logar]] *[[Ivo Lorenčič]] - Loren *[[Marko Lipuš]] (Avstrija) *[[Anton Ločnikar]] (1857) *[[Tomi Lombar]] *[[Teodor Lorenčič]] * [[Primož Lukežič]] *[[Urška Lukovnjak]] *[[Nives Lunder]] * [[Tomaž Lunder]] *[[Ferdo Lupša]] *Maruša Lužnik == M == *[[Jože Maček (fotograf)]] *[[Peter Marinšek]] *[[Lucija Magajna]] *[[Mario Magajna]] *[[Ante Mahkota]] *[[Miro Majcen]] (glasbeni in letalski) *[[Tomaž Majcen]] (naravoslovni) *[[Davorin Majkus]] *[[Marija Makarovič]] *[[Rok Malek]] *[[Andrej Malenšek]] *[[Miha Maleš]] *[[Jože Mally]] *[[Ivan Malovrh]] *[[Bogomir Maraž]] *[[Tone Marčan]] *[[Janez Marenčič]] (1914-2007) *[[Marjeta Marinčič]] *[[Jože Marinič]] *[[Peter Marinšek]] *[[Apolonija Marolt]] *[[Janez Marolt, fotograf|Janez Marolt]] *[[Ljubo Maroša]] *[[Jožef Martini]] *[[Julie Martini]] *[[Milan Matko]] *[[Iztok Medja]] *[[Nina Medved]] *[[Drago Mehara]] *[[Ivo Gogala|Lujo Michieli]] *[[Nino Mihalek]] - Muha *[[Jože A. Mihelič]] *[[Rok Mihevc]] *[[Iztok Medja]] *[[Janez Medvešek]] *[[Lujo Michieli]] *[[Rado Miklavčič]] *[[Rok Mikuletič]] *[[Bogdan Mikuž]] *[[Mate Mioč]] *[[Dušan Gorast Miška]] *[[Darinka Mladenovič]] *[[Marko Mladovan]] *[[Polona Mlakar Baldasin]] *[[Tone Mlakar]] *[[Lado Mlekuž]] *[[Ciril Mlinar Cic]] *[[France Modic]] *[[Igor Modic]] *[[Marko Modic]] *[[Urban Modic]] *[[Dragiša Modrinjak]] *[[Maja Modrinjak]] *[[Miha Mohorič]] *[[Srdan Mohorič]] *[[Oscar Molek]]/Oskar Molek *([[Inge Morath]]) *[[Andrej Morovič]] *[[Flavio Mosseti]] *[[Matjaž Motaln]] *[[Ljubo Motore]] *[[Peter Mrhar]] *[[Tilyen Mucik]] *[[Jože Mušič]] *[[Niko Mušič]] *[[Mare Mutić]] ==N== *[[Peter Naglič]] *[[Matej Nahtigal]] *[[Valter Nanut]] *[[Janez Napotnik|Janez (Jani) Napotnik]] *[[Carmen Narobe]] *[[Savo Nedeljkov]] *[[Nik Erik Neubauer]] *[[Niko Nikolčič]] - Matužinov *[[Dejan Nikolić]] *[[Sašo Niskač]] *[[Ivan Noč]] ? *[[Danica Novak]] *[[Iva L. Novak]] *[[Jani Novak (1967)]] *[[Jaro Novak]] *[[Sandi Novak]] *[[Boris Novković]] == O == *[[Alojz Ojsteršek]] *[[Žiga Okorn]] *[[Matjaž Omerzel]] *[[Mojca Opresnik]] *[[Stanko Oražem]] (1887-1965) *[[Vito Oražem]] (holograf) *[[Alojz Orel]] (1918-2002, Istra) *[[Milan Orožen Adamič]] *[[Miran Orožim]] *[[Andrej Osterman (fotograf)|Andrej Osterman]] *[[Štefan Oštir]] *[[Aleksander Ota]] *[[Tomaž Ovčak]] *[[Alen Ožbolt]]? *[[Jani Orehek]] == P == *[[Justina Hermina Pacek]] *[[Vladimir Pajek]] *[[Kristijan Pajer]] *[[Milan Pajk]] *[[Volbenk Pajk]] *[[Tanja Pak]] *[[Domen Pal]] *[[Milan Papež]] *[[Marjan Paternoster]] *[[Matevž Paternoster]] (''arhitekturni'') *[[Gregor Pavlin]] *[[Fran Pavlin]] *[[Miran Pavlin (fotograf)]] *[[Matija Pavlovec]] *[[Alojz Pavšič]] (hči [[Alenka Pavšič Zavadlav]]) *[[Gianni Pečar]] *[[Urška Pečnik]] *[[Milenko Pegan]] *[[Andreja Peklaj]] *[[Josip Pelikan]] *[[Matej Peljhan]] *[[Janez Pelko]] *[[Zvone Pelko]] *[[Rok Peric]] *[[Andrej Perko (fotograf)]] *[[Miha Perne]]? *[[France Peršak]]? *[[Borut Peršolja]]? *[[Branko Petauer]] *[[Jože Petek]] *[[Matej Petelin]] *[[Borut Peterlin]] *[[Jani Peternelj]] *[[Viktor Petkovšek]]''?'' *[[Marjan Pfeifer]] *[[Miran Pflaum]] *[[Marko Pigac]]? *[[Veno Pilon]] *[[Luka Pintar (zdravnik)]] *[[Tihomir Pinter]] *[[Dušan Pirih Hup]] *[[Urška Pirjevec]] *[[Silvan Pittoli]] *[[Herman Pivk]] *[[Mateja Pivk]] *[[Mavric Pivk]] *[[Jurij Pivka]] *(Libero Pizzarello : Koper>Italija) *[[Tomaž Planina]] (jamski) *[[Boža Pleničar]] *[[Zora Plešnar]] (1925-2021) *[[Tanja Plevnik]] *[[Valentina Počkaj]] *[[Alja Podgornik]] *[[Dušan Podgornik]] *[[Janez Podnar]] *[[Rafael Podobnik]] *[[Matej Podrekar]] (naravoslovni) *[[Ana Pogačar]] *[[Kaja Pogačar]]? *[[Josip (Jože) Pogačnik]] (1902-1978) *[[Marko Pogačnik (kipar)|Marko Pogačnik]] *[[Ernest Pogorelc|Ernest Pogorel(e)c]] *[[Gregor Pohleven]] *[[Peter Pokorn]] (st.) *[[Peter Pokorn ml.]] *[[Florijan Poljšak]] *[[Marko Polutnik]] *[[Vid Ponikvar]] *[[Robert Potokar]] *[[Stane Potrč]] *[[Matej Povše]] *[[Sandra Požun]] *[[Gregor Preac]] *[[Primož Predalič]] *[[Damjan Prelovšek]] *[[Urša Premik]] *[[Nina Premk]] *[[Ferdo Premru]] *[[Andrej Prešeren]] *[[Matjaž Prešeren]] *[[Jakob Prešern]] *[[Vitomir Pretnar]] *[[Pia Prezelj]] *[[Marko Prezelj]] *[[Andrej Prijatelj]] *[[Jaka Prijatelj]] *[[Edvard Primožič|Edvard (Edo) Primožič]] *[[Nada Primožič]] *[[Boris Prinčič]] *[[Josko Prinčič]] *[[Jože Pristavec]] *[[Martin Prosen]] *[[Marko Pršina]] *[[Jurij Puc]] *[[Boštjan Pucelj]] *[[Janez Avguštin Puhar|Janez (Avguštin) Puhar]] *[[Mitja Puhar]] *[[Maruša Puhek]] *[[Janez Pukšič]] *[[Benka Pulko]] *[[Nastja Pungračič]] *[[Igor Pustovrh]] *[[Smiljan Pušenjak]] *[[Matej Pušnik]] ==R== *[[Bojan Radin]] *[[Gregor Radonjič]] *[[Sandi Radovan]] *[[Bojan Radovič]] *[[Vekoslav Rajh]] *[[Rajko Ranfl]] *[[Uroš Ravbar]] *[[Andreja Ravnak]] *[[Janko Ravnik]] *[[Klemen Razinger]] *[[Aljoša Rebolj]] *[[Aleksander Remec]] *[[Jela Repič]] *[[Marjan Richter]] (podvodni) *[[Avgusta Rihar|Avgusta (Gusti) Rihar]] *[[Branimir Ritonja]] *[[Tatjana Rodošek]] *[[Ana Roj]] *[[Uroš Rojc]] *[[Daniel Rojšek]] Danč *[[Peter Rombo]] *[[Matic Romih]] *[[Mladen Romih]] *[[Aleš Rosa]] *[[Lucija Rosc]] *[[Igor Rosina, fotograf]] *[[Martin Rotovnik]] *[[Goran Rovan]] *[[Nik Rovan]] *[[Samo Rovan]] *[[Martin Rovšček]] *[[Davorin Rovšek]] *[https://valentinrozman.si Valentin Rozman] *[[Zoran Rožič]] *[[Hugo Rožnik|Hugo (Franc) Rožnik]] *[[Matej Rupel]] *[[Bojan Rupnik]] *[[Jože Rupnik]] *[[Matjaž Rus]] *[[Jadran Rusjan]] *[[Matjaž Rušt]] *[[Dušan Rutar]]? *[https://sites.google.com/view/koljarudasphotography/home Kolja Rudaš] == S == *[[Oton Sadar]] *[[Katarina Sadovski]] *[[Eva Sajovic]] *[[Bojan Salaj]] *[[Boris Salobir]] *[[Gregor Salobir]] *[[Blaž Samec]] *[[Denis Sarkić]] *[[Ajda Schmidt]] *[[Erno Sebastian]] *[[Gregor Sečen]] *[[Damijan Sedevčič]] *[[Nataša Segulin]] *[[Boštjan Selinšek]] *[[Bojan Senjur]] *[[Janez Sever]] *[[Nina Sever]] *[[Olja Simčič Jerele]] *[[Slobodan Simič-Sime]] *[[Jelka Simončič]] *[[Vlastja Simončič]] *[[Janko Simonič]] *[[Veseljko Simonović]] *[[Matej Sitar]] *[[Nadja Skale]] *[[Tomaž Skale]] *[[Vinko Skale]] *[[Janko Skerlep]] *[[Ana Skobe]] *[[Peter Skoberne]] *[[Vili Skok]] *[[Klemen Skubic]] *[[Niko Sladič]] *[[Bor Slana]] *[[Silvo Slapar]] *[[Boštjan Slatenšek]] *[[Maja Slavec]] *[[Alenka Slavinec]] *[[Klavdij Sluban]] *[[Ana Sluga]] *Borut Sluga *Dejan Sluga (galerist) *[[Marjan Smerke]] *[[Katja Smolar]] *[[Slavko Smolej]] *[[Tina Smrekar]] *[[Nina Sotelšek]] *[[Albert Staržik]]? *[[Katarina Staut]] *France Stele (1934-2011) *France Stele (*1955) *[[Bojan Stepančič]] *[[Nicefor Stepančič]] *[[Jošt Stergaršek]] *[[Marjan Stojko]] *[[Tone Stojko]] *[[Simon Stojko Falk]] *[[Fran Stres]] *[[Boris Strmšek]] *[[Simon Strnad]] *[[Jurij Struna]] *[[Lado Stružnik]] *[[Jože Suhadolnik]] ==Š== *[[Maks Šeber]] *[[Edi Šelhaus]] *[[Julijana Šelhaus]] *[[Bojan Šenet]] *[[Marjan Šenica]] *[[Zvone Šeruga]] *[[Vinko Šeško]] *[[Božidar Šinkovec]] *[[Smiljan Šiška]] *[[Maja Šivec]] *[[Franc Šivic]] *[[Špela Šivic]] *[[Igor Škafar]] *[[Tone Škarja]] *[[Dušan Škerlep]] *[[Fedor Škerlep]] *[[Miha Škerlep]] *[[Čoro Škodlar]] *[[Primož Škof]] *Tadej Škofic (arhitekturni) *[[Danilo Škofič]] *[[Špela Škulj]] *[[Josip Šlajmer]] *(Iztok Šmajs - Muni) *[[Viktor Šmid]] *[[Matija Šircelj]] (astronomski) *[[Bojan Šnut]] *[[Nino Špacapan]] *[[Luka Šparl]] (naravoslovni) *[[Božo Štajer]] *[[Matej Štalcer]] *[[Tone Štamcar]] *[[Urban Štebljaj]] *[[Dominik Šteiner]] *[[Jana Štok]]? *[[Jendo Štoviček]] *[[Aleksander štokelj|Aleksander Štokelj]] *[[Jane Štravs]] *[[Darja Štravs Tisu]] *[[Jože Štucin]] *[[Andrej Štular]]? *[[Milan Štupar]] *[[Anton Šušteršič]] *[[Jernej Šušteršič]] *[[Miloš Švabić]]? *[[Cveto Švigelj]] ==T== *[[Boštjan Tacol]] *[[Vanja Tajnšek]] *[[Andrej Tarfila]] *[[Matjaž Tančič]] *[[Teotim Logar Zorn]] *[[Tjaša Gnezda]] *[[Boštjan Tacol]] *[[Janez Tarman]] *[[Bogo Tavčar]] *[[Darjo Tavčar]] *[[Ivan Tavčar (učitelj)]] *[[Vinko Tavčar]] *[[Franc Temelj]] *[[Alenka Teran Košir]]? *[[Simon Tihec]] *[[Robert Tisnikar]] *[[Blaž Tišler]] *[[Matej Tomažin]] *[[Tomaž Tomažin]] *[[Nika Tomažinčič]] *[[Matija Tomc (fotograf)]] *([[Davorin Tome]] - naravoslovni) *[[Stanko Tominšek]] (planinski) *[[Bojana Tomše]] *[[Ivan Tomše]] *[[Sanja Tošić]] *[[Nejc Trampuž]] *[[Anton Tratnik]] *[[Jernej Trnkoczy]] *[[Ubald Trnkoczy]] *[[Vera Terstenjak Jovičić]] *[[Dare Trobec]] *[[Rok Tržan]] *[[Brane Tuma]] *[[Branko Turin]] *[[Tom Turk]] (podvodni) ==U== * [[Aleksander Uderman]] * [[Peter Uhan]] *[[Nejc Urankar]] *[[Gorazd Uršič]] *[[Brane Usenik]] ==V== *[[Aleksandra Vajd]] *[[Lovro Vakselj]] *[[Boris Valenčič]] *Ivan Varl *[[Maja Vauda]] *[[Živa Vaukan]] *[[Tadej Vaukman]] *[[Alenka Veber]] *[[Vinko Vedlin]] *[[Tomaž Velechovsky]] *[[Bojan Velikonja]] *[[Luc Velikonja|Luc(ijan) Velikonja]] ? *[[Ciril Velkovrh]] *[[Petra Vencelj]] *[[Slavko Vengar]] *Tim Vengust *[[Marjan Verč]] *[[Neta Vergan]] *[[Metka Vergnion]] *[[Tanja Verlak]] *[[Fran Vesel]] *[[Žare Veselič]] *[[Franjo Veselko]] *[[Zdenka Vetrovec]] *[[Viktor Vičič]] *[[Damijan Vidic]] *[[Leon Vidic, fotograf]] *[[Mitja Vidmar]] *[[Stane Vidmar (fotograf)]] *[[Alenka Vidrgar]] *[[Anton Vilar]] *[[Borut Vild]] *[[Gorazd Vilhar]] *[[Franci Virant]] *[[Zdenka Vetrovec]] *[[Samo Vidic]] *[[Zoran Vidrih]] *? Vilhar *[[Jaka Vinšek]] *[[Žiga Virc]] *[[Andrej Viršček]] *[[Stanko Viršek|Stanko (Stane) Viršek]] *[[Vlado Vivod]] *[[Janez Vlachy]] *[[Andrej Vodopivec]] *[[Voranc Vogel]] *[[Boris Voglar]] *[[Marko Vogrič (fotograf)|Marko Vogrič]] *[[Zdenko Vogrič]] *[[Martin Vogrič Dežman]] *[[Zoran Vogrinčič]] *[[Andrej Voje]] *[[Tomaž Vojvoda]] *[[Davorin Volavšek]] *[[Tjaša Volčič]] *[[Karl Vouk]] *[[Stanislav Vovk]] *[[Sašo Vrabič]] *[[Tomaž Vrabič]] *[[Matej Vranič]] *[[Jože Vrč]] *[[Virginia Vrecl]] (''arhitekturna'') *[[Matjaž Vrečko]] *[[Franjo Vršič]] *[[Fran Vršnak]] *[[Drago Vuica]] ==W== *[[Dunja Wedam]] *[[Matjaž Wenzel]] ==Z== *[[Jožica Zafred]] *[[Uroš Zagožen]] *[[Brane Zalar]] *[[Jožef Zalar]] *[[Sonja Zalar Bizjak]] *Janez Zalaznik *[[Matej Zalokar]] *[[Petra Zalokar]] *[[Simon Zamar]] *[[Igor Zaplatil]] *[[Marjan Zaplatil]] *[[Marko Zaplatil]] *[[Ana Zavadlav]] *[[Metod Zavadlav|Metod Zavadlav]] *[[Viljem Zavadlav]] *[[Danijel Zavratnik]] *[[Smiljan Zavrtanik]] *[[Jožef Zazula]] *[[Aleš Zdešar]] *[[Miro Zdovc|Miro(slav) Zdovc]] *[[Ana Zibelnik]] *[[Stanko Zidar]] (&sin [[Orlando Zidar]]) *[[Cveto Zlate]] *[[Manja Zore]] *[[Matic Zorman]] *[[Janez Zrnec]] *[[Bogdan Zupan]] *[[Dani Zupan]] *[[Viljem Zupanc]] *[[Blaž Zorko]] *[[Primož Zorko]] *[[Branko Zorovič]] *[[Blaž Zupančič (fotograf)|Blaž Zupančič]] *[[Milijan Zupančič]] *[[Šimen Zupančič]] *[[Andreja Zupanec Bajželj]] *[[Dejan Zvonar]] *[[Žiga Zwitter]] ==Ž== *[[Špela Žabkar]] *[[Brane Žalar]] *[[Janez Žalig]] *[[Peter Žargi]] *[[Anton Žbogar]] *[[Rajko Žbogar]] *[[Jože Žerjal]] *[[Katja Žerko]] *[[Nada Žgank]] *[[Aleš Žiberna]] *[[Alojzij Žibert|Alojz(ij) Žibert]] *[[Damjan Žibert]] *[[Antonio Živkovič]] *[[Borut Živulović]] *[[Srdjan Živulović]] *[[Žiga Živulović]] *[[Rok Žlebnik]] *[[Ivan Žnidarčič]] *[[Aljaž Žnidaršič]] *[[Tadej Žnidarčič]] *[[Joco Žnidaršič]] *[[Jože Žnidaršič-List|Jože Žnidaršič - List]] (1890 -?) *[[Jože Žnidaršič - Bajčk]] (1925-2021) *[[Julijan Žnidaršič]]? *[[Matjaž Žnidaršič]] *[[Nina Žnideršič]] *[[Metka Žulič]] *[[Rebeka Žvagen]] *[[Anton Žvanut]] {{div col end}} {{seznami narodov po poklicu|fotografov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Slovenski fotografi]] [[Kategorija:Slovenski fotografi|*]] atqsjx6qvy16teb0yt5admevwzzxvpi Pahor 0 60035 6748907 6684521 2026-09-10T23:43:34Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6748907 wikitext text/x-wiki '''Pahor''' je [[Slovenija|slovenski]] [[osebno ime|priimek]]. == Znani nosilci priimka == * [[Adrijan Pahor]] (*1956), profesor, zgodovinar, slovenist, publicist * [[Anton Pahor]] (1848–1910), rimskokatoliški duhovnik * [[Artur Pahor]], zdravnik revmatolog, prof. MF UM * [[Bogdan Pahor]] (1890–1973), agrokemik, pedolog * [[Bojan Pahor]] (*1950), kipar * [[Boris Pahor]] (1913–2022), (zamejski) pisatelj in esejist, akademik * [[Borut Pahor]] (*1963), politik, predsednik Republike Slovenije * [[Božidar Pahor]] (1925–2003), novinar, urednik, publicist, prevajalec, pesnik * [[Breda Pahor]] (*1950), zamejska kulturna delavka in publicistka * [[Daša Pahor]], umetnostna zgodovinarka, antikvarka v Münchnu * [[Drago Pahor]] (1905–1980), učitelj, publicist, * [[Dušica Pahor]], zdravnica oftalmologinja, prof. MF UM, častna občanka Mb * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] (1916–1994), učiteljica, prosvetna delavka * [[Fabio Pahor]] (*1966), podjetnik in kulturni delavec * [[Fedor Pahor]] (1920–1982), farmacevt, urednik * [[Galiano Pahor]] (1955–2008), igralec * [[Jan Pahor]] (*1986), nogometaš * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] (1888–1964), učitelj, pisatelj * [[Jože Pahor (fizik)|Jože Pahor]] (1933–2017), fizik, univ. profesor * [[Jurij Pahor]], seizmolog * [[Karol Pahor|Karol (Karel) Pahor]] (1896–1974), skladatelj, glasbenik, profesor akademije * [[Katja Pahor]], kulturnica - Nova Gorica * [[Kristina Pahor]], zamejska ilustratorka * [[Leopold Pahor]] (1863–1928), skladatelj, zborovodja * [[Marija Pahor Janežič]] (1898–1980), defektologinja * [[Majda Pahor]] (*1953), sociologinja zdravstva, prof. * [[Marija Jurić Pahor]] (*1956), socialna antropologinja, manjšinska strok. * [[Marko Pahor]], matematik, ekonomist, statistik, univ. prof. (EF), viceguverner [[Banka Slovenije|Banke Slovenije]] * Marko Pahor, zgodovinar? * [[Milan Pahor]] (*1948), zgodovinar in narodnokulturni delavec * [[Miloš Pahor]] (*1935), flavtist, glasbeni pedagog in organizator * [[Minka Pahor]] (r. [[Lavrenčič]]) (1908–1998), učiteljica in kulturna delavka * [[Miroslav Pahor (politik)|Miroslav Pahor]] - Branko (1920–?), politik * [[Miroslav Pahor]] (1922–1981), zgodovinar, pomorski muzealec * [[Nadja Pahor Verri]] (1946–2009), kulturna delavka, prof. v zamejstvu * [[Nina Pahor]] (*1995), jezikoslovka * [[Oskar Pahor]] (1886–1964), rimskokatoliški duhovnik, dekan * [[Peter Pahor]] (*1959), arhitekt, urbanist * [[Radivoj Pahor]] (*1946), profesor, šolski inšpektor in pesnik * [[Radoslava Premrl]]-Pahor (1921–2009), kulturna delavka * [[Roman Pahor (skladatelj)|Roman Pahor]] (1889–1949), organist in skladatelj * [[Roman Pahor]] (1903–1951), narodni delavec, organizator mladinskega gibanja na Tržaškem * [[Romana Pahor]] (*1980), plesalka, koreografinja * [[Samo Pahor]] (1939–2024), zgodovinar, borec za pravice Slovencev v Italiji * [[Sergej Pahor]] (1930–2006), fizik, univ. profesor * [[Sergij Pahor]] (*1934), novinar in slovenski narodni delavec v Italiji * [[Sonja Pahor]] Torre (1947–2013), pianistka, klavirska pedagoginja * [[Špela Pahor]] (*1959), bibliotekarka, pravljičarka, etnologinja, publicistka, prevajalka * [[Štefan Pahor]] (1896–1973), kamnosek, prvoborec NOB * [[Tadej Pahor]], dr. prevodoslovja * [[Viljem Pahor]], politik * [[Vladimir Pahor]] (1923–2010), zdravnik internist v Italiji (Rim) * [[Zarja Pahor]], novinarka, urednica (Večer) * [[Zoran Pahor]], hokejist, uvrščen v slov. hokejski hram slavnih * [[Žan Pahor]] (*2005), kolesar * [[Živa Pahor]] (*1967), TV-urednica in režiserka, likovna ustvarjalka, ilustratorka (Trst) == Glej tudi == *priimka [[Pahič]], [[Pahljina]] *priimek [[Pacor]] ([[Mario Pacor]]) ==Zunanje povezave== {{Baza imen SURS|priimek=Pahor}} {{priimki}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] qp46w3p553x2dq8e8vlp5yhzli21edm 6748908 6748907 2026-09-10T23:44:36Z ~2026-44996-51 264415 /* Glej tudi */ 6748908 wikitext text/x-wiki '''Pahor''' je [[Slovenija|slovenski]] [[osebno ime|priimek]]. == Znani nosilci priimka == * [[Adrijan Pahor]] (*1956), profesor, zgodovinar, slovenist, publicist * [[Anton Pahor]] (1848–1910), rimskokatoliški duhovnik * [[Artur Pahor]], zdravnik revmatolog, prof. MF UM * [[Bogdan Pahor]] (1890–1973), agrokemik, pedolog * [[Bojan Pahor]] (*1950), kipar * [[Boris Pahor]] (1913–2022), (zamejski) pisatelj in esejist, akademik * [[Borut Pahor]] (*1963), politik, predsednik Republike Slovenije * [[Božidar Pahor]] (1925–2003), novinar, urednik, publicist, prevajalec, pesnik * [[Breda Pahor]] (*1950), zamejska kulturna delavka in publicistka * [[Daša Pahor]], umetnostna zgodovinarka, antikvarka v Münchnu * [[Drago Pahor]] (1905–1980), učitelj, publicist, * [[Dušica Pahor]], zdravnica oftalmologinja, prof. MF UM, častna občanka Mb * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] (1916–1994), učiteljica, prosvetna delavka * [[Fabio Pahor]] (*1966), podjetnik in kulturni delavec * [[Fedor Pahor]] (1920–1982), farmacevt, urednik * [[Galiano Pahor]] (1955–2008), igralec * [[Jan Pahor]] (*1986), nogometaš * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] (1888–1964), učitelj, pisatelj * [[Jože Pahor (fizik)|Jože Pahor]] (1933–2017), fizik, univ. profesor * [[Jurij Pahor]], seizmolog * [[Karol Pahor|Karol (Karel) Pahor]] (1896–1974), skladatelj, glasbenik, profesor akademije * [[Katja Pahor]], kulturnica - Nova Gorica * [[Kristina Pahor]], zamejska ilustratorka * [[Leopold Pahor]] (1863–1928), skladatelj, zborovodja * [[Marija Pahor Janežič]] (1898–1980), defektologinja * [[Majda Pahor]] (*1953), sociologinja zdravstva, prof. * [[Marija Jurić Pahor]] (*1956), socialna antropologinja, manjšinska strok. * [[Marko Pahor]], matematik, ekonomist, statistik, univ. prof. (EF), viceguverner [[Banka Slovenije|Banke Slovenije]] * Marko Pahor, zgodovinar? * [[Milan Pahor]] (*1948), zgodovinar in narodnokulturni delavec * [[Miloš Pahor]] (*1935), flavtist, glasbeni pedagog in organizator * [[Minka Pahor]] (r. [[Lavrenčič]]) (1908–1998), učiteljica in kulturna delavka * [[Miroslav Pahor (politik)|Miroslav Pahor]] - Branko (1920–?), politik * [[Miroslav Pahor]] (1922–1981), zgodovinar, pomorski muzealec * [[Nadja Pahor Verri]] (1946–2009), kulturna delavka, prof. v zamejstvu * [[Nina Pahor]] (*1995), jezikoslovka * [[Oskar Pahor]] (1886–1964), rimskokatoliški duhovnik, dekan * [[Peter Pahor]] (*1959), arhitekt, urbanist * [[Radivoj Pahor]] (*1946), profesor, šolski inšpektor in pesnik * [[Radoslava Premrl]]-Pahor (1921–2009), kulturna delavka * [[Roman Pahor (skladatelj)|Roman Pahor]] (1889–1949), organist in skladatelj * [[Roman Pahor]] (1903–1951), narodni delavec, organizator mladinskega gibanja na Tržaškem * [[Romana Pahor]] (*1980), plesalka, koreografinja * [[Samo Pahor]] (1939–2024), sršol. prof., zgodovinar, borec za pravice Slovencev v Italiji * [[Sergej Pahor]] (1930–2006), fizik, univ. profesor * [[Sergij Pahor]] (*1934), novinar in slovenski narodni delavec v Italiji * [[Sonja Pahor]] Torre (1947–2013), pianistka, klavirska pedagoginja * [[Špela Pahor]] (*1959), bibliotekarka, pravljičarka, etnologinja, publicistka, prevajalka * [[Štefan Pahor]] (1896–1973), kamnosek, prvoborec NOB * [[Tadej Pahor]], dr. prevodoslovja * [[Viljem Pahor]], politik * [[Vladimir Pahor]] (1923–2010), zdravnik internist v Italiji (Rim) * [[Zarja Pahor]], novinarka, urednica (Večer) * [[Zoran Pahor]], hokejist, uvrščen v slov. hokejski hram slavnih * [[Žan Pahor]] (*2005), kolesar * [[Živa Pahor]] (*1967), TV-urednica in režiserka, likovna ustvarjalka, ilustratorka (Trst) == Glej tudi == *priimka [[Pahič]], [[Pahljina]] *priimek [[Pacor]] ([[Mario Pacor]]) ==Zunanje povezave== {{Baza imen SURS|priimek=Pahor}} {{priimki}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 7dtkn2kivwt8mgs4tod9rhcanbvtw5g Telekom Slovenije 0 61982 6748938 6748266 2026-09-11T06:40:24Z ~2026-48993-75 265589 funkcije v nadzornem svetu dodane 6748938 wikitext text/x-wiki {{brez virov|datum=avgust 2020}} {{Infopolje |title = Telekom Slovenije, d. d. |image =[[File:TS ALogo enovrsticni RGB.png|200px]] |label1 = Pravna ureditev |data1 = [[Delniška družba]] |label2 = Ustanovljen |data2 = 3. januar 1995 |label3 = Ustanovitelji |data3 = [[Slovenija|Republika Slovenija]]<br />[[Kapitalska družba]] - PPS<br />[[Slovenska odškodninska družba|Slovenska odškodninska družba, d.d.]]<br />Individualni delničarji<br />Institucionalni investitorji<br />Domače pravne osebe<br />Tuji investitorji<br />Telekom Slovenije, d.d. |label4 = Uprava družbe |data4 = Boštjan Košak, predsednik uprave,<br />Irma Gubanec, podpredsednica uprave,<br />Vesna Prodnik, članica uprave,<br/> Špela Fortin, članica uprave in delavska direktorica. |label5 = Nadzorni svet |data5 = Predstavniki kapitala:<br />mag. Marko Pogačnik, predsednik nadzornega sveta<br />mag. Pavel Reberc, namestnik predsednika nadzornega sveta<br />dr. Andreja Strnad<br />dr. Igor Hustič<br />mag. Karla Pinter<br />mag. Aleksander Igličar Predstavniki zaposlenih:<br />Drago Kijevčanin<br />Dušan Pišek<br />Rok Pleteršek, namestnik predsednika nadzornega sveta |label6 = Predstavniki kapitala: |data6 = |label7 = Predstavniki zaposlenih: |data7 = |label8 = Spletne strani: |data8 = [http://www.telekom.si/ www.telekom.si] }} '''Telekom Slovenije, d. d.,''' je ponudnik celovitih komunikacijskih storitev v Sloveniji, ki je prepoznan kot vodilni pri uvajanju in povezovanju novih generacij mobilnih in fiksnih komunikacij, sistemske integracije in storitev v oblaku ter večpredstavnostnih vsebin. Družba Telekom Slovenije je del '''''Skupine Telekom Slovenije''''', ki jo poleg obvladujoče družbe sestavljajo še odvisne družbe s sedežem v Sloveniji in JV Evropi. Odvisne družbe v 100-odstotni lasti Telekoma Slovenije v Sloveniji so: GVO, d.o.o., Avtenta, d.o.o., TSmedia, d.o.o., Soline, d.o.o., in TSinpo, d.o.o. Odvisne družbe v večinski lasti Telekoma Slovenije v tujini so: Ipko Telecommunications d.o.o. (Kosovo), Siol DOOEL Skopje (Makedonija), Blicnet d.o.o., Banja Luka in Siol, d.o.o., Sarajevo (Bosna in Hercegovina), Siol d.o.o., Beograd (Srbija), Siol d.o.o., Podgorica (Črna Gora) in Siol d.o.o., Zagreb (Hrvaška). Dejavnost Skupine Telekom Slovenije obsega fiksne in mobilne komunikacije (fiksna in [[mobilna telefonija]], fiksne in mobilne širokopasovne storitve, [[IP-telefonija]] in IP-televizija), digitalne vsebine in storitve, večpredstavnostne storitve in digitalno oglaševanje, sistemsko integracijo in storitve v oblaku ([[računalništvo v oblaku]]), gradnjo in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij ter ohranjanje naravne in kulturne dediščine na območju Krajinskega parka [[Sečoveljske soline]]. Družba Telekom Slovenije je javna [[delniška družba]]. ''Upravljanje družbe'' poteka po dvotirnem sistemu upravljanja. Uprava vodi, zastopa in predstavlja družbo, osnovna pristojnost nadzornega sveta pa je nadzor nad vodenjem poslov družbe. Delničarji uresničujejo svoje pravice v zadevah družbe v okviru skupščine delničarjev, ki je najvišji organ družbe. ''Delnice'' Telekoma Slovenije (TLSG) od 2. oktobra 2006 kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev ([[Ljubljanska borza]] d.d.) in so 3. maja 2007 prešle v prvo borzno kotacijo. Delnice Telekoma Slovenije (TLSG) so sestavni del slovenskega borznega indeksa [[SBI 20]] in slovenskega indeksa blue chip SBI TOP. == Zunanje povezave == Uradna spletna stran Telekoma Slovenije, d. d.: *[https://moj.telekom.si Uporabniške strani Telekoma Slovenije] *[https://www.telekom.si/o-podjetju/ Korporativne spletne strani Telekoma Slovenije] *[https://data.naborzi.si/Telekom_Slovenije/ Arhiv letnih poročil Telekoma Slovenije, d. d.] Skupina Telekom Slovenije - uradne spletne strani odvisnih družb Telekoma Slovenije: *[http://www.gvo.si/sl/ GVO, Gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij d.o.o.] *[http://avtenta.si/ Avtenta, d.o.o.] *[http://www.tsmedia.si/ TSmedia, d.o.o.] *[http://www.soline.si/ Soline, d.o.o.] *[http://www.ipko.com/ Ipko Telecommunications d.o.o. ] *[https://tsinpo.si/o_nas/predstavitev/ TSinpo] ==Glej tudi== *[http://www.akos-rs.si/cetrtletna-porocila <u>AKOS, Poročila o razvoju elektronskih telekomunikacij</u>] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150526154920/http://www.akos-rs.si/cetrtletna-porocila |date=2015-05-26 }} [[Kategorija:Slovenska telekomunikacijska podjetja]] [[Kategorija:Telekom Slovenije|*]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1995]] {{normativna kontrola}} obhlx6gdt4czibuq0z1y4yb54a27s4r 6748943 6748938 2026-09-11T07:22:00Z ~2026-48993-75 265589 6748943 wikitext text/x-wiki {{brez virov|datum=avgust 2020}} {{Infopolje |title = Telekom Slovenije, d. d. |image =[[File:TS ALogo enovrsticni RGB.png|200px]] |label1 = Pravna ureditev |data1 = [[Delniška družba]] |label2 = Ustanovljen |data2 = 3. januar 1995 |label3 = Ustanovitelji |data3 = [[Slovenija|Republika Slovenija]]<br />[[Kapitalska družba]] - PPS<br />[[Slovenska odškodninska družba|Slovenska odškodninska družba, d.d.]]<br />Individualni delničarji<br />Institucionalni investitorji<br />Domače pravne osebe<br />Tuji investitorji<br />Telekom Slovenije, d.d. |label4 = Uprava družbe |data4 = Boštjan Košak, predsednik uprave,<br />Irma Gubanec, podpredsednica uprave,<br />Vesna Prodnik, članica uprave,<br/> Špela Fortin, članica uprave in delavska direktorica. |label5 = Nadzorni svet |data5 = Predstavniki kapitala:<br />mag. Marko Pogačnik, predsednik nadzornega sveta<br />mag. Pavel Reberc, namestnik predsednika nadzornega sveta<br />mag. Aleksander Igličar <br />dr. Igor Hustič<br />mag. Karla Pinter<br />dr. Andreja Strnad<br /> Predstavniki zaposlenih:<br /> mag. Rok Pleteršek, namestnik predsednika nadzornega sveta<br />Drago Kijevčanin<br />Dušan Pišek |label6 = Predstavniki kapitala: |data6 = |label7 = Predstavniki zaposlenih: |data7 = |label8 = Spletne strani: |data8 = [http://www.telekom.si/ www.telekom.si] }} '''Telekom Slovenije, d. d.,''' je ponudnik celovitih komunikacijskih storitev v Sloveniji, ki je prepoznan kot vodilni pri uvajanju in povezovanju novih generacij mobilnih in fiksnih komunikacij, sistemske integracije in storitev v oblaku ter večpredstavnostnih vsebin. Družba Telekom Slovenije je del '''''Skupine Telekom Slovenije''''', ki jo poleg obvladujoče družbe sestavljajo še odvisne družbe s sedežem v Sloveniji in JV Evropi. Odvisne družbe v 100-odstotni lasti Telekoma Slovenije v Sloveniji so: GVO, d.o.o., Avtenta, d.o.o., TSmedia, d.o.o., Soline, d.o.o., in TSinpo, d.o.o. Odvisne družbe v večinski lasti Telekoma Slovenije v tujini so: Ipko Telecommunications d.o.o. (Kosovo), Siol DOOEL Skopje (Makedonija), Blicnet d.o.o., Banja Luka in Siol, d.o.o., Sarajevo (Bosna in Hercegovina), Siol d.o.o., Beograd (Srbija), Siol d.o.o., Podgorica (Črna Gora) in Siol d.o.o., Zagreb (Hrvaška). Dejavnost Skupine Telekom Slovenije obsega fiksne in mobilne komunikacije (fiksna in [[mobilna telefonija]], fiksne in mobilne širokopasovne storitve, [[IP-telefonija]] in IP-televizija), digitalne vsebine in storitve, večpredstavnostne storitve in digitalno oglaševanje, sistemsko integracijo in storitve v oblaku ([[računalništvo v oblaku]]), gradnjo in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij ter ohranjanje naravne in kulturne dediščine na območju Krajinskega parka [[Sečoveljske soline]]. Družba Telekom Slovenije je javna [[delniška družba]]. ''Upravljanje družbe'' poteka po dvotirnem sistemu upravljanja. Uprava vodi, zastopa in predstavlja družbo, osnovna pristojnost nadzornega sveta pa je nadzor nad vodenjem poslov družbe. Delničarji uresničujejo svoje pravice v zadevah družbe v okviru skupščine delničarjev, ki je najvišji organ družbe. ''Delnice'' Telekoma Slovenije (TLSG) od 2. oktobra 2006 kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev ([[Ljubljanska borza]] d.d.) in so 3. maja 2007 prešle v prvo borzno kotacijo. Delnice Telekoma Slovenije (TLSG) so sestavni del slovenskega borznega indeksa [[SBI 20]] in slovenskega indeksa blue chip SBI TOP. == Zunanje povezave == Uradna spletna stran Telekoma Slovenije, d. d.: *[https://moj.telekom.si Uporabniške strani Telekoma Slovenije] *[https://www.telekom.si/o-podjetju/ Korporativne spletne strani Telekoma Slovenije] *[https://data.naborzi.si/Telekom_Slovenije/ Arhiv letnih poročil Telekoma Slovenije, d. d.] Skupina Telekom Slovenije - uradne spletne strani odvisnih družb Telekoma Slovenije: *[http://www.gvo.si/sl/ GVO, Gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij d.o.o.] *[http://avtenta.si/ Avtenta, d.o.o.] *[http://www.tsmedia.si/ TSmedia, d.o.o.] *[http://www.soline.si/ Soline, d.o.o.] *[http://www.ipko.com/ Ipko Telecommunications d.o.o. ] *[https://tsinpo.si/o_nas/predstavitev/ TSinpo] ==Glej tudi== *[http://www.akos-rs.si/cetrtletna-porocila <u>AKOS, Poročila o razvoju elektronskih telekomunikacij</u>] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150526154920/http://www.akos-rs.si/cetrtletna-porocila |date=2015-05-26 }} [[Kategorija:Slovenska telekomunikacijska podjetja]] [[Kategorija:Telekom Slovenije|*]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1995]] {{normativna kontrola}} 41etorh14cao3gdyg66zy95eyzuqnz4 6748945 6748943 2026-09-11T07:23:00Z ~2026-48993-75 265589 6748945 wikitext text/x-wiki {{brez virov|datum=avgust 2020}} {{Infopolje |title = Telekom Slovenije, d. d. |image =[[File:TS ALogo enovrsticni RGB.png|200px]] |label1 = Pravna ureditev |data1 = [[Delniška družba]] |label2 = Ustanovljen |data2 = 3. januar 1995 |label3 = Ustanovitelji |data3 = [[Slovenija|Republika Slovenija]]<br />[[Kapitalska družba]] - PPS<br />[[Slovenska odškodninska družba|Slovenska odškodninska družba, d.d.]]<br />Individualni delničarji<br />Institucionalni investitorji<br />Domače pravne osebe<br />Tuji investitorji<br />Telekom Slovenije, d.d. |label4 = Uprava družbe |data4 = Boštjan Košak, predsednik uprave,<br />Irma Gubanec, podpredsednica uprave,<br />Vesna Prodnik, članica uprave,<br/> Špela Fortin, članica uprave in delavska direktorica. |label5 = Nadzorni svet |data5 = Predstavniki kapitala:<br />mag. Marko Pogačnik, predsednik nadzornega sveta<br />mag. Pavel Reberc, namestnik predsednika nadzornega sveta<br />mag. Aleksander Igličar <br />dr. Igor Hustič<br />mag. Karla Pinter<br />dr. Andreja Strnad<br /> Predstavniki zaposlenih:<br />Rok Pleteršek, namestnik predsednika nadzornega sveta<br />Drago Kijevčanin<br />Dušan Pišek |label6 = Predstavniki kapitala: |data6 = |label7 = Predstavniki zaposlenih: |data7 = |label8 = Spletne strani: |data8 = [http://www.telekom.si/ www.telekom.si] }} '''Telekom Slovenije, d. d.,''' je ponudnik celovitih komunikacijskih storitev v Sloveniji, ki je prepoznan kot vodilni pri uvajanju in povezovanju novih generacij mobilnih in fiksnih komunikacij, sistemske integracije in storitev v oblaku ter večpredstavnostnih vsebin. Družba Telekom Slovenije je del '''''Skupine Telekom Slovenije''''', ki jo poleg obvladujoče družbe sestavljajo še odvisne družbe s sedežem v Sloveniji in JV Evropi. Odvisne družbe v 100-odstotni lasti Telekoma Slovenije v Sloveniji so: GVO, d.o.o., Avtenta, d.o.o., TSmedia, d.o.o., Soline, d.o.o., in TSinpo, d.o.o. Odvisne družbe v večinski lasti Telekoma Slovenije v tujini so: Ipko Telecommunications d.o.o. (Kosovo), Siol DOOEL Skopje (Makedonija), Blicnet d.o.o., Banja Luka in Siol, d.o.o., Sarajevo (Bosna in Hercegovina), Siol d.o.o., Beograd (Srbija), Siol d.o.o., Podgorica (Črna Gora) in Siol d.o.o., Zagreb (Hrvaška). Dejavnost Skupine Telekom Slovenije obsega fiksne in mobilne komunikacije (fiksna in [[mobilna telefonija]], fiksne in mobilne širokopasovne storitve, [[IP-telefonija]] in IP-televizija), digitalne vsebine in storitve, večpredstavnostne storitve in digitalno oglaševanje, sistemsko integracijo in storitve v oblaku ([[računalništvo v oblaku]]), gradnjo in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij ter ohranjanje naravne in kulturne dediščine na območju Krajinskega parka [[Sečoveljske soline]]. Družba Telekom Slovenije je javna [[delniška družba]]. ''Upravljanje družbe'' poteka po dvotirnem sistemu upravljanja. Uprava vodi, zastopa in predstavlja družbo, osnovna pristojnost nadzornega sveta pa je nadzor nad vodenjem poslov družbe. Delničarji uresničujejo svoje pravice v zadevah družbe v okviru skupščine delničarjev, ki je najvišji organ družbe. ''Delnice'' Telekoma Slovenije (TLSG) od 2. oktobra 2006 kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev ([[Ljubljanska borza]] d.d.) in so 3. maja 2007 prešle v prvo borzno kotacijo. Delnice Telekoma Slovenije (TLSG) so sestavni del slovenskega borznega indeksa [[SBI 20]] in slovenskega indeksa blue chip SBI TOP. == Zunanje povezave == Uradna spletna stran Telekoma Slovenije, d. d.: *[https://moj.telekom.si Uporabniške strani Telekoma Slovenije] *[https://www.telekom.si/o-podjetju/ Korporativne spletne strani Telekoma Slovenije] *[https://data.naborzi.si/Telekom_Slovenije/ Arhiv letnih poročil Telekoma Slovenije, d. d.] Skupina Telekom Slovenije - uradne spletne strani odvisnih družb Telekoma Slovenije: *[http://www.gvo.si/sl/ GVO, Gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij d.o.o.] *[http://avtenta.si/ Avtenta, d.o.o.] *[http://www.tsmedia.si/ TSmedia, d.o.o.] *[http://www.soline.si/ Soline, d.o.o.] *[http://www.ipko.com/ Ipko Telecommunications d.o.o. ] *[https://tsinpo.si/o_nas/predstavitev/ TSinpo] ==Glej tudi== *[http://www.akos-rs.si/cetrtletna-porocila <u>AKOS, Poročila o razvoju elektronskih telekomunikacij</u>] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150526154920/http://www.akos-rs.si/cetrtletna-porocila |date=2015-05-26 }} [[Kategorija:Slovenska telekomunikacijska podjetja]] [[Kategorija:Telekom Slovenije|*]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1995]] {{normativna kontrola}} gs3sny3en79gmbspmfwd2gjuhkcd2t1 Ukrajinci 0 63199 6748816 6721955 2026-09-10T18:27:55Z ~2026-49263-55 265576 /* */ Glavna kronologija zgodovine ukrajinskega ljudstva 6748816 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina| |group = Ukrajinci |image = [[Slika:1961 CPA 2523.jpg|x350px]]<br />Znamka z ukrajinsko narodno nošo |popplace = {{UKR}}:<br> &nbsp;&nbsp; 37.541.700 | popplace = [[Ukrajina]] 37,541,700 (2001)<ref>{{navedi splet|url=http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality|title=Number and composition population of Ukraine: population census 2001|work=[[Ukrainian Census (2001)|State Statistics Committee of Ukraine]]|date=5 December 2001|access-date=5 August 2007|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070706003257/http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality/|archive-date=6 July 2007}}</ref> | region1 = [[Rusija]] | pop1 = 1,864,000 (2023) | region2 = [[Poljska]] | pop2 = 1,651,918 (2023) | ref2 = <ref>{{navedi splet|url=https://stat.gov.pl/statystyki-eksperymentalne/kapital-ludzki/populacja-cudzoziemcow-w-polsce-w-czasie-covid-19,12,1.html|title=Populacja cudzoziemców w Polsce w czasie COVID-19|access-date=20 January 2022|archive-date=20 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220120135627/https://stat.gov.pl/statystyki-eksperymentalne/kapital-ludzki/populacja-cudzoziemcow-w-polsce-w-czasie-covid-19,12,1.html|url-status=live}}</ref> | region3 = [[Kanada]] | pop3 = 1,359,655 (2016) | ref3 = <ref>{{navedi splet|url=http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&Geo1=PR&Code1=01&Geo2=PR&Code2=01&Data=Count&SearchText=Canada&SearchType=Begins&SearchPR=01&B1=Ethnic%20origin&TABID=1|title=Census Profile, 2016 Census: Ethnic origin population|work=Statistics Canada|access-date=22 April 2018|date=8 February 2017|archive-date=22 April 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180422053324/http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&Geo1=PR&Code1=01&Geo2=PR&Code2=01&Data=Count&SearchText=Canada&SearchType=Begins&SearchPR=01&B1=Ethnic%20origin&TABID=1|url-status=live}}</ref> | region4 = [[Nemčija]] | pop4 = 1,125,000 (2023) | ref4 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.destatis.de/DE/Themen/Gesellschaft-Umwelt/Bevoelkerung/Migration-Integration/Tabellen/migrationshintergrund-staatsangehoerigkeit-staaten.html|title=Bevölkerung in Privathaushalten nach Migrationshintergrund im weiteren Sinn nach ausgewählten Geburtsstaaten|website=Statistisches Bundesamt|access-date=10 February 2022|archive-date=20 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190420232930/https://www.destatis.de/DE/Themen/Gesellschaft-Umwelt/Bevoelkerung/Migration-Integration/Tabellen/migrationshintergrund-staatsangehoerigkeit-staaten.html/|url-status=live}}</ref> | region5 = [[Združene države Amerike]] | pop5 = 1,028,492 (2016) | ref5 = <ref>{{navedi splet|url=http://factfinder.census.gov/faces/tableservices/jsf/pages/productview.xhtml?pid=ACS_16_1YR_DP02&prodType=table|title=Selected Social Characteristics in the United States 2010–2016 American Community Survey 1-Year Estimates|work=United States Census Bureau|access-date=19 November 2017|archive-date=14 February 2020|archive-url=https://archive.today/20200214010655/http://factfinder.census.gov/faces/tableservices/jsf/pages/productview.xhtml?pid=ACS_16_1YR_DP02&prodType=table|url-status=dead}}</ref> | region6 = [[Brazilija]] | pop6 = 600,000–1,500,000 (2015) | ref6 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.ukrainianworldcongress.org/country-info/brazil/|title=Brazil|publisher=The Ukrainian World Congress|access-date=17 December 2020|archive-date=24 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210424230057/https://www.ukrainianworldcongress.org/country-info/brazil/|url-status=live}}</ref> | region7 = [[Češka]] | pop7 = 636,282 (2023) | ref7 = <ref>{{navedi splet |url=https://cesky.radio.cz/na-konci-roku-2022-zilo-v-cesku-legalne-pres-636-tisic-ukrajincu-predloni-jich-8773042|title=Foreigners by type of residence, sex and citizenship as at 31 December 2018 |access-date=3 February 2019 |archive-date=4 February 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190204014351/https://www.czso.cz/documents/11292/27914491/1812_c01t11.pdf/ddfa8a3d-8875-4b38-8d3a-e7245706b6f7?version=1.0 |url-status=dead }}</ref> | region8 = [[Italija]] | pop8 = 347,183 (2023) | ref8 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.tuttitalia.it/statistiche/cittadini-stranieri/ucraina/|title=Ucraini in Italia|publisher=tuttitalia.it(Elaborazioni su dati ISTAT-L’Istituto nazionale di statistica)|access-date=14 February 2022|archive-date=7 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190107090351/https://www.tuttitalia.it/statistiche/cittadini-stranieri/ucraina/|url-status=live}}</ref> | region9 = [[Kazahstan]] | pop9 = 387,000 (2021) | ref9 = <ref name="auto">{{navedi splet|url=http://www.un.org/en/development/desa/population/migration/data/estimates2/estimates15.shtml|title=Total Migrant stock at mid-year by origin and by major area, region, country or area of destination, 1990–2015|publisher=United Nations, Department of Economic and Social Affairs, Population Division (2015)|archive-url=https://web.archive.org/web/20171226173148/http://www.un.org/en/development/desa/population/migration/data/estimates2/estimates15.shtml|archive-date=26 December 2017|access-date=22 November 2017}}</ref> | region10 = [[Argentina]] | pop10 = 305,000 (2007) | ref10 = <ref name="Ucrania.com">{{navedi splet|url=http://www.ucrania.com/Articulos/tabid/57/ctl/Details/mid/388/ItemID/1/language/en-US/Default.aspx|title=Inmigración Ucrania a la República Argentina|trans-title=Ukrainian immigration to Argentina|language=es|work=Ucrania.com|date=3 February 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131227233709/http://www.ucrania.com/Articulos/tabid/57/ctl/Details/mid/388/ItemID/1/language/en-US/Default.aspx|archive-date=27 December 2013}}</ref><ref name="Article">{{navedi splet|url=http://www.ucrania.com/article_read.asp?id=69|title=La inmigración Ucrania a la República Argentina|trans-title=Ukrainian immigration to Argentina|language=es|access-date=5 August 2007|work=Ucrania.com|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20050207175738/http://ucrania.com/article_read.asp?id=69|archive-date=7 February 2005}}</ref> | region11 = [[Španija]] | pop11 = 264,528 (2023) | ref11 = <ref>{{navedi splet|title=Población extranjera por Nacionalidad, comunidades, Sexo y Año. Datos provisionales 2020.|url=https://www.ine.es/jaxi/Datos.htm?path=/t20/e245/p08/l0/&file=02005.px#!tabs-tabla|publisher=[[Instituto Nacional de Estadística (Spain)|INE]]|access-date=9 November 2020|archive-date=27 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201027160218/https://www.ine.es/jaxi/Datos.htm?path=%2Ft20%2Fe245%2Fp08%2Fl0%2F&file=02005.px#!tabs-tabla|url-status=live}}</ref> | region12 = [[Romunija]] | pop12 = 251,923 (2023) | ref12 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2012/02/Comunicat_DATE_PROVIZORII_RPL_2011.pdf|title=Romanian 2011 census|publisher=edrc.ro|access-date=13 December 2011|archive-date=2 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190802060014/http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2012/02/Comunicat_DATE_PROVIZORII_RPL_2011.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://buktolerance.com.ua/?page_id=8|script-title=uk:Українська діаспора в Румунії|trans-title=Ukrainian diaspora in Romania|language=uk|publisher=Буковина толерантна|access-date=5 November 2017|archive-date=7 November 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107031942/http://buktolerance.com.ua/?page_id=8|url-status=live}}</ref> | region13 = [[Slovaška]] | pop13 = 228,637 (2023) | ref13 = <ref>{{navedi splet |title=SODB2021 - Obyvatelia - Základné výsledky |url=https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-narodnosti/SR/SK0/SR |access-date=25 August 2022 |website=www.scitanie.sk |archive-date=31 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220531025903/https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-narodnosti/SR/SK0/SR |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |title=SODB2021 - Obyvatelia - Základné výsledky |url=https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-dalsej-narodnosti/SR/SK0/SR |access-date=25 August 2022 |website=www.scitanie.sk |archive-date=15 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220715111536/https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-dalsej-narodnosti/SR/SK0/SR |url-status=live }}</ref> | region14 = [[Moldavija]] | pop14 = 181,035 (2014) | ref14 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.statistica.md/pageview.php?l=en&idc=479|title=Population and Housing Census in the Republic of Moldova, May 12–25, 2014|publisher=Biroul Național de Statistică al Republicii Moldova|access-date=30 September 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20171114194151/http://www.statistica.md/pageview.php?l=en&idc=479|archive-date=14 November 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://mer.gospmr.org/gosudarstvennaya-sluzhba-statistiki/informacziya/ezhegodnik-gosudarstvennoj-sluzhby-statistiki/statisticheskij-ezhegodnik-2017.html|title=Статистический ежегодник 2017|publisher=Министерство экономического развития, Государственная служба статистики Приднестровской Молдавской Республики|access-date=30 September 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20170927202651/http://mer.gospmr.org/gosudarstvennaya-sluzhba-statistiki/informacziya/ezhegodnik-gosudarstvennoj-sluzhby-statistiki/statisticheskij-ezhegodnik-2017.html|archive-date=27 September 2017}}</ref> | region15 = [[Belorusija]] | pop15 = 159,656 (2019) | ref15 = [https://www.belstat.gov.by/ofitsialnaya-statistika/solialnaya-sfera/naselenie-i-migratsiya/naselenie/statisticheskie-izdaniya/index_17854/] | region16 = [[Uzbekistan]] | pop16 = 124,602 (2015) | ref16 = <ref name="auto" /> | region17 = [[Francija]] | pop17 = 106,697 (2017) | ref17 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|title=European countries|publisher=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=20 November 2021|archive-date=26 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226124308/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.atout-france.fr/notre-reseau/ukraine|title=Ukraine|date=2 March 2015|access-date=10 February 2022|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225163637/https://www.atout-france.fr/notre-reseau/ukraine|url-status=live}}</ref> | region18 = [[Nizozemska]] | pop18 = 98,010 (2023) | ref18 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/opvang-vluchtelingen-uit-oekraine/cijfers-opvang-vluchtelingen-uit-oekraine-in-nederland|title=Cijfers opvang vluchtelingen uit Oekraïne in Nederland|date=24 March 2022 |publisher=Rijksoverheid|access-date=12 September 2023|archive-date=23 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220723170721/https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/opvang-vluchtelingen-uit-oekraine/cijfers-opvang-vluchtelingen-uit-oekraine-in-nederland|url-status=live}}</ref> | region19 = [[Turčija]] | pop19 = 95,000 (2022) | ref19 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|title=European countries|access-date=8 November 2017|archive-date=26 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226124308/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://svitua.com.ua/news/201706/4027-turechchyni-pidrahuvaly-kilkist-ukrayinciv-cyfra-vrazhaye|title=У Туреччині підрахували кількість українців. Цифра вражає|publisher=svitua.com.ua|access-date=12 October 2017|date=20 June 2017|archive-date=22 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190822215220/http://svitua.com.ua/news/201706/4027-turechchyni-pidrahuvaly-kilkist-ukrayinciv-cyfra-vrazhaye|url-status=dead}}</ref> | region20 = [[Latvija]] | pop20 = 50,699 (2018) | ref20 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.pmlp.gov.lv/lv/assets/documents/1aaaa/ISVN_Latvija_pec_TTB_VPD.pdf|title=Latvijas iedzīvotāju sadalījums pēc nacionālā sastāva un valstiskās piederības|publisher=Latvijas Republikas Iekšlietu ministrijas. Pilsonības un migrācijas lietu pārvalde|access-date=17 May 2018|archive-date=25 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201125191614/https://www.pmlp.gov.lv/lv/assets/documents/1aaaa/ISVN_Latvija_pec_TTB_VPD.pdf|url-status=dead}}</ref> | region21 = [[Portugalska]] | pop21 = 45,051 (2015) | ref21 = <ref name="auto"/> | region22 = [[Australia]] | pop22 = 38,791 (2014) | ref22 = <ref>{{navedi splet |url=http://www.immi.gov.au/media/publications/statistics/comm-summ/textversion/ukraine.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20140116133105/http://www.immi.gov.au/media/publications/statistics/comm-summ/textversion/ukraine.htm |archive-date=16 January 2014|title=Ukrainian Australians|author=Australian Government – Department of Immigration and Border Protection|access-date=1 October 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/asia-and-oceania|title=Asia and Oceania countries|author=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=8 November 2017|archive-date=20 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190720123015/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/asia-and-oceania|url-status=dead}}</ref> | region23 = [[Grčija]] | pop23 = 32,000 (2016) | ref23 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/ukrainians-abroad|title=Ukrainians Аbroad|publisher=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=22 November 2017|archive-date=1 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191001003523/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/ukrainians-abroad|url-status=dead}}</ref> | region24 = [[Izrael]] | pop24 = 30,000–90,000 (2016) | ref24 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/nest-africa|title=Middle East and Africa|access-date=8 November 2017|archive-date=1 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191001003522/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/nest-africa|url-status=dead}}</ref> | region25 = [[Združeno kraljestvo]] | pop25 = 23,414 (2015) | ref25 = <ref name="auto" /> | region26 = [[Estonija]] | pop26 = 23,183 (2017) | ref26 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.stat.ee/34267|title=Population by ethnic nationality, 1 January, years|publisher=Eesti Statistika|access-date=28 October 2017|archive-date=4 January 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180104172617/http://www.stat.ee/34267|url-status=dead}}</ref> | region27 = [[Gruzija]] | pop27 = 22,263 (2015) | ref27 = <ref name="auto"/> | region28 = [[Azerbajdžan]] | pop28 = 21,509 (2009) | ref28 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.azstat.org/statinfo/demoqraphic/en/AP_/1_5.xls|title=Censuses of Republic of Azerbaijan 1979, 1989, 1999, 2009|publisher=State Statistical Committee of the Republic of Azerbaijan|access-date=1 October 2017|archive-date=30 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121130101713/http://www.azstat.org/statinfo/demoqraphic/en/AP_/1_5.xls|url-status=live}}</ref> | region29 = [[Kirgizistan]] | pop29 = 12,691 (2016) | ref29 = <ref>{{navedi splet|url=http://pop-stat.mashke.org/kyrgyzstan-ethnic2016reg.htm|title=Ethnic composition: 2016 estimation (data for regions)|publisher=Кыргыз Республикасынын Улуттук статистика комитети|access-date=6 November 2017|archive-date=21 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220321205540/http://pop-stat.mashke.org/kyrgyzstan-ethnic2016reg.htm|url-status=live}}</ref> | region30 = [[Litva]] | pop30 = 12,248 (2015) | ref30 = <ref name="auto"/> | region31 = [[Danska]] | pop31 = 12,144 (2018) | ref31 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.statbank.dk/10024|title=Population at the first day of the quarter by country of origin, ancestry, age, sex, region and time – Ukraine|publisher=Statistics Denmark|access-date=27 May 2018|archive-date=16 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210316064152/https://www.statbank.dk/10024|url-status=live}}</ref> | region32 = [[Paragvaj]] | pop32 = 12,000–40,000 (2014) | ref32 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.ukrainianworldcongress.org/index.php/id/327|archive-url=https://web.archive.org/web/20190820100348/http://www.ukrainianworldcongress.org/index.php/id/327|url-status=dead|archive-date=20 August 2019|title=PARAGUAY|publisher=Ukrainian World Congress|access-date=10 November 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://argentina.mfa.gov.ua/es/ukraine-paraguay/culture|title=La cooperación cultural y humanitaria entre Ucrania y Paraguay|publisher=Ministerio de Relaciones Exteriores de Ucrania|access-date=10 November 2017|archive-date=20 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190720194828/https://argentina.mfa.gov.ua/es/ukraine-paraguay/culture|url-status=dead}}</ref> | region33 = [[Avstrija]] | pop33 = 12,000 (2016) | ref33 = <ref>{{navedi splet|url=http://austria.mfa.gov.ua/ua/ukraine-at/ukrainians-in-%D0%B0t|script-title=uk:Українці в Австрії|publisher=Botschaft der Ukraine in der Republik Österreich|access-date=5 October 2017|archive-date=13 October 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131013061824/http://austria.mfa.gov.ua/ua/ukraine-at/ukrainians-in-%D0%B0t|url-status=dead}}</ref> | region34 = [[Združeni arabski emirati]] | pop34 = 11,145 (2017) | ref34 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.chasipodii.net/article/18749/|title=Євгеній Семенов: "Українська громада в ОАЕ об'єднується, не чекаючи жодних офіційних статусів чи закликів, і це – головне!"|publisher=chasipodii.net|access-date=13 October 2017|archive-date=16 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171016112836/http://www.chasipodii.net/article/18749|url-status=live}}</ref> | region35 = [[Švedska]] | pop35 = 11,069 (2019) | ref35 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.statistikdatabasen.scb.se/pxweb/sv/ssd/START__BE__BE0101__BE0101E/FodelselandArK/table/tableViewLayout1/|title=Befolkning efter födelseland, ålder, kön och år|publisher=Statistiska centralbyrån|access-date=25 February 2020|archive-date=20 December 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20081220091841/http://celade.cepal.org/cgibin/RpWebEngine.exe/PortalAction?&MODE=MAIN&BASE=CPVBLZ2000&MAIN=WebServerMain.inl|url-status=live}}</ref> | region36 = [[Madžarska]] | pop36 = 10,996 (2016) | ref36 = <ref name="KSH">{{navedi knjigo|last=Vukovich|first=Gabriella|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf|title=Mikrocenzus 2016 – 12. Nemzetiségi adatok|trans-title=2016 microcensus – 12. Ethnic data|language=hu|publisher=Hungarian Central Statistical Office|location=Budapest|year=2018|access-date=9 January 2019|isbn=978-963-235-542-9|archive-date=9 October 2022|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf|url-status=live}}</ref> | region37 = [[Urugvaj]] | pop37 = 10,000–15,000 (1990) | ref37 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.en.migraciya.com.ua/news/ukrainian-abroad/en-our-color---all-over-the-world-/|archive-url=https://web.archive.org/web/20171003091041/http://en.migraciya.com.ua/news/ukrainian-abroad/en-our-color---all-over-the-world-|url-status=dead|archive-date=3 October 2017|title=Our color-all over the world|publisher=State Migration Service of Ukraine and Foundation for assistance to refugees and displaced people "Compassion"|access-date=25 September 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ebk.net.ua/Book/history/makarchuk_eiu/part17/1703.htm|title=С. А. Макарчук, Етнічна історія України|publisher=ebk.net.ua|access-date=2 October 2017|archive-date=20 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170820102651/http://www.ebk.net.ua/Book/history/makarchuk_eiu/part17/1703.htm|url-status=live}}</ref> | region38 = [[Švica]] | pop38 = 6,681 (2017) | ref38 = <ref>{{navedi splet|url=http://switzerland.mfa.gov.ua/ua/ukraine-switzerland/ukrainians-in-switzerland|script-title=uk:Українці в Швейцарії|publisher=Botschaft der Ukraine in der Schweizerischen Eidgenossenschaft|access-date=5 November 2017|archive-date=15 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190715064822/https://switzerland.mfa.gov.ua/ua/ukraine-switzerland/ukrainians-in-switzerland|url-status=dead}}</ref> | region39 = [[Finska]] | pop39 = 5,000 (2016) | ref39 = <ref>{{navedi splet|url=http://finland.mfa.gov.ua/en/ukraine-finland/ukrainians-in-finland|title=Ukrainians in Finland|publisher=Embassy of Ukraine in the Republic of Finland|access-date=5 November 2017|archive-date=6 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190906130348/https://finland.mfa.gov.ua/en/ukraine-finland/ukrainians-in-finland|url-status=dead}}</ref> | region40 = [[Jordanija]] | pop40 = 5,000 (2016) | ref40 = <ref>{{navedi splet|url=http://jordan.mfa.gov.ua/en/ukraine-jo/ukrainians-in-jo|title=Ukrainian community in Jordan|publisher=Embassy of Ukraine in the Hashemite Kingdom of Jordan|access-date=12 October 2017|archive-date=6 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190906130348/https://jordan.mfa.gov.ua/en/ukraine-jo/ukrainians-in-jo|url-status=dead}}</ref> |langs = [[ukrajinščina]], [[ruščina]] |rels = |related-c = drugi [[Slovani]] }} '''Ukrajinci''' so [[Vzhodni Slovani|vzhodnoslovanski]] [[narod]], katerega pripadniki živijo na območju današnje [[Ukrajina|Ukrajine]]; pomembne [[manjšina|manjšine]] pa so v sosednjih [[država]]h ([[Rusija]], [[Belorusija]], [[Poljska]], [[Moldavija]], [[Romunija]], [[Madžarska]]) ter drugje ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada]]). Govorijo [[ukrajinščina|ukrajinščino]]. == Zgodovina == Ukrajinci so se kot samosvoj narod začeli oblikovati v srednjem veku iz vzhodnoslovanskih plemen, ki so naseljevala [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], kot etnična skupina pa so se dokončno izoblikovali v času [[Zaporoška Seč|Zaporoške Seči)]. Po vključitvi v Rusko in Avstro-ogrsko cesarstvo je bil večji del Ukrajine izpostavljen rusifikaciji – procesu, ki je vključeval prepoved uporabe maternega jezika za Ukrajince. Po [[Rusko-turška vojna (1768–1774)|rusko-turški vojni v letih 1768–1774]] si je Ruski imperij ob sodelovanju ukrajinskih kozakov zagotovil celotno območje vzdolž severne obale Črnega morja in polotok Krim. Na mestih nekdanjih kozaških in krimskotatarskih naselbin so nastala mesta, kot je [[Herson]], [[Kirovogradska oblast|Kropivnicki]], [[Mikolajivska oblast|Mykolajiv]], [[Odesa]], [[Dnipro]], [[Mariupol]]; to je znatno razširilo ozemlje, naseljeno z Ukrajinci, ter spodbudilo širjenje in bogatenje ukrajinske kulture. Leta 1775 je odlok Katarine II. ukinil [[Zaporoški kozaki|ukrajinske kozake]], večina ukrajinskih kmetov pa je zapadla v tlačanstvo – status, ki je veljal vse do leta 1861. V obdobju okrepljene rusifikacije se je mesto Jelisavetgrad (danes Kropivnicki) razvilo v pomembno središče ukrajinske kulture; prav tu je bilo ustanovljeno prvo profesionalno ukrajinsko gledališče na svetu, mesto pa je bilo tudi rojstni kraj številnih uglednih osebnosti ukrajinskega, poljskega in judovskega rodu. Poleg tega je arhitekturna dediščina mesta skoraj v celoti zasnovana v neoklasicističnem slogu <ref>[https://www.dnipro.libr.dp.ua/vishivka_texnika_uzori Магія вишивки Придніпров‘я. Частина 1. Розмаїття на полотні]</ref> <ref>[https://ns-gromada.gov.ua/news/1747331416/ Вишиванка Херсонщини — це тканий літопис півдня України]</ref> <ref>[https://www.expertkr.com.ua/posts/vishivanki-apostolivshchini-krivorizhzhya-i-hersonshchini-hrestik-lishtva-ta-shiroki-rukavi Вишиванки Апостолівщини, Криворіжжя і Херсонщини: хрестик, лиштва та широкі рукави]</ref> <ref>[https://magiavizerynky.com/novyny-statti/vyshyvanka-hersonsko-oblasti--ornamenty-hersonschyny/ Вишиванка Херсонської області | Орнаменти Херсонщини]</ref> <ref>[https://www.prekrasastudio.com/blog/317-khersonska-vyshyvanka-iaka-vona Херсонська вишиванка – яка вона]</ref>. Med letoma 1918 in 1920 so potekali poskusi vzpostavitve stabilne in neodvisne države na etnično ukrajinskih ozemljih; vendar so ta prizadevanja zaradi vojaške agresije sosednjih držav propadla, [[Ukrajinska ljudska republika]], razglašena leta 1918, pa je bila razdeljena v skladu z določili Riškega miru iz leta 1921. Zagovornike ukrajinske neodvisnosti je likvidirala Čeka. V času [[Stalinizem|stalinizma]], in zlasti v letih [[Dekulakizacija|dekulakizacije]], je življenje v Ukrajinski SSR doživelo popolno preobrazbo. Tradicionalne noše, ogrlice in okrasje so praktično izginili iz vsakdana, medtem ko so bili ljudski prazniki, kot sta božič in praznik Gospodovega razglašenja, prepovedani; vsakogar, ki je poskušal ohraniti te običaje, so označili za »nacionalista« ali »kulaka«, kar je vodilo v zaplembo ali uničenje njegovega premoženja s strani [[NKVD]] ter – v obdobju med tridesetimi in petdesetimi leti 20. stoletja – v usmrtitev ali zaprtje v taborišča [[Gulag]]. Tako so izginili edinstveni elementi tradicionalnega ljudskega življenja – elementi, ki so se od druge polovice tridesetih let prejšnjega stoletja dalje skrčili na zgolj odrske rekvizite za »kulturne domove« in uradne ansamble; poleg tega so dejansko izginile regionalna raznolikost in simbolika, povezane z oblačili, praznovanji ali glasbo. Ukrajinci, ki so preživeli [[Gladomor|Glalodomor v letih 1932–1933]] ali deportacije – in ki so od časa drugega petletnega načrta dalje skoraj brez izjeme postali delavci v kolektivnih kmetijah – so bili prisiljeni nositi standardizirana delovna in civilna oblačila, prav tako kot prebivalci drugih republik Sovjetske zveze <ref>[https://dyvys.info/2016/09/27/bez-terminu-davnosti-sim-zhyttiv-yuriya/ Без терміну давності: сім життів Юрія Горліс-Горського і його таємнича смерть]</ref>. Ti dogodki so korenito spremenili demografsko strukturo prebivalstva in prekinili medgeneracijsko prenašanje izročila: medtem ko so imele ukrajinske družine običajno od pet do osem otrok – pri čemer je imela vzgoja v številčni družini ključno vlogo pri ohranjanju običajev – se je od druge polovice tridesetih let dalje povprečno število rojenih otrok v celotni Sovjetski zvezi zmanjšalo na dva ali tri. Za njihovo socializacijo je skrbel sistem vrtcev, državnih šol in pionirskih taborov, otroke kmetov, ki so bili žrtve »razkulačenja«, pa so pošiljali v sirotišnice, kjer so bili deležni popolne rusifikacije <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/hololomor/natsionalna-knyha-pam-iati-zhertv-holodomoru-1932-1933/ Національна книга пам’яті жертв Голодомору 1932-1933]</ref>. [[Slika:Родина з Новоолександрівки, Знам'янська громада, Кіровоградська область.jpg|thumb|250px|[[Kirovogradska oblast]], Ukrajinska SSR, sredina 20. stoletja. Zaradi dekulakizacije in rusifikacije – procesov, ki so se nadaljevali tudi po drugi svetovni vojni – so bila skoraj vsa tradicionalna oblačila v tej regiji uničena in nadomeščena z oblačili, ki so ustrezala standardnim sovjetskim normam]] Med [[Velika čistka|velikim terorjem]] v letih 1937–1938 je NKVD usmrtil ali deportiral ukrajinske znanstvenike, pisatelje, fotografe, filmske ustvarjalce, glasbenike in zgodovinarje; posmrtne ostanke nekaterih so pokopali v gozdu Bikivnja blizu Kijeva, druge pa so – po prestani zaporni kazni v taborišču Solovki – ustrelili v Sandarmohu. Podobni dogodki so se odvijali v zahodnih regijah Ukrajine – tako v času, ko so bile del Poljske republike, Kraljevine Romunije in Češkoslovaške, kot tudi po njihovi priključitvi k ZSSR v letih 1939–1941 ter pozneje v obdobju 1944–1953 –, pri čemer so te represije dosegle vrhunec med operacijo Zahod <ref>[https://uinp.gov.ua/aktualni-temy/bykivnyanska-tragediya Биківнянська трагедія]</ref>. Med nacistično okupacijo je bilo delovanje Ukrajinske avtocefalne pravoslavne cerkve dovoljeno, čeprav pod strogim državnim nadzorom; hkrati je propaganda skušala izkoristiti verska čustva prebivalstva za pridobitev večje podpore kolaboracionistom. Vendar pa so si politike obeh totalitarnih režimov – nacističnega in stalinističnega – prizadevale prebivalstvo spremeniti v vir poceni delovne sile ter popolnoma izbrisati identitete različnih narodov, vključno z Ukrajinci <ref>[https://www.religion.in.ua/main/history/12608-ukrayinskij-avtokefalnij-rux-v-roki-nimeckoyi-okupaciyi-mifi-ta-realiyi.html Український автокефальний рух в роки німецької окупації: міфи та реалії]</ref>. Po nastanku železne zavese in v času [[Nikita Hruščov|Hruščovove]] otoplitve je ukrajinska kultura doživela določen razcvet in pridobila na priljubljenosti; vendar do množičnega preporoda ni prišlo zaradi hudih demografskih izgub, ki jih je ukrajinsko prebivalstvo utrpelo kot posledico boljševiške politike v medvojnem obdobju in dogodkov med drugo svetovno vojno <ref>[https://uahistory.co/book/ukraine-culture-history-textbook-poltava-2015/42.php Українська культура у роки хрущовської “відлиги”. “Шістдесятники” у культурі]</ref> <ref>[https://historiesdoteducation.wordpress.com/%D0%B3%D0%BE%D1%82%D1%83%D1%94%D0%BC%D0%BE%D1%81%D1%8C-%D0%B4%D0%BE-%D0%B7%D0%BD%D0%BE-%D0%B7-%D1%96%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D1%96%D1%97-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B8/%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0-%D0%B2-%D1%83%D0%BC%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%85-%D0%B4%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BB%D1%96%D0%BD%D1%96%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%96%D1%97-1953-1964-%D1%80%D1%80/ Україна в умовах десталінізації (1953-1964 рр.)]</ref> <ref>[https://studfile.net/preview/16502302/page:23/ Українська культура в роки хрущовської „відлиги” (1953 – 1964 рр.). „Шістдесятництво”]</ref>. V času vladavine [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] so nošenje tradicionalnih ukrajinskih oblačil, uporabo ukrajinskega jezika in izvajanje ukrajinske glasbe v vsakdanjem življenju začeli dojemati kot znake naklonjenosti disidentom, zato je [[KGB]] takšne dejavnosti zatiral. Posebej velja omeniti pesnika Vasila Stusa, ki je bil zaradi svojega delovanja večkrat preganjan in je umrl v ujetništvu <ref>[https://stus.center/p/marina-tsvetaieva-u-retseptsiyi-vasilia-stusa-problema-tvorchosti-126852 Margarita Yehorchenko: "The Concept of the Poet in the Works of Vasyl Stus" / Маргарита Єгорченко: " Концепт поета у творчості Василя Стуса"]</ref>. Obdobje perestrojke so zaznamovala prizadevanja za popularizacijo ukrajinske kulture, ki so jih sprožili predvsem Vjačeslav Čornovil in društvo [[Memorial (organizacija)|Memorial]]. Odprtje arhivov NKVD in KGB za javnost je privedlo do odkritja tajnih grobišč žrtev [[Stalinistična represija|političnih represij]], med katerimi najbolj izstopa tisto v Bikivnji <ref>[https://www.lemonde.fr/en/international/article/2023/03/06/ghosts-of-stalinist-terror-haunt-kyiv-s-outskirts_6018392_4.html?srsltid=AfmBOooMgOwUXDNNF4NLaf1GMqBMg7Wkkkl1UQYcaQkqOkciDq2ouaZs Ghosts of Stalinist terror haunt Kyiv's outskirts]</ref> <ref>[https://war-documentary.info/bykivnia-graves-in-kyiv-the-fourth-katyn/ Bykivnia Graves: Stalin’s NKVD Mass Killings Near Kyiv]</ref>. Po razglasitvi neodvisnosti Ukrajine leta 1991 se je država otresla sovjetske cenzure in začelo se je oživljanje ukrajinske nacionalne identitete, čeprav je družba še dolgo premagovala posledice sovjetske gospodarske krize <ref>[https://studfile.net/preview/5115454/page:29/ 116. Культурні процеси в Україні після 1991 р.]</ref>. Med [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|rusko-ukrajinsko vojno]] v 21. stoletju so bili poleg smrti več sto tisoč ukrajinskih civilistov, ki jih je povzročil oboroženi spopad, uničeni številni ukrajinski kulturni spomeniki; nekateri med njimi – denimo spomenik žrtvam holodomorja v Mariupolu in Dramsko gledališče v Mariupolu – so bili porušeni po neposrednem ukazu ruskih oblasti. Kot odziv na ravnanje Rusije je Ukrajina začela izvajati politiko dekomunizacije <ref>[https://www.amnesty.org/en/latest/news/2022/06/ukraine-deadly-mariupol-theatre-strike-a-clear-war-crime-by-russian-forces-new-investigation/ Ukraine: Deadly Mariupol theatre strike ‘a clear war crime’ by Russian forces]</ref> <ref>[https://ukraine.un.org/en/263422-ukraine-un-commission-concerned-continuing-patterns-violations-human-rights-and Ukraine: UN Commission concerned by continuing patterns of violations of human rights and international humanitarian law]</ref> <ref>[https://www.hrw.org/feature/russia-ukraine-war-mariupol Beneath the Rubble: Documenting Devastation and Loss in Mariupol]</ref> <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/en/proekt/in-mariupol-the-occupiers-dismantled-a-monument-to-the-holodomor-victims/ In Mariupol, the occupiers dismantled a monument to the Holodomor victims]</ref> <ref>[https://www.ukrainianworldcongress.org/the-russians-destroyed-a-monument-to-holodomor-victims-in-temporarily-occupied-mariupol/ The Russians destroyed a monument to Holodomor victims in temporarily occupied Mariupol]</ref> <ref>[http://www.milwaukeeindependent.com/syndicated/mariupols-holodomor-memorial-destroyed-occupation-troops-erase-ukrainian-history/ Mariupol’s Holodomor Memorial destroyed by occupation troops to further erase Ukrainian history]</ref> <ref>[https://khpg.org/en/1608813845 Russia destroys monuments to Victims of Holodomor and Stalin’s Terror in occupied Luhansk]</ref> <ref>[https://verfassungsblog.de/decommunization-in-times-of-war-ukraines-militant-democracy-problem/ Decommunization in Times of War: Ukraine’s Militant Democracy Problem]</ref> <ref>[https://www.gis.huri.harvard.edu/center-rules The Center Rules: The Decommunization Laws]</ref>. == Glej tudi == * [[seznam Ukrajincev]] * [[Slovani]] *[[Rusini]] (Rutenci) {{škrbina-etnična}} [[Kategorija:Vzhodni Slovani]] [[Kategorija:Ukrajinci|*]] {{normativna kontrola}} == Sklici == 8jnontt66yzfxdiofij1owboct6m8uz 6748837 6748816 2026-09-10T19:40:57Z ~2026-49263-55 265576 /* Ukrajinska kultura */ 6748837 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina| |group = Ukrajinci |image = [[Slika:1961 CPA 2523.jpg|x350px]]<br />Znamka z ukrajinsko narodno nošo |popplace = {{UKR}}:<br> &nbsp;&nbsp; 37.541.700 | popplace = [[Ukrajina]] 37,541,700 (2001)<ref>{{navedi splet|url=http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality|title=Number and composition population of Ukraine: population census 2001|work=[[Ukrainian Census (2001)|State Statistics Committee of Ukraine]]|date=5 December 2001|access-date=5 August 2007|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070706003257/http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality/|archive-date=6 July 2007}}</ref> | region1 = [[Rusija]] | pop1 = 1,864,000 (2023) | region2 = [[Poljska]] | pop2 = 1,651,918 (2023) | ref2 = <ref>{{navedi splet|url=https://stat.gov.pl/statystyki-eksperymentalne/kapital-ludzki/populacja-cudzoziemcow-w-polsce-w-czasie-covid-19,12,1.html|title=Populacja cudzoziemców w Polsce w czasie COVID-19|access-date=20 January 2022|archive-date=20 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220120135627/https://stat.gov.pl/statystyki-eksperymentalne/kapital-ludzki/populacja-cudzoziemcow-w-polsce-w-czasie-covid-19,12,1.html|url-status=live}}</ref> | region3 = [[Kanada]] | pop3 = 1,359,655 (2016) | ref3 = <ref>{{navedi splet|url=http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&Geo1=PR&Code1=01&Geo2=PR&Code2=01&Data=Count&SearchText=Canada&SearchType=Begins&SearchPR=01&B1=Ethnic%20origin&TABID=1|title=Census Profile, 2016 Census: Ethnic origin population|work=Statistics Canada|access-date=22 April 2018|date=8 February 2017|archive-date=22 April 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180422053324/http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&Geo1=PR&Code1=01&Geo2=PR&Code2=01&Data=Count&SearchText=Canada&SearchType=Begins&SearchPR=01&B1=Ethnic%20origin&TABID=1|url-status=live}}</ref> | region4 = [[Nemčija]] | pop4 = 1,125,000 (2023) | ref4 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.destatis.de/DE/Themen/Gesellschaft-Umwelt/Bevoelkerung/Migration-Integration/Tabellen/migrationshintergrund-staatsangehoerigkeit-staaten.html|title=Bevölkerung in Privathaushalten nach Migrationshintergrund im weiteren Sinn nach ausgewählten Geburtsstaaten|website=Statistisches Bundesamt|access-date=10 February 2022|archive-date=20 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190420232930/https://www.destatis.de/DE/Themen/Gesellschaft-Umwelt/Bevoelkerung/Migration-Integration/Tabellen/migrationshintergrund-staatsangehoerigkeit-staaten.html/|url-status=live}}</ref> | region5 = [[Združene države Amerike]] | pop5 = 1,028,492 (2016) | ref5 = <ref>{{navedi splet|url=http://factfinder.census.gov/faces/tableservices/jsf/pages/productview.xhtml?pid=ACS_16_1YR_DP02&prodType=table|title=Selected Social Characteristics in the United States 2010–2016 American Community Survey 1-Year Estimates|work=United States Census Bureau|access-date=19 November 2017|archive-date=14 February 2020|archive-url=https://archive.today/20200214010655/http://factfinder.census.gov/faces/tableservices/jsf/pages/productview.xhtml?pid=ACS_16_1YR_DP02&prodType=table|url-status=dead}}</ref> | region6 = [[Brazilija]] | pop6 = 600,000–1,500,000 (2015) | ref6 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.ukrainianworldcongress.org/country-info/brazil/|title=Brazil|publisher=The Ukrainian World Congress|access-date=17 December 2020|archive-date=24 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210424230057/https://www.ukrainianworldcongress.org/country-info/brazil/|url-status=live}}</ref> | region7 = [[Češka]] | pop7 = 636,282 (2023) | ref7 = <ref>{{navedi splet |url=https://cesky.radio.cz/na-konci-roku-2022-zilo-v-cesku-legalne-pres-636-tisic-ukrajincu-predloni-jich-8773042|title=Foreigners by type of residence, sex and citizenship as at 31 December 2018 |access-date=3 February 2019 |archive-date=4 February 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190204014351/https://www.czso.cz/documents/11292/27914491/1812_c01t11.pdf/ddfa8a3d-8875-4b38-8d3a-e7245706b6f7?version=1.0 |url-status=dead }}</ref> | region8 = [[Italija]] | pop8 = 347,183 (2023) | ref8 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.tuttitalia.it/statistiche/cittadini-stranieri/ucraina/|title=Ucraini in Italia|publisher=tuttitalia.it(Elaborazioni su dati ISTAT-L’Istituto nazionale di statistica)|access-date=14 February 2022|archive-date=7 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190107090351/https://www.tuttitalia.it/statistiche/cittadini-stranieri/ucraina/|url-status=live}}</ref> | region9 = [[Kazahstan]] | pop9 = 387,000 (2021) | ref9 = <ref name="auto">{{navedi splet|url=http://www.un.org/en/development/desa/population/migration/data/estimates2/estimates15.shtml|title=Total Migrant stock at mid-year by origin and by major area, region, country or area of destination, 1990–2015|publisher=United Nations, Department of Economic and Social Affairs, Population Division (2015)|archive-url=https://web.archive.org/web/20171226173148/http://www.un.org/en/development/desa/population/migration/data/estimates2/estimates15.shtml|archive-date=26 December 2017|access-date=22 November 2017}}</ref> | region10 = [[Argentina]] | pop10 = 305,000 (2007) | ref10 = <ref name="Ucrania.com">{{navedi splet|url=http://www.ucrania.com/Articulos/tabid/57/ctl/Details/mid/388/ItemID/1/language/en-US/Default.aspx|title=Inmigración Ucrania a la República Argentina|trans-title=Ukrainian immigration to Argentina|language=es|work=Ucrania.com|date=3 February 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131227233709/http://www.ucrania.com/Articulos/tabid/57/ctl/Details/mid/388/ItemID/1/language/en-US/Default.aspx|archive-date=27 December 2013}}</ref><ref name="Article">{{navedi splet|url=http://www.ucrania.com/article_read.asp?id=69|title=La inmigración Ucrania a la República Argentina|trans-title=Ukrainian immigration to Argentina|language=es|access-date=5 August 2007|work=Ucrania.com|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20050207175738/http://ucrania.com/article_read.asp?id=69|archive-date=7 February 2005}}</ref> | region11 = [[Španija]] | pop11 = 264,528 (2023) | ref11 = <ref>{{navedi splet|title=Población extranjera por Nacionalidad, comunidades, Sexo y Año. Datos provisionales 2020.|url=https://www.ine.es/jaxi/Datos.htm?path=/t20/e245/p08/l0/&file=02005.px#!tabs-tabla|publisher=[[Instituto Nacional de Estadística (Spain)|INE]]|access-date=9 November 2020|archive-date=27 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201027160218/https://www.ine.es/jaxi/Datos.htm?path=%2Ft20%2Fe245%2Fp08%2Fl0%2F&file=02005.px#!tabs-tabla|url-status=live}}</ref> | region12 = [[Romunija]] | pop12 = 251,923 (2023) | ref12 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2012/02/Comunicat_DATE_PROVIZORII_RPL_2011.pdf|title=Romanian 2011 census|publisher=edrc.ro|access-date=13 December 2011|archive-date=2 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190802060014/http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2012/02/Comunicat_DATE_PROVIZORII_RPL_2011.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://buktolerance.com.ua/?page_id=8|script-title=uk:Українська діаспора в Румунії|trans-title=Ukrainian diaspora in Romania|language=uk|publisher=Буковина толерантна|access-date=5 November 2017|archive-date=7 November 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107031942/http://buktolerance.com.ua/?page_id=8|url-status=live}}</ref> | region13 = [[Slovaška]] | pop13 = 228,637 (2023) | ref13 = <ref>{{navedi splet |title=SODB2021 - Obyvatelia - Základné výsledky |url=https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-narodnosti/SR/SK0/SR |access-date=25 August 2022 |website=www.scitanie.sk |archive-date=31 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220531025903/https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-narodnosti/SR/SK0/SR |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |title=SODB2021 - Obyvatelia - Základné výsledky |url=https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-dalsej-narodnosti/SR/SK0/SR |access-date=25 August 2022 |website=www.scitanie.sk |archive-date=15 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220715111536/https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-dalsej-narodnosti/SR/SK0/SR |url-status=live }}</ref> | region14 = [[Moldavija]] | pop14 = 181,035 (2014) | ref14 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.statistica.md/pageview.php?l=en&idc=479|title=Population and Housing Census in the Republic of Moldova, May 12–25, 2014|publisher=Biroul Național de Statistică al Republicii Moldova|access-date=30 September 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20171114194151/http://www.statistica.md/pageview.php?l=en&idc=479|archive-date=14 November 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://mer.gospmr.org/gosudarstvennaya-sluzhba-statistiki/informacziya/ezhegodnik-gosudarstvennoj-sluzhby-statistiki/statisticheskij-ezhegodnik-2017.html|title=Статистический ежегодник 2017|publisher=Министерство экономического развития, Государственная служба статистики Приднестровской Молдавской Республики|access-date=30 September 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20170927202651/http://mer.gospmr.org/gosudarstvennaya-sluzhba-statistiki/informacziya/ezhegodnik-gosudarstvennoj-sluzhby-statistiki/statisticheskij-ezhegodnik-2017.html|archive-date=27 September 2017}}</ref> | region15 = [[Belorusija]] | pop15 = 159,656 (2019) | ref15 = [https://www.belstat.gov.by/ofitsialnaya-statistika/solialnaya-sfera/naselenie-i-migratsiya/naselenie/statisticheskie-izdaniya/index_17854/] | region16 = [[Uzbekistan]] | pop16 = 124,602 (2015) | ref16 = <ref name="auto" /> | region17 = [[Francija]] | pop17 = 106,697 (2017) | ref17 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|title=European countries|publisher=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=20 November 2021|archive-date=26 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226124308/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.atout-france.fr/notre-reseau/ukraine|title=Ukraine|date=2 March 2015|access-date=10 February 2022|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225163637/https://www.atout-france.fr/notre-reseau/ukraine|url-status=live}}</ref> | region18 = [[Nizozemska]] | pop18 = 98,010 (2023) | ref18 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/opvang-vluchtelingen-uit-oekraine/cijfers-opvang-vluchtelingen-uit-oekraine-in-nederland|title=Cijfers opvang vluchtelingen uit Oekraïne in Nederland|date=24 March 2022 |publisher=Rijksoverheid|access-date=12 September 2023|archive-date=23 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220723170721/https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/opvang-vluchtelingen-uit-oekraine/cijfers-opvang-vluchtelingen-uit-oekraine-in-nederland|url-status=live}}</ref> | region19 = [[Turčija]] | pop19 = 95,000 (2022) | ref19 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|title=European countries|access-date=8 November 2017|archive-date=26 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226124308/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://svitua.com.ua/news/201706/4027-turechchyni-pidrahuvaly-kilkist-ukrayinciv-cyfra-vrazhaye|title=У Туреччині підрахували кількість українців. Цифра вражає|publisher=svitua.com.ua|access-date=12 October 2017|date=20 June 2017|archive-date=22 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190822215220/http://svitua.com.ua/news/201706/4027-turechchyni-pidrahuvaly-kilkist-ukrayinciv-cyfra-vrazhaye|url-status=dead}}</ref> | region20 = [[Latvija]] | pop20 = 50,699 (2018) | ref20 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.pmlp.gov.lv/lv/assets/documents/1aaaa/ISVN_Latvija_pec_TTB_VPD.pdf|title=Latvijas iedzīvotāju sadalījums pēc nacionālā sastāva un valstiskās piederības|publisher=Latvijas Republikas Iekšlietu ministrijas. Pilsonības un migrācijas lietu pārvalde|access-date=17 May 2018|archive-date=25 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201125191614/https://www.pmlp.gov.lv/lv/assets/documents/1aaaa/ISVN_Latvija_pec_TTB_VPD.pdf|url-status=dead}}</ref> | region21 = [[Portugalska]] | pop21 = 45,051 (2015) | ref21 = <ref name="auto"/> | region22 = [[Australia]] | pop22 = 38,791 (2014) | ref22 = <ref>{{navedi splet |url=http://www.immi.gov.au/media/publications/statistics/comm-summ/textversion/ukraine.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20140116133105/http://www.immi.gov.au/media/publications/statistics/comm-summ/textversion/ukraine.htm |archive-date=16 January 2014|title=Ukrainian Australians|author=Australian Government – Department of Immigration and Border Protection|access-date=1 October 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/asia-and-oceania|title=Asia and Oceania countries|author=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=8 November 2017|archive-date=20 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190720123015/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/asia-and-oceania|url-status=dead}}</ref> | region23 = [[Grčija]] | pop23 = 32,000 (2016) | ref23 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/ukrainians-abroad|title=Ukrainians Аbroad|publisher=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=22 November 2017|archive-date=1 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191001003523/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/ukrainians-abroad|url-status=dead}}</ref> | region24 = [[Izrael]] | pop24 = 30,000–90,000 (2016) | ref24 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/nest-africa|title=Middle East and Africa|access-date=8 November 2017|archive-date=1 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191001003522/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/nest-africa|url-status=dead}}</ref> | region25 = [[Združeno kraljestvo]] | pop25 = 23,414 (2015) | ref25 = <ref name="auto" /> | region26 = [[Estonija]] | pop26 = 23,183 (2017) | ref26 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.stat.ee/34267|title=Population by ethnic nationality, 1 January, years|publisher=Eesti Statistika|access-date=28 October 2017|archive-date=4 January 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180104172617/http://www.stat.ee/34267|url-status=dead}}</ref> | region27 = [[Gruzija]] | pop27 = 22,263 (2015) | ref27 = <ref name="auto"/> | region28 = [[Azerbajdžan]] | pop28 = 21,509 (2009) | ref28 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.azstat.org/statinfo/demoqraphic/en/AP_/1_5.xls|title=Censuses of Republic of Azerbaijan 1979, 1989, 1999, 2009|publisher=State Statistical Committee of the Republic of Azerbaijan|access-date=1 October 2017|archive-date=30 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121130101713/http://www.azstat.org/statinfo/demoqraphic/en/AP_/1_5.xls|url-status=live}}</ref> | region29 = [[Kirgizistan]] | pop29 = 12,691 (2016) | ref29 = <ref>{{navedi splet|url=http://pop-stat.mashke.org/kyrgyzstan-ethnic2016reg.htm|title=Ethnic composition: 2016 estimation (data for regions)|publisher=Кыргыз Республикасынын Улуттук статистика комитети|access-date=6 November 2017|archive-date=21 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220321205540/http://pop-stat.mashke.org/kyrgyzstan-ethnic2016reg.htm|url-status=live}}</ref> | region30 = [[Litva]] | pop30 = 12,248 (2015) | ref30 = <ref name="auto"/> | region31 = [[Danska]] | pop31 = 12,144 (2018) | ref31 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.statbank.dk/10024|title=Population at the first day of the quarter by country of origin, ancestry, age, sex, region and time – Ukraine|publisher=Statistics Denmark|access-date=27 May 2018|archive-date=16 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210316064152/https://www.statbank.dk/10024|url-status=live}}</ref> | region32 = [[Paragvaj]] | pop32 = 12,000–40,000 (2014) | ref32 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.ukrainianworldcongress.org/index.php/id/327|archive-url=https://web.archive.org/web/20190820100348/http://www.ukrainianworldcongress.org/index.php/id/327|url-status=dead|archive-date=20 August 2019|title=PARAGUAY|publisher=Ukrainian World Congress|access-date=10 November 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://argentina.mfa.gov.ua/es/ukraine-paraguay/culture|title=La cooperación cultural y humanitaria entre Ucrania y Paraguay|publisher=Ministerio de Relaciones Exteriores de Ucrania|access-date=10 November 2017|archive-date=20 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190720194828/https://argentina.mfa.gov.ua/es/ukraine-paraguay/culture|url-status=dead}}</ref> | region33 = [[Avstrija]] | pop33 = 12,000 (2016) | ref33 = <ref>{{navedi splet|url=http://austria.mfa.gov.ua/ua/ukraine-at/ukrainians-in-%D0%B0t|script-title=uk:Українці в Австрії|publisher=Botschaft der Ukraine in der Republik Österreich|access-date=5 October 2017|archive-date=13 October 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131013061824/http://austria.mfa.gov.ua/ua/ukraine-at/ukrainians-in-%D0%B0t|url-status=dead}}</ref> | region34 = [[Združeni arabski emirati]] | pop34 = 11,145 (2017) | ref34 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.chasipodii.net/article/18749/|title=Євгеній Семенов: "Українська громада в ОАЕ об'єднується, не чекаючи жодних офіційних статусів чи закликів, і це – головне!"|publisher=chasipodii.net|access-date=13 October 2017|archive-date=16 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171016112836/http://www.chasipodii.net/article/18749|url-status=live}}</ref> | region35 = [[Švedska]] | pop35 = 11,069 (2019) | ref35 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.statistikdatabasen.scb.se/pxweb/sv/ssd/START__BE__BE0101__BE0101E/FodelselandArK/table/tableViewLayout1/|title=Befolkning efter födelseland, ålder, kön och år|publisher=Statistiska centralbyrån|access-date=25 February 2020|archive-date=20 December 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20081220091841/http://celade.cepal.org/cgibin/RpWebEngine.exe/PortalAction?&MODE=MAIN&BASE=CPVBLZ2000&MAIN=WebServerMain.inl|url-status=live}}</ref> | region36 = [[Madžarska]] | pop36 = 10,996 (2016) | ref36 = <ref name="KSH">{{navedi knjigo|last=Vukovich|first=Gabriella|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf|title=Mikrocenzus 2016 – 12. Nemzetiségi adatok|trans-title=2016 microcensus – 12. Ethnic data|language=hu|publisher=Hungarian Central Statistical Office|location=Budapest|year=2018|access-date=9 January 2019|isbn=978-963-235-542-9|archive-date=9 October 2022|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf|url-status=live}}</ref> | region37 = [[Urugvaj]] | pop37 = 10,000–15,000 (1990) | ref37 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.en.migraciya.com.ua/news/ukrainian-abroad/en-our-color---all-over-the-world-/|archive-url=https://web.archive.org/web/20171003091041/http://en.migraciya.com.ua/news/ukrainian-abroad/en-our-color---all-over-the-world-|url-status=dead|archive-date=3 October 2017|title=Our color-all over the world|publisher=State Migration Service of Ukraine and Foundation for assistance to refugees and displaced people "Compassion"|access-date=25 September 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ebk.net.ua/Book/history/makarchuk_eiu/part17/1703.htm|title=С. А. Макарчук, Етнічна історія України|publisher=ebk.net.ua|access-date=2 October 2017|archive-date=20 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170820102651/http://www.ebk.net.ua/Book/history/makarchuk_eiu/part17/1703.htm|url-status=live}}</ref> | region38 = [[Švica]] | pop38 = 6,681 (2017) | ref38 = <ref>{{navedi splet|url=http://switzerland.mfa.gov.ua/ua/ukraine-switzerland/ukrainians-in-switzerland|script-title=uk:Українці в Швейцарії|publisher=Botschaft der Ukraine in der Schweizerischen Eidgenossenschaft|access-date=5 November 2017|archive-date=15 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190715064822/https://switzerland.mfa.gov.ua/ua/ukraine-switzerland/ukrainians-in-switzerland|url-status=dead}}</ref> | region39 = [[Finska]] | pop39 = 5,000 (2016) | ref39 = <ref>{{navedi splet|url=http://finland.mfa.gov.ua/en/ukraine-finland/ukrainians-in-finland|title=Ukrainians in Finland|publisher=Embassy of Ukraine in the Republic of Finland|access-date=5 November 2017|archive-date=6 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190906130348/https://finland.mfa.gov.ua/en/ukraine-finland/ukrainians-in-finland|url-status=dead}}</ref> | region40 = [[Jordanija]] | pop40 = 5,000 (2016) | ref40 = <ref>{{navedi splet|url=http://jordan.mfa.gov.ua/en/ukraine-jo/ukrainians-in-jo|title=Ukrainian community in Jordan|publisher=Embassy of Ukraine in the Hashemite Kingdom of Jordan|access-date=12 October 2017|archive-date=6 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190906130348/https://jordan.mfa.gov.ua/en/ukraine-jo/ukrainians-in-jo|url-status=dead}}</ref> |langs = [[ukrajinščina]], [[ruščina]] |rels = |related-c = drugi [[Slovani]] }} '''Ukrajinci''' so [[Vzhodni Slovani|vzhodnoslovanski]] [[narod]], katerega pripadniki živijo na območju današnje [[Ukrajina|Ukrajine]]; pomembne [[manjšina|manjšine]] pa so v sosednjih [[država]]h ([[Rusija]], [[Belorusija]], [[Poljska]], [[Moldavija]], [[Romunija]], [[Madžarska]]) ter drugje ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada]]). Govorijo [[ukrajinščina|ukrajinščino]]. == Zgodovina == Ukrajinci so se kot samosvoj narod začeli oblikovati v srednjem veku iz vzhodnoslovanskih plemen, ki so naseljevala [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], kot etnična skupina pa so se dokončno izoblikovali v času [[Zaporoška Seč|Zaporoške Seči)]. Po vključitvi v Rusko in Avstro-ogrsko cesarstvo je bil večji del Ukrajine izpostavljen rusifikaciji – procesu, ki je vključeval prepoved uporabe maternega jezika za Ukrajince. Po [[Rusko-turška vojna (1768–1774)|rusko-turški vojni v letih 1768–1774]] si je Ruski imperij ob sodelovanju ukrajinskih kozakov zagotovil celotno območje vzdolž severne obale Črnega morja in polotok Krim. Na mestih nekdanjih kozaških in krimskotatarskih naselbin so nastala mesta, kot je [[Herson]], [[Kirovogradska oblast|Kropivnicki]], [[Mikolajivska oblast|Mykolajiv]], [[Odesa]], [[Dnipro]], [[Mariupol]]; to je znatno razširilo ozemlje, naseljeno z Ukrajinci, ter spodbudilo širjenje in bogatenje ukrajinske kulture. Leta 1775 je odlok Katarine II. ukinil [[Zaporoški kozaki|ukrajinske kozake]], večina ukrajinskih kmetov pa je zapadla v tlačanstvo – status, ki je veljal vse do leta 1861. V obdobju okrepljene rusifikacije se je mesto Jelisavetgrad (danes Kropivnicki) razvilo v pomembno središče ukrajinske kulture; prav tu je bilo ustanovljeno prvo profesionalno ukrajinsko gledališče na svetu, mesto pa je bilo tudi rojstni kraj številnih uglednih osebnosti ukrajinskega, poljskega in judovskega rodu. Poleg tega je arhitekturna dediščina mesta skoraj v celoti zasnovana v neoklasicističnem slogu <ref>[https://www.dnipro.libr.dp.ua/vishivka_texnika_uzori Магія вишивки Придніпров‘я. Частина 1. Розмаїття на полотні]</ref> <ref>[https://ns-gromada.gov.ua/news/1747331416/ Вишиванка Херсонщини — це тканий літопис півдня України]</ref> <ref>[https://www.expertkr.com.ua/posts/vishivanki-apostolivshchini-krivorizhzhya-i-hersonshchini-hrestik-lishtva-ta-shiroki-rukavi Вишиванки Апостолівщини, Криворіжжя і Херсонщини: хрестик, лиштва та широкі рукави]</ref> <ref>[https://magiavizerynky.com/novyny-statti/vyshyvanka-hersonsko-oblasti--ornamenty-hersonschyny/ Вишиванка Херсонської області | Орнаменти Херсонщини]</ref> <ref>[https://www.prekrasastudio.com/blog/317-khersonska-vyshyvanka-iaka-vona Херсонська вишиванка – яка вона]</ref>. Med letoma 1918 in 1920 so potekali poskusi vzpostavitve stabilne in neodvisne države na etnično ukrajinskih ozemljih; vendar so ta prizadevanja zaradi vojaške agresije sosednjih držav propadla, [[Ukrajinska ljudska republika]], razglašena leta 1918, pa je bila razdeljena v skladu z določili Riškega miru iz leta 1921. Zagovornike ukrajinske neodvisnosti je likvidirala Čeka. V času [[Stalinizem|stalinizma]], in zlasti v letih [[Dekulakizacija|dekulakizacije]], je življenje v Ukrajinski SSR doživelo popolno preobrazbo. Tradicionalne noše, ogrlice in okrasje so praktično izginili iz vsakdana, medtem ko so bili ljudski prazniki, kot sta božič in praznik Gospodovega razglašenja, prepovedani; vsakogar, ki je poskušal ohraniti te običaje, so označili za »nacionalista« ali »kulaka«, kar je vodilo v zaplembo ali uničenje njegovega premoženja s strani [[NKVD]] ter – v obdobju med tridesetimi in petdesetimi leti 20. stoletja – v usmrtitev ali zaprtje v taborišča [[Gulag]]. Tako so izginili edinstveni elementi tradicionalnega ljudskega življenja – elementi, ki so se od druge polovice tridesetih let prejšnjega stoletja dalje skrčili na zgolj odrske rekvizite za »kulturne domove« in uradne ansamble; poleg tega so dejansko izginile regionalna raznolikost in simbolika, povezane z oblačili, praznovanji ali glasbo. Ukrajinci, ki so preživeli [[Gladomor|Glalodomor v letih 1932–1933]] ali deportacije – in ki so od časa drugega petletnega načrta dalje skoraj brez izjeme postali delavci v kolektivnih kmetijah – so bili prisiljeni nositi standardizirana delovna in civilna oblačila, prav tako kot prebivalci drugih republik Sovjetske zveze <ref>[https://dyvys.info/2016/09/27/bez-terminu-davnosti-sim-zhyttiv-yuriya/ Без терміну давності: сім життів Юрія Горліс-Горського і його таємнича смерть]</ref>. Ti dogodki so korenito spremenili demografsko strukturo prebivalstva in prekinili medgeneracijsko prenašanje izročila: medtem ko so imele ukrajinske družine običajno od pet do osem otrok – pri čemer je imela vzgoja v številčni družini ključno vlogo pri ohranjanju običajev – se je od druge polovice tridesetih let dalje povprečno število rojenih otrok v celotni Sovjetski zvezi zmanjšalo na dva ali tri. Za njihovo socializacijo je skrbel sistem vrtcev, državnih šol in pionirskih taborov, otroke kmetov, ki so bili žrtve »razkulačenja«, pa so pošiljali v sirotišnice, kjer so bili deležni popolne rusifikacije <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/hololomor/natsionalna-knyha-pam-iati-zhertv-holodomoru-1932-1933/ Національна книга пам’яті жертв Голодомору 1932-1933]</ref>. [[Slika:Родина з Новоолександрівки, Знам'янська громада, Кіровоградська область.jpg|thumb|250px|[[Kirovogradska oblast]], Ukrajinska SSR, sredina 20. stoletja. Zaradi dekulakizacije in rusifikacije – procesov, ki so se nadaljevali tudi po drugi svetovni vojni – so bila skoraj vsa tradicionalna oblačila v tej regiji uničena in nadomeščena z oblačili, ki so ustrezala standardnim sovjetskim normam]] Med [[Velika čistka|velikim terorjem]] v letih 1937–1938 je NKVD usmrtil ali deportiral ukrajinske znanstvenike, pisatelje, fotografe, filmske ustvarjalce, glasbenike in zgodovinarje; posmrtne ostanke nekaterih so pokopali v gozdu Bikivnja blizu Kijeva, druge pa so – po prestani zaporni kazni v taborišču Solovki – ustrelili v Sandarmohu. Podobni dogodki so se odvijali v zahodnih regijah Ukrajine – tako v času, ko so bile del Poljske republike, Kraljevine Romunije in Češkoslovaške, kot tudi po njihovi priključitvi k ZSSR v letih 1939–1941 ter pozneje v obdobju 1944–1953 –, pri čemer so te represije dosegle vrhunec med operacijo Zahod <ref>[https://uinp.gov.ua/aktualni-temy/bykivnyanska-tragediya Биківнянська трагедія]</ref>. Med nacistično okupacijo je bilo delovanje Ukrajinske avtocefalne pravoslavne cerkve dovoljeno, čeprav pod strogim državnim nadzorom; hkrati je propaganda skušala izkoristiti verska čustva prebivalstva za pridobitev večje podpore kolaboracionistom. Vendar pa so si politike obeh totalitarnih režimov – nacističnega in stalinističnega – prizadevale prebivalstvo spremeniti v vir poceni delovne sile ter popolnoma izbrisati identitete različnih narodov, vključno z Ukrajinci <ref>[https://www.religion.in.ua/main/history/12608-ukrayinskij-avtokefalnij-rux-v-roki-nimeckoyi-okupaciyi-mifi-ta-realiyi.html Український автокефальний рух в роки німецької окупації: міфи та реалії]</ref>. Po nastanku železne zavese in v času [[Nikita Hruščov|Hruščovove]] otoplitve je ukrajinska kultura doživela določen razcvet in pridobila na priljubljenosti; vendar do množičnega preporoda ni prišlo zaradi hudih demografskih izgub, ki jih je ukrajinsko prebivalstvo utrpelo kot posledico boljševiške politike v medvojnem obdobju in dogodkov med drugo svetovno vojno <ref>[https://uahistory.co/book/ukraine-culture-history-textbook-poltava-2015/42.php Українська культура у роки хрущовської “відлиги”. “Шістдесятники” у культурі]</ref> <ref>[https://historiesdoteducation.wordpress.com/%D0%B3%D0%BE%D1%82%D1%83%D1%94%D0%BC%D0%BE%D1%81%D1%8C-%D0%B4%D0%BE-%D0%B7%D0%BD%D0%BE-%D0%B7-%D1%96%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D1%96%D1%97-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B8/%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0-%D0%B2-%D1%83%D0%BC%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%85-%D0%B4%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BB%D1%96%D0%BD%D1%96%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%96%D1%97-1953-1964-%D1%80%D1%80/ Україна в умовах десталінізації (1953-1964 рр.)]</ref> <ref>[https://studfile.net/preview/16502302/page:23/ Українська культура в роки хрущовської „відлиги” (1953 – 1964 рр.). „Шістдесятництво”]</ref>. V času vladavine [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] so nošenje tradicionalnih ukrajinskih oblačil, uporabo ukrajinskega jezika in izvajanje ukrajinske glasbe v vsakdanjem življenju začeli dojemati kot znake naklonjenosti disidentom, zato je [[KGB]] takšne dejavnosti zatiral. Posebej velja omeniti pesnika Vasila Stusa, ki je bil zaradi svojega delovanja večkrat preganjan in je umrl v ujetništvu <ref>[https://stus.center/p/marina-tsvetaieva-u-retseptsiyi-vasilia-stusa-problema-tvorchosti-126852 Margarita Yehorchenko: "The Concept of the Poet in the Works of Vasyl Stus" / Маргарита Єгорченко: " Концепт поета у творчості Василя Стуса"]</ref>. Obdobje perestrojke so zaznamovala prizadevanja za popularizacijo ukrajinske kulture, ki so jih sprožili predvsem Vjačeslav Čornovil in društvo [[Memorial (organizacija)|Memorial]]. Odprtje arhivov NKVD in KGB za javnost je privedlo do odkritja tajnih grobišč žrtev [[Stalinistična represija|političnih represij]], med katerimi najbolj izstopa tisto v Bikivnji <ref>[https://www.lemonde.fr/en/international/article/2023/03/06/ghosts-of-stalinist-terror-haunt-kyiv-s-outskirts_6018392_4.html?srsltid=AfmBOooMgOwUXDNNF4NLaf1GMqBMg7Wkkkl1UQYcaQkqOkciDq2ouaZs Ghosts of Stalinist terror haunt Kyiv's outskirts]</ref> <ref>[https://war-documentary.info/bykivnia-graves-in-kyiv-the-fourth-katyn/ Bykivnia Graves: Stalin’s NKVD Mass Killings Near Kyiv]</ref>. Po razglasitvi neodvisnosti Ukrajine leta 1991 se je država otresla sovjetske cenzure in začelo se je oživljanje ukrajinske nacionalne identitete, čeprav je družba še dolgo premagovala posledice sovjetske gospodarske krize <ref>[https://studfile.net/preview/5115454/page:29/ 116. Культурні процеси в Україні після 1991 р.]</ref>. Med [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|rusko-ukrajinsko vojno]] v 21. stoletju so bili poleg smrti več sto tisoč ukrajinskih civilistov, ki jih je povzročil oboroženi spopad, uničeni številni ukrajinski kulturni spomeniki; nekateri med njimi – denimo spomenik žrtvam holodomorja v Mariupolu in Dramsko gledališče v Mariupolu – so bili porušeni po neposrednem ukazu ruskih oblasti. Kot odziv na ravnanje Rusije je Ukrajina začela izvajati politiko dekomunizacije <ref>[https://www.amnesty.org/en/latest/news/2022/06/ukraine-deadly-mariupol-theatre-strike-a-clear-war-crime-by-russian-forces-new-investigation/ Ukraine: Deadly Mariupol theatre strike ‘a clear war crime’ by Russian forces]</ref> <ref>[https://ukraine.un.org/en/263422-ukraine-un-commission-concerned-continuing-patterns-violations-human-rights-and Ukraine: UN Commission concerned by continuing patterns of violations of human rights and international humanitarian law]</ref> <ref>[https://www.hrw.org/feature/russia-ukraine-war-mariupol Beneath the Rubble: Documenting Devastation and Loss in Mariupol]</ref> <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/en/proekt/in-mariupol-the-occupiers-dismantled-a-monument-to-the-holodomor-victims/ In Mariupol, the occupiers dismantled a monument to the Holodomor victims]</ref> <ref>[https://www.ukrainianworldcongress.org/the-russians-destroyed-a-monument-to-holodomor-victims-in-temporarily-occupied-mariupol/ The Russians destroyed a monument to Holodomor victims in temporarily occupied Mariupol]</ref> <ref>[http://www.milwaukeeindependent.com/syndicated/mariupols-holodomor-memorial-destroyed-occupation-troops-erase-ukrainian-history/ Mariupol’s Holodomor Memorial destroyed by occupation troops to further erase Ukrainian history]</ref> <ref>[https://khpg.org/en/1608813845 Russia destroys monuments to Victims of Holodomor and Stalin’s Terror in occupied Luhansk]</ref> <ref>[https://verfassungsblog.de/decommunization-in-times-of-war-ukraines-militant-democracy-problem/ Decommunization in Times of War: Ukraine’s Militant Democracy Problem]</ref> <ref>[https://www.gis.huri.harvard.edu/center-rules The Center Rules: The Decommunization Laws]</ref>. == Ukrajinska kultura == === Narodna noša === Za ukrajinsko narodno nošo (znano kot "višivanka") so značilni številni vzhodnoslovanski vzorci, ki simbolizirajo naravne prvine, ter motivi iz predkrščanske mitologije <ref>[http://ptaha.in.ua/page2955417.html Історія виникнення української вишиванки]</ref>. Ukrajinski slog oblačenja se je v celoti izoblikoval v okolju Zaporoške Siči. V okviru Ruskega imperija je ukrajinska narodna noša ostala praktično nedotaknjena s strani rusifikacije, saj je bila ta politika usmerjena predvsem v zatiranje jezika in nacionalne identitete <ref>[https://www.prekrasastudio.com/blog/317-khersonska-vyshyvanka-iaka-vona Херсонська вишиванка – яка вона]</ref>. Med rdečim terorjem v letih 1918–1922 je Rdeča garda brutalno pobijala pripadnike »sovražnih razredov«. Še posebej huda grozodejstva so se zgodila med zavzetjem Kijeva februarja 1918, ko so sile pod poveljstvom Mihaila Muravjova izvedle vrsto brutalnih pobojev civilistov – predvsem zato, ker niso bili člani boljševiške partije, ali celo zgolj zaradi nošenja narodne noše, kar je veljalo za izraz «meščanskega nacionalizma» <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/veresen/5/1918-dekret-pro-chervonyy-teror 1918 - декрет про "червоний терор"]</ref>. === Književnost === Ukrajinska književnost ima starodavne korenine; najzgodnejši znani primeri pisanja v staroukrajinskem jeziku so kozaške kronike, denimo kronika Hrihorija Hrabjanke. Po različnih pričevanjih – zlasti zapisih Pavla iz Alepa, ki je leta 1654 spremljal patriarha Makarija na njegovem potovanju po ukrajinskih deželah – je bila stopnja pismenosti v Siči višja kot v sosednji Poljski ali moskovski državi. V sosednji Poljski je bilo izobraževanje privilegij, rezerviran izključno za otroke magnatov in plemstva, pouk pa je potekal predvsem v latinščini; v Ukrajini pa je šolanje potekalo v dostopnih jezikih, cerkveni slovanščini ali stari ukrajinščini, in je bilo na voljo praktično vsakemu otroku, vključno s potomci kozakov in kmetov, ki so poleg strogega vojaškega usposabljanja pridobivali znanja branja, pisanja, pravoslavnih običajev in zborovskega petja <ref>[https://zolo.gov.ua/slavni-imena-zolotonishhy-ny-pavlo-alepps-ky-j-mandrivny-k-krayeznavets-1654-1656-rokiv/ Славні імена Золотоніщини: Павло Алеппський, мандрівник, краєзнавець 1654–1656 років]</ref> <ref>[http://svitlytsia.crimea.ua/?section=article&artID=16997 ПАВЛО АЛЕПСЬКИЙ: ХВАЛА УКРАЇНІ!]</ref>. Po vključitvi v Rusko carstvo v obdobju po Hmelnickega vstaji, postopnem omejevanju avtonomije in ukinitvi kozaške vojske leta 1775 so carske oblasti prepovedale šole Siče. Književnost v staroukrajinskem jeziku – zlasti kronike, poučna besedila in verska dela – so bodisi zasegli za potrebe Cesarske javne knjižnice, Ermitaža in Ruske nacionalne knjižnice v Sankt Peterburgu bodisi uničili na kraju samem; to je privedlo do propada kozaškega izobraževalnega sistema in razširjene nepismenosti, ki se je v ukrajinskih deželah ohranila več generacij in odražala razmere v drugih delih Ruskega imperija <ref>[https://spadok.org.ua/ukrayinske-kozatstvo/navchannya-ta-vykhovannya-ditey-na-sichi Навчання та виховання дітей на Січі]</ref>. Med letoma 1917 in 1920 je delovalo Ministrstvo za javno šolstvo Ukrajinske ljudske republike; kljub trajajočim spopadom mu je uspelo ustanoviti na stotine tiskarn, ki so izdajale predhodno prepovedano literaturo <ref>[https://volart.com.ua/art/rukopis/zapret.html хроніка заборон української мови і гоніння української книги в Україні]</ref> <ref>[https://cerkva.kharkov.ua/novini/arkhiv/267 Хронология притеснений украинского языка с 1627 года]</ref> <ref>[http://museumreforms.ru/node/13636 Законы о печати Екатерины II 1783-1796 гг.]</ref> <ref>[https://parafia.org.ua/biblioteka/statti/dokumenty-pro-zaboronu-ukr-movy/ Документи про заборону української мови (XVII–XX ст.)]</ref>. V času velikega terorja v ZSSR je bil usmrčen velik del takratnih ukrajinskih pisateljev – skupaj s kreativno inteligenco –, kar je privedlo do stagnacije ali popolnega izginotja celotnih žanrov v ukrajinskem jeziku, kot sta futurizem in znanstvena fantastika. ZSSR je dovoljevala le objavo cenzuriranih del najuglednejših pisateljev – pa še to v zelo omejenih nakladah –, saj je dajala prednost objavljanju ruske književnosti <ref>[https://uinp.gov.ua/informaciyni-materialy/zhurnalistam/do-rokovyn-rozstriliv-ukrayinskoyi-inteligenciyi-v-urochyshchi-sandarmoh До роковин розстрілів української інтелігенції в урочищі Сандармох]</ref>. V poznem sovjetskem obdobju so bili številni ukrajinski pisatelji, znani kot «šestdesetniki», med katerimi sta najbolj izstopala Vasil Simonenko in Vasil Stus – aretirani ter obsojeni na zaporno kazen ali podvrženi kaznovalni psihiatriji <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/sichen/8/1935-narodyvsya-poet-vasyl-symonenko 1935 - народився поет Василь Симоненко]</ref> <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/sichen/6/1938-narodyvsya-poet-i-dysydent-vasyl-stus 1938, народився поет і дисидент Василь Стус.]</ref>. === Gledališče === Prvo poklicno gledališče v Ukrajini, namenjeno posebej ukrajinski kulturi, je v mestu Jelisavetgrad ustanovil Marko Kropivnicki; deluje še danes <ref>[http://librarychl.kr.ua/kn_in/kraeznavcha-abetka/koryfeiv-teatr.php Корифеїв театр]</ref>. === Tradicionalno bivališče === Od davnine pa vse do sredine 20. stoletja je bilo tradicionalno ukrajinsko bivališče t. i. "mazanka" <ref>[https://varta.kharkov.ua/articles/1100682 Мазанки у віконних рамах - виставка про еволюцію житла харків’ян]</ref> <ref>[https://texty.org.ua/articles/88164/Takogo_vzhe_ne_bude_Jak_znykajut_ostanni-88164/ «Такого вже не буде». Як зникають останні хати-мазанки і хто досі в них живе]</ref>. === Arhitektura === Za ukrajinska mesta je značilna bogata arhitekturna dediščina iz obdobja Ruskega imperija in ZSSR, v zahodnih regijah pa je opazen avstro-ogrski vpliv; značilen ukrajinski arhitekturni slog – kozaški barok – se je kazal predvsem pri sakralnih zgradbah <ref>[https://vue.gov.ua/%D0%91%D0%B0%D1%80%D0%BE%D0%BA%D0%BE_%D0%BA%D0%BE%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%8C%D0%BA%D0%B5 Бароко козацьке]</ref>. === Ples === Hopak je najbolj priljubljen in tehnično najzahtevnejši ukrajinski ples <ref>[https://www.libr.dp.ua/?do=ukrainica&lng=1&id=44&idg=270 Український «Гопак» – найвідоміший танець чи лицарське бойове мистецтво?]</ref>. === Šport === »Bojovij hopak« – ki združuje prvine ljudskega plesa in borilnih veščin – se je uveljavil kot najbolj priljubljena borilna veščina že v času Zaporoške Seči. Prvi športni klubi so nastali v Mikolajivu konec 19. stoletja, sledili pa so jim klubi v Odesi, Kijevu in Harkovu. Med rusko-ukrajinsko vojno je športna infrastruktura zaradi vojaških spopadov utrpela hudo škodo, številni športniki pa so izgubili življenje, med njimi Kateryna Diačenko, Viktorija Ivaško, Venedikt Vasilkiv, Anastasija Ignatenko in Matvij Marčenko <ref>[https://unn.ua/news/rosiia-z-pochatku-viiny-poshkodyla-ponad-900-sportyvnykh-obiektiv росія з початку війни пошкодила понад 900 спортивних об’єктів]</ref> <ref>[https://memorial.ua/obituaries/children/ivashko-viktoriia-923 Вікторія Івашко]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/viktoriya-ivashko/ Вікторія Івашко]</ref> <ref>[https://sport.rus.postimees.ee/7484339/11-letnyaya-ukrainskaya-gimnastka-pogibla-pod-zavalami-doma-v-mariupole 11-летняя украинская гимнастка погибла под завалами дома в Мариуполе]</ref> <ref>[https://memorial.ua/obituaries/children/vasylkov-venedykt-1055 Венедикт Васильков]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/anastasiya-ignatenko/ Анастасія Ігнатенко]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/matvij-marchenko/ Матвій Марченко]</ref>. === Množični mediji === Prvi časopis v ukrajinskem jeziku na svetu, "Galicijska zvezda" je izšel v Lvovu leta 1848 – na vrhuncu «pomladi narodov» – v času, ko v Avstro-Ogrski ni bilo nikakršnega pritiska na tiskane medije v lokalnih jezikih. V Ruskem imperiju je bila "Prosvita" glavna ukrajinska publikacija, ki je delovala v ilegali <ref>[http://www.sokal.lviv.ua/history-vashkiv-sokal_i_prybuzhzhia__54.html Історія :: І.Вашків Сокаль і Прибужжя]</ref>. Leta 1893 je bil v ameriški zvezni državi New Jersey ustanovljen časopis v ukrajinskem jeziku "Svoboda"; izhaja še danes. V Kanadi so začele v začetku 20. stoletja izhajati publikacije v ukrajinskem jeziku, kar je bila posledica množičnega priseljevanja Ukrajincev iz Avstro-Ogrske. V Braziliji so priseljenci leta 1912 ustanovili časopis. V Ukrajinski ljudski republiki so vlogo množičnih medijev opravljale tiskane periodične publikacije, katerih distribucijo je vodilo Ministrstvo za tisk in propagando. V ruskih regijah z velikim deležem ukrajinskega prebivalstva – denimo na Kubanu, na Uralu ali na Daljnem vzhodu – so lokalne skupnosti izdajale na desetine publikacij v ukrajinskem jeziku. Te so izhajale v mestih, kot so Krasnodar, Vladivostok, Habarovsk in Blagoveščensk, in sicer vse do obdobja stalinističnih represij. V Mandžuriji – natančneje v Harbinu – so izhajali ukrajinski časopisi, kot je bil "Zasiv". 16. novembra 1924 je v Harkovu (takratni prestolnici Ukrajinske SSR) začel oddajati »Ukrajinski radio«; številni njegovi sodelavci so kasneje med »velikim terorjem« postali žrtve represije NKVD-ja zaradi oddajanja v ukrajinskem jeziku <ref>[https://laboratory.ua/blog/radio-v-ukraini-zasnuvaly-entuziasty-a-ne-radyanska-vlada 1924 рік, «Говорить Харків». Як сталось, що радіо в Україні заснували ентузіасти, а не радянська влада?]</ref>. Leta 1928 so priseljenci v Argentini ustanovili tednik «Ukrajinska beseda» Leta 1949 je bila v Avstraliji za tamkajšnje priseljence ustanovljena revija v ukrajinskem jeziku z naslovom «Svobodna misel» V času hladne vojne so poslušalci v Ukrajinski SSR prejemali neodvisne informacije izza železne zavese prek Radio Liberty, katerega najbolj znani napovedovalec v ukrajinskem jeziku je bil Roman Kupčinski. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja, po razpadu ZSSR in odpravi sovjetske cenzure, je v mestih po vsej Ukrajini nastalo na stotine neodvisnih radijskih postaj in na desetine televizijskih kanalov. === Glasba === Ukrajinsko ljudstvo je iz različnih razlogov za seboj pustilo bogato glasbeno in vokalno dediščino. Med glasbili, povezanimi z zaporoškimi kozaki, sta bili najbolj razširjeni bandura in kobza. Glasbeniki, ki so delovali v Siči, so zaradi svojega talenta pogosto dobili vzdevek »Dudnyk« <ref>[https://kobzari.org.ua/?page=articles&subpage=5 Історія кобзарства]</ref>. V Ruskem imperiju je politika rusifikacije privedla do zaplembe ali uničenja številnih edinstvenih glasbil, hkrati pa so skladatelji ukrajinskega rodu – denimo Maksim Berezovski in Artemij Vedel – dosegli svetovni sloves. Leta 1865 so zboru Mikole Lisenka med javnim nastopom v Kijevu prepovedali peti ljudsko pesem »Dozdijk« v maternem jeziku. V času rdečega terorja v Ukrajini so bili številni glasbeniki, ki so ustvarjali v svojem maternem jeziku – denimo Mikola Leontovič – ustreljeni. Izročilo ukrajinskih ljudskih pesmi se je na podeželju v vseh regijah ohranilo vse do holodomorja v letih 1932–1933. V času velikega terorja v letih 1937–1938 so bili usmrčeni vsi takratni ugledni banduristi – zlasti Hnat Hotkevič in ljudski umetnik Ukrajinske SSR Ivan Kučuhura-Kučerenko – ter Oleksandr Horilij (so-ustanovitelj Državnega simfoničnega orkestra Ukrajine), Kostjantin Bohuslavski (glasbeni urednik na radiu v Harkovu) in Vasil Verhovinec (prvi poklicni ukrajinski koreograf). Nekaterim ukrajinskim glasbenikom, kot je bil Dmitro Balacki, je uspelo preživeti ujetništvo v taboriščih gulaga. Po razpadu ZSSR so na krajih, kjer so bili usmrčeni izvajalci na kobzo, banduro in liro, postavili spominsko obeležje tem preganjanim umetnikom. V poznem sovjetskem obdobju je bil najbolj priljubljen ukrajinski glasbenik Volodimir Ivasjuk <ref>[https://mykharkov.info/news/rasstrel-harkovskogo-sezda-kobzarej-pravda-ili-vymysel-63400.html Расстрел харьковского съезда кобзарей: правда или вымысел]</ref>. == Glej tudi == * [[seznam Ukrajincev]] * [[Slovani]] *[[Rusini]] (Rutenci) {{škrbina-etnična}} [[Kategorija:Vzhodni Slovani]] [[Kategorija:Ukrajinci|*]] {{normativna kontrola}} == Sklici == axmads7mtv7u1zzwg4sau2l7ri2dgmh 6748841 6748837 2026-09-10T19:58:09Z ~2026-49263-55 265576 /* Ukrajinska kultura */ Ključne informacije o ukrajinski kulturi 6748841 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina| |group = Ukrajinci |image = [[Slika:1961 CPA 2523.jpg|x350px]]<br />Znamka z ukrajinsko narodno nošo |popplace = {{UKR}}:<br> &nbsp;&nbsp; 37.541.700 | popplace = [[Ukrajina]] 37,541,700 (2001)<ref>{{navedi splet|url=http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality|title=Number and composition population of Ukraine: population census 2001|work=[[Ukrainian Census (2001)|State Statistics Committee of Ukraine]]|date=5 December 2001|access-date=5 August 2007|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070706003257/http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality/|archive-date=6 July 2007}}</ref> | region1 = [[Rusija]] | pop1 = 1,864,000 (2023) | region2 = [[Poljska]] | pop2 = 1,651,918 (2023) | ref2 = <ref>{{navedi splet|url=https://stat.gov.pl/statystyki-eksperymentalne/kapital-ludzki/populacja-cudzoziemcow-w-polsce-w-czasie-covid-19,12,1.html|title=Populacja cudzoziemców w Polsce w czasie COVID-19|access-date=20 January 2022|archive-date=20 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220120135627/https://stat.gov.pl/statystyki-eksperymentalne/kapital-ludzki/populacja-cudzoziemcow-w-polsce-w-czasie-covid-19,12,1.html|url-status=live}}</ref> | region3 = [[Kanada]] | pop3 = 1,359,655 (2016) | ref3 = <ref>{{navedi splet|url=http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&Geo1=PR&Code1=01&Geo2=PR&Code2=01&Data=Count&SearchText=Canada&SearchType=Begins&SearchPR=01&B1=Ethnic%20origin&TABID=1|title=Census Profile, 2016 Census: Ethnic origin population|work=Statistics Canada|access-date=22 April 2018|date=8 February 2017|archive-date=22 April 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180422053324/http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&Geo1=PR&Code1=01&Geo2=PR&Code2=01&Data=Count&SearchText=Canada&SearchType=Begins&SearchPR=01&B1=Ethnic%20origin&TABID=1|url-status=live}}</ref> | region4 = [[Nemčija]] | pop4 = 1,125,000 (2023) | ref4 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.destatis.de/DE/Themen/Gesellschaft-Umwelt/Bevoelkerung/Migration-Integration/Tabellen/migrationshintergrund-staatsangehoerigkeit-staaten.html|title=Bevölkerung in Privathaushalten nach Migrationshintergrund im weiteren Sinn nach ausgewählten Geburtsstaaten|website=Statistisches Bundesamt|access-date=10 February 2022|archive-date=20 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190420232930/https://www.destatis.de/DE/Themen/Gesellschaft-Umwelt/Bevoelkerung/Migration-Integration/Tabellen/migrationshintergrund-staatsangehoerigkeit-staaten.html/|url-status=live}}</ref> | region5 = [[Združene države Amerike]] | pop5 = 1,028,492 (2016) | ref5 = <ref>{{navedi splet|url=http://factfinder.census.gov/faces/tableservices/jsf/pages/productview.xhtml?pid=ACS_16_1YR_DP02&prodType=table|title=Selected Social Characteristics in the United States 2010–2016 American Community Survey 1-Year Estimates|work=United States Census Bureau|access-date=19 November 2017|archive-date=14 February 2020|archive-url=https://archive.today/20200214010655/http://factfinder.census.gov/faces/tableservices/jsf/pages/productview.xhtml?pid=ACS_16_1YR_DP02&prodType=table|url-status=dead}}</ref> | region6 = [[Brazilija]] | pop6 = 600,000–1,500,000 (2015) | ref6 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.ukrainianworldcongress.org/country-info/brazil/|title=Brazil|publisher=The Ukrainian World Congress|access-date=17 December 2020|archive-date=24 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210424230057/https://www.ukrainianworldcongress.org/country-info/brazil/|url-status=live}}</ref> | region7 = [[Češka]] | pop7 = 636,282 (2023) | ref7 = <ref>{{navedi splet |url=https://cesky.radio.cz/na-konci-roku-2022-zilo-v-cesku-legalne-pres-636-tisic-ukrajincu-predloni-jich-8773042|title=Foreigners by type of residence, sex and citizenship as at 31 December 2018 |access-date=3 February 2019 |archive-date=4 February 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190204014351/https://www.czso.cz/documents/11292/27914491/1812_c01t11.pdf/ddfa8a3d-8875-4b38-8d3a-e7245706b6f7?version=1.0 |url-status=dead }}</ref> | region8 = [[Italija]] | pop8 = 347,183 (2023) | ref8 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.tuttitalia.it/statistiche/cittadini-stranieri/ucraina/|title=Ucraini in Italia|publisher=tuttitalia.it(Elaborazioni su dati ISTAT-L’Istituto nazionale di statistica)|access-date=14 February 2022|archive-date=7 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190107090351/https://www.tuttitalia.it/statistiche/cittadini-stranieri/ucraina/|url-status=live}}</ref> | region9 = [[Kazahstan]] | pop9 = 387,000 (2021) | ref9 = <ref name="auto">{{navedi splet|url=http://www.un.org/en/development/desa/population/migration/data/estimates2/estimates15.shtml|title=Total Migrant stock at mid-year by origin and by major area, region, country or area of destination, 1990–2015|publisher=United Nations, Department of Economic and Social Affairs, Population Division (2015)|archive-url=https://web.archive.org/web/20171226173148/http://www.un.org/en/development/desa/population/migration/data/estimates2/estimates15.shtml|archive-date=26 December 2017|access-date=22 November 2017}}</ref> | region10 = [[Argentina]] | pop10 = 305,000 (2007) | ref10 = <ref name="Ucrania.com">{{navedi splet|url=http://www.ucrania.com/Articulos/tabid/57/ctl/Details/mid/388/ItemID/1/language/en-US/Default.aspx|title=Inmigración Ucrania a la República Argentina|trans-title=Ukrainian immigration to Argentina|language=es|work=Ucrania.com|date=3 February 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131227233709/http://www.ucrania.com/Articulos/tabid/57/ctl/Details/mid/388/ItemID/1/language/en-US/Default.aspx|archive-date=27 December 2013}}</ref><ref name="Article">{{navedi splet|url=http://www.ucrania.com/article_read.asp?id=69|title=La inmigración Ucrania a la República Argentina|trans-title=Ukrainian immigration to Argentina|language=es|access-date=5 August 2007|work=Ucrania.com|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20050207175738/http://ucrania.com/article_read.asp?id=69|archive-date=7 February 2005}}</ref> | region11 = [[Španija]] | pop11 = 264,528 (2023) | ref11 = <ref>{{navedi splet|title=Población extranjera por Nacionalidad, comunidades, Sexo y Año. Datos provisionales 2020.|url=https://www.ine.es/jaxi/Datos.htm?path=/t20/e245/p08/l0/&file=02005.px#!tabs-tabla|publisher=[[Instituto Nacional de Estadística (Spain)|INE]]|access-date=9 November 2020|archive-date=27 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201027160218/https://www.ine.es/jaxi/Datos.htm?path=%2Ft20%2Fe245%2Fp08%2Fl0%2F&file=02005.px#!tabs-tabla|url-status=live}}</ref> | region12 = [[Romunija]] | pop12 = 251,923 (2023) | ref12 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2012/02/Comunicat_DATE_PROVIZORII_RPL_2011.pdf|title=Romanian 2011 census|publisher=edrc.ro|access-date=13 December 2011|archive-date=2 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190802060014/http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2012/02/Comunicat_DATE_PROVIZORII_RPL_2011.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://buktolerance.com.ua/?page_id=8|script-title=uk:Українська діаспора в Румунії|trans-title=Ukrainian diaspora in Romania|language=uk|publisher=Буковина толерантна|access-date=5 November 2017|archive-date=7 November 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107031942/http://buktolerance.com.ua/?page_id=8|url-status=live}}</ref> | region13 = [[Slovaška]] | pop13 = 228,637 (2023) | ref13 = <ref>{{navedi splet |title=SODB2021 - Obyvatelia - Základné výsledky |url=https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-narodnosti/SR/SK0/SR |access-date=25 August 2022 |website=www.scitanie.sk |archive-date=31 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220531025903/https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-narodnosti/SR/SK0/SR |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |title=SODB2021 - Obyvatelia - Základné výsledky |url=https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-dalsej-narodnosti/SR/SK0/SR |access-date=25 August 2022 |website=www.scitanie.sk |archive-date=15 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220715111536/https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-dalsej-narodnosti/SR/SK0/SR |url-status=live }}</ref> | region14 = [[Moldavija]] | pop14 = 181,035 (2014) | ref14 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.statistica.md/pageview.php?l=en&idc=479|title=Population and Housing Census in the Republic of Moldova, May 12–25, 2014|publisher=Biroul Național de Statistică al Republicii Moldova|access-date=30 September 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20171114194151/http://www.statistica.md/pageview.php?l=en&idc=479|archive-date=14 November 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://mer.gospmr.org/gosudarstvennaya-sluzhba-statistiki/informacziya/ezhegodnik-gosudarstvennoj-sluzhby-statistiki/statisticheskij-ezhegodnik-2017.html|title=Статистический ежегодник 2017|publisher=Министерство экономического развития, Государственная служба статистики Приднестровской Молдавской Республики|access-date=30 September 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20170927202651/http://mer.gospmr.org/gosudarstvennaya-sluzhba-statistiki/informacziya/ezhegodnik-gosudarstvennoj-sluzhby-statistiki/statisticheskij-ezhegodnik-2017.html|archive-date=27 September 2017}}</ref> | region15 = [[Belorusija]] | pop15 = 159,656 (2019) | ref15 = [https://www.belstat.gov.by/ofitsialnaya-statistika/solialnaya-sfera/naselenie-i-migratsiya/naselenie/statisticheskie-izdaniya/index_17854/] | region16 = [[Uzbekistan]] | pop16 = 124,602 (2015) | ref16 = <ref name="auto" /> | region17 = [[Francija]] | pop17 = 106,697 (2017) | ref17 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|title=European countries|publisher=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=20 November 2021|archive-date=26 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226124308/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.atout-france.fr/notre-reseau/ukraine|title=Ukraine|date=2 March 2015|access-date=10 February 2022|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225163637/https://www.atout-france.fr/notre-reseau/ukraine|url-status=live}}</ref> | region18 = [[Nizozemska]] | pop18 = 98,010 (2023) | ref18 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/opvang-vluchtelingen-uit-oekraine/cijfers-opvang-vluchtelingen-uit-oekraine-in-nederland|title=Cijfers opvang vluchtelingen uit Oekraïne in Nederland|date=24 March 2022 |publisher=Rijksoverheid|access-date=12 September 2023|archive-date=23 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220723170721/https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/opvang-vluchtelingen-uit-oekraine/cijfers-opvang-vluchtelingen-uit-oekraine-in-nederland|url-status=live}}</ref> | region19 = [[Turčija]] | pop19 = 95,000 (2022) | ref19 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|title=European countries|access-date=8 November 2017|archive-date=26 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226124308/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://svitua.com.ua/news/201706/4027-turechchyni-pidrahuvaly-kilkist-ukrayinciv-cyfra-vrazhaye|title=У Туреччині підрахували кількість українців. Цифра вражає|publisher=svitua.com.ua|access-date=12 October 2017|date=20 June 2017|archive-date=22 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190822215220/http://svitua.com.ua/news/201706/4027-turechchyni-pidrahuvaly-kilkist-ukrayinciv-cyfra-vrazhaye|url-status=dead}}</ref> | region20 = [[Latvija]] | pop20 = 50,699 (2018) | ref20 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.pmlp.gov.lv/lv/assets/documents/1aaaa/ISVN_Latvija_pec_TTB_VPD.pdf|title=Latvijas iedzīvotāju sadalījums pēc nacionālā sastāva un valstiskās piederības|publisher=Latvijas Republikas Iekšlietu ministrijas. Pilsonības un migrācijas lietu pārvalde|access-date=17 May 2018|archive-date=25 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201125191614/https://www.pmlp.gov.lv/lv/assets/documents/1aaaa/ISVN_Latvija_pec_TTB_VPD.pdf|url-status=dead}}</ref> | region21 = [[Portugalska]] | pop21 = 45,051 (2015) | ref21 = <ref name="auto"/> | region22 = [[Australia]] | pop22 = 38,791 (2014) | ref22 = <ref>{{navedi splet |url=http://www.immi.gov.au/media/publications/statistics/comm-summ/textversion/ukraine.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20140116133105/http://www.immi.gov.au/media/publications/statistics/comm-summ/textversion/ukraine.htm |archive-date=16 January 2014|title=Ukrainian Australians|author=Australian Government – Department of Immigration and Border Protection|access-date=1 October 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/asia-and-oceania|title=Asia and Oceania countries|author=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=8 November 2017|archive-date=20 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190720123015/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/asia-and-oceania|url-status=dead}}</ref> | region23 = [[Grčija]] | pop23 = 32,000 (2016) | ref23 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/ukrainians-abroad|title=Ukrainians Аbroad|publisher=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=22 November 2017|archive-date=1 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191001003523/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/ukrainians-abroad|url-status=dead}}</ref> | region24 = [[Izrael]] | pop24 = 30,000–90,000 (2016) | ref24 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/nest-africa|title=Middle East and Africa|access-date=8 November 2017|archive-date=1 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191001003522/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/nest-africa|url-status=dead}}</ref> | region25 = [[Združeno kraljestvo]] | pop25 = 23,414 (2015) | ref25 = <ref name="auto" /> | region26 = [[Estonija]] | pop26 = 23,183 (2017) | ref26 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.stat.ee/34267|title=Population by ethnic nationality, 1 January, years|publisher=Eesti Statistika|access-date=28 October 2017|archive-date=4 January 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180104172617/http://www.stat.ee/34267|url-status=dead}}</ref> | region27 = [[Gruzija]] | pop27 = 22,263 (2015) | ref27 = <ref name="auto"/> | region28 = [[Azerbajdžan]] | pop28 = 21,509 (2009) | ref28 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.azstat.org/statinfo/demoqraphic/en/AP_/1_5.xls|title=Censuses of Republic of Azerbaijan 1979, 1989, 1999, 2009|publisher=State Statistical Committee of the Republic of Azerbaijan|access-date=1 October 2017|archive-date=30 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121130101713/http://www.azstat.org/statinfo/demoqraphic/en/AP_/1_5.xls|url-status=live}}</ref> | region29 = [[Kirgizistan]] | pop29 = 12,691 (2016) | ref29 = <ref>{{navedi splet|url=http://pop-stat.mashke.org/kyrgyzstan-ethnic2016reg.htm|title=Ethnic composition: 2016 estimation (data for regions)|publisher=Кыргыз Республикасынын Улуттук статистика комитети|access-date=6 November 2017|archive-date=21 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220321205540/http://pop-stat.mashke.org/kyrgyzstan-ethnic2016reg.htm|url-status=live}}</ref> | region30 = [[Litva]] | pop30 = 12,248 (2015) | ref30 = <ref name="auto"/> | region31 = [[Danska]] | pop31 = 12,144 (2018) | ref31 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.statbank.dk/10024|title=Population at the first day of the quarter by country of origin, ancestry, age, sex, region and time – Ukraine|publisher=Statistics Denmark|access-date=27 May 2018|archive-date=16 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210316064152/https://www.statbank.dk/10024|url-status=live}}</ref> | region32 = [[Paragvaj]] | pop32 = 12,000–40,000 (2014) | ref32 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.ukrainianworldcongress.org/index.php/id/327|archive-url=https://web.archive.org/web/20190820100348/http://www.ukrainianworldcongress.org/index.php/id/327|url-status=dead|archive-date=20 August 2019|title=PARAGUAY|publisher=Ukrainian World Congress|access-date=10 November 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://argentina.mfa.gov.ua/es/ukraine-paraguay/culture|title=La cooperación cultural y humanitaria entre Ucrania y Paraguay|publisher=Ministerio de Relaciones Exteriores de Ucrania|access-date=10 November 2017|archive-date=20 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190720194828/https://argentina.mfa.gov.ua/es/ukraine-paraguay/culture|url-status=dead}}</ref> | region33 = [[Avstrija]] | pop33 = 12,000 (2016) | ref33 = <ref>{{navedi splet|url=http://austria.mfa.gov.ua/ua/ukraine-at/ukrainians-in-%D0%B0t|script-title=uk:Українці в Австрії|publisher=Botschaft der Ukraine in der Republik Österreich|access-date=5 October 2017|archive-date=13 October 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131013061824/http://austria.mfa.gov.ua/ua/ukraine-at/ukrainians-in-%D0%B0t|url-status=dead}}</ref> | region34 = [[Združeni arabski emirati]] | pop34 = 11,145 (2017) | ref34 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.chasipodii.net/article/18749/|title=Євгеній Семенов: "Українська громада в ОАЕ об'єднується, не чекаючи жодних офіційних статусів чи закликів, і це – головне!"|publisher=chasipodii.net|access-date=13 October 2017|archive-date=16 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171016112836/http://www.chasipodii.net/article/18749|url-status=live}}</ref> | region35 = [[Švedska]] | pop35 = 11,069 (2019) | ref35 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.statistikdatabasen.scb.se/pxweb/sv/ssd/START__BE__BE0101__BE0101E/FodelselandArK/table/tableViewLayout1/|title=Befolkning efter födelseland, ålder, kön och år|publisher=Statistiska centralbyrån|access-date=25 February 2020|archive-date=20 December 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20081220091841/http://celade.cepal.org/cgibin/RpWebEngine.exe/PortalAction?&MODE=MAIN&BASE=CPVBLZ2000&MAIN=WebServerMain.inl|url-status=live}}</ref> | region36 = [[Madžarska]] | pop36 = 10,996 (2016) | ref36 = <ref name="KSH">{{navedi knjigo|last=Vukovich|first=Gabriella|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf|title=Mikrocenzus 2016 – 12. Nemzetiségi adatok|trans-title=2016 microcensus – 12. Ethnic data|language=hu|publisher=Hungarian Central Statistical Office|location=Budapest|year=2018|access-date=9 January 2019|isbn=978-963-235-542-9|archive-date=9 October 2022|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf|url-status=live}}</ref> | region37 = [[Urugvaj]] | pop37 = 10,000–15,000 (1990) | ref37 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.en.migraciya.com.ua/news/ukrainian-abroad/en-our-color---all-over-the-world-/|archive-url=https://web.archive.org/web/20171003091041/http://en.migraciya.com.ua/news/ukrainian-abroad/en-our-color---all-over-the-world-|url-status=dead|archive-date=3 October 2017|title=Our color-all over the world|publisher=State Migration Service of Ukraine and Foundation for assistance to refugees and displaced people "Compassion"|access-date=25 September 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ebk.net.ua/Book/history/makarchuk_eiu/part17/1703.htm|title=С. А. Макарчук, Етнічна історія України|publisher=ebk.net.ua|access-date=2 October 2017|archive-date=20 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170820102651/http://www.ebk.net.ua/Book/history/makarchuk_eiu/part17/1703.htm|url-status=live}}</ref> | region38 = [[Švica]] | pop38 = 6,681 (2017) | ref38 = <ref>{{navedi splet|url=http://switzerland.mfa.gov.ua/ua/ukraine-switzerland/ukrainians-in-switzerland|script-title=uk:Українці в Швейцарії|publisher=Botschaft der Ukraine in der Schweizerischen Eidgenossenschaft|access-date=5 November 2017|archive-date=15 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190715064822/https://switzerland.mfa.gov.ua/ua/ukraine-switzerland/ukrainians-in-switzerland|url-status=dead}}</ref> | region39 = [[Finska]] | pop39 = 5,000 (2016) | ref39 = <ref>{{navedi splet|url=http://finland.mfa.gov.ua/en/ukraine-finland/ukrainians-in-finland|title=Ukrainians in Finland|publisher=Embassy of Ukraine in the Republic of Finland|access-date=5 November 2017|archive-date=6 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190906130348/https://finland.mfa.gov.ua/en/ukraine-finland/ukrainians-in-finland|url-status=dead}}</ref> | region40 = [[Jordanija]] | pop40 = 5,000 (2016) | ref40 = <ref>{{navedi splet|url=http://jordan.mfa.gov.ua/en/ukraine-jo/ukrainians-in-jo|title=Ukrainian community in Jordan|publisher=Embassy of Ukraine in the Hashemite Kingdom of Jordan|access-date=12 October 2017|archive-date=6 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190906130348/https://jordan.mfa.gov.ua/en/ukraine-jo/ukrainians-in-jo|url-status=dead}}</ref> |langs = [[ukrajinščina]], [[ruščina]] |rels = |related-c = drugi [[Slovani]] }} '''Ukrajinci''' so [[Vzhodni Slovani|vzhodnoslovanski]] [[narod]], katerega pripadniki živijo na območju današnje [[Ukrajina|Ukrajine]]; pomembne [[manjšina|manjšine]] pa so v sosednjih [[država]]h ([[Rusija]], [[Belorusija]], [[Poljska]], [[Moldavija]], [[Romunija]], [[Madžarska]]) ter drugje ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada]]). Govorijo [[ukrajinščina|ukrajinščino]]. == Zgodovina == Ukrajinci so se kot samosvoj narod začeli oblikovati v srednjem veku iz vzhodnoslovanskih plemen, ki so naseljevala [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], kot etnična skupina pa so se dokončno izoblikovali v času [[Zaporoška Seč|Zaporoške Seči)]. Po vključitvi v Rusko in Avstro-ogrsko cesarstvo je bil večji del Ukrajine izpostavljen rusifikaciji – procesu, ki je vključeval prepoved uporabe maternega jezika za Ukrajince. Po [[Rusko-turška vojna (1768–1774)|rusko-turški vojni v letih 1768–1774]] si je Ruski imperij ob sodelovanju ukrajinskih kozakov zagotovil celotno območje vzdolž severne obale Črnega morja in polotok Krim. Na mestih nekdanjih kozaških in krimskotatarskih naselbin so nastala mesta, kot je [[Herson]], [[Kirovogradska oblast|Kropivnicki]], [[Mikolajivska oblast|Mykolajiv]], [[Odesa]], [[Dnipro]], [[Mariupol]]; to je znatno razširilo ozemlje, naseljeno z Ukrajinci, ter spodbudilo širjenje in bogatenje ukrajinske kulture. Leta 1775 je odlok Katarine II. ukinil [[Zaporoški kozaki|ukrajinske kozake]], večina ukrajinskih kmetov pa je zapadla v tlačanstvo – status, ki je veljal vse do leta 1861. V obdobju okrepljene rusifikacije se je mesto Jelisavetgrad (danes Kropivnicki) razvilo v pomembno središče ukrajinske kulture; prav tu je bilo ustanovljeno prvo profesionalno ukrajinsko gledališče na svetu, mesto pa je bilo tudi rojstni kraj številnih uglednih osebnosti ukrajinskega, poljskega in judovskega rodu. Poleg tega je arhitekturna dediščina mesta skoraj v celoti zasnovana v neoklasicističnem slogu <ref>[https://www.dnipro.libr.dp.ua/vishivka_texnika_uzori Магія вишивки Придніпров‘я. Частина 1. Розмаїття на полотні]</ref> <ref>[https://ns-gromada.gov.ua/news/1747331416/ Вишиванка Херсонщини — це тканий літопис півдня України]</ref> <ref>[https://www.expertkr.com.ua/posts/vishivanki-apostolivshchini-krivorizhzhya-i-hersonshchini-hrestik-lishtva-ta-shiroki-rukavi Вишиванки Апостолівщини, Криворіжжя і Херсонщини: хрестик, лиштва та широкі рукави]</ref> <ref>[https://magiavizerynky.com/novyny-statti/vyshyvanka-hersonsko-oblasti--ornamenty-hersonschyny/ Вишиванка Херсонської області | Орнаменти Херсонщини]</ref> <ref>[https://www.prekrasastudio.com/blog/317-khersonska-vyshyvanka-iaka-vona Херсонська вишиванка – яка вона]</ref>. Med letoma 1918 in 1920 so potekali poskusi vzpostavitve stabilne in neodvisne države na etnično ukrajinskih ozemljih; vendar so ta prizadevanja zaradi vojaške agresije sosednjih držav propadla, [[Ukrajinska ljudska republika]], razglašena leta 1918, pa je bila razdeljena v skladu z določili Riškega miru iz leta 1921. Zagovornike ukrajinske neodvisnosti je likvidirala Čeka. V času [[Stalinizem|stalinizma]], in zlasti v letih [[Dekulakizacija|dekulakizacije]], je življenje v Ukrajinski SSR doživelo popolno preobrazbo. Tradicionalne noše, ogrlice in okrasje so praktično izginili iz vsakdana, medtem ko so bili ljudski prazniki, kot sta božič in praznik Gospodovega razglašenja, prepovedani; vsakogar, ki je poskušal ohraniti te običaje, so označili za »nacionalista« ali »kulaka«, kar je vodilo v zaplembo ali uničenje njegovega premoženja s strani [[NKVD]] ter – v obdobju med tridesetimi in petdesetimi leti 20. stoletja – v usmrtitev ali zaprtje v taborišča [[Gulag]]. Tako so izginili edinstveni elementi tradicionalnega ljudskega življenja – elementi, ki so se od druge polovice tridesetih let prejšnjega stoletja dalje skrčili na zgolj odrske rekvizite za »kulturne domove« in uradne ansamble; poleg tega so dejansko izginile regionalna raznolikost in simbolika, povezane z oblačili, praznovanji ali glasbo. Ukrajinci, ki so preživeli [[Gladomor|Glalodomor v letih 1932–1933]] ali deportacije – in ki so od časa drugega petletnega načrta dalje skoraj brez izjeme postali delavci v kolektivnih kmetijah – so bili prisiljeni nositi standardizirana delovna in civilna oblačila, prav tako kot prebivalci drugih republik Sovjetske zveze <ref>[https://dyvys.info/2016/09/27/bez-terminu-davnosti-sim-zhyttiv-yuriya/ Без терміну давності: сім життів Юрія Горліс-Горського і його таємнича смерть]</ref>. Ti dogodki so korenito spremenili demografsko strukturo prebivalstva in prekinili medgeneracijsko prenašanje izročila: medtem ko so imele ukrajinske družine običajno od pet do osem otrok – pri čemer je imela vzgoja v številčni družini ključno vlogo pri ohranjanju običajev – se je od druge polovice tridesetih let dalje povprečno število rojenih otrok v celotni Sovjetski zvezi zmanjšalo na dva ali tri. Za njihovo socializacijo je skrbel sistem vrtcev, državnih šol in pionirskih taborov, otroke kmetov, ki so bili žrtve »razkulačenja«, pa so pošiljali v sirotišnice, kjer so bili deležni popolne rusifikacije <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/hololomor/natsionalna-knyha-pam-iati-zhertv-holodomoru-1932-1933/ Національна книга пам’яті жертв Голодомору 1932-1933]</ref>. [[Slika:Родина з Новоолександрівки, Знам'янська громада, Кіровоградська область.jpg|thumb|250px|[[Kirovogradska oblast]], Ukrajinska SSR, sredina 20. stoletja. Zaradi dekulakizacije in rusifikacije – procesov, ki so se nadaljevali tudi po drugi svetovni vojni – so bila skoraj vsa tradicionalna oblačila v tej regiji uničena in nadomeščena z oblačili, ki so ustrezala standardnim sovjetskim normam]] Med [[Velika čistka|velikim terorjem]] v letih 1937–1938 je NKVD usmrtil ali deportiral ukrajinske znanstvenike, pisatelje, fotografe, filmske ustvarjalce, glasbenike in zgodovinarje; posmrtne ostanke nekaterih so pokopali v gozdu Bikivnja blizu Kijeva, druge pa so – po prestani zaporni kazni v taborišču Solovki – ustrelili v Sandarmohu. Podobni dogodki so se odvijali v zahodnih regijah Ukrajine – tako v času, ko so bile del Poljske republike, Kraljevine Romunije in Češkoslovaške, kot tudi po njihovi priključitvi k ZSSR v letih 1939–1941 ter pozneje v obdobju 1944–1953 –, pri čemer so te represije dosegle vrhunec med operacijo Zahod <ref>[https://uinp.gov.ua/aktualni-temy/bykivnyanska-tragediya Биківнянська трагедія]</ref>. Med nacistično okupacijo je bilo delovanje Ukrajinske avtocefalne pravoslavne cerkve dovoljeno, čeprav pod strogim državnim nadzorom; hkrati je propaganda skušala izkoristiti verska čustva prebivalstva za pridobitev večje podpore kolaboracionistom. Vendar pa so si politike obeh totalitarnih režimov – nacističnega in stalinističnega – prizadevale prebivalstvo spremeniti v vir poceni delovne sile ter popolnoma izbrisati identitete različnih narodov, vključno z Ukrajinci <ref>[https://www.religion.in.ua/main/history/12608-ukrayinskij-avtokefalnij-rux-v-roki-nimeckoyi-okupaciyi-mifi-ta-realiyi.html Український автокефальний рух в роки німецької окупації: міфи та реалії]</ref>. Po nastanku železne zavese in v času [[Nikita Hruščov|Hruščovove]] otoplitve je ukrajinska kultura doživela določen razcvet in pridobila na priljubljenosti; vendar do množičnega preporoda ni prišlo zaradi hudih demografskih izgub, ki jih je ukrajinsko prebivalstvo utrpelo kot posledico boljševiške politike v medvojnem obdobju in dogodkov med drugo svetovno vojno <ref>[https://uahistory.co/book/ukraine-culture-history-textbook-poltava-2015/42.php Українська культура у роки хрущовської “відлиги”. “Шістдесятники” у культурі]</ref> <ref>[https://historiesdoteducation.wordpress.com/%D0%B3%D0%BE%D1%82%D1%83%D1%94%D0%BC%D0%BE%D1%81%D1%8C-%D0%B4%D0%BE-%D0%B7%D0%BD%D0%BE-%D0%B7-%D1%96%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D1%96%D1%97-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B8/%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0-%D0%B2-%D1%83%D0%BC%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%85-%D0%B4%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BB%D1%96%D0%BD%D1%96%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%96%D1%97-1953-1964-%D1%80%D1%80/ Україна в умовах десталінізації (1953-1964 рр.)]</ref> <ref>[https://studfile.net/preview/16502302/page:23/ Українська культура в роки хрущовської „відлиги” (1953 – 1964 рр.). „Шістдесятництво”]</ref>. V času vladavine [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] so nošenje tradicionalnih ukrajinskih oblačil, uporabo ukrajinskega jezika in izvajanje ukrajinske glasbe v vsakdanjem življenju začeli dojemati kot znake naklonjenosti disidentom, zato je [[KGB]] takšne dejavnosti zatiral. Posebej velja omeniti pesnika Vasila Stusa, ki je bil zaradi svojega delovanja večkrat preganjan in je umrl v ujetništvu <ref>[https://stus.center/p/marina-tsvetaieva-u-retseptsiyi-vasilia-stusa-problema-tvorchosti-126852 Margarita Yehorchenko: "The Concept of the Poet in the Works of Vasyl Stus" / Маргарита Єгорченко: " Концепт поета у творчості Василя Стуса"]</ref>. Obdobje perestrojke so zaznamovala prizadevanja za popularizacijo ukrajinske kulture, ki so jih sprožili predvsem Vjačeslav Čornovil in društvo [[Memorial (organizacija)|Memorial]]. Odprtje arhivov NKVD in KGB za javnost je privedlo do odkritja tajnih grobišč žrtev [[Stalinistična represija|političnih represij]], med katerimi najbolj izstopa tisto v Bikivnji <ref>[https://www.lemonde.fr/en/international/article/2023/03/06/ghosts-of-stalinist-terror-haunt-kyiv-s-outskirts_6018392_4.html?srsltid=AfmBOooMgOwUXDNNF4NLaf1GMqBMg7Wkkkl1UQYcaQkqOkciDq2ouaZs Ghosts of Stalinist terror haunt Kyiv's outskirts]</ref> <ref>[https://war-documentary.info/bykivnia-graves-in-kyiv-the-fourth-katyn/ Bykivnia Graves: Stalin’s NKVD Mass Killings Near Kyiv]</ref>. Po razglasitvi neodvisnosti Ukrajine leta 1991 se je država otresla sovjetske cenzure in začelo se je oživljanje ukrajinske nacionalne identitete, čeprav je družba še dolgo premagovala posledice sovjetske gospodarske krize <ref>[https://studfile.net/preview/5115454/page:29/ 116. Культурні процеси в Україні після 1991 р.]</ref>. Med [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|rusko-ukrajinsko vojno]] v 21. stoletju so bili poleg smrti več sto tisoč ukrajinskih civilistov, ki jih je povzročil oboroženi spopad, uničeni številni ukrajinski kulturni spomeniki; nekateri med njimi – denimo spomenik žrtvam holodomorja v Mariupolu in Dramsko gledališče v Mariupolu – so bili porušeni po neposrednem ukazu ruskih oblasti. Kot odziv na ravnanje Rusije je Ukrajina začela izvajati politiko dekomunizacije <ref>[https://www.amnesty.org/en/latest/news/2022/06/ukraine-deadly-mariupol-theatre-strike-a-clear-war-crime-by-russian-forces-new-investigation/ Ukraine: Deadly Mariupol theatre strike ‘a clear war crime’ by Russian forces]</ref> <ref>[https://ukraine.un.org/en/263422-ukraine-un-commission-concerned-continuing-patterns-violations-human-rights-and Ukraine: UN Commission concerned by continuing patterns of violations of human rights and international humanitarian law]</ref> <ref>[https://www.hrw.org/feature/russia-ukraine-war-mariupol Beneath the Rubble: Documenting Devastation and Loss in Mariupol]</ref> <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/en/proekt/in-mariupol-the-occupiers-dismantled-a-monument-to-the-holodomor-victims/ In Mariupol, the occupiers dismantled a monument to the Holodomor victims]</ref> <ref>[https://www.ukrainianworldcongress.org/the-russians-destroyed-a-monument-to-holodomor-victims-in-temporarily-occupied-mariupol/ The Russians destroyed a monument to Holodomor victims in temporarily occupied Mariupol]</ref> <ref>[http://www.milwaukeeindependent.com/syndicated/mariupols-holodomor-memorial-destroyed-occupation-troops-erase-ukrainian-history/ Mariupol’s Holodomor Memorial destroyed by occupation troops to further erase Ukrainian history]</ref> <ref>[https://khpg.org/en/1608813845 Russia destroys monuments to Victims of Holodomor and Stalin’s Terror in occupied Luhansk]</ref> <ref>[https://verfassungsblog.de/decommunization-in-times-of-war-ukraines-militant-democracy-problem/ Decommunization in Times of War: Ukraine’s Militant Democracy Problem]</ref> <ref>[https://www.gis.huri.harvard.edu/center-rules The Center Rules: The Decommunization Laws]</ref>. == Ukrajinska kultura == === Narodna noša === [[Slika:Barvinok School of Dance Hopak dance at the Ukrainian Bloor West Village Festival 2019 4.jpg|thumb|270px|Ukrajinci v vyšivankah]] Za ukrajinsko narodno nošo (znano kot "višivanka") so značilni številni vzhodnoslovanski vzorci, ki simbolizirajo naravne prvine, ter motivi iz predkrščanske mitologije <ref>[http://ptaha.in.ua/page2955417.html Історія виникнення української вишиванки]</ref>. Ukrajinski slog oblačenja se je v celoti izoblikoval v okolju Zaporoške Siči. V okviru Ruskega imperija je ukrajinska narodna noša ostala praktično nedotaknjena s strani rusifikacije, saj je bila ta politika usmerjena predvsem v zatiranje jezika in nacionalne identitete <ref>[https://www.prekrasastudio.com/blog/317-khersonska-vyshyvanka-iaka-vona Херсонська вишиванка – яка вона]</ref>. [[Slika:The Kobzar of the Ukraine - Introduction headpiece.png|thumb|250px|Mazanka]] Med rdečim terorjem v letih 1918–1922 je Rdeča garda brutalno pobijala pripadnike »sovražnih razredov«. Še posebej huda grozodejstva so se zgodila med zavzetjem Kijeva februarja 1918, ko so sile pod poveljstvom Mihaila Muravjova izvedle vrsto brutalnih pobojev civilistov – predvsem zato, ker niso bili člani boljševiške partije, ali celo zgolj zaradi nošenja narodne noše, kar je veljalo za izraz «meščanskega nacionalizma» <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/veresen/5/1918-dekret-pro-chervonyy-teror 1918 - декрет про "червоний терор"]</ref>. === Književnost === [[Slika:1840 - Kobzar - page 3 - page 1 (Title) -.jpg|thumb|250px|Kobzar, Taras Ševčenko]] Ukrajinska književnost ima starodavne korenine; najzgodnejši znani primeri pisanja v staroukrajinskem jeziku so kozaške kronike, denimo kronika Hrihorija Hrabjanke. Po različnih pričevanjih – zlasti zapisih Pavla iz Alepa, ki je leta 1654 spremljal patriarha Makarija na njegovem potovanju po ukrajinskih deželah – je bila stopnja pismenosti v Siči višja kot v sosednji Poljski ali moskovski državi. V sosednji Poljski je bilo izobraževanje privilegij, rezerviran izključno za otroke magnatov in plemstva, pouk pa je potekal predvsem v latinščini; v Ukrajini pa je šolanje potekalo v dostopnih jezikih, cerkveni slovanščini ali stari ukrajinščini, in je bilo na voljo praktično vsakemu otroku, vključno s potomci kozakov in kmetov, ki so poleg strogega vojaškega usposabljanja pridobivali znanja branja, pisanja, pravoslavnih običajev in zborovskega petja <ref>[https://zolo.gov.ua/slavni-imena-zolotonishhy-ny-pavlo-alepps-ky-j-mandrivny-k-krayeznavets-1654-1656-rokiv/ Славні імена Золотоніщини: Павло Алеппський, мандрівник, краєзнавець 1654–1656 років]</ref> <ref>[http://svitlytsia.crimea.ua/?section=article&artID=16997 ПАВЛО АЛЕПСЬКИЙ: ХВАЛА УКРАЇНІ!]</ref>. Po vključitvi v Rusko carstvo v obdobju po Hmelnickega vstaji, postopnem omejevanju avtonomije in ukinitvi kozaške vojske leta 1775 so carske oblasti prepovedale šole Siče. Književnost v staroukrajinskem jeziku – zlasti kronike, poučna besedila in verska dela – so bodisi zasegli za potrebe Cesarske javne knjižnice, Ermitaža in Ruske nacionalne knjižnice v Sankt Peterburgu bodisi uničili na kraju samem; to je privedlo do propada kozaškega izobraževalnega sistema in razširjene nepismenosti, ki se je v ukrajinskih deželah ohranila več generacij in odražala razmere v drugih delih Ruskega imperija <ref>[https://spadok.org.ua/ukrayinske-kozatstvo/navchannya-ta-vykhovannya-ditey-na-sichi Навчання та виховання дітей на Січі]</ref>. Med letoma 1917 in 1920 je delovalo Ministrstvo za javno šolstvo Ukrajinske ljudske republike; kljub trajajočim spopadom mu je uspelo ustanoviti na stotine tiskarn, ki so izdajale predhodno prepovedano literaturo <ref>[https://volart.com.ua/art/rukopis/zapret.html хроніка заборон української мови і гоніння української книги в Україні]</ref> <ref>[https://cerkva.kharkov.ua/novini/arkhiv/267 Хронология притеснений украинского языка с 1627 года]</ref> <ref>[http://museumreforms.ru/node/13636 Законы о печати Екатерины II 1783-1796 гг.]</ref> <ref>[https://parafia.org.ua/biblioteka/statti/dokumenty-pro-zaboronu-ukr-movy/ Документи про заборону української мови (XVII–XX ст.)]</ref>. V času [[Velika čistka|velikega terorja]] v ZSSR je bil usmrčen velik del takratnih ukrajinskih pisateljev – skupaj s kreativno inteligenco –, kar je privedlo do stagnacije ali popolnega izginotja celotnih žanrov v ukrajinskem jeziku, kot sta futurizem in znanstvena fantastika. ZSSR je dovoljevala le objavo cenzuriranih del najuglednejših pisateljev – pa še to v zelo omejenih nakladah –, saj je dajala prednost objavljanju ruske književnosti <ref>[https://uinp.gov.ua/informaciyni-materialy/zhurnalistam/do-rokovyn-rozstriliv-ukrayinskoyi-inteligenciyi-v-urochyshchi-sandarmoh До роковин розстрілів української інтелігенції в урочищі Сандармох]</ref>. V poznem sovjetskem obdobju so bili številni ukrajinski pisatelji, znani kot «šestdesetniki», med katerimi sta najbolj izstopala Vasil Stus aretirani ter obsojeni na zaporno kazen ali podvrženi kaznovalni psihiatriji <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/sichen/8/1935-narodyvsya-poet-vasyl-symonenko 1935 - народився поет Василь Симоненко]</ref> <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/sichen/6/1938-narodyvsya-poet-i-dysydent-vasyl-stus 1938, народився поет і дисидент Василь Стус.]</ref>. === Gledališče === [[Slika:Зимовий театр!.JPG|thumb|250px|gledališče v Kropivnickem]] Prvo poklicno gledališče v Ukrajini, namenjeno posebej ukrajinski kulturi, je v mestu Jelisavetgrad (Kropivnitski) ustanovil Marko Kropivnicki; deluje še danes <ref>[http://librarychl.kr.ua/kn_in/kraeznavcha-abetka/koryfeiv-teatr.php Корифеїв театр]</ref>. === Tradicionalno bivališče === [[Slika:Khata by Repin.jpg|thumb|250px|Mazanka]] Od davnine pa vse do sredine 20. stoletja je bilo tradicionalno ukrajinsko bivališče t. i. "mazanka" <ref>[https://varta.kharkov.ua/articles/1100682 Мазанки у віконних рамах - виставка про еволюцію житла харків’ян]</ref> <ref>[https://texty.org.ua/articles/88164/Takogo_vzhe_ne_bude_Jak_znykajut_ostanni-88164/ «Такого вже не буде». Як зникають останні хати-мазанки і хто досі в них живе]</ref>. === Arhitektura === [[Slika:Михайлівський собор.jpg|thumb|250px|Katedrala sv. Mihaela v Kijevu kot primer kozaškega baroka]] Za ukrajinska mesta je značilna bogata arhitekturna dediščina iz obdobja Ruskega imperija in ZSSR, v zahodnih regijah pa je opazen avstro-ogrski vpliv; značilen ukrajinski arhitekturni slog – kozaški barok – se je kazal predvsem pri sakralnih zgradbah <ref>[https://vue.gov.ua/%D0%91%D0%B0%D1%80%D0%BE%D0%BA%D0%BE_%D0%BA%D0%BE%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%8C%D0%BA%D0%B5 Бароко козацьке]</ref>. === Ples === [[Slika:На Луганщині відбулись урочистості з нагоди випуску вихованців обласного військового ліцею (37889602422).jpg|thumb|250px|Ukrajinci v vyšivankah]] Hopak je najbolj priljubljen in tehnično najzahtevnejši ukrajinski ples <ref>[https://www.libr.dp.ua/?do=ukrainica&lng=1&id=44&idg=270 Український «Гопак» – найвідоміший танець чи лицарське бойове мистецтво?]</ref>. === Šport === »Bojovij hopak« – ki združuje prvine ljudskega plesa in borilnih veščin – se je uveljavil kot najbolj priljubljena borilna veščina že v času Zaporoške Seči. Prvi športni klubi so nastali v Mikolajivu konec 19. stoletja, sledili pa so jim klubi v Odesi, Kijevu in Harkovu. Med rusko-ukrajinsko vojno je športna infrastruktura zaradi vojaških spopadov utrpela hudo škodo, številni športniki pa so izgubili življenje, med njimi Kateryna Diačenko, Viktorija Ivaško, Venedikt Vasilkiv, Anastasija Ignatenko in Matvij Marčenko <ref>[https://unn.ua/news/rosiia-z-pochatku-viiny-poshkodyla-ponad-900-sportyvnykh-obiektiv росія з початку війни пошкодила понад 900 спортивних об’єктів]</ref> <ref>[https://memorial.ua/obituaries/children/ivashko-viktoriia-923 Вікторія Івашко]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/viktoriya-ivashko/ Вікторія Івашко]</ref> <ref>[https://sport.rus.postimees.ee/7484339/11-letnyaya-ukrainskaya-gimnastka-pogibla-pod-zavalami-doma-v-mariupole 11-летняя украинская гимнастка погибла под завалами дома в Мариуполе]</ref> <ref>[https://memorial.ua/obituaries/children/vasylkov-venedykt-1055 Венедикт Васильков]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/anastasiya-ignatenko/ Анастасія Ігнатенко]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/matvij-marchenko/ Матвій Марченко]</ref>. === Množični mediji === Prvi časopis v ukrajinskem jeziku na svetu, "Galicijska zvezda" je izšel v Lvovu leta 1848 – na vrhuncu «pomladi narodov» – v času, ko v Avstro-Ogrski ni bilo nikakršnega pritiska na tiskane medije v lokalnih jezikih. V Ruskem imperiju je bila "Prosvita" glavna ukrajinska publikacija, ki je delovala v ilegali <ref>[http://www.sokal.lviv.ua/history-vashkiv-sokal_i_prybuzhzhia__54.html Історія :: І.Вашків Сокаль і Прибужжя]</ref>. Leta 1893 je bil v ameriški zvezni državi New Jersey ustanovljen časopis v ukrajinskem jeziku "Svoboda"; izhaja še danes. V Kanadi so začele v začetku 20. stoletja izhajati publikacije v ukrajinskem jeziku, kar je bila posledica množičnega priseljevanja Ukrajincev iz Avstro-Ogrske. V Braziliji so priseljenci leta 1912 ustanovili časopis. V Ukrajinski ljudski republiki so vlogo množičnih medijev opravljale tiskane periodične publikacije, katerih distribucijo je vodilo Ministrstvo za tisk in propagando. V ruskih regijah z velikim deležem ukrajinskega prebivalstva – denimo na Kubanu, na Uralu ali na Daljnem vzhodu – so lokalne skupnosti izdajale na desetine publikacij v ukrajinskem jeziku. Te so izhajale v mestih, kot so Krasnodar, Vladivostok, Habarovsk in Blagoveščensk, in sicer vse do obdobja stalinističnih represij. V Mandžuriji – natančneje v Harbinu – so izhajali ukrajinski časopisi, kot je bil "Zasiv". 16. novembra 1924 je v Harkovu (takratni prestolnici Ukrajinske SSR) začel oddajati »Ukrajinski radio«; številni njegovi sodelavci so kasneje med [[Velika čistka|velikim terorjem]] postali žrtve represije NKVD-ja zaradi oddajanja v ukrajinskem jeziku <ref>[https://laboratory.ua/blog/radio-v-ukraini-zasnuvaly-entuziasty-a-ne-radyanska-vlada 1924 рік, «Говорить Харків». Як сталось, що радіо в Україні заснували ентузіасти, а не радянська влада?]</ref>. [[Slika:Галина Бабій і Юрій Пероганич в студії Українського радіо, січень 2026.jpg|thumb|250px|Osebje ukrajinskega radia]] Leta 1928 so priseljenci v Argentini ustanovili tednik «Ukrajinska beseda» Leta 1949 je bila v Avstraliji za tamkajšnje priseljence ustanovljena revija v ukrajinskem jeziku z naslovom «Svobodna misel» V času hladne vojne so poslušalci v Ukrajinski SSR prejemali neodvisne informacije izza železne zavese prek Radio Liberty, katerega najbolj znani napovedovalec v ukrajinskem jeziku je bil Roman Kupčinski. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja, po razpadu ZSSR in odpravi sovjetske cenzure, je v mestih po vsej Ukrajini nastalo na stotine neodvisnih radijskih postaj in na desetine televizijskih kanalov. === Glasba === Ukrajinsko ljudstvo je iz različnih razlogov za seboj pustilo bogato glasbeno in vokalno dediščino. Med glasbili, povezanimi z zaporoškimi kozaki, sta bili najbolj razširjeni bandura in kobza. Glasbeniki, ki so delovali v Siči, so zaradi svojega talenta pogosto dobili vzdevek »Dudnyk« <ref>[https://kobzari.org.ua/?page=articles&subpage=5 Історія кобзарства]</ref>. V Ruskem imperiju je politika rusifikacije privedla do zaplembe ali uničenja številnih edinstvenih glasbil, hkrati pa so skladatelji ukrajinskega rodu – denimo Maksim Berezovski in Artemij Vedel – dosegli svetovni sloves. Leta 1865 so zboru Mikole Lisenka med javnim nastopom v Kijevu prepovedali peti ljudsko pesem »Dozdijk« v maternem jeziku. V času rdečega terorja v Ukrajini so bili številni glasbeniki, ki so ustvarjali v svojem maternem jeziku – denimo Mikola Leontovič – ustreljeni. Izročilo ukrajinskih ljudskih pesmi se je na podeželju v vseh regijah ohranilo vse do holodomorja v letih 1932–1933. V času velikega terorja v letih 1937–1938 so bili usmrčeni vsi takratni ugledni banduristi – zlasti Hnat Hotkevič in ljudski umetnik Ukrajinske SSR Ivan Kučuhura-Kučerenko – ter Oleksandr Horilij (so-ustanovitelj Državnega simfoničnega orkestra Ukrajine), Kostjantin Bohuslavski (glasbeni urednik na radiu v Harkovu) in Vasil Verhovinec (prvi poklicni ukrajinski koreograf). Nekaterim ukrajinskim glasbenikom, kot je bil Dmitro Balacki, je uspelo preživeti ujetništvo v taboriščih gulaga. Po razpadu ZSSR so na krajih, kjer so bili usmrčeni izvajalci na kobzo, banduro in liro, postavili spominsko obeležje tem preganjanim umetnikom. V poznem sovjetskem obdobju je bil najbolj priljubljen ukrajinski glasbenik Volodimir Ivasjuk <ref>[https://mykharkov.info/news/rasstrel-harkovskogo-sezda-kobzarej-pravda-ili-vymysel-63400.html Расстрел харьковского съезда кобзарей: правда или вымысел]</ref>. == Glej tudi == * [[seznam Ukrajincev]] * [[Slovani]] *[[Rusini]] (Rutenci) {{škrbina-etnična}} [[Kategorija:Vzhodni Slovani]] [[Kategorija:Ukrajinci|*]] {{normativna kontrola}} == Sklici == 8jsqkx3swwxzr0jpfu93b78vya37hil 6748842 6748841 2026-09-10T20:01:31Z ~2026-49263-55 265576 /* Zgodovina */ 6748842 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina| |group = Ukrajinci |image = [[Slika:1961 CPA 2523.jpg|x350px]]<br />Znamka z ukrajinsko narodno nošo |popplace = {{UKR}}:<br> &nbsp;&nbsp; 37.541.700 | popplace = [[Ukrajina]] 37,541,700 (2001)<ref>{{navedi splet|url=http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality|title=Number and composition population of Ukraine: population census 2001|work=[[Ukrainian Census (2001)|State Statistics Committee of Ukraine]]|date=5 December 2001|access-date=5 August 2007|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070706003257/http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality/|archive-date=6 July 2007}}</ref> | region1 = [[Rusija]] | pop1 = 1,864,000 (2023) | region2 = [[Poljska]] | pop2 = 1,651,918 (2023) | ref2 = <ref>{{navedi splet|url=https://stat.gov.pl/statystyki-eksperymentalne/kapital-ludzki/populacja-cudzoziemcow-w-polsce-w-czasie-covid-19,12,1.html|title=Populacja cudzoziemców w Polsce w czasie COVID-19|access-date=20 January 2022|archive-date=20 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220120135627/https://stat.gov.pl/statystyki-eksperymentalne/kapital-ludzki/populacja-cudzoziemcow-w-polsce-w-czasie-covid-19,12,1.html|url-status=live}}</ref> | region3 = [[Kanada]] | pop3 = 1,359,655 (2016) | ref3 = <ref>{{navedi splet|url=http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&Geo1=PR&Code1=01&Geo2=PR&Code2=01&Data=Count&SearchText=Canada&SearchType=Begins&SearchPR=01&B1=Ethnic%20origin&TABID=1|title=Census Profile, 2016 Census: Ethnic origin population|work=Statistics Canada|access-date=22 April 2018|date=8 February 2017|archive-date=22 April 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180422053324/http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&Geo1=PR&Code1=01&Geo2=PR&Code2=01&Data=Count&SearchText=Canada&SearchType=Begins&SearchPR=01&B1=Ethnic%20origin&TABID=1|url-status=live}}</ref> | region4 = [[Nemčija]] | pop4 = 1,125,000 (2023) | ref4 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.destatis.de/DE/Themen/Gesellschaft-Umwelt/Bevoelkerung/Migration-Integration/Tabellen/migrationshintergrund-staatsangehoerigkeit-staaten.html|title=Bevölkerung in Privathaushalten nach Migrationshintergrund im weiteren Sinn nach ausgewählten Geburtsstaaten|website=Statistisches Bundesamt|access-date=10 February 2022|archive-date=20 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190420232930/https://www.destatis.de/DE/Themen/Gesellschaft-Umwelt/Bevoelkerung/Migration-Integration/Tabellen/migrationshintergrund-staatsangehoerigkeit-staaten.html/|url-status=live}}</ref> | region5 = [[Združene države Amerike]] | pop5 = 1,028,492 (2016) | ref5 = <ref>{{navedi splet|url=http://factfinder.census.gov/faces/tableservices/jsf/pages/productview.xhtml?pid=ACS_16_1YR_DP02&prodType=table|title=Selected Social Characteristics in the United States 2010–2016 American Community Survey 1-Year Estimates|work=United States Census Bureau|access-date=19 November 2017|archive-date=14 February 2020|archive-url=https://archive.today/20200214010655/http://factfinder.census.gov/faces/tableservices/jsf/pages/productview.xhtml?pid=ACS_16_1YR_DP02&prodType=table|url-status=dead}}</ref> | region6 = [[Brazilija]] | pop6 = 600,000–1,500,000 (2015) | ref6 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.ukrainianworldcongress.org/country-info/brazil/|title=Brazil|publisher=The Ukrainian World Congress|access-date=17 December 2020|archive-date=24 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210424230057/https://www.ukrainianworldcongress.org/country-info/brazil/|url-status=live}}</ref> | region7 = [[Češka]] | pop7 = 636,282 (2023) | ref7 = <ref>{{navedi splet |url=https://cesky.radio.cz/na-konci-roku-2022-zilo-v-cesku-legalne-pres-636-tisic-ukrajincu-predloni-jich-8773042|title=Foreigners by type of residence, sex and citizenship as at 31 December 2018 |access-date=3 February 2019 |archive-date=4 February 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190204014351/https://www.czso.cz/documents/11292/27914491/1812_c01t11.pdf/ddfa8a3d-8875-4b38-8d3a-e7245706b6f7?version=1.0 |url-status=dead }}</ref> | region8 = [[Italija]] | pop8 = 347,183 (2023) | ref8 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.tuttitalia.it/statistiche/cittadini-stranieri/ucraina/|title=Ucraini in Italia|publisher=tuttitalia.it(Elaborazioni su dati ISTAT-L’Istituto nazionale di statistica)|access-date=14 February 2022|archive-date=7 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190107090351/https://www.tuttitalia.it/statistiche/cittadini-stranieri/ucraina/|url-status=live}}</ref> | region9 = [[Kazahstan]] | pop9 = 387,000 (2021) | ref9 = <ref name="auto">{{navedi splet|url=http://www.un.org/en/development/desa/population/migration/data/estimates2/estimates15.shtml|title=Total Migrant stock at mid-year by origin and by major area, region, country or area of destination, 1990–2015|publisher=United Nations, Department of Economic and Social Affairs, Population Division (2015)|archive-url=https://web.archive.org/web/20171226173148/http://www.un.org/en/development/desa/population/migration/data/estimates2/estimates15.shtml|archive-date=26 December 2017|access-date=22 November 2017}}</ref> | region10 = [[Argentina]] | pop10 = 305,000 (2007) | ref10 = <ref name="Ucrania.com">{{navedi splet|url=http://www.ucrania.com/Articulos/tabid/57/ctl/Details/mid/388/ItemID/1/language/en-US/Default.aspx|title=Inmigración Ucrania a la República Argentina|trans-title=Ukrainian immigration to Argentina|language=es|work=Ucrania.com|date=3 February 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131227233709/http://www.ucrania.com/Articulos/tabid/57/ctl/Details/mid/388/ItemID/1/language/en-US/Default.aspx|archive-date=27 December 2013}}</ref><ref name="Article">{{navedi splet|url=http://www.ucrania.com/article_read.asp?id=69|title=La inmigración Ucrania a la República Argentina|trans-title=Ukrainian immigration to Argentina|language=es|access-date=5 August 2007|work=Ucrania.com|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20050207175738/http://ucrania.com/article_read.asp?id=69|archive-date=7 February 2005}}</ref> | region11 = [[Španija]] | pop11 = 264,528 (2023) | ref11 = <ref>{{navedi splet|title=Población extranjera por Nacionalidad, comunidades, Sexo y Año. Datos provisionales 2020.|url=https://www.ine.es/jaxi/Datos.htm?path=/t20/e245/p08/l0/&file=02005.px#!tabs-tabla|publisher=[[Instituto Nacional de Estadística (Spain)|INE]]|access-date=9 November 2020|archive-date=27 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201027160218/https://www.ine.es/jaxi/Datos.htm?path=%2Ft20%2Fe245%2Fp08%2Fl0%2F&file=02005.px#!tabs-tabla|url-status=live}}</ref> | region12 = [[Romunija]] | pop12 = 251,923 (2023) | ref12 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2012/02/Comunicat_DATE_PROVIZORII_RPL_2011.pdf|title=Romanian 2011 census|publisher=edrc.ro|access-date=13 December 2011|archive-date=2 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190802060014/http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2012/02/Comunicat_DATE_PROVIZORII_RPL_2011.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://buktolerance.com.ua/?page_id=8|script-title=uk:Українська діаспора в Румунії|trans-title=Ukrainian diaspora in Romania|language=uk|publisher=Буковина толерантна|access-date=5 November 2017|archive-date=7 November 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107031942/http://buktolerance.com.ua/?page_id=8|url-status=live}}</ref> | region13 = [[Slovaška]] | pop13 = 228,637 (2023) | ref13 = <ref>{{navedi splet |title=SODB2021 - Obyvatelia - Základné výsledky |url=https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-narodnosti/SR/SK0/SR |access-date=25 August 2022 |website=www.scitanie.sk |archive-date=31 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220531025903/https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-narodnosti/SR/SK0/SR |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |title=SODB2021 - Obyvatelia - Základné výsledky |url=https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-dalsej-narodnosti/SR/SK0/SR |access-date=25 August 2022 |website=www.scitanie.sk |archive-date=15 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220715111536/https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-dalsej-narodnosti/SR/SK0/SR |url-status=live }}</ref> | region14 = [[Moldavija]] | pop14 = 181,035 (2014) | ref14 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.statistica.md/pageview.php?l=en&idc=479|title=Population and Housing Census in the Republic of Moldova, May 12–25, 2014|publisher=Biroul Național de Statistică al Republicii Moldova|access-date=30 September 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20171114194151/http://www.statistica.md/pageview.php?l=en&idc=479|archive-date=14 November 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://mer.gospmr.org/gosudarstvennaya-sluzhba-statistiki/informacziya/ezhegodnik-gosudarstvennoj-sluzhby-statistiki/statisticheskij-ezhegodnik-2017.html|title=Статистический ежегодник 2017|publisher=Министерство экономического развития, Государственная служба статистики Приднестровской Молдавской Республики|access-date=30 September 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20170927202651/http://mer.gospmr.org/gosudarstvennaya-sluzhba-statistiki/informacziya/ezhegodnik-gosudarstvennoj-sluzhby-statistiki/statisticheskij-ezhegodnik-2017.html|archive-date=27 September 2017}}</ref> | region15 = [[Belorusija]] | pop15 = 159,656 (2019) | ref15 = [https://www.belstat.gov.by/ofitsialnaya-statistika/solialnaya-sfera/naselenie-i-migratsiya/naselenie/statisticheskie-izdaniya/index_17854/] | region16 = [[Uzbekistan]] | pop16 = 124,602 (2015) | ref16 = <ref name="auto" /> | region17 = [[Francija]] | pop17 = 106,697 (2017) | ref17 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|title=European countries|publisher=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=20 November 2021|archive-date=26 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226124308/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.atout-france.fr/notre-reseau/ukraine|title=Ukraine|date=2 March 2015|access-date=10 February 2022|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225163637/https://www.atout-france.fr/notre-reseau/ukraine|url-status=live}}</ref> | region18 = [[Nizozemska]] | pop18 = 98,010 (2023) | ref18 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/opvang-vluchtelingen-uit-oekraine/cijfers-opvang-vluchtelingen-uit-oekraine-in-nederland|title=Cijfers opvang vluchtelingen uit Oekraïne in Nederland|date=24 March 2022 |publisher=Rijksoverheid|access-date=12 September 2023|archive-date=23 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220723170721/https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/opvang-vluchtelingen-uit-oekraine/cijfers-opvang-vluchtelingen-uit-oekraine-in-nederland|url-status=live}}</ref> | region19 = [[Turčija]] | pop19 = 95,000 (2022) | ref19 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|title=European countries|access-date=8 November 2017|archive-date=26 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226124308/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://svitua.com.ua/news/201706/4027-turechchyni-pidrahuvaly-kilkist-ukrayinciv-cyfra-vrazhaye|title=У Туреччині підрахували кількість українців. Цифра вражає|publisher=svitua.com.ua|access-date=12 October 2017|date=20 June 2017|archive-date=22 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190822215220/http://svitua.com.ua/news/201706/4027-turechchyni-pidrahuvaly-kilkist-ukrayinciv-cyfra-vrazhaye|url-status=dead}}</ref> | region20 = [[Latvija]] | pop20 = 50,699 (2018) | ref20 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.pmlp.gov.lv/lv/assets/documents/1aaaa/ISVN_Latvija_pec_TTB_VPD.pdf|title=Latvijas iedzīvotāju sadalījums pēc nacionālā sastāva un valstiskās piederības|publisher=Latvijas Republikas Iekšlietu ministrijas. Pilsonības un migrācijas lietu pārvalde|access-date=17 May 2018|archive-date=25 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201125191614/https://www.pmlp.gov.lv/lv/assets/documents/1aaaa/ISVN_Latvija_pec_TTB_VPD.pdf|url-status=dead}}</ref> | region21 = [[Portugalska]] | pop21 = 45,051 (2015) | ref21 = <ref name="auto"/> | region22 = [[Australia]] | pop22 = 38,791 (2014) | ref22 = <ref>{{navedi splet |url=http://www.immi.gov.au/media/publications/statistics/comm-summ/textversion/ukraine.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20140116133105/http://www.immi.gov.au/media/publications/statistics/comm-summ/textversion/ukraine.htm |archive-date=16 January 2014|title=Ukrainian Australians|author=Australian Government – Department of Immigration and Border Protection|access-date=1 October 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/asia-and-oceania|title=Asia and Oceania countries|author=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=8 November 2017|archive-date=20 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190720123015/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/asia-and-oceania|url-status=dead}}</ref> | region23 = [[Grčija]] | pop23 = 32,000 (2016) | ref23 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/ukrainians-abroad|title=Ukrainians Аbroad|publisher=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=22 November 2017|archive-date=1 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191001003523/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/ukrainians-abroad|url-status=dead}}</ref> | region24 = [[Izrael]] | pop24 = 30,000–90,000 (2016) | ref24 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/nest-africa|title=Middle East and Africa|access-date=8 November 2017|archive-date=1 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191001003522/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/nest-africa|url-status=dead}}</ref> | region25 = [[Združeno kraljestvo]] | pop25 = 23,414 (2015) | ref25 = <ref name="auto" /> | region26 = [[Estonija]] | pop26 = 23,183 (2017) | ref26 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.stat.ee/34267|title=Population by ethnic nationality, 1 January, years|publisher=Eesti Statistika|access-date=28 October 2017|archive-date=4 January 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180104172617/http://www.stat.ee/34267|url-status=dead}}</ref> | region27 = [[Gruzija]] | pop27 = 22,263 (2015) | ref27 = <ref name="auto"/> | region28 = [[Azerbajdžan]] | pop28 = 21,509 (2009) | ref28 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.azstat.org/statinfo/demoqraphic/en/AP_/1_5.xls|title=Censuses of Republic of Azerbaijan 1979, 1989, 1999, 2009|publisher=State Statistical Committee of the Republic of Azerbaijan|access-date=1 October 2017|archive-date=30 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121130101713/http://www.azstat.org/statinfo/demoqraphic/en/AP_/1_5.xls|url-status=live}}</ref> | region29 = [[Kirgizistan]] | pop29 = 12,691 (2016) | ref29 = <ref>{{navedi splet|url=http://pop-stat.mashke.org/kyrgyzstan-ethnic2016reg.htm|title=Ethnic composition: 2016 estimation (data for regions)|publisher=Кыргыз Республикасынын Улуттук статистика комитети|access-date=6 November 2017|archive-date=21 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220321205540/http://pop-stat.mashke.org/kyrgyzstan-ethnic2016reg.htm|url-status=live}}</ref> | region30 = [[Litva]] | pop30 = 12,248 (2015) | ref30 = <ref name="auto"/> | region31 = [[Danska]] | pop31 = 12,144 (2018) | ref31 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.statbank.dk/10024|title=Population at the first day of the quarter by country of origin, ancestry, age, sex, region and time – Ukraine|publisher=Statistics Denmark|access-date=27 May 2018|archive-date=16 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210316064152/https://www.statbank.dk/10024|url-status=live}}</ref> | region32 = [[Paragvaj]] | pop32 = 12,000–40,000 (2014) | ref32 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.ukrainianworldcongress.org/index.php/id/327|archive-url=https://web.archive.org/web/20190820100348/http://www.ukrainianworldcongress.org/index.php/id/327|url-status=dead|archive-date=20 August 2019|title=PARAGUAY|publisher=Ukrainian World Congress|access-date=10 November 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://argentina.mfa.gov.ua/es/ukraine-paraguay/culture|title=La cooperación cultural y humanitaria entre Ucrania y Paraguay|publisher=Ministerio de Relaciones Exteriores de Ucrania|access-date=10 November 2017|archive-date=20 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190720194828/https://argentina.mfa.gov.ua/es/ukraine-paraguay/culture|url-status=dead}}</ref> | region33 = [[Avstrija]] | pop33 = 12,000 (2016) | ref33 = <ref>{{navedi splet|url=http://austria.mfa.gov.ua/ua/ukraine-at/ukrainians-in-%D0%B0t|script-title=uk:Українці в Австрії|publisher=Botschaft der Ukraine in der Republik Österreich|access-date=5 October 2017|archive-date=13 October 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131013061824/http://austria.mfa.gov.ua/ua/ukraine-at/ukrainians-in-%D0%B0t|url-status=dead}}</ref> | region34 = [[Združeni arabski emirati]] | pop34 = 11,145 (2017) | ref34 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.chasipodii.net/article/18749/|title=Євгеній Семенов: "Українська громада в ОАЕ об'єднується, не чекаючи жодних офіційних статусів чи закликів, і це – головне!"|publisher=chasipodii.net|access-date=13 October 2017|archive-date=16 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171016112836/http://www.chasipodii.net/article/18749|url-status=live}}</ref> | region35 = [[Švedska]] | pop35 = 11,069 (2019) | ref35 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.statistikdatabasen.scb.se/pxweb/sv/ssd/START__BE__BE0101__BE0101E/FodelselandArK/table/tableViewLayout1/|title=Befolkning efter födelseland, ålder, kön och år|publisher=Statistiska centralbyrån|access-date=25 February 2020|archive-date=20 December 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20081220091841/http://celade.cepal.org/cgibin/RpWebEngine.exe/PortalAction?&MODE=MAIN&BASE=CPVBLZ2000&MAIN=WebServerMain.inl|url-status=live}}</ref> | region36 = [[Madžarska]] | pop36 = 10,996 (2016) | ref36 = <ref name="KSH">{{navedi knjigo|last=Vukovich|first=Gabriella|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf|title=Mikrocenzus 2016 – 12. Nemzetiségi adatok|trans-title=2016 microcensus – 12. Ethnic data|language=hu|publisher=Hungarian Central Statistical Office|location=Budapest|year=2018|access-date=9 January 2019|isbn=978-963-235-542-9|archive-date=9 October 2022|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf|url-status=live}}</ref> | region37 = [[Urugvaj]] | pop37 = 10,000–15,000 (1990) | ref37 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.en.migraciya.com.ua/news/ukrainian-abroad/en-our-color---all-over-the-world-/|archive-url=https://web.archive.org/web/20171003091041/http://en.migraciya.com.ua/news/ukrainian-abroad/en-our-color---all-over-the-world-|url-status=dead|archive-date=3 October 2017|title=Our color-all over the world|publisher=State Migration Service of Ukraine and Foundation for assistance to refugees and displaced people "Compassion"|access-date=25 September 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ebk.net.ua/Book/history/makarchuk_eiu/part17/1703.htm|title=С. А. Макарчук, Етнічна історія України|publisher=ebk.net.ua|access-date=2 October 2017|archive-date=20 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170820102651/http://www.ebk.net.ua/Book/history/makarchuk_eiu/part17/1703.htm|url-status=live}}</ref> | region38 = [[Švica]] | pop38 = 6,681 (2017) | ref38 = <ref>{{navedi splet|url=http://switzerland.mfa.gov.ua/ua/ukraine-switzerland/ukrainians-in-switzerland|script-title=uk:Українці в Швейцарії|publisher=Botschaft der Ukraine in der Schweizerischen Eidgenossenschaft|access-date=5 November 2017|archive-date=15 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190715064822/https://switzerland.mfa.gov.ua/ua/ukraine-switzerland/ukrainians-in-switzerland|url-status=dead}}</ref> | region39 = [[Finska]] | pop39 = 5,000 (2016) | ref39 = <ref>{{navedi splet|url=http://finland.mfa.gov.ua/en/ukraine-finland/ukrainians-in-finland|title=Ukrainians in Finland|publisher=Embassy of Ukraine in the Republic of Finland|access-date=5 November 2017|archive-date=6 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190906130348/https://finland.mfa.gov.ua/en/ukraine-finland/ukrainians-in-finland|url-status=dead}}</ref> | region40 = [[Jordanija]] | pop40 = 5,000 (2016) | ref40 = <ref>{{navedi splet|url=http://jordan.mfa.gov.ua/en/ukraine-jo/ukrainians-in-jo|title=Ukrainian community in Jordan|publisher=Embassy of Ukraine in the Hashemite Kingdom of Jordan|access-date=12 October 2017|archive-date=6 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190906130348/https://jordan.mfa.gov.ua/en/ukraine-jo/ukrainians-in-jo|url-status=dead}}</ref> |langs = [[ukrajinščina]], [[ruščina]] |rels = |related-c = drugi [[Slovani]] }} '''Ukrajinci''' so [[Vzhodni Slovani|vzhodnoslovanski]] [[narod]], katerega pripadniki živijo na območju današnje [[Ukrajina|Ukrajine]]; pomembne [[manjšina|manjšine]] pa so v sosednjih [[država]]h ([[Rusija]], [[Belorusija]], [[Poljska]], [[Moldavija]], [[Romunija]], [[Madžarska]]) ter drugje ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada]]). Govorijo [[ukrajinščina|ukrajinščino]]. == Zgodovina == [[Slika:Leslie Mosley - Johannes I defeats Sviatoslav in 972.png|thumb|270px|Ena od slik, ki prikazujejo kneza Svjatoslava]] Ukrajinci so se kot samosvoj narod začeli oblikovati v srednjem veku iz vzhodnoslovanskih plemen, ki so naseljevala [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], kot etnična skupina pa so se dokončno izoblikovali v času [[Zaporoška Seč|Zaporoške Seči)]]. Po vključitvi v Rusko in Avstro-ogrsko cesarstvo je bil večji del Ukrajine izpostavljen rusifikaciji – procesu, ki je vključeval prepoved uporabe maternega jezika za Ukrajince. Po [[Rusko-turška vojna (1768–1774)|rusko-turški vojni v letih 1768–1774]] si je Ruski imperij ob sodelovanju ukrajinskih kozakov zagotovil celotno območje vzdolž severne obale Črnega morja in polotok Krim. Na mestih nekdanjih kozaških in krimskotatarskih naselbin so nastala mesta, kot je [[Herson]], [[Kirovogradska oblast|Kropivnicki]], [[Mikolajivska oblast|Mykolajiv]], [[Odesa]], [[Dnipro]], [[Mariupol]]; to je znatno razširilo ozemlje, naseljeno z Ukrajinci, ter spodbudilo širjenje in bogatenje ukrajinske kulture. Leta 1775 je odlok Katarine II. ukinil [[Zaporoški kozaki|ukrajinske kozake]], večina ukrajinskih kmetov pa je zapadla v tlačanstvo – status, ki je veljal vse do leta 1861. V obdobju okrepljene rusifikacije se je mesto Jelisavetgrad (danes Kropivnicki) razvilo v pomembno središče ukrajinske kulture; prav tu je bilo ustanovljeno prvo profesionalno ukrajinsko gledališče na svetu, mesto pa je bilo tudi rojstni kraj številnih uglednih osebnosti ukrajinskega, poljskega in judovskega rodu. Poleg tega je arhitekturna dediščina mesta skoraj v celoti zasnovana v neoklasicističnem slogu <ref>[https://www.dnipro.libr.dp.ua/vishivka_texnika_uzori Магія вишивки Придніпров‘я. Частина 1. Розмаїття на полотні]</ref> <ref>[https://ns-gromada.gov.ua/news/1747331416/ Вишиванка Херсонщини — це тканий літопис півдня України]</ref> <ref>[https://www.expertkr.com.ua/posts/vishivanki-apostolivshchini-krivorizhzhya-i-hersonshchini-hrestik-lishtva-ta-shiroki-rukavi Вишиванки Апостолівщини, Криворіжжя і Херсонщини: хрестик, лиштва та широкі рукави]</ref> <ref>[https://magiavizerynky.com/novyny-statti/vyshyvanka-hersonsko-oblasti--ornamenty-hersonschyny/ Вишиванка Херсонської області | Орнаменти Херсонщини]</ref> <ref>[https://www.prekrasastudio.com/blog/317-khersonska-vyshyvanka-iaka-vona Херсонська вишиванка – яка вона]</ref>. Med letoma 1918 in 1920 so potekali poskusi vzpostavitve stabilne in neodvisne države na etnično ukrajinskih ozemljih; vendar so ta prizadevanja zaradi vojaške agresije sosednjih držav propadla, [[Ukrajinska ljudska republika]], razglašena leta 1918, pa je bila razdeljena v skladu z določili Riškega miru iz leta 1921. Zagovornike ukrajinske neodvisnosti je likvidirala Čeka. V času [[Stalinizem|stalinizma]], in zlasti v letih [[Dekulakizacija|dekulakizacije]], je življenje v Ukrajinski SSR doživelo popolno preobrazbo. Tradicionalne noše, ogrlice in okrasje so praktično izginili iz vsakdana, medtem ko so bili ljudski prazniki, kot sta božič in praznik Gospodovega razglašenja, prepovedani; vsakogar, ki je poskušal ohraniti te običaje, so označili za »nacionalista« ali »kulaka«, kar je vodilo v zaplembo ali uničenje njegovega premoženja s strani [[NKVD]] ter – v obdobju med tridesetimi in petdesetimi leti 20. stoletja – v usmrtitev ali zaprtje v taborišča [[Gulag]]. Tako so izginili edinstveni elementi tradicionalnega ljudskega življenja – elementi, ki so se od druge polovice tridesetih let prejšnjega stoletja dalje skrčili na zgolj odrske rekvizite za »kulturne domove« in uradne ansamble; poleg tega so dejansko izginile regionalna raznolikost in simbolika, povezane z oblačili, praznovanji ali glasbo. Ukrajinci, ki so preživeli [[Gladomor|Glalodomor v letih 1932–1933]] ali deportacije – in ki so od časa drugega petletnega načrta dalje skoraj brez izjeme postali delavci v kolektivnih kmetijah – so bili prisiljeni nositi standardizirana delovna in civilna oblačila, prav tako kot prebivalci drugih republik Sovjetske zveze <ref>[https://dyvys.info/2016/09/27/bez-terminu-davnosti-sim-zhyttiv-yuriya/ Без терміну давності: сім життів Юрія Горліс-Горського і його таємнича смерть]</ref>. Ti dogodki so korenito spremenili demografsko strukturo prebivalstva in prekinili medgeneracijsko prenašanje izročila: medtem ko so imele ukrajinske družine običajno od pet do osem otrok – pri čemer je imela vzgoja v številčni družini ključno vlogo pri ohranjanju običajev – se je od druge polovice tridesetih let dalje povprečno število rojenih otrok v celotni Sovjetski zvezi zmanjšalo na dva ali tri. Za njihovo socializacijo je skrbel sistem vrtcev, državnih šol in pionirskih taborov, otroke kmetov, ki so bili žrtve »razkulačenja«, pa so pošiljali v sirotišnice, kjer so bili deležni popolne rusifikacije <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/hololomor/natsionalna-knyha-pam-iati-zhertv-holodomoru-1932-1933/ Національна книга пам’яті жертв Голодомору 1932-1933]</ref>. [[Slika:Родина з Новоолександрівки, Знам'янська громада, Кіровоградська область.jpg|thumb|250px|[[Kirovogradska oblast]], Ukrajinska SSR, sredina 20. stoletja. Zaradi dekulakizacije in rusifikacije – procesov, ki so se nadaljevali tudi po drugi svetovni vojni – so bila skoraj vsa tradicionalna oblačila v tej regiji uničena in nadomeščena z oblačili, ki so ustrezala standardnim sovjetskim normam]] Med [[Velika čistka|velikim terorjem]] v letih 1937–1938 je NKVD usmrtil ali deportiral ukrajinske znanstvenike, pisatelje, fotografe, filmske ustvarjalce, glasbenike in zgodovinarje; posmrtne ostanke nekaterih so pokopali v gozdu Bikivnja blizu Kijeva, druge pa so – po prestani zaporni kazni v taborišču Solovki – ustrelili v Sandarmohu. Podobni dogodki so se odvijali v zahodnih regijah Ukrajine – tako v času, ko so bile del Poljske republike, Kraljevine Romunije in Češkoslovaške, kot tudi po njihovi priključitvi k ZSSR v letih 1939–1941 ter pozneje v obdobju 1944–1953 –, pri čemer so te represije dosegle vrhunec med operacijo Zahod <ref>[https://uinp.gov.ua/aktualni-temy/bykivnyanska-tragediya Биківнянська трагедія]</ref>. Med nacistično okupacijo je bilo delovanje Ukrajinske avtocefalne pravoslavne cerkve dovoljeno, čeprav pod strogim državnim nadzorom; hkrati je propaganda skušala izkoristiti verska čustva prebivalstva za pridobitev večje podpore kolaboracionistom. Vendar pa so si politike obeh totalitarnih režimov – nacističnega in stalinističnega – prizadevale prebivalstvo spremeniti v vir poceni delovne sile ter popolnoma izbrisati identitete različnih narodov, vključno z Ukrajinci <ref>[https://www.religion.in.ua/main/history/12608-ukrayinskij-avtokefalnij-rux-v-roki-nimeckoyi-okupaciyi-mifi-ta-realiyi.html Український автокефальний рух в роки німецької окупації: міфи та реалії]</ref>. Po nastanku železne zavese in v času [[Nikita Hruščov|Hruščovove]] otoplitve je ukrajinska kultura doživela določen razcvet in pridobila na priljubljenosti; vendar do množičnega preporoda ni prišlo zaradi hudih demografskih izgub, ki jih je ukrajinsko prebivalstvo utrpelo kot posledico boljševiške politike v medvojnem obdobju in dogodkov med drugo svetovno vojno <ref>[https://uahistory.co/book/ukraine-culture-history-textbook-poltava-2015/42.php Українська культура у роки хрущовської “відлиги”. “Шістдесятники” у культурі]</ref> <ref>[https://historiesdoteducation.wordpress.com/%D0%B3%D0%BE%D1%82%D1%83%D1%94%D0%BC%D0%BE%D1%81%D1%8C-%D0%B4%D0%BE-%D0%B7%D0%BD%D0%BE-%D0%B7-%D1%96%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D1%96%D1%97-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B8/%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0-%D0%B2-%D1%83%D0%BC%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%85-%D0%B4%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BB%D1%96%D0%BD%D1%96%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%96%D1%97-1953-1964-%D1%80%D1%80/ Україна в умовах десталінізації (1953-1964 рр.)]</ref> <ref>[https://studfile.net/preview/16502302/page:23/ Українська культура в роки хрущовської „відлиги” (1953 – 1964 рр.). „Шістдесятництво”]</ref>. V času vladavine [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] so nošenje tradicionalnih ukrajinskih oblačil, uporabo ukrajinskega jezika in izvajanje ukrajinske glasbe v vsakdanjem življenju začeli dojemati kot znake naklonjenosti disidentom, zato je [[KGB]] takšne dejavnosti zatiral. Posebej velja omeniti pesnika Vasila Stusa, ki je bil zaradi svojega delovanja večkrat preganjan in je umrl v ujetništvu <ref>[https://stus.center/p/marina-tsvetaieva-u-retseptsiyi-vasilia-stusa-problema-tvorchosti-126852 Margarita Yehorchenko: "The Concept of the Poet in the Works of Vasyl Stus" / Маргарита Єгорченко: " Концепт поета у творчості Василя Стуса"]</ref>. Obdobje perestrojke so zaznamovala prizadevanja za popularizacijo ukrajinske kulture, ki so jih sprožili predvsem Vjačeslav Čornovil in društvo [[Memorial (organizacija)|Memorial]]. Odprtje arhivov NKVD in KGB za javnost je privedlo do odkritja tajnih grobišč žrtev [[Stalinistična represija|političnih represij]], med katerimi najbolj izstopa tisto v Bikivnji <ref>[https://www.lemonde.fr/en/international/article/2023/03/06/ghosts-of-stalinist-terror-haunt-kyiv-s-outskirts_6018392_4.html?srsltid=AfmBOooMgOwUXDNNF4NLaf1GMqBMg7Wkkkl1UQYcaQkqOkciDq2ouaZs Ghosts of Stalinist terror haunt Kyiv's outskirts]</ref> <ref>[https://war-documentary.info/bykivnia-graves-in-kyiv-the-fourth-katyn/ Bykivnia Graves: Stalin’s NKVD Mass Killings Near Kyiv]</ref>. Po razglasitvi neodvisnosti Ukrajine leta 1991 se je država otresla sovjetske cenzure in začelo se je oživljanje ukrajinske nacionalne identitete, čeprav je družba še dolgo premagovala posledice sovjetske gospodarske krize <ref>[https://studfile.net/preview/5115454/page:29/ 116. Культурні процеси в Україні після 1991 р.]</ref>. [[Slika:На Луганщині відбулись урочистості з нагоди випуску вихованців обласного військового ліцею (37889601852).jpg|thumb|250px|Ukrajinski otroci v vyšivankah]] Med [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|rusko-ukrajinsko vojno]] v 21. stoletju so bili poleg smrti več sto tisoč ukrajinskih civilistov, ki jih je povzročil oboroženi spopad, uničeni številni ukrajinski kulturni spomeniki; nekateri med njimi – denimo spomenik žrtvam holodomorja v Mariupolu in Dramsko gledališče v Mariupolu – so bili porušeni po neposrednem ukazu ruskih oblasti. Kot odziv na ravnanje Rusije je Ukrajina začela izvajati politiko dekomunizacije <ref>[https://www.amnesty.org/en/latest/news/2022/06/ukraine-deadly-mariupol-theatre-strike-a-clear-war-crime-by-russian-forces-new-investigation/ Ukraine: Deadly Mariupol theatre strike ‘a clear war crime’ by Russian forces]</ref> <ref>[https://ukraine.un.org/en/263422-ukraine-un-commission-concerned-continuing-patterns-violations-human-rights-and Ukraine: UN Commission concerned by continuing patterns of violations of human rights and international humanitarian law]</ref> <ref>[https://www.hrw.org/feature/russia-ukraine-war-mariupol Beneath the Rubble: Documenting Devastation and Loss in Mariupol]</ref> <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/en/proekt/in-mariupol-the-occupiers-dismantled-a-monument-to-the-holodomor-victims/ In Mariupol, the occupiers dismantled a monument to the Holodomor victims]</ref> <ref>[https://www.ukrainianworldcongress.org/the-russians-destroyed-a-monument-to-holodomor-victims-in-temporarily-occupied-mariupol/ The Russians destroyed a monument to Holodomor victims in temporarily occupied Mariupol]</ref> <ref>[http://www.milwaukeeindependent.com/syndicated/mariupols-holodomor-memorial-destroyed-occupation-troops-erase-ukrainian-history/ Mariupol’s Holodomor Memorial destroyed by occupation troops to further erase Ukrainian history]</ref> <ref>[https://khpg.org/en/1608813845 Russia destroys monuments to Victims of Holodomor and Stalin’s Terror in occupied Luhansk]</ref> <ref>[https://verfassungsblog.de/decommunization-in-times-of-war-ukraines-militant-democracy-problem/ Decommunization in Times of War: Ukraine’s Militant Democracy Problem]</ref> <ref>[https://www.gis.huri.harvard.edu/center-rules The Center Rules: The Decommunization Laws]</ref>. == Ukrajinska kultura == === Narodna noša === [[Slika:Barvinok School of Dance Hopak dance at the Ukrainian Bloor West Village Festival 2019 4.jpg|thumb|270px|Ukrajinci v vyšivankah]] Za ukrajinsko narodno nošo (znano kot "višivanka") so značilni številni vzhodnoslovanski vzorci, ki simbolizirajo naravne prvine, ter motivi iz predkrščanske mitologije <ref>[http://ptaha.in.ua/page2955417.html Історія виникнення української вишиванки]</ref>. Ukrajinski slog oblačenja se je v celoti izoblikoval v okolju Zaporoške Siči. V okviru Ruskega imperija je ukrajinska narodna noša ostala praktično nedotaknjena s strani rusifikacije, saj je bila ta politika usmerjena predvsem v zatiranje jezika in nacionalne identitete <ref>[https://www.prekrasastudio.com/blog/317-khersonska-vyshyvanka-iaka-vona Херсонська вишиванка – яка вона]</ref>. [[Slika:The Kobzar of the Ukraine - Introduction headpiece.png|thumb|250px|Mazanka]] Med rdečim terorjem v letih 1918–1922 je Rdeča garda brutalno pobijala pripadnike »sovražnih razredov«. Še posebej huda grozodejstva so se zgodila med zavzetjem Kijeva februarja 1918, ko so sile pod poveljstvom Mihaila Muravjova izvedle vrsto brutalnih pobojev civilistov – predvsem zato, ker niso bili člani boljševiške partije, ali celo zgolj zaradi nošenja narodne noše, kar je veljalo za izraz «meščanskega nacionalizma» <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/veresen/5/1918-dekret-pro-chervonyy-teror 1918 - декрет про "червоний терор"]</ref>. === Književnost === [[Slika:1840 - Kobzar - page 3 - page 1 (Title) -.jpg|thumb|250px|Kobzar, Taras Ševčenko]] Ukrajinska književnost ima starodavne korenine; najzgodnejši znani primeri pisanja v staroukrajinskem jeziku so kozaške kronike, denimo kronika Hrihorija Hrabjanke. Po različnih pričevanjih – zlasti zapisih Pavla iz Alepa, ki je leta 1654 spremljal patriarha Makarija na njegovem potovanju po ukrajinskih deželah – je bila stopnja pismenosti v Siči višja kot v sosednji Poljski ali moskovski državi. V sosednji Poljski je bilo izobraževanje privilegij, rezerviran izključno za otroke magnatov in plemstva, pouk pa je potekal predvsem v latinščini; v Ukrajini pa je šolanje potekalo v dostopnih jezikih, cerkveni slovanščini ali stari ukrajinščini, in je bilo na voljo praktično vsakemu otroku, vključno s potomci kozakov in kmetov, ki so poleg strogega vojaškega usposabljanja pridobivali znanja branja, pisanja, pravoslavnih običajev in zborovskega petja <ref>[https://zolo.gov.ua/slavni-imena-zolotonishhy-ny-pavlo-alepps-ky-j-mandrivny-k-krayeznavets-1654-1656-rokiv/ Славні імена Золотоніщини: Павло Алеппський, мандрівник, краєзнавець 1654–1656 років]</ref> <ref>[http://svitlytsia.crimea.ua/?section=article&artID=16997 ПАВЛО АЛЕПСЬКИЙ: ХВАЛА УКРАЇНІ!]</ref>. Po vključitvi v Rusko carstvo v obdobju po Hmelnickega vstaji, postopnem omejevanju avtonomije in ukinitvi kozaške vojske leta 1775 so carske oblasti prepovedale šole Siče. Književnost v staroukrajinskem jeziku – zlasti kronike, poučna besedila in verska dela – so bodisi zasegli za potrebe Cesarske javne knjižnice, Ermitaža in Ruske nacionalne knjižnice v Sankt Peterburgu bodisi uničili na kraju samem; to je privedlo do propada kozaškega izobraževalnega sistema in razširjene nepismenosti, ki se je v ukrajinskih deželah ohranila več generacij in odražala razmere v drugih delih Ruskega imperija <ref>[https://spadok.org.ua/ukrayinske-kozatstvo/navchannya-ta-vykhovannya-ditey-na-sichi Навчання та виховання дітей на Січі]</ref>. Med letoma 1917 in 1920 je delovalo Ministrstvo za javno šolstvo Ukrajinske ljudske republike; kljub trajajočim spopadom mu je uspelo ustanoviti na stotine tiskarn, ki so izdajale predhodno prepovedano literaturo <ref>[https://volart.com.ua/art/rukopis/zapret.html хроніка заборон української мови і гоніння української книги в Україні]</ref> <ref>[https://cerkva.kharkov.ua/novini/arkhiv/267 Хронология притеснений украинского языка с 1627 года]</ref> <ref>[http://museumreforms.ru/node/13636 Законы о печати Екатерины II 1783-1796 гг.]</ref> <ref>[https://parafia.org.ua/biblioteka/statti/dokumenty-pro-zaboronu-ukr-movy/ Документи про заборону української мови (XVII–XX ст.)]</ref>. V času [[Velika čistka|velikega terorja]] v ZSSR je bil usmrčen velik del takratnih ukrajinskih pisateljev – skupaj s kreativno inteligenco –, kar je privedlo do stagnacije ali popolnega izginotja celotnih žanrov v ukrajinskem jeziku, kot sta futurizem in znanstvena fantastika. ZSSR je dovoljevala le objavo cenzuriranih del najuglednejših pisateljev – pa še to v zelo omejenih nakladah –, saj je dajala prednost objavljanju ruske književnosti <ref>[https://uinp.gov.ua/informaciyni-materialy/zhurnalistam/do-rokovyn-rozstriliv-ukrayinskoyi-inteligenciyi-v-urochyshchi-sandarmoh До роковин розстрілів української інтелігенції в урочищі Сандармох]</ref>. V poznem sovjetskem obdobju so bili številni ukrajinski pisatelji, znani kot «šestdesetniki», med katerimi sta najbolj izstopala Vasil Stus aretirani ter obsojeni na zaporno kazen ali podvrženi kaznovalni psihiatriji <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/sichen/8/1935-narodyvsya-poet-vasyl-symonenko 1935 - народився поет Василь Симоненко]</ref> <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/sichen/6/1938-narodyvsya-poet-i-dysydent-vasyl-stus 1938, народився поет і дисидент Василь Стус.]</ref>. === Gledališče === [[Slika:Зимовий театр!.JPG|thumb|250px|gledališče v Kropivnickem]] Prvo poklicno gledališče v Ukrajini, namenjeno posebej ukrajinski kulturi, je v mestu Jelisavetgrad (Kropivnitski) ustanovil Marko Kropivnicki; deluje še danes <ref>[http://librarychl.kr.ua/kn_in/kraeznavcha-abetka/koryfeiv-teatr.php Корифеїв театр]</ref>. === Tradicionalno bivališče === [[Slika:Khata by Repin.jpg|thumb|250px|Mazanka]] Od davnine pa vse do sredine 20. stoletja je bilo tradicionalno ukrajinsko bivališče t. i. "mazanka" <ref>[https://varta.kharkov.ua/articles/1100682 Мазанки у віконних рамах - виставка про еволюцію житла харків’ян]</ref> <ref>[https://texty.org.ua/articles/88164/Takogo_vzhe_ne_bude_Jak_znykajut_ostanni-88164/ «Такого вже не буде». Як зникають останні хати-мазанки і хто досі в них живе]</ref>. === Arhitektura === [[Slika:Михайлівський собор.jpg|thumb|250px|Katedrala sv. Mihaela v Kijevu kot primer kozaškega baroka]] Za ukrajinska mesta je značilna bogata arhitekturna dediščina iz obdobja Ruskega imperija in ZSSR, v zahodnih regijah pa je opazen avstro-ogrski vpliv; značilen ukrajinski arhitekturni slog – kozaški barok – se je kazal predvsem pri sakralnih zgradbah <ref>[https://vue.gov.ua/%D0%91%D0%B0%D1%80%D0%BE%D0%BA%D0%BE_%D0%BA%D0%BE%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%8C%D0%BA%D0%B5 Бароко козацьке]</ref>. === Ples === [[Slika:На Луганщині відбулись урочистості з нагоди випуску вихованців обласного військового ліцею (37889602422).jpg|thumb|250px|Ukrajinci v vyšivankah]] Hopak je najbolj priljubljen in tehnično najzahtevnejši ukrajinski ples <ref>[https://www.libr.dp.ua/?do=ukrainica&lng=1&id=44&idg=270 Український «Гопак» – найвідоміший танець чи лицарське бойове мистецтво?]</ref>. === Šport === »Bojovij hopak« – ki združuje prvine ljudskega plesa in borilnih veščin – se je uveljavil kot najbolj priljubljena borilna veščina že v času Zaporoške Seči. Prvi športni klubi so nastali v Mikolajivu konec 19. stoletja, sledili pa so jim klubi v Odesi, Kijevu in Harkovu. Med rusko-ukrajinsko vojno je športna infrastruktura zaradi vojaških spopadov utrpela hudo škodo, številni športniki pa so izgubili življenje, med njimi Kateryna Diačenko, Viktorija Ivaško, Venedikt Vasilkiv, Anastasija Ignatenko in Matvij Marčenko <ref>[https://unn.ua/news/rosiia-z-pochatku-viiny-poshkodyla-ponad-900-sportyvnykh-obiektiv росія з початку війни пошкодила понад 900 спортивних об’єктів]</ref> <ref>[https://memorial.ua/obituaries/children/ivashko-viktoriia-923 Вікторія Івашко]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/viktoriya-ivashko/ Вікторія Івашко]</ref> <ref>[https://sport.rus.postimees.ee/7484339/11-letnyaya-ukrainskaya-gimnastka-pogibla-pod-zavalami-doma-v-mariupole 11-летняя украинская гимнастка погибла под завалами дома в Мариуполе]</ref> <ref>[https://memorial.ua/obituaries/children/vasylkov-venedykt-1055 Венедикт Васильков]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/anastasiya-ignatenko/ Анастасія Ігнатенко]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/matvij-marchenko/ Матвій Марченко]</ref>. === Množični mediji === Prvi časopis v ukrajinskem jeziku na svetu, "Galicijska zvezda" je izšel v Lvovu leta 1848 – na vrhuncu «pomladi narodov» – v času, ko v Avstro-Ogrski ni bilo nikakršnega pritiska na tiskane medije v lokalnih jezikih. V Ruskem imperiju je bila "Prosvita" glavna ukrajinska publikacija, ki je delovala v ilegali <ref>[http://www.sokal.lviv.ua/history-vashkiv-sokal_i_prybuzhzhia__54.html Історія :: І.Вашків Сокаль і Прибужжя]</ref>. Leta 1893 je bil v ameriški zvezni državi New Jersey ustanovljen časopis v ukrajinskem jeziku "Svoboda"; izhaja še danes. V Kanadi so začele v začetku 20. stoletja izhajati publikacije v ukrajinskem jeziku, kar je bila posledica množičnega priseljevanja Ukrajincev iz Avstro-Ogrske. V Braziliji so priseljenci leta 1912 ustanovili časopis. V Ukrajinski ljudski republiki so vlogo množičnih medijev opravljale tiskane periodične publikacije, katerih distribucijo je vodilo Ministrstvo za tisk in propagando. V ruskih regijah z velikim deležem ukrajinskega prebivalstva – denimo na Kubanu, na Uralu ali na Daljnem vzhodu – so lokalne skupnosti izdajale na desetine publikacij v ukrajinskem jeziku. Te so izhajale v mestih, kot so Krasnodar, Vladivostok, Habarovsk in Blagoveščensk, in sicer vse do obdobja stalinističnih represij. V Mandžuriji – natančneje v Harbinu – so izhajali ukrajinski časopisi, kot je bil "Zasiv". 16. novembra 1924 je v Harkovu (takratni prestolnici Ukrajinske SSR) začel oddajati »Ukrajinski radio«; številni njegovi sodelavci so kasneje med [[Velika čistka|velikim terorjem]] postali žrtve represije NKVD-ja zaradi oddajanja v ukrajinskem jeziku <ref>[https://laboratory.ua/blog/radio-v-ukraini-zasnuvaly-entuziasty-a-ne-radyanska-vlada 1924 рік, «Говорить Харків». Як сталось, що радіо в Україні заснували ентузіасти, а не радянська влада?]</ref>. [[Slika:Галина Бабій і Юрій Пероганич в студії Українського радіо, січень 2026.jpg|thumb|250px|Osebje ukrajinskega radia]] Leta 1928 so priseljenci v Argentini ustanovili tednik «Ukrajinska beseda» Leta 1949 je bila v Avstraliji za tamkajšnje priseljence ustanovljena revija v ukrajinskem jeziku z naslovom «Svobodna misel» V času hladne vojne so poslušalci v Ukrajinski SSR prejemali neodvisne informacije izza železne zavese prek Radio Liberty, katerega najbolj znani napovedovalec v ukrajinskem jeziku je bil Roman Kupčinski. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja, po razpadu ZSSR in odpravi sovjetske cenzure, je v mestih po vsej Ukrajini nastalo na stotine neodvisnih radijskih postaj in na desetine televizijskih kanalov. === Glasba === Ukrajinsko ljudstvo je iz različnih razlogov za seboj pustilo bogato glasbeno in vokalno dediščino. Med glasbili, povezanimi z zaporoškimi kozaki, sta bili najbolj razširjeni bandura in kobza. Glasbeniki, ki so delovali v Siči, so zaradi svojega talenta pogosto dobili vzdevek »Dudnyk« <ref>[https://kobzari.org.ua/?page=articles&subpage=5 Історія кобзарства]</ref>. V Ruskem imperiju je politika rusifikacije privedla do zaplembe ali uničenja številnih edinstvenih glasbil, hkrati pa so skladatelji ukrajinskega rodu – denimo Maksim Berezovski in Artemij Vedel – dosegli svetovni sloves. Leta 1865 so zboru Mikole Lisenka med javnim nastopom v Kijevu prepovedali peti ljudsko pesem »Dozdijk« v maternem jeziku. V času rdečega terorja v Ukrajini so bili številni glasbeniki, ki so ustvarjali v svojem maternem jeziku – denimo Mikola Leontovič – ustreljeni. Izročilo ukrajinskih ljudskih pesmi se je na podeželju v vseh regijah ohranilo vse do holodomorja v letih 1932–1933. V času velikega terorja v letih 1937–1938 so bili usmrčeni vsi takratni ugledni banduristi – zlasti Hnat Hotkevič in ljudski umetnik Ukrajinske SSR Ivan Kučuhura-Kučerenko – ter Oleksandr Horilij (so-ustanovitelj Državnega simfoničnega orkestra Ukrajine), Kostjantin Bohuslavski (glasbeni urednik na radiu v Harkovu) in Vasil Verhovinec (prvi poklicni ukrajinski koreograf). Nekaterim ukrajinskim glasbenikom, kot je bil Dmitro Balacki, je uspelo preživeti ujetništvo v taboriščih gulaga. Po razpadu ZSSR so na krajih, kjer so bili usmrčeni izvajalci na kobzo, banduro in liro, postavili spominsko obeležje tem preganjanim umetnikom. V poznem sovjetskem obdobju je bil najbolj priljubljen ukrajinski glasbenik Volodimir Ivasjuk <ref>[https://mykharkov.info/news/rasstrel-harkovskogo-sezda-kobzarej-pravda-ili-vymysel-63400.html Расстрел харьковского съезда кобзарей: правда или вымысел]</ref>. == Glej tudi == * [[seznam Ukrajincev]] * [[Slovani]] *[[Rusini]] (Rutenci) {{škrbina-etnična}} [[Kategorija:Vzhodni Slovani]] [[Kategorija:Ukrajinci|*]] {{normativna kontrola}} == Sklici == ncndxlgg8xhi59nupkiet37313pvbt0 6748845 6748842 2026-09-10T20:08:00Z ~2026-49263-55 265576 /* Ukrajinska kultura */ 6748845 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina| |group = Ukrajinci |image = [[Slika:1961 CPA 2523.jpg|x350px]]<br />Znamka z ukrajinsko narodno nošo |popplace = {{UKR}}:<br> &nbsp;&nbsp; 37.541.700 | popplace = [[Ukrajina]] 37,541,700 (2001)<ref>{{navedi splet|url=http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality|title=Number and composition population of Ukraine: population census 2001|work=[[Ukrainian Census (2001)|State Statistics Committee of Ukraine]]|date=5 December 2001|access-date=5 August 2007|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070706003257/http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality/|archive-date=6 July 2007}}</ref> | region1 = [[Rusija]] | pop1 = 1,864,000 (2023) | region2 = [[Poljska]] | pop2 = 1,651,918 (2023) | ref2 = <ref>{{navedi splet|url=https://stat.gov.pl/statystyki-eksperymentalne/kapital-ludzki/populacja-cudzoziemcow-w-polsce-w-czasie-covid-19,12,1.html|title=Populacja cudzoziemców w Polsce w czasie COVID-19|access-date=20 January 2022|archive-date=20 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220120135627/https://stat.gov.pl/statystyki-eksperymentalne/kapital-ludzki/populacja-cudzoziemcow-w-polsce-w-czasie-covid-19,12,1.html|url-status=live}}</ref> | region3 = [[Kanada]] | pop3 = 1,359,655 (2016) | ref3 = <ref>{{navedi splet|url=http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&Geo1=PR&Code1=01&Geo2=PR&Code2=01&Data=Count&SearchText=Canada&SearchType=Begins&SearchPR=01&B1=Ethnic%20origin&TABID=1|title=Census Profile, 2016 Census: Ethnic origin population|work=Statistics Canada|access-date=22 April 2018|date=8 February 2017|archive-date=22 April 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180422053324/http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&Geo1=PR&Code1=01&Geo2=PR&Code2=01&Data=Count&SearchText=Canada&SearchType=Begins&SearchPR=01&B1=Ethnic%20origin&TABID=1|url-status=live}}</ref> | region4 = [[Nemčija]] | pop4 = 1,125,000 (2023) | ref4 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.destatis.de/DE/Themen/Gesellschaft-Umwelt/Bevoelkerung/Migration-Integration/Tabellen/migrationshintergrund-staatsangehoerigkeit-staaten.html|title=Bevölkerung in Privathaushalten nach Migrationshintergrund im weiteren Sinn nach ausgewählten Geburtsstaaten|website=Statistisches Bundesamt|access-date=10 February 2022|archive-date=20 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190420232930/https://www.destatis.de/DE/Themen/Gesellschaft-Umwelt/Bevoelkerung/Migration-Integration/Tabellen/migrationshintergrund-staatsangehoerigkeit-staaten.html/|url-status=live}}</ref> | region5 = [[Združene države Amerike]] | pop5 = 1,028,492 (2016) | ref5 = <ref>{{navedi splet|url=http://factfinder.census.gov/faces/tableservices/jsf/pages/productview.xhtml?pid=ACS_16_1YR_DP02&prodType=table|title=Selected Social Characteristics in the United States 2010–2016 American Community Survey 1-Year Estimates|work=United States Census Bureau|access-date=19 November 2017|archive-date=14 February 2020|archive-url=https://archive.today/20200214010655/http://factfinder.census.gov/faces/tableservices/jsf/pages/productview.xhtml?pid=ACS_16_1YR_DP02&prodType=table|url-status=dead}}</ref> | region6 = [[Brazilija]] | pop6 = 600,000–1,500,000 (2015) | ref6 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.ukrainianworldcongress.org/country-info/brazil/|title=Brazil|publisher=The Ukrainian World Congress|access-date=17 December 2020|archive-date=24 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210424230057/https://www.ukrainianworldcongress.org/country-info/brazil/|url-status=live}}</ref> | region7 = [[Češka]] | pop7 = 636,282 (2023) | ref7 = <ref>{{navedi splet |url=https://cesky.radio.cz/na-konci-roku-2022-zilo-v-cesku-legalne-pres-636-tisic-ukrajincu-predloni-jich-8773042|title=Foreigners by type of residence, sex and citizenship as at 31 December 2018 |access-date=3 February 2019 |archive-date=4 February 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190204014351/https://www.czso.cz/documents/11292/27914491/1812_c01t11.pdf/ddfa8a3d-8875-4b38-8d3a-e7245706b6f7?version=1.0 |url-status=dead }}</ref> | region8 = [[Italija]] | pop8 = 347,183 (2023) | ref8 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.tuttitalia.it/statistiche/cittadini-stranieri/ucraina/|title=Ucraini in Italia|publisher=tuttitalia.it(Elaborazioni su dati ISTAT-L’Istituto nazionale di statistica)|access-date=14 February 2022|archive-date=7 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190107090351/https://www.tuttitalia.it/statistiche/cittadini-stranieri/ucraina/|url-status=live}}</ref> | region9 = [[Kazahstan]] | pop9 = 387,000 (2021) | ref9 = <ref name="auto">{{navedi splet|url=http://www.un.org/en/development/desa/population/migration/data/estimates2/estimates15.shtml|title=Total Migrant stock at mid-year by origin and by major area, region, country or area of destination, 1990–2015|publisher=United Nations, Department of Economic and Social Affairs, Population Division (2015)|archive-url=https://web.archive.org/web/20171226173148/http://www.un.org/en/development/desa/population/migration/data/estimates2/estimates15.shtml|archive-date=26 December 2017|access-date=22 November 2017}}</ref> | region10 = [[Argentina]] | pop10 = 305,000 (2007) | ref10 = <ref name="Ucrania.com">{{navedi splet|url=http://www.ucrania.com/Articulos/tabid/57/ctl/Details/mid/388/ItemID/1/language/en-US/Default.aspx|title=Inmigración Ucrania a la República Argentina|trans-title=Ukrainian immigration to Argentina|language=es|work=Ucrania.com|date=3 February 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131227233709/http://www.ucrania.com/Articulos/tabid/57/ctl/Details/mid/388/ItemID/1/language/en-US/Default.aspx|archive-date=27 December 2013}}</ref><ref name="Article">{{navedi splet|url=http://www.ucrania.com/article_read.asp?id=69|title=La inmigración Ucrania a la República Argentina|trans-title=Ukrainian immigration to Argentina|language=es|access-date=5 August 2007|work=Ucrania.com|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20050207175738/http://ucrania.com/article_read.asp?id=69|archive-date=7 February 2005}}</ref> | region11 = [[Španija]] | pop11 = 264,528 (2023) | ref11 = <ref>{{navedi splet|title=Población extranjera por Nacionalidad, comunidades, Sexo y Año. Datos provisionales 2020.|url=https://www.ine.es/jaxi/Datos.htm?path=/t20/e245/p08/l0/&file=02005.px#!tabs-tabla|publisher=[[Instituto Nacional de Estadística (Spain)|INE]]|access-date=9 November 2020|archive-date=27 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201027160218/https://www.ine.es/jaxi/Datos.htm?path=%2Ft20%2Fe245%2Fp08%2Fl0%2F&file=02005.px#!tabs-tabla|url-status=live}}</ref> | region12 = [[Romunija]] | pop12 = 251,923 (2023) | ref12 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2012/02/Comunicat_DATE_PROVIZORII_RPL_2011.pdf|title=Romanian 2011 census|publisher=edrc.ro|access-date=13 December 2011|archive-date=2 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190802060014/http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2012/02/Comunicat_DATE_PROVIZORII_RPL_2011.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://buktolerance.com.ua/?page_id=8|script-title=uk:Українська діаспора в Румунії|trans-title=Ukrainian diaspora in Romania|language=uk|publisher=Буковина толерантна|access-date=5 November 2017|archive-date=7 November 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107031942/http://buktolerance.com.ua/?page_id=8|url-status=live}}</ref> | region13 = [[Slovaška]] | pop13 = 228,637 (2023) | ref13 = <ref>{{navedi splet |title=SODB2021 - Obyvatelia - Základné výsledky |url=https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-narodnosti/SR/SK0/SR |access-date=25 August 2022 |website=www.scitanie.sk |archive-date=31 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220531025903/https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-narodnosti/SR/SK0/SR |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |title=SODB2021 - Obyvatelia - Základné výsledky |url=https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-dalsej-narodnosti/SR/SK0/SR |access-date=25 August 2022 |website=www.scitanie.sk |archive-date=15 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220715111536/https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-dalsej-narodnosti/SR/SK0/SR |url-status=live }}</ref> | region14 = [[Moldavija]] | pop14 = 181,035 (2014) | ref14 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.statistica.md/pageview.php?l=en&idc=479|title=Population and Housing Census in the Republic of Moldova, May 12–25, 2014|publisher=Biroul Național de Statistică al Republicii Moldova|access-date=30 September 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20171114194151/http://www.statistica.md/pageview.php?l=en&idc=479|archive-date=14 November 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://mer.gospmr.org/gosudarstvennaya-sluzhba-statistiki/informacziya/ezhegodnik-gosudarstvennoj-sluzhby-statistiki/statisticheskij-ezhegodnik-2017.html|title=Статистический ежегодник 2017|publisher=Министерство экономического развития, Государственная служба статистики Приднестровской Молдавской Республики|access-date=30 September 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20170927202651/http://mer.gospmr.org/gosudarstvennaya-sluzhba-statistiki/informacziya/ezhegodnik-gosudarstvennoj-sluzhby-statistiki/statisticheskij-ezhegodnik-2017.html|archive-date=27 September 2017}}</ref> | region15 = [[Belorusija]] | pop15 = 159,656 (2019) | ref15 = [https://www.belstat.gov.by/ofitsialnaya-statistika/solialnaya-sfera/naselenie-i-migratsiya/naselenie/statisticheskie-izdaniya/index_17854/] | region16 = [[Uzbekistan]] | pop16 = 124,602 (2015) | ref16 = <ref name="auto" /> | region17 = [[Francija]] | pop17 = 106,697 (2017) | ref17 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|title=European countries|publisher=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=20 November 2021|archive-date=26 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226124308/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.atout-france.fr/notre-reseau/ukraine|title=Ukraine|date=2 March 2015|access-date=10 February 2022|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225163637/https://www.atout-france.fr/notre-reseau/ukraine|url-status=live}}</ref> | region18 = [[Nizozemska]] | pop18 = 98,010 (2023) | ref18 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/opvang-vluchtelingen-uit-oekraine/cijfers-opvang-vluchtelingen-uit-oekraine-in-nederland|title=Cijfers opvang vluchtelingen uit Oekraïne in Nederland|date=24 March 2022 |publisher=Rijksoverheid|access-date=12 September 2023|archive-date=23 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220723170721/https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/opvang-vluchtelingen-uit-oekraine/cijfers-opvang-vluchtelingen-uit-oekraine-in-nederland|url-status=live}}</ref> | region19 = [[Turčija]] | pop19 = 95,000 (2022) | ref19 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|title=European countries|access-date=8 November 2017|archive-date=26 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226124308/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://svitua.com.ua/news/201706/4027-turechchyni-pidrahuvaly-kilkist-ukrayinciv-cyfra-vrazhaye|title=У Туреччині підрахували кількість українців. Цифра вражає|publisher=svitua.com.ua|access-date=12 October 2017|date=20 June 2017|archive-date=22 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190822215220/http://svitua.com.ua/news/201706/4027-turechchyni-pidrahuvaly-kilkist-ukrayinciv-cyfra-vrazhaye|url-status=dead}}</ref> | region20 = [[Latvija]] | pop20 = 50,699 (2018) | ref20 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.pmlp.gov.lv/lv/assets/documents/1aaaa/ISVN_Latvija_pec_TTB_VPD.pdf|title=Latvijas iedzīvotāju sadalījums pēc nacionālā sastāva un valstiskās piederības|publisher=Latvijas Republikas Iekšlietu ministrijas. Pilsonības un migrācijas lietu pārvalde|access-date=17 May 2018|archive-date=25 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201125191614/https://www.pmlp.gov.lv/lv/assets/documents/1aaaa/ISVN_Latvija_pec_TTB_VPD.pdf|url-status=dead}}</ref> | region21 = [[Portugalska]] | pop21 = 45,051 (2015) | ref21 = <ref name="auto"/> | region22 = [[Australia]] | pop22 = 38,791 (2014) | ref22 = <ref>{{navedi splet |url=http://www.immi.gov.au/media/publications/statistics/comm-summ/textversion/ukraine.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20140116133105/http://www.immi.gov.au/media/publications/statistics/comm-summ/textversion/ukraine.htm |archive-date=16 January 2014|title=Ukrainian Australians|author=Australian Government – Department of Immigration and Border Protection|access-date=1 October 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/asia-and-oceania|title=Asia and Oceania countries|author=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=8 November 2017|archive-date=20 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190720123015/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/asia-and-oceania|url-status=dead}}</ref> | region23 = [[Grčija]] | pop23 = 32,000 (2016) | ref23 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/ukrainians-abroad|title=Ukrainians Аbroad|publisher=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=22 November 2017|archive-date=1 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191001003523/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/ukrainians-abroad|url-status=dead}}</ref> | region24 = [[Izrael]] | pop24 = 30,000–90,000 (2016) | ref24 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/nest-africa|title=Middle East and Africa|access-date=8 November 2017|archive-date=1 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191001003522/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/nest-africa|url-status=dead}}</ref> | region25 = [[Združeno kraljestvo]] | pop25 = 23,414 (2015) | ref25 = <ref name="auto" /> | region26 = [[Estonija]] | pop26 = 23,183 (2017) | ref26 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.stat.ee/34267|title=Population by ethnic nationality, 1 January, years|publisher=Eesti Statistika|access-date=28 October 2017|archive-date=4 January 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180104172617/http://www.stat.ee/34267|url-status=dead}}</ref> | region27 = [[Gruzija]] | pop27 = 22,263 (2015) | ref27 = <ref name="auto"/> | region28 = [[Azerbajdžan]] | pop28 = 21,509 (2009) | ref28 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.azstat.org/statinfo/demoqraphic/en/AP_/1_5.xls|title=Censuses of Republic of Azerbaijan 1979, 1989, 1999, 2009|publisher=State Statistical Committee of the Republic of Azerbaijan|access-date=1 October 2017|archive-date=30 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121130101713/http://www.azstat.org/statinfo/demoqraphic/en/AP_/1_5.xls|url-status=live}}</ref> | region29 = [[Kirgizistan]] | pop29 = 12,691 (2016) | ref29 = <ref>{{navedi splet|url=http://pop-stat.mashke.org/kyrgyzstan-ethnic2016reg.htm|title=Ethnic composition: 2016 estimation (data for regions)|publisher=Кыргыз Республикасынын Улуттук статистика комитети|access-date=6 November 2017|archive-date=21 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220321205540/http://pop-stat.mashke.org/kyrgyzstan-ethnic2016reg.htm|url-status=live}}</ref> | region30 = [[Litva]] | pop30 = 12,248 (2015) | ref30 = <ref name="auto"/> | region31 = [[Danska]] | pop31 = 12,144 (2018) | ref31 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.statbank.dk/10024|title=Population at the first day of the quarter by country of origin, ancestry, age, sex, region and time – Ukraine|publisher=Statistics Denmark|access-date=27 May 2018|archive-date=16 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210316064152/https://www.statbank.dk/10024|url-status=live}}</ref> | region32 = [[Paragvaj]] | pop32 = 12,000–40,000 (2014) | ref32 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.ukrainianworldcongress.org/index.php/id/327|archive-url=https://web.archive.org/web/20190820100348/http://www.ukrainianworldcongress.org/index.php/id/327|url-status=dead|archive-date=20 August 2019|title=PARAGUAY|publisher=Ukrainian World Congress|access-date=10 November 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://argentina.mfa.gov.ua/es/ukraine-paraguay/culture|title=La cooperación cultural y humanitaria entre Ucrania y Paraguay|publisher=Ministerio de Relaciones Exteriores de Ucrania|access-date=10 November 2017|archive-date=20 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190720194828/https://argentina.mfa.gov.ua/es/ukraine-paraguay/culture|url-status=dead}}</ref> | region33 = [[Avstrija]] | pop33 = 12,000 (2016) | ref33 = <ref>{{navedi splet|url=http://austria.mfa.gov.ua/ua/ukraine-at/ukrainians-in-%D0%B0t|script-title=uk:Українці в Австрії|publisher=Botschaft der Ukraine in der Republik Österreich|access-date=5 October 2017|archive-date=13 October 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131013061824/http://austria.mfa.gov.ua/ua/ukraine-at/ukrainians-in-%D0%B0t|url-status=dead}}</ref> | region34 = [[Združeni arabski emirati]] | pop34 = 11,145 (2017) | ref34 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.chasipodii.net/article/18749/|title=Євгеній Семенов: "Українська громада в ОАЕ об'єднується, не чекаючи жодних офіційних статусів чи закликів, і це – головне!"|publisher=chasipodii.net|access-date=13 October 2017|archive-date=16 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171016112836/http://www.chasipodii.net/article/18749|url-status=live}}</ref> | region35 = [[Švedska]] | pop35 = 11,069 (2019) | ref35 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.statistikdatabasen.scb.se/pxweb/sv/ssd/START__BE__BE0101__BE0101E/FodelselandArK/table/tableViewLayout1/|title=Befolkning efter födelseland, ålder, kön och år|publisher=Statistiska centralbyrån|access-date=25 February 2020|archive-date=20 December 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20081220091841/http://celade.cepal.org/cgibin/RpWebEngine.exe/PortalAction?&MODE=MAIN&BASE=CPVBLZ2000&MAIN=WebServerMain.inl|url-status=live}}</ref> | region36 = [[Madžarska]] | pop36 = 10,996 (2016) | ref36 = <ref name="KSH">{{navedi knjigo|last=Vukovich|first=Gabriella|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf|title=Mikrocenzus 2016 – 12. Nemzetiségi adatok|trans-title=2016 microcensus – 12. Ethnic data|language=hu|publisher=Hungarian Central Statistical Office|location=Budapest|year=2018|access-date=9 January 2019|isbn=978-963-235-542-9|archive-date=9 October 2022|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf|url-status=live}}</ref> | region37 = [[Urugvaj]] | pop37 = 10,000–15,000 (1990) | ref37 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.en.migraciya.com.ua/news/ukrainian-abroad/en-our-color---all-over-the-world-/|archive-url=https://web.archive.org/web/20171003091041/http://en.migraciya.com.ua/news/ukrainian-abroad/en-our-color---all-over-the-world-|url-status=dead|archive-date=3 October 2017|title=Our color-all over the world|publisher=State Migration Service of Ukraine and Foundation for assistance to refugees and displaced people "Compassion"|access-date=25 September 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ebk.net.ua/Book/history/makarchuk_eiu/part17/1703.htm|title=С. А. Макарчук, Етнічна історія України|publisher=ebk.net.ua|access-date=2 October 2017|archive-date=20 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170820102651/http://www.ebk.net.ua/Book/history/makarchuk_eiu/part17/1703.htm|url-status=live}}</ref> | region38 = [[Švica]] | pop38 = 6,681 (2017) | ref38 = <ref>{{navedi splet|url=http://switzerland.mfa.gov.ua/ua/ukraine-switzerland/ukrainians-in-switzerland|script-title=uk:Українці в Швейцарії|publisher=Botschaft der Ukraine in der Schweizerischen Eidgenossenschaft|access-date=5 November 2017|archive-date=15 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190715064822/https://switzerland.mfa.gov.ua/ua/ukraine-switzerland/ukrainians-in-switzerland|url-status=dead}}</ref> | region39 = [[Finska]] | pop39 = 5,000 (2016) | ref39 = <ref>{{navedi splet|url=http://finland.mfa.gov.ua/en/ukraine-finland/ukrainians-in-finland|title=Ukrainians in Finland|publisher=Embassy of Ukraine in the Republic of Finland|access-date=5 November 2017|archive-date=6 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190906130348/https://finland.mfa.gov.ua/en/ukraine-finland/ukrainians-in-finland|url-status=dead}}</ref> | region40 = [[Jordanija]] | pop40 = 5,000 (2016) | ref40 = <ref>{{navedi splet|url=http://jordan.mfa.gov.ua/en/ukraine-jo/ukrainians-in-jo|title=Ukrainian community in Jordan|publisher=Embassy of Ukraine in the Hashemite Kingdom of Jordan|access-date=12 October 2017|archive-date=6 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190906130348/https://jordan.mfa.gov.ua/en/ukraine-jo/ukrainians-in-jo|url-status=dead}}</ref> |langs = [[ukrajinščina]], [[ruščina]] |rels = |related-c = drugi [[Slovani]] }} '''Ukrajinci''' so [[Vzhodni Slovani|vzhodnoslovanski]] [[narod]], katerega pripadniki živijo na območju današnje [[Ukrajina|Ukrajine]]; pomembne [[manjšina|manjšine]] pa so v sosednjih [[država]]h ([[Rusija]], [[Belorusija]], [[Poljska]], [[Moldavija]], [[Romunija]], [[Madžarska]]) ter drugje ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada]]). Govorijo [[ukrajinščina|ukrajinščino]]. == Zgodovina == [[Slika:Leslie Mosley - Johannes I defeats Sviatoslav in 972.png|thumb|270px|Ena od slik, ki prikazujejo kneza Svjatoslava]] Ukrajinci so se kot samosvoj narod začeli oblikovati v srednjem veku iz vzhodnoslovanskih plemen, ki so naseljevala [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], kot etnična skupina pa so se dokončno izoblikovali v času [[Zaporoška Seč|Zaporoške Seči)]]. Po vključitvi v Rusko in Avstro-ogrsko cesarstvo je bil večji del Ukrajine izpostavljen rusifikaciji – procesu, ki je vključeval prepoved uporabe maternega jezika za Ukrajince. Po [[Rusko-turška vojna (1768–1774)|rusko-turški vojni v letih 1768–1774]] si je Ruski imperij ob sodelovanju ukrajinskih kozakov zagotovil celotno območje vzdolž severne obale Črnega morja in polotok Krim. Na mestih nekdanjih kozaških in krimskotatarskih naselbin so nastala mesta, kot je [[Herson]], [[Kirovogradska oblast|Kropivnicki]], [[Mikolajivska oblast|Mykolajiv]], [[Odesa]], [[Dnipro]], [[Mariupol]]; to je znatno razširilo ozemlje, naseljeno z Ukrajinci, ter spodbudilo širjenje in bogatenje ukrajinske kulture. Leta 1775 je odlok Katarine II. ukinil [[Zaporoški kozaki|ukrajinske kozake]], večina ukrajinskih kmetov pa je zapadla v tlačanstvo – status, ki je veljal vse do leta 1861. V obdobju okrepljene rusifikacije se je mesto Jelisavetgrad (danes Kropivnicki) razvilo v pomembno središče ukrajinske kulture; prav tu je bilo ustanovljeno prvo profesionalno ukrajinsko gledališče na svetu, mesto pa je bilo tudi rojstni kraj številnih uglednih osebnosti ukrajinskega, poljskega in judovskega rodu. Poleg tega je arhitekturna dediščina mesta skoraj v celoti zasnovana v neoklasicističnem slogu <ref>[https://www.dnipro.libr.dp.ua/vishivka_texnika_uzori Магія вишивки Придніпров‘я. Частина 1. Розмаїття на полотні]</ref> <ref>[https://ns-gromada.gov.ua/news/1747331416/ Вишиванка Херсонщини — це тканий літопис півдня України]</ref> <ref>[https://www.expertkr.com.ua/posts/vishivanki-apostolivshchini-krivorizhzhya-i-hersonshchini-hrestik-lishtva-ta-shiroki-rukavi Вишиванки Апостолівщини, Криворіжжя і Херсонщини: хрестик, лиштва та широкі рукави]</ref> <ref>[https://magiavizerynky.com/novyny-statti/vyshyvanka-hersonsko-oblasti--ornamenty-hersonschyny/ Вишиванка Херсонської області | Орнаменти Херсонщини]</ref> <ref>[https://www.prekrasastudio.com/blog/317-khersonska-vyshyvanka-iaka-vona Херсонська вишиванка – яка вона]</ref>. Med letoma 1918 in 1920 so potekali poskusi vzpostavitve stabilne in neodvisne države na etnično ukrajinskih ozemljih; vendar so ta prizadevanja zaradi vojaške agresije sosednjih držav propadla, [[Ukrajinska ljudska republika]], razglašena leta 1918, pa je bila razdeljena v skladu z določili Riškega miru iz leta 1921. Zagovornike ukrajinske neodvisnosti je likvidirala Čeka. V času [[Stalinizem|stalinizma]], in zlasti v letih [[Dekulakizacija|dekulakizacije]], je življenje v Ukrajinski SSR doživelo popolno preobrazbo. Tradicionalne noše, ogrlice in okrasje so praktično izginili iz vsakdana, medtem ko so bili ljudski prazniki, kot sta božič in praznik Gospodovega razglašenja, prepovedani; vsakogar, ki je poskušal ohraniti te običaje, so označili za »nacionalista« ali »kulaka«, kar je vodilo v zaplembo ali uničenje njegovega premoženja s strani [[NKVD]] ter – v obdobju med tridesetimi in petdesetimi leti 20. stoletja – v usmrtitev ali zaprtje v taborišča [[Gulag]]. Tako so izginili edinstveni elementi tradicionalnega ljudskega življenja – elementi, ki so se od druge polovice tridesetih let prejšnjega stoletja dalje skrčili na zgolj odrske rekvizite za »kulturne domove« in uradne ansamble; poleg tega so dejansko izginile regionalna raznolikost in simbolika, povezane z oblačili, praznovanji ali glasbo. Ukrajinci, ki so preživeli [[Gladomor|Glalodomor v letih 1932–1933]] ali deportacije – in ki so od časa drugega petletnega načrta dalje skoraj brez izjeme postali delavci v kolektivnih kmetijah – so bili prisiljeni nositi standardizirana delovna in civilna oblačila, prav tako kot prebivalci drugih republik Sovjetske zveze <ref>[https://dyvys.info/2016/09/27/bez-terminu-davnosti-sim-zhyttiv-yuriya/ Без терміну давності: сім життів Юрія Горліс-Горського і його таємнича смерть]</ref>. Ti dogodki so korenito spremenili demografsko strukturo prebivalstva in prekinili medgeneracijsko prenašanje izročila: medtem ko so imele ukrajinske družine običajno od pet do osem otrok – pri čemer je imela vzgoja v številčni družini ključno vlogo pri ohranjanju običajev – se je od druge polovice tridesetih let dalje povprečno število rojenih otrok v celotni Sovjetski zvezi zmanjšalo na dva ali tri. Za njihovo socializacijo je skrbel sistem vrtcev, državnih šol in pionirskih taborov, otroke kmetov, ki so bili žrtve »razkulačenja«, pa so pošiljali v sirotišnice, kjer so bili deležni popolne rusifikacije <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/hololomor/natsionalna-knyha-pam-iati-zhertv-holodomoru-1932-1933/ Національна книга пам’яті жертв Голодомору 1932-1933]</ref>. [[Slika:Родина з Новоолександрівки, Знам'янська громада, Кіровоградська область.jpg|thumb|250px|[[Kirovogradska oblast]], Ukrajinska SSR, sredina 20. stoletja. Zaradi dekulakizacije in rusifikacije – procesov, ki so se nadaljevali tudi po drugi svetovni vojni – so bila skoraj vsa tradicionalna oblačila v tej regiji uničena in nadomeščena z oblačili, ki so ustrezala standardnim sovjetskim normam]] Med [[Velika čistka|velikim terorjem]] v letih 1937–1938 je NKVD usmrtil ali deportiral ukrajinske znanstvenike, pisatelje, fotografe, filmske ustvarjalce, glasbenike in zgodovinarje; posmrtne ostanke nekaterih so pokopali v gozdu Bikivnja blizu Kijeva, druge pa so – po prestani zaporni kazni v taborišču Solovki – ustrelili v Sandarmohu. Podobni dogodki so se odvijali v zahodnih regijah Ukrajine – tako v času, ko so bile del Poljske republike, Kraljevine Romunije in Češkoslovaške, kot tudi po njihovi priključitvi k ZSSR v letih 1939–1941 ter pozneje v obdobju 1944–1953 –, pri čemer so te represije dosegle vrhunec med operacijo Zahod <ref>[https://uinp.gov.ua/aktualni-temy/bykivnyanska-tragediya Биківнянська трагедія]</ref>. Med nacistično okupacijo je bilo delovanje Ukrajinske avtocefalne pravoslavne cerkve dovoljeno, čeprav pod strogim državnim nadzorom; hkrati je propaganda skušala izkoristiti verska čustva prebivalstva za pridobitev večje podpore kolaboracionistom. Vendar pa so si politike obeh totalitarnih režimov – nacističnega in stalinističnega – prizadevale prebivalstvo spremeniti v vir poceni delovne sile ter popolnoma izbrisati identitete različnih narodov, vključno z Ukrajinci <ref>[https://www.religion.in.ua/main/history/12608-ukrayinskij-avtokefalnij-rux-v-roki-nimeckoyi-okupaciyi-mifi-ta-realiyi.html Український автокефальний рух в роки німецької окупації: міфи та реалії]</ref>. Po nastanku železne zavese in v času [[Nikita Hruščov|Hruščovove]] otoplitve je ukrajinska kultura doživela določen razcvet in pridobila na priljubljenosti; vendar do množičnega preporoda ni prišlo zaradi hudih demografskih izgub, ki jih je ukrajinsko prebivalstvo utrpelo kot posledico boljševiške politike v medvojnem obdobju in dogodkov med drugo svetovno vojno <ref>[https://uahistory.co/book/ukraine-culture-history-textbook-poltava-2015/42.php Українська культура у роки хрущовської “відлиги”. “Шістдесятники” у культурі]</ref> <ref>[https://historiesdoteducation.wordpress.com/%D0%B3%D0%BE%D1%82%D1%83%D1%94%D0%BC%D0%BE%D1%81%D1%8C-%D0%B4%D0%BE-%D0%B7%D0%BD%D0%BE-%D0%B7-%D1%96%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D1%96%D1%97-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B8/%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0-%D0%B2-%D1%83%D0%BC%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%85-%D0%B4%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BB%D1%96%D0%BD%D1%96%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%96%D1%97-1953-1964-%D1%80%D1%80/ Україна в умовах десталінізації (1953-1964 рр.)]</ref> <ref>[https://studfile.net/preview/16502302/page:23/ Українська культура в роки хрущовської „відлиги” (1953 – 1964 рр.). „Шістдесятництво”]</ref>. V času vladavine [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] so nošenje tradicionalnih ukrajinskih oblačil, uporabo ukrajinskega jezika in izvajanje ukrajinske glasbe v vsakdanjem življenju začeli dojemati kot znake naklonjenosti disidentom, zato je [[KGB]] takšne dejavnosti zatiral. Posebej velja omeniti pesnika Vasila Stusa, ki je bil zaradi svojega delovanja večkrat preganjan in je umrl v ujetništvu <ref>[https://stus.center/p/marina-tsvetaieva-u-retseptsiyi-vasilia-stusa-problema-tvorchosti-126852 Margarita Yehorchenko: "The Concept of the Poet in the Works of Vasyl Stus" / Маргарита Єгорченко: " Концепт поета у творчості Василя Стуса"]</ref>. Obdobje perestrojke so zaznamovala prizadevanja za popularizacijo ukrajinske kulture, ki so jih sprožili predvsem Vjačeslav Čornovil in društvo [[Memorial (organizacija)|Memorial]]. Odprtje arhivov NKVD in KGB za javnost je privedlo do odkritja tajnih grobišč žrtev [[Stalinistična represija|političnih represij]], med katerimi najbolj izstopa tisto v Bikivnji <ref>[https://www.lemonde.fr/en/international/article/2023/03/06/ghosts-of-stalinist-terror-haunt-kyiv-s-outskirts_6018392_4.html?srsltid=AfmBOooMgOwUXDNNF4NLaf1GMqBMg7Wkkkl1UQYcaQkqOkciDq2ouaZs Ghosts of Stalinist terror haunt Kyiv's outskirts]</ref> <ref>[https://war-documentary.info/bykivnia-graves-in-kyiv-the-fourth-katyn/ Bykivnia Graves: Stalin’s NKVD Mass Killings Near Kyiv]</ref>. Po razglasitvi neodvisnosti Ukrajine leta 1991 se je država otresla sovjetske cenzure in začelo se je oživljanje ukrajinske nacionalne identitete, čeprav je družba še dolgo premagovala posledice sovjetske gospodarske krize <ref>[https://studfile.net/preview/5115454/page:29/ 116. Культурні процеси в Україні після 1991 р.]</ref>. [[Slika:На Луганщині відбулись урочистості з нагоди випуску вихованців обласного військового ліцею (37889601852).jpg|thumb|250px|Ukrajinski otroci v vyšivankah]] Med [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|rusko-ukrajinsko vojno]] v 21. stoletju so bili poleg smrti več sto tisoč ukrajinskih civilistov, ki jih je povzročil oboroženi spopad, uničeni številni ukrajinski kulturni spomeniki; nekateri med njimi – denimo spomenik žrtvam holodomorja v Mariupolu in Dramsko gledališče v Mariupolu – so bili porušeni po neposrednem ukazu ruskih oblasti. Kot odziv na ravnanje Rusije je Ukrajina začela izvajati politiko dekomunizacije <ref>[https://www.amnesty.org/en/latest/news/2022/06/ukraine-deadly-mariupol-theatre-strike-a-clear-war-crime-by-russian-forces-new-investigation/ Ukraine: Deadly Mariupol theatre strike ‘a clear war crime’ by Russian forces]</ref> <ref>[https://ukraine.un.org/en/263422-ukraine-un-commission-concerned-continuing-patterns-violations-human-rights-and Ukraine: UN Commission concerned by continuing patterns of violations of human rights and international humanitarian law]</ref> <ref>[https://www.hrw.org/feature/russia-ukraine-war-mariupol Beneath the Rubble: Documenting Devastation and Loss in Mariupol]</ref> <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/en/proekt/in-mariupol-the-occupiers-dismantled-a-monument-to-the-holodomor-victims/ In Mariupol, the occupiers dismantled a monument to the Holodomor victims]</ref> <ref>[https://www.ukrainianworldcongress.org/the-russians-destroyed-a-monument-to-holodomor-victims-in-temporarily-occupied-mariupol/ The Russians destroyed a monument to Holodomor victims in temporarily occupied Mariupol]</ref> <ref>[http://www.milwaukeeindependent.com/syndicated/mariupols-holodomor-memorial-destroyed-occupation-troops-erase-ukrainian-history/ Mariupol’s Holodomor Memorial destroyed by occupation troops to further erase Ukrainian history]</ref> <ref>[https://khpg.org/en/1608813845 Russia destroys monuments to Victims of Holodomor and Stalin’s Terror in occupied Luhansk]</ref> <ref>[https://verfassungsblog.de/decommunization-in-times-of-war-ukraines-militant-democracy-problem/ Decommunization in Times of War: Ukraine’s Militant Democracy Problem]</ref> <ref>[https://www.gis.huri.harvard.edu/center-rules The Center Rules: The Decommunization Laws]</ref>. == Ukrajinska kultura == === Narodna noša === [[Slika:Barvinok School of Dance Hopak dance at the Ukrainian Bloor West Village Festival 2019 4.jpg|thumb|270px|Ukrajinci v vyšivankah]] Za ukrajinsko narodno nošo (znano kot "višivanka") so značilni številni vzhodnoslovanski vzorci, ki simbolizirajo naravne prvine, ter motivi iz predkrščanske mitologije <ref>[http://ptaha.in.ua/page2955417.html Історія виникнення української вишиванки]</ref>. Ukrajinski slog oblačenja se je v celoti izoblikoval v okolju [[Zaporoška Seč|Zaporoške Siči]]. V okviru Ruskega imperija je ukrajinska narodna noša ostala praktično nedotaknjena s strani rusifikacije, saj je bila ta politika usmerjena predvsem v zatiranje jezika in nacionalne identitete <ref>[https://www.prekrasastudio.com/blog/317-khersonska-vyshyvanka-iaka-vona Херсонська вишиванка – яка вона]</ref>. [[Slika:The Kobzar of the Ukraine - Introduction headpiece.png|thumb|250px|Mazanka]] Med rdečim terorjem v letih 1918–1922 je Rdeča garda brutalno pobijala pripadnike »sovražnih razredov«. Še posebej huda grozodejstva so se zgodila med zavzetjem Kijeva februarja 1918, ko so sile pod poveljstvom Mihaila Muravjova izvedle vrsto brutalnih pobojev civilistov – predvsem zato, ker niso bili člani boljševiške partije, ali celo zgolj zaradi nošenja narodne noše, kar je veljalo za izraz «meščanskega nacionalizma» <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/veresen/5/1918-dekret-pro-chervonyy-teror 1918 - декрет про "червоний терор"]</ref>. === Književnost === [[Slika:1840 - Kobzar - page 3 - page 1 (Title) -.jpg|thumb|250px|Kobzar, Taras Ševčenko]] Ukrajinska književnost ima starodavne korenine; najzgodnejši znani primeri pisanja v staroukrajinskem jeziku so [[Zaporoška Seč|kozaške]] kronike, denimo kronika Hrihorija Hrabjanke. Po različnih pričevanjih – zlasti zapisih Pavla iz Alepa, ki je leta 1654 spremljal patriarha Makarija na njegovem potovanju po ukrajinskih deželah – je bila stopnja pismenosti v Siči višja kot v sosednji Poljski ali moskovski državi. V sosednji Poljski je bilo izobraževanje privilegij, rezerviran izključno za otroke magnatov in plemstva, pouk pa je potekal predvsem v latinščini; v Ukrajini pa je šolanje potekalo v dostopnih jezikih, cerkveni slovanščini ali stari ukrajinščini, in je bilo na voljo praktično vsakemu otroku, vključno s potomci kozakov in kmetov, ki so poleg strogega vojaškega usposabljanja pridobivali znanja branja, pisanja, pravoslavnih običajev in zborovskega petja <ref>[https://zolo.gov.ua/slavni-imena-zolotonishhy-ny-pavlo-alepps-ky-j-mandrivny-k-krayeznavets-1654-1656-rokiv/ Славні імена Золотоніщини: Павло Алеппський, мандрівник, краєзнавець 1654–1656 років]</ref> <ref>[http://svitlytsia.crimea.ua/?section=article&artID=16997 ПАВЛО АЛЕПСЬКИЙ: ХВАЛА УКРАЇНІ!]</ref>. Po vključitvi v Rusko carstvo v obdobju po [[Bogdan Hmelnicki|Hmelnickega]] vstaji, postopnem omejevanju avtonomije in ukinitvi kozaške vojske leta 1775 so carske oblasti prepovedale šole Siče. Književnost v staroukrajinskem jeziku, zlasti kronike, poučna besedila in verska dela – so bodisi zasegli za potrebe Cesarske javne knjižnice, Ermitaža in Ruske nacionalne knjižnice v Sankt Peterburgu bodisi uničili na kraju samem; to je privedlo do propada kozaškega izobraževalnega sistema in razširjene nepismenosti, ki se je v ukrajinskih deželah ohranila več generacij in odražala razmere v drugih delih Ruskega imperija <ref>[https://spadok.org.ua/ukrayinske-kozatstvo/navchannya-ta-vykhovannya-ditey-na-sichi Навчання та виховання дітей на Січі]</ref>. Med letoma 1917 in 1920 je delovalo Ministrstvo za javno šolstvo Ukrajinske ljudske republike; kljub trajajočim spopadom mu je uspelo ustanoviti na stotine tiskarn, ki so izdajale predhodno prepovedano literaturo <ref>[https://volart.com.ua/art/rukopis/zapret.html хроніка заборон української мови і гоніння української книги в Україні]</ref> <ref>[https://cerkva.kharkov.ua/novini/arkhiv/267 Хронология притеснений украинского языка с 1627 года]</ref> <ref>[http://museumreforms.ru/node/13636 Законы о печати Екатерины II 1783-1796 гг.]</ref> <ref>[https://parafia.org.ua/biblioteka/statti/dokumenty-pro-zaboronu-ukr-movy/ Документи про заборону української мови (XVII–XX ст.)]</ref>. V času [[Velika čistka|velikega terorja]] v ZSSR je bil usmrčen velik del takratnih ukrajinskih pisateljev – skupaj s kreativno inteligenco –, kar je privedlo do stagnacije ali popolnega izginotja celotnih žanrov v ukrajinskem jeziku, kot sta futurizem in znanstvena fantastika. ZSSR je dovoljevala le objavo cenzuriranih del najuglednejših pisateljev – pa še to v zelo omejenih nakladah –, saj je dajala prednost objavljanju ruske književnosti <ref>[https://uinp.gov.ua/informaciyni-materialy/zhurnalistam/do-rokovyn-rozstriliv-ukrayinskoyi-inteligenciyi-v-urochyshchi-sandarmoh До роковин розстрілів української інтелігенції в урочищі Сандармох]</ref>. V poznem sovjetskem obdobju so bili številni ukrajinski pisatelji, znani kot «šestdesetniki», med katerimi sta najbolj izstopala Vasil Stus aretirani ter obsojeni na zaporno kazen ali podvrženi kaznovalni psihiatriji <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/sichen/8/1935-narodyvsya-poet-vasyl-symonenko 1935 - народився поет Василь Симоненко]</ref> <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/sichen/6/1938-narodyvsya-poet-i-dysydent-vasyl-stus 1938, народився поет і дисидент Василь Стус.]</ref>. === Gledališče === [[Slika:Зимовий театр!.JPG|thumb|250px|gledališče v Kropivnickem]] Prvo poklicno gledališče v Ukrajini, namenjeno posebej ukrajinski kulturi, je v mestu Jelisavetgrad (Kropivnitski) ustanovil Marko Kropivnicki; deluje še danes <ref>[http://librarychl.kr.ua/kn_in/kraeznavcha-abetka/koryfeiv-teatr.php Корифеїв театр]</ref>. === Tradicionalno bivališče === [[Slika:Khata by Repin.jpg|thumb|250px|Mazanka]] Od davnine pa vse do sredine 20. stoletja je bilo tradicionalno ukrajinsko bivališče t. i. "mazanka" <ref>[https://varta.kharkov.ua/articles/1100682 Мазанки у віконних рамах - виставка про еволюцію житла харків’ян]</ref> <ref>[https://texty.org.ua/articles/88164/Takogo_vzhe_ne_bude_Jak_znykajut_ostanni-88164/ «Такого вже не буде». Як зникають останні хати-мазанки і хто досі в них живе]</ref>. === Arhitektura === [[Slika:Михайлівський собор.jpg|thumb|250px|Katedrala sv. Mihaela v Kijevu kot primer kozaškega baroka]] Za ukrajinska mesta je značilna bogata arhitekturna dediščina iz obdobja Ruskega imperija in ZSSR, v zahodnih regijah pa je opazen avstro-ogrski vpliv; značilen ukrajinski arhitekturni slog – kozaški barok – se je kazal predvsem pri sakralnih zgradbah <ref>[https://vue.gov.ua/%D0%91%D0%B0%D1%80%D0%BE%D0%BA%D0%BE_%D0%BA%D0%BE%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%8C%D0%BA%D0%B5 Бароко козацьке]</ref>. === Ples === [[Slika:На Луганщині відбулись урочистості з нагоди випуску вихованців обласного військового ліцею (37889602422).jpg|thumb|250px|Ukrajinci v vyšivankah]] Hopak je najbolj priljubljen in tehnično najzahtevnejši ukrajinski ples <ref>[https://www.libr.dp.ua/?do=ukrainica&lng=1&id=44&idg=270 Український «Гопак» – найвідоміший танець чи лицарське бойове мистецтво?]</ref>. === Šport === »Bojovij hopak« – ki združuje prvine ljudskega plesa in borilnih veščin – se je uveljavil kot najbolj priljubljena borilna veščina že v času Zaporoške Seči. Prvi športni klubi so nastali v Mikolajivu konec 19. stoletja, sledili pa so jim klubi v Odesi, Kijevu in Harkovu. Med rusko-ukrajinsko vojno je športna infrastruktura zaradi vojaških spopadov utrpela hudo škodo, številni športniki pa so izgubili življenje, med njimi Kateryna Diačenko, Viktorija Ivaško, Venedikt Vasilkiv, Anastasija Ignatenko in Matvij Marčenko <ref>[https://unn.ua/news/rosiia-z-pochatku-viiny-poshkodyla-ponad-900-sportyvnykh-obiektiv росія з початку війни пошкодила понад 900 спортивних об’єктів]</ref> <ref>[https://memorial.ua/obituaries/children/ivashko-viktoriia-923 Вікторія Івашко]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/viktoriya-ivashko/ Вікторія Івашко]</ref> <ref>[https://sport.rus.postimees.ee/7484339/11-letnyaya-ukrainskaya-gimnastka-pogibla-pod-zavalami-doma-v-mariupole 11-летняя украинская гимнастка погибла под завалами дома в Мариуполе]</ref> <ref>[https://memorial.ua/obituaries/children/vasylkov-venedykt-1055 Венедикт Васильков]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/anastasiya-ignatenko/ Анастасія Ігнатенко]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/matvij-marchenko/ Матвій Марченко]</ref>. === Množični mediji === Prvi časopis v ukrajinskem jeziku na svetu, "Galicijska zvezda" je izšel v Lvovu leta 1848 – na vrhuncu «pomladi narodov» – v času, ko v Avstro-Ogrski ni bilo nikakršnega pritiska na tiskane medije v lokalnih jezikih. V Ruskem imperiju je bila "Prosvita" glavna ukrajinska publikacija, ki je delovala v ilegali <ref>[http://www.sokal.lviv.ua/history-vashkiv-sokal_i_prybuzhzhia__54.html Історія :: І.Вашків Сокаль і Прибужжя]</ref>. Leta 1893 je bil v ameriški zvezni državi New Jersey ustanovljen časopis v ukrajinskem jeziku "Svoboda"; izhaja še danes. V Kanadi so začele v začetku 20. stoletja izhajati publikacije v ukrajinskem jeziku, kar je bila posledica množičnega priseljevanja Ukrajincev iz Avstro-Ogrske. V Braziliji so priseljenci leta 1912 ustanovili časopis. V Ukrajinski ljudski republiki so vlogo množičnih medijev opravljale tiskane periodične publikacije, katerih distribucijo je vodilo Ministrstvo za tisk in propagando. V ruskih regijah z velikim deležem ukrajinskega prebivalstva – denimo na Kubanu, na Uralu ali na Daljnem vzhodu – so lokalne skupnosti izdajale na desetine publikacij v ukrajinskem jeziku. Te so izhajale v mestih, kot so Krasnodar, Vladivostok, Habarovsk in Blagoveščensk, in sicer vse do obdobja stalinističnih represij. V Mandžuriji – natančneje v Harbinu – so izhajali ukrajinski časopisi, kot je bil "Zasiv". 16. novembra 1924 je v Harkovu (takratni prestolnici Ukrajinske SSR) začel oddajati »Ukrajinski radio«; številni njegovi sodelavci so kasneje med [[Velika čistka|velikim terorjem]] postali žrtve represije NKVD-ja zaradi oddajanja v ukrajinskem jeziku <ref>[https://laboratory.ua/blog/radio-v-ukraini-zasnuvaly-entuziasty-a-ne-radyanska-vlada 1924 рік, «Говорить Харків». Як сталось, що радіо в Україні заснували ентузіасти, а не радянська влада?]</ref>. [[Slika:Галина Бабій і Юрій Пероганич в студії Українського радіо, січень 2026.jpg|thumb|250px|Osebje ukrajinskega radia]] Leta 1928 so priseljenci v Argentini ustanovili tednik «Ukrajinska beseda» Leta 1949 je bila v Avstraliji za tamkajšnje priseljence ustanovljena revija v ukrajinskem jeziku z naslovom «Svobodna misel» V času hladne vojne so poslušalci v Ukrajinski SSR prejemali neodvisne informacije izza železne zavese prek Radio Liberty, katerega najbolj znani napovedovalec v ukrajinskem jeziku je bil Roman Kupčinski. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja, po razpadu ZSSR in odpravi sovjetske cenzure, je v mestih po vsej Ukrajini nastalo na stotine neodvisnih radijskih postaj in na desetine televizijskih kanalov. === Glasba === Ukrajinsko ljudstvo je iz različnih razlogov za seboj pustilo bogato glasbeno in vokalno dediščino. Med glasbili, povezanimi z [[Zaporoška Seč|zaporoškimi kozaki]], sta bili najbolj razširjeni bandura in kobza. Glasbeniki, ki so delovali v Siči, so zaradi svojega talenta pogosto dobili vzdevek »Dudnyk« <ref>[https://kobzari.org.ua/?page=articles&subpage=5 Історія кобзарства]</ref>. V Ruskem imperiju je politika rusifikacije privedla do zaplembe ali uničenja številnih edinstvenih glasbil, hkrati pa so skladatelji ukrajinskega rodu – denimo Maksim Berezovski in Artemij Vedel – dosegli svetovni sloves. Leta 1865 so zboru Mikole Lisenka med javnim nastopom v Kijevu prepovedali peti ljudsko pesem »Dozdijk« v maternem jeziku. [[Slika:Мошорине , Кіровоградська область , Україна , пам'ятник авторові пісні "Їхав козак за Дунай".jpg|thumb|220px|Spomenik Semenu Klimovskemu, avtorju znane ukrajinske ljudske pesmi »Kozak je jahal onkraj Donave«, v vasi Mošorino v osrednji Ukrajini.]] V času rdečega terorja v Ukrajini so bili številni glasbeniki, ki so ustvarjali v svojem maternem jeziku – denimo Mikola Leontovič – ustreljeni. Izročilo ukrajinskih ljudskih pesmi se je na podeželju v vseh regijah ohranilo vse do holodomorja v letih 1932–1933. V času velikega terorja v letih 1937–1938 so bili usmrčeni vsi takratni ugledni banduristi – zlasti Hnat Hotkevič in ljudski umetnik Ukrajinske SSR Ivan Kučuhura-Kučerenko – ter Oleksandr Horilij (so-ustanovitelj Državnega simfoničnega orkestra Ukrajine), Kostjantin Bohuslavski (glasbeni urednik na radiu v Harkovu) in Vasil Verhovinec (prvi poklicni ukrajinski koreograf). Nekaterim ukrajinskim glasbenikom, kot je bil Dmitro Balacki, je uspelo preživeti ujetništvo v taboriščih gulaga. Po razpadu ZSSR so na krajih, kjer so bili usmrčeni izvajalci na kobzo, banduro in liro, postavili spominsko obeležje tem preganjanim umetnikom. V poznem sovjetskem obdobju je bil najbolj priljubljen ukrajinski glasbenik Volodimir Ivasjuk <ref>[https://mykharkov.info/news/rasstrel-harkovskogo-sezda-kobzarej-pravda-ili-vymysel-63400.html Расстрел харьковского съезда кобзарей: правда или вымысел]</ref>. == Glej tudi == * [[seznam Ukrajincev]] * [[Slovani]] *[[Rusini]] (Rutenci) {{škrbina-etnična}} [[Kategorija:Vzhodni Slovani]] [[Kategorija:Ukrajinci|*]] {{normativna kontrola}} == Sklici == dz0e3owhzmgyibzsk61bgcgnijhy7sw 6749068 6748845 2026-09-11T11:46:53Z ~2026-49156-03 265597 /* Glasba */ 6749068 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina| |group = Ukrajinci |image = [[Slika:1961 CPA 2523.jpg|x350px]]<br />Znamka z ukrajinsko narodno nošo |popplace = {{UKR}}:<br> &nbsp;&nbsp; 37.541.700 | popplace = [[Ukrajina]] 37,541,700 (2001)<ref>{{navedi splet|url=http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality|title=Number and composition population of Ukraine: population census 2001|work=[[Ukrainian Census (2001)|State Statistics Committee of Ukraine]]|date=5 December 2001|access-date=5 August 2007|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070706003257/http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality/|archive-date=6 July 2007}}</ref> | region1 = [[Rusija]] | pop1 = 1,864,000 (2023) | region2 = [[Poljska]] | pop2 = 1,651,918 (2023) | ref2 = <ref>{{navedi splet|url=https://stat.gov.pl/statystyki-eksperymentalne/kapital-ludzki/populacja-cudzoziemcow-w-polsce-w-czasie-covid-19,12,1.html|title=Populacja cudzoziemców w Polsce w czasie COVID-19|access-date=20 January 2022|archive-date=20 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220120135627/https://stat.gov.pl/statystyki-eksperymentalne/kapital-ludzki/populacja-cudzoziemcow-w-polsce-w-czasie-covid-19,12,1.html|url-status=live}}</ref> | region3 = [[Kanada]] | pop3 = 1,359,655 (2016) | ref3 = <ref>{{navedi splet|url=http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&Geo1=PR&Code1=01&Geo2=PR&Code2=01&Data=Count&SearchText=Canada&SearchType=Begins&SearchPR=01&B1=Ethnic%20origin&TABID=1|title=Census Profile, 2016 Census: Ethnic origin population|work=Statistics Canada|access-date=22 April 2018|date=8 February 2017|archive-date=22 April 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180422053324/http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&Geo1=PR&Code1=01&Geo2=PR&Code2=01&Data=Count&SearchText=Canada&SearchType=Begins&SearchPR=01&B1=Ethnic%20origin&TABID=1|url-status=live}}</ref> | region4 = [[Nemčija]] | pop4 = 1,125,000 (2023) | ref4 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.destatis.de/DE/Themen/Gesellschaft-Umwelt/Bevoelkerung/Migration-Integration/Tabellen/migrationshintergrund-staatsangehoerigkeit-staaten.html|title=Bevölkerung in Privathaushalten nach Migrationshintergrund im weiteren Sinn nach ausgewählten Geburtsstaaten|website=Statistisches Bundesamt|access-date=10 February 2022|archive-date=20 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190420232930/https://www.destatis.de/DE/Themen/Gesellschaft-Umwelt/Bevoelkerung/Migration-Integration/Tabellen/migrationshintergrund-staatsangehoerigkeit-staaten.html/|url-status=live}}</ref> | region5 = [[Združene države Amerike]] | pop5 = 1,028,492 (2016) | ref5 = <ref>{{navedi splet|url=http://factfinder.census.gov/faces/tableservices/jsf/pages/productview.xhtml?pid=ACS_16_1YR_DP02&prodType=table|title=Selected Social Characteristics in the United States 2010–2016 American Community Survey 1-Year Estimates|work=United States Census Bureau|access-date=19 November 2017|archive-date=14 February 2020|archive-url=https://archive.today/20200214010655/http://factfinder.census.gov/faces/tableservices/jsf/pages/productview.xhtml?pid=ACS_16_1YR_DP02&prodType=table|url-status=dead}}</ref> | region6 = [[Brazilija]] | pop6 = 600,000–1,500,000 (2015) | ref6 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.ukrainianworldcongress.org/country-info/brazil/|title=Brazil|publisher=The Ukrainian World Congress|access-date=17 December 2020|archive-date=24 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210424230057/https://www.ukrainianworldcongress.org/country-info/brazil/|url-status=live}}</ref> | region7 = [[Češka]] | pop7 = 636,282 (2023) | ref7 = <ref>{{navedi splet |url=https://cesky.radio.cz/na-konci-roku-2022-zilo-v-cesku-legalne-pres-636-tisic-ukrajincu-predloni-jich-8773042|title=Foreigners by type of residence, sex and citizenship as at 31 December 2018 |access-date=3 February 2019 |archive-date=4 February 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190204014351/https://www.czso.cz/documents/11292/27914491/1812_c01t11.pdf/ddfa8a3d-8875-4b38-8d3a-e7245706b6f7?version=1.0 |url-status=dead }}</ref> | region8 = [[Italija]] | pop8 = 347,183 (2023) | ref8 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.tuttitalia.it/statistiche/cittadini-stranieri/ucraina/|title=Ucraini in Italia|publisher=tuttitalia.it(Elaborazioni su dati ISTAT-L’Istituto nazionale di statistica)|access-date=14 February 2022|archive-date=7 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190107090351/https://www.tuttitalia.it/statistiche/cittadini-stranieri/ucraina/|url-status=live}}</ref> | region9 = [[Kazahstan]] | pop9 = 387,000 (2021) | ref9 = <ref name="auto">{{navedi splet|url=http://www.un.org/en/development/desa/population/migration/data/estimates2/estimates15.shtml|title=Total Migrant stock at mid-year by origin and by major area, region, country or area of destination, 1990–2015|publisher=United Nations, Department of Economic and Social Affairs, Population Division (2015)|archive-url=https://web.archive.org/web/20171226173148/http://www.un.org/en/development/desa/population/migration/data/estimates2/estimates15.shtml|archive-date=26 December 2017|access-date=22 November 2017}}</ref> | region10 = [[Argentina]] | pop10 = 305,000 (2007) | ref10 = <ref name="Ucrania.com">{{navedi splet|url=http://www.ucrania.com/Articulos/tabid/57/ctl/Details/mid/388/ItemID/1/language/en-US/Default.aspx|title=Inmigración Ucrania a la República Argentina|trans-title=Ukrainian immigration to Argentina|language=es|work=Ucrania.com|date=3 February 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131227233709/http://www.ucrania.com/Articulos/tabid/57/ctl/Details/mid/388/ItemID/1/language/en-US/Default.aspx|archive-date=27 December 2013}}</ref><ref name="Article">{{navedi splet|url=http://www.ucrania.com/article_read.asp?id=69|title=La inmigración Ucrania a la República Argentina|trans-title=Ukrainian immigration to Argentina|language=es|access-date=5 August 2007|work=Ucrania.com|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20050207175738/http://ucrania.com/article_read.asp?id=69|archive-date=7 February 2005}}</ref> | region11 = [[Španija]] | pop11 = 264,528 (2023) | ref11 = <ref>{{navedi splet|title=Población extranjera por Nacionalidad, comunidades, Sexo y Año. Datos provisionales 2020.|url=https://www.ine.es/jaxi/Datos.htm?path=/t20/e245/p08/l0/&file=02005.px#!tabs-tabla|publisher=[[Instituto Nacional de Estadística (Spain)|INE]]|access-date=9 November 2020|archive-date=27 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201027160218/https://www.ine.es/jaxi/Datos.htm?path=%2Ft20%2Fe245%2Fp08%2Fl0%2F&file=02005.px#!tabs-tabla|url-status=live}}</ref> | region12 = [[Romunija]] | pop12 = 251,923 (2023) | ref12 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2012/02/Comunicat_DATE_PROVIZORII_RPL_2011.pdf|title=Romanian 2011 census|publisher=edrc.ro|access-date=13 December 2011|archive-date=2 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190802060014/http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2012/02/Comunicat_DATE_PROVIZORII_RPL_2011.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://buktolerance.com.ua/?page_id=8|script-title=uk:Українська діаспора в Румунії|trans-title=Ukrainian diaspora in Romania|language=uk|publisher=Буковина толерантна|access-date=5 November 2017|archive-date=7 November 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107031942/http://buktolerance.com.ua/?page_id=8|url-status=live}}</ref> | region13 = [[Slovaška]] | pop13 = 228,637 (2023) | ref13 = <ref>{{navedi splet |title=SODB2021 - Obyvatelia - Základné výsledky |url=https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-narodnosti/SR/SK0/SR |access-date=25 August 2022 |website=www.scitanie.sk |archive-date=31 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220531025903/https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-narodnosti/SR/SK0/SR |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |title=SODB2021 - Obyvatelia - Základné výsledky |url=https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-dalsej-narodnosti/SR/SK0/SR |access-date=25 August 2022 |website=www.scitanie.sk |archive-date=15 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220715111536/https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-dalsej-narodnosti/SR/SK0/SR |url-status=live }}</ref> | region14 = [[Moldavija]] | pop14 = 181,035 (2014) | ref14 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.statistica.md/pageview.php?l=en&idc=479|title=Population and Housing Census in the Republic of Moldova, May 12–25, 2014|publisher=Biroul Național de Statistică al Republicii Moldova|access-date=30 September 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20171114194151/http://www.statistica.md/pageview.php?l=en&idc=479|archive-date=14 November 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://mer.gospmr.org/gosudarstvennaya-sluzhba-statistiki/informacziya/ezhegodnik-gosudarstvennoj-sluzhby-statistiki/statisticheskij-ezhegodnik-2017.html|title=Статистический ежегодник 2017|publisher=Министерство экономического развития, Государственная служба статистики Приднестровской Молдавской Республики|access-date=30 September 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20170927202651/http://mer.gospmr.org/gosudarstvennaya-sluzhba-statistiki/informacziya/ezhegodnik-gosudarstvennoj-sluzhby-statistiki/statisticheskij-ezhegodnik-2017.html|archive-date=27 September 2017}}</ref> | region15 = [[Belorusija]] | pop15 = 159,656 (2019) | ref15 = [https://www.belstat.gov.by/ofitsialnaya-statistika/solialnaya-sfera/naselenie-i-migratsiya/naselenie/statisticheskie-izdaniya/index_17854/] | region16 = [[Uzbekistan]] | pop16 = 124,602 (2015) | ref16 = <ref name="auto" /> | region17 = [[Francija]] | pop17 = 106,697 (2017) | ref17 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|title=European countries|publisher=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=20 November 2021|archive-date=26 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226124308/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.atout-france.fr/notre-reseau/ukraine|title=Ukraine|date=2 March 2015|access-date=10 February 2022|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225163637/https://www.atout-france.fr/notre-reseau/ukraine|url-status=live}}</ref> | region18 = [[Nizozemska]] | pop18 = 98,010 (2023) | ref18 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/opvang-vluchtelingen-uit-oekraine/cijfers-opvang-vluchtelingen-uit-oekraine-in-nederland|title=Cijfers opvang vluchtelingen uit Oekraïne in Nederland|date=24 March 2022 |publisher=Rijksoverheid|access-date=12 September 2023|archive-date=23 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220723170721/https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/opvang-vluchtelingen-uit-oekraine/cijfers-opvang-vluchtelingen-uit-oekraine-in-nederland|url-status=live}}</ref> | region19 = [[Turčija]] | pop19 = 95,000 (2022) | ref19 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|title=European countries|access-date=8 November 2017|archive-date=26 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226124308/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://svitua.com.ua/news/201706/4027-turechchyni-pidrahuvaly-kilkist-ukrayinciv-cyfra-vrazhaye|title=У Туреччині підрахували кількість українців. Цифра вражає|publisher=svitua.com.ua|access-date=12 October 2017|date=20 June 2017|archive-date=22 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190822215220/http://svitua.com.ua/news/201706/4027-turechchyni-pidrahuvaly-kilkist-ukrayinciv-cyfra-vrazhaye|url-status=dead}}</ref> | region20 = [[Latvija]] | pop20 = 50,699 (2018) | ref20 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.pmlp.gov.lv/lv/assets/documents/1aaaa/ISVN_Latvija_pec_TTB_VPD.pdf|title=Latvijas iedzīvotāju sadalījums pēc nacionālā sastāva un valstiskās piederības|publisher=Latvijas Republikas Iekšlietu ministrijas. Pilsonības un migrācijas lietu pārvalde|access-date=17 May 2018|archive-date=25 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201125191614/https://www.pmlp.gov.lv/lv/assets/documents/1aaaa/ISVN_Latvija_pec_TTB_VPD.pdf|url-status=dead}}</ref> | region21 = [[Portugalska]] | pop21 = 45,051 (2015) | ref21 = <ref name="auto"/> | region22 = [[Australia]] | pop22 = 38,791 (2014) | ref22 = <ref>{{navedi splet |url=http://www.immi.gov.au/media/publications/statistics/comm-summ/textversion/ukraine.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20140116133105/http://www.immi.gov.au/media/publications/statistics/comm-summ/textversion/ukraine.htm |archive-date=16 January 2014|title=Ukrainian Australians|author=Australian Government – Department of Immigration and Border Protection|access-date=1 October 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/asia-and-oceania|title=Asia and Oceania countries|author=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=8 November 2017|archive-date=20 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190720123015/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/asia-and-oceania|url-status=dead}}</ref> | region23 = [[Grčija]] | pop23 = 32,000 (2016) | ref23 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/ukrainians-abroad|title=Ukrainians Аbroad|publisher=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=22 November 2017|archive-date=1 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191001003523/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/ukrainians-abroad|url-status=dead}}</ref> | region24 = [[Izrael]] | pop24 = 30,000–90,000 (2016) | ref24 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/nest-africa|title=Middle East and Africa|access-date=8 November 2017|archive-date=1 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191001003522/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/nest-africa|url-status=dead}}</ref> | region25 = [[Združeno kraljestvo]] | pop25 = 23,414 (2015) | ref25 = <ref name="auto" /> | region26 = [[Estonija]] | pop26 = 23,183 (2017) | ref26 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.stat.ee/34267|title=Population by ethnic nationality, 1 January, years|publisher=Eesti Statistika|access-date=28 October 2017|archive-date=4 January 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180104172617/http://www.stat.ee/34267|url-status=dead}}</ref> | region27 = [[Gruzija]] | pop27 = 22,263 (2015) | ref27 = <ref name="auto"/> | region28 = [[Azerbajdžan]] | pop28 = 21,509 (2009) | ref28 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.azstat.org/statinfo/demoqraphic/en/AP_/1_5.xls|title=Censuses of Republic of Azerbaijan 1979, 1989, 1999, 2009|publisher=State Statistical Committee of the Republic of Azerbaijan|access-date=1 October 2017|archive-date=30 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121130101713/http://www.azstat.org/statinfo/demoqraphic/en/AP_/1_5.xls|url-status=live}}</ref> | region29 = [[Kirgizistan]] | pop29 = 12,691 (2016) | ref29 = <ref>{{navedi splet|url=http://pop-stat.mashke.org/kyrgyzstan-ethnic2016reg.htm|title=Ethnic composition: 2016 estimation (data for regions)|publisher=Кыргыз Республикасынын Улуттук статистика комитети|access-date=6 November 2017|archive-date=21 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220321205540/http://pop-stat.mashke.org/kyrgyzstan-ethnic2016reg.htm|url-status=live}}</ref> | region30 = [[Litva]] | pop30 = 12,248 (2015) | ref30 = <ref name="auto"/> | region31 = [[Danska]] | pop31 = 12,144 (2018) | ref31 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.statbank.dk/10024|title=Population at the first day of the quarter by country of origin, ancestry, age, sex, region and time – Ukraine|publisher=Statistics Denmark|access-date=27 May 2018|archive-date=16 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210316064152/https://www.statbank.dk/10024|url-status=live}}</ref> | region32 = [[Paragvaj]] | pop32 = 12,000–40,000 (2014) | ref32 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.ukrainianworldcongress.org/index.php/id/327|archive-url=https://web.archive.org/web/20190820100348/http://www.ukrainianworldcongress.org/index.php/id/327|url-status=dead|archive-date=20 August 2019|title=PARAGUAY|publisher=Ukrainian World Congress|access-date=10 November 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://argentina.mfa.gov.ua/es/ukraine-paraguay/culture|title=La cooperación cultural y humanitaria entre Ucrania y Paraguay|publisher=Ministerio de Relaciones Exteriores de Ucrania|access-date=10 November 2017|archive-date=20 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190720194828/https://argentina.mfa.gov.ua/es/ukraine-paraguay/culture|url-status=dead}}</ref> | region33 = [[Avstrija]] | pop33 = 12,000 (2016) | ref33 = <ref>{{navedi splet|url=http://austria.mfa.gov.ua/ua/ukraine-at/ukrainians-in-%D0%B0t|script-title=uk:Українці в Австрії|publisher=Botschaft der Ukraine in der Republik Österreich|access-date=5 October 2017|archive-date=13 October 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131013061824/http://austria.mfa.gov.ua/ua/ukraine-at/ukrainians-in-%D0%B0t|url-status=dead}}</ref> | region34 = [[Združeni arabski emirati]] | pop34 = 11,145 (2017) | ref34 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.chasipodii.net/article/18749/|title=Євгеній Семенов: "Українська громада в ОАЕ об'єднується, не чекаючи жодних офіційних статусів чи закликів, і це – головне!"|publisher=chasipodii.net|access-date=13 October 2017|archive-date=16 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171016112836/http://www.chasipodii.net/article/18749|url-status=live}}</ref> | region35 = [[Švedska]] | pop35 = 11,069 (2019) | ref35 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.statistikdatabasen.scb.se/pxweb/sv/ssd/START__BE__BE0101__BE0101E/FodelselandArK/table/tableViewLayout1/|title=Befolkning efter födelseland, ålder, kön och år|publisher=Statistiska centralbyrån|access-date=25 February 2020|archive-date=20 December 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20081220091841/http://celade.cepal.org/cgibin/RpWebEngine.exe/PortalAction?&MODE=MAIN&BASE=CPVBLZ2000&MAIN=WebServerMain.inl|url-status=live}}</ref> | region36 = [[Madžarska]] | pop36 = 10,996 (2016) | ref36 = <ref name="KSH">{{navedi knjigo|last=Vukovich|first=Gabriella|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf|title=Mikrocenzus 2016 – 12. Nemzetiségi adatok|trans-title=2016 microcensus – 12. Ethnic data|language=hu|publisher=Hungarian Central Statistical Office|location=Budapest|year=2018|access-date=9 January 2019|isbn=978-963-235-542-9|archive-date=9 October 2022|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf|url-status=live}}</ref> | region37 = [[Urugvaj]] | pop37 = 10,000–15,000 (1990) | ref37 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.en.migraciya.com.ua/news/ukrainian-abroad/en-our-color---all-over-the-world-/|archive-url=https://web.archive.org/web/20171003091041/http://en.migraciya.com.ua/news/ukrainian-abroad/en-our-color---all-over-the-world-|url-status=dead|archive-date=3 October 2017|title=Our color-all over the world|publisher=State Migration Service of Ukraine and Foundation for assistance to refugees and displaced people "Compassion"|access-date=25 September 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ebk.net.ua/Book/history/makarchuk_eiu/part17/1703.htm|title=С. А. Макарчук, Етнічна історія України|publisher=ebk.net.ua|access-date=2 October 2017|archive-date=20 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170820102651/http://www.ebk.net.ua/Book/history/makarchuk_eiu/part17/1703.htm|url-status=live}}</ref> | region38 = [[Švica]] | pop38 = 6,681 (2017) | ref38 = <ref>{{navedi splet|url=http://switzerland.mfa.gov.ua/ua/ukraine-switzerland/ukrainians-in-switzerland|script-title=uk:Українці в Швейцарії|publisher=Botschaft der Ukraine in der Schweizerischen Eidgenossenschaft|access-date=5 November 2017|archive-date=15 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190715064822/https://switzerland.mfa.gov.ua/ua/ukraine-switzerland/ukrainians-in-switzerland|url-status=dead}}</ref> | region39 = [[Finska]] | pop39 = 5,000 (2016) | ref39 = <ref>{{navedi splet|url=http://finland.mfa.gov.ua/en/ukraine-finland/ukrainians-in-finland|title=Ukrainians in Finland|publisher=Embassy of Ukraine in the Republic of Finland|access-date=5 November 2017|archive-date=6 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190906130348/https://finland.mfa.gov.ua/en/ukraine-finland/ukrainians-in-finland|url-status=dead}}</ref> | region40 = [[Jordanija]] | pop40 = 5,000 (2016) | ref40 = <ref>{{navedi splet|url=http://jordan.mfa.gov.ua/en/ukraine-jo/ukrainians-in-jo|title=Ukrainian community in Jordan|publisher=Embassy of Ukraine in the Hashemite Kingdom of Jordan|access-date=12 October 2017|archive-date=6 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190906130348/https://jordan.mfa.gov.ua/en/ukraine-jo/ukrainians-in-jo|url-status=dead}}</ref> |langs = [[ukrajinščina]], [[ruščina]] |rels = |related-c = drugi [[Slovani]] }} '''Ukrajinci''' so [[Vzhodni Slovani|vzhodnoslovanski]] [[narod]], katerega pripadniki živijo na območju današnje [[Ukrajina|Ukrajine]]; pomembne [[manjšina|manjšine]] pa so v sosednjih [[država]]h ([[Rusija]], [[Belorusija]], [[Poljska]], [[Moldavija]], [[Romunija]], [[Madžarska]]) ter drugje ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada]]). Govorijo [[ukrajinščina|ukrajinščino]]. == Zgodovina == [[Slika:Leslie Mosley - Johannes I defeats Sviatoslav in 972.png|thumb|270px|Ena od slik, ki prikazujejo kneza Svjatoslava]] Ukrajinci so se kot samosvoj narod začeli oblikovati v srednjem veku iz vzhodnoslovanskih plemen, ki so naseljevala [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], kot etnična skupina pa so se dokončno izoblikovali v času [[Zaporoška Seč|Zaporoške Seči)]]. Po vključitvi v Rusko in Avstro-ogrsko cesarstvo je bil večji del Ukrajine izpostavljen rusifikaciji – procesu, ki je vključeval prepoved uporabe maternega jezika za Ukrajince. Po [[Rusko-turška vojna (1768–1774)|rusko-turški vojni v letih 1768–1774]] si je Ruski imperij ob sodelovanju ukrajinskih kozakov zagotovil celotno območje vzdolž severne obale Črnega morja in polotok Krim. Na mestih nekdanjih kozaških in krimskotatarskih naselbin so nastala mesta, kot je [[Herson]], [[Kirovogradska oblast|Kropivnicki]], [[Mikolajivska oblast|Mykolajiv]], [[Odesa]], [[Dnipro]], [[Mariupol]]; to je znatno razširilo ozemlje, naseljeno z Ukrajinci, ter spodbudilo širjenje in bogatenje ukrajinske kulture. Leta 1775 je odlok Katarine II. ukinil [[Zaporoški kozaki|ukrajinske kozake]], večina ukrajinskih kmetov pa je zapadla v tlačanstvo – status, ki je veljal vse do leta 1861. V obdobju okrepljene rusifikacije se je mesto Jelisavetgrad (danes Kropivnicki) razvilo v pomembno središče ukrajinske kulture; prav tu je bilo ustanovljeno prvo profesionalno ukrajinsko gledališče na svetu, mesto pa je bilo tudi rojstni kraj številnih uglednih osebnosti ukrajinskega, poljskega in judovskega rodu. Poleg tega je arhitekturna dediščina mesta skoraj v celoti zasnovana v neoklasicističnem slogu <ref>[https://www.dnipro.libr.dp.ua/vishivka_texnika_uzori Магія вишивки Придніпров‘я. Частина 1. Розмаїття на полотні]</ref> <ref>[https://ns-gromada.gov.ua/news/1747331416/ Вишиванка Херсонщини — це тканий літопис півдня України]</ref> <ref>[https://www.expertkr.com.ua/posts/vishivanki-apostolivshchini-krivorizhzhya-i-hersonshchini-hrestik-lishtva-ta-shiroki-rukavi Вишиванки Апостолівщини, Криворіжжя і Херсонщини: хрестик, лиштва та широкі рукави]</ref> <ref>[https://magiavizerynky.com/novyny-statti/vyshyvanka-hersonsko-oblasti--ornamenty-hersonschyny/ Вишиванка Херсонської області | Орнаменти Херсонщини]</ref> <ref>[https://www.prekrasastudio.com/blog/317-khersonska-vyshyvanka-iaka-vona Херсонська вишиванка – яка вона]</ref>. Med letoma 1918 in 1920 so potekali poskusi vzpostavitve stabilne in neodvisne države na etnično ukrajinskih ozemljih; vendar so ta prizadevanja zaradi vojaške agresije sosednjih držav propadla, [[Ukrajinska ljudska republika]], razglašena leta 1918, pa je bila razdeljena v skladu z določili Riškega miru iz leta 1921. Zagovornike ukrajinske neodvisnosti je likvidirala Čeka. V času [[Stalinizem|stalinizma]], in zlasti v letih [[Dekulakizacija|dekulakizacije]], je življenje v Ukrajinski SSR doživelo popolno preobrazbo. Tradicionalne noše, ogrlice in okrasje so praktično izginili iz vsakdana, medtem ko so bili ljudski prazniki, kot sta božič in praznik Gospodovega razglašenja, prepovedani; vsakogar, ki je poskušal ohraniti te običaje, so označili za »nacionalista« ali »kulaka«, kar je vodilo v zaplembo ali uničenje njegovega premoženja s strani [[NKVD]] ter – v obdobju med tridesetimi in petdesetimi leti 20. stoletja – v usmrtitev ali zaprtje v taborišča [[Gulag]]. Tako so izginili edinstveni elementi tradicionalnega ljudskega življenja – elementi, ki so se od druge polovice tridesetih let prejšnjega stoletja dalje skrčili na zgolj odrske rekvizite za »kulturne domove« in uradne ansamble; poleg tega so dejansko izginile regionalna raznolikost in simbolika, povezane z oblačili, praznovanji ali glasbo. Ukrajinci, ki so preživeli [[Gladomor|Glalodomor v letih 1932–1933]] ali deportacije – in ki so od časa drugega petletnega načrta dalje skoraj brez izjeme postali delavci v kolektivnih kmetijah – so bili prisiljeni nositi standardizirana delovna in civilna oblačila, prav tako kot prebivalci drugih republik Sovjetske zveze <ref>[https://dyvys.info/2016/09/27/bez-terminu-davnosti-sim-zhyttiv-yuriya/ Без терміну давності: сім життів Юрія Горліс-Горського і його таємнича смерть]</ref>. Ti dogodki so korenito spremenili demografsko strukturo prebivalstva in prekinili medgeneracijsko prenašanje izročila: medtem ko so imele ukrajinske družine običajno od pet do osem otrok – pri čemer je imela vzgoja v številčni družini ključno vlogo pri ohranjanju običajev – se je od druge polovice tridesetih let dalje povprečno število rojenih otrok v celotni Sovjetski zvezi zmanjšalo na dva ali tri. Za njihovo socializacijo je skrbel sistem vrtcev, državnih šol in pionirskih taborov, otroke kmetov, ki so bili žrtve »razkulačenja«, pa so pošiljali v sirotišnice, kjer so bili deležni popolne rusifikacije <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/hololomor/natsionalna-knyha-pam-iati-zhertv-holodomoru-1932-1933/ Національна книга пам’яті жертв Голодомору 1932-1933]</ref>. [[Slika:Родина з Новоолександрівки, Знам'янська громада, Кіровоградська область.jpg|thumb|250px|[[Kirovogradska oblast]], Ukrajinska SSR, sredina 20. stoletja. Zaradi dekulakizacije in rusifikacije – procesov, ki so se nadaljevali tudi po drugi svetovni vojni – so bila skoraj vsa tradicionalna oblačila v tej regiji uničena in nadomeščena z oblačili, ki so ustrezala standardnim sovjetskim normam]] Med [[Velika čistka|velikim terorjem]] v letih 1937–1938 je NKVD usmrtil ali deportiral ukrajinske znanstvenike, pisatelje, fotografe, filmske ustvarjalce, glasbenike in zgodovinarje; posmrtne ostanke nekaterih so pokopali v gozdu Bikivnja blizu Kijeva, druge pa so – po prestani zaporni kazni v taborišču Solovki – ustrelili v Sandarmohu. Podobni dogodki so se odvijali v zahodnih regijah Ukrajine – tako v času, ko so bile del Poljske republike, Kraljevine Romunije in Češkoslovaške, kot tudi po njihovi priključitvi k ZSSR v letih 1939–1941 ter pozneje v obdobju 1944–1953 –, pri čemer so te represije dosegle vrhunec med operacijo Zahod <ref>[https://uinp.gov.ua/aktualni-temy/bykivnyanska-tragediya Биківнянська трагедія]</ref>. Med nacistično okupacijo je bilo delovanje Ukrajinske avtocefalne pravoslavne cerkve dovoljeno, čeprav pod strogim državnim nadzorom; hkrati je propaganda skušala izkoristiti verska čustva prebivalstva za pridobitev večje podpore kolaboracionistom. Vendar pa so si politike obeh totalitarnih režimov – nacističnega in stalinističnega – prizadevale prebivalstvo spremeniti v vir poceni delovne sile ter popolnoma izbrisati identitete različnih narodov, vključno z Ukrajinci <ref>[https://www.religion.in.ua/main/history/12608-ukrayinskij-avtokefalnij-rux-v-roki-nimeckoyi-okupaciyi-mifi-ta-realiyi.html Український автокефальний рух в роки німецької окупації: міфи та реалії]</ref>. Po nastanku železne zavese in v času [[Nikita Hruščov|Hruščovove]] otoplitve je ukrajinska kultura doživela določen razcvet in pridobila na priljubljenosti; vendar do množičnega preporoda ni prišlo zaradi hudih demografskih izgub, ki jih je ukrajinsko prebivalstvo utrpelo kot posledico boljševiške politike v medvojnem obdobju in dogodkov med drugo svetovno vojno <ref>[https://uahistory.co/book/ukraine-culture-history-textbook-poltava-2015/42.php Українська культура у роки хрущовської “відлиги”. “Шістдесятники” у культурі]</ref> <ref>[https://historiesdoteducation.wordpress.com/%D0%B3%D0%BE%D1%82%D1%83%D1%94%D0%BC%D0%BE%D1%81%D1%8C-%D0%B4%D0%BE-%D0%B7%D0%BD%D0%BE-%D0%B7-%D1%96%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D1%96%D1%97-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B8/%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0-%D0%B2-%D1%83%D0%BC%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%85-%D0%B4%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BB%D1%96%D0%BD%D1%96%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%96%D1%97-1953-1964-%D1%80%D1%80/ Україна в умовах десталінізації (1953-1964 рр.)]</ref> <ref>[https://studfile.net/preview/16502302/page:23/ Українська культура в роки хрущовської „відлиги” (1953 – 1964 рр.). „Шістдесятництво”]</ref>. V času vladavine [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] so nošenje tradicionalnih ukrajinskih oblačil, uporabo ukrajinskega jezika in izvajanje ukrajinske glasbe v vsakdanjem življenju začeli dojemati kot znake naklonjenosti disidentom, zato je [[KGB]] takšne dejavnosti zatiral. Posebej velja omeniti pesnika Vasila Stusa, ki je bil zaradi svojega delovanja večkrat preganjan in je umrl v ujetništvu <ref>[https://stus.center/p/marina-tsvetaieva-u-retseptsiyi-vasilia-stusa-problema-tvorchosti-126852 Margarita Yehorchenko: "The Concept of the Poet in the Works of Vasyl Stus" / Маргарита Єгорченко: " Концепт поета у творчості Василя Стуса"]</ref>. Obdobje perestrojke so zaznamovala prizadevanja za popularizacijo ukrajinske kulture, ki so jih sprožili predvsem Vjačeslav Čornovil in društvo [[Memorial (organizacija)|Memorial]]. Odprtje arhivov NKVD in KGB za javnost je privedlo do odkritja tajnih grobišč žrtev [[Stalinistična represija|političnih represij]], med katerimi najbolj izstopa tisto v Bikivnji <ref>[https://www.lemonde.fr/en/international/article/2023/03/06/ghosts-of-stalinist-terror-haunt-kyiv-s-outskirts_6018392_4.html?srsltid=AfmBOooMgOwUXDNNF4NLaf1GMqBMg7Wkkkl1UQYcaQkqOkciDq2ouaZs Ghosts of Stalinist terror haunt Kyiv's outskirts]</ref> <ref>[https://war-documentary.info/bykivnia-graves-in-kyiv-the-fourth-katyn/ Bykivnia Graves: Stalin’s NKVD Mass Killings Near Kyiv]</ref>. Po razglasitvi neodvisnosti Ukrajine leta 1991 se je država otresla sovjetske cenzure in začelo se je oživljanje ukrajinske nacionalne identitete, čeprav je družba še dolgo premagovala posledice sovjetske gospodarske krize <ref>[https://studfile.net/preview/5115454/page:29/ 116. Культурні процеси в Україні після 1991 р.]</ref>. [[Slika:На Луганщині відбулись урочистості з нагоди випуску вихованців обласного військового ліцею (37889601852).jpg|thumb|250px|Ukrajinski otroci v vyšivankah]] Med [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|rusko-ukrajinsko vojno]] v 21. stoletju so bili poleg smrti več sto tisoč ukrajinskih civilistov, ki jih je povzročil oboroženi spopad, uničeni številni ukrajinski kulturni spomeniki; nekateri med njimi – denimo spomenik žrtvam holodomorja v Mariupolu in Dramsko gledališče v Mariupolu – so bili porušeni po neposrednem ukazu ruskih oblasti. Kot odziv na ravnanje Rusije je Ukrajina začela izvajati politiko dekomunizacije <ref>[https://www.amnesty.org/en/latest/news/2022/06/ukraine-deadly-mariupol-theatre-strike-a-clear-war-crime-by-russian-forces-new-investigation/ Ukraine: Deadly Mariupol theatre strike ‘a clear war crime’ by Russian forces]</ref> <ref>[https://ukraine.un.org/en/263422-ukraine-un-commission-concerned-continuing-patterns-violations-human-rights-and Ukraine: UN Commission concerned by continuing patterns of violations of human rights and international humanitarian law]</ref> <ref>[https://www.hrw.org/feature/russia-ukraine-war-mariupol Beneath the Rubble: Documenting Devastation and Loss in Mariupol]</ref> <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/en/proekt/in-mariupol-the-occupiers-dismantled-a-monument-to-the-holodomor-victims/ In Mariupol, the occupiers dismantled a monument to the Holodomor victims]</ref> <ref>[https://www.ukrainianworldcongress.org/the-russians-destroyed-a-monument-to-holodomor-victims-in-temporarily-occupied-mariupol/ The Russians destroyed a monument to Holodomor victims in temporarily occupied Mariupol]</ref> <ref>[http://www.milwaukeeindependent.com/syndicated/mariupols-holodomor-memorial-destroyed-occupation-troops-erase-ukrainian-history/ Mariupol’s Holodomor Memorial destroyed by occupation troops to further erase Ukrainian history]</ref> <ref>[https://khpg.org/en/1608813845 Russia destroys monuments to Victims of Holodomor and Stalin’s Terror in occupied Luhansk]</ref> <ref>[https://verfassungsblog.de/decommunization-in-times-of-war-ukraines-militant-democracy-problem/ Decommunization in Times of War: Ukraine’s Militant Democracy Problem]</ref> <ref>[https://www.gis.huri.harvard.edu/center-rules The Center Rules: The Decommunization Laws]</ref>. == Ukrajinska kultura == === Narodna noša === [[Slika:Barvinok School of Dance Hopak dance at the Ukrainian Bloor West Village Festival 2019 4.jpg|thumb|270px|Ukrajinci v vyšivankah]] Za ukrajinsko narodno nošo (znano kot "višivanka") so značilni številni vzhodnoslovanski vzorci, ki simbolizirajo naravne prvine, ter motivi iz predkrščanske mitologije <ref>[http://ptaha.in.ua/page2955417.html Історія виникнення української вишиванки]</ref>. Ukrajinski slog oblačenja se je v celoti izoblikoval v okolju [[Zaporoška Seč|Zaporoške Siči]]. V okviru Ruskega imperija je ukrajinska narodna noša ostala praktično nedotaknjena s strani rusifikacije, saj je bila ta politika usmerjena predvsem v zatiranje jezika in nacionalne identitete <ref>[https://www.prekrasastudio.com/blog/317-khersonska-vyshyvanka-iaka-vona Херсонська вишиванка – яка вона]</ref>. [[Slika:The Kobzar of the Ukraine - Introduction headpiece.png|thumb|250px|Mazanka]] Med rdečim terorjem v letih 1918–1922 je Rdeča garda brutalno pobijala pripadnike »sovražnih razredov«. Še posebej huda grozodejstva so se zgodila med zavzetjem Kijeva februarja 1918, ko so sile pod poveljstvom Mihaila Muravjova izvedle vrsto brutalnih pobojev civilistov – predvsem zato, ker niso bili člani boljševiške partije, ali celo zgolj zaradi nošenja narodne noše, kar je veljalo za izraz «meščanskega nacionalizma» <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/veresen/5/1918-dekret-pro-chervonyy-teror 1918 - декрет про "червоний терор"]</ref>. === Književnost === [[Slika:1840 - Kobzar - page 3 - page 1 (Title) -.jpg|thumb|250px|Kobzar, Taras Ševčenko]] Ukrajinska književnost ima starodavne korenine; najzgodnejši znani primeri pisanja v staroukrajinskem jeziku so [[Zaporoška Seč|kozaške]] kronike, denimo kronika Hrihorija Hrabjanke. Po različnih pričevanjih – zlasti zapisih Pavla iz Alepa, ki je leta 1654 spremljal patriarha Makarija na njegovem potovanju po ukrajinskih deželah – je bila stopnja pismenosti v Siči višja kot v sosednji Poljski ali moskovski državi. V sosednji Poljski je bilo izobraževanje privilegij, rezerviran izključno za otroke magnatov in plemstva, pouk pa je potekal predvsem v latinščini; v Ukrajini pa je šolanje potekalo v dostopnih jezikih, cerkveni slovanščini ali stari ukrajinščini, in je bilo na voljo praktično vsakemu otroku, vključno s potomci kozakov in kmetov, ki so poleg strogega vojaškega usposabljanja pridobivali znanja branja, pisanja, pravoslavnih običajev in zborovskega petja <ref>[https://zolo.gov.ua/slavni-imena-zolotonishhy-ny-pavlo-alepps-ky-j-mandrivny-k-krayeznavets-1654-1656-rokiv/ Славні імена Золотоніщини: Павло Алеппський, мандрівник, краєзнавець 1654–1656 років]</ref> <ref>[http://svitlytsia.crimea.ua/?section=article&artID=16997 ПАВЛО АЛЕПСЬКИЙ: ХВАЛА УКРАЇНІ!]</ref>. Po vključitvi v Rusko carstvo v obdobju po [[Bogdan Hmelnicki|Hmelnickega]] vstaji, postopnem omejevanju avtonomije in ukinitvi kozaške vojske leta 1775 so carske oblasti prepovedale šole Siče. Književnost v staroukrajinskem jeziku, zlasti kronike, poučna besedila in verska dela – so bodisi zasegli za potrebe Cesarske javne knjižnice, Ermitaža in Ruske nacionalne knjižnice v Sankt Peterburgu bodisi uničili na kraju samem; to je privedlo do propada kozaškega izobraževalnega sistema in razširjene nepismenosti, ki se je v ukrajinskih deželah ohranila več generacij in odražala razmere v drugih delih Ruskega imperija <ref>[https://spadok.org.ua/ukrayinske-kozatstvo/navchannya-ta-vykhovannya-ditey-na-sichi Навчання та виховання дітей на Січі]</ref>. Med letoma 1917 in 1920 je delovalo Ministrstvo za javno šolstvo Ukrajinske ljudske republike; kljub trajajočim spopadom mu je uspelo ustanoviti na stotine tiskarn, ki so izdajale predhodno prepovedano literaturo <ref>[https://volart.com.ua/art/rukopis/zapret.html хроніка заборон української мови і гоніння української книги в Україні]</ref> <ref>[https://cerkva.kharkov.ua/novini/arkhiv/267 Хронология притеснений украинского языка с 1627 года]</ref> <ref>[http://museumreforms.ru/node/13636 Законы о печати Екатерины II 1783-1796 гг.]</ref> <ref>[https://parafia.org.ua/biblioteka/statti/dokumenty-pro-zaboronu-ukr-movy/ Документи про заборону української мови (XVII–XX ст.)]</ref>. V času [[Velika čistka|velikega terorja]] v ZSSR je bil usmrčen velik del takratnih ukrajinskih pisateljev – skupaj s kreativno inteligenco –, kar je privedlo do stagnacije ali popolnega izginotja celotnih žanrov v ukrajinskem jeziku, kot sta futurizem in znanstvena fantastika. ZSSR je dovoljevala le objavo cenzuriranih del najuglednejših pisateljev – pa še to v zelo omejenih nakladah –, saj je dajala prednost objavljanju ruske književnosti <ref>[https://uinp.gov.ua/informaciyni-materialy/zhurnalistam/do-rokovyn-rozstriliv-ukrayinskoyi-inteligenciyi-v-urochyshchi-sandarmoh До роковин розстрілів української інтелігенції в урочищі Сандармох]</ref>. V poznem sovjetskem obdobju so bili številni ukrajinski pisatelji, znani kot «šestdesetniki», med katerimi sta najbolj izstopala Vasil Stus aretirani ter obsojeni na zaporno kazen ali podvrženi kaznovalni psihiatriji <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/sichen/8/1935-narodyvsya-poet-vasyl-symonenko 1935 - народився поет Василь Симоненко]</ref> <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/sichen/6/1938-narodyvsya-poet-i-dysydent-vasyl-stus 1938, народився поет і дисидент Василь Стус.]</ref>. === Gledališče === [[Slika:Зимовий театр!.JPG|thumb|250px|gledališče v Kropivnickem]] Prvo poklicno gledališče v Ukrajini, namenjeno posebej ukrajinski kulturi, je v mestu Jelisavetgrad (Kropivnitski) ustanovil Marko Kropivnicki; deluje še danes <ref>[http://librarychl.kr.ua/kn_in/kraeznavcha-abetka/koryfeiv-teatr.php Корифеїв театр]</ref>. === Tradicionalno bivališče === [[Slika:Khata by Repin.jpg|thumb|250px|Mazanka]] Od davnine pa vse do sredine 20. stoletja je bilo tradicionalno ukrajinsko bivališče t. i. "mazanka" <ref>[https://varta.kharkov.ua/articles/1100682 Мазанки у віконних рамах - виставка про еволюцію житла харків’ян]</ref> <ref>[https://texty.org.ua/articles/88164/Takogo_vzhe_ne_bude_Jak_znykajut_ostanni-88164/ «Такого вже не буде». Як зникають останні хати-мазанки і хто досі в них живе]</ref>. === Arhitektura === [[Slika:Михайлівський собор.jpg|thumb|250px|Katedrala sv. Mihaela v Kijevu kot primer kozaškega baroka]] Za ukrajinska mesta je značilna bogata arhitekturna dediščina iz obdobja Ruskega imperija in ZSSR, v zahodnih regijah pa je opazen avstro-ogrski vpliv; značilen ukrajinski arhitekturni slog – kozaški barok – se je kazal predvsem pri sakralnih zgradbah <ref>[https://vue.gov.ua/%D0%91%D0%B0%D1%80%D0%BE%D0%BA%D0%BE_%D0%BA%D0%BE%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%8C%D0%BA%D0%B5 Бароко козацьке]</ref>. === Ples === [[Slika:На Луганщині відбулись урочистості з нагоди випуску вихованців обласного військового ліцею (37889602422).jpg|thumb|250px|Ukrajinci v vyšivankah]] Hopak je najbolj priljubljen in tehnično najzahtevnejši ukrajinski ples <ref>[https://www.libr.dp.ua/?do=ukrainica&lng=1&id=44&idg=270 Український «Гопак» – найвідоміший танець чи лицарське бойове мистецтво?]</ref>. === Šport === »Bojovij hopak« – ki združuje prvine ljudskega plesa in borilnih veščin – se je uveljavil kot najbolj priljubljena borilna veščina že v času Zaporoške Seči. Prvi športni klubi so nastali v Mikolajivu konec 19. stoletja, sledili pa so jim klubi v Odesi, Kijevu in Harkovu. Med rusko-ukrajinsko vojno je športna infrastruktura zaradi vojaških spopadov utrpela hudo škodo, številni športniki pa so izgubili življenje, med njimi Kateryna Diačenko, Viktorija Ivaško, Venedikt Vasilkiv, Anastasija Ignatenko in Matvij Marčenko <ref>[https://unn.ua/news/rosiia-z-pochatku-viiny-poshkodyla-ponad-900-sportyvnykh-obiektiv росія з початку війни пошкодила понад 900 спортивних об’єктів]</ref> <ref>[https://memorial.ua/obituaries/children/ivashko-viktoriia-923 Вікторія Івашко]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/viktoriya-ivashko/ Вікторія Івашко]</ref> <ref>[https://sport.rus.postimees.ee/7484339/11-letnyaya-ukrainskaya-gimnastka-pogibla-pod-zavalami-doma-v-mariupole 11-летняя украинская гимнастка погибла под завалами дома в Мариуполе]</ref> <ref>[https://memorial.ua/obituaries/children/vasylkov-venedykt-1055 Венедикт Васильков]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/anastasiya-ignatenko/ Анастасія Ігнатенко]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/matvij-marchenko/ Матвій Марченко]</ref>. === Množični mediji === Prvi časopis v ukrajinskem jeziku na svetu, "Galicijska zvezda" je izšel v Lvovu leta 1848 – na vrhuncu «pomladi narodov» – v času, ko v Avstro-Ogrski ni bilo nikakršnega pritiska na tiskane medije v lokalnih jezikih. V Ruskem imperiju je bila "Prosvita" glavna ukrajinska publikacija, ki je delovala v ilegali <ref>[http://www.sokal.lviv.ua/history-vashkiv-sokal_i_prybuzhzhia__54.html Історія :: І.Вашків Сокаль і Прибужжя]</ref>. Leta 1893 je bil v ameriški zvezni državi New Jersey ustanovljen časopis v ukrajinskem jeziku "Svoboda"; izhaja še danes. V Kanadi so začele v začetku 20. stoletja izhajati publikacije v ukrajinskem jeziku, kar je bila posledica množičnega priseljevanja Ukrajincev iz Avstro-Ogrske. V Braziliji so priseljenci leta 1912 ustanovili časopis. V Ukrajinski ljudski republiki so vlogo množičnih medijev opravljale tiskane periodične publikacije, katerih distribucijo je vodilo Ministrstvo za tisk in propagando. V ruskih regijah z velikim deležem ukrajinskega prebivalstva – denimo na Kubanu, na Uralu ali na Daljnem vzhodu – so lokalne skupnosti izdajale na desetine publikacij v ukrajinskem jeziku. Te so izhajale v mestih, kot so Krasnodar, Vladivostok, Habarovsk in Blagoveščensk, in sicer vse do obdobja stalinističnih represij. V Mandžuriji – natančneje v Harbinu – so izhajali ukrajinski časopisi, kot je bil "Zasiv". 16. novembra 1924 je v Harkovu (takratni prestolnici Ukrajinske SSR) začel oddajati »Ukrajinski radio«; številni njegovi sodelavci so kasneje med [[Velika čistka|velikim terorjem]] postali žrtve represije NKVD-ja zaradi oddajanja v ukrajinskem jeziku <ref>[https://laboratory.ua/blog/radio-v-ukraini-zasnuvaly-entuziasty-a-ne-radyanska-vlada 1924 рік, «Говорить Харків». Як сталось, що радіо в Україні заснували ентузіасти, а не радянська влада?]</ref>. [[Slika:Галина Бабій і Юрій Пероганич в студії Українського радіо, січень 2026.jpg|thumb|250px|Osebje ukrajinskega radia]] Leta 1928 so priseljenci v Argentini ustanovili tednik «Ukrajinska beseda» Leta 1949 je bila v Avstraliji za tamkajšnje priseljence ustanovljena revija v ukrajinskem jeziku z naslovom «Svobodna misel» V času hladne vojne so poslušalci v Ukrajinski SSR prejemali neodvisne informacije izza železne zavese prek Radio Liberty, katerega najbolj znani napovedovalec v ukrajinskem jeziku je bil Roman Kupčinski. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja, po razpadu ZSSR in odpravi sovjetske cenzure, je v mestih po vsej Ukrajini nastalo na stotine neodvisnih radijskih postaj in na desetine televizijskih kanalov. === Glasba === Ukrajinsko ljudstvo je iz različnih razlogov za seboj pustilo bogato glasbeno in vokalno dediščino. Med glasbili, povezanimi z [[Zaporoška Seč|zaporoškimi kozaki]], sta bili najbolj razširjeni bandura in kobza. Glasbeniki, ki so delovali v Siči, so zaradi svojega talenta pogosto dobili vzdevek »Dudnyk« <ref>[https://kobzari.org.ua/?page=articles&subpage=5 Історія кобзарства]</ref>. V Ruskem imperiju je politika rusifikacije privedla do zaplembe ali uničenja številnih edinstvenih glasbil, hkrati pa so skladatelji ukrajinskega rodu – denimo Maksim Berezovski in Artemij Vedel – dosegli svetovni sloves. Leta 1865 so zboru Mikole Lisenka med javnim nastopom v Kijevu prepovedali peti ljudsko pesem »Dozdijk« v maternem jeziku. [[Slika:Мошорине , Кіровоградська область , Україна , пам'ятник авторові пісні "Їхав козак за Дунай".jpg|thumb|220px|Spomenik Semenu Klimovskemu, avtorju znane ukrajinske ljudske pesmi »Kozak je jahal onkraj Donave«, v vasi Mošorino v osrednji Ukrajini.]] V času rdečega terorja v Ukrajini so bili številni glasbeniki, ki so ustvarjali v svojem maternem jeziku – denimo Mikola Leontovič – ustreljeni. Izročilo ukrajinskih ljudskih pesmi se je na podeželju v vseh regijah ohranilo vse do holodomorja v letih 1932–1933. V času velikega terorja v letih 1937–1938 so bili usmrčeni vsi takratni ugledni banduristi – zlasti Hnat Hotkevič in ljudski umetnik Ukrajinske SSR Ivan Kučuhura-Kučerenko – ter Oleksandr Horilij (so-ustanovitelj Državnega simfoničnega orkestra Ukrajine), Kostjantin Bohuslavski (glasbeni urednik na radiu v Harkovu) in Vasil Verhovinec (prvi poklicni ukrajinski koreograf). Nekaterim ukrajinskim glasbenikom, kot je bil Dmitro Balacki, je uspelo preživeti ujetništvo v taboriščih gulaga. Po razpadu ZSSR so na krajih, kjer so bili usmrčeni izvajalci na kobzo, banduro in liro, postavili spominsko obeležje tem preganjanim umetnikom. V poznem sovjetskem obdobju je bil najbolj priljubljen ukrajinski glasbenik Volodimir Ivasjuk <ref>[https://mykharkov.info/news/rasstrel-harkovskogo-sezda-kobzarej-pravda-ili-vymysel-63400.html Расстрел харьковского съезда кобзарей: правда или вымысел]</ref>. === Film === Med najpomembnejšimi ukrajinskimi filmi so "Potovanje na Sič" (Дорога на Січ, 1994) ter "Donbas" Sergeja Loznice (Донбас, Сергій Лозниця, 2018) <ref>[https://loznitsa.com/movie/donbass Donbass - Sergei Loznitsa]</ref> == Glej tudi == * [[seznam Ukrajincev]] * [[Slovani]] *[[Rusini]] (Rutenci) {{škrbina-etnična}} [[Kategorija:Vzhodni Slovani]] [[Kategorija:Ukrajinci|*]] {{normativna kontrola}} == Sklici == 1lx4ihlky3c4jjqiv6ohfxb5r7zhicg Seznam bosansko-hercegovskih politikov 0 67374 6749012 6748167 2026-09-11T10:03:22Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6749012 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Bosna in Hercegovina|bosansko-hercegovskih]] [[politik]]ov.''' (Glej tudi: [[Seznam hrvaških politikov]], [[Seznam srbskih politikov]], [[Seznam slovenskih politikov]], [[Seznam črnogorskih politikov]] in [[Seznam generalov Oboroženih sil Bosne in Hercegovine]]) {{seznami poklicev za narode|Bosanskohercegovcev|BIH|bosanskohercegovskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Fikret Abdić]] ("Babo") *[[Elvira Abdić-Jelenović]] *[[Irfan Ajanović]] *[[Mirnes Ajanović]] *[[Mile Akmadžić]] *([[Mehmed Alajbegović|Mehmed (Meho) Alajbegović]]) *[[Tugomir Alaupović]] *[[Nisim Albahari]] *[[Alija Alijagić]] *[[Fazli Alikalfić]] *Judah Alkalaj *[[Sven Alkalaj]] *[[Ivo Andrić-Lužanski]] *[[Filip Andrić]] *([[Ivo Andrić]]) *[[Mato Andrić]]  *V. Andrić *[[Zdenko Antunović]] *[[Tarik Arapčić]] *[[Damir Arnaut]] *([[Andrija Artuković]]) *[[Amir Avdić]] *[[Sead Avdić]] == B == *[[Anto Babić]] (zgodovinar) *[[Ljubo Babić (politik)]] *[[Ivan Bagarić]] *[[Marko Bagarić]] *[[Slavo Bago]] *[[Dimitrije Bajalica]] *[[Mirko Baković]] *[[Jozo Bakrač]] *[[Mirko Banjac]] *[[Luka Banović]] *[[Jusuf Barčić]] ? *[[Safvet-beg Bašagić]]  *[[Rade Bašić]] *[[Boško Baškot]] *[[Mirko Batinić]] *[[Denis Bećirović]] *[[Muhamed Beganović]] *[[Jure Begić]] *[[Muhidin Begić]] *[[Alija Begović]] *([[Vlajko Begović]]) *[[Alija Behmen]] *[[Beriz Belkić]] *[[Ivan Bender]] *[[Muhamed Berberović]] *[[Alfred Bergman]] *[[Selim Bešlagić]] *[[Vjekoslav Bevanda]] *[[Edhem Bičakčić]] *[[Slobodan Bijelić]] *[[Stojan Bjelajac]] *[[Drago Blagojević]]    *[[Marko Blagojević|Marko/Mirko Blagojević]] *[[Branko Blanuša]] *[[Ivica Blažević]] *[[Mate Boban]] *[[Džemal Bijedić]] *[[Branko Blanuša]] *[[Ivica Blažević]] *[[Emerik Blum]] *[[Dragan Bogdanić]] *[[Bogić Bogičević]] *[[Miodrag Bogićević]] *[[Milorad Bojović]] *[[Franjo Boras]] *[[Srećko Boras]] *[[Branislav Borenović]] *[[Semiha Borovac]] *[[Boro Bosić]] *[[Mladen Bosić]] *[[Bilal Bosnić]] (?) *[[Brano Bosnić]] *[[Mladen Bošković]] *[[Rade Bošnjak]] *[[Dragan Božanić]] *[[Lidija Bradara]] *[[Bogomir Brajković]] *[[Nedžad Branković]] *[[Ivan Brigić]] *[[Hasan Brkić]] - Aco *[[Josip Brkić]] *[[Milenko Brkić]] *[[Esad Brković]] *[[Jusuf Bubica]] *[[Željko Budimir]] *[[Živko Budimir]] *[[Aleksa Buha]] *[[Marija Buhač]] *[[Pero Bukejlović]] *[[Perica Bundalo]] *[[Didak Buntić]] - ''"hercegovački Mojsije"'' *Stefan Burian *[[Mahmut Bušatlija]] *[[Vaso Butozan]] == C == *[[Karel Cankar|Karlo Cankar]] *[[Esad Cerić]] *Mustafa ef. Cerić *[[Selmo Cikotić]] *[[Igor Crnadak]] *[[Vaso Crnogorčević]] * [[Željka Cvijanović]] *[[Nikola Cvijetić]] == Č == *[[Stanislav Čaćo]] *[[Edhem Čamo]]? *[[Aljoša Čampara]] *[[Avdo Čampara]] *Mehmed Džemaludin ef. Čaušević *[[Sead Čaušević]] *[[Admir Čavalić]] *[[Marinko Čavara]] *[[Dragan Čavić]] *[[Savo Čečur]] *[[Hiba Čehajić]] *[[Osman Čehajić]] *[[Ferid Čengić]] *[[Hasan Čengić]] *[[Muhamed Čengić]] *[[Josip Čižinski]] (ps. Milan Gorkić) *[[Đorđe Čokorilo]] *[[Bariša Čolak]] *[[Božidar Čolaković]] *[[Rodoljub Čolaković|Rodoljub "Roćko" Čolaković]] *[[Dragan Čović]] *[[Jovanka Čović]] *[[Predrag Čović]]  *[[Branko Čubrilović]] *[[Nedeljko Čubrilović]] *([[Vaso Čubrilović]]) *([[Veljko Čubrilović]]) *[[Fehim Čurčić]] *[[Vojko Čvrkić]] == Ć == *(Nikola Ćabrinovič) *[[Smailaga Ćemalović]] *Ćeman *([[Hamdija Ćemerlić]]) *Mehmed-beg Ćemerlić *[[Marko Ćeranić]] *[[Husein Husaga Ćišić]] *[[Miroslav Ćorić]] *[[Svetozar Ćorović]] *[[Vladimir Ćorović]] *[[Zdenko Ćosić]] *[[Fehim ef. Ćurčić]] == D == *[[Draško Dalić]] *[[Branko Damjanac]] *[[Uglješa Danilović]] *[[Šemsudin Dedić]] *Jefto Dedijer *[[Zijad Deljo]] *[[Fikret Dervišević]] *[[Lazar Dimitrijević]] *[[Danilo Dimović]] *[[Nijaz Dizdarević]] *[[Raif Dizdarević]] *[[Rešad Dizdarević]] *[[Milorad Dodik]] *[[Petar Dodik]] *[[Petar Dokić (razločitev)|Petar Dokić]] *[[Anto Domić]] *[[Ilija Došen]] *[[Fadil Drina]] *([[Atif Dudaković]]) *[[Ratomir Dugonjić|Rato(mir) Dugonjić]] *[[Milan Dunović]] *[[Nijaz Duraković]] *[[Jasmin Duvnjak]] *[[Šefik Džaferović]] *N. Džamonja *[[Šahbaz Džihanović]] *[[Šefkija Džiho]] *[[Aleksandar Džombić]] == Đ == *[[Stjepan Đaković]] *[[Mirsad Đapo]] *[[Branko Đerić]] *[[Osman Đikić]] *[[Gojko Đogo]] *[[Dragan Đokanović]] *[[Dženan Đonlagić]] *[[Petar Đokić]] *[[Neven Đukić]] *[[Milutin Đurašković]] *[[Nikola Đurđević]] *[[Blažo Đuričić]] == E == *[[Branko Ekret]] *[[Jasmin Emrić]] *S. Eraković ? *[[Nikola Erceg]]  == F == *[[Salih Fejić]] *[[Mersud Ferizović]] *Ahmet Fetahagić *[[Ilija Filipović]] *[[Karlo Filipović]] *[[Muhamed Filipović]]? * [[Nikola Filipović]] *[[Safet Filipović]] *[[Sulejman Filipović]] *[[Jakob Finci]] * [[Ali-beg Firdus]] (Alibeg Firdus) *[[Edin Forto]] *[[Emir Frašto]]     == G == *[[Vaso Gačić]] *[[Vladimir Gaćinović]] *[[Rajko Gagović]] *[[Rade Galeb]] *[[Ale Galić]] *[[Jure Galić]] *[[Miralem Galijašević]] *[[Ejup Ganić]] *[[Mirza Ganić]] *[[Miroslav Gavrić]] *[[Halid Genjac]] *[[Šefkija Gluhić]] *[[Srebrenka Golić]] *[[Branko Golub]] *Mustafa Golubić *[[Milan Gorkić]] (pravo ime [[Josip Čižinski]]/Josef Čižinský) *[[Feliks Gorski]] *[[Vukota Govedarica]] *[[Kata Govorušić]] *[[Hasan Grabčanović]] *(Trifko Grabež) *[[Željka Grabovac Cvijanović]] *[[Husein-kapetan Gradaščević]] *[[Anđelko Grahovac]] *[[Šćepan Grđić]] *[[Vasilij Grđić]] *[[Jakov Grgurić]] *[[Dušan Grk]] *[[Kosta Grubačić]] *[[Josip Grubeša]] *[[Bego Gutić]] == H == *[[Fatima Hadžialić]] *[[Izmir Hadžiavdić]] *[[Hakija Hadžić]] (1883-1953) *[[Izet Hadžić]] *[[Muhamed Hadžić]] *[[Nedžad Hadžić]] *R. Hadžidamjanović *[[Huso Hadžidedić]] *[[Muhamed Hadžijahić]] *[[Jamila Hadžimustafić]] *[[Bakir Hadžiomerović]] *[[Ibrahim Hadžiomerović]] *[[Ahmet Hadžipašić]] *[[Sabira Hadžović]] *[[Safet Halilović]] *[[Salem Halilović]] *[[Sanjin Halimović]] *[[Muhidin Hamamdžić]] *[[Midhat Haračić]] *[[Vahid Hećo]] *[[Zukan Helez]] *[[Mugdin Herceg]] *[[Adem Hercegovac]] *[[Nevenko Hercog]] *[[Franjo Herljević]] *[[Atif Hodžić]] *[[Esad Horozić]] *[[Halidbeg Hrasnica]] *[[Avdo Humo]] *[[Munib Husejnagić]] == I == *[[Muhamed Ibrahimpašić]] *[[Jasmin Imamović]] *[[Muhamed Imamović]] *([[Valentin Inzko]]) *[[Ramo Isak]] *[[Fadil Islamović]] *[[Hrvoje Ištuk]] *[[Mladen Ivanić]] *[[Jerko Ivanković Lijanović]] *[[Mladen Ivanković Lijanović]] *[[Ivan Ivić]] *[[Branko Ivković]] *[[Alija Izetbegović]] *[[Bakir Izetbegović]] == J == *[[Jovo Jakšić]] *[[Rade Jakšić]] *[[Sreten Jakšić]] *Jakub-Paša Bošnjak *[[Sead Jamakosmanović]] *[[Krsto Jandrić]] *[[Bajazit Jašarević]] *[[Gligorije Jeftanović]] *[[Ante Jelavić]] *Vjekoslav Jelavić *[[Kažimir Jelčić]] *[[Jelena]] - kraljica *[[Julijan Jelenić]] *[[Milan Jelić]] *[[Ivo Jerkić]] *[[Željko Jerkić]] *[[Amer Jerlagić]] *M. Jojkić *[[Živko Jošilo]]? *[[Stanislav Jovanić]] *([[Isa Jovanović]]) *[[Ivo Miro Jović]] *[[Ivan Jozić]] *[[Velimir Jukić]] *[[Amra Junuzović-Kaljić]] *[[Niko Jurinčić]] *[[Zvonko Jurišić]] *[[Zlatko Jušić]] == K == *[[Rasim Kadić]] *[[Esed Kadrić]] *[[Drago Kalabić]] *[[Dragan Kalinić]] *[[Ante Kamenjašević]] *[[Hajrudin Kapetanović|Hajrudin (Hajro) Kapetanović]] *[[Izudin Kapetanović]] *[[Čedo Kapor]] *[[Momir Kapor]] *[[Osman Karabegović]] *[[Radovan Karadžić]] *[[Sonja Karadžić-Jovičević]] *[[Mario Karamatić]] *[[Hamdija Karamehmedović]] *[[Siniša Karan]] *[[Zlatan Karavdić]] *[[Benjamina Karić]] *[[Enes Karić]] *[[Rajko Kasagić]] *[[Anton Kasipović]] *[[Fuad Kasumović]] *[[Mirsad Kebo]] *[[Dušan Kecmanović]] *[[Nenad Kecmanović]] *[[Vojislav "Đedo" Kecmanović]] *[[Muhamed Kešetović]] *[[Milivoje Kićanović]] *[[Dragan Kijac]] *[[Siniša Kisić]] *[[Marijan Klaić]] *[[Gojko Kličković]] *[[Zlatan Klokić]] *[[Stjepan Kljujić]] *[[Pavo Kobaš]] *[[Petar Kočić]] *[[Ljubo Kojo]] *[[Predrag Kojović]] *[[Zlatan Kokić]] *[[Rudi Kolak]] *[[Nikola Koljević]] *[[Jasmin Komić]] *[[Ivo Komšić]] *[[Željko Komšić]] *[[Elmedin Konaković|Elmedin (Dino) Konaković]] *[[Abdulah Konjicija]] *[[Dario Kordić]] *[[Sakib Korkut]] *[[Dragutin Kosovac]] - "Braco" *[[Staša Košarac]] *[[Desa Koštan]] *[[Nikola Kotle]] *[[Elvira Kovač]] *[[Dušanka Kovačević]] *[[Ljubo Kovačević]] *[[Milovan Kovačević - Mićo]] *[[Nikola Kovačević]] (1894-1979) *[[Muhammed Kozadra]] *[[Dušan Kozić]] *[[Franjo Kožul]] *[[Borislav Krajina]] *[[Momčilo Krajišnik]] *[[Muhamed Kreševljaković]] *([[Andrija Krešić]]) *[[Borjana Krišto]] *[[Jozo Križanović]] *[[Ivan Krndelj]] *[[Dragomir Krndija|Drago(mir) Krndija]] *[[Zdravko Krsmanović]] *[[Uroš Krulj]] *[[Džafer Kulenović|Džafer (beg) Kulenović]] *[[Mesud Kulenović]] *[[Osman Kulenović]] *[[Skender Kulenović]] *[[Kulin ban]] *[[Ibrahim Ibro Kulin]] *[[Esad ef. Kulović]] *[[Hamdija Kulović]] *[[Ismet Kumalić]] *[[Vojo Kuprešanin]] *[[Husnija Kurt]] *[[Mustafa Kurtović]]  *[[Šukrija Kurtović]] *[[Todo Kurtović]] == L == *[[Zlatko Lagumdžija]] *[[Denis Lasić]] *[[Viktor Lasić]] *[[Jakov Lastrić]] *[[Đorđe Latinović]] *[[Lazar Latinović]]? *Đ. Lazarević *[[Todor Lazarević]] *[[Miro Lazović]] *[[Fatima Leho]] *[[Refik Lendo]] *[[Tahir Lendo]] *[[Hamdija Lipovača]] *[[Sabid Lipović]] *Savatije Ljubibratić *[[Drago Ljubičić]] *[[Božo Ljubić]] *[[Mariofil Ljubić]] *[[Frano Ljubić]] *[[Irfan Ljubijankić]] *[[Tatjana Ljujić-Mijatović]] *[[Sreten Lopandić]] *[[Josip Lovrenović]] *[[Ljiljana Lovrić]] *[[Ivo Lozančić]] *[[Niko Lozančić]] *[[Dragan Lukač]] *[[Sreten Lukić]] *[[Vladimir Lukić]] == M == *[[Omer Macić]] *[[Danko Madunić]] *Ibrahim ef. Maglajlić *[[Šefket Maglajlić]] *[[Seid Maglajlija]] *[[Melika Mahmutbegović]] *[[Petar Majić]] *[[Dušanka Majkić]] *[[Dane Malešević]] *J. Malić *[[Nikola Mandić]] *[[Zoran Mandlbaum]] *[[Nikola Mandić]] *[[Pašaga Mandžić]] - Murat *[[Nada Manojlović]] *[[Olga Marasović]] (por. Danilović) *[[Ignjat Marić]] *[[Jozo Marić]] *[[Hajra Marjanović|Hajr(ij)a Marjanović]] *[[Jovan Marjanović]] -Joco *[[Slobodan Marjanović]] *[[Mato Markotić]] *([[Ante Marković]]) *[[Ivan Marković - Irac]] *[[Pero Marković]] *[[Grgo Martić]] *[[Juraj Martinović]] *[[Tomislav Martinović]] *[[Hamo Masleša]] *[[Veselin Masleša]] *[[Novak Mastilović]] *[[Damir Mašić]] *[[Mijo Matanović]] *[[Ilija Materić]] *[[Božidar Matić]] *[[Darko Matijašević]] *[[Ivan Matuzović]] *[[Antun Mavrak]] - Kerber *[[Srđan Mazalica]] *[[Drago Mažar]] *[[Josip Mažar - Šoša]] *[[Savo Medan]] *[[Meho Mehičić]] *H. Mehmedagić *[[Amra Mehmedić]] *[[Besim Mehmedić]] *[[Dragan Mektić]] *[[Josip Merdžo]] *[[Munir Mesihović]] *[[Rusmir Mesihović]] *[[Mahir Mešalić]] *[[Ademaga Mešić]] *[[Mićo Mićić]] *[[Spomenka Mičić]] *[[Milanko Mihaljica]] *[[Svetozar Mihajlović]] *[[Mirko Mihaljević]] *[[Niko Mihaljević]] *[[Cvijetin Mijatović]] - Majo *[[Dunja Mijatović]] *[[Dragan Mikerević]] *[[Anđelko Mikulić]] *[[Branko Mikulić]] *[[Milan Miličević]] *Petar Milić *[[Siniša Milić]] *[[Brano Miljuš]] *[[Simo Miljuš]] *[[Goran Milojević]] *[[Smiljka Milojević]] *[[Savo Minić]] *Derviš-beg Miralem *[[Stevo Mirjanić]] *[[Željko Mirjanić]] *[[Vaso Miskin]] - Crni *[[Vojin Mitrović]] *[[Uzeir Mlivo]] *([[Stevan Moljević]]) *[[Milutin Morača]] *[[Fuad Muhić]] *[[Mustafa Mujezinović]] *[[Enes Mujić]] *[[Mustafa Mulalić]] *[[Džemal Muminagić]] *[[Hasan Muratović]] *[[Fikret Musić]] *[[Zahid Mustajbegović]] *[[Abdulah Mutapčić]] *[[Asim-beg Mutevelić]] *[[Mustaj-beg Mutevelić]] == N == *[[Mario Nenadić]] *[[Nenad Nešić]] *[[Božo Nikolić]] *[[Nermin Nikšić]] *[[Zijad Nišić]] *Ž. Nježić *[[Franc Novak]] *[[Grujo Novaković]] *[[Fadil Novalić]] *[[Mevludin Nuhodžić]] == O == *[[Salko Obhođaš]] *[[Željko Obradović]] *[[Aida Obuća]] *[[Ševkija Okerić]] *[[Emir Oković]] *[[Ante Omazić]] *[[Marijan Oršolić]] *[[Salko Oruč]] *[[Stjepan Ostoja]] *[[Mirko Ostojić]] * [[Stjepan Ostojić|Stjepan II. Ostojić]] * [[Stjepan Tomaš Ostojić]] == P == *[[Miodrag Pajić]] *[[Ferdo Palac]] *[[Mustafa Pamuk]] *[[Milan Pantić]] *[[Augustin Papić]] *[[Radovan Papić]] *[[Borislav Paravac]] *[[Mustafa Pašić]] *[[Marko Pavić]] *[[Nermin Pećanac]] *[[Josip Pejaković]] *[[Mirko Pejanović]] *[[Vasa Pelagić]] *[[Jure Pelivan]] *[[Stipe Pelivan]] *[[Marina Pendeš]] *[[Davor Perinović]] *[[Nikola Perišić]] *[[Mile Perković]] *([[Leposava Lepa Perović]]) *([[Wolfgang Petritsch]]) *[[Ivo Pilar]]? *[[Obrad Piljak]] *[[Nezir Pivić]] *[[Ibrahim Pjanić]] *[[Biljana Plavšić]] *[[Muhidin Pleh]] *[[Fikret Plevljak]] *[[Sifet Podžić]] *[[Lavoslav Polić]] *[[Nedžad Polić]] *[[Nikola Poplašen]] *[[Ismet Popovac]] *[[Draško Popović]] *[[Oskar Potiorek]] *[[Hakija Pozderac]] *[[Hamdija Pozderac]] *[[Nurija Pozderac]] *[[Davor Pranjić]] *[[Sanela Prašović-Gadžo]] *[[Hasan Paša Predojević]] *[[Aleksandar Preka]] *[[Nikola Preka]] *([[Ognjen Prica]]) *[[Srđan Prica]] *[[Stanko Primorac]] - Ćane *[[Boro Princip]] *([[Gavrilo Princip]]) *[[Jadranko Prlić]]  *[[Hamid Pršeš]] *[[Đuro Pucar]] - Stari *[[Svetozar Pudarić]] *[[Atif Purivatra]]? == R == *[[Živko Radišić]] *[[Desnica Radivojević]] *[[Nebojša Radmanović]] *[[Igor Radojičić]] *[[Fahrudin Radončić]] *[[Jovica Radulović]] *R. Radulović *[[Marina Raguš]] *[[Martin Raguž]] *[[Slaven Raguž]] *[[Mićo Rakić]] *[[Mustafa Ramić]] *[[Rijad Raščić]] *[[Ante Raštegorac]] *[[Stevo Rauš]] *[[Enver Redžić]] *[[Edina Rešidović]] *[[Borko Reljić]] *[[Milanko Renovica]] *[[Lejla Rešić]] *[[Nediljko Rimac]]  *[[Ali-paša Rizvanbegović]] *[[Slavko Rodić]] *[[Husein Rošić]] *[[Mustafa Ružnić]] == S == *[[Hamid Ekrem Sahinović]] *[[Bedrudin Salčinović]] *[[Izudin Saračević]] *[[Asim Sarajlić]]/Sarajlija *[[Mirsad Sarić]] *[[Murad Sarić]] *[[Stephan Sarkotić von Lovćen]] (''Stjepan Sarkotić'') *[[Milenko Savanović]] *Adalbert Schek (''Adalbert Šek'') *Halil? Seferović *[[Mustafa Sefo]] *[[Sana Selihović]] *[[Salko Selman]] *[[Haris Silajdžić]] *[[Samir Silajdžić]] *J. Simić *[[Mirko Simić]] *[[Miodrag Simović]] *[[Abdulah Skaka]] *[[Pero Skopljak]] *[[Bariša Smoljan]] *[[Darja Softić Kadenić]] *Džemal Sokolović *[[Gazi Ferhad-paša Sokolović]] *[[Mehmed Paša Sokolović]] *[[Ibrahim Spahić]] *Fehim ef. Spaho *[[Mehmed Spaho]] *[[Milan Srškić]] *[[Josip Stadler]] *[[Dragiša Stanivuković|Dragiša "Draško" Stanivuković]] *[[Milovan Stanković]] *[[Nenad Stevandić]] *[[Radovan Stijačić]] *[[Miladin Stjepanović]]   *[[Mladen Stojanović]] *[[Nikola Stojanović]] *P. Stokanović *[[Velimir Stojnić]] *[[Edin Subašić]] *[[Muhamed Sudžuka]] *[[Jakub Suljkanović]] *[[Jozo Sunarić]] == Š == *[[Muhamed Šaćirbegović]] (Muhamed "Mo" Sacirbey) *[[Nedžib Šaćirbegović]] *[[Mirsad Šahinović]] *[[Vehid Šahinović]] *Sulejman ef. [[Šarac]] *[[Zaim Šarac]] *Edin Šarčević *[[Ibrahim Šarić]] *[[Ivan Šarić]] *[[Mirko Šarović]] *[[Ibrahim Šator]] *[[Vlado Šegrt]] *[[Ahmet Šehović]] *[[Senad Šepić]] *[[Ilija Šimić]] *[[Akif Šeremet]] *([[Vojislav Šešelj]]) *[[Vladimir Šojić]] *[[Milan Škoro]] *[[Jovo Šmitran]] *[[Atanasije Šola]] *[[Vojislav Šola]] *[[Vladimir Šoljić]] *[[Nikola Špirić]] *([[Josip Štadler]]) *([[Gojko Šušak]]) == T == *[[Ivo Tadić]] *[[Marko Tadić]] *[[Ognjen Tadić]] *[[Simo Tadić]] *[[Arif Tanović]] *[[Zoran Tegeltija]] *[[Adnan Terzić]] *[[Redžo Terzič]] *[[Sulejman Tihić]] *[[Sejfudin Tokić]] *Stjepan III. Tomašević *[[Stanko Tomić]] *Osman Topal-paša *[[Momir Tošić]] *[[Mitar Trifunović]] "Učo" *[[Ana Trišić Babić]] *[[Jelena Trivić]] *[[Neđo Trninić]] *[[Bisera Turković]] *[[Spasoje Tuševljak]] *Stjepan Tvrtko I. *Stjepan Tvrtko II. Tvrtković == U == *[[Gojko Ubiparip]]  *[[Sulejman Ugljanin]] *[[Nihad Uk]]   *[[Zagorka Umićević]] *[[Bahrija Umihanić]] *[[Nazif Uruči]] *[[Milan Uzelac]] *[[Uglješa Uzelac]] == V == *Marjan Varešanin *[[Anđelko Vasić]] *[[Dušan Vasiljević]] *[[Mirsad Veladžić]] *[[Rudo Vidović]] *[[Zora Vidović]] *[[Hazim Vikalo]] *([[Salih Vilajetović]] - vodja odpora proti avstrijski okupaciji Bosne 1878) *[[Osman Vilović]] *[[Ivo Vincetić]] *[[Bojan Vipotnik]] *[[Radovan Višković]] *[[Nemanja Vlatković]] *[[Atanasije Vojislavić Šola]]  *[[Mirko Vranić (JLA)]] *[[Dragan Vrankić]] *[[Ante Vrdoljak]] *[[Božidar Vučurević]] *[[Todor Vujasinović]] - Toša *[[Zdenko Vukić]] *[[Krunoslav Vuković]] * [[Ljubomir Vulović]]  == Z == *[[Jusuf Zajkić]] *[[Emina Zajmović]] *[[Mirsad Zaimović]] *[[Suad Zeljković]] *[[Muhamed Zlatar]] *[[Adem Zolj]] *[[Vinko Zorić]] *[[Željana Zovko]] *[[Branko Zrno]] *[[Krešimir Zubak]] *[[Adil Zulfikarpašić]] *[[Denis Zvizdić]] == Ž == * [[Milovan Žanić]] *[[Grujica Žarković]] *[[Izet Žigić]] *[[Milorad Živković]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami bosanskohercegovskih osebnosti|Politiki]] [[Kategorija:Bosansko-hercegovski politiki|*]] lujcgwexpepwr8m5mrvojgtm1csqzlh 6749020 6749012 2026-09-11T10:13:22Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6749020 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Bosna in Hercegovina|bosansko-hercegovskih]] [[politik]]ov.''' (Glej tudi: [[Seznam hrvaških politikov]], [[Seznam srbskih politikov]], [[Seznam slovenskih politikov]], [[Seznam črnogorskih politikov]] in [[Seznam generalov Oboroženih sil Bosne in Hercegovine]]) {{seznami poklicev za narode|Bosanskohercegovcev|BIH|bosanskohercegovskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Fikret Abdić]] ("Babo") *[[Elvira Abdić-Jelenović]] *[[Irfan Ajanović]] *[[Mirnes Ajanović]] *[[Mile Akmadžić]] *([[Mehmed Alajbegović|Mehmed (Meho) Alajbegović]]) *[[Tugomir Alaupović]] *[[Nisim Albahari]] *[[Alija Alijagić]] *[[Fazli Alikalfić]] *Judah Alkalaj *[[Sven Alkalaj]] *[[Ivo Andrić-Lužanski]] *[[Filip Andrić]] *([[Ivo Andrić]]) *[[Mato Andrić]]  *V. Andrić *[[Zdenko Antunović]] *[[Tarik Arapčić]] *[[Damir Arnaut]] *([[Andrija Artuković]]) *[[Amir Avdić]] *[[Sead Avdić]] == B == *[[Anto Babić]] (zgodovinar) *[[Ljubo Babić (politik)]] *[[Ivan Bagarić]] *[[Marko Bagarić]] *[[Slavo Bago]] *[[Dimitrije Bajalica]] *[[Mirko Baković]] *[[Jozo Bakrač]] *[[Mirko Banjac]] *[[Luka Banović]] *Marinko Banušić *[[Jusuf Barčić]] ? *[[Safvet-beg Bašagić]]  *[[Rade Bašić]] *[[Boško Baškot]] *[[Mirko Batinić]] *[[Denis Bećirović]] *[[Muhamed Beganović]] *[[Jure Begić]] *[[Muhidin Begić]] *[[Alija Begović]] *([[Vlajko Begović]]) *[[Alija Behmen]] *[[Beriz Belkić]] *[[Ivan Bender]] *[[Muhamed Berberović]] *[[Alfred Bergman]] *[[Selim Bešlagić]] *[[Vjekoslav Bevanda]] *[[Edhem Bičakčić]] *[[Slobodan Bijelić]] *[[Stojan Bjelajac]] *[[Drago Blagojević]]    *[[Marko Blagojević|Marko/Mirko Blagojević]] *[[Branko Blanuša]] *[[Ivica Blažević]] *[[Mate Boban]] *[[Džemal Bijedić]] *[[Branko Blanuša]] *[[Ivica Blažević]] *[[Emerik Blum]] *[[Dragan Bogdanić]] *[[Bogić Bogičević]] *[[Miodrag Bogićević]] *[[Milorad Bojović]] *[[Franjo Boras]] *[[Srećko Boras]] *[[Branislav Borenović]] *[[Semiha Borovac]] *[[Boro Bosić]] *[[Mladen Bosić]] *[[Bilal Bosnić]] (?) *[[Brano Bosnić]] *[[Mladen Bošković]] *[[Rade Bošnjak]] *[[Dragan Božanić]] *[[Lidija Bradara]] *[[Bogomir Brajković]] *[[Nedžad Branković]] *[[Ivan Brigić]] *[[Hasan Brkić]] - Aco *[[Josip Brkić]] *[[Milenko Brkić]] *[[Esad Brković]] *[[Jusuf Bubica]] *[[Željko Budimir]] *[[Živko Budimir]] *[[Aleksa Buha]] *[[Marija Buhač]] *[[Pero Bukejlović]] *[[Perica Bundalo]] *[[Didak Buntić]] - ''"hercegovački Mojsije"'' *Stefan Burian *[[Mahmut Bušatlija]] *[[Vaso Butozan]] == C == *[[Karel Cankar|Karlo Cankar]] *[[Esad Cerić]] *Mustafa ef. Cerić *[[Selmo Cikotić]] *[[Igor Crnadak]] *[[Vaso Crnogorčević]] * [[Željka Cvijanović]] *[[Nikola Cvijetić]] == Č == *[[Stanislav Čaćo]] *[[Edhem Čamo]]? *[[Aljoša Čampara]] *[[Avdo Čampara]] *Mehmed Džemaludin ef. Čaušević *[[Sead Čaušević]] *[[Admir Čavalić]] *[[Marinko Čavara]] *[[Dragan Čavić]] *[[Savo Čečur]] *[[Hiba Čehajić]] *[[Osman Čehajić]] *[[Ferid Čengić]] *[[Hasan Čengić]] *[[Muhamed Čengić]] *[[Josip Čižinski]] (ps. Milan Gorkić) *[[Đorđe Čokorilo]] *[[Bariša Čolak]] *[[Božidar Čolaković]] *[[Rodoljub Čolaković|Rodoljub "Roćko" Čolaković]] *[[Dragan Čović]] *[[Jovanka Čović]] *[[Predrag Čović]]  *[[Branko Čubrilović]] *[[Nedeljko Čubrilović]] *([[Vaso Čubrilović]]) *([[Veljko Čubrilović]]) *[[Fehim Čurčić]] *[[Vojko Čvrkić]] == Ć == *(Nikola Ćabrinovič) *[[Smailaga Ćemalović]] *Ćeman *([[Hamdija Ćemerlić]]) *Mehmed-beg Ćemerlić *[[Marko Ćeranić]] *[[Husein Husaga Ćišić]] *[[Miroslav Ćorić]] *[[Svetozar Ćorović]] *[[Vladimir Ćorović]] *[[Zdenko Ćosić]] *[[Fehim ef. Ćurčić]] == D == *[[Draško Dalić]] *[[Branko Damjanac]] *[[Uglješa Danilović]] *[[Šemsudin Dedić]] *Jefto Dedijer *[[Zijad Deljo]] *[[Fikret Dervišević]] *[[Lazar Dimitrijević]] *[[Danilo Dimović]] *[[Nijaz Dizdarević]] *[[Raif Dizdarević]] *[[Rešad Dizdarević]] *[[Milorad Dodik]] *[[Petar Dodik]] *[[Petar Dokić (razločitev)|Petar Dokić]] *[[Anto Domić]] *[[Ilija Došen]] *[[Fadil Drina]] *([[Atif Dudaković]]) *[[Ratomir Dugonjić|Rato(mir) Dugonjić]] *[[Milan Dunović]] *[[Nijaz Duraković]] *[[Jasmin Duvnjak]] *[[Šefik Džaferović]] *N. Džamonja *[[Šahbaz Džihanović]] *[[Šefkija Džiho]] *[[Aleksandar Džombić]] == Đ == *[[Stjepan Đaković]] *[[Mirsad Đapo]] *[[Branko Đerić]] *[[Osman Đikić]] *[[Gojko Đogo]] *[[Dragan Đokanović]] *[[Dženan Đonlagić]] *[[Petar Đokić]] *[[Neven Đukić]] *[[Milutin Đurašković]] *[[Nikola Đurđević]] *[[Blažo Đuričić]] == E == *[[Branko Ekret]] *[[Jasmin Emrić]] *S. Eraković ? *[[Nikola Erceg]]  == F == *[[Salih Fejić]] *[[Mersud Ferizović]] *Ahmet Fetahagić *[[Ilija Filipović]] *[[Karlo Filipović]] *[[Muhamed Filipović]]? * [[Nikola Filipović]] *[[Safet Filipović]] *[[Sulejman Filipović]] *[[Jakob Finci]] * [[Ali-beg Firdus]] (Alibeg Firdus) *[[Edin Forto]] *[[Emir Frašto]]     == G == *[[Vaso Gačić]] *[[Vladimir Gaćinović]] *[[Rajko Gagović]] *[[Rade Galeb]] *[[Ale Galić]] *[[Jure Galić]] *[[Miralem Galijašević]] *[[Ejup Ganić]] *[[Mirza Ganić]] *[[Miroslav Gavrić]] *[[Halid Genjac]] *[[Šefkija Gluhić]] *[[Srebrenka Golić]] *[[Branko Golub]] *Mustafa Golubić *[[Milan Gorkić]] (pravo ime [[Josip Čižinski]]/Josef Čižinský) *[[Feliks Gorski]] *[[Vukota Govedarica]] *[[Kata Govorušić]] *[[Hasan Grabčanović]] *(Trifko Grabež) *[[Željka Grabovac Cvijanović]] *[[Husein-kapetan Gradaščević]] *[[Anđelko Grahovac]] *[[Šćepan Grđić]] *[[Vasilij Grđić]] *[[Jakov Grgurić]] *[[Dušan Grk]] *[[Kosta Grubačić]] *[[Josip Grubeša]] *[[Bego Gutić]] == H == *[[Fatima Hadžialić]] *[[Izmir Hadžiavdić]] *[[Hakija Hadžić]] (1883-1953) *[[Izet Hadžić]] *[[Muhamed Hadžić]] *[[Nedžad Hadžić]] *R. Hadžidamjanović *[[Huso Hadžidedić]] *[[Muhamed Hadžijahić]] *[[Jamila Hadžimustafić]] *[[Bakir Hadžiomerović]] *[[Ibrahim Hadžiomerović]] *[[Ahmet Hadžipašić]] *[[Sabira Hadžović]] *[[Safet Halilović]] *[[Salem Halilović]] *[[Sanjin Halimović]] *[[Muhidin Hamamdžić]] *[[Midhat Haračić]] *[[Vahid Hećo]] *[[Zukan Helez]] *[[Mugdin Herceg]] *[[Adem Hercegovac]] *[[Nevenko Hercog]] *[[Franjo Herljević]] *[[Atif Hodžić]] *[[Esad Horozić]] *[[Halidbeg Hrasnica]] *[[Avdo Humo]] *[[Munib Husejnagić]] == I == *[[Muhamed Ibrahimpašić]] *[[Jasmin Imamović]] *[[Muhamed Imamović]] *([[Valentin Inzko]]) *[[Ramo Isak]] *[[Fadil Islamović]] *[[Hrvoje Ištuk]] *[[Mladen Ivanić]] *[[Jerko Ivanković Lijanović]] *[[Mladen Ivanković Lijanović]] *[[Ivan Ivić]] *[[Branko Ivković]] *[[Alija Izetbegović]] *[[Bakir Izetbegović]] == J == *[[Jovo Jakšić]] *[[Rade Jakšić]] *[[Sreten Jakšić]] *Jakub-Paša Bošnjak *[[Sead Jamakosmanović]] *[[Krsto Jandrić]] *[[Bajazit Jašarević]] *[[Gligorije Jeftanović]] *[[Ante Jelavić]] *Vjekoslav Jelavić *[[Kažimir Jelčić]] *[[Jelena]] - kraljica *[[Julijan Jelenić]] *[[Milan Jelić]] *[[Ivo Jerkić]] *[[Željko Jerkić]] *[[Amer Jerlagić]] *M. Jojkić *[[Živko Jošilo]]? *[[Stanislav Jovanić]] *([[Isa Jovanović]]) *[[Ivo Miro Jović]] *[[Ivan Jozić]] *[[Velimir Jukić]] *[[Amra Junuzović-Kaljić]] *[[Niko Jurinčić]] *[[Zvonko Jurišić]] *[[Zlatko Jušić]] == K == *[[Rasim Kadić]] *[[Esed Kadrić]] *[[Drago Kalabić]] *[[Dragan Kalinić]] *[[Ante Kamenjašević]] *[[Hajrudin Kapetanović|Hajrudin (Hajro) Kapetanović]] *[[Izudin Kapetanović]] *[[Čedo Kapor]] *[[Momir Kapor]] *[[Osman Karabegović]] *[[Radovan Karadžić]] *[[Sonja Karadžić-Jovičević]] *[[Mario Karamatić]] *[[Hamdija Karamehmedović]] *[[Siniša Karan]] *[[Zlatan Karavdić]] *[[Benjamina Karić]] *[[Enes Karić]] *[[Rajko Kasagić]] *[[Anton Kasipović]] *[[Fuad Kasumović]] *[[Mirsad Kebo]] *[[Dušan Kecmanović]] *[[Nenad Kecmanović]] *[[Vojislav "Đedo" Kecmanović]] *[[Muhamed Kešetović]] *[[Milivoje Kićanović]] *[[Dragan Kijac]] *[[Siniša Kisić]] *[[Marijan Klaić]] *[[Gojko Kličković]] *[[Zlatan Klokić]] *[[Stjepan Kljujić]] *[[Pavo Kobaš]] *[[Petar Kočić]] *[[Ljubo Kojo]] *[[Predrag Kojović]] *[[Zlatan Kokić]] *[[Rudi Kolak]] *[[Nikola Koljević]] *[[Jasmin Komić]] *[[Ivo Komšić]] *[[Željko Komšić]] *[[Elmedin Konaković|Elmedin (Dino) Konaković]] *[[Abdulah Konjicija]] *[[Dario Kordić]] *[[Sakib Korkut]] *[[Dragutin Kosovac]] - "Braco" *[[Staša Košarac]] *[[Desa Koštan]] *[[Nikola Kotle]] *[[Elvira Kovač]] *[[Dušanka Kovačević]] *[[Ljubo Kovačević]] *[[Milovan Kovačević - Mićo]] *[[Nikola Kovačević]] (1894-1979) *[[Muhammed Kozadra]] *[[Dušan Kozić]] *[[Franjo Kožul]] *[[Borislav Krajina]] *[[Momčilo Krajišnik]] *[[Muhamed Kreševljaković]] *([[Andrija Krešić]]) *[[Borjana Krišto]] *[[Jozo Križanović]] *[[Ivan Krndelj]] *[[Dragomir Krndija|Drago(mir) Krndija]] *[[Zdravko Krsmanović]] *[[Uroš Krulj]] *[[Džafer Kulenović|Džafer (beg) Kulenović]] *[[Mesud Kulenović]] *[[Osman Kulenović]] *[[Skender Kulenović]] *[[Kulin ban]] *[[Ibrahim Ibro Kulin]] *[[Esad ef. Kulović]] *[[Hamdija Kulović]] *[[Ismet Kumalić]] *[[Vojo Kuprešanin]] *[[Husnija Kurt]] *[[Mustafa Kurtović]]  *[[Šukrija Kurtović]] *[[Todo Kurtović]] == L == *[[Zlatko Lagumdžija]] *[[Denis Lasić]] *[[Viktor Lasić]] *[[Jakov Lastrić]] *[[Đorđe Latinović]] *[[Lazar Latinović]]? *Đ. Lazarević *[[Todor Lazarević]] *[[Miro Lazović]] *[[Fatima Leho]] *[[Refik Lendo]] *[[Tahir Lendo]] *[[Hamdija Lipovača]] *[[Sabid Lipović]] *Savatije Ljubibratić *[[Drago Ljubičić]] *[[Božo Ljubić]] *[[Mariofil Ljubić]] *[[Frano Ljubić]] *[[Irfan Ljubijankić]] *[[Tatjana Ljujić-Mijatović]] *[[Sreten Lopandić]] *[[Josip Lovrenović]] *[[Ljiljana Lovrić]] *[[Ivo Lozančić]] *[[Niko Lozančić]] *[[Dragan Lukač]] *[[Sreten Lukić]] *[[Vladimir Lukić]] == M == *[[Omer Macić]] *[[Danko Madunić]] *Ibrahim ef. Maglajlić *[[Šefket Maglajlić]] *[[Seid Maglajlija]] *[[Melika Mahmutbegović]] *[[Petar Majić]] *[[Dušanka Majkić]] *[[Dane Malešević]] *J. Malić *[[Nikola Mandić]] *[[Zoran Mandlbaum]] *[[Nikola Mandić]] *[[Pašaga Mandžić]] - Murat *[[Nada Manojlović]] *[[Olga Marasović]] (por. Danilović) *[[Ignjat Marić]] *[[Jozo Marić]] *[[Hajra Marjanović|Hajr(ij)a Marjanović]] *[[Jovan Marjanović]] -Joco *[[Slobodan Marjanović]] *[[Mato Markotić]] *([[Ante Marković]]) *[[Ivan Marković - Irac]] *[[Pero Marković]] *[[Grgo Martić]] *[[Juraj Martinović]] *[[Tomislav Martinović]] *[[Hamo Masleša]] *[[Veselin Masleša]] *[[Novak Mastilović]] *[[Damir Mašić]] *[[Mijo Matanović]] *[[Ilija Materić]] *[[Božidar Matić]] *[[Darko Matijašević]] *[[Ivan Matuzović]] *[[Antun Mavrak]] - Kerber *[[Srđan Mazalica]] *[[Drago Mažar]] *[[Josip Mažar - Šoša]] *[[Savo Medan]] *[[Meho Mehičić]] *H. Mehmedagić *[[Amra Mehmedić]] *[[Besim Mehmedić]] *[[Dragan Mektić]] *[[Josip Merdžo]] *[[Munir Mesihović]] *[[Rusmir Mesihović]] *[[Mahir Mešalić]] *[[Ademaga Mešić]] *[[Mićo Mićić]] *[[Spomenka Mičić]] *[[Milanko Mihaljica]] *[[Svetozar Mihajlović]] *[[Mirko Mihaljević]] *[[Niko Mihaljević]] *[[Cvijetin Mijatović]] - Majo *[[Dunja Mijatović]] *[[Dragan Mikerević]] *[[Anđelko Mikulić]] *[[Branko Mikulić]] *[[Milan Miličević]] *Petar Milić *[[Siniša Milić]] *[[Brano Miljuš]] *[[Simo Miljuš]] *[[Goran Milojević]] *[[Smiljka Milojević]] *[[Savo Minić]] *Derviš-beg Miralem *[[Stevo Mirjanić]] *[[Željko Mirjanić]] *[[Vaso Miskin]] - Crni *[[Vojin Mitrović]] *[[Uzeir Mlivo]] *([[Stevan Moljević]]) *[[Milutin Morača]] *[[Fuad Muhić]] *[[Mustafa Mujezinović]] *[[Enes Mujić]] *[[Mustafa Mulalić]] *[[Džemal Muminagić]] *[[Hasan Muratović]] *[[Fikret Musić]] *[[Zahid Mustajbegović]] *[[Abdulah Mutapčić]] *[[Asim-beg Mutevelić]] *[[Mustaj-beg Mutevelić]] == N == *[[Mario Nenadić]] *[[Nenad Nešić]] *[[Božo Nikolić]] *[[Nermin Nikšić]] *[[Zijad Nišić]] *Ž. Nježić *[[Franc Novak]] *[[Grujo Novaković]] *[[Fadil Novalić]] *[[Mevludin Nuhodžić]] == O == *[[Salko Obhođaš]] *[[Željko Obradović]] *[[Aida Obuća]] *[[Ševkija Okerić]] *[[Emir Oković]] *[[Ante Omazić]] *[[Marijan Oršolić]] *[[Salko Oruč]] *[[Stjepan Ostoja]] *[[Mirko Ostojić]] * [[Stjepan Ostojić|Stjepan II. Ostojić]] * [[Stjepan Tomaš Ostojić]] == P == *[[Miodrag Pajić]] *[[Ferdo Palac]] *[[Mustafa Pamuk]] *[[Milan Pantić]] *[[Augustin Papić]] *[[Radovan Papić]] *[[Borislav Paravac]] *[[Mustafa Pašić]] *[[Marko Pavić]] *[[Nermin Pećanac]] *[[Josip Pejaković]] *[[Mirko Pejanović]] *[[Vasa Pelagić]] *[[Jure Pelivan]] *[[Stipe Pelivan]] *[[Marina Pendeš]] *[[Davor Perinović]] *[[Nikola Perišić]] *[[Mile Perković]] *([[Leposava Lepa Perović]]) *([[Wolfgang Petritsch]]) *[[Ivo Pilar]]? *[[Obrad Piljak]] *[[Nezir Pivić]] *[[Ibrahim Pjanić]] *[[Biljana Plavšić]] *[[Muhidin Pleh]] *[[Fikret Plevljak]] *[[Sifet Podžić]] *[[Lavoslav Polić]] *[[Nedžad Polić]] *[[Nikola Poplašen]] *[[Ismet Popovac]] *[[Draško Popović]] *[[Oskar Potiorek]] *[[Hakija Pozderac]] *[[Hamdija Pozderac]] *[[Nurija Pozderac]] *[[Davor Pranjić]] *[[Sanela Prašović-Gadžo]] *[[Hasan Paša Predojević]] *[[Aleksandar Preka]] *[[Nikola Preka]] *([[Ognjen Prica]]) *[[Srđan Prica]] *[[Stanko Primorac]] - Ćane *[[Boro Princip]] *([[Gavrilo Princip]]) *[[Jadranko Prlić]]  *[[Hamid Pršeš]] *[[Đuro Pucar]] - Stari *[[Svetozar Pudarić]] *[[Atif Purivatra]]? == R == *[[Živko Radišić]] *[[Desnica Radivojević]] *[[Nebojša Radmanović]] *[[Igor Radojičić]] *[[Fahrudin Radončić]] *[[Jovica Radulović]] *R. Radulović *[[Marina Raguš]] *[[Martin Raguž]] *[[Slaven Raguž]] *[[Mićo Rakić]] *[[Mustafa Ramić]] *[[Rijad Raščić]] *[[Ante Raštegorac]] *[[Stevo Rauš]] *[[Enver Redžić]] *[[Edina Rešidović]] *[[Borko Reljić]] *[[Milanko Renovica]] *[[Lejla Rešić]] *[[Nediljko Rimac]]  *[[Ali-paša Rizvanbegović]] *[[Slavko Rodić]] *[[Husein Rošić]] *[[Mustafa Ružnić]] == S == *[[Hamid Ekrem Sahinović]] *[[Bedrudin Salčinović]] *[[Izudin Saračević]] *[[Asim Sarajlić]]/Sarajlija *[[Mirsad Sarić]] *[[Murad Sarić]] *[[Stephan Sarkotić von Lovćen]] (''Stjepan Sarkotić'') *[[Milenko Savanović]] *Adalbert Schek (''Adalbert Šek'') *Halil? Seferović *[[Mustafa Sefo]] *[[Sana Selihović]] *[[Salko Selman]] *[[Haris Silajdžić]] *[[Samir Silajdžić]] *J. Simić *[[Mirko Simić]] *[[Miodrag Simović]] *[[Abdulah Skaka]] *[[Pero Skopljak]] *[[Bariša Smoljan]] *[[Darja Softić Kadenić]] *Džemal Sokolović *[[Gazi Ferhad-paša Sokolović]] *[[Mehmed Paša Sokolović]] *[[Ibrahim Spahić]] *Fehim ef. Spaho *[[Mehmed Spaho]] *[[Milan Srškić]] *[[Josip Stadler]] *[[Dragiša Stanivuković|Dragiša "Draško" Stanivuković]] *[[Milovan Stanković]] *[[Nenad Stevandić]] *[[Radovan Stijačić]] *[[Miladin Stjepanović]]   *[[Mladen Stojanović]] *[[Nikola Stojanović]] *P. Stokanović *[[Velimir Stojnić]] *[[Edin Subašić]] *[[Muhamed Sudžuka]] *[[Jakub Suljkanović]] *[[Jozo Sunarić]] == Š == *[[Muhamed Šaćirbegović]] (Muhamed "Mo" Sacirbey) *[[Nedžib Šaćirbegović]] *[[Mirsad Šahinović]] *[[Vehid Šahinović]] *Sulejman ef. [[Šarac]] *[[Zaim Šarac]] *Edin Šarčević *[[Ibrahim Šarić]] *[[Ivan Šarić]] *[[Mirko Šarović]] *[[Ibrahim Šator]] *[[Vlado Šegrt]] *[[Ahmet Šehović]] *[[Senad Šepić]] *[[Ilija Šimić]] *[[Akif Šeremet]] *([[Vojislav Šešelj]]) *[[Vladimir Šojić]] *[[Milan Škoro]] *[[Jovo Šmitran]] *[[Atanasije Šola]] *[[Vojislav Šola]] *[[Vladimir Šoljić]] *[[Nikola Špirić]] *([[Josip Štadler]]) *([[Gojko Šušak]]) == T == *[[Ivo Tadić]] *[[Marko Tadić]] *[[Ognjen Tadić]] *[[Simo Tadić]] *[[Arif Tanović]] *[[Zoran Tegeltija]] *[[Adnan Terzić]] *[[Redžo Terzič]] *[[Sulejman Tihić]] *[[Sejfudin Tokić]] *Stjepan III. Tomašević *[[Stanko Tomić]] *Osman Topal-paša *[[Momir Tošić]] *[[Mitar Trifunović]] "Učo" *[[Ana Trišić Babić]] *[[Jelena Trivić]] *[[Neđo Trninić]] *[[Bisera Turković]] *[[Spasoje Tuševljak]] *Stjepan Tvrtko I. *Stjepan Tvrtko II. Tvrtković == U == *[[Gojko Ubiparip]]  *[[Sulejman Ugljanin]] *[[Nihad Uk]]   *[[Zagorka Umićević]] *[[Bahrija Umihanić]] *[[Nazif Uruči]] *[[Milan Uzelac]] *[[Uglješa Uzelac]] == V == *Marjan Varešanin *[[Anđelko Vasić]] *[[Dušan Vasiljević]] *[[Mirsad Veladžić]] *[[Rudo Vidović]] *[[Zora Vidović]] *[[Hazim Vikalo]] *([[Salih Vilajetović]] - vodja odpora proti avstrijski okupaciji Bosne 1878) *[[Osman Vilović]] *[[Ivo Vincetić]] *[[Bojan Vipotnik]] *[[Radovan Višković]] *[[Nemanja Vlatković]] *[[Atanasije Vojislavić Šola]]  *[[Mirko Vranić (JLA)]] *[[Dragan Vrankić]] *[[Ante Vrdoljak]] *[[Božidar Vučurević]] *[[Todor Vujasinović]] - Toša *[[Zdenko Vukić]] *[[Krunoslav Vuković]] * [[Ljubomir Vulović]]  == Z == *[[Jusuf Zajkić]] *[[Emina Zajmović]] *[[Mirsad Zaimović]] *[[Suad Zeljković]] *[[Muhamed Zlatar]] *[[Adem Zolj]] *[[Vinko Zorić]] *[[Željana Zovko]] *[[Branko Zrno]] *[[Krešimir Zubak]] *[[Adil Zulfikarpašić]] *[[Denis Zvizdić]] == Ž == * [[Milovan Žanić]] *[[Grujica Žarković]] *[[Izet Žigić]] *[[Milorad Živković]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami bosanskohercegovskih osebnosti|Politiki]] [[Kategorija:Bosansko-hercegovski politiki|*]] nj9c2pc0kjesx93xyo3a81ps9d2xbes Spolni odnos 0 67630 6748700 6745453 2026-09-10T14:02:51Z TadejM 738 dodal [[Kategorija:Spolni odnos]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748700 wikitext text/x-wiki [[Slika:Paul Avril - Les Sonnetts Luxurieux (1892) de Pietro Aretino, 2.jpg|thumb|direita|300px|Spolni odnos v [[misijonarski položaj|misijonarskem položaju]], najpogostejšem [[spolni položaj|spolnem položaju]] pri ljudeh,<ref name="Roberts">{{cite book|title=Sex|editor=Lotus Press|year=2006|page=145|isbn = 8189093592|accessdate=3. april 2015|url=http://books.google.com/?id=zDS9kC03x2IC&pg=PA145&lpg=PA145|author=Keath Roberts}}</ref><ref name="Weiten, 2008">{{cite book|title=Psychology Applied to Modern Life: Adjustment in the 21st Century|isbn = 0495553395|editor=Cengage Learning|year=2008|pages=422–423|accessdate=3. april 2015|url=http://books.google.com/books?id=Y6QRJb40C84C&pg=PA422&lpg=PA422|author=Wayne Weiten, Margaret A. Lloyd, Dana S. Dunn, Elizabeth Yost Hammer}}</ref> na sliki [[Édouard-Henri Avril|Édouard-Henrija Avrila]]]] '''Spolni odnos''' je intimna fizična združitev (občevanje) dveh ali več [[človek|ljudi]], pri kateri pride do [[dražljaj|draženja]] [[spolovilo|spolovil]] in ki običajno vključuje prodiranje moškega [[penis|spolnega uda]] v [[vagina|žensko spolovilo]]. Biološka funkcija spolnega odnosa je [[razmnoževanje]] in s tem nadaljevanje [[vrsta (biologija)|vrste]], a tudi doseganje ugodja. Zato se izraz uporablja tudi širše, za draženje spolovil z drugimi deli telesa (prsti, jezikom ipd.) ali predmeti, ali pa spolno občevanje med človekoma istega spola. S tujko lahko spolni odnos poimenujemo tudi z besedo '''seks''', ki je [[izposojenka]] iz [[angleščina|angleščine]] (izvirno ''sex''), ali [[latinščina|latinsko]] izposojenko '''koitus''' (''coitus''). V vsakdanji rabi s temi izrazi označujemo le občevanje med ljudmi, za ustrezno [[vedenje]] pri [[živali]]h pa se uporablja izraz [[parjenje]] (kopulacija), ki je povečini namenjeno izključno razmnoževanju. == Vrste spolnih odnosov == === Vaginalni spolni odnos === Vaginalni spolni odnos je najbolj splošno znan spolni odnos. Najpogosteje se ga izvaja tako, da moški s penisom prodre v [[Nožnica|nožnico]] ženske. === Oralni spolni odnos === [[Oralni spolni odnos]] lahko izvaja tako moški kot ženska. Je način spolnega zadovoljevanja z usti oz. jezikom. === Analni spolni odnos === Zelo pogost pri istospolnih moških spolnih odnosih, kjer penis prodre skozi analno odprtino oz. anus. Pogosto se ga prakticira tudi pri dvospolnih parih. Ob tem spolnem odnosu je priporočljiv lubrikant. == Glej tudi == * [[človeška spolnost]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Sexual intercourse in humans|Spolni odnos}} {{normativna kontrola}} {{biološka škrbina}} [[Kategorija:Spolnost]] [[Kategorija:Spolni odnos| ]] 3pc420zjs5olbhzk58v1fl1wrgfiwmf Seznam makedonskih politikov 0 70783 6749039 6746278 2026-09-11T10:48:53Z ~2026-45085-22 264465 /* G */ 6749039 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Makedonci|makedonskih]] [[politik]]ov''' (danes v državi z imenom [[Severna Makedonija]])'''.''' (Glej tudi: [[Seznam bolgarskih politikov]], [[Seznam albanskih politikov]], [[Seznam grških politikov]], [[Seznam srbskih politikov]] in [[Seznam kosovskih politikov]]). {{seznami poklicev za narode|Makedoncev|Makedonija|makedonskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Gjorgji Abadžiev]] *Faik Abdi *[[Mirče Acev]] * [[Vera Aceva-Dosta|Vera Aceva - Dosta]] *[[Ljubica Acevska]] *Abdilaqim Ademi *Arbër Ademi *Kemal Agoli *Nexhat Agoli * Ali Ahmeti *[[Petre Alčev]] *[[Todor Aleksandrov Poporušev]] *[[Dimitar Aleksievski]] *[[Boris Aleksovski]]-Karče *[[Vasil Aleksovski]] * [[Jovan Andonov]] *[[Ilija Andonov -Čento|Ilija Andonov-Čento]] * [[Metodi Andonov-Čento]] * Epominonda pop Andonov * [[Stojan Andov]] * [[Bane Andreev]] *[[Ivan Angelov]] *[[Todor Angelovski]] - Daskalot *[[Ilija Antevski - Smok|Ilija Antevski]] - Smok *[[Vasil Antevski - Dren|Vasil Antevski]] - Dren *[[Metodi Antov]] *[[Dimitar Apasiev]] * [[Mihajlo Apostolski]] * [[Vančo Apostolski]] * Šahin Arif (Turek) * [[Ljupčo Arsov]] - Goce * [[Todor Arsov]] * [[Lenče Arsova-Stojanova]] *[[Danela Arsovska]] *[[Kiro Atanasovski]] == B == *[[Risto Bajalski]] *Amdi Bajram *[[Hristo Batandžiev]] *Kreshnik Bekteshi *[[Trajan Belev]] - Goce *[[Dimče Belovski]] *[[Dimitar Berovski]] Pop-Georgiev *Fatmir Besimi *Blerim Bexheti * [[Zlatko Biljanovski|Zlatko (Zlate) Biljanovski]] *Fatmir Bitiki (''Bitiqi'') *Kočo Bitoljanu (''Koç''<nowiki/>''o Bitolanu'') *[[Dragan Bogdanovski]] * [[Jezdimir Bogdanski]] * [[Ksente Bogoev]] * [[Dimitar Bogoevski]] *[[Dime Bojanovski]] - Dize *[[Jani Bojčevski]] *[[Nikola Bošale]] *[[Trajko Boškovski|Trajko-Tarcan Boškovski]] *[[Sterjo Bozdov]] * [[Petar Božinovski]] *[[Filip Brajkovski]] *[[Živko Brajkovski]] * [[Panko Brašnarov]] (1883-1951, [[Goli otok]]) * [[Vlado Bučkovski]] * [[Tome Bukleski]] - Maćuli * ([[Mara Buneva]]) *[[Vančo Burzevski]] == C == *[[Fijat Canoski]] *[[Mila Carovska]] *[[Dušan Cekić]] *[[Todor Cipovski]] *Vera Ciriviri - Trena * [[Mihail Cokov]] * [[Branko Crvenkovski]] * [[Krste Crvenkovski]] *[[Stevo Crvenkovski]] == Č == *[[Vasil Čakalarov]] *[[Ljiljana Čalovska]] - Ahil *[[Kole Čašule]] * [[Slobodan Čašule]] *[[Petar Čaulev]] *[[Boro Čaušev]] *[[Mitko Čavkov]] *[[Angel Čemerski]] - Januš *[[Andreja Čipov]] (Andreas Tsipas) *[[Jordan Čopela]] *[[Efrem Čučkov]] * [[Emanuel Čučkov|Emanuel (Mane) Čučkov]] *[[Dimitar Čupovski]] *[[Boro Čuškar]] == D == *[[Đore Damevski]] - Bokser *[[Risto Damjanovski]] *[[Mihail Danev]] *[[Dobri Daskalov]] *[[Pavle Davkov]] * [[Goce Delčev]] ("Ahil") *[[Galip Dema]] *Firuz Demir *[[Bonka Demireva]] *[[Boro Denkov]] *Mehmet Pashë Deralla (Kallkandeleni) * [[Emil Dimitriev]] *[[Mito Dimitrievski]] *[[Aleksandar Dimitrov]] *[[Andon Dimitrov]] *[[Dimitar Dimitrov]] *[[Evgeni Dimitrov]] (1919-2010) bolg.?/pravnik *[[Lazar Dimitrov]] * [[Nikola Dimitrov]] *[[Cvetan Dimov]] *[[Ilija Dimovski]] - Goče *[[Stojan Dimovski]] *[[Vasil Dimovski]] *Vangel Dinu * [[Stojan Divlev]] * [[Ivan Dojčinov]]-Španec *[[Mire Donovski]] *([[Pančo Dorev]]) *[[Vaska Duganova]] *[[Božidar Džambaz|Božidar "Dare" Džambaz]] *[[Ivan Džinovski]] * [[Risto Džunov]] *Todor Džunov? == E == * [[Georgi Efremov|Georgi/Gjorgji Efremov]] *[[Lazar Elenovski]] == F == *Suhejl Fazliu *Muča Femi *[[Venko Filipče]] *[[Čede Filipovski - Dame|Čede Filipovski]] - Dame *[[Ilija Filipovski]] *Cveta & Olga Filipovska * [[Bogoja Fotev|Bogoja (Naumov) Fotev]] (Blagoja? Fotev) (1900-1993) *[[Ljubomir Frčkoski]] == G == *([[Stevan Gaber]]) *[[Kiro Gavriloski]] *[[Mladen Georgiev]] *[[Pero Georgiev]] - Čičo *[[Petar Georgiev]] * [[Ljubčo Georgievski|Ljupčo/Ljubčo Georgievski]] *[[Kiro Georgievski]] - Dejan * [[Ljubiša Georgievski]] *(Mihail Gerdžikov) * [[Strahil Gigov]] *[[Gjore Gjoreski]] *[[Stevan Gjorgievski]]? *[[Vasil Gjorgov]] * [[Vasil Glavinov]] * [[Kiro Gligorov]] * [[Gligorije Gogovski]] * [[Jovan Gorgov]] * [[Petar Gošev]] *[[Tuše Gošev]] *[[Trajan Gocevski]] *[[Milka Grigorijević-Takeva]] *[[Vasil Grivčev]] * [[Aleksandar Grličkov]] *[[Cvetan Grozdanov]] *Artan Grubi * [[Dame Gruev]] * [[Nikola Gruevski]] *[[Trajče Grujoski]] *[[Asen Grupče]] *Pitu Guli == H == * [[Dimo Hadži-Dimov]] /[[Hadžidimov]] * [[Jordan Hadžikonstantinov]]-Džinot * [[Blagoj Hadži Panzov|Blagoj Hadži-Panzov]] *[[Ivan Hadžinikolov]] * [[Kiro Hadži-Vasilev|Kiro Hadživasilev]] * [[Mito Hadži-Vasilev|Mito Hadživasilev]] *[[Blagoja Handžiski]] *[[Nikola Harlakov]] * Kamber Hasan * Dervish Hima (''Ibrahim Mehmet Naxhi'') *Arianit Hoxha *[[Aleksandar Hristov]] == I == * [[Aleksandar Icev]] *[[Gjorge Ivanov]] == J == *[[Gojko Jakovlevski]] *[[Goran Jakovlevski]] *[[Trpe Jakovlevski]] *Kadri Jakupi * [[Blagoj Jankov - Muceto|Blagoj Jankov]] - Mučeto * [[Hristo Jankov]] * [[Gordana Jankuloska]] *Adnan Jashari *[[Vera Jocić]] * [[Zoran Jolevski]] * [[Ljupčo Jordanovski]] *[[Jovan Jorgov]] * [[Josif Josifovski - Sveštarot|Josif Josifovski]] - Sveštarot * [[Kuzman Josifovski - Pitu|Kuzman Josifovski]] - Pitu * [[Ilija Jovanovski - Cvetan|Ilija Jovanovski]] - Cvetan * [[Rade Jovčevski]] * [[Jovo Jovkovski]] == K == *Tahir Kadriu *Fahri Kaja *[[Vlado Kambovski]] *Dimo Kantardžiski *Asparuh Kanevče *([[Ivan Karaivanov]]) *[[Elpida Karamandi]] *[[Vasko Karangeleski]] *[[Mara Karbeva]] *[[Nikola Karev]] *[[Menča (Melpomena) Karničeva]] *Bilall Kasami *[[Ivan Katardžiev]] *[[Saško Kedev]] * [[Srgjan Kerim]]/n/? * [[Lazar Kitanovski]] * [[Savo Klimovski]] * [[Nikola Kljusev]] * [[Fana Kočovska]] - [[Cvetković]] * [[Dimitar Kolemiševski]] *[[Lazo Kolevski]] * [[Lazar Koliševski]] (Kolišev)  *[[Žamila Kolonomos]] *[[Blaže Koneski]] *[[Zoran Konjanovski]] *[[Bisera Kostadinovska Stojčevska]] * [[Hari Kostov]] * ([[Trajčo Kostov]] - v Bolgariji) *[[Dimitar Kovačevski]] *[[Dimče Kozarov]] *Meti Krliu *([[Menča Krničeva]]) *[[Ljiljana Kuculovska]] *[[Boge Kuzmanovski]] == L == *[[Kata Lahtova]] *[[Jakov Lazaroski]] *([[Aleksandar Lepavcov]]) *[[Genadie Leškov]] *[[Blagoj Levkov]] *[[Dimče Levkov]] *[[Rampo Levkov]] - Levkata *Kaba Limani *Krenar Loga == M == *[[Denko Maleski]] *[[Vlado Maleski]] *[[Veselinka Malinska]] *[[Liljana Maneva]] *[[Mihajlo Manevski]] *[[Stefan Manevski]] * [[Branko Manoillovski]] (''Manojli, Manojlovski'') * OvadiJa EstreJa Mara ? * [[Krste Markovski]] * [[Venko Markovski]] (Veniamin Tošev) *[[Aleksandar Stipe Martinovski]] *[[Živko Martinovski]] *Manču Matak * ([[Mateja Matevski]]) * [[Hristo Matov]] *Ixhet Memeti *[[Boro Menkov]] *[[Mito Micajkov]] *[[Hristijan Mickoski]] *Osman Miftari *[[Kiro Mihailovski]] *[[Ivan (Vančo) Mihajlov]] *[[Georgi Mihajlovski]] * [[Kiril Mihajlovski]]-Grujica * [[Ljubomir Mihajlovski]] * [[Miho Mihajlovski]] *[[Zlate Mihajlovski]] *[[Jordan Mijalkov]] *[[Goran Milevski]] *[[Mirko Milevski]] *[[Jane Miljovski]] *[[Kiril Miljovski]] *[[Slavko Milosavlevski]] *[[Tihomir Miloševski|Tihomir "'''Tićo"''' Miloševski]] * [[Antonio Milošoski]] *[[Mara Minaveva]] * [[Nikola Minčev]] *[[Kiril Minovski]] * [[Dimitar Mirčev]] (Dimče Mirčev) *[[Dimče Mirčevski]] *[[Vlado Misajlovski]] * [[Krste Misirkov]] * [[Goran Misovski]] *[[Trajko Miškovski]] *[[Nikola Mitevski]] - Žuži * [[Vladimir Mitkov]]  * [[Ilinka Mitreva]] *[[Meri Mladenovska-Gjorgjievska]] * [[Lazar Mojsov]] *[[Maja Moračanin]] *[[Timčo Mucunski]] == N == *[[Kiro Nacev]] * [[Mara Naceva]] *Dževdet/Xhevdet Nasufi *[[Gjorgji Naumov]] * [[Stevan Naumov]] - Stiv * [[Naum Naumovski]] - Borče * [[Vasko Naumovski]] *[[Vangel Nečevski]] - Tunel * [[Dimitar Nestorov]] *[[Jordan Nikolov]] - Orce *[[Blagoja Nikolovski]] * [[Gogo Nikolovski]] *[[Ljubčo Nikolovski]] == O == * Bujar M. Osmani == P == * [[Milan Pančevski]] * [[Ljuben Paunovski]] *[[Naum Pejov]] * [[Stevo Pendarovski]] * [[Petar Pepeljugovski]] * [[Svetozar Pepovski]] *[[Goce Petreski]] * [[Gjorče Petrov]] *[[Boro Petkovski]] *[[Dane Petkovski]] * [[Tito Petkovski]] * [[Aco Petrovski|Aco (Aleksandar) Petrovski]] *[[Risto Petrovski]] * [[Kiril Petrušev]] - Čikoto *[[Olga Petruševa]] - Babata *[[Boro Petruševski]] * [[Strašo (Stahil) Pindžur]] * [[Petre Piruze]] – Majski *[[Vladimir Poležinoski]] - Vlado Poležina (dr.) *Azis Polozhani *[[Epaminonda Pop Andonov]] * [[Malina Popivanova]] * [[Petar Pop-Arsov]] (1868-1941) * [[Nikola Poposki]] * [[Blagoj Popov]] * [[Blaga Popovska]] * [[Liljana Popovska]] * [[Dušan Popovski]] *[[Elisije Popovski]] *[[Nikola Popovski]] *[[Kiro Popovski]] *[[Vlado Popovski]] *[[Panče Popovski]] * [[Zoran T. Popovski]] * [[Vladimir Poptomov]] *[[Vančo Prkev]] *[[Gjorgjija Pulevski]] == R == * [[Kočo Racin]] * [[Vera Rafajlovska]] * Hixhet Ramadani * Hisen Ramadani *Shukri Ramo *Blerim Reka * [[Blaže Ristovski]] * [[Rizo Rizov]] *Moric Romano == S == *Il(ij)az Sabiru *Nadži (Naxhi?) Salih *[[Borče in Ljupčo Samonikov|Borče (in) Ljupčo Samonikov]] *[[Jane Sandanski]] *[[Boris Sarafov]] *Kemal Sejfula (Turek) * Zijadin Sela *Aslan Selmani *Reis Shaqiri *Resul Shaqiri *[[Blagoja Siljanovski]] *[[Gordana Siljanovska Davkova]] *[[Asen Simitčiev]] *Isak Sion *[[Trajko Slaveski]] * [[Vidoe Smilevski]] * [[Lazar Sokolov]] * [[Oliver Spasovski]] * [[Boris Spirov]] * [[Boško Stankovski]] * Vulnet Starova * [[Zoran Stavreski]] * [[Dragoljub Stavrev]] * [[Irena Steposka]] *[[Dimitar Stojanov]] ([[Dimče Stojanov]] - Mire) * [[Goce Stojčevski]] * [[Stojan Stojčevski]] *Jovan Stojković Babunski *[[Trajko Stojkovski]] *[[Boris Stojmenov]] *[[Slavčo Stojmenski]] *[[Blagoja Stračkovski|Blagoj(a) Stračkovski]] * ([[Vlado Strugar]] : Črnogorec) * == Š == * Bajram Šabani * [[Kosta S. Šahov]] * [[Pavel Šatev]] * [[Metodi Šatorov - Šarlo|Metodi(ja) Šatorov]] - Šarlo * [[Radmila Šekerinska Jankovska]] *[[Petre Šilegov]] *Ramo Šukri (Turek) == T == * [[Blagoja Taleski]] * [[Borko Taleski|Borko(a) Taleski]] * [[Todor Taleski]]? * [[Hristo Tatarčev]] * [[Borko Temelkovski]] - Liljak * [[Mito Temenugov]] - Železni *Menduh Thaçi *[[Pero Tikvarov]] *[[Blažo Todorovski]] *[[Hristijan Todorovski]] - Karpoš *[[Mile Todorovski]]? *[[Vangel Todorovski]] * [[Ilija Topalovski]] *Alaetin Toska * [[Pere Tošev]] *[[Metodija Toševski]] *[[Panče Toškovski]] *[[Stojan Trajanovski]] * [[Nedelko Trajkovski]] * [[Boris Trajkovski]] *[[Trajko Trajkovski]]* *[[Vasil Tudžarov]] * [[Vasil Tupurkovski]] == U == * [[Aleksandar Urdarevski]] * [[Hristo Uzunov]] *[[Nikola Uzunov]]? * [[Cvetko Uzunovski]] - Abas == V == * [[Ljubomir Varošlija]] * [[Georgi Vasilev]] * Džemail (Xhemail?) Vejseli *[[Borko Velevski]] * [[Trajko Veljanovski]] * [[Dimitar Vlahov]] (1878-1953) * [[Gustav Vlahov]] *[[Krume Volnarovski]] *[[Nikola Vražalski]] == X == * Arbën Xhaferi * Talat Xhaferi == Z == *[[Atanas Zabaznovski]] *[[Zoran Zaev]] *[[Georgi Zankov]] *[[Arsim Zekolli]] *Abedin Zenku *[[Boris Zmejkovski]] *Adem Zulfiqari *Beqir Zhuta (''Bek´ir Žuta'') {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Makedoncev|Politiki]] [[Kategorija:Makedonski politiki|*]] acq7bzj6zmu4iy9z5fgvqkoyq5ud4e3 Kategorija:Ljubezen 14 70919 6748692 3867537 2026-09-10T14:00:02Z TadejM 738 dodal [[Kategorija:Intimni odnosi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748692 wikitext text/x-wiki {{Kategorija v Zbirki|Love}} {{članek ktgr}} [[Kategorija:Spolnost pri človeku]] [[Kategorija:Čustva]] [[Kategorija:Medosebna razmerja]] [[Kategorija:Osebno življenje]] [[Kategorija:Kreposti]] [[Kategorija:Duhovnost]] [[Kategorija:Etika]] [[Kategorija:Intimni odnosi]] f40ubz5grj5yuo3c9ydsu5tp0uylf4l 6748693 6748692 2026-09-10T14:00:18Z TadejM 738 odstranil [[Kategorija:Medosebna razmerja]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748693 wikitext text/x-wiki {{Kategorija v Zbirki|Love}} {{članek ktgr}} [[Kategorija:Spolnost pri človeku]] [[Kategorija:Čustva]] [[Kategorija:Osebno življenje]] [[Kategorija:Kreposti]] [[Kategorija:Duhovnost]] [[Kategorija:Etika]] [[Kategorija:Intimni odnosi]] slumdhab5yqzs2liz27azh9onn4ni71 6748694 6748693 2026-09-10T14:00:30Z TadejM 738 odstranil [[Kategorija:Duhovnost]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748694 wikitext text/x-wiki {{Kategorija v Zbirki|Love}} {{članek ktgr}} [[Kategorija:Spolnost pri človeku]] [[Kategorija:Čustva]] [[Kategorija:Osebno življenje]] [[Kategorija:Kreposti]] [[Kategorija:Etika]] [[Kategorija:Intimni odnosi]] j9amruudeblsrq5wxoxyl9y0p3fwxio 6748695 6748694 2026-09-10T14:00:35Z TadejM 738 odstranil [[Kategorija:Etika]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748695 wikitext text/x-wiki {{Kategorija v Zbirki|Love}} {{članek ktgr}} [[Kategorija:Spolnost pri človeku]] [[Kategorija:Čustva]] [[Kategorija:Osebno življenje]] [[Kategorija:Kreposti]] [[Kategorija:Intimni odnosi]] t7z4mltxq4qk5sz5t1if3mjiqjhedua Občina Šmarješke Toplice 0 72618 6748637 6744691 2026-09-10T12:17:50Z Sportomanokin 14776 /* Redne volitve */ 6748637 wikitext text/x-wiki {{primarni viri}} {{reklama}} {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Marjan Hribar (politik)|Marjan Hribar]] |grb=Šmarješke Toplice.png |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Smarjeske Toplice.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F206_T1257_vF_b4_x519742.5_y82611.48000000001_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F206_T1257_vF_b4_x519742.5_y82611.48000000001_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=34,2 |prebivalstvo=3606 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1831 |ženske=1775 |splet=https://www.smarjeske-toplice.si/|sedež=[[Šmarjeta]]}} '''Občina Šmarješke Toplice''' je ena mlajših in manjših občin v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem v [[Šmarjeta|Šmarjeti]]. ima okoli 3.600 prebivalcev (2025). Svojo samostojno pot je pričela 1. januarja 2007 z odcepitvijo od [[Mestna občina Novo mesto|Mestne občine Novo mesto]]. V novonastali občini sta se združili dve krajevni skupnosti - Krajevna skupnost [[Bela Cerkev]] in Krajevna skupnost [[Šmarjeta]]. Območje Občine Šmarješke Toplice leži v jugovzhodnem delu Slovenije. Površina obsega 34,2&nbsp;km² in meji na občine [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]], [[Občina Škocjan|Škocjan]], [[Občina Šentjernej|Šentjernej]] in omenjeno [[Mestna občina Novo mesto|Mestno občino Novo mesto]]<ref name="smarjeske-toplice.si">{{Navedi splet|url=http://www.smarjeske-toplice.si/vizitka-obcine.html|title=Občina Šmarješke Toplice|date=|accessdate=11.7.2016|website=Občina Šmarješke Toplice|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160827200556/http://www.smarjeske-toplice.si/vizitka-obcine.html|url-status=dead}}</ref>. == Simbolika grba Občine Šmarješke Toplice == Osrednji simbol grba je okrogel vrč (za vodo ali vino) z dvema ročajema, ki simbolizira združitev dveh krajevnih skupnosti (Krajevna skupnost Šmarjeta in Krajevna skupnost Bela Cerkev) v skupno občino Šmarješke Toplice v letu 2007. Vrč kot tak je tudi simbol gostoljubja prebivalcev in zavzema pomembno mesto v vsaki zidanici. Krog v vrču predstavlja sonce (vrtec Sonček) ali zrelo grozdno jagodo iz katere se na področju Šmarjeških Toplic prideluje kakovostno vino. Polje grba se deli na štiri enote: dve zeleni enoti predstavljata dve vinorodni področji – Koglo in Vinji vrh in dve modri enoti najpomembnejša vodotoka na območju občine- reko Krko in potok Raduljo. Deljeno modro polje simbolizira tudi dve, za to področje najpomembnejši obliki naravnega vira, termalno in pitno vodo. == O občini Šmarješke Toplice == Južno območje občine je strateško pomembno, saj se navezuje na pomembno avtocestno povezavo med [[Ljubljana|Ljubljano]] in [[Zagreb]]om ter reko [[Krka|Krko]]. Pokrajina je zelo raznolika, razgibana in pestra. Razprostira se med dvema vinorodnima gričema Koglo (417 m) in Vinji vrh (392 m), ki sta na prisojni legi porasla z vinsko trto, na osojni pa predvsem z bukovimi gozdovi. Obe vinski gorici sta tudi odlični izletniški izhodišči in razgledni točki. Občina Šmarješke Toplice ima dve pobrateni občini: prekmursko [[Občina Cankova|Občino Cankova]] in Občino Teplice nad Bečvou iz Češke<ref name="smarjeske-toplice.si"/>. Občino Šmarješke Toplice vse od njenega nastanka vodi županja [[Bernardka Krnc]].[[Slika:Hiša žive dediščine, Bala Cerkev.jpg|221x221px|Hiša žive dediščine, Bela Cerkev|sličica]]Občina je reliefno razgibana in sestavljena iz 24 vasi, za katere je značilna razpršena poselitev. Ima tri večja središča. Eno od teh je naselje Šmarješke Toplice, kjer se nahaja osrednji turistični objekt ‒ zdravilišče Terme Šmarješke Toplice. Šmarješke Toplice, ki so v preteklosti nosile ime Jezerske toplice, so največje naselje v občini. Šmarjeta, ki je bila pred ustanovitvijo samostojne občine sedež Krajevne skupnosti Šmarjeta, je sedaj upravno, administrativno in izobraževalno središče z občinsko stavbo, zdravstvenim domom ter lekarno, Osnovno šolo Šmarjeta in vrtcem Sonček, domom za ostarele, župnijskim uradom in vaškim jedrom, ki se je oblikovalo okoli župnijske cerkve svete Marjete. Tretje središče predstavlja vas Bela Cerkev, ki je bila pred ustanovitvijo občine središče Krajevne skupnosti Bela Cerkev in ima v občini sedaj predvsem pomembno vlogo družabnega središča. Družabno vaško življenje se odvija predvsem v Hiši žive dediščine, ki nosi slogan »''Iz narave in preteklosti za prihodnost''« in stoji v centru vaškega trga na mestu nekdanje Osnovne šole Bela Cerkev, ki je svoja šolska vrata, po 110 letih delovanja, zaprla leta 1970. Aktivno delovanje lokalnih društev, prireditve in organizirana vaška druženja, ki se odvijajo v Hiši žive dediščine, privabijo v Belo Cerkev veliko obiskovalcev. Prva omemba kraja v pisnih virih, je bila leta 1074 omemba področja Vinjega vrha v listini, ki sta jo sestavila freisinški škof in oglejski patriarh. Listina je določala, da mora škof patriarhu prepustiti 10 kmetij na Vinjem vrhu. Sestavljena je bila 15. junija in občina Šmarješke Toplice na ta datum vsako leto praznuje svoj občinski praznik.<ref name="smarjeske-toplice.si"/> V železni dobi je stalo na Velikem Vinjem vrhu mogočno utrjeno naselje oz. gradišče. Zgrajeno je bilo v 8. stoletju pr. n. št. in opuščeno po rimski zasedbi konec 1. stoletja pr. n. št. Pomemben vir za raziskovanje takratnega življenja so še zdaj vidna grobišča in ostanki obzidja na bližnjih grebenih in pobočjih.[[Slika:Cerkev sv. marjete, Šmarjeta.jpg|233x233px|Cerkev sv. Marjete, Šmarjeta|sličica]]Sprva so umrle pokopavali v rodovnih gomilah, pozneje pa na planih grobiščih. Arheološke najdbe pričajo, da je območje Šmarjete v starejši železni dobi doživelo velik razcvet. Središče na Velikem Vinjem vrhu je obvladovalo dolino ob spodnjem toku Krke in dolenjsko gričevje vse do doline Mirne. Blagostanje prebivalstva je temeljilo na železarstvu, kovaštvu in tovorništvu. Tedanjo družbo na širšem dolenjskem ozemlju prikazujejo upodobitve na situlah, kovinskih posodah v obliki vedra. V širšem slovenskem prostoru je občina poznana predvsem po zdraviliškem turizmu, ki se razvija v enem od najsodobnejših slovenskih termalnih središč. Naravne danosti nudijo pestro ponudbo športnih aktivnosti in doživetij v neposrednem stiku z naravo. Bogata kulturna in zgodovinska dediščina se razkriva v arheoloških najdbah ter v raznovrstni sakralni in etnološki dediščini. Vse omenjene znamenitosti so povezane v dveh tematskih poteh: tematski in vodni poti »Vir življenjske energije«. Pod sakralno dediščino štejemo številne lokalne cerkve, ki jih je na območju občine kar 14 in so posvečene različnim svetnikom. Občino Šmarješke Toplice sestavlja 24 vasi in zaselkov. Naselja v občini so: [[Bela Cerkev]], [[Brezovica, Šmarješke Toplice|Brezovica]], [[Čelevec]], [[Dol pri Šmarjeti]], [[Dolenje Kronovo]], [[Draga, Šmarješke Toplice|Draga]], [[Družinska vas]], [[Gorenja vas pri Šmarjeti]], [[Gradenje]], [[Grič pri Klevevžu]], [[Hrib, Šmarješke Toplice|Hrib]], [[Koglo]], [[Mala Strmica]], [[Orešje, Šmarješke Toplice|Orešje]], [[Radovlja]], [[Sela pri Zburah]], [[Sela, Šmarješke Toplice|Sela]], [[Strelac]], [[Šmarješke Toplice]], '''[[Šmarjeta]]''', [[Vinica pri Šmarjeti]], [[Vinji Vrh, Šmarješke Toplice|Vinji Vrh]], [[Zbure]], [[Žaloviče]]. == Naravne znamenitosti == [[Slika:Indijski lotos.jpg|176x176px|Indijski lotos, park Šmarješke Toplice|sličica]] Območje občine Šmarješke Toplice je bogato z naravnimi danostmi. Pokrajino sestavljajo nižinske poplavne ravnice, naključni izviri tople termalne vode, z gozdovi porasla pobočja in z vinogradi obrasli vinski gorici [[Koglo]] in [[Vinji Vrh, Šmarješke Toplice|Vinji vrh]]. Najpomembnejša naravna vrednota na območju je voda, ki je skozi stoletja odločilno vplivala na oblikovanje tukajšnje pokrajine. Območje je prepleteno s številnimi manjšimi potoki in izviri termalne vode, za prebivalce tega območja pa je predvsem pomembna bogata zaloga podtalnice. Voda je z nanosi materiala ustvarila obsežne ravnice, ki jih zaradi rodovitnosti obdajajo polja, njive ter travniki. Območje [[Soteska|soteske]] potoka [[Radulja|Radulje]] z brzicami in Spodnjo ter Zgornjo Klevevško jamo v predelu imenovanem [[Klevevž]] je vključeno v varovano okolje Nature 2000 in predstavlja eno od pomembnejših naravnih znamenitosti. Jami sta bili v preteklosti sicer raziskani, vendar za obiskovalce nista odprti. V Klevevž domačini poleti prihajajo predvsem zaradi izvira tople vode, ki je ograjen z manjšim betonskim bazenom in kjer se lahko v vročih poletnih mesecih osvežijo v vodi, ki ima stalno temperaturo od 21 do 25&nbsp;°C. Potok Radulja v svojem srednjem toku ni več tako živahen in se v celoti umiri, kar je privedlo do nastanka [[Mokrišče|mokrišča]] [[Zdravci]], ki je eno največjih mokrišč na Dolenjskem<ref>{{Navedi knjigo|title=Klevevž: Biser narave z bogato zgodovino|last=Pungerčar|first=Majda, ur.|publisher=Založba Goga, Novo mesto|year=2009|isbn=978-961-6421-81-2|location=|page=|cobiss=}}</ref>. V parku zdravilišča [[Terme Šmarješke Toplice]] v jezercu, ki ga napaja topla termalna voda, uspeva redka vodna rastlina imenovana [[indijski lotos]]. Poleti se nad gladino jezerca dvignejo rožnati cvetovi rastline, katere domovina so predeli Azije in Avstralije. Prav topla termalna voda je zaslužna, da občutljivi lotos, ki v naravi uspeva v toplejših predelih sveta, preživi tudi ostre zime v Šmarjeških Toplicah. V bližini vasi [[Bela Cerkev]] se nahaja manjši kraški rov, ki so jo domačini poimenovali Škratova luknja. Ime naj bi dobila po nekdanjih majhnih in mističnih prebivalcih, ki so nekdaj prebivali v njenem zavetju. == Kulturne znamenitosti == [[Slika:Vodnjak v zdraviliškem parku.jpg|233x233px|sličica|Vodnjak s kipom žene z vrčem v parku Term Šmarješke Toplice]] Kulturno dediščino kraja predstavljata za oglede turistov urejeni in odprti rojstni hiši dveh pomembnih zgodovinskih osebnosti: v [[Vinica pri Šmarjeti|Vinici]] rojstna hiša duhovnika [[Janez Zalokar|Janeza Zalokar]]<nowiki/>ja in v [[Šmarjeta|Šmarjeti]] rojstna hiša [[Jože Karlovšek|Jožeta Karlovška]], raziskovalca ljudske ornamentike. V parku Term Šmarješke Toplice si lahko ogledamo star litoželezni vodnjak s kipom žene, skozi katerega je bila speljana prva pitna voda in razvaline gradu Štrlek do katerih vodi gozdna sprehajalna pot. Pod kulturne znamenitosti sodijo tudi razvaline [[Grad Klevevž|gradu Klevevž]], nekdaj pomembnega gospodarsko-upravnega središča freisinških škofov na Dolenjskem, ki pa je bil leta 1942 popolnoma požgan. Med pomembne kulturne znamenitosti kraja sodi tudi Hiša žive dediščine s sloganom »Iz narave in preteklost za prihodnost«. Gre za objekt, ki je nastal na mestu nekdanje Osnovne šole Bela Cerkev, v kateri je pouk potekal kar 110 let. Prostori stavbe so namenjeni delovanju društev in stalnima razstavama arheološke zbirke replik najdb na področju občine in razstavo šolskega inventarja in učnih pripomočkov učencev stare šole. Naravne in kulturne znamenitosti občine Šmarješke Toplice si je mogoče ogledati v sklopu dveh urejenih tematskih poteh – vodni in tematski poti imenovani »Vir življenjske energije«. Občinske znamenitosti pa lahko spoznate tudi ob vožnji s kolesom v kolesarski poti imenovani »Šmarješka kolesnica«. == Hiša žive dediščine "''Iz narave in preteklosti za prihodnost''" == V Hiši žive dediščine s sloganom ''»Iz narave in preteklost za prihodnost«'' je 15. junija 2015 zaživel medgeneracijski interpretativni center dediščine. Projekt na področju turizma, ohranjanja ter interpretacije naravne in kulturne dediščine, je bil realiziran s pomočjo nepovratnih sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in Ministrstva za kulturo. Hiša žive dediščine stoji na mestu nekdanje Osnovne šole Bela Cerkev, ki je svoja šolska vrata zaprla v letu 1970. Vsebina hiše ponuja vpogled v življenje lokalnih prebivalcev skozi različne zorne kote in zgodovinska obdobja. Sprehod po posameznih tematskih sobah nas popelje od daljne preteklosti vse do živahnega utripa sedanjosti. V Zwittrovi dvorani, ki nosi ime po zgodovinarju dr. Franu Zwittru, rojenem v Beli Cerkvi, si je mogoče ogledati predstavitveni film občine Šmarješke Toplice. V enološkem laboratoriju se obiskovalci lahko seznanijo z lokalnim vinogradništvom in vinarstvom, najbolj razširjenima dejavnostima na področju Šmarješki Toplic, kulinarično dediščino kraja pa je moč spoznati v Sobi žive dediščine. V Sobi ustvarjalnosti je na ogled začasna razstava inventarja stare šole in učnih pripomočkov bivših učencev. V daljno preteklost obiskovalce popelje Dežela arheologije. V njej se sprehodimo skozi obdobje prazgodovine, antike, preseljevanja narodov in preko razstavljenih replik, najdenih na širšem območju Vinjega vrha, spoznamo način življenja tukajšnjih prebivalcev. V Sobi naših prednikov spoznamo življenje in delo pomembnih lokalnih osebnosti. V Škratovi soba najmlajši obiskovalci spoznajo zgodbo o belocerkovškem škratu Viniju in druge lokalne pripovedke. Simbol Hiše žive dediščine je Orant ali molivec, bronast obesek v podobni človeške figure, najden na pobočjih Vinjega vrha. Obesek upodablja človeško postavo, ki prestopa krog in s tem simbolizira podiranje meja in stopanje iz okov vsakdana. == Tematska pot »Vir življenjske energije« == Občina Šmarješke Toplice je v letu 2012 s pomočjo evropskih sredstev LEADER uredila tematsko pot »Vir življenjske energije«. V tematski poti je povezala štiri tematske točke, ki reprezentirajo pomembno kulturno in naravno dediščino kraja in se prepletajo z zgodovinsko, etnološko, romarsko, športno-rekreativno in kulinarično vsebino. Možen je obisk posameznih točk tematske poti, ki so organizirane kot samostojne enote ali krožen ogled vseh štirih točk z izhodiščem v Šmarjeških Toplicah in končno postajo v Beli Cerkvi. Za urejenost točk na tematski poti skrbi Občina in domačini, ki s čistilnimi akcijami poskrbijo, da so točke privlačne in dostopne za obiskovalce in turiste. Točke združujejo pomembne elemente nepremične, predvsem stavbne dediščine in nesnovne kulturne dediščine kraja.  Prvo točko na tematski poti predstavljajo ostaline in ruševine nekdanjega gradu Štrlek, ki se nahajajo v gozdu ob kompleksu Term Šmarješke Toplice, pomembnega nosilca zdraviliškega turizma v Sloveniji. V Šmarješke Toplice Terme vsako leto privabijo več kot 93.000 turistov in izletnikov. Do razvalin iz zdraviliškega parka vodi urejena sprehajalna pot, ki se zaključi tik ob ruševinah na opazovalnem podestu, kjer je nameščena tudi informativna tabla. Na območju občine Šmarješke Toplice je v preteklost stalo pet gradov zato se je področje imenovalo »dolina gradov« in edini danes še vidni ostanek nekdanjih gradov so prav razvaline gradu Štrlek, ki je bil v pisnih virih prvič omenjen že leta 1247. Zgradila sta ga viteza Friderik in Rudolf iz Mokronoga brez dovoljenja tedanjih lastnikov posesti zato je bil grad eden redkih primerkov »črne gradnje« tistega časa. Grad je bil prav iz teh razlogov zelo kmalu porušen. Razvaline gradu so vključene v register spomenikov nepremične kulturne dediščine lokalnega pomena. Druga točka tematske poti je vinska gorica Koglo s cerkvijo svetega Lenarta na najvišji točki občine, na nadmorski višini 417m. Na Koglem je nekdaj stal gradič Kozjak, ki je bil prva utrdba proti Ogrom. Cerkev sv. Lenarta je bila v pisnih virih prvič omenjena v 17. stoletju. Najprej je bila grajena v gotskem slogu in kasneje barokizirana. Ob cerkvi je postavljena razgledna ploščad, ki odpira pogled na dolino reke Krke, Gorjance, Kočevski gozd, Novomeško kotlino in Šentjernejsko polje. Pot iz Šmarjeških Toplic do Koglega vodi med vinogradi in zidanicami, ki so značilne za vinske gorice. Na Koglem stoji tudi zidanica Bregač, prva zidanica, ki je odprla svoja vrata turistom v inovativne projektu imenovanem Zidaniški turizem. [[Slika:3. Cerkev Karmelske matere božje, Slape.jpg|sličica|304x304px|Cerkev Karmelske matere božje, Slape]] Tretja točka tematske poti je pri cerkvi Karmelske matere božje v Slapah. Grajska cerkev je bila sezidana v letih 1622 - 1628. Sedanja zgradba je nasledila starejšo srednjeveško stavbo. Nastanek cerkve je povezan z lastniki gradu Klevevž, družino Moscon, ki so cerkev postavili kot njihovo družinsko grobno cerkev. Na pokopališču, ki obkroža cerkev je večje število nagrobnih spomenikov med katerimi izstopa grobno polje družine Ulm, zadnjih lastnikov gradu Klevevž. Cerkev in pripadajoče pokopališče je pomemben zgodovinski spomenik kulturne dediščine. Mogoč je ogled notranjosti cerkve z grobnico lastnikov gradu Klevevž in grobnega polja plemiške družine na pokopališču. V neposredni bližini Slap je pomembna lokalna naravna znamenitost Klevevž, ki združuje sotesko potoka Radulje s slapovi in brzicami ter dvema kraškima jamama ter naraven termalni izvir ujet v kamnit bazen, kjer ima voda konstantno temperaturo 23&nbsp;°C skozi celo leto. Zadnja točka tematske poti je Škratova luknja v vasi Bela Cerkev. Škratovo luknjo imenujejo domačini manjšo jamo z rovom, ki leži pod vasjo Bela Cerkev in v kateri naj bi po ljudskem izročilu v preteklosti živeli škratje. Ti so bili prijazne narave in so domačinom pomagali. Mir v vasi naj bi skalil nadut mladenič, ki se je nekega dne preselil v vas. Škratov ni maral in jih je preganja. Ti se z njim niso želeli prerekati in so se po svojem rovu umaknili na bližnji Vinji vrh. Ljudje, ki so ostali brez pomoči škratov, so mladeniča izgnali iz vasi, vendar se škratje kljub temu niso vrnili. Najstarejši škrat pa se je odločil, da bo ljudem vseeno pomagal, vendar se jim ni nikoli prikazal ob belem dnevu. Do Škratove luknje vodi urejena sprehajalna pot, urejen je tudi dostop do jame v kateri obiskovalce pozdravi kip škrata. Točko Škratova luknja zavzeto promovirajo domačini sami z razširjanjem zgodbe o belocerkovških škratih med obiskovalce vasi ter promociji z iznajdbo posebnih jedi, ki nosijo ime po škratih in jih vključujejo v gostinsko in kulinarično ponudbo kraja (škratova klobasa, škratova »moč«). == Znane zgodovinske osebnosti<ref>{{Navedi knjigo|title=Šmarjeta in Bela Cerkev skozi stoletja: Vršenje časa okrog zgodovinskega Vinjega vrha v občini Šmarješke Toplice|last=Cvelbar, France in Stane Granda|first=|publisher=Domoznansko društvo Šmarjeta in Založba Goga Novo mesto|year=2007|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> == {{glavni članek|Seznam osebnosti iz Občine Šmarješke Toplice}} [[Slika:Grob družine Majzelj in Zwitter.jpg|175x175px|Grob družine Majzelj in Zwitter, Bela Cerkev|sličica]] ==== Fran Zwitter (24.10.1905 – 14.4.1988) ==== [[Fran Zwitter]] je bil rojen v Beli Cerkvi v hiši svojega deda Frana Majzlja. Po študiju zgodovine in geografije v Ljubljani in na Dunaju je na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1928 diplomiral in naslednje leto doktoriral. V letih 1930–32 se je izpopolnjeval v Parizu. Zavzemal se je za povezovanje zgodovinopisja s sociologijo in ekonomijo, hkrati pa se je usmeril v raziskovanje zgodovine novega veka. Leta 1938 je postal prvi učitelj za zgodovino novega veka na ljubljanski univerzi. Med letoma 1952 in 1954 je bil rektor Univerze v Ljubljani, sicer pa je bil redni profesor do upokojitve leta 1975. Od leta 1958 je bil redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Poleg zgodovine mest in socialne zgodovine ga je vseskozi zanimala nacionalno politična problematika. Zwittrova bibliografija šteje več kot 300 enot, od tega 11 knjig in 100 pomembnejših razprav. Ker je bil zelo navezan na rodno Belo Cerkev, je bila njegova zadnja želja, da je v svoji rojstni vasi tudi pokopan. ==== Jože Karlovšek (12.2.1900 – 22.10.1963) ==== [[Slika:Karlovškova rojstna hiša, Šmarjeta.jpg|197x197px|Rojstna hiša Jožeta Kalovška, Šmarjeta|sličica]][[Jože Karlovšek]] je bil rojen v Šmarjeti. Po končani gimnaziji v Novem mestu je nadaljeval šolanje na gradbeni šoli v Ljubljani. Delal je kot gradbeni tehnik, nadzornik, projektant in na koncu kot učitelj tehničnih predmetov na Srednji gradbeni šoli v Ljubljani. Bil je eden od ustanoviteljev Tovarne fine keramike Dekor v Ljubljani leta 1931. Njegova velika ljubezen so bili stara podeželska arhitektura, slovenski ornamenti in slovanska mitologija. Ornamente je najprej zbiral, nato pa tudi sam ustvarjal. Z lastno tehniko, ki jo je tudi patentiral, je slikal na les najrazličnejše motive, večinoma prevzete iz slovanske mitologije. Karlovšek je gradivo, ki ga je zbral ob svojih raziskavah, objavil v več knjigah, od katerih so pomembnejše: Slovenska hiša, Umetnostna obrt – splošen razvoj in naš slog, Slovenski domovi in zbirka razglednic Dekorativna umetnost. V različnih revijah je redno objavljal članke in razprave s področja ljudske umetnosti. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj. Rojstna hiša Jožeta Karlovška stoji nasproti cerkve sv. Marjete v Šmarjeti. Današnjo veliko sodobno hišo v baročnem stilu je sezidal Karlovškov oče. V hiši sta nekdaj delovali tudi gostilna in trgovina ter prenočišča za goste. Pred vhodom v hišo stoji doprsni kip Jožeta Karlovška. ==== Janez Zalokar (26.6.1792 – 7.9.1872) ==== [[Slika:Rojstna hiša Janeza Zalokarja.jpg|132x132px|sličica|Rojstna hiša Janeza Zalokarja, Vinica pri Šmarjeti]] [[Janez Zalokar]] je bil rojen na Vinici pri Šmarjeti. Po končani gimnaziji v Novem mestu je študiral teologijo v Ljubljani in bil leta 1815 posvečen v duhovnika. Duhovniška služba ga je kot kaplana popeljala najprej v Metliko in nato kot župnika najprej v Tržič in nazadnje v Škocjan. Ko je nastopil službo v Škocjanu, je bil njegov cilj čim bolj pomagati svojim župljanom in nanje prenesti čim več svojega vsestranskega znanja. Zanimala ga je zdravstvena problematika, bil je podpornik homeopatije, spodbujal je sadjarstvo, dobro je poznal kmetovanje, ljudi je učil, kako iz kmetovanja živeti in z njim tudi zaslužiti. Leta 1854 je napisal knjigo Umno kmetovanje in gospodarstvo. Gre za prvo knjigo v slovenščini, ki opisuje vse kmetijske panoge skupaj. Ukvarjal se je tudi z jezikoslovjem. Tako je M. Cigaletu pomagal sestaviti slovensko-nemški slovar, ki je zajemal 14.000 gesel. V Bleiweisovih Novicah je objavil svoj model pisanja rodovnika, še danes znan kot Zalokarjev rodovnik. V Zalokarjevi rojstni hiši na Vinici je danes na ogled muzejska zbirka predmetov in pohištva. [[Slika:Janez Volčič, Zgodovina šmarješke fare.jpg|132x132px|Janez Volčič, Zgodovina Šmarješke fare, foto: M. Fekonja|sličica]] ==== Janez Volčič (27.4.1825 – 14.12.1887) ==== [[Janez Volčič]] je bil rojen v Gabrovem v župniji Škofja Loka. Po zaključeni gimnaziji v Novem mestu in Ljubljani je študiral teologijo in bil leta 1849 posvečen v duhovnika. Duhovniški poklic je opravljal kot kaplan v Horjulu in Semiču, kot župnik v Dragatušu in Podgradu, leta 1875 pa je prišel v Šmarjeto. V času službovanja v Horjulu je začel prvi na Slovenskem z majniško pobožnostjo v čast Mariji in jo poimenoval šmarnice. Kjerkoli je služboval, je skrbel za ureditev notranjosti in zunanjosti cerkva. Leta 1887, tik pred smrtjo, je Volčič dokončal rokopis knjige z naslovom Zgodovina šmarješke fare. V njej je podrobno opisal življenje in navade tukajšnjih prebivalcev. Knjiga še danes predstavlja pomemben vir za raziskovanje preteklosti območja občine Šmarješke Toplice. == Gospodarstvo == [[Slika:Kozolci v vasi Vinica pri Šmarjeti.jpg|133x133px|Kozolci v vasi Vinica pri Šmarjeti|sličica]] Področje občine Šmarješke Toplice se nahaja na podeželju in pred pol stoletja je tu močno prevladovala kmetijska dejavnost. Danes je na območju občine registriranih 147 kmetijskih gospodarstev, čistih kmečkih gospodinjstev, katerih edini prihodek predstavlja kmečka dejavnost, pa je le 7. Ostali lastniki kmetij so zaposleni, kmetijstvo jim predstavlja le dopolnilno dejavnost. Kmetijske površine v občini so manjše, večina kmetij obsega do 10 hektarjev kmetijskih površin. Med pomembnejše kmetijske panoge sodita živinoreja in poljedelstvo. V živinorejski panogi sta izraziti govedoreja in prašičereja, v poljedelstvu pa gojenje žit in krmnih rastlin. Danes je še vedno ohranjenih 37% kmetijskih obdelovanih površin, vendar med najmočnejšo gospodarsko panogo sodi turizem.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.smarjeske-toplice.si/kmetijstvo.html|title=STRATEGIJA RAZVOJA KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI ŠMARJEŠKE TOPLICE ZA OBDOBJE 2010–2015|date=|accessdate=11.7.2016|website=Občina Šmarješke Toplice, Kmetijstvo|publisher=Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto|last=|first=|archive-date=2016-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160827210937/http://www.smarjeske-toplice.si/kmetijstvo.html|url-status=dead}}</ref>[[Slika:Pokrajina in polja, Šmarješke Toplice.jpg|135x135px|sličica|Pokrajina, Šmarjeta]]V občini imata večstoletno tradicijo čebelarstvo in mlinarstvo. Edini še delujoči mlin na območju občine, je mlin družine Košak z več kot dvestoletno tradicijo, katerega proces proizvodnje moke si lahko ogledajo tudi obiskovalci. Čebelarstvo Gorenc ima urejeno muzejsko zbirko čebelarstva in manjšo trgovino z različnimi vrstami medu in medenimi izdelki. Prebivalci občine Šmarješke Toplice so zaposleni v sekundarnih (gradbeništvo, proizvodnja) in terciarnih (promet, trgovina, turizem) gospodarskih dejavnostih v Šmarjeških Toplicah, Novem mestu, Šentjerneju in Šmarjeti. V Šmarjeških Toplicah so glavni zaposlovalec zdravilišče [[Terme Krka]], v Šmarjeti tovarna Plastoform, ki izdeluje plastične elemente, zaposluje pa približno 190 delavcev, v Novem mestu pa sta največja zaposlovalca [[Krka (podjetje)|tovarna zdravil Krka]] in tovarna vozil [[Industrija motornih vozil|Revoz]]. Ena pomembnejših gospodarskih dejavnosti v občini je prav zdraviliški turizem, ki se odvija v zdravilišču [[Terme Krka|Term Krka]]. == Turizem<ref>{{Navedi knjigo|title=Strategija razvoja turizma v občini Šmarješke Toplice|last=|first=|publisher=Občina Šmarješke Toplice in Konvikt, d.o.o.|year=2008|isbn=|url=http://www.smarjeske-toplice.si/tl_files/Informacije%20javnega%20znacaja/Obcinski%20predpisi/Strategija%20razvoja%20turizma.pdf|page=|cobiss=|access-date=2016-07-12|archive-date=2016-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160827222626/http://www.smarjeske-toplice.si/tl_files/Informacije%20javnega%20znacaja/Obcinski%20predpisi/Strategija%20razvoja%20turizma.pdf|url-status=dead}}</ref> == [[Slika:Terme Šmarješke Toplice.jpg|134x134px|sličica|Kompleks Term Šmarješke Toplice]] Šmarješke Toplice imajo vse potrebne pogoje tako za izvedbo dnevnih izletov kot za stacionarni turizem. Gostje imajo neštete možnosti za športne aktivnosti (nordijska hoja, tek, pohodništvo, kolesarjenje, rolanje, plavanje, padalstvo, kajakaštvo, jahanje), k čemur jih še bolj pritegne razgibana in zelena pokrajina. V tematsko vodeni poti imajo gostje možnost, da spoznajo bogato naravno in kulturno dediščino. Ob nekaterih že urejenih turističnih točkah so na voljo sprostitvene ploščadi ter ostala urbana oprema. Šmarješke Toplice na letni ravni obišče veliko tujih turistov iz različnih držav zato so informacijske table opremljene z opisi v šestih jezikih. Zdraviliški kompleks, v katerem je tudi znameniti leseni bazen, zgrajen nad vrelcem termalne vode, obkrožajo številne sprehajalne, pohodniške in kolesarske poti. V parku, ki se razprostira na približno treh hektarjih, raste devetdeset različnih drevesnih in grmovnih vrst, tu živi tudi 25 vrst ptic. Posebnost šmarješke okolice je devet urejenih poti za nordijsko hojo, v športnem parku so tudi igrišča za tenis, nogomet, košarko, odbojko in mini golf ter balinišče in prostor za piknik. [[Slika:Turistični vlak.jpg|135x135px|sličica|Turistični vlak]]Poleg namestitev v hotelih [[Terme Šmarješke Toplice|Term Šmarješke Toplice]], je razvita tudi sobodajalska dejavnost. Inovativen turistični produkt predstavlja prenočevanje gostov v zidanicah, pristni stavbni dediščini značilni za vinorodna območja. V sklopu projekta Turizem v zidanicah je bila za turistični namen odprta prva zidanica v Sloveniji, v kateri je možno prenočevati, se predajati užitkom narave sredi vinskih goric ter okušati izvrstna vina in dolenjsko kulinariko. Skozi leto se v kraju zvrstijo številne turistične in tradicionalne prireditve, v sodelovanju in organizaciji občine, lokalnih društev in turističnih ponudnikov. Na letni ravni v Šmarjeških Toplicah prenoči okoli 95.000 gostov. Za potrebe informiranja turistov in obiskovalcev deluje Turistično informacijski center (TIC Šmarješke Toplice), kjer gostje pridobijo informacije o kraju ter usmeritve za številne aktivnosti. Ponudba kraja je predstavljena tudi na svetovnem spletu in se promovira preko družabnih omrežij in preko lokalnih medijev. V turistični ponudbi kraja je tudi vožnja s cestnim turističnim vlakom, ki sprejme do 42 potnikov. Vozi po različnih trasah po Občini Šmarješke Toplice in vključuje ogled lokalnih znamenitosti in vodenje preko ozvočenja v več jezikih. == Lokalna društva == [[Slika:Lokalne kulinarične dobrote.jpg|131x131px|Lokalne kulinarične dobrote|sličica]] V Občini Šmarješke Toplice aktivno deluje 30 društev. Posamezna društva združujejo skupine ljudi s podobnimi interesi, ki se trudijo, da je družabno življenje in okolje v katerem živijo kvalitetno in pestro z dogajanji. Prostovoljna društva delujejo na področju turizma, kulinarike, vinogradništva in vinarstva, športa, kulture, glasbe, zgodovine, ekologije in gasilstva. Vsa omenjena društva imajo na območju občine že dolgoletno tradicijo in so aktivno vključena v soustvarjanje družabnega življenja v kraju. Pripravljajo vrsto tradicionalnih prireditev (Sožitje kruha in vina, sekanje pirhov, Martinov pohod, srečanje pevskih zborov »Šmarješke pojejo«, Cvičkarija in salamijada, gasilske veselice, prvomajska budnica, Šmarješki tek), izvajajo pa tudi izobraževalne in ustvarjalne delavnice. Člani društev aktivno sodelujejo tudi v okviru delovanja lokalne »Kmečke tržnice«, v obliki prodaje svojih unikatnih izdelkov in pridelkov. Društva delujejo kot neprofitna in v večji meri svojo redno dejavnost opravljajo na podlagi financiranja iz naslova članarin članov društva. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=125px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=3|[[Bernardka Krnc]] | {{Abbr|NK|Neodvisna kandidatka s podporo volivcev}} |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | {{Abbr|NK|Neodvisna kandidatka s podporo volivcev}} |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | {{Abbr|NK|Neodvisna kandidatka s podporo volivcev}} |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row" rowspan=2|[[Marjan Hribar (politik)|Marjan Hribar]] | [[Slika:SDS logotype.svg|26px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | {{Abbr|SV|Gašper Gregorčič in skupina volivcev}} |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Šmarješke toplice]] [[Kategorija:Občina Šmarješke Toplice|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] [[Kategorija:Šmarješke Toplice]] 2e76ihw6k2mixup631o69459iv57p36 6748828 6748637 2026-09-10T18:51:58Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6748828 wikitext text/x-wiki {{primarni viri}} {{reklama}} {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Marjan Hribar (politik)|Marjan Hribar]] |grb=Šmarješke Toplice.png |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Smarjeske Toplice.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F206_T1257_vF_b4_x519742.5_y82611.48000000001_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F206_T1257_vF_b4_x519742.5_y82611.48000000001_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=34,2 |prebivalstvo=3606 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1831 |ženske=1775 |splet=https://www.smarjeske-toplice.si/|sedež=[[Šmarjeta]]}} '''Občina Šmarješke Toplice''' je ena mlajših in manjših občin v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem v [[Šmarjeta|Šmarjeti]]. ima okoli 3.600 prebivalcev (2025). Svojo samostojno pot je pričela 1. januarja 2007 z odcepitvijo od [[Mestna občina Novo mesto|Mestne občine Novo mesto]]. V novonastali občini sta se združili dve krajevni skupnosti - Krajevna skupnost [[Bela Cerkev]] in Krajevna skupnost [[Šmarjeta]]. Območje Občine Šmarješke Toplice leži v jugovzhodnem delu Slovenije. Površina obsega 34,2&nbsp;km² in meji na občine [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]], [[Občina Škocjan|Škocjan]], [[Občina Šentjernej|Šentjernej]] in omenjeno [[Mestna občina Novo mesto|Mestno občino Novo mesto]]<ref name="smarjeske-toplice.si">{{Navedi splet|url=http://www.smarjeske-toplice.si/vizitka-obcine.html|title=Občina Šmarješke Toplice|date=|accessdate=11.7.2016|website=Občina Šmarješke Toplice|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160827200556/http://www.smarjeske-toplice.si/vizitka-obcine.html|url-status=dead}}</ref>. == Simbolika grba Občine Šmarješke Toplice == Osrednji simbol grba je okrogel vrč (za vodo ali vino) z dvema ročajema, ki simbolizira združitev dveh krajevnih skupnosti (Krajevna skupnost Šmarjeta in Krajevna skupnost Bela Cerkev) v skupno občino Šmarješke Toplice v letu 2007. Vrč kot tak je tudi simbol gostoljubja prebivalcev in zavzema pomembno mesto v vsaki zidanici. Krog v vrču predstavlja sonce (vrtec Sonček) ali zrelo grozdno jagodo iz katere se na področju Šmarjeških Toplic prideluje kakovostno vino. Polje grba se deli na štiri enote: dve zeleni enoti predstavljata dve vinorodni področji – Koglo in Vinji vrh in dve modri enoti najpomembnejša vodotoka na območju občine- reko Krko in potok Raduljo. Deljeno modro polje simbolizira tudi dve, za to področje najpomembnejši obliki naravnega vira, termalno in pitno vodo. == O občini Šmarješke Toplice == Južno območje občine je strateško pomembno, saj se navezuje na pomembno avtocestno povezavo med [[Ljubljana|Ljubljano]] in [[Zagreb]]om ter reko [[Krka|Krko]]. Pokrajina je zelo raznolika, razgibana in pestra. Razprostira se med dvema vinorodnima gričema Koglo (417 m) in Vinji vrh (392 m), ki sta na prisojni legi porasla z vinsko trto, na osojni pa predvsem z bukovimi gozdovi. Obe vinski gorici sta tudi odlični izletniški izhodišči in razgledni točki. Občina Šmarješke Toplice ima dve pobrateni občini: prekmursko [[Občina Cankova|Občino Cankova]] in Občino Teplice nad Bečvou iz Češke<ref name="smarjeske-toplice.si"/>. Občino Šmarješke Toplice vse od njenega nastanka vodi županja [[Bernardka Krnc]].[[Slika:Hiša žive dediščine, Bala Cerkev.jpg|221x221px|Hiša žive dediščine, Bela Cerkev|sličica]]Občina je reliefno razgibana in sestavljena iz 24 vasi, za katere je značilna razpršena poselitev. Ima tri večja središča. Eno od teh je naselje Šmarješke Toplice, kjer se nahaja osrednji turistični objekt ‒ zdravilišče Terme Šmarješke Toplice. Šmarješke Toplice, ki so v preteklosti nosile ime Jezerske toplice, so največje naselje v občini. Šmarjeta, ki je bila pred ustanovitvijo samostojne občine sedež Krajevne skupnosti Šmarjeta, je sedaj upravno, administrativno in izobraževalno središče z občinsko stavbo, zdravstvenim domom ter lekarno, Osnovno šolo Šmarjeta in vrtcem Sonček, domom za ostarele, župnijskim uradom in vaškim jedrom, ki se je oblikovalo okoli župnijske cerkve svete Marjete. Tretje središče predstavlja vas Bela Cerkev, ki je bila pred ustanovitvijo občine središče Krajevne skupnosti Bela Cerkev in ima v občini sedaj predvsem pomembno vlogo družabnega središča. Družabno vaško življenje se odvija predvsem v Hiši žive dediščine, ki nosi slogan »''Iz narave in preteklosti za prihodnost''« in stoji v centru vaškega trga na mestu nekdanje Osnovne šole Bela Cerkev, ki je svoja šolska vrata, po 110 letih delovanja, zaprla leta 1970. Aktivno delovanje lokalnih društev, prireditve in organizirana vaška druženja, ki se odvijajo v Hiši žive dediščine, privabijo v Belo Cerkev veliko obiskovalcev. Prva omemba kraja v pisnih virih, je bila leta 1074 omemba področja Vinjega vrha v listini, ki sta jo sestavila freisinški škof in oglejski patriarh. Listina je določala, da mora škof patriarhu prepustiti 10 kmetij na Vinjem vrhu. Sestavljena je bila 15. junija in občina Šmarješke Toplice na ta datum vsako leto praznuje svoj občinski praznik.<ref name="smarjeske-toplice.si"/> V železni dobi je stalo na Velikem Vinjem vrhu mogočno utrjeno naselje oz. gradišče. Zgrajeno je bilo v 8. stoletju pr. n. št. in opuščeno po rimski zasedbi konec 1. stoletja pr. n. št. Pomemben vir za raziskovanje takratnega življenja so še zdaj vidna grobišča in ostanki obzidja na bližnjih grebenih in pobočjih.[[Slika:Cerkev sv. marjete, Šmarjeta.jpg|233x233px|Cerkev sv. Marjete, Šmarjeta|sličica]]Sprva so umrle pokopavali v rodovnih gomilah, pozneje pa na planih grobiščih. Arheološke najdbe pričajo, da je območje Šmarjete v starejši železni dobi doživelo velik razcvet. Središče na Velikem Vinjem vrhu je obvladovalo dolino ob spodnjem toku Krke in dolenjsko gričevje vse do doline Mirne. Blagostanje prebivalstva je temeljilo na železarstvu, kovaštvu in tovorništvu. Tedanjo družbo na širšem dolenjskem ozemlju prikazujejo upodobitve na situlah, kovinskih posodah v obliki vedra. V širšem slovenskem prostoru je občina poznana predvsem po zdraviliškem turizmu, ki se razvija v enem od najsodobnejših slovenskih termalnih središč. Naravne danosti nudijo pestro ponudbo športnih aktivnosti in doživetij v neposrednem stiku z naravo. Bogata kulturna in zgodovinska dediščina se razkriva v arheoloških najdbah ter v raznovrstni sakralni in etnološki dediščini. Vse omenjene znamenitosti so povezane v dveh tematskih poteh: tematski in vodni poti »Vir življenjske energije«. Pod sakralno dediščino štejemo številne lokalne cerkve, ki jih je na območju občine kar 14 in so posvečene različnim svetnikom. Občino Šmarješke Toplice sestavlja 24 vasi in zaselkov. Naselja v občini so: [[Bela Cerkev]], [[Brezovica, Šmarješke Toplice|Brezovica]], [[Čelevec]], [[Dol pri Šmarjeti]], [[Dolenje Kronovo]], [[Draga, Šmarješke Toplice|Draga]], [[Družinska vas]], [[Gorenja vas pri Šmarjeti]], [[Gradenje]], [[Grič pri Klevevžu]], [[Hrib, Šmarješke Toplice|Hrib]], [[Koglo]], [[Mala Strmica]], [[Orešje, Šmarješke Toplice|Orešje]], [[Radovlja]], [[Sela pri Zburah]], [[Sela, Šmarješke Toplice|Sela]], [[Strelac]], [[Šmarješke Toplice]], '''[[Šmarjeta]]''', [[Vinica pri Šmarjeti]], [[Vinji Vrh, Šmarješke Toplice|Vinji Vrh]], [[Zbure]], [[Žaloviče]]. == Naravne znamenitosti == [[Slika:Indijski lotos.jpg|176x176px|Indijski lotos, park Šmarješke Toplice|sličica]] Območje občine Šmarješke Toplice je bogato z naravnimi danostmi. Pokrajino sestavljajo nižinske poplavne ravnice, naključni izviri tople termalne vode, z gozdovi porasla pobočja in z vinogradi obrasli vinski gorici [[Koglo]] in [[Vinji Vrh, Šmarješke Toplice|Vinji vrh]]. Najpomembnejša naravna vrednota na območju je voda, ki je skozi stoletja odločilno vplivala na oblikovanje tukajšnje pokrajine. Območje je prepleteno s številnimi manjšimi potoki in izviri termalne vode, za prebivalce tega območja pa je predvsem pomembna bogata zaloga podtalnice. Voda je z nanosi materiala ustvarila obsežne ravnice, ki jih zaradi rodovitnosti obdajajo polja, njive ter travniki. Območje [[Soteska|soteske]] potoka [[Radulja|Radulje]] z brzicami in Spodnjo ter Zgornjo Klevevško jamo v predelu imenovanem [[Klevevž]] je vključeno v varovano okolje Nature 2000 in predstavlja eno od pomembnejših naravnih znamenitosti. Jami sta bili v preteklosti sicer raziskani, vendar za obiskovalce nista odprti. V Klevevž domačini poleti prihajajo predvsem zaradi izvira tople vode, ki je ograjen z manjšim betonskim bazenom in kjer se lahko v vročih poletnih mesecih osvežijo v vodi, ki ima stalno temperaturo od 21 do 25&nbsp;°C. Potok Radulja v svojem srednjem toku ni več tako živahen in se v celoti umiri, kar je privedlo do nastanka [[Mokrišče|mokrišča]] [[Zdravci]], ki je eno največjih mokrišč na Dolenjskem<ref>{{Navedi knjigo|title=Klevevž: Biser narave z bogato zgodovino|last=Pungerčar|first=Majda, ur.|publisher=Založba Goga, Novo mesto|year=2009|isbn=978-961-6421-81-2|location=|page=|cobiss=}}</ref>. V parku zdravilišča [[Terme Šmarješke Toplice]] v jezercu, ki ga napaja topla termalna voda, uspeva redka vodna rastlina imenovana [[indijski lotos]]. Poleti se nad gladino jezerca dvignejo rožnati cvetovi rastline, katere domovina so predeli Azije in Avstralije. Prav topla termalna voda je zaslužna, da občutljivi lotos, ki v naravi uspeva v toplejših predelih sveta, preživi tudi ostre zime v Šmarjeških Toplicah. V bližini vasi [[Bela Cerkev]] se nahaja manjši kraški rov, ki so jo domačini poimenovali Škratova luknja. Ime naj bi dobila po nekdanjih majhnih in mističnih prebivalcih, ki so nekdaj prebivali v njenem zavetju. == Kulturne znamenitosti == [[Slika:Vodnjak v zdraviliškem parku.jpg|233x233px|sličica|Vodnjak s kipom žene z vrčem v parku Term Šmarješke Toplice]] Kulturno dediščino kraja predstavljata za oglede turistov urejeni in odprti rojstni hiši dveh pomembnih zgodovinskih osebnosti: v [[Vinica pri Šmarjeti|Vinici]] rojstna hiša duhovnika [[Janez Zalokar|Janeza Zalokar]]<nowiki/>ja in v [[Šmarjeta|Šmarjeti]] rojstna hiša [[Jože Karlovšek|Jožeta Karlovška]], raziskovalca ljudske ornamentike. V parku Term Šmarješke Toplice si lahko ogledamo star litoželezni vodnjak s kipom žene, skozi katerega je bila speljana prva pitna voda in razvaline gradu Štrlek do katerih vodi gozdna sprehajalna pot. Pod kulturne znamenitosti sodijo tudi razvaline [[Grad Klevevž|gradu Klevevž]], nekdaj pomembnega gospodarsko-upravnega središča freisinških škofov na Dolenjskem, ki pa je bil leta 1942 popolnoma požgan. Med pomembne kulturne znamenitosti kraja sodi tudi Hiša žive dediščine s sloganom »Iz narave in preteklost za prihodnost«. Gre za objekt, ki je nastal na mestu nekdanje Osnovne šole Bela Cerkev, v kateri je pouk potekal kar 110 let. Prostori stavbe so namenjeni delovanju društev in stalnima razstavama arheološke zbirke replik najdb na področju občine in razstavo šolskega inventarja in učnih pripomočkov učencev stare šole. Naravne in kulturne znamenitosti občine Šmarješke Toplice si je mogoče ogledati v sklopu dveh urejenih tematskih poteh – vodni in tematski poti imenovani »Vir življenjske energije«. Občinske znamenitosti pa lahko spoznate tudi ob vožnji s kolesom v kolesarski poti imenovani »Šmarješka kolesnica«. == Hiša žive dediščine "''Iz narave in preteklosti za prihodnost''" == V Hiši žive dediščine s sloganom ''»Iz narave in preteklost za prihodnost«'' je 15. junija 2015 zaživel medgeneracijski interpretativni center dediščine. Projekt na področju turizma, ohranjanja ter interpretacije naravne in kulturne dediščine, je bil realiziran s pomočjo nepovratnih sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in Ministrstva za kulturo. Hiša žive dediščine stoji na mestu nekdanje Osnovne šole Bela Cerkev, ki je svoja šolska vrata zaprla v letu 1970. Vsebina hiše ponuja vpogled v življenje lokalnih prebivalcev skozi različne zorne kote in zgodovinska obdobja. Sprehod po posameznih tematskih sobah nas popelje od daljne preteklosti vse do živahnega utripa sedanjosti. V Zwittrovi dvorani, ki nosi ime po zgodovinarju dr. Franu Zwittru, rojenem v Beli Cerkvi, si je mogoče ogledati predstavitveni film občine Šmarješke Toplice. V enološkem laboratoriju se obiskovalci lahko seznanijo z lokalnim vinogradništvom in vinarstvom, najbolj razširjenima dejavnostima na področju Šmarješki Toplic, kulinarično dediščino kraja pa je moč spoznati v Sobi žive dediščine. V Sobi ustvarjalnosti je na ogled začasna razstava inventarja stare šole in učnih pripomočkov bivših učencev. V daljno preteklost obiskovalce popelje Dežela arheologije. V njej se sprehodimo skozi obdobje prazgodovine, antike, preseljevanja narodov in preko razstavljenih replik, najdenih na širšem območju Vinjega vrha, spoznamo način življenja tukajšnjih prebivalcev. V Sobi naših prednikov spoznamo življenje in delo pomembnih lokalnih osebnosti. V Škratovi soba najmlajši obiskovalci spoznajo zgodbo o belocerkovškem škratu Viniju in druge lokalne pripovedke. Simbol Hiše žive dediščine je Orant ali molivec, bronast obesek v podobni človeške figure, najden na pobočjih Vinjega vrha. Obesek upodablja človeško postavo, ki prestopa krog in s tem simbolizira podiranje meja in stopanje iz okov vsakdana. == Tematska pot »Vir življenjske energije« == Občina Šmarješke Toplice je v letu 2012 s pomočjo evropskih sredstev LEADER uredila tematsko pot »Vir življenjske energije«. V tematski poti je povezala štiri tematske točke, ki reprezentirajo pomembno kulturno in naravno dediščino kraja in se prepletajo z zgodovinsko, etnološko, romarsko, športno-rekreativno in kulinarično vsebino. Možen je obisk posameznih točk tematske poti, ki so organizirane kot samostojne enote ali krožen ogled vseh štirih točk z izhodiščem v Šmarjeških Toplicah in končno postajo v Beli Cerkvi. Za urejenost točk na tematski poti skrbi Občina in domačini, ki s čistilnimi akcijami poskrbijo, da so točke privlačne in dostopne za obiskovalce in turiste. Točke združujejo pomembne elemente nepremične, predvsem stavbne dediščine in nesnovne kulturne dediščine kraja.  Prvo točko na tematski poti predstavljajo ostaline in ruševine nekdanjega gradu Štrlek, ki se nahajajo v gozdu ob kompleksu Term Šmarješke Toplice, pomembnega nosilca zdraviliškega turizma v Sloveniji. V Šmarješke Toplice Terme vsako leto privabijo več kot 93.000 turistov in izletnikov. Do razvalin iz zdraviliškega parka vodi urejena sprehajalna pot, ki se zaključi tik ob ruševinah na opazovalnem podestu, kjer je nameščena tudi informativna tabla. Na območju občine Šmarješke Toplice je v preteklost stalo pet gradov zato se je področje imenovalo »dolina gradov« in edini danes še vidni ostanek nekdanjih gradov so prav razvaline gradu Štrlek, ki je bil v pisnih virih prvič omenjen že leta 1247. Zgradila sta ga viteza Friderik in Rudolf iz Mokronoga brez dovoljenja tedanjih lastnikov posesti zato je bil grad eden redkih primerkov »črne gradnje« tistega časa. Grad je bil prav iz teh razlogov zelo kmalu porušen. Razvaline gradu so vključene v register spomenikov nepremične kulturne dediščine lokalnega pomena. Druga točka tematske poti je vinska gorica Koglo s cerkvijo svetega Lenarta na najvišji točki občine, na nadmorski višini 417m. Na Koglem je nekdaj stal gradič Kozjak, ki je bil prva utrdba proti Ogrom. Cerkev sv. Lenarta je bila v pisnih virih prvič omenjena v 17. stoletju. Najprej je bila grajena v gotskem slogu in kasneje barokizirana. Ob cerkvi je postavljena razgledna ploščad, ki odpira pogled na dolino reke Krke, Gorjance, Kočevski gozd, Novomeško kotlino in Šentjernejsko polje. Pot iz Šmarjeških Toplic do Koglega vodi med vinogradi in zidanicami, ki so značilne za vinske gorice. Na Koglem stoji tudi zidanica Bregač, prva zidanica, ki je odprla svoja vrata turistom v inovativne projektu imenovanem Zidaniški turizem. [[Slika:3. Cerkev Karmelske matere božje, Slape.jpg|sličica|304x304px|Cerkev Karmelske matere božje, Slape]] Tretja točka tematske poti je pri cerkvi Karmelske matere božje v Slapah. Grajska cerkev je bila sezidana v letih 1622 - 1628. Sedanja zgradba je nasledila starejšo srednjeveško stavbo. Nastanek cerkve je povezan z lastniki gradu Klevevž, družino Moscon, ki so cerkev postavili kot njihovo družinsko grobno cerkev. Na pokopališču, ki obkroža cerkev je večje število nagrobnih spomenikov med katerimi izstopa grobno polje družine Ulm, zadnjih lastnikov gradu Klevevž. Cerkev in pripadajoče pokopališče je pomemben zgodovinski spomenik kulturne dediščine. Mogoč je ogled notranjosti cerkve z grobnico lastnikov gradu Klevevž in grobnega polja plemiške družine na pokopališču. V neposredni bližini Slap je pomembna lokalna naravna znamenitost Klevevž, ki združuje sotesko potoka Radulje s slapovi in brzicami ter dvema kraškima jamama ter naraven termalni izvir ujet v kamnit bazen, kjer ima voda konstantno temperaturo 23&nbsp;°C skozi celo leto. Zadnja točka tematske poti je Škratova luknja v vasi Bela Cerkev. Škratovo luknjo imenujejo domačini manjšo jamo z rovom, ki leži pod vasjo Bela Cerkev in v kateri naj bi po ljudskem izročilu v preteklosti živeli škratje. Ti so bili prijazne narave in so domačinom pomagali. Mir v vasi naj bi skalil nadut mladenič, ki se je nekega dne preselil v vas. Škratov ni maral in jih je preganja. Ti se z njim niso želeli prerekati in so se po svojem rovu umaknili na bližnji Vinji vrh. Ljudje, ki so ostali brez pomoči škratov, so mladeniča izgnali iz vasi, vendar se škratje kljub temu niso vrnili. Najstarejši škrat pa se je odločil, da bo ljudem vseeno pomagal, vendar se jim ni nikoli prikazal ob belem dnevu. Do Škratove luknje vodi urejena sprehajalna pot, urejen je tudi dostop do jame v kateri obiskovalce pozdravi kip škrata. Točko Škratova luknja zavzeto promovirajo domačini sami z razširjanjem zgodbe o belocerkovških škratih med obiskovalce vasi ter promociji z iznajdbo posebnih jedi, ki nosijo ime po škratih in jih vključujejo v gostinsko in kulinarično ponudbo kraja (škratova klobasa, škratova »moč«). == Znane zgodovinske osebnosti<ref>{{Navedi knjigo|title=Šmarjeta in Bela Cerkev skozi stoletja: Vršenje časa okrog zgodovinskega Vinjega vrha v občini Šmarješke Toplice|last=Cvelbar, France in Stane Granda|first=|publisher=Domoznansko društvo Šmarjeta in Založba Goga Novo mesto|year=2007|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> == {{glavni članek|Seznam osebnosti iz Občine Šmarješke Toplice}} [[Slika:Grob družine Majzelj in Zwitter.jpg|175x175px|Grob družine Majzelj in Zwitter, Bela Cerkev|sličica]] ==== Fran Zwitter (24.10.1905 – 14.4.1988) ==== [[Fran Zwitter]] je bil rojen v Beli Cerkvi v hiši svojega deda Frana Majzlja. Po študiju zgodovine in geografije v Ljubljani in na Dunaju je na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1928 diplomiral in naslednje leto doktoriral. V letih 1930–32 se je izpopolnjeval v Parizu. Zavzemal se je za povezovanje zgodovinopisja s sociologijo in ekonomijo, hkrati pa se je usmeril v raziskovanje zgodovine novega veka. Leta 1938 je postal prvi učitelj za zgodovino novega veka na ljubljanski univerzi. Med letoma 1952 in 1954 je bil rektor Univerze v Ljubljani, sicer pa je bil redni profesor do upokojitve leta 1975. Od leta 1958 je bil redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Poleg zgodovine mest in socialne zgodovine ga je vseskozi zanimala nacionalno politična problematika. Zwittrova bibliografija šteje več kot 300 enot, od tega 11 knjig in 100 pomembnejših razprav. Ker je bil zelo navezan na rodno Belo Cerkev, je bila njegova zadnja želja, da je v svoji rojstni vasi tudi pokopan. ==== Jože Karlovšek (12.2.1900 – 22.10.1963) ==== [[Slika:Karlovškova rojstna hiša, Šmarjeta.jpg|197x197px|Rojstna hiša Jožeta Kalovška, Šmarjeta|sličica]][[Jože Karlovšek]] je bil rojen v Šmarjeti. Po končani gimnaziji v Novem mestu je nadaljeval šolanje na gradbeni šoli v Ljubljani. Delal je kot gradbeni tehnik, nadzornik, projektant in na koncu kot učitelj tehničnih predmetov na Srednji gradbeni šoli v Ljubljani. Bil je eden od ustanoviteljev Tovarne fine keramike Dekor v Ljubljani leta 1931. Njegova velika ljubezen so bili stara podeželska arhitektura, slovenski ornamenti in slovanska mitologija. Ornamente je najprej zbiral, nato pa tudi sam ustvarjal. Z lastno tehniko, ki jo je tudi patentiral, je slikal na les najrazličnejše motive, večinoma prevzete iz slovanske mitologije. Karlovšek je gradivo, ki ga je zbral ob svojih raziskavah, objavil v več knjigah, od katerih so pomembnejše: Slovenska hiša, Umetnostna obrt – splošen razvoj in naš slog, Slovenski domovi in zbirka razglednic Dekorativna umetnost. V različnih revijah je redno objavljal članke in razprave s področja ljudske umetnosti. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj. Rojstna hiša Jožeta Karlovška stoji nasproti cerkve sv. Marjete v Šmarjeti. Današnjo veliko sodobno hišo v baročnem stilu je sezidal Karlovškov oče. V hiši sta nekdaj delovali tudi gostilna in trgovina ter prenočišča za goste. Pred vhodom v hišo stoji doprsni kip Jožeta Karlovška. ==== Janez Zalokar (26.6.1792 – 7.9.1872) ==== [[Slika:Rojstna hiša Janeza Zalokarja.jpg|132x132px|sličica|Rojstna hiša Janeza Zalokarja, Vinica pri Šmarjeti]] [[Janez Zalokar]] je bil rojen na Vinici pri Šmarjeti. Po končani gimnaziji v Novem mestu je študiral teologijo v Ljubljani in bil leta 1815 posvečen v duhovnika. Duhovniška služba ga je kot kaplana popeljala najprej v Metliko in nato kot župnika najprej v Tržič in nazadnje v Škocjan. Ko je nastopil službo v Škocjanu, je bil njegov cilj čim bolj pomagati svojim župljanom in nanje prenesti čim več svojega vsestranskega znanja. Zanimala ga je zdravstvena problematika, bil je podpornik homeopatije, spodbujal je sadjarstvo, dobro je poznal kmetovanje, ljudi je učil, kako iz kmetovanja živeti in z njim tudi zaslužiti. Leta 1854 je napisal knjigo Umno kmetovanje in gospodarstvo. Gre za prvo knjigo v slovenščini, ki opisuje vse kmetijske panoge skupaj. Ukvarjal se je tudi z jezikoslovjem. Tako je M. Cigaletu pomagal sestaviti slovensko-nemški slovar, ki je zajemal 14.000 gesel. V Bleiweisovih Novicah je objavil svoj model pisanja rodovnika, še danes znan kot Zalokarjev rodovnik. V Zalokarjevi rojstni hiši na Vinici je danes na ogled muzejska zbirka predmetov in pohištva. [[Slika:Janez Volčič, Zgodovina šmarješke fare.jpg|132x132px|Janez Volčič, Zgodovina Šmarješke fare, foto: M. Fekonja|sličica]] ==== Janez Volčič (27.4.1825 – 14.12.1887) ==== [[Janez Volčič]] je bil rojen v Gabrovem v župniji Škofja Loka. Po zaključeni gimnaziji v Novem mestu in Ljubljani je študiral teologijo in bil leta 1849 posvečen v duhovnika. Duhovniški poklic je opravljal kot kaplan v Horjulu in Semiču, kot župnik v Dragatušu in Podgradu, leta 1875 pa je prišel v Šmarjeto. V času službovanja v Horjulu je začel prvi na Slovenskem z majniško pobožnostjo v čast Mariji in jo poimenoval šmarnice. Kjerkoli je služboval, je skrbel za ureditev notranjosti in zunanjosti cerkva. Leta 1887, tik pred smrtjo, je Volčič dokončal rokopis knjige z naslovom Zgodovina šmarješke fare. V njej je podrobno opisal življenje in navade tukajšnjih prebivalcev. Knjiga še danes predstavlja pomemben vir za raziskovanje preteklosti območja občine Šmarješke Toplice. == Gospodarstvo == [[Slika:Kozolci v vasi Vinica pri Šmarjeti.jpg|133x133px|Kozolci v vasi Vinica pri Šmarjeti|sličica]] Področje občine Šmarješke Toplice se nahaja na podeželju in pred pol stoletja je tu močno prevladovala kmetijska dejavnost. Danes je na območju občine registriranih 147 kmetijskih gospodarstev, čistih kmečkih gospodinjstev, katerih edini prihodek predstavlja kmečka dejavnost, pa je le 7. Ostali lastniki kmetij so zaposleni, kmetijstvo jim predstavlja le dopolnilno dejavnost. Kmetijske površine v občini so manjše, večina kmetij obsega do 10 hektarjev kmetijskih površin. Med pomembnejše kmetijske panoge sodita živinoreja in poljedelstvo. V živinorejski panogi sta izraziti govedoreja in prašičereja, v poljedelstvu pa gojenje žit in krmnih rastlin. Danes je še vedno ohranjenih 37% kmetijskih obdelovanih površin, vendar med najmočnejšo gospodarsko panogo sodi turizem.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.smarjeske-toplice.si/kmetijstvo.html|title=STRATEGIJA RAZVOJA KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI ŠMARJEŠKE TOPLICE ZA OBDOBJE 2010–2015|date=|accessdate=11.7.2016|website=Občina Šmarješke Toplice, Kmetijstvo|publisher=Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto|last=|first=|archive-date=2016-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160827210937/http://www.smarjeske-toplice.si/kmetijstvo.html|url-status=dead}}</ref>[[Slika:Pokrajina in polja, Šmarješke Toplice.jpg|135x135px|sličica|Pokrajina, Šmarjeta]]V občini imata večstoletno tradicijo čebelarstvo in mlinarstvo. Edini še delujoči mlin na območju občine, je mlin družine Košak z več kot dvestoletno tradicijo, katerega proces proizvodnje moke si lahko ogledajo tudi obiskovalci. Čebelarstvo Gorenc ima urejeno muzejsko zbirko čebelarstva in manjšo trgovino z različnimi vrstami medu in medenimi izdelki. Prebivalci občine Šmarješke Toplice so zaposleni v sekundarnih (gradbeništvo, proizvodnja) in terciarnih (promet, trgovina, turizem) gospodarskih dejavnostih v Šmarjeških Toplicah, Novem mestu, Šentjerneju in Šmarjeti. V Šmarjeških Toplicah so glavni zaposlovalec zdravilišče [[Terme Krka]], v Šmarjeti tovarna Plastoform, ki izdeluje plastične elemente, zaposluje pa približno 190 delavcev, v Novem mestu pa sta največja zaposlovalca [[Krka (podjetje)|tovarna zdravil Krka]] in tovarna vozil [[Industrija motornih vozil|Revoz]]. Ena pomembnejših gospodarskih dejavnosti v občini je prav zdraviliški turizem, ki se odvija v zdravilišču [[Terme Krka|Term Krka]]. == Turizem<ref>{{Navedi knjigo|title=Strategija razvoja turizma v občini Šmarješke Toplice|last=|first=|publisher=Občina Šmarješke Toplice in Konvikt, d.o.o.|year=2008|isbn=|url=http://www.smarjeske-toplice.si/tl_files/Informacije%20javnega%20znacaja/Obcinski%20predpisi/Strategija%20razvoja%20turizma.pdf|page=|cobiss=|access-date=2016-07-12|archive-date=2016-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160827222626/http://www.smarjeske-toplice.si/tl_files/Informacije%20javnega%20znacaja/Obcinski%20predpisi/Strategija%20razvoja%20turizma.pdf|url-status=dead}}</ref> == [[Slika:Terme Šmarješke Toplice.jpg|134x134px|sličica|Kompleks Term Šmarješke Toplice]] Šmarješke Toplice imajo vse potrebne pogoje tako za izvedbo dnevnih izletov kot za stacionarni turizem. Gostje imajo neštete možnosti za športne aktivnosti (nordijska hoja, tek, pohodništvo, kolesarjenje, rolanje, plavanje, padalstvo, kajakaštvo, jahanje), k čemur jih še bolj pritegne razgibana in zelena pokrajina. V tematsko vodeni poti imajo gostje možnost, da spoznajo bogato naravno in kulturno dediščino. Ob nekaterih že urejenih turističnih točkah so na voljo sprostitvene ploščadi ter ostala urbana oprema. Šmarješke Toplice na letni ravni obišče veliko tujih turistov iz različnih držav zato so informacijske table opremljene z opisi v šestih jezikih. Zdraviliški kompleks, v katerem je tudi znameniti leseni bazen, zgrajen nad vrelcem termalne vode, obkrožajo številne sprehajalne, pohodniške in kolesarske poti. V parku, ki se razprostira na približno treh hektarjih, raste devetdeset različnih drevesnih in grmovnih vrst, tu živi tudi 25 vrst ptic. Posebnost šmarješke okolice je devet urejenih poti za nordijsko hojo, v športnem parku so tudi igrišča za tenis, nogomet, košarko, odbojko in mini golf ter balinišče in prostor za piknik. [[Slika:Turistični vlak.jpg|135x135px|sličica|Turistični vlak]]Poleg namestitev v hotelih [[Terme Šmarješke Toplice|Term Šmarješke Toplice]], je razvita tudi sobodajalska dejavnost. Inovativen turistični produkt predstavlja prenočevanje gostov v zidanicah, pristni stavbni dediščini značilni za vinorodna območja. V sklopu projekta Turizem v zidanicah je bila za turistični namen odprta prva zidanica v Sloveniji, v kateri je možno prenočevati, se predajati užitkom narave sredi vinskih goric ter okušati izvrstna vina in dolenjsko kulinariko. Skozi leto se v kraju zvrstijo številne turistične in tradicionalne prireditve, v sodelovanju in organizaciji občine, lokalnih društev in turističnih ponudnikov. Na letni ravni v Šmarjeških Toplicah prenoči okoli 95.000 gostov. Za potrebe informiranja turistov in obiskovalcev deluje Turistično informacijski center (TIC Šmarješke Toplice), kjer gostje pridobijo informacije o kraju ter usmeritve za številne aktivnosti. Ponudba kraja je predstavljena tudi na svetovnem spletu in se promovira preko družabnih omrežij in preko lokalnih medijev. V turistični ponudbi kraja je tudi vožnja s cestnim turističnim vlakom, ki sprejme do 42 potnikov. Vozi po različnih trasah po Občini Šmarješke Toplice in vključuje ogled lokalnih znamenitosti in vodenje preko ozvočenja v več jezikih. == Lokalna društva == [[Slika:Lokalne kulinarične dobrote.jpg|131x131px|Lokalne kulinarične dobrote|sličica]] V Občini Šmarješke Toplice aktivno deluje 30 društev. Posamezna društva združujejo skupine ljudi s podobnimi interesi, ki se trudijo, da je družabno življenje in okolje v katerem živijo kvalitetno in pestro z dogajanji. Prostovoljna društva delujejo na področju turizma, kulinarike, vinogradništva in vinarstva, športa, kulture, glasbe, zgodovine, ekologije in gasilstva. Vsa omenjena društva imajo na območju občine že dolgoletno tradicijo in so aktivno vključena v soustvarjanje družabnega življenja v kraju. Pripravljajo vrsto tradicionalnih prireditev (Sožitje kruha in vina, sekanje pirhov, Martinov pohod, srečanje pevskih zborov »Šmarješke pojejo«, Cvičkarija in salamijada, gasilske veselice, prvomajska budnica, Šmarješki tek), izvajajo pa tudi izobraževalne in ustvarjalne delavnice. Člani društev aktivno sodelujejo tudi v okviru delovanja lokalne »Kmečke tržnice«, v obliki prodaje svojih unikatnih izdelkov in pridelkov. Društva delujejo kot neprofitna in v večji meri svojo redno dejavnost opravljajo na podlagi financiranja iz naslova članarin članov društva. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=125px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=3|[[Bernardka Krnc]] | '''{{Abbr|NK|Neodvisna kandidatka s podporo volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | '''{{Abbr|NK|Neodvisna kandidatka s podporo volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | '''{{Abbr|NK|Neodvisna kandidatka s podporo volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row" rowspan=2|[[Marjan Hribar (politik)|Marjan Hribar]] | [[Slika:SDS logotype.svg|26px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | '''{{Abbr|SV|Gašper Gregorčič in skupina volivcev}}''' |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Šmarješke toplice]] [[Kategorija:Občina Šmarješke Toplice|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] [[Kategorija:Šmarješke Toplice]] fp3zjuszx31ls9g82z5m67tesfgr877 Občina Sveti Tomaž 0 72803 6748634 6691052 2026-09-10T12:10:06Z Sportomanokin 14776 /* Glej tudi */ 6748634 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan= [[Mirko Cvetko]] |grb=Grb Občine Sveti Tomaž.png |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Sveti Tomaz.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F205_T1257_vF_b_x580299.562_y149936.56650000002_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F205_T1257_vF_b_x580299.562_y149936.56650000002_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |površina= |prebivalstvo=1966 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=983 |ženske=983 |splet=https://sv-tomaz.si/ |sedež=[[Sveti Tomaž, Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]]}} '''Občina Sveti Tomaž''' je [[občina]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki je nastala 1. marca 2006 z izločitvijo iz [[Občina Ormož|Občine Ormož]]. Središče občine je [[Sveti Tomaž, Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]]. V občini so naselja [[Bratonečice]], [[Gornji Ključarovci]], [[Gradišče pri Ormožu]], [[Hranjigovci]], [[Koračice]], [[Mala vas pri Ormožu]], [[Mezgovci, Sveti Tomaž|Mezgovci]], [[Pršetinci]], [[Rakovci]], [[Rucmanci]], [[Savci]], [[Sejanci]], [[Senčak, Sveti Tomaž|Senčak]], [[Senik, Sveti Tomaž|Senik]], '''[[Sveti Tomaž, Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]]''', [[Trnovci]] in [[Zagorje, Sveti Tomaž|Zagorje]]. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=100px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=5|[[Mirko Cvetko]] | rowspan=5|[[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|45px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Glej tudi== * [[Seznam osebnosti iz Občine Sveti Tomaž]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} {{škrbina-geo-sl}} {{Sveti Tomaž}} {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Sveti Tomaž]] [[Kategorija:Občina Sveti Tomaž| ]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] fjbdpirq477gt7rx6fl7mb2rj12mcdp Seznam slovenskih jezikoslovcev 0 73103 6748902 6746664 2026-09-10T23:08:51Z ~2026-44996-51 264415 /* P */ 6748902 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[jezikoslovec|jezikoslovcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Lučka Abram]] *[[Maruška Agrež]] *[[Kozma Ahačič]] *[[Martin Ahlin]] *[[Jurij Alič]] *[[Ema Andoljšek]] *[[Špela Arhar Holdt]] *[[Simon Atelšek]] *[[Branko Ažman]] == B == * [[Matjaž Babič]] * [[Saša Babič]] * [[Vanda Babič]] * [[Jasna Baebler]] * [[Anton Bajec]] * [[Marija Bajzek Lukač]] * [[Tatjana Balažic Bulc]] * [[Júlia Bálint Čeh]] * [[Friderik Baraga]] (1797–1868) * [[Samanta Baranja]] * [[Anton Bartel]] * [[Andrej Bartol]] * [[Urban Batista]] * [[Marjana Baumgarten Briški]] * [[Kasilda Bedenk]] * [[Agnieszka Będkowska Kopczyk]] * [[Ana Beguš]] * [[Gašper Beguš]] * [[Andrej Bekeš]] * [[Mojca Belak]] * [[Franc Belec]] * [[Ivan Belostenec]] * [[Francka Benedik]] * [[Martin Benedik (profesor)|Martin Benedik]] * [[Juan Benigar]] * [[Anja Benko]] * [[Zdenka Beran]] * [[Sonja Berce]] * [[Simona Bergoč]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Marja Bešter Turk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[Janko Bezjak]] * [[France Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Marija Bidovec]] * [[Franc Bilc]] * [[Maja Bitenc]] * [[Zvonko Bizjak]] * [[Aleksandra Bizjak Končar]] * [[Aleš Bjelčevič]] * [[Dana Blaganje]] * [[Ksenija Bogetić Pejović]] * [[Adam Bohorič]] (~1520–1596) * [[Ljudmila Bokal]] * [[József Bókor]] * [[Marija Bolta]] * [[Janez Božič (duhovnik)]] * [[Stojan Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Valter Braz]] * [[Franc Breckerfeld]] * [[Anton Breznik (1881–1944)]] * [[Aleksandra Brezovec]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Mojca Brglez]] * [[Jožef Briginel]] * [[Mihaela Brumen]] * [[Stanko Bunc]] * [[Lara Burazer]] == C == * [[Oroslav Caf]] ([[1814]]-[[1874]]) * [[Dubravka Celinšek]] * [[Jadranka Cergol]] *[[Majda Cibic]] Cergol * [[Matej Cigale]] ([[1819]]-[[1889]]) *[[Fanny Susan Copeland]]? *[[Rada Cossutta]] *[[Franco Crevatin]] *Oliver Currie *[[Ljudmila Cvetek Russi]] *[[Slavko Cvetek]] * [[Varja Cvetko Orešnik]] == Č == *[[Janko Čar]] *[[Matija Čep]] *[[Metod Čepar]] *[[Danica Čerče]] *[[Ivana Černelič]] *([[Mirko Černič]]) *[[Manca Černivec]] *[[Anton Čižman]]? *[[Josip Čižman]]? *[[Lucija Čok]] *[[Bojan Čop]] *[[Dušan Čop]] *[[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] ([[1797]]-[[1835]]) *[[Rosana Čop]] *[[Rajmund Čuček]] *[[Darko Čuden]] == D == *[[Peter Dajnko]] *[[Roberto Dapit]] *[[Margaret Davis]] *[[Anton Debeljak]] *[[Janez Debevec]] *[[Narcis Dembskij]] *[[Aleksandra Derganc]] *[[Slavko Deržek]] *[[Tamara Ditrich]] *[[Duša Divjak Race]] * [[Helena Dobrovoljc]] *[[Kaja Dobrovoljc]] * [[Anton Dokler]] * [[Marijan Dokler]] *[[Kaja Dolar]] *[[Janez Dolenc]]? *[[Milan Dolgan]] *[[Nataša Domadenik]] (por. ''Detič'') *[[Teodor Domej]] *[[Silvester Domicelj]] *[[Akoš Dončec]] *[[Katja Drnovšek]]? *[[Josip Drobnič]] *[[Marko Drobnjak]] * [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] *[[Boštjan Dvořak|Boštjan Dvořák]] == Đ == * [[Maja Đukanović]] == E == * [[Janez Erat]] == F == *[[Melanija Larisa Fabčič]] *[[Diomira Fabjan Bajc]] *[[Jože Faganel]] ? *[[Tanja Fajfar]] *[[Ina Ferbežar]] *[[Franc Ferk]]? *[[Fedora Ferluga-Petronio]] *[[Alja Ferme]] *([[Goran Filipi]]) *[[Jože Filo]] *[[Mateja Forte]] *[[Jasmin Franza]] *[[Franc Friedl]]? *[[Jože Ftičar]]? * [[Metka Furlan]] == G == *[[Mateja Gaber]] *[[Dejan Gabrovšek]] *[[Dušan Gabrovšek]] *[[Apolonija Gantar]] *[[Velemir Gjurin]] *[[Karel Glaser]] ([[1845]]–[[1913]]) *[[Nataša Gliha Komac]] *[[Darja Globevnik]] (Žorga-G.) *[[Joža Glonar]] *[[Alenka Gložančev]] *[[Neva Godini]]-Godnič? *[[Lara Godec Soršak]]? * [[Marija Golden]] * [[Janko Golias]] * [[Nina Golob]] * [[Tina Golob]] * [[Katarina Gomboc Čeh]]? *[[Mateja Gomboc]] *[[Vojko Gorjanc]] *[[Januška Gostenčnik]] *[[Anton Grad]] *[[Martin Grad]] *([[Janez Gradišnik]]) * [[Marc L. Greenberg]] * Kristina Gregorčič * [[Matejka Grgič]] *[[Majda Grmek]] *[[Milan Grošelj]] *[[Nada Grošelj]] *[[Ada Gruntar Jermol]] *[[Mita Gustinčič Pahor]] *[[Ožbalt Gutsman]] == H == *[[Juraj Habdelić|Jurij Habdelič]] *([[László Hadrovics]]) *[[Stanislav Hafner]] *[[Maja Hajdinjak]] *[[Milena Hajnšek Holz]] *[[Nanika Holz]] *[[Hipolit Novomeški]] *[[Kristina Hmeljak Sangawa]] *[[Mateja Hočevar Gregorič]] *[[Luka Horjak]] *Mojca in [[Sonja Horvat]] *[[Davorin Hostnik]] ([[1853]] - [[1929]]) *[[Nataša Hribar]] *[[Matej Hriberšek]] *[[Ladislav Hrovat]] *[[Damjan Huber]] *[[Marjeta Humar]] == I == * [[Gašper Ilc]] * [[Aleksander Isačenko]] * [[Martin Ivanetič]]? * [[Barbara Ivančič Kutin]] == J == *[[Vladislav Jagodic]] *[[Nataša Jakop]] *[[Tjaša Jakop]] *[[Franc Jakopin]] * [[Primož Jakopin]] *[[Harald Jaksche]] *[[Marija Jamar-Legat]]? *[[Anton Janežič]] *[[Marija Janežič]] *[[Anton Janko]] *[[Jurij Japelj]] *[[Mojca Jarc]] *[[Urban Jarnik]] *[[Anton Jehart]] *[[Alenka Jelovšek]] * [[Alojz Jembrih]] *[[Mateja Jemec Tomazin]] *[[Elizabeta Mojca Jenko]] * [[Elza Jereb]] *[[France Jesenovec]] * [[Marko Jesenšek]] * [[Vida Jesenšek]] *[[Martin Jevnikar]] *[[Marija Jež Grgič]] *[[Janoš Ježovnik]] *[[Jožica Jožef Beg]]? * [[Hermina Jug-Kranjec]] *[[Janko Jurančič]] *[[Klementina Jurančič Petek]] * [[Peter Jurgec]] * [[Andraž Jurtela]] *([[Janez Justin]]) *[[Dunja Jutronić]] *[[Fran Juvančič]] *[[Rudolf Južnič]] *([[Stane Južnič]]) == K == *[[Anton Kacin]] *[[Vatroslav Kalenić]] *[[Monika Kalin Golob]] *[[Stanko Kamenšček]]? *[[Ženja Kansky]] *[[Matija Karba]] *[[Jože Karba]]? *[[Pavel Karlin]] *[[Ludvik Karničar]] *[[Franc Kattnig]]? *[[Majda Kaučič Baša]] *[[Monika Kavalir]] *[[Jerneja Kavčič]] *[[Janez Keber]] *[[Jakob Kelemina]] * [[Karmen Kenda - Jež]] * [[Boris Kern]] * [[Apolonija Klančar Kobal]] *[[Iva Klemenčič]] * [[Simona Klemenčič]] *[[Slavo Klemenčič]] *[[Stanko Klinar]] *[[Anka Kline]] *([[Rudolf Friderik Knapič]]) *[[Mihaela Knez]] *[[Rok Kobal]] *[[Alenka Kocbek]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Nike Kocijančič Pokorn]]? * [[Polonca Kocjančič]] *[[Rudolf Kolarič]] *[[Mihaela Koletnik]] *[[Anna Kóllath]] *[[Nataša Komac]] (gl. Gliha) *[[Smiljana Komar]] *[[Tatjana Komarova]] *[[Mojca Kompara Lukančič]] * [[Jernej Kopitar]] ([[1780]]-[[1844]]) *[[Silvester Kopriva]], tudi Kopriva, Silvo, 1908-1991 *[[Metka Kordigel]] Aberšek *[[Tomo Korošec]] *[[Viktor Korošec]] *[[Vladimir Kos]] *[[Albert Kosmač]]? *[[Polona Kostanjevec]] *[[Petra Kostelec]] *[[Borislava Košmrlj Levačič]] *[[Silvin Košak]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] *[[Janko Kotnik]] *[[Stanko Kotnik]]? *Marija Kovač? * [[Irena Kovačič]] *[[Krištof Jacek Kozak]]? *[[Ivana Kozlevčar Černelič]] *[[Janez Krajnc]] *[[Mira Krajnc Ivič]] *[[Tadej Kralj]] * [[Simona Kranjc]] *[[Jože Krašovec]] *[[Gregor Krek]] *[[Miroslav Krek]] *[[Simon Krek]] * [[Sebastijan Krelj]] ([[1538]]-[[1567]]) *[[Uršula Krevs Birk]] * [[Martina Križaj Ortar]] *[[Franc Križman]] *[[Jožef Križman]] *[[Mirko Križman]] *[[Domen Krvina]] * [[Erika Kržišnik]] *[[Vlasta Kučiš]] *[[Melita Kukovec]] *[[Marjan Kulčar]] *[[Blaž Kumerdej]] *[[Mojca Kumin Horvat]] *[[Dušica Kunaver]]? *[[Olga Kunst Gnamuš]] *[[Ivan Kunšič]] *[[Rok Kuntner]] *[[Koloman Kvas]] == L == *[[Meta Lah]] *[[Herta Lausegger]] *[[Branka Lazar]] *[[Vesna Lazović]] *[[Ksenija Leban]] *[[Rada Lečič]] *[[Nina Ledinek]] *[[Andreja Legan Ravnikar]] *[[Lia Legiša]] *[[Lino Legiša]] *[[Melita Lemut Bajec]] *[[Jakob Lenardič]] *[[Lena Lenček]] * [[Rado Lenček]] *[[Tina Lengar Verovnik]] *[[Andrea Leskovec]] *[[Fran Levstik]] *[[David Limon]] *[[Alja Lipavic Oštir]] *[[Jože Lipnik]] ? *[[Albina Lipovec]] * [[Frančiška Lipovšek]] *[[Nataša Logar]] (-''Berginc'') *[[Tine Logar]] *[[Tone Logar]] *[[Tomaž Longyka]] *[[Dušan Ludvik]] == M == * [[Ivan Macun]] *[[Franjo Magdič]] *[[Lovre Mahnič|Lovre (Lovro) Mahnič]]? *[[Barbara Majcenovič Kline]] * [[Viktor Majdič]] *[[Irina Makarova Tominec]] *[[Jasna Makovec Černe]] *[[Franc Malavašič]] *[[Christina Manouilidou]] *[[Karin Marc Bratina]] *[[Marko Marinčič]] *[[Jasmina Markič]] *[[Mihael Markič]] ? *[[Franjo Marn]] *[[Josip Marn]] * [[Franc (Lanko) Marušič]] * [[Tatjana Marvin]] Derganc *[[Herta Maurer-Lausegger]] *[[Darja Mazi Leskovar]] *([[Hieronim Megiser]]) *[[Pavle Merkù]] *[[Maja Melinc Mlekuž]] * [[Majda Merše]] *[[Drago Mertelj]] *[[Franc Serafin Metelko]] *[[Matej Meterc]] *[[Joža Meze]] *[[Adriana Mezeg]]? *[[Maja Mezgec]] *[[Mija Michelizza]] *[[Janez Mihelčič]] *[[Erika Mihevc Gabrovec]] *[[Tjaša Miklič]] * [[Fran Miklošič]] ([[1813]]-[[1891]]) *[[Janez Miklošič]]? *[[Inka Mikluž-Štrukelj]] *[[Vesna Mikolič]] *[[Tamara Mikolič Južnič]] *[[Anton Mikuš]] *[[Radivoj Franciscus Mikuš|Radivoj F. Mikuš]] *[[Milena Milojević Sheppard]] *[[Irena Mirnik Prezelj]]? *[[Tanja Mirtič]] *[[Petra Mišmaš]] *[[Doris Mlakar Gračner]] *[[Janko Moder]] *[[Izidor Modic]] *[[Nagisa Moritoki Škof]] *[[Uroš Mozetič]]? *[[Janez Mrdavšič]] *[[Oton Muhr]] *[[Francek Mukič]]? *[[Jakob Müller]] *[[Anton Murko]] * [[Matija Murko]] *[[Ana Marija Muster]] (Nanika Muster Čenčur) == N == *[[Martin Naglič]] *[[Rajko Nahtigal]] *[[Jožica Narat]] *[[Vladimir Nartnik]] *[[Ivan Navratil]] * [[Albina Nećak-Lük]] *[[Davorin Nemanič]] *([[Gerhard Neweklowsky]]) *[[Mojca Nidorfer]] *[[Gjoko Nikolovski]] * [[France Novak]] *[[Vilko Novak]] *[[Sonja Novak Lukanović]] == O == *[[Pavel Obersteiner]] *[[Vatroslav Oblak]] *[[Jera Oman]] *[[Franc Omerza]] *[[Irena Orel]] *[[Silvana Orel Kos]] * [[Janez Orešnik]] * [[Martina Orožen]] * [[Iztok Osojnik]]? * [[Karel Oštir]] *[[Juan Carlos Oven]] *[[Irma Ožbalt]]? *[[Martina Ožbot Currie]] == P == *[[Franc Pacheiner]] *[[Vlasta Pacheiner Klander]] *[[Kristina Pahor de Maiti Tekavčič]] *[[Nina Pahor]] *Jozef Pallay *Jožef Papp? *[[Joseph Paternost]] *[[Katerina Paternost]] * [[Avgust Pavel]] *[[Dušan Pavlič]] *[[Matic Pavlič]] *[[Karl Pečnik]]? *Vid Dominik Pen(n) *[[Andrej Perdih]] * [[Gregor Perko]] *[[Mojca Perkon Kofol]] *[[Majda Perne]] ([[Majda Merše]]) *[[Rajko Perušek]] *[[Robert Petaros]] *Urška Petek? *[[Marija Mojca Peternel]]? *[[Janez Petkovšek]]? *[[Špela Petric Žižić]] * [[Teodor Petrič]] *[[Marija Petrov Slodnjak]] *[[Mateja Petrovčič]] *[[Tanja Petrović]]? * [[Mateja Pezdirc Bartol]] *[[Barbara Pihler Ciglič]] *[[Mira Pihler]] *[[Luka Pintar (literat)|Luka Pintar]] *[[Nataša Pirih Svetina]] *[[Marta Pirnat Greenberg]] *[[Viktor Pirnat]]? *[[Žiga Pirnat]]? *[[Agnes Pisanski Peterlin]] *[[Milena Piškur]]? *([[Leonid Pitamic]])? *[[Karmen Pižorn]]? *[[Katja Plemenitaš]] *[[Maks Pleteršnik]] *[[Melita Počkar]] (Marija Pirc) *[[Katarina Podbevšek]] *[[Štefan Podboj]] *[[Josip Podgoršek]] *[[Saša Podgoršek]] * [[Vladimir Pogačnik]] * [[Breda Pogorelec]] *[[Heinz-Dieter Pohl]]? *[[Marko Pohlin]] *[[Jožef Poklukar]] *[[Avgust Pokorn]]? *[[Janja Polajnar Lenarčič]] *[[Justina Popac]] *[[Damjan Popič]] *''Janez Valentin Sigmund''/[[Žiga Popovič]] *[[Ina Poteko]] *[[Aneta Potočnik]] *[[Boleslav Povšič]] *[[Breda Požar]]? *[[Vesna Požgaj Hadži]] *[[Zvonka Praznik]] *[[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] *[[Tomaž Prelokar]] * [[Francka Premk]] *[[Nikolaj Preobraženski]] *[[Janez Nepomuk Primic]] *[[Erich Prunč]] *[[Simona Pulko]]? == R == *[[Duša Race]] *[[Božo Radovič]] *[[Bernard Rajh]] *[[Atilij Rakar]]? *[[Engelbert Rakovec]] *[[Rudolf Rakuša]] (esperantist) * [[Fran Ramovš]] ([[1890]]-[[1952]]) * [[Pia Rednak]] *[[Vera Remic Jager]]? *[[Ana Renčelj|Ana (Marija) Renčelj]] *[[Luka Repanšek]] *([[Milan Rešetar]]) *[[Cvetka Rezar]] * [[Jakob Rigler]] * [[Damjan Ristić]] * [[Maks Robič]]? *[[Neža Rojko]] *[[Jurij Rojs]]? *[[Pavel Rostohar]]? *[[Veronika Rot Gabrovec]] *[[Maja Rotter]] *[[Tadeja Rozman]] *[[Jutka Rudaš]] *[[Mirko Rupel]] *([[Marija Rus]] 1921-2019) *[[Vida Rus]] == S == *[[Linda Sadnik Aitzetmüller]] *[[Mitja Saje]] *[[Tomaž Sajovic]] *[[Irena Samide]]? *[[Krištof Savski]] *[[Janez Scheinig]] (Šajnik) *[[Anton Schellander]] *[[Mojca Schlamberger Brezar]] *([[Éva Schwetter]]) *[[Klaudija Sedar]] *([[Peter Semolič]]) *[[Marjeta Senčar Bohinjec]] *[[Saša Sernec]] *[[Urška Sešek]] *[[Jože Sever]] *[[Chikako Shigemori Bučar]] *[[Eva Sicherl]] *[[Dragotin Simandl]] *[[Marko Simonović]] *[[Eliza Skalicky]]? *[[Jože Skaza]] *[[Janez Skela]] *[[Jožef Srbinšek|Jožef Skrbinšek]] *[[Andrej E. Skubic]] *[[Mitja Skubic]] *[[Vika Slabe]] *[[Franc Slivnik]] *([[Ivan Slokar]]) * [[Vera Smole]] *[[Mojca Smolej]] *[[Viktor Smolej]] *[[Maja Smotlak]] *[[Andrej Snedec]] *[[Jerica Snoj]] (r. Kavčič) * [[Marko Snoj]] *[[Josip Sodja|Josip (Jože) Sodja]] * [[Cvetka Sokolov]] *[[Gabrijela Sorman]] *[[Dimitrij Sovre]] *[[Helena Spanring]] *[[Liliana Spinozzi Monai]] * [[Tatjana Srebot Rejec]] *[[Anita Srebrnik]] * [[Marko Stabej]] * [[Leopold Stanek]]? * [[Petra Stankovska]] *[[Janez Stanonik]]? *[[Vasilka Stanovnik]] *[[Sonja Starc]] *[[Penka Stateva]] *[[Johannes Jacobus Steenwijk|Johannes Jacobus (Han) Steenwijk]] *[[Dragi Stefanija]] *[[Adrian Stegovec]] *[[Arthur Stepanov]] * [[David Stermole]] * [[Andrej Stopar]] *[[Irena Stramljič Breznik]] *([[Hildegard Striedter-Temps]]) *[[Mojca Stritar Kučuk]] *[[Anja Strojin Štampar]]? *[[Đurđa Strsoglavec]] *[[Alojzij Strupi]] *[[Helena Stupan]] (r. Tominšek) *[[Katja Sturm-Schnabl]] *[[Namita Subiotto]] *[[Jože Suhadolc]] *[[Stane Suhadolnik]] *[[Lovro Sušnik]] *[[Miha Sušnik]] *[[Slavko Sušnik]] *[[Vaso Suyer]]? *[[Luka Svetec]] == Š == * [[Nada Šabec]] *[[Agata Šega]] *[[Meta Šega Potokar]] *[[Polonca Šek Mertük]] * [[Matej Šekli]] *[[Anton Šepetavc]]? *[[Vinko Šercl]] (1843-1906) *[[Cvetka Šeruga Prek]] (strok. za izreko) *[[Marjana Šifrar Kalan]] *([[Mate Šimundić]]) *[[Ivanka Šircelj Žnidaršič]] * [[Alenka Šivic Dular]] *[[Tanja Škerlavaj]] *[[Stanko Škerlj]] *[[Jožica Škofic]] *[[Stanislav Škrabec]] ([[1844]]-[[1918]]) *[[Katja Škrubej]]? *[[Manja Škrubej]] *[[Sergij Šlenc]] *[[Matej Šmalc]]?/[[Matevž Šmalc]] *[[Janez Leopold Šmigoc]] *[[Jakob Šolar]] *[[Janez Šolar]]? *[[Mojca Šorli]] *[[Miran Špelič]]? *[[Milan Štante]] ([[1930]]-[[1999]]) *[[Rozka Štefan]] *[[Franc Štiftar]] *[[Karel Štrekelj]] *[[Inka Štrukelj]] (Inka Mikluž-Štrukelj) * [[Saška Štumberger]] *[[Franc Šturm]] *[[Vida Šturm]] *[[Josip Šuman]] *[[Klara Šumenjak]] *([[Jelica Šumič Riha|Jelica Šumić Riha]]) *[[Rastislav Šuštaršič]] == T == *[[Alojzij Tavčar]] *[[Cvetana Tavzes]] *[[Nataša Terbovšek Coklin]] *[[Karmen Teržan Kopecky]] *[[Lucien Tesnière]] *[[Hotimir Tivadar]] *[[Suzana Todorović]] *[[Emil Tokarz]] * [[Ivan Tominec]] *[[Irina Makarova Tominec]] *[[Josip Tominšek]] *[[Vlasta Tominšek]] *[[France Tomšič (jezikoslovec)|France Tomšič]] *[[Ivan Topolovšek]] * [[Jože Toporišič]] ([[1926]]-2014) *[[Silvo Torkar]] *[[Alenka Tratnik]] *[[Andreja Trenc]] *[[Ivan Trinko]]? * [[Frančiška Trobevšek Drobnak]] *[[Marko Trobevšek]]? *[[Mitja Trojar]] *([[Davorin Trstenjak]]) *[[Olga Trtnik]] por. Rossettini *[[Vladka Tucovič]] *[[Henrik Tuma]] *[[Boštjan M. Turk]] *[[Maja Turnher Miklavc]]? == U == *[[Mladen Uhlik]] *[[Natalija Ulčnik]] *[[Fedora Umek]] *[[Jerneja Umer Kljun]] *[[Drago Unuk]] *[[Veronika Urank-Olip]] *[[Boris Urbančič]] *[[Janja Urbas]] *[[Viljem Urbas]] == V == *Damjan Vahen (esperantist) *[[Urška Valenčič Arh]] *[[Matija Valjavec]] *[[Alenka Valh Lopert]] *[[József Varga]] *[[Sonia Vaupot]] *[[Franc Verbinc]] *[[Darinka Verdonik]] *[[Tina Verovnik]] *[[Branislava Vičar]] *[[Ada Vidovič Muha]] *[[Primož Vitez]] *[[France Vodnik]]? * [[Valentin Vodnik]] *[[Božo Vodušek]] * [[Jerica Vogel]] *[[Nastja Vojnovič]]? *[[Jana Volk]] *[[Ines Voršič]] *[[Urška Vranjek Ošlak]] * [[Alenka Vrbinc]] * [[France Vrbinc]] * [[Marjeta Vrbinc]] * [[Tatjana Vučajnk]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] == W == * [[Peter Weiss (razločitev)|Peter Weiss]] == Z == *[[Renata Zadravec Pešec]] *[[Mihael Zagajšek]] *[[Janez Zalokar]] *[[Pavel Zdovc]] *[[Melita Zemljak Jontes]] *[[Jana Zemljarič Miklavčič]] *[[Janko Zerzer]] *[[Jana Zidar Forte]] *[[Luka Zima]] *[[Stanislav Zimic]]? *[[Marija Zlatnar Moe]]? *[[Gruša Zlobec]]? * [[Janez Zor]] *[[Zinka Zorko]] *[[Anja Zorman]] * [[Marina Zorman]] *[[Nubia Zrimec]] *[[Nives Zudič Antonič]] *[[Danila Zuljan Kumar]] *[[Jakob Zupan]] *[[Nina Zver]] *[[Ana Zwitter Vitez]] == Ž == *[[Jošt Žabkar]] *[[France Žagar]] *([[Igor Ž. Žagar]]) *[[Mojca Žagar Karer]] *[[Rok Žaucer]] *[[Andrejka Žejn]] *[[Andreja Žele]] *[[Mirjana Želježič]] *[[Gregorij Žerjav]] *[[Adela Žgur]] *[[Sašo Živanović]] *[[Janja Žmavc]]? *[[Darja Žorga Globevnik]] *[[Davorin Žunkovič]] *[[Franc Žužek]] == Glej tudi == * [[Seznam tujih slovenistov]] *[[Seznam slovenskih filologov]] *[[Seznam slovenskih leksikografov]] *[[Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] *[[Seznam slovenskih prevajalcev]] *[[Seznam predavateljev na Filozofski fakulteti v Ljubljani|seznam predavateljev na Filozofski fakulteti UL]] {{seznami narodov po poklicu|jezikoslovcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Jezikoslovci]] [[Kategorija:Slovenski jezikoslovci|*]] f5sdslqtkvj2gujfwzrskf1bs853tec Seznam slovenskih kemikov 0 73435 6748891 6746688 2026-09-10T21:32:46Z ~2026-44996-51 264415 /* I */ 6748891 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[kemik]]ov in kemijskih tehnologov.''' (Glej tudi: [[seznam slovenskih biokemikov]]) {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Veronika Abram]] (1943–) *[[Jure Aćimović]] *[[Alen Albreht]] *[[Rok Ambrožič]] (1988–) *[[Jože Ambrožič (kemik)|Jože Ambrožič]] (1884–1923) *[[Gregor Anderluh]] (1969–) *[[Samo Andrenšek]] (1971–) *[[Hubert Ankerst]] (1915–2005) *[[Vera Apih]] (1942–2026) *[[Franci Avbelj]] *[[Herta Avsec]] (1938–) *[[Stefanie C. Avsenek]] (1933–2018) *[[Tatjana Avšič]] (r. [[Sernec]]) (1912–2007) *[[Andrej Ažman]] (1937–1980) == B == *[[Baltazar Baebler]] (1880–1936) *[[Bogomir Bajec]] (1906–1980) *[[Dušan Bano]] (1921–1984) *[[Vlado Barbič]] (1928–) *Ivan Bartl? *[[Miloš Barut]] *[[Aljoša Bavec]] *[[Leon Bedrač]] *[[Albin Belar]] ([[1864]]–[[1939]]) *[[Marjan Bele]] *[[Igor Belič]] (1919–1997) *[[Andreja Benčan Golob]] *[[Mojca Benčina]] *[[Janez Beravs]] (1923–1996) *[[Gorazd Berčič]] *[[Jelka Bergant Dolar]] (1920–2003) *[[Srečko Bergant]]? *[[Erika Bešter]] (1971–) *[[Marija Bešter Rogač]] (1958–) *[[Richard Beuermann]] *[[Tadeja Bevec]] (1968–) *[[Gotard (Janez Nepomuk) Bizjak]] (1783–1840) *[[Marta Blinc]] (1904–2000) *[[Bojana Boh]] (1960–) *[[Simona Bohanec]] (1961–) *[[Janez Bohorič]] *[[Ivo Bole]] ? * [[Ivan Bolle]] ([[1850]]–[[1924]]) *[[Matjaž Bončina]] (1981–) *[[Branko Borštnik]] ? (1944–) *[[Dušan Bratko]] (1948–) *[[Branko Brčić]] (1901–1979) *[[Urban Bren]] (1980–) * [[Jurij Brenčič]] ([[1940]]–2013) *[[Katja Breskvar]] (1944–) *[[Darinka Brodnjak Vončina]] (1948–) *(Bronislava - Bronka Brzin) * [[Miroslav Brzin]] ([[1923]]–[[1999]]) *[[Miloš Budnar]] (1943–) *[[Bojan Budič]] * [[Nataša Bukovec]] (1946–) * [[Peter Bukovec]] (1946–) *([[Marko Bulc]] 1926–2019) *[[Nada Bulc]] (1933–) *[[Bojan Butinar]] *[[Elena Bužan]] == C == * [[Krsto Cazafura]] (1899–1965) *[[Ludvik Cencelj]] (1919–2011) *[[Janez Cerar]] (1969–) *[[Marjan Cerar]] (1943–2021) *[[Janez Cerkovnik]] (1962–) *[[Vesna Cerkvenik Flajs]] (1962–) * [[Romana Cerc-Korošec]] (1968–) * [[Luka Ciber]] * [[Rado Cimerman]] (1928–2022) *[[Saša Comino]] (1960–2005) *[[Vladimir Cotič]] (1934–) *[[Magda Cotman]] *[[Marijan Cvenkel]] (1917–1996) == Č == *[[Zvone Čadež]] (1967–) *[[Zdenko Časar]] *[[Boris Čeh]] (1951–) *[[Lovro Čeh]] (1922–1995?) *[[Miran Čeh]] ([[1958]]–) * [[Mirko Čeh]] ([[1923]]–2013) *[[Leon Čelik]] (1935–2022) *[[Boris Čerček]] *[[Andreja Čerček Hočevar]] *[[Branko Čerič]] (1949–1992) *[[Elizabeta Čerin|Eliza(beta) Čerin Češnovar]] (1913–1989) *[[Aleksandra Černe]] *[[Urh Černigoj]] *[[Bronislava Črešnar]] (1950–2024) *[[Janko Čuček]] (1908 - 1995) ? *[[Nada Čučnik Majcen]] (1937–2025) *[[Vladka Čurin Šerbec]] (1961–) *[[Mirzet Čuskić]] (4. marec 1980–) == D == *[[Vojmil Dekleva]] (1914–2011) *[[Alojz Demšar]] (1955–) *[[Mirko Dermelj]] (1914–2018) *[[Jurij Detiček]] (1921–2005) *[[Snegulka Detoni]] (1921–2016) *[[Iztok Devetak]] *[[Matjana Didek Brumec]] *[[Branko Diehl]] (1905–1950?) *[[Ilija Dimitrievski]] (1945-) * [[Bogdan Ditrich]] ([[1910]]–[[1984]]) *[[Kristina Djinović Carugo]] (1963–) *[[Petar Djinović]] *[[Vojislav Djinovski]] (1915–2000) * [[Danilo Dobčnik]] ([[1939]]–) *[[Karel Dobovišek]] *([[Tone Dodlek]]) *[[Darinka Zdenka Doganoc]] (1946–) * [[Davorin Dolar]] ([[1921|1921–]]<nowiki/>[[2005]]) * Nada Dolar? (190_?–?<nowiki/>) * [[Pavel Dolar]] (1915–1995) * [[Valter Doleček]] ([[1939]]–2020) *[[Darko Dolenc]] ([[1955|1955–]]) *[[Franci Dolenc]] (1904–1989) *[[Iztok Dolenc]] (1962–) *[[Vladimir Dolenc]] (1907–2000) *[[Marko Dolinar]] (1961–) *[[Robert Dominko]] (1971–) *[[Črtomir Donik]] * [[Marijan Dorer]] ([[1909]]–1995) *[[Goran Dražić]] * [[Marjan Dremelj]] ([[1933]]–) *[[Darko Drev]] *[[Jernej Drofenik]] *[[Mihael Drofenik|Miha(el) Drofenik]] ([[1941]]–) *[[Andreja Drolc]] *[[Branko Družina]] (1950–2014) *[[Bojan Držaj]] (1918–1998) *[[Metka Duhovnik]] Kristan (1958–2017) * [[Milan Dular]] ([[1929]]–2021) *[[Ana Durjava]] (? – ?) *[[Mojca Durjava]] (1969–) == E == * [[Pavle Eržen]] (1916–1992) == F == *[[Jadran Faganeli]] (1950[[1955|–]]) *[[Aleš Fajgelj]] *[[Boris Fakin]] (''Igor Torkar'') (1913–2004) *[[Roman Fakin]] (193#?–2023) *[[Vesna Falatov]] (1942–1997) *[[Jože Fegeš]] (1933–1988) *[[Jerca Ferčej Cencelj]] (1920–1994) *[[Srečko Ferjančič]] (terminolog) *[[Vesna Ferk Savec]] *[[Maks Ferlan]] (1917–2001) *[[Matjaž Finšgar]] *[[Ferdo Fišer]] (1908–1992) *[[Urška Florjančič]] *[[Mario Foerster (kemik)]] *[[Vojmir Francetič]] (? –2015) *[[Mladen Franko]] (1958–) *[[Jožica Friedrich]] *[[Boris Frlec]] (1936–) *[[Borut Furlan]] *[[Miha Furlan]] (1934–) == G == *[[Vladka Gaberc Porekar]]?̈ (1948–) *[[Miran Gaberšček]] (1962–) *[[Alenka Gabrič]] (1961–2008) *[[Roman Gabrovšek]] *[[Jan Gačnik]] *[[Anton Gantar]] (1948–) *[[Darja Gantar]] (?–1990) *Ljudmila (Maca) Gašperut Koprol (1939–) * [[Martin Gazvoda]] *[[Boštjan Genorio]] (1979–) *[[Marko Gerbec (kemik)]] *[[Friderik Gerl]] (1901–1987) *[[Ljubo Germič]] *[[Cveto Germovšek]] (1923–1955) *[[Damjan Glavač]] (1956–) *[[Peter Glavič]] (1940–) *[[Vesna Glavnik]] * [[Saša Aleksij Glažar]] (1939–2024) *[[Aljaž Godec]] * [[Andrej Godec]] (1958–) *[[Alenka Golc Wondra]] (1952–2016) *[[Ljubo Golič]] (1932–2007) *[[Simona Golič Grdadolnik]] *[[Bojan Golli]] (1950–2023) (fizik) *[[Edvard Golob]] ("Edigs") * [[Janvit Golob]] (1945–) *[[Amalija Golobič]] (r. Sinur) (1969–) *[[Sergej Gomišček]] (1926–2018) *[[Maja Gomol Skaberne]] (1932–2020) *[[Bogomil Gorenc]] (1933–2016) *[[Danica Gorenc]] (1939–) *[[Marija Gorenšek]] (1948–) *Evgenij Gorešnik (Ukr.) *[[Tanja Goršak]] *[[Andreja Goršek]] (1961–) *[[Alojz Grabner]] *[[Sabina Grabner]] (1966–) *[[Helena Gradišar]] *[[Žiga Graf]] (1801–1838) *[[Andreja Gramc]] (1965–) *[[Robert Karl Grasselli]] (1930–2018) *[[Jože Grdadolnik]] *[[Peter Gregorc]] (1928–1991) *[[Irena Grgić]] (1957–) *[[Maja Gričar Lokar]] *[[Miha Grilc]] *[[Viktor Grilc]] (1949–) *Bojan Grm *[[Nataša Gros]] (1965–) *[[Uroš Grošelj]] *[[Franjo Grünfeld]] (1909–1971) *[[Primož Gspan]] (1934–) * [[Franc Gubenšek]] (1937–2010) *[[Gregor Gunčar]] * [[Ladislav Guzelj]] (1898–1982) *[[Irena Gale]] == H == *[[Maja Habulin]] (1962–) *[[Baltazar Hacquet]] *[[Dušan Hadži]] ([[1921]]–2019) *[[Iva Hafner Bratkovič]] *[[Viktor Hahn]] (1912–1970) *[[Milivoj Hladnik]] (1922–2009) *[[Brigita Hočevar]] *[[Matej Hočevar (kemik)]] *[[Samo Hočevar|Samo (B.) Hočevar]] (1968–) *[[Stanko Hočevar]] (1947–) *[[Andrejka Hodnik]] (1948–) *[[Nejc Hodnik]] (1981–) *[[Milan Hodošček]] (1953–) *[[Andrej Hoivik]] *[[Lidija Honzak]] *[[Milena Horvat]] (1958–) *[[Barbara Hribar Lee]] (1970–) *[[Engelbert Hribernik]] (1901–1975) *[[Petra Hudler]] (1976–) * [[Tamara Hudnik Plevnik]] ([[1923]]–2012) *[[Vida Hudnik]] (1940–) *[[Miroslav Huskić]] *[[Matej Huš]] (1988–) *[[Franc Hvalec]] (1924–2018) == I == * [[Božo Iglič]] (1920–2012) * Andrej Ipavec? * Vasilij Isajevič * [[Jernej Iskra]] (196#–) == J == *[[Franc Jagodic]] (1933–1986) *[[Andrej Jamnik]] (1961–) *[[Brigita Jamnik]] (1966–) *[[Janko Jamnik]] (1964–2014) *[[Marija Majda Jamšek]] (1903–1990) *[[Jurij Jan]] (1932–2020) *[[Dušanka Janežič]] (1952–) *[[Miha Japelj]] (1935–) *[[Slava Jeler]] (1931–) *[[Viktor Jeločnik]] (1881–?) *[[Franc Jenčič]] (1910–1985) *[[Salvislav Jenčič]] (1891–1968) *[[Ana Jenko Štěrba-Böhm]] (1885–1936) *[[Roman Jerala]] (1962–) *[[Marjan Jereb (kemik)]] (1974–) *[[Smiljan Jerič]] (1922–2004) *[[Andreja Jerina]] (1961–) *[[Ivo Jerman|Ivo (Ivan) Jerman]] (1973–) *[[Jernej Jernejčič]] (1933–1977) *[[Matilda Jernejčič]] (1933–2017) *[[Adolf Jesih]] (1953–) *[[Karel Južnič]] (1937–1990) *Sarah Jurjevec (1988 - ) == K == *[[Milica Kač]] (1953–2014) *[[Peter Kafol]] (1936 –?) *(Franjo Kajfež 1936–2004) *[[Samo Kalin]] *[[Ljubica Kamarić]] (1924–) *[[Saša Kandare]] (1920–1995) *Sonja Kandare (1925–) *[[Evgen Kansky (zdravnik)|Evgen Kansky]] (1887–1977) *[[Evgen Kansky]] ml. (1926–1987) *[[Klemen Karlin]] ? *[[Ciril Kastelic]] *[[Tatjana Kastelic Suhadolc]] (1935–) *[[Venčeslav Kaučič]] (1950–) *[[Ivica Kavčič]] (1933–) *[[Janko Kavčič (kemik)|Janko Kavčič]] (1898–1988) *[[Rajko Kavčič]] (1915–1976) *[[Ivanka Keber]] *[[Rajko Kejžar]] (1939–) *[[Darinka Kek]] (? –2017) *Bojan Kepe *[[Danimir Kerin]] (1922–2007) *[[Ljerka Kervina-Hamović]] (1929–2016) *[[Pavel Kerže]] (1909–1993) *[[Zdenka Keuc]] (1964–) *([[Boris Kidrič]] 1912 - 1953) *[[Jurkica Kidrič]] (1939–) *[[Marjetka Kidrič]] (1945–) *[[Demeter Kimovec]] (1909–1994) *[[Nives Kitanovski]] *[[Marta Klanjšek Gunde]] *[[Rihard Klemen]] (1902–1998) *[[Dušan Klinar]] *[[Ladislav Klinc]] (1902–1989) *[[Florijan Klofutar|Florijan (Cveto) Klofutar]] (1932–2023) *[[Veronika Kmecl]] *[[Baltazar Knapič]] (1848–1914) *[[Leo Knez]] (1902–1980) *[[Željko Knez]] (1954–) *[[Ljubo Knop]] (1910–1982) *[[Vojo Knop]] (1897–1976) *[[Edvard Kobal]] (1957–) *[[Ivan Kobal (kemik)|Ivan Kobal]] (1941–) *[[Boštjan Kobe]] (1965–) *[[Jože Kobe]] (1942–) *[[Spomenka Kobe]] (1947–) *[[Aleksandra Kocijan]] *[[Darko Kocjan]] *[[Mitja Kocjančič]] *[[Robert Kocjančič]] (1962–) *[[Drago Kočar]] *[[Franjo Kočevar]] (1903–1991) * [[Marijan Kočevar]] (1949–) *[[Ksenija Kogej]] (1960–) *[[Janja Kogovšek]] (1949–) *[[Anton Kokalj (kemik)]] * [[Drago Kolar]] ([[1932]]–[[2000]]) *[[Jana Kolar]] (1964–) *[[Mitja Kolar]] *[[Patrik Kolar]] (1967–2024) *[[Jože Kolarič]] (1916–1995) *[[Jože Koller]] (1944–2024) *[[Valentin Koloini|Valentin (Tine) Koloini]] (1940–2008) *[[Jože Kolšek]] (1928—?) *[[Miloš Komac]] (1939–2022) *[[Jelena Komar]]-Kansky (1925–2015) * [[Radovan Komel]] ([[1947]]–) *[[Janez Konc]] *[[Viktor Konjar (kemik)|Viktor Konjar]] (1906–1966) *[[Tilen Kopač]] *[[Nataša Kopitar Jerala]] *[[Božidar Koren]] (1949–) *[[Matevž Korenč]] * [[Aleksandra Kornhauser]] ([[1926]]–2020) *[[Mojca Kos Durjava]] *[[Marija Kosec]] (1947–2012) *[[Vladimir Kosi]] (1919–1992) *[[Lado Kosta]] (1921–1986) *[[Bojan Košir]] *[[Iztok Jože Košir]] *[[Mirko Košir]] (1905–1951) *[[Berta Košmrlj]] *[[Janez Košmrlj]] (1966–) *[[Franci Kovač]] (1951–) *[[Maja Kovač]] (1949–) *[[Nives Kovač]] (1966–) *[[Tita Kovač]] Artemis (1930 - 2016) *[[Nataša Kovačević]] *[[Sebastijan Kovačič]] (1977–) *[[Stanko Kovačič]] (1898–1977) *[[Damjan Kozak]] (1924–2006) *[[Janez Kozinc]] (1975–) * [[Bogomir Koželj]] ([[1924|1924–]]2001) * [[Gordana Koželj]] (?–2026) *Matjaž Koželj (1982–) *[[Boris Krajnc]] (1913–1948/50) *[[Matjaž Krajnc]] (1969–) *[[Peter Krajnc]] (1970–) *[[Blaž Kralj]] (1976–) *[[Irena Kralj Cigić]] *[[Vinko Kramaršič]] (1901–1979) * [[Ernest Kramer]] ([[1854]]–[[1907]]) * [[Vili Kramer|Vili(bald) Kramer]] *[[Krištof Kranjc]] *[[Marko Kranjec (kemik)|Marko (Ferdo/Ferinand) Kranjec]] (1885–1973) *[[Nada Kraševec]] *[[Franc Krašovec]] *[[Zdravko Kravanja]] (1957–) *[[Teodor Kravina]]/Cravina von Cronstein (Schlemizensis)(1720–1789) *[[Igor Kregar]] (1937–2017) *[[Josip Kremenšek]] (1883–1969) * [[Miha Kremser]] ([[1946]]–[[1998]]) *[[Ljudmila Krese]] - Maruša (1922–1998) *[[Janez Kristan]] *[[Matjaž Kristl]] *[[Marko Krivec]] *[[Igor Križaj]] (1963–) *Mitja Križman *([[Vlasta Krmelj]]) *[[Dušan Krnel]] ? *[[Andrej Kržan]] (1967–) *[[Robert Kuhelj]] *[[Vinko Kuljiš]] (1901–1988) *[[Matjaž Kunaver]] *[[Uroš Kunaver]] (1962–) *([[Jožef Kunič]]) *[[Bogdana Kurbus]] *[[Mirjana Küzma]] == L == *[[Jurij Lah]] (197?–) *[[Tamara Lah Turnšek]] (1947–) *[[Gojmir Lahajnar]] (1937–2022) *[[Andrej Lajovic]] *Ana Lakota Družina *[[Smilja Lambert]] (1953–) *[[Savo Lapanje]] ([[1925]]–[[1997]]) *[[Boris Lavrenčič]] (1909–1999) *[[Urška Lavrenčič Štangar]] (1967–) * [[Franc Lazarini]] ([[1940]]–[[1992]]) * [[Ivan Leban (kemik)|Ivan Leban]] ([[1947|1947–]]) * [[Drago Lebez]] ([[1922]]–2015) *[[Jožica Ledinek Paddle]] (1945–) *[[Matic Legiša]] (1956–) *Brigita Lenarčič (1958–) ? *Helena Lenasi (1945–) * [[Drago Leskovšek (kemik)|Drago Leskovšek]] ([[1919|1919–]]2010) *Domen Leštan (1961–) * [[Janez Levec (kemik)|Janez Levec]] ([[1943]]–2020) * [[Marjetka Levstek]] *[[Adrijan Levstik]] (1939–2014) *[[Vladimir Ličen]] (1912–1948/50) *[[Blaž Likozar]] *[[Viktor Lindtner]] (1906–1974) *[[Darja Lisjak]] (1969–) *Iztok Livk *[[Aleksandra Lobnik]] (1962–) *Ivan Logar (kemik) *[[Štefanija Logar|Štefanija (Štefka) Logar]] (1938–) >> redovnica *Anton Lopert ? * [[Bojan Lorber]] *[[Primož Lorenčak]] (1950–) *[[Matic Lozinšek]] *[[Miro Lubej]] (1943–) *[[Sonja Lubej Rogelj]] (1927–1997) *[[Miha Lukšič]] * [[Karel Lutar]] ([[1947]]–[[2000]]) * [[Alenka Luzar]] (1954–2019) == M == *[[Jadran Maček]] (1946–) *[[Marjeta Maček]] *[[Franjo Mahorčič]] (1911–1975) *[[Vita Majce]] (1984–) *[[Alenka Majcen Le Marechal]] (1947–) *[[Ignatij Majdel|Ignatij Nikolajevič Majdel]] (1875–1930) *[[Aleksander Majdič]] (1922–2007) *[[Ana Mayer Kansky]] (1895–1962) *[[Josip Makuc]] (1897–1958) *[[Tatjana Malavašič]] (1941–2004) *[[Jasna Malešič]] (1975–) *[[Gregor Mali]] (1971–2023) *Barbara Malič ? *[[Radislava Malneršič]] (1939–) *[[Mateja Manček Keber]] *[[Mirjam Manda Gspan]] (1933–) *[[Barbara Malič]] *[[Borut Marinček]] (1915–2004) *[[Velibor Marinković]] (1929–2000) *Marjan Marinšek (1968–) *[[Jernej Markelj]] *[[Gregor Marolt]] *[[Jože Marsel]] (1931–2014) *[[Djordje Maširević]] (1906–1996) *[[Janez Mavri]] (1962–) *[[Ana Mayer Kansky|An(k)a Mayer Kansky]] (1895–1962) *[[Anton Meden]] (1963–) *[[Ana Medved]] (1929–?) *[[Miran Medved]] *[[Eva Menart]]? *[[Viktor Menart]] (1951–2007) *[[Branko Mervič]] (1917–1999) *[[Franci Merzel]] *[[Neda Mešiček]] (1923–2000) *[[Igor Mihelič]] *[[Adolf Miklavc]] (1942–2005) *[[Uroš Miklavžič]] (1933–) *[[Radmila Milačič]] Ščančar (1955–) *[[Stipe Miličić]] (1950–) *[[Svetozar Milićev]] (1934–2001) *[[Ingrid Milošev]] ( *[[Mirko Mirnik]] (st./ml.) (1917–1999; 1942–2005) *[[Barbara Modec]] (1967–) *[[Roman Modic]] (1911–2003) *[[Stanko Modic]] (? –1971?) *[[Gorazd Mohorčič]] (1921–2002) *[[Jože Moškon]] *[[Adolf Može]] (1944–) *[[Pavel Munih]] (1941–) *[[Melita Murko Jezovšek]] *[[Vojko Musil]] (1945–) *[[Irena Mušič Habjan]] (1967–) == N == *[[Ivo Nemec]] (1949–2013) *[[Albin Něrima]] (1911–1968) *[[Aleksander Novak]] (1928–?) *[[Gabrijela Novak]] (1942–) *[[Nataša Novak Tušar]] (~196?–) *[[Saša Novak]] Krmpotič (1957–) *[[Uroš Novak]] *[[Zorka Novak Pintarič]] *[[Marjana Novič]] (1955–) *[[Milko Novič]] (1956–) *Barbara Novosel (1963–) *[[Črtomir Nučič]] (1909–1969) == O == *[[Ana Oberlintner]] *[[Simon Oblak]] (1939 -) *[[Martin Ocepek]] *[[Andrej Ocvirk]] *[[Božidar Ogorevc]] (1947–) *[[Tomaž Ogrin]] (1940–) *[[Nives Ogrinc]] (1964–) *[[Srečko Oman]] (1922–2015) *[[Urša Opara Krašovec]] *[[Dušan Oražem]] (1927–2022) * [[Boris Orel (fizik)|Boris Orel]] (1943–) *[[Gasan Osojnik]] *[[Uči Osredkar]] (1927–) *[[Majda Ostanek]] (1928–2018) *[[Matjaž Oven]] *[[Vojko Ozim]] (1922–2007) == P == *[[David Pahovnik]] *[[Maja Papež Iskra]] (1970–) *[[Boštjan Paradiž]] *[[Aleksander Pavko]] (1951–) *[[Kajetan Pavletič]] *[[Miloš Pavlič]] ([[1923]]–2014) *[[Matic Pavlin]] *Miha Pavšič *[[Darja Pečar]] *[[Evgen Pehani]] (1905–1998) * [[Stane Pejovnik]] ([[1946]]–) * [[Aljoša Pelan]] (1922–2020) *[[Matej Penca]] *[[Franc Pengov]] (1876–1954) *[[Andrej Perdih]] *[[Anton Perdih]] (1939–) *[[Franc Perdih]] *[[Marko Perdih]]? *Hugo von Perger *Martin (Tine) Perger *Janez Perkavec (1940–) *[[Eva Perman]] (1930–) * [[Marija Perpar]] ([[1904]]–[[1990]]) *[[Elizabeta Pertot]] (r. [[Nemec (priimek)|Nemec]]) (1929–2021) *[[Franc Pervanje]] (1904–1971) *[[Toni Petan]] *Nejc Petek *[[Matjaž Peterka]] *Boris Matija Peterlin ? *[[Mihael Peternel]] (1808–1884) *Miro Petovar (1921–2009) *Alfred Petrič (1913–2002) *[[Andrej Petrič]] (1952–) *[[Marko Petrič]] (1962–) *[[Saša Petriček]] (1962–) *[[Andrej Pevec]] *Jože Pezdič (1945–) *[[Mirko Pibernik]] (1905−1947) *[[Boris Pihlar]] (1945–) *[[Albin Pintar]] *[[Tihomir Pinter]] (1938−2024) *[[Simon Pirc]] (1932–2024) (geolog) *[[Božo Pirkmaier|Božo (Bogomir) Pirkmaier]]/Pirkmajer (1902–1979) *[[Klemen Pirnat]] *[[Miroslav Pirš]] (1919–2014) *[[Aleksandra Pivec]] (1972–) *[[Janez Plavec]] (1962–) *[[Igor Plazl]] (1959–) *[[Božo Plesničar]] (1940–) *[[Simona Podergajs Fajgelj]] (1960–) *[[Aleš Podgornik]] *[[Boštjan Podkrajšek]] (1975–2025) *[[Črtomir Podlipnik]] *[[Bogdan Podobnik]] (1933–2010) *[[Boris Podobnik]]? *[[Marjetka Podobnik]] (1967–) *[[Aleš Podgornik]] *Helena Podgornik (1967–) *[[Metod Pogačnik]] (1906–1971) *[[Ciril Pohar]] (1948–) *[[Nataša Poklar Ulrih]] (1965–) *[[Jurij Pokorn]] (1937–) *[[Slovenko Polanc]] (1948–) *[[Svetozar Polič]] - "Cvera" (1944–2021) *Ida Poljanšek (1965–) *[[Alfred Pollak]] (1939–2017) *[[Matevž Pompe]] (1969–) *[[Janez Ponebšek]] (1932–2016) *[[Maja Ponikvar Svet]] * [[Franc Posel]] ([[1964]]–) * [[Viljem Povoden]] (1909–1971) *(Matej Praprotnik) *[[Igor Pravst]] (1979–) * [[Friderik Pregl]] ([[1869]]–[[1930]]) *[[Gvido Pregl]] (1931–2003) ? *[[Boris Pregrad]] (1925–2022) *([[Vladimir Prelog]]) (1906–1998) *[[Franc Premerl]] (1906–1990) *[[Lev Premru]] (1931–2005) *[[Vladimir Premru]] (1902–1949) *[[Gorazd Pretnar]] (1960 -) *[[Dušan C. Prevoršek]] (1922–2004) *[[Maks Prezelj]] (1894–1980) *Primož Pristovšek (197#–) *[[Helena Prosen]] (1967–) *[[Mirko Prošek]] (1946–) == R == *[[Kristian Radan]] *[[Gregor Radonjič]] (1964–) *Borut Razinger (1936–2006) - gemolog *[[Marko Razinger]] (1947–1996) *[[Marius Rebek|Marius (Marij) Rebek]] (1889–1982) *[[Simon Rečnik]] (1974–) *[[Peter Rems]] *[[Stane Remžgar]] *[[Metka Renko]] (1951–) *[[John Repar]] (1921–2007) (ZDA) * [[Riko Repič]] ([[1910]]–[[2003]]) *[[Jurij Reščič]] (1965–) *[[Tjaša Rijavec]] *[[Maximilian Ripper]] (1864–1926) *[[Aleksander Rjazancev]] (1924-1984) *[[Silva Roncelli Vaupot]]   *[[Milenko Roš]] (1947–) *Rok Rotar (1965-) *[[Darja Rudan Tasič]] (1952–) *[[Vladimir Rudolf]] (1894–1933) *[[Tanja Rusjan]] *([[Venceslav Rutar]] 1950–) == S == *(Ivo Sajovic 1916 - 1959) *[[Maks Samec]] ([[1881]]–[[1964]]) *[[Milan Schara|Milan V(alter) Schara]] (1934–2022) *[[Stane Seliškar]] (1907–1987) *[[Peter Senčar]] (1937–) *[[Jurij Senegačnik]] (1922–2018) *[[Marjan Senegačnik]] (1928–2002) *[[Tatjana Sernec-Avšič|Tatjana Sernec-]][[Avšič]] (1912–2007) *[[Andrijana Sever Škapin]] *[[Majda Sfiligoj Smole]] (1952–) *[[Darinka Sikošek]] (1948–) *[[Matjaž Simončič]]? *Milan Simončič (1965–) *[[Viktor Simončič]] (1948–) *[[Marjana Simonič]] (1967–) *[[Velimir Sirnik]] (1917–2005) *[[Maja Skaberne]] (r. [[Gomol]]) (1932–2020) *[[Tina Skalar]] *[[Zdenko Skalicky]] (1903–1933) *[[Tomaž Skapin]] *[[Štefan Skledar]] (1920–1998) *[[Miha Slapničar]] *[[Metka Slekovec]] (1948–) * [[Jože Slivnik]] ([[1930]]–[[1983]]) *[[Vito Smolej]] (1948–) *[[Helena Sočič]] (1923–2017) *Matjaž Spreitzer * [[Branko Stanovnik]] ([[1938]]–) *[[Gaj Stavber]] *[[Stojan Stavber]] (1951–) *[[Peter Stegnar]] (1946–) *[[Milan Stepišnik]] (1910–1948/50) *[[Vekoslava Stibilj]] *[[Ivo Stojkovič]] (1906–1991) *[[Ludovik Strauch]] (1927–2018) *[[Janez Stražišar]] (1950–2008) *[[Evgen Strmecki]] (1916–2010) *[[Dušan Strmčnik]] *[[France Strojin]] (1911–1994) *[[Črtomir Stropnik]] (1947–2013) *[[Matija Strlič]] (1965/68?–) * [[Dušan Stucin]] ([[1915]]–[[1976]]) *[[Igor Stupica]] (1943–) *Luka Suhadolnik *[[Alojzij Suhar|Alojz Suhar]] (1935–2020) *[[Robert Susič]] (1957–) *[[Maja Sušec]] (1986–) *[[Danilo Suvorov]] (1951–) *[[Jurij Svete]] (1962–) *[[Franc Swaty]] == Š == *[[Andrej Šali]] (1964–) *[[David Šarlah]] (1984–) *[[Jože Šauta]] (1923–2002) *[[Anton Šebenik]] (1941–1998) *[[Urška Šebenik]] *[[Nataša Šegatin]] (1961–) *[[Primož Šegedin]] (1948–) *[[Rudolf Šegula]] (1915–1989) *[[Vid Simon Šelih]] *[[Jože Šiftar]] (1929–1998) *[[Ksenija Šinigoj Gačnik]] (1953–) *[[Srečo D. Škapin]] *[[Andrej Škarabot]] (1939–2025) *[[Mojca Škerget]] (1967–) *[[Jože Škerjanc]] (1934–) *[[Tibor Škerlak]] (1913–1992) *[[Boris Šket]] (1947–) *Ivan Škofic (1934–) *[[Tina Škorjanc]] *Peter Maks Škufca (1942–) *[[Jože Šlajmer]] (1909–1991?) *[[Andrej Šmalc]] (1935–) *[[Andrej Šmidovnik]]? *Vida Šmuc Pirnat? (1940–1992) *[[Katja Šnuderl]] (1974–) *[[Tomaž Šolmajer]] (1949–) *[[Jože Šonc]] (1939–2001) *[[Jože Špan]] (1926–2009) *[[Jože Šrekl]] *[[Vesna Šrot]] *[[Aleš Štefančič]] *[[Bogdan Štefanec]] *[[Srečko Štefanič]] *[[Aleš Štrancar]] (1962–) *[[Borut Štrukelj]] (1961–) *''Vida Štular Majcen'' (1922–2018) *[[Franc Štupar]] (1862–1936) *[[Janez Štupar]] (1934–2008) *Alojz Šturbej (1936?–2018) *[[Sašo Šturm]] ? *[[Angela Šurca Vuk]] *Timotej Šuman (2001-) == T == *[[Gašper Tavčar]] *[[Janvit Teržan]] *[[Josip Teržan]] (1902–1985) *[[Miha Tišler]] ([[1926]]–2021) *[[Tatjana Tišler]] *[[Vesna Tišler]] (1947–) *[[Vida Tišler]] (r. [[Kuhelj]]) (1931–2014) *[[Dušan Tomšič]] (1890–?) *[[Matija Tomšič]] (1976–) *[[Magdalena Tovornik]] *[[Štefan Trajbarič]] (1934–) *[[Melita Tramšek]] *Elizabeta Tratar Pirc (1970–) *[[Polonca Trebše]] (1967–) *[[Tone Tribušon]] (1919-1986) *[[Marija Trontelj]] (1940–) *[[Iztok Turel]] (1964–) *[[Alenka Turičnik]] ? *[[Jakob Turk]] (1872–1935) *[[Boris Turk]] (1964–) *[[Dušan Turk]] (1959–) * [[Vito Turk]] ([[1937]]–) *[[Helmut Turzanski]] (1910–1976) *Marjan in Livija [[Tušar]] *[[Jaka Tušek]] == U == * [[Polona Umek]] (nanocevke) *[[Damijana Urankar]] *[[Tomaž Urbič]] *[[Uroš Uršič]] == V == *[[Matjaž Valant]] (1967–) *Marjan Valenčič (1961–) *[[Milica Vardjan Jarec]] (1928–2013) *[[Janja Vaupotič]] (1958–) *[[Marjan Veber]] (1951–) *[[Peter Venturini]] (1966–) *[[Bojan Verček]] (1948–) *[[Gorazd Vesnaver]] (1941–) *[[Miha Virant]] *Gregor Vidmar *[[Ivan Vizovišek]] (1918–1989) *[[Matej Vizovišek]] *[[Alen Vižintin]] *[[Vojeslav Vlachy|Vojeslav (Vojko) Vlachy]] (1946–) *[[Jedert Vodopivec Tomažič]] (1953–) *[[Bogdan Volavšek]] (1933–2014) *[[Julija Volmajer Valh]] *[[Bojana Vončina]] (1959–) *[[Irena Vovk]] (1965–) *[[Marinka Vovk]] (1967–) *Urška Vrabič Brodnjak ?? (1978–) *[[Marjan Vračko Grobelšek]] *Josip Vreg ? *[[Saša Vrhovec Hartman]] *[[Margareta Vrtačnik]] (1947–) *[[Drago Vuk]] (1951–) *Tomaž Vuk (1968–) == W == * [[Max Adolf Westen]] (1913–1955) * [[Katarina Senta Wissiak Grm]] == Z == *[[Nataša Zabukovec Logar]] (196#–) *[[Jana Zagorc Končan]] (1949–) *[[Barbara Zajc]] (1953–) *[[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] (1951–) *[[Bojan Zaletel]] (1920–1981) *[[Branka Zatler Zupančič]] (1942–1995) *[[Bogdan Zega]] (1923–2012) *[[Vladmir Zelenko]] (1921–2017) *J. M. Zendrini *[[Luka Zevnik]] *[[Jernej Zidar]] *Marjan Zidar *[[Milenko Ziherl]] *[[Marko Zlokarnik]] (1931–) *[[Boris Zmazek]] (1962–) *[[Bogdan Znoj]] *[[Ivo Zobec]] (1897–1990) *[[Matjaž Zorko]] (1947–) *[[Tea Zuliani]] *[[Aleš Zupan]] *[[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]] (1943–) *[[Klementina Zupan]] (1963–) *[[Marko A. Zupan]] (1947–) *[[Andreja Zupančič Valant]] (1963–2015) *[[Boris Zupančič]] (1928–2017) *[[Lucija Zupančič Kralj]] (1949–) *[[Marija Zupančič]] (1968–) *[[Nataša Zupančič Brouwer]] (1957–) *[[Tatjana Zupančič]] (1957–2019) == Ž == * [[Ludvik Žagar]] ([[1910]]–[[1981]]) *[[Kristina Žagar Soderžnik]] (1981–) *[[Marija Žakelj Mavrič]] (1948–) * [[Boris Žemva]] ([[1940]]–2023) *[[Peter Žemva]] (1940–2008) *[[Viljem Žener]] *[[Radovan Žerjav]] *[[Eva Žerovnik]] (1955–) *[[Andreja Žgajnar Gotvajn]] (1967–) *[[Dušan Žigon]] *[[Majda Žigon]] (1948–) *[[Vladimir Žitko]] (1903–1954) *[[Janko Žmitek]] *[[Polona Žnidaršič Plazl]] (1964–) *[[Marcel Žorga (kemik)|Marcel Žorga]] ml. (1908–1988) *[[Miha Žumer]] (1937–2013) *[[Boris Žužek]] (1924–1976) *[[Mateja Žvanut]] (1943–) {{seznami narodov po poklicu|kemikov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Kemiki]] [[kategorija:Slovenski kemiki|*]] nwa9olbxpbccb35metoumaqofys21b3 Seznam slovenskih filologov 0 73572 6748885 6678071 2026-09-10T21:14:07Z ~2026-44996-51 264415 /* H */ 6748885 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[filolog]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Laura Abram]](i) *[[Kozma Ahačič]] *[[Jakob Aleksič]] *[[Fran Alič]] *[[Jurij Alič]] *[[Giovanni Andronič]] *[[Luka Arh]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] *[[Bronislava Aubelj]] *[[Lilijana Avčin]] *[[Eva Avguštin]] == B == *[[Matjaž Babič]] *[[Vanda Babič]] *[[Giacomo Babuder]] *[[Božidar Bajuk]] *[[Marko Bajuk]] *([[Stanko Banič]]) *[[Janko Barle]]? * [[Anton Bartel]] * [[Martin Bedjanič]] *[[Franc Belec]] *[[Martin Benedik (profesor)|Martin Benedik]] *[[Zdenka Beran]] *[[Davorin Beranič]] *Katarina Berden *[[Tina Bernik]] *[[Anton Bezenšek]] *[[France Bezlaj]] *[[Franc Bilc]]? *[[Zvonko Bizjak]] *[[Ferdinand Bonča]] *[[Živa Borak]] *[[Anja Božič]] *[[Blaž Božič (filolog)]] *[[Janez Božič (duhovnik)|Janez Božič]] * [[Fran Bradač]] * [[Rudolf Bratanič]] *[[Marij Bratina]] *[[Rajko Bratož]] *[[Franc Breckerfeld]] *Janez Sigmund Breckerfeld *[[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Franc Brežnik]] *[[Anton Brodnik]] *[[Anton Burgar]] == C == * [[Oroslav Caf]] *[[Mojca Cajnko]] *[[Andrej Capuder]] *[[France Capuder]]? *[[Sonja Capuder]] *[[Alenka Cedilnik]] *[[Stanko Ceglar]] *[[Fran Celestin]] *[[Jadranka Cergol|Jadranka Cergol (Gabrovec)]] *[[Jan Ciglenečki]]? *[[Otokar Cijan]] *[[Ljudevit Cimperman]] *[[Rada Cossutta]] *[[Leander Cunja]] *[[Varja Cvetko Orešnik]]? == Č == * [[Matija Čep]] *[[Anton Čepon]] *[[Robert Čepon]] *[[Ludvik Čepon]] *[[Pavel Češarek]] *[[Josip Čižman]] *[[Bojan Čop]] *[[Breda Čop]] *[[Dušan Čop]] *[[Josip Čop]] *[[Matija Čop]] *[[Gregor Čremošnik]] *[[Irma Čremošnik]] * [[Otmar Črnilogar]] == D == * [[Anton Debeljak]] * [[Matija Debeljak]] * [[Berta Debenjak]] (r. Jakulin) *[[Janez Debevec]] *[[Jože Debevec]] *[[Anton Deklenčič]] (1745-1815) *[[Gorazd Dekleva]]? *[[Fran Detela]] *[[Monika Deželak Trojar]] *[[Martin Dimnik]]? *[[Tamara Ditrich]] *[[Alenka Divjak]] *[[Anton Dokler]] *[[Marijan Dokler]]? *[[Anton Dolar]] *[[Ivan Dolenec]] *[[Darko Dolinar]]? *[[France Martin Dolinar]]? *[[Ivan Dornik]] *[[Boštjan Dvořak|Boštjan Dvořák]] == E == * [[Janez Erat]]? == F == *[[Dragica Fabjan Andritsakos]] *[[Diomira Fabjan Bajc]]? *[[Janez Fašalek]] *[[Ivan Favai]] ([[1886]]–[[1958]]) *[[Ambrož Febej]] (Febeo) (~1480-1556) *[[Franc Ferk]] *[[Fedora Ferluga Petronio]] *[[Breda Filo]] *[[Franc Firbas]] * [[Ivan Fon]] * [[Enij Fonda]] *[[Franc Fric]] *[[Ignacija Fridl Jarc]] *([[Metka Furlan]]) == G == *[[Mateja Gaber]] *[[Stane Gabrovec]]? *[[Kajetan Gantar]] *Marija Gardina *Jošt Yoshinaka Gerl * [[Karel Glaser]] ([[1845]]–[[1913]]) * Mihael Glavan? *[[Martin Globočnik]]? *[[Joža Glonar]] *[[Franc Gnjezda]] *[[Jožef Gole]] *[[Danilo Golob]] *[[Anton Grad]] *[[Ivan Grafenauer]] *[[Janko Grampovčan]]? *[[Igor Grdina]] *[[Franc Grivec]] *[[Milan Grošelj]] *[[Nada Grošelj]] *[[Andreja Grošelj Kiauta]] *[[Janez Grum]] (1912-2014) *[[Ožbalt Gutsman]] == H == *[[Stanislav Hafner]] *[[Hipolit Novomeški]] *[[Pavel Holeček]] *[[Davorin Hostnik|Davorin (Martin Matvejevič) Hostnik]] ([[1853]]–[[1929]]) *[[Marija Hrastnik]] * [[Matej Hriberšek]] * [[Ivan Hribovšek]] *[[Jasna Hrovat]] *[[Ladislav Hrovat]] *[[Renata Hrovatič]] == I == * [[Jože (Josip) Ilc]] * [[Domen Ilijaš]]? * [[Andreja Inkret]] * [[Aleksander Isačenko]]? * [[Jelena Isak Kres]] * [[Josip Ivančič|Josip (Jožef) Ivančič]] * [[Martin Ivanetič]]? == J == *[[Anton Janežič]] *[[Anton Janko]] *[[Evgen Jarc]] *[[Placid Javornik]]? *[[Erika Jazbar]] *[[Anton Jehart]] *[[Alenka Jelovšek]]? *[[Josip Jenko]] *[[Frančišek Jere]] *[[Anton Jeršinovič]] *[[Marko Jesenšek]] *[[Jožica Jožef Beg]]? *[[Janko Jurančič]]? *[[Friderik Juvančič]] *[[Rudolf Južnič]] == K == *[[Marija Kacin]] *[[Valentin Kalan]] *[[Davorin Karlin]] *[[Jože Kastelic]] *[[Mateja Kavaš]] (r. [[Urbanija]]) *[[Jerneja Kavčič]] *[[Jakob Kelemina]] *[[Valentin Kermauner]] *Klara Marija Keršič *[[Marija Kiauta|Marija (Marta) Kiauta]] *[[France Kidrič]] *[[Anton Klasinc]] *[[Anton Klodič]]-Sabladoski *[[Rudolf Friderik Knapič]] *[[Fran Kobal]] *[[Štefan Kociančič]] *[[Gorazd Kocijančič]] *[[Jernej Kopitar]] *[[Silvester Kopriva|Silvester (Silvo) Kopriva]] *[[Leopold Koprivšek|Leopold (Lavoslav) Koprivšek]] *[[Francè Korbar]] *[[Martin Korenjak]] (Avstrija) *[[Anton Koritnik]] *[[Franc Kornik]]/g *[[Viktor Korošec]] (1899-1985) *[[Valentin Korun]] *Ivan Kos (1849-1931) *[[Kaja Kos]] *[[Albert Kosmač]]? *[[Iva Kosmos]] *[[Silvin Košak]] (1942-2022) *[[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] ([[1908]]–[[1982]]) * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] *[[Janko Kotnik]] *[[Jani Kovačič]] *[[Andrej Kragelj]] *([[Janez Kranjc]]) *[[Staša Krapež|Staša (Stanislava) Krapež]] *[[Jože Krašovec]] *[[Gregor Krek]] *Matic Kristan *Sara Križaj *[[Mirko Križman]] *[[Jožef Marija Kržišnik]] *[[Števan Kühar (slovstveni folklorist)]] *[[Richard Kukula]] *[[Blaž Kumerdej]] *[[Ivan Kunšič]]? *[[Rok Kuntner]] *[[Gašper Kvartič]] == L == *[[Ivan Lah]] *[[Franc Lastavec]] *[[Lino Legiša]] *[[Fran Levstik]] *[[Tine Logar]]? *[[Janko Lokar]]? *[[Pavel Lokovšek]] *[[Fran Lorger]] *[[Milan Lovenjak]]? *[[Joža Lovrenčič]] *[[Dušan Ludvik]] *[[Franc Ksaver Lukman]] *[[Ivan Lunjak]] (Jan Luňák) == M == *[[Lovre Mahnič|Lovre (Lovro) Mahnič]] (1832-1866) *[[Franček Majcen]] *[[Jože Malnar|Jože (Josip) Malnar]] *[[Valentin Mandelc]] *[[Tomo Maretič]] *[[Marko Marinčič (filolog)|Marko Marinčič]] [[Marko Marinčič (filolog)|(filolog)]] *[[Mihael Markič]]? *[[Josip Marn]]? *[[Janez Marolt]]? *[[Luka Martinak]] *[[Ivan Maselj]] ([[Janez Maselj]]) *[[Ivan Masten]] *[[Martin (Davorin) Mastnak]] *[[Milko Matičetov]] *[[Aleš Maver]] *[[Ivan Mazovec]] *[[Hieronim Megiser]] *[[Anton Mazek]] *[[Odilon Mekinda]] *[[Josip Mencej]] *[[Ivan Merhar]] *[[Majda Merše]]? *[[Erika Mihevc Gabrovec]] *[[Ciril Miklič]] * [[Franc Miklošič]] * [[Anton Mikuš]]? *[[Josip Milavec]] *[[Jože Mlinarič (latinist)|Jože Mlinarič]] *[[Marijan Mole]] * [[Rudolf Mole]] *[[David Movrin]] *[[Franc Mravljak]] *[[Ivan Mravljak]] *[[Peter Muhič]] (+1600) *[[Oton Muhr]] * [[Matija Murko]] *[[August Musić|August (Avgust) Musić]] == N == *[[Rajmund Nachtigall]]/Nahtigal (st.) *[[Ivan (Ivo) Naglič]] *[[Martin Naglič]] *[[Rajko Nahtigal]] *[[Davorin Nemanič]] *[[Andrej Novak (zgodovinar)]] *[[Franc Novak (filolog)|Franc Novak]] *[[Tadeja Novak]] == O == *[[Vatroslav Oblak]]? *[[Anton Ocvirk]]? *[[Josef Ogorek]] *[[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] *[[Franc Omerza]] *[[Janez Orešnik]]? *[[Martina Orožen]]? *[[Josip Osana]] *[[Ludovik Osterc]] * [[Karel Oštir]] == P == *[[Jan Peternelj]] *[[Franc Pacheiner]] *[[Vlasta Pacheiner Klander]] *[[Janko Pajk]] *[[Avgust Pavel]] ? *[[Katja Pavlič Škerjanc]] *[[Roman Pavlovčič]] *[[Abraham Jakob Penzel]] *[[Rajko Perušek]] *[[Nina Petek]]? *[[Robert Petkovšek]] *[[Matej Petrič]] *[[Peter Petruzzi]] (it.-nem.-slov.) *Kristina Pikl *Nataša Martina Pintarič *[[Avgust Pirjevec]]? *[[Dušan Pirjevec]]? *[[Aleksandra Pirkmajer]] Slokan *[[Marjeta Pisk]]? *[[Maks Pleteršnik]] *[[Gregor Pobežin]] *[[Štefan Podboj]] *[[Josip Podgoršek]] *[[Barbara Pogačnik]] *[[Matija Pogorelec]] *[[Avgust Pokorn]]? *Maša Poljšak Kus * [[Janez Žiga Valentin Popovič]] ([[1705]]–[[1774]]) *[[Tomaž Potočnik]] *[[Boleslav Povšič|Boleslav (S.) Povšič]] *[[Anton Požar]] (uvajalec glagolice) *[[Tomaž Prelokar]] *[[Francka Premk]] *[[Ivan Prijatelj]] *[[Anton Primožič]] *[[Franc Prosenc]] *[[Vida Pust Škrgulja]] *[[Herman Pušnik]] == R == *[[Anja Ragolič]] *[[Jože Rajhman]] *[[Engelbert Rakovec]] *[[Fran Ramovš]] *[[Ana Ratajc]] *[[Alojz Rebula]] *[[Tanja Rebula]]? *[[Milko Rener]] *[[Luka Repanšek]] *([[Milan Rešetar]]) *[[Zala Rott]] *[[France Rozman]]? *[[Mihael Rožič]] *Ivan Rudolf (1913-2006) *[[Mirko Rupel]]? *[[Marija Rus]] (1921-2019) == S == *[[Mitja Sadek]] *[[Mitja Saje]] *[[Ivan Samsa|Ivan (Janez) Samsa]] *[[Klaudija Sedar]] *Francesco Semi? *[[Brane Senegačnik]] *[[Tina Silič]] *[[Primož Simoniti]] *Ivan Sivec (1892-1986) *[[Samo Skralovnik]]? *[[Svetlana Slapšak]] *[[Matija Slavič]] *[[Anton Slodnjak]] *[[Marijan Smolik]] ? *[[Andrej Snedec]] *[[Ciril Soršak]] ? *[[Anton Sovre]] *[[Josip Srebrnič]]? *[[Alenka Stanič]] *[[Janez Stanonik]]? *[[Marija Stanonik]] *[[Justin Stanovnik]] *[[Vojteh Strnad]]? *[[Alojzij Strupi]] *[[Helena Stupan]] *[[Maja Sunčič]] *[[Anton Sušnik (politik)|Anton Sušnik]] *[[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]]? *[[Vaso Suyer]]? == Š == *[[Ana Šašel|An(ic)a Šašel]] *[[Jaroslav Šašel]] *[[Marjeta Šašel Kos]] *[[Jan Šedivý]] *[[Barbara Šega Čeh]] *[[Vinko Šercl]] (sansrt...) *[[Jasna Šetinc Simoniti]] *([[Alen Albin Širca]]) *([[Igor Škamperle]]) *[[Amat Škerlj|Amat (Ljubivoj) Škerlj]] *[[Ivan Škerlj]] *[[Stanko Škerlj]] *[[Kajetan Škraban]] *[[Katja Škrubej]]? *([[Janko Šlebinger]]) *[[Matej Šmalc]]/[[Matevž Šmalc]]? *[[Jakob Šolar]]? *[[Janez Šolar]]? *[[Josip Šorn]] *[[Miran Špelič]] *[[Darja Šterbenc Erker]] *[[Franc Štiftar]] *[[Peter Štoka]]? *[[Karel Štrekelj]] *[[Anton Štritof]] *[[Franc Šturm]] *[[Josip Šuman]] *[[Mateja Švajncer]]? == T == * [[Alojzij Tavčar]] *[[Marijan Tavčar]] *[[Zora Tavčar]] *Bine Teran? *[[Ivan Tertnik]] *[[Karmen Teržan-Kopecky]] *[[Lucien Tesnière]] *[[Boris Tomažič]] *[[Špela Tomažinčič]] *[[Bojana Tomc]] *[[Kristina Tomc]] *[[Ernest Tomec]] *[[Josip Tominšek]] *[[France Tomšič (jezikoslovec)|France Tomšič]] *[[Jakob Teršan|Jakob T(e)ršan]] *([[Ivan Topolovšek]]) *[[Torkar|Silvo Torkar]]? *([[Janez Trdina]]) *Karel Tribnik (1884-1959) *([[Rudolf Trofenik]]) *[[Bogomir Trošt]] *([[Anton Trstenjak (zgodovinar)|Anton Trstenjak]]) *[[Pavel Turner]] *[[Gregor Tušar]] == U == * [[Jože Umek]] * [[Lara Unuk]] * [[Cecilij Urban]] * [[Viljem Urbas]] * [[Mila Uršič]] (r. [[Brabec]]) == V == *[[Matija Valjavec]] *[[Peter Valjavec]] *[[Franc Vadnjal]] *[[Peter Valjavec]] *[[Mihael (Mijo) Vamberger]] *([[József Varga]])? * ([[Matija Vastl]]) *[[Karel Verstovšek]] *[[Fran Vidic]] *[[Albin Vilhar]] *[[Neža Vilhelm]] *[[Alojz Virbnik]] *[[Julijana Visočnik]] *[[Ines Vodopivec]]? *[[Božo Vodušek]]? *[[Matej Vodušek]] *[[Fran Voglar]] *[[Franc Vračko]] == W == *[[Sonja Weiss]] (r. [[Capuder]]) *[[Fran Wiesthaler]] == Z == *[[Blaž Zabel]] *[[Pavle Zablatnik]] *[[Urša Zabukovec]] *[[Neža Zajc]] *[[Josip Završnik]] *[[Karel Zelenik]] *[[Ivan Zika]] *[[Luka Zima]] *[[Barbara Zlobec]] *[[Janez Zor]] *([[Marina Zorman]]) *[[Vinko Zupan]] *[[Polonca Zupančič]] == Ž == *[[Nikolaj Žagar]] *[[Miroslav Žakelj]] *[[Andrejka Žejn]] *[[Miroslav Žekar]] *[[Milan Žepič]]? * [[Sebastijan Žepič]] *([[Branimir Žganjer]]) * [[Avgust Žigon]] *[[Janja Žmavc]] *[[Mihael Žolgar]] *([[Davorin Žunkovič]]) *[[Franc Žužek]] ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] * [[seznam slovenskih jezikoslovcev]] *[[seznam tujih slovenistov]] *[[seznam slovenskih prevajalcev]] *[[Seznam predavateljev na Filozofski fakulteti v Ljubljani|seznam predavateljev na Filozofski fakulteti]] *[[Latinski jezik|Latinščina]] *[[Grščina]] *[[Klasična filologija]] * {{seznami narodov po poklicu|filologov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Filologi]] [[Kategorija:Slovenski filologi|*]] qt2znqic8a56y50es7hozg3lp90b25h Seznam slovenskih ilustratorjev 0 73612 6748906 6744961 2026-09-10T23:42:48Z ~2026-44996-51 264415 /* P */ 6748906 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[ilustrator]]jev.''' (Glej šeː [[Seznam slovenskih mladinskih ilustratorjev]]). {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Peter Abram]] (*1956) *[[Andrej Adamek]] *[[Konči Ahačič]] *[[Marjan Amalietti|Marijan Amalietti]] *[[Ana Ambrož]] *[[Zvest Apollonio]] (1935–2009) == B == *[[Srečko Bajda]] (*1961) *[[Milko Bambič]] (1905–1991) *[[Marta Bartolj]] (*1979) *[[Vesna Benedetič]] (*1966) *[[Jože Beranek]] (1913–1945) *[[Primož Bertoncelj]] (*1980) *[[Milan Bizovičar]] (1927–2006) *[[Saša Bogataj Ambrožič]] (*1971) *[[Tjaša Bon]] (1998) *[[Andreja Borin]] (*1969) *[[Mitja Bokun]] (*1978) *[[Marjan Bregar]] (1928–2009) *[[Jure Brglez]] (1993) *[[Suzana Bricelj|Suzana (Suzi) Bricelj]] (*1971) *[[Tina Brinovar]] (*1977) *[[Emilija Bucik Razman]] (1935–2024) *[[Anja Bunderla]] (*1985) *[[Marko Butina]] (1950–2008) *[[Peter Butkovič]] (1888–1953) == C == *[[Matej de Cecco]] (*1979) *[[Danilo Cedilnik]] (*1947) *[[Ciril Cej]] *[[Mojca Cerjak]] (*1959) *[[Jure Cihlař]] (1944–2018) *[[Jože Ciuha]] (1924–2015) *[[Peter Ciuha]] (*1968) *[[Viktor Cotič]] (1885–1955) * [[Igor Cvetko]] (*1949) *[[Marjeta Cvetko]] (*1953) == Č == * [[Ivan Čargo]] (1898–1958) *[[Boris Čeh]] *[[Darinka Čehovin]] (Argentina) * [[Zvonko Čoh]] (*1956) == D == * [[Dalaj Eegol]] (Ali Džafić) * [[Matjaž Dekleva]] * [[Danijel Demšar]] (*1954) *[[Marko Derganc]] (*1950) *[[Jurij Devetak]] (*1997) *[[Bojana Dimitrovski]] *[[Frančišek Dobnikar]] (1878–1901) *[[Tina Dobrajc]] (*1984) *[[Saša Dobrila]] (1922–1992) *[[Jana Dolenc]] (*1964) *[[Veno Dolenc]] (*1951) * [[Julia Doria]] * [[Živa Viviana Doria]] * [[Anton Drofenik]] (1936–2017) == E == *[[Jure Engelsberger]] (*1977) *[[Darka Erdelji]] *[[Miha Erič]] (*1991) *[[Milan Erič]] (*1956) == F == * [[Milanka Fabjančič]] (*1981) == G == * [[Irena Gašperšič]] Meško * [[Kostja Gatnik]] (1945–2022) *[[Draga Gelt]] (*1948) ? *[[Ludvik Glazer Naudé]] (*1961) * [[Jelka Godec Schmidt]] (*1958) *[[Zdenka Golob]] (1928–2019) * [[Ančka Gošnik Godec]] (1927–2025) *[[Božidar Grabnar]] (1946–2004) *[[Milena Gregorčič]]? *[[Nevenka Gregorčič]] *Alenka Gregorič? *Nataša Gregorič Nabhas == H == *[[Andrej Habič]] (karikaturist) *[[Srečko Habič]] *[[Miha Hančič]] *[[Andrej Herman]] (1931–2006) *[[Robert Hlavaty]] *[[Viktor Höchtl]] *[[Nana Homovec]] (*1990) *[[Ciril Horjak]] - [[Dr. Horowitz]] (*1975) *[[Alja Horvat]] (*1996) *[[Veronika Hozjan]] (*1994) *[[Uroš Hrovat]] (*1971) == J == * [[Božidar Jakac]] (1899–1989) * [[Matija Jama]] (1872–1947) *[[Maja B. Jančič]] * [[Adriano Janežič]] (*1972) * [[Aleksander Jankovič Potočnik|Aleksander (Sašo) Jankovič Potočnik]] (*1961) * [[Evgenija Jarc Zaletel]] * [[Marjanca Jemec Božič]] (*1928) * [[Samo Jenčič]] (*1958) * [[Mara Jeraj Kralj]] (1909–2010) *[[Hana Jesih]] *[[Dunja Jogan]] * [[Bojan Jurc]] (*1950) *[[Barbara Jurkovšek]] (*1981) *[[Elko Justin]] == K == *[[Katarina Kalc]] *[[Andreja Karba]] *[[Silva Karim]] (Kobal) *[[Maja Kastelic]] (*1981) *[[Samira Kentrić]] (*1976) *[[Jakob Klemenčič]] (*1968) * [[Manica Klenovšek Musil]] (*1974) *[[Radovan Klopčič]] (1898–1992) *[[Dušan Klun]] (*1948) *[[Boris Kobe]] (1905–1981) * [[Marko Kociper]] (*1969) * [[Jaka Kramberger]]? *[[Jana Kocjan]] *[[Matej Kocjan-Koco]] (*1978) *[[Anka Kočevar]] *[[Miran Kohek]] (*1954) *[[Tanja Komadina]] (*1976) * [[Danila Komjanc]] (*1963) *[[Vlasto Kopač]] (1913–2006) *[[Leon Koporc]] (1926–2003) *[[Marija Koren]] (1928–2013) * [[Božo Kos]] (1931–2009) * [[Polona Kosec]] * [[Janja Kosi]] (*1994) * [[Boža Košak]] (1915–1993) * [[Ana Košir]] (*1970) *[[Boštjan Košir]] (*1948) *[[Pšena Kovačič]] *[[Katja Kovše]] * [[Maša Kozjek]] (*1974) * [[Bine Kramberger]]? *[[Peter Krivec]] (*1938) * [[Milovan Krajnc]] (1920–2009) *[[Mojca Krajnc]] (*197#?) *[[France Kralj]] *[[Tone Kralj]] *[[Jan Kramberger (animator)]] *[[David Krančan]] (*1984) *[[Anja Kranjc]] (*1982) * [[Kristina Krhin]] (*1974) *[[Tomaž Kržišnik]] (1943–2023) *[[Stane Kumar]] (1910–1997) *[[France Kunaver]] (1909–2005) == L == * [[Mojca Lampe Kajtna]] (*1970) * [[Tomaž Lavrič]] (*1964) *[[Vladimir Leben]] (*1971) * [[Uroš Lehner]] (*1975) * [[Tinka Leskovšek]] (*1982) * [[Lilijana Levstik]] * [[Nea Likar]] (*1990) *[[Barbara Lipičnik]] *[[Erik Lovko]] * [[Polona Lovšin]] (*1973) * [[Maja Lubi]] (*1980) *[[Anka Luger Peroci]] (*1953) *[[Mateja Lukežič]] (*1976) *[[Nada Lukežič]] (1931–2011) == M == * [[Irena Majcen (ilustratorka)|Irena Majcen]] (*1948) *([[Svetlana Makarovič]]) * [[Marijan Manček]] (*1948) * [[Aleksandra Maraž]] (1960–2010) *[[Aco Mavec]] (1929–1982) *[[Milan Maver]] (*1928) *[[Matija Medved]] - Medo (*1990) *[[Zarja Menart]] (*1984) *[[Jasna Merkù|Jasna Merku]] (*1958) *[[Meta Mežan]] *[[Jurij Mikuletič]] (*1955) *[[Ivan Mitrevski]] (*1979) *[[Eva Mlinar]] (*1985) *[[Jaka Modic]] (*1962) * [[Dušan Muc]] (*1952) * [[Manica K. Musil]] (*1974) * [[Miki Muster]] (1925–2018) == N == *[[Marija Nabernik]] (*1983) (mentorica botanične ilustracije ALUO) *[[Franci Nemec]] (*1950) *[[Vinko Novak]] (1842–1923) == O == *[[Katarina Oblak]] (*1988) *[[Radko Oketič]] (*1953) *[[Nikolaj Omersa (likovnik)|Nikolaj Omersa]] (1911–1981) *[[Silvan Omerzu]] (*1955) *[[Miroslav Oražem]] (1900–1975) *[[Donald Orehek]] (1928–2022) (ZDA) * [[Mojca Osojnik]] (*1970) *[[Lidija Osterc]] (1929–2006) *[[Jože Ovnik]] (*1955) == P == * [[Polona Pačnik]] *[[Kristina Pahor]] *[[Klavdij Palčič]] *[[Zdravko Papič]] (1953–2013) *[[Darinka Pavletič Lorenčak]] *[[Mirna Pavlovec]] (*1963) *[[Marijan Pečar]] (*1971) *[[Roman Peklaj]] * [[Andreja Peklar]] (*1962) * [[Lojze Perko]] (1909–1980) * [[Anka Luger Peroci]] (*1953) * [[Mario Peruzzi]] *[[Dušan Petrič]] (1916–1964) * [[Nikolaj Pirnat]] (1903–1948) * [[Vladimir Pirnat|Vladimir (Lado) Pirnat]] (1938–2012) *[[Roža Piščanec]] (1923–2006) *[[Mateja Pivk]] *[[Lidija Plestenjak]] *[[Anamarija Pocrnjić]] (naravoslovna) * [[Edo Podreka]] (1955–2004) *[[France Podrekar]] (1887–1964) *[[Maja Poljanc]] (*1989) *Marko Por *Blaž Porenta (rač.) *[[Aleksander Potočnik]] (*1961) *[[Cita Potokar]] (1915–1993) * [[Lilijana Praprotnik Zupančič]] (*1955) * [[Arjan Pregl]] (*1973) * [[Marija Prelog|Marija (Marjanca) Prelog]] (*1954) * [[Dušan Premrl]] (1937–2008) * [[Tereza Prepadnik]] (*1995) *[[Petra Preželj]] (*1975) *[[Ksenija Prunk]] (1905–1994) *[[Zoran Pungerčar]] *[[Gregor Purgaj]] (*1981) *[[Maša Pušnik]] == R == *[[Sandi Radovan]] (*1963) *[[Judita Rajnar]] (*1959) *[[Claudia Raza]] (-Floreancig) (*1943) *[[Ana Razpotnik Donati]] (*1978) *[[Roman Ražman]] * [[Aljoša Rebolj]] (*1967) * [[Igor Rehar]] (*1954) * [[Jelka Reichman]] (*1939) *[[Tjaša Rener]] (*1986) *[[Anton Repnik]] (1935–2020) * [[Lucijan Reščič]] (*1946) *[[Igor Ribič]] (*1962) *[[Fran Rojec]] (1867–1939) *[[Ivan Romih]] * [[Nina Rupel]] * [[Marko Rop]] * [[Alenka Rot Vrhovec]] == S == * [[Suzana Sabalič]] (*1969) * [[Lili Saje Wang|Lili (Liana) Saje Wang]] * [[Rudolf Saksida]] (1913-1984) *[[Simon Sanda]] (*1974) *[[Jakob Savinšek]]? *[[Ajda Schmidt]] * [[Matjaž Schmidt]] (1948–2010) * [[Maksim Sedej]] (1909–1974) * [[Aleš Sedmak]] (*1952) *[[Jan Sedmak]] *[[Mojca Sekulič Fo]] (*1969) *[[Ivan Seljak - Čopič]] (1927–1990) *[[Luka Seme]] (*1987) * [[Tanja Semion]] * [[Drago Senica]] – Pi (1927–2001) * [[Bogdan Sieberer]] (1941–2024) * [[Branko Simčič]] (1912–2011) *[[Daša Simčič]] (*1963) *Darko Simeršek (1949–2023) (tehnični) *[[Albert Sirk]] *[[Iztok Sitar]] (*1962) *[[Rudi Skočir]] (*1951) *[[Andrej Skrbinek]] (Andy Black) (*1959) *[[France Slana]] *[[Pavel Smolej]] (1940–2023) *[[Hinko Smrekar]] (1883–1942) * [[Alenka Sottler]] (*1958) * [[Alenka Spacal]] (*1975) *[[Magda Starec Tavčar]] (*1946) *[[Tinca Stegovec]] (1927–2019) * [[Damijan Stepančič]] (*1969) * [[Božidar Strman]] - Mišo (*1949) * [[Barbara Stupica]] (*1962) *[[Hana Stupica]] (*1988) * [[Marija Lucija Stupica]] (1950–2002) * [[Marlenka Stupica]] (1927–2022) *[[Matej Stupica]] (*1987) *[[Breda Sturm|Breda (Laura) Sturm]] *[[Matej Susič]] (*1972) == Š == * [[Katarina Šeme]] (*1993) * [[Ana Šerbelj]] * [[Sabina Šinko]] * [[Igor Šinkovec]] (*1978) * [[Luka Širok]] (*1982) * [[Peter Škerl]] (*1973) * [[Anton Špacapan Vončina]] (*1975) *[[Nina Štajner]] *[[Andrej Štular]] *[[Ive Šubic]] *[[Janez Šubic mlajši]] *[[Jurij Šubic]] *[[Maja Šubic]] *[[Mirko Šubic]] *[[Vital Šuligoj]] *[[Nina Šulin]] (*1980) *[[Miroslav Šuput]] (*1948) *[[Nataša Šušteršič Plotajs]] == T == *[[Borko Tepina]] (*1948) *[[Janko Testen]] (1950–2025) *[[Jože Tisnikar]] (1928–1998) *[[Luisa Tomasetig]] *[[Tinka Tomazin]] *[[Jože Trobec]] (*1948) *[[Neža Trobec]] (*1979) *[[Andrej Trobentar]] (*1951) *[[Vinko Turk]] (1920–1946) * [[Klavdij Tutta]] (*1958) == V == * [[Gorazd Vahen]] (*1969) *[[Petra Varl]] (*1965) * [[Ivan Vavpotič]] (1877–1943) * [[Vesna Veberič]] (*1961?) *[[Janez Vidic]] (1923–1996) *[[Matjaž Vidic]] (1947–1998) *[[Urša Vidic]] (*1978) *[[Rok Vilar]] *[[Jana Vizjak]] (*1956) *[[Nikolaj Vogel]] (*1972) * [[Eka (Alenka) Vogelnik]] (1946–2024) * [[Marija Vogelnik]] (1914–2008) *[[Marjan Vojska]] (*1934) *[[Miloš Volarič]] (1933–2010) *[[Tinka Volarič]] (*1980) *[[Zlata Volarič]] (1930–2008) * [[Kamila Volčanšek]] (*1950) *[[Jure Vombergar]] (Argentina) * [[Melita Vovk]] (1928–2020) * [[Žarko Vrezec]] (*1950) * [[Alenka Vuk ]](*1970) *[[Jaka Vukotič]] == W == * [[Wang Huiqin|Huiqin Wang]] (*1955) * [[Meta Wraber]] (*1977) == Z == *[[Sanja Zamuda]] (znanst. ilustratorka) *[[Miljutin Zarnik]] (1873–1940) *[[Ana Zavadlav]] (*1970) *[[Karel Zelenko]] (*1925) * [[Rok Zelenko]] (*1951) * [[Franc Zorec]] (1854–1930) (tudi karikaturist) * [[Marko Zorović]] *[[Fulvia Zudič]] (*1961) *[[Dalibor Bori Zupančič]] (*1949) * [[Dunja Zupančič]] (*1963) == Ž == * [[Stanley Žele]] (1895–1966) *[[Maša P. Žmitek]] (*1985) *Sara Žičkar *Tone Žnidaršič (1923–2007) {{seznami narodov po poklicu|ilustratorjev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji|*]] n0lu9maznn6clwr22ihmgz4fylad5bg Seznam slovenskih plesalcev 0 73662 6749070 6748383 2026-09-11T11:56:07Z ~2026-45085-22 264465 /* V */ 6749070 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[plesalec|plesalcev]] in koreografov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Loup Abramovici]] (''francosko–portugalski'') * [[Silva Adamović Japelj]] * [[Kristina Aleksova]] * [[Dragana Alfirević]] * Nataša Ambrož * Tomaž Ambrož * [[Franci Ambrožič]] * [[Olga Andreeva|Olga Andre(j)eva]] * Andrea Antić (šport) * Boštjan Antončič (1980) * Jasmina Arko * Kaja Lin J. Avguštin == B == * [[Anamaria Bagarić]] * [[Miloš Bajc]] * [[Mojca Bandelj]] * Natalija Banović * [[Tanja Baronik]] * [[Mijo Basailović|Mijo (Miodrag) Basailović]] * Jagoda Batagelj (lat.-am.?) [[Jagoda in Jurij Batagelj]] (športna) * Tina Bedenik Schmauc * [[Enya Belak]] Gupta * [[Raša Benedik]] * [[Tina Benko]] * Ana Benkovič * [[Nataša Berce]] * [[Blaž Bertoncelj]] (argentinski tango) * [[Primož Bezjak]] * [[Staša Bežek]] (1898 - ?) (1. slov. solo plesalka) * Emili Bizjak * [[Jernej Bizjak]] *[[Goran Bogdanovski]] *[[Anton Bogov]] *([[Berta Bojetu]]) *Željko Božić *[[Jaka Bračko]] & [[Venera Spasova]] (športna) *[[Alja Branc Barbosa]] *[[Gizela Bravničar]] (r. Pavšič) *Albina Brcar Vertačnik *[[Tadej Brdnik]] *[[Živa Brecelj]]? *[[Nastja Bremec Rynia]] *[[Stanka Brezovar]] *[[Vida Breže]] *Matjaž Brinovec *[[Staša Briški Bailey|Staša Briški (-Bailey)]]? *[[Katja Bucik]] &[[Tjaša Bucik]] *[[Mateja Bučar]] * [[Milica Buh]] * [[Siniša Bukinac]] (športni) * [[Nadiya Bychkova]] (športna) == C == * ([[Bojana Caf]]) * [[Toni Canjko]] * [[Georgeta Capraroiu]] (r. Radasanu) * [[Stefan-Cornel Capraroiu|Stefan(-Cornel) Capraroiu]] * [[Urška Centa]] (flamenko) * [[Vesna Cestnik Tehovnik]] * Mišo Cigoj * [[Edward Clug]] (Romun) * [[Patricija Crnkovič]] * [[Ana Cvelfar]] == Č == *[[Valentina Čabro]] *[[Galina Čajka]] Kuhar *[[Franci Čarman]] (1912-80) *[[Matija Černe]] * [[Ana Černivec]] * [[Matevž Česen]] (športni) * [[Roki Česen]] * [[Maja Čolić]] (športna) * [[Manca Čuček]] == D == * [[Rezi Dadič]] (r. Brcar) * [[Vlasto Dedovič]]/ć * Uroš &[[Tinka Delakorda]] (športna) *[[Desha Delteil]] * [[Katja Delak]] (r. Pollak) * [[Maja Delak]] * Ana Delo? * [[Cvetka Demšar]] * [[Edi Dežman]] * [[Dalanda Diallo]] * ([[Mojca Dimec]]) * [[Tina Dobaj]] * [[Mercedes Dobršek Lupša]] * Meta Dodič (šport) * [[Brina Dokl]] * [[Tim Dolinšek]] * [[Barbara Drnač|Barb(a)ra Drnač]] * [[Sonja Duh]] * [[Eča Dvornik]] (-Etcha) == E == * [[Lea Ekar Grlj]] * [[Gea Erjavec]] * [[Slavko Eržen]] == F == * [[Nina Fajdiga]] * [[Tjaša Fajdiga]]? *[[Matjaž Farič]] *[[Marjeta Feguš Šrot]] *[[Matija Ferlin]] (Hrvat) *[[Zarja Ferlinc]] * [[Nina Fras]] * [[Majda Fridl]]? * [[Štefan Furijan]] * [[Viki Furlanič]] == G == * Nina Gerič * Maja Geršak (lat.-am.?) * (Vesna Geršak) * [[Natka Geržina]] * [[Blaž Godec]] * [[Peter Golovin]] (Gresserov) * [[Tomaž Golub]] * Marko Golubović * [[Aleš Gorišek]] * ([[Niko Goršič]]) * [[Drago Grabnar]] * [[Grafenauer|Marija Grafenauer]] (por. Vogelnik) * [[Gordana Grandošek Whiddon]] (športna?) * [[Ivan Greguš]] * [[Maša Grgič]] * [[Robert Grmek|Robert (Robi) Grmek]] * [[Lana Grošelj]] * [[Marija Gruden Grad]] (1932-93) * [[Mitja Grudnik]] (latinskoamer. plesi) *[[Gregor Guštin]] == H == * [[Zdravko Haderlap]] * [[Evin Hadžialjević]] * [[Jaka Hafner]] * [[Polonca Hartman]] * [[Maša Hawlina]] * [[Slavko Hiti]] * [[Bojan Horvat]] (športni) * [[Mojca Horvat]] (jazz, muzikal, show...) * Rosana Horvat * [[Ian Hotko]] (športni) *[[Ksenija Hribar]] *[[Rosana Hribar]] *[[Andreja Hriberšek]] *[[Dimitrij Hribovšek]] == I == * [[Olivera Ilić|Olivera (Olja) Ilić]] * [[Viktor Isajčev]] * Lara Matea Ivančič * ([[Jitka Ivelja]]) * [[Arnej Ivkovič]] (športni) == J == *[[Kaja Lin Jagodič Avguštin]] *Sara Janašković *[[Tina Janežič]] *[[Kaja Janjić]] *[[Eva Jankovič]] *[[Silva Japelj]] (por. Adamovič) *[[Lukas Jekaneder]] *([[Zmago Jelinčič]]) *[[Adolf Jenko]] (družabni ples...) *[[Metod Jeras]] (1930-96) *[[Vesna Jevšenak]] *[[Fiona Johnson Kocjančič]] *Liam Eusebio Junkar (šport) *[[Filip Jurič]] *[[Leja Jurišić]] == K == * [[Olga Kacjan]]? * [[Maja Kalafatić]] * [[Maša Kagao Knez]] * [[Gregor Kamnikar]] * [[Barbara Kanc]] * [[Barbara Kapelj]]? * [[Mojca Kasjak]] * [[Maša Kastelic]] (akrobatska-športna) * [[Liljana Keber]] * [[Ljiljana Keča]] (- Rošker) * [[Matej Kejžar]] * [[Ingrid Kerec]] * [[Sonja Kerin Krek]]? * Daša Kerin Cerkovnik * Mirjam Kerpan Izak * [[Ana Kersnik Žvab]] * [[Maks Kirbos]] * [[Anamaria Klajnšček]] * [[Ana Klašnja]] * [[Katja Klep]] * Hana Klimentová * [[Etka Klinc|Etka (Marjetka) Klinc]] * [[Mala Kline]] * Boris Kljun * [[Nika Kljun]] * [[Zoran Kljun]] * [[Tjaša Kmetec]] * [[Ivica Knez]] * [[Jasna Knez]] * [[Danica Kneževič]] * Rudi Kocbek * [[Katarina Kocka]] (Kotzka) * Ada Kogovšek * [[Katarina Kolar]] * [[Bara Kolenc]] * Dejan Kolenc * [[Suzana Koncut]] * [[Jurij Konjar]] * [[Andreja Kopač]] * Katja Kordin * [[Nika Korenjak]] *[[Nataša Kos Križmančič]] *[[Neja Kos]]? *Urška Kosec * [[Ivo Kosi]] * Nežka Kosi * Ivan Kostevc * [[Igor Košak]] * [[Evgenija Koškina]] * [[Iztok Kovač]] * [[Jana Kovač Valdés]] * [[Katjuša Kovačič]] * [[Jernej Kozan]] * [[Živa Kraigher]] * [[Matej Krajcer]] (športni) * Isabella Kralj (ZDA) * Špela Kralj * Kristijan Krajnčan * [[Žigan Krajnčan]] * [[Marina Krasnova]] (por. Surina) * [[Johann Kresnik]] * [[Suzana Krevh]] (športna?) * (Helena) [[Valerija Krieger]] * [[Jasmina Križaj]] * [[Regina Križaj-Babačić|Regina Križaj]] * [[Ema Križič]] * [[Tijuana Križman]] * ([[Breda Kroflič]]) * [[Jaka Krošl]] (lat.-amer.) * [[Marijan Krulanović|Mar(i)jan Krulanović]] * [[Radomir Krulanović|Radomir (Rade) Krulanović]] * [[Miha Krušič]] * [[Kaja Kušar]] (športna) == L == *[[Mojmir Lasan]] *[[Suzana Lasan]] *[[Alja Lacković]] *[[Klara Lainšček]] (športna) *[[Anka Lavrač]] (r. Černe) *[[Vesna Lavrač]] *[[Darinka Lavrič Simčič]] *[[Maja Lavrinc]] *[[Slavko Laznik]] *Tjaša Leban *[[Stane Leben]] *[[Katja Legin]] *[[Janja Lesar]] (športna) *[[Albert Likavec]] *[[Mimica Likavec]] (r. Čepelnik) * [[Lidija Lipovž]] (por. Sotlar) * [[Saša Lončar]] * [[Kaja Lorenci]] * Metka Lustig? *[[Gregor Luštek]] == M == * Katarina Maček * [[Mojca Majcen]] * Tanja Makuc * Špela Mandelc * Olivera Marčac * Matjaž Marin * [[Vera Marinc]] (r. Karić) * Jure Markič * [[Jelena Markovič]] * [[Jan Marolt]] *[[Maja Maselj]] *Šimun Matišić *[[Dragica Mavec]] *[[Nina Mavec Krenker]] *Tea Mazaj * [[Alena Medič]] * Ana Medvešček * [[Janez Meglič]] *[[Anja Mejač]] (flamenko...) * [[Janez Mejač (baletnik)|Janez Mejač]] * [[Jana Menger]] * Andrej Mernik *[[Nina Meško]] *Matic Meznaršič (hip hop) *Mateja Mihelič *[[Ivan Mijačević]] * [[Janez Miklič]] * Elena Mikuž *[[Maja Milenović Workman]] (Maya) *[[Štefka Miler]] (r. Erman) * Sergej Milicija * [[Radomir Milošević]] * Danijel Mišon * [[Marko Mlačnik]] * [[Mojca Mladenovič]] (športna) *[[Pia Mlakar]] (r. Scholz) *[[Pino Mlakar]] *[[Tomo Mlakar]] *[[Veronika Mlakar]] *[[Maša Mlinarič]] *[[Anja Möderndorfer]] *[[Sergiu Moga]] *[[Erna Mohar]] (por. Pilato) *([[Leo Mujić]]) == N == * Patricia Nagashi Brilli * Barbara Nagode Ambrož (plesna trenerka in sodnica) * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Bojana Nenadović Otrin]] *[[Sanja Nešković Peršin]] * [[Henrik Neubauer]] * [[Nataša Neubauer]] (r. Golia) * [[Nina Noč]] * [[Aljaž Novak]] * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] & [[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *([[Barbara Novakovič Kolenc]]) * [[Nika Kljun]] == O == *[[Mitja Obed]] (flamenko...) *[[Andreja Obreza]] *[[Mona Obrul]] *[[Nina Ogrinc]] *[[Marko Omerzel]] *[[Vita Osojnik]] *[[Eva Osolnik]] (športna) *Nejc Osovnikar *[[Lucija Ostan Vejrup]] *Jure Ostrež? *[[Luka Ostrež]] *[[Iko Otrin]] * [[Jaš Otrin]] * [[Sinja Ožbolt]] == P == * Branko Padjan * [[Romana Pahor]] (športna) *[[Sabina Pajmon]] *[[Ana Pandur]] ''Predin'' (flamenko) *[[Ana Papež]] *[[Irena Pasarić]] *[[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]] *[[Tadeja Pavlič]] *[[Tanja Pavlič]] * [[Uroš Pavlin]] * [[Julija Pečnikar]] * Akim Pekunov (akrobatski-športni) & Maša Kastelic * [[Kristýna Peldová]] (prej Šajtošová) * [[Miha Perat]] (športni...) * [[Miro Perat|Miro(slav) Perat]] (športni..) * [[Rok Peric]] * Tamara Perić * [[Radharani Pernarčič]] * [[Nina Pertot Weis]] * Gabriel Peternelj (hip hop) *([[Ivan Peternelj]]) * [[Dana Petretič]] * Svetlana Petrovič *[[Petra Pikalo|Petra (Hawlina) Pikalo]] *[[Boris Pilato]] *Klemen Pirman *[[Martina Plohl]] (športna) *[[Zoran Plohl]] *Blaž Pocajt &Urša Pocajt? *[[Daliborka Podboj]] *Branko Podergajs Siussi *[[Mateja Podgornik]] *[[Burja Podlesnik]] * [[Andreja Podlogar]] (arg. tango) * Mirjam Podobnik * [[Tajda Podobnik]] * [[Drago Pogačar]] * [[Franc Pogačar]] * [[Petra Pogačnik Pikalo]] * ([[Matjaž Pograjc]])? * Vaclav Pohan * [[Kristina Pojbič]] (športna) * [[Beti Polanec]] * [[Branka Polič]] * [[Stane Polik]] * [[Štefanija Polik]] (r. Sitar) * [[Jelena Poljakova]] * Rita Pollachi * [[Mitja Popovski]] (športni, koreograf) * [[Branko Potočan]] * [[Zdenko Potočar]] * [[Sabina Potočki]] * Nataša Potočnik * [[Tanja Potočnik]] * [[Barbara Potokar]] * [[Vanessa Praunseis]] (športna) * Natalija Pravdič Mohd * Tadej Premk *[[Snježana Premuš]] * [[David Prestor]] * [[Breda Pretnar]] * Miran Pritekelj * [[Andraž Prokofjev]] - Zhazhy (športni) * Azra Pucko * [[Mateja Pučko]] (-Petković) * ([[Breda Pugelj Otrin]]) * [[Peter Pustišek]] * [[Janja Pušl]] == R == * [[Maša Radi Buh]] * Valerija Rahle Mbanwi * [[Monika Rant]] (športna-lat.am.) * [[Andreja Rauch Podrzavnik]] * [[Bor Ravbar]] * Petra Ravbar * [[Patrik Razem]]/[[Patrik Ražem]] (športni) * [[Teja Reba]] * Gaber Rebolj (hip hop) *[[Mateja Rebolj]] *[[Magdalena Reiter]] (Poljakinja) *[[Marta Remškar]] *[[Tatjana Remškar]] (-Lipušček) *[[Dana Renčelj]] *[[Špela Repar Lomovšek]] *Maja Repinc *Žiga Repovž *[[Daša Resnik]] * [[Boštjan Retelj]] *[[Alenka Ribič Laufer]] *[[Marinka Ribič]] *[[Bojana Robinson|Bojana (Mišić) Robinson]] *[[Tomaž Rode]] *[[Silva Ros]] *[[Jan Rozman]] *[[Jerca Rožnik Novak]] *[[Urša Rupnik]] *[[Vilma Rupnik]] *[[Michał Rynia]] (Poljak) == S == *[[Janez Samec]] *Gordana [[Goga Schmidt]] *[[Marta Schmidt]] (-Paulin) *[[Sabina Schwenner]] *[[Urša Sekirnik]] *[[Matej Selan]] *[[Sabina Selan]] *[[Emanuela Senjor]] *[[Majna Sevnik Firšt|Majna Sevnik]] (-Firšt) *Nicky Shuler *[[Boštjan Simon]] *[[Ludvig Simončič]] (družabni, Mb) *[[Janez Sinič]] *Iza Skok? *[[Tanja Skok]] *Uroš Skulj *Marija Slavec Neeman *[[Vali Smerkolj]] (= Miroslava S., r. Katalan)? * [[Maja Sonc]] * [[Lidija Sotlar]] (r. Lipovž) * [[Saša Stadler]] *[[Goga Stefanović Erjavec]] *[[Ana Stegnar]] * [[Špela Sterle]] * [[Dejan Srhoj]] * [[Saša Stadler]] * Marko Stamenković * [[Sebastjan Starič]] * Alice Stojko Saliu * [[Maria Stokłosa]] * [[Lane Stranič]]/-ć - Favreliére (1944-) * Dominik Strusa (hip hop) * [[Štefan Suhi]] * Karin Sušec (hip hop) * [[Martina Svetina]] * [[Tetiana Svetlična]] * [[Igor Sviderski]] == Š == [[en:Aljaž Škorjanec]] * [[Domen Šega]] * Dario Šegović *[[Ajda Šegula]] *[[Barbara Šercer]] *Jernej Šerjak *[[Alenka Šest]] *[[Elvira Šivic]] *[[Majda Škerjanc]] (por. Humski) *[[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *[[Petra Škofic Damjan]] *[[Aljaž Škorjanec]] (športni) *Magdalena Škrlj Bura *[[Anže Škrube]] * [[Andrej Škufca]] (športni) * Melinda Škufca? *[[Breda Šmid]] (por. Sever) * [[Milko Šparemblek]] (slov.-hrvaški) (1928-2025) * [[Cvetka Špiljar]] (*1956) * [[Marjeta Šrot]] (Feguš; r. Žnidaršič) * Mirjana Šrot * [[Ana Štefanec]] Knez * [[Kaja Štiglic]] (športna?) * Zala Ana Štiglic? * [[Martina F. Štirn]] 1971 * Matic Štrukelj (hip hop) * [[Urša Štrukelj]] (*1975) * Maruša Šubic * [[Tjaša Šuligoj]] * [[Fabris Šulin]] * [[Danila Švara]] == T == * [[Andreja Tauber]] * [[Anja Tegelj]] * [[Peter Taušanovič]] * [[Mateja Terčon Knap]] * [[Dušan Teropšič]] * [[Kaja Teržan]] * [[Uršula Teržan]] * Liam Tesovnik (svetovni prvak v kategoriji hip hop - športni) * ([[Alja Tkačev]]) * [[Milan Tomášik]] (Slovak) * [[Ajda Tomazin]] * Tjaša Tomažič * [[Irena Tomažin]] Zagoričnik * [[Tina Tome]] (športna) * [[Viktorija Tomič]] (športna) * Blanka Tomšič * Karol Toth (Slovak) *[[Nataša Tovirac]] *[[Iva Tratnik]] *[[Špela Tratnik]] *Jan Trninič *[[Marin Turcu]] (romun.-slov.) *[[Valentina Turcu]] *[[Antoneta Turk]] *[[Simona Turk]] (športna) *[[Alja Turk Hvala]] *[[Ingrid Tušar]] *[[Staša Tušar]] == U == * [[Ivan Umek]] (družabni, Trst) * [[Leja Urankar Gaberc]] *[[Marko Urbanek]] * [[Silvana Urbanija]] * Mojca Uršič == V == * [[Kaja Vajdetič]] * Andreja Vakselj * ([[Andrés Valdés]]) * [[Veronika Valdés]] * [[Tina Valentan]] * [[Ruth Vavpotič|Rut(h) Vavpotič]], por. Csanadi * [[Vesna Vaupotič]] * [[Klemen Veber]] * [[Lucija Velkavrh]] * [[Katarina Venturini]] (športna) * Boris Veras * [[Tatjana Verbič]] (športna - metodičarka) * [[Maja Verčko]] * [[Branka Verdnik]] (r. Ferlinc) * [[Viktor Verdnik]] * Alenka Verstovšek (športna) * [[Albina Vertačnik|Albina (Brcar-) Vertačnik]] * [[Minka Veselič Kološa]] * [[April Veselko]] * [[Vlasta Veselko]] (arg. tango...) * (Rok Vevar) * Mojca Vidic * [[Kalista Vidmar]] (športna-lat.am.) * [[Maruša Vidmar]] (r. Berginc) * [[Meta Vidmar|Met(od)a Vidmar]] * [[Urša Vidmar]] * [[Vojko Vidmar]] * [[Václav Vlček]] * [[Filip Viljušić]] * Nastja Vodenik? * [[Miha Vodičar]] (športni) * Darja Vodlan * Marko Vodnik? (športni plesi) * [[Marija Vogelnik]] (r. Grafenauer) * [[Mojca Vogelnik]] * [[Urška Vohar]] * [[Vida Volpi]] (r. Klančar) * [[Gorazd Vospernik]] * [[Ana Vovk Pezdir]] * Gregor Vovk * Niki Jacqueline Vrabič * [[Darko Vrebac]] * [[Magda Vrhovec]] (-Dedović) * [[Nena Vrhovec Stevens|Nena (Snežna) Vrhovec Stevens]] * Vesna Vučajnk *Breda Vules == W == * [[Anita Wach]] * [[Lidija Wisiak]] == Z == * [[Matic Zadravec]] * [[Meta Zagorc]] (športni, FŠ) * [[Danijela Zajc]]? * Lovro Zajc (športni) * [[Beba Zalokar]] (r. Gabrijelčič) * Kristina Zarić * [[Jasna Zavodnik]] * ([[Brane Završan]]) * Dejan Zečević * [[Ljubica Zelenik]] * [[Tanja Zgonc]] * (Damir Zlatar Frey) * [[Janja Zupan (fotomodel)|Janja Zupan]] * [[Silvo Zupanc]]? * [[Aja Zupanec]] * [[Lukas Zuschlag]] == Ž == * [[Karla Železnik]] * [[Vekoslava Žerdin|Lojzka (Vekoslava) Žerdin]] * [[Živa Žitnik]] * [[Jadran Živković]] (step) * [[Nataša Živković]] * [[Gaj Žmavc]] * [[Jerica Žmavec]] (r. Kahler) * [[Erika Žnidaršič]] * N.? Župa * [[Estela Žutić]] {{seznami narodov po poklicu|plesalcev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plesalci]] [[Kategorija:Slovenski plesalci|*]] pj1b80cb4opwrwpq7xcppomnv1x1wjn Seznam slovenskih ekonomistov 0 78061 6748732 6735116 2026-09-10T15:03:15Z Kiara.nisa 264789 /* C */ 6748732 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[ekonomist]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Aleš Ahčan]] *[[Jana Ahčin]] *([[Roman Albreht]]) *[[Darija Aleksić]] *[[Marija Ambrožič P ko|Marija Ambrožič]] *[[Danijel Andolšek]] *[[Boštjan Antončič]] *[[Lojze Antončič]] *[[Jure Apih]] *[[Franc Arh]] *([[France Arhar]]) *[[Aleksander Aristovnik]] *[[Janez Artenjak]] * [[Jože Avšič]] *[[Miha Ažman]] == B == *[[Aldo Babič]] *[[Staša Baloh-Plahutnik]] *[[Bernard Brščič]] *[[Jurij Bajec]] (Srbija) *[[Aleksander Bajt]] * [[Andrej Bajuk]] *[[Ivo Banič]] *[[Andrej Baričič]] *[[Majda Bastič]] *[[Maks Bastl]] *[[Vladimir Baša]] *[[Mojca Bavdaž]]? *[[Cene Bavec]]? *[[Slavka Becele Ranković]] (Srbija) * [[Hermina Bedjanič]] (r. [[Goll]]) *[[Maja Bednaš]] *[[Jani Bekő]] * [[Janko Belak]] *[[Jernej Belak]] *[[Lojze Berce]] *[[Živko Bergant]] *[[Mateja Berginc]] *[[Aleš Berk Skok]] *[[Gregor Berkopec]] *[[Barbara Bernik]] *[[Andrej Bertoncelj]] * [[Mara Bešter]] *[[Milena Bevc]] *[[Aleksander Bilimovič]] *[[Roberto Biloslavo]] *[[Franc Bizjak]] *[[Marijan Blejec]] * [[Dušan Bobek]] * [[Samo Bobek]] *[[Vito Bobek]] *([[Ludvik Bogataj]]) *([[Marija Bogataj]]) *[[Andrej Bohinc (uradnik)|Andrej Bohinc]] *([[Rado Bohinc]]) *[[Franc Bohinc]] *[[Andreja Böhm]] *[[Darko Bohnec]] *[[Štefan Bojnec]] *[[Anton Bole|Anton (Tone) Bole]] *[[Velimir Bole]] *[[Jože Boncelj]] *[[Neven Borak]] *[[Darja Boršič]] *[[Klemen Boštjančič]] *[[Simona Bovha]] *[[Anton Božič]]? *[[Katerina Božič]] *[[Tilen Božič]] *[[Barbara Bradač Hojnik]] *[[Milan Bratec]]? *[[Borut Bratina]] *[[Tina Bratkovič Kregar]] *[[Lea Bregar]] *[[Milko Brezigar]] *[[Arjana Brezigar Masten]] *[[Franc Breznik]] *[[Andrej Briški]] *[[Boštjan Brumen]] * [[Borut Brus]] * ([[Marko Brus]]) *[[Branko Bučar]]? *[[Maja Bučar]] (r. [[Košak]]) * [[Janez Bukovec]] *[[Sonja Bukovec]] *[[Štefan Bukovec]] *[[Violeta Bulc]] * [[Mirko Bunc]] *[[Anže Burger]] * [[Alojz Burja]] *[[Boris Butina]] == C == * [[Petra Cajnko]] * [[Aleš Cantarutti]]? * [[Gonzalo Caprirolo]] * [[Jaka Cepec]] * [[Aleš I. Cepič]] * [[Irena Cepič]] *[[Damir Cibic]] *[[Andreja Cirman]] *[[Boris Cizelj]]? * [[Jože Colarič]] *[[Franjo Cotič]] *[[Rudi Crnković]] *[[Barbara Culiberg]] *[[Dušan Cvetko]] * [[Milan Martin Cvikl]] *[[Davorin Cvilak]] == Č == * [[Matjaž Čačovič]] *[[Simon Čadež]] *[[Janko Čakš]] *[[Vesna Čančer]] *[[Barbara Čater]] *[[Tomaž Čater]] *[[Dušan Čehovin]] *[[Žiga Čepar]] * [[Bogdan Čepič]] *[[France Černe]] *[[Matej Černe]] *[[Vladimir Černe]] * [[Dragan Černetič]] * [[Bojan Černjavič]] *[[Ana Čertanec]] *[[Jože Andrej Čibej]] *[[Zdenko Čibej]] *[[Mitja Čok]] *[[Vojko Čok]] *[[Jernej Čopič]] *[[Matjaž Črnigoj]] *[[Rafael Črv]] *[[Stanislav Čuber]]? *[[Uroš Čufer]] *[[Gregor Čušin (1914)]] == D == * [[Silvo Dajčman]] * [[Jadranka Dakič|Jadranka Dakić]] *[[Talib Damij]]? *[[Jože Damijan|Jože P. Damijan]] *[[Sandra Damijan]] *[[Janez Damjan]] *([[Ivo Daneu]]) *[[Stanko Debeljak]] *[[Frančiška Gabrijela Dedek]] *[[Friderik Degen]] *[[Matjaž Denac]] *[[Gabrijel Devetak]] *[[Srečko Devjak]] ml. * [[Alojz Deželak]] * [[Bogomir Deželak]] *[[Silva Deželan]] *[[Vlado Dimovski]] * [[Savo Dinjaški]] *[[Zvonimir Dintinjana]] *[[Tanja Dmitrović]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Veronika Dolar]] (ZDA) *[[Gregor Dolenc]] *Jože Dolenc? * [[Marjan Dolenc]] *[[Primož Dolenc]] *[[Andrej Dolinšek|Andrej (Franc) Dolinšek]] *[[Drago Dolinšek]]? *[[Lavoslav Dolinšek]] *[[Nives Dolšak]] *[[Polona Domadenik]] [[Muren (razločitev)|Muren]] *[[Miha Dominko]] *[[Petra Došenović Bonča]] *[[Darja Dovjak]]-[[Jelnikar]] *[[Zvone Dragan]] * [[Ciril Dragonja]] * [[Metod Dragonja]] *([[Josip Draksler]] - Povh) *[[Andrej Drapal]]? *[[Matej Drašček]] *[[Franček Drenovec]] * [[Lovro Dretnik]] *[[Slavko Drlje]] * [[Janez Drnovšek]] *[[Mateja Drnovšek]] *[[Robert Drobnič]] *[[Valter Drozg]] *[[Drago Dubrovski]] *[[Mojca Duh]] *[[Metod Dular]] * [[Ostoj Durjava]] == E == *[[Emil Erjavec]] *[[Jure Erjavec]] *[[Evgen Eržen]] *[[Tina Eržen]] *[[Silva Exel Škerlak|Silva Exel-Škerlak]] == F == * [[Ivo Fabinc]] *[[Zarjan Fabjančič]] *[[Metka Farič]] *[[Igor Feketija]] *[[Aljoša Feldin]] *[[Liljana Ferbar Tratar]] *[[Bogomil Ferfila]] *[[Drago Ferfolja]] *[[Aljaž Ferk]] *[[Barbara Ferk]] *[[Hans Ferk]] *[[Mejra Festić]] * [[Drago Filipič]] * [[Tatjana Fink]] * [[Janvid Flere]] *[[Jože Florjančič (politik)|Jože Florjančič]] *[[Helena Fortič]] *[[Matevž Frangež]] * [[Vladimir Frankovič]] * [[Stane Frim]] *[[Rikard Fuchs]] == G == *[[Lev Geržinič]] (1916—2012),[[Janez Gabrijelčič]] *[[Dušan Gačnik]] *[[Laris Gaiser]] *[[Marjan Gaspari|Marjan Dragotin Gaspari]]? *[[Mitja Gaspari]] *[[Ivan Geršak]] (1838-1911) *[[Lev Geržinič]] (1916-2012) *[[Miroslav Glas]] *[[Peter Glavič]] *[[Slavko Gliha]] *[[Tatjana Globokar Kristan]] *[[Jože Glogovšek]] *[[Pavle Gmeiner]] *[[Viljenka Godina]] *[[Bruno Gombač]] *[[Mojca Gornjak]] *[[Andrej Gosar]] *[[Hermina Govekar Vičič]] *([[Janez Grad]]) *[[Ivo Gregorc]] *[[Monika Gregorčič]] *[[Aleksandra Gregorič]] *[[Danilo C. Gregorič]] *[[Aleš Groznik]] *[[Peter Groznik]] *[[Jože Gričar]] *[[Jan Grobovšek]] *[[Andraž Grum]] * [[Irma Gubanec]] *[[Dragotin Gustinčič]] == H == *([[Herta Haas]]) *[[Valentin Hajdinjak]] *[[Anton Hauc]] *[[Lidija Hauptman]] *[[Peter Hawlina]] *[[Marko Hočevar (ekonomist)|Marko Hočevar]] * [[Toussaint Hočevar]] *[[Marjeta Horjak]] * [[Andrej Horvat]] * [[Franc Horvat (politik)|Franc (Feri]]) [[Franc Horvat (politik)|Horvat]]? *[[Liljana Horvat]] *[[Tone Hrastelj|Tone (Anton) Hrastelj]] *[[Karmen Hren]] *[[Blaž Hribar]] *[[Samo Hribar]] *[[Nevenka Hrovatin]](-Vodopivec) * [[Jože Hujs]] * [[Margit Hujs]] *([[Dušan Hvalica]]) == I == * [[Aleksander Igličar]] *Branko Ilič (1969-2023) *[[Matjaž Iršič]] * [[Rado Iršič]] * [[Tanja Istenič]] *[[Bojan Ivanc]] *([[Šime Ivanjko]]) *[[Štefan Ivanko]] *[[Mirjana Ivanuša Bezjak]] * [[Zvonko Ivanušič]] == J == * [[Gregor Jagodič]] * [[Timotej Jagrič]] *[[Vita Jagrič]] *[[Andreja Jaklič]] *([[Jurij Jaklič]]) *[[Marko Jaklič]] (1962) *[[Mirko Jamar]] * [[Mirko Jamnik]] *[[Tomaž Jamnik]]? *[[Juro Jan]] * [[Marija Janc]] *[[France Jančar]] * [[Božo Jašovič]] * [[Boštjan Jazbec]] * [[Marko Jazbec]] * [[Saša Jazbec]] *[[Risto Jelačin]] *([[Barbara Jelčić]]) *[[Milan Jelenc]] *[[Dejan Jelovac]] * [[Zlatko Jenko]] * [[Jožef Jeraj]] *[[Mitja Jeraj]] * [[Andreja Jerina]] * [[Silvin Jerman]] (1924-2018) *[[Leon Jerovec]] * [[Miha Ješe]] *[[Peter Ješovnik]] * [[Janez Jug]] *[[Ilja Jurančič]] *[[Tonka Jurejevčič]] *[[Milan Jurše]] *[[Gorazd Justinek]] == K == *[[Štefan Kadoič]] *[[Alenka Kajzer]] *[[Štefan Kajzer]] *[[Odo Kalan]] *[[Zdravko Kaltnekar]] *[[Helena Kamnar]] *[[Vida Kampuš Trop]] *[[Marjan Kandus]] *([[Edvard Kardelj]]) *[[Jernej Kastelic]] - Jerry *[[Robert Kaše]] *[[Blaž Kavčič]] *[[Klemen Kavčič]] *[[Slavka Kavčič]] *[[Ferdinand Kenda]] *[[Vladimir Kenda]] *[[Lojze Kersnič]] *[[Nuša Kerševan]] *[[Miro Kert]] *[[Dragan Kesič]] *[[Aleksandar Kešeljević]] *[[Lojze Kiauta]] *([[Boris Kidrič]]) *[[Dušan Kidrič]] *[[Neda Kladnik]] *[[Rado Klančar]]? *[[Edo Klanšek]] *[[Marijan Klemenc]] *[[Vlado Klemenčič]] *[[Tone Klemenčič]] *[[Peter Klopčič]] *[[Maja Klun]] *[[Aljaž Kmecl]] *[[Ula Kmecl]] *[[Zdenko Knez]] *[[Jožica Knez Riedl]] *[[Ljubica Knežević Cvelbar]] *[[Ljubomir Knop]] *[[Svetko Kobal]] *[[Branko Kocbek]] *([[Marijan Kocbek]]) *[[Andrej Kocič]] *[[Andreja Kodrin]] *[[Lidija Kodrin]] *[[Robert Kokalj]] *[[Majda Kokotec Novak]] *[[Iztok Kolar]] *[[Tomaž Kolar]] *[[Franc Koletnik]] *[[Matjaž Koman]] *[[Darko Končan]] *[[Maja Konečnik Ruzzier]] *[[Boris Konte]] *[[Vojan Konvalinka]] *[[Janez Kopač]] *[[Romana Korez Vide]] *[[Bojana Korošec]] *([[Štefan Korošec]]) *[[Branko Korže]] *[[Uroš Korže]] *[[Alojz Kosi]] *[[Mateja Kos Koklič]] *[[Tomaž Kostanjevec]] *[[Črt Kostevc]] *[[Marko Košak]] *[[Franc Košir (carinik)|Franc Košir]] *[[Janko Košir]] *[[Miran Košmelj]] *([[Blaženka Košmelj Jeriček]]) *[[Drago Kotnik]] *[[Paricia Kotnik]] *[[Bogomir Kovač]] *[[Jurij Kovač|Jurij (Jure) Kovač]] *[[Mateja Kovač]]? *[[Mitja Kovač]]? *[[Andrej Kovačič]] *[[Saša Kovačič]]? *[[Vili Kovačič]] *[[Damjan Kozamernik]] *[[Stanko Koželj]] *[[Davorin Kračun]] *[[Tine Kračun]] *([[Sergej Kraigher]]) *[[Tomaž Kraigher]] *[[Marjan Krajnc (ekonomist)]] *[[Dušan Krajnik]] *[[Edita Krajnović]] ([[Kuhelj]]) *[[Janko Kralj (ekonomist)]] *[[Rok Kralj]] *[[Milena Kramar Zupan]] *[[Marko Kranjec]] *[[Stane Krašovec]] *[[Tone Krašovec]] *[[Edi Kraus]] *[[Teodor Kravina von Cronstein]] *[[Marko Kremžar]] *[[Gvido Kres]] * [[Damijan Kreslin]] *[[Marjan Krisper (1911)]] *[[Anka Kristan]] * [[Franci Križanič]] * [[Tomaž Križnik]] *[[Dejan Krušec]] *[[Ermin Kržičnik]] *[[Aleš Kuhar]] *[[Stanka Kukar]] *[[Andrej Kumar]] *[[Jožef Kunič]] *[[Anton Kupljen]] *Fran(jo) Kuralt (slov.-hrvaški gospodarski strokovnjak) *[[Igor Kušar]] *[[Jože Kušar]] *[[Kir Kuščer]] *[[Breda Kutin]] == L == *([[Avguštin Lah (geograf)|Avguštin Lah]]) *[[Borut Marko Lah]] *[[Emil Lah]] *[[Mariča Lah]] *[[Tine Lah]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Ivan Lapajne (ekonomist)]] *[[Suzana Laporšek]] *[[Ivan Lavrač]] *[[Ivo Lavrač]] *[[Vladimir Lavrač]] *[[Jože Lavrič]] *[[Mitja Lavrič]] *[[Lojze Leb]] *[[Sonja Sibila Lebe]] *[[Konrad Lenasi]] *[[Suzana Lep Šimenko]] *[[Dušan Lesjak]] *[[Marina Letonja]] *[[Andrej Levičnik]] *[[Jože Levstik]]? *[[Mirko Lindič]] *[[Henrik Lindtner]] *[[Blaž Lipičnik]] *[[Bogdan Lipičnik]] *[[Filip Lipovec]] *[[Iztok Lipovšek]]? *[[Janez Ločniškar]] *[[Nataša Logar]] *[[Romana Logar]] *[[Klavdij Logožar]] *[[Aleš Lokar|Aleš (Alessio) Lokar]] *[[Igor Lončarski]] *[[Franc Lorbek]] *[[Evgen Lovšin]] *[[Jovan Lukovac]] *[[Andreja Lutar Skerbinjek]] == M == *[[Jože Maček]] *[[Jakob Franc Mahr]] & sin Artur *[[Boris Majcen]] *[[Avgust Majerič]] *[[Branko Majes]] *[[Franc Majnardi]] *[[Tilen Majnardi]] *[[Boris Makovec]] *[[Maja Makovec Brenčič]] >> [[Maja Zalaznik]] *[[Janez Malačič]] *[[Vincenc Malovrh|Vincenc (Cene) Malovrh]] *''Anton Manfreda'' *[[Mojca Marc]] *[[Pavel Marc]] (1902-97) *[[Rudolf Marc]] *[[Matej Marinč]] *[[Denis Marinšek]] *[[Jože Markič]] *[[Mirko Markič]] *[[Uroš Markič]] *[[Tanja Markovič Hribernik]] *[[Ferdinand Marn]] *[[Karel Marn]] *[[Rudolf Marn]] *[[Drago Marolt]] *[[Janez Marolt (strojnik)]] *[[Janko Marovt]] *[[Igor Masten]] *[[Cene Matičič]] *[[Ervin Maurič]] *[[Ksenija Maver]] *[[Miran Mejak]] *([[Janez Mekinc]]) *[[Dane Melavc]] *[[Aleš Mendiževec]] * [[Igor Matjašič]] *[[Patricia A. Meglich]] *[[Jernej Mencinger]] *[[Jože Mencinger]] *([[Peter Merc]]) *[[Viljem Merhar]] *[[Ivan Meško]]? *[[Maja Meško]]? *[[Tanja Mihalič]] *[[Miran Mihelčič]] *[[Katarina Katja Mihelič]] *[[Peter Mikeln]] *[[Ciril Mikl]] *[[Andrej Miklavčič]] *[[Dušan Mikuš]] *[[Borut Milfelner]] *[[Franko Milost]] *[[Cveta Mlakar]] *[[Dijana Močnik]] *[[Josip (Rastko) Močnik]] (st.) *[[Mojmir Mrak]] *[[Dušan Mramor]] *[[Mićo Mrkaić]] *[[Stane Mrzlikar]] * [[Matjaž Mulej]] *[[Damijan Mumel]] *([[Vladimir Murko]]) *[[Nika Murovec]] *Petra Marušič == N == *[[Andrej Nabergoj]] *([[Črtomir Nagode]]) *[[Vesna Nahtigal]]? *[[Matjaž Nanut]] *[[Vladimir Nanut]] *[[Zlatko Nedelko]] *[[Anton Nemec]] *[[Janez Nemec]] *[[Ivan Nerad]] *[[Oto Norčič]] *[[Aleš Novak]] *[[Lojze Novak (ekonomist)]] *[[Lovro Novak]] *[[Matjaž Novak]] *[[Jože Novinšek]] == O == *[[Henrik Oblak]] *[[Andrej Ocvirk]]? *[[Anton Ogorelc]] *[[Marko Ogorevc]] *[[Irena Ograjenšek]] *[[Anton Ogrin]] *[[Albin Ogris]] *[[Miloš Omahen]] * [[Igor Omerza]] * [[Žan Jan Oplotnik]] *[[Miloš Oprešnik]] *[[Frank Orazem]] *[[Peter F. Orazem]] *[[Tadej Oražem]] *[[Iztok Ostan]] *[[Biserka Ošlaj]] *[[Rasto Ovin]] *[[Jože Ovsenik]] (1936?-2021) *([[Marija Ovsenik]]) *[[Milica Ozbič]] == P == *[[Marko Pahor]] *[[Ivan Panjek]] (Trst) *[[Bojan Papič]] *[[Franc Pauko]] *[[Tamara Pavasović Trošt]] *[[Nina Pavčnik]] *[[Gorazd Pavlek]] *[[Josip Pavlica]] *[[Peter Pavlič]] *[[Stane Pavlič]] *[[Zdravko Pečar]] *[[Ivan Pelicon]] *[[Darja Peljhan]] *[[Jože Penca]] *[[Sandra Penger]] *[[Vladimir Perhavec]]? *[[Franjo Perić]] *[[Franc Pernek]] *[[Marjan Peršak]] *[[Nada Pertot]] * [[Vladimir Pertot]] *[[Milena Pervanje|Milen(k)a Pervanje]] *[[Petra Petan]] *[[Lojze Peterle]] *[[Judita Peterlin]] *[[Tea Petrin]] *[[Jožef Petrovič (ekonomist)|Jožef Petrovič]] *[[Primož Pevcin]] * [[Rado Pezdir]] *[[Gregor Pfajfar]] *[[Lovrenc Pfajfar]] *[[Ervin Pfeifer]] *[[Edo Pirkmajer]]? *[[Fedor Pirkmajer]]? *[[Joško Pirnar]]? *[[Alojz Pirnat (ekonomist)]] *[[Franka Piskar]] *[[Aleksandra Pisnik]] *[[Janez Planina]] *[[Boris Pleskovič]] *[[Gregor Počkar]] *[[Milojka Počuča]] *[[Alfonz Podgorelec]]? *[[Peter Podgorelec]]? *([[Slavko Podmenik]]) *[[Boris Podobnik]] ? *[[Ana Podvršič]] ? *[[Jože Pogačnik (1927)]] * [[Jože Pokorn]] * [[Sašo Polanec]] * [[Andrej Pompe]] *[[Nina Ponikvar]] *[[Vojko Potočan]] *[[Alojzij Potočnik (politik)|Alojzij Potočnik]] *[[Drago Potočnik]] * [[Janez Potočnik]] *[[Janko Potočnik (turistični strokovnjak)]] *[[Vekoslav Potočnik]] *[[Franc Poznič]] *[[Danilo Požar]] * [[Janez Prašnikar]] *[[Vesna Prašnikar]] *[[Zdravko Praznik]] *[[Vladimir Pregelj]] *[[Gvidon Pregl|Gvido(n) Pregl]] *[[Slavko Pregl]] *[[Živko Pregl]] *[[Boris Pregrad]] (1925–2022) *[[Vinko Prelog]] *[[Dragan Premrov]]? *[[Edvin Premrov]] *[[Bojan Pretnar]] *[[Valentina Prevolnik Rupel]] *[[Majda Prijon]] *[[Igor Prodan]] *[[Irena Prijović]]? *[[Viljem Pšeničny]] *([[Mirko Pšunder]]) *[[Danijel Pučko]] *[[Ksenija Pušnik]] == R == * [[Božidar Race]] *[[Darja Radić]] *[[Dušan Radonjič]] *[[Gregor Radonjič]]? *[[Andrej Rant (bančnik)|Andrej Rant]]? *[[Melita Rant]] *[[Vasja Rant]] *[[Matevž Rašković]] *[[Vojka Ravbar]] *[[Miroslav Rebernik]] *[[Ludvik Rebeušek]] *[[Tjaša Redek]] *[[Miroslav Rednak]] *[[Izidor Rejc]] *[[Adriana Rejc Buhovac]] *([[Miroslav Rednak]]) *[[Franjo Renko]] *[[Leon Repovž]] *[[Gortan Resinovič]]? *[[Ivan Ribnikar]] *[[Mira Rihtarič]] *[[Alenka Rismal]] *[[Roman Rogelj]] *[[Matija Rojec]] *[[Iča Rojšek]] (''Ivanka Rojšek'') *[[Dejan Romih]] * [[Anton Rop]] * [[Dejan Romih]] * [[Aja Ropret Homar]] * [[Marko Ropret]] *[[Jože Rovan]] (st./ml.) *[[Črtomir Rozman]] *[[Rudi Rozman]] *[[Jožef Rues]] *[[Lado Rupnik]] *[[Viljem Rupnik]] *[[Borut Rusjan]] *[[Rudi Rutar]] *[[Mitja Ruzzier]] *[[Miran Rybář]] == S == *Jože Sadar? *[[Jože Sambt]] *[[Hinko Samec]]? *[[Boris Sancin]] *[[Davor Savin]] (Hrvat) *[[Simon Savšek]] *[[Goga Sedmak]] *[[Aleksander Sekavčnik]] *[[Cvetka Selšek]] *[[Peter Senčar]] *[[Marjan Senjur]] *[[Stanka Setnikar Cankar]] *[[Pavle Sicherl]] *[[Albert Sič]] in [[Franjo Sič]] *[[Nada Sfiligoj]] *[[Ivan Simič]] ? *[[Marko Simoneti]] *[[Rino Simoneti|Rino (Mirko) Simoneti]] * [[Ljubo Sirc]] *[[Janez Sirše]] *[[Mitja Skitek]] *[[Renata Slabe Erker]] *[[Anton Slapernik]] *[[Sergeja Slapničar]] *[[Alenka Slavec]] *[[Jolanda Slokar]] *([[Janko Smole]]) *[[Boris Snoj]] *[[Stanislav Soban]] *[[Lojze Sočan]] *[[Josip Sodnik]] *[[Ferry Souvan]] *[[Adi Sovinc]] *[[Martin Spindler]]? *[[Rok Spruk]] *[[Andrej Srakar]] *[[Vekoslav Sršen]]? *([[Gojko Stanič]]) *[[Tatjana Stanimirović]] *[[Janez Stanovnik]] *[[Peter Stanovnik]] *[[Sašo Stanovnik]] *[[Tine Stanovnik]] *[[Aljaž Stare]] *[[Egon Stare]] *[[Leon Stare]] *[[Metka Stare]] *[[Andrijana Starina Kosem]] *[[Bojan Starman]] *Danijel Starman (1962) *[[Franc Stegenšek]] *[[Mitja Steinbacher]] *[[Draga Stepko]] *[[Simona Sternad Zabukovšek]] *[[Jure Stojan]] *[[Dušan Strahinja]] (Hrvat) *[[Sebastjan Strašek]] *[[Jože Strelec]]? *[[Rok Stritar]] *[[Nada Stropnik]] *[[Lojze Struna]] *[[Igor Stubelj]] *[[Franc Sunčič]] *[[Andrej Sušjan]] *[[Urban Sušnik]] *[[Anja Svetina Nabergoj]] *([[Andrej Svetličič]])? *[[Marjan Svetličič]] *[[Sibil Svilan]] == Š == * [[Štefan Bogdan Šalej]]-Barenboim? * [[Zvonka Šarman]] *[[Simona Šarotar Žižek]] *[[Karel Šavnik (mlajši)|Karel Šavnik]] *[[Štefan Ščap]] *[[Živko Šifrer]] *[[Gustav Šimic]] *[[Tibor Šimonka]]? *([[Dušan Šinigoj]]) *[[Karin Širec]] *[[Slavko Širca]] *[[Andrej Šircelj]] *[[Maksimilijan Šiško]] *[[Boris Škapin]] *[[Andrej Škarabot]] *[[Majda Škerbic]] *[[Janez Škerjanec]] * [[Silva Exel Škerlak|Silva (Exel) Škerlak]] *[[Miha Škerlavaj]] *([[Bojan Škof]]) *[[Matija Škof]] *[[Aleksander Škraban]] *[[Rok Škrinjar]] *Janez Nepomuk Šlakar/Schlaker *[[Sonja Šlander Wostner]] *[[Magda Šmon]] *[[Sonja Šmuc]] *[[Štefan Šoba]] *[[Bogomir Špiletič]] *[[Jože Špindler]] *[[Aleks Štakul]] *[[Aleksander Štefanac]] *[[Mitja Štefančič]] (Italija) *[[Franjo Štefanec]] *[[Vilko Štern]] *[[Franjo Štiblar]] *[[Milena Štifter Vršnik]] *[[Eva Štravs Podlogar]] *[[Tjaša Štrukelj]] *[[Štefan Šumah]] *[[Janez Šumi]] *[[Dagmar Šuster]]? *[[Hana Šuster Erjavec]] *[[Boris Šuštar]] * [[Janez Šušteršič]] *[[Matej Švigelj]] == T == *[[Blanka Tacer]] *[[Maks Tajnikar]] *[[Zvonimir Tanko]] *[[Savo Tatalović]] *[[Branka Tavčar]] *[[Franjo Tavčar]] *[[Mitja Tavčar|Mitja I. Tavčar]] *[[Zlata Tavčar]] *[[Metka Tekavčič]] *[[Richard Teltscher]] *[[Mitja Terčon]] *[[Tina Teržan]]? *[[Sergij Thorževskij]] *[[Lidija Tičar Padar]] *[[Boris Tomažič (ekonomist)]] *[[Mojca Tomažin]] *[[Polona Tominc]] *([[Ludvik Toplak]]) *[[Mary Veronica Tovšak Pleterski]], svetovalka predsednice Evropske komisije *[[Dušan Tratnik]] * [[Franc Trček (agrarni ekonomist)|Franc Trček]] *[[Franc Tretjak]] *[[Sonja Treven]] * [[Peter Trkman]] *[[Anita Trnavčević]] *[[Ferdinand Trošt]] *[[Nada Trunk Širca]] *[[Igor Trupac]] *[[Ivan Turk (ekonomist)|Ivan Turk]] *[[Jernej Turk]]? *[[Primož Turk]] *[[Tomaž Turk]]? == U == *[[Andrej Udovč]] *[[Mateja Udovč]]? *[[Boštjan Udovič]] *[[Stane Uhan]] *[[Igor Umek]] *[[Maja Uran Maravič]]/Maja Uran Maravić *[[Filip Uratnik]] *[[Duško Uršič]] *([[Janez Usenik]]) == V == *[[Alojzij Vadnal]] *[[Katja Vadnal]] *[[Boris Vadnjal]] *[[Jaka Vadnjal]] *[[Mateja Vadnjal]] *[[Aleš Vahčič]] *[[Uroš Vajgl]] *[[Stane Valant]]? *[[Vlado Valenčič]] *[[Aljoša Valentinčič]] *[[Davorin Valentinčič]] *[[Boštjan Vasle]] *[[Vasja Vehovar]]? *[[Miroslav Verbič]] *[[Draško Veselinovič]] *[[Draško Veselinovič|Rado Veselinovič]] *[[Danilo Vezjak]] *[[Ana Vezovišek]] *[[Irena Vida]] *[[Franc Vidic]] *[[Zdenka Vidovič]] *[[Mirko Vintar]]? *[[Andrej Vizjak (poslovnež)]] *[[Milan Vodopivec (ekonomist)|Milan Vodopivec]] *[[Robert Vodopivec]] *[[Dolfe Vogelnik]] *[[Danilo Vojska]] *[[Robert Volčjak]] *[[Marko Voljč]] *[[Anton Vorina]] *[[Vinko Vovk]] *[[Rudi Vračko]] *Vraničar? *Dejan Vreča *[[Igor Vrečko]] *[[Nevenka Vremec]] *[[Marko Vrhunec]] *[[Egidij Vršaj]] *[[Ludvik Vrtačič]]? *[[Vilko Vujčič]] *[[Janez Vuk]] == W == * [[Hugo Weiss]] *[[Iztok Winkler]]? *[[Peter Wostner]] == Z == *[[Gustav Zadnik]] *[[Stanislava Zadravec Caprirolo]] *[[Jože Zagožen]] *[[Katarina Zajc|Katarina "Katra" Zajc]] (=? [[Katja Zajc Kejžar]])? *[[Jože Zakonjšek]] *[[Egon Zakrajšek (1967)]] *[[Drago Zalar]] *[[Maja Zalaznik]] (ex [[Maja Makovec Brenčič]]) *[[Maja Zaman Groff]] *[[Bruno Završnik]] *[[Dušan Zbašnik]] *[[Franc Zelenik]] *[[Ratko Zelenika]] *[[Boris Zidarič]] *[[Josip Zohil]] ? *[[Mark Zupan]] *[[Nada Zupan]] == Ž == *[[Vesna Žabkar]] *[[Viktor Žakelj]] *[[Žiga Žarnić]] *[[Ciril Žebot]] *[[Zdenka Ženko]] *[[Breda Žerjal]]? *[[Franc Žibert (pravnik)|Franc Žibert]] *[[Branko Žibret]] *[[Matjaž Žigon]] *[[Boris Živec]] *[[Jan Žižek]] * [[Egon Žižmond]] *[[Alenka Žnidaršič Kranjc]] *[[Jana Žnidaršič]] *[[Truda Žoher Durjava]] *[[Anton Žunič]] ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih gospodarstvenikov]] {{seznami narodov po poklicu|ekonomistov}} {{stublist}} [[Kategorija:Slovenski ekonomisti|*]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Ekonomisti]] [[Kategorija:Seznami ekonomistov|Slovenci]] rtk181os41cmsgldzljeh0a0esgorgs Seznam slovenskih atletov 0 78063 6748664 6703382 2026-09-10T13:15:50Z ~2026-45085-22 264465 /* A */ 6748664 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[atlet]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Ivana Abramič]] *[[Urban Acman]] *[[Zala Ahtik]] *[[Janez Aljančič]] *[[Mateja Androvič]] *[[Lia Apostolovski]] *[[Sašo Apostolovski]] *[[Matevž Arh]] == B == *[[Breda Babošek]] *[[Saša Babšek]] *[[Andreja Bačnik]] *[[Bekim Bahtiri]] *[[Marjana Bajželj]] *[[Milan Balek]] *[[Nika Barundič]] *[[Sebastjan Baš]] *[[Andrej Batagelj]] *[[Boštjan Batagelj]] *[[Jolanda Batagelj]] (Čeplak) *[[Jure Batagelj]] *[[Oliver Batagelj]] *[[Timotej Bečan]] *[[Matija Benčan]] * [[Lidija Benedetič-Lapajne]] *[[Anja Benko]] *[[Marija Bergant]] (r. [[Knez (priimek)|Knez]]) *[[Fanči Bernik]] * [[Borut Bilač]] * [[Britta Bilač]] * [[Alenka Bikar]] * [[Mario Birsa]] * [[Aljaž Blažej]] * [[Maja Blažej]] * [[Elizabeta Bombač Drofenik]] * [[Matjaž Borovina]] * [[Vid Botolin]] *[[Marko Božiček]] *[[Mirko Bračič]] *[[Maja Bratkič]] *[[Vid Bratovž]] *[[Irena Bravč]] *[[Iris Breganski]] (gluha) *[[Olja Bregar]]? *[[Gregor Breznik]] *[[Jan Breznik]] *[[Jože Brodnik]] *[[Andrej Bručan]] *[[Jože Bručan]] *[[Blaž Brulc]] * [[Tjaša Bucik]] * [[Boštjan Buč]] * [[Brigita Bukovec]] *[[Violeta Bulc]] (Bunc) *[[Alma Butia]] (-Car) (slov.-hrvaška) == C == * [[Franc Cankar]] * [[Gregor Cankar]] * [[Nino Celec]] * [[Oskar Cergol]] * [[Tanja Cerkvenik]] *[[Biserka Cesar]] *[[Lea Cimperman]] *[[Marica Cimperman]]? *[[Miran Cizelj]] *Jože Colarič *[[Jože Cvar]] *[[Patrik Cvetan]] == Č == *[[Marjeta Čad]] *[[Desa Čalasan Grajžl]] ([[Desanka Čalasan]]) *[[Tina Čarman]] *[[Kristjan Čeh]] *[[Urban Čehovin]] *[[Milena Čelesnik]] *[[Jolanda Čeplak|Jolanda Čeplak (Steblovnik)]] *[[Peter Černe]] *[[Slavko Černe]] ([[Miroslav Černe|Miroslav Č(e)rne]] - trener) *[[Žiga Černe]] *[[Maruša Černjul]] *[[Franc Červan]] *[[Mojca Četina]] *[[Venceslav Čihal - Veno]] *Milan Čoh *[[Boris Čop]] *[[Mojca Črnigoj]] *[[Ljubo Čuček]] *[[Anej Čurin Prapotnik]] == D == * [[Ciril Debeljak]] - Cic *[[Kaja Debevec]] *[[Filip Jakob Demšar]] * [[Nataša Dermol]] * [[Rok Deržanič]] * [[Rok Doberšek]] * [[Leo Dogša]] * [[Anton Dolenc (zdravnik)|Anton Dolenc]] *[[Neža Dolenc]] *[[Marjan Dolgan (novinar)|Marjan Dolgan]] * [[Irena Dominc]] *[[Doroteja Domjan]] * [[Veronika Domjan]] * ([[Domen Dornik]]) *[[Mateja Drobnič]] == Đ == * [[Srđan Đorđević]], slovenski atletski strokovnjak, ki zdaj vodi visokotehnološko podjetje TMG-BMC == E == * [[Tadej Enci]] (gluh) * [[Nataša Erjavec]] == F == *[[Tine Fakin]]? *[[Bogomil Ferfila]] *[[Naja Ferjan]] Ramirez *[[Rok Ferlan]] *[[Neja Filipič]] *[[Nejc Filipič]] *[[Boštjan Fridrih]] *[[Blaž Fužir]] == G == *[[Janez Gabršek]] *[[Tilen Gartner]] *[[Tine Glavič]] *[[Leja Glojnarič]] (gluha) *[[Nika Glojnarič]] *[[Jože Glonar (1917|Jože Glonar]] 1917 - 2007? *[[Maja Gorjup]] *[[Živa Gornik]] *[[Emil Goršek]] 1914 - 1945 *[[Geza Grabar]] *[[Gregor Grad]] *[[Fedor Gradišnik ml.]] 1917–1983 *[[Gregor Grahovac]] *[[Rado Gregorič]] *[[Tanja Grgič]] *[[Sebastjan Grosek]] *[[Janko Grošelj]] 1912 - 2013 *[[Tomo Grošeta]] *[[Matic Ian Guček]] *[[Jernej Gumilar]] == H == *[[Franc Hafner]] *[[Veronika Heric]] *[[Marinka Hitti]] *[[Mateja Hojs]] *[[Anita Horvat]] *[[Boštjan Horvat]] *[[Matija Horvat]] *[[Mitja Horvat]] *[[Nives Horvat]] *[[Bojana Hostnik]] *[[Jožica Hozjan]] *[[Lina Hribar]] *[[Tadej Hribar]] *[[Tadej Hrušovar]] *[[Goran Humar]] == I == * [[Borut Ingolič]] * [[Mia Ingolič]] * [[Zala Istenič]] *[[Franjo Izlakar]] == J == *[[Sebastijan Jagarinec]] *[[Tinkara Jakopič]] *[[Jan Jamnik]] *[[Veljko Jan]] *[[Luka Janežič]] *[[Katka Jankovič]] *[[Helena Javornik]] *[[Kristina Jazbinšek]] *[[Jakob Jernačič]] *[[Jernej Jeras]] *[[Žana Jereb]] *[[Ana Jerman]] *Milan Jerman? *[[Sandro Jeršin Tomassin]] *[[Milan Jovanovič]] *[[Uroš Jovanivič]] *[[Karel Jug]] ? *[[Katja Juhart|Katja "Katka" Juhart]] *[[Matej Juhart]] *[[Tina Jurčak]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Albin Kandare]] * [[Jernej Kastelec]] * [[Peter Kastelic]] * [[Iztok Kavčič]] * [[Tara Keber]] * [[Roman Kejžar]] *[[Renata Keresteš]] * [[Robert Kereži]] *[[Taras Kermauner]] *[[Vane Keržan]] *[[Avgust Kisel]] *[[Rafael Klančar]] *[[Maša Klavora]] *[[Urška Klemen]] *[[Tanja Klemenčič]] *[[Janko Klinar]] *[[Petja Klojčnik]] *[[Marija Knez Bergant]] *[[Primož Kobe]] *Adrian Kobler *Mateja Kocjančič *[[Mitja Kočevar]] (trener) *[[Nick Kočevar]] * [[Miro Kocuvan]] *[[Miro Kocuvan mlajši]] *[[Ravel Kodrič]] *[[Vera Kofol]] *[[Jan Kokalj]] *[[Aleš Kolar]] *[[Edvard Kolar]] * [[Nina Kolarič]] * [[Mirko Kolnik|Mir(k)o Kolnik]] *[[Jože Kopitar]] *[[Marjana Kopitar]] *[[Rok Kopitar]] *[[Urh Kopitar]] *[[Blaž Koren]] *[[Blaž Korent]] *[[Tevž Korent]] (trener) *[[Vinko Korent]] *([[Tone Kos]] 1888-1975) *([[Miloš Kosec]]) *[[Anton Kosmač (atlet)|Anton (Tone) Kosmač]] *[[Mitja Kosovelj]]; [[Mateja Kosovelj]] *[[Zmago Košir]] *[[Jože (Josip) Kotnik]] *[[Gaja Kovačec]] *[[Alfonz Kovačič]] *[[Gregor Kovačič]] *[[Jaroslav Kovačič]] * [[Primož Kozmus]] * [[Simona Kozmus]] * [[Matjaž Krajnc]] * [[Kristijan Kralj]] * [[Uroš Kralj (maratonec)]] * [[Jan Kramberger]] *[[Jan Kramer]] *[[Matija Kranjc]] *Milan Kranjc? *[[Saša Kranjc]] (por. [[Vesel]]) *[[Matija Kraševec]] *[[Nina Krašovec]] *([[Miro Kregar]]) *[[Damjan Krejač]] *[[Marijan Krempl]] * [[Ivan Krevs|Ivo Krevs]] *[[Mitja Krevs]] *[[Martina Kristan]] *[[Marija Križ]] *[[Lara Krnc]] *[[Neja Kršinar]] *[[Karel Kumer]] *[[Jakob Kvas]] == L == * [[Barbara Lah]] (Italija) *[[Brigita Langerholc]] *[[Lidija Lapajne]] *[[Matjaž Lazar]] *[[Luka Leitinger]] *[[Ranko Leskovar]] *[[Roman Lešek]] *[[Bernarda Letnar]] *[[Tina Levičnik]] *[[Stanko Lisec]] *[[Mihailo Lišanin]] *[[Vladka Lopatič]] *[[Breda Babošek|Breda Lorenci Babošek]] *[[Milan Lorenci]] *[[Tine Lorenci]] * [[Stanko Lorger]] * [[Milan Lovrec]] *[[Marijana Lubej]] *[[Klara Lukan]] *[[Borut Lunder]] * [[Marjana Lužar]] * [[Kazimira Lužnik]] == M == *[[Marjan Magušar]] *[[Anton Majcen]] *[[Milka Majcen]] *[[Tatjana Majcen]] Ljubič *Anton Manfreda *[[Ivan Makarovič]] *[[Armin Makovec]] *[[Dana Marinček]] *[[Rafko Marinič]] *[[Darja Marolt]] *[[Tina Matul]] *[[Darko Mausar]] *[[Til Mavretić]] *[[Darko Mavsar]] (1922-42) ([[Poboj družine Mavsar]]) *[[Miro Medič]] *[[Franc Melanšek]] *[[Miloš Mele]] *[[Teja Melink]] *[[Ladislav Mesarič]] *[[Lovro Mesec Košir]] *[[Maja Mihalinec]] *[[Franc Mikec]] *[[Stane Miklavžina]] *[[Polde Milek]] *[[Maruša Mišmaš]] Zrimšek *[[Mateja Mlinar]] *[[Matic Moličnik]] *[[Valter Moljk]] *[[Ahac Moretti]] *[[Matija Muhar]] *[[Darjan Murko]] *[[Tina Murn]] == N == * [[Tone Nabernik]] *[[Nataša Nakrst]] *[[Samo Nanut]] * [[Taja Naraks]] * [[Matic Nežmah]] * [[Maja Nose]] * [[Gregor Novak]] *[[Petra Novak]] * [[Sandi Novak]] == O == *[[Iza Obal]] *[[Martin Ocepek]]? *[[Tija Ocvirk]] * *[[Jože Okoren]] *[[Ivan Olup]] *[[Lara Omerzu]] *[[Rok Orel (atlet)]] *[[Sara Orešnik]] *[[Domen Orož]] *[[Matic Osovnikar]] *([[Štefan Ošina]]) * [[Merlene Ottey]] * [[Tilen Ovniček]] == P == *[[Dušan Papež]] *[[Metka Papler]] *[[Primož Patru]] *[[Cveto Pavčič]] *[[Tatjana Pavšer]] *[[Peter Pavšič]] *[[Zdravko Pečar]] *[[Pavla Peitler]] *[[Aleš Peloz]] *[[Janez Penca]] *[[Jerneja Perc]] *[[Breda Pergar]] *[[Stanko Perpar]] *[[Mojca Pertot]] *[[Franc Petrač]] *[[Jan Petrač]] *[[Luka Piculin]] *[[Borisav Pisić]] *[[Uroš Pisič]] *Planinšec *[[Patricija Plazar]] *[[Martin Plesničar]] *[[Katja Pleško]] *[[Nace Pleško]] *[[Nejc Pleško]] *[[Feri Pleteršek]] *[[Vesna Pliberšek]] *[[Janko Podgoršek]] *[[Veronika Podlesnik]] *[[Monika Podlogar]] *[[Franc Podpečan]] *[[Tina Pogorelčnik]] *[[Maja Pogorevc]] *[[Mateja Pokrivač]] *[[Bojan Polak-Stjenka]] *[[Peter Poles]] *[[Vasko Polič|Vasko (Vasilij) Polič]] (1940-2023) *[[Andrej Poljanec]] *[[Miran Polutnik]] *[[Janez Ponebšek]] *[[Lucija Potnik]] *[[Zdenka Potnik]] *[[Franc Povše]] *[[Lojzka Praček]] *([[Urban Praprotnik]]) * [[Rok Predanič]] * [[Ksenija Predikaka]] *[[Janja Prelovšek]] * [[Rožle Prezelj]] * [[Sanja Prezelj]] * [[Franc Pribošek]] - Šiki * [[Igor Primc]] *[[Kristina Primc]] *[[Nives Prinčič]] *[[Miki Prstec]] * [[Saša Prokofjev]] *[[Anja Puc]] *[[Jože Puc]] *[[Sašo Pucihar]] *[[Gorazd Pučnik]] *[[Rok Puhar]] == R == *[[Marko Račič]] *[[Neža Rant]] & [[Nace Rant]] *[[Martinka Ratej|Martin(k)a Ratej]] *[[Živa Remic]] *[[Robert Renner]] *[[Tadej Repnik]] *[[Neža Ribarič]] (uteži) *[[Ana Rijavec]] *[[Nataša Robnik]] *[[Snežana Rodić]] *[[Ina Rojnik]] *[[Žana Jereb|Žana Rojnik]] *[[Sonja Roman]] *[[Maruša Romih]] *[[Nada Rotovnik Kozjek]]? *[[Jurij Rovan|Jurij (Jure) Rovan]] *[[Stane Rozman (atlet)|Stane Rozman]] *[[Tanja Rozman]] *[[Tine Rozman]] *[[Simon Rudež]] *[[Žan Rudolf]] *[[Tomislav Rugelj]] *[[Fabio Ruzzier]] == S == *[[Janez Sagadin]] *[[Nataša Seliškar]] *[[Mojmir Sepe]] *[[Boštjan Simunič]] *[[Damjan Sitar]] *[[Pavla Sitar]] *[[Marko Sjekloča]] *[[Ferdo Skok]] *[[Jana Skok]] *[[Peter Skok]] *[[Marjan Skušek]] *[[Žani Sladič]] *[[Herman Slamič]] *[[Ančka Slamnik]] *[[Tina Slejko]] *[[Marko Sluga]] *[[Leonida Smerdu]] *[[Jerneja Smonkar]] *[[Renato Srebrnič]] *[[Draga Stamejčič]] *[[Anton Stanovnik]] *[[Gustav Starašina]] *([[Brandon Starc]] : Avstralija) *[[Ivan Starman]] *[[Jolanda Čeplak|Jolanda Steblovnik (por. Čeplak in Batagelj)]] *[[Drago Stepišnik]] *[[Milan Stepišnik]] *[[Andreja Sterle Podobnik]] *[[Branko Strožer]] ? *[[Jana Strahinič]] *[[Laura Strajnar]] *[[Sara Strajnar]] * [[Renata Strašek]] *[[Bojan Stritar]] *[[Gorazd Strniša]] *[[Bojan Struger]] *[[Peter Svet]] *[[Janko Svetina]] ? == Š == * [[Peter Šajn]] * [[Miloš Šakić]] * [[Sergej Šalamon]] * [[Igor Šalamun]] * [[Tami Ščančar]] *[[Mira Šentjurc Čuček]] *[[Manca Šepetavc]] * [[Matija Šestak]] * [[Marija Šestak]] * [[Vito Šiftar]] * [[Robert Šikonja]] *[[Olga Šikovec]] (-Lucner) *[[Mateja Šimic]] *[[Boštjan Šimunič]] *[[Milan Šimunič]] *[[Aleš Škoberne]] *[[Dejan Škoflek]] *[[Gregor Šnajder]] *[[Albert Šoba]] *[[Mirko Špacapan]] *[[Slavko Špan]] *[[Damjan Šparovec]] *[[Barbara Špiler]] *[[Stane Šporn]] *[[Damjan Špur]] *[[Dean Šrot]] *[[Jago Štemberger]] *Štern *[[Marjan Štimec]] (1950/1?-2020) *[[Marko Štor]] * [[Eufemija Štorga]] *[[Barbara Štuhec]] *[[Cene Šubic]] *[[Milica Šumak]] [[Zemljič]] (1927-2019) *[[Matevž Šuštaršič]] *[[Matic Šušteršič]] (1980-2005) *[[Tina Šutej]] == T == * [[Pia Tajnikar]] *[[Irena Tavčar (zdravnica)|Irena Tavčar]] * [[Robert Teršek]] * [[Andrej Timošek]] * [[Katja Tomažin]] *Janez Tome *[[Aleš Tomič]] *[[Marina Tomić]] *[[Joni Tomičič Prezelj]] *[[Andraž Torkar]] *[[Barbara Torkar]] *[[Jelka Tratnik]] *[[Lojze Tratnik]] *Roman Trošt == U == *[[Numan Ukić]] *[[Marcela Umnik]] * [[Danica Urankar]] *[[David Urankar]] *[[Jože Urankar]] * [[Nataša Urbančič]] * [[Milena Usenik]] == V == * [[Anja Valant]] *[[Simo Važič|Simo Važić]] * [[Sabina Veit]] * Anže Verbovek *[[Adi Vidmajer]]? *[[Nataša Vidovič]] *[[Mirko Vindiš]] *[[Andrej Vipotnik]] * [[Branko Vivod]] * [[Jure Vižintin]] * [[Janez Jakob Vodeb]] * [[Viktor Vodišek]]? * [[Miran Vodovnik]] (Miroslav Vodovnik) * [[Bojana Vojska]] * [[Erik Vončina]] *[[Franc Vravnik]] *[[Bogdan Vrhovec]] *[[Matjaž Vrhunc]] *[[Žiga Vrščaj]] * [[Jože Vrtačič]] *[[Rok Vuga]] * [[Jan Vukovič]] * [[Jaro Vybihal]] == W == * [[Zdenka Weingartner]] == Z == *[[Marija Zajfrid]] *([[Srečo Zakrajšek]]) *[[Lucijan Zalokar]] *[[Tinkara Zalokar]] *[[Damjan Zlatnar]] *[[Darko Zorjan]] *[[Slavko Zorko]] *[[Slavko Zorn]] *[[Peter Zupanc]] *[[Blaž Zupančič (atlet)|Blaž Zupančič]] *Daniel "Neli" Zupančič *[[Igor Zupančič]] *[[Jana Zupančič (atletinja)|Jana Zupančič]] *[[Agata Zupin]] *[[Uroš Zver]] == Ž == * [[Danilo Žerjal]] *[[Mira Živic]] *[[Anica Živko]] *[[Romeo Živko]] *[[Maja Žižek]] *[[Friderik Žorga]] *[[Jan Žumer]] *[[Kristina Žumer]] *[[Denis Žunko]] *[[Drago Žuntar]] {{seznami narodov po poklicu|atletov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Atleti]] [[Kategorija:Slovenski atleti|*]] 15bd4vwyhoylgyadci6a0bjqx19k860 Seznam slovenskih diplomatov 0 78834 6749008 6733267 2026-09-11T09:52:22Z ~2026-49347-68 265592 Hlep Jožef 6749008 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[diplomat]]ov v preteklosti in sedanjosti.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Marija Adanja]] * [[Natalia Al Mansour]] * [[Boris Antolič]] * [[Jaka Avšič]] == B == * [[Milan Balažic]] * [[Aleš Balut]] *[[Boštjan Barborič]] *[[Dragan Barbutovski]] *[[Bogdan Batič]] * [[Darja Bavdaž Kuret]] * [[Aleš Bebler]] *[[Anton Bebler]] * [[Peter Bekeš]] * [[Dragoljuba Benčina]] * [[Andrej Benedejčič]] * [[Minca Benedejčič]] * [[Bogdan Benko]] *([[Vlado Benko]]) *[[Alain Brian Bergant]] *[[Damijan Bergant|Damjan Bergant]] *[[Nataša Bergelj]] *[[Josip Bernot]] *[[Bojan Bertoncelj]] *[[Aleš Biber]] *[[Borut Blaj]] *[[Ondina Blokar Drobič]] *[[Katja Boh]] *[[Borut Bohte]] * [[Pavle Bojc]] *[[Karl Bonutti]] (1928-2023) * [[Miklavž Borštnik]] *[[Veronika Bošković-Pohar]] *[[Dušan Bravničar]] *[[Bojan Brezigar]] *[[Srečko Brezigar]] *[[Branko Brezovnik]] *[[Jože Brilej]] *[[Andrej Briški]] *[[David Brozina]] *([[Miloš Bučar]]) * [[Karmelo Budihna]] *[[Zorica Bukinac]] * [[Martin Burjan]] * [[Mirko Bunc]] *[[Stanko Buser]] *[[Franci But]] == C == * [[Izidor Cankar]] *[[Andrej Capuder]] *[[Sabina Carli Sitar]] * [[Marjan Cencen]] *[[Božo Cerar]] *[[Mirko Cigler]] *[[Štefan Cigoj]] *[[Bojana Cipot]] *[[Jožef Ciraj]] * [[Boris Cizelj]] *[[Janez Gašper Cobenzl]] * [[Janez Karel Ludvik Cobenzl]] * [[Janez Filip Cobenzl]] *[[Ludovik Janez Jožef Cobenzl]] *[[Renata Cvelbar Bek]] == Č == * [[Rudi Čačinovič]] * [[Darko Černej]] *[[Stanislav Černoša]] *[[Aleksander Čičerov]] *[[Anton Edvard Čižman]] *[[Miran Čupkovič Skender]] == D == *[[Andrej Debenak]] *[[Franci Demšar]] *[[Vladislav Derč]] *[[Damir Devčič]] *[[Alojz Dobravec]] *[[Gašper Dovžan]] *[[Zvone Dragan]] *[[Helena Drnovšek Zorko]] *[[Mitja Drobnič]] *[[Jožef Drofenik]] *([[Tatiana Dumas-Rodica]]) == E == * ([[Robert A. Eiletz]]) * [[Jožef Ferdinand Erberg]] * [[Stanko Erhartič]] *([[Karl Erjavec]]) == F == * [[Joannes Franciscus Faber]] (Kovač) * [[Luigi Faidutti]] * ([[Tanja Fajon]]) * [[Štefan Falež]] *[[Ada Filip-Slivnik]] *[[Janvid Flere]] * [[Drago Flis]] * [[Božena Forštnarič Boroje]] *[[Anžej Frangeš]] * [[Boris Frlec]] == G == *[[Melita Gabrič]] *[[Rudi Gabrovec]] *[[Franc Genuin Gallenfels]] *[[Dušan Gaspari]] *[[Vladimir Gasparič]] *[[Jure Gašparič]]? *[[Rado Genorio]] *[[Andrej Gerenčer]] *[[Arthur Germ|Art(h)ur Germ]] *[[Aleksander Geržina]] *[[Saša Geržina]] *[[Vladimir Godler|Vladimir (Vlado) Godler]] *[[Tone Gogala]] *[[Darja Golež]] *[[Ignac Golob]] *[[Peter Golob]] *[[Jože Goričar (diplomat)|Jože Goričar]] *[[Bogo Gorjan]] *[[Nataša Goršek Mencin]] *[[Aljaž Gosnar]] *[[Ladislav Graber]] *[[Bernarda Gradišnik]] *[[Andrej Grahor]] *[[Barbara Granda]] *[[Andrej Grasselli]] *[[Nina Gregori]] *[[Florijan Cvetko Gregorič|Florijan (Cvetko) Gregorič]] *[[Peter Grk]] *[[Iztok Grmek]] *[[Bojan Grobovšek]] *[[Matjaž Gruden]] == H == *[[Ferenc Hajós]] *[[Avguštin Hallerstein]] *[[Marko Ham]] *[[Žiga Herberstein]] *[[France Hočevar]] *[[Jadran Hočevar]] *[[Janez Hočevar (politik)|Janez Hočevar]] *([[Erik Horvat]]) *[[Hans Hozhevar]] *[[Gašper Hrastelj]]? * [[Ivan Hribar]] Hlep Jožef == I == * [[Jože Ingolič]] *[[Valentin Inzko]] *[[Metka Ipavic]] == J == *[[Livij Jakomin|Livij (Livio) Jakomin]] *[[Mirko Jakše]] *[[Blanka Jamnišek]] *[[Jernej Jan]] *[[Matjaž Jančar]] *[[Rudi Janhuba]] *[[Peter Japelj]] *[[Iztok Jarc]] *[[Milan Jazbec]] *[[Željko Jeglič]] *[[Jožef Jeraj]] *[[Alenka Jerak]] *[[Boštjan Jerman]] *[[Boris Jesih (politolog)|Boris Jesih]] *[[Peter Ješovnik]] *[[Jerneja Jug Jerše]] *[[Janez Jezeršek]] - Sokol *[[Igor Jukič]] *[[Franco Juri]] *[[Ivan Jurkovič]] *[[Mihael Jurman]] *([[Stane Južnič]]) == K == *[[Jelko Kacin]] *[[Tone Kacjan]] *[[Tone Kajzer]] in [[Milena Kajzer]] *([[Ioannis Antonios Kapodistrias]]) *[[Branko Karapandža]] *([[Edvard Kardelj]]) *[[Robert Kašca]] *[[Janez Kavar]] *[[Mateja Kavaš]] (r. [[Urbanija]]) *[[Vladimir Kavčnik]] *[[Dušan Kermavner]] *[[Eliška Kersnič]] Žmavc *[[Igor Kerstein]] * [[Roman Kirn]] *[[Elizabeta Kirn Kavčič]] *[[Janja Klasinc]]? *[[Ivo Klemenčič]] *[[Edvard Kljun]] *[[Smiljana Knez]] *[[Franc Kobav]] (Franciscus Kobavius) *[[Janez Kobencl]] ([[Cobenzl]]) *[[Tina Kobilšek]] *[[Nina Kodelja]] *[[Rudi Kodrič]] *[[Robert Kojc]] *[[Robert Kokalj]] *[[Vilko Kolar]] - Domen *[[Stane Kolman]] *[[Vladimir Kolmanič]] *[[Ivan Konte]] *([[Eddy Alojz Kontelj]]) *[[Erik Kopač]] * [[Marcel Koprol]] *[[Edvard Kopušar]] *[[Jože Korošec (diplomat)|Jože Korošec]] *[[Štefan Korošec]] *[[Franc Kos (diplomat)|Franc Melhior Kos]] *[[Marta Kos]] (Marko) *[[Nataša Kos]] *[[Ljudevit Koser]] *[[Marko Kosin]] *[[Jernej Kosmač]] * [[Ciril Kotnik]] *[[Boštjan Kovačič]] *[[Fran Kovačič]] *[[Matjaž Kovačič]] * [[Gregor Kozovinc]] *[[Barbara Koželj Podlogar]] * [[Davorin Kračun]] * [[Mateja Kračun]] * [[Sonja Kralj]] *[[Albert Kramer]] *[[Gustav Kranjc]] *[[Marko Kranjec]] *[[Stane Krašovec]] *[[Ivan Kreft (diplomat)|Ivan Kreft]] *[[Miha Krek]] *([[Darijo Križ]]) *[[Primož Križaj]] *[[Robert Krmelj]] *[[Branko Kromar]] *[[Marko Kržišnik]] *[[Alojzij Kuhar]] *[[Drago Kunc]] *[[Jožef Kunič]] * [[Tomaž Kunstelj]] *[[Miloš Kuret]] *[[Benedikt Kuripečič]] *[[Vojko Kuzma]] *[[Dušan Kveder]] == L == *[[Tadej Labernik]] *[[Anton Lah (diplomat)]] *[[Špela Laimiš]] *[[Metka Lajnšček]] *[[Dušan S. Lajovic]]? *([[Ivan Janez Lapajne]]) *[[Anton Lavrin]] *[[Darja Lavtižar Bebler]] *[[Janez Lenarčič]] *[[Stane Lenardič]] *[[Mitja Leskovar]] *[[Simona Leskovar]] * [[Ladislav Lipič]] * [[Andrej Logar]] *([[Anže Logar]]) *[[Matjaž Longar]] *[[Hine Lotrič]] *[[Tomaž Lovrenčič]] *[[Maja Marija Lovrenčič Svetek]] *[[Bojan Lubej]] *[[Benjamin Lukman]] *[[Franc Lukner]] == M == * [[Borut Mahnič]] * [[Marjan Mahnič]] *[[Marjan Majcen|Marijan Majcen]] *[[Stanko Majcen]] *[[Miljan Majhen]] *[[Uroš Mahkovec]] *[[Marko Makovec]] *[[Matija Malešič (politik)|Matija Malešič]] *[[Boštjan Malovrh]] *[[Leon Marc]] * [[Aleš Marič]] *[[Uroš Markič]] *[[Ramadan Marmulaku]] *[[Eva Marn]] * [[Matej Marn]] *[[Ivan Martelanc (1938)]] *[[Dragutin Mate]] *[[Tomaž Matjašec]] * ([[Miro Medved]]) *[[Miran Mejak]] * [[Tomaž Mencin]] *[[Mirko Mermolja]] *[[Vlado Mihelič]] *([[Lydia Mihelič Pulsipher]]) * [[Mitja Miklavec]] * [[Tomaž Miklavčič]] *[[Franc Mikša]] *[[Dušan Mikuš]] *[[Peter Millonig]] *[[Drago Mirošič]] * [[Iztok Mirošič]] * [[Vladimir Miselj]] *[[Tatjana Miškova]] *[[Ida Močivnik]] (r. [[Jelen]], 1.por. [[Zajc]]) *[[Radko Močivnik]] *[[Mitja Močnik]] *[[Vlado Močnik]] *[[Erik Modic]] *[[Miriam Možgan]] *[[Jernej Müller]] *[[Ivo Murko]] == N == *[[Alfonz Naberžnik]] *[[Mojca Nemec van Gorp]] *[[Andrej Novak (novinar)|Andrej Novak]] *[[Anton Novak]] *Franc Novak (1931-87) *[[Lovro Novinšek]] * [[Anton Novačan]] == O == *[[Miloš Oprešnik]] *[[Tanja Orel Šturm]] *[[Milan Orožen Adamič]] *[[Bogdan Osolnik]] *[[Marjan Osolnik]] == P == *[[Breda Pavlič]] *[[Stane Pavlič]] *[[Ivan Pelicon]] *[[Zorko Pelikan]] *[[Ivan Perne]] *([[Zvone Petek]]) *[[Anton Petkovšek]] * [[Ernest Petrič]] *[[Tea Petrin]] *([[Wolfgang Petritsch]]) *[[Anita Pipan]] *Franc Pirc *[[Igor Pirkovič]] *[[Franc Pirkovič]] * [[Leonid Pitamic]] *[[Kristina Plavšak Krajnc]] *Boris Pleskovič? *[[Robert Plešnik]] *[[Sašo Podlesnik]] *[[Alojz Pogačar]] *[[Josip Pogačnik]] *[[Marko Pogačnik (diplomat)]] *[[Bojan Pograjc]] *[[Ana Polak Petrič]] * [[Bojan Polak-Stjenka]] *[[Jože Poličar]] *[[Tone Poljšak]] *[[Jasna Ponikvar Velasquez]] *Klemen Ponikvar * [[Bojan Potočnik]] * [[Nataša Prah]] *[[Milan Predan]] *[[Tomaž Prelokar]] *[[Damjan Prelovšek]] *[[Janez Premože]] *Franc Presetnik *[[Gregor Presker]] * [[Janez Krstnik Prešeren]] * [[Mateja Prevolšek]] *[[Franc Primožič]] *[[Miloš Prislan]] * [[Matjaž Puc]] *[[Jožica Puhar]] *[[France Punčuh]] *[[Oto Pungartnik]] *[[Andreja Purkart Martinez]] == R == *[[Kristina Radej]] *[[Milena Radenković]] *[[Andrej Rahten]] *[[Branko Rakovec]] *[[Janez Luka Rakovec]] (pl. Raigersfeld/Rakhersfeld) *[[Marko Rakovec]] *[[Vinko Rapotec]] *Irena Rappelj *[[Stanislav Raščan]] *[[Peter Reberc]] *[[Ivan Rebernik]] *[[Gorazd Renčelj]] *[[Ivan Renko]] *[[Viktor Repič]] *[[Jurij Rifelj]] *[[Ladislav Riha]] *[[Josip Rijavec]] *[[Marjan Ristič]] *[[Andrej Gregor Rode]] *[[Tatjana Rodica-Dumas]] *[[Jurij Roš]] *[[Dimitrij Rupel]] *[[Tadej Rupel]] *[[Anton Rupnik]] *[[Otokar Rybář]] *[[Vladimir Rybář]] == S == *[[Hinko Samec]] *[[Marjan Samec]] *[[Jožef Schwegel]] (tudi ''Švegel'' ali ''Žvegel'') *[[Damijan Sedar]] *[[Jernej Sekolec]] *[[Cvetka Selšek]] * [[Igor Senčar]] *[[Ivan Seničar]] *[[Marjan Senjur]] *[[Ingrid Sergaš]] *[[Stanislav Sikošek]] *[[Iztok Simoniti]] *[[Edvin Skrt]] *[[Andrej Slapničar]] *([[Jože Slobodnik]]) *[[Darja Slokar]] *[[Elvi Slokar-Miklavec]] *[[Jože Smole]] *[[Marko Smole]] *[[Predrag Smole]] *[[Dušan Snoj]] *[[Lojze Sočan]] *[[Irena Sodin]] *[[Marko Sotlar]] *[[Ferdinand Souvan]] * [[Boris Sovič]] * [[Veronika Stabej]] *[[Sabina Stadler]] Repnik *[[Lea Stančič]] *[[Zoran Stančič]] *[[Janez Stani]] *[[Aleksander Stanič]] *[[Janez Stanovnik]] *[[Dušan Sterle (diplomat)|Dušan Sterle]]? *[[Janez Sterniša]] *[[Ronald Strelec]] *[[Tanja Strniša]] *[[Josip Suchy]] *[[Alenka Suhadolnik]] *[[Barbara Sušnik]] == Š == *[[Štefan Bogdan Šalej]] *[[Milan Šamec]] *[[Edmond Šarani]] *[[Dubravka Šekoranja]] * [[Primož Šeligo]] *[[Vlado Šestan]] *[[Slobodan Šešum]] *[[Marjan Šetinc ‎]] *[[Drago Šiftar]] *[[Marjan Šiftar]] *[[Maša Šiftar]] *[[Niko Šilih]] *[[Matjaž Šinkovec (diplomat)|Matjaž Šinkovec]] *[[Boštjan Širnik]] *[[Karel Širok]] *[[Andrej Škerlavaj]] *[[Bojan Škoda]] *[[Ksenija Škrilec]] *[[Duša Škulj]] *[[Milena Šmit]] *([[Jože Šmon]]) *[[Boris Šnuderl]] *[[Igor Šoltes]]? *[[Timotej Šooš]] *[[Gregor Štajer]]? *[[Andrej Šter]] *[[Sanja Štiglic]] * [[Ciril Štokelj]] *[[Mitja Štrukelj]] *[[Stanka Štrukelj]] *[[Marko Štucin]] *[[Jakob Štunf]] *[[Jadranka Šturm Kocjan]] * [[Ivo Šubelj]] * [[Gregor Šuc]] *[[Vojislav Šuc]] * [[Borut Šuklje]] *[[Janez Šumrada]] *[[Jože Šušmelj]] * [[Ivan Krizostom Švegel]] (tudi ''Schwegel'' ali ''Žvegel'') == T == *[[Zoran Thaler]] *([[Anthony Tomažin]]) *[[Eva Tomič]] *[[Zora Tomič]] *[[Ludvik Toplak]] * [[Peter Toš]] *[[Magdalena Tovornik]] *[[Mary Veronica Tovšak Pleterski]] *[[Boris Trampuž]] – [[Čož]] *[[Jelka Travnik]] *[[Borut Trekman]] * [[Anton Turk (častnik)|Anton Turk]] * [[Danilo Türk]] *[[Tit Turnšek]] == U == * [[Dragica Urtelj]] == V == *[[Ivo Vajgl]] *[[Vlado Valenčak]] *[[Vlasta Valenčič Pelikan]] *([[Mateja Valtanen]]) *[[Vladimir Vauhnik]] *[[Zlatko Vehovar]] *[[Milan Venišnik]] *[[Vojko Venišnik]] *[[Zlatko Verbič]] *([[John P. Vidmar]]) *([[Srečko Vidmar]]) *[[Jernej Videtič]] *[[Stanislav Vidovič]] *[[Lara Vihar]] *[[Fran Vilfan]] (1874 - 1931) *[[Josip Vilfan (razločitev)|Josip Vilfan]] (1878 - 1955) *[[Joža Vilfan]] (1908 - 1987) *[[Marija Vilfan]] (1912 - 1994) *[[Alenka Vipotnik Kopanja]] *[[Avguštin Vivod]] (Tine Vivod) *[[Mateja Vodeb Ghosh]] * [[Žiga Vodušek]] *[[Nataša Vodušek]] *[[Teobald Vodušek]] *[[Dolfe Vogelnik]] * [[Gregor Voglar]] *[[Ivan Vogrič]] *[[Vojko Volk]] *[[Jean-Pierre Vonarb]] *[[Bogumil Vošnjak]] * [[Mitja Vošnjak]] * [[Fedja Vraničar]] *[[Anton Vratuša]] *[[Marko Vrhunec]] *[[Miha Vrhunec]] *[[Vekoslav Vršič]] *[[Lojze Vrtačnik]] == W == *[[Tamara Weingerl-Požar]] *[[Zdravko Wiegele]] *[[Gregor Woschnagg]] == Z == *[[Gustav Zadnik]] *[[Srečko Zajc]] *[[Drago Zalar]] *[[Samo Zanoškar]] *[[Edvin Zdovc|Edvin (Edo) Zdovc]] * [[Jože Zemljak]] *[[Andraž Zidar]] *[[Milovan Zidar]] *[[Boris Zidarič]] *([[Ronald Zlatoper|Ronald Joseph Zlatoper]]) *[[Jaša Zlobec]] *[[Gregor Zore]] * [[Slavko Zore]] * ([[Herman Zupan]]) *[[Milan Zupan]] *[[Branko Zupanc]] *[[Mihael Zupančič]] *([[Fran Zwitter]]) == Ž == *[[Iztok Žagar]] *[[Jelko Žagar]] *[[Zoran Žagar]] * [[Jožef Žabkar]] * [[Janez Žakelj]] *[[Pavle Žaucer]] * [[Samuel Žbogar]] *[[Janez Žgajnar]] *[[Mirko Žgur]] *[[Zvone Žigon]] *[[Mirko Žlender]] * [[Ivan Žolger]] *[[Franc Žugel]] * [[Franc Željko Županič]] * [[Borut Žunič]] * [[Melita Župevc]] *[[Drago Žvab]] *[[Barbara Žvokelj]] == Glej tudi == * [[Seznam diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije]] * [[Seznam slovenskih vojaških diplomatov]] {{seznami narodov po poklicu|diplomatov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Diplomati]] [[Kategorija:Slovenski diplomati|*]] f49zjall22up6h3r58aetpuugzxuscc Oralni spolni odnos 0 85765 6748681 6739184 2026-09-10T13:50:23Z TadejM 738 dodal [[Kategorija:Spolni položaji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748681 wikitext text/x-wiki [[Slika:Fellatio.png|thumb|Oralni seks]] [[Slika:Cunni.png|thumb|Kunilingus]] '''Oralni seks''' je [[spolni odnos]], pri katerem se partnerja zadovoljujeta z vzburjanjem [[spolni organ|spolnih organov]] ([[penis]]a ali [[nožnica|vagine]]) s pomočjo [[usta|ust]]. V osnovi ločimo med dvema vrstama oralnih spolnih odnosov: * [[felacija]] = oralno draženje moškega spodnega uda, * [[kunilingus]] oziroma kunilinkcija = oralno draženje vulve, zlasti klitorisa. {{biološka škrbina}} {{Commons|Category:Oral sex}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Spolne prakse]] [[Kategorija:Spolni položaji]] 08kajjh4zod5y2zsnidxhu57tudcosh 6748701 6748681 2026-09-10T14:03:04Z TadejM 738 dodal [[Kategorija:Spolni odnos]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748701 wikitext text/x-wiki [[Slika:Fellatio.png|thumb|Oralni seks]] [[Slika:Cunni.png|thumb|Kunilingus]] '''Oralni seks''' je [[spolni odnos]], pri katerem se partnerja zadovoljujeta z vzburjanjem [[spolni organ|spolnih organov]] ([[penis]]a ali [[nožnica|vagine]]) s pomočjo [[usta|ust]]. V osnovi ločimo med dvema vrstama oralnih spolnih odnosov: * [[felacija]] = oralno draženje moškega spodnega uda, * [[kunilingus]] oziroma kunilinkcija = oralno draženje vulve, zlasti klitorisa. {{biološka škrbina}} {{Commons|Category:Oral sex}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Spolne prakse]] [[Kategorija:Spolni položaji]] [[Kategorija:Spolni odnos]] b4mpa9ih36tngqv39a47ujk81uv5mj9 Kekec 0 85774 6748814 6742147 2026-09-10T18:26:14Z Naiivanovskiian 265575 /* */ 6748814 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Kekec}} {{Infopolje Izmišljena oseba | colour = #C80815 | name = Kekec | image = Kekec 1951 (film).jpg | caption = filmski plakat | first = ml. list Zvonček<br>1. januar 1918<br>''[[Kekec na hudi poti]]'' | alias = Mežnarčev Gregec | gender = | occupation = [[pastir]] | family = Mežnar | portrayer = [[Matija Barl]] (1951)<br>[[Velimir Gjurin]] (1963)<br>[[Zlatko Krasnič]] (1968) | creator = [[Josip Vandot]] }} '''Kékec''' (Mežnarčev Gregec) slovenski [[literarni lik]] in junak, ki ga je leta 1918 ustvaril [[Josip Vandot]], ko se prvič pojavi v planinski pripovedki ''[[Kekec na hudi poti]]'', objavljeni v mladinskem listu ''Zvonček'' (letnik 1918).<ref>{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZUMSSDMB/?euapi=1&query=%27keywords%3dkekec+na+hudi+poti%27&pageSize=5&page=2|title=''Kekec na hudi poti''; objavljeno 1. januarja 1918 kot priloga v Zvončku; letnik 19, številka 1/2|publisher=[[Digitalna knjižnica Slovenije|dlib.si]]|accessdate=28. januar 2017}}</ref> Pojavi se še v dveh Vandotovih pripovedkah: ''[[Kekec na volčji sledi]]'' (1922) in ''[[Kekec nad samotnim breznom]]'' (1924).burek == Opis lika == Kekec je pogumen in prijazen pastirček, ki na visokogorskih pašnikih doživi marsikaj zanimivega. Medtem ko se njegova čreda [[ovca|ovac]] in [[govedo|goveda]] mirno pase, se on sprehaja in raziskuje po gorskih travnikih in poteh. Kekec ima zelo dobra prijatelja, strahopetnega [[Rožle]]ta in prijazno [[Slepota|slepo]] deklico Mojco. Ko skupaj pasejo živino, jim težave povzročata hudobni divji [[Lovec (oseba)|lovec]] [[Bedanec]] in divja teta [[Pehta]]. Zviti in iznajdljivi Kekec se ju prav nič ne boji in ju vedno prelisiči, celo v ujetništvu pod njunim budnim očesom. == Vandotove pripovedke == Tri planinske pripovedke o Kekcu so bile v mladinskem časopisu ''Zvonček'' objavljene z nekajletnim razmikom, vsaka v 12 mesečnih nadaljevanjih. V podnaslovu so bile označene kot "planinska pripovedka". {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc;" width=10px;" |# !scope="col" style="background:#ccc;" width=180px;"|Naslov !scope="col" style="background:#ccc;" width=170px;"|Izid vseh dvanajstih delov !scope="col" style="background:#ccc;" width=80px;" |Avtor !scope="col" style="background:#ccc;" width=130px;"|Objava (priloga) !scope="col" style="background:#ccc;" width=30px;" |Strani !scope="col" style="background:#ccc;" width=440px;"|Opomba |- | 1 | align=center|"''[[Kekec na hudi poti]]''" | align=center|1. januar – 1. december 1918 | align=center|[[Josip Vandot]] | align=center|mladinski list Zvonček | align=center|86 | align=center|januarja in julija sta bili objavljeni dve nadaljevanji, februarja in junija pa nobeno |- | 2 | align=center|"''[[Kekec na volčji sledi]]''" | align=center|1. januar – 1. december 1922 | align=center|Josip Vandot | align=center|mladinski list Zvonček | align=center|117 | align=center|julija sta bili objavljeni dve nadaljevanji, avgusta pa nobeno |- | 3 | align=center|"''[[Kekec nad samotnim breznom]]''" | align=center|1. januar – 1. december 1924 | align=center|Josip Vandot | align=center|mladinski list Zvonček | align=center|123 | align=center|pripovedka je bila objavljena vsakega prvega v mesecu vse leto |} Pripovedka je izhajala v mesečnih nadaljevanjih "lista s podobami za slovensko mladino" ''Zvonček'', v rubriki Priloga Zvončku. == Filmi == {{glavni članek|Kekec (film)}} Po Vandotovih planinskih pripovedkah in motivih je [[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]] posnel tri filme o Kekcu:<ref>Za razlike med pripovedkami in filmsko adaptacijo glej Miran Hladnik: [[:v:Kekec nad samotnim breznom|Kekec nad samotnim breznom]]. Spremna beseda k ponatisu Ljubljana: Beletrina, 2023.</ref> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc;" width=10px;" |# !scope="col" style="background:#ccc;" width=80px;" |Poster !scope="col" style="background:#ccc;" width=100px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc;" width=120px;"|Datum izida !scope="col" style="background:#ccc;" width=100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc;" width=100px;"|Producent !scope="col" style="background:#ccc;" width=100px;"|Skladatelj !scope="col" style="background:#ccc;" width=100px;"|Produkcij. hiša !scope="col" style="background:#ccc;" width=120px;"|Distribucija !scope="col" style="background:#ccc;" width=140px;"|Posneto po pripovedki !scope="col" style="background:#ccc;" width=140px;"|Lik (igralec/-ka) !scope="col" style="background:#ccc;" width=120px;"|Opomba |- | 1 | [[File:Kekec_1951_(film).jpg|80px]] | align=center|"''[[Kekec (film)|Kekec]]''" | align=center|18. december 1951 | align=center|[[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]] | align=center|Dušan Povh | align=center|[[Marjan Kozina]] | align=center|[[Triglav Film]] | align=center|Vesna film <small>(prvotno)</small><br>Viba film <small>(trenutno)</small> | align=center|"''[[Kekec nad samotnim breznom|Kekec nad<br>samotnim breznom]]''"<br>(1924) | Kekec <small>([[Matija Barl]])</small><br>[[Kosobrin]] <small>([[Frane Milčinski]])</small><br>[[Bedanec]] <small>([[France Presetnik]])</small><br>Mojca <small>(Zdenka Logar)</small><br>Tinka <small>(Alenka Lobnikar)</small><br>Rožle <small>(Jože Mlakar)</small><br>Mišnjek <small>(Modest Sancin)</small> | align=center|sploh prvi slovenski<br>mladinski celovečerec<br><br>nagrado Zlati levi na<br>[[Beneški filmski festival|beneškem festivalu]]<br>prejme leta 1952 |- | 2 | [[File:Srečno, Kekec.jpg|80px]] | align=center|"''[[Srečno, Kekec!]]''" | align=center|15. december 1963 | align=center|Jože Gale | align=center|Dušan Povh | align=center|[[Marjan Vodopivec]] | align=center|[[Viba film]] | align=center|Viba film | align=center|"''[[Kekec na volčji sledi]]''"<br>(1922) | Kekec <small>([[Velimir Gjurin]])</small><br> Mojca <small>(Blanka Florjanc)</small><br>Rožle <small>(Martin Mele)</small><br>[[Pehta]] <small>([[Ruša Bojc]])</small><br>oče <small>([[Bert Sotlar]])</small> <br>mati <small>([[Marija Goršič]])</small><br>berač <small>([[Stane Sever]])</small> | align=center|sploh prvi slovenski<br>barvni celovečerni film |- | 3 | [[File:Kekčeve ukane 1969.jpg|80px]] | align=center|"''[[Kekčeve ukane]]''" | align=center|23. december 1968 | align=center|Jože Gale | align=center|Ljubo Struna | align=center|[[Bojan Adamič]] | align=center|Viba film | align=center|Vesna film <small>(prvotno)</small><br>Viba film <small>(trenutno)</small> | align=center|"''po motivih Vandotovih pripovedk o Kekcu''" | Kekec <small>([[Zlatko Krasnič]])</small><br>Bedanec <small>([[Polde Bibič]])</small><br>Rožle <small>(Boris Ivanovski)</small><br>Mojca <small>(Jasna Krofak)</small><br>Tinkara <small>(Fanika Podobnikar)</small><br>Brincelj <small>(Milorad Radovič)</small><br>Vitranc <small>([[Jože Zupan (1909)|Jože Zupan]])</small> | align=center|zadnji in daleč najslabše ocenjen, obiskan in sprejet<br>film o Kekcu |} <gallery mode="packed"> Slika:Jože Gale 1930s.jpg|[[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]] (režiser trilogije) Slika:Matija Barl.jpg|[[Matija Barl]] <small>(Kekec I)</small> Slika:Velimir Gjurin 2011.jpg|[[Velimir Gjurin|Gjurin]] <small>(Kekec II)</small> Slika:Kekec.jpg|[[Zlatko Krasnič]] <small>(Kekec III)</small> Slika:France Presetnik.jpg|[[France Presetnik|Presetnik]] <small>(Bedanec I)</small> Slika:Ruša Bojc 1963.jpg|[[Ruša Bojc]] <small>(Pehta)</small> Slika:BibičPolde.png|[[Polde Bibič|Bibič]] <small>(Bedanec II)</small> </gallery> == Ostalo == === Televizijska serija === * [[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]] je po koncu filmske trilogije imel resen namen posneti tudi [[televizija|televizijsko serijo]] o Kekcu, po Vandotovih pripovedkah, vendar do realizacije žal nikoli ni prišlo. == Kekčeva dediščina == * [[Kekec (film)| filmi o Kekcu]] * ilustracije: Ivan Erbežnik (1952) * France Bevk: slikanice o Kekcu, ilustracije Marička Koren (1970) * Ivo Zorman: ''Kekec in Bedanec ''(ilustracije Matjaž Schmidt) (1989) * Bogdan Novak: ''Kekec in divji mož'', pravljice (1994) * Andrej Rozman Roza: ''Kekec in Bedanec'', ilustracije Zvonko Čoh (2001) * Eva Grafenauer Korošec: Kekec, slikopis s pobarvankami in nalepkami, ilustracije Ajda Erznožnik (2013) * Niko Grafenauer: slikanice ''Kekec užene Bedanca, Kekec in Pehta, Kekec in Prisank'' (2014) * Marko Radmilovič: fantazijski roman ''[[:v:Kekec štiri|Kekec štiri]]'' (2025) * J. S. Velušček: slikopis ''Kekec na poti s soncem v roki. Vse narobe'' (2026) * prevodi * uglasbitve (Franc Podjed: Kekec, Pehtina pesem (2019) * gledališke predstave * poimenovanja (vrtec, planinski pohodi, revija, pašteta, turistični objekti ...) * razprave == Primerjava z drugimi liki == Zgodbo Kekec lahko primerjamo z drugimi zgodbami s podobnim naslovom: * [[Pastir s čudežnim kravjim rogom]] * [[Pastirček in čarovnikova hči]] * [[Svinjski pastir]] * [[Pastirček]] Ter z drugimi zgodbami s podobno vsebino oziroma zgodbe z junaškimi liki: * [[Rusica pregnala grdinico iz lisičje hišice]] * [[Martin Krpan]] * [[Peter Klepec]] * [[Kralj Matjaž]] == Sklici == {{sklici|60em}} == Zunanje povezave == * »[https://365.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/174641043 Stoletje Vandotovega Kekca]«. ''Sledi časa'' (29. september 2019). RTV Slovenija. [[Kategorija:Kekec| ]] [[Kategorija:Literarni liki]] [[Kategorija:Dela leta 1918]] [[Kategorija:Josip Vandot]] [[Kategorija:Filmski liki]] qesc8kcb5m4vgy885kscqwyj0yiwewy 6748836 6748814 2026-09-10T19:36:53Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6748814|6748814]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/Naiivanovskiian|Naiivanovskiian]] ([[User talk:Naiivanovskiian|pogovor]]) 6748836 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Kekec}} {{Infopolje Izmišljena oseba | colour = #C80815 | name = Kekec | image = Kekec 1951 (film).jpg | caption = filmski plakat | first = ml. list Zvonček<br>1. januar 1918<br>''[[Kekec na hudi poti]]'' | alias = Mežnarčev Gregec | gender = | occupation = [[pastir]] | family = Mežnar | portrayer = [[Matija Barl]] (1951)<br>[[Velimir Gjurin]] (1963)<br>[[Zlatko Krasnič]] (1968) | creator = [[Josip Vandot]] }} '''Kékec''' (Mežnarčev Gregec) je slovenski [[literarni lik]] in junak, ki ga je leta 1918 ustvaril [[Josip Vandot]], ko se prvič pojavi v planinski pripovedki ''[[Kekec na hudi poti]]'', objavljeni v mladinskem listu ''Zvonček'' (letnik 1918).<ref>{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZUMSSDMB/?euapi=1&query=%27keywords%3dkekec+na+hudi+poti%27&pageSize=5&page=2|title=''Kekec na hudi poti''; objavljeno 1. januarja 1918 kot priloga v Zvončku; letnik 19, številka 1/2|publisher=[[Digitalna knjižnica Slovenije|dlib.si]]|accessdate=28. januar 2017}}</ref> Pojavi se še v dveh Vandotovih pripovedkah: ''[[Kekec na volčji sledi]]'' (1922) in ''[[Kekec nad samotnim breznom]]'' (1924). == Opis lika == Kekec je pogumen in prijazen pastirček, ki na visokogorskih pašnikih doživi marsikaj zanimivega. Medtem ko se njegova čreda [[ovca|ovac]] in [[govedo|goveda]] mirno pase, se on sprehaja in raziskuje po gorskih travnikih in poteh. Kekec ima zelo dobra prijatelja, strahopetnega [[Rožle]]ta in prijazno [[Slepota|slepo]] deklico Mojco. Ko skupaj pasejo živino, jim težave povzročata hudobni divji [[Lovec (oseba)|lovec]] [[Bedanec]] in divja teta [[Pehta]]. Zviti in iznajdljivi Kekec se ju prav nič ne boji in ju vedno prelisiči, celo v ujetništvu pod njunim budnim očesom. == Vandotove pripovedke == Tri planinske pripovedke o Kekcu so bile v mladinskem časopisu ''Zvonček'' objavljene z nekajletnim razmikom, vsaka v 12 mesečnih nadaljevanjih. V podnaslovu so bile označene kot "planinska pripovedka". {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc;" width=10px;" |# !scope="col" style="background:#ccc;" width=180px;"|Naslov !scope="col" style="background:#ccc;" width=170px;"|Izid vseh dvanajstih delov !scope="col" style="background:#ccc;" width=80px;" |Avtor !scope="col" style="background:#ccc;" width=130px;"|Objava (priloga) !scope="col" style="background:#ccc;" width=30px;" |Strani !scope="col" style="background:#ccc;" width=440px;"|Opomba |- | 1 | align=center|"''[[Kekec na hudi poti]]''" | align=center|1. januar – 1. december 1918 | align=center|[[Josip Vandot]] | align=center|mladinski list Zvonček | align=center|86 | align=center|januarja in julija sta bili objavljeni dve nadaljevanji, februarja in junija pa nobeno |- | 2 | align=center|"''[[Kekec na volčji sledi]]''" | align=center|1. januar – 1. december 1922 | align=center|Josip Vandot | align=center|mladinski list Zvonček | align=center|117 | align=center|julija sta bili objavljeni dve nadaljevanji, avgusta pa nobeno |- | 3 | align=center|"''[[Kekec nad samotnim breznom]]''" | align=center|1. januar – 1. december 1924 | align=center|Josip Vandot | align=center|mladinski list Zvonček | align=center|123 | align=center|pripovedka je bila objavljena vsakega prvega v mesecu vse leto |} Pripovedka je izhajala v mesečnih nadaljevanjih "lista s podobami za slovensko mladino" ''Zvonček'', v rubriki Priloga Zvončku. == Filmi == {{glavni članek|Kekec (film)}} Po Vandotovih planinskih pripovedkah in motivih je [[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]] posnel tri filme o Kekcu:<ref>Za razlike med pripovedkami in filmsko adaptacijo glej Miran Hladnik: [[:v:Kekec nad samotnim breznom|Kekec nad samotnim breznom]]. Spremna beseda k ponatisu Ljubljana: Beletrina, 2023.</ref> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc;" width=10px;" |# !scope="col" style="background:#ccc;" width=80px;" |Poster !scope="col" style="background:#ccc;" width=100px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc;" width=120px;"|Datum izida !scope="col" style="background:#ccc;" width=100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc;" width=100px;"|Producent !scope="col" style="background:#ccc;" width=100px;"|Skladatelj !scope="col" style="background:#ccc;" width=100px;"|Produkcij. hiša !scope="col" style="background:#ccc;" width=120px;"|Distribucija !scope="col" style="background:#ccc;" width=140px;"|Posneto po pripovedki !scope="col" style="background:#ccc;" width=140px;"|Lik (igralec/-ka) !scope="col" style="background:#ccc;" width=120px;"|Opomba |- | 1 | [[File:Kekec_1951_(film).jpg|80px]] | align=center|"''[[Kekec (film)|Kekec]]''" | align=center|18. december 1951 | align=center|[[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]] | align=center|Dušan Povh | align=center|[[Marjan Kozina]] | align=center|[[Triglav Film]] | align=center|Vesna film <small>(prvotno)</small><br>Viba film <small>(trenutno)</small> | align=center|"''[[Kekec nad samotnim breznom|Kekec nad<br>samotnim breznom]]''"<br>(1924) | Kekec <small>([[Matija Barl]])</small><br>[[Kosobrin]] <small>([[Frane Milčinski]])</small><br>[[Bedanec]] <small>([[France Presetnik]])</small><br>Mojca <small>(Zdenka Logar)</small><br>Tinka <small>(Alenka Lobnikar)</small><br>Rožle <small>(Jože Mlakar)</small><br>Mišnjek <small>(Modest Sancin)</small> | align=center|sploh prvi slovenski<br>mladinski celovečerec<br><br>nagrado Zlati levi na<br>[[Beneški filmski festival|beneškem festivalu]]<br>prejme leta 1952 |- | 2 | [[File:Srečno, Kekec.jpg|80px]] | align=center|"''[[Srečno, Kekec!]]''" | align=center|15. december 1963 | align=center|Jože Gale | align=center|Dušan Povh | align=center|[[Marjan Vodopivec]] | align=center|[[Viba film]] | align=center|Viba film | align=center|"''[[Kekec na volčji sledi]]''"<br>(1922) | Kekec <small>([[Velimir Gjurin]])</small><br> Mojca <small>(Blanka Florjanc)</small><br>Rožle <small>(Martin Mele)</small><br>[[Pehta]] <small>([[Ruša Bojc]])</small><br>oče <small>([[Bert Sotlar]])</small> <br>mati <small>([[Marija Goršič]])</small><br>berač <small>([[Stane Sever]])</small> | align=center|sploh prvi slovenski<br>barvni celovečerni film |- | 3 | [[File:Kekčeve ukane 1969.jpg|80px]] | align=center|"''[[Kekčeve ukane]]''" | align=center|23. december 1968 | align=center|Jože Gale | align=center|Ljubo Struna | align=center|[[Bojan Adamič]] | align=center|Viba film | align=center|Vesna film <small>(prvotno)</small><br>Viba film <small>(trenutno)</small> | align=center|"''po motivih Vandotovih pripovedk o Kekcu''" | Kekec <small>([[Zlatko Krasnič]])</small><br>Bedanec <small>([[Polde Bibič]])</small><br>Rožle <small>(Boris Ivanovski)</small><br>Mojca <small>(Jasna Krofak)</small><br>Tinkara <small>(Fanika Podobnikar)</small><br>Brincelj <small>(Milorad Radovič)</small><br>Vitranc <small>([[Jože Zupan (1909)|Jože Zupan]])</small> | align=center|zadnji in daleč najslabše ocenjen, obiskan in sprejet<br>film o Kekcu |} <gallery mode="packed"> Slika:Jože Gale 1930s.jpg|[[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]] (režiser trilogije) Slika:Matija Barl.jpg|[[Matija Barl]] <small>(Kekec I)</small> Slika:Velimir Gjurin 2011.jpg|[[Velimir Gjurin|Gjurin]] <small>(Kekec II)</small> Slika:Kekec.jpg|[[Zlatko Krasnič]] <small>(Kekec III)</small> Slika:France Presetnik.jpg|[[France Presetnik|Presetnik]] <small>(Bedanec I)</small> Slika:Ruša Bojc 1963.jpg|[[Ruša Bojc]] <small>(Pehta)</small> Slika:BibičPolde.png|[[Polde Bibič|Bibič]] <small>(Bedanec II)</small> </gallery> == Ostalo == === Televizijska serija === * [[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]] je po koncu filmske trilogije imel resen namen posneti tudi [[televizija|televizijsko serijo]] o Kekcu, po Vandotovih pripovedkah, vendar do realizacije žal nikoli ni prišlo. == Kekčeva dediščina == * [[Kekec (film)| filmi o Kekcu]] * ilustracije: Ivan Erbežnik (1952) * France Bevk: slikanice o Kekcu, ilustracije Marička Koren (1970) * Ivo Zorman: ''Kekec in Bedanec ''(ilustracije Matjaž Schmidt) (1989) * Bogdan Novak: ''Kekec in divji mož'', pravljice (1994) * Andrej Rozman Roza: ''Kekec in Bedanec'', ilustracije Zvonko Čoh (2001) * Eva Grafenauer Korošec: Kekec, slikopis s pobarvankami in nalepkami, ilustracije Ajda Erznožnik (2013) * Niko Grafenauer: slikanice ''Kekec užene Bedanca, Kekec in Pehta, Kekec in Prisank'' (2014) * Marko Radmilovič: fantazijski roman ''[[:v:Kekec štiri|Kekec štiri]]'' (2025) * J. S. Velušček: slikopis ''Kekec na poti s soncem v roki. Vse narobe'' (2026) * prevodi * uglasbitve (Franc Podjed: Kekec, Pehtina pesem (2019) * gledališke predstave * poimenovanja (vrtec, planinski pohodi, revija, pašteta, turistični objekti ...) * razprave == Primerjava z drugimi liki == Zgodbo Kekec lahko primerjamo z drugimi zgodbami s podobnim naslovom: * [[Pastir s čudežnim kravjim rogom]] * [[Pastirček in čarovnikova hči]] * [[Svinjski pastir]] * [[Pastirček]] Ter z drugimi zgodbami s podobno vsebino oziroma zgodbe z junaškimi liki: * [[Rusica pregnala grdinico iz lisičje hišice]] * [[Martin Krpan]] * [[Peter Klepec]] * [[Kralj Matjaž]] == Sklici == {{sklici|60em}} == Zunanje povezave == * »[https://365.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/174641043 Stoletje Vandotovega Kekca]«. ''Sledi časa'' (29. september 2019). RTV Slovenija. [[Kategorija:Kekec| ]] [[Kategorija:Literarni liki]] [[Kategorija:Dela leta 1918]] [[Kategorija:Josip Vandot]] [[Kategorija:Filmski liki]] oskcim9zmukthiu7j7tcrcgzbwfb581 Občina Šentrupert 0 86962 6748638 6738864 2026-09-10T12:18:21Z Sportomanokin 14776 /* Redne volitve */ 6748638 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Tomaž Ramovš]] |grb=Coat of arms of Šentrupert.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Sentrupert.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F211_T1257_vF_b_x507650.96499999997_y93403.1795_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F211_T1257_vF_b_x507650.96499999997_y93403.1795_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=49 |prebivalstvo=2915 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1660 |ženske=1255 |splet=https://www.sentrupert.si|sedež=[[Šentrupert]]|zastava=Flag of Šentrupert.svg}} '''Občina Šentrupert''' je ena izmed [[občina|občin]] v [[Slovenija|Sloveniji]] z okoli 3.000 prebivalci in središčem v [[Šentrupert|Šentrupertu]], ki je bila ustanovljena 14. junija 2006 z izločitvijo dotedanje [[Krajevna skupnost Šentrupert, Trebnje|Krajevne skupnosti Šentrupert]] iz [[Občina Trebnje|Občine Trebnje]]<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=73799 Uradni list RS, št. 61/2006 z dne 13.06.2006]</ref> (obenem z izločitvijo sosednje občine [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]). Od 15. aprila 2010 ima občina Šentrupert tudi svojo zastavo in grb. Le-ta ima zgodovinsko podlago pri [[sveta Ema Krška|sveti Emi]] in plemiški družini [[Barbo Waxensteini|Barbo]]. == Naselja v občini == [[Bistrica, Šentrupert|Bistrica]], [[Brinje, Šentrupert|Brinje]], [[Dolenje Jesenice]], [[Draga pri Šentrupertu]], [[Gorenje Jesenice]], [[Hom]], [[Hrastno]], [[Kamnje, Šentrupert|Kamnje]], [[Kostanjevica, Šentrupert|Kostanjevica]], [[Mali Cirnik pri Šentjanžu]], [[Okrog, Šentrupert|Okrog]], [[Prelesje, Šentrupert|Prelesje]], [[Ravne nad Šentrupertom]], [[Rakovnik pri Šentrupertu]], [[Ravnik, Šentrupert|Ravnik]], [[Roženberk]], [[Slovenska vas, Šentrupert|Slovenska vas]], [[Straža, Šentrupert|Straža]], '''[[Šentrupert]]''', [[Škrljevo]], [[Trstenik, Šentrupert|Trstenik]], [[Vesela Gora]], [[Vrh, Šentrupert|Vrh]], [[Zabukovje, Šentrupert|Zabukovje]], [[Zaloka]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=135px|Župan(ja) ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=3|[[Rupert Gole]] | {{Abbr|SV|Jernej Rugelj in skupina volivcev & DeSUS}} |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | {{Abbr|SV|Franc Bartolj in skupina volivcev}} |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | {{Abbr|SV|Jože Zaplatar in skupina volivcev}} |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row"|[[Andrej Martin Kostelec]] | [[Slika:SDS logotype.svg|26px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Tomaž Ramovš]] | {{Abbr|SV|Anton Rugelj in skupina volivcev}} |} ==Glej tudi== *[[Seznam osebnosti iz Občine Šentrupert]] ==Viri== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.sentrupert.si Spletna stran občine Šentrupert] {{si-geo-stub}} {{Slovenske občine}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Šentrupert]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] [[Kategorija:Občina Šentrupert|*]] {{normativna kontrola}} jgatfcvwkkk5i0j7291ceyzj5ihoy5w 6748639 6748638 2026-09-10T12:20:02Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6748639 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Tomaž Ramovš]] |grb=Coat of arms of Šentrupert.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Sentrupert.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F211_T1257_vF_b_x507650.96499999997_y93403.1795_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F211_T1257_vF_b_x507650.96499999997_y93403.1795_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=49 |prebivalstvo=2915 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1660 |ženske=1255 |splet=https://www.sentrupert.si|sedež=[[Šentrupert]]|zastava=Flag of Šentrupert.svg}} '''Občina Šentrupert''' je ena izmed [[občina|občin]] v [[Slovenija|Sloveniji]] z okoli 3.000 prebivalci in središčem v [[Šentrupert|Šentrupertu]], ki je bila ustanovljena 14. junija 2006 z izločitvijo dotedanje [[Krajevna skupnost Šentrupert, Trebnje|Krajevne skupnosti Šentrupert]] iz [[Občina Trebnje|Občine Trebnje]]<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=73799 Uradni list RS, št. 61/2006 z dne 13.06.2006]</ref> (obenem z izločitvijo sosednje občine [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]). Od 15. aprila 2010 ima občina Šentrupert tudi svojo zastavo in grb. Le-ta ima zgodovinsko podlago pri [[sveta Ema Krška|sveti Emi]] in plemiški družini [[Barbo Waxensteini|Barbo]]. == Naselja v občini == [[Bistrica, Šentrupert|Bistrica]], [[Brinje, Šentrupert|Brinje]], [[Dolenje Jesenice]], [[Draga pri Šentrupertu]], [[Gorenje Jesenice]], [[Hom]], [[Hrastno]], [[Kamnje, Šentrupert|Kamnje]], [[Kostanjevica, Šentrupert|Kostanjevica]], [[Mali Cirnik pri Šentjanžu]], [[Okrog, Šentrupert|Okrog]], [[Prelesje, Šentrupert|Prelesje]], [[Ravne nad Šentrupertom]], [[Rakovnik pri Šentrupertu]], [[Ravnik, Šentrupert|Ravnik]], [[Roženberk]], [[Slovenska vas, Šentrupert|Slovenska vas]], [[Straža, Šentrupert|Straža]], '''[[Šentrupert]]''', [[Škrljevo]], [[Trstenik, Šentrupert|Trstenik]], [[Vesela Gora]], [[Vrh, Šentrupert|Vrh]], [[Zabukovje, Šentrupert|Zabukovje]], [[Zaloka]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=135px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=3|[[Rupert Gole]] | {{Abbr|SV|Jernej Rugelj in skupina volivcev & DeSUS}} |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | {{Abbr|SV|Franc Bartolj in skupina volivcev}} |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | {{Abbr|SV|Jože Zaplatar in skupina volivcev}} |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row"|[[Andrej Martin Kostelec]] | [[Slika:SDS logotype.svg|26px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Tomaž Ramovš]] | {{Abbr|SV|Anton Rugelj in skupina volivcev}} |} ==Glej tudi== *[[Seznam osebnosti iz Občine Šentrupert]] ==Viri== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.sentrupert.si Spletna stran občine Šentrupert] {{si-geo-stub}} {{Slovenske občine}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Šentrupert]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] [[Kategorija:Občina Šentrupert|*]] {{normativna kontrola}} 7md9rh9p4b6l7dmuuw95wm06yev9gp1 6748827 6748639 2026-09-10T18:51:16Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6748827 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Tomaž Ramovš]] |grb=Coat of arms of Šentrupert.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Sentrupert.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F211_T1257_vF_b_x507650.96499999997_y93403.1795_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F211_T1257_vF_b_x507650.96499999997_y93403.1795_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=49 |prebivalstvo=2915 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1660 |ženske=1255 |splet=https://www.sentrupert.si|sedež=[[Šentrupert]]|zastava=Flag of Šentrupert.svg}} '''Občina Šentrupert''' je ena izmed [[občina|občin]] v [[Slovenija|Sloveniji]] z okoli 3.000 prebivalci in središčem v [[Šentrupert|Šentrupertu]], ki je bila ustanovljena 14. junija 2006 z izločitvijo dotedanje [[Krajevna skupnost Šentrupert, Trebnje|Krajevne skupnosti Šentrupert]] iz [[Občina Trebnje|Občine Trebnje]]<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=73799 Uradni list RS, št. 61/2006 z dne 13.06.2006]</ref> (obenem z izločitvijo sosednje občine [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]). Od 15. aprila 2010 ima občina Šentrupert tudi svojo zastavo in grb. Le-ta ima zgodovinsko podlago pri [[sveta Ema Krška|sveti Emi]] in plemiški družini [[Barbo Waxensteini|Barbo]]. == Naselja v občini == [[Bistrica, Šentrupert|Bistrica]], [[Brinje, Šentrupert|Brinje]], [[Dolenje Jesenice]], [[Draga pri Šentrupertu]], [[Gorenje Jesenice]], [[Hom]], [[Hrastno]], [[Kamnje, Šentrupert|Kamnje]], [[Kostanjevica, Šentrupert|Kostanjevica]], [[Mali Cirnik pri Šentjanžu]], [[Okrog, Šentrupert|Okrog]], [[Prelesje, Šentrupert|Prelesje]], [[Ravne nad Šentrupertom]], [[Rakovnik pri Šentrupertu]], [[Ravnik, Šentrupert|Ravnik]], [[Roženberk]], [[Slovenska vas, Šentrupert|Slovenska vas]], [[Straža, Šentrupert|Straža]], '''[[Šentrupert]]''', [[Škrljevo]], [[Trstenik, Šentrupert|Trstenik]], [[Vesela Gora]], [[Vrh, Šentrupert|Vrh]], [[Zabukovje, Šentrupert|Zabukovje]], [[Zaloka]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=135px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=3|[[Rupert Gole]] | '''{{Abbr|SV|Jernej Rugelj in skupina volivcev & DeSUS}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | '''{{Abbr|SV|Franc Bartolj in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | '''{{Abbr|SV|Jože Zaplatar in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row"|[[Andrej Martin Kostelec]] | [[Slika:SDS logotype.svg|26px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Tomaž Ramovš]] | '''{{Abbr|SV|Anton Rugelj in skupina volivcev}}''' |} ==Glej tudi== *[[Seznam osebnosti iz Občine Šentrupert]] ==Viri== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.sentrupert.si Spletna stran občine Šentrupert] {{si-geo-stub}} {{Slovenske občine}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Šentrupert]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] [[Kategorija:Občina Šentrupert|*]] {{normativna kontrola}} nylgne9x54uoe1oltq95sln0huhxcuo Adria Airways 0 88484 6748803 6661892 2026-09-10T17:38:40Z Zupi 576 Pravopisni in slogovni popravki 6748803 wikitext text/x-wiki {{Infopolje letalski prevoznik |airline = Adria Airways |logo = Adria_Airways_Logo_Star.svg |logo_size = 190px |IATA = JP |ICAO = ADR |callsign = ADRIA |parent = |founded = marec 1961 Zagreb |ceased = 30. 9. 2019 Ljubljana |headquarters = [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana]]<br>[[Zgornji Brnik]], [[Cerklje na Gorenjskem]], {{ikonazastave|Slovenija}}[[Slovenija]] |key_people = Holger Kowarsch, direktor |hubs = [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana]] |focus_cities = *[[Letališče Priština]] *[[Letališče Tirana]] |frequent_flyer = [[Miles & More]] |lounge = Senator Lounge |alliance = [[Star Alliance]] |fleet_size = 20 |destinations = 22 + 5 |website = http://www.adria.si |revenue=178 milijonov (2018)}} '''Adria Airways''' je bila največja [[Slovenija|slovenska]] [[letalska družba]] in slovenski [[Nacionalni letalski prevoznik|nacionalni prevoznik]] ter članica združenja letalskih prevoznikov [[Star Alliance]]. Ustanovljena je bila leta 1961. Adria je bila prva letalska družba v Jugoslaviji, ki je letela čez Atlantik 26. junija 1963 z [[Douglas DC-6|DC-6B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=2019|website=ExYuAviation}}</ref> in kasneje z reaktivnim [[Douglas DC-8|DC-8]]. Sedež podjetja je bil na [[Zgornji Brnik|Zgornjem Brniku]]. Opravljala je [[redna letalska linija|redne]] in [[čarter]]ske lete na 31 destinacij v 23 večinoma [[Evropa|evropskih]] državah. Nekdanji nacionalni letalski prevoznik Adria Airways je po 58 letih delovanja razglasil stečaj. == Zgodovina == === 1960: Prva leta === [[Slika:Inex-Adria Airways Douglas DC-6B Volpati.jpg|thumb|right|240px|Inex-Adria Avipromet, [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], na letališču Le Bourget, leta 1971.]] [[File:Adria Airways Douglas DC-6B at JFK.jpg|thumb|240px|Adria Airways Douglas DC-6B JFK]] [[File:Adria Airways Caravelle Manteufel.jpg|thumb|240px|Adria Airways Caravelle Manteufel]] [[Slika:Inex Adria Douglas DC-9 Marmet-1.jpg|thumb|right|240px|Inex-Adria Avipromet [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9-33]] na letališču Frankfurt leta 1976.]] [[File:YU-AJX DC9 Inex Adria EMA 01-09-80 (24045741267).jpg|thumb|240px|YU-AJX DC9 Inex Adria EMA 01-09-80 ]] [[File:McDonnell Douglas MD-82 (DC-9-82), Adria Airways AN1130516.jpg|thumb|240px|McDonnell Douglas MD-82 Adria Airways ]] [[Slika:Adria Airways DHC-7 Maiwald.jpg|thumb|right|240px|Adria Airways, DHC-7, na letališču [[Stuttgart]], leta 1989.]] [[File:Adria Airways (Cirrus Airlines) Boeing 737-53C D-ACIN (25951619722).jpg|thumb|240px|Adria Airways Boeing 737-53C]] [[File:Adria Airways Fokker 100 Stegmeier.jpg|thumb|240px|Adria Airways Fokker 100 Stegmeier]] [[File:Airbus A320-231, Adria Airways AN0973870.jpg|thumb|240px|Airbus A320-231, Adria Airways]] [[Slika:Adria Airways Airbus A320 KvW.jpg|thumb|right|240px|Adria Airways, [[Airbus A320-231]], S5-AAB na letališču Frankfurt leta 2003.]] [[File:Canadair CL-600-2B19 Regional Jet CRJ-100LR, Adria Airways AN0361481.jpg|thumb|240px|Canadair Regional Jet CRJ-100LR, Adria Airways]] [[File:S5-AAL CRJ900 Adria CPH.jpg|thumb|240px|S5-AAL CRJ900 Adria CPH]] Letalska družba je bila ustanovljena marca 1961 kot '''Adria Aviopromet''' z bazo na [[Letališče Franjo Tuđman|Zagrebškem letališču]] z nizozemskimi posadkami družbe [[KLM]]. Odločili so se za nakup štirih letal DC-6B od nizozemske letalske družbe KLM. Prvi komercialni let je bil opravljen v avgustu 1961 z letalom [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]]. V letu 1961 je Adria pričela operacije z dvema letaloma DC-6B. Prvi direktor družbe je bil [[Mirko Zlatnar]], ki je pred tem skušal na [[Letališče Lesce|letališču Lesce]] ustanoviti podobno podjetje z imenom ''Slovenski aerotransport''. Adria je opravila svoj prvi let z domačo posadko decembra 1961. Konec leta 1961 je Adria zaposlovala 41 ljudi. Drugi dve letali sta prišli v aprilu 1962. Prvi piloti in mehaniki so prišli iz vrst [[JAT]] in jugoslovanskega vojnega letalstva. [[File:Adria Airways Switzerland Saab 2000.jpg|thumb|240px|Adria Airways Switzerland Saab 2000]] Skozi naslednja leta je Adria opravljala turistične lete iz [[Nemčija|Nemčije]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], [[Nizozemska|Nizozemske]] in [[Skandinavija|Skandinavije]] na [[Jadransko morje|jadransko obalo]]. Z odprtjem novega [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|ljubljanskega letališča]] je Adria 1964 leta preselila glavno bazno letališče iz [[Zagreb]]a v [[Ljubljana|Ljubljano]]. Do konca leta 1965 so Adriina letala pristajala na 130 letališčih v 64 državah Evrope, Afrike, Azije in Severne Amerike. Leta 1968 je začela uvajati redne linijske lete v domačem prometu prva proga je bila Ljubljana-Beograd, postopoma so sledile druge. Leta 1969 se je družba združila s srbsko družbo [[InterExport]] v [[Beograd]]u, tako se je družba preimenovala v '''Inex-Adria Aviopromet '''(Inex-Adria Airways).<ref name="Slovenika">{{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |chapter=Adria Airways |title=[[Slovenika]] |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana |cobiss=257461504 |volume=A–O |pages=6}}</ref> Flota se je znova začela spreminjati. === 1970: Letala na reaktivni pogon === V letu 1969 je letalska družba kupila prvo reaktivno letalo [[McDonnell Douglas DC-9|McDonnell Douglas DC-9-30]] s 115 sedeži. Pričela se je modernizacija flote, ki je dovoljevala Adrii, da začne znova delovati na turističnih letih. Septembra 1969 so odprli prvo redno linijo [[Ljubljana]]–[[Beograd]]. Tako je družba imela marca 1970 v lasti štiri letala Douglas DC-6B in eno letalo Douglas DC-9-30 ter eno naročeno. Leta 1972 je Adria najela 147 tonskega štiri motornega reaktivnega dolgoprogaša [[Douglas DC-8|Douglas DC-8-55]] in vzpostavila redne lete v [[ZDA]] in [[Kanada|Kanado]], lete so opravljali eno sezono. Povečali so število turističnih letov, prav tako je Adria začela leteti na rednih linijah v [[Jugoslavija|Jugoslavijo]]. === 1980: Modernizacija === Leta 1980 je bila Adria že spoštovana letalska družba s svojimi turističnimi ter rednimi leti. Maja 1981 je Adria kupila tri nova letala [[McDonnell Douglas MD-80]]. Eno izmed teh letal je bilo udeleženo v [[Let 1308 Inex-Adrie Avioprometa|nesreči na Korziki]], v kateri so umrli vsi potniki in člani posadke. V letu 1982 je družba začela izpeljevati turistične povezovalne lete v [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Švica|Švico]], ki so bili pomembni zaradi internacionalnega prometa. Leta 1983 je Adria uvedla prvo redno mednarodno linijo [[Ljubljana]]–[[Beograd]]–[[Larnaka]]. Poslovanje Adrie je bilo zdaj zelo dobro, zato so istega leta podpisali tudi nakup 5 novih letal [[Airbus A320]] in s tem postali eni prvih operaterjev tega letala. Prav tako so kupili dve novi letali [[De Havilland Canada Dash 7|Dash 7]] zaradi [[Zimske olimpijske igre 1984|Zimskih olimpijskih iger]] v [[Sarajevo|Sarajevu]]. Prvega avgusta 1985 je Adria postala članica [[Mednarodno združenje za zračni transport|IATA]]. Decembra 1985 je Adria imela štiri McDonnell Douglas DC-9-30, dve McDonnell Douglas DC-9-50, eno McDonnell Douglas MD-81, tri McDonnell Douglas MD-82 in dve letali Dash-7. Leto pozneje se je floti pridružilo še eno letalo McDonnell Douglas MD-82. Zaradi programa o rekonstruiranju je Adria leta 1986 zapustila združenje [[Inex]], postajala je neodvisna družba in spremenila ime v Adria Airways.<ref name="Slovenika"/> Leta 1987 je Adria prepeljala 1.733.590 potnikov. V letu 1989 je v floto prispel prvi [[Airbus A320|A320]], triinštirideseti, ki jih je do takrat izdelal [[Airbus]]. Poganjali so ga prvi motorji IAE 2500 (IAE Engines). To je tudi začetek internega vzdrževanja letal Airbus A320 v Adria tehniki. [[Slika:Adria_Airways_Bucuresti_Rombac_1-11-561RC_One-Eleven_Haafke-1.jpg|sličica|241x241_pik|Adria Airways [[BAC One-Eleven]]]] === 1990: Nastajanje rednega prevoznika === Ko je [[Jugoslavija]] pričela razpadati, se je ustavila tudi turistična industrija na [[Jadransko morje|Jadranu]]. Septembra 1990 sta v floto priletela še dva nova [[Airbus A320|Airbusa A320]]. Decembra 1990 je bil podpisan referendum o neodvisnosti Slovenije, deklariran je bil 25. junija 1991. 28. junija 1991 so Jugoslovanska letala napadla Adriin hangar na [[Brnik]]u in poškodovala štiri letala. Novi Airbus A320 je bil poškodovan, zato je odletel v [[Toulouse]] na skoraj enoletno popravilo. Precej sta bili poškodovani tudi letali [[De Havilland Canada Dash 7|Dash-7]] in DC-9-33 RC. Ostala letala so bila parkirana na bližnjem letališču [[Celovec]] in so se tako izognila bombardiranju. Adria je bila v tem letu predvsem zelo zaposlena z registracijami. Leta 1991 je družba imela 13 letal: tri [[Airbus A320]], štiri MD-82, en MD-81, tri DC-9-30 in dva Dash-7. Dve letali A320, ki naj bi jih dostavili v juniju 1991 so bili prodani drugim družbam. Leta 1991 je družba oddala v najem letalo [[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] novo ustanovljeni družbi [[Croatia Airlines]] v Zagrebu. Izguba domačega prometa v druge republike nekdanje Jugoslavije je povzročila tudi spremembo strukture prevozov. Čarterske lete, ki so prej predstavljali približno 90 % poletov, so zamenjale redne linije, ki so predstavljale 70 % vseh poletov. Adria Airways je ob končanem lastninjenju, ko je leta 1996 Republika Slovenija opravila prevzem tričetrtinskega deleža, postala slovenska nacionalna družba, pričela je z rekonstrukcijo ter vzpostavila nove linije v [[Evropa|Evropo]].<ref name="Slovenika"/> Leta 1996 je družba začela dogovore z [[Lufthansa|Lufthanso]]. Aprila 1997 je Adria naročila dve novi letali [[Bombardier CRJ200|Bombardier CRJ-200LR]] z opcijo naročila dodatnega letala. Letala so bila dostavljena leta 1998, ko sta oba Dash-7 on dva DC-9-30 zapustila floto Adrie. CRJ-200 je bil najboljša možnost za redne in dovolj pogoste lete iz Ljubljane. Leta 1999 je flota Adrie vključevala tri letala Airbus A320 in tri letala CRJ-200LR. === 2000: Pridobivanje novih trgov === Adria je leta 2000 začela povezovati mesta na [[Balkan]]u z Zahodno Evropo z bazo v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Začeli so leteti v mesta [[Sarajevo]], [[Skopje]], [[Ohrid]] in [[Tirana]], in jih povezovati s [[Skandinavija|Skandinavijo]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]], [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Francija|Francijo]]. Ko se je končala vojna na [[Kosovo|Kosovu]], je bila Adria prvi prevoznik, ki je začela leteti tja. Marca 2000 je prišlo četrto novo letalo CRJ-200LR. Maribor je bil leta 2000 povezan z [[München|Münchnom]], vendar le za kratek poletni čas. Leta 2001 je tudi Adria občutila upadanje števila potnikov, ki so bili posledica [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadov]] 11. septembra 2001. Julija 2002 je [[Bombardier Aerospace]] izbral Adrio za eno izmed glavnih delavnic v [[Evropa|Evropi]], za vzdrževanje letal CRJ. Leta 2004 je Adria prevzela še šesto letalo CRJ-200LR in se 18. novembra pridružila največjemu svetovnemu združenju prevoznikov [[Star Alliance]].<ref name="Slovenika"/> Leta 2005 je družba pridobila še tretjo letalo CRJ-200LR. Eno leto za tem so najeli dve letali [[Boeing 737|Boeing 737-500]] (112 sedežev) kot kompromis med letali CRJ-200 (50 sedežev) in A320 (162 sedežev). Leta 2007 je prevoznik naročil dve novi letali [[Canadair Regional Jet|Bombardier CRJ-900]], ki sta bili dostavljeni v maju. Med poletjem je družba vključevala en Airbus A320, en Boeing 737-500, dva CRJ-900LR in sedem CRJ-200LR. Novembra 2007 so naročili dve novi letali Bombardier CRJ-900 NextGen in zaključili leto v majhnem profitu. V letu 2008 je uprava Adrie preklicala naročilo letala CRJ-1000 NextGen ter ga spremenila v nakup petih novih CRJ-900. Leto je bilo zaključeno s tremi milijoni EUR izgube. Čez leto dni so podpisali pogodbo za nakup dveh novih letal Airbus A319. Načrt je bil nadomestiti A320 z novimi letali A319. Dva A320 sta bila v letu 2009 prodana drugim letalskim družbam. === 2010: Prodaja in stečaj === Leta 2010 se iz Adrie izloči družba za vzdrževanje letal Adria Tehnika<ref>{{Navedi splet|url=https://adriatehnika.com/sl/zgodovina/|title=Zgodovina Adrie Tehnika|date=2025}}</ref> in postane samostojno podjetje, kar je bil hud finančni udarec prevozniku, saj sta sektorja tehnike in prometa vedno finančno podpirala drug drugega. Leta 2016 je bila družba prodana nemškemu skladu 4K Invest. Že leto prej je bila ločeno prodana Adria Tehnika, in sicer poljski družbi Linetech Holding. Konec novembra 2018 je uprava Adrie Airways podpisala pismo o nameri s predstavniki podjetja [[Suhoj]] o dolgoročnem najemu 15 letal tipa [[Suhoj Superjet|Suhoj Superjet 100]].<ref name="SSJ 100">{{navedi novice| url=https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/adria-airways-v-najem-suhojevih-letal-117841.html|title=Adria Airways v najem suhojevih letal.|work=[[Delo (časopis)]] |date=26. 11. 2018 |accessdate=3. 4. 2019}}</ref> Dobava prvih letal je bila predvidena spomladi 2019. Do dogovora ni prišlo.<ref name="SSJ 100a">{{navedi novice|url=http://www.sierra5.net/novice-novo/novice/item/3271-adria-airways-odpovedala-narocilo-letal-sukhoi-superjet|title=Adria Airways odpovedala naročilo letal Sukhoi SuperJet.|work=[[Sierra5.net - Slovenski letalski portal]]|date=2. 4. 2019|accessdate=3. 4. 2019|archive-date=2019-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20190402151153/http://www.sierra5.net/novice-novo/novice/item/3271-adria-airways-odpovedala-narocilo-letal-sukhoi-superjet|url-status=dead}}</ref> Dne 29.09.2019 v ponedeljek je posadka Adrie Airways izvedla zadnji čarterski let z letalom [[Canadair Regional Jet|CRJ900]] iz Pariza CDG in pripeljala slovenske športnike nazaj v Ljubljano. Zaposleni so to izvedli brezplačno, stroške povratnega leta je krila potovalna agencija Palma. Pilota sta bila Primož Jovanović ter kopilot Marko Kastelic. Družba je 30. 9. 2019 na [[Kranj|kranjsko]] okrožno sodišče vložila predlog za [[stečaj]]. Razglašen je bil [[bankrot]] družbe, za sabo pa je pustila 90 milijonov evrov dolgov. Propad nacionalnega prevoznika Slovenije je naslednjih letih prinesel letalsko revščino, padec letalskega prometa za 50 %, izguba 20 destinacij iz Ljubljane. Slovenija je postala postane ena najslabše letalsko povezanih držav v EU, letališča Ljubljana je iz iz 5. mesta v regiji zdrsnilo na 12. mesto, prišlo je tudi do selitve letalskih strokovnjakov v tujino in hudega padca v turizmu s premožnejšimi gosti. Triindvajsetega septembra 2019 je posadka Adrie Airways na jutranjem letu Ljubljana–Bruselj v evropski zračni prostor ponesla poseben pozivni znak: Adria4ever. Nekaj dni pozneje se je s stečajem končala 58-letna zgodovina slovenskega letalskega prevoznika, ki nam je dal krila. Naslednika Adrie Airways še ni na vidiku, saj bi bilo za postavitev novega nacionalnega prevoznika potrebno pripraviti znatna sredstva za nakup letal, šolanje pilotov in na koncu tudi dobre pogoje dela na evropskem trgu.. == Letalska šola Adria Airways == Letalska šola Adria Airways je bila ustanovljena leta 1980 v sodelovanju s [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani|Fakulteto za strojništvo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Namen šole je bil usposabljanje bodočih prometnih [[Pilot|pilotov]] v Sloveniji za potrebe Adrie Airways. Letalska šola AA je izšolala tudi veliko privatnih pilotov in inštruktorjev letenja ter vzdrževala kontinuiran dotok novega kadra na trg dela pilotov, izšolala je ogromno količino pilotov iz nekdanje Jugoslavije in tujih pilotov, predvsem Libijcev, Skandinavcev in Italijanov. Inštruktorski kolektiv je štel 7 inštruktorjev letenja. Flota letalske šole je bila na vrhuncu namensko enotna in je imela vsa letala izključno [[Združene države Amerike|ameriškega]] proizvajalca [[Piper Aircraft]]. Obsegala je: 4 letala [[Piper PA-38 Tomahawk]], 1 letalo [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28 Warrior]], 2 letali Piper PA-28 Arrow, 1 dvomotorno letalo [[Piper PA-34 Seneca|Piper PA-34 Seneca I]] in 1 simulator letenja [[Simulator letenja|FNTP II]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] šolanje in šolanje za certifikat [[Multi-crew cooperation|MCC - letenje v veččlanski posadki]] preden so kandidati lahko pristopili na [[type rating]] v tujini za [[McDonnell Douglas DC-9]], [[McDonnell Douglas MD-80]] ali [[Airbus A320|Airbus A-320]]. Takšna letalska šola je dajala izjemne rezultate ter hitro napredovanje po sorodnih tipih letal in visoko kvaliteto kadra. Letalska šola je v kasnejšem obdobju spreminjala floto. Najprej je prodala dvomotorno letalo, ki ga je nato morala najemati iz Avstrije, večinoma [[Diamond DA42|Diamond DA-42]]. Kasneje so odprodali še enega Arrowa in Warriorja. Kupili so se trije zelo lahki [[CZAW SportCruiser|SportCruiserji]] za osnovno šolanje in en [[SOCATA TB|TB-10 Tobago]] za IFR šolanje. Če se je nekdo šolal na določenem tipu letala, je v primeru izpada moral čakati, saj so bila vsa letala namenska. Mešanje različnih tipov letal brez jasne strategije je poleg kadrovskih in organizacijskih težav v zadnjih letih znižalo kvaliteto šolanja. Zaradi odprodaje dvomotornega letala so kandidati za šolanje čakali tudi do pol leta, da se jih je nabralo dovolj za izposojo dvomotornega letala. Enotna flota [[Šolsko vojaško letalo|šolskih letal]] z dobro razpoložljivostjo je bila v zadnjih letih le še bled spomin. Letalska šola je v svoji zgodovini izšolala 2800 pilotov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/v-adrijini-letalski-soli-tecajnike-zavajali-vse-do-njenega-konca/503192|title=V Adrijini letalski šoli tečajnike zavajali vse do njenega konca|date=25.10.2019}}</ref> {| class="wikitable" |+Flota letalske šole AA !št. !Letalo ![[Registracija zrakoplova|reg. št.]] MSN !Izvor !Vloga |- |4 |[[Piper PA-38 Tomahawk]] |S5-DAA msn: 38-78A0476 S5-DBH msn: 38-78A0423 S5-DAZ msn: 38-79A0258 S5-DHA msn: 38-78A0379 |{{USA}} |PPL(A), NVFR, FI(A) |- |1 |[[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28-161 Warrior]] | |{{USA}} |PPL(A), NVFR, aerotaxi |- |2 |Piper PA-28 Arrow |S5-DAB msn: 2803011 S5-DAC msn: 2803012 |{{USA}} |CPL(A), SE/IR, aerotaxi |- |1 |[[Piper PA-34 Seneca|Piper PA-34 Seneca III]] |S5-CAA msn: 34-8233058 |{{USA}} |CPL(A), MEP, ME/IR, CRI(MEP), aerotaxi |- |1 |CAE Inc. [[Simulator letenja|FNTP II]] | |{{CAN}} |SEP(L), MEP(L), SE/IR, ME/IR, MCC |} == Destinacije == Pregled rednih in čarterskih destinacij Adrie Airways. {| class="wikitable" |- | style="background:#ffe6bd;"| |matično letališče (hub) |- || |celoletna linija |- | style="background:#dfd;"| |sezonska linija (poletni vozni red 2019) |} ===Redne destinacije iz Ljubljane<ref>{{navedi splet |url=https://www.adria.si/sl/destinacije-in-leti/kam-letimo/ |title=Adria Airways |date=30 June 2016 |accessdate=2016-07-25 |archive-date=2015-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151116202815/https://www.adria.si/sl/destinacije-in-leti/kam-letimo/ |url-status=dead }}</ref>=== [[Slika:Airbus_Adria_Airways.JPG|thumb|right|240px|Airbus na Letališču Jožeta Pučnika]] [[Slika:Adria Airways CRJ-900 KvW.jpg|thumb|right|240px|Adria Airways, Bombardier CRJ-900, S5-AAK, na letališču Frankfurt leta 2011.]] [[Slika:2010-06-30 CRJ200 Adria S5-AAH EDDF 01.jpg|thumb|right|240px|Adria Airways, Bombardier CRJ-200LR, S5-AAH, med pristankom na Frankfurtu, leta 2010.]] [[Slika:S5-AAT landing in Frankfurt.jpg|thumb|right|240px|Adria Airways, [[Airbus A320]], S5-AAT, v retro barvah.]] {|class= "wikitable sortable toccolours" |- !Mesto !Država !IATA !ICAO !Letališče |- |[[Amsterdam]]||{{flag|Nizozemska}}||align=center|AMS||align=center|EHAM||[[Letališče Schiphol]] |- |[[Bruselj]]||{{flag|Belgija}}||align=center|BRU||align=center|EBBR||[[Letališče Bruselj]] |- |[[Dunaj]]||{{flag|Austria}}||align=center|VIE||align=center|LOWW||[[Mednarodno letališče Dunaj|Letališče Dunaj-Schwechat]] |- |[[Frankfurt]]||{{flag|Nemčija}}||align=center|FRA||align=center|EDDF||[[Letališče Frankfurt|Letališče Frankfurt / Main]] |- |[[Kobenhavn]]||{{flag|Danska}}||align=center|CPH||align=center|EKCH||[[Letališče Kastrup]] |-style="background:#dfd;" |[[Manchester]]||{{flag|Združeno kraljestvo}}||align=center|MAN||align=center|EGCC||[[Letališče Manchester]] |- |[[München]]||{{flag|Nemčija}}||align=center|MUC||align=center|EDDM||[[Letališče Franz Josef Strauß München]] |- |[[Pariz]]||{{flag|Francija}}||align=center|CDG||align=center|LFPG|||[[Letališče Charles de Gaulle Pariz]] |- |[[Podgorica]]||{{flag|Črna Gora}}||align=center|TGD||align=center|LYPG||[[Letališče Podgorica]] |- |[[Praga]]||{{flag|Češka}}||align=center|PRG||align=center|LKPR||[[Letališče Václava Havla Praga]] |-style="background:#ffe6bd;" |[[Priština]]||{{flag|Kosovo}}||align=center|PRN||align=center|BKPR||[[Mednarodno letališče Priština|Letališče Priština]] |- |[[Sarajevo]]||{{flag|Bosna in Hercegovina}}||align=center|SJJ||align=center|LQSA||[[Mednarodno letališče Sarajevo|Letališče Sarajevo-Butmir]] |- |[[Skopje]]||{{flag|Makedonija}}||align=center|SKP||align=center|LWSK||[[Letališče Skopje]] |- |[[Sofija]]||{{flag|Bolgarija}}||align=center|SOF||align=center|LBSF||[[Letališče Sofija]] |-style="background:#dfd;" |[[Tel Aviv]]||{{flag|Izrael}}||align=center|TLV||align=center|LLBG||[[Letališče Ben Gurion Tel Aviv]] |- |[[Tirana]]||{{flag|Albanija}}||align=center|TIA||align=center|LATI||[[Letališče Nënë Tereza Tirana]] |- |[[Zürich]]||{{flag|Švica}}||align=center|ZRH||align=center|LSZH||[[Letališče Zürich-Kloten]] |} ===Redne destinacije iz Prištine=== {|class= "wikitable sortable toccolours" |- !Mesto !Država !IATA !ICAO !Letališče |- |[[Frankfurt]]||{{flag|Nemčija}}||align=center|FRA||align=center|EDDF||[[Letališče Frankfurt|Letališče Frankfurt / Main]] |-style="background:#ffe6bd;" |[[Ljubljana]]||{{flag|Slovenija}}||align=center|LJU||align=center|LJLJ||[[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana]] |- |[[München]]||{{flag|Nemčija}}||align=center|MUC||align=center|EDDM||[[Letališče Franz Josef Strauß München]] |} === Redne destinacije iz Tirane === [[Slika:Adria.airways.b737-500.ur-gas.taxis.arp.jpg|thumb|right|240px|Adria Airways, [[Boeing 737|Boeing 737-500]] na letališču London Gatwick, leta 2005.]] {|class= "wikitable sortable toccolours" |- !Mesto !Država !IATA !ICAO !Letališče |- |[[Frankfurt]]||{{flag|Nemčija}}||align=center|FRA||align=center|EDDF|||[[Letališče Frankfurt|Letališče Frankfurt / Main]] |-style="background:#ffe6bd;" |[[Ljubljana]]||{{flag|Slovenija}}||align=center|LJU||align=center|LJLJ||[[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana]] |- |[[München]]||{{flag|Nemčija}}||align=center|MUC||align=center|EDDM||[[Letališče Franz Josef Strauß München]] |} ===Čarterske destinacije iz Ljubljane=== {|class= "wikitable sortable toccolours" |- !Mesto !Država !IATA !ICAO !Letališče |-style="background:#dfd;" |[[Antalya]]||{{flag|Turčija}}||align=center|AYT||align=center|LTAI|| [[Letališče Antalija]] |-style="background:#dfd;" |[[Kios]]||{{flag|Grčija}}||align=center|JKH||align=center|LGHI||[[Letališče Kios]] |-style="background:#dfd;" |[[Girona]]||{{flag|Španija}}||align=center|GRO||align=center|LEGE||[[Letališče Girona–Costa Brava]] |-style="background:#dfd;" |[[Heraklion]]||{{flag|Grčija}}||align=center|HER||align=center|LGIR||[[Letališče Heraklion]] |-style="background:#dfd;" |[[Hurgada]]||{{flag|Egipt}}||align=center|HRG||align=center|HEGN||[[Letališče Hurghada]] |-style="background:#dfd;" |[[Karpatos]]||{{flag|Grčija}}||align=center|AOK||align=center|LGKP||[[Letališče Karpathos]] |-style="background:#dfd;" |[[Kefalonija]]||{{flag|Grčija}}||align=center|EFL||align=center|LGKF||[[Letališče Kefalonija]] |-style="background:#dfd;" |[[Kos (otok)|Kos]]||{{flag|Grčija}}||align=center|KGS||align=center|LGKO||[[Letališče Kos]] |-style="background:#dfd;" |[[Lamezia Terme]]||{{flag|Italija}}||align=center|SUF||align=center|LICA||[[Letališče Lamezia Terme]] |-style="background:#dfd;" |[[Lesbos]]||{{flag|Grčija}}||align=center|MJT||align=center|LGMT||[[Letališče Mytilene]] |-style="background:#dfd;" |[[Preveza]]||{{flag|Grčija}}||align=center|PVK||align=center|LGPZ||[[Letališče Preveza-Lefkada Aktion National Airport|Letališče Preveza-Lefkada, Aktion]] |-style="background:#dfd;" |[[Rodos]]||{{flag|Grčija}}||align=center|RHO||align=center|LGRP||[[Letališče Diagoras, Rodos]] |-style="background:#dfd;" |[[Samos]]||{{flag|Grčija}}||align=center|SMI||align=center|LGSM||[[Letališče Samos]] |-style="background:#dfd;" |[[Santorini]]||{{flag|Grčija}}||align=center|JTR||align=center|LGSR||[[Letališče Santorini (Thira)]] |-style="background:#dfd;" |[[Skiatos]]||{{flag|Grčija}}||align=center|JSI||align=center|LGSK||[[Letališče Skiatos]] |-style="background:#dfd;" |[[Zakintos]]||{{flag|Grčija}}||align=center|ZTH||align=center|LGZA||[[Mednarodno letališče D. Solomos, Zakintos|Letališče D. Solomos Zakintos]] |} == Flota == === Flota === Pregled flote Adrie Airways, zadnjič posodobljeno: avgust 2019. {| class="sortable toccolours" border="1" cellpadding="3" style="border-collapse:collapse" |+'''Flota leta 2019 AA''' |- bgcolor="#1a85b7" ! Tip letala || Št. || Št. sedežev ||Različica in [[Regionalizacija Slovenije|reg.]] || Opombe |- | align="center" |[[Airbus A320|Airbus A319-100]]|| align="center" |3|| align="center" |142/144||<u>A319-111</u>: S5-AAX<br><u>A319-132</u>: S5-AAP, S5-AAR ||S5-AAP in S5-AAR 144 sedežev, S5-AAX 142 sedežev |- | align="center" |[[Canadair Regional Jet|Bombardier CRJ-700]]|| align="center" |2|| align="center" |70||<u>CRJ-700ER</u>: S5-AAY, S5-AAZ||S5-AAZ na posoji pod t.i. ''wet lease'' pogoji pri letalski družbi [[Luxair]].<ref name="Posoja letal 2019" /> |- | align="center" |[[Canadair Regional Jet|Bombardier CRJ-900]]|| align="center" |9|| align="center" |86/90 ||<u>CRJ-900ER</u>: S5-AFB<br><u>CRJ-900LR</u>: S5-AAK, S5-AAL, S5-AAN, S5-AAO, S5-AAU, S5-AAV S5-AFA, S5-AFC||S5-AAV v barvah [[Star Alliance]].<br>Predvidena širitev flote z dodatnimi CRJ-900 v 2020.<ref name="Širitev flote v 2020">{{navedi novice| url=https://www.exyuaviation.com/2019/04/adria-considering-bombardier-jet-lease.html|title=Adria considering Bombardier jet lease.|work=[[EX-YU Aviation News]] |date=10. 4. 2019 |accessdate=23. 7. 2019}}</ref><br>Dve letali na posoji pod t.i. ''wet lease'' pogoji pri letalski družbi [[Lufthansa]].<ref name="Posoja letal 2019" /><br>Dve letali na posoji pod t.i. ''wet lease'' pogoji pri letalski družbi [[Austrian Airlines]].<ref name="Posoja letal 2019">{{navedi novice|url=http://www.sierra5.net/novice-novo/novice/item/3267-posla-adrie-s-suhojem-za-enkrat-ne-bo|title=Posla Adrie s Suhojem za enkrat ne bo.|work=[[Sierra5.net - Slovenski letalski portal]]|date=27. 3. 2019|accessdate=2. 4. 2019|archive-date=2019-04-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20190401121450/http://sierra5.net/novice-novo/novice/item/3267-posla-adrie-s-suhojem-za-enkrat-ne-bo|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |[[Saab 2000]]|| align="center" |4|| align="center" |50||S5-AFE, S5-AFF, S5-AFG, S5-AFJ||Eno letalo na posoji pod t.i. ''wet lease'' pogoji pri letalski družbi [[Swiss International Air Lines]].<ref name="Posoja Saab 2000">{{navedi novice| url=https://www.exyuaviation.com/2018/10/adria-inks-swiss-wet-lease-deal.html|title=Adria inks Swiss wet-lease deal.|work=[[EX-YU Aviation News]] |date=8. 10. 2018 |accessdate=6. 11. 2018}}</ref> |- !Skupno !20 !1556 |} === Nekdanja flota === Pregled nekdanjih letal Adrie Airways.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|website=ex yu aviation}}</ref><ref name="Nekdanja flota">{{navedi novice| url=https://www.planespotters.net/airline/Adria-Airways|title=Nekdanja flota.|work=[[Planespotters.net]] |date=21. 6. 2018 |accessdate=29. 6. 2018}}</ref><ref name="Adria Airways zgodovina">{{navedi novice|url=https://www.adria.si/sl/o-druzbi/podjetje/zgodovina/|title=Adria Airways zgodovina.|work=[[Adria.si]]|date=29. 6. 2018|accessdate=29. 6. 2018|archive-date=2018-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20180629131526/https://www.adria.si/sl/o-druzbi/podjetje/zgodovina/|url-status=dead}}</ref> {| class="sortable toccolours" border="1" cellpadding="3" style="border-collapse:collapse" |+'''Nekdanja flota AA''' |- bgcolor="#1a85b7" ! Tip letala || Št. !Registracija||Čas uporabe || Opombe |- |[[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]]|| align="center" |4 |YU-AFC,YU-AFD, YU-AFE, YU-AFF || align="center" |1961–??|| |- |[[Douglas DC-6|Douglas DC-6A]]|| align="center" |1 |YU-AFG|| align="center" |1971–??|| |- |[[Douglas DC-8|Douglas DC-8-55]]|| align="center" |1 |N806SW|| align="center" |1972–1972|| |- |[[Sud Aviation Caravelle|Sud Aviation SE 210 Caravelle]]|| align="center" |1 |YU-AJE|| align="center" |??–??|| |- |[[Airbus A320|Airbus A320-200]]|| align="center" |5 |S5-AAA (YU-AOA), S5-AAB (YU-AOD), S5-AAC (YU-AOE), YU-AOB, S5-AAS, S5-AAT || align="center" |1989–2015|| |- |[[Boeing 737|Boeing 737-400]]|| align="center" |1 |UR-GAV|| align="center" |2007–2007|| |- |[[Boeing 737|Boeing 737-500]]|| align="center" |3 |S5-AAM, D-ACIN, UR-GAS|| align="center" |2006–2009|| |- |[[Bombardier CRJ200|Bombardier CRJ-100/200]]|| align="center" |9 |<u>CRJ100</u>: S5-AAH, F-GPYQ, EC-JOD <u>CRJ200</u>: S5-AAD, S5-AAE, S5-AAF, S5-AAG, S5-AAI, S5-AAJ | align="center" |1998–2016|| |- |[[De Havilland Canada Dash 7]]|| align="center" |2 |S5-ACA (YU-AIE), S5-ACB (YU-AIF)|| align="center" |1984–1998|| |- |[[McDonnell Douglas DC-9|McDonnell Douglas DC-9-30]] |2 |S5-ABF (YU-AHJ), S5-ABH (YU-AJF) | | |- |McDonnell Douglas DC-9-32 |7 |YU-AJO, YU-AJR, YU-AHR, YU-AJB, YU-AJN; YU-AJX in YU-AJY | | |- |McDonnell Douglas DC-9-33CF |4 |S5-ABG (YU-AHW), YU-AJP <u>DC-9-50</u>: YU-AJT, YU-AJU | | |- |[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-81]] |1 |S5-ABE (YU-AJZ) | | |- |McDonnell Douglas MD-82 |5 |YU-ANA, S5-ABA (YU-ANB), S5-ABB (YU-ANC), S5-ABC (YU-ANG), S5-ABD (YU-ANO) | | |- |BAC 1-11 / ROMBAC 1-11 |6 |YU-ANR , YU-AKN, YU-ANN , YU-ANM , YU-ANT, YU-ANS | | |- |[[De Havilland Canada Dash 7|DeHavilland DHC-7]] |2 |S5-ACA (YU-AIE), S5-ACB (YU-AIF) | | |- |[[Saab 2000]] |4 |5-AFJ, S5-AFG, S5-AFF, S5-AFE | | |- |[[Fokker 50]] |1 |I-MLRT | |tovor |- |[[Saab 340]]|| align="center" |2 | S5-BAM, S5-BAN|| align="center" |2006–2008||tovor |- |'''Skupno''' |62 | colspan="3" | |- |} == Lastništvo == Lastniška struktura družbe na dan 29.8.2016: * AA INTERNATIONAL AVIATION HOLDING GmbH - 100,00 % == Nesreče == * [[19. marec]] [[1972]], YU-AHR, v nesreči letala DC-9-32 v [[Aden, Jemen|Adnu]] ([[Jemen]]) je umrlo vseh 30 potnikov, letalo je bilo posojeno EgyptAiru. Pilot je ponoči pristajal vizualno (brez pomoči pristajalnega sistema) in se zaletel v goro poleg letališča. * [[23. november]] [[1974]], YU-AJN, v [[Beograd]]u je DC-9-32 pristal na njivi koruze 2570 metrov pred pristajalno stezo in zagorel. Vsi potniki in člani posadke, skupno 50 ljudi, so se uspešno rešili. Letalo je bilo posojenu takratnemu nacionalnemu prevozniku Jugoslavije - Jatu. Letalo je bilo pobarvano v Jatove barve, prav tako so ga upravljale njihove posadke. * [[30. oktober]] [[1975]], YU-AJO, ko je DC-9-32 Inex-Adrie Avioprometa zadel v tla 8.5 km pred pristankom na praškem letališču. Pilot je v gosti megli pristajal po neregularnem postopku, saj je bilo objavljeno, da vodenje po višini ("glide slope") letališkega pristajalnega sistema ILS ne deluje. Letalo se je v megli spustilo v korito Vltave in se v predelu Prage Suchdol zaletelo v breg. Umrlo je 75 ljudi od 120, večinoma čeških turistov na letu iz Tivata v Prago. Nesrečo je preživela tudi stevardesa Tatjana Rijavec. * [[10. september]] [[1976]], YU-AJR, [[Trčenje v zraku nad Vrbovcem leta 1976|trčenje v zraku nad Vrbovcem]] ([[Hrvaška]]) med [[Hawker Siddeley Trident]]om družbe [[British Airways]] in Douglas DC-9-31 Inex-Adrie Avioprometa je umrlo vseh 176 ljudi v obeh letalih oziroma 113 v slovenskem. Vzrok trčenja je bila napaka kontrolorjev v zagrebški kontroli letenja, ki so zaradi preobremenjenosti, slabe opreme ter slabe medsebojne koordinacije dopustili križanje letal na isti višini, tik pred trčenjem pa poskušali opozoriti pilote Inex-Adrie le v hrvaškem jeziku. To je druga najhujša nesreča na svetu z letali iz družine DC-9-30. * [[1. december]] [[1981]], YU-ANA, [[Let 1308 Inex-Adrie Avioprometa]] se je med približevanjem [[Letališče Ajaccio|letališču Ajaccio]] zaletel v goro [[San Pietro]], pri čemer je umrlo vseh 180 ljudi. To je najhujša nesreča na svetu z letali iz družine MD-80 in druga najhujša nesreča v Franciji. Vzrok nesreče je splet okoliščin, med drugim meglenega vremena, nepreciznega komuniciranja med pilotom in kontrolorji, močnih vetrov, ki so letalo v čakalnem krogu iznad morja zanesli nad korziške hribe, ter nepozornosti/sproščenosti posadke letala, ki je dopustila navzočnost otroka v kabini in se ni zavedala, kje je letalo glede na teren in se je prepozno odzvala na opozorila sistema za zaznavo ovire pred letalom. === Incidenti === * Leta [[1984]], YU-AIF, je DHC-7 po napaki pilota na Brniku pristal brez spuščenih koles. * Konec 80-let, YU-AJF, letalu DC-9-32 se je v Zagrebu zaradi trdega pristanka prelomil trup. == Glej tudi == * [[Seznam letalskih prevoznikov]] == Opombe == {{sklici}} ==Viri== * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20160527182732/https://www.adria.si/ Domača spletna stran Adrie Airways (archive.org)] * [https://www.24ur.com/novice/slovenija/zgodbe-in-tihi-ponos-na-cas-ko-je-slovenija-imela-svoja-krila.html Zgodbe in tihi ponos na čas, ko je Slovenija imela svoja krila] {{Slovenija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Adria Airways]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1961]] [[Kategorija:Letalski prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Star Alliance]] [[Kategorija:Ukinitve leta 2019]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Letalski prevozniki]] lpgy3eng4pgjrua9ur4ifbxw4ixbxmy Uporabnik:TadejM 2 88669 6748668 6747883 2026-09-10T13:42:11Z TadejM 738 /* Seznam ustvarjenih člankov */ +1 članek: [[Misijonarski položaj]] 6748668 wikitext text/x-wiki {{pošlji uporabniku e-pismo}} __NOTOC__ <center> {| style="background-color: #F8FCFF;" | ! <span class="plainlinks"><big>'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&action=edit&section=new Če mi želite pustiti sporočilo, kliknite tu]'''&nbsp;</big></span> ! <div style="position:relative; width:30px; height:30px; overflow:hidden;"><div style="position:absolute; font-size:30px; overflow:hidden; line-height:30px; letter-spacing:30px;">[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&action=edit&section=new<span title="Pustite sporočilo!" style="text-decoration:none;">&nbsp; &nbsp;</span>]]</div>[[Slika:Crystal_Clear_app_kopete.png|30px|30px]]</div> |} </center> <br /> {| cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:white; float: right; margin-left: 1em; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid #99b3ff" ! bgcolor="#aaaaff" align=center | [[Wikipedija:Babilon]] |- | {{uporabnik sl}} |- | {{uporabnik en-4}} |- | {{uporabnik fr-3}} |- | {{uporabnik de-3}} |- | {{uporabnik hr-2}} |- | {{uporabnik it-2}} |- | {{Uporabnik WPMed}} |- | {{Uporabnik p|3|c|assist=yes}} |- | {{Uporabnik lua-1}} |- | {{Profesionalni prevajalec}} |- | {{Uporabnik zdravnik}} |- | {{Uporabnik translatewiki.net|Eleassar}} |- | {{Uporabnik WikiProjekt Taksonomija}} |- | {{Uporabnik trajnostnost}} |- | {{Uporabniški prispevki|100000}} |- | {{Uporabnik Chrome}} |- | {{Uporabnik wikEd}} |} ==O meni== V slovenski [[Wikipedija|vikipediji]] sem aktiven od 8. marca 2005 <span class="plainlinks">([http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=349&diff=prev&oldid=139339 moje prvo urejanje])</span>. Dejaven sem tudi v [[:en:|angleški vikipediji]] in v [[Commons:Glavna stran|Zbirki]] (prosta zbirka predstavnostnih datotek); v obeh projektih sem administrator. ===Seznam ustvarjenih člankov=== [https://pageviews.toolforge.org/userviews/?project=sl.wikipedia.org&platform=all-access&agent=user&namespace=0&redirects=0&range=all-time&sort=views&direction=1&view=list&user=TadejM Seznam ustvarjenih člankov] (456). <div style="float:left; width:33em"> <inputbox> type=create preload=Template:New_page editintro= width=33 buttonlabel=Uredi članek </inputbox> </div>{{clear|left}} ===Prevodi=== * Pesem: [[Oj, na livadi rdeča brogovita]] * Videoposnetki: ;Filozofija <gallery> File:Ikusgela – Platon.webm|[[Platon]] File:Ikusgela - Aristoteles.webm|[[Aristotel]] File:Ikusgela-Descartes.webm|[[René Descartes]] File:Ikusgela-Kant.webm|[[Immanuel Kant]] File:Ikusgela-Mary Wollstonecraft.webm|[[Mary Wollstonecraft]] File:Ikusgela-Nietzsche.webm|[[Friedrich Nietzsche]] File:Ikusgela - Hannah Arendt.webm|[[Hannah Arendt]] File:Ikusgela - Michel Foucault.webm|[[Michel Foucault]] File:Ikusgela - bell hooks.webm|[[bell hooks]] File:Ikusgela - Byung-Chul Han.webm|[[Byung-Chul Han]] File:Ikusgela - Ludwig Wittgenstein.webm|[[Ludwig Wittgenstein]] File:Ikusgela – Simone de Beauvoir.webm|[[Simone de Beauvoir]] File:Ikusgela - Estoizismoa.webm|[[Stoicizem]] File:Ikusgela - Enpirismoa.webm|[[Empirizem]] </gallery> ;Znanost <gallery> File:Ikusgela-Adimen artifiziala.webm|[[Umetna inteligenca]] File:Biology of SARS-CoV-2 – Evolution and Mutations.webm|[[Različice SARS-CoV-2|Evolucija SARS-CoV-2]] File:En.Wikipedia-VideoWiki-Hypertension.webm|[[Visok krvni tlak]] File:Zoom into a Blue Morpho Butterfly Wing.webm|Krilo metulja modrega morfa </gallery> ==Vodilo== {| cellspacing="0" cellpadding="10" style="background:#DCDCDC; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid #000000" | {{navedek|Ne moremo predvideti, kakšno vrednost bo naše delo prineslo svetu. To je v redu. Ni naša naloga, da ocenjujemo lastno delo. Naša naloga je, da ga ustvarimo, vanj vložimo sebe in čim bolje obvladamo svojo obrt.}}<div align="right"><small>– James Clear, 3-2-1 Newsletter</small> | {{navedek|Vsi smo nagnjeni k napakam, vendar ljubimo resnico in govorimo le tisto, kar v danem trenutku mislimo, da je resnica; in ne smemo biti užaljeni, če se izkaže, da smo v zmoti, saj napaka ni namerna, temveč moramo biti nekoliko ponižni in s popravo napake narediti dobro.}}<div align="right"><small>— [[Michael Faraday]], pismo C. Matteucciju, 1855</small></div> |} ==Podstrani== ===Orodja=== [[Uporabnik:TadejM/popupstrings-sl.js]] · [https://w.wiki/7PdJ SPARQL poizvedba za dodajanje kategorij] ===Drugo=== [[Uporabnik:TadejM/Plonkec|Plonkec]] · [[Uporabnik:TadejM/Peskovnik|Peskovnik]] · [[Uporabnik:TadejM/Peskovnik2|Peskovnik2]] ==Priznanja== <gallery> Slika:Original_Barnstar.png|Podeljujem ti zvezdo za tvoje delo na sorodnih W/Viki projektih in jezikovne popravke vmesnika. --[[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] 20:49, 28 avgust 2005 (CEST) Slika:WikiMedal for Janitorial Services.png|Za tvoje delo na vmesniku ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Wikimedalja_za_hi.C5.A1ni.C5.A1ka_opravila|Wikimedaljo za hišniška opravila]] --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 20:47, 14 maj 2006 (CEST) Slika:Original_Barnstar.png|Podeljujem ti »''manjšo zvezdo''« za tvoje delo na prenovi Portal Občestva. --[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]] 15:49, 3 avgust 2006 (CEST) Slika:WikiMedal for Janitorial Services.png|Podeljujem ti ''[[Wikipedija:Wiki_priznanja#Wikimedalja_za_hi.C5.A1ni.C5.A1ka_opravila|Wikimedaljo za hišniška opravila]]'' za pomoč pri posodabljanju vmesnika in opozarjanje na napake v le-tem. Hvala! --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' 18:16, 25 december 2006 (CET) Slika:Tireless_Contributor_Barnstar.gif|Podeljujem ti [[Wikipedija:Wiki priznanja|Zvezdo neumornosti]] za številne prispevke in trud pri razvoju Wikipedije. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 15:19, 31. oktober 2007 (CET) Slika:DYK medal.png|Podeljujem ti Medaljo »Ste vedeli«. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 10:35, 1. januar 2008 (CET) Slika:Barnstar-Megaphone.png|Podeljujem ti Priznanje glasnika Wikipedije za današnje predavanje. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 22:19, 18. januar 2011 (CET) Slika:Wiki_medal.jpg|Podeljujem ti medaljo izbranega članka (retroaktivno za leto 2008). --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 20:05, 4. februar 2011 (CET) Slika:Veteran 7.png|Za sedemletni prispevek k slovenski Wikipediji.--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:15, 31. marec 2012 (CEST) Slika:1000 gold.jpg|Unikatno priznanje za delo pri [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih|WikiProjektu 1000 nujnih]], ki (tudi) s tvojo pomočjo počasi, a vztrajno napreduje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:50, 19. november 2014 (CET) Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021|Wikimedia CEE Pomlad 2021]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:15, 16. junij 2021 (CET) Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|Wikimedia CEE Pomlad 2022]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:41, 6. junij 2022 (CEST) Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2023|Wikimedia CEE Pomlad 2023]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:33, 12. junij 2023 (CEST) Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024|Wikimedia CEE Pomlad 2024]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:57, 10. junij 2024 (CEST) Slika:Linguistic Barnstar.png|Za izjemno skrb za jezikovno pravilnost člankov ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki priznanja|jezikoslovno zvezdo]]. — ~~~~ </gallery> {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Vitruvian Barnstar Hires.png|100px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" | '''Tehniška zvezda''' |- |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | Od mene pa dobiš tehniško zvezdo, ker se brez tvoje angažiranosti za imenski prostor Osnutek ter posodobitev Uvoda v Wikipedijo, omenjena projekta še dolgo ne bi začela. Mislim, da nas večina, ki smo pri tem sodelovali vé, koliko časa in truda je bilo do sedaj iz tvoje strani vloženega, za kar se ti iskreno zahvaljujem. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 13:44, 17. marec 2023 (CET) |} [[Kategorija:Nekdanji administratorji Wikipedije]] 5wev79nvb5uvu5t6koin1t3kzu6ka2v Megadeth 0 89877 6748884 6673735 2026-09-10T20:57:08Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748884 wikitext text/x-wiki {{Short description|Ameriška thrash metal skupina}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Megadeth | image = Megadeth_Live_at_The_O2_2018-06-16.jpg | caption = Megadeth med nastopom v [[London|Londonu]], Anglija leta 2018. Od leve proti desni: [[David Ellefson]], [[Dirk Verbeuren]], [[Dave Mustaine]] in [[Kiko Loureiro]]. | alt = Megadeth med nastopom na odru | landscape = yes | background = group_or_band | origin = [[Los Angeles]], [[Kalifornija]], ZDA | genre = <!--Do not change these genres without discussing on the talk page first.-->{{hlist|[[Thrash metal]]|[[Heavy metal]]|{{nowrap|[[speed metal]]}}}} | years_active = {{hlist|1983–2002|2004–danes}} | label = {{hlist|[[Combat Records|Combat]]|[[Capitol Records|Capitol]]|[[Sanctuary Records|Sanctuary]]|[[Roadrunner Records|Roadrunner]]|[[Universal Music Enterprises|Tradecraft]]|[[The Echo Label|Echo]]}} | associated_acts = <!-- DO NOT add Metallica or any other band that has only one member in common with Megadeth. Based on Template:Infobox musical artist, only acts that have/had at least more than one member of Megadeth are allowed in the "associated acts" section. -->{{hlist|[[MD.45]]|[[F5 (skupina)|F5]]|[[Slayer]]|[[White Lion]]|[[Metal Allegiance]]}} | website = {{url|megadeth.com}} | current_members = <!-- Do not add James LoMenzo to this list, as he is just the band's touring bassist at the moment and not an official member. --> * [[Dave Mustaine]] * [[Kiko Loureiro]] * [[Dirk Verbeuren]] | past_members = [[Seznam članov Megadetha#Nekdanji|Celoten seznam]] }} '''Megadeth''' je ameriška [[Metal|heavy metal]] skupina, ki sta jo leta 1983 v [[Los Angeles|Los Angelesu]] ustanovila vokalist/kitarist [[Dave Mustaine]] in basist [[David Ellefson]]. Skupina Megadeth, znana po svojih tehnično zapletenih kitarskih delih in glasbenem ustvarjanju, spada skupaj z [[Metallica|Metallico]], [[Anthrax|Anthraxom]] in [[Slayer|Slayerjem]] med »veliko četverico«, odgovorno za razvoj in popularizacijo žanra ameriškega [[Thrash metal|thrash metala]]. Njihova glasba vsebuje zapletene aranžmaje in hitre [[Ritmični odsek|ritmične odseke]] ter lirične teme o smrti, vojni, politiki, osebnih odnosih in religiji. Leta 1985 je Megadeth izdal svoj prvi album [[Killing Is My Business... and Business Is Good!|''Killing Is'' ''My Business... and Business Is Good!'']] pri neodvisni založbi [[Combat Records]], ki je doživel zmeren uspeh. Pritegnil pa je pozornost večjih založb, zaradi česar je skupina podpisala pogodbo s [[Capitol Records]]. Njihov prvi album z večjo založbo, ''[[Peace Sells... but Who's Buying?]]'', je izšel leta 1986 in bil velik hit na underground metal sceni. [[Zloraba substanc]] članov skupine in osebni spori so v poznih osemdesetih letih dvajsetega stoletja prinesli Megadethu slab sloves v medijih. Kljub temu so izdali številne uspešne albume, med drugim ''[[So Far, So Good... So What!]]'' (1988), ''[[Rust in Peace]]'' (1990) in ''[[Countdown to Extinction]]'' (1992). Ti albumi so jim skupaj s svetovnimi turnejami prinesli javno prepoznavnost. Megadeth je od nastanka zamenjal številne kitariste, bobnarje in basiste, pri čemer je bil Mustaine edini stalni član skupine. Skupina je začasno razpadla leta 2002, ko je Mustaine utrpel poškodbo roke, in se leta 2004 ponovno združila brez Ellefsona, ki je zoper Mustaina vložil tožbo. Ellefson je tožbo poravnal izven sodišča in se ponovno pridružil leta 2010, a je bil leta 2021 iz skupine zaradi obtožb o spolnih prestopkih odpuščen. V sestavi Megadetha so trenutno Mustaine, kitarist [[Kiko Loureiro]] in bobnar [[Dirk Verbeuren]], nekdanji basist [[James LoMenzo]] pa sodeluje kot spremljevalni basist na turnejah. Megadeth je po vsem svetu prodal 38 milijonov plošč,<ref>{{navedi novice|last=Ingle|first=Laura|title=Megadeth's Dave Mustaine: "I'd like to Win" a Grammy for 'Dystopia'|url=https://radio.foxnews.com/2016/12/19/megadeths-dave-mustaine-id-like-to-win-a-grammy-for-dystopia/|work=[[Fox News Radio]]|date=19. december 2016|access-date=20. januar 2018}}</ref> za šest od petnajstih studijskih albumov v ZDA pridobil platinasti certifikat<ref name="RIAA"/> in prejel dvanajst nominacij za [[Grammy|grammyja]]. Leta 2017 je osvojil svojo prvo nagrado grammy za pesem »Dystopia« v kategoriji za najboljšo metal izvedbo.<ref name=":0">{{navedi splet|url=https://www.grammy.com/grammys/artists/megadeth|title=Megadeth|date=17. marec 2014|website=GRAMMY.com|language=en|access-date=31. januar 2019}}</ref> Maskota skupine [[Vic Rattlehead]] se redno pojavlja na umetniških delih albuma in tudi v živo. Skupina zbuja polemike glede njihove glasbe in besedil, ki so vodile v prepovedi prodaje albumov in odpovedane koncerte; [[MTV]] ni hotel predvajati dveh videospotov skupine, za katera je omrežje menilo, da spodbujata samomor.<ref>{{navedi splet|date=15. februar 2017|title=15 Music Videos That Were Banned By MTV|url=https://www.thetalko.com/15-music-videos-that-were-banned/|access-date=4. september 2020|website=TheTalko|language=en-US|archive-date=2021-09-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20210914134613/https://www.thetalko.com/15-music-videos-that-were-banned/|url-status=dead}}</ref> Megadeth je od julija 2005 večkrat organiziral svoj glasbeni festival [[Gigantour]], oktobra 2019 pa je imel svoj prvi letni MegaCruise. == Zgodovina == === 1983–1987: Začetek, ''Killing Is My Business'' in ''Peace Sells'' === 11. aprila 1983 je bil [[Dave Mustaine]] odpuščen iz skupine [[Metallica]] tik pred snemanjem prvega albuma ''[[Kill 'Em All]]'' zaradi [[Zloraba substanc|zlorabe substanc]] in osebnih sporov z [[James Hetfield|Jamesom Hetfieldom]] ter [[Lars Ulrich|Larsom Ulrichom]]. Mustaine je kot prvi kitarist Metallice od leta 1981 zložil nekaj zgodnjih pesmi skupine in pripomogel k usklajevanju članov.{{sfn|Mustaine|2010|p=101}}{{sfn|Gulla|2009|p=101}} Po odpustitvi se je Mustaine zaobljubil, da se bo maščeval tako, da bo ustanovil skupino, ki bo imela hitrejši in trši slog od Metallice.{{sfn|Wagner|2010|p=42}} Na avtobusnem potovanju nazaj v Los Angeles je Mustaine prebiral brošuro kalifornijskega senatorja [[Alan Cranston|Alana Cranstona]], na kateri je pisalo: »Arzenala za megasmrt se ni mogoče znebiti ne glede na mirovne pogodbe.«{{sfn|Mustaine|2011|p=87}} Izraz »Megadeath« (množično umiranje) se je Mustainu vtisnil v spomin in napisal je pesem z malce spremenjenim črkovanjem v Megadeth, izraz, ki je po Mustainovih besedah ​​predstavljal uničenje moči.<ref>{{navedi splet|last=Summers|first=Jodi Beth|date=junij 1987|title=Out to Lunch|work=[[Hit Parader]]|publisher=Rockmetal.art.pl|url=http://megadeth.rockmetal.art.pl/interviews_hitparader1987.html|access-date=15. november 2013|archive-date=2016-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303192141/http://megadeth.rockmetal.art.pl/interviews_hitparader1987.html|url-status=dead}}</ref> Po prihodu v Los Angeles je Mustaine začel iskati nove člane za svojo skupino. Ustanovil je skupino Fallen Angels, po številnih spremembah zasedbe pa se je ime skupine spremenilo v Megadeth. Kot ustanovitelj skupine je v skupino priključil svoja nova soseda [[David Ellefson|Davida Ellefsona]] in Grega Handevidta, ki sta se preselila iz Minnesote v Los Angeles ter igrala bas in kitaro.<ref>• Laydon, Page 103. Layden, Joe (2011). Mustaine: A Heavy Metal Memoir. HarperCollins Publishers. ISBN 9780061714405.</ref> Medtem ko je Handevidt v skupini ostal le nekaj mesecev, sta Mustaine in Ellefson oblikovala močno glasbeno vez. Kljub navdušenju je imel Mustaine težave pri iskanju drugih članov, ki bi zapolnili zasedbo. Z Ellefsonom sta opravila avdicijo približno petnajstih bobnarjev v upanju, da bosta našla enega, ki razume spremembe takta v glasbi. Po kratkem igranju z Dijonom Carruthersom sta izbrala [[Lee Rausch|Leeja Rauscha]]. Po šestih mesecih iskanja pevca se je Mustaine odločil, da bo sam prevzel vodilni vokal.{{sfn|Prown|Newquist|1997|p=227}} Med pevci, ki so se začasno pridružili skupini, sta bila Billy Bonds<ref>{{navedi splet|url=https://www.revolvermag.com/music/8-things-you-didnt-know-about-megadeths-killing-my-business%E2%80%A6-and-business-good|title=8 Things You Didn't Know About Megadeth's 'Killing Is My Business… And Business Is Good'|work=[[Revolver (magazine)|Revolver]]|date=June 12, 2018|accessdate=May 12, 2022}}</ref> in John Cyriis, ki je po odhodu iz skupine Megadeth ustanovil skupino [[Agent Steel]].<ref>{{navedi splet|url=https://bravewords.com/news/agent-steel-founder-vocalist-john-cyriis-on-briefly-joining-megadeth-dave-mustaine-was-not-prepared-to-launch-the-first-album-with-my-lyrical-subjects|title=AGENT STEEL Founder/Vocalist JOHN CYRIIS On Briefly Joining MEGADETH - "DAVE MUSTAINE Was Not Prepared To Launch The First Album With My Lyrical Subjects"|work=[[Brave Words & Bloody Knuckles]]|date=October 24, 2019|accessdate=May 12, 2022|archive-date=2022-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220513032247/https://bravewords.com/news/agent-steel-founder-vocalist-john-cyriis-on-briefly-joining-megadeth-dave-mustaine-was-not-prepared-to-launch-the-first-album-with-my-lyrical-subjects|url-status=dead}}</ref> Leta 1984 je Megadeth posnel [[Demo (glasba)|demo]] s tremi skladbami, na katerem so nastopili Mustaine, Ellefson in Rausch.<ref name="Metal Forces">{{navedi splet|last=Doe|first=Bernard|title=Megadeth&nbsp;– Love It To Death|url=http://www.metalforcesmagazine.com/site/feature-megadeth-mf12/|work=[[Metal Forces]]|date=december 1985|access-date=13. november 2013|archive-date=2013-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20131002123451/http://www.metalforcesmagazine.com/site/feature-megadeth-mf12/|url-status=dead}}</ref> Demo posnetek, ''Last Rites'', je izšel 9. marca 1984. Predstavljal je zgodnje različice pesmi »Last Rites/Loved to Death«, »The Skull Beneath the Skin« in »Mechanix«, ki so se pojavile na prvem albumu skupine.{{sfn|Mustaine|2011|p=124}} Skupini ni uspelo najti kompatibilnega drugega kitarista. [[Kerry King]] iz skupine [[Slayer]] je spomladi leta 1984 nastopil na ritem kitari na več koncertih na območju San Francisca.<ref name="Metal Forces" /> Nato se je vrnil v Slayer, Megadeth pa je Rauscha zamenjal z [[jazz fusion]] bobnarjem [[Gar Samuelson|Garom Samuelsonom]]; uradno se je pridružil Megadethu 24. oktobra 1984. Samuelson je bil pred tem v jazz skupini The New Yorkers s kitaristom [[Chris Poland|Chrisom Polandom]]. Potem ko je Samuelson kot trio nastopil z Megadeth, se je Poland odpravil v zakulisje in predlagal improvizirano avdicijo za prvega kitarista skupine; decembra 1984 se je tudi on pridružil Megadethu.{{sfn|Wagner|2010|p=42}}[[Slika:Dave_Mustaine_and_Vic_Rattlehead.jpg|levo|sličica|[[Vic Rattlehead]] ob [[Dave Mustaine|Davu Mustainu]] na odru leta 2018]] Po premisleku o različnih založbah je Mustaine podpisal pogodbo pri [[Combat Records]], neodvisni newyorški založbi, ki je Megadethu ponudila največ denarja za snemanje in turnejo.<ref name="Metal Forces" /> Leta 1985 je Combat Records skupini dala 8000 dolarjev za snemanje in produkcijo njihovega prvega albuma. Člani so porabili polovico tega zneska za droge, alkohol in hrano, nato pa so odpustili prvotnega producenta in sami zaključili album.{{sfn|Ellefson|McIver|2013|p=53}} Kljub cenenemu zvoku{{sfn|Ellefson|McIver|2013|p=55}} je bil ''[[Killing Is My Business... and Business Is Good!]]'' razmeroma uspešen v underground metalskih krogih in pritegnil zanimanje velikih založb.{{sfn|Bukszpan|2003|p=242}} Glasbeni pisec [[Joel McIver]] ga je pohvalil za izjemno tehniko in izjavil, da je album »dvignil prag za vso thrash metal sceno, pri čemer so zdaj kitaristi prisiljeni nastopati še natančneje in močneje«.{{sfn|McIver|2008|loc=Chapter 7}} Na naslovnici se je prvič pojavila maskota skupine z imenom [[Vic Rattlehead]], ki se odtlej redno pojavlja na naslovnicah.<ref>{{navedi novice|title=Megadeth: The Making Of The New 'Vic Rattlehead' Mask|url=http://www.blabbermouth.net/news/megadeth-the-making-of-the-new-vic-rattlehead-mask-video/|work=[[Blabbermouth.net]]|date=2. oktober 2012|access-date=6. marec 2013}}</ref> ''Killing Is My Business... and Business Is Good!'' vsebuje »Mechanix«, pesem, ki jo je Mustaine napisal v času, ko je sodeloval z Metallico. Čeprav je Mustaine po odhodu skupini rekel, naj ne uporablja glasbe, ki jo je napisal, je Metallica posnela njeno različico s počasnejšim tempom in melodičnim srednjim delom pod naslovom »The Four Horsemen«.<ref>{{navedi splet|first=Josh|last=Hart|url=https://www.guitarworld.com/dave-mustaine-early-days-metallica-i-had-always-called-us-four-horsemen|title=Dave Mustaine on Early Days With Metallica: "I Had Always Called Us the 'Four Horsemen'"|work=[[Revolver (magazine)|Revolver]]|publisher=[[Guitar World]]|date=15. avgust 2011|access-date=16. november 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131212011659/http://www.guitarworld.com/dave-mustaine-early-days-metallica-i-had-always-called-us-four-horsemen|archive-date=13. december 2013|url-status=dead}}</ref> Album je vseboval tudi priredbo pesmi [[Nancy Sinatra]] »[[These Boots Are Made for Walkin]]«, v hitrejšem tempu in s spremenjenim besedilom. Megadethova različica je v devetdesetih letih povzročila polemike, ko je njen avtor [[Lee Hazlewood]] Mustainove spremembe označil za »podle in žaljive«.<ref>{{navedi knjigo|title=Killing Is My Business... and Business Is Good! ''liner notes (2002 reissue)''|year=2002|publisher=[[Loud Records]]|page=8}}</ref> Zaradi pravnih groženj je bila pesem med letoma 1995 in 2001 odstranjena iz izvodov.<ref name="Popmatters">{{cite magazine|last=Begrand|first=Adrien|date=30. april 2002|title=Megadeth: Killing is My Business... and Business is Good!|url=https://www.popmatters.com/review/megadeath-killing/|magazine=[[PopMatters]]|access-date=16. november 2013}}</ref> Sredi leta 1985 je Megadeth skupaj s kanadsko speed metal skupino [[Exciter]] odigral svojo prvo severnoameriško turnejo: Killing for a Living Tour. Spremljevalni kitarist na turnejah [[Mike Albert]] je zamenjal Polanda, ki se je boril z odvisnostjo od drog.{{sfn|Ellefson|McIver|2013|pp=55–56}} Poland se je oktobra 1985 ponovno pridružil Megadethu, tik preden je skupina začela snemati svoj drugi album.{{sfn|Ellefson|McIver|2013|p=58}}{{Listen|filename=Megadeth - Peace Sells.ogg|title="Peace Sells"|description=»Peace Sells« vsebuje besedila, ki ne odobravajo [[Ameriški načina|ameriškega načina]] življenja. Glasbeni kritiki so zaznali cinizem albuma do gospodarskih razmer v ZDA<ref>{{cite journal|last=Pett|first=Sukey|title=Peace, Love, And Megadeth|journal=[[Spin (magazine)|Spin]]|date=marec 1987|issue=12|page=14|url=https://books.google.com/books?id=tc58B-2vU3AC&q=megadeth+peace+sells+mustaine&pg=PA14|access-date=6. julij 2014}}</ref>{{sfn|Moore|2009|p=102}}|pos=right}} Po ​​Mustainovih besedah se je skupina znašla pod pritiskom, da predstavi še en uspešen album: »Ta maturitetna ponudba je »vse ali nič« vsake skupine. Ali greš na višjo stopnjo, ali pa je to začetek konca.«<ref>{{navedi novice|last=Kot|first=Greg|title=Megadeth's Dave Mustaine says he and Metallica have hugged out|url=http://articles.chicagotribune.com/2010-08-20/entertainment/ct-ott-0820-megadeth-20100820_1_metallica-thrash-metal-megadeth|newspaper=[[Chicago Tribune]]|date=15. avgust 2010|access-date=17. november 2013|archive-date=2013-12-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20131217044616/http://articles.chicagotribune.com/2010-08-20/entertainment/ct-ott-0820-megadeth-20100820_1_metallica-thrash-metal-megadeth|url-status=dead}}</ref> Pesmi so razmeroma hitro razvili v starem skladišču južno od Los Angelesa, preden se je začelo snemanje.{{sfn|Ellefson|McIver|2013|p=58}} Mustaine je napisal glasbo, drugi člani pa so dodajali svoje zamisli za aranmžmaje.{{sfn|Tarquin|2012|p=72}} Album so producirali s proračunom v višini 25.000 dolarjev založbe Combat Records. Nezadovoljna s svojimi finančnimi omejitvami je skupina zapustila Combat in podpisala pogodbo s [[Capitol Records]]. Capitol je odkupil pravice do albuma in najel producenta Paula Lanija za remiks prejšnjih posnetkov. ''[[Peace Sells... but Who's Buying?]]'' je izšel konec leta 1986 in ima čistejšo produkcijo in bolj prefinjena besedila.{{sfn|Konow|2009|p=243}} Mustaine je želel pisati družbeno zavedna besedila, za razliko od večine drugih heavy metal zasedb, ki so pele o »hedonističnih užitkih«.<ref>{{navedi novice|last=Matsumoto|first=Jon|title=Megadeth: These Heavy Metalers Thrash For Peace|url=https://articles.latimes.com/1986-10-16/entertainment/ca-5888_1_metal-band|newspaper=[[Los Angeles Times]]|date=16. oktober 1986|access-date=15. november 2013}}</ref> Album je znan po svojih političnih komentarjih in je pomagal Megadethu razširiti svojo bazo oboževalcev.{{sfn|Talevski|2010|p=570}} [[Naslovna pesem]] je bila glavni singl albuma, spremljal pa jo je tudi videospot, ki se je redno predvajal na MTV-ju.{{sfn|Ellefson|McIver|2013|p=61}}[[Slika:MegadethLogoDileo.png|alt=Stylized "Megadeth" in black on a white background|levo|sličica|250x250_pik|Logotip Megadetha se je prvič pojavil na njihovem drugem albumu in je od takrat naprej prisoten na vseh albumih skupine (razen na originalnih kopijah albumov ''[[Cryptic Writings]]'' in ''[[Risk]]'').<ref>{{navedi splet|last=Stern|first=Lauren|title=Megadeth – Best Band Logos|url=http://loudwire.com/megadeth-best-band-logos/|work=[[Loudwire]]|date=6. avgust 2012|access-date=7. julij 2014}}</ref>]] Februarja 1987 je Megadeth nastopil kot uvodna skupina na turneji Constrictor skupine [[Alice Cooper]],<ref name="Chicago">{{navedi novice|last=Popson|first=Tom|date=6 februar 1987|url=http://articles.chicagotribune.com/1987-02-06/entertainment/8701100234_1_peace-sells-megadeth-dave-mustaine|title=Megadeth Hed To Go Here|newspaper=[[Chicago Tribune]]|access-date=15. november 2013|archive-date=2013-12-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20131217024549/http://articles.chicagotribune.com/1987-02-06/entertainment/8701100234_1_peace-sells-megadeth-dave-mustaine|url-status=dead}}</ref> naslednji mesec pa je v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] začel svojo prvo svetovno turnejo. 72-tedensko turnejo sta spremljali skupini [[Overkill]] in [[Necros]], nadaljevala pa se je v ZDA.{{sfn|Rees|Crampton|1999|p=658}} Mustaine in Ellefson sta med turnejo razmišljala o odpustu Samuelsona zaradi zlorabe drog.{{sfn|Konow|2009|p=244}} Po besedah Mustaina je Samuelson v alkoholiziranem stanju postal preveliko breme. Bobnar [[Chuck Behler]] je z Megadeth potoval na zadnje koncerte turneje, saj so se drugi člani skupine bali, da Samuelson ne bo mogel nadaljevati.<ref name="Samuelson">{{navedi splet|first=Celesete|last=Gomes|title=So Far, So Good For Megadeth|url=http://megadeth.rockmetal.art.pl/interviews_rock1988.html|work=[[Classic Rock (magazine)|Classic Rock]]|publisher=Rockmetal.art.pl|date=avgust 1988|access-date=8. november 2013|archive-date=2009-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20090720120651/http://megadeth.rockmetal.art.pl/interviews_rock1988.html|url-status=dead}}</ref> Poland se je prepiral z Mustainom in bil obtožen prodajanja glasbene opreme za nakup heroina.{{sfn|Konow|2009|p=244}} Posledično so Samuelsona in Polanda leta 1987 prosili, da zapustita Megadeth, Behler pa je postal njihov novi stalni bobnar.{{sfn|Rees|Crampton|1999|p=658}} Polanda je sprva nadomestil Jay Reynolds iz skupine [[Malice]], a je šest tednov po začetku dela na tretjem albumu Reynoldsa zamenjal njegov učitelj kitare [[Jeff Young]].<ref name="Samuelson" /> === 1987–1991: ''So Far, So Good... So What!'' in ''Rust in Peace'' === Paul Lani je s proračunom velike založbe produciral album ''[[So Far, So Good... So What!]]'', katerega snemanje je trajalo pet mesecev. Pri produkciji je bilo veliko težav, deloma zaradi Mustainovega boja z odvisnostjo od drog. Mustaine je kasneje dejal: »Produkcija ''So Far, So Good... So What!'' je bila grozljiva, predvsem zaradi drog in ​​prioritet, ki smo jih ali pa nismo takrat imeli.« Mustaine se je sprl z Lanijem, en od vzrokov je bilo Lanijevo vztrajanje, da se morajo bobni posneti ločeno od činel, kar je bilo za rock bobnarja nezaslišano.<ref name="SFSGSWNotes">{{Cite AV media notes|title=So Far, So Good... So What! (2004 reissue)|type=liner notes|year=2004|publisher=[[Capitol Records]]|page=2}}</ref> Mustaine in Lani sta se med miksanjem odtujila in posledično je bil Lani zamenjan z [[Michael Wagener|Michaelom Wagenerjem]], ki je album ponovno zmiksal.{{sfn|Ellefson|McIver|2013|p=71}} ''So Far, So Good... So What!'' je izšel januarja 1988 in bil pozitivno sprejet s strani oboževalcev in kritikov.<ref>{{navedi splet|last=Christgau|first=Robert|title=Consumer Guide Reviews|url=http://www.robertchristgau.com/get_artist.php?name=megadeth|work=[[The Village Voice]]|year=1987|access-date=6. december 2013}}</ref> Vseboval je priredbo pesmi »[[Anarchy in the U.K.]]« skupine [[Sex Pistols]]; Mustaine je spremenil besedilo in pozneje dejal, da jih je preprosto napačno slišal. Za podporo albumu se je Megadeth odpravil na svetovno turnejo, ki je trajala skoraj osem mesecev. Skupina je (skupaj s [[Savatage|Savatageom]]) nastopila na [[Dio (glasbena skupina)|Diovi]] turneji ''Dream Evil'' in podprla [[Iron Maiden]] na njihovi turneji ''[[Seventh Son of a Seventh Son]]'', oboje v ZDA.{{sfn|Rees|Crampton|1999|p=546}} Prav tako so nastopili na severnoameriški turneji skupaj z [[Warlock|Warlockom]] in [[Sanctuary (skupina)|Sanctuaryjem]] (čigar prvi album ''[[Refuge Denied]]'' je produciral Mustaine) ter evropski turneji s [[Testament (skupina)|Testamentom]], [[Nuclear Assault|Nuclear Assaultom]], [[Flotsam and Jetsam|Flotsam and Jetsamom]] in Sanctuaryjem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.metallipromo.com/meg.html|title=Megadeth|website=metallipromo.com|access-date=27. december 2019}}</ref> Junija 1988 se je Megadeth pojavil v dokumentarnem filmu režiserke [[Penelope Spheeris]] z naslovom ''[[The Decline of Western Civilization Part II: The Metal Years]]''.{{sfn|Bukszpan|2003|p=244}} Dokumentarec pripoveduje o losangeleški heavy metal sceni v poznih osemdesetih letih, in Spheeris, ki je režirala Megadethov videospot »Wake Up Dead«, se je odločila, da jih v dokumentarec vključi kot resnejšo skupino v nasprotju z ostalimi [[glam metal]] skupinami.{{sfn|Unterberger|Hicks|1999|p=416}}<ref>{{Cite AV media notes|title=Greatest Hits: Back to the Start|type=liner notes|year=2005|publisher=[[Capitol Records]]|page=2|last=Spheeris|first=Penelope}}</ref> Mustaine je film označil za razočaranje, saj je Megadeth postavil ob »kopico usranih bendov«.<ref>{{cite video|title=Megadeth: Rusted Pieces VHS|publisher=[[Capitol Records]]/[[EMI]]|date=1. januar 1991}}</ref> Avgusta se je skupina pojavila na festivalu [[Monsters of Rock]] na [[Grad Donington|gradu Donington]] v Združenem kraljestvu, kjer je nastopila pred več kot 100.000 gledalci. Na enem nastopu je gostoval bobnar Metallice Lars Ulrich. Skupina je bila dodana na evropsko turnejo Monsters of Rock, a je po prvem nastopu odšla zaradi Ellefsonovih težav z mamili, ki je bil zaradi tega takoj poslan na zdravljenje.{{sfn|Ellefson|McIver|2013|p=72}} Megadeth je nadomestil Testament.<ref>{{navedi novice|url=http://www.blabbermouth.net/news/ex-megadeth-guitarist-jeff-young-responds-to-dave-mustaine-s-drug-allegations/|title=Ex-MEGADETH Guitarist JEFF YOUNG Responds To DAVE MUSTAINE's Drug Allegations|date=20. december 2009|work=BLABBERMOUTH.NET|access-date=27. december 2019|language=en-US}}</ref> Kmalu po nastopu na Monsters of Rock je Mustaine odpustil Behlerja in Younga ter preklical avstralsko turnejo. »Na cesti so stvari iz malega obmejnega spora prerasle v polno divjo vojno,« je kasneje dejal Mustaine. »Mislim, da smo bili mnogi nedosledni zaradi [drog].«<ref>{{navedi splet|last=Niles|first=Eric|title=Rust in Peace|url=http://megadeth.rockmetal.art.pl/interviews_musicconnection1990.html|work=[[Music Connection]]|publisher=Rockmetal.art.pl|date=september 1990|access-date=8. december 2013|archive-date=2009-07-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20090723233916/http://megadeth.rockmetal.art.pl/interviews_musicconnection1990.html|url-status=dead}}</ref> Mustaine je med turnejo opazil težave pri Behlerju in kot Behlerjevega bobnarskega tehnika pripeljal bobnarja [[Nick Menza|Nicka Menzo]]. Tako kot pri Samuelsonu naj bi Menza prevzel bobne, če Behler ne bi mogel nadaljevati turneje. Menza je Behlerja zamenjal leta 1989.{{sfn|Kajzer|Lotring|2010|p=192}} Youngova razrešitev je bila posledica Mustainovega suma, da je imel afero z Mustainovim dekletom, kar je Young zanikal.<ref>{{navedi splet|last=Dome|first=Malcolm|title=Megadeth Bitching: Mustaine And Young At War!|url=http://www.classicrockmagazine.com/news/megadeth-bitching-mustaine-and-young-at-war/|work=[[Classic Rock (magazine)|Classic Rock]]|date=21. december 2009|access-date=8. december 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131211012459/http://www.classicrockmagazine.com/news/megadeth-bitching-mustaine-and-young-at-war/|archive-date=11. december 2013}}</ref> Bendu ni uspelo hitro najti primerne zamenjave za Younga. Leto 1989 je bilo prvo, ko Megadeth ni šel na turneje in ni nastopil niti enkrat, so pa posneli priredbo pesmi »No More Mr. Nice Guy« Alicea Cooperja, ki se je pojavila kot filmska glasba grozljivke [[Wes Craven|Wesa Cravena]] z naslovom ''Shocker''.{{sfn|Buckley|2003|p=660}} Video je režirala Penelope Spheeris, ki se je snemanja spomnila kot »herkulskega podviga«, saj Mustaine zaradi težav z odvisnostjo ni mogel igrati kitare.{{sfn|Bukszpan|2003|p=244}} Med avdicijami za novega prvega kitarista marca 1989 je bil Mustaine aretiran zaradi [[Vožnja pod vplivom|vožnje pod vplivom]] in posedovanja narkotikov, potem ko je trčil v parkirano vozilo, v katerem je bil policist.{{sfn|Janosik|2006|p=97}} Mustaine je kmalu zatem po odredbi sodišča vstopil v program za zdravljenje odvisnikov od drog in prvič po desetih letih zaživel brez drog.{{sfn|Bukszpan|2003|p=244}}[[Slika:Megadeth1991AL.jpg|desno|sličica|Megadeth v živo pri Sloss Furnaces v [[Birmingham, Alabama|Birminghamu, Alabama]] julija 1991]] S treznim Mustainom je Megadeth nadaljeval iskanje novega prvega kitarista. Kitarist [[Guns N' Roses|Guns N 'Roses]] [[Slash (glasbenik)|Slash]] je nekaj časa igral skupaj z Mustainom in Ellefsonom, in čeprav se je zdelo, da bi se lahko pridružil Megadethu, je ostal pri Guns N' Roses.{{sfn|Ellefson|McIver|2013|p=79}} Položaj so ponudili [[Dimebag Darrell|Dimebagu Darrellu]] iz [[Pantera|Pantere]], vendar je dogovor padel v vodo, ko je Mustaine zavrnil njegovo zahtevo, da poleg njega zaposli še njegovega brata, bobnarja Pantere [[Vinnie Paul|Vinnieja Paula]], saj je že najel Menzo.<ref name="King">{{navedi splet|title=Dave Mustaine: Kerry King Hates My Guts|url=http://www.ultimate-guitar.com/news/interviews/dave_mustaine_kerry_king_hates_my_guts.html|work=[[Blabbermouth.net]]|publisher=[[Ultimate-Guitar.com]]|date=16. avgust 2013|access-date=18. november 2013}}</ref> Prav tako je zavrnil ponudbo [[Criss Oliva]], ker ni hotel zapustiti [[Savatage|Savatagea]].<ref>{{navedi splet|title=A Look Back at Savatage's Criss Oliva|url=https://allthatshreds.com/look-back-savatages-criss-oliva/|work=All That Shreds Magazine|date=8. april 2017|access-date=31. december 2018|archive-date=2021-10-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20211019024251/https://allthatshreds.com/look-back-savatages-criss-oliva/|url-status=dead}}</ref> Na avdiciji je bil tudi [[Jeff Loomis]], ki je kasneje ustanovil progresivne metalske velikane [[Nevermore]], a je Mustaine menil, da je premlad, saj je štel takrat le 18 let.<ref>{{navedi splet|title=Guitarist Jeff Loomis-"If I Had Joined Megadeth|url=http://bravewords.com/news/guitarist-jeff-loomis-if-i-would-have-joined-megadeth-i-really-wouldnt-had-the-open-writing-that-im-able-to-do-in-nevermore|work=[[BraveWords]]|date=3. julij 2010|access-date=31. december 2018|archive-date=2021-07-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20210730123351/https://bravewords.com/news/guitarist-jeff-loomis-if-i-would-have-joined-megadeth-i-really-wouldnt-had-the-open-writing-that-im-able-to-do-in-nevermore|url-status=dead}}</ref> Mesto kitarista je na priporočilo Rona Laffitteja, člana uprave Capitola, zasedel [[Marty Friedman]]. Laffitte je slišal ''Dragon's Kiss'', solo posnetek Friedmana, ko je bil v [[Cacophony (skupina)|Cacophonyji]].<ref name="Decibel">{{navedi splet|title=Megadeth "Rust in Peace"|work=[[Decibel (magazine)|Decibel]]|url=http://www.decibelmagazine.com/hall-of-fame/megadeth/|access-date=8. december 2013}}</ref> Mustaine in Ellefson sta bila zadovoljna s Friedmanovim slogom in menila, da razume glasbo Megadetha.{{sfn|Ellefson|McIver|2013|p=88}} S Friedmanom v skupini je skupina dopolnila tisto, kar oboževalci označujejo za ultimativno zasedbo Megadetha.{{sfn|Kajzer|Lotring|2010|p=320}} Oživljena skupina je marca 1990 vstopila v studio pri Rumbo Recorders s koproducentom [[Mike Clink|Mikom Clinkom]], da bi začela s snemanjem njihovega najbolj kritiško priznanega albuma, ''[[Rust in Peace]]''. Clink je bil prvi producent, ki je dokončal album Megadetha, ne da bi bil prej odpuščen.<ref name="Rust" /> Njegovo snemanje je bilo prikazano v ''[[Rusted Pieces]]'', dokumentarcu, ki je izšel leta 1991 za domači video s šestimi videospoti in intervjujem z zasedbo.{{sfn|Rubiner|1993|p=167}} ''Rust in Peace'' je izšel septembra 1990 in se povzpel na 23. mesto v Združenih državah in osmo v Združenem kraljestvu.<ref name="Albums">{{navedi splet|title=Megadeth&nbsp;– Chart History (Albums)|url=https://www.billboard.com/artist/310366/megadeth/chart?f=305|work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|access-date=4. december 2013}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.officialcharts.com/artists/|title=The Official Charts Company&nbsp;– Megadeth|work=[[Official Charts Company]]|access-date=24 februar 2013}}</ref> Mustaine je razvil slog pisanja z ritmično zapleteno, progresivno ostrostjo, pesmi pa so vsebovale daljše kitarske solaže in pogoste spremembe tempa.{{sfn|Pillsbury|2006|p=82}} Album, ki ga je revija ''Decibel''<ref name="Decibel" /> označila za žanrsko opredeljujoče delo, je utrdil ugled Megadetha v glasbeni industriji.{{sfn|Prown|Newquist|1997|p=227}} Vsebuje singla »[[Holy Wars... The Punishment Due]]« in »[[Hangar 18]]«, ki sta ju spremljala videospota. Rust in Peace je leta 1991 prejel nominacijo za [[Grammy|grammyja]] za najboljšo metal izvedbo<ref name=":0" /><ref>{{navedi novice|title=Megadeth: First Look At 'Rust In Peace Live' DVD|url=http://www.blabbermouth.net/news/megadeth-first-look-at-rust-in-peace-live-dvd/|work=[[Blabbermouth.net]]|date=23. avgust 2010|access-date=8. december 2013}}</ref> in je bil certificiran decembra 1994 kot tretji platinasti album skupine.<ref>{{cite journal|last=Morris|first=Chris|date=14. januar 1995|title=Ace Of Base, 'Lion King' Lead Record Certs|url=https://books.google.com/books?id=tQsEAAAAMBAJ&q=1995+rust+in+peace+billboard&pg=PA76|journal=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|page=76|access-date=8. december 2013}}</ref> V začetku leta 1990 se je Megadeth pridružil [[Slayer|Slayerju]], [[Testament (skupina)|Testamentu]] in [[Suicidal Tendencies]] na uspešni evropejski turneji [[Clash of the Titans (turneja)|Clash of the Titans]], na kateri je nastopilo več ameriških thrash metal skupin.{{sfn|McIver|2008|loc=Chapter 13}} Naslednje leto se je začela ameriška turneja, na kateri so nastopili Megadeth, Slayer in [[Anthrax]] ob spremljavi skupine [[Alice in Chains]]. Turneja je imela več glavnih zasedb, saj se je razpored skupin menjal za vsak koncert.{{sfn|Harrison|2011|p=60}} Poleg turneje [[Clash of the Titans]] je Megadeth (skupaj s Testamentom) spremljal skupino [[Judas Priest]] na njihovi severnoameriški turneji ''[[Painkiller (album)|Painkiller]]'' konec leta 1990 in se januarja 1991 pojavil na drugem festivalu [[Rock in Rio]].{{sfn|Ellefson|McIver|2013|p=101}} Julija 1991 je bila pesem »Go to Hell« predstavljena v filmu ''[[Čudovita pustolovščina Billa in Teda]]'' in vključena tudi na album s filmsko glasbo.<ref>{{navedi splet|title=Bill & Ted's Bogus Journey: Official Motion Picture Soundtrack|url=https://www.allmusic.com/album/bill-teds-bogus-journey-soundtrack-mw0000675194|website=Allmusic}}</ref> === 1991–1996: ''Countdown to Extinction'' in ''Youthanasia'' === {{Listen|filename=Megadeth Symphony of Destruction.ogg|title="Symphony of Destruction"|description=''Prvi singel albuma Countdown to Extinction, "[[Symphony of Destruction]]", je s svojo jedrnato strukturo in nepozabnimi riffi postal ena najbolj znanih pesmi Megadetha.{{sfn|Popoff|2002|p=108}}|pos=right}}Snemanje petega studijskega albuma skupine se je začelo januarja 1992 v Enterprise Studios v [[Burbank, Kalifornija|Burbanku]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]]. Za produkcijo je bil izbran [[Max Norman]], saj je bila skupina zadovoljna z njegovim miksanjem albuma ''Rust in Peace''.<ref>{{navedi knjigo|title=Countdown to Extinction ''liner notes (Japanese edition)''|year=1992|publisher=[[Capitol Records]]|pages=3–5, 7–8, 10}}</ref> Megadeth je z Normanom v studiu preživel skoraj štiri mesece in skupaj so napisali ter posneli album ''[[Countdown to Extinction]]'', ki je postal komercialno najuspešnejši album skupine.<ref>{{navedi novice|last=Herrmann|first=Brenda|title=Megadeth&nbsp;– Countdown to Extinction (Capitol)|url=http://articles.chicagotribune.com/1992-07-30/features/9203080461_1_star-countdown-extinction|access-date=8. december 2013|newspaper=[[Chicago Tribune]]|date=30. julij 1992|archive-date=2018-08-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20180808104406/http://articles.chicagotribune.com/1992-07-30/features/9203080461_1_star-countdown-extinction|url-status=dead}}</ref> Album, katerega naslov je predlagal Menza, vključuje prispevke vsakega člana skupine.<ref>{{navedi splet|last=Prince|first=Patrick|title=Megadeth fully embraces "Countdown" anniversary|work=[[Goldmine (magazine)|Goldmine]]|url=http://www.goldminemag.com/article/megadeth-fully-embraces-countdown-anniversary|date=19. november 2012|access-date=17. november 2013}}</ref> Ellefson je pojasnil, da je skupina za ta album spremenila svoj pristop k ustvarjanju glasbe in začela pisati bolj melodične pesmi.{{sfn|Ellefson|McIver|2013|p=103}} Izdan julija 1992, se je ''Countdown to Extinction'' na lestvici [[Billboard 200|''Billboard'' 200]] povzpel na drugo mesto in v ZDA prejel dva platinasta naslova.{{Certification Cite Ref|region=United States|artist=Megadeth|type=album|refname=RIAA|access-date=19. marec 2019}}{{sfn|Joyner|2002|p=301}} Uspeh albuma v tujini je skupini pomagal razširiti število oboževalcev tudi zunaj ZDA.<ref name="Allmusic Bio" /> Album je bil na podelitvi [[Grammy|grammyjev]] leta 1993 nominiran za najboljšo metal izvedbo,<ref>{{navedi novice|url=http://community.seattletimes.nwsource.com/archive/?date=19930108&slug=1678846|title=Grammys show influence of Seattle music|last=MacDonald|first=Patrick|date=8. januar 1993|work=[[The Seattle Times]]|access-date=17. december 2009|archive-date=2017-06-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20170614185516/http://community.seattletimes.nwsource.com/archive/?date=19930108&slug=1678846|url-status=dead}}</ref> njegova naslovna skladba pa je leta 1993 prejela [[Nagrada Genesis|nagrado Genesis]] od Humane Society za ozaveščanje o pravicah živali.<ref>{{navedi splet|last=Grow|first=Kory|title=Megadeth&nbsp;– Countdown To Extinction 20th Anniversary Edition Cover Art Shown In New York's Times Square|work=[[Brave Words & Bloody Knuckles]]|url=http://www.bravewords.com/news/190162|date=13. september 2012|access-date=17. november 2013}}</ref> Ellefson je kasneje povedal, da sta bila s Friedmanom razočarana, ker Megadeth ni osvojil grammyja: »To je bil tako bizaren trenutek, saj se je zdelo, kot da je vse delo, ki je bilo v album vloženo do tiste noči, dobesedno izginilo v sekundi.«{{sfn|Ellefson|McIver|2013|p=106}} Konec leta 1992 se je začela svetovna turneja v podporo albumu, pri kateri sta kot spremljevalni skupini nastopili [[Pantera]] in [[White Zombie]].{{sfn|Ellefson|McIver|2013|p=106}} Turneja je v začetku leta 1993 vključevala severnoameriški del s spremljevalno skupino [[Stone Temple Pilots]]. Po enem mesecu so bili preostali nastopi, vključno z nastopi na Japonskem, odpovedani, ker se je Mustaine vrnil k zlorabi substanc in končal na urgenci.<ref>{{navedi splet|last=Chirazi|first=Steffan|title=Trial by Fire|url=http://megadeth.rockmetal.art.pl/interviews_rip1993.html|work=RIP|publisher=Rockmetal.art.pl|date=oktober 1993|access-date=8. december 2013|archive-date=2012-02-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20120214232455/http://megadeth.rockmetal.art.pl/interviews_rip1993.html|url-status=dead}}</ref> Po sedmih tednih rehabilitacije je Mustaine ponovno postal trezen in skupina se je vrnila v studio, da bi posnela »[[Angry Again]]«. Pesem je predstavljena v filmu ''[[Zadnja velika avantura]]'' iz leta 1993, leta 1994 pa je prejela nominacijo za grammyja.<ref>{{navedi splet|first=Carlos|last=Ramirez|title=10 Most Underrated Megadeth Songs|url=http://noisecreep.com/most-underrated-megadeth-songs/|website=[[Noisecreep]]|access-date=24. november 2013}}</ref> Sredi leta 1993 je Megadeth nastopil na številnih koncertih z Metallico v Evropi. Prvi je bil v Milton Keynes Bowlu v Angliji in je vključeval skupino [[Diamond Head]].{{sfn|Ellefson|McIver|2013|p=106}} Julija je bil Megadeth dodan kot spremljevalna skupina na [[Aerosmith|Aerosmithovi]] turneji ''Get a Grip'', vendar je bil po treh nastopih odstranjen s programa.<ref>{{navedi splet|last=Hartmann|first=Graham|title=Megadeth's David Ellefson Plays 'Wikipedia: Fact or Fiction?'|url=http://loudwire.com/megadeth-david-ellefson-wikipedia-fact-or-fiction/|work=[[Loudwire]]|date=2. april 2014|access-date=25. maj 2014}}</ref> Aerosmith je dejal, da je bil Megadeth »odstranjen« zaradi Mustainovega nepredvidljivega vedenja, medtem ko je Capitol Records dejal, da je bila to posledica »umetniških omejitev«.<ref>{{cite journal|author=''Spin'' staff|date=oktober 1993|title=Clash of the Quasi-Titans|url=https://books.google.com/books?id=fsi_VCMy0tQC&q=megadeth+aerosmith+tour&pg=PA36|journal=[[Spin (magazine)|Spin]]|volume=9|page=36|access-date=18. november 2013}}</ref> Po odpovedani turneji po ZDA se je Megadeth vrnil v studio, da bi posnel »99 Ways to Die«, ki se je pojavil na ''[[The Beavis and Butt-Head Experience]]'', kompilacijskem albumu, ki je izšel novembra in vsebuje pesmi, med katerimi so komentarji glavnih junakov animirane serije ''[[Beavis in Butt-Head]]''. Pesem je bila leta 1995 nominirana za najboljšo metal izvedbo na podelitvi nagrad Grammy.<ref>{{navedi splet|last=Harris|first=Chris|title=The Grammys Don't Understand Metal|url=http://noisecreep.com/the-grammys-dont-understand-metal/|website=[[Noisecreep]]|date=29. januar 2010|access-date=8. december 2013}}</ref> V tem času je skupina posnela priredbo pesmi »[[Paranoid]]« skupine [[Black Sabbath]], ki se je pojavila na albumu ''[[Nativity in Black]]'' v čast Black Sabbathu; naslednje leto je bil album nominiran za grammyja.<ref>{{navedi novice|last=MacDonald|first=Patrick|title=Presidents of the U.S. are riding high in the musical polls|url=http://community.seattletimes.nwsource.com/archive/?date=19960105&slug=2307442|date=5. januar 1996|work=[[The Seattle Times]]|access-date=17. december 2009|archive-date=2017-06-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20170614231605/http://community.seattletimes.nwsource.com/archive/?date=19960105&slug=2307442|url-status=dead}}</ref> V začetku leta 1994 je Megadeth ponovno združil moči s producentom Maxom Normanom za produkcijo naslednjega albuma. Ker so trije člani skupine takrat živeli v [[Arizona|Arizoni]], se je delo začelo v Phase Four Studios v [[Phoenix, Arizona|Phoenixu]].{{sfn|Larkin|1995|p=2777}} Nekaj ​​dni po začetku predprodukcije so težave z opremo prisilile skupino, da si poišče drug studio. Mustaine je vztrajal pri snemanju v Arizoni, vendar ni bilo mogoče najti ustreznega snemalnega objekta. Na Normanovo željo je skupina v Phoenixu v najetem skladišču zgradila lasten snemalni studio, pozneje imenovan »Fat Planet in Hangar 18«.<ref>{{navedi knjigo|title=Youthanasia ''liner notes (2004 reissue)''|year=2004|publisher=[[Capitol Records]]|pages=2, 24–25}}</ref> Med gradnjo studia je bilo veliko predprodukcijskega pisanja in aranžmajev narejenih pri Vintage Recorders v Phoenixu.{{sfn|Rees|Crampton|1999|p=658}} Na Normanov predlog so imele skladbe v albumu ''Youthanasia'' počasnejši tempo kot v prejšnjem albumu, približno 120 udarcev na minuto.{{sfn|Ellefson|McIver|2013|p=118}} Skupina je opustila progresivni pristop iz prejšnjih albumov in se osredotočila na močnejše vokalne melodije in dostopnejše, radijem prijazne aranžmaje.<ref>{{navedi splet|last=Erlewine|first=Stephen Thomas|title=Megadeth: Youthanasia|url=https://www.allmusic.com/album/youthanasia-mw0000119424|website=[[AllMusic]]|access-date=8. december 2013}}</ref> To je bilo prvič, da je skupina napisala in sestavila celoten album v studiu, vključno z osnovnimi skladbami, ki jih je celotna skupina posnela v živo. Zakulisje snemanja albuma je bilo posneto in izdano pod naslovom ''Evolver: The Making of Youthanasia'' leta 1995. Po osmih mesecih studijskega dela je ''[[Youthanasia]]'' izšla novembra 1994. Takoj se je povzpela na četrto mesto na [[Billboard 200|''Billboard'' 200]] in se uvrstila na lestvice v več evropskih državah.<ref>{{cite journal |date=19. november 1994|title=Billboard 200|url=https://archive.org/details/bub_gb_ZggEAAAAMBAJ|journal=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|page=[https://archive.org/details/bub_gb_ZggEAAAAMBAJ/page/n87 88]|access-date=9. december 2013|quote=youthanasia.}}</ref> Album je na dan izida v Kanadi dosegel zlato naklado,<ref>{{navedi splet|url=http://www.musiccanada.com/GPSearchResult.aspx?st=Youthanasia&sa=Megadeth&smt=0|title=Canadian album certifications&nbsp;– Megadeth&nbsp;– Youthanasia|publisher=[[Music Canada]]|access-date=9. december 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131212164322/http://www.musiccanada.com/GPSearchResult.aspx?st=Youthanasia&sa=Megadeth&smt=0|archive-date=12. december 2013}}</ref> v ZDA pa platinasto dva meseca kasneje.<ref name="RIAA" /> Megadeth je najel modnega fotografa [[Richard Avedon|Richarda Avedona]], da bi okrepili podobo skupine. Po njegovih navodilih so člani skupine zamenjali kavbojke in majice za bolj premišljen videz.<ref>{{navedi splet|first=P.J.|last=Merkle|title=Megadeth: Bewitched, Bothered and Bewildered|url=http://megadeth.rockmetal.art.pl/interviews_hitparader1995.html|date=maj 1995|work=[[Hit Parader]]|publisher=Rockmetal.art.pl|access-date=16. september 2013}}</ref> Za promocijo albuma je skupina v [[New York|New Yorku]] odigrala predstavo za noč čarovnic z naslovom »Night of the Living Megadeth«, ki se je v živo predvajala na MTV-ju.{{sfn|Ellefson|McIver|2013|p=118}} Novembra je skupina dvakrat nastopila na ''[[Late Show with David Letterman|Late Showu z Davidom Lettermanom]].'' Na prvem nastopu je igrala »[[Train of Consequences]]«, na drugem pa »[[A Tout le Monde]]«.<ref>{{navedi splet|title=Late Show With David Letterman: Episode Guide|url=http://tv.msn.com/tv/series-episodes/late-show-with-david-letterman/?sb=2&si=326&ipp=15|publisher=[[MSN Entertainment]]|date=18. november 1994|access-date=17. julij 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140727025435/http://tv.msn.com/tv/series-episodes/late-show-with-david-letterman/?sb=2&si=326&ipp=15|archive-date=27. julij 2014|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Menza|first=Nick|title=When Megadeth Needed a Drummer|url=http://menzajamz.com/site/nm/bio.html|publisher=Nick Menza's Official Website|access-date=18. julij 2014|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140727101440/http://menzajamz.com/site/nm/bio.html|archive-date=27. julij 2014}}</ref> Novembra 1994 se je začela enajstmesečna turneja v Južni Ameriki. Leta 1995 je Megadeth igral v Evropi in Severni Ameriki z več spremljevalnimi skupinami, med drugim [[Corrosion of Conformity]], [[Korn]] in [[Fear Factory]].<ref>{{navedi splet|title=The Killing Road&nbsp;– A History Of Megadeth's Opening Acts|url=http://www.roadrunnerrecords.com/news/exclusive-the-killing-road-a-history-of-megadeth-s-opening-acts|publisher=[[Roadrunner Records]]|date=2. februar 2012|access-date=9. december 2013}}</ref> Turneja je dosegla vrhunec z nastopom na festivalu Monsters of Rock v Braziliji, kjer so nastopili skupaj z [[Alice Cooper]] in [[Ozzy Osbourne|Ozzyjem Osbournom]].<ref name="Timeline">{{navedi splet|title=History|url=http://www.megadeth.com/history|publisher=Megadeth.com|access-date=9. december 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130906102158/http://www.megadeth.com/history|archive-date=6. september 2013|url-status=dead}}</ref> Januarja 1995 se je Megadeth pojavil v filmski glasbi grozljivke ''[[Pripovedke iz grobnice: Demonski vitez]]'' s pesmijo »Diadems«.<ref>{{navedi splet|last=Henderson|first=Alex|title=Tales from the Crypt: Demon Knight (Original Soundtrack)|url=https://www.allmusic.com/album/tales-from-the-crypt-demon-knight-original-soundtrack-mw0000627023|website=[[AllMusic]]|access-date=9. december 2013}}</ref> Julija je Megadeth izdal ''[[Hidden Treasures (EP)|Hidden Treasures]]'', [[extended play]] s pesmimi, ki so se prvotno pojavile v filmski glasbi in tribute albumih.<ref>{{navedi novice|last=Golemis|first=Dean|date=9. november 1995|url=http://articles.chicagotribune.com/1995-11-09/features/9511090296_1_sabbath-bedtime-guitar|title=Megadeth: Hidden Treasures (Capitol)|newspaper=[[Chicago Tribune]]|access-date=11. december 2013|archive-date=2016-04-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20160416155724/http://articles.chicagotribune.com/1995-11-09/features/9511090296_1_sabbath-bedtime-guitar|url-status=dead}}</ref> Po zaključku obsežne svetovne turneje v podporo ''Youthanasiji'' si je Megadeth večji del leta 1996 vzel premor, tako da je bilo to drugo leto po 1989, ko skupina ni imela nobenega nastopa v živo. V tem času je Mustaine začel delati na [[MD.45]], stranskem projektu z vokalistom [[Lee Ving|Leejem Vingom]] iz skupine [[Fear]]. Dvojica je najela bobnarja [[Jimmy DeGrasso|Jimmyja DeGrassa]], ki je v začetku tistega leta igral z Alice Cooper na južnoameriški turneji Monsters of Rock.<ref>{{navedi splet|last=Prato|first=Greg|title=MD.45&nbsp;– Biography|url=https://www.allmusic.com/artist/md45-mn0000219971|website=[[AllMusic]]|access-date=10. december 2013}}</ref> Marty Friedman je v svojem novem domu v Phoenixu zgradil studio in dokončal svoj četrti solo album, ki je izšel aprila 1996.<ref name="Wiederhorn">{{navedi splet|last=Wiederhorn|first=Jon|title=Last Men Standing|url=http://megadeth.rockmetal.art.pl/interviews_guitarworld1998.html|work=[[Guitar World]]|publisher=Rockmetal.art.pl|date=junij 1998|access-date=10. december 2013|archive-date=2002-06-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20020621101009/http://megadeth.rockmetal.art.pl/interviews_guitarworld1998.html|url-status=dead}}</ref> === 1996–2000: ''Cryptic Writings'' in ''Risk'' === Septembra 1996 je Megadeth odšel v London, da bi začel delati na naslednjem albumu. Pisanje besedil je skrbno nadzoroval novi menedžer Bud Prager, ki je prispeval glasbene ideje in besedila; veliko besedil in naslovov pesmi je bilo spremenjenih na njegovo zahtevo.{{sfn|Ellefson|McIver|2013|p=129}} V zvezi s Pragerjevim vplivom je Mustaine pozneje zapisal: »Ugotovil sem, da bi mi morda ta tip [Prager] lahko pomagal do tiste neotipljive plošče številka ena, ki sem si jo tako močno želel.«<ref>{{navedi knjigo|title=Cryptic Writings ''liner notes (2004 reissue)''|year=2004|publisher=[[Capitol Records]]|pages=2–3}}</ref> Album, posnet v [[Nashville, Tennessee|Nashvilleu]], je bilo prvo Megadethevo sodelovanje s producentom [[Country pop|country popa]] [[Dann Huff|Dannom Huffom]], ki je leta 1990 spoznal Mustaina.{{sfn|Mustaine|2011|p=275}} ''[[Cryptic Writings]]'' je izšel junija 1997. Album je dosegel deseto mesto na ''Billboard'' 200,<ref name="Albums" /> na koncu pa je v ZDA dosegel zlato naklado. Njegov glavni singel »[[Trust]]« je prišel na peto mesto na lestvici [[Mainstream Rock|Mainstream Rock Tracks]]<ref>{{navedi splet|title=Megadeth&nbsp;– Chart History (Songs)&nbsp;– second page|url=https://www.billboard.com/artist/310366/megadeth/chart?page=1&f=376|work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|access-date=10. december 2013}}</ref> in bil leta 1998 nominiran za najboljšo metal izvedbo na podelitvi grammyjev.<ref>{{cite journal|author=''Billboard'' staff|date=17. januar 1998|title=40th Annual Grammy Awards: Final Nominations|url=https://books.google.com/books?id=rg0EAAAAMBAJ&q=trust+megadeth+best+metal+performance&pg=RA1-PA78|journal=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|page=78|access-date=10. december 2013}}</ref> Čeprav so se vsi štirje singli z albuma uvrstili med prvih 20 na ''Billboardovi'' lestvici Mainstream Rock Tracks, <ref>{{navedi splet|title=Cryptic Writings&nbsp;– Megadeth&nbsp;– Charts|url=https://www.allmusic.com/album/cryptic-writings-mw0000023863/awards|website=[[AllMusic]]|access-date=10. december 2013}}</ref> so bili odzivi novinarjev na album mešani. Album je vseboval pester nabor pesmi, ki jih je ''[[Los Angeles Times]]'' opisal kot »vzbujajoče ravnovesje« med starejšim materialom in eksperimentalnimi skladbami.<ref>{{navedi novice|last=Masuo|first=Sandy|date=29. junij 1997|url=https://articles.latimes.com/1997-06-29/entertainment/ca-7946_1_pop-music|title=In Brief: Megadeth, "Cryptic Writing," Capitol.|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=10. december 2013}}</ref> Na vprašanje o eklekticizmu albuma je Mustaine dejal, da je ''Cryptic Writings'' razdeljen na tretjine. En del je temeljil na hitrejšem in agresivnejšem materialu, drugi je bil »radijsko usmerjena glasba, kot je ''Youthanasia''«, zadnja tretjina pa je bila bolj melodična.<ref name="Wiederhorn" /> Po več kot enem letu od zadnjega koncerta se je Megadeth junija 1997 vrnil k nastopanju v živo, s skupino [[Misfits]] je začel svetovno turnejo s spremljevalnima skupinama [[Life of Agony]] in [[Coal Chamber]] pa turnejo po ZDA.<ref name="Timeline" /> Julija je skupina sodelovala na [[Ozzfest|Ozzfestu]] '98, vendar je na polovici turneje Menza odšel na operacijo, saj naj bi mu odkrili tumor na kolenu.<ref>{{navedi splet|author=Metal Sludge staff|title=20 question with ex-Megadeth drummer Nick Menza|url=http://www.metalsludge.tv/?p=28655|publisher=Metal Sludge|date=12. marec 2002|access-date=15. november 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131111105113/http://www.metalsludge.tv/?p=28655|archive-date=11. november 2013}}</ref> Jimmy DeGrasso, ki je sodeloval z Mustainom v MD.45, je bil najet za zamenjavo Menze do konca turneje.<ref>{{navedi splet|title=Nick Menza: "I Was Fired From Megadeth Two Days After Surgery"|url=http://www.blabbermouth.net/news/nick-menza-i-was-fired-from-megadeth-two-days-after-surgery/|work=RockRage|publisher=[[Blabbermouth.net]]|date=19. februar 2002|access-date=10. december 2013}}</ref> Čeprav je bil sprva začasna zamenjava, se je DeGrasso po turneji trajno pridružil skupini. Mustaine je pozneje dejal, da je Menzo odpustil iz skupine, ker je menil, da je bobnar lagal o raku.<ref name="King" /> Po radijskem uspehu albuma ''Cryptic Writings'' je Megadeth ponovno sodeloval z Dannom Huffom pri osmem studijskem albumu. Skupina je začela pisati januarja 1999 pod nadzorom menedžerja Buda Pragerja, ki je bil zaslužen za soavtorstvo petih od dvanajstih pesmi albuma.<ref>{{navedi knjigo|title=Risk ''liner notes (2004 reissue)''|year=2004|publisher=[[Capitol Records]]|pages=2–5, 9, 11, 13, 15}}</ref> Prager je z velikimi pričakovanji po uspešnosti »Trust« na lestvici prepričal Mustaina, naj Huffu omogoči še večji nadzor nad snemanjem albuma, kar je Mustaine pozneje obžaloval.<ref>{{navedi splet|last=Hjelm|first=Fredrik|title=It Wasn't Fun Anymore|url=http://megadeth.rockmetal.art.pl/interviews_shockwaves2001.html|work=Shockwaves Online|publisher=Rockmetal.art.pl|year=2001|access-date=10. december 2013}}</ref> ''[[Risk]]'', ki je izšel avgusta 1999, je bil kritiški in komercialni neuspeh in je privedel do kritik številnih zvestih oboževalcev. Čeprav sta njegova dva predhodnika poleg tradicionalnega zvoka heavy metala združevala tudi rock elemente, je bil ''Risk'' skoraj brez metala.<ref>{{navedi splet|last=Stagno|first=Mike|title=Megadeth: Risk|url=https://www.sputnikmusic.com/review/9218/Megadeth-Risk/|website=[[Sputnikmusic]]|date=19. september 2006|access-date=11. december 2013}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Huey|first=Steve|title=Risk&nbsp;– Megadeth|url=https://www.allmusic.com/album/risk-mw0000244020|website=[[AllMusic]]|access-date=9. december 2013}}</ref> O glasbeni usmeritvi skupine je Dave Mustaine dejal: »Z Riskom smo dosegli najnižjo raven naše kariere in po tem sem si obljubil, da se bomo vrnili nazaj k svojim koreninam. To je trajalo nekaj časa.«<ref>{{navedi splet|last=Plenda|first=Melanie|title=Frontman Dave Mustaine talks about reviving thrash-metal sound, getting back into the studio, hitting the road|url=http://www.newhampshire.com/article/20130703/NEWHAMPSHIRE01/130709786/0/NEWHAMPSHIRE1405|publisher=[[NewHampshire.com]]|date=3. julij 2013|access-date=22. november 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131202224308/http://www.newhampshire.com/article/20130703/NEWHAMPSHIRE01/130709786/0/NEWHAMPSHIRE1405|archive-date=2. december 2013|url-status=dead}}</ref> Kljub temu je ''Risk'' v ZDA dosegel zlato naklado.<ref>{{cite journal|last=Sciarretto|first=Amy|date=31. januar 2000|title=Loud Rock News|url=https://books.google.com/books?id=86qdz9zBkJYC&q=megadeth+risk+certified+gold&pg=PA35|journal=[[CMJ New Music Report]]|volume=61|page=35|access-date=28. marec 2014}}</ref> Glavni singel albuma »[[Crush 'Em]]« se je pojavil v filmski glasbi filma ''[[Univerzalni vojak: Nazaj na bojnem polju]]'' in bil uporabljen kot uvodna skladba za hokejske tekme [[NHL]] in profesionalne rokoborbe.<ref>{{navedi splet|title=Megadeth's Mustaine Raring To "Crush 'Em"|url=http://www.mtv.com/news/1432012/megadeths-mustaine-raring-to-crush-em/|publisher=[[MTV]]|date=23. junij 1999|access-date=11. december 2013|archive-date=2020-08-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20200805140643/http://www.mtv.com/news/1432012/megadeths-mustaine-raring-to-crush-em/|url-status=dead}}</ref> 14. julija 1999 je nekdanji bobnar Gar Samuelson umrl zaradi [[Odpoved jeter|odpovedi jeter]] v starosti 41 let v [[Orange City, Florida|Orange Cityju]] na [[Florida|Floridi]].<ref>{{navedi splet|author=MTV News staff|title=Original Megadeth Drummer Samuelson Dead At 41|url=http://www.mtv.com/news/1432009/original-megadeth-drummer-samuelson-dead-at-41/|publisher=[[MTV]]|date=23. julij 1999|access-date=16. julij 2014|archive-date=2018-10-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20181012053924/http://www.mtv.com/news/1432009/original-megadeth-drummer-samuelson-dead-at-41/|url-status=dead}}</ref> Enajst dni pozneje, med nastopom Megadetha na [[Woodstock 1999|Woodstocku 1999]], je Mustaine Samuelsonu posvetil pesem »Peace Sells«. Tistega meseca je Megadeth posnel tudi priredbo pesmi »[[Never Say Die]]« skupine [[Black Sabbath]] za drugi tribute album z naslovom ''Nativity in Black''.{{sfn|Rosen|2011|p=92}} Skupina je septembra začela svetovno turnejo v podporo albumu. Med evropskim delom turneje je igrala tudi s skupino [[Iron Maiden]]. Tri mesece po turneji je Friedman napovedal izstop iz Megadetha, kot razlog pa navedel glasbene razlike.<ref>{{navedi splet|last=Saidman|first=Sorelle|title=Megadeth Guitarist Marty Friedman Leaves Band|url=http://www.mtv.com/news/1431999/megadeth-guitarist-marty-friedman-leaves-band/|publisher=[[MTV]]|date=10. januar 2000|access-date=12. december 2013|archive-date=2018-10-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20181012053921/http://www.mtv.com/news/1431999/megadeth-guitarist-marty-friedman-leaves-band/|url-status=dead}}</ref> Mustaine je kasneje dejal: »Po ''Risku'' sem [Martyju] rekel, da se moramo vrniti k svojim koreninam in igrati metal, on pa je odšel.«<ref>{{navedi splet|first=Greg|last=Prato|title=Megadeth's Dave Mustaine Talks New Riffs, Old Drama|url=https://www.rollingstone.com/music/news/megadeths-dave-mustaine-talks-new-riffs-old-drama-20090729|work=[[Rolling Stone]]|date=29. julij 2009|access-date=15. december 2013|archive-date=2018-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180303225720/https://www.rollingstone.com/music/news/megadeths-dave-mustaine-talks-new-riffs-old-drama-20090729|url-status=dead}}</ref> Januarja 2000 je Friedmana nadomestil kitarist [[Al Pitrelli]], ki je prej igral pri skupinah [[Savatage]] in [[Trans-Siberian Orchestra]].<ref>{{cite journal|last=Newman|first=Melinda|date=22. januar 2000|title=The Beat|url=https://books.google.com/books?id=sA0EAAAAMBAJ&q=marty+friedman+leaves+megadeth&pg=PA18|journal=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|page=18|access-date=12. december 2012}}</ref> === 2000–2004: ''The World Needs a Hero'', razpad skupine in premor === Aprila se je Megadeth vrnil v studio, da bi delal na svojem devetem studijskem albumu. Mesec dni po začetku je skupina prejela ponudbo, da se pridruži turneji Maximum Rock s skupinama [[Anthrax]] in [[Mötley Crüe]]. Zato je začasno prekinila snemanje in drugo četrtino leta 2000 preživela na turneji po Severni Ameriki.<ref name="Timeline" /> Na začetku turneje je bil Anthrax odstranjen iz programa, kar je Megadethu omogočilo igranje razširjenega nabora pesmi.<ref name="Metal Sludge" /> Vendar pa je bila prodaja vstopnic slaba.{{sfn|Ellefson|McIver|2013|p=136}} Po 15 letih pri založbi Capitol Records je Megadeth založbo zapustil julija 2000. Po Mustainovih besedah ​​je bil odhod posledica stalnih napetosti z vodstvom Capitol Records.<ref name="Vegas Sun">{{navedi novice|last=Baird|first=Kirk|title=Acerbic Mustaine explains Megadeth's metal issues|url=http://www.lasvegassun.com/news/2001/sep/14/acerbic-mustaine-explains-megadeths-metal-issues/|access-date=7. december 2013|newspaper=[[Las Vegas Sun]]|date=14. september 2001}}</ref> Capitol je vrnil najnovejše posnetke skupine in izdal album z največjimi uspešnicami ''[[Capitol Punishment: The Megadeth Years]]'' z dvema novima skladbama: »Kill the King« in »Dread and the Fugitive Mind«.<ref>{{navedi splet|last=Huey|first=Steve|title=Capitol Punishment: The Megadeth Years|url=https://www.allmusic.com/album/capitol-punishment-the-megadeth-years-mw0000104229|website=[[AllMusic]]|access-date=5. december 2013}}</ref> Novembra je Megadeth podpisal pogodbo s [[Sanctuary Records]]. Skupina se je oktobra vrnila v studio, da bi končala naslednji album ''[[The World Needs a Hero]]'', ki je bil skoraj zaključen pred pridružitvijo turneji Maximum Rock. Po negativnem odzivu na ''Risk''<ref>{{navedi splet|last=Huey|first=Steve|title=Megadeth: The World Needs A Hero|url={{AllMusic|class=album|id=r532450|pure_url=yes}}|website=[[AllMusic]]|access-date=7. december 2013}}</ref> je Mustaine odpustil Buda Pragerja in sam produciral album.<ref>{{navedi splet|title=Megadeth Completes 'Hero'|url=https://www.billboard.com/articles/news/80726/megadeth-completes-hero|work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|date=22. januar 2001|access-date=7. december 2013}}</ref> Vse pesmi je napisal Mustaine sam, razen »Promises«, h kateri je prispeval Pitrelli.<ref name="The Tech">{{navedi novice|last=Chandrasekhar|first=Chaitra|title=Back to their Metallic Roots|work=[[The Tech (newspaper)|The Tech]]|date=15. maj 2001|volume=121|issue=26|url=http://tech.mit.edu/V121/N26/Megadeth.26a.html|access-date=7. december 2013|archive-date=2015-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20150925080114/http://tech.mit.edu/V121/N26/Megadeth.26a.html|url-status=dead}}</ref> Dva dni pred izidom albuma ''The World Needs a Hero'' se je Megadeth pojavil v epizodi [[VH1]] ''[[Behind the Music]]'', v kateri so nastopali Mustaine, Ellefson, več nekdanjih članov in Mustainova stara soigralca iz skupine Metallica James Hetfield in Lars Ulrich.<ref name="VH1">{{navedi splet|title=Metal Returns: Megadeth, Halford, Slayer|url=https://www.billboard.com/articles/news/80495/metal-returns-megadeth-halford-slayer|work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|date=20. februar 2001|access-date=7. december 2013}}</ref> ''The World Needs a Hero'' je izšel maja 2001 in se na ''Billboard'' 200 uvrstil na šestnajsto mesto. V [[Malezija|Maleziji]] je bil prepovedan, ko je vlada ugotovila, da so ilustracije na ovitku albuma »neprimerne za mladino«. Posledično je skupina odpovedala koncert 2. avgusta v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]].<ref name="Ban">{{navedi splet|title=Fans To Choose Set Lists For U.S. Megadeth Trek|url=https://www.billboard.com/articles/news/78874/fans-to-choose-set-lists-for-us-megadeth-trek|work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|date=6. avgust 2001|access-date=7. december 2013}}</ref> Album je označil vrnitev Megadetha k bolj agresivnemu zvoku po slogovnih variacijah njegovih prejšnjih dveh albumov,<ref name="The Tech" /> vendar so kritiki menili, da ni dosegel pričakovanj.<ref>{{navedi knjigo|editor1-first=Nathan|editor1-last=Brackett|editor2-first=Christian David|editor2-last=Hoard|title=[[The New Rolling Stone Album Guide]]|year=2004|publisher=[[Simon & Schuster]]|isbn=0-7432-0169-8|page=[https://archive.org/details/newrollingstonea00brac/page/534 534]}}</ref> Mustaine je album primerjal z ogromno ladjo na morju, ki se obrača in se poskuša spraviti nazaj v pravo smer.<ref name="Vegas Sun" /> Njegov glavni singel »Moto Psycho« je dosegel 22. mesto ''Billboardove'' lestvice Mainstream Rock.<ref name="Songs">{{navedi splet|title=Megadeth&nbsp;– Chart History (Songs)|url=https://www.billboard.com/artist/310366/megadeth/chart?f=376|work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|access-date=4. december 2013}}</ref> Sredi leta 2001 se je začela evropska turneja z [[AC/DC]] v podporo ''The World Needs a Hero'', ki ji je septembra sledila ameriška turneja s skupinama [[Iced Earth]] in [[Endo]].<ref name="VH1" /> Mustaine je oboževalcem omogočil izbiro nabora pesmi v vsakem ameriškem mestu.<ref name="Ban" /> Vendar je bila turneja po [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadih 11. septembra]] prekinjena; vsi koncerti so bili odpovedani, vključno s snemanjem DVD-ja v Argentini. Skupina je namesto tega 16. in 17. novembra v Arizoni odigrala dva koncerta, ki sta bila posneta in izdana v prvem Megadethovem koncertnem albumu z naslovom ''[[Rude Awakening]]''.{{sfn|Ellefson|McIver|2013|p=139}} Tistega leta je bil ''Killing Is My Business... and Business Is Good!'' remiksan in remasteriziran; ponovna izdaja je vključevala spremenjene ilustracije in več bonus pesmi.{{sfn|Ellefson|McIver|2013|p=218}}[[Slika:Dave_Mustaine_Live_Megadeth.jpg|alt=A long red-haired man standing in front of a microphone|desno|sličica|Mustaine je leta 2002 razpustil Megadeth po poškodbi roke, zaradi česar ni mogel igrati kitare.]] Januarja 2002 je bil Mustaine hospitaliziran zaradi odstranitve [[Ledvični kamen|ledvičnega kamna]] in prejel protibolečinska sredstva, ki so sprožila ponovitev njegove odvisnosti od drog. Po hospitalizaciji se je prijavil v center za zdravljenje v Teksasu. Tam je Mustaine nekega dne zaspal z levo roko naslonjeno čez zadnji del stola, kar mu je stisnilo [[radialni živec]]. Kasneje so mu diagnosticirali [[Radialna nevropatija|radialno nevropatijo]], zaradi katere z levo roko ni mogel prijeti ali stisniti pesti.<ref>{{navedi splet|last=Wiederhorn|first=Jon|title=Megadeth Pack It In After Nearly 20 Years|url=http://www.mtv.com/news/1453246/megadeth-pack-it-in-after-nearly-20-years/|publisher=[[MTV]]|date=2. marec 2004|access-date=19. maj 2014|archive-date=2018-08-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20180808104719/http://www.mtv.com/news/1453246/megadeth-pack-it-in-after-nearly-20-years/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|title=Injury Forces Mustaine To Disband Megadeth|url=https://www.billboard.com/articles/news/76247/injury-forces-mustaine-to-disband-megadeth|date=3. april 2002|access-date=25. november 2013}}</ref> 3. aprila je Mustaine v sporočilu za javnost objavil, da razpušča Megadeth, saj zaradi poškodbe roke ne more igrati kitare.<ref>{{navedi novice|title=Megadeth to split up|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/1910481.stm|work=[[BBC News]]|date=4. april 2002|access-date=21. januar 2014}}</ref> Naslednje štiri mesece je pet dni v tednu imel fizioterapijo in levo roko počasi začel zdraviti.<ref>{{navedi splet|last=Epstein|first=Dan|title=Die Another Day|url=http://megadeth.rockmetal.art.pl/interviews_guitarworld2003.html|work=[[Guitar World]]|publisher=Rockmetal.art.pl|date=avgust 2003|access-date=25. november 2013|archive-date=2019-07-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20190729174243/http://megadeth.rockmetal.art.pl/interviews_guitarworld2003.html|url-status=dead}}</ref> Za izpolnitev pogodbenih obveznosti do Sanctuaryja je Megadeth izdal kompilacijski album ''[[Still Alive... and Well?]]''. Prva polovica albuma vsebuje pesmi v živo posnete v Web Theatru v Phoenixu, v drugi polovici pa studijske posnetke albuma ''The World Needs a Hero''.<ref>{{navedi splet|last=Torreano|first=Bradley|title=Megadeth: Still, Alive...and Well?|url=https://www.allmusic.com/album/still-aliveand-well-mw0000223873|website=[[AllMusic]]|access-date=5. december 2013}}</ref> Po skoraj enem letu okrevanja, vključno s fizioterapijo in elektrokonvulzivno terapijo, je Mustaine začel delati na svojem prvem solo albumu. Novo gradivo je oktobra 2003 posnel z najetima glasbenikoma Vinniejem Colaiutom in Jimmiejem Leejem Sloasom. Projekt je bil ustavljen, ko je Mustaine sprejel delo remiksanja in remasteringa Megadethovega osmega albuma pri Capitol Records,<ref>{{navedi novice|work=[[Blabbermouth.net]]|title=Dave Mustaine: 'I Am And Always Will Be Megadeth'|url=http://www.blabbermouth.net/news/dave-mustaine-i-am-and-always-will-be-megadeth/|date=12. julij 2003|access-date=25. november 2013}}</ref> kjer je ponovno posnel dele, ki so bili pri prvotnem miksu izpuščeni ali spremenjeni brez njegove vednosti.<ref>{{navedi splet|last=Ayers|first=Chris|title=Megadeth: Remixed and Remastered Series|url=http://exclaim.ca/Reviews/Metal/megadeth-remixed_remastered_series|work=[[Exclaim!]]|date=marec 2005|access-date=13. december 2013}}</ref> === 2004–2006: Reformacija, ''The System Has Failed'' in Gigantour === [[Slika:Megadeth_at_Sauna_crop.jpg|alt=A four-piece band cheering the audience at the end of a concert|levo|sličica|Zasedba Megadeth 2004–2006: Shawn Drover, James MacDonough, Dave Mustaine in Glen Drover. Fotografija je bila posneta na [[Sauna Open Air Metal Festival]] leta 2005 v [[Tampere|Tampereju]].]] Maja 2004 se je Mustaine vrnil k svojemu solo projektu. Zaradi pogodbenih obveznosti do evropske založbe [[EMI]] je projekt izšel kot album Megadetha.<ref>{{navedi splet|last=Wiederhorn|first=Jon|title=Dave Mustaine, Megadeth Return To Life With New System|url=http://www.mtv.com/news/1490891/dave-mustaine-megadeth-return-to-life-with-new-system/|publisher=[[MTV]]|date=10. september 2004|access-date=19. maj 2014|archive-date=2019-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20191024184127/http://www.mtv.com/news/1490891/dave-mustaine-megadeth-return-to-life-with-new-system/|url-status=dead}}</ref> Mustaine je preoblikoval skupino in se obrnil na priljubljeno zasedbo albuma ''Rust in Peace'', da bi ponovno posnel spremljevalne skladbe. Medtem ko se je bobnar Nick Menza dogovoril za vrnitev, se Marty Friedman in David Ellefson nista mogla dogovoriti z Mustainom.<ref>{{navedi splet|last=Nalbandian|first=Bob|title=Dave Mustaine Interview|date=28. avgust 2004|publisher=Hard Radio|url=http://www.hardradio.com/shockwaves/mustaine6.php3|access-date=19. november 2006}}</ref> Menza je bil kmalu po začetku vaj odslovljen, nekaj dni pred začetkom turneje v podporo prihajajočega albuma Megadetha. Mustaine je dejal, da je bil Menza premalo pripravljen na fizične zahteve ameriške turneje in »se preprosto ni izšlo«.<ref>{{navedi novice|url=http://www.blabbermouth.net/news/megadeth-s-mustaine-says-nick-menza-wasn-t-prepared-to-tour-with-the-band/|title=Megadeth's Mustaine Says Nick Menza Wasn't Prepared To Tour With The Band|work=[[Blabbermouth.net]]|date=16. november 2004|access-date=3. december 2013}}</ref> To je bil prvi album brez Ellefsona. Chris Poland, ki je na prvih dveh albumih Megadetha igral prvo kitaro, je bil najet, da k novemu albumu prispeva kitarske solaže, pri čemer je prvič po 1980. letih sodeloval z Mustainom. Poland se je odločil, da bo pomagal le pri snemanju, saj je želel ostati osredotočen na svoj jazz fusion projekt [[OHM (skupina)|OHM]].<ref>{{navedi splet|last=Gitter|first=Mike|title=Where Are They Now? Chris Poland of Megadeth|url=http://noisecreep.com/chris-poland-megadeth/|website=[[Noisecreep]]|date=24. oktober 2012|access-date=3. december 2013}}</ref> ''[[The System Has Failed]]'' je izšel septembra 2004. Kritiki so ga napovedali kot vrnitev v formo; ''[[Revolver (revija)|Revolver]]'' je album pozitivno ocenil in ga označil za »najbolj maščevalno, ganljivo in glasbeno najbolj zapleteno Megadethovo daritev od albuma ''Countdown to Extinction'' iz leta 1992«.<ref>{{navedi novice|first=Joey|last=Dizon|title=A Life of 'Deth|url=http://www.philstar.com/modern-living/2012/07/07/825130/life-deth|newspaper=[[The Philippine Star]]|date=7. julij 2012|access-date=17. julij 2014}}</ref> Album je pomenil premik proti zgodnejšemu zvoku skupine; novinarka Amy Sciarretto za ''[[CMJ New Music Report]]'' je zapisala, da album vsebuje »neo-thrash riffe z ostrimi, politično nabitimi besedili«.<ref>{{cite journal|last=Sciarretto|first=Amy|date=13. september 2004|title=Genre Focus&nbsp;– Megadeth; The System Has Failed|url=https://books.google.com/books?id=pcY5T_TgSEUC&q=megadeth+cmj+report&pg=PA22|journal=[[CMJ New Music Report]]|page=22|access-date=22. november 2013}}</ref> ''The System Has Failed'' se je povzpel na osemnajsto mesto lestvice ''Billboard'' 200,<ref name="Albums" /> vodil pa ga je »Die Dead Enough«, ki je dosegel 21. mesto na ameriški lestvici [[Mainstream Rock (lestvica)|Mainstream Rock]].<ref name="Songs" /> Mustaine je napovedal, da je to zadnji album zasedbe, kateremu bo sledila poslovilna turneja, po kateri se bo nato osredotočil na solo kariero.<ref>{{navedi novice|title=Dave Mustaine Discusses Going Solo, Dimebag, Kerry King And Metallica|url=http://www.blabbermouth.net/news/dave-mustaine-discusses-going-solo-dimebag-kerry-king-and-metallica/|work=[[Blabbermouth.net]]|date=11. februar 2005|access-date=4. december 2013}}</ref> Megadeth je oktobra začel svetovno turnejo Blackmail the Universe, v katero so vključili turnejskega basista [[Ames MacDonough|Jamesa MacDonougha]] iz skupine Iced Earth in kitarista [[Glen Drover|Glena Droverja]] iz skupin [[Eidolon]] in [[King Diamond]]. Pet dni pred prvim nastopom je Menzo zamenjal [[Shawn Drover]], ki je pri skupini ostal kot redni član.<ref>{{navedi splet|title=Megadeth Tour Manager Talks About Drummer Nick Menza's Departure|url=http://www.bravewords.com/news/19670|work=[[Brave Words & Bloody Knuckles]]|date=5. november 2004|access-date=4. december 2013}}</ref> Skupina je z [[Exodus (skupina)|Exodusom]] nastopila v ZDA z Diamond Headom in [[Dungeon|Dungeonom]] pa v Evropi.<ref>{{navedi novice|title=Updated: Exodus Added To More Dates On Megadeth's U.S. Tour|url=http://www.blabbermouth.net/news/updated-exodus-added-to-more-dates-on-megadeth-s-u-s-tour/|work=[[Blabbermouth.net]]|date=16. oktober 2004|access-date=4. december 2013}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Diamond Head To Support Megadeth In Europe|url=http://www.blabbermouth.net/news/diamond-head-to-support-megadeth-in-europe/|work=[[Blabbermouth.net]]|date=30. december 2004|access-date=4. december 2013}}</ref> Junija 2005 je Capitol izdal kompilacijo z največjimi uspešnicami, ''[[Greatest Hits: Back to the Start]]'', ki vsebuje remiksane in remasterizirane različice pesmi, ki so jih izbrali oboževalci Megadetha z albumov Capitola.<ref>{{cite magazine|last=Begrand|first=Adrien|date=28. julij 2005|title=Megadeth: Greatest Hits: Back to the Start|url=https://www.popmatters.com/review/megadeath-greatest2005/|magazine=[[Popmatters]]|access-date=3. december 2013}}</ref>[[Slika:Metalmania_2008_Megadeth_James_LoMenzo_02.jpg|alt=A long-haired man playing bass guitar onstage|desno|sličica|James LoMenzo je bil med letoma 2006 in 2010 basist Megadetha.]] Sredi leta 2005 je Mustaine organiziral letno turnejo thrash metal festivala [[Gigantour]]. Megadeth je uvodno turnejo vodil s skupinami, kot so [[Dream Theater]], [[Nevermore]], [[Anthrax]] in [[Fear Factory]]. Nastopi na koncertih v [[Montréal|Montrealu]] in [[Vancouver|Vancouvru]] so bili posneti za komplet DVD-in-CD, ki je izšel v drugi četrtini leta 2006.<ref>{{navedi splet|first=Chad|last=Bowar|title=Gigantour DVD Review|url=http://heavymetal.about.com/od/dvdreviews/fr/gigantourdvd.htm|publisher=[[About.com]]|date=1. oktober 2006|access-date=16. julij 2014|archive-date=2016-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20160402200641/http://heavymetal.about.com/od/dvdreviews/fr/gigantourdvd.htm|url-status=dead}}</ref> 9. oktobra je po uspehih ''The System Has Failed'' in svetovne turneje Blackmail the Universe Mustaine množici na razprodanem festivalu Pepsi Music Rock v Argentini napovedal, da bo Megadeth še naprej snemal in se udeleževal turnej.<ref>{{navedi splet|title=Megadeth Will Continue|url=http://www.ultimate-guitar.com/news/general_music_news/megadeth_will_continue.html|publisher=[[Ultimate-Guitar.com]]|date=10. oktober 2005|access-date=4. december 2013}}</ref> Koncert, ki je potekal na stadionu [[Obras Sanitarias]] v [[Buenos Aires|Buenos Airesu]] pred 25.000 oboževalci, je bil posnet in izdan na DVD-ju pod imenom ''[[That One Night: Live in Buenos Aires]]'' leta 2007.<ref>{{navedi splet|first=Greg|last=Prato|title=Megadeth: That One Night: Live in Buenos Aires|url=https://www.allmusic.com/album/that-one-night-live-in-buenos-aires-mw0000487698|website=[[AllMusic]]|date=27. marec 2007|access-date=4. december 2013}}</ref> Februarja 2006 je basist James MacDonough zapustil skupino zaradi »osebnih razlik«.<ref>{{navedi novice|title=Ex-Megadeth Bassist MacDonough: 'There Is No Animosity Here'|url=http://www.blabbermouth.net/news/ex-megadeth-bassist-macdonough-there-is-no-animosity-here/|work=[[Blabbermouth.net]]|date=20. februar 2006|access-date=4. december 2013}}</ref> Zamenjal ga je [[James LoMenzo]], ki je sodeloval z [[David Lee Roth|Davidom Leejem Rothom]] in skupinama [[White Lion]] ter [[Black Label Society]].<ref>{{navedi splet|title=Megadeth bassist James Lomenzo joins Yamaha Guitars|url=http://www.yamaha.com/artists/newsdetail.html?CNTID=5116386&CTID=325000|publisher=[[Yamaha Corporation]]|date=25. januar 2008|access-date=4. december 2013}}</ref> Nova zasedba Megadetha je s skupino Testament debitirala v živo na festivalu Dubai Desert Rock Festival v [[Združeni arabski emirati|Združenih arabskih emiratih]].<ref>{{navedi novice|title=Megadeth Play First Show With Bassist James LoMenzo|url=http://www.blabbermouth.net/news/megadeth-play-first-show-with-bassist-james-lomenzo-photos-available/|work=[[Blabbermouth.net]]|date=18. marec 2006|access-date=4. december 2013}}</ref> Marca je Capitol izdal dvojni DVD z naslovom ''[[Arsenal of Megadeth]]'', ki je vseboval arhivske posnetke, intervjuje, oddaje in številne videospote skupine. Zaradi težav z licenciranjem ni bila vključena filmska glasba, pa tudi ne videospoti, ki niso izšli pri Capitolu.<ref>{{navedi splet|first=Chad|last=Bowar|title=Megadeth&nbsp;– Arsenal Of Megadeth DVD|url=http://heavymetal.about.com/od/dvdreviews/gr/megadethdvd.htm|publisher=[[About.com]]|date=21. marec 2006|access-date=4. december 2013|archive-date=2016-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303185551/http://heavymetal.about.com/od/dvdreviews/gr/megadethdvd.htm|url-status=dead}}</ref> Drugi Gigantour se je začel v tretji četrtini leta 2006; Megadeth je bil ponovno naslovna skupina festivala, tokrat s skupinami [[Lamb of God]], [[Opeth]], [[Arch Enemy]] in Overkill.<ref>{{navedi novice|url=http://www.blabbermouth.net/news/gigantour-2006-announced-megadeth-lamb-of-god-opeth-arch-enemy-overkill-confirmed/|title=Gigantour 2006 Announced: Megadeth, Lamb of God, Opeth, Arch Enemy, Overkill Confirmed|work=[[Blabbermouth.net]]|date=23. julij 2006|access-date=4. december 2013}}</ref> Turneja leta 2006 je vključevala tri nastope v Avstraliji, na katerih so nastopili tudi [[Soulfly]], [[Arch Enemy]] in [[Caliban]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.bravewords.com/news/54674?iframe=true&width=95%&height=95%|title=Gigantour 2006&nbsp;– Australian Mini-Tour|work=[[Brave Words & Bloody Knuckles]]|date=10. november 2006|access-date=4. december 2013}}</ref> === 2006–2011: ''United Abominations'' in ''Endgame'' === [[Slika:Metalmania_2008_Megadeth_Chris_Broderick_02.jpg|alt=A long-haired man playing guitar onstage|levo|sličica|Kitarist [[Chris Broderick]] se je Megadethu pridružil leta 2008 in zamenjal Glena Droverja.]] Maja 2006 je skupina objavila, da je njihov enajsti studijski album ''[[United Abominations]]'' skoraj dokončan. Mustaine, ki je izid albuma prvotno predvidel za oktober, je dejal, da mora skupina albumu dodati še »piko na i« ter izid preložil na maj naslednjega leta.<ref>{{navedi novice|title=Megadeth: New Album Pushed Back To 2007|url=http://www.blabbermouth.net/news/megadeth-new-album-pushed-back-to/|work=[[Blabbermouth.net]]|date=23. avgust 2006|access-date=25. november 2013}}</ref> Izid je komentiral: »Metal spet potrebuje tisto res dobro staro ploščo. Verjamem, da mi je uspelo.«<ref>{{navedi novice|title=Megadeth: 'United Abominations' To Be Released In May|url=http://www.blabbermouth.net/news/megadeth-united-abominations-to-be-released-in-may/|work=[[Blabbermouth.net]]|date=21. januar 2007|access-date=28. november 2013}}</ref> ''United Abominations'' je bil prvi album skupine, na katerem so nastopili Glen Drover, Shawn Drover in James Lomenzo. Vsebuje tudi novejšo različico »A Tout le Monde« z naslovom »À Tout le Monde (Set Me Free)«. Različica iz leta 2007 je duet s [[Cristina Scabbia|Cristino Scabbia]] iz skupine [[Lacuna Coil]]; posneta je bila z nekoliko hitrejšim tempom od izvirnika in vsebuje podaljšan solo.<ref name="A Tout le Monde">{{navedi novice|title=Megadeth's New Version Of 'A Tout Le Monde' To Feature Lacuna Coil's Scabbia|url=http://www.blabbermouth.net/news/megadeth-s-new-version-of-a-tout-le-monde-to-feature-lacuna-coil-s-scabbia/|work=[[Blabbermouth.net]]|date=3. marec 2007|access-date=26. november 2013}}</ref> ''United Abominations'' je izšel maja 2007 in se povzpel na osmo mesto lestvice ''Billboard'' 200, v prvem tednu pa je bilo prodanih 54.000 izvodov albuma.<ref>{{navedi splet|last=Hasty|first=Katie|date=23. maj 2007|url=https://www.billboard.com/articles/news/1051972/linkin-park-scores-years-best-debut-with-midnight|title=Linkin Park Scores Year's Best Debut With 'Midnight'|work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|access-date=26. november 2013}}</ref> Marca je Megadeth začel severnoameriško turnejo, kot spremljevalna skupina za na novo reformirano skupino [[Heaven & Hell]]. Skupina je za kanadske koncerte igrala z [[Down]], ameriške pa z [[Machine Head]].<ref>{{navedi novice|last=Freeman|first=John|title=Heaven and Hell (Black Sabbath), Megadeth, Machine Head|url=http://www.dallasobserver.com/2007-05-03/music/heaven-and-hell-black-sabbath-megadeth-machine-head/|access-date=26. november 2013|newspaper=[[Dallas Observer]]|date=3. maj 2007|archive-date=2013-10-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20131019072912/http://www.dallasobserver.com/2007-05-03/music/heaven-and-hell-black-sabbath-megadeth-machine-head/|url-status=dead}}</ref> Sledila je evropska poletna festivalska turneja. Konec leta se je Megadeth vrnil v Združene države, da bi nastopil na turneji Tour of Duty.<ref>{{navedi splet|last=Kilgore|first=Kym|title=Megadeth's 'Tour of Duty'|url=http://www.soundspike.com/story2/12432/megadeths-tour-of-duty/|work=Sound Spike|date=10. julij 2007|access-date=27. november 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131203112537/http://www.soundspike.com/story2/12432/megadeths-tour-of-duty/|archive-date=3. december 2013}}</ref> Novembra je skupina pripeljala Gigantour v Avstralijo s programom, ki je vključeval [[Static-X]], [[DevilDriver]] in Lacuna Coil.<ref>{{navedi novice|title=Megadeth, Static-X, DevilDriver, Lacuna Coil Team Up For Australia's Gigantour|url=http://www.blabbermouth.net/news/megadeth-static-x-devildriver-lacuna-coil-team-up-for-australia-s-gigantour/|work=[[Blabbermouth.net]]|date=8. avgust 2007|access-date=28. november 2013}}</ref> Januarja 2008 je Glen Drover zapustil Megadeth in izjavil, da je utrujen od pogostih turnej in da želi več časa preživeti s svojo družino. Kot razlog je navedel tudi osebne spore z drugimi člani skupine.<ref>{{navedi splet|last=Dodgin|first=Rich|title=Interview with Glen Drover|url=http://allabouttherock.co.uk/interview-glen-drover/|work=All About the Rock|date=31. oktober 2013|access-date=26. november 2013|archive-date=2018-08-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20180805203342/http://allabouttherock.co.uk/interview-glen-drover/|url-status=dead}}</ref> Droverja je zamenjal [[Chris Broderick]], prej iz skupin [[Nevermore]] in [[Jag Panzer]].<ref>{{navedi splet|first=Robert|last=Laing|url=http://www.musicradar.com/guitarist/rumour-megadeth-to-recruit-new-guitarist-244099|title=Rumour: Megadeth to recruit new guitarist|publisher=[[MusicRadar]]|date=8. januar 2008|access-date=29. november 2013}}</ref> Mustainova družba za upravljanje je konec leta 2007 Brodericka najprej vprašala, ali bi ga zanimala avdicija za Megadeth. Po neformalnem srečanju v Mustainovi hiši je bil Broderick predstavljen kot novi kitarist skupine.<ref>{{navedi splet|first=Andy|last=Aledort|url=https://www.guitarworld.com/interview-megadeths-chris-broderick-talks-technique|title=Interview: Megadeth's Chris Broderick Talks Technique|work=[[Guitar World]]|date=13. junij 2013|access-date=29. november 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131203022931/http://www.guitarworld.com/interview-megadeths-chris-broderick-talks-technique|archive-date=3. december 2013|url-status=dead}}</ref> Mustaine je pohvalil Broderickove kitarske sposobnosti in ga označil za »najboljšega kitarista, kar jih je kdaj imel Megadeth«.<ref>{{navedi splet|first=Terry|last=Bezer|url=http://www.metalhammer.co.uk/news/megadeths-dave-mustaine-broderick-is-best-guitarist-megadeth-has-ever-had/|title=Megadeth's Dave Mustaine: Broderick Is 'Best Guitarist Megadeth Has Ever Had'|work=[[Metal Hammer]]|date=9. marec 2009|access-date=29. november 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131203041959/http://www.metalhammer.co.uk/news/megadeths-dave-mustaine-broderick-is-best-guitarist-megadeth-has-ever-had/|archive-date=3. december 2013}}</ref> Broderickov nekdanji kolega iz skupine Nevermore, [[Van Williams]], je Megadethu čestital, da je »dobil dobrega igralca, še pomembneje pa je, da so dobili odličnega kolega, s katerim se lahko družijo, in pravega prijatelja«.<ref>{{navedi novice|title=Nevermore drummer: Megadeth is getting "One Hell Of A Good Player, Great Guy And True Friend"|url=http://www.blabbermouth.net/news/nevermore-drummer-megadeth-is-getting-one-hell-of-a-good-player-great-guy-and-true-friend/|work=[[Blabbermouth.net]]|date=16. januar 2008|access-date=29. november 2013}}</ref> Nova zasedba je debitirala 4. februarja v [[Ledena dvorana, Helsinki|ledeni dvorani v Helsinkih]]. Kmalu zatem se je začel Gigantour 2008 z 29 koncerti v Severni Ameriki.<ref>{{navedi splet|author=''Guitar World'' staff|title=Dave Mustaine Announces Gigantour 2008 & New Guitarist|url=https://www.guitarworld.com/dave-mustaine-announces-gigantour-2008-new-guitarist|work=[[Guitar World]]|date=14. januar 2008|access-date=5. julij 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140714224029/http://www.guitarworld.com/dave-mustaine-announces-gigantour-2008-new-guitarist|archive-date=14. julij 2014|url-status=dead}}</ref> Mustaine je želel krajši program pesmi, ki bi vsakemu v skupini omogočil dobro izvedbo. Na tretji turneji so nastopili tudi [[In Flames]], [[Children of Bodom]], [[Job for a Cowboy]] in [[High on Fire]].<ref>{{navedi novice|last=Ratliff|first=Ben|title=Thrash Times Five When Bands Convene|url=https://www.nytimes.com/2008/04/24/arts/music/24giga.html?_r=0|access-date=28. november 2013|newspaper=[[The New York Times]]|date=24. april 2008}}</ref> Megadeth je maja in junija nadaljeval s turnejo po Južni Ameriki in Mehiki. Septembra 2008 je izšel kompilacijski album ''[[Anthology: Set the World Afire]]''.<ref>{{navedi splet|last=Bowar|first=Chad|title=Megadeth&nbsp;– Anthology: Set The World Afire|url=http://heavymetal.about.com/od/cdreviews/fr/megadethantholo.htm|publisher=[[About.com]]|date=30. september 2008|access-date=28. november 2013|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304061419/http://heavymetal.about.com/od/cdreviews/fr/megadethantholo.htm|url-status=dead}}</ref> Februarja 2009 sta bila na evropski turneji »Priest Feast« na sporedu Megadeth in Testament, glavna zvezda pa so bili Judas Priest.<ref>{{navedi novice|title='Priest Feast' Featuring Judas Priest, Megadeth, Testament: Dutch Date Added|url=http://www.blabbermouth.net/news/priest-feast-featuring-judas-priest-megadeth-testament-dutch-date-added/|work=[[Blabbermouth.net]]|date=29. oktober 2008|access-date=19. november 2013}}</ref> Takrat je Metallica, ki je bila sprejeta v [[Hram slavnih rokenrola]], povabila Mustaina, naj se udeleži slovesnosti. Mustaine je bil obveščen, da ga ne bodo uvrstili v Hram, ker so bile takšne časti podeljene le tistim članom, ki bili podpisani na albumih Metallice.{{sfn|Mustaine|2011|p=370}} Mustaine je skupini spoštljivo čestital, je pa ostal na evropski turneji z Judas Priestom.<ref>{{navedi novice|title=Dave Mustaine to Metallica: I Am So Very Proud of All You Have Accomplished|url=http://www.blabbermouth.net/news/dave-mustaine-to-metallica-i-am-so-very-proud-of-all-you-have-accomplished/|work=[[Blabbermouth.net]]|date=27. februar 2009|access-date=19. november 2013}}</ref> Aprila sta Megadeth in Slayer skupaj nastopila na Canadian Carnage. To je bil prvi skupen nastop po več kot 15 letih. Spremljevalni skupini štirih nastopov v poznem juniju sta bili Machine Head in [[Suicide Silence]].<ref>{{navedi novice|title=Megadeth And Slayer To Co-Headline 'Canadian Carnage' Trek|url=http://www.blabbermouth.net/news/megadeth-and-slayer-to-co-headline-canadian-carnage-trek/|work=[[Blabbermouth.net]]|date=27. april 2009|access-date=19. november 2013}}</ref> Maja je Megadeth končal s snemanjem svojega dvanajstega albuma z naslovom ''[[Endgame]]''.<ref>{{navedi splet|first=Terry|last=Bezer|url=http://www.metalhammer.co.uk/news/megadeth-reveal-more-about-new-album/|title=Megadeth Reveal More About New Album|work=[[Metal Hammer]]|date=19. junij 2009|access-date=19. november 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131215132405/http://www.metalhammer.co.uk/news/megadeth-reveal-more-about-new-album/|archive-date=15. december 2013}}</ref> Datum izida albuma je bil objavljen na uradni spletni strani Megadetha, ''[[Metal Hammer]]'' pa je prvi analiziral album skladbo po skladbo.<ref>{{navedi splet|first=Terry|last=Bezer|title=Megadeth 'Endgame' Track-By-Track Preview|url=http://www.metalhammer.co.uk/news/megadeth-endgame-track-by-track-preview/|date=27. julij 2009|work=[[Metal Hammer]]|access-date=19. november 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090815084407/http://www.metalhammer.co.uk/news/megadeth-endgame-track-by-track-preview/|archive-date=15. avgust 2009}}</ref> Megadeth je svojo turnejo Endgame začel oktobra, končal pa jo je decembra. Na turneji so nastopile številne spremljevalne skupine, med drugim Machine Head, Suicide Silence in [[Warbringer]].<ref>{{cite magazine|last=Buchanan|first=David|date=15. september 2009|title=Megadeth brings Endgame to life, tours North America|url=http://consequenceofsound.net/2009/09/megadeth-brings-endgame-to-life-tours-north-america/|magazine=[[Consequence of Sound]]|access-date=19. november 2013}}</ref> Januarja 2010 naj bi se Megadeth odpravil na turnejo American Carnage s Slayerjem in Testamentom, vendar je bila turneja zaradi operacije hrbta [[Tom Araya|Toma Araye]] prestavljena.<ref>{{navedi novice|url=http://www.blabbermouth.net/news/slayer-megadeth-testament-complete-american-carnage-details-revealed/|title=Slayer, Megadeth, Testament: Complete 'American Carnage' Details Revealed|work=[[Blabbermouth.net]]|date=16. november 2009|access-date=19. november 2013}}</ref> Nekaj ​​tednov kasneje je bil Megadethov »[[Head Crusher]]« nominiran za najboljšo metal izvedbo na podelitvi grammyjev leta 2010, kar je bila osma nominacija za grammy skupine v 19 letih.<ref>{{navedi splet|url=http://www.roadrunnerrecords.com/news/megadeth-s-head-crusher-nominated-for-a-grammy|title=Megadeth's "Head Crusher" Nominated For a Grammy|publisher=[[Roadrunner Records]]|date=12. julij 2011|access-date=19. november 2013}}</ref> Marca se je Megadeth odpravil na turnejo ob 20. obletnici albuma ''Rust in Peace'', ki je potekala v Severni Ameriki, na njej pa sta kot spremljevalni skupini nastopila tudi Testament in Exodus. Med turnejo je Megadeth v celoti odigral ''Rust in Peace''.<ref>{{navedi splet|author=''Guitar World'' staff|url=https://www.guitarworld.com/megadeth-announce-rust-peace-20th-anniversary-tour-dates|title=Megadeth Announce 'Rust In Peace' 20th Anniversary Tour Dates|work=[[Guitar World]]|date=25. januar 2010|access-date=19. november 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131217221720/http://www.guitarworld.com/megadeth-announce-rust-peace-20th-anniversary-tour-dates|archive-date=17. december 2013|url-status=dead}}</ref> Pred začetkom turneje se je prvotni basist Ellefson po osmih letih ponovno pridružil Megadethu. V intervjuju za ''[[Classic Rock]]'' je izjavil, da se mu je oglasil Shawn Drover, ki ga je obvestil, da zasedbo zapušča basist LoMenzo, in mu rekel: »če je bil kdaj čas, da se ti in Dave [Mustaine] pogovorita, je to zdaj«.<ref>{{navedi splet|first=Malcolm|last=Dome|url=http://www.classicrockmagazine.com/news/dave-ellefson-exclusive-why-im-back-in-megadeth/|title=David Ellefson Exclusive: Why I'm Back In Megadeth|work=[[Classic Rock (magazine)|Classic Rock]]|date=9. februar 2010|access-date=19. november 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131101110346/http://www.classicrockmagazine.com/news/dave-ellefson-exclusive-why-im-back-in-megadeth/|archive-date=1. november 2013}}</ref>[[Slika:Megadeth_Live-Norway_Rock_2010.jpg|alt=Two men performing onstage|levo|sličica|David Ellefson in Dave Mustaine med nastopom na festivalu [[Norway Rock Festival]] julija 2010]] Megadeth se je skupaj z Metallico, Slayerjem in Anthraxom, skupaj znanimi kot »velika četverica« ​thrash metala, dogovoril, da bodo sredi leta 2010 nastopili na istem odru. Ti nastopi so bili del festivala Sonisphere in so potekali v številnih evropskih državah.<ref>{{navedi splet|author=MusicRadar staff|url=http://www.musicradar.com/news/guitars/thrash-metals-big-four-for-sonisphere-2010-229761/|title=Thrash metal's 'Big Four' for Sonisphere 2010!|publisher=[[MusicRadar]]|date=15. december 2009|access-date=November 20, 2013}}</ref> Eden takšnih nastopov v [[Sofija|Sofiji]] v [[Bolgarija|Bolgariji]] je bil posnet in izdan kot video album z naslovom ''[[The Big Four: Live from Sofia, Bulgaria]]''.<ref>{{navedi splet|first=Andre|last=Paine|url=https://www.billboard.com/articles/news/957831/metallica-heading-to-cinemas|title=Metallica Heading To Cinemas|work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|date=10. junij 2010|access-date=November 20, 2013}}</ref> Nastopi so se naslednje leto nadaljevali v Združenih državah. Prvi je bil v [[Indio, Kalifornija|Indiu]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]] in je bil takrat edini predviden nastop v ZDA, čeprav je kmalu zatem na stadionu Yankee v New Yorku potekala druga ameriška produkcija.<ref>{{navedi splet|first=Ben|last=Ratliff|url=https://www.nytimes.com/2011/09/16/arts/music/music-review-big-four-with-anthrax-megadeth-slayer-and-metallica.html|title=Metallica Earns Its Top Billing of the Big Four|work=[[The New York Times]]|date=15. september 2011|access-date=November 20, 2013}}</ref> Megadeth in Slayer sta julija 2010 po evropskih nastopih »velike četverice« začela prvi del ameriške turneje [[American Carnage Tour]], kjer je Megadeth v celoti odigral ''Rust in Peace'', medtem ko je Slayer odigral svoj album ''[[Seasons in the Abyss]]'', ki je prav tako izšel leta 1990.<ref>{{navedi splet|author=''Guitar World'' staff|url=https://www.guitarworld.com/slayer-perform-complete-seasons-abyss-album-upcoming-tour|title=Slayer to Perform Complete 'Seasons in the Abyss' Album on Upcoming Tour|work=[[Guitar World]]|date=26. april 2010|access-date=November 20, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20170824150745/http://www.guitarworld.com/slayer-perform-complete-seasons-abyss-album-upcoming-tour|archive-date=24. avgust 2017|url-status=dead}}</ref> Od teh nastopov naprej je Vic Rattlehead redno nastopal na odru, da bi izboljšal vizualni vidik nastopov Megadetha v živo.<ref>{{navedi splet|last=Bezer|first=Terry|title=Vic Rattlehead Makes Megadeth Live Debut|url=http://www.metalhammer.co.uk/news/vic-rattlehead-makes-megadeth-live-debut/|work=[[Metal Hammer]]|date=20. avgust 2010|access-date=6. marec 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130405133637/http://www.metalhammer.co.uk/news/vic-rattlehead-makes-megadeth-live-debut/|archive-date=5. april 2013}}</ref> Kmalu zatem sta se obe skupini združili z Anthraxom na [[Glasbena turneja Jägermeister|glasbeni turneji Jägermeister]] konec leta 2010.<ref>{{navedi splet|first=Pete|last=Freedman|url=https://www.spin.com/2010/09/backstage-anthrax-megadeth-slayer/|title=Backstage with Anthrax, Megadeth & Slayer!|work=[[Spin (magazine)|Spin]]|date=30. september 2010|access-date=November 20, 2013}}</ref> Med zadnjim koncertom turneje se je Kerry King pridružil Megadethu na odru v Gibsonovem amfiteatru v Hollywoodu, da bi izvedel Megadethovo pesem »Rattlehead«. To je bilo prvič po letu 1984, da je King s skupino nastopil na odru.<ref>{{navedi splet|first=Megan|last=Vick|url=https://www.billboard.com/articles/columns/viral-videos/952724/slayers-kerry-king-performs-with-megadeth|title=Slayer's Kerry King Performs with Megadeth|work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|date=25. oktober 2010|access-date=November 20, 2013}}</ref> Megadeth in Slayer sta si marca in aprila 2011 ponovno delila oder na evropski Carnage turneji.<ref>{{navedi novice|url=http://www.blabbermouth.net/news/slayer-megadeth-to-join-forces-for-european-carnage-tour/|title=Slayer, Megadeth To Join Forces For 'European Carnage' Tour|work=[[Blabbermouth.net]]|date=18. december 2010|access-date=November 20, 2013}}</ref> Megadeth je kot glavna zvezda julija in avgusta istega leta nastopil tudi na četrtem letnem festivalu Rockstar Mayhem.<ref>{{navedi splet|first=Matt|last=Debenedictis|url=http://noisecreep.com/mayhem-festival-2011-lineup-disturbed-godsmack-megadeth/|title=Disturbed, Godsmack, Megadeth Headlining Rockstar Mayhem Festival 2011|website=[[Noisecreep]]|date=31. januar 2011|access-date=November 20, 2013}}</ref> Septembra je skupina izdala DVD album ''[[Rust in Peace Live]]'', posnet na Hollywood Palladiumu v ​​Los Angelesu.<ref>{{navedi splet|author=''Guitar World'' staff|url=https://www.guitarworld.com/megadeth-release-rust-peace-live-blu-ray-dvd-and-cd|title=Megadeth to Release 'Rust In Peace Live' Blu-Ray, DVD and CD|work=[[Guitar World]]|date=23. junij 2010|access-date=November 20, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20110610033053/http://www.guitarworld.com/megadeth-release-rust-peace-live-blu-ray-dvd-and-cd|archive-date=10. junij 2011|url-status=dead}}</ref> Kasneje istega meseca je Megadeth izdal »[[Sudden Death]]« za videoigro ''[[Guitar Hero: Warriors of Rock]]''.<ref>{{navedi splet|first=Thomas|last=East|url=http://www.computerandvideogames.com/262448/guitar-hero-warriors-of-rock-megadeth-trailer/|title=Guitar Hero: Warriors Of Rock Megadeth trailer|date=1. september 2010|work=[[Official Nintendo Magazine]]|access-date=November 20, 2013}}</ref> Skladbo so naročili založniki franšize [[Guitar Hero]], ki so želeli, da pesem vsebuje temna besedila in več kitarskih solov.<ref>{{navedi splet|first=Chris|last=Harris|url=https://www.rollingstone.com/music/news/mustaine-pens-fresh-megadeth-track-for-guitar-hero-20100604|title=Mustaine Pens Fresh Megadeth Track For 'Guitar Hero'|work=[[Rolling Stone]]|date=4. junij 2010|access-date=November 20, 2013|archive-date=2011-07-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20110724014607/http://www.rollingstone.com/music/news/mustaine-pens-fresh-megadeth-track-for-guitar-hero-20100604|url-status=dead}}</ref> Na podelitvi grammyjev 2011 je bila nominirana za najboljšo metal izvedbo.<ref>{{navedi splet|first=Amy|last=Sciarretto|url=http://noisecreep.com/grammy-nominees-2011-metal-hard-rock/|title=Grammy Nominees 2011 Announced for Hard Rock and Metal|website=[[Noisecreep]]|date=1. december 2010|access-date=November 20, 2013}}</ref> === 2011–2015: ''Thirteen'' in ''Super Collider'' === Megadeth se je nato vrnil v svoj studio Vic's Garage, da bi posnel svoj trinajsti album. Produciral ga je [[Johnny K]], ker Andy Sneap, producent prejšnjih dveh albumov, ni bil na voljo.<ref>{{navedi splet|first=Gary|last=Graff|url=https://www.billboard.com/articles/news/465450/megadeths-dave-mustaine-6-questions-about-thirteen|title=Megadeth's Dave Mustaine: 6 Questions About 'Thirteen'|work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|date=31. oktober 2011|access-date=November 20, 2013}}</ref> Album je nosil naslov ''[[Thirteen]]'' in je vseboval že izdane skladbe, kot sta »Sudden Death« in »Never Dead«.<ref>{{navedi splet|first=Greg|last=Prato|work=[[Rolling Stone]]|url=https://www.rollingstone.com/music/news/dave-mustaine-reveals-new-megadeth-album-details-20110712|title=Dave Mustaine Reveals New Megadeth Album Details|date=12. julij 2011|access-date=November 20, 2013|archive-date=2018-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20180304231743/https://www.rollingstone.com/music/news/dave-mustaine-reveals-new-megadeth-album-details-20110712|url-status=dead}}</ref> Izšel je novembra 2011 in se uvrstil na enajsto mesto na ''Billboard'' 200; njegov glavni singel »[[Public Enemy No. 1]]« pa je prejel nominacijo za grammyja za najboljšo izvedbo hard rocka/metala, vendar ni zmagal.<ref>{{navedi splet|first=Brett|last=Bittke|title=Megadeth Receives their 10th Grammy Nomination|url=http://screamermagazine.com/press-releases/megadeth-receives-their-10th-grammy-nomination/|publisher=[[Screamer magazine]]|date=2. december 2011|access-date=November 20, 2013}}</ref> Kmalu po izidu albuma je Dave Mustaine izjavil, da bo po štiriletnem premoru v začetku leta 2012 nova turneja Gigantour.<ref>{{cite magazine|last=Young|first=Alex|date=1. november 2011|title=Megadeth, Motorhead, team up for Gigantour 2012|url=http://consequenceofsound.net/2011/11/megadeth-motorhead-team-up-for-gigantour-2012/|magazine=[[Consequence of Sound]]|access-date=November 20, 2013}}</ref> Program so poleg Megadetha sestavljali še [[Motörhead]], [[Volbeat]] in Lacuna Coil.<ref>{{cite magazine|last=MacIntyre|first=Dave|date=16. februar 2012|title=Gigantour 2012 featuring Lacuna Coil, Volbeat, Motorhead and Megadeth|url=https://www.popmatters.com/review/154651-gigantour-2012-featuring-lacuna-coil-volbeat-motorhead-and-megadeth/|magazine=[[PopMatters]]|access-date=November 20, 2013}}</ref> Po zaključku Gigantourja sta se [[Rob Zombie]] in Megadeth poleti 2012 odpravila na devetdnevno turnejo po ZDA.<ref>{{navedi splet|first=Tree|last=Riddle|title=Rob Zombie and Megadeth To Embark on Co-Headlining 2012 U.S. Tour|url=http://loudwire.com/rob-zombie-megadeth-co-headlining-2012-u-s-tour/|work=[[Loudwire]]|date=21. februar 2012|access-date=November 20, 2013}}</ref>[[Slika:Flickr_-_Official_U.S._Navy_Imagery_-_Shawn_Drover_and_Chris_Broderick,_members_of_the_band_Megadeth,_sign_autographs_in_the_crew_mess_aboard_USS_Helena.jpg|alt=Two men signing autographs in a crowded submarine|desno|sličica|Shawn Drover in Chris Broderick dajeta avtograme vojakom na jurišni podmornici razreda Los Angeles [[USS Helena (SSN-725)]]]] Septembra 2012 je bilo napovedano, da bo Megadeth v počastitev 20. obletnice albuma ponovno izdal ''Countdown to Extinction''. Ob tej priložnosti je Megadeth začel turnejo, na kateri je skupina odigrala ta album v celoti.<ref>{{navedi splet|last=Childers|first=Chad|title=Megadeth to Celebrate 20th Anniversary of 'Countdown to Extinction' With Reissue and Fall 2012 Tour|url=http://loudwire.com/megadeth-20th-anniversary-countdown-to-extinction-reissue-fall-2012-tour/|work=[[Loudwire]]|date=10. september 2012|access-date=17. november 2013}}</ref> En koncert, posnet v gledališču Pomona Fox, je izšel naslednje leto kot koncertni album ''[[Countdown to Extinction: Live]]''.<ref>{{navedi splet|last=Ouellette|first=Mary|title=Megadeth Reveal 'Countdown To Extinction: Live' Trailer|url=http://loudwire.com/megadeth-reveal-countdown-to-extinction-live-trailer/|work=[[Loudwire]]|date=21. september 2013|access-date=17. november 2013}}</ref> Še ena pesem albuma ''Thirteen'', »Whose Life (Is It Anyways?)«, je bila nominirana za najboljšo izvedbo hard rocka/metala na podelitvi nagrade grammy leta 2013, vendar jo je premagala [[Halestorm|Halestormova]] »Love Bites (So Do I)«.<ref>{{navedi splet|title=Halestorm: "Winning A Grammy Is A Huge Milestone For Us"|url=http://www.metalhammer.co.uk/news/halestorm-winning-a-grammy-is-a-huge-milestone-for-us/|work=[[Metal Hammer]]|date=12. februar 2013|access-date=17. november 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131203063529/http://www.metalhammer.co.uk/news/halestorm-winning-a-grammy-is-a-huge-milestone-for-us/|archive-date=3. december 2013}}</ref> Avgusta je Megadeth napovedal snemanje svojega štirinajstega albuma s producentom Johnnyjem K.<ref>{{navedi novice|title=Megadeth Taps Producer Johnny K For New Album|url=http://www.blabbermouth.net/news/megadeth-taps-producer-johnny-k-for-new-album/|work=[[Blabbermouth.net]]|date=22. avgust 2012|access-date=23. avgust 2012}}</ref> V začetku leta 2013 je skupina prekinila pogodbo z [[Roadrunner Records]] in prešla pod Mustainovo novo založbo Tradecraft, ki je imela pogodbo za distribucijo z [[Universal Music Group]].<ref>{{navedi novice|title=Megadeth Working On 'Dark', 'Heavy' And 'Fast' New Album|url=http://www.blabbermouth.net/news/megadeth-working-on-dark-heavy-and-fast-new-album/|work=[[Blabbermouth.net]]|date=28. januar 2013|access-date=29. januar 2013}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Hartmann|first=Graham|title=Megadeth Announce June Release for Upcoming Album 'Super Collider'|url=http://loudwire.com/megadeth-june-release-upcoming-album-super-collider/|work=[[Loudwire]]|date=12. februar 2013|access-date=12. februar 2013}}</ref> Album ''[[Super Collider]]'' je izšel junija in se uvrstil na šesto mesto na ''Billboard'' 200, kaj je bila najvišja uvrstitev albuma skupine vse od albuma ''Youthanasia'' iz leta 1994.<ref>{{navedi splet|first=Keith|last=Caulfield|title=Queens Of The Stone Age Get First No. 1 Album On Billboard 200|url=https://www.billboard.com/biz/articles/news/chart-alert/1566510/queens-of-the-stone-age-get-first-no-1-album-on-billboard-200|work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|date=12. junij 2013|access-date=28. september 2013}}</ref> Reakcija kritikov pa je bila v veliki meri negativna.<ref name="MC">{{navedi splet|url=https://www.metacritic.com/music/super-collider/megadeth|title=Super Collider&nbsp;– Megadeth|work=[[Metacritic]]|publisher=[[CBS Interactive]]|access-date=17. junij 2013}}</ref> Kmalu po izidu ''Super Colliderja'' je Mustaine izjavil, da je že začel razmišljati o petnajstem albumu Megadetha. Rekel je, da je to spodbudila smrt kitarista Slayerja [[Jeff Hanneman|Jeffa Hannemana]], kar mu je dalo občutek umrljivosti.<ref>{{navedi splet|last=Wise|first=Lauren|title=Megadeth's Dave Mustaine: There's Been a Renaissance With Us|url=http://blogs.phoenixnewtimes.com/uponsun/2013/11/dave-mustaine-interview-2013-megadeth.php?page=2|work=[[Phoenix New Times]]|date=25. november 2013|access-date=16. december 2013|archive-date=2013-12-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20131217005700/http://blogs.phoenixnewtimes.com/uponsun/2013/11/dave-mustaine-interview-2013-megadeth.php?page=2|url-status=dead}}</ref> Mustaine je pojasnil: »Veste, časa je malo. Nihče ne ve, kako dolgo bo živel. Vidite, kaj se je zgodilo z Jeffom Hannemanom, zato želim napisati čim več, dokler lahko.«<ref>{{navedi splet|title=Megadeth Planning New Album: 'Time Is Short'|url=http://www.ultimate-guitar.com/news/general_music_news/megadeth_planning_new_album_time_is_short.html|publisher=[[Ultimate-Guitar.com]]|date=24. julij 2013|access-date=17. november 2013}}</ref> Gigantour 2013 je vključeval skupine [[Black Label Society]], [[Hellyeah]], [[Device]] in [[Newsted]].<ref>{{navedi splet|last=Hartmann|first=Graham|title=Black Label Society Join Lineup for Megadeth's Gigantour 2013 + Dates Announced|url=http://loudwire.com/black-label-society-megadeth-gigantour-2013-dates-announced/|work=[[Loudwire]]|date=3. maj 2013|access-date=12. junij 2014}}</ref> Na zadnjem koncertu se je [[Jason Newsted]], nekdanji basist Metallice, pridružil Megadethu na odru za izvedbo »Phantom Lord«, pesmi, ki jo je Mustaine napisal v času svojega sodelovanja z Metallico.<ref>{{navedi splet|last=Bowar|first=Chad|title=Megadeth and Jason Newsted Play Metallica's 'Phantom Lord' During Toronto Gigantour Finale|url=http://loudwire.com/megadeth-jason-newsted-play-metallica-phantom-lord-toronto-gigantour-finale/|work=[[Loudwire]]|date=12. avgust 2013|access-date=12. junij 2014}}</ref> V začetku leta 2014 bi moral Megadeth igrati na festivalu Soundwave v Avstraliji, vendar se je umaknil zaradi nestrinjanja s promotorjem turneje A. J. Maddahom glede sporeda vzporednih koncertov s skupino Newsted.<ref>{{navedi novice|last=Vincent|first=Peter|title=Soundwave 2014: Megadeth cancels Australian tour|url=https://www.smh.com.au/entertainment/music/soundwave-2014-megadeth-cancels-australian-tour-20140210-32b0r.html|access-date=15. februar 2014|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|date=10. februar 2014}}</ref> ''[[Icon]]'', kompilacija enajstih pesmi Megadeth iz obdobja pri Capitol Records, je izšla februarja tega leta kot del istoimenske serije založbe Universal Music.<ref>{{navedi novice|title=Megadeth: 'Icon'-Series Compilation Due This Month|url=http://www.blabbermouth.net/news/megadeth-icon-series-compilation-due-this-month/|work=[[Blabbermouth.net]]|date=15. februar 2014|access-date=6. julij 2014}}</ref> Skupina je imela v drugi polovici leta 2014 nekaj težav. Avgustovski koncert v [[Tel Aviv|Tel Avivu]] je bil odpovedan zaradi oboroženega spopada med Izraelom in Gazo.<ref>{{navedi splet|first=Colin|last=Joyce|title=Cee Lo Green and Megadeth Cancel Israel Shows|url=https://www.spin.com/2014/08/cee-lo-green-megadeth-cancel-israel-shows-palestine-conflict/|work=[[Spin (magazine)|Spin]]|date=5. avgust 2014|access-date=7. avgust 2014}}</ref> Megadeth naj bi se konec septembra pojavil na turneji [[Motörhead|Motörheada]] z imenom Motörboat, vendar so odpovedali nastop zaradi Mustainovih zapletov po operaciji vratnega vretenca.<ref>{{navedi splet|last=Leight|first=Elias|title=Megadeth Pulls Out of Motorhead's Motorboat Cruise|url=https://www.billboard.com/articles/news/6244196/megadeth-motorhead-motorboat-cruise-cancel|work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|date=10. september 2014|access-date=17. september 2014}}</ref> Konec novembra je Drover po desetih letih zapustil skupino, saj se je želel ukvarjati z lastnimi glasbenimi interesi. Temu je hitro sledil odhod Brodericka zaradi umetniških in glasbenih razlik.<ref>{{navedi splet|first=Martin|last=Kielty|title=Broderick & Drover Quit Megadeth|url=http://teamrock.com/news/2014-11-26/megadeth-chris-broderick-shawn-drover-quit|work=[[Classic Rock (magazine)|Classic Rock]]|date=26. november 2014|access-date=27. november 2014}}</ref> Ellefson je zanikal govorice, da bi Megadeth razpadel, in dejal, da bosta z Mustainom še naprej delala na novi glasbi.<ref>{{navedi splet|first=Spencer|last=Kaufman|title=Megadeth's David Ellefson: We Are Not Disbanding|url=http://loudwire.com/megadeth-david-ellefson-not-disbanding/|work=[[Loudwire]]|date=2. december 2014|access-date=3. december 2014}}</ref> Mustaine je dejal, da je bil eden od razlogov za Broderickov in Droverjev odhod frustracija, ki jo je povzročila Megadethova baza oboževalcev, ki je zahtevala vrnitev Friedmana in Menze.<ref>{{navedi splet|first=Dan|last=Epstein|title=Interview: Megadeth's Dave Mustaine Gives Update from the Studio|url=http://www.revolvermag.com/news/interview-megadeths-dave-mustaine-give-update-from-the-studio.html|work=[[Revolver (magazine)|Revolver]]|date=20. julij 2015|access-date=22. julij 2015}}</ref> === 2015–2019: ''Dystopia'' === [[Slika:Dave_Mustaine_and_Kiko_Loureiro_live_in_London_2018-06-16.jpg|sličica|[[Kiko Loureiro]] (desno) v živo z [[Dave Mustaine|Davom Mustainom]] leta 2018|levo]] Bobnar skupine [[Lamb of God]] [[Chris Adler]] in kitarist [[Kiko Loureiro]] iz [[Angra|Angre]] sta bila sprejeta v skupino za snemanje petnajstega studijskega albuma, po tem, Mustainu ni uspelo ponovno zbrati zasedbe albuma ''Rust In Peace''.<ref>{{navedi splet|title=Meet Megadeth's New Guitarist: Kiko Loureiro of Angra|url=https://www.guitarworld.com/meet-megadeths-new-guitarist-kiko-loureiro-angra|website=[[Guitar World]]|date=2. april 2015|access-date=6. april 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160702080953/http://www.guitarworld.com/meet-megadeths-new-guitarist-kiko-loureiro-angra|archive-date=2. julij 2016|url-status=dead}}</ref> Oktobra 2015 je Megadeth pretočno predvajal »Fatal Illusion« z albuma ''[[Dystopia]]'', ki je izšel januarja 2016.<ref>{{navedi splet|last=Bienstock|first=Richard|title=Megadeth Premiere New Song, "Fatal Illusion"|url=http://www.revolvermag.com/news/megadeth-premiere-new-song-fatal-illusion.html|work=[[Revolver (magazine)|Revolver]]|date=1. oktober 2015|access-date=2. oktober 2015}}</ref> V podporo albumu se je Megadeth februarja in marca podal na severnoameriško turnejo s [[Suicidal Tendencies]], [[Children of Bodom]] in [[Havok]] (čeprav so menedžerji Megadetha kmalu umaknili Havok s turneje po sporu glede pogodbe).<ref>{{navedi novice|title=Megadeth, Suicidal Tendencies, Children Bodom: North American Tour Dates Announced|url=http://www.blabbermouth.net/news/megadeth-suicidal-tendencies-children-of-bodom-north-american-tour-dates-announced/|work=[[Blabbermouth.net]]|date=7. december 2015|access-date=7. december 2015}}</ref> Mustaine je sporočil, da Adler, ki je nastopal z Lamb of God in Megadeth, ni več v skupini zaradi sporov glede urnikov med obema skupinama. Na njegovo priporočilo ga je zamenjal [[Dirk Verbeuren]] iz [[Soilwork|Soilworka]].<ref>{{navedi splet|last=Childers|first=Chad|title=Megadeth Officially Confirm Dirk Verbeuren as New Drummer|url=http://loudwire.com/megadeth-officially-confirm-dirk-verbeuren-new-drummer/|work=[[Loudwire]]|date=14. julij 2016|access-date=15. julij 2016}}</ref> Druga turneja po ZDA je potekala septembra in oktobra skupaj z [[Amon Amarth]], [[Suicidal Tendencies]], [[Metal Church]]<ref>{{navedi novice|title=Megadeth Announces U.S. Tour With Amon Amarth, Suicidal Tendencies, Metal Church, Havok|url=http://www.blabbermouth.net/news/megadeth-announces-u-s-tour-with-amon-amarth-suicidal-tendencies-metal-church-havok/|work=[[Blabbermouth.net]]|date=18. julij 2016|access-date=18. julij 2016}}</ref> in [[Butcher Babies]].<ref>{{navedi novice|title=Butcher Babies Added To Megadeth's Tour With Amon Amarth, Suicidal Tendencies, Metal Church|url=http://www.blabbermouth.net/news/butcher-babies-added-to-megadeth-tour-with-amon-amarth-suicidal-tendencies-metal-church/|work=[[Blabbermouth.net]]|date=10. september 2016|access-date=10. september 2016}}</ref> Nekdanji bobnar Menza je 21. maja 2016 med nastopom z OHM v jazz klubu v Los Angelesu umrl zaradi srčnega napada.<ref>{{navedi splet|last=Kennedy|first=Maev|title=Former Megadeth drummer Nick Menza dies after collapsing on stage|url=https://www.theguardian.com/music/2016/may/22/nick-menza-megadeth-drummer-dies-collapsing-stage-los-angeles|work=[[The Guardian]]|date=22. maj 2016|access-date=15. julij 2016}}</ref> [[Slika:Dirk_Verbeuren_on_stage_with_Megadeth_at_The_O2,_London,_2018-06-16.jpg|sličica|Bobnar [[Dirk Verbeuren]] se je skupini pridružil leta 2016 in zamenjal Chrisa Adlerja.]] Mustaine je na vprašanje o morebitnih nadaljnjih koncertih velike četverice pozval »pristojne«, naj pomagajo pripraviti novo turnejo Big Four v letu 2017, saj vse skupine promovirajo nove albume.<ref>{{navedi novice|url=http://teamrock.com/news/2016-12-06/megadeths-dave-mustaine-calls-for-2017-big-four-tour|title=Megadeth's Dave Mustaine calls for 2017 Big Four tour|date=December 6, 2016|newspaper=Metal Hammer|language=en-GB|access-date=December 7, 2016}}</ref> Naslovna pesem ''[[Dystopia (pesem)|Dystopia]]'' je na podelitvi nagrad grammy 2017 prejela nagrado grammy za najboljšo metalsko izvedbo, kar je bila prva zmaga skupine po 12 nominacijah.<ref name=":02" /> Mustaine, Loureiro, Ellefson in Verbeuren so se udeležili slovesnosti, vendar se je ni udeležil bobnar albuma in prejemnik nagrade Chris Adler.<ref>{{navedi splet|url=https://www.grammy.com/node/218641|title=Chris Adler|work=The Grammys|access-date=February 20, 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20170222054146/https://www.grammy.com/node/218641|archive-date=February 22, 2017}}</ref> Med prevzemom nagrade je domači bend zaigral skladbo »[[Master of Puppets (pesem)|Master of Puppets]]« Mustaineove nekdanje skupine [[Metallica]], kar je povzročilo nekaj polemik med oboževalci.<ref>{{cite magazine|last=Teitelman|first=Bram|date=February 19, 2017|title=Megadeth's Dave Mustaine Reflects on First Grammy Win, House Band Playing Metallica|url=https://www.billboard.com/articles/columns/rock/7694277/megadeth-dave-mustaine-interview-grammy-2017-metallica-dystopia|magazine=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|access-date=February 20, 2017}}</ref> Junija 2017 je Mustaine v intervjuju z No Brown M&Ms dejal, da se bo Megadeth konec leta vrnil v studio, da bi začel delati na svojem šestnajstem studijskem albumu. Pojasnil je: »Načrtujemo vrnitev v studio, verjetno se bomo vrnili konec leta in začeli naokoli metati nekaj idej. Razmišljamo o novembru ali decembru.«<ref>{{cite magazine|date=28. junij 2017|title=Megadeth New Album In 2018|url=http://loudwire.com/dave-mustaine-megadeth-return-studio-late-2017/|website=[[Loudwire]]}}</ref> Mesec dni kasneje je Mustaine na Twitterju izjavil, da je začel »zbirati ideje« za novi album, vendar je izjavil, da bodo »verjetno« v studio stopili in začeli snemati sredi leta 2018, za izdajo leta 2019.<ref>{{navedi novice|url=http://www.blabbermouth.net/news/megadeth-to-probably-begin-recording-new-album-next-summer/|title=Megadeth To 'Probably' Begin Recording New Album Next Summer|website=[[Blabbermouth.net]]|accessdate=28. december 2017}}</ref> Leta 2018 je Megadeth ob 35. obletnici delovanja ponovno izdal svoj prvenec iz leta 1985 ''Killing Is My Business... And Business Is Good!'', ki so ga poimenovali ''Killing Is My Business... and Business Is Good! - The Final Kill''. Izdan je bil 8. junija 2018 kot deluks paket, ki vsebuje predelane različice vseh pesmi po Mustainovi viziji, prenovljeno različico pesmi »[[These Boots]]« z besedilom, prilagojenim različici Leeja Hazlewooda, redke izvedbe pesmi med turnejo Flesh Tour Alicea Cooperja in demo s tremi pesmimi iz leta 1984.<ref>{{navedi splet|url=https://loudwire.com/megadeth-final-kill-reissue-killing-is-my-business-and-business-is-good/|author=Childers, Chad|title=Megadeth to Offer 'Final Kill' Reissue of 'Killing Is My Business … And Business Is Good' Disc|website=[[Loudwire]]|accessdate=8. april 2018}}</ref> === 2019–danes: ''The Sick, the Dying... and the Dead'' === Skupina je prvotno načrtovala nastop na prvem križarjenju MegaCruise, ki bi sovpadlo z izidom naslednjega albuma,<ref>{{navedi novice|url=http://www.blabbermouth.net/news/megadeth-announces-first-ever-megacruise/|title=MEGADETH Announces First-Ever 'Megacruise'|website=[[Blabbermouth.net]]|accessdate=25. september 2018}}</ref> z izplutjem 13. oktobra 2019 iz Los Angelesa in prihodom v pristanišče San Diega in Ensenada, preden bi se 18. oktobra vrnili. MegaCruise je vključeval tudi nastope drugih heavy metal skupin, kot so [[Lamb of God]], [[Anthrax]], [[Testament (skupina)|Testament]], [[Overkill]], [[Corrosion of Conformity]], [[Queensrÿche]], [[Armored Saint]], [[Metal Church]], [[Suicidal Tendencies]], [[DragonForce]], [[Doro (skupina)|Doro]], [[John 5]], [[Death Angel]] in [[Toothgrinder]],<ref>{{navedi novice|url=http://www.blabbermouth.net/news/anthrax-testament-corrosion-of-conformity-others-confirmed-for-megadeths-first-ever-megacruise/|title=ANTHRAX, TESTAMENT, CORROSION OF CONFORMITY, Others Confirmed For MEGADETH's First-Ever 'Megacruise'|website=[[Blabbermouth.net]]|accessdate=9. oktober 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.metalinsider.net/news/overkill-and-dragonforce-added-to-first-ever-megacruise|title=Overkill and Dragonforce added to first-ever MegaCruise|website=Metal Insider|accessdate=28. oktober 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Trapp|first=Philip|title=Suicidal Tendencies, Queensryche + More Added to 2019 Megacruise|url=https://loudwire.com/suicidal-tendencies-queensryche-megacruise-2019/|website=[[Loudwire]]|date=21. marec 2019|accessdate=18. junij 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|title=LAMB OF GOD Added To MEGADETH's 'Megacruise'|url=https://www.blabbermouth.net/news/lamb-of-god-added-to-megadeths-megacruise/|work=[[Blabbermouth.net]]|access-date= 31. avgust 2020|date=6. avgust 2019}}</ref> vendar Megadeth ni bil prisoten zaradi Mustainove bolezni. Namesto tega je šlo za nastop v živo, na katerem so člani posameznih skupin igrali pesmi skupine Kiss.<ref>{{navedi novice|url=https://www.blabbermouth.net/news/megadeth-no-official-decision-has-yet-been-made-regarding-dave-mustaines-involvement-in-megacruise/|title=MEGADETH: No Official Decision Has Yet Been Made Regarding DAVE MUSTAINE's Involvement In 'Megacruise'|website=[[Blabbermouth.net]]|accessdate=21. september 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.blabbermouth.net/news/members-of-megadeth-anthrax-testament-death-angel-others-take-part-in-kiss-all-star-jam-on-megacruise-video/|title=Members Of MEGADETH, ANTHRAX, TESTAMENT, DEATH ANGEL, Others Take Part In All-Star KISS Jam On 'Megacruise' (Video)|website=[[Blabbermouth.net]]|accessdate=19. oktober 2019}}</ref> 10. maja 2019 je Megadeth v studiu v Franklinu, Tennessee, začel s predprodukcijo naslednjega albuma. Ponovno so združili moči s koproducentom ''Dystopie'' Chrisom Rakestrawom.<ref>{{navedi novice|title=MEGADETH Enters Studio For New Album Pre-Production|url=http://www.blabbermouth.net/news/megadeth-enters-studio-to-record-new-album/|website=[[Blabbermouth.net]]|accessdate=10. maj 2019}}</ref> 17. junija je skupina napovedala, da bodo vsi nastopi, načrtovani za leto 2019 (z izjemo MegaCruise), odpovedani, ker je bil Mustainu diagnosticiran rak na grlu;<ref>{{navedi splet|url=https://www.kerrang.com/the-news/megadeths-dave-mustaine-diagnosed-with-throat-cancer/|title=Megadeth's Dave Mustaine Diagnosed With Throat Cancer|website=[[Kerrang!]]|accessdate=17. junij 2019}}</ref> med odpovedanimi nastopov je bil tisti v podporo [[Ozzy Osbourne|Ozzyja Osbourna]] na severnoameriški turneji No More Tours II,<ref>{{navedi novice|title=OZZY OSBOURNE Announces 2019 North American Tour With MEGADETH|url=https://www.blabbermouth.net/news/ozzy-osbourne-announces-2019-north-american-tour-with-megadeth/|work=[[Blabbermouth.net]]|accessdate=5. november 2018}}</ref> ki je bila zaradi poškodbe in pljučnice Osbourna prestavljena s poletja 2019 na poletje 2020. Zamenjal jih je [[Marilyn Manson]].<ref>{{navedi novice|title=OZZY OSBOURNE To Be Joined By MARILYN MANSON For Rescheduled 2020 North American Dates|url=https://www.blabbermouth.net/news/ozzy-osbourne-to-be-joined-by-marilyn-manson-for-rescheduled-2020-north-american-dates/|work=[[Blabbermouth.net]]|access-date=November 20, 2019|date=14. november 2018}}</ref> Kljub Mustainovi bolezni se je skupina zaobljubila, da bo še naprej delala na svojem novem albumu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.houseofhaironline.com/2019/06/megadeths-dave-mustaine-vows-to-beat-cancer/|author=HOUSE OF HAIR|title=Megadeth's Dave Mustaine Vows To Beat Cancer|website=houseofhaironline.com|accessdate=28. junij 2019}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> 6. novembra je Mustaine na [[Instagram|Instagramu]] delil videoposnetek dela pesmi s prihajajočega albuma, ki je bil prvotno predviden za izid leta 2019.<ref>{{navedi novice|url=http://loudwire.com/megadeth-new-song-tease/|title=Dave Mustaine Teases Heavy + Fast New Megadeth Song – Listen|website=[[Loudwire]]|access-date=November 8, 2018}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.loudersound.com/news/megadeth-share-rehearsal-footage-from-new-album-sessions|title=Megadeth share rehearsal footage from new album sessions|website=[[Metal Hammer]]|access-date=November 8, 2018}}</ref> Megadeth je 17. julija napovedal sodelovanje z [[Gimme Radio]] in [[Richard Childress Racing]] pri dirkalniku [[Chevrolet Camaro]] št. 2 Gimme Radio, ki ga je 20. julija na dirki [[New Hampshire 200]] vozil Tyler Reddick.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rcrracing.com/news-media/news/2019/07/17/tyler-reddick-megadeth-new-hampshire-gimme-radio/|title=Reddick to Celebrate Metal Band Megadeth with Gimme Radio Chevy in Loudon|website=rcrracing.com|date=July 17, 2019|access-date=July 17, 2019}}</ref> 21. avgusta je skupina objavila, da se bodo januarja in februarja 2020 odpravili na prvo turnejo po Mustainovi bolezni, pri čemer jih bodo na evropski turneji spremljali [[Five Finger Death Punch]] in [[Bad Wolves]].<ref>{{navedi novice|title=FIVE FINGER DEATH PUNCH To Tour Europe With MEGADETH And BAD WOLVES|url=https://blabbermouth.net/news/five-finger-death-punch-to-tour-europe-with-megadeth-and-bad-wolves/|website=[[Blabbermouth.net]]|accessdate=21. avgust 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|title=FIVE FINGER DEATH PUNCH Announces Dates For European Tour With MEGADETH, BAD WOLVES|url=https://blabbermouth.net/news/five-finger-death-punch-announces-dates-for-european-tour-with-megadeth-bad-wolves/|website=[[Blabbermouth.net]]|accessdate=9. september 2019}}</ref> Megadeth se naj bi poleti 2020 predvidoma odpravil na turnejo po Severni Ameriki z Lamb of God, poimenovano »The Metal Tour of the Year«, s [[Trivium]] in [[In Flames]] kot spremljevalnima skupinama, vendar je bila turneja zaradi [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusne bolezni 2019]] prestavljena. Turneja je bila preložena na poletje 2021,<ref>{{navedi novice|title=MEGADETH, LAMB OF GOD, TRIVIUM And IN FLAMES Announce 2021 Dates For 'The Metal Tour Of The Year'|url=https://www.blabbermouth.net/news/megadeth-lamb-of-god-trivium-and-in-flames-announce-2021-dates-for-the-metal-tour-of-the-year/|website=[[Blabbermouth.net]]|accessdate=1. julij 2020}}</ref> pri čemer je [[Hatebreed]] zamenjal In Flames, ker se je bil slednji prisiljen umakniti zaradi težav z mednarodnimi vizumi, ki jih je povzročila pandemija.<ref>{{navedi splet|url=https://www.blabbermouth.net/news/hatebreed-replaces-in-flames-on-the-metal-tour-of-the-year/|title=HATEBREED Replaces IN FLAMES On 'The Metal Tour Of The Year'|accessdate=13. julij 2021|website=Blabbermouth.net}}</ref> Megadeth je sredi leta 2020 znova vstopil v studio v Nashvilleu, da bi nadaljeval snemanje svojega novega albuma, ki naj bi bil predvidoma izdan leta 2021.<ref>{{navedi novice|title=DAVID ELLEFSON Will Travel To Nashville This Week To Begin Recording New MEGADETH Album|url=https://blabbermouth.net/news/david-ellefson-will-travel-to-nashville-this-week-to-begin-recording-new-megadeth-album/|website=[[Blabbermouth.net]]|accessdate=19. maj 2020}}</ref><ref>{{navedi novice|title=DAVE MUSTAINE Says New MEGADETH Album Is 'Coming Along Great'|url=https://www.blabbermouth.net/news/dave-mustaine-says-new-megadeth-album-is-coming-along-great/|work=[[Blabbermouth.net]]|accessdate=25. julij 2020}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Why MEGADETH Decided Against Recording New Album Remotely|url=https://blabbermouth.net/news/why-megadeth-decided-against-recording-new-album-remotely/|website=[[Blabbermouth.net]]|accessdate=31. julij 2020}}</ref> Medtem ko je 9. januarja 2021 na [[Zoom|Zoomu]] za oboževalce gostil Masterclass »Front Row Live«, je Mustaine napovedal, da se bo naslov prihajajočega albuma glasil ''[[The Sick, the Dying... and the Dead!]]'', vendar je navedel, da bi se naslov morda lahko še spremenil.<ref name="Metal Addicts">{{navedi splet|url=https://metaladdicts.com/site/dave-mustaine-reveals-title-for-new-megadeth-album/|title=DAVE MUSTAINE Reveals Title For New MEGADETH Album|publisher=Metal Addicts|date=10. januar 2021|access-date=11. januar 2021}}</ref> 24. maja je Mustaine po razkritju zasebnih spolnih video posnetkov<ref name="leak videos">{{navedi splet|title=MEGADETH Comments On Leak Of 'Embarrassing' DAVID ELLEFSON Videos: 'We Are Watching Developments Closely'|url=https://blabbermouth.net/news/megadeth-comments-on-leak-of-embarrassing-david-ellefson-videos-we-are-watching-developments-closely/|website=Blabbermouth|date=10. maj 2021|access-date=23. maj 2021}}</ref> razglasil, da je skupina ponovno odpustila Ellefsona.<ref>{{navedi splet|title=MEGADETH Officially Parts Ways With DAVID ELLEFSON Following Sex Video Scandal|url=https://www.blabbermouth.net/news/megadeth-offically-parts-ways-with-david-ellefson-following-sex-video-scandal/|website=Blabbermouth|accessdate=24. maj 2021}}</ref> Ellefson je kasneje potrdil, da je bil dejansko odpuščen deset dni prej, 14. maja; video posnetki so se prvotno pojavili 10. maja.<ref>{{navedi splet|url=https://metalinjection.net/news/drama/david-ellefson-was-actually-fired-from-megadeth-four-days-after-sexual-allegations-surfaced-new-details-from-revenge-porn-report|author=Pasbani, Robert|title=David Ellefson Was Actually Fired From MEGADETH Four Days After Sexual Allegations Surfaced, New Details From Revenge Porn Report|website=Metal Injection|accessdate=9. junij 2021}}</ref> Posledično je Mustaine izjavil, da se Ellefson ne bo nikoli več mogel pridružil skupini.<ref>{{navedi splet|url=https://www.blabbermouth.net/news/dave-mustaine-says-there-is-no-chance-of-david-ellefson-ever-rejoining-megadeth-again/|title=DAVE MUSTAINE Says There Is No Chance Of DAVID ELLEFSON Ever Rejoining MEGADETH Again|website=[[Blabbermouth.net]]|accessdate=13. julij 2021}}</ref> V Mustainovem radijskem programu radia Gimme z naslovom ''The Dave Mustaine Show'' je Mustaine 17. junija dejal, da se basovski posnetki, ki jih je Ellefson posnel maja 2020, ne bodo pojavili na prihajajočem albumu in da jih bo ponovno posnel drug basist.<ref>{{navedi splet|url=https://www.blabbermouth.net/news/dave-mustaine-confirms-david-ellefson-will-not-appear-on-upcoming-megadeth-album/|title=DAVE MUSTAINE Confirms DAVID ELLEFSON Will Not Appear On Upcoming MEGADETH Album|website=[[Blabbermouth.net]]|accessdate=17. junij 2021}}</ref> To je bilo tudi storjeno, vendar Mustaine ni takoj povedal, kdo je novi basist. Razkril je tudi naslov pesmi z albuma z naslovom »The Dogs of Chernobyl«.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ultimate-guitar.com/news/general_music_news/dave_mustaine_confirms_david_ellefsons_bass_parts_on_new_megadeth_album_were_already_re-recorded_by_another_bassist.html|author=jomatami|title=Dave Mustaine Confirms David Ellefson's Bass Parts on New Megadeth Album Were Already Re-Recorded By Another Bassist|website=[[Ultimate Guitar]]|accessdate=8. julij 2021}}</ref> Mustaine je kmalu zatem potrdil izbiro novega basista s sliko, na kateri sta bila prikazana vrat bas kitare in neznani član na tleh za stolom, vendar imena ni razkril, ampak je dejal, da ga bo kmalu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.blabbermouth.net/news/heres-the-first-glimpse-of-megadeths-new-bassist/|title=Here's The First Glimpse Of MEGADETH's New Bassist|website=[[Blabbermouth.net]]|date=July 12, 2021|access-date=July 12, 2021}}</ref> Nekdanji basist [[James LoMenzo]] se je skupini pridružil na turneji,<ref>{{navedi splet|url=https://www.guitarworld.com/news/megadeth-new-live-bassist|author=Maxwell, Jackson|title=Megadeth announce James LoMenzo as new live bassist|website=[[Guitar World]]|date=August 11, 2021|access-date=August 11, 2021}}</ref> [[Steve Di Giorgio]] iz skupine [[Testament (skupina)|Testament]] pa je sodeloval kot basist na albumu ''The Sick, the Dying... and the Dead!'', ki bo izšel septembra 2022.<ref>{{navedi splet|url=https://metaladdicts.com/megadeth-new-album-the-sick-the-dying-and-the-dead-postponed-to-september/|title=MEGADETH’s New Album, ‘The Sick, The Dying… And The Dead’, Postponed To September|date=June 12, 2022|accessdate=June 12, 2022|work=Metal Addicts}}</ref> LoMenzo je bil 31. maja razglašen za uradnega basista skupine.<ref>{{navedi splet|url=https://blabbermouth.net/news/megadeth-announces-james-lomenzo-as-permanent-replacement-for-david-ellefson|title=MEGADETH Announces JAMES LOMENZO As 'Permanent' Replacement For DAVID ELLEFSON|publisher=[[Blabbermouth.net]]|date=May 31, 2022|access-date=May 31, 2022}}</ref> Po več kratkih napovednikih<ref>{{navedi splet|last=Hammerpublished|first=Metal|date=2022-06-21|title=Megadeth tease new music on mysterious website|url=https://www.loudersound.com/news/megadeth-tease-new-music-on-mysterious-website|access-date=2022-06-23|website=loudersound|language=en}}</ref> je bil 23. junija objavljen prvi singel z albuma »We'll Be Back«<ref>{{navedi splet|last=Trapp|first=Todd FooksTodd FooksContributing Authors: Philip|title=Fans React to Megadeth's New Song 'We'll Be Back'|url=https://loudwire.com/megadeth-new-song-well-be-back-reactions-fans-listeners/|access-date=2022-06-23|website=Loudwire|language=en}}</ref> in seznam skladb. == Polemike == Mustaine je pogosto razburjal z izjavami za medije,<ref>{{navedi splet|last=Crawford|first=Allyson B.|title=Megadeth Frontman Dave Mustaine's Most Controversial Quotes|url=http://noisecreep.com/dave-mustaine-quotes/|website=[[Noisecreep]]|date=5. april 2012|access-date=21. november 2013}}</ref> običajno v zvezi s težavami z nekdanjimi soigralci skupine Metallica. Zamere so bile zaradi njegove izključitve iz skupine, načina izvedbe in nesoglasij glede zaslug za pisanje pesmi.<ref>{{navedi splet|last=Hartmann|first=Graham|title=Metallica vs. Dave Mustaine&nbsp;– Nastiest Rock Feuds|url=http://loudwire.com/metallica-vs-dave-mustaine-nastiest-rock-feuds/|work=[[Loudwire]]|date=31. avgust 2012|access-date=21. november 2013}}</ref> Mustaine je jezo izrazil v filmu ''[[Metallica: Some Kind of Monster]]'',<ref>{{cite journal|last=Hay|first=Carla|date=17. januar 2004|title="Monster" Film Reveals Metallica's Dynamics|url=https://books.google.com/books?id=gg8EAAAAMBAJ&q=dave+mustaine+fired+metallica&pg=PA15|journal=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|volume=116|page=15|access-date=21. november 2013}}</ref> v prizoru, ki ga pozneje ni odobraval, saj se mu je zdelo, da je napačno prikazan in da ne predstavlja celotnega obsega tega, kar se je zgodilo med srečanjem.<ref>{{navedi splet|last=Wiederhorn|first=Jon|title=Megadeth Frontman, Filmmakers At Odds Over Metallica Doc|url=http://www.mtv.com/news/1489539/megadeth-frontman-filmmakers-at-odds-over-metallica-doc/|publisher=[[MTV]]|date=20. julij 2004|access-date=21. november 2013|archive-date=2018-10-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20181012053931/http://www.mtv.com/news/1489539/megadeth-frontman-filmmakers-at-odds-over-metallica-doc/|url-status=dead}}</ref> Med izvedbo »Anarchy in the UK« leta 1988 v Antrimu na [[Severna Irska|Severnem Irskem]] je Mustaine pijano in zmedeno posvetil pesem »stvari« »vračanja Irske Ircem!«{{refn|Mustaine je pred predstavo v Antrimu odkril, da so na prizorišču naprodaj majice z oznako Megadeth. Prodajalec je Mustainu pojasnil, da zbira denar za [[Začasna irska republikanska vojska|"vzrok"]]. Mustaine je idejo podprl in zadnjo pesem nevede namenil organizaciji in rekel: "Ta je za vzrok! Vrnite Irsko Ircem, anarhija v Antrimu." Citat je navdihnila pesem Paula McCartneyja "Give Ireland Back to the Irish".<ref>{{navedi splet|first=Kenny|last=Herzog|title=Dave Mustaine Interview|url=https://www.avclub.com/article/dave-mustaine-59091|work=[[The A.V. Club]]|date=18. julij 2011|access-date=4. junij 2014}}</ref>|group=nb}} Mustaine je pred zadnjo pesmijo dejal: »Ta je za stvar! Vrnite Irsko Ircem!«<ref name="Rust">{{navedi splet|first=Richard|last=Bienstock|title=Megadeth: Rust Never Sleeps|url=https://www.guitarworld.com/features/megadeth-rust-never-sleeps|work=[[Guitar World]]|date=17. september 2010|access-date=22. november 2013}}</ref> To je med občinstvom povzročilo nemire in pretepe med katoličani in protestanti v občinstvu. Skupina je morala nazaj v [[Dublin]] potovati v neprebojnem avtobusu.<ref name="Metal Sludge">{{navedi splet|author=Metal Sludge staff|title=23 Questions With Dave Mustaine|url=http://www.metalsludge.tv/?p=28520|publisher=Metal Sludge|date=4. september 2001|access-date=10. december 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131213140143/http://www.metalsludge.tv/?p=28520|archive-date=13. december 2013}}</ref> Mustaine je pozneje dejal, da so ga prodajalci majic zavedli o pomenu izraza »Stvar«. Incident je služil kot navdih za pesem »Holy Wars ... The Punishment Due«.<ref>{{navedi splet|title=Holy Wars...The Punishment Due|url=https://www.rollingstone.com/music/song-stories/holy-wars-the-punishment-due-megadeth|work=[[Rolling Stone]]|access-date=6. december 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140309221717/http://www.rollingstone.com/music/song-stories/holy-wars-the-punishment-due-megadeth|archive-date=9. marec 2014}}</ref> Polemike in napačno interpretirana besedila so skupini povzročila težave. Leta 1988 je [[MTV]] menil, da pesem »In My Darkest Hour« spodbuja samomor ter video prepovedal.<ref>{{navedi splet|first=Laura|last=Mann|title=The Ten Best Music Videos Banned by MTV|url=http://blogs.dallasobserver.com/dc9/2011/08/the_ten_best_videos_banned_by.php|work=[[Dallas Observer]]|date=1. avgust 2011|access-date=22. november 2013|archive-date=2015-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20150513182039/http://blogs.dallasobserver.com/dc9/2011/08/the_ten_best_videos_banned_by.php|url-status=dead}}</ref> Postaja je iz istega razloga prepovedala videospot za »A Tout le Monde«, čeprav je Mustaine dejal, da je bila pesem napisana z vidika umirajočega moškega, ki svojim najbližjim govori svoje zadnje besede.<ref name="A Tout le Monde" /> Po njegovem mnenju je MTV videoposnetke za »[[Skin o 'My Teeth]]« in »[[Symphony of Destruction]]« označil za »malce preveč ostre« in jih ni hotel predvajati.<ref>{{cite journal|last=Pessin|first=Anna Lisa|date=oktober 1992|title=Dressed for Success|url=https://books.google.com/books?id=wJumg6TLv8EC&q=countdown+to+extinction+thrash+metal&pg=PT53|journal=[[Spin (magazine)|Spin]]|volume=8|page=52|access-date=20. september 2013}}</ref> Med svetovno turnejo leta 2001 je malezijska vlada prekinila nastop skupine v prestolnici države, ker so oblasti negativno dojemale podobo in glasbo skupine.<ref>{{navedi splet|first=Barry A.|last=Jeckell|title=Billboard Bits: LL Cool J, Megadeth, Money Mark|url=https://www.billboard.com/articles/news/79013/billboard-bits-ll-cool-j-megadeth-money-mark|work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|date=6. avgust 2001|access-date=13. december 2013}}</ref> Vlada je maskoto skupine Vic Rattlehead označila za neprimerno in članom povedala, da bodo aretirani, če bodo nastopili.<ref>{{navedi splet|title='Hero' Takes A Fall In Malaysia|url=https://www.nme.com/news/megadeth/8697|work=[[New Musical Express]]|date=24. julij 2001|access-date=13. december 2013}}</ref> Dave Mustaine je odgovoril: »Zavedam se, kaj poskuša narediti malezijska vlada, občudovanja vredno je, da skušajo zaščititi mlade v državi. To pa samo kaže na stopnjo nevednosti in apatije, ki jo ima vlada do problema.«<ref name="Vegas Sun" /> Leta 2003 je Mustaine po okrevanju po poškodbi roke, ki mu je ogrozila kariero, postal [[ponovno rojen]] kristjan.<ref>{{navedi splet|first=George|last=Stroumboulopoulos|publisher=[[CBS]]|title=Interview: Dave Mustaine|url=http://www.cbc.ca/strombo/guests/dave-mustaine|access-date=22. november 2013}}</ref> Manjše polemike je sprožila Mustainova napoved, da Megadeth zaradi njegove spreobrnitve nekaterih pesmi ne bo več igral v živo.<ref>{{navedi splet|last=Prince|first=Patrick|title=Dave Mustaine at 'Peace' in his career, 25 years later|url=http://www.goldminemag.com/features/dave-mustaine-at-peace-in-his-career-25-years-later|work=[[Goldmine (magazine)|Goldmine]]|date=13. junij 2011|access-date=22. november 2013}}</ref> Maja 2005 naj bi Mustaine zagrozil, da bo odpovedal koncerte v Grčiji in Izraelu z [[Ekstremni metal|ekstremnimi metal]] skupinami [[Rotting Christ]] in [[Dissection]] zaradi protikrščanskih prepričanj skupin. Zaradi tega sta obe skupini preklicali nastope.<ref>{{navedi splet|last=Kerby|first=Jeff|title=Dave Mustaine Speaks to KNAC.com From Gigantour|date=24. julij 2005|url=http://www.knac.com/article.asp?ArticleID=3761|publisher=[[KNAC.com]]|access-date=22. november 2013|archive-date=2018-08-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20180808175856/http://www.knac.com/article.asp?ArticleID=3761|url-status=dead}}</ref>{{Wikisource|:en:David Ellefson v Megadeth|David Ellefson v Megadeth}}Julija 2004 je nekdanji basist Ellefson tožil Mustaina za 18,5 milijona dolarjev na okrožnem sodišču južnega okrožja zvezne države New York v Združenih državah Amerike. Ellefson je trdil, da ga je Mustaine opeharil za del prihodka od prodaje licenčnega blaga in avtorskih honorarjev.<ref>{{navedi splet|work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|title=Megadeth Founders Exchange Lawsuits|date=9. avgust 2004|url=https://www.billboard.com/biz/articles/news/1430579/megadeth-founders-exchange-lawsuits|access-date=22. november 2013}}</ref> Tožba je bila leta 2005 zavrnjena in Mustaine je vložil protitožbo, v kateri je trdil, da je Ellefson uporabil ime skupine v oglasu za glasbeno opremo;<ref>{{navedi splet|title=Megadeth's Mustaine Sues Former Bassist|url=https://www.billboard.com/articles/news/61979/megadeths-mustaine-sues-former-bassist|work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|date=26. julij 2005|access-date=4. junij 2014}}</ref> tožba je bila rešena zunaj sodišča.<ref>{{navedi splet|first=Jon|last=Wiederhorn|website=[[Noisecreep]]|title=Megadeth Frontman Extends Olive Branch to Original Bassist|date=10. februar 2010|url=http://noisecreep.com/megadeth-dave-mustaine-olive-branch-dave-ellefson/|access-date=22. november 2013}}</ref> 10. maja 2021 so bili na Twitterju objavljeni spolno eksplicitni videoposnetki Ellefsona. Videoposnetki, ki naj bi jih posnela oboževalka, s katero si je Ellefson dopisoval, so sprva sprožili obtožbe o zalezovanju otrok. Vendar sta Ellefson in druga stran obtožbe zanikala, oboževlka pa je javno zatrdila, da je odrasla oseba in da je videoposnetke na njeno nevednost objavila tretja oseba. Ellefson je stopil v stik s policijsko upravo Scottsdale (SPD) in zahteval obtožnico zaradi maščevalne pornografije. Ellefson je opravil poligrafski test, da bi potrdil svoje trditve, in policiji predložil fotografijo vozniškega dovoljenja oboževalke, da bi dokazal njeno starost. Prav tako je delil posnetke zaslonskih slik sporočil Snapchat in WhatsApp, povezanih z obtožbami. Ellefsonova partnerka je priznala, da je videoposnetek delila z nekaterimi prijatelji, vendar ni bila prepričana, kako se je razširil med druge. V poročilu SPD je navedeno, da oboževalka dejanje »obžaluje in da se je strinjala, da bo na Instagramu objavila izjavo«, da »je bila med njunim virtualnim spolnim srečanjem, odrasla oseba in da v dejanje ni bila prisiljena.« Ellefson je nato 10. maja objavil njeno izjavo in svojo lastno izjavo, v kateri je trdil, da so obtožbe o zalezovanju otrok lažne. Ellefson je izjavil, da ni bil na noben način izsiljen in da verjame, da videoposnetki njunega sporazumnega odraslega srečanja niso prišli v javnost namerno.<ref>{{Cite magazine|last1=Grow|first1=Kory|date=2021-06-07|title=David Ellefson: Ex-Megadeth Bassist Details Revenge-Porn Case in Police Report|url=https://www.rollingstone.com/music/music-news/david-ellefson-megadeth-bassist-revenge-porn-police-report-1179919/|magazine=Rolling Stone|language=en-US|access-date=2022-01-16}}</ref> Megadeth je naslednji dan izdal uradno izjavo, v kateri je zapisal, da situacijo »pozorno spremljajo«.<ref name="leak videos3" /> Mustaine je 24. maja 2021 sporočil, da je bil Ellefson odpuščen iz skupine.<ref>{{navedi splet|url=https://variety.com/2021/music/news/megadeth-david-ellefson-fires-sexual-misconduct-1234980355/|title=Megadeth Fires Bassist David Ellefson After Sexual Misconduct Allegations|author=Jordan Moreau|date=May 24, 2021|website=Variety|access-date=May 24, 2021|quote=Heavy metal band Megadeth has parted ways with bassist David Ellefson after he was accused of sexual misconduct.}}</ref> == Umetnost == === Vplivi in slog === Tradicionalne [[Heavy Metal|heavy metal]] skupine, kot so [[UFO]], [[Black Sabbath]], [[Budgie]],<ref>{{navedi splet|url=http://www.revolvermag.com/uncategorized/exclusive-excerpt-from-dave-mustaines-autobiography-meeting-lars-ulric.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20151120220741/http://www.revolvermag.com/uncategorized/exclusive-excerpt-from-dave-mustaines-autobiography-meeting-lars-ulric.html|title=Exclusive Excerpt From Dave Mustaine's Autobiography: Meeting Lars Ulrich|date=3. avgust 2010|last=Grow|first=Kory|work=Revolver|publisher=NewBay Media|archive-date=November 20, 2015}}</ref> [[Novi val britanskega heavy metala|novi val britanskih heavy metal skupin]] (NWOBHM), kot so [[Judas Priest]], [[Motörhead]], [[Iron Maiden]], [[Diamond Head]] in [[Venom (glasbena skupina)|Venom]], ter [[punk rock]] skupine, kot so [[Sex Pistols]] in [[Ramones]], so pomembno vplivale na zvok Megadetha.<ref>{{navedi novice|last=Smyers|first=Darryl|title=Megadeth's Dave Ellefson Talks About Christianity and Lady Gaga|url=http://blogs.dallasobserver.com/dc9/2012/03/megadeths_dave_ellefson_talks.php|access-date=23. november 2013|newspaper=[[Dallas Observer]]|date=1. marec 2012|archive-date=2013-12-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20131203013034/http://blogs.dallasobserver.com/dc9/2012/03/megadeths_dave_ellefson_talks.php|url-status=dead}}</ref> Na kitarski slog skupine so vplivale tudi [[hard rock]] skupine, kot so [[AC/DC]],<ref>{{navedi splet|author=Full Metal Jackie|title=Megadeth Frontman Dave Mustaine on Touring With Iron Maiden, Social Media + More|url=http://loudwire.com/megadeth-dave-mustaine-touring-iron-maiden-social-media-more/|access-date=23. november 2013|work=[[Loudwire]]|date= 7. oktober 2013}}</ref> [[Queen]]<ref>{{navedi splet|url=https://thequietus.com/articles/19891-dave-mustaine-megadeth-favourite-albums-interview?page=12|title=The Quietus &#124; Features &#124; Baker's Dozen &#124; Th1rt3en Best: Dave Mustaine of Megadeth's Favourite Albums}}</ref> in [[Led Zeppelin]],{{sfn|Edmondson|2013|p=147}} pa tudi nemške skupine, kot sta [[Scorpions]]<ref>{{navedi splet|url=https://loudwire.com/bands-who-influenced-megadeth/|title=10 Bands Who Influenced Megadeth}}</ref> in [[Accept]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.uncivilrevolt.com/2021/02/b-mac-album-review-accept-too-mean-to-die/|title=B-Mac Album Review: Accept, Too Mean To Die ~ Uncivil Revolt|date=februar 2021|publisher=uncivilrevolt.com|access-date=8. februar 2021|archive-date=2022-04-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20220407034003/http://www.uncivilrevolt.com/2021/02/b-mac-album-review-accept-too-mean-to-die/|url-status=dead}}</ref> Čeprav ima glasba korenine v punku,{{sfn|Dika|2012|p=188}} je univerzitetni profesor Jason Bivins zapisal, da je Megadeth sledil osnovam Motörheada in Iron Maidena. Slog je opisal kot mešanico »instrumentalne virtuoznosti NWOBHM-a s hitrostjo in agresijo [[Hardcore punk|hardcore punka]]«, lirični navdih pa naj bi črpali tudi iz grozo-obsedene punk skupine [[Misfits]].{{sfn|Bivins|2008|p=74}} Mustaine je kot posnetke, ki so vplivali nanj, navedel tudi albume [[The Beatles|Beatlov]] in [[David Bowie|Davida Bowieja]].<ref>{{navedi splet|last=Carney|first=Christine|title=Megadeth's Mustaine Talks About Albums That Influenced Him;|url=http://www.blabbermouth.net/news/megadeth-s-mustaine-talks-about-albums-that-influenced-him-video-available/|work=[[MP3.com]]|publisher=[[Blabbermouth.net]]|date=18. september 2007|access-date=26. november 2013}}</ref> Mustaine je glavni komponist skupine. Razvija pesmi, ki se začnejo z določenim [[Riff|riffom]], ki s spremembami postane osrednji del pesmi.<ref>{{navedi splet|last=Sharken|first=Lisa|title=Dave Mustaine of Megadeth|url=http://www.seymourduncan.com/blog/artist-interview/dave-mustaine-of-megadeth/|work=Seymour Duncan|date=9. januar 2007|access-date=3. december 2013}}</ref> Dejal je, da so fragmenti pesmi sestavljeni ločeno, nato pa skupina iz njih naredi zgoščeno strukturo.<ref>{{navedi splet|last=Bosso|first=Joe|title=Interview: Megadeth's Dave Mustaine talks Thirteen, Metallica and riffs|url=http://www.musicradar.com/news/guitars/interview-megadeths-dave-mustaine-talks-th1rt3en-metallica-and-riffs-519610|publisher=[[MusicRadar]]|date=14. december 2011|access-date=3. december 2013}}</ref> Bobnar Shawn Drover je izjavil, da je Mustaine v preteklih letih prihranil veliko riffov in da nekaj nedavnega materiala temelji na teh demo posnetkih.<ref name="Drover">{{navedi splet|last=Toto|first=Anthony|title=Interview: Megadeth|url=http://pop-break.com/2013/11/29/interview-megadeth/|work=Pop-Break|date=29. november 2013|access-date=7. december 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131210235912/http://pop-break.com/2013/11/29/interview-megadeth/|archive-date=10. december 2013|url-status=dead}}</ref> Ellefson je izjavil, da skupina nenehno ustvarja nov material in da se snemanje začne z izmenjavo idej, nato pa skupina vstopi v studio in razpravlja o konceptu, režiji, umetniških delih in naslovih pesmi.<ref>{{navedi splet|last=Wise|first=Lauren|title=Megadeth's Dave Ellefson: "All The Best Things In My Life Were Not My Idea"|url=http://blogs.phoenixnewtimes.com/uponsun/2013/10/dave-ellefson-interview-megadeth-book.php?page=3|work=[[Phoenix New Times]]|date=28. oktober 2013|access-date=16. december 2013|archive-date=2013-12-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20131215121253/http://blogs.phoenixnewtimes.com/uponsun/2013/10/dave-ellefson-interview-megadeth-book.php?page=3|url-status=dead}}</ref> Besedila so običajno napisana po aranžmaju glasbe.<ref>{{navedi splet|last=Chamberlain|first=Rich|title=Dave Mustaine on Super Collider, Endgame, Risk and more|url=http://www.musicradar.com/news/guitars/dave-mustaine-on-super-collider-endgame-risk-and-more-575401/2|publisher=[[MusicRadar]]|date=3. junij 2013|access-date=11. julij 2014|archive-date=2014-12-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20141223162322/http://www.musicradar.com/news/guitars/dave-mustaine-on-super-collider-endgame-risk-and-more-575401/2|url-status=dead}}</ref> Mustaine je ob razpravi o besedilih skupine dejal, da številne teme izvirajo iz literature, na primer iz romanov [[George Orwell|Georgea Orwella]].<ref>{{navedi splet|last=Ruggiero|first=Bob|title=Megadeth's Dave Mustaine Hopes You're Still Buying|url=http://blogs.houstonpress.com/rocks/2013/12/_when_megadeth_foundersingergu.php|work=[[Houston Press]]|date=11. december 2013|access-date=15. december 2013|archive-date=2014-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20141021135714/http://blogs.houstonpress.com/rocks/2013/12/_when_megadeth_foundersingergu.php|url-status=dead}}</ref> Glasba Megadetha in njegovih sodobnih underground metal skupin iz osemdesetih let je vsebovala ostre vokale, vzorce dvojnih bas bobnov, [[staccato]] riffe, [[Power akordi|power akorde]], alternativno igranje z desno roko in piskajočo prvo kitaro; albumi iz tega obdobja so nastajali z nizkimi proračuni.{{sfn|Purcell|2003|p=53}} Mustaine je po ustanovitvi Megadetha sledil thrash metal slogu svoje prejšnje skupine Metallica z večjim poudarkom na hitrosti in intenzivnosti.<ref>{{navedi splet|title=Megadeth Biography|url=https://www.rollingstone.com/music/artists/megadeth/biography|archive-url=https://web.archive.org/web/20110210231402/http://www.rollingstone.com/music/artists/megadeth/biography|url-status=dead|archive-date=10. februar 2011|work=[[Rolling Stone]]|publisher=[[Simon & Schuster]]|year=2001|access-date=22. november 2013}}</ref> Za glasbo Megadetha je značilna urejena instrumentalna izvedba, ki vsebuje hitre ritmične odseke, zapletene aranžmaje in renčeči vokal.<ref name="Allmusic Bio">{{navedi splet|last=Erlewine|first=Stephen Thomas|title=Megadeth Biography|url=https://www.allmusic.com/artist/megadeth-mn0000406294/biography|website=[[AllMusic]]|access-date=15. november 2013}}</ref> Na vprašanje, naj opiše Megadethov kitarski slog, je Mustaine odgovoril: »Ko greš na nastop in vidiš kitarista, ki tam samo stoji, je to kitarist. Thrash kitarist je nekdo, ki igra, kot, da bi rad ven iz kitare potegnil čreva.«<ref name="Chicago" /> Večina pesmi je posnetih v standardnem [[Uglaševanje kitare|uglaševanju kitare]], saj Mustaine meni, da zagotavlja boljšo melodijo kot alternativne metode uglaševanja.<ref>{{navedi splet|last=Bienstock|first=Richard|title=Interview: Megadeth Guitarist Dave Mustaine on 2009's 'Endgame'|url=https://www.guitarworld.com/interview-megadeth-guitarist-dave-mustaine-2009s-endgame|work=[[Guitar World]]|date=17. januar 2013|access-date=15. december 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131205082523/http://www.guitarworld.com/interview-megadeth-guitarist-dave-mustaine-2009s-endgame|archive-date=5. december 2013|url-status=dead}}</ref> Leta 2017 je David Ellefson v nekem intervjuju govoril o tem, kako je skupina pred kratkim začela uporabljati nižje uglaševanje, in sicer: »s starostjo je to povsem naravno, za pevce je to lahko velik napor, zato namesto da bi prenehali, naredimo kaj? No, kitare oglasimo malo nižje in poiščemo način, kako se naporu izogniti.«<ref>{{navedi splet|last=Sciaky|first=Davide|title=Interview: Megadeth (David Ellefson)|url=http://www.truemetal.it/news/intervista-megadeth-david-ellefson-91978-p2|work=[[TrueMetal.it]]|date=17. avgust 2017|access-date=14. januar 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181012014552/http://www.truemetal.it/news/intervista-megadeth-david-ellefson-91978-p2|archive-date=12. oktober 2018|url-status=dead}}</ref> V prvih dneh skupine je bil Mustaine ritem kitarist, Chris Poland pa prvi kitarist. Poland je nastopil le na prvih dveh albumih Megadetha; (kasneje je sicer igral tudi v albumu [[The System Has Failed|''The System Has Failed'']] leta 2004); glasbena novinarja Pete Prown in Harvey P. Newquist mu pripisujeta, da je glasba postala bolj barvita zaradi njegovih [[jazz]] vplivov.{{sfn|Prown|Newquist|1997|p=227}} Po besedah ​​nekdanjega urednika ''Metal Maniacsa'' Jeffa Wagnerja je tehnika pisanja pesmi dosegla vrhunec s četrtim albumom ''Rust in Peace'', ki ga je opisal kot »naval natančnosti in fluidnosti, s čimer je uveljavil trditev, da je Megadeth svetovno najsodobnejša umetniška [[speed metal]] skupina«.{{sfn|Wagner|2010|p=43}} Muzikolog Glenn Pillsbury je izjavil, da je kitarsko delo na albumu mešanica Mustainovega »nadzorovanega kaosa« in »tehnične briljantnosti« Martyja Friedmana.{{sfn|Pillsbury|2006|p=82}} Studijski albumi, ki so izšli sredi in v poznih devetdesetih letih, so vsebovali pesmi s strnjeno strukturo in manj zapletenimi riffi.<ref>{{cite journal|last=Michael Moses|first=Dan Kaye|date=5. junij 1999|title=What Did You Do In The War, Daddy?|url=https://books.google.com/books?id=tQ0EAAAAMBAJ&q=megadeth+cryptic+writings&pg=PA84|journal=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|page=12|access-date=22. november 2013}}</ref> Besedila Megadetha se pogosto osredotočajo na smrt, vojno, politiko in vero.{{sfn|Arnett|1996|p=44}} Lirika se osredotoča na nihilistične teme, občasno pa obravnava teme, kot so odtujenost in družbeni problemi.{{sfn|Joyner|2002|p=301}} Najzgodnejše pesmi so vsebovale teme, kot so okultizem, nasilje in satanizem.<ref name="Popmatters" /><ref>{{cite journal|last=Powell|first=Mike|date=september 2011|title=Diggin' In the Crates For Untold Treasures|url=https://books.google.com/books?id=0wtKHa9tu6QC&q=megadeth+poetry+about+satan&pg=PA92|journal=[[Spin (magazine)|Spin]]|volume=27|page=92|access-date=21. november 2013}}</ref> [[Jedrska vojna]] in vladne zarote sta bili glavni temi na albumih, kot sta ''Rust in Peace'' in ''Countdown to Extinction''.{{sfn|Harrison|2011|p=60}} Med komercialnim vrhuncem Megadetha se je Mustaine ukvarjal z bolj osebnimi temami, kot so odvisnost in intimni odnosi. Mustaine je za besedila ''Cryptic Writings'' dejal, da je želel napisati pesmi, ki bi bile bolj všeč širšemu občinstvu.<ref>{{cite journal|last=Taylor|first=Chuck|date=29. november 1997|title=Metal Mainstay Megadeth Alters Its Lyrics But Not Its Music For The '90s|url=https://books.google.com/books?id=5AkEAAAAMBAJ&q=megadeth+cryptic+writings&pg=PA74|journal=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|page=74|access-date=21. november 2013}}</ref> Naslov albuma ''United Abominations'' je satirična igra iz imena United Nations ([[Združeni narodi|Združenih narodov]]); Mustaine je kritiziral neučinkovitost organizacije na številnih pesmih na tem albumu.{{sfn|Phillips|Cogan|2009|p=157}} Kasnejši albumi so vsebovali besedila v podobnem smislu.<ref name="Allmusic Bio" /> === Zapuščina === Megadeth, ki je po vsem svetu prodal okoli 38 milijonov izvodov albumov, je ena redkih skupin z ameriške underground metal scene iz osemdesetih let, ki je dosegla množični komercialni uspeh.{{sfn|Edmondson|2013|p=49}} Megadeth skupaj s sodobniki Metallico, Slayerjem in Anthraxom velja za eno osrednjih ustanovnih skupin thrash metala.{{sfn|Thompson|2007|p=135}} Te skupine se pogosto imenujejo »velika četverica« ​​thrash metala{{sfn|Phillips|Cogan|2009|p=210}} in naj bi bile odgovorne za razvoj in popularizacijo žanra. ''[[Loudwire]]'' je Megadeth uvrstil kot tretjo najboljšo thrash metal zasedbo vseh časov in pohvalil »provokativna besedila in miselno virtuoznost«.<ref>{{navedi splet|last=Rivadavia|first=Eduardo|title=10 Best Thrash Metal Bands of All Time|url=http://loudwire.com/best-thrash-metal-bands/|work=[[Loudwire]]|date=15. avgust 2013|access-date=24. november 2013}}</ref> ''CMJ New Music Report'' je debitantski album skupine označil za ključno izdajo in predstavnika »zlate dobe speed metala«.<ref>{{cite journal|author=CMJ Network, Inc|date=11. februar 2002|title=Loud Rock|url=https://books.google.com/books?id=Y7cms1PnqKUC&q=killing+is+my+business&pg=PT13|journal=[[CMJ New Music Report]]|page=45|access-date=24. november 2013}}</ref> [[Billboard]] je drugi album skupine ''Peace Sells... but Who's Buying?'' imenoval za »mejnik thrash gibanja«, katerega besedila so še vedno aktualna.<ref>{{cite journal|last=Paoletta|first=Michael|date=14. avgust 2004|title=Vital Reissues|url=https://books.google.com/books?id=8RIEAAAAMBAJ&q=peace+sells+megadeth&pg=PA45|journal=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|page=45|access-date=24. november 2013}}</ref> MTV je skupino prepoznal tudi kot vplivno metal skupino in izpostavil tehnični vidik zgodnjih albumov.<ref>{{navedi splet|last=Wiederhorn|first=Jon|title=Greatest Metal Bands&nbsp;– Honorable Mentions|url=http://www.mtv.com/bands/m/metal/greatest_metal_bands/071406/index12.jhtml|publisher=[[MTV]]|access-date=24. november 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131021140613/http://www.mtv.com/bands/m/metal/greatest_metal_bands/071406/index12.jhtml|archive-date=21. oktober 2013}}</ref> Megadeth velja za eno najbolj glasbeno vplivnih skupin, ki je nastala v osemdesetih letih. Kot del zgodnjega ameriškega thrash metal gibanja je glasba skupine neposredno vplivala na [[death metal]].{{sfn|Purcell|2003|p=53}} Sociolog Keith Kahn-Harris je zapisal, da je glavni uspeh Megadetha eden od razlogov za širitev ekstremnega metala v države, kjer prej ni bil znan.{{sfn|Kahn-Harris|2007|p=132}} Zvok in umetnosti albuma so vplivale na številne thrash metal skupine v 21. stoletju,<ref>{{navedi splet|last=Ramirez|first=Carlos|title=Top 10 New School Thrash Bands|url=http://noisecreep.com/top-10-new-school-thrash-bands/|website=[[Noisecreep]]|date=29. julij 2009|access-date=13. december 2013}}</ref> med njimi [[Toxic Holocaust]] in [[Warbringer]].<ref name="Drover" /><ref>{{navedi novice|title=Warbringer: 'Hunter-Seeker' Lyric Video Released|url=http://www.blabbermouth.net/news/warbringer-hunter-seeker-lyric-video-released/|work=[[Blabbermouth.net]]|date=17. september 2013|access-date=13. december 2013}}</ref> Po podatkih [[Nielsen SoundScan]] je Megadeth med letoma 1991 in 2014 v ZDA prodal 9,2 milijona izvodov albumov.<ref>{{navedi splet|last=Gensler|first=Andy|title=How Marty Friedman Went From Megadeth to the 'Ryan Seacrest Of Japan'|url=https://www.billboard.com/articles/news/6106344/marty-friedman-japan-tv-celebrity-megadeth-guitarist-inferno-album|work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|date=3. junij 2014|access-date=5. junij 2014}}</ref> == Zasedba ==<!-- Do not add James LoMenzo to this list, as he is just the band's touring bassist at the moment and not an official member. --> '''Trenutni člani''' * [[Dave Mustaine]] – kitara, vodilni vokali <small>(1983–2002, 2004–danes)</small> * [[James LoMenzo]] – bas, spremljevalni vokali <small>(2006–2010, 2022–danes)</small> * [[Kiko Loureiro]] – kitara, spremljevalni vokali <small>(2015–danes)</small> * [[Dirk Verbeuren]] – bobni <small>(2016–danes)</small> == Diskografija == {{Main|Diskografija Megadetha}} * ''[[Killing Is My Business... and Business Is Good!]]'' (1985) * ''[[Peace Sells... but Who's Buying?]]'' (1986) * ''[[So Far, So Good... So What!]]'' (1988) * ''[[Rust in Peace]]'' (1990) * ''[[Countdown to Extinction]]'' (1992) * ''[[Youthanasia]]'' (1994) * ''[[Cryptic Writings]]'' (1997) * ''[[Risk (Megadeth album)|Risk]]'' (1999) * ''[[The World Needs a Hero]]'' (2001) * ''[[The System Has Failed]]'' (2004) * ''[[United Abominations]]'' (2007) * ''[[Endgame (Megadeth album)|Endgame]]'' (2009) * ''[[Thirteen (Megadeth album)|Thirteen]]'' (2011) * ''[[Super Collider (album)|Super Collider]]'' (2013) * ''[[Dystopia (Megadeth album)|Dystopia]]'' (2016) * ''[[The Sick, the Dying... and the Dead!]]'' (2022)<ref name="Metal Addicts" /> * ''Megadeth'' (2026) == Priznanja == [[Classic Rock Roll of Honour Awards]]: * 2014: Metal Guru – Dave Mustaine [[Clio Awards]]: * 2016: Silver Winner&nbsp;– »The Megadeth VR Experience« [[Genesis Awards]]:<ref>{{navedi splet|title=Megadeth 'Countdown to Extinction: Live' To Be Released Worldwide on September 24|url=http://www.businesswire.com/news/home/20130828005231/en/Megadeth-%E2%80%98Countdown-Extinction-Live%E2%80%99-Released-Worldwide-September|publisher=[[Business Wire]]|date=28. avgust 2013|access-date=26. december 2013}}</ref> * 1993: Doris Day Music Award&nbsp;– ''[[Countdown to Extinction]]'' [[Grammy Awards|Grammy]]: * 2017: Najboljša metal izvedba&nbsp;– »Dystopia«<ref name=":0" /> [[Loudwire|''Loudwire'' Music Awards]]:<ref>{{navedi splet|author=''Loudwire'' staff|title=Megadeth Win Two 2011 Loudwire Music Awards|url=http://loudwire.com/megadeth-win-two-2011-loudwire-music-awards/|work=[[Loudwire]]|date=2. januar 2012|access-date=29. december 2013}}</ref> * 2011: Metal album leta&nbsp;– ''[[Thirteen (Megadeth album)|Thirteen]]'' * 2011: Metal pesem leta&nbsp;– »[[Public Enemy No. 1 (Megadeth song)|Public Enemy No. 1]]« *[[Metal Hammer|''Metal Hammer'' Golden Gods Awards]]:<ref>{{navedi novice|url=http://www.blabbermouth.net/news/metal-hammer-golden-gods-awards-complete-list-of-winners/|title=Metal Hammer Golden Gods Awards: Complete List of Winners|date=17. junij 2008|work=[[Blabbermouth.net]]|access-date=8. marec 2009}}</ref> * 2007: Riff Lord&nbsp;– Dave Mustaine * 2015: Golden God&nbsp;– Dave Mustaine [[Revolver (magazine)|''Revolver'' Golden Gods Awards]]:<ref>{{navedi splet|last=Carman|first=Keith|title=Isis, Metallica, Slipknot Winners At the Epiphone Revolver Golden Gods Awards|url=http://exclaim.ca/music/article/isis_metallica_slipknot_winners_at_epiphone_revolver_golden_gods_awards|work=[[Exclaim!]]|date=8. april 2009|access-date=10. april 2009}}</ref> * 2009: Golden God&nbsp;– Dave Mustaine ==Opombe== {{sklici|group=nb}} ==Sklici== {{sklici|30em}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Megadeth}} {{Wikiquote}} * {{Official website|http://www.megadeth.com}} * {{Curlie|Arts/Music/Bands_and_Artists/M/Megadeth/}} * {{AllMusic|class=artist|id=mn0000406294|label=Megadeth}} * {{Discogs artist}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Megadeth| ]] [[Kategorija:Ameriške metal skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1983]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2002]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2004]] [[Kategorija:Thrash metal skupine]] tr93l46vge285h315g5zfhwm0dlqbwl Sveta Barbara 0 109912 6749015 6087613 2026-09-11T10:06:31Z Shabicht 3554 /* Pokroviteljstvo */ 6749015 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Svetnik |name=Sveta Barbara |birth_date=<!-- WD --> |death_date=<!-- WD --> |feast_day=[[4. december]] |venerated_in=[[Rimskokatoliška cerkev]], [[Pravoslavna cerkev]], [[Orientalna pravoslavna cerkev]] |image=<!-- WD --> |imagesize= |caption=Sveta Barbara v stolpu, slikar [[Robert Campin]], [[1438]] |birth_place=<!-- WD --> |death_place=<!-- WD --> |titles=devica in [[mučenka]] |beatified_date= |beatified_place= |beatified_by= |canonized_date= |canonized_place= |canonized_by= |attributes=stolp s tremi okni, [[palma]], [[kelih]], [[strela]], [[krona]] mučeništva |patronage=[[topničar]]jev, [[zidar]]jev, [[matematik]]ov, [[rudar]]jev, [[Vojaški inženir|vojaških inženirjev]], [[kamnosek]]ov, ljudi, ki se bojijo strele, ljudi, ki delajo v nevarnosti nenadne in nasilne smrti |major_shrine= |issues= |prayer= |prayer_attrib= }} '''Sveta Barbara''', [[Krščanstvo|krščanska]] [[mučenka]] in [[svetnica]], * [[3. stoletje]], [[Nikomedija]], † [[4. december]] [[306]], [[Nikomedija]]. == Življenje == Kakor pravijo legende je bila Barbara hčer bogatega [[pogan]]a z imenom Dioskur. Oče jo je imel zastraženo in zaprto v stolpu, da bi jo obvaroval od zunanjega sveta. Ko je na skrivaj postala kristjanka, je zavrnila možitveno ponudbo, ki ji jo je posredoval oče. Preden je ta odpotoval, je zapovedal, naj poleg njenega bivališča uredijo zasebno kopališče, namenjeno njej. V njegovi odsotnosti je nato Barbara ukazala, naj naredijo na stolpu namesto dveh oken tri okna, ki predstavljajo [[Sveta Trojica|Sveto Trojico]]. Ko se je oče vrnil, se je izpovedala za kristjanko. Potegnil je meč, da bi jo ubil, vendar je na njeno molitev v zidu stolpa nastala luknja, ona pa je bila čudežno prenešena v gorsko sotesko, kjer sta dva pastirja pazila na svoji čredi. Dioskur je v iskalni gonji naletel na prvega pastirja, a ga je slednji uspel zavrniti, vendar drugi pastir je Barbaro izdal, za posledico pa okamenel, njegova čreda pa se je spremenila v [[Kobilica|kobilice]]. Barbaro so odvlekli pred Martinija, prefekta province, ki jo je strašno mučil, vendar je ostala zvesta svoji veri. Ponoči je celico obsijala svetloba in nastopili so novi čudeži. Vsako jutro so bile njene rane zaceljene. Bakle, s katerimi so jo hoteli zažgati, so ugasnile, čim so se ji z njimi približali. Nazadnje so jo obsodili na smrt z obglavljenjem. Oče je osebno izvršil smrtno obsodbo, a ga je za kazen na poti domov zadela strela, ki je použila njegovo telo. Barbarino truplo je pokopal kristjan Valentin, njen grob pa je postal kraj čudežev. Po neki legendi je umrla [[4. december|4. decembra]] leta [[306]] v rodni [[Nikomedija|Nikomediji]] v provinci [[Bitinija|Bitiniji]] v [[Mala Azija|Mali Aziji]]. == Pokroviteljstvo == Sveto Barbaro častijo katoličani, ki se pri delu soočajo z nevarnostjo nenadne in nasilne smrti. Je zavetnica rudarjev, graditeljev predorov<ref name="Shaver">{{navedi novice |last1=Shaver |first1=Katherine |title=As workers toil underground, Saint Barbara keeps watch |url=https://www.washingtonpost.com/local/trafficandcommuting/as-workers-toil-underground-saint-barbara-keeps-watch/2018/12/29/46d807a2-f8bd-11e8-863c-9e2f864d47e7_story.html |accessdate=2018-12-27 |work=Washington Post |date=2018-12-27}}</ref>, oklepnikov, vojaških inženirjev, orožnikov in vseh drugih, ki so delali s topovi in eksplozivi<ref name="usfaa">{{navedi splet |url=http://www.usfaa.com/usfaa_awards/2007indstbarbaraform202907.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20080509090423/http://www.usfaa.com/usfaa_awards/2007indstbarbaraform202907.pdf |url-status=dead |archive-date=2008-05-09 |title=Saint Barbara Nomination |publisher=USFAA | accessdate=2007-12-25}}</ref> Prizivajo jo proti grmenju in strelam ter vsem nesrečam, ki so posledica eksplozij smodnika. Postala je zavetnica topničarjev.<ref>{{navedi splet |url= https://stbarbarachurch.org/saint-barbara.cfm |archive-url= https://web.archive.org/web/20110628141318/https://stbarbarachurch.org/saint-barbara.cfm |url-status= dead |archive-date= 2011-06-28 |title=Saint Barabara |publisher=Saint Barabara Parish | accessdate=2008-03-07}}</ref><ref name="Kinard">{{navedi knjigo | isbn = 9781851095612 |title= Artillery : an illustrated history of its impact | url = https://archive.org/details/artilleryillustr0000kina | last = Kinard |first = Jeff | publisher= ABC-CLIO, Inc.| date = 2007 | location = Santa Barbara }}</ref> Sveta Barbara je tudi zavetnica [[Vojna mornarica|vojne mornarice]], vendar predvsem v tradiciji držav, kjer je mornarica zgodovinsko povezana z uporabo topništva in smodnika. Španska beseda ''santabárbara'', ustrezna italijanska beseda ''santabarbara'' in zastarela francoska ''Sainte-Barbe'' pomeni skladišče smodnika ladje ali trdnjave.<ref name="Caprio">{{navedi knjigo | last = Caprio | first = Betsy | title = The Woman Sealed in the Tower—Being a View of Feminine Spirituality As Revealed by the Legend of Saint Barbara | location = New York | publisher = Paulist Press | date = 1982 | isbn = 9780809124862 | url-access = registration | url = https://archive.org/details/womansealedintow00capr }}</ref> V navadi je bil ob njem postaviti kip svete Barbare, ki je zaščitila ladjo ali trdnjavo pred nenadnimi eksplozijami. Sveta Barbara je zavetnica italijanske mornarice.<ref name="Online">{{navedi splet |title=St. Barbara |url=https://www.catholic.org/saints/saint.php?saint_id=166 |website= Catholic Online |accessdate=4 December 2018}}</ref> Ob gradnji predorov je kot dolgoletna tradicija ena prvih nalog za vsak nov projekt postavitev majhnega svetišča s sveto Barbaro na portalu predora ali na podzemnem križišču v dolge predore. Temu pogosto sledi posvetilo in priklic svete Barbare za zaščito vseh, ki delajo na projektu v obdobju gradnje.<ref>{{navedi splet |title= Santa Barbara watches over tunnellers |url= http://www.tunneltalk.com/Discussion-Forum-Santa-Barbara-tradition-in-the-mining-tunnelling-industries.php |website= tunneltalk.com |accessdate= 4 December 2018 |archive-date= 2020-11-24 |archive-url= https://web.archive.org/web/20201124094955/https://www.tunneltalk.com/Discussion-Forum-Santa-Barbara-tradition-in-the-mining-tunnelling-industries.php |url-status= dead }}</ref><ref>{{navedi splet |title=London: Crossrail workers seek protection of Saint Barbara |url=https://www.indcatholicnews.com/news/23738 | website= Independent Catholic News | accessdate = 3 December 2013}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{katzbirke|Saint Barbara}} *[http://www.stpetersbasilica.info/Exterior/Colonnades/Saints/St%20Barbara-36/StBarbara.htm St Barbara statue - St Peter's Square Colonnade Saints] *[https://web.archive.org/web/20060516050920/http://www.catholic-forum.com/saintS/golden308.htm Catholic Forum profile for Saint Barbara] *[https://en.wikisource.org/wiki/Catholic_Encyclopedia_(1913)/St._Barbara Katoliška enciklopedija] *[https://web.archive.org/web/20060907233931/http://www.orthodoxcentral.com/saints/saintbarbara.htm Sv Barbara v pravoslavju] {{štirinajst priprošnjikov v stiski}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sveta Barbara}} [[Kategorija:Svetniki|Barbara]] [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] d3fc1ai9bhbhzc7hrda97co0acy1otp 6749016 6749015 2026-09-11T10:08:42Z Shabicht 3554 /* Pokroviteljstvo */ 6749016 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Svetnik |name=Sveta Barbara |birth_date=<!-- WD --> |death_date=<!-- WD --> |feast_day=[[4. december]] |venerated_in=[[Rimskokatoliška cerkev]], [[Pravoslavna cerkev]], [[Orientalna pravoslavna cerkev]] |image=<!-- WD --> |imagesize= |caption=Sveta Barbara v stolpu, slikar [[Robert Campin]], [[1438]] |birth_place=<!-- WD --> |death_place=<!-- WD --> |titles=devica in [[mučenka]] |beatified_date= |beatified_place= |beatified_by= |canonized_date= |canonized_place= |canonized_by= |attributes=stolp s tremi okni, [[palma]], [[kelih]], [[strela]], [[krona]] mučeništva |patronage=[[topničar]]jev, [[zidar]]jev, [[matematik]]ov, [[rudar]]jev, [[Vojaški inženir|vojaških inženirjev]], [[kamnosek]]ov, ljudi, ki se bojijo strele, ljudi, ki delajo v nevarnosti nenadne in nasilne smrti |major_shrine= |issues= |prayer= |prayer_attrib= }} '''Sveta Barbara''', [[Krščanstvo|krščanska]] [[mučenka]] in [[svetnica]], * [[3. stoletje]], [[Nikomedija]], † [[4. december]] [[306]], [[Nikomedija]]. == Življenje == Kakor pravijo legende je bila Barbara hčer bogatega [[pogan]]a z imenom Dioskur. Oče jo je imel zastraženo in zaprto v stolpu, da bi jo obvaroval od zunanjega sveta. Ko je na skrivaj postala kristjanka, je zavrnila možitveno ponudbo, ki ji jo je posredoval oče. Preden je ta odpotoval, je zapovedal, naj poleg njenega bivališča uredijo zasebno kopališče, namenjeno njej. V njegovi odsotnosti je nato Barbara ukazala, naj naredijo na stolpu namesto dveh oken tri okna, ki predstavljajo [[Sveta Trojica|Sveto Trojico]]. Ko se je oče vrnil, se je izpovedala za kristjanko. Potegnil je meč, da bi jo ubil, vendar je na njeno molitev v zidu stolpa nastala luknja, ona pa je bila čudežno prenešena v gorsko sotesko, kjer sta dva pastirja pazila na svoji čredi. Dioskur je v iskalni gonji naletel na prvega pastirja, a ga je slednji uspel zavrniti, vendar drugi pastir je Barbaro izdal, za posledico pa okamenel, njegova čreda pa se je spremenila v [[Kobilica|kobilice]]. Barbaro so odvlekli pred Martinija, prefekta province, ki jo je strašno mučil, vendar je ostala zvesta svoji veri. Ponoči je celico obsijala svetloba in nastopili so novi čudeži. Vsako jutro so bile njene rane zaceljene. Bakle, s katerimi so jo hoteli zažgati, so ugasnile, čim so se ji z njimi približali. Nazadnje so jo obsodili na smrt z obglavljenjem. Oče je osebno izvršil smrtno obsodbo, a ga je za kazen na poti domov zadela strela, ki je použila njegovo telo. Barbarino truplo je pokopal kristjan Valentin, njen grob pa je postal kraj čudežev. Po neki legendi je umrla [[4. december|4. decembra]] leta [[306]] v rodni [[Nikomedija|Nikomediji]] v provinci [[Bitinija|Bitiniji]] v [[Mala Azija|Mali Aziji]]. == Pokroviteljstvo == Sveto Barbaro častijo katoličani, ki se pri delu soočajo z nevarnostjo nenadne in nasilne smrti. Je zavetnica rudarjev, graditeljev predorov<ref name="Shaver">{{navedi novice |last1=Shaver |first1=Katherine |title=As workers toil underground, Saint Barbara keeps watch |url=https://www.washingtonpost.com/local/trafficandcommuting/as-workers-toil-underground-saint-barbara-keeps-watch/2018/12/29/46d807a2-f8bd-11e8-863c-9e2f864d47e7_story.html |accessdate=2018-12-27 |work=Washington Post |date=2018-12-27}}</ref>, oklepnikov, vojaških inženirjev, orožnikov in vseh drugih, ki so delali s topovi in eksplozivi<ref name="usfaa">{{navedi splet |url=http://www.usfaa.com/usfaa_awards/2007indstbarbaraform202907.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20080509090423/http://www.usfaa.com/usfaa_awards/2007indstbarbaraform202907.pdf |url-status=dead |archive-date=2008-05-09 |title=Saint Barbara Nomination |publisher=USFAA | accessdate=2007-12-25}}</ref> Prizivajo jo proti grmenju in strelam ter vsem nesrečam, ki so posledica eksplozij smodnika. Postala je zavetnica topničarjev.<ref>{{navedi splet |url= https://stbarbarachurch.org/saint-barbara.cfm |archive-url= https://web.archive.org/web/20110628141318/https://stbarbarachurch.org/saint-barbara.cfm |url-status= dead |archive-date= 2011-06-28 |title=Saint Barabara |publisher=Saint Barabara Parish | accessdate=2008-03-07}}</ref><ref name="Kinard">{{navedi knjigo | isbn = 9781851095612 |title= Artillery : an illustrated history of its impact | url = https://archive.org/details/artilleryillustr0000kina | last = Kinard |first = Jeff | publisher= ABC-CLIO, Inc.| date = 2007 | location = Santa Barbara }}</ref> Španska beseda ''santabárbara'', ustrezna italijanska beseda ''santabarbara'' in zastarela francoska ''Sainte-Barbe'' pomeni skladišče smodnika ladje ali trdnjave.<ref name="Caprio">{{navedi knjigo | last = Caprio | first = Betsy | title = The Woman Sealed in the Tower—Being a View of Feminine Spirituality As Revealed by the Legend of Saint Barbara | location = New York | publisher = Paulist Press | date = 1982 | isbn = 9780809124862 | url-access = registration | url = https://archive.org/details/womansealedintow00capr }}</ref> V navadi je bil ob njem postaviti kip svete Barbare, ki je zaščitila ladjo ali trdnjavo pred nenadnimi eksplozijami. Sveta Barbara je tudi zavetnica [[Vojna mornarica|vojne mornarice]], vendar predvsem v tradiciji držav, kjer je mornarica zgodovinsko povezana z uporabo topništva in smodnika, zato tudi italijanske vojne mornarice.<ref name="Online">{{navedi splet |title=St. Barbara |url=https://www.catholic.org/saints/saint.php?saint_id=166 |website= Catholic Online |accessdate=4 December 2018}}</ref> Ob gradnji predorov je kot dolgoletna tradicija ena prvih nalog za vsak nov projekt postavitev majhnega svetišča s sveto Barbaro na portalu predora ali na podzemnem križišču v dolge predore. Temu pogosto sledi posvetilo in priklic svete Barbare za zaščito vseh, ki delajo na projektu v obdobju gradnje.<ref>{{navedi splet |title= Santa Barbara watches over tunnellers |url= http://www.tunneltalk.com/Discussion-Forum-Santa-Barbara-tradition-in-the-mining-tunnelling-industries.php |website= tunneltalk.com |accessdate= 4 December 2018 |archive-date= 2020-11-24 |archive-url= https://web.archive.org/web/20201124094955/https://www.tunneltalk.com/Discussion-Forum-Santa-Barbara-tradition-in-the-mining-tunnelling-industries.php |url-status= dead }}</ref><ref>{{navedi splet |title=London: Crossrail workers seek protection of Saint Barbara |url=https://www.indcatholicnews.com/news/23738 | website= Independent Catholic News | accessdate = 3 December 2013}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{katzbirke|Saint Barbara}} *[http://www.stpetersbasilica.info/Exterior/Colonnades/Saints/St%20Barbara-36/StBarbara.htm St Barbara statue - St Peter's Square Colonnade Saints] *[https://web.archive.org/web/20060516050920/http://www.catholic-forum.com/saintS/golden308.htm Catholic Forum profile for Saint Barbara] *[https://en.wikisource.org/wiki/Catholic_Encyclopedia_(1913)/St._Barbara Katoliška enciklopedija] *[https://web.archive.org/web/20060907233931/http://www.orthodoxcentral.com/saints/saintbarbara.htm Sv Barbara v pravoslavju] {{štirinajst priprošnjikov v stiski}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sveta Barbara}} [[Kategorija:Svetniki|Barbara]] [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] 2b0pyxaf8q1gxmru0d92m3euv3dcwpy 6749017 6749016 2026-09-11T10:09:51Z Shabicht 3554 /* Pokroviteljstvo */ 6749017 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Svetnik |name=Sveta Barbara |birth_date=<!-- WD --> |death_date=<!-- WD --> |feast_day=[[4. december]] |venerated_in=[[Rimskokatoliška cerkev]], [[Pravoslavna cerkev]], [[Orientalna pravoslavna cerkev]] |image=<!-- WD --> |imagesize= |caption=Sveta Barbara v stolpu, slikar [[Robert Campin]], [[1438]] |birth_place=<!-- WD --> |death_place=<!-- WD --> |titles=devica in [[mučenka]] |beatified_date= |beatified_place= |beatified_by= |canonized_date= |canonized_place= |canonized_by= |attributes=stolp s tremi okni, [[palma]], [[kelih]], [[strela]], [[krona]] mučeništva |patronage=[[topničar]]jev, [[zidar]]jev, [[matematik]]ov, [[rudar]]jev, [[Vojaški inženir|vojaških inženirjev]], [[kamnosek]]ov, ljudi, ki se bojijo strele, ljudi, ki delajo v nevarnosti nenadne in nasilne smrti |major_shrine= |issues= |prayer= |prayer_attrib= }} '''Sveta Barbara''', [[Krščanstvo|krščanska]] [[mučenka]] in [[svetnica]], * [[3. stoletje]], [[Nikomedija]], † [[4. december]] [[306]], [[Nikomedija]]. == Življenje == Kakor pravijo legende je bila Barbara hčer bogatega [[pogan]]a z imenom Dioskur. Oče jo je imel zastraženo in zaprto v stolpu, da bi jo obvaroval od zunanjega sveta. Ko je na skrivaj postala kristjanka, je zavrnila možitveno ponudbo, ki ji jo je posredoval oče. Preden je ta odpotoval, je zapovedal, naj poleg njenega bivališča uredijo zasebno kopališče, namenjeno njej. V njegovi odsotnosti je nato Barbara ukazala, naj naredijo na stolpu namesto dveh oken tri okna, ki predstavljajo [[Sveta Trojica|Sveto Trojico]]. Ko se je oče vrnil, se je izpovedala za kristjanko. Potegnil je meč, da bi jo ubil, vendar je na njeno molitev v zidu stolpa nastala luknja, ona pa je bila čudežno prenešena v gorsko sotesko, kjer sta dva pastirja pazila na svoji čredi. Dioskur je v iskalni gonji naletel na prvega pastirja, a ga je slednji uspel zavrniti, vendar drugi pastir je Barbaro izdal, za posledico pa okamenel, njegova čreda pa se je spremenila v [[Kobilica|kobilice]]. Barbaro so odvlekli pred Martinija, prefekta province, ki jo je strašno mučil, vendar je ostala zvesta svoji veri. Ponoči je celico obsijala svetloba in nastopili so novi čudeži. Vsako jutro so bile njene rane zaceljene. Bakle, s katerimi so jo hoteli zažgati, so ugasnile, čim so se ji z njimi približali. Nazadnje so jo obsodili na smrt z obglavljenjem. Oče je osebno izvršil smrtno obsodbo, a ga je za kazen na poti domov zadela strela, ki je použila njegovo telo. Barbarino truplo je pokopal kristjan Valentin, njen grob pa je postal kraj čudežev. Po neki legendi je umrla [[4. december|4. decembra]] leta [[306]] v rodni [[Nikomedija|Nikomediji]] v provinci [[Bitinija|Bitiniji]] v [[Mala Azija|Mali Aziji]]. == Pokroviteljstvo == Sveto Barbaro častijo katoličani, ki se pri delu soočajo z nevarnostjo nenadne in nasilne smrti. Je zavetnica rudarjev, graditeljev predorov<ref name="Shaver">{{navedi novice |last1=Shaver |first1=Katherine |title=As workers toil underground, Saint Barbara keeps watch |url=https://www.washingtonpost.com/local/trafficandcommuting/as-workers-toil-underground-saint-barbara-keeps-watch/2018/12/29/46d807a2-f8bd-11e8-863c-9e2f864d47e7_story.html |accessdate=2018-12-27 |work=Washington Post |date=2018-12-27}}</ref>, oklepnikov, vojaških inženirjev, orožnikov in vseh drugih, ki so delali s topovi in eksplozivi<ref name="usfaa">{{navedi splet |url=http://www.usfaa.com/usfaa_awards/2007indstbarbaraform202907.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20080509090423/http://www.usfaa.com/usfaa_awards/2007indstbarbaraform202907.pdf |url-status=dead |archive-date=2008-05-09 |title=Saint Barbara Nomination |publisher=USFAA | accessdate=2007-12-25}}</ref> Prizivajo jo proti grmenju in strelam ter vsem nesrečam, ki so posledica eksplozij smodnika. Postala je zavetnica topničarjev.<ref>{{navedi splet |url= https://stbarbarachurch.org/saint-barbara.cfm |archive-url= https://web.archive.org/web/20110628141318/https://stbarbarachurch.org/saint-barbara.cfm |url-status= dead |archive-date= 2011-06-28 |title=Saint Barabara |publisher=Saint Barabara Parish | accessdate=2008-03-07}}</ref><ref name="Kinard">{{navedi knjigo | isbn = 9781851095612 |title= Artillery : an illustrated history of its impact | url = https://archive.org/details/artilleryillustr0000kina | last = Kinard |first = Jeff | publisher= ABC-CLIO, Inc.| date = 2007 | location = Santa Barbara }}</ref> Španska beseda ''santabárbara'', ustrezna italijanska beseda ''santabarbara'' in zastarela francoska ''Sainte-Barbe'' pomeni skladišče smodnika ladje ali trdnjave.<ref name="Caprio">{{navedi knjigo | last = Caprio | first = Betsy | title = The Woman Sealed in the Tower—Being a View of Feminine Spirituality As Revealed by the Legend of Saint Barbara | location = New York | publisher = Paulist Press | date = 1982 | isbn = 9780809124862 | url-access = registration | url = https://archive.org/details/womansealedintow00capr }}</ref> V navadi je bil ob njem postaviti kip svete Barbare, ki je zaščitila ladjo ali trdnjavo pred nenadnimi eksplozijami. Sveta Barbara je tudi zavetnica [[Vojna mornarica|vojne mornarice]], vendar predvsem v tradiciji držav, kjer je mornarica zgodovinsko povezana z uporabo topništva in smodnika, zato tudi italijanske vojne mornarice (Regia Marina).<ref name="Online">{{navedi splet |title=St. Barbara |url=https://www.catholic.org/saints/saint.php?saint_id=166 |website= Catholic Online |accessdate=4 December 2018}}</ref> Ob gradnji predorov je kot dolgoletna tradicija ena prvih nalog za vsak nov projekt postavitev majhnega svetišča s sveto Barbaro na portalu predora ali na podzemnem križišču v dolge predore. Temu pogosto sledi posvetilo in priklic svete Barbare za zaščito vseh, ki delajo na projektu v obdobju gradnje.<ref>{{navedi splet |title= Santa Barbara watches over tunnellers |url= http://www.tunneltalk.com/Discussion-Forum-Santa-Barbara-tradition-in-the-mining-tunnelling-industries.php |website= tunneltalk.com |accessdate= 4 December 2018 |archive-date= 2020-11-24 |archive-url= https://web.archive.org/web/20201124094955/https://www.tunneltalk.com/Discussion-Forum-Santa-Barbara-tradition-in-the-mining-tunnelling-industries.php |url-status= dead }}</ref><ref>{{navedi splet |title=London: Crossrail workers seek protection of Saint Barbara |url=https://www.indcatholicnews.com/news/23738 | website= Independent Catholic News | accessdate = 3 December 2013}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{katzbirke|Saint Barbara}} *[http://www.stpetersbasilica.info/Exterior/Colonnades/Saints/St%20Barbara-36/StBarbara.htm St Barbara statue - St Peter's Square Colonnade Saints] *[https://web.archive.org/web/20060516050920/http://www.catholic-forum.com/saintS/golden308.htm Catholic Forum profile for Saint Barbara] *[https://en.wikisource.org/wiki/Catholic_Encyclopedia_(1913)/St._Barbara Katoliška enciklopedija] *[https://web.archive.org/web/20060907233931/http://www.orthodoxcentral.com/saints/saintbarbara.htm Sv Barbara v pravoslavju] {{štirinajst priprošnjikov v stiski}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sveta Barbara}} [[Kategorija:Svetniki|Barbara]] [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] l96se7slkq19k3n1fkrlwci9liherlo 6749018 6749017 2026-09-11T10:11:11Z Shabicht 3554 /* Pokroviteljstvo */ 6749018 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Svetnik |name=Sveta Barbara |birth_date=<!-- WD --> |death_date=<!-- WD --> |feast_day=[[4. december]] |venerated_in=[[Rimskokatoliška cerkev]], [[Pravoslavna cerkev]], [[Orientalna pravoslavna cerkev]] |image=<!-- WD --> |imagesize= |caption=Sveta Barbara v stolpu, slikar [[Robert Campin]], [[1438]] |birth_place=<!-- WD --> |death_place=<!-- WD --> |titles=devica in [[mučenka]] |beatified_date= |beatified_place= |beatified_by= |canonized_date= |canonized_place= |canonized_by= |attributes=stolp s tremi okni, [[palma]], [[kelih]], [[strela]], [[krona]] mučeništva |patronage=[[topničar]]jev, [[zidar]]jev, [[matematik]]ov, [[rudar]]jev, [[Vojaški inženir|vojaških inženirjev]], [[kamnosek]]ov, ljudi, ki se bojijo strele, ljudi, ki delajo v nevarnosti nenadne in nasilne smrti |major_shrine= |issues= |prayer= |prayer_attrib= }} '''Sveta Barbara''', [[Krščanstvo|krščanska]] [[mučenka]] in [[svetnica]], * [[3. stoletje]], [[Nikomedija]], † [[4. december]] [[306]], [[Nikomedija]]. == Življenje == Kakor pravijo legende je bila Barbara hčer bogatega [[pogan]]a z imenom Dioskur. Oče jo je imel zastraženo in zaprto v stolpu, da bi jo obvaroval od zunanjega sveta. Ko je na skrivaj postala kristjanka, je zavrnila možitveno ponudbo, ki ji jo je posredoval oče. Preden je ta odpotoval, je zapovedal, naj poleg njenega bivališča uredijo zasebno kopališče, namenjeno njej. V njegovi odsotnosti je nato Barbara ukazala, naj naredijo na stolpu namesto dveh oken tri okna, ki predstavljajo [[Sveta Trojica|Sveto Trojico]]. Ko se je oče vrnil, se je izpovedala za kristjanko. Potegnil je meč, da bi jo ubil, vendar je na njeno molitev v zidu stolpa nastala luknja, ona pa je bila čudežno prenešena v gorsko sotesko, kjer sta dva pastirja pazila na svoji čredi. Dioskur je v iskalni gonji naletel na prvega pastirja, a ga je slednji uspel zavrniti, vendar drugi pastir je Barbaro izdal, za posledico pa okamenel, njegova čreda pa se je spremenila v [[Kobilica|kobilice]]. Barbaro so odvlekli pred Martinija, prefekta province, ki jo je strašno mučil, vendar je ostala zvesta svoji veri. Ponoči je celico obsijala svetloba in nastopili so novi čudeži. Vsako jutro so bile njene rane zaceljene. Bakle, s katerimi so jo hoteli zažgati, so ugasnile, čim so se ji z njimi približali. Nazadnje so jo obsodili na smrt z obglavljenjem. Oče je osebno izvršil smrtno obsodbo, a ga je za kazen na poti domov zadela strela, ki je použila njegovo telo. Barbarino truplo je pokopal kristjan Valentin, njen grob pa je postal kraj čudežev. Po neki legendi je umrla [[4. december|4. decembra]] leta [[306]] v rodni [[Nikomedija|Nikomediji]] v provinci [[Bitinija|Bitiniji]] v [[Mala Azija|Mali Aziji]]. == Pokroviteljstvo == Sveto Barbaro častijo katoličani, ki se pri delu soočajo z nevarnostjo nenadne in nasilne smrti. Je zavetnica rudarjev, graditeljev predorov<ref name="Shaver">{{navedi novice |last1=Shaver |first1=Katherine |title=As workers toil underground, Saint Barbara keeps watch |url=https://www.washingtonpost.com/local/trafficandcommuting/as-workers-toil-underground-saint-barbara-keeps-watch/2018/12/29/46d807a2-f8bd-11e8-863c-9e2f864d47e7_story.html |accessdate=2018-12-27 |work=Washington Post |date=2018-12-27}}</ref>, oklepnikov, vojaških inženirjev, orožnikov in vseh drugih, ki so delali s topovi in eksplozivi<ref name="usfaa">{{navedi splet |url=http://www.usfaa.com/usfaa_awards/2007indstbarbaraform202907.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20080509090423/http://www.usfaa.com/usfaa_awards/2007indstbarbaraform202907.pdf |url-status=dead |archive-date=2008-05-09 |title=Saint Barbara Nomination |publisher=USFAA | accessdate=2007-12-25}}</ref> Prizivajo jo proti grmenju in strelam ter vsem nesrečam, ki so posledica eksplozij smodnika. Postala je zavetnica topničarjev.<ref>{{navedi splet |url= https://stbarbarachurch.org/saint-barbara.cfm |archive-url= https://web.archive.org/web/20110628141318/https://stbarbarachurch.org/saint-barbara.cfm |url-status= dead |archive-date= 2011-06-28 |title=Saint Barabara |publisher=Saint Barabara Parish | accessdate=2008-03-07}}</ref><ref name="Kinard">{{navedi knjigo | isbn = 9781851095612 |title= Artillery : an illustrated history of its impact | url = https://archive.org/details/artilleryillustr0000kina | last = Kinard |first = Jeff | publisher= ABC-CLIO, Inc.| date = 2007 | location = Santa Barbara }}</ref> Španska beseda ''santabárbara'', ustrezna italijanska beseda ''santabarbara'' in zastarela francoska ''Sainte-Barbe'' pomeni skladišče smodnika ladje ali trdnjave.<ref name="Caprio">{{navedi knjigo | last = Caprio | first = Betsy | title = The Woman Sealed in the Tower—Being a View of Feminine Spirituality As Revealed by the Legend of Saint Barbara | location = New York | publisher = Paulist Press | date = 1982 | isbn = 9780809124862 | url-access = registration | url = https://archive.org/details/womansealedintow00capr }}</ref> V navadi je bilo, da so ob njem postavili kip svete Barbare, ki je zaščitila ladjo ali trdnjavo pred nenadnimi eksplozijami. Sveta Barbara je tudi zavetnica [[Vojna mornarica|vojne mornarice]], vendar predvsem v tradiciji držav, kjer je mornarica zgodovinsko povezana z uporabo topništva in smodnika, zato tudi italijanske vojne mornarice (Regia Marina).<ref name="Online">{{navedi splet |title=St. Barbara |url=https://www.catholic.org/saints/saint.php?saint_id=166 |website= Catholic Online |accessdate=4 December 2018}}</ref> Ob gradnji predorov je kot dolgoletna tradicija ena prvih nalog za vsak nov projekt postavitev majhnega svetišča s sveto Barbaro na portalu predora ali na podzemnem križišču v dolge predore. Temu pogosto sledi posvetilo in priklic svete Barbare za zaščito vseh, ki delajo na projektu v obdobju gradnje.<ref>{{navedi splet |title= Santa Barbara watches over tunnellers |url= http://www.tunneltalk.com/Discussion-Forum-Santa-Barbara-tradition-in-the-mining-tunnelling-industries.php |website= tunneltalk.com |accessdate= 4 December 2018 |archive-date= 2020-11-24 |archive-url= https://web.archive.org/web/20201124094955/https://www.tunneltalk.com/Discussion-Forum-Santa-Barbara-tradition-in-the-mining-tunnelling-industries.php |url-status= dead }}</ref><ref>{{navedi splet |title=London: Crossrail workers seek protection of Saint Barbara |url=https://www.indcatholicnews.com/news/23738 | website= Independent Catholic News | accessdate = 3 December 2013}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{katzbirke|Saint Barbara}} *[http://www.stpetersbasilica.info/Exterior/Colonnades/Saints/St%20Barbara-36/StBarbara.htm St Barbara statue - St Peter's Square Colonnade Saints] *[https://web.archive.org/web/20060516050920/http://www.catholic-forum.com/saintS/golden308.htm Catholic Forum profile for Saint Barbara] *[https://en.wikisource.org/wiki/Catholic_Encyclopedia_(1913)/St._Barbara Katoliška enciklopedija] *[https://web.archive.org/web/20060907233931/http://www.orthodoxcentral.com/saints/saintbarbara.htm Sv Barbara v pravoslavju] {{štirinajst priprošnjikov v stiski}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sveta Barbara}} [[Kategorija:Svetniki|Barbara]] [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] b9xzai021dapex8hws14537owl6s40h 6749019 6749018 2026-09-11T10:12:35Z Shabicht 3554 6749019 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Svetnik |name=Sveta Barbara |birth_date=<!-- WD --> |death_date=<!-- WD --> |feast_day=[[4. december]] |venerated_in=[[Rimskokatoliška cerkev]], [[Pravoslavna cerkev]], [[Orientalna pravoslavna cerkev]] |image= |imagesize= |caption=Sveta Barbara v stolpu, slikar [[Robert Campin]], [[1438]] |birth_place=<!-- WD --> |death_place=<!-- WD --> |titles=devica in [[mučenka]] |beatified_date= |beatified_place= |beatified_by= |canonized_date= |canonized_place= |canonized_by= |attributes=stolp s tremi okni, [[palma]], [[kelih]], [[strela]], [[krona]] mučeništva |patronage=[[topničar]]jev, [[zidar]]jev, [[matematik]]ov, [[rudar]]jev, [[Vojaški inženir|vojaških inženirjev]], [[kamnosek]]ov, ljudi, ki se bojijo strele, ljudi, ki delajo v nevarnosti nenadne in nasilne smrti |major_shrine= |issues= |prayer= |prayer_attrib= }} '''Sveta Barbara''', [[Krščanstvo|krščanska]] [[mučenka]] in [[svetnica]], * [[3. stoletje]], [[Nikomedija]], † [[4. december]] [[306]], [[Nikomedija]]. == Življenje == Kakor pravijo legende je bila Barbara hčer bogatega [[pogan]]a z imenom Dioskur. Oče jo je imel zastraženo in zaprto v stolpu, da bi jo obvaroval od zunanjega sveta. Ko je na skrivaj postala kristjanka, je zavrnila možitveno ponudbo, ki ji jo je posredoval oče. Preden je ta odpotoval, je zapovedal, naj poleg njenega bivališča uredijo zasebno kopališče, namenjeno njej. V njegovi odsotnosti je nato Barbara ukazala, naj naredijo na stolpu namesto dveh oken tri okna, ki predstavljajo [[Sveta Trojica|Sveto Trojico]]. Ko se je oče vrnil, se je izpovedala za kristjanko. Potegnil je meč, da bi jo ubil, vendar je na njeno molitev v zidu stolpa nastala luknja, ona pa je bila čudežno prenešena v gorsko sotesko, kjer sta dva pastirja pazila na svoji čredi. Dioskur je v iskalni gonji naletel na prvega pastirja, a ga je slednji uspel zavrniti, vendar drugi pastir je Barbaro izdal, za posledico pa okamenel, njegova čreda pa se je spremenila v [[Kobilica|kobilice]]. Barbaro so odvlekli pred Martinija, prefekta province, ki jo je strašno mučil, vendar je ostala zvesta svoji veri. Ponoči je celico obsijala svetloba in nastopili so novi čudeži. Vsako jutro so bile njene rane zaceljene. Bakle, s katerimi so jo hoteli zažgati, so ugasnile, čim so se ji z njimi približali. Nazadnje so jo obsodili na smrt z obglavljenjem. Oče je osebno izvršil smrtno obsodbo, a ga je za kazen na poti domov zadela strela, ki je použila njegovo telo. Barbarino truplo je pokopal kristjan Valentin, njen grob pa je postal kraj čudežev. Po neki legendi je umrla [[4. december|4. decembra]] leta [[306]] v rodni [[Nikomedija|Nikomediji]] v provinci [[Bitinija|Bitiniji]] v [[Mala Azija|Mali Aziji]]. == Pokroviteljstvo == Sveto Barbaro častijo katoličani, ki se pri delu soočajo z nevarnostjo nenadne in nasilne smrti. Je zavetnica rudarjev, graditeljev predorov<ref name="Shaver">{{navedi novice |last1=Shaver |first1=Katherine |title=As workers toil underground, Saint Barbara keeps watch |url=https://www.washingtonpost.com/local/trafficandcommuting/as-workers-toil-underground-saint-barbara-keeps-watch/2018/12/29/46d807a2-f8bd-11e8-863c-9e2f864d47e7_story.html |accessdate=2018-12-27 |work=Washington Post |date=2018-12-27}}</ref>, oklepnikov, vojaških inženirjev, orožnikov in vseh drugih, ki so delali s topovi in eksplozivi<ref name="usfaa">{{navedi splet |url=http://www.usfaa.com/usfaa_awards/2007indstbarbaraform202907.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20080509090423/http://www.usfaa.com/usfaa_awards/2007indstbarbaraform202907.pdf |url-status=dead |archive-date=2008-05-09 |title=Saint Barbara Nomination |publisher=USFAA | accessdate=2007-12-25}}</ref> Prizivajo jo proti grmenju in strelam ter vsem nesrečam, ki so posledica eksplozij smodnika. Postala je zavetnica topničarjev.<ref>{{navedi splet |url= https://stbarbarachurch.org/saint-barbara.cfm |archive-url= https://web.archive.org/web/20110628141318/https://stbarbarachurch.org/saint-barbara.cfm |url-status= dead |archive-date= 2011-06-28 |title=Saint Barabara |publisher=Saint Barabara Parish | accessdate=2008-03-07}}</ref><ref name="Kinard">{{navedi knjigo | isbn = 9781851095612 |title= Artillery : an illustrated history of its impact | url = https://archive.org/details/artilleryillustr0000kina | last = Kinard |first = Jeff | publisher= ABC-CLIO, Inc.| date = 2007 | location = Santa Barbara }}</ref> Španska beseda ''santabárbara'', ustrezna italijanska beseda ''santabarbara'' in zastarela francoska ''Sainte-Barbe'' pomeni skladišče smodnika ladje ali trdnjave.<ref name="Caprio">{{navedi knjigo | last = Caprio | first = Betsy | title = The Woman Sealed in the Tower—Being a View of Feminine Spirituality As Revealed by the Legend of Saint Barbara | location = New York | publisher = Paulist Press | date = 1982 | isbn = 9780809124862 | url-access = registration | url = https://archive.org/details/womansealedintow00capr }}</ref> V navadi je bilo, da so ob njem postavili kip svete Barbare, ki je zaščitila ladjo ali trdnjavo pred nenadnimi eksplozijami. Sveta Barbara je tudi zavetnica [[Vojna mornarica|vojne mornarice]], vendar predvsem v tradiciji držav, kjer je mornarica zgodovinsko povezana z uporabo topništva in smodnika, zato tudi italijanske vojne mornarice (Regia Marina).<ref name="Online">{{navedi splet |title=St. Barbara |url=https://www.catholic.org/saints/saint.php?saint_id=166 |website= Catholic Online |accessdate=4 December 2018}}</ref> Ob gradnji predorov je kot dolgoletna tradicija ena prvih nalog za vsak nov projekt postavitev majhnega svetišča s sveto Barbaro na portalu predora ali na podzemnem križišču v dolge predore. Temu pogosto sledi posvetilo in priklic svete Barbare za zaščito vseh, ki delajo na projektu v obdobju gradnje.<ref>{{navedi splet |title= Santa Barbara watches over tunnellers |url= http://www.tunneltalk.com/Discussion-Forum-Santa-Barbara-tradition-in-the-mining-tunnelling-industries.php |website= tunneltalk.com |accessdate= 4 December 2018 |archive-date= 2020-11-24 |archive-url= https://web.archive.org/web/20201124094955/https://www.tunneltalk.com/Discussion-Forum-Santa-Barbara-tradition-in-the-mining-tunnelling-industries.php |url-status= dead }}</ref><ref>{{navedi splet |title=London: Crossrail workers seek protection of Saint Barbara |url=https://www.indcatholicnews.com/news/23738 | website= Independent Catholic News | accessdate = 3 December 2013}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{katzbirke|Saint Barbara}} *[http://www.stpetersbasilica.info/Exterior/Colonnades/Saints/St%20Barbara-36/StBarbara.htm St Barbara statue - St Peter's Square Colonnade Saints] *[https://web.archive.org/web/20060516050920/http://www.catholic-forum.com/saintS/golden308.htm Catholic Forum profile for Saint Barbara] *[https://en.wikisource.org/wiki/Catholic_Encyclopedia_(1913)/St._Barbara Katoliška enciklopedija] *[https://web.archive.org/web/20060907233931/http://www.orthodoxcentral.com/saints/saintbarbara.htm Sv Barbara v pravoslavju] {{štirinajst priprošnjikov v stiski}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sveta Barbara}} [[Kategorija:Svetniki|Barbara]] [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] 6dcag6zl90auoi0grfl5kpgh7ldvtzj 6749024 6749019 2026-09-11T10:23:02Z Shabicht 3554 6749024 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Svetnik |name=Sveta Barbara |birth_date=<!-- WD --> |death_date=<!-- WD --> |feast_day=[[4. december]] |venerated_in=[[Rimskokatoliška cerkev]], [[Pravoslavna cerkev]], [[Orientalna pravoslavna cerkev]] |image=Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein - Sv. Barbara.png |imagesize= |caption=Sveta Barbar, slikar [[Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein]], [[]] |birth_place=<!-- WD --> |death_place=<!-- WD --> |titles=devica in [[mučenka]] |beatified_date= |beatified_place= |beatified_by= |canonized_date= |canonized_place= |canonized_by= |attributes=stolp s tremi okni, [[palma]], [[kelih]], [[strela]], [[krona]] mučeništva |patronage=[[topničar]]jev, [[zidar]]jev, [[matematik]]ov, [[rudar]]jev, [[Vojaški inženir|vojaških inženirjev]], [[kamnosek]]ov, ljudi, ki se bojijo strele, ljudi, ki delajo v nevarnosti nenadne in nasilne smrti |major_shrine= |issues= |prayer= |prayer_attrib= }} '''Sveta Barbara''', [[Krščanstvo|krščanska]] [[mučenka]] in [[svetnica]], * [[3. stoletje]], [[Nikomedija]], † [[4. december]] [[306]], [[Nikomedija]]. == Življenje == Kakor pravijo legende je bila Barbara hčer bogatega [[pogan]]a z imenom Dioskur. Oče jo je imel zastraženo in zaprto v stolpu, da bi jo obvaroval od zunanjega sveta. Ko je na skrivaj postala kristjanka, je zavrnila možitveno ponudbo, ki ji jo je posredoval oče. Preden je ta odpotoval, je zapovedal, naj poleg njenega bivališča uredijo zasebno kopališče, namenjeno njej. V njegovi odsotnosti je nato Barbara ukazala, naj naredijo na stolpu namesto dveh oken tri okna, ki predstavljajo [[Sveta Trojica|Sveto Trojico]]. Ko se je oče vrnil, se je izpovedala za kristjanko. Potegnil je meč, da bi jo ubil, vendar je na njeno molitev v zidu stolpa nastala luknja, ona pa je bila čudežno prenešena v gorsko sotesko, kjer sta dva pastirja pazila na svoji čredi. Dioskur je v iskalni gonji naletel na prvega pastirja, a ga je slednji uspel zavrniti, vendar drugi pastir je Barbaro izdal, za posledico pa okamenel, njegova čreda pa se je spremenila v [[Kobilica|kobilice]]. Barbaro so odvlekli pred Martinija, prefekta province, ki jo je strašno mučil, vendar je ostala zvesta svoji veri. Ponoči je celico obsijala svetloba in nastopili so novi čudeži. Vsako jutro so bile njene rane zaceljene. Bakle, s katerimi so jo hoteli zažgati, so ugasnile, čim so se ji z njimi približali. Nazadnje so jo obsodili na smrt z obglavljenjem. Oče je osebno izvršil smrtno obsodbo, a ga je za kazen na poti domov zadela strela, ki je použila njegovo telo. Barbarino truplo je pokopal kristjan Valentin, njen grob pa je postal kraj čudežev. Po neki legendi je umrla [[4. december|4. decembra]] leta [[306]] v rodni [[Nikomedija|Nikomediji]] v provinci [[Bitinija|Bitiniji]] v [[Mala Azija|Mali Aziji]]. == Pokroviteljstvo == Sveto Barbaro častijo katoličani, ki se pri delu soočajo z nevarnostjo nenadne in nasilne smrti. Je zavetnica rudarjev, graditeljev predorov<ref name="Shaver">{{navedi novice |last1=Shaver |first1=Katherine |title=As workers toil underground, Saint Barbara keeps watch |url=https://www.washingtonpost.com/local/trafficandcommuting/as-workers-toil-underground-saint-barbara-keeps-watch/2018/12/29/46d807a2-f8bd-11e8-863c-9e2f864d47e7_story.html |accessdate=2018-12-27 |work=Washington Post |date=2018-12-27}}</ref>, oklepnikov, vojaških inženirjev, orožnikov in vseh drugih, ki so delali s topovi in eksplozivi<ref name="usfaa">{{navedi splet |url=http://www.usfaa.com/usfaa_awards/2007indstbarbaraform202907.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20080509090423/http://www.usfaa.com/usfaa_awards/2007indstbarbaraform202907.pdf |url-status=dead |archive-date=2008-05-09 |title=Saint Barbara Nomination |publisher=USFAA | accessdate=2007-12-25}}</ref> Prizivajo jo proti grmenju in strelam ter vsem nesrečam, ki so posledica eksplozij smodnika. Postala je zavetnica topničarjev.<ref>{{navedi splet |url= https://stbarbarachurch.org/saint-barbara.cfm |archive-url= https://web.archive.org/web/20110628141318/https://stbarbarachurch.org/saint-barbara.cfm |url-status= dead |archive-date= 2011-06-28 |title=Saint Barabara |publisher=Saint Barabara Parish | accessdate=2008-03-07}}</ref><ref name="Kinard">{{navedi knjigo | isbn = 9781851095612 |title= Artillery : an illustrated history of its impact | url = https://archive.org/details/artilleryillustr0000kina | last = Kinard |first = Jeff | publisher= ABC-CLIO, Inc.| date = 2007 | location = Santa Barbara }}</ref> Španska beseda ''santabárbara'', ustrezna italijanska beseda ''santabarbara'' in zastarela francoska ''Sainte-Barbe'' pomeni skladišče smodnika ladje ali trdnjave.<ref name="Caprio">{{navedi knjigo | last = Caprio | first = Betsy | title = The Woman Sealed in the Tower—Being a View of Feminine Spirituality As Revealed by the Legend of Saint Barbara | location = New York | publisher = Paulist Press | date = 1982 | isbn = 9780809124862 | url-access = registration | url = https://archive.org/details/womansealedintow00capr }}</ref> V navadi je bilo, da so ob njem postavili kip svete Barbare, ki je zaščitila ladjo ali trdnjavo pred nenadnimi eksplozijami. Sveta Barbara je tudi zavetnica [[Vojna mornarica|vojne mornarice]], vendar predvsem v tradiciji držav, kjer je mornarica zgodovinsko povezana z uporabo topništva in smodnika, zato tudi italijanske vojne mornarice (Regia Marina).<ref name="Online">{{navedi splet |title=St. Barbara |url=https://www.catholic.org/saints/saint.php?saint_id=166 |website= Catholic Online |accessdate=4 December 2018}}</ref> Ob gradnji predorov je kot dolgoletna tradicija ena prvih nalog za vsak nov projekt postavitev majhnega svetišča s sveto Barbaro na portalu predora ali na podzemnem križišču v dolge predore. Temu pogosto sledi posvetilo in priklic svete Barbare za zaščito vseh, ki delajo na projektu v obdobju gradnje.<ref>{{navedi splet |title= Santa Barbara watches over tunnellers |url= http://www.tunneltalk.com/Discussion-Forum-Santa-Barbara-tradition-in-the-mining-tunnelling-industries.php |website= tunneltalk.com |accessdate= 4 December 2018 |archive-date= 2020-11-24 |archive-url= https://web.archive.org/web/20201124094955/https://www.tunneltalk.com/Discussion-Forum-Santa-Barbara-tradition-in-the-mining-tunnelling-industries.php |url-status= dead }}</ref><ref>{{navedi splet |title=London: Crossrail workers seek protection of Saint Barbara |url=https://www.indcatholicnews.com/news/23738 | website= Independent Catholic News | accessdate = 3 December 2013}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{katzbirke|Saint Barbara}} *[http://www.stpetersbasilica.info/Exterior/Colonnades/Saints/St%20Barbara-36/StBarbara.htm St Barbara statue - St Peter's Square Colonnade Saints] *[https://web.archive.org/web/20060516050920/http://www.catholic-forum.com/saintS/golden308.htm Catholic Forum profile for Saint Barbara] *[https://en.wikisource.org/wiki/Catholic_Encyclopedia_(1913)/St._Barbara Katoliška enciklopedija] *[https://web.archive.org/web/20060907233931/http://www.orthodoxcentral.com/saints/saintbarbara.htm Sv Barbara v pravoslavju] {{štirinajst priprošnjikov v stiski}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sveta Barbara}} [[Kategorija:Svetniki|Barbara]] [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] i9fe6j3a85y9oepv69ke3qg64qa8v4s 6749025 6749024 2026-09-11T10:23:56Z Shabicht 3554 6749025 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Svetnik |name=Sveta Barbara |birth_date=<!-- WD --> |death_date=<!-- WD --> |feast_day=[[4. december]] |venerated_in=[[Rimskokatoliška cerkev]], [[Pravoslavna cerkev]], [[Orientalna pravoslavna cerkev]] |image=Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein - Sv. Barbara.png |imagesize= |caption=Sveta Barbar, slikar [[Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein]], 19. stoletje |birth_place=<!-- WD --> |death_place=<!-- WD --> |titles=devica in [[mučenka]] |beatified_date= |beatified_place= |beatified_by= |canonized_date= |canonized_place= |canonized_by= |attributes=stolp s tremi okni, [[palma]], [[kelih]], [[strela]], [[krona]] mučeništva |patronage=[[topničar]]jev, [[zidar]]jev, [[matematik]]ov, [[rudar]]jev, [[Vojaški inženir|vojaških inženirjev]], [[kamnosek]]ov, ljudi, ki se bojijo strele, ljudi, ki delajo v nevarnosti nenadne in nasilne smrti |major_shrine= |issues= |prayer= |prayer_attrib= }} '''Sveta Barbara''', [[Krščanstvo|krščanska]] [[mučenka]] in [[svetnica]], * [[3. stoletje]], [[Nikomedija]], † [[4. december]] [[306]], [[Nikomedija]]. == Življenje == Kakor pravijo legende je bila Barbara hčer bogatega [[pogan]]a z imenom Dioskur. Oče jo je imel zastraženo in zaprto v stolpu, da bi jo obvaroval od zunanjega sveta. Ko je na skrivaj postala kristjanka, je zavrnila možitveno ponudbo, ki ji jo je posredoval oče. Preden je ta odpotoval, je zapovedal, naj poleg njenega bivališča uredijo zasebno kopališče, namenjeno njej. V njegovi odsotnosti je nato Barbara ukazala, naj naredijo na stolpu namesto dveh oken tri okna, ki predstavljajo [[Sveta Trojica|Sveto Trojico]]. Ko se je oče vrnil, se je izpovedala za kristjanko. Potegnil je meč, da bi jo ubil, vendar je na njeno molitev v zidu stolpa nastala luknja, ona pa je bila čudežno prenešena v gorsko sotesko, kjer sta dva pastirja pazila na svoji čredi. Dioskur je v iskalni gonji naletel na prvega pastirja, a ga je slednji uspel zavrniti, vendar drugi pastir je Barbaro izdal, za posledico pa okamenel, njegova čreda pa se je spremenila v [[Kobilica|kobilice]]. Barbaro so odvlekli pred Martinija, prefekta province, ki jo je strašno mučil, vendar je ostala zvesta svoji veri. Ponoči je celico obsijala svetloba in nastopili so novi čudeži. Vsako jutro so bile njene rane zaceljene. Bakle, s katerimi so jo hoteli zažgati, so ugasnile, čim so se ji z njimi približali. Nazadnje so jo obsodili na smrt z obglavljenjem. Oče je osebno izvršil smrtno obsodbo, a ga je za kazen na poti domov zadela strela, ki je použila njegovo telo. Barbarino truplo je pokopal kristjan Valentin, njen grob pa je postal kraj čudežev. Po neki legendi je umrla [[4. december|4. decembra]] leta [[306]] v rodni [[Nikomedija|Nikomediji]] v provinci [[Bitinija|Bitiniji]] v [[Mala Azija|Mali Aziji]]. == Pokroviteljstvo == Sveto Barbaro častijo katoličani, ki se pri delu soočajo z nevarnostjo nenadne in nasilne smrti. Je zavetnica rudarjev, graditeljev predorov<ref name="Shaver">{{navedi novice |last1=Shaver |first1=Katherine |title=As workers toil underground, Saint Barbara keeps watch |url=https://www.washingtonpost.com/local/trafficandcommuting/as-workers-toil-underground-saint-barbara-keeps-watch/2018/12/29/46d807a2-f8bd-11e8-863c-9e2f864d47e7_story.html |accessdate=2018-12-27 |work=Washington Post |date=2018-12-27}}</ref>, oklepnikov, vojaških inženirjev, orožnikov in vseh drugih, ki so delali s topovi in eksplozivi<ref name="usfaa">{{navedi splet |url=http://www.usfaa.com/usfaa_awards/2007indstbarbaraform202907.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20080509090423/http://www.usfaa.com/usfaa_awards/2007indstbarbaraform202907.pdf |url-status=dead |archive-date=2008-05-09 |title=Saint Barbara Nomination |publisher=USFAA | accessdate=2007-12-25}}</ref> Prizivajo jo proti grmenju in strelam ter vsem nesrečam, ki so posledica eksplozij smodnika. Postala je zavetnica topničarjev.<ref>{{navedi splet |url= https://stbarbarachurch.org/saint-barbara.cfm |archive-url= https://web.archive.org/web/20110628141318/https://stbarbarachurch.org/saint-barbara.cfm |url-status= dead |archive-date= 2011-06-28 |title=Saint Barabara |publisher=Saint Barabara Parish | accessdate=2008-03-07}}</ref><ref name="Kinard">{{navedi knjigo | isbn = 9781851095612 |title= Artillery : an illustrated history of its impact | url = https://archive.org/details/artilleryillustr0000kina | last = Kinard |first = Jeff | publisher= ABC-CLIO, Inc.| date = 2007 | location = Santa Barbara }}</ref> Španska beseda ''santabárbara'', ustrezna italijanska beseda ''santabarbara'' in zastarela francoska ''Sainte-Barbe'' pomeni skladišče smodnika ladje ali trdnjave.<ref name="Caprio">{{navedi knjigo | last = Caprio | first = Betsy | title = The Woman Sealed in the Tower—Being a View of Feminine Spirituality As Revealed by the Legend of Saint Barbara | location = New York | publisher = Paulist Press | date = 1982 | isbn = 9780809124862 | url-access = registration | url = https://archive.org/details/womansealedintow00capr }}</ref> V navadi je bilo, da so ob njem postavili kip svete Barbare, ki je zaščitila ladjo ali trdnjavo pred nenadnimi eksplozijami. Sveta Barbara je tudi zavetnica [[Vojna mornarica|vojne mornarice]], vendar predvsem v tradiciji držav, kjer je mornarica zgodovinsko povezana z uporabo topništva in smodnika, zato tudi italijanske vojne mornarice (Regia Marina).<ref name="Online">{{navedi splet |title=St. Barbara |url=https://www.catholic.org/saints/saint.php?saint_id=166 |website= Catholic Online |accessdate=4 December 2018}}</ref> Ob gradnji predorov je kot dolgoletna tradicija ena prvih nalog za vsak nov projekt postavitev majhnega svetišča s sveto Barbaro na portalu predora ali na podzemnem križišču v dolge predore. Temu pogosto sledi posvetilo in priklic svete Barbare za zaščito vseh, ki delajo na projektu v obdobju gradnje.<ref>{{navedi splet |title= Santa Barbara watches over tunnellers |url= http://www.tunneltalk.com/Discussion-Forum-Santa-Barbara-tradition-in-the-mining-tunnelling-industries.php |website= tunneltalk.com |accessdate= 4 December 2018 |archive-date= 2020-11-24 |archive-url= https://web.archive.org/web/20201124094955/https://www.tunneltalk.com/Discussion-Forum-Santa-Barbara-tradition-in-the-mining-tunnelling-industries.php |url-status= dead }}</ref><ref>{{navedi splet |title=London: Crossrail workers seek protection of Saint Barbara |url=https://www.indcatholicnews.com/news/23738 | website= Independent Catholic News | accessdate = 3 December 2013}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{katzbirke|Saint Barbara}} *[http://www.stpetersbasilica.info/Exterior/Colonnades/Saints/St%20Barbara-36/StBarbara.htm St Barbara statue - St Peter's Square Colonnade Saints] *[https://web.archive.org/web/20060516050920/http://www.catholic-forum.com/saintS/golden308.htm Catholic Forum profile for Saint Barbara] *[https://en.wikisource.org/wiki/Catholic_Encyclopedia_(1913)/St._Barbara Katoliška enciklopedija] *[https://web.archive.org/web/20060907233931/http://www.orthodoxcentral.com/saints/saintbarbara.htm Sv Barbara v pravoslavju] {{štirinajst priprošnjikov v stiski}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sveta Barbara}} [[Kategorija:Svetniki|Barbara]] [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] h9coc6u5gcqzq3bf55ys1l4sf94iqy1 6749026 6749025 2026-09-11T10:24:17Z Shabicht 3554 6749026 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Svetnik |name=Sveta Barbara |birth_date=<!-- WD --> |death_date=<!-- WD --> |feast_day=[[4. december]] |venerated_in=[[Rimskokatoliška cerkev]], [[Pravoslavna cerkev]], [[Orientalna pravoslavna cerkev]] |image=Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein - Sv. Barbara.png |imagesize= |caption=Sveta Barbara, slikar [[Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein]], 19. stoletje |birth_place=<!-- WD --> |death_place=<!-- WD --> |titles=devica in [[mučenka]] |beatified_date= |beatified_place= |beatified_by= |canonized_date= |canonized_place= |canonized_by= |attributes=stolp s tremi okni, [[palma]], [[kelih]], [[strela]], [[krona]] mučeništva |patronage=[[topničar]]jev, [[zidar]]jev, [[matematik]]ov, [[rudar]]jev, [[Vojaški inženir|vojaških inženirjev]], [[kamnosek]]ov, ljudi, ki se bojijo strele, ljudi, ki delajo v nevarnosti nenadne in nasilne smrti |major_shrine= |issues= |prayer= |prayer_attrib= }} '''Sveta Barbara''', [[Krščanstvo|krščanska]] [[mučenka]] in [[svetnica]], * [[3. stoletje]], [[Nikomedija]], † [[4. december]] [[306]], [[Nikomedija]]. == Življenje == Kakor pravijo legende je bila Barbara hčer bogatega [[pogan]]a z imenom Dioskur. Oče jo je imel zastraženo in zaprto v stolpu, da bi jo obvaroval od zunanjega sveta. Ko je na skrivaj postala kristjanka, je zavrnila možitveno ponudbo, ki ji jo je posredoval oče. Preden je ta odpotoval, je zapovedal, naj poleg njenega bivališča uredijo zasebno kopališče, namenjeno njej. V njegovi odsotnosti je nato Barbara ukazala, naj naredijo na stolpu namesto dveh oken tri okna, ki predstavljajo [[Sveta Trojica|Sveto Trojico]]. Ko se je oče vrnil, se je izpovedala za kristjanko. Potegnil je meč, da bi jo ubil, vendar je na njeno molitev v zidu stolpa nastala luknja, ona pa je bila čudežno prenešena v gorsko sotesko, kjer sta dva pastirja pazila na svoji čredi. Dioskur je v iskalni gonji naletel na prvega pastirja, a ga je slednji uspel zavrniti, vendar drugi pastir je Barbaro izdal, za posledico pa okamenel, njegova čreda pa se je spremenila v [[Kobilica|kobilice]]. Barbaro so odvlekli pred Martinija, prefekta province, ki jo je strašno mučil, vendar je ostala zvesta svoji veri. Ponoči je celico obsijala svetloba in nastopili so novi čudeži. Vsako jutro so bile njene rane zaceljene. Bakle, s katerimi so jo hoteli zažgati, so ugasnile, čim so se ji z njimi približali. Nazadnje so jo obsodili na smrt z obglavljenjem. Oče je osebno izvršil smrtno obsodbo, a ga je za kazen na poti domov zadela strela, ki je použila njegovo telo. Barbarino truplo je pokopal kristjan Valentin, njen grob pa je postal kraj čudežev. Po neki legendi je umrla [[4. december|4. decembra]] leta [[306]] v rodni [[Nikomedija|Nikomediji]] v provinci [[Bitinija|Bitiniji]] v [[Mala Azija|Mali Aziji]]. == Pokroviteljstvo == Sveto Barbaro častijo katoličani, ki se pri delu soočajo z nevarnostjo nenadne in nasilne smrti. Je zavetnica rudarjev, graditeljev predorov<ref name="Shaver">{{navedi novice |last1=Shaver |first1=Katherine |title=As workers toil underground, Saint Barbara keeps watch |url=https://www.washingtonpost.com/local/trafficandcommuting/as-workers-toil-underground-saint-barbara-keeps-watch/2018/12/29/46d807a2-f8bd-11e8-863c-9e2f864d47e7_story.html |accessdate=2018-12-27 |work=Washington Post |date=2018-12-27}}</ref>, oklepnikov, vojaških inženirjev, orožnikov in vseh drugih, ki so delali s topovi in eksplozivi<ref name="usfaa">{{navedi splet |url=http://www.usfaa.com/usfaa_awards/2007indstbarbaraform202907.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20080509090423/http://www.usfaa.com/usfaa_awards/2007indstbarbaraform202907.pdf |url-status=dead |archive-date=2008-05-09 |title=Saint Barbara Nomination |publisher=USFAA | accessdate=2007-12-25}}</ref> Prizivajo jo proti grmenju in strelam ter vsem nesrečam, ki so posledica eksplozij smodnika. Postala je zavetnica topničarjev.<ref>{{navedi splet |url= https://stbarbarachurch.org/saint-barbara.cfm |archive-url= https://web.archive.org/web/20110628141318/https://stbarbarachurch.org/saint-barbara.cfm |url-status= dead |archive-date= 2011-06-28 |title=Saint Barabara |publisher=Saint Barabara Parish | accessdate=2008-03-07}}</ref><ref name="Kinard">{{navedi knjigo | isbn = 9781851095612 |title= Artillery : an illustrated history of its impact | url = https://archive.org/details/artilleryillustr0000kina | last = Kinard |first = Jeff | publisher= ABC-CLIO, Inc.| date = 2007 | location = Santa Barbara }}</ref> Španska beseda ''santabárbara'', ustrezna italijanska beseda ''santabarbara'' in zastarela francoska ''Sainte-Barbe'' pomeni skladišče smodnika ladje ali trdnjave.<ref name="Caprio">{{navedi knjigo | last = Caprio | first = Betsy | title = The Woman Sealed in the Tower—Being a View of Feminine Spirituality As Revealed by the Legend of Saint Barbara | location = New York | publisher = Paulist Press | date = 1982 | isbn = 9780809124862 | url-access = registration | url = https://archive.org/details/womansealedintow00capr }}</ref> V navadi je bilo, da so ob njem postavili kip svete Barbare, ki je zaščitila ladjo ali trdnjavo pred nenadnimi eksplozijami. Sveta Barbara je tudi zavetnica [[Vojna mornarica|vojne mornarice]], vendar predvsem v tradiciji držav, kjer je mornarica zgodovinsko povezana z uporabo topništva in smodnika, zato tudi italijanske vojne mornarice (Regia Marina).<ref name="Online">{{navedi splet |title=St. Barbara |url=https://www.catholic.org/saints/saint.php?saint_id=166 |website= Catholic Online |accessdate=4 December 2018}}</ref> Ob gradnji predorov je kot dolgoletna tradicija ena prvih nalog za vsak nov projekt postavitev majhnega svetišča s sveto Barbaro na portalu predora ali na podzemnem križišču v dolge predore. Temu pogosto sledi posvetilo in priklic svete Barbare za zaščito vseh, ki delajo na projektu v obdobju gradnje.<ref>{{navedi splet |title= Santa Barbara watches over tunnellers |url= http://www.tunneltalk.com/Discussion-Forum-Santa-Barbara-tradition-in-the-mining-tunnelling-industries.php |website= tunneltalk.com |accessdate= 4 December 2018 |archive-date= 2020-11-24 |archive-url= https://web.archive.org/web/20201124094955/https://www.tunneltalk.com/Discussion-Forum-Santa-Barbara-tradition-in-the-mining-tunnelling-industries.php |url-status= dead }}</ref><ref>{{navedi splet |title=London: Crossrail workers seek protection of Saint Barbara |url=https://www.indcatholicnews.com/news/23738 | website= Independent Catholic News | accessdate = 3 December 2013}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{katzbirke|Saint Barbara}} *[http://www.stpetersbasilica.info/Exterior/Colonnades/Saints/St%20Barbara-36/StBarbara.htm St Barbara statue - St Peter's Square Colonnade Saints] *[https://web.archive.org/web/20060516050920/http://www.catholic-forum.com/saintS/golden308.htm Catholic Forum profile for Saint Barbara] *[https://en.wikisource.org/wiki/Catholic_Encyclopedia_(1913)/St._Barbara Katoliška enciklopedija] *[https://web.archive.org/web/20060907233931/http://www.orthodoxcentral.com/saints/saintbarbara.htm Sv Barbara v pravoslavju] {{štirinajst priprošnjikov v stiski}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sveta Barbara}} [[Kategorija:Svetniki|Barbara]] [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] h01hwi7k08yia9lgtwgwmxjol1b2gz6 Draga 0 116550 6748716 6634872 2026-09-10T14:28:21Z ~2026-45085-22 264465 /* Naselja v Sloveniji in zamejstvu */ 6748716 wikitext text/x-wiki '''Draga''' je lahko: == Osebno ime == * [[Draga (ime)|Draga]], žensko osebno ime {{TOCright}} == Naselja v Sloveniji in it. zamejstvu == * [[Draga, Ig|Draga]] (pri Igu), [[Občina Ig]] * [[Draga, Loški potok|Draga]], [[Občina Loški potok]] * [[Draga, Nova Gorica|Draga]], [[Mestna občina Nova Gorica]] * [[Draga, Škofja Loka|Draga]], [[Občina Škofja Loka]] * [[Draga, Šmarješke Toplice|Draga]], [[Občina Šmarješke Toplice]] * [[Draga, Štore|Draga]], [[Občina Štore]] * [[Draga pri Sinjem Vrhu]] (občina [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]) * [[Draga pri Šentrupertu]] * [[Draga, Bazovica|Draga]], vasica pri [[Bazovica|Bazovici]] na [[Tržaški Kras|Tržaškem krasu]] v Italiji * [[Draga, zaselek]], jugozahodni zaselek v [[Hrastnik|Hrastniku]] s cerkvijo sv. Marije s pokopališčem * [[Kačja Draga]], zaselek [[Kal nad Kanalom|Kala nad Kanalom]] * [[Podraga]], [[Občina Vipava]] * [[Spodnja Draga]], [[Občina Ivančna Gorica]] * [[Volčja Draga]], [[Občina Renče - Vogrsko]] * [[Zgornja Draga]], Občina Ivančna Gorica == Fizičnogeografsko ime na Slovenskem == * [[Draga (dolina)]] (splošno) - manjša dolina, navadno stranska ** [[Ribniki v dolini Drage|Dolina Drage]] (potok Draga) z ribniki pri Igu ([[Draga pri Igu]]) * imena [[Dolina|dolin]], udorin in drugih naravnogeografskih pojavov v Sloveniji: ** [[Draga, Begunje na Gorenjskem|Draga]], dolina v [[Begunje na Gorenjskem|Begunjah na Gorenjskem]] pod [[Begunjščica|Begunjščico]] ** Draga, dolina [[Rokava|Rokave]], pritok in vzporedna dolina [[Dragonja|Dragonje]] v Slovenski Istri ** Draga, dolina pod [[Podgorje, Koper|Podgorjem]] pod Slavnikom ** [[Dolenjska draga]], potok južno od Ilirske Bistrice ** [[Draga pri Igu]] (dolina) ** [[Draga Svetega Jerneja]] (''Baia di San Bartolomeo'') ob meji z Italijo ([[Lazaret]]) ** [[Belica draga]], snežniško pogorje ** [[Črna draga]], dolina/udornica? pod [[Sviščaki]] na [[Snežnik|Snežniku]] ** [[Dolenjska draga]] ([[Dolenjski potok]]) ** [[Grda draga]], na Sviščakih, Snežnik ** [[Jelova draga]], [[Arboretum Volčji potok]] ** [[Klofučka draga]], [[Bela Krajina]] ** [[Knapovska draga]], jasa blizu Podgrada/Besnice na Gorenjskem ** [[Mojska draga]] pod Poldanovcem, [[Trnovski gozd]] ** [[Mrzla draga]], [[Kočevski Rog]] ** [[Smrekova draga]], [[Trnovski gozd]] (naravni rezervat [[Golaki in Smrekova draga]]) ** Smrekova draga, na severnem pobočju [[Snežnik|Snežnika]] ([[Pekel (razločitev)|Pekel]]) ** [[Široka draga]], del [[Baška grapa|Baške grape]] pri [[Grahovo ob Bači|Grahovem ob Bači]] (med [[Kneža|Knežo]] in [[Koritnica, Tolmin|Koritnico]]) ** [[Vinkina draga]], snežniško pogorje * [[Draga (zaliv)]] - manjši ozek zaliv * ulično ime Draga v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Koseze, Ljubljana|Koseze]]) * [[Bošadraga]], mestni predel v starem jedru [[Koper|Kopra]] == Tuja naselja in doline z imenom Draga == {{div col|colwidth=24em}} * [[Draga, Dolina|Draga]], Občina [[Dolina, Trst|Dolina]], [[Italija]] * [[Draga, Tutin|Draga]], Občina Tutin, [[Srbija]] * [[Draga, Velika|Draga]], Občina Velika, [[Hrvaška]] * [[Draga Bašćanska]] na otoku [[Krk|Krku]], Hrvaška * [[Draga Lukovdolska]], Hrvaška * [[Draga Svetojanska]], Hrvaška * Draga, krajevni odbor mesta Reka, Hrvaška *[[Ajderova draga]] (Bosna in Herecegovina) * [[Bačićka Draga]] (zaselek), Hrvaška * [[Bačina draga]], [[Žumberak]], Hrvaška *[[Barić Draga]], Hrvaška * [[Bašćanska draga]], dolina na otoku [[Krk|Krku]], Hrvaška *[[Baška Draga]] (Karlobag) * [[Blatna draga|Blatna draga,]] [[Gorski kotar]], Hrvaška * [[Blaževska draga]], [[Gorski kotar]], Hrvaška *[[Bobanova Draga]], Bosna in Hercegovina * [[Brcković Draga]], Hrvaška * [[Brestova Draga]], Hrvaška * [[Brezinškova draga]] (na meji med Slovenijo in Hrvaško pri [[Čabar|Čabr]]<nowiki/>u) * [[Brinjeva Draga]], [[Čabar]], Hrvaška *[[Bukova Draga]], Hrvaška (2. Bosna in Herecegovina) * [[Careva Draga]], Hrvaška * [[Crna Draga]], Hrvaška * [[Donja Lamana Draga]], Hrvaška * [[Erženova draga|Erženova draga]], [[Gorski kotar]], Hrvaška * [[Galezova Draga]], Hrvaška *[[Gornja Lamana Draga]], Hrvaška *[[Grabnova Draga]], Bosna in Hercegovina * [[Jelenja draga]], [[Gorski kotar]], Hrvaška *[[Jovanović Draga]], zaselek (Velebit, Hrvaška) * [[Kuželjska Draga]], dolina pri [[Kuželj, Delnice|Kužlju]], občina Delnice, Hrvaška * [[Leskova Draga]], [[občina Ravna Gora]], Hrvaška * Leskova draga, dolina v [[Gorski kotar|Gorskem kotarju]], Hrvaška * [[Limska Draga]] - kopno nadaljevanje [[Limski kanal|Limskega kanala]], Hrvaška ([[Istra]]) * [[Lovranska Draga]], Hrvaška * [[Lukunić Draga]], Hrvaška *[[Mandića Draga]], Hrvaška *[[Medina draga]], Hrvaška *[[Medven Draga]], Hrvaška * [[Meka Draga]], [[Zadar]] * [[Mošćenička Draga]], Hrvaška * [[Mrzla Draga]], del mesta [[Vrbovsko]], Hrvaška * [[Prhutova Draga]], Čabar, Hrvaška *[[Raška draga]] (Istra, Hrvaška) * [[Senjska Draga]], Hrvaška * [[Smrekova draga|Smrekova draga,]] [[Gorski kotar]], Hrvaška * [[Srednja Draga]], [[Čabar]], Hrvaška * [[Stojdraga]], [[Žumberak]], Hrvaška * [[Supetarska Draga]], otok [[Rab]], Hrvaška * [[Škurinjska Draga]], mestni predel na [[Reka, Hrvaška|Reki]], Hrvaška * [[Vela draga]] (Vranjska draga) [[kanjon]]/naravni spomenik ([[Učka]]) * [[Vela draga, Goli otok]], Hrvaška * [[Velika Draga]], [[Žumberak]], Hrvaška * [[Vodena Draga]], Hrvaška * [[Vrbanska Draga]], Hrvaška * [[Zlobinska Draga]], [[Gorski kotar]], Hrvaška *[[Ženodraga]], Istra, Hrvaška * [[Županja draga]], [[Gorski kotar]], Hrvaška {{div col end}} == Prireditve == * [[Študijski dnevi Draga]] pri Trstu - zamejstvo * [[Draga mladih]] == Župnije == * [[Župnija Draga (Škofija Koper)|Župnija Draga]], Škofija Koper * [[Župnija Draga (Nadškofija Ljubljana)|Župnija Draga]], Nadškofija Ljubljana == Glej tudi == * [[Drage (razločitev)]] * [[vala]] * [[grapa]] * [[graba]] * [[Graben (razločitev)|graben]] * [[kanjon]] * [[soteska]] * [[hudournik]] * [[jarek]] {{razločitev}} 338oa2e26j6qqe9vhvn70kfjakplk71 Muzej talcev 0 120486 6748850 6579424 2026-09-10T20:13:36Z Pinky sl 2932 Grobišče talcev, Begunje na Gorenjskem 6748850 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Muzej talcev | image = <!-- WD --> | alt = Muzej talcev v gradu Kacenštajn, Begunje na Gorenjskem | caption = Muzej talcev v gradu Kacenštajn, Begunje na Gorenjskem | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = [[Grad Katzenstein]], [[Begunje na Gorenjskem]] | designation1 = NSDP | designation1_offname = Begunje na Gorenjskem - Zapori v gradu Katzenstein | designation1_date = 6. oktober 1999 | designation1_number = 7<ref>{{RKD|7}}</ref> | designation2 = NSDP | designation2_offname = Begunje na Gorenjskem - Grobišče talcev v parku | designation2_date = 6. oktober 1999 | designation2_number = 9370<ref>{{RKD|9370}}</ref> | občina = Radovljica }} [[Slika:Grobisce muzej talcev.JPG|thumb|250px|right|[[ Grobišče talcev, Begunje na Gorenjskem|Grobišče talcev v bližnjem parku]]]] '''Muzej talcev''' v [[Begunje na Gorenjskem|Begunjah na Gorenjskem]] je pomnik grozot [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. V [[grad Kacenštajn|gradu Kacenštajn]] so bili med nacistično okupacijo [[gestapo]]vski zapori. Del nekdanjih jetniških celic v prizidku h graščinski stavbi je preurejen v spominski muzej, v parku in bližnji [[Draga, Begunje na Gorenjskem|Dragi]] pa sta grobišči talcev. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.burger.si/MuzejiInGalerije/MuzejiRadovljiskeObcine/MuzejTalcev/Index.html Muzej talcev] == Glej tudi == * [[seznam muzejev v Sloveniji]] {{Kulturni spomeniki dp SLO}} {{museum-stub}} [[Kategorija:Muzeji v Sloveniji]] [[Kategorija:Begunje na Gorenjskem]] 2grbp9wpubchbrcwbtddthbzwxy8z7m 6748940 6748850 2026-09-11T07:12:09Z Pinky sl 2932 pp infopolje l(grobišče ima samostojen članek) 6748940 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Muzej talcev | image = <!-- WD --> | alt = Muzej talcev v gradu Kacenštajn, Begunje na Gorenjskem | caption = Muzej talcev v gradu Kacenštajn, Begunje na Gorenjskem | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = [[Grad Katzenstein]], [[Begunje na Gorenjskem]] | designation1 = NSDP | designation1_offname = Begunje na Gorenjskem - Zapori v gradu Katzenstein | designation1_date = 6. oktober 1999 | designation1_number = 7<ref>{{RKD|7}}</ref> }} [[Slika:Grobisce muzej talcev.JPG|thumb|250px|right|[[ Grobišče talcev, Begunje na Gorenjskem|Grobišče talcev v bližnjem parku]]]] '''Muzej talcev''' v [[Begunje na Gorenjskem|Begunjah na Gorenjskem]] je pomnik grozot [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. V [[grad Kacenštajn|gradu Kacenštajn]] so bili med nacistično okupacijo [[gestapo]]vski zapori. Del nekdanjih jetniških celic v prizidku h graščinski stavbi je preurejen v spominski muzej, v parku se nahaja [[Grobišče talcev, Begunje na Gorenjskem|grobišče talcev]]. V bližnji [[Draga, Begunje na Gorenjskem|Dragi]] se nahaja še eno grobišče talcev. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.burger.si/MuzejiInGalerije/MuzejiRadovljiskeObcine/MuzejTalcev/Index.html Muzej talcev] == Glej tudi == * [[seznam muzejev v Sloveniji]] {{Kulturni spomeniki dp SLO}} {{museum-stub}} [[Kategorija:Muzeji v Sloveniji]] [[Kategorija:Begunje na Gorenjskem]] l7ui68lra93frylixkuaayd3ah8kt87 Križanje (smrtna kazen) 0 129077 6748675 6741677 2026-09-10T13:47:15Z TadejM 738 dodal [[Kategorija:Človeški položaji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748675 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Križanje}} [[Slika:Michelangelo_Caravaggio_038.jpg|right|thumb|250px|''[[Križanje sv. Petra (Caravaggio)|Križanje sv. Petra]]'', [[Caravaggio]]]] [[Slika:Cristo_crucificado.jpg|thumb|250px|right|''[[Križanje (Velázquez)|Križanje]]'', [[Diego Velázquez|Velázquez]]]] '''Krížanje''' je oblika [[smrtna kazen|smrtne kazni]], pri kateri so žrtev pribili (ali privezali) na leseno ogrodje v obliki [[križ]]a in ga običajno pustijo viseti do smrti, ki lahko traja od nekaj minut do nekaj dni.<ref name="EECO 2018">{{cite encyclopedia |author-last=Granger Cook |author-first=John |year=2018 |title=Cross/Crucifixion |editor1-last=Hunter |editor1-first=David G. |editor2-last=van Geest |editor2-first=Paul J. J. |editor3-last=Lietaert Peerbolte |editor3-first=Bert Jan |encyclopedia=Brill Encyclopedia of Early Christianity Online |location=Leiden and Boston |publisher=Brill Publishers |doi=10.1163/2589-7993_EECO_SIM_00000808 |issn=2589-7993}}</ref><ref name="josephus-jewishwars-5.11.1">[https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0148%3Abook%3D5%3Awhiston+chapter%3D11%3Awhiston+section%3D1#note1 Wars]</ref> Čeprav ta postopek običajno traja več dni in je povezan s stradanjem, lahko rabelj med pribijanjem na križ namerno ali nenamerno prereže arterijo križanega in ga zaradi hitre in obsežne izgube krvi ubije v nekaj minutah. Táko vrsto usmrtitve so izvajali zlasti v [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]] in Perziji.<ref>Roger Bourke, ''Prisoners of the Japanese: Literary imagination and the prisoner-of-war experience'' (St Lucia: University of Queensland Press, 2006), Chapter 2 "''A Town Like Alice'' and the prisoner of war as Christ-figure", pp. 30–65.</ref> V 21. stoletju ostaja zakonsko dovoljena kazen v nekaterih državah z muslimansko večino in je pogosto zabeležena tudi v drugih delih sveta v povezavi s primeri umorov, vojnih zločinov in genocida. Rimska praksa je najvidnejši zgodovinski primer zaradi križanja [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]], ki je postalo osrednjega pomena za krščanstvo in je globalno predstavljeno s krščanskim križem in [[razpelo]]m. == Terminologija == Starogrščina ima dva glagola za križati: ''anastauroo'' ({{lang|grc|ἀνασταυρόω}}), iz besede ''stauros'' (ki v sodobni grščini pomeni le 'križ', v antiki pa se je uporabljala za katero koli leseno palico, koničasto ali topo, golo ali z dodatki) in ''apotumpanizo'' ({{lang|grc|ἀποτυμπανίζω}}) 'križati na deski',<ref>[https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3Da)potumpani%2Fzw&highlight=crucify LSJ apotumpanizo] ἀποτυμπα^ν-ίζω (later ἀποτύμπα^ν-τυπ- UPZ119 (2nd century BCE), POxy.1798.1.7), A. crucify on a plank, D.8.61,9.61:{{snd}}Pass., Lys.13.56, D.19.137, Arist. Rh. 1383a5, Beros. ap. J.Ap.1.20. 2. generally, destroy, Plu.2.1049d.</ref> skupaj z ''anaskolopizo'' ({{lang|grc|ἀνασκολοπίζω}} "nabiti na kol"). V zgodnejših predrimskih grških besedilih ''anastauro'' običajno pomeni 'nabiti na kol'.<ref>LSJ anastauro ἀνασταυρ-όω, = foreg., Hdt.3.125, 6.30, al.; identical with ἀνασκολοπίζω, 9.78:{{snd}}Pass., Th. 1.110, Pl.Grg.473c. II. in Rom. times, affix to a cross, crucify, Plb. 1.11.5, al., Plu.Fab.6, al. 2. crucify afresh, Ep.Hebr.6.6.</ref><ref>Plutarch Fabius Maximus 6.3 "Hannibal now perceived the mistake in his position, and its peril, and crucified the native guides who were responsible for it."</ref><ref>Polybius 1.11.5 [5] [https://archive.org/details/polybioyistoriai00polyuoft Historiae]. Polybius. Theodorus Büttner-Wobst after L. Dindorf. Leipzig. Teubner. 1893.</ref> Grščina, ki se uporablja v krščanski [[Nova zaveza|Novi zavezi]], uporablja štiri glagole, od katerih trije temeljijo na besedi ''stauros'' ({{lang|grc|σταυρός}}), ki se običajno prevaja kot 'križ'. Najpogostejši izraz je ''stauroo'' ({{lang|grc|σταυρόω}}), 'križati', ki se pojavi 46-krat; izraz ''sustauroo'' ({{lang|grc|συσταυρόω}}), 'križati z' ali 'ob strani', se pojavi petkrat, medtem ko se izraz ''anastauroo'' ({{lang|grc|ἀνασταυρόω}}), 'ponovno križati', pojavi le enkrat v Pismu Hebrejcem 6:6. Izraz ''prospegnumi'' ({{lang|grc|προσπήγνυμι}}), 'pritrditi ali privezati na', 'nabiti na kol', križati' se pojavi le enkrat, v Apostolskih delih {{bibl|Apd 2,23}}. Soroden izraz križ izhaja iz latinske besede {{lang|la|crux}} ali {{lang|la|cruci fixus}}, preteklega deležnika pasiva besede {{lang|la|crucifigere}} ali {{lang|la|cruci figere}}, kar pomeni 'križati' ali 'pritrditi na križ'.<ref>{{cite web|url=http://www.collinsdictionary.com/dictionary/english/crucify |title=Collins English Dictionary, "crucify" |publisher=Collins |date=31 December 2011 |access-date=12 December 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://oxforddictionaries.com/definition/english/crucify?view=uk |archive-url=https://web.archive.org/web/20130521192929/http://oxforddictionaries.com/definition/english/crucify?view=uk |url-status=dead |archive-date=May 21, 2013 |title=Compact Oxford English Dictionary, "crucify" |publisher=Oxford University Press |access-date=12 December 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://websters.yourdictionary.com/crucify |title=Webster New World College Dictionary, "crucify" |work=yourdictionary.com/ |access-date=12 December 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.etymonline.com/index.php?term=crucify |title=Online Etymology Dictionary, "crucify"|publisher=Etymonline.com|access-date=2009-12-19}}</ref> == Opis == Glavni namen križanja je bilo dolgotrajno in boleče umiranje, zato je bilo križanje namenjeno zlasti kot kazen za hujše zločine. Križanje so običajno izvajali javno, s čimer so dosegli tudi velik zastraševalni učinek. Križanje je bilo lahko povezano tudi z drugimi oblikami kaznovanja (bičanje, ipd). Nekateri antični pisci navajajo križanje kot relativno pogosto kazen. [[Jožef Flavij]] piše o tisočih križanih po padcu [[Jeruzalem]]a. Križanje je bilo tudi pogosta kazen za uporne [[suženj|sužnje]] - po [[Spartakov upor|Spartakovem uporu]] so križali več kot 6000 uporniških sužnjev. Leseno ogrodje, na katero so žrtev pribili, je imelo po navadi obliko križa '''†''', lahko pa tudi obliko črke '''T''' ali črke '''X''' ([[Andrejev križ]]). Obsojeni je moral po navadi sam nositi križ (ali vsaj vodoravni tram) do kraja križanja. Tam so ga slekli, položili na tla in mu pribili roke na križ (oziroma na vodoravni tram). Potem so križ (vodoravni tram) dvignili in ga fiksirali. Nato so obsojencu pribili še noge. Podrobnosti glede izvedbe križanja niso dobro znane, saj je križanje veljalo za izrazito sramotno kazen, zato so natančni opisi v zgodovinskih virih zelo redki oziroma jih sploh ni. Tudi arheološke najdbe v zvezi s križanjem so izredno redke. Tako na primer ni čisto točno znano, kako so na križ pritrdili roke. Na likovnih upodobitvah, ki so nastale več stoletij pozneje, so roke po navadi pribite skozi dlani. Danes velja to za zmotno, saj je meso dlani prešibko, da bi nosilo težo celega telesa. Nekateri znanstveniki zagovarjajo idejo, da so obsojence tudi dodatno privezali, večina znanstvenikov pa se nagiba k mnenju, da so jih pribili skozi zapestja, kjer je splet kit in mišic močnejši. Žrtve križanja so umrle praviloma zaradi zadušitve. Zadušitev je lahko nastopila po nekaj urah ali pa celo šele po več dneh, odvisno od točnega načina križanja in od splošnega zdravstvenega stanja žrtve. Nenaravni položaj križanega je močno otežkočal normalno dihanje, zato se je oskrba organov s kisikom hitro manjšala. Križanemu so običajno pribili na križ tudi noge, kar mu je dalo možnost, da vsaj nekoliko podpira težo svojega telesa. V praksi je to podaljšalo čas umiranja. Pogosto so križanim po preteku nekaj ur polomili noge, da se niso mogli več podpirati. Po tem so običajno umrli že v nekaj minutah. Manj znano dejstvo je, da so nekateri ljudje križanje tudi preživeli. Jožef Flavij poroča, da je med križanimi po judovskem uporu videl tudi dva prijatelja. Od rimskih oblasti je izprosil, da ju sme sneti s križa: eden od njiju je umrl, drugi pa si je opomogel. Žal avtor ne piše o podrobnostih (npr.: koliko časa sta bila križana in na kakšen način). == Zgodovina == Po tem, ko je leta 313 [[krščanstvo]] postalo uradna vera v Rimskem cesarstvu, križanje ni bilo več pogosto. V krščanskih deželah so križanje popolnoma opustili, saj so imeli na zalogi še širok repertoar drugih oblik mučenja, križanje pa bi žrtev v očeh ljudstva preveč približalo Kristusu in tako kazen ne bi imela želenega psihološkega učinka. V nekaterih drugih deželah so križanje uporabljali tudi še pozneje: na [[Japonska|Japonskem]] so leta 1597 križali 26 kristjanov s [[Pavel Miki|Pavlom Mikijem]] na čelu ([[Rimskokatoliška cerkev]] se jih spominja 6. februarja), kot (t. i. ''nagasaške mučence'').{{Sfn|Glynn|2016|p=49}} Leta 1920 so [[boljševiki]] križali Joahima, nadškofa mesta [[Nižni Novgorod]], tako da so ga z glavo navzdol pribili na vrata stolnice v [[Sevastopol]]u. Po nekaterih virih so nekaj ljudi križali tudi med vojno v [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|Bosni in Hercegovini]], po razpadu [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]]. == V kulturi in umetnosti == {{glavni|Križanje v umetnosti}} <gallery> File:Jan van Eyck - Diptych - WGA07587 crop of the crucified Jesus.jpg|''Križanje'', [[Jan van Eyck]] (ok. 1430–1440) File:Tepest.jpg|Križanje sv. Andreja 1470–1480 File:Diego Velázquez 007.jpg|''[[Križanje (Velázquez)|Križanje]]'', Diego Velázquez (1632) File:18960415 antisemitic political cartoon in Sound Money.jpg|Antisemitska ameriška politična karikatura, revija Sound Money, izdaja 15. aprila 1896 File:Sergey Solomko 025.JPG|''Alegorija Poljsk'' (1914–1918), razglednica Sergeja Solomko File:Protester tied to a cross in Washington D.C - NARA - 194675.tif|Protestnik privezan na križ v Washingtonu D.C. (1970) File:Construction Crucifixion Homage to Mondrian crop.jpg|Konstrukcija kipa: ''Križanje, poklon Mondrianu'', Barbara Hepworth, Združeno kraljestvo (2007) File:CarFloatLagosDoctores201103.jpg|Avtomobilski voz na praznik Device Marije iz San Juan de los Lagos, Colonia Doctores, Ciudad de Mexico (2011) </gallery> == Kot pobožna praksa == [[File:Crucifixion in San Fernando, Pampanga, Philippines, easter 2006, p-ad20060414-12h54m52s-r.jpg|upright=1.25|thumb|Pobožno križanje v San Fernandu, Pampanga, [[Filipini]], Velika noč 2006]] Julija 1805 se je moški po imenu Mattio Lovat poskušal križati na javni ulici v Benetkah v Italiji. Poskus ni bil uspešen in poslali so ga v umobolnico, kjer je leto kasneje umrl.<ref>{{Cite book |last=Böhmer |first=Maria |url=https://books.google.com/books?id=oKOODwAAQBAJ |title=The Man Who Crucified Himself: Readings of a Medical Case in Nineteenth-Century Europe |date=2018-11-08 |publisher=BRILL |isbn=9789004353602 |language=en}}</ref> V nekaterih primerih se križanje simulira v pasijonski igri, kot na primer v slovesni uprizoritvi, ki jo vsako leto od leta 1833 izvajajo v mestu Iztapalapa na obrobju Ciudad de Mexico<ref>{{cite web |title=Religion-Mexico: The Passion According to Iztapalapa |url=http://www.ipsnews.net/interna.asp?idnews=23257 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20091226173652/http://www.ipsnews.net/interna.asp?idnews=23257 |archive-date=2009-12-26 |access-date=2009-12-19 |publisher=IPS News}}</ref> in v slavni pasijonski igri ''Oberammergau''. Prav tako vsaj od sredine 19. stoletja skupina flagelantov v Novi Mehiki, imenovana ''Hermanos de Luz'' ('Bratje luči'), vsako leto med Velikim tednom izvaja uprizoritve Kristusovega križanja, pri katerih spokornika privežejo – a ne pribijejo – na križ.<ref>{{cite book |last1=Aragon |first1=Ray John De |url=https://books.google.com/books?id=noimuXOCtFgC&pg=PA58 |title=The Penitentes of New Mexico: Hermanos de la Luz |date=2006 |publisher=Sunstone Press |isbn=978-0-86534-504-1 |page=58 |language=en}}</ref> Ta tradicija se včasih izvaja tudi v drugih regijah Združenih držav Amerike, kot so Apalači, kjer člani protestantskih cerkva uprizarjajo lažna križanja, pri katerih verniki med uprizoritvami velikega petka visijo na pasovih križev.<ref>{{Cite web|url=https://www.wvva.com/2024/03/28/crucifixion-reenactment-being-held-bluefield-good-friday/ |title=Crucifixion reenactment being held in Bluefield for Good Friday |date=28 March 2024 }}</ref> Katoliška cerkev se ne strinja s samokrižanjem kot obliko pobožnosti: »Spokornih praks, ki vodijo do samokrižanja z žeblji, se ne sme spodbujati.«<ref>{{Cite web| url=https://www.vatican.va/roman_curia/congregations/ccdds/documents/rc_con_ccdds_doc_20020513_vers-direttorio_en.html| archiveurl=https://web.archive.org/web/20120623013300/https://www.vatican.va/roman_curia/congregations/ccdds/documents/rc_con_ccdds_doc_20020513_vers-direttorio_en.html|url-status=dead|title=Directory on popular piety and the liturgy. Principles and guidelines|archivedate=June 23, 2012|website=www.vatican.va}}</ref> Kljub temu se praksa na [[Filipini]]h še vedno pojavlja, kjer nekatere katoličane na Veliki petek prostovoljno, nesmrtonosno križajo za omejen čas, da bi posnemali Kristusovo trpljenje. Predhodno sterilizirani žeblji se zabijejo skozi dlan med kostmi, medtem ko je na voljo naslon za noge, na katerega so pribite noge. Rolando del Campo, tesar v Pampangi, se je zaobljubil, da bo vsak Veliki petek 15 let križan, če bo Bog nosil njegovo ženo skozi težek porod,<ref>{{cite web|url=http://religiousfreaks.com/2006/04/12/man-crucifies-himself-every-good-friday/|title=Man Crucifies Himself Every Good Friday|publisher=Religious Freaks|date=2006-04-12|access-date=2009-12-19}} (dead link 6 April 2023)</ref> medtem ko je bil Ruben Enaje v San Pedru Cutudu križan 37-krat.<ref>{{cite news |last1=Cal |first1=Ben |title=Filipino penitent cancels 'crucifixion' anew due to Covid-19 |url=https://www.pna.gov.ph/articles/1172152 |access-date=May 4, 2022 |work=Philippine News Agency |date=April 13, 2022 |language=en}}</ref> Filipinska katoliška cerkev je večkrat izrazila neodobravanje križanja in samobičanja, vlada pa je poudarila, da ne more odvrniti vernikov. Ministrstvo za zdravje priporoča, da udeleženci obredov prejmejo injekcije proti tetanusu in da se uporabljeni žeblji sterilizirajo.<ref>{{cite news |last1=Leilani |first1=Junio |title=DOH to penitents: Make sure nails, whips are sterilized |url=https://www.pna.gov.ph/articles/1030440 |access-date=May 4, 2022 |work=Philippine News Agency |date=March 29, 2018 |language=en}}</ref> Leta 2009 je avstralski radijski voditelj/satirik/dokumentarist John Safran sodeloval v pobožnem križanju na Filipinih, kar je prikazano v 8. epizodi njegove dokumentarne serije ''John Safran's Race Relations'' (2009). Safrana so križali v Barangay Kapitangan, Paombong, Bulacan, tik pred Manilo, skupaj s tremi drugimi moškimi in eno žensko.<ref>{{cite news|title=Comic nailed to cross for 'forensic' insight | url=http://news.ninemsn.com.au/entertainment/800255/comic-nailed-to-cross-for-forensic-insight |newspaper=9 News |date=11 April 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090413190752/http://news.ninemsn.com.au/entertainment/800255/comic-nailed-to-cross-for-forensic-insight |archive-date=13 April 2009 }}</ref> V roke in noge so mu zabili žeblje in ga pet minut obesili na križu, preden so ga sneli in mu v bližnjem šotoru, postavljenem v ta namen, nudili zdravniško oskrbo.<ref>{{cite news |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |title=Triple J's Safran crucified in Philippines |url=http://www.abc.net.au/news/2009-04-12/triple-js-safran-crucified-in-philippines/1649000 |publisher=ABC News |location=Australia |date=12 April 2009 }}</ref> Leta 2011 je južnokorejski taksist Kim Jun-bong storil samomor s križanjem, s čimer je posnemal Jezusovo smrt. Preiskava Nacionalne forenzične službe (NFS) je ugotovila, da je deloval sam in tudi, da je bil način, s katerim se je križal, tehnično mogoč, vendar zelo težaven in boleč.<ref name="CBS Korea">{{Cite web |date=2011-05-04 |title=Man found crucified, wearing crown of thorns, say South Korean police - CBS News |url=https://www.cbsnews.com/news/man-found-crucified-wearing-crown-of-thorns-say-south-korean-police/ |access-date=2025-08-12 |website=www.cbsnews.com |language=en-US}}</ref> == Pomembna križanja == Ta seznam vključuje zgodbe iz verskih spisov in druge zgodbe, ki jih različne kulture ali religije pripovedujejo različno. * Uporni sužnji v tretji suženjski vojni: med letoma 73 in 71 pr. n. št. se je skupina sužnjev, ki je sčasoma štela približno 120.000 ljudi, pod (vsaj delnim) vodstvom [[Spartak]]a odkrito uprla [[Rimska republika|Rimski republiki]]. Upor je bil sčasoma zatrt in čeprav je Spartak najverjetneje umrl med zadnjo bitko upora, je bilo približno 6000 njegovih privržencev križanih vzdolž 200 km dolge [[Apijeva cesta|Apijeve ceste]] med Kapuo in Rimom<ref name="Ref-1">Appian, ''Civil Wars'', [https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Appian/Civil_Wars/1*.html#120 1:120].</ref> kot opozorilo drugim morebitnim upornikom. * Johanan: Jud, ki je bil križan približno v času Jezusovega križanja; splošno prepričanje je, da so mu gležnje pribili na stran križa. * Jezus: Njegova smrt na križanju pod [[Poncij Pilat|Poncijem Pilatom]] (ok. 30 ali 33 n. št.), opisana v štirih kanoničnih evangelijih iz 1. stoletja, je večkrat omenjena kot dogodek, ki je dobro znan v zgodnejših pismih sv. Pavla, na primer petkrat v njegovem [[1. pismo Korinčanom|1. pismu Korinčanom]], napisanem leta 57 n. št. ({{bibl|1 Kor 1,13}}, {{bibl|1 Kor 1,18}}, {{bibl|1 Kor 1,23}}, {{bibl|1 Kor 2,2}}, {{bibl|1 Kor 2,8}}). Pilat, takratni rimski guverner province [[Judeja (rimska provinca)|Judeja]], je izrecno povezan z Jezusovo obsodbo v evangelijih in nato še s [[Tacit]]om.<ref>''Annals'', 15.44.</ref> Po evangelijih je Jezusa oprostil, ker se je trdil, da je judovski kralj, vendar je, da bi preprečil izgrede, po obsodbi sanhedrina zaradi bogokletstva odobril njegovo usmrtitev. * [[Sveti Peter]]: krščanski apostol, ki je bil po izročilu križan na lastno željo z glavo navzdol (od tod križ sv. Petra),<ref>{{cite book |last1=Rest |first1=Friedrich |title=Our Christian symbols |url=https://archive.org/details/ourchristiansymb00fred |date=1982 |location=New York |isbn=0-8298-0099-9 |page=[https://archive.org/details/ourchristiansymb00fred/page/29 29]}}</ref> ker se ni čutil dovolj vrednega, da bi umrl tako, kot je umrl Jezus. * [[Sveti Andrej]]: krščanski apostol in brat sv. Petra, za katerega tradicionalno verjamejo, da je bil križan na križu v obliki črke X (od tod [[Andrejev križ]]). * Simeon Jeruzalemski: drugi jeruzalemski škof, križan leta 106 ali 107 n. št.<ref>{{Cite web|url=https://www.ccel.org/ccel/schaff/npnf201.iii.viii.xxxii.html|title=Philip Schaff: NPNF2-01. Eusebius Pamphilius: Church History, Life of Constantine, Oration in Praise of Constantine - Christian Classics Ethereal Library|website=www.ccel.org}}</ref> * Mani: ustanovitelj [[manihejstvo|manihejstva]]; privrženci so ga upodabljali, kot da je umrl na križanju leta 274 n. št.<ref>Sundermann, Werner (2009-07-20). [https://iranicaonline.org/articles/mani-founder-manicheism "MANI". Encyclopædia Iranica]. Encyclopædia Iranica Foundation. Retrieved 2023-05-07.</ref> * Evlalija Barcelonska je bila častita kot svetnica. Po njeni hagiografiji so jo slekli do golega, mučili in na koncu križali na križu v obliki črke X.<ref>{{cite book |last1=Friesen |first1=Ilse E. |title=The Female Crucifix: Images of St. Wilgefortis Since the Middle Ages |date=2006 |publisher=Wilfrid Laurier University Press |isbn=978-0-88920-939-8 |page=32 |url=https://books.google.com/books?id=-ul0CwAAQBAJ&pg=PA32 |language=en |quote=Eulalia&nbsp;... was stripped, beaten, tormented with iron hooks, had her bosom mutilated, was burnt with torches, and was portrayed as hanging on a rack or X-shaped cross}}</ref> * Wilgefortis je bila častita kot svetnica in je bila upodobljena kot križana ženska; vendar je njena legenda izhajala iz napačne razlage križa v celoti oblečenega v oblačila, ki je znan kot ''Volto Santo'' iz [[Lucca|Lucce]]. * 26 japonskih mučencev je bilo križanih in nabodenih na sulice. * Kim Jun-bong, predmet primera križanja v Mungjeongu leta 2011 v Južni Koreji. * Leta 1974 se je performativni umetnik Chris Burden v svojem performansu Trans-Fixed nesmrtonosno križal na Volkswagnovem hrošču. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{Navedi knjigo|title=Pesem za Nagasaki zgodba Takashija Nagaija, znanstvenika in spreobrnjenca, ki je preživel eksplozijo jedrske bombe|publisher=Družina|date=2016|isbn=978-961-04-0331-9|oclc=965896334|first=Paul|last=Glynn|cobiss=277689088}} == Glej tudi == * [[Jezusovo trpljenje]] * [[Pravi križ]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Crucifixion}} [[Kategorija:Smrtna kazen]] [[Kategorija:Mučenje]] [[Kategorija:Človeški položaji]] {{normativna kontrola}} 7qr86ennvlx09n67us3gwsasbg4oime Repentabor 0 134761 6748725 6738860 2026-09-10T14:47:08Z ~2026-49074-32 265564 6748725 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Repentabor | official_name = Comune di Monrupino / Občina Repentabor | native_name = Monrupino | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = Trieste Monrupino-chiesetta 003.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = Monrupino-Stemma.svg | shield_alt = | image_flag = Monrupino-Gonfalone.svg | image_map = Map of comune of Monrupino (province of Trieste, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = Lega občine Repentabor v [[Tržaška pokrajina|Tržaški pokrajini]] | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 43 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 47 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(848)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija-Julijska krajina]] | province = | frazioni = [[Fernetiči, Italija|Fernetiči]], [[Col, Trst|Col]], [[Repen]] | mayor_party = | mayor = | area_footnotes = | area_total_km2 = 12,7 | population_footnotes = | population_total = 839 | population_as_of = 31. julij 2025 | pop_density_footnotes = | population_demonym = | elevation_footnotes = | elevation_m = 418 | twin1 = [[Logatec]] | twin1_country = Slovenija | twin2 = [[Bilčovs]] | twin2_country = Avstrija | saint = | day = | postal_code = 34016 | area_code = 040 | website = {{URL|https://www.comune.monrupino.ts.it|comune.monrupino.ts.it}} | footnotes = }} '''Repentabor''' ({{Jezik-it|Monrupino}}) je [[vas]] in [[občina]] s 839 prebivalci v [[Tržaška pokrajina|Tržaški pokrajini]] na [[Kras (območje)|Krasu]] v [[Italija|Italiji]]. Občina Repentabor obsega kraje Repen, Col in Fernetiči. Večina prebivalcev občine je [[Slovenci|slovenske]] narodnosti. ==Poimenovanja== Domačini si zelo prizadevajo za ohranjanje slovenskih imen krajev in ohranjane [[Toponim|toponimov.]] Leta 2003 so z odobritvijo novega statuta občine dosegli, da so se poitalijančena imena krajev (Rupingrande, Zolla in Fernetti) vrnila v izvirno obliko: Repen, Col in Fernetiči. Le ime občine je ostalo nespremenjeno - Comune di Monrupino / Občina Repentabor. == Občina Repentabor == Občina Repentabor je najmanjša občina v Tržaški pokrajini. Meri samo 12&nbsp;km² in poleg [[Repen|Repna]] obsega še zaselek [[Fernetiči, Italija|Fernetiči]] in vas [[Col, Trst|Col]]. === Opis=== Občina leži tik ob italijansko-slovenski mêji in mejí na [[občina Sežana|občino Sežana]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Obe občini sta povezovala dva mednarodna mejna prehoda: [[Sežana]]-Fernetiči in [[Voglje, Sežana|Voglje]]-Repentabor. [[Mednarodni mejni prehod Fernetiči]] je bil v času [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavije]] verjetno najbolj prometen mejni prehod z Italijo. Tudi danes ostaja ta koridor glavna prometna povezava med zahodno in jugovzhodno Evropo. === Občinski simboli=== Podoba župnijske cerkve, to je svetišča, posvečenega Mariji Vnebovzeti z obzidjem, ki se nahaja vrh griča Tabr nad vasjo [[Col, Trst|Col]], je tudi v občinskem grbu. == Znamenitosti== Poleg taborne župnijske cerkve, kjer vsako leto na Veliki šmaren in ob godu zavetnika svetega rok (14., 15., 16. avgust) priredijo dobro obiskano tridnevno praznovanje duhovnega, kulturnega in enogastronomskega značaja, velja omeniti ''Kraško hišo'' v Repnu, med prireditvami pa ''Kraško ohcet'', ki jo priredijo vsako drugo leto (ob [[liho število|lihih]] letih), včasih pa v daljšem presledku, ko je na razpolago poročni par, ki se zadnjo nedeljo v avgustu poroči v repentabrskem svetišču. === Repenske stene === Repenske stene so kamniti osamelci visoki do 10 [[meter|metrov]], ki stojijo na vrhu klanca pod vzpetino Tabor ob cesti proti vasi Col. Sestavljeni so iz [[apnenec|apnenca]], ki je v glavnem sestavljen iz zdrobljenih lupin [[školjke|školjk]] vezanih s [[kalcit]]om. Stene so naravni pojav posebnega [[Geomorfologija|geomorfološkega]] pomena, ki so nastale zaradi kemičnega raztapljanja ob delovanju [[Dež|dežja]] in posebne geografske lege. Skale iz školjčnega apnenca so manj podvržene agresivnemu delovanju vode predstavljajo sedaj osamelce, medtem ko se je ostala bolj topna apnenčasta površina raztopila. Poleg tega se ti kamniti bloki nahajajo na vrhu prelaza, kjer je raztapljanje intenzivnejše: netopljivi ostanki karbonatnih kamnin ne ostanejo na mestu in zato povzročajo večjo višinsko razliko med školjčnimi apnenci in okoliško površino. Na enem od teh osamelcev je postavljena spominska plošča žrtvam [[fašizem|fašizma]]. == Etnična sestava prebivalstva == Po popisu prebivalstva iz leta 1971 se je 77,3 % prebivalcev opredelilo, da so [[Slovenci]].<ref>Thomas, Lee; Lokar A. (1977) [https://journals.lib.washington.edu/index.php/ssj/issue/view/346 Socioeconomic structure of the Slovene population in Italy], ''Slovene Studies Journal'', Chicago, Illinois, str.28.</ref> == Upravna členitev == Je najmanjša občina v [[Tržaška pokrajina|Tržaški pokrajini]], s tremi zaselki: Col (sedež občine),<ref name="AdSdT"> Toponim »Zolla«, preklican leta 2003, je bil prisoten že v habsburški dobi (»Zolla« v [http://www.archiviodistatotrieste.it/AriannaWeb/main.htm#4303_archivio Katastral Plan der Gemeinde GROSS REPPEN, Im Kustenlade Goerzer Kreis, Bezirk Duino, 1819] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141112114506/http://www.archiviodistatotrieste.it/AriannaWeb/main.htm#4303_archivio |data=12 novembre 2014 }}, list 6 od 10 – Državni arhiv Trst)</ref> Fernetiči/Fernetti in Repen. S potrditvijo novega občinskega statuta leta 2003 sta bili imeni ''Rupingrande'' in ''Zolla'' ukinjeni, s čimer sta bili na uradni ravni obnovljeni slovenski imeni Repen in Col. Ime ''Zolla'' se občasno na uradni ravni še vedno uporablja. Fernetiči namesto tega ohranjajo tako italijansko kot slovensko ime. Na občinskih tablah so prisotne samo uradne različice imen.<ref>{{navedi splet|url=https://dait.interno.gov.it/documenti/statuti/statuto-comune-ts-monrupino.pdf |title=Obcina Monrupino Repentabor|accessdate=31 October 2017}}</ref><ref>V romanu Giulia Angionija, ''Gabbiani sul Carso'', Sellerio 2010, so nekateri najpomembnejši dogodki zapletene zgodbe, ki je običajno čezmejna (in vojaška) ob razpadu Jugoslavije v zgodnjih 1990-ih.</ref> === Zaselki in kraji === * [[Fernetiči|Fernetiči]] (''Fernetti''): 172 preb. * [[Repentabor|Repen]] (prej ''Rupingrande''): 438 preb. * [[Col, Repentabor|Col]] (prej ''Zolla di Monrupino)'': 68 preb. === Sosednje občine === {{Geografski položaj |Center = Repentabor/Repen |Sever = {{SLO|ikonazastave}} [[Občina Sežana|Sežana]] |Severozahod = [[Zgonik]]/Sgonico |Severovzhod ={{SLO|ikonazastave}} Občina Sežana |Vzhod = {{SLO|ikonazastave}} Občina Sežana |Jugovzhod = {{SLO|ikonazastave}} Občina Sežana |Jug = [[Trst]] |Jugozahod = Zgonik/Sgonico |Zahod = Zgonik/Sgonico }} == Svetišče Blažene Device Marije Vnebovzete - župnijska cerkev == [[Slika:Chiesa di Repen (Monrupino) - panoramio.jpg|250px|sličica|levo]] [[Župnijska cerkev]] [[Cerkev Device Marije, Repentabor|Svetišče Blažene Device Marije Vnebovzete]] stoji na visoki vzpetini z imenom Tabor, nadmorski višini 418 m. ===Zgodovina taborne cerkve=== Razvaline v okolici pričajo o burni preteklosti kraja. Na pobočju taborske vzpetine so še vidni ostanki [[Gradišče|gradišča]] iz sredine 2. tisočletja pr. n. št. V [[Rimsko cesarstvo|rimskem času]] je pod Taborom vodila cesta iz Trsta proti vzhodu. Iz tega časa so vidni ostanki obrambnega stolpa ob glavnem vhodu na Repen in ostanki trojnega obzidja na pobočju. Na zahodnem vhodu v tabor je slovenski napis iz leta 1828, napisan v [[bohoričica|bohoričici]], ki navaja, da je bil Tabor ponovno pozidan leta 911 - v času ogrskih vpadov. Repenska cerkev se prvič omenja v [[Škofija Trst|škofijski]] listini iz leta 1316. Listina navaja tudi (slovenska) imena nekaterih okoliških vasi in je dragocen dokument o nepretrganem življenju Slovencev v teh krajih. Prenovljeno in povečano cerkev je leta 1512 posvetil tržaški [[škof]] [[Peter Bonomo]], prijatelj in mecen [[Primož Trubar|Primoža Trubarja]]. V času [[turški vpadi|turških vpadov]] so cerkev obnovili in utrdili z obzidjem (o tem pričuje letnica 1559 na vhodu v [[župnišče]]). Današnjo podobo je cerkev dobila leta 1750, tedanjo gradnjo je vodil [[Župnija Tomaj|tomajski]] župnik Klepše. Leta 1794 je [[Škofija Trst|tržaški škof]] Sigmund von Hohenwart cerkvi podaril oltarno sliko Marije, delo tržaške slikarke Marie Candido, ki še danes krasi glavni oltar. Poleg cerkve (znotraj obzidja) stojijo še[župnišče, [[mežnarija]] in srenjska hiša - stavba, ki je bila včasih sedež repenske srenje (oblika lokalne samouprave). Repen je bil včasih precej pomembna lokalna romarska točka. Za [[Veliki šmaren]] so se včasih proti Taboru vile številne procesije iz [[Trst|Trsta]], Sežane in okoliških vasi ter drugih manjših krajev na Krasu. Obiskovalci radi obiščejo to svetišče iz verskih razlogov, pa tudi zaradi izrednega razgleda po Krasu, proti [[Tržaški zaliv|morju]] in proti [[Karavanke|Karavankam]] ter [[Alpe|Alpam]] v daljavi. Vsako leto na Veliki šmaren in ob godu zavetnika svetega Roka (14., 15., 16. avgust) priredi župnijska skupnost dobro obiskano tridnevno praznovanje duhovnega, kulturnega in etnogastronomskega značaja, na kateri so posebna ponudba značilni kuhani štruklji. == Demografski razvoj == <timeline> Colors= id:lightgrey value:gray(0.9) id:darkgrey value:gray(0.8) id:sfondo value:rgb(1,1,1) id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8) ImageSize = width:455 height:303 PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:1000 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:1000 start:0 ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:200 start:0 BackgroundColors = canvas:sfondo BarData= bar:1861 text:1861 bar:1871 text:1871 bar:1881 text:1881 bar:1901 text:1901 bar:1911 text:1911 bar:1921 text:1921 bar:1931 text:1931 bar:1936 text:1936 bar:1951 text:1951 bar:1961 text:1961 bar:1971 text:1971 bar:1981 text:1981 bar:1991 text:1991 bar:2001 text:2001 bar:2011 text:2011 bar:2021 text:2021 PlotData= color:barra width:20 align:left bar:1861 from: 0 till:0 bar:1871 from: 0 till:0 bar:1881 from: 0 till:0 bar:1901 from: 0 till:0 bar:1911 from: 0 till:0 bar:1921 from: 0 till:572 bar:1931 from: 0 till:550 bar:1936 from: 0 till:563 bar:1951 from: 0 till:572 bar:1961 from: 0 till:640 bar:1971 from: 0 till:702 bar:1981 from: 0 till:834 bar:1991 from: 0 till:847 bar:2001 from: 0 till:868 bar:2011 from: 0 till:881 bar:2021 from: 0 till:857 PlotData= bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1871 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1881 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1901 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1911 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1921 at:572 fontsize:XS text: 572 shift:(-8,5) bar:1931 at:550 fontsize:XS text: 550 shift:(-8,5) bar:1936 at:563 fontsize:XS text: 563 shift:(-8,5) bar:1951 at:572 fontsize:XS text: 572 shift:(-8,5) bar:1961 at:640 fontsize:XS text: 640 shift:(-8,5) bar:1971 at:702 fontsize:XS text: 702 shift:(-8,5) bar:1981 at:834 fontsize:XS text: 834 shift:(-8,5) bar:1991 at:847 fontsize:XS text: 847 shift:(-8,5) bar:2001 at:868 fontsize:XS text: 868 shift:(-8,5) bar:2011 at:868 fontsize:XS text: 881 shift:(-8,5) bar:2021 at:868 fontsize:XS text: 857 shift:(-8,5) TextData= fontsize:S pos:(20,20) text:Data from ISTAT </timeline> == Jeziki in narečja == V popisu prebivalstva leta 1971 se je večina prebivalstva opredelila kot materni govorci [[slovenščina|slovenščine]]. Jezikovna porazdelitev (glavne skupine) *22,70 % maternih govorcev [[italijanščina|italijanščine]], *77,30 % maternih govorcev slovenščine. Po vladni oceni iz leta 1983 je bilo 64 % prebivalstva občine Monrupino slovensko govoreče. == Gospodarstvo == Ena glavnih gospodarskih dejavnosti mesta je mednarodni promet in tovorni promet, z bližnjim tovornim središčem Fernetti. == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Repentabor1.JPG|Tabor Slika:Repentabor2.JPG|alt=Tabor Slika:Repentaber.JPG|alt=Tabor Slika:Nanos iz Repentabra.JPG|Pogled na [[Nanos]] </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Bufon, Milan; Kalc, Aleksej ''Krajevni leksikon Slovencev v Italiji, prva knjigaː Tržaška pokrajina'' Narodna in študijska knjižnica v Trstu, Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu, Trst, Založništvo tržaškega tiska d.d., 1990, {{COBISS|ID=6336261}} * Petrič, Franci, ''Slovenske božje poti'', Ljubljana, Družina, 2008. {{COBISS|ID=236107776}} ISBN 978 961 222 692 3 * {{navedi knjigo |author=Andrej Bandelj|display-authors=etal |year=2010 |title=Tržaško in Goriško |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana |isbn=978-961-254-184-2 |cobiss=250355456 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Dolhar, Rafko|year=2006 |title=Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik|publisher=Mohorjeva družba, Celovec |isbn=978-3-7086-0218-9 |cobiss=228982784 |pages=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Monrupino|Repentabor}} *[http://marijanisce.cerkev.net/repentabor/cerkev.html Cerkev in župnija Repentabor] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070928042824/http://marijanisce.cerkev.net/repentabor/cerkev.html |date=2007-09-28 }} *[http://www.kam.si/romarske_cerkve/repentabor.html Repentabor (Kam - vodnik po Sloveniji)] *[http://www.ts.camcom.it/ENGLISH/laprovincia/monrupino.htm Monrupino] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070524053921/http://www.ts.camcom.it/english/laprovincia/monrupino.htm |date=2007-05-24 }} (v angleščini) {{Province of Trieste}} [[Kategorija:Naselja na Tržaškem]] [[Kategorija:Repentabor|*]] [[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]] {{normativna kontrola}} 1agd4coc9ci5006p6zwwgjgyvgbmumi 6748727 6748725 2026-09-10T14:47:40Z ~2026-49074-32 265564 6748727 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Repentabor | official_name = Comune di Monrupino / Občina Repentabor | native_name = Monrupino | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = Trieste Monrupino-chiesetta 003.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = Monrupino-Stemma.svg | shield_alt = | image_flag = Monrupino-Gonfalone.svg | image_map = Map of comune of Monrupino (province of Trieste, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = Lega občine Repentabor v [[Tržaška pokrajina|Tržaški pokrajini]] | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 43 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 47 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(848)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija-Julijska krajina]] | province = | frazioni = [[Fernetiči, Italija|Fernetiči]], [[Col, Trst|Col]], [[Repen]] | mayor_party = | mayor = | area_footnotes = | area_total_km2 = 12,7 | population_footnotes = | population_total = 839 | population_as_of = 31. julij 2025 | pop_density_footnotes = | population_demonym = | elevation_footnotes = | elevation_m = 418 | twin1 = [[Logatec]] | twin1_country = Slovenija | twin2 = [[Bilčovs]] | twin2_country = Avstrija | saint = | day = | postal_code = 34016 | area_code = 040 | website = {{URL|https://www.comune.monrupino.ts.it|comune.monrupino.ts.it}} | footnotes = }} '''Repentabor''' ({{Jezik-it|Monrupino}}) je [[občina]] s 839 prebivalci v [[Tržaška pokrajina|Tržaški pokrajini]] na [[Kras (območje)|Krasu]] v [[Italija|Italiji]]. Občina Repentabor obsega kraje Repen, Col in Fernetiči. Večina prebivalcev občine je [[Slovenci|slovenske]] narodnosti. ==Poimenovanja== Domačini si zelo prizadevajo za ohranjanje slovenskih imen krajev in ohranjane [[Toponim|toponimov.]] Leta 2003 so z odobritvijo novega statuta občine dosegli, da so se poitalijančena imena krajev (Rupingrande, Zolla in Fernetti) vrnila v izvirno obliko: Repen, Col in Fernetiči. Le ime občine je ostalo nespremenjeno - Comune di Monrupino / Občina Repentabor. == Občina Repentabor == Občina Repentabor je najmanjša občina v Tržaški pokrajini. Meri samo 12&nbsp;km² in poleg [[Repen|Repna]] obsega še zaselek [[Fernetiči, Italija|Fernetiči]] in vas [[Col, Trst|Col]]. === Opis=== Občina leži tik ob italijansko-slovenski mêji in mejí na [[občina Sežana|občino Sežana]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Obe občini sta povezovala dva mednarodna mejna prehoda: [[Sežana]]-Fernetiči in [[Voglje, Sežana|Voglje]]-Repentabor. [[Mednarodni mejni prehod Fernetiči]] je bil v času [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavije]] verjetno najbolj prometen mejni prehod z Italijo. Tudi danes ostaja ta koridor glavna prometna povezava med zahodno in jugovzhodno Evropo. === Občinski simboli=== Podoba župnijske cerkve, to je svetišča, posvečenega Mariji Vnebovzeti z obzidjem, ki se nahaja vrh griča Tabr nad vasjo [[Col, Trst|Col]], je tudi v občinskem grbu. == Znamenitosti== Poleg taborne župnijske cerkve, kjer vsako leto na Veliki šmaren in ob godu zavetnika svetega rok (14., 15., 16. avgust) priredijo dobro obiskano tridnevno praznovanje duhovnega, kulturnega in enogastronomskega značaja, velja omeniti ''Kraško hišo'' v Repnu, med prireditvami pa ''Kraško ohcet'', ki jo priredijo vsako drugo leto (ob [[liho število|lihih]] letih), včasih pa v daljšem presledku, ko je na razpolago poročni par, ki se zadnjo nedeljo v avgustu poroči v repentabrskem svetišču. === Repenske stene === Repenske stene so kamniti osamelci visoki do 10 [[meter|metrov]], ki stojijo na vrhu klanca pod vzpetino Tabor ob cesti proti vasi Col. Sestavljeni so iz [[apnenec|apnenca]], ki je v glavnem sestavljen iz zdrobljenih lupin [[školjke|školjk]] vezanih s [[kalcit]]om. Stene so naravni pojav posebnega [[Geomorfologija|geomorfološkega]] pomena, ki so nastale zaradi kemičnega raztapljanja ob delovanju [[Dež|dežja]] in posebne geografske lege. Skale iz školjčnega apnenca so manj podvržene agresivnemu delovanju vode predstavljajo sedaj osamelce, medtem ko se je ostala bolj topna apnenčasta površina raztopila. Poleg tega se ti kamniti bloki nahajajo na vrhu prelaza, kjer je raztapljanje intenzivnejše: netopljivi ostanki karbonatnih kamnin ne ostanejo na mestu in zato povzročajo večjo višinsko razliko med školjčnimi apnenci in okoliško površino. Na enem od teh osamelcev je postavljena spominska plošča žrtvam [[fašizem|fašizma]]. == Etnična sestava prebivalstva == Po popisu prebivalstva iz leta 1971 se je 77,3 % prebivalcev opredelilo, da so [[Slovenci]].<ref>Thomas, Lee; Lokar A. (1977) [https://journals.lib.washington.edu/index.php/ssj/issue/view/346 Socioeconomic structure of the Slovene population in Italy], ''Slovene Studies Journal'', Chicago, Illinois, str.28.</ref> == Upravna členitev == Je najmanjša občina v [[Tržaška pokrajina|Tržaški pokrajini]], s tremi zaselki: Col (sedež občine),<ref name="AdSdT"> Toponim »Zolla«, preklican leta 2003, je bil prisoten že v habsburški dobi (»Zolla« v [http://www.archiviodistatotrieste.it/AriannaWeb/main.htm#4303_archivio Katastral Plan der Gemeinde GROSS REPPEN, Im Kustenlade Goerzer Kreis, Bezirk Duino, 1819] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141112114506/http://www.archiviodistatotrieste.it/AriannaWeb/main.htm#4303_archivio |data=12 novembre 2014 }}, list 6 od 10 – Državni arhiv Trst)</ref> Fernetiči/Fernetti in Repen. S potrditvijo novega občinskega statuta leta 2003 sta bili imeni ''Rupingrande'' in ''Zolla'' ukinjeni, s čimer sta bili na uradni ravni obnovljeni slovenski imeni Repen in Col. Ime ''Zolla'' se občasno na uradni ravni še vedno uporablja. Fernetiči namesto tega ohranjajo tako italijansko kot slovensko ime. Na občinskih tablah so prisotne samo uradne različice imen.<ref>{{navedi splet|url=https://dait.interno.gov.it/documenti/statuti/statuto-comune-ts-monrupino.pdf |title=Obcina Monrupino Repentabor|accessdate=31 October 2017}}</ref><ref>V romanu Giulia Angionija, ''Gabbiani sul Carso'', Sellerio 2010, so nekateri najpomembnejši dogodki zapletene zgodbe, ki je običajno čezmejna (in vojaška) ob razpadu Jugoslavije v zgodnjih 1990-ih.</ref> === Zaselki in kraji === * [[Fernetiči|Fernetiči]] (''Fernetti''): 172 preb. * [[Repentabor|Repen]] (prej ''Rupingrande''): 438 preb. * [[Col, Repentabor|Col]] (prej ''Zolla di Monrupino)'': 68 preb. === Sosednje občine === {{Geografski položaj |Center = Repentabor/Repen |Sever = {{SLO|ikonazastave}} [[Občina Sežana|Sežana]] |Severozahod = [[Zgonik]]/Sgonico |Severovzhod ={{SLO|ikonazastave}} Občina Sežana |Vzhod = {{SLO|ikonazastave}} Občina Sežana |Jugovzhod = {{SLO|ikonazastave}} Občina Sežana |Jug = [[Trst]] |Jugozahod = Zgonik/Sgonico |Zahod = Zgonik/Sgonico }} == Svetišče Blažene Device Marije Vnebovzete - župnijska cerkev == [[Slika:Chiesa di Repen (Monrupino) - panoramio.jpg|250px|sličica|levo]] [[Župnijska cerkev]] [[Cerkev Device Marije, Repentabor|Svetišče Blažene Device Marije Vnebovzete]] stoji na visoki vzpetini z imenom Tabor, nadmorski višini 418 m. ===Zgodovina taborne cerkve=== Razvaline v okolici pričajo o burni preteklosti kraja. Na pobočju taborske vzpetine so še vidni ostanki [[Gradišče|gradišča]] iz sredine 2. tisočletja pr. n. št. V [[Rimsko cesarstvo|rimskem času]] je pod Taborom vodila cesta iz Trsta proti vzhodu. Iz tega časa so vidni ostanki obrambnega stolpa ob glavnem vhodu na Repen in ostanki trojnega obzidja na pobočju. Na zahodnem vhodu v tabor je slovenski napis iz leta 1828, napisan v [[bohoričica|bohoričici]], ki navaja, da je bil Tabor ponovno pozidan leta 911 - v času ogrskih vpadov. Repenska cerkev se prvič omenja v [[Škofija Trst|škofijski]] listini iz leta 1316. Listina navaja tudi (slovenska) imena nekaterih okoliških vasi in je dragocen dokument o nepretrganem življenju Slovencev v teh krajih. Prenovljeno in povečano cerkev je leta 1512 posvetil tržaški [[škof]] [[Peter Bonomo]], prijatelj in mecen [[Primož Trubar|Primoža Trubarja]]. V času [[turški vpadi|turških vpadov]] so cerkev obnovili in utrdili z obzidjem (o tem pričuje letnica 1559 na vhodu v [[župnišče]]). Današnjo podobo je cerkev dobila leta 1750, tedanjo gradnjo je vodil [[Župnija Tomaj|tomajski]] župnik Klepše. Leta 1794 je [[Škofija Trst|tržaški škof]] Sigmund von Hohenwart cerkvi podaril oltarno sliko Marije, delo tržaške slikarke Marie Candido, ki še danes krasi glavni oltar. Poleg cerkve (znotraj obzidja) stojijo še[župnišče, [[mežnarija]] in srenjska hiša - stavba, ki je bila včasih sedež repenske srenje (oblika lokalne samouprave). Repen je bil včasih precej pomembna lokalna romarska točka. Za [[Veliki šmaren]] so se včasih proti Taboru vile številne procesije iz [[Trst|Trsta]], Sežane in okoliških vasi ter drugih manjših krajev na Krasu. Obiskovalci radi obiščejo to svetišče iz verskih razlogov, pa tudi zaradi izrednega razgleda po Krasu, proti [[Tržaški zaliv|morju]] in proti [[Karavanke|Karavankam]] ter [[Alpe|Alpam]] v daljavi. Vsako leto na Veliki šmaren in ob godu zavetnika svetega Roka (14., 15., 16. avgust) priredi župnijska skupnost dobro obiskano tridnevno praznovanje duhovnega, kulturnega in etnogastronomskega značaja, na kateri so posebna ponudba značilni kuhani štruklji. == Demografski razvoj == <timeline> Colors= id:lightgrey value:gray(0.9) id:darkgrey value:gray(0.8) id:sfondo value:rgb(1,1,1) id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8) ImageSize = width:455 height:303 PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:1000 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:1000 start:0 ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:200 start:0 BackgroundColors = canvas:sfondo BarData= bar:1861 text:1861 bar:1871 text:1871 bar:1881 text:1881 bar:1901 text:1901 bar:1911 text:1911 bar:1921 text:1921 bar:1931 text:1931 bar:1936 text:1936 bar:1951 text:1951 bar:1961 text:1961 bar:1971 text:1971 bar:1981 text:1981 bar:1991 text:1991 bar:2001 text:2001 bar:2011 text:2011 bar:2021 text:2021 PlotData= color:barra width:20 align:left bar:1861 from: 0 till:0 bar:1871 from: 0 till:0 bar:1881 from: 0 till:0 bar:1901 from: 0 till:0 bar:1911 from: 0 till:0 bar:1921 from: 0 till:572 bar:1931 from: 0 till:550 bar:1936 from: 0 till:563 bar:1951 from: 0 till:572 bar:1961 from: 0 till:640 bar:1971 from: 0 till:702 bar:1981 from: 0 till:834 bar:1991 from: 0 till:847 bar:2001 from: 0 till:868 bar:2011 from: 0 till:881 bar:2021 from: 0 till:857 PlotData= bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1871 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1881 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1901 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1911 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1921 at:572 fontsize:XS text: 572 shift:(-8,5) bar:1931 at:550 fontsize:XS text: 550 shift:(-8,5) bar:1936 at:563 fontsize:XS text: 563 shift:(-8,5) bar:1951 at:572 fontsize:XS text: 572 shift:(-8,5) bar:1961 at:640 fontsize:XS text: 640 shift:(-8,5) bar:1971 at:702 fontsize:XS text: 702 shift:(-8,5) bar:1981 at:834 fontsize:XS text: 834 shift:(-8,5) bar:1991 at:847 fontsize:XS text: 847 shift:(-8,5) bar:2001 at:868 fontsize:XS text: 868 shift:(-8,5) bar:2011 at:868 fontsize:XS text: 881 shift:(-8,5) bar:2021 at:868 fontsize:XS text: 857 shift:(-8,5) TextData= fontsize:S pos:(20,20) text:Data from ISTAT </timeline> == Jeziki in narečja == V popisu prebivalstva leta 1971 se je večina prebivalstva opredelila kot materni govorci [[slovenščina|slovenščine]]. Jezikovna porazdelitev (glavne skupine) *22,70 % maternih govorcev [[italijanščina|italijanščine]], *77,30 % maternih govorcev slovenščine. Po vladni oceni iz leta 1983 je bilo 64 % prebivalstva občine Monrupino slovensko govoreče. == Gospodarstvo == Ena glavnih gospodarskih dejavnosti mesta je mednarodni promet in tovorni promet, z bližnjim tovornim središčem Fernetti. == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Repentabor1.JPG|Tabor Slika:Repentabor2.JPG|alt=Tabor Slika:Repentaber.JPG|alt=Tabor Slika:Nanos iz Repentabra.JPG|Pogled na [[Nanos]] </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Bufon, Milan; Kalc, Aleksej ''Krajevni leksikon Slovencev v Italiji, prva knjigaː Tržaška pokrajina'' Narodna in študijska knjižnica v Trstu, Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu, Trst, Založništvo tržaškega tiska d.d., 1990, {{COBISS|ID=6336261}} * Petrič, Franci, ''Slovenske božje poti'', Ljubljana, Družina, 2008. {{COBISS|ID=236107776}} ISBN 978 961 222 692 3 * {{navedi knjigo |author=Andrej Bandelj|display-authors=etal |year=2010 |title=Tržaško in Goriško |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana |isbn=978-961-254-184-2 |cobiss=250355456 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Dolhar, Rafko|year=2006 |title=Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik|publisher=Mohorjeva družba, Celovec |isbn=978-3-7086-0218-9 |cobiss=228982784 |pages=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Monrupino|Repentabor}} *[http://marijanisce.cerkev.net/repentabor/cerkev.html Cerkev in župnija Repentabor] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070928042824/http://marijanisce.cerkev.net/repentabor/cerkev.html |date=2007-09-28 }} *[http://www.kam.si/romarske_cerkve/repentabor.html Repentabor (Kam - vodnik po Sloveniji)] *[http://www.ts.camcom.it/ENGLISH/laprovincia/monrupino.htm Monrupino] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070524053921/http://www.ts.camcom.it/english/laprovincia/monrupino.htm |date=2007-05-24 }} (v angleščini) {{Province of Trieste}} [[Kategorija:Naselja na Tržaškem]] [[Kategorija:Repentabor|*]] [[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]] {{normativna kontrola}} i5ypqdqs85qvwv49ddxbcbjnnl2d9su 6748728 6748727 2026-09-10T14:48:34Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6748727|6748727]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-49074-32|~2026-49074-32]] ([[User talk:~2026-49074-32|pogovor]]) 6748728 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Repentabor | official_name = Comune di Monrupino / Občina Repentabor | native_name = Monrupino | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = Trieste Monrupino-chiesetta 003.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = Monrupino-Stemma.svg | shield_alt = | image_flag = Monrupino-Gonfalone.svg | image_map = Map of comune of Monrupino (province of Trieste, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = Lega občine Repentabor v [[Tržaška pokrajina|Tržaški pokrajini]] | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 43 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 47 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(848)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija-Julijska krajina]] | province = | frazioni = [[Fernetiči, Italija|Fernetiči]], [[Col, Trst|Col]], [[Repen]] | mayor_party = | mayor = | area_footnotes = | area_total_km2 = 12,7 | population_footnotes = | population_total = 839 | population_as_of = 31. julij 2025 | pop_density_footnotes = | population_demonym = | elevation_footnotes = | elevation_m = 418 | twin1 = [[Logatec]] | twin1_country = Slovenija | twin2 = [[Bilčovs]] | twin2_country = Avstrija | saint = | day = | postal_code = 34016 | area_code = 040 | website = {{URL|https://www.comune.monrupino.ts.it|comune.monrupino.ts.it}} | footnotes = }} '''Repentabor''' ({{Jezik-it|Monrupino}}) je [[vas]] in [[občina]] s 839 prebivalci v [[Tržaška pokrajina|Tržaški pokrajini]] na [[Kras (območje)|Krasu]] v [[Italija|Italiji]]. Občina Repentabor obsega kraje Repen, Col in Fernetiči. Večina prebivalcev občine je [[Slovenci|slovenske]] narodnosti. ==Poimenovanja== Domačini si zelo prizadevajo za ohranjanje slovenskih imen krajev in ohranjane [[Toponim|toponimov.]] Leta 2003 so z odobritvijo novega statuta občine dosegli, da so se poitalijančena imena krajev (Rupingrande, Zolla in Fernetti) vrnila v izvirno obliko: Repen, Col in Fernetiči. Le ime občine je ostalo nespremenjeno - Comune di Monrupino / Občina Repentabor. == Občina Repentabor == Občina Repentabor je najmanjša občina v Tržaški pokrajini. Meri samo 12&nbsp;km² in poleg [[Repen|Repna]] obsega še zaselek [[Fernetiči, Italija|Fernetiči]] in vas [[Col, Trst|Col]]. === Opis=== Občina leži tik ob italijansko-slovenski mêji in mejí na [[občina Sežana|občino Sežana]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Obe občini sta povezovala dva mednarodna mejna prehoda: [[Sežana]]-Fernetiči in [[Voglje, Sežana|Voglje]]-Repentabor. [[Mednarodni mejni prehod Fernetiči]] je bil v času [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavije]] verjetno najbolj prometen mejni prehod z Italijo. Tudi danes ostaja ta koridor glavna prometna povezava med zahodno in jugovzhodno Evropo. === Občinski simboli=== Podoba župnijske cerkve, to je svetišča, posvečenega Mariji Vnebovzeti z obzidjem, ki se nahaja vrh griča Tabr nad vasjo [[Col, Trst|Col]], je tudi v občinskem grbu. == Znamenitosti== Poleg taborne župnijske cerkve, kjer vsako leto na Veliki šmaren in ob godu zavetnika svetega rok (14., 15., 16. avgust) priredijo dobro obiskano tridnevno praznovanje duhovnega, kulturnega in enogastronomskega značaja, velja omeniti ''Kraško hišo'' v Repnu, med prireditvami pa ''Kraško ohcet'', ki jo priredijo vsako drugo leto (ob [[liho število|lihih]] letih), včasih pa v daljšem presledku, ko je na razpolago poročni par, ki se zadnjo nedeljo v avgustu poroči v repentabrskem svetišču. === Repenske stene === Repenske stene so kamniti osamelci visoki do 10 [[meter|metrov]], ki stojijo na vrhu klanca pod vzpetino Tabor ob cesti proti vasi Col. Sestavljeni so iz [[apnenec|apnenca]], ki je v glavnem sestavljen iz zdrobljenih lupin [[školjke|školjk]] vezanih s [[kalcit]]om. Stene so naravni pojav posebnega [[Geomorfologija|geomorfološkega]] pomena, ki so nastale zaradi kemičnega raztapljanja ob delovanju [[Dež|dežja]] in posebne geografske lege. Skale iz školjčnega apnenca so manj podvržene agresivnemu delovanju vode predstavljajo sedaj osamelce, medtem ko se je ostala bolj topna apnenčasta površina raztopila. Poleg tega se ti kamniti bloki nahajajo na vrhu prelaza, kjer je raztapljanje intenzivnejše: netopljivi ostanki karbonatnih kamnin ne ostanejo na mestu in zato povzročajo večjo višinsko razliko med školjčnimi apnenci in okoliško površino. Na enem od teh osamelcev je postavljena spominska plošča žrtvam [[fašizem|fašizma]]. == Etnična sestava prebivalstva == Po popisu prebivalstva iz leta 1971 se je 77,3 % prebivalcev opredelilo, da so [[Slovenci]].<ref>Thomas, Lee; Lokar A. (1977) [https://journals.lib.washington.edu/index.php/ssj/issue/view/346 Socioeconomic structure of the Slovene population in Italy], ''Slovene Studies Journal'', Chicago, Illinois, str.28.</ref> == Upravna členitev == Je najmanjša občina v [[Tržaška pokrajina|Tržaški pokrajini]], s tremi zaselki: Col (sedež občine),<ref name="AdSdT"> Toponim »Zolla«, preklican leta 2003, je bil prisoten že v habsburški dobi (»Zolla« v [http://www.archiviodistatotrieste.it/AriannaWeb/main.htm#4303_archivio Katastral Plan der Gemeinde GROSS REPPEN, Im Kustenlade Goerzer Kreis, Bezirk Duino, 1819] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141112114506/http://www.archiviodistatotrieste.it/AriannaWeb/main.htm#4303_archivio |data=12 novembre 2014 }}, list 6 od 10 – Državni arhiv Trst)</ref> Fernetiči/Fernetti in Repen. S potrditvijo novega občinskega statuta leta 2003 sta bili imeni ''Rupingrande'' in ''Zolla'' ukinjeni, s čimer sta bili na uradni ravni obnovljeni slovenski imeni Repen in Col. Ime ''Zolla'' se občasno na uradni ravni še vedno uporablja. Fernetiči namesto tega ohranjajo tako italijansko kot slovensko ime. Na občinskih tablah so prisotne samo uradne različice imen.<ref>{{navedi splet|url=https://dait.interno.gov.it/documenti/statuti/statuto-comune-ts-monrupino.pdf |title=Obcina Monrupino Repentabor|accessdate=31 October 2017}}</ref><ref>V romanu Giulia Angionija, ''Gabbiani sul Carso'', Sellerio 2010, so nekateri najpomembnejši dogodki zapletene zgodbe, ki je običajno čezmejna (in vojaška) ob razpadu Jugoslavije v zgodnjih 1990-ih.</ref> === Zaselki in kraji === * [[Fernetiči|Fernetiči]] (''Fernetti''): 172 preb. * [[Repentabor|Repen]] (prej ''Rupingrande''): 438 preb. * [[Col, Repentabor|Col]] (prej ''Zolla di Monrupino)'': 68 preb. === Sosednje občine === {{Geografski položaj |Center = Repentabor/Repen |Sever = {{SLO|ikonazastave}} [[Občina Sežana|Sežana]] |Severozahod = [[Zgonik]]/Sgonico |Severovzhod ={{SLO|ikonazastave}} Občina Sežana |Vzhod = {{SLO|ikonazastave}} Občina Sežana |Jugovzhod = {{SLO|ikonazastave}} Občina Sežana |Jug = [[Trst]] |Jugozahod = Zgonik/Sgonico |Zahod = Zgonik/Sgonico }} == Svetišče Blažene Device Marije Vnebovzete - župnijska cerkev == [[Slika:Chiesa di Repen (Monrupino) - panoramio.jpg|250px|sličica|levo]] [[Župnijska cerkev]] [[Cerkev Device Marije, Repentabor|Svetišče Blažene Device Marije Vnebovzete]] stoji na visoki vzpetini z imenom Tabor, nadmorski višini 418 m. ===Zgodovina taborne cerkve=== Razvaline v okolici pričajo o burni preteklosti kraja. Na pobočju taborske vzpetine so še vidni ostanki [[Gradišče|gradišča]] iz sredine 2. tisočletja pr. n. št. V [[Rimsko cesarstvo|rimskem času]] je pod Taborom vodila cesta iz Trsta proti vzhodu. Iz tega časa so vidni ostanki obrambnega stolpa ob glavnem vhodu na Repen in ostanki trojnega obzidja na pobočju. Na zahodnem vhodu v tabor je slovenski napis iz leta 1828, napisan v [[bohoričica|bohoričici]], ki navaja, da je bil Tabor ponovno pozidan leta 911 - v času ogrskih vpadov. Repenska cerkev se prvič omenja v [[Škofija Trst|škofijski]] listini iz leta 1316. Listina navaja tudi (slovenska) imena nekaterih okoliških vasi in je dragocen dokument o nepretrganem življenju Slovencev v teh krajih. Prenovljeno in povečano cerkev je leta 1512 posvetil tržaški [[škof]] [[Peter Bonomo]], prijatelj in mecen [[Primož Trubar|Primoža Trubarja]]. V času [[turški vpadi|turških vpadov]] so cerkev obnovili in utrdili z obzidjem (o tem pričuje letnica 1559 na vhodu v [[župnišče]]). Današnjo podobo je cerkev dobila leta 1750, tedanjo gradnjo je vodil [[Župnija Tomaj|tomajski]] župnik Klepše. Leta 1794 je [[Škofija Trst|tržaški škof]] Sigmund von Hohenwart cerkvi podaril oltarno sliko Marije, delo tržaške slikarke Marie Candido, ki še danes krasi glavni oltar. Poleg cerkve (znotraj obzidja) stojijo še[župnišče, [[mežnarija]] in srenjska hiša - stavba, ki je bila včasih sedež repenske srenje (oblika lokalne samouprave). Repen je bil včasih precej pomembna lokalna romarska točka. Za [[Veliki šmaren]] so se včasih proti Taboru vile številne procesije iz [[Trst|Trsta]], Sežane in okoliških vasi ter drugih manjših krajev na Krasu. Obiskovalci radi obiščejo to svetišče iz verskih razlogov, pa tudi zaradi izrednega razgleda po Krasu, proti [[Tržaški zaliv|morju]] in proti [[Karavanke|Karavankam]] ter [[Alpe|Alpam]] v daljavi. Vsako leto na Veliki šmaren in ob godu zavetnika svetega Roka (14., 15., 16. avgust) priredi župnijska skupnost dobro obiskano tridnevno praznovanje duhovnega, kulturnega in etnogastronomskega značaja, na kateri so posebna ponudba značilni kuhani štruklji. == Demografski razvoj == <timeline> Colors= id:lightgrey value:gray(0.9) id:darkgrey value:gray(0.8) id:sfondo value:rgb(1,1,1) id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8) ImageSize = width:455 height:303 PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:1000 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:1000 start:0 ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:200 start:0 BackgroundColors = canvas:sfondo BarData= bar:1861 text:1861 bar:1871 text:1871 bar:1881 text:1881 bar:1901 text:1901 bar:1911 text:1911 bar:1921 text:1921 bar:1931 text:1931 bar:1936 text:1936 bar:1951 text:1951 bar:1961 text:1961 bar:1971 text:1971 bar:1981 text:1981 bar:1991 text:1991 bar:2001 text:2001 bar:2011 text:2011 bar:2021 text:2021 PlotData= color:barra width:20 align:left bar:1861 from: 0 till:0 bar:1871 from: 0 till:0 bar:1881 from: 0 till:0 bar:1901 from: 0 till:0 bar:1911 from: 0 till:0 bar:1921 from: 0 till:572 bar:1931 from: 0 till:550 bar:1936 from: 0 till:563 bar:1951 from: 0 till:572 bar:1961 from: 0 till:640 bar:1971 from: 0 till:702 bar:1981 from: 0 till:834 bar:1991 from: 0 till:847 bar:2001 from: 0 till:868 bar:2011 from: 0 till:881 bar:2021 from: 0 till:857 PlotData= bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1871 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1881 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1901 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1911 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1921 at:572 fontsize:XS text: 572 shift:(-8,5) bar:1931 at:550 fontsize:XS text: 550 shift:(-8,5) bar:1936 at:563 fontsize:XS text: 563 shift:(-8,5) bar:1951 at:572 fontsize:XS text: 572 shift:(-8,5) bar:1961 at:640 fontsize:XS text: 640 shift:(-8,5) bar:1971 at:702 fontsize:XS text: 702 shift:(-8,5) bar:1981 at:834 fontsize:XS text: 834 shift:(-8,5) bar:1991 at:847 fontsize:XS text: 847 shift:(-8,5) bar:2001 at:868 fontsize:XS text: 868 shift:(-8,5) bar:2011 at:868 fontsize:XS text: 881 shift:(-8,5) bar:2021 at:868 fontsize:XS text: 857 shift:(-8,5) TextData= fontsize:S pos:(20,20) text:Data from ISTAT </timeline> == Jeziki in narečja == V popisu prebivalstva leta 1971 se je večina prebivalstva opredelila kot materni govorci [[slovenščina|slovenščine]]. Jezikovna porazdelitev (glavne skupine) *22,70 % maternih govorcev [[italijanščina|italijanščine]], *77,30 % maternih govorcev slovenščine. Po vladni oceni iz leta 1983 je bilo 64 % prebivalstva občine Monrupino slovensko govoreče. == Gospodarstvo == Ena glavnih gospodarskih dejavnosti mesta je mednarodni promet in tovorni promet, z bližnjim tovornim središčem Fernetti. == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Repentabor1.JPG|Tabor Slika:Repentabor2.JPG|alt=Tabor Slika:Repentaber.JPG|alt=Tabor Slika:Nanos iz Repentabra.JPG|Pogled na [[Nanos]] </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Bufon, Milan; Kalc, Aleksej ''Krajevni leksikon Slovencev v Italiji, prva knjigaː Tržaška pokrajina'' Narodna in študijska knjižnica v Trstu, Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu, Trst, Založništvo tržaškega tiska d.d., 1990, {{COBISS|ID=6336261}} * Petrič, Franci, ''Slovenske božje poti'', Ljubljana, Družina, 2008. {{COBISS|ID=236107776}} ISBN 978 961 222 692 3 * {{navedi knjigo |author=Andrej Bandelj|display-authors=etal |year=2010 |title=Tržaško in Goriško |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana |isbn=978-961-254-184-2 |cobiss=250355456 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Dolhar, Rafko|year=2006 |title=Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik|publisher=Mohorjeva družba, Celovec |isbn=978-3-7086-0218-9 |cobiss=228982784 |pages=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Monrupino|Repentabor}} *[http://marijanisce.cerkev.net/repentabor/cerkev.html Cerkev in župnija Repentabor] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070928042824/http://marijanisce.cerkev.net/repentabor/cerkev.html |date=2007-09-28 }} *[http://www.kam.si/romarske_cerkve/repentabor.html Repentabor (Kam - vodnik po Sloveniji)] *[http://www.ts.camcom.it/ENGLISH/laprovincia/monrupino.htm Monrupino] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070524053921/http://www.ts.camcom.it/english/laprovincia/monrupino.htm |date=2007-05-24 }} (v angleščini) {{Province of Trieste}} [[Kategorija:Naselja na Tržaškem]] [[Kategorija:Repentabor|*]] [[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]] {{normativna kontrola}} 1agd4coc9ci5006p6zwwgjgyvgbmumi 6748729 6748728 2026-09-10T14:49:15Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 razveljavljene 3 redakcije od [[Special:Diff/6748725|6748725]] do [[Special:Diff/6748728|6748728]] 6748729 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Repentabor | official_name = Comune di Monrupino / Občina Repentabor | native_name = Monrupino | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = Trieste Monrupino-chiesetta 003.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = Monrupino-Stemma.svg | shield_alt = | image_flag = Monrupino-Gonfalone.svg | image_map = Map of comune of Monrupino (province of Trieste, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = Lega občine Repentabor v [[Tržaška pokrajina|Tržaški pokrajini]] | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 43 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 47 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(848)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija-Julijska krajina]] | province = | frazioni = [[Fernetiči, Italija|Fernetiči]], [[Col, Trst|Col]], [[Repen]] | mayor_party = | mayor = | area_footnotes = | area_total_km2 = 12,7 | population_footnotes = | population_total = 839 | population_as_of = 31. julij 2025 | pop_density_footnotes = | population_demonym = | elevation_footnotes = | elevation_m = 418 | twin1 = [[Logatec]] | twin1_country = Slovenija | twin2 = [[Bilčovs]] | twin2_country = Avstrija | saint = | day = | postal_code = 34016 | area_code = 040 | website = {{URL|https://www.comune.monrupino.ts.it|comune.monrupino.ts.it}} | footnotes = }} '''Repentabor''' ({{Jezik-it|Monrupino}}) je [[mesto]] in [[občina]] s 839 prebivalci v [[Tržaška pokrajina|Tržaški pokrajini]] na [[Kras (območje)|Krasu]] v [[Italija|Italiji]]. Občina Repentabor obsega kraje Repen, Col in Fernetiči. Večina prebivalcev občine je [[Slovenci|slovenske]] narodnosti. ==Poimenovanja== Domačini si zelo prizadevajo za ohranjanje slovenskih imen krajev in ohranjane [[Toponim|toponimov.]] Leta 2003 so z odobritvijo novega statuta občine dosegli, da so se poitalijančena imena krajev (Rupingrande, Zolla in Fernetti) vrnila v izvirno obliko: Repen, Col in Fernetiči. Le ime občine je ostalo nespremenjeno - Comune di Monrupino / Občina Repentabor. == Občina Repentabor == Občina Repentabor je najmanjša občina v Tržaški pokrajini. Meri samo 12&nbsp;km² in poleg [[Repen|Repna]] obsega še zaselek [[Fernetiči, Italija|Fernetiči]] in vas [[Col, Trst|Col]]. === Opis=== Občina leži tik ob italijansko-slovenski mêji in mejí na [[občina Sežana|občino Sežana]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Obe občini sta povezovala dva mednarodna mejna prehoda: [[Sežana]]-Fernetiči in [[Voglje, Sežana|Voglje]]-Repentabor. [[Mednarodni mejni prehod Fernetiči]] je bil v času [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavije]] verjetno najbolj prometen mejni prehod z Italijo. Tudi danes ostaja ta koridor glavna prometna povezava med zahodno in jugovzhodno Evropo. === Občinski simboli=== Podoba župnijske cerkve, to je svetišča, posvečenega Mariji Vnebovzeti z obzidjem, ki se nahaja vrh griča Tabr nad vasjo [[Col, Trst|Col]], je tudi v občinskem grbu. == Znamenitosti== Poleg taborne župnijske cerkve, kjer vsako leto na Veliki šmaren in ob godu zavetnika svetega rok (14., 15., 16. avgust) priredijo dobro obiskano tridnevno praznovanje duhovnega, kulturnega in enogastronomskega značaja, velja omeniti ''Kraško hišo'' v Repnu, med prireditvami pa ''Kraško ohcet'', ki jo priredijo vsako drugo leto (ob [[liho število|lihih]] letih), včasih pa v daljšem presledku, ko je na razpolago poročni par, ki se zadnjo nedeljo v avgustu poroči v repentabrskem svetišču. === Repenske stene === Repenske stene so kamniti osamelci visoki do 10 [[meter|metrov]], ki stojijo na vrhu klanca pod vzpetino Tabor ob cesti proti vasi Col. Sestavljeni so iz [[apnenec|apnenca]], ki je v glavnem sestavljen iz zdrobljenih lupin [[školjke|školjk]] vezanih s [[kalcit]]om. Stene so naravni pojav posebnega [[Geomorfologija|geomorfološkega]] pomena, ki so nastale zaradi kemičnega raztapljanja ob delovanju [[Dež|dežja]] in posebne geografske lege. Skale iz školjčnega apnenca so manj podvržene agresivnemu delovanju vode predstavljajo sedaj osamelce, medtem ko se je ostala bolj topna apnenčasta površina raztopila. Poleg tega se ti kamniti bloki nahajajo na vrhu prelaza, kjer je raztapljanje intenzivnejše: netopljivi ostanki karbonatnih kamnin ne ostanejo na mestu in zato povzročajo večjo višinsko razliko med školjčnimi apnenci in okoliško površino. Na enem od teh osamelcev je postavljena spominska plošča žrtvam [[fašizem|fašizma]]. == Etnična sestava prebivalstva == Po popisu prebivalstva iz leta 1971 se je 77,3 % prebivalcev opredelilo, da so [[Slovenci]].<ref>Thomas, Lee; Lokar A. (1977) [https://journals.lib.washington.edu/index.php/ssj/issue/view/346 Socioeconomic structure of the Slovene population in Italy], ''Slovene Studies Journal'', Chicago, Illinois, str.28.</ref> == Upravna členitev == Je najmanjša občina v [[Tržaška pokrajina|Tržaški pokrajini]], s tremi zaselki: Col (sedež občine),<ref name="AdSdT"> Toponim »Zolla«, preklican leta 2003, je bil prisoten že v habsburški dobi (»Zolla« v [http://www.archiviodistatotrieste.it/AriannaWeb/main.htm#4303_archivio Katastral Plan der Gemeinde GROSS REPPEN, Im Kustenlade Goerzer Kreis, Bezirk Duino, 1819] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141112114506/http://www.archiviodistatotrieste.it/AriannaWeb/main.htm#4303_archivio |data=12 novembre 2014 }}, list 6 od 10 – Državni arhiv Trst)</ref> Fernetiči/Fernetti in Repen. S potrditvijo novega občinskega statuta leta 2003 sta bili imeni ''Rupingrande'' in ''Zolla'' ukinjeni, s čimer sta bili na uradni ravni obnovljeni slovenski imeni Repen in Col. Ime ''Zolla'' se občasno na uradni ravni še vedno uporablja. Fernetiči namesto tega ohranjajo tako italijansko kot slovensko ime. Na občinskih tablah so prisotne samo uradne različice imen.<ref>{{navedi splet|url=https://dait.interno.gov.it/documenti/statuti/statuto-comune-ts-monrupino.pdf |title=Obcina Monrupino Repentabor|accessdate=31 October 2017}}</ref><ref>V romanu Giulia Angionija, ''Gabbiani sul Carso'', Sellerio 2010, so nekateri najpomembnejši dogodki zapletene zgodbe, ki je običajno čezmejna (in vojaška) ob razpadu Jugoslavije v zgodnjih 1990-ih.</ref> === Zaselki in kraji === * [[Fernetiči|Fernetiči]] (''Fernetti''): 172 preb. * [[Repentabor|Repen]] (prej ''Rupingrande''): 438 preb. * [[Col, Repentabor|Col]] (prej ''Zolla di Monrupino)'': 68 preb. === Sosednje občine === {{Geografski položaj |Center = Repentabor/Repen |Sever = {{SLO|ikonazastave}} [[Občina Sežana|Sežana]] |Severozahod = [[Zgonik]]/Sgonico |Severovzhod ={{SLO|ikonazastave}} Občina Sežana |Vzhod = {{SLO|ikonazastave}} Občina Sežana |Jugovzhod = {{SLO|ikonazastave}} Občina Sežana |Jug = [[Trst]] |Jugozahod = Zgonik/Sgonico |Zahod = Zgonik/Sgonico }} == Svetišče Blažene Device Marije Vnebovzete - župnijska cerkev == [[Slika:Chiesa di Repen (Monrupino) - panoramio.jpg|250px|sličica|levo]] [[Župnijska cerkev]] [[Cerkev Device Marije, Repentabor|Svetišče Blažene Device Marije Vnebovzete]] stoji na visoki vzpetini z imenom Tabor, nadmorski višini 418 m. ===Zgodovina taborne cerkve=== Razvaline v okolici pričajo o burni preteklosti kraja. Na pobočju taborske vzpetine so še vidni ostanki [[Gradišče|gradišča]] iz sredine 2. tisočletja pr. n. št. V [[Rimsko cesarstvo|rimskem času]] je pod Taborom vodila cesta iz Trsta proti vzhodu. Iz tega časa so vidni ostanki obrambnega stolpa ob glavnem vhodu na Repen in ostanki trojnega obzidja na pobočju. Na zahodnem vhodu v tabor je slovenski napis iz leta 1828, napisan v [[bohoričica|bohoričici]], ki navaja, da je bil Tabor ponovno pozidan leta 911 - v času ogrskih vpadov. Repenska cerkev se prvič omenja v [[Škofija Trst|škofijski]] listini iz leta 1316. Listina navaja tudi (slovenska) imena nekaterih okoliških vasi in je dragocen dokument o nepretrganem življenju Slovencev v teh krajih. Prenovljeno in povečano cerkev je leta 1512 posvetil tržaški [[škof]] [[Peter Bonomo]], prijatelj in mecen [[Primož Trubar|Primoža Trubarja]]. V času [[turški vpadi|turških vpadov]] so cerkev obnovili in utrdili z obzidjem (o tem pričuje letnica 1559 na vhodu v [[župnišče]]). Današnjo podobo je cerkev dobila leta 1750, tedanjo gradnjo je vodil [[Župnija Tomaj|tomajski]] župnik Klepše. Leta 1794 je [[Škofija Trst|tržaški škof]] Sigmund von Hohenwart cerkvi podaril oltarno sliko Marije, delo tržaške slikarke Marie Candido, ki še danes krasi glavni oltar. Poleg cerkve (znotraj obzidja) stojijo še[župnišče, [[mežnarija]] in srenjska hiša - stavba, ki je bila včasih sedež repenske srenje (oblika lokalne samouprave). Repen je bil včasih precej pomembna lokalna romarska točka. Za [[Veliki šmaren]] so se včasih proti Taboru vile številne procesije iz [[Trst|Trsta]], Sežane in okoliških vasi ter drugih manjših krajev na Krasu. Obiskovalci radi obiščejo to svetišče iz verskih razlogov, pa tudi zaradi izrednega razgleda po Krasu, proti [[Tržaški zaliv|morju]] in proti [[Karavanke|Karavankam]] ter [[Alpe|Alpam]] v daljavi. Vsako leto na Veliki šmaren in ob godu zavetnika svetega Roka (14., 15., 16. avgust) priredi župnijska skupnost dobro obiskano tridnevno praznovanje duhovnega, kulturnega in etnogastronomskega značaja, na kateri so posebna ponudba značilni kuhani štruklji. == Demografski razvoj == <timeline> Colors= id:lightgrey value:gray(0.9) id:darkgrey value:gray(0.8) id:sfondo value:rgb(1,1,1) id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8) ImageSize = width:455 height:303 PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:1000 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:1000 start:0 ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:200 start:0 BackgroundColors = canvas:sfondo BarData= bar:1861 text:1861 bar:1871 text:1871 bar:1881 text:1881 bar:1901 text:1901 bar:1911 text:1911 bar:1921 text:1921 bar:1931 text:1931 bar:1936 text:1936 bar:1951 text:1951 bar:1961 text:1961 bar:1971 text:1971 bar:1981 text:1981 bar:1991 text:1991 bar:2001 text:2001 bar:2011 text:2011 bar:2021 text:2021 PlotData= color:barra width:20 align:left bar:1861 from: 0 till:0 bar:1871 from: 0 till:0 bar:1881 from: 0 till:0 bar:1901 from: 0 till:0 bar:1911 from: 0 till:0 bar:1921 from: 0 till:572 bar:1931 from: 0 till:550 bar:1936 from: 0 till:563 bar:1951 from: 0 till:572 bar:1961 from: 0 till:640 bar:1971 from: 0 till:702 bar:1981 from: 0 till:834 bar:1991 from: 0 till:847 bar:2001 from: 0 till:868 bar:2011 from: 0 till:881 bar:2021 from: 0 till:857 PlotData= bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1871 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1881 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1901 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1911 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1921 at:572 fontsize:XS text: 572 shift:(-8,5) bar:1931 at:550 fontsize:XS text: 550 shift:(-8,5) bar:1936 at:563 fontsize:XS text: 563 shift:(-8,5) bar:1951 at:572 fontsize:XS text: 572 shift:(-8,5) bar:1961 at:640 fontsize:XS text: 640 shift:(-8,5) bar:1971 at:702 fontsize:XS text: 702 shift:(-8,5) bar:1981 at:834 fontsize:XS text: 834 shift:(-8,5) bar:1991 at:847 fontsize:XS text: 847 shift:(-8,5) bar:2001 at:868 fontsize:XS text: 868 shift:(-8,5) bar:2011 at:868 fontsize:XS text: 881 shift:(-8,5) bar:2021 at:868 fontsize:XS text: 857 shift:(-8,5) TextData= fontsize:S pos:(20,20) text:Data from ISTAT </timeline> == Jeziki in narečja == V popisu prebivalstva leta 1971 se je večina prebivalstva opredelila kot materni govorci [[slovenščina|slovenščine]]. Jezikovna porazdelitev (glavne skupine) *22,70 % maternih govorcev [[italijanščina|italijanščine]], *77,30 % maternih govorcev slovenščine. Po vladni oceni iz leta 1983 je bilo 64 % prebivalstva občine Monrupino slovensko govoreče. == Gospodarstvo == Ena glavnih gospodarskih dejavnosti mesta je mednarodni promet in tovorni promet, z bližnjim tovornim središčem Fernetti. == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Repentabor1.JPG|Tabor Slika:Repentabor2.JPG|alt=Tabor Slika:Repentaber.JPG|alt=Tabor Slika:Nanos iz Repentabra.JPG|Pogled na [[Nanos]] </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Bufon, Milan; Kalc, Aleksej ''Krajevni leksikon Slovencev v Italiji, prva knjigaː Tržaška pokrajina'' Narodna in študijska knjižnica v Trstu, Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu, Trst, Založništvo tržaškega tiska d.d., 1990, {{COBISS|ID=6336261}} * Petrič, Franci, ''Slovenske božje poti'', Ljubljana, Družina, 2008. {{COBISS|ID=236107776}} ISBN 978 961 222 692 3 * {{navedi knjigo |author=Andrej Bandelj|display-authors=etal |year=2010 |title=Tržaško in Goriško |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana |isbn=978-961-254-184-2 |cobiss=250355456 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Dolhar, Rafko|year=2006 |title=Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik|publisher=Mohorjeva družba, Celovec |isbn=978-3-7086-0218-9 |cobiss=228982784 |pages=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Monrupino|Repentabor}} *[http://marijanisce.cerkev.net/repentabor/cerkev.html Cerkev in župnija Repentabor] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070928042824/http://marijanisce.cerkev.net/repentabor/cerkev.html |date=2007-09-28 }} *[http://www.kam.si/romarske_cerkve/repentabor.html Repentabor (Kam - vodnik po Sloveniji)] *[http://www.ts.camcom.it/ENGLISH/laprovincia/monrupino.htm Monrupino] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070524053921/http://www.ts.camcom.it/english/laprovincia/monrupino.htm |date=2007-05-24 }} (v angleščini) {{Province of Trieste}} [[Kategorija:Naselja na Tržaškem]] [[Kategorija:Repentabor|*]] [[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]] {{normativna kontrola}} br1ai4fkkvliu472ceebhvb62vtexw2 Sveta Barbara (razločitev) 0 135947 6749011 6168418 2026-09-11T10:00:21Z Shabicht 3554 6749011 wikitext text/x-wiki '''Sveta Barbara''' je lahko: * [[Sveta Barbara]], svetnica, zavetnica rudarjev * [[Sveta Barbara, Škofja Loka|Sveta Barbara]], naselje v Občini Škofja Loka * [[Santa Barbara, Kalifornija]], mesto v Kaliforniji, ZDA == Glej tudi == * [[Seznam cerkva v Sloveniji (B)#Barbara|Cerkve sv. Barbare v Sloveniji]] * [[Santa Barbara]] {{razločitev}} 90gcwv61m54u4eub1pqg4e7opk821zx Vaginalni spolni odnos 0 137438 6748699 5525830 2026-09-10T14:02:38Z TadejM 738 odstranil [[Kategorija:Spolnost]]; dodal [[Kategorija:Spolni odnos]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748699 wikitext text/x-wiki [[Slika:Coition of a Hemisected Man and Woman.jpg|thumb|right|210px|Vaginalni spolni odnos kot ga je upodobil [[Leonardo da Vinci]].]] '''Vaginalni spolni odnos''' je spolna združitev med [[moški]]m in [[ženska|žensko]], pri kateri moški vstavi svoj [[penis]] ženski v [[nožnica|nožnico]] (vagino). Za dosego vaginalnega spolnega odnosa mora moški doživeti [[erekcija|erekcijo]], potrebna pa je tudi ustrezna vlažnost nožnice. Nožnica se navlaži bodisi zaradi povečane sekrecije sluzi med spolno vzburjenostjo ali s pomočjo [[lubrikant]]a. Vaginalni spolni odnos, pri katerem pride do [[ejakulacija|ejakulacije]], je naravni način [[oploditev|oploditve]]. == Družbena sprejemljivost == V večini družb velja vaginalni spolni odnos za normalno obliko [[spolnost]]i med dvema raznospolnima partnerjeva. Številne kulture odobravajo oziroma so zlasti v preteklosti odobravale spolno občevanje šele po [[poroka|poroki]]. Zlasti iz higienskih razlogov je v družbi vaginalni spolni odnos med [[menstruacija|menstruacijo]] neželen. [[Kategorija:Spolni odnos]] 95i988mhal1ytest9404nbm6xphqjyw Pogovor:Vaginalni spolni odnos 1 137440 6748790 5468819 2026-09-10T16:26:49Z Andrejj 94 --nerelevantno 6748790 wikitext text/x-wiki {{Glava pogovorne strani}} {{Cenzurirano}} fxasbwjer13uua4jyh5jprlcenuzfuc Anilingus 0 141723 6748679 6115811 2026-09-10T13:49:42Z TadejM 738 dodal [[Kategorija:Spolni položaji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748679 wikitext text/x-wiki [[File:Anilingus2.jpg|thumb|Anilingus]] '''Anilingus''' (iz [[latinščina|latinščine]] ''anus'': [[zadnjik]], ''lingere'': lizati; angleško. ''rimming'') je oralnoanalna spolna praksa, pri kateri en partner z [[ustnice|ustnicami]] ali [[Jezik (organ)|jezikom]] draži analni predel drugega partnerja. Pri tem lahko pride do penetracije jezika v zadnjik. Analni predel je oživčen s številnimi živci in sodi med [[erogena cona|erogene cone]]. Gre za spolno prakso, ki se ne razlikuje glede na spol vključenih partnerjev in se prakticira tako pri istospolnih kot pri raznospolnih parih. == Zdravstvena tveganja == Pri anilingusu je bistvena higiena analnega predela. Zlasti v [[pornografija|pornografiji]], kjer se pojavlja anilingus, partnerjev zadnjik dodobra očistijo, običajno opravijo tudi [[klistiranje]]. Obstaja tudi zaščita v obliki folije, ki je prilagojena ravno za anilingus. Visoko zdravstveno tveganje je zlasti pri anilingusu, kjer partner z jezikom liže tudi blato. == Razširjenost == Od devetdesetih let dvajsetega stoletja pridobiva ta spolna praksa čedalje obsežnejšo populacijo, kar so spodbudili tudi številni pornografski filmi na to temo. == Glej tudi == * [[kunilingus]] [[Kategorija:Spolnost]] [[Kategorija:Spolni položaji]] bt5y7e6fc2gphbcgb081jkwdi9nsb0c Zlatko Krasnič 0 147692 6748911 5961578 2026-09-11T00:32:09Z ~2026-44996-51 264415 6748911 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Zlatko Krasnič''', [[Slovenci|slovenski]] [[filmski igralec]] in [[agronom]], * [[1959]]. Zlatko Krasnič je igral [[Kekec|Kekca]] v filmu [[Kekčeve ukane]] (1968). == Viri == {{refsez}} {{normativna kontrola}} {{nano-stub}} {{DEFAULTSORT:Krasnič, Zlatko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Krasnič, Zlatko]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Krasnič, Zlatko]] 6stwi81of9kqgf0pk7lqfrklg62t9tg Vitomarci 0 149205 6748714 6698155 2026-09-10T14:18:09Z Upwinxp 126544 pobrisan izliv osebnega mnenja in zavajajoč opis povojnega preimenovanja. Urbanc & Gabrovec 2005: »V času Dravske banovine so se številne podeželske občine, katerih ozemlje se je prekrivalo z istoimensko župnijo, imenovale po farnem zavetniku, medtem ko se je naselje, v katerem je bil sedež občine in župnije, imenovalo drugače. Značilna primera sta Sveti Jurij ob Ščavnici in Sveti Andraž v Slovenskih goricah s sedežem v Vidmu oziroma Vitomarcih« 6748714 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |slika=Slamnata hiša v Vitomarcih.JPG | latd = 46 |latm = 31 |lats = 29.12 |latNS = N | longd = 15 |longm = 56 |longs = 4.53 |longEW = E |regija=Podravska regija |pokrajina=Štajerska |obcina=Sveti Andraž v Slovenskih goricah |povrsina=4,48 |nadmorska=295,7 |prebivalstvo=329 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=2255 |posta=Vitomarci |najdisi=Vitomarci |geopedia=#L410_T13_F10125812_b4 }} '''Vitomarci'''{{efn|Po drugi svetovni vojni je bilo ime naselja zabeleženo kot »Sveti Andraž v Slovenskih goricah«, kar je bilo dotlej ime župnije, v katero je spadal kraj Vitomarci. Leta 1952 je bilo naselje uradno preimenovano v prvotno ime.<ref>{{navedi revijo |last=Urbanc |first=Mimi |last2=Gabrovec |first2=Matej |title=Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete |work=Geografski vestnik |volume=77 |issue=2 |year=2005 |page=33 |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X/cd405bbb-1e7f-4e78-ac6e-68dddf868c9f/PDF}}</ref>}} so [[naselje]] v [[občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah|Občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah]]. Vitomarci so razloženo naselje z gručastim jedrom ''Pürga'' na slemenu nad [[Pesniška dolina|Pesniško dolino]]. V naselju so [[osnovna šola]], [[pošta]], krajevna skupnost, gostilna, prireditvena dvorana, strelsko in gasilsko društvo in več storitvenih obratov. V ''Pürgi'' stoji na razgledni legi [[župnijska cerkev]] ''sv. Andraža'' in na nasprotni strani vasi vaško pokopališče. V vasi je prenovljena starejša hiša s slamnato streho, Hrgova domačija. == Ime == Ime Vitomarci za vas se pogosto omenja že v 18. stoletju. Imena s končnico na ci so skoraj pravilo za vsa okoliška naselja. Enako pogosto je v starejših virih nemško navajanje: ''Wittmannsdorf''. ==Prebivalstvo== {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="13" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>[[Krajevni leksikon Slovenije (1971)|Krajevni leksikon Slovenije]], [[1971]], [[Krajevni leksikon Slovenije (1995)|Krajevni leksikon Slovenije]], [[1995]]</ref> |- | [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2002]] |- | 289 || 298 || 336 || 311 || 321 || 346 || 380 || 367 || 337 || 307 || 313 || 341 || 341 |- |} == Opombe == {{seznam opomb}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Kategorija v Zbirki}} == Sklici in opombe == {{sklici}} {{Sveti Andraž v Slovenskih goricah}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah]] [[Kategorija:Vitomarci|*]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] 2dzx0nw6r3tdjh30unecy0lq23796j1 Kategorija:Razmnoževanje pri človeku 14 150053 6748706 3954789 2026-09-10T14:06:58Z TadejM 738 odstranil [[Kategorija:Razmnoževanje]]; dodal [[Kategorija:Spolno razmnoževanje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748706 wikitext text/x-wiki {{članek ktgr}} {{Kategorija v Zbirki|Human reproduction}} [[Kategorija:Endokrinologija]] [[Kategorija:Spolno razmnoževanje|Človek]] 6zigxxz95gyvz4wpoxk2cox6kuih9fu 6748707 6748706 2026-09-10T14:07:18Z TadejM 738 dodal [[Kategorija:Človek]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748707 wikitext text/x-wiki {{članek ktgr}} {{Kategorija v Zbirki|Human reproduction}} [[Kategorija:Endokrinologija]] [[Kategorija:Spolno razmnoževanje|Človek]] [[Kategorija:Človek]] 0fxdcf1r84wvegh0l2emr3o1b3ar2y9 6748708 6748707 2026-09-10T14:07:27Z TadejM 738 odstranil [[Kategorija:Endokrinologija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748708 wikitext text/x-wiki {{članek ktgr}} {{Kategorija v Zbirki|Human reproduction}} [[Kategorija:Spolno razmnoževanje|Človek]] [[Kategorija:Človek]] sz581tlcltohksqctb1mmk2tv3hmvi8 Kategorija:Spolnost pri človeku 14 158045 6748698 3892697 2026-09-10T14:01:48Z TadejM 738 dodal [[Kategorija:Intimni odnosi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748698 wikitext text/x-wiki {{članek ktgr}} {{Kategorija v Zbirki|Human sexuality}} [[Kategorija:Osebno življenje|Spolnost]] [[Kategorija:Človeško vedenje|Spolnost]] [[Kategorija:Spolnost|Človek]] [[Kategorija:Razmnoževanje pri človeku]] [[Kategorija:Intimni odnosi]] 2i0rr9bg22t1bfhrej2mx3mpquk0o4m Uporabnik:Octopus 2 161039 6748799 6740690 2026-09-10T17:15:58Z Octopus 13285 /* Drugo */ urejanje 6748799 wikitext text/x-wiki {| cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:#FFFFFF; border: 1px darkblue solid; float:right; clear:both;" |-- bgcolor="#8CAED8" | align=center | '''Octopus''' |--- |{{Uporabnik kemik}} |--- |{{userbox|white|red|[[Slika:Open book 01.png|45px]]|'''Ta uporabnik se boji [[človek|ljudi]], ki niso prečitali nobene [[knjiga|knjige]], še bolj pa tistih, ki so prečitali samo eno.'''}} |--- | {{user sl}} |--- | {{user en-2}} |--- | {{user hr-3}} |--- | {{user sr-3}} |-- | {{uporabnik moški}} |-- | {{Uporabnik IČ|60}} |-- |{{Uporabnik IS|4}} |-- |{{Uporabnik Ste vedeli|[[Uporabnik:Octopus/DYK|več kot 50]]}} |-- | {{Uporabnik WP1000}} |-- |} Sem upokojen kemijski tehnolog, ki se je po dolgem času spet začel ukvarjati s kemijo. {| |- | [[Slika:Morpho menelaus.png|60px]] | [[Wikipedija:Wiki priznanja|Za]] odličen začetek z obširnimi zgodovinskimi članki. --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 15:39, 12. december 2007 (CET) |- | [[Slika:Original_Barnstar.png|60px|left]] | Za delo na zgodovinskih člankih ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki priznanja|Zvezdo]].--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 11:00, 2. julij 2008 (CEST) |- | colspan=2 | {{priznanje3|veteran1|komentar=<br>Za [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Veteranska_priznanja|eno leto dejavnega sodelovanja]]. Kar tako naprej! --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:07, 8. december 2008 (CET)}} |- | [[Slika:Dyk25.png|left|60px]] | Podeljujem ti Medaljo »Ste vedeli« 25.<br> --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 09:04, 20. december 2008 (CET) |- | [[Slika:Barnstar-atom3.png|left|60px|]] | Za delo na kemijskih člankih ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki priznanja#Znanstvena zvezda|Znanstveno zvezdo]].<br> --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:05, 3. april 2009 (CEST) |- | [[Slika:Dyk50.png|left|60px|Medalja »Ste vedeli« 50]] | Podeljujem ti Medaljo »Ste vedeli« 50. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 22:21, 16. avgust 2010 (CEST) |- | [[Slika:History Barnstar.png|60px|left|Zgodovinska zvezda]] | Za delo na zgodovinskih člankih si zaslužiš [[Wikipedija:Wiki priznanja#Zgodovinska zvezda|Zgodovinsko zvezdo]]. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 18:12, 16. september 2010 (CEST) |- | [[Slika:Barnstar-chemistry.PNG|60px|left|Zgodovinska zvezda]] | Za tvoje obsežne in strokovne prispevke iz področja kemije, kristalografije in mineralogije, ki so podprti viri, predlogami :)) , ... --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 18:00, 11. november 2010 (CET) |- | colspan=2 | {{priznanje3|veteran2|komentar=<br>Za nazaj!--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 09:06, 24. januar 2011 (CET)}} |- | colspan=2 | {{priznanje3|veteran3|komentar=<br>Tudi ta nazaj!--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 09:06, 24. januar 2011 (CET)}} |- | [[Slika:Wiki_medal.jpg|60px|left|Medalja izbranega članka]] | Podeljujem ti medaljo izbranega članka (retroaktivno za leto 2009). --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 21:35, 4. februar 2011 (CET) |- | colspan=2 | {{priznanje3|veteran5|komentar=Še z več zamika, ampak izpustiti jubilejno priznanje se ne bi spodobilo :) Še na dolga leta. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:50, 23. april 2013 (CEST)}} |- | colspan=2 | {{priznanje3|zvezda neumornosti|komentar=Za tvoje neutrudno in poglobljeno delo na zahtevnejših zgodovinskih člankih si zaslužiš zvezdo neumornosti. - [[Uporabnik:Bostjan46|Bostjan46]][[slika:Crystal message2.png|19px|link=Uporabniški pogovor:Bostjan46]] 18:36, 16. december 2013 (CET)}} |- | [[Slika:1000 gold.jpg|50px|left]] | Unikatno priznanje za delo pri [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih|WikiProjektu 1000 nujnih]], ki (tudi) s tvojo pomočjo počasi, a vztrajno napreduje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:54, 19. november 2014 (CET) |- | colspan=2 | {{priznanje3|zvezda neumornosti|komentar=Za tvoje vdano delo ti podeljujem zvezdo neumornosti. --[[Posebno:Prispevki/92.37.97.137|92.37.97.137]] 22:46, 27. oktober 2015 (CET)}} |- | [[Slika:Barnstar_of_Diligence.png|left|60px|Zvezda marljivosti]] | Za vse tvoje izredno delo na Wikipediji, ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki priznanja#Zvezda marljivosti|Zvezdo marljivosti]]. -- {{U|Rude}} 19. januar 2017 |- | colspan=2 | {{priznanje3|veteran10|komentar=<br>[[Wikipedija:Wiki priznanja#Veteranska priznanja|Veteransko priznanje]] kot potrdilo za 10 let prizadevnega dela. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:05, 24. februar 2018 (CET)}} |- | [[Slika:Rosetta Barnstar.png|left|60px]] | Za ogromen prevajalski prispevek ti brez dvoma pripada [[Wikipedija:Wiki priznanja#Rosettska zvezda|Rosettska zvezda]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:05, 24. februar 2018 (CET) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] | Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2020|Wikimedia CEE Pomlad 2020]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:42, 15. junij 2020 (CEST) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] | Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021|Wikimedia CEE Pomlad 2021]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:03, 16. junij 2021 (CEST) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] | In še za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|Wikimedia CEE Pomlad 2022]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:53, 4. junij 2022 (CEST) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] | Za najplodovitejše sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2023|Wikimedia CEE Pomlad 2023]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:40, 12. junij 2023 (CEST) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] | Priznanje za sodelovanje in prvo mesto na natečaju [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024|Wikimedia CEE Pomlad 2024]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:57, 10. junij 2024 (CEST) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] | Hvala za sodelovanje na natečaju [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025|Wikimedia CEE Pomlad 2025]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:26, 1. junij 2025 (CEST) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] | Sam sebi za leto 2026. |} ==Urejal sem== ===Izbrani članki=== [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Benzen]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Kisik]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Hidrazin]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Likija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Magmatska kamnina]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Pivo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Seznam mineralov v Sloveniji]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Steklo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Vodik]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Džingiskan]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Sulejman I.]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Vasco da Gama]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Bizantinsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Čagatajski kanat]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Jeruzalemsko kraljestvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Kijevska Rusija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mongolsko cesarstvo|Mongolsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Osmansko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Partsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Rimska Britanija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Rimska Dakija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Ruski kaganat]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Veliki Novgorod]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Bitka v Tevtoburškem gozdu]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mongolski vpadi v Evropo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Tevtonski viteški red]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Prva križarska vojna]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Emona]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Seznam rimskih cesarjev]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Roš hašana]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Arhimed]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Ibn Batuta]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Karel Veliki]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Drugo bolgarsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Timur Lenk]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Parni stroj]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Stari Egipt]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Rhindov matematični papirus]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Ehnaton]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Keops]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Šeši]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Železo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mehmed II. Osvajalec]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Kemijska reakcija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Grigorij Potemkin]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Klinopis]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Sasanidsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Svinec]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mari]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Staro asirsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Berat]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Zenobija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Voda]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Zgodovina Poljske]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Sveto rimsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Čin Ši Huang]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Dinastija Han]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Poljsko-sovjetska vojna]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Srednji vek]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Arnulf Koroški]] ===Kemija, mineralogija, geologija=== [[Alkilacija]] - [[Aluminat]] - [[Aluminij]] - [[Aluminijev acetat]] - [[Aluminijev fluorid]] - [[Aluminijev hidroksid]] - [[Aluminijev karbid]] - [[Aluminijev klorid]] - [[Aluminijev nitrid]] - [[Aluminijev oksid]] - [[Amonijev aluminijev sulfat]] - [[Anizol]] - [[Arzenov bron]] - [[Barijev fluorid]] - [[Blancova klorometilacija]] - [[Borov trifluorid]] - [[Borov trioksid]] - [[Cadetova tekočina]] - [[Clausov proces]] - [[ChEBI]] - [[ChemSpider]] - [[Clemmensenova redukcija]] - [[Davyjeva medalja]] - [[Dekalin]] - [[Dekan (kemija)|Dekan]] - [[Deprotonacija]] - [[Dician]] - [[Dvojčičenje]] - [[Dvoosni mineral]] - [[Enoosni mineral]] - [[Eten]] - [[Etilenglikol]] - [[Felzičnost]] - [[Fenantren]] - [[Ferocen]] - [[Flogistonska teorija]] - [[Flokulacija]] - [[Fosfatni minerali]] - [[Frakcionirana kristalizacija (geologija)]] - [[Friedel-Craftsova reakcija]] - [[Fumarola]] - [[Gabro]] - [[Galun]] - [[Geoda]] - [[Germanijev(II) oksid]] - [[Germanijev(IV) oksid]] - [[Granitporfir]] - [[Granodiorit]] - [[Haber-Boschev proces]] - [[Heksagonalni kristalni sistem]] - [[Heksakloroetan]] - [[Hermann–Mauguinova notacija]] - [[Hidrati plinov]] - [[Histidin]] - [[Hume-Rotheryjeva pravila]] - [[Idiomorfizem]] - [[Ionski kristal]] - [[Kakodil]] - [[Kalcijev hipoklorit]] - [[Kalcijev oksid]] - [[Kalcijev sulfat]] - [[Kalcijev sulfid]] - [[Kalijev acetat]] - [[Kalijev ferat]] - [[Kalijev galun]] - [[Kalijev hidrogenkarbonat]] - [[Kalijev karbonat]] - [[Kalijev sulfat]] - [[Kamnina]] - [[Karbokation]] - [[Kemijska reakcija]] - [[Kemijsko ravnotežje]] - [[Kislina]] - [[Klasifikacija DANA]] - [[Kloritna skupina]] - [[Kloroform]] - [[Koligativne lastnosti raztopin]] - [[Konkrecija]] - [[Kositrov(II) oksid]] - [[Kositrov dioksid]] - [[Kot 2V]] - [[Kristalografska točkovna skupina]] - [[Kristalni habit]] - [[Kristalografija]] - [[Kubični kristalni sistem]] - [[Kumenski postopek]] - [[Lahar]] - [[Lakolit]] - [[Lava]] - [[Leblancov proces]] - [[Le Chatelierovo načelo]] - [[Litijev hidrid]] - [[Lom (mineralogija)]] - [[Mafičnost]] - [[Magma]] - [[Manganov(II) oksid]] - [[Manganov(VII) oksid]] - [[Manganov dioksid]] - [[Millerjevi indeksi]] - [[Mineraloid]] - [[Amonijev železov(II) sulfat|Mohrova sol]] - [[Molekularna orbitalna teorija]] - [[Monoklinski kristalni sistem]] - [[Mrežna energija]] - [[Naftalen]] - [[Natrijev aluminat]] - [[Natrijev aluminijev sulfat]] - [[Natrijev fluorid]] - [[Natrijev hidroksid]] - [[Natrijev karbonat]] - [[Natrijev oksid]] - [[Natrijev selenit]] - [[Natrijev sulfat]] - [[Natrijev sulfid]] - [[Normativna mineralogija]] - [[Notacija Strukturbericht]] - [[Ogljikov disulfid]] - [[Ogljikov tetraklorid]] - [[Optična aktivnost]] - [[Ortorombski kristalni sistem]] - [[Parcialno taljenje]] - [[Penantit]] - [[Petrologija]] - [[Piroklastični tok]] - [[Plovec]] - [[Plumban]] - [[Polimorfizem (kristalografija)|Polimorfizem]] - [[Propen]] - [[Prostorska skupina]] - [[Protonacija]] - [[Pucolan]] - [[Razkolnost]] - [[Reagent Mecke]] - [[Reverzibilna reakcija]] - [[Schollova reakcija]] - [[Salmiak]] - [[Schotten-Baumannova reakcija]] - [[Selenasta kislina]] - [[Selenov dioksid]] - [[Selenova kislina]] - [[Serpentinit]] - [[Sijaj (mineralogija)|Sijaj]] - [[Singletni kisik]] - [[Skarn]] - [[Schoenfliesova notacija]] - [[Solvayev proces]] - [[Stiren]] - [[Struktura magmatskih kamnin]] - [[Strunzova klasifikacija]] - [[Sulfatni minerali]] - [[Sulfidni mineral]] - [[Svinec]] -[[Svinčev(II) oksid]] - [[Svinčev(II) sulfat]] - [[Svinčev(II) karbonat]] - [[Svinčev(II) oksid]] - [[Svinčev(II) sulfid]] - [[Svinec]] - [[Taljivost]] - [[Tekoči zrak]] -[[Tetragonalni kristalni sistem]] - [[Tetralin]] - [[Točkovna skupina]] - [[Toluen]] - [[Trahit]] - [[Trdna raztopina]] - [[Trigonalni kristalni sistem]] - [[Triklinski kristalni sistem]] - [[Trimetilaluminij]] - [[Ultramafična kamnina]] - [[Vinska kislina]] - [[Vodikov fluorid]] - [[Vodikov peroksid]] - [[Vodikov sulfid]] - [[Weissov parameter]] - [[Weissov zakon cone]] - [[Vinilacetilen]] - [[Zemljin plašč]] - [[Zincke-Suhlova reakcija]] - [[Znižanje tališča]] - [[Zvišanje vrelišča]] - [[Železo]] - [[Železov(II) klorid]] - [[Železov(III) klorid]] - [[Železov(II) oksid]] - [[Železov(II,III) oksid]] - [[Železov(III) oksid]] - [[Železov sulfid]] - [[Železov(II) sulfid]] - [[Žveplasta kislina]] - [[Žveplov monoksid]] ;'''Minerali''' [[Abellait]] - [[Adamit]] - [[Alunit]] - [[Alunogen]] - [[Anhidrit]] - [[Argutit]] - [[Arkanit]] - [[Bertierit]] - [[Bledit]] - [[Boracit]] - [[Boulangerit]] - [[Celestin (mineral)|Celestin]] - [[Čermigit]] - [[Enargit]] - [[Enstatit]] - [[Epsomit]] - [[Fulgurit]] - [[Gejlusit]] - [[Getit]] - [[Gibsit]] - [[Glauberit]] - [[Glinenec]] - [[Granat]] - [[Grinokit]] - [[Grosular]] - [[Gumit]] - [[Halit]] - [[Halkantit]] - [[Hausmanit]] - [[Halkopirit]] - [[Halkozin]] - [[Halotrihit]] - [[Hamozit]] - [[Hanksit]] - [[Hematit]] - [[Hemimorfit]] - [[Heulandit]] - [[Hidrocinkit]] - [[Hrizoberil]] - [[Hrizokola]] - [[Idrijalin]] - [[Ilit]] - [[Jakobsit]] - [[Jokokuit]] - [[Kalcit]] - [[Kalicinit]] - [[Kalinit]] - [[Kamacit]] - [[Kaolinit]] - [[Karneol]] - [[Kasiterit]] - [[Kazolit]] - [[Keratofir]] - [[Kianit]] - [[Kirit]] - [[Klarkeit]] - [[Klinocojzit]] - [[Klinoklor]] - [[Kolumbit]] - [[Korderoit]] - [[Kovelin]] - [[Krizotil]] - [[Kromit]] - [[Ksenolit]] - [[Labradorit]] - [[Lazurit]] - [[Leadhillit]] - [[Lepidokrokit]] - [[Lepidolit]] - [[Levcit]] - [[Limonit]] - [[Litargit]] - [[Livingstonit]] - [[Lizardit]] - [[Lojevec]] - [[Lopolit]] - [[Maghemit]] - [[Magnezit]] - [[Manganozit]] - [[Margarit]] - [[Markazit]] - [[Masikot]] - [[Melit]] - [[Mendozit]] - [[Mezolit]] - [[Miloševičit]] - [[Mirabilit]] - [[Molibdenit]] - [[Molizit]] - [[Montmorijonit]] - [[Monzonit]] - [[Muskovit]] - [[Natrit]] - [[Natrolit]] - [[Natron]] - [[Nefrit]] - [[Nepouit]]- [[Nimit]] - [[Nortupit]] - [[Obsidijan]] - [[Oldhamit]] - [[Oligoklaz]] - [[Olivenit]] - [[Ortoklaz]] - [[Otunit]] - [[Paligorskit]] - [[Penantit]] - [[Pentahidrit]] - [[Peridotit]] - [[Periklaz]] - [[Pirofilit]] - [[Piroksen]] - [[Piroluzit]] - [[Piromorfit]] - [[Pirop]] - [[Pirotit]] - [[Pirsonit]] - [[Plagioklaz]] - [[Plesit]]- [[Plumbokalcit]] - [[Polihalit]] - [[Portlandit]] - [[Propen]] - [[Psilomelan]] - [[Ravatit]] - [[Realgar]] - [[Riolit]] - [[Romeit]] - [[Sanidin]] - [[Sasolit]] - [[Serpentin]] - [[Sfalerit]] - [[Siderit]] - [[Siderotil]] - [[Sienit]] - [[Singenit]] - [[Silvin (mineral)|Silvin]] - [[Smitsonit]] - [[Sodalit]] - [[Soddiit]] - [[Spesartin]] - [[Stavrolit]] - [[Taenit]] - [[Tamarugit]] - [[Tenantit]] - [[Tenardit]] -[[Termonatrit]] - [[Tetralin]] - [[Trahit]] - [[Tremolit]] - [[Troilit]] - [[Turkiz]] - [[Uraninit]] – [[Uranofan]] - [[Uvarovit]] - [[Valentinit]] - [[Vanthofit]] - [[Variscit]] - [[Vaterit]] - [[Volastonit]] - [[Vulfenit]] - [[Vustit]] ===Biografije=== '''A'''<br> [[Abaodzi]] - [[Ali Arslan Kan]] - [[Ali Tegin]] - [[Artav]] - [[Abdulah Kan II.]] - [[Aslaug]] - [[Adam Bremenski]] - [[Alfred Eteling]] - [[Al-Ašraf Halil]] - [[Ahmad Nahavandi]] - [[al-Muktafi II.]] - [[al-Mutasim]] - [[al-Mutavakil]] - [[al-Mutavakil III.]] - [[al-Mutaz]] - [[Andrea Bianco]] - [[an-Nasir Jusuf]] - [[Abas Ibn Abd al-Mutalib]] - [[Ahmed ibn Tulun]] - [[al-Džahšijari]] - [[al-Hadi]] - [[al-Jakubi]] - [[al-Hakim I.]] - [[al-Kaim]] - [[al-Muktadir]] - [[al-Mustansir II.]] - [[al-Mustaršid]] - [[al-Mutanabi]] - [[al-Radi]] - [[al-Salih Ismail]] - [[Aret III.]] - [[Ajbak]] - [[al-Ašraf Musa]] - [[al-Mansur Ali]] - [[al-Muazam Turanšah]] - [[al-Mustansir I.]] - [[as-Salih Ajub]] - [[Al-Mutamid]] - [[Al-Mutadid]] -[[Al-Mutavakil I.]] - [[Al-Safah]] - [[Al-Valid II.]] -[[Abas I. Armenski]] - [[Ašot I. Armenski]] - [[Ašot III. Armenski]] - [[Ašot IV. Armenski]] - [[Ašot Msaker]] - [[Abu Ubajd al-Takafi]] - [[Al-Mundir III. ibn al-Harit]] - [[Al-Nabiga al-Dubijani]] - [[Al-Mutana ibn Harita]] - [[Adelajda Rheinfeldenska]] - [[Alogobotur]] - [[Anastazija Kijevska]] - [[Anonim (notar Béle III.)|Anonim]] - [[Ambioriks]] - [[Ana Kijevska]] - [[Ankamna]] - [[Askarik]] - [[Abbad II. al-Mutadid]] - [[Al-Bakri]] - [[Ariarat VI. Kapadoški]] - [[Ariobarzan II. Kioški]] - [[Artavazd I. Atropatenski]] - [[Aleksander Iljič Dutov]] - [[Anton Denikin]] - [[Ardis II.]] - [[Argišti II.]] - [[Abdulmedžid II.]] - [[Ariobarzan Frigijski]] - [[Atal III.]] - [[Al Hakam I.]] - [[Askold in Dir]] - [[Ašina Helu]] - [[Ašina Nišufu]] - [[Al-Baladhuri]] - [[Ašina Džen]] - [[Ašina Huajdao]] - [[Ašina Juančing]] - [[Ašina Ši]] - [[Ašina Tuizi]] - [[Ašina Budžen]] - [[Ašina Dudži]] - [[Ašina Funian]] - [[Ašina Huseluo]] - [[Ašina Miše]] - [[Abdul-Rahman ibn Abi Bakr]] - [[Amrak]] - [[Apa kagan]] - [[Ašina Tuvu]] - [[Abu Jakub Jusuf I.]] - [[Ahmed al-Mansur]] - [[Ali ibn Jusuf]] - [[Abu Zakarija Jahja]] - [[Adela Flandrijska]] - [[Al-Adil II.]] -[[Al-Mansur]] - [[Al-Mukadasi]] - [[Al-Valid I.]] - [[Al-Zahir]] - [[An-Nasir Davud]] - [[Al-Adil I.]] - [[Al-Kamil]] - [[Albert Švedski]] - [[Ana Legniška]] - [[Adelajda Ogrska (u. 1140)]] - [[Abu Hamid al-Garnati]] - [[Adelajda Ogrska]] - [[Aigusta Anastazija Litovska]] - [[Abd al-Malik ibn Marvan]] - [[Abd Al Rahman II.]] - [[Abdel Latif]] - [[Abdelkerim Astrahanski]] - [[Abdi-Aširta]] - [[Abdulah ibn al-Zubejr]] - [[Abdul Hamid I.]] - [[Richard Abegg|Abegg, Richard]] - [[Abisare]] - [[Abu Said]] - [[Adad-nirari III.]] - [[Ada Karijska]] - [[Adalgis]] - [[Adalgizel]] - [[Adelajda del Vasto]] - [[Ademar Monteilski]] - [[Adiva]] - [[Adur Narseh]] - [[Adžib]] - [[Agafija Svjatoslavovna]] - [[Agila I.]] - [[Agilmond]] - [[Agilulf]] - [[Agneza Antioška]] - [[Agneza Babenberška]] - [[Agron]] - [[Aha]] - [[Ahhotep I.]] - [[Ahhotep II.]] - [[Ahmoz I.]] - [[Ahmoz-Meritamon]] - [[Amenhotep I.]] - [[Ahmed I.]] - [[Ahmed II.]] - [[Ahmed ibn Fadlan]] - [[Ahmed bin Kučuk]] - [[Ahmed ibn Rustah]] - [[Ahotepre]] - [[Ahtum]] - [[Aj (faraon)|Aj]] - [[Aj I.]] - [[Aj Ata]] - [[Ajo]] - [[Ajstulf]] - [[Akija]] - [[Ak Kubek]] - [[Alalngar]] - [[Alarik II.]] - [[Alberada Buonalberška]] - [[Albert iz Aachna]] - [[Alboin]] - [[Alboin Spoletski]] - [[Alara]] - [[Algu]] - [[Al-Tabari]] [[Ardarik]] - [[Ardašir II.]] - [[Aldimir]] - [[Aleksander II. Gika]] - [[Aleksander Balas]] - [[Aleksander Sever]] - [[Aleksander Sucu]] ‎- [[Aleksej I. Komnen]] - [[Aleksej II. Komnen]] - [[Aleksej III. Angel]] - [[Aleksej IV. Angel]] - [[Aleksej V. Dukas]] - [[Al Hakam II.]] - [[Ali-paša Rizvanbegović|Ali-paša Rizvanbegović]] - [[Ahemen]] - [[Aleksander IV. Makedonski]] - [[Ali (kalif)]] - [[Alulim]] - [[Amalarik]] - [[Ambagaj kan]] - [[Ali Kušči]] - [[Alulim]] - [[Aluvamna]] - [[Amanikatašan]] - [[Amanišaketo]] - [[Amanitore]] - [[Amdžazade Koprulu Husein Paša]] - [[Amenemhet I.]] - [[Amenemhet II.]] - [[Amenemhet III.]] - [[Amenemhet IV.]] - [[Amenemhet V.]] - [[Amanirena]] - [[Aminu]] - [[Amenemhet VI.]] - [[Amenemhet VII.]] - [[Amenemope]] - [[Amenhotep II.]] - [[Amenija]] - [[Ameni Kemau]] - [[Amhotep I.]] - [[Amijan Marcelin]] - [[Amirtej|Amirtej]] - [[Amitis]] - [[Ami-Saduka]] - [[Amalasunta]] - [[Amu (faraon)]] - [[Amuna]] - [[Ana Dalasena]] - [[Ana Jagelo]] - [[Ana Komnena]] - [[Ana Neda]] - [[Anastazij I. Dikor]] - [[Anastazij II.]] - [[Ana Ogrska]] - [[Ana Terter]] - [[Anather]] - [[Andragacij]] - [[Andrej II. Ogrski]] - [[Andronik I. Komnen]] - [[Andronik II. Paleolog]] - [[Andronik III. Paleolog]] - [[Andronik IV. Paleolog]] - [[Andronik V. Paleolog]] - [[Anita (hetitski kralj)]] - [[Ansud]] - [[Antioh I. Soter]] - [[Antioh II. Teos]] - [[Antioh III. Veliki]] - [[Antioh IV. Epifan]] - [[Anlamani]] - [[Antioh V. Eupator]] - [[Antioh VI. Dioniz]] - [[Antioh VII. Sidet]] - [[Antioh, sin Selevka IV.]] - [[Ankvenefer]] - [[Antipater]] - [[Antonie din Popești]] - [[Antonin Pij]] - [[Anzegizel]] - [[Apepi I.]] - [[Apiašal]] - [[Apijan]] - [[Apepi I.]] - [[Apil-kin]] - [[Aplahanda]] - [[Ardabur]] - [[Arda Armenska]] - [[Ardahšir I.]] - [[Ardahšir II.]] - [[Argišti I.]] - [[Arijaramna]] - [[Arijarat I. Kapadoški]] - [[Arijarat IV. Kapadoški]] - [[Arikbek]] - [[Arnuvanda I.]] - [[Aripert II.]] - [[Ariulf]] - [[Arkadij]] - [[Arkamani]] - [[Arminij]] - [[Arnulf iz Metza]] - [[Arnuvanda I.]] - [[Arnuvanda II.]] - [[Arnuvanda III.]] - [[Aron Bolgarski]] - [[Arsam]] - [[Arsak I.]] - [[Arsinoja I.]] - [[Arsinoja II.]] - [[Arslan Kasimski]] - [[Artaban I.]] - [[Artaban II.]] - [[Artaban III.]] - [[Artaban IV.]] - [[Artaban V.]] - [[Artabazd]] - [[Artakserks I.]] - [[Artakserks II.]] - [[Artakserks III.]] - [[Artakserks IV.]] - [[Artašumara]] - [[Artatama I.]] - [[Artatama II.]] - [[Artemizija II. Karijska]] - [[Artistona]] - [[Asarhadon]] - [[Asinum]] - [[Asparuh]] - [[Astjag]] - [[Ašikpašazade]] - [[Ašur-nadin-ahe II.]] - [[Ašur-dan III.]] - [[Ašur-dugul]] - [[Ašur-etil-ilani]] - [[Ašur-nadin-šumi]] - [[Ašurnasirpal II.]] - [[Atal I. Soter]] - [[Atal (general)|Atal]] - [[Atalarik]] - [[Atanagild]] - [[Atanarik]] - [[Atosa]] - [[Autari]] - [[Avitohol]] - [[Avrelijan]] - [[Avrelij Viktor]] - [[Asad ibn al-Furat]] - [[Aspar]] - [[Asparuh]] - [[Ašer]] - [[Ašur-ubalit I.]] - [[Ašur-ubalit II.]] - [[Ata-Malik Džuvejni]] - [[Atanazij Atoški]] - [[Atis]] - [[Audoin]] - [[Aziru]] '''B'''<br> [[Bajančur kan]] - [[Baoji kagan]] - [[Barak kan]] - [[Bazir Arslan Kan]] - [[Bilge Kul Kadir Kan]] - [[Bahram V.]] - [[Bárid mac Ímair]] – [[Baki Mohamed]] - [[Björn Železnoboki]] – [[Bagsek]] - [[Benedikt Poljak]] - [[Bohemond VI. Antiohijski]] - [[Bajbars]] - [[Bajdžu Nojan]] - [[Blanka Kastiljska]] - [[Bohemond V. Antiohijski]] - [[Bagrat II. Bagratuni]] - [[Balaš]] - [[Bahman Džaduja]] - [[Borej]] - [[Berta Švabska]] - [[Boson Provansalski]] - [[Bartatua]] - [[Boris Vladimirovič Anenkov]] - [[Ban Džao]] - [[Ban Gu]] - [[Bilge kagan]] - [[Baga kagan]] - [[Bumin kagan]] - [[Bertrand de Thessy]] - [[Bajan I.]] - [[Bajan II.]] - [[Berengar I.]] - [[Boleslav II. Mazovski]] - [[Boleslav Pozabljeni]] - [[Boleslav II. Rogati]] - [[Bedřih Češki]] - [[Birger Jarl]] - [[Berengarija Portugalska]] - [[Bořivoj II.]] - [[Břetislav II.]] - [[Ba (faraon)|Ba]] - [[Baba Tahir]] - [[Bahram I.]] - [[Bahram II.]] - [[Bahram III.]] - [[Bahram IV.]] - [[Bajazid II.]] - [[Bajdad]] - [[Bajdar]] - [[Baka]] - [[Balaj]] - [[Balbin]] - [[Balduin I. Konstantinopelski]] - [[Balduin II. Courtenayski]] - [[Balduin Saria]] - [[Balomar]] - [[Baltadži Mehmed Paša]] - [[Barbara Zapolja]] - [[Bardilis]] - [[Basarab I. Vlaški|Basarab I.]] - [[Basarab III. Vlaški]] - [[Batu kan]] - [[Bazilij II.]] - [[Bazilisk (bizantinski cesar)|Bazilisk]] - [[Carl Josef Bayer|Bayer, Carl Josef]] - [[Bebiank]] - [[Bebnum]] - [[Béla IV. Ogrski]] - [[Belaur]] - [[Bel-bani]] - [[Belek Gazi]] - [[Belgudej]] - [[Bel-ibni]] - [[Belizar]] - [[Belšazar]] - [[Berenika I.]] - [[Berenika II.]] - [[Friedrich Bergius|Bergius, Friedrich]] - [[Claude Louis Berthollet|Berthollet, Claude Louis]] - [[Johannes Nicolaus Brönsted]] - [[Rasmus Bartholin|Bartholin, Rasmus]] - [[Batbajan]] - [[Baton I.]] - [[Baton Dalmatski]] - [[Baton Dardanski]] - [[Berhar]] - [[Berke]] - [[Pierre Berthier|Berthier, Pierre]] - [[Bezprim]] - {{sortname|Marcellin|Berthelot|}} - [[Bertrada Laonska]] - [[Bitjus]] - [[Bizas]] - [[Boleslav III. Češki]] - [[Boleslav IV. Kodravi]] - [[Bona Sforza]] - [[Boris I. Bolgarski]] - [[Boris II. Bolgarski]] - [[Bořivoj I.]] - [[Aleksander Mihajlovič Butlerov|Butlerov, Aleksander Mihajlovič]] - [[Bagrat IV. Gruzijski]] - [[Bahram Čobin]] - [[Bajazid I.]] - [[Baldvin I. Jeruzalemski]] - [[Béla III.]] - [[Bodončar]] - [[Bohemond I. Antioški]] - [[Boleslav I. Češki]] -[[Boleslav II. Češki]] - [[Boleslav II. Poljski]] - [[Boleslav V. Sramežljivi]] - [[Bonifacij I. Montferraški]] - [[Boril]] - [[Norman Levi Bowen|Bowen, Norman Levi]] - [[Božena Češka]] - [[Břetislav I.]] - [[Brunhilda Avstrazijska]] - [[Bu Bing]] - [[Burebista]] - [[Bu Ren]] - [[Buri (Džingiskanov pravnuk)|Buri ]] [[Burnaburiaš II.]] '''C'''<br> [[Cevang Dordži]] - [[Cevang Rabtan]] - [[Cingetoriks]] - [[Cao Cao]] - [[Cao Pi]] - [[Michel-Eugène Chevreul|Chevreul, Michel-Eugène]] - {{sortname| Louis Claude | Cadet de Gassicourt |}} - [[Ciriaco de' Pizzicolli]] - [[Comtessa de Dia]] - [[Cventibold]] '''Č'''<br> [[Časlav Klonimirović]] - [[Čaka Beg]] - [[Čen Šov]] - [[Čebi kan]] - [[Čelebi kan]] - [[Čagataj]] - [[Čandarli Ali Paša]] - [[Čulo kagan]] - [[Čin Ši Huang]] - [[Čeng, kralj Džova]] - [[Čeng Tang]] - [[Čong (dinastija Han)]] '''D'''<br> [[Dajzong]] - [[Džangšin kagan]] - [[Daodzong]] - [[Džingdzong]] - [[Džami]] - [[Džamuka]] - [[Devaštič]] - [[Dan (kralj)]] - [[David I. Škotski]] - [[David I. Anhogin]] - [[Džabala IV. ibn al-Harit]] - [[Đorđe Vojislavljević]] - [[Dobroslav II. Vojislavljević]] - [[Dares Frigijski]] - [[Darij Pontski]] - [[Dugdami]] - [[Dži (dinastija Han)]] - [[Dzu Ding]] - [[Dzu Ji]] - [[Dzu Šin‎]] - [[Džjan Džja]] - [[Di Ji]] - [[Da Ding]] - [[Da Džja]] - [[Dzu Džja]] - [[Dzu Geng]] - [[Džong Ding]] - [[Da Geng]] - [[Dzu Geng]] - [[Di Šin]] - [[Džao Vušu]] - [[Dulu kagan]] - [[Dzuo Čjuming]] - [[Drogo Hautevillski]] - [[Diomed]] - [[Dobromir Hriz]] - [[Ditrik]] - [[Divan Bartski]] - [[Dagmar Češka]] - [[Dagobert I.]] - [[Dagobert II.]] - [[Dagobert III.]] - [[Dagobert iz Pise]] - [[Danijar]] - [[Dan I. Vlaški]] - [[Danilo Apostol]] - [[Darajan I.]] - [[Darajan II.]] - [[Darej II.]] - [[David Bolgarski]] - [[Decij]] - [[Dedumoz I.]] - [[Dedumoz II.]] - [[Dejok]] - [[Demetrij I. Soter]] - [[Demetrij II. Nikator]] - [[Demetrij Hvarski]] - [[Den (faraon)]] - [[Derviš Ali Astrahanski]] - [[Henri Sainte-Claire Deville|Deville, Henri Sainte-Claire]] - [[Devlet I. Geraj]] - [[Devlet II. Geraj]] - [[Deziderij Langobardski]] - [[Didij Julijan]] - [[Dimitrij Cantemir]] - [[Diodor Sicilski]] - [[Decebal]] - [[Demetrij Hvarski]] - [[Deziderata Langobardska]] - [[Diadumenijan]] - [[Dinokrat]] - [[Djer]] - [[Djet]] - [[Dju]] - [[Dmitro Višnevecki]] - [[Domald Sidraški]] - [[Domicijan]] - [[Dragovit]] - [[Drman in Kudelin]] - [[Dubravka Češka]] - [[Dukas]] - [[Dumnoriks]] - [[Dumuzid Pastir]] - [[Dumuzid Ribič]] - [[Džamšid]] - [[Džanaj]] - [[Džedefptah]] - [[Džedefre]] - [[Džedheperu]] - [[Džedkare]] - [[Džedkare II.]] - [[Džehuti]] - [[Džoči]] - [[Đurađ Branković]] - [[Džamasp]] - [[Džangali]] - [[Džang Tingju]] - [[Džezajirli Gazi Hasan Paša]] '''E'''<br> [[Erdeni Batur]] - [[Etelbald Wesseški]] – [[Etelberht Wesseški]] – [[Ethelred Wesseški]] – [[Edita Wesseška]] - [[Edvard Spovednik]] - [[Ema Normandijska]] – [[Eadvig]] - [[Edgar Miroljubni]] – [[Edmund II. Angleški]] - [[Edmund Langleyski, 1. vojvoda Yorški]] – [[Edvard V. Angleški]] – [[Etelvulf]] – [[Etelred II. Nepripravljeni]] - [[Eadred]] - [[Edvard Mučenec]] - [[Ekgfrit Mercijski]] - [[Erik I. Norveški]] - [[Edmund I.]] - [[Edvard VI. Angleški]] - [[Edvard Starejši]] - [[Elfveard Wesseški]] - [[Ethelfled]] - [[Ethelstan]] - [[Eleonora Kastiljska]] - [[Ethelfled]] - [[Elizabeta Bavarska, nemška kraljica]] - [[Előd]] - [[Emeše]] - [[Engelšalk I. Gornjepanonski]] - [[Erhanger Švabski]] - [[Elizabeta Luksemburška]] - [[Evfemija Samborovna]] - [[Evdoksija Kijevska]] - [[Elizabeta Ogrska, češka vojvodinja]] - [[Elizabeta Ogrska, poljska vojvodinja]] - [[Elizabeta Velikopoljska]] - [[Erik XI. Švedski]] - [[Eufrozina Kijevska]] - [[Ema Mělniška]] - [[Eufemija Ogrska]] - [[Ebroin]] - [[Edigej]] - [[Einhard]] - [[Eldžigidej]] - [[Elizabeta Granovska]] - [[Elizabeta Korvin]] - [[Elmas Mehmed Paša]] - [[Emerik Ogrski]] - [[Emilijan (rimski cesar)|Emilijan]] - [[Emisum]] - [[Emnilda Lužiška]] - [[Enmerkar]] - [[Enheduana]] - [[Enlil-nadin-apli]] - [[Enmebaragesi]] - [[En-men-gal-ana]] - [[En-men-lu-ana]] - [[En-nun-tarah-ana]] - [[En-sipad-zid-ana]] - [[Enšakušana]] - [[Epulon]] - [[Erarik]] - [[Erhinoald]] - [[Eriba-Adad I.]] - [[Erik XIV. Švedski]] - Erišum I. - [[Erišum II.]] - [[Erlik]] - [[Ermanarik]] - [[Ernah]] - [[Esagil-kin-apli]] - [[Eumen II.]] - [[Evdokija Makrembolitissa]] - [[Eurik]] - [[Evnapij]] - [[Evtimen]] - [[Evtropij]] '''F'''<br> [[Fudživara no Jorimiči ]] - [[Fudživara no Mičinaga]] - [[Froto III.]] - [[Fra Mauro]] - [[Faris ad-Din Aktaj]] - [[Flodoard]] - [[Flavij Ecij]] - [[Flavio Biondo]] - [[Franko Kölnski]] - [[Farnak I. Pontski]] - [[Fan Je]] - [[Fang Šuanling]] - [[Fu Ši]] - [[Fu Hao]] - [[Farnak II. Pontski]] - [[Fokas]] - [[Filip III. Francoski]] - [[François, vojvoda Guiški]] - [[Fahr ad-Din Jusuf]] - [[Friderik I. Avstrijski]] - [[Faramond]] - [[Fastrada]] - [[Fatima Sultan]] - [[Feliks Akvitanski]] - [[Filip Arabec]] - [[Filip II.]] - [[Filip I. Francoski]] [[Filip II. Francoski]] - [[Filip II. Makedonski]] - [[Filip III. Makedonski]] - [[Filipik Bardan]] - [[Filip Švabski]] - [[Filon iz Biblosa]] - [[Florijan (rimski cesar)]] - [[Fraat I.]] - [[Flavij Bauton]] - [[Fraat II.]] - [[Fraat III.]] - [[Fraat IV.]] - [[Fraat V.]] - [[Fraort]] - [[Fredegunda]] - [[Friapatij]] - [[Friderik VI. Danski]] - [[Charles Friedel|Friedel, Charles]] - [[Fruela I. Asturski]] - [[Fulcher iz Chartresa]] - [[Fulko Neuillyjski]] - [[Fusu]] '''G'''<br> [[Galdan Bošogtu Kan]] - [[Galdan Ceren]] - [[Gorm Stari]] - [[Giovanni da Pian del Carpine]] - [[Giovanni de Marignolli]] - [[Gazan]] - [[Gagik I. Arcruni]] - [[Gagik I. Armenski]] - [[Gagik Karski]] - [[Galin (general)]] - [[Gradinja Branislavljević]] - [[Gizela Bavarska]] - [[Gregor Ninski]] - [[Gvido III. Spoletski]] - [[Gvido III. Spoletski]] - [[Genobavd (3. stoletje)]] - [[Genobavd (4. stoletje)]] - [[Gana Bassi]] - [[Gelimer]] - [[Gento]] - [[Gig]] - [[Gedik Ahmed Paša]] - [[Gaj Blosij]] - [[Geng Ding]] - [[Gaspard de Coligny]] - [[Guérin de Montaigu]] - [[Gaudemunda Litovska]] - [[Gundahar]] - [[Grzimislava Luška]] - [[Gotthard Kettler]] - [[Gertruda Babenberška]] - [[Gaj Kasij Longin]] - [[Galien]] - [[Gallus Anonimus]] - [[Galsvinta]] - [[Gallus Anonimus]] - [[Gautier Sans-Avoir]] - [[Gavril Radomir]] - [[Gazi Husrev-beg]] - [[Gebhard Leberecht von Blücher]] - [[Gencij]] - [[Gentile Bellini]] - [[Georgij Kedren]] - [[Germanik]] - [[Publij Septimij Geta|Geta]] - [[Gilgameš]] - [[Gizela (hčerka Pipina Malega)|Gizela ]] - [[Gezalek]] - {{sortname|Johann Rudolf|Glauber|}} - [[Godan kan]] - [[Godfrej Bouillonski]] - [[Goffredo Malaterra]] - [[Gordijan I.]] - [[Gordijan III.]] - [[Gostun]] - [[Gotarz I.]] - [[Gotarz I.]] - [[Gotfrid Alemanski]] - [[Gregor I. Gika]] - [[Grifina Hališka]] - [[Victor Grignard|Grignard, Victor]] - [[Grimoald I.]] - [[Grimoald Bavarski]] - [[Gudea]] - [[Gujuk]] - [[Gungunum]] - [[Guntram]] - [[Gustav III. Švedski]] - [[Gustav IV. Adolf Švedski]] - [[Gustav Trolle]] - [[Gustav Vasa]] '''H'''<br> [[Hafiz Taniš]] - [[Harun Bugra kan]] - [[Hakim al-Termizi]] - [[Husrav Dehlavi]] - [[Huviška]] - [[Harald Klak]] – [[Halfdan Ragnarsson]] - [[Heming Danski]] – [[Horik I.]] – [[Horik II.]] – [[Hartaknut]] – [[Hartaknut I. Danski]] – [[Henrik Huntingdonski]] – [[Higelak]] – [[Harold Zajčja noga]] - [[Henrik II. Angleški]] - [[Harald Modrozobi]] - [[Hugo III. Ciprski]] - [[Haakon IV. Norveški]] - [[Hugo II. Ciprski]] - [[Hetum II. Kilikijski]] - [[Hetum I. Kilikijski]] - [[Hamazasp IV. Mamikonjan]] - [[Hovhannes-Smbat III.]] - [[Hasan ibn Tabit]] - [[Hasan ibn Ali]] - [[Helena Zadarska]] - [[Hugo Veliki]] - [[Hararik]] - [[Hasan ibn al-Numan]] - [[Hišam ibn Abd al-Malik]] - [[Humban-Haltaš II.]] - [[Hong Tajdži]] - [[Huan (dinastija Han)]] - [[Hešana kagan]] - [[Heraklij]] - [[Henrik I. Guiški]] - [[Henrik III. Francoski]] - [[Helena Ogrska]] - [[Henrik IV. Pravični]] - [[Henrik VII. Nemški]] - [[Hedvika Anhaltska]] - [[Heinrich Reuß von Plauen]] - [[Heinrich Reffle von Richtenberg]] - [[Henrik I. Francoski]] - [[Henrik von Plauen]] - [[Hermann von Salza]] - [[Hedvika Šlezijska]] - [[Henrik I. Bradati]] - [[Henrik II. Pobožni]] - [[Henrik II. Avstrijski]] - [[Helbirga Babenberška]] - [[Hadži I. Geraj]] - [[Hajan]] - [[Hajredin Barbarosa]] - [[Haju]] - [[Hajdu kan]] - [[Hakor]] - [[Halil Sultan]] - [[Hamudi]] - [[Hamurabi I. Jamhadski]] - [[Hamurabi III. Jamhadski]] - [[Hamure]] - [[Hanibal Gisko]] - [[Hanibalijan]] - [[Hanon (Hanibalov sin)]] - [[Hantili I.]] - [[Hantili II.]] - [[Hanun-Dagan]] - [[Harald II. Danski]] - [[Haribert I.]] - [[Haribert II.]] - [[Harsiesi]] - [[Hasan Paša Predojević]] - [[Hasdrubal Barka]] - [[Hatice Sultan]] - [[Hatušili I.]] - [[Hatušili II.]] - [[Hatušili III.]] - [[Hekatomen]] - [[Helena Anžujska]] - [[Helena Bolgarska]] - [[Helena Dragaš]] - [[Helena Znojmska]] - [[Hendžer]] - [[Henrik Flandrijski]] - [[Henrik, obodritski knez]] - [[Herenij Etrusk]] - [[Herod Agripa I.]] - [[Paul Héroult|Héroult, Paul]] -‎ [[Hieron II.]] - [[William Higgins (kemik)|Higgins, William]] - [[Hilbudij]] - [[Hildebert I.]] - [[Hildebert II.]] - [[Hildebert III.]] - [[Hildebert Posvojeni]] - [[Hildegarda Vinzgauska]] - [[Hilderik I.]] - [[Hilderik II.]] - [[Hilderik III.]] - [[Hilperik Akvitanski]] - [[Hilperik I.]] - [[Hilperik II.]] - [[Himiltruda]] - [[Hirkan II.]] - [[Histasp]] - [[Hölun]] - [[Honorij (rimski cesar)|Honorij]] - [[Hor I.]] - [[Hor II.]] - [[Horemheb]] - [[Hormizd I.]] - [[Hormizd I. Kušanšah]] [[Hormizd II.]] - [[Hormizd IV.]] - [[Hormizd V.]] - [[Hor Ptič]] - [[Hostivit]] - [[Hotepsekemvi]] - [[Horunefer]] - [[Hostilijan]] - [[Hrosvita]] - [[Hsekiu]] - [[Hudžefa I.]] - [[Hugbert Bavarski]] - [[Hulegu]] - [[Hunald Akvitanski]] - [[Hunerik]] - [[Huni]] - [[Hutula kan]] - [[Huzija I.]] - [[Huzija II.]] '''I'''<br> [[Ibrahim ibn Husein]] - [[Ibrahim Tamgač Kan]] - [[Ibn Miskavajh]] - [[Ilig Kan Nasr]] - [[Ibn Havkal]] - [[Ibn al-Mudžavir]] – [[Imam Kuli Kan]] – [[Ivar Brez kosti]] - [[Ikel Mercijski]] - [[Izabela Kilikijska]] - [[Irena Ogrska]] - [[Ivana II. Neapeljska]] - [[Ivan Žigmund Zapolja]] - [[Izabela Jagelo]] - [[Inciona]] - [[Intarabus]] - [[Ibn Fadlalah al-Umari]] - [[Ibn Hordadbeh]] - [[Išpakaja]] - [[Ignacij Diakon]] - [[Ibn al-Asir]] - [[Ilteriš kagan]] - [[Inel kagan]] - [[Ibuzir Glavan]] - [[Isik kagan]] - [[Istemi]] - [[Išbara kagan]] - [[Ivana I. Navarska]] - [[Izabela Aragonska]] - [[Ibrahim ibn al-Valid]] - [[Izabela II. Jeruzalemska]] - [[Ingvar Kijevski]] - [[Izjaslav II. Kijevski]] - [[Izjaslav I. Kijevski]] - [[Inge Starejši]] - [[Ida Wettinska]] - [[Ivan I. Moskovski]] - [[Ivan I. Švedski]] - [[Ibak]] - [[Ibal-pi-el II.]] - [[Ibbi-Sipiš]] - [[Iblul-Il]] - [[Ibn Abd al-Hakam]] - [[Ikun-Šamaš]] - [[Iku-Šamagan]] - [[Ila-kabkabu]] - [[Iški-Mari]] - [[Ibbit-Lim]] - [[Ibiau]] - [[Ibn al-Faqih]] - [[Ibor]] - [[Ibrahim I.]] - [[Ibrahim Kazanski]] - [[Idi-ilum]] - [[Idriej]] - [[Ijibhentre]] - [[Ikun-Mari]] - [[Ikunum]] - [[Ilig kagan]] - [[Ilirij]] - [[Ilu-šuma]] - [[Igriš-Halam]] - [[Ildibad]] - [[Ili-Išar]] - [[Ilham]] - [[Imiremeša]] - [[Immeja]] - [[Ini I.]] - [[Ini II.]] - [[Indilima]] - [[Ined]] - [[Ini II.]] - [[Intef]] - [[Intef I.]] - [[Intef II.]] - [[Intef III.]] - [[Intef IV.]] - [[Intef V.]] - [[Intef VI.]] - [[Intef VII.]] - [[Iptar-Sin]] -[[Irena Atenska]] - [[Irena Dukas]] - [[Iri-Hor]] - [[Isa Čelebi]] - [[Iset]] - [[Islam III. Geraj]] - [[Išgum-Adu]] - [[Išme-Dagan]] - [[Ištub-Ilum]] - [[Ivajlo]] - [[Ivan Aleksander]] - [[Ivan Asen I.]] - [[Ivan Asen II.]] - [[Ivan Asen III.]] - [[Ivan I. Cimisk]] - [[Ivan Hunyadi, ban Severina|Ivan Hunyadi mlajši]] - [[Ivan Šišman]] - [[Ivan Vladislav]] - [[Ivan Zapolja]] - [[Irkab-Damu]] - [[Isar-Damu]] - [[Išbara Tolis]] - [[Išbi-Era]] - [[Ištub-Išar]] - [[Iufni]] - [[Ivan II. Komnen]] - [[Ivan III. Švedski]] - [[Ivan V. Paleolog]] - [[Ivan VI. Kantakuzen]] - [[Ivan VII. Paleolog]] - [[Ivan Briennski]] - [[Ivan Skilica]] - [[Ivan Štefan]] - [[Ivan Vihovski]] - [[Izabela I. Jeruzalemska]] - [[Ivan Mazepa]] - [[Ivan Zonara]] - [[Izak I. Komnen]] - [[Izak II. Angel]] '''J'''<br> [[Jelu Djela]] - [[Jusuf Balasaguni]] - [[Jelu Daši]] - [[Jelu Jilie]] - [[Jazdegerd II.]] - [[Jazid III.]] - [[Jakvinta Barijska]] - [[Jovan Vladimir]] - [[Johannes Aventinus]] - [[Jovin]] - [[Jurij Amastridski]] - [[Jurij Amartol]] - [[Johann Schreck]] - [[Jao Silian]] - [[Ju Veliki]] - [[Jolig kagan]] - [[Jami kagan]] - [[Jakub al-Mansur]] - [[Jelena Vukanović]] - [[Johann von Tiefen]] - [[Johannes von Baysen]] - [[Judita Švabska]] - [[Judita Češka]] - [[Jusuf ibn Tašfin]] - [[Judita Schweinfurtska]] - [[Jaromír Češki]] - [[Jadegar Mohamed |Jadegar Mohamed]] - [[Jagid-Lim]] - [[Jahdun-Lim]] - [[Jarim-Lim I.]] - [[Jazkur-el]] - [[Jakareb]] - [[Jakbim]] - [[Jakubher]] - [[Jamu]] - [[Jasmah-Adad]] - [[Jazdegerd I.]] - [[Jazdegerd III.]] - [[Jelena Nemanjić Šubić]] - [[Jerónimo de Ayanz y Beaumont]] - [[Jer Tanrı]] - [[Jesugej]] - [[Jesu Mongke]] - [[Jolanda Courtenayska]] - [[Jolanda Flandrijska]] - [[Jordan I. Kapuanski]] - [[Jordan (zgodovinar)]] - [[Joscelin I. Edeški]] - [[Jovan Nenad]] - [[Jožef II. Konstantinoplski]] - [[Jožef Genezij]] - [[Judita Habsburška]] - [[Judita Ogrska]] - [[Julijan Odpadnik]] - [[Jukuk šad]] - [[Jurij I. Terter]] - [[Jurij II. Terter]] - [[Jurij Dolgoroki]] - [[Jurij Duka]] - [[Jurij Gika]] - [[Justin I.]] '''K'''<br> [[Kasar kagan]] - [[Kim Busik]] - [[Kolsa Bju]] - [[Kutlug I. Bilge]] - [[Kaffol Šoši]] - [[Kučlug]] - [[Kaniška]] - [[Kelvulf II. Mercijski]] - [[Kenvulf Mercijski]] - [[Kerdik Wesseški]] - [[Kinrik Wesseški]] - [[Kreoda Mercijski]] - [[Kalavun]] - [[Konrad IV. Nemški]] - [[Konradin]] - [[Kutuz]] - [[Kjurike I.]] - [[Konstantin I. Kilikijski]] - [[Konstantin II. Kilikijski]] - [[Kosrovanujš]] - [[Katranida II.]] - [[Kalidurut]] - [[Kočapar Branislavljević]] - [[Konstantin Bodin]] - [[Kursan]] - [[Karel Provansalski]] - [[Kativolk]] - [[Karel Otrok]] - [[Karel Preprosti]] - [[Karlman I.]] - [[Krištof Cellarius]] - [[Kudama ibn Džafar]] - [[Kotis III.]] - [[Konstantin Vasilij Ostroški]] - [[Kotis I.]] - [[Kong Anguo]] - [[Kutlug jabgu kagan]] - [[Konstantin III. (bizantinski cesar)|Konstantin III.]] - [[Konstantin IV.]] - [[Konstantin Manasij]] - [[Karel, grof Valoijski]] - [[Katarina Courtenayska]] - [[Konstanca Sicilska]] - [[Kinialon]] - [[Kandik]] - [[Karel III. Debeli]] - [[Karlman Bavarski]] - [[Konrad I. Nemški]] - [[Konrad II. Mazovski]] - [[Konstanca Aragonska]] - [[Kunigunda Češka]] - [[Kunigunda Švabska]] - [[Konrad von Jungingen]] - [[Konrad von Wallenrode]] - [[Konrad Zöllner von Rothenstein]] - [[Konrad von Erlichshausen]] - [[Kristina Ingesdotter]] - [[Konrad II. Oton]] - [[Konrad I. Češki]] - [[Knut V. Danski]] - [[Křesomysl]] - [[Kaa]] - [[Kaba]] - [[Kabul kan]] - [[Kadan]] - [[Kadašman-Enlil I.]] - [[Kajra]] - [[Kakare Ibi]] - [[Kakare Ini]] - [[Kalinik iz Petre]] - [[Kalojan]] - [[Kaloker]] - [[Kambiz I.]] - [[Kamoz]] - [[Kandalanu]] - [[Kara Hulegu]] - [[Kar (rimski cesar)]] - [[Kara Mustafa Paša]] - [[Kardam]] - [[Kareh]] - [[Karel IX. Švedski]] - [[Karel X. Gustav Švedski]] - [[Karel Avgust Švedski]] - [[Karel Mlajši]] - [[Karel Plešasti]] - [[Karel Veliki]] - [[Kasandana]] - [[Kasekemui]] - [[Kasim I. Astrahanski]] - [[Kasim II. Astrahanski]] - [[Kasim Kasimski]] - [[Kasim Paša]] - [[Kasivelaun]] - [[Kastik]] - [[Kastor z Rodosa]] - [[Kašta]] - [[Katvalda]] - [[Kavad I.]] - [[Kazimir I. Poljski]] - [[Kazimir II. Poljski]] - [[Kefren]] - [[Friedrich August Kekulé|Kekulé, Friedrich August]] - [[Kejhusrev II.]] - [[Kejhusrev III.]] - [[Kejkavus II.]] - [[Kejkubad I.]] - [[Kejkubad II.]] - [[Kejkubad III.]] - [[Kejkavus I.]] - [[Kejkavus II.]] - [[Keops]] - [[Keraca Petrica]] - [[Kerboga]] - [[Kikija]] - [[Kılıç Arslan I.]] - [[Kilič Arslan II.]] - [[Kilič Arslan IV.]] - [[Kir I.]] - [[Kir II.]] - [[Kir Mlajši]] - [[Kira Marija]] - [[Kirta]] - [[Klavdij II. Gotski]] - [[Kleopatra I. Sirijka]] - [[Kleopatra II.]] - [[Klodij Albin]] - [[Kniva]] - [[Konstancij II.]] - [[Konstantin II.]] - [[Konstantin VIII.]] - [[Konstancij Gal]] - [[Konstans]] - [[Kraljevič Marko]] - [[Kasij Dion]] - [[Klef]] - [[Klejt]] - [[Klodion]] - [[Klodomer]] - [[Klodvik I.]] - [[Klodvik II.]] - [[Klodvik III.]] - [[Klodvik IV.]] - [[Klotar I.]] - [[Klotar II.]] - [[Klotar III.]] - [[Klotar IV.]] - [[Koloman I. Asen]] - [[Komod]] - [[Konrad Krafft von Dellmensingen]] - [[Konrad I. Mazovski]] - [[Konrad Montferraški]] - [[Konstanca Vroclavska]] - [[Konstancij II.]] - [[Konstancij Klor]] - [[Konstantin VI.]] - [[Konstantin IX. Monomah]] - [[Konstantin Dragaš Dejanović]] - [[Konstantin I. Veliki]] - [[Konstantin V. Kopronim]] - [[Konstantin X. Dukas]] - [[Konstantin Ipsilanti]] - [[Konstantin Șerban]] - [[Kormesij]] - [[Kormisoš]] - [[Kosroj II.]] - [[Koščak]] - [[Kozrav II.]] - [[Kozrav Uzurpator]] - [[Kristijan II. Danski]] - [[Krištof Korvin]] - [[Krum]] - [[Ksenofont]] - [[Kserks II.]] - [[Kuber]] - [[Kubrat]] - [[Kudur-Mabuk]] - [[Kudžula Kadfiz]] - [[Keops|Kufu]] - [[Kučuk Mohamed]] - [[Kujaš]] - [[Kulin]] - [[Kulug Sibir]] -[[Kun-Damu]] - [[Kurigalzu I.]] - [[Kurunta]] - [[Kutalmiš]] - [[Kvintil (rimski cesar)]] '''L'''<br> [[Li Čindžong]] - [[Leon III. Kilikijski]] - [[Leon I. Kilikijski]] - [[Leon I. Kilikijski (knez)]] - [[Leon II. Kilikijski]] - [[Leon IV. Kilikijski]] - [[Ljutovid]] - [[Lup Protospatarij]] - [[Ladislav Neapeljski]] - [[Liüntika]] - [[Liutsvinda]] - [[Lenus]] - [[Lotar Francoski]] - [[Ludvik III. Francoski]] - [[Ludvik IV. Francoski]] - [[Ludvik V. Francoski]] - [[Ludvik Slepi]] - [[Leoncij]] - [[Laodika Pontska]] - [[Leon Tripolski]] - [[Li Šidžen]] - [[Li Daši]] - [[Ling (dinastija Han)]] - [[Lju Bej]] - [[Lin Šin]] - [[Lu Dži]] - [[Li Daojuan]] - [[Ludvik IX. Francoski]] - [[Leopold VI. Avstrijski]] - [[Ludvik Otrok]] - [[Ludvik Mlajši]] - [[Lucija Rügenska]] - [[Ludwig von Erlichshausen]] - [[Leopold V. Avstrijski]] - [[Leopold I. Avstrijski]] - [[Lukarta Bogenska]] - [[Labarna I.]] - [[La-bašum]] - [[Ladislav IV. Ogrski]] - [[Lala Şâhin paša]] - [[Lantfrid]] - [[Laodika II.]] - [[Laodika IV.]] - [[Auguste Laurent|Laurent, Auguste]] - [[Lazar Branković]] - [[Lazar Hrebeljanović]] - [[Lažni Dimitrij I.]] - [[Leon I. Tračan]] - [[Leon II. (bizantinski cesar)|Leon II.]] - [[Leon III. Izavrijec]] - [[Leon IV. Hazar]] - [[Leon V. Armenec]] - [[Leon VI. Modri]] - [[Lestek]] - [[Lešek I. Beli]] - [[Lešek II. Črni]] - [[Libaja]] - [[Li Buvej]] - [[Lid]] - [[Lipit-Ištar]] - [[Liutprand]] - [[Longar|Longar Dardanski]] - [[Longar Dalmatski]] - [[Lotar I. Karolinški]] - [[Thomas Martin Lowry|Lowry]] - [[Lucij Tarkvinij Superb]] - [[Lucij Tarucij Firman]] - [[Ludvik II. Jagelo]] - [[Ludvik Nemški|Ludvik II. Nemški]] - [[Ludvik Pobožni]] - [[Lugal-Ane-Mundu]] - [[Lugalbanda]] - [[Lugal-kiniše-dudu]] - [[Lugal-kisal-si]] - [[Lugal-kitun]] - [[Lugalzagezi]] - [[Lup I. Akvitanski]] - [[Lup II. Gaskonjski]] '''M''' <br> [[Mun]] - [[Mu Vang]] - [[Mudzong]] - [[Maksim Planud]] - [[Marin Tirski]] - [[Muhamad Aufi]] - [[Musa Bajtaš Kan]] - [[Mohamed Alim Kan]] - [[Mohamed Šajbani]] – [[Magnus Dobri]] – [[Malcolm IV. Škotski]] – [[Matilda Angleška]] – [[Margareta Provansalska]] - [[Matej Pariški]] - [[Mohamed ibn Ali ibn Abdalah]] - [[Mengu Timur]] - [[Mleh Kilikijski]] - [[Möngke]] - [[Mihajlo III. Vojislavljević]] - [[Mihajlo Višević]] - [[Mihajlo I. Vojislavljević]] - [[Mihajlo II. Vojislavljević]] - [[Marija I. Ogrska]] - [[Marozija]] - [[Malobavd]] - [[Mark Metij Ruf]] - [[Markomer]] - [[Merogaz]] - [[Magon I.]] - [[Maksencij]] - [[Mihael I. Kerularij]] - [[Mihael Sirijec]] - [[Mitridat I. Pontski]] - [[Mitridat II. Kioški]] - [[Mitridat II. Pontski]] - [[Mitridat IV. Pontski]] - [[Mitridat V. Pontski]] - [[Mitridat Krest]] - [[Madij]] - [[Martinas Goštautas]] - [[Ma Duanlin]] - [[Min (dinastija Džin)]] - [[Michael Faraday]] - [[Mahmud al-Kašgari]] - [[Mukan kagan]] - [[Mohamed I. al-Mustansir]] - [[Mulaj Abd al-Aziz]] - [[Mulaj Hasan I.]] - [[Mulaj Ismail]] - [[Marvan II.]] - [[Muavija I.]] - [[Mojmir I. Moravski]] - [[Movses Kagankatvaci]] - [[Muajjad al-Din al-Urdi]] - [[Margareta I. Danska]] - [[Martin Truchsess von Wetzhausen]] - [[Mihael Küchmeister von Sternberg]] - [[Marija Vukanović]] - [[Mstislav I. Kijevski]] - [[Marija Dobronega]] - [[Miecław]] - [[Mnata]] - [[Magnencij]] - [[Magnus Livonski]] - [[Mahmud I.]] - [[Mahmud II.]] - [[Mahmud Bin Kučuk]] - [[Mahmud Kazanski]] - [[Mahmud Paša Anđelović]] - [[Maksimijan]] - [[Malamir]] - [[Mandana Medijska]] - [[Manuel I. Komnen]] - [[Makrin]] - [[Maksimin Tračan]] - [[Manes]] - [[Maništušu]] - [[Manuel II. Paleolog]] - [[Marcijan (bizantinski cesar)|Marcijan]] - [[Mara-Il]] - [[Marduk-apla-iddina II.]] - [[Marduk-nadin-ahhe]] - [[Marduk-zakir-šumi II.]] - [[Margareta Brandenburška]] - [[Marija (žena Boleslava Kodravega)|Marija]] - [[Marija Alanska]] - [[Marija Komnena]] - [[Marija Montferraška]] - [[Marina Smilec]] - [[Mark Avrelij Prob]] - [[Mark Emilij Lepid]] - [[Mark Klavdij Tacit]] - [[Mark Junij Brut]] - [[Marobod]] - [[Marvan I.]] - [[Maslama ibn Abd al-Malik]] - [[Matej Basarab]] - [[Mavdud]] - [[Mavro Orbini]] - [[Mavzol]] - [[Mavricij (bizantinski cesar)]] - [[Mehmed I.]] - [[Mehmed I. Geraj]] - [[Mehmed II. Osvajalec]] - [[Mehmed III.]] - [[Mehmed IV.]] - [[Mehmed Paša Sokolović]] - [[Mek]] - [[Melem-ana]] - [[Menander Protektor]] - [[Mengli I. Geraj]] - [[Menkare]] - [[Menkauhor]] - [[Menkaure]] - [[Mentuhotep I.]] - [[Mentuhotep II.]] - [[Mentuhotep III.]] - [[Mentuhotep IV.]] - [[Mentuhotep V.]] - [[Mentuhotep VI.]] - [[Mentuhotepi]] - [[Menua]] - [[Merdžefare]] - [[Merenhor]] - [[Merenre I.]] - [[Merenre II.]] - [[Merheperre]] - [[Meritaton]] - [[Merkare]] - [[Merneit]] - [[Merneptah]] - [[Meroveh]] - [[Mesanepada]] - [[Mesud I.]] - [[Mesud II.]] - [[Meš-he]] - [[Meš-ki-ang-gašer]] - [[William Hallowes Miller|Miller, William Hallowes]] - [[Mihael I. Komnen Dukas]] - [[Mihael I. Rangab ‎]] - [[Mihael II. Amorijec]] - [[Mihael II. Asen]] - [[Mihael III. Pijanec]] - [[Mihael III. Šišman Asen]] - [[Mihael IV. Paflagonec]] - [[Mihael V. Kalafat]] - [[Mihael Psel]] - [[Mihael VII. Dukas]] - [[Mihael VIII. Paleolog]] - [[Mihael IX. Paleolog]] - [[Mihael Hrabri]] - [[Milica Hrebeljanović]] - [[Mihael Kritobul]] - [[Mihnea I. Vlaški]] - [[Miliduh]] - [[Mimar Sinan]] - [[Miran Šah]] - [[Mircea I. Vlaški]] - [[Mircea III. Drakul]] - [[Mircea V. Pastir]] - [[Merihator]] - [[Meriibre Heti]] - [[Merikare]] - [[Mico Asen]] - [[Mitil]] - [[Mitridat I. Partski]] - [[Mitridat III. Partski]] - [[Mitridat IV. Partski]] - [[Mješko II. Lambert]] - [[Mješko III. Stari]] - [[Mlajša gospa]] - [[Modu]] - [[Mohamed Amin]] - [[Mohamed bin Tugluk]] - [[Mojzes Bolgarski]] - [[Montemsaf]] - [[Monunij]] - [[Mstislav II. Kijevski]] - [[Muavija II.]] - [[Mubarak Šah]] - [[Murat I.]] - [[Murat II.]] - [[Murat III.]] - [[Murat IV.]] - [[Muršili I.]] - [[Muršili II.]] - [[Muršili III.]] - [[Murtaza]] - [[Musa Čelebi]] - [[Musa Kesedžija]] - [[Mustafa I.]] - [[Mustafa II.]] - [[Mustafa III.]] - [[Mustafa IV.]] - [[Mustafa Ali]] - [[Mustafa Čelebi]] - [[Mušezib-Marduk]] - [[Mut-Aškur]] - [[Mutimir Vlastimirović]] - [[Mutnedžmet]] - [[Mutnofret]] [[Muvatali I.]] - [[Muvatali II.]] - [[Muza Partska]] '''N'''<br> [[Nadir Šah]] - [[Nasir Hosrov]] - [[Neda (kneginja)]] - [[Ninos]] - [[Nikomed II. Bitinski]] - [[Nikomed III. Bitinski]] - [[Nikomed IV. Bitinski]] - [[Nikolaj I. Mistik]] - [[Nurhaci]] - [[Nagaču]] - [[Nan Geng]] - [[Nearh]] - [[Niri kagan]] - [[Neklan]] - [[Nezamysl]] - [[Nabonasar]] - [[Nakon]] - [[Naplanum]] - [[Naram-Sin Akadski]] - [[Naram-Sin Asirski]] - [[Narmer]] - [[Nasalsa]] - [[Nastasen]] - [[Natakamani]] - [[Neagoe Basarab]] - [[Nebdžefare]] - [[Nebirirav I.]] - [[Nebirirav II.]] - [[Nebirirav II.]] - [[Nebukadnezar I.]] - [[Nebkaure Heti]] - [[Nebmaatre]] - [[Nebra]] - [[Nebsenre]] - [[Nečerkare]] - [[Nedžemibre]] - [[Neferefre]] - [[Neferhotep I.]] - [[Neferhotep III.]] - [[Neferit I.]] - [[Neferit II.]] - [[Neferka]] - [[Neferkahor]] - [[Neferkamin Anu]] - [[Neferkare I.]] - [[Neferkare II.]] - [[Neferkare IV.]] - [[Neferkare V.]] - [[Neferkare VI.]] - [[Neferkare VIII.]] - [[Neferkare Nebi]] - [[Neferirkare]] - [[Neferkasokar]] - [[Neferkaure]] - [[Nefertari]] - [[Neheb]] - [[Nehesi]] - [[Neferirkare Kakai]] - [[Neferkamin I.]] - [[Neko II.]] - [[Nektaneb I.]] - [[Nektaneb II.]] - [[Nergal-ušezib]] - [[Nerikare]] - [[Nešri]] - [[Nikare]] - [[Nikare II.]] - [[Nikefor Brijenij]] - [[Nikefor III. Botanijat]] - [[Niketas Honiates]] - [[Nikifor I. Logotet]] - [[Nikifor I. Konstantinopelski]] - [[Nikifor I. Logotet]] - [[Nikifor II. Fokas]] - [[Nikolaj Aleksander Vlaški]] - [[Nikola Jurišić]] - [[Nikolaj Kanabos]] - [[Ninečer]] - [[Ninsun]] - [[Ninurta-apal-Ekur]] - [[Ninurta-nadin-šumi]] - [[Ninurta-tukulti-Ašur]] - [[Nitokris]] - [[Njuserre]] - [[Nuja]] - [[Nubnefer]] - [[Nur-Adad]] - [[Nur ad-Din]] - [[Nur Devlet]] - [[Nur-Mer]] '''O'''<br> [[Ogulčak Arslan Kan]] - [[Osman ibn Ibrahim]] - [[Oistin mac Amlaíb]] – [[Ongend]] - [[Offa Mercijski]] - [[Odorik Pordenonski]] - [[Oldžejtu]] - [[Ošin Kilikijski]] - [[Ošin Lampronski]] - [[Oton III. Bavarski]] - [[Oda Hesenska]] - [[Oton I. Saški]] - [[Odo Francoski]] - [[Osman ibn Afan]] - [[Omar ibn Abd al-Aziz]] - [[Omar I. Kretski]] - [[Omar ibn Hubajra]] - [[Oujang Šju]] - [[Ozmiš kagan]] - [[Ogul Kajmiš]] - [[Oda Haldenslebenska]] - [[Oton Boleslavovič]] - [[Oseluk]] - [[Oldřih Češki]] - [[Oda Meissenska]] - [[Odoaker]] - [[Oleg Novgorodski]] - [[Olibrij]] - [[Omurtag]] - [[Opat Suger]] - [[Orban]] - [[Orda kan]] - [[Orderik Vitalis]] - [[Ördög]] - [[Organa]] - [[Orgetoriks]] - [[Orhan I.]] - [[Orod I.]] - [[Orod II.]] - [[Orod III.]] - [[Orontobat]] - [[Osman I.]] - [[Osman II.]] - [[Osman I.]] - [[Otto von Below]] '''P'''<br> [[Penda Mercijski]] – [[Peda Mercijski]] - [[Plaisance Antiohijska]] - [[Peroz III.]] - [[Peter Deljan]] - [[Petrislav Vojislavljević]] - [[Peter II. Orseolo]] - [[Peter Dukljanski]] - [[Pribina (ban)]] - [[Pomponij Mela]] - [[Pitodorida Pontska]] - [[Polemon I. Pontski]] - [[Polemon II. Pontski]] - [[Prusij II. Bitinski]] - [[Pjotr Wrangel]] - [[Polien]] - [[Palak]] - [[Perisad V.]] - [[Pan Geng]] - [[Piri Reis]] - [[Pribina]] - [[Prisk]] - [[Psevdo-Zaharija Govornik]] - [[Paul von Rusdorf]] - [[Piotr Dunin]] - [[Predslava Kijevska]] - [[Pribislav Vagrski]] - [[Pagan]] - [[Pakor I.]] - [[Pakor II.]] - [[Pakor I. Perzijski]] - [[Pál Tomori]] - [[Pamba]] - [[Papež Formoz]] - [[Papež Inocenc III.]] - [[Papež Marin I.]] - [[Pargali Ibrahim Paša]] - [[Parisatis]] - [[Paršatatar]] - [[Partamaspat]] - [[Pătrașcu Dobri]] - [[Pentini]] - [[Pepi I.]] - [[Pepi II.]] - [[Pepi III.]] - [[Peribsen]] - [[Pertinaks]] - [[Peroz I. Kušanšah]] - [[Perzej Makedonski]] - [[Pescenij Niger]] - [[Peter Bartolomej]] - [[Peter I. Bolgarski]] - [[Peter I. Vlaški]] - [[Peter II. Courtenayski]] - [[Peter IV. Bolgarski]] - [[Peter Gojniković]] - [[Peter Puščavnik]] - [[Petubastis III.]] - [[Peter IV. Rareš]] - [[Pijaššili]] - [[Pije]] - [[Pijusti]] - [[Piksodar]] - [[Pilip Orlik]] - [[Pinej]] - [[Pipin I. Akvitanski]] - [[Pipin II. Akvitanski]] - [[Pipin Grbasti]] - [[Pipin Herstalski]] - [[Pipin Landenski]] - [[Pir Mohamed]] - [[Pithana]] - [[Plektruda]] - [[Plevrat I.]] - [[Polibij]] - [[Presijan]] - [[Prijezda I.]] - [[Prosigoj]] - [[Przemisl II.]] - [[Psametik I.]] - [[Psametik II.]] - [[Psametik IV.]] - [[Psamut]] - [[Psusenes I.]] - [[Ptolemaj I. Soter]] - [[Poliperhon]] - [[Přemysl Orač]] - [[Ptolemaj II. Filadelf]] - [[Ptolemaj V. Epifan]] - [[Ptolemaj VI. Filometor]] - [[Ptolemaj VII. Neos Filopator]] - [[Ptolemaj VIII. Everget]] - [[Publij Kvintilij Var]] - [[Pupien]] - [[PU-Šarruma]] - [[Puzur-Ašur I.]] - [[Puzur-Ašur II.]] - [[Puzur-Sin]] - [[Puzur-Ašur III.]] - [[Puzur-Ištar]] '''R'''<br> [[Rostam]] - [[Ragnar Lodbrok]] – [[Reginfred]] – [[Rihard III. Angleški]] – [[Robert de Torigni]] – [[Robert I., grof Artoisa]] - [[Rukn ad-Din Huršah]] - [[Rustichello da Pisa]] - [[Ruben II. Kilikijski]] - [[Ruben III. Kilikijski]] - [[Ruben I. Armenski]] - [[Radoslav Gradišnić]] - [[Ratold Italijanski]] - [[Regino Prümski]] - [[Rudolf I. Burgundski]] - [[Rudolf II. Burgundski]] - [[Ritona]] - [[Rotona]] - [[Rosmerta]] - [[Ragnahar]] - [[Robert I. Francoski]] - [[Rusa I.]] - [[Rusa II.]] - [[Rogerij Borsa]] - [[Romoald I. Beneventski]] - [[Rastislav Moravski]] - [[Richeza Berška]] - [[Richeza Poljska]] - [[Ratibor I. Pomorjanski]] - [[Radbod Frizijski]] - [[Rado (majordom)|Rado]] - [[Radu I. Vlaški]] - [[Radu III. Čedni]] - [[Radu V. Afumatski]] - [[Radu VI. Bădica]] - [[Radu VII. Paisie]] - [[Radu Leon]] ‎- [[Radu Mihnea]] - [[Radu Negru]] - [[Raganfrid]] - [[Rahotep]] - [[Rajmond IV. Touluški]] - [[Ramzes I.]] - [[Ramzes III.]] - [[Ramzes V.]] - [[Rašid al-Din]] - [[Rekared I.]] - [[Rekesvint]] - [[Renseneb]] - [[Rib-Hadda]] - [[Richeza Lotarinška]] - [[Ricimer]] - [[Rihard II. Angleški]] - [[Rim-Sin I.]] - [[Rim-Sin II.]] - [[Rimuš Asirski]] - [[Robert I. Courtenayski]] - [[Robert Menih]] - [[Rogerij I. Sicilski]] - [[Rogneda Polocka]] - [[Rogvolod]] - [[Roman I. Bolgarski]] - [[Roman I. Lekapen]] - [[Roman II.]] - [[Roman III. Argir]] - [[Roman IV. Diogen]] - [[Friedlieb Ferdinand Runge|Runge, Friedlieb Ferdinand ]] - [[Rurik]] '''S'''<br> [[Son]] - [[Songdok]] - [[Sun Vanrong]] - [[Sulejman Arslan Kan]] - [[Satuk Bugra Kan]] - [[Sujunčhodža kan]] - [[Senge]] - [[Sergej Pavlovič Tolstov]] - [[Sigfred Danski]] – [[Sigurd Ring]] – [[Sigurd Kača v očesu]] – [[Snorri Sturlson]] – [[Sakso Gramatik]] - [[Sigfred]] - [[Sven II. Danski]] – [[Sven Vilobradi]] - [[Smbat II. Armenski]] - [[Smbat VIII. Bagratuni]] - [[Senekerim-Hovhannes Arcruni]] - [[Smbat I. Armenski]] - [[Suhajl ibn Amr]] - [[Sofija Loonska]] - [[Sarolt]] - [[Simon iz Kéze]] - [[Slavomir Moravski]] - [[Svetopolk II. Moravski]] - [[Sulpicij Aleksander]] - [[Suno]] - [[Sandakšatru]] - [[Sarduri II.]] - [[Simeon Olelkovič]] - [[Skilur]] - [[Sulejman ibn Abd al-Malik]] - [[Sima Tan]] - [[Sun Čuan]] - [[Sima Guang]] - [[Si jabgu kagan]] - [[Skilaks]] - [[Sandil]] - [[Sinadena Bizantinska]] - [[Stibor von Baysen]] - [[Salomea Berška]] - [[Skomantas Jatvinški]] - [[Svetopolk II. Pomorjanski]] - [[Soběslav II.]] - [[Simeon Moskovski]] - [[Spytihněv II.]] - [[Svatopluk Olomuški]] - [[Svetoslava Poljska]] - [[Svjatoslav Olgovič]] - [[Sofija Minska]] - [[Spytihněv I.]] ‎- [[Sven III. Danski]] - [[Sa (faraon)|Sa]] - [[Sagisu]] - [[Sahib I. Geraj]] - [[Sahure]] - [[Sajed Borhan]] - [[Sajid Ahmed I.]] - [[Sakirhar]] - [[Salitis]] - [[Salonin]] - [[Samium]] - [[Samsu-iluna]] - [[Samuel Bolgarski]] - [[Sanakt]] - [[Sanatruk]] - [[Sanatruk II.]] - [[Sanherib]] - [[Sankptahi]] - [[Sarduri I.]] - [[Sargon I.]] - [[Sargon II.]] - [[Sargon Akadski]] - [[Sarpedon]] - [[Sartak]] - [[Sasan]] - [[Satilgan]] - [[Sa'umu]] - [[Savin (kan)|Savin]] - [[Sebkaj]] - [[Sehetepibre]] - [[Segerseni]] - [[Seanhibtavi Seanhibre]] - [[Sehebre]] - [[Seheperenre]] - [[Sehetepibre]] - [[Sekemib]] - [[Sekemket]] - [[Sekemre]] - [[Sekemre Šedvast]] - [[Sjemomisl]] - [[Sobekemsaf I.]] - [[Sobekemsaf II.]] - [[Selevk I. Nikator]] - [[Selevk II. Kalinik]] - [[Selevk III. Keraun]] - [[Selevk IV. Filopator]] - [[Selim I. Geraj]] - [[Selim II.]] - [[Selim III.]] - [[Semenkare]] - [[Semenre]] - [[Semerket]] - [[Semken]] - [[Senaib]] - [[Senebmiu]] - [[Senebkaj]] - [[Sened]] - [[Senusret I.]] - [[Senusret II.]] - [[Senusret III.]] - [[Senusret IV.]] - [[Septimij Sever]] - [[Seti I.]] - [[Set Meribre]] - [[Setnaht]] - [[Setut]] - [[Sevadžkare I.]] - [[Sevadžkare III.]] - [[Sevadžtu]] - [[Sevar]] - [[Sevt III.]] - [[Sidonij Apolinarij]] - [[Sigibert I.]] - [[Sigibert II.]] - [[Sigibert III.]] - [[Sigibert Hromi]] - [[Sigismund I. Poljski]] - [[Sigismund II. Avgust]] - [[Sihator]] - [[Sikelgajta]] - [[Silahdar Damat Ali Paša]] - [[Sili-Adad]] - [[Simion Movilă]] - [[Simon Bar Kohba]] - [[Simonida Nemanjić]] - [[Sin-Eribam]] - [[Sin-Idinam]] - [[Sin-Ikišam]] - [[Simeon Bekbulatovič]] - [[Sisebut]] - [[Sin-šar-iškun]] - [[Sin-šumu-lišir]] - [[Sitalk]] - [[Skarlat Kalimahi]] - [[Skerdilajd]] - [[Skunha]] - [[Slon (faraon)]] - [[Smail-aga Čengić]] - [[Smenhkare]] - [[Smilcena Paleologina]] - [[Smilec]] - [[Sneferka]] - [[Sneferu]] - [[Sobekhotep I.]] - [[Sobekhotep III.]] - [[Sobekhotep IV.]] - [[Sobekhotep V.]] - [[Sobekhotep VI.]] - [[Sobekhotep VII.]] - [[Sobekhotep VIII.]] - [[Sobekneferu]] - [[Soběslav I. Češki]] - [[Sogdijan]] - [[Sonbef]] - [[Eugène Soubeiran]] - [[Sozomen]] - [[Sparadok]] - [[Stanislav Leščinski]] - [[Stavrakij]] - [[Stefan Branković]] - [[Stefan Dušan]] - [[Stefan Lazarević]] - [[Stefan Uroš V.]] - [[Sten Sture mlajši]] - [[Stepanos Asoghik]] - [[Stjepan Tomaš]] - [[Stjepan Tomašević]] - [[Stjepan Vukčić Kosača]] - [[Stojgnev]] - [[Karl Hugo Strunz|Strunz, Karl Hugo]] - [[Subedej]] - [[Sujumbike]] - [[Sulejman II.]] - [[Sulejman II. Rumski]] - [[Sulejman Čelebi]] - [[Sulejman ibn Kutalmiš|Sulejman ibn Kutalmiš]] - [[Sulili]] - [[Sumuel]] - [[Sumu-Epuh]] - [[Sumu-Jaman]] - [[Sumu-la-El]] - [[Sveti Kliment Ohridski]] - [[Sveti Naum]] - [[Sveti Sava]] - [[Svetonij]] - [[Svintila]] - [[Svjatopolk II. Kijevski]] - [[Svjatoslav III. Igorjevič]] '''Š'''<br> [[Šengdzong]] - [[Šidzong]] - [[Šingdzong]] - [[Šjao Guanjin]] - [[Šjao Janjan]] -[[Šjao Novdžin]] - [[Šulu Ping]] - [[Štefan Angleški]] - [[Šadžar al-Dur]] - [[Štefan Vojislav]] - [[Ši Najan]] - [[Šundži]] - [[Šen Jue]] - [[Šjao Dzišjan]] - [[Šjan (dinastija Han)]] - [[Šuan (dinastija Han)]] - [[Šjang Džja]] - [[Šennong]] - [[Šjao Džja]] - [[Šjao Ji]] - [[Šjao Šin]] - [[Šeguj kagan]] - [[Šibi kagan]] - [[Šabaka]] - [[Šabataka]] - [[Šahgali]] - [[Šahin Geraj]] - [[Šahruh Mirza]] - [[Šalim-ahe]] - [[Šalmaneser I.]] - [[Šalmaneser III.]] - [[Šamaš-šum-ukin]] - [[Šamši-Adad I.]] - [[Šamši-Adad V.]] - [[Šanakdakete]] - [[Šapur I.]] - [[Šapur III.]] - [[Šapur IV.]] - [[Šapur Perzijski]] - [[Šarek]] - [[Šattivaza]] - [[Šattuara]] - [[Šattuara II.]] - [[Šauštatar]] - [[Šejk Ahmed]] - [[Šejk Aulijar]] - [[Šeneh]] - [[Šenšek]] - [[Šepseskaf]] - [[Šepseskare]] - [[Šeši]] - [[Šišman I.]] - [[Škorpijon I.]] - [[Škorpijon II.]] - [[Štefan V. Ogrski]] - [[Štefan Dečanski]] - [[Štefan Dragutin]] - [[Štefan Konstantin]] - [[Štefan Milutin]] - [[Štefan Nemanja]] - [[Štefan Prvokronani]] - [[Štefan Radoslav]] - [[Štefan Uroš I.]] - [[Štefan Vladislav I.]] - [[Štefan Vladislav II.]] - [[Štefan Zapolja]] - [[Šulgi]] - [[Šupiluliuma I.]] - [[Šupiluliuma II.]] - [[Šuttarna I.]] - [[Šuttarna II.]] - [[Šuttarna III.]] - [[Šu-turul]] '''T'''<br> [[Te Čojong]] - [[Te Ičin]] - [[Te Inson]] - [[Te Čungsang]] - [[Tajdzong]] - [[Teobald I. Navarrski]] - [[Tatatunga]] - [[Toros III. Kilikijski]] - [[Toros II. Kilikijski]] - [[Teodor Rštuni]] - [[Toros I. Armenski]] - [[Trdat (arhitekt)]] - [[Teodora Kosara]] - [[Teodora (senatorka)]] - [[Tit Labien]] - [[Teodomer]] - [[Trebeta]] - [[Tiberij III.]] - [[Tempti-Humban-Inšušinak]] - [[Teušpa]] - [[Teofil Edeški]] - [[Tajdzu (dinastija Džin)]] - [[Tjandzuo (dinastija Ljao)]] - [[Togon Timur]] - [[Trije vladarji in pet cesarjev]] - [[Tengri kagan]] - [[Tong jabgu kagan]] - [[Tardu]] - [[Tulan kagan]] - [[Taspar kagan]] - [[Teodora Angelina]] - [[Traidenis]] - [[Tabiri]] - [[Taharka]] - [[Tahurvaili]] - [[Tankred Galilejski]] - [[Tantamani]] - [[Tao I.]] - [[Tao II.]] - [[Tetišeri]] - [[Tarik ibn Zijad]] - [[Tasilo II. Bavarski]] - [[Taşköprüzade]] - [[Tašlultum]] - [[Teisp]] - [[Teja (kralj Ostrogotov)|Teja]] - [[Tengri]] - [[Teobald III. Šampanjski]] - [[Teodora Smilec]] - [[Teodor I. Laskaris]] - [[Teodozij Vlaški]] - [[Teos]] - [[Teš]] - [[Tit Flavij]] - [[Tomaž Slovan]] - [[Šapur II.]] - [[Šar-Kali-Šari]] - [[Tatikij]] - [[Telec]] - [[Telerig]] - [[Telipinu]] - [[Teobald Bavarski]] - [[Teodahad]] - [[Teodbert Bavarski]] - [[Teodebald]] - [[Teodebert I.]] - [[Teodebert II.]] - [[Teodemir]] - [[Teoderik I.]] - [[Teoderik II.]] - [[Teoderik III.]] - [[Teoderik Strabon]] - [[Teodoald]] - [[Teodor II. Laskaris]] - [[Teodora II.]] - [[Teodora III.]] - [[Teodorik I.]] - [[Teoderik Veliki]] - [[Teodor Svetoslav]] - [[Teodozij II.]] - [[Teodozij III.]] - [[Teofan Spovednik]] - [[Teofil (bizantinski cesar)|Teofil]] - [[Teofilakt Simokat]] - [[Teos]] - [[Teres I.]] - [[Teti]] - [[Teudis]] - [[Tevta]] -‎ [[Tervel]] - [[Thietmar Merseburški]] - [[Richard Trevithick]] - [[Tiberij II. Konstantin]] - [[Tiglat-Pileser I.]] - [[Tiglat-Pileser III.]] - [[Tija]] - [[Tiju]] - [[Timur Lenk]] - [[Tiridat I.]] - [[Tiridat II.]] - [[Tiridat III.]] - [[Tiš-atal]] - [[Tit Flavij]] - [[Togrul beg]] - [[Tokomer]] - [[Toktamiš]] - [[Toktu]] - [[Totila]] - [[Toljen II.]] - [[Toluj]] - [[Toros Edeški]] - [[Trebonijan Gal]] - [[Tudhalija]] - [[Tudhalija I.]] ‎- [[Tudhalija II.]] - [[Tudhalija III.]] - [[Tudhalija IV.]] - [[Tudor Vladimirescu]] - [[Tukulti-Ninurta I.]] - [[Tukulti-Ninurta II.]] - [[Tunka Manin]] - [[Tura-Dagan]] - [[Tušratta]] - [[Tutankamon]] - [[Tutmoz I.]] - [[Tutmoz II.]] - [[Tutmoz III.]] - [[Tutmoz IV.]] - [[Tutuš I.]] '''U'''<br> [[Ügyek]] - [[Urtak]] - [[Umfredo Hautevillski]] - [[Uroš I. Vukanović]] - [[Ulrich von Jungingen]] - [[Udul-kalama]] - [[Uglješa Mrnjavčević]] - [[Uhna]] - [[Ulagči]] - [[Ulgen]] - [[Ulug Mohamed]] - [[Umaj]] - [[Umaja ibn Abd Šams]] - [[Umor (kan)|Umor]] - [[Unas]] - [[Uraz Mohamed]] - [[Ur-Baba]] - [[Urgana]] - [[Ur-gar]] - [[Ur-gigir]] - [[Ur-Nammu]] - [[Ur-nigin]] - [[Ur-Nanše]] - [[Ur-Ningirsu]] - [[Ur-Nungal]] - [[Userkaf]] - [[Userkare]] - [[Ušpija]] - [[Utamiš Geraj]] - [[Utnapištim]] - [[Utu-hengal]] - [[Uzbeg kan]] - [[Uzun Hasan]] '''V'''<br> [[Vang Džengdžun]] - [[Vudžje kagan]] - [[Vali Mohamed]] - [[Viljem Malmesburyjski]] - [[Viljem Rubruški]] - [[Vančinbalin Inžanaš]] - [[Vladimir Vojislavljević]] - [[Vukan]] - [[Vihing]] - [[Viljem II. Gornjepanonski]] - [[Veraudun]] - [[Vladimir Olgerdovič]] - [[Vanjan Šijin]] - [[Vujašu]] - [[Vej Šov]] - [[Vo Džja‎]] - [[Vu, cesar Hana]] - [[Ven Ding]] - [[Vu Ji]] - [[Vu, kralj Džova]] - [[Vu Ding]] - [[Vuling]] - [[Viljem II. Apulijski]] - [[Viljem Železna roka]] - [[Valdemar IV. Danski]] - [[Vladislav III. Tankonogi]] - [[Viljem iz Modene]] - [[Vladislav I. Herman]] - [[Vsevolod II. Kijevski]] - [[Vsevolod IV. Kijevski]] - [[Vladislav I. Češki]] - [[Vsevolod Pskovski]] - [[Virpirka Tenglinška]] - [[Vratislav II.]] - [[Valdemar II. Danski]] - [[Venčeslav III. Češki]] - [[Vladivoj Češki]] ‎- [[Vnislav]] - [[Vojen]] - [[Vratislav I. Češki]] - [[Vadfradad I.]] - [[Vadfradad II.]] - [[Vadfradad III.]] - [[Vahbarz]] - [[Vahkare Heti]] - [[Valamir]] -[[Valens]] - [[Valentinijan I.]] - [[Valentinijan II.]] - [[Valerijan (rimski cesar)]] - [[Vangion in Sidon]] - [[Vanij]] - [[Vardan I.]] - [[Vardan II.]] - [[Varad-Sin]] - [[Varnahar II.]] - [[Vasašatta]] - [[Vasilij Vasiljevič Golicin]] - [[Vasudeva II.]] - [[Vazad]] - [[Vazner]] - [[Vegaf]] - [[Venčeslav II. Češki]] - [[Veneg]] - [[Vercingetoriks]] - [[Vetranion]] - [[Vibilij]] - [[Vidimir]] - [[Viljem iz Tira]] - [[Vima Kadfiz]] - [[Vima Takto]] - [[Vineh]] - [[Višeslav]] - [[Višeslava Kijevska]] - [[Vitelij]] - [[Vjačeslava Novgorodska]] - [[Vlad I. Uzurpator]] - [[Vlad II. Drakul]] - [[Vlad III. Drakula]] - [[Vlad V. Mlajši]] - [[Vlad VI. Dragomir]] -[[Vladimir Rasate]] - [[Vladislav I. Vlaški]] - [[Vladislav II. Izgnanec]] - [[Vladislav II., vojvoda in kralj Češke]] - [[Vladislav III. Poljski]] - [[Vladislav III. Vlaški]] - [[Vlastimir (srbski knez)]] - [[Vologas I.]] - [[Vologas II.]] - [[Vologas III.]] - [[Vologas IV.]] - [[Vologas V.]] - [[Vologas VI.]] - [[Voluzijan]] - [[Vonon I.]] - [[Vonon II.]] - [[Vukan Nemanjić]] - [[Vukašin Mrnjavčević]] - [[Vlatko Vuković Kosača|Vuković Kosača, Vlatko]] - [[Vuk Branković]] - [[Vulfila]] '''W'''<br> [[Winrich von Kniprode]] - [[Wulfstan iz Hedebyja]] - [[James Watt|Watt, James]] - [[Christian Samuel Weiss|Weiss, Christian Samuel]] - [[Alfred Werner|Werner, Alfred]] - [[Widukind Corveyski]] '''Y'''<br> [[Yaghi-Siyan]] '''Z'''<br> [[Zubajda bint Džafar]] - [[Zotto]] - [[Zbignjev]] - [[Zabaja]] - [[Zagan Paša]] - [[Zbislava Kijevska]] - [[Zenobija]] - [[Zenon (bizantinski cesar)|Zenon]] - [[Zidanta I.]] - [[Zidanta II.]] - [[Zimri-Lim]] - [[Ziusudra]] - [[Zoa (bizantinska cesarica)|Zoa Porfirogeneta]] - [[Zosim]] ===Stare države in pokrajine=== [[Čongan]] - [[Dongdan]] - [[Karahanidski kanat]] - [[Kasnejši Džov]] - [[Kasnejši Han]] - [[Kasnejši Ljang]] - [[Kasnejši Tang]] - [[Obdobje petih dinastij in desetih kraljestev]] - [[Severni Ljao]] - [[Šestnajst prefektur]] - [[Buharski emirat]] - [[Buharski kanat]] - [[Dublinsko kraljestvo]] - [[Džungarski kanat]] - [[Hadramavtsko kraljestvo]] - [[Himjarsko kraljestvo]] - [[Jorvik]] - [[Karakalpakstan]] - [[Kokandski kanat]] - [[Zunanja Mongolija]] - [[Mercija]] - [[Mongolska Armenija]] - [[Wessex]] - [[Džazira (provinca kalifatov)]] - [[Ifrikija]] - [[Kraljestvo Tašir-Dzoraget]] - [[Armensko kraljestvo Kilikija]] - [[Kraljevina Arcah]] - [[Martakertska provinca]] - [[Sjuniško kraljestvo]] - [[Arminija]] - [[Taron]] - [[Vaspurakansko kraljestvo]] - [[Gasanidi]] - [[Palaestina Secunda]] - [[Kraljevina Hrvaška (925–1102)]] - [[Meranija]] - [[Paganija]] - [[Rašidunski kalifat]] - [[Dalmacija (tema)]] - [[Partij]] - [[Zgornja Burgundija]] - [[Spodnja Burgundija]] - [[Zahodnofrankovsko kraljestvo]] - [[Primorska Hrvaška (kneževina)]] - [[Tulunidi]] - [[Afriški eksarhat]] - [[Pont]] - [[Quaestura exercitus]] - [[Vaspurakan]] - [[Kaldija]] - [[Pontsko kraljestvo]] - [[Eolija]] - [[Hubuškija]] - [[Migdonija]] - [[Zamua]] - [[Genovska Gazarija]] - [[Kijevska kneževina]] - [[Kijevsko vojvodstvo]] - [[Nogajska horda]] - [[Severija]] - [[Armorika]] - [[Lahmidi]] - [[Mizija]] - [[Dinastija Džin (266-420)]] - [[Dinastija Ljang]] - [[Dinastija Ming]] - [[Šestnajst kraljestev]] - [[Dinastija Lju Song]] - [[Južni Či]] - [[Kasnejši Džin]] - [[Vzhodni Vej]] - [[Vzhodni Vu]] - [[Cao Vej]] - [[Dinastija Han]] - [[Han (država)]] - [[Šu Han]] - [[Tri kraljestva]] - [[Dinastija Han]] - [[Dinastija Šang]] - [[Severne in južne dinastije]] - [[Ba (država)]] - [[Džao (država)]] - [[Jan (država)]] - [[Šanši]] - [[Šu (kraljestvo)]] - [[Zahodni turški kaganat]] - [[Toharistan]] - [[Transoksanija]] - [[Dinastija Džov]] - [[Prvi turški kaganat]] - [[Zahodni Vej]] - [[Kneževina Taranto]] - [[Vojvodina Apulija in Kalabrija]] - [[Država Tevtonskega reda]] - [[Jugra]] - [[Kneževina Taranto]] - [[Novgorodska republika]] - [[Panonska marka]] - [[Pomerelija]] - [[Sveto rimsko cesarstvo]] - [[Tavastija]] - [[Tripolitanija]] - [[Vojvodina Apulija in Kalabrija]] - [[Vojvodina Legnica]] -[[Adiabena]] - [[Afrika (rimska provinca)]] - [[Ahaja (rimska provinca)]] - [[Ajdinski emirat]] - [[Ak Kojunlu]] - [[Akvitanska Galija]] - [[Al Andaluz]] - [[Alasija]] - [[Amki]] - [[Amurru]] - [[Anšan]] - [[Arabija (rimska provinca)]] - [[Arahozija]] - [[Arvad]] - [[Arzava]] - [[Asirija (rimska provinca)]] - [[Astrahanski kanat]] - [[Atropatena]] - [[Augusta Euphratensis]] - [[Azija (rimska provinca)]] - [[Betika]] - [[Ilirija (država)|Ardijejsko kraljestvo]] - [[Arija (satrapija)|Arija]] - [[Armenija (razločitev)]] - [[Atenska vojvodina]] - [[Avrelijanova Dakija]] - [[Baktrija]] - [[Bitinija]] - [[Bitinija in Pont (rimska provinca)]] - [[Budimski pašaluk]] - [[Cezarejska Mavretanija]] - [[Ciprsko kraljestvo]] - [[Dalmacija (rimska provinca)]] - [[Daorson]] - [[Davnija]] - [[Desnobrežna Ukrajina]] - [[Dežela Punt]] - [[Dieceza Vzhod]] - [[Dioceza Panonija]] - [[Dioceza Trakija]] - [[Drangijana]] - [[Druga Panonija]] - [[Drugo bolgarsko cesarstvo]] - [[Ebla]] - [[Egejska vojvodina]] - [[Egipt (rimska provinca)]] - [[Elam]] - [[Epir]] - [[Epirski despotat]] - [[Eridu]] - [[Etolija]] - [[Evropa (rimska provinca)]] - [[Fenicija (rimska provinca)]] - [[Galija]] - [[Gališko-volinska kneževina]] - [[Gandara]] - [[Gedrozija]] - [[Genovska republika]] - [[Germijan]] - [[Gezer]] - [[Gornja Germanija]] - [[Gornja Panonija (rimska provinca)]] - [[Gornji Egipt]] - [[Grofija Blois]] - [[Grofija Edesa]] - [[Grofija Hainaut]] - [[Grofija Tripoli]] - [[Habsburška Srbija (1788–1792)]] - [[Hamag Mongol]] - [[Hamazi]] - [[Hamidski bejlik]] - [[Harakena]] - [[Hatra]] - [[Hazari]] - [[Hemimont]] - [[Hercegovski sandžak]] - [[Herson]] - [[Hibernija]] - [[Hirkanija]] - [[Hispanija]] - [[Hivski kanat]] - [[Horezm]] - [[Ilirik]] - [[Isin]] - [[Italijanski katepanat]] - [[Ilkanat]] - [[Ingrija]] - [[Italija (rimska provinca)]] - [[Izavrija]] - [[Izraelsko kraljestvo (združeno)]] - [[Judeja]] - [[Judeja (rimska provinca)]] - [[Kabulistan]] - [[Kanaan]] - [[Kadeš]] - [[Kalmarska unija]] - [[Kalmiški kanat]] - [[Kapadokija]] - [[Kapadokija (rimska provinca)]] - [[Karakitajski kanat]] - [[Karaman]] - [[Karamanidi]] - [[Karija]] - [[Karkemiš]] - [[Kasimski kanat]] - [[Kazanski kanat]] - [[Komagena]] - [[Kende]] - [[Kilikija]] - [[Kneževina Antiohija]] - [[Kneževina Ahaja]] - [[Kneževina Gornja Ogrska]] - [[Kneževina Teodoro]] - [[Konavle]] - [[Korduena]] - [[Kordovski emirat]] - [[Kordovski kalifat]] - [[Korzika in Sardinija (rimska provinca)]] - [[Kotijske Alpe (rimska provinca)]] - [[Kozaški hetmanat]] - [[Kraljevina Črna gora]] - [[Kraljevina Livonija]] - [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)]] - [[Kraljevina Srbija (1217-1345)]] - [[Kraljevina Srbija (1718-1739)]] - [[Kreta in Cirenajka]] - [[Kretski emirat]] - [[Krf]] - [[Krimski Goti]] - [[Krimski kanat]] - [[Križarske države]] - [[Krona kraljevine Poljske]] - [[Kujavija]] - [[Kumanija]] - [[Kundur]] - [[Kušansko cesarstvo]] - [[Kuššara]] - [[Lagaš]] - [[Latinsko cesarstvo]] - [[Levobrežna Ukrajina]] - [[Likaonija]] - [[Likija]] - [[Likija in Pamfilija (rimska provinca)]] - [[Luvijci]] - [[Luzitanija]] - [[Makedonija (rimska provinca)]] - [[Mala Armenija]] - [[Mala Skitija]] - [[Medija]] - [[Megido]] - [[Mezija]] - [[Mezopotamija (razločitev)]] - [[Mezopotamija]] - [[Mezopotamija (rimska provinca)]] - [[Mitani]] - [[Moab]] - [[Moravska Srbija]] - [[Morejski despotat]] - [[Nabatejsko kraljestvo]] - [[Nadžd]] - [[Nezakcij]] - [[Nikejsko cesarstvo]] - [[Nipur]] - [[Nova Rusija]] - [[Novo egipčansko kraljestvo]] - [[Nuhaše]] - [[Numidija]] - [[Odriško kraljestvo]] - [[Opričnina]] - [[Osmanska Ogrska]] - [[Osroena]] - [[Osroena (rimska provinca)]] - [[Ostfalija]] - [[Paflagonija]] - [[Palestinska Sirija]] - [[Palmirsko cesarstvo]] - [[Panonija Valerija]] - [[Partija (satrapija)|Partija]] - [[Peninske Alpe (rimska provinca)]] - [[Peonija]] - [[Pizidija]] - [[Podolje (zgodovinska pokrajina)]] - [[Pretorska prefektura Ilirik]] - [[Prednja Hispanija]] - [[Pretorijanska prefektura Vzhod]] - [[Prevalitanija]] - [[Primorske Alpe (rimska provinca)]] - [[Promona]] - [[Prva babilonska dinastija]] - [[Prvo bolgarsko cesarstvo]] - [[Prvo vmesno obdobje Egipta]] - [[Raška]] - [[Rdeča Rutenija]] - [[Retenu]] - [[Retija]] - [[Rimska Armenija]] - [[Rodopi (rimska provinca)]] - [[Rumelija]] - [[Samnij]] - [[Samogitija]] - [[Sandžak]] - [[Sasanidsko cesarstvo]] - [[Satagidija]] - [[Satrapija]] - [[Savska Panonija]] - [[Sebasteja (tema)]] - [[Seldžuški sultanat Rum]] - [[Selevkidsko cesarstvo]] - [[Seniorska provinca]] - [[Sicilija (rimska provinca)]] - [[Sogdija]] - [[Solunsko kraljestvo]] - [[Spodnja Germanija]] - [[Spodnja Lorena]] - [[Spodnja Panonija (rimska provinca)]] - [[Spodnji Egipt]] - [[Srbski despotat]] - [[Srbsko cesarstvo]] - [[Srednje kraljestvo]] - [[Sremsko kraljestvo]] - [[Stari Egipt]] - [[Staro asirsko cesarstvo]] - [[Staro egipčansko kraljestvo|Staro kraljestvo]] - [[Sumur]] - [[Suza, Perzija]] - [[Švedska Estonija]] - [[Švedsko-norveška zveza]] - [[Švedsko-norveška zveza]] - [[Tesalija]] - [[Trakija]] - [[Trakija (rimska provinca)]] - [[Trapezundsko cesarstvo]] - [[Travunija]] - [[Tretja urska dinastija]] - [[Umajadski kalifat]] - [[Veliki Horasan]] - [[Velikopoljska]] - [[Vizigotsko kraljestvo]] - [[Vojvodina Benevento]] - [[Tarakonska Hispanija]] - [[Terra Mariana]] - [[Terra Sancti Benedicti]] - [[Tingiška Mavretanija]] - [[Troada]] - [[Velika Bolgarija]] - [[Velika Germanija]] - [[Vlaška]] - [[Vojvodina Benevento]] - [[Vojvodina Livonija]] - [[Vojvodina Spoleto]] -[[Volška Bolgarija]] - [[Vzhodna Prusija]] - [[Zadnja Hispanija]] - [[Zama Regia]] - [[Zgodnje dinastično obdobje (Egipt)]] - [[Zlata horda]] ===Vojna zgodovina=== [[Bitka pri Fariskurju]] - [[Burghal Hidage]] - [[Burh]] - [[Druga baronska vojna]] - [[Fyrd]] - [[Pastirska križarska vojna (1251)]] - [[Osma križarska vojna]] - [[Tuniški sporazum]] - [[Wedmorski sporazum]] - '''A'''<br> [[Amirspasalar]] - [[Aspet (vojaški čin)]] - [[Anatolska tema]] - [[Armenska tema]] - [[Aragonska križarska vojna]] - [[Akcenzi]] - [[Akkermanska konvencija]] - [[Andrusovsko premirje]] - [[Antoninov zid]] - [[Apamejski sporazum]] - [[Arsija]] - [[Avstro-Ogrski kompromis]] - [[Avstrijsko-turška vojna (1529-1533)]] - [[Avstrijsko-turška vojna (1716-1718)]] - [[Avstrijsko-turška vojna (1788–1791)]] - [[Azabi]] - [[Azeb]] '''B'''<br> [[Bitka pri Hattinu]] - [[Bitka pri Bagrevandu]] - [[Bitka pri Jarmuku]] - [[Bitka pri mostu]] - [[Bitka pri Bratislavi (907)]] - [[Bitka v bosanskem višavju]] - [[Bitka na Gvozdu]] - [[Bitka na Bosworthskem polju]] - [[Bitka pri Soissonsu (923)]] - [[Banda (Bizantinsko cesarstvo)]] - [[Bitka pri Ardabilu]] - [[Bitka pri Kartagini (698)]] - [[Bitka pri Sufetuli]] - [[Bukelarska tema]] - [[Bitka pri Zeli]] - [[Bitka jamborov]] - [[Bitka pri Di Karju]] - [[Bitka pri Kadisiji]] - [[Bitka na jezeru Pojang]] - [[Bitka pri Rdečih pečinah]] - [[Boksarska vstaja]] - [[Bitka pri Inkermanu]] - [[Bitka pri Jarnacu]] - [[Brestkujavski mir]] - [[Bitka na Nevi]] - [[Bitka pod Hojnicami]] - [[Bahčisarajski mirovni sporazum]] - [[Bar Kohbova vstaja]] - [[Batavska vstaja]] - [[Bazilika (top)]] - [[Berma]] - [[Bitka na ager sanguinis]] - [[Bitka na Kalki]] - [[Bitka na Kosovskem polju (1448)]] - [[Bitka na Marici]] - [[Bitka na Rovinah]] - [[Bitka na Zlatici]] - [[Bitka pri Ajn Džalutu|Bitka pri Ajn Džalutu]] - [[Bitka pri Alcorazu]] - [[Bitka pri Akciju]] - [[Bitka pri Alaliji]] - [[Bitka pri Ankari]] - [[Bitka pri Barbalisu]] - [[Bitka pri Basianu]] - [[Bitka pri Bileći]] - [[Bitka pri Boliji]] - [[Bitka pri Draču (1081)]] - [[Bitka pri Edesi]] - [[Bitka pri Filipih]] - [[Bitka pri Guadaleti]] - [[Bitka pri Harranu]] - [[Bitka v Insubriji]] - [[Bitka pri Jeni]] - [[Bitka pri Kadešu]] - [[Bitka pri Klastidiju]] - [[Bitka pri Kondurči]] - [[Bitka pri Kressenbrunnu]] - [[Bitka pri Kreti]] - [[Bitka pri Lechfeldu]] - [[Bitka pri Legnici]] - [[Bitka pri Leipzigu]] - [[Bitka pri Manzikertu]] - [[Bitka pri Milvijskem mostu]] - [[Bitka pri Mohaču]] - [[Bitka pri Mohiju]] - [[Bitka pri Mons Lactarius]] - [[Bitka pri Navarinu]] - [[Bitka pri Nedavi]] - [[Bitka pri Odrinu (324)]] - [[Bitka pri Odrinu (378)]] - [[Bitka pri Odrinu (razločitev)]] - [[Bitka pri Orši]] - [[Bitka pri Pákozdu]] - [[Bitka pri Periteorionu]] - [[Bitka pri Petrovaradinu]] - [[Bitka pri Pliski]] - [[Bitka pri Posadi]] - [[Bitka pri Pteriji]] - [[Bitka pri Savi (388)]] - [[Bitka pri Slankamnu]] - [[Bitka pri Soissonsu (718)]] - [[Bitka pri Suzdalu]] - [[Bitka pri Tagini]] - [[Bitka pri Tertryju]] - [[Bitka pri Timbri]] - [[Bitka pri Tolbiacu]] - [[Bitka pri Trebiji]] - [[Bitka pri Toursu]] - [[Bitka pri Varni]] - [[Bitka pri Velbaždu]] - [[Bitka pri Vézeronceu]] - [[Bitka pri Vouilléu]] - [[Bitka pri Wogastisburgu]] - [[Bitka pri Zami]] - [[Bombarda]] - [[Bratislavski mir (1271)]] '''C'''<br> [[Comitatenses]] - [[Carnuntum]] - [[Car topov]] - [[Centurija]] - [[Centurion]] '''D'''<br> [[Deveta križarska vojna]] - [[Druga bitka pri Dongoli]] - [[Drungos]] - [[Drugo arabsko obleganje Konstantinopla]] - [[Dan barikad]] - [[Dekurion (konjeniški častnik)]] - [[Dobrinski red]] - [[Druga švedska križarska vojna]] - [[Devolska pogodba]] - [[Doppelsöldner]] - [[Dorpatski sporazum]] - [[Druga križarska vojna]] - [[Druga mitridatska vojna]] - [[Drugo obleganje Dunaja]] '''E'''<br> [[Egipčansko-hetitski mirovni sporazum]] '''F'''<br> [[Forchheimski mir]] - [[Finsko-novgorodske vojne]] '''G'''<br> [[Galipolski sporazum]] - [[Gal mesedi]] - [[Galske vojne]] - [[Gesta Francorum]] - [[Gotska vojna (376–382)]] '''H'''<br> [[Harsianon]] - [[Hastati]] - [[Hetman]] - [[Hipaspisti]] '''I'''<br> [[Iberska tema]] - [[Ilirske vojne]] '''J'''<br> [[Jam Zapoljski sporazum]] - [[Janičarji]] - [[Judovsko-rimske vojne]] '''K'''<br> [[Križarska vojna baronov]] - [Križarske vojne proti Staufovcem]] - [[Kimbrska vojna]] - [[Kapadokijska tema]] - [[Kibireotska tema]] - [[Kölnska vojna|Kölnska vojna]] - [[Kalatravski red]] - [[Kölnska zveza]] - [[Kristburški sporazum]] - [[Kagan bek]] - [[Kardo]] - [[Karlovški mir]] - [[Kastrum]] - [[Katafrakt]] - [[Kielski sporazum]] - [[Konjeniški gardni polk]] - [[Konstantinopelski mirovni sporazum (1700)]] - [[Konstantinopelsko obzidje]] - [[Kontubernij]] - [[Kopenska vojska Osmanskega cesarstva]] - [[Krakovski sporazum]] - [[Križarske vojne]] - [[Križarski pohod na Varno]] - [[Krvni davek]] - [[Kučukkajnarški mir]] - [[Kurin]] - [[Kurultaj]] '''L'''<br> [[Lačni pohod]] - [[Legatus]] - [[Lejdang]] - [[Livonski pohod proti Rusom]] - [[Landskneht]] - ''[[Legatus Augusti pro praetore]]'' - [[Leves]] - [[Livonska vojna]] - [[Livonski bratje meča]] - [[Livonski red]] '''M'''<br> [[Mezopotamska tema]] - [[Moskovsko-litovske vojne]] - [[Mengčong]] - [[Mir iz Saint-Germain-en-Laya]] - [[Montferrand (grad)]] - [[Malmöjski sporazum]] - [[Malteški viteški red]] - [[Marijeve reforme]] - [[Markomanske vojne]] - [[Mesedi]] - [[Mingan]] - [[Mitridatske vojne]] - [[Moskovska državljanska vojna]] - [[Mosska konvencija]] - [[Muzej poljske vojske]] - '''N'''<br> [[Nvarsaški sporazum]] - [[Novi Navarino]] - [[Nora vojna]] '''O'''<br> [[Optimatska tema]] - [[Obleganje Konstantinopla (860)]] - [[Odprava Rusov v Paflagonijo]] - [[Rusko-bizantinska vojna (907)]] - [[Obdobje vojskujočih se držav]] - [[Obleganje]] - [[Obleganje Budima (1541)]] - [[Obleganje Antiohije]] - [[Obleganje Bagdada (1258)]] - [[Obleganje Edese]] - [[Obleganje Jeruzalema (1099)]] - [[Obleganje Jeruzalema (1187)]] - [[Obleganje Kamjanca-Podolskega (1672)]] - [[Obleganje Kisega]] - [[Obleganje Konstantinopla (626)]] - [[Obleganje Konstantinopla (674-678)]] - [[Obleganje Nikeje]] - [[Obleganje Očakova]] - [[Obleganje Pskova]] - [[Oradejski sporazum]] - [[Osem praporov]] '''P'''<br> [[Pohod v Tabuk]] - [[Prva bitka pri Dongoli]] - [[Prva fitna]] - [[Primus pilus]] - [[Pruska križarska vojna]] - ''[[Pax Nicephori]]'' - [[Perejaslavski sporazum]] - [[Peta križarska vojna]] - [[Petropavlovska trdnjava]] - [[Pljusski sporazum]] - [[Pokol v Verdenu]] - [[Poterna]] - [[Pozvolski sporazum]] - [[Požarevski mir]] - [[Pretorijanski prefekt]] - [[Prva judovsko-rimska vojna]] - [[Prva mitridatska vojna]] - [[Prvo obleganje Dunaja]] '''R'''<br> [[Rusko-bizantinska vojna (941)‎]] - [[Rusko-bizantinske vojne]] - [[Rusko-bizantinski sporazum (945)]] - [[Rakovorska bitka (1268)]] - [[Roskildski sporazumi]] - [[Rusko-krimske vojne]] - [[Rusko-turška vojna (1676-1681)]] - [[Rusko-turška vojna (1686-1700)]] - [[Rusko-turška vojna (1787-1792)]] '''S'''<br> [[Sedma križarska vojna]] - [[Sedem velikih zamer]] - [[Severne križarske vojne]] - [[Stralsundski mir]] - [[Samnitske vojne]] - [[Sarisa]] - [[Sejmeni]] - [[Serasker]] - [[Seznam obleganj Konstantinopla]] ‎- [[Sinoda v Uppsali]] - [[Sistovski sporazum]] - [[Spahije]] - [[Sporazum o večnem miru (1686)]] - [[Srbski svobodni korpus]] - ''[[Status quo ante bellum]]'' - [[Strateg]] - [[Sun Binova Umetnost vojne]] - [[Szegedski mirovni sporazum]] '''Š'''<br> [[Šesta križarska vojna]] - [[Šelonska bitka]] - [[Švedsko-novgorodske vojne]] - [[Ščečinski mir]] - [[Škorpijon (metalec kopja)|Škorpijon]] '''T'''<br> [[Tretja fitna]] - [[Tema (bizantinsko okrožje)]] - [[Trakezijska tema]] - [[Turkmančajski mirovni sporazum]] - [[Troyski mir]] - [[Trojna intervencija]] - [[Tribunus angusticlavius]] - [[Tribunus laticlavius]] - [[Tagma (vojaška enota)]] - [[Timar]] - [[Timariot]] - [[Trajanovi dačanski vojni]] - [[Tretja mitridatska vojna]] - [[Tretja križarska vojna]] - [[Tretja makedonska vojna]] - [[Triariji]] - [[Trinajstletna vojna]] '''U'''<br> [[Uničenje Baturina]] - [[Uškujniki]] '''V'''<br> [[Vojna osmih princev]] - [[Vojna treh Henrikov]] - [[Vojna ključev]] - [[Vendski križarski pohod]] - [[Vojna duhovščine]] - [[Vojna lakote]] - [[Varjagi]] - [[Vašvarski mir]] - [[Veksilacija]] - [[Velika ilirska vstaja]] - [[Velika turška vojna]] - [[Veliti]] - [[Vitez]] - [[Vojaški red]] - [[Vojna Šeste koalicije]] - [[Vojne in oboroženi spopadi Rusije]] - '''Z'''<br> [[Zavezništvo osmih držav]] - [[Zlata bula iz Riminija]] - [[Zuhabski mir]] ====Rimske legije==== [[I. legija Adiutrix]] - [[I. legija Italica]] - [[I. legija Armeniaca]] - [[I. legija Minervia]] - [[I. legija Parthica]] - [[II. legija Adiutrix]] - [[II. legija Armeniaca]] - [[II. legija Augusta]] - [[II. legija Flavia Virtutis]] - [[II. legija Italica]] - [[III. legija Cirenajka]] - [[III. legija Gallica]] - [[III. legija Parthica]] - [[IV. legija Flavia Felix]] - [[V. legija Alaudae]] - [[V. legija Macedonica]] - [[VI. legija Victrix]] - [[VII. legija Claudia]] - [[VII. legija Gemina]] - [[VIII. legija Augusta]] - [[IX. legija Hispana]] - [[X. legija Equestris]] - [[X. legija Gemina]] - [[XI. legija Claudia]] - [[XIII. legija Gemina]] - [[XIV. legija Gemina]] - [[XV. legija Apollinaris]] - [[XVI. legija Flavia Firma]] - [[XVI. legija Gallica]] - [[XVII. legija]] - [[XVIII. legija]] - [[XIX. legija]] - [[XX. legija Valeria Victrix]] - [[XXI. legija Rapax]] - [[XXII. legija Primigenia]] ===Drugo=== '''A'''<br> [[Abdulah-name]] - [[Anikovski krožnik]] - [[Atalik]] - [[Adžina Tepe]] - [[Afšaridi]] - [[al-Halanija]] - [[Arheološki park al-Balid]] - [[Arheološko najdišče Šisr]] – [[Annales Cambriae]] - [[Abasidi]] - [[Amir al-umara]] - [[Arimateja]] - [[Arcrunidi]] - [[Annales Barenses]] - [[Alagion]] - [[Admonitio generalis]] - [[Ariman]] - [[Augusta Treverorum]] - [[Amorij]] - [[Ardabil]] - [[Ajaja]] - [[Azijske večernice]] - [[Al-bidaja va l-Nihaja]] - [[Amir al-Muminin]] - [[Abidos, Dardanele]] - [[Amasra]] - [[Akademija Donglin]] - [[Akademija Hanlin]] - [[Analekti]] - [[Afrasiabske stenske slike]] - [[Ašina]] - [[Avzoni]] - [[Amboiška zarota]] - [[Amboiški edikt]] - [[Al-Aksa]] - [[Annales placentini gibellini]] - [[Annales placentini guelfi]] - [[Annales Vedastini]] - [[Annales Bertiniani]] - [[Alfonzove tablice]] - [[Altötting]] - [[Annales Alamannici]] - [[Annales Sangallenses maiores]] - [[Apolonijev izrek]] - [[Abbottov papirus]] - [[Abidoška dinastija]] - [[Abiški seznam kraljev]] - [[Abri]] - [[Abu Gorab]] - [[Abu Rawash]] - [[Abu Salabih]] -[[Abusir]] - [[Abzu]] - [[Adelfat]] - [[Aes grave]] - [[Aes rude]] - [[Aes signatum]] - [[Aglibol]] - [[Agilolfingi]] - [[Agri decumates]] -[[Ahajci]] - [[Ahajci (Homer)]] - [[Ahidname]] - [[Ahmim]] - [[Ahwat]] - [[Ain Suhna]] - [[Ain Šams]] - [[Aja (mitologija)]] - [[Ajubidi]] - [[Akadščina]] - [[Akçe]] - [[Aker (bog)]] - [[Akšak]] - [[Akvitanci]] - [[Alalah]] - [[Alalu]] - [[Alani]] - [[Alanya]] - [[Alatu]] - [[Alassa]] - [[Alba Iulia]] - [[Albanopolis]] - [[Alcazaba, Málaga]] - [[Aldii]] - [[Aleksandrova vrata]] - [[Aleksandrovski kremelj]] - [[Aleksiada]] - [[Alcázar de los Reyes Cristianos]] - [[Al-Fadghami]] - [[Algareščina]] - [[Al-latin lev]] - [[Alişar Hüyük]] - [[Almalik, Šindžjang]] - [[Almohadi]] - [[Alobrogi]] - [[Altıntepe]] - [[Amada]] - [[Amantia]] - [[Amantini]] - [[Amardi]] - [[Amarnska pisma]] - [[Amarnsko obdobje]] - [[Ambari]] - [[Ambroni]] - [[Amduat]] - [[Am-heh]] - [[Amlaška kultura]] - [[Ammit]] - [[Ami-Sadukova Venerina tablica]] - [[Amorejščina]] - [[Anaba]] - [[Anadolu Hisarı]] - [[Andelotski sporazum]] - [[Andetrij]] - [[Anemasova ječa]] - [[Anhur]] - [[Anšar]] - [[Antalya]] - [[Anti]] - [[Antične mezopotamske merske enote]] - [[Antiohov valj]] - [[Antične rimske merske enote]] - [[Apedemak]] - [[Antoninijan]] - [[Antoninska kuga]] - [[Antu]] - [[Anuket]] - [[Anunaki]] - [[Apep]] - [[Apicius]] - [[Apis]] - [[Apisov papirus]] - [[Apostolski kanoni]] - [[Apuani]] - [[Arbil]] - [[Arensnufis]] - [[Argenteus]] - [[Arheološki muzeji v Istanbulu]] - [[Arheološko najdišče Mérida]] - [[Arhimandrit]] - [[Arhimedov palimpsest]] - [[Armant]] - [[Arpalik]] - [[Arrapha]] - [[Arsakidi (Iran)]] - [[Arvad]] - [[Asag]] - [[As (rimski kovanec)|As]] - [[Asenova trdnjava]] - [[Asirski Sončev mrk]] - [[Asjut]] - [[Asuan]] - [[Asurbanipalova knjižnica]] - [[Aš]] - [[Ašdod]] - [[Ašer (pleme)]] - [[Aškelon]] - [[Ašur]] - [[Atabeg]] - [[Atef]] - [[Atintani]] - [[Atiški talent]] - [[Atos]] - [[Atrebati]] - [[Atribis]] - [[Attar]] - [[At Tarif]] - [[Autokrator]] - [[Avari]] - [[Avaris]] - [[Avgust (naslov)]] - [[Avrelijev steber]] - [[Azov]] '''B''' <br> [[Bešbalik]] - [[Bunga mas]] -[[Beš-Aralski naravni rezervat]] - [[Buharska tanga]] - [[Baktrijščina]] - [[Brahmi]] - [[Bar al-Hikman]] – [[Bard]] - [[Bechbretha]] - [[Berad Airechta]] - [[Bredska deklaracija]] - [[Bretha Déin Chécht]] - [[Bretwalda]] - [[Biancov zemljevid sveta]] - [[Bagratidi]] - [[Belojevići]] - [[Beginaža]] - [[Bosonidi]] - [[Brukteri]] - [[Bizantinsko-beneški sporazum (1082)]] - [[Beli teror]] - [[Bebriki]] - ''[[Bencao gangmu]]'' - [[Boksarski protokol]] - [[Basmili]] - [[Bjendžong]] - [[Balaklava]] - [[Bab Agnau]] - [[Boulonjski edikt]] - [[Brindisi]] - [[Banderia Prutenorum]] - [[Barti]] - [[Bolotovski sporazum]] - [[Baalšamin]] - [[Babilonska matematika]] - [[Babilonska trdnjava]] - [[Babilonske številke]] - [[Babilonski koledar]] - [[Badarska kultura]] - [[Bad-tibira]] - [[Bagram]] - [[Bahčisaraj]] - [[Balasagun]] - [[Balh]] - [[Balšići]] - [[Barcelonski disput]] - [[Barlasi]] - [[Basanija]] - [[Basileopator]] - [[Basileus]] - [[Basra]] - [[Bastarni]] - [[Bat (boginja)]] - [[Batavi]] - [[Bavarski geograf]]- [[Bazilika Svetega groba]] - [[Beca]] - [[Beglerbeg]] - [[Behistunski napis]] - [[Beit Khallaf]] - [[Bela kapela]] - [[Bel (mitologija)]] - [[Bela piramida]] - [[Belogradčik]] - [[Benben]] - [[Benediktinska nadopatija Pannonhalma]] - [[Beni Hasan]] - [[Beograjski mir]] - [[Berahot]] - [[Berenika (pristanišče)]] - [[Berziti]] - [[Bes (rimski kovanec)]] - [[Bes (satrap)]] - [[Bezant]] - [[Biblia pauperum]] - ''[[Bibliotheca Corviniana]]'' - [[Birgi]] - [[Biskupin]] -[[Bistam]] - [[Bišapur]] - [[Biši]] - [[Bizanc]] - [[Bizantinska aristokracija in birokracija]] - [[Bizantinski kovanci]] - [[Bizantinski senat]] - [[Bjandzi]] - [[Blauova spomenika]] - [[Blemiji]] - [[Bogomilstvo]] - [[Bojanska cerkev]] - [[Bonifacio]] - [[Bordžigini]] - [[Borilov sinodik]] - [[Borsipa]] - [[Braničevci]] - [[Braničevo]] - [[Brestovska Biblija]] - [[Brevki]] - [[Briška jama]] - [[Briti]] - [[Bubastis]] - [[Budim]] - [[Buhen]] - [[Bukoleon]] - [[Bulava]] - [[Bunene]] - [[Burgundi]] - [[Burgward]] - [[Buto]] '''C'''<br> [[Cóic Conara Fugill]] - [[Collectio canonum Hibernensis]] - [[Cáin Adomnáin]] - [[Cogad Gáedel re Gallaib]] – [[Corpus iuris Hibernici]] – [[Críth Gablach]] – [[Clunyjske reforme]] - [[Croylandska kronika]] - [[Cum non solum]] - [[Chronica Majora]] - [[Chronicon Casauriense]] - [[Constitutio Romana]] - [[Chronica sancti Pantaleonis]] - [[Corpus Inscriptionum Latinarum]] - [[Comes]] - [[Cefu Juangui]] - [[Corbeilski sporazum]] - [[Caltabellottski sporazum]] - [[Chronica regia Coloniensis]] - [[Chronicon Faventinum]] - [[Conversio Bagoariorum et Carantanorum]] - [[Codex Manesse]] - [[Confoederatio cum principibus ecclesiasticis]] - [[Collegium Maius]] - [[Collegium Novum]] - [[Chronicon terrae Prussiae]] - [[Câmpulung]] - [[Capitulatio de partibus Saxoniae]] - [[Car zvonov]] - [[Catch Me Who Can]] - [[Caylusova vaza]] - [[Cedrov gozd]] - [[Celeres]] - [[Cezar (naslov)]] - [[Chao (valuta)]] - [[ChEMBL]] - [[Chronica Boemorum]] - [[Chronica Hungarorum]] - [[Chronica seu originale regum et principum Poloniae]] - [[Chronicon Salernitanum]] - [[Cisalpska Galija]] - [[Civitas]] - [[Cizre]] - [[Cluj-Napoca]] - [[Codex Cumanicus]] - [[Comes sacrarum largitionum]] - [[Comis]] -[[Commentarii de bello Gallico]] - [[Concordia Sagittaria]] - [[Constitutio Antoniniana]] - [[Córdoba, Španija]] - [[Corpus separatum]] - [[Crnojevići]] - [[Cursus honorum]] - [[Curtea de Argeș]] - [[Curzonova linija]] '''Č'''<br> [[Čudžagam]] - [[Čanjuanski sporazum]] - [[Čor-Bakr]] – [[Černogorovsko-novočerkaska kultura]] - [[Čagatajščina]] - [[Čerkezi]] - [[Čerkezija]] - [[Četrta egipčanska dinastija]] - [[Čigirin]] - [[Çinili Köşk]] -[[Črna piramida]] - [[Črnogorski perper]] - [[Čuanrongi]] - [[Čum]] - [[Čuvaši]] '''D'''<br> [[Devet Oguzov]] - [[Dinglingi]] - [[Džjeduši]] - [[Državni muzej uporabne umetnosti Uzbekistana]] - [[Dunhua]] - [[Donkervoort]] - [[Dīwān Lughāt al-Turk]] - [[Džami al-tavarih]] - [[Dežela kadila]] – [[Džanidi]] – [[Džingisidi]] - [[Durhamski sporazum (1139)]] - [[Davidov stolp]] - [[Debelacija]] - [[Džarahidi]] - [[Damietta]] - [[Dongola]] - [[Domagojevići]] - [[Dentumoger]] - [[Dunajski gozd]] - [[Detinec]] - [[Drevljani]] - [[Džaočing]] - [[Džjankang]] - [[Dinastija Šin]] - [[Društvo pravičnih in složnih pesti]] - [[Džinši]] - [[Devet poglavij matematične umetnosti]] - [[Džangdžjašanska hanska bambusna besedila]] - [[Ding]] - [[Donghu]] - [[Džaoling]] - [[Džičeng]] - [[Dzidži tongdžjan]] - [[Džemaa el-Fna|Džemaa el-Fnaa]] - [[Dauni]] - [[Dulebi]] - [[De revolutionibus orbium coelestium]] - [[Dabujidi]] - [[Dagon]] - [[Dahšur]] - [[Dalimilova kronika]] - [[Damastion]] - [[Damnatio memoriae]] - [[Danajci]] - [[Danišmendi]] - [[Dea Gravida]] - [[De administrando imperio]] - [[De ceremoniis]] - [[Deir el-Ballas]] - [[Dekuman]] - [[Dekurija]] - [[Delminij]] - [[Demotska pisava]] - [[Denarij]] - [[Dendera]] - [[Denizli]] - [[Derafš Kaviani]] - [[Der]] - [[Derbent]] - [[Despot (dvorni naslov)]] - [[Dešret]] - [[Devet lokov]] - [[Deveta egipčanska dinastija]] - [[Deseta egipčanska dinastija]] - [[Devetnajsta egipčanska dinastija]] - [[Dezitijati]] - [[Dilbat]] - [[DIN 31635]] - [[Dinastija Vasa]] - [[Dingir]] - [[Dirham]] - [[Divina dispensatione]] - [[Djahi]] - [[Dneprove brzice]] - [[Dnjester]] - [[Dodrans]] - [[Dofar (governorat)]] - [[Dolina Coa]] - [[Dolina kraljic]] - [[Domesticus]] - [[Domestikos]] - [[Dominat]] - [[Donacija Sutrija]] - [[Donec]] - [[Dorski slog]] - [[Dra Abu el-Naga]] - [[Drobeta-Turnu Severin]] - [[Dromon]] - [[Druga egipčanska dinastija]] - [[Drugi torunjski mir]] - [[Drugi triumvirat]] - [[Drugo vmesno obdobje Egipta]] - [[Duamutef]] - [[Duat]] - [[Dumuzi]] - [[Dunajski kongres (1515)]] -[[Dušanov zakonik]] - [[Dupondij]] - [[Dur-Kurigalzu]] - [[Dux]] - [[Dvajseta egipčanska dinastija]] - [[Dvanajsta egipčanska dinastija]] - [[Dve gospe]] - [[Dzalisi]] - [[Dzuo Džuan]] - [[Džagfar tarihi]] - [[Džavišgar]] - [[Džebel Barkal]] - [[Džedkarejeva piramida]] - [[Džemdet Nasr]] - [[Džemdet nasrsko obdobje]] - [[Džizja]] - [[Džongdu]] - [[Džurčeni]] '''E'''<br> [[Elegeški napis]] - [[Encomium Emmae Reginae]] – [[Ealdorman]] - [[Eparhija]] - [[Edikt o izgonu]] - [[Egerska zlata bula]] - [[Eberswaldski zaklad]] - [[Edoni]] - [[Eolci]] - [[Enotri]] - [[Edikt iz Beaulieuja]] - [[Estoire d'Eracles]] - [[Excerpta Constantiniana]] - [[Eblaitščina]] - [[Edfu]] - [[Edui]] - [[Egipčanska algebra]] - [[Egipčanski muzej, Berlin]] - [[Egipčanski muzej, Kairo]] - [[Eğirdir]] - [[Ejalet]] - [[Ekallatum]] - [[Ekbatana]] - [[Ekron]] - [[Ekskubitorji]] - [[Ekvi]] - [[Elamščina]] - [[El Džem]] - [[Elefantina]] - [[El Kab]] - [[El Kurru]] ‎- [[El-Lahun]] - [[Elteber]] - [[Emar]] - [[Emeš]] - [[Enajsta egipčanska dinastija]] - [[Enbilulu]] - [[Enhelejci]] - [[Enki]] - [[Enkomi]] - [[Enlil]] - [[Enmerkar in gospodar Arate]] - [[EN (klinopis)]] - [[Enmannsche Kaisergeschichte]] - [[Enmešara]] - [[Ensi]] - [[Enten]] - [[Enuma Eliš]] - [[Epitome de Caesaribus]] - [[Ereškigal]] - [[Eridu]] - [[Erikova kronika]] - [[Eruvin]] - [[Erzincan]] - [[Erzurum]] - [[Esagila]] - [[Esterina knjiga]] - [[Ešnuna]] - [[Etymologicum Magnum]] - [[Etnografski muzej, Ankara]] - [[Evrikov zakonik]] - [[Excerpta Latina Barbari]] - [[Extremadura]] '''F'''<br> [[Fajaztepa]] - [[Fili]] - [[Fragmentarni letopisi Irske]] – [[Frankoitalijanščina]] - [[Fals]] - [[Faustinopolis]] - [[Fusang]] - [[Faradayeva čaša]] - [[Fraunhoferjeve črte]] - [[Fengsu tongji]] - [[Fenghao]] - [[Fengdžjan]] - [[Fanagorija]] - [[Femsko sodišče]] - [[Finoskandija]] - [[Fajansa]] - [[Fajum]] - [[Faras]] - [[Faravahar]] - [[Fasti]] - [[Fasti Triumphales]] - [[Fatva]] - [[Feodozija]] - [[Ferman]] - [[Filistejci]] - [[Filitosa]] -[[Filotejev Kletorologij]] - [[Firuzabad, Fars]] - [[Flandrija]] - [[Foederati]] - [[Fokaja]] - [[Folis]] - [[Formannskapsdistrikt]] - [[Fotijeva shizma]] - [[Frataraka]] - [[Fuldski letopisi]] '''G'''<br> [[Guozidžjen]] - [[Gurkan]] - [[Geografija (Ptolemaj)]] - [[Gardani hisar]] - [[Gavelkind]] - [[Gesta Danorum]] - [[Gesta Francorum Iherusalem peregrinantium]] - [[Gesta Pontificum Anglorum]] - [[Gesta Regum Anglorum]] - [[Gesta Stephani]] – [[Grad Falaise]] - [[Grad Corfe]] – [[Grad Çandır]] - [[Gavit]] - [[Gadir Hum]]- [[Grubeša Vojislavljević]] - [[Gesta Hunnorum et Hungarorum]] - [[Gesta Hungarorum]] - [[Genius cucullatus]] - [[Gesta Treverorum]] - [[Gnjeznenska bula]] - [[Gokturki]] - [[Grki]] - [[Grad Melfi]] - [[Georgenberški sporazum]] - [[Gemeiner Pfennig]] - [[Grivna]] - [[Galindi]] - [[GAL (klinopis)]] - [[Galatski stolp (stari)]] - [[Gal dubsar]] - [[Gal gestin]] - [[Gal mesedi]] - [[Galci]] - [[Galurščina]] - [[Gandž Name]] - [[Gardinerjev seznam hieroglifov]] - [[Garum]] - [[Gat, Filisteja]] - [[Gazi Husrev-begova medresa]] - [[Gebelein]] - [[Gebel el-Silsila]] - [[Gebze]] - [[Genucijevi zakoni]] - [[Gepidi]] - [[Gesta principum Polonorum]] - [[Geštinana]] - [[Geti]] - [[Gezerski koledar]] - [[Ġgantija]] - [[Gibralfaro]] - [[Girsu]] - [[Glinjani]] - [[Gniezno]] - [[Goplani]] - [[Gornja Gvineja]] - [[Gornja Mezopotamija]] - [[Grad Kroměříž]] - [[Grevtungi]] - [[Grivasti pavijan]] - [[Grobnica Kira Velikega]] - [[Grodno]]- [[Grofija Flandrija]] - [[Gubernija]] - [[Gudejeva valja]] - [[Guduščani]] - [[Gundišapur]] - [[Gur Emir]] - [[Gutijci]] - [[Gvinejski zaliv]] '''H'''<br> [[Hunčun]] - [[Handža]] - [[Helong]] - [[Hudžja]] - [[Hudud al-alam]] - [[Hodža (Srednja Azija)]] - [[Halhi]] -[[Huntajdži]] - [[Heiligenski sporazum]] – [[Heimskringla]] - [[Mankus]] - [[Heptarhija]] - [[Historia Mongalorum]] - [[Hormuz (mesto)]] - [[Hoftag]] - [[Humeima]] - [[Hasan-Džalaljani]] - [[Hiperpiron]] - [[Hamdanidi]] - [[Hetumidi]] - [[Halat]] - [[Hajbar]] - [[Haridžiti]] - [[Harka (naziv)]] - [[Historia Salonitana]] - [[Hiperboreja]] - [[Hünername]] - [[Hadrumetum]] - [[Haraks]] - [[Henan]] - [[Hebej]] - [[Handan]] - [[Hešibi]] - [[Haodžing]] - [[Henrikovski členi]] - [[Hioniti]] - [[Henricus Petrus]] - [[Henrikovska knjiga]] - [[Hedvikin kodeks]] - [[Helmno]] - [[Historia Tartarorum]] - [[Hanti]] - [[Habur]] - [[Hadad]] - [[Hadjaški sporazum]] - [[Hadžitarhan]] - [[Hafsidi]] - [[Haja]] - [[Halabija]] - [[Halafska kultura]] - [[Haldi]] - [[Halikarnas]] - [[Halkidika]] - [[Hamadan]] - [[Hamadanski kamniti lev]] - [[Hansi]] - [[Hapi (Horov sin)]] - [[Harač]] - [[Harran]] - [[Hasunska kultura]] - [[Hati (anatolsko ljudstvo)]] - [[Hati (germansko pleme)]] - [[Hatt-i humajun]] - [[Hatnub]] - [[Hatun]] - [[Hatuša]] - [[Hauran]] - [[Havara]] - [[Haz]] - [[Hazor]] - [[Heket]] - [[Hendursaga]] - [[Henrikova kronika Livonije]] - [[Hensit]] - [[Hentiamenti]] - [[Heracleopolis Magna]] - [[Hermopolis]] - [[Hermopolska ogdoada]] - [[Hesat]] - [[Hetitski klinopis]] - [[Hazaran]] - [[Hedžet]] - [[Heh]] - [[Hekat]] - [[Hekatomnidi]] - [[Heka]] - [[Hekatompil]] - [[Heksamilion]] - [[Helandija]] - [[Heliopolis]] - [[Helveti]] - [[Hepri]] - [[Herišef]] - [[Hermunduri]] - [[Heroon]] - [[Herson]] - [[Heruli]] - [[Heruski]] - [[Hešbon]] - [[Hetitska besedila]] - [[Heveli]] - [[Hieratika]] - [[Hilandarska listina]] - [[Hiksi]] - [[Hilandar]] - [[Hilandarski tipik]] - [[Hipogej Ħal-Saflieni]] - [[Hipogej Sant'Iroxi]] - [[Hipokavst]] - [[Hipon]] - [[Histamenon]] - [[Historia Augusta]] - [[Historia Ecclesiastica Gentis Anglorum]] - [[Historia Langobardorum]] - [[Historia Sicula]] - [[Hiša duše]] - [[Hnum]] - [[Hofmarschall]] - [[Hofmeister]] - [[Holašovice]] - [[Hollókő]] - [[Honsu]] - [[Hopeš]] - [[Hor]] - [[Horodlanska unija]] - [[Horovi sinovi]] - [[Horovo ime]] - [[Horovo oko]] - [[Hövitsman]] - [[Huang Čing Džigong Tu]] - [[Hu, Egipt]] - [[Hu (mitologija)]] - [[Huesca]] - [[Huriti]] - [[Huritščina]] - [[Hušbišag]] '''I'''<br> [[Ihšididi]] - [[Intitulacija]]] - [[Interpretatio romana]] - [[Ime obdobja (Kitajska)]] - [[Inkerman]] - [[Ivanovih sto]] - [[Iași]] - [[Ičirgu bojla]] - [[Igigi]] - [[Iguman]] - [[Ikonomidisov Taktikon]] - [[Ilabrat]] - [[Iliri]] - [[Ilustrirana kronika]] - [[Ilustrirana kronika Ivana Groznega]] - [[Imenik bolgarskih kanov]] - [[Imset]] - [[Inventarna stela]] - [[Iqta]] - [[Irkalla]] - [[Iske Kazan]] - [[Istanbulski pomorski muzej]] -[[Ištar]] - [[Ištarat]] - [[Ititavi]] - [[Ius regale montanorum]] - [[Ivanovske skalne cerkve]] - [[İznik]] - [[Ižori]] '''J'''<br> [[Jenisejski Kirgizi]] - [[Jam]] - [[Jus spolii]] - [[Jedisan]] - [[Jonglejeva enciklopedija]] - [[Juejang]] - [[Jame Jungang]] - [[Jinšu]] - [[Jonci]] - [[Jagelonska knjižnica]] - [[Jagelonska univerza]] - [[Jabgu]] - [[Jah (mitologija)]] - [[Jakuti]] - [[Jame Aggteleškega krasa in Slovaškega krasa]] - [[Jamhad]] - [[Jantarna cesta]] - [[Japigi]] - [[Jarhibol]] - [[Jasak]] - [[Jatvingi]] - [[Jaželbiški mir]] - [[Jevamot]] - [[Joma]] - [[Judenrat]] - [[Judovska četrt, Třebíč]] - [[Judovski prazniki]] - [[Juridična stela]] - [[Justinijanova dinastija]] - [[Jutungi]] - [[Južna mazgunska piramida]] '''K'''<br> [[Kerulen]] - [[Korjosa]] - [[Kujak]] - [[Karluki]] - [[Kitanska mala pisava]] - [[Knjiga Suija]] - [[Kamniti stolp (Ptolemaj)]] - [[Kan]] - [[Kokand]] - [[Kafirkala (Tadžikistan)]] - [[Kafirkala (Uzbekistan)]] - [[Kalai Kafirnigan]] - [[Karatepa]] - [[[[Kizil kala]]]] - [[Kojkirilgan kala]] - [[Khor Rori]] – [[Kazenski zakoni (Irska)]] - [[Kilkennyjski statut]] - [[Le Bec-Hellouin]] – [[Knýtlinga saga]] - [[Klarendonske konstitucije]] - [[Kanon medicine]] - [[Karmati]] - [[Kaskar]] - [[Kitab al-jabr wa-l-muqabala]] - [[Kadisija]] - [[Kütahya]] - [[Kabari]] - [[Kronika Regina Prümskega]] - [[Kapitular]] - [[Kartular]] - [[Konradini]] - [[Ksulsigije]] - [[Keltska Galija]] - [[Kuriali]] - [[Kalcedonsko krščanstvo]] - [[Kronika Alfonza III.]] - [[Kimerci]] - [[Kimiata]] - [[Kluhorski prelaz]] - [[Kataonija]] - [[Kibistra]] - [[Klazomenski sarkofag]] - [[Krakovsko-vilenska unija]] - [[Kitab al-Ujun]] - [[Komerciarij]] - [[Kurgan]] - [[Knjiga Ljanga]] - [[Knjiga Čija]] - [[Knjiga Songa]] - [[Kraljeva ustanova Velike Britanije]] - [[Kultura ploščastih grobov]] - [[Kitajske piramide‎]] - [[Knjiga Džina]] - [[Knjiga Hana]] - [[Knjiga Kasnejšega Hana]] - [[Knjiga o številih in računanju]] - [[Knjiga Veja]] - [[Kitajski priimek]] - [[Knjiga dokumentov]] - [[Knjiga poznejšega Hana]] - [[Kronike Huajanga]] - [[Knjiga pesmi]] - [[Knjiga Džova]] - [[Knjiga obredov]] - [[Kraji svetovne dediščine v Kirgizistanu]] - [[Kefalonija]] - [[Katoliška liga]] - [[Kandik]] - [[Kutriguri]] - [[Kopa (številska enota)]] - [[Kulmske pravice]] - [[Konradov statut]] - [[Kareli]] - [[Kašubi]] - [[Kabinet medalj]] - [[Ka (faraon)|Ka]] - [[Kadi]] - [[Kafes]] - [[Kalbidi]] - [[Kaldarij]] - [[Kaledonci]] - [[Kalisz]] - [[Kališki statut]] - [[Kalmiki]] - [[Kalmiščina]] - [[Kamen iz južne Sakare]] - [[Kamen iz Palerma]] - [[Kampidanščina]] - [[Kanonsko pravo]] - [[Kanop]] - [[Kanopska skrinja]] - [[Kanopski vrči]] - [[Kapua]] - [[Kapudan paša]] - [[Karakum]] - [[Karejski tipik]] - [[Karpati]] - [[Karpi]] - [[Kartuša]] - [[Kartuša (hieroglif)]] - [[Kasiti]] - [[Kasluhejci]] - [[Kasr Ibrim]] - [[Kava, Sudan]] - [[Kavkan]] - [[Kaza]] - [[Kelti]] - [[Keltiberi]] - [[Karaka]] - [[Karavela]] - [[Karnaški seznam kraljev]] - [[Kasiti]] - [[Kaski]] - [[Katif]] - [[Kavkan]] - [[Kazan]] - [[Kаzanlăška grobnica]] - [[Kazanski kremelj]] - [[Kayseri]] - [[Kebehsenuf]] - [[Kefrenova piramida]] - [[Kek (mitologija)]] - [[Kejsun]] - [[Keneurgenč]] - [[Kereidi]] - [[Kerma]] - [[Kilikijska vrata]] - [[Killingworthške lokomotive]] - [[Kilva]] - [[KI (klinopis)]] - [[Ki (mitologija)]] - [[Kimbri]] - [[Kipčaki]] - [[Kipčaščina]] - [[Kipsela]] - [[Kirov valj]] - [[Kis, Egipt]] - [[Kiš]] - [[Kišar]] - [[Kitāb-e Dīārbakrīya]] - [[Kitani]] - [[Kizik]] - [[Kizilkum]] - [[Kizzuwatna]] - [[Klinopis]] - [[Knjiga Čena]] - [[Knjiga nebeške krave]] - [[Knjiga votlin]] - [[Knjiga vrat]] - [[Knjige dihanja]] - [[Kodašim]] - [[Kom El Sultan]] - [[Komneni]] - [[Kom Ombo]] - [[Koncil v Clermontu]] - [[Koncil v Piacenzi]] - [[Kongrati]] - [[Konstantinopelski mirovni sporazum (1479)]] - [[Konstantinska dinastija]] - [[Kulturna krajina Lednice-Valtice]] - [[Konstantinopelska patria]] ‎- [[Konstantinopelski hipodrom]] - [[Konstantinopelski sporazum (1533)]] - [[Košiški privilegij]] - [[Krakovski kongres]] - [[Kran]] - [[Kratka kronologija]] - [[Kruja]] - [[Ksantos]] - [[Ksois]] - [[Ktitor]] - [[Kuara]] - [[Kuban]] - [[Kubit (dolžinska mera)]] - [[Kudurru]] - [[Kültepe]] - [[Kumani]] - [[Kumarbi]] - [[Kupola na skali]] - [[Kuropalat]] - [[Kurški steli]] - [[Kuruş]] - [[Kušanšah]] - [[Kuta, Mezopotamija]] - [[KV11]] - [[KV14]] - [[Kvadi]] - [[Kvadrans]] - [[Kvadratura parabole]] - [[Kvestor]] - [[Kvinarij]] '''L'''<br> [[Ljaojang] - [[Linhuangfu]] - [[Letopisi Insifallena]] - [[Limeriški sporazum]] - [[Letopisi Ulstra]] - [[Lampron]] - [[Lori (trdnjava)]] - [[Lex Romana Curiensis]] - [[Liber Historiae Francorum]] - [[Lindisfarnski evangeliji]] - [[Lestrigoni]] - [[Lužecki samostan]] - [[Liaodong]] - [[Lingču]] - [[Luojang]] - [[Letopisi mojstra Jana]] - [[Letopisi vojskujočih se držav]] - [[Letopisi pomladi in jeseni]] - [[Lit de justice]] - [[Lukani]] - [[Liber ad honorem Augusti]] - [[Liber censuum]] - [[Latgalci]] - [[Letopisi Frankovskega kraljestva]] - [[Limes Saxoniae]] - [[Livonska rimana kronika]] - ‎[[Lorški letopisi]] - [[Lavrentijev letopis]] - [[Lužiška kultura]] - [[Lahamu]] - [[Lahmu]] - [[Laodamija]] - [[Laodicea Combusta]] - [[Larak]] - [[Larisa]] - [[Larsa]] - [[Łaskijev statut]] - [[Latakija]] - [[Lateranski obelisk]] - [[Latinci]] - [[Latinske pravice]] - [[Latobiki]] - [[Latobrigi]] - [[Lehiti]] - [[Lelvani]] - [[Lemba]] - [[Lemki]] - [[Leponti]] - [[Lesene cerkve v slovaškem delu Karpatov]] - [[Letopis popa Dukljana]] - [[Leto štirih cesarjev]] - [[Leto petih cesarjev]] - [[Leto šestih cesarjev]] - [[Levi (ljudstvo)|Levi]] - [[Levoča, Spiški grad in z njima povezani kulturni spomeniki]] - [[Lex Antonia]] - [[Lex Salica]] - [[Lex specialis]] - [[Lex Titia]] - [[Lex Ursonensis]] - [[Liberum veto]] - [[Libijska pisava]] - [[Libijska puščava]] - [[Liguri]] - [[Ligurščina]] - [[Likijci]] - [[Liktor]] - [[Liman (geologija)]] - [[Limes Transalutanus]] - [[Limmu]] - [[L-Innu Malti]] - [[Livrustkammaren]] - [[Litomyšl]] - [[Ljudstva z morja]] - [[Locomotion No. 1]] - [[Logotet]] - [[Logothetes tou dromou]] - [[Logothetes tou genikou]] - [[Logudorščina]] - [[Lublinska unija]] - [[Lugal]] - [[Lugdunska Galija]] - [[Lugi]] - [[Lukka]] - [[Lulubi]] '''M'''<br> [[Miyakejin dogodek]] - [[Mandžurščina]] - [[Moheji]] - [[Mavzolej Kaffola Šošija]] - [[Medresa Barak kana]] - [[Medresa Moji Mubarak]] - [[Mošeja Hazrati Imama]] - [[Mavzolej Mohameda Bašoroja]] - [[[[Mavzolej Hakima al-Termizija]]]] - [[Munster]] - [[Margat]] - [[Maqamat al-Hariri]] - [[Mongolska pisava]] - [[Marzban]] - [[Mavla]] - [[Muzej turške in islamske umetnosti]] - [[Magna Hungaria]] - [[Mojmiridi]] - [[Morgengabe]] - [[Men (božanstvo)]] - [[Mitridatska dinastija]] - [[Mjelniška unija]] - [[Možajsk]] - [[Mopsuestija]] - [[Maoling]] - [[Mavzolej Qianling]] - [[Madridski sporazum (1880)]] - [[Mahzen]] - [[Marakeš]] - [[Melfi]] - [[Melfijske konstitucije]] - [[Mezzogiorno]] - [[Mos teutonicus]] - [[Mikulčice]] - [[Mersenski sporazum]] - [[Malbork]] - [[Mogilno]] - [[Mansi]] - [[Malopoljska]] - [[Milčani]] - [[Mačva]] - [[Madhab]] - [[Madarski konjenik]] - [[Madridski Skilica]] - [[Madžar (mesto)]] - [[Magdeburške pravice]] - [[Malikijski madhab]] - [[Mandilion]] - [[Magister militum]] - [[Magister officiorum]] - [[Magister pecoris camelorum]] - [[Magistrat]] - [[Maglič]] - [[Magnaura]] - [[Magnezija na Meandru]] - [[Magura]] - [[Maharda]] - [[Mainz]] - [[Makedonska dinastija]] - [[Málaga]] - [[Malindi]] - [[Malta]] - [[Mandejski jeziki]] - [[Mangup]] - [[Maninščina]] - [[Mardin]] - [[Mariki (ljudstvo)|Mariki]] - [[Marinidi]] - [[Markomani]] - [[Markov samostan]] - [[Mar Saba]] - [[Masageti]] - [[Masesili]] - [[Masili]] - [[Medamud]] - [[Medinet Madi]] - [[Mehit]] - [[Meidum]] - [[Menapijci]] - [[Mérida, Španija]] - [[Marijci]] - [[Medresa]] - [[Mehetveret]] - [[Menat]] - [[Merikarejeva piramida]] - [[Merjenje kroga]] - [[Merovingi]] - [[Merv]] - [[Mesapi]] - [[Mestna država]] - [[Mestni arheološki muzej, Bologna]] - [[Metoh]] - [[Mihranidi]] - [[Milas]] - [[Miliana]] - [[Milodraška ahidnama]] - [[Minaret]] - [[Mirgisa]] - [[Medina Azahara]] - [[Medun|Meteon]] - [[Melkumani]] - [[Merkiti]] - [[Mersa Gavasis]] - [[Mira (Likija)]] - [[Mirza]] - [[Mitilena]] - [[Moed]] - [[Molosi]] - [[Mombasa]] - [[Monemvazija]] - [[Mongolski šamanizem]] - [[Montu]] - [[Morejska kronika]] - [[Moskovski matematični papirus]] - [[Most Mehmed Paše Sokolovića]] - [[Mosul]] - [[Muladi]] - [[Municipij]] - [[Muntenija]] - [[Murom]] - [[Mušhuššu]] - [[Mut]] - [[Muzej anatolskih civilizacij, Ankara]] - [[Muzej Deir ez-Zora]] - [[Muzej Luksorja]] '''N'''<br> [[Narodni muzej Malezije]] - [[Nukus]] - [[Nakšbandi]] – [[Nizamija]] - [[Nomokanon]] - [[Nika (upor)]] - [[Nesviški dvorec]] - [[Nušibi]] - [[Naturales quaestiones]] - [[Nevekat]] - [[Nova knjiga Tanga]] - [[Navarh]] - [[Nitra]] - [[Natangi]] - [[Nogata]] - [[Nadruvi]] - [[Nikonova kronika]] - [[Non parum animus noster]] - [[Novgorodska četrta kronika]] - [[Nabonidova kronika]] - [[Nabu]] - [[Nacionalni muzej Irana]] - [[Nacionalni arheološki muzej Neaplja]] - [[Naditu]] - [[Nadžaf]] - [[Naharar]] - [[Nahija]] - [[Nahr el-Kalb]] - [[Najmani]] - [[Nakada]] - [[Nakš-e Rostam]] - [[Namtar]] - [[Nanše]] -[[Napata]] - [[Naravni rezervat Srebǎrna]] - [[Narodni muzej Alepa]] - [[Narodni muzej Damaska]] - [[Narodni muzej egipčanske civilizacije]] - [[Narodni park Hortobágy—Puszta]] - [[Našim]] - [[Nebti]] - [[Nefertem]] - [[Nehen]] - [[Nekbet]] - [[Neferefrejeva piramida]] - [[Neit]] - [[Nemanjići]] - [[Nemes]] - [[Nammu]] - [[Neminem captivabimus nisi iure victum]] - [[Neretvani]] - [[Nerik]] - [[Neronov kolos]] - [[Nervijci]] - [[Nesebar]] - [[Nezikin]] - [[Neznani knez]] - [[Nihil novi]] - [[Nija]] - [[Ninazu]] - [[Nindara]] - [[Ningikuga]] - [[Ninkura]] - [[NIN (klinopis)]] - [[Ninlil]] -[[Nikomedija]] - [[Nilometer]] - [[Nimintaba]] - [[Ninazu]] - [[Ningišzida]] - [[Ninhursaga]] - [[Ningal]] - [[Ninsar]] - [[Nintinuga]] - [[Ninurta]] - [[Nisa]] - [[Nisaba]] - [[Njemen]] - [[Nogajci]] - [[Nom]] - [[Nomarh]] - [[Nomokanon svetega Save]] - [[Norveški rigsdaler]] -[[Notitia de actoribus regis]] - [[Notitia Dignitatum]] - [[Notitia Urbis Constantinopolitanae]] - [[Nubijci]] - [[Numidijci]] - [[Numidščina]] - [[Numus]] - [[Nur (gorovje)|Nur]] - [[Nuri]] - [[Nut]] - [[Nuzi]] - [[Nyen]] '''O'''<br> [[Ordos]] - [[Ordu-Balik]] - [[Orakeljski napisi]] - [[Osemnajst pesmi nomadske flavte]] - [[Ojrati]] – [[Onginski napis]] – [[Otočje Dimanijat]] – [[Óláfs saga Tryggvasonar en mesta]] – [[Okrogloglavci]] – [[Old Minster (Winchester)]] - [[Osemnajsti toledski koncil]] - [[Olelkoviči]] - [[Ordoška kultura]] - [[Obredi Džova]] - [[Orhonski napisi]] - [[Otuken]] - [[Orléanski sporazum]] - [[Onoguri]] - [[Ostromirov evangelij]] - [[Obrenovići]] - [[Oešo]] - [[O krogli in valju]] - [[Olmalik]] - [[Olomuc]] - [[Olt]] - [[Oltenija]] - [[Ondol]] - [[Opatija Prüm]] - [[O plavajočih telesih]] - [[Orla]] - [[Osebno ime (Stari Egipt)]] - [[O ravnovesju ravnin]] - [[Oront]] - [[Osma egipčanska dinastija]] - [[O spiralah]] - [[Oppidum]] - [[Oria, Italija]] - [[Orobi]] - [[Osebno ime (arabsko)]] - [[Osemnajsta egipčanska dinastija]] - [[Osmansko medvladje]] - [[Ostrogoti]] - [[Otranto]] - [[Otrar]] '''P'''<br> [[Por-Bažin]] - [[Pagoda templja Fogong]] - [[Pečatna pisava]] - [[Pul]] – [[Preglednica pomembnih mest (Ptolemaj)]] - [[Pul]] – [[Pajkend]] - [[Pandžakent]] - [[Palača Hudajar kana]] - [[Poyningsov zakon]] - [[Palača Beaumont]] – [[Pedenj]] - [[Potovanja Marka Pola]] - [[Ptolemaida, Egipt]] - [[Preslavska književna šola]] - [[Preslavska ljudska skupščina]] - [[Panegyrici latini]] - [[Porta Nigra]] - [[Pravilo svetega Benedikta]] - [[Priamov zaklad]] - [[Punščina]] - [[Puškinov muzej]] - [[Pontska Herakleja]] - [[Paziriška kultura]] - [[Pet barbarov]] - [[Prinčevi otoki]] - [[Pingo]] - [[Posmrtno ime]] - [[Partizanske prepovedi]] - [[Partizanske prepovedi]] - [[Pekinški človek]] - [[Pokol v Vassyju]] - [[Pragmatična sankcija iz Bourgesa]] - [[Pasijon opatinje Kunigunde]] - [[Privilegium de non appellando]] - [[Prümski sporazum]] - [[Pietati proximum]] - [[Plock]] - [[Pruska zveza]] - [[Prvi torunjski mir]] - [[Pogezani]] - [[Pomezani]] - [[Polabi]] - [[Polabski Slovani]] - [[Pomorjansko]] - [[Posadnik]] - [[Predloga:Češki vladarji]] - [[Padiisetov kip]] - [[Paiza]] - [[Pagus]] - [[Pacta conventa]] - [[Palača Blaherne]] - [[Pala d'Oro]] - [[Palasa]] - [[Paleologi]] - [[Paleta lovcev]] - [[Palmirska aramejščina]] - [[Palóci]] - [[Pannonhalma]] - [[Papirus Harris I]] - [[Papirus Boulaq 18]] - [[Parakoimomenos]] - [[Parni stroj]] - [[Pariški disput]] - [[Parizi]] - [[Parni]] - [[Parti]] - [[Partščina]] - [[Pastirska sekira]] - [[Paša]] - [[Paks (boginja)]] - [[Palimpsest]] - [[Pariški edikt]] - [[Patara]] - [[Pax Chazarica]] - [[Pax Nicephori]] - [[Pax Romana]] - [[Pea]] - [[Pečenegi]] - [[Pejeva in Nehenova duša]] - [[Pelazgi]] - [[Peligan]] - [[Pentapolis]] - [[Pergamonski muzej]] - [[Pesahim]] - [[Peta egipčanska dinastija]] - [[Petindvajseta egipčanska dinastija]] - [[Petnajsta egipčanska dinastija]] - [[Petriejev muzej egipčanske arheologije]] - [[Pevceti]] - [[Pipinidi]] - [[Piramida Ameni Kemaua]] - [[Piramida Pepija I.]] - [[Piramida Senusreta II.]] - [[Piramidion]] - [[Piramidna besedila]] - [[Pirinski narodni park]] - [[Pirusti]] - [[Pisa]] - [[Plastna piramida]] - [[Planinska kavka]] - [[Plastna piramida]] - [[Plebejski tribun]] - [[Pliska]] - [[Polock]] - [[Pokopana piramida]] - [[Poladska kultura]] - [[Poljski bratje]] - [[Pomladni in jesenski letopisi šestnajstih kraljestev]] - [[Pontifex maximus]] - [[Porfirogenet]] - [[Posteljnik]] - [[Potsdamski sporazum]] - [[Praeses]] - [[Prabolgarski koledar]] - [[Praecepta Militaria]] - [[Praepositus sacri cubiculi]] - [[Praški groš]] - [[Pravi križ]] - [[Prebenda]] - [[Prepiri Hora in Seta]] - [[Pretor]] - [[Pretorska prefektura]] - [[Prevala]] - [[Principat]] - [[Privilegium Sigismundi Augusti]] - [[Proedros]] - [[Prokurator]] - [[Promagistrat]] - [[Promptuarii Iconum Insigniorum]] - [[Pronoja]] - [[Pro]]skineza]] - [[Protospatarij]] - [[Protovestiarij]] - [[Prusi]] - [[Prva urska dinastija]] - [[Pterija]] - [[Pruski poklon]] - [[Prva egipčanska dinastija]] - [[Prvi triumvirat]] - [[Pšent]] - [[Ptolemajska dinastija]] '''Q'''<br> [[Quia maior]] - [[Qift]] - [[Qila Mubarak]] - [[Qustul]] - [[QV66]] '''R'''<br> [[Ruiju kokuši]] - [[Resnični zapisi]] - [[Rabati Malik]] - [[Ras al-Had]] – [[Rustak]] – [[Ragnars saga Loðbrókar]] – [[Ragnarssona þáttr]] - [[Rodbina Wessex]] – [[Rodbina York]] – [[Rachel suum videns]] - [[Ramla]] - [[Ramataim-Zofim]] - [[Rubenidi]] - [[Renovatio regni Francorum]] - [[Robertinci]] - [[Red belega orla]] - [[Seznam kalifov]] - [[Simferopol]] - [[Radzivilska kronika]] - [[Razbojniki iz močvirja Ljanšan]] - [[Rdeče obrvi]] - [[Razprava o astrologiji v kaijuanskem obdobju]] - [[Rouranščina]] - [[Red Svetega Duha]] - [[Red svetega Mihaela]] - [[Rafanija]] - [[Ratiaria]] - [[Reichshofrat]] - [[Reichskammergericht]] - [[Reichsregiment]] - [[Renovatio imperii Romanorum]] - [[Ribmonski sporazum]] - [[Radnoški sporazum]] - [[Rabataški napis]] - [[Radaniti]] - [[Rakovski katekizem]] - [[Ras ibn Hani]] - [[Rasamov valj]] - [[Rdeča piramida]] - [[Red sv. Štefana, papeža in mučenca]] - [[Renpet]] - [[Rimska provinca]] - [[Rimski konzul]] - [[Rimsko državljanstvo]] - [[Red belega orla (Poljska)]] - [[Red bratstva in enotnosti]] - [[Red črnega orla]] - [[Red svete Ane]] - [[Red svetega Aleksandra Nevskega]] - [[Red svetega Andreja]] - [[Red svetega Jurija]] - [[Renenutet]] - [[Res geste Divi Augusti]] - [[Rešef]] - [[Rilski samostan]] - [[Rimska dioceza]] - [[Rimski guverner]] - [[Rimski konzul]] - [[Rimski senat]] - [[Rhindov matematični papirus]] - [[Rimski diktator]] - [[Ripuarski Franki]] - [[Rjazan]] - [[Roš hašana (Talmud)]] - [[Rugi]] - [[Ruina (zgodovina Ukrajine)]] - [[Rumeli Hisarı]] - [[Rumkale]] - [[Rundetaarn]] '''S'''<br> [[Samguk jusa]] - [[Sari-Čeleški naravni rezervat]] - [[Samguk sagi]] - [[Semirečje]] - [[Samarkandski Koran]] - [[Sajmaluu-Taš]] - [[Sulejmanova gora]] - [[Suzani]] - [[Signak]] – [[Sanas Cormaic]] - [[Scela Mucce Meic Datho]] - [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Omanu]] - [[Saga o Hervorju in Hedreku]] – [[Senchas Már]] - [[Seznam danskih vladarjev]] - [[Skjöldunga saga]] – [[Strangfordsko jezero]] - [[Safavidi]] - [[Seznam angleških kraljev]] - [[Stratus]] - [[Seznam mameluških sultanov]] - [[Sijasatnama]] - [[Samostan Hovhanavank]] - [[Sis]] - [[Samostan Hckonk]] - [[Samostan Horomos]] - [[Samostan Sagmosavank]] - [[Samostan Spitakavor]] - [[Samostan Tanahat]] - [[Sbeitla]] - [[Strata Diocletiana]] - [[Siyer-i Nebi]] - [[Saltovsko-majaška kultura]] - [[Speyerski sporazum]] - [[Salzburški letopisi]] - [[Seznam frankovskih kraljev]] - [[Srednji vek]] - [[Summa theologica]] - [[Stater]] - [[Sto ena noč]] - [[Spektralna črta]] - [[Sedem modrecev iz bambusovega gaja]] - [[Sancai Tuhui]] - [[Stara knjiga Tanga]] - [[Stopićeva jama]] - [[Seznam gokturških kaganov]] - [[Sogdijščina]] - [[Sujab]] - [[Slovani v Spodnji Panoniji]] - [[Statutum in favorem principum]] - [[Sicilska zlata bula]] - [[Sambijci]] - [[Skalvi]] - [[Staroangleški Orozij]] - [[Severna Dvina]] - [[Speculum humanae salvationis]] - [[Strigolniki]] - [[Samogiti]] - [[Sandomierška konfederacija]] - [[Seli]] - [[Semigali]] - [[Sabinci]] - [[Saft El Hinna]] - [[Sah]] - [[Sahurejeva piramida]] - [[Sais]] - [[Sakara]] - [[Sakarski seznam kraljev]] - [[Saki]] - [[Salamanca (lokomotiva)|Salamanca]] - [[Salerno]] - [[Salasi]] - [[Salijski Franki]] - [[Samarska kultura]] - [[Samniti]] - [[Samostan Dioniziat]] - [[Samostan Dohiar]] - [[Samostan Esfigmen]] - [[Samostan Filotej]] - [[Samostan Gregoriat]] - [[Samostan Iviron]] - [[Samostan Jazak]] - [[Samostan Konstamonit]] - [[Samostan Ksiropotam]] - [[Samostan Karakal]] - [[Samostan Ksenofont]] - [[Samostan Kutlumuš]] - [[Samostan Ljubostinja]] - [[Samostan Manasija]] - [[Samostan Mileševa]] - [[Samostan Morača]] - [[Samostan Pantelejmon]] - [[Samostan Pantokrator]] - [[Samostan Reževići]] - [[Samostan Simonopetra]] - [[Samostan Sopoćani]] - [[Samostan Stavronikita]] - [[Samostan svetega Pavla]] - [[Samostan Zograf]] - [[Samostan Žića]] - [[Samuelov napis]] - [[Sandomierski sporazum]] - [[Sandomierz]] - [[Sandžak]] - [[Sanjska stela]] - [[Sankovići]] - [[Şanlıurfa]] - [[Saraceni]] - [[Saraj (mesto)]] - [[Sardeati]] - [[Sardinci]] - [[Sardinščina]] - [[Sarkel]] - [[Sarkofaška besedila]] - [[Sarpanit]] - [[Satet]] - [[Satrap]] - [[Satrapija]] - [[Sebar]] - [[Sebastokrator]] - [[Sebenit]] - [[Sedem rilskih jezer]] - [[Sedemnajsta egipčanska dinastija]] - [[Sedma egipčanska dinastija]] - [[Sehel]] - [[Seked]] - [[Sekmet]] - [[Sekvani]] - [[Seldžuki]] - [[Selevkidi]] - [[Selevkija]] - [[Selevkija (razločitev)]] - [[Semis]] - [[Semiti]] - [[Serabit el-Hadim]] - [[Serket]] - [[Sasarščina]] - [[Sesterc]] - [[Setar]] - [[Seznam antičnih plemen v Iliriji]] - [[Seznam asirskih vladarjev]] - [[Seznam astrahanskih kanov]] - [[Seznam babilonskih kraljev]] - [[Seznam egipčanskih piramid]] - [[Seznam hetitskih kraljev]] - [[Seznam rimskih uzurpatorjev]] - [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi]] - [[Seznam srbskih vladarjev]] - [[Seznam kanov Zlate horde]] - [[Seznam kasimskih kanov]] - [[Seznam sultanov Osmanskega cesarstva]] - [[Seznam sumerskih kraljev]] - [[Seznam vladarjev Kuša]] - [[Sia (mitologija)]] - [[Sicilske večernice]] - [[Siega Verde]] - [[Sikuli]] - [[Silion]] - [[Silivri]] - [[Silikva]] - [[Sindh]] - [[Sindžar]] - [[Sin (mitologija)]] - [[Sintagma Matije Vlastarja]] - [[Sinop]] - [[Sipar]] - [[Sirara]] - [[Sisig]] - [[Sistrum]] - [[Sivas]] - [[Skadar]] - [[Skifat]] - [[Skiri]] - [[Skit]] - [[Skorš]] - [[Slani možje]] - [[Sloveni]] - [[Sobek]] - [[Sokar]] - [[Solidus]] - [[Solun]] - [[Solunski edikt]] - [[Soninščina]] - [[Sopdu]] - [[Spatarij]] - [[Spiška Kapitula]] - [[Sporazum treh črnih orlov]] - [[Srednja kronologija]] - [[Stadiasmus Patarensis]] - [[Stari Krim]] - [[Stara Ladoga]] - [[Stari most, Mostar]] - [[Stari Ras]] - [[Staroegipčansko razumevanje duše]] - [[Stavraton]] - [[Steber Svete trojice, Olomouc]] - [[Stefan (naziv)]] - [[Stela lakote]] - [[Stockholmski krvavi ples]] - [[Stolnic]] - [[Stolnica svetega Aleksandra Nevskega, Sofija]] - [[Stratopedarches]] - [[Suar]] - [[Suda]] -[[Sujumbikin stolp]] - [[Suka]] - [[Sulejmanija]] - [[Sultanija]] - [[Sultantepe]] - [[Sumerščina]] - [[Surh Kotal]] - [[Surname-i Vehbi]] - [[Svaška poroka]] - [[Svejhat]] - [[Sveštarska grobnica]] - [[Svijažsk]] - [[Svobodno kraljevo mesto]] '''Š'''<br> [[Šatuoji]] - [[Šuejantuoji]] - [[Šangdžing Longčuanfu]] - [[Šiveji]] - [[Šajbanidi]] – [[Šah (vladar)]] - [[Šjongnu]] - [[Štiriindvajset zgodovin]] - [[Šučang]] - [[Šanhai Judi Čuantu]] - [[Šjadu]] - [[Ši Čjangova ponev]] - [[Štiri knjige in Pet klasik]] - [[Šabakov kamen]] - [[Šabat (Talmud)]] - [[Šai]] - [[Šakkanakku]] - [[Šamaševa tablica]] - [[Šapinuva]] - [[Šaruhen]] - [[Šarur]] - [[Šekalim]] - [[Šerdeni]] - [[Šeriatsko pravo]] - [[Šesta egipčanska dinastija]] - [[Šestdesetiški številski sistem]] - [[Šestindvajseta egipčanska dinastija]] - [[Šestnajsta egipčanska dinastija]] - [[Šišmani]] - [[Šjanbeji]] - [[Šofar]] - [[Štetje živine]] - [[Štirinajsta egipčanska dinastija]] - [[Šu]] - [[Šubat-Enlil]] - [[Šurupak]] '''T'''<br> [[Tajšju]] - [[Tang huijao]] - [[Taraz]] - [[Tegin]] - [[Tjeleji]] - [[Tributarna država]] - [[Trije uradi in šest ministrstev]] - [[Tunguški jeziki]] - [[Tempeljsko ime]] - [[Tonjukukovi napisi]] - [[Tunguško-mandžurska ljudstva]] - [[Tanguti]] - [[Tatabi]] - [[Tempelj Gejuan]] - [[Tillašejkova mošeja]] - [[Tripitaka]] - [[Toprak kala]] - [[Timurnama]] – [[Togail Bruidne Da Derga]] - [[Thegn]] – [[Titulus Regius]] – [[Tretji zakon o nasledstvu]] - [[Turkomani]] - [[Tanuter]] - [[Tebaida]] - [[Tarikhnama]] - [[Toparh]] - [[Theophanes Continuatus]] - [[Turdski edikt]] - [[Turul]] - [[Tevtoni]] - [[Tongeren]] - [[Tungri]] - [[Treveri]] - [[Trierske cesarske terme]] - [[Tenso]] - [[Tibareni]] - [[Tabala]] - [[Treri]] - [[Tripoljsko-kukutenska kultura]] - [[Tongdian]] - [[Tongvančeng]] - [[Tempelj belega konja]] - [[Tibetanski letopisi]] - [[Tisjacki]] - [[Tablica iz Kiša]] - [[Tablica usod]] - [[Tablice iz Eble]] - [[Tanis]] - [[Taanit]] - [[Tabarkin]] - [[Tabriz]] - [[Tabula Rogeriana]] - [[Taharot]] - [[Taifa]] - [[Taite]] - [[Taiz]] - [[Tajna zgodovina Mongolov]] - [[Taktikon Uspenskega]] - [[Taksiarh]] - [[Talatat]] - [[Talmud]] - [[Tamga]] - [[Tanger]] - [[Tanukidi]] - [[Tanzimat]] - [[Târgoviște, Romunija|Târgoviște]] - [[Taq-e Bostan]] - [[Targum]] - [[Tarhuntaša]] - [[Tarika]] - [[Tarraco]] - [[Tarz]] - [[Tašmetu]] - [[Tatarščina]] - [[Taulanti|Taulanti]] - [[Taunus]] - [[Taveret]] - [[Tavrini]] - [[Telepinujev razglas]] - [[Tel Tajinat]] - [[Taurus]] - [[Tebanska triada]] - [[Tefilin]] - [[Tefnut]] - [[Tekija]] - [[Tekija (verska zgradba)]] - [[Telč]] - [[Tell Kazel]] - [[Tell]] - [[Tell Šejk Hamad]] - [[Tel Šikmona]] - [[Tell Barri]] - [[Tell Bejdar]] - [[Tell Brak]] - [[Tell Ramad]] - [[Tešub]] - [[Tengrizem]] - [[Tenta]] - [[Teodozijev zakonik]] - [[Tepidarij]] - [[Terka]] - [[Terni]] - [[Terterji]] - [[Tetrapilon]] - [[Tetarteron]] - [[Tetradrahma]] - [[Tetrarhija]] - [[Tervingi]] - [[Tevkri]] - [[Tiana]] - [[Ticinum]] - [[Tilbeşar]] - [[Tile]] - [[Timočani]] - [[Timuridi]] - [[Tinis]] - [[Tipik]] - [[Tiša beav]] - [[Tjaru]] - [[Tlemcen]] - [[Tlos]] - [[Tmutarakan]] - [[Tod]] - [[Toledo]] - [[Tonzura]] - [[Torinski seznam kraljev]] - [[Tortoški disput]] - [[Trajanov steber]] - [[Trebinje, Bosna in Hercegovina|Trebinje]] - [[Tre Kronor (grad)]] - [[Tretja egipčanska dinastija]] - [[Triens]] - [[Trier]] - [[Triumvirat]] - [[Trinajsta egipčanska dinastija]] - [[Tudun]] - [[Tug]] - [[Tugra]] - [[Tunip]] - [[Tura, Egipt]] - [[Turdetani]] - [[Turduli]] - [[Turkmenščina]] - [[Turščina]] - [[Turuki]] - [[Tus, Iran]] - [[Tuttul]] - [[Tutu (mitologija)]] '''U'''<br> [[Uzgenski minaret]] - [[Uzbekistanski sum]] - [[Uzgen]] - [[Uraicecht Becc]] - [[Urgesta]] - [[Utrehtski psalter]] - [[Upor rumenih turbanov]] - [[Upori poganov na Poljskem]] - [[Ubaidsko obdobje|Ubaidska kultura]] - [[Ujezd]] - [[Ullikummi]] - [[Ulpia Traiana Sarmizegetusa]] - [[Umm el-Qa'ab]] - [[Unasova piramida]] - [[Upelluri]] - [[Uraniborg]] - [[Urartščina]] - [[Uraš]] - [[Ureus]] - [[Urgenč]] - [[Urkeš]] - [[Ur (klinopis)]] - [[Uronarti]] - [[Userkafova piramida]] - [[Ustava Pilipa Orlika]] - [[Utu]] - [[Uttu]] - [[Uzurpator]] '''V'''<br> [[Varahša]] - [[Vadi Doka]] – [[Vita Ansgarii]] – [[Vita Ædwardi regis]] – [[Vita Ædwardi regis]] - [[Via Maris]] - [[Vasit]] - [[Vardapet]] - [[Vestes]] - [[Vojislavljevići]] - [[Votla cerkev]] - [[Veligrad]] - [[Veni, vidi, vici]] - [[Vangčeng]] - [[Valoijci]] - [[Venšjan tongkao]] - [[Vulture]] - [[Viminacium]] - [[Varmija]] - [[Višgorod]] - [[Varmi]] - [[Viborg (grad)]] - [[Višegrajski kodeks]] - [[Vagri]] - [[Vagrija]] - [[Varni]] - [[Veleti]] - [[Velislavova ilustrirana Biblija]] - [[Vad ben Naka]] - [[Vadi El Garf]] - [[Vadi El Hudi]] - [[Vadi Halfa]] - [[Vadi Hammamat]] - [[Vadi Maghara]] - [[Vadžet]] - [[Vakuf]] - [[Valentinijanska dinastija]] - [[Varšavska konfederacija]] - [[Vašukani]] - [[Vatikanski muzeji]] - [[Velika palača v Konstantinoplu]] - [[Veliko Tǎrnovo]] - [[Veliki svečenik]] - [[Valletta]] - [[Valide sultan]] - [[Valpet]] - [[Velika Ribja reka]] - [[Veliki karnaški napis]] - [[Veliki vezir]] - [[Veliki župan]] - [[Velikonočna kronika]] - [[Vandalščina]] - [[Verbania]] - [[Vepvavet]] - [[Verethekau]] - [[Veronski seznam]] - [[Vestibul]] - [[Vezir]] - [[Via Annia]] - [[Via Claudia Augusta]] - [[Via Egnatia]] - [[Via Popilia]] - [[Via Traiana Nova]] - [[Vilajet]] - [[Vila Tugendhat]] - [[Vir gloriosus]] - [[Vir illustris]] - [[Visoki Dečani]] - [[Vita Karoli Magni]] - [[Viterbo]] - [[Viterbski sporazum]] - [[Vivente rege]] - [[Vizigoti]] - [[Vizigotski zakonik]] - [[Vladarski nazivi faraonov]] - [[Vladarsko ime]] - [[Vlahi]] - [[Vlkolinec]] - [[Vojaški tribun]] - [[Vojvoda (vojaški čin)]] - [[Volost]] - [[Volski]] - [[Volški Tatari]] - [[Volubilis]] - [[Vornik]] - [[Vranduk]] - [[Vukanovići]] - [[Vzhodna puščava]] '''W'''<br> [[Wergeld]] - [[Weld-Blundellova prizma]]- [[Wallingfordski sporazum]] - [[Witan]] '''Z'''<br> [[Zu jong djao]] - [[Zgodovina dinastije Ljao]] - [[Zubuji]] - [[Zafar]] – [[Zgodnjeirsko pravo]] – [[Zajn al-akbar]] - [[Zlati psalterij sv. Gala]] - [[Zlata bula]] - [[Zgodovina Krima]] - [[Zgodovina prerokov in kraljev]] - [[Zukninska kronika]] - [[Zlati dinar]] - [[Zemljevid Mattea Riccija]] - [[Zgodovina južnih dinastij]] - [[Zgodovina Minga]] - [[Zapisi treh kraljestev]] - [[Zgodovina severnih dinastij]] - [[Zapisi velikega zgodovinarja]] - [[Zakon sudni ljudem]] - [[Zveza kuščarjev]] - [[Zadonščina]] - [[Zahodni Slovani]] - [[Zababa]] - [[Zabid]] - [[Zajanidi]] - [[Zakoni dvanajstih tabel]] - [[Zakros]] - [[Zalabija]] - [[Zaporoški kozaki]] - [[Zaratustrova kaaba]] - [[Zawyet El Aryan]] - [[Zeila]] - [[Zengidi]] - [[Zeraim]] - [[Zgodovina minulih let]] - [[Zgodovina Rimskega imperija]] - [[Zilant]] - [[Zlati rog]] - [[Zlomljena piramida]] - [[Zoste patrikia]] - [[Zvečan]] - [[Zvornik]] '''Ž'''<br> [[Železna vrata (Srednja Azija)]] - [[Žehra]] - [[Ženski sultanat]] =={{Silver2}} CEE 2020== == {{Gold1}} CEE 2021== [[Zalpuva]] • [[Berat]] • [[Hajredin Barbarosa]] • [[Balša II.]] • [[Karum]] • [[Zeta pod Balšići]] • [[Vlastimirovići]] • [[Butrint]] • [[Haoni]] • [[Epirska zveza]] • [[Tesproti]] • [[Zeta]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Črni gori]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bosni in Hercegovini]] • [[Radimlja]] • [[Narodni park Una]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Albaniji]] • [[Andrej III. Ogrski]] • [[Marija Ogrska]] • [[Gjirokastra]] • [[Seznam krajev svetovne dediščine v Srbiji]] • [[Srednjeveški spomeniki na Kosovu]] • [[Pećka patriarhija]] • [[Naša Gospa Ljeviška]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Češki republiki]] • [[Terezin]] • [[Češki raj]] • [[Grad Kost]] • [[Rusko-turška vojna (1877-1878)]] • [[Bašibozuk]] • [[Kneževina Bolgarija]] • [[Vzhodna Rumelija]] • [[Grad Malbork]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Poljskem]] • [[Rudnik soli Wieliczka]] • [[Zgodovinsko središče Krakova]] • [[Cerkvi miru]] • [[Lesene cerkve južne Malopoljske]] • [[Zgodovinski rudnik srebra v Tarnowskie Góry]] • [[Krzemionki]] • [[Stari Zamość]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bolgariji]] • [[Nicopolis ad Istrum]] • [[Roksolani]] • [[Kostoboki]] • [[Samostan Bačkovo]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Armeniji]] • [[Jererujk]] • [[Tatevi Anapat]] • [[Afrodizija]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji]] • [[Ani, Turčija|Ani]] • [[Safranbolu]] • [[Velika mošeja in bolnišnica, Divriği]] • [[Divriği]] • [[Letoon]] • [[Diyarbakırska trdnjava]] • [[Hevselski vrtovi]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Grčiji]] • [[Samostan Dafni]] • [[Filipi, Grčija|Filipi]] • [[Vergina]] • [[Nea Moni]] • [[Patmos]] • [[Samostan Janeza Evangelista, Patmos]] • [[Pitagoreja]] • [[Palača šekijskih kanov]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu]] • [[Atešgah]] • [[Hinalig]] • [[Vojvodina Češka]] • [[Svetopolk I. Moravski|Svetopolk I. Moravski]] =={{Bronze3}} CEE 2022== [[Armenski koledar]] - [[Ak Kojunlu]] - [[Loveč]] - [[Prijezda I.]] - [[Otokar I. Češki]] - [[Crnojevići]] - [[Jelena Nemanjić Šubić]] - [[Samostan Manasija]] - [[Mješko IV. Krivonogi]] - [[Zlata vrata, Kijev]] - [[Trajanov zid]] - [[Levedi]] - [[Grad Devín]] - [[Albreht IV. Habsburški]] - [[Kosovski vilajet]] - [[Vali (naslov)]] - [[Kartli]] - [[Gulistanski mirovni sporazum]] - [[Kikladi]] - [[Narodni zgodovinski muzej (Albanija)]] - [[Bitka ob Nemigi]] - [[Kition]] - [[Narodni park Slītere]] - [[Estonski zgodovinski muzej|Estonski zgodovinski muzej]] - [[Mindaugasi]] - [[Kazahstanski tenge]] - [[Matka (soteska)|Matka]] - [[San Pawl il-Baħar]] - [[Buġibba (tempelj)]] - [[Kneževina Ogrska]] - [[Pjasti]] - [[Zahodni Poljani]] - [[Popiel]] - [[Hościsko]] - [[Sjemovit]] - [[Rzepiha]] - [[Nebet tepe]] - [[Bogdan I. Moldavski]] - [[Trenčín]] - [[Venčeslav I. Češki]] - [[Konstanca Ogrska]] - [[Privilegium minus]] - [[Privilegium maius]] - [[Vitold Veliki]] - [[Skirgaila]] - [[Krevska unija]] - [[Gediminoviči]] - [[Švitrigaila]] - [[Sigismund Kęstutaitis]] - [[Kęstutis]] - [[Biruta]] - [[Kuri]] - [[Algirdas]] - [[Uljana Tverska]] - [[Džanibeg]] - [[Marija Vitebska]] - [[Jaunutis]] - [[Jevna Pološka]] - [[Gediminas]] - [[Volinija]] - [[Riški mirovni sporazum]] - [[Vitenis]] - [[Butvidas]] - [[Butigeidis]] - [[Mazovija]] - [[Jagelonci]] =={{Gold1}} CEE 2023== ''[[Dagome iudex]]'' ⦁ ''[[Dagome iudex]]'' ⦁ [[Jadviga Kališka]] ⦁ [[Sirmij]] ⦁ [[Salona]] ⦁ [[Selevkija Pierija]] ⦁ [[Ivan Malala]] ⦁ [[Singidunum]] ⦁ [[Bitka pri Sirmiju]] ⦁ [[Elizabeta Poljska]] ⦁ [[Margareta Češka]] ⦁ [[Kraljevina Češka]] ⦁ [[Vitezi križa z rdečo zvezdo]] ⦁ [[Taboriti]] ⦁ [[Jan Žižka]] ⦁ [[Sigismund Karibut]] ⦁ [[Besarabija]] ⦁ [[Bukareštanski mirovni sporazum (1812)]] ⦁ [[Gagauzi]] ⦁ [[Karamanlidi]] ⦁ [[Paveza]] ⦁ [[Kraljevina Imereti]] ⦁ [[Fjodor II. Godunov]] ⦁ [[Obdobje težav]] ⦁ [[Jan Karol Chodkiewicz]] ⦁ [[Gazi II. Geraj]] ⦁ [[Fetih I. Geraj]] ⦁ [[Kalga]] ⦁ [[Krimski pohod na Moskvo (1571)]] ⦁ [[Poljsko-ruska vojna (1605–1618)]] ⦁ [[Jan Piotr Sapieha]] ⦁ [[Prokopij Petrovič Ljapunov]] ⦁ [[Aleksander Józef Lisowski]] ⦁ [[Lisovčiki]] ⦁ [[Ahmed III.]] ⦁ [[Osmanski kalifat]] ⦁ [[Ukrajinsko-sovjetska vojna]] ⦁ [[Brestlitovski sporazum Ukrajine s Centralnimi silami]] ⦁ [[Akt o združitvi]] ⦁ [[Ukrajinska ljudska republika]] ⦁ [[Pavlo Skoropadski]] ⦁ [[Simon Petljura]] ⦁ [[Kobzar]] ⦁ [[Murat V.]] ⦁ [[Nova mošeja, Carigrad]] ⦁ [[Abdulmedžid I.]] ⦁ [[Češko steklo]] ⦁ [[Kadın]] ⦁ [[Ikbal]] ⦁ [[Lizbonski protokol]] ⦁ [[Red Medžidije]] ⦁ [[Galatski most]] ⦁ [[Velika litovska kneževina]] ⦁ [[Liubartas]] ⦁ [[Treniota]] ⦁ [[Vaišvilkas]] ⦁ [[Švarnas]] ⦁ [[Aukštaitija]] ⦁ ''[[Universitas lingvarum Litvaniæ]]'' ⦁ [[Litovski statuti]] ⦁ [[Tisočletje Rusije]] ⦁ [[Bogdan Hmelnicki]] ⦁ [[Horticja]] ⦁ [[Sporazumi iz Minska]] ⦁ [[Obleganje Sevastopola (1854–1855)]] ⦁ [[Mihail Dmitrijevič Gorčakov]] ⦁ [[Jevpatorija]] ⦁ [[Omer paša Latas]] ⦁ [[Grki na predrimskem Krimu]] ⦁ [[Bosporsko kraljestvo]] ⦁ [[Spartokidi]] ⦁ [[Pantikapej]] ⦁ [[Tavri]] ⦁ [[Spartok I.]] ⦁ [[Nimfej, Krim]] ⦁ [[Levkon I.]] ⦁ [[Kraljevi kurgan]] ⦁ [[Gorgip I.]] ⦁ [[Sindi]] [[Jadviga Kališka]] ⦁ [[Sirmij]] ⦁ [[Salona]] ⦁ [[Selevkija Pierija]] ⦁ [[Ivan Malala]] ⦁ [[Singidunum]] ⦁ [[Bitka pri Sirmiju]] ⦁ [[Elizabeta Poljska]] ⦁ [[Margareta Češka]] ⦁ [[Kraljevina Češka]] ⦁ [[Vitezi križa z rdečo zvezdo]] ⦁ [[Taboriti]] ⦁ [[Jan Žižka]] ⦁ [[Sigismund Karibut]] ⦁ [[Besarabija]] ⦁ [[Bukareštanski mirovni sporazum (1812)]] ⦁ [[Gagauzi]] ⦁ [[Karamanlidi]] ⦁ [[Paveza]] ⦁ [[Kraljevina Imereti]] ⦁ [[Fjodor II. Godunov]] ⦁ [[Obdobje težav]] ⦁ [[Jan Karol Chodkiewicz]] ⦁ [[Gazi II. Geraj]] ⦁ [[Fetih I. Geraj]] ⦁ [[Kalga]] ⦁ [[Krimski pohod na Moskvo (1571)]] ⦁ [[Poljsko-ruska vojna (1605–1618)]] ⦁ [[Jan Piotr Sapieha]] ⦁ [[Prokopij Petrovič Ljapunov]] ⦁ [[Aleksander Józef Lisowski]] ⦁ [[Lisovčiki]] ⦁ [[Ahmed III.]] ⦁ [[Osmanski kalifat]] ⦁ [[Ukrajinsko-sovjetska vojna]] ⦁ [[Brestlitovski sporazum Ukrajine s Centralnimi silami]] ⦁ [[Akt o združitvi]] ⦁ [[Ukrajinska ljudska republika]] ⦁ [[Pavlo Skoropadski]] ⦁ [[Simon Petljura]] ⦁ [[Kobzar]] ⦁ [[Murat V.]] ⦁ [[Nova mošeja, Carigrad]] ⦁ [[Abdulmedžid I.]] ⦁ [[Češko steklo]] ⦁ [[Kadın]] ⦁ [[Ikbal]] ⦁ [[Lizbonski protokol]] ⦁ [[Red Medžidije]] ⦁ [[Galatski most]] ⦁ [[Velika litovska kneževina]] ⦁ [[Liubartas]] ⦁ [[Treniota]] ⦁ [[Vaišvilkas]] ⦁ [[Švarnas]] ⦁ [[Aukštaitija]] ⦁ ''[[Universitas lingvarum Litvaniæ]]'' ⦁ [[Litovski statuti]] ⦁ [[Tisočletje Rusije]] ⦁ [[Bogdan Hmelnicki]] ⦁ [[Horticja]] ⦁ [[Sporazumi iz Minska]] ⦁ [[Obleganje Sevastopola (1854–1855)]] ⦁ [[Mihail Dmitrijevič Gorčakov]] ⦁ [[Jevpatorija]] ⦁ [[Omer paša Latas]] ⦁ [[Grki na predrimskem Krimu]] ⦁ [[Bosporsko kraljestvo]] ⦁ [[Spartokidi]] ⦁ [[Pantikapej]] ⦁ [[Tavri]] ⦁ [[Spartok I.]] ⦁ [[Nimfej, Krim]] ⦁ [[Levkon I.]] ⦁ [[Kraljevi kurgan]] ⦁ [[Gorgip I.]] ⦁ [[Sindi]] =={{Gold1}} CEE 2024== [[Knjižnica ruske akademije znanosti]] ⦁ [[Poljsko-sovjetska vojna]] ⦁ [[Hajk Bžiškjan]] - [[Virtuti Militari]] ⦁ [[Władysław Eugeniusz Sikorski]] ⦁ [[Medmorje]] ⦁ [[Kresy]] ⦁ [[Direktorat Ukrajine]] ⦁ [[Poljsko-ukrajinska vojna]] ⦁ [[Edward Śmigły-Rydz]] ⦁ [[Hürrem Sultan]] ⦁ [[Bizantinsko-osmanske vojne]] ⦁ [[Prabolgari]] ⦁ [[Sedem slovanskih plemen]] ⦁ [[Severjani]] ⦁ [[Teofilakt Ohridski]] ⦁ [[Povolški Finci]] ⦁ [[Varazdat]] ⦁ [[Omurtagova palača]] ⦁ [[Kazaški kanat]] ⦁ [[Abulhajr kan]] ⦁ [[Žanibek kan]] ⦁ [[Kerej kan]] ⦁ [[Kasim kan]] ⦁ [[Sarajčik]] ⦁ [[Burunduk kan]] ⦁ [[Sozak]] ⦁ [[Turkistan]] ⦁ [[Kandijska vojna]] - [[Gazi Husein Paša]] ⦁ [[Kodža Musa Paša]] ⦁ [[Köprülü Mehmed Paša]] ⦁ [[Zgodovina Malte]] ⦁ [[Bormla]] ⦁ [[Majmunin nagrobnik]] ⦁ [[Trdnjava svetega Elma]] ⦁ [[Ferdinand von Hompesch zu Bolheim]] ⦁ [[Rusko-turške vojne]] ⦁ [[Niški sporazum (1739)]] ⦁ [[Hotin]] ⦁ [[Pjotr Aleksandrovič Rumjancev-Zadunajski]] ⦁ [[Kartlijsko-kahetsko kraljestvo]] ⦁ [[Judah Loew ben Bezalel]] ⦁ [[Osmanske vojne v Evropi]] ⦁ [[Lala Mustafa Paša]] ⦁ [[Kodža Sinan Paša]] ⦁ [[Jurij II. Rákóczi]] ⦁ [[Jaški mirovni sporazum]] ⦁ [[Druga srbska vstaja]] ⦁ [[Kneževina Srbija]] ⦁ [[Stanoje Glavaš]] ⦁ [[Hadži Prodan Gligorijević]] ⦁ [[Berlinski sporazum (1878)]] ⦁ [[Kolima]] ⦁ [[Korintska zveza]] ⦁ [[Demetrij I. Makedonski]] ⦁ [[Pir Epirski]] ⦁ [[Antigon II. Gonat]] ⦁ [[Lizimahija (Trakija)]] ⦁ [[Galipoli]] ⦁ [[Akrokorint]] ⦁ [[Galipolska zvezda]] ⦁ [[Demetriada]] ⦁ [[Savojska križarska vojna]] ⦁ [[Peter I. Ciprski]] ⦁ [[Drugo arabsko obleganje Konstantinopla]] == {{Gold1}} CEE 2025 == [[Estonska vojna za neodvisnost]] - [[Belo gibanje]] - [[Nikolaj Judenič]] - [[Grigorij Semjonov]] - [[Litovska vojna za neodvisnost]] - [[Pavel Bermondt-Avalov]] - [[Suvalški sporazum]] - [[Upor Żeligowskega]] - [[Lucjan Żeligowski]] - [[Republika Srednja Litva]] - [[Latvijska vojna za neodvisnost]] - [[Baltski domobranci]] - [[Ukrajinska vojna za neodvisnost]] - [[Ernest Broșteanu]] - [[Vladimir Antonov-Ovsejenko]] - [[Armada Ukrajinske ljudske republike]] - [[Vjačeslav Molotov]] - [[Katinski pokol]] - [[Pjotr Soprunenko]] - [[Lazar Kaganovič]] - [[Slánskýjev proces]] - [[Ukrajinizacija]] - [[Ukrajinska država]] - [[Siški strelci]] - [[Kongresna Poljska]] - [[Organski statut Kraljevine Poljske]] - [[Kraljevina Galicije in Lodomerije]] - [[Oktobrska diploma]] - [[Februarski patent]] - [[Agenor Romuald Gołuchowski]] - [[Schönbrunnski sporazum]] - [[Januarska vstaja]] - [[Aleksander Wielopolski]] - [[Alvenslebenska konvencija]] - [[Organsko delo]] - [[Žuavi smrti]] - [[Mihail Nikolajevič Muravjov]] - [[Rusko-poljska vojna (1654–1667)]] - [[Jurij Hmelnicki]] - [[Zborivski sporazum]] - [[Aleksej Nikitič Trubeckoj]] - [[Severna vojna (1655–1660)]] - [[Švedska Livonija]] - [[Tišovska konfederacija]] - [[Velavski in Bidgoški sporazum]] - [[Petro Dorošenko]] - [[Zgodovina Latvije]] - [[Narvska kultura]] - [[Kneževina Jersika]] - [[Visvaldis]] - [[Vendi (Livonija)]] - [[Sviderska kultura]] - [[Vilenski sporazum (1561)]] - [[Formula regiminis]] - [[Constitutiones Livonicae]] - [[Koledarski nemiri v Rigi]] - [[Drogičinski sporazum]] - [[Svobodno mesto Riga]] - [[Grodnenski sporazum (1566)]] - [[Latgalija]] - [[Latvijski rubelj]] - [[Nemški vzhodni rubelj]] - [[Livonska križarska vojna]] - [[Henrik Latvijski]] - [[Albert Riški]] - [[Kaupo]] - [[Polocka kneževina]] - [[Lembitu]] - [[Oselci]] - [[Pskovska republika]] - [[Timur Kutlug]] - [[Dovmont Pskovski]] - [[Pskovski letopisi]] - [[Pskovska sodna listina]] - [[Zvonica]] - [[Sudebnik Ivana III.]] -[[Aleksander Tverski]] - [[Danska Estonija]] - [[Svjatoslavov pohod na Bolgarijo]] - [[Obleganje Dorostopola]] - [[Bardas Skleros]] - [[Komitopuli]] - [[Nikola (komit)]] - [[Ašot II. Armenski]] - [[Bagratidska Armenija]] - [[Bagaran]] - [[Sparapet]] - [[Širakavan]] - [[Kars]] =={{Silver2}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] CEE 2026== [[Erevanski kanat]] - [[Irendek]] - [[Peltast]] - [[Obleganje Jajca (1463)]] - [[Čečeni]] - [[Narin-kala]] - [[Mož iz Urfe]] - [[Lama Dordži]] - [[Alaca Höyük]] - [[Davači]] - [[Zgodovina Turčije]] - [[Prizrenska liga]] - [[Ašli]] - [[Zahodna Armenija]] - [[Vattisen jali]] - [[Zgodovina Madžarske]] - [[Dunajski diktat]] - [[Sekeli]] - [[Zrinsko-frankopanska zarota]] - [[Zgodovina Azerbajdžana]] - [[Narodni park Rāzna]] - [[Bosanska Krajina]] - [[Borġ in-Nadur]] - [[Hotinska bitka (1621)]] - [[Budžaška horda]] - [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] - [[Heraklij II. Gruzijski]] - [[Gjon II. Kastrioti]] - [[Ivan I. Crnojević]] - [[Đuraš Ilijić]] - [[Turovska kneževina]] - [[Svjatopolk I. Kijevski]] - [[Narimunt]] - [[Züriški in Londonski sporazum]] - [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] - [[Estonski Švedi]] - [[Fundamento de Esperanto]] - [[Nektar Terpo]] - [[Zgodovina Slovaške]] - [[Kotini]] - [[Tarkan]] - '[[Chronicon Hungarico-Polonicum]] - [[Grad Beckov]] - [[Jošt Moravski]] - [[Universitas Istropolitana]] - [[Terezijanski urbar]] - [[Ukrajinska uporniška vojska]] - [[Sretenjska ustava]] - [[Bataljon Slavček]] - [[Bitka pri Kolínu]] - [[Antigonidi]] - [[Antigon I. Monoftalm]] - [[Orontidi]] - [[Evagor I.]] - [[Abdyl Frashëri]] - [[Sanstefanski mir]] - [[Adžari]] - [[Kavkaški kanati]] - [[Katarina Jagelo]] - [[Tamara Gruzijska]] - [[Vitebska kneževina]] - [[Smolenska kneževina]] - [[Bitka pri Aheloju]] - [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] - [[Lapčani]] - [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] - [[Tanbali]] - [[Elizabeta Češka]] - [[Petar I. Petrović Njegoš]] - [[Murus Dacius]] - [[Kuldīga]] - [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] - [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] - [[Gaziz Salihovič Almuhametov]] - [[Besarabska gubernija]] - [[Zemstvo]] - [[Feldšer]] - [[Prva srbska vstaja]] - [[Dahije]] - [[Vidinski sandžak]] - [[Hajduk Veljko]] - [[Pokol knezov]] - [[Smederevski sandžak]] - [[Temišvarski ejalet]] - [[Rumelski ejalet]] - [[Hadži Mustafa Paša]] - [[Ohridski sandžak]] - [[Ajani]] - [[Krdžali]] - [[Otoški ejalet]] - [[Ada Kale]] ==Izbrane slike== <gallery> Slika:Ticarjev_dom_2526.JPG|Tičarjev dom pozimi: v ozadju Hudičev steber in Prisojnik<br>[[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl) Slika:Planinska_kavka_2082.JPG|Planinska kavka<br>[[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl) Slika:Bonifazio 44.JPG|Bonifacio (Bunifaziu), mesto nad previsom na skrajnem jugu Korzike.<br>[[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl) Slika:Stari most čez Rašo v Mahničih 1908.jpg|Opuščeni most čez Rašo pri Mahničih [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl) </gallery> oejgz6fupn2r5wi3lgdc3ewvefzzn80 Narodna radikalna stranka 0 169372 6748655 6526451 2026-09-10T13:01:33Z ~2026-45085-22 264465 /* Delovanje stranke v Sloveniji */ 6748655 wikitext text/x-wiki '''Narodna radikalna stranka''' ('''NRS'''; tudi: '''Radikalna stranka''') je bila srbska in po 1918 jugoslovanska [[politična stranka]]. ==Stranka v Srbiji== Stranka je bila ustanovljena 1881 v [[Kraljevina Srbija|Srbiji]]. Med njenimi ključnimi člani in ustanovitelji sta bila [[Adam Bogosavljević]] in novinar [[Pera Todorović]], ki je program stranke izoblikoval po programu francoskih radikalov [[Leon Gambetta|Leona Gambette]]. Do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] se je ob osrednji osebnosti stranke [[Nikola Pašić|Nikoli Pašiću]] iz naprednejše meščanske politične stranke spremenila v izrazito zagovornico [[velikosrbstvo|velikosrbstva]], ki so jo podpirale premožnejše družbene plasti in dinastija [[Karađorđevići|Karađorđevićev]], kateri je pripomogla do prestola. Že zgodaj se je pokazal prepad med strankinimi pristaši in njenim vodstvom. Leta 1901 se je iz stranke izločila skupina, ki je ustanovila [[Samostojna radikalna stranka|Samostojno radikalno stranko]]. ==V Jugoslaviji== V [[Kraljevina SHS|Kraljevini SHS]] je bila NRS najmočnejša politična grupacija z zelo pomembno vlogo v političnem življenju. Bila je nosilec unitaristično-centralistične koncepcije državne ureditve z idejnih pozicij velikosrbske hegemonije. Svojo organizacijo je razširila po vsej državi. V [[Ustavodajna skupščina|ustavodajni skupščin]]<nowiki/>i je bila druga najmočnejša stranka s 55 poslanci; skupaj s predstavniki drugih radikalskih političnih organizacij zunaj Srbije, s katerimi je bila povezana v Radikalskem klubu, pa je razpolagala z 69 glasovi (po drugih podatkih 91 od skupaj 419 poslancev).<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenska novejša zgodovina 1848-1992|publisher=Mladinska knjiga|year=2005|location=Ljubljana|page=237 in 240}}</ref> Od 24 vlad do leta 1929 so radikali – samostojno ali v skupnosti z drugimi strankami – sodelovali v 21 vladah, od tega so bili v 20 primerih njihovi predstavniki predsedniki vlad. Po Pašićevi smrti (1926) je na čelo stranke stopil [[Aca Stanojević]], eden vidnejših politikov te stranke pa je bil tudi [[Božidar Maksimović]]. Tedaj je postal proces delitev znotraj NRS še intenzivnejši. Za časa šestojanuarske diktature so v stranki, razbiti na več frakcij, glavni skupini tvorili radikali okrog glavnega odbora – ti so bili v opoziciji – in radikali, ki so sprejeli kraljev osebni režim. Slednji so sodelovali v šestojanuarskih vladah in se včlanili v [[Jugoslovanska nacionalna stranka|JNS]]. Radikali okrog glavnega odbora pa so 1935 s [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS]] in [[Jugoslovanska muslimanska organizacija|JMO]] – ob sodelovanju režimskih radikalov – sestavili skupno vlado in z njo tesno povezano [[Jugoslovanska radikalna zajednica|Jugoslovansko radikalno zajednico]]. Glavni odbor NRS in [[Milan Stojadinović|Stojadinović]] sta se nato kmalu razšla. Nove delitve med radikali, ki so vstopili v JRZ, so nastopile po Stojadinovićevem padcu 1939, med takrat opozicijskimi radikali pa z vstopom [[Lazar Marković|Lazarja Markovića]] (v Beogradu je ustanovil Državni glavni akcijski odbor NRS) v [[vlada Cvetković-Maček|Cvetković-Mačkovo vlado]]. Na predvečer [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila tako Radikalna stranka samo skupni naziv za kakih deset frakcij. Predstavniki radikalov so sodelovali tudi v [[Dušan Simović|Simovićevi]] vladi in v [[emigracija|emigrantskih]] vladah. Po osvoboditvi Jugoslavije 1944/45 je v Srbiji poskusila obnoviti delovanje Radikalna stranka kot samostojna, NRS pa pod okriljem Ljudske fronte, a sta zaradi onemogočanja kmalu zamrli. Ponovno je bila [[Srbska radikalna stranka]] ustanovljena 1991. leta pod vodstvom [[Vojislav Šešelj|Vojislava Šešlja]] in [[Tomislav Nikolić|Tomislava Nikolića]] kot velikosrbska desno-nacionalistična stranka, ki pa je deloma sodelovala z Miloševićevo oblastjo. ==Delovanje stranke v Sloveniji== [[Narodni radikali]] (tudi [[Narodnoradikalno dijaštvo]]) so bili že struja v [[Narodnonapredna stranka|Narodnonapredni stranki]] (1904-14), ki so se zavzemali za radikalno preobrazbo slovenskega dijaštva in celotne družbe (vodja [[Gregor Žerjav]]). Prevzeli so geslo [[Tomáš Garrigue Masaryk|Tomáša Masaryka]] o koristnosti "drobnega dela", ki je temelj preobrazbe. Načelo "iz naroda za narod" so uresničevali z glasilom ''[[Omladina]]'', ustanavljenjem potujočih knjižnic, organiziranjem predavanj, zavzemanjem za vzgojo in samovzgojo slovenskega dijaštva, prizadevali so si za ustanovitev slovenske univerze, dotlej pa obiskovanje slovanskih univerz, predvsem češke v Pragi ter pripisovali velik pomen manjšinski problematiki ter stikom z dijaškimi in študentskimi društvi vseh avstrijskih Slovanov. Leta 1909 so se opredelili za rešitev slovenskega narodnega vprašanja v duhu jugoslovanske ideje. Med balkanskimi vojnami in nastopu gibanja preporodovcev so večinoma izgubili vpliv in pomen med dijaki. V [[Slovenija|Sloveniji]] NRS med vojnama ni dosegla posebnega razmaha. Zagovarjala je širšo samoupravo v občinah, okrajih in oblasteh. Na podlagi odločitve o političnem delovanju na ozemlju celotne države se je NRS poleti 1921 razširila tudi v Slovenijo. V [[Kočevje|Kočevju]] je 4. avgusta 1921 odvetnik in posestnik ter kasnejši župan [[Ivan Sajovic]] ustanovil okrajni odbor NRS ter tam izdajal najprej štirinajstdnevnik ''[[Radikal (časnik)|Radikal]]'' (1921-23) in nato polmesečnik ''[[Nova samouprava]]'' (1927-29), oboje v slovenščini in nemščini, pri čemer je vanj prispeval precejšnje število programskih člankov, v katerih je poudarjal potrebo po oblikovanju enotne in močne državotvorne stranke, ki bi odstranila nezdravo politično razcepljenost in bila porok za "lepo urejeno državo brez škodljivih popuščanj in strankarskih ozirov". V Ljubljani je oktobra 1921 začelo delovati poverjeništvo NRS (kasneje glavni akcijski odbor za Slovenijo), ki ga je vodil [[Niko Zupanič]] ter bil od decembra 1922 do maja 1923 [[minister brez listnice]] v homogeni radikalski Pašićevi vladi. Delo stranke v Sloveniji so v dvajsetih letih hromila notranja nesoglasja in razcepljenost med različnimi skupinami. Čeprav se je občasno povezovala s strankami in frakcijami iz liberalnega tabora, aprila 1924 pa se združila z [[Narodno napredna stranka|Narodno napredno stranko]], na parlamentarnih volitvah v Sloveniji 1923 ni osvojila niti enega mandata. Med radikalskim tiskom je bil najbolj znan dnevnik ''[[Jutranje novosti]]'' (1923 izhajal v Ljubljani), pa tudi tednik ''[[Samouprava (tednik)|Samouprava]]'' (izhajal 1922-23 v Gornji Radgoni v uredništvu [[Leopold Lenard|Leopolda Lenarda]] v januarju in februarju 1925 in v istih mesecih 1927; ur. [[Ivan Verce]]). Po sporu med skupino Ivana Sajovica (že kot pripadnik JNS je bil kasneje edini član Banskega sveta Dravske banovine celotno obdobje njegovega obstoja 1930-41) in N. Zupaniča, organizirano v že obstoječem glavnem akcijskem odboru NRS, katere glasilo so bile ''Jutranje Novosti'' in skupino [[Emil Stefanovič|Emila Stefanoviča]] in [[Anton Podbevšek|Antona Podbevška]], ki sta zastopala novoustanovljeni glavni sekretariat NRS ter 21. oktobra 1923 pripravila t.i. ustanovni kongres NRS za Ljubljansko oblast in za voditelja glavnega odbora pridobila [[Franc Grafenauer|Franca Grafenauerja]])<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenska novejša zgodovina 1. del|publisher=Mladinska knjiga|year=2005|location=Ljubljana|page=255-256}}</ref>, je 1923-24 izhajal tednik ''[[Radikal]]'' kot glasilo oblastnega odbora NRS v Ljubljani. Poleg njih so bile pomembne radikalske ovebnosti še [[Vladimir Ravnihar]], ki je vodil slovensko NRS po želji beograjskega vodstva, [[Ljuba Jurković]] in [[Rudolf Ravnik]]. Kljub razcepljenosti so slovenski privrženci NRS sledili istim politično-programskim usmeritvam: zagovarjali so monarhijo in centralizem ter jugoslovanski narodni unitarizem, potrebo po hitri in razumni izvedbi agrarne reforme, pri čemer bi bilo treba kmeta osvoboditi še obstoječih fevdalnih vezi, razdelitev državne in zemlje v javni lasti revnim poljedelcem ter družinam padlih in med vojno ranjenih kmetov s premalo zemlje, s prevelikimi zasebnimi posestvi pa naj bi postopali kot z državno zemljo ter ohranjanje obrti in razvijanje [[Zadružništvo|zadružništva]] v neagrarnih panogah. Navezovali so se na idejno in politično tradicijo slovenskega liberalizma, zagovarjali načelo solidarnosti v okviru posameznih socialnih razredov in med njimi ter se zavzemali za moderno delavsko zakonodajo, ki naj bi uveljavila pravično družbeno vrednotenje dela, s tem pa izboljšala položaj delavstva in preprečila razredni boj. Poudarjeno so obsojali korupcijo in politično koristolovstvo, ostro zavračali [[boljševizem]] in [[komunizem]], kritično pisali o [[Ruska revolucija|ruski revoluciji]] in diktaturi proletariata, nasprotovali so političnemu [[Katolicizem|katolicizmu]] in zavračali avtonomistična prizadevanja [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS]]. V nasprotju s tem so kot zdrav in koristen odziv proti komunizmu in sodobni "degenerirani [[Demokracija|demokraciji]]" pozdravljali [[fašizem]], na katerega so na podlagi "državotvornega programa NRS" gledali kot na pozitivni dejavnik državne in narodne enotnosti v Italiji, edino slabo stran fašizma so videli v njegovih imperialističnih težnjah navzven, ki so bile usmerjene tudi proti jugoslovanski državi. Po uvedbi diktature in razpustu stranke 1929 se je osnovala močnejša radikalska skupina okrog glasila ''[[Slovenska beseda]]'' (1937-41) ki ga je izdajal prvak NRS v Sloveniji [[Dinko Puc]], predsednik IO istoimenskega društva pa je bil [[Janko Köstl]]. ''Slovenska beseda'' je podpirala levo krilo [[Sokol (društvo)|Sokola]] in njegova demokratična prizadevanja v Sokolski organizaciji ter kritično pisala o tistem delu Sokola, ki je bil povezan z [[JNS]] in je v organizacijo vnašal politično strankarski značaj. Kot opozicijsko gibanje je spemljala razvoj Združene opozicije in podpirala sporazum med Kmečko demokratsko koalicijo in srbsko Združeno opozicijo, sklenjen 8. oktobra 1937 ter 1939 podprla oblikovanje [[Banovina Hrvaška|Banovine Hrvaške]] kot posledice sporazuma Cvetković-Maček. Večkrat je tudi kritizirala ''Slovenijo'', ki je obsojala prejšnjo Pucovo podporo politiki JNS ter ga obtoževala nedemokratičnega ravnanja ob volitvah leta 1935, ko je bil ban [[Dravska banovina|Dravske banovine]]. 1939 je v Ljubljani začel delovati Akcijski odbor NRS za Slovenijo s predsednikom [[Milan Korun|Milanom Korunom]]. Leta 1940 so se privrženci lista ''Slovenska beseda'' zavzemali za koncentracijo liberalnih oz. "naprednih sil" v jugoslovanskem in slovenskem okviru ter pisali o nujnosti te združitve. Sprejeli so tudi programska načela razglasa skupine radikalcev, [[Samostojna demokratska stranka|Samostojne demokratske stranke]], Mladine JNS in mladokmečkega gibanja ''Na skupno delo''. 30. marca 1941 se je NRS vključila v tega dne ustanovljen [[Odbor naprednih strank]], ob začetku vojne v [[Narodni svet za Slovenijo|Narodni svet,]] med njo pa so posamezniki iz NRS sodelovali v vodstvih meščanskih političnih taborov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenska novejša zgodovina 1848-1992, 1. del|publisher=Mladinska knjiga|year=2005|location=Ljubljana|page=378-379}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija Slovenije (več gesel)}}</ref> == Glej tudi == *[[Kraljevina Srbija]] *[[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]] *[[Kraljevina Jugoslavija]] [[Kategorija:Politične stranke v Srbiji]] [[Kategorija:Politične stranke v Jugoslaviji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 1881]] {{normativna kontrola}} da182bkx52z331z6e4glm3yfvd5ymeb Kulturno društvo Janez Jalen 0 171555 6748652 6557404 2026-09-10T12:53:01Z JRogelj 188005 Sprememba logotipa in dodane uprizoritve. 6748652 wikitext text/x-wiki [[Slika:Kdjj logo.jpg|sličica|Logotip Kulturnega društva Janez Jalen]] '''Kulturno društvo Janez Jalen''' (krajše '''KD Janez Jalen''' ali '''KDJJ''') je [[društvo]], ki deluje v [[Notranje Gorice|Notranjih Goricah]] (blizu [[Ljubljana|Ljubljane]]) na področju [[gledališče|gledališča]] in tudi ostalih [[kultura|kulturnih]] dejavnostih. Predsednik društva je Jošt Rogelj. Spletna stran: [https://www.kdjj.si www.kdjj.si] == Zgodovina == Začetki kulturnega društva Janez Jalen segajo v dvajseta leta minulega stoletja, ko je bilo ustanovljeno ''Društvo kmečkih fantov in deklet'' in z njim dramska sekcija, ki velja za predhodnico ''Kulturno-umetniškega društva Zadrugar Notranje Gorice'', pozneje preimenovane-ga v ''Kulturno-umetniško društvo Janez Jalen Notranje Gorice - Plešivica'' oziroma današnjega ''Kulturnega društva Janez Jalen Notranje Gorice - Plešivica''. Ime je dobilo po slovenskem pisatelju in duhovniku [[Janez Jalen|Janezu Jalnu]], ki je po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] med drugim služboval tudi v Notranjih Goricah. == Predstave == === Premiere dramske sekcije Društva kmečkih fantov in deklet === * 1921 J. Štoka: ''Moč uniforme'' * 1930 A. Remic: ''Užitkarji'' * 1934 J. Štoka: ''Trije tički'' * 1935 S. Savinšek: ''Izpod Golice'' * 1935 ''Zagorski zvonovi'' * 1936 ''Pondelkarji'' * 1936 [[Janez Jalen|J. Jalen]]: ''Grobovi'' * 1936 ''Na Betlehemskih poljanah'' * 1937 [[Janez Jalen|J. Jalen]]: ''Lesena peč'' * 1940 ''Duše'' * od 1942 do 1949: ** [[Josip Jurčič|J. Jurčič]]: ''Domen'' ** [[Fran Saleški Finžgar|F. S. Finžgar]]: ''Divji lovec'' ** [[Fran Saleški Finžgar|F. S. Finžgar]]: ''Veriga'' ** [[Fran Saleški Finžgar|F. S. Finžgar]]: ''Naša kri'' ** C. Golar: ''Vdova Rošlinka'' ** C. Golar: ''Dve nevesti, Zadregana zadrega, Protizakonsko društvo'' === Premiere KUD-a Zadrugar Notranje Gorice === * 1963 V. Katajev: ''Kvadratura kroga'', režija: ''Darinka Tomšič-Doze'' * 1964 J. Anouilh: ''Cecilija ali šola za očete'', režija: ''Darinka Tomšič-Doze'' * 1967 V. Pipan: ''Dekle iz Trente'', režija: ''Anton Šlibar'' * 1968 M. Držič: ''Tripče de Utolče'', režija: ''Milan Malnar'' * 1970 [[Fran Saleški Finžgar|F. S. Finžgar]]: ''Razvalina življenja'', režija: ''Silvo Teršek'' * 1971 M. Remec: ''Užitkarji'', režija: ''Miro Peljhan'' * 1974 N. Krasna: ''John ljubi Mary'', režija: ''Milan Malnar'' * 1975 F. Mond: ''Z vrati treskajo'', režija: ''Milan Malnar'' * 1976 R. Novelli: ''Brez besed'', režija: ''Roman Novelli'' * 1977 M. Puc: ''Operacija'', režija: ''Roman Novelli'' * 1978 R. Novelli: ''Direktor v zadregi'', režija: ''Stane Čuden'' * 1980 C. Golar: ''Dve nevesti'', režija: ''Stane Čuden'' * 1981 [[Matej Bor|M. Bor]]: ''Raztrganci'', režija: ''Tone Velkavrh'' * 1983 F. Lipah: ''Glavni dobitek'', režija: ''Tone Velkavrh'' === Premiere KUD-a/KD-a Janez Jalen Notranje Gorice - Plešivica === * 1988 [[Anton Tomaž Linhart|A. T. Linhart]]: ''Ta veseli dan ali Matiček se ženi'', režija: Vida Selan * 1990 G. Feydeau: ''Bolha v ušesu'', režija: ''Peter Militarov'' * 1993 D. Fo: ''Sedma zapoved'', režija: ''Vida Selan'' * 1994 J. Anouilh: ''Povabilo v grad'', režija: ''Janez Cimperman'' * 1994 ''Jurček in storžek'', režija: ''Janez Cimperman'' * 1995 [[Dušan Jovanović|D. Jovanovič]]: ''Življenje podeželskih plejbojev'', režija: ''Janez Cimperman'' * 1996 J.-C. Puget: ''Srečni dnevi'', režija: ''Janez Cimperman'' * 1996 E. Kishon: ''Rodil se je očka'', režija: ''Janez Cimperman'' * 1997 [[Boris A. Novak|B. A. Novak]]: ''Mala in velika luna'', režija: ''Janez Cimperman'' * 1998 R. Cooney: ''Pokvarjeno'', režija: ''Janez Cimperman'' * 1999 [[John Knittel|J. Knittel]]: ''Via Mala'', režija: ''Janez Cimperman'' * 2000 G. Feydeau: ''Damski zdravnik ali krojač po sili'', režija: ''Janez Cimperman'' * 2001 R. Thomas: ''Osem žensk'', režija: ''Janez Cimperman'' * 2002 V. Möderndorfer: ''Jožef in Marija'', režija: ''Janez Cimperman'' * 2004 D. Fo: ''Sedma zapoved - kradi malo manj'', režija: ''Janez Cimperman'' * 2005 A. Jarry: ''Kralj Ubu'', režija: ''Gregor Perko'' * 2006 [[Dušan Jovanović|D. Jovanovič]]: ''Klinika Kozarcky'', režija: ''Gregor Perko'' * 2007 [[Milan Jesih|M. Jesih]]: ''Stevardesa'', režija: ''Jaka Andrej Vojevec'' * 2008 M. Camoletti: ''Pridi gola na večerjo'', režija: ''Simona Ješelnik'' * 2009 A. Ayckbourn in Alain Resnais: ''Bi ne bi'', režija: ''Simona Ješelnik in KD Janez Jalen'' * 2010 [[Eugene Ionesco|E. Ionesco]]: ''Plešasta pevka'', režija: ''Jaka Andrej Vojevec'' * 2010 [[Dim Zupan|D. Zupan]]: ''Jurček in storžek'', režija: ''Urška Bačar'' * 2011 [[Shakespeare|W. Shakespeare]]: ''Sen kresne noči'', režija: ''Dejan Spasić'' * 2011 D. Brezovar in A. Zupančič: ''Narava spregovori'', režija: ''Urška Bačar'' * 2012 [[Bertolt Brecht|B. Brecht]]: ''Malomeščanska svatba'', režija: ''Jaka Andrej Vojevec'' * 2012 [[Olga Paušič|Olga Paušič]]: ''Sneguljčica'', režija: ''Urška Bačar'' * 2013 [[Andrej Rozman - Roza]] : ''Ana Migrena'', režija: ''[[Gojmir Lešnjak - Gojc]]'' * 2013 Vika Šuštar: ''Kje si, Uršika zala'', režija: ''Urška Bačar'' * 2014 Iztok Lovrić: ''Afera: Pouhn Kufr'', režija: [[Gojmir Lešnjak - Gojc|''Gojmir Lešnjak - Gojc'']] * 2015 Feđa Šehović: ''Kurbe'', režija: ''[[Jaša Jamnik]]'' * 2015 [[Tomaž Lapajne Dekleva]]: ''Hop v pravljico'', režija: ''Urška Bačar'' * 2016 [[Matjaž Zupančič]]: ''Goli pianist'', režija: ''Jernej Kobal'' * 2017 Neil Simon: ''Govorice'', režija: ''Nina Šorak'' * 2017 Janez Remškar: ''Dejva se dol'', režija: ''Janez Remškar'' * 2018 [[Jera Ivanc]]: ''Prevare'', režija: ''[[Gorazd Žilavec]]'' * 2018 [[Slavko Grum]]: ''Dogodek v mestu Gogi'', režija: ''Benjamin Zajc'' * 2019 Joseph Kesselring: ''Arzenik in stare čipke'', režija: ''[[Gojmir Lešnjak - Gojc]]'' * 2020 Ben Elton: ''Pokovka'', režija: [[Jaša Jamnik|''Jaša Jamnik'']] * 2021 Flora Drobnič: ''Kako uničiti Božič'', mentor: ''Janez Remškar'' * 2022 Michael Hollinger: ''Svetniki'', režija: ''[[Jaša Jamnik]]'' * 2022 Janez Remškar: ''Fantastičnih 7'', režija: ''Janez Remškar'' * 2023 Tamsin Oglesby: ''Stari ko zemlja, kakšnih 45'', prevod: ''[[Srečko Fišer]]'', režija in priredba: ''[[Gojmir Lešnjak - Gojc]]'' * 2023 Janez Remškar: ''Za Crkn't,'' režija: Janez Remškar * 2024 [[Tjaša Mislej]]: ''Naše skladišče'', režija: Ana Ruter * 2025 Andreja Popovič: ''Ujeta v času'', režija: Andreja Popovič * 2025 Mitja Lovše: ''Srečno, mladoporočenca!'', režija in priredba: Jernej Čampelj * 2025 Janez Remškar: ''Devet odtenkov ljubezni'', režija: Janez Remškar * 2026 Jure Karas: ''Birokrati'', režija: Ana Ruter == Ansambel == === Člani KD Janez Jalen od 1988 === Lucija Alič, Marko Alič, Blanka Artač, Neža Artač, Peter Bačar, Urška Bačar, Maja Bahar, Renata Ceglar-Malnar, Janez Cimperman, Pia Čibej, Viktor Čuden, Stane Čuden, Zala Čuden, Metod Debevec, Vera Draškovič, Anuška Đogić, Mojca Pristavec Đogić, Anka Eržen, Irena Flajšoker, Bogdan Francelj, Erik Francelj, Andreja Glavač, Anja Glušič, Marinka Gombač, Tatjana Grča, Leon Grča, Maja Horvat, Domen Hribar, Tina Hribar, Peter Hrovat, Radojko Jaćimović, Jasmina Jamnik, Klavdija Japelj, Petra Jesenovec, Janez Juhant, Sandi Kenk, Alenka Kenk Slapar, Tadej Klemenčič, Andreja Kokot, Sonja Konestabo, Bernard Košir, Blaž Košir, Nina Kralj, Gregor Kraševec, Maša Kraševec, Pika Kovač, Ervin Kušar, Gordana Lacič, Tamara Lacič, Zdenka Leskovar, Gordana Magdalenič, Janez Marinčič, Barbara Marinčič, Marjan Marinko, Vid Merlak, Vesna Novak, Gregor Novak, Igor Novak, Silvo Novak, Mojca Novak, Tjaša Ogrič, Lara Osredkar, Teja Osredkar, Mojca Perko, Gregor Perko, Silva Perko, Lidija Pervanje, Tamara Pešec, Peter Peternel, Alenka Pirnat, Gorazd Pižem, Bojan Poje, Damjana Poje, Nataša Ponikvar, Daša Ponikvar, Dejan Ponikvar, Marija Popit, Andreja Aljančič Povirk, Eva Povirk, Sara Primc, Jure Rajšp, Karolina Rebernik, Janez Remškar, Justina Rogelj, Marjan Rogelj, Jernej Rogelj, Matija Rogelj, Jošt Rogelj, Meta Rogelj, Maša Rogelj, Anže Rus, Jože Selan, Janez Selan, Vida Selan, Lidija Slana, Boštjan Slana, Klavdija Smole, Miloš Sojer, Nataša Sojer, Jernej Stražišar, Aleksander Stražišar, Marko Stražišar, Alenka Svete, Ana Susman, Pija Svetec, Ana Ščuka, Ajda Ščuka, Blaž Škubic, Suzana Štrukelj, Milena Trček, Boštjan Ulaga, Urša Ulaga, Sandi Urbančič, Mojca Vehar, Matevž Vidmar, Milan Vidmar, Janez Založnik, Slavko Založnik, Manca Zore, Simon Zvoljenk, Matej Žiberna. == Priznanja == * Predstava Osem žensk - nominacija za najboljšo predstavo * Janez Cimperman - nagrade sklada Staneta Severja * Stane Čuden - Linhartova zlata plaketa * Stane Čuden - Linhartova listina za izjemno dolgoletno delo na gledališkem področju * Mojca Novak - Linhartova zlata značka * Mojca Novak - Linhartova zlata plaketa * Mojca Novak - Linhartova listina za izjemno dolgoletno delo na gledališkem področju * Urša Bačar - Linhartova zlata značka * Justina Rogelj - Linhartova zlata značka * Bogdan Francelj - Linhartova zlata značka * Gregor Perko - Linhartova zlata značka (dvakrat) * Gregor Perko - priznanje za najboljšo moško vlogo na Linhartovem srečanju * Gregor Perko - nominacija za najboljšo moško vlogo v predstavi Kralj Ubu * Tina Hribar - priznanje za najboljšo stransko vlogo v predstavi Pridi gola na večerjo * Mojca Novak - priznanje za vlogo v predstavi Sen kresne noči * Mojca Novak - priznanje za vlogo v predstavi Afera: Pouhn kufr * Anja Glušič - priznanje za vlogo v predstavi K***e (23. Novačanova gledališka srečanja 2015) * Ženskemu delu zasedbe v predstavi K***e (28. Čufarjevi dnevi 2015) * Klavdija Japelj - Matiček za žensko vlogo v predstavi Goli pianist (55. Linhartovo srečanje 2016) * Jure Rajšp - Matiček za dvojno moško vlogo v predstavi Prevare (57. Linhartovo srečanje 2018) * Bogdan Francelj - grb občine Brezovica za dolgoletno delo na področju ljubiteljske kulture (2018) * Anka Eržen - posebno priznanje za žensko vlogo v predstavi Arzenik in stare čipke (58. Linhartovo srečanje 2019) * Anka Eržen - komedijantka Festivala komedije Pekre 2023 za vlogo Marije, potujoče komedijantke v predstavi Svetniki == Viri == *Bogdan Francelj in Barbara Marinčič. [http://www.kud-janezjalen.si/upload/files/kdjj55.pdf ''55 let KD Janez Jalen'']. Kulturno društvo Janez Jalen Notranje Gorice - Plešivica, Notranje Gorice 2006. {{COBISS|ID=224827904}}<br /> == Zunanje povezave == * [http://www.kud-janezjalen.si Kulturno društvo Janez Jalen] [[Kategorija:Slovenska društva]] [[Kategorija:Janez Jalen]] [[Kategorija:Slovenska kulturna društva]] l5jfipi2mn0g7y1iod555vemq45cotf Marcel Štefančič 0 172312 6748654 6735697 2026-09-10T12:58:35Z Sporti 5955 /* vrh */ np 6748654 wikitext text/x-wiki ''Za kulturnika in poslanca z istim imenom glej [[Marcel Štefančič starejši]].'' {{Infopolje Oseba}} '''Marcel Štefančič''', [[slovenci|slovenski]] [[film]]ski [[kritik]], [[televizijski voditelj]] in [[publicist]], * [[25. maj]] [[1960]], [[Brežice]]. Štefančič je leta 1985 [[diploma|diplomiral]], leta pa 1988 [[magister|magistriral]] iz [[filozofija|filozofije]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Od 1998 do 2022 je vodil oddajo [[Studio City]] na [[Radiotelevizija_Slovenija|Radioteleviziji Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|title=Vida Petrovčič ne bo vodila Studia City|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vida-petrovcic-ne-bo-vodila-studia-city/|website=N1|date=2022-05-04|accessdate=2022-09-11|language=sl-SI}}</ref>{{Cn}} Redno objavlja v tedniku [[Mladina (revija)|Mladina]].<ref>{{Navedi splet|title=Uredništvo|url=https://www.mladina.si/42019/urednistvo/|website=Mladina.si|accessdate=2022-09-11}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vse knjige vodijo v vas - Iz oči v oči z nagrajenci: Marcel Štefančič jr.|url=https://visitkoper.si/prireditve/vse-knjige-vodijo-v-vas-iz-oci-v-oci-z-nagrajenci-marcel-stefancic-jr/|website=Visit Koper|accessdate=2022-09-11|language=sl-SI|archive-date=2022-09-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20220911193542/https://visitkoper.si/prireditve/vse-knjige-vodijo-v-vas-iz-oci-v-oci-z-nagrajenci-marcel-stefancic-jr/|url-status=dead}}</ref> Napisal je več kot 100 knjig.<ref>{{Navedi splet|title=Bo Marcel Štefančič še vodil Studio City?|url=https://www.dnevnik.si/1042988063|website=Dnevnik|accessdate=2022-09-11|archive-date=2022-09-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20220911130430/https://www.dnevnik.si/1042988063|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Rezultati iskanja ar=1405283 books :: COBISS+|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search/expert?c=ar=1405283&db=cobib&mat=books&max=50&start=0|website=plus.cobiss.net|accessdate=2022-09-11|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref> Petkrat je bil nominiran za [[Rožančeva nagrada|Rožančevo nagrado]], dvakrat jo je prejel.<ref>{{Navedi splet|title=Vse knjige vodijo v vas - Iz oči v oči z nagrajenci: Marcel Štefančič jr.|url=https://visitkoper.si/prireditve/vse-knjige-vodijo-v-vas-iz-oci-v-oci-z-nagrajenci-marcel-stefancic-jr/|website=Visit Koper|accessdate=2022-09-11|language=sl-SI|archive-date=2022-09-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20220911193542/https://visitkoper.si/prireditve/vse-knjige-vodijo-v-vas-iz-oci-v-oci-z-nagrajenci-marcel-stefancic-jr/|url-status=dead}}</ref> Od 29. januarja 2024 spet dela na [[RTV Slovenija]], ob ponedeljkih vodi 30-minutno debatno oddajo ''[[Marcel (TV oddaja)|Marcel]]''.<ref>{{Navedi splet|title=Na RTV potrdili: Marcel Štefančič se vrača na Kolodvorsko|url=https://n1info.si/novice/slovenija/na-rtv-potrdili-marcel-stefancic-se-vraca-na-kolodvorsko/|website=n1info.sif|accessdate=2024-01-23|language=sl}}</ref> Portali, povezani s slovensko [[Politična desnica|politično desnico]], ga označujejo za levičarja.<ref>{{Navedi splet|title=Strokovnjak je lahko samo levičar. Vse ostale pa čaka "dejanševizacija"|url=https://www.domovina.je/strokovnjak-je-lahko-samo-levicar-vse-ostale-pa-caka-dejansevizacija/|website=Domovina|date=2022-05-26|accessdate=2022-09-11|language=sl-SI|first=Martin|last=Nahtigal}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Levica za blatenje in zmerjanje desnice, še vedno želi z našim denarjem angažiranje Marcela Štefančiča|url=https://celjskiglasnik.si/levica-za-blatenje-in-zmerjanje-desnice-se-vedno-zeli-z-nasim-denarjem-angaziranje-marcela-stefancica/|website=Celjski Glasnik|date=2022-04-29|accessdate=2022-09-11|language=sl-SI|first=Celjski|last=Glasnik}}</ref> Bil je eden izmed 571 podpisnikov ''[[Peticija zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji|Peticije zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji]]''.<ref>{{Navedi splet|title=Peticija zoper cenzuro|url=http://www.peticijazopercenzuro.com/?cenzura=6|website=web.archive.org|date=2009-03-24|accessdate=2022-09-11|archive-date=2009-03-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20090324065212/http://www.peticijazopercenzuro.com/?cenzura=6|url-status=bot: unknown}}</ref> Marcelova žena je bila [[Zdenka Jagarinec]] (1959-2019), slovenska piarovka in novinarka.<ref>{{Navedi splet|title=Po smrti novinarke na nacionalki odpovedali oddajo|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/po-smrti-novinarke-na-nacionalki-odpovedali-oddajo/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2022-09-11|language=sl-si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{Zbirka}} * [[seznam slovenskih publicistov]] * [[seznam slovenskih televizijskih voditeljev]] == Zunanje povezave == * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174870961 Marcel Štefančič, nekdanji voditelj oddaje Studio City na TV Slovenija - ime maja]. Ime tedna (9. maj 2022). Val 202 (RTV Slovenija). {{Rožančevi nagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Štefančič, Marcel mlajši}} [[Kategorija:Marcel Štefančič| ]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski filmski kritiki]] [[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Brežičani]] [[Kategorija:Dobitniki viktorja]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Rožančevi nagrajenci]] [[Kategorija:Posavci]] fii1now4u5c7btse4deu0epocaj4k2j Ponikalnica 0 175208 6748788 6038996 2026-09-10T16:25:18Z ~2026-48952-51 265568 Popravili pravopisno napako 6748788 wikitext text/x-wiki [[Slika:Zijalo-izvir.JPG|thumb|Drugi izvir ponikalnice Temenice, bruhalnik [[Zijalo]]]] '''Ponikalnica''' je izraz za [[reka|reko]] s kraškim [[izvir]]om, ki po navadi teče po neprepustni podlagi [[kraško polje|kraškega polja]], ob stiku z [[apnenec|apnencem]] pa ponikne v tla. To mesto imenujemo [[ponor in požiralnik|požiralnik]], [[ponikev]] ali pa jamski [[ponor]], če voda na tem mestu izginja v podzemno [[jama|jamo]]. [[Slika:Reka Škocjan.jpg|sličica|Reka pri Škocjanu]] Ponikalnico (podzemno reko) bi lahko definirali tudi kot reko, ki teče v celoti ali delno pod zemeljskim površjem – je torej tista reka, katere struge ne predstavlja površina Zemlje (med ponikalnice ne štejemo rek, ki izhajajo iz [[kanjon]]ov).<ref>William Herbert Hobbs, Earth Features and Their Meaning: An Introduction to Geology for the Student and the General Reader, Macmillan, 1912, pages 182 and 189.</ref> Ponikalnice lahko povsem naravno tečejo tudi skozi jamske sisteme. Na področju [[Kras|kraškega sveta]] ponikalnice poniknejo skozi [[udornica|udornice]] (globel domnevno nastala s podorom stropa nad kraško votlino)<ref>{{navedi knjigo|url=http://geo.ff.uni-lj.si/sites/default/files/e-GeograFF-1-stepisnik.pdf|title=Udornice v Sloveniji|author=Uroš Stepišnik|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|year=2010|place=Ljubljana|isbn=978-961-237-395-5|accessdate=21.3.2013}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> in nadaljujejo pot pod zemljo. V jamah živijo posamezne vrste rib (''[[Amblyopsidae]]'') in drugih jamskih organizmov, ki so prilagojeni na življenje v podzemnih rekah in jezerih.<ref>William B. White and David C. Culver (eds), Encyclopedia of Caves, 2nd ed, Academic Press, 2012, ISBN 0123838339, p. 468.</ref> Ponikalnica se lahko ustvari tudi na takšen način, da se reko zajezi ali se preusmeri v podzemne vodotoke.<ref name="#1">Richard J. Heggen: Underground Rivers from the River Styx to the Rio San Buenaventura with Occasional Diversions, University of New Mexico.</ref> Obraten je proces, ko ponikalnico ponovno preusmerimo na površino; to je vidna oblika prenove reke. Takšen uspešno izdelan je rečni sistem [[Cheonggye]]<ref>{{navedi splet|title=Cheonggye Prominent Landmark No. 1: Cheonggye Plaza|url=http://www.visitseoul.net/en/article/article.do?_method=view&m=0004003002016&p=03&art_id=418&lang=en|publisher=Seoul Metropolitan Government|accessdate=2013-03-21|archive-date=2014-07-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20140730235337/http://www.visitseoul.net/en/article/article.do?_method=view&art_id=418&lang=en&m=0004003002016&p=03|url-status=dead}}</ref> v središču [[Seul]]a.<ref>Revkin, Andrew C. (16 July 2009). "Rolling Back Pavement to Expose Watery Havens". New York Times. Retrieved 16 March 2010.</ref><ref>Kirk, Donald (2005-10-13). "Seoul peels back concrete to let a river run freely once again". World>Asia Pacific (The Christian Science Monitor). Retrieved 2006-08-21.</ref> Primeri ponikalnic se pojavljajo tudi v mitologiji in literaturi. == Primeri naravnih ponikalnic == Obstaja veliko primerov naravnih podzemnih rek, med drugim: * [[Križna jama]] v Loški dolini, v Sloveniji; jih je kar 22 [http://en.wikipedia.org/wiki/Subterranean_lake podzemnih jezer]; * [[Mojave (reka)|Mojave]] v južni Kaliforniji, ki ponikne v več krajih; * [[Narodni park Phong Nha-Ke Bang]] v [[Vietnam]]u ima podzemno reko, ki teče skozi jamski sistem omenjenega narodnega parka; * podzemna [[Puerto Princesa]] ponikne na otoku [[Palawan]], [[Filipini]] in se pojavi v Južnem Kitajskem morju * Santa Fe na severni Floridi ponikne skozi veliko vrtačo v O´Leno State Park in se ponovno pojavi 3 km nižje v sosednjem River Rise Preserve State Parku; * podvodni jamski sistem [[Sac Actun]] v bližini karibske obale polotok [[Jukatan (polotok)|Jukatan]]; * jamski sistem Río Secreto, nastajal skozi stoletja na podzemni reki, je na Riviera Maya na polotoku Jukatan. === Primeri umetnih ponikalnic === V številnih večjih mestih so naravni vodotoki delno ali v celoti prekriti. Tako je veliko primerov podzemnih mestnih vodotokov, najbolj poznani so: * reka Dommel, ki teče pod [['s-Hertogenbosch]] na Nizozemskem; * reka Fleet in druge podzemne reke v [[London]]u; * reka Frome pod [[Bristol]]om; * potok Hobart v [[Tasmanija|Tasmaniji]]; * reka Neglinnaya, ki teče skozi številne tunele pod osrednjim delom [[Moskva|Moskve]]; * reka Tank Stream pod mestom [[Sydney]], Avstralija; * reka Bievre pod mestom [[Pariz]], Francija; * reke Castle Frank Brook, Garrison Creek, Russell Creek in Taddle Creek ter drugi podzemni mestni tokovi v Torontu, Kanada; * reka Zenne pod Brusljem, ki je bila pregrajena med letoma 1865 in 1871; * reka Team pod Team Valley Trading Estate, Gateshead, Velika Britanija. == Slovenske ponikalnice in kraške reke == {{div col|colwidth=24em}} *[[Reka (reka)|Reka]] *[[Pivka (reka)|Pivka]] *[[Črni potok, Pivka]] * [[Rak (reka)|Rak]] *[[Unica]] *[[Stržen (Cerknica)|Stržen]] (in [[Cerkniščica]]) : [[Cerkniško jezero]] *[[Obrh]] *[[Bloščica]] *''Rakitniščica'' *[[Rovtarica]] *[[Hotenjka]], [[Žejski potok]], [[Petkovščica]] *[[Logaščica]] *[[Loški potok (Travnik)]]; ''Mežnarjev potok'' *[[Lokva (potok)]] - ponikalnica pri Predjamskem gradu * [[Temenica (reka)]] (in Prečna) * [[Rinža]] * [[Željnski potok]] (pritok Krke) *[[Mokri Potok|Mokri potok]] (Kočevska reka) *[[Ribnica (reka)|Ribnica]] *[[Bistrica (Ribnica)]] *[[Rakitnica (reka)|Rakitnica]] *[[Tržiščica]] *[[Rašica (potok)|Rašica]] (tudi Raščica) *[[Grosupeljščica]] *[[Ljubljanica]] (kraški izviri: Veliki in Mali [[Močilnik]], [[Retovje]]) *[[Ljubija (Ljubljanica)|Ljubija]] *[[Bistra, Ljubljanica|Bistra]] (kraški izvir) *[[Hruški potok (Ljubljanica)|Hruški potok]] (izvira v [[Podpeško jezero|Podpeškem jezeru]]) *[[Iščica]] (tudi Ižica; s kraškim izvirom) *[[Kolpa]] (s kraškim izvirom v Gorskem Kotarju na Hrvaškem) *[[Bilpa]] (s kraškim izvirom) *[[Krka]] (s kraškim izvirom) *[[Krupa (reka)|Krupa]] (s kraškim izvirom) *[[Dobličica]] (s kraškim izvirom) *[[Vipava (reka)|Vipava]] (s kraškimi izviri) *[[Hubelj]] (s kraškimi izviri) *[[Timava]] v Italiji (s kraškimi izviri) *[[Jezernica (Divje jezero)|Jezernica]] (iz [[Divje jezero|Divjega jezera]]) *[[Soča]] (s kraškim izvirom) *[[Savica]] (kraški izvir, slap in potok) *[[Boka]] (kraški izvir, slap in hudourniški potok) *[[Kamniška Bistrica (reka)|Kamniška Bistrica]] (s kraškim izvirom) *[[Bloščica]] • [[Ravniščica]] • [[Blatni potok]] • [[Farovščica]] • [[Runarščica]] {{div col end}} === Slovenska ponikalnica reka Reka=== [[Slika:Reka Reka.jpg|sličica|Reka Reka pri kraju Ilirska Bistrica]] {{glavni|Reka (reka)}} Med najdaljšo slovensko ponikalnico spada reka Reka, ki izvira v Dletu, tik za hrvaško mejo, med domačini pa je znana pod imenom ˝Vjlka woda˝ - velika voda. Desetine potokov se stekajo v glavno odvodnico. Prvi podzemni izviri segajo na [[Hrvaška|Hrvaško]], pravi izvirni tok reke Reke pa je še uganka. Reka je naravna posebnost, saj je najdaljša ponikalnica v Sloveniji z izjemnim odtočnim režimom, veliko vijugavostjo, nesomerno razvitim porečjem.<ref name=reka_Reka>{{navedi splet|publisher=Občina Ilirska Bistrica|title=Dolina reke Reke|url=http://www.ilirska-bistrica.si/turizem/dediscina/naravna_dediscina/2011052710381199/|accessdate=19.3.2013|archive-date=2013-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20131227072728/http://www.ilirska-bistrica.si/turizem/dediscina/naravna_dediscina/2011052710381199/|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Sušec.jpg|sličica|Izvir Sušec, ki se izliva v reko Reko]] Med pomembne pritoke reke Reke spadajo Mola, Sušica-Mrzlek, Padež, Bistrica in Sušica. Reka Reka ponikne po približno 50 kilometrih površinskega toka v [[Škocjanske jame|Škocjanskih jamah]]. Sama doline reke Reke sodi med [[Ornitologija|ornitološko]] pomembna področja, kjer na poplavnih travnikih gnezdijo [[Kosec|kosec]] (''Crex crex''), ogrožena vrsta ptic, pa [[Mala_bobnarica|mala bobnarica]], [[Prepelica|prepelica]], [[Vodomec|vodomec]], [[Čebelar (ptič)|čebelar]] in še nekaj redkih vrst ptic. Dolina nudi življenjski prostor redkemu metulju, [[Strašničin mravljiščar|strašničinemu mravljiščarju]] (''Maculinea Teleius'').<ref name=reka_Reka/> V celotnem območju se tako nahaja 147 ogroženih vrst ptic in 19 vrst ptic gnezdilk. ==== Tveganja v porečju reke Reke ==== V porečju reke Reke je že v preteklosti veliko tveganje predstavljal industrija v [[Ilirska Bistrica|ilirskobistriški kotlini]], pri čemer je potrebno izpostaviti predvsem: * Tovarno organskih kislin (TOK) Ilirska Bistrica in * Lesonit, lesno-kemična industrija. Tovarna organskih kislin (TOK) je namreč vse do leta 1986, ko je bil uveden stečaj družbe, močno onesnaževala reko Reko. Neposredno v reko Reko so se namreč spuščale odplake, preostale odpadke (sadro, blato flokulantov, modra barvila) pa so vozili na odlagališče Globovnik v neposredni bližini mesta Ilirska Bistrica. TOK je v času svojega delovanja na omenjeno odlagališče navozil za 150.000 kubičnih metrov nevarnega materiala, ki reagira v okolju tako, da se iz njega sprošča [[vodikov sulfid]], ki pa je strupen ter koroziven [[plin]] z značilnim neprijetnim vonjem po gnilih jajcih. Po raziskavah Instituta Jožef Štefan, Odseka za znanosti okolja, ki so bile podane v Poročilu o prepoznanih tveganjih <ref name="#2">D. Kontić, B. Kontić; Poročilo o prepoznanih tveganjih za porečje reke Reke, Institut Jožef Stefan, Ljubljana, december 2007</ref> za porečje reke Reke v letu 2007, sta v porečju reke Reke identificirani naslednja največja vira tveganja: *Lesonit d.o.o., Lesno kemična industrija in *Transport Ilirska Bistrica d.d. V zadnjem letu pa veliko tveganje za kakovost vode in raznolikosti življenja v reki Reki predstavlja bioplinarna Bio – futura. Bioplinarna je namreč v letu 2012 onesnaževala reko Reko z izlivanjem digesterskega odpadka. ===== Vpliv nevarnih snovi podjetja Lesonit za porečje Reke ===== Industrijski kompleks družbe Lesonit d.o.o. stoji neposredno ob strugi reke Reke, saj so najbližji proizvodni objekti družbe oddaljeni od reke Reke približno 50 metrov. Podjetje iz reke Reke črpa vodo za tehnološke potrebe, hkrati pa vanjo neposredno spušča meteorne vode. [[Slika:Lesonit.jpg|sličica|Reka Reka pri kraju Ilirska Bistrica, v ozadju tovarna Lesonit]] Nevarnost za porečje reke Reke obstaja na tem območju, ker se družba Lesonit d.o.o. ukvarja s proizvodnjo vlaknenih plošč in lesnih laminatov na osnovi sečninsko-formaldehidnih in melaminsko sečninsko- formaldehidnih smol. Tabela 1: Nevarne snovi v proizvodnji Lesonit in toksične lastnosti snovi <ref name="#2"/> {| class="wikitable" |- ! Nevarne snovi !! Toksične lastnosti snovi |- | Fenol || Nevarnost za okolje: strupen Nevarnost za človeka: povzroča zastrupitve, poškodbe dihalnih organov, okvare ledvic, glavobol, vrtoglavico,... |- | Formaldehid || Nevarnost za okolje:strupen nevarnost za človeka: poškodbe oči, kože, dihalnih organov, draženje sluznice, smrtno nevaren |- | Termo-olje lastnosti kurilnega olja || Snov je dražeča, alergična, toksična, kancerogena |} Lesonit ima v stalni zalogi 4 rezervoarje po 90 m3 sečninsko-formaldehidne in melamin sečninsko -formaldehidne smole ter melaminsko-sečninsko-fenol-formaldehidnega kondenzata (skupaj približno450 t), snovi se podjetju dobavlja z avtocisternami približno 75- krat mesečno. V primeru izlitja teh snovi, bi v podjetju stekla intervencija izpiranja z meteorno kanalizacijo in po čiščenju preko lovilca olj, bi se voda odvajala v reko Reko. Ranljivost in ogroženost reke Reke bi bila visoka v primeru velikega požara v proizvodnih obratih podjetja Lesonit, ko bi protipožarne vode lahko "prebile" zadrževalni bazen in lovilnik olj ter določen čas odtekale v Reko, ne da bi se prej odstranile neraztopljene snovi in snovi lažje od vode. ===== Vplivi nevarnih snovi podjetja Transport na porečje Reke ===== Podjetje se ukvarja s prevozi nevarnih snovi, kot so: * lahki naftni derivati ([[Bencin|bencin]], [[Dizel|dizel]], ekstra lahko kurilno olje), * težki naftni derivati (srednja in težka kurilna olja, bitumni), * kemikalije za potrebe industrije ([[Jedka snov|jedke snovi]], [[vnetljive tekočine]], strupi in kužne snovi, oksidirajoče snovi in organski peroksidi, druge nevarne snovi in predmeti), * tekoči naftni plini ([[Butan (plin)|butan]] [[Propan|propan]]). Tabela 2: Nevarne snovi podjetja Transport in njihove toksične lastnosti<ref>D. Kontić, B. Kontić; Poročilo o prepoznanih tveganjih za porečje reke Reke, Institut Jožef Stefan, Ljubljana, december 2007, str.20</ref> {| class="wikitable" |- ! Nevarne snovi !! Toksične lastnosti |- | Aceton || Nevarnost za okolje:strupena, netopna ali zelo slabo topna v vodi. |- | Glikol in drugi dvovalentni alkoholi || Nevarnost za okolje: Snov je manj strupena za ribe (akutni LC50>100mg/L). |- | Glicerol || Nevarnost za okolje: Pri izpustih v vodotoke se hitro razgradi. Prag toksičnosti je nad 3000 mg/L. |- |Dušikova kislina|| Nevarnost za okolje: oksidant, jedka tekočina, razjeda razne materiale in organske snovi, se popolnoma meša z vodo. |- |Butan-propan || Nevarnost za okolje: ni podatkov o morebitni strupenosti za vodne organizme. Glede na hlapnosti lahko pričakujemo hitro izhlapevanje iz vodotokov, če pride do izliva. |} Podjetje se nahaja približno 1 km od struge reke Reke, do onesnaževanja porečja reke Reke pa lahko pride ob razlitju nevarnih snovi iz avtocistern, samo v kolikor bi prišlo do odpovedi varnostnih naprav (lovilcev olj) preko izpusta v meteorno kanalizacijo. Do onesnaževanja lahko pride tudi zaradi odpovedi interne čistilne naprave ter posledičnega izpada delovanja skupne čistilne naprave. V primeru prometne nezgode – zdrs cisterne v rečno strugo Reke in loma posode, bi v eni uri izteklo približno 20 m3 formalina, ki bi povzročil pomor rib v celotni strugi Reke dolvodno od izpusta. === Ponikalnice v mitologiji in literaturi === Grška mitologija je vključevala reke Styx, Phlegethon, Acheron, Cocytus, in Lethe kot reke v Podzemlju. Dante Alighieri je v svojem podzemnem Peklu vključeval reke Acheron, Phlegethon in Styx. Liki v Jules Verne so na potovanju v središče Zemlje naleteli na podzemno reko: <tt>»Hans ni bila napaka,« je dejal. »Kar slišiš je hudournik.« » Hudournik«, sem vzkliknil. »Ni dvoma, podzemna reka teče okoli nas.«</tt> <ref>Jules Verne, A Journey to the Center of the Earth, translated by Frederick Amadeus Malleson, 1877, at Project Gutenberg.</ref> Tudi v drugih romanih se pojavljajo podzemne reke.<ref name="#1"/> Podzemne reke Londona se tako pojavljajo v romanu „Drowning Man“ avtorja Michaela Robothama, kot tudi v romanu Thrones, Dominations, pistateljic Dorothy L. Sayers in Jill Paton Walsh, v katerem je v znaku pripombe dodano: »Lahko bi jih zakopali globoko, gospod, lahko bi jih združili v predorih,....ampak na koncu, kjer je reka, reka vedno bo«.<ref>Dorothy L. Sayers and Jill Paton Walsh, Thrones, Dominations, Hodder and Stoughton, 1998, p. 313</ref> == Glej tudi == * [[Kras v Sloveniji]] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Kraški pojavi]] [[Kategorija:Reke]] qvo4m1lbdwog53wan6s0f6w0clvh4i3 Dolenc 0 182696 6748688 6710890 2026-09-10T13:59:06Z ~2026-45085-22 264465 /* Glej tudi */ 6748688 wikitext text/x-wiki '''Dolenc''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|58. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2024 uporabljalo 1.653 oseb. Največ ljudi s tem priimkom, 552, živi v [[Gorenjska statistična regija|Gorenjski statistični regiji]], kjer je priimek po pogostnosti uvrščen na 16. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Andreja Dolenc Vičič]] (*1955), arheologinja * [[Anja Dolenc]] (1936–2013), kostumografka in oblikovalka lutk * [[Anton Dolenc (razločitev)]], ime več oseb * [[Barbara Dolenc]], kognitivna psihologinja *[[Blaž Dolenc]] (* 1993), igralec * [[Bogdan Dolenc]] (* 1953), teolog, pedagog, eksorcist * [[Bojan Dolenc]] (* 1949), pravnik, vrhovni sodnik * [[Božidar Dolenc]] (1950–2008), fotograf * Božidar Dolenc, pisatelj * [[Darko Dolenc]] (* 1955), kemik, univ. prof. *[[Domen Dolenc]], fotograf * [[Ervin Dolenc]] (1960–2009), zgodovinar * [[Eva Dolenc]], alpinistka *[[Franc Dolenc]] (1869–1938), industrialec, gospodarstvenik, trgovec, lovec, Sokol *[[Franci Dolenc]] (1904–1989), kemik, pirotehnik-gasilec * [[Gregor Dolenc]] (* 1941), mednarodni ekonomist, bančnik *[[Hinko Dolenc]], fotograf  * [[Igor Dolenc]] (* 1941), slikar, grafik * [[Ivan Dolenc (izdelovalec godal)|Ivan Dolenc]] (1776–1852), izdelovalec godal * [[Ivan Dolenc (podobar)|Ivan Dolenc]] (1889–1968), podobar in pozlatar * [[Ivan Dolenc]] (1927–2006), novinar, pisatelj, prevajalec, kritik, kulturni delavec *[[Iztok Dolenc]] (* 1962), kemik * [[Jakob Dolenc]] (1902–1982), član TIGR * [[Jana Dolenc]] (* 1964), slikarka, ilustratorka * [[Janez Dolenc (gradbenik)|Janez Dolenc]] (1908–1974), gradbenik, prometni strok. * [[Janez Dolenc]] (1926–2012), literarni zgodovinar, folklorist in pedagog * [[Janko Dolenc]] (1921–1999), kipar, rezbar in slikar samouk * [[Josip Dolenc]] (1910–1945?), protifašist, primorski padalec * [[Jože Dolenc]] (1912–1994), prevajalec, publicist in urednik * [[Jure Dolenc]] (George Dolenz, 1908–1963), igralec * [[Leja Dolenc Grošelj]] (* 1968), zdravnica nevrofiziologinja, strokovnjakinja za motnje spanja * [[Marija Dolenc]] (1904–1974), farmacevtka * [[Marjan Dolenc (geolog)|Marjan Dolenc]] (1919–2013), geolog * [[Marjan Dolenc]] (1930–1981), ekonomist in politik * [[Marko Dolenc]] (* 1972), biatlonec * [[Martin Dolenc]] (* 2000), hrvaški kajtar * [[Mate Dolenc]] (* 1945), pisatelj, prevajalec in podvodni ribič * [[Mateja Dolenc]] [[Voljč]], zdravnica dermatovenerologinja * [[Matevž Dolenc]] (* 1969), gradbeni informatik * [[Matija Dolenc]] (1810–1876), pravnik, odvetnik, narodni delavec na Dunaju * [[Matjaž Dolenc]], alpinist *[[Melita Osojnik]] (r. Dolenc) (* 1958), pevka... * [[Metod Dolenc]] (1875–1941), teoretik prava, univerzitetni profesor, akademik * [[Milan Dolenc]] (1907–1993), veterinar * [[Mile Dolenc]], dr. prava, vrhovni sodnik * [[Nataša Dolenc]] (* 1940), televizijska napovedovalka, moderatorka * Nataša Dolenc, svetovalka za nacionalno varnost predsednice RS * [[Oskar Karel Dolenc]] (* 1938), fotograf, pedagog in organizator * [[Pavel Dolenc]] (1942–2018), pravnik, tožilec; vrhovni sodnik * [[Pavel Dolenc]] (* 1968), skladatelj, glasbeni pedagog * [[Petra Dolenc]], pedagoška psihologinja, univ. prof., pisateljica? *[[Polde Dolenc]] (* 1931), arhitekt, maratonec *[[Primož Dolenc (zdravnik)|Primož Dolenc]] (* 1960), zdravnik hipertenziolog, prof. MF *[[Primož Dolenc (ekonomist)|Primož Dolenc]] (* 1976), ekonomist, strok. za finance, namestnik guvernerja BS, prof. Katoliškega intituta *[[Rihard Dolenc]] (1849–1919), šolnik, sadjar in vinogradnik * [[Sašo Dolenc,|Sašo Dolenc]] (* 1973), fizik in filozof znanosti, publicist * [[Sergej Dolenc]] (1931–2020), tonski mojster/akustik, muzikolog, programski vodja [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]] * [[Stanislav Dolenc]] (1927–1995), tekstilni gospodarstvenik *[[Tatjana Dolenc Veličković]] (* 1939), zdravnica ortopedinja, plavalka, častna meščanka Kranja * [[Veno Dolenc]] (* 1951), glasbenik, slikar, pesnik * [[Viktor Dolenc]] (1841–1887), politik, podjetnik, časnikar * [[Viktorija Dolenc Gollmayer|Viktorija (Milena) Dolenc Gollmayer]] (1876–1949), operna pevka mezzosopranistka * [[Vinko Dolenc]] (1940–2025), nevrokirurg, profesor, akademik * [[Vladimir Dolenc]] (1907–2000), kemik * [[Zvezdana Dolenc Stražar]], zdravnica ==Glej tudi== * priimek [[Dolenec]] * priimek [[Dolenz]] * priimek [[Dolenšek]] * priimek [[Dolanc]] *priimke [[Dolar (priimek)|Dolar]], [[Dolhar]], [[Dolinar]], [[Dolinšek]], [[Doljak]], [[Dolničar]], [[Dolžan]], [[Dular]] * priimek [[Gorenc]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Dolenc}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] l43s5wy2fy508y3xpac91svshek38sf Čeh (priimek) 0 182815 6748894 6530567 2026-09-10T22:22:08Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6748894 wikitext text/x-wiki '''Čeh''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|84. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.440 oseb. Najpogostejši je na Štajerskem. == Znani nosilci priimka == * [[Aleš Čeh]] (*1968), nogometaš * [[Aleš Čeh (1980)|Aleš Čeh]] (*1980), nogometaš *[[Anton Čeh (slikar)|Anton Čeh]] (1882—1930), slikar portretist, fotograf * [[Anton Čeh (skladatelj)|Anton Čeh]] (1937—2011), slov.-hrvaški dirigent in skladatelj * [[Anton Čeh (nogometaš)|Anton Čeh]] (1943—2023), nogometaš *[[Barbara Šega Čeh]] (*1953), filologinja, prevajalka *[[Barbara Čeh]], dr.-agronomija (Inšt. za hmeljarstvo...) * [[Boni Čeh|Boni (Bogdan) Čeh]] (*1945), slikar * [[Boris Čeh]] (*1951), kemik *[[Boris Čeh]], oblikovalec, ilustrator * [[Darka Čeh]] (*1949), lutkarica, dramaturginja, avtorica lutkovnih igric ... *[[David Čeh]], igralec * [[Drago Čeh]] (1909—1988), montanist in metalurg, rudarsko-metalurški gospodarstvenik *[[Franc Čeh]] (1869—1944), zdravnik *[[Gregor Timothy Čeh]], prevajalec *[[Josip Čeh]], veterinar * [[Jože Čeh]] (*1971), gorski tekač *[[Jožica Čeh Steger]] (*1965), literarna zgodovinarka in kritičarka (slovenistka, prof. UM) *[[Jure Čeh]] (̈*1966), fotograf *[[Katarija Gomboc Čeh]] (*1993), pesnica, pisateljica, jezikoslovka *[[Kristjan Čeh]] (̈*1999), atlet, metalec diska *[[Majda Čeh]] (̈*1949), etnologinja, muzealka *[[Marjan Čeh]] (*1964), geodet, geoinfomatik *[[Marko Čeh]] (*1985), gledališki režiser *[[Milan Čeh]] (1905—1972), zdravnik *[[Miran Čeh]] (*1958), kemik ([[IJS]]) * [[Mirko Čeh]] (1923—2013), kemik, prof. UM * [[Nastja Čeh]] (*1978), nogometaš * [[Olga Butinar Čeh]], umetnostna zgodovinarka, kustosinja Galerije ZDSLU * [[Petra Čeh]] (*1985), umetnostna zgodovinarka, kustosinja/galeristka KGLU *[[Robert Čeh]] (̈*1962), zdravnik radiolog, član DS RS *[[Rudolf Čeh]] (1914—2000), romanist-francist, ravnatelj gimnazije Ptuj * [[Sandi Čeh]] (*1983), nogometaš *[[Sašo Čeh]] (*1943), arhitekt, urbanist *[[Silva Čeh]] (1957?—2025), novinarka, urednica *[[Suzana Čeh]], arhivistka *[[Tadej Čeh]] (*1989), judoist *[[Tim Čeh]] (*1994), nogometaš *[[Tina Čeh (violinistka)|Tina Čeh]] (*1988), violinistka *[[Tomislav Čeh]], turistični menedžer *[[Vesna Čeh Štok]], lektorica francoščine *[[Živa Čeh]], jezikoslovka anglistka, turistična strok. == Glej tudi == * priimek [[Čehovin]] * priimek [[Čoh]] *priimek [[Čeč]] *priimek Češko *[[Čehi|Čeh]] (pripadnik naroda Čehov) == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Čeh}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] e8dfhl47aobvl9999xrjd0a4ocx7sf8 6748895 6748894 2026-09-10T22:23:19Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6748895 wikitext text/x-wiki '''Čeh''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|84. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.440 oseb. Najpogostejši je na Štajerskem. == Znani nosilci priimka == * [[Aleš Čeh]] (*1968), nogometaš * [[Aleš Čeh (1980)|Aleš Čeh]] (*1980), nogometaš *[[Anton Čeh (slikar)|Anton Čeh]] (1882—1930), slikar portretist, fotograf * [[Anton Čeh (skladatelj)|Anton Čeh]] (1937—2011), slov.-hrvaški dirigent in skladatelj * [[Anton Čeh (nogometaš)|Anton Čeh]] (1943—2023), nogometaš *[[Barbara Šega Čeh]] (*1953), filologinja, prevajalka *[[Barbara Čeh]], dr.-agronomija (Inšt. za hmeljarstvo...) * [[Boni Čeh|Boni (Bogdan) Čeh]] (*1945), slikar * [[Boris Čeh]] (*1951), kemik *[[Boris Čeh]], oblikovalec, ilustrator * [[Darka Čeh]] (*1949), lutkarica, dramaturginja, avtorica lutkovnih igric ... *[[David Čeh]], igralec * [[Drago Čeh]] (1909—1988), montanist in metalurg, rudarsko-metalurški gospodarstvenik *[[Franc Čeh]] (1869—1944), zdravnik *[[Gregor Timothy Čeh]], prevajalec *[[Josip Čeh]], veterinar * [[Jože Čeh]] (*1971), gorski tekač *[[Jožica Čeh Steger]] (*1965), literarna zgodovinarka in kritičarka (slovenistka, prof. UM) *[[Jure Čeh]] (̈*1966), fotograf *[[Kaja Čeh]], judoistka *[[Katarija Gomboc Čeh]] (*1993), pesnica, pisateljica, jezikoslovka *[[Kristjan Čeh]] (̈*1999), atlet, metalec diska *[[Majda Čeh]] (̈*1949), etnologinja, muzealka *[[Marjan Čeh]] (*1964), geodet, geoinfomatik *[[Marko Čeh]] (*1985), gledališki režiser *[[Milan Čeh]] (1905—1972), zdravnik *[[Miran Čeh]] (*1958), kemik ([[IJS]]) * [[Mirko Čeh]] (1923—2013), kemik, prof. UM * [[Nastja Čeh]] (*1978), nogometaš * [[Olga Butinar Čeh]], umetnostna zgodovinarka, kustosinja Galerije ZDSLU * [[Petra Čeh]] (*1985), umetnostna zgodovinarka, kustosinja/galeristka KGLU *[[Robert Čeh]] (̈*1962), zdravnik radiolog, član DS RS *[[Rudolf Čeh]] (1914—2000), romanist-francist, ravnatelj gimnazije Ptuj * [[Sandi Čeh]] (*1983), nogometaš *[[Sašo Čeh]] (*1943), arhitekt, urbanist *[[Silva Čeh]] (1957?—2025), novinarka, urednica *[[Suzana Čeh]], arhivistka *[[Tadej Čeh]] (*1989), judoist *[[Tim Čeh]] (*1994), nogometaš *[[Tina Čeh (violinistka)|Tina Čeh]] (*1988), violinistka *[[Tomislav Čeh]], turistični menedžer *[[Vesna Čeh Štok]], lektorica francoščine *[[Živa Čeh]], jezikoslovka anglistka, turistična strok. == Glej tudi == * priimek [[Čehovin]] * priimek [[Čoh]] *priimek [[Čeč]] *priimek Češko *[[Čehi|Čeh]] (pripadnik naroda Čehov) == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Čeh}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] l2fed6aa2wuihq0tuca0j90r55nh4qf 6748897 6748895 2026-09-10T22:24:18Z ~2026-44996-51 264415 /* Glej tudi */ 6748897 wikitext text/x-wiki '''Čeh''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|84. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.440 oseb. Najpogostejši je na Štajerskem. == Znani nosilci priimka == * [[Aleš Čeh]] (*1968), nogometaš * [[Aleš Čeh (1980)|Aleš Čeh]] (*1980), nogometaš *[[Anton Čeh (slikar)|Anton Čeh]] (1882—1930), slikar portretist, fotograf * [[Anton Čeh (skladatelj)|Anton Čeh]] (1937—2011), slov.-hrvaški dirigent in skladatelj * [[Anton Čeh (nogometaš)|Anton Čeh]] (1943—2023), nogometaš *[[Barbara Šega Čeh]] (*1953), filologinja, prevajalka *[[Barbara Čeh]], dr.-agronomija (Inšt. za hmeljarstvo...) * [[Boni Čeh|Boni (Bogdan) Čeh]] (*1945), slikar * [[Boris Čeh]] (*1951), kemik *[[Boris Čeh]], oblikovalec, ilustrator * [[Darka Čeh]] (*1949), lutkarica, dramaturginja, avtorica lutkovnih igric ... *[[David Čeh]], igralec * [[Drago Čeh]] (1909—1988), montanist in metalurg, rudarsko-metalurški gospodarstvenik *[[Franc Čeh]] (1869—1944), zdravnik *[[Gregor Timothy Čeh]], prevajalec *[[Josip Čeh]], veterinar * [[Jože Čeh]] (*1971), gorski tekač *[[Jožica Čeh Steger]] (*1965), literarna zgodovinarka in kritičarka (slovenistka, prof. UM) *[[Jure Čeh]] (̈*1966), fotograf *[[Kaja Čeh]], judoistka *[[Katarija Gomboc Čeh]] (*1993), pesnica, pisateljica, jezikoslovka *[[Kristjan Čeh]] (̈*1999), atlet, metalec diska *[[Majda Čeh]] (̈*1949), etnologinja, muzealka *[[Marjan Čeh]] (*1964), geodet, geoinfomatik *[[Marko Čeh]] (*1985), gledališki režiser *[[Milan Čeh]] (1905—1972), zdravnik *[[Miran Čeh]] (*1958), kemik ([[IJS]]) * [[Mirko Čeh]] (1923—2013), kemik, prof. UM * [[Nastja Čeh]] (*1978), nogometaš * [[Olga Butinar Čeh]], umetnostna zgodovinarka, kustosinja Galerije ZDSLU * [[Petra Čeh]] (*1985), umetnostna zgodovinarka, kustosinja/galeristka KGLU *[[Robert Čeh]] (̈*1962), zdravnik radiolog, član DS RS *[[Rudolf Čeh]] (1914—2000), romanist-francist, ravnatelj gimnazije Ptuj * [[Sandi Čeh]] (*1983), nogometaš *[[Sašo Čeh]] (*1943), arhitekt, urbanist *[[Silva Čeh]] (1957?—2025), novinarka, urednica *[[Siniša Čeh]], harmonikar *[[Suzana Čeh]], arhivistka *[[Tadej Čeh]] (*1989), judoist *[[Tim Čeh]] (*1994), nogometaš *[[Tina Čeh (violinistka)|Tina Čeh]] (*1988), violinistka *[[Tomislav Čeh]], turistični menedžer *[[Vesna Čeh Štok]], lektorica francoščine *[[Živa Čeh]], jezikoslovka anglistka, turistična strok. == Glej tudi == * priimek [[Čehovin]] * priimek [[Čoh]] *priimek [[Čeč]] *priimek Češko *[[Čehi|Čeh]] (pripadnik naroda Čehov) == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Čeh}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] jwh7oxkpxmdctuet9mh4100rmdzwjj3 6748900 6748897 2026-09-10T22:33:49Z ~2026-44996-51 264415 /* Glej tudi */ 6748900 wikitext text/x-wiki '''Čeh''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|84. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.440 oseb. Najpogostejši je na Štajerskem. == Znani nosilci priimka == * [[Aleš Čeh]] (*1968), nogometaš * [[Aleš Čeh (1980)|Aleš Čeh]] (*1980), nogometaš *[[Anton Čeh (slikar)|Anton Čeh]] (1882—1930), slikar portretist, fotograf * [[Anton Čeh (skladatelj)|Anton Čeh]] (1937—2011), slov.-hrvaški dirigent in skladatelj * [[Anton Čeh (nogometaš)|Anton Čeh]] (1943—2023), nogometaš *[[Barbara Šega Čeh]] (*1953), filologinja, prevajalka *[[Barbara Čeh]], dr.-agronomija (Inšt. za hmeljarstvo...) * [[Boni Čeh|Boni (Bogdan) Čeh]] (*1945), slikar * [[Boris Čeh]] (*1951), kemik *[[Boris Čeh]], oblikovalec, ilustrator * [[Darka Čeh]] (*1949), lutkarica, dramaturginja, avtorica lutkovnih igric ... *[[David Čeh]], igralec * [[Drago Čeh]] (1909—1988), montanist in metalurg, rudarsko-metalurški gospodarstvenik *[[Franc Čeh]] (1869—1944), zdravnik *[[Gregor Timothy Čeh]], prevajalec *[[Josip Čeh]], veterinar * [[Jože Čeh]] (*1971), gorski tekač *[[Jožica Čeh Steger]] (*1965), literarna zgodovinarka in kritičarka (slovenistka, prof. UM) *[[Jure Čeh]] (̈*1966), fotograf *[[Kaja Čeh]], judoistka *[[Katarija Gomboc Čeh]] (*1993), pesnica, pisateljica, jezikoslovka *[[Kristjan Čeh]] (̈*1999), atlet, metalec diska *[[Majda Čeh]] (̈*1949), etnologinja, muzealka *[[Marjan Čeh]] (*1964), geodet, geoinfomatik *[[Marko Čeh]] (*1985), gledališki režiser *[[Milan Čeh]] (1905—1972), zdravnik *[[Miran Čeh]] (*1958), kemik ([[IJS]]) * [[Mirko Čeh]] (1923—2013), kemik, prof. UM * [[Nastja Čeh]] (*1978), nogometaš * [[Olga Butinar Čeh]], umetnostna zgodovinarka, kustosinja Galerije ZDSLU * [[Petra Čeh]] (*1985), umetnostna zgodovinarka, kustosinja/galeristka KGLU *[[Robert Čeh]] (̈*1962), zdravnik radiolog, član DS RS *[[Rudolf Čeh]] (1914—2000), romanist-francist, ravnatelj gimnazije Ptuj * [[Sandi Čeh]] (*1983), nogometaš *[[Sašo Čeh]] (*1943), arhitekt, urbanist Jesenic *[[Silva Čeh]] (1957?—2025), novinarka, urednica *[[Siniša Čeh]], harmonikar *[[Suzana Čeh]], arhivistka *[[Tadej Čeh]] (*1989), judoist *[[Tim Čeh]] (*1994), nogometaš *[[Tina Čeh (violinistka)|Tina Čeh]] (*1988), violinistka *[[Tomislav Čeh]], turistični menedžer *[[Vesna Čeh Štok]], lektorica francoščine *[[Živa Čeh]], jezikoslovka anglistka, turistična strok. == Glej tudi == * priimek [[Čehovin]] * priimek [[Čoh]] *priimek [[Čeč]] *priimek Češko *[[Čehi|Čeh]] (pripadnik naroda Čehov) == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Čeh}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] klqdql6egmxtkk1kccn8lym71znvyo9 Seznam slovenskih biokemikov 0 182937 6748892 6744310 2026-09-10T21:33:32Z ~2026-44996-51 264415 /* I */ 6748892 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[biokemik]]ov''' in '''[[Biotehnologija|biotehnologov]]''' ter [[Molekularna genetika|molekularnih genetikov]]/biologov. (Glej tudi [[seznam slovenskih farmacevtov]]) {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Veronika Abram]] ([[1943]]-) * [[Tomaž Accetto]] * [[Jure Ačimović]] * Špela Alič *[[Gregor Anderluh]] (1969-) *[[Janez Jurij Arnež]] *Franc Avbelj (195_-) *[[Gorazd Avguštin]] (1961-) *[[Herta Avsec]] (1938-) == B == * [[Jožefa Babnik]] ([[1935]]-2024) * [[Katarina Bačnik]]? * [[Majda Bagar Povše]]? *[[Jože Balažic]] *[[Dunja Bandelj]] *[[Urška Batista]] ? *[[Tadej Battelino]] (1966-) *[[Andrej Bavdek]] *[[Aljoša Bavec]] *[[Apolonija Bedina Zavec]] ? *[[Leon Bedrač]] * [[Igor Belič]] ([[1919]]-1997) *[[Dušan Benčina]] (1946-2016) *[[Mojca Benčina]] * [[Jelka Bergant-Dolar]] ([[1920]]-2003) * [[Aleš Berlec]] * [[Marin Berovič]] ([[1951]]-) * Maja Bjelošević Žiberna * [[Tanja Blagus]] *[[Urška Blaznik]] (1970-)? *[[Bojana Boh]] [[Podgornik]] (1960-) * [[Borut Božič (*1959)|Borut Božič]] (1959-) *[[Tomaž Bratkovič]] (1978-) *[[Urban Bren]] (1980-) * [[Katja Breskvar]] ([[1944]]-) *[[Jože Brzin]] ([[1947]]-) * [[Miroslav Brzin]] ([[1923]]-[[1999]]) * [[Anja Bubik]] * [[Metka Budihna|Metka V. Budihna]] ([[1937]]-) *[[Matej Butala]] (1979-) *[[Elena Bužan]] (UP) == C == *[[Ksenija Cankar]]? *[[Simon Caserman]] *[[Avrelija Cencič]] (1964-2012) *[[Vesna Cerkvenik Flajs]] (1962-) *[[Mirko Cevec]] *[[Blaž Cigić]] *[[Aleksa Cimerman]] ([[1933]]-2017) *[[Saša Comino]] (1960-2005) * [[Vladimir Cotič]] ([[1934]]-) == Č == * [[Janez Čadež]] ? * [[Marija Čarman-Kržan]] ([[1936]]-) *[[Maja Čemažar]] (1968-) *[[Darko Černe]] (1962 -) *[[Urh Černigoj]]? * [[Bronislava Črešnar]] ([[1950]]-2024) == D == *[[Mateja Dermastia]] (1968-) *[[Matjana Didek-Brumec]] *[[David Dobnik]] *[[Pavel Dolar]] (1915-1995) *[[Marko Dolinar]] (1961-) *[[Bojan Doljak]] (1974-) *[[Vita Dolžan]] * [[Marijan Dorer]] ([[1909]]-1995) *[[Peter Dovč]] (1958-) *[[Katja Drobnič]] (1960-) * [[Marinka Drobnič-Košorok]] ([[1953]]-) == E == * [[Tina Eleršek]]? * [[Franc Erjavec (zdravnik)|Franc Erjavec]] (1925-2004) * [[Mladen Est]] (1924-2025) == F == * *[[Franc Erjavec (zdravnik)|Franc Erjavec]] (1925-2004) *[[Jadran Faganeli]] (1950-) *[[Igor Ferlan]] (1948-) *[[Metka Filipič]] (1954-) *[[Klementina Fon Tacer]] (197?-) *[[Jožefa Friedrich]] ([[1950]]-) *[[Miha Furlan]] (1934-) == G == * [[Vladimira Gaberc-Porekar]] ([[1948]]-) * [[Aleš Gašparič]] * [[Lenart Girandon]] *[[Damjan Glavač]] (1956-) *[[Lidija Gobec]] *[[Simona Golič Grdadolnik]] * [[Marko Goličnik]] ([[1973]]-) *[[Rastko Golouh]] *[[Gregor Gomišček]] (1957-) (biofizik) *[[Maksimilijan Gorenjak]] *[[Tjaša Goričan]] *[[Borut Gosar]], agronom?'''/'''biotehnolog (zdravilne rastline, analitika zdravilnih učinkovin (HPLC …) podjetnik (dr.zn.) *[[Miklavž Grabnar]] (1936-2025) (molekularni genetik) *[[Žiga Graf]] (1901 - 1938) *[[Jože Grdadolnik]] *[[Andrej Gregori]] *[[Marjan Gros]] (1934-) * [[Zoran Grubič]] ([[1948]]-) *[[Kristina Gruden]] (1969-) (molekularna biologinja) * [[Franc Gubenšek]] ([[1937]]-[[2010]]) * [[Gregor Gunčar]] *[[Nina Gunde Cimerman]] (1958-) == H == * [[Iva Hafner Bratkovič]] (1978-) * [[Blagajana Herzog Velikonja]] * [[Marija Holcar]] * [[Evgenija Homšak]] * [[Simon Horvat]] (1963-) * [[Jana Hrovatin Kralj]] (1940-) * [[Petra Hudler]] (1976-) *[[Tamara Hudnik-Plevnik]] ([[1923]]-2012) == I == * [[Tatjana Irman Florjanc]] ([[1945]]-) == J == * [[Polona Jamnik]] * [[Jurij Jan]] ([[1932]]-2020) *[[Branka Javornik Cregeen]] (1953-) *[[Salvislav Jenčič]] (1891-1968) *[[Zala Jenko Pražnikar]] *[[Roman Jerala]] (1962-) *[[Matjaž Jeras]] (1958-) *[[Niko Jesenovec]] (1928-1993) *[[Zala Jevnikar]] [[Rojnik]] * [[Kristijan Jezernik]] ([[1948]]-) * [[Ivana Jovčevska]] == K == *[[Ljubica Kamarić]] (1924-) ? *[[Domen Kampjut]] *[[Maša Kandušer]]? *[[Evgen Kansky (zdravnik)|Evgen Kansky]] (1887-1977) *[[Nataša Karas Kuželički]] *[[Marko Karlovšek]] (1947-) *[[Tatjana Kastelic Suhadolc]] ([[1935]]-) *[[Andreja Kavčič]]? *[[Rok Keber]] (1982-) ? * [[Jurkica Kidrič]] ([[1939]]-) * [[Marjetka Kidrič]] ([[1945]]-) *[[Rihard Klemen]] (1902-1998) *[[Sonja Klemenc]] (1960-) *[[Marina Klemenčič]] *[[Miomir Knežević]] *[[Darko Kocjan]] *[[Vojč Kocman]] *[[Polona Kogovšek]] *[[Nadja Kokalj Vokač]] *[[Ira Koković]] *[[Katja Kolar]]? *[[Anja Kolarič]]? *[[Jelena Komar]]-[[Kansky]] (1925-2015) * [[Radovan Komel]] ([[1947]]-) * [[Veno Kononenko]] (1988-) *[[Zdravko Kopitar]] (1933-) *[[Nataša Kopitar Jerala]] *[[Peter Korošec]] *[[Janko Kos (biokemik)|Janko Kos]] (1959-) *[[Maja Kovač]] (1949-) *[[Vida Kovačič]] (1920-2016) * [[Bogomir Koželj]] ([[1924]]-2001) * [[Jaka Kragelj]] *[[Nace Kranjc]] (1990-) *[[Nada Kraševec]] *[[Hana Krečič Stres]] *[[Samo Kreft]] (1972-) * [[Igor Kregar]] ([[1937]]-2017) *[[Miha Kremser]] (1946-1998) *[[Danijela Krgović]] *[[Blaž Krhin]] *[[Igor Križaj]] (1963-) *[[Mladen Krsnik]] (1971-2020) *[[Mojca Kržan]] *[[Robert Kuhelj]] *[[Klara Kuret]] == L == * [[Tamara Lah Turnšek]] ([[1947]] -) * [[Duško Lainšček]] * [[Aleš Lapanje]] (molekularni mikro-biolog) * [[Savo Lapanje]] ([[1925]] - [[1997]]) *[[Urška Lavrenčič Štangar]] (1967-) *[[Miha Lavrič]] *[[Tina Lebar]] * [[Drago Lebez]] ([[1922]]-2015) *[[Jožica Ledinek Paddle]] (1945 -) *[[Brigita Lenarčič]] (1958 -) * [[Helena Marija Lenasi|Helena (Marija) Lenasi]] ([[1945]] -) * [[Helena Lenasi]] (1971-) *[[Metka Lenassi]] (1978-) *[[Peter Lenče]] (1910-1999) *[[Jana Lukač Bajalo]] (1944 -) == M == * [[Peter Maček]] ([[1952]] -) *[[Gregor Majdič]] (1967-) *[[Damjan Makuc]] (1978-) *[[Ines Mandič Mulec]] (1960-) *[[Mateja Manček Keber]] (1976-) *[[Janja Marc]] (1962-) *[[Darja Marolt Presen]] *Aleš Maver *[[Janez Mavri]] (1962-) *[[Ines Medved]] *[[Nataša Mehle]]? * [[Viktor Menart]] ([[1951]]-[[2007]]) * [[Ivan Merzel]] * Maja Meško * Pika Meško Brguljan *[[Svetozar Milićev]] (1934-2001) *[[Ana Mitrović]] *[[Miha Modic]] *Barbara Možina *[[Ivka Marija Munda]] (1927-2009) == N == * [[Srdjan Novaković]] *[[Gregor Novinec]] *[[Marko Novinec]] == O == *[[Nives Ogrinc]] ? (1964-) *[[Ilija Gasan Osojnik Černivec]] *[[Joško Osredkar]] (1955-) == P == * [[Miloš Pavlič]] ([[1923]]-2014) * Anja Pavlin * [[Miha Pavšič]] *[[Andrej Perdih]] (1980-) *[[Marko Perdih]]? *[[Ana Petelin]] (1978-) *Borut Peterlin (1963-) ? *[[Špela Peternel]] *Špela Petrič ? *[[Daniel Petrovič]] (1963-) *[[Uroš Petrovič]] (1973-) *([[Tihomir Pinter]] 1938−2024)? fotograf *[[Nada Pipan]] ([[1928]]-2020) *[[Breda Pirc]] (r. [[Kolenc]]) (1921-2016) * [[Sergej Pirkmajer]] *[[Jure Piškur]] (1960-2014) (molekularni biolog) *[[Janez Plavec]] (1962-) *[[Tina Vida Plavec]]? * [[Ana Plemenitaš]] ([[1952]]-) *[[Helena Podgornik]] *[[Zdravko Podlesek]]? *[[Marjetka Podobnik]] (1967-) *[[Jure Pohleven]] (1979-) *[[Mario Poljak]] *[[Nataša Poklar Ulrih]] (1965-) * [[Tatjana Popovič]] ([[1950]]-) * [[Mladen Porekar]] (1930-2018) * [[Uroš Potočnik (biokemik)|Uroš Potočnik]] (1969-) *[[Lev Premru]] (1931-2005) *[[Vladimir Premru]] (1902-1949) *[[Marija Prezelj]] (1948-) *[[Vasja Progar]] (1986-) *[[Jože Pungerčar]] (1960-) == R == * [[Uroš Rajčević]]? * [[Peter Raspor]] (1954-) *[[Metka Ravnik Glavač]] (1957-) *[[Katja Rebolj]] (1979-) *[[Metka Renko]] ([[1951]]-) * [[Riko Repič]] ([[1910]]-[[2003]]) *[[Tadeja Režen]] *[[Karin Rižner]]? *[[Boris Rogelj]] *[[Aleš Rotar ]]? (1960-) *[[Damjana Rozman]] (1960-) == S == * [[Maks Samec]] ([[1881]]-[[1964]]) * [[Milan Schara|Milan V(alter) Schara]] (1934–2022) ? * [[Primož Schauer]] (1932–1984) ? *[[Simon Sedej]] ? *[[Bojan Sedmak]] (1952-) *[[Jurij Senegačnik]] (1922-2018) *[[Leon Senčič]] (1958-) *Emanuela Senjor *[[Kristina Sepčić]] *[[Gregor Serša]] (1956-) *[[Milan Skitek]] (1955-) *[[Urška Slapšak]] (1989-) *[[Sonja Smole Možina]] (1963-) *[[Jaka Sočan]] *[[Helena Sočič]] (1923-2017) *[[Janez Spindler]] (1925-2000) *[[Jernej Stare]] *[[Matjaž Stenovec]]? * [[Maksimiljan Sterle]] ([[1946]]-) *[[Vekoslava Stibilj]]? *[[Jurij Stojan]] (1956-) *[[Katja Stopar]] (1980) ? *[[Ludovik Strauch]] (1927-2018) *[[Mojca Stražišar]] (r. Špolar) (1960-) *[[Marko Strbad]] *[[Blaž Stres]] (1974-) *[[Evgen Strmecki]] (1916-2010) *[[Dušan Stucin]] ([[1915]]-[[1976]]) *[[Robert Suhadolnik]] (1925–2016) *[[Alojzij Suhar]] ([[1935]]-2020) *[[Jurij Svete]] (1962-) *[[Saša Svetina]] ([[1935]]-) == Š == *[[Jože Šauta]] (1923-2002) *Slava Šebek *[[Anton Štalc]] ([[1940]]-) *[[Petra Štefanič Anderluh]] *[[Aleš Štrancar]] (1962-) *[[Borut Štrukelj]] (1961-) == T == *[[Ajda Taler Verčič]] *[[Nataša Teran]] *[[Janja Trček]] (1969-) *[[Boris Turk]] (1964-) *[[Dušan Turk]] (1959-) *[[Tom Turk]] (1959-) *[[Valentina Turk]] ? *[[Vito Turk]] ([[1937]]-) == U == * [[Jernej Ule]] (1976-) ? *Urleb *[[Mateja Urlep]] == V == * [[Gordon Vehar]] (ZDA) * [[Alja Videtič Paska]] *[[Neli Vintar]] *[[Irma Virant Klun]] *[[Ivan Vrhovec (biokemik)|Ivan Vrhovec]] (1943-) == Z == * [[Jelka Zabavnik Piano]] (1960-) * [[Velislava Zalokar]] (1927-2017) *[[Marija Zelenik Blatnik]] ([[1934]]-) *[[Urška Zelenko]] *[[Robert Zorec]] (1958-) * [[Matjaž Zorko]] ([[1947]]-) * Andrej Zupan *[[Irena Zupanič Pajnič]] == Ž == * [[Marija Žakelj Mavrič]] ([[1948]]-) * [[Jana Žel]] (1958-) *[[Darja Žgur Bertok]] (1954-) *[[Nika Žibrat]] *[[Kristina Žumer]] (1980-) ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih biologov]], [[seznam slovenskih kemikov]], [[seznam slovenskih farmacevtov]]) * [[Slovensko biokemijsko društvo]] {{seznami narodov po poklicu|biokemikov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Biokemiki]] [[Kategorija:Slovenski biokemiki|*]] szxdy5e4sajta5izsciwoy40dcegg8l Predloga:Ste vedeli/Naslednja posodobitev 10 183049 6748993 6742435 2026-09-11T09:22:01Z Florentina Veršič 146476 /* */ 6748993 wikitext text/x-wiki {{slikadesno|Slika:Vraagteken.svg|res=100px|Napis}} * ... da ...? * ... da je angleška pevka '''[[Kate Bush]]''' v svoji karieri nanizala 25 ''UK Top 40'' uspešnic, številni pevci pa so potrdili njen vpliv na njihovo ustvarjanje? * ... da je bil angleški igralec '''[[Eddie Redmayne]]''' odlikovan z redom britanskega imperija? qntgiv5qzxjpuehy4geop2f8564uf6h Anatolij Karpov 0 185259 6748839 6419600 2026-09-10T19:47:02Z Juan carlos perez rodriguez 202164 /* Zunanje povezave */ 6748839 wikitext text/x-wiki {{Infobox chess player |playername = Anatolij Karpov |image = [[Slika:Karpov, Anatoly (Flickr).jpg|220px]] |birthname = Anatolij Jevgenijevič Karpov<br />(Анатолий Евгеньевич Карпов) |country = {{RUS}} |datebirth = {{datum rojstva in starost|1951|5|23}} |placebirth = [[Zlatoust, Rusija|Zlatoust]], [[RSFSR]], [[Sovjetska zveza|ZSSR]] |title = [[šahovski velemojster|velemojster]] (1970) |worldchampion = 1975-1985<br />1993-1999 (FIDE) |rating = 2651 <br /><small>(No. 72 on the July 2008 FIDE ratings list)</small> |peakrating = 2780 (julij 1994) }} '''Anatolij Jevgenijevič Karpov''' ({{jezik-ru|Анато́лий Евге́ньевич Ка́рпов}}), [[Rusi|ruski]] [[šahovski velemojster]], * [[23. maj]] [[1951]], [[Zlatoust, Rusija|Zlatoust]], [[Sovjetska zveza|ZSSR]] (danes [[Rusija]]). Karpov je bil nesporni [[šahovski svetovni prvak]] od leta 1986 do 1990, kasneje pa svetovni prvak [[FIDE]] od leta 1993 do 1999. == Zunanje povezave == {{zbirka|Anatoly Karpov}} * [http://www.karpov.on.ru/ Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060629052152/http://www.karpov.on.ru/ |date=2006-06-29 }} {{ikona ru}} * {{fide|id=4100026|name=Anatoly Karpov}} * {{chessgames player|id=20719}} == Hvaležnost <ref>[https://www.chessfocus.com/tournament-series/Poikovsky-Karpov Turnir Anatolij Karpov]</ref> == Turnir Anatolij Karpov (ali turnir v Pojkovski) je prestižen letni šahovski dogodek, ki poteka v ruskem kraju Pojkovski. V šahovskem svetu gre za edinstven primer, saj turnir izkazuje čast dvanajstemu svetovnemu prvaku, medtem ko je ta še živ! Igra se po sistemu vsak z vsakim, na njem pa nastopa deset velemojstrov. == Sklici == {{Sklici}} {{start box}} {{s-sports}} {{succession box | before= [[Bobby Fischer]] | title= [[Svetovni šahovski prvak]] | years= 1975&ndash;1985 | after= [[Gari Kasparov]] }} {{succession box | before= [[Gari Kasparov]] | title= [[Fédération Internationale des Échecs|FIDE]] [[Svetovni šahovski prvak]] | years= 1993&ndash;1999 | after= [[Aleksander Halifman]] }} {{end box}} {{ChessWorldChampions}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Karpov, Anatolij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ruski šahovski velemojstri]] [[Kategorija:Šahovski svetovni prvaki]] [[Kategorija:Nosilci reda za služenje domovini Ruske federacije]] [[Kategorija:Člani Kongresa ljudskih poslancev Sovjetske zveze]] [[Kategorija:Ruski politiki]] m0fziyzlyphosu7hloov0v84arfbi7i Sebastijan Pregelj 0 188520 6749044 6748486 2026-09-11T11:04:52Z DečekBrin 265179 /* Nagrade in priznanja */ dodana povezava na stran Zlata hruška 6749044 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | website = [http://www.sebastijan-pregelj.com www.sebastijan-pregelj.com] }} '''Sebastijan Pregelj''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], * [[29. julij]] [[1970]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]. == Življenje in delo == Diplomiral je iz zgodovine na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Od leta 1991 objavlja zgodbe v literarnih revijah. Leta 1996 je izšel njegov prvenec ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'', sledila je zbirka kratke proze ''[[Cirilina roža]]'' in nato še zbirka kratkih zgodb ''[[Svinje brez biserov]]''. Zgodbi ''Onstran steklene stene'' in ''Pianino'' sta bili uvrščeni v antologije, ki so izšle v nemškem, slovaškem, poljskem in angleškem prevodu. Leta 2004 je za časopis ''Pravna praksa'' napisal serijo kratkih kriminalnih zgodb.<ref>http://www.pravnapraksa.si/LITE/Kazalo.aspx?Src=zNblVXQY1zSI0YqaH4aXVo6XMfILfOITvplc3nk2GibUvnu9OsTbdQQE43VinHDAD/KqusQSEbuL0VknTQGuTA==</ref> Leta 2011 je izšla njegova četrta zbirka kratke proze ''Prebujanja''. Leta 2004 je izšel njegov prvi roman ''[[Leta milosti]]''. Sledil je roman ''Na terasi babilonskega stolpa'', s katerim je bil finalist natečaja [[Cankarjeva založba|Cankarjeve založbe]] za roman iz sodobnega življenja,<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20170926130335/http://www.bukla.si/?action=books&book_id=14038 |title=Arhivska kopija |accessdate=30. september 2016 }}</ref> pozneje pa je izšel tudi v nemškem prevodu. Leta 2010 je izšel njegov tretji roman ''Mož, ki je jahal tigra''. Pregelj je bil z vsemi tremi romani finalist za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]], nagrado za najboljši slovenski roman leta, ki jo podeljuje časnik ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Leta 2013 je izšel četrti roman ''Pod srečno zvezdo'', ki je poleti 2014 izhajal kot podlistek v dnevniku ''[[Večer (časopis)|Večer]]'', leta 2015 pa je izšel v nemškem prevodu. Konec leta 2014 je izšel roman ''Kronika pozabljanja'',<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240917064251/https://www.delo.si/kultura/knjiga/kresnik-v-romanesknem-top-10-sama-znana-imena |title=Kresnik: V romanesknem »top 10« sama znana imena |website=Delo |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je bil preveden v nemščino, angleščino in hrvaščino. Leta 2017 je sledil kratek roman ''Vdih. Izdih.'', dve leti pozneje pa roman ''[[V Elvisovi sobi]]''. Za roman ''V Elvisovi sobi'' je leta 2020 prejel prvo [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]].<ref>{{Navedi splet |url=https://misli.sta.si/2782454/prva-cankarjeva-nagrada-sebastijanu-preglju-za-roman-v-elvisovi-sobi |title=Prva Cankarjeva nagrada Sebastijanu Preglju za roman V Elvisovi sobi |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=21. junij 2020 |accessdate=23. junij 2020 }}</ref> Roman je bil preveden v italijanščino, hrvaščino, angleščino, švedščino in armenščino. Leta 2023 je izšel roman ''Beli konjiček''. V sodelovanju z Gašperjem Troho je nastal vodnik ''Literarne poti Ljubljane'',<ref>{{Navedi splet |last=K |first=M |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/literarne-zgodbe-ki-jih-pripoveduje-nasa-vsakdanja-pot/242282 |title=Literarne zgodbe, ki jih pripoveduje naša vsakdanja pot |website=RTV Slovenija |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je pozneje izšel tudi v angleškem prevodu ''Ljubljana Literary Trail''. Za mlajše bralce objavlja od leta 2014. Najprej sta izšla dva dela dogodivščin duha Babujana in prijateljev, ki se dogajajo v sodobnem času. Od leta 2016 do 2021 je nastajala serija ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', postavljena v čas [[koliščarji|koliščarjev]]. Prvi, drugi in šesti del ''Zgodb s konca kamene dobe'' so bili nominirani za [[Desetnica|desetnico]], nagrado, ki jo [[Društvo slovenskih pisateljev]] podeljuje za najboljše otroško oziroma mladinsko delo; za šesti del je Pregelj prejel nagrado [[Večernica]]. Od leta 2022 nastaja serija ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', ki se odvija v času [[Janez Vajkard Valvasor|Janeza Vajkarda Valvasorja]]. Prvi del, ''Coprnica pod gradom'', je bil nominiran za [[Desetnica|desetnico]] in [[Večernica|večernico]]. Za najmlajše v reviji ''Cicido'' od leta 2020 izhajajo zgodbe o Medu in Pujsiju, ki so pozneje izšle tudi v slikanicah. V sezoni 2023/24 so zgodbe o Medu in Pujsiju v režiji Mareta Bulca zaživele tudi na odru [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnega gledališča Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240807102740/https://www.lgl.si/si/predstave/vse-predstave/1212-Medo-in-Pujsi |title=Medo in Pujsi |website=Lutkovno gledališče Ljubljana |accessdate=7. avgust 2024 }}</ref> Pregelj je član [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] in Slovenskega centra PEN. Živi in dela v Ljubljani. == Bibliografija == === Romani === * ''[[Leta milosti]]'' (2004) * ''Na terasi babilonskega stolpa'' (2008) * ''Mož, ki je jahal tigra'' (2010) * ''Pod srečno zvezdo'' (2013) * ''Kronika pozabljanja'' (2014) * ''Vdih. Izdih.'' (2017) * ''[[V Elvisovi sobi]]'' (2019) * ''Beli konjiček'' (2023) === Kratka proza === * ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'' (1996) * ''Cirilina roža'' (1999) * ''[[Svinje brez biserov]]'' (2002) * ''Prebujanja'' (2011) === Za otroke === ; Medo in Pujsi * ''Medo in Pujsi 1'' (2023) * ''Medo in Pujsi 2: Prosim in hvala'' (2024) * ''Medo in Pujsi 3: Najboljša prijatelja'' (2025) ; Zgodbe vojvodine Kranjske * ''Coprnica pod gradom'', 1. del (2022) * ''Zmaj nad mestom'', 2. del (2023) * ''Pošast iz jezera'', 3. del (2024) * ''Duh iz vodnjaka'', 4. del (2025) ; Zgodbe s konca kamene dobe * ''Deček Brin na domačem kolišču'', 1. del (2016) * ''Do konca jezera in naprej'', 2. del (2016) * ''K morju'', 3. del (2017) * ''Pri kamnitem stolpu'', 4. del (2018) * ''V snegu in ledu'', 5. del (2019) * ''Vrnitev'', 6. del (2020) * ''Nov dom'', 7., zadnji del (2021) ; Duh Babujan * ''Duh Babujan in prijatelji'' (2014) * ''Duh Babujan in nepričakovana selitev'' (2016) * ''Skozi šivankino uho'' (2023) === Drugo === * ''Literarne poti Ljubljane'' (2010) === V antologijah === * ''Čas kratke zgodbe'' (1998) * ''Die Zeit der kurzen Geschichte'' (2001) * ''Vne hranic'' (2002) * ''A Lazy Sunday Afternoon'' (2007) * ''Noc w Lublanie'' (2009) * ''Ljubljana Tales'' (2012) * ''Ereignis in der Stadt'' (2023) * ''It's Already the Morning of the Last Day'' (2023) * ''Brez Milosti'' (2023) === Prevodi === * ''Ljubljana Literary Trail'' (2011) * ''Auf der Terrasse des Turms von Babel'' (2013), nemški prevod romana ''Na terasi babilonskega stolpa'', Drava Verlag * ''Unter einem glücklichen Stern'' (2015), nemški prevod romana ''Pod srečno zvezdo'', Drava Verlag * ''Das Gespenst Babujan und seine Freunde'' (2017), nemški prevod knjige ''Duh Babujan in prijatelji'', Drava Verlag * ''Das Gespenst Babujan und der unerwartete Umzug'' (2017), nemški prevod knjige ''Duh Babujan in nepričakovana selitev'', Drava Verlag * ''Chronik des Vergessens'' (2017), nemški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Drava Verlag * ''вдишуваат. издишување.'' (2019), makedonski prevod romana ''Vdih. Izdih.'', Goten * ''A Chronicle of Forgetting'' (2019), angleški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Litterae Slovenicae, DSP * ''Il giorno in cui finì l'estate'' (2022), italijanski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Bottega Errante * ''U Elvisovoj sobi'' (2023), hrvaški prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Sandorf * ''Kronika zaborava'' (2023), hrvaški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Edicije Božičević * ''In Elvis's Room'' (2023), angleški prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Sandorf Passage * ''I Elvis Rum'' (2024), švedski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Rámus Förlag * ''Ելվիսի սենյակում'' (2026), armenski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Edge Publishing == Nagrade in priznanja == * [[Večernica]] (2021) – ''Vrnitev'', 6. del zbirke ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'' * [[Cankarjeva nagrada]] (2020) – ''[[V Elvisovi sobi]]'' * [[[[Zlata hruška|zlata hruška]]]]: ** ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', 1.–7. del ** ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', 1.–4. del ** ''Medo in Pujsi'', 1.–3. del == Nominacije == * [[Kresnik (nagrada)|Kresnik]]: ** 2005 – finalist za ''Leta milosti'' ** 2009 – finalist za ''Na terasi babilonskega stolpa'' ** 2011 – finalist za ''Mož, ki je jahal tigra'' ** 2015 – uvrstitev med deset za ''Kronika pozabljanja'' ** 2020 – finalist za ''[[V Elvisovi sobi]]'' * [[International Dublin Literary Award]]: ** 2021 – nominacija za ''A Chronicle of Forgetting'' ** 2025 – nominacija za ''In Elvis's Room'' * [[Desetnica]]: ** 2017 – nominacija za ''Deček Brin na domačem kolišču'' ** 2018 – nominacija za ''Do konca jezera in naprej'' ** 2022 – nominacija za ''Vrnitev'' ** 2023 – nominacija za ''Coprnica pod gradom'' * [[Večernica]]: ** 2023 – nominacija za ''Coprnica pod gradom'' ** 2024 – nominacija za ''Zmaj nad mestom'' == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Sebastijan Pregelj}} {{Wikivir|Sebastijan Pregelj}} * [https://www.sebastijan-pregelj.com/ Uradna spletna stran Sebastijana Preglja] * [https://www.drustvo-dsp.si/pisatelji/sebastijan-pregelj/ Sebastijan Pregelj na portalu Društva slovenskih pisateljev] hjiy813nmdpf8kbvrc0kts9g8appwb3 6749045 6749044 2026-09-11T11:05:51Z DečekBrin 265179 /* Nagrade in priznanja */ 6749045 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | website = [http://www.sebastijan-pregelj.com www.sebastijan-pregelj.com] }} '''Sebastijan Pregelj''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], * [[29. julij]] [[1970]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]. == Življenje in delo == Diplomiral je iz zgodovine na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Od leta 1991 objavlja zgodbe v literarnih revijah. Leta 1996 je izšel njegov prvenec ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'', sledila je zbirka kratke proze ''[[Cirilina roža]]'' in nato še zbirka kratkih zgodb ''[[Svinje brez biserov]]''. Zgodbi ''Onstran steklene stene'' in ''Pianino'' sta bili uvrščeni v antologije, ki so izšle v nemškem, slovaškem, poljskem in angleškem prevodu. Leta 2004 je za časopis ''Pravna praksa'' napisal serijo kratkih kriminalnih zgodb.<ref>http://www.pravnapraksa.si/LITE/Kazalo.aspx?Src=zNblVXQY1zSI0YqaH4aXVo6XMfILfOITvplc3nk2GibUvnu9OsTbdQQE43VinHDAD/KqusQSEbuL0VknTQGuTA==</ref> Leta 2011 je izšla njegova četrta zbirka kratke proze ''Prebujanja''. Leta 2004 je izšel njegov prvi roman ''[[Leta milosti]]''. Sledil je roman ''Na terasi babilonskega stolpa'', s katerim je bil finalist natečaja [[Cankarjeva založba|Cankarjeve založbe]] za roman iz sodobnega življenja,<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20170926130335/http://www.bukla.si/?action=books&book_id=14038 |title=Arhivska kopija |accessdate=30. september 2016 }}</ref> pozneje pa je izšel tudi v nemškem prevodu. Leta 2010 je izšel njegov tretji roman ''Mož, ki je jahal tigra''. Pregelj je bil z vsemi tremi romani finalist za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]], nagrado za najboljši slovenski roman leta, ki jo podeljuje časnik ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Leta 2013 je izšel četrti roman ''Pod srečno zvezdo'', ki je poleti 2014 izhajal kot podlistek v dnevniku ''[[Večer (časopis)|Večer]]'', leta 2015 pa je izšel v nemškem prevodu. Konec leta 2014 je izšel roman ''Kronika pozabljanja'',<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240917064251/https://www.delo.si/kultura/knjiga/kresnik-v-romanesknem-top-10-sama-znana-imena |title=Kresnik: V romanesknem »top 10« sama znana imena |website=Delo |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je bil preveden v nemščino, angleščino in hrvaščino. Leta 2017 je sledil kratek roman ''Vdih. Izdih.'', dve leti pozneje pa roman ''[[V Elvisovi sobi]]''. Za roman ''V Elvisovi sobi'' je leta 2020 prejel prvo [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]].<ref>{{Navedi splet |url=https://misli.sta.si/2782454/prva-cankarjeva-nagrada-sebastijanu-preglju-za-roman-v-elvisovi-sobi |title=Prva Cankarjeva nagrada Sebastijanu Preglju za roman V Elvisovi sobi |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=21. junij 2020 |accessdate=23. junij 2020 }}</ref> Roman je bil preveden v italijanščino, hrvaščino, angleščino, švedščino in armenščino. Leta 2023 je izšel roman ''Beli konjiček''. V sodelovanju z Gašperjem Troho je nastal vodnik ''Literarne poti Ljubljane'',<ref>{{Navedi splet |last=K |first=M |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/literarne-zgodbe-ki-jih-pripoveduje-nasa-vsakdanja-pot/242282 |title=Literarne zgodbe, ki jih pripoveduje naša vsakdanja pot |website=RTV Slovenija |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je pozneje izšel tudi v angleškem prevodu ''Ljubljana Literary Trail''. Za mlajše bralce objavlja od leta 2014. Najprej sta izšla dva dela dogodivščin duha Babujana in prijateljev, ki se dogajajo v sodobnem času. Od leta 2016 do 2021 je nastajala serija ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', postavljena v čas [[koliščarji|koliščarjev]]. Prvi, drugi in šesti del ''Zgodb s konca kamene dobe'' so bili nominirani za [[Desetnica|desetnico]], nagrado, ki jo [[Društvo slovenskih pisateljev]] podeljuje za najboljše otroško oziroma mladinsko delo; za šesti del je Pregelj prejel nagrado [[Večernica]]. Od leta 2022 nastaja serija ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', ki se odvija v času [[Janez Vajkard Valvasor|Janeza Vajkarda Valvasorja]]. Prvi del, ''Coprnica pod gradom'', je bil nominiran za [[Desetnica|desetnico]] in [[Večernica|večernico]]. Za najmlajše v reviji ''Cicido'' od leta 2020 izhajajo zgodbe o Medu in Pujsiju, ki so pozneje izšle tudi v slikanicah. V sezoni 2023/24 so zgodbe o Medu in Pujsiju v režiji Mareta Bulca zaživele tudi na odru [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnega gledališča Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240807102740/https://www.lgl.si/si/predstave/vse-predstave/1212-Medo-in-Pujsi |title=Medo in Pujsi |website=Lutkovno gledališče Ljubljana |accessdate=7. avgust 2024 }}</ref> Pregelj je član [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] in Slovenskega centra PEN. Živi in dela v Ljubljani. == Bibliografija == === Romani === * ''[[Leta milosti]]'' (2004) * ''Na terasi babilonskega stolpa'' (2008) * ''Mož, ki je jahal tigra'' (2010) * ''Pod srečno zvezdo'' (2013) * ''Kronika pozabljanja'' (2014) * ''Vdih. Izdih.'' (2017) * ''[[V Elvisovi sobi]]'' (2019) * ''Beli konjiček'' (2023) === Kratka proza === * ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'' (1996) * ''Cirilina roža'' (1999) * ''[[Svinje brez biserov]]'' (2002) * ''Prebujanja'' (2011) === Za otroke === ; Medo in Pujsi * ''Medo in Pujsi 1'' (2023) * ''Medo in Pujsi 2: Prosim in hvala'' (2024) * ''Medo in Pujsi 3: Najboljša prijatelja'' (2025) ; Zgodbe vojvodine Kranjske * ''Coprnica pod gradom'', 1. del (2022) * ''Zmaj nad mestom'', 2. del (2023) * ''Pošast iz jezera'', 3. del (2024) * ''Duh iz vodnjaka'', 4. del (2025) ; Zgodbe s konca kamene dobe * ''Deček Brin na domačem kolišču'', 1. del (2016) * ''Do konca jezera in naprej'', 2. del (2016) * ''K morju'', 3. del (2017) * ''Pri kamnitem stolpu'', 4. del (2018) * ''V snegu in ledu'', 5. del (2019) * ''Vrnitev'', 6. del (2020) * ''Nov dom'', 7., zadnji del (2021) ; Duh Babujan * ''Duh Babujan in prijatelji'' (2014) * ''Duh Babujan in nepričakovana selitev'' (2016) * ''Skozi šivankino uho'' (2023) === Drugo === * ''Literarne poti Ljubljane'' (2010) === V antologijah === * ''Čas kratke zgodbe'' (1998) * ''Die Zeit der kurzen Geschichte'' (2001) * ''Vne hranic'' (2002) * ''A Lazy Sunday Afternoon'' (2007) * ''Noc w Lublanie'' (2009) * ''Ljubljana Tales'' (2012) * ''Ereignis in der Stadt'' (2023) * ''It's Already the Morning of the Last Day'' (2023) * ''Brez Milosti'' (2023) === Prevodi === * ''Ljubljana Literary Trail'' (2011) * ''Auf der Terrasse des Turms von Babel'' (2013), nemški prevod romana ''Na terasi babilonskega stolpa'', Drava Verlag * ''Unter einem glücklichen Stern'' (2015), nemški prevod romana ''Pod srečno zvezdo'', Drava Verlag * ''Das Gespenst Babujan und seine Freunde'' (2017), nemški prevod knjige ''Duh Babujan in prijatelji'', Drava Verlag * ''Das Gespenst Babujan und der unerwartete Umzug'' (2017), nemški prevod knjige ''Duh Babujan in nepričakovana selitev'', Drava Verlag * ''Chronik des Vergessens'' (2017), nemški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Drava Verlag * ''вдишуваат. издишување.'' (2019), makedonski prevod romana ''Vdih. Izdih.'', Goten * ''A Chronicle of Forgetting'' (2019), angleški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Litterae Slovenicae, DSP * ''Il giorno in cui finì l'estate'' (2022), italijanski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Bottega Errante * ''U Elvisovoj sobi'' (2023), hrvaški prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Sandorf * ''Kronika zaborava'' (2023), hrvaški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Edicije Božičević * ''In Elvis's Room'' (2023), angleški prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Sandorf Passage * ''I Elvis Rum'' (2024), švedski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Rámus Förlag * ''Ելվիսի սենյակում'' (2026), armenski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Edge Publishing == Nagrade in priznanja == * [[Večernica (nagrada)|Večernica]] (2021) – ''Vrnitev'', 6. del zbirke ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'' * [[Cankarjeva nagrada]] (2020) – ''[[V Elvisovi sobi]]'' * [[Zlata hruška|zlata hruška]]: ** ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', 1.–7. del ** ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', 1.–4. del ** ''Medo in Pujsi'', 1.–3. del == Nominacije == * [[Kresnik (nagrada)|Kresnik]]: ** 2005 – finalist za ''Leta milosti'' ** 2009 – finalist za ''Na terasi babilonskega stolpa'' ** 2011 – finalist za ''Mož, ki je jahal tigra'' ** 2015 – uvrstitev med deset za ''Kronika pozabljanja'' ** 2020 – finalist za ''[[V Elvisovi sobi]]'' * [[International Dublin Literary Award]]: ** 2021 – nominacija za ''A Chronicle of Forgetting'' ** 2025 – nominacija za ''In Elvis's Room'' * [[Desetnica]]: ** 2017 – nominacija za ''Deček Brin na domačem kolišču'' ** 2018 – nominacija za ''Do konca jezera in naprej'' ** 2022 – nominacija za ''Vrnitev'' ** 2023 – nominacija za ''Coprnica pod gradom'' * [[Večernica]]: ** 2023 – nominacija za ''Coprnica pod gradom'' ** 2024 – nominacija za ''Zmaj nad mestom'' == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Sebastijan Pregelj}} {{Wikivir|Sebastijan Pregelj}} * [https://www.sebastijan-pregelj.com/ Uradna spletna stran Sebastijana Preglja] * [https://www.drustvo-dsp.si/pisatelji/sebastijan-pregelj/ Sebastijan Pregelj na portalu Društva slovenskih pisateljev] merz9yysm8r0674iplqbv6ettci1x0u 6749046 6749045 2026-09-11T11:06:16Z DečekBrin 265179 /* Nagrade in priznanja */ 6749046 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | website = [http://www.sebastijan-pregelj.com www.sebastijan-pregelj.com] }} '''Sebastijan Pregelj''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], * [[29. julij]] [[1970]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]. == Življenje in delo == Diplomiral je iz zgodovine na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Od leta 1991 objavlja zgodbe v literarnih revijah. Leta 1996 je izšel njegov prvenec ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'', sledila je zbirka kratke proze ''[[Cirilina roža]]'' in nato še zbirka kratkih zgodb ''[[Svinje brez biserov]]''. Zgodbi ''Onstran steklene stene'' in ''Pianino'' sta bili uvrščeni v antologije, ki so izšle v nemškem, slovaškem, poljskem in angleškem prevodu. Leta 2004 je za časopis ''Pravna praksa'' napisal serijo kratkih kriminalnih zgodb.<ref>http://www.pravnapraksa.si/LITE/Kazalo.aspx?Src=zNblVXQY1zSI0YqaH4aXVo6XMfILfOITvplc3nk2GibUvnu9OsTbdQQE43VinHDAD/KqusQSEbuL0VknTQGuTA==</ref> Leta 2011 je izšla njegova četrta zbirka kratke proze ''Prebujanja''. Leta 2004 je izšel njegov prvi roman ''[[Leta milosti]]''. Sledil je roman ''Na terasi babilonskega stolpa'', s katerim je bil finalist natečaja [[Cankarjeva založba|Cankarjeve založbe]] za roman iz sodobnega življenja,<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20170926130335/http://www.bukla.si/?action=books&book_id=14038 |title=Arhivska kopija |accessdate=30. september 2016 }}</ref> pozneje pa je izšel tudi v nemškem prevodu. Leta 2010 je izšel njegov tretji roman ''Mož, ki je jahal tigra''. Pregelj je bil z vsemi tremi romani finalist za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]], nagrado za najboljši slovenski roman leta, ki jo podeljuje časnik ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Leta 2013 je izšel četrti roman ''Pod srečno zvezdo'', ki je poleti 2014 izhajal kot podlistek v dnevniku ''[[Večer (časopis)|Večer]]'', leta 2015 pa je izšel v nemškem prevodu. Konec leta 2014 je izšel roman ''Kronika pozabljanja'',<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240917064251/https://www.delo.si/kultura/knjiga/kresnik-v-romanesknem-top-10-sama-znana-imena |title=Kresnik: V romanesknem »top 10« sama znana imena |website=Delo |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je bil preveden v nemščino, angleščino in hrvaščino. Leta 2017 je sledil kratek roman ''Vdih. Izdih.'', dve leti pozneje pa roman ''[[V Elvisovi sobi]]''. Za roman ''V Elvisovi sobi'' je leta 2020 prejel prvo [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]].<ref>{{Navedi splet |url=https://misli.sta.si/2782454/prva-cankarjeva-nagrada-sebastijanu-preglju-za-roman-v-elvisovi-sobi |title=Prva Cankarjeva nagrada Sebastijanu Preglju za roman V Elvisovi sobi |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=21. junij 2020 |accessdate=23. junij 2020 }}</ref> Roman je bil preveden v italijanščino, hrvaščino, angleščino, švedščino in armenščino. Leta 2023 je izšel roman ''Beli konjiček''. V sodelovanju z Gašperjem Troho je nastal vodnik ''Literarne poti Ljubljane'',<ref>{{Navedi splet |last=K |first=M |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/literarne-zgodbe-ki-jih-pripoveduje-nasa-vsakdanja-pot/242282 |title=Literarne zgodbe, ki jih pripoveduje naša vsakdanja pot |website=RTV Slovenija |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je pozneje izšel tudi v angleškem prevodu ''Ljubljana Literary Trail''. Za mlajše bralce objavlja od leta 2014. Najprej sta izšla dva dela dogodivščin duha Babujana in prijateljev, ki se dogajajo v sodobnem času. Od leta 2016 do 2021 je nastajala serija ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', postavljena v čas [[koliščarji|koliščarjev]]. Prvi, drugi in šesti del ''Zgodb s konca kamene dobe'' so bili nominirani za [[Desetnica|desetnico]], nagrado, ki jo [[Društvo slovenskih pisateljev]] podeljuje za najboljše otroško oziroma mladinsko delo; za šesti del je Pregelj prejel nagrado [[Večernica]]. Od leta 2022 nastaja serija ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', ki se odvija v času [[Janez Vajkard Valvasor|Janeza Vajkarda Valvasorja]]. Prvi del, ''Coprnica pod gradom'', je bil nominiran za [[Desetnica|desetnico]] in [[Večernica|večernico]]. Za najmlajše v reviji ''Cicido'' od leta 2020 izhajajo zgodbe o Medu in Pujsiju, ki so pozneje izšle tudi v slikanicah. V sezoni 2023/24 so zgodbe o Medu in Pujsiju v režiji Mareta Bulca zaživele tudi na odru [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnega gledališča Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240807102740/https://www.lgl.si/si/predstave/vse-predstave/1212-Medo-in-Pujsi |title=Medo in Pujsi |website=Lutkovno gledališče Ljubljana |accessdate=7. avgust 2024 }}</ref> Pregelj je član [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] in Slovenskega centra PEN. Živi in dela v Ljubljani. == Bibliografija == === Romani === * ''[[Leta milosti]]'' (2004) * ''Na terasi babilonskega stolpa'' (2008) * ''Mož, ki je jahal tigra'' (2010) * ''Pod srečno zvezdo'' (2013) * ''Kronika pozabljanja'' (2014) * ''Vdih. Izdih.'' (2017) * ''[[V Elvisovi sobi]]'' (2019) * ''Beli konjiček'' (2023) === Kratka proza === * ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'' (1996) * ''Cirilina roža'' (1999) * ''[[Svinje brez biserov]]'' (2002) * ''Prebujanja'' (2011) === Za otroke === ; Medo in Pujsi * ''Medo in Pujsi 1'' (2023) * ''Medo in Pujsi 2: Prosim in hvala'' (2024) * ''Medo in Pujsi 3: Najboljša prijatelja'' (2025) ; Zgodbe vojvodine Kranjske * ''Coprnica pod gradom'', 1. del (2022) * ''Zmaj nad mestom'', 2. del (2023) * ''Pošast iz jezera'', 3. del (2024) * ''Duh iz vodnjaka'', 4. del (2025) ; Zgodbe s konca kamene dobe * ''Deček Brin na domačem kolišču'', 1. del (2016) * ''Do konca jezera in naprej'', 2. del (2016) * ''K morju'', 3. del (2017) * ''Pri kamnitem stolpu'', 4. del (2018) * ''V snegu in ledu'', 5. del (2019) * ''Vrnitev'', 6. del (2020) * ''Nov dom'', 7., zadnji del (2021) ; Duh Babujan * ''Duh Babujan in prijatelji'' (2014) * ''Duh Babujan in nepričakovana selitev'' (2016) * ''Skozi šivankino uho'' (2023) === Drugo === * ''Literarne poti Ljubljane'' (2010) === V antologijah === * ''Čas kratke zgodbe'' (1998) * ''Die Zeit der kurzen Geschichte'' (2001) * ''Vne hranic'' (2002) * ''A Lazy Sunday Afternoon'' (2007) * ''Noc w Lublanie'' (2009) * ''Ljubljana Tales'' (2012) * ''Ereignis in der Stadt'' (2023) * ''It's Already the Morning of the Last Day'' (2023) * ''Brez Milosti'' (2023) === Prevodi === * ''Ljubljana Literary Trail'' (2011) * ''Auf der Terrasse des Turms von Babel'' (2013), nemški prevod romana ''Na terasi babilonskega stolpa'', Drava Verlag * ''Unter einem glücklichen Stern'' (2015), nemški prevod romana ''Pod srečno zvezdo'', Drava Verlag * ''Das Gespenst Babujan und seine Freunde'' (2017), nemški prevod knjige ''Duh Babujan in prijatelji'', Drava Verlag * ''Das Gespenst Babujan und der unerwartete Umzug'' (2017), nemški prevod knjige ''Duh Babujan in nepričakovana selitev'', Drava Verlag * ''Chronik des Vergessens'' (2017), nemški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Drava Verlag * ''вдишуваат. издишување.'' (2019), makedonski prevod romana ''Vdih. Izdih.'', Goten * ''A Chronicle of Forgetting'' (2019), angleški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Litterae Slovenicae, DSP * ''Il giorno in cui finì l'estate'' (2022), italijanski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Bottega Errante * ''U Elvisovoj sobi'' (2023), hrvaški prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Sandorf * ''Kronika zaborava'' (2023), hrvaški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Edicije Božičević * ''In Elvis's Room'' (2023), angleški prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Sandorf Passage * ''I Elvis Rum'' (2024), švedski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Rámus Förlag * ''Ելվիսի սենյակում'' (2026), armenski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Edge Publishing == Nagrade in priznanja == * [[Večernica (nagrada)|Večernica]] (2021) – ''Vrnitev'', 6. del zbirke ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'' * [[Cankarjeva nagrada]] (2020) – ''[[V Elvisovi sobi]]'' * [[Zlata hruška|Zlata hruška]]: ** ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', 1.–7. del ** ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', 1.–4. del ** ''Medo in Pujsi'', 1.–3. del == Nominacije == * [[Kresnik (nagrada)|Kresnik]]: ** 2005 – finalist za ''Leta milosti'' ** 2009 – finalist za ''Na terasi babilonskega stolpa'' ** 2011 – finalist za ''Mož, ki je jahal tigra'' ** 2015 – uvrstitev med deset za ''Kronika pozabljanja'' ** 2020 – finalist za ''[[V Elvisovi sobi]]'' * [[International Dublin Literary Award]]: ** 2021 – nominacija za ''A Chronicle of Forgetting'' ** 2025 – nominacija za ''In Elvis's Room'' * [[Desetnica]]: ** 2017 – nominacija za ''Deček Brin na domačem kolišču'' ** 2018 – nominacija za ''Do konca jezera in naprej'' ** 2022 – nominacija za ''Vrnitev'' ** 2023 – nominacija za ''Coprnica pod gradom'' * [[Večernica]]: ** 2023 – nominacija za ''Coprnica pod gradom'' ** 2024 – nominacija za ''Zmaj nad mestom'' == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Sebastijan Pregelj}} {{Wikivir|Sebastijan Pregelj}} * [https://www.sebastijan-pregelj.com/ Uradna spletna stran Sebastijana Preglja] * [https://www.drustvo-dsp.si/pisatelji/sebastijan-pregelj/ Sebastijan Pregelj na portalu Društva slovenskih pisateljev] fwtye7p6hta637dz3p58m5jxm4n13vj 6749047 6749046 2026-09-11T11:08:25Z DečekBrin 265179 /* Nominacije */ 6749047 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | website = [http://www.sebastijan-pregelj.com www.sebastijan-pregelj.com] }} '''Sebastijan Pregelj''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], * [[29. julij]] [[1970]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]. == Življenje in delo == Diplomiral je iz zgodovine na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Od leta 1991 objavlja zgodbe v literarnih revijah. Leta 1996 je izšel njegov prvenec ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'', sledila je zbirka kratke proze ''[[Cirilina roža]]'' in nato še zbirka kratkih zgodb ''[[Svinje brez biserov]]''. Zgodbi ''Onstran steklene stene'' in ''Pianino'' sta bili uvrščeni v antologije, ki so izšle v nemškem, slovaškem, poljskem in angleškem prevodu. Leta 2004 je za časopis ''Pravna praksa'' napisal serijo kratkih kriminalnih zgodb.<ref>http://www.pravnapraksa.si/LITE/Kazalo.aspx?Src=zNblVXQY1zSI0YqaH4aXVo6XMfILfOITvplc3nk2GibUvnu9OsTbdQQE43VinHDAD/KqusQSEbuL0VknTQGuTA==</ref> Leta 2011 je izšla njegova četrta zbirka kratke proze ''Prebujanja''. Leta 2004 je izšel njegov prvi roman ''[[Leta milosti]]''. Sledil je roman ''Na terasi babilonskega stolpa'', s katerim je bil finalist natečaja [[Cankarjeva založba|Cankarjeve založbe]] za roman iz sodobnega življenja,<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20170926130335/http://www.bukla.si/?action=books&book_id=14038 |title=Arhivska kopija |accessdate=30. september 2016 }}</ref> pozneje pa je izšel tudi v nemškem prevodu. Leta 2010 je izšel njegov tretji roman ''Mož, ki je jahal tigra''. Pregelj je bil z vsemi tremi romani finalist za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]], nagrado za najboljši slovenski roman leta, ki jo podeljuje časnik ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Leta 2013 je izšel četrti roman ''Pod srečno zvezdo'', ki je poleti 2014 izhajal kot podlistek v dnevniku ''[[Večer (časopis)|Večer]]'', leta 2015 pa je izšel v nemškem prevodu. Konec leta 2014 je izšel roman ''Kronika pozabljanja'',<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240917064251/https://www.delo.si/kultura/knjiga/kresnik-v-romanesknem-top-10-sama-znana-imena |title=Kresnik: V romanesknem »top 10« sama znana imena |website=Delo |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je bil preveden v nemščino, angleščino in hrvaščino. Leta 2017 je sledil kratek roman ''Vdih. Izdih.'', dve leti pozneje pa roman ''[[V Elvisovi sobi]]''. Za roman ''V Elvisovi sobi'' je leta 2020 prejel prvo [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]].<ref>{{Navedi splet |url=https://misli.sta.si/2782454/prva-cankarjeva-nagrada-sebastijanu-preglju-za-roman-v-elvisovi-sobi |title=Prva Cankarjeva nagrada Sebastijanu Preglju za roman V Elvisovi sobi |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=21. junij 2020 |accessdate=23. junij 2020 }}</ref> Roman je bil preveden v italijanščino, hrvaščino, angleščino, švedščino in armenščino. Leta 2023 je izšel roman ''Beli konjiček''. V sodelovanju z Gašperjem Troho je nastal vodnik ''Literarne poti Ljubljane'',<ref>{{Navedi splet |last=K |first=M |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/literarne-zgodbe-ki-jih-pripoveduje-nasa-vsakdanja-pot/242282 |title=Literarne zgodbe, ki jih pripoveduje naša vsakdanja pot |website=RTV Slovenija |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je pozneje izšel tudi v angleškem prevodu ''Ljubljana Literary Trail''. Za mlajše bralce objavlja od leta 2014. Najprej sta izšla dva dela dogodivščin duha Babujana in prijateljev, ki se dogajajo v sodobnem času. Od leta 2016 do 2021 je nastajala serija ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', postavljena v čas [[koliščarji|koliščarjev]]. Prvi, drugi in šesti del ''Zgodb s konca kamene dobe'' so bili nominirani za [[Desetnica|desetnico]], nagrado, ki jo [[Društvo slovenskih pisateljev]] podeljuje za najboljše otroško oziroma mladinsko delo; za šesti del je Pregelj prejel nagrado [[Večernica]]. Od leta 2022 nastaja serija ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', ki se odvija v času [[Janez Vajkard Valvasor|Janeza Vajkarda Valvasorja]]. Prvi del, ''Coprnica pod gradom'', je bil nominiran za [[Desetnica|desetnico]] in [[Večernica|večernico]]. Za najmlajše v reviji ''Cicido'' od leta 2020 izhajajo zgodbe o Medu in Pujsiju, ki so pozneje izšle tudi v slikanicah. V sezoni 2023/24 so zgodbe o Medu in Pujsiju v režiji Mareta Bulca zaživele tudi na odru [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnega gledališča Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240807102740/https://www.lgl.si/si/predstave/vse-predstave/1212-Medo-in-Pujsi |title=Medo in Pujsi |website=Lutkovno gledališče Ljubljana |accessdate=7. avgust 2024 }}</ref> Pregelj je član [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] in Slovenskega centra PEN. Živi in dela v Ljubljani. == Bibliografija == === Romani === * ''[[Leta milosti]]'' (2004) * ''Na terasi babilonskega stolpa'' (2008) * ''Mož, ki je jahal tigra'' (2010) * ''Pod srečno zvezdo'' (2013) * ''Kronika pozabljanja'' (2014) * ''Vdih. Izdih.'' (2017) * ''[[V Elvisovi sobi]]'' (2019) * ''Beli konjiček'' (2023) === Kratka proza === * ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'' (1996) * ''Cirilina roža'' (1999) * ''[[Svinje brez biserov]]'' (2002) * ''Prebujanja'' (2011) === Za otroke === ; Medo in Pujsi * ''Medo in Pujsi 1'' (2023) * ''Medo in Pujsi 2: Prosim in hvala'' (2024) * ''Medo in Pujsi 3: Najboljša prijatelja'' (2025) ; Zgodbe vojvodine Kranjske * ''Coprnica pod gradom'', 1. del (2022) * ''Zmaj nad mestom'', 2. del (2023) * ''Pošast iz jezera'', 3. del (2024) * ''Duh iz vodnjaka'', 4. del (2025) ; Zgodbe s konca kamene dobe * ''Deček Brin na domačem kolišču'', 1. del (2016) * ''Do konca jezera in naprej'', 2. del (2016) * ''K morju'', 3. del (2017) * ''Pri kamnitem stolpu'', 4. del (2018) * ''V snegu in ledu'', 5. del (2019) * ''Vrnitev'', 6. del (2020) * ''Nov dom'', 7., zadnji del (2021) ; Duh Babujan * ''Duh Babujan in prijatelji'' (2014) * ''Duh Babujan in nepričakovana selitev'' (2016) * ''Skozi šivankino uho'' (2023) === Drugo === * ''Literarne poti Ljubljane'' (2010) === V antologijah === * ''Čas kratke zgodbe'' (1998) * ''Die Zeit der kurzen Geschichte'' (2001) * ''Vne hranic'' (2002) * ''A Lazy Sunday Afternoon'' (2007) * ''Noc w Lublanie'' (2009) * ''Ljubljana Tales'' (2012) * ''Ereignis in der Stadt'' (2023) * ''It's Already the Morning of the Last Day'' (2023) * ''Brez Milosti'' (2023) === Prevodi === * ''Ljubljana Literary Trail'' (2011) * ''Auf der Terrasse des Turms von Babel'' (2013), nemški prevod romana ''Na terasi babilonskega stolpa'', Drava Verlag * ''Unter einem glücklichen Stern'' (2015), nemški prevod romana ''Pod srečno zvezdo'', Drava Verlag * ''Das Gespenst Babujan und seine Freunde'' (2017), nemški prevod knjige ''Duh Babujan in prijatelji'', Drava Verlag * ''Das Gespenst Babujan und der unerwartete Umzug'' (2017), nemški prevod knjige ''Duh Babujan in nepričakovana selitev'', Drava Verlag * ''Chronik des Vergessens'' (2017), nemški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Drava Verlag * ''вдишуваат. издишување.'' (2019), makedonski prevod romana ''Vdih. Izdih.'', Goten * ''A Chronicle of Forgetting'' (2019), angleški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Litterae Slovenicae, DSP * ''Il giorno in cui finì l'estate'' (2022), italijanski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Bottega Errante * ''U Elvisovoj sobi'' (2023), hrvaški prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Sandorf * ''Kronika zaborava'' (2023), hrvaški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Edicije Božičević * ''In Elvis's Room'' (2023), angleški prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Sandorf Passage * ''I Elvis Rum'' (2024), švedski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Rámus Förlag * ''Ելվիսի սենյակում'' (2026), armenski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Edge Publishing == Nagrade in priznanja == * [[Večernica (nagrada)|Večernica]] (2021) – ''Vrnitev'', 6. del zbirke ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'' * [[Cankarjeva nagrada]] (2020) – ''[[V Elvisovi sobi]]'' * [[Zlata hruška|Zlata hruška]]: ** ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', 1.–7. del ** ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', 1.–4. del ** ''Medo in Pujsi'', 1.–3. del == Nominacije == * [[Kresnik (nagrada)|Kresnik]]: ** 2005 – finalist za ''Leta milosti'' ** 2009 – finalist za ''Na terasi babilonskega stolpa'' ** 2011 – finalist za ''Mož, ki je jahal tigra'' ** 2015 – uvrstitev med deset za ''Kronika pozabljanja'' ** 2020 – finalist za ''[[V Elvisovi sobi]]'' * [[[https://en.wikipedia.org/wiki/Dublin_Literary_Award International Dublin Literary Award]]]: ** 2021 – nominacija za ''A Chronicle of Forgetting'' ** 2025 – nominacija za ''In Elvis's Room'' * [[Desetnica]]: ** 2017 – nominacija za ''Deček Brin na domačem kolišču'' ** 2018 – nominacija za ''Do konca jezera in naprej'' ** 2022 – nominacija za ''Vrnitev'' ** 2023 – nominacija za ''Coprnica pod gradom'' * [[Večernica]]: ** 2023 – nominacija za ''Coprnica pod gradom'' ** 2024 – nominacija za ''Zmaj nad mestom'' == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Sebastijan Pregelj}} {{Wikivir|Sebastijan Pregelj}} * [https://www.sebastijan-pregelj.com/ Uradna spletna stran Sebastijana Preglja] * [https://www.drustvo-dsp.si/pisatelji/sebastijan-pregelj/ Sebastijan Pregelj na portalu Društva slovenskih pisateljev] ddd2bruag83o0mrj9pci6851nkq9s9h 6749048 6749047 2026-09-11T11:08:54Z DečekBrin 265179 /* Nominacije */ 6749048 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | website = [http://www.sebastijan-pregelj.com www.sebastijan-pregelj.com] }} '''Sebastijan Pregelj''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], * [[29. julij]] [[1970]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]. == Življenje in delo == Diplomiral je iz zgodovine na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Od leta 1991 objavlja zgodbe v literarnih revijah. Leta 1996 je izšel njegov prvenec ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'', sledila je zbirka kratke proze ''[[Cirilina roža]]'' in nato še zbirka kratkih zgodb ''[[Svinje brez biserov]]''. Zgodbi ''Onstran steklene stene'' in ''Pianino'' sta bili uvrščeni v antologije, ki so izšle v nemškem, slovaškem, poljskem in angleškem prevodu. Leta 2004 je za časopis ''Pravna praksa'' napisal serijo kratkih kriminalnih zgodb.<ref>http://www.pravnapraksa.si/LITE/Kazalo.aspx?Src=zNblVXQY1zSI0YqaH4aXVo6XMfILfOITvplc3nk2GibUvnu9OsTbdQQE43VinHDAD/KqusQSEbuL0VknTQGuTA==</ref> Leta 2011 je izšla njegova četrta zbirka kratke proze ''Prebujanja''. Leta 2004 je izšel njegov prvi roman ''[[Leta milosti]]''. Sledil je roman ''Na terasi babilonskega stolpa'', s katerim je bil finalist natečaja [[Cankarjeva založba|Cankarjeve založbe]] za roman iz sodobnega življenja,<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20170926130335/http://www.bukla.si/?action=books&book_id=14038 |title=Arhivska kopija |accessdate=30. september 2016 }}</ref> pozneje pa je izšel tudi v nemškem prevodu. Leta 2010 je izšel njegov tretji roman ''Mož, ki je jahal tigra''. Pregelj je bil z vsemi tremi romani finalist za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]], nagrado za najboljši slovenski roman leta, ki jo podeljuje časnik ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Leta 2013 je izšel četrti roman ''Pod srečno zvezdo'', ki je poleti 2014 izhajal kot podlistek v dnevniku ''[[Večer (časopis)|Večer]]'', leta 2015 pa je izšel v nemškem prevodu. Konec leta 2014 je izšel roman ''Kronika pozabljanja'',<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240917064251/https://www.delo.si/kultura/knjiga/kresnik-v-romanesknem-top-10-sama-znana-imena |title=Kresnik: V romanesknem »top 10« sama znana imena |website=Delo |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je bil preveden v nemščino, angleščino in hrvaščino. Leta 2017 je sledil kratek roman ''Vdih. Izdih.'', dve leti pozneje pa roman ''[[V Elvisovi sobi]]''. Za roman ''V Elvisovi sobi'' je leta 2020 prejel prvo [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]].<ref>{{Navedi splet |url=https://misli.sta.si/2782454/prva-cankarjeva-nagrada-sebastijanu-preglju-za-roman-v-elvisovi-sobi |title=Prva Cankarjeva nagrada Sebastijanu Preglju za roman V Elvisovi sobi |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=21. junij 2020 |accessdate=23. junij 2020 }}</ref> Roman je bil preveden v italijanščino, hrvaščino, angleščino, švedščino in armenščino. Leta 2023 je izšel roman ''Beli konjiček''. V sodelovanju z Gašperjem Troho je nastal vodnik ''Literarne poti Ljubljane'',<ref>{{Navedi splet |last=K |first=M |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/literarne-zgodbe-ki-jih-pripoveduje-nasa-vsakdanja-pot/242282 |title=Literarne zgodbe, ki jih pripoveduje naša vsakdanja pot |website=RTV Slovenija |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je pozneje izšel tudi v angleškem prevodu ''Ljubljana Literary Trail''. Za mlajše bralce objavlja od leta 2014. Najprej sta izšla dva dela dogodivščin duha Babujana in prijateljev, ki se dogajajo v sodobnem času. Od leta 2016 do 2021 je nastajala serija ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', postavljena v čas [[koliščarji|koliščarjev]]. Prvi, drugi in šesti del ''Zgodb s konca kamene dobe'' so bili nominirani za [[Desetnica|desetnico]], nagrado, ki jo [[Društvo slovenskih pisateljev]] podeljuje za najboljše otroško oziroma mladinsko delo; za šesti del je Pregelj prejel nagrado [[Večernica]]. Od leta 2022 nastaja serija ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', ki se odvija v času [[Janez Vajkard Valvasor|Janeza Vajkarda Valvasorja]]. Prvi del, ''Coprnica pod gradom'', je bil nominiran za [[Desetnica|desetnico]] in [[Večernica|večernico]]. Za najmlajše v reviji ''Cicido'' od leta 2020 izhajajo zgodbe o Medu in Pujsiju, ki so pozneje izšle tudi v slikanicah. V sezoni 2023/24 so zgodbe o Medu in Pujsiju v režiji Mareta Bulca zaživele tudi na odru [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnega gledališča Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240807102740/https://www.lgl.si/si/predstave/vse-predstave/1212-Medo-in-Pujsi |title=Medo in Pujsi |website=Lutkovno gledališče Ljubljana |accessdate=7. avgust 2024 }}</ref> Pregelj je član [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] in Slovenskega centra PEN. Živi in dela v Ljubljani. == Bibliografija == === Romani === * ''[[Leta milosti]]'' (2004) * ''Na terasi babilonskega stolpa'' (2008) * ''Mož, ki je jahal tigra'' (2010) * ''Pod srečno zvezdo'' (2013) * ''Kronika pozabljanja'' (2014) * ''Vdih. Izdih.'' (2017) * ''[[V Elvisovi sobi]]'' (2019) * ''Beli konjiček'' (2023) === Kratka proza === * ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'' (1996) * ''Cirilina roža'' (1999) * ''[[Svinje brez biserov]]'' (2002) * ''Prebujanja'' (2011) === Za otroke === ; Medo in Pujsi * ''Medo in Pujsi 1'' (2023) * ''Medo in Pujsi 2: Prosim in hvala'' (2024) * ''Medo in Pujsi 3: Najboljša prijatelja'' (2025) ; Zgodbe vojvodine Kranjske * ''Coprnica pod gradom'', 1. del (2022) * ''Zmaj nad mestom'', 2. del (2023) * ''Pošast iz jezera'', 3. del (2024) * ''Duh iz vodnjaka'', 4. del (2025) ; Zgodbe s konca kamene dobe * ''Deček Brin na domačem kolišču'', 1. del (2016) * ''Do konca jezera in naprej'', 2. del (2016) * ''K morju'', 3. del (2017) * ''Pri kamnitem stolpu'', 4. del (2018) * ''V snegu in ledu'', 5. del (2019) * ''Vrnitev'', 6. del (2020) * ''Nov dom'', 7., zadnji del (2021) ; Duh Babujan * ''Duh Babujan in prijatelji'' (2014) * ''Duh Babujan in nepričakovana selitev'' (2016) * ''Skozi šivankino uho'' (2023) === Drugo === * ''Literarne poti Ljubljane'' (2010) === V antologijah === * ''Čas kratke zgodbe'' (1998) * ''Die Zeit der kurzen Geschichte'' (2001) * ''Vne hranic'' (2002) * ''A Lazy Sunday Afternoon'' (2007) * ''Noc w Lublanie'' (2009) * ''Ljubljana Tales'' (2012) * ''Ereignis in der Stadt'' (2023) * ''It's Already the Morning of the Last Day'' (2023) * ''Brez Milosti'' (2023) === Prevodi === * ''Ljubljana Literary Trail'' (2011) * ''Auf der Terrasse des Turms von Babel'' (2013), nemški prevod romana ''Na terasi babilonskega stolpa'', Drava Verlag * ''Unter einem glücklichen Stern'' (2015), nemški prevod romana ''Pod srečno zvezdo'', Drava Verlag * ''Das Gespenst Babujan und seine Freunde'' (2017), nemški prevod knjige ''Duh Babujan in prijatelji'', Drava Verlag * ''Das Gespenst Babujan und der unerwartete Umzug'' (2017), nemški prevod knjige ''Duh Babujan in nepričakovana selitev'', Drava Verlag * ''Chronik des Vergessens'' (2017), nemški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Drava Verlag * ''вдишуваат. издишување.'' (2019), makedonski prevod romana ''Vdih. Izdih.'', Goten * ''A Chronicle of Forgetting'' (2019), angleški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Litterae Slovenicae, DSP * ''Il giorno in cui finì l'estate'' (2022), italijanski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Bottega Errante * ''U Elvisovoj sobi'' (2023), hrvaški prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Sandorf * ''Kronika zaborava'' (2023), hrvaški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Edicije Božičević * ''In Elvis's Room'' (2023), angleški prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Sandorf Passage * ''I Elvis Rum'' (2024), švedski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Rámus Förlag * ''Ելվիսի սենյակում'' (2026), armenski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Edge Publishing == Nagrade in priznanja == * [[Večernica (nagrada)|Večernica]] (2021) – ''Vrnitev'', 6. del zbirke ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'' * [[Cankarjeva nagrada]] (2020) – ''[[V Elvisovi sobi]]'' * [[Zlata hruška|Zlata hruška]]: ** ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', 1.–7. del ** ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', 1.–4. del ** ''Medo in Pujsi'', 1.–3. del == Nominacije == * [[Kresnik (nagrada)|Kresnik]]: ** 2005 – finalist za ''Leta milosti'' ** 2009 – finalist za ''Na terasi babilonskega stolpa'' ** 2011 – finalist za ''Mož, ki je jahal tigra'' ** 2015 – uvrstitev med deset za ''Kronika pozabljanja'' ** 2020 – finalist za ''[[V Elvisovi sobi]]'' * [[https://en.wikipedia.org/wiki/Dublin_Literary_Award International Dublin Literary Award]]: ** 2021 – nominacija za ''A Chronicle of Forgetting'' ** 2025 – nominacija za ''In Elvis's Room'' * [[Desetnica]]: ** 2017 – nominacija za ''Deček Brin na domačem kolišču'' ** 2018 – nominacija za ''Do konca jezera in naprej'' ** 2022 – nominacija za ''Vrnitev'' ** 2023 – nominacija za ''Coprnica pod gradom'' * [[Večernica]]: ** 2023 – nominacija za ''Coprnica pod gradom'' ** 2024 – nominacija za ''Zmaj nad mestom'' == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Sebastijan Pregelj}} {{Wikivir|Sebastijan Pregelj}} * [https://www.sebastijan-pregelj.com/ Uradna spletna stran Sebastijana Preglja] * [https://www.drustvo-dsp.si/pisatelji/sebastijan-pregelj/ Sebastijan Pregelj na portalu Društva slovenskih pisateljev] tv2yjzdo9k0nxgd6o0l5cfshfpplrjf 6749049 6749048 2026-09-11T11:09:13Z DečekBrin 265179 /* Nominacije */ 6749049 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | website = [http://www.sebastijan-pregelj.com www.sebastijan-pregelj.com] }} '''Sebastijan Pregelj''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], * [[29. julij]] [[1970]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]. == Življenje in delo == Diplomiral je iz zgodovine na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Od leta 1991 objavlja zgodbe v literarnih revijah. Leta 1996 je izšel njegov prvenec ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'', sledila je zbirka kratke proze ''[[Cirilina roža]]'' in nato še zbirka kratkih zgodb ''[[Svinje brez biserov]]''. Zgodbi ''Onstran steklene stene'' in ''Pianino'' sta bili uvrščeni v antologije, ki so izšle v nemškem, slovaškem, poljskem in angleškem prevodu. Leta 2004 je za časopis ''Pravna praksa'' napisal serijo kratkih kriminalnih zgodb.<ref>http://www.pravnapraksa.si/LITE/Kazalo.aspx?Src=zNblVXQY1zSI0YqaH4aXVo6XMfILfOITvplc3nk2GibUvnu9OsTbdQQE43VinHDAD/KqusQSEbuL0VknTQGuTA==</ref> Leta 2011 je izšla njegova četrta zbirka kratke proze ''Prebujanja''. Leta 2004 je izšel njegov prvi roman ''[[Leta milosti]]''. Sledil je roman ''Na terasi babilonskega stolpa'', s katerim je bil finalist natečaja [[Cankarjeva založba|Cankarjeve založbe]] za roman iz sodobnega življenja,<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20170926130335/http://www.bukla.si/?action=books&book_id=14038 |title=Arhivska kopija |accessdate=30. september 2016 }}</ref> pozneje pa je izšel tudi v nemškem prevodu. Leta 2010 je izšel njegov tretji roman ''Mož, ki je jahal tigra''. Pregelj je bil z vsemi tremi romani finalist za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]], nagrado za najboljši slovenski roman leta, ki jo podeljuje časnik ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Leta 2013 je izšel četrti roman ''Pod srečno zvezdo'', ki je poleti 2014 izhajal kot podlistek v dnevniku ''[[Večer (časopis)|Večer]]'', leta 2015 pa je izšel v nemškem prevodu. Konec leta 2014 je izšel roman ''Kronika pozabljanja'',<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240917064251/https://www.delo.si/kultura/knjiga/kresnik-v-romanesknem-top-10-sama-znana-imena |title=Kresnik: V romanesknem »top 10« sama znana imena |website=Delo |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je bil preveden v nemščino, angleščino in hrvaščino. Leta 2017 je sledil kratek roman ''Vdih. Izdih.'', dve leti pozneje pa roman ''[[V Elvisovi sobi]]''. Za roman ''V Elvisovi sobi'' je leta 2020 prejel prvo [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]].<ref>{{Navedi splet |url=https://misli.sta.si/2782454/prva-cankarjeva-nagrada-sebastijanu-preglju-za-roman-v-elvisovi-sobi |title=Prva Cankarjeva nagrada Sebastijanu Preglju za roman V Elvisovi sobi |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=21. junij 2020 |accessdate=23. junij 2020 }}</ref> Roman je bil preveden v italijanščino, hrvaščino, angleščino, švedščino in armenščino. Leta 2023 je izšel roman ''Beli konjiček''. V sodelovanju z Gašperjem Troho je nastal vodnik ''Literarne poti Ljubljane'',<ref>{{Navedi splet |last=K |first=M |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/literarne-zgodbe-ki-jih-pripoveduje-nasa-vsakdanja-pot/242282 |title=Literarne zgodbe, ki jih pripoveduje naša vsakdanja pot |website=RTV Slovenija |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je pozneje izšel tudi v angleškem prevodu ''Ljubljana Literary Trail''. Za mlajše bralce objavlja od leta 2014. Najprej sta izšla dva dela dogodivščin duha Babujana in prijateljev, ki se dogajajo v sodobnem času. Od leta 2016 do 2021 je nastajala serija ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', postavljena v čas [[koliščarji|koliščarjev]]. Prvi, drugi in šesti del ''Zgodb s konca kamene dobe'' so bili nominirani za [[Desetnica|desetnico]], nagrado, ki jo [[Društvo slovenskih pisateljev]] podeljuje za najboljše otroško oziroma mladinsko delo; za šesti del je Pregelj prejel nagrado [[Večernica]]. Od leta 2022 nastaja serija ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', ki se odvija v času [[Janez Vajkard Valvasor|Janeza Vajkarda Valvasorja]]. Prvi del, ''Coprnica pod gradom'', je bil nominiran za [[Desetnica|desetnico]] in [[Večernica|večernico]]. Za najmlajše v reviji ''Cicido'' od leta 2020 izhajajo zgodbe o Medu in Pujsiju, ki so pozneje izšle tudi v slikanicah. V sezoni 2023/24 so zgodbe o Medu in Pujsiju v režiji Mareta Bulca zaživele tudi na odru [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnega gledališča Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240807102740/https://www.lgl.si/si/predstave/vse-predstave/1212-Medo-in-Pujsi |title=Medo in Pujsi |website=Lutkovno gledališče Ljubljana |accessdate=7. avgust 2024 }}</ref> Pregelj je član [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] in Slovenskega centra PEN. Živi in dela v Ljubljani. == Bibliografija == === Romani === * ''[[Leta milosti]]'' (2004) * ''Na terasi babilonskega stolpa'' (2008) * ''Mož, ki je jahal tigra'' (2010) * ''Pod srečno zvezdo'' (2013) * ''Kronika pozabljanja'' (2014) * ''Vdih. Izdih.'' (2017) * ''[[V Elvisovi sobi]]'' (2019) * ''Beli konjiček'' (2023) === Kratka proza === * ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'' (1996) * ''Cirilina roža'' (1999) * ''[[Svinje brez biserov]]'' (2002) * ''Prebujanja'' (2011) === Za otroke === ; Medo in Pujsi * ''Medo in Pujsi 1'' (2023) * ''Medo in Pujsi 2: Prosim in hvala'' (2024) * ''Medo in Pujsi 3: Najboljša prijatelja'' (2025) ; Zgodbe vojvodine Kranjske * ''Coprnica pod gradom'', 1. del (2022) * ''Zmaj nad mestom'', 2. del (2023) * ''Pošast iz jezera'', 3. del (2024) * ''Duh iz vodnjaka'', 4. del (2025) ; Zgodbe s konca kamene dobe * ''Deček Brin na domačem kolišču'', 1. del (2016) * ''Do konca jezera in naprej'', 2. del (2016) * ''K morju'', 3. del (2017) * ''Pri kamnitem stolpu'', 4. del (2018) * ''V snegu in ledu'', 5. del (2019) * ''Vrnitev'', 6. del (2020) * ''Nov dom'', 7., zadnji del (2021) ; Duh Babujan * ''Duh Babujan in prijatelji'' (2014) * ''Duh Babujan in nepričakovana selitev'' (2016) * ''Skozi šivankino uho'' (2023) === Drugo === * ''Literarne poti Ljubljane'' (2010) === V antologijah === * ''Čas kratke zgodbe'' (1998) * ''Die Zeit der kurzen Geschichte'' (2001) * ''Vne hranic'' (2002) * ''A Lazy Sunday Afternoon'' (2007) * ''Noc w Lublanie'' (2009) * ''Ljubljana Tales'' (2012) * ''Ereignis in der Stadt'' (2023) * ''It's Already the Morning of the Last Day'' (2023) * ''Brez Milosti'' (2023) === Prevodi === * ''Ljubljana Literary Trail'' (2011) * ''Auf der Terrasse des Turms von Babel'' (2013), nemški prevod romana ''Na terasi babilonskega stolpa'', Drava Verlag * ''Unter einem glücklichen Stern'' (2015), nemški prevod romana ''Pod srečno zvezdo'', Drava Verlag * ''Das Gespenst Babujan und seine Freunde'' (2017), nemški prevod knjige ''Duh Babujan in prijatelji'', Drava Verlag * ''Das Gespenst Babujan und der unerwartete Umzug'' (2017), nemški prevod knjige ''Duh Babujan in nepričakovana selitev'', Drava Verlag * ''Chronik des Vergessens'' (2017), nemški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Drava Verlag * ''вдишуваат. издишување.'' (2019), makedonski prevod romana ''Vdih. Izdih.'', Goten * ''A Chronicle of Forgetting'' (2019), angleški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Litterae Slovenicae, DSP * ''Il giorno in cui finì l'estate'' (2022), italijanski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Bottega Errante * ''U Elvisovoj sobi'' (2023), hrvaški prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Sandorf * ''Kronika zaborava'' (2023), hrvaški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Edicije Božičević * ''In Elvis's Room'' (2023), angleški prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Sandorf Passage * ''I Elvis Rum'' (2024), švedski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Rámus Förlag * ''Ելվիսի սենյակում'' (2026), armenski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Edge Publishing == Nagrade in priznanja == * [[Večernica (nagrada)|Večernica]] (2021) – ''Vrnitev'', 6. del zbirke ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'' * [[Cankarjeva nagrada]] (2020) – ''[[V Elvisovi sobi]]'' * [[Zlata hruška|Zlata hruška]]: ** ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', 1.–7. del ** ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', 1.–4. del ** ''Medo in Pujsi'', 1.–3. del == Nominacije == * [[Kresnik (nagrada)|Kresnik]]: ** 2005 – finalist za ''Leta milosti'' ** 2009 – finalist za ''Na terasi babilonskega stolpa'' ** 2011 – finalist za ''Mož, ki je jahal tigra'' ** 2015 – uvrstitev med deset za ''Kronika pozabljanja'' ** 2020 – finalist za ''[[V Elvisovi sobi]]'' * [https://en.wikipedia.org/wiki/Dublin_Literary_Award International Dublin Literary Award]: ** 2021 – nominacija za ''A Chronicle of Forgetting'' ** 2025 – nominacija za ''In Elvis's Room'' * [[Desetnica]]: ** 2017 – nominacija za ''Deček Brin na domačem kolišču'' ** 2018 – nominacija za ''Do konca jezera in naprej'' ** 2022 – nominacija za ''Vrnitev'' ** 2023 – nominacija za ''Coprnica pod gradom'' * [[Večernica]]: ** 2023 – nominacija za ''Coprnica pod gradom'' ** 2024 – nominacija za ''Zmaj nad mestom'' == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Sebastijan Pregelj}} {{Wikivir|Sebastijan Pregelj}} * [https://www.sebastijan-pregelj.com/ Uradna spletna stran Sebastijana Preglja] * [https://www.drustvo-dsp.si/pisatelji/sebastijan-pregelj/ Sebastijan Pregelj na portalu Društva slovenskih pisateljev] k390byrs7xl4z594ddkbqcm7in9r84b 6749050 6749049 2026-09-11T11:09:45Z DečekBrin 265179 /* Nominacije */ 6749050 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | website = [http://www.sebastijan-pregelj.com www.sebastijan-pregelj.com] }} '''Sebastijan Pregelj''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], * [[29. julij]] [[1970]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]. == Življenje in delo == Diplomiral je iz zgodovine na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Od leta 1991 objavlja zgodbe v literarnih revijah. Leta 1996 je izšel njegov prvenec ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'', sledila je zbirka kratke proze ''[[Cirilina roža]]'' in nato še zbirka kratkih zgodb ''[[Svinje brez biserov]]''. Zgodbi ''Onstran steklene stene'' in ''Pianino'' sta bili uvrščeni v antologije, ki so izšle v nemškem, slovaškem, poljskem in angleškem prevodu. Leta 2004 je za časopis ''Pravna praksa'' napisal serijo kratkih kriminalnih zgodb.<ref>http://www.pravnapraksa.si/LITE/Kazalo.aspx?Src=zNblVXQY1zSI0YqaH4aXVo6XMfILfOITvplc3nk2GibUvnu9OsTbdQQE43VinHDAD/KqusQSEbuL0VknTQGuTA==</ref> Leta 2011 je izšla njegova četrta zbirka kratke proze ''Prebujanja''. Leta 2004 je izšel njegov prvi roman ''[[Leta milosti]]''. Sledil je roman ''Na terasi babilonskega stolpa'', s katerim je bil finalist natečaja [[Cankarjeva založba|Cankarjeve založbe]] za roman iz sodobnega življenja,<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20170926130335/http://www.bukla.si/?action=books&book_id=14038 |title=Arhivska kopija |accessdate=30. september 2016 }}</ref> pozneje pa je izšel tudi v nemškem prevodu. Leta 2010 je izšel njegov tretji roman ''Mož, ki je jahal tigra''. Pregelj je bil z vsemi tremi romani finalist za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]], nagrado za najboljši slovenski roman leta, ki jo podeljuje časnik ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Leta 2013 je izšel četrti roman ''Pod srečno zvezdo'', ki je poleti 2014 izhajal kot podlistek v dnevniku ''[[Večer (časopis)|Večer]]'', leta 2015 pa je izšel v nemškem prevodu. Konec leta 2014 je izšel roman ''Kronika pozabljanja'',<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240917064251/https://www.delo.si/kultura/knjiga/kresnik-v-romanesknem-top-10-sama-znana-imena |title=Kresnik: V romanesknem »top 10« sama znana imena |website=Delo |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je bil preveden v nemščino, angleščino in hrvaščino. Leta 2017 je sledil kratek roman ''Vdih. Izdih.'', dve leti pozneje pa roman ''[[V Elvisovi sobi]]''. Za roman ''V Elvisovi sobi'' je leta 2020 prejel prvo [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]].<ref>{{Navedi splet |url=https://misli.sta.si/2782454/prva-cankarjeva-nagrada-sebastijanu-preglju-za-roman-v-elvisovi-sobi |title=Prva Cankarjeva nagrada Sebastijanu Preglju za roman V Elvisovi sobi |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=21. junij 2020 |accessdate=23. junij 2020 }}</ref> Roman je bil preveden v italijanščino, hrvaščino, angleščino, švedščino in armenščino. Leta 2023 je izšel roman ''Beli konjiček''. V sodelovanju z Gašperjem Troho je nastal vodnik ''Literarne poti Ljubljane'',<ref>{{Navedi splet |last=K |first=M |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/literarne-zgodbe-ki-jih-pripoveduje-nasa-vsakdanja-pot/242282 |title=Literarne zgodbe, ki jih pripoveduje naša vsakdanja pot |website=RTV Slovenija |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je pozneje izšel tudi v angleškem prevodu ''Ljubljana Literary Trail''. Za mlajše bralce objavlja od leta 2014. Najprej sta izšla dva dela dogodivščin duha Babujana in prijateljev, ki se dogajajo v sodobnem času. Od leta 2016 do 2021 je nastajala serija ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', postavljena v čas [[koliščarji|koliščarjev]]. Prvi, drugi in šesti del ''Zgodb s konca kamene dobe'' so bili nominirani za [[Desetnica|desetnico]], nagrado, ki jo [[Društvo slovenskih pisateljev]] podeljuje za najboljše otroško oziroma mladinsko delo; za šesti del je Pregelj prejel nagrado [[Večernica]]. Od leta 2022 nastaja serija ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', ki se odvija v času [[Janez Vajkard Valvasor|Janeza Vajkarda Valvasorja]]. Prvi del, ''Coprnica pod gradom'', je bil nominiran za [[Desetnica|desetnico]] in [[Večernica|večernico]]. Za najmlajše v reviji ''Cicido'' od leta 2020 izhajajo zgodbe o Medu in Pujsiju, ki so pozneje izšle tudi v slikanicah. V sezoni 2023/24 so zgodbe o Medu in Pujsiju v režiji Mareta Bulca zaživele tudi na odru [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnega gledališča Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240807102740/https://www.lgl.si/si/predstave/vse-predstave/1212-Medo-in-Pujsi |title=Medo in Pujsi |website=Lutkovno gledališče Ljubljana |accessdate=7. avgust 2024 }}</ref> Pregelj je član [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] in Slovenskega centra PEN. Živi in dela v Ljubljani. == Bibliografija == === Romani === * ''[[Leta milosti]]'' (2004) * ''Na terasi babilonskega stolpa'' (2008) * ''Mož, ki je jahal tigra'' (2010) * ''Pod srečno zvezdo'' (2013) * ''Kronika pozabljanja'' (2014) * ''Vdih. Izdih.'' (2017) * ''[[V Elvisovi sobi]]'' (2019) * ''Beli konjiček'' (2023) === Kratka proza === * ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'' (1996) * ''Cirilina roža'' (1999) * ''[[Svinje brez biserov]]'' (2002) * ''Prebujanja'' (2011) === Za otroke === ; Medo in Pujsi * ''Medo in Pujsi 1'' (2023) * ''Medo in Pujsi 2: Prosim in hvala'' (2024) * ''Medo in Pujsi 3: Najboljša prijatelja'' (2025) ; Zgodbe vojvodine Kranjske * ''Coprnica pod gradom'', 1. del (2022) * ''Zmaj nad mestom'', 2. del (2023) * ''Pošast iz jezera'', 3. del (2024) * ''Duh iz vodnjaka'', 4. del (2025) ; Zgodbe s konca kamene dobe * ''Deček Brin na domačem kolišču'', 1. del (2016) * ''Do konca jezera in naprej'', 2. del (2016) * ''K morju'', 3. del (2017) * ''Pri kamnitem stolpu'', 4. del (2018) * ''V snegu in ledu'', 5. del (2019) * ''Vrnitev'', 6. del (2020) * ''Nov dom'', 7., zadnji del (2021) ; Duh Babujan * ''Duh Babujan in prijatelji'' (2014) * ''Duh Babujan in nepričakovana selitev'' (2016) * ''Skozi šivankino uho'' (2023) === Drugo === * ''Literarne poti Ljubljane'' (2010) === V antologijah === * ''Čas kratke zgodbe'' (1998) * ''Die Zeit der kurzen Geschichte'' (2001) * ''Vne hranic'' (2002) * ''A Lazy Sunday Afternoon'' (2007) * ''Noc w Lublanie'' (2009) * ''Ljubljana Tales'' (2012) * ''Ereignis in der Stadt'' (2023) * ''It's Already the Morning of the Last Day'' (2023) * ''Brez Milosti'' (2023) === Prevodi === * ''Ljubljana Literary Trail'' (2011) * ''Auf der Terrasse des Turms von Babel'' (2013), nemški prevod romana ''Na terasi babilonskega stolpa'', Drava Verlag * ''Unter einem glücklichen Stern'' (2015), nemški prevod romana ''Pod srečno zvezdo'', Drava Verlag * ''Das Gespenst Babujan und seine Freunde'' (2017), nemški prevod knjige ''Duh Babujan in prijatelji'', Drava Verlag * ''Das Gespenst Babujan und der unerwartete Umzug'' (2017), nemški prevod knjige ''Duh Babujan in nepričakovana selitev'', Drava Verlag * ''Chronik des Vergessens'' (2017), nemški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Drava Verlag * ''вдишуваат. издишување.'' (2019), makedonski prevod romana ''Vdih. Izdih.'', Goten * ''A Chronicle of Forgetting'' (2019), angleški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Litterae Slovenicae, DSP * ''Il giorno in cui finì l'estate'' (2022), italijanski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Bottega Errante * ''U Elvisovoj sobi'' (2023), hrvaški prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Sandorf * ''Kronika zaborava'' (2023), hrvaški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Edicije Božičević * ''In Elvis's Room'' (2023), angleški prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Sandorf Passage * ''I Elvis Rum'' (2024), švedski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Rámus Förlag * ''Ելվիսի սենյակում'' (2026), armenski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Edge Publishing == Nagrade in priznanja == * [[Večernica (nagrada)|Večernica]] (2021) – ''Vrnitev'', 6. del zbirke ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'' * [[Cankarjeva nagrada]] (2020) – ''[[V Elvisovi sobi]]'' * [[Zlata hruška|Zlata hruška]]: ** ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', 1.–7. del ** ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', 1.–4. del ** ''Medo in Pujsi'', 1.–3. del == Nominacije == * [[Kresnik (nagrada)|Kresnik]]: ** 2005 – finalist za ''Leta milosti'' ** 2009 – finalist za ''Na terasi babilonskega stolpa'' ** 2011 – finalist za ''Mož, ki je jahal tigra'' ** 2015 – uvrstitev med deset za ''Kronika pozabljanja'' ** 2020 – finalist za ''[[V Elvisovi sobi]]'' * [https://en.wikipedia.org/wiki/Dublin_Literary_Award International Dublin Literary Award]: ** 2021 – nominacija za ''A Chronicle of Forgetting'' ** 2025 – nominacija za ''In Elvis's Room'' * [[[[Desetnica (nagrada)|Desetnica]]]]: ** 2017 – nominacija za ''Deček Brin na domačem kolišču'' ** 2018 – nominacija za ''Do konca jezera in naprej'' ** 2022 – nominacija za ''Vrnitev'' ** 2023 – nominacija za ''Coprnica pod gradom'' * [[Večernica]]: ** 2023 – nominacija za ''Coprnica pod gradom'' ** 2024 – nominacija za ''Zmaj nad mestom'' == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Sebastijan Pregelj}} {{Wikivir|Sebastijan Pregelj}} * [https://www.sebastijan-pregelj.com/ Uradna spletna stran Sebastijana Preglja] * [https://www.drustvo-dsp.si/pisatelji/sebastijan-pregelj/ Sebastijan Pregelj na portalu Društva slovenskih pisateljev] 5triun4jguqfxqjlpzhik0l1i2so7nj 6749051 6749050 2026-09-11T11:09:58Z DečekBrin 265179 /* Nominacije */ 6749051 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | website = [http://www.sebastijan-pregelj.com www.sebastijan-pregelj.com] }} '''Sebastijan Pregelj''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], * [[29. julij]] [[1970]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]. == Življenje in delo == Diplomiral je iz zgodovine na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Od leta 1991 objavlja zgodbe v literarnih revijah. Leta 1996 je izšel njegov prvenec ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'', sledila je zbirka kratke proze ''[[Cirilina roža]]'' in nato še zbirka kratkih zgodb ''[[Svinje brez biserov]]''. Zgodbi ''Onstran steklene stene'' in ''Pianino'' sta bili uvrščeni v antologije, ki so izšle v nemškem, slovaškem, poljskem in angleškem prevodu. Leta 2004 je za časopis ''Pravna praksa'' napisal serijo kratkih kriminalnih zgodb.<ref>http://www.pravnapraksa.si/LITE/Kazalo.aspx?Src=zNblVXQY1zSI0YqaH4aXVo6XMfILfOITvplc3nk2GibUvnu9OsTbdQQE43VinHDAD/KqusQSEbuL0VknTQGuTA==</ref> Leta 2011 je izšla njegova četrta zbirka kratke proze ''Prebujanja''. Leta 2004 je izšel njegov prvi roman ''[[Leta milosti]]''. Sledil je roman ''Na terasi babilonskega stolpa'', s katerim je bil finalist natečaja [[Cankarjeva založba|Cankarjeve založbe]] za roman iz sodobnega življenja,<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20170926130335/http://www.bukla.si/?action=books&book_id=14038 |title=Arhivska kopija |accessdate=30. september 2016 }}</ref> pozneje pa je izšel tudi v nemškem prevodu. Leta 2010 je izšel njegov tretji roman ''Mož, ki je jahal tigra''. Pregelj je bil z vsemi tremi romani finalist za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]], nagrado za najboljši slovenski roman leta, ki jo podeljuje časnik ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Leta 2013 je izšel četrti roman ''Pod srečno zvezdo'', ki je poleti 2014 izhajal kot podlistek v dnevniku ''[[Večer (časopis)|Večer]]'', leta 2015 pa je izšel v nemškem prevodu. Konec leta 2014 je izšel roman ''Kronika pozabljanja'',<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240917064251/https://www.delo.si/kultura/knjiga/kresnik-v-romanesknem-top-10-sama-znana-imena |title=Kresnik: V romanesknem »top 10« sama znana imena |website=Delo |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je bil preveden v nemščino, angleščino in hrvaščino. Leta 2017 je sledil kratek roman ''Vdih. Izdih.'', dve leti pozneje pa roman ''[[V Elvisovi sobi]]''. Za roman ''V Elvisovi sobi'' je leta 2020 prejel prvo [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]].<ref>{{Navedi splet |url=https://misli.sta.si/2782454/prva-cankarjeva-nagrada-sebastijanu-preglju-za-roman-v-elvisovi-sobi |title=Prva Cankarjeva nagrada Sebastijanu Preglju za roman V Elvisovi sobi |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=21. junij 2020 |accessdate=23. junij 2020 }}</ref> Roman je bil preveden v italijanščino, hrvaščino, angleščino, švedščino in armenščino. Leta 2023 je izšel roman ''Beli konjiček''. V sodelovanju z Gašperjem Troho je nastal vodnik ''Literarne poti Ljubljane'',<ref>{{Navedi splet |last=K |first=M |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/literarne-zgodbe-ki-jih-pripoveduje-nasa-vsakdanja-pot/242282 |title=Literarne zgodbe, ki jih pripoveduje naša vsakdanja pot |website=RTV Slovenija |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je pozneje izšel tudi v angleškem prevodu ''Ljubljana Literary Trail''. Za mlajše bralce objavlja od leta 2014. Najprej sta izšla dva dela dogodivščin duha Babujana in prijateljev, ki se dogajajo v sodobnem času. Od leta 2016 do 2021 je nastajala serija ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', postavljena v čas [[koliščarji|koliščarjev]]. Prvi, drugi in šesti del ''Zgodb s konca kamene dobe'' so bili nominirani za [[Desetnica|desetnico]], nagrado, ki jo [[Društvo slovenskih pisateljev]] podeljuje za najboljše otroško oziroma mladinsko delo; za šesti del je Pregelj prejel nagrado [[Večernica]]. Od leta 2022 nastaja serija ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', ki se odvija v času [[Janez Vajkard Valvasor|Janeza Vajkarda Valvasorja]]. Prvi del, ''Coprnica pod gradom'', je bil nominiran za [[Desetnica|desetnico]] in [[Večernica|večernico]]. Za najmlajše v reviji ''Cicido'' od leta 2020 izhajajo zgodbe o Medu in Pujsiju, ki so pozneje izšle tudi v slikanicah. V sezoni 2023/24 so zgodbe o Medu in Pujsiju v režiji Mareta Bulca zaživele tudi na odru [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnega gledališča Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240807102740/https://www.lgl.si/si/predstave/vse-predstave/1212-Medo-in-Pujsi |title=Medo in Pujsi |website=Lutkovno gledališče Ljubljana |accessdate=7. avgust 2024 }}</ref> Pregelj je član [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] in Slovenskega centra PEN. Živi in dela v Ljubljani. == Bibliografija == === Romani === * ''[[Leta milosti]]'' (2004) * ''Na terasi babilonskega stolpa'' (2008) * ''Mož, ki je jahal tigra'' (2010) * ''Pod srečno zvezdo'' (2013) * ''Kronika pozabljanja'' (2014) * ''Vdih. Izdih.'' (2017) * ''[[V Elvisovi sobi]]'' (2019) * ''Beli konjiček'' (2023) === Kratka proza === * ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'' (1996) * ''Cirilina roža'' (1999) * ''[[Svinje brez biserov]]'' (2002) * ''Prebujanja'' (2011) === Za otroke === ; Medo in Pujsi * ''Medo in Pujsi 1'' (2023) * ''Medo in Pujsi 2: Prosim in hvala'' (2024) * ''Medo in Pujsi 3: Najboljša prijatelja'' (2025) ; Zgodbe vojvodine Kranjske * ''Coprnica pod gradom'', 1. del (2022) * ''Zmaj nad mestom'', 2. del (2023) * ''Pošast iz jezera'', 3. del (2024) * ''Duh iz vodnjaka'', 4. del (2025) ; Zgodbe s konca kamene dobe * ''Deček Brin na domačem kolišču'', 1. del (2016) * ''Do konca jezera in naprej'', 2. del (2016) * ''K morju'', 3. del (2017) * ''Pri kamnitem stolpu'', 4. del (2018) * ''V snegu in ledu'', 5. del (2019) * ''Vrnitev'', 6. del (2020) * ''Nov dom'', 7., zadnji del (2021) ; Duh Babujan * ''Duh Babujan in prijatelji'' (2014) * ''Duh Babujan in nepričakovana selitev'' (2016) * ''Skozi šivankino uho'' (2023) === Drugo === * ''Literarne poti Ljubljane'' (2010) === V antologijah === * ''Čas kratke zgodbe'' (1998) * ''Die Zeit der kurzen Geschichte'' (2001) * ''Vne hranic'' (2002) * ''A Lazy Sunday Afternoon'' (2007) * ''Noc w Lublanie'' (2009) * ''Ljubljana Tales'' (2012) * ''Ereignis in der Stadt'' (2023) * ''It's Already the Morning of the Last Day'' (2023) * ''Brez Milosti'' (2023) === Prevodi === * ''Ljubljana Literary Trail'' (2011) * ''Auf der Terrasse des Turms von Babel'' (2013), nemški prevod romana ''Na terasi babilonskega stolpa'', Drava Verlag * ''Unter einem glücklichen Stern'' (2015), nemški prevod romana ''Pod srečno zvezdo'', Drava Verlag * ''Das Gespenst Babujan und seine Freunde'' (2017), nemški prevod knjige ''Duh Babujan in prijatelji'', Drava Verlag * ''Das Gespenst Babujan und der unerwartete Umzug'' (2017), nemški prevod knjige ''Duh Babujan in nepričakovana selitev'', Drava Verlag * ''Chronik des Vergessens'' (2017), nemški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Drava Verlag * ''вдишуваат. издишување.'' (2019), makedonski prevod romana ''Vdih. Izdih.'', Goten * ''A Chronicle of Forgetting'' (2019), angleški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Litterae Slovenicae, DSP * ''Il giorno in cui finì l'estate'' (2022), italijanski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Bottega Errante * ''U Elvisovoj sobi'' (2023), hrvaški prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Sandorf * ''Kronika zaborava'' (2023), hrvaški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Edicije Božičević * ''In Elvis's Room'' (2023), angleški prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Sandorf Passage * ''I Elvis Rum'' (2024), švedski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Rámus Förlag * ''Ելվիսի սենյակում'' (2026), armenski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Edge Publishing == Nagrade in priznanja == * [[Večernica (nagrada)|Večernica]] (2021) – ''Vrnitev'', 6. del zbirke ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'' * [[Cankarjeva nagrada]] (2020) – ''[[V Elvisovi sobi]]'' * [[Zlata hruška|Zlata hruška]]: ** ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', 1.–7. del ** ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', 1.–4. del ** ''Medo in Pujsi'', 1.–3. del == Nominacije == * [[Kresnik (nagrada)|Kresnik]]: ** 2005 – finalist za ''Leta milosti'' ** 2009 – finalist za ''Na terasi babilonskega stolpa'' ** 2011 – finalist za ''Mož, ki je jahal tigra'' ** 2015 – uvrstitev med deset za ''Kronika pozabljanja'' ** 2020 – finalist za ''[[V Elvisovi sobi]]'' * [https://en.wikipedia.org/wiki/Dublin_Literary_Award International Dublin Literary Award]: ** 2021 – nominacija za ''A Chronicle of Forgetting'' ** 2025 – nominacija za ''In Elvis's Room'' * [[Desetnica (nagrada)|Desetnica]]: ** 2017 – nominacija za ''Deček Brin na domačem kolišču'' ** 2018 – nominacija za ''Do konca jezera in naprej'' ** 2022 – nominacija za ''Vrnitev'' ** 2023 – nominacija za ''Coprnica pod gradom'' * [[Večernica]]: ** 2023 – nominacija za ''Coprnica pod gradom'' ** 2024 – nominacija za ''Zmaj nad mestom'' == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Sebastijan Pregelj}} {{Wikivir|Sebastijan Pregelj}} * [https://www.sebastijan-pregelj.com/ Uradna spletna stran Sebastijana Preglja] * [https://www.drustvo-dsp.si/pisatelji/sebastijan-pregelj/ Sebastijan Pregelj na portalu Društva slovenskih pisateljev] fddy3ue8se8e4g3cs3gxwqks6gnbfx4 6749052 6749051 2026-09-11T11:10:48Z DečekBrin 265179 /* Nominacije */ popravljanje povezav znotraj wiki 6749052 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | website = [http://www.sebastijan-pregelj.com www.sebastijan-pregelj.com] }} '''Sebastijan Pregelj''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], * [[29. julij]] [[1970]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]. == Življenje in delo == Diplomiral je iz zgodovine na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Od leta 1991 objavlja zgodbe v literarnih revijah. Leta 1996 je izšel njegov prvenec ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'', sledila je zbirka kratke proze ''[[Cirilina roža]]'' in nato še zbirka kratkih zgodb ''[[Svinje brez biserov]]''. Zgodbi ''Onstran steklene stene'' in ''Pianino'' sta bili uvrščeni v antologije, ki so izšle v nemškem, slovaškem, poljskem in angleškem prevodu. Leta 2004 je za časopis ''Pravna praksa'' napisal serijo kratkih kriminalnih zgodb.<ref>http://www.pravnapraksa.si/LITE/Kazalo.aspx?Src=zNblVXQY1zSI0YqaH4aXVo6XMfILfOITvplc3nk2GibUvnu9OsTbdQQE43VinHDAD/KqusQSEbuL0VknTQGuTA==</ref> Leta 2011 je izšla njegova četrta zbirka kratke proze ''Prebujanja''. Leta 2004 je izšel njegov prvi roman ''[[Leta milosti]]''. Sledil je roman ''Na terasi babilonskega stolpa'', s katerim je bil finalist natečaja [[Cankarjeva založba|Cankarjeve založbe]] za roman iz sodobnega življenja,<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20170926130335/http://www.bukla.si/?action=books&book_id=14038 |title=Arhivska kopija |accessdate=30. september 2016 }}</ref> pozneje pa je izšel tudi v nemškem prevodu. Leta 2010 je izšel njegov tretji roman ''Mož, ki je jahal tigra''. Pregelj je bil z vsemi tremi romani finalist za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]], nagrado za najboljši slovenski roman leta, ki jo podeljuje časnik ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Leta 2013 je izšel četrti roman ''Pod srečno zvezdo'', ki je poleti 2014 izhajal kot podlistek v dnevniku ''[[Večer (časopis)|Večer]]'', leta 2015 pa je izšel v nemškem prevodu. Konec leta 2014 je izšel roman ''Kronika pozabljanja'',<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240917064251/https://www.delo.si/kultura/knjiga/kresnik-v-romanesknem-top-10-sama-znana-imena |title=Kresnik: V romanesknem »top 10« sama znana imena |website=Delo |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je bil preveden v nemščino, angleščino in hrvaščino. Leta 2017 je sledil kratek roman ''Vdih. Izdih.'', dve leti pozneje pa roman ''[[V Elvisovi sobi]]''. Za roman ''V Elvisovi sobi'' je leta 2020 prejel prvo [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]].<ref>{{Navedi splet |url=https://misli.sta.si/2782454/prva-cankarjeva-nagrada-sebastijanu-preglju-za-roman-v-elvisovi-sobi |title=Prva Cankarjeva nagrada Sebastijanu Preglju za roman V Elvisovi sobi |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=21. junij 2020 |accessdate=23. junij 2020 }}</ref> Roman je bil preveden v italijanščino, hrvaščino, angleščino, švedščino in armenščino. Leta 2023 je izšel roman ''Beli konjiček''. V sodelovanju z Gašperjem Troho je nastal vodnik ''Literarne poti Ljubljane'',<ref>{{Navedi splet |last=K |first=M |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/literarne-zgodbe-ki-jih-pripoveduje-nasa-vsakdanja-pot/242282 |title=Literarne zgodbe, ki jih pripoveduje naša vsakdanja pot |website=RTV Slovenija |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je pozneje izšel tudi v angleškem prevodu ''Ljubljana Literary Trail''. Za mlajše bralce objavlja od leta 2014. Najprej sta izšla dva dela dogodivščin duha Babujana in prijateljev, ki se dogajajo v sodobnem času. Od leta 2016 do 2021 je nastajala serija ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', postavljena v čas [[koliščarji|koliščarjev]]. Prvi, drugi in šesti del ''Zgodb s konca kamene dobe'' so bili nominirani za [[Desetnica|desetnico]], nagrado, ki jo [[Društvo slovenskih pisateljev]] podeljuje za najboljše otroško oziroma mladinsko delo; za šesti del je Pregelj prejel nagrado [[Večernica]]. Od leta 2022 nastaja serija ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', ki se odvija v času [[Janez Vajkard Valvasor|Janeza Vajkarda Valvasorja]]. Prvi del, ''Coprnica pod gradom'', je bil nominiran za [[Desetnica|desetnico]] in [[Večernica|večernico]]. Za najmlajše v reviji ''Cicido'' od leta 2020 izhajajo zgodbe o Medu in Pujsiju, ki so pozneje izšle tudi v slikanicah. V sezoni 2023/24 so zgodbe o Medu in Pujsiju v režiji Mareta Bulca zaživele tudi na odru [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnega gledališča Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20240807102740/https://www.lgl.si/si/predstave/vse-predstave/1212-Medo-in-Pujsi |title=Medo in Pujsi |website=Lutkovno gledališče Ljubljana |accessdate=7. avgust 2024 }}</ref> Pregelj je član [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] in Slovenskega centra PEN. Živi in dela v Ljubljani. == Bibliografija == === Romani === * ''[[Leta milosti]]'' (2004) * ''Na terasi babilonskega stolpa'' (2008) * ''Mož, ki je jahal tigra'' (2010) * ''Pod srečno zvezdo'' (2013) * ''Kronika pozabljanja'' (2014) * ''Vdih. Izdih.'' (2017) * ''[[V Elvisovi sobi]]'' (2019) * ''Beli konjiček'' (2023) === Kratka proza === * ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'' (1996) * ''Cirilina roža'' (1999) * ''[[Svinje brez biserov]]'' (2002) * ''Prebujanja'' (2011) === Za otroke === ; Medo in Pujsi * ''Medo in Pujsi 1'' (2023) * ''Medo in Pujsi 2: Prosim in hvala'' (2024) * ''Medo in Pujsi 3: Najboljša prijatelja'' (2025) ; Zgodbe vojvodine Kranjske * ''Coprnica pod gradom'', 1. del (2022) * ''Zmaj nad mestom'', 2. del (2023) * ''Pošast iz jezera'', 3. del (2024) * ''Duh iz vodnjaka'', 4. del (2025) ; Zgodbe s konca kamene dobe * ''Deček Brin na domačem kolišču'', 1. del (2016) * ''Do konca jezera in naprej'', 2. del (2016) * ''K morju'', 3. del (2017) * ''Pri kamnitem stolpu'', 4. del (2018) * ''V snegu in ledu'', 5. del (2019) * ''Vrnitev'', 6. del (2020) * ''Nov dom'', 7., zadnji del (2021) ; Duh Babujan * ''Duh Babujan in prijatelji'' (2014) * ''Duh Babujan in nepričakovana selitev'' (2016) * ''Skozi šivankino uho'' (2023) === Drugo === * ''Literarne poti Ljubljane'' (2010) === V antologijah === * ''Čas kratke zgodbe'' (1998) * ''Die Zeit der kurzen Geschichte'' (2001) * ''Vne hranic'' (2002) * ''A Lazy Sunday Afternoon'' (2007) * ''Noc w Lublanie'' (2009) * ''Ljubljana Tales'' (2012) * ''Ereignis in der Stadt'' (2023) * ''It's Already the Morning of the Last Day'' (2023) * ''Brez Milosti'' (2023) === Prevodi === * ''Ljubljana Literary Trail'' (2011) * ''Auf der Terrasse des Turms von Babel'' (2013), nemški prevod romana ''Na terasi babilonskega stolpa'', Drava Verlag * ''Unter einem glücklichen Stern'' (2015), nemški prevod romana ''Pod srečno zvezdo'', Drava Verlag * ''Das Gespenst Babujan und seine Freunde'' (2017), nemški prevod knjige ''Duh Babujan in prijatelji'', Drava Verlag * ''Das Gespenst Babujan und der unerwartete Umzug'' (2017), nemški prevod knjige ''Duh Babujan in nepričakovana selitev'', Drava Verlag * ''Chronik des Vergessens'' (2017), nemški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Drava Verlag * ''вдишуваат. издишување.'' (2019), makedonski prevod romana ''Vdih. Izdih.'', Goten * ''A Chronicle of Forgetting'' (2019), angleški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Litterae Slovenicae, DSP * ''Il giorno in cui finì l'estate'' (2022), italijanski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Bottega Errante * ''U Elvisovoj sobi'' (2023), hrvaški prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Sandorf * ''Kronika zaborava'' (2023), hrvaški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Edicije Božičević * ''In Elvis's Room'' (2023), angleški prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Sandorf Passage * ''I Elvis Rum'' (2024), švedski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Rámus Förlag * ''Ելվիսի սենյակում'' (2026), armenski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Edge Publishing == Nagrade in priznanja == * [[Večernica (nagrada)|Večernica]] (2021) – ''Vrnitev'', 6. del zbirke ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'' * [[Cankarjeva nagrada]] (2020) – ''[[V Elvisovi sobi]]'' * [[Zlata hruška|Zlata hruška]]: ** ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', 1.–7. del ** ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', 1.–4. del ** ''Medo in Pujsi'', 1.–3. del == Nominacije == * [[Kresnik (nagrada)|Kresnik]]: ** 2005 – finalist za ''Leta milosti'' ** 2009 – finalist za ''Na terasi babilonskega stolpa'' ** 2011 – finalist za ''Mož, ki je jahal tigra'' ** 2015 – uvrstitev med deset za ''Kronika pozabljanja'' ** 2020 – finalist za ''[[V Elvisovi sobi]]'' * [https://en.wikipedia.org/wiki/Dublin_Literary_Award International Dublin Literary Award]: ** 2021 – nominacija za ''A Chronicle of Forgetting'' ** 2025 – nominacija za ''In Elvis's Room'' * [[Desetnica (nagrada)|Desetnica]]: ** 2017 – nominacija za ''Deček Brin na domačem kolišču'' ** 2018 – nominacija za ''Do konca jezera in naprej'' ** 2022 – nominacija za ''Vrnitev'' ** 2023 – nominacija za ''Coprnica pod gradom'' * [[Večernica (nagrada)|Večernica]]: ** 2023 – nominacija za ''Coprnica pod gradom'' ** 2024 – nominacija za ''Zmaj nad mestom'' == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Sebastijan Pregelj}} {{Wikivir|Sebastijan Pregelj}} * [https://www.sebastijan-pregelj.com/ Uradna spletna stran Sebastijana Preglja] * [https://www.drustvo-dsp.si/pisatelji/sebastijan-pregelj/ Sebastijan Pregelj na portalu Društva slovenskih pisateljev] degjwp68b2qi4bkar55lwv320azzhxf Irena Vrčkovnik 0 195661 6749001 6735499 2026-09-11T09:39:11Z ~2026-38433-26 262557 /* Diskografija */ 6749001 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Irena Vrčkovnik''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]]; * [[8. avgust]] [[1968]], [[Slovenj Gradec]]. == Življenjepis == Irena Vrčkovnik je osnovno šolo obiskovala v [[Šoštanj]]u, nato je končala Srednjo pedagoško šolo v [[Celje|Celju]] ter študirala [[glasbena pedagogika|glasbeno pedagogiko]] na [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|Pedagoški fakulteti v Mariboru]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=660|title=Irena Vrčkovnik|date=19. 12. 2012|accessdate=3. 5. 2024|website=Saleski Biografski Leksikon}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://zkp.rtvslo.si/sl/Narodnozabavna/IRENA_VRCKOVNIK_NON_STOP/|title=Irena Vrčkovnik:NON STOP|accessdate=3. 5. 2024|website=www.zkp.rtvslo.si|publisher=RTV Slovenija|archive-date=2024-05-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20240502224746/https://zkp.rtvslo.si/sl/Narodnozabavna/IRENA_VRCKOVNIK_NON_STOP/|url-status=dead}}</ref> Bila je članica najstniške glasbene skupine Aurora, v letih 1989 in 1990 je pela v [[Ansambel Vesna|Ansamblu Vesna]] ter med letoma 1991 in 1993 v [[Ansambel Sredenšek|Ansamblu Sredenšek]]. Potem se je podala na samostojno glasbeno pot,<ref name=":1" /> uveljavljati tudi kot avtorica glasbe in besedil za druge izvajalce.<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/trendi/glasba-in-film/iz-naftalina-irena-vrckovnik-danes-mi-je-sestnajst-let-328968|title=Iz naftalina: Irena Vrčkovnik – Danes mi je šestnajst let|date=19. 1. 2012|accessdate=3. 5. 2024}}</ref> V svoji karieri je tudi poučevala glasbo; leta 1991 je poučevala na osnovnih šolah [[Griže, Žalec|Griže]] in [[Liboje]], v letih 1992 in 1993 na Osnovni šoli Antona Aškerca v [[Velenje|Velenju]]. Od leta 1996 zasebno poučuje mlade pevce.<ref name=":1"/> == Zasebno == Iz zakona z bivšim možem ima sina Žana.<ref>{{Navedi splet|url=https://svet24.si/magazin/njena/novice/kronika/irena-vrckovnik-832962|title=Irena Vrčkovnik je dobila novega soseda – svojega sina|date=13. 12. 2020|accessdate=16. 3. 2025|website=www.svet24.si}}</ref> == Diskografija == {| class="wikitable" |- ! Leto !! Album !! Skladbe |- | 1991 || Polepšaj mi ta dan || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Danes mi je šestnajst let'' <small>(N. Sedaka - G. Strniša)</small> * ''Čakam te'' <small>(R. Orbison - I. Vrčkovnik)</small> * ''Tisto noč'' <small>(I. Vrčkovnik)</small> * ''Polepšaj mi ta dan'' <small>(I. Vrčkovnik)</small> * ''Ljubezen na plaži'' <small>(R. Gregorc)</small> * ''Tvoja slika'' <small>(Briggs - M. Stare)</small> * ''Pojem pesem'' <small>(I. Podpečan - M. Čermak)</small> * ''Ostani tu'' <small>(O. Pestner)</small> <small>(duet z Otom Pestnerjem)</small> * ''Človek'' <small>(I. Vrčkovnik)</small> * ''Mirno spi, moj sin'' <small>(B. Jovanović)</small> }} |- | 1992 || V meni je poletje || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Pesem o pomladi'' <small>(O. Pestner - D. Hering)</small> * ''Poljub pove vse'' <small>(Clark - M. Čermak)</small> * ''V meni je poletje'' <small>(P. Kartner - D. Hering)</small> * ''Moji tigri'' * ''Santa Maria'' * ''Zaljubljena v Portorož'' * ''Sladke besede'' * ''Breze'' * ''Reka laži'' * ''Sanjava'' * ''Danes mi je šestnajst let'' * ''Čakam te'' * ''Tisto noč'' * ''Polepšaj mi ta dan'' * ''Tvoja slika'' * ''Pojem pesem'' * ''Ostani tu'' <small>(duet z Otom Pestnerjem)</small> * ''Človek'' * ''Mirno spi, moj sin'' }} |- | 1994 || Poslušam srce || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Poslušam srce'' * ''Ave Maria'' * ''To bo tisti dan'' * ''Balada o kopališkem mojstru'' * ''Moj šocej'' * ''Domače ognjišče'' * ''Ne čakaj na maj'' * ''Ljubim to morje'' * ''Hej, fant, hej'' * ''Ljubezen'' * ''Narlepša dečva'' * ''Amazing Grace'' <small>(trad. - prir. O. Pestner)</small> }} |- | 1995 || Srčna dama || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Srčna dama'' <small>(Naked Love)</small> * ''Oda ljubezni'' <small>(duet z Otom Pestnerjem)</small> * ''Sirena'' * ''Imejmo se radi'' <small>(duet z Ivanom Hudnikom)</small> * ''Moje vse'' * ''Mati Marija'' <small>(Santa Maria de la Mer)</small> <small>(duet z Ivanom Hudnikom)</small> * ''Vstajam, ko zvoni'' <small>(9 to 5)</small> <small>(s skupino Slovenskih 5)</small> * ''Dekle iz druge pravljice'' <small>(One More Dance)</small> * ''To je moj fant'' <small>(duet s Simono Vodopivec)</small> * ''Michelle'' <small>(s skupino Vesna)</small> * ''Nina - nana (uspavanka za Žana)'' * ''Zaljubljena v Portorož'' }} |- | 1997 || Moje sonce || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Ljubi, ljubi, ljubi'' <small>(M. Sepe, D. Velkaverh, B. A. Kolerič)</small> * ''Moje sonce'' * ''Bil si ti'' * ''Vsak moški moj'' * ''Naj mesec ugasne'' * ''Sama'' * ''Osamljeni kavboj'' * ''Verjemi mi'' * ''Latino'' * ''Mir'' * ''Kadar boš ob njej zaspal'' * ''Kadar boš ob njej zaspal'' <small>(instrumental)</small> }} |- | 1998 || Med nebom in menoj || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Če ne bi vedela'' * ''Polepšaj svet z ljubeznijo'' * ''Med nebom in menoj'' * ''Poišči srečo'' * ''Sanjam'' <small>(Primož Peterca/Primož Peterca/Jani Golob)</small> * ''Ljubezen boli'' * ''Kar sem jaz in kar si ti'' * ''Noč je za dlani'' * ''Ostani, kar si'' * ''Sanjajva oba'' <small>(Irena Vrčkovnik/Irena Vrčkovnik/Grega Zemljič)</small> * ''Naj bo vesela jesen'' * ''Kdaj se začne in kdaj konča'' }} |- | 2001 || Takšna sem || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Takšna sem'' <small>(I. Vrčkovnik/I. Vrčkovnik/Happy Band & I. Vrčkovnik)</small> * ''Povabi me'' <small>(I. Vrčkovnik/I. Vrčkovnik/M. Orešar & I. Vrčkovnik)</small> * ''Bodi z menoj'' <small>(I. Vrčkovnik/I. Vrčkovnik/Happy Band & I. Vrčkovnik)</small> * ''Včeraj in danes'' <small>(J. Hace/I. Vrčkovnik/J. Hace)</small> * ''Majhna lučka'' <small>(I. Vrčkovnik/I. Vrčkovnik/B. Podlesnik)</small> * ''Čeprav bom zopet sama'' <small>(Single White Female)</small> * ''Naj ...'' * ''Fant z ulice'' * ''Boš moj tiste dni'' <small>(Could I Have This Dance)</small> * ''Sonce in luna'' * ''Vsak moški moj'' <small>(Any Man of Mine)</small> }} |- |} === Kompilacije === * Festival narečnih popevk 2008 <small>(''Veseli bend'')</small> <small>(Irena Vrčkovnik in Happy Band)</small> * 32. Melodije morja in sonca <small>(''Il tempo passato'')</small> * Slovenska popevka 2014 <small>(''Zračiš moj zrak'')</small> * 38. Melodije morja in sonca <small>(''Številka srca'')</small> <small>(Irena Vrčkovnik in Mjav)</small> == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Festival narečnih popevk]] === * [[Vesela jesen 1991|1991]]: ''Pridi v Maribor'' <small>(Ivo Mojzer – Suzana Potrč – Boris Rošker)</small> - s Srečkom Sedarjem (3. nagrada občinstva) * '''[[Vesela jesen 1992|1992]]: ''Moj šocej'' <small>(Igor Podpečan – Mitja Šipek Podpečan)</small> (1. nagrada občinstva)''' * '''[[Vesela jesen 1998|1998]]: ''Naj bo vesela jesen'' <small>(Karel Novak - Adi Smolar)</small> - z Damjano Golavšek (zlati klopotec za najboljšo popevko v knjižnem jeziku)''' * [[Festival narečnih popevk 2008|2008]]: ''Veseli band'' <small>(Irena Vrčkovnik - Irena Vrčkovnik - Patrik Greblo)</small> - s skupino Happy Band (9. mesto) === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1992|1992]]: ''Zaljubljena v Portorož'' <small>(Oto Pestner - Dare Hering)</small> (3. nagrada občinstva) * [[Melodije morja in sonca 1993|1993]]: ''Balada o kopališkem mojstru'' <small>(Oto Pestner – Dare Hering – Grega Forjanič)</small> * [[Melodije morja in sonca 1994|1994]]: ''Sirena'' <small>(Oto Pestner - Dare Hering - Oto Pestner)</small> * [[Melodije morja in sonca 1996|1996]]: ''Bil si ti'' <small>(Božidar A. Kolerič - Božidar A. Kolerič - Božidar A. Kolerič)</small> * [[Melodije morja in sonca 1998|1998]]: ''Če ne bi vedela'' <small>(Irena Vrčkovnik - Božo A. Kolerič - Marino Legovič)</small> (3. nagrada občinstva) * [[Melodije morja in sonca 1999|1999]]: ''Če pridem spet nazaj'' <small>(Majda Arh - Majda Arh - Marino Legovič)</small> * [[Melodije morja in sonca 2000|2000]]: ''Takšna sem'' <small>(Irena Vrčkovnik - Irena Vrčkovnik - Irena Vrčkovnik, Happy Band)</small> - s skupino Happy Band * [[Melodije morja in sonca 2012|2012]]: ''Il tempo passato'' <small>(Marino Legovič - Leon Oblak - Marino Legovič)</small> (nagrada strokovne žirije za najboljšo izvedbo, 3. mesto) * [[Melodije morja in sonca 2018|2018]]: ''Številka srca'' <small>(Aleš Klinar - Irena Vrčkovnik - Aleš Klinar, Irena Vrčkovnik)</small> - s skupino MJAV (6. mesto) === [[EMA]] === * [[EMA 1995|1995]]: ''Oda ljubezni'' <small>(Oto Pestner - Marjan Šneberger - Oto Pestner)</small> - z Otom Pestnerjem (2. mesto) * [[EMA 1996|1996]]: ''Naj mesec ugasne'' <small>(Matjaž Vlašič - Urša Vlašič)</small> (2. mesto) * [[EMA 1997|1997]]: ''Kadar boš ob njej zaspal'' <small>(Matjaž Vlašič - Urša Vlašič - Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar)</small> (7. mesto) * [[EMA 1999|1999]]: ''Igra je končana'' <small>(Karel Novak - Janez Zmazek - Karel Novak)</small> - z Damjano in s Sanjo (5. mesto) * [[EMA 2002|2002]]: ''V ritmu, ki me lovi'' <small>(Bor Zuljan - Leon Oblak - Bor Zuljan)</small> === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Sanjam'' <small>(Primož Peterca - Primož Peterca - Jani Golob)</small> (8. mesto) * [[Slovenska popevka 1999|1999]]: ''Ostani, kar si'' <small>(Irena Vrčkovnik/Vrčkovnik/B. Blaževič)</small> * [[Slovenska popevka 2003|2003]]: ''Ustvari me'' <small>(Marino Legovič - Damjana Kenda Hussu - Marino Legovič)</small> (nagrada strokovne žirije za najboljšega izvajalca, 6. mesto) * [[Slovenska popevka 2014|2014]]: ''Zračiš moj zrak'' <small>(Marino Legovič - Leon Oblak - Aleš Avbelj)</small> (10. mesto) === [[Hit festival]] === * [[Hit festival|2000]]: ''Povabi me'' <small>(Irena Vrčkovnik – Irena Vrčkovnik – Mike Orešar)</small> - s Happy Bandom == Sklici == {{sklici|1}} {{normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Vrčkovnik, Irena}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] gk20o7lwwuw06ry81d67jlzn4i11ht6 Predloga:Kulturni spomeniki državnega pomena Slovenije 10 202771 6748947 6645068 2026-09-11T07:27:56Z Pinky sl 2932 pp np 6748947 wikitext text/x-wiki {{Navpolje zložljive skupine | name = Kulturni spomeniki državnega pomena Slovenije | title =[[Slika:Coat of arms of Slovenia.svg|15px]] [[Kulturni spomenik Slovenije|Kulturni spomeniki državnega pomena Slovenije]] | listclass = hlist | state = collapsed | selected = {{{1|}}} | group1 = Kraji | list1 = {{Navpolje stolpci | child | colwidth = 29em | col1 = <poem> [[Betanja]] [[Blejski otok]] [[Kostel]] [[Lipica|Kraška kulturna krajina, Lipica]] [[Škocjan, Divača|Škocjan]] ''[[Ljubljana]]'' <small>(kot taka ni del seznama dediščine)</small> {{·}} [[Ambrožev trg, Ljubljana|Ambrožev trg]] {{·}} [[Hrvatski trg, Ljubljana|Hrvatski trg]] </poem> | col2 = <poem> {{·}} [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresni trg]] {{·}} [[Levstikov trg, Ljubljana|Levstikov trg]] {{·}} [[Lokacija letnega gledališča v Tivoliju]] {{·}} [[Trg republike, Ljubljana|Trg Republike]] {{·}} [[Ulica na Grad, Ljubljana|Ureditev Ulice na Grad]] {{·}} [[Vrazov trg, Ljubljana|Vrazov trg]] </poem> | col3 = <poem> {{·}} [[Zelena avenija, Ljubljana|Zelena avenija]] ::{{·}} [[Emonska cesta, Ljubljana|Emonska cesta]] ::{{·}} [[Trg francoske revolucije, Ljubljana|Trg francoske revolucije]] ::{{·}} [[Vegova ulica, Ljubljana|Vegova ulica]] {{·}} [[Zoisova cesta, Ljubljana|Zoisova cesta]] [[Stara Sava]] </poem> }} | group2 = Cerkve in samostani | state2 = {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}} | Stolnica | Bazilika | Cerkev = open }} {{#switch: {{First word|{{Remove first word|{{PAGENAME}}}}}} | samostan | kartuzija = open }} | list2 = {{Navpolje stolpci | child | colwidth = 33em | col1 = <poem> [[Cerkev sv. Bolfenka, Hrastje]] [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Bežigrad)]] [[Cerkev sv. Duha, Javorca]] [[Cerkev sv. Duha, Slovenj Gradec]] [[Cerkev sv. Duha, Sveti Duh pri Dravogradu]] [[Cerkev sv. Florijana, Ljubljana]] [[Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Ljubljana]] [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Suha]] [[Cerkev sv. Jerneja, Ljubljana]] [[Cerkev sv. Jurija, Piran]] {{·}} Zvonik sv. Jurija, Piran [[Cerkev sv. Kancijana, Škocjan]] [[Cerkev Marije Pomočnice, Jesenice]] [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Crngrob]] [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana]] </poem> | col2 = <poem> [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bled]] [[Cerkev Matere Božje, Sladka Gora]] [[Cerkev sv. Marka, Vrba]] [[Cerkev sv. Mihaela na Barju]] [[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|Cerkev sv. Nikolaja, Ljubljana]] [[Cerkev sv. Petra, Dvor pri Polhovem Gradcu]] [[Cerkev sv. Ruperta, Šentrupert]] [[Cerkev sv. Simona in Jude Tadeja, Ljubljana (Črnuče)]] [[Cerkev sv. Treh kraljev, Kostel]] [[Cerkev sv. Trojice, Hrastovlje]] [[Cerkev sv. Trojice, Ljubljana]] [[Cerkev sv. Valentina, Limbarska gora]] {{·}} Območje cerkve sv. Valentina, Limbarska Gora [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Predjama]] [[Bazilika Žalostne Matere Božje, Stična]] </poem> | col3 = <poem> '''Samostani:''' [[Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki]] {{·}} Forma viva, Kostanjevica na Krki {{·}} Območje gradu Kostanjevica [[Cistercijanski samostan Stična]] [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici]] [[Kartuzijanski samostan Bistra]] {{·}} Območje samostana Bistra [[Kartuzijanski samostan Pleterje]] [[Žička kartuzija|Kartuzijanski samostan Žiče]] [[Servitski samostan Koper]] </poem> }} | group3 = Druge verske zgradbe | list3 = {{Navpolje stolpci | child | colwidth = 29em | col1 = <poem> [[Baragovo semenišče, Ljubljana]] [[Dom duhovnih vaj, Ljubljana]] [[Kapelica Matere Božje, Ljubljana]] [[Kapela sv. Antona Padovanskega, Lipica]] [[Kostnica sv. Mihaela, Trebelno]] </poem> | col2 = <poem> [[Krstilnica sv. Janeza Krstnika, Piran]] [[Nekdanja kaplanija, Škocjan]] [[Ruska kapelica]] [[Starokrščanska krstilnica, Celje]] [[Zavetišče za onemogle posle, Ljubljana]] </poem> }} | group4 = Gradovi | state4 = {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}} | Grad | Blejski = open }} {{#switch: {{First word|{{Remove first word|{{PAGENAME}}}}}} | turn = open }} | list4 = {{Navpolje stolpci | child | colwidth = 29em | col1 = <poem> [[Grad Bizeljsko]] {{·}} Območje gradu Bizeljsko [[Blejski grad]] [[Grad Bogenšperk]] [[Grad Borl]] [[Grad Brežice]] {{·}} Grajska kašča, Brežice [[Grad Brdo pri Kranju]] {{·}} [[Muzej na prostem Brdo pri Kranju]] {{·}} Posestvo gradu Brdo {{·}} Toplar za hotelom, Brdo pri Kranju {{·}} Toplarja ob grajski konjušnici, Brdo pri Kranju [[Grad Cmurek]] [[Grad Gewerkenegg]] [[Grad (grad)|Grad Grad]] [[Grad Gradac]] {{·}} Grajski park, Gradac {{·}} Območje gradu Gradac [[Grad Hmeljnik]] [[Grad Jablje]] {{·}} Območje gradu Jablje </poem> | col2 = <poem> [[Grad Kacenštajn]] {{·}} [[Grobišče talcev, Begunje na Gorenjskem|Grobišče talcev v parku]] {{·}} Park gradu Kacenštajn {{·}} Paviljon Brezjanka {{·}} Paviljon Jožamurka {{·}} Spomenik talke {{·}} [[Muzej talcev|Zapori v gradu Katzenstein]] [[Grad Kostel]] [[Grad Lipica]] [[Grad Negova]] [[Grad Otočec]] {{·}} Grajski park, Otočec {{·}} Območje gradu Otočec [[Grad Pišece]] {{·}} Območje gradu Pišece [[Grad Polhov Gradec]] {{·}} Park gradu Polhov Gradec [[Grad Predjama]] [[Grad Ptuj]] </poem> | col3 = <poem> [[Grad Rajhenburg]] [[Grad Rihemberk]] [[Grad Slovenska Bistrica]] {{·}} Park gradu v Slovenski Bistrici [[Grad Snežnik]] {{·}} Območje gradu Snežnik [[Grad Socerb]] {{·}} Območje gradu Socerb [[Grad Stara Loka]] [[Grad Strmol]] [[Grad Školj|Razvaline gradu Školj]] [[Šrajbarski turn]] {{·}} [[Mavzolej Antona Alexandra von Auersperga]] {{·}} Območje gradu Šrajbarski turn [[Grad Turjak]] {{·}} Območje gradu Turjak [[Grad Turnišče]] {{·}} Park gradu Turnišče [[Grad Vodriž|Razvaline gradu Vodriž]] </poem> }} | group5 = Dvorci in vile | state5 = {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}} | Dvorec | Palača | Vila | Graščina | Cekinov = open }} {{#switch: {{First word|{{Remove first word|{{PAGENAME}}}}}} | dvor | dvorec | graščina | vila | dvor, | dvorec, | graščina, | vila, = open }} | list5 = {{Navpolje stolpci | child | colwidth = 29em | col1 = <poem> [[Bucelleni Ruardova graščina]] [[Cekinov grad]] [[Dvorec Betnava]] {{·}} Park gradu Betnava [[Dvorec Dornava]] {{·}} Park dvorca Dornava [[Dvorec Viltuš]] {{·}} Park gradu Viltuš [[Dvorec Visoko]] </poem> | col2 = <poem> [[Vila Ebenspanger]] [[Graščina Socka s parkom]] [[Hribarjeva vila, Cerklje na Gorenjskem]] [[Knežji dvorec, Celje]] [[Dvorec Lanthieri|Lanthierijeva graščina]] {{·}} Park Lanthierijeve graščine [[Mestna hiša, Novo mesto|Rotovž, Novo mesto]] [[Palača Beethovnova 10, Ljubljana]] </poem> | col3 = <poem> [[Palača Občine Kranj]] [[Palača Zavarovalnice, Ljubljana]] [[Prelovškova vila, Ljubljana]] [[Dvorec Račji dvor]] [[Salzburški dvor, Maribor]] [[Vila Stadion]] [[Vila Vipolže]] </poem> }} | group6 = Etnološke zgradbe | list6 = {{Navpolje stolpci | child | colwidth = 29em | col1 = <poem> [[Domačija Betanja 2]] [[Domačija Dolsko 19]] [[Domačija Kalce 2]] [[Domačija Knežak 103]] [[Domačija Lokarje 28]] [[Domačija Matavun 8]] [[Domačija Matavun 10]] </poem> | col2 = <poem> [[Nacetova hiša, Puštal|Domačija Puštal 74 - Nacetova hiša]] [[Domačija Škocjan 4]] [[Domačija Škocjan 5]] [[Domačija Škocjan 7]] [[Domačija Vešner]] [[Pocarjeva domačija|Domačija Zgornja Radovna 25]] [[Kašča na domačiji pri Možinotu]] </poem> | col3 = <poem> [[Muzej na prostem Rogatec]] [[Finžgarjeva rojstna hiša|Rojstna hiša Frana Saleškega Finžgarja]] [[Prešernova rojstna hiša|Rojstna hiša Franceta Prešerna]] [[Simončičev kozolec|Simončičev toplar]] [[Tomažinov mlin, Hotedršica]] [[Toplar domačije Motnik 13]] </poem> }} | group7 = Druge zgradbe | list7 = {{Navpolje stolpci | child | colwidth = 29em | col1 = <poem> [[Aljažev stolp]] [[Cankarjev dom]] [[Delavska kasarna]] [[Stavba Slovenske filharmonije|Filharmonija Ljubljana]] [[Hiša Glinška 14, Ljubljana]] [[Kobilarna Lipica]] {{·}} Hlev 9 in 10, Lipica {{·}} Hlevski kompleks z jahalnico, Lipica {{·}} Jubilejni hlev, Lipica {{·}} Kulturna krajina, Lipica </poem> | col2 = <poem> {{·}} Stara depandansa, Lipica {{·}} Velbanca, Lipica [[Kolpern na Stari Savi]] [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana]] [[Nebotičnik, Ljubljana]] [[Peglezen, Ljubljana]] [[Pelikanov atelje, Celje]] [[Plečnikova hiša, Ljubljana]] [[Plečnikove Žale]] [[Pudlovka na Stari Savi]] </poem> | col3 = <poem> [[Stadion Bežigrad|Stadion za Bežigradom]] [[Stanovanjski blok Štefanova 3 in 5, Ljubljana]] [[Stara tehnika, Ljubljana]] [[Šubičeva gimnazija Ljubljana]] [[Kmetijsko gozdarski zavod Maribor|Šola Vinarska 14, Maribor]] [[Čevljarski most|Šuštarski most]] [[Trafika na Prešernovem trgu, Ljubljana]] [[Veterinarska klinika, Ljubljana]] </poem> }} | group8 = Obrati in naprave | list8 = {{Navpolje stolpci | child | colwidth = 29em | col1 = <poem> [[Brusove klavže|Belčne klavže]] [[Gospodarsko poslopje Podolševa 20]] [[Hidroelektrarna Fala]] [[Klavže (pregrada)|Idrijske klavže, Vojsko]] [[Kanomeljske klavže]] [[Ledenica v gospodarskem poslopju pri hiši Matavun 4]] [[Območje Auerspergove železarne]] [[Pantzova žičnica]] </poem> | col2 = <poem> [[Plavž na Stari Savi]] [[Putrihove klavže]] ''[[Rudnik Idrija]]'' <small>(kot tak ni del seznama dediščine)</small> {{·}} [[Antonijev rov]] {{·}} [[Frančiškov jašek]] {{·}} [[Jožefov jašek]] {{·}} [[Topilnica rudnika živega srebra|Območje topilnice rudnika živega srebra]] </poem> | col3 = <poem> {{·}} [[Rudarska hiša, Idrija|Rudarska hiša Bazoviška 4]] {{·}} [[Rudniški magacin, Idrija]] {{·}} [[Rudniško gledališče Idrija]] {{·}} [[Idrijska kamšt|Vodna črpalna naprava Kamšt]] [[Stavbe v Malnih]] [[Sušilnica za sadje pri hiši Liberga 2]] [[Zapornica na Ljubljanici]] </poem> }} | group9 = Druga svetovna vojna | list9 = {{Navpolje stolpci | child | colwidth = 29em | col1 = <poem> [[Baza 20]] [[Bolnišnica Trška gora]] [[Bunker 44]] [[Grob padlih v NOB v Štepanji vasi]] [[Grobišče na Pogorelcu]] [[Koncentracijsko taborišče Ljubelj]] [[Kostnica s spomenikom, Dražgoše]] [[Kulturni dom Črnomelj]] [[Osankarica]] [[Slovenska vojna partizanska bolnica Franja|Partizanska bolnišnica Franja]] [[Partizanska bolnišnica Zgornji Hrastnik]] </poem> | col2 = <poem> [[Partizanska bolnišnica Jelendol]] {{·}} Grobišče partizanske bolnišnice Jelendol [[Paučkove partizanske bolnišnice]] [[Spomenik NOB na Gričku]] [[Spomenik žrtvam NOB v Trnovem in Koleziji, Ljubljana]] [[Spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma, Matavun]] [[Spomenik ustanovitvi Osvobodilne fronte, Ljubljana]] [[Spominski park Teharje]] [[Šeškov dom|Šeškov dom, Kočevje]] [[Zaporniške celice na Beethovnovi 3, Ljubljana]] </poem> }} | group10 = Spomeniki | list10 = {{Navpolje stolpci | child | colwidth = 29em | col1 = <poem> [[Gledališka Stolba, Ljubljana]] [[Ilirski steber, Ljubljana]] [[Kamniti komunski vodnjak, Škocjan pri Divači]] [[Marijin steber, Ljubljana]] [[Nagrobnik J. Mahorčiču, Škocjan pri Divači]] [[Neptunov vodnjak, Polhov gradec]] [[Orfejev spomenik]] [[Robbov vodnjak|Robbov vodnjak, Ljubljana]] [[Spomenik Antonu Aškercu, Ljubljana]] [[Spomenik Antonu Foersterju, Ljubljana]] </poem> | col2 = <poem> [[Spomenik Antonu Verovšku, Ljubljana]] [[Spomenik Benjaminu Ipavcu, Ljubljana]] [[Spomenik Davorinu Jenku, Ljubljana]] [[Spomenik demonstracijam na Kongresnem trgu, Ljubljana]] [[Spomenik Emilu Adamiču, Ljubljana]] [[Spomenik Franu Gerbiču, Ljubljana]] [[Spomenik Hugolinu Sattnerju, Ljubljana]] [[Spomenik Ignaciju Borštniku, Ljubljana]] [[Spomenik Ivanu Prijatelju, Ljubljana]] </poem> | col3 = <poem> [[Spomenik Jakobu Petelinu Gallusu, Ljubljana]] [[Spomenik Mateju Hubadu, Ljubljana]] [[Spomenik Simonu Gregorčiču, Ljubljana]] [[Spomenik Stevanu Mokranjcu, Ljubljana]] [[Spomenik Vatroslavu Lisinskemu, Ljubljana]] [[Spominski steber Davorinu Jenku, Ljubljana]] [[Stari nagrobniki na pokopališču Škocjan pri Divači]] [[Znamenje v Schmidlovi dvorani, Matavun]] [[Zoisova piramida, Ljubljana]] </poem> }} | group11 = Arheologija | list11 = {{Navpolje stolpci | child | colwidth = 29em | col1 = <poem> [[Rimska nekropola, Šempeter v Savinjski dolini|Antična nekropola, Šempeter v Savinjski dolini]] [[Arheološko najdišče Ajdna]] [[Arheološko najdišče Betnava]] [[Arheološko najdišče Czoernigova jama]] [[Divje babe|Arheološki park Divje babe]] [[Arheološko najdišče Gradišče]] [[Arheološko najdišče Hajdina]] [[Arheološko najdišče Jama nad Jezerom]] [[Arheološko najdišče Jama v Sokolaku]] [[Arheološko najdišče Kostel]] </poem> | col2 = <poem> [[Arheološko najdišče Ljubljanica]] [[Arheološko najdišče Luknja v Lazu pod Matavunom]] [[Arheološko najdišče Mala jama na Prevali]] [[Arheološko najdišče Pečina v Sapendolu]] [[Arheološko območje Prvi Mitrej]] [[Haliaetum|Arheološko najdišče Simonov zaliv]] [[Arheološko najdišče Stojance]] [[Arheološko najdišče Tabor]] [[Arheološko najdišče Tominčeva jama]] [[Arheološko najdišče Velika jama na Prevali]] </poem> | col3 = <poem> [[Gradišče na Kozari]] [[Lovska postaja Ozka špilja]] [[Mitrej na Rožancu]] [[Nekropola Za griči, Škocjan pri Divači]] [[Prazgodovinsko grobišče Dol]] [[Prazgodovinsko grobišče pod Matavunom]] [[Prazgodovinsko grobišče Ponikve]] [[Emona#Ostanki Emone v današnji Ljubljani|Rimski zid na Mirju, Ljubljana]] [[Tretji mitrej z rezervatom, Ptuj]] [[Višinska naselbina Gradišče]] </poem> }} | group12 = Ostalo | list12 = {{Navpolje stolpci | child | colwidth = 29em | col1 = <poem> [[Arboretum Volčji Potok]] [[Botanični vrt Univerze v Ljubljani|Botanični vrt Ljubljana]] [[Eipprova ulica, Ljubljana|Drevored brez ob Eipprovi, Ljubljana]] [[Grobnica Hrovatin-Laurin]] [[Hankejev grob, Škocjan pri Divači]] [[Izhod iz jame z napisom Francu I., Matavun]] [[Kamniti kažipot, Matavun]] [[Muzej solinarstva v Sečoveljskih solinah]] </poem> | col2 = <poem> [[Gradaščica|Nabrežja Gradaščice]] [[Parkovna ureditev grajske planote, Ljubljana]] [[Plečnikova promenada]] [[Plečnikova tržnica]] [[Pokopališče Navje]] [[Pokopališče Škocjan pri Divači]] [[Pokopališče Žale]] [[Viško pokopališče]] </poem> | col3 = <poem> [[Ljubljanica|Regulirana struga Ljubljanice]] [[Šlajmerjev park]] [[Park Tivoli|Trikotni park v Tivoliju]] [[Trnovski most]] [[Trnovski pristan]] [[Tromostovje]] [[Vaška lipa, Vrba]] [[Vrtni park v Štanjelu|Vrt ob vili Ferrari, Štanjel]] </poem> }} | below = [[:Kategorija:Kulturni spomeniki lokalnega pomena|Kulturni spomeniki lokalnega pomena Slovenije]]{{·}} [[:Kategorija:Tehniški spomeniki v Sloveniji|Tehniški spomeniki v Sloveniji]]{{·}} [[:Kategorija:Naravni spomeniki Slovenije|Naravni spomeniki Slovenije]] }}<includeonly> [[Kategorija:Kulturni spomeniki državnega pomena]] </includeonly><noinclude> [[Kategorija:Slovenska navigacijska polja]] </noinclude> qt5k5pmmvrpwy5q2m2a6fp3lmobd9n1 Veszprém (županija) 0 204844 6748751 6470513 2026-09-10T15:48:22Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Županija Veszprém]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748751 wikitext text/x-wiki {{Infobox Hungarian county |name =Veszprém |map =VeszprémMegye.png |region =Osrednja prekodonavska |seat = [[Belomost]] |area = 4613 |population = 375.000 |density = 81 preb. |cities = 217 }} '''Županija Veszprém''' ({{lang-hu|Veszprém vármegye}}) je [[Županije Madžarske|županija]] na zahodu [[Madžarska|Madžarske]], severno od [[Blatno jezero|Blatnega jezera]]. Upravno središče županije je [[Veszprém|Belomost]]. === Mestna okrožja === * [[Veszprém|Belomost]] (madž. ''Veszprém;'' sedež županije) === Mesta in večji kraji === (po številu prebivalcev) * [[Pápa]] (33.583) * [[Ajka]] (31.971) * [[Várpalota]] (21.682) * [[Tapolca]] (17.914) * [[Balatonfüred]] (13.289) * [[Balatonalmádi]] (8.514) * [[Zirc]] (7.445) * [[Sümeg]] (6.847) * [[Berhida]] (5.927) * [[Devecser]] (5.232) * [[Balatonfűzfő]] (4.337) * [[Herend]] (3.446) * [[Badacsonytomaj]] (2.312) {{Regije Madžarske}} {{Madžarske županije}} {{hu-geo-stub}} [[Kategorija:Županije Madžarske]] [[Kategorija:Županija Veszprém]] {{normativna kontrola}} sp3glprfhpp6ywebriud4mjm9ne1plg Gimnazija Novo mesto 0 209087 6748787 6422544 2026-09-10T16:21:51Z Miha sinkovec 824 Manjši slovnični in stilski popravki brez pomenskih sprememb. 6748787 wikitext text/x-wiki {{Infopolje šola | name = Gimnazija Novo mesto | image =[[Slika:Gimnazija Novo mesto.jpg|200px]] | caption = Stavba Gimnazije Novo mesto, 2019 | size = | latitude = | longitude = | dms = | motto = [[Pietati litterisque]] | established = 1746 | type = [[javna šola]] | head_label = Ravnateljica | head = Mojca Lukšič | street = Seidlova 9 | postcode = 8000 | city = [[Novo mesto]] | country = [[Slovenija]] | website = http://www.gimnm.org/domov/ | website_name = www.gimnm.org }} '''Gimnazija Novo mesto''' je edina splošna gimnazija v Novem mestu. Gimnazija Novo mesto je druga najstarejša šola z gimnazijskim programom na prostoru današnje Slovenije<ref>Geslo ''Gimnazija''. Enciklopedija Slovenije</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: V Novem mestu odkrili spominsko obeležje drugi najstarejši gimnaziji v Sloveniji|url=https://www.sta.si/2559672/v-novem-mestu-odkrili-spominsko-obelezje-drugi-najstarejsi-gimnaziji-v-sloveniji|website=www.sta.si|accessdate=2022-09-10}}</ref>. Kljub drugemu mestu po starosti pa je gimnazija z najdaljšim neprekinjenim delovanjem v Sloveniji. == Zgodovina == Gimnazijo v Novem mestu je leta 1746 formalno ustanovila vladarica [[Marija Terezija]]. Šolo so vodili novomeški [[frančiškani]]. Pouk je prvič stekel 3. novembra istega leta. Gimnazijo je tedaj vpisalo 66 dijakov (vsi fantje – gimnazija je bila na začetku izrazito moška šola); pater Godfrid Pfeiffer, prvi novomeški prefekt, je na konec seznama dijakov zapisal: "S to majhno in skromno skupino se je pričel novomeški študij." Ob svoji ustanovitvi je bila Gimnazija Novo mesto edina daleč naokoli. Tako je imela od samega začetka pomembno kulturno, izobraževalno, znanstveno, gospodarsko in politično vlogo v življenju Novomeščanov in ostalih Slovencev. Na Gimnaziji Novo mesto so se šolali mnogi umetniki, gospodarstveniki, znanstveniki, kot na primer: [[Josip Plemelj]], [[Oton Župančič]], [[Ivan Tavčar]], [[Slavko Grum]], [[Dragotin Kette]], [[Božidar Jakac]], [[Miran Jarc]], [[Anton Podbevšek]], [[Marjan Kozina]], [[Marjan Mušič]], [[Pino Mlakar]], [[Vladimir Lamut]], [[Leon Štukelj]] … Gimnazijski pouk je sprva potekal v stavbi, ki še danes stoji poleg župnije Sv. Lenarta. Potem, ko so se novomeški gimnazijci leta 1912 preselili v novo zgradbo na današnji Seidlovi, je v nekdanjem poslopju obratovala mestna bolnišnica, danes pa tam poteka pouk Glasbene šole [[Marjan Kozina|Marjana Kozine]]. [[Slika:Ustanovna listina Gimnazije novo mesto.jpg|sličica|desno|Ustanovna listina Gimnazije novo mesto]] Frančiškani so svoje delo opravljali vestno. Doslej ni bilo nikjer zaslediti vesti, da so patri-učitelji izvajali kakršenkoli pritisk na gimnazijce glede izbire poklica. Seveda jih niso usmerjali proti vladarski hiši, saj bi bilo to navzkriž z njihovimi prepričanji. Bili so svobodoumni: o tem priča že dejstvo, da na gimnazijo nikoli niso uvedli obveznega pouka stare grščine, čeprav je vladajoča hiša pritiskala nanje in jim kasneje očitala, da imajo nekateri dijaki zaradi pomanjkanja znanja stare grščine slabšo podlago za nadaljnji študij. V drugi polovici devetnajstega stoletja (1870) je država frančiškanom vzela vajeti gimnazije, kar je vrata šole odprlo tudi laičnim profesorjem. Gimnazijo sta kasneje zaznamovali obe svetovni vojni; še posebej druga, saj so italijanski fašisti ob začetku vojne zajeli cel razred uporniških dijakov, ki ni podlegel fašistični nadoblasti. Fante so odpeljali v taborišče v Monigu, kjer so bolj životarili, kot živeli. Posnet je bil tudi [http://www.youtube.com/watch?v=9IEbc0GvtYg intervju] z enim od bivših dijakov, ki so preživeli izgon v Monigo. Šolo so zaznamovale tudi mnoge šolske reforme. Leta 1854 je gimnazija iz šestletne prešla v osemletno, leta 1958 pa je iz osemletne postala štiriletna. Ob praznovanju 250-letnice šole so stavbo gimnazije temeljito prenovili. Prenova je trajala dve leti, kar je pomenilo, da so morali pouk začasno prestaviti na popoldanske ure, posluževali pa so se prostorov novo zgrajenega Šolskega centra Novo mesto. Danes je prenovljena novomeška gimnazija med najlepšimi v Sloveniji. Čudovita stara stavba opremljena z najsodobnejšo tehnologijo dijakom nudi kvalitetno okolje za ustvarjanje, učenje, nabiranje novih veščin in jih konstantno postavlja pred nove izzive. Leta 2012 je Gimnazija Novo mesto praznovala 100 let nove stavbe in 265 let delovanja gimnazije. Ob tej veličastni obletnici je bila postavljena stalna razstava o zgodovini gimnazije z naslovom '''PIETATI LITTERISQUE'''. == Nova stavba == Vse od leta 1746, ko je pouk prvič stekel na novomeški gimnaziji, pa do začetka dvajsetega stoletja, so dijaki gimnazijo obiskovali v hiši nekdanjega mestnega sodnika. Skozi čas je število dijakov začelo naraščati in prvi ukrepi so bili, da se poslopju doda še eno nadstropje. Ta gradbeni poseg je še danes moč opaziti na pročelju nekdanje gimnazije (poslopje je danes v uporabi Glasbene šole Marjana Kozine). Toda hiše je imela več pomanjkljivosti, kot le premalo prostora - streha je puščala, pozimi so se prostori le komaj segreli in zaradi pomanjkanja financ je stavba postala zanemarjena. V najslabšem obdobju so stavbo celo primerjali s hlevom, kar je bilo izredno sramotno za cesarsko šolo. Šele leta 1874 je na gimnaziji prvič stekel pouk telovadbe, za kar je bila potrebna širitev in obnova šolskega dvorišča. [[File:Načrt prvega nadstropja.jpg|thumb|Načrt prvega nadstropja novega poslopja.|286x286px]] V začetku 20. stoletja je šola dobila tudi vodovod, a vsem spremembam navkljub stavba več ni zadoščala svojemu namenu. Stroški popravil in vzdrževanja so vrtoglavo naraščali in začela se je porajati ideja o gradnji novega poslopja. Zidava se je začela leta 1910, novo stavbo, ki stoji na današnji Seidlovi ulici, pa so slovesno otvorili 12. 10. 1912. V novi stavbi je izginila skrb za pomanjkanje prostora ali za slabo opremo - učilnice so bile mnogo prostornejše, stavba je imela elektriko in vodovod, boljše klopi in ravnatelj je imel v stavbi svoje stanovanje (danes na tem mestu stojijo učilnice, kjer večinoma poteka pouk geografije in zgodovine). Novomeška gimnazija je bila pomembna za ozemlje današnje Slovenije, čeprav je bila v okviru takratne Avstrije majhna in nepomembna. Dolgo je bila izrazito moška šola - prva dijakinja se je na Gimnazijo Novo mesto vpisala v šolskem letu 1908/1909. Kljub majhnosti, je gimnazija za Dolenjsko predstavljala vir kulturne in duhovne osveščenosti, njen vpliv pa je segal tudi prek meja Slovenije, na Hrvaško. == Po letu 1918 == Poleg prve svetovne vojne je v tistem obdobju po Novem mestu pustošila tudi španska gripa, ogromno je bilo ranjenih in meščani so potrebovali stavbo, v kateri bodo oskrbeli bolnike. Zato je šola morala pouk začasno prestaviti v druge stavbe, ali pa ga je izvajala v omejeni obliki. Dijaki so se po treh letih, ko je bila stavba gimnazije v uporabi vojaške bolnišnice, vrnili nazaj v šolske klopi. pred ponovno uporabo novozgrajenega poslopja, so le-tega razkužili in za silo obnovili. Pouk je znova stekel 20. septembra v izrazito domoljubnem slogu. Vsi, tako dijaki kot profesorji, so se zavedali, da gre vojna h koncu in z njo tudi monarhija, saj so slovenski politiki že zahtevali svojo narodno državo. nemščina je bila še vedno glavni predmet, kar je šlo vsem dijakom v nos, saj v Novem mestu skoraj ni bilo Nemcev in Avstro-Ogrski se je očitno bližal konec. V času od 9. oktobra do 5. novembra 1918 je Gimnazija Novo mesto zaprla svoja vrata zaradi španske gripe, ki je še vedno terjala svoj krvni davek po vsej Evropi. Ko so se po mesecu dni dijaki ponovno vrnili na gimnazijo, je na njenih hodnikih in v učilnicah zaživel jezik očetov, mater, dedkov in babic - slovenščina.[[File:Novomeške gimnazijke.jpg|thumb|Novomeške gimnazijke med prvo svetovno vojno.|290x290px]] Skupnost je zaživela v zvezi Srbov, Hrvatov in Slovencev, kar je bilo za domoljubne novomeške dijake dosti bolje kot pod avstrijskim okriljem, toda tudi nova zveza je imela svoje slabosti; ob nastanku bodoče Jugoslavije so se združevale tri pokrajine z zelo različnimi šolskimi sistemi. Slovenski je nedvomno zelo prednjačil, saj je še vedno prevladoval humanistični tip gimnazij z latinščino in grščino kot dvema zelo pomembnima predmetoma. Vendar so se že v zadnjih letih Avstro-Ogrske pojavljale vse glasnejše želje po realni gimnaziji; v tej bi grščino nadomestil en živ jezik (po navadi je bila to francoščina), več poudarka pa bi se dalo na naravoslovne predmete in matematiko. Pred vstopom v Jugoslavijo je bilo na slovenskem območju 14 gimnazij, od tega je bila le ena povsem slovenska (Škofovi zavodi v Št. Vidu nad Ljubljano). Novomeška gimnazija je bila dvojezična (nemško-slovenska), toda to se je kmalu spremenilo; Karel Verstovšek (slovenski politik in filolog) je - kljub nasprotovanjem tudi pri bolj umirjenih politikih - hitro in uspešno izvedel slovenizacijo vseh šol v jugoslovanskem delu Slovenije. Nemška je ostala le ena šola v Ljubljani in posamezni oddelki na štajerskih in kočevskih šolah. Slovenščina je postala eden najpomembnejših predmetov; pisala se je na maturi, uporabljala se je v letnih poročilih in profesorskem delu. Novi časi so zahtevali odločne in sposobne ljudi; na srečo je novomeška gimnazija dobila prav takega ravnatelja. To je bil Josip Wester, ki se je med vojno boril na albanski fronti, med letoma 1900 in 1902 pa je v novem mestu učil slovenščino. Gimnazija mu je ostala v lepem spominu in napisal je prošnjo za ravnateljsko mesto. V delu na novomeški gimnaziji je očitno užival, saj je kasneje zapisal: "Lahko rečem, da mi je bilo delo v šoli skozi vsa ta leta v pravo zadovoljstvo." Na ravnateljsko mesto je bil sprejet 1. avgusta 1918, na to pozicijo pa je bil izbran ne le po strokovnem kriteriju, temveč tudi zato, ker naj bi šola potrebovala izkušenega oficirja, ki bo vzpostavil red in mir s trdo roko. Na vrata direktorske pisarne je obesil napis: "Govori malo - povej dosti - opravi hitro." Prevratni čas je v Novem mestu torej potekal mirno in dostojanstveno. 29. oktobra so se profesorji udeležili manifestacij ob ustanovitvi nove države, 10. novembra pa so v družbi dijakov že prvič peli novo himno. 6. decembra 1918 je učiteljski zbor položil zaobljubo Narodni vladi v Ljubljani, 14. decembra pa je bil velik narodni in šolsko praznik. Šolska telovadnica je bila slovesno okrašena in je poleg vseh dijakov in profesorjev komaj sprejela še vse povabljence. Citirali so Vodnika, Prešerna, Gregorčiča in nakazovali, koga bomo po novem slavili Slovenci. Na sporedu je bil tudi govor ravnatelja Westra. == Gimnazija med 2. svetovno vojno == Ker se je bližala vojna, je bil konec marca 1941 na številnih šolah prekinjen pouk, tudi na novomeški gimnaziji, saj se je vanjo vselila vojska. Na uradu v Ljubljani so odredili, da se do 1. aprila '41 vsem dijakom podeli zaključna spričevala, a že 23. aprila je pouk ponovno stekel, tokrat v drugačnih državnih okvirih. Južni del Sloveniji je po razkosanju Jugoslavije pripadel italijanskemu okupatorju, ki je bil vsaj na začetku (za razliko od Nemcev in Madžarov) bolj popustljiv do širjenja slovenske kulture, saj je želel Slovence fašizirati počasi in postopoma. V tem obdobju so se iz severnega dela Slovenije začela preseljevanja na jug; predvsem so se selili intelektualci, kar se je poznalo na šolstvu. V šolskem letu 1941/42 se je na Gimnazijo Novo mesto vpisalo 543 dijakov, v naslednjem letu pa celo 607. A krivulja se je kmalu obrnila v nasprotno smer, kajti avtonomija navidezne slovenske kulture se je razblinila, težki vojni časi pa so se še zaostrili. Do konca vojne se je število dijakov na novomeški gimnaziji več kot razpolovilo. [[File:Dijaki ilegalne gimnazije.jpg|thumb|Dijaki ilegalne gimnazije zapuščajo šolo.|328x328px]] Ob bombardiranjih Jugoslavije je škodo utrpela tudi novomeška gimnazija. Tedanji ravnatelj Dolenec je bolj kot nemške napadalce krivil kar jugoslovansko protiletalsko artilerijo, ker se je branila. Do nemškega okupatorja od začetka ni bil preveč kritičen: "Požar je bil v polnem razmahu, ko so približno ob pol štirih popoldne v mesto prišle prve motorizirane nemške vojne enote. Nepozabljiv - veliki petek! za kako noč so se nemške čete ustavile tudi v gimnaziji in so tu prenočevale. Ostale pa niso v mestu. večkrat te je kdo vprašal: 'Ali je še daleč do Srbije?'" Svoje mnenje je začel kmalu spreminjati, saj je spoznal namene nemške raznarodovalne politike. Takoj po prihodu Italijanov je začel brati Hitlerjev ''[[Moj boj|Mein Kampf]]''. Kljub spoznanju, da ima okupator za slovenski narod le najslabše namene, je še vedno najbolj obsojal upornike, torej partizane. To je tudi izrazil z besedami, ki jih je izrekel profesorjem in dijakom: "Ob času velikih stisk misli na to, da je tvoja prva dolžnost zaupanje v boga in ljubezen do bližnjega." Manj je bil kritičen do nemškega in italijanskega okupatorja, za vaške straže in domobranstvo pa je kasneje kazal neprikrito navdušenje. Ob kapitulaciji Italije, ko je bil osvobojen večji del južne Slovenije in je bilo za nekaj časa svobodno tudi Novo mesto, je dejal: "Vsekakor spada teh šest tednov partizanske vlade med najtežje čase, ki so jih doživeli Novomeščani med drugo svetovno vojno." Pouk na gimnaziji po letu 1941 pa le ni potekal tako idilično, kot je to videl ravnatelj Dolenec. Že v drugem šolskem letu v vojni je bilo veliko dijakov in profesorjev zaprtih ali v internaciji. 1. junija 1942 je bilo priprtih 12 profesorjev, dijaki pa celo leto niso imeli športne vzgoje, ker je telovadnico zasedala vojska. Problem je bil tudi v pogojih, ki niso bili primerni za delovanje dijaških organizacij. Okupator je želel praznino zapolniti z novo organizacijo in revijo GILL (''Gioventu italiana di littorio di Lubiana''; Italijanska liktorska mladina Ljubljanske pokrajine). Toda program je naletel na velik odpor med dijaki, saj je bil poskus fašizacije mladine; k bojkotiranju GILL-a je mladino pozivala Osvobodilna fronta slovenskega naroda. === Upor === Okupatorjeva politika je Slovence silila v upor in k ohranitvi nacionalnih interesov; mišljenj in različnih mnenj je bilo mnogo, toda cilj je bil skupni. Že 29. novembra 1941 so nekateri dijaki na novomeški gimnaziji na državni praznik (v spomin ustanovitve države Slovencev, Hrvatov in Srbov leta 1918) vstali in dve minuti molče stali. Vse ravnatelje srednjih šol je zato sklical visoki komisar Ljubljanske pokrajine Emilio Graziolli, ki je zagrozil, da bo zaprl vse šole, če se bo to še ponovilo. Naslednja priložnost za tako manifestacijo je bil 1. december, dan zedinjene Jugoslavije. Mladinska osvobodilna fronta je začela po vseh šolah začela pripravljati podobne manifestacije kot 29. novembra. Temu pa so nasprotovali Mladinci, ki so delovali po načelih katoliške akcije in so ponosno deklarirali za Mahničeve učence. Manifestacije 1. decembra je bilo več kot le upor - bilo je tehtanje kateri politični pol ima večji vpliv na slovensko mladino. [[File:Dijaki ilegalne gimnazije (2).jpg|thumb|Fotografija novomeških dijakov, ki so se upirali fašizmu.|329x329px]] Kljub vsem nasprotovanjem (tudi ravnatelj Dolenec je nasprotoval manifestaciji) je bilo 1. decembra na Gimnaziji novo mesto živahno. V znak protesta je vstalo 201 od skupaj 616 dijakov, od tega več deklet kot fantov. ravnatelj je upor želel prikriti in je v Ljubljano sporočil, da na novomeški gimnaziji ni bilo demonstracij proti Italiji, toda dejstva so prišla do italijanskega okupatorja. Ta je, kot je obljubil ukrepal ostro. 12. decembra so vse dijake, ki so se udeležili demonstracije, izključili iz šole in so morali zapustiti njeno poslopje, ki so ga obkolili karabinjerji, izključene pa so na stopnicah pred šolo in na cesti pričakali še detektivi in policisti s policijskimi psi. Izključeni so kmalu napisali prošnje, da bi bili oproščeni, toda okupator jim je dal dve možnosti - ali se pokorijo in se pridružijo GILL-u ali pa jih dokončno izključijo. Večina se je odločila za drugo, tisti, ki so podpisali, pa so bili pribežniki iz nemške okupacijske cone. Po izključitvah se je število dijakov na novomeški gimnaziji zmanjšalo na približno petino. Za skupaj 132 dijakov (62 učencev in 70 učenk) so v privatnih stanovanjih v Novem mestu organizirali ilegalno gimnazijo, ki je začela delovati 18. decembra 1941. Za zamisel o ilegalni gimnaziji so se ogreli tako dijaki, kot starši in profesorski odbor OF. Poleg profesorjev so predavali tudi brezposelni profesorji in prebežniki iz nemške okupacijske cone. za njih so zbirali prispevke in jim omogočali skromno življenje. Pouk je potekal kolikor toliko redno, toda so se bili prisiljeni pogosto seliti in prekinjati s predavanji, zaradi aretacij posameznih organizatorjev in profesorjev. Marca 1942 je ilegalna gimnazija prenehala delovati, saj so okupatorji zaprli glavnega organizatorja šole. 1. julija istega leta so aretirali tudi nekatere dijake in jih poslali v internacijo v Monigo. O teh dogodkih pripoveduje [http://www.youtube.com/watch?v=9IEbc0GvtYg intervju z Dr. Šavljem], nekdanjim dijakom novomeške gimnazije, ki so ga italijanske oblasti zaprle v taborišče v Trevisu. == Kulturna dejavnost == O kulturnem dogajanju na novomeški gimnaziji od leta 1945 do 1990 ni več dosti pisnih virov. Gimnazijski arhivi iz tega obdobja so izgubljeni in tudi v zborniku, ki je izšel ob 225-letnici šole, kulturne dejavnosti niso bile posebej predstavljene, ampak le tu in tam mimogrede omenjene. kar o kulturnih dejavnostih iz tega obdobja na Gimnaziji Novo mesto vemo danes, je bilo pobrano iz ostalih lokalnih medijev, ki so beležili uspehe novomeških dijakov. Vsi znani podatki dokazujejo, da je kultura na Gimnaziji novo mesto po drugi svetovni vojni kar cvetela. Upokojena novinarka Ria Bačer se spominja, da se je že pozimi šol. leta 1945/46 na gimnaziji oblikovala gledališka skupina. Pod vodstvom Toneta Beleta so nastopili tako pred novomeškim občinstvom, kot v bližnjih krajih (Mirna Peč, Mokronog, Dolenjske Toplice, Trebnje, Žužemberk, Vavta vas ...). Pripravljali so razne skeče in recitacije za gimnazijske proslave. K sreči imamo iz leta 1950 nekaj več podatkov o delovanju novomeške gimanzije, saj je v tem letu začel izhajati časopis Dolenjski list, ki je spremljal kulturne prireditve gimnazijcev in pisal kritike njihovega dela. Novinarka 'Zlata' (najbrž Moro) poroča, da je bilo kulturno delo na šoli zelo razvito in pestro: v razredih prirejajo proslave v počastitev velikih mož in ob državnih praznikih razredi tekmujejo, kdo bo bolje pripravil Prešernovo proslavo. Spomladi 1950 so novomeški gimnazijci uprizorili Gogoljevega 'Revizorja' pod vodstvom prof. Marjana Dobovška. V naslednjem šolskem letu so se dijaki lotili tudi zahtevnejše Schillerjeve drame 'Kovarstvo in ljubezen', sledil pa je tudi Linhartov 'Matiček se ženi', Molierjev 'Namišljeni bolnik', Katajevih 'Milijon težav', Howardov 'Pokojni Christopher Bean' in še mnogi drugi. V tem času je deloval tudi baletni krožek pod vodstvom prof. Marjance Jeločnik, ki je popestril marsikatero prireditev. Dijakinje, ki so sodelovale v krožku, so se udeležile tudi republiškega tekmovanja v ljubljanski operi in tam zasedle enega od prvih mest. === Filmska vzgoja in filmski krožek v 70. in 80. letih === Ljubitelji 'sedme umetnosti' so se začeli družiti v filmskem krožku v času, ko je film s svojo magično močjo pritegoval širok krog mladine. Film je bil v 70. pogosta tema razprav v šolskih klopeh, mesta v učnem programu pa ni imel. Priložnostni pogovori o filmu so se na Gimnaziji Novo mesto po ogledu predstav v kinu Krka razvili v zanimive debate. nadaljevale so se v krožku. nekatere dijake je sicer bolj mikalo ustvarjanje lastnih kratkih filmov, zato sta se z menjavo generacij vsebina in oblika dela spreminjali, glavna tema pa je vseskozi ostajala debata o filmih. Ko se je filmski krožek povezal s filmskim krožkom na ekonomsko administrativnem centru in filmskem odboru pri Zvezi kulturno-posvetnih organizacij, se je delo v krožku zelo popestrilo. Začelo se je resno pospeševanje filmske vzgoje v Novem mestu. To vzgojo so močno začeli podpirati tako profesorji, kot člani ZKO (Zveza kulturno.posvetnih organizacij); filmskih predstav so se začeli redno udeleževati dijaki srednjih pa tudi osnovnih šol. Člani filmskega krožka so ob vsaki predstavi za učence udeležence pripravili filmski list. ta je poleg ustvarjalcev predstavil filmsko zvrst, določeno kinematografijo, odlomke iz ocen filmskih kritikov, opozarjal pa je tudi na nekatere umetniško dovršene kadre in sekvence, zvočno spremljavo in filmski jezik. ta list je imel takrat posebno vlogo, saj se je film vključil v umetniško vzgojo pri pouku, pedagoške literature s tega področja pa je bilo zelo malo. Prek filmskih predstav so lahko abonenti (leta 1980 jih je bilo na Slovenskem 370) spoznali nekatere najvidnejše dosežke tako evropske, kot ameriške filmske scene. Filmski odbor ZKO je v povezavi s kinom Krka v letih 1976 - 1990 organiziral tudi Teden slovenskega filma. vsako leto je bilo v tem tednu predstavljenih najmanj pet slovenskih filmov. Dijaki so tako lahko spoznali potek slovenske kinematografije. V štirih letih (v času ene generacije) se je tako na platnu kina Krke od sto posnetih slovenskih filmov zavrtelo dvajset najbolje ocenjenih. ZKO in uprava kinematografije sta organizirala tudi srečanje z igralci, režiserji, scenografi in producenti. Med drugim so bili to: Božidar Jakac, France Štiglic, Mila Kačič, Dušan Povh, Ivan Marinček, Matjaž Klopčič, Bert Sotlar, Milan Ljubič ... ki so odgovorili na mnoga vprašanja dijakov. Že od samega začetka se je med člani filmskega krožka pojavljala želja, da bi tudi sami posneli kakšen kratek film. Ko so učenci posneli dva kratka filma in je šola uvidela, da je nakup kamere smiseln, so leta 1972 zbrali sredstva ter kupili kamero, kasneje pa še kino projektor. Porajale so se zanimive ideje, a zaradi omejenih sredstev žal nikoli niso bile uresničene. Kljub temu je zagnanim učencem uspelo posneti nekaj zanimivih kratkih filmov. Ob tej mali kameri se je izrazilo mnogo učencev in uporabljalo jo0 je mnogo generacij. Dijaki so ustvarili 22 zanimivih filmskih zapisov, skozi katere je moč začutiti njihov pogled na svet. == Znani dijaki == # [[Boris Andrijanič]], podjetnik # [[Igor Bavčar]], politik # [[Gregor Golobič]], politik # [[Slavko Grum]], dramatik #[[Andrej Hočevar (meteorolog)|Andrej Hočevar]], meteorolog # [[Evgen Jarc]], politik # [[Miran Jarc]], pesnik # [[Božidar Jakac]], slikar # [[Ignacij Klemenčič]] # [[Boštjan Kovačič]], politik # [[Lojze Krakar]], pisatelj # [[Dragotin Kette]], pesnik # [[Marjan Kozina]], skladatelj # [[Vladimir Lamut]], slikar # [[Marjan Manček]], ilustrator # [[Pino Mlakar]], baletnik # [[Alojz Peterle]] , politik # [[Josip Plemelj]], matematik # [[Anton Podbevšek]], pesnik # [[Edvard Ravnikar]], arhitekt # [[Ferdinand Seidl]], geograf # [[Leon Štukelj]], športnik # [[Irena Yebuah Tiran]], glasbenica # [[Ivan Tavčar]], pisatelj # [[Janez Evangelist Zore]], duhovnik # [[Franc Zorec]], duhovnik # [[Oton Župančič]], pesnik # [[Igor Lukšič]], politik # [[Sašo Đukić]], producent == Znani profesorji == * [[Ferdo Kozak]] * [[Fran Detela]] * [[Janez Ferbar]] * [[Uroš Lubej]] == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * ''250 let Gimnazije Novo mesto 1746-1996'', več avtorjev. Novo mesto, 1996. {{COBISS|ID=61531648}} * ''225 let novomeške Gimnazije'', več avtorjev. Novo mesto, 1971. {{COBISS|ID=1148489}} * Mojca Lukšič, Natalija Petakovič, Nuša Rustja, ''Gimnazija Novo mesto''. Novo mesto, 2007. * ''Stezice 2005'', več avtorjev. Novo mesto, 1996. * Mikuž Vasja, Petakovič Natalija, ''Seidlova geološka zbirka''. Novo mesto, 1998. * ''260 let Gimnazije Novo mesto'', več avtorjev. Novo mesto, 2006. {{COBISS|ID=229907712}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Novo Mesto Grammar School|Gimnazija Novo mesto}} * {{uradna spletna stran|http://www.gimnm.org/domov/|name=Uradna spletna stran Gimnazije Novo mesto}} {{normativna kontrola}} {{school-stub}} [[Kategorija:Gimnazije v Sloveniji|N]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Novem mestu]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1746]] [[Kategorija:Novo mesto]] [[Kategorija:Dolenjska]] 23rue75yi7gxb6ukef7ioidnh7g0x7k Špaga (gimnastični element) 0 216222 6748677 6479640 2026-09-10T13:47:30Z TadejM 738 dodal [[Kategorija:Človeški položaji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748677 wikitext text/x-wiki [[slika:Cambodia Olympic Solidarity Gymnastics.jpg|thumb|Gimnastičar med treningom izvaja moško špago]] '''Špaga''' je [[gimnastika|gimnastični]] element, pri katerem da gimnastičar(-ka) iztegnjeni nogi narazen za [[iztegnjeni kot|180°]], tj. za pol kroga. Kot element je priznan v moški in ženski [[športna gimnastika|športni gimnastiki]] pa tudi v [[ritmična gimnastika|ritmični gimnastiki]]. Tisti bolj gibljivi lahko razširijo noge tudi za več kot 180°, tako, da si dajo na eno ali na obe strani dva [[Stol (pohištvo)|stola]] ali kaj podobnega (npr. pručko), pri čemer dajo eno nogo na en stol, drugo pa na drugi stol (če ga imajo, v nasprotnem primeru imajo drugo nogo na tleh) in poskusijo priti s trupom na tla. Obstajata dve vrsti špage. Ena je [[moški|moška]] in druga [[ženske|ženska]]. Pri ženski je izvajalec obrnjen v levo ali desno in ima spredaj levo ali desno [[noga|nogo]]. Pri moški pa je obrnjen naravnost in ima obe nogi vstran, eno v levo in drugo v desno stran. Čeprav se imenujeta moška oz. ženska, seveda tudi ženske izvajajo moško ter obratno. {{Kategorija v Zbirki|Splits|špaga}} [[Kategorija:Gimnastika]] [[Kategorija:Človeški položaji]] {{normativna kontrola}} o3fdflmfgookxxcv2bnoy1hdmxywc64 Blaž Repe 0 216465 6749002 6248018 2026-09-11T09:40:01Z Sporti 5955 + 3 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6749002 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Blaž Repe''', [[Slovenci|slovenski]] [[geograf]], * [[22. junij]] [[1972]], [[Ljubljana]]. Repe predava na [[oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|oddelku za geografijo]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete v Ljubljani]]. Njegovo raziskovalno in pedagoško območje obsega Geografijo prsti, Geografijo rastlinstva ter Geografske informacijske sisteme.<ref>{{navedi splet|title=Blaž Repe|url=http://geo.ff.uni-lj.si/index.php?q=sodelavci/blaz-repe|publisher=Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani|accessdate=2009-06-29}}</ref> Doktoriral je leta 2006 pod mentorstvom [[Franc Lovrenčak|Franca Lovrenčaka]], njegova doktorska disertacija nosi naslov ''Pedogeografska karta in njena uporabnost v geografiji''. Med leti 2012 in 2014 je bil predstojnik ljubljanskega Oddelka za geografijo ter med leti 2009 in 2013 predsednik Ljubljanskega geografskega društva.<ref>{{navedi splet|title=Kdo smo?|url=http://lgd.zrc-sazu.si/kdosmo.htm|publisher=Ljubljansko geografsko društvo|accessdate=2009-06-29|archive-date=2009-06-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20090620114227/http://lgd.zrc-sazu.si/kdosmo.htm|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih geografov]] {{normativna kontrola}} {{geographer-stub}} {{DEFAULTSORT:Repe, Blaž}} [[Kategorija:Slovenski geografi]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] olg9j5elxvjzegeln2zo8j47sy14ccg Mestna loža, Piran 0 219312 6748983 6392453 2026-09-11T09:09:07Z Pinky sl 2932 pp ref 6748983 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgradba |name = Mestna loža |image = Loggia-Piran.JPG |image_size = 240px |caption = |location = [[Tartinijev trg]], [[Piran]] |address = Tartinijev trg 3, Piran | map_type = | map_alt = | map_caption = Lega na zemljevidu Slovenije |start_date = |completion_date = |demolition_date = |opening = |renovation_date = |building_type = |roof = |top_floor = |floor_count = |cost = |floor_area = |architect = |architectural_style = [[neoklasicistična arhitektura|neoklasicizem]] |ren_architect = |client = |developer = |owner = |management = |url = |references = | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Piran - Kazina | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt=7185 | občina = Piran<!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Mestna loža''' je zgodovinska [[stavba]] na [[Tartinijev trg|Tartinijevem trgu]], glavnem [[trg|trgu]] v [[Piran|Piranu]]. Stavba stoji v severnem vogalu Tartinijevega trga, z vzhodnim pročeljem je orientirana na Tartinijev trg, vhod pa je s [[Seznam ulic v Piranu|Trubarjeve ulice]]. ==Zgodovina== Stara mestna loža je stala na mestu današnje stavbe. Z ene strani je bila povezana z [[Mestna hiša, Piran|Mestno hišo]], z druge pa z nekdanjo cerkvijo svetega Jakoba. V mestnih statutih iz leta 1384 je zapisano, da je bil v Loži urad cataverjev, varuhov interesov [[Beneška republika|Beneške republike]]. Po Caprinu se bila v njej dvorana Velikega sveta. Plemiška kazina (''Casina dei nobili'') je bila kraj srečevanja mestnih veljakov, pa tudi trgovcev. Na njenem mestu so v prvih dveh desetletjih 19. stoletja zgradili današnjo neoklasicistično stavbo.{{sfn|Paliaga Janković|Manzin|2024|p=67}} V pritličju je bila elegantna mestna kavarna, pa tudi družbena kazina (''Casino sociale''), ki so jo po letu 1945 preimenovali v »Ljudski dom«. V stavbi sta danes [[Mestna galerija Piran|Obalna galerija]] in ponovno kavarna. Notranjost stavbe je bila prenovljena med letoma 2010 in 2012, po načrtih arhitekta [[Boris Podrecca|Borisa Podrecce]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Paliaga Janković|first=Daniela|last2=Manzin|first2=Alberto|year=2024 |title=Raccontare Pirano: contributi per far conoscere meglio la nostra città / Pripovedovati o Piranu: prispevki za boljše poznavanje našega mesta|publisher=Comunità autogestita della nazionalità italiana /Samoupravna skupnost italijanske narodnosti|location=Piran/Pirano|isbn=978-961-96701-2-5|cobiss=215303427 |pages=|language= IT, SL}} * {{navedi knjigo |author=Senčar, Polona |year=1999 |title=Piran, turistični vodnik|publisher=Občina Piran, lokalna turistična organizacija|isbn= |cobiss=99851520 |pages=}} {{struct-stub}} {{Mesto Piran z okolico}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Piranu]] 2a6uai9m3wuird4jey29wzzjqghxepd Seznam slovenskih stoletnikov 0 221550 6748737 6748601 2026-09-10T15:23:03Z ~2026-45085-22 264465 /* Nepopolni datumi */ 6748737 wikitext text/x-wiki [[Slika:Edi Šelhaus intervjuva najstarejšega Slovenca 106-letnega Jožeta – Bepa Jusiča 1961.jpg|thumb|right|250px|[[Edi Šelhaus]] leta 1961 intervjuja tedaj najstarejšega Slovenca, 106-letnega Jožeta »Bepa« Jusiča.]] '''Seznam slovenskih stoletnikov''' je urejen po starosti. Vsebuje tiste stoletne Slovence, ki so bili znani zaradi drugih razlogov in ne zaradi dolgoživosti. Osebe s trenutno še nepopolnimi datumi se nahajajo v posebni tabeli spodaj. Še živeče osebe so označene z zeleno barvo ozadja. Zaradi spreminjajoče se starosti slednjih v tabeli kliknite sortiranje stolpca ''Starost''. V začetku leta 2024 je v [[Slovenija|Sloveniji]] živelo 386 [[stoletnik]]ov, kar pomeni nekaj več kot desetinko promila celotnega prebivalstva države. Ta delež precej naglo narašča,<ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8871 |title=Slovenija od 1991 do danes - Kaj se je v Sloveniji spremenilo v zadnjem času? |accessdate=26. maj 2021 |date=22. junij 2020 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |archive-date=2021-05-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210526075901/https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8871 |url-status=dead }}</ref> od leta 1991 do 2024 se je število stoletnikov namreč povečalo za skoraj petnajstkrat.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija, dežela starostnikov. Veste, koliko 100-letnikov imamo?|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/veste-koliko-100-letnikov-zivi-v-sloveniji-slovencev-starih-do-14-let-je-manj-kot-tistih-starih-med-90-in-99-let/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2025-05-17|language=sl-si}}</ref> Od 386 stoletnikov, ki jih je januarja 2024 živelo v Sloveniji, je več kot 80 % žensk.<ref>{{Navedi splet|title=Mednarodni dan starejših|url=https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/13116|website=www.stat.si|accessdate=2025-05-17}}</ref> == Seznam == : {{legend2|#cdf6cd|''še živeči''|border=solid 1px #AAAAAA}} {{Statično številčenje vrstic}} {{Sticky header}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable sticky-header static-row-numbers static-row-header-hash col5center col7center" width=100% !width=2% | Slika !Ime !Rojstvo !Smrt !Starost !width=35% class=unsortable|Opombe !class=unsortable|Viri |- |[[Slika:Julijana Zakrajšek.jpg|120px]] |[[Julijana Zakrajšek]] |28. oktober 1912 |22. julij 2024<ref>{{Navedi splet|title=Julijana Zakrajšek, Slovenia’s oldest person ever, dies at 111|website= Gerontology Research Group|url=https://www.grg-supercentenarians.org/2024/07/29/julijana-zakrajsek-slovenias-oldest-person-ever-dies-at-111/|date=2024-07-29|accessdate=2024-07-31|language=en}}</ref> |{{Starost v letih in dnevih|1912|10|28|2024|7|22}} |najstarejša živeča oseba v Sloveniji med 7. marcem 2019 in 22. julijem 2024 in najdlje živeča v Sloveniji doslej (2023–) |<ref>{{Navedi splet |title=Julijana Zakrajšek, 107-letnica: Še zdaj se ne počuti stare |url=https://www.dnevnik.si/1042919795 |website=Dnevnik |accessdate=19. januar 2020 |date=19. januar 2020 }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/lokalni-junak/173251252/174909728 |title=Julijana Zakrajšek |date=29. oktober 2022 |access-date=30. oktober 2022 |website=Prvi - RTV SLO |language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Katarina Marinič.png|120px]] |[[Katarina Marinič]] |30. oktober 1899 |2. september 2010 |{{starost v letih in dnevih|1899|10|30|2010|9|2}} |prva Slovenka, ki je dopolnila 110 let (nekaj časa najdlje živeča Slovenka v zgodovini) |<ref>{{Navedi splet |url=https://siol.net/Slovenija/Novice/2010/09/Umrla_najstarejsa_Slovenka_Katarina_Marinic.aspx |title=Umrla najstarejša Slovenka Katarina Marinič |date=3. september 2010 |accessdate=27. januar 2021 |website=Siol.net |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101006042750/https://siol.net/Slovenija/Novice/2010/09/Umrla_najstarejsa_Slovenka_Katarina_Marinic.aspx |archivedate=6. oktober 2010 }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101006042750/https://siol.net/Slovenija/Novice/2010/09/Umrla_najstarejsa_Slovenka_Katarina_Marinic.aspx |date=2010-10-06 }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |Marija Vencelj Maggi |23. december 1905 |8. oktober 2016 |{{starost v letih in dnevih|1905|12|23|2016|10|8}} |rojena v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] (danes [[Slovenija]]), umrla pa v [[Italija|Italiji]]. |<ref>{{Navedi splet |title=Sestro ji je odnesel plaz, sama dočakala že 108 let|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/sestro-ji-je-odnesel-plaz-sama-docakala-ze-108-let |website=Old Slovenske Novice.si |date=11. januar 2014 |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-si}}</ref> |- |[[Slika:Niko Dragoš.jpg|120px]] |[[Nikolaj Dragoš|Nikolaj (Niko) Dragoš]] |27. avgust 1907 |31. marec 2018 |{{starost v letih in dnevih|1907|8|27|2018|3|31}} |najstarejši moški prebivalec Slovenije vseh časov |<ref>{{Navedi splet |title=106-letni Niko in mladostna leta ob tamburicah |url=https://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/106-letni-niko-in-mladostna-leta-ob-tamburicah/323956 |website=RTVSLO.si |accessdate=1. december 2013 |language=sl |date=1. december 2013}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=V 111. letu starosti umrl najstarejši Slovenec |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-111-letu-starosti-umrl-najstarejsi-slovenec/450688 |website=RTVSLO.si |accessdate=2. april 2018 |language=sl |date=2. april 2018}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Matilda Bračun]] |24. september 1913 |11. marec 2024 |{{starost v letih in dnevih|1913|9|24|2024|3|11}} |najstarejša oseba na Slovenskem, ki je preživela [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|COVID-19]] |<ref>{{Navedi revijo|url=https://sobotainfo.com/novica/slovenija/v-111-letu-je-umrla-matilda-druga-najstarejsa-slovenka/231482|title=V 111. letu je umrla Matilda, druga najstarejša Slovenka|magazine=Sobotainfo|date=14. marec 2024|access-date=14. marec 2024}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://gerontology.wikia.org/wiki/Matilda_Bracun |title=Matilda Bračun |website=Gerontology Wiki |language=en |accessdate=2021-08-31 |archive-date=2021-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210831203408/https://gerontology.wikia.org/wiki/Matilda_Bracun |url-status=dead }}</ref> |- |[[Slika:Amalija Pipenbacher.jpg|120px]] |[[Amalija Pipenbacher]] |1. september 1914 |5. junij 2024 |{{Starost v letih in dnevih|1914|9|1|2024|7|5}} |aktivistka [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]], žena [[Gojmir Pipenbacher|Gojmirja Pipenbacherja]]; ob smrti druga nastarejša živeča oseba v Sloveniji |<ref>{{Citat |title=Hoja po zlomu gležnja - 105-letnica, Amalija Pipenbacher |url=https://www.youtube.com/watch?v=N-iui9Qm8z8 |newspaper=YouTube |date=4.3.2019 |accessdate=30.12.2022}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Žekš]] (r. Kovačič) |12. avgust 1916 |25. marec 2026 |{{Starost v letih in dnevih|1916|8|12|2026|3|12}} |Od 22. julija 2024 do smrti najstarejša še živeča oseba v Sloveniji. |<ref>{{Navedi splet|title=V DSO Ljutomer proslavili 100. rojstni dan Marije Žekš |url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/12521/v-dso-ljutomer-proslavili-100-rojstni-dan-marije-zeks.html |website=Prlekija-on.net |accessdate=27. januar 2021 |language=sl |date=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=ČASTITLJIVA STAROST: Marija Žekš praznovala 104. rojstni dan |url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/castitljiva-starost-marija-zeks-praznovala-104-rojstni-dan/571012 |website=Sobota info.com |accessdate=27. januar 2021 |date=2. Oktober 2020}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Spoštljivih 106 let Marije Žekš|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/30995/spostljivih-106-let-marije-zeks.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=21. oktober 2022|language=sl|date=12. avgust 2022}}</ref> |- |[[Slika:Matilda Serec.jpg|120px]] |[[Matilda Serec]] |22. oktober 1909 |7. marec 2019 |{{starost v letih in dnevih|1909|10|22|2019|3|7}} |najstarejša živeča oseba v Sloveniji od 30. marca 2018 do 7. marca 2019 |<ref>{{Navedi splet |title=najstarejša Pomurka Matilda Serec praznovala svoj 104. rojstni dan |url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/6707/najstarejsa-pomurka-matilda-serec-praznovala-svoj-104-rojstni-dan.html |website=Prlekija-on.net |accessdate=25. oktober 2014 |language=sl |date=22. oktober 2013 |last=Žerdin|first=Jože}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zbogom! Poslovila se je v 110. letu |url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/zbogom-poslovila-se-je-v-110-letu/ |website=Slovenske Novice |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-si |date=9. marec 2019}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Ana Mulej]] |29. maj 1901 |2. julij 2010 |{{starost v letih in dnevih|1901|5|25|2010|7|2}} |ob smrti druga najstarejša živeča oseba v Sloveniji | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Julijana Turk]] |13. februar 1908 |11. januar 2017 |{{starost v letih in dnevih|1908|2|13|2017|1|11}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Umrla najstarejša Slovenka|url=https://www.vecer.com/maribor/umrla-najstarejsa-slovenka-6246932 |website=Vecer.si |date=19. januar 2017 |accessdate=19. januar 2020 |language=sl-si}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Kristina Tarman]] |16. december 1909 |23. oktober 2018 |{{starost v letih in dnevih|1909|12|16|2018|10|23}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Kristina Tarman je dopolnila že 106. leto |url=http://duj.si/2015/druzabna-srecanja/kristina-tarman-je-dopolnila-ze-106-leto |website=Društvo upokojencev Jesenice |date=22. december 2015 |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Umrla Kristina Tarman, 23. 10. 2018 |url=http://duj.si/2018/uncaterozied/umrla-kristina-tarman-23-10-2018 |website=Društvo upokojencev Jesenice |date=23. oktober 2018 |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-SI}}</ref> |- |[[Slika:Boris Pahor par Claude Truong-Ngoc juin 2015.jpg|120px]] |[[Boris Pahor]] |26. avgust 1913 |30. maj 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1913|8|26|2022|5|30}} |pisatelj, akademik, preživel holokavst, drugi najstarejši Slovenec moškega spola vseh časov |<ref>{{Navedi splet |title=26. avgusta 1913 se je rodil Boris Pahor, slovenski pisatelj |url=https://www.kamra.si/novice/item/26-avgusta-1913-se-je-rodil-boris-pahor-slovenski-pisatelj.html |website=Kamra.si |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Umrl je Boris Pahor|date=30. maj 2022 |url=https://www.primorski.eu/se/umrl-je-boris-pahor-BF1117333}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Vida Uršič]] |20. april 1903 |29. oktober 2011 |{{starost v letih in dnevih|1903|4|20|2011|10|29}} |najstarejši državljan Slovenije od 2010 do 2011 |<ref>{{Navedi splet |title=Meščanka Vida Uršič praznovala 105. rojstni dan |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/mescanka-vida-ursic-praznovala-105-rojstni-dan/|website=ljubljana.si |accessdate=27. januar 2021 |language=sl |date=21. april 2008}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Bandelj]] |6. marec 1897 |16. april 2005 |{{starost v letih in dnevih|1897|3|6|2005|4|16}} |najstarejši državljan Slovenije do 2005 |<ref>{{Navedi splet |title=Nazdravila sta ji Šrot in Stres, dočakala je 109 let |url=http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/nazdravila-sta-ji-srot-stres-docakala-je-109-let |website=Slovenske Novice |accessdate=27. januar 2022 |language=sl |date=21. januar 2014 |archive-date=2015-07-07 |archive-url=https://archive.today/20150707141615/http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/nazdravila-sta-ji-srot-stres-docakala-je-109-let |url-status=bot: unknown }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Arih]] (r. Štumberger) |3. januar 1915 |13. januar 2023 |{{Starost v letih in dnevih|1915|1|3|2023|1|13}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Marija Arih je dopolnila 106 let |url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/26907/marija-arih-je-dopolnila-106-let.html |website=Prlekija-on.net |accessdate=27. januar 2021 |language=sl |date=7. januar 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Žalostna vest: V 109. letu se je poslovila najstarejša Mariborčanka Marija, le nekaj dni po rojstnem dnevu {{!}} Mariborinfo.com|url=https://mariborinfo.com/novica/kronika/zalostna-vest-v-109-letu-se-je-poslovila-najstarejsa-mariborcanka-marija-le-nekaj|website=Maribor info.com |accessdate=30. januar 2023 |language=sl |date=16. januar 2023}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Ana Marija Kern]] |28. julij 1905 |31. marec 2013 |{{starost v letih in dnevih|1905|7|28|2013|3|31}} | |<ref name=":1" /> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Iva Ogorelec]] (r. Sablatnik) |24. maj 1902 |6. december 2009 |{{starost v letih in dnevih|1902|5|24|2009|12|6}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Hramec]] |4. november 1900 |10. maj 2008 |{{starost v letih in dnevih|1900|11|4|2008|5|10}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Angela Ogulin]] |28. november 1913 |23. maj 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1913|11|28|2021|5|23}} |druga najstarejša oseba na Slovenskem, ki je preživela [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|COVID-19]] |<ref>{{Navedi splet|title=V 107. letu starosti preživela koronavirus|url=https://www.delo.si/nedelo/v-107-letu-starosti-prezivela-koronavirus/ |website=Delo.si |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-si |date=8. november 2020 |last=Zalokar |first=Lucijan}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=106 let Angele Ogulin iz Krvavčjega Vrha|url=https://www.semic.si/objava/230372|website=Semic.si|accessdate=27. januar 2021 |language=sl|date=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V 108. letu starosti slovo najstarejše Semičanke |url=https://www.lokalno.si/2021/05/23/248764/zgodba/V_108_letu_starosti_slovo_najstarejse_Semicanke/|website=Dolenjski list|accessdate=27. januar 2022|date=23. maj 2021}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Emilija Kancut]] |5. julij 1893 |21. december 2000 |{{starost v letih in dnevih|1893|7|5|2000|12|21}} | |<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Nazdravila sta ji Šrot in Stres, dočakala je 109 let |url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/nazdravila-sta-ji-srot-stres-docakala-je-109-let |website=Old Slovenske Novice |date=22. januar 2014 |accessdate=7. julij 2015 |language=sl-si |first=Lovro |last=Kastelic |archive-date=2023-03-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230314004122/https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/nazdravila-sta-ji-srot-stres-docakala-je-109-let |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=107. rojstni dan najstarejše slovenke |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/107-rojstni-dan-najstarejse-slovenke.html |website=www.24ur.com |accessdate=27. januar 2021 |date=5. julij 2000}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Metka Kavčič]] (r. Peharc) |6. julij 1914 |20. december 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1914|7|6|2021|12|20}} | |<ref>Suzana P. Kovačič (12. julij 2017). [http://gorenjskiglas.si/article/20170712/C/170719946/1013/ Stotriletna Metka Kavčič s svojo prvo knjigo]. ''gorenjskiglas.si''. pridobljeno 27. januar 2021</ref><ref>Likosar, Maša (9. julij 2019). [http://www.gorenjskiglas.si/supplement/74f4m5u234s2y2a474c4w274c4c4q294b4942444i523l534g54413y2c4u213u2o2g3q484x2c424x2742334l3a3c3n2r2/Gorenjski_glas_20190709_054.pdf Življenje teče in nič ne reče], str. 21. ''Gorenjski glas''. l. 72. št. 54. pridobljeno 27. januar 2021.</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Rafael Merkelj]] |5. februar 1913 |14. julij 2020 |{{starost v letih in dnevih|1913|2|5|2020|7|14}} |najstarejši živeči moški v Sloveniji v obdobju med 2018 in 2020 |<ref>{{Navedi splet |title=Vse najboljše, gospod Rafael Merkelj za 106. rojstni dan |url=https://www.lokalne-ajdovscina.si/novice/2019020609413436/vse-najboljse-gospod-rafael-merkelj-za-106-rojstni-dan/ |website=Lokalne Ajdovscina.si |accessdate=22. januar 2022 |language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Ivan Jaklič]] |4. december 1899 |21. januar 2007 |{{starost v letih in dnevih|1899|12|4|2007|1|21}} |zadnji moški v Sloveniji, rojen v 19. stoletju, in zadnji slovenski veteran prve svetovne vojne |<ref>{{Navedi splet |title=Slovo popotnika skozi zgodovino |url=https://www.dnevnik.si/226027 |website=Dnevnik |accessdate=27. januar 2021 |date=30. januar 2007 |last=Vrhovec |first=Branko |archive-date=2022-02-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220209225238/https://www.dnevnik.si/226027 |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Umrl je najstarejši Hrvat, sicer rojen v Ljubljani |url=https://www.dnevnik.si/224801 |website=Dnevnik |accessdate=27. januar 2021 |date=24. januar 2007 }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Ivan Jaklič |url=https://gerontology.fandom.com/wiki/Ivan_Jaklic |website=Gerontology Wiki |language=en}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Emilija Soklič]] |11. november 1918 |30. december 2025 |{{starost v letih in dnevih|1918|11|11|2025|12|30}} |filmska delavka, Badjurova nagrajenka 2021 | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Martin Čokl]] |12. oktober 1907 |13. november 2014 |{{Starost v letih in dnevih|1907|10|12|2014|11|13}} |inženir gozdarstva, izredni profesor BF UL |<ref>Kmecl, Marko. [http://zgds.si/wp-content/uploads/2017/01/gozdarskiVestnik2015.pdf Martin Čokl (1907­2014) (107 let)]. str. 62. Gozdarski vestnik, LETNIK 73 LETO 2015 ŠTEVILKA 10. pridobljeno 27. januarja 2021.</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Mara Andrijanič]] (r. Agnič) |6. marec 1911 |31. oktober 2017 |{{starost v letih in dnevih|1911|3|6|2017|10|31}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Anna Gerželj]] |14. maj 1910 |8. december 2016 |{{starost v letih in dnevih|1910|5|14|2016|12|8}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Antonija Komočar]] |4. maj 1903 |19. november 2009 |{{starost v letih in dnevih|1903|5|4|2009|11|19}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Velike Malence: Antonija Komočar 106. rojstni dan pričakala dobre volje |url=https://www.dnevnik.si/1042264001 |website=Dnevnik |accessdate=27. januar 2021 |date=5. maj 2009 |last=Sečen |first=Ernest }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Rozalija Bogdan]] |17. januar 1902 |31. julij 2008 |{{starost v letih in dnevih|1902|1|17|2008|7|31}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Umrla najstarejša Slovenka|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/umrla-najstarejsa-slovenka/90916 |website=RTVSLO.si |accessdate=27. januar 2021 |language=sl |date=1. avgust 2008}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Julijana Jamšek]] |30. december 1906 |9. julij 2013 |{{starost v letih in dnevih|1906|12|30|2013|7|9}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Video: "104 leta sem stara, pa še marsikaj naredim" |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/video-104-leta-sem-stara-pa-se-marsikaj-naredim/247499 |website=RTVSLO.si |accessdate=30. december 2012 |language=sl |date=31. december 2010}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Veronika Gorza]] |13. januar 1901 |15. julij 2007 |{{starost v letih in dnevih|1901|1|13|2007|7|15}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Drnovšek se je mudil v Prekmurju |url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/drnovsek-se-je-mudil-v-prekmurju/1307 |website=Sobota Info.com |accessdate=27. Januar 2021 |language=sl |date=17. Januar 2007 |first=Tanja |last=Zrinski}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=ODŠLA JE NAJSTAREJŠA PREKMURKA IN DRUGA NAJSTAREJŠA SLOVENKA |url=http://www.tvradgona.si/kronika/odsla_je_najstarejsa_prekmurka_in_druga_najstarejsa_slovenka |website=TV Radgona |accessdate=27. januar 2021 |date=17. julij 2007 |archive-date=2021-10-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211021200314/http://www.tvradgona.si/kronika/odsla_je_najstarejsa_prekmurka_in_druga_najstarejsa_slovenka |url-status=dead }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Ivan Likavec]] |7. julij 1906 |7. julij 2012 |{{starost v letih in dnevih|1906|7|7|2012|7|7}} | |<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Živel je pod šestimi cesarji in 10 papeži |url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/zivel-je-pod-sestimi-cesarji-10-papezi |website=Old Slovenske Novice |date=4. januar 2014 |accessdate=6. februar 2015 |language=sl-si |first=Lovro |last=Kastelic |archive-date=2022-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019105240/https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/zivel-je-pod-sestimi-cesarji-10-papezi |url-status=dead }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Jože Pogačnik (gospodarstvenik)|Jože(f) Pogačnik]] |27. julij 1916 |21 julij 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1916|07|27|2022|7|21}} |častni občan Domžal, bivši župan Domžal, bivši direktor Tosame |<ref>[https://www.dnevnik.si/1042747471/lokalno/osrednja-slovenija/castni-obcan-domzal-joze-pogacnik-tudi-pri-stotih-letih-se-vedno-rad-zavije-v-kavarno Častni občan domžal Jože Pogačnik tudi pri stotih letih še rad zavije v kavarno] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210608124433/https://www.dnevnik.si/1042747471/lokalno/osrednja-slovenija/castni-obcan-domzal-joze-pogacnik-tudi-pri-stotih-letih-se-vedno-rad-zavije-v-kavarno |date=2021-06-08 }}. str. 22. ''dnevnik''. 27. julij 2016. pridobljeno 8. junija 2021</ref><ref>{{Navedi splet|title=V 106. letu starosti se je od nas poslovil častni občan Občine Domžale Jože Pogačnik|url=https://domzalec.si/novice/pomembna-obvestila/v-106-letu-starosti-se-je-od-nas-poslovil-castni-obcan-obcine-domzale-joze-pogacnik/|website=Domžalec.si|date=21. julij 2022|accessdate=21. oktober 2022|language=sl-SI}}</ref> |- | |[[Mimi Pongračič]] (r. Zagorc) |1920/21? |julij 2026 |105 let... ? |v 106. letu |<ref>{{Navedi splet|title=Osmrtnice {{!}} Radio Ognjišče|url=https://radio.ognjisce.si/sl/radio/osmrtnice/|website=radio.ognjisce.si|date=+02:00|accessdate=2026-07-13|language=sl|first=Radio|last=Ognjišče}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Metka Fink]] |5. marec 1916 |25. februar 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1916|3|5|2022|2|25}} |najstarejša rudarka |<ref>{{Navedi splet |title=Čas, se zdi, se je zanjo ustavil |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/cas-se-zdi-se-je-zanjo-ustavil/ |website=Delo.si |accessdate=7. marec 2019 |language=sl-si |date=7. marec 2019 |last=Fajfar |first=Simona}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Teta Metka je 5. marca pribila stočetrti križ - E-UTRIP |url=https://e-utrip.si/teta-metka-je-5-marca-pribila-stocetrti-kriz/ |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-SI |date=9. marec 2020 |website=E-UTRIP}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DL: Metka Fink umrla v 106. letu - Slovo najstarejše knapovke|url=https://www.lokalno.si/2022/02/26/258477/aktualno/DL_Metka_Fink_umrla_v_106__letu___Slovo_najstarejse_knapovke/|website=Dolenjski list|accessdate=|archive-date=2022-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20220410141801/https://www.lokalno.si/2022/02/26/258477/aktualno/DL_Metka_Fink_umrla_v_106__letu___Slovo_najstarejse_knapovke/|url-status=dead}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Tršar]] |29. marec 1909 |22. avgust 2014 |{{Starost v letih in dnevih|1909|3|29|2014|8|22}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Stodveletna Marija Tršar: Živite skromno! |url=https://old.delo.si/novice/slovenija/stodveletna-marija-trsar-zivite-skromno.html |website=Old Delo.si |date=3. april 2011 |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-si |first=Mateja Kotnik|last=Nedelo}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Osmrtnica |url=https://www.vecer.com/osmrtnice-arhiv/201409016055527-6055527 |website=Vecer.com |date=31. avgust 2014 |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-si}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Radica Oblak]] |9. september 1913 |31. december 2018 |{{starost v letih in dnevih|1913|9|9|2018|12|31}} | |<ref>{{Navedi splet |title=DL: Radica dopolnila 105 let - V nebesih je dosti lepših in mlajših !|url=https://www.lokalno.si/2018/10/31/205237/clanek/DL_Radica_dopolnila_105_let___V_nebesih_je_dosti_lepsih_in_mlajsih/ |website=Dolenjski list |accessdate=27. januar 2021 |date=31. oktober 2018 |archive-date=2021-10-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211023140537/https://www.lokalno.si/2018/10/31/205237/clanek/DL_Radica_dopolnila_105_let___V_nebesih_je_dosti_lepsih_in_mlajsih/ |url-status=dead }}</ref> |- |[[Slika:Monika Kovač pomlad 2022.jpg|120px]] |[[Monika Kovač]] (r. Poje) |17. september 1917 |16. november 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1917|9|17|2022|11|16}} |amaterska slikarka |<ref>{{Navedi splet |title=Slikarka Monika prvič razstavlja pri 104 letih (FOTO)|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/slikarka-monika-prvic-razstavlja-pri-104-letih-foto/ |website=Slovenske Novice |accessdate=22. oktober 2022 |language=sl-si |date=9. marec 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Gospa Monika Kovač, 105 let, se je poslovila od nas · Župnija Ljubljana Štepanja vas|url=https://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/gospa-monika-kovac-105-let/|website=Župnija Ljubljana Štepanja vas|date=16.11.2022|accessdate=30.12.2022}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Aleksander Lestan]] |14. maj 1919 |6. februar 2025 |{{Starost v letih in dnevih|1919|5|14|2025|2|6}} |najstarejši slovenski duhovnik in najstarejši Slovenec<ref>{{Navedi splet|title=V Gospodu je zaspal Aleksander Lestan, upokojeni župnik v Črničah in najstarejši duhovnik – Škofija Koper|url=https://skofija-koper.si/umrl-je-aleksander-lestan-upokojeni-zupnik-v-crnicah-in-najstarejsi-duhovnik/|date=2025-02-07|accessdate=2025-02-19|language=sl-SI}}</ref> | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Dragomila Kerševan|Dragomila Kerševan - Dragica]] |25. november 1919 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1919|11|25}} | |<ref>{{Navedi splet|title=Dragomila Kerševan - Dragica: “Sem malo gluha, ma kaj čem, draga moja, je že več kot sto let!”|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/dragomila-kersevan-dragica-sem-malo-gluha-ma-kaj|website=Primorske Novice|accessdate=2024-11-27}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=105-letna Dragomila Kerševan: "Končno mi ni treba več delati."|url=https://www.rtvslo.si/moja-generacija/novice/druzba/105-letna-dragomila-kersevan-koncno-mi-ni-treba-vec-delati/728550|website=rtvslo.si|accessdate=2024-11-27|language=sl|first=Mateja Grebenjak, Radio|last=Koper}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dragici v mladosti ni bilo lahko, sedaj, pri 105. letih lahko končno bere, se druži, in tudi zapleše|url=https://www.robin.si/dobre-novice/60742/|website=Robin|date=2024-11-25|accessdate=2024-11-27|language=sl-SI|first=Vanja|last=Trkman}}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Dr. Franc Gologranc.jpg|120px]] |[[Franc Gologranc]] |23. januar 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|1|23}} |profesor [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani|Fakultete za strojništvo v Ljubljani]] v pokoju | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Janežič]] |4. marec 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|3|4}} | | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Ivan Bevk]] |23.<ref>{{Navedi splet|title=Ivan Bevk praznuje 104 leta|url=https://www.idrija.com/ivan-bevk-danes-praznuje-104-leta/|website=Idrija.com|date=2024-05-23|accessdate=2025-05-15|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> maj 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|5|23}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Spomini: Ivan Bevk, 1. del na Slovenija 1 v 12.10. ob 23:10 |url=https://sporedi.net/spomini-ivan-bevk-1-del/izobrazevalni-program/sg0cws08/2352863 |website=TV Spored |accessdate=22.10.2021 |language=sl }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Ivan Bevk in njegovih 100 let |url=https://www.idrija.com/ivan-bevk-in-njegovih-100-let |website=idrija.com |accessdate=27. maj 2022 |language=en |archive-date=2022-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220626114007/https://www.idrija.com/ivan-bevk-in-njegovih-100-let |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220626114007/https://www.idrija.com/ivan-bevk-in-njegovih-100-let |date=2022-06-26 }}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Olga Ogrin]] |18. julij 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|7|18}} |menedžerka [[Kameleoni (glasbena skupina)|Kameleonov]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Stanovnik]] |27. november 1918 |17. november 2023 |{{Starost v letih in dnevih|1918|11|27|2023|11|17}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Mežek]] |10. november 1919 |25. september 2024 |{{Starost v letih in dnevih|1919|11|10|2024|9|25}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Sto let Marije Mežek |url=http://www.gorenjskiglas.si/article/20191116/C/191119842/1019/sto-let-marije-mezek |website=Gorenjski Glas.si |accessdate=27. januar 2021 |first=Janez|last=Kuhar |date=16. november 2019}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Gabrijela Žugel]] (r. Spanring) |24. januar 1912 |24. november 2016 |{{starost v letih in dnevih|1912|1|24|2016|11|24}} |slikarka | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Debeljak]] |30. januar 1884 |23. oktober 1988 |{{Starost v letih in dnevih|1884|1|30|1988|10|23}} |najstarejša Prevaljčanka |<ref>Biografski leksikon občine Prevalje.</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Ivana Žuran]] |30. september 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|9|30}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Vinko Lipovec]] |22. januar 1915 |23. avgust 2019 |{{starost v letih in dnevih|1915|1|22|2019|8|23}} |profesor zgodovine, obveščevalec [[Slovenska legija|Slovenske legije]], izseljenski publicist in urednik v ZDA |<ref>{{Navedi splet |title=Poslovil se je prof. Vinko Lipovec (1915 - 2019) |url=https://radio.ognjisce.si/sl/217/slovenija/30275/poslovil-se-je-prof-vinko-lipovec-1915-2019.htm |website=radio.ognjisce.si |accessdate=2021-01-27 |language=sl |date=23. avgust 2019 |last=Gorjup |first=Tone}}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Danica Maganja]] |9. marec 1921 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1921|3|9}} | |<ref>{{Navedi splet |title=&#187;Včasih sem morala partizanska sporočila kar pojesti« |url=https://www.primorski.eu/trzaska/vcasih-sem-morala-partizanska-sporocila-kar-pojesti-FI794142 |website=Primorski.eu |accessdate=21.10.2022 |language=sl}}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Marko Brkić]] |19. marec 1921 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1921|3|19}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Barbara Orožen]] |3. december 1903 |22. november 2007 |{{starost v letih in dnevih|1903|12|3|2007|11|22}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Antonija Janežič]] |28. avgust 1918 |5. julij 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1918|8|28|2022|7|5}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Mirko Dermelj]] |2. december 1914 |8. oktober 2018 |{{starost v letih in dnevih|1914|12|2|2018|10|8}} |kemik in alpinist | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Jožef Justin]] |5. november 1902 |8. september 2006 |{{Starost v letih in dnevih|1902|11|5|2006|9|8}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Stanko Kušljan]] |30. maj 1919 |21. februar 2023 |{{starost v letih in dnevih|1919|5|30|2023|2|21}} |partizan prvoborec iz [[Šentjernej]]a |<ref>{{navedi novice |url=https://dolenjskilist.svet24.si/2023/02/22/272273/novice/dolenjska/v_104_letu_umrl_partizan_stanko_kusljan_iz_sentjerneja/ |title=V 104. letu umrl partizan Stanko Kušljan iz Šentjerneja |author=Markelj, L. |date=2023-02-22 |work=Dolenjski list |accessdate=2024-03-28}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Tihomila Dobravc]] |10. oktober 1920 |1. junij 2024 |{{Starost v letih in dnevih|1920|10|10|2024|6|1}} |slavistka in pesnica |<ref>{{Navedi splet|title=Tihomila Dobravc|url=https://www.locutio.si/avtorji.php?ID=50|website=Locutio|accessdate=2025-03-31}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Viktor Miklič]] |19. februar 1917 |28. september 2020 |{{Starost v letih in dnevih|1917|2|19|2020|9|28}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Stoprvi jubilej Viktorja Mikliča- živel skromno in veliko delal |url=https://www.lokalno.si/2018/02/26/191353/clanek/Stoprvi_jubilej_Viktorja_Miklica_zivel_skromno_in_veliko_delal/|website=Dolenjski list |accessdate=11. februar 2019 |date=26. februar 2018}}</ref><ref>https://www.facebook.com/100004182918167/posts/1886341304848615/?app=fbl</ref> |- |[[Slika:Ervina Petrovčič-Wrischer.jpg|120px]] |[[Ervina Petrovčič Wrischer]] |16. januar 1904 |10. julij 2007 |{{starost v letih in dnevih|1904|1|16|2007|7|10}} |gledališka igralka |<ref>{{Navedi splet |title=Ervina Petrovčič Wrischer|url=https://sigledal.org/geslo/Ervina_Petrov%C4%8Di%C4%8D_Wrischer|website=sigledal.org |accessdate=27. januar 2021 |language=sl |date=}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Emilija Ostanek]] |29. julij 1907 |4. januar 2011 |{{starost v letih in dnevih|1907|7|29|2011|1|4}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Slavko Zupan]] |31. december 1911 |24. april 2015 |{{starost v letih in dnevih|1911|12|31|2015|4|24}} |ekonomist |<ref>{{Navedi splet |title=Živ spomin na prvo svetovno vojno |url=https://www.dnevnik.si/1042632707 |website=Dnevnik |accessdate=27. januar 2021 |date=12. februar 2014 |last=Hladnik - Milharčič |first=Ervin }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>Avsenak, Vinko. [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/41001-42000/41120/Na_fronti_10_2015.pdf IN MEMORIAM SLAVKO ZUPAN 1911-2015]. str. 97. ''Na fronti : revija za vojaško zgodovino''. številka 10. november 2015. sistory.si</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Anastazija Može]] |17. junij 1921 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1921|6|17}} | |<ref>{{Navedi novice|title=Najstarejša stanovalka izolskega doma upokojencev Anastazija Može je praznovala 103. rojstni dan|date=17. junij 2024|url=https://primorske.svet24.si/primorska/istra/najstarejsa-stanovalka-doma-upokojencev-anastazija}}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Zorka Mavrič]] |4. oktober 1921 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1921|10|4}} |Bukovo (rojena v Zakojci) | |- {{Živi}} |[[Slika:Zorko Simčič 2013.jpg|120px]] |[[Zorko Simčič]] |19. november 1921 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1921|11|19}} |književnik, akademik |<ref>{{Navedi splet|title=Pri starosti 102 let je za vedno odšel priljubljeni kardiolog Boris Cibic|url=https://www.primorski.eu/trzaska/pri-starosti-102-let-je-za-vedno-odsel-priljubljeni-kardiolog-boris-cibic-YA1534247|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-02-01|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo }}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Kandus]] (r. Velikonja) |6. marec 1922 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1922|3|6}} |fizioterapevtka, hči [[Narte Velikonja|Narteja Velikonje]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Valentin Scagnetti]] |31. maj 1909 |12. april 2012 |{{Starost v letih in dnevih|1909|5|31|2012|4|12}} |arhitekt, risar, ilustrator in kaligraf | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Josip Demšar]] |12. marec 1877 |31. maj 1980 |{{starost v letih in dnevih|1877|3|12|1980|5|31}} |duhovnik in pedagog |<ref>{{Navedi splet |title=Josip Demšar |url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/1686-josip-demsar |website=revija.ognjisce.si |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-si |date= |archive-date=2021-10-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211021135931/https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/1686-josip-demsar |url-status=dead }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Peter Lampič]] |25. januar 1899 |8. september 2001 |{{Starost v letih in dnevih|1899|1|25|2001|9|8}} |najstarejši slovenski fotograf | |- |[[Slika:Jurij Matej Trunk.jpg|120px]] |[[Jurij Matej Trunk]] |1. september 1870 |11. marec 1973 |{{starost v letih in dnevih|1870|9|1|1973|3|11}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Simon Sodja]] |2. marec 1899 |9. september 2001 |{{Starost v letih in dnevih|1899|3|2|2001|9|9}} |zadnji živeči [[Maistrov borec]] | |- |[[Slika:Anton vratusa.jpg|120px]] |[[Anton Vratuša]] |21. februar 1915 |30. julij 2017 |{{starost v letih in dnevih|1915|2|21|2017|7|30}} |slavist, politik, akademik |<ref>{{Navedi splet |title=Umrl je priznani akademik, dr. Anton Vratuša |url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/15466/umrl-je-priznani-akademik-dr-anton-vratusa.html |website=Prlekija-on.net |accessdate=27. januar 2021 |language=sl|date=30. julij 2017}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Zora Klavžar]] |30. junij 1878 |27. november 1980 |{{Starost v letih in dnevih|1878|06|30|1980|11|27}} |ravnateljica I. ženske meščanske šole v Mariboru |<ref>{{Navedi splet|title=Klavžar, Zora (1878–1980) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1014360/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2023-02-27}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Zierer]] (r. Buršič) |1. december 1910 |15. marec 2013 |{{starost v letih in dnevih|1910|12|1|2013|3|15}} | |<ref>Marija Zierer upihnila 99. svečko. str. 6. ''Posavski Obzornik'' 2509 [10.12.2009]. Zavod Neviodunum Issuu</ref><ref>[https://issuu.com/posavski.obzornik/docs/obzornik-2510--09.12.2010- Stoletnica Krčanke Marije Zierer] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221019105235/https://issuu.com/posavski.obzornik/docs/obzornik-2510--09.12.2010- |date=2022-10-19 }}. str. 7. Posavski Obzornik-2510-[09.12.2010]. Zavod Neviodunum. issuu.com. pridobljeno 27. januar 2021.</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Juta Krulc]] (r. [[Zdešar]]) |18. april 1913 |22. junij 2015 |{{starost v letih in dnevih|1913|4|18|2015|6|22}} |krajinska arhitektka |<ref>{{Navedi splet |title=Ljubi resnično, nenarejeno lepoto |url=https://www.dnevnik.si/1042586998 |website=Dnevnik |accessdate=30. november 2013 |date=22. april 2013 |last=Knez |first=Primož }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=V spomin: Juta Krulc (1913–2015) |url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20150707/C/150709847/v-spomin-juta-krulc-1913-2015 |website=Gorenjski Glas |accessdate=27. januar 2021 |date=7. julij 2015}}</ref> |- |[[Slika:Marko_racic.jpg|120px]] |[[Marko Račič]] |25. april 1920 |27. maj 2022 |{{starost v letih in dnevih|1920|4|25|2022|5|27}} |atlet tekač, olimpijec | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Alojz Kralj (razločitev)|Alojz Kralj]] |12. marec 1920 |2. april 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1920|3|12|2022|4|2}} |[[TIGR|tigrovec]] |<ref>{{Navedi splet |url=https://www.primorske.si/2020/05/15/cutil-je-da-se-mora-upreti|title=Tigrovec Alojz Kralj praznuje 100 let |date=16. maj 2020 |accessdate=27. januar 2021 |website=Primorske.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-102-letu-je-umrl-zadnji-tigrovec-alojz-kralj/618102 |title=V 102. letu je umrl zadnji tigrovec Alojz Kralj |date=23. april 2022 |accessdate=3. aprila 2022 |website=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Janez Grum]] |19. oktober 1912 |8. november 2014 |{{Starost v letih in dnevih|1912|10|19|2014|11|8}} |klasični filolog, [[domobranec]], ki je odšel v ZDA |<ref>[https://www.zaveza.si/zaveza-st-95/ 11. In memoriam. 11.1. Profesor Janez Grum] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201101042452/https://www.zaveza.si/zaveza-st-95/ |date=2020-11-01 }}. Zaveza št. 95. pridobljeno 27. januarja 2021.</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Jožko Battestin]] |14. marec 1918 |21. september 2020 |{{Starost v letih in dnevih|1918|3|14|2020|9|21}} |elektrotehnik, prof. fizike, izumitelj, publicist, grafolog | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Boris Cibic]] |2. september 1921 |31. januar 2024 |{{Starost v letih in dnevih|1921|9|2|2024|1|31}} |zdravnik kardiolog, hipertenziolog | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Antonija Kontler]] |12. februar 1923 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1923|2|2}} |učiteljica matematike in fizike |<ref>{{Navedi splet|title=Še vedno rada živim, ker imam lepo življenje|url=https://www.delo.si/magazin/generacija-plus/se-vedno-rada-zivim-ker-imam-lepo-zivljenje|website=www.delo.si|accessdate=2025-05-17|language=sl}}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Helena Vida]] |31. januar 1923 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1923|1|31}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Stanko Kristl]] |29. januar 1922 |18. januar 2024 |{{Starost v letih in dnevih|1922|1|29|2024|1|18}} |arhitekt, akademik | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Adolf Uhan]] |7. februar 1914 |14. november 2015 |{{starost v letih in dnevih|1914|2|7|2015|11|14}} |nogometaš |<ref>{{Navedi splet |title=Ljudje med nami: Od mokre žoge si bil lahko ves trapast |url=https://www.dnevnik.si/1042705788 |website=Dnevnik |accessdate=6. februar 2015 |date=6. februar 2015 |last=Mehle |first=Borut |archive-date=2022-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019105236/https://www.dnevnik.si/1042705788 |url-status=dead }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Helena Maglica]] |18. maj 1873 |14. februar 1975 |{{starost v letih in dnevih|1873|5|18|1975|2|14}} | |<ref>{{Navedi splet |title=MAGLICA, Helena |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/maglica-helena/ |website=Obrazi slovenskih pokrajin |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-SI}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Črnivec]] (r. Hafner) |14. avgust 1915 |26. april 2017 |{{starost v letih in dnevih|1915|8|14|2017|4|26}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Peter Florjančič]] |5. marec 1919 |14. november 2020 |{{starost v letih in dnevih|1919|3|5|2020|11|14}} |izumitelj in športnik |<ref>{{Navedi splet |title=Umrl je izumitelj Peter Florjančič |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-je-izumitelj-peter-florjancic.html |website=www.24ur.com |accessdate=27. januar 2021 |date=14. november 2020}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |Janez Kocmur |7. julij 1906 |29. marec 2008 |{{starost v letih in dnevih|1906|7|7|2008|3|29}} |inženir rudarstva/montanist | |- |[[Slika:Ivan Grobelnik.jpg|120px]] |[[Ivan Grobelnik]] |17. oktober 1920 |9. junij 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1920|10|17|2022|6|9}} |rešitelj zapornikov iz [[Stari pisker|Starega piskra]], državni odlikovanec |<ref>{{Navedi splet |title=GROBELNIK, Ivan |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/grobelnik-ivo-ivan/ |website=Obrazi slovenskih pokrajin |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-SI}}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Angelca Počkar]] |20. maj 1921 |16. december 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1921|5|20|2022|12|16}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Janez Martinc]] |26. maj 1920 |26. avgust 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1920|5|26|2021|8|26}} | |<ref>[https://www.zale.si/sl/urnik-pogrebov/show/5415 Osmrtnica] Žale.si, 27. avgust 2021</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Frančiška Krvina]] |25. oktober 1899 |27. januar 2001 |{{Starost v letih in dnevih|1899|10|25|2001|1|27}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Rudi Mraz]] |17. november 1919 |17. januar 2021 |{{starost v letih in dnevih|1919|11|17|2021|1|17}} |lokalni kulturni delavec | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Mara Jeraj Kralj]] |9. september 1909 |22. oktober 2010 |{{starost v letih in dnevih|1909|9|9|2010|10|22}} |likovna umetnica, sestra [[Vida Jeraj Hribar|Vide Jeraj]] in žena [[Tone Kralj|Toneta Kralja]] |<ref>{{Navedi splet |title=Akademska slikarka Mara Kralj danes praznuje 100. rojstni dan |url=https://www.dnevnik.si/1042297576 |website=Dnevnik |accessdate=30. december 2012 |date=9. september 2009 |archive-date=2022-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019105247/https://www.dnevnik.si/1042297576 |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.primorske.si/2010/11/03/umrla-je-likovna-in-lutkovna-umetnica-mara-kralj |title=Umrla je likovna in lutkovna umetnica Mara Kralj |date=26. oktober 2010 |accessdate=27. januar 2021 |website=Primorske.si}}</ref> |- |[[Slika:Andreana Družina.jpg|120px]] |[[Andreana Družina]] |26. januar 1920 |7. marec 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1920|1|26|2021|3|7}} |zadnja živeča [[narodna herojinja]] |<ref>{{Navedi splet |title=Umrla je Andreana Družina - Olga |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrla-je-andreana-druzina-olga/ |website=Delo |accessdate=8. marec 2021 |date=8. marec 2021}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Lydia Iskrić]] |10. avgust 1915 |10. avgust 2016 |{{Starost v letih in dnevih|1915|8|10|2016|8|10}} |[[učitelj]]ica | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Alojz Bucik]] |18. junij 1924 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1924|06|18}} |borec prekomorec |<ref>{{Navedi novice|title=Pinkoti presenetili stoletnika Alojza Bucika|date=7. julij 2024|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/pinkoti-presenetili-stoletnika-alojza-bucika-foto|accessdate=8. julij 2024}}</ref> |- | |Franc Primožič |9. avgust 1924, [[Pevma]] |še živi |102 let, 32 dni |tankist Rdeče armade, planinec, športnik v Kamniku |https://www.parkvojaskezgodovine.si/franc-primozic-praznuje-101-rojstni-dan/ |- |[[Slika:Leon Štukelj 1958.jpg|120px]] |[[Leon Štukelj]] |12. november 1898 |8. november 1999 |{{starost v letih in dnevih|1898|11|12|1999|11|8}} |telovadec, olimpionik, pravnik |<ref>{{Navedi splet |title=ŠTUKELJ, Leon |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/stukelj-leon-2/ |website=Obrazi slovenskih pokrajin |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-SI}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Fiderika Kunstelj]] (r. Lavtižar) |1. december 1920 |16. oktober 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1920|12|1|2021|10|16}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Josipa Ivančić]] |25. december 1922 |4. november 2023 |{{starost v letih in dnevih|1922|12|25|2023|11|04}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Žiga Vodušek]] |7. september 1913 |28. junij 2014 |{{Starost v letih in dnevih|1913|9|7|2014|6|28}} |diplomat, politik |<ref>{{Navedi splet |title=In Memoriam Dr. Ziga Vodusek, ICPE Director between 1975-1987 |url=https://icpe.int/news-2014/838-in-memoriam-dr-ziga-vodusek-icpe-director-between-1975-1987 |website=Icpe.int |accessdate=2022-10-21 |archive-date=2022-10-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221021085818/https://icpe.int/news-2014/838-in-memoriam-dr-ziga-vodusek-icpe-director-between-1975-1987 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221021085818/https://icpe.int/news-2014/838-in-memoriam-dr-ziga-vodusek-icpe-director-between-1975-1987 |date=2022-10-21 }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Irena Kovač]] |12. april 1921 |27. januar 2022 |{{starost v letih in dnevih|1921|4|12|2022|1|27}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Občanka Moravskih Toplic slavila visok jubilej |url=https://vestnik.si/clanek/popularno/obcanka-moravskih-toplic-slavila-visok-jubilej-865726 |website=Vestnik.si |accessdate=27. januar 2022 |language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Matilda Feguš]] |14. marec 1908 |21. december 2008 |{{Starost v letih in dnevih|1908|3|14|2008|12|21}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Rudolf Cepuder]] |13. april 1879 |25. december 1979 |{{starost v letih in dnevih|1879|4|13|1979|12|25}} |izseljenski duhovnik, umrl v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]] |<ref>{{Navedi knjigo |title=Letopis Cerkve na Slovenskem 2000}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Darka Brejc]] (r. Tomc) |6. november 1913 |7. julij 2014 |{{starost v letih in dnevih|1913|11|6|2014|7|7}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Dana Klanšček Valič]] |27. maj 1922 |25. december 2022 |{{starost v letih in dnevih|1922|5|27|2022|12|25}} |prvoborka, učiteljica, žena igralca [[Aleksander Valič|Aleksandra Valiča]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Ciril Cesar]] |6. julij 1923 |14. januar 2024 |{{starost v letih in dnevih|1923|7|6|2024|1|24}} |kipar, oblikovalec | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Pavla Košir]] – Luša (r. Mastnak) |20. september 1914 |20. marec 2015 |{{starost v letih in dnevih|1914|9|20|2015|3|20}} |profesorica matematike, mati [[Manca Košir|Mance Košir]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Fred Bahovec]] |17. julij 1889 |30. december 1989 |{{starost v letih in dnevih|1889|7|17|1989|12|30}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Anton Stančič]] |14. januar 1917 |28. oktober 2017 |{{starost v letih in dnevih|1917|7|14|2017|10|28}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Frančiška Škraba]] |30. avgust 1916 |31. december 2016 |{{starost v letih in dnevih|1916|8|30|2016|12|31}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Ivana Vaca]] |27. februar 1916 |2. september 2016 |{{starost v letih in dnevih|1899|7|18|1999|10|11}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Nada Jevdjenijević Brandl]] |18. julij 1899 |11. oktober 1999 |{{starost v letih in dnevih|1899|7|18|1999|10|11}} | |<ref>{{Navedi splet |url=http://www.xn--tajerci-pqb.si/osebe/jevdjenijevi%C4%87-brandl-nada-(fran%C4%8Di%C5%A1ka,-fani)/98/ |title=JEVDJENIJEVIĆ BRANDL, Nada (Frančiška, Fani) |date= |accessdate=27. januar 2020 |website=Štajerci.si |archive-date=24.11.2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124010144/http://www.xn--tajerci-pqb.si/osebe/jevdjenijevi%C4%87-brandl-nada-(fran%C4%8Di%C5%A1ka,-fani)/98/ |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201124010144/http://www.xn--tajerci-pqb.si/osebe/jevdjenijevi%C4%87-brandl-nada-(fran%C4%8Di%C5%A1ka,-fani)/98/ |date=2020-11-24 }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Mladen Est]] |15. april 1924 |2. februar 2025 |{{starost v letih in dnevih|1924|04|15|2025|2|2}} |farmakolog, prof. MF, zaslužni prof. UL | |- | |[[Rafko Lešnik]] |23. oktober 1925 | | |duhovnik, prelat, kanonik | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Tončka Simčič]] (Antoniette Simcic) |17. januar 1901 |27. marec 2001 |{{starost v letih in dnevih|1901|1|17|2001|3|27}} |izseljenska delavka v Clevelandu, ZDA | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Polikarp Brolih]] |5. december 1923 |29. januar 2024 |{{starost v letih in dnevih|1923|12|5|2024|1|29}} |duhovnik, frančiškan |<ref>[https://www.druzina.si/clanek/k-ocetu-je-odsel-p-polikarp-brolih-19232024 K Očetu je odšel p. Polikarp Brolih (1923–2024)]</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Viljem Zavadlav]] |15. april 1924 |22. maj 2024 |{{starost v letih in dnevih|1924|04|15|2024|05|22}} |partizan, kmet, predsednik štandreškega kmečkega društva |<ref>https://www.primorski.eu/goriska/povezoval-je-standreske-kmete-in-jih-zagovarjal-CD1588127?fbclid=IwAR1qITwKXaJnrlQxh79LyCDTh51_vVZCoiUsNQopzhQAksgBosnePQP8e6g</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Rudi Rebek]] |30. julij 1924 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1924|7|30}} |gospodarstvenik | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Mirko Bogić]] |15. julij 1916 |29. julij 2016 |{{starost v letih in dnevih|1916|7|15|2016|7|29}} |jadralec, geograf | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Vida Jeraj Hribar]] |4. maj 1902 |6. maj 2002 |{{starost v letih in dnevih|1902|5|4|2002|5|6}} |violinistka, [[Slovenka leta]] 1992 | |- | |[[Ignacij Voje]] |[[28. februar]] [[1926]] |še živi |100 let, 2 dneva |zgodovinar, univerzitetni profesor | |- | |[[Ivanka Mežan]] |18. junij 1926 |še živi |100 let |igralka | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Berta Jereb]] |25. maj 1925 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1925|5|25}} |zdravnica pediatrinja - onkolginja | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Karel Zelenko]] |15. september 1925 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1925|9|15}} |slikar, grafik | |} === Nepopolni datumi === {{Statično številčenje vrstic}} {{Sticky header}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable sticky-header static-row-numbers static-row-header-hash col5center col7center" width=100% !width=2% | Slika !Ime !Rojstvo !Smrt !Starost !width=35% class=unsortable|Opombe !class=unsortable|Viri |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Frančiška Manfreda]] |22. september 1915 |Neznano |107 let | |<ref>[https://www.facebook.com/100040695475927/posts/760251352008040/?app=fbl Danes 107 rojstni dan praznuje najstarejša stanovalka našega doma ga. Frančiška Manfreda] Dom starejših občanov Ljubljana - Šiška on Facebook, 22. september 2022</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Kristina Saksida]] |?.?.1914 |?.?.2021 |ok. 107 let | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Olga Kolenc]] |?.?. 1917 |september/oktober 2024 |ok. 107 let | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Mica Olip]] |12. junij 1912 |(po?) 2017 |105 let in ...? |Koroška Slovenka | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |Marija Kristan |oktober 1921 | |103 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Ignac Harb]] (Nace) |11. junij 1923 |?.5.2025 |101 leto, ?? |četnik, čebelar, vodja skladišča Semenarne Ljubljana, kulturni delavec, publicist | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Erika Heim]] |15. maj 1913 |februar 2014 |100 let, 8 mesecev (ok.) |alpinistka, alpska smučarka<ref>{{Navedi splet|title=HEIM, Erika|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/heim-erika/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2025-03-08|language=sl-SI}}</ref> | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |Hugo Šekoranja |junij 1924 |avgust 2025 | |rdečearmejec? | |- | |[[Antonija Kontler]] |12./13.2.1923 | |103 let, ?? |učiteljica matematike in fizike na o.š. v Mariboru |<ref>https://www.24ur.com/novice/slovenija/bile-so-njene-ucenke-nato-sodelavke-danes-pa-skupaj-upokojenke.html</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Martin Rojko]] |?.?.1924 |še živi |100 let, ?? |kartograf | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Cirila Knafelc|s. Urška (Cirila) Knafelc]] |14. oktober 1916 |10. maj 2017 (?) |{{Starost v letih in dnevih|1916|10|14|2017|5|10}} | |<ref>[http://radio.ognjisce.si/sl/183/ssd/22070/ 100 let sestre Cirile]. 23. oktober 2016. ''Radio.ognjisce.si''. pridobljeno 21. januar 2016.</ref><ref>{{Navedi splet |title=Redovnice |url=http://zupnijaprecna.si/nasi-rojaki/redovnice |website=Zupnija Orecna |accessdate=27. januar 2021 |date= |archive-date=2021-01-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210127010320/http://zupnijaprecna.si/nasi-rojaki/redovnice |url-status=dead }}</ref><ref>[http://rafaelova-druzba.si/pdf/Nasa%20luc%2007_08%20-%202017.pdf Pokojna sestra Cirila Knafelc]</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |Alojzija (Slava) Grčman |junij 1905 |24. julij 1998 |103 leta, 53 dni | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Zvonimir Dintinjana]] |1922 |september 2024 |ok. 102 leti |ekonomist, višji predavatelj statistike | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Metoda Avbelj]] (r. Tavzes) |25. avgust 1920 |maj 2023 |102 leti, 8 mesecev |žena [[Viktor Avbelj|Viktorja Avblja]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |Bogomila Blaznik |1922 |oktober 2024 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marijana Lavrič]] |31. januar 1918 |november 2020 |102 leti, ok.10 mes. | |<ref>{{Navedi splet |title=FOTO: Pastirca Manca in Vinko na kavici po 70 letih |url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/foto-pastirca-manca-vinko-na-kavici-po-70-letih |website=old.slovenskenovice.si |date=3. december 2016 |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-si |first=Janez |last=Kuhar |archive-date=2022-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019105249/https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/foto-pastirca-manca-vinko-na-kavici-po-70-letih |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=MARIJANA LAVRIČ |url=https://www.navcek.si/marijana-lavric/ |website=Navček d.o.o., pogrebne storitve |date=13. november 2020 |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-SI}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Milan Adlešič]] |1921/22? |januar 2024 |v 103. letu | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Sonja Cunder]] (r. [[Wagner]]) |1922 |januar 2024 |v 102. letu | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |Frančiška (Fanika) Raček |10. februar 1913 |december 2019 |106 let, ok. 10 mesecev |najstarejša živeča slovenska interniranka taborišča [[Auschwitz]] |<ref>{{Navedi splet |title=106 let Fanike Raček |url=https://www.dnevnik.si/1042862107 |website=Dnevnik |accessdate=11. februar 2019 |date=10. februar 2019 |last=Alič |first=Jani }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=RAČEK FRANČIŠKA - osmrtnica |url=https://pogrebne-storitve-ropotar.si/novica/detail/21493/racek-franciska |website=Pogrebne Storitve Ropotar |accessdate=27. januar 2021 |date=2019}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Silva Sterle]] (r. [[Mazi]]?) |12. marec 1918 |2#?. maj 2024 |106 let, ok. 70 dni | |<ref>{{Navedi revijo|date=28. maj 2024|title=Osmrtnica - Silva Sterle|magazine=Delo}}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Amalija Mohorčič]] |23. april 1918 |Še živi |106 let ...? | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |s. [[Mara Vampelj]] |11. avgust 1912 |januar 2019 |ok. 106 let |redovnica |<ref>[http://www.fmm.si/2012/sanjskih-100-let/ Sanjskih 100 let] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20170202005733/http://www.fmm.si/2012/sanjskih-100-let/ |date=2017-02-02 }}. 18. avgust 2012. Fmm.si. pridobljeno 21. januar 2016.</ref><ref>[https://www.cecilija.net/wp-content/uploads/2019/02/5-nedelja_med_letom.pdf ŽUPNIJA CELJE – SV. CECILIJA OZNANILA] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201126212706/https://www.cecilija.net/wp-content/uploads/2019/02/5-nedelja_med_letom.pdf |date=2020-11-26 }}. 10. februar 2019. cecilija.net. pridobljeno 27. januarja 2021.</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Mojca Klemenčič]] |1912 |8?. februar 2018 | |hči [[Milan Klemenčič|Milan Klemenčiča]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Angela Hodnik]] |10. januar 1915 |?.?.2020 |105 let (ok.) |najstarejša Bohinjka, sestra slikarja [[Valentin Hodnik|Valentina Hodnika]] | |- | |Danica Medven |1921 |september 2026 |"v 105. letu" |Delo, osmrtnica 10. sept. 2026 | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Anna Gerželj]] |? |? |105 let, ?? | | |- | |[[Marija Pongračič]] |1921 ? |julij 2026 |105 let |pogreb Žale, Ljubljana, 15. julij 2026 | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Nada Šeme Fašalek]] |1920/21 |sept./okt. 2025 |v 105. letu | | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Katarina Rajšp]] |november 1919 |še živi |104 leta, ?? | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Antonija Perovšek]] |8. junij 1915 |? |vsaj 104 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Terezija Štrancar]] (redovniško ime Klementina) |19. oktober 1911 |2014<ref>Maja 2021 v telefonskem pogovoru iz samostana pri Marijinih sestrah na Dobrovi pri Ljubljani povedali, da je preminila pred dvema letoma. Glej Terezija Štrancar - 1911 - 1914. Pokopana na Žalah v Ljubljani. https://grobovi.zale.si/#</ref> |ok. 103 let |redovnica |<ref>[https://www.druzina.si/clanek/62-45-102-leti-zivljenja-s-klementine-strancar 102 leti življenja s. Klementine Štrancar]. 10. november 2013. Družina.si. pridobljeno 21. januar 2016.</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Amalija Simčič Podpečan]] |1918 |2022 |ok. 104 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Franc Gaberščik]] |08.09.1915 |04.04.2019 |ok. 104 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Angela Bole]] |8. maj 1919 |julij/avgust 2023 |ok. 104 leta | |<ref>https://krog.sta.si/2641995/v-domu-starejsih-obcanov-ljubljana-siska-pet-stanovalk-z-vec-kot-100-leti</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Anica Longyka]] |1909 |2013 |ok. 104 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Cecilija Gabrovšek]] |1921 |april 2025 |ok. 104 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Zdenka Ivančič-Szilagyi]] |21. september 1914 |julij 2018 |103 let, 10 mesecev |zdravnica |<ref>{{Navedi splet |title=Ivančič - Szilagyi, Zdenka (1914–2018) - Slovenska biografija |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1012390/|website=Slovenska Biografija.si |accessdate=15. december 2021}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Mila Uršič]] (r. [[Brabec]]) |1920 |februar 2024 |103 leta, ?? |klasična filologinja (sin [[Marko Uršič]]) | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Anastazija Može]] |3. julij1921 |še živi |103 leta |v Izoli (dom) | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Antonija Fras]] |1919 |2022 |103 let, ...?? dni | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Slavka Kocijančič]] |1911 |2014 |ok. 103 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Ivan Kovačič]] |1898 |2001 |ok. 103 leta |zadnji preživeli vojak s [[Soška fronta|Soške fronte]] |<ref>Uvod in [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/41001-42000/41111/Na_fronti_1_2001.pdf Ivan Kovačič, vojak 28. češkega pehotnega polka. NA KRASU JE BILO STRAŠNO]. str. 8. ''Na fronti : Revija za vojaško zgodovino''. 1/2001. sistory.si</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Milica Turšič]] (por. Kranjec) |1906 |2009 |ok. 103 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |Ljudmila – Milica Kranjec (r. Turšič) |1906 |2009 |ok. 103 leta |žena [[Marko Kranjec (kemik)|Marka Kranjca]] (1885–1973), mama Bistrice Kranjec Mirkulovske | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |Vladimir (Lado) Košuta |1918 |10. avgust 2021 |ok. 103 leta |partizan in krojač |<ref>{{Navedi splet|title=Poslovil se je krojač, partizan in najstarejši Križan|url=https://www.primorski.eu/trzaska/poslovil-se-je-krojac-partizan-in-najstarejsi-krizan-BY908300 |website=Primorski.eu |accessdate=10. avgust 2021 |language=sl |date=10. avgust 2021}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Milan Adlešič]] |1921 |2024 |ok. 103 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Majda Sever]] (r. Kernc) |1919 |december 2022 |ok. 103 leta, ?? dni | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |Marija (Mimi) Komar |1905 |2008 |ok. 103 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marica Punčuh]] |1913 |2016 |ok. 103 leta | | |- | | | | | | | |- | |[[Viktor Rangus]] |1923 |januar 2026 |ok. 103 leta |zobozdravnik<ref>{{Navedi revijo|date=20. januar 2026|title=Pustil si neizbrisno sled v naših srcih, Viktor Rangus, zobozdravnik (osmrtnica)|magazine=Delo}}</ref> | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Ema Tomazin]] |1916 |2019 |ok. 103 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Stojan Vrabec]] |?.?.1920 |(pokopan 7.2.) februar 2023 |v 103. letu |inženir gradbeništva | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Nada Tarman]] |1922 |konec aprila/zač. maja 2024 |v 103. letu (102 leti in...?) |radijska napovedovalka, prva imenovana upravnica Radia Maribor. | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Vera Hudnik]] |1923 |zač. oktobra 2025 |v 103. letu |interniranka v Ravensbrücku | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Nada Tominec]] (r. ??) |1913 |2015 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Marjan Felih]] |1910 |2012 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Sonja Ferjan]] |1921 ? |6. februar 2024 |102 let, ?? |umrla v 103. letu | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Alojzij Herman]] - [[Dušan]] |1921 |2.? december 2023 |102 leti, ?? dni |partizan iz Mosta na Soči | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Nives Hodnik]] (r. Pegan) |1916 |2018 |ok. 102 leti |mati enajstih otrok (Žale-Lj-ZID A [L3] grob [60]) | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Martina Detela]] (r. Zwitter) |8. december 1910 |2012 |ok. 102 leti |profesorica kemije, žena [[Leon Detela|Leona Detele]] in sestra [[Fran Zwitter|Frana Zwittra]] |<ref>{{Navedi splet |title=DL: Spremljala je tudi novomeško pomlad |url=https://www.lokalno.si/2011/05/27/62477/clanek/DL_Spremljala_je_tudi_novomesko_pomlad/ |website=Dolenjski list |accessdate=27. januar 2021 |date=27. maj 2011 |archive-date=2021-10-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211023131551/https://www.lokalno.si/2011/05/27/62477/clanek/DL_Spremljala_je_tudi_novomesko_pomlad/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Četrtek, 30. avgust 2012 - Pogrebi |url=https://www.dnevnik.si/1042549109 |website=Dnevnik |accessdate=27. januar 2021 |date=30. avgust 2012 |archive-date=2022-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019105244/https://www.dnevnik.si/1042549109 |url-status=dead }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |Terezija (s. Pacijencija) Tiselj |1909 |2011 |ok. 102 leti |redovnica | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Alenka Mikačić]] (r. [[Žnideršič]]) |?.?.1908 |?.?.2010 |ok. 102 leti |hči [[Anton Žnideršič|Antona Žnideršiča]], žena [[Rade Mikačić|Radeta Mikačića]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Bojana Veržun]] |?.?.1918 |?.?.2020 |ok. 102 leti |najstarejša farmacevtka | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Nika Arko]] |1914 |2016 |ok. 102 leti |sociologinja družine | |- | |[[Frančiška Deisinger]] |1924 |julij 2026 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |Elizabeta (Betka) [[Faganel]] |1918 |2020 |ok. 102 leti |mati bratov Faganel | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Kristina Štefanija Roškar]] |1921 |2023 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Judita Senica]] |1912 |2014 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Stanislava Bogunović]] (r. Kos) |1908 |2010 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Cirila Jesihar]] |1917 |2019 |ok. 102 leti |profesorica | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Marko Sever]] |1920 |2022 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |Ivica (Ivanka) Kenda |1903 |2005 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Adolf Klopčič]] |1921 |januar 2023 ? |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Zvonka Hvastija]] (r. Dovič) |1921 |januar 2023 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Katarina Trpin]] - s. Zofronija |1911 |2013 |ok. 102 leti |usmiljenka | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Ljudmila Melihar]] |1899 |2001 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Deša Počkaj]] |1920 |2022 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Marko Sever]] |1920 |2022 |ok. 102 leti |sin kiparja in medaljerja [[Anton Sever|Antona Severja]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Ljudmila Marija Kunc]] |1893 |1995 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Amalija Pečko]] |1914 |2016 |ok. 102 leti |Pokopališče Ljubljana-Vič | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Terezija Magajna]] |1900 |2002 |ok. 102 leti |babica elektrotehničarke Maje Atanasijević Kunc | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |Alojz(ij) [[Igličar]] |1899 |2000 |ok. 101 leto |eden zadnjih Maistrovih borcev | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Miloš Lužnik]] |1923 |november 2024 |v 102. letu |zdravnik primarij; prvi pediater v Koroški regiji | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Tatjana Klinar]] |1923 |november 2024 |v 102. letu | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Meta Ilešič]] (r. Žužek) |1921 |2022 |ok. 101 leto |ena prvih pravnic, diplomiranih na Univerzi v Ljubljani, žena [[Svetozar Ilešič|Svetozarja Ilešiča]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Ciril Jalen]] |1919, [[Rodine]] |2020 |ok. 101 leto |prostovoljec | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Erjavec]] |1922 |2023 |ok. 101 leto | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Slavica Lunaček]] |1899 |2000 |ok. 101 leto | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Jelinčič]] |1899 |2000 |ok. 101 leto | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Pavla Špan]] |1899 |2000 |ok. 101 leto | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Milan Germek]] |15. december 1921 |?? | |šahist | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Ivo Miklavčič]] |1919 |2020 |ok. 101 leto | |<ref>{{Navedi splet|title=V spomin: Ivo Miklavčič (1919–2020)|url=http://www.gorenjskiglas.si/article/20200713/C/200719936/1002/v-spomin--ivo-miklavcic--1919-2020-|website=Gorenjski Glas |accessdate=27. januar 2021 |date=13. julij 2020}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Veronika Rus]] (r. Logar) |29. december 1918 |2019 |ok. 101 leto | |<ref>{{Navedi splet |title=Zanimivosti |url=https://www.dsokocevje.si/zanimivosti.html |website=Dsokocevje.si |accessdate=27. januar 2021 |date=}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Marija Banič]] (s. Mervina) |26. december 1920 |april? 2021 |ok. 101 leto |usmiljenka | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Jože Pohar]] |1905 |2006 |ok. 101 leto | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Franc Hočevar (razločitev)|Franc Hočevar]] |1914 |2015 |ok. 101 leto | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Štefan Avbelj]] |1920 |2021 |ok. 101 leto | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |Ivan(k)a, [[Ivica Binter]], r. Cankar |1911 |2012 |ok. 101 leto |pevka | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Staša Šuster]] |1920 |2021 |ok. 101 leto |pravnica | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Olga Skralovnik]] |1919 |2020 |ok. 101 leto | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Silva Ivanetič]] |1. december 1922 |? | | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |Ljubo Kavs |1911 |2012 |ok. 101 leto | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |?? Bertoncelj |1893 |1994 |ok. 101 leto |mizar | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Dušan Puh (starejši)]] |30. november 1922 | |102 leti + 1/2 leta... |piranski odvetnik, publicist<ref>{{Navedi splet|title=PUH, Dušan|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/puh-dusan/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2025-05-12|language=sl-SI}}</ref> | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Anna Baumbach]] (r. Peer) |?.?.1776 |19. marec 1876 |100 let, ? dni |lekarnarka v Celju | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Evgen Žitnik]] |5.? februar 1914 |?.?. |100 let, ?? |tast [[Tone Kuntner|Toneta Kuntnerja]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Milan Stante]] |21. februar 1916 |marec 2016 |100 let, 8 dni |pravnik, harmonikar, gledališčnik, režiser | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Lipe Kosec]] |29. junij 1895 |?.?.1995 |ok. 100 let |Maistrov borec, tigrovec, politični delavec | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Maksimilijan Šribar]] |?.?.1893 |?.?.1993 |ok. 100 let |veterinarski svetnik |<ref>{{Navedi splet |title=Dr. Maksimilijan Šribar (1893-1993) |url=https://billiongraves.com/grave/Maksimilijan-%C5%A0ribar/21757342 |website=BillionGraves |language=en}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Dana Pegan]] |?.?.1913 |?.?.2013 |ok. 100 let | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Janko Grošelj]] |14. december 1912 |?.?.2013 |ok. 100 let | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Bogomir Kostanjevec]] |21. november 1911 |?.?.2012 |ok. 100 let | |<ref>[https://www.ptuj.si/Files/eMagazine/107/313380/Leto%20XXVI%20stevilka%201%2027.%20JANUAR%202012.pdf Gabriela Sorman in Bogomir Kostanjevec praznovala sto let]. str. 22. ''Ptujčan''. 27. januar 2012. pridobljeno 27. januarja 2021</ref><ref>{{Navedi splet |title=Osmrtnica|url=https://www.vecer.com/navaden/201201315741374-5741374 |website=Vecer.com |date=30. januar 2012 |accessdate= 27. januar 2021 |language=sl-si}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Flora Rauter]] |?.?.1896 |?.?.1996 |ok. 100 let |ljudska pesnica na Koroškem | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Vida Kosi]] |?.?.1921 |?.?.2021 |ok. 100 let |vrhovna sodnica | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Amalija Košiček]] |?.?.1912 |?.?.2012 |ok. 100 let | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Julija Košiček]] |?.?.1906 |?.?.2006 |ok. 100 let | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |Majda Gaspeti Fajfar |?.?.1909 |?.?.2009 |ok. 100 let |žena [[Tone Fajfar|Toneta Fajfarja]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Gabrijela Ehrlich]] |23. marec 1916 |Neznano |Zadnje poročilo narejeno na 100. rojstni dan 2016 |zdravnica, laična misijonarka |<ref>{{Navedi novice|title=MISIJONARKA GABRIELA EHRLICH, STOLETNICA|date=23. marec 2016|url=https://radio.ognjisce.si/sl/176/slovenija/20200/misijonarka-gabriela-ehrlich-stoletnica.htm|accessdate=30. september 2022}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |Ivanka Zavadlav (r. Jermol) |22. junij 1924 |neznano |100 let? |pesnica, prosvetna delavka (PSBL) | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |Ferdinand Steher |?.?.1911 |?.?.2015 |ok. 104 leta |Žale - Ljubljana | |} {{Škrbinski seznam}} == Glej tudi == * [[Superstoletnik]] == Sklici == {{sklici|30em}} [[Kategorija:Slovenski stoletniki|*]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Stoletniki]] [[Kategorija:Slovenski rekordi]] 2s8bruxa9djaul95tllpgn3i0ri7qqp 6748795 6748737 2026-09-10T16:52:35Z Janezdrilc 3152 čiščenje 6748795 wikitext text/x-wiki [[Slika:Edi Šelhaus intervjuva najstarejšega Slovenca 106-letnega Jožeta – Bepa Jusiča 1961.jpg|thumb|right|250px|[[Edi Šelhaus]] leta 1961 intervjuja tedaj najstarejšega Slovenca, 106-letnega Jožeta »Bepa« Jusiča.]] '''Seznam slovenskih stoletnikov''' je urejen po starosti. Vsebuje tiste stoletne Slovence, ki so bili znani zaradi drugih razlogov in ne zaradi dolgoživosti. Osebe s trenutno še nepopolnimi datumi se nahajajo v posebni tabeli spodaj. Še živeče osebe so označene z zeleno barvo ozadja. Zaradi spreminjajoče se starosti slednjih v tabeli kliknite sortiranje stolpca ''Starost''. V začetku leta 2024 je v [[Slovenija|Sloveniji]] živelo 386 [[stoletnik]]ov, kar pomeni nekaj več kot desetinko promila celotnega prebivalstva države. Ta delež precej naglo narašča,<ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8871 |title=Slovenija od 1991 do danes - Kaj se je v Sloveniji spremenilo v zadnjem času? |accessdate=26. maj 2021 |date=22. junij 2020 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |archive-date=2021-05-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210526075901/https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8871 |url-status=dead }}</ref> od leta 1991 do 2024 se je število stoletnikov namreč povečalo za skoraj petnajstkrat.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija, dežela starostnikov. Veste, koliko 100-letnikov imamo?|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/veste-koliko-100-letnikov-zivi-v-sloveniji-slovencev-starih-do-14-let-je-manj-kot-tistih-starih-med-90-in-99-let/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2025-05-17|language=sl-si}}</ref> Od 386 stoletnikov, ki jih je januarja 2024 živelo v Sloveniji, je več kot 80 % žensk.<ref>{{Navedi splet|title=Mednarodni dan starejših|url=https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/13116|website=www.stat.si|accessdate=2025-05-17}}</ref> == Seznam == : {{legend2|#cdf6cd|''še živeči''|border=solid 1px #AAAAAA}} {{Statično številčenje vrstic}} {{Sticky header}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable sticky-header static-row-numbers static-row-header-hash col5center col7center" width=100% ! width=2% | Slika ! width=17% | Ime ! width=13% | Rojstvo ! width=13% | Smrt ! width=13% | Starost ! class=unsortable width=30% | Opombe ! class=unsortable width=2% | Viri |- |[[Slika:Julijana Zakrajšek.jpg|120px]] |[[Julijana Zakrajšek]] |28. oktober 1912 |22. julij 2024<ref>{{Navedi splet|title=Julijana Zakrajšek, Slovenia’s oldest person ever, dies at 111|website= Gerontology Research Group|url=https://www.grg-supercentenarians.org/2024/07/29/julijana-zakrajsek-slovenias-oldest-person-ever-dies-at-111/|date=2024-07-29|accessdate=2024-07-31|language=en}}</ref> |{{Starost v letih in dnevih|1912|10|28|2024|7|22}} |najstarejša živeča oseba v Sloveniji med 7. marcem 2019 in 22. julijem 2024 in najdlje živeča v Sloveniji doslej (2023–) |<ref>{{Navedi splet |title=Julijana Zakrajšek, 107-letnica: Še zdaj se ne počuti stare |url=https://www.dnevnik.si/1042919795 |website=Dnevnik |accessdate=19. januar 2020 |date=19. januar 2020 }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/lokalni-junak/173251252/174909728 |title=Julijana Zakrajšek |date=29. oktober 2022 |access-date=30. oktober 2022 |website=Prvi - RTV SLO |language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Katarina Marinič.png|120px]] |[[Katarina Marinič]] |30. oktober 1899 |2. september 2010 |{{starost v letih in dnevih|1899|10|30|2010|9|2}} |prva Slovenka, ki je dopolnila 110 let (nekaj časa najdlje živeča Slovenka v zgodovini) |<ref>{{Navedi splet |url=https://siol.net/Slovenija/Novice/2010/09/Umrla_najstarejsa_Slovenka_Katarina_Marinic.aspx |title=Umrla najstarejša Slovenka Katarina Marinič |date=3. september 2010 |accessdate=27. januar 2021 |website=Siol.net |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101006042750/https://siol.net/Slovenija/Novice/2010/09/Umrla_najstarejsa_Slovenka_Katarina_Marinic.aspx |archivedate=6. oktober 2010 }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101006042750/https://siol.net/Slovenija/Novice/2010/09/Umrla_najstarejsa_Slovenka_Katarina_Marinic.aspx |date=2010-10-06 }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Vencelj Maggi]] |23. december 1905 |8. oktober 2016 |{{starost v letih in dnevih|1905|12|23|2016|10|8}} |rojena v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] (danes [[Slovenija]]), umrla pa v [[Italija|Italiji]]. |<ref>{{Navedi splet |title=Sestro ji je odnesel plaz, sama dočakala že 108 let|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/sestro-ji-je-odnesel-plaz-sama-docakala-ze-108-let |website=Old Slovenske Novice.si |date=11. januar 2014 |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-si}}</ref> |- |[[Slika:Niko Dragoš.jpg|120px]] |[[Nikolaj Dragoš|Nikolaj (Niko) Dragoš]] |27. avgust 1907 |31. marec 2018 |{{starost v letih in dnevih|1907|8|27|2018|3|31}} |najstarejši moški prebivalec Slovenije vseh časov |<ref>{{Navedi splet |title=106-letni Niko in mladostna leta ob tamburicah |url=https://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/106-letni-niko-in-mladostna-leta-ob-tamburicah/323956 |website=RTVSLO.si |accessdate=1. december 2013 |language=sl |date=1. december 2013}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=V 111. letu starosti umrl najstarejši Slovenec |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-111-letu-starosti-umrl-najstarejsi-slovenec/450688 |website=RTVSLO.si |accessdate=2. april 2018 |language=sl |date=2. april 2018}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Matilda Bračun]] |24. september 1913 |11. marec 2024 |{{starost v letih in dnevih|1913|9|24|2024|3|11}} |najstarejša oseba na Slovenskem, ki je preživela [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|COVID-19]] |<ref>{{Navedi revijo|url=https://sobotainfo.com/novica/slovenija/v-111-letu-je-umrla-matilda-druga-najstarejsa-slovenka/231482|title=V 111. letu je umrla Matilda, druga najstarejša Slovenka|magazine=Sobotainfo|date=14. marec 2024|access-date=14. marec 2024}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://gerontology.wikia.org/wiki/Matilda_Bracun |title=Matilda Bračun |website=Gerontology Wiki |language=en |accessdate=2021-08-31 |archive-date=2021-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210831203408/https://gerontology.wikia.org/wiki/Matilda_Bracun |url-status=dead }}</ref> |- |[[Slika:Amalija Pipenbacher.jpg|120px]] |[[Amalija Pipenbacher]] |1. september 1914 |5. junij 2024 |{{Starost v letih in dnevih|1914|9|1|2024|7|5}} |aktivistka [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]], žena [[Gojmir Pipenbacher|Gojmirja Pipenbacherja]]; ob smrti druga nastarejša živeča oseba v Sloveniji |<ref>{{Citat |title=Hoja po zlomu gležnja - 105-letnica, Amalija Pipenbacher |url=https://www.youtube.com/watch?v=N-iui9Qm8z8 |newspaper=YouTube |date=4.3.2019 |accessdate=30.12.2022}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Žekš]] (r. Kovačič) |12. avgust 1916 |25. marec 2026 |{{Starost v letih in dnevih|1916|8|12|2026|3|12}} |Od 22. julija 2024 do smrti najstarejša še živeča oseba v Sloveniji. |<ref>{{Navedi splet|title=V DSO Ljutomer proslavili 100. rojstni dan Marije Žekš |url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/12521/v-dso-ljutomer-proslavili-100-rojstni-dan-marije-zeks.html |website=Prlekija-on.net |accessdate=27. januar 2021 |language=sl |date=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=ČASTITLJIVA STAROST: Marija Žekš praznovala 104. rojstni dan |url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/castitljiva-starost-marija-zeks-praznovala-104-rojstni-dan/571012 |website=Sobota info.com |accessdate=27. januar 2021 |date=2. Oktober 2020}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Spoštljivih 106 let Marije Žekš|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/30995/spostljivih-106-let-marije-zeks.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=21. oktober 2022|language=sl|date=12. avgust 2022}}</ref> |- |[[Slika:Matilda Serec.jpg|120px]] |[[Matilda Serec]] |22. oktober 1909 |7. marec 2019 |{{starost v letih in dnevih|1909|10|22|2019|3|7}} |najstarejša živeča oseba v Sloveniji od 30. marca 2018 do 7. marca 2019 |<ref>{{Navedi splet |title=najstarejša Pomurka Matilda Serec praznovala svoj 104. rojstni dan |url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/6707/najstarejsa-pomurka-matilda-serec-praznovala-svoj-104-rojstni-dan.html |website=Prlekija-on.net |accessdate=25. oktober 2014 |language=sl |date=22. oktober 2013 |last=Žerdin|first=Jože}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zbogom! Poslovila se je v 110. letu |url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/zbogom-poslovila-se-je-v-110-letu/ |website=Slovenske Novice |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-si |date=9. marec 2019}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Ana Mulej]] |29. maj 1901 |2. julij 2010 |{{starost v letih in dnevih|1901|5|25|2010|7|2}} |ob smrti druga najstarejša živeča oseba v Sloveniji | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Julijana Turk]] |13. februar 1908 |11. januar 2017 |{{starost v letih in dnevih|1908|2|13|2017|1|11}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Umrla najstarejša Slovenka|url=https://www.vecer.com/maribor/umrla-najstarejsa-slovenka-6246932 |website=Vecer.si |date=19. januar 2017 |accessdate=19. januar 2020 |language=sl-si}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Kristina Tarman]] |16. december 1909 |23. oktober 2018 |{{starost v letih in dnevih|1909|12|16|2018|10|23}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Kristina Tarman je dopolnila že 106. leto |url=http://duj.si/2015/druzabna-srecanja/kristina-tarman-je-dopolnila-ze-106-leto |website=Društvo upokojencev Jesenice |date=22. december 2015 |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Umrla Kristina Tarman, 23. 10. 2018 |url=http://duj.si/2018/uncaterozied/umrla-kristina-tarman-23-10-2018 |website=Društvo upokojencev Jesenice |date=23. oktober 2018 |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-SI}}</ref> |- |[[Slika:Boris Pahor par Claude Truong-Ngoc juin 2015.jpg|120px]] |[[Boris Pahor]] |26. avgust 1913 |30. maj 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1913|8|26|2022|5|30}} |pisatelj, akademik, preživel holokavst, drugi najstarejši Slovenec moškega spola vseh časov |<ref>{{Navedi splet |title=26. avgusta 1913 se je rodil Boris Pahor, slovenski pisatelj |url=https://www.kamra.si/novice/item/26-avgusta-1913-se-je-rodil-boris-pahor-slovenski-pisatelj.html |website=Kamra.si |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Umrl je Boris Pahor|date=30. maj 2022 |url=https://www.primorski.eu/se/umrl-je-boris-pahor-BF1117333}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Vida Uršič]] |20. april 1903 |29. oktober 2011 |{{starost v letih in dnevih|1903|4|20|2011|10|29}} |najstarejši državljan Slovenije od 2010 do 2011 |<ref>{{Navedi splet |title=Meščanka Vida Uršič praznovala 105. rojstni dan |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/mescanka-vida-ursic-praznovala-105-rojstni-dan/|website=ljubljana.si |accessdate=27. januar 2021 |language=sl |date=21. april 2008}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Bandelj]] |6. marec 1897 |16. april 2005 |{{starost v letih in dnevih|1897|3|6|2005|4|16}} |najstarejši državljan Slovenije do 2005 |<ref>{{Navedi splet |title=Nazdravila sta ji Šrot in Stres, dočakala je 109 let |url=http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/nazdravila-sta-ji-srot-stres-docakala-je-109-let |website=Slovenske Novice |accessdate=27. januar 2022 |language=sl |date=21. januar 2014 |archive-date=2015-07-07 |archive-url=https://archive.today/20150707141615/http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/nazdravila-sta-ji-srot-stres-docakala-je-109-let |url-status=bot: unknown }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Arih]] (r. Štumberger) |3. januar 1915 |13. januar 2023 |{{Starost v letih in dnevih|1915|1|3|2023|1|13}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Marija Arih je dopolnila 106 let |url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/26907/marija-arih-je-dopolnila-106-let.html |website=Prlekija-on.net |accessdate=27. januar 2021 |language=sl |date=7. januar 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Žalostna vest: V 109. letu se je poslovila najstarejša Mariborčanka Marija, le nekaj dni po rojstnem dnevu {{!}} Mariborinfo.com|url=https://mariborinfo.com/novica/kronika/zalostna-vest-v-109-letu-se-je-poslovila-najstarejsa-mariborcanka-marija-le-nekaj|website=Maribor info.com |accessdate=30. januar 2023 |language=sl |date=16. januar 2023}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Ana Marija Kern]] |28. julij 1905 |31. marec 2013 |{{starost v letih in dnevih|1905|7|28|2013|3|31}} | |<ref name=":1" /> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Iva Ogorelec]] (r. Sablatnik) |24. maj 1902 |6. december 2009 |{{starost v letih in dnevih|1902|5|24|2009|12|6}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Hramec]] |4. november 1900 |10. maj 2008 |{{starost v letih in dnevih|1900|11|4|2008|5|10}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Angela Ogulin]] |28. november 1913 |23. maj 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1913|11|28|2021|5|23}} |druga najstarejša oseba na Slovenskem, ki je preživela [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|COVID-19]] |<ref>{{Navedi splet|title=V 107. letu starosti preživela koronavirus|url=https://www.delo.si/nedelo/v-107-letu-starosti-prezivela-koronavirus/ |website=Delo.si |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-si |date=8. november 2020 |last=Zalokar |first=Lucijan}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=106 let Angele Ogulin iz Krvavčjega Vrha|url=https://www.semic.si/objava/230372|website=Semic.si|accessdate=27. januar 2021 |language=sl|date=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V 108. letu starosti slovo najstarejše Semičanke |url=https://www.lokalno.si/2021/05/23/248764/zgodba/V_108_letu_starosti_slovo_najstarejse_Semicanke/|website=Dolenjski list|accessdate=27. januar 2022|date=23. maj 2021}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Emilija Kancut]] |5. julij 1893 |21. december 2000 |{{starost v letih in dnevih|1893|7|5|2000|12|21}} | |<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Nazdravila sta ji Šrot in Stres, dočakala je 109 let |url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/nazdravila-sta-ji-srot-stres-docakala-je-109-let |website=Old Slovenske Novice |date=22. januar 2014 |accessdate=7. julij 2015 |language=sl-si |first=Lovro |last=Kastelic |archive-date=2023-03-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230314004122/https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/nazdravila-sta-ji-srot-stres-docakala-je-109-let |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=107. rojstni dan najstarejše slovenke |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/107-rojstni-dan-najstarejse-slovenke.html |website=www.24ur.com |accessdate=27. januar 2021 |date=5. julij 2000}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Metka Kavčič]] (r. Peharc) |6. julij 1914 |20. december 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1914|7|6|2021|12|20}} | |<ref>Suzana P. Kovačič (12. julij 2017). [http://gorenjskiglas.si/article/20170712/C/170719946/1013/ Stotriletna Metka Kavčič s svojo prvo knjigo]. ''gorenjskiglas.si''. pridobljeno 27. januar 2021</ref><ref>Likosar, Maša (9. julij 2019). [http://www.gorenjskiglas.si/supplement/74f4m5u234s2y2a474c4w274c4c4q294b4942444i523l534g54413y2c4u213u2o2g3q484x2c424x2742334l3a3c3n2r2/Gorenjski_glas_20190709_054.pdf Življenje teče in nič ne reče], str. 21. ''Gorenjski glas''. l. 72. št. 54. pridobljeno 27. januar 2021.</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Rafael Merkelj]] |5. februar 1913 |14. julij 2020 |{{starost v letih in dnevih|1913|2|5|2020|7|14}} |najstarejši živeči moški v Sloveniji v obdobju med 2018 in 2020 |<ref>{{Navedi splet |title=Vse najboljše, gospod Rafael Merkelj za 106. rojstni dan |url=https://www.lokalne-ajdovscina.si/novice/2019020609413436/vse-najboljse-gospod-rafael-merkelj-za-106-rojstni-dan/ |website=Lokalne Ajdovscina.si |accessdate=22. januar 2022 |language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Ivan Jaklič]] |4. december 1899 |21. januar 2007 |{{starost v letih in dnevih|1899|12|4|2007|1|21}} |zadnji moški v Sloveniji, rojen v 19. stoletju, in zadnji slovenski veteran prve svetovne vojne |<ref>{{Navedi splet |title=Slovo popotnika skozi zgodovino |url=https://www.dnevnik.si/226027 |website=Dnevnik |accessdate=27. januar 2021 |date=30. januar 2007 |last=Vrhovec |first=Branko |archive-date=2022-02-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220209225238/https://www.dnevnik.si/226027 |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Umrl je najstarejši Hrvat, sicer rojen v Ljubljani |url=https://www.dnevnik.si/224801 |website=Dnevnik |accessdate=27. januar 2021 |date=24. januar 2007 }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Ivan Jaklič |url=https://gerontology.fandom.com/wiki/Ivan_Jaklic |website=Gerontology Wiki |language=en}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Emilija Soklič]] |11. november 1918 |30. december 2025 |{{starost v letih in dnevih|1918|11|11|2025|12|30}} |filmska delavka, Badjurova nagrajenka 2021 | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Martin Čokl]] |12. oktober 1907 |13. november 2014 |{{Starost v letih in dnevih|1907|10|12|2014|11|13}} |inženir gozdarstva, izredni profesor BF UL |<ref>Kmecl, Marko. [http://zgds.si/wp-content/uploads/2017/01/gozdarskiVestnik2015.pdf Martin Čokl (1907­2014) (107 let)]. str. 62. Gozdarski vestnik, LETNIK 73 LETO 2015 ŠTEVILKA 10. pridobljeno 27. januarja 2021.</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Mara Andrijanič]] (r. Agnič) |6. marec 1911 |31. oktober 2017 |{{starost v letih in dnevih|1911|3|6|2017|10|31}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Anna Gerželj]] |14. maj 1910 |8. december 2016 |{{starost v letih in dnevih|1910|5|14|2016|12|8}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Antonija Komočar]] |4. maj 1903 |19. november 2009 |{{starost v letih in dnevih|1903|5|4|2009|11|19}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Velike Malence: Antonija Komočar 106. rojstni dan pričakala dobre volje |url=https://www.dnevnik.si/1042264001 |website=Dnevnik |accessdate=27. januar 2021 |date=5. maj 2009 |last=Sečen |first=Ernest }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Rozalija Bogdan]] |17. januar 1902 |31. julij 2008 |{{starost v letih in dnevih|1902|1|17|2008|7|31}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Umrla najstarejša Slovenka|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/umrla-najstarejsa-slovenka/90916 |website=RTVSLO.si |accessdate=27. januar 2021 |language=sl |date=1. avgust 2008}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Julijana Jamšek]] |30. december 1906 |9. julij 2013 |{{starost v letih in dnevih|1906|12|30|2013|7|9}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Video: "104 leta sem stara, pa še marsikaj naredim" |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/video-104-leta-sem-stara-pa-se-marsikaj-naredim/247499 |website=RTVSLO.si |accessdate=30. december 2012 |language=sl |date=31. december 2010}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Veronika Gorza]] |13. januar 1901 |15. julij 2007 |{{starost v letih in dnevih|1901|1|13|2007|7|15}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Drnovšek se je mudil v Prekmurju |url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/drnovsek-se-je-mudil-v-prekmurju/1307 |website=Sobota Info.com |accessdate=27. Januar 2021 |language=sl |date=17. Januar 2007 |first=Tanja |last=Zrinski}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=ODŠLA JE NAJSTAREJŠA PREKMURKA IN DRUGA NAJSTAREJŠA SLOVENKA |url=http://www.tvradgona.si/kronika/odsla_je_najstarejsa_prekmurka_in_druga_najstarejsa_slovenka |website=TV Radgona |accessdate=27. januar 2021 |date=17. julij 2007 |archive-date=2021-10-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211021200314/http://www.tvradgona.si/kronika/odsla_je_najstarejsa_prekmurka_in_druga_najstarejsa_slovenka |url-status=dead }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Ivan Likavec]] |7. julij 1906 |7. julij 2012 |{{starost v letih in dnevih|1906|7|7|2012|7|7}} | |<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Živel je pod šestimi cesarji in 10 papeži |url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/zivel-je-pod-sestimi-cesarji-10-papezi |website=Old Slovenske Novice |date=4. januar 2014 |accessdate=6. februar 2015 |language=sl-si |first=Lovro |last=Kastelic |archive-date=2022-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019105240/https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/zivel-je-pod-sestimi-cesarji-10-papezi |url-status=dead }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Jože Pogačnik (gospodarstvenik)|Jože(f) Pogačnik]] |27. julij 1916 |21 julij 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1916|07|27|2022|7|21}} |častni občan Domžal, bivši župan Domžal, bivši direktor Tosame |<ref>[https://www.dnevnik.si/1042747471/lokalno/osrednja-slovenija/castni-obcan-domzal-joze-pogacnik-tudi-pri-stotih-letih-se-vedno-rad-zavije-v-kavarno Častni občan domžal Jože Pogačnik tudi pri stotih letih še rad zavije v kavarno] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210608124433/https://www.dnevnik.si/1042747471/lokalno/osrednja-slovenija/castni-obcan-domzal-joze-pogacnik-tudi-pri-stotih-letih-se-vedno-rad-zavije-v-kavarno |date=2021-06-08 }}. str. 22. ''dnevnik''. 27. julij 2016. pridobljeno 8. junija 2021</ref><ref>{{Navedi splet|title=V 106. letu starosti se je od nas poslovil častni občan Občine Domžale Jože Pogačnik|url=https://domzalec.si/novice/pomembna-obvestila/v-106-letu-starosti-se-je-od-nas-poslovil-castni-obcan-obcine-domzale-joze-pogacnik/|website=Domžalec.si|date=21. julij 2022|accessdate=21. oktober 2022|language=sl-SI}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Metka Fink]] |5. marec 1916 |25. februar 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1916|3|5|2022|2|25}} |najstarejša rudarka |<ref>{{Navedi splet |title=Čas, se zdi, se je zanjo ustavil |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/cas-se-zdi-se-je-zanjo-ustavil/ |website=Delo.si |accessdate=7. marec 2019 |language=sl-si |date=7. marec 2019 |last=Fajfar |first=Simona}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Teta Metka je 5. marca pribila stočetrti križ - E-UTRIP |url=https://e-utrip.si/teta-metka-je-5-marca-pribila-stocetrti-kriz/ |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-SI |date=9. marec 2020 |website=E-UTRIP}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DL: Metka Fink umrla v 106. letu - Slovo najstarejše knapovke|url=https://www.lokalno.si/2022/02/26/258477/aktualno/DL_Metka_Fink_umrla_v_106__letu___Slovo_najstarejse_knapovke/|website=Dolenjski list|accessdate=|archive-date=2022-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20220410141801/https://www.lokalno.si/2022/02/26/258477/aktualno/DL_Metka_Fink_umrla_v_106__letu___Slovo_najstarejse_knapovke/|url-status=dead}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Tršar]] |29. marec 1909 |22. avgust 2014 |{{Starost v letih in dnevih|1909|3|29|2014|8|22}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Stodveletna Marija Tršar: Živite skromno! |url=https://old.delo.si/novice/slovenija/stodveletna-marija-trsar-zivite-skromno.html |website=Old Delo.si |date=3. april 2011 |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-si |first=Mateja Kotnik|last=Nedelo}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Osmrtnica |url=https://www.vecer.com/osmrtnice-arhiv/201409016055527-6055527 |website=Vecer.com |date=31. avgust 2014 |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-si}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Radica Oblak]] |9. september 1913 |31. december 2018 |{{starost v letih in dnevih|1913|9|9|2018|12|31}} | |<ref>{{Navedi splet |title=DL: Radica dopolnila 105 let - V nebesih je dosti lepših in mlajših !|url=https://www.lokalno.si/2018/10/31/205237/clanek/DL_Radica_dopolnila_105_let___V_nebesih_je_dosti_lepsih_in_mlajsih/ |website=Dolenjski list |accessdate=27. januar 2021 |date=31. oktober 2018 |archive-date=2021-10-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211023140537/https://www.lokalno.si/2018/10/31/205237/clanek/DL_Radica_dopolnila_105_let___V_nebesih_je_dosti_lepsih_in_mlajsih/ |url-status=dead }}</ref> |- |[[Slika:Monika Kovač pomlad 2022.jpg|120px]] |[[Monika Kovač]] (r. Poje) |17. september 1917 |16. november 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1917|9|17|2022|11|16}} |amaterska slikarka |<ref>{{Navedi splet |title=Slikarka Monika prvič razstavlja pri 104 letih (FOTO)|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/slikarka-monika-prvic-razstavlja-pri-104-letih-foto/ |website=Slovenske Novice |accessdate=22. oktober 2022 |language=sl-si |date=9. marec 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Gospa Monika Kovač, 105 let, se je poslovila od nas · Župnija Ljubljana Štepanja vas|url=https://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/gospa-monika-kovac-105-let/|website=Župnija Ljubljana Štepanja vas|date=16.11.2022|accessdate=30.12.2022}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Aleksander Lestan]] |14. maj 1919 |6. februar 2025 |{{Starost v letih in dnevih|1919|5|14|2025|2|6}} |najstarejši slovenski duhovnik in najstarejši Slovenec<ref>{{Navedi splet|title=V Gospodu je zaspal Aleksander Lestan, upokojeni župnik v Črničah in najstarejši duhovnik – Škofija Koper|url=https://skofija-koper.si/umrl-je-aleksander-lestan-upokojeni-zupnik-v-crnicah-in-najstarejsi-duhovnik/|date=2025-02-07|accessdate=2025-02-19|language=sl-SI}}</ref> | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Dragomila Kerševan|Dragomila Kerševan - Dragica]] |25. november 1919 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1919|11|25}} | |<ref>{{Navedi splet|title=Dragomila Kerševan - Dragica: “Sem malo gluha, ma kaj čem, draga moja, je že več kot sto let!”|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/dragomila-kersevan-dragica-sem-malo-gluha-ma-kaj|website=Primorske Novice|accessdate=2024-11-27}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=105-letna Dragomila Kerševan: "Končno mi ni treba več delati."|url=https://www.rtvslo.si/moja-generacija/novice/druzba/105-letna-dragomila-kersevan-koncno-mi-ni-treba-vec-delati/728550|website=rtvslo.si|accessdate=2024-11-27|language=sl|first=Mateja Grebenjak, Radio|last=Koper}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dragici v mladosti ni bilo lahko, sedaj, pri 105. letih lahko končno bere, se druži, in tudi zapleše|url=https://www.robin.si/dobre-novice/60742/|website=Robin|date=2024-11-25|accessdate=2024-11-27|language=sl-SI|first=Vanja|last=Trkman}}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Dr. Franc Gologranc.jpg|120px]] |[[Franc Gologranc]] |23. januar 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|1|23}} |profesor [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani|Fakultete za strojništvo v Ljubljani]] v pokoju | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Janežič]] |4. marec 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|3|4}} | | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Ivan Bevk]] |23.<ref>{{Navedi splet|title=Ivan Bevk praznuje 104 leta|url=https://www.idrija.com/ivan-bevk-danes-praznuje-104-leta/|website=Idrija.com|date=2024-05-23|accessdate=2025-05-15|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> maj 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|5|23}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Spomini: Ivan Bevk, 1. del na Slovenija 1 v 12.10. ob 23:10 |url=https://sporedi.net/spomini-ivan-bevk-1-del/izobrazevalni-program/sg0cws08/2352863 |website=TV Spored |accessdate=22.10.2021 |language=sl }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Ivan Bevk in njegovih 100 let |url=https://www.idrija.com/ivan-bevk-in-njegovih-100-let |website=idrija.com |accessdate=27. maj 2022 |language=en |archive-date=2022-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220626114007/https://www.idrija.com/ivan-bevk-in-njegovih-100-let |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220626114007/https://www.idrija.com/ivan-bevk-in-njegovih-100-let |date=2022-06-26 }}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Olga Ogrin]] |18. julij 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|7|18}} |menedžerka [[Kameleoni (glasbena skupina)|Kameleonov]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Stanovnik]] |27. november 1918 |17. november 2023 |{{Starost v letih in dnevih|1918|11|27|2023|11|17}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Mežek]] |10. november 1919 |25. september 2024 |{{Starost v letih in dnevih|1919|11|10|2024|9|25}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Sto let Marije Mežek |url=http://www.gorenjskiglas.si/article/20191116/C/191119842/1019/sto-let-marije-mezek |website=Gorenjski Glas.si |accessdate=27. januar 2021 |first=Janez|last=Kuhar |date=16. november 2019}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Gabrijela Žugel]] (r. Spanring) |24. januar 1912 |24. november 2016 |{{starost v letih in dnevih|1912|1|24|2016|11|24}} |slikarka | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Debeljak]] |30. januar 1884 |23. oktober 1988 |{{Starost v letih in dnevih|1884|1|30|1988|10|23}} |najstarejša Prevaljčanka |<ref>Biografski leksikon občine Prevalje.</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Ivana Žuran]] |30. september 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|9|30}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Vinko Lipovec]] |22. januar 1915 |23. avgust 2019 |{{starost v letih in dnevih|1915|1|22|2019|8|23}} |profesor zgodovine, obveščevalec [[Slovenska legija|Slovenske legije]], izseljenski publicist in urednik v ZDA |<ref>{{Navedi splet |title=Poslovil se je prof. Vinko Lipovec (1915 - 2019) |url=https://radio.ognjisce.si/sl/217/slovenija/30275/poslovil-se-je-prof-vinko-lipovec-1915-2019.htm |website=radio.ognjisce.si |accessdate=2021-01-27 |language=sl |date=23. avgust 2019 |last=Gorjup |first=Tone}}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Danica Maganja]] |9. marec 1921 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1921|3|9}} | |<ref>{{Navedi splet |title=&#187;Včasih sem morala partizanska sporočila kar pojesti« |url=https://www.primorski.eu/trzaska/vcasih-sem-morala-partizanska-sporocila-kar-pojesti-FI794142 |website=Primorski.eu |accessdate=21.10.2022 |language=sl}}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Marko Brkić]] |19. marec 1921 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1921|3|19}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Barbara Orožen]] |3. december 1903 |22. november 2007 |{{starost v letih in dnevih|1903|12|3|2007|11|22}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Antonija Janežič]] |28. avgust 1918 |5. julij 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1918|8|28|2022|7|5}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Mirko Dermelj]] |2. december 1914 |8. oktober 2018 |{{starost v letih in dnevih|1914|12|2|2018|10|8}} |kemik in alpinist | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Jožef Justin]] |5. november 1902 |8. september 2006 |{{Starost v letih in dnevih|1902|11|5|2006|9|8}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Stanko Kušljan]] |30. maj 1919 |21. februar 2023 |{{starost v letih in dnevih|1919|5|30|2023|2|21}} |partizan prvoborec iz [[Šentjernej]]a |<ref>{{navedi novice |url=https://dolenjskilist.svet24.si/2023/02/22/272273/novice/dolenjska/v_104_letu_umrl_partizan_stanko_kusljan_iz_sentjerneja/ |title=V 104. letu umrl partizan Stanko Kušljan iz Šentjerneja |author=Markelj, L. |date=2023-02-22 |work=Dolenjski list |accessdate=2024-03-28}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Tihomila Dobravc]] |10. oktober 1920 |1. junij 2024 |{{Starost v letih in dnevih|1920|10|10|2024|6|1}} |slavistka in pesnica |<ref>{{Navedi splet|title=Tihomila Dobravc|url=https://www.locutio.si/avtorji.php?ID=50|website=Locutio|accessdate=2025-03-31}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Viktor Miklič]] |19. februar 1917 |28. september 2020 |{{Starost v letih in dnevih|1917|2|19|2020|9|28}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Stoprvi jubilej Viktorja Mikliča- živel skromno in veliko delal |url=https://www.lokalno.si/2018/02/26/191353/clanek/Stoprvi_jubilej_Viktorja_Miklica_zivel_skromno_in_veliko_delal/|website=Dolenjski list |accessdate=11. februar 2019 |date=26. februar 2018}}</ref><ref>https://www.facebook.com/100004182918167/posts/1886341304848615/?app=fbl</ref> |- |[[Slika:Ervina Petrovčič-Wrischer.jpg|120px]] |[[Ervina Petrovčič Wrischer]] |16. januar 1904 |10. julij 2007 |{{starost v letih in dnevih|1904|1|16|2007|7|10}} |gledališka igralka |<ref>{{Navedi splet |title=Ervina Petrovčič Wrischer|url=https://sigledal.org/geslo/Ervina_Petrov%C4%8Di%C4%8D_Wrischer|website=sigledal.org |accessdate=27. januar 2021 |language=sl |date=}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Emilija Ostanek]] |29. julij 1907 |4. januar 2011 |{{starost v letih in dnevih|1907|7|29|2011|1|4}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Slavko Zupan]] |31. december 1911 |24. april 2015 |{{starost v letih in dnevih|1911|12|31|2015|4|24}} |ekonomist |<ref>{{Navedi splet |title=Živ spomin na prvo svetovno vojno |url=https://www.dnevnik.si/1042632707 |website=Dnevnik |accessdate=27. januar 2021 |date=12. februar 2014 |last=Hladnik - Milharčič |first=Ervin }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>Avsenak, Vinko. [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/41001-42000/41120/Na_fronti_10_2015.pdf IN MEMORIAM SLAVKO ZUPAN 1911-2015]. str. 97. ''Na fronti : revija za vojaško zgodovino''. številka 10. november 2015. sistory.si</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Anastazija Može]] |17. junij 1921 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1921|6|17}} | |<ref>{{Navedi novice|title=Najstarejša stanovalka izolskega doma upokojencev Anastazija Može je praznovala 103. rojstni dan|date=17. junij 2024|url=https://primorske.svet24.si/primorska/istra/najstarejsa-stanovalka-doma-upokojencev-anastazija}}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Zorka Mavrič]] |4. oktober 1921 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1921|10|4}} |Bukovo (rojena v Zakojci) | |- {{Živi}} |[[Slika:Zorko Simčič 2013.jpg|120px]] |[[Zorko Simčič]] |19. november 1921 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1921|11|19}} |književnik, akademik |<ref>{{Navedi splet|title=Pri starosti 102 let je za vedno odšel priljubljeni kardiolog Boris Cibic|url=https://www.primorski.eu/trzaska/pri-starosti-102-let-je-za-vedno-odsel-priljubljeni-kardiolog-boris-cibic-YA1534247|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-02-01|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo }}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Kandus]] (r. Velikonja) |6. marec 1922 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1922|3|6}} |fizioterapevtka, hči [[Narte Velikonja|Narteja Velikonje]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Valentin Scagnetti]] |31. maj 1909 |12. april 2012 |{{Starost v letih in dnevih|1909|5|31|2012|4|12}} |arhitekt, risar, ilustrator in kaligraf | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Josip Demšar]] |12. marec 1877 |31. maj 1980 |{{starost v letih in dnevih|1877|3|12|1980|5|31}} |duhovnik in pedagog |<ref>{{Navedi splet |title=Josip Demšar |url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/1686-josip-demsar |website=revija.ognjisce.si |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-si |date= |archive-date=2021-10-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211021135931/https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/1686-josip-demsar |url-status=dead }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Peter Lampič]] |25. januar 1899 |8. september 2001 |{{Starost v letih in dnevih|1899|1|25|2001|9|8}} |najstarejši slovenski fotograf | |- |[[Slika:Jurij Matej Trunk.jpg|120px]] |[[Jurij Matej Trunk]] |1. september 1870 |11. marec 1973 |{{starost v letih in dnevih|1870|9|1|1973|3|11}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Simon Sodja]] |2. marec 1899 |9. september 2001 |{{Starost v letih in dnevih|1899|3|2|2001|9|9}} |zadnji živeči [[Maistrov borec]] | |- |[[Slika:Anton vratusa.jpg|120px]] |[[Anton Vratuša]] |21. februar 1915 |30. julij 2017 |{{starost v letih in dnevih|1915|2|21|2017|7|30}} |slavist, politik, akademik |<ref>{{Navedi splet |title=Umrl je priznani akademik, dr. Anton Vratuša |url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/15466/umrl-je-priznani-akademik-dr-anton-vratusa.html |website=Prlekija-on.net |accessdate=27. januar 2021 |language=sl|date=30. julij 2017}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Zora Klavžar]] |30. junij 1878 |27. november 1980 |{{Starost v letih in dnevih|1878|06|30|1980|11|27}} |ravnateljica I. ženske meščanske šole v Mariboru |<ref>{{Navedi splet|title=Klavžar, Zora (1878–1980) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1014360/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2023-02-27}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Zierer]] (r. Buršič) |1. december 1910 |15. marec 2013 |{{starost v letih in dnevih|1910|12|1|2013|3|15}} | |<ref>Marija Zierer upihnila 99. svečko. str. 6. ''Posavski Obzornik'' 2509 [10.12.2009]. Zavod Neviodunum Issuu</ref><ref>[https://issuu.com/posavski.obzornik/docs/obzornik-2510--09.12.2010- Stoletnica Krčanke Marije Zierer] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221019105235/https://issuu.com/posavski.obzornik/docs/obzornik-2510--09.12.2010- |date=2022-10-19 }}. str. 7. Posavski Obzornik-2510-[09.12.2010]. Zavod Neviodunum. issuu.com. pridobljeno 27. januar 2021.</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Juta Krulc]] (r. Zdešar) |18. april 1913 |22. junij 2015 |{{starost v letih in dnevih|1913|4|18|2015|6|22}} |krajinska arhitektka |<ref>{{Navedi splet |title=Ljubi resnično, nenarejeno lepoto |url=https://www.dnevnik.si/1042586998 |website=Dnevnik |accessdate=30. november 2013 |date=22. april 2013 |last=Knez |first=Primož }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=V spomin: Juta Krulc (1913–2015) |url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20150707/C/150709847/v-spomin-juta-krulc-1913-2015 |website=Gorenjski Glas |accessdate=27. januar 2021 |date=7. julij 2015}}</ref> |- |[[Slika:Marko_racic.jpg|120px]] |[[Marko Račič]] |25. april 1920 |27. maj 2022 |{{starost v letih in dnevih|1920|4|25|2022|5|27}} |atlet tekač, olimpijec | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Alojz Kralj (razločitev)|Alojz Kralj]] |12. marec 1920 |2. april 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1920|3|12|2022|4|2}} |[[TIGR|tigrovec]] |<ref>{{Navedi splet |url=https://www.primorske.si/2020/05/15/cutil-je-da-se-mora-upreti|title=Tigrovec Alojz Kralj praznuje 100 let |date=16. maj 2020 |accessdate=27. januar 2021 |website=Primorske.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-102-letu-je-umrl-zadnji-tigrovec-alojz-kralj/618102 |title=V 102. letu je umrl zadnji tigrovec Alojz Kralj |date=23. april 2022 |accessdate=3. aprila 2022 |website=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Janez Grum]] |19. oktober 1912 |8. november 2014 |{{Starost v letih in dnevih|1912|10|19|2014|11|8}} |klasični filolog, [[domobranec]], ki je odšel v ZDA |<ref>[https://www.zaveza.si/zaveza-st-95/ 11. In memoriam. 11.1. Profesor Janez Grum] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201101042452/https://www.zaveza.si/zaveza-st-95/ |date=2020-11-01 }}. Zaveza št. 95. pridobljeno 27. januarja 2021.</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Jožko Battestin]] |14. marec 1918 |21. september 2020 |{{Starost v letih in dnevih|1918|3|14|2020|9|21}} |elektrotehnik, prof. fizike, izumitelj, publicist, grafolog | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Boris Cibic]] |2. september 1921 |31. januar 2024 |{{Starost v letih in dnevih|1921|9|2|2024|1|31}} |zdravnik kardiolog, hipertenziolog | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Antonija Kontler]] |12. februar 1923 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1923|2|2}} |učiteljica matematike in fizike |<ref>{{Navedi splet|title=Še vedno rada živim, ker imam lepo življenje|url=https://www.delo.si/magazin/generacija-plus/se-vedno-rada-zivim-ker-imam-lepo-zivljenje|website=www.delo.si|accessdate=2025-05-17|language=sl}}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Helena Vida]] |31. januar 1923 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1923|1|31}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Stanko Kristl]] |29. januar 1922 |18. januar 2024 |{{Starost v letih in dnevih|1922|1|29|2024|1|18}} |arhitekt, akademik | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Adolf Uhan]] |7. februar 1914 |14. november 2015 |{{starost v letih in dnevih|1914|2|7|2015|11|14}} |nogometaš |<ref>{{Navedi splet |title=Ljudje med nami: Od mokre žoge si bil lahko ves trapast |url=https://www.dnevnik.si/1042705788 |website=Dnevnik |accessdate=6. februar 2015 |date=6. februar 2015 |last=Mehle |first=Borut |archive-date=2022-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019105236/https://www.dnevnik.si/1042705788 |url-status=dead }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Helena Maglica]] |18. maj 1873 |14. februar 1975 |{{starost v letih in dnevih|1873|5|18|1975|2|14}} | |<ref>{{Navedi splet |title=MAGLICA, Helena |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/maglica-helena/ |website=Obrazi slovenskih pokrajin |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-SI}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Črnivec]] (r. Hafner) |14. avgust 1915 |26. april 2017 |{{starost v letih in dnevih|1915|8|14|2017|4|26}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Peter Florjančič]] |5. marec 1919 |14. november 2020 |{{starost v letih in dnevih|1919|3|5|2020|11|14}} |izumitelj in športnik |<ref>{{Navedi splet |title=Umrl je izumitelj Peter Florjančič |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-je-izumitelj-peter-florjancic.html |website=www.24ur.com |accessdate=27. januar 2021 |date=14. november 2020}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Janez Kocmur]] |7. julij 1906 |29. marec 2008 |{{starost v letih in dnevih|1906|7|7|2008|3|29}} |inženir rudarstva/montanist | |- |[[Slika:Ivan Grobelnik.jpg|120px]] |[[Ivan Grobelnik]] |17. oktober 1920 |9. junij 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1920|10|17|2022|6|9}} |rešitelj zapornikov iz [[Stari pisker|Starega piskra]], državni odlikovanec |<ref>{{Navedi splet |title=GROBELNIK, Ivan |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/grobelnik-ivo-ivan/ |website=Obrazi slovenskih pokrajin |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-SI}}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Angelca Počkar]] |20. maj 1921 |16. december 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1921|5|20|2022|12|16}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Janez Martinc]] |26. maj 1920 |26. avgust 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1920|5|26|2021|8|26}} | |<ref>[https://www.zale.si/sl/urnik-pogrebov/show/5415 Osmrtnica] Žale.si, 27. avgust 2021</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Frančiška Krvina]] |25. oktober 1899 |27. januar 2001 |{{Starost v letih in dnevih|1899|10|25|2001|1|27}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Rudi Mraz]] |17. november 1919 |17. januar 2021 |{{starost v letih in dnevih|1919|11|17|2021|1|17}} |lokalni kulturni delavec | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Mara Jeraj Kralj]] |9. september 1909 |22. oktober 2010 |{{starost v letih in dnevih|1909|9|9|2010|10|22}} |likovna umetnica, sestra [[Vida Jeraj Hribar|Vide Jeraj]] in žena [[Tone Kralj|Toneta Kralja]] |<ref>{{Navedi splet |title=Akademska slikarka Mara Kralj danes praznuje 100. rojstni dan |url=https://www.dnevnik.si/1042297576 |website=Dnevnik |accessdate=30. december 2012 |date=9. september 2009 |archive-date=2022-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019105247/https://www.dnevnik.si/1042297576 |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.primorske.si/2010/11/03/umrla-je-likovna-in-lutkovna-umetnica-mara-kralj |title=Umrla je likovna in lutkovna umetnica Mara Kralj |date=26. oktober 2010 |accessdate=27. januar 2021 |website=Primorske.si}}</ref> |- |[[Slika:Andreana Družina.jpg|120px]] |[[Andreana Družina]] |26. januar 1920 |7. marec 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1920|1|26|2021|3|7}} |zadnja živeča [[narodna herojinja]] |<ref>{{Navedi splet |title=Umrla je Andreana Družina - Olga |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrla-je-andreana-druzina-olga/ |website=Delo |accessdate=8. marec 2021 |date=8. marec 2021}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Lydia Iskrić]] |10. avgust 1915 |10. avgust 2016 |{{Starost v letih in dnevih|1915|8|10|2016|8|10}} |[[učitelj]]ica | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Alojz Bucik]] |18. junij 1924 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1924|06|18}} |borec prekomorec |<ref>{{Navedi novice|title=Pinkoti presenetili stoletnika Alojza Bucika|date=7. julij 2024|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/pinkoti-presenetili-stoletnika-alojza-bucika-foto|accessdate=8. julij 2024}}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Franc Primožič]] |9. avgust 1924, [[Pevma]] |še živi |102 let, 32 dni |tankist Rdeče armade, planinec, športnik v Kamniku |<ref>[https://www.parkvojaskezgodovine.si/franc-primozic-praznuje-101-rojstni-dan/]</ref> |- |[[Slika:Leon Štukelj 1958.jpg|120px]] |[[Leon Štukelj]] |12. november 1898 |8. november 1999 |{{starost v letih in dnevih|1898|11|12|1999|11|8}} |telovadec, olimpionik, pravnik |<ref>{{Navedi splet |title=ŠTUKELJ, Leon |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/stukelj-leon-2/ |website=Obrazi slovenskih pokrajin |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-SI}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Fiderika Kunstelj]] (r. Lavtižar) |1. december 1920 |16. oktober 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1920|12|1|2021|10|16}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Josipa Ivančić]] |25. december 1922 |4. november 2023 |{{starost v letih in dnevih|1922|12|25|2023|11|04}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Žiga Vodušek]] |7. september 1913 |28. junij 2014 |{{Starost v letih in dnevih|1913|9|7|2014|6|28}} |diplomat, politik |<ref>{{Navedi splet |title=In Memoriam Dr. Ziga Vodusek, ICPE Director between 1975-1987 |url=https://icpe.int/news-2014/838-in-memoriam-dr-ziga-vodusek-icpe-director-between-1975-1987 |website=Icpe.int |accessdate=2022-10-21 |archive-date=2022-10-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221021085818/https://icpe.int/news-2014/838-in-memoriam-dr-ziga-vodusek-icpe-director-between-1975-1987 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221021085818/https://icpe.int/news-2014/838-in-memoriam-dr-ziga-vodusek-icpe-director-between-1975-1987 |date=2022-10-21 }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Irena Kovač]] |12. april 1921 |27. januar 2022 |{{starost v letih in dnevih|1921|4|12|2022|1|27}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Občanka Moravskih Toplic slavila visok jubilej |url=https://vestnik.si/clanek/popularno/obcanka-moravskih-toplic-slavila-visok-jubilej-865726 |website=Vestnik.si |accessdate=27. januar 2022 |language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Matilda Feguš]] |14. marec 1908 |21. december 2008 |{{Starost v letih in dnevih|1908|3|14|2008|12|21}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Rudolf Cepuder]] |13. april 1879 |25. december 1979 |{{starost v letih in dnevih|1879|4|13|1979|12|25}} |izseljenski duhovnik, umrl v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]] |<ref>{{Navedi knjigo |title=Letopis Cerkve na Slovenskem 2000}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Darka Brejc]] (r. Tomc) |6. november 1913 |7. julij 2014 |{{starost v letih in dnevih|1913|11|6|2014|7|7}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Dana Klanšček Valič]] |27. maj 1922 |25. december 2022 |{{starost v letih in dnevih|1922|5|27|2022|12|25}} |prvoborka, učiteljica, žena igralca [[Aleksander Valič|Aleksandra Valiča]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Ciril Cesar]] |6. julij 1923 |14. januar 2024 |{{starost v letih in dnevih|1923|7|6|2024|1|24}} |kipar, oblikovalec | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Pavla Košir]] – Luša (r. Mastnak) |20. september 1914 |20. marec 2015 |{{starost v letih in dnevih|1914|9|20|2015|3|20}} |profesorica matematike, mati [[Manca Košir|Mance Košir]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Fred Bahovec]] |17. julij 1889 |30. december 1989 |{{starost v letih in dnevih|1889|7|17|1989|12|30}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Anton Stančič]] |14. januar 1917 |28. oktober 2017 |{{starost v letih in dnevih|1917|7|14|2017|10|28}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Frančiška Škraba]] |30. avgust 1916 |31. december 2016 |{{starost v letih in dnevih|1916|8|30|2016|12|31}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Ivana Vaca]] |27. februar 1916 |2. september 2016 |{{starost v letih in dnevih|1899|7|18|1999|10|11}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Nada Jevdjenijević Brandl]] |18. julij 1899 |11. oktober 1999 |{{starost v letih in dnevih|1899|7|18|1999|10|11}} | |<ref>{{Navedi splet |url=http://www.xn--tajerci-pqb.si/osebe/jevdjenijevi%C4%87-brandl-nada-(fran%C4%8Di%C5%A1ka,-fani)/98/ |title=JEVDJENIJEVIĆ BRANDL, Nada (Frančiška, Fani) |date= |accessdate=27. januar 2020 |website=Štajerci.si |archive-date=24.11.2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124010144/http://www.xn--tajerci-pqb.si/osebe/jevdjenijevi%C4%87-brandl-nada-(fran%C4%8Di%C5%A1ka,-fani)/98/ |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201124010144/http://www.xn--tajerci-pqb.si/osebe/jevdjenijevi%C4%87-brandl-nada-(fran%C4%8Di%C5%A1ka,-fani)/98/ |date=2020-11-24 }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Mladen Est]] |15. april 1924 |2. februar 2025 |{{starost v letih in dnevih|1924|04|15|2025|2|2}} |farmakolog, prof. MF, zaslužni prof. UL | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Rafko Lešnik]] |23. oktober 1925 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1925|10|23}} |duhovnik, kanonik | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Tončka Simčič]] (Antoniette Simcic) |17. januar 1901 |27. marec 2001 |{{starost v letih in dnevih|1901|1|17|2001|3|27}} |izseljenska delavka v Clevelandu, ZDA | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Polikarp Brolih]] |5. december 1923 |29. januar 2024 |{{starost v letih in dnevih|1923|12|5|2024|1|29}} |duhovnik, frančiškan |<ref>[https://www.druzina.si/clanek/k-ocetu-je-odsel-p-polikarp-brolih-19232024 K Očetu je odšel p. Polikarp Brolih (1923–2024)]</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Viljem Zavadlav]] |15. april 1924 |22. maj 2024 |{{starost v letih in dnevih|1924|04|15|2024|05|22}} |partizan, kmet, predsednik štandreškega kmečkega društva |<ref>https://www.primorski.eu/goriska/povezoval-je-standreske-kmete-in-jih-zagovarjal-CD1588127?fbclid=IwAR1qITwKXaJnrlQxh79LyCDTh51_vVZCoiUsNQopzhQAksgBosnePQP8e6g</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Rudi Rebek]] |30. julij 1924 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1924|7|30}} |gospodarstvenik | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Mirko Bogić]] |15. julij 1916 |29. julij 2016 |{{starost v letih in dnevih|1916|7|15|2016|7|29}} |jadralec, geograf | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Vida Jeraj Hribar]] |4. maj 1902 |6. maj 2002 |{{starost v letih in dnevih|1902|5|4|2002|5|6}} |violinistka, [[Slovenka leta]] 1992 | |- {{Živi}} |[[Slika:Ignacij Voje2.jpg|120px]] |[[Ignacij Voje]] |28. februar 1926 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1926|02|28}} |zgodovinar, univerzitetni profesor | |- {{Živi}} |[[Slika:Ivanka Mežan 2015.jpg|120px]] |[[Ivanka Mežan]] |18. junij 1926 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1926|06|18}} |igralka | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Berta Jereb]] |25. maj 1925 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1925|5|25}} |zdravnica pediatrinja - onkolginja | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Karel Zelenko]] |15. september 1925 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1925|9|15}} |slikar, grafik | |} === Nepopolni datumi === {{Statično številčenje vrstic}} {{Sticky header}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable sticky-header static-row-numbers static-row-header-hash col5center col7center" width=100% ! width=2% | Slika ! width=17% | Ime ! width=13% | Rojstvo ! width=13% | Smrt ! width=13% | Starost ! class=unsortable width=30% | Opombe ! class=unsortable width=2% | Viri |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Frančiška Manfreda]] |22. september 1915 |Neznano |107 let | |<ref>[https://www.facebook.com/100040695475927/posts/760251352008040/?app=fbl Danes 107 rojstni dan praznuje najstarejša stanovalka našega doma ga. Frančiška Manfreda] Dom starejših občanov Ljubljana - Šiška on Facebook, 22. september 2022</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Kristina Saksida]] |?.?.1914 |?.?.2021 |ok. 107 let | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Olga Kolenc]] |?.?. 1917 |september/oktober 2024 |ok. 107 let | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Mica Olip]] |12. junij 1912 |(po?) 2017 |105 let in ...? |Koroška Slovenka | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Kristan]] |oktober 1921 | |103 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Ignac Harb|Ignac (Nace) Harb]] |11. junij 1923 |?.5.2025 |101 leto, ?? |četnik, čebelar, vodja skladišča Semenarne Ljubljana, kulturni delavec, publicist | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Erika Heim]] |15. maj 1913 |februar 2014 |100 let, 8 mesecev (ok.) |alpinistka, alpska smučarka<ref>{{Navedi splet|title=HEIM, Erika|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/heim-erika/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2025-03-08|language=sl-SI}}</ref> | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Hugo Šekoranja]] |junij 1924 |avgust 2025 | |rdečearmejec? | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Antonija Kontler]] |12./13.2.1923 | |103 let, ?? |učiteljica matematike in fizike na o.š. v Mariboru |<ref>https://www.24ur.com/novice/slovenija/bile-so-njene-ucenke-nato-sodelavke-danes-pa-skupaj-upokojenke.html</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Martin Rojko]] |?.?.1924 |še živi |100 let, ?? |kartograf | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Cirila Knafelc|s. Urška (Cirila) Knafelc]] |14. oktober 1916 |10. maj 2017 (?) |{{Starost v letih in dnevih|1916|10|14|2017|5|10}} | |<ref>[http://radio.ognjisce.si/sl/183/ssd/22070/ 100 let sestre Cirile]. 23. oktober 2016. ''Radio.ognjisce.si''. pridobljeno 21. januar 2016.</ref><ref>{{Navedi splet |title=Redovnice |url=http://zupnijaprecna.si/nasi-rojaki/redovnice |website=Zupnija Orecna |accessdate=27. januar 2021 |date= |archive-date=2021-01-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210127010320/http://zupnijaprecna.si/nasi-rojaki/redovnice |url-status=dead }}</ref><ref>[http://rafaelova-druzba.si/pdf/Nasa%20luc%2007_08%20-%202017.pdf Pokojna sestra Cirila Knafelc]</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Alojzija Grčman|Alojzija (Slava) Grčman]] |junij 1905 |24. julij 1998 |103 leta, 53 dni | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Zvonimir Dintinjana]] |1922 |september 2024 |ok. 102 leti |ekonomist, višji predavatelj statistike | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Metoda Avbelj]] (r. Tavzes) |25. avgust 1920 |maj 2023 |102 leti, 8 mesecev |žena [[Viktor Avbelj|Viktorja Avblja]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Bogomila Blaznik]] |1922 |oktober 2024 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marijana Lavrič]] |31. januar 1918 |november 2020 |102 leti, ok.10 mes. | |<ref>{{Navedi splet |title=FOTO: Pastirca Manca in Vinko na kavici po 70 letih |url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/foto-pastirca-manca-vinko-na-kavici-po-70-letih |website=old.slovenskenovice.si |date=3. december 2016 |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-si |first=Janez |last=Kuhar |archive-date=2022-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019105249/https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/foto-pastirca-manca-vinko-na-kavici-po-70-letih |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=MARIJANA LAVRIČ |url=https://www.navcek.si/marijana-lavric/ |website=Navček d.o.o., pogrebne storitve |date=13. november 2020 |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-SI}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Milan Adlešič]] |1921/22? |januar 2024 |v 103. letu | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Sonja Cunder]] (r. Wagner) |1922 |januar 2024 |v 102. letu | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Frančiška Raček|Frančiška (Fanika) Raček]] |10. februar 1913 |december 2019 |106 let, ok. 10 mesecev |najstarejša živeča slovenska interniranka taborišča [[Auschwitz]] |<ref>{{Navedi splet |title=106 let Fanike Raček |url=https://www.dnevnik.si/1042862107 |website=Dnevnik |accessdate=11. februar 2019 |date=10. februar 2019 |last=Alič |first=Jani }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=RAČEK FRANČIŠKA - osmrtnica |url=https://pogrebne-storitve-ropotar.si/novica/detail/21493/racek-franciska |website=Pogrebne Storitve Ropotar |accessdate=27. januar 2021 |date=2019}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Silva Sterle]] (r. Mazi]]?) |12. marec 1918 |2#?. maj 2024 |106 let, ok. 70 dni | |<ref>{{Navedi revijo|date=28. maj 2024|title=Osmrtnica - Silva Sterle|magazine=Delo}}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Amalija Mohorčič]] |23. april 1918 |Še živi |106 let ...? | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |s. [[Mara Vampelj]] |11. avgust 1912 |januar 2019 |ok. 106 let |redovnica |<ref>[http://www.fmm.si/2012/sanjskih-100-let/ Sanjskih 100 let] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20170202005733/http://www.fmm.si/2012/sanjskih-100-let/ |date=2017-02-02 }}. 18. avgust 2012. Fmm.si. pridobljeno 21. januar 2016.</ref><ref>[https://www.cecilija.net/wp-content/uploads/2019/02/5-nedelja_med_letom.pdf ŽUPNIJA CELJE – SV. CECILIJA OZNANILA] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201126212706/https://www.cecilija.net/wp-content/uploads/2019/02/5-nedelja_med_letom.pdf |date=2020-11-26 }}. 10. februar 2019. cecilija.net. pridobljeno 27. januarja 2021.</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Mojca Klemenčič]] |1912 |8?. februar 2018 | |hči [[Milan Klemenčič|Milan Klemenčiča]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Angela Hodnik]] |10. januar 1915 |?.?.2020 |105 let (ok.) |najstarejša Bohinjka, sestra slikarja [[Valentin Hodnik|Valentina Hodnika]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Danica Medven]] |1921 |september 2026 |"v 105. letu" |Delo, osmrtnica 10. sept. 2026 | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Anna Gerželj]] |? |? |105 let, ?? | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Pongračič]] |1921 ? |julij 2026 |105 let |pogreb Žale, Ljubljana, 15. julij 2026 | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Nada Šeme Fašalek]] |1920/21 |sept./okt. 2025 |v 105. letu | | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Katarina Rajšp]] |november 1919 |še živi |104 leta, ?? | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Antonija Perovšek]] |8. junij 1915 |? |vsaj 104 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Terezija Štrancar]] (redovniško ime Klementina) |19. oktober 1911 |2014<ref>Maja 2021 v telefonskem pogovoru iz samostana pri Marijinih sestrah na Dobrovi pri Ljubljani povedali, da je preminila pred dvema letoma. Glej Terezija Štrancar - 1911 - 1914. Pokopana na Žalah v Ljubljani. https://grobovi.zale.si/#</ref> |ok. 103 let |redovnica |<ref>[https://www.druzina.si/clanek/62-45-102-leti-zivljenja-s-klementine-strancar 102 leti življenja s. Klementine Štrancar]. 10. november 2013. Družina.si. pridobljeno 21. januar 2016.</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Amalija Simčič Podpečan]] |1918 |2022 |ok. 104 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Franc Gaberščik]] |08.09.1915 |04.04.2019 |ok. 104 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Angela Bole]] |8. maj 1919 |julij/avgust 2023 |ok. 104 leta | |<ref>https://krog.sta.si/2641995/v-domu-starejsih-obcanov-ljubljana-siska-pet-stanovalk-z-vec-kot-100-leti</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Anica Longyka]] |1909 |2013 |ok. 104 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Cecilija Gabrovšek]] |1921 |april 2025 |ok. 104 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Zdenka Ivančič-Szilagyi]] |21. september 1914 |julij 2018 |103 let, 10 mesecev |zdravnica |<ref>{{Navedi splet |title=Ivančič - Szilagyi, Zdenka (1914–2018) - Slovenska biografija |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1012390/|website=Slovenska Biografija.si |accessdate=15. december 2021}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Mila Uršič]] (r. Brabec) |1920 |februar 2024 |103 leta, ?? |klasična filologinja (sin [[Marko Uršič) | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Anastazija Može]] |3. julij1921 |še živi |103 leta |v Izoli (dom) | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Antonija Fras]] |1919 |2022 |103 let, ...?? dni | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Slavka Kocijančič]] |1911 |2014 |ok. 103 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Ivan Kovačič]] |1898 |2001 |ok. 103 leta |zadnji preživeli vojak s [[Soška fronta|Soške fronte]] |<ref>Uvod in [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/41001-42000/41111/Na_fronti_1_2001.pdf Ivan Kovačič, vojak 28. češkega pehotnega polka. NA KRASU JE BILO STRAŠNO]. str. 8. ''Na fronti : Revija za vojaško zgodovino''. 1/2001. sistory.si</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Milica Turšič]] (por. Kranjec) |1906 |2009 |ok. 103 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Ljudmila Kranjec|Ljudmila (Milica) Kranjec]] (r. Turšič) |1906 |2009 |ok. 103 leta |žena [[Marko Kranjec (kemik)|Marka Kranjca]] (1885–1973), mama Bistrice Kranjec Mirkulovske | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Vladimir Košuta|Vladimir (Lado) Košuta]] |1918 |10. avgust 2021 |ok. 103 leta |partizan in krojač |<ref>{{Navedi splet|title=Poslovil se je krojač, partizan in najstarejši Križan|url=https://www.primorski.eu/trzaska/poslovil-se-je-krojac-partizan-in-najstarejsi-krizan-BY908300 |website=Primorski.eu |accessdate=10. avgust 2021 |language=sl |date=10. avgust 2021}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Milan Adlešič]] |1921 |2024 |ok. 103 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Majda Sever]] (r. Kernc) |1919 |december 2022 |ok. 103 leta, ?? dni | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Komar|Marija (Mimi) Komar]] |1905 |2008 |ok. 103 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marica Punčuh]] |1913 |2016 |ok. 103 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Viktor Rangus]] |1923 |januar 2026 |ok. 103 leta |zobozdravnik<ref>{{Navedi revijo|date=20. januar 2026|title=Pustil si neizbrisno sled v naših srcih, Viktor Rangus, zobozdravnik (osmrtnica)|magazine=Delo}}</ref> | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Ema Tomazin]] |1916 |2019 |ok. 103 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Stojan Vrabec]] |?.?.1920 |(pokopan 7.2.) februar 2023 |v 103. letu |inženir gradbeništva | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Nada Tarman]] |1922 |konec aprila/zač. maja 2024 |v 103. letu (102 leti in...?) |radijska napovedovalka, prva imenovana upravnica Radia Maribor. | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Vera Hudnik]] |1923 |zač. oktobra 2025 |v 103. letu |interniranka v Ravensbrücku | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Nada Tominec]] (r. ??) |1913 |2015 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Marjan Felih]] |1910 |2012 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Sonja Ferjan]] |1921 ? |6. februar 2024 |102 let, ?? |umrla v 103. letu | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Alojzij Herman]] - Dušan |1921 |2.? december 2023 |102 leti, ?? dni |partizan iz Mosta na Soči | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Nives Hodnik]] (r. Pegan) |1916 |2018 |ok. 102 leti |mati enajstih otrok (Žale-Lj-ZID A [L3] grob [60]) | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Martina Detela]] (r. Zwitter) |8. december 1910 |2012 |ok. 102 leti |profesorica kemije, žena [[Leon Detela|Leona Detele]] in sestra [[Fran Zwitter|Frana Zwittra]] |<ref>{{Navedi splet |title=DL: Spremljala je tudi novomeško pomlad |url=https://www.lokalno.si/2011/05/27/62477/clanek/DL_Spremljala_je_tudi_novomesko_pomlad/ |website=Dolenjski list |accessdate=27. januar 2021 |date=27. maj 2011 |archive-date=2021-10-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211023131551/https://www.lokalno.si/2011/05/27/62477/clanek/DL_Spremljala_je_tudi_novomesko_pomlad/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Četrtek, 30. avgust 2012 - Pogrebi |url=https://www.dnevnik.si/1042549109 |website=Dnevnik |accessdate=27. januar 2021 |date=30. avgust 2012 |archive-date=2022-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019105244/https://www.dnevnik.si/1042549109 |url-status=dead }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Pacijencija Tiselj|Terezija (s. Pacijencija) Tiselj]] |1909 |2011 |ok. 102 leti |redovnica | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Alenka Mikačić]] (r. Žnideršič) |?.?.1908 |?.?.2010 |ok. 102 leti |hči [[Anton Žnideršič|Antona Žnideršiča]], žena [[Rade Mikačić|Radeta Mikačića]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Bojana Veržun]] |?.?.1918 |?.?.2020 |ok. 102 leti |najstarejša farmacevtka | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Nika Arko]] |1914 |2016 |ok. 102 leti |sociologinja družine | |- | |[[Frančiška Deisinger]] |1924 |julij 2026 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Elizabeta Faganel|Elizabeta (Betka) Faganel]] |1918 |2020 |ok. 102 leti |mati bratov Faganel | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Kristina Štefanija Roškar]] |1921 |2023 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Judita Senica]] |1912 |2014 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Stanislava Bogunović]] (r. Kos) |1908 |2010 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Cirila Jesihar]] |1917 |2019 |ok. 102 leti |profesorica | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Marko Sever]] |1920 |2022 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Ivica Kenda|Ivica (Ivanka) Kenda]] |1903 |2005 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Adolf Klopčič]] |1921 |januar 2023 ? |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Zvonka Hvastija]] (r. Dovič) |1921 |januar 2023 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Katarina Trpin]] - s. Zofronija |1911 |2013 |ok. 102 leti |usmiljenka | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Ljudmila Melihar]] |1899 |2001 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Deša Počkaj]] |1920 |2022 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Marko Sever]] |1920 |2022 |ok. 102 leti |sin kiparja in medaljerja [[Anton Sever|Antona Severja]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Ljudmila Marija Kunc]] |1893 |1995 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Amalija Pečko]] |1914 |2016 |ok. 102 leti |Pokopališče Ljubljana-Vič | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Terezija Magajna]] |1900 |2002 |ok. 102 leti |babica elektrotehničarke Maje Atanasijević Kunc | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Alojzij Igličar|Alojz(ij) Igličar]] |1899 |2000 |ok. 101 leto |eden zadnjih Maistrovih borcev | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Miloš Lužnik]] |1923 |november 2024 |v 102. letu |zdravnik primarij; prvi pediater v Koroški regiji | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Tatjana Klinar]] |1923 |november 2024 |v 102. letu | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Meta Ilešič]] (r. Žužek) |1921 |2022 |ok. 101 leto |ena prvih pravnic, diplomiranih na Univerzi v Ljubljani, žena [[Svetozar Ilešič|Svetozarja Ilešiča]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Ciril Jalen]] |1919 |2020 |ok. 101 leto |prostovoljec | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Erjavec]] |1922 |2023 |ok. 101 leto | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Slavica Lunaček]] |1899 |2000 |ok. 101 leto | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Jelinčič]] |1899 |2000 |ok. 101 leto | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Pavla Špan]] |1899 |2000 |ok. 101 leto | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Milan Germek]] |15. december 1921 |?? | |šahist | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Ivo Miklavčič]] |1919 |2020 |ok. 101 leto | |<ref>{{Navedi splet|title=V spomin: Ivo Miklavčič (1919–2020)|url=http://www.gorenjskiglas.si/article/20200713/C/200719936/1002/v-spomin--ivo-miklavcic--1919-2020-|website=Gorenjski Glas |accessdate=27. januar 2021 |date=13. julij 2020}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Veronika Rus]] (r. Logar) |29. december 1918 |2019 |ok. 101 leto | |<ref>{{Navedi splet |title=Zanimivosti |url=https://www.dsokocevje.si/zanimivosti.html |website=Dsokocevje.si |accessdate=27. januar 2021 |date=}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Marija Banič]] (s. Mervina) |26. december 1920 |april? 2021 |ok. 101 leto |usmiljenka | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Jože Pohar]] |1905 |2006 |ok. 101 leto | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Franc Hočevar (razločitev)|Franc Hočevar]] |1914 |2015 |ok. 101 leto | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Štefan Avbelj]] |1920 |2021 |ok. 101 leto | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |Ivan(k)a, [[Ivica Binter]], r. Cankar |1911 |2012 |ok. 101 leto |pevka | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Staša Šuster]] |1920 |2021 |ok. 101 leto |pravnica | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Olga Skralovnik]] |1919 |2020 |ok. 101 leto | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Silva Ivanetič]] |1. december 1922 |? | | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Ljubo Kavs]] |1911 |2012 |ok. 101 leto | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |?? Bertoncelj |1893 |1994 |ok. 101 leto |mizar | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Dušan Puh (starejši)]] |30. november 1922 | |102 leti + 1/2 leta... |piranski odvetnik, publicist<ref>{{Navedi splet|title=PUH, Dušan|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/puh-dusan/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2025-05-12|language=sl-SI}}</ref> | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Anna Baumbach]] (r. Peer) |?.?.1776 |19. marec 1876 |100 let, ? dni |lekarnarka v Celju | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Evgen Žitnik]] |5.? februar 1914 |?.?. |100 let, ?? |tast [[Tone Kuntner|Toneta Kuntnerja]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Milan Stante]] |21. februar 1916 |marec 2016 |100 let, 8 dni |pravnik, harmonikar, gledališčnik, režiser | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Lipe Kosec]] |29. junij 1895 |?.?.1995 |ok. 100 let |Maistrov borec, tigrovec, politični delavec | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Maksimilijan Šribar]] |?.?.1893 |?.?.1993 |ok. 100 let |veterinarski svetnik |<ref>{{Navedi splet |title=Dr. Maksimilijan Šribar (1893-1993) |url=https://billiongraves.com/grave/Maksimilijan-%C5%A0ribar/21757342 |website=BillionGraves |language=en}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Dana Pegan]] |?.?.1913 |?.?.2013 |ok. 100 let | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Janko Grošelj]] |14. december 1912 |?.?.2013 |ok. 100 let | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Bogomir Kostanjevec]] |21. november 1911 |?.?.2012 |ok. 100 let | |<ref>[https://www.ptuj.si/Files/eMagazine/107/313380/Leto%20XXVI%20stevilka%201%2027.%20JANUAR%202012.pdf Gabriela Sorman in Bogomir Kostanjevec praznovala sto let]. str. 22. ''Ptujčan''. 27. januar 2012. pridobljeno 27. januarja 2021</ref><ref>{{Navedi splet |title=Osmrtnica|url=https://www.vecer.com/navaden/201201315741374-5741374 |website=Vecer.com |date=30. januar 2012 |accessdate= 27. januar 2021 |language=sl-si}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Flora Rauter]] |?.?.1896 |?.?.1996 |ok. 100 let |ljudska pesnica na Koroškem | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Vida Kosi]] |?.?.1921 |?.?.2021 |ok. 100 let |vrhovna sodnica | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Amalija Košiček]] |?.?.1912 |?.?.2012 |ok. 100 let | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Julija Košiček]] |?.?.1906 |?.?.2006 |ok. 100 let | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Majda Gaspeti Fajfar]] |?.?.1909 |?.?.2009 |ok. 100 let |žena [[Tone Fajfar|Toneta Fajfarja]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Gabrijela Ehrlich]] |23. marec 1916 |Neznano |Zadnje poročilo narejeno na 100. rojstni dan 2016 |zdravnica, laična misijonarka |<ref>{{Navedi novice|title=MISIJONARKA GABRIELA EHRLICH, STOLETNICA|date=23. marec 2016|url=https://radio.ognjisce.si/sl/176/slovenija/20200/misijonarka-gabriela-ehrlich-stoletnica.htm|accessdate=30. september 2022}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Ivanka Zavadlav]] (r. Jermol) |22. junij 1924 |neznano |100 let? |pesnica, prosvetna delavka (PSBL) | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Ferdinand Steher]] |?.?.1911 |?.?.2015 |ok. 104 leta |Žale - Ljubljana | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Mimi Pongračič]] (r. Zagorc) |1920/21? |julij 2026 |105 let ? |v 106. letu |<ref>{{Navedi splet|title=Osmrtnice {{!}} Radio Ognjišče|url=https://radio.ognjisce.si/sl/radio/osmrtnice/|website=radio.ognjisce.si|date=+02:00|accessdate=2026-07-13|language=sl|first=Radio|last=Ognjišče}}</ref> |} {{Škrbinski seznam}} == Glej tudi == * [[Superstoletnik]] == Sklici == {{sklici|30em}} [[Kategorija:Slovenski stoletniki|*]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Stoletniki]] [[Kategorija:Slovenski rekordi]] fox1aawd5lu4atvjus2fy8tys2q55qs Spolno razmnoževanje 0 225744 6748705 6585724 2026-09-10T14:06:08Z TadejM 738 + 4 kategorije; ±[[Kategorija:Razmnoževanje]]→[[Kategorija:Spolno razmnoževanje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748705 wikitext text/x-wiki [[Slika:Meiosis crossover.png|thumb|220px|T.i. »crossing-over«, eden od načinov homologne rekombinacije, pri katerem se izmenjata enakovredna dela homolognih kromosomov]] '''Spolno razmnoževanje''' je način [[razmnoževanje|razmnoževanja]], pri katerem se kombinira [[genetika|genski zapis]] staršev ob nastanku potomcev. Posledica tega je, da nima noben potomec povsem enakega [[genotip]]a kot katerikoli izmed staršev, to pa povečuje [[genetska diverziteta|genetsko diverziteto]]. Glavna mehanizma spolnega razmnoževanja sta [[mejoza]] oz. redukcijska [[mitoza|delitev]], pri kateri se število [[kromosom]]ov nastalih [[spolna celica|spolnih celic]] razpolovi, ter [[oploditev]], kjer se združijo homologni kromosomi obeh staršev. Pri tem pride pogosto še do naključnega prerazporejanja delov kromosomov znotraj homolognega para (t. i. [[homologna rekombinacija]]), kar povzroči, da so vsi potomci istega para različni tudi med seboj. Podoben proces je [[konjugacija]] pri [[bakterije|bakterijah]], vendar tu ne gre za razmnoževanje, temveč samo horizontalni prenos [[gen]]ov. [[Evolucija]] spolnega razmnoževanja še ni popolnoma pojasnjena. Sodeč po [[fosil]]nih ostankih se je prvič pojavilo konec [[mezoproterozoik]]a, pred 1 do 1,2 milijarde let.<ref>{{navedi splet |author=Orgel L.E. |url=http://www.eddieting.com/eng/originoflife/orgel.html |title=The Origin of Life on Earth |publisher=Scientific American |accessdate=14.11.2009}}</ref> Kljub temu, da je s stališča ekonomičnosti spolno razmnoževanje manj učinkovito kot [[nespolno razmnoževanje|nespolno]], ima to prednost, da izredno pospeši nastajanje novih kombinacij dednega materiala. To daje [[populacija (biologija)|populaciji]] mnogo večjo možnost prilagajanja [[naravni izbor|selekcijskim pritiskom]], kar pospeši evolucijo. Danes se velika večina večceličnih organizmov razmnožuje spolno, tako tudi skoraj vse [[rastline]] in [[živali]]. Nekatere skupine višjih organizmov ohranjajo sposobnost nespolnega razmnoževanja poleg spolnega in se poslužujejo enega ali drugega načina v odvisnosti od pogojev. == Viri == {{sklici}} == Glej tudi == * [[nespolno razmnoževanje]] * [[parjenje]] * [[razmnoževalni sistem]] * [[spolni odnos]] {{biološka škrbina}} [[Kategorija:Spolno razmnoževanje| ]] [[Kategorija:Razmnoževanje]] [[Kategorija:Plodnost]] [[Kategorija:Razvojna biologija]] [[Kategorija:Spolnost]] {{normativna kontrola}} sm5rmjj3ffb0nzp628uw2mjapwus7ay Anton Fran Wagner 0 231308 6749036 4972588 2026-09-11T10:44:15Z ~2026-49221-07 265594 Popravek 6749036 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Anton Fran Wagner''', [[Slovenci|slovenski]] [[lekarnar]] in [[politik]], * [[1712]] ([[Wiener Neustadt]]), † [[1782]], [[Ljubljana]]. Wagner je bil župan [[Ljubljana|Ljubljane]] med letoma 1774 in 1782. == Viri == * [http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zupani/ Spletna stran MOL] {{ZupaniLjubljane}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Wagner, Anton Fran}} [[Kategorija:Rojeni leta 1712]] [[Kategorija:Umrli leta 1782]] [[Kategorija:Slovenski farmacevti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Župani Ljubljane]] q5oghije3fbldrpe6hrwmmtyd33phqx Čarovniki s trga Waverly (film) 0 239473 6748864 6534456 2026-09-10T20:19:55Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Televizijski filmi]]; dodal [[Kategorija:Ameriški televizijski filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748864 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Čarovniki s trga Waverly | image = | caption = | director = [[Lev L. Spiro]] | producer = Kevin Lafferty<br /> Todd J. Greenwald<br /> Peter Murrieta | writer = [[Todd J. Greenwald]]<br /> [[Dan Berendsen]] | starring = [[Selena Gomez]]<br /> [[David Henrie]]<br /> [[Jake T. Austin]] | music = Keith Burgomaster | cinematography = David A. Makin | editing = | distributor = [[Disney Channel]] | released = 28. avgust 2009<ref name="moviesite">{{navedi splet|url=http://tv.disney.go.com/disneychannel/originalmovies/wizardsofwaverlyplacethemovie/|title=Film ''Čarovniki s trga Waverly'' na spletni strani Disneychannel.com|publisher=Disney Channel|accessdate=3.8.2009 }}</ref> | runtime = 94 minut | country = [[Združene države Amerike]] | language = [[Angleščina]] | budget = | gross = }} '''''Čarovniki s trga Waverly''''' (v izvirniku ''Wizards of Waverly Place'') je [[Američani|ameriški]] [[komedija|komični]] [[film]], filmska upodobitev [[Disney Channel]]ove [[televizijska serija|televizijske serije]] ''[[Čarovniki s trga Waverly]]''. Snemali so ga v [[San Juan, Puerto Rico|San Juanu]], [[Puerto Rico]] med februarjem in marcem 2009, premierno pa se je predvajal 28. avgusta 2009 na kanalu [[Disney Channel]] v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]].<ref name="sanjuanfilming">{{cite press release |title = Uspešna komična serija navdihne avanturski originalni film Disney Channela, ''Čarovniki s trga Waverly'', ki se je prvič predvajal v petek, 28. avgusta, na Disney Channelu |url = http://disneychannelmedianet.com/DNR/2009/doc/WOWP_MoviePremiere.doc |publisher = Disney Channel |date = 13. julij 2009 |accessdate = 3. avgust 2009 |archiveurl = https://web.archive.org/web/20100113035337/http://disneychannelmedianet.com/DNR/2009/doc/WOWP_MoviePremiere.doc |archivedate = 2010-01-13 |url-status = dead }}</ref> Premiero si je ogledalo 13,4 milijonov gledalcev,<ref name=WODWHMN>{{navedi splet |url=http://tvbythenumbers.com/2009/12/29/espn-domination-top-100-most-watched-telecasts-on-basic-cable-for-2009/37284 |title=100 najbolje gledanih televizijskih filmov na kabelski televiziji leta 2009 |accessdate=21.9.2010 |archive-date=2010-06-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100603013633/http://tvbythenumbers.com/2009/12/29/espn-domination-top-100-most-watched-telecasts-on-basic-cable-for-2009/37284 |url-status=dead }}</ref> s čimer si je prislužilo naslov drugega najbolje ogledanega filma na Disney Channelu, prehitel ga je le film ''[[Srednješolski muzikal 2]]''. Bil je tudi najbolje gledani televizijski film leta 2009.<ref>name="tvbythenumbers.com">http://tvbythenumbers.com/2009/12/29/espn-domination-top-100-most-watched-telecasts-on-basic-cable-for-2009/37284 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100603013633/http://tvbythenumbers.com/2009/12/29/espn-domination-top-100-most-watched-telecasts-on-basic-cable-for-2009/37284 |date=2010-06-03 }}</ref> Film je v glavnem prejel pozitivne ocene s strani filmskih kritikov. Spletna stran [[Rotten Tomatoes]] s filmskimi kritiki je filmu dodelila 62% pozitivnih ocen, s povprečno oceno 7,2/10.<ref name="Wizards of Waverly Place: The Movie">[http://www.rottentomatoes.com/m/wizards_of_waverly_place_the_movie/reviews_users.php ''Čarovniki s trga Waverly: Film''] na [[Rotten Tomatoes]]</ref> Film je bil leta 2010 nagrajen z [[Emmy]]jem za »najboljši otroški program«.<ref name="2010EmmyAward">{{navedi splet |url=http://www.emmys.com/nominations?tid=123 |title=Nominacije: Uradne nominacije za nagrado Primetime Emmy leta 2010 |date=8.7.2010 |publisher=Academy of Television Arts & Sciences |accessdate=8.7.2010 |archive-date=2012-04-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120404094711/http://www.emmys.com/nominations?tid=123 |url-status=dead }}</ref> Film je režiral [[Lev L. Spiro]], na [[Disney Channel]]u v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] in na [[Irska|Irskem]] pa se je prvič predvajal 23. oktobra 2009 na prireditvi Wiz-Tober 2009. Posneli bodo tudi nadaljevanje filma, ki je trenutno v produkciji, kdo ga bo režiral in napisal ter kdaj bo film sam izšel pa še ni znano. Film bo nosil naslov ''Čarovniki s trga Waverly: Film'' (''Wizards of Waverly Place: The Movie 2'') in bo prilagojen prvemu filmu. To bo bil drugi film v franšizi. V filmu se pojavijo vsi glavni liki z izjemo Harper, ki je zaigrala le manjšo vlogo. [[DVD]] s filmom je izšel 15. decembra 2009 kot ''dodatna verzija''. Film ni izšel na [[Blu-ray]]ju kot ostali [[Disney Channel]]ovi filmi, kot na primer ''[[Srednješolski muzikal 2]]'', ''[[Camp Rock]]'', ''The Cheetah Girls: One World'' in ''Camp Rock 2: The Final Jam''. Film se vrti okoli Alex in njene družine, ki odidejo na počitnice na [[Karibi|Karibe]]. Režiserji filma pravijo, da film ''Čarovniki s trga Waverly: Film'' ni niti malo podoben seriji, saj je, na primer, serija v glavnem snemana na odru, film pa na prostem v živo. Na nekaterih lokacijah snemanja je bilo večkrat vetrovno, kot se pokaže na dodatnih prizorih iz filma ''Čarovniki s trga Waverly: Film'' v DCOM-u. Izbrisane scene iz filma so bile prikazane na DVD-ju ''Čarovniki s trga Waverly: Film - Dodatni prizori''. Disney Channel je izdal tudi film z izbrisanimi scenami, naslovljen kot ''Backstage Wizardry''. Film je šele šesti izdani Disney Channelov film, ki je temeljil na televizijski seriji, pred tem pa so izdali tudi filme ''Jett Jackson: The Movie'', ''[[Pri Stevenstovih (film)|Pri Stevenstovih: Film]]'', ''[[Kim Possible: Čas za akcijo]]'', ''Kim Possible Movie: So the Drama'' in ''[[Penny na počitnicah]]''. Prihajajoči Disney Channelovi filmi, ki temeljijo na seriji, so ''Phineas and Ferb: Across the Second Dimension in Fabulous'' in ''[[Srečno, Charlie (film)|Srečno, Charlie: Film]]''. Film se je na [[Disney Channel]]u prvič predvajal med sezono 2 in sezono 3 serije, natančneje med epizodami »Retest« in »Franken Girl«. == Zgodba == Družina Russo med tem, ko je [[Alex Russo|Alex]] ([[Selena Gomez]]) pri svoji najboljši prijateljici [[Harper Finkle]] ([[Jennifer Stone]]), načrtuje počitnice na [[Karibi]]h. Alex pa se odloči, da pokuka v [[Justin Russo|Justinove]] ([[David Henrie]]) zasebne stvari, vendar nahrbtnik napade Alex, saj je Justin Alexino radovednost predvidel. Ko njun oče, [[Jerry Russo|Jerry]] ([[David DeLuise]]) pride k njima, da bi jima pomagal, po nesreči spregovori o prepovedani knjigi urokov, ter Justinu dovoli, da si jo sposodi, Alex pa mu jo ukrade, ko nihče ne gleda. Alex želi oditi na zabavo s Harper, vendar ji njena mama, [[Theresa Russo|Theresa]] ([[Maria Canals Barrera]]), to prepove, saj je posebej nezanesljiva, kadar se druži s Harper. Ko njeni starši odidejo ven, njenih bratov pa ni na spregled, Alex izreče urok s pomočjo knjige prepovedanih urokov, da lahko odide na zabavo s Harper. Na žalost urok ne uspe in Alex zalotijo starši. Zaradi tega je Alex prisiljena, da odide na počitnice na Karibe s starši, palice pa morajo Justin, Alex in njun brat Max ([[Jake T. Austin]]) pustiti doma. Na poti spoznajo čarovnika ([[Steve Valentine]]) (ki je svoje magične sposobnosti izgubil v boju z bratom) po imenu Archie, ki želi svoje dekle Giselle iz papige spremeniti nazaj v človeka, pri čemur pa mora najti »kamen sanj«, ki lahko obrne vsak urok ali izpolne vsako željo. Kasneje, po tem ko Alex na svoji mami uporabi urok, da ji dovoli, da se druži s prijatelji, jo starši kaznujejo in ji prepovejo čaranje. Po pogovoru s Thereso si Alex zaželi, da se njeni starši ne bi nikoli srečali; na žalost v rokah drži knjigo z uroki in čarovniško palico, zato se želja uresniči. Rezultat želje je, da se Jerry in Theresa ne poznata in se niti ne spominjata svojih otrok, Justina, Alex in Maxa. Alex, Max in Justin poskušajo Jerryju izmakniti knjigo urokov, ki jo nosi v žepu, vendar jih zaloti. Jerry ima še vedno svoje čarobne moči, saj se jim ni odrekel, da bi se poročil s Thereso. Jerry je bolj brezskrben in nekoliko manj odgovoren pri uporabi magije. Justin ga »hipotehnično« vpraša, kaj bi se zgodilo, če si čarovnik zaželi, da se njegovi starši ne bi srečali. Jerry razloži, da bi čarovnik postopoma pozabil svojo preteklost, nato pa popolnoma izginil. Pravi, da bi se moral zgoditi čudež, da bi čarovnik katastrofo lahko popravil, nato pa Justin omeni »kamen sanj« (La Piedra de los Sueños), za katerega Jerry meni, da bi lahko deloval. Po Jerryjevem svetovanju se Alex in Justin odpravita iskati »kamen sanj«, pri čemer ju vodi Archie. Med tem Max ostane v hotelu, da starše odvrača od tega, da bi spoznavali nove ljudi. Tekom dneva Max izgubi spomin. Ko Alex in Justin spoznata, da obstaja možnost, da ne najdeta kamna in izgineta, se drug drugemu opravičita za težave, ki sta si jih povzročila. Med potjo se Justin in Alex soočita z mnogimi ovirami, kot je na primer pot čez širok [[kanjon]], [[živi pesek]] in hoja po ozki polici. Ko spozna, da je nekaj narobe, Max prosi Jerryja, da mu pomaga poiskati Alex in Justina, s čimer se Jerry po nekaj prepričevanjih tudi strinja. Pridruži se jima tudi Theresa, ki meni, da iščeta zaklad, kasneje pa se izkaže za zelo koristno, saj je edina izmed trojice, ki zna govoriti [[španščina|špansko]]. Sčasoma Alex in Justin najdeta »kamen sanj«, vendar jima ga ukrade Giselle. Otroci svojo zgodbo povedo Theresi in Jerryju, vendar jim Theresa ne verjame, saj meni, da nikoli ne bi mogla pozabiti lastnih otrok. Med tem, ko poskušajo ugotoviti, kako bi spremenili urok brez »kamna sanj«, Jerry omeni, da bi jim morda lahko uspelo obrniti urok, če bi bil eden izmed otrok popoln čarovnik. Med pripravljanjem na čarovniško tekmovanje, Max dokončno izgubi spomin. Theresa se ga nekoliko spomni in spozna, da so otroci govorili resnico. Ko ugotovita, da morajo reagirati hitro, se Alex in Justin pripeljeta na starodavno bojišče, kjer bo potekalo tekmovanje. Jerry pojasni, da jima je v boju dovoljeno uporabiti le štiri osnovne elemente in sicer [[zrak]], [[ogenj]], [[zemlja|zemljo]] in [[voda|vodo]]. Zmagovalec boja bo postal popoln popoln čarovnik. V boju zmaga Alex. Ker želi urok obrniti, se za pomoč zateče k Justinu, ki pa je že izgubil svoj spomin (čemur sicer nasprotuje dejstvo, da je starejši od Alex). V redkem trenutku ljubezni in sočutja, Alex moleduje Justina, naj je ne zapusti in ga opomni, da je njen starejši brat. Justin ji verjame in ji želi pomagati, vendar ji ne more, in pristane na istem mestu kot Max. Obupana, Alex poskuša obrniti urok, Jerry pa ji pove, da je lahko že prepozno. Med tem Theresa prispe nazaj v hotel, kjer opazi, da se je Giselle že spremenila nazaj v človeka, »kamen sanj« pa nosi okrog vratu kot ogrlico. Archie uredi, da Theresa dobi kamen, Giselle pa se spremeni nazaj v papigo. Theresa si nato zaželi, da bi bila tam, kjer so Jerry, Justin in Alex. Ko prispe k njim, kamen da Alex. Jerry Alex pove, da si lahko zaželi, da bi dobila brata nazaj in še vedno obdržala svoje čarobne zmožnosti. Namesto tega si Alex zaželi, da bi bilo vse enako, kot prej; čas se zavrti nazaj in Alex se spet prepira s Thereso. Prepir pa Alex takoj ustavi, se opraviči in sprejme svojo kazen. Jerry in Theresa se ne spomnita ničesar, kar se je zgodilo, Alex, Max in Justin pa se. Otroci in starša se zbližajo in skupaj preživijo počitnice. == Igralska zasedba in liki == * [[Selena Gomez]] kot [[Alex Russo]], srednji otrok in poznana tudi kot upornica družine Russo. Pogosto zaide v težave zaradi uporabe magije in je prva osumljenka, če se okoli družine zgodi kar koli nenavadnega, povezanega z magijo. V srednji šoli ji ne gre najbolje, tako kot pri učnih urah čaranja in zato, ker se premalo trudi in ne zato, ker ni bistra. Njena ulična pamet, triki, zmožnost hitrega laganja in podobno, so vedno razlog, zaradi katerega jo njena družina osumi laganja. Kljub temu, da se pri učnih urah čaranja nikoli ni preveč trudila, zmaga na čarovniškem tekmovanju proti Justinu v filmu ''Čarovniki s trga Waverly''. * [[David Henrie]] kot [[Justin Russo]], najstarejši in najpametnejši otrok v družini Russo. Vedno se osredotoči na svoje šolsko delo, kot tudi na učne ure čaranja in je boljši čarovnik kot njegova brat in sestra. Justin je zelo samozavesten glede tega, da bo zmagal na čarovniškem tekmovanju, vendar za razliko od svoje sestre Alex, nima toliko pameti in zavajajočih sposobnosti (nekoč je svoje dekle in njeno družino prijavil uradu za lov na pošasti). V tretji sezoni konča z učnimi urami čaranja in postane lovec na pošasti, kar je del njegovega neodvisnega študija. Verjame, da mu je usojeno, da bo postal čarovnik v družini zaradi svojih čarovniških sposobnosti in magičnih študij. Kakorkoli že, Justin izgubi svoje sposobnosti čaranja v filmu ''Čarovniki s trga Waverly'', ko ga na čarovniškem tekmovanju premaga Alex. * [[Jake T. Austin]] kot [[Max Russo]], najmlajši otrok v družini. Med tem ko je Justin pameten zato, ker se veliko uči in posveti vsemu, kar dela, Alex pa je ulično pametna, se Max ne odlikuje v nobeni izmed teh kategorij. Pogosto v prostem času počne zelo čudne reči (čarovniške in nečarovniške), kot na primer sprehaja pse s svojim nečarovniškim prijateljem, da bi zaslužil za »skodelice na verigi.« Kot Alex pogosto uporabi magijo tako, da ne doseže tistega, kar je želel, vendar ne tako resno in težavno, kot njegova sestra. V šoli mu ne gre preveč dobro, tako kot pri učnih urah čaranja. Ni preveč pameten, kljub temu pa je v epizodi »Wizard for Day«, ko Alex Jerryju podari Merlinov klobuk za rojstnodnevno presenečenje, da bi bil lahko za en dan spet čarovnik, omenjeno, da ima matematiko zaključeno -3, na kar se Alex odzove z: »Počakaj, -3? Kako si lahko boljši od mene?« Ima čarobnega mentorja imenovanega Mentor. V filmu ''Čarovniki s trga Waverly: Film'' se z Alex in Justinom ne pomeri v tekmovanju, saj je zaradi Alexine želje izginil. * [[Maria Canals Barrera]]''' kot Theresa Russo je mama Alex, Justina in Maxa, ki nima čarobnih moči. Čaranja ne mara preveč, vendar ima zelo rada svojo družino. Ima mehiške korenine. * [[David DeLuise]] kot Jaredd Vincent »Jerry« Russo je oče in učitelj Alex, Justina in Maxa. Bil je zmagovalec tekmovanja, vendar je svoje čarobne moči daroval za to, da bi se lahko poročil s Thereso, ki je navaden človek. V veliko epizodah se vidi, da si želi, da bi bil še vedno čarovnik. * [[Jennifer Stone]] kot [[Harper Finkle]] je Alexina najboljša prijateljica. Za čaranje je izvedela v epizodi ''Harper Knows''. Alexino uporabljanje magije jo zelo straši. Ko je pod pritiskom ali ko Alex naredi kaj slabega in ona za to (iz)ve, vedno uporabi izgovor, kot je ''Se vidimo pri športu!''. Je zelo zaljubljena v Justina, vendar ga preboli, ko Justin začne hoditi z Juliet. V epizodi ''Wizards and Vampires vs. Zombies'' se zaljubi v Zekea, Justinovega najboljšega prijatelja. Nosi zelo čudne obleke, ki jih oblikuje in izdela sama, obleke, ki jih nosi, pa so po navadi povezane s hrano. V tretji sezoni se preseli k družini Russo. V prvi sezoni nosi priimek »Evans« in v novelizacijah. V filmu se pojavi le v manjšem cameo prizoru. * [[Steve Valentine]] kot Archie je vešč, vendar nesrečen in zajedliv iluzionist ter ustvarjalec, ki služi kot komična folija in drugi antagonist filma. Imel je magične sposobnosti dokler ga ni v čarovniškem tekmovanju premagal njegov brat. On in Giselle konstantno zahajata v težave z lokalno avtoriteto in skušata prepričati Russove, da iščeta »kamen sanj«, vendar s tem ne preslepita Theresse in Jerryja. Kakorkoli že, po časovnem paradoksu, ki ga povzroči Alex, da ne bi uničila celotne družine, morata Alex in Justin poiskati ta predmet. Med tem filmom Archie služi kot Gisellein asistent, saj je zaljubljen vanjo in ima željo po tem, da bi našel »kamen sanj.« Kot se pokaže v filmu, se Archie počuti slabo, kakorkoli že, nazadnje »kamen sanj« vzame Giselle in ga preda Theressi - takrat izrazi željo, da bi se razšel z Giselle. * Jennifer Alden kot Giselle je ženska čarovnica in glavna antagonistka filma. Zaradi neznanega razloga se je spremenila v papigo in zaradi tega je prisiljena iskati »kamen sanj«, pri čemur pa manipulira z Archiejem in Russovimi. Ko Russovi najdejo »kamen sanj«, jim ga Giselle ukrade, da bi se spremenila nazaj v človeka. Čez film se Archie ne zaveda njene okrutnosti ter podleže vsem psihičnim in čustvenim zlorabam, dokler se ne zave, da ga je samo izrabljala. Na njeno nesrečo ji Archie ukrade »kamen sanj«, zaradi česar se spremeni nazaj v papigo. Do konca filma ostaja skrivnost, zakaj se je najprej spremenila v papigo, vendar gledalci lahko domnevajo, da je bila to kazen za zlorabljanje njenih magičnih moči. * [[Xavier Torres]] kot Javier je eden izmed direktorjev aktivnosti, v katerega se je zaljubila Alex. * [[Johnathan Dwayne]] kot direktor aktivnosti * Jazmín Caratini kot Bartender * Marise Alvarez kot Greeter * Bettina Mercado kot ženska v vasi #1 * Veraalba Santa kot ženska v vasi #2 * Gabriela Alejandra Rosario kot dekle v vasi * Ruby kot Giselle papiga (nedokončano) == Produkcija == === Igralska zasedba === V filmu je igrala celotna igralska zasedba iz [[Disney Channel]]ove televizijske serije ''[[Čarovniki s trga Waverly]]''. Vlogo [[Alex Russo]] je dobila ''[[Selena Gomez]]'' kot prvi glavni lik iz filma. Vlogo [[Justin Russo|Justina Russa]] je dobil ''[[David Henrie]]'' kot drugi glavni lik iz filma. [[Max Russo|Maxa Russa]], tretji lik iz filma, je upodobil ''[[Jake T. Austin]]''. Čez film je Max začel pozabljati različne reči. [[Harper Finkle]] je zaigrala ''[[Jennifer Stone]]'', kljub temu pa je bila njena vloga le manjša, z drugimi besedami, cameo vloga. Harper se pojavi na začetku filma. Nazadnje se pojavi v Alexini sobi, v sceni, kjer je Alex nesrečna zaradi počitnic na Karibih. Vlogo [[Theresa Russo|Therese Russo]], matere Alex, Maxa in Justina so dodelili ''[[Maria Canals-Barrera|Marii Canals-Barreri]]''. Lik [[Jerry Russo|Jerryja Russa]], očeta Alex, Maxa in Justina je upodobil ''[[David DeLuise]]''. Ostali igralci in igralke, ki so se pojavili v filmu, so ''[[Steve Valentine]]'', ki je zaigral Archieja, ''Jennifer Alden'' v vlogi Giselle in ''[[Xavier Enrique Torres]]'', ki je upodobil Javierja. === Snemanje === Film ''Čarovniki s trga Waverly: Film'' so primarno snemali v [[San Juan, Puerto Rico|San Juanu]], [[Puerto Rico]] med februarjem in marcem 2009. V verziji filma, imenovani ''Čarovniki s trga Waverly: Film - Različica Kaj je kaj'' je prikazala, kje so snemali film in več. Na poti v Puerto Rico se je prikazal obraz Selene Gomez, ki je bil videti zelo razočaran, ker ni zaigrala v eni izmed pomembnejših scen filma. Med snemanjem je režiser Lev L. Spiro našel [[pajek|pajka]] v jami, kjer je bil skrit »kamen sanj«, povedali pa so tudi, da so bili [[netopir]]ji v jami resnični in da sta morala biti Selena Gomez in David Henrie zelo previdna, da jih ne bi prebudila. Scena na železniški postaji, kjer se pokaže vlak iz perona, je bila snemana v Torontu, kljub temu, da se serija dogaja v New Yorku. === Promocija === [[Selena Gomez]] je posnela [[skladba|pesem]] »[[Magic (pesem)#Verzija Selene Gomez|Magic]]« za promocijo filma, ki je bila vključena tudi v [[Čarovniki s trga Waverly (glasba)|soundtracke]] za [[film]] in za [[televizijska serija|televizijsko serijo]].<ref name="gomezmagic">{{navedi splet|url=http://www.disneychannelmedianet.com/DNR/2009/doc/MagicVideo_072309.doc|title=VIDEOSPOZ ZA PESEM SELENE GOMEZ, »MAGIC,« MUSIC SE PREMIERNO PREDVAJA V PETEK, 24. JULIJA NA DISNEY CHANNELU|date=23.7.2009|publisher=Disney Channel|accessdate=3.8.2009|archive-date=2009-09-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20090902011249/http://www.disneychannelmedianet.com/DNR/2009/doc/MagicVideo_072309.doc|url-status=dead}}</ref> Epizoda »[[Wizards of Waverly Place: Wizards vs Vampires|Wizards vs. Vampires]]« se je na [[Disney Channel]]u predvajala 8. avgusta 2009, na kanalu [[Family Channel]] pa 24. avgusta 2009. Verzija »Kaj je kaj« je na Disney Channelu izšla 24. oktobra 2009.<ref name="aceshowbiz">{{navedi splet|url=http://www.aceshowbiz.com/news/view/00025328.html|title=Celotni napovednik za film ''Čarovniki s trga Waverly: Film''|date=27.6.2009|publisher=Aceshowbiz|accessdate=27.6.2009}}</ref> === Dodatki DCOM === Dodatki DCOM so izšli na [[Disney Channel]]u že pred filmom. Pokazali so prizore za kamero, ki niso vključeni v film in intervjuje z ustvarjalci filma in igralsko zasedbo. Štiri verzije DCOM-a so se prvič predvajale na Disney Channelu. DCOM-jevi dodatki so bili poznani tudi pod imenom ''Disney Channelovi originalni filmski dodatki''. == Izid == Film se je prvič predvajal na [[Disney Channel]]u kot Disney Channelov originalni film 28. avgusta leta 2009 z 11,4 milijoni gledalci tiste noči, s čimer je postal eden izmed najuspešnejših Disney Channelovih filmov. Film se je v Veliki Britaniji in na Irskem [[premiera (dogodek)|premierno]] predvajal 23. oktobra leta 2009 kot del prireditve Wiz-Tober. V [[Španija|Španiji]] se je film prvič predvajal 11. oktobra 2009 kot del prireditve Magoctubre 2009 v Španiji. === Kritični sprejem === Film je v glavnem prejel pozitivne ocene s strani filmskih kritikov. Spletna stran filmskih kritikov, [[Rotten Tomatoes]], je filmu dodelila 62% pozitivnih ocen s 2693 ocenami in povprečno oceno 7,2/10.<ref name="Wizards of Waverly Place: The Movie"/> === Ocene === Film je prejel 13,6 milijonov gledalcev na noč njegove premiere,<ref name=WODWHMN/> s čimer je postal najbolje gledani televizijski film leta 2009 in [[Disney Channel]]ov drugi najbolje gledani film na premierno noč, takoj za filmom ''[[Srednješolski muzikal 2]]''.<ref name="tvbythenumbers.com">{{Navedi splet |url=http://tvbythenumbers.com/2009/12/29/espn-domination-top-100-most-watched-telecasts-on-basic-cable-for-2009/37284 |title=arhivska kopija |accessdate=2010-04-20 |archive-date=2010-06-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100603013633/http://tvbythenumbers.com/2009/12/29/espn-domination-top-100-most-watched-telecasts-on-basic-cable-for-2009/37284 |url-status=dead }}</ref> Na drugo noč od izida filma si je film ogledalo 5,8 milijonov gledalcev. V naslednjem tednu, na tretjo noč, si je film ogledalo 4,3 milijonov gledalcev, na četrto noč pa 4,7 milijonov gledalcev.<ref>http://disneychannelmedianet.com/DNR/2009/html/DC_Aug24_30_09.html</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://tvbythenumbers.com/2009/09/01/cable-ratings-wizards-of-waverly-place-the-closer-wwe-raw-royal-pains/25880 |title=arhivska kopija |accessdate=2010-04-20 |archive-date=2009-09-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090904104321/http://tvbythenumbers.com/2009/09/01/cable-ratings-wizards-of-waverly-place-the-closer-wwe-raw-royal-pains/25880 |url-status=dead }}</ref> Ko se je film prvič predvajal v Veliki Britaniji kot del prireditve Wiz-Tober, si ga je ogledalo 1,04 milijonov gledalcev, s čimer je postal sedmi največkrat gledani film tistega tedna in drugi najbolje gledani film na kanalu [[Disney Channel UK]].<ref>http://www.barb.co.uk/</ref> === Različica ''Kaj je kaj'' === Različica ''Kaj je kaj'' je izšla 24. oktobra 2009 na Disney Channelu, kot del maratona ''[[Čarovniki s trga Waverly]]''. Različica ''Kaj je kaj'' vsebuje informacije za sceno. == Glasba == {{glavni|Čarovniki s trga Waverly (soundtrack)}} V intervjuju za [[Disney Channel]]ovo reklamo, ''Disney 365'', je Selena Gomez govorila o interperacijah pesmi iz soundtracka, kjer je dejala: »'Disappear' je bolj romantična pesem. V glavnem govori o dekletu, ki ji je všeč nek fant in ne želi, da izgine, pesem 'Magical' pa govori o uroku, izvedenem nad fantom, in ta pesem, 'Magic', enostavno spada v film ''Čarovniki s trga Waverly: Film''.«<ref name=video /> Kljub temu, da je za epizodo serije posnela pesem »Make it Happen,« se ta ne pojavi na albumu, razlog pa ni znan. Album vključuje pesmi, ki jih je navdihnila serija in film ''Čarovniki s trga Waverly''.<ref name="video">{{navedi splet|url=http://disney.go.com/videos/#/videos/musicvideos/&content=358849|title=Disney 365 - Wizards Soundtrack|publisher=[[Disney.com]]|accessdate=August 3, 2009}}</ref><ref name=magicgomez>{{navedi splet|url=http://disneychannelmedianet.com/DNR/2009/doc/MagicVideo_072309.doc|title=VIDEOSPOT ZA PESEM SELENE GOMEZ, »MAGIC«, SE PREMIERNO PREDVAJA, 24. JULIJA NA DISNEY CHANNELU|publisher=[[Disney Channel]]|date=23. julij 2009|author=Kelly Grant, Brenda|accessdate=3. avgust 2009}}</ref> »[[Magic (pesem, Pilot)#Verzija Selene Gomez|Magic]]« od [[Selena Gomez|Selene Gomez]] je [[digitalno]] izšla preko trgovine [[iTunes Store]]. Pesem je izšla 21. julija 2009 na radiju Radio Disney iTunes Pass.<ref name=RDiP>{{navedi splet|url=http://radio.disney.go.com/music/itunes.html|title=Radio Disney iTunes Pass|publisher=[[Apple Inc.|Apple]] ([[iTunes Store]])|accessdate=3. avgust 2009}}</ref> Pesem »Magic« se je prvič predvajala na radiju [[Radio Disney]], videospot zanjo pa na kanalu [[Disney Channel]] 24. julija tistega leta. Videospot pesmi prikazuje Seleno Gomez med petjem na mikrofon s svetlim in razposajenim ozadjem, vključena pa je bila tudi v odlomke iz filma ''Čarovniki s trga Waverly''.<ref name=magicgomez /><ref name="mvdissite">{{navedi splet|url=http://disney.go.com/videos/#/videos/musicvideos/&content=363566|title=Disney.com: Selena Gomez - »Magic«|publisher=Disney.com|accessdate=3. avgust 2009}}</ref> Pesem »Magic« se je najprej uvrstila na enainšestdeseto mesto glasbene lestvice ''Billboard'' [[Hot 100]], saj si jo je naložilo 42.000 poslušalcev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/#/news/black-eyed-peas-jason-mraz-tie-records-on-1004002946.story|title=Glasbena skupina Black Eyed Peas in Jason Mraz si delita rekord na lestvici ''Billboard'' Hot 100|publisher=Billboard|accessdate=14. avgust 2009|date=13. avgust 2009|author1=Ben-Yehuda, Ayala|author2=Trust, Gary}}</ref> === Seznam pesmi === {{Track listing | headline = Standardna verzija<ref name="Amazon">{{navedi splet|url=http://www.amazon.com/Wizards-Waverly-Place-Soundtrack/dp/B002BA9QMK/ref=sr_1_6?ie=UTF8&s=music&qid=1244079309&sr=8-6|title=Amazon.com: ''Čarovniki s trga Waverly''|publisher=[[Amazon.com]]|accessdate=3. avgust 2009}}</ref> | extra_column = Izvajalec(i) | title1 = Disappear | note1 = | extra1 = [[Selena Gomez]] | length1 = 3:39 | title2 = Magical | note2 = | extra2 = [[Selena Gomez]] | writer2 = | length2 = 2:54 | title3 = [[Magic (pesem, Pilot)#Verzija Selene Gomez|Magic]] | note3 = Originalno od glasbene skupine [[Pilot (glasbena skupina)|Pilot]] | length3 = 2:49 | writer3 = [[David Paton]], [[William Lyall]] | extra3 = [[Selena Gomez]] | title4 = [[Strange Magic]] | note4 = Originalno od glasbene skupine [[Electric Light Orchestra]] | length4 = 3:20 | extra4 = [[Steve Rushton]] | title5 = [[Magic (pesem, The Cars)|Magic]] | note5 = Originalno od glasbene skupine [[The Cars]] | length5 = 3:51 | writer5 = [[Ric Ocasek]] | extra5 = [[Honor Society (glasbena skupina)|Honor Society]] | title6 = [[Every Little Thing She Does Is Magic#Verzija Mitchela Mussa|Every Little Thing She Does Is Magic]] | note6 = Originalno od glasbene skupine [[The Police]] | length6 = 3:44 | writer6 = [[Sting (glasbenik)|Sting]] | extra6 = [[Mitchel Musso]] | title7 = [[Magic Carpet Ride]] | note7 = Originalno od glasbene skupine[[Steppenwolf (glasbena skupina)|Steppenwolf]] | length7 = 2:57 | writer7 = | extra7 = [[KSM (glasbena skupina)|KSM]] | title8 = [[Magic (pesem, Olivia Newton-John)|Magic]] | note8 = Originalno od [[Olivia Newton-John|Olivie Newton-John]] | length8 = 4:08 | extra8 = [[Meaghan Jette Martin]] | writer8 = [[John Farrar]] | title9 = [[You Can Do Magic (pesem)|You Can Do Magic]] | note9 = Originalno od glasbene skupine [[America (glasbena skupina)|America]] | length9 = 3:33 | extra9 = [[Drew Seeley]] | writer9 = [[Russ Ballard]] | title10 = Some Call It Magic | note10 = | extra10 = [[Raven-Symoné]] | length10 = 3:13 | writer10 = [[Matthew Gerrard]], [[Robbie Nevil]], Raven-Symone | title11 = [[Do You Believe in Magic (pesem)#Verzija Aly & AJ|Do You Believe in Magic]] | note11 = Originalno od glasbene skupine [[The Lovin' Spoonful]] | length11 = 2:13 | extra11 = [[78violet]] | writer11 = [[John Sebastian]] | title12 = Everything Is Not As It Seems | note12 = Pesem s temo | length12 = 0:51 | extra12 =[[Selena Gomez]] }} == Izid na DVD-ju == [[DVD]] s filmom je izšel v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Kanada|Kanadi]] kot [[Disney DVD]] 15. decembra 2009 v razširjeni izdaji. Film je bil izdan tudi v [[francoščina|francoščini]], [[španščina|španščini]] in [[angleščina|angleščini]] s podnapisi v enakih jezikih. Film je na DVD-ju izšel tudi v [[Avstralija|Avstraliji]] 15. decembra 2009, v [[Nemčija|Nemčiji]] in [[Francija|Franciji]] pa 2. decembra 2009. V [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] pa je na DVD-ju izšel 22. februarja 2010. Film ni izšel na [[Blu-ray]]ju. == Nagrade in nominacije == {| class="wikitable" |- ! Leto ! Nagrada ! Kategorija ! Osvojeno? |- | rowspan="12" align="center" | 2010 |- | align="center" | [[Emmy]] | Izstopajoči otroški program | rowspan="7" align="center" | {{award-won |align=left}} |- | align="center" | [[Image Awards]] | Izstopajoči otroški program | rowspan="7" align="center" | Ne |- | align="center" | [[Golden Reel Award]] | Najboljše urejanje zvokov | rowspan="7" align="center" | Ne |- |} == Trženje == Prvi napovednik za film je izšel na [[Disney Channel]]u 17. junija 2009. Napovednik s celotno dolžino je izšel 26. junija 2009 med premiero enega izmed Disney Channelovih filmov Selene Gomez, ''Princess Protection Program''.<ref name="aceshowbiz"/> === Izbrisane scene === Izbrisane scene iz filma so izšle na DVD-ju ''Čarovniki s trga Waverly: Film - Dodatna verzija''. Kanal [[Disney Channel]] je prikazal izbirsane scene na prireditvi pod naslovom ''Backstage Wizardry''. Scena se osredotoči na [[Alex Russo|Alex]], [[Justin Russo|Justina]] in [[Max Russo|Maxa]], ki poskušajo svoje starše uročiti tako, da bi se spoznala, vendar jim urok ne uspe najbolje; Theresine obleke se pojavijo na Jerryju in Jerryjeve na Theresi. Ostale scene so bile posnete v bazenu z morskim psom. V še eni izbrisani sceni Justin in Alex svoja starša spremenita v majhna otroka. == Linija igrač in novel == Serija ''Čarovniki s trga Waverly'' in film ''Čarovniki s trga Waverly: Film'' je izdal tudi linijo igrač in novel, ki temeljijo na njiju. === Otroška novela === Otroška novela iz filma je izšla v vseh ameriških trgovinah. Na voljo je bila v supermarketih, papirnicah, trgovinah s knjigami in preko spleta, na spletnih straneh »Amazon.com«, »Ebay.com« in več. === Linija lutk === Izdali so lutko Alex Russo je bila prodajana v trgovinah blizu vseh občin v Ameriki. Vključevala je tudi manjšo čarovniško palico, ki se jo lahko odstrani in se z njo spremeni barvo oblačil lutke. Za otroke, ki se s tem igrajo, so izdali tudi palico v velikosti palice, ki so jo uporabljali v seriji. == Nadaljevanje == 3. junija 2010 so potrdili, da je drugi del filma ''Čarovniki s trga Waverly'' v produkciji.<ref name="allheadlinenews.com">[http://www.allheadlinenews.com/articles/7018896380 Disney naroči četrto sezono serije ''Čarovniki s trga Waverly'' in nadaljevanje filma.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100607064931/http://www.allheadlinenews.com/articles/7018896380 |date=2010-06-07 }} Vse glavne novice 4. junija 2010 24:49 (EST)</ref> Trenutno je film poznan pod naslovom ''Čarovniki s trga Waverly: Film 2''. [[The Walt Disney Company|Disney]] je začetek produkcije oznanil 2. junija 2010.<ref name="allheadlinenews.com"/> Poznano je, da se je že začela pre-produkcija filma. Potrjeno je bilo tudi, da bo v njem igrala [[Selena Gomez]]. Zaenkrat je znano tudi to, da bo [[scenarij]] za film napisal [[Dan Berendsen]].<ref>{{Navedi splet |url=http://tvbythenumbers.com/2010/06/03/disney-channel-renews-wizards-of-waverly-place-for-a-fourth-season/53112 |title=Disney Channel razkrije četrto sezono serije ''Čarovniki s trga Waverly''; načrtuje drugi del filma |accessdate=2010-10-03 |archive-date=2010-06-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100605033642/http://tvbythenumbers.com/2010/06/03/disney-channel-renews-wizards-of-waverly-place-for-a-fourth-season/53112 |url-status=dead }}</ref> == Izid == {| class="wikitable" ! Država / regija ! width="222pt"| Kanal ! Premiera ! Naslov filma |- | {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Združene države Amerike]]<br />(vključno s {{ikonazastave|Puerto Rico}} [[Puerto Rico]]m) | [[Disney Channel]] | rowspan="2"| 28. avgust 2009 | rowspan="2"| Wizards of Waverly Place: The Movie |- | {{ikonazastave|Kanada}} [[Kanada]] | [[Family Channel|Family]] |- | {{ikonazastave|Avstralija}} [[Avstralija]] | [[Disney Channel Australia]] | 19. september 2009 | Wizards of Waverly Place: The Movie |- | {{ikonazastave|Argentina}} {{ikonazastave|Mehika}} {{ikonazastave|Čile}} {{ikonazastave|Venezuela}} [[Argentina]], [[Mehika]], [[Čile]], [[Venezuela]] | [[Disney Channel Latin America]] | 11. oktober 2009 (kot del prireditve Abracadubre 2009) | Los Hechiceros de Waverly Place: La Película |- | {{ikonazastave|Španija}} [[Španija]] | [[Disney Channel Spain]] | 17. oktober 2009 (kot del prireditve Magoctubre 2009) | Los Magos de Waverly Place: Vacaciones en el Caribe |- |rowspan="2"|{{ikonazastave|Portugalska}} [[Portugalska]] | [[Disney Channel (international)#Portugal|Disney Channel Portugal]] | 17. oktober 2009 |rowspan="2"|Os Feiticeiros de Waverly Place: Férias nas Caraíbas |- |[[SIC (Portugal)|SIC]] | 24. december 2009 |- | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] | rowspan="2"|[[Disney Channel (UK and Ireland)]] | rowspan="2"|23. oktober 2009 (kot del prireditve Wiz-tober 2009) | rowspan="2"| Wizards of Waverly Place: The Movie |- | {{flag|Irska}} |- | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Brazilija]] | [[Disney Channel Latin America|Disney Channel Brazil]] | 25. oktober 2009 (kot del prireditve Abracadubro 2009) | Os Feiticeiros de Waverly Place: O Filme |- | {{ikonazastave|Francija}} [[Francija]] | [[Disney Channel France]] | 27. oktober 2009 |rowspan="2"| Les Sorciers de Waverly Place: Le Film |- | {{ikonazastave|Quebec}} [[Québec]] | [[VRAK.TV]] | 21. december 2009 |- |rowspan="2"| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Nemčija]] | [[Disney Channel (international)#Germany|Disney Channel Germany]] | 30. oktober 2009 | rowspan="4"| Die Zauberer vom Waverly Place – Der Film |- | [[Pro 7]] |rowspan="3"| 29. november 2009 |- | {{ikonazastave|Švica}} [[Švica]] | [[SF ZWEI]] |- | {{ikonazastave|Avstrija}} [[Avstrija]] | [[ORF 1]] |- | {{flag|Grčija}} | [[ET1 (Greece)]] | 5. december 2009 |''Οι Μάγοι του Γουέιβερλυ – Η Ταινία'' |- |rowspan="2"| {{ikonazastave|Italija}} [[Italija]] | [[Disney Channel Italy]] | 20. oktober 2009 (kot del prireditve Magottobre 2009) |rowspan="2"| I Maghi di Waverly – The Movie |- | [[Italia 1]] | 6. januar 2010 |- | {{ikonazastave|Poljska}} [[Poljska]] | [[Disney Channel Poland]] | 31. oktober 2009 (kot del prireditve Magic October 2009) | Czarodzieje z Waverly Place – Film |- |{{ikonazastave|Taiwan}} [[Tajska]] |[[Disney Channel Taiwan]] |25. december 2009 |少年魔法師:電影版 |- |{{ikonazastave|Danska}} [[Danska]] |rowspan="2"|[[Disney Channel Scandinavia]] |rowspan="2"|30. oktober 2009 |Magi på Waverly Place: Filmen |- |{{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska]] |Magi på Waverly Place - The Movie |- |{{ikonazastave|Češka}} [[Češka]] |rowspan="3"| [[Disney Channel (Hungary, the Czech Republic, Slovakia)]] |rowspan="3"|31. oktober 2009 (Wiz-tober 2009) |rowspan="2"|Kouzelníci z Waverly - Film |- |{{ikonazastave|Slovaška}} [[Slovaška]] |- |{{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska]] |rowspan="1"|Varázslók a Waverly helyről - A Film |- |{{ikonazastave|Romunija}} [[Romunija]] |[[Disney Channel Romania]] | 31. oktober 2009 (kot del prireditve Un Octombrie Magic | Magicienii din Waverly Place: Filmul |- |{{ikonazastave|Izrael}} [[Izrael]] |[[Disney Channel Israel]] | 26. november 2009 | המכשפים מווברלי פלייס: הסרט |- |[[Arabija]] |[[Disney Channel Middle East]] |31. oktober 2009 (kot del Wiz-toberja 2009) |Wizards of Waverly Place: The Movie |} == Glej tudi == * [[Čarovniki s trga Waverly]] * [[Hannah Montana (film)]] * [[Srečno, Charlie (film)]] == Literatura == {{seznam_referenc}} == Zunanje povezave == * {{official|http://www.disneychannel.com/wizardsmovie}} * {{imdb title|title=Čarovniki s trga Waverly|id=1369845}} [[Kategorija:Filmi leta 2009]] [[Kategorija:Ameriški pustolovsko komični filmi]] [[Kategorija:Alternativnozgodovinski filmi]] [[Kategorija:Disneyjevi filmi]] [[Kategorija:Lov za zakladom v filmih]] [[Kategorija:Počitniški filmi]] [[Kategorija:Filmi o čarovništvu]] [[Kategorija:Ameriški fantazijski filmi]] [[Kategorija:Fantazijsko komični filmi]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v New York]] [[Kategorija:Ameriški televizijski filmi]] [[Kategorija:Filmi o izpolnjevanju želja]] [[Kategorija:Filmi, posneti po televizijski seriji]] [[Kategorija:Filmi o vzporednih vesoljih]] {{normativna kontrola}} q8n9e00qmizvfpnm8lph5ir4i2dvbdt Opice 0 240101 6749014 6718596 2026-09-11T10:05:58Z ~2026-49358-07 265593 6749014 wikitext text/x-wiki {{Paraphyletic group | name = Opice | fossil_range = {{Geological range|Pozni eocen | danes|ref=<ref>{{navedi splet |url=http://alltheworldsprimates.org/john_fleagle_public.aspx |title=Primate evolution |last1=Fleagle |first1=J. |last2=Gilbert |first2=C. |website=All the World's Primates |editor-last1=Rowe |editor-first1=N. |editor-last2=Myers |editor-first2=M. |publisher=Primate Conservation, Inc. |access-date=18 December 2014}}</ref>}} | image = Bonnet_macaque_(Macaca_radiata)_Photograph_By_Shantanu_Kuveskar.jpg | image_caption = [[Bonnet macaque]] ''Macaca radiata'' Mangaon, Maharashtra, India | auto = yes | parent = Simiiformes | authority = {{efn|name=Monkey_vs_Ape|When [[Carl Linnaeus]] defined the [[genus]] ''Simia'' in the [[10th edition of Systema Naturae|10th edition of ''Systema Naturae'']], it included all non-human monkeys and apes ([[simian]]s).{{Sfn|Groves|2008|pp=92–93}} Although "monkey" was never a taxonomic name, and is instead a [[vernacular name]] for a paraphyletic group, its members fall under the infraorder Simiiformes.}}<!-- [[Ernst Haeckel|Haeckel]], 1866 --> | includes = :[[Platyrrhini]] :[[Cercopithecidae]] :†[[Parapithecidae]] | excludes = :[[Hominoidea]] }} '''Babaica je moja''' me, ki se lahko nanaša na večino sesalcev infrareda ''[[Simiiformes]]'', znanih tudi kot opice. Tradicionalno se vse živali v skupini, ki je zdaj znana kot opice, štejejo za opice, razen [[človečnjaki|človečnjakov]]. Tako opice v tem smislu predstavljajo nepopolno [[Parafilija|parafiletsko]] skupino; vendar so v širšem smislu, ki temelji na [[Klad|kladistiki]], vključene tudi opice (''Hominoidea''), zaradi česar sta izraza opice in človečnjaki [[sinonim]]a glede na njihov obseg. Leta 1812 je [[Étienne Geoffroy]] združil opice in skupino opic ''[[Cercopithecidae]]'' ter uveljavil ime ''Catarrhini'', »[[opice Starega sveta]]« (''singes de l'Ancien Monde'' v francoščini).<ref name=":0">{{Cite journal |last=Geoffroy Saint-Hilaire |first=M.É. |date=1812 |title=Tableau des Quadrumanes, ou des animaux composant le premier Ordre de la Classe des Mammifères |url=https://www.biodiversitylibrary.org/item/23270#page/107/mode/1up |journal=Annales du Muséum d'Histoire Naturelle |location=Paris |volume=19 |pages=85–122}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Martin |first=W.C.Linnaeus |url=https://archive.org/details/generalintroduct00martrich |title=A General Introduction the Natural History Mammiferous Animals, With a Particular View of the Physical History of Man, III the More Closely Allied Genera of the Order Quadrumana, or Monkeys |publisher=Wright and Co. printers |year=1841 |location=London |pages=340, 361}}</ref><ref name=":32">{{navedi knjigo |last=Buffon |first=Georges Louis Leclerc comte de |url=https://books.google.com/books?id=wOwEAAAAYAAJ&dq=sapajous+sagoins+buffon+regarder&pg=PA61 |title=Oeuvres complètes de Buffon: avec les descriptions anatomiques de Daubenton, son collaborateur |date=1827 |publisher=Verdière et Ladrange |pages=61 |language=fr}}</ref> Obstoječa sestrska skupina ''Catarrhini'' v skupini opic (''singes'') je ''Platyrrhini'' ([[opice Novega sveta]]). Približno devet milijonov let pred razhajanjem med ''Cercopithecidae'' in človečnjaki<ref>{{Citation |title=Family Cercopithecidae Cercopithecids: Old World Monkeys |url=http://dx.doi.org/10.5040/9781472926920.part-0018 |work=Mammals of Africa : Primates |year=2013 |publisher=Bloomsbury Publishing (UK) |doi=10.5040/9781472926920.part-0018 |isbn=978-1-4729-2692-0 |access-date=2022-07-13}}</ref> so se ''Platyrrhini'' pojavili med 'opicami' s selitvijo v Južno Ameriko iz Afro-Arabije (stari svet),<ref>{{Cite journal |last=Seiffert |first=Erik R. |date=2012-12-19 |title=Early primate evolution in Afro-Arabia |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/evan.21335 |journal=Evolutionary Anthropology: Issues, News, and Reviews |language=en |volume=21 |issue=6 |pages=239–253 |doi=10.1002/evan.21335|pmid=23280921 |s2cid=38884357 }}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Bond |first1=Mariano |last2=Tejedor |first2=Marcelo F. |last3=Campbell |first3=Kenneth E. |last4=Chornogubsky |first4=Laura |last5=Novo |first5=Nelson |last6=Goin |first6=Francisco |date=2015-04-23 |title=Eocene primates of South America and the African origins of New World monkeys |url=http://www.nature.com/articles/nature14120 |journal=Nature |language=en |volume=520 |issue=7548 |pages=538–541 |doi=10.1038/nature14120 |pmid=25652825 |bibcode=2015Natur.520..538B |s2cid=4456556 |issn=0028-0836|hdl=11336/79088 |hdl-access=free }}</ref> verjetno z oceanom. Opice so tako globoko v drevesu obstoječih in izumrlih opic in katera koli od opic je izrazito bližje povezana s ''Cercopithecidae'' kot s ''Platyrrhini''. Številne vrste opic živijo na drevesih (drevesne), čeprav obstajajo vrste, ki živijo predvsem na tleh, na primer [[pavijani]]. Večina vrst je aktivnih predvsem podnevi (dnevne). Opice na splošno veljajo za inteligentne, zlasti opice Starega sveta. Znotraj podreda ''Haplorhini'' so opice sestrska skupina [[nartničarji]] – oba člana sta se razšla pred približno 70 milijoni let.<ref name=Pozzi2014>{{cite journal |last1=Pozzi |first1=Luca |last2=Hdgson |first2=Jason A. |last3=Burrell |first3=Andrew S. |last4=Sterner |first4=Kirstin N. |last5=Raaum |first5=Ryan L. |last6=Disotell |first6=Todd R. |title=Primate phylogenetic relationships and divergence dates inferred from complete mitochondrial genomes |journal=Molecular Phylogenetics and Evolution |date=28 February 2014 |volume=75 |pages=165–183|doi=10.1016/j.ympev.2014.02.023 |pmid=24583291 |pmc=4059600 }}</ref> Opice novega sveta in katarske opice so se pojavile med opicami pred približno 35 milijoni let. Opice in človečnjaki starega sveta so se pojavile znotraj katarskih opic pred približno 25 milijoni let. Izumrle bazalne opice, kot sta ''[[Aegyptopithecus]]'' ali ''[[Parapithecus]]'' (pred 35–32 milijoni let), primatologi prav tako obravnavajo opice. [[Lemurj]]i, [[loriji]] in [[galagoji]] niso opice, ampak primati ''[[strepsirrhine]]'' (podred ''Strepsirrhini''). Sestrska skupina opic, nartničarji, so prav tako ''haplorhine'' primati; vendar pa tudi niso opice. Opice so se pojavile znotraj opic kot sestre ''Cercopithecidae'' v ''Catarrhini'', tako da so kladistično tudi opice. Vendar pa obstaja odpor proti neposrednemu označevanju opic (in s tem ljudi) kot opic, zato lahko ''opica Starega sveta'' pomeni ''Cercopithecoidea'' (brez človečnjakov) ali ''Catarrhini'' (vključno s človečnjaki).<ref>{{navedi splet |url=http://www.gibbons.de/main/introduction/chapter_english01.html |title=Die Gibbons (Hylobatidae): Eine Einführung |trans-title=The gibbons (Hylobatidae): an introduction |first=Thomas |last=Geissmann |website=Gibbon Research Lab |access-date=15 March 2019}}</ref><ref name="Osman1953">{{navedi knjigo |title=Primates comparative anatomy and taxonomy I—Strepsirhini |last=Osman Hill |first=W. C. |author-link= |publisher=Edinburgh University Press |year=1953 |series=Edinburgh Univ Pubs Science & Maths, No 3 |pages=53 |oclc=500576914}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www-personal.umich.edu/~phyl/anthro/cata.html |title=The Old World monkeys |first=Phyllis |last=Meek |publisher=University of Michigan |access-date=20 March 2019 |archive-date=2023-08-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230816021218/http://www-personal.umich.edu/~phyl/anthro/cata.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.ucdavis.edu/news/reconstruction-ancient-chromosomes-offers-insight-mammalian-evolution |title=Reconstruction of ancient chromosomes offers insight into mammalian evolution |date=21 June 2017 |website=University of California, Davis |access-date=20 March 2019}}</ref><ref name="Naish2019">{{navedi novice |url=https://blogs.scientificamerican.com/tetrapod-zoology/if-apes-evolved-from-monkeys-why-are-there-still-monkeys/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20190213030507/https://blogs.scientificamerican.com/tetrapod-zoology/if-apes-evolved-from-monkeys-why-are-there-still-monkeys/ |url-status=dead |archive-date=13 February 2019 |title=If apes evolved from monkeys, why are there still monkeys? |last=Naish |first=Darren |work=Scientific American Blog Network |publisher=Scientific American |access-date=4 October 2018}}</ref><ref name="Martin1841a">{{navedi knjigo |url=https://archive.org/details/generalintroduct00martrich |title=A general introduction to the natural history of mammiferous animals, with a particular view of the physical history of man, and the more closely allied genera of the order Quadrumana, or monkeys |last=Martin |first=W. C. L. |author-link= |publisher=Wright and Co. printers |year=1841 |location=London, UK |pages=340, 361}}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Lacoste |first1=Vincent |last2=Lavergne |first2=Anne |last3=Ruiz-García |first3=Manuel |last4=Pouliquen |first4=Jean-François |last5=Donato |first5=Damien |last6=James |first6=Samantha |date=2018 |title=DNA polymerase sequences of New World monkey cytomegaloviruses: another molecular marker with which to infer Platyrrhini systematics |journal=Journal of Virology |volume=92 |issue=18 |pages=e00980–18 |doi=10.1128/JVI.00980-18 |issn=0022-538X |pmc=6146696 |pmid=29976674}}</ref><ref>{{Cite journal |last=Bugge |first=J. |date=1974 |series=The cephalic arterial system in insectivores, primates, rodents and lagomorphs, with special reference to the systematic classification |title=Chapter 4: Primates Linnaeus 1758 |journal=Cells Tissues Organs |volume=87 |issue=Suppl. 62 |pages=32–43 |doi=10.1159/000144209 |issn=1422-6405}}</ref><ref>{{Cite thesis |last=Melchionna |first=Marina |date=10 December 2018 |title=Macroevolutionary analysis of Primates with special reference to the genus ''Homo'' |url=http://www.fedoa.unina.it/12586/1/melchionna_marina_31.pdf |access-date=22 November 2020 |publisher=Università degli Studi di Napoli Federico II |type=PhD thesis }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Da so človečnjaki opice, je spoznal že Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon v 18. stoletju.<ref name="Martin1841b">{{navedi knjigo |url=https://archive.org/details/generalintroduct00martrich |title=A general introduction to the natural history of mammiferous animals, with a particular view of the physical history of man, and the more closely allied genera of the order Quadrumana, or monkeys |last=Martin |first=W. C. L. |author-link= |publisher=Wright and Co. printers |year=1841 |location=London, UK |pages=339}}</ref> [[Carl Linnaeus|Linnaeus]] je to skupino leta 1758 uvrstil skupaj z nartničarji v en sam rod ''Simia'' (''sans Homo''), skupino, ki je danes priznana kot ''Haplorhini''.<ref>{{navedi knjigo |last1=Linné |first1=Carl von |url=https://www.biodiversitylibrary.org/item/10277 |title=Caroli Linnaei...Systema naturae per regna tria naturae :secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis |last2=Salvius |first2=Lars |date=1758 |publisher=Impensis Direct. Laurentii Salvii |volume=1 |location=Holmiae}}</ref> Opice, vključno s človečnjaki, je mogoče ločiti od drugih primatov po samo dveh prsnih bradavicah, visečem penisu in pomanjkanju čutnih brkov. == Opis == Ker so se človečnjaki pojavili v skupini opic kot sestre opic starega sveta, so lastnosti, ki opisujejo opice, na splošno enake tudi človečnjakom. Williams in drugi orisane evolucijske značilnosti, tudi v skupinah debel, v nasprotju z drugimi primati, kot so nartničarji in lemuriformes.<ref>{{Cite journal |last1=Williams |first1=Blythe A. |last2=Kay |first2=Richard F. |last3=Kirk |first3=E. Christopher |year=2010 |title=New perspectives on anthropoid origins |url=https://archive.org/details/sim_proceedings-of-the-national-academy-of-sciences-usa_2010-03-16_107_11/page/4797 |journal=Proceedings of the National Academy of Sciences |volume=107 |issue=11 |pages=4797–4804 |doi=10.1073/pnas.0908320107 |issn=0027-8424 |pmc=2841917 |pmid=20212104 |bibcode=2010PNAS..107.4797W |doi-access=free}}</ref> Opice se razlikujejo po velikosti od male [[marmozetke]], ki je lahko majhna tudi do 117 mm s 172 mm repom in nekaj več kot 100 g v teži<ref name="Nowak1999">{{navedi knjigo |last=Nowak |first=R. M. |year=1999 |title=Walker's mammals of the world |url=https://archive.org/details/walkersmammalsof0002nowa_d2q4 |edition=6th |publisher=The Johns Hopkins University Press |location=Baltimore and London |isbn=978-0801857898}}</ref>] do samca [[mandril]]a, dolgega skoraj 1 m in tehtajočega do 36 kg.<ref name="ARKive_Mandrill">{{navedi splet |title=Mandrill |publisher=ARKive |year=2005 |url=http://www.arkive.org/mandrill/mandrillus-sphinx/factsheet |access-date=10 April 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130512110726/http://www.arkive.org/mandrill/mandrillus-sphinx/factsheet |archive-date=12 May 2013 |url-status=dead}}</ref> Nekateri so drevesni (živijo na drevesih), drugi pa živijo v savani; prehrana se med različnimi vrstami razlikuje, vendar lahko vsebuje kar koli od naslednjega: sadje, liste, semena, oreščke, cvetove, jajca in majhne živali (vključno z žuželkami in pajki).<ref name="Fleagle1998">{{navedi knjigo |last=Fleagle |first=J. G. |publisher=Academic Press |title=Primate adaptation and evolution |edition=2nd |year=1998 |isbn=978-0-12-260341-9 |pages=[https://archive.org/details/primateadaptatio0000flea/page/25 25–26] |url=https://archive.org/details/primateadaptatio0000flea/page/25}}{{dead link|date=August 2022}}</ref> Nekatere značilnosti so skupne skupinam; večina opic Novega sveta ima dolge repe, pri čemer so tiste iz družine ''Atelidae'' oprijemalni, medtem ko imajo opice Starega sveta neprijemalne repe ali sploh nimajo vidnega repa. Opice Starega sveta imajo trikromatski barvni vid kot človek, medtem ko so opice Novega sveta lahko trikromatske, dikromatske ali – kot pri nočnih opicah in večjih galagih – enobarvni. Čeprav imajo opice Novega in Starega sveta, tako kot človečnjaki, naprej obrnjene oči, sta obraza opic Sstarega sveta in Novega sveta videti zelo različna, čeprav ima vsaka skupina nekaj skupnih značilnosti, kot so vrste nosov, lic in zadkov. == Sporazumevanje == Mnoge opice se sporazumevajo z glasi. [[vriskač|Vriskač]] iz [[Južna Amerika|Južne Amerike]] se oglaša z nenavadno nizkimi zavijajočimi klici, kar mu omogoča posebej za to prilagojeno grlo. S tem oglašanjem opozarjajo druge skupine vriskačev, naj se izogibajo njihovega ozemlja. Vodečega samca, ki je najglasnejši, se lahko sliši 3 km daleč. == Varstvo == [[gozd|Gozdove]], v katerih živijo opice, človek]hitro izsekava. Novo naseljena [[drevo|drevesa]] kmalu spet poseka, zato ne morejo dajati ustreznega zavetja živalim. Desetinam opic tako grozi [[izumrtje]]. Med njimi je tudi [[miriki]] ali [[pajčarka]] iz [[Brazilija|Brazilije]]. == Vrste == Opice (''Anthropoidea'') predstavljajo podred med višjimi primati. Delijo se na: *širokonosce (''Ceboidea'' ali ''Platyrrhini''), majhne [[opice Novega sveta]], ki v glavnem živijo na drevesih; *ozkonosce (''Cercopithecoidea'' ali ''Catarrhini''), kamor spadajo pavijani; *človeku podobne opice (''Hominoidea''), ki se delijo na: ''Pongidae'' ali ''Antropomorphae'', kamo spadajo [[gorila]], [[Šimpanzi|šimpanz]] in [[orangutan]]; *hominide kamor spada moderni človek === Gorila === Z dvema metroma višine so gorile največje opice. Če niso vznemirjene, so to počasne in ljubeznive [[živali]]. Večino časa porabijo za počitek ali pa prehranjevanje z listi in poganjki. Živijo v majhnih skupinah, ki se počasi pomikajo skozi gozd. Na enem mestu pojedo le nekaj, ne pa vse razpoložljive [[hrana|hrane]]. V skupini je pet do deset goril: odrasel samec, nekaj samic in njihovi različno stari mladiči. Mladič se skoti en sam, samica pa zanosi vsaka štiri leta. Zaradi razmnoževanja zgolj vsaka 4 leta lahko hitro pride do izumrtja te v naravi ogrožene vrste. === Orangutan === Živahno obarvani [[orangutan]] živi v gozdovih [[Borneo|Bornea]], [[Sumatra|Sumatre]] in [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodne Azije]]. Večino življenja preživi visoko v drevju, kjer išče [[sadje]], poganjke, liste in [[žuželke]]. Je samotar, razen v času [[razmoževanje|razmnoževanja]]. ==== Zanimivost: ==== *Oprijemalna roka omogoča dober oprijem. *Roke so v primerjavi s telesom dolge. *Groba dlaka je rdeče-rjava. *Danes grozi orangutanom izumrtje. Človek njihove gozdove izsekava in spreminja v kmetijske površine. === Makak === Vedenje opic lahko označimo kot »[[razum]]no«. To se vidi iz načina, kako se med seboj sporazumevajo, kakšen [[spomin]] imajo in kako se znajdejo v zadregi. Znan je primer [[rdečelični makaki|rdečeličnih makakov]]. Ti so se naučili, da se s pranjem sadja v vodi znebijo umazanije in [[pesek|peska]], ki je na njem. Ostali člani skupine so opazovali vrstnike pri tem početju in jih oponašali. Makaki imajo pozimi rdeč obraz in belo kožo. === Gibon === [[Giboni|Gibon]] ima tako dolge roke, da se, tudi ko je vzravnan, s prstnimi členki dotika tal. Živali v družinskih skupnostih, v katerih so poleg samca in samice še dva do štirje [[mladič]]i. Poznamo devet vrst gibonov. Največji je [[siamang]], ki tehta približno 10kg. Zaradi teže se siamang ne more obešati na tanke veje, kar ostali giboni sicer lahko počno. Giboni se prehranjujejo s sadjem in mladimi listi. Giboni iz Jugovzhodne Azije so izvrstni [[akrobat]]i, ki kar letijo skozi drevesne [[krošnja|krošnje]]. Na tla se skoraj ne spustijo. === Šimpanz === Od vseh živali so [[šimpanzi]] najbolj podobni človeku. O tem nas prepriča njihova obrazna [[mimika]], način, kako se med seboj igrajo, izdelujejo preproste [[orodje]] in rešujejo zapletene stvari. Šimpanzi živijo v skupinah. Med dvema sosednjima skupinama lahko pride do pretepa. Hranijo se s sadjem, listi, semeni, [[cvet]]ovi in žuželkami, včasih pa tudi z večjimi živalmi, kakršne so druge opice ali pa gazele. Živijo v [[Afrika|Afriki]], v gozdovih ali [[savana|savani]]. Pritlikavi šimpanzi so znani samo iz gostih gozdov v [[Demokratična republika Kongo|Kongo]] (Centralna Afrika). Mladi šimpanzi porabijo večino časa za igro z raznimi predmeti in za razposajen lov. Na ta način se pripravljajo na obdobje, ko si bodo morali sami najti hrano ali pa odgnati sovražnika. === Pavijan === [[pavijani|Pavijan]] sicer zna plezati, vendar večinoma časa hodi ali teka naokrog po vse štirih. [[znanstvenik|Znanstveniki]] dobro poznajo njegov način življenja. Pavijani živijo v savanah, zato jih je lahko opazovati. Družijo se v skupine ali [[trop]]e. Trop se razvije okrog vodečih samic in njihovih mladičev. Dokler mladi samci ne dozorijo, se držijo posebej. Odrasel samec si mora v bojih z drugimi samci šele ustvariti položaj v skupini. [[krdelo|Krdelo]] se s skupnimi močmi brani pred sovražniki, kakršen je na primer [[lev]], pa tudi pred drugimi tropi pavijanov, ki vdirajo na njihovo ozemlje. == Opombe == {{notes}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons}} * [http://www.gibboncenter.org Gibbon Conservation Center] * [http://gibbons.de/ Gibbon Network and Research Lab] [[Kategorija:Opice|Prvaki]] {{normativna kontrola}} r2f93hpdadoeg5zlnrh6zy6smtn9s2h 6749034 6749014 2026-09-11T10:38:17Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-49358-07|~2026-49358-07]] ([[User talk:~2026-49358-07|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Botopol|Botopol]] 6718596 wikitext text/x-wiki {{Paraphyletic group | name = Opice | fossil_range = {{Geological range|Pozni eocen | danes|ref=<ref>{{navedi splet |url=http://alltheworldsprimates.org/john_fleagle_public.aspx |title=Primate evolution |last1=Fleagle |first1=J. |last2=Gilbert |first2=C. |website=All the World's Primates |editor-last1=Rowe |editor-first1=N. |editor-last2=Myers |editor-first2=M. |publisher=Primate Conservation, Inc. |access-date=18 December 2014}}</ref>}} | image = Bonnet_macaque_(Macaca_radiata)_Photograph_By_Shantanu_Kuveskar.jpg | image_caption = [[Bonnet macaque]] ''Macaca radiata'' Mangaon, Maharashtra, India | auto = yes | parent = Simiiformes | authority = {{efn|name=Monkey_vs_Ape|When [[Carl Linnaeus]] defined the [[genus]] ''Simia'' in the [[10th edition of Systema Naturae|10th edition of ''Systema Naturae'']], it included all non-human monkeys and apes ([[simian]]s).{{Sfn|Groves|2008|pp=92–93}} Although "monkey" was never a taxonomic name, and is instead a [[vernacular name]] for a paraphyletic group, its members fall under the infraorder Simiiformes.}}<!-- [[Ernst Haeckel|Haeckel]], 1866 --> | includes = :[[Platyrrhini]] :[[Cercopithecidae]] :†[[Parapithecidae]] | excludes = :[[Hominoidea]] }} '''Opica''' je splošno ime, ki se lahko nanaša na večino sesalcev infrareda ''[[Simiiformes]]'', znanih tudi kot opice. Tradicionalno se vse živali v skupini, ki je zdaj znana kot opice, štejejo za opice, razen [[človečnjaki|človečnjakov]]. Tako opice v tem smislu predstavljajo nepopolno [[Parafilija|parafiletsko]] skupino; vendar so v širšem smislu, ki temelji na [[Klad|kladistiki]], vključene tudi opice (''Hominoidea''), zaradi česar sta izraza opice in človečnjaki [[sinonim]]a glede na njihov obseg. Leta 1812 je [[Étienne Geoffroy]] združil opice in skupino opic ''[[Cercopithecidae]]'' ter uveljavil ime ''Catarrhini'', »[[opice Starega sveta]]« (''singes de l'Ancien Monde'' v francoščini).<ref name=":0">{{Cite journal |last=Geoffroy Saint-Hilaire |first=M.É. |date=1812 |title=Tableau des Quadrumanes, ou des animaux composant le premier Ordre de la Classe des Mammifères |url=https://www.biodiversitylibrary.org/item/23270#page/107/mode/1up |journal=Annales du Muséum d'Histoire Naturelle |location=Paris |volume=19 |pages=85–122}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Martin |first=W.C.Linnaeus |url=https://archive.org/details/generalintroduct00martrich |title=A General Introduction the Natural History Mammiferous Animals, With a Particular View of the Physical History of Man, III the More Closely Allied Genera of the Order Quadrumana, or Monkeys |publisher=Wright and Co. printers |year=1841 |location=London |pages=340, 361}}</ref><ref name=":32">{{navedi knjigo |last=Buffon |first=Georges Louis Leclerc comte de |url=https://books.google.com/books?id=wOwEAAAAYAAJ&dq=sapajous+sagoins+buffon+regarder&pg=PA61 |title=Oeuvres complètes de Buffon: avec les descriptions anatomiques de Daubenton, son collaborateur |date=1827 |publisher=Verdière et Ladrange |pages=61 |language=fr}}</ref> Obstoječa sestrska skupina ''Catarrhini'' v skupini opic (''singes'') je ''Platyrrhini'' ([[opice Novega sveta]]). Približno devet milijonov let pred razhajanjem med ''Cercopithecidae'' in človečnjaki<ref>{{Citation |title=Family Cercopithecidae Cercopithecids: Old World Monkeys |url=http://dx.doi.org/10.5040/9781472926920.part-0018 |work=Mammals of Africa : Primates |year=2013 |publisher=Bloomsbury Publishing (UK) |doi=10.5040/9781472926920.part-0018 |isbn=978-1-4729-2692-0 |access-date=2022-07-13}}</ref> so se ''Platyrrhini'' pojavili med 'opicami' s selitvijo v Južno Ameriko iz Afro-Arabije (stari svet),<ref>{{Cite journal |last=Seiffert |first=Erik R. |date=2012-12-19 |title=Early primate evolution in Afro-Arabia |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/evan.21335 |journal=Evolutionary Anthropology: Issues, News, and Reviews |language=en |volume=21 |issue=6 |pages=239–253 |doi=10.1002/evan.21335|pmid=23280921 |s2cid=38884357 }}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Bond |first1=Mariano |last2=Tejedor |first2=Marcelo F. |last3=Campbell |first3=Kenneth E. |last4=Chornogubsky |first4=Laura |last5=Novo |first5=Nelson |last6=Goin |first6=Francisco |date=2015-04-23 |title=Eocene primates of South America and the African origins of New World monkeys |url=http://www.nature.com/articles/nature14120 |journal=Nature |language=en |volume=520 |issue=7548 |pages=538–541 |doi=10.1038/nature14120 |pmid=25652825 |bibcode=2015Natur.520..538B |s2cid=4456556 |issn=0028-0836|hdl=11336/79088 |hdl-access=free }}</ref> verjetno z oceanom. Opice so tako globoko v drevesu obstoječih in izumrlih opic in katera koli od opic je izrazito bližje povezana s ''Cercopithecidae'' kot s ''Platyrrhini''. Številne vrste opic živijo na drevesih (drevesne), čeprav obstajajo vrste, ki živijo predvsem na tleh, na primer [[pavijani]]. Večina vrst je aktivnih predvsem podnevi (dnevne). Opice na splošno veljajo za inteligentne, zlasti opice Starega sveta. Znotraj podreda ''Haplorhini'' so opice sestrska skupina [[nartničarji]] – oba člana sta se razšla pred približno 70 milijoni let.<ref name=Pozzi2014>{{cite journal |last1=Pozzi |first1=Luca |last2=Hdgson |first2=Jason A. |last3=Burrell |first3=Andrew S. |last4=Sterner |first4=Kirstin N. |last5=Raaum |first5=Ryan L. |last6=Disotell |first6=Todd R. |title=Primate phylogenetic relationships and divergence dates inferred from complete mitochondrial genomes |journal=Molecular Phylogenetics and Evolution |date=28 February 2014 |volume=75 |pages=165–183|doi=10.1016/j.ympev.2014.02.023 |pmid=24583291 |pmc=4059600 }}</ref> Opice novega sveta in katarske opice so se pojavile med opicami pred približno 35 milijoni let. Opice in človečnjaki starega sveta so se pojavile znotraj katarskih opic pred približno 25 milijoni let. Izumrle bazalne opice, kot sta ''[[Aegyptopithecus]]'' ali ''[[Parapithecus]]'' (pred 35–32 milijoni let), primatologi prav tako obravnavajo opice. [[Lemurj]]i, [[loriji]] in [[galagoji]] niso opice, ampak primati ''[[strepsirrhine]]'' (podred ''Strepsirrhini''). Sestrska skupina opic, nartničarji, so prav tako ''haplorhine'' primati; vendar pa tudi niso opice. Opice so se pojavile znotraj opic kot sestre ''Cercopithecidae'' v ''Catarrhini'', tako da so kladistično tudi opice. Vendar pa obstaja odpor proti neposrednemu označevanju opic (in s tem ljudi) kot opic, zato lahko ''opica Starega sveta'' pomeni ''Cercopithecoidea'' (brez človečnjakov) ali ''Catarrhini'' (vključno s človečnjaki).<ref>{{navedi splet |url=http://www.gibbons.de/main/introduction/chapter_english01.html |title=Die Gibbons (Hylobatidae): Eine Einführung |trans-title=The gibbons (Hylobatidae): an introduction |first=Thomas |last=Geissmann |website=Gibbon Research Lab |access-date=15 March 2019}}</ref><ref name="Osman1953">{{navedi knjigo |title=Primates comparative anatomy and taxonomy I—Strepsirhini |last=Osman Hill |first=W. C. |author-link= |publisher=Edinburgh University Press |year=1953 |series=Edinburgh Univ Pubs Science & Maths, No 3 |pages=53 |oclc=500576914}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www-personal.umich.edu/~phyl/anthro/cata.html |title=The Old World monkeys |first=Phyllis |last=Meek |publisher=University of Michigan |access-date=20 March 2019 |archive-date=2023-08-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230816021218/http://www-personal.umich.edu/~phyl/anthro/cata.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.ucdavis.edu/news/reconstruction-ancient-chromosomes-offers-insight-mammalian-evolution |title=Reconstruction of ancient chromosomes offers insight into mammalian evolution |date=21 June 2017 |website=University of California, Davis |access-date=20 March 2019}}</ref><ref name="Naish2019">{{navedi novice |url=https://blogs.scientificamerican.com/tetrapod-zoology/if-apes-evolved-from-monkeys-why-are-there-still-monkeys/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20190213030507/https://blogs.scientificamerican.com/tetrapod-zoology/if-apes-evolved-from-monkeys-why-are-there-still-monkeys/ |url-status=dead |archive-date=13 February 2019 |title=If apes evolved from monkeys, why are there still monkeys? |last=Naish |first=Darren |work=Scientific American Blog Network |publisher=Scientific American |access-date=4 October 2018}}</ref><ref name="Martin1841a">{{navedi knjigo |url=https://archive.org/details/generalintroduct00martrich |title=A general introduction to the natural history of mammiferous animals, with a particular view of the physical history of man, and the more closely allied genera of the order Quadrumana, or monkeys |last=Martin |first=W. C. L. |author-link= |publisher=Wright and Co. printers |year=1841 |location=London, UK |pages=340, 361}}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Lacoste |first1=Vincent |last2=Lavergne |first2=Anne |last3=Ruiz-García |first3=Manuel |last4=Pouliquen |first4=Jean-François |last5=Donato |first5=Damien |last6=James |first6=Samantha |date=2018 |title=DNA polymerase sequences of New World monkey cytomegaloviruses: another molecular marker with which to infer Platyrrhini systematics |journal=Journal of Virology |volume=92 |issue=18 |pages=e00980–18 |doi=10.1128/JVI.00980-18 |issn=0022-538X |pmc=6146696 |pmid=29976674}}</ref><ref>{{Cite journal |last=Bugge |first=J. |date=1974 |series=The cephalic arterial system in insectivores, primates, rodents and lagomorphs, with special reference to the systematic classification |title=Chapter 4: Primates Linnaeus 1758 |journal=Cells Tissues Organs |volume=87 |issue=Suppl. 62 |pages=32–43 |doi=10.1159/000144209 |issn=1422-6405}}</ref><ref>{{Cite thesis |last=Melchionna |first=Marina |date=10 December 2018 |title=Macroevolutionary analysis of Primates with special reference to the genus ''Homo'' |url=http://www.fedoa.unina.it/12586/1/melchionna_marina_31.pdf |access-date=22 November 2020 |publisher=Università degli Studi di Napoli Federico II |type=PhD thesis }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Da so človečnjaki opice, je spoznal že Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon v 18. stoletju.<ref name="Martin1841b">{{navedi knjigo |url=https://archive.org/details/generalintroduct00martrich |title=A general introduction to the natural history of mammiferous animals, with a particular view of the physical history of man, and the more closely allied genera of the order Quadrumana, or monkeys |last=Martin |first=W. C. L. |author-link= |publisher=Wright and Co. printers |year=1841 |location=London, UK |pages=339}}</ref> [[Carl Linnaeus|Linnaeus]] je to skupino leta 1758 uvrstil skupaj z nartničarji v en sam rod ''Simia'' (''sans Homo''), skupino, ki je danes priznana kot ''Haplorhini''.<ref>{{navedi knjigo |last1=Linné |first1=Carl von |url=https://www.biodiversitylibrary.org/item/10277 |title=Caroli Linnaei...Systema naturae per regna tria naturae :secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis |last2=Salvius |first2=Lars |date=1758 |publisher=Impensis Direct. Laurentii Salvii |volume=1 |location=Holmiae}}</ref> Opice, vključno s človečnjaki, je mogoče ločiti od drugih primatov po samo dveh prsnih bradavicah, visečem penisu in pomanjkanju čutnih brkov. == Opis == Ker so se človečnjaki pojavili v skupini opic kot sestre opic starega sveta, so lastnosti, ki opisujejo opice, na splošno enake tudi človečnjakom. Williams in drugi orisane evolucijske značilnosti, tudi v skupinah debel, v nasprotju z drugimi primati, kot so nartničarji in lemuriformes.<ref>{{Cite journal |last1=Williams |first1=Blythe A. |last2=Kay |first2=Richard F. |last3=Kirk |first3=E. Christopher |year=2010 |title=New perspectives on anthropoid origins |url=https://archive.org/details/sim_proceedings-of-the-national-academy-of-sciences-usa_2010-03-16_107_11/page/4797 |journal=Proceedings of the National Academy of Sciences |volume=107 |issue=11 |pages=4797–4804 |doi=10.1073/pnas.0908320107 |issn=0027-8424 |pmc=2841917 |pmid=20212104 |bibcode=2010PNAS..107.4797W |doi-access=free}}</ref> Opice se razlikujejo po velikosti od male [[marmozetke]], ki je lahko majhna tudi do 117 mm s 172 mm repom in nekaj več kot 100 g v teži<ref name="Nowak1999">{{navedi knjigo |last=Nowak |first=R. M. |year=1999 |title=Walker's mammals of the world |url=https://archive.org/details/walkersmammalsof0002nowa_d2q4 |edition=6th |publisher=The Johns Hopkins University Press |location=Baltimore and London |isbn=978-0801857898}}</ref>] do samca [[mandril]]a, dolgega skoraj 1 m in tehtajočega do 36 kg.<ref name="ARKive_Mandrill">{{navedi splet |title=Mandrill |publisher=ARKive |year=2005 |url=http://www.arkive.org/mandrill/mandrillus-sphinx/factsheet |access-date=10 April 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130512110726/http://www.arkive.org/mandrill/mandrillus-sphinx/factsheet |archive-date=12 May 2013 |url-status=dead}}</ref> Nekateri so drevesni (živijo na drevesih), drugi pa živijo v savani; prehrana se med različnimi vrstami razlikuje, vendar lahko vsebuje kar koli od naslednjega: sadje, liste, semena, oreščke, cvetove, jajca in majhne živali (vključno z žuželkami in pajki).<ref name="Fleagle1998">{{navedi knjigo |last=Fleagle |first=J. G. |publisher=Academic Press |title=Primate adaptation and evolution |edition=2nd |year=1998 |isbn=978-0-12-260341-9 |pages=[https://archive.org/details/primateadaptatio0000flea/page/25 25–26] |url=https://archive.org/details/primateadaptatio0000flea/page/25}}{{dead link|date=August 2022}}</ref> Nekatere značilnosti so skupne skupinam; večina opic Novega sveta ima dolge repe, pri čemer so tiste iz družine ''Atelidae'' oprijemalni, medtem ko imajo opice Starega sveta neprijemalne repe ali sploh nimajo vidnega repa. Opice Starega sveta imajo trikromatski barvni vid kot človek, medtem ko so opice Novega sveta lahko trikromatske, dikromatske ali – kot pri nočnih opicah in večjih galagih – enobarvni. Čeprav imajo opice Novega in Starega sveta, tako kot človečnjaki, naprej obrnjene oči, sta obraza opic Sstarega sveta in Novega sveta videti zelo različna, čeprav ima vsaka skupina nekaj skupnih značilnosti, kot so vrste nosov, lic in zadkov. == Sporazumevanje == Mnoge opice se sporazumevajo z glasi. [[vriskač|Vriskač]] iz [[Južna Amerika|Južne Amerike]] se oglaša z nenavadno nizkimi zavijajočimi klici, kar mu omogoča posebej za to prilagojeno grlo. S tem oglašanjem opozarjajo druge skupine vriskačev, naj se izogibajo njihovega ozemlja. Vodečega samca, ki je najglasnejši, se lahko sliši 3 km daleč. == Varstvo == [[gozd|Gozdove]], v katerih živijo opice, človek]hitro izsekava. Novo naseljena [[drevo|drevesa]] kmalu spet poseka, zato ne morejo dajati ustreznega zavetja živalim. Desetinam opic tako grozi [[izumrtje]]. Med njimi je tudi [[miriki]] ali [[pajčarka]] iz [[Brazilija|Brazilije]]. == Vrste == Opice (''Anthropoidea'') predstavljajo podred med višjimi primati. Delijo se na: *širokonosce (''Ceboidea'' ali ''Platyrrhini''), majhne [[opice Novega sveta]], ki v glavnem živijo na drevesih; *ozkonosce (''Cercopithecoidea'' ali ''Catarrhini''), kamor spadajo pavijani; *človeku podobne opice (''Hominoidea''), ki se delijo na: ''Pongidae'' ali ''Antropomorphae'', kamo spadajo [[gorila]], [[Šimpanzi|šimpanz]] in [[orangutan]]; *hominide kamor spada moderni človek === Gorila === Z dvema metroma višine so gorile največje opice. Če niso vznemirjene, so to počasne in ljubeznive [[živali]]. Večino časa porabijo za počitek ali pa prehranjevanje z listi in poganjki. Živijo v majhnih skupinah, ki se počasi pomikajo skozi gozd. Na enem mestu pojedo le nekaj, ne pa vse razpoložljive [[hrana|hrane]]. V skupini je pet do deset goril: odrasel samec, nekaj samic in njihovi različno stari mladiči. Mladič se skoti en sam, samica pa zanosi vsaka štiri leta. Zaradi razmnoževanja zgolj vsaka 4 leta lahko hitro pride do izumrtja te v naravi ogrožene vrste. === Orangutan === Živahno obarvani [[orangutan]] živi v gozdovih [[Borneo|Bornea]], [[Sumatra|Sumatre]] in [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodne Azije]]. Večino življenja preživi visoko v drevju, kjer išče [[sadje]], poganjke, liste in [[žuželke]]. Je samotar, razen v času [[razmoževanje|razmnoževanja]]. ==== Zanimivost: ==== *Oprijemalna roka omogoča dober oprijem. *Roke so v primerjavi s telesom dolge. *Groba dlaka je rdeče-rjava. *Danes grozi orangutanom izumrtje. Človek njihove gozdove izsekava in spreminja v kmetijske površine. === Makak === Vedenje opic lahko označimo kot »[[razum]]no«. To se vidi iz načina, kako se med seboj sporazumevajo, kakšen [[spomin]] imajo in kako se znajdejo v zadregi. Znan je primer [[rdečelični makaki|rdečeličnih makakov]]. Ti so se naučili, da se s pranjem sadja v vodi znebijo umazanije in [[pesek|peska]], ki je na njem. Ostali člani skupine so opazovali vrstnike pri tem početju in jih oponašali. Makaki imajo pozimi rdeč obraz in belo kožo. === Gibon === [[Giboni|Gibon]] ima tako dolge roke, da se, tudi ko je vzravnan, s prstnimi členki dotika tal. Živali v družinskih skupnostih, v katerih so poleg samca in samice še dva do štirje [[mladič]]i. Poznamo devet vrst gibonov. Največji je [[siamang]], ki tehta približno 10kg. Zaradi teže se siamang ne more obešati na tanke veje, kar ostali giboni sicer lahko počno. Giboni se prehranjujejo s sadjem in mladimi listi. Giboni iz Jugovzhodne Azije so izvrstni [[akrobat]]i, ki kar letijo skozi drevesne [[krošnja|krošnje]]. Na tla se skoraj ne spustijo. === Šimpanz === Od vseh živali so [[šimpanzi]] najbolj podobni človeku. O tem nas prepriča njihova obrazna [[mimika]], način, kako se med seboj igrajo, izdelujejo preproste [[orodje]] in rešujejo zapletene stvari. Šimpanzi živijo v skupinah. Med dvema sosednjima skupinama lahko pride do pretepa. Hranijo se s sadjem, listi, semeni, [[cvet]]ovi in žuželkami, včasih pa tudi z večjimi živalmi, kakršne so druge opice ali pa gazele. Živijo v [[Afrika|Afriki]], v gozdovih ali [[savana|savani]]. Pritlikavi šimpanzi so znani samo iz gostih gozdov v [[Demokratična republika Kongo|Kongo]] (Centralna Afrika). Mladi šimpanzi porabijo večino časa za igro z raznimi predmeti in za razposajen lov. Na ta način se pripravljajo na obdobje, ko si bodo morali sami najti hrano ali pa odgnati sovražnika. === Pavijan === [[pavijani|Pavijan]] sicer zna plezati, vendar večinoma časa hodi ali teka naokrog po vse štirih. [[znanstvenik|Znanstveniki]] dobro poznajo njegov način življenja. Pavijani živijo v savanah, zato jih je lahko opazovati. Družijo se v skupine ali [[trop]]e. Trop se razvije okrog vodečih samic in njihovih mladičev. Dokler mladi samci ne dozorijo, se držijo posebej. Odrasel samec si mora v bojih z drugimi samci šele ustvariti položaj v skupini. [[krdelo|Krdelo]] se s skupnimi močmi brani pred sovražniki, kakršen je na primer [[lev]], pa tudi pred drugimi tropi pavijanov, ki vdirajo na njihovo ozemlje. == Opombe == {{notes}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons}} * [http://www.gibboncenter.org Gibbon Conservation Center] * [http://gibbons.de/ Gibbon Network and Research Lab] [[Kategorija:Opice|Prvaki]] {{normativna kontrola}} c83n093t4wr9n2x4xylrpqb9he72txb Občina Mirna 0 240723 6748635 6738850 2026-09-10T12:15:29Z Sportomanokin 14776 /* Seznam županov */ 6748635 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=Dušan Skerbiš |grb=Coat of arms of Municipality of Mirna.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2011 Mirna.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#T1257_L408_F212_x506884_y87484_s12_b4 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#T1257_L408_F212_x506884_y87484_s12_b4 |date=2017-07-29 }} na Geopediji</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=31,3 |prebivalstvo=2895 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1469 |ženske=1426 |splet=https://www.mirna.si/|sedež=[[Mirna]]}} [[Slika:Mirnska dolina.JPG|thumb|right|250px|Pogled z gradu na Mirno]] '''Občina Mirna''' je 211. [[občina]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem na [[Mirna|Mirni]]. Občina je nastala leta 2011 z odcepitvijo 22-ih naselij iz [[občina Trebnje|občine Trebnje]]. Novonastala občina Mirna (skoraj 3.000 prebivalcev leta 2026) zavzema severozahodni del nekdanje trebanjske občine in poleg nje meji še na naslednje občine: [[občina Litija]], [[občina Šentrupert]] in [[občina Mokronog - Trebelno]]. == Nastanek občine == Krajevna skupnost Mirna je novembra 2009 na referendumu izglasovala odcepitev od Občine Trebnje v samostojno Občino Mirna,<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/clanek/92140 |title=V Ankaranu in na Mirni za ustanovitev svoje občine |date=9. november 2009 |publisher=Delo.si}}</ref> vendar je bil aprila 2010 zakon o razglasitvi občine (skupaj z in predvsem zaradi [[občina Ankaran|Občine Ankaran]]) zavrnjen.<ref>{{navedi novice |url=http://www.rtvslo.si/slovenija/ankaran-in-mirna-ne-bosta-obcini/228523 |title=Ankaran in Mirna ne bosta občini |date=22. april 2010 |publisher=MMC RTV Slovenia}}</ref> [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] je 26. novembra 2010 ugotovilo, da je bila odločitev poslancev neskladna z ustavo in ukazalo odpravo neskladja ter razpis volitev v Občini Mirna v naslednjih dveh mesecih.<ref>{{navedi splet|title=Odločba U-I-137/10-47|url=http://www.us-rs.si/media/odlocba.u-i-137-10.pdf|publisher=Ustavno sodišče Republike Slovenije|accessdate=12. december 2010|date=26. november 2010|archive-date=2011-07-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20110723060032/http://www.us-rs.si/media/odlocba.u-i-137-10.pdf|url-status=dead}}</ref> Poslanci [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora]] so 1. februarja 2011 sprejeli zakon o ustanovitvi Občine Mirna.<ref>{{navedi novice |url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042421273 |title=Dobili smo novo občino, 211. po vrsti |date=1. februar 2011 |publisher=Novice.Dnevnik.si |accessdate=2011-03-17 |archive-date=2011-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110204013839/http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042421273 |url-status=dead }}</ref> Mirna je uradno postala občina 26.&nbsp;februarja 2011.<ref>http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20119&stevilka=322</ref> == Naselja v občini == V občini je 22 naselij: [[Brezovica pri Mirni]], [[Cirnik, Mirna|Cirnik]], [[Debenec]], [[Glinek, Mirna|Glinek]], [[Gomila, Mirna|Gomila]], [[Gorenja vas pri Mirni]], [[Migolica]], [[Migolska Gora]], '''[[Mirna]]''', [[Praprotnica]], [[Ravne, Mirna|Ravne]], [[Sajenice]], [[Selo pri Mirni]], [[Selska Gora]], [[Stan, Mirna|Stan]], [[Stara Gora, Mirna|Stara Gora]], [[Ševnica]], [[Škrjanče, Mirna|Škrjanče]], [[Trbinc]], [[Volčje Njive]], [[Zabrdje]], [[Zagorica, Mirna|Zagorica]]. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=125px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- |colspan=3 align=center style="border-top-width:7px"|'''Izredne volitve ob ustanovitvi občine''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2011 ! scope="row"|[[Dušan Skerbiš]] | {{Abbr|NK|Neodvisni kandidat s podporo volivcev}} |- |colspan=3 align=center style="border-top-width:7px"|'''Redne volitve''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row" rowspan=3|[[Dušan Skerbiš]] | {{Abbr|SV|Avgust Gregorčič in skupina volivcev}} |- style="text-align:center; | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | {{Abbr|SV|Barica Kraljevski in skupina volivcev}} |- style="text-align:center; | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | {{Abbr|SV|Zoran Remic in skupina volivcev}} |} == Opombe in reference == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.mirna.si/ Občina Mirna], uradna stran * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Municipality of Mirna|Občina Mirna}} {{Mirna}} {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Mirna]] [[Kategorija:Občina Mirna| ]] 8hb6bfaxvlgcul7j66c1n6b499miqyp 6748834 6748635 2026-09-10T19:12:02Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6748834 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=Dušan Skerbiš |grb=Coat of arms of Municipality of Mirna.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2011 Mirna.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#T1257_L408_F212_x506884_y87484_s12_b4 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#T1257_L408_F212_x506884_y87484_s12_b4 |date=2017-07-29 }} na Geopediji</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=31,3 |prebivalstvo=2895 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1469 |ženske=1426 |splet=https://www.mirna.si/|sedež=[[Mirna]]}} [[Slika:Mirnska dolina.JPG|thumb|right|250px|Pogled z gradu na Mirno]] '''Občina Mirna''' je 211. [[občina]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem na [[Mirna|Mirni]]. Občina je nastala leta 2011 z odcepitvijo 22-ih naselij iz [[občina Trebnje|občine Trebnje]]. Novonastala občina Mirna (skoraj 3.000 prebivalcev leta 2026) zavzema severozahodni del nekdanje trebanjske občine in poleg nje meji še na naslednje občine: [[občina Litija]], [[občina Šentrupert]] in [[občina Mokronog - Trebelno]]. == Nastanek občine == Krajevna skupnost Mirna je novembra 2009 na referendumu izglasovala odcepitev od Občine Trebnje v samostojno Občino Mirna,<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/clanek/92140 |title=V Ankaranu in na Mirni za ustanovitev svoje občine |date=9. november 2009 |publisher=Delo.si}}</ref> vendar je bil aprila 2010 zakon o razglasitvi občine (skupaj z in predvsem zaradi [[občina Ankaran|Občine Ankaran]]) zavrnjen.<ref>{{navedi novice |url=http://www.rtvslo.si/slovenija/ankaran-in-mirna-ne-bosta-obcini/228523 |title=Ankaran in Mirna ne bosta občini |date=22. april 2010 |publisher=MMC RTV Slovenia}}</ref> [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] je 26. novembra 2010 ugotovilo, da je bila odločitev poslancev neskladna z ustavo in ukazalo odpravo neskladja ter razpis volitev v Občini Mirna v naslednjih dveh mesecih.<ref>{{navedi splet|title=Odločba U-I-137/10-47|url=http://www.us-rs.si/media/odlocba.u-i-137-10.pdf|publisher=Ustavno sodišče Republike Slovenije|accessdate=12. december 2010|date=26. november 2010|archive-date=2011-07-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20110723060032/http://www.us-rs.si/media/odlocba.u-i-137-10.pdf|url-status=dead}}</ref> Poslanci [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora]] so 1. februarja 2011 sprejeli zakon o ustanovitvi Občine Mirna.<ref>{{navedi novice |url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042421273 |title=Dobili smo novo občino, 211. po vrsti |date=1. februar 2011 |publisher=Novice.Dnevnik.si |accessdate=2011-03-17 |archive-date=2011-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110204013839/http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042421273 |url-status=dead }}</ref> Mirna je uradno postala občina 26.&nbsp;februarja 2011.<ref>http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20119&stevilka=322</ref> == Naselja v občini == V občini je 22 naselij: [[Brezovica pri Mirni]], [[Cirnik, Mirna|Cirnik]], [[Debenec]], [[Glinek, Mirna|Glinek]], [[Gomila, Mirna|Gomila]], [[Gorenja vas pri Mirni]], [[Migolica]], [[Migolska Gora]], '''[[Mirna]]''', [[Praprotnica]], [[Ravne, Mirna|Ravne]], [[Sajenice]], [[Selo pri Mirni]], [[Selska Gora]], [[Stan, Mirna|Stan]], [[Stara Gora, Mirna|Stara Gora]], [[Ševnica]], [[Škrjanče, Mirna|Škrjanče]], [[Trbinc]], [[Volčje Njive]], [[Zabrdje]], [[Zagorica, Mirna|Zagorica]]. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=125px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- |colspan=3 align=center style="border-top-width:7px"|'''Izredne volitve ob ustanovitvi občine''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2011 ! scope="row"|[[Dušan Skerbiš]] | '''{{Abbr|NK|Neodvisni kandidat s podporo volivcev}}''' |- |colspan=3 align=center style="border-top-width:7px"|'''Redne volitve''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row" rowspan=3|[[Dušan Skerbiš]] | '''{{Abbr|SV|Avgust Gregorčič in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center; | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | '''{{Abbr|SV|Barica Kraljevski in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center; | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | '''{{Abbr|SV|Zoran Remic in skupina volivcev}}''' |} == Opombe in reference == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.mirna.si/ Občina Mirna], uradna stran * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Municipality of Mirna|Občina Mirna}} {{Mirna}} {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Mirna]] [[Kategorija:Občina Mirna| ]] 50xt8n3vha0o6lv7qxijyn97buexi48 Milan Erič 0 240781 6748909 6708508 2026-09-11T00:12:47Z ~2026-44996-51 264415 /* Glej tudi */ 6748909 wikitext text/x-wiki {{razlikuj|Miran Erič}} {{Infopolje Oseba}} '''Milan Erič''' [mílan érič] , [[Slovenci|slovenski]] [[akademski slikar]], [[ilustrator]] in avtor animiranih [[film]]ov, * [[31. oktober]] [[1956]], [[Slovenj Gradec]]. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Mariboru. Študiral je [[slikar]]stvo pri profesorju [[Janez Bernik|Janezu Berniku]] na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|ALU]] v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1979. Študij je nadaljeval na specialki za slikarstvo pri profesorju Janezu Berniku in ga zaključil 1982. V letih 1986−94 je bil zaposlen na katedri za oblikovanje oblačil na [[Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani|Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani]]. Nato pa se je zaposlil kot predavatelj za oblikovanje na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|ALUO]] v Ljubljani, kjer je postal leta 2001 [[redni profesor]]. Prvenstveno se ukvarja z animiranim [[film]]om. V soavtorstvu z [[Zvonko Čoh|Zvonkom Čohom]] je ustvaril risani film ''[[Poskušaj migati dvakrat]]'' (1981) in prvi slovenski celovečerni risani film ''[[Socializacija bika?]]'' (1998). Pri risanem filmu in ilustracijah izhaja iz [[karikatura|karikature]], v slikarstvu pa goji [[postmodernizem|postmodernistični]] figuralni eklekticizem.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> Skupaj z Zvonkom Čohom je za celovečerni risani film ''Socializacija bika?'' leta 1999 prejel [[Nagrada Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]] in 2019 [[Jakopičeva nagrada|Jakopičevo nagrado]]. Njegov brat je bil [[Miran Erič]]. == Glej tudi == *[[seznam slovenskih slikarjev]] *[[seznam slovenskih ilustratorjev]] *[[seznam prejemnikov nagrade Prešernovega sklada]] *[[nagrada Riharda Jakopiča]] == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174610017 Milan Erič, Jakopičev lavreat]. Naši umetniki pred mikrofonom (20. april 2019). RTV Slovenija {{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}} {{Župančičevi nagrajenci}} {{Jakopičevi nagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Erič, Milan}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] {{Painter-stub}} ntc7p5elc9iu84mpmlx9przw8jc7spv 6748910 6748909 2026-09-11T00:13:59Z ~2026-44996-51 264415 /* Glej tudi */ 6748910 wikitext text/x-wiki {{razlikuj|Miran Erič}} {{Infopolje Oseba}} '''Milan Erič''' [mílan érič] , [[Slovenci|slovenski]] [[akademski slikar]], [[ilustrator]] in avtor animiranih [[film]]ov, * [[31. oktober]] [[1956]], [[Slovenj Gradec]]. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Mariboru. Študiral je [[slikar]]stvo pri profesorju [[Janez Bernik|Janezu Berniku]] na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|ALU]] v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1979. Študij je nadaljeval na specialki za slikarstvo pri profesorju Janezu Berniku in ga zaključil 1982. V letih 1986−94 je bil zaposlen na katedri za oblikovanje oblačil na [[Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani|Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani]]. Nato pa se je zaposlil kot predavatelj za oblikovanje na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|ALUO]] v Ljubljani, kjer je postal leta 2001 [[redni profesor]]. Prvenstveno se ukvarja z animiranim [[film]]om. V soavtorstvu z [[Zvonko Čoh|Zvonkom Čohom]] je ustvaril risani film ''[[Poskušaj migati dvakrat]]'' (1981) in prvi slovenski celovečerni risani film ''[[Socializacija bika?]]'' (1998). Pri risanem filmu in ilustracijah izhaja iz [[karikatura|karikature]], v slikarstvu pa goji [[postmodernizem|postmodernistični]] figuralni eklekticizem.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> Skupaj z Zvonkom Čohom je za celovečerni risani film ''Socializacija bika?'' leta 1999 prejel [[Nagrada Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]] in 2019 [[Jakopičeva nagrada|Jakopičevo nagrado]]. Njegov brat je bil podvodni arheolog, konservator, potapljač in [[jamar]] [[Miran Erič]]. == Glej tudi == *[[seznam slovenskih slikarjev]] *[[seznam slovenskih ilustratorjev]] *[[seznam prejemnikov nagrade Prešernovega sklada]] *[[nagrada Riharda Jakopiča]] == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174610017 Milan Erič, Jakopičev lavreat]. Naši umetniki pred mikrofonom (20. april 2019). RTV Slovenija {{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}} {{Župančičevi nagrajenci}} {{Jakopičevi nagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Erič, Milan}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] {{Painter-stub}} 08k7b5qvtd2ko67i5gpdqeis1mxf3p3 Medven Draga 0 248022 6748715 6588087 2026-09-10T14:27:44Z ~2026-45085-22 264465 6748715 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= |prebivalstvo=46 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska= |postna= |posta= |mesto= |obcina=Krašić |zupanija=[[Slika:Flag of Zagreb County.svg|25px|Zagrebška županija]] [[Zagrebška županija]] }} '''Medven Draga''' je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod občino [[Krašić]] [[Zagrebška županija|Zagrebške županije]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]] |- | 71 || 81 || 98 || 107 || 109 || 94 || 103 || 87 || 116 || 111 || 95 || 77 || 65 || 54 || 46 |- |} == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Zagrebške županije]] 8akh2uavid3whalcw7nuuvkaiu0i989 9. bataljon zračne obrambe Slovenske vojske 0 255640 6749013 6620106 2026-09-11T10:04:31Z Neka oseba 238731 6749013 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota | unit_name = 9. bataljon zračne obrambe | image = [[File:9 BZO (Pobarvan).png|160px]] | caption = | country = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | allegiance = [[Slika:Sign of Slovenian Army.svg|25px|Znak Slovenske vojske]] [[Slovenska vojska]] | type = [[Zračna obramba]] | branch = | dates = [[2004]] - danes | specialization = [[Zračna obramba]] | command_structure = [[15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe Slovenske vojske|15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe]] | size = [[Bataljon]] | current_commander = [[Podpolkovnik]] [[Metod Žura]] | garrison = [[Vojašnica Cerklje ob Krki]] | ceremonial_chief = | nickname = | motto = | colors = | march = | mascot = | equipment_label = [[Protizračne rakete]] | battles = | notable_commanders = | anniversaries = | equipment = [[IRIS-T]], <br>[[9K38 Igla]], <br>Mistral (naročene) | decorations = | battle_honours = | patron = | colonel_of_the_regiment = | colonel_in_chief = <!-- Insignia --> | identification_symbol = | identification_symbol_label = | identification_symbol_2 = | identification_symbol_2_label = }} '''9. bataljon zračne obrambe''' je [[bataljon]] [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]], ki je zadolžen za [[zračno obrambo|obrambo zračnega prostora]] [[Slovenija|Slovenije]]. == Zgodovina == Bataljon je bil ustanovljen 1. oktobra 2004 s preoblikovanjem [[9. brigada zračne obrambe Slovenske vojske|9. brigade zračne obrambe]].<ref>[http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostjo/sporocila-za-javnost/novica/nov/bataljon-zracne-obrambe-kobra-je-polnoleten/ Slovenskavojska.si - Bataljon zračne obrambe Kobra je polnoleten]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2024, je bil bataljon ponovno aktiviran pod poveljstvom [[15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe Slovenske vojske|15. brigade vojaškege letalstva in zračne obrambe]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-05-08 |title=35 let rodu zračne obrambe Slovenske vojske |url=https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/35-let-rodu-zracne-obrambe-slovenske-vojske/ |access-date=2026-09-11 |website=www.slovenskavojska.si |language=sl}}</ref> == Naloge == * Zagotavljanje zmogljivosti ZO za neposredno zaščito zračnega prostora, ozemlja, akvatorija RS in zavezništva, * zagotavljanje zmogljivosti za neposredno zaščito točkastih objektov, območij, objektov nacionalne in zavezniške infrastrukture na državnem ozemlju, drugih okolišev in/ali objektov posebnega pomena ter zmogljivosti poveljstev in enot manevrskega sestava SV, * izvajanje defenzivnih delovanj zoper grožnje iz zračnega prostora (ang. Defensive Counter Air – DCA), * zagotavljanje delovanja v režimu dela 24/7, ter premičnosti in premestljivosti, * zagotavljanje optimalne pokritosti opazovanja zračnega prostora z lastnimi senzorji s čimer, v okviru NATINAMDS, prispeva k skupni sliki zavezništva o situaciji v zračnem prostoru, * zagotavljanje zaznavanja vseh vrst klasičnih virov ogrožanja iz zračnega prostora na krajnih razdaljah učinkovitega dosega njihovih senzorjev ter brezpilotnih letalnih sistemov na bližnjih mejah zaznavanja.<ref name=":1">{{Navedi splet |last=vojak |first=Postani |title=9. bataljon zračne obrambe |url=https://postanivojak.si/enote/15bvlzo/9bzo/ |access-date=2026-09-11 |website=Postani vojak |language=sl}}</ref> == Organizacija == * Poveljstvo, * Poveljniško-logistična baterija , * 1. lahka raketna baterija zračne obrambe, * Raketna baterija [[roland]]. Organizacija 2024.<ref name=":1" /> *Poveljstvo, * Poveljniško-logistična baterija, * 1. Baterija srednjega dosega zračne obrambe (MRAD), * 2. Baterija srednjega dosega zračne obrambe (MRAD), * Baterija zelo kratkega dosega zračne obrambe (VSHORAD). == Poveljstvo == ; Poveljniki * [[podpolkovnik]] [[Mojmir Lipar]] ([[1. junij]] [[2009]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostjo/sporocila-za-javnost/novica/nov/novi-poveljniki-prevzemajo-dolznosti-v-poveljstvih-in-enotah/ |title=Slovenskavojska.si - Novi poveljniki prevzemajo dolžnosti v poveljstvih in enotah |accessdate=2011-09-03 |archive-date=2009-06-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090606130209/http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostjo/sporocila-za-javnost/novica/nov/novi-poveljniki-prevzemajo-dolznosti-v-poveljstvih-in-enotah/ |url-status=dead }}</ref> - ?) * podpolkovnik [[Jani Topolovec]] (? - 12. julij 2010) * [[podpolkovnik]] [[Metod Žura (častnik Slovenske vojske)|Metod Žura]] (2024-danes) == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam bataljonov Slovenske vojske]] == Zunanje povezave == * [http://www.slovenskavojska.si/struktura/sile-za-bojno-podporo/9-bataljon-zracne-obrambe/ Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100701225049/http://www.slovenskavojska.si/struktura/sile-za-bojno-podporo/9-bataljon-zracne-obrambe/ |date=2010-07-01 }} {{unit-stub}} [[Kategorija:Bataljoni Slovenske vojske|0009]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 2004|0009]] [[Kategorija:Vojaške enote, garnizirane v Cerkljah ob Krki|0009]] 47c0dmcvrsf75h7pr8yydddb7mkzogk Seznam slovenskih agronomov 0 261339 6748646 6745452 2026-09-10T12:34:42Z ~2026-45085-22 264465 /* T */ 6748646 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[agronom]]ov''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Matija Absec]] * [[Tomaž Accetto]] * [[France Adamič]] * [[Jelisava Adamič]] * [[Vojko Adamič]] * [[Halil Agović]] * [[Matija Ahacel]] * [[Peter Aleš]] * [[Gabrijel Ambrož]] * [[Barbara Ambrožič Turk]] * [[Borut Ambrožič (star.)|Borut Ambrožič]] * [[Franc Aplenc]] * [[Evgen Arčon]] * [[Ivan Arh]] * [[Jože Arh]] * [[Ana Arsov]] * [[Anica Avguštin]] * [[Lojze Avšič]] * [[Silva Avšič]] * [[Marija Mojca Ažman]] * [[Marjan Ažnik]] == B == * [[Drago Babnik]] * [[Jana Babnik Garmuš]] * [[Marko Babnik]] * [[Stanislav Bah]] * [[Viktor Bajec]] * [[Marko Bajuk (1938-2007)|Marko Bajuk]] (Argentina) * ([[Inoslava Balarin]]) * [[Dunja Bandelj]] * [[Tone Bantan]] * [[Dea Baričevič]] * [[Ivan Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Alenka Baruca Arbeiter]] * [[Ivan Baša (šolnik)|Ivan Baša]] * [[Breda Bavdaž Čopi]]? * [[Franc Bavec]] * [[Martina Bavec]] * [[Irena Bedrač]] * [[Matej Bedrač]] * [[Ivan Belle]] * [[Boris Beloglavec]] * [[Danilo Beloglavec]] * [[Franjo Benčič]] * [[Borut Benedejčič]] * [[Ivan Benko]] * ([[Mihael Bergmann]]) * [[Tončka Berlič]] * [[Rajko Bernik]] * [[Dare Bernot]] * [[Ivan Bernot]] * ([[Irena Bertoncelj]]) * [[Marko Bertoncelj]] * ([[Josip Bevk|Josip/Jožef Bevk]]) * [[Franc Bitenc]] * [[Alojz Bizjak (sadjar)|Alojz Bizjak]] * [[Evgen Blankin]] * [[Mateja Bogolin]] * [[Franc Bogovič]] * [[Borut Bohanec]] * [[Danijela Bojkovski]] * [[Ivan Bolle]] * [[Andreja Borec]] * [[Marjana Borštnar-Gliha]] * [[Silvana Božič]] * [[Milan Bračika]] * [[Emilij Brankovič|Emilij (Milan) Brankovič]] * [[Leopold Brankovič]] * [[Jože Brežnik]] * [[Ivan Brodnjak]] * [[Mirko Brumen]] * [[Milena Bučar Miklavčič]] * [[Jože Bučer]] * [[Tjaša Burnik]] * [[Franc But]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Alenka Caf]] * [[France Cegnar (1925)|France Cegnar]] * [[Franci Celar]] * [[Franc Cijan]] * [[Vida Cimperšek]] * [[Marta Ciraj]] * [[Angela Cividini]] * ([[Bojan Cizej]]) * [[Dolfe Cizej]] * [[Josip Cizel]] * [[Jože Colnarič]] * [[Dario Cortese]] (1964-2021) * [[Franjo Cotič]] * [[Jože Cotič]] * [[Rozalija Cvejić]] * [[Nika Cvelbar Weber]] (jagodičje) == Č == * [[Anka Čebulj]] * Barbara Čeh? * [[Janez Čemažar]] * [[Zoran Čergan]] (1957-2012) * [[Slavko Čepin]] * [[Marko Čepon]] * [[Zoran Čergan]] * ([[Jernej Černe]]) * [[Mihaela Černe]] * ([[Valentin Černe]]) * [[Matjaž Červek]] * [[Alojz Četina]] * [[Andrej Čok (agronom)|Andrej Čok]] * [[Jure Čop|Jur(č)e Čop]] * [[Danijel Čotar|Danilo Čotar]] * [[Zalika Črepinšek]] * [[Jernej Črnko]] * [[Silvo Črnko]] * [[Jana Čuk]] * [[Franci Čuš]] == D == * [[Nevenka Daks]] * [[Slava Doberšek-Urbanc]] * [[Tit Doberšek]] * [[Marko Dobrilovič]] * [[Franc Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Stanko Dolenšek]] (1923-2013) * [[Marta Dolinar]] * [[Ivan Dolinšek]] * [[Peter Dolničar]] * [[Štefan Domej]] * [[Ciril Dovč]] * [[Peter Dovč]] * [[Slavko Dragovan]] * [[Tanja Dreo]] * [[Marjana Drobnič]] * [[Rado Dvoršak]] * [[Geza Džuban]] * Miran Daković == E == * [[Franc Einspieler]] * [[Erik Eiselt]] * [[Klemen Eler]] * [[Nadja Engelman]] * [[Emil Erjavec]] * [[Jana Erjavec]] * [[Janez Erjavec]] * [[Ljuba Erjevec|Ljuba Erjavec]] * [[Milan Erjavec]] * [[Štefan Erjavec]] * [[Ernest Ermenc]] * [[Jože Erpič]] * [[Maša Eržen Vodenik]] == F == * [[Andrej Fabjan]] * [[Jožica Fabjan]] * [[Gvido Fajdiga]] * [[Nikita Fajt]] * [[Milojka Fekonja]] * ([[Nataša Ferant]]) * [[Jože Ferčej]] * [[Jakob Ferjan]] * [[Bogdan Ferlinc]] * Irma Ferlinc-Guzelj * [[Alojz Filipič]] * [[Miloš Fišakov]] * [[Slavko Fidler]] * [[Marko Flajšman]] * [[Zita Flisar Novak]] * [[Anton Flego (starejši)|Anton Flego]] * [[Jožef Forčič]] * [[Alojz Fornazarič]] * [[Franc Forstnerič (agronom)|Franc Forstnerič]] * [[Martin Fras]] * [[Ana Frelih-Larsen]] * [[Leon Frelih]] * [[Janez Furlan]] == G == * [[Blaž Germšek]] * [[Anton Geržina]] * [[Matjaž Glavan]] * [[Rafael Gliha]] * [[Slavko Gliha]] * [[Slavko Glinšek]] * [[Boštjan Godec]] * [[Andrej Golob]] * [[Franc Golob (agronom)|Franc Golob]] * [[Izidor Golob]] * [[Mojca Golobič]] * [[Franc Gombač (agronom)|Franc Gombač]] * [[Franc Goričan]] * [[Sergej Goriup]] * [[Gregor Gorjanc]] * Rudolf Gornik (Hrvaška: tobak) * [[Vinko Gornjak]] * [[Tone Gorše]] * [[France Goršič]] * [[Josip Gosak|Josip (Jože) Gosak]] * [[Lavoslav Gosak]] * [[Borut Gosar]], agronom?'''/'''biotehnolog (zdravilne rastline, analitika zdravilnih učinkovin (HPLC …) podjetnik (dr.zn.) * [[Marta Gosar]] * [[Darja Grapar Babšek]] * [[Mateja Grašič]] * [[Helena Grčman]] * [[Mario Gregori]] ([[Gregorič]]) * [[Jože Grom]] * [[Katarina Groznik]] * [[Franc Grum]] * [[Anastazija Gselman]] * [[Dragotin Gustinčič]] * [[Jože Guzelj]] * [[Rudolf Gyergyek]] == H == * [[Franc Habe]] * [[Simona Hauptman]] * [[Tatjana Hlišč]] * [[Franc Ksaver Hlubek]] * [[Jože Hobič]] * [[Jelka Hočevar]] * [[Franc Holc]]/Holz * [[Antonija Holcman]] * [[Dragan Honzak]] * [[Simon Horvat]] * [[Alojz Hrček]] * [[Tone Hrovat]] * [[Marta Hrustel Majcen]] * [[Rafael Hrustel]] * [[Zmago Hrušovar]] * [[Aleksander Hržič]] * [[Metka Hudina]] * [[Martin Humek]] == I == * [[Jože Ileršič]] * [[Aleš Irgolič]] * [[Janez Istenič]] * [[Anton Ivančič]] == J == [[Anton Jagodic]] - [[Manfred Jakop]] - [[Jerneja Jakopič]] - [[Jakob Jakopin]] - [[Jernej Jakše]] - [[Marijana Jakše]] - [[Alojz Jamnik]] - [[Stanko Jamnik]] - [[Magda Jamšek]] - [[Svetka Jamšek Korić]] - [[Franc Janežič]] - [[Marjan Janžekovič]] - [[Slavko Janžekovič]] - [[Iztok Jarc]] - [[Branka Javornik-Cregeen]] - [[Milena Jazbec]] - [[Ciril Jeglič]] - [[Viktor Jejčič]] - [[Ivan Jelačin]] - [[Ivo Jelačin]] (1926) - [[Anton Jelen]] - [[Martin Jelen]] - ([[Marko Jelnikar]]) - [[Raoul Jenčič]] - [[Anton Jenšterle]] - [[Jožef Jeraj|Jože Jeraj]] - [[Niko Jereb]] - [[Fran Jesenko]] - [[Franc Jesenko]] - [[Marijan Jošt]] - [[Martin Jošt]] - [[Mihael Judež]] - [[Oskar Jug]] - [[Tjaša Jug]] - [[Franc Juriševič]] - ([[Jože Jurkovič]])? - [[Marjan Južnič]] == K == [[Nina Kacjan Maršić]] - ([[Janko Kač]]) - [[Lojze Kač]] - [[Miljeva Kač]] - [[Franc Kafol]] - [[Stanko Kapun]] - [[Katarina Kastelic]] - [[Tatjana Kavar]] - [[Stane (Stanko) Kavčič]] - [[Franc Kebe]] - [[Ajda Kermauner|Ajda Kermauner-Kavčič]] - [[France Kervina]] - [[Jana Klajnšček]] - [[Stane Klemenčič]] - [[Stanislava Klemenčič Kosi]] - [[Franc Klobasa]] - [[Florjan Klofutar|Florjan (Cveto) Klofutar]]? - [[Marija Klopčič]] - [[Aleš Kmecl]] - [[Elizabeta Kmecl]] - [[Milan Kneževič]] - [[Darja Kocjan Ačko]] - [[Matija Kocjančič]] - [[Marija Kodrič|Marija (Smiljana) Kodrič]] - [[Miloš Kodrič]] - [[Aleš Kolmanič]] - [[Milica Koman]] - [[Erika Komel]] - [[Ivan Koncilja]] - [[Aleksander Konjajev]] - [[Franc Koprivšek]] - [[Nataša Kopušar]] ''-'' [[Darinka Koron]] - [[Jože Korošec]] - [[Tamara Korošec]] - [[Vladimir Korošec (agronom)|Vladimir Korošec]]? - [[Zora Korošec Koruza]] - [[Boris Koruza]] - [[Jasna Koruza]] - [[Andrej Kos]] - [[Boštjan Kos]] - [[Marijana Kos|Mar(i)jan(c)a Kos]] - [[Hilarij Kosta]] - [[Milena Kovač]] - [[Matija Kovačič]] - ([[Stanko Kovačič]]) - [[Anton Krajnc]] - ([[Božidar Krajnčič]]) - [[Dragica Kralj]] - [[Branko Kramberger]] - [[Ernest Kramer]] - Ivan Kranjc - [[Zlatko Krasnič]] - [[Teodor Kravina]] - [[Aleksander Kravos]] - [[Ivan Kreft]] - [[Dušan Kresal]] - [[Lucijan Krivec]] - [[Tilka Krivic]] (r. Klinar) - [[Sava Kroflič]] - [[Franc Kropivšek]] - [[Ana Kučan]] - [[Franc Kučan]] - [[Aleš Kuhar]] - [[Ivan Kukovec]] - [[Bojka Kump]] - [[Marija Kump]] - [[Franjo Kuralt]] - [[Vladimir Kuret]] - [[Miloš Kus]] - [[Anita Kušar]] - == L == [[Rado Lah]] - [[Anton Lap]] - [[Andrej Lavrenčič]] - ([[Jože Lavrič]]) - Jože Lavrič (1899-1959) - [[Marjan Legan]] - [[Drago Legen]] - [[Rado Legvart]] - [[Milena Lekšan]] - Ana Le Marechal Kolar - [[Jelka Lemut|Ana Gabrijela (Jelka) Lemut]] - [[Matjaž Lemut]] - [[Silvester Lemut]] (1938-2024) - [[Andrej (Andrija) Lenarčič]] (1859–1936) - Andrej Lenarčič - Michele Leonardi - [[Mirko Leskošek]] - [[Borut Leskovar]] - [[Elizabeta Leskovec|Elizabeta (Elza) Leskovec]] - [[Matej Leskovec]] - [[Jožef Lešnik]] - [[Mario Lešnik]] - ([[Zoran Lešni|Zoran Lešnik]]) - [[Domen Leštan]] - [[Jože Levstik]] - [[Mihael Levstik]] - [[Rado Linzner]] - [[Janko Lipovec]] - [[Ivan Lobe]] (1843-1935) - [[Franc Lobnik]] - [[Franc Ločniškar]] - [[Betka Logar]] - [[France Lombergar]] - [[Jožef Löschnig]] - [[Branko Lovše]] - [[Ignac Lovšin]] - [[Branko Lukač]] - [[Franjo Lukman]] - [[Aleksander Lunaček]] - [[Zlata Luthar]] == M == [[Jože Maček (1896-1980)|Jože Maček]] (1896-1980) - [[Jože Maček]] - [[Olga Maček]] (r. [[Mayer]]) - [[Zoran Madon]] - [[France Magajna]] - [[Vera Maglica]] (r. Umek) - [[Irena Majcen (političarka)|Irena Majcen]] - [[Dušica Majer]] - [[Srečko Majer]] - [[Janez Nepomuk Majnik]] - [[Ivo Marenk]] - [[Janez Marentič]] - [[Vera Marentič Novak]] - [[Andrej Marinc]] - [[Viktor Marinc]] - [[Marija Markeš]] - [[Stane Markoja]] - [[Primož Marolt]] - [[Tone Marolt]] - [[Ivan Marušič]] - [[Miran Marušič]] - [[Vilko Masten]] - [[Martin Mastnak (agronom)|Martin Mastnak]] - [[Matjaž Mastnak]] - [[Stanko Matekovič]] - [[Ana Matičič]] - [[Branivoj Matičič]] - [[Gustav Matis]] - [[Jože Matjašec]] - [[Roman Mavec]] - [[Franc Mavrič]] - [[Evgen Mayer]] - [[Aljaž Medič]] - [[Nežika Medved]] - [[Vladimir Meglič]] - [[France Megušar]] - [[Danilo Meolic]] - [[Alojzij Metelko]] - [[France Mežan]] - [[Miran Mihelič]] - [[Rok Mihelič]] - [[Niko Miholič]] - [[Jože Miklavc]] - [[Zvonko Miklič]] - [[Maja Mikulič Petkovšek]] - [[Ivo Mikluš]] - [[Franc Mikuž]] - [[Lea Milevoj]] - [[Jakob Mlakar]] - [[Dušan Modic]] - [[Jože Mohar]] - [[Davor Mrzlić]] - [[Oton Muck]] - [[Alenka Munda]] - [[Alojz Mustar]] == N == * [[Miran Naglič]] * [[Janez Narat]] * [[Mojca Narat]] * [[David Nabergoj]] * [[Julij Nemanič]] * [[Bojan Nendl]] * Ernest Novak * Franc in Jože Novak * [[Josip Novak (agronom)|Josip Novak]] * [[Milan Novak]] * [[Roman Novak]] == O == [[Milica Oblak]] - [[Stanislav Oblak]] - [[Aleš Ocepek]] - [[Srečko Ocvirk]] - [[Miha Ogorevc]] - [[Dušan Ogrin]] - [[Albert Ogrizek]] - [[Simon Ogrizek]] - [[Marija Opara]] - [[Jožef Orel]] - [[Miran Orel]] - [[Vladimir Orel (pravnik)|Vladimir Orel]] - [[Andrej Orešnik]] - [[Marija Orešnik]] - ([[Albin Orthaber]]) - [[Monika Oset Luskar]]? - [[Gregor Osterc]] - [[Jožef Jakob Osterc|Jože Osterc]] - [[Jože Osvald]] - [[Marinka Kogoj Osvald]] - [[Doroteja Ozimič]] == P == [[Bogdan Pahor]] - [[Neva Pajntar]] - [[Franc Papler]] - [[Martin Pavlovič]] - [[Srečko Pečar]] - [[Franc Pegan]] - [[Bogdan Perko]] - [[Janez Perovšek]] - [[Pepca Perovšek-Bitenc]] - [[Milena Perušek]] - [[Valentin Petkovšek]] - [[Anton Petriček]] - [[Anton Pevc]] - [[Jana Pintar]] - [[Jernej Pintar]] - [[Lovro Pintar]] - [[Marina Pintar]] - [[Marjeta Pintar]] - [[Barbara Pipan]] - [[Alfonz Pirc]] - [[Franc Pirc]] - [[Gustav Pirc]] - [[Vilma Pirkovič Bebler]] - [[Eva Plestenjak]] - [[Darko Plohl]] - [[Anton Podgornik]] - [[Franc Podgornik]] - [[Maja Podgornik]] - [[Ruth Podgornik Reš]] - [[Jože Podgoršek]] - [[Marjan Podobnik]] - [[Janez Pogačar]] - [[Jurij Pohar]] - Janez Poklukar - [[Franc Postič]] - [[Ervin Potočnik]] - [[Franc Potočnik]] - [[Klemen Potočnik]] - [[Fran Povše]] - [[Anton Praprotnik]] - [[Franc Praprotnik]] - [[Janez Prešern]] -[[Josip Priol]] - [[Boštjan Protner]] - [[Jože Protner]] - [[Tomaž Prus]] - [[Janez Pšenica]] (1930-2020) - Ivan Pucelj (1906-79) - [[Jože Pučko]] - [[Alojz Pučnik]] - [[Anton Puklavec]] - [[Jože Pukšič]] - [[Borut Pulko]] - [[Miša Pušenjak]] == R == [[Branimir Radikon]] - Sebastjan Radišek - M. Raduha - [[Aleksij Rainer]] - [[Zdenko Rajher]] - ([[Florjan Rak]]) - [[Magda Rak Cizej]] - [[Matija Rant]] - Andrej Rebernišek - [[Stanislav Renčelj]] - [[Pavel Renko]] - [[Viktor Repanšek]] - [[Vida Rezar]] - [[Franc Režonja (agronom)]] - [[Peter Ribič]]? - [[Jože Rihar]] - [[Niko Rihar]] - [[Danilo Rihtarič]] - [[Dragotin Ferdinand Ripšl]] - [[Tone Robič]] - [[Rok Roblek]] - [[Janko Rode]] - [[Simona Rogl]] - [[Viljem Rohrman]] - [[Črtomir Rozman]] - [[Ludvik Rozman]] - [[Janez Rupreht]] - [[Denis Rusjan]] - [[Josip Rustja]] (1894-1967) == S == [[Vinko Sadar]] - [[Matjaž Sagadin]] - [[Janez Saje]] - [[Ivan (Janez) Saksida]] - [[Janez Salobir]] - [[Karl Salobir]] - [[Franc Sancin]] - [[Ivo Sancin]] - [[Vitjan Sancin]] - [[Ivan Saunig]] - [[Gabrijel Seljak]] - [[Lojze Senegačnik]] - [[Mojca Simčič]] - [[Zvonimir Simčič]] - [[Andrej Simončič]] - [[Anton Simončič]] - [[Darko Simončič]] - [[Jože Simončič]] - [[Primož Simonič]] - [[Lovro Sinkovič]] - [[France Sitar]] - [[Janez Sitar]] - [[Bohuslav Skalicky]] - [[Anton Skaza]] - [[Rudolf Skazil]] - [[Feliks Skerlep]] - [[Franc Skledar]] - [[Marija Skledar]] - [[Anamarija Slabe]] - [[Ivan Skočir]] - [[Janko Skok]] - [[Jože Skubic]] - [[Andrej Skulj]] - [[Alojz Slavič]] - [[Tatjana Slanovec]] - [[Tadej Sluga]] - [[Julija Smole]] - [[Jože Smolinger]] - [[Ciril Smrkolj]] - [[Anita Solar]] - [[Jože Spanring]] - [[Fran Spiller-Muys]] - [[Ester Stajič]] - [[Denis Stajnko]] ''-'' [[Niko Stare]] - [[Jasna Stekar]] - [[Dušan Stepančič]] - [[Matej Stopar]] - [[Jože Strgar]] - [[Albin Stritar mlajši|Albin Stritar]] - [[Evgen Strmecki]] - [[Ludvik Strobl]] - [[Jože Suhadolc]] - [[Marjetka Suhadolc|M(arj)etka Suhadolc]] - [[Franc Sunčič]] - [[Josip Sustič]] - [[Danica Sušek]] - [[Janez Sušin]] - [[Jože Sušin]] - [[Andreja Sušnik]] - [[Marko Svete]] == Š == [[Srečko Šabec]] - [[Jože Šavor]] - [[Jakob Šalamun]] - [[Andrej Šalehar]] - [[Sabina Šegula]] - [[Emerik Šiftar]] - [[Aleksander Šiftar]] - [[Venčeslava Šikovec|Venčeslava (Slavica) Šikovec]] - [[Jože Šilc]] - [[Irena Šinko]] - [[Metka Šiško]] - [[Mirko Šiško]] - [[Branko Šket]] - [[Dejan Škorjanc]] - [[Ladislav Škraban]] - [[Iris Škrebot]] - [[Tone Škvarč]] - [[Jože Šlibar (vinogradnik)|Jože Šlibar]] - [[Bojan Šobar]] - [[Davorin Šobar]] - [[Jožef Špindler]] - [[Ivan Šporar]] - [[Marjan Šporar]] - [[Marjan Špur]] - [[Roman Štabuc]] - [[Nataša Štajner]] - [[Franci Štampar]] - [[Vekoslav Štampar]] - [[Vinko Štampar]] - [[Mateja Štefančič]] - [[Terezija Štefančič]] - [[Vinko Štefančič]] (st./ml.) - [[Vilko Štern]] - [[Milena Štolfa]] - [[Alojzij Štrekelj]] - [[Anton Štrekelj]] - [[Josip Štrekelj]] - [[Alojz Štuhec]] - [[Franc Štuhec]] - [[Ivan Štuhec (1950)|Ivan Štuhec]] - [[Franc Štupar]] - [[Miroslav Štruklec]] - [[Tatjana Štupica]] - [[Rado Šturm]] - [[Katja Šuklje]] - [[Tanja Šumrada]] - [[Andrej Šušek]] - [[Jelka Šuštar Vozlič]] == T == [[Anton Tajnšek|Anton (Tone) Tajnšek]] - [[Rudolf Tancik]] - [[Adolf Tavčar]] - [[Alois Tavčar]] - [[Blaž Telban]] (1928-2007) - [[Dušan Terčelj]] - [[Dušan Terčič]] - [[Janez Terlep]] - [[Josip Teržan]] - [[Jože Tesovnik]] - [[Neta Timer]] - [[Oskar Tinta]] - [[Primož Titan]] - [[Stanislav Tojnko]] - [[Aleksander Toman]] - [[Branko Tomažič (inženir kmetijstva)|Branko Tomažič]] - [[Irma Tomažič]] - [[Andrej Toplak]] - [[Janža Toplak]] - [[Jože Toplak]] - [[Mitja Törnar]] - [[Dragica Toš Majcen]] - [[Tomaž Toš]] - [[Franc Trampuž|Franc (Franjo) Trampuž]] - [[Tanja Travnikar]] - ([[Alojz Trček]]) - [[Fran Trček]] - [[Ferdinand Trenc]] - [[Ana Tretjak]] - [[Vlado Tumpej]] - [[Anton Turk (vinogradnik)]] - [[Bojan Turk]] - [[Jakob Turk]] - [[Jernej Turk]] - [[Marija Turk]] - [[Rudolf Turk]] - [[Stanislav Trdan]] - [[Irena Tušar]] == U == * [[Andrej Udovč]] * [[Marjetka Uhan]] * [[Kristina Ugrinovič]] * ([[Josip Ukmar]] 1894-1982) * [[Tatjana Unuk]] * [[Filip Uratnik]] * [[Katja Urbanek]] * [[Joža Urbas]] * [[Gregor Urek]] * [[Ivanka Us]] (r. [[Brilej]]) * [[Valentina Usenik]] * [[Just Ušaj]] == V == [[Angela Vadnal]] - [[Katja Vadnal]] - [[Janez Valdhuber]] - [[Vasilij Valenčič]] - [[France Vardjan]] (1900-94) - ([[Miran Vadjan]]) - [[Daniel Vargazon]] - [[Peter Varl]] - [[Robert Veberič]] - [[Jože Vengust]] - [[Janez Verbič (1962)]] - [[Janko Verbič]] - [[Jože Verbič]] - [[Marija Verbič]] - [[Darko Vernik]] - [[Gvido Vesel]] - [[Svetka Vesel|Svetka (Svetoslava) Vesel]] - [[Viljanka Vesel]] - [[Miran Veselič]] - [[Alojz Vesenjak]] - [[Jožef Vest]] - [[Nataša Vidic]] - [[Rajko Vidrih]] - [[Tone Vidrih]] - [[Majda Virant]] - [[Mojca Viršček Marn]] - [[Miha Vizjak]] - [[Dominik Vodnik]] - [[Miran Vodopivec]] - [[Tone (Anton) Vodovnik]] - [[Franc Vojsk]] - [[Slavko Volk]] - [[Bogdan Vovk]] - [[Herman Vovk]] - [[Savo Vovk]] - [[Stojan Vrabl]] - [[Franc Vratarič]] - [[Karel Vrečko]] - [[Vladimir Vrečko]] - [[Vladimir Vremec]] - [[Borut Vrščaj]] - [[Stanko Vršič|Stanko (Stane) Vršič]] - [[Damijan Vrtin]] - [[Vili Vybihal]] == W == * [[Tone Wagner|Tone (Anton) Wagner]] * [[Vesna Weingerl]] * [[Boris (Beno) Wenko]] * [[France Wernig]] * [[Feliks Wieser (agronom)|Feliks Wieser]] * [[Mojmir Wondra]] == Z == * [[Josip Zabavnik]] * [[Nevenka Zabavnik Cmok]] * [[Ludvik Zabret]] * [[Jože Zabukovec]] * [[Franc Zadravec (agronom)|Franc Zadravec]] * [[Anton/Tone Zafošnik]] * [[Franc Zagožen]] * [[Anton Zajec|Anton (Tone) Zajec]] * [[Anton/Zvone Zakotnik]] * [[Janez Zaplotnik]] * [[Rudolf Zdolšek]] * [[Andrej Zemljič]] * [[Josip Zidanšek (1883)|Josip Zidanšek]] * [[Milovan Zidar]] * [[Ivo Zobec]] * [[Teo Zor]] * [[Uda Zor]] * [[Anton Zorc]] * [[Stane Zorčič]] * [[Nada Zorko]]-Braun * [[Barbara Zrimšek]] * [[Manja Zupan Šemrov]] * [[Marko Zupan]] * [[Martin Zupanc]] * [[Alenka Zupančič (agronomka)|Alenka Zupančič]] * [[Martin Zupančič]]? * [[Ivo Zupanič]] * [[Franz Zweifler]] == Ž == * [[Maša Žagar]] * [[Pavle Žaucer]] * [[Jana Žel]] * [[Ivan Žežlina]] * [[Jaka Žgajnar]] * [[Janez Žgajnar]] * [[Silvester Žgur]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sašo Žitnik]] * [[Andrej Žmavc]] * [[Mihael Žmavc]] * [[Tomaž Žnidaršič]] * ([[Ivo Žolnir]]) * [[Jože Žunkovič]] * [[Roman Žveglič]] * [[Silvo Žveplan]] ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih biologov]] in [[seznam slovenskih botanikov]] * [[seznam slovenskih vrtnarjev]] in [[seznam slovenskih živilskih tehnologov]] * [[seznam slovenskih inženirjev gozdarstva]] in [[seznam slovenskih veterinarjev]]) {{seznami narodov po poklicu|agronomov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Agronomi]] [[Kategorija:Seznami agronomov|Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski agronomi|*]] 4ai07kcgwp06crvzqy0yqz3p0cnzl1d Peter Florjančič 0 273345 6748797 6598755 2026-09-10T17:02:01Z Janezdrilc 3152 kat + 6748797 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Peter Florjančič''', [[Slovenci|slovenski]] [[izumitelj]] in [[športnik]], * [[5. marec]] [[1919]], [[Bled]], † [[14. november]] [[2020]]. Florjančič je bil eden najbolj znanih slovenskih izumiteljev in edini, ki se je celo življenje s tem ukvarjal poklicno. Podpisan je pod približno 400 [[patent]]ov, od katerih jih je realiziranih 41.<ref>»Peter Florjančič«, revija Maxim (Slovenija), str. 53-56 </ref> Med njegove najvidnejše inovacije štejejo okvirčki za [[diapozitiv]]e, plastična [[zadrga]], pršilec na steklenički za parfum, ročne [[statve]], vžigalnik s prižiganjem ob strani, zapiralni sistem pri stroju za brizganje plastike, smučarski tobogan; leta 1957 je izumil, ne pa tudi izpopolnil avtomobilsko [[zračna blazina|zračno blazino]].<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=4VCLZfDniMg Slovenia: The Innovators - European Journal, oddaja Deutsche Welle na spletni strani Youtube]</ref> Florjančič se je rodil v hotelirski družini na Bledu, njegov ded Jakob Peternelj je bil lastnik hotelov Union in Triglav ter blejski župan, več blejskih hotelov je imela v lasti sestra njegove mame, Marija Kenda in njen mož [[Ivan Kenda]]. Živel je v [[Monako|Monaku]], [[Švica|Švici]], [[Avstrija|Avstriji]], [[Italija|Italiji]] in [[Nemčija|Nemčiji]]. Bil je tudi član slovenske smučarske reprezentance{{cn}}. Med njegovimi znanci so bili [[Ilhamy Hussein Pasha]], knez [[Princ Aleksander Karađorđević|Aleksander Karađorđević]] in kralj [[Faruk|Faruk I]], na gala večerjah in zabavah pa se je družil z [[Samia Gamal|Samio Gamal]], knezom [[Rainier III. Grimaldi|Reinerjem]], [[Charlie Chaplin|Charlijem Chaplinom]], [[Gene Kelly|Genom Kellyem]], [[Grace Kelly]], [[Vittorio De Sica|Vittoriom De Sico]], [[Marlene Dietrich]] - s katero je posnel kratek prizor v filmu Montecarlo (The Monte Carlo Story), [[Aristotle Onassis|Aristotelom Onassisom]]... [[Karpo Godina]] je leta 2002 posnel dokumentarni film o njem ''[[Zgodba gospoda P. F.]]''<ref>{{navedi splet |url=http://www.mladina.si/98662/zgodba-gospoda-pf/ |title=Zgodba gospoda PF | last = Štefančič | first = Marcel | authorlink = Marcel Štefančič |accessdate=11. avgusta 2016 |date=22. oktober 2002 |work=[[Mladina (revija)|Mladina]] }}</ref>, [[Ven Jemeršić]] pa leta 2017 dokumentarni film ''Stoletje sanj''. == Nagrade in priznanja == * 2019: [[Valvasorjevo častno priznanje]] za donacijo [[Tehniški muzej Slovenije|Tehniškemu muzeju Slovenije]]<ref name=":22">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasor19-knji%C5%BEica.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2018]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 10. novembra 2023</ref> == Viri == {{sklici}} == Literatura == * Peter Florjančič, [[Edo Marinček]], ''Skok v smetano: Izumitelj Peter Florjančič pripoveduje o svojem življenju'', Mladinska knjiga, Ljubljana 2007, {{COBISS|ID=6098206}}. * Peter Florjančič, [[Edo Marinček]], ''Ideja za milijon: Izumi Petra Florjančiča'', Medium, Žirovnica 2011, {{COBISS|ID=257802240}}. == Zunanje povezave == {{Wikinavedek}} * [http://peter-florjancic.eu/ Ažurna internetna stran Petra Florjančiča] * [http://www.playboy.si/branje/clanki/20v-peter-florjancic/ Intervju s Florjančičem v revji Playboy] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110210153905/http://www.playboy.si/branje/clanki/20v-peter-florjancic/ |date=2011-02-10 }} * [http://www.youtube.com/watch?v=S81RCYlLvjM Izumitelj Peter Florjančič o svojem življenju in izumih, Youtube] * MMC RTV, pogovor z gostom - Peter Florjančič [http://www.rtvslo.si/mojvideo/pravaideja/pogovor-z-gostom-peter-florjancic-1-del/19247/ 1.], [http://www.rtvslo.si/mojvideo/pravaideja/pogovor-z-gostom-peter-florjancic-2-del/19248/ 2.] in [http://www.rtvslo.si/mojvideo/pravaideja/pogovor-z-gostom-peter-florjancic-3-del/19249/ 3.] del {{Slovenski stoletniki}} {{Normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Florjančič, Peter}} [[Kategorija:Peter Florjančič| ]] [[Kategorija:Slovenski izumitelji]] [[Kategorija:Blejčani]] [[Kategorija:Slovenski stoletniki]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]] [[Kategorija:Nosilci medalje za zasluge Republike Slovenije]] omi7r7cnfo4gzbmq6sbt3wpyrxboimd Wikipedija:Pod lipo 4 282723 6748730 6748323 2026-09-10T14:51:51Z Kiara.nisa 264789 /* Prošnja za pregled osnutka: Petra Cajnko */ nov razdelek 6748730 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) : Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:08, 19. maj 2026 (CEST) ::Tole je malo pozno, toda mislim da sem pri poskusu navajanja pri reviji (mislim da v glavnem zgodovinsih) sem že naletel na reč, ki je imela oznako za zvezek in za letnik (in so bile številke različne). Če/ko spet naletim na kako tako, bom sem prilepil povezavo tja. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:49, 15. julij 2026 (CEST) {{ping|Yerpo}}, {{ping|Anzet}} Prevoda ne morem ločiti .... Kaj pa če bi naredili kompromis in napišemo "vol." (vol. − letnik revije ali zvezek iz zbirke (angl. volume)? (glej https://www.teof.uni-lj.si/uploads/citiranje.pdf - glej. tč 3. Okrajšave) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:35, 16. julij 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. O kandidatih: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji. * {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]]. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 21. maj 2026 (CEST) * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 21. maj 2026 (CEST) == Avtobiografije == Predlog o zavrnitvi avtobiografij, o katerem smo razpravljali na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], sem dal na glasovanje - na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Vabljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:22, 21. maj 2026 (CEST) :Še nekaj dni je na voljo za glasovanje, prosim, če se vas čim več oglasi, da bo res širok konsenz. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:56, 17. junij 2026 (CEST) ::Glasovanje sem zaprl in sestavil seznam avtobiografij s predlaganim izidom. Pred izvršitvijo bom počakal nekaj dni, če bi kdo slučajno imel še kakšen komentar. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:16, 23. junij 2026 (CEST) == Konec pomladi == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Danes se zaključuje natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Zelo me veseli, da smo spet zelo množično sodelovali ter pokazali tudi navzven, da smo aktivna skupnost. Posebej sem ponosen, da sem lahko prispevke kar 16 različnih udeležencev uvrstil v rubriko "Ste vedeli...?", kar dokazuje kakovost dela - oziroma da nam ni šlo samo za kvantiteto. Z {{u|Upwinxp}} bova v naslednjih tednih točkovala članke in sporočila zmagovalce. Hvala še enkrat vsem za sodelovanje! {{s-:-)}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:20, 31. maj 2026 (CEST) S soorganizatorjem sva končno zaključila s točkovanjem. Lestvica zgleda takole: {| class="wikitable sortable" ! Mesto !! Udeleženec/-ka !! Število točk |- style="background:#ffeb82;" | {{Gold1}} | {{u|Ljuba24b}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1946 |- style="background:#dfdfdf;" | {{Silver2}} | {{u|Octopus}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1233 |- style="background:#cca87a;" | {{Bronze3}} | {{u|MaksiKavsek}} | 358 |- | 4. || {{u|Pinky sl}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] || 331 |- | 5. || {{u|xJaM}} || 280 |- | 6. || {{u|Stebunik}} || 158 |- | 7. || {{u|Sporti}} || 73 |- | 8. || {{u|TadejM}} || 38 |- | 9. || {{u|FJJ}} || 37 |- | 10. || {{u|SirFranzPaul}} || 30 |- | 11. || {{u|A09}} || 23 |- | 12. || {{u|Smihael}} || 15 |- | 13. || {{u|56jhoG}} || 11 |- | 14. || {{u|Ivo Lendić}} || 7 |- | 15. || {{u|Florentina Veršič}} || 5 |- | 16. || {{u|ModriDirkac}} || 1 |- | 16. || {{u|Rude}} || 1 |} Čestitke vsem, predvsem najbolj pridnim! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:35, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke, število točk zmagovalcev je izjemno! (.)(.) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:36, 12. julij 2026 (CEST) ::Ampak res, meni se je zdelo, da sem kar veliko pisal, pa bi bil šele sedmi po točkah ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:45, 12. julij 2026 (CEST) ::: Te lahko drugo leto zamenjam, boš bolj motiviran pri pisanju :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke zmagovalki!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:06, 13. julij 2026 (CEST) :: Hvala za čestitke. Z veseljem sodelujem, ker so teme vedno zelo zanimive in premalo objavljane.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:51, 15. julij 2026 (CEST) == 20-letnica Slovenskega Wikivira == Dne 3. junija 2006 ob 00.04 je bila ustvarjena Glavna stran Slovenskega Wikivira, s čimer je ta projekt dočakal svoje rojstvo. Precej bogatih vsebin se je nabralo v 20 letih, za kar čestitam vsem sodelavcem. Mislim, da je ta projekt veliko prispeval k večji dostopnosti izvirne literature, možnost za enostavno izvažanje besedil v različnih formatih pa je pripomogla, da je Wikivir postal tudi žepni spremljevalec kakega popotnika. Seveda, novih sodelavcev nikoli ni dovolj, zato naj priložnost izkoristim še za vabilo k pridružitvi. Ne se ustrašit, da vas čaka edinole nalaganje "debelih" romanov. Prispevajte majhne kamenčke in bodite prepričani, da bodo bralcem pravtako dragoceni. Če pa imate v domačem arhivu kaj lastnih sestavkov, čisto kratkih ali pa obilno zajetnih, pa ni odveč premisliti o objavi, ki bo morda sploh prva. Wikivir vas pričakuje. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:42, 2. junij 2026 (CEST) == Ministrstva vlade == Včeraj zvečer sem posodobil nekaj člankov o vladnih funkcijah in funkcionarjih - nova garnitura ministrov je včeraj prisegla, objavljena so bila tudi že nova imena na [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ spletnih straneh vseh ministrstev]. Danes pa sem zasledil: https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/janseva-ministrska-ekipa-bo-danes-prevzela-posle-od-svojih-predhodnikov-2806907/ in nisem več prepričan, '''kateri je pravi datum končanja mandata dosedanjih ministrov in začetka novih'''? Četrti ali peti junij? Poleg tega me zanima vaše mnenje, ali je smiselno imeti ločene članke za ministrstva in ministre ali bi zadoščalo, če bi jih združili. Pogovor o tem sem začel na [[Pogovor:Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]], nato pa opazil, da je tega še [[:Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|precej več]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:27, 5. junij 2026 (CEST) : Dodatno me je zbegalo tole: zakon, ki naj bi uzakonil novo razporeditev ministrstev, naj bi bil sprejet šele jutri? [https://www.rtvslo.si/slovenija/reorganizacijo-vlade-bodo-poslanci-potrjevali-z-zakonom-o-drzavni-upravi/784424][https://www.sta.si/3564666] —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:42, 8. junij 2026 (CEST) == Preimenovanje člankov vlad == Lepo pozdravljeni, na [[Pogovor:16. vlada Republike Slovenije|pogovorni strani 16. vlade Republike Slovenije]] smo razpravljali o predlogu, da bi članke o Vladah Republike Slovenije preimenovali in bi ti po novem, po zgledu tujih Wiki, nosili imena po predsednikih vlad. Ker gre vendarle za nekoliko širšo spremembo, bi rad sklep dal na glasovanje: Vlade imenujemo po priimkih njihovih predsednikov, trenutna imena člankov pa postanejo preusmeritev na nova imena člankov: * [[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada]] - Peterletova vlada * [[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada]] - Prva Drnovškova vlada * [[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada]] - Druga Drnovškova vlada * [[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada]] - Tretja Drnovškova vlada * [[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada]] - Bajukova vlada * [[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada]] - Četrta Drnovškova vlada * [[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada]] - Ropova vlada * [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada]] - Prva Janševa vlada * [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada]] - Pahorjeva vlada * [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada]] - Druga Janševa vlada * [[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada]] - Vlada Alenke Bratušek * [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada]] - Cerarjeva vlada * [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada]] - Šarčeva vlada * [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada]] - Tretja Janševa vlada * [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada]] - Golobova vlada * [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada]] - Četrta Janševa vlada Prosim, izrazite mnenje, ali ste ZA ali ste PROTI in napišite morebitne komentarje, pripombe ali pomisleke. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:05, 17. junij 2026 (CEST) * {{za}}, edino za vlado Alenke Bratušek nisem prepričan kaj bi bilo najbolj primerno. Morda "Bratuškina vlada". — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:17, 17. junij 2026 (CEST) ::Vsekakor sam tudi sam pristaš enotnega poimenovanja, a v medijih izraza "Bratuškina vlada" ni bilo nikdar zaslediti, zato sem pomislil, da bi tu lahko naredili izjemo. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:45, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:14, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 17. junij 2026 (CEST) * Kaj pa "vlada Lojzeta Peterleta", "prva vlada Janeza Drnovška", ... "četrta vlada Janeza Janše"? Poleg tega, da se izogne težavam z ženskimi priimki, vsaj meni zveni resneje, manj pogovorno. Sicer se mi enako primerni zdijo tudi trenutni naslovi z zaporednimi številkami. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:12, 17. junij 2026 (CEST) *:Večina tujih Wiki sicer navaja le priimke, je pa to gotovo dober predlog, ki reši naš problem. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:36, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} predlog "vlada Lojzeta Peterleta" ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:39, 17. junij 2026 (CEST) ::{{Za}} kot [[Uporabnik:TadejM|TadejM]], [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:54, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} tole verzijo, vsekakor pa se lahko na članke naredi obilo preusmeritev (recimo s prvotnega predloga, kombinacije priimka in števnika ...). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:42, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:56, 24. junij 2026 (CEST) == Pooblastilo za glasovanje v imenu skupnosti za upravni odbor Wikimedia CEE Huba == Kot skupnost imamo pravico glasovanja na [[:meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026|prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora (Steering Committee)]] CEE Huba. Na Telegramu smo se pogovarjali, da bi jaz to opravil v našem imenu ({{u|Pinky sl}} kandidira), pa prosim za izraz soglasja, če se strinjate - predstavnik mora namreč dokazati, da ga ima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:33, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 22:15, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 22:25, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:00, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 13:17, 25. junij 2026 (CEST) :{{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:29, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:38, 25. junij 2026 (CEST) : {{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:00, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:38, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:40, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:32, 26. junij 2026 (CEST) <hr> Glasovanje zaključeno. [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je soglasno izglasovan za predstavnika [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]] na prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora CEE Huba. Čestitam! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 14:32, 27. junij 2026 (CEST) :O rangiranju kandidatov razpravljamo v izbi Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti na Telegramu. Če bi še kdo podal svoje mnenje, se naj oglasi in ga bo {{u|GeographieMan}} dodal vanjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:31, 12. julij 2026 (CEST) == Nekaj zmede == # Pri tvorjenju nove podstrani v "svojem" peskovniku dobim sporočilo: {{blockquote|Wikipedija ne vsebuje strani s točno takim naslovom. Preden ustvarite to stran, si poglejte stran [[Pomoč:Podstrani]]<br>...<br> ta pa za nameček kaže na povezavo za ponovno ustvarjenje večkrat izbrisane strani}} #: Možnosti, ki jih vidim za odpravo tega: #:# če obstaja stran za pomoč okrog podstrani, popraviti povezavo - morda na [[Wikipedija:Podstrani]] #:# če ne obstaja - oziroma ni [[Wikipedija:Podstrani]], pa je potrebna - jo narediti #:# če ne obstaja in ni potrebna, umakniti sedanjo povezavo iz sporočila, ki se prikaže ob tvorbi nove podstrani v peskovniku # na povezavi {{tl|blockquote}} piše #:: da je okrajšava za to predlogo tudi {{tl|bq}}, pa to ne dela (kot vidite je sporočilo rdeče podčrtano in če nanjo pokažeš je sporočilo, da stran ne obstaja); morda je stran pomoči za sedanjo predlogo za daljša navajanja {{tl|citatni blok}} ostala ne-čisto-usklajena pri prevodu predloge. #: Morda to kako poštimati če bo kdo našel kaj časa. Možnosti, ki jih vidim: #:# preusmeritev s {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} ali kaj podobnega (glede na to, da že obstaja - in deluje - preusmeritev za {{em|blockquote}} bi lahko tudi ta) #:# če to gre in {{tl|cb}} še ni zaseden (in kaže da ni), morda dodati še bližnjico cb za citatni blok (in jo dodati tudi na seznam bližnjic na dokumentacijsko stran) #:# če to ne gre, pa uskladitev dokumentacijske strani predloge {{tl|citatni blok}} s tem, da to ne dela, recimo odstranitev bližnjice {{tl|bq}} s seznama delujočih okrajšav na dokumentacijski strani # gnezdeno samodejno številčenje problemov in predlogov za rešitev - kot # in :# tu - ne deluje pravilno, vsi predlogi prve ravni tukaj imajo številko 1. Kje ga lomim, da to ne dela? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:48, 7. julij 2026 (CEST) :Sem ustvaril preusmeritev z {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3APod_lipo&diff=6707986&oldid=6707977 popravil] številčenje tvojih alinej. Na kratko, če je v novi vrstici zamik besedila z dvopičjem, dodaš pred dvopičje lojtro (<code>#</code>) in bo štel zamaknjeni odstavek kot del prvega odstavka z lojtro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:06, 7. julij 2026 (CEST) ::Lepa hvala... zlasti tega za alineje sam gotovo še ne bi hitro pogruntal. Tudi za bq seveda. ::Če je zaželeno, da namesto blockquote uporabljamo '''c'''itatni '''b'''lok, morda med bližnjice dodaš še okrajšavo {{tl|cb}} (med preusmeritve in na seznam okrajšav). To preusmeritev bi znal dodati tudi sam, za dodajanje dokumentaciji predloge pa še nisem prepričan. ::In če bi mogoče lahko popravil še povezavo na [[Pomoč:Podstrani]].- jaz namreč tudi (še) nisem našel, kje je tisto, kar se pokaže ob ustvarjanju nove podstrani peskovnika, sicer bi tudi že poskusil sam. ::Res sem siten... in dobro delo se običajno "kaznuje" s prošnjami, kaj bi še lahko... [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:40, 8. julij 2026 (CEST) :::Ni problema, je lepo sodelovati z nekom, ki se poglobi v zadevo in izrazi prošnjo za pomoč, ko se mu zatakne. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 8. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi - ne ko sem predogledoval svojo spremembo ne prej ta beseda namreč ni bila prečrtana in če bi shranil z zmedo pri tem bi bilo mogoče vse nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:56, 18. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi in bi bilo mogoče nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:32, 19. julij 2026 (CEST) == Članek Lavrica – odstranitev obvestila o kršitvi avtorskih pravic == Pozdravljeni. Na članku [[Lavrica]] je že dalj časa stalo obvestilo o kršenju avtorskih pravic zaradi ujemanja z zunanjim spletnim virom. Sporočam vam, da sem celoten članek pravkar popolnoma prenovila in na novo ubesedila. Izvirno besedilo sem v celoti umaknila, podatke (zgodovinska dejstva, demografijo in društva) pa prepisala v povsem samostojnem slogu, ki ne kaže nobene podobnosti z zunanjimi viri. Sklice na primarne vire sem ustrezno ohranila. Ker težava s kršenjem avtorskih pravic tako ne obstaja več, vljudno prosim skupnost ali katerega od administratorjev, da pregleda moje zadnje spremembe in odstrani predlog za izbris oziroma obvestilo o kršitvi na vrhu strani. Hvala za pomoč in lep pozdrav. [[Uporabnik:NV60246|NV60246]] ([[Uporabniški pogovor:NV60246|pogovor]]) 10:36, 11. julij 2026 (CEST) == Format števila atomske mase/teže v infopoljih == V zadnjem času sem se ukvarjal (med drugim tudi) s potjo dušika skozi živa bitja. Pri tem sem opazil, da je v infopolju sl članka za [[dušik]] številka brez decimalne vejice, med tem ko en različica ima decimalno piko (na pravem mestu). Pri tem atomska masa ni nepomemben podatek, saj na njem temelji tudi masa mola in kilomola snovi znane kemijske sestave, kar je temelj znatnega dela kvantitativnega kemijskega računanja. Glede na to, da je atomska masa opredeljena v ne-SI enotah, ki so 1/12 mase ogljikovega atoma (nekoliko nenavadno, ker je tudi za ogljik zaznanih več izotopov, kar ima nekaj zanimivih posledic okrog tega podatka), sem pogledal tudi članek za [[ogljik]] in opazil enako razliko v infopoljih sl in en članka. Domnevam, da bi problem lahko bil v hierarhiji infopolj kemijskih elementov (infopolje element?), kjer morda pri prevodu iz angleščine pomotoma ni bila zamenjana decimalna pika z decimalno vejico, ampak se je kje kako izgubila. Potem sem šel po sl člankih čez prvo in drugo periodo periodnega sistema in dobil podobne - nepravilne - rezultate za ta podatek v infopolju. Domnevam, da je podatek shranjen v WD, potrjeno, kaže da je mass (P2067); za ogljik je tam vrednost 12.011±0.002 dalton, za neon pa 20.1797±0.0006 dalton. Domnevam, da je dalton ne-si enota, definirana kot 1/12 povprečne mase ogljika v naravi (povprečne zmesi izotopov v naravi - težka bo, saj to tudi variira, saj obstaja tudi radioaktivni ogljik, ki nastaja in razpada, na čemer stoji tudi radiokarbonsko datiranje), in s tem torej teoretično variira tudi velikost definirane enote (ampak verjetno ne toliko, da bi v praksi pogosto motilo). :Edit: ko sem dodal povezavo na dalton, sem videl, da je to masa nevezanega atoma ogljika 12, in ne povprečne v naravi, torej ne drži da se s časom spreminja velikost enote na način kot sem domneval zgoraj, in če je tako, je jasno od kod variabilnost podatka za ogljik v naravi, saj na način, ki sem ga domneval za enoto, v resnici način nekoliko variira razmerje izotopov ogljika v vzorcih in s tem dejanska atomska (in s tem tudi molska) masa značilna za vsak vzorec. Jasno je, da je problem prikaza tega podatka v infopoljih v bistvu v tem, da ta podatek v WD (še) ni pravilno normaliziran, zato pretvorba za sl prikaz ni matematična (sprememba prikaza realnega števila na prikaz v drugem jeziku/državi), ampak mora biti znak po znak. Trenutno kaže, da se decimalna pika zamenja umakne namesto da bi bila zamenjana z decimalno vejico. Ker domnevam, da obstaja skupna predloga infopolje element (ali kemijski element), bo to najbrž obvladljivo (in ko bodo nekoč to popravili v WD, se bo to najbrž lahko uskladilo na istem mestu oziroma v isti predlogi). Predlog pravilne normalizacije bi lahko bil komplet vsaj dveh realnih števil (shranjenih na dogovorjen način): povprečne atomske mase in njene variance, ter besede ali simbola za enoto, najbrž [[Dalton (enota)|dalton]]. Če predlagate to spremembo v WD in se sprejme in uresniči, ne bo treba kdaj kasneje še enkrat popravljati prikaza v infopoljih. Oh ja, spet jaz;-) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 05:54, 14. julij 2026 (CEST) == Napaka, ki se prikaže v predogledu, je obstajala že l. 2025 == Na [[Pogovor:Dušik#Napaka pri navajanju sklica je obstajala že pred mojo skupino sprememb|pogovorni strani članka Dušik]] je opisana težava, ki se prikaže v predogledu, če odpreš članek za urejanje, ne da bi opravil kako spremembo. Videti je da sklic pride poškodovan skozi predloge (infopolje dušik in vanj vgrajene) iz WD, a ne znam videti zakaj in kako. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:54, 29. julij 2026 (CEST) == Cislajtanija == Žal se zaradi razmaha pol-avtomatskih prevajalskih orodij pojavlja vedno več primerov direktnega prevzemanja izrazov iz angleške Wikipedije. Primer je znova izraz ''Cislajtanija'', ki se je danes prikradel celo v rubriko ''Ste vedeli'' (... na [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|državnozborskih volitvih v Cislajtaniji leta 1907]] [[volilna pravica]] prvič ni bila pogojena s plačevanjem [[davek|davkov]], a so jo imeli samo moški). Kot piše v članku samem, ''Cislajtanija'' ni bilo uradno ime države ali njene enote, temveč je neuraden izraz, ki se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne (najdejo se izjeme npr. knjiga Dunajski državni zbor in Slovenci). Uradno ime tega dela monarhije je bilo Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru. Zato ni primerno, da se izraz ''Cislajtanija'' uporablja v infopoljih (npr. kot prikazano poimenovanje politične enote pri državljanstvu oseb) ali kot del naslova drugih člankov. Predlog: * glavno geslo za politično enoto [[wikidata:Q533534]] naj bo [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], tako da se izraz Cislajtanija ne bo več pojavljal kot državljanstvo ali podobna kategorija; * sedanja vsebina članka [[Cislajtanija]] (https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cislajtanija&oldid=6648964) naj se smiselno prenese v članek [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], kjer naj bo izraz ''Cislajtanija'' omenjen v razdelku o poimenovanju; povezava [[Cislajtanija]] naj nato postane preusmeritev na ta razdelek; * članke, kjer se izraz Cislajtanija pojavlja v naslovih, naj se ustrezno preimenuje. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:33, 3. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Cislajtanija je neuradno poimenovanje za ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'', vendar to še ne pomeni, da gre za neustrezno poimenovanje. Izraz se je v zgodovinopisju dejansko uporabljal in se še uporablja, podobno kot ''Translajtanija'' za ''Dežele krone svetega Štefana''. Tvoja trditev, da: "''se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne''", očitno ne drži, prim. [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Kraljestva%20in%20de%C5%BEele%2C%20zastopane%20v%20dr%C5%BEavnem%20zboru%22%27&pageSize=25 <nowiki>[1]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3DCislajtanija%27&pageSize=25 <nowiki>[2]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Cislitvanija%22%27&pageSize=25 <nowiki>[3]</nowiki>]. Zato mi ni povsem jasno, kar si zapisal v ''predlog''. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 3. avgust 2026 (CEST) :S tem sem imel težave že pred nekaj leti, ko sem skušal poskrbeti za zaporedje državljanstev, ki so jih skozi čas imeli Slovenci in njihovi sosedje. Izraz Cislajtanija mi ni povedal nič, Avstroogrske se pa ni dalo vnesti. :'''Izkazalo se je, da je bila pot do državljanstva precej zapletena'''. Po preureditvi Avstroogrske v dvojno cesarstvo (kjer so se že takrat lovili s poimenovanjem delov) menda ni več obstajalo Avstroogrsko državljanstvo (mogoče že prej ne, da je bilo osnova deželno). :Tako ''avstrijski del Avstroogrske'' ni jasno definiran (avstrijski v smislu pokrajin sedanje Avstrije ali vseh - ali večine Krajin (ki kaže da so bile zgodovinsko obrambni mehanizem proti Turkom). Tudi je Avstroogrska Ogrski del (dežele krone sv. Štefana) pridobila razmeroma kasno, po pomembni zmagi nad Turki in mislim da je bil pred tem velik del Ogrske pod turško oblastjo. In je nekdo uvedel poimenovanje glede tostran in onstran sicer hidrografsko razmeroma nepomembne rečice Leite za poimenovanje polovic (cis in translajtanija), s čimer so se za začasno rešitev vsi strinjali, a kasneje ni nihče našel boljše, s katero bi se vsi strinjali. Drugo poimenovanje mislim da je bilo Dežele Državnega zbora in Dežele krone sv. Štefana... :Če bi se radi znebili ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo (in jaz bi se - kako to zakomplicira razlago zgodovine najstnikom), bi bilo po mojem najbolje povabiti k razpravi tudi zgodovinarje, s tem da jim "zatežimo", da rabimo nekaj kar bo razumljivo sleherniku, ne le tistih ki so (tako ali drugače) vsaj približno naštudirali ta del zgodovine, in da naj kopljejo dokler ne rodijo česa, kar bo intuitivno vsem razumljivo, pa vendar tudi zgodovinsko sprejemljivo. :Če/ko pride do tega konsenza, se da spremeniti slovensko poimenovanje za Cislajtanjijo v WD in s tem vse, kar je iz tega v infopoljih, ostalo pa ročno ali z botom (če se da sprememba dobro opredeliti za vse situacije). :Če se da prepričati tudi zgodovinarje, je pa Mihov predlog zame več kot OK kompromis. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:02, 4. avgust 2026 (CEST) ::Popravljam se... če stopim v kožo najstnika ali otroka, ki je poslušal dedove zgodbe ali bral stare knjige, ::nimam pojma, kaj so [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]]... Še ni dovolj dobra rešitev. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:29, 4. avgust 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]], po dualni preureditvi v Avstro-Ogrsko, (ki ni bilo ''dvojno cesarstvo'' (sic!), saj je bil translajtanski del kraljestvo; ''Archiregnum Hungaricum'') res ni bilo avstro-ogrskega državljanstva. Ti bi se torej znebil ''ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo'' itd., nvm če si je lažje zapomniti ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' in nato ''Dežele krone sv. Štefana''. In tudi, če bi v wikipodatke prenesli poimenovanje, če prav razumem bi se za državljanstvo izpisalo ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru''? Zdi se mi problematično, da bi se zato iz splošne rabe želelo odstraniti izraz ''Cislajtanija''. Gre za uveljavljeno historiografsko poimenovanje za avstrijski del monarhije, ki se uporablja tudi v slovenskih virih. Ne gre torej za ponovno ''uvajanje'' izraza. Poleg tega se mi zdi nesmiselno, da bi se v splošni rabi in še posebej v WD za državljanstvo uporabljalo ime z nvm koliko črkami, če obstaja krajše. Pmm bi bilo bolje, da se razširita članka ''Cislajtanija'' in ''Translajtanija''; koristil bi tudi zemljevid. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 09:38, 4. avgust 2026 (CEST) :::Morda bo koristen primer: infopolje v članku [[Ivan Cankar]]. Tu je uporaba Cislajtanije kot državljanstva zgrešena tudi iz vidika zgodovinopisja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:25, 12. avgust 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Kako to misliš? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 12. avgust 2026 (CEST) :::Tudi meni se zdi nenavadno kot državo državljanstva navesti Cislajtanijo. V članku [[Cislajtanija]] piše, da je bil to »neuraden naziv za avstrijski del Avstro-Ogrske.« Potemtakem bi bilo bolj smiselno kot (uradno) državo državljanstva navesti Avstro-Ogrsko. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 12:27, 1. september 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]], Avstro-Ogrsko državljanstvo ni obstajalo; ali si bil državljan Avstrije/Estrajha (Cislajtanije) ali Ogrske/Madžarske (Translajtanije). [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:25, 1. september 2026 (CEST) :::::Oznake na Wikipediji bi morale biti podprte z viri, za zdaj pa ne poznam vira, ki bi Cankarjevo državljanstvo izrecno navedel kot ''Cislajtanija''. Kolikor mi je znano je bil uradni pravni termin ''allgemeines österreichisches Staatsbürgerrecht'' – splošno avstrijsko državljanstvo, dobesedno državljanska pravica. V končni fazi gre za netočno naknadno preslikavo tedanjega pravnega statusa v polje ''country of citizenship'' v Wikipodatkih, pri čemer podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi. Morda bi bilo bolj smiselno v ločenem polju navesti domovinsko pripadnost (''Heimatrecht''). V praksi je bila v uradnih dokumentih namreč praviloma navedena domovinska pripadnost (se pa na podlagi le-te da skpeati tudi, da je oseba imela splošno avstrijsko državljanstvo, sej se je domovinske pravice podeljevalo le državljanom). Glej npr. [https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/Arhiv-RS/Arhivalija-meseca-/2013/Avgust-2013/AS-307_Vr-445-13_Cankar_2_zaslisanje-IC.pdf zapisnik Cankarjevega zaslišanja iz leta 1913], kjer je navedena njegova domovinska občina Vrhnika, ne pa ''Cislajtanija'' kot državljanstvo. Tudi ohranjeni potni listi iz njegovega časa nimajo sedanje rubrike ''državljanstvo'', glej npr. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/42001-43000/42013/kronika_36_1988_3.pdf, str 207. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 10:14, 3. september 2026 (CEST) ::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Mešaš ''državljanstvo'' in ''domovinsko pripadnost'' oziroma domovinsko občino/okraj, ki nista enaka pojma. Vmes imamo še deželansko pripadnost (Štajerska, Kranjska itd.). To, da je bila v uradnih dokumentih navedena domovinska občina, ne pomeni, da državljanstvo ni obstajalo ali kar že želiš dokazati. ''Heimatrecht'' (Domovnica) je bila dobesedno domovinska pravica, ki se je izkazovala s ''Heimatschein'' in je bila vezana na določeno občino oz. politični okraj, medtem ko je bilo državljanstvo (''Staatsbürgerrecht'') državnopravni status. Domovinska pravica je bila vezana na državljanski status, vendar ga ni nadomeščala. ::::::Precej podobno bi bilo danes, če bi namesto državljanstva »Slovenija« navedli npr. »Osrednjeslovenska regija« (dežela//pokrajina) ali, še nižje, občino bivanja. Podatek bi bil sicer povezan z državljanstvom in Slovenijo, vendar ne bi predstavljal iste pravne kategorije. Zato je pm(s)m najbolj ustrezno ''Cislajtanija'' ali ''Translajtanija'' (tudi za to, da se ne meša ogrske in avstrijske polovice z današnjo Madžarsko in Avstrijo ter da se ne vpisuje v WD ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' ). Omenjaš, da ''podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi''. To drži, vendar gre za osnovno (bazično) kategorizacijo. Tudi ''nacionalnost'' oziroma ''narodnost'' je terminološko precej zapletena kategorija. Beseda ''narod'' je na Slovenskem izpričana že v Brižinskih spomenikih, pozneje pa leta 1747 pri Mihaelu Severu, čeprav Božidar Jezernik trdi, da smo si jo sposodili od Čehov šele v 19. stol.. Kljub temu so Trubar, Bohorič idr. (lahko) opredeljeni pod ''slovensko narodnost'', čeprav v njihovem času narodnost oz. nacionalizem (v sodobnem političnem smislu) še nista obstajala. Tudi to je seveda poenostavitev za lažjo kategorizacijo; Slovenci so bili po jeziku in kot del slovenske etnične skupnosti, kar je jasno iz njihove zapuščine. Toliko, lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 15:08, 3. september 2026 (CEST) :::::::Nikjer nisem namigoval, da domovinska pripadnost nadomešča državljanstvo ali kaj podobnega. Seveda je neka poenostavitev potrebna in tudi to, da country of citizenship kot parameter zahteva neko administrativno enoto je smiselno, čeprav bi v tem primeru bilo najbolje napisati kar uradni izraz (torej splošno avstrijsko državljansto). To pa ne pomeni, da pri bazični kategoriji - kot jo imenuješ - opustimo potrebo po podprtosti podatkov z viri. Zato je morda smiselno navesti podatek o domovinski pripadnosti v ločeni kategoriji, ker je dobro izpričan v virih, medtem ko državljanstvo (v današnjem pomenu) pač ni... -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:13, 4. september 2026 (CEST) ::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Morda te ne razumem povsem, ampak če je imel nekdo ''domovinsko pravico'', npr. v Vrhniki, je moral biti ''deželan'' Kranjske ter ''državljan'' avstrijskega/cislajtanskega dela Avstro-Ogrske. Oz. povedano drugače: načeloma/praviloma so bili vsi, rojeni od 1867 do 1918 v avstrijskem/cislajtanskem delu, tudi njeni ''državljani''. Izpostavil si primer Cankarja, ampak ali lahko za druge osebe zanesljivo določiš domovinsko pripadnost? Za ljudi brez vira ne veš avtomatično, v kateri občini oziroma okraju so imeli domovinsko pravico; za večino ljudi ni ohranjenega vira, ki bi njihovo domovinsko pripadnost eksplicitno potrdil (mislim na ''Heimatschein''). Moje mnenje je slednje: kot ''državljanstvo'' naj se kar pusti ''Cislajtanija'' (uradno ime (''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'') je za infopolje predolgo, da pa bi pisalo ''Avstrija'', bi zgodovinsko manj razgledane zelo zmedlo). Lahko bi se dodali kategoriji oz. parametra ''deželanstvo'' (Kranjska) ter občina (Vrhnika) in/ali okraj, v kateri je oseba imela domovinsko pravico, če je to jasno iz vira. Lp, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:54, 4. september 2026 (CEST) :::::::::Strinjava se, da sta dodatna parametra sta dobrodošla, a ostane nekaj nerazrešenih dilem. :::::::::Zakaj bi za državljanstvo uporabljali neke druge standarde kot za ostale podatke? Torej, kot sva ugotovila je vnos "državljanstvo: Cislajtanija" večinoma brez vira. Če ni ohranjenih drugih virov, in ni izpričana vsaj domovinska pripadnost, o državljanstvu niti ne moremo zanesljivo sklepati. Za povrh pa zdaj uporabljamo še neko neuradno ime, katerega raba konkretno pri navajanju državljanstva je zunaj wikiprojektov prav tako precej slabo podprta z viri. Vsekakor pa tudi, kjer o t.i. splošnem avstrijskem državljanstvu lahko sklepamo, ne more pisati Avstrija, ker kot taka ni obstajala in bi šlo spet za napačno ime, lahko pa piše ime državljanstva "splošno avstrijsko državljanstvo" ali pač, če že vztrajamo pri nespremenjenem podatkovnem modelu, "Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru". Je pač malo daljše ime. Nič ne de, obstaja prelom vrstic. Sicer pa nismo prvi s to zagato. Tiskane biografije so kasneje ljudi iz tega obdobja bodisi razvrščale po narodnostnem ključu (ni vedno primerno), ali pa podatek enostavno spustile. :::::::::Opcij imamo torej več, in se ločijo po naslednjih neodvisnih vprašanjih: :::::::::* ali državljanstvo sploh navajamo, kadar ni vsaj posredno izpričano (npr. znana domovinska pravica); :::::::::* ali navajamo politično-pravni subjekt ali državljanstvo (splošno avstrijsko državljanstvo); :::::::::* če navajamo politično-pravni subjekt, ali uporabimo uradno (Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru) ali neuradno ime (Cislajtanija). :::::::::Fino bi bilo slišati še kakšnega zgodovinarja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:59, 9. september 2026 (CEST) ::::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Če je parameter ''državljanstvo'', je verjetno redundantno pisati ''splošno avstrijsko '''državljanstvo'''''. Po mojem mnenju zato zastopaš nek precej nesmiseln predlog. Pravilno si ugotovil, da za trditev »državljanstvo: Cislajtanija« večinoma ni vira; če sem prav ugotovil, zastopaš predlog, da se ta Cislajtanija piše z uradnim imenom. Ampak, če je nekdo državljan npr. ''Združenega kraljestva'', se praviloma uporablja samo prvi del oz. krajše ime ''Združeno kraljestvo'', ne pa celotno uradno ime ''Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske''. Ali pa, če je nekdo državljan ''Demokratične ljudske republike Koreje'', se večinoma piše samo ''Severna Koreja''. Tudi zato mislim, da je čisto upravičeno uporabljati ime ''Cislajtanija''; če kdo ne ve, kaj je, si bo pogledal, in mu bo jasno, kateri del Avstro-Ogrske je to bil. Strinjam pa se, da samo narodnosti ključ ni vedno primeren ([[Dragotin Dežman|D. D.]]) Glede prve opcije ne bi bil tako previden, saj bi bilo zelo nenavadno, da kdo sploh ne bi imel domovinske pravice, s tem deželanstvo in s tem državljanstva ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:29, 9. september 2026 (CEST) == CEE Technical Village Pump == {{int:please-translate}} [[File:CEE Technical Village Pump.webm|300px|right|thumb|A short introduction to the CEE Technical Village Pump]] The '''[[:m:CEE Technical Village Pump|CEE Technical Village Pump]]''' is a new space for Wikimedia contributors and communities across the CEE region to request technical help, exchange solutions, and get support from experienced contributors. To introduce the project and give a quick overview of how it works, we’ve prepared this short video. The page is currently available in English. We’d like to make it accessible to communities across the region in their local languages, and we’d appreciate your [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ATranslate&group=page-Template%3ACEE+Technical+Village+Pump+header&language=en&action=page&filter=&action_source=translate_page help translating it]. Best regards, [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:09, 26. avgust 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> == Odprto srečanje Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti == Vabljeni na prvo v nizu odprtih srečanj [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], ki bo 8. septembra 2026 od 18.00 dalje potekalo prek Google Meeta. Pogovor bo namenjen prihodnjim dejavnostim slovenske Wikimedijine skupnosti, med drugim [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments 2026]], sodelovanju z armensko Wikimedijsko skupnostjo in načrtom za konec leta. Predstavljene bodo tudi izkušnje z delovanjem [[:Meta:Wikimedia Armenia|Wikimedia Armenije]]. Srečanje je odprto za vse – članstvo v uporabniški skupini ali predhodne izkušnje z Wikimedijinimi projekti niso potrebne. Na <u>spodnji meta strani</u> najdete povezavo do Google Meeta, kjer bo srečanje potekalo. Za dostop do povezave se morate na dogodek prijaviti s klikom na gumb "Prijava na dogodek". Povezava ==> [[:Meta:Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting|Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 13:34, 29. avgust 2026 (CEST) : Krasno, da smo začeli uporabljati orodja za dogodke. Enostavna prijava. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:46, 29. avgust 2026 (CEST) == sprememba naslova == Pozdravljeni, prosim za prestavitev članka [[Dozno volumski histogram]] na '''Dozno-volumski histogram (DVH)'''. Sama možnosti »Prestavi« nimam. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 16:57, 30. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]]: Zdravo, trenutni naslov zadostuje po [[WP:Dogovori o poimenovanju|smernicah]], saj naj bi naslove puščali dovolj enostavne za bralce. Tako nimamo npr. članka o [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] poimenovanega z {{tq|Združene države Amerike (ZDA)}} :) Bom pa z [[DVH]] naredil preusmeritev na sam članek. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:04, 30. avgust 2026 (CEST) ::PS: Sem pa prestavil na obliko z vezajem. V prihodnje pa lahko tovrstna sporočila pustiš tudi na pogovorni strani članka, kot si to prvotno storila. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 30. avgust 2026 (CEST) :::Hvala!!! :) [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 17:08, 30. avgust 2026 (CEST) == Prošnja za pregled osnutka: Petra Cajnko == Pozdravljeni, pripravila sem osnutek biografskega članka [[Osnutek:Petra Cajnko]] o raziskovalki in visokošolski učiteljici Petri Cajnko. Zaradi transparentnosti naj navedem, da gre za mojo mamo. Pri pripravi osnutka sem skušala upoštevati načela nevtralnega enciklopedičnega pisanja in navedbe podpreti z javno dostopnimi viri, med drugim z neodvisnimi medijskimi objavami ter uradnimi viri Univerze v Mariboru, PAZU, SICRIS in drugimi javno dostopnimi viri. Prosila bi za pregled osnutka, predvsem glede enciklopedične pomembnosti, nevtralnosti, ustreznosti virov in oblikovanja. Če osnutek po presoji izkušenih urednikov ustreza merilom slovenske Wikipedije, prosim tudi za pomoč pri prestavitvi v glavni imenski prostor pod naslov [[Petra Cajnko]]. <nowiki>Hvala za pregled, pomoč in morebitne predloge za izboljšave. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Kiara.nisa|Kiara.nisa]] ([[Uporabniški pogovor:Kiara.nisa|pogovor]]) 16:51, 10. september 2026 (CEST) kuj1uols6648kvfa953vjfynpmbggj9 6748824 6748730 2026-09-10T18:48:45Z GeographieMan 179499 /* 📷 Wiki Loves Monuments 2026: fotografski sprehod po Škofji Loki */ nov razdelek 6748824 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) : Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:08, 19. maj 2026 (CEST) ::Tole je malo pozno, toda mislim da sem pri poskusu navajanja pri reviji (mislim da v glavnem zgodovinsih) sem že naletel na reč, ki je imela oznako za zvezek in za letnik (in so bile številke različne). Če/ko spet naletim na kako tako, bom sem prilepil povezavo tja. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:49, 15. julij 2026 (CEST) {{ping|Yerpo}}, {{ping|Anzet}} Prevoda ne morem ločiti .... Kaj pa če bi naredili kompromis in napišemo "vol." (vol. − letnik revije ali zvezek iz zbirke (angl. volume)? (glej https://www.teof.uni-lj.si/uploads/citiranje.pdf - glej. tč 3. Okrajšave) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:35, 16. julij 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. O kandidatih: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji. * {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]]. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 21. maj 2026 (CEST) * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 21. maj 2026 (CEST) == Avtobiografije == Predlog o zavrnitvi avtobiografij, o katerem smo razpravljali na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], sem dal na glasovanje - na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Vabljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:22, 21. maj 2026 (CEST) :Še nekaj dni je na voljo za glasovanje, prosim, če se vas čim več oglasi, da bo res širok konsenz. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:56, 17. junij 2026 (CEST) ::Glasovanje sem zaprl in sestavil seznam avtobiografij s predlaganim izidom. Pred izvršitvijo bom počakal nekaj dni, če bi kdo slučajno imel še kakšen komentar. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:16, 23. junij 2026 (CEST) == Konec pomladi == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Danes se zaključuje natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Zelo me veseli, da smo spet zelo množično sodelovali ter pokazali tudi navzven, da smo aktivna skupnost. Posebej sem ponosen, da sem lahko prispevke kar 16 različnih udeležencev uvrstil v rubriko "Ste vedeli...?", kar dokazuje kakovost dela - oziroma da nam ni šlo samo za kvantiteto. Z {{u|Upwinxp}} bova v naslednjih tednih točkovala članke in sporočila zmagovalce. Hvala še enkrat vsem za sodelovanje! {{s-:-)}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:20, 31. maj 2026 (CEST) S soorganizatorjem sva končno zaključila s točkovanjem. Lestvica zgleda takole: {| class="wikitable sortable" ! Mesto !! Udeleženec/-ka !! Število točk |- style="background:#ffeb82;" | {{Gold1}} | {{u|Ljuba24b}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1946 |- style="background:#dfdfdf;" | {{Silver2}} | {{u|Octopus}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1233 |- style="background:#cca87a;" | {{Bronze3}} | {{u|MaksiKavsek}} | 358 |- | 4. || {{u|Pinky sl}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] || 331 |- | 5. || {{u|xJaM}} || 280 |- | 6. || {{u|Stebunik}} || 158 |- | 7. || {{u|Sporti}} || 73 |- | 8. || {{u|TadejM}} || 38 |- | 9. || {{u|FJJ}} || 37 |- | 10. || {{u|SirFranzPaul}} || 30 |- | 11. || {{u|A09}} || 23 |- | 12. || {{u|Smihael}} || 15 |- | 13. || {{u|56jhoG}} || 11 |- | 14. || {{u|Ivo Lendić}} || 7 |- | 15. || {{u|Florentina Veršič}} || 5 |- | 16. || {{u|ModriDirkac}} || 1 |- | 16. || {{u|Rude}} || 1 |} Čestitke vsem, predvsem najbolj pridnim! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:35, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke, število točk zmagovalcev je izjemno! (.)(.) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:36, 12. julij 2026 (CEST) ::Ampak res, meni se je zdelo, da sem kar veliko pisal, pa bi bil šele sedmi po točkah ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:45, 12. julij 2026 (CEST) ::: Te lahko drugo leto zamenjam, boš bolj motiviran pri pisanju :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke zmagovalki!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:06, 13. julij 2026 (CEST) :: Hvala za čestitke. Z veseljem sodelujem, ker so teme vedno zelo zanimive in premalo objavljane.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:51, 15. julij 2026 (CEST) == 20-letnica Slovenskega Wikivira == Dne 3. junija 2006 ob 00.04 je bila ustvarjena Glavna stran Slovenskega Wikivira, s čimer je ta projekt dočakal svoje rojstvo. Precej bogatih vsebin se je nabralo v 20 letih, za kar čestitam vsem sodelavcem. Mislim, da je ta projekt veliko prispeval k večji dostopnosti izvirne literature, možnost za enostavno izvažanje besedil v različnih formatih pa je pripomogla, da je Wikivir postal tudi žepni spremljevalec kakega popotnika. Seveda, novih sodelavcev nikoli ni dovolj, zato naj priložnost izkoristim še za vabilo k pridružitvi. Ne se ustrašit, da vas čaka edinole nalaganje "debelih" romanov. Prispevajte majhne kamenčke in bodite prepričani, da bodo bralcem pravtako dragoceni. Če pa imate v domačem arhivu kaj lastnih sestavkov, čisto kratkih ali pa obilno zajetnih, pa ni odveč premisliti o objavi, ki bo morda sploh prva. Wikivir vas pričakuje. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:42, 2. junij 2026 (CEST) == Ministrstva vlade == Včeraj zvečer sem posodobil nekaj člankov o vladnih funkcijah in funkcionarjih - nova garnitura ministrov je včeraj prisegla, objavljena so bila tudi že nova imena na [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ spletnih straneh vseh ministrstev]. Danes pa sem zasledil: https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/janseva-ministrska-ekipa-bo-danes-prevzela-posle-od-svojih-predhodnikov-2806907/ in nisem več prepričan, '''kateri je pravi datum končanja mandata dosedanjih ministrov in začetka novih'''? Četrti ali peti junij? Poleg tega me zanima vaše mnenje, ali je smiselno imeti ločene članke za ministrstva in ministre ali bi zadoščalo, če bi jih združili. Pogovor o tem sem začel na [[Pogovor:Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]], nato pa opazil, da je tega še [[:Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|precej več]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:27, 5. junij 2026 (CEST) : Dodatno me je zbegalo tole: zakon, ki naj bi uzakonil novo razporeditev ministrstev, naj bi bil sprejet šele jutri? [https://www.rtvslo.si/slovenija/reorganizacijo-vlade-bodo-poslanci-potrjevali-z-zakonom-o-drzavni-upravi/784424][https://www.sta.si/3564666] —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:42, 8. junij 2026 (CEST) == Preimenovanje člankov vlad == Lepo pozdravljeni, na [[Pogovor:16. vlada Republike Slovenije|pogovorni strani 16. vlade Republike Slovenije]] smo razpravljali o predlogu, da bi članke o Vladah Republike Slovenije preimenovali in bi ti po novem, po zgledu tujih Wiki, nosili imena po predsednikih vlad. Ker gre vendarle za nekoliko širšo spremembo, bi rad sklep dal na glasovanje: Vlade imenujemo po priimkih njihovih predsednikov, trenutna imena člankov pa postanejo preusmeritev na nova imena člankov: * [[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada]] - Peterletova vlada * [[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada]] - Prva Drnovškova vlada * [[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada]] - Druga Drnovškova vlada * [[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada]] - Tretja Drnovškova vlada * [[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada]] - Bajukova vlada * [[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada]] - Četrta Drnovškova vlada * [[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada]] - Ropova vlada * [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada]] - Prva Janševa vlada * [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada]] - Pahorjeva vlada * [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada]] - Druga Janševa vlada * [[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada]] - Vlada Alenke Bratušek * [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada]] - Cerarjeva vlada * [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada]] - Šarčeva vlada * [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada]] - Tretja Janševa vlada * [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada]] - Golobova vlada * [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada]] - Četrta Janševa vlada Prosim, izrazite mnenje, ali ste ZA ali ste PROTI in napišite morebitne komentarje, pripombe ali pomisleke. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:05, 17. junij 2026 (CEST) * {{za}}, edino za vlado Alenke Bratušek nisem prepričan kaj bi bilo najbolj primerno. Morda "Bratuškina vlada". — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:17, 17. junij 2026 (CEST) ::Vsekakor sam tudi sam pristaš enotnega poimenovanja, a v medijih izraza "Bratuškina vlada" ni bilo nikdar zaslediti, zato sem pomislil, da bi tu lahko naredili izjemo. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:45, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:14, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 17. junij 2026 (CEST) * Kaj pa "vlada Lojzeta Peterleta", "prva vlada Janeza Drnovška", ... "četrta vlada Janeza Janše"? Poleg tega, da se izogne težavam z ženskimi priimki, vsaj meni zveni resneje, manj pogovorno. Sicer se mi enako primerni zdijo tudi trenutni naslovi z zaporednimi številkami. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:12, 17. junij 2026 (CEST) *:Večina tujih Wiki sicer navaja le priimke, je pa to gotovo dober predlog, ki reši naš problem. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:36, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} predlog "vlada Lojzeta Peterleta" ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:39, 17. junij 2026 (CEST) ::{{Za}} kot [[Uporabnik:TadejM|TadejM]], [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:54, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} tole verzijo, vsekakor pa se lahko na članke naredi obilo preusmeritev (recimo s prvotnega predloga, kombinacije priimka in števnika ...). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:42, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:56, 24. junij 2026 (CEST) == Pooblastilo za glasovanje v imenu skupnosti za upravni odbor Wikimedia CEE Huba == Kot skupnost imamo pravico glasovanja na [[:meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026|prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora (Steering Committee)]] CEE Huba. Na Telegramu smo se pogovarjali, da bi jaz to opravil v našem imenu ({{u|Pinky sl}} kandidira), pa prosim za izraz soglasja, če se strinjate - predstavnik mora namreč dokazati, da ga ima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:33, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 22:15, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 22:25, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:00, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 13:17, 25. junij 2026 (CEST) :{{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:29, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:38, 25. junij 2026 (CEST) : {{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:00, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:38, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:40, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:32, 26. junij 2026 (CEST) <hr> Glasovanje zaključeno. [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je soglasno izglasovan za predstavnika [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]] na prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora CEE Huba. Čestitam! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 14:32, 27. junij 2026 (CEST) :O rangiranju kandidatov razpravljamo v izbi Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti na Telegramu. Če bi še kdo podal svoje mnenje, se naj oglasi in ga bo {{u|GeographieMan}} dodal vanjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:31, 12. julij 2026 (CEST) == Nekaj zmede == # Pri tvorjenju nove podstrani v "svojem" peskovniku dobim sporočilo: {{blockquote|Wikipedija ne vsebuje strani s točno takim naslovom. Preden ustvarite to stran, si poglejte stran [[Pomoč:Podstrani]]<br>...<br> ta pa za nameček kaže na povezavo za ponovno ustvarjenje večkrat izbrisane strani}} #: Možnosti, ki jih vidim za odpravo tega: #:# če obstaja stran za pomoč okrog podstrani, popraviti povezavo - morda na [[Wikipedija:Podstrani]] #:# če ne obstaja - oziroma ni [[Wikipedija:Podstrani]], pa je potrebna - jo narediti #:# če ne obstaja in ni potrebna, umakniti sedanjo povezavo iz sporočila, ki se prikaže ob tvorbi nove podstrani v peskovniku # na povezavi {{tl|blockquote}} piše #:: da je okrajšava za to predlogo tudi {{tl|bq}}, pa to ne dela (kot vidite je sporočilo rdeče podčrtano in če nanjo pokažeš je sporočilo, da stran ne obstaja); morda je stran pomoči za sedanjo predlogo za daljša navajanja {{tl|citatni blok}} ostala ne-čisto-usklajena pri prevodu predloge. #: Morda to kako poštimati če bo kdo našel kaj časa. Možnosti, ki jih vidim: #:# preusmeritev s {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} ali kaj podobnega (glede na to, da že obstaja - in deluje - preusmeritev za {{em|blockquote}} bi lahko tudi ta) #:# če to gre in {{tl|cb}} še ni zaseden (in kaže da ni), morda dodati še bližnjico cb za citatni blok (in jo dodati tudi na seznam bližnjic na dokumentacijsko stran) #:# če to ne gre, pa uskladitev dokumentacijske strani predloge {{tl|citatni blok}} s tem, da to ne dela, recimo odstranitev bližnjice {{tl|bq}} s seznama delujočih okrajšav na dokumentacijski strani # gnezdeno samodejno številčenje problemov in predlogov za rešitev - kot # in :# tu - ne deluje pravilno, vsi predlogi prve ravni tukaj imajo številko 1. Kje ga lomim, da to ne dela? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:48, 7. julij 2026 (CEST) :Sem ustvaril preusmeritev z {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3APod_lipo&diff=6707986&oldid=6707977 popravil] številčenje tvojih alinej. Na kratko, če je v novi vrstici zamik besedila z dvopičjem, dodaš pred dvopičje lojtro (<code>#</code>) in bo štel zamaknjeni odstavek kot del prvega odstavka z lojtro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:06, 7. julij 2026 (CEST) ::Lepa hvala... zlasti tega za alineje sam gotovo še ne bi hitro pogruntal. Tudi za bq seveda. ::Če je zaželeno, da namesto blockquote uporabljamo '''c'''itatni '''b'''lok, morda med bližnjice dodaš še okrajšavo {{tl|cb}} (med preusmeritve in na seznam okrajšav). To preusmeritev bi znal dodati tudi sam, za dodajanje dokumentaciji predloge pa še nisem prepričan. ::In če bi mogoče lahko popravil še povezavo na [[Pomoč:Podstrani]].- jaz namreč tudi (še) nisem našel, kje je tisto, kar se pokaže ob ustvarjanju nove podstrani peskovnika, sicer bi tudi že poskusil sam. ::Res sem siten... in dobro delo se običajno "kaznuje" s prošnjami, kaj bi še lahko... [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:40, 8. julij 2026 (CEST) :::Ni problema, je lepo sodelovati z nekom, ki se poglobi v zadevo in izrazi prošnjo za pomoč, ko se mu zatakne. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 8. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi - ne ko sem predogledoval svojo spremembo ne prej ta beseda namreč ni bila prečrtana in če bi shranil z zmedo pri tem bi bilo mogoče vse nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:56, 18. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi in bi bilo mogoče nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:32, 19. julij 2026 (CEST) == Članek Lavrica – odstranitev obvestila o kršitvi avtorskih pravic == Pozdravljeni. Na članku [[Lavrica]] je že dalj časa stalo obvestilo o kršenju avtorskih pravic zaradi ujemanja z zunanjim spletnim virom. Sporočam vam, da sem celoten članek pravkar popolnoma prenovila in na novo ubesedila. Izvirno besedilo sem v celoti umaknila, podatke (zgodovinska dejstva, demografijo in društva) pa prepisala v povsem samostojnem slogu, ki ne kaže nobene podobnosti z zunanjimi viri. Sklice na primarne vire sem ustrezno ohranila. Ker težava s kršenjem avtorskih pravic tako ne obstaja več, vljudno prosim skupnost ali katerega od administratorjev, da pregleda moje zadnje spremembe in odstrani predlog za izbris oziroma obvestilo o kršitvi na vrhu strani. Hvala za pomoč in lep pozdrav. [[Uporabnik:NV60246|NV60246]] ([[Uporabniški pogovor:NV60246|pogovor]]) 10:36, 11. julij 2026 (CEST) == Format števila atomske mase/teže v infopoljih == V zadnjem času sem se ukvarjal (med drugim tudi) s potjo dušika skozi živa bitja. Pri tem sem opazil, da je v infopolju sl članka za [[dušik]] številka brez decimalne vejice, med tem ko en različica ima decimalno piko (na pravem mestu). Pri tem atomska masa ni nepomemben podatek, saj na njem temelji tudi masa mola in kilomola snovi znane kemijske sestave, kar je temelj znatnega dela kvantitativnega kemijskega računanja. Glede na to, da je atomska masa opredeljena v ne-SI enotah, ki so 1/12 mase ogljikovega atoma (nekoliko nenavadno, ker je tudi za ogljik zaznanih več izotopov, kar ima nekaj zanimivih posledic okrog tega podatka), sem pogledal tudi članek za [[ogljik]] in opazil enako razliko v infopoljih sl in en članka. Domnevam, da bi problem lahko bil v hierarhiji infopolj kemijskih elementov (infopolje element?), kjer morda pri prevodu iz angleščine pomotoma ni bila zamenjana decimalna pika z decimalno vejico, ampak se je kje kako izgubila. Potem sem šel po sl člankih čez prvo in drugo periodo periodnega sistema in dobil podobne - nepravilne - rezultate za ta podatek v infopolju. Domnevam, da je podatek shranjen v WD, potrjeno, kaže da je mass (P2067); za ogljik je tam vrednost 12.011±0.002 dalton, za neon pa 20.1797±0.0006 dalton. Domnevam, da je dalton ne-si enota, definirana kot 1/12 povprečne mase ogljika v naravi (povprečne zmesi izotopov v naravi - težka bo, saj to tudi variira, saj obstaja tudi radioaktivni ogljik, ki nastaja in razpada, na čemer stoji tudi radiokarbonsko datiranje), in s tem torej teoretično variira tudi velikost definirane enote (ampak verjetno ne toliko, da bi v praksi pogosto motilo). :Edit: ko sem dodal povezavo na dalton, sem videl, da je to masa nevezanega atoma ogljika 12, in ne povprečne v naravi, torej ne drži da se s časom spreminja velikost enote na način kot sem domneval zgoraj, in če je tako, je jasno od kod variabilnost podatka za ogljik v naravi, saj na način, ki sem ga domneval za enoto, v resnici način nekoliko variira razmerje izotopov ogljika v vzorcih in s tem dejanska atomska (in s tem tudi molska) masa značilna za vsak vzorec. Jasno je, da je problem prikaza tega podatka v infopoljih v bistvu v tem, da ta podatek v WD (še) ni pravilno normaliziran, zato pretvorba za sl prikaz ni matematična (sprememba prikaza realnega števila na prikaz v drugem jeziku/državi), ampak mora biti znak po znak. Trenutno kaže, da se decimalna pika zamenja umakne namesto da bi bila zamenjana z decimalno vejico. Ker domnevam, da obstaja skupna predloga infopolje element (ali kemijski element), bo to najbrž obvladljivo (in ko bodo nekoč to popravili v WD, se bo to najbrž lahko uskladilo na istem mestu oziroma v isti predlogi). Predlog pravilne normalizacije bi lahko bil komplet vsaj dveh realnih števil (shranjenih na dogovorjen način): povprečne atomske mase in njene variance, ter besede ali simbola za enoto, najbrž [[Dalton (enota)|dalton]]. Če predlagate to spremembo v WD in se sprejme in uresniči, ne bo treba kdaj kasneje še enkrat popravljati prikaza v infopoljih. Oh ja, spet jaz;-) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 05:54, 14. julij 2026 (CEST) == Napaka, ki se prikaže v predogledu, je obstajala že l. 2025 == Na [[Pogovor:Dušik#Napaka pri navajanju sklica je obstajala že pred mojo skupino sprememb|pogovorni strani članka Dušik]] je opisana težava, ki se prikaže v predogledu, če odpreš članek za urejanje, ne da bi opravil kako spremembo. Videti je da sklic pride poškodovan skozi predloge (infopolje dušik in vanj vgrajene) iz WD, a ne znam videti zakaj in kako. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:54, 29. julij 2026 (CEST) == Cislajtanija == Žal se zaradi razmaha pol-avtomatskih prevajalskih orodij pojavlja vedno več primerov direktnega prevzemanja izrazov iz angleške Wikipedije. Primer je znova izraz ''Cislajtanija'', ki se je danes prikradel celo v rubriko ''Ste vedeli'' (... na [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|državnozborskih volitvih v Cislajtaniji leta 1907]] [[volilna pravica]] prvič ni bila pogojena s plačevanjem [[davek|davkov]], a so jo imeli samo moški). Kot piše v članku samem, ''Cislajtanija'' ni bilo uradno ime države ali njene enote, temveč je neuraden izraz, ki se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne (najdejo se izjeme npr. knjiga Dunajski državni zbor in Slovenci). Uradno ime tega dela monarhije je bilo Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru. Zato ni primerno, da se izraz ''Cislajtanija'' uporablja v infopoljih (npr. kot prikazano poimenovanje politične enote pri državljanstvu oseb) ali kot del naslova drugih člankov. Predlog: * glavno geslo za politično enoto [[wikidata:Q533534]] naj bo [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], tako da se izraz Cislajtanija ne bo več pojavljal kot državljanstvo ali podobna kategorija; * sedanja vsebina članka [[Cislajtanija]] (https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cislajtanija&oldid=6648964) naj se smiselno prenese v članek [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], kjer naj bo izraz ''Cislajtanija'' omenjen v razdelku o poimenovanju; povezava [[Cislajtanija]] naj nato postane preusmeritev na ta razdelek; * članke, kjer se izraz Cislajtanija pojavlja v naslovih, naj se ustrezno preimenuje. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:33, 3. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Cislajtanija je neuradno poimenovanje za ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'', vendar to še ne pomeni, da gre za neustrezno poimenovanje. Izraz se je v zgodovinopisju dejansko uporabljal in se še uporablja, podobno kot ''Translajtanija'' za ''Dežele krone svetega Štefana''. Tvoja trditev, da: "''se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne''", očitno ne drži, prim. [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Kraljestva%20in%20de%C5%BEele%2C%20zastopane%20v%20dr%C5%BEavnem%20zboru%22%27&pageSize=25 <nowiki>[1]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3DCislajtanija%27&pageSize=25 <nowiki>[2]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Cislitvanija%22%27&pageSize=25 <nowiki>[3]</nowiki>]. Zato mi ni povsem jasno, kar si zapisal v ''predlog''. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 3. avgust 2026 (CEST) :S tem sem imel težave že pred nekaj leti, ko sem skušal poskrbeti za zaporedje državljanstev, ki so jih skozi čas imeli Slovenci in njihovi sosedje. Izraz Cislajtanija mi ni povedal nič, Avstroogrske se pa ni dalo vnesti. :'''Izkazalo se je, da je bila pot do državljanstva precej zapletena'''. Po preureditvi Avstroogrske v dvojno cesarstvo (kjer so se že takrat lovili s poimenovanjem delov) menda ni več obstajalo Avstroogrsko državljanstvo (mogoče že prej ne, da je bilo osnova deželno). :Tako ''avstrijski del Avstroogrske'' ni jasno definiran (avstrijski v smislu pokrajin sedanje Avstrije ali vseh - ali večine Krajin (ki kaže da so bile zgodovinsko obrambni mehanizem proti Turkom). Tudi je Avstroogrska Ogrski del (dežele krone sv. Štefana) pridobila razmeroma kasno, po pomembni zmagi nad Turki in mislim da je bil pred tem velik del Ogrske pod turško oblastjo. In je nekdo uvedel poimenovanje glede tostran in onstran sicer hidrografsko razmeroma nepomembne rečice Leite za poimenovanje polovic (cis in translajtanija), s čimer so se za začasno rešitev vsi strinjali, a kasneje ni nihče našel boljše, s katero bi se vsi strinjali. Drugo poimenovanje mislim da je bilo Dežele Državnega zbora in Dežele krone sv. Štefana... :Če bi se radi znebili ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo (in jaz bi se - kako to zakomplicira razlago zgodovine najstnikom), bi bilo po mojem najbolje povabiti k razpravi tudi zgodovinarje, s tem da jim "zatežimo", da rabimo nekaj kar bo razumljivo sleherniku, ne le tistih ki so (tako ali drugače) vsaj približno naštudirali ta del zgodovine, in da naj kopljejo dokler ne rodijo česa, kar bo intuitivno vsem razumljivo, pa vendar tudi zgodovinsko sprejemljivo. :Če/ko pride do tega konsenza, se da spremeniti slovensko poimenovanje za Cislajtanjijo v WD in s tem vse, kar je iz tega v infopoljih, ostalo pa ročno ali z botom (če se da sprememba dobro opredeliti za vse situacije). :Če se da prepričati tudi zgodovinarje, je pa Mihov predlog zame več kot OK kompromis. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:02, 4. avgust 2026 (CEST) ::Popravljam se... če stopim v kožo najstnika ali otroka, ki je poslušal dedove zgodbe ali bral stare knjige, ::nimam pojma, kaj so [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]]... Še ni dovolj dobra rešitev. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:29, 4. avgust 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]], po dualni preureditvi v Avstro-Ogrsko, (ki ni bilo ''dvojno cesarstvo'' (sic!), saj je bil translajtanski del kraljestvo; ''Archiregnum Hungaricum'') res ni bilo avstro-ogrskega državljanstva. Ti bi se torej znebil ''ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo'' itd., nvm če si je lažje zapomniti ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' in nato ''Dežele krone sv. Štefana''. In tudi, če bi v wikipodatke prenesli poimenovanje, če prav razumem bi se za državljanstvo izpisalo ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru''? Zdi se mi problematično, da bi se zato iz splošne rabe želelo odstraniti izraz ''Cislajtanija''. Gre za uveljavljeno historiografsko poimenovanje za avstrijski del monarhije, ki se uporablja tudi v slovenskih virih. Ne gre torej za ponovno ''uvajanje'' izraza. Poleg tega se mi zdi nesmiselno, da bi se v splošni rabi in še posebej v WD za državljanstvo uporabljalo ime z nvm koliko črkami, če obstaja krajše. Pmm bi bilo bolje, da se razširita članka ''Cislajtanija'' in ''Translajtanija''; koristil bi tudi zemljevid. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 09:38, 4. avgust 2026 (CEST) :::Morda bo koristen primer: infopolje v članku [[Ivan Cankar]]. Tu je uporaba Cislajtanije kot državljanstva zgrešena tudi iz vidika zgodovinopisja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:25, 12. avgust 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Kako to misliš? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 12. avgust 2026 (CEST) :::Tudi meni se zdi nenavadno kot državo državljanstva navesti Cislajtanijo. V članku [[Cislajtanija]] piše, da je bil to »neuraden naziv za avstrijski del Avstro-Ogrske.« Potemtakem bi bilo bolj smiselno kot (uradno) državo državljanstva navesti Avstro-Ogrsko. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 12:27, 1. september 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]], Avstro-Ogrsko državljanstvo ni obstajalo; ali si bil državljan Avstrije/Estrajha (Cislajtanije) ali Ogrske/Madžarske (Translajtanije). [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:25, 1. september 2026 (CEST) :::::Oznake na Wikipediji bi morale biti podprte z viri, za zdaj pa ne poznam vira, ki bi Cankarjevo državljanstvo izrecno navedel kot ''Cislajtanija''. Kolikor mi je znano je bil uradni pravni termin ''allgemeines österreichisches Staatsbürgerrecht'' – splošno avstrijsko državljanstvo, dobesedno državljanska pravica. V končni fazi gre za netočno naknadno preslikavo tedanjega pravnega statusa v polje ''country of citizenship'' v Wikipodatkih, pri čemer podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi. Morda bi bilo bolj smiselno v ločenem polju navesti domovinsko pripadnost (''Heimatrecht''). V praksi je bila v uradnih dokumentih namreč praviloma navedena domovinska pripadnost (se pa na podlagi le-te da skpeati tudi, da je oseba imela splošno avstrijsko državljanstvo, sej se je domovinske pravice podeljevalo le državljanom). Glej npr. [https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/Arhiv-RS/Arhivalija-meseca-/2013/Avgust-2013/AS-307_Vr-445-13_Cankar_2_zaslisanje-IC.pdf zapisnik Cankarjevega zaslišanja iz leta 1913], kjer je navedena njegova domovinska občina Vrhnika, ne pa ''Cislajtanija'' kot državljanstvo. Tudi ohranjeni potni listi iz njegovega časa nimajo sedanje rubrike ''državljanstvo'', glej npr. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/42001-43000/42013/kronika_36_1988_3.pdf, str 207. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 10:14, 3. september 2026 (CEST) ::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Mešaš ''državljanstvo'' in ''domovinsko pripadnost'' oziroma domovinsko občino/okraj, ki nista enaka pojma. Vmes imamo še deželansko pripadnost (Štajerska, Kranjska itd.). To, da je bila v uradnih dokumentih navedena domovinska občina, ne pomeni, da državljanstvo ni obstajalo ali kar že želiš dokazati. ''Heimatrecht'' (Domovnica) je bila dobesedno domovinska pravica, ki se je izkazovala s ''Heimatschein'' in je bila vezana na določeno občino oz. politični okraj, medtem ko je bilo državljanstvo (''Staatsbürgerrecht'') državnopravni status. Domovinska pravica je bila vezana na državljanski status, vendar ga ni nadomeščala. ::::::Precej podobno bi bilo danes, če bi namesto državljanstva »Slovenija« navedli npr. »Osrednjeslovenska regija« (dežela//pokrajina) ali, še nižje, občino bivanja. Podatek bi bil sicer povezan z državljanstvom in Slovenijo, vendar ne bi predstavljal iste pravne kategorije. Zato je pm(s)m najbolj ustrezno ''Cislajtanija'' ali ''Translajtanija'' (tudi za to, da se ne meša ogrske in avstrijske polovice z današnjo Madžarsko in Avstrijo ter da se ne vpisuje v WD ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' ). Omenjaš, da ''podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi''. To drži, vendar gre za osnovno (bazično) kategorizacijo. Tudi ''nacionalnost'' oziroma ''narodnost'' je terminološko precej zapletena kategorija. Beseda ''narod'' je na Slovenskem izpričana že v Brižinskih spomenikih, pozneje pa leta 1747 pri Mihaelu Severu, čeprav Božidar Jezernik trdi, da smo si jo sposodili od Čehov šele v 19. stol.. Kljub temu so Trubar, Bohorič idr. (lahko) opredeljeni pod ''slovensko narodnost'', čeprav v njihovem času narodnost oz. nacionalizem (v sodobnem političnem smislu) še nista obstajala. Tudi to je seveda poenostavitev za lažjo kategorizacijo; Slovenci so bili po jeziku in kot del slovenske etnične skupnosti, kar je jasno iz njihove zapuščine. Toliko, lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 15:08, 3. september 2026 (CEST) :::::::Nikjer nisem namigoval, da domovinska pripadnost nadomešča državljanstvo ali kaj podobnega. Seveda je neka poenostavitev potrebna in tudi to, da country of citizenship kot parameter zahteva neko administrativno enoto je smiselno, čeprav bi v tem primeru bilo najbolje napisati kar uradni izraz (torej splošno avstrijsko državljansto). To pa ne pomeni, da pri bazični kategoriji - kot jo imenuješ - opustimo potrebo po podprtosti podatkov z viri. Zato je morda smiselno navesti podatek o domovinski pripadnosti v ločeni kategoriji, ker je dobro izpričan v virih, medtem ko državljanstvo (v današnjem pomenu) pač ni... -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:13, 4. september 2026 (CEST) ::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Morda te ne razumem povsem, ampak če je imel nekdo ''domovinsko pravico'', npr. v Vrhniki, je moral biti ''deželan'' Kranjske ter ''državljan'' avstrijskega/cislajtanskega dela Avstro-Ogrske. Oz. povedano drugače: načeloma/praviloma so bili vsi, rojeni od 1867 do 1918 v avstrijskem/cislajtanskem delu, tudi njeni ''državljani''. Izpostavil si primer Cankarja, ampak ali lahko za druge osebe zanesljivo določiš domovinsko pripadnost? Za ljudi brez vira ne veš avtomatično, v kateri občini oziroma okraju so imeli domovinsko pravico; za večino ljudi ni ohranjenega vira, ki bi njihovo domovinsko pripadnost eksplicitno potrdil (mislim na ''Heimatschein''). Moje mnenje je slednje: kot ''državljanstvo'' naj se kar pusti ''Cislajtanija'' (uradno ime (''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'') je za infopolje predolgo, da pa bi pisalo ''Avstrija'', bi zgodovinsko manj razgledane zelo zmedlo). Lahko bi se dodali kategoriji oz. parametra ''deželanstvo'' (Kranjska) ter občina (Vrhnika) in/ali okraj, v kateri je oseba imela domovinsko pravico, če je to jasno iz vira. Lp, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:54, 4. september 2026 (CEST) :::::::::Strinjava se, da sta dodatna parametra sta dobrodošla, a ostane nekaj nerazrešenih dilem. :::::::::Zakaj bi za državljanstvo uporabljali neke druge standarde kot za ostale podatke? Torej, kot sva ugotovila je vnos "državljanstvo: Cislajtanija" večinoma brez vira. Če ni ohranjenih drugih virov, in ni izpričana vsaj domovinska pripadnost, o državljanstvu niti ne moremo zanesljivo sklepati. Za povrh pa zdaj uporabljamo še neko neuradno ime, katerega raba konkretno pri navajanju državljanstva je zunaj wikiprojektov prav tako precej slabo podprta z viri. Vsekakor pa tudi, kjer o t.i. splošnem avstrijskem državljanstvu lahko sklepamo, ne more pisati Avstrija, ker kot taka ni obstajala in bi šlo spet za napačno ime, lahko pa piše ime državljanstva "splošno avstrijsko državljanstvo" ali pač, če že vztrajamo pri nespremenjenem podatkovnem modelu, "Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru". Je pač malo daljše ime. Nič ne de, obstaja prelom vrstic. Sicer pa nismo prvi s to zagato. Tiskane biografije so kasneje ljudi iz tega obdobja bodisi razvrščale po narodnostnem ključu (ni vedno primerno), ali pa podatek enostavno spustile. :::::::::Opcij imamo torej več, in se ločijo po naslednjih neodvisnih vprašanjih: :::::::::* ali državljanstvo sploh navajamo, kadar ni vsaj posredno izpričano (npr. znana domovinska pravica); :::::::::* ali navajamo politično-pravni subjekt ali državljanstvo (splošno avstrijsko državljanstvo); :::::::::* če navajamo politično-pravni subjekt, ali uporabimo uradno (Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru) ali neuradno ime (Cislajtanija). :::::::::Fino bi bilo slišati še kakšnega zgodovinarja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:59, 9. september 2026 (CEST) ::::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Če je parameter ''državljanstvo'', je verjetno redundantno pisati ''splošno avstrijsko '''državljanstvo'''''. Po mojem mnenju zato zastopaš nek precej nesmiseln predlog. Pravilno si ugotovil, da za trditev »državljanstvo: Cislajtanija« večinoma ni vira; če sem prav ugotovil, zastopaš predlog, da se ta Cislajtanija piše z uradnim imenom. Ampak, če je nekdo državljan npr. ''Združenega kraljestva'', se praviloma uporablja samo prvi del oz. krajše ime ''Združeno kraljestvo'', ne pa celotno uradno ime ''Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske''. Ali pa, če je nekdo državljan ''Demokratične ljudske republike Koreje'', se večinoma piše samo ''Severna Koreja''. Tudi zato mislim, da je čisto upravičeno uporabljati ime ''Cislajtanija''; če kdo ne ve, kaj je, si bo pogledal, in mu bo jasno, kateri del Avstro-Ogrske je to bil. Strinjam pa se, da samo narodnosti ključ ni vedno primeren ([[Dragotin Dežman|D. D.]]) Glede prve opcije ne bi bil tako previden, saj bi bilo zelo nenavadno, da kdo sploh ne bi imel domovinske pravice, s tem deželanstvo in s tem državljanstva ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:29, 9. september 2026 (CEST) == CEE Technical Village Pump == {{int:please-translate}} [[File:CEE Technical Village Pump.webm|300px|right|thumb|A short introduction to the CEE Technical Village Pump]] The '''[[:m:CEE Technical Village Pump|CEE Technical Village Pump]]''' is a new space for Wikimedia contributors and communities across the CEE region to request technical help, exchange solutions, and get support from experienced contributors. To introduce the project and give a quick overview of how it works, we’ve prepared this short video. The page is currently available in English. We’d like to make it accessible to communities across the region in their local languages, and we’d appreciate your [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ATranslate&group=page-Template%3ACEE+Technical+Village+Pump+header&language=en&action=page&filter=&action_source=translate_page help translating it]. Best regards, [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:09, 26. avgust 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> == Odprto srečanje Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti == Vabljeni na prvo v nizu odprtih srečanj [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], ki bo 8. septembra 2026 od 18.00 dalje potekalo prek Google Meeta. Pogovor bo namenjen prihodnjim dejavnostim slovenske Wikimedijine skupnosti, med drugim [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments 2026]], sodelovanju z armensko Wikimedijsko skupnostjo in načrtom za konec leta. Predstavljene bodo tudi izkušnje z delovanjem [[:Meta:Wikimedia Armenia|Wikimedia Armenije]]. Srečanje je odprto za vse – članstvo v uporabniški skupini ali predhodne izkušnje z Wikimedijinimi projekti niso potrebne. Na <u>spodnji meta strani</u> najdete povezavo do Google Meeta, kjer bo srečanje potekalo. Za dostop do povezave se morate na dogodek prijaviti s klikom na gumb "Prijava na dogodek". Povezava ==> [[:Meta:Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting|Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 13:34, 29. avgust 2026 (CEST) : Krasno, da smo začeli uporabljati orodja za dogodke. Enostavna prijava. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:46, 29. avgust 2026 (CEST) == sprememba naslova == Pozdravljeni, prosim za prestavitev članka [[Dozno volumski histogram]] na '''Dozno-volumski histogram (DVH)'''. Sama možnosti »Prestavi« nimam. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 16:57, 30. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]]: Zdravo, trenutni naslov zadostuje po [[WP:Dogovori o poimenovanju|smernicah]], saj naj bi naslove puščali dovolj enostavne za bralce. Tako nimamo npr. članka o [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] poimenovanega z {{tq|Združene države Amerike (ZDA)}} :) Bom pa z [[DVH]] naredil preusmeritev na sam članek. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:04, 30. avgust 2026 (CEST) ::PS: Sem pa prestavil na obliko z vezajem. V prihodnje pa lahko tovrstna sporočila pustiš tudi na pogovorni strani članka, kot si to prvotno storila. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 30. avgust 2026 (CEST) :::Hvala!!! :) [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 17:08, 30. avgust 2026 (CEST) == Prošnja za pregled osnutka: Petra Cajnko == Pozdravljeni, pripravila sem osnutek biografskega članka [[Osnutek:Petra Cajnko]] o raziskovalki in visokošolski učiteljici Petri Cajnko. Zaradi transparentnosti naj navedem, da gre za mojo mamo. Pri pripravi osnutka sem skušala upoštevati načela nevtralnega enciklopedičnega pisanja in navedbe podpreti z javno dostopnimi viri, med drugim z neodvisnimi medijskimi objavami ter uradnimi viri Univerze v Mariboru, PAZU, SICRIS in drugimi javno dostopnimi viri. Prosila bi za pregled osnutka, predvsem glede enciklopedične pomembnosti, nevtralnosti, ustreznosti virov in oblikovanja. Če osnutek po presoji izkušenih urednikov ustreza merilom slovenske Wikipedije, prosim tudi za pomoč pri prestavitvi v glavni imenski prostor pod naslov [[Petra Cajnko]]. <nowiki>Hvala za pregled, pomoč in morebitne predloge za izboljšave. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Kiara.nisa|Kiara.nisa]] ([[Uporabniški pogovor:Kiara.nisa|pogovor]]) 16:51, 10. september 2026 (CEST) == 📷 Wiki Loves Monuments 2026: fotografski sprehod po Škofji Loki == V okviru letošnjega natečaja [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments]] organiziramo fotografski sprehod po [[Škofja Loka|Škofji Loki]]! *🗓️ '''Sobota, 10. oktober 2026''' *📍 '''Škofja Loka''' *🕙 '''Predvidoma 10.00–17.00''' Skupaj bomo raziskovali zgodovinsko središče Škofje Loke in fotografirali tamkajšnje kulturne spomenike za letošnji natečaj. Dogodek je namenjen tako izkušenim fotografom kot začetnikom. S seboj lahko prineseš fotoaparat ali telefon, predznanje ni potrebno. *🚆 Stroške javnega prevoza (vlak oziroma avtobus) do Škofje Loke in nazaj '''krije [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti]]'''. Prihod z avtomobilom je prav tako mogoč; glede na prijave bomo poskusili organizirati skupne prevoze in po predhodnem dogovoru povrniti stroške prevoza. *🍽️ Po fotografiranju bo sledilo '''skupno kosilo''', ki ga krije Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti. 👉 Na fotografski sprehod se prijavi prek obrazca: '''[https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSekGGY7L_rsKXRaJ0wTdX3e-VWah8JhuR41szLd74I5kp0v2w/viewform?usp=sharing&ouid=105180432870632745893 POVEZAVA DO PRIJAVNICE]'''. Veseli bomo tako izkušenih Wikipedistov in fotografov kot tudi vseh, ki bi se nam želeli pridružiti prvič! 📷 '''Udeležba je brezplačna.''' — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 20:48, 10. september 2026 (CEST) k0y5w4pktnfp6c267wm439k18qs5u69 Ábrahámhegy 0 283061 6748761 6730089 2026-09-10T16:00:59Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Blatno jezero]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748761 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Madžarskem |koordinate= |najdisi= |geopedia= |image= |vrsta= [[Seznam mest na Madžarskem|Mesto]] |prebivalstvo=501 |prebivalstvo_od=2001<ref>{{Navedi splet |url=http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/volumes.html |title=Popis prebivalstva Madžarske (2001) |accessdate=2011-04-28 |archive-date=2007-04-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070421104641/http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/volumes.html |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna=8256 |posta= |mesto= |obcina= |podregija=Tapolcai |zupanija=[[Veszprém (županija)|Veszprém]] |regija=[[Osrednja prekodonavska]] }} '''Ábrahámhegy''' je [[vas]] na [[Madžarska|Madžarskem]], ki [[Upravna delitev Madžarske|upravno]] spada pod [[podregija Tapolcai|podregijo Tapolcai]] [[Veszprém (županija)|Županije Veszprém]]. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Madžarskem]] {{hu-naselje-stub}} [[Kategorija:Mesta Županije Veszprém]] [[Kategorija:Blatno jezero]] q8bjv29i3uz7dtjjkjvic6ulcc5nl09 Alsóörs 0 283100 6748762 6599288 2026-09-10T16:01:17Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Blatno jezero]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748762 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Madžarskem |koordinate= |najdisi= |geopedia= |image= |prebivalstvo=1 412 ([[2009]])<ref>[http://portal.ksh.hu/pls/portal/cp.hnt_telep?NN=30526 Statistični urad Madžarske (2009)]{{Slepa povezava|date=december 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |nadmorska= |postna=8226 |posta= |mesto= |obcina= |podregija=Balatonalmádi |zupanija=[[Veszprém (županija)|Veszprém]] |regija=[[Osrednja prekodonavska]] }} '''Alsóörs''' je [[vas]] na [[Madžarska|Madžarskem]], ki [[Upravna delitev Madžarske|upravno]] spada pod [[podregija Balatonalmádi|podregijo Balatonalmádi]] [[Veszprém (županija)|Županije Veszprém]]. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Madžarskem]] == Zunanje povezave == * [http://alsoors.hu Uradna stran] {{hu-naselje-stub}} [[Kategorija:Vasi Županije Veszprém]] [[Kategorija:Blatno jezero]] {{normativna kontrola}} lw9qgkndtadkl85rct6cw7cbrqmkzhm Badacsonytomaj 0 283158 6748763 6730095 2026-09-10T16:01:48Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Blatno jezero]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748763 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Madžarskem |koordinate= |najdisi= |geopedia= |image= |vrsta= [[Seznam mest na Madžarskem|Mesto]] |prebivalstvo=2 284 |prebivalstvo_od=2001<ref>{{Navedi splet |url=http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/volumes.html |title=Popis prebivalstva Madžarske (2001) |accessdate=2011-04-28 |archive-date=2007-04-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070421104641/http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/volumes.html |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna=8258 |posta= |mesto= |obcina= |podregija=Tapolcai |zupanija=[[Veszprém (županija)|Veszprém]] |regija=[[Osrednja prekodonavska]] }} '''Badacsonytomaj''' je [[mesto]] na [[Madžarska|Madžarskem]], ki [[Upravna delitev Madžarske|upravno]] spada pod [[podregija Tapolcai|podregijo Tapolcai]] [[Veszprém (županija)|Županije Veszprém]]. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Madžarskem]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Badacsonytomaj}} * [http://www.badacsonytomaj.hu/ Uradna spletna stran] {{ikona hu}} {{hu-naselje-stub}} [[Kategorija:Mesta Županije Veszprém]] [[Kategorija:Blatno jezero]] {{normativna kontrola}} c54w7wdnodnbaj7cx6brgi2ithinncn Badacsonytördemic 0 283159 6748765 6599346 2026-09-10T16:02:03Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Blatno jezero]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748765 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Madžarskem |koordinate= |najdisi= |geopedia= |image= |prebivalstvo=872 |prebivalstvo_od=2001<ref>{{Navedi splet |url=http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/volumes.html |title=Popis prebivalstva Madžarske (2001) |accessdate=2011-04-28 |archive-date=2007-04-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070421104641/http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/volumes.html |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna=8263 |posta= |mesto= |obcina= |podregija=Tapolcai |zupanija=[[Veszprém (županija)|Veszprém]] |regija=[[Osrednja prekodonavska]] }} '''Badacsonytördemic''' je [[vas]] na [[Madžarska|Madžarskem]], ki [[Upravna delitev Madžarske|upravno]] spada pod [[podregija Tapolcai|podregijo Tapolcai]] [[Veszprém (županija)|Županije Veszprém]]. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Madžarskem]] {{hu-naselje-stub}} [[Kategorija:Vasi Županije Veszprém]] [[Kategorija:Blatno jezero]] 098g8o1rywmd574r64gr51seit3n4ug Balatonakali 0 283200 6748766 6599388 2026-09-10T16:03:11Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Blatno jezero]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748766 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Madžarskem |koordinate= |najdisi= |geopedia= |image= |prebivalstvo=632 ([[2009]])<ref>[http://portal.ksh.hu/pls/portal/cp.hnt_telep?NN=25308 Statistični urad Madžarske (2009)]{{Slepa povezava|date=december 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |nadmorska= |postna=8243 |posta= |mesto= |obcina= |podregija=Balatonfüredi |zupanija=[[Veszprém (županija)|Veszprém]] |regija=[[Osrednja prekodonavska]] }} '''Balatonakali''' je [[vas]] na [[Madžarska|Madžarskem]], ki [[Upravna delitev Madžarske|upravno]] spada pod [[podregija Balatonfüredi|podregijo Balatonfüredi]] [[Veszprém (županija)|Županije Veszprém]]. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Madžarskem]] == Zunanje povezave == * [http://www.balatonakali.hu/ Uradna spletna stran] {{ikona hu}} {{hu-naselje-stub}} [[Kategorija:Vasi Županije Veszprém]] [[Kategorija:Blatno jezero]] {{normativna kontrola}} ijg1xivuan6hocat0nujkuqupqr4azz Balatonalmádi 0 283201 6748741 6730098 2026-09-10T15:38:22Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Blatno jezero]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748741 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Madžarskem |koordinate= |najdisi= |geopedia= |image= |vrsta= [[Seznam mest na Madžarskem|Mesto]] |prebivalstvo=8 886 ([[2009]])<ref>[http://portal.ksh.hu/pls/portal/cp.hnt_telep?NN=05838 Statistični urad Madžarske (2009)]{{Slepa povezava|date=december 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |nadmorska= |postna=8220 |posta= |mesto= |obcina= |podregija=Balatonalmádi |zupanija=[[Veszprém (županija)|Veszprém]] |regija=[[Osrednja prekodonavska]] }} '''Balatonalmádi''' je [[mesto]] ob [[Blatno jezero|Blatnem jezeru]] na [[Madžarska|Madžarskem]], ki [[Upravna delitev Madžarske|upravno]] spada v [[Veszprém (županija)|Županijo Veszprém]]. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Madžarskem]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Balatonalmádi}} * [http://www.balatonalmadi.hu/ Uradna spletna stran] {{hu-naselje-stub}} [[Kategorija:Mesta Županije Veszprém]] [[Kategorija:Blatno jezero]] {{normativna kontrola}} 0rw9jld858dqntiiddpcf5u6rkgmboc Balatonberény 0 283202 6748767 6599390 2026-09-10T16:04:04Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Balatonalmádi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748767 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Madžarskem |koordinate= |najdisi= |geopedia= |image= |prebivalstvo=1 155 ([[2009]])<ref>[http://portal.ksh.hu/pls/portal/cp.hnt_telep?NN=27377 Statistični urad Madžarske (2009)]{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |nadmorska= |postna=8649 |posta= |mesto= |obcina= |podregija=Fonyódi |zupanija=[[Šomodska županija]] |regija=[[Južna prekodonavska]] }} '''Balatonberény''' je [[vas]] na [[Madžarska|Madžarskem]], ki [[Upravna delitev Madžarske|upravno]] spada pod [[podregija Fonyódi|podregijo Fonyódi]] [[Šomodska županija|Šomodske županije]]. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Madžarskem]] == Zunanje povezave == * [http://www.balatonbereny.hu/ Uradna spletna stran] {{ikona hu}}, {{ikona de}}, {{ikona en}} {{hu-naselje-stub}} [[Kategorija:Vasi Šomodske županije]] [[Kategorija:Balatonalmádi]] {{normativna kontrola}} myxg93gg5kx7gus50s8xwc3s12fekbn 6748768 6748767 2026-09-10T16:04:22Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Balatonalmádi]]; dodal [[Kategorija:Blatno jezero]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748768 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Madžarskem |koordinate= |najdisi= |geopedia= |image= |prebivalstvo=1 155 ([[2009]])<ref>[http://portal.ksh.hu/pls/portal/cp.hnt_telep?NN=27377 Statistični urad Madžarske (2009)]{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |nadmorska= |postna=8649 |posta= |mesto= |obcina= |podregija=Fonyódi |zupanija=[[Šomodska županija]] |regija=[[Južna prekodonavska]] }} '''Balatonberény''' je [[vas]] na [[Madžarska|Madžarskem]], ki [[Upravna delitev Madžarske|upravno]] spada pod [[podregija Fonyódi|podregijo Fonyódi]] [[Šomodska županija|Šomodske županije]]. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Madžarskem]] == Zunanje povezave == * [http://www.balatonbereny.hu/ Uradna spletna stran] {{ikona hu}}, {{ikona de}}, {{ikona en}} {{hu-naselje-stub}} [[Kategorija:Vasi Šomodske županije]] [[Kategorija:Blatno jezero]] {{normativna kontrola}} net2im1uefdd1vajv9s7xxumqvcw5sa Balatonboglár 0 283203 6748769 6730099 2026-09-10T16:04:41Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Blatno jezero]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748769 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Madžarskem |koordinate= |najdisi= |geopedia= |image= |vrsta= [[Seznam mest na Madžarskem|Mesto]] |prebivalstvo=5 920 ([[2009]])<ref>[http://portal.ksh.hu/pls/portal/cp.hnt_telep?NN=33853 Statistični urad Madžarske (2009)]{{Slepa povezava|date=december 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |nadmorska= |postna=8630 |posta= |mesto= |obcina= |podregija=Fonyódi |zupanija=[[Šomodska županija]] |regija=[[Južna prekodonavska]] }} '''Balatonboglár''' je [[mesto]] na [[Madžarska|Madžarskem]], ki [[Upravna delitev Madžarske|upravno]] spada v [[podregija Fonyódi|podregijo Fonyódi]] [[Šomodska županija|Šomodske županije]]. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Madžarskem]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Balatonboglár}} * [http://www.balatonboglar.hu/ Uradna spletna stran] {{ikona hu}} {{hu-naselje-stub}} [[Kategorija:Mesta Šomodske županije]] [[Kategorija:Blatno jezero]] {{normativna kontrola}} c4d6defcsn7d9rwpst2inaw9b5wayfp Balatonederics 0 283205 6748786 6599394 2026-09-10T16:13:20Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Blatno jezero]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748786 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Madžarskem |koordinate= |najdisi= |geopedia= |image= |prebivalstvo=1 053 ([[2009]])<ref>[http://portal.ksh.hu/pls/portal/cp.hnt_telep?NN=12238 Statistični urad Madžarske (2009)]{{Slepa povezava|date=december 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |nadmorska= |postna=8312 |posta= |mesto= |obcina= |podregija=Tapolcai |zupanija=[[Veszprém (županija)|Veszprém]] |regija=[[Osrednja prekodonavska]] }} '''Balatonederics''' je [[vas]] na [[Madžarska|Madžarskem]], ki [[Upravna delitev Madžarske|upravno]] spada pod [[podregija Tapolcai|podregijo Tapolcai]] [[Veszprém (županija)|Županije Veszprém]]. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Madžarskem]] == Zunanje povezave == * [http://www.balatonederics.hu/ Uradna spletna stran] {{ikona hu}} {{hu-naselje-stub}} [[Kategorija:Vasi Županije Veszprém]] [[Kategorija:Blatno jezero]] 2t4870q83bceqli3z07yzql9cte1xw9 Balatonfenyves 0 283207 6748770 6599396 2026-09-10T16:05:04Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Balatonalmádi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748770 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Madžarskem |koordinate= |najdisi= |geopedia= |image= Coa_Hungary_Town_Balatonfenyves.svg |prebivalstvo=1 856 ([[2009]])<ref>[http://portal.ksh.hu/pls/portal/cp.hnt_telep?NN=20729 Statistični urad Madžarske (2009)]{{Slepa povezava|date=december 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |nadmorska= |postna=8646 |posta= |mesto= |obcina= |podregija=Fonyódi |zupanija=[[Šomodska županija]] |regija=[[Južna prekodonavska]] }} '''Balatonfenyves''' je [[vas]] na [[Madžarska|Madžarskem]], ki [[Upravna delitev Madžarske|upravno]] spada pod [[podregija Fonyódi|podregijo Fonyódi]] [[Šomodska županija|Šomodske županije]]. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Madžarskem]] == Zunanje povezave == * [http://www.balatonfenyves.hu/ Uradna spletna stran] {{hu-naselje-stub}} [[Kategorija:Vasi Šomodske županije]] [[Kategorija:Balatonalmádi]] {{normativna kontrola}} 8iiu3kgw5v0ky6htfa53dhx8s4q2x4m 6748771 6748770 2026-09-10T16:05:19Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Balatonalmádi]]; dodal [[Kategorija:Blatno jezero]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748771 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Madžarskem |koordinate= |najdisi= |geopedia= |image= Coa_Hungary_Town_Balatonfenyves.svg |prebivalstvo=1 856 ([[2009]])<ref>[http://portal.ksh.hu/pls/portal/cp.hnt_telep?NN=20729 Statistični urad Madžarske (2009)]{{Slepa povezava|date=december 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |nadmorska= |postna=8646 |posta= |mesto= |obcina= |podregija=Fonyódi |zupanija=[[Šomodska županija]] |regija=[[Južna prekodonavska]] }} '''Balatonfenyves''' je [[vas]] na [[Madžarska|Madžarskem]], ki [[Upravna delitev Madžarske|upravno]] spada pod [[podregija Fonyódi|podregijo Fonyódi]] [[Šomodska županija|Šomodske županije]]. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Madžarskem]] == Zunanje povezave == * [http://www.balatonfenyves.hu/ Uradna spletna stran] {{hu-naselje-stub}} [[Kategorija:Vasi Šomodske županije]] [[Kategorija:Blatno jezero]] {{normativna kontrola}} knmz0xn8m9qudllbz8p41h2z1fvdjyr Balatonföldvár 0 283210 6748773 6730100 2026-09-10T16:05:39Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Blatno jezero]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748773 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Madžarskem |koordinate= |najdisi= |geopedia= |image= |vrsta= [[Seznam mest na Madžarskem|Mesto]] |prebivalstvo=2 091 |prebivalstvo_od=2001<ref>{{Navedi splet |url=http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/volumes.html |title=Popis prebivalstva Madžarske (2001) |accessdate=2011-04-28 |archive-date=2007-04-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070421104641/http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/volumes.html |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna=8623 |posta= |mesto= |obcina= |podregija=Balatonföldvári |zupanija=[[Šomodska županija]] |regija=[[Južna prekodonavska]] }} '''Balatonföldvár''' je [[mesto]] na [[Madžarska|Madžarskem]], ki [[Upravna delitev Madžarske|upravno]] spada v [[podregija Balatonföldvári|podregijo Balatonföldvári]] [[Šomodska županija|Šomodske županije]]. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Madžarskem]] {{hu-naselje-stub}} [[Kategorija:Mesta Šomodske županije]] [[Kategorija:Blatno jezero]] {{normativna kontrola}} c56fxiw619el3zenv5qls0yiwft17x7 Balatonfüred 0 283211 6748742 6730101 2026-09-10T15:38:31Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Blatno jezero]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748742 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Madžarskem |koordinate= |najdisi= |geopedia= |image= |vrsta= [[Seznam mest na Madžarskem|Mesto]] |prebivalstvo=13 265 |prebivalstvo_od=2001<ref>{{Navedi splet |url=http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/volumes.html |title=Popis prebivalstva Madžarske (2001) |accessdate=2011-04-28 |archive-date=2007-04-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070421104641/http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/volumes.html |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna=8230 |posta= |mesto= |obcina= |podregija=Balatonfüredi |zupanija=[[Veszprém (županija)|Veszprém]] |regija=[[Osrednja prekodonavska]] }} '''Balatonfüred''' je [[mesto]] ob [[Blatno jezero|Blatnem jezeru]] na [[Madžarska|Madžarskem]], ki [[Upravna delitev Madžarske|upravno]] spada v [[Veszprém (županija)|Županijo Veszprém]]. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Madžarskem]] {{hu-naselje-stub}} [[Kategorija:Mesta Županije Veszprém]] [[Kategorija:Blatno jezero]] {{normativna kontrola}} e9tg1ig2qgupnmz0ectbq5zdeuu84sc Balatonfűzfő 0 283212 6748743 6730102 2026-09-10T15:38:52Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Blatno jezero]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748743 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Madžarskem |koordinate= |najdisi= |geopedia= |image= |vrsta= [[Seznam mest na Madžarskem|Mesto]] |prebivalstvo=4 223 |prebivalstvo_od=2001<ref>{{Navedi splet |url=http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/volumes.html |title=Popis prebivalstva Madžarske (2001) |accessdate=2011-04-28 |archive-date=2007-04-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070421104641/http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/volumes.html |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna=8175 |posta= |mesto= |obcina= |podregija=Balatonalmádi |zupanija=[[Veszprém (županija)|Veszprém]] |regija=[[Osrednja prekodonavska]] }} '''Balatonfűzfő''' je [[mesto]] ob [[Blatno jezero|Blatnem jezeru]] na [[Madžarska|Madžarskem]], ki [[Upravna delitev Madžarske|upravno]] spada pod [[podregija Balatonalmádi|podregijo Balatonalmádi]] [[Veszprém (županija)|Županije Veszprém]]. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Madžarskem]] {{hu-naselje-stub}} [[Kategorija:Mesta Županije Veszprém]] [[Kategorija:Blatno jezero]] {{normativna kontrola}} 187gmehx3ahpqd7gc5zdnuuc5g2biwb Balatongyörök 0 283213 6748774 6599401 2026-09-10T16:06:56Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Blatno jezero]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748774 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Madžarskem |koordinate= |najdisi= |geopedia= |image= |prebivalstvo=904 |prebivalstvo_od=2001<ref>{{Navedi splet |url=http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/volumes.html |title=Popis prebivalstva Madžarske (2001) |accessdate=2011-04-28 |archive-date=2007-04-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070421104641/http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/volumes.html |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna=8313 |posta= |mesto= |obcina= |podregija=Keszthely–Hévízi |zupanija=[[Zala (županija)|Zala]] |regija=[[Zahodna prekodonavska]] }} '''Balatongyörök''' je [[vas]] na [[Madžarska|Madžarskem]], ki [[Upravna delitev Madžarske|upravno]] spada pod [[podregija Keszthely–Hévízi|podregijo Keszthely–Hévízi]] [[Zala (županija)|Županije Zala]]. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Madžarskem]] {{hu-naselje-stub}} [[Kategorija:Vasi Županije Zala]] [[Kategorija:Blatno jezero]] {{normativna kontrola}} 2rr7kgbdli14qq21gnmk81bavum84pp Balatonkenese 0 283215 6748775 6599403 2026-09-10T16:07:21Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Blatno jezero]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748775 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Madžarskem |koordinate= |najdisi= |geopedia= |image=Coa_Hungary_Town_Balatonkenese.svg |prebivalstvo=3 263 ([[2009]])<ref>[http://portal.ksh.hu/pls/portal/cp.hnt_telep?NN=05148 Statistični urad Madžarske (2009)]{{Slepa povezava|date=december 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |nadmorska= |postna=8174 |posta= |mesto= |obcina= |podregija=Balatonalmádi |zupanija=[[Veszprém (županija)|Veszprém]] |regija=[[Osrednja prekodonavska]] }} '''Balatonkenese''' je [[vas]] na [[Madžarska|Madžarskem]], ki [[Upravna delitev Madžarske|upravno]] spada pod [[podregija Balatonalmádi|podregijo Balatonalmádi]] [[Veszprém (županija)|Županije Veszprém]]. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Madžarskem]] == Zunanje povezave == * [http://www.balatonkenese.hu/ Uradna spletna stran] {{ikona hu}} {{hu-naselje-stub}} [[Kategorija:Vasi Županije Veszprém]] [[Kategorija:Blatno jezero]] {{normativna kontrola}} d014znit25mcabo3cofl6vo3nefn3nw Balatonkeresztúr 0 283216 6748776 6599404 2026-09-10T16:07:55Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Blatno jezero]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748776 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Madžarskem |koordinate= |najdisi= |geopedia= |image= |prebivalstvo=1 603 |prebivalstvo_od=2001<ref>{{Navedi splet |url=http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/volumes.html |title=Popis prebivalstva Madžarske (2001) |accessdate=2011-04-28 |archive-date=2007-04-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070421104641/http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/volumes.html |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna=8648 |posta= |mesto= |obcina= |podregija=Fonyódi |zupanija=[[Šomodska županija]] |regija=[[Južna prekodonavska]] }} '''Balatonkeresztúr''' je [[vas]] na [[Madžarska|Madžarskem]], ki [[Upravna delitev Madžarske|upravno]] spada pod [[podregija Fonyódi|podregijo Fonyódi]] [[Šomodska županija|Šomodske županije]]. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Madžarskem]] {{hu-naselje-stub}} [[Kategorija:Vasi Šomodske županije]] [[Kategorija:Blatno jezero]] {{normativna kontrola}} cnkxep8d6p9i2eqahqs6n4o0g4hcfs7 Balatonlelle 0 283217 6748777 6730103 2026-09-10T16:08:16Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Blatno jezero]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748777 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Madžarskem |koordinate= |najdisi= |geopedia= |image= |vrsta= [[Seznam mest na Madžarskem|Mesto]] |prebivalstvo= 4 911([[2009]])<ref>[http://portal.ksh.hu/pls/portal/cp.hnt_telep?NN=33862 Statistični urad Madžarske (2009)]{{Slepa povezava|date=december 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |nadmorska= |postna=8638 |posta= |mesto= |obcina= |podregija=Fonyódi |zupanija=[[Šomodska županija]] |regija=[[Južna prekodonavska]] }} '''Balatonlelle''' je [[mesto]] na [[Madžarska|Madžarskem]], ki [[Upravna delitev Madžarske|upravno]] spada v [[podregija Fonyódi|podregijo Fonyódi]] [[Šomodska županija|Šomodske županije]]. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Madžarskem]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Balatonlelle}} * [http://www.balatonlelle.hu/ Uradna spletna stran] {{hu-naselje-stub}} [[Kategorija:Mesta Šomodske županije]] [[Kategorija:Blatno jezero]] {{normativna kontrola}} 6hztv2cbi8s8xxsxjw3ec88m5dd8l27 Balatonmáriafürdő 0 283219 6748778 6599407 2026-09-10T16:08:35Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Blatno jezero]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748778 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Madžarskem |koordinate= |najdisi= |geopedia= |image= |prebivalstvo=580 |prebivalstvo_od=2001<ref>{{Navedi splet |url=http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/volumes.html |title=Popis prebivalstva Madžarske (2001) |accessdate=2011-04-28 |archive-date=2007-04-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070421104641/http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/volumes.html |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna=8647 |posta= |mesto= |obcina= |podregija= |zupanija=[[Šomodska županija]] |regija=[[Južna prekodonavska]] }} '''Balatonmáriafürdő''' je [[vas]] na [[Madžarska|Madžarskem]], ki [[Upravna delitev Madžarske|upravno]] spada pod [[podregija |podregijo ]] [[Šomodska županija|Šomodske županije]]. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Madžarskem]] {{hu-naselje-stub}} [[Kategorija:Vasi Šomodske županije]] [[Kategorija:Blatno jezero]] {{normativna kontrola}} ten9nc3hdzhtnsivyl6eo1m75es7uy4 Balatonrendes 0 283221 6748779 6599409 2026-09-10T16:09:15Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Blatno jezero]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748779 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Madžarskem |koordinate= |najdisi= |geopedia= |image=Vasútállomás. Fortepan 14129.jpg |prebivalstvo=119 ([[2009]])<ref>[http://portal.ksh.hu/pls/portal/cp.hnt_telep?NN=33844 Statistični urad Madžarske (2009)]{{Slepa povezava|date=december 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |nadmorska= |postna=8255 |posta= |mesto= |obcina= |podregija=Tapolcai |zupanija=[[Veszprém (županija)|Veszprém]] |regija=[[Osrednja prekodonavska]] }} '''Balatonrendes''' je [[vas]] na [[Madžarska|Madžarskem]], ki [[Upravna delitev Madžarske|upravno]] spada pod [[podregija Tapolcai|podregijo Tapolcai]] [[Veszprém (županija)|Županije Veszprém]]. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Madžarskem]] == Zunanje povezave == * [http://www.balatonrendes.hu/magyar/index.php Uradna spletna stran] {{ikona hu}}, {{ikona de}}, {{ikona en}} {{hu-naselje-stub}} [[Kategorija:Vasi Županije Veszprém]] [[Kategorija:Blatno jezero]] 68kvsd31cghwgltylkon5bo2x23of31 Balatonszárszó 0 283223 6748780 6599411 2026-09-10T16:09:48Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Blatno jezero]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748780 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Madžarskem |koordinate= |najdisi= |geopedia= |image=Coa_Hungary_Town_Balatonszárszó_big.svg |prebivalstvo=1 903 ([[2009]])<ref>[http://portal.ksh.hu/pls/portal/cp.hnt_telep?NN=24907 Statistični urad Madžarske (2009)]{{Slepa povezava|date=december 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |nadmorska= |postna=8624 |posta= |mesto= |obcina= |podregija=Balatonföldvári |zupanija=[[Šomodska županija]] |regija=[[Južna prekodonavska]] }} '''Balatonszárszó''' je [[vas]] na [[Madžarska|Madžarskem]], ki [[Upravna delitev Madžarske|upravno]] spada pod [[podregija Balatonföldvári|podregijo Balatonföldvári]] [[Šomodska županija|Šomodske županije]]. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Madžarskem]] == Zunanje povezave == * [http://www.balatonszarszo.hu/ Uradna spletna stran] {{ikona hu}} {{hu-naselje-stub}} [[Kategorija:Vasi Šomodske županije]] [[Kategorija:Blatno jezero]] {{normativna kontrola}} jxc584phm5s0lbohb5ehsaozn322gly Balatonszemes 0 283224 6748781 6599412 2026-09-10T16:10:05Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Blatno jezero]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748781 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Madžarskem |koordinate= |najdisi= |geopedia= |image= |prebivalstvo=1 782 ([[2009]])<ref>[http://portal.ksh.hu/pls/portal/cp.hnt_telep?NN=22822 Statistični urad Madžarske (2009)]{{Slepa povezava|date=december 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |nadmorska= |postna=8636 |posta= |mesto= |obcina= |podregija=Balatonföldvári |zupanija=[[Šomodska županija]] |regija=[[Južna prekodonavska]] }} '''Balatonszemes''' je [[vas]] na [[Madžarska|Madžarskem]], ki [[Upravna delitev Madžarske|upravno]] spada pod [[podregija Balatonföldvári|podregijo Balatonföldvári]] [[Šomodska županija|Šomodske županije]]. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Madžarskem]] == Zunanje povezave == * [http://www.balatonszemes.hu/ Uradna spletna stran] {{ikona hu}} {{hu-naselje-stub}} [[Kategorija:Vasi Šomodske županije]] [[Kategorija:Blatno jezero]] {{normativna kontrola}} 1f5af6997vkj2v7cqireztyfxayw9km Balatonszepezd 0 283226 6748782 6599414 2026-09-10T16:10:23Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Blatno jezero]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748782 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Madžarskem |koordinate= |najdisi= |geopedia= |image= |prebivalstvo=399 ([[2009]])<ref>[http://portal.ksh.hu/pls/portal/cp.hnt_telep?NN=17154 Statistični urad Madžarske (2009)]{{Slepa povezava|date=december 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |nadmorska= |postna=8252 |posta= |mesto= |obcina= |podregija= |zupanija=[[Veszprém (županija)|Veszprém]] |regija=[[Osrednja prekodonavska]] }} '''Balatonszepezd''' je [[vas]] na [[Madžarska|Madžarskem]], ki [[Upravna delitev Madžarske|upravno]] spada pod [[podregija Balatonfüredi|podregijo Balatonfüredi]] [[Veszprém (županija)|Županije Veszprém]]. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Madžarskem]] == Zunanje povezave == * [http://www.balatonszepezd.hu/ Uradna spletna stran] {{ikona hu}} {{hu-naselje-stub}} [[Kategorija:Vasi Županije Veszprém]] [[Kategorija:Blatno jezero]] tq2dd9se3t0l9p4wumzsn4gppx7ewrj Balatonudvari 0 283228 6748783 6599416 2026-09-10T16:10:55Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Blatno jezero]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748783 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Madžarskem |koordinate= |najdisi= |geopedia= |image= |prebivalstvo=359 |prebivalstvo_od=2001<ref>{{Navedi splet |url=http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/volumes.html |title=Popis prebivalstva Madžarske (2001) |accessdate=2011-04-28 |archive-date=2007-04-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070421104641/http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/volumes.html |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna=8242 |posta= |mesto= |obcina= |podregija=Balatonfüredi |zupanija=[[Veszprém (županija)|Veszprém]] |regija=[[Osrednja prekodonavska]] }} '''Balatonudvari''' je [[vas]] na [[Madžarska|Madžarskem]], ki [[Upravna delitev Madžarske|upravno]] spada pod [[podregija Balatonfüredi|podregijo Balatonfüredi]] [[Veszprém (županija)|Županije Veszprém]]. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Madžarskem]] {{hu-naselje-stub}} [[Kategorija:Vasi Županije Veszprém]] [[Kategorija:Blatno jezero]] 5ley8sibaclmkjvwemxn7cyuj1fi0jg Fonyód 0 283887 6748785 6730155 2026-09-10T16:12:34Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Blatno jezero]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748785 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Madžarskem |koordinate= |najdisi= |geopedia= |image= |vrsta= [[Seznam mest na Madžarskem|Mesto]] |prebivalstvo=5 257 |prebivalstvo_od=2001<ref>{{Navedi splet |url=http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/volumes.html |title=Popis prebivalstva Madžarske (2001) |accessdate=2011-04-29 |archive-date=2007-04-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070421104641/http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/volumes.html |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna=8640 |posta= |mesto= |obcina= |podregija=Fonyódi |zupanija=[[Šomodska županija]] |regija=[[Južna prekodonavska]] }} '''Fonyód''' je [[mesto]] na [[Madžarska|Madžarskem]], ki [[Upravna delitev Madžarske|upravno]] spada v [[podregija Fonyódi|podregijo Fonyódi]] [[Šomodska županija|Šomodske županije]]. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Madžarskem]] {{hu-naselje-stub}} [[Kategorija:Mesta Šomodske županije]] [[Kategorija:Blatno jezero]] {{normativna kontrola}} qhw26eppqvpch3r80s04uz7smh62l9y Blatenski Kostel 0 284386 6748744 6730114 2026-09-10T15:40:30Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Blatno jezero]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748744 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje <!--more fields are available for this Infobox--See Template:Infobox Settlement--> |official_name = Keszthely |other_name = ''Mogentiana'' (stara latinščina) <br>''Castellum'' (srednjeveška latinščina) <br>{{lang|de|Kesthell}} {{in lang|de}} <br> {{lang|sl|Blatenski Kostel}} {{in lang|sl}} |image_skyline = Keszthely, Hungary - panoramio.jpg |settlement_type = [[Seznam mest na Madžarskem|Mesto]] |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{HUN}} |timezone = [[Central European Time|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |leader_title = |leader_name = |image_caption = |image_shield = HUN Keszthely Címer.svg |image_flag = Flag of Keszthely.svg |shield_alt = Grb |pushpin_map = Hungary |pushpin_label_position = <!-- the position of the pushpin label: left, right, top, bottom, none --> |pushpin_map_caption = Lega Blatenskega Kostela na Madžarskem |pushpin_mapsize = |subdivision_type1 = Regija |subdivision_name1 = [[Zahodna prekodonavska]] |subdivision_type2 = Županija |subdivision_name2 = [[Zala (županija)|Zala]] |subdivision_type3 = Okrožje |subdivision_name3 = Keszthely |area_total_km2 = 75,98 |population_total = 19.652 |population_footnotes = |population_as_of = 2017 |population_density_km2 = 258,65 |population_demonym = keszthelyi <!-- demographics (section 1) --> |demographics_type1 = Prebivalci po etnični pripadnosti |demographics1_footnotes = <ref name="KSH - Keszthely, 2011">[http://www.ksh.hu/apps/hntr.telepules?p_lang=EN&p_id=18421 KSH - Keszthely, 2011]</ref> |demographics1_title1 = [[Madžari]] |demographics1_info1 = 83,6% |demographics1_title2 = Madžarski [[Nemci]] |demographics1_info2 = 2,1% |demographics1_title3 = [[Romi]] |demographics1_info3 = 0,6% |demographics1_title4 = [[Hrvati]] |demographics1_info4 = 0,2% |demographics1_title5 = [[Poljaki]] |demographics1_info5 = 0,1% |demographics1_title6 = [[Slovaki]] |demographics1_info6 = 0,1% |demographics1_title7 = [[Romuni]] |demographics1_info7 = 0,1% |demographics1_title8 = [[Ukrajinci]] |demographics1_info8 = 0,1% |demographics1_title9 = Drugi |demographics1_info9 = 0,7% |postal_code_type = [[Postal codes in Hungary|Postal code]] |postal_code = 8360 |area_code_type = [[Telephone numbers in Hungary|Area code]] |area_code = (+36) 83 |blank1_name_sec1 = NUTS 3 |blank1_info_sec1 = HU223 |website = https://www.keszthely.hu/ |coordinates = {{koord novi|46.76965|17.24813|region:HU|display=inline,title}} }} '''Blatenski Kostel''' (tudi ''Blatograd''; {{Jezik-hu|Keszthely}}, {{Jezik-hr|Monoštor}}) je [[mesto]] na [[Madžarska|Madžarskem]], ki [[Upravna delitev Madžarske|upravno]] spada v okrožje Keszthely–Hévízi, [[Zala (županija)|županijo Zala]]. Geografsko leži ob Malem Blatnem jezeru (''Kis Balaton''). Zgodovinsko pa je bil Blatenski kostel sredi 9. stoletja središče Spodnje Panonije, države, ki so jo ustanovili [[Franki]] na območju, ki so ga iztrgali [[Avari|Obrom]] (Avarom). Blizu izvira reke [[Zala|Zale]] je v 9. stoletju svojo prestolnico za novo slovansko državo zgradil [[Pribina]], slovanski knez z območja današnje Slovaške (sedež v [[Nitra|Nitri]]). Sredi šestdesetih let 9. stoletja sta Konstantin in Metod prispela tudi v Blatenski kostel, kjer sta se sestala s spodnjepanonskim knezom [[Kocelj|Kocljem]]. Čeprav sta se na poti v [[Rim]] tu zadržala le kratek čas, sta izučila več ducatov učencev. Čeprav je naselje naseljeno že od rimskih časov (keszthelyjska kultura panonskega romanskega jezika), prvi zgodovinski dokaz mesta Keszthely izvira iz listine iz leta 1247. Od leta 1421 je Blatenski Kostel tržno mesto. V mestu je Fakulteta za kmetijstvo Univerze v Panoniji. [[George Fejer]], madžarski pisatelj in knjižničar na Univerzi v Pešti, se je rodil tukaj leta 1766. == Etimologija == Ime izvira iz slovanskega ''*Kostel'', glej tudi etimologijo Kesztölca.<ref name="stanislav">{{navedi knjigo |last=Stanislav |first=Ján |author-link= |title=Slovenský juh v stredoveku II.| page=231| publisher=Slovenské literárne centrum |year=2004 |language=sk |ISBN=80-88878-89-6}}</ref><ref name="kiss">{{navedi knjigo |last=Kiss |first=Lajos |title=Földrajzi nevek etimológiai szótára|location=Budapest |page=331|publisher=Akadémiai |year=1978 |language=hu}}</ref> Madžarski ''hely'': mesto, lokacija. Madžarski del imena bi lahko nastal zaradi fonetične podobnosti in ljudske etimologije ''Kesztely→Keszthely''. 1247 ''Kesztel''. == Lega == Mesto Blatenski Kostel (Keszthely) je na severozahodnem vogalu [[Blatno jezero|Blatnega jezera]], na obali enega največjih jezer v srednji Evropi. Mesto obkrožajo [[gozd]]ovi in [[hrib]]i na severu, ravnice na jugovzhodu in [[jezero]]. Južno od mesta leži ''Kis-Balaton'' (Mali Balaton), močvirje, ki je del delte reke [[Zala]] in deluje kot naravni čistilec vode za Blatno jezero. [[Močvirje]] je še posebej poznano kot habitat vodnih ptic in uživa mednarodno priznanje in zaščito kot naravni rezervat. {{wide image|Peter Stehlik 2010.09.09 005 2010.09.09 020-8 A images.jpg|1200px}} Mesto uživa tudi v bližini Hévíza, mesta, znanega po zdraviliščih in zdravstvenih storitvah. Blatenski Kostel je zelo blizu nekaterih vinskih regij severnega Balatona, za katere je znano, da pridelujejo visokokakovostna bela vina iz lokalno pridelanih sort. Blatenski Kostel je enostavno in precej hitro dostopen z avtomobilom iz [[Budimpešta|Budimpešte]], glavnega mesta Madžarske, in [[Dunaj]]a, glavnega mesta Avstrije. Neposredne avtobusne povezave med Blatenskim Kostelom in Budimpešto vozijo večkrat na dan. == Muzej Balaton == Muzejsko združenje Balaton je bilo ustanovljeno leta 1898 med vsemi iniciacijami Sandorja Lovassyja. Začetek muzejske stavbe v Blatenskem Kostelu je bil leta 1925 s pomočjo grofa Taszila Festetiča po zasnovi Györgyija Denesa v neobaročnem slogu. Pri gradnji prvega muzeja v županiji Zala so uporabili tudi kamenje iz podrtih hlevov ob Festetičevem dvorcu. Zbirka prikazuje arheološke, etnografske, zgodovinske in naravoslovne vrednote območja Balaton. ==Pobratena mesta== Blatenski Kostel je pobraten z:<ref>{{navedi splet|title=Testvérvárosok, külkapcsolatok|url=https://www.keszthely.hu/kozelet/testvervarosok-kulkapcsolatok/|website=keszthely.hu|publisher=Keszthely|language=hu|access-date=2021-03-23|archive-date=2021-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210225042509/https://www.keszthely.hu/kozelet/testvervarosok-kulkapcsolatok|url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|TUR}} [[Alanya]], Turčija *{{flagicon|GER}} Boppard, Nemčija *{{flagicon|NED}} Hof van Twente, Nizozemska *{{flagicon|POL}} Gmina Jędrzejów, Poljska *{{flagicon|SVK}} Levoča, Slovaška *{{flagicon|ROU}} Odorheiu Secuiesc, Romunija *{{flagicon|POL}} Gmina Piwniczna-Zdrój, Poljska *{{flagicon|POL}} Stary Sącz, Poljska *{{flagicon|CZE}} Turnov, Češka <!--twinning refined on the basis of informations from its twin towns--> {{div col end}} ==Galerija== <gallery mode="packed"> Keszthely town centre 3.jpg|Mestno središče Festetics kastely.jpg|Festetičeva palača Keszthely - Festetics Castle.jpg|Območje palače Kesztely.JPG|Pogled spredaj na palačo z vrtne fontane Our Lady of Hungary Church.jpg|Cerkev Marije Madžarske </gallery> == Glej tudi == * [[seznam mest na Madžarskem]] == Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Keszthely}} {{Wikivoyage|Keszthely}} * {{Official website|https://www.keszthely.hu/}} in Hungarian, English, German and Russian * [http://www.georgikon.hu/english/ Keszthely at Veszprém University] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220120094751/https://www.georgikon.hu/english/ |date=2022-01-20 }} {{in lang|en}} * [http://www.civertan.hu/legifoto/legifoto.php?page_level=299 Aerial photography: Keszthely] * [https://www.flickr.com/groups/keszthely/ Keszthely in Flickr] * [http://en.funiq.hu/keszthely Keszthely at funiq.hu] {{in lang|en}} * http://west-balaton.hu/en/keszthely/keszthely-muzeumok/balatoni-muzeum [[Kategorija:Mesta Županije Zala]] [[Kategorija:Blatno jezero]] {{normativna kontrola}} 0ccxbqexrv8pxdaz7jptt8xs1hf5lhq Siófok 0 285468 6748745 6730295 2026-09-10T15:40:49Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Blatno jezero]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748745 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = Siófok | other_name = | settlement_type = [[Seznam mest na Madžarskem|Mesto]] | nickname = ''Glavno mesto Blatnega jezera'' <br>''Poletna prestolnica Madžarske'' | image_skyline = File:Siófok, Hungary - panoramio (16).jpg | image_caption = glavni trg v Siófoku | image_shield = Coat of arms of Siófok.svg | image_flag = Flag of Siófok.svg | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{HUN}} | subdivision_type1 = [[Regije Madžarske|Regija]] | subdivision_name1 = [[Južna prekodonavska]] | subdivision_type2 = [[Županije Madžarske|Županija]] | subdivision_name2 = [[Šomodska županija]] | subdivision_type3 = Okrožje | subdivision_name3 = Siófok | subdivision_type4 = RC škofija | subdivision_name4 = Rimskokatoliška škofija Kaposvár | established_title1 = Ustanovitev | established_date1 = | established_title2 = Trg | established_date2 = 1865 | leader_title = župan | leader_name = Dr Róbert Lengyel | pushpin_map = Madžarska | pushpin_relief = 1 | pushpin_label_position = <!-- the position of the pushpin label: left, right, top, bottom, none --> | pushpin_map_caption = Lega Siófoka | pushpin_mapsize = | area_total_km2 = 124.66 | population_total = 25.468<ref name="Siófok, KSH">[http://www.ksh.hu/apps/hntr.telepules?p_lang=EN&p_id=17631 - Siófok, KSH]</ref> | population_footnotes = | population_as_of = 2017 | population_density_km2 = auto | population_rank = 47. | population_demonym = siófoki | postal_code_type = Postal code | postal_code = 8600 | area_code_type = Area code | area_code = (+36) 84 | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | website = {{URL|https://www.siofok.hu/|Siófok Online}} | coordinates = {{coord|46.92393|18.09012|region:HU|display=inline,title}} | blank_name = Zavetnik | blank_info = [[sveta Marija]] }} '''Siófok''' ({{IPA-hu|ˈʃijoːfok}}; {{lang-de|Fock}}; {{lang-la|Fuk}}) je [[mesto]] v [[Županije Madžarske|županiji]] [[Šomodska županija|Somogy]] na [[Madžarska|Madžarskem]] na južnem bregu [[Blatno jezero|Blatnega jezera]]. Je druga največja občina v Šomodski županiji in sedež okrožja Siófok. Zajema površino približno 124,66 km² med Blatnim jezerom, Mezőföldom in zunanjim gričevjem Somogy. Leži ob zalivu kanala Sió in služi kot najpomembnejša logistična postaja za blago med Blatnim jezerom in reko [[Donava|Donavo]]. Mesto je druga najbolj priljubljena počitniška destinacija na Madžarskem (za [[Budimpešta|Budimpešto]])<ref>[https://www.portfolio.hu/gazdasag/mutatjuk-a-magyarok-kedvenc-nyaralohelyeit.311563.html portfolio.hu - Mutatjuk a magyarok kedvenc nyaralóhelyeit - January 24, 2019]</ref> zaradi svoje 17 kilometrov dolge obale,<ref>[http://www.balatoninfo.sk/siofok-strandjai balatoninfo.sk - Siófok strandjai]</ref> več kot 1000 hotelov ter številnih barov, restavracij in nočnih klubov. Siófok je ena izmed turistično najbogatejših občin na Madžarskem. Madžari mesto pogosto imenujejo »prestolnica Blatnega jezera«, saj je največje mesto na njegovi obali in deluje kot finančno, kulturno, medijsko, trgovsko in turistično središče severnega dela Šomodske županije in južne obale Blatnega jezera. == Etimologija == ''Fuk'' je kot vaško ime prvič omenjeno leta 1137 med občinami davkoplačevalcev. V ''[[Tabula Hungariae]]'' (izšla leta 1528) se pojavlja kot ''Fok''. Besedna sestava ''Siófok'' je v uporabi od leta 1790. == Zgodovina == === Antika === Območje današnjega Siófoka je bilo poseljeno že v času [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]]. Rimski osvajalci so prišli sem v 1. stoletju našega štetja. Mesto je ležalo na poti, ki je vodila od ''Sopianae'' (danes [[Pécs]]) preko ''Tricciane'' (danes [[Ságvár]]) do ''Arrabone'' (danes [[Győr]]). Po zapisih [[Avrelij Viktor|Seksta Avrelija Viktorja]] iz 3. do 4. stoletja našega štetja je cesar [[Galerij]] leta 292 našega štetja zgradil zapornico za izčrpavanje ''Lacus Pelso'' (latinsko ime Blatnega jezera) na območju Siófoka in izkrčil gozdove.<ref name="siofok.com">{{Navedi splet |url=http://www.siofok.com/uj/siofok-de.html |title=siofok.com - Official portal of Siófok |accessdate=2024-09-04 |archive-date=2019-01-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190126001033/http://www.siofok.com/uj/siofok-de.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190126001033/http://www.siofok.com/uj/siofok-de.html |date=2019-01-26 }}</ref> == Srednji vek == Po madžarski osvojitvi Panonske nižine je naselje omenjeno v ustanovnem pismu [[opatija Tihany|opatije Tihany]] iz leta 1055 z naslednjim: ''Rivulus namque, qui dicitur Fuk fluens'', kar pomeni, da iz Blatnega jezera izvira majhen potok, imenovan tudi ''Fuk'' (danes Sió). Navaja tudi, da so ljudje imeli prehod skozi starejši most in tudi brod. Po drugi mongolski invaziji na Madžarsko je bil Fok ponovno naseljen. Leta 1552 je [[Osmansko cesarstvo]] zavzelo Fok in njegovo okolico. Siófok je postal vojaška postojanka Osmanov, ki so tam zgradili tudi trdnjavo. Grad Siófok je stal na hribu Granarium blizu mesta, kjer je danes bolnišnica. Dve leti po obleganju [[Budim]]a (1686) je bila regija osvobojena osmanske okupacije. Fok je postal last Veszprémskega kapitlja, ki je tja naselil ljudi in jim leta 1693 zgradil leseno cerkev. === Obdobje Habsburžanov === V času Rákóczijevega boja za neodvisnost se je znamenita Siójeva obrambna linija Jánosa Bottyána končala pri trdnjavi Siófok. Leta 1705 je transilvanski knez [[Franc II. Rákóczi]] vasi podaril pečat, ki danes služi kot grb Siófoka.<ref name="TI">[http://tourinform.hu/english/settlement?SEID=3679 tourinform.hu - Siófok]</ref> Baročna župnijska cerkev je bila zgrajena v čast Brezmadežnemu spočetju leta 1736. Velik industrijski napredek se je v naselju začel v 19. stoletju. Od leta 1810 je skozi Siófok že potekala poštna pot Transilvanija-Adria. Tam je od leta 1867 delovala prva samostojna pošta. Leta 1810 so v vasi začeli urejati vodo. Nato so po zamisli Józsefa Beszédesa, vodnega inženirja, očistili strugo reke Sió, ponovno zagnali mline, gladina Blatnega jezera se je znižala za en meter, s čimer so pridobili 20.638 hektarjev zemlje in nadaljnjih 2450 hektarjev nove zemlje je bilo ustvarjenih na območju Siója. Ustanovitev ''Balatoni Gőzhajózási Részvénytársaság'' ('Parna ladijska družba Balaton') leta 1846 je prinesla pomembne spremembe v življenju naselja. Pri tem sta imela veliko vlogo Lajos Kossuth, ki je osebno napisal listino poslovnega združenja, in István Széchenyi kot predsednik podjetja. Istega leta, 21. septembra, je bil na Blatnem jezeru v vodo izpuščen prvi [[parnik]] ''Kisfaludy''. Leta 1861 je bila uradno odprta železnica med Budimom in [[Velika Kaniža|Nagykanizso]]. Železniška postaja je bila dokončana leta 1863 (čeprav se vlak tam ustavljal že od leta 1861), leto kasneje pa je bilo zgrajeno prvo pristanišče, zaščiteno s pomolom. Istega leta so odprli novo zapornico na reki Sió za nadzor gladine Blatnega jezera. Leseno zapornico so leta 1893 zamenjali z železno. Naselje je leta 1865 dobilo naziv trga, kar je pomenilo dovoljenje za prirejanje državnega sejma. Takrat je bil Siófok še majhen z 200 hišami in 1500 prebivalci. V Siófoku, ali kot so ga mnogi takrat imenovali ''Zsidófok'' (''zsidó'' pomeni 'Žid' v madžarščini, glede na vire je bil to bolj opisen kot pejorativen izraz) je nekoč živela številčna judovska skupnost.<ref>{{Navedi splet |url=http://doktori.btk.elte.hu/hist/schleicherveronika/diss.pdf |title=ELTE BTK - Veronika Schleicher - Kulturális kölcsönhatások a Balaton térségében 1822−1960 között |accessdate=2024-09-04 |archive-date=2023-04-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230406011803/https://doktori.btk.elte.hu/hist/schleicherveronika/diss.pdf |url-status=dead }}</ref> V začetku 1860-ih jih je bilo 347, tu je živelo 70 trgovcev, ki so imeli pomembno vlogo pri tem, da je mesto postalo privlačno letovišče v Evropi.<ref>{{navedi splet |url=http://www.hetek.hu/szabadido/201011/markusz_pisti_balladaja |title = Hetek Közéleti Hetilap - Márkusz Pisti balladája}}</ref> Leta 1866 je bil v biltenu ''Zala-Somogy'' objavljen prvi oglas o naselju z naslovom ''Balatontavi Fürdő Siófok''. Najemnik Ignác Vég' je sklenil 12-letno pogodbo o najemu kopališča z Veszprémskim kapitljem, ki je bila podaljšana za nadaljnjih 12 let. Leta 1878 zgrajeno kopališče ''Magyar Tenger'' ('Madžarsko morje'), ustvarjeno po načrtih gradbenega podjetja Neuschlass v švicarskem slogu, z okrašeno fasado, salonom za sto oseb, velikimi okni, ki so gledala na vodo, dvonadstropna razgledna soba, osemdeset kopalnih kabin. Veszprémski kapitelj je leta 1885 začel parcelirati parcele in začela se je gradnja današnjega kopališča. Zanimiva znamenitost pokrajine na Balatonu je, da je bila večina prvih lastnikov vil slikarjev: Mór Than, Pál Vágó, Tivadar Feledi-Flesch (zet Mihályja Zichyja) in vila Artúrja Tölgyessyja so bili takrat v Siófoku. Leta 1888 je Gábor Baross dodelil državno pomoč za reorganizacijo ''Balatoni Gőzhajózási Részvénytársaság'' ('Parna ladijska družba Balaton'). Leta 1889 je bila splovljena nova potniška ladja ''Kelén'', leta 1891 pa sta bili dokončani ''Helka'' in novi ''Kelén''. Aprila 1891 je bila ustanovljena ''Siófok Balatonfürdő Rt'' ('Siófok Balaton kopališka korporacija'), ki je odkupila pravice do kopališča od kapitlja Veszpréma in kupila 24 hektarjev veliko območje za gradnjo hiš in parkov. Od leta 1884 do 1905 je bil vodja podjetja Henrik Glatz, ustanovitelj ''Franklin Irodalmi és Nyomdai Rt''. Odprli so se večji hoteli: Sió, Hullám in kasneje Central Hotel. Leta 1900 je začelo delovati ''Balatoni Halászati ​​Részvénytársaság'' ('Ribiško podjetje Balaton'). Istega leta je bilo zgrajeno prizorišče konjskih dirk s tribuno za 1500 ljudi. Mesto je bilo tudi cilj najbolj obiskanih plavalnih in teniških tekmovanj ob Blatnem jezeru. Zaradi živahnega življenjskega sloga je Siófok postal priljubljen kraj za bivanje več madžarskih umetnikov in igralcev (npr. Frigyes Karinthy, Gyula Krúdy, Árpád Latabár, Gyula Kabos). Leta 1904 je bila dokončana nova stavba železniške postaje. 23. oktobra 1906 je bila vzpostavljena železniška povezava s Kaposvárom preko železnice Mocsolád-Tab-Siófok. === Med svetovnima vojnama === Avgusta 1919 je bil Siófok za kratek čas v središču nacionalne politike, potem ko se je [[Miklós Horthy]], ki se je pripravljal na zatiranje Madžarske sovjetske republike, preselil na območje Siófoka in tam ustanovil svoj štab.<ref>[L. Nagy Zsuzsa, ''A fővezér'' = Rubicon, 2001, 1–2, 19–22.]</ref> Ob koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bilo naselje močno poškodovano, saj je tam za dva meseca obstala fronta. Med drugo svetovno vojno je bilo leta 1944 deportiranih skoraj 500 Judov, od katerih se jih je vrnilo le 72.<ref>{{navedi splet |url=http://www.kormany.hu/hu/kulgazdasagi-es-kulugyminiszterium/kulgazdasagi-es-kulugyi-allamtitkarsag/hirek/holokauszt-emlekmuvet-avattak-fel-siofokon |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150215161232/http://www.kormany.hu/hu/kulgazdasagi-es-kulugyminiszterium/kulgazdasagi-es-kulugyi-allamtitkarsag/hirek/holokauszt-emlekmuvet-avattak-fel-siofokon |archive-date=2015-02-15 |title=Hírek}}</ref> === Sovjetska doba === Leta 1947 je bila v okviru gradbenih del prekopa Sió dokončana nova zapora, ki je omogočila plovbo ladij. Od leta 1950 naselje pripada Šomodski županiji in istega leta postane sedež okrožja. 31. decembra 1968 je Siófok postal [[mesto]]. Pred tem je bila zgrajena bolnišnica s 400 posteljami, nato kulturni dom in mestna knjižnica. Leta 1971 je do naselja prišla avtocesta M7 iz smeri Budimpešte. Kasneje je Siófok postal najbolj znana destinacija za poslovne počitnice. === Po letu 1989 === Po letu 1990 sta v mestu začela delovati lokalni časopis in lokalna televizija na prostem. Prvo svetovno prvenstvo v hitri telegrafiji je leta 1995 gostil Siófok.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.highspeedtelegraphy.com/World-Championship/Event-History |title=High Speed Telegraphy - Event History |accessdate=2024-09-04 |archive-date=2019-04-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190425154924/http://www.highspeedtelegraphy.com/World-Championship/Event-History |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190425154924/http://www.highspeedtelegraphy.com/World-Championship/Event-History |date=2019-04-25 }}</ref> == Geografija == [[File:Railway station, Siófok, Hungary - panoramio (26).jpg|thumb|right|300px|Gradnja glavne železniške postaje v Siófoku]] Siófok leži na južni obali vzhodne kotline Blatnega jezera, kjer se prekop Sió odcepi od jezera. Na severu meji na jezero, na vzhodu na valovite planote, ki tvorijo rob Mezőfölda, na jugu in zahodu pa na položne hribe Külső-Somogy, značilne za južno obalo Blatnega jezera. Do okrožnega načrta iz leta 1950 je bil Sió meja med okrajema Veszprém in Somogy; Siófok trenutno pripada Somogyju, njegovemu drugemu največjemu naselju in tudi največjemu naselju na obali jezera. V 20. stoletju so mejo večkrat razširili, tako da danes obsega 17 kilometrov od 70-kilometrskega odseka južne obale. Podnebje na tem območju ima rahle razlike med višinami in padci, vse leto pa je dovolj padavin. Podtip Köppnove podnebne klasifikacije za to podnebje je ''Cfa'' (vlažno subtropsko podnebje).<ref>{{Navedi splet |url=http://www.weatherbase.com/weather/weather-summary.php3?s=53921&cityname=Siofok%2C+Hungary&units= |title=Climate Summary for Siófok |accessdate=2024-09-04 |archive-date=2025-01-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250125093925/http://www.weatherbase.com/weather/weather-summary.php3?s=53921&cityname=Siofok%2C+Hungary&units= |url-status=dead }}</ref> == Gospodarstvo == Čeprav je Siófok znan po svojem turizmu in storitvenem sektorju, se nekaj podjetij ukvarja s proizvodnjo. Nekaj ​​manjših podjetij in kmetov se ukvarja s kmetijstvom, predvsem s sadjarstvom. Znani izdelki mesta so sadni sokovi Sió v različnih okusih. Njihov proizvajalec je podjetje Sió-Eckes (del nemškega Eckesa).<ref>[http://sioeckes.hu Sió-Eckes]</ref> Madžarski proizvajalec pisarniškega materiala SOMOGY REHAB, aluminijastih šotorov Alutent, vodovodne infrastrukture Kristály, gotovega betona TBG Interbeton (del mehiškega Cemexa) in plastike Kaona imajo sedež v mestu. Norveški proizvajalec kablov Kongsberg Automotive in madžarski proizvajalec infrastrukture za transport plina OV Industries imata tukaj proizvodne obrate. Večino podjetij je v mestnem industrijskem parku Adria Ipari Park. Siófok je sedež podjetja Bahart (Balatoni Hajózási Zrt, angleško: Balaton Shipping Company), ki je lastnik in upravljavec 11 jadralnih pristanišč okoli Blatnega jezera (Balatonföldvár, Balatonszemes, Balatonlelle, Balatonboglár, Fonyód, Szigliget, Badacsony, Balatonfüred, Csopak , Alsóörs in Siófok), kot tudi ponudnik rednih potovanj z ladjami za križarjenje, trajektov, vodnih taksijev in organizator regat. == V literaturi == Siófok se pojavlja v številnih literarnih delih kot kraj dogajanja, zlasti v madžarski literaturi. Najbolj znana primera sta romana ''Hosszúhajú veszedelem'' Géze Gárdonyija in ''Sajkások serege'' Gáborja Liptáka. ==Gallery== <gallery> File:Lake Balaton in Siofok, Hungary 02.jpg File:Szántód (ship)01.jpg File:Siofok beach.jpg|Plázs Siófok File:Ładny domek przy promenadzie Petofiego w Siofok - panoramio.jpg File:Zenepavilon Siofok.jpg </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Madžarskem]] == Zunanje povezave == {{commons category|Siófok}} {{wikivoyage|Siófok}} * {{Official website|https://www.siofok.hu/}} in Hungarian, English and German * [http://www.siofokportal.com/index.php?language=en Official tourism website] {{in lang|en}} * [https://web.archive.org/web/20160128082227/http://www.likebalaton.com/ Tourism website] {{in lang|en}} * [http://flagspot.net/flags/hu-so-sf.html Siófok flag and Coat of Arms] {{in lang|en}} * [http://www.szallodak.hu/siofok Accommodations in Siófok] * [http://en.funiq.hu/siofok Siófok at funiq.hu] {{in lang|en}} [[Kategorija:Mesta Šomodske županije]] [[Kategorija:Blatno jezero]] {{normativna kontrola}} moq4us60iapd0q9cq4bnzb7b5n7ldvw Tihany 0 285818 6748746 6728738 2026-09-10T15:42:33Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Blatno jezero]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748746 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Madžarskem |koordinate= |image=Tihanycivertanlegi3.jpg |prebivalstvo=1453 |prebivalstvo_od=2001<ref>{{Navedi splet |url=http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/volumes.html |title=Popis prebivalstva Madžarske (2001) |accessdate=2011-04-30 |archive-date=2007-04-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070421104641/http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/volumes.html |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |povrsina = 27,33 |postna=8237 |posta= |mesto= |obcina= |okraj=Balatonfüredi |zupanija=[[Veszprém (županija)|Veszprém]] |regija=[[Osrednja prekodonavska]] }} '''Tihany''' ({{IPA-hu|ˈtihɒɲ|lang}}) je vas na severni obali [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] na polotoku Tihany ([[Madžarska]], okrožje Veszprém). Celoten polotok je zgodovinsko okrožje. [[File:Tihany i Belső-tó.JPG|thumb|276x276px|Pogled s Tihany Belső-tó]] Središče okrožja je benediktinska [[opatija Tihany]], ki jo je leta 1055 ustanovil András ([[Andrej I. Ogrski]]), ki je pokopan v kripti. Ustanovna listina te opatije je prvi ohranjeni zapis v madžarskem jeziku, ohranjen v benediktinski nadopatiji Pannonhalma. Sama cerkev je bila leta 1754 prezidana v baročnem slogu. Še vedno delujoča opatija je priljubljena turistična atrakcija zaradi svojega zgodovinskega in umetniškega pomena. Ima tudi najboljši razgled na Blatno jezero. Opatija je tudi opomba v habsburški zgodovini - zadnji habsburški avstrijski cesar [[Karel I. Habsburško-Lotarinški]] je bil tukaj za kratek čas zaprt, potem ko je drugič poskusil ponovno pridobiti madžarski prestol. Kasneje so ga predali Britancem. Tihany je znan po odmevu, ki obstaja že od 18. stoletja. Za ta odmev so bile napisane pesmi, kot sta Mihály Csokonai Vitéz in Mihály Vörösmarty, najbolj znana pa je János Garay, ki povzema legendo o kraju. Odmev se je medtem zaradi sprememb v pokrajini polegel. Drugi del legende se nanaša na ''kozje žeblje'', ki jih je naplavilo na obalo jezera, in so v resnici delci prazgodovinskih školjk. Po zgodbi je živela princesa z zlatodlakimi kozami, a ker je bila preveč ponosna in trdega srca, je bila kaznovana (preklel jo je jezerski kralj): njene koze so se izgubile na jezeru, ostali so le njihovi parklji in je bila dolžna odgovoriti vsakemu mimoidočemu. V bližini vasi še vedno stoji kamen, ki spominja na Kričavo dekle. Na obali Blatnega jezera stoji nekdanja poletna rezidenca habsburške cesarske družine, ki je do konca druge svetovne vojne ostala v družinski zasebni lasti. Od takrat se je uporabljala kot hotel, vendar je zdaj v zasebnih rokah in ni dostopna javnosti. Prebivalci Tihanya imajo najvišji dohodek na prebivalca, vas pa ima najvišje cene stanovanj na vsej Madžarski.<ref name="money">Akit a hely természeti értékei érdekelnek, az olvassa el Futó János (szerk.): ''A Tihanyi-félsziget. A Balaton-felvidék természeti értékei III. Veszprém 2002'' c. kiadványt'' {{ISBN|963-202-758-2}}, {{ISSN|1586-3441}}.</ref> == Etimologija == Ime izhaja iz slovanskega ''Tichoň'': tih, molčeč človek (izpeljano iz ''ticho'' - tišina).<ref name="kiss">{{navedi knjigo |last=Kiss |first=Lajos |title=Földrajzi nevek etimológiai szótára|location=Budapest |page=642|publisher=Akadémiai |year=1978 |language=Hu}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Stanislav |first=Ján |author-link=J |title=Slovenský juh v stredoveku II.| page=454| publisher=Slovenské literárne centrum |year=2004 |language=Sk |ISBN=80-88878-89-6}}</ref> == Polotok Tihany == Tihany sega daleč v Blatno jezero in ga deli na manjši severni in velik južni del. Na polotoku sta Belső-tó in Külső-tó, dve kraterski jezeri, ki sta višji od Blatnega jezera in sta nastali zaradi vulkanizma pred milijoni let. Najdbe dokazujejo, da so tu živela že ljudstva iz [[bronasta doba|bronaste]] in [[železna doba|železne dobe]]. Tu so se naselili tudi [[Rimska civilizacija|Rimljani]]. V 12. stoletju so menihi na severnem pobočju gore Óvár ustanovili [[eremitaža|puščavnico]], katere jame se lahko obišče še danes. Ker je otok bogat z živalskimi in rastlinskimi vrstami, je bil leta 1952 razglašen za prvi naravni rezervat na Madžarskem. == Mesto Tihany == Ustanovna listina mesta Tihany velja za enega najpomembnejših dokumentov v madžarskem jeziku, čeprav je bila napisana v latinščini, saj so mnoga madžarska naselja in kraji omenjeni prvič. Za vaško pokrajino so značilne majhne hišice iz [[bazalt]]a in [[trstičje|trstičja]]. <gallery> Tihany2.jpg|Pogled iz samostana na Blatno jezero Tihany3.jpg|Del kraja s slamnatimi strehami Tihany4.jpg|Paprika hiša na lokalni tržnici Tihany légifotó1.jpg|Pogled iz zraka na Tihany AbteiBalaton.jpg|Pogled na Blatno jezero iz opatije </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Madžarskem]] * [[Opatija Tihany]] == Zunanje povezave == {{commons category|Tihany}} * [http://www.tihany.hu/index.php/en/ Spletna stran] {{in lang|en}} * [http://tihany.osb.hu/ Spletna stran samostana] {{in lang|hu}} * [http://www.civertan.hu/legifoto/legifoto.php?page_level=760 Slike] * [http://tihany-balaton.eu/beaches-tihany Plaže po polotoku] {{in lang|en}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vasi Županije Veszprém]] [[Kategorija:Blatno jezero]] jzzxsma70al57tfl110xezvqxwv7xnh Vonyarcvashegy 0 286112 6748784 6603123 2026-09-10T16:12:08Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Blatno jezero]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748784 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Madžarskem |koordinate= |najdisi= |geopedia= |image= |prebivalstvo=1 960\ \|prebivalstvo_od=2001<ref>{{Navedi splet |url=http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/volumes.html |title=Popis prebivalstva Madžarske (2001) |accessdate=2011-04-30 |archive-date=2007-04-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070421104641/http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/volumes.html |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna=8314 |posta= |mesto= |obcina= |podregija=Keszthely–Hévízi |zupanija=[[Zala (županija)|Zala]] |regija=[[Zahodna prekodonavska]] }} '''Vonyarcvashegy''' je [[vas]] na [[Madžarska|Madžarskem]], ki [[Upravna delitev Madžarske|upravno]] spada pod [[podregija Keszthely–Hévízi|podregijo Keszthely–Hévízi]] [[Zala (županija)|Županije Zala]]. [[File:2013.09.09 Balaton (3).JPG|thumb|left]] == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Madžarskem]] {{hu-naselje-stub}} [[Kategorija:Vasi Županije Zala]] [[Kategorija:Blatno jezero]] bgplxrcdanobkf95sj3oklshj1eoz9o Zamárdi 0 286167 6748747 6603180 2026-09-10T15:43:09Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Blatno jezero]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748747 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Madžarskem |koordinate= |najdisi= |geopedia= |image= |prebivalstvo=2 298\ \|prebivalstvo_od=2001<ref>{{Navedi splet |url=http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/volumes.html |title=Popis prebivalstva Madžarske (2001) |accessdate=2011-04-30 |archive-date=2007-04-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070421104641/http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/volumes.html |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna=8621 |posta= |mesto= |obcina= |podregija=Siófoki |zupanija=[[Šomodska županija]] |regija=[[Južna prekodonavska]] }} '''Zamárdi''' je [[vas]] na [[Madžarska|Madžarskem]], ki [[Upravna delitev Madžarske|upravno]] spada pod [[podregija Siófoki|podregijo Siófoki]] [[Šomodska županija|Šomodske županije]]. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Madžarskem]] {{hu-naselje-stub}} [[Kategorija:Vasi Šomodske županije]] [[Kategorija:Blatno jezero]] {{normativna kontrola}} 29f85j6cqrxsz47vmqytlntcr7mg5dw Jean-Clément Blanc 0 286302 6748642 6748599 2026-09-10T12:29:19Z Engelbert 76895 + 7 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748642 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Jean-Clément Blanc |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1916–1958 |rank=[[Armadni general (Francija)|Armadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Jean-Clément Blanc''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[1. oktober]] [[1897]], † [[21. december]] [[1982]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Blanc/Jean-Clement/France.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Blanc, Jean-Clément}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Načelniki Generalštaba Kopenske vojske Francije]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre des Théâtres d'opérations extérieures]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Diplomiranci École Polytechnique]] mm0qapg1h1tnu0uiosw3dfv3urio01g Darius-Paul Bloch-Dassault 0 286307 6748648 6110246 2026-09-10T12:40:32Z Engelbert 76895 pp 6748648 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Darius-Paul Bloch-Dassault |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1906–1948 |rank=[[Armadni general (Francija)|Armadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Darius-Paul Bloch-Dassault''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[13. januar]] [[1882]], [[Pariz]], † [[3. maj]] [[1969]], Pariz. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Bloch-Dassault/Darius-Paul/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Bloch-Dassault, Darius-Paul}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojaški guvernerji Pariza]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci reda Polonia Restituta]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre (Belgija)]] [[Kategorija:Nosilci reda Leopolda (Belgija)]] [[Kategorija:Pokopani na pokopališču Père-Lachaise]] rl43yvdfeqrgf6zt67g0lev0mtss8ai 6748650 6748648 2026-09-10T12:43:27Z Engelbert 76895 +[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]; +[[Kategorija:Nosilci Médaille militaire]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748650 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Darius-Paul Bloch-Dassault |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1906–1948 |rank=[[Armadni general (Francija)|Armadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Darius-Paul Bloch-Dassault''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[13. januar]] [[1882]], [[Pariz]], † [[3. maj]] [[1969]], Pariz. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Bloch-Dassault/Darius-Paul/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Bloch-Dassault, Darius-Paul}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojaški guvernerji Pariza]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci reda Polonia Restituta]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre (Belgija)]] [[Kategorija:Nosilci reda Leopolda (Belgija)]] [[Kategorija:Pokopani na pokopališču Père-Lachaise]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci Médaille militaire]] 7sk2p9v8w9jx4p9y0ry8t50msrwfpa8 Henri-Désiré-Marie Bodet 0 286308 6748651 5930040 2026-09-10T12:49:30Z Engelbert 76895 pp 6748651 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Henri-Désiré-Marie Bodet |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1940 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Henri-Désiré-Marie Bodet''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[22. avgust]] [[1883]], † [[28. maj]] [[1963]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Bodet/Henri-D%C3%A9sir%C3%A9-Marie/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Bodet, Henri-Désiré-Marie}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] kphm4ap2iuvgboj3b2hnpo0fofql4g8 Paul-Wilhelm Boell 0 286309 6749021 5934358 2026-09-11T10:15:32Z Engelbert 76895 pp 6749021 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Paul-Wilhelm Boell |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–[[1940]] |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Paul-Wilhelm Boell''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[17. april]] [[1883]], † [[4. oktober]] [[1940]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Boell/Paul-Wilhelm/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Boell, Paul-Wilhelm}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] f77ngt3yf8zt8598jpmgleyegsbxlzw Edmund-Just-Victor Boichut 0 286310 6749027 5927700 2026-09-11T10:25:13Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6749027 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Edmund-Just-Victor Boichut |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1884–1929 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Edmund-Just-Victor Boichut''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[7. avgust]] [[1864]], † [[6. junij]] [[1941]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Boichut/Edmond-Just-Victor/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Boichut, Edmund-Just-Victor}} [[Kategorija:Rojeni leta 1864]] [[Kategorija:Umrli leta 1941]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] dlxzcyyxkjuk9x1va2lamdc6vpc5nga 6749032 6749027 2026-09-11T10:36:00Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 6 kategorije; ±[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]→[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6749032 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Edmund-Just-Victor Boichut |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1884–1929 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Edmund-Just-Victor Boichut''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[7. avgust]] [[1864]], † [[6. junij]] [[1941]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Boichut/Edmond-Just-Victor/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Boichut, Edmund-Just-Victor}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Médaille militaire]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Vojaški guvernerji Strasbourga]] [[Kategorija:Nosilci reda Leopolda (Belgija)]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre (Belgija)]] pt4lkmgtlkgvvmcod34zctdjz2qq8vw 6749033 6749032 2026-09-11T10:36:43Z Engelbert 76895 odstranil [[Kategorija:Nosilci reda Leopolda (Belgija)]]; dodal [[Kategorija:Nosilci belgijskega reda Leopolda]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6749033 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Edmund-Just-Victor Boichut |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1884–1929 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Edmund-Just-Victor Boichut''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[7. avgust]] [[1864]], † [[6. junij]] [[1941]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Boichut/Edmond-Just-Victor/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Boichut, Edmund-Just-Victor}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Médaille militaire]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Vojaški guvernerji Strasbourga]] [[Kategorija:Nosilci belgijskega reda Leopolda]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre (Belgija)]] 9tk0q2uhvub3iv0n1owhznukrs162w0 Železniško postajališče Medno 0 288902 6748898 3979002 2026-09-10T22:25:10Z ~2026-49127-38 265581 /* */ 6748898 wikitext text/x-wiki [[slika:Medno-rail halt.jpg|thumb|250px|Železniško postajališče Medno]] '''Železniško postajališče Medno (Medowen)''' je [[železniško postajališče]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki oskrbuje bližnji naselji [[Medno]] in [[Vikrče]] (na drugi strani [[Sava|Save]]). == Glej tudi == * [[Seznam železniških postaj in železniških postajališč v Sloveniji]] {{SŽRail start}} {{rail line|previous=[[Železniška postaja Ljubljana Vižmarje|Ljubljana Vižmarje]]|next=[[Železniška postaja Medvode|Medvode]]|route=[[Slovenske železnice]]<br><small>[[Železniška proga Ljubljana - Jesenice d.m.|Ljubljana - Jesenice d.m.]]|col=0072BC}} {{end box}} {{coor title dms|46|7|19.74|N|14|26|20.55|E}} {{Železniška proga Ljubljana - Jesenice d.m.}} {{railway-stub}} [[Kategorija:Železniška postajališča v Sloveniji|Medno]] [[Kategorija:Železniške zgradbe in objekti v Ljubljani]] g6h2ebyv2mksonbjujk1qnzrqxht675 6748899 6748898 2026-09-10T22:27:41Z ~2026-49127-38 265581 /* */ 6748899 wikitext text/x-wiki [[slika:Medno-rail halt.jpg|thumb|250px|Železniško postajališče Medno]] '''Železniško postajališče Medno (Medown)''' je [[železniško postajališče]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki oskrbuje bližnji naselji [[Medno]] in [[Vikrče]] (na drugi strani [[Sava|Save]]). == Glej tudi == * [[Seznam železniških postaj in železniških postajališč v Sloveniji]] {{SŽRail start}} {{rail line|previous=[[Železniška postaja Ljubljana Vižmarje|Ljubljana Vižmarje]]|next=[[Železniška postaja Medvode|Medvode]]|route=[[Slovenske železnice]]<br><small>[[Železniška proga Ljubljana - Jesenice d.m.|Ljubljana - Jesenice d.m.]]|col=0072BC}} {{end box}} {{coor title dms|46|7|19.74|N|14|26|20.55|E}} {{Železniška proga Ljubljana - Jesenice d.m.}} {{railway-stub}} [[Kategorija:Železniška postajališča v Sloveniji|Medno]] [[Kategorija:Železniške zgradbe in objekti v Ljubljani]] 83iur8vqptsdpnlmxc5zwtyv3q3t9se 6748918 6748899 2026-09-11T04:58:30Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 razveljavljeni 2 redakciji od [[Special:Diff/6748898|6748898]] do [[Special:Diff/6748899|6748899]] 6748918 wikitext text/x-wiki [[slika:Medno-rail halt.jpg|thumb|250px|Železniško postajališče Medno]] '''Železniško postajališče Medno''' je [[železniško postajališče]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki oskrbuje bližnji naselji [[Medno]] in [[Vikrče]] (na drugi strani [[Sava|Save]]). == Glej tudi == * [[Seznam železniških postaj in železniških postajališč v Sloveniji]] {{SŽRail start}} {{rail line|previous=[[Železniška postaja Ljubljana Vižmarje|Ljubljana Vižmarje]]|next=[[Železniška postaja Medvode|Medvode]]|route=[[Slovenske železnice]]<br><small>[[Železniška proga Ljubljana - Jesenice d.m.|Ljubljana - Jesenice d.m.]]|col=0072BC}} {{end box}} {{coor title dms|46|7|19.74|N|14|26|20.55|E}} {{Železniška proga Ljubljana - Jesenice d.m.}} {{railway-stub}} [[Kategorija:Železniška postajališča v Sloveniji|Medno]] [[Kategorija:Železniške zgradbe in objekti v Ljubljani]] htunbr4yrkxuoi4urirx69zqe60i4et Kajfež (priimek) 0 292090 6748748 6656448 2026-09-10T15:44:20Z ~2026-45085-22 264465 /* Znani nosilci priimka */ 6748748 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Kajfež}} '''Kajfež''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 83 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Anton Kajfež]] (1875–1954), podjetnik, trgovec (s Kočevskega, mdr. na Dunaju) * [[Darko Kajfež]], elektrotehnik (ZDA) * [[Drago Kajfež]] (1903–1963), gozdarski strokovnjak * [[Duša Kajfež|Duša(nka) Kajfež]] (*1946), slikarka * [[Franjo Kajfež]] (1936–2004), hrvaški biokemik (mdr. v Krki), politik in umetnostni zbiralec * [[Karol Kajfež]] (1917–2007), partizan, upravni direktor [[Islandija|IJS]] (ob [[Anton Peterlin|Antonu Peterlinu]]) * [[Lučka Kajfež Bogataj]] (*1957), profesorica agrometeorologije in ekologinja, univ. profesorica * [[Martina Kajfež]] (*1974), manekenka, fotomodel * [[Tomislav Kajfež]], arheolog, muzejski restavrator *[[Vesna Kamin Kajfež]] (*1981), umetnostna zgodovinarka == Glej tudi == * priimke [[Kajdiž]], [[Kajč]], [[Kajnč]], [[Kajtna]], [[Kafol]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kajfež}} {{priimek|Kajfež}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] b2crfahhnde8jl3wf4acdvwaucytxjx Italijanska kopenska vojska 0 297780 6748977 6748369 2026-09-11T08:49:41Z Neka oseba 238731 6748977 wikitext text/x-wiki {{Infobox Military Unit | unit_name = Italijanska kopenska vojska | native_name = Esercito Italiano | image = [[Slika:Coat of arms of the Esercito Italiano.svg|175px|Grb Italijanske kopenske vojske]] | caption = Grb Italijanske kopenske vojske | country = {{flagicon|Italija}} [[Italija]] | type = [[Kopenska vojska]] | branch = | dates = [[1946]] - danes | specialization = [[Kopensko bojevanje]] | command_structure = [[Generalštab Italijanske kopenske vojske]] | size = ~100.000 (2021) | current_commander = [[File:Flag of the chief of staff of armed force.svg|30px]] [[General]] [[Giuseppe Valotto]] | garrison = [[Rim]] | ceremonial_chief = | nickname = | motto = (LA) Salus rei publicae suprema lex esto (SLO) Kar je dobro za republiko je vrhovni zakon | colors = | march = | mascot = | battles = [[Zalivska vojna]]<br>[[EUMM]]<br>[[SFOR]] <br>[[KFOR]] <br>[[ISAF]] <br>[[Iraška vojna]] | notable_commanders = | anniversaries = }} '''Italijanska kopenska vojska''' ({{lang-it|Esercito Italiano}}; [[kratica]]: EI) je [[kopenska vojska|kopenska komponenta]] [[Italijanske oborožene sile|Italijanskih oboroženih sil]]. Uradno je bila ustanovljena ob [[risorgimento|združitvi Italije]] leta 1861 kot [[Kraljeva italijanska kopenska vojska]] in je s prehodom države v republiko leta 1946 prevzela sedanje poimenovanje. Od leta 2005 sestavljajo vojsko le prostovoljci; leta 2010 je tako štela okoli 100.000 pripadnikov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Gli archivi storici del Ministero della Difesa (esercito, marina, aeronautica) dalle origini al 1922 | url=https://doi.org/10.1163/9789004590731|publisher=BRILL|date=1972-01-01|isbn=978-90-04-59073-1|last=Ministero della Difesa}}</ref> Poveljstvo nad Italijansko kopensko vojsko izvaja [[Generalštab Italijanske kopenske vojske]] (''Stato maggiore dell’Esercito italiano''; SME), ki se nahaja v [[Rim]]u in katerega vodi [[načelnik Generalštaba Italijanske kopenske vojske]] (''Capo di stato maggiore dell’Esercito italiano''; CSME); ta položaj trenutno zaseda [[korpusni general (Italija)|korpusni general]] [[Giuseppe Valotto]]<ref>[http://www.esercito.difesa.it/Organizzazione/Il%20Capo%20di%20Stato%20Maggiore/Documents/CV_Valotto_inglese_110713.pdf Esercito.difesa.it - Liutenant General Giuseppe VALOTTO: Chief of Staff of the Italian Army]</ref>. == Struktura == === Operativna struktura === ; Trenutna<ref>[http://www.esercito.difesa.it/Organizzazione/Forze_Operative/Pagine/default.aspx Esercito.difesa.it - Le Forze Operative]</ref><ref>{{Navedi splet |title=Esercito Italiano - Notizie, Concorsi, Operazioni, Storia |url=https://www.esercito.difesa.it/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20260720125532/https://www.esercito.difesa.it/ |archive-date=2026-07-20 |access-date=2026-08-12 |website=www.esercito.difesa.it |language=it |url-status=live }}</ref> [[File:CoA mil ITA stato maggiore.png|30px]] [[Generalštab Italijanske kopenske vojske]] ** [[File:Distintivo del Comando Valutazione e Innovazione dell'Esercito.png|25px]] Poveljstvo kopenske vojske za ocenjevanje in inovacije, v [[Civitavecchia]] (Lazio)<ref>{{cite web |title=Comando Valutazione e Innovazione dell'Esercito |url=https://www.esercito.difesa.it/organizzazione/capo-di-sme/stato-maggiore-esercito/Comando-Valutazione-e-Innovazione-dell-Esercito |publisher=Italian Army |access-date=1 October 2025}}</ref> *** [[File:CoA mil ITA rgt carri 001.png|25px]] [[1. oklepni polk]], v [[Capo Teulada|Capo Teuladi]] ([[Sardinija]]) *** [[File:CoA mil ITA rgt fanteria 080.png|25px]] [[80. polk "Rim"]], v Monte Romanu ([[Lazio]]) ** [[File:Istituto Geografico Militare.svg|25px]]Vojaški geografski inštitut ** Služba za duhovno pomoč ** Vojaški olimpijski športni center (CSOE) ** Poveljstvo kopenske vojske za C4 * [[File:Distintivo del Comando Forze Operative Terrestri (2016).png|border|30px]][[Poveljstvo operativnih kopenskih sil]] (COMFOTER) ** [[File:Distintivo del NATO Rapid Deployable Corps – Italy.png|border|25px]][[NATO Rapid Deployable Corps – Italy]] (NRDC-IT) ** [[File:Distintivo del Comando Truppe Alpine.png|border|25px]][[Poveljstvo alpinskih enot]] (COMALP) ** [[File:Divisione Acqui 2017.png|border|25px]][[Divizija "Acqui"]] ** [[File:LOGO MND-S.jpg|border|25px]][[Mednarodna divizija jug (italijanske vojske)|Mednarodna divizija jug]] ** [[File:Distintivo del Comando Aviazione dell'Esercito.png|border|25px]][[Poveljstvo letalstva kopenske vojske (Italija)|Poveljstvo letalstva]] ** [[File:Distintivo del Comando delle Forze Operative Terrestri di Supporto.png|border|25px]][[Poveljstvo sil za bojno podporo (Italija)|Poveljstvo sil za bojno podporo]] ** [[File:CoA of the Folgore Brigade.svg|border|25px]][[Padalska brigada "Folgore"]] **[[File:Scudetto del Comando Forze Speciali dell'Esercito.png|25px]] [[Poveljstvo specialnih sil kopenske vojske (Italija)|Poveljstvo specialnih sil kopenske vojske]] * [[File:Distintivo del Comando Territoriale Nazionale dell'Esercito.png|border|30px]][[Teritorialno poveljstvo kopenske vojske (italijanske vojske)|Teritorialno poveljstvo kopenske vojske]] (COMTER) **[[File:Distintivo del Comando Forze Operative Nord.png|border|25px]][[Severno teritorialno poveljstvo (italijanske vojske)|Severno teritorialno poveljstvo]] (COMTER NORD) ***Poveljstvo kopenske vojske "Emilija-Romanija" ***Poveljstvo kopenske vojske "Furlanija-Julijska krajina" ***Poveljstvo kopenske vojske "Lambardia" ***Poveljstvo kopenske vojske "Piemont" ***Poveljstvo kopenske vojske "Toskana" ***Poveljstvo kopenske vojske "Ligurija" ***Poveljstvo kopenske vojske "Trento" **[[File:Distintivo del Comando Forze Operative Sud.png|border|25px]][[Južno teritorialno poveljstvo (italijanske vojske)|Južno teritorialno poveljstvo]] (COMTER SUD) ***Poveljstvo kopenske vojske "Sicilija" ***Poveljstvo kopenske vojske "Sardenija" ***Poveljstvo kopenske vojske "Lacij" ***Poveljstvo kopenske vojske "Kalabrija" ***Poveljstvo kopenske vojske "Basilikata" ***Poveljstvo kopenske vojske "Abruco-Molise" ***Poveljstvo kopenske vojske "Pulija" ***Poveljstvo kopenske vojske "Umbrija" ***Poveljstvo kopenske vojske "Marke" **[[File:Scudetto del Comando Infrastrutture.png|border|25px]][[Poveljstvo za infrastrukturo (italijanske vojske)|Poveljstvo za infrastrukturo]] ***1. oddelek za infrastrukturo, v Torinu (Piemont) ***5. oddelek za infrastrukturo, v Padovi (Benečija) ***8. oddelek za infrastrukturo, v Rimu (Lazio) ***10. oddelek za infrastrukturo, v Neaplju (Kampanija) ***Inženirska enota za operativno infrastrukturo v Cecchignoli (Lazio **[[File:Raloce.jpg|34x34_pik]] Centralno logistično poveljstvo<ref name="SME">{{navedi splet|url=https://www.esercito.difesa.it/organizzazione/capo-di-sme/comando-logistico-esercito/index.html|title=Comando Logistico dell'Esercito|access-date=2026-08-30 |website=www.esercito.difesa.it |language=it }}</ref> *** Poveljniška enota, v [[Rim|Rimu]] (Lazio) providing security and support to the Army General Staff *** [[File:CoA_mil_ITA_autogr_manovra_11.png|33x33_pik]] 11. Transportni polk "Flaminia", nudi transport za generalštab ** Vadbene in logistične baze: ** Poveljstvo vojaške zaporne organizacije v Santa Maria Capua Vetere (Campania) ** Vojaško zdravilišče in ustanova za helioterapijo - Ischia, v Ischii ** Army Music Band, v Rimu (Lazio) ** Zgodovinski muzej Bersaglieri, Rim (Lazio) ** Center za upravljanje arhivov v Candiolu (Piemont) ** Urad za dokumente v Rimu (Lazio) * [[File:Distintivo del Comando Logistico dell'Esercito.png|border|30px]][[Logistično poveljstvo kopenskih sil (italijanske vojske)|Logistično poveljstvo kopenskih sil]] ** Vojaška bolnišnica v Rimu ** Zdravstveno in veterinarsko poveljstvo ** Tehnično poveljstvo ** Poveljstvo za transport in materialno oskrbo ** Poveljstvo vojaške policije ** Centralna inšpekcijska enota ** Poveljstvo za logistično podporo * [[File:Distintivo del Comando per la Formazione, Specializzazione e Dottrina dell'Esercito.png|border|30px]][[Poveljstvo za usposabljanje, specializacijo in doktrino kopenske vojske (italijanske vojske)|Poveljstvo za usposabljanje, specializacijo in doktrino kopenske vojske]] (COMFORDOT) [[Slika:Struktura Italijanske kopenske vojske 2026.png|alt=Struktura Italijanske kopenske vojske 2026|sredina|sličica|1000x1000_pik|Struktura Italijanske kopenske vojske 2026]] === Rodovi, specializacije in korpusi === ; Rodovi<ref name="#2">[http://www.esercito.difesa.it/Organizzazione/Armi_corpi/Pagine/default.aspx Esercito.difesa.it - Armi e Corpi dell'Esercito]</ref> * Rod pehote ''(Arma di Fanteria)'' ** [[Zračnodesantne enote|Zračnodesentna]] pehota (''Fanteria Aeromobile'') ** [[Gorske enote|Gorska]] pehota (''Fanteria [[Alpini]]'') ** [[Bersaljerji|Bersalieri]] ** Amfibiska pehota (''[[Lagunari]]'') ** [[Mehanizirane enote|Mehanizirana pehota]] (''Fanteria Meccanizzata'') ** [[Padalske enote|Padalska]] pehota (''Paracadutisti'') * Rod konjenice (Oklepni rod) ''(Arma di Cavalleria)'' * Rod artilerije ''(Arma di Artiglieria)'' * Rod inženirstva ''(Arma di Genio)'' * Rod komunikacij ''(Arma delle Trasmissioni)'' * Rod transporta in oskrbe ''(Arma dei Trasporti e Materiali)'' ; Specializacija<ref name="#2"/> ;* [[Letalstvo Italijanske kopenske vojske|Letalstvo]] ''(Specialità dell'Aviazione dell'Esercito)'' === Trenutna organizacija polkov === Vse brigade so bile in so nenehno napotene v operacije zunaj Italije. Bojne brigade imajo od 3000 do 5000 vojakov. Manevrske enote brigad so označene kot polki, vendar imajo na terenu moštvo in opremo, podobno kot veliki bataljoni, ki jih sestavljajo velika poveljniška in logistično podporna četa ter bojni bataljon. Topniški polki imajo na voljo dodatno baterijo za nadzor, zajem ciljev in taktično zvezo. Vsaka celotna brigada italijanske vojske ima naslednje enote: * Štab brigade * Bataljon za poveljstvo in taktično podporo * Poveljniška četa * Četa za signalizacijo '''Izvidniški polk''' * Četa za poveljstvo in logistično podporo * Oklepni batalijon ** 3 × izvidniške čete ** Četa težkih oklepnikov '''Artilerijski polk''' * Baterija za poveljstvo in logistično podporo * Baterija za nadzor, zajem ciljev in taktično zvezo * Artilerijski batalijon ** 3 × havbične baterije (vsaka s 6 × havbicami PzH2000 ali FH70) ** Baterija za ognjeno in tehnično podporo (Center za vodenje ognja) '''Inženirski polk''' * Četa za poveljstvo in logistično podporo * Inženirski bataljon ** 3 × bojna inžinirka čete ** Četa za podporo razmestitvi (gradbeništvo, premostitev itd.) '''Logistični polk''' * Četa za poveljstvo in logistično podporo * Logistični bataljon ** Oskrbovalna četa ** Vzdrževalna četa ** Transportna četa Odvisno od vrste brigade (lahka, srednja, težka) ima vsaka brigada tri manevrske bataljone. Trenutno so manevrski polki vojske organizirani takole: '''Lahki pehotni polk''' ([[Alpini]], [[Polk lagunarjev Serenissima|Lagunari,]] padalci; in 66. zračnomobilni pehotni polk "Trst") * Četa za poveljstvo in logistično podporo * Pehotni bataljon ** 3 × strelske čete (z VTLM Lince, Bv206 (samo enote Alpini); vsaka četa s 3 × 81 mm minometi in 2 × izstrelki Spike MR) ** Četa za manevrsko podporo (4 × 120 mm minometi, 4 × izstrelki Spike MR) '''Srednji pehotni polk''' * Četa za poveljstvo in logistično podporo * Pehotni bataljon ** 3 × strelske čete (vsaka s 14 × Freccia Combat, 3 × 81 mm minometi, 2 × Freccia Combat Anti-tank s Spike LR in 2 × izstrelki Spike MR) ** Četa za manevrsko podporo (2 × Freccia Combat, 4 × Freccia Mortar Carrier s 120 mm minometom, 4 × Freccia Combat Anti-Tankovski z izstrelki Spike LR in 4 × Spike MR, 12x VTLM Lince izvidniška vloga) '''Težki pehotni polk''' * Poveljniška in logistično podporna četa * Pehotni bataljon ** 3 × strelske čete (vsaka s 14 × Dardo IFV, 3 × 81 mm minometi, 2 × Dardo Spike LR) ** Manevrsko podporna četa (2 × Dardo IFV, 4 × M106 120 mm minometni nosilci, 4 × Dardo Spike LR) '''Tankski polk''' (4., 32. in 132. tankovski polk) * Poveljniška in logistično podporna četa * Tankski bataljon ** 3 × tankovske čete (vsaka s 13 × Glavni bojni tanki [[Ariete C-1|Ariete]]). == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam kopenskih vojsk]] * [[Kraljeva italijanska kopenska vojska]] ([[Kraljevina Italija]]) * [[Nacionalna republikanska kopenska vojska]] ([[Italijanska socialna republika]]) * [[Italijanska sobojujoča kopenska vojska]] * [[Italijanski osvobodilni korpus]] {{unit-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kopenske vojske po državah|Italija, Republika]] [[Kategorija:Italijanske oborožene sile]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1946]] [[Kategorija:Vojaške enote, garnizirane v Rimu]] [[Kategorija:Italijanska kopenska vojska|*]] qlgknwzgojedyb5hib3di9nu5urhh3i Občina Ankaran 0 302254 6748636 6738830 2026-09-10T12:17:19Z Sportomanokin 14776 /* Seznam županov */ 6748636 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |drugo_ime=Comune di Ancarano |župan=[[Gregor Strmčnik]] |grb=Ankaran Grb - Coat of Arms.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2011 Ankaran.svg |lokacija_napis = Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L410_F10101310_T13_b4_x401880_y49110_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L410_F10101310_T13_b4_x401880_y49110_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopediji</ref> |površina=8,0 |prebivalstvo=3444 |prebivalstvo_datum=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> }} '''Občina Ankaran''' [ankarán]<ref>{{Navedi splet|title=Ankaran – GOVORNI POMOČNIK|url=https://govornipomocnik.rtvslo.si/ankaran/|accessdate=2023-05-01|language=sl-SI}}</ref> ([[Italijanščina|italijansko]]: '''Comune di Ancarano''') je 212., to je po nastanku zadnja [[občina]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Občina je bil ustanovljena leta 2011 z odcepitvijo naselja [[Ankaran]] iz [[mestna občina Koper|občine Koper]]. Obsega samo eno naselje, Ankaran s skoraj 3.500 prebivalci, površinsko pa se razteza od [[Debeli rtič|Debelega rtiča]], kjer meji z Italijo, do Luke Koper, ki si jo ozemeljsko deli z Občino Koper. == Zgodovina upravne ureditve == Območje današnje občine je bilo do konca 18. stoletja del Beneške republike, ki je propadla leta 1797, območje sta si upravno delila komuna [[Milje (Tržaški zaliv)|Milje]], kamor je sodil del od Debelega rtiča do Lazareta, in komuna Koper, ki je obvladovala ostalo ozemlje. Zatem je območje prešlo pod avstrijsko oblast, ki je leta 1803 ustanovila tržaški gubernij, Koper je postal sedež okrožnega glavarstva, Milje pa so bile ena izmed malih občin. Po porazu pri [[Bitka pri Austerlitzu|Slavkovu]] je Avstrija izgubila ozemlje, ki je bilo priključeno [[Italijansko kraljestvo|Italijanskemu krajestvu]], leta 1806 je bil ustanovljen departma Istra, ki se je delil na okrožja. Po francoskem vzoru prav tako oblikujejo županstva. Županstvo Milje je bila tako vključeno v  novoustanovljeno koprsko okrožje, vendar je ozemeljsko od koprske občine pridobilo naselja Osp, Hrvatini, Elerji, Korošci, Božiči, Škofije in Plavje ter samostanske posesti v Valdoltri in Ankaranu. S tem je območje Ankarana za dobro stoletje upravno povezano z mestom na drugi strani gričevnate verige.<ref name=":0">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98MFUEVD|title=Upravna in teritorialna razdelitev Slovenske Istre v zadnjih treh stoletjih|last=Leon|first=Marin|date=1991|journal=Annales. Series historia et sociologia}}</ref> Avstrijci so francoske občine spremenili v glavne občine z nadžupani oziroma višjimi rihtarji in podobčine z rihtarji; oboje je imenovalo okrajno glavarstvo. Koprski okrajni komisariat je bil tako razdeljen na dve glavni občini, koprsko in miljsko. Ankaransko ozemlje, je bilo upravno združeno v podobčino Valle (območje sv.Jerneja, Valdoltre in Ankarana), ki je bila del velike občine Milje.<ref name=":0" /> Po kapitulaciji in razpadu  avstro-ogrske monarhije je ozemlje Istre zasedla [[Kraljevina Italija]], ki je že 19. novembra 1918 poleg vojaške uvedla tudi civilno upravo. Lokalna samouprava je bila v slovenskih in hrvaških oblinah ukinjena že marca 1919, drugod pa z prihodom fašizma na oblast. Istrski del Julijske krajine je sodil pod guvernerja v Trstu. Po fašističnemu prevzemu oblasti konec leta 1922 je ozemlje Julijske krajine razdeljeno na Puljsko, Tržaško in Videmsko pokrajino, ki so jim načelovali prefekti. Dokončna ukinitev lokalne samouprave na celotnem ozemlju Julijske krajine pride z kraljevim dekretom z dne 4. februarja 1926, ko so bili odpravljeni vsi še obstoječi občinski sveti in župani v občinah z manj kot 5000 prebivalci, nadomestili pa so jih imenovani podestaji. Leta 1923 Občina Koper od miljske občine pridobila del k.o. Škofije ter del k.o. Oltra in s tem verjetno večino ozemlja današnje ankaranske občine. Naslednje leto je ob ustanovitvi pokrajin koprska občina vključena v Puljsko, miljska pa v Tržaško pokrajino.<ref name=":0" /> Po koncu 2. svetovne vojne je ozemlje Ankarana razdeljeno z t.i. Morganovo linijo, ki je najprej delila cono A in cono B Julijske krajine, od uveljavitve Pariške mirovne pogodbe septembra leta 1947 pa med cono A in cono B svobodnega Tržaškega ozemlja. V coni A pod zavezniško vojno upravo je ostalo ozemlje od Debelega rtiča, prek slemena Miljskih hribov do Škofij. Ostalo ozemlje občine je bilo pod vojno upravo Jugoslovanske armade.<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-POBPKCWJ|title=Uprava v Slovenskem primorju 1918-1954 (Pregled)|last=Troha|first=Nevenka|date=1997|journal=Arhiv|accessdate=4.1.2018}}</ref><ref name=":0"/> Z Londonskim memorandumom je FLR Jugoslavija pridobila dodatnih 11 km² ozemlja do današnje meje meje z Italijo.<ref>{{Navedi knjigo|title=Kratka zgodovina Istre|last=Darovec|first=Darko|publisher=Založba Annales|year=2000|isbn=978-961-6328-75-3|location=|page=|cobiss=}}</ref> Leta 1955 se je z oblikovanjem komunalnega sistema lokalne samouprave v LR Sloveniji oblikovalo 62 občin, ena od teh je bila tudi [[Mestna občina Koper]] (MOK), katere del je postal tudi Ankaran. Leta 1974 je ob reformi ustave prišlo tudi do nove organizacije krajevnih skupnosti, ki pripelje do ustanovitve KS Ankaran.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno-organizacijske strukture|last=Grafenauer|first=Božo|publisher=Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta|year=2000|isbn=961-6009-90-7|location=|page=|cobiss=}}</ref> Po osamosvojitvi Slovenije pride do reforme lokalne samouprave. V prvem poskusu je je vzpostavljenih 340 referendumskih območij, kjer poteka referendumi o preoblikovanju občin 23. maja 1994, razen v Občini Koper, kjer je zaradi odločitve Ustavnega sodišča RS, ki je nasprotovalo enotnemu referendumskemu območju v občini, referendum preložen na september 1994.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1994-01-1774/odlok-o-spremembi-odloka-o-razpisu-referenduma-za-ustanovitev-obcine-koper|title=Odlok o spremembi odloka o razpisu referenduma za ustanovitev občine Koper, Uradni list RS, št. 45/1994|date=|accessdate=4.1.2019|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Referendumsko območje se tokrat ne spremeni, zgolj štetje je izvedeno po vsaki KS posebej.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1994-01-2046/porocilo-o-izidu-referenduma-za-ustanovitev-obcine-koper-dne-11--septembra-1994|title=Poročilo o izidu referenduma za ustanovitev občine Koper dne 11. septembra 1994, Uradni list RS, št.57/1994,|date=|accessdate=4.1.2019|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Ponovni poskus odpraviti neustavnost Mestne občine Koper je bil izveden leta 1998, ko je bil na referendumu zavrnjen predlog o odcepitvi treh občin iz MOK, in sicer Ankaran-Škofije, Dekani, Šmarje-Marezige.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1998-01-1592/porocilo-o-izidu-referendumov-za-ustanovitev-obcin-in-za-dolocitev-oziroma-spremembo-njihovih-obmocij-ter-za-spremembo-imen-in-sedezev-obcin-dne-19--aprila-1998|title=Poročilo o izidu referendumov za ustanovitev občin in za določitev oziroma spremembo njihovih območij ter za spremembo imen in sedežev občin dne 19. aprila 1998|date=|accessdate=4.1.2019|website=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":1" /> == Nastanek občine: referendum za samostojno občino Ankaran== Pobude za ustanovitev samostojne občine in odcepitev od Mestne občine Koper so se nadaljevale tudi po obeh referendumskih zavrnitvah. Ponovna pobuda za ustanovitev Občine Ankaran - Hrvatini je prišla s strani sveta KS Hrvatini, že leta 1999, vendar je bila pobuda zavrnjena s strani Svet KS Ankaran. Novo pobudo za skupno občino s Hrvatini je dalo društvo upokojencev leta 2005, podprl ga je tudi Svet KS Ankaran.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Proces ustanavljanja občine – primer Ankarana|last=Tršar|first=Tjaša|publisher=Fakulteta za družbene vede|year=2012|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/trsar-tjasa.pdf|location=|page=|cobiss=}}</ref>  Predlog, kot eden od šestnajstih je doživel podporo Službe vlade za lokalno samoupravo in DZ je razpisal referendum, ki je potekal 29. januarja 2006, vendar je bil rezultat negativen, saj je proti novi občini glasovalo 66,39 odstotka volilcev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2006-01-0510/porocilo-o-izidu-glasovanja-na-referendumu-za-ustanovitev-obcin-ter-za-dolocitev-oziroma-spremembo-njihovih-obmocij-ki-je-bil-29--januarja-2006|title=Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za ustanovitev občin ter za določitev oziroma spremembo njihovih območij, ki je bil 29. januarja 2006, Uradni list RS, št 13/2006|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> 9.11.2009 je bil izveden nov posvetovalni (neobvezen)[[referendum]] za samostojno Občino Ankaran z odcepitvijo zgolj naselja Ankaran, ki se je končal s pozitivnim izidom (56 % za),<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/clanek/92140 |title=V Ankaranu in na Mirni za ustanovitev svoje občine |date=9. november 2009 |publisher=Delo.si}}</ref> Zakon o ustanovitvi občine Ankaran je bil v Državnem zboru, najprej potrjen 30. marca 2010, nato je Državni svet dal odložilni veto na zakon, ki je ob ponovnem glasovanju zmanjkal glas do potrebne absolutne večine za potrditev.<ref>{{navedi novice |url=http://www.rtvslo.si/slovenija/ankaran-in-mirna-ne-bosta-obcini/228523 |title=Ankaran in Mirna ne bosta občini |date=22. april 2010 |publisher=MMC RTV Slovenia}}</ref> Pobudniki ustanovitve občin Ankaran in Mirna so vložili zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti razpisa lokalnih volitev leta 2010.  Ustavno sodišče je zadržalo izvajanje lokalnih volitev o omenjenih občinah ter Državnemu zboru naložilo ustanovitev obeh občin, ki sta izpolnjevali pogoje za ustanovitev. Po tem je postopek za ustanovitev občine Mirna tekel naprej ter je bil izglasovan, predlog za ustanovitev občine Ankaran pa je doživel ponovno zavrnitev.<ref name=":2" /> Položaj ustanavljanja občine Ankaran je bil vse bolj zapleten in v navidez brezizhodnem položaju. Razrešilo ga je Ustavno sodišče RS, ko je s sodbo z dne 9. Junija 2011 ustanovilo novo občino Ankaran, ki obsega naselje Ankaran in s tem prekoračilio svoje pristojnosti. Določilo je tudi, da  občinski svet sestavlja 13 članov, od tega en pripadnik italijanske avtohtone narodne skupnosti.Določilo je tudi, da se prve volitve izvedejo ob naslednji rednih volitvah. Hkrati s tem je razpisala občinske volitve v MOK, ki jih je prejšnje leto zadržalo. pri čemer se prve volitve v organe nove občine izvedejo v okviru rednih lokalnih volitev leta 2014.<ref>{{navedi novice |url=http://www.uradni-list.si/1/content?id=104195 |title=Odločba o ustanovitvi občine Ankaran |date=9. junij 2011 |publisher=Uradni list}}</ref> Za prvega župana je bil izvoljen Gregor Strmčnik, ki je bil eden od vodilnih pri ustanavljanju občine. Na volitvah je v prvem krogu premagal kandidata [[Gašpar Gašpar Mišič|Gašparja Gašparja Mišiča]].<ref>[http://www.zurnal24.si/izbrali-prvega-zupana-ankarana-clanek-237526 Izbrali prvega župana Ankarana], Zurnal24.si, pridobljeno 20. oktober 2014.</ref>Gregor Strmčnik je bil 18. novembra 2018 ponovno potrjen za župana Ankarana, hkrati je njegova lista Radi imamo Ankaran dobila 9 sedežev v občinskem svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2018-01-3788/porocilo-o-izidu-rednih-volitev-zupana-in-clanov-obcinskega-sveta-obcine-ankaran-dne-18--novembra-2018|title=Poročilo o izidu rednih volitev župana in članov Občinskega sveta Občine Ankaran, dne 18. novembra 2018|date=|accessdate=4.1.2018|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> == Prijateljska mesta/občine == * [[Ancarano, Italija|Ancarano]], [[Abruci]], {{zastava|Italija}} (2025)<ref>{{navedi revijo |last1=Bednarik |first1=Jan |last2= |first2= |year=2025 |title=Ankaran pobraten z Ankaranom |journal=Primorske novice |volume= |issue=142|pages= 5|publisher=Primorske novice, časopisno založniška družba d.o.o., Koper |doi= |url=https://primorske.svet24.si/primorska/istra/ankaran-pobraten-z-ankaranom|accessdate=24. junij 2025}}</ref> == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=125px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- |colspan=3 align=center style="border-top-width:7px"|'''Izredne volitve ob ustanovitvi občine''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2011 ! scope="row"|[[Gregor Strmčnik]] | {{Abbr|RIA|Lista Radi imamo Ankaran}} |- |colspan=3 align=center style="border-top-width:7px"|'''Redne volitve''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row" rowspan=3|[[Gregor Strmčnik]] | {{Abbr|RIA|Lista Radi imamo Ankaran}} |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | {{Abbr|RIA|Lista Radi imamo Ankaran}} |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | {{Abbr|SV|Darij Dujmovič in skupina volivcev}} |} == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official|http://obcina-ankaran.si}} {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občina Ankaran| ]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Ankaran]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2011]] 00wjwb45f0c4jccanojfjat11e02mq4 6748829 6748636 2026-09-10T18:52:42Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6748829 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |drugo_ime=Comune di Ancarano |župan=[[Gregor Strmčnik]] |grb=Ankaran Grb - Coat of Arms.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2011 Ankaran.svg |lokacija_napis = Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L410_F10101310_T13_b4_x401880_y49110_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L410_F10101310_T13_b4_x401880_y49110_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopediji</ref> |površina=8,0 |prebivalstvo=3444 |prebivalstvo_datum=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> }} '''Občina Ankaran''' [ankarán]<ref>{{Navedi splet|title=Ankaran – GOVORNI POMOČNIK|url=https://govornipomocnik.rtvslo.si/ankaran/|accessdate=2023-05-01|language=sl-SI}}</ref> ([[Italijanščina|italijansko]]: '''Comune di Ancarano''') je 212., to je po nastanku zadnja [[občina]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Občina je bil ustanovljena leta 2011 z odcepitvijo naselja [[Ankaran]] iz [[mestna občina Koper|občine Koper]]. Obsega samo eno naselje, Ankaran s skoraj 3.500 prebivalci, površinsko pa se razteza od [[Debeli rtič|Debelega rtiča]], kjer meji z Italijo, do Luke Koper, ki si jo ozemeljsko deli z Občino Koper. == Zgodovina upravne ureditve == Območje današnje občine je bilo do konca 18. stoletja del Beneške republike, ki je propadla leta 1797, območje sta si upravno delila komuna [[Milje (Tržaški zaliv)|Milje]], kamor je sodil del od Debelega rtiča do Lazareta, in komuna Koper, ki je obvladovala ostalo ozemlje. Zatem je območje prešlo pod avstrijsko oblast, ki je leta 1803 ustanovila tržaški gubernij, Koper je postal sedež okrožnega glavarstva, Milje pa so bile ena izmed malih občin. Po porazu pri [[Bitka pri Austerlitzu|Slavkovu]] je Avstrija izgubila ozemlje, ki je bilo priključeno [[Italijansko kraljestvo|Italijanskemu krajestvu]], leta 1806 je bil ustanovljen departma Istra, ki se je delil na okrožja. Po francoskem vzoru prav tako oblikujejo županstva. Županstvo Milje je bila tako vključeno v  novoustanovljeno koprsko okrožje, vendar je ozemeljsko od koprske občine pridobilo naselja Osp, Hrvatini, Elerji, Korošci, Božiči, Škofije in Plavje ter samostanske posesti v Valdoltri in Ankaranu. S tem je območje Ankarana za dobro stoletje upravno povezano z mestom na drugi strani gričevnate verige.<ref name=":0">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98MFUEVD|title=Upravna in teritorialna razdelitev Slovenske Istre v zadnjih treh stoletjih|last=Leon|first=Marin|date=1991|journal=Annales. Series historia et sociologia}}</ref> Avstrijci so francoske občine spremenili v glavne občine z nadžupani oziroma višjimi rihtarji in podobčine z rihtarji; oboje je imenovalo okrajno glavarstvo. Koprski okrajni komisariat je bil tako razdeljen na dve glavni občini, koprsko in miljsko. Ankaransko ozemlje, je bilo upravno združeno v podobčino Valle (območje sv.Jerneja, Valdoltre in Ankarana), ki je bila del velike občine Milje.<ref name=":0" /> Po kapitulaciji in razpadu  avstro-ogrske monarhije je ozemlje Istre zasedla [[Kraljevina Italija]], ki je že 19. novembra 1918 poleg vojaške uvedla tudi civilno upravo. Lokalna samouprava je bila v slovenskih in hrvaških oblinah ukinjena že marca 1919, drugod pa z prihodom fašizma na oblast. Istrski del Julijske krajine je sodil pod guvernerja v Trstu. Po fašističnemu prevzemu oblasti konec leta 1922 je ozemlje Julijske krajine razdeljeno na Puljsko, Tržaško in Videmsko pokrajino, ki so jim načelovali prefekti. Dokončna ukinitev lokalne samouprave na celotnem ozemlju Julijske krajine pride z kraljevim dekretom z dne 4. februarja 1926, ko so bili odpravljeni vsi še obstoječi občinski sveti in župani v občinah z manj kot 5000 prebivalci, nadomestili pa so jih imenovani podestaji. Leta 1923 Občina Koper od miljske občine pridobila del k.o. Škofije ter del k.o. Oltra in s tem verjetno večino ozemlja današnje ankaranske občine. Naslednje leto je ob ustanovitvi pokrajin koprska občina vključena v Puljsko, miljska pa v Tržaško pokrajino.<ref name=":0" /> Po koncu 2. svetovne vojne je ozemlje Ankarana razdeljeno z t.i. Morganovo linijo, ki je najprej delila cono A in cono B Julijske krajine, od uveljavitve Pariške mirovne pogodbe septembra leta 1947 pa med cono A in cono B svobodnega Tržaškega ozemlja. V coni A pod zavezniško vojno upravo je ostalo ozemlje od Debelega rtiča, prek slemena Miljskih hribov do Škofij. Ostalo ozemlje občine je bilo pod vojno upravo Jugoslovanske armade.<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-POBPKCWJ|title=Uprava v Slovenskem primorju 1918-1954 (Pregled)|last=Troha|first=Nevenka|date=1997|journal=Arhiv|accessdate=4.1.2018}}</ref><ref name=":0"/> Z Londonskim memorandumom je FLR Jugoslavija pridobila dodatnih 11 km² ozemlja do današnje meje meje z Italijo.<ref>{{Navedi knjigo|title=Kratka zgodovina Istre|last=Darovec|first=Darko|publisher=Založba Annales|year=2000|isbn=978-961-6328-75-3|location=|page=|cobiss=}}</ref> Leta 1955 se je z oblikovanjem komunalnega sistema lokalne samouprave v LR Sloveniji oblikovalo 62 občin, ena od teh je bila tudi [[Mestna občina Koper]] (MOK), katere del je postal tudi Ankaran. Leta 1974 je ob reformi ustave prišlo tudi do nove organizacije krajevnih skupnosti, ki pripelje do ustanovitve KS Ankaran.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno-organizacijske strukture|last=Grafenauer|first=Božo|publisher=Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta|year=2000|isbn=961-6009-90-7|location=|page=|cobiss=}}</ref> Po osamosvojitvi Slovenije pride do reforme lokalne samouprave. V prvem poskusu je je vzpostavljenih 340 referendumskih območij, kjer poteka referendumi o preoblikovanju občin 23. maja 1994, razen v Občini Koper, kjer je zaradi odločitve Ustavnega sodišča RS, ki je nasprotovalo enotnemu referendumskemu območju v občini, referendum preložen na september 1994.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1994-01-1774/odlok-o-spremembi-odloka-o-razpisu-referenduma-za-ustanovitev-obcine-koper|title=Odlok o spremembi odloka o razpisu referenduma za ustanovitev občine Koper, Uradni list RS, št. 45/1994|date=|accessdate=4.1.2019|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Referendumsko območje se tokrat ne spremeni, zgolj štetje je izvedeno po vsaki KS posebej.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1994-01-2046/porocilo-o-izidu-referenduma-za-ustanovitev-obcine-koper-dne-11--septembra-1994|title=Poročilo o izidu referenduma za ustanovitev občine Koper dne 11. septembra 1994, Uradni list RS, št.57/1994,|date=|accessdate=4.1.2019|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Ponovni poskus odpraviti neustavnost Mestne občine Koper je bil izveden leta 1998, ko je bil na referendumu zavrnjen predlog o odcepitvi treh občin iz MOK, in sicer Ankaran-Škofije, Dekani, Šmarje-Marezige.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1998-01-1592/porocilo-o-izidu-referendumov-za-ustanovitev-obcin-in-za-dolocitev-oziroma-spremembo-njihovih-obmocij-ter-za-spremembo-imen-in-sedezev-obcin-dne-19--aprila-1998|title=Poročilo o izidu referendumov za ustanovitev občin in za določitev oziroma spremembo njihovih območij ter za spremembo imen in sedežev občin dne 19. aprila 1998|date=|accessdate=4.1.2019|website=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":1" /> == Nastanek občine: referendum za samostojno občino Ankaran== Pobude za ustanovitev samostojne občine in odcepitev od Mestne občine Koper so se nadaljevale tudi po obeh referendumskih zavrnitvah. Ponovna pobuda za ustanovitev Občine Ankaran - Hrvatini je prišla s strani sveta KS Hrvatini, že leta 1999, vendar je bila pobuda zavrnjena s strani Svet KS Ankaran. Novo pobudo za skupno občino s Hrvatini je dalo društvo upokojencev leta 2005, podprl ga je tudi Svet KS Ankaran.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Proces ustanavljanja občine – primer Ankarana|last=Tršar|first=Tjaša|publisher=Fakulteta za družbene vede|year=2012|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/trsar-tjasa.pdf|location=|page=|cobiss=}}</ref>  Predlog, kot eden od šestnajstih je doživel podporo Službe vlade za lokalno samoupravo in DZ je razpisal referendum, ki je potekal 29. januarja 2006, vendar je bil rezultat negativen, saj je proti novi občini glasovalo 66,39 odstotka volilcev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2006-01-0510/porocilo-o-izidu-glasovanja-na-referendumu-za-ustanovitev-obcin-ter-za-dolocitev-oziroma-spremembo-njihovih-obmocij-ki-je-bil-29--januarja-2006|title=Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za ustanovitev občin ter za določitev oziroma spremembo njihovih območij, ki je bil 29. januarja 2006, Uradni list RS, št 13/2006|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> 9.11.2009 je bil izveden nov posvetovalni (neobvezen)[[referendum]] za samostojno Občino Ankaran z odcepitvijo zgolj naselja Ankaran, ki se je končal s pozitivnim izidom (56 % za),<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/clanek/92140 |title=V Ankaranu in na Mirni za ustanovitev svoje občine |date=9. november 2009 |publisher=Delo.si}}</ref> Zakon o ustanovitvi občine Ankaran je bil v Državnem zboru, najprej potrjen 30. marca 2010, nato je Državni svet dal odložilni veto na zakon, ki je ob ponovnem glasovanju zmanjkal glas do potrebne absolutne večine za potrditev.<ref>{{navedi novice |url=http://www.rtvslo.si/slovenija/ankaran-in-mirna-ne-bosta-obcini/228523 |title=Ankaran in Mirna ne bosta občini |date=22. april 2010 |publisher=MMC RTV Slovenia}}</ref> Pobudniki ustanovitve občin Ankaran in Mirna so vložili zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti razpisa lokalnih volitev leta 2010.  Ustavno sodišče je zadržalo izvajanje lokalnih volitev o omenjenih občinah ter Državnemu zboru naložilo ustanovitev obeh občin, ki sta izpolnjevali pogoje za ustanovitev. Po tem je postopek za ustanovitev občine Mirna tekel naprej ter je bil izglasovan, predlog za ustanovitev občine Ankaran pa je doživel ponovno zavrnitev.<ref name=":2" /> Položaj ustanavljanja občine Ankaran je bil vse bolj zapleten in v navidez brezizhodnem položaju. Razrešilo ga je Ustavno sodišče RS, ko je s sodbo z dne 9. Junija 2011 ustanovilo novo občino Ankaran, ki obsega naselje Ankaran in s tem prekoračilio svoje pristojnosti. Določilo je tudi, da  občinski svet sestavlja 13 članov, od tega en pripadnik italijanske avtohtone narodne skupnosti.Določilo je tudi, da se prve volitve izvedejo ob naslednji rednih volitvah. Hkrati s tem je razpisala občinske volitve v MOK, ki jih je prejšnje leto zadržalo. pri čemer se prve volitve v organe nove občine izvedejo v okviru rednih lokalnih volitev leta 2014.<ref>{{navedi novice |url=http://www.uradni-list.si/1/content?id=104195 |title=Odločba o ustanovitvi občine Ankaran |date=9. junij 2011 |publisher=Uradni list}}</ref> Za prvega župana je bil izvoljen Gregor Strmčnik, ki je bil eden od vodilnih pri ustanavljanju občine. Na volitvah je v prvem krogu premagal kandidata [[Gašpar Gašpar Mišič|Gašparja Gašparja Mišiča]].<ref>[http://www.zurnal24.si/izbrali-prvega-zupana-ankarana-clanek-237526 Izbrali prvega župana Ankarana], Zurnal24.si, pridobljeno 20. oktober 2014.</ref>Gregor Strmčnik je bil 18. novembra 2018 ponovno potrjen za župana Ankarana, hkrati je njegova lista Radi imamo Ankaran dobila 9 sedežev v občinskem svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2018-01-3788/porocilo-o-izidu-rednih-volitev-zupana-in-clanov-obcinskega-sveta-obcine-ankaran-dne-18--novembra-2018|title=Poročilo o izidu rednih volitev župana in članov Občinskega sveta Občine Ankaran, dne 18. novembra 2018|date=|accessdate=4.1.2018|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> == Prijateljska mesta/občine == * [[Ancarano, Italija|Ancarano]], [[Abruci]], {{zastava|Italija}} (2025)<ref>{{navedi revijo |last1=Bednarik |first1=Jan |last2= |first2= |year=2025 |title=Ankaran pobraten z Ankaranom |journal=Primorske novice |volume= |issue=142|pages= 5|publisher=Primorske novice, časopisno založniška družba d.o.o., Koper |doi= |url=https://primorske.svet24.si/primorska/istra/ankaran-pobraten-z-ankaranom|accessdate=24. junij 2025}}</ref> == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=125px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- |colspan=3 align=center style="border-top-width:7px"|'''Izredne volitve ob ustanovitvi občine''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2011 ! scope="row"|[[Gregor Strmčnik]] | '''{{Abbr|RIA|Lista Radi imamo Ankaran}}''' |- |colspan=3 align=center style="border-top-width:7px"|'''Redne volitve''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row" rowspan=3|[[Gregor Strmčnik]] | '''{{Abbr|RIA|Lista Radi imamo Ankaran}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | '''{{Abbr|RIA|Lista Radi imamo Ankaran}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | '''{{Abbr|SV|Darij Dujmovič in skupina volivcev}}''' |} == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official|http://obcina-ankaran.si}} {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občina Ankaran| ]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Ankaran]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2011]] eebfdcpp5u8iqvjqzxogy7x493ygfv3 Poliamorija 0 302953 6748697 6604378 2026-09-10T14:01:26Z TadejM 738 +[[Kategorija:Medosebna razmerja]]; +[[Kategorija:Intimni odnosi]]; +[[Kategorija:Spolnost in družba]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748697 wikitext text/x-wiki {{popravi}}[[Slika:Polyamory.svg|thumb|right|Neskončno srce se pogosto uporablja kot simbol poliamorije.<ref name="ILIC">{{navedi splet |url=http://www.hevanet.com/alexwest/parrots/symbolist.html |title=A List of Poly Symbols |accessdate=2002-05-11 |last=West |first=Alex |date=2001-02-06 |quote=variations on Pi-and-the-three-colors the ILIC symbol&nbsp;... The symbol that started this category, Jim Evans' Poly Pride Flag. He has put this image in the public domain&nbsp;... "ILIC" stands for Infinite Love in Infinite Combinations (a reference to Star Trek's IDIC credo --- the D in the Star Trek version stands for "Diversity").}}</ref>]] '''Poliamorija''' (iz [[Grščina|grščine]] {{lang|el|πολύ}} [''{{lang|el-Latn|poly}}'', pomeni nekaj ali več] in [[Latinščina|latinščine]] ''{{lang|la|amor}}'' [ljubezen]) se prakticira iz želje po sprejemanju po več kot enem intimnem razmerju v [[Soglasje|soglasju]] z ostalimi udeleženci. Poliamorija, pogosto skrajšano kot ''poli'', se pogosto opisuje kot ''sporazumno,'' ''etično'', ali ''ne-odgovorno'' monogamijo. Beseda se včasih uporablja v širšem smislu in se sklicuje na spolne ali romantične odnose, ki niso spolno izključen, čeprav ni strinjata o tem, kako široko se pojem uporablja. Poudarek je na etiki, poštenosti, transparentnosti in vse kar splošno velja kot ključna opredeljena značilnost. Termin "polyamorous" je mišljen kot narava odnosov ali kot [[filozofija]] orientacije odnosov (več kot samo spolna ali seksualna orientacija). Včasih se uporablja kot [[krovni termin]] za več odnosov; poliamorni dogovori so različni, kar se odraža v izbiri in filozofiji vpletenih posameznikov. Poliamorija je manj specifičen termin kot pa [[poligamija]], praksa ali stanje, kjer je možno imeti več kot enega [[zakonec|zakonca]]. Večina poligamnih kultur je tradicionalno [[Poliginija|poliginičnih]], kjer ima mož več žena. [[Poliandrične]] družbe, v katerih ima žena več mož tudi obstajajo, vendar so manj pogoste.<ref name="Palm">{{navedi novice |title=Polyandry Practice Fascinates Prince |first=Dee |last=Whittington |newspaper=[[The Palm Beach Post]] |date=December 12, 1976 |url=http://news.google.com/newspapers?id=blc0AAAAIBAJ&sjid=CcwFAAAAIBAJ&pg=2638,6668094&dq=polyandry+sri+lanka&hl=en |accessdate=October 14, 2010 |archive-date=2015-09-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150908132323/https://news.google.com/newspapers?id=blc0AAAAIBAJ&sjid=CcwFAAAAIBAJ&pg=2638,6668094&dq=polyandry+sri+lanka&hl=en |url-status=dead }}</ref> Poroka ni pogoj za poliamorne odnose. == Sklici in opombe == {{sklici}}{{Sociološka škrbina}} [[Kategorija:Ljubezen]] [[Kategorija:Medosebna razmerja]] [[Kategorija:Intimni odnosi]] [[Kategorija:Spolnost in družba]] j4rat4l16om7pcw4ysgvaeqjfppl5xg Tekavčič 0 307298 6748903 6238221 2026-09-10T23:09:31Z ~2026-44996-51 264415 6748903 wikitext text/x-wiki '''Tekavčič''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Bogdan Tekavčič]] (1922—2015), ginekolog * [[Fran Tekavčič]] (1862—1936), pravnik, gledališčnik * [[Igor Tekavčič]] (*1950), nevrokirurg * [[Ivo Tekavčič]], šahist * [[Kristina Pahor de Maiti Tekavčič]], jezikoslovka * [[Manca Tekavčič Pompe]], pediatrična oftalmologinja * [[Maruša Tekavčič Veber]], mednarodna pravnica * [[Metka Tekavčič]] (*1961), ekonomistka, univ. profesorica in političarka * [[Onja Tekavčič Grad]] (*1955), klinična psihologinja * [[Rudolf Tekavčič]], ornitolog == Glej tudi == * priimek [[Tekavec]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Tekavčič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] d1wmccyhhu72h7b810uq2zbj4gyy2t6 Trampuž 0 307561 6748645 6545982 2026-09-10T12:34:08Z ~2026-45085-22 264465 /* Glej tudi */ 6748645 wikitext text/x-wiki '''Trampuž''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: *[[Andrej Trampuž]], zdravnik infektolog, vodja raziskovalnega oddelka Univerzitetne klinike Charité v Berlinu *[[Bogomil Trampuž Bratina]] (1908—1974), pesnik, publicist, humanitarni in kulturni delavec v Ekvadorju * [[Boris Trampuž]] - [[Čož]] (1912—1975), politik, diplomat in kulturni delavec * [[Cveto Trampuž]] (1935—1999), matematik, računalnikar/informatik in šahist, predavatelj FDV * [[Danilo Trampuž]] (1901—1992), generalmajor JLA, letališki konstruktor (tudi politični zapornik) *[[Franjo Trampuž|Franjo (Franc) Trampuž]] (1870—1957), agronom, enolog in šolnik *[[Igor Trampuž]] (*1969), kolesar?, športni aktivist *[[Lea Trampuž]], porodničarka *[[Lilijana Trampuž]], zgodovinarka *[[Mara Trampuž]] (1923—1977), ginekologinja, porodničarka *[[Marko Trampuž]], menedžer *[[Matej Trampuž]], raftar * [[Miha Trampuž]] (*1950), pravnik, strokovnjak za avtorsko pravo, univ. prof. * [[Milan Trampuž]] (1908—1977), pravnik * [[Nejc Trampuž]] (*1993), novomedijski umetnik in fotograf *[[Neva Trampuž Orel]] (*1946), arheologinja *[[Robert Trampuž]] (1950—2018/9?), župan Bovca *[[Robert Trampuž]] (1965(?)—1984), kolesar * [[Vladimir Trampuž]] (1904—1982), zdravnik ginekolog in porodničar * [[Zmago Trampuž]] (*1937), gospodarstvenik, dirtektor Fructala *(Z''vonka Trampuž'' - psevdonim Tončke (Antonije) Curk, mladinske pisateljice: 1906-96) == Glej tudi == * priimek [[Trampuš]] ** [[Adolf Trampuš]] (1891-1916), tiskar in pesnik v Trstu ** [[Martina Trampuš Valant]] (*1969), glasbenica, glasbena šolnica ** [[Zdenko Trampuš]], hrvaški stomatolog in zdravstveni vizionar *priimke [[Tramšek]], [[Tramte]], [[Trap]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Trampuž}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] n489jfiftesrv8l8gepwdv4rop84ph8 6748669 6748645 2026-09-10T13:42:19Z ~2026-45085-22 264465 /* Glej tudi */ 6748669 wikitext text/x-wiki '''Trampuž''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: *[[Andrej Trampuž]], zdravnik infektolog, vodja raziskovalnega oddelka Univerzitetne klinike Charité v Berlinu *[[Bogomil Trampuž Bratina]] (1908—1974), pesnik, publicist, humanitarni in kulturni delavec v Ekvadorju * [[Boris Trampuž]] - [[Čož]] (1912—1975), politik, diplomat in kulturni delavec * [[Cveto Trampuž]] (1935—1999), matematik, računalnikar/informatik in šahist, predavatelj FDV * [[Danilo Trampuž]] (1901—1992), generalmajor JLA, letališki konstruktor (tudi politični zapornik) *[[Franjo Trampuž|Franjo (Franc) Trampuž]] (1870—1957), agronom, enolog in šolnik *[[Igor Trampuž]] (*1969), kolesar?, športni aktivist *[[Lea Trampuž]], porodničarka *[[Lilijana Trampuž]], zgodovinarka *[[Mara Trampuž]] (1923—1977), ginekologinja, porodničarka *[[Marko Trampuž]], menedžer *[[Matej Trampuž]], raftar * [[Miha Trampuž]] (*1950), pravnik, strokovnjak za avtorsko pravo, univ. prof. * [[Milan Trampuž]] (1908—1977), pravnik * [[Nejc Trampuž]] (*1993), novomedijski umetnik in fotograf *[[Neva Trampuž Orel]] (*1946), arheologinja *[[Robert Trampuž]] (1950—2018/9?), župan Bovca *[[Robert Trampuž]] (1965(?)—1984), kolesar * [[Vladimir Trampuž]] (1904—1982), zdravnik ginekolog in porodničar * [[Zmago Trampuž]] (*1937), gospodarstvenik, direktor Fructala *(Z''vonka Trampuž'' - psevdonim Tončke (Antonije) Curk, mladinske pisateljice: 1906-96) == Glej tudi == * priimek [[Trampuš]] ** [[Adolf Trampuš]] (1891-1916), tiskar in pesnik v Trstu ** [[Martina Trampuš Valant]] (*1969), glasbenica, glasbena šolnica ** [[Zdenko Trampuš]], hrvaški stomatolog in zdravstveni vizionar *priimke [[Tramšek]], [[Tramte]], [[Trap]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Trampuž}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 3acj9atlnnc8m9974czvejo6f39dw3u Saje (priimek) 0 307619 6748721 6518493 2026-09-10T14:37:53Z ~2026-45085-22 264465 6748721 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Saje}} '''Saje''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Alenka Moder Saje]] (*1944), prevajalka * [[Andrej Saje]] (*1966), novomeški škof * [[Baldomir Saje]] (1909–1945), mornariški častnik, partizan * France Saje (*1955), strojnik, pedagog * Mojca Saje (*1960), medicinska sestra, pedagoginja, publicistka * Mojca Saje, pevka (narodno-)zabavne glasbe * [[Franc Saje]] (*1941), gradbenik * [[Franček Saje]] (1921–1999), časnikar, politični zgodovinar (2. sv. vojne pri nas) in publicist * [[Igor Saje]] (*1954), glasbenik kitarist, pedagog * [[Janez Saje]] (1835–1917), šolnik * [[Janko Saje]] (1937–1996), publicist * [[Julij Saje]] (1906–1984), zdravnik * [[Lili Saje Wang|Lili (Liana) Saje Wang]], ilustratorka, grafična oblikovalka * [[Maja Hakl Saje]], zgodovinarka, kustosinja * [[Marija Saje]] (1910–2009), profesorica francoščine * [[Miran Saje]] (*1948), gradbenik, univerzitetni profesor * [[Miro Saje]] (*1965), trobentač, godbenik (kapelnik/dirigent) * [[Mitja Saje]] (*1947), sinolog, prevajalec, univerzitetni profesor * [[Nejc Saje]], fotograf, snemalec * [[Peter Saje]], častnik * [[Pavel Saje]], gradbenik == Glej tudi == * priimek [[Sajko]] * priimek [[Sajevic]] oz. [[Sajovic]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Saje}} {{priimek|Saje}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 9wdrgm7igrxiifnw0tc0bl6p1heklhb 6748722 6748721 2026-09-10T14:38:12Z ~2026-45085-22 264465 6748722 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Saje}} '''Saje''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Alenka Moder Saje]] (*1944), prevajalka * [[Andrej Saje]] (*1966), novomeški škof * [[Baldomir Saje]] (1909–1945), mornariški častnik, partizan * France Saje (*1955), strojnik, pedagog * Mojca Saje (*1960), medicinska sestra, pedagoginja, publicistka * Mojca Saje (r. Muženič), pevka (narodno-)zabavne glasbe * [[Franc Saje]] (*1941), gradbenik * [[Franček Saje]] (1921–1999), časnikar, politični zgodovinar (2. sv. vojne pri nas) in publicist * [[Igor Saje]] (*1954), glasbenik kitarist, pedagog * [[Janez Saje]] (1835–1917), šolnik * [[Janko Saje]] (1937–1996), publicist * [[Julij Saje]] (1906–1984), zdravnik * [[Lili Saje Wang|Lili (Liana) Saje Wang]], ilustratorka, grafična oblikovalka * [[Maja Hakl Saje]], zgodovinarka, kustosinja * [[Marija Saje]] (1910–2009), profesorica francoščine * [[Miran Saje]] (*1948), gradbenik, univerzitetni profesor * [[Miro Saje]] (*1965), trobentač, godbenik (kapelnik/dirigent) * [[Mitja Saje]] (*1947), sinolog, prevajalec, univerzitetni profesor * [[Nejc Saje]], fotograf, snemalec * [[Peter Saje]], častnik * [[Pavel Saje]], gradbenik == Glej tudi == * priimek [[Sajko]] * priimek [[Sajevic]] oz. [[Sajovic]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Saje}} {{priimek|Saje}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] fl4z4hu144ab9hm59lyah4ikislvq9a 6748723 6748722 2026-09-10T14:38:48Z ~2026-45085-22 264465 /* Glej tudi */ 6748723 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Saje}} '''Saje''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Alenka Moder Saje]] (*1944), prevajalka * [[Andrej Saje]] (*1966), novomeški škof * [[Baldomir Saje]] (1909–1945), mornariški častnik, partizan * France Saje (*1955), strojnik, pedagog * Mojca Saje (*1960), medicinska sestra, pedagoginja, publicistka * Mojca Saje (r. Muženič), pevka (narodno-)zabavne glasbe * [[Franc Saje]] (*1941), gradbenik * [[Franček Saje]] (1921–1999), časnikar, politični zgodovinar (2. sv. vojne pri nas) in publicist * [[Igor Saje]] (*1954), glasbenik kitarist, pedagog * [[Janez Saje]] (1835–1917), šolnik * [[Janko Saje]] (1937–1996), publicist * [[Julij Saje]] (1906–1984), zdravnik * [[Lili Saje Wang|Lili (Liana) Saje Wang]], ilustratorka, grafična oblikovalka * [[Maja Hakl Saje]], zgodovinarka, kustosinja * [[Marija Saje]] (1910–2009), gimn. profesorica francoščine * [[Miran Saje]] (*1948), gradbenik, univerzitetni profesor * [[Miro Saje]] (*1965), trobentač, godbenik (kapelnik/dirigent) * [[Mitja Saje]] (*1947), sinolog, prevajalec, univerzitetni profesor * [[Nejc Saje]], fotograf, snemalec * [[Peter Saje]], častnik * [[Pavel Saje]], gradbenik == Glej tudi == * priimek [[Sajko]] * priimek [[Sajevic]] oz. [[Sajovic]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Saje}} {{priimek|Saje}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] bpe2fev066gkoapf6iksrdksootu9ai Ludwig Arendt 0 316762 6748756 6473809 2026-09-10T15:58:47Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748756 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Ludwig Arendt |lived= |born= |died= |image= |caption= |birth_name= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |nationality= |alma-mater= |allegiance={{flagicon|Avstro-Ogrska}} [[Avstro-Ogrska]] |branch=[[Slika:War flag of Austria-Hungary (1918).svg|25px|Vojna zastava Avstro-ogrske monarhije]] [[Avstro-ogrska skupna vojska]] |service= |serviceyears=?–1909 |rank=[[Podmaršal]] |servicenumber= |unit= |commands= |battles= |awards= |relations= |laterwork= }} '''Ludwig Arendt''', [[Avstrijci|avstrijski]] [[general]], * [[28. avgust]] [[1851]], † [[18. februar]] [[1916]]. == Življenjepis == V letih 1903–1907 je bil poveljnik [[64. pehotni polk (Avstro-Ogrska)|64. pehotnega polka]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mlorenz.at/Bewaffnete_Macht/01_Infanterie/01_Infanterie_01.htm |title=Mlorenz.at - k.u.k. Infanterie / infantry |access-date=2012-01-02 |archive-date=2018-03-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180315165256/http://www.mlorenz.at/Bewaffnete_Macht/01_Infanterie/01_Infanterie_01.htm |url-status=dead }}</ref> Potem, ko se je 1. januarja 1909 upokojil, je bil 9. decembra 1910 povišan v nazivnega podmaršala.<ref name="#1">{{Navedi splet |url=http://oesta.gv.at/DocView.axd?CobId=23130 |title=Oesta.gv.at - Die k. k. bzw. k. u. k. Generalität 1816-1918 |accessdate=2012-01-02 |archive-date=2012-03-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120313170256/http://oesta.gv.at/DocView.axd?CobId=23130 |url-status=dead }}</ref> == Pregled vojaške kariere == ; Napredovanja<ref name="#1"/> * [[generalmajor (Avstro-Ogrska)|generalmajor]]: 1. november 1906 (z dnem 16. novembrom 1906) * [[podmaršal]]: 9. december 1910 == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam avstrijskih generalov]] * [[seznam generalov Avstro-ogrske kopenske vojske]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Arendt, Ludwig}} [[Kategorija:Avstrijski plemiči]] [[Kategorija:Avstrijski generali]] [[Kategorija:Generali Avstro-ogrske kopenske vojske]] fgs8bw5p6ml6xtcu074sgzkwfbyg55f Krnja Jela, Sjenica 0 322312 6748633 6568002 2026-09-10T12:03:22Z ~2026-45085-22 264465 6748633 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Krnja Jela}} {{Infopolje Naselje v Srbiji |ime=Krnja Jela |slika= |prebivalstvo=47 |prebivalstvo_od=2002 |prebivalstvo_footnotes=<ref>Popis stanovništva, domaćinstava i Stanova 2002. Knjiga 1: Nacionalna ili etnička pripadnost po naseljima. Republika Srbija, Republički zavod za statistiku Beograd 2003. ISBN 86-84443-00-09</ref> |nadmorska=1158 |postna= |posta= |mesto= |obcina=[[Občina Sjenica|Sjenica]] |okraj=[[Zlatiborski upravni okraj]] |avt-prov= |stat-reg= }} '''Krnja Jela''' (izvirno {{lang-sr|Крња Јела}}) je [[naselje]] v [[Sandžak|Sandžaku]] v [[Srbija|Srbiji]], ki [[Upravna delitev Srbije|upravno]] spada pod [[občina Sjenica|Občino Sjenica]]; slednja pa je del [[Zlatiborski upravni okraj|Zlatiborskega upravnega okraja]]. == Demografija == V naselju živi 38 polnoletnih prebivalcev, pri čemer je njihova povprečna starost 13,3 let (13,8 pri moških in 12,7 pri ženskah). Naselje ima 13 gospodinjstev, pri čemer je povprečno število članov na gospodinjstvo 3,62. {| width="50%" style="background:transparent; " | valign="top" width="50%" style="border:1px solid gray; " | <!-- ============================================================================================= Začetek grafikonov in tabel ===============================================================================================--> <center> :''Prikaz spreminjanja št. prebivalcev v 20. stoletju'' {| | style="padding: 0;" | <timeline> ImageSize = width:250 height:200 PlotArea = left:40 right:10 top:10 bottom:20 TimeAxis = orientation:horizontal AlignBars = justify Colors = id:gray1 value:gray(0.9) DateFormat = yyyy Period = from:1940 till:2010 ScaleMajor = unit:year increment:10 start:1940 PlotData = bar:178 color:gray1 width:1 from:start till:end bar:118 color:gray1 from:start till:end bar:59 color:gray1 from:start till:end bar:0 color:gray1 LineData = layer:front points:(62,131)(77,154) color:blue width:2 points:(77,154)(100,162) color:blue width:2 points:(100,162)(128,140) color:blue width:2 points:(128,140)(157,137) color:blue width:2 points:(157,137)(185,86) color:blue width:2 points:(185,86)(217,64) color:blue width:2 </timeline> |} </center> <!-- ============================================================================================= Konec grafikonov in tabel ===============================================================================================--> | valign="down" width="50%" | {{Popis-prebivalstva-Srbija |vir=<ref>{{Stat knjiga 9}}</ref> |l1948=117 |l1953=141 |l1961=149 |l1971=126 |l1981=123 |l1991=70 |l1991н=68 |l2002с=53 |l2002=47 }} |} {{Odstotkovni grafikon |vir=<ref>{{Stat knjiga 1}}</ref> |širina=300px |naslov=Etnična sestava po popisu iz leta 2002 |ozadje=#ddd |položaj=left |шипке= {{Vrsta-odstotek|[[Bošnjaki]]|yellow|47|100.0}} {{Vrsta-odstotek|Neznano|blue|0|0.0}} }} {{Piramidni grafikon |vir=<ref>{{Stat knjiga 2}}</ref> |širina=300px |naslov= |ozadje=#eee |levo2=м |desno2=ж |palice levo desno= {{vrsta levo desno|?|gray|18|85.71|80.95|17}} {{vrsta levo desno|80+|gray|0|0.0|0.0|0}} {{vrsta levo desno|75-79|gray|0|0.0|0.0|0}} {{vrsta levo desno|70-74|gray|0|0.0|0.0|0}} {{vrsta levo desno|65-69|gray|0|0.0|0.0|0}} {{vrsta levo desno|60-64|gray|0|0.0|0.0|0}} {{vrsta levo desno|55-59|gray|1|4.76|4.76|1}} {{vrsta levo desno|50-54|gray|0|0.0|0.0|0}} {{vrsta levo desno|45-49|gray|0|0.0|0.0|0}} {{vrsta levo desno|40-44|gray|0|0.0|0.0|0}} {{vrsta levo desno|35-39|gray|0|0.0|0.0|0}} {{vrsta levo desno|30-34|gray|1|4.76|0.0|0}} {{vrsta levo desno|25-29|gray|0|0.0|0.0|0}} {{vrsta levo desno|20-24|gray|0|0.0|0.0|0}} {{vrsta levo desno|15-19|gray|0|0.0|0.0|0}} {{vrsta levo desno|10-14|gray|0|0.0|0.0|0}} {{vrsta levo desno|5-9|gray|0|0.0|0.0|0}} {{vrsta levo desno|0-4|gray|5|23.80|19.04|4}} |povprečnoм=13.8 |povprečnoж=12.7 }} {{GospodinjstvaNaseljaSrbija|20|20|22|24|22|14|13|5|1|1|-|-|5|1|-|-|-|3.62}} {{PorokeNaseljaSrbija|20|7|11|1|-|1|18|7|10|-|-|1}} {{PokliciNaseljaSrbija|12|12|-|-|-|-|-|-|-|-|2|2|-|-|-|-|-|-|-|-|14|14|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-}} == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Srbiji]] {{rs-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Zlatiborskega upravnega okraja]] 2ml8intn3jky1mhdbzwrgz8b0dt1sod Mofete Strmec 0 333457 6748905 6743490 2026-09-10T23:42:01Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748905 wikitext text/x-wiki [[Slika:Stavešinske mofete.JPG|thumb|250px|Stavešinske mofete]] '''Suhe mofete Strmec''' so območje naravnega izhajanja geogenega [[Ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] (CO₂) ob cesti Ivanjci–Stavešinci v občini Gornja Radgona. Ogljikov dioksid izvira iz [[Zemljin plašč|Zemljinega plašča]] in na površje prehaja po globokih tektonskih razpokah. Skozi tla na površje ne izhaja iz posameznega iztoka, temveč difuzno, na večjem območju, ki  obsega travnik, njivo in obcestni jarek ter se razteza približno 400 m v smeri vzhod–zahod in približno 250 m v smeri sever–jug. Ob padavinah se v kotanjah in jarku zadržuje voda, skozi katero izhajajoči plin tvori mehurčke in povzroča brbotanje, v suhem obdobju pa je mogoče zaznati sikanje plina, brbotanje pa le v globjih luknjah na travniku tik pod cesto. V tleh geogeni CO2 spremeni plinski režim. Običajna koncentracija CO₂ v tleh znaša med 1 in 3 volumskimi odstotki, v neposredni bližini iztokov pa lahko preseže več deset volumskih odstotkov. Meritve so pokazale, da so najvišje koncentracije talnega CO₂ na travniku in njivi pod cesto, kjer je bil na nekaterih mestih izmerjen tudi skoraj čisti CO2. <ref>Vodnik D, Kastelec D, Pfanz H, Maček I, Turk B. 2006. Small-scale spatial variation in soil CO2 concentration in a natural carbon dioxide spring and some related plant responses. ''Geoderma'' 133, 309-319. DOI:  10.1016/j.geoderma.2005.07.016 Vodnik D, Videmšek U, Pintar M, Maček I, Pfanz H. 2008 The characteristics of soil CO<sub>2</sub> fluxes at a site with natural CO<sub>2</sub> enrichment. ''Geoderma'' 150, 32-37.   DOI: 10.1006/j.geoderma.2009.01.005. </ref> Povišane koncentracije CO₂ izpodrivajo [[kisik]] iz tal, zmanjšujejo redoks potencial, povzročajo zakisanje ter vplivajo na druge kemijske lastnosti. Na najbolj aktivnih delih mofete se razvija redek tip tal, naravni reduktosol.<ref>Blume H-P, Henningsen PF. 2009. Reductosols: Natural soils and Technosols under reducing conditions without an aquic moisture regime. Journal of Plant Nutrition and Soil Science. 172, 808–820. DOI: 10.1002/jpln.200800125 2009</ref> V humusno-akumulativnem horizontu tal se pojavljajo značilni znaki redukcijskih in oksidacijskih procesov, ki se kažejo v menjavanju sivih in rjastih con. Sive cone označujejo območja s prevladujočimi redukcijskimi razmerami, rjave pa območja z izrazitejšimi oksidacijskimi razmerami. Povišane koncentracije CO₂ vplivajo tudi na biološke lastnosti tal.  Raziskave talnih mikroorganizmov so pokazale, da se v tleh ob iztokih CO2 poveča delež anaerobnih in metanogenih arhej ter bakterij ter številčnost fermentativnih kvasovk.<ref>Šibanc N, Dumbrell AJ, Mandić-Mulec I, Maček I. 2014. Impacts of naturally elevated soil CO<sub>2</sub> concentrations on communities of soil archaea and bacteria. Soil Biology & Biochemistry. 68, 348-356. COBISS.si-ID 7763321 DOI: [[doi:10.1016/j.soilbio.2013.10.018|10.1016/j.soilbio.2013.10.018]] Šibanc N, Clark DR, Helgason T, Dumbrell A, Maček I. 2024. Extreme environments simplify reassembly of communities of arbuscular mycorrhizal fungi. mSystems 9, 1-22. COBISS.si-ID 187060739 DOI: 10.1128/msystems.01331-23</ref> Iz tal Stavešinskih mofet je bila opisana tudi nova vrsta kvasovke, prilagojena takšnim razmeram.<ref>Šibanc N, Zalar P, Schroers H-J, Zajc Žunič J, Pontes A, Sampaio JP, Maček I. 2018. ''Occultifur mephitis'' f.a., sp. nov. and other yeast species from hypoxic and elevated CO<sub>2</sub> mofette environments. International Journal of Systematic and Evolutionary Microbiology 68, 2285-2298. DOI: [[doi:10.1099/ijsem.0.002824|10.1099/ijsem.0.002824]]</ref> Dokazane so tudi spremembe v strukturi združb arbuskularnih mikoriznih gliv.<ref>Maček I, Dumbrell AJ, Nelson M, Fitter A, Vodnik D, Helgason T. 2011. Local adaptation to soil hypoxia determines the structure of an arbuscular mycorrhizal fungal community in roots from natural CO2 springs. ''Applied and Environmental Microbiology''. 77,  4770-4777. ISSN 0099-2240.  DOI: [https://dx.doi.org/10.1128/AEM.00139-11 10.1128/AEM.00139-11].</ref> Vegetacija na območju mofet se razlikuje od vegetacije v okolici. Tla v neposredni bližini iztokov CO₂ so pogosto gola, rastline so manjše, pogosto klorotične, njihovi nadzemni deli pa imajo lahko škrlaten odtenek zaradi kopičenja antocianov. Moteni so procesi mineralne prehrane, fotosinteze, dihanja idr.<ref>Pfanz H, Vodnik D, Wittmann C, Aschan G, Raschi A. 2004. Plants and Geothermal CO<sub>2</sub> Exhalations — Survival in and Adaptation to a High CO<sub>2</sub> Environment. In: Esser K, Lüttge U, Beyschlag W, Murata J (eds) Progress in Botany. 65. Springer, Berlin, Heidelberg. DOI: [[doi:10.1007/978-3-642-18819-0_20|10.1007/978-3-642-18819-0_20]] Pfanz H, Vodnik D, Wittmann C, Aschan G, Batič F, Turk B, Maček I. 2007. Photosynthetic performance (CO<sub>2</sub>-compensation point, carboxylation efficiency, and net photosynthesis) of timothy grass (''Phleum pratense'' L.) is affected by elevated carbon dioxide in post-volcanic mofette areas. ''Environmental and Experimental Botany''. 61, 41-48. DOI: https://doi.org/10.1016/j.envexpbot.2007.02.008 Maček I, Pfanz H, Francetič V, Batič F, Vodnik D. 2005. Root respiration response to high CO<sub>2</sub> concentrations in plants from natural CO<sub>2</sub> springs. ''Environmental and Experimental Botany'' 54, 90-99. DOI: https://10.1016/j.envexpbot.2004.06.003{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Z oddaljenostjo od iztokov se vpliv CO₂ postopno zmanjšuje. Na območju uspevajo vrste, ki prenašajo kisla tla in pomanjkanje kisika, med njimi klobčasto ločje (''Juncus conglomeratus''), navadno ločje (''Juncus effusus''), gozdni sitec (''Scirpus sylvaticus'') in pasja šopulja (''Agrostis canina'').<ref>Maček I, Vodnik D, Pfanz H, Low-Décaire E, Dumbrell AJ. 2016. Locally extreme environments as natural long-term experiments in ecology. V: Dumbrel AJ, Kordas R, Woodward G (ured.). ''Large-scale ecology: model systems to global perspectives''. 1st ed. London; New York: Elsevier: Academic Press, 283-323. Advances in Ecological Research, 55 <nowiki>ISBN 978-0-08-100935-2</nowiki>. ISSN 0065-2504. DOI: [https://dx.doi.org/10.1016/bs.aecr.2016.08.001 10.1016/bs.aecr.2016.08.001]. [COBISS.SI-ID [https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/8491129 8491129]]</ref> Ob popisu rastlinstva leta 2017 je bilo zabeleženih 72 rastlinskih vrst, pretežno travniških zelnatih vrst, prisotne pa so tudi vrste ruderalnih rastišč.<ref>Vodnik D, Eler K, Turk B, Lenarčič D: Poročilo o bioloških raziskavah mofet v SV Sloveniji. INTERREG SI-AT deProfundis Ohranjanje dediščine »Iz globin«: čezmejni kulturno - turistični potencial/ Erhalten des Erbes "Aus der Tiefe": grenzüberschreitendes kultur-touristisches Potenzial. Ljubljana Biotehniška fakulteta UL, 31.5.2024</ref> Vpliv geogenega CO₂ je zaznaven tudi v zraku neposredno nad tlemi. Ker je CO₂ težji od zraka, se ob brezvetrju kopiči pri površju. Na višini približno 0,5 m lahko njegova koncentracija doseže več tisoč ppm, na višini približno 2 m pa vpliva ni več zaznati. V neposredni bližini iztokov so bili opaženi pogini žuželk, polžev, žab, ptic in malih sesalcev zaradi visokih koncentracij CO₂ tik nad tlemi. Suha mofeta Strmec je predmet geoloških, pedoloških, mikrobioloških in ekoloških raziskav, saj omogočajo proučevanje vplivov naravno povišanih koncentracij geogenega CO₂ na tla, mikroorganizme in vegetacijo.<ref>Maček I, Vodnik D, Pfanz H, Low-Décaire E, Dumbrell AJ. 2016. Locally extreme environments as natural long-term experiments in ecology. V: Dumbrel AJ, Kordas R, Woodward G (ured.). ''Large-scale ecology: model systems to global perspectives''. 1st ed. London; New York: Elsevier: Academic Press, 283-323. Advances in Ecological Research, 55 <nowiki>ISBN 978-0-08-100935-2</nowiki>. ISSN 0065-2504. DOI: [https://dx.doi.org/10.1016/bs.aecr.2016.08.001 10.1016/bs.aecr.2016.08.001]. </ref> '''Varstveni status''' Suha mofeta Strmec je evidentirana kot '''naravna vrednota državnega pomena'''. Status naravne vrednote je določen na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO1600 Zakona o ohranjanju narave], ki naravne vrednote državnega pomena opredeljuje kot dele narave z mednarodnim ali velikim narodnim pomenom. Za naravno vrednoto veljajo varstvene in razvojne usmeritve ter druga obvezna pravila ravnanja, določena s predpisi s področja ohranjanja narave, zlasti s Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednot. Pri posegih in dejavnostih na območju naravne vrednote je treba upoštevati te varstvene usmeritve, katerih namen je ohranjanje naravne vrednote in njenih značilnosti. == Viri == [[Kategorija:Stavešinci]] [[Kategorija:Vulkanologija]] [[Kategorija:Naravni spomeniki Slovenije]] r09lwyi03yuyffrc73m4q17z53mkhr5 Seznam ministrskih predsednikov Italijanske republike 0 360896 6748832 6685855 2026-09-10T19:05:42Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Bettino_Craxi_2.jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/File:Bettino Craxi 2.jpg|]]. Odstranjevanje. 6748832 wikitext text/x-wiki [[Slika:Flag of Italy.svg|sličica|251x251_pik|Zastava Italije.]] '''Seznam ministrskih predsednikov Italijanske republike''' vsebuje imena in leta mandata [[ministrski predsednik Italijanske republike|ministrskih predsednikov Italijanske republike]]: == Seznam == {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! colspan="3" rowspan="2" |[[Ministrski predsednik Italijanske republike|Ministrski predsednik]] <small>(rojstvo-smrt)</small> ! colspan="2" |Mandat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="2" rowspan="2" |Vlada in sestavek ! rowspan="2" |Legislatura <small>(volitve)</small> ! rowspan="2" |[[Seznam predsednikov Italijanske republike|Predsednik Republike]] |- !<small>Začetek</small> !<small>Konec</small> |- | rowspan="7" bgcolor="99CBFF" |'''1''' | rowspan="7" |[[Slika:Alcide_de_Gasperi_2.jpg|93x93_pik]] | rowspan="7" |'''[[Alcide De Gasperi]]'''<br /><small>(1881-1954)</small> |14. julij [[1946]] |2. februar [[1947]] | rowspan="7" |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |De Gasperi II. |<small>[[Comitato di Liberazione Nazionale]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSIUP]]-[[Partito Comunista Italiano|PCI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small> | rowspan="3" |[[Slika:Italian Parliament, 1946.svg|brezokvirja]][[Assemblea Costituente (Italia)|AC]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 1946|1946]])</small> | rowspan="3" |[[Enrico De Nicola]][[Slika:Enrico_De_Nicola_(cropped).jpg|96x96_pik]]<br /><small>(1946-1948)</small><ref>Fino al 31 dicembre [[1947]] come [[capo provvisorio dello Stato]], dal 1º gennaio [[1948]] come [[Presidente della Repubblica Italiana|Presidente della Repubblica]].</ref> |- |2. februar [[1947]] |1. julij [[1947]] |De Gasperi III. |<small>[[Comitato di Liberazione Nazionale]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Comunista Italiano|PCI]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Democratico del Lavoro (Italia)|PDL]]</small> |- |1. junij [[1947]] |24. maj [[1948]] |De Gasperi IV. | rowspan="2" |<small>[[Centrismo (Italia)|Centrismo]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSLI]]-[[Partito Liberale Italiano|PLI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small> |- |24. maj [[1948]] |27. januar [[1950]] |De Gasperi V. | rowspan="3" |[[Slika:Italian Chamber of Deputies, 1948.svg|brezokvirja]] [[Prva legislatura Italijanske republike|I.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 1948|1948]])</small> | rowspan="7" |[[Luigi Einaudi]][[Slika:Luigi_Einaudi.jpg|91x91_pik]]<br /><small>(1948-1955)</small> |- |27. januar [[1950]] |26. julij [[1951]] |De Gasperi VI. |<small>[[Centrismo (Italia)|Centrismo]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSLI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small> |- |26. julij [[1951]] |16. julij [[1953]] |De Gasperi VII. |<small>[[Centrismo (Italia)|Centrismo]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small> |- |16. julij [[1953]] |17. avgust [[1953]] |De Gasperi VIII. |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]</small> | rowspan="6" |[[Slika:Italian Chamber of Deputies 1953.svg|brezokvirja]] [[Druga legislatura Italijanske republike|II.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 1953|1953]])</small> |- | bgcolor="99CBFF" |'''2''' |[[Slika:Giuseppe_Pella_cropped.jpg|90x90_pik]] |'''[[Giuseppe Pella]]'''<br /><small>(1902-1981)</small> |17. avgust [[1953]] |19. januar [[1954]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Pella |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Indipendente (politica)|Ind.]]</small><small>con l'appoggio esterno di [[Partito Liberale Italiano|PLI]] e [[Partito Nazionale Monarchico|PNM]]</small> |- | bgcolor="99CBFF" |'''3''' |[[Slika:Amintore_Fanfani_1983-04-14.jpg|93x93_pik]] |'''[[Amintore Fanfani]]'''<br /><small>(1908-1999)</small> |19. januar [[1954]] |10. februar [[1954]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Fanfani I.<ref>Questo governo non riuscì ad ottenere la fiducia del Parlamento, risultando così il governo più breve nella storia repubblicana.</ref> |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]</small> |- | bgcolor="99CBFF" |'''4''' |[[Slika:Mario_Scelba_(cropped).jpg|96x96_pik]] |'''[[Mario Scelba]]'''<br /><small>(1901-1991)</small> |10. februar [[1954]] |6. julij [[1955]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Scelba |<small>[[Centrismo (Italia)|Centrismo]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Liberale Italiano|PLI]]</small> |- | bgcolor="99CBFF" |'''5''' |[[Slika:Antonio_Segni_Official_1962.jpg|99x99_pik]] |'''[[Antonio Segni]]'''<br /><small>(1891-1972)</small> |6. julij [[1955]] |20. maj [[1957]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Segni I. |<small>[[Centrismo (Italia)|Centrismo]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Liberale Italiano|PLI]]</small> | rowspan="7" |[[Giovanni Gronchi]][[Slika:Giovanni_Gronchi_hq_(cropped).jpg|106x106_pik]]<br /><small>(1955-1962)</small> |- | bgcolor="99CBFF" |'''6''' |[[Slika:Adone_Zoli.jpg|93x93_pik]] |'''[[Adone Zoli]]'''<br /><small>(1887-1960)</small> |20. maj [[1957]] |2. julij [[1958]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Zoli |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]</small><small>con l'appoggio esterno di:</small><small>[[Partito Liberale Italiano|PLI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Nazionale Monarchico|PNM]]-[[Partito Monarchico Popolare|PMP]]-[[Movimento Sociale Italiano|MSI]]</small> |- | bgcolor="99CBFF" |'''(3)''' |[[Slika:Amintore_Fanfani_1983-04-14.jpg|93x93_pik]] |'''[[Amintore Fanfani]]'''<br /><small>(1908-1999)</small> |2. julij [[1958]] |16. februar [[1959]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Fanfani II. |<small>[[Centrismo (Italia)|Centrismo]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]</small> | rowspan="6" |[[Slika:Italian Chamber of Deputies 1958.svg|brezokvirja]] [[Tretja legislatura Italijanske republike|III.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 1958|1958]])</small> |- | bgcolor="99CBFF" |'''(5)''' |[[Slika:Antonio_Segni_Official_1962.jpg|99x99_pik]] |'''[[Antonio Segni]]'''<br /><small>(1891-1972)</small> |16. februar [[1959]] |26. marec [[1960]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Segni II. |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]</small><small>con l'appoggio esterno di:</small><small>[[Partito Liberale Italiano|PLI]]-[[Partito Nazionale Monarchico|PNM]]-[[Partito Monarchico Popolare|PMP]]-[[Movimento Sociale Italiano|MSI]]</small> |- | bgcolor="99CBFF" |'''7''' |[[Slika:Fernando_Tambroni-1.jpg|98x98_pik]] |'''[[Fernando Tambroni]]'''<br /><small>(1901-1963)</small> |26. marec [[1960]] |27. julij [[1960]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Tambroni |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]</small><small>con l'appoggio esterno di [[Movimento Sociale Italiano|MSI]] e [[Partito Democratico Italiano di Unità Monarchica|PDI]]</small> |- | rowspan="3" bgcolor=99CBFF" |'''(3)''' | rowspan="3" |[[Slika:Amintore_Fanfani_1983-04-14.jpg|93x93_pik]] | rowspan="3" |'''[[Amintore Fanfani]]'''<br /><small>(1908-1999)</small> |27. julij [[1960]] |22. februar [[1962]] | rowspan="3" |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Fanfani III. |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]</small> |- | rowspan="2" |22. februar [[1962]] | rowspan="2" |22. junij [[1963]] | rowspan="2" |Fanfani IV. | rowspan="2" |<small>[[Centrismo (Italia)|Centrismo]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small><small>con l'appoggio esterno del [[Partito Socialista Italiano|PSI]]</small> |- | rowspan="4" |[[Antonio Segni]][[Slika:Antonio_Segni_Official_1962.jpg|99x99_pik]]<br /><small>(1962-1964)</small> |- | bgcolor="99CBFF" |'''8''' |[[Slika:Presidente_Leone.jpg|90x90_pik]] |'''[[Giovanni Leone]]'''<br /><small>(1908-2001)</small> |22. junij [[1963]] |5. december [[1963]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Leone I. |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]</small> | rowspan="4" |[[Slika:Italian Chamber of Deputies 1963.svg|brezokvirja]] [[Četrta legislatura Italijanske republike|IV.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 1963|1963]])</small> |- | rowspan="3" bgcolor="99CBFF" |'''9''' | rowspan="3" | | rowspan="3" |'''[[Aldo Moro]]'''<br /><small>(1916-1978)</small> |5. december [[1963]] |23. junij [[1964]] | rowspan="3" |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Moro I. | rowspan="3" |<small>[[Centro-sinistra "organico"]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small> |- |23. julij [[1964]] |24. februar[[1966]] |Moro II. |- |24. februar [[1966]] |25. junij [[1968]] |Moro III. | rowspan="6" |[[Giuseppe Saragat]][[Slika:Giuseppe_Saragat.jpg|102x102_pik]]<br /><small>(1964-1971)</small> |- | bgcolor="99CBFF" |'''(8)''' |[[Slika:Presidente_Leone.jpg|90x90_pik]] |'''[[Giovanni Leone]]'''<br /><small>(1908-2001)</small> |25. junij [[1968]] |13. december [[1968]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Leone II. |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]</small> | rowspan="6" |[[Slika:Italian Chamber of Deputies 1968.svg|brezokvirja]] [[Peta legislatura Italijanske republike|V.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 1968|1968]])</small> |- | rowspan="3" bgcolor="99CBFF" |'''10''' | rowspan="3" |[[Slika:Mariano_Rumor_daticamera.jpg|93x93_pik]] | rowspan="3" |'''[[Mariano Rumor]]'''<br /><small>(1915-1990)</small> |13. december [[1968]] |6. avgust [[1969]] | rowspan="3" |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Rumor I. |<small>[[Centro-sinistra "organico"]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[PSI-PSDI Unificati|PSU]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small> |- |6. avgust [[1969]] |28. marec [[1970]] |Rumor II. |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]</small> |- |28. marec [[1970]] |6. avgust [[1970]] |Rumor III. |<small>[[Centro-sinistra "organico"]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small> |- | bgcolor="99CBFF" |'''11''' |[[Slika:Emilio_Colombo_crop.jpg|96x96_pik]] |'''[[Emilio Colombo]]'''<br /><small>(1920-2013)</small> |6. avgust [[1970]] |18. februar [[1972]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Colombo |<small>[[Centro-sinistra "organico"]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small> |- | rowspan="2" bgcolor="99CBFF" |'''12''' | rowspan="2" |[[Slika:Giulio_Andreotti_(cropped).jpg|97x97_pik]] | rowspan="2" |'''[[Giulio Andreotti]]'''<br /><small>(1919-2013)</small> |18. februar [[1972]] |26. junij [[1972]] | rowspan="2" |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Andreotti I. |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]</small> | rowspan="8" |[[Giovanni Leone]] [[Slika:Presidente_Leone.jpg|90x90_pik]]<br /><small>(1971-1978)</small> |- |26. junij [[1972]] |8. julij [[1973]] |Andreotti II. |<small>[[Centrismo (Italia)|Centrismo]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Liberale Italiano|PLI]]</small> | rowspan="5" |[[Slika:Italian Chamber of Deputies 1972.svg|brezokvirja]] [[Šesta legislatura Italijanske republike|VI.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 1972|1972]])</small> |- | rowspan="2" bgcolor="99CBFF" |'''(10)''' | rowspan="2" |[[Slika:Mariano_Rumor_daticamera.jpg|93x93_pik]] | rowspan="2" |'''[[Mariano Rumor]]'''<br /><small>(1915-1990)</small> |8. julij [[1973]] |15. marec [[1974]] | rowspan="2" |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Rumor IV. |<small>[[Centro-sinistra "organico"]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small> |- |15. marec [[1974]] |23. november [[1974]] |Rumor V. |<small>[[Centro-sinistra "organico"]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]</small> |- | rowspan="2" bgcolor="99CBFF" |'''(9)''' | rowspan="2" | | rowspan="2" |'''[[Aldo Moro]]'''<br /><small>(1916-1978)</small> |23. november [[1974]] |12. februar [[1976]] | rowspan="2" |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Moro IV. |<small>[[Centrismo (Italia)|Centrismo]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small> |- |12. februar [[1976]] |30. julij [[1976]] |Moro V. |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]</small> |- | rowspan="3" bgcolor="99CBFF" |'''(12)''' | rowspan="3" |[[Slika:Giulio_Andreotti_(cropped).jpg|97x97_pik]] | rowspan="3" |'''[[Giulio Andreotti]]'''<br /><small>(1919-2013)</small> |30. julij [[1976]] |13. marec [[1978]] | rowspan="3" |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Andreotti III. | rowspan="2" |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]</small><small>con l'appoggio esterno del [[Partito Comunista Italiano|PCI]]</small> | rowspan="3" |[[Slika:Italian Chamber of Deputies, 1976.svg|brezokvirja]][[Sedma legislatura Italijanske republike|VII.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 1976|1976]])</small> |- |13. marec [[1978]] |21. marec [[1979]] |Andreotti IV. |- |21. marec [[1979]] |5. avgust [[1979]] |Andreotti V. |<small>[[Centrismo (Italia)|Centrismo]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small> | rowspan="8" |[[Sandro Pertini]][[Slika:Pertini_ritratto.jpg|98x98_pik]]<br /><small>(1978-1985)</small> |- | rowspan="2" bgcolor="99CBFF" |'''13''' | rowspan="2" |[[Slika:Cossiga_Francesco.jpg|104x104_pik]] | rowspan="2" |'''[[Francesco Cossiga]]'''<br /><small>(1928-2010)</small> |5. avgust [[1979]] |4. april [[1980]] | rowspan="2" |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Cossiga I. |<small>[[Centrismo (Italia)|Centrismo]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Liberale Italiano|PLI]]</small> | rowspan="6" |[[Slika:Italian Chamber of Deputies 1979.svg|brezokvirja]][[Osma legislatura Italijanske republike|VIII.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 1979|1979]])</small> |- |4. april [[1980]] |18. oktober [[1980]] |Cossiga II. |<small>[[Centro-sinistra "organico"]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small> |- | bgcolor="99CBFF" |'''14''' |[[Slika:Arnaldo_Forlani_1972.jpg|86x86_pik]] |'''[[Arnaldo Forlani]]'''<br /><small>(1925-2023)</small> |18. oktober [[1980]] |28. junij [[1981]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Forlani |<small>[[Centro-sinistra "organico"]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small> |- | rowspan="2" bgcolor="3CB371" |'''15''' | rowspan="2" |[[Slika:Giovanni_Spadolini.jpg|93x93_pik]] | rowspan="2" |'''[[Giovanni Spadolini]]'''<br /><small>(1925-1994)</small> |28. junij [[1981]] |23. avgust [[1982]] | rowspan="2" |[[Italijanska republikanska stranka]] |Spadolini I. | rowspan="2" |<small>[[Pentapartito]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]-[[Partito Liberale Italiano|PLI]]</small> |- |23. avgust [[1982]] |1. december [[1982]] |Spadolini II |- | bgcolor="99CBFF" |'''(3)''' |[[Slika:Amintore_Fanfani_1983-04-14.jpg|93x93_pik]] |'''[[Amintore Fanfani]]'''<br /><small>(1908-1999)</small> |1. december [[1982]] |4. avgust [[1983]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Fanfani V. |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Liberale Italiano|PLI]]</small> <small>con l'appoggio esterno del [[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small> |- | rowspan="2" bgcolor="FF0000" |'''16''' | rowspan="2" | | rowspan="2" |'''[[Bettino Craxi]]'''<br /><small>(1934-2000)</small> |4. avgust [[1983]] |1. avgust [[1986]] | rowspan="2" |[[Italijanska socialistična stranka]] |Craxi I. | rowspan="2" |<small>[[Pentapartito]]</small> <small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]-[[Partito Liberale Italiano|PLI]]</small> | rowspan="3" |[[Slika:Italian Chamber of Deputies, 1983.svg|brezokvirja]] [[Deveta legislatura Italijanske republike|IX.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 1983|1983]])</small> |- |1. avgust [[1986]] |18. april [[1987]] |Craxi II. | rowspan="6" |[[Francesco Cossiga]][[Slika:Cossiga_Francesco.jpg|104x104_pik]]<br /><small>(1985-1992)</small> |- | bgcolor="99CBFF" |'''(3)''' |[[Slika:Amintore_Fanfani_1983-04-14.jpg|93x93_pik]] |'''[[Amintore Fanfani]]'''<br /><small>(1908-1999)</small> |18. april [[1987]] |29. julij [[1987]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Fanfani VI. |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Indipendente (politica)|Ind.]]</small> |- | bgcolor="99CBFF" |'''17''' |[[Slika:Giovanni_Goria.jpg|91x91_pik]] |'''[[Giovanni Goria]]'''<br /><small>(1943-1994)</small> |29. julij [[1987]] |13. april [[1988]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Goria |<small>[[Pentapartito]]</small> <small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]-[[Partito Liberale Italiano|PLI]]</small> | rowspan="4" |[[Slika:Italian Chamber of Deputies 1987.svg|brezokvirja]] [[Deseta legislatura Italijanske republike|X.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 1987|1987]])</small> |- | bgcolor="99CBFF" |'''18''' |[[Slika:Ciriaco_De_Mita_2010.jpg|92x92_pik]] |'''[[Ciriaco De Mita]]'''<br /><small>(1928-2022)</small> |13. april [[1988]] |23. julij[[1989]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |De Mita |<small>[[Pentapartito]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Liberale Italiano|PLI]]</small> |- | rowspan="2" bgcolor="99CBFF" |'''(12)''' | rowspan="2" |[[Slika:Giulio_Andreotti_(cropped).jpg|97x97_pik]] | rowspan="2" |'''[[Giulio Andreotti]]'''<br /><small>(1919-2013)</small> |23. julj [[1989]] |13. april [[1991]] | rowspan="2" |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Andreotti VI. |<small>[[Pentapartito]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]-[[Partito Liberale Italiano|PLI]]</small> |- |13. april [[1991]] |28. junij [[1992]] |Andreotti VII. |<small>[[Pentapartito|Quadripartito]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Liberale Italiano|PLI]]</small> |- | bgcolor="FF0000" |'''19''' |[[Slika:Giuliano_Amato_-_Festival_Economia_2013.JPG|88x88_pik]] |'''[[Giuliano Amato]]'''<br /><small>(1938-)</small> |28. junij [[1992]] |29. april [[1993]] |[[Italijanska socialistična stranka]] |Amato I. |<small>[[Pentapartito|Quadripartito]]</small> <small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Liberale Italiano|PLI]]</small> | rowspan="2" |[[Slika:Italian Chamber of Deputies, 1992.svg|brezokvirja]] [[Enajsta legislatura Italijanske republike|XI.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 1992|1992]])</small> | rowspan="6" |[[Oscar Luigi Scalfaro]][[Slika:Oscar Luigi Scalfaro portrait.jpg|105x105_pik]]<br /><small>(1992-1999)</small> |- | bgcolor="EFEFEF" |'''20''' |[[Slika:Ciampi_ritratto.jpg|91x91_pik]] |'''[[Carlo Azeglio Ciampi]]'''<br /><small>(1920-2016)</small> |29. april [[1993]] |11. maj [[1994]] |''neodvisen'' |Ciampi |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Democratico della Sinistra|PDS]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]-[[Partito Liberale Italiano|PLI]]-[[Federazione dei Verdi|FdV]]</small> |- | bgcolor="1E90FF" |'''21''' |[[Slika:Silvio_Berlusconi_Portrait_(cropped).jpg|94x94_pik]] |'''[[Silvio Berlusconi]]'''<br /><small>(1936-2023)</small> |11. maj [[1994]] |17. januar [[1995]] |[[Naprej Italija (1994)|Naprej Italija]] |Berlusconi I. |<small>[[Polo delle Libertà]]-</small><small>[[Polo del Buon Governo]]</small><small>[[Forza Italia (1994)|FI]]-[[Lega Nord|LN]]-[[Alleanza Nazionale|AN]]-[[Centro Cristiano Democratico|CCD]]-[[Unione di Centro (1993)|UdC]]</small> | rowspan="2" |[[Slika:Italian Chamber of Deputies, 1994.svg|brezokvirja]][[Dvanajsta legislatura Italijanske republike|XII]]. <small>([[Elezioni politiche italiane del 1994|1994]])</small> |- | bgcolor="EFEFEF" |'''22''' |[[Slika:Lamberto_dini_pl.jpg|105x105_pik]] |'''[[Lamberto Dini]]'''<br /><small>(1931-)</small> |17. januar [[1995]] |18. maj [[1996]] |''neodvisen''<ref>Fonda [[Rinnovamento Italiano]] nel febbraio [[1996]] per concorrere alle [[Elezioni politiche italiane del 1996|elezioni politiche dell'aprile 1996]].</ref> |Dini |<small>[[Governo tecnico]]</small><small>con l'appoggio esterno di:</small><small>[[Partito Democratico della Sinistra|PDS]]-[[Partito Popolare Italiano (1994)|PPI]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Federazione dei Verdi|FdV]]-[[La Rete (partito politico)|La Rete]]-[[Cristiano Sociali|CS]]-[[Lega Nord|LN]]</small> |- | bgcolor="FF9933" |'''23''' |[[Slika:Romano_Prodi_in_Nova_Gorica_(2c).jpg|89x89_pik]] |'''[[Romano Prodi]]'''<br /><small>(1939-)</small> |18. maj [[1996]] |21. oktober [[1998]] |''neodvisen'' (leva sredina) |Prodi I. |<small>[[L'Ulivo]]</small><small>[[Partito Democratico della Sinistra|PDS]]-[[Partito Popolare Italiano (1994)|PPI]]-[[Unione Democratica (1996)|UD]]-[[Federazione dei Verdi|FdV]]-[[Rinnovamento Italiano|RI]]-[[Socialisti Italiani|SI]]</small><small>con l'appoggio esterno di:</small><small>[[Partito della Rifondazione Comunista|PRC]]-[[Alleanza Democratica (Italia)|AD]]-[[Movimento dei Comunisti Unitari|MCU]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]-[[Patto Segni|PS]]-[[Sinistra Repubblicana (Italia)|SR]]-[[Südtiroler Volkspartei|SVP]]-[[La Rete (partito politico)|La Rete]]-[[Union Valdôtaine|UV]]</small> | rowspan="4" |[[Slika:Italian Chamber of Deputies, 1996.svg|brezokvirja]][[Trinajsta legislatura Italijanske republike|XIII.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 1996|1996]])</small> |- | rowspan="2" bgcolor="FF9933" |'''24''' | rowspan="2" |[[Slika:Massimo_D’Alema_(8812707342)_cropped.jpg|88x88_pik]] | rowspan="2" |'''[[Massimo D'Alema]]'''<br /><small>(1949-)</small> |21. oktober [[1998]] |22. december [[1999]] | rowspan="2" |[[Democratici di Sinistra]] |D'Alema I. |<small>[[L'Ulivo]]</small><small>[[Democratici di Sinistra|DS]]-[[Partito Popolare Italiano (1994)|PPI]]-[[Rinnovamento Italiano|RI]]-[[Socialisti Democratici Italiani|SDI]]-[[Federazione dei Verdi|FdV]]-[[Partito dei Comunisti Italiani|PdCI]]-[[Unione Democratica per la Repubblica|UDR]]-[[La Rete (partito politico)|La Rete]]</small> |- |22. december [[1999]] |26. april [[2000]] |D'Alema II. |<small>[[L'Ulivo]]</small><small>[[Democratici di Sinistra|DS]]-[[Partito Popolare Italiano (1994)|PPI]]-[[I Democratici|Dem]]-[[UDEUR]]-[[Socialisti Democratici Italiani|SDI]]-[[Federazione dei Verdi|FdV]]-[[Rinnovamento Italiano|RI]]-[[Partito dei Comunisti Italiani|PdCI]]-[[Union Valdôtaine|UV]]</small> | rowspan="4" |[[Carlo Azeglio Ciampi]][[Slika:Ciampi_ritratto.jpg|91x91_pik]]<br /><small>(1999-2006)</small> |- | bgcolor="FF9933" |'''(19)''' |[[Slika:Giuliano_Amato_-_Festival_Economia_2013.JPG|88x88_pik]] |'''[[Giuliano Amato]]'''<br /><small>(1938-)</small> |26. april [[2000]] |11. junij [[2001]] |''neodvisen'' (leva sredina) |Amato II. |<small>[[L'Ulivo]]</small><small>[[Democratici di Sinistra|DS]]-[[Partito Popolare Italiano (1994)|PPI]]-[[I Democratici|Dem]]-[[Federazione dei Verdi|FdV]]-[[Partito dei Comunisti Italiani|PdCI]]-[[UDEUR]]-[[Rinnovamento Italiano|RI]]-[[Socialisti Democratici Italiani|SDI]]</small> |- | rowspan="2" bgcolor="1E90FF" |'''(21)''' | rowspan="2" |[[Slika:Silvio_Berlusconi_Portrait_(cropped).jpg|94x94_pik]] | rowspan="2" |'''[[Silvio Berlusconi]]'''<br /><small>(1936-2023)</small> |11. junij [[2001]] |23. april [[2005]] | rowspan="2" |[[Naprej Italija (1994)|Naprej Italija]] |Berlusconi II. | rowspan="2" |<small>[[Casa delle Libertà]]</small><small>[[Forza Italia (1994)|FI]]-[[Alleanza Nazionale|AN]]-[[Lega Nord|LN]]-[[Unione dei Democratici Cristiani e di Centro|UDC]]-[[Nuovo PSI|NPSI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small> | rowspan="2" |[[Slika:Camera dei Deputati XIV.svg|brezokvirja]][[Štirinajsta legislatura Italijanske republike|XIV.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 2001|2001]])</small> |- |23. april [[2005]] |17. maj [[2006]] |Berlusconi III. |- | bgcolor="FF9933" |'''(23)''' |[[Slika:Romano_Prodi_in_Nova_Gorica_(2c).jpg|89x89_pik]] |'''[[Romano Prodi]]'''<br /><small>(1939-)</small> |17. maj [[2006]] |8. maj [[2008]] |''neodvisen'' (leva sredina)<ref>Nell'ottobre [[2007]] viene eletto presidente dell'Assemblea Nazionale del neonato [[Partito Democratico (Italia)|Partito Democratico]].</ref> |Prodi II. |<small>[[L'Unione]]</small><small>[[Democratici di Sinistra|DS]]-[[Democrazia è Libertà - La Margherita|DL]]/[[Partito Democratico (Italia)|PD]]-[[Partito della Rifondazione Comunista|PRC]]-[[Rosa nel Pugno|RnP]]-[[Partito dei Comunisti Italiani|PdCI]]-[[Italia dei Valori|IdV]]-[[Federazione dei Verdi|FdV]]-</small><small>[[Popolari UDEUR|UDEUR]]-[[I Socialisti Italiani|ISI]]-[[Democratici Cristiani Uniti|DCU]]-[[Lega per l'Autonomia - Alleanza Lombarda|LpA-AL]]-[[Sinistra Democratica (Italia)|SD]]-[[Liberal Democratici (Italia)|LD]]-[[Movimento Repubblicani Europei|MRE]]</small><small>con l'appoggio esterno di:</small><small>[[Partito Democratico Meridionale|PDM]]-[[Italia di Mezzo|IdM]]-[[Consumatori Uniti|CU]]-[[Unione Democratica (2007)|UD]]-[[Südtiroler Volkspartei|SVP]]-[[Autonomie Liberté Démocratie|ALD]]-[[Associazioni Italiane in Sud America|AISA]]-[[Sinistra Critica|SC]]</small> |[[Slika:Camera dei Deputati XV.svg|brezokvirja]][[Petnajsta legislatura Italijanske republike|XV.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 2006|2006]])</small> | rowspan="5" |[[Giorgio Napolitano]][[Slika:Presidente_Napolitano.jpg|91x91_pik]]<br /><small>(2006-2015)<ref>Secondo mandato dal 22 aprile [[2013]].</ref></small> |- | bgcolor="1E90FF" |'''(21)''' |[[Slika:Silvio_Berlusconi_Portrait_(cropped).jpg|94x94_pik]] |'''[[Silvio Berlusconi]]'''<br /><small>(1936-2023)</small> |8. maj [[2008]] |16. november [[2011]] |[[Ljudstvo svobode]] |Berlusconi IV. |<small>[[Coalizione di centro-destra alle elezioni politiche italiane del 2008|Centro-destra]]</small><small>[[Il Popolo della Libertà|PdL]]-[[Lega Nord|LN]]-[[Movimento per l'Autonomia|MpA]]-[[Coesione Nazionale|CN]]-[[Popolo e Territorio|PT]]-[[Forza del Sud|FdS]]-[[Democrazia Cristiana (2002)|DC]]</small> | rowspan="2" |[[Slika:Camera dei Deputati XVI.svg|brezokvirja]][[Šestnajsta legislatura Italijanske republike|XVI.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 2008|2008]])</small> |- | bgcolor="EFEFEF" |'''25''' |[[Slika:Mario_Monti_2012.jpg|96x96_pik]] |'''[[Mario Monti]]'''<br /><small>(1943)</small> |16. november [[2011]] |28. april [[2013]] |''neodvisen''<ref>Fonda [[Scelta Civica]] nel gennaio [[2013]] per concorrere alle [[Elezioni politiche italiane del 2013|elezioni politiche del febbraio 2013]].</ref> |Monti |<small>[[Governo tecnico]]</small><small>con l'appoggio esterno di:</small><small>[[Il Popolo della Libertà|PdL]]-[[Partito Democratico (Italia)|PD]]-[[Unione di Centro (2002)|UdC]]-[[Futuro e Libertà per l'Italia|FLI]]-[[Alleanza per l'Italia|ApI]]-[[Radicali Italiani|RI]]-[[Movimento per le Autonomie|MpA]]-</small><small>[[I Popolari di Italia Domani|PID]]-[[Partito Liberale Italiano (1997)|PLI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]-[[Liberal Democratici (Italia)|LD]]-[[Alleanza di Centro|AdC]]-[[Partito Socialista Italiano (2007)|PSI]]-[[Movimento Associativo Italiani all'Estero|MAIE]]</small> |- | bgcolor="FF9966" |'''26''' |[[Slika:Enrico_Letta_2017_(cropped).jpg|99x99_pik]] |'''[[Enrico Letta]]'''<br /><small>(1966)</small> |28. april [[2013]] |22. februar [[2014]] |[[Demokratska stranka (Italija)|Demokratska stranka]] |Letta |<small>[[Grande coalizione]]</small><small>[[Partito Democratico (Italia)|PD]]-[[Il Popolo della Libertà|PdL]]/[[Nuovo Centrodestra|NCD]]-[[Scelta Civica|SC]]-[[Unione di Centro (2002)|UdC]]-[[Popolari per l'Italia|PpI]]-[[Radicali Italiani|RI]]</small><small>con l'appoggio esterno di:</small><small>[[Partito Socialista Italiano (2007)|PSI]]-[[Südtiroler Volkspartei|SVP]]-[[Partito Autonomista Trentino Tirolese|PATT]]-[[Unione Sudamericana Emigrati Italiani|USEI]]-</small><small>[[Movimento Associativo Italiani all'Estero|MAIE]]-[[Union Valdôtaine|UV]]-[[Centro Democratico (Italia)|CD]]-[[Unione per il Trentino|UpT]]-[[Gruppo di Azione Partecipazione Popolare|GAPP]]</small> | rowspan="3" |[[Slika:XVII Camera dei deputati.svg|brezokvirja]][[Sedemnajsta legislatura Italijanske republike|XVII.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 2013|2013]])</small> |- | bgcolor="FF9966" |'''27''' |[[Slika:Matteo_Renzi_2.jpg|94x94_pik]] |'''[[Matteo Renzi]]'''<br /><small>(1975)</small> |22. februar [[2014]] |12. dicember [[2016]] |[[Demokratska stranka (Italija)|Demokratska stranka]] |Renzi |<small>[[Partito Democratico (Italia)|PD]]-[[Nuovo Centrodestra|NCD]]-[[Scelta Civica|SC]]-[[Unione di Centro (2002)|UdC]]-[[Democrazia Solidale - Centro Democratico|Demo.S]]-[[Centro Democratico (Italia)|CD]]-[[Partito Socialista Italiano (2007)|PSI]]</small><small>con l'appoggio esterno di:</small><small>[[Alleanza Liberalpopolare-Autonomie|ALA]]-[[Südtiroler Volkspartei|SVP]]-[[Partito Autonomista Trentino Tirolese|PATT]]-[[Unione per il Trentino|UpT]]-</small><small>[[Unione Sudamericana Emigrati Italiani|USEI]]-[[Union Valdôtaine|UV]]-[[Alleanza per l'Italia|ApI]]-[[Italia dei Valori|IdV]]-[[Movimento Associativo Italiani all'Estero|MAIE]]</small> |- | bgcolor="FF9966" |'''28''' |[[Slika:Paolo_Gentiloni_EP_Parliament_(cropped).jpg|96x96_pik]] |'''[[Paolo Gentiloni]]'''<br /><small>(1954)</small> |12. december [[2016]] |1. junij [[2018]] |[[Demokratska stranka (Italija)|Demokratska stranka]] |Gentiloni |<small>[[Partito Democratico (Italia)|PD]]-[[Nuovo Centrodestra|NCD]]/[[Alternativa Popolare|AP]]-[[Centristi per l'Europa|CpE]]-[[Democrazia Solidale - Centro Democratico|Demo.S]]-[[Centro Democratico (Italia)|CD]]-[[Partito Socialista Italiano (2007)|PSI]]</small><small>con l'appoggio esterno di:</small><small>[[Alleanza Liberalpopolare-Autonomie|ALA]]-[[Scelta Civica|SC]]-[[Movimento Associativo Italiani all'Estero|MAIE]]-[[Südtiroler Volkspartei|SVP]]-[[Partito Autonomista Trentino Tirolese|PATT]]-[[Stella Alpina (partito politico)|SA]]-</small><small>[[Union Valdôtaine|UV]]-[[Italia dei Valori|IdV]]-[[Unione per il Trentino|UpT]]-[[Unione Sudamericana Emigrati Italiani|USEI]]-[[Moderati|Mod]]-LC-LPP</small> | rowspan="5" |[[Sergio Mattarella]][[Slika:Sergio Mattarella Presidente della Repubblica Italiana.jpg|81x81_pik]]<br /><small>(dal 2015)</small> |- | rowspan="2" bgcolor="FDE910" |'''29''' | rowspan="2" |[[Slika:Giuseppe_Conte_(cropped).jpg|99x99_pik]] | rowspan="2" |'''[[Giuseppe Conte]]'''<br /><small>(1964)</small> |1. junij [[2018]] |5. september [[2019]] | rowspan="2" |''neodvisen'' (blizu [[Gibanje petih zvezd|M5S]]) |[[1. Contejeva vlada|Conte I.]] |[[Gibanje petih zvezd|<small></small>]]<small>[[Movimento 5 Stelle|M5S]]</small><small>-[[Lega Nord|LSP]]-[[Movimento Associativo Italiani all'Estero|MAIE]]</small><small>con l'appoggio esterno di:</small><small>[[Partito Liberale Italiano (1997)|PLI]]-[[Partito Sardo d'Azione|PSd'Az]]-[[Movimento Nazionale per la Sovranità|MNS]]</small> | rowspan="3" |[[Slika:XVIII Camera dei deputati.svg|brezokvirja]][[Osemnajsta legislatura Italijanske republike|XVIII.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 2018|2018]])</small> |- |5. september [[2019]] |13. februar [[2021]] |[[2. Contejeva vlada|Conte II.]] |[[Gibanje petih zvezd|<small></small>]]<small>[[Movimento 5 Stelle|M5S]]</small><small>-[[Demokratska stranka (Italija)|PD]]-[[Živa Italija|IV]]-[[Svobodni in enaki|LeU]]-[[Movimento Associativo Italiani all'Estero|MAIE]]</small> <small>z zunanjo podporo:</small> <small>[[Italijanska socialistična stranka (2007)|PSI]]-[[Demokratična sredina (Italija)|CD]]-[[Južnotirolska ljudska stranka|SVP]]-[[Unija Doline Aoste|UV]]-[[Partito Autonomista Trentino Tirolese|PATT]]-</small><small>[[Partito Pensionati|PP]]-[[Ljudska alternativa|AP]]-[[Sicilia Futura|SF]]-[[Centristi per l'Europa|CpE]]-[[Moderati|Mod]]</small> |- | bgcolor="EFEFEF" |'''30''' |[[Slika:Mario_Draghi_October_2021_(cropped).jpg|106x106_pik|senza_cornice]] |'''[[Mario Draghi]]'''<br /><small>(1947)</small> |13. februar [[2021]] |22. oktober [[2022]] |''neodvisen'' |[[Draghijeva vlada|Draghi]] |<small>[[Gibanje petih zvezd|M5S]]-[[Lega Nord|LSP]]-[[Forza Italia (2013)|FI]]-[[Partito Democratico (Italia)|PD]]-[[Italia Viva|IV]]-[[Articolo Uno (partito politico)|Art.1]]-[[+Europa|+Eu]]-[[Noi con l'Italia|NcI]]-[[Centro Democratico (Italia)|CD]]</small><small>con l'appoggio esterno di:</small><small>[[Azione (partito politico)|Az]]-[[Coraggio Italia|CI]]-[[Partito Socialista Italiano (2007)|PSI]]-[[Unione di Centro (2002)|UdC]]-[[Partito Autonomista Trentino Tirolese|PATT]]-[[Südtiroler Volkspartei|SVP]]-</small><small>[[Centristi per l'Europa|CpE]]-[[Nuovo PSI|NPSI]]-[[Green Italia|GI]]-[[èViva]]-[[Patria e Costituzione|PeC]]-[[Sicilia Futura|SF]]-</small><small>[[Moderati|Mod]]-[[Partito Pensionati|PP]]-[[Partito Sardo d'Azione|PSd'Az]]-[[Noi Campani|NC]]-[[Movimento Associativo Italiani all'Estero|MAIE]]-[[Unione Sudamericana Emigrati Italiani|USEI]]</small> |- | bgcolor="000080" |'''30''' | |'''[[Giorgia Meloni]]'''<br /><small>(1977)</small> |22. oktober [[2022]] |''na položaju'' |[[Bratje Italije]] |[[Melonijeva vlada|Meloni]] | <small>[[Coalizione di centro-destra alle elezioni politiche in Italia del 2022|Centro-destra]]<br />[[Fratelli d'Italia (partito politico)|FdI]], [[Lega per Salvini Premier|LSP]], [[Forza Italia (2013)|FI]]<br />con l'appoggio esterno di:<br />[[Noi con l'Italia|NcI]], [[Italia al Centro|IaC]], [[Coraggio Italia|CI]], [[Unione di Centro (2002)|UdC]], [[Movimento Associativo Italiani all'Estero|MAIE]]</small> | rowspan=1 |[[Slika:Camera dei Deputati XIX.svg|brezokvirja|220x220_pik]]<br />[[Devetnajsta legislatura Italijanske republike|XIX.]]<br /><small>([[Elezioni politiche in Italia del 2022|2022]])</small> |} # == Sklici == [[Kategorija:Ministrski predsedniki Italijanske republike|*]] [[Kategorija:Vlada Italijanske republike]] 66r32a63u3lucn7wr3u9biaq8hn7294 McDonnell Douglas DC-10 0 368151 6748853 6612119 2026-09-10T20:15:33Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748853 wikitext text/x-wiki {|{{Infobox aircraft begin |name= DC-10 |image= Ariana Afghan Airlines DC-10 Fitzgerald.jpg<!-- Flight images are preferred for aircraft - Please do not change this image without a talk page discussion --> |caption= DC-10-30 letalske družbe [[Ariana Afghan Airlines]] na [[Letališče London Heathrow|letališču London Heathrow]] leta 1980 }}{{Infobox aircraft type |type= [[Širokotrupno letalo|Širokotrupno]] [[Turboventilatorski motor|reaktivno]] [[potniško letalo|potniško]] in [[transportno letalo|tovorno letalo]] |national origin= [[ZDA]] |manufacturer= [[McDonnell Douglas]] |designer= |first flight= 29. avgust 1970 |introduced= 5. avgust 1971 pri [[American Airlines]]u |retired= 24. februar 2014 (kot potniško letalo) |status= V uporabi za prevoz tovora in posebne namene |primary user= [[FedEx Express]]<!--Limit one (1) primary user. Top 4 users listed in 'primary user' and 'more users' fields based on number of their fleets. --> |more users= [[Transportes Aéreos Bolivianos|TAB Cargo]]<br />10 Tanker Air Carrier <!-- Limit is three (3) in 'more users' field, four (4) total users with primary user. Please separate with <br />.--> |produced= 1968–1988 |number built= DC-10: 386<ref name="dc10-boeing">{{navedi splet |url=https://www.boeing.com/commercial/dc-10/index.html |title=Boeing: Commercial Airplanes - DC-10 Family |work=Boeing |accessdate=22. decembra 2022 |archive-date=10. maja 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120510001514/https://www.boeing.com/commercial/dc-10/index.html |url-status=dead }}</ref><br />KC-10: 60<ref name="dc10-boeing"/> |unit cost= |variants with their own articles= [[McDonnell Douglas KC-10 Extender]] |developed into= [[McDonnell Douglas MD-11]] }} |} '''McDonnell Douglas DC-10''' je [[trimotorno reaktivno letalo|trimotorno]] [[širokotrupno letalo|širokotrupno]] [[reaktivno letalo|reaktivno]] [[potniško letalo|potniško]] in [[transportno letalo|tovorno letalo]], ki ga je med januarjem 1968 in decembrom 1988 v tovarni v mestu [[Long Beach]] v [[Združene države Amerike|ameriški]] zvezni državi [[Kalifornija]] proizvajalo podjetje [[McDonnell Douglas]]. Letalo DC-10 je bilo neke vrste naslednik manjšega štirimotornega letala [[Douglas DC-8|DC-8]]. Zasnovano je bilo pri ameriškem proizvajalcu [[Douglas Aircraft Company|Douglas]] leta 1966, ko je tamkajšnja letalska družba [[American Airlines]] iskala širokotrupno letalo, ki bi bilo manjše od [[Boeing 747|Boeinga 747]], a bi hkrati omogočalo polete daljšega dosega in uporabo na krajših [[vzletno-pristajalna steza|vzletno-pristajalnih stezah]].<ref name="airways">{{navedi splet |url=https://airwaysmag.com/american-dc-10-into-service/ |title=8/05/1971: American Airlines Places DC-10 into Service |accessdate=23. decembra 2022 |date=5. avgust 2022 |last=Cross |first=Lee |work=Airways |language=en }}</ref> Leta 1967 je prišlo do združitve podjetja Douglas s podjetjem [[McDonnell Aircraft|McDonnell]] ter je bilo letalo DC-10 prvo, ki se je proizvajalo pod imenom McDonnell Douglas. V tovarni v mestu Long Beach se je sredi leta 1988, torej nekaj mesecev pred dokončanjem zadnjega novega letala DC-10, začelo delo na prvih primerkih naslednika [[McDonnell Douglas MD-11|MD-11]], ki je bil pravzaprav podaljšana in posodobljena različica letala DC-10. Komercialna uporaba potniških letal DC-10 se je začela avgusta 1971 pri ameriških letalskih družbah American Airlines in [[United Airlines]].<ref name="dc10-boeing"/> Zadnje novo letalo DC-10 je bilo dobavljeno nigerijski letalski družbi Nigeria Airways julija 1989.<ref>{{navedi splet |url=https://www.planespotters.net/airframe/mcdonnell-douglas-dc-10-30-n270ax-omni-air-international/r75pw1 |title=N270AX Omni Air International McDonnell Douglas DC-10-30 |accessdate=22. decembra 2022 |work=Planespotters.net |language=en }}</ref> Posebnost letala DC-10 so trije motorji, dva na krilih in eden na repu. Tako konfiguracijo motorjev uporabljata tudi njegov naslednik MD-11 in konkurent [[Lockheed L-1011 TriStar]], katerega prodaja je bila s 386 izdelanimi letali DC-10, ki so bila dobavljena letalskim družbam, presežena za 136 primerkov. Največja kapaciteta je bila 399 potnikov, vendar pa je FAA izdala dovoljenje za največ 380 potnikov v enem razredu. Tipične so bile konfiguracije za prevoz 270 potnikov v dveh razredih. Potniška letala DC-10 so bila uporabljana na srednjih in dolgih progah. Prvotna različica DC-10-10 je v povprečju imela doseg približno 5600 kilometrov ter je bila večinoma uporabljana za polete znotraj Združenih držav Amerike.<ref name="51years">{{navedi splet |url=https://simpleflying.com/51-years-of-flight-the-story-of-the-dc-10/ |title=51 Years Of Flight: The Story Of The DC-10 |accessdate=23. decembra 2022 |date=27. avgust 2021 |last=Singh |first=Sumit |work=Simple Flying |language=en }}</ref> Različica DC-10-15 je imela močnejše motorje ter je ponujala možnost uporabe na vzletno-pristajalnih stezah v okolju nizke gostote zraka zaradi visoke temperature zraka in visoke lege (angleško ''hot and high''). Za medcelinske polete so letalske družbe večinoma uporabljale različici DC-10-30 in DC-10-40, ki sta v povprečju imeli doseg približno 9600 kilometrov. Proizvodnja različice DC-10-30 se je začela leta 1972, proizvodnja različice DC-10-40 pa leta 1973.<ref name="51years"/> Na različici DC-10-30 je temeljil leteči tanker [[McDonnell Douglas KC-10 Extender|KC-10 Extender]], ki je bil izdelan v 60 primerkih za [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike]].<ref name="dc10-boeing"/> Prvotna letala DC-10 so še naprej imela inženirja leta kot tretjega člana posadke v pilotski kabini. Kratko pred tem, ko je [[Boeing]] leta 1997 odkupil podjetje McDonnell Douglas, je bila predstavljena možnost nadomestitve prvotne pilotske kabine s sodobno [[stekleni kokpit|stekleno pilotsko kabino]], kakršna je bila vgrajevana tudi v nova letala MD-11. Tako spremenjena letala DC-10 so bila preimenovana v MD-10, s posodobitvijo pa je bila odstranjena potreba po inženirju leta in omogočena enotna certifikacija [[pilot]]ov (angleško ''[[type rating]]'') za upravljanje letal MD-10 in MD-11. Uporaba potniških letal DC-10 se je končala 24. februarja 2014.<ref name="bbc-end">{{navedi splet |url=https://www.bbc.com/news/uk-england-birmingham-26259236 |title=Remembering the DC-10: End of an era or good riddance? |accessdate=22. decembra 2022 |date=24. februar 2014 |last=Richardson |first=Tom |work=BBC News Online |language=en }}</ref> Nekaj tovornih letal MD-10 je še naprej v redni uporabi, večinoma pri ameriški letalski družbi FedEx Express. V občasni uporabi so tudi štiri nekdanja potniška letala DC-10-30, ki so bila predrugačena v letala za [[zračno gašenje požarov]].<ref name="ps-10tanker">{{navedi splet |url=https://www.planespotters.net/airline/10-Tanker-Air-Carrier |title=10 Tanker Air Carrier Fleet Details and History |accessdate=22. decembra 2022 |work=Planespotters.net |language=en }}</ref> ==Različice== [[Slika:McDonnell Douglas DC-10-10, United Airlines AN1599703.jpg|sličica|DC-10-10 letalske družbe United Airlines]] [[Slika:McDonnell Douglas DC-10-15, AeroMexico AN0209927.jpg|sličica|DC-10-15 letalske družbe Aeroméxico]] [[Slika:Swissair McDonnell Douglas DC-10-30 HB-IHD "Thurgau" (23674522266).jpg|sličica|DC-10-30 letalske družbe Swissair]] [[Slika:McDonnell Douglas DC-10-40, Northwest Airlines AN0215812.jpg|sličica|DC-10-40 letalske družbe Northwest Airlines]] ===Prvotno letalo=== Prvotna potniška različica je bila '''DC-10-10'''. To je bila tudi različica, ki je bila leta 1971 prva uvedena v komercialno uporabo, proizvodnja pa je potekala do leta 1981. Poganjali so jo trije motorji [[General Electric CF6|General Electric CF6-6]] ter je bila sploh prvo letalo, ki je uporabljalo ta tip motorja. Izdelanih je bilo 122 primerkov. Hkrati je obstajala tudi kombinirana potniško-tovorna različica '''DC-10-10CF''' (angleško ''Convertible Freighter'', 'spremenljivo tovorno letalo'). Izdelanih je bilo devet primerkov, od česar jih je osem uporabljala letalska družba Continental Airlines, enega pa letalska družba United Airlines. Različica '''DC-10-15''' je bila identična različici DC-10-10, le da je imela povečan potisk motorjev. Zasnovana je bila z namenom uporabe na vzletno-pristajalnih stezah v okolju nizke gostote zraka zaradi visoke temperature zraka in visoke lege (angleško ''hot and high''). Nastala je po želji mehiških letalskih družb Mexicana in Aeroméxico leta 1979, proizvodnja pa je potekala med letoma 1981 in 1983. Izdelanih je bilo sedem primerkov. V zgodnjih letih je bila predlagana tudi dvomotorna različica, ki je bila znana pod imenom '''DC-10 Twin''', a do proizvodnje nikoli ni prišlo. ===Letala s podaljšanim dosegom=== Prvotna različica s podaljšanim dosegom je bila '''DC-10-30''', ki je bila s 163 izdelanimi primerki tudi najbolj pogosta različica letala DC-10. Proizvodnja je potekala med letoma 1972 in 1988. Različico DC-10-30 je uporabljalo 38 letalskih družb, vključno z jugoslovansko letalsko družbo [[Air Serbia|JAT]]. Prvi primerki so bili dobavljeni letalskima družbama [[KLM]] in [[Swissair]] 21. novembra 1972. Poganjali so jo trije motorji General Electric CF6-50, medtem ko je bil doseg podaljšan s pomočjo večjih tankov za gorivo in večjega razpona kril. Ker je bila težja od različice DC-10-10, je imela različica DC-10-30 tudi eno dodatno [[pristajalno podvozje]]. Kombinirana potniško-tovorna različica '''DC-10-30CF''' je bila izdelana v 27 primerkih. Prvi uporabnici sta bili ameriški letalski družbi Overseas National Airways in Trans International Airlines leta 1973. Različica '''DC-10-30ER''' (angleško ''Extended Range'', 'podaljšan doseg') je imela vgrajen en dodatni tank za gorivo, ki je bil nameščen v tovorni prostor v zadnjem delu trupa. Doseg je znašal približno 10.600 kilometrov, kar je bilo približno 1100 kilometrov več v primerjavi z različico DC-10-30. Prvo letalo DC-10-30ER je bilo dobavljeno finski letalski družbi [[Finnair]] leta 1981. Izdelanih je bilo šest novih letal DC-10-30ER, medtem ko je bilo pet obstoječih letal DC-10-30 z vgraditvijo dodatnega tanka za gorivo predrugačenih v letala DC-10-30ER. Tovorna različica '''DC-10-30AF''' (angleško ''All Freight'', 'vse tovor') je bila znana tudi kot DC-10-30F in predstavljena leta 1979. Začetek proizvodnje je bil odložen, ker italijanska letalska družba [[Alitalia]] ni potrdila naročila. Nazadnje se je proizvodnja začela maja 1984, ko so iz FedExa potrdili naročilo prvega primerka. Izdelanih je bilo deset novih letal. Različica '''DC-10-40''' je bila posodobitev prvotnega potniškega letala DC-10-10. Imela je povečano najvišjo vzletno težo in močnejše motorje. Razpon kril je bil enak kot na različici DC-10-30. Poganjali so jo motorji iz družine [[Pratt & Whitney JT9D]]. Nastala je po želji ameriške letalske družbe Northwest Airlines, ki si je prizadevala za vgradnjo enakih motorjev kot na [[Boeing 747|Boeingu 747]]. Prvotno je bila imenovana DC-10-20, ime pa je bilo spremenjeno, ker so jo pri omenjeni letalski družbi ob uvedbi leta 1973 hoteli oglaševati kot najnovejšo izpeljanko letala DC-10. Izdelanih je bilo 42 novih letal, druga uporabnica pa je bila japonska letalska družba Japan Airlines. Predlagana je bila tudi različica '''DC-10-50''', ki bi jo poganjali motorji iz družine [[Rolls-Royce RB211]]. Uporabnica je imela biti britanska letalska družba [[British Airways]]. Ta se je na koncu odločila za nakup konkurenčnih letal Lockheed L-1011 TriStar ter ni bilo nobenega izdelanega primerka. ===Letala za posebne namene=== [[Slika:KC-10 Extender (2151957820).jpg|sličica|Uporaba letečega tankerja KC-10 Extender]] {{Glej tudi|McDonnell Douglas KC-10 Extender}} Prva različica za posebne namene je bila '''KC-10 Extender'''. Gre za [[leteči tanker]] oziroma letalo za prečrpavanje goriva med letom, ki ga je naročilo [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike]]. Proizvodnja je potekala med letoma 1981 in 1988, ko je bilo izdelanih natančno 60 primerkov. Letalo KC-10 Extender je temeljilo na kombinirani potniško-tovorni različici DC-10-30CF, vgrajevani pa so bili izključno motorji iz družine General Electric CF6. Različica '''KDC-10''' je zelo podobna različici KC-10 Extender, vendar pa je nastala s spreminjanjem obstoječih letal DC-10-30CF, ki so bila prvotno uporabljana v komercialnem letalstvu. Tako predrugačena so bila štiri letala. Glavni uporabnik je bilo Kraljevo vojno letalstvo Nizozemske z dvema letaloma. Preostala dva primerka letala KDC-10 uporabljata letalski družbi Omega Aerial Refueling Services in Global Airtanker Service, ki ju dajeta v najem vojaškim strankam. Različica '''DC-10 Air Tanker''' je namenjena za [[zračno gašenje požarov]]. Izdelanih je bilo pet letal, ki so nastala s spreminjanjem nekdanjih potniških letal DC-10-10 ali DC-10-30. Projekt se je začel leta 2002 na spodbudo podjetja 10 Tanker Air Carrier s sedežem v ameriški zvezni državi [[Nova Mehika]], ki je tudi edina uporabnica. Prometno dovoljenje je bilo podeljeno marca 2006. Edini primerek, ki je nastal iz nekdanjega letala DC-10-10, je bil upokojen. Štirje primerki, ki so nastali s spreminjanjem prvotnih letal DC-10-30, ostajajo v uporabi. ===MD-10=== [[Slika:FedEx 912.jpg|sličica|Posodobljena tovorna različica MD-10 letalske družbe FedEx Express]] '''MD-10''' je posodobljena tovorna različica, ki je bila predstavljena leta 1996, tik preden je Boeing leta 1997 odkupil podjetje McDonnell Douglas. Gre za spreminjanje obstoječih letal DC-10, pri čemer je prvotna pilotska kabina nadomeščena s sodobno [[stekleni kokpit|stekleno pilotsko kabino]]. S tem je odstranjena potreba po inženirju leta kot tretjem članu posadke v pilotski kabini. Steklena pilotska kabina, ki jo vgradijo v letalo MD-10, je enaka kot v letalu MD-11, ki je nasledilo prvotno letalo DC-10, kar pomeni enotno certifikacijo pilotov (angleško ''[[type rating]]'') za letali MD-10 in MD-11. To je letalski družbi FedEx Express omogočilo najemanje certificiranih pilotov letal MD-11 tudi za upravljanje letal MD-10. Omenjena letalska družba je tudi glavna uporabnica letal MD-10. Na ta način je bilo predrugačenih 82 od vsega skupaj 113 letal DC-10 v njeni zgodovinski floti, od česar jih je bilo leta 2022 v uporabi še osem.<ref name="ps-fedex">{{navedi splet |url=https://www.planespotters.net/airline/Federal-Express |title=FedEx Express Fleet Details and History |accessdate=22. decembra 2022 |work=Planespotters.net |language=en |archive-date=2017-06-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170628192033/https://www.planespotters.net/airline/Federal-Express-(FedEx) |url-status=dead }}</ref> ==Uporaba== [[File:JAT DC-10-30 (6068614970).jpg|thumb|JAT je z letalom DC-10-30 povezal Beograd in Ljubljano z New Yorkom]] [[Slika:N17085 10 Tanker Air Carrier 1975 McDonnell Douglas DC-10-30 - cn 47957 - 201 (30738227600).jpg|sličica|Gašenje požara z letalom DC-10 Air Tanker]] Krstni polet različice DC-10-10 je bil opravljen 29. avgusta 1970.<ref name="dc10-boeing"/> Do podelitve prometnega dovoljenja 29. julija 1971 je bilo opravljenih 929 testnih poletov v skupnem trajanju 1551 ur. Prvi uporabnici potniških letal DC-10-10 sta bili ameriški letalski družbi [[American Airlines]] in [[United Airlines]]. Obema so prve primerke začeli dobavljati takoj po podelitvi prometnega dovoljenja, prvi komercialni polet pa je bil opravljen z letalom prve omenjene 5. avgusta 1971 med [[Los Angeles]]om in [[Chicago]]m.<ref name="dc10-boeing"/><ref name="airways"/> Pri American Airlinesu so do upokojitve potniških letal DC-10 leta 2000 uporabljali vsega skupaj 66 primerkov, kar je bila največja flota potniških letal DC-10 med vsemi uporabnicami.<ref name="51years"/> Pri United Airlinesu so potniška letala DC-10 upokojili leta 2001, letalska družba pa je vsega skupaj uporabljala 59 primerkov. Obe letalski družbi sta večinoma uporabljali prvotno različico DC-10-10, vendar pa je vsaka v svoji floti imela tudi po 11 primerkov različice DC-10-30.<ref>{{navedi splet |url=https://www.planespotters.net/airline/American-Airlines |title=American Airlines Fleet Details and History |accessdate=23. decembra 2022 |work=Planespotters.net |language=en |archive-date=2015-06-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150628203017/http://www.planespotters.net/Airline/American-Airlines |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.planespotters.net/airline/United-Airlines |title=United Airlines Fleet Details and History |accessdate=23. decembra 2022 |work=Planespotters.net |language=en |archive-date=2019-03-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190329183831/https://www.planespotters.net/airline/United-Airlines |url-status=dead }}</ref> Potniška letala DC-10 je dolga leta uporabljala tudi jugoslovanska letalska družba [[Air Serbia|JAT]], ki je v svoji floti imela sedem primerkov različice DC-10-30.<ref>{{navedi splet |url=https://www.planespotters.net/airline/JAT-Yugoslav-Airlines |title=JAT Yugoslav Airlines Fleet Details and History |accessdate=22. decembra 2022 |work=Planespotters.net |language=en }}</ref> Šlo je za največje letalo v JAT-ovi floti, ki je bilo uporabljano tudi za opravljanje rednih poletov med [[Beograd]]om in [[New York]]om z vmesnim postankom v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Zadnja redna uporabnica potniških letal DC-10 v Združenih državah Amerike je bila letalska družba Northwest Airlines, ki jih je upokojila 8. januarja 2007 po opravljenem rednem poletu med [[Honolulu]]jem in [[Minneapolis, Minnesota|Minneapolisom]].<ref>{{navedi splet |url=https://simpleflying.com/northwest-dc-10-retirement/ |title=Why Northwest Retired Its DC-10 Fleet In 2007 |accessdate=22. decembra 2022 |date=8. junij 2021 |last=Pearson |first=James |work=Simple Flying |language=en }}</ref> Nato so bila potniška letala DC-10 v Združenih državah Amerike uporabljana le še za manjše število čarterskih in vojaških poletov, kar se je dokončno končalo februarja 2012. Zadnja svetovna uporabnica potniških letal DC-10 je bila bangladeška letalska družba Biman, ki je zadnji redni polet opravila 20. februarja 2014 med bangladeško prestolnico [[Daka]] in angleškim mestom [[Birmingham]], nato pa do dokončne upokojitve 24. februarja 2014 priredila še nekaj posebnih krožnih poletov nad Veliko Britanijo.<ref name="bbc-end"/> Leteče tankerje KC-10 Extender še naprej uporabljajo pri Vojnem letalstvu Združenih držav Amerike. Kraljevo vojno letalstvo Nizozemske je dva podobna leteča tankerja KDC-10, ki sta nastala s spremembo prvotnih primerkov kombinirane potniško-tovorne različice DC-10-30CF, upokojilo v letih 2019 oziroma 2021. V uporabi ostajajo štiri nekdanja potniška letala DC-10-30, ki so bila po koncu prvotne uporabe predrugačena v letala DC-10 Air Tanker za zračno gašenje požarov.<ref name="ps-10tanker"/> Stacionirana so v Združenih državah Amerike, vendar pa so požare gasila tudi v drugih državah, npr. v [[Avstralija|Avstraliji]]. V komercialni uporabi ostaja devet tovornih letal MD-10. Osem jih uporablja ameriška letalska družba FedEx Express, eno pa bolivijska letalska družba TAB Cargo. FedEx Express je v svoji zgodovini uporabljal vsega skupaj 113 tovornih letal DC-10, od česar jih je bila velika večina z vgraditvijo steklene pilotske kabine predrugačenih v različico MD-10.<ref name="ps-fedex"/> ==Nesreče in incidenti== Letala DC-10 so bila udeležena pri 61 letalskih nesrečah.<ref>{{navedi splet |url=https://aviation-safety.net/database/types/McDonnell-Douglas-DC-10/index |title=McDonnell Douglas DC-10 |accessdate=23. decembra 2022 |work=Aviation Safety Network |language=en }}</ref> V njih je bilo 33 letal nepopravljivo poškodovanih, na krovu pa je umrlo 1261 ljudi.<ref>{{navedi splet |url=https://aviation-safety.net/database/types/McDonnell-Douglas-DC-10/statistics |title=DC-10 Statistics |accessdate=23. decembra 2022 |work=Aviation Safety Network |language=en }}</ref> V sedemdesetih letih 20. stoletja so varnostne pomanjkljivosti omadeževale ugled letal DC-10, ki pa so po odstranitvi teh pomanjkljivosti v naslednjih desetletjih nabrala na tisoče ur letenja brez resnih incidentov. Danes je zgodovina letal DC-10 na področju varnosti primerljiva s tisto drugih reaktivnih letal iz šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja. Konstrukcijska napaka na tovornih vratih je v prvih letih uporabe prispevala k dvema resnima incidentoma. Na letu 96 American Airlinesa 12. junija 1972 so se tovorna vrata odprla med letom nad mestom Windsor v kanadski provinci [[Ontario]], a je letalo varno pristalo in ni bilo smrtnih žrtev.<ref>{{navedi splet |url=https://aviation-safety.net/database/record.php?id=19720612-0 |title=ASN Aircraft accident McDonnell Douglas DC-10-10 N103AA Windsor, ON |accessdate=23. decembra 2022 |work=Aviation Safety Network |language=en }}</ref> Skoraj identičen incident s tovornimi vrati se je zgodil na letu 981 Turkish Airlinesa 3. marca 1974, vendar pa so bile posledice katastrofalne, saj je letalo strmoglavilo v gozdno območje na severu Francije, približno 37 kilometrov od [[Pariz]]a, pri čemer je umrlo vseh 346 ljudi na krovu.<ref>{{navedi splet |url=https://aviation-safety.net/database/record.php?id=19740303-1 |title=ASN Aircraft accident McDonnell Douglas DC-10-10 TC-JAV Bois d'Ermenonville |accessdate=23. decembra 2022 |work=Aviation Safety Network |language=en }}</ref> Po nesreči leta 981 so na letalih DC-10 spremenili tovorna vrata, nakar več ni bilo tovrstnih incidentov. Kljub temu se je 25. maja 1979 zgodila nova smrtna nesreča, ko je letalu DC-10 na letu 191 American Airlinesa tik po vzletu iz Chicaga odpadel motor ter je strmoglavilo v neposredni bližini letališča, pri čemer je umrlo 273 ljudi, vključno z dvema žrtvama na tleh.<ref>{{navedi splet |url=https://aviation-safety.net/database/record.php?id=19790525-2 |title=ASN Aircraft accident McDonnell Douglas DC-10-10 N110AA Chicago-O'Hare International Airport, IL (ORD) |accessdate=23. decembra 2022 |work=Aviation Safety Network |language=en }}</ref> Zaradi te nesreče je bilo vsem letalom DC-10 dobrih mesec dni prepovedano leteti v zračnem prostoru Združenih držav Amerike, vendar pa je bilo nazadnje ugotovljeno, da je motor odpadel, ker pri American Airlinesu med opravljanjem postopka odstranjevanja in ponovnega nameščanja motorja zaradi vzdrževanja niso upoštevali navodil proizvajalca.<ref name="51years"/> Kmalu zatem se je 28. novembra 1979 na letu 901 letalske družbe Air New Zealand zgodila nova smrtna nesreča z letalom DC-10. Šlo je za krožen turistični polet z izhodiščem v [[Auckland]]u na [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]], ki se je po preletu nad [[Antarktika|Antarktiko]] imel vrniti na Novo Zelandijo, vendar pa je letalo na Antarktiki zaradi pilotove napake trčilo v goro, pri čemer je umrlo vseh 257 ljudi na krovu.<ref>{{navedi splet |url=https://aviation-safety.net/database/record.php?id=19791128-0 |title=ASN Aircraft accident McDonnell Douglas DC-10-30 ZK-NZP Mount Erebus |accessdate=23. decembra 2022 |work=Aviation Safety Network |language=en }}</ref> Še ena smrtna nesreča z letalom DC-10 se je zgodila 19. julija 1989 na letu 232 United Airlinesa, ko je zasilno pristalo v ameriški zvezni državi [[Iowa]], potem ko mu je med letom eksplodiral motor na repu, kar pa je povzročilo odpoved hidravlike in skoraj popolno nezmožnost upravljanja. Na krovu je bilo 296 ljudi, od česar jih je preživelo 185 in umrlo 111.<ref>{{navedi splet |url=https://aviation-safety.net/database/record.php?id=19890719-1 |title=ASN Aircraft accident McDonnell Douglas DC-10-10 N1819U Sioux Gateway Airport, IA (SUX) |accessdate=23. decembra 2022 |work=Aviation Safety Network |language=en }}</ref> Poškodovanih je bilo 171 ljudi, torej velika večina preživelih, eden izmed njih pa je mesec dni pozneje poškodbam podlegel in postal 112. smrtna žrtev te nesreče. Kasneje smrtne nesreče letal DC-10 so bile večinoma posledica poskusov pristajanja ob slabih vremenskih razmerah. Na letu 772 francoske letalske družbe UTA je 19. septembra 1989 umrlo vseh 170 ljudi na krovu letala DC-10, ki je bilo tarča terorističnega napada z eksplozivno napravo.<ref>{{navedi splet |url=https://aviation-safety.net/database/record.php?id=19890919-1 |title=ASN Aircraft accident McDonnell Douglas DC-10-30 N54629 Ténéré desert |accessdate=23. decembra 2022 |work=Aviation Safety Network |language=en }}</ref> Zloglasen je bil tudi incident, ki se je pripetil 7. aprila 1994, ko se je na tovorno letalo DC-10 letalske družbe FedEx Express kot potnik vkrcal inženir leta, ki je med letom poskusil s kladivi in harpuno ubiti trije člane posadke, nato pa namerno strmoglavljenje letala s samomorilskim dejanjem prikazati kot nesrečo. Posadki se je uspelo ubraniti in varno pristati na domačem letališču v [[Memphis, Tennessee|Memphisu]], vendar pa so vsi trije člani utrpeli hude poškodbe, ki so pomenile konec njihovih karier v komercialnem letalstvu. Napadalca, ki je v bojih s člani posadke tudi sam utrpel hude poškodbe, je doletela kazen dosmrtnega zapora. Njegov nagib za napad naj bi bilo dejstvo, da mu je grozila izguba zaposlitve zaradi ponarejanja podatkov o delovnih urah, pa tudi poskus zavarovalne goljufije, saj je imel sklenjeno polico življenjskega zavarovanja, ki bi v primeru njegove smrti v nesreči njegovi družini zagotovila 2,5 milijona dolarjev.<ref>{{navedi splet |url=https://simpleflying.com/fedex-flight-705-hijack-story/ |title=How A FedEx Crew Overcame Serious Injuries To Recover A Hijack Situation And Land Safely |accessdate=23. decembra 2022 |date=9. april 2022 |last=Hardiman |first=Jake |work=Simple Flying |language=en }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.aerotime.aero/articles/30686-today-in-history-fedex-flight-705-attempted-hijacking |title=Today in history: FedEx Flight 705 attempted hijacking |accessdate=25. decembra 2022 |date=6. april 2022 |last=Wignall |first=Alec |work=AeroTime |language=en }}</ref> V 21. stoletju so bili pri tovorni letalski družbi FedEx Express zabeleženi trije incidenti, ki so imeli za posledico izgubo letal MD-10. Dva incidenta sta bila posledica napak pri vzdrževanju, smrtnih žrtev pa ni bilo. ==Tehnične značilnosti== {| class="wikitable" |- ! !DC-10-10 !DC-10-15 !DC-10-30 !DC-10-40 |- |Posadka || colspan=4 align="center" | 3 ali 2{{Efn|Prvotne različice so imele tričlansko posadko. Tovorna različica MD-10, ki je lahko nastala s posodobitvijo katerekoli prvotne različice, ima dvočlansko posadko.}} |- |Število potnikov (3 razredi)|| colspan=4 align="center" | 255 |- |Število potnikov (2 razreda)|| colspan=4 align="center" | 285 |- |Število potnikov (1 razred)|| colspan=4 align="center" | 380{{Efn|V skladu s prometnim dovoljenjem, ki ga je izdala pristojna služba FAA v Združenih državah Amerike. Dejansko je bila največja kapaciteta 399 potnikov.}} |- |Tovor || colspan=2 align="center" | 22 LD7 palet || colspan=2 align="center" | 23 LD7 palet |- |Dolžina || colspan=4 align="center | 51,97 m |- |Višina || colspan=4 align="center" | 17,7 m |- |Razpon kril || colspan=2 align="center" | 47,34 m || colspan=2 align="center" | 50,4 m |- |Premer trupa || colspan=4 align="center" | 6,02 m |- |Širina kabine || colspan=4 align="center" | 5,54 m |- |Maks. vzletna teža || align="center" | 195.045 kg || align="center" | 206.385 kg || align="center" | 259.459 kg || align="center" | 251.701 kg |- |Potovalna hitrost || colspan=4 align="center" | Mach 0,82<br>(908 km/h, 490 [[vozel (enota)|vozlov]]) |- |Maks. hitrost || colspan=4 align="center" | Mach 0,88<br>(982 km/h, 530 vozlov) |- |Doseg || align="center" | 6116 km || align="center" | 7000 km || align="center" | 10.622 km || align="center" | 9254 km |- |Kapaciteta goriva || align="center" | 82.134 L || align="center" | 100.859 L || align="center" | 138.720 L || align="center" | 138.720 L |- |Vzletna razdalja pri največji teži || align="center" | 2625 m || align="center" | 2212 m || align="center" | 2847 m || align="center" | 2817 m |- |Največja višina leta || colspan=4 align="center" | 42.000 [[čevelj (dolžinska mera)|ft]] (12.802 m) |- |Motorji (x3) || align="center" | [[General Electric CF6|GE CF6-6D]] || align="center" | [[General Electric CF6|GE CF6-50C2F]] || align="center" | [[General Electric CF6|GE CF6-50C]] || align="center" | [[Pratt & Whitney JT9D|PW JT9D-59A]] |- |Potisk motorjev (x3) || align="center" | 177,9 kN || align="center" | 206,8 kN || align="center" | 226,9 kN || align="center" | 235,8 kN |- |Aeroprofil || colspan=4 align="center" | DSMA-496/-521/-522 (v korenu)<br>DSMA-519/-520 (na konici) |} {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Commons|Category:McDonnell Douglas DC-10}} {{letala md}} [[Kategorija:Potniška letala]] [[Kategorija:Reaktivna letala]] [[Kategorija:Trimotorna letala]] [[Kategorija:Letala McDonnell Douglas]] [[Kategorija:Transportna letala]] {{normativna kontrola}} dgjpn7jgcosanmik8x71b0ofwxiu03b Grad Kostrivnica 0 374134 6748962 6337424 2026-09-11T08:16:10Z Pinky sl 2932 pp infopolje, | rkd_tip = ndp 6748962 wikitext text/x-wiki {{koordinate DMS v naslovu|46|16|10|N|15|36|01|E}} {{infopolje RKD | ime = Grad Kostrivnica (Stari grad) <!--podatki registra--> | rkd_tip = ndp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 5. 4. 2006 <!--datum razglasitve--> | refšt=22894 <!--slika--> | image = | alt = | caption = <!--koordinate, zemljevid in lokacija--> | lat_degrees = 46 |lat_minutes = 16 |lat_seconds = 10 |lat_direction = N | long_degrees= 15 |long_minutes = 36 | long_seconds= 01 |long_direction = E | coord_display = inline,title | locmapin = Slovenija | lokacija = Severni vrh hriba Hrupov vrh (tudi Mali Drevenik), južno od Drevenika in severovzhodno od Gabrovca pri Kostrivnici | občina = Rogaška Slatina | map_alt = Geografski položaj v Sloveniji | map_caption = Geografski položaj v Sloveniji <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = 12. stoletje | obiskovalci_št = | obiskovalci_leto = | uprava = }} '''Grad Kostrivnica''' ([[nemščina|nemško]] ''Kostreinitz'') je bil [[grad]] v bližini [[Rogaška Slatina|Rogaške Slatine]], na pobočju [[Boč (gora)|Boča]], nad Podturnom pri [[Drevenik|Dreveniku]] pri Kostrivnici, od katerega so danes vidni le še sledovi ruševin. ==Zgodovina== Podatkov o tem, kdaj je bil grad Kostrivnica sezidan v pisnih virih ni. Zgrajen je bil na ozemlju gospostva [[grad Lemberg|Lemberg]] pri Poljčanah, ki so ga kot fevd [[Krška škofija|krške škofije]] posedovali Žovneški gospodje že v 12. stoletju. Kasneje so z gradom dolga leta upravljali vitezi Kostrivniški, ki so bili [[ministerial]]i [[Krška škofija|krške škofije]]. Kot prvi ministerial je v listini iz leta 1275 grofice Ane [[Grofje Strmški| Strmške]], vdove po [[Ulrik I. Žovneški|Ulriku I. Žovneškem]], omenjen vitez Fritzmann Kostrivniški. Nato je grad v začetku 14. stoletja posedoval Friderik II. Podsreški iz rodbine Svibensko-Ptujskih s [[Grad Podsreda|Podsrede]]. Od njega je leta 1322 Kostrivnico kupil [[Friderik I. Celjski|Friderik Žovneški]], ki jo je nato prodal Diepoldu III. s [[Kacenštajn]]a. Ta je grad popravil in prezidal, nato pa ga sedem let kasneje 1329 prodal nazaj Frideriku Žovneškemu. Krški škofje na Kostrivnico niso imeli večjega vpliva, le občasno so potrjevali fevdno posestništvo Celjskim grofom. Gospodje Žovneški oz. grofje Celjski so na gradu naselili svoje gradiščane. Že leta 1341 se je po Kostrivnici imenoval Oto, leta 1349 pa Gundaker, ki je imel v pečatnikovi legendi zapisano »z Rogatca«. Leta 1359 so se kot vazali omenjali Otel, Rugim in Gundakerjev sin Henrik. Oto je bil nedvomno Henrikov in Gundakerjev sorodnik, saj je imel podobno grbovno podobo. Živel je še leta 1376, Henrik pa se je omenjal še leta 1378. Zanimivo je, da ni imel takšnega grba kot oče, marveč drugačnega (dva dirjajoča konja, eden poleg drugega). Bivanje Gundakerjeve družine v Kostrivnici se je končevalo v zadnjem desetletju 14. stoletja, ko je še leta 1392 živel na gradu Rajker s podobnim grbom kot Gundaker leta 1349. Grad je bil porušen v bojih med [[Celjski grofje|Celjani]] in [[Habsburžani]], grof [[Friderik II. Celjski]] pa je leta 1453 podaril gospostvo novoustanovljenemu [[samostan]]u [[Novi Klošter]]. == Sklici == {{sklici|1}} ==Viri== * {{navedi splet|url=http://www.slosi.info/01gradovi/02podrobnejse/stajerska/k-8/kostrivnica.php|title=Gradovi v Sloveniji|accessdate=2014-05-30}} * Ivan Stopar: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji 5, Med Kozjanskim in porečjem Save, str 41. == Glej tudi == * [[seznam gradov na Slovenskem]] {{gradovi v Sloveniji}} {{struct-stub}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Kostrivnica]] [[Kategorija:Občina Rogaška Slatina]] i8btti2mc6o6636yvmz86xoc62swsbj 6748963 6748962 2026-09-11T08:18:38Z Pinky sl 2932 6748963 wikitext text/x-wiki {{infopolje RKD | ime = Grad Kostrivnica (Stari grad) <!--podatki registra--> | rkd_tip = ndp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 5. 4. 2006 <!--datum razglasitve--> | refšt=22894 <!--slika--> | image = | alt = | caption = <!--koordinate, zemljevid in lokacija--> | lat_degrees = 46 |lat_minutes = 16 |lat_seconds = 10 |lat_direction = N | long_degrees= 15 |long_minutes = 36 | long_seconds= 01 |long_direction = E | coord_display = inline,title | locmapin = Slovenija | lokacija = Severni vrh hriba Hrupov vrh (tudi Mali Drevenik), južno od Drevenika in severovzhodno od Gabrovca pri Kostrivnici | občina = Rogaška Slatina | map_alt = Geografski položaj v Sloveniji | map_caption = Geografski položaj v Sloveniji <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = 12. stoletje | obiskovalci_št = | obiskovalci_leto = | uprava = }} '''Grad Kostrivnica''' ([[nemščina|nemško]] ''Kostreinitz'') je bil [[grad]] v bližini [[Rogaška Slatina|Rogaške Slatine]], na pobočju [[Boč (gora)|Boča]], nad Podturnom pri [[Drevenik|Dreveniku]] pri Kostrivnici, od katerega so danes vidni le še sledovi ruševin. ==Zgodovina== Podatkov o tem, kdaj je bil grad Kostrivnica sezidan v pisnih virih ni. Zgrajen je bil na ozemlju gospostva [[grad Lemberg|Lemberg]] pri Poljčanah, ki so ga kot fevd [[Krška škofija|krške škofije]] posedovali Žovneški gospodje že v 12. stoletju. Kasneje so z gradom dolga leta upravljali vitezi Kostrivniški, ki so bili [[ministerial]]i [[Krška škofija|krške škofije]]. Kot prvi ministerial je v listini iz leta 1275 grofice Ane [[Grofje Strmški| Strmške]], vdove po [[Ulrik I. Žovneški|Ulriku I. Žovneškem]], omenjen vitez Fritzmann Kostrivniški. Nato je grad v začetku 14. stoletja posedoval Friderik II. Podsreški iz rodbine Svibensko-Ptujskih s [[Grad Podsreda|Podsrede]]. Od njega je leta 1322 Kostrivnico kupil [[Friderik I. Celjski|Friderik Žovneški]], ki jo je nato prodal Diepoldu III. s [[Kacenštajn]]a. Ta je grad popravil in prezidal, nato pa ga sedem let kasneje 1329 prodal nazaj Frideriku Žovneškemu. Krški škofje na Kostrivnico niso imeli večjega vpliva, le občasno so potrjevali fevdno posestništvo Celjskim grofom. Gospodje Žovneški oz. grofje Celjski so na gradu naselili svoje gradiščane. Že leta 1341 se je po Kostrivnici imenoval Oto, leta 1349 pa Gundaker, ki je imel v pečatnikovi legendi zapisano »z Rogatca«. Leta 1359 so se kot vazali omenjali Otel, Rugim in Gundakerjev sin Henrik. Oto je bil nedvomno Henrikov in Gundakerjev sorodnik, saj je imel podobno grbovno podobo. Živel je še leta 1376, Henrik pa se je omenjal še leta 1378. Zanimivo je, da ni imel takšnega grba kot oče, marveč drugačnega (dva dirjajoča konja, eden poleg drugega). Bivanje Gundakerjeve družine v Kostrivnici se je končevalo v zadnjem desetletju 14. stoletja, ko je še leta 1392 živel na gradu Rajker s podobnim grbom kot Gundaker leta 1349. Grad je bil porušen v bojih med [[Celjski grofje|Celjani]] in [[Habsburžani]], grof [[Friderik II. Celjski]] pa je leta 1453 podaril gospostvo novoustanovljenemu [[samostan]]u [[Novi Klošter]]. == Sklici == {{sklici|1}} ==Viri== * {{navedi splet|url=http://www.slosi.info/01gradovi/02podrobnejse/stajerska/k-8/kostrivnica.php|title=Gradovi v Sloveniji|accessdate=2014-05-30}} * Ivan Stopar: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji 5, Med Kozjanskim in porečjem Save, str 41. == Glej tudi == * [[seznam gradov na Slovenskem]] {{gradovi v Sloveniji}} {{struct-stub}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Kostrivnica]] [[Kategorija:Občina Rogaška Slatina]] nqdhv98c9xfu7ude5k5xu99pra1c0px 6748964 6748963 2026-09-11T08:19:23Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Registrirana nepremična kulturna dediščina Občine Rogaška Slatina]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748964 wikitext text/x-wiki {{infopolje RKD | ime = Grad Kostrivnica (Stari grad) <!--podatki registra--> | rkd_tip = ndp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 5. 4. 2006 <!--datum razglasitve--> | refšt=22894 <!--slika--> | image = | alt = | caption = <!--koordinate, zemljevid in lokacija--> | lat_degrees = 46 |lat_minutes = 16 |lat_seconds = 10 |lat_direction = N | long_degrees= 15 |long_minutes = 36 | long_seconds= 01 |long_direction = E | coord_display = inline,title | locmapin = Slovenija | lokacija = Severni vrh hriba Hrupov vrh (tudi Mali Drevenik), južno od Drevenika in severovzhodno od Gabrovca pri Kostrivnici | občina = Rogaška Slatina | map_alt = Geografski položaj v Sloveniji | map_caption = Geografski položaj v Sloveniji <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = 12. stoletje | obiskovalci_št = | obiskovalci_leto = | uprava = }} '''Grad Kostrivnica''' ([[nemščina|nemško]] ''Kostreinitz'') je bil [[grad]] v bližini [[Rogaška Slatina|Rogaške Slatine]], na pobočju [[Boč (gora)|Boča]], nad Podturnom pri [[Drevenik|Dreveniku]] pri Kostrivnici, od katerega so danes vidni le še sledovi ruševin. ==Zgodovina== Podatkov o tem, kdaj je bil grad Kostrivnica sezidan v pisnih virih ni. Zgrajen je bil na ozemlju gospostva [[grad Lemberg|Lemberg]] pri Poljčanah, ki so ga kot fevd [[Krška škofija|krške škofije]] posedovali Žovneški gospodje že v 12. stoletju. Kasneje so z gradom dolga leta upravljali vitezi Kostrivniški, ki so bili [[ministerial]]i [[Krška škofija|krške škofije]]. Kot prvi ministerial je v listini iz leta 1275 grofice Ane [[Grofje Strmški| Strmške]], vdove po [[Ulrik I. Žovneški|Ulriku I. Žovneškem]], omenjen vitez Fritzmann Kostrivniški. Nato je grad v začetku 14. stoletja posedoval Friderik II. Podsreški iz rodbine Svibensko-Ptujskih s [[Grad Podsreda|Podsrede]]. Od njega je leta 1322 Kostrivnico kupil [[Friderik I. Celjski|Friderik Žovneški]], ki jo je nato prodal Diepoldu III. s [[Kacenštajn]]a. Ta je grad popravil in prezidal, nato pa ga sedem let kasneje 1329 prodal nazaj Frideriku Žovneškemu. Krški škofje na Kostrivnico niso imeli večjega vpliva, le občasno so potrjevali fevdno posestništvo Celjskim grofom. Gospodje Žovneški oz. grofje Celjski so na gradu naselili svoje gradiščane. Že leta 1341 se je po Kostrivnici imenoval Oto, leta 1349 pa Gundaker, ki je imel v pečatnikovi legendi zapisano »z Rogatca«. Leta 1359 so se kot vazali omenjali Otel, Rugim in Gundakerjev sin Henrik. Oto je bil nedvomno Henrikov in Gundakerjev sorodnik, saj je imel podobno grbovno podobo. Živel je še leta 1376, Henrik pa se je omenjal še leta 1378. Zanimivo je, da ni imel takšnega grba kot oče, marveč drugačnega (dva dirjajoča konja, eden poleg drugega). Bivanje Gundakerjeve družine v Kostrivnici se je končevalo v zadnjem desetletju 14. stoletja, ko je še leta 1392 živel na gradu Rajker s podobnim grbom kot Gundaker leta 1349. Grad je bil porušen v bojih med [[Celjski grofje|Celjani]] in [[Habsburžani]], grof [[Friderik II. Celjski]] pa je leta 1453 podaril gospostvo novoustanovljenemu [[samostan]]u [[Novi Klošter]]. == Sklici == {{sklici|1}} ==Viri== * {{navedi splet|url=http://www.slosi.info/01gradovi/02podrobnejse/stajerska/k-8/kostrivnica.php|title=Gradovi v Sloveniji|accessdate=2014-05-30}} * Ivan Stopar: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji 5, Med Kozjanskim in porečjem Save, str 41. == Glej tudi == * [[seznam gradov na Slovenskem]] {{gradovi v Sloveniji}} {{struct-stub}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Kostrivnica]] [[Kategorija:Občina Rogaška Slatina]] [[Kategorija:Registrirana nepremična kulturna dediščina Občine Rogaška Slatina]] flcr3ouacj03fkdf1jc9pyd6obcezef 6748965 6748964 2026-09-11T08:23:55Z Pinky sl 2932 | rkd_tip = nkd <!--registrirana kulturna dediščina--> 6748965 wikitext text/x-wiki {{infopolje RKD | ime = Grad Kostrivnica (Stari grad) <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = 5. 4. 2006 <!--datum razglasitve--> | refšt=22894 <!--slika--> | image = | alt = | caption = <!--koordinate, zemljevid in lokacija--> | lat_degrees = 46 |lat_minutes = 16 |lat_seconds = 10 |lat_direction = N | long_degrees= 15 |long_minutes = 36 | long_seconds= 01 |long_direction = E | coord_display = inline,title | locmapin = Slovenija | lokacija = Severni vrh hriba Hrupov vrh (tudi Mali Drevenik), južno od Drevenika in severovzhodno od Gabrovca pri Kostrivnici | občina = Rogaška Slatina | map_alt = Geografski položaj v Sloveniji | map_caption = Geografski položaj v Sloveniji <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = 12. stoletje | obiskovalci_št = | obiskovalci_leto = | uprava = }} '''Grad Kostrivnica''' ([[nemščina|nemško]] ''Kostreinitz'') je bil [[grad]] v bližini [[Rogaška Slatina|Rogaške Slatine]], na pobočju [[Boč (gora)|Boča]], nad Podturnom pri [[Drevenik|Dreveniku]] pri Kostrivnici, od katerega so danes vidni le še sledovi ruševin. ==Zgodovina== Podatkov o tem, kdaj je bil grad Kostrivnica sezidan v pisnih virih ni. Zgrajen je bil na ozemlju gospostva [[grad Lemberg|Lemberg]] pri Poljčanah, ki so ga kot fevd [[Krška škofija|krške škofije]] posedovali Žovneški gospodje že v 12. stoletju. Kasneje so z gradom dolga leta upravljali vitezi Kostrivniški, ki so bili [[ministerial]]i [[Krška škofija|krške škofije]]. Kot prvi ministerial je v listini iz leta 1275 grofice Ane [[Grofje Strmški| Strmške]], vdove po [[Ulrik I. Žovneški|Ulriku I. Žovneškem]], omenjen vitez Fritzmann Kostrivniški. Nato je grad v začetku 14. stoletja posedoval Friderik II. Podsreški iz rodbine Svibensko-Ptujskih s [[Grad Podsreda|Podsrede]]. Od njega je leta 1322 Kostrivnico kupil [[Friderik I. Celjski|Friderik Žovneški]], ki jo je nato prodal Diepoldu III. s [[Kacenštajn]]a. Ta je grad popravil in prezidal, nato pa ga sedem let kasneje 1329 prodal nazaj Frideriku Žovneškemu. Krški škofje na Kostrivnico niso imeli večjega vpliva, le občasno so potrjevali fevdno posestništvo Celjskim grofom. Gospodje Žovneški oz. grofje Celjski so na gradu naselili svoje gradiščane. Že leta 1341 se je po Kostrivnici imenoval Oto, leta 1349 pa Gundaker, ki je imel v pečatnikovi legendi zapisano »z Rogatca«. Leta 1359 so se kot vazali omenjali Otel, Rugim in Gundakerjev sin Henrik. Oto je bil nedvomno Henrikov in Gundakerjev sorodnik, saj je imel podobno grbovno podobo. Živel je še leta 1376, Henrik pa se je omenjal še leta 1378. Zanimivo je, da ni imel takšnega grba kot oče, marveč drugačnega (dva dirjajoča konja, eden poleg drugega). Bivanje Gundakerjeve družine v Kostrivnici se je končevalo v zadnjem desetletju 14. stoletja, ko je še leta 1392 živel na gradu Rajker s podobnim grbom kot Gundaker leta 1349. Grad je bil porušen v bojih med [[Celjski grofje|Celjani]] in [[Habsburžani]], grof [[Friderik II. Celjski]] pa je leta 1453 podaril gospostvo novoustanovljenemu [[samostan]]u [[Novi Klošter]]. == Sklici == {{sklici|1}} ==Viri== * {{navedi splet|url=http://www.slosi.info/01gradovi/02podrobnejse/stajerska/k-8/kostrivnica.php|title=Gradovi v Sloveniji|accessdate=2014-05-30}} * Ivan Stopar: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji 5, Med Kozjanskim in porečjem Save, str 41. == Glej tudi == * [[seznam gradov na Slovenskem]] {{gradovi v Sloveniji}} {{struct-stub}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Kostrivnica]] [[Kategorija:Občina Rogaška Slatina]] fvxl60drfteukoxasi2k6zokqbmeva1 Lokalne volitve v Sloveniji 2014 0 375430 6749061 5900040 2026-09-11T11:26:37Z Sportomanokin 14776 6749061 wikitext text/x-wiki '''Lokalne volitve [[2014]]''' so bile [[volitve]] županov [[občina|občin]] ter članov občinskih svetov, članov v svetih [[Četrtna skupnost|četrtnih]], [[Krajevna skupnost|krajevnih]] in vaških skupnosti. Potekale so 5. oktobra 2014.<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/5-oktobra-bomo-volili-zupane-ter-mestne-in-obcinske-svetnike/340174 MMC RTVSLO- Lokalne volitve bodo 5. oktobra]</ref> Volitve so prvič potekale v [[Občina Ankaran|Občini Ankaran]]. Drugi krog volitev je potekal 19. oktobra 2014.<ref>[https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2014/rezultati/zupani.html rezultati]</ref><ref>[https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2014/rezultati/zupani_prvi_krog.html 1. krog]</ref> == Predhodno dogajanje == 23. junija 2014 je [[predsednik Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Janko Veber]] razpisal lokalne volitve ter volitve v občinske svete narodnih skupnosti italijanske oz. madžarske narodnosti za 5. oktober istega leta, pri čemer so se volilna opravila pričela izvajati 21. julija. == Volilna udeležba == [[Slika:Volilnaudeležba lokalnevolitve2014.png|right|365x365px]] Na prvem krogu volitev je glasovalo 775.116 volivcev od skupno 1.713.972 volilnih upravičencev, s čimer je bila volilna udeležba 45,22-odstotna. V drugem krogu je bila volilna udeležba 43,62-odstotna.<ref>http://volitve.gov.si/lv2014/udelezba/obcine_naziv.html, vpogled: 20. 11. 2018.</ref> {| class="wikitable" |- ! !! Prvi krog !! Drugi krog |- | Št. volilnih upravičencev || 1.713.972 || 529.050 |- | Št. volivcev || 775.116 || 230.782 |- | Volilna udeležba (skupaj) || 45,22 % || 43,62 % |- | Volilna udeležba (mestne občine) || 39,36 % || 36,12 % |} == Rezultati == === Prvi krog === Prikazana sta le po dva kandidata po občini. Za občine, kjer je kandidiralo več kandidatov, sta prikazana dva vodilna kandidata glede na število glasov. S krepkim tiskom so označeni kandidati, ki so postali župani v prvem krogu volitev. ===Mestne občine === {| class="wikitable" |- ! Mestna občina !! Vodilni kandidat!! Predlagatelj !! Odstotek glasov |- | rowspan="2" | [[Občina Celje|Celje]] || '''[[Bojan Šrot]]''' || '''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]'''|| '''68,86 %''' |- | Urban Golež || [[Stranka Mira Cerarja|SMC]] || 12,46 % |- | rowspan="2" | [[Občina Koper|Koper]] || '''[[Boris Popovič]]''' || '''[[Koper je naš|KPJ]]'''|| '''52,77 %''' |- | [[Aleš Bržan]] || SMC || 24,48 % |- | rowspan="2" | [[Občina Kranj|Kranj]] || [[Boštjan Trilar]]|| VZK – Več za Kranj|| 38,85 % |- | Mohor Bogataj || SZNKS – Stranka za napredek krajevnih skupnosti || 33,62 % |- | rowspan="2" | [[Občina Ljubljana|Ljubljana]] || '''[[Zoran Janković]]'''|| '''skupina volivcev'''|| '''57,53 %''' |- | [[Damjan Damjanovič]] || skupina volivcev || 23,15 % |- | rowspan="2" | [[Maribor|Maribor]] || [[Andrej Fištravec]]|| skupina volivcev|| 40,83 % |- | [[Franc Kangler]] || Županova lista || 17,72 % |- | rowspan="2" | [[Občina Murska Sobota|Murska Sobota]] || [[Anton Štihec]]|| [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], skupina volivcev|| 43,41 % |- | [[Aleksander Jevšek]] || [[Socialni demokrati|SD]] || 35,04 % |- | rowspan="2" | [[Občina Nova Gorica|Nova Gorica]] || [[Matej Arčon]]|| skupina volivcev|| 44,69 % |- | Luka Manojlović || skupina volivcev || 15,89 % |- | rowspan="2" | [[Občina Novo mesto|Novo mesto]] || [[Milena Kramar Zupan]]|| SD, [[Zveza za Dolenjsko|ZzD]], SLS|| 21,29 % |- | [[Gregor Macedoni]] || skupina volivcev || 19,78 % |- | rowspan="2" | [[Občina Ptuj|Ptuj]] || [[Miran Senčar]]|| skupina volivcev, Lista Mirana Senčarja za Ptuj || 31,74 % |- | [[Štefan Čelan]] || skupina volivcev || 31,73 % |- | rowspan="2" | [[Občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] || '''[[Andrej Čas]]'''|| '''skupina volivcev'''|| '''66,61 %''' |- | [[Matjaž Zanoškar]] || skupina volivcev || 33,39 % |- | rowspan="2" | [[Občina Velenje|Velenje]] || '''[[Bojan Kontič]]'''|| '''SD''', Občinska organizacija Velenje – KONVENCIJA || '''68,04 %''' |- | [[Anton De Costa]] || SDS || 12,25 % |} === Drugi krog === ===Mestne občine === {| class="wikitable" |- ! Mestna občina !! Vodilni kandidat!! Predlagatelj !! Odstotek glasov |- | rowspan="2" | [[Občina Kranj|Kranj]] || '''[[Boštjan Trilar]]'''|| '''VZK – Več za Kranj''' || '''54,99 %''' |- | Mohor Bogataj || SZNKS – Stranka za napredek krajevnih skupnosti || 45,01 % |- | rowspan="2" | [[Maribor|Maribor]] || '''[[Andrej Fištravec]]''' || '''skupina volivcev'''|| '''74,54 %''' |- | [[Franc Kangler]] || Županova lista || 25,46 % |- | rowspan="2" | [[Občina Murska Sobota|Murska Sobota]] || | '''[[Aleksander Jevšek]]''' || '''[[Socialni demokrati|SD]]''' || '''54,03 %''' |- | [[Anton Štihec]]|| [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], skupina volivcev|| 45,97 % |- | rowspan="2" | [[Občina Nova Gorica|Nova Gorica]] || '''[[Matej Arčon]]'''|| '''skupina volivcev'''|| '''68,96 %''' |- | Luka Manojlović || skupina volivcev || 31,04 % |- | rowspan="2" | [[Občina Novo mesto|Novo mesto]] || '''[[Gregor Macedoni]]''' || '''skupina volivcev''' || '''59,45 %''' |- | [[Milena Kramar Zupan]]|| SD, [[Zveza za Dolenjsko|ZzD]], SLS|| 40,55 % |- | rowspan="2" | [[Občina Ptuj|Ptuj]] || '''[[Miran Senčar]]'''|| '''skupina volivcev, Lista Mirana Senčarja za Ptuj''' || '''55,14 %''' |- | [[Štefan Čelan]] || skupina volivcev || 44,86 % |} == Viri in opombe == {{seznam_referenc}} * http://volitve.gov.si/lv2014/rezultati/zupani_prvi_krog.html, vpogled: 20. 11. 2018. * http://volitve.gov.si/lv2014/rezultati/zupani.html, vpogled: 20. 11. 2018. {{Volitve v RS}} {{poli-stub}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]] [[Kategorija:2014 v politiki]] [[Kategorija:2014 v Sloveniji]] epx4wdzox7nbd0ur3unerw2kvpp9r9y Kontrapost 0 382001 6748674 6716128 2026-09-10T13:47:05Z TadejM 738 dodal [[Kategorija:Človeški položaji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748674 wikitext text/x-wiki [[Image:009MA Kritios.jpg|thumb|''Kritijev deček'', okoli 480 pr. n. št., je prvi znan kip pri katerem je bil uporabljen ''Kontrapost''.]] '''Kontrapost''' (it. ''contrapposto'' - nasrotnost) se nanaša na pozo [[Človeško telo|človeškega telesa]] v stoječem položaju, v katerem človek stoji naslonjen na eno nogo, druga pa je blago pokrčena. Lega se imenuje S-linija. Kolki ustvarjajo linijo, ki se blago spušča proti pokrčeni nogi, ramena pri tem ustvarijo pravokotno linijo, ki se spušča k zravnani nogi. Tako nastane nasprotnost, po kateri je nastal izraz za to pozo, ki je bila zelo priljubljena pri umetnikih v vseh obdobjih do danes. Kontrapost je izjemno pomemben za [[Kiparstvo|kiparski]] razvoj. Prvič v zahodni umetnosti je bilo človeško telo uporabljeno za izražanje psihološke dispozicije. Uravnotežena, harmonična poza ''Dečka Kritija'' kaže mirno in sproščeno stanje duha, uravnovešen temperament, ki je del ideala človeka. Od te točke dalje so grški [[kipar]]ji iskali idejo kako bi lahko posredovali celoten spekter občutkov ljudi, ki se je zaključila z ''Laokontom in njegovimi sinovi'', skulpturi obupa, tesnobe in polne patosa (1. stoletju našega štetja), v helenističnem obdobju. == Zgodovina == === Klasična doba === Prvi znani [[kip]] narejen z uporabo kontraposta je bil ''Kritijev deček'' okoli leta 480 pred našim štetjem, <ref name=HF>{{navedi knjigo |author1=Hugh Honour|author2=John Fleming |year=2009 |title=A World History of Art.|url=https://archive.org/details/worldhistoryofar0000john|edition=7 |publisher=London: Laurence King Publishing |isbn=978-1-85669-584-8 |cobiss=6898206 |pages=}}</ref>, tako imenovan, ker je bil nekoč pripisan kiparju [[Kritij]]u. Možno je, čeprav je verjetno, da so zgodnejši bronasti kipi tudi uporabljali to tehniko, pa niso ohranjeni. Kenneth Clark imenuje kip »prvi lep [[Akt (upodobitev)|akt]] v umetnosti«. <ref name=Clark>Clark, Kenneth. (2010) ''The Nude: A study in ideal form''. New edition. London: The Folio Society, pp. 24-25.</ref> Kip je grški [[marmor]] v izvirniku in ne rimska kopija. Pred uvedbo kontraposta so v [[Antična Grčija|Antični Grčiji]] prevladovali kipi arhaični ''[[kuros]]'' (moški) in ''[[kóre]]'' (ženska). Kontrapost je bil uporabljen od začetkov klasičnega zahodnega kiparstva. Glede na ''kanon'' klasičnega grškega [[kipar]]ja [[Poliklet]]a v 4. stoletju pred našim štetjem, je ena od najbolj pomembnih značilnosti njegovih figurativnih del in tudi njegovih naslednikov, [[Lizip]]a, [[Skopas]]a, itd. Polikletovi kipi, na primer ''Diskobolos'' (Metalec diska) in ''Doriforos'' (Kopjenosec), so idealizirali atletske mladeniče z božanskim občutkom zajetim v kontrapostu. V teh delih, medenica ni več na osi z navpičnico kipa kot v arhaičnem slogu starejšega grškega kiparstva pred ''Kritijevim dečkom''. Kontrapost je mogoče jasno videti v rimskih kopijah kipov [[Hermes]]a in [[Heraklej]]a. Znan primer je marmorni kip ''Hermes z dojenčkom [[Dioniz]]om'' v [[Olimpija, Grčija|Olimpiji]], ki ga je izdelal [[Praksitel]]. To se kaže tudi v rimski kopiji Polyclitusove ''Amazonke''. === Renesansa === Klasični kontrapost je oživel v [[Renesansa|renesansi]] pri italijanskih umetnikih [[Donatello| Donatellu]] in [[Leonardo da Vinci| Leonardu da Vinciju]], sledili pa so [[Michelangelo]], [[Raffaello Santi|Rafael]] in drugi umetniki visoke renesanse. Eden izmed večjih dosežkov italijanske renesanse je bilo ponovno odkritje kontraposta, čeprav so ga v [[Manierizem|manierizmu]] na veliko uporabljali. === Moderna doba === Ta tehnika je še vedno v uporabi v kiparstvu. == Primeri == <gallery> Image:Wenuszmf.jpg|''Miloška Venera'' kaže 'S' linijo telesa. Grčija okoli 130-100 pr. n. št.. Image:Doryphoros.jpg|Marmorna kopija ''Doriforos po Polikletu'' (Vatikanski muzej), zgodnji primer klasičnega kontraposta. Bronast original je zgubljen. Image:Michelangelos David.jpg|''David'', Michelangelo, 1501-04. Ramena kipa kažejo eno smer, boki drugo. Image:Leda and the Swan 1505-1510.jpg|''Leda in labod'', kopija Cesare Sesto po izgubi originala Leonarda da Vincija, 1515-1520, Olje na platno, Wilton House, Anglija. </gallery> == Viri in Sklici == {{sklici}} * Andrew Stewart, ''One Hundred Greek Sculptors: Their Careers and Extant Works'' Polykleitos of Argos, 16.72 == Zunanje povezave == {{Commons category|Contrapposto}} * [http://www.getty.edu/art/collections/bio/a3320-1.html Polykleitos, The J. Paul Getty Museum] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051128063256/http://www.getty.edu/art/collections/bio/a3320-1.html |date=2005-11-28 }} (link broken) * [http://archive.org/stream/encyclopaediabri22chisrich#page/22/mode/2up Polyclitus, 1911 Encyclopædia Britannica.] [[Kategorija:Umetniške tehnike]] [[Kategorija:Človeški položaji]] {{normativna kontrola}} bhjl44kcfq4ygvznf8u6houynw3shzn MasterChef Slovenija 0 384791 6748800 6746522 2026-09-10T17:17:28Z ~2026-48905-85 265570 /* */ popravil namesto 11 sezon je 12 6748800 wikitext text/x-wiki {{Infobox television | name = MasterChef Slovenija | image = | image_size = 150px | caption = | genre = [[Kuhanje]] | director = | judges = '''Trenutni:'''<br>Luka Jezeršek<br>Karim Merdjadi<br>Mojmir Šiftar<br>'''Nekdanji:'''<br> Bine Volčič<br>Alma Rekić | narrated = | country = [[Slovenija]] | language = [[slovenščina]] | num_seasons = 12 | num_episodes = | list_episodes = | executive_producer = | producer = | location = | runtime = | company = | picture_format = | audio_format = | network = [[POP TV]] (samo v Sloveniji) | first_aired = 1. april 2015–''danes'' | last_aired = | related = | website = http://masterchef.24ur.com/ }} [[File:Luka Novak1992 23 02 23 Minicity Ljubljana.jpg|thumb|Luka Novak, zmagovalec MasterChef Slovenija 2022]] '''''MasterChef Slovenija''''' (''MasterChef Slovenia'') je slovenska verzija kuharskega šova Masterchef. Izhaja iz originalne britanske verzije ''MasterChef''.<ref name="a">http://masterchef.24ur.com/</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/v-slovenijo-prihaja-priljubljena-oddaja-masterchef |title=arhivska kopija |accessdate=2015-01-28 |archive-date=2015-01-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150128211809/http://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/v-slovenijo-prihaja-priljubljena-oddaja-masterchef |url-status=dead }}</ref> Premierno se je uprizorila spomladi 2015.<ref name="#1">http://www.24ur.com/ekskluziv/film_tv/koncno-smo-ga-docakali-tudi-v-sloveniji-masterchef-slovenija.html</ref> ==Opis== Izmed 50 izbranih ljubiteljskih kuharjev se po izločevalnih avdicijah v oddaji MasterChef Slovenija pomeri le 16 najboljših. Njihove jedi ocenijo trije sodniki. Skozi oddaje izključujejo kuharje, ki niso dosegli njihovih pričakovanj. Glavna nagrada je naslov Masterchefa Slovenije in 50.000 evrov.<ref name="#1"/><ref name="a"/> ==Izzivi== * '''''Izziv presenečenja''': ''V tem izzivu vsi tekmovalci dobijo enake sestavine, s katerimi morajo v določenem času pripraviti jed, ki bo navdušila sodnike, pri čemer lahko uporabijo vse ali le določene sestavine, ki jih najdejo v škatli. Med izbranimi jedmi sodniki izberejo zmagovalno jed in njen avtor dobi prednost pri naslednjem testu. * '''''Test kreativnosti:''' ''Sodniki zmagovalca prejšnjega izziva odpeljejo v trgovino, kjer mu podrobneje razložijo temo naslednjega testa in mu omogočijo, da izbira med tremi sestavinami/jedmi/temami in s tem določi, kaj bodo morali kuhati tudi vsi drugi tekmovalci. Sodniki poskusijo jedi vseh tekmovalcev in na koncu določijo najboljša dva, ki postaneta vodji skupin na naslednjem izzivu. * '''''Skupinski izziv: '''''Tekmovalci se razdelijo v dve skupini in dobijo usmeritve, na podlagi katerih morajo pripraviti jed oz. meni za določeno število gostov. Gostje in sodniki poizkusijo jedi obeh skupin in nato glasujejo za skupino, katere jed jih je najbolj prepričala. Skupina, ki dobi manj glasov, gre na izločitveni test, zmagovalna skupina pa je pred tem testom varna. * '''''Izločitveni izziv: '''''Kuharji slabše skupine na izločitvenem izzivu tekmujejo eden proti drugem v pripravi točno določene jedi v omejenem času. Vsi krožniki gredo pred sodnike in tekmovalec, ki je pripravil najslabši krožnik, mora vrniti svoj predpasnik ter zapustiti kuhinjo, kar zanj pomeni konec tekmovanja. ==Pregled sezon== {| class="wikitable" style="text-align:center" |- ! Leto !! Sezona !! colspan=3|Sodniki !! Zmagovalec |- | 2015 || I. || rowspan=11|[[Luka Jezeršek]]|| rowspan="11" |[[Karim Merdjadi]]|| rowspan="3" |[[Alma Rekić]]|| Sašo Miljuševič |- | 2016 || II. || Darko Klemen<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/masterchef-2016-je-272323|title=MasterChef 2016 je ... |accessdate=25. 5. 2018 |date=9. 6. 2016 |format= |work=Žurnal24 }}</ref> |- | 2017 || III. || Sara Rutar<ref>{{navedi splet |url= https://www.vecer.com/zgodovinska-zmaga-v-masterchefu-2017-6269076|title=Finale: Zgodovinska zmaga v Masterchefu 2017 |accessdate=25. 5. 2018 |date=8. 6. 2017 |format= |work=Večer }}</ref> |- | 2018 || IV. || rowspan=6|[[Bine Volčič]]|| Jaka Mankoč |- | 2019 || V. || Anže Kuplenik |- | 2020 || VI. || Žan Milosavljević |- | 2021 || VII. || Bruno Šulman |- | 2022 || VIII. || Luka Novak<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/tv-oddaje/masterchef-slovenija/luka-novak-je-novi-masterchef-slovenije.html|title=Luka Novak je novi MasterChef Slovenije |accessdate=18. 6. 2022 |date=17. 6. 2022 |format= |work=Večer }}</ref> |- | 2023 || IX. || Zala Pungeršič<ref>{{Navedi splet|title=Masterchef Slovenija: 50.000 evrov je v žep pospravila ... (pozor, razkrivamo zmagovalko)|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-traci/masterchef-slovenija-50-000-evrov-je-v-zep-pospravila-pozor-razkrivamo-zmagovalko/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2023-06-16|language=sl-si}}</ref> |- | 2024 || X. || rowspan=2|[[Mojmir Šiftar]] || Luka Pangos<ref>{{Navedi splet|title=Luka Pangos je zmagovalec desete sezone MasterChefa Slovenija|url=https://www.24ur.com/tv-oddaje/masterchef-slovenija/cas-je-za-zadnje-poglavje-jubilejne-sezone-sova-masterchef-slovenija.html|website=24ur.com|accessdate=2024-06-26|language=sl}}</ref> |- | 2025 || XI. || Miša Koplova |- |} ==Tekmovalci== {| class="wikitable" style="font-size: 95%" ! I. sezona<ref>{{navedi splet |url=http://old.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/foto-so-tekmovalci-masterchefa |title=To so tekmovalci Masterchefa |accessdate=24. 5. 2018 |date=3. 4. 2015 |format= |work= |archive-date=2018-05-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180525063532/http://old.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/foto-so-tekmovalci-masterchefa |url-status=dead }}</ref> ! II. sezona<ref>{{navedi splet |url= http://old.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/tekmovalci-sova-razkrivajo-dragocene-skrivnosti|title=Tekmovalci šova razkrivajo dragocene skrivnosti |accessdate=24. 5. 2018 |date=11. 3. 2016 |format= |work= }}</ref> ! III. sezona<ref>{{navedi splet |url= https://www.had.si/blog/2017/03/06/masterchef-slovenija-2017-moj-zmagovalec-je-saso-sketa/|title=MasterChef Slovenija 2017 / moj zmagovalec je Sašo Šketa |accessdate=24. 5. 2018 |date=6. 3. 2017 |format= |work= }}</ref> ! IV. sezona<ref>{{navedi splet |url=https://govori.se/traci/domaci-traci/masterchef-slovenija-spoznajte-prvo-skupino-tekmovalcev/ |title=MasterChef Slovenija - spoznajte prvo skupino tekmovalcev! |accessdate=24. 5. 2018 |date=30. 3. 2018 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://govori.se/traci/domaci-traci/masterchef-slovenija-spoznajte-se-drugo-skupino-tekmovalcev/|title=MasterChef Slovenija - spoznajte še drugo skupino tekmovalcev! |accessdate=24. 5. 2018 |date= |format= |work= }}</ref> |- | valign=top | 1. '''Sašo Miljuševič''' <small>(36, [[Koper]])</small><br>2. Tilen Stropnik <small>(19, Celje)</small><br>3. Jernej Nejc Goličnik <small>(26, [[Rečica ob Savinji]])</small><br>4. Katja Černjak <small>(32, [[Velenje]])</small><br>5. Miha Hauptman <small>(32, Ljubljana)</small><br>6. Karmen Kozjek <small>(37, Ljubljana)</small><br>7. Tjaša Koren <small>(24, [[Šoštanj]])</small><br>8. Robert Gomboc <small>(23, [[Maribor]])</small><br>9. Zala Šenk <small>(30, [[Kamnik]])</small><br>10. Dorian Rudolf Spanzel <small>(30, Ljubljana)</small><br>11. Maja Predalič <small>(27, Ljubljana)</small><br>12. Eva Strniša <small>(31, [[Šentjur]])</small><br> 13. Amir Lulić <small>(25, [[Piran]])</small><br> 14. Alen Rupnik <small>(20, [[Celje]])</small><br> 15. Tamara Fortuna <small>(35, Ljubljana)</small><br> 16. Blaž Ivanovič <small>(23, [[Ljubljana]])</small> | valign=top | 1. '''Darko Klemen''' <small>(33, [[Portorož]])</small><br>2. Matej Zupančič <small>(17, [[Ljubljana]])</small><br>3. Lovro Miler <small>(22, [[Šentanel]])</small><br>4. Jelena Vadnjal<br>5. Katerina Gjorgjievska - Kamala<br>6. Tomaž Goršič <small>(37, [[Ljubljana]])</small><br>7. Nina Berginc<small> (25, [[Celje]])</small><br>8. Anka Alt <small>(49, [[Pristava, Nova Gorica|Pristava]])</small><br>9. Luka Korenčič<br>10. Sašo Kremič <small>(29, [[Domžale]])</small><br>11. Valentina Žerjal <small>(24, [[Piran]])</small><br>12. Diego Barrios Ross<br>13. Oriana Girotto<br>14. Igor Misdaris<br>15. Alenka Resinovič - Reza<br>16. [[Tulio Furlanič]] | valign=top | 1. '''Sara Rutar''' <small>(26, [[Izola]])</small><br>2. Elvis Kudić <small>(20, [[Bohinjska Bistrica]])</small><br>3. [[Salome]] <small>(48, Ljubljana)</small><br>4. [[Lucija Ćirović]] <small>(44, [[Ribnica]])</small><br>5. Boštjan Meglič - Peška <small>(50, [[Tržič]])</small><br>6/7. Iztok Jovan <small>(43, [[Notranje Gorice]])</small><br>6/7. Sašo Šketa <small>(35, Ljubljana)</small><br>8. Mojca Gorkič <small>(42, [[Ljubljana]])</small><br>9. [[Sašo Bertoncelj]] <small>(32, [[Škofja Loka]])</small><br>10. Sašo Weilgoni - Mš <small>(33, Ljubljana)</small><br>11. Klara Avsenik <small>(24, [[Straža]])</small><br>12. Lea Plut <small>(30, Ljubljana)</small><br>13. Nina Plahčinski Drobne <small>(45, [[Šentvid pri Stični]])</small><br>14. [[Clemens|Klemen Mramor - Clemens]] <small>(24, Ljubljana)</small><br>15. Natalija Kolšek <small>(46, Maribor)</small><br> 16. Dušan Godunc <small>(56, [[Maribor]])</small> | valign=top | Alja Viryent <small>(38, [[Ljubljana]])</small><br>[[Tia Paynich|Anna Paynich]]<small> (37, [[Logatec]])</small><br>Tibor Baiee <small>(31, [[Ljubljana]])</small><br>Vladka Šetinc <small>(44, [[Brežice]])</small><br>Mojca Blaško <small>(40, [[Ljubljana]])</small><br>Petra Lorber <small>(34, [[Maribor]])</small><br>Nina Fugina <small>(25, [[Škofljica]])</small><br>Miro Mišljen <small>(31, [[Bovec]])</small><br>Simone Michielen <small>(55)</small><br>'''Jaka Mankoč''' <small>(27, [[Koper]])</small><br>Gašper Kramar <small>(33, [[Ljubljana]])</small><br>Žan Bukovnik <small>(25, [[Radlje ob Dravi]])</small><br>Leon Oberstar <small>(24, [[Kočevje]])</small><br>Siniša Vasiljev <small>(23, [[Trnovlje pri Socki]])</small><br>Jernej Žavcer <small>(27, [[Miklavž na Dravskem polju]])</small><br>Boris Cesar <small>(30, [[Ljubljana]])</small> |- ! V. sezona<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/tv-oddaje/masterchef-slovenija/razkrivamo-tekmovalce-masterchefa.html|title=Razkrivamo tekmovalce MasterChefa |accessdate=12. 3. 2019 |date=8. 3. 2019 |format= |work= }}</ref> ! VI. sezona<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/tv-oddaje/masterchef-slovenija/razkrivamo-tekmovalce-nove-sezone-masterchef-slovenija.html|title=Razkrivamo tekmovalce nove sezone MasterChef Slovenija |accessdate=28. 2. 2020 |date=26. 2. 2020 |format= |work= }}</ref> ! VII. sezona<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/tv-oddaje/masterchef-slovenija/spoznajte-tekmovalce-nove-sezone-masterchef-slovenija.html|title=Spoznajte tekmovalce nove sezone MasterChefa Slovenija |accessdate=24. 2. 2021 |date=23. 2. 2021 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/tv-oddaje/masterchef-slovenija/masterchef-slovenija-se-na-zaslone-vraca-18-marca.html|title=MasterChef Slovenija se na zaslone vrača že 18. marca |accessdate=4. 3. 2021 |date=3. 3. 2021 |format= |work= }}</ref> ! VIII. sezona<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/tv-oddaje/masterchef-slovenija/predstavljamo-tekmovalce-nove-sezone-masterchef-slovenija.html|title=Predstavljamo tekmovalce nove sezone MasterChef Slovenija |accessdate=24. 2. 2022 |date=24. 2. 2022 |format= |work= }}</ref> |- | valign=top | Andrej Težak - Tešky <small>(42, [[Muljava]])</small><br>Sandra Salihović <small>(29, [[Kranj]])</small><br>'''Anže Kuplenik''' <small>(20, [[Otočec]])</small><br>Nastja Novak <small>(26, [[Murska Sobota]])</small><br>Bojan Bešter <small>(36, [[Zgornja Besnica, Kranj|Zgornja Besnica]])</small><br>Tina Hrastnik <small>(33, [[Celje]])</small><br>Maj Janežič <small>(32, [[Ljubljana]])</small><br>Špela Golob <small>(32, [[Bresternica]])</small><br>Klemen Lampič <small>(33, Ljubljana)</small><br>Sanja Sirk <small>(50, [[Pobegi]])</small><br>[[Klemen Orter]] <small>(25, [[Velenje]])</small><br>Mateja Ulaga <small>(51, Ljubljana)</small><br>Tit Gomez <small>(20, Ljubljana)</small><br>Lučka Kotnik <small>(38, [[Zagorje ob Savi]])</small><br>Tomaž Zevnik <small>(30, [[Nova Cerkev]])</small><br>Jadranka Baraga <small>(35, [[Stari trg pri Ložu]])</small> | valign=top | Iza Logar <small>(24, [[Ljubljana]])</small><br>Kaja Balentič <small>(23, [[Hrvatini]])</small><br>Kaja Jurač <small>(30, [[Bleiburg]])</small><br>Kristina Jakopič <small>(28, [[Žirovnica]])</small><br>'''Žan Milosavljević''' <small>(30, [[Ljubljana]])</small><br>Žiga Deršek <small>(25, [[Šmartno ob Paki]])</small><br>Jerneja Trofenik Dimnik <small>(35, [[Sveti Jurij ob Ščavnici]])</small><br>Ana Potočnik <small>(22, [[Piran]])</small><br>Gašper Peklaj <small>(29, [[Ljubljana]])</small><br>Tanja Pirc <small>(50, [[Kamnik]])</small><br>Sandi Komlanc <small>(57, [[Domžale]])</small><br>Mojca Kravina <small>(42, [[Maribor]])</small><br>Peter Mužič <small>(45, [[Nova Gorica]])</small><br>Miha Robnik <small>(39, [[Nazarje]])</small><br>Eva Kastelic <small>(21, [[Medvode]])</small><br>Jernej Smolinger <small>(26, [[Ptuj]])</small> | valign=top | Robert Anže Blažič <small>(23, [[Velenje]])</small><br>Karolina Podvršnik <small>(35, [[Sveti Duh na Ostrem vrhu]])</small><br>Damijan Stingl <small>(47, [[Podgorje, Apače]])</small><br>Katarina Uplaznik <small>(27, [[Velenje]])</small><br>Adam Šerc <small>(47, [[Ajdovščina]])</small><br>Katja Ulčar <small>(25, [[Ljubljana]])</small><br>Dušan Šubic <small>(50, [[Kranj]])</small><br>Kimi Zupančič <small>(27, [[Rovte]])</small><br>Ljubislav Petrovski <small>(42, [[Hrušica]])</small><br>Maša Trubačev <small>(21, [[Cerknica]])</small><br>Žiga Gabrovec <small>(29, [[Slovenske Konjice]]</small><br>Natalija Palačković <small>(29, [[Bohinj]])</small><br>Patricija Horvat <small>(34, [[Idrija]])</small><br>'''Bruno Šulman''' <small>(21, [[Ljubljana]])</small><br>Irena Kos Mlakar <small>(50, [[Kresnice]])</small><br>Alana Vrviščar <small>(18, [[Ljubljana]])</small> | valign=top | Evita Antončič <small>(19, [[Ljubljana]])</small><br>Bernard Bečan <small>(26, [[Ljubljana]])</small><br>Žanet Breški <small>(26, [[Maribor]])</small><br>Pia Brglez <small>(22, [[Slovenske Konjice]])</small><br>Maša Cimermančič <small>(25, [[Ljubljana]])</small><br>Timotej Cizej <small>(34, [[Zagorje ob Savi]])</small><br>Anita Ferlin <small>(33, [[Novo mesto]])</small><br>Daša Fiegl <small>(29, [[Nova Gorica]])</small><br>Jure Galičič <small> (40, [[Medvode]])</small><br>Januš Grm <small>(21, [[Lesce]])</small><br>Marko Hriberšek <small> (30, [[Velenje]])</small><br>Miro Jurjevič <small> (30, [[Kamnik]])</small><br>'''Luka Novak''' <small>(29, [[Brezovica pri Ljubljani]])</small><br>Zala Resnik Poljašević<small> (21, [[Sevnica]])</small><br>Petra Trofenik <small>(32, [[Murska Sobota]])</small><br>Fabijan Wakounig <small>(25, [[Žitara vas]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]])</small> |- ! IX. sezona ! X. sezona ! XI. sezona |- | valign=top | 14. Aljoša Galun <small>(32, [[Spodnje Jablane]])</small><br>2. Anja Fir <small>(29, [[Črnomelj]])</small><br>8. Barbara Nonis <small>(45, [[Šempeter pri Gorici]])</small><br>12. Brina Robinik Kobal <small>(21, [[Ljubljana]])</small><br>9. Doris Vlah <small>(59, [[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatija]])</small><br>7. Lucijan Lipovšek <small>(27, [[Radeče]])</small><br>11. Marko Lapajne <small>(53, [[Koper]])</small><br>16. Marko Vertačnik <small>(38, [[Lesce]])</small><br>4. Nik Marolt <small>(24, [[Ljubljana]])</small><br>13. Sabina Jeršin <small>(28, [[Trebnje]])</small><br>5. Sandra Dobaj <small>(34, [[Sveta Trojica v Slovenskih goricah]])</small><br>10. Saša Košuta <small>(38, [[Šempas]])</small><br>15. Špela Leskovar <small>(23, [[Velenje]])</small><br>6. Tilen Belošević <small>(24, [[Celje]])</small><br>1. '''Zala Pungeršič''' <small>(23, [[Šmarješke Toplice]])</small><br>3. Žiga Škvorc <small>(27, [[Ljubljana]])</small><br> | valign=top | Klara Šmigoc <small>(21, [[Rogoza]])</small><br> Matjaž Vengust <small>(24, Brezovica pri [[Kropa|Kropi]])</small><br> Barbara Perić <small>(26, [[Ihan]])</small><br> Jure Pavlič <small>(34, [[Kamnik]])</small><br> Amadeja Lube <small>(21, [[Koper]])</small><br> Rok Novak <small>(54, [[Ljubljana]])</small><br> Matej Muhvič <small>(22, [[Novo mesto]])</small><br> Martina Pušnik <small>(22, [[Spodnji Razbor]])</small><br> '''Luka Pangos''' <small>(29, [[Ljubljana]])</small><br> Julija Bukvič <small>(28, [[Maribor]])</small><br> Andreja Špeh <small>(29, [[Loška dolina]])</small><br> Domen Beribak <small>(23, [[Cerklje na Gorenjskem]])</small><br> Lidija Subašić <small>(28, [[Ljubljana]])</small><br> Blanka Erniša <small>(45, [[Moravske Toplice]])</small><br> Dana Ilić <small>(35, [[Ljubljana]])</small> | valign=top | '''Michaela Koplova''', <small>(30, [[Domžale]])</small><br> Matic Maček, <small>(29, [[Ljubljana]])</small><br> Erika Črnigoj, <small>(19, [[Koper]])</small><br> Blaž Plohl, <small>(22, [[Sveti Tomaž]])</small><br> Kaja Naveršnik <small>(22, [[Šmartno na Pohorju]])</small><br> Dan Prohart <small>(40, [[Zbilje]])</small><br> Natalija Sebanc <small>(25, [[Tržišče, Sevnica|Tržišče]])</small><br> Samo Kreft <small>(52, [[Divača]])</small><br> Pia Pajnič <small>(23, [[Preserje]])</small><br> Tadej Ladinek <small>(32, [[Muta]])</small><br> Davida Pogorevc Hafner <small>(24, [[Sveta Ana v Slovenskih goricah]])</small><br> Jure Kirbiš <small>(28, [[Maribor]])</small><br> Barbara Ribič <small>(25, [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenart]])</small><br> Lara Kutnar <small>(22, [[Ljubljana]])</small><br> Anamarija Truden <small>(27, [[Bloke]])</small><br> Martina Trgovec <small>(40, [[Bedekovščina]], Hrvaška)</small><br> Barbara Poljanec <small>(36, [[Škofja Loka]])</small><br> Tamara Erlah <small>(33, [[Žirovnica]])</small><br> Anja Oberstar <small>(41, [[Škofja Loka]])</small><br> |} == Nagrade in nominacije == {| class="wikitable" !Leto !Nominacija !Nagrada Da/Ne |- | rowspan="1" |2017 |Nominacija [[Žarometi (nagrada)|Žarometi]] za tekmovalna TV-oddaja leta | bgcolor="lightgreen" style="text-align:center" |Da |} ==Reference== {{sklici|2}} [[Kategorija:MasterChef|Slovenia]] [[Kategorija:Kuharske televizijske oddaje]] [[Kategorija:Resničnostni šovi]] [[Kategorija:Televizijske oddaje POP TV]] 86xwmo0siacmuzkcroaz8xctem44h4a Seznam slovenskih policistov 0 386383 6748912 6746258 2026-09-11T00:36:34Z ~2026-44996-51 264415 /* K */ 6748912 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[policist]]ov in kriminalistov ter varstvoslovcev''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Štefan Abraham|Štefan Abra]]<nowiki/>[[Štefan Abraham|ham]] *[[Miloš Abram]] *[[Jože Ajdišek]] *[[David Antolovič]] *[[Marjan Anzeljc]] *[[Darko Anželj|Darko Anžel]]<nowiki/>j 1963 - *[[Andrej Anžič]] 1947 - *[[Damjan Apollonio]] *[[Denis Avdić]] == B == *[[Mitja Bartolme]] *[[Katja Bašič]] 1946 - *[[Igor Bavčar]] *Bećirovič *[[Irfan Beganović]] *[[Uršula Belaj]] *[[Slavko Belak]] 1932 - 89 *[[Simon Belšak]] *[[Drago Berden]] *[[Robert Berginc]] *[[Mihael Berlic]] *[[Renato Bešker]] *[[France Bevc]] *[[Vinko Beznik]] 1956 - 2022 *[[Bruno Blažina]] *[[Tatjana Bobnar]] 1969 - *[[Ivan Bokal]] 1923 - 71? *[[Branimir Bračko]] *[[Lado Bradač]] *[[Nataša Brajdič Slivšek]] *[[Matej Brajnik]] *[[Rihard Braniselj]] 1966 - *[[Davorin Bratuš]] 1960 - 2020 *[[Ivan Bratuž]] *[[Anton Bregar]] *[[Tina Brelih]] *[[Tomaž Brezic]] *[[Matija Breznik]] *[[Štefan Brezočnik]] 1947 - 2012 *[[Jože Brodar]] *[[Miro Brudar]] *[[Bogomil Brvar|Bogo(mil) Brvar]] 1947 - *[[Anton Bukovnik]]? *[[Dušan Burian]] == C == *[[Emil Celar]] *[[Branko Celar]] *[[Branko Celec]] *Celina *[[Igor Ciperle]] *[[Dušan Cotič]] *[[Franc Cvetan]] 1923 - 1992 (promet) *[[Rok Cvetko]] == Č == *Matjaž Čuček 1977 - *([[Denis Čaleta]]) *[[Tomaž Čas]] 1953 - *[[Emil Čebokli]] *[[Jakob Čeferin]] *[[Pavle Čelik]] 1941 - 2026 *[[Jože Čerin]] 1923 - ? *[[Miha Čerin]] *[[Evgen Česnik]] *[[Boris Čižmek]] - Bor 1919 - 2008 *[[Mirela Čorić]] 1977- *[[Robert Črepinko]] 1976- *[[Leopold Čuček]] 1953- *[[Sandi Čurin]] *[[Milan Čuš]] 1961- == Ć == *[[Željko Ćurić]] == D == *[[Slavko Debelak]] 1947 - 2013 *[[Darko Delakorda]] *[[Jakob Demšar|Jakob (Jaka) Demšar]] *[[Bojan Dobovšek]] 1962 - *[[Milan Domadenik]] 1936 - 2020 *[[Marjan Dragan]] *[[Nikolaj Dragoš]] 1907 - 2018 *[[Anton Dvoršek]] 1949 - == E == * [[Katja Eman]]? (kriminološka psihol.) * [[Željko Ernoič]] *[[Ivan Eržen (SDV)]] == F == * [[Valter Fabjančič]] 1973 - * [[Marjan Fank]] *[[Robert Ferenc]] 1967- *[[Dušan Ferenčak]] *[[Marjan Ferk]] 1952 - 2009 *[[Jurij Ferme]] 1963 - 2021 *[[Alojz Flisar]] *[[Borut Franca]] * [[Danijela Frangež]] * Dušan Florjančič == G == *[[Dejan Garbajs]] *[[Marko Gašperlin]] - [[Frontex|FRONTEX]] *[[Slavko Gerželj]] *[[Boštjan Glavič]] *([[Odilo Globočnik]]) *[[Zdravko Godnjavec]] *[[Matija Golob]] *[[Zvone Golob]] *[[Vinko Gorenak]] 1955 - *[[Silvo Gorenc]] (SDV) *[[Tone Gorjup|Tone (Anton) Gorjup]] *[[Dušan Gorše]] *[[Janko Goršek]] 1965- *[[Franc Gosenca]] *[[Evgen Govekar]] *[[Janez Gradin]] *[[Jožef Grah]] *[[Boris Grilc]]? *[[Jurij Griljc|Jurij (Jure) Griljc]] *[[Boštjan Grm]] *[[Jolanda Grom Ravnikar]] 1952 - == H == *[[Lovro Hacin]] 1886 - 1946 *[[Zlatko Halilovič]] *[[Matej Harb]] *[[Kamilo Hilbert]] *[[Vidko Hlaj]] *[[Ivan Hočevar (policist)|Ivan Hočevar]] 1953 - *[[Ivo Holc]] *[[Milan Horvat]] 1957 - *[[Matjaž Hrovatin]] *[[Zvonko Hrastar]]? *[[Marko Hriberšek]] *[[Gregor Hudrič]] *[[Robert Hvalec|Robert Hvalc]] == I == * [[Vladimir Ilić]] * [[Milovan Ipavec]] * [[Stanislav Isak]] * [[Karol Iskra]] * [[Damir Ivančič]] * [[Branko Ivanuš]] * [[Klemen Izda]] == J == *[[Igor Jadrič]] *[[Iztok Jakomin]] *[[Pavel Jamnik]] *[[Zdenka Jan]] *[[Breda Janežič]] 1948 - 1995 *[[Branko Japelj]] *[[Martin Jazbec]] *[[Bor Jeglič]] *[[Matjaž Jerkič]] *[[Leopold Jesenek]] *[[Aleksander Jevšek]] 1961- *[[Andrej Jurič]] *[[Igor Juršič]] *[[Senad Jušić]] == K == *[[Primož Kadunc]] *[[Franc Kangler]] *[[Milan Kangler]] *[[Igor Kanižar]] - 1957 *[[Rastislav Kanižar]] *[[Vladimir Kante]] 1905 - 1945 *[[Hinko Kapun]] 1922 - 1989 (promet) *[[Ivan Kapun]] (promet) *[[Maksimiljan Karba]] *[[Ludvik Kastelic]] *[[Dejan Kavčič]] *[[Erna Kavčič]] *[[Leon Keder]]? *[[Aleš Kegljevič]] *[[Zvonimir Kelher]] *[[Igor Kekec]] *[[Janez Kerin]] 1967 - *Dušan Kerin *[[Vekoslav Kerševan|Vekoslav K(e)rševan]] *[[Dejan Kink]] (vodja letalske policijske enote) *Kože Klančišar *[[Toni Klančnik]] *[[Mitja Klavora]] 1955 - *[[Milan Klemenčič (policist)|Milan Klemenčič]] - Klemenko 1959 - 2022 *[[Željko Kljajić]] *[[Uroš Kocbek]] *[[Borut Kocet]] *[[Slavko Kocmut]] *[[Stanislav Kofalt]] *[[Mirko Kokol]] *[[Jože Kolenc]] 1956 - *([[Silvo Komar]])? *[[Matjaž Kondardi]] *[[Fabjan Kontestabile]] *[[Marjan Korenjak]] *[[Slavko Koroš]] *[[Vinko Korošak]] ? *[[Alenka Korošec Peruzin]] *[[Drago Kos]] 1961 - *[[Robert Kos]] *[[Franc Kosmač]] 1960 - *[[Anita Kovačič]] *[[Franc Kozel]] *[[Mitja Kraigher]] (SDV) 1926-92 *[[Robert Kralj]] *[[Ivan Kramberger, ml.]] 1986- *[[Jože Krapše]] *[[Edo Kranjčevič]] (SDV) *[[Srečko Krope|Srečko F. Krope]] 1962 - *[[Roman Kump]] *[[Alojz Kuralt]] *[[Jožef Kovač]] 1965 == L == *Milan Lah  *[[Igor Lamberger]] *[[Uroš Lavrič]] *[[Brane Legan]] *[[Damjan Lepoša]] *[[Uroš Lepoša]] *[[Matjaž Leskovar]] *Anita Leskovec *[[Borut Likar]] 1955 - *[[Boštjan Lindav]] *[[Maks Loh]] ? 1908 - 1987 *[[Dimitrij Lokovšek]] *[[Ivan Lokovšek]] - Jan *[[Danijel Lorbek]] 1969 - *[[Radovan Lukman]]? * [[Bojan Lunežnik]] == M == *[[Ciril Magdič]] *[[Igor Maher]] 1967- *[[Bojan Majcen]] *Nace Majcen *[[Peter Majcenovič]] *[[Darko Majhenič]] 1967- *[[Franc Marolt (policist)]] *[[Pavel Martonoši]] 1944- *[[Robert Mastnak Mlakar]] *[[Bojan Matevžič]] *[[Franci Matoz]] *[[Darko Maver]] 1951 - *[[Marko Medvešek]] *[[Beno Meglič]] *[[Danica Melihar Lovrečič]] 1911 - 2005 *[[Jože Mencin]] *[[Drago Menegalija]] *[[Gorazd Meško]] 1965 - *[[Damjan Miklič]] *[[Neža Miklič]] *[[Boris Mikolič]] *[[Marija Mikulan]] *[[Marko Milačič]] *[[Rok Mlakar]] *[[Kristjan Mlekuš]] *[[Franc Mlinarič]] 1956 - *[[Vinko Mlinšek]] *[[Matija Močnik]] 1881 - 1962 *[[Melita Močnik]] *[[Alojzij Mohar]] *[[Dušan Mohorko]] 1959 - *[[Miha Molan]] *[[Ivan More - Žan]] *[[Martin Movern]] *[[Robert Mravljak]] *[[Darko Muženič]] == N == *[[Majda Nagode]] *[[Tadej Nagode]] *[[Igor Naraglav]] * [[Boris Novak]] *[[Janko Novak]] (policijski vikar) *[[Mirko Nunič]] == O == * [[Primož Ogrinc]] * [[Anton Olaj]] * [[Bojan Oman]] *[[Tomislav Omejec]] 1970- *[[Jakob Ornik]] *[[Jože Osterc (policist)]] *[[Jožko Ošnjak]] 1921 - 2003 *[[Vojko Otoničar]] *[[Miran Ozebek]] == P == *[[Milan Pagon]] 1957 - *[[Stane Pajk]] *[[Stanko Palčič]], poveljnik orožništva med 2. svet. vojno v Lj *[[Marino Pangos]] *[[Ivan Pasar]] *[[Janez Pavčič]] *[[Alojzij Pavlič]] *[[Janez Pečar]]? *[[Tomaž Pečjak]] 1970 - *[[Alojzij Penko]] *[[Aleksander Perklič]] *[[Jože Perko]] *[[Tomaž Peršolja]] *[[Emerik Peterka]] *[[Damjan Petrič]] *[[Zoran Petrović]] *[[Marko Pirjevec]] *[[Franc Pirkovič]] *[[Stane Plohl]] *[[Mirko Ploj]] (1956-) *[[Vladimir Pocek]] *[[Primož Podbelšek]] *[[Bojan Podbevšek]] *[[Janez Podobnik (policist)]] *[[Lojze Podobnik]] (1949-) *[[Andrej Podvršič]] *[[Leopold Pogačar]] *[[Svitoslav Pogelšek]] *[[Marko Pogorevc (policist)|Marko Pogorevc]] 1964 - *[[Katjuša Popović]] *[[Janez Portir]] *[[Edo Posega]] 1948 - * [[Bojan Potočnik]] 1954 - * [[Uroš Povalej]] * [[Pavle Povirk]] *[[Franci Povše]] *[[Anton Pozvek]] *[[Emil Pozvek]] *[[Otokar Praper]] *Stane Preskar *[[Peter Pungartnik]] *[[Aleksander Pur]] == R == *[[Ciril Ravbar]] *[[Boris Rehar]] *[[Martin Renko]] *[[Roman Rep]] *[[Drago Ribaš]] *[[Branimir Ritonja]] *[[Vojko Robnik]] *[[Boris Rojs]] *[[Jože Romšek]] 1954- *[[Roman Rovanšek]] *[[Robert Rožaj]] *[[Andrej Rupnik]] *[[Janez Rupnik]] *[[Martin Rupnik]] *[[Donald Rus]] *Darko Repenšek == S == *[[Karlo Sagadin]] *[[Stanko Sakovič]] *[[Simon Savski]] 1966 - *[[Jože Senica]] *[[Janko Sever]] 1951 - *[[Ivan Simič]] *[[Peter Skerbiš]] *[[Bojan Skočir]] *[[Mihael Skubl]] 1877 - 1964 (Avstrija) *[[Alojz Sladič]] *[[Branko Slak]] *[[Aleš Slapnik]] *[[Robert Slodej]] *[[Franc Slokan]] *[[Simon Slokan]] * [[Slavko Soršak]] * [[Marjan Starc]] *[[Fabio Steffe]] *[[Vinko Stojnšek]] *[[Stanko Strašek (policist)|Stanko Strašek]] *[[Robert Sušanj]] *[[Simon Sušanj]] == Š == *[[Boštjan Šefic]] 1962 - *[[Branko Šekoranja]] *[[Janez Šercelj]] *[[Franc Šešerko]] *[[Matjaž Šinkovec (policist)|Matjaž Šinkovec]] *[[Simon Šipek]] *[[Silvo Šivic]] (1909 - 1982) *[[Slavko Škerlak]] 1960 - *[[Rado Škraba]] *[[Jure Škrbec]] 1981 - *[[Darko Škrlj]]? *[[Franc Šoster]] 1946 - 1991 *[[France Špelič]] 1927 - 2012 *[[Robert Šplajt]] 1968 - *[[Jože Šprah]] *[[Robert Štaba]]? *[[Srečko Šteiner]] *[[Božidar Štemberger]] *[[Matjaž Štern]] *[[Franc Štrubelj]] (1919 - 2017) *[[Anton Štubljar]] *[[Iztok Štucin]] *[[Bojan Štumberger (policist)|Bojan Štumberger]] *[[Miran Štupica]] *[[Gorazd Šturm]] (1951 - 1984) *[[Franc Šumandl]] *[[Robert Šumi]] (1974-) == T == * [[Robert Tekavec]] *[[Rudi Terpin]] (u. 1969) *[[Peter Tkalec]] *[[Ljubo Tomažič]] *[[Tomaž Tomaževic]] *[[Bojan Tomc]] *[[Matjaž Tomšič]] *[[Igor Toplak]] *[[Andrej Torkar]] *[[Viljem Toškan]] *[[Anton Travner]] *[[Milan Trbulin]] *[[Milena Trbulin]] *[[Božo Truden]]? == U == *[[Nina Ukmar Mezinec]] *[[Vojko Urbas]] *[[Radivoj Uroševič]] *[[Ivo Usar]] == V == * [[Rajmund Veber]] * [[Robert Vehovec]] * [[Boštjan Velički]] *[[Simon Velički]] *[[Rajko Velikonja]] *[[Igor Velov]] *[[Stanislav Veniger]] *[[Manuel Vesel]] *[[Vlado Vidic]]? * [[Angel Vidmar]] * Ivan Vidmar * Stanko Vidovič * [[Drago Vidrih]] *[[Gorazd Vidrih]] * [[Simon Vindiš]] * [[Svetlana Vovko]] * [[Anton Vozelj]] *[[Marjan Vrbnjak]] * [[Stanislav Vrečar]] * [[Tone Vrečar]] *[[Bojan Vrečič]] *[[Milan Vršec]] 1942 - == W == * [[Aleks Winkler]] * [[Janez Winkler]] 1928 - 2023 == Z == * [[Drago Zadnikar]] *[[Ljubo Zajc]] 1963- (promet) *[[Silvo Zalar]] *[[Andrej Zbašnik]] *[[Janez Zemljarič]] *[[Viktor Zinreih]] *[[Branko Zlobko]] 1958- * [[Igor Zlodej]] * [[Franc Zorc]] * [[Boris Zore]] * [[Valter Zrinski]] * [[Adolf Zupan]] * Anton Zupančič == Ž == * [[Miroslav Žaberl]] *[[Boris Žagar]] *[[Damijan Žagar]] * [[Ciril Žerjav]] *[[Danijel Žibret]] *[[Vinko Žitnik]] *[[Boris Žnidarič]] *[[Miloš Žulovec]] {{seznami narodov po poklicu|policistov}} [[Kategorija:Seznami policistov|Slovenci]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Policisti]] [[Kategorija:Slovenski policisti|*]] fgc3lucsgnvychl7pegdn05p2rzry8r Govorica telesa 0 405579 6748676 6610611 2026-09-10T13:47:23Z TadejM 738 dodal [[Kategorija:Človeški položaji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748676 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} '''Govorica telesa''' je oblika [[Neverbalna komunikacija|neverbalne komunikacije]]. [[Komunikacija]] poteka na podlagi [[obnašanje|obnašanj]]a in to obliko komuniciranja uporabljajo tako [[živali]] kot [[ljudje]]. Del tega obnašanja poteka [[podzavest]]no in se razlikuje od [[znakovno komuniciranje|znakovnega komuniciranja]]. Znakovno komuniciranje poteka namerno, medtem ko govorica [[Telo|tel]]esa poteka nenamerno. Oblike, ki tvorijo govorico telesa, vključujejo držo telesa, [[kretnja|kretnj]]e, obrazne poteze in pa premikanje [[oči]]. Lahko zagotavljajo stanje duha določene osebe, kar lahko vključuje [[agresija|agresij]]o, [[pozornost]], [[dolgčas]], mirno [[sproščenost|sproščeno]] stanje, [[zadovoljstvo]]. Govorica telesa je pomemben del komunikacije in odnosov<ref>Onsager, Mark. [http://www.body-language-dictionary.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170506095718/http://www.body-language-dictionary.com/ |date=2017-05-06 }} "Understanding the Importance of Non-Verbal Communication"], ''[[Body Language Dictionary]]'', New York, 19 May 2014. Retrieved on 26 October 2014.</ref>. Je pomemben del managementa in vodilnih poslovnežev in tudi na krajih, kjer je lahko opazovana s strani več ljudi. Je pogosto v pomoč pri [[zmenek|zmenkih]], [[starši|starš]]em pri [[Vzgoja|vzgoj]]i otrok in družini nasploh. Kljub temu, da je govorica telesa ne verbalna, se ne govori, lahko odkrije zelo veliko o [[Čustva|čustv]]ih in občutjih človeka do drugih in obratno. Poteka lahko na zavestni ali podzavestni ravni. ==Besednjak govorice telesa== Govorica telesa je ne govorljiva oblika komunikacije in je netočna, zato mora biti oseba pazljiva kako jo interpetira. Določen premik ali izraz na obrazu ima lahko kar velik pomen, ali pa ne pomeni čisto nič. ===Pozitivna govorica telesa=== Pozitivna govorica telesa je na splošno zanesljiv indikator osebnih občutkov. Odraža lahko interese do osebe v komunikaciji. Sproščena drža – udobno sedenje, sproščeno dihanje. Nobenih ovir ni vidnih pri komunikaciji. Sproščene roke – ne prekrižane roke in odprte dlani so znak odprtosti. Dober očesni kontakt – gledanje v oči druge osebe, še posebej ko govorijo, odražajo interese do osebe. Primeren očesni kontakt vključuje občasno pogled stran, v izogib strmenju v osebo. Zapisovanje besed – izkazovanje interesa, ko oseba govori in si druga oseba to zapisuje. Nasmeh/dodajanje humorja – zelo pozitiven znak. Razkazuje toplo obliko osebne zveze. Nagibanje naprej – zmanjševanje oddaljenosti dveh oseb, še posebej ko ena od teh dveh oseb govori. ===Negativna govorica telesa=== Negativna govorica telesa je manj zanesljiva kot pozitivna govorica. Dejanja, ki na splošno veljajo za negativna, lahko odražajo samo neudobje osebe, lahko odražajo da je oseba [[Utrujenost|utrujen]]a, ali pa odražajo različna dejanja, ki se tehtajo v mislih osebe. Prekrižane roke – lahko odražajo odpor do nečesa, kar je bilo povedano. Roke na obrazu – so zaprta gesta. Naslanjanje na komolce z brado na dlaneh lahko odražajo dolgčas. Biti nemiren – premikanje naokoli, igranje s stvarmi in prsti, lahko odražajo dolgčas, nemirnost in živčnost. Roke za glavo, naslanjanje nazaj – lahko je sproščena gesta. Izraža željo po moči in kontroli. [[Zehanje]] – izraža dolgčas. Oseba preveč govori, ali pa govori preveč monotono. Nemirnost – poskušanje prekiniti govorjenje druge osebe. Nagibanje nazaj – izogibanje premiku naprej, še posebej takrat, ko se osebi kaj daje. Negativne obrazne poteze – vključujejo stresanje z glavo, zoožanje oči. ==Glej tudi== *[[Telo]] *[[Komunikacija]] ==Viri== {{sklici}} [[Kategorija:Nebesedno sporazumevanje]] [[Kategorija:Komunikacija]] [[Kategorija:Komunikologija]] [[Kategorija:Človeški položaji]] {{normativna kontrola}} 806y595yvvkdk1h2av381uikyn08ma8 Predloga:Apostolski očetje 10 408800 6748702 6414765 2026-09-10T14:03:13Z Janezdrilc 3152 pp Neznani avtorji 6748702 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Apostolski očetje | title = [[Apostolski očetje]] in njihova dela | bodyclass = hlist | groupstyle = text-align:left; | group1 = [[Sveti Barnaba|Barnaba]] | list1 = * [[Barnabovo pismo]] | group2 = [[Herma Rimski]] | list2 = * [[Hermov Pastir]] | group3 = [[Ignacij Antiohijski]] | list3 = * [[Pismo Efežanom (Ignacij Antiohijski)|Pismo Efežanom]] * [[Pismo Magnezijcem]] * [[Pismo Tralijcem]] * [[Pismo Rimljanom (Ignacij Antiohijski)|Pismo Rimljanom]] * [[Pismo Filadelfijcem]] * [[Pismo Smirnčanom]] * [[Pismo Polikarpu]] | group4 = [[papež Klemen I.|Klemen I.]] | list4 = * [[Prvo Klemnovo pismo Korinčanom|Prvo Klemnovo pismo]] * [[Drugo Klemnovo pismo Korinčanom|Drugo Klemnovo pismo]] | group5 = [[Kvadrat Atenski]] | list5 = * Apologija (fragment) | group6 = [[Papija iz Hierapolisa]] | list6 = * Razlaga Gospodovih besed (fragmenti) | group7 = [[Polikarp iz Smirne]] | list7 = * [[Polikarpovo pismo]] | group8 = Neznani avtorji | list8 = * [[Didahe]] * [[Pismo Diognetu]] * [[Ignacijevo mučeništvo]] * [[Polikarpovo mučeništvo]] | below = * [[Predloga:Apostoli|Apostoli]] * '''Apostolski očetje''' * [[Seznam cerkvenih očetov|Cerkveni očetje]] * [[Predloga:Cerkveni učitelji|Cerkveni učitelji]] }}<noinclude> [[Kategorija:Svetniške predloge]] </noinclude> tmv7eyt1yh8ydelc7zvsej51vcurq67 Karate bojevnik 2: Dvoboj 0 409497 6748889 6269808 2026-09-10T21:23:08Z Yerpo 8417 {{drugipomeni2}} 6748889 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Dvoboj}} {{Infopolje Knjiga | name = Karate bojevnik 2 : Dvoboj | title_orig = | translator = | image = [[Slika:Karate bojevnik2.jpg|240px]] | image_caption = Naslovnica romana | author = [[Silvester Vogrinec]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Slovenija]] | language = [[Slovenski jezik|slovenščina]] | subject = slovenska književnost | genre = [[roman o borilnih veščinah]] | publisher = [[ABV]] | release_date = 2013 | media_type = tisk (mehka vezava) | pages = 247 | isbn = 978-961-92706-2-2 | oclc = 852430051 | preceded_by = | followed_by = <!-- Posebnosti za slovensko Wikipeidjo--> | cobiss = 264971008 | predmetne-oznake = karate v leposlovju, borilne veščine, šport | udk = 821.163.6-311.2 }} '''Karate bojevnik 2: Dvoboj''' je [[roman o borilnih veščinah]] slovenskega pisatelja [[Silvester Vogrinec|Silvestra Vogrinca]]. Izšel je leta [[2013]] {{COBISS|ID=264971008}} ==Snov in motiv== Delo prikazuje svet japonskih [[borilne veščine|borilnih veščin]], predvsem [[karate|karateja]] in [[samuraj|samurajskega]] [[mečevanje|mečevanja]]. Gre za roman o športu, tekmovanjih, urjenju v borilnih veščinah, prijateljstvu in maščevanju. Knjiga je nadaljevanje romana [[Karate bojevnik 1: Beli galeb]] ([[1995]]) {{COBISS|ID=38146049}}, prvega slovenskega romana o borilnih veščinah. Karate bojevnik Robert Resnik se kot lik pojavlja v številnih delih [[Silvester Vogrinec|Silvestra Vogrinca]] o borilnih veščinah, in sicer v romanih [[Slovenska Elektra: Bojevnica svetlobe]], [[Gladiator]], [[Bojevnikova pot]], [[Orfejeva lira]], [[Perunova sekira]] idr. ==Vsebina== Glavni junak Robert Resnik zmaga na evropski univerzijadi v karateju, ko v finalu premaga italijanskega tekmovalca Marka Sordija. Japonski sodnik in mojster Koidži Sakuro je tako navdušen nad njim, da mu ponudi šolanje na mednarodni akademiji karateja v ZDA. Robert ga zavrne, saj ostaja zvest svojemu senseju, učitelju Takajuki Šiodi. Kot uči deši, predani iskalec bojevniške poti, se poleti uri v samurajskem mečevanju in kjušo-džicu pri Šiodi pod vznožjem slapa Savice v idiličnem okolju Bohinjskega jezera. Marko Sordi, ki si obupno želi priznanje oblastnega očeta, zaradi neuspeha na univerzijadi stori samomor. Njegov brat Franko, legendarni mečevalec, pravkar znova osvoji naslov svetovnega prvaka v kendu, ko izve za Markovo tragično usodo. Za bratovo smrt okrivi Roberta in se mu sklene maščevati. Odpotuje v Slovenijo. Najprej napade njegovega najboljšega prijatelja Linota, nato pa še Robertovo punco Natašo. Ko se Robert vrne na Ptuj, se v ljudskem vrtu pomerita v mečevanju, v šinken šobu, dvoboju v duhu japonskih bojevnikov, samurajev. ==Ocene== Knjiga je eno prvih in temeljnih del [[roman o borilnih veščinah|romana o borilnih veščinah]]. Ima tudi značilnosti [[športni roman|športnega romana]]. ==Viri== * [https://sites.google.com/site/romanoborilnihvescinah/slovenski-roman-o-borilnih-vescinah Slovenski roman o borilnih veščinah] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160630010835/https://sites.google.com/site/romanoborilnihvescinah/slovenski-roman-o-borilnih-vescinah |date=2016-06-30 }} * Vlado Novak (2013). Spremna beseda k romanu o borilnih veščinah. Ptuj: ABV. {{COBISS|ID=264971008}} * Silvester Vogrinec (2013). Karate bojevnik 2: Dvoboj. Ptuj: Akademija bojevniških veščin. {{COBISS|ID=264971008}} == Glej tudi== * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Portal:Literatura]] * [[Silvester Vogrinec]] ==Zunanje povezave== * [https://www.silvestervogrinec.com// Silvester Vogrinec, pisatelj]{{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201014081151/https://sites.google.com/site/silvestervogrinecpisatelj1/ |date=2020-10-14 }} * [https://www.abvptuj.com/trener/ Silvester Vogrinec, trener Akademije bojevniških veščin Ptuj] {{Silvester Vogrinec}} [[Kategorija:Slovenski romani o borilnih veščinah]] [[Kategorija:Slovenski športni romani]] [[Kategorija:Knjige leta 2013]] [[Kategorija:Dela Silvestra Vogrinca]] ox89aosdrjuq454li8roldnkdpw17dn Seznam slovenskih učiteljev 0 410617 6748644 6746968 2026-09-10T12:32:33Z ~2026-45085-22 264465 /* T */ 6748644 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Marija Bavdaž]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Olga Bertok]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] *[[Alojz Jožef Bunc]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Andrej Cergol]] * [[Anton Cergol]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Sonja Čotar Konrad]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anka Debeljak]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Ciril Dekval]] (Dequal) * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Zora Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Karel Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Štefan Doljak]] * [[Franc Dolžan]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Pavel Flere]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Jožef Geršak]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]]) * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar) * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Andreja Grum]] * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Dejan Hozjan]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Oskar Hudales]] * [[Zoran Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * [[Ciril Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Mara Kalan]] * [[Marko Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Roza Kandus]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * [[France Kapus|Franc(e) Kapus]] * [[Fran Karbaš]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Ivan Koropec]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] (st./ml.) * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * [[Marija Kregar]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Joža Lavrič]] * [[Dušan Lavrič]] (1925-2003) * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Vanja Lebar Varga]] * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Anka Levec]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Danijela Makovec Radovan]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Albina Malavašič Zakrajšek]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Manica Maver]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Hinko Medič]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Josip Mencej]] * [[Martin Mencej]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Boris Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] *Miša (Mihaela) Krašovic Pertl * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Ivo Pertot]] * [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]] * [[Rajko Perušek]] * [[Martin Petelin]] * [[Anda Peterlin]] * [[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] * [[Mihael Peternel]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] *[[Janez Piko]] *[[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Žarko Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Ksenija Prunk]] * [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Miroslav Pučelik]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] * [[Miroslav Ravbar]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Milena Rohrmann]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * Marjan Rozman (1938) * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Vida Rudolf]] * [[Vida Rudolf (šolska delavka)]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Matej Sande]] * [[Sartori]] * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Simon Sekirnik]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] *[[Polonca Serrano]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Avgusta Smolej]] * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Maja Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Anton Stefanciosa]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Tomaž Susič]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] * [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj) == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Ivan Šumljak]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Zmago Švajger]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * Franjo (Franc) Trampuž * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Vladka Tucovič Sturman]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * Marija-Minka [[Vasič]] (r. [[Medič]]) * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Jožica Venturini]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Andrej Žmavc]] * [[Jakob Žmavc]] * [[Janja Žmavc]] * [[Marjan Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] 8ll4msbx6s2356zdprr8j2z7w4pzihq 6748904 6748644 2026-09-10T23:40:39Z ~2026-44996-51 264415 /* T */ 6748904 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Marija Bavdaž]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Olga Bertok]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] *[[Alojz Jožef Bunc]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Andrej Cergol]] * [[Anton Cergol]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Sonja Čotar Konrad]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anka Debeljak]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Ciril Dekval]] (Dequal) * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Zora Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Karel Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Štefan Doljak]] * [[Franc Dolžan]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Pavel Flere]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Jožef Geršak]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]]) * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar) * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Andreja Grum]] * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Dejan Hozjan]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Oskar Hudales]] * [[Zoran Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * [[Ciril Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Mara Kalan]] * [[Marko Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Roza Kandus]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * [[France Kapus|Franc(e) Kapus]] * [[Fran Karbaš]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Ivan Koropec]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] (st./ml.) * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * [[Marija Kregar]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Joža Lavrič]] * [[Dušan Lavrič]] (1925-2003) * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Vanja Lebar Varga]] * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Anka Levec]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Danijela Makovec Radovan]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Albina Malavašič Zakrajšek]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Manica Maver]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Hinko Medič]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Josip Mencej]] * [[Martin Mencej]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Boris Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] *Miša (Mihaela) Krašovic Pertl * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Ivo Pertot]] * [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]] * [[Rajko Perušek]] * [[Martin Petelin]] * [[Anda Peterlin]] * [[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] * [[Mihael Peternel]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] *[[Janez Piko]] *[[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Žarko Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Ksenija Prunk]] * [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Miroslav Pučelik]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] * [[Miroslav Ravbar]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Milena Rohrmann]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * Marjan Rozman (1938) * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Vida Rudolf]] * [[Vida Rudolf (šolska delavka)]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Matej Sande]] * [[Sartori]] * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Simon Sekirnik]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] *[[Polonca Serrano]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Avgusta Smolej]] * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Maja Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Anton Stefanciosa]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Tomaž Susič]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] * [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj) == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Ivan Šumljak]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Zmago Švajger]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Vladimir Tkalec]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * Franjo (Franc) Trampuž * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Vladka Tucovič Sturman]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * Marija-Minka [[Vasič]] (r. [[Medič]]) * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Jožica Venturini]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Andrej Žmavc]] * [[Jakob Žmavc]] * [[Janja Žmavc]] * [[Marjan Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] tba6r9k2k0fgdqkh58a6nhhpqp5dn7x 6749067 6748904 2026-09-11T11:42:11Z ~2026-45085-22 264465 /* K */ 6749067 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Marija Bavdaž]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Olga Bertok]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] *[[Alojz Jožef Bunc]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Andrej Cergol]] * [[Anton Cergol]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Sonja Čotar Konrad]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anka Debeljak]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Ciril Dekval]] (Dequal) * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Zora Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Karel Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Štefan Doljak]] * [[Franc Dolžan]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Pavel Flere]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Jožef Geršak]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]]) * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar) * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Andreja Grum]] * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Dejan Hozjan]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Oskar Hudales]] * [[Zoran Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * [[Ciril Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Mara Kalan]] * [[Marko Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Roza Kandus]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * [[France Kapus|Franc(e) Kapus]] * [[Fran Karbaš]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * Lojze Kastelic (1909-1986) * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Ivan Koropec]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] (st./ml.) * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * [[Marija Kregar]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Joža Lavrič]] * [[Dušan Lavrič]] (1925-2003) * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Vanja Lebar Varga]] * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Anka Levec]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Danijela Makovec Radovan]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Albina Malavašič Zakrajšek]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Manica Maver]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Hinko Medič]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Josip Mencej]] * [[Martin Mencej]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Boris Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] *Miša (Mihaela) Krašovic Pertl * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Ivo Pertot]] * [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]] * [[Rajko Perušek]] * [[Martin Petelin]] * [[Anda Peterlin]] * [[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] * [[Mihael Peternel]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] *[[Janez Piko]] *[[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Žarko Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Ksenija Prunk]] * [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Miroslav Pučelik]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] * [[Miroslav Ravbar]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Milena Rohrmann]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * Marjan Rozman (1938) * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Vida Rudolf]] * [[Vida Rudolf (šolska delavka)]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Matej Sande]] * [[Sartori]] * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Simon Sekirnik]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] *[[Polonca Serrano]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Avgusta Smolej]] * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Maja Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Anton Stefanciosa]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Tomaž Susič]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] * [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj) == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Ivan Šumljak]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Zmago Švajger]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Vladimir Tkalec]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * Franjo (Franc) Trampuž * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Vladka Tucovič Sturman]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * Marija-Minka [[Vasič]] (r. [[Medič]]) * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Jožica Venturini]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Andrej Žmavc]] * [[Jakob Žmavc]] * [[Janja Žmavc]] * [[Marjan Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] cznzporrj3pegjsulhevbsb5gv6vdfp Popevka tedna na Valu 202 0 413700 6748957 6746921 2026-09-11T08:08:19Z Anzet 118843 /* 2026 */ 6748957 wikitext text/x-wiki Izbor za domačo in tujo '''popevko tedna''' na [[Val 202|Valu 202]] poteka ob petkih. Poslušalci izbirajo med 3 domačimi in 3 tujimi predlogi, za katere glasujejo v spletni anketi in po telefonu, pri čemer ima večjo težo telefonsko glasovanje (zmagovalec spletnega glasovanja prejme 5 točk, drugouvrščeni 3, tretjeuvrščeni pa 1 točko, medtem ko pri telefonskem glasovanju šteje vsak glas posebej). Zmagovalni popevki tedna se v prihodnjem tednu zavrtita dvakrat dnevno (ob 9.35 in 16.35). Predloge izbira [[Andrej Karoli]]. ===Pred septembrom 2011=== Praviloma zmagovalne popevke (sicer pa vsaj predlogi). {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Popevka tedna !! Vir |- | Adam || Odnosi med srečnimi || <ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042354688 |title=V ponedeljek bo izšla Alfa, prvi album glasbene skupine Adam |accessdate=17. 3. 2023 |date=23. 4. 2010 |format= |work=Dnevnik |archive-date=2023-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230317093416/https://www.dnevnik.si/1042354688 |url-status=dead }}</ref> |- | Age of Ants || || <ref>https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=138380126186720&id=56028017052</ref> |- | Anavrin || Pri filozofiji, Kot 2 otoka || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/anavrin/ |title=ANAVRIN |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2017-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170602210546/http://www.slorock.si/anavrin/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Backstage]] || Misel nate, Dougcajt, Nov dan, nov svet, Kadar v mojih mislih si || <ref>{{navedi splet |url= https://www.studentarija.net/10-obletnica-backstage-v-gala-hali/|title=10. obletnica Backstage v Gala Hali |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}</ref> |- | [[BHC]] || Manifest || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/bhc/ |title=BHC |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063653/http://www.slorock.si/bhc/ |url-status=dead }}</ref> |- | Big Addiction || Odhajam od doma <small>(ft. Zlatko)</small>, Morfij || |- | [[Billysi]]|| Ljubljana, Insomnia || |- | Blu.Sine || Začetki || <ref>https://www.facebook.com/blusine/posts/134694756602055</ref> |- | [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Le naprej || <ref>{{navedi splet |url=http://dan-d.net/nov-singel-le-naprej-je-popevka-tedna-na-radiju-valu-202/ |title=Nov singel Le naprej je popevka tedna na radiju Valu 202 |accessdate=16. 2. 2019 |date=2. 4. 2005 |format= |work= }}</ref> |- | [[Day out|Day Out]] || Y veter, Nebo nad Bagdadom || <ref>http://www.maxxaudio.net/gs-dayout.php</ref><ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Day Out v letu 2005 |journal=Mengšan |volume=XIII |issue=6 |pages=15 |publisher= |doi= |url=http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |accessdate=8. 1. 2018 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233825/http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |url-status=dead }}</ref> |- | [[Division]] || Jokala sem || <ref>https://www.facebook.com/divisionmusic/posts/229291870662</ref> |- | [[Eskobars]]|| Cosmo Blues || <ref name="eskobust">{{navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |title=Premierno: The Toronto Drug Bust & Eskobars (skupni koncert - one night only) - samo v Mariboru! |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= |archive-date=2019-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190216212125/https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |url-status=dead }}</ref> |- | [[Eva Moškon]] & Črnobelo || Ljubim se || <ref>{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070426/C/304269980/eva-prisega-na-crnobelo|title=Eva prisega na Črnobelo |accessdate=16. 2. 2019 |date=26. 4. 2007 |format= |work=Gorenjski glas }}</ref> |- | Firefly || Lalalai || <ref>https://www.facebook.com/126280907198/posts/190992654251784/</ref> |- | [[Gal Gjurin]] || Sedemnajst || <ref>https://www.youtube.com/watch?v=7DqFZFtOzPc</ref> |- | Grimmski || || <ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/skupina-z-desetimi-pridevniki-45951|title=Skupina z desetimi pridevniki |accessdate=16. 2. 2019 |date=25. 3. 2009 |format= |work=Žurnal24 }}</ref> |- | Gutti || This Love, Oceanlikes || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/v-sloveniji-obstaja-se-kaj-drugega-kot-sank-rock/256751|title="V Sloveniji obstaja še kaj drugega kot Šank Rock" |accessdate=16. 2. 2019 |date=4. 5. 2011 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]]|| Ledene ceste || <ref>http://www.obcan-litija.si/files/obcan_2011_02_februar.pdf</ref> |- | Interceptor || Uničimo tabuje <small>(ft. Deja Mušič)</small> || <ref>{{navedi splet |url=http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |title=Interceptor |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=Rockline |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108234221/http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |url-status=dead }}</ref> |- | Jacuzzy Krall || Čeveljaza <small>(s Sausages)</small>, Roke gor || <ref>{{navedi splet |url= http://www.svetinljudje.si/si/default.wlgt?i146p=0&id=6171&i86p=4|title=JACUZZY KRALL |accessdate=8. 1. 2017 |date= |format= |work=Svet in ljudje }}</ref> |- | [[Jadranka Juras]] || Ko bi le vedel <small>(dec 05)</small> || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |title=Jadranka Juras pred izidom novega albuma |accessdate=15. 2. 2019 |date=9. 1. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013028/https://rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Lara-B]]|| Večno || <ref>https://www.facebook.com/Lara.B.music/posts/126752494023175</ref> |- | Liquf || Krila, Iluzija || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/4158-liquf-krila-popevka-tedna.html |title="Krila" skupine Liquf popevka tedna |accessdate=8. 1. 2018 |date=18. 9. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233512/https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |url-status=dead }}</ref> |- | Marzla Vada || Popoln umor || <ref>http://www.marzlavada.com/novica.php?id=114</ref> |- | Mestni postopači || Ne živi za naprej, Le mladost, Vsi mi govorijo || <ref name="a">{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233402/https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |url-status=dead }}</ref> |- | [[Metalsteel]]|| Spomin || <ref>https://www.medvode.si/Files/eMagazine/85/77432/14.11.2008.pdf</ref> |- | [[Milan Kamnik]]|| Ibržnik || <ref>{{navedi splet |url= https://www.vecer.com/z-ibrznikom-za-hitro-cesto-6237718|title=Z Ibržnikom za hitro cesto |accessdate=8. 1. 2018 |date=14. 10. 2016 |format= |work=Večer }}</ref> |- | [[Niet]] || Dekle izza zamreženega okna || <ref>{{navedi splet |url= http://b-side-music.blogspot.si/2010/05/v-velenju-dogaja-aka-niet-stresli.html|title=V Velenju dogaja aka. Niet stresli tamkajšnji MC! |accessdate=8. 1. 2018 |date=17. 5. 2010 |format= |work= }}</ref> |- | [[N'toko|N'Toko]] || Zig Zig || <ref>{{navedi splet |url= https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/ntoko-parada-ljubezni|title=N'TOKO: PARADA LJUBEZNI |accessdate=8. 1. 2018 |date=5. 11. 2010 |format= |work=Radio Študent }}</ref> |- | [[Puppetz]]|| V meni || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/3202-puppetz-popevka-tedna-val-202.html |title=Puppetz - popevka tedna na Valu202 |accessdate=8. 1. 2018 |date=9. 5. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | RattleSnake || Ogenj al' led || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |title=Prihajajo Rattlesnake… |accessdate=16. 2. 2019 |date=28. 2. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013913/https://rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Requiem (glasbena skupina)|Requiem]] || Ogenj || |- | [[Rok 'n' Band|Rok'n'Band]] || Afrika Rusija || <ref>{{navedi splet |url=https://www.si21.com/Glasba/-ROK_N_BAND_SPET_V_SREDISCU_POZORNOSTI/ |title=ROK N BAND SPET V SREDIŠČU POZORNOSTI |accessdate=8. 1. 2018 |date=31. 5. 2004 |format= |work= }}</ref> |- | Skalp || Vrtičkar, Metka Baletka, 100 pijanih idej || <ref>{{Navedi splet |url=http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063824/http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |url-status=dead }}</ref> |- | The Tide || Decline || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/the-tide-glavni-na-vasi/243365|title=The Tide: glavni na vasi |accessdate=16. 2. 2019 |date=8. 11. 2010 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[The Toronto Drug Bust]]|| If You Were Mine || <ref name="eskobust"/> |- | Toxic Heart || Ride Your Life || <ref>{{navedi splet |url=http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |title=Žiga Logar - bobnar, fotograf in še kaj |accessdate=8. 1. 2018 |date=23. 4. 2008 |format= |work=Tednik Panorama |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063642/http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |url-status=dead }}</ref> |- | [[Tulio Furlanič]]|| Nocoj joče neko srce || <ref>{{navedi splet |url=http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |title=FURLANIČ, Tulio |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work= |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063712/http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |url-status=dead }}</ref> |- | Ultra || Dan za dva, Višje || <ref name="a"/> |- | [[Zgrešeni primeri]] || Razlike || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |title=ZGREŠENI PRIMERI |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233529/http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |url-status=dead }}</ref> |} {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | <center>20. 08.<br>2010</center> || Papir<br>Pero Lovšin<br>Heavenix || Smashing Pumkins<br>Die Fantastischen 4<br>Linkin Park<ref>https://www.facebook.com/Val202/posts/147592741936848</ref> |} ===2011=== Kjer je do maja 2015 navedena samo ena skladba (namesto treh), gre za zmagovalno popevko. Kjer so navedeni vsi trije kandidati (oz. vsaj dva), je zmagovalna popevka v krepkem. {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 26. 08. || Uboga gmajna – [[Cancel]] || Arlandria – [[Foo Fighters]] |- | 23. 09. || V vagonu raztrganih duš – [[Res Nullius]]<br>Kronika betona – Mirko<br>'''Oda revežu – [[Buldogi]]''' || Suck It And See – Arctic Monkeys<br>'''Body And Soul – Tony Bennett ft. [[Amy Winehouse]]'''<br>La Notte Dei Desideri – Jovanotti |- | 07. 10. || Hands – [[Moveknowledgement]]<br>Na drugem bregu – [[Bohem]]<br>'''Možgani na paši – Nula Kelvina''' || Why I Love You – Jay Z & Kanye West<br>You Need Me, I Don't Need You – Ed Sheeran<br>'''These Days – Foo Fighters''' |- | 14. 10. || '''Klovn – [[Flirrt]] ft. [[Tinkara Kovač|Tinkara]]'''<br>Hoću, neću – [[Gušti]]<br>Dež – [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]] || '''Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]'''<br>It Will Rain – Bruno Mars<br>We Found Love – [[Rihanna]] |- | 21. 10. || '''Greva – Nataša VT'''<br>Najin ples – [[Neisha]] & Tokac<br>Pozabil sem – Bataljon || This Is The Day – Manic Street Preachers<br>'''La differenza tra me e te – Tiziano Ferro'''<br>My Home – Nneka |- | 28. 10. || '''Pride tak dan – Lea Likar'''<br>Poj mi pesem – [[Vlado Kreslin]]<br>A vid'š, da me ni – Mitja & Murat || '''Rumour Has It – [[Adele]]'''<br>Monarchy Of Roses – [[Red Hot Chili Peppers]]<br>Video Games – Lana Del Rey |- | 04. 11. || Pojdi stran – Corvus<br>Ko obrneš novo stran – [[Gal Gjurin]]<br>'''Strah – Notterdam''' || Wherever You Will Go – Charlene Soraia<br>Benvenuto – Laura Pausini<br>'''We All Go Back To Where We Belong – [[R.E.M.]]''' |- | 11. 11. || '''Generacija Y – [[Puppetz]]'''<br>Rit pa srajca – L.S.D.<br>Da sanjal bi njo – [[Stereotipi (skupina)|Stereotipi]] || '''Tomorrow – [[The Cranberries]]'''<br>Like Smoke – [[Amy Winehouse]] ft. NAS<br>1996 – The Wombats |- | 18. 11. || '''Ready To Go – The Tide'''<br>Trbowska – Red Five Point Star<br>Ostani – [[Andraž Hribar]] || Re-wired – Kasabian<br>'''Le Fee – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Call It What You Want – Foster The People |- | 25. 11. || Revolucija? Pa dež je napovedan – Lei'yh<br>Travnik in drevo – Gorazd Lampe<br>'''Mesto Duhov – Bojler''' || Lonely Boy – The Black Keys<br>'''Inevitabile – Giorgia ft. [[Eros Ramazzotti]]'''<br>Wetsuit – The Vaccines |- | 02. 12. || Iskrice – [[Bilbi]] || Show Me The Place – [[Leonard Cohen]] |- | 09. 12. || Samo ti – Sara Kobold || Cold December – Michael Buble |- | 16. 12. || Drobni biseri – [[Katrinas]] || Our Day Will Come – Amy Winehouse |- | 23. 12. || '''Kakšno sonce, kakšen dan – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Ta čas – Maja Keuc<br>Plamen – Siti hlapci || '''Nothing's Real But Love – Rebecca Fergusson'''<br>Hurt – Leona Lewis<br>Cannonball – Little Mix |- | 30. 12. || Electric Manland – Moveknowledgement<br>Kje si lubi – Manouche<br>'''Prekletih bazar – Res Nullius''' || '''Someone like you – Adele'''<br>Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]<br>Girl from Ipanema – Amy Winehouse |} ===2012=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 06. 01. || Moj ša la la – Bališ<br>'''Smaal Tokka za precednika – Small Tokk & Nula Kelvina'''<br>Romanje – Tabu & [[Andrej Šifrer]] || Lego House – Ed Sheeran<br>Somebody That I Used To Know – Gotye & Kimbra<br>'''Home Again – Michael Kiwanuka''' |- | align="center"|2. || 13. 01. || '''Ibo – Avven'''<br>Naše leto, naš glas – Zlatko<br>Strah – Notterdam || '''Black Treacle – [[Arctic Monkeys]]'''<br>The Wolf Is Getting Married – Sinead O'Connor<br>The Daily Mail – Radiohead |- | align="center"|3. || 20. 01. || Če bi – Balladero<br>'''Kaj naj naredim – Sell Out'''<br>Včasih grem – Vulture and the Guru || '''Darkness – [[Leonard Cohen]]'''<br>My Valentine – Paul McCartney<br>Tattoo – Van Halen |- | align="center"|4. || 27. 01. || Screaming in Silence – Katarina Juvančič & Dejan Lapanja<br>'''Krvavi kolaž – [[Res Nullius]]'''<br>Ne najdem več besed – Dasha || Born To Die – Lana Del Rey<br>'''Look Around – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Towers – Bon Iver |- | align="center"|5. || 03. 02. || '''S.P. Blues – Muškat Hamburg'''<br>Balada – Katja Koren<br>Svet je moj – Zen || Melancholy Sky – Goldfrapp<br>'''Love Interruption – Jack White'''<br>Pelican – The Maccabees |- | align="center"|6. || 10. 02. || '''Vzemi me – [[Neisha]]'''<br>1000 mest – Coma Stereo<br>Parfum – [[Omar Naber]] || Give Me All Your Luvin' – Madonna ft. Nicki Minaj & M.I.A.<br>'''We Take Care Of Our Own – Bruce Springsteen'''<br>Titanium – David Guetta ft. Sia |- | align="center"|7. || 17. 02. || Najin dan – Flirrt<br>Jst bom tle – Maya<br>'''Potnik – Eskobars''' || Drunk – Ed Sheeran<br>Gold On The Ceiling – The Black Keys<br>'''In The End – Snow Patrol''' |- | align="center"|8. || 24. 02. || '''Krik izpod mrzlih odej – Skalp'''<br>Tam na koncu drevoreda – Vlado Kreslin<br>Hotel Grm repete 12 – [[Orlek (glasbena skupina)|Orlek]] || Part Of Me – Katy Perry<br>After Midnight – Blink 182<br>'''Will You Still Love Me Tomorrow – [[Amy Winehouse]]''' |- | align="center"|9. || 02. 03. || Once Again – Trash Candy<br>'''Brez obžalovanj – [[Mi2|MI2]]'''<br>Kar je moje – Blu.Sine || Blackout – Anna Calvi<br>'''Blue Jeans – Lana Del Rey'''<br>Sister Heroine – Beth Hart ft. Slash |- | 10. || 09. 03. || N'toko ne obstaja – [[N'toko]] || R U Mine – Arctic Monkeys |- | 11. || 16. 03. || Blizu – [[E.V.A.]] || Don't Stop (Color On The Walls) – Foster The People |- | 12. || 23. 03. || Najina mala skrivnost – Equinoxes || Madonna |- | 13. || 30. 03. || Metulji – Pliš || Dream On – [[Noel Gallagher]]’s High Flying Birds |- | 14. || 06. 04. || '''Knjiga obrazov – [[Gal Gjurin]]'''<br>Morda – Panda<br>Nov nor čas – Heavenix || Bridge Burning – Foo Fighters<br>Endless Love – Lionel Richie & Shania Twain<br>'''Not Supposed To Sing The Blues – [[Europe]]''' |- | 15. || 13. 04. || '''Poslušaj – [[Avtomobili]]'''<br>Get to know me – LeeLoojamais<br>Čarovnija – Peter Lovšin & Španski Borci || Ill Manors – Plan B<br>'''Never Let Me Go – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>You're a lie – Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators |- | 16. || 20. 04. || '''Senca – [[Tinkara Kovač]]'''<br>Čudež − Papir<br>? || '''Live To Rise – [[Soundgarden]]''' |- | 17. || 27. 04. || Zadnji poljub – Nude<br>Sam – Trkaj ft. [[Jadranka Juras]]<br>'''Dirka za notranji mir – [[BO!]]''' || Jackson – Florence & The Machine ft. Josh Homme<br>'''Hit Or Miss – Tom Jones'''<br>Trouble Town – Jake Bugg |- | 18. || 04. 05. || Način – Papir ft. [[Boštjan Gombač]] in Maja Keuc<br>Tistega dne – Hiša<br>'''Delejmo Watrwake – Smaal Tokk & Nula Kelvina''' || Sixteen Saltines – Jack White<br>'''Princess Of China – [[Coldplay]] ft. [[Rihanna]]'''<br>Dead And Gone – The Black Keys |- | 19. || 18. 05. || Oprosti mi – Elefant || Rocky Ground – Bruce Springsteen |- | 20. || 25. 05. || '''Nisem še vrgel – Nula Kelvina'''<br>Tvoje moje – [[Muff]]<br>Bombon – Katarina Mala || '''Guardian – [[Alanis Morissette]]'''<br>Varud – Sigur Ros<br>Perfect World – Gossip |- | 21. || 01. 06. || Niti en dan – Flamie<br>Kaj naj – Emkej & Polona<br>'''Več od lajfa – Zlatko''' || Timebomb – Kylie Minogue<br>'''Legendary Child – [[Aerosmith]]'''<br>Wide Awake – Katy Perry |- | 22. || 08. 06. || Telstar – [[Severa Gjurin|Severa]] in [[Gal Gjurin]] || Euphoria – Loreen |- | 23. || 15. 06. || Od višine se zvrti – [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]]<br>Led s severa – Big Foot Mama<br>'''Samo edini – [[Siddharta]]''' || '''Bohemian Rhapsody – [[Queen]]'''<br>Like A Prayer – Madonna<br>Sweet Child O' Mine – Guns'n'Roses |- | 24. || 22. 06. || Riot Act – [[Tide]]<br>Kako si kaj? – Katja Koren<br>'''Rock'n'roll – Res Nullius''' || Big Bright World – Garbage<br>Disconnected – Keane<br>'''Spectrum – Florence & The Machine''' |- | 25. || 29. 06. || Never Ever – Can of Bees<br>'''Tako lepo mi je – [[Maja Keuc]]'''<br>Bag Full Of Weed – Bro || No Church In The Wild – Kanye West & Jay-Z<br>'''Call Me Maybe – Carly Rae Jepsen'''<br>Only The Horses – Scissor Sisters |- | 26. || 06. 07. || Elektrošok – Lei'yh || White Light – George Michael |- | 27. || 13. 07. || Napaka – Ultra || Runaways – [[The Killers]] |- | 28. || 20. 07. || Poišči me srečno – [[Demetra Malalan]] || Survival – [[Muse]] |- | 29. || 27. 07. || One Love – Emkej ft. Polona<br>There Will Be Boys – Katja Šulc<br>'''Stereotipi – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. Adam''' || Blow Me (One Last Kiss) – Pink<br>Winner – Pet Shop Boys<br>'''New Day – Alicia Keys''' |- | 30. || 03. 08. || Pingvin – Društvo mrtvih pesnikov<br>Te čakam – [[In & Out (glasbena skupina)|In & Out]]<br>'''Vidim ti v očeh – Eskobars''' || '''Hurts Like Heaven – Coldplay'''<br>Whistle – Flo Rida<br>Settle Down – No Doubt |- | 31. || 10. 08. || Smisel – [[Anja Baš]] || Come Together – Arctic Monkeys |- | 32. || 17. 08. || Immitation of Life – Siddharta || Brendan's Death Song – Red Hot Chilli Peppers |- | 33. || 24. 08. || '''Losing My Religion – [[Elvis Jackson]]'''<br>Texarcana – Vlado Kreslin & Bambi Molesters<br>Drive – Polona Kasal || <small>Wish You Were Here – Ed Sheeran, Richard Jones, [[Nick Mason]] & Mike Rutheford</small> |- | 34. || 31. 08. || March Of The Finest – Werefox<br>'''Tam na koncu drevoreda – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Kratko ampak sladko – Pastichon || That Girl – The Noisettes<br>Madness – Muse<br>'''Little Talks – Of Monsters And Men''' |- | 35. || 07. 09. || Moja dežela – Jernej Zoran & Janez Lamovšek<br>'''Hudič – [[Zoran Predin]] & Coverlover'''<br>Škripnu lep – Nula Kelvina || Little Black Submarines – The Black Keys<br>Teenage Icon – The Vaccines<br>'''Lover Alot – Aerosmith''' |- | 36. || 14. 09. || '''Dragi – [[Nana Milčinski]]'''<br>Kaj si hotel – Avtomobili<br>Med postajami – Melodrom || '''I'm Shakin' – Jack White'''<br>We Are Never Getting Back Together – Taylor Swift<br>Under the Westway – Blur |- | 37. || 21. 09. || Nova revolucija – [[Red Five Point Star]] || I Gotsta Get Paid – [[ZZ Top]] |- | 38. || 28. 09. || '''The Ascent Of A Man – The Tide'''<br>Užitek na Replay – Big Foot Mama<br>Grem – Drago Mislej Mef & NOB || Ride – Lana Del Rey<br>'''When A Blind Man Cries – [[Metallica]]'''<br>Flower – Kylie Minogue |- | 39. || 05. 10. || '''Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]]'''<br>Skrivnost – Nikka<br>Moje oči – Neon Spektra || '''Diamonds – Rihanna'''<br>Anna Sun – Walk the Moon<br>Night Light – Jessie Ware |- | 40. || 12. 10. || Kako si kaj? – Katja Koren<br>Believe – Tide<br>'''Kdo miži – T.M.S. Crew''' || Don't You Worry Child – Swedish House Mafia ft. John Martin<br>'''Skyfall – [[Adele]]'''<br>Miss Atomic Bomb – The Killers |- | 41. || 19. 10. || '''Bogatun – [[Niet]]'''<br>Remember – Trash Candy<br>Vse ti dam – Jernej Zoran || '''Doom and Gloom – [[The Rolling Stones]]'''<br>Looking Hot – No Doubt<br>Rock & Roll Love Affair – Prince |- | 42. || 26. 10. || Še malo – [[Rudi Bučar]] || Hurts Like Heaven – Coldplay |- | 43. || 02. 11. || '''Superfajn – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Lion's Throat – Barely Modern<br>Kar ti pripada – Mast || '''Girl on Fire – Alicia Keys'''<br>Un angelo disteso al sole – Eros Ramazzotti<br>Mountain Sound – Of Monsters And Men |- | 44. || 09. 11. || Popolno – [[Flirrt]] || Lover of the Light – Mumford & Sons |- | 45. || 16. 11. || Nothing Special – DaJohn & Hamo || The Sunset Sleeps – Red Hot Chilli Peppers |- | 46. || 23. 11. || Moj krog – T.M.S. Crew || Locked Out Of Heaven – Bruno Mars |- | 47. || 30. 11. || Zaljubi se v življenje – Nana Milčinski || What Could Have Been Love – Aerosmith |- | 48. || 07. 12. || Recidiv – [[The Drinkers]] || I Feel It In My Bones – The Killers |- | 49. || 14. 12. || Ko tvoja sem še bila – [[Bilbi]] || Brand New Me – Alicia Keys |- | 50. || 21. 12. || Nisem kriv II. – Gal Gjurin<br>Nisva sama – Electrix<br>'''Kostanjeva mandolina – Kosta''' || '''Missing You – [[Green Day]]'''<br>One Day/Reckoning Song – Asafa Avidana<br>Breezeblocks – Alt-J |- | 51. || 28. 12. || Miren – [[Melanholiki]] || Babel – Mumford & Sons |} ===2013=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 04. 01. || Bonsai (Tribal) – [[Siddharta]] || Memory of the Future – Pet Shop Boys |- | align="center"|2. || 11. 01. || Malo fantazije – Demetra Malalan<br>DNK – Heavenix<br>'''Včeraj – Nula Kelvina''' || Black Chandelier – Biffy Clyro<br>Street Jesus – Aerosmith<br>'''Where Are We Now? – [[David Bowie]]''' |- | align="center"|3. || 18. 01. || '''Nebo nad Berlinom – [[Društvo mrtvih pesnikov]]'''<br>Viva La Revolucion – Mirko Brass Band<br>You're A Tree And I'm A Baloon – Maja Keuc || Who Did That To You (Django Unchained) – John Legend<br>'''Hometown Gypsy – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Standing In The Sun – Slash, Myles Kennedy & The Conspirators |- | align="center"|4. || 25. 01. || Moje misli – Foršus<br>Ob tebi bom ostal – [[Jan Plestenjak]]<br>'''Samota – Sell Out''' || Suit & Tie – Justin Timberlake ft. Jay-Z<br>Don't Save Me – Haim<br>'''My Life – [[50 Cent]] ft. [[Eminem]] & Adam Levine''' |- | align="center"|5. || 01. 02. || Follow Me – Justin's Case || Heaven – [[Depeche Mode]] |- | align="center"|6. || 08. 02. || '''Na drugem koncu – Elefant'''<br>Ti greš – Nina Pušlar<br>Ujet – Semo & Sonics || '''X-Kid – [[Green Day]]'''<br>Always Allright – Alabama Shakes<br>If You’re Never Gonna Move – Jessie Ware |- | align="center"|7. || 15. 02. || Še en dan – [[Mi2]] || Jubilee Street – [[Nick Cave]] & The Bad Seeds |- | align="center"|8. || 22. 02. || Bar pozabe – [[Avtomobili]] || Whispers in the Dark – Mumford & Sons |- | align="center"|9. || 08. 03. || '''Premakni se k meni – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Tvoja sreča – 2B<br>Kisik – Jernej Zoran & Lara Poreber || '''Tangled Up – Caro Emerald'''<br>Mirrors – Justin Timberlake<br>Bad Mood – The Vaccines |- | 10. || 15. 03. || Ni dovolj – Eskobars || Gotta Get Over – [[Eric Clapton]] ft. Chaka Khan |- | 11. || 22. 03. || '''Good Deeds – [[Happy Ol' McWeasel|Happy Ol'McWeasel]]'''<br>Jutranja rosa – Flora & Paris<br>Don't Try – Zebra Dots || Radioactive – Imagine Dragons<br>Kasno je za ljubav – Urban & 4<br>'''Biblical – Biffy Clyro''' |- | 12. || 29. 03. || Zakaj greš mimo – [[Nana Milčinski]] || Soothe My Soul – Depeche Mode |- | 13. || 05. 04. || Cesta – Polona Kasal || Recovery – Frank Turner |- | 14. || 12. 04. || Rožice – Hamo & Tribute 2 Love || She Makes Me Happy – Rod Stewart |- | 15. || 19. 04. || Če svet me pušča v dvomih – LadyBird || Imagine It Was Us – Jessie Ware |- | 16. || 26. 04. || Ni te več – Vasko Atanasovski || My God Is The Sun – [[Queens of the Stone Age]] |- | 17. || 03. 05. || '''Vstati in obstati – Mi2'''<br>Sanje – Nula Kelvina<br>Zaplezali smo se – Zoran Predin & Coverlover || '''Blind – Hurts'''<br>Get Lucky – Daft Punk ft. Pharell Williams<br>It's Allright, It's OK – Primal Scream |- | 18. || 10. 05. || '''Rush Hour – [[Trash Candy]]'''<br>December Lights – [[John F. Doe|John Doe]]<br>Rdeča kapica – [[BHC]] ft. Mirko || '''Panic Station – [[Muse]]'''<br>Alive – Empire Of The Sun<br>#Beautiful – Mariah Carey ft. Miguel |- | 19. || 17. 05. || Novo upanje – Momento || Mermaids – Nick Cave & The Bad Seeds |- | 20. || 24. 05. || Pozitivne misli – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Liquid Lunch – Caro Emerald |- | 21. || 31. 05. || Vreme za rock'n'roll – [[Big Bibls Brothers Band]] || Don’t Forget Who You Are – Miles Kane |- | 22. || 07. 06. || Dekle z naslovnice – Anu || Every Little Thing – Eric Clapton |- | 23. || 14. 06. || '''Še imam te rad – [[Nude]]'''<br>Goalless Confessions – Dandelion Children<br>Insane – Eight Bomb || '''Came Back Haunted – [[Nine Inch Nails]]'''<br>Fiction – The XX<br>Still Swinging – Papa Roach |- | 24. || 21. 06. || Anavrin || [[Black Sabbath]] |- | 25. || 28. 06. || Danaja – Polona Kasal || Do I Wanna Know? – [[Arctic Monkeys]] |- | 26. || 05. 07. || Hvala za ribe – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Right Action – Franz Ferdinand |- | 27. || 12. 07. || Stene padejo – Lei'yh<br>'''Stara gara – [[I.C.E.]]'''<br>Petek dan za metek – [[Zablujena generacija]] || '''Kiss of Fire – [[Hugh Laurie]] & Gaby Moreno'''<br>Home Again – Elton John<br>Instant Crush – Daft Punk ft. Julian Casablancas |- | 28. || 19. 07. || '''Kako lepo te srečat bo spet – E.V.A.'''<br>En od naju – D'Neeb<br>Men si fensi – Manouche || Unbelievers – Vampire Weekend<br>Lovesick – Peace<br>'''Too Many Friends – [[Placebo (skupina)|Placebo]]''' |- | 29. || 26. 07. || To je to – Gal Gjurin & Nina Pušlar<br>Mars in Venera – Tinkara Kovač<br>'''Palme gorijo – [[Avtomobili]]''' || Supersoaker – Kings of Leon<br>Holy Grail – Jay Z ft. Justin Timberlake<br>'''I Sat By The Ocean – Queens of the Stone Age''' |- | 30. || 02. 08. || '''Pelji me – Da Phenomena'''<br>Objem <small>(rmx)</small> − Papir<br>? || '''Valentine's Day – David Bowie''' |- | 31. || 09. 08. || '''Padam dol – [[Sausages]]'''<br>Ura je 8 – [[Lea Sirk]]<br>Daj, upaj si – Katja Koren || '''Estate – Jovanotti'''<br>Lose Yourself To Dance – Daft Punk ft. Pharrell Williams<br>Dance Apocalyptic – Janelle Monáe |- | 32. || 16. 08. || Češnjev cvet – Panda || Comme ci, comme ça – [[Zaz (pevka)|Zaz]] |- | 33. || 23. 08. || '''Mind Business – [[N'toko|N'Toko]]'''<br>Pod staro jablano – Niet in Severa<br>Ujet – Semo & Sonics || '''Why'd You Only Call Me When You’re High? – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Burn – Ellie Goulding<br>Melody Calling – The Vaccines |- | 34. || 30. 08. || Učer, dons, jutr – T.M.S Crew & Zlatko || Do Or Die – [[30 Seconds to Mars]] |- | 35. || 06. 09. || Nova dvajseta – [[Gušti]] || Should Be Higher – Depeche Mode |- | 36. || 13. 09. || '''Brezpotje – Momento'''<br>Novi svet – Siddharta in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]]<br>Spomni se – I.C.E. || '''Wait for Me – Kings of Leon'''<br>The Perfect Life – Moby & Wayne Coyne<br>New – Paul McCartney |- | 37. || 20. 09. || Cesar je še vedno nag – Adam || Practical Arrangment – [[Sting]] |- | 38. || 27. 09. || Dejva bit čist bliz – Hamo & Tribute 2 Love || Sirens – [[Pearl Jam]] |- | 39. || 04. 10. || Spomni se – I.C.E. || You Make Me – [[Avicii]] |- | 40. || 11. 10. || Matrix World – The Tide || What Doesn't Kill You – Jake Bugg |- | 41. || 18. 10. || Dež – E.V.A. || King of Everything – Boy George |- | 42. || 25. 10. || '''Moje laži – [[Danilo Kocjančič]] & Friends'''<br>I Guess – Balladero<br>S sekiro me po glavi useki – Kuga || Lifted – Naughty Boy ft. Emeli Sandé<br>You're Nobody 'Til Somebody Loves You – James Arthur<br>'''Cheating – John Newman''' |- | 43. || 01. 11. || Bojna črta – Društvo mrtvih pesnikov || Go Gentle – Robbie Williams |- | 44. || 08. 11. || Margita – Zoran Predin<br>'''Hodim naprej – Eskobars'''<br>Najboljša leta – Drago Mislej - Mef || '''The Monster – Eminem ft. [[Rihanna]]'''<br>NYC – Dido<br>Afterlife – Arcade Fire |- | 45. || 15. 11. || '''Mesto idej – Anavrin'''<br>Love Is Gone – Tide<br>Čas ustavil bi – Zablujena generacija || '''One for the Road – Arctic Monkeys'''<br>I Belong To You – Caro Emerald<br>Quale senso abbiamo noi – Zucchero |- | 46. || 22. 11. || Nekoč, nekje – Tabu || La Flaca – Santana ft. Juanes |- | 47. || 29. 11. || The Fall – Torul || High Hopes – Bruce Springsteen |- | 48. || 06. 12. || Granata – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] || Ordinary Love – [[U2]] |- | 49. || 13. 12. || Ona ne spi – [[Niet]] || Christmas in L.A. – [[The Killers]] |- | 50. || 20. 12. || Zvezdni prah – [[Neisha]] || White Christmas – [[Bad Religion]] |- | 51. || 27. 12. || '''Drugačna – Indigo'''<br>Sanjska – [[Billysi]]<br>Little Love Pretender – The Tide || '''Team – Lorde'''<br>Losing Sleep – John Newman<br>Forever – Haim |} ===2014=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 03. 01. || '''Geronimo – [[Čedahuči]]'''<br>Kino Udarnik – [[Čao Portorož (glasbena skupina)|Čao Portorož]]<br>Ta stol – Bossa De Novo || '''XO – [[Beyoncé|Beyonce]]'''<br>Black Skinhead – Kanye West<br>Adore You – Miley Cyrus |- | align="center"|2. || 10. 01. || The Redneck Genius Story – Werefox || I'd Rather Be High – [[David Bowie]] |- | align="center"|3. || 17. 01. || Pohitiva – Phonomonics || Goodbye Yellow Brick Road – Sara Bareilles |- | align="center"|4. || 24. 01. || '''Lažji kot misel – Jacuzzy'''<br>Vzem' si čas – Anu<br>Sončen – GoGS ft. Mitja Drčar || '''Blue Moon – Beck'''<br>Can't Remember To Forget You – Shakira ft. Rihanna<br>Demons – Imagine Dragons |- | align="center"|5. || 31. 01. || Common Sense – Karmakoma || Coming Of Age – Foster The People |- | align="center"|6. || 07. 02. || Get A Grip – Gramatik ft. Gibbz<br>Na Golici (pod goro) – Nula Kelvina<br>'''Njena pot – Lavender''' || Invisible – U2<br>Tu sei lei – Ligabue<br>'''Just Like Fire Would – Bruce Springsteen''' |- | align="center"|7. || 14. 02. || '''Domotožja – Papir'''<br>Backstage Games – Milk Drinkers ft. Mara<br>Najin svet – Nikka || '''A Song About Love – Jake Bugg'''<br>Cambia-menti – Vasco Rossi<br>Runaway Baby – Bruno Mars |- | align="center"|8. || 21. 02. || Morti enkrat spet – [[Tadej Vesenjak]]<br>'''Zadnja noč – Foršus'''<br>Drevo – Bossa De Novo || '''Arabella – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Can't Rely On It – Paloma Faith<br>PretzelBodyLogic – Prince |- | align="center"|9. || 28. 02. || Rumeno sonce – BHC<br>'''Bored of Canada – [[Kleemar]]'''<br>Ta moment – Semo || '''Lightning Bolt – [[Pearl Jam]]'''<br>Let Her Down Easy – George Michael<br>Money On my Mind – Sam Smith |- | 10. || 07. 03. || The Whistleblowers – [[Laibach]] || Not A Bad Thing – [[Justin Timberlake]] |- | 11. || 14. 03. || Kralj – Anavrin || Magic – [[Coldplay]] |- | 12. || 21. 03. || To ni blues – [[Bilbi]] || No Rest For The Wicked – Lykke Li |- | 13. || 28. 03. || Luzer – Drago Mislej Mef in NOB<br>'''Shotgun Seat – EightBomb'''<br>Sijoča kulisa – Robert Jukič & [[Mia Žnidarič]] || '''Fever – Black Keys'''<br>Liar, Liar – Chris Cab<br>There Is No Other Time – Klaxons |- | 14. || 04. 04. || Pesem o teb – Carpe Diem ft. [[6 Pack Čukur]]<br>I Believe In ... – Elvis Jackson<br>'''Na vrh sveta – [[I.C.E.]]''' || The Man – Aloe Blacc<br>'''She Used To Love Me A Lot – [[Johnny Cash]]'''<br>Stay With Me – Sam Smith |- | 15. || 11. 04. || Dej povej – Eskobars<br>'''1000-e luči – [[BO!]]'''<br>Premlad prestar – Sausages || Heavy Seas Of Love – Damon Albarn<br>'''Fresh Strawberries – [[Franz Ferdinand]]'''<br>Heaven Knows – The Pretty Reckless |- | 16. || 18. 04. || '''Feniks – Elefant'''<br>Burning – Thomas March & The Snail Collective<br>Prazna vsebin – Gromofon || '''Greens and Blues – Pixies'''<br>Ti penso raramente – Biagio Antonacci<br>Rumble – Kelis |- | 17. || 25. 04. || '''Scotch – Hamo & Tribute2Love'''<br>Jutranji striptis (2014) – Flirrt<br>Naumi – T.M.S. Crew || Hideaway – Kiesza<br>'''West Coast – Lana Del Rey'''<br>Tennis Court – Lorde |- | 18. || 02. 05. || Kratek stik – [[Big Foot Mama]] & Nina Kay || Lazaretto – Jack White |- | 19. || 09. 05. || Ljubo doma – Čedahuči || A Sky Full Of Stars – Coldplay |- | 20. || 16. 05. || Ne tvegaj vsega, ker lahko ti uspe – Neca Falk<br>'''Eurovision – Laibach'''<br>Lahko si za, lahko si proti – [[Don Mentony Band]] || Calm After The Storm – The Common Linnets |- | 21. || 23. 05. || '''Bele zastave – Eskobars'''<br>Ali je še kaj prostora tam na jugu? – Severa Gjurin<br>Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || '''Smooth Sailing – [[Queens of the Stone Age]]'''<br>Imidiwan – Bombino<br>Swallowed Whole – Pearl Jam |- | 22. || 30. 05. || Male vojne – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Walk Me to the Bridge – Manic Street Preachers |- | 23. || 06. 06. || '''Stara duša – [[Mi2]]'''<br>Čas za sanje – Polona Leben & Electric Boogie<br>Znal je biti jezen – Drago Mislej - Mef || Eez-eh − Kasabian<br>'''Bullet in the Brain – The Black Keys'''<br>? |- | 24. || 13. 06. || Nenavadno je OK – King FOO || Budapest – George Ezra |- | 25. || 20. 06. || Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Don't Matter – Kings of Leon |- | 26. || 27. 06. || Valovi − In & Out ft. Trkaj<br>'''Hot Air – Alice Blue'''<br>Bolj kot drugi – Robert Jukič in Nina Vodopivec || Here for You – Gorgon City ft. Laura Welsh<br>'''Tough Love – Jessie Ware'''<br>? |- | 27. || 04. 07. || '''Ljubavi (unplugged) – Leeloojamais'''<br>Roll The Dice – The Tide<br>Figure v škatlah – 2B || Messed Up Kids – Jake Bugg<br>'''Pretty Hurts – Beyonce'''<br>Show Me a Miracle – Klaxons |- | 28. || 11. 07. || Okej, okej, okej, okej – Bas in glas || The Chamber – Lenny Kravitz |- | 29. || 18. 07. || Danes si tu – Demetra Malalan ft. Shorti<br>'''En knc wade – Smaal Tokk & Nula Kelvina'''<br>Na kavču – Žiga Rustja || Chandelier – Sia<br>'''Am I Wrong – Nico & Winz'''<br>? |- | 30. || 25. 07. || Comes Love – Katja Šulc || Tacky – [[»Weird Al« Yankovic]] |- | 31. || 01. 08. || Kok high – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. [[Nipke]] || Rainbow – [[Robert Plant]] |- | 32. || 08. 08. || Brave Men – [[Gramatik]] ft. Eskobars || Do It Again – Röyksopp & Robyn |- | 33. || 15. 08. || Dež ni bil kriv – [[Neca Falk]] || Habits (Stay High) – Tove Lo |- | 34. || 22. 08. || Canis – RondNoir || Thinking Out Loud – Ed Sheeran |- | 35. || 29. 08. || Plešem − GoGs ft. Anja Kramar<br>Hard Times − [[DJ Umek|Umek]] & Mike Vale ft. Chris The Voice<br>'''Kresnice – Indigo''' || Oblivion − Bastille<br>Down the Wrong Way − Chrissie Hynde & Neil Young<br>'''True Love – Coldplay''' |- | 36. || 05. 09. || '''Je mimo leto – Čedahuči'''<br>Muza – Denis Ali<br>Živim ljubezen – Nina Pušlar|| Iron Sky – Paolo Nutini<br>'''Almost Like the Blues – Leonard Cohen'''<br>Blame It on Me − George Ezra |- | 37. || 12. 09. || Tebe (Te imam) – [[Vesna Zornik]] & TangoApasionada || The Miracle (Of Joey Ramone) – [[U2]] |- | 38. || 19. 09. || '''Ne sprašuj – Alkimia'''<br>Ujeta − Jamirko & Maya<br>Moodswings − Moveknowledgement || Rainy Day Woman − Kat Edmonson<br>'''Clouds – Prince'''<br>? |- | 39. || 26. 09. || Moj svet – [[Jernej Zoran]] feat. Hamo || Stay Gold – First Aid Kit |- | 40. || 03. 10. || Čista jeba – Mi2 || There Must Be More To Life Than This – [[Queen]] ft. [[Michael Jackson]] |- | 41. || 10. 10. || '''NeRazumem – Jacuzzy Krall'''<br>Go disco go – Koala Voice<br>Pobegni z mano – Sara Jagrič || Loop De Li – Bryan Ferry<br>Yellow Flicker Beat − Lorde<br>'''Happy Idiot – TV on the Radio''' |- | 42. || 17. 10. || Nikoli dovolj – Anu<br>Sladka svetloba – Avtomobili<br>'''Down – Fed Horses''' || '''Play Ball – [[AC/DC]]'''<br>The Days – Avicii ft. Robbie Williams<br>? |- | 43. || 24. 10. || Štekaš? – Bajta 13<br>Dan v jeseni tih – Marko Grobler Band<br>'''To je to (za ta denar) – San Diego''' || Something from Nothing − Foo Fighters<br>'''Louder Than Words – [[Pink Floyd]]'''<br>? |- | 44. || 31. 10. || '''Kam – [[Aleksander Mežek]]'''<br>Jebiveter junior − [[Lačni Franz]]<br>All – Torul || Baby Don't Lie – Gwen Stefani<br>These Days − Take That<br>'''Be Lucky – [[The Who]]''' |- | 45. || 07. 11. || '''Tišina – Čedahuči'''<br>Kličem te − [[Alenka Godec]]<br>Nora noč – Leonart || In the Heat of the Moment – [[Noel Gallagher]]'s High Flying Birds |- | 46. || 14. 11. || Bossanova – Laibach || Every Breaking Wave – U2 |- | 47. || 21. 11. || Moj pogled na svet – [[Peter Lovšin]] in Španski borci || Ten Tonne Skeleton – Royal Blood |- | 48. || 28. 11. || Pol – Hamo & Tribute To Love || Uptown Funk – Mark Ronson ft. Bruno Mars |- | 49. || 05. 12. || '''Če bi vedel – Elefant'''<br>Aha − Muff<br>Aleluja − Lačni Franz || '''Hold Back The River – James Bay'''<br>Guirrero − Marco Mengoni<br>Like I Can − Sam Smith |- | 50. || 12. 12. || Ti to lahko – Zlatko & [[Nina Pušlar]] || Rock Or Bust – AC/DC |- | 51. || 19. 12. || '''Belo, belo – BO!'''<br>Kitara leti v nebo – Bilbi<br>Podoknica – Leonart || '''Have Yourself a Merry Little Christmas – Sam Smith'''<br>Joel, the Lump of Coal − The Killers ft. Jimmy Kimmel<br>? |- | 52. || 26. 12. || Nekoč, nekje – Tabu || Snap Out Of It – Arctic Monkeys |} ===2015=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 02. 01. || Strel v koleno – MI2<br>Alles Klar – Lei'yh<br>'''Se še spomniš (Peter Penko rmx) – Indigo''' || The Hanging Tree – James Newton Howard ft. Jennifer Lawrence<br>'''Living for Love – [[Madonna]]'''<br>? |- | align="center"|2. || 09. 01. || Jadra – [[Raiven]]<br>'''Popoln dan – Sell Out'''<br>Lay Me Down – The Tide || Lips Are Movin – Meghan Trainor<br>Sabato – Jovanotti<br>'''Miracles – [[Coldplay]]''' |- | align="center"|3. || 16. 01. || '''Med s trebuha – Nula Kelvina'''<br>Hands – Fed Horses<br>Pozab na bonton – [[Clemens]] || Love Me Harder – Ariana Grande ft. The Weeknd<br>Only One − Kanye West ft. Paul McCartney<br>'''Sugar – Maroon 5''' |- | align="center"|4. || 23. 01. || Any Place To Go – Elvis Jackson<br>'''Pegasti milijonar – [[Alma Merklin|Alma]]'''<br>Jzn – Smaal Tokk || Love Me Like You Do – Ellie Goulding<br>'''Magnifico – Fedez ft. Francesca Michielin'''<br>? |- | align="center"|5. || 30. 01. || '''Kaj bo – Žiga Rustja'''<br>Nothing – Koala Voice<br>Tri lejta – [[ŠKM banda]] || '''Nasty – The Prodigy'''<br>Incanto – Tiziano Ferro<br>Handsome – The Vaccines |- | align="center"|6. || 06. 02. || Hladne noči – Eskobars<br>Tell Me What U want – Can Of Bees<br>'''Original – [[Carpe Diem]]''' || Cassy O' – George Ezra<br>'''FourFiveSeconds – [[Rihanna]], Kanye West & [[Paul McCartney]]'''<br>? |- | align="center"|7. || 13. 02. || V hiši večnih sanj – [[Alex Volasko]]<br>Live in Hope – NoAir<br>'''Ljubim – Ditka''' || Right Here, Right Now – Giorgio Moroder ft. [[Kylie Minogue]] |- | align="center"|8. || 20. 02. || Sound Of Boogie – EightBomb<br>'''Pesem od včeraj – [[Bilbi]]'''<br>Še vedno živ – Charlie Butter Fly || '''What Kind Of Man – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>Fatti avanti amore – Nek<br>King – Years and Years |- | align="center"|9. || 27. 02. || '''Sem kakor ti – [[Okttober]]'''<br>Fall In Love – Arsov<br>Pleši z mano – Društvo mrtvih pesnikov || Bloodstream – Ed Sheeran<br>'''Pray To God – Calvin Harris ft. Haim'''<br>Style – Taylor Swift |- | 10. || 06. 03. || Mava to – Clemens<br>'''Nehi težit – [[Katarina Mala]]'''<br>Ko drviš čez poljane – Čedahuči || '''Orphan – [[Toto (glasbena skupina)|Toto]]'''<br>I'm a Ruin – Marina and the Diamonds<br>Fade Out Lines – The Avener |- | 11. || 13. 03. || Nov dan – Jernej Zoran & Lara Poreber<br>'''Away – [[Happy Ol' McWeasel]]'''<br>Z roko v roki – Kevin Koradin & [[Anika Horvat]] || Someone New – Hozier<br>Mi verdad – Mana ft. Shakira<br>'''Believe – Mumford & Sons''' |- | 12. || 20. 03. || '''Vse mogoče – [[I.C.E.]]'''<br>Igra je igra – Gal Gjurin in Temna godba<br>Ne grem se več – Demetra Malalan || Heavy Is the Head – Zac Brown Band<br>'''Gli immortali – Jovanotti'''<br>? |- | 13. || 27. 03. || Le za njo – Robert Jukič in Ana Bezjak<br>Slow Down (Remix) − LastDayHere<br>'''Terasa – Pliš''' || Never Gave Nobody Trouble – [[Leonard Cohen]] |- | 14. || 03. 04. || Kozlam – Dan D<br>Hollywood kitsch – Daša Gradišek<br>'''The Balance – Torul''' || I'll Be There – Chic ft. Nile Rodgers<br>Instant Crush − Natalie Imbruglia<br>'''Crystals – Of Monsters and Men''' |- | 15. || 10. 04. || '''Gozdna vila – Hulahoop'''<br>Naj zadnji ugasne luč – Lačni Franz<br>Jutro – 2B || Exploitation − Róisín Murphy<br>Hold My Hand − Jess Glynne<br>'''Real Real Gone – Van Morrison ft. Michael Buble''' |- | 16. || 17. 04. || Kaplja − [[Demolition Group]]<br>'''Julija – San di ego'''<br>Native Son – Gramatik ft. Raekwon & Orlando Napier || Alla fine del mondo – Eros Ramazzotti |- | 17. || 24. 04. || '''Istanbul – Neomi'''<br>Musicus – Mit<br>Sober – Fed Horses || See You Again − Wiz Khalifa ft. Charlie Puth<br>The Wolf − ?<br>'''Don't Wanna Fight – Alabama Shakes''' |- | 18. || 01. 05. || Tivoli – [[Magnifico]]<br>[[Here for You (skladba, Maraaya)|Here for You]] – [[Maraaya]]<br>'''Maškerada – Nula Kelvina''' || No Way No – Magic!<br>'''Ship To Wreck – Florence + The Machine'''<br>Shut Up And Dance – Walk The Moon |- | 19. || 08. 05. || Keramičarski bluz – 6Pack Čukur<br>Z mano greš – Alma<br>'''Tiho – Hamo & Tribute 2 Love ft. Vlado Kreslin''' || 2Shy – Shura<br>Rimani tu – Raf<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 20. || 15. 05. || Ocean − Tinkara Kovač<br>Ko sama boš – Anej Piletič<br>'''Light My Cigar, Please – Emiljo A.C. ft. Sinead McCarthy & Pinta''' || Quicksand – Caro Emerald<br>'''Congregation – [[Foo Fighters]]'''<br>Big Girls Cry – Sia |- | 21. || 22. 05. || V srce – Cover Lover<br>'''The Good Old Days – [[Koala Voice]]'''<br>Presežna vrednost bivanja – N3L || '''Never Let You Go – Rudimental'''<br>Did You Hear The Rain – George Ezra<br>New York Raining – Charles Hamilton ft. Rita Ora |- | 22. || 29. 05. || Pozitiv – Jacuzzy Krall<br>Rider – John F. Doe<br>'''Cukr pop – I.C.E.''' || The Giver (reprise) – Duke Dumont<br>'''Sunny Side Up – Faith No More'''<br>Heroes – Måns Zelmerlöw |- | 23. || 05. 06. || '''Ledena – [[Siddharta]]'''<br>Brez skrbi − Samo Budna<br>Stisn se k men – Manouche ft. Alenka Godec || '''Hey Mama – [[David Guetta]] ft. Nicki Minaj & Afrojack'''<br>Bad Blood – Taylor Swift ft. Kendrick Lamar<br>Ong Ong – Blur |- | 24. || 12. 06. || Kot sva bila – Bilbi<br>'''Se ti laže – [[Sausages]]'''<br>V živo – [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]] || '''Mercy – [[Muse]]'''<br>Guai – Vasco Rossi<br>Want To Want Me – Jason Derulo |- | 25. || 19. 06. || '''Gud vajb – Trifekta'''<br>Mislila sva, da nama bo uspelo – Niet<br>Jutro – 2B || I Can Change – Brandon Flowers<br>Today, Today, Today – James Taylor<br>'''Can't Feel My Face – The Weeknd''' |- | 26. || 26. 06. || Solze iz neba − Dan D<br>'''Mending Fences – Alice Blue'''<br>Ljubim tvojo tišino – [[Via Ofenziva]] || Dreams – Beck<br>Buon viaggio – Cesare Cremonini<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 27. || 03. 07. || Všeč tko k je – Nipke<br>Sunrise – Benjamin Shock ft. Skyla<br>'''Ja, pa ja – Drago Mislej Mef in N.O.B.''' || Let It Go – James Bay<br>'''Pressure Off – [[Duran Duran]] ft. Janelle Monae & Nile Rodgers'''<br>No Sleeep – Janet Jackson |- | 28. || 10. 07. || Nekaj med nama − [[Iztok Novak - Easy]]<br>'''Ne gledam nazaj – Los Ventilos ft. Tokac'''<br>Vikend zvezda – Dream On || Shine – Years & Years<br>'''Feeling Good – Ms. Lauryn Hill'''<br>Like I'm Gonna Lose You – Meghan Trainor ft. John Legend |- | 29. || 17. 07. || Iluzija – Eskobars<br>'''Js in ti – [[Čedahuči]]'''<br>Najine barve – Jernej Zoran & Lara || Coffee – Miguel<br>'''L'estate addòsso – Jovanotti'''<br>Song for Someone – U2 |- | 30. || 24. 07. || '''Preden zaspim – [[Vlado Kreslin]]'''<br>All – Torul<br>Misliš na vse – [[Zgrešeni primeri]] || '''Love Is – Rod Stewart'''<br>#SundayFunday – Magic!<br>Come And Get It – John Newman |- | 31. || 31. 07. || '''Nov dan – Leonart'''<br>Kaj nam fali – [[Zmelkoow]]<br>Moje muze − Mi2 || That's How You Know – Nico & Winz<br>'''Eventually – Tame Impala'''<br>Glitterball – Sigma ft. Ella Henderson |- | 32. || 07. 08. || V mestu je vroče – Skova & Eva Beus<br>'''Tell Me What U Want – Can of Bees'''<br>To je u men – T.M.S. Crew || '''What You Don't Do – Lianne La Havas'''<br>The Party (This Is How We Do It) − Joe Stone ft. Montell Jordan<br>Leave a Trace – Chvrches |- | 33. || 14. 08. || '''Edino, kar – Pliš'''<br>Kdo sploh sva – Lea Sirk<br>Vse je v redu z mojo dušo – Patetico || '''Queen of Peace – Florence and the Machine'''<br>1998 – Banks ft. Chet Faker<br>The Mood That I'm In – Beth Hart |- | 34. || 21. 08. || Lahko letela bi do zvezd – Zlatko<br>'''Piknik – Siddharta'''<br>Pejt vn – David ft. Murat || Omen – Disclosure ft. Sam Smith<br>'''High by the Beach – Lana Del Rey'''<br>Drag Me Down – One Direction |- | 35. || 28. 08. || Nove zmage – Big Foot Mama<br>'''Sama je – Bort Ross & Nina Radkovič'''<br>Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love || Back Together – Robin Thicke ft. Nicki Minaj<br>Lo stadio – Tiziano Ferro<br>'''Growing Up – Macklemore & Ryan Lewis ft. Ed Sheeran''' |- | 36. || 04. 09. || Spitting Image – [[Your Gay Thoughts]]<br>Zato, ker smem – Demolition Group<br>'''Difficult to Kill – Torul''' || Don't Be So Hard On Yourself – Jess Glynne<br>'''From Eden – Hozier'''<br>Wildest Dreams – Taylor Swift |- | 37. || 11. 09. || Svetlo sonce – Anja Baš<br>'''Ogledalo – [[Niet]]'''<br>Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || '''Ditmas – Mumford & Sons'''<br>Sei un pensiero speciale − Eros Ramazzotti<br>What Do You Mean? − Justin Bieber |- | 38. || 18. 09. || Pada dež − Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''The French Say – Koala Voice'''<br>Dober dan − [[Alya]] || Fight Song − Rachel Platten<br>'''Mountain at My Gates – Foals'''<br>Roots − Imagine Dragons |- | 39. || 25. 09. || Sun in Your Eyes − Kleen ft. Tom Cane<br>'''Nekineki – [[Murat & Jose]] X JAMirko'''<br>Lone Wolf − Trash Candy || Worried Moon – Chris Cornell<br>'''Demons – James Morrison'''<br>Runnin' (Lose It All) − Naughty Boy feat. Beyonce & Arrow Benjamin |- | 40. || 02. 10. || S tvojimi očmi − Kühlschrank<br>Morebit − Mrigo & Ghet<br>'''Anticipator – [[Puppetz]]''' || '''Lay It All On Me – Rudimental feat. Ed Sheeran'''<br>Bad Blood – Ryan Adams<br>Writing's on the Wall – Sam Smith |- | 41. || 09. 10. || '''Konec tedna – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Living Again – Maraaya<br>Zamorjena pesem – Nana Milčinski || The Love Within − Bloc Party<br>Hotline Bling − Drake<br>'''Si jamais j'oublie – [[Zaz (pevka)|Zaz]]''' |- | 42. || 16. 10. || Sonca 2 − Dan D<br>Ko te ni − Društvo mrtvih pesnikov<br>'''Moje mesto – Leonart''' || On My Mind − Ellie Goulding<br>'''S.O.B. – Nathaniel Rateliff & The Night Sweats'''<br>Locked Away − R. City feat. Adam Levine |- | 43. || 23. 10. || '''Punca – Los ventilos'''<br>Dlani – Okttober<br>Bežim – Raiven || Dominique – Anouk<br>'''Used to Love You – [[Gwen Stefani]]'''<br>Love Me Like You Do − Little Mix |- | 44. || 30. 10. || Jaz te pač zdaj že poznam – Alenka Godec<br>Povej, kaj ljubezen je – Gal Gjurin in Temna godba<br>'''Core – [[Jardier]]''' || Hello – Adele<br>Breathe Life – Jack Garratt<br>'''Love Gave Me More – Simply Red''' |- | 45. || 06. 11. || Dive – Fed Horses<br>Moja lepa soseda – [[Klemen Klemen]]<br>'''Včasih ne veš – Samo Budna''' || '''Ocean of Night – Editors'''<br>If You Ever Want To Be In Love – James Bay<br>Bird Set Free – Sia |- | 46. || 13. 11. || Prepusti se – Samo Sam ft. Erik<br>'''Beli grad – [[Mi2]]'''<br>Sabotage – [[Liamere]] || Wasn't Expecting That – Jamie Lawson<br>'''Echoes in Rain – [[Enya]]'''<br>Adventure of a Lifetime – Coldplay |- | 47. || 20. 11. || '''Moja jutra – Bort Ross'''<br>Najina slika in ti – Neisha<br>Fading – Gasper ft. Vanesa || Outsiders – Suede<br>Ex's and Oh's – Elle King<br>'''Jackie and Wilson – Hozier''' |- | 48. || 27. 11. || '''Greva dol – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Sanjaj me – Anette<br>Unikat – Drill ft. Emkej || '''When We Were Young – [[Adele]]'''<br>Ti ho voluto bene veramente – Marco Mengoni<br>Can't Get Enough Of Myself – Santigold |- | 49. || 04. 12. || '''Iščeš, da ne najdeš – [[Leteči potepuhi]]'''<br>Nastalo bo – Siddharta<br>Divja voda – Billysi || '''Saint Cecilia – [[Foo Fighters]]'''<br>Hotline Bling – Drake<br>Sorry – Justin Bieber |- | 50. || 11. 12. || Dušanka – T.M.S. Crew<br>'''Sami naši – Vlado Kreslin ft. Vlatko Stefanovski'''<br>Palms & Curtains – Mara || '''Everglow – Coldplay'''<br>21 grammi – Fedez<br>You Don't Own Me − Grace ft. G-Eazy |- | 51. || 18. 12. || '''Greva še mal dlje – Hamo & Tribute2Love'''<br>Rdeči plašč – Bilbi<br>Dobiš, če daš – Eli ft. Drill || '''The More You Give (The More You'll Get) – Michael Buble'''<br>Stitches – Shawn Mendes<br>Every Day’s Like Christmas – Kylie Minogue |- | 52. || 25. 12. || '''Zaposlovalna – Smaal Tokk'''<br>Veselega decembra – 30 stopinj v senci<br>Galaxije bežijo – King Foo || '''Simili – [[Laura Pausini]]'''<br>Sweet Lovin’ – Sigala<br>The Girl Is Mine – 99 Souls |} ===2016=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 01. 01. || '''Čarobna cesta – NaTaša'''<br>Stoletni ples – Panda<br>V bližini ljudi – Niet || '''The Pleasure and the Pain – Lenny Kravitz'''<br>'Cause I'm A Man – Tame Impala<br>Il Rimpanto Di Te – Giosada |- | 2. || 08. 01. || '''Nov dan – [[Nejc Lombardo|Lombardo]]'''<br>BSM (Bod sam moja) – Zlatko<br>Left Behind – Happy Ol' McWeasel || '''Love Yourself – [[Justin Bieber]]'''<br>Here – Alessia Cara<br>Love For That – Mura Masa |- | 3. || 15. 01. || Ljubezen – Klemen Klemen<br>Sunrise – Gašper ft. Vanesa<br>'''21 gramov – Kronika''' || Il Vento – Tiziano Ferro<br>Reapers – Sia<br>'''Lazarus – [[David Bowie]]''' |- | 4. || 22. 01. || '''Take Your Time – [[Elvis Jackson]]'''<br>Čakam – [[Žan Serčič]]<br>Iluzije – Prelude || Jet Black Heart – 5 Seconds of Summer<br>'''Tous les cris les S.O.S. – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Nerve − Don Broco |- | 5. || 29. 01. || '''Stopinje v snegu – [[Avtomobili]]'''<br>Remiss – Karmakoma<br>Odplešiva – Bordo || Like Kids – Suede<br>'''Bad Habits – The Last Shadow Puppets'''<br>Delete – DMA's |- | 6. || 05. 02. || '''Odpri ventile – Los Ventilos ft. [[Grega Skočir]]'''<br>Lokomotiva – Kill Kenny<br>Triads – Werefox || '''Work Song – Hozier'''<br>Io di te non ho paura – Emma<br>Hymn for the Weeklend – Coldplay ft. Beyoncé |- | 7. || 12. 02. || Stampedo – Mary Rose<br>To mi je všeč – Nina Pušlar<br>'''V najlepše dni – [[Zgrešeni primeri]]''' || '''Snake Eyes – Mumford and Sons'''<br>Pillowtalk – Zayn<br>Stressed Out – Twenty One Pilots |- | 8. || 19. 02. || Pesem in poljub – Alex Volasko<br>Čas je zdaj – Anja Kotar<br>'''Jutro v Tivoliju – Voranc Boh''' || 7 Years – Lukas Graham<br>Un giorno mi dirai – Stadio<br>'''Worry – Jack Garratt''' |- | 9. || 26. 02. || '''Začaraj me – [[King Foo]]'''<br>Ladja norcev – Lačni Franz<br>Sredi Ljubljane – Adam || Birch Tree – Foals<br>Crier tout bas – Cœur de pirate<br>'''Free.mp3 (The Pirate Bay Song) – [[Dubioza kolektiv]]''' |- | 10. || 04. 03. || Zato živim – Kristina Oberžan & Matevž Šalehar - Hamo<br>Zlati časi – Balladero<br>'''Črno bel – [[Raiven]]''' || '''Lush Life – Zara Larrsson'''<br>Volevo te – Giusy Ferreri<br>The Sound – 1975 |- | 11. || 11. 03. || Pojem zate – Leonart<br>'''Strele v maju – [[Siddharta]] feat. Urban'''<br>Blue and Red – ManuElla || Colors – Halsey<br>'''J'sais pas – Brigitte'''<br>Best Fake Smile – James Bay |- | 12. || 18. 03. || Matica – Dan D<br>Greva naprej – Rudi Bučar<br>'''Ne izgubi se – Big Addiction''' || Clearest Blue – Chvrches<br>'''E non hai visto ancora niente – Jovanotti'''<br>Gimme the Love – Jake Bugg |- | 13. || 25. 03. || '''Noro – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Home – Mistermarsh<br>Hvaležen – Samo Sam || '''Ritual Spirit – Massive Attack ft. Azekel'''<br>Reuf – Nekfeu ft. Ed Sheeran<br>Follow You – Bring Me the Horizon |- | 14. || 01. 04. || Anticipator – Puppetz<br>Do kosti – Tabu<br>'''Ukradli so nam mesto – Drago Mislej Mef & NOB''' || One Strike – All Saints<br>'''Partigano reggiano – Zucchero'''<br>The Less I Know The Better – Tame Impala |- | 15. || 08. 04. || Nekaj naju mami – Mama Rekla & Neisha<br>Strange in a Strange Way (Disco Politico) – Silence<br>'''Čaka vas uspeh – Zlatko''' || Soundcheck – Catfish And The Bottlemen<br>'''Nessun grado di separazione – Francesca Michielin'''<br>Like I Would – Zayn |- | 16. || 15. 04. || Megalodon – Gora<br>'''Rad imam dež – [[Niet]]'''<br>Satoshi Nakamoto – Gramatik ft. Adrian Lau & Probcause || '''Melancholy Mood – [[Bob Dylan]]'''<br>New Romantics – Taylor Swift<br>Keep Singing – Rick Astley |- | 17. || 22. 04. || '''Race Me Down the Street – [[Prismojeni profesorji bluesa]]'''<br>Kako bih volio da si tu – Anja Rupel ft. Davor Gobac<br>Sanjajva naprej – 1X band || Aviation – The Last Shadow Puppets<br>'''Il est où le bonheur – Christophe Maé'''<br>What If I Go – Mura Masa |- | 18. || 29. 04. || '''Pulover – [[Katarina Mala]]'''<br>One – Hyu ft. Eva Štirn<br>Dobro jutro – Bajta 13 || U Turn – Tegan and Sarah<br>A Love Song – LadyHawke<br>'''Just like Fire – [[Pink|Pink!]]''' |- | 19. || 06. 05. || Veliko mesto – MisterMarsh<br>'''Moji dnevi – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Dotakn se me – Manouche || Nothing Compares 2U – Chris Cornell<br>Hold Up – Beyonce<br>'''Up & Up – [[Coldplay]]''' |- | 20. || 13. 05. || '''Svet je čaroben – DaJohn, Clemzie in Lea Likar'''<br>Cloudless Skies – [[Jakob Kobal]]<br>Nikoli mi ni dovolj – Mladich, Emkej & Doša || '''Can't Stop the Feeling – [[Justin Timberlake]]'''<br>Hoter Than Hell – Dua Lipa<br>This Is What You Came For – Calvin Harris ft. Rihanna |- | 21. || 20. 05. || Resničen svet – Mary Rose<br>Rain – Lina Rahne<br>'''Med vdihom in izdihom – Los Ventilos ft. [[Omar Naber]]''' || All For One – The Stone Roses<br>'''Dark Necessities – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Bored To Death – Blink 182 |- | 22. || 27. 05. || '''Ni prostora – Tretji kanu'''<br>Frida Nipl – Koala Voice<br>Avešunfiling – Jernej Zoran || Send My Love (To Your New Lover) – Adele<br>'''Ragazza magica – Jovanotti'''<br>Empty – Garbage |- | 23. || 03. 06. || '''Sinonim za mojo mladost – Sandra Erpe'''<br>Until Then – [[Haiku Garden]]<br>Obraz spominov – Prelude || Misery – Gwen Stefani<br>'''Vorrei ma non posto – J-AX & Fedez'''<br>Cry – Sigma ft. Take That |- | 24. || 10. 06. || '''V barvah smisel je – [[I.C.E.]]'''<br>Where You Left Me – Muff<br>Odpoved – El Kachon || What's It Gonna Be – Shura<br>'''This One's for You – [[David Guetta]] ft. Zara Larsson'''<br>Boyfriend – Tegan and Sara |- | 25. || 17. 06. || '''Reka – [[Avtomobili]]'''<br>Silence – Ditka<br>Visoka pesem – Mi2 || '''Oblivius – The Strokes'''<br>Siberian Nights – The Kills<br>Casual Party – Band Of Horses |- | 26. || 24. 06. || '''Zame – Sheby'''<br>Poletna – Sausages & Marko Hatlak<br>Why You Keep Sayin' – Thomas March & The Summertine Collective || '''The Werewolf – Paul Simon'''<br>Breakfast in Bed – Mayer Hawthorne<br>Wow! – Beck |- | 27. || 01. 07. || '''Doma – Siter'''<br>Way Away – Sweven<br>Poletje – Jani || Wild – Troye Sivan ft. Alessia Cara<br>The Getaway – Red Hot Chili Peppers<br>'''Summer Nights – [[DJ Tiësto|Tiesto]] ft. John Legend''' |- | 28. || 08. 07. || '''Sledi mi − SoundFly'''<br>Noben me ne razume − Nipke<br>Dvigaš se k oblakom – Robert Jukič, Tamara Obrovac & Tokac || '''13 buone ragioni – Zucchero'''<br>Sledgehammer − Rihanna<br>Mama Said – Lukas Graham |- | 29. || 15. 07. || '''Prvi zadnji – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Tension – Jardier<br>Ena pika, druga pika – Trkaj, Nipke & Erik || Better Love – Hozier<br>'''Red Dress – Magic!'''<br>Miracle Aligner – The Last Shadow Puppets |- | 30. || 22. 07. || Nov planet – Raiven<br>Suzanna Smiling – Daniel Vezoja<br>'''Tapete – [[Carpe Diem]]''' || Make Me... − Britney Spears<br>La Bicicleta – Carlos Vives ft. Shakira<br>'''Good Grief – Bastille''' |- | 31. || 29. 07. || Predaleč za nas – Bordo<br>'''Soulseller – Stray Train'''<br>Moji dnevi – Vlado Kreslin || This Girl – Kungs Vs. Cookin' on 3 Burners<br>'''Toi et moi – Paradis'''<br>Be As You Are – Mike Posner |- | 32. || 05. 08. || Brez besed – Anu<br>Chasing You – Benjamin Shock<br>'''Every Summer – Lina Rahne''' || Rise − Katy Perry<br>'''Vivere a colori – Alessandra Amoroso'''<br>Cold Water – Major Lazer ft. Justin Bieber & MØ |- | 33. || 12. 08. || Zgodba brez napake – Omar<br>'''Dance Without Moving – [[King Foo]]'''<br>Ne bom teb zgubu – Alex Volasko || Craving – James Bay <br>Uno di questi giorni – Nek<br>'''Don't Let Me Down – Chainsmokers ft. Daya''' |- | 34. || 19. 08. || Male ribe – Boštjan Meh<br>'''Drugi breg želja – Ditka'''<br>Poletna zgodba – Žan Serčič || The Spoils – Massive Attack ft. Hope Sandoval<br>Howl – Biffy Clyro<br>'''Carry On – Norah Jones''' |- | 35. || 26. 08. || Muza – BQL<br>'''Lepa – Adijo kultura'''<br>Divination – Werefox || Kids – OneRepublic<br>'''Bang Bang – [[Green Day]]'''<br>Closer – Chainsmokers ft. Halsey |- | 36. || 02. 09. || '''Operacijski sistem – Razpaljot'''<br>Gifts – Fed Horses<br>Grem – Mrož Beseda || '''Go Robot! – Red Hot Chili Peppers'''<br>Ho creduto a me – Laura Pausini<br>Love on the Brain – Rihanna |- | 37. || 09. 09. || '''Daleč – Avtomobili in [[Severa Gjurin]]'''<br>Saviour of Love – Torul<br>Jutro – Čedahuči || #Wheresthelove – Black Eyed Peas ft The World<br>Eterni – Zero Assoluto<br>'''I Can't Stop Thinking About You – [[Sting]]''' |- | 38. || 16. 09. || Ni poti nazaj – Elefant<br>Love Me 4 Life – Sweet Peak ft. Ina Shai<br>'''Žive naj vsi narodi – Zlatko''' || '''Waste a Moment – Kings of Leon'''<br>White Tiger – Izzy Bizu<br>The Greatest – Sia ft. Kendrick Lamar |- | 39. || 23. 09. || '''Bit – [[Muff]]'''<br>Fingertips – Sweven<br>Turist – Adam || '''Le Lac – Julien Dore'''<br>Unici – Nek<br>Friends – Francis and the Lights ft. Bon Iver & Kanye |- | 40. || 30. 09. || '''Svet – [[Gušti]] & Borut Marolt'''<br>All Is Gone – Tidal Waves<br>Bonaca – Kosta || Emeralds – Bear's Den<br>'''Still Breathing – Green Day'''<br>Send Them Off – Bastille |- | 41. || 07. 10. || '''Nazaj – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Player – Ina Shai<br>Danes me ni – Leonart || Here I Am – Tom Odell<br>Starboy – Weekn'd ft. Daft Punk<br>'''Party Like a Russian – Robbie Williams''' |- | 42. || 14. 10. || Legendarni praslovan – Lačni Franz<br>Should Have Listened – Trash Candy<br>'''Vidim rdeče – [[Niet]]''' || Say You Won't Let Go – James Arthur<br>La Risposta – Samuel<br>'''Blended Family – Alicia Keys''' |- | 43. || 21. 10. || Gora tvoji vodi – Cosmo Daivat<br>Forgive the Weather – Toxine<br>'''Do konca – Siddharta''' || 24K Magic – Bruno Mars<br>Un mondo migliore – Vasco Rossi<br>'''Walls – Kings of Leon''' |- | 44. || 28. 10. || Vljudno vabljeni – Zgrešeni primeri<br>Holly G – NoAir<br>'''Pod črto – Los Ventilos''' || A-Yo – Lady Gaga<br>Sexual – Neiked<br>'''Don't Wanna Know – [[Maroon 5]] ft. Kendrick Lamar''' |- | 45. || 04. 11. || '''Reci mi da – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Kristal – King Foo<br>Glasovi – Gora || '''Love & Hate – Michael Kiwanuka'''<br>Potremmo ritornare – Tiziano Ferro<br>Shout Out to My Ex – Little Mix |- | 46. || 11. 11. || Ker si, kar si – Sandi MVP<br>'''Vrhovi – [[Neisha]]'''<br>Slovo – Okttober || '''Love My Life – Robbie Williams'''<br>All Goes Wrong – Chase & Status ft. Tom Grennan<br>Re-arrange – Biffy Clyro |- | 47. || 18. 11. || Ona bi – Nipke<br>'''Dva za mene – Katarina Mala'''<br>With the Flow – Jakob Kobal || On Hold – The XX<br>'''Oronero – Giorgia'''<br>True Disaster – Tove Lo |- | 48. || 25. 11. || Privid – 2B<br>Moč jeseni – Gal Gjurin<br>'''Meduza – Boštjan Meh''' || La Parisienne – Christophe Mae<br>'''Water Under the Bridge – Adele'''<br>Lost on You – LP |- | 49. || 02. 12. || Nabiralka zvezd – Tabu<br>Something to Be Free – Sweetsology<br>'''Bela luna – Lamai''' || '''Reverend – Kings of Leon'''<br>I Feel It Coming – Weeknd ft. Daft Punk<br>Love on the Weekend – John Mayer |- | 50. || 09. 12. || '''Stari komadi − Vlado Kreslin'''<br>Hesitate No More – Gašper ft. Vanesa Tomažič in Jernej Bučar<br>Moder let galeba – Tinkara Kovač || '''Human – Rag'n'Bone Man'''<br>All Night – Beyoncé<br>Fire – Justice |- | 51. || 16. 12. || Čas – Los Ventilos<br>'''Led – Bort Ross'''<br>Ideal – Simon || Everglow – Coldplay<br>'''One Fine Day – Sting'''<br>Breaker's Roar – Sturgill Simpson |- | 52. || 23. 12. || '''Srce – Ptice'''<br>Najin ogenj ugasnil ne bo – Silence<br>Whatever Happens – Elvis Jackson || True Colors – Justin Timberlake & Anna Kendrick<br>'''Million Reasons – [[Lady Gaga]]'''<br>I don't Wanna Live Forever – Zayn & Taylor Swift |- | 53. || 30. 12. || So Simple – Thomas March & We'll Be Naked Collective<br>'''Pusti, naj gre – Severa Gjurin'''<br>Pazi, da bo prav (Life is what you make it) – Xequtifz || '''Do You Still Love Me – Ryan Adams'''<br>Completamente – Thegiornalisti<br>Season 2 Episode 3 – Glass Animals |} ===2017=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 06. 01. || '''Delta – [[Andrej Guček]]'''<br>Pada – Lean Kozlar Luigi<br>Moja kitara – Nejc Lombardo || Blame – Bastille<br>'''Suženi snovi – Repetitor'''<br>Black Beatles – Rae Sremmurd ft. Gucci Mane |- | 2. || 13. 01. || '''Klic – MRFY'''<br>Lebdenje – King Foo<br>Ona mirno spi – Drevored || '''One More Night – Michael Kiwanuka'''<br>Neuanfang – Clueso<br>In My Mind – The Amazons |- | 3. || 20. 01. || Klasika – David<br>Old Memory – Daniel Vezoja<br>'''Listi polni besed – Aljaž Hrastar''' || Paris – Chainsmokers<br>'''Castle on the Hill – Ed Sheeran'''<br>Magnificent (She Says) – Elbow |- | 4. || 27. 01. || Odhajaš – Kühlschrank<br>We'll Follow Our Hearts – Gašper Šantl ft. Vanesa Tomažič<br>'''A čutiš to – GoGs ft. Ina Shai''' || Sublime & Silence – Julien Dore<br>Piccole Cose – J-ax @ Fedez ft. Alessandra Amoroso<br>'''Chöre – Mark Forster''' |- | 5. || 03. 02. || '''Telo – Hamo & Tribute2Love'''<br>Milijon in ena – Klara Jazbec<br>Veter – Gal Gjurin || Anymore – Goldfrapp<br>'''Automaton – Jamiroquai'''<br>Say Something Loving – The XX |- | 6. || 10. 02. || Balada o njej – Bohem<br>'''Poišči navdih – Sweetsology'''<br>Iz zadnje vrste – Jan Plesetnjak || '''Skin – Rag'n'bone Man'''<br>Il Conforto –Tiziano Ferro & Carmen Consoli<br>Honey Sweet – Blossoms |- | 7. || 17. 02. || Sam mal – Alex Volasko<br>Dihava isti zrak – Moya<br>'''Bejba iz neta – Nipke''' || '''Where's the Revolution – Depeche Mode'''<br>Moving On the Getting Over – John Mayer<br>Big Picture – London Grammar |- | 8. || 24. 02. || Kristina – Flirrt<br>Hešteg – Icotovi zobi<br>'''Ti lahko – Peter Lovšin & Big Foot Mama''' || Trainwreck – Banks<br>'''The Fighter – Keith Urban feat. Carrie Underwood'''<br>(No One Knows Me) Like the Piano – Sampha |- | 9. || 03. 03. || Magija − Jernej Zoran<br>Roka v roki – Monolits<br>'''Raj – Pliš''' || '''Love – Lana Del Rey'''<br>Heavy – Linkin Park feat. Kiiara<br>Hey Bébé – Rhiannon Giddens |- | 10. || 10. 03. || '''V mleku – Tretji kanu'''<br>Če si rojen – Avtomobili<br>Včasih pozabmo žvet – Samo Sam || '''That's What I Like – Bruno Mars'''<br>Ora mai – Lele<br>Green Light – Lorde |- | 11. || 17. 03. || '''Samo ti – Rudi Bučar & Istrabend'''<br>On My Way – Omar Naber<br>Je' mela pesmi zato, da jih je pela naglas – Bas in glas || '''Chained to the Rhythm – Katy Perry ft. Skip Marley'''<br>You Look Good – Lady Antebellum<br>So Good – Zara Larsson ft. Ty Dollar $ign |- | 12. || 24. 03. || Zažarim – Raiven<br>Rabim samo tebe – Žiga Rustja<br>'''Svet na rami – Los Ventilos''' || Feel It Still – Portugal.The man<br>'''Dirigent – Urban & 4'''<br>Galway Girl – Ed Sheeran |- | 13. || 31. 03. || Žarek – Andrej Guček<br>Kozmonavt – Gora<br>'''Raj – Ptice''' || Still Feel Like Your Man – John Mayer<br>Truth Is a Beautiful Thing – London Grammar<br>'''We Got the Power – Gorillaz ft. Jehnny Beth''' |- | 14. || 07. 04. || Osamljen in bos – Bordo & Tina Marinšek<br>'''Deep Cuts – Prismojeni profesorji bluesa'''<br>Men ni dolgcajt – Zablujena generacija || '''You're in Love with a Psycho – Kasabian'''<br>Passionfruit – Drake<br>Shine on Me – Dan Auerbach |- | 15. || 14. 04. || Osvobojen – Gromofon<br>Resetiraj me – Bilbi<br>'''Dolga pot domov – Siddharta''' || '''Fire – Beth Ditto'''<br>Ultralife – Oh Wonder<br>Le canzoni fanno male – Marianne Mirage |- | 16. || 21. 04. || Za vedno – Nina Pušlar<br>'''Čip (za moj utrip) – Društvo mrtvih pesnikov'''<br>Ime – Monolits || Lights Out – Royal Blood<br>Sign of the Times – Harry Styles<br>'''Be Who You Are – The Kooks''' |- | 17. || 28. 04. || Kdo mi je ukradel zvezde – Drevored<br>Ob kavi – Anabel<br>'''Always (Če te najdem) – Mrfy''' || '''Lust for Life – Lana Del Rey ft. The Weeknd'''<br>Hard Times – Paramore<br>Stay – Zedd ft. Alessia Cara |- | 18. || 05. 05. || '''Sijaj – Raiven'''<br>Useless – Trash Candy<br>Se prepoznaš − Sheby || '''Doing It for the Money – Foster the People'''<br>Step Two – Parov Stelar ft. Lilja Bloom<br>Ran – Future Islands |- | 19. || 12. 05. || '''Vrjam – David ft. Murat'''<br>Nazaj – 2B<br>Iščem te – Naio Ssaion || Want You Back – Haim<br>Slow Hands – Niall Horan<br>'''I'm the One – Dj Khaled ft. J. Bieber, Quavo, Chance the Rapper''' |- | 20. || 19. 05. || '''Probej razumet – EmKej'''<br>Ne dotikaj se zvezd – Jana Sen & White Moods<br>Red – The Margins || J-Boy – Phoenix<br>'''City Lights – Blanche'''<br>Chainsmoking – Jakob Banks |- | 21. || 26. 05. || '''Vsi smo na istem – Nipke in Trkaj ft. Artifex'''<br>Affordable Amphetamines – persons from porlock<br>Dezinformacije – The Rusks || Don't Kill My Vibe – Sigrid<br>The Night We Met – Lord Huron<br>'''Each Time You Fall in Love – Cigarettes After Sex''' |- | 22. || 02. 06. || Svila – Isobel<br>'''Zabluzu – Hamo & Tribute2Love'''<br>Moraš naprej – Toni || '''Dig Down – Muse'''<br>Lost in Your Light – Dua Lipa ft. Miguel<br>The System Only Dreams in Total Darkness – The National |- | 23. || 09. 06. || Rad bi jo videl – Luka Sešek & Proper<br>Chase Me – Maja Keuc - Amaya<br>'''Hiše – Tretji kanu''' || Oh Woman, Oh Man – London Grammar<br>'''Wall of Glass – Liam Gallagher'''<br>Perfect Places – Lorde |- | 24. || 16. 06. || Tvoje misli – Nera<br>It's Complicated – Maraaya ft. BQL<br>'''Proti vetru – Lamai''' || '''Everything Now – Arcade Fire'''<br>Secrets – The Weeknd<br>Life's What You Make It – Placebo |- | 25. || 23. 06. || Superzvezda – Andrej Ikica<br>Skozi vitrino – Alex Volasko<br>'''Tisti ljudje – Rudi Bučar''' || '''The Man – The Killers'''<br>Don't Matter Now – George Ezra<br>Young Dumb & Broke – Khalid |- | 26. || 30. 06. || '''V intervalu večnih sanj – Junema'''<br>Modro sonce – Gušti<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Bridge over Troubled Water – Artists for Grenfell'''<br>Fontaine de lait – Camille<br>Unforgettable – Frenc Montana feat. Swae Lee |- | 27. || 07. 07. || '''Sanje – Lavender'''<br>Mana – MATTER/persons from porlock<br>Na dobri poti – Peter Lovšin in Prismojeni profesorji bluesa || I Dare You – The Xx<br>Pamplona – Fabi Fibra ft. The Giornalisti<br>'''Waiting on a Song – Dan Auerbach''' |- | 28. || 14. 07. || Letala − Brodolomec<br>'''Valentina − Erik Platon'''<br>Furanje nikamor − Sheby || '''Holding On − The War on Drugs'''<br>Thunder − Imagine Dragons<br>There's Nothing Holdin' Me Back − Shawn Mendes |- | 29. || 21. 07. || '''Raj (Tomec & Grabber Remix) – Pliš'''<br>Nora matematika – Major Beck ft. Triiiple<br>Te ne premakne – Nina || My Mind Is for Sale – Jack Johnson<br>New York – St. Vincent<br>'''Sun Comes Up – Rudimental ft. James Arthur''' |- | 30. || 28. 07. || Lupina – Mistermarsh<br>Tisoč besed – King Foo<br>'''Samo dotik – El Kachon''' || Ti amo – Phoenix<br>'''As You Are – Rag'n'Bone Man'''<br>Tra le granite e le granate – Francesco Gabbani |- | 31. || 04. 08. || '''Plac med prsti – Siter'''<br>Zvezde v mlaju – Bordo<br>Pomemben dan – Andrej Černelč || Sit Next to Me – Foster the People<br>'''Gotta Get a Grip – Mick Jagger'''<br>Electric Blue – Arcade Fire |- | 32. || 11. 08. || Hands Down − Amaya<br>Zdaj vem − Jackson<br>'''Spet te slišim − Lamai''' || Feels − Calvin Harris ft. Pharrell Williams, Katy Perry, Big Sean<br>New Rules − Dua Lipa<br>'''Don't Delete the Kisses − Wolf Alice''' |- | 33. || 18. 08. || '''Cici Mici − Magnifico'''<br>Dej se ustav − Nipke<br>Lovilec sanj − Sandra Erpe || '''Whatever It Takes – Imagine Dragons'''<br>If We Were Vampires – Jason Isbell<br>Midnight – Jessie Ware |- | 34. || 25. 08. || '''Daj srce – 2B'''<br>It's a Shame – Benjamin Shock & Marina Martensson<br>Ni blo prou – Dagi || How Soon the Dawn – Jake Bugg<br>Coco Caline – Julien Dore<br>'''What About Us − Pink''' |- | 35. || 01. 09. || '''Gengsta Suita – Smaal Tokk'''<br>A kdaj pokličeš koga, le ko si pijan – Iskreni kreteni<br>Ljubim – Joe Krosher ft. Urška Baković || '''The Way You Used to Do – Queens of the Stone Age'''<br>Look What You Made Me Do – Taylor Swift<br>Walk on Water – 30 Seconds to Mars |- | 36. || 08. 09. || 0,3 ljubezni – Sweet Peak feat. Laura<br>'''Zapleši z mano – Taša'''<br>Edina – Samo Sam feat. Sheby || '''Bibia Be Ye Ye – Ed Sheeran'''<br>Bad at Love – Halsey<br>Two Ghosts – Harry Styles |- | 37. || 15. 09. || Pada dež – Monom feat. Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''Proklete vijolice − Mi2'''<br>Prosti pad − Nera || '''You're the Best Thing About Me − U2'''<br>Keine Angst − Casper feat. Dransal<br>Too Good at Goodbyes − Sam Smith |- | 38. || 22. 09. || '''Lačni psi – Dežurni krivci'''<br>Ulice – Emkej feat. Anina<br>Brez besed – Kevin Koradin || Cellar Door – Angus & Julia Stone<br>'''Fenomenale – Gianna Nannini'''<br>Up All Night – Beck |- | 39. || 29. 09. || Valovi – Gašper feat. Zala Kralj<br>'''Vreme za lubezen – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Pri nas – Okustični || Split Stones – Maggie Rogers<br>'''Spent the Day in Bed – Morrissey'''<br>Cry Baby – Paloma Faith |- | 40. || 06. 10. || Danes me ni – Leonart<br>'''Shanti Shanti – Bilbi'''<br>Vojak – Mistermarsh || Underdog – Banks<br>Rockstar – Post Malone ft. 21 Savage<br>'''Little of Your Love – Haim''' |- | 41. || 13. 10. || '''Bežim − Neisha'''<br>Jump in the Water − July Jones<br>Za zmeraj − David & Anja Baš || Winter − PVRIS<br>Younger Now − Miley Cyrus<br>'''On My Mind − Jorja Smith x Preditah''' |- | 42. || 20. 10. || Instabejb – 6 Pack Čukur<br>'''Pressure of Your Pressure – Futurski'''<br>Kralj zelenega peresa – Žiga Rustja || Alone – Jessie Ware<br>'''Un' altra storia – Zucchero'''<br>Holy Mountain – Noel Gallagher's High Fyling Birds |- | 43. || 27. 10. || '''Dobro je to – Gal Gjurin'''<br>Anakin – MRFY<br>Heartbeat – Alice Blue || '''Pray – Sam Smith'''<br>Unknown (To You) – Jacob Banks<br>Dum Surfer – King Krule |- | 44. || 03. 11. || V vesolje – Tretji kanu<br>Maska – BO!<br>'''Mirjam – Urban3some'''||'''Bones of Saints – Robert Plant'''<br>Porto vecchio – Julien Dore<br>Life Goes On – E^ST |- | 45. || 10. 11. || '''Povej – Raiven'''<br>Utrip noči – King Foo<br>Naju popelje – Alja Krušič || Kiwi – Harry Styles<br>Taste – Rhye<br>'''Always Ascending – Franz Ferdinand''' |- | 46. || 17. 11. || V Ljubljani − Bohem<br>'''Šuolni − Iztok Mlakar'''<br>Akustična voda − Lačni Franz || Havana − Camila Cabello<br>'''Oh, vita − Jovanotti'''<br>Call It What You Want − Taylor Swift |- | 47. || 24. 11. || LV – Muff<br>'''Talk About It – Koala Voice'''<br>Lovim dež – Buh || Walk on Water – Eminem ft. Beyonce<br>'''Strangers – Sigrid'''<br>World Gone Mad – Bastille |- | 48. || 01. 12. || Ostala bova tu – Rudi Bučar in Lea Sirk<br>Window – Seven Days in May<br>'''Omamljeno telo – Joker Out''' || '''Fade – Lewis Capaldi'''<br>Poetica – Cesare Cremonini<br>Golden Slumbers – Elbow |- | 49. || 08. 12. || Vrni me – Avtomobili<br>'''Dust of Time – Jardier'''<br>Ptice letijo v neznano – Drevored || '''Blackout – U2'''<br>Tell Me You Love Me – Demi Lovato<br>One Last Song – Sam Smith |- | 50. || 15. 12. || '''Kako naj dokažem – Los Ventilos'''<br>Lepa si – Nina Pušlar<br>Hip Hop junak – Trkaj in Nipke || '''Perfect – Ed Sheeran'''<br>Saved – Khalid<br>Grace – Rag'n'bone Man |- | 51. || 22. 12. || Nočna scena − Brest in Vesna Zornik<br>'''Božična − Neisha'''<br>Najina zgodba − Žan Serčič || '''Like Motherless Child − Moby'''<br>Broken_People − Logic ft. Rag'n'Bone Man<br>Out of My Head − Charli XCX feat. Tove Lo & Alma |- | 52. || 29. 12. || '''Valovi – Gašper ft. Zala Kralj'''<br>Roka v roki – Monolits<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Sign of the Times – Harry Styles'''<br>Gentle Storm – Elbow<br>Feel It Still – Portugal. The Man |} ===2018=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 05. 01. || '''Erik Platon & Problemi − Odveč'''<br>Emkej ft. Mrigo − Hvala Hip Hop<br>Flirrt − Nič od nič || Francis & The Lights − Just for Us<br>'''Eminem ft. Ed Sheeran − River'''<br>The Wombats − Turn |- | 2. || 12. 01. || Orlek – Okna<br>'''Lea Sirk – Back to Being Me'''<br>BQL – Zimska || Justin Timberlake – Filthy<br>Kendrick Lamar & SZA – All the Stars<br>'''Bruno Mars & Cardi B. – Finesse''' |- | 3. || 19. 01. || Mojca – Brez meja<br>'''Koala Voice – Sierra'''<br>Razpaljot – Idejam dovoli || Nathaniel Rateliff & The Night Sweats – You Worry Me<br>Troye Sivan – My, My, My<br>'''Jack White – Connected by Love''' |- | 4. || 26. 01. || '''Bilbi – Svet pod nama'''<br>Kevin Koradin – Spomni se<br>Heron – Two Lovers || '''Dua Lipa – IDGAF'''<br>Emma – L'Isola<br>Taylor Swift ft. Ed Sheeran, Future – End Game |- | 5. || 02. 02. || '''Big Foot Mama – Sanja se ti ne'''<br>Mito – Bratstvo in estradstvo<br>Matematika ft. Tomi M. – Napačen čas || Justin Timberlake ft. Chris Stapleton – Say Somethin'<br>Detour – Bez tebe<br>'''Queens of the Stone Age – Feet Don't Fail Me''' |- | 6. || 09. 02. || '''Fed Horses – Sinner'''<br>Ketrin Nera – Morje je tam na levi<br>Sare Havlicek feat. Vaarka – Like You Wanna Do || '''Editors – Magazine'''<br>First Aid Kit – Fireworks<br>Kylie Minogue – Dancing |- | 7. || 16. 02. || '''DMP – Tinta in pero (Hip hop)'''<br>MRFY – Tretje oko<br>Neomi – Moviestar || Chvrches – Get Out<br>Drake – God's Plan<br>'''Rudimental <small>ft. Jess Glynne, Macklemore & Dan Caplen</small> – These Days''' |- | 8. || 23. 02. || '''Leonart – Divji ritem'''<br>Liamere – Manitoba<br>Torul – Explain || '''MGMT – Me and Michael'''<br>James Bay – Wild Love<br>The Weeknd & Kendrick Lamar – Pray for Me |- | 9. || 02. 03. || Marina Martensson – Blizu<br>'''Raiven – Daleč stran'''<br>Gašper ft. Zala Kralj – Baloni || '''Janelle Monáe – Make Me Feel'''<br>Ermal Meta & Fabrizio Moro – Non mi avete fatte niente<br>Ryan Adams – Baby, I Love You |- | 10. || 09. 03. || Katalena – Človek ni zver<br>'''Deadly Smile – Inside My Head'''<br>Ina Shai – V nebo || '''Chris Cornell – You Never Knew My Mind'''<br>Maître Gims ft. Super Sako, Hayko – Mi gna<br>The Kills – List of Demands |- | 11. || 16. 03. || GeDoRe – Da pozabiva<br>'''Hamo & Tribute2Love – Ona gre'''<br>Isobel – Manifest || '''Rhye – Song for You'''<br>Camille – Je ne mâche pas me mots<br>Soccer Mommy – Your Dog |- | 12. || 23. 03. || Tina Marinšek feat. Zlatko – Ta sneg<br>'''Lusterdam – Lepo mi godrnjaš'''<br>El Kachon – Krog || '''Lykke Li – Time in a Bottle'''<br>Madame Monsieur – Mercy<br>Leon Bridges – Bet Ain't Worth the Hand |- | 13. || 30. 03. || Indigo – Vesna<br>'''Tabu – Hodi sam'''<br>Fed Horses – Love Tree || George Ezra & First Aid Kit – Hold My Girl<br>Emma – Effetto domino<br>'''Wolf Alice – Sadboy''' |- | 14. || 06. 04. || BO! – Drugi krog<br>Hyu ft. Saša Lešnjek & Heiwa – What It Means<br>'''Mila – Svoboda'''||'''Pearl Jam – Can't Deny Me'''<br>Bausa – Was du Liebe nennst<br>James Bay – Pink Lemonade |- | 15. || 13. 04. || Batista Cadillac – Pust me do besede<br>'''Neisha – Prihaja maj'''<br>John F. Doe – Povej naglas || John Legend ft. BloodPop – A Good Night<br>'''Laura Pausini – Frasi a metà'''<br>Shawn Mendes – In My Blood |- | 16. || 20. 04. || '''Lamai – Vdihni me'''<br>Bordo – Lai lai svet<br>Jakob Kobal – Goodminds || Calvin Harris ft. Dua Lipa – One Kiss<br>Halsey ft. Big Sean, Stefflon Don – Alone<br>'''Florence + The Machine – Sky Full of Song''' |- | 17. || 27. 04. || '''Pepson ft. Tony & Sunny – Pridi na Goričko'''<br>Amaya – Concrete<br>Muff – Ti si ta || The Weeknd – Call Out My Name<br>'''Hoshi – Ta marinière'''<br>Janelle Monáe ft. Grimes – Pynk |- | 18. || 04. 05. || '''Emkej – Rdeče oči'''<br>Demolition Group – Nostalgija<br>Žan Serčič – 1000x || Ghali – Cara Italia<br>'''Kendrick Lamar ft. Zacari – Love'''<br>Maître Gims ft. Vianney – La même |- | 19. || 11. 05. || '''La Serpentine – Črnobel'''<br>Duhovi – A boš zraven?<br>Zablujena generacija – Razvajena (do konca) || '''Chvrches – Miracle'''<br>James Bay – Us<br>Editors – Darkness at the Door |- | 20. || 18. 05. || Manouche – Najboljši par<br>'''MRFY – Ti dam'''<br>Anika Horvat – Ko se prebuja dan || '''Arctic Monkeys – Four Out of Five'''<br>Motta – La nostra ultima canzone<br>Ariana Grande – No Tears Left to Cry |- | 21. || 25. 05. || '''Uma – Čarobni vrt'''<br>Buh – Mesto<br>Bohem – Značaj || Albin Lee Meldau – I Need Your Love<br>Lykke Li – Utopia<br>'''Manic Street Preachers – Hold Me Like a Heaven''' |- | 22. || 01. 06. || Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>'''Junema – Odčarana'''<br>Los Ventilos – Bolj počasi || Leon Bridges – Beyond<br>Alice in Chains – The One You Know<br>'''John Mayer – New Light''' |- | 23. || 08. 06. || Luto – Meso<br>'''Siddharta – Medrevesa'''<br>Leonart – Pot do zvezd ||'''Gorillaz ft. George Benson – Humility'''<br>Christine and the Queens – Damn, dis-moi<br>Maroon 5 ft. Cardi B. – Girls Like You |- | 24. || 15. 06. || Gušti – Milijoni trenutkov<br>Thomas March & The Red Attic Collective – Last Chance<br>'''Tretji kanu – Nekaj je'''|| Lily Allen – Lost My Mind<br>Carl Brave ft. Francesca Michielin & Fabri Fibra – Fotografia<br>'''Dave Matthews Band – Samurai Cop (Oh Joy Begin)''' |- | 25. || 22. 06. ||'''2B – Midva sva'''<br>HYU feat. Saša Lešnjek & C.T.B.M. – Worst<br>Špela Cesar – Za hip || Jorja Smith – Blue Lights<br>Boomdabash & Loredana Bertè – Non ti dico no<br>'''Lenny Kravitz – Low''' |- | 26. || 29. 06. ||'''Nipke – Popoln lajf'''<br>K.A.T. – Secret Messiah<br>Okustični – Ta noč je moja || The Kooks – All the Time<br>Detour – Vikend<br>'''Sam Smith – Baby, You Make Me Crazy''' |- | 27. || 06. 07. || Lusterdam – Moram<br>Indigo – Tih deževen dan<br>'''John F. Doe – Poletni trip'''|| George Ezra – Shotgun<br>Drake ft. Michael Jackson – Don't Matter to Me<br>'''Paul McCartney – Come On to Me''' |- | 28. || 13. 07. || Big Foot Mama – Normalen<br>'''Seven Days in May – Kate Moss'''<br>Jernej Zoran ft. Nina Radkovič – Oda || Justin Timberlake – Soulmate<br>Calogero – 1987<br>'''Snow Patrol – Empress''' |- | 29. || 20. 07. ||'''Lea Likar – Vsi vedo'''<br>Deadly Smile – Although<br>Jarc Gregorin Trio – Lep prelesten dan || Thirty Seconds to Mars – Rescue Me<br>'''Jovanotti – Viva la libertà'''<br>Tom Grennan – Barbed Wire |- | 30. || 27. 07. || Drill – Tvoje sporočilo<br>'''Zlatko ft. Severa Gjurin – Karavana gre naprej'''<br>Samo Sam – Za lepši svet || Negramaro – Amore che torni<br>'''Muse – Something Human'''<br>Christine and the Queens – Doesn't Matter (Voleur de soleil) |- | 31. || 03. 08. || Xequtifz – Ti lahko vse<br>'''Lea Sirk – Moj profil'''<br>El Kachon – Peti greh || Diplo & MǾ – Sun in Our Eyes<br>'''Hooverphonic – Romantic'''<br>Childish Gambino – Feels Like Summer |- | 32. || 10. 08. || Mila – Jaz bi šla naprej<br>'''Počeni škafi – Ne bom te več dušil'''<br>Severa in Gal Gjurin – Lahko noč, skrbi || Anna Calvi – Don't Beat the Girl Out of My Boy<br>Twenty One Pilots – Jumpsuit<br>'''Cigarettes After Sex – Crush''' |- | 33. || 17. 08. ||'''Erik Platon & Problemi – Enako drugačna'''<br>Katja Koren – How Do I Do<br>Saša Lešnjek – Najino poletje || Ariana Grande – God Is a Woman<br>'''Imagine Dragons – Natural'''<br>Kacey Musgraves – High Horse |- | 34. || 24. 08. ||'''Fed Horses – Leaving'''<br>Jure Lesar – Mestno kolo<br>Thomas March & Jampa Ai Collective – Chaos Is My Rhythm || Ella Mai – Boo'd Up<br>Robyn – Missing U<br>'''The Kooks – Four Leaf Clover''' |- | 35. || 31. 08. ||'''Le Serpentine – Le naprej'''<br>Nipke – Če ne boš probu<br>Žiga Rustja & Anika – Nov list || Calvin Harris & Sam Smith – Promises<br>Bring Me the Horizon – Mantra<br>'''Arctic Monkeys – Tranquility Base Hotel Casino''' |- | 36. || 07. 09. || Emkej – Avgusta<br>'''Siddharta – A.M.L.P.'''<br>Flirrt – 20 let nazaj || Troye Sivan ft. Ariana Grande – Dance to This<br>Christine and the Queens – 5 Dollars<br>'''Marshmello ft. Bastille – Happier''' |- | 37. || 14. 09. || Luka Sešek & Proper – Mladost<br>'''MRFY – Umru zate'''<br>SBO by Shao ft. ZaHan$olo – Arsen || Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power<br>Malika Ayane – Stracciabudella<br>'''Twenty One Pilots – My Blood''' |- | 38. || 21. 09. || Slepakura ft. Maya – Tete strici<br>'''Hamo & Tribute2Love ft. Rudi Bučar – Dolgo nisva pila'''<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Ko svet spi ||'''Lana Del Rey – Marines Apartment Complex'''<br>Billie Marten – Mice<br>Sonya – Zjene kao sunca |- | 39. || 28. 09. || Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat<br>Liamere – Dakota<br>'''Lusterdam – Mesec'''||'''Mumford & Sons – Guiding Light'''<br>Silk City, Dua Lipa ft. Diplo, Mark Ronson – Electricity<br>Khalid – Better |- | 40. || 05. 10. || Kevin Koradin – Visoko<br>Zala Kralj & Gašper Šantl – S teboi<br>'''Lumberjack – Kralj'''|| Maître Gims – Le Pire<br>'''Tom Walker – Angels'''<br>Boris Štok – Dodiri |- | 41. || 12. 10. ||'''Leonart & Bilbi – Daleč stran'''<br>Domen Don Holc – Getting High With You<br>Nula Kelvina – Veliki sinji hit ||'''Lady Gaga & Bradley Cooper – Shallow'''<br>Christine and the Queens – La marcheuse<br>Muse – Pressure |- | 42. || 19. 10. ||'''Haiku Garden – Hazel'''<br>Nipke – Ina<br>Neomi – Beautiful Distractions ||'''Sigrid – Sucker Punch'''<br>Young the Giant – Superposition<br>Jess Glynne – 123 |- | 43. || 26. 10. || Generator – Open Eyes<br>Zmelkoow – Ljubezen<br>'''Katalena – Mrzle so njive'''|| Jessie Ware – Overtime<br>Friendly Fires – Heaven Let Me In<br>'''Paloma Faith – Loyal''' |- | 44. || 02. 11. ||'''Mrfy – Tebe'''<br>Hana Mačkovšek – Zdaj<br>Kalu – Sea of 2 || Leon Bridges – If It Feels Good<br>Sidecars – Amasijo de huesos<br>'''Macy Gray – Over You''' |- | 45. || 09. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Astronavt<br>'''Neisha – Neko drugo tisočletje'''<br>Nude – Kakšen dan || Halsey – Without Me<br>Rosalía – Pienso en tu mirá<br>'''Maggie Rogers – Fallingwater''' |- | 46. || 16. 11. ||'''Jackson – Zvezdni popotnik'''<br>Tretji kanu – Umakni se<br>Cosmo Daivat – Soncu kradem zvezde || Lewis Capaldi – Grace<br>'''Mumford & Sons – If I Say'''<br>Greta Van Fleet – You're the One |- | 47. || 23. 11. ||'''Los Ventilos – Jeseni'''<br>Werefox – Pretty Girl Needs a Bath<br>Nina Pušlar – Za naju || Ella Mai – Trip<br>'''Zaz – Qué vendrá'''<br>Blossoms – How Long Will This Last? |- | 48. || 30. 11. ||'''Dan D – Boli me k'''<br>Mirko Grozny – Svet je slep<br>Elvis Jackson – Can't Get Enough ||'''Hozier – Movement'''<br>Hedoneast – Putujem<br>Anderson Paak ft. Kendrick Lamar – Tints |- | 49. || 07. 12. ||'''Emkej X Roots in Session – Lažete'''<br>Vazz – Individum<br>Matter – Sedimenti || The 1975 – It's Not Living (If It's Not With You)<br>Marco Mengoni – Voglio<br>'''Elle King – Shame''' |- | 50. || 14. 12. ||'''Samo Budna – Sonce nad oblaki'''<br>Le Serpentine – Skalca<br>White Moods in Jana Sen – Hej, ti! || Ariana Grande – Thank U, Next!<br>Sido – Tausend Tattoos<br>'''Mark Ronson ft. Miley Cyrus – Nothing Breaks Like a Heart''' |- | 51. || 21. 12. ||'''Manouche – Za božič bom doma'''<br>Gaja Prestor – Decembra<br>Vlado Kreslin – Vse se da || Aloe Blacc – I Got Your Christmas Right Here<br>'''Michael Bublé – Love You Anymore'''<br>John Legend ft. Stevie Wonder – What Christmas Means to Me |- | 52. || 28. 12. || Karra – Ne laži<br>BQL – Peru<br>'''Mrfy – Omama'''||'''Morrissey – Back on the Chaingang'''<br>Arctic Monkeys – Anyways<br>Razorlight – Carry Yourself |} ===2019=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 04. 01. ||'''Batista Cadillac – Pust me do besede'''<br>Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat || Leon Bridges – Beyond<br>Christine and the Queens ft. Dâm-Funk – Damn, dis-moi<br>'''Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power''' |- | 2. || 11. 01. || Brest feat. Vesna Zornik – Bluz<br>'''Bo! – Padava'''<br>Anja Kotar – Modern Galileo || Anastasio – La fine del mondo<br>'''Dermot Kennedy – Young & Free'''<br>Amir – Longtemps |- | 3. || 18. 01. || Muff – Giselle<br>'''DMP – Padalo za strah'''<br>Manca Berlec – Milijon zvezd || Kacey Musgraves – Wonder Woman<br>Bring Me the Horizon – Medicine<br>'''Mia – Ovaj grad''' |- | 4. || 25. 01. ||'''Doša – Ego manijak'''<br>Brutalna romantika – Clumsy Man<br>Bordo – Zakaj? || Sam Smith ft. Normani – Dancing with a Stranger<br>Ariana Grande – 7 Rings<br>'''Cigarettes After Sex – Neon Moon''' |- | 5. || 01. 02. ||'''2B – Najini koraki'''<br>Žiga – Not Knowing You<br>Clemens – Poletel bi ||'''Calvin Harris & Rag'n'Bone Man – Giant'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – Mind Your Manners<br>James Blake ft. Travis Scott & Metro Boomin − Mile High |- | 6. || 08. 02. ||'''Tabu – Love sistem'''<br>Kevin Koradin – Vse ali nič<br>Žan Serčič feat. Leya – Tebe ne dam ||'''Florence & The Machine – Moderation'''<br>Dua Lipa – Swan Song<br>Dido – Give You Up |- | 7. || 15. 02. || Los Ventilos feat. Raiven – 100krat (Okoli mene)<br>Samantha Maya – Do neba<br>'''Koala Voice – Ker tu je vse tako lepo'''||'''Empire of the Sun – Chrysalis'''<br>Mahmood – Soldi<br>Brendi Carlile – Party of One |- | 8. || 22. 02. ||'''Hamo & Tribute2Love – Lepe stvari'''<br>Okustični – Metulji plešejo<br>Dagi – Kdo te meni je poslal ||'''Gary Clark Jr. – Pearl Cadillac'''<br>Bille Eilish – Bury a Friend<br>White Lies – Tokyo |- | 9. || 01. 03. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Fed Horses – Ti ne poznaš konjev'''<br>Batista Cadillac – Stop || Ariana Grande – Break Up with Your Girlfriend, I'm Bored<br>Einar – Parole nuove<br>'''Vampire Weekend – Harmony Hall''' |- | 10. || 08. 03. || Christine Zadnikar – S.R.C.E.<br>'''Zala Kralj in Gašper Šantl – Sebi'''<br>Mrfy – Recall || Leon – You and I<br>'''Anna of the North – Leaning on Myself'''<br>Cardi B & Bruno Mars – Please Me |- | 11. || 15. 03. || Pavlov – Lov<br>Siddharta – Jaz<br>'''San Di Ego – Zdaj je čas'''|| Christine and the Queens – Comme si<br>Mumford & Sons – Beloved<br>'''Jade Bird – I Get No Joy''' |- | 12. || 22. 03. || Big Foot Mama – Vabilo v maj<br>Lea Sirk ft. Tomy DeClerque – My Moon<br>'''Dan D – Ožina'''||'''John Mayer – I Guess I Just Feel Like'''<br>Marshmello ft. Chvrches – Here With Me<br>Khalid – Talk |- | 13. || 29. 03. ||'''By the Books – 1000 stvari'''<br>Mrigo & Ghet ft. Drill – Fonkdat<br>Jakob Kobal – Towards the Sea ||'''Maren Morris – GIRL'''<br>Dave – Black<br>Ligabue – Certe donne brillano |- | 14. || 05. 04. || John F. Doe – Puščava<br>Werefox – This In-Sync-Thing<br>'''Mrfy – BBY'''|| Billie Eilish – Bad Guy<br>'''Tame Impala – Patience'''<br>Mahalia – Do Not Disturb |- | 15. || 12. 04. || Cosmo Daivat – Snov mojih sanj<br>Raiven – Širni ocean<br>'''Društvo mrtvih pesnikov – Formula časa'''||'''Ellie Goulding – In This Together'''<br>The Kolors & Elodie – Pensare male<br>The Amazons – Mother |- | 16. || 19. 04. ||'''Le Serpentine – Zadeta od interneta'''<br>Lola in Red – Torn<br>Tamara Goričanec – Sledi ||'''Zazie – L'Essenciel'''<br>BTS ft. Halsey – Boy With Luv<br>Levante – Andrà tutto bene |- | 17. || 26. 04. || K.A.T. – Imaginative Man<br>'''Lumberjack – Čist vse'''<br>Mr. Darwin Chill ft. Martina Majerle – Rain in the Desert || Lizzo – Juice<br>'''Madonna ft. Maluma – Medellín'''<br>Jade Bird – My Motto |- | 18. || 03. 05. ||'''Lusterdam – S kolesom sem prišel'''<br>Zala – A J<br>Kevin Koradin – Noro srce || Mark Ronson ft. Lykke Li – Late Night Feelings<br>'''Bruce Springsteen – Hello Sunshine'''<br>The National – Light Years |- | 19. || 10. 05. || Jernej Zoran ft. Nina Radković – Stik<br>'''Manca Berlec – Kadilka'''<br>Rudi Bučar – Plešem || The Black Keys – Eagle Birds<br>'''Rammstein – Radio'''<br>Vampire Weekend – This Life |- | 20. || 17. 05. ||'''Emkej – Veš, kaj bi ti mogo'''<br>Indigo – Ajdovska<br>Matic Marentič – Len dan ||'''Mumford & Sons – Woman'''<br>Urban & 4 – Iskra<br>Ed Sheeran & Justin Bieber – I Don't Care |- | 21. || 24. 05. ||'''Nina Pušlar – Svet na dlani'''<br>Happy Ol'McWeasel – Break Them Bones<br>Nera – Rabljeno dekle ||'''Noel Gallagher's HFB – Black Star Dancing'''<br>Nek – La storia del mondo<br>Anderson Paak ft. Smokey Robinson – Make It Better |- | 22. || 31. 05. || Leonart – Iskre v očeh<br>Futurski – Bad Dreams<br>'''Jure Lesar – Oči očeta'''||'''Lana Del Rey – Doin' Time'''<br>Taron Egerton – Rocket Man<br>Fast Animals and Slow Kids – Radio Radio |- | 23. || 07. 06. ||'''Balladero in Jadranka Juras – Še živim'''<br>Persons from Porlock – Carnal Error<br>Blu.Sine – Mir || The Raconteurs – Help Me Stranger<br>Hozier – Almost (Sweet Music)<br>'''Bruce Springsteen – There Goes My Miracle''' |- | 24. || 14. 06. || Gaja Prestor – Najino nebo<br>zalagasper – Come to Me<br>'''Le Serpentine – Vrtiljak'''||'''Miley Cyrus – Mother's Daughter'''<br>Sufjan Stevens – Love Yourself<br>Rosalía – Aute Cuture |- | 25. || 21. 06. || Thomas March & Batista Cadillac – Neviden (Ali veš, da me ljubiš)<br>'''Fat Butlers – Se ne vdam'''<br>Uma – Le začuti || Taylor Swift – You Need to Calm Down<br>Jovanotti – Nuova era<br>'''Liam Gallagher – Shockwave''' |- | 26. || 28. 06. || Lea Sirk – Po svoje<br>Rudolf Gas – Svet planet<br>'''Fed Horses – Spremembe'''|| Volbeat – Last Day Under the Sun<br>'''Ligabue – Polvere di stelle'''<br>Bring Me the Horizon – Mother Tongue |- | 27. || 05. 07. || Tabu – Na konicah prstov<br>Indigo – Škržati<br>'''Kiwi Flash – Dežela Nela'''|| Shawn Mendes & Camila Cabello – Señorita<br>Madonna – God Control<br>'''Ed Sheeran ft. Khalid – Beautiful People''' |- | 28. || 12. 07. || Isobel – Mali glas<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pomlad'''<br>Orlek – Bouncer Štefi || Angèle – Balance ton quoi<br>'''The Black Keys – Go'''<br>Revolverheld – So wie jetzt |- | 29. || 19. 07. || Okustični – Se vrti (Ko si na tleh)<br>Xequtifz – Iconic<br>'''2B – Kot morje'''||'''Beyoncé – Spirit'''<br>Coez – Domenica<br>The National – Rylan |- | 30. || 26. 07. || Nula Kelvina – Taksi<br>Ortox & Ina Shai – Feel the Love<br>'''Kevin Koradin & Dare Kaurič – Kdo so oni'''|| Sam Smith – How Do You Sleep<br>'''Blink 182 – Happy Days'''<br>Post Malone ft. Young Thug – Goodbyes |- | 31. || 02. 08. || Duhovi – Še ena ljubezenska pesem<br>Fabricca – Predobro<br>'''Mef in N.O.B. – Facebook brigade'''|| Lenny Kravitz – 5 More Days 'til Summer<br>'''Bruce Springsteen – Western Stars'''<br>Blossoms – Your Girlfriend |- | 32. || 09. 08. || Loom – Led<br>Seven Days in May – Ready to Fight<br>'''Emkej – Airplane Mode'''|| Freya Ridings – Castles<br>'''Of Monsters and Men – Wars'''<br>Taylor Swift – The Archer |- | 33. || 16. 08. || Bombyx Lori – Gozd<br>'''Ditka – Ne bodi, kar nisi'''<br>John F. Doe – Hyde || Ariana Grande, Social House – boyfriend<br>'''Foals – Black Bull'''<br>HAIM – Summer Girl |- | 34. || 23. 08. ||'''Hauptman – Send Me Flying'''<br>Posebni gostje – S teboj<br>Voranc Boh – Absurdno lepa || Ali Gatie – It's You<br>Michael Kiwanuka & Tom Misch – Money<br>'''The National – Rylan''' |- | 35. || 30. 08. ||'''Siddharta – Blizu'''<br>Stella – Ocean<br>Domen Don Holc – Feel Free ||'''Liam Gallagher – One of Us'''<br>Charlie XCX ft. Sky Ferreira – Cross You Out<br>Ed Sheeran ft. Stormzy – Take Me Back to London |- | 36. || 06. 09. || Los Ventilos – Bipolarna<br>'''By the Books – Še enkrat'''<br>Le Serpentine – Majice kratke || Maren Morris – The Bones<br>Levante & Carmen Consoli – Lo stretto necesario<br>'''Cigarettes After Sex – Heavenly''' |- | 37. || 13. 09. || Jure Lesar – Krila ptice<br>Gušti – Še zorijo jagode<br>'''Mi2 – Adam in Eva'''|| John Mayer – Carry Me Away<br>'''Billie Eilish – All the Good Girls Go to Hell'''<br>Post Malone – Circles |- | 38. || 20. 09. ||'''Joker Out – Gola'''<br>Mrigo & Ghet – Naprvemmestu<br>Futurski – Nothing Is Never an Option ||'''Green Day – Father of All...'''<br>Halsey – Graveyard<br>Sam Fender – The Borders |- | 39. || 27. 09. || Špela Cesar – Ostani<br>'''Dan D – Malo pekla'''<br>Deadly Smile – Inner Voice ||'''Maître Gims & Sting – Reste'''<br>Blink 182 – I Really Wish I Hated You<br>Jovanotti – Prima che diventi giorno |- | 40. || 04. 10. || Carina – Oči<br>Raiven – Kralj Babilona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Kje gori'''|| Tegan & Sara – I'll Be Back Someday<br>Foals – The Runner<br>'''Beth Hart – Bad Woman Blues''' |- | 41. || 11. 10. ||'''Panda – Ena noga, en korak'''<br>Koala Voice – Brainstorm<br>Kevin Koradin – Čas || Lewis Capaldi – Bruises<br>'''Vanessa Paradis – Vague à l'âme sœur'''<br>Lizzo – Good As Hell |- | 42. || 18. 10. || Lusterdam – Bele miši<br>Neomi – Family<br>'''Magnifico in Jan Jarni – Pegica'''|| Harry Styles – Lights Up<br>Elisa – Tua per sempre<br>'''The Who – All This Music Must Fade''' |- | 43. || 25. 10. || Karra – Spet in spet<br>Otrok osemdesetih – Neon<br>'''Lola in Red – Povej'''||'''Nick Cave & The Bad Seeds – Waiting for You'''<br>Boris Štok ft. Nataša Janjić – Još uvijek<br>Marilyn Manson – God's Gonna Cut You Down |- | 44. || 01. 11. || Tretji kanu – Atom<br>zalagasper – Signals<br>'''Lana Škof – Odpelji me'''||'''Coldplay – Orphans'''<br>Marco Mengoni – Duemila volte<br>James Arthur – Quite Miss Home |- | 45. || 08. 11. ||'''Okustični – Enkratna, neponovljiva'''<br>K.A.T. – Un bacio di luna<br>Zlatko – Bodi dober, bodi kul || King Princess – Ain't Together<br>Mumford and Sons – Blind Leading the Blind<br>'''Dua Lipa – Don't Start Now''' |- | 46. || 15. 11. || Vlado Kreslin – Kaj naj ti prinesem, draga<br>'''Lumberjack – Eden tistih'''<br>Mrfy – Heaven & Hell ||'''George Michael – This Is How'''<br>Emma – Io sono bella<br>Ozzy Osbourne – Under the Graveyard |- | 47. || 22. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Od zibelke do groba<br>Lea Sirk – V dvoje<br>'''Rudi Bučar – Kakšni so takšni'''|| Michael Kiwanuka – Hero<br>'''Billie Eilish – Everything I Wanted'''<br>Beck – Everlasting Nothing |- | 48. || 29. 11. || Bort Ross – Do takrat<br>Fed Horses – Jaz in nebo<br>'''Year of the Rookie – My Soul'''||'''U2 & A.R. Rahman – Ahimsa'''<br>Clara Luciani – Nue<br>Mark Ronson & Anderson Paak – Then There Were Two |- | 49. || 06. 12. || Nina Pušlar – Pusti me<br>Leonart – Vrh sveta<br>'''Eva Pavli – Zbudi me'''|| Bring Me the Horizon – In the Dark<br>'''Jovanotti – La Luna Piena'''<br>Harry Styles – Watermelon Sugar |- | 50. || 13. 12. || Siddharta – Črnobelo (ID20)<br>Jakob Kobal – Mother<br>'''Klon – Bam! Bam! Bam!'''||'''Alanis Morissette – Reasons I Drink'''<br>Weeknd – Heartless<br>Camila Cabello – Living Proof |- | 51. || 20. 12. || Domen Don Holc – Friend in a Bar<br>Adrijana Lorber – Kdo ve<br>'''Neomi – Silent'''|| Halsey – Finally // beautiful stranger<br>Lewis Capaldi – Before You Go<br>'''Haim – Hallelujah''' |- | 52. || 27. 12. || Ninette – Plešem sama<br>'''Wckd Nation – The Swan King'''<br>Indigo – Hrasti || Harry Styles – Adore You<br>'''Billie Eilish – xanny'''<br>Sam Fender – All Is On My Side |} ===2020=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 03. 01. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Bort Ross – Do takrat'''<br>Los Ventilos – Bipolarna || Post Malone – Circles<br>Maren Morris – The Bones<br>'''Urban&4 – Iskra''' |- | 2. || 10. 01. ||'''Kokosy – Ranjena'''<br>Happy Ol'McWeasel – See You Tomorrow<br>Brest ft. Vesna Zornik – Zlato || Dua Lipa – Future Nostalgia<br>'''Ed Sheeran ft. Ella Mai – Put It All on Me'''<br>Stormzy – Do Better |- | 3. || 17. 01. || Itch – Dreams<br>'''Raiven – Ti (živo)'''<br>Ptice – Jutro ||'''Selena Gomez – Rare'''<br>Justin Bieber – Yummy<br>Gabrielle Aplin & Nina Nesbit – Miss You 2 |- | 4. || 24. 01. || Dežurni krivci – Rojeni brez imena<br>'''Hamo & Tribute2Love – Prva vrsta'''<br>Sladica ft. Lara Love – Klic na pomoč ||'''Gregory Porter – Revival'''<br>Mahmood – Rapide<br>Mac Miller – Good News |- | 5. || 31. 01. ||'''Imset – Upornika z razlogom'''<br>Bowrain ft. Kalu – Back to (the) Nature<br>Potnik – Retrospektiva || Blossoms – The Keeper<br>'''Pearl Jam – Dance of the Clairvoyants'''<br>Nathaniel Rateliff – What a Drag |- | 6. || 07. 02. ||'''Dravle R. ft. zalagasper & Ezra – Ubijalci sanj'''<br>Kevin Koradin – Zima<br>Elvis Jackson – Loser (2020) || Tame Impala – Lost in Yesterday<br>'''Alicia Keys – Underdog'''<br>Louis Tomlinson – Walls |- | 7. || 14. 02. ||'''Jure Lesar – Je kaj novega'''<br>Pia Nina – Tukaj in zdaj<br>Fed Horses – Zahodno dekle || Meek Mill & Justin Timberlake – Believe<br>'''Diodato – Fai rumore'''<br>Christine and the Queens – People, I've Been Sad |- | 8. || 21. 02. ||'''Lusterdam – Tam drevesa rastejo počasi'''<br>Balladero – Ponesi me<br>Isobel – Severna || Celeste – Stop This Flame<br>'''The Weeknd – Blinding Lights'''<br>Hayley Williams – Simmer |- | 9. || 28. 02. || Bo! – Kot da me ni<br>NoAir – Igrá<br>'''Hauptman – Sometimes'''||'''Billie Eilish – No Time to Die'''<br>Asgeir – Pictures<br>The Strokes – Bad Decisions |- | 10. || 06. 03. ||'''Andropavza – Preštej do tri'''<br>zalagasper – Box<br>Kiwi Flash – Gramofon || Biffy Clyro – Instant History<br>Jessie Ware – Spotlight<br>'''Pinguini Tattici Nucleari – Ringo Starr''' |- | 11. || 13. 03. ||'''2B − Kje so rože'''<br>Petra Ambrož – Lažje je vse<br>Potnik – Tuje roke || Haim – The Steps<br>Harry Styles – Falling<br>'''Pearl Jam – Superblood Wolfmoon''' |- | 12. || 20. 03. || Simon Vadnjal – Nisi sam<br>Darka – Sonce, zemlja, zvezde<br>'''Mi2 – Kakor nekoč'''|| The Killers – Caution<br>Róisín Murphy – Murphy's Law<br>'''Coldplay – Champion of the World''' |- | 13. || 27. 03. ||'''Joker Out – Vem, da greš'''<br>Zmelkoow – Kaj nam fali?<br>Anomalo – Opij ||'''Nothing But Thieves – Is Everybody Going Crazy'''<br>BTS ft. Sia – On<br>Foals – Wash Off |- | 14. || 03. 04. || Tretji kanu – Plovemo<br>Ana Soklič – Voda<br>'''Emkej – Oblast'''||'''Dua Lipa – Break My Heart'''<br>Levante – Tikibombom<br>Incubus – Our Love |- | 15. || 10. 04. || Mef in NOB – Preštej do 10<br>Haiku Garden – Rosetta (Izštekani)<br>'''Martín & Thomas March Collective – Moje napake (Na skrivaj)''' || '''Frank Ocean – Dear April'''<br>Alessia Cara – I Choose<br>Sam Hunt – Hard to Forget |- | 16. || 17. 04. ||'''Vazz – Jetnik uma'''<br>Sladica ft. Marina Martensson – I Would Do<br>Pavlov – Stolpi ||'''The Strokes – Brooklyn Bridge to Chorus'''<br>Black Pumas – Colors<br>Twenty One Pilots – Level of Concern |- | 17. || 24. 04. ||'''Neisha – Pismo papežu'''<br>Seven Days in May – Norway<br>Dovč & Gombač – V blazinah vonj ostal je tvojih las || Dixie Chicks – Gaslighter<br>Drake – Tootsie Slide<br>'''Fiona Apple – Drumset''' |- | 18. || 01. 05. || Kühlschrank – To ni tvoj svet<br>'''Generator – Sonce'''<br>Adrijana – Vsemirje ||'''The Rolling Stones – Living in a Ghost Town'''<br>Clueso – Tanzen<br>Evanescence – Wasted on You |- | 19. || 08. 05. || Društvo mrtvih pesnikov – Hello<br>'''Dan D – Ne naredi mi tega'''<br>Manu – Only Love ||'''The Killers – Fire in Bone'''<br>Chvrches – Forever<br>Moby ft. Apollo Jane – Too Much Change |- | 20. || 15. 05. ||'''Lumberjack – Krik svobode'''<br>Stray Train – Worked It Out Wrong<br>El Kachon – Mi nismo || Vianney – N'attendons pas<br>'''Ariana Grande & Justin Bieber – Stuck with U'''<br>Pocket Palma – Sjećanja |- | 21. || 22. 05. ||'''Hamo & Tribute2Love – Naprej (akustična)'''<br>Stalker – Ona<br>Paul Grem – Pot || Editors – From the Outside<br>'''Mumford & Sons – Forever (Garage version)'''<br>Volbeat – Leviathan |- | 22. || 29. 05. || Okustični in Jadranka Juras – Po tisti dolgi poti<br>Amaya – Trust Issues<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Slej al prej'''|| Biffy Clyro – Tiny Indoor Fireworks<br>Haim – Don't Wanna<br>'''The 1975 – If You're Too Shy (Let Me Know)''' |- | 23. || 05. 06. ||'''Jure Lesar – Parfum'''<br>By the Books ft. Lovro Ravbar – 24/7<br>T.M.S. Crew ft. Miha Zore – Kar seješ, to žanješ || Sam Smith & Demi Lovato – I'm Ready<br>'''Cigarettes After Sex – You're All I Want'''<br>Sia – Together |- | 24. || 12. 06. ||'''Rudi Bučar – Otroci tistega časa'''<br>Zala – Balance<br>Brest ft. Vesna Zornik – Japonski gozd || Jessie Ware – Save a Kiss<br>Jason Isbell and the 400 Unit – Only Children<br>'''Pearl Jam – Retrograde''' |- | 25. || 19. 06. || '''Batista Cadillac − Magnolije'''<br>freekind. – This Too Shall Pass<br>Imset – Lajf || '''Lennon Stella ft. Charlie Puth – Summer Feelings'''<br>Sigma ft. John Newman – High on You<br>Jake Bugg – Rabbit Hole |- | 26. || 26. 06. || K.A.T. – The Loop<br>'''Jacuzzy Krall & Monstrumental – Pozabu sm nate'''<br>Murat & Jose – Captamur (live) || Leon Bridges ft. Terrace Martin – Sweeter<br>Honne – No Song Without You<br>'''Surfaces ft. Elton John – Learn to Fly''' |- | 27. || 03. 07. || Los Ventilos – Spodaj zebe<br>'''Hauptman – Waste Time'''<br>Vlado Kreslin – Life Is Today || Aloe Blacc − My Way<br>'''Bob Dylan – Goodbye Jimmy Reed'''<br>Oh Wonder – Don't You Worry |- | 28. || 10. 07. || '''Boštjan Velkavrh − Virus na duši'''<br>zalagasper – Origami<br>Andraž Hribar – Da si še || '''CeeLo Green – For You'''<br>Blackpink – How You Like That<br>Glass Animals – Heat Waves |- | 29. || 17. 07. || '''Domen Don Holc & Thomas March Collective – Kam da dam <small>(Povej mi stvari)</small>'''<br>AKA Neomi – The View<br>Tretji kanu – Dežnik narobe || Juice Wrld ft. Marshmello – Come & Go<br>Levante – Sirene<br>'''Nothing But Thieves – Real Love Song''' |- | 30. || 24. 07. || '''Big Foot Mama – Nekaj je na njej'''<br>Bordo – Ghosts<br>Žiga Rustja – Pridi greva || Lianne La Havas – Can't Fight<br>'''The Rolling Stones – Criss Cross'''<br>Katy Perry – Smile |- | 31. || 31. 07. || Drago Mislej Mef & NOB – Bel papir<br>'''Multiversal ft. Jonathan Hoard – Back to You'''<br>Doša – Ne delam na pol || James Bay – Chew on My Heart<br>Kylie Minogue – Say Something<br>'''Maroon 5 – Nobody's Love''' |- | 32. || 07. 08. || Okttober – Obljube<br>Miró – Ne razumem<br>'''Babooni – Le spomin''' || Taylor Swift – Cardigan<br>Bad Bunny, Dua Lipa & Tainy – Un dia (One Day)<br>'''LP – The One That You Love''' |- | 33. || 14. 08. || Lara Love & Sky – Greva en gir<br>Younite – Dvajseta<br>'''Leonart – Do morjá''' || '''Billie Eilish – My Future'''<br>Tom Walker – Wait for You<br>Pretenders – I Didn't Know When to Stop |- | 34. || 21. 08. || Astrid in Avantgarden – Črno pero<br>Sladica ft. Ghet – Se smejim<br>'''Sara Lamprečnik – Čeprav te ni''' || Miley Cyrus – Midnight Sky<br>The Killers – My Own Soul's Warning<br>'''Alicia Keys ft. Khalid – So Done''' |- | 35. || 28. 08. || '''Manouche – Dejva'''<br>Grizl – Pod pritiskom<br>Gedore – Glej || The 1975 – Guys<br>'''Biffy Clyro – Space'''<br>LANY – you! |- | 36. || 04. 09. || '''Take Off – Nazaj v maj'''<br>Dagi – In srce spet poleti<br>Severa Gjurin – Sonce || '''London Grammar – Baby, It's You'''<br>BTS – Dynamite<br>Annalisa – Graffiti |- | 37. || 11. 09. || '''Klon – Iskra'''<br>Infected – Bejbi<br>Skeebeep – Kaktus || The Smashing Pumpkins – Cyr<br>The Struts ft. Robbie Williams – Strange Days<br>'''Deftones – Ohms''' |- | 38. || 18. 09. || Silence – Mladost<br>Andraž Hribar – Jaz se ne dam<br>'''Samantha Maya – Glas''' || Chris Stapleton – Starting Over<br>'''Tiziano Ferro – Rimmel'''<br>Finneas – What They'll Say About Us |- | 39. || 25. 09. || '''Scotch & Tomi M. – Bomo'''<br>Triiiple ft. Emkej & Neisha – Slika<br>Anomalo – Utrip || '''Bruce Springsteen – Letter to You'''<br>Celeste – Little Runaway<br>Billie Joe Armstrong – Kids in America |- | 40. || 02. 10. || '''Rudi Bučar – Kambjale so čase'''<br>Jadranka Juras – Tih deževen dan<br>Lombardo – Kriminal || '''Sam Smith − Diamonds'''<br>Marshmello & Demi Lovato – OK Not to Be OK<br>Gus Dapperton – Bluebird |- | 41. || 09. 10. || Mistermarsh – Malo znoriš<br>Tretji kanu – Čuvaji rek<br>'''2B – Čez telo''' || Fleet Foxes – Can I Believe You<br>'''Kylie Minogue – Magic'''<br>Royal Blood – Trouble's Coming |- | 42. || 16. 10. || Monolits – Daj mi zgodbo<br>'''Mi2 – Midva'''<br>[[Tschimy]] – Hera|| London Grammar – Californian Soil<br>'''AC/DC – Shot in the Dark'''<br>Snoh Aalegra – Dying 4 Your Love |- | 43. || 23. 10. || '''Koala Voice – Vertigo'''<br>Stalker ft. Cherie – Think It Over<br>KRT – Triler 7 || Lykke Li – Bron<br>Stevie Nicks – Show Them The Way<br>'''Tom Petty – Leave Virginia Alone''' |- | 44. || 30. 10. || '''Joker Out – Umazane misli'''<br>Orlek – Adijo, klape<br>Prismojeni profesorji bluesa – Prismojeni? || King Princess – Only Time Makes It Human<br>'''Harry Styles – Golden'''<br>Sharon Van Etten – Let Go |- | 45. || 06. 11. || '''Skova – Rap Michelangelo'''<br>Smaal Tokk – Nestwy<br>Vazz – Playboy || H.E.R. – Damage<br>Nothing but Thieves – Impossible<br>'''Ariana Grande – Positions''' |- | 46. || 13. 11. || Sladica ft. Urban Lutman – Manjkaš mi<br>'''Lumberjack – Disko ljubav'''<br>Okustični in Marko Črnčec – Zvezde || '''Gorillaz ft. Beck – The Walley of the Pagans'''<br>Dua Lipa ft. Angèle – Fever<br>Bring Me the Horizon – Teardrops |- | 47. || 20. 11. || Balladero – Drugačen svet<br>'''Vlado Kreslin – Tista zakartana ura'''<br>Big Foot Mama – Pot do sonca || Miley Cyrus ft. Stevie Nicks – Edge of Midnight<br>Ligabue – La ragazza dei tuoi sogni<br>'''Foo Fighters – Shame Shame''' |- | 48. || 27. 11. || Jure Lesar – Žeja<br>Anu – Priznajva si<br>'''Dagi in Luka Sešek – Jasno je nebo'''|| James Blake – The First Time Ever I Saw Your Face<br>'''Billie Eilish – Therefore I Am'''<br>The Weeknd – Save Your Tears |- | 49. || 04. 12. || '''Hamo & Tribute2Love – Srce ne more več'''<br>The Crossroads – Eye of Lie<br>Ekvorna – A vidš kar vidm || BTS – Life Goes On<br>Levante ft. Altarboy – Vertigine<br>'''Tame Impala – Why Won't They Talk to Me''' |- | 50. || 11. 12. || Leila Aleksandra – Kako dajati<br>'''Magnifico – Say No When You Gotta Say Yes'''<br>Zmelkoow – Veseli december || Phoebe Bridgers – Savior Complex<br>Tiziano Ferro – E ti vengo a cercare<br>'''Arlo Parks – Green Eyes''' |- | 51. || 18. 12. || Okttober – Majhne sledi<br>Taja – Ko rabiš<br>'''Los Ventilos – Hvala za ovce'''|| '''Taylor Swift – Willow'''<br>Chris Stapleton – Devil Always Made Me Think Twice<br>Shawn Mendes & Justin Bieber – Monster |- | 52. || 25. 12. || zalagasper – Sto idej<br>Okustični – Novoletna<br>'''Tretji kanu – Na tem mestu'''|| Ed Sheeran – Afterglow<br>'''Paul McCarney – Find My Way'''<br>Sam Smith – The Lighthouse Keeper |- | 53. || 31. 12.<br><small>(četrtek)</small> || Okttober – Obljube<br>'''Fed Horses – Zahodno dekle'''<br>Monolits – Daj mi zgodbo || Haim – The Steps<br>'''Chris Stapleton – Starting Over'''<br>Miley Cyrus – Midnight Sky |} ===2021=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 08. 01. || '''Batista Cadillac – Generacija neba'''<br>Bombyx Lori – Zaspiš<br>Happy Ol' McWeasel – Mickey Lad || '''Foo Fighters – No Son of Mine'''<br>Celeste – Love Is Back<br>Harry Styles – Treat People with Kindness |- | 2. || 15. 01. || Mrigo & Ghet ft. Mito – Bratu<br>'''Amaya – Goodbye'''<br>Gedore – S tabo || Ligabue & Elisa – Volente o nolente<br>'''Kings of Leon – The Bandit'''<br>London Grammar – Lose Your Head |- | 3. || 22. 01. || Vazz – Kaktus<br>Anu – Modre luči<br>'''Skova – Ahilova peta'''|| '''Lana Del Rey – Chemtrails Over the Country Club'''<br>Selena Gomez – De una vez<br>Olivia Rodrigo – Drivers License |- | 4. || 29. 01. || '''Alo!Stari – Vse bi dal'''<br>Vesna & Thomas March Collective – Vse stoji (Ne dojamem)<br>Simon Vadnjal – Kam || '''Bruce Springsteen – The Power of Prayer'''<br>Zucchero – Facile<br>Mogwai – Ritchie Sacramento |- | 5. || 05. 02. || Dagi & Monika Avsenik – Tisoč polnoči<br>'''Wckd Nation ft. Vazz – Come Over, Come By'''<br>Martins Martians – Prav naivno || Morcheeba – Sounds of Blue<br>'''Foo Fighters – Waiting on a War'''<br>Arlo Parks – Hope |- | 6. || 12. 02. || '''Emkej – Fokus'''<br>Pavlov – Odboj<br>Stalker x Ghet – Sam še mal || Celeste – Tonight Tonight<br>The Kolors – Mal di gola<br>'''H.E.R. – Fight for You''' |- | 7. || 19. 02. || '''Ember – Pepel'''<br>Amaya – Sleep Alone<br>Zmelkoow – Sendwitsch || '''Dua Lipa – We're Good'''<br>The Splitters – Barbara<br>Taylor Swift – Love Story (Taylor's Version) |- | 8. || 26. 02. || Itch – Teči<br>Jernej Zoran – All They Say, All They Do<br>'''Jure Lesar – Si kaj utrujena'''|| Gabby Barrett – I Hope<br>'''Kings of Leon – Echoing'''<br>Kelly Rowland – Flowers |- | 9. || 05. 03. || '''Dan D – Bits'''<br>Corti Collective – Stone Child<br>Manouche – Ma sej je vseen || Greta Van Fleet – Heat Above<br>Wolf Alice – The Last Man on Earth<br>'''AC/DC – Realize''' |- | 10. || 12. 03. || Sintropija – Jezdec<br>Lara Love & Sky – Himna<br>'''Hoffman – Moment''' || '''Bruno Mars & Anderson Paak – Leave the Door Open'''<br>Måneskin – Zitti e buoni<br>Leon Bridges & Keith Young – Like a Ship |- | 11. || 19. 03. || Tretji kanu – Daješ mi rože<br>'''Regen – Wine'''<br>Aleksandra Ilijevski – Ko imava sebe || Celeste – Hear My Voice<br>'''Kings of Leon – Stormy Weather'''<br>Madame – Voce |- | 12. || 26. 03. || '''Leopold I. – Povej'''<br>Boštjan Narat – Pusti kamne na tleh<br>Taja – Poglej me || London Grammar – How Does It Feel<br>Jacob Banks – Found<br>'''Lana Del Rey – White Dress''' |- | 13. || 02. 04. || Smaal Tokk – Bwgi pikoti<br>'''Koala Voice – Vukovi'''<br>Balladero – Najina || Miley Cyrus – Angels Like You<br>'''Imelda May – Made to Love'''<br>Demi Lovato – Dancing with the Devil |- | 14. || 09. 04. || Okustični – Moja mama<br>'''Mi2 – Joj, joj, joj'''<br>Roots in Session ft. Buda – Lockdown || '''Bruce Springsteen – I'll See You in My Dreams'''<br>Evanescence – Broken Pieces Shine<br>Ben Howard – What a Day |- | 15. || 16. 04. || Bo! – Mostovi<br>Eva Pavli – Mižim<br>'''Emkej – Dadbody'''|| Olivia Rodrigo – Deja Vu<br>'''Pink & Rag'n'Bone Man – Anywhere Away from Here'''<br>Kali Uchis – Telepatia |- | 16. || 23. 04. || Dagi ft. Žan Serčič – Daleč od srca<br>Hauptman – Sunlight<br>'''Maša ft. Klemen Kotar – Začuti'''|| '''Mick Jagger ft. Dave Grohl – Easy Sleazy'''<br>Jorja Smith – Addicted<br>Royal Blood – Limbo |- | 17. || 30. 04. || Bowrain ft. Lilly – While We Were Sleeping<br>'''Mrfy – Zaljubila'''<br>Hubert Hrbet – Se vrti || '''Foo Fighters – Chasing Birds'''<br>Weeknd ft. Ariana Grande – Save Your Tears<br>The Black Keys – Crawling Kingsnake |- | 18. || 07. 05. || zalagasper – xoxo<br>'''Klon – Dlan v dlan'''<br>2B – Pomiri me || Arlo Parks – Caroline<br>Lord Huron – Mine Forever<br>'''Billie Eilish – Your Power''' |- | 19. || 14. 05. || '''Martina – Svila'''<br>Hamo & Tribute2Love – Lažnivec<br>Neisha – Life je tvoj || Wolf Alice – Smile<br>'''Coldplay – Higher Power'''<br>Jessie Ware – Please |- | 20. || 21. 05. || '''Vazz & Manca Trampuš – Neskončno dolgi objemi'''<br>KingFoo – The Numbers R Weird<br>Kevin Koradin – Nekoč || '''Martin Garrix ft. Bono & The Edge – We Are the People'''<br>Gibonni – Kiša (Z'naab)<br>Doja Cat ft. SZA – Kiss Me More |- | 21. || 28. 05. || '''Leopold I. – Edino'''<br>Urban3some – So Long<br>Nipke – Kdaj bo hit || Lil Nas X – Sun Goes Down<br>BTS – Butter<br>'''Leon Bridges – Motorbike''' |- | 22. || 04. 06. || Jure Lesar – Prihajam domov<br>Ninette – Pusti mi<br>'''The Crossroads – Broken'''|| '''Twenty One Pilots – Shy Away'''<br>Olivia Rodrigo – Good 4 U<br>Manic Street Preachers – Orwellian |- | 23. || 11. 06. || Lamai – Tam me najdeš<br>XSKULL8 – Leaves Are Falling<br>'''Younite – Luči'''|| '''Billie Eilish – Lost Cause'''<br>Måneskin – Vent'anni<br>Pocket Palma – Zauvijek |- | 24. || 18. 06. || Amaya – Sanjam sama<br>'''Kokosy – Planeti se vrtijo'''<br>freekind. – Problems || John Mayer – Last Train Home<br>'''Dua Lipa – Love Again'''<br>Nothing But Thieves – Futureproof |- | 25. || 25. 06. || '''Vlado Kreslin in Kombinatke – Nocoj bomo mi prižgali dan'''<br>Legende – Zelena dežela<br>Katalena – Ah, le kaj ti povem || Lorde – Solar Power<br>'''Noel Gallagher's High Flying Birds – We're on Our Way Now'''<br>Chvrches ft. Robert Smith – How Not to Drown |- | 26. || 02. 07. || Tretji kanu – V mestu je vroče<br>'''Koala Voice – Spaghettification'''<br>Alenka Godec – Gremo na morje || Bastille – Distorted Light Beam<br>'''London Grammar – Lord, It's a Feeling'''<br>Ed Sheeran – Bad Habits |- | 27. || 09. 07. || '''Martin Martian ft. Neomi – Roadtrip'''<br>Balladero – Potujem<br>Ekvorna – Mi smo eno || Royal Blood – Oblivion<br>Miley Cyrus ft. Yo-Yo Ma, Chad Smith, Elton John etc. – Nothing Else Matters<br>'''Foo Fighters – Making a Fire (Mark Ronson Re-Version)''' |- | 28. || 16. 07. || '''Joker Out – A sem ti povedal'''<br>Zmelkoow – Zmagali smo<br>Alo!Stari – Kaj naj zaj nareim || '''Måneskin – Beggin''''<br>Big Red Machine & Taylor Swift – Renegade<br>AC/DC – Witch's Spell |- | 29. || 23. 07. || '''Fed Horses – Argentina'''<br>Big Foot Mama – Normalen (Akustika)<br>2B – V.I.L. || '''Billie Eilish – NDA'''<br>Pocket Palma – More<br>John Legend – Crowd Go Crazy |- | 30. || 30. 07. || Ina Shai – What Is<br>'''LMBJK – Dovoljene so vse stvari'''<br>By the Books – RunRun || BTS – Permission to Dance<br>'''Nina Nesbitt – Summer Fling'''<br>Sam Fender – Seventeen Going Under |- | 31. || 06. 08. || Leonart – Jezdim<br>Nipke – Kako se počutiš<br>'''Take Off – Črn ples'''|| Jungle ft. Bas – Romeo<br>'''Jack Savoretti – Too Much History'''<br>Post Malone – Motley Crew |- | 32. || 13. 08. || Sladica ft. Maya – Neki najlepšga<br>'''Andraž Hribar – Barčica'''<br>Corti Collective – Styx || '''Bruno Mars, Anderson Park, SilkSonic – Skate'''<br>Jungle – Truth<br>The Weeknd – Take My Breath |- | 33. || 20. 08. || '''Jet Black Diamonds – Retro anorak'''<br>Peron – Norcev čas<br>Krt – Človek spomina || '''The Killers – Quiet Town'''<br>Lizzo ft. Cardi B. – Rumors<br>Noel Gallagher's HFB – Flying on the Ground |- | 34. || 27. 08. || Hoffman – Dom najinih sanj<br>'''Čedahuči – Odprta knjiga'''<br>White Stain – Lačni || Lorde – Mood Ring<br>Jake Bugg – About Last Night<br>'''Wolf Alice – How Can I Make It OK''' |- | 35. || 03. 09. || Happy Ol' McWeasel – Ni predaje<br>Anu – Profite de la vie<br>'''Lim Smrad in Žila – Panksi iz Ljubljane'''|| Halsey – I'm Not a Woman, I'm a God<br>Rag'n'Bone Man – Alone<br>'''Billie Eilish – Happier Than Ever''' |- | 36. || 10. 09. || Ichisan – Gospa Jesen<br>'''Bo! – Dišiš po morju'''<br>Netbuse – Heavy || '''Chvrches – Good Girls'''<br>Charli XCX – Good Ones<br>Kacey Musgraves – Justified |- | 37. || 17. 09. || Jadranka Juras – Otroci noči<br>Mistermarsh – Udomačeni primati<br>'''Mrfy – Prjatučki'''|| Ed Sheeran – Shivers<br>Urban & 4 – Sama<br>'''Glass Animals – I Don't Wanna Talk (Just Wanna Dance)''' |- | 38. || 24. 09. || '''Sladica ft. Tokac – Dol'''<br>AKA Neomi – Self Service<br>Koala Voice – Postapokaliptični svet || '''Radiohead – If You Say the Word'''<br>Papa Roach – Kill the Noise<br>James Blake – Famous Last Words |- | 39. || 01. 10. || Žena – Gone<br>'''Neisha ft. Zoran Čalić – Le vkup'''<br>Skova – Kraj srečnega imena || Placebo – Beautiful James<br>'''Guns n' Roses – Hard Skool'''<br>The War on Drugs – I Don't Live Here Anymore |- | 40. || 08. 10. || '''Lamai – Kot čutim te jaz'''<br>Rok Predin – Malo pepela<br>2B – Vzemi me || '''Elton John & Stevie Wonder – Finish Line'''<br>White Lies – As I Try Not to Fall Apart<br>BTS & Coldplay – My Universe |- | 41. || 15. 10. || Katalena – Kamenkost<br>'''Sladica ft. Hauptman – Daydreamin' of Cali (Jernej Kržič rmx)'''<br>Killerface – Grem naprej || Lil Nas X – That's What I Want<br>Dave Gahan & Soulsavers – Metal Heart<br>'''Sam Fender – Spit of You''' |- | 42. || 22. 10. || Hamer – Po poti sonca<br>'''Gušti – Še je dobro'''<br>Jacuzzy Krall – Zdejvčaspogledamnazaj || Killers ft. Phoebe Bridgers – Runaway Horses<br>'''Adele – Easy on Me'''<br>Finneas – Love Is Pain |- | 43. || 29. 10. || Taja – Sledim sebi<br>Torul – Resonate<br>'''Leopold I. ft. Hauptman – Pleše po svoje'''|| Olivia Rodrigo – Traitor<br>'''Bryan Adams – So Happy It Hurts'''<br>Swedish House Mafia & The Weeknd – Moth to a Flame |- | 44. || 05. 11. || PTČ ft. Ezra – Čs<br>Simpatico – Spremembe<br>'''Dvajset Dvajset – Življenjska'''|| London Grammar – America<br>Ed Sheeran – Overpass Graffiti<br>'''Alicia Keys – Best of Me''' |- | 45. || 12. 11. || Tina Marinšek – Protistrup<br>freekind. – R.F.T.S.<br>'''Eva Pavli ft. Emkej – Juno'''|| '''Franz Ferdinand – Billy Goodbye'''<br>Stromae – Sante<br>Post Malone & The Weeknd – One Right Now |- | 46. || 19. 11. || '''Bort Ross – Demoni'''<br>Jon Vitezič – Utrip<br>Klon – Tvoja igra, tvoj moment || '''Taylor Swift – All Too Well (Taylor's Version)'''<br>Lorde – Hold No Grudge<br>Beyonce – Be Alive |- | 47. || 26. 11. || Jure Lesar – Malo po malo<br>'''Los Ventilos – Kaj bo prinesel ta večer'''<br>Silence – A Moment's Song || Arlo Parks – Too Good<br>'''Silk Sonic – Smokin' Out the Window'''<br>Rosalia & The Weeknd – La Fama |- | 48. || 03. 12. || Tretji kanu – Rio in Anu<br>Argo – Introspekcija<br>'''Pia Nina – Medey'''|| '''Nick Cave & Warren Ellis – We Are Not Alone'''<br>Self Esteem – I Do This All the Time<br>Eddie Vedder – The Haves |- | 49. || 10. 12. || '''Regen – California'''<br>Lusterdam – Barve premoga so njene oči<br>Younite – Pričakovanja || '''Foo Fighters – Love Dies Young'''<br>Phoebe Bridgers – Day After Tomorrow<br>White Lies – I Don't Want to Go to Mars |- | 50. || 17. 12. || Iztok Mlakar – Deadline Blues<br>'''Hamo & Tribute2Love – Vse lepo za vse'''<br>Bossa De Novo – Twist || Michael Bublé − The Christmas Sweater<br>Kelly Clarkson – Christmas Isn't Canceled (Just You)<br>'''Ed Sheeran & Elton John – Merry Christmas''' |- | 51. || 24. 12. || Bo! – A me čutiš<br>'''Jet Black Diamonds – Še zadnjič'''<br>Smaal Tokk – Za usje sam || Johnny Marr – Hideaway Girl<br>'''AC/DC – Throught the Mists of Time'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – The River Is Rising |- | 52. || 31. 12. || Ninette – Pusti mi<br>'''Balladero – Najina'''<br>Sladica ft. Maya – Neki najlepšga || Olivia Rodrigo – Drivers License<br>'''Greta Van Fleet – Heat Above'''<br>Halsey – I Am Not a Woman, I'm a God |} ===2022=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 07. 01. || Pavlov – Kormoran (Nisem moril)<br>Monolits – Prej in potem<br>'''Drill ft. Amaya – Mladi samo enkrat'''|| Wolf Alice – Delicious Things<br>The War on Drugs – Change<br>'''Joss Stone – Never Forget My Love''' |- | 2. || 14. 01. || '''Tabu – Zmaji'''<br>Hoffman – Preproste stvari<br>Chateau – Zvezde vedo || James Morrison – Don't Mess with Love<br>'''Adele – Oh My God'''<br>The Weeknd – Sacrifice |- | 3. || 21. 01. || King Foo – Vse je večno<br>Čedahuči – Dramilo (Zbudi me)<br>'''Before Time – Črne slike'''|| Stromae – L'enfer<br>'''Muse – Won't Stand Down'''<br>Beti – Bez ljubavi |- | 4. || 28. 01. || '''Lamai – Stopinje'''<br>Vazz – Luna<br>Koala Voice – Silly Plant || Gayle – ABCDEFU<br>Laura Pausini – Scatola<br>'''Lana Del Rey – Watercolor Eyes''' |- | 5. || 04. 02. || Silence – Vihar, vihar<br>'''Fat Butlers – Tukaj sva'''<br>Uroš Planinc Group – Najin dan || Tove Lo – How Long<br>Elisa – A tempo perso<br>'''George Ezra – Anyone for You''' |- | 6. || 11. 02. || '''Taja – Na novo'''<br>Suburbian – Tvoji lasje<br>De Liri – Visoko || '''Red Hot Chili Peppers – Black Summer'''<br>Holly Humberstone – London Is Lonely<br>Mahmood & Blanco – Brividi |- | 7. || 18. 02. || Kiwi Flash – Mafija (Skrivni posli)<br>'''Le Serpentine – Ostani'''<br>2B – Ko gledam || Arlo Parks – Softly<br>PVRIS – My Way<br>'''The Linda Lindas – Growing Up''' |- | 8. || 25. 02. || '''Plateau – Nič vedeti'''<br>Gušti ft. Leyre – Nova romantika<br>zalagasper – Love Letter || '''Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic – Love's Train'''<br>Sharon Van Etten – Porta<br>Portugal. The Man – What, Me Worry? |- | 9. || 04. 03. || Marvin & Zarja – 100 strganih strun<br>'''Hamo & Tribute2Love – Zato ker je mraz'''<br>K.A.T. & Dacho – Ti || '''Florence & The Machine – King'''<br>Tears for Fears – Break the Man<br>Swedish House Mafia ft. Sting – Redlight |- | 10. || 11. 03. || Batista Cadillac – Mim pravil<br>'''Happy Ol' McWeasel – Last Good Chance'''<br>Zoran Predin – In jaz te bom žgečkal || Avril Lavigne ft. Blackbear – Love It When You Hate Me<br>'''Eddie Vedder – Brother the Cloud'''<br>Haim – Lost Track |- | 11. || 18. 03. || '''Hauptman – Sledim'''<br>Vlado Kreslin – Včeraj sem sanjal<br>Hoffman – Kdo si || Tove Styrke – Show Me Love<br>'''Stromae – Fils de joie'''<br>Dave – Starlight |- | 12. || 25. 03. || Paul Grem – Omama<br>'''AKA Neomi – Wedding Bouquet'''<br>Zmelkoow – Ke' mona || Arcade Fire – Afterlife<br>Elodie – Bagno a mezzanotte<br>'''Band of Horses – Warning Signs''' |- | 13. || 01. 04. || Bordo – Drevored<br>Bowrain & Brina – Čas je<br>'''Ember – Sam'''|| Muse – Compliance<br>Lykke Li – No Hotel<br>'''Placebo – Sad White Reggae''' |- | 14. || 08. 04. || Lara Love & Sky – O naju<br>zalagasper – oblike oblakov<br>'''Folk idoli – Moje srce'''|| Harry Styles – As It Was<br>Maren Morris – Humble Quest<br>'''Liam Gallagher – C'mon You Know''' |- | 15. || 15. 04. || Rok Predin – Zlata kravata<br>'''Joker Out – Barve oceana'''<br>Jacuzzy Krall – Eno le dva || '''Red Hot Chili Peppers – Not the One'''<br>Florence and the Machine – My Love<br>Foals – Looking High |- | 16. || 22. 04. || Čedahuči – Če kdo ve, kje je<br>Ditka – Cold Heart<br>'''Emkej – Ljujezen'''|| Keith Urban – Nightfalls<br>'''Interpol – Toni'''<br>The Weeknd – Out of Time |- | 17. || 29. 04. || Drevored – Favona<br>Masayah – Ni panike<br>'''MRFY – Angeli'''|| Imagine Dragons – Bones<br>'''Lizzo – About Damn Time'''<br>Shawn Mendes – When You're Gone |- | 18. || 06. 05. || Bo! – Iluzija<br>'''I.C.E. – Kar te dela živega'''<br>NoAir – Love Indifferent || Jack Harlow – First Class<br>'''Ed Sheeran – 2Step'''<br>Sigrid & Bring Me the Horizon – Bad Life |- | 19. || 13. 05. || '''Neisha – Dvigam jadra'''<br>AKA Neomi – Growing Old<br>Kevin Koradin & 2B – Še včeraj || Maro – Saudade, saudade<br>Arcade Fire – The Lightning I, II<br>'''Lady Gaga – Hold My Hand''' |- | 20. || 20. 05. || '''Tina Marinšek – Poveljnik'''<br>Jure Lesar – Gdč. Blond<br>Panda – Daj mi povej (Zguba) || Rammstein – Angst<br>'''Florence + The Machine – Free'''<br>Kendrick Lamar – The Heart Part 5 |- | 21. || 27. 05. || Nipke – Skp se mava dobr<br>Jet Black Diamonds – Večvredne romance<br>'''Hamo & Tribute2Love – Sončen dan'''|| Harry Styles – Late Night Talking<br>'''Diana Ross ft. Tame Impala – Turn Up the Sunshine'''<br>Post Malone ft. Roddy Ricch – Cooped Up |- | 22. || 03. 06. || '''Masharik – Stran od oči'''<br>freekind. – Visualize<br>Gušti – Nikomur ne poveš || Calvin Harris, Dua Lipa, Young Thug – Potion<br>Fabri Fibra, Colapesce, Dimartino – Propaganda<br>'''George Ezra – Green Green Grass''' |- | 23. || 10. 06. || Lamai – Mali strahovi<br>Drone Society – Ellie<br>'''Glač – Do naslednjič'''|| '''Muse – Will of the People'''<br>Jovanotti & Sixpm – I Love You Baby<br>Def Leppard – Kick |- | 24. || 17. 06. || The Margins – Barve<br>'''Mrfy – San Francisco'''<br>Dr Um & Mrigo ft. Semo – Ne pozabi || Lorde – Secrets from a Girl (Who's Seen It All)<br>Paolo Nutini – Through the Echoes<br>'''Red Hot Chili Peppers – Nerve Flip''' |- | 25. || 24. 06. || Haiku Garden – Levitate<br>Samantha Maya – Adrenalin<br>'''Leopold I. – Kinderšpil'''|| Foals – 2001<br>'''Eminem ft. Ceelo Green – The King and I'''<br>Drake – Falling Back |- | 26. || 01. 07. || Simpatico – Mona<br>Lusterdam – Pikice<br>'''Alo!Stari – Prie tako leto'''|| Beyoncé – Break My Soul<br>'''Pixies – There's a Moon On'''<br>Kacey Musgraves – Can't Help Falling in Love |- | 27. || 08. 07. || Avtomobili – Pridi na obalo<br>'''Balladero – Marelice'''<br>Dimek in Davor Klarić & Aleksandra Ilijevski – Saj si moja || '''Taylor Swift – Carolina'''<br>Bilderbuch – Baby, dass du es weißt<br>Francesca Michielin – Bonsoir |- | 28. || 15. 07. || '''Ana Pupedan – Življenja čaše'''<br>King Foo – Sometimes I Talk with Myself<br>Ghet x Stalker – Z bloka hit || King Princess – Change the Locks<br>'''James Bay – Save Your Love'''<br>Pale Waves – Jealousy |- | 29. || 22. 07. || '''3:rma – Country Club at Five'''<br>Eva Pavli – Tuki zdej<br>Regen – Youth || The 1975 – Part of the Band<br>'''Gorillaz ft. Thundercat – Cracker Island''' <br>Lola Marsh – Love Me on the Phone |- | 30. || 29. 07. || Futurski – Hoarder misli<br>'''Manca Berlec – Morje'''<br>Pliš – Pistacija || Lizzo – 2 Be Loved (Am I Ready)<br>Maggie Rogers – Horses<br>'''Pink – Irrelevant''' |- | 31. || 05. 08. || Domen Don Holc – Tak je tak bo<br>Tschimy ft. LAV – Molokai<br>'''Hoffman – Um moje drugo je srce'''|| Jack White – A Tip from You to Me<br>'''Billie Eilish – TV'''<br>Marcus Mumford – Grace |- | 32. || 12. 08. || '''Tretji kanu – Na zadnji julijski dan'''<br>Peron – Prepih<br>NoAir – Rather || Calvin Harris ft. Normani, Tinashe & Offset – New to You<br>The Killers – Boy<br>'''Robbie Williams – Lost''' |- | 33. || 19. 08. || '''Drago Mislej Mef in NOB – Sputnik'''<br>Astrid – Hey, Julie<br>Bas in Glas – Politični (u)boj || '''The 1975 – Happiness'''<br>Jamie T. – The Old Style Raiders<br>Years & Years – American Boy |- | 34. || 26. 08. || Haiku Garden – Loose Contacts<br>'''Jet Black Diamonds – Daj le daj'''<br>YamYam ft. Gaia – Paranoia || '''Paolo Nutini – Radio'''<br>Aitch, Ed Sheeran – My G<br>Lauv – Stranger |- | 35. || 02. 09. || Taja – Čutim ritem<br>'''Joker Out – Katrina'''<br>Plateau – Neimenovana || The National ft. Bon Iver – Weird Goodbyes<br>Dove Cameron – Breakfast<br>'''Elton John & Britney Spears – Hold Me Closer''' |- | 36. || 09. 09. || Fed Horses – Ljubezen<br>SBO ft. Anja Rupel – Salem<br>'''LUMA – Love Again'''|| '''Arctic Monkeys – There's Better Be a Mirrorball'''<br>Muse – You Make Me Feel Like It's Halloween<br>Youngblud – Tissues |- | 37. || 16. 09. || I.C.E. – Nepopisan list<br>'''AKA Neomi – Nočna zver'''<br>Kühlschrank – V maju || Lewis Capaldi – Forget Me<br>'''Tiziano Ferro – La vita splendida'''<br>Suede – She Still Leads Me |- | 38. || 23. 09. || Bordo – Nebo<br>'''Đoko – Blok 22'''<br>Avtomobili – Dovoli da || Blackpink – Shut Down<br>'''Miksu / Macloud & makko – Nachts wach'''<br>Rina Sawayama – Hold the Girl |- | 39. || 30. 09. || '''MRFY – Tobogan'''<br>Anika Horvat – Vse bo še dobro<br>freekind. – Happiness || Sam Smith ft. Kim Petras – Unholy<br>Joy Oladokun – Purple Haze<br>'''Red Hot Chili Peppers – Eddie''' |- | 40. || 07. 10. || BO! – Vseeno<br>'''Miha Koren ft. Hamo – Song za dobro jutro'''<br>Plateau – Nova koža || '''Bruce Springsteen – Do I Love You (Indeed I Do)'''<br>The Smashing Pumpkins – Beguiled<br>The 1975 – I'm in Love with You |- | 41. || 14. 10. || '''Batista Cadillac – Svet se podira vase'''<br>Kingreen – Spet<br>Not Exactly Lost – Mala okna || Christine and the Queens – rien dire<br>'''Arctic Monkeys – Body Paint'''<br>Vianney ft. Ed Sheeran – Call on Me |- | 42. || 21. 10. || Alo!Stari x Emkej − Nea guši<br>Samantha Maya − Yin & Yang<br>'''Ice on Fire − Zadnji ples'''|| blink-182 − Edging<br>Fedez ft. Salmo − Viola<br>'''Queen − Face It Alone''' |- | 43. || 28. 10. || Klon − Nazaj<br>'''Drill − Po dežju'''<br>Maja Založnik − Orion || Taylor Swift − Anti-Hero<br>'''Bruce Springsteen − Nightshift'''<br>Annalisa − Bellissima |- | 44. || 04. 11. || '''Masayah – Baby'''<br>Društvo mrtvih pesnikov in Corcoras – Mraz<br>Zmelkoow – Ko bom prišel spet nazaj || Rihanna – Lift Me Up<br>Kendrick Lamar ft. Blxst & Amanda Reifer – Die Hard<br>'''Adele – I Drink Wine''' |- | 45. || 11. 11. || Vazz – Gotan Project<br>Neisha – Manjkaš mi<br>'''Kokosy – Lana ne'''|| Harry Styles – Music for a Sushi Restaurant<br>Pink – Never Gonna Not Dance Again<br>'''Gorillaz – Baby Queen''' |- | 46. || 18. 11. || '''Emkej – Trezn'''<br>Evol Ai – Rutina<br>Silence – Dead Man || Steve Lacy – Bad Habit<br>'''Wet Leg – Chaise Longue'''<br>Phoenix – After Midnight |- | 47. || 25. 11. || Posebni Gostje in Čedahuči − Sam greva!<br>MEF & Narodnoosvobodilni Bend − Kot se zdi<br>'''Lumberjack − Nisem isti'''|| '''Paolo Nutini − Acid Eyes'''<br><small>Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic w/ Thundercat & Bootsy − After Last Night</small><br>Kaiser Chiefs − How 2 Dance |- | 48. || 02. 12. || Balladero – Toplo<br>Lara Love & Sky – Nisva za skupi<br>'''Paul Grem – Hladen dan'''|| '''Metallica – Lux Æterna'''<br>Phoebe Bridgers – So Much Wine<br>Röyksopp ft. Susanne Sundfør – Stay Awhile |- | 49. || 09. 12. || Lusterdam − Suši<br>'''Hauptman − Če bi vedel'''<br>Big Foot Mama − November (v živo Stožice) || Lewis Capaldi − Pointless<br>Jovanotti − Se lo senti lo sai<br>'''Bruce Springsteen − Turn Back the Hands of Time''' |- | 50. || 16. 12. || AMAYA − Rdeče<br>'''Jure Lesar − Center'''<br>freekind. − Good Vibrations || SZA − Nobody Gets Me<br>Elodie − Ok. Respira<br>'''Dove Cameron − Girl Like Me''' |- | 51. || 23. 12. || Before Time – Omni<br>Fed Horses – Dež je za novo leto<br>'''Plateau – Levi govorijo'''|| '''Lana Del Rey – Did You Know That There's a Tunnel Under Ocean Blvd'''<br>Måneskin – La fine<br>The Weeknd – Nothing Is Lost (You Give Me Strength) |- | 52. || 30. 12. || Masayah – Ni panike<br>'''Posebni gostje in Čedahuči – Sam greva!'''<br>Vazz – Gotan Project || '''Harry Styles – As It Was'''<br>Taylor Swift – Anti-Hero<br>Paolo Nutini – Through the Echoes |} ===2023=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 06. 01. || Joker Out – Novi val<br>'''Funk Fact – Takes Time'''<br>Žigan Krajnčan – Žar ljubezni || Pale Waves – Clean<br>'''RAYE, 070 Shake – Escapism.'''<br>The 1975 – About You |- | 13. 01. || Maša ft. Klemen Kotar – Ona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pusti mi prižgano luč'''<br>Dora Tomori – new religion || Maggie Rogers – Shatter<br>'''U2 – Pride (In the Name of Love) <small>[Songs of Surrender]</small>'''<br>Sugababes – Today |- | 20. 01. || AKA Neomi – Bakhantka<br>Zmelkoow – Sonja se sanka<br>'''I.C.E. – Flow'''|| '''Miley Cyrus – Flowers'''<br>Taylor Swift – Lavender Haze<br>Elle King – Tulsa |- | 27. 01. || '''LPS – Osem korakov'''<br>Veronika Nikolovska – Easy<br>KRT – 2020 || '''Iggy Pop – Strung Out Johnny'''<br>Sans Soucis – All Over This Party<br>Ed Sheeran – F64 |- | 03. 02. || '''Martin Martian – Sonce'''<br>Tokac & Emanuela – Ne odhajaj<br>The Crossroads – My Love || Gorillaz ft. Adeleye Omotayo – Silent Running<br>'''Sam Smith – I'm Not Here to Make Friends'''<br>Black Honey – Heavy |- | 10. 02. || '''Hauptman ft. Iza – Bliže'''<br>Kiwi Flash – Care sam<br>Itch – Just Don't Let Me Down || '''Zaz – De couleurs vives'''<br>Arlo Parks – Weightless<br>Rosalía – LLYLM |- | 17. 02. || Anomalo – Jutro brez vonja<br>Mate Bro – Lo fi jutro<br>'''Taja – Za trenutek'''|| '''Depeche Mode – Ghosts Again'''<br>Marco Mengoni – Due vite<br>Metro Boomin, The Weeknd, 21 Savage – Creepin' |- | 24. 02. || Vazz – Hrbtenica<br>'''KOKOSY – Lukatova mami'''<br>Leopold I. – Čizi || '''Lizzo ft. SZA – Special'''<br>Lazza – Cenere<br>Beyoncé – Cuff It (Wetter Remix) |- | 03. 03. || Neisha ft. Matevž Šalehar - Hamo – Res je čudno<br>'''2B – Do 5. dimenzije'''<br>Vlado Kreslin – Skači Marko || The Weeknd & Ariana Grande – Die for You (Remix)<br>'''Linkin Park – Lost'''<br>Alfa – Le cose in comune |- | 10. 03. || Fed Horses – MLAD<br>'''Nipke – Tvoja revolucija'''<br>Zoran Predin – Moja prva molitev || '''P!NK – When I Get There'''<br>Arctic Monkeys – Sculptures of Anything Goes<br>Niall Horan – Heaven |- | 17. 03. || '''Smetnaki – Hotel mama'''<br>Mi2 – Le zaspi<br>Lumberjack – Usodna || '''RAYE – Ice Cream Man.'''<br>The National – New Order T-Shirt<br>CHVRCHES – Over |- | 24. 03. || Anja Pavlin & Robert Likar − Meni<br>'''Happy Ol' McWeasel − 100 Years'''<br>Drevored − Lovim mladost nazaj || Florence + The Machine − Just a Girl<br>Miley Cyrus − River<br>'''Larkin Poe − Bad Spell''' |- | 31. 03. || '''Batista Cadillac ft. Amaya − Pust me do besede'''<br>The Margins − Krasni nori svet<br>Dare Kaurič & Davor Gobac − Muzika za ples || '''Lana Del Rey − The Grants'''<br>Peter Fox − Vergessen wie<br>Christine and the Queens − To Be Honest |- | 07. 04. || '''<small>Thomas March & Vsemirje Collective – Povej, kaj misliš (tišina mi je prenaglas)</small>'''<br>Alo!Stari – Preživeli smo še eno noč<br>Domen Don Holc – Lucy & Molly || Rina Sawayama – Eye for an Eye<br>'''Madame – Quanto forte ti pensavo'''<br>Paolo Nutini – Shine a Light |- | 14. 04. || Hauptman − Lejla<br>Andraž Hribar − Daleč stran<br>'''Fat Butlers − Vsak trenutek'''|| boygenius – Not Strong Enough<br>'''Gorillaz ft. Stevie Nicks − Oil'''<br>Drake − Search & Rescue |- | 21. 04. || '''Folk idoli − Slepa ulica 2'''<br>freekind. − Bright Light<br>Tschimy − Perje || Daisy Jones & The Six − Let Me Down Easy<br>'''Greta Van Fleet − Meeting the Master'''<br>ROSALÍA & Rauw Alejandro − BESO |- | 28. 04. || '''larao − no rules'''<br>Mate Bro − Preblizu pleševa<br>Hoffman − Ptice sanj || Nothing But Thieves − Welcome to the DCC<br>Post Malone − Chemical<br>'''Tash Sultana − James Dean''' |- | 05. 05. || Masayah − Zavedno<br>Pavlov − V ustih bleda<br>'''AKA Neomi ft. Aleksandra Ilijevski − Vesolje'''|| The National ft. Taylor Swift − The Alcott<br>'''Foo Fighters − Rescued'''<br>Ed Sheeran − Boat |- | 12. 05. || '''Joker Out – Carpe Diem'''<br>Leila Aleksandra – Rajske ptice<br>Avtomobili – Zato ti želim || Harry Styles – Satellite<br>Grupo Frontera x Bad Bunny – un x100to<br>'''Rita Ora ft. Fatboy Slim – Praising You''' |- | 19. 05. || Nenad Kriljiv – Ne glej me<br>Tretji kanu – Naj me odnesejo<br>'''Revolucija volkov – Bodete kot trni'''|| '''Käärijä – Cha Cha Cha'''<br>Jorja Smith – Little Things<br>Chet Faker – Something Like This |- | 26. 05. || Ezra – Lik!<br>Dora Tomori – Mosquito Bite<br>'''Jet Black Diamonds – Strah me je'''|| Blur – The Narcissist<br>'''Lana Del Rey – Say Yes to Heaven'''<br>Depeche Mode – Wagging Tongue |- | 02. 06. || EET − Moja igra<br>'''Ana Soklič − Bohinian Girl, Bohemian Woman'''<br>Gušti − Kanarčki in orli || Hozier − Francesca<br>'''Marco Mengoni, Elodie − Pazza musica'''<br>Noel Gallagher's High Flying Birds − Council Skies |- | 09. 06. || '''Tabu − Vsak dan'''<br>Mistermarsh − Umetnost lahke gravitacije<br>Šank Rock − Se še spomniš || Taylor Swift ft. Ice Spice − Karma<br>'''Royal Blood − Mountains at Midnight'''<br>Dua Lipa − Dance the Night |- | 16. 06. || Zadnji na spisku – Spremembe<br>I.C.E. – A še verjamemo<br>'''Lumberjack – Sam'''|| Arlo Parks – Devotion<br>Miranda Lambert ft. Leon Bridges – If You Were Mine<br>'''Sam Smith, Madonna – VULGAR''' |- | 23. 06. || '''KOKOSY − Marija'''<br>Plateau − Najdem te še kdaj<br>Nick Thermal − Superstar || '''Miley Cyrus − Jaded'''<br>Greta Van Fleet − Farewell for Now<br>Bastille ft. Ella Eyre − No Angels |- | 30. 06. || Borghesia – Ni upanja, ni strahu (Trg svobode mix)<br>freekind. – Found Love<br>'''Lamai – Če bila bi ti'''|| LANY – Love at First Fight<br>Fedez, Annalisa, Articolo 31 – Disco paradise<br>'''Foo Fighters – Show Me How''' |- | 07. 07. || '''Stalker − Volare'''<br>Andraž Hribar − Prvi ples<br>RANR − french love connection || Olivia Rodrigo − vampire<br>Dolly Parton ft. Rob Halford − Bygones<br>'''Queens of the Stone Age − Emotion Sickness''' |- | 14. 07. || '''Blaž Mencinger – Teci, teci, teci'''<br>Koala Voice – The Bigger the City<br>Lean Kozlar Luigi – Nedelja zjutraj || Bully – All I Do<br>'''Gabriels – Glory'''<br>Luke Combs – Fast Car |- | 21. 07. || 2nite − Ni mi več žou<br>MRFY − Najlepše bitje<br>'''Taja − Po stranpoteh'''|| '''The 1975 − Looking for Somebody (To Love)'''<br>Crystal Fighters − Manifest<br>Post Malone − Overdrive |- | 28. 07. || Bad Lori – happysad<br>'''Ember – Cukr'''<br>Špela Cesar – Te mam || '''Chris Stapleton – White Horse'''<br>Elle Coves – Summer<br>Jacob Collier – WELLLL |- | 04. 08. || UM − Pot<br>GossipRadio − Won't Be Fine<br>'''PTČ − SNAPBACK'''|| Harry Styles − Daylight<br>'''Billie Eilish − What Was I Made For?'''<br>Blur − Barbaric |- | 11. 08. || '''Imset – Bel vohun'''<br>ZHA – Midva<br>Zadnji na spisku – Novi cajti || '''Taylor Swift – I Can See You (Taylor's Version)'''<br>Greta Van Fleet – The Falling Sky<br>Jorja Smith – GO GO GO |- | 18. 08. || '''Petsto metrov – Dobro jutro'''<br>Blu.sine – Spet<br>EZRA – LMK || '''Foo Fighters – Under You'''<br>Post Malone – Mourning<br>The Linda Lindas – Resolution/Revolution |- | 25. 08. || Đoko – Puli<br>'''Fat Butlers – Kot je nekoč bilo'''<br>Neon Jupiter – Zvezdni prah || '''Olivia Rodrigo – bad idea right?'''<br>Baba Yaga – Baterije<br>Hozier ft. Brandi Carlile – Damage Gets Done |- | 01. 09. || '''Tschimy – Dialog'''<br>Torul – We Don't Care<br>Boštjan Meh – Ogenj || The Killers – Your Side of Town<br>'''The Kolors – Italodisco'''<br>Guns N' Roses – Perhaps |- | 08. 09. || No Offence! − Male zmage<br>'''Jet Black Diamonds − Pridni fantje'''<br>Demm − Mislim pač, okej? || Miley Cyrus − Used to Be Young<br>'''The Rolling Stones − Angry'''<br>Holly Humberstone − Antichrist |- | 15. 09. || RANR − Dolgo ne<br>'''Jon Vitezič − Vesolje za dva'''<br>Sedem dni v maju − Jeans in Puloverka || Timbaland, Nelly Furtado, Justin Timberlake − Keep Going Up<br>'''Duran Duran − Danse Macabre'''<br>Kylie Minogue − Tension |- | 22. 09. || N3 − Sédè<br>Lara Love & Sky − Anima<br>'''Le Serpentine − Nov začetek'''|| '''Royal Blood − Shiner in the Dark'''<br>boygenius − $20<br>The Struts − Rockstar |- | 29. 09. || Siddharta – Prepovedana<br>'''Kiwi Flash ft. UM – 080'''<br>Grizl – Nauči se pasti || '''Depeche Mode – My Favourite Stranger'''<br>Negramaro, Fabri Fibra – Fino al giorno nuovo<br>Róisín Murphy – CooCool |- | 06. 10. || Vlado Kreslin – S tabo je izi (Americana)<br>'''LPS – Insomnia'''<br>Laibach ft. Donna Marina Martersson – The Engine of Survival || '''U2 – Atomic City'''<br>Troye Sivan – Got Me Started<br>Bruce Springsteen & Patti Scialfa – Addicted to Romance |- | 13. 10. || '''Regen – Rada znala bi plesati'''<br>Joker Out – Sunny Side of London<br>zalagasper – Morski psi || Doja Cat – Paint the Town Red<br>'''<small>The Rolling Stones ft. Lady Gaga, Stevie Wonder – Sweet Sound of Heaven</small>'''<br>Rick Astley – Never Gonna Stop |- | 20. 10. || '''Plateau – Dens!'''<br>King Foo – Once & Forever<br>GLAČ – Poizkus št. 2 || '''Blink-182 – One More Time'''<br>Baba Yaga – Alergija<br>Black Pumas – More Than a Love Song |- | 27. 10. || Tschimy – Polikarbonat<br>Koala Voice – Late for the Party<br>'''Jure Lesar – Poglej ven, poglej'''|| The Vaccines – Heartbreak Kid<br>Olivia Rodrigo – get him back!<br>'''The Libertines – Run Run Run''' |- | 03. 11. || '''Bort Ross – K tebi odpeljem svoje srce'''<br>AKA Neomi – Tenis<br>Krt – Komu je mar || Duran Duran ft. Victoria DeAngelis – Psycho Killer<br>'''Taylor Swift – "Slut!" (Taylor's Version)'''<br>Lenny Kravitz – TK421 |- | 10. 11. || '''Masharik – Brat moj'''<br>Leonart – Imam vse<br>Tretji kanu – Ali čutiš || UMI – why dont we go<br>'''The Beatles – Now and Then'''<br>Q – Changes |- | 17. 11. || '''Alo!Stari x Naja – Glavno, da midva sma skup'''<br>Bilbi – Dolge luči<br>Rok Predin – Vrtiljak || '''Green Day – Look Ma, No Brains!'''<br>Dua Lipa – Houdini<br>Zach Bryan ft. Kacey Musgraves – I Remember |- | 24. 11. || 2B – Vredno Hollywooda<br>Liamere – Settle Down<br>'''Zgrešeni primeri – Karkoli'''|| Chris Stapleton – South Dakota'''<br>Måneskin – VALENTINE'''<br>MGMT – Mother Nature |- | 01. 12. || Lumberjack − Bela laž<br>'''Romachild − Matador'''<br>Imset − Prepad || Gossip − Crazy Again<br>'''Suede − The Sadness in You, the Sadness in Me'''<br>Paloma Faith − Bad Woman |- | 08. 12. || MAYA – Vse kar maš<br>'''Fed Horses – 0.. s teboj'''<br>I.C.E. – Vikend || Jacob Collier – Witness Me<br>Fizz – Close One<br>'''Frank Carter & The Rattlesnakes – Brambles''' |- | 15. 12. || Domen Don Holc – Najeta pištola<br>Masaž – Kardio<br>'''Kokosy – Mislim nate'''|| '''Alicia Keys – Lifeline'''<br>Sidecars – Hasta que cierro los ojos<br>Charli XCX & Sam Smith – In the City |- | 22. 12. || Mate Bro – Tista<br>Happy Ol' McWeasel – Somewhere<br>'''Eni od sedmih milijard – Film za nedolžne'''|| Jorja Smith – Stay Another Day<br>'''Noah Kahan – Stick Season'''<br>Jimmy Fallon & Meghan Trainor – Wrap Me Up |- | 29. 12. || '''Hauptman − Lejla'''<br>Masayah − Zavedno<br>Tschimy − Polikarbonat || '''Gorillaz ft. Adeleye Omotayo − Silent Running'''<br>Marco Mengoni − Due vite<br>The National ft. Taylor Swift − The Alcott |} ===2024=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 05. 01. || EET – Med odmevi<br>Siddharta – 1Minuta<br>'''Demm – Spet sem si zaspal'''|| The Vaccines – Lunar Eclipse<br>'''Taylor Swift – Is It Over Now? (Taylor's Version)'''<br>CCOSMO – Tauchen |- | 12. 01. || '''Leopold I. – Tista zakartana ura'''<br>Jet Black Diamonds – Belo sonce<br>MRFY – RonRon || Sabrina Carpenter – Feather<br>'''The Killers – Spirit'''<br>Ilsey – No California |- | 19. 01. || ZHA – Sam zdej<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Ideje boga'''<br>Thomas March & Vincere Collective – Padam || '''Lewis Capaldi – Strangers'''<br>Liam Gallagher & John Squire – Just Another Rainbow<br>Troye Sivan – One of Your Girls |- | 26. 01. || Kavč – Usedi se z mano<br>Generator – Sentish<br>'''Ice on Fire – 2024'''|| Sheryl Crow – Evolution<br>'''The Black Keys – Beautiful People (Stay High)'''<br>Ariana Grande – yes, and? |- | 02. 02. || Jure Lesar – Zanimivo je<br>freekind. – Made It<br>'''Leonart – Sanjam te'''|| '''Norah Jones – Running'''<br>IDLES – Gift Horse<br>Kali Uchis, Peso Pluma – Igual que un ángel |- | 09. 02. || '''AKA Neomi – Vroča kopel'''<br>Masharik – Otroci cvetja<br>Čedahuči – Medved (Ne grem nazaj) || Justin Timberlake – Selfish<br>'''Billy Joel – Turn the Lights Back On'''<br>Nothing But Thieves – Oh No :: He Said What? |- | 16. 02. || '''LPS – Počakaj me'''<br>Eightbomb – Gone in 60 seconds<br>Stella – Zločinec || Geolier – I p' me, tu p' te<br>The Last Dinner Party – The Feminine Urge<br>'''Mahmood – Tuta Gold''' |- | 23. 02. || '''Plateau – Reka'''<br>Samo Sam – Super fant<br>Anika Horvat – Zvezda || Kacey Musgraves – Deeper Well<br>'''Dua Lipa – Training Season'''<br>Beyoncé – Texas Hold 'Em |- | 01. 03. || '''Skova in Skovani – Mestne luči'''<br>Joker Out – Everybody's Waiting<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih || Kings of Leon – Mustang<br>Kaiser Chiefs – Beautiful Girl<br>'''Pearl Jam – Dark Matter''' |- | 08. 03. || '''Harpier – Ne pusti'''<br>Vazz – Ljubljana podtalno<br>Bilbi – Starši || Djo – End of Beginning<br>SZA – Saturn<br>'''Twenty One Pilots – Overcompensate''' |- | 15. 03. || Lara Baruca – Ko hodiš nad oblaki<br>Kikcs – Okostnjaki<br>'''Stari pes – Moja'''|| Teddy Swims – Lose Control<br>'''Nick Cave & The Bad Seeds – Wild God'''<br>Ye, Ty Dolla $ign – Carnival |- | 22. 03. || '''Niet – Tema rjove skozi mesto'''<br>Alo!Stari – Spali bomo te ko bomo mrtvi<br>Zmelkoow – Še dobro || Justin Timberlake – No Angels<br>'''Mew – Posatenebre'''<br>Zayn – What I Am |- | 29. 03. || Koala Voice – Vest<br>Romachild – Vzem si ga<br>'''Fed Horses – Tudi to je življenje'''|| '''Olivia Rodrigo – Obsessed'''<br>Hozier – Too Sweet<br>Lizzy McAlpine – I Guess |- | 05. 04. || EMBER – Katarza<br>'''Maša in Klemen – Včasih'''<br>Big Foot Mama – Obseden z njo || '''Beyonce & Miley Cyrus – II Most Wanted'''<br>Geolier & Ultimo – L'ultima poesia<br>Moby & Lady Blackbird – Dark Days |- | 12. 04. || 2B – Pustolovsko srce<br>Žile – Rečem kar mislm<br>'''BOOOM! – Avantura'''|| Glass Animals – Creatures in Heaven<br>Future, Metro Boomin, Kendrick Lamar – Like That<br>'''Benson Boone – Cry''' |- | 19. 04. || Vesna – Čisto počasi<br>'''Jet Black Diamonds – Vlak'''<br>Regen – Suburbia || Kings of Leon – Split Screen<br>'''Dua Lipa – Illusion'''<br>The Black Keys – On the Game |- | 26. 04. || Plateau – Mali princ<br>KiNG FOO – Something to Remember<br>'''AKA Neomi ft. Štras – Težišče'''|| Vampire Weekend – Mary Boone<br>'''Taylor Swift ft. Post Malone – Fortnight'''<br>Teddy Swims – The Door |- | 03. 05. || '''Babooni ft. Jena – Enkrat bo v redu'''<br>Maja Keuc – Labirint<br>Jure Lesar in Krila ptice – Lep dan || Cigarettes After Sex – Dark Vacay<br>bnkr44, Pino D'Angiò – Ma che idea<br>'''Pearl Jam – Wreckage''' |- | 10. 05. || '''Lara Baruca – Nabiram zvezde'''<br>Kiwi Flash – Spušča se sonce<br>Tin Božič – Kruh in mortadela || The Last Dinner Party – Sinner<br>'''Dua Lipa – These Walls'''<br>Sabrina Carpenter – Espresso |- | 17. 05. || Yoko Nono – Se ti zdi?<br>Masharik – Skupaj<br>'''Harpier – Grem nazaj'''|| '''Kings of Leon – Nowhere to Run'''<br>Carbonne – Imagine<br>Post Malone ft. Morgan Wallen – I Had Some Help |- | 24. 05. || '''Hamo & Tribute 2 Love – Mali mož (Čao sonce)'''<br>Kokosy – Srce<br>Društvo mrtvih pesnikov – X sonca || '''Billie Eilish – Lunch'''<br>La Rappresentante di Lista – Paradiso<br>Noah Kahan, Post Malone – Dial Drunk |- | 31. 05. || Masayah – Cigaret<br>'''Cona40 – SmPlanet'''<br>Maja Keuc – Mavrične oči || Twenty One Pilots – The Craving<br>'''The Kolors – Karma'''<br>Rag'n'Bone Man – What Do You Believe In? |- | 07. 06. || Buržuazija – Hint<br>Boštjan Dermol – Sonce<br>'''Liquid Gasoline – Neznan'''|| Eminem – Houdini<br>'''Lenny Kravitz – Paralyzed'''<br>Foster the People – Lost in Space |- | 14. 06. || Ichisan – Vertigo<br>Gušti – Nehati ne nehati<br>'''Kontradikshn – Vesolje posodil kolegu'''|| '''Billie Eilish – Chihiro'''<br>Meduza, OneRepublic, Leony – Fire<br>Cigarettes After Sex – Baby Blue Movie |- | 21. 06. || '''Ember – Enosmerna'''<br>Gramatik ft. Eric Krasno & Nigel Hall – Queen<br>Eva Pavli ft. Majlo 27 – S tabo || Miley Cyrus – Psycho Killer<br>'''The Offspring – Make It All Right'''<br>Tananai, Annalisa – Storie brevi |- | 28. 06. || Vazz – 24<br>'''Koala Voice – Sonce pomaranča'''<br>2nite – Tebi bi pel || Sabrina Carpenter – Please Please Please<br>'''Laura Pausini – Il primo passo sulla lunat'''<br>Fontaines D.C. – Favourite |- | 05. 07. || '''Leopold I. – Skada'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Devil Got Me Shakin'<br>Romachild – Ujemi dan || Kings of Leon – Actual Daydream<br>'''Coldplay – feelslikeimfallinginlove'''<br>Travis – Bus |- | 12. 07. || '''Herkylees – Woki Toky'''<br>Martin Martian ft. Fed Horses – Ljubezen je<br>Siddharta – Satelita || '''Pet Shop Boys – A New Bohemia'''<br>Bnkr44 – Estate 80<br>Kasabian – Darkest Lullaby |- | 19. 07. || Hauptman – Jutro<br>Tinkara Kovač & Tokac – Love song 2024<br>'''Yoko Nono – Kim'''|| Childish Gambino – Lithonia<br>Baba Yaga – Piroman<br>'''Zach Bryan – 28''' |- | 26. 07. || Emkej ft. Žan Videc – Predober<br>'''Maja Keuc – Zmaji'''<br>Tretji kanu – Daj mi en poljub || Quavo & Lana Del Rey – Tough<br>'''Deep Purple – Lazy Sod'''<br>Angelina Mango ft. Marco Mengoni – Uguale a me |- | 02. 08. || The Margins – Mali planeti<br>Astrid & The Scandals – Release Me<br>'''Kavč – Komaj čakam da zaspiš'''|| Post Malone ft. Luke Combs – Guy for That<br>'''Billie Eilish – Birds of a Feather'''<br>James Bay ft. The Lumineers & Noah Kahan – Up All Night |- | 09. 08. || Žan Videc – Neznano<br>'''Jet Black Diamonds – Sladki problemi'''<br>Anika Horvat & Lara Baruca – Danes je vse || '''Teddy Swims – Apple Juice'''<br>Khalid – Heatstroke<br>Shaboozey – A Bar Song (Tipsy) |- | 16. 08. || '''LPS – Nekaj novega'''<br>Zgrešeni primeri – Vse bi dal<br>Blaž Mencinger – Kako naj ti povem? || Jack White – That's How I'm Feeling<br>Maggie Rogers – The Kill<br>'''The Killers – Bright Lights''' |- | 23. 08. || Smaal Tokk – Gdw je Ferdo?<br>'''Tina Marinšek – Umazane posode'''<br>KOMPARA – Gori nebo, ti plešeš z mano || '''Lady Gaga, Bruno Mars – Die with a Smile'''<br>Snow Patrol – All<br>Chappell Roan – Good Luck, Babe! |- | 30. 08. || '''Nipke – Igrišča ne damo'''<br>Regen – Hollywood Love<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Eno na sto || Hozier – Nobody's Soldier<br>'''Taylor Swift – I Can Do It with a Broken Heart'''<br>Benson Boone – Pretty Slowly |- | 06. 09. || '''Žena – Vidm te'''<br>Bowrain – Hit the Bottom<br>MRFY – palipali || '''Blink-182 – All in My Head'''<br>Bruce Springsteen – She Don't Love Me Now<br>Zedd ft. John Mayer – Automatic Yes |- | 13. 09. || Vazz – Navaden dan<br>Jure Lesar in Krila ptice – Zmagovalec<br>'''Emkej – Sama'''|| Finneas – For Cryin' Out Loud!<br>Sabrina Carpenter – Taste<br>'''Linkin Park – The Emptiness Machine''' |- | 20. 09. || '''Buržuazija – Paris'''<br>Čedahuči – Ogenj zagori, ko dva sta si nasproti<br>Đoko – Prozori || '''Sting – I Wrote Your Name (Upon My Heart)'''<br>Jungle – Let's Go Back<br>Nick Cave & The Bad Seeds – Song of the Lake |- | 27. 09. || Romachild – Dvigni glas<br>'''Masharik – Na dnu morja'''<br>Kontradikshn – Sladkamala || '''The Weeknd – Dancing in the Flames'''<br>Diodato – Molto amore<br>Leon Bridges – Laredo |- | 04. 10. || '''Neisha – Visoko'''<br>Drevored – Gibam se<br>Tinkara Kovač – Predzadnja laž || '''The Cure – Alone'''<br>Larkin Poe – If God Is a Woman<br>Franz Ferdinand – Audacious |- | 11. 10. || Mef – Ne bom ti pisal pesmi<br>'''Siddharta – Mir'''<br>Haiku Garden – Kahuka || Kylie Minogue – Lights Camera Action<br>Pinguini Tattici Nucleari – Romantico ma muori<br>'''U2 – Country Mile''' |- | 18. 10. || Koala Voice – Kam gre sreča<br>Liquid Gasoline – Utrip<br>'''MRFY – Tonemo'''|| The Linda Lindas – All in My Head<br>Cesare Cremonini – Ora che non ho più te<br>'''Teddy Swims – Bad Dreams''' |- | 25. 10. || '''RANR – Nič ni za zmeraj'''<br>Vlado Kreslin ft. Leopold I. – Moja draga se rada slika<br>Demm – Ti pa misliš, da je smešno || Rosé & Bruno Mars – Apt.<br>'''The Offspring – Ok, But This Is the Last Time'''<br>Bon Iver – S P E Y S I D E |- | 01. 11. || '''Tina Marinšek – Preden bo prepozno'''<br>Blu.sine – Biti sonce<br>Blaž Mencinger – Ti si sreča || Billie Eilish – Wildflower<br>Tananai – Ragni<br>'''The Cure – A Fragile Thing''' |- | 08. 11. || Jet Black Diamonds – 4 od 10<br>'''Plateau – Žalostno dekle'''<br>2B – Slaba ideja || Gigi Perez – Sailor Song<br>Shawn Mendes – Heart of Gold<br>'''Gracie Abrams – That's So True''' |- | 15. 11. || Emkej – Marleybor<br>zalagasper – Med in mleko<br>'''Mi2 – Hin'''|| Sade Adu – Young Lion<br>'''Lenny Kravitz – Honey'''<br>Lady Blackbird – Like a Woman |- | 22. 11. || '''Zgrešeni primeri – Še en dan'''<br>Joker Out – Stephanie<br>Monolits – Naj bo lepo || Sam Fender – People Watching<br>'''Linkin Park – Two Faced'''<br>Inhaler – Your House |- | 29. 11. || Delta Riff – Duhovi<br>Jure Lesar in Krila ptice – Prej al slej<br>'''Ember – Razgaljena'''|| Lulu Gainsbourg – Turbulences<br>'''The Amazons – Pitch Black'''<br>LiK – Krevet |- | 06. 12. || '''Avtomobili – Potujemo'''<br>Hauptman – Če bi vedel (Izštekani)<br>Cona40 – Chilly || '''Sabrina Carpenter – Bed Chem'''<br>Stromae, Pomme – Ma meilleure ennemie<br>Maggie Rogers – In the Living Room |- | 13. 12. || '''Yoko Nono – Tvoj kreten'''<br>Čao Portorož – Slovenec<br>Društvo mrtvih pesnikov – Vojno se igrava || ROSÉ – Number One Girl<br>'''Zucchero – Amor che muovi il Sole'''<br>Kendrick Lamar – Not Like Us |- | 20. 12. || '''Romachild ft. Tomi M. – Otroka v dežju'''<br>Liamere – Prospects<br>King Foo – Nov nor čas || Leon Bridges – That's What I Love<br>Elodie, Tiziano Ferro – Feeling<br>'''The Wombats – Sorry I'm Late, I Didn't Want to Come''' |- | 27. 12. || Bordo – Dokler se svet ne zdani<br>'''Lara Baruca – Padava'''<br>Vlado Kreslin – Kdo bo šel || '''Michael Kiwanuka – The Rest of Me'''<br>RAYE – Oscar Winning Tears<br>James Bay – Hope |} ===2025=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 03. 01. || '''Vazz – Ljubljana podtalno'''<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih<br>Kokosy – Srce || '''Billie Eilish – Wildflower'''<br>Sam Fender – People Watching<br>ROSÉ & Bruno Mars – APT. |- | 10. 01. || Dacho – Bulevar<br>'''Niet & Vijolice – V bližini ljudi'''<br>2Brothers & The Others – Kaj pa če || Kendrick Lamar & SZA – Luther<br>'''Timothée Chalamet – Like a Rolling Stone'''<br>Franz Ferdinand – Night or Day |- | 17. 01. || Natriletno kolobarjenje s praho – Ne bom te več<br>'''Krshkopoljac – Hej, hej'''<br>Lim smrad in žila – Isti || Doechii – Denial Is a River<br>'''Lola Young – Messy'''<br>SZA – BMF |- | 24. 01. || '''Plateau – Ti bi še naprej'''<br>Dora Tomori – Far from Apathetic<br>Telegram – Tvoje barve || '''Mumford & Sons – Rushmere'''<br>Chappell Roan – Pink Pony Club<br>Damiano David – Born with a Broken Heart |- | 31. 01. || Mate Bro – Preblizu pleševa (Iturk Simbolika rmx)<br>Laibach – I Want to Know What Love Is<br>'''Jet Black Diamonds – Valovi (Live from Kino Šiška)'''|| Mac Miller – Funny Papers<br>Abraham Alexander & Adrian Quesada – Like a Bird<br>'''The Cure – All I Ever Am''' |- | 07. 02. || Cherry Flavoured – Obraz<br>Generator – Jasno je nebo<br>'''EET – Kar se ne pove'''|| Kacey Musgraves – The Architect<br>'''Jovanotti – Fuorionda'''<br>Sam Fender – Arm's Length |- | 14. 02. || Big Foot Mama – Adijo metulji<br>Astrid & The Scandals – Touché<br>'''Kontradikshn – Večna'''|| The Weeknd – Open Hearts<br>'''James Bay ft. Jon Batiste – Sunshine in the Room'''<br>Inhaler – A Question of You |- | 21. 02. || '''Jon Vitezič – Vse ti dam'''<br>3:rma ft. Merrick Winter – Serenades<br>Leopold I. – Srebrne niti || '''Lady Gaga – Abracadabra'''<br>The Black Keys – The Night Before<br>Lisa ft. Doja Cat & Raye – Born Again |- | 28. 02. || '''Harpier – Počakaj me'''<br>July Jones – New Religion<br>Mrfy – Helo || '''Vendredi sur Mer – Tout résonne'''<br>Zartmann – Tau mich auf<br>Marracash – Gli sbandati hanno perso |- | 07. 03. || Gušti – Ljubezen osvobaja<br>Borna Turner – Same besede<br>'''Elvis Jackson – Do It Again'''|| Karla Sofía Gascón & Zoe Saldaña – El Mal<br>'''<small>Selena Gomez, benny blanco, Gracie Abrams – Call Me When You Break Up</small>'''<br>Olly – Balorda nostalgia |- | 14. 03. || '''Ari – Ne vračaj se'''<br>Emkej ft. Oto Pestner – Hladn<br>Mi2 – Mokra radost || Doechii – Anxiety<br>'''The Weeknd, Justice – Wake Me Up'''<br>Lizzo – Love in Real Life |- | 21. 03. || '''Mrfy – Goff'''<br>Ranr – I Swear<br>Krshkopoljac – Berlin || '''Jennie & Dua Lipa – Handlebars'''<br>Bishop Briggs – Woman Is King<br>Haim – Relationships |- | 28. 03. || Tabu – O teh stvareh<br>'''Cona40 – Ona'''<br>Anika Horvat – Rožnata očala || Chappell Roan – The Giver<br>Coma_Cose – Posti vuoti<br>'''Bryan Adams – Make Up Your Mind''' |- | 04. 04. || Romachild – Vse gre v eno<br>'''Masharik – Tujec'''<br>Kühlschrank – Skozi čas || The Black Keys – Babygirl<br>'''Mumford & Sons – Caroline'''<br>Stereophonics – Seems Like You Don't Know Me |- | 11. 04. || Čao Portorož – Tu tu tu tu tu tu tu<br>'''Haiku Garden ft. Malidah – 300.000'''<br>Christine – Angel || '''Miley Cyrus – End of the World'''<br>Sam Fender – Something Heavy<br>Elton John & Brandi Carlile – Little Richard's Bible |- | 18. 04. || '''Yoko Nono – Ne kliči'''<br>Tina Marinšek ft. Dora Tomori – Ljubezen<br>Plateau – Love don't mean a thing || Ed Sheeran – Azizam<br>The Marías – Back to Me<br>'''Bruce Springsteen – Rain in the River''' |- | 25. 04. || '''Leopold I. – Škrt'''<br>Jure Lesar in Krila ptice – Na drugi strani<br>Telegram – V prepolni sobi || Lana Del Rey – Henry, Come On<br>'''Green Day – Smash It Like Belushi'''<br>Bon Iver – There's a Rhythmn |- | 02. 05. || '''Kokosy – Ljubezen oveni'''<br>Stalker – Sonce<br>Ezra – Nerabm besed || Pulp – Spike Island<br>'''Lorde – What Was That'''<br>Garbage – There's No Future in Optimism |- | 09. 05. || '''Zgrešeni primeri – Tisti dan'''<br>Ranr – Sončne oči<br>Cherry Flavoured – Tebe ni in mene ni || '''Benson Boone – Mystical Magical'''<br>Pinguini Tattici Nucleari ft. Max Pezzali – Bottiglie Vuote<br>Myles Smith – My First Heartbreak |- | 16. 05. || '''Tabu – Bonbon'''<br>Before Time – Zate<br>Dear Annie – Red Dress || Arcade Fire – Year of the Snake<br>'''Skunk Anansie – Animal'''<br>Ed Sheeran – Old Phone |- | 23. 05. || Rudi Bučar – Lačn bluz<br>Neisha – Nama besede so čist odveč<br>'''Joker Out – Muzika za decu'''|| '''Lola Young – One Thing'''<br>Laufey – Tough Luck<br>Cmat – Running/Planning |- | 30. 05. || Lusterdam ft. Rebeka Kopčič – Sva ležala<br>Superhuman Goats – Jadram<br>'''Klon – Nič ni tako, kakor se zdi!'''|| '''Pearl Jam – Future Days'''<br>Nina Chuba – Unsicher<br>Robbie Williams ft. Tony Iommi – Rocket |- | 06. 06. || '''Delta Riff – Razpad srca'''<br>Peter Lovšin – Marš za mir<br>Cosmo Daivat – Moher || Miley Cyrus – Easy Lover<br>'''Alfa ft. Manu Chao – A me mi piace'''<br>Lorde – Man of the Year |- | 13. 06. || '''Generator – Kej si'''<br>Christine – SSA<br><small>YDAVID ft. AKA Neomi – Nihil Semper Floret (Nihče za vedno ne cveti)</small>|| '''The Black Keys – No Rain, No Flowers'''<br>Levante – Maimai<br>Teddy Swims – God Went Crazy |- | 20. 06. || Rok Predin – Gremo po gobe<br>'''Maša in Klemen – Oprosti'''<br>Hamo & Tribute 2 Love – Ej ĐPT dej mi povej || Sabrina Carpenter – Manchild<br>'''Ed Sheeran – Sapphire'''<br>Little Simz – Young |- | 27. 06. || '''Emkej – Potrebn'''<br>Klemen – Is Anybody Out There?<br>Jure Lesar – Dokler ne pride noč || '''Mark Ronson, Raye – Suzanne'''<br>Lykke Li – Into My Arms<br>Leon Bridges – Hold On |- | 04. 07. || Vazz ft. Manca Trampuš & Laren Polič Zdravič – Mozaik<br>Drill – Gladiator<br>'''Harpier – 2000 let'''|| Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In<br>Blanco – Maledetta rabbia<br>'''Biffy Clyro – A Little Love''' |- | 11. 07. || Tinkara Kovač & Uroš Cingesar – Ni ga več časa<br>Zha – Če bila bi ti<br>'''Ranr – Ne reci'''|| Haim – All Over Me<br>Frah Quintale – Lampo<br>'''Benson Boone – Mr. Electric Blue''' |- | 18. 07. || '''Kokosy – Js & Irena'''<br>The Margins – Preludij<br>Babooni – A bo vedno vse lepo? || Muse – Unravelling<br>'''Jovanotti – Occhi a cuore'''<br>Twenty One Pilots – The Contract |- | 25. 07. || '''Slon in Sadež – Krk, Malinska'''<br>Hauptman ft. Alja – Close my eyes<br>Leonart – Ne sprašuj zakaj || YUNGBLUD – Ghosts<br>'''Lorde – Shapeshifter'''<br>Lewis Capaldi – Survive |- | 01. 08. || Regen – Jaz in ti<br>'''Jon Vitezič – Padava'''<br>Jet Black Diamonds – Kje ste vsi? || '''Olivia Dean – Nice to Each Other'''<br>Nine Inch Nails – As Alive as You Need Me to Be<br>sombr – Undressed |- | 08. 08. || '''Kompara – Romantik'''<br>Masayah – Comme ci comme ça<br>Mehanika – Komedija || '''Chappell Roan – The Subway'''<br>Renee Rapp – Mad<br>Hayley Williams – Glum |- | 15. 08. || '''LPS – Perry'''<br>Šesti – Zmeden<br>Liquid Gasoline – Strah || Wolf Alice – The Sofa<br>'''Robbie Williams – Spies'''<br>Bleu Soleil ft. Luiza – Soleil Blue |- | 22. 08. || Siddharta – Na nebu<br>Here and Everywhere – Seeker of the Source<br>'''Ember – 6. štuk'''|| Giveon – Rather Be<br>Dani Fernández – Me has invitado a bailar<br>'''Ed Sheeran – A Little More''' |- | 29. 08. || '''Romachild – Lepo za umret'''<br>Martina et al. – Impostor<br>Kavč – Prstan zlat || '''Kings of Leon ft. Zach Bryan – We're Onto Something'''<br>Cmat – Euro-Country<br>Royel Otis – Say Something |- | 05. 09. || '''EarlGrey – Ne konča'''<br>Rudi Bučar – Kamen, trn in brin<br>Enjoy Your Privacy – Ujetnik || Florence + The Machine – Everybody Scream<br>'''Eros Ramazzotti – Il mio giorno preferito'''<br>Deftones – Infinite Source |- | 12. 09. || '''Haiku Garden – Leta 8 2'''<br>Mi2 – Padajo<br>HeiAn – What Do You Have to Save? || '''Lola Young – D£aler'''<br>Annalisa ft. Marco Mengoni – Piazza San Marco<br>Balu Brigada – Politix |- | 19. 09. || '''Zadnji na spisku – Demokracija'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral<br>No Offence! – Eko (2025) || '''Lady Gaga – The Dead Dance'''<br>Tame Impala – Loser<br>Sabrina Carpenter – Tears |- | 26. 09. || Moikka – Na robu misli<br>Peter Lovšin – Ni mi dost<br>'''Kokosy – Ljudje'''|| Twenty One Pilots – City Walls<br>'''Olly, Juli – Questa domenica'''<br>Cardi B ft. Kehlani – Safe |- | 03. 10. || Zha – Sonce sije<br>'''Đoko – Vse ok'''<br>Bainfreeze Lemonade – Baby Blue || Tiziano Ferro – Cuore Rotto<br>'''Gorillaz ft. Sparks – The Happy Dictator'''<br>Lola Tuduri – Personaje secundario |- | 10. 10. || Glač – Kdaj pač ne rata<br>'''Mrfy – Venera'''<br>Demm – Glup in mlad || Taylor Swift - The Fate of Ophelia<br>'''Flavio – Ando despistado'''<br>Olivia Dean – Man I Need |- | 17. 10. || '''Ranr – Vedno'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Long Dumb Voices ft. Manca Trampuš – Smeti || '''Mariah Carey ft. Anderson Paak – Play This Song'''<br>Giorgia – Golpe<br>David Guetta, Teddy Swims, Tones and I – Gone Gone Gone |- | 24. 10. || 2nite – Kam si odšla?<br>Veronika Strnad – Maske<br>'''Magnifico – Hišica'''|| '''Sam Fender & Elton John – Talk to You'''<br>Chrissie Hynde & K.D. Lang – Me & Mrs Jones<br>Lewis Capaldi – Almost |- | 31. 10. || Pia Nina – Okamenim<br>'''Batista Cadillac – Vse imam'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Walk This Road Alone || '''Brandi Carlile – Human'''<br>Bon Iver, Haim – Tie You Down<br>Mumford & Sons, Hozier – Rubber Band Man |- | 07. 11. || '''Telegram – Čez sto let'''<br>Pavel Panon – Pleše v sanjah<br>Sanpark – Dokler diham || Rachel Chinouriri, Sombr – All I Ever Asked<br>Bresh – Dai che fai<br>'''Foo Fighters – Asking for a Friend''' |- | 14. 11. || '''Jure Lesar – Preden greš'''<br>Zmelkoow – Sempre Sergio<br>Kevin Koradin – Hrup || '''Florence + The Machine – Buckle'''<br>Zoë Më – Clair de Lune<br>Lily Allen – Sleepwalking |- | 21. 11. || '''Generator – Iluzija'''<br>Hauptman – Tree on the Hill<br>Joker Out – Supersonic || '''Depeche Mode – In the End'''<br>Hayley Williams – Showbiz<br>Gorillaz ft. Idles – The God of Lying |- | 28. 11. || '''Hamo & Tribute 2 Love – S tabo je lepo'''<br>Šesti – Dlan<br>Cherry Flavoured – Povej naglas || Charlie XCX – Chains of Love<br>Robyn – Dopamine<br>'''Raye – Where Is My Husband''' |- | 05. 12. || '''Harpier – Vprašam'''<br>Niowt – Pentimento<br>Alo!Stari – 18 || Levante – Niente da dire<br>'''Aerosmith, Yungblud – Wild Woman'''<br>Jazzu – Baltos pelėdos |- | 12. 12. || Liquid Gasoline – Ni prostora<br>Emkej – Tečn<br>'''Delta Riff – Jutro'''|| Sam Fender – I'm Always on Stage<br>Rosalía – La Perla<br>'''Guns N' Roses – Nothin'''' |- | 19. 12. || '''Maja Keuc – Mavrične oči (acoustic LIVE)'''<br>Dan D – Kje si ti?<br>Neisha – Ti nisi ti || Kylie Minogue – Office Party<br>Tommaso Paradiso – Forse<br>'''Bryan Adams & Friends – California Christmas''' |- | 26. 12. || '''Generator – Jasno je nebo'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Tina Marinšek – Ljubezen || Chappell Roan – The Giver<br>'''Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In'''<br>Little Simz – Young |} ===2026=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 02. 01. || '''Leopold I. – Mej se rad'''<br>Taddei – Tisti moment<br>Patetico – Leze mi ljubezen v srce || Taylor Swift – Opalite<br>'''Hayley Williams – Good Ol' Days'''<br>Sabrina Carpenter – Such a Funny Way |- | 09. 01. || Helena Blagne ft. Mrfy – Dež<br>'''Before Time – Mali problemi'''<br>Žan Videc – Zbudijo se spomini || '''Fatboy Slim & The Rolling Stones – Satisfaction Skank'''<br>Jovanotti & Friends – So solo che la vita<br>Three Days Grace – Kill Me Fast |- | 16. 01. || '''EMBER – London'''<br>Dora Tomori – None of It<br>Okttober – Zadnje sonce || '''Olivia Dean – Baby Steps'''<br>Wet Leg – pokemon<br>Robyn – Talk to Me |- | 23. 01. || JahMoodOnJe Collective – Morje Adriansko<br>'''Masharik ft. Bojan Cvjetićanin – Tujec'''<br>Ezra – Svetloba || '''Bruno Mars – I Just Might'''<br>Lia Kali & Kany Garcia – Huir<br>Mumford & Sons – The Banjo Song |- | 30. 01. || '''Jure Lesar – Naj dela vsak kar hoče'''<br>Kokosy – Meteorit<br>Šank Rock – Nisi kriva ti || '''Harry Styles – Aperture'''<br>Arlo Parks – 2Sided<br>Stephen Sanchez – Sweet Love |- | 06. 02. || '''Le Serpentine – Tja v novi svet'''<br>Generator – Ni<br>Zha – Sanjala, skupaj sva || '''Arctic Monkeys – Opening Night'''<br>Bad Bunny – DtMF<br>Noah Kahan – The Great Divide |- | 13. 02. || '''Zmelkoow – Realni svet'''<br>Sanpark – Vem, da mam prav<br>Eva Hren – Ker si || Papa Roach – Wake Up Calling<br>'''Laura Pausini & Achille Lauro – 16 Marzo'''<br>Gorillaz <small>ft. Bizarrap, Kara Jackson, Anoushka Shankar</small> – Orange County |- | 20. 02. || '''Mi2 – Kaj bi ti govoril, Ivan'''<br>Cherry Flavoured – Iz ust do ust<br>Tschimy ft. KiKi – Ruševine || '''Lola Young – Post Sex Clarity'''<br>REMI – Kradljivci<br>sombr – Homewrecker |- | 27. 02. || '''Batista Cadillac – Georgia (K tebi domov)'''<br>Laibach ft. Wiyaala – Allgorhythm<br>No Offence! – Krasni novi skret || '''The Black Keys – You Got to Lose'''<br>Charlie XCX - Always Everywhere<br>Geolier & Pino Daniele – Tutto è possibile |- | 06. 03. || Koala Voice – Admiral<br>Zoran Predin Bend – Obe roki na volan<br>'''Klon – Kdo?'''|| '''U2 – Song of the Future'''<br>Ditonellapiaga – Che fastidio!<br>Bruno Mars – Risk It All |- | 13. 03. || MRFY – Usi tako<br>'''Before Time – Vse kar smo'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral (Klasika iz Cankarja) || Harry Styles – American Girls<br>RAYE – Nightingale Lane.<br>'''Robbie Williams – All My Life''' |- | 20. 03. || Zina – Večna uganka<br>Recycleman – Desno levo<br>'''Kavč & Caro Mio – Princ'''|| Kacey Musgraves – Dry Spell<br>'''Thirty Seconds to Mars – Over My Head'''<br>Beabadoobee ft. The Marías – All I Did Was Dream of You |- | 27. 03. || Liquid Gasoline – Kdo naredil ti bo dan?<br>Gušti – Saudade (Moje in tvoje)<br>'''Jet Black Diamonds – Ljubljena'''|| Michael Stipe & Andrew Watt – I Played the Fool<br>'''Eros Ramazzotti, Max Pezzali – Come nei film'''<br>Jack Harlow – Trade Places |- | 03. 04. || Martina et al. – Tebi<br>EET – Prazen<br>'''RANR – The Farther the Better''' || Alessia Cara, Norah Jones – I'm in Trouble<br>'''Bruce Springsteen – A Rainy Night in Soho'''<br>Taylor Swift – Elizabeth Taylor |- | 10. 04. || '''Plateau – Prava magija'''<br>Masayah – Design<br>Laibach ft. Wiyaala – Musick || Muse – Be with You<br>Raye – I Know You're Hurting<br>'''U2 – In a Life''' |- | 17. 04. || Neisha – Najdi me<br>'''Ðoko – Zauvijek'''<br>Cosmo Daivat – Zvezde padajo || '''Lady Gaga, Doechii – Runway'''<br>Tiziano Ferro, Georgia – Superstar<br>Teddy Swims – Mr. Know It All |- | 24. 04. || '''Alo!Stari – Piki aja'''<br>Thomas March & H2O Collective – Zvezda<br>Máire – Reci mi zaka(j) || '''The Strokes – Going Shopping'''<br>The Kolors – Rolling Stones<br>Ella Langley – Choosin' Texas |- | 01. 05. || Koala Voice – Nč ne rabm<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Hit the Town'''<br>Hamo & Tribute2Love – Muzika za ples || '''Massive Attack & Tom Waits – Boots on the Ground'''<br>Madonna – I Feel So Free<br>Prince – With This Tear |- | 08. 05. || Rok Gril – Zaj te vijim<br>'''larao – trouble'''<br>Romachild – Kjer se rojeva dan || Beck – Ride Lonesome<br>Bella Kay – Promise?<br>'''Foo Fighters – Window''' |- | 15. 05. || '''2B – Pesem tebi'''<br>Okttober – Obrni stran<br>No Offence! – Pandora || Olivia Rodrigo – Drop Dead<br>'''The Rolling Stones – In the Stars'''<br>Madame, Marracash – Volevo capire |- | 22. 05. || Alter Ace – Julija<br>Vlado Kreslin – Herman in moj oče<br>'''Yoko Nono – Ne povej'''|| '''Tame Impala, Jennie – Dracula'''<br>Harry Styles – Dance No More<br>Madonna & Sabrina Carpenter – Bring Your Love |- | 29. 05. || Máire – Ostajam<br>'''Maša in Klemen – Brejkap song'''<br>Ranr – Ti si sve || '''Cigarettes After Sex – Twizzler'''<br>Gracie Abrams – Hit the Wall<br>Giveon – Jezebel |- | 05. 06. || Ursula Luthar – Kjer naju ne najdejo<br>Joker Out – Odsevi sonca<br>'''Leyre – Strong Enough'''|| '''Paul McCartney – Come Inside'''<br>Shinedown – Young Again<br>Tom Morello ft. Serj Tankian & Roman Morello – Adjourn It |- | 12. 06. || Okustični – Včasih<br>Eva Hren – Diham<br>'''Bad Lori ft. Laibach – It Could Be Worse'''|| Lola Young – From Down Here<br>Role Model – High Hopes 3000<br>'''Lizzo – Happy 2 Be''' |- | 19. 06. || Demm – Btw, sploh nisem mel nobene rože<br>'''Batista Cadillac – Nehal sem iskat'''<br>Klon – Filozofi || '''Olivia Rodrigo – Stupid Song'''<br>Taylor Swift – I Knew It, I Knew You<br>Ariana Grande – Hate That I Made You Love Me |- | 26. 06. || '''Talia – Neki je med nama'''<br>Harpier – Mir<br>Eva Pavli ft. Ezra – Zakaj? || Noah Kahan – Doors<br>'''Jovanotti & Alfa – Buon vento'''<br>Jalen Ngonda – Burning Temptation |- | 03. 07. || Flora & Thomas March Collective – Vse o nama<br>'''Masharik – Vonj po tistem lepem'''<br>Niowt – Scarlet Letter || CMAT – When a Good Man Cries<br>'''Jack White – Dollar Bill'''<br>Chaka Khan & Snoop Dogg – Boogies in My Soul |- | 10. 07. || Fed Horses – Plus minus<br>'''Alo!Stari – Kreten'''<br>Mef in Marina Martensson – Drugačna je le noč || sombr – My Body Isn't Ready<br>'''Gracie Abrams – Look at My Life'''<br>Sam Smith – My Guy |- | 17. 07. || '''AKA Neomi – Kapitanka'''<br>Nina Strnad – Zaupanje<br>Boštjan Pertinač & Lara Baruca – Sito let || '''The Rolling Stones – Jealous Lover'''<br>Mew – Vaffa*amore<br>Martin Garrix & Ed Sheeran – Repeat It (Acoustic) |- | 24. 07. || '''Jet Black Diamonds – Zaenkrat smo v redu'''<br>Koala Voice – Public Transportation<br>Cosmo Daivat – Lepa laž || Tove Lo x Stromae – Des fleurs<br>Sienna Spiro – Great Expectation<br>'''Charli xcx – Wink Wink''' |- | 31. 07. || Ranr – Valovi<br>'''3:rma – Sophia'''<br>Telegram – Zidovi || '''U2 – Street of Dreams'''<br>Ultimo – Romantica<br>Phoebe Bridgers – Lost Boys |- | 07. 08. || '''Res Nullius – Đoni se vrača'''<br>Emkej – Petek<br>Katalena & Rudi Bučar – Kaj bi blo? || '''Alex Warren – Passenger'''<br>Stella Lefty – Boston<br>Queens of the Stone Age – Easy Street |- | 14. 08. || '''Siddharta – Khanta'''<br>Anabel – 20 let<br>Mehanika – Tokyo || Sam Smith – Oh Mother<br>Karol G. & Bruno Mars – Still<br>'''Jungle – Someday, Somewhere''' |- | 21. 08. || Šesti – Zakaj<br>Severa Gjurin – Heej<br>'''Kokosy – Kratki kralji'''|| '''Madonna & Kylie Minogue – Love Sensation'''<br>Emma & Fabri Fibra – Antidroga<br>James Blunt – Tastes Like Summer |- | 28. 08. || '''2nite – 16. avgust'''<br>Elvis Jackson – Whistle Song<br>Cherry Flavoured – Daj me poglej || Fontaines D.C. – Marianne<br>Nouvelle Vague & Mélanie Pain – Only When I Lose Myself<br>'''Royal Blood – Ten Over Ten''' |- | 04. 09. || Liquid Gasoline – Priznajva<br>'''Drill x Reta – Plan'''<br>Maire – BBY Come On || '''Martin Garrix & U2 – Fireflies'''<br>Ella Langley – Be Her<br>Zartmann – Weißt du überhaupt noch wer ich bin? |- | 11. 09. || Zha – Svet je lep<br>Hamo & Tribute 2 Love – Raje sanjajmo o Marsu<br>Generator – Air Gets Clear || MILEY – Bass Persuades<br>Raye, Amma, Absolutely – Joy<br>Beyoncé ft. Pharrell Williams – Can I Watch You |} ===Izvajalci z vsaj 10 popevkami tedna=== Domači izvajalci od septembra 2011. Nazadnje dosegli Kokosy (avgusta 2026). {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Št. !! Izvajalec !! Popevke tedna |- | style="text-align:center"|24 || {{Nowrap|[[Hamo & Tribute 2 Love]]}} || Rožice, Dejva bit čist bliz, Scotch, Pol, Greva še mal dlje, Tiho <small>(ft. Vlado Kreslin)</small>, Nazaj, Telo, Zabluzu, Vreme za lubezen, Ona gre, Dolgo nisva pila <small>(ft. Rudi Bučar)</small>, Lepe stvari, Pomlad, Kje gori, Prva vrsta, Srce ne more več, Vse lepo za vse, Zato ker je mraz, Sončen dan, Pusti mi prižgano luč, Ideje boga, Mali mož (Čao sonce), S tabo je lepo |- | style="text-align:center"|15 || [[MRFY]] || Klic, Always (Če te najdem), Ti dam, Umru zate, Tebe, Omama, BBY, Zaljubila, Prjatučki, Angeli, San Francisco, Tobogan, Tonemo, Goff, Venera |- | style="text-align:center"|13 || [[Emkej]]|| Probej razumet, Rdeče oči, Lažete <small>(X Roots in Session)</small>, Veš, kaj bi ti mogo, Airplane Mode, Oblast, Fokus, Dadbody, Juno <small>(Eva Pavli ft.)</small>, Ljujezen, Trezn, Sama, Potrebn |- | rowspan=2 style="text-align:center"|12 || [[Mi2]] || Brez obžalovanj, Še en dan, Vstati in obstati, Stara duša, Čista jeba, Beli grad, Proklete vijolice, Adam in Eva, Midva, Joj, joj, joj, Hin, Kaj bi ti govoril, Ivan |- | | [[Siddharta]] || Samo edini, Immitation of Life, Bonsai (Tribal), Ledena, Piknik, Strele v maju <small>(ft. Urban)</small>, Dolga pot domov, Medrevesa, A.M.L.P., Blizu, Mir, Khanta |- | rowspan=2 style="text-align:center"|11 || [[Neisha]] || Vzemi me, Zvezdni prah, Vrhovi, Bežim, Božična, Prihaja maj, Neko drugo tisočletje, Pismo papežu, Le vkup <small>(ft. Zoran Čalić)</small>, Dvigam jadra, Visoko |- | [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Hvala za ribe, Nekoč, nekje <small>(2×)</small>, Male vojne, Greva dol, Prvi zadnji, Hodi sam, Love sistem, Zmaji, Vsak dan, Bonbon |- | rowspan=3 style="text-align:center"|10 || Los Ventilos || Ne gledam nazaj <small>(ft. Tokac)</small>, Punca, Odpri ventile <small>(ft. Grega Skočir)</small>, Med vdihom in izdihom <small>(ft. Omar Naber)</small>, Pod črto, Svet na rami, Kako naj dokažem, Jeseni, Hvala za ovce, Kaj bo prinesel ta večer |- | [[Jet Black Diamonds]] || Retro anorak, Še zadnjič, Daj le daj, Strah me je, Pridni fantje, Vlak, Sladki problemi, Valovi (Live from Kino Šiška), Ljubljena, Zaenkrat smo v redu |- | Kokosy || Ranjena, Planeti se vrtijo, Lana ne, Lukatova mami, Marija, Mislim nate, Ljubezen oveni, Js & Irena, Ljudje, Kratki kralji |} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://val202.rtvslo.si/popevka/ Popevka tedna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160229170420/http://val202.rtvslo.si/popevka/ |date=2016-02-29 }} * [https://val202.rtvslo.si/clanki/popevka-tedna Popevka tedna] na spletni strani Vala 202 [[Kategorija:Slovenska glasba]] [[Kategorija:Slovenske glasbene lestvice]] [[Kategorija:Oddaje na Valu 202]] lf3fp5a0nw1126dbzj00vo8bawv1k7i Frankenstein (film, 2004) 0 422610 6748861 5865608 2026-09-10T20:18:56Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Televizijski filmi]]; dodal [[Kategorija:Ameriški televizijski filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748861 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film|director=[[Marcus Nispel]]|distributor=[[USA Network]]|music=[[Normand Corbeil]]<br/>[[Angelo Badalamenti]]|name=Frankenstein|producer=[[Martin Scorsese]]<br/>[[Marcus Nispel]]|released=[[10]].[[oktober]] [[2004]]|runtime=88 min.|starring=[[Parker Posey]]<br/>[[Vincent Pérez]]<br/>[[Thomas Kretschmann]]<br/>[[Adam Goldberg]]<br/>[[Ivana Miličević]]<br/>[[Michael Madsen]]|writer=[[John Shiban]]}} '''''Frankenstein''''' je televizijski film iz leta 2004. Film je izdala distribucija [[USA Network]], v njem pa igrata [[Thomas Kretschmann]] kot Victor Helios (bolj znan kot [[Victor Frankenstein]]) in [[Vincent Pérez]] kot [[Frankensteinova pošast|stvor]], ki ga je Victor ustvaril. Producent filma je [[Martin Scorsese|Martin Scorsesse]], film pa je nastal po romanu [[Dean Koontz|Deana Koontza]] ''[[Dean Koontz: Frankenstein|Frankenstein]]''. Film je sicer bil začetek filmske serije ampak ker ni bil uspešen, ta ni nikoli zaživela. Koontz je kasneje napisal še pet romanov. == Vsebina == Film ni priredba [[Frankenstein|romana]] [[Mary Shelley]], ampak se dogaja v modernem času v [[New Orleans|New Orleansu]]. Zgodba govori o norem znanstveniku, katerega skušajo ustaviti njegov stvor in dva policista ([[Parker Posey]] in [[Adam Goldberg]]). == Igralci == * [[Parker Posey]] kot detektivka Carson O'Conner * [[Vincent Perez]] kot Deucalion * [[Thomas Kretschmann]] kot Victor Helios * [[Adam Goldberg]] kot detektiv Michael Sloane * [[Ivana Miličević]] kot Erika Helios * [[Michael Madsen]] kot detektiv Harker * [[Deborah Duke]] kot Angelique * [[Ann Mahoney]] kot Jenna * [[Deneen Tyler]] kot Kathleen Burke * [[Brett Rice]] kot detektiv Frye * [[Stocker Fontelieu]] kot Patrick == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{film-stub}} [[Kategorija:Ameriške grozljivke]] [[Kategorija:Filmi leta 2004]] [[Kategorija:Filmi o Frankensteinu]] [[Kategorija:Ameriški televizijski filmi]] bqjd2rc1mndkaktnm6obsug3d0i27de 6748862 6748861 2026-09-10T20:19:40Z Sporti 5955 /* Vsebina */ np 6748862 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film|director=[[Marcus Nispel]]|distributor=[[USA Network]]|music=[[Normand Corbeil]]<br/>[[Angelo Badalamenti]]|name=Frankenstein|producer=[[Martin Scorsese]]<br/>[[Marcus Nispel]]|released=[[10]].[[oktober]] [[2004]]|runtime=88 min.|starring=[[Parker Posey]]<br/>[[Vincent Pérez]]<br/>[[Thomas Kretschmann]]<br/>[[Adam Goldberg]]<br/>[[Ivana Miličević]]<br/>[[Michael Madsen]]|writer=[[John Shiban]]}} '''''Frankenstein''''' je televizijski film iz leta 2004. Film je izdala distribucija [[USA Network]], v njem pa igrata [[Thomas Kretschmann]] kot Victor Helios (bolj znan kot [[Victor Frankenstein]]) in [[Vincent Pérez]] kot [[Frankensteinova pošast|stvor]], ki ga je Victor ustvaril. Producent filma je [[Martin Scorsese|Martin Scorsesse]], film pa je nastal po romanu [[Dean Koontz|Deana Koontza]] ''[[Dean Koontz: Frankenstein|Frankenstein]]''. Film je sicer bil začetek filmske serije ampak ker ni bil uspešen, ta ni nikoli zaživela. Koontz je kasneje napisal še pet romanov. == Vsebina == Film ni priredba [[Frankenstein|romana]] [[Mary Shelley]], ampak se dogaja v modernem času v [[New Orleans|New Orleansu]]. Zgodba govori o [[Nori znanstvenik|norem znanstveniku]], katerega skušajo ustaviti njegov stvor in dva policista ([[Parker Posey]] in [[Adam Goldberg]]). == Igralci == * [[Parker Posey]] kot detektivka Carson O'Conner * [[Vincent Perez]] kot Deucalion * [[Thomas Kretschmann]] kot Victor Helios * [[Adam Goldberg]] kot detektiv Michael Sloane * [[Ivana Miličević]] kot Erika Helios * [[Michael Madsen]] kot detektiv Harker * [[Deborah Duke]] kot Angelique * [[Ann Mahoney]] kot Jenna * [[Deneen Tyler]] kot Kathleen Burke * [[Brett Rice]] kot detektiv Frye * [[Stocker Fontelieu]] kot Patrick == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{film-stub}} [[Kategorija:Ameriške grozljivke]] [[Kategorija:Filmi leta 2004]] [[Kategorija:Filmi o Frankensteinu]] [[Kategorija:Ameriški televizijski filmi]] c5hwhbvmnmq8zxel6g4j36ha79bjail Zgodba gospoda P. F. 0 423325 6748796 6178464 2026-09-10T17:01:35Z Janezdrilc 3152 dodal [[Kategorija:Peter Florjančič]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748796 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Zgodba gospoda P. F. | image = | caption = | director = [[Karpo Godina]] | producer = [[Franci Zajc]] | writer = Karpo Godina | starring = | music = [[Loča Stiplošek]]<br>[[Peter Florjančič]]<br>[[Matija Barl]] | cinematography = [[Janez Kališnik]] | editing = Karpo Godina | distributor = Arsmedia | released = 2002 | runtime = 88 minut | country = Slovenija | language = slovenščina | budget = }} '''''Zgodba gospoda P. F.''''' je slovenski [[dokumentarni film]] iz leta 2002 v režiji in po scenariju [[Karpo Godina|Karpa Godine]]. P. F. je [[Peter Florjančič]], znan in uspešen izumitelj, ki se je kmalu povzpel med evropsko bogataško smetano v [[Švica|Švici]] in [[Monako|Monaku]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.mladina.si/98662/zgodba-gospoda-pf/ |title=Zgodba gospoda PF | last = Štefančič | first = Marcel | authorlink = Marcel Štefančič |accessdate=11. avgusta 2016 |date=22. oktober 2002 |work=[[Mladina (revija)|Mladina]] }}</ref> ==Sklici== {{sklici}} ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih filmov]] ==Zunanje povezave== * {{IMDb title|id=0334784}} * {{BSF|id=zgodba-gospoda-p-f}} {{Karpo Godina}} {{film-stub}} [[Kategorija:Filmi leta 2002]] [[Kategorija:Slovenski dokumentarni filmi]] [[Kategorija:Filmi v režiji Karpa Godine]] [[Kategorija:Peter Florjančič]] pf1tcxrhkxn09327uljzaj04z3rrvhk Grozljivka 0 430047 6748944 6255024 2026-09-11T07:22:10Z Yerpo 8417 nov sortirni ključ za [[Kategorija:Grozljivke]]: " " s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748944 wikitext text/x-wiki [[Slika:Frankenstein's monster (Boris Karloff).jpg|sličica|[[Boris Karloff]] kot [[Frankenstein]]]] '''Grozljivka''' je [[filmski žanr]], ki poskuša pri gledalcih izvabiti negativne [[čustvena reakcija|čustvene reakcije]] z izkoriščanjem njihovih [[strahovi|strahov]]. Pojavile so se v začetku dvajsetega stoletja, najprej po literarnih delih avtorjev [[Edgar Allan Poe|Edgarja Allana Poeja]], [[Bram Stoker|Brama Stokerja]] in [[Mary Shelley]]. [[Temačnost]] in [[Nadnaravno|nadnaravne]] sile sta značilni temi žanra, ki se pogosto prepleta s [[fantazija|fantazijo]] in [[triler]]jem.<ref name="horrorfilms">{{navedi splet|url=http://www.filmsite.org/horrorfilms.html |title=Horror Films – Part I |publisher=Filmsite.org |accessdate=24 April 2012}}</ref> Grozljivke izkoriščajo gledalčeve [[nočne more]], strahove, [[gnus]] in [[strah pred neznanim]]. Zaplet pogosto vsebuje vdor [[zloba|zlobne]] sile, dogodka ali osebnosti v vsakdanji svet. Prevladujoči tovrstni elementi so [[duh]]ovi, [[nezemljan]]i, [[vampir]]ji, [[volkodlak]]i, [[demon]]i, [[eksplicitno nasilje]], [[mučenje]], ubijalski [[klovn]]i, [[kult]]i, [[mladoletniško prestopništvo|moteni otroci]], nevarne živali, [[čarovnica|čarovnice]], [[pošast]]i, [[zombi]]ji, [[kanibal]]i, [[psihopat]]i in [[serijski morilec|serijski morilci]].<ref>{{navedi splet|author=Steve Bennett |url=http://www.findmeanauthor.com/definition_horror_fiction_genre.htm |title=Definition Horror Fiction Genre |publisher=Find me an author |accessdate=24 April 2012}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} {{normativna kontrola}}{{Film-stub}} [[Kategorija:Grozljivke| ]] [[Kategorija:Filmski žanri]] m8598324aww0n7gxi07or4qpmfnvh77 Pacifiški puščičasti ligenj 0 444999 6749043 6255760 2026-09-11T11:03:50Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6749043 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Pacifiški puščičasti ligenj | image = Todarodes pacificus ruler.jpg | image_width = 230px | image_caption = ''Todarodes pacificus'' (pogled od zgoraj) | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Mollusca]] (mehkužci) | classis = [[Cephalopoda]] (glavonožci) | subclassis = [[Coeloidea]] (deseterolovkarji) | ordo = [[Teuthida]] (lignji) | familia = [[Ommastrephidae]] | genus = ''[[Todarodes]]'' | species = '''''T. pacificus''''' | binomial = ''Todarodes pacificus'' | binomial_authority = ([[Japetus Steenstrup|Steenstrup]], 1880) | subdivision_ranks = [[Podvrste]] | subdivision = * ''T. p. pacificus''<br><small>([[Japetus Steenstrup|Steenstrup]], 1880)</small> * ''T. p. pusillus''<br><small>Dunning, 1988</small> | synonyms = * ''Ommastrephes pacificus''<br><small>[[Japetus Steenstrup|Steenstrup]], 1880</small> * ''Ommastrephes sloani pacificus''<br><small>Sasaki, 1929</small> * ''Todarodes sloanei pacificus''<br><small>([[Japetus Steenstrup|Steenstrup]], 1880)</small> }} '''Pacifiški puščičasti ligenj'''<ref>{{navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/files/RS_-2005-046-01879-OB~P002-0000.PDF|title=PRILOGA 2 Znanstvena in slovenska imena rib in drugih ribolovnih organizmov|publisher=Uradni List RS|accessdate=2. februarja 2018}}</ref>, znan tudi kot '''japonski ligenj''', [[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Todarodes pacificus'''''<ref>{{navedi splet|title=Pacific Flying Squid|url=http://www.phadia.com/en/Allergen-information/ImmunoCAP-Allergens/Food-of-Animal-Origin/Mollusks/Pacific-Flying-Squid/|publisher=Thermo Fisher Scientific|accessdate=2. novembra 2012|archive-date=2013-03-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20130323022558/http://phadia.com/en/Allergen-information/ImmunoCAP-Allergens/Food-of-Animal-Origin/Mollusks/Pacific-Flying-Squid/|url-status=dead}}</ref> je vrsta [[lignji|lignja]] iz družine [[Ommastrephidae]]. Razširjen je v severnem [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], predvsem v vodah [[Japonska|Japonske]], vzdolž [[Kitajska|kitajske]] obale in obal [[Rusija|Rusije]], vse do [[Beringov preliv|Beringovega preliva]] in južnih obal [[Aljaska|Aljaske]] in [[Kanada|Kanade]]. == Habitat == Pacifiški puščičasti ligenj se običajno zadržuje v vodah s [[temperatura|temperaturami]] med 5 in 27&nbsp;°C, najpogosteje pa se zadržuje v zgornjih vodnih plasteh. Običajna življenjska doba te vrste je eno leto. Puščičasti lignji lahko med [[migracije|migracijami]] preskakujejo razdalje do 30 m<ref>{{navedi splet|last=Ozawa|first=Harumi|title=Is it a bird? Is it a plane? No, it's a squid|url=http://phys.org/news/2013-02-bird-plane-squid.html|work=[[Phys.Org]]|accessdate=8 February 2013}},</ref> znanstveniki pa to ''letenje'' pripisujejo ogibanju plenilcem ali varčevanju z energijo med premagovanjem velikih razdalj.<ref>{{navedi novice | url=http://www.latimes.com/business/technology/la-fi-tn-squid-rocket-science-20120221,0,5248637.storyl | title=Flying squids: the rocket science behind cephalopods | work=Los Angeles Times | accessdate=6. marca 2012 | date=February 21, 2012}}</ref> Pri teh skokih si pomagajo z izbrizgavanjem vode.<ref>{{navedi splet|url=https://www.scientificamerican.com/article/can-squid-fly/|title=Fact or Fiction: Can a Squid Fly out of Water?|publisher=www.scientificamerican.com|work=Scientific American|date=2017-02-09|accessdate=2017-02-09}} </ref> ==Reference== {{refsez}} {{mollusc-stub}} [[Kategorija:Lignji]] [[Kategorija:Favna Tihega oceana]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1880]] isu1j3m5h0f0avlm8xen676qi89k4ag Seznam hrvaških fotografov 0 451922 6748969 6483047 2026-09-11T08:33:29Z ~2026-44996-51 264415 /* R */ 6748969 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[fotograf]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Stanko Abadžić]] *[[Zoran Alajbeg]] == B == *[[Paviša Babarović]] *[[Branko Balić]] (1930-1976) *[[Janko Belaj]] *[[Tomislav Marijan Bilosnić]] *[[Marija Braut]] (r. [[Kračun]]) *[[Lavoslav Breyer]] *[[Ante Brkan]] (1918-2004) *[[Zvonimir Brkan]] *[[Zvonimir Buljević]] *[[Tomaso Burato]] (1840-1910) *[[Ivan Buvinić]] == C == * [[Pavao Cajzek]] *[[Boris Cvjetanović]] == Ć == * [[Nedjeljko Ćaće]] * [[Jozo Ćetković]] (črnog.-hrv.) == D == *[[Petar Dabac]] *[[Tošo Dabac]] *[[Radoslav Dabo starejši]] *[[Ervin Debeuc]] *[[Vlasta Delimar]] == E == * [[Julius Exner]] * [[Ivo Eterović]] == F == * [[Herman Fickert]] * [[August Frajtić]] == G == *[[Jurica Galić]] - Juka *[[Ljubomir Garbin]] *[[Nenad Gattin]] *[[Zvonimir Gerber]] *[[Virgilio Giuricin]] *[[Marko Josip Goldstein]] *[[Mladen Grčević]] *[[Zvonimir Grčman]] *[[Đuro Griesbach]] *[[Vladimir Guteša]] == H == *Salamon Hering (Häring) *[[Oto Hohnjec]] *[[Frank Horvat]] (1928-2020) (hrv.-francoski) *[[Vladimir Horvat]] *[[Damir Hoyka]] == I == *[[Krume Ivanovski]] *[[Ćiril Metod Iveković]] *[[Sanja Iveković]] == J == *[[Petar Jagetić]] *[[Andrej Jaklin]] (podvodni) *[[Antun Jelaska]] (Antonio Jellasca, 1825 - ?) *[[Grgo Jelavić]] *[[Željko Jerman]] (1949-2006) *[[Branimir (Branko) Jerneić]] *[[Goran Jović]] *[[Petar Jović]] - Pempek == K == *Josip (Bepo) Karaman? *Alexander (Aleksandar, Saša) Károly *[[Eduard Kastiana]] *[[Milan Kaufmann]] *[[Dragoljub Kažić]] *[[Ferdo Kelemen]] *[[Božo Kelemenić|Božo (Božidar) Kelemenić]] *[[Josip Klarica]] *[[Djuro Knittel|Djuro (Georg) Knittel]] *[[Karlo Kocjančič]] *[[Elvira (Bernarda) Kohn]] *[[Mitja (Dimitrij) Koman]] *[[Čedo Komljenović]] *[[Davor Konjikušić]] *[[Hinko Krapek]] *Fedor Kritovac ? *[[Aljoša Krstulović]] *[[Alfred Freddy Krupa]] *[[Ferdinand Aurel Kuba]] *[[Aleksandar Kukec]] *[[Vjekoslav Kulaš]] *[[Antonija Kulčar]] (r. Vajda) *[[Artur Kulčar]] == L == *[[Feliks Laforest]] *[[Franz Laforest]] *[[Mihael Lazar]] *[[Jadran Lazić]] *[[Gordan Lederer]] *[[Fred Legradić]] *[[Fedor Ličina]] - Pip *[[Mirko Lovrić]] *[[Stephan Lupino]] (''Ivan Lepen'') *Stjepan Lypoldt (1806-1901) == M == * [[Dora Maar]] (''Marković, Markovitch; Henriette Théodora'') * [[Zoran Makarović]] * [[Zvonimir Malus]] * [[Marko Manenizza|Marko (Marco) Manenizza]] * [[Antun Markić]] * [[Miljenko Marotti]] * [[Rudolf Mosinger]] == N == *[[Damian Nenadić]] *N. Novaković == O == * [[Alojz Orel]] (1918-2002) (slov.-hrv../istrski) == P == *[[Maksimilijan Paspa]] (tudi kinoamater) *[[Milan Pavić]] *[[Darije Petković]] *[[Mario Poje]] *[[Ivan Posavec]] *[[Ivo Pukanić]] == R== * [[Dragutin Reesch]] * [[Ante Roca]] == S== *[[Hrvoje Slovenc]] *[[Ivan Standl]] *[[Marin Stulić]] *[[Marijan Szabo]] == Š == * [[Vinko Šebrek]] * [[Ljubomir Škrinjar]] (1950-2021) * [[Ive Šoša]] == T == * [[Branko Težak]] == V == *[[Milislav Vesović]] *[[Dinko Vranković]] == Z == * [[Zlatko Zrnec]] {{seznami narodov po poklicu|fotografov}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Fotografi]] [[Kategorija:Hrvaški fotografi|*]] 524a7qgtbk1h8vbs7shtdokdo7kdkrm Lokalne volitve v Sloveniji 2018 0 454088 6748835 6715159 2026-09-10T19:19:22Z Sportomanokin 14776 /* Izvoljeni župani */ 6748835 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#C9C0BB colspan=2 align="center" | Lokalne volitve v Sloveniji 2018 |- | align="center" colspan=2 | |- | '''Prvi krog:''' || align=right|18. november 2018 &nbsp; |- | '''Drugi krog:''' || align=right|2. december 2018 &nbsp; |- | '''Mestne občine:''' || align=right|11 &nbsp; |- | '''Ostale občine:''' || align=right|201 &nbsp; |- | '''Vseh občin:''' || align=right|212 &nbsp; |- | '''Udeležba:''' || align=right|<small>TBD</small> &nbsp; |- | '''Odstotek:''' || align=right|<small>TBD</small> &nbsp; |- | bgcolor=#C9C0BB colspan=2 align="center" | Prejšnje volitve |- | '''Leto:''' || align=right|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] &nbsp; |- | bgcolor=#C9C0BB colspan=2 align="center" | Naslednje volitve |- | '''Leto:''' || align=right|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] &nbsp; |} '''Lokalne volitve 2018''' so bile volitve [[župan]]ov občin ter članov občinskih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti. Potekale so 18. novembra 2018.<ref>http://www.mju.gov.si/si/lokalna_samouprava/lokalne_volitve_2018/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181120221256/http://www.mju.gov.si/si/lokalna_samouprava/lokalne_volitve_2018/ |date=2018-11-20 }}, vpogled: 20. 11. 2018.</ref> Volitve so potekale v vseh 212 [[slovenske občine|slovenskih občinah]]. V 36 občinah je kandidiral le en kandidat za župana, od tega 35 dotedanjih županov. V 60 občinah sta kandidirala le dva kandidata za župana, kar pomeni, da je bilo pri njih znano vnaprej, da bo dovolj le en krog volitev.<ref name=":0">{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/volitve-v-212-obcinah-36-obcin-ze-ima-zupane-kje-bo-drugi-krog/472202|title=Župana so izvolili v 156 občinah, v preostalih 56 bo potreben drugi krog|date=18. 11. 2018|newspaper=rtvslo.si|accessdate=20. 11. 2018|language=sl}}</ref> Drugi krog volitev za župana je potekal 2. decembra 2018.<ref name=":0" /> == Izvoljeni župani == === Mestne občine === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid" |width=140|[[Slika:Coat_of_arm_of_Celje.png|sredina|brezokvirja|75x75px]] |width=140|[[Slika:Coa_Koper.grb.svg|sredina|brezokvirja|75x75px]] |width=140|[[Slika:Coat_of_Arm_of_Kranj.png|sredina|brezokvirja|75x75px]] |width=140|[[Slika:Blason_ville_si_Ljubljana_(Slovénie).svg|sredina|brezokvirja|75x75px]] |width=140|[[Slika:Coat_of_arms_of_Maribor_(2020).svg|sredina|brezokvirja|75x75px]] |width=140|[[Slika:MS_seal.svg|sredina|brezokvirja|75x75px]] |width=140|[[Slika:COA-Nova_Gorica.svg|sredina|brezokvirja|75x75px]] |width=140|[[Slika:COA-Novo_mesto.gif|sredina|brezokvirja|75x75px]] |width=140|[[Slika:Ptuj-grb.png|sredina|brezokvirja|75x75px]] |width=140| |width=140|[[Slika:Coat of arms of Velenje.png|sredina|brezokvirja|75x75px]] |- ![[Mestna občina Celje|Celje]] ![[Mestna občina Koper|Koper]] ![[Mestna občina Kranj|Kranj]] ![[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ![[Mestna občina Maribor|Maribor]] ![[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]] ![[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] ![[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ![[Mestna občina Ptuj|Ptuj]] ![[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] ![[Mestna občina Velenje|Velenje]] |- |[[Bojan Šrot]] |[[Aleš Bržan]] |[[Matjaž Rakovec]] |[[Zoran Janković]] |[[Saša Arsenovič]] |[[Aleksander Jevšek]] |[[Klemen Miklavič]] |[[Gregor Macedoni]] |Nuška Gajšek |Tilen Klugler |[[Bojan Kontič]] |- |} === Ostale občine === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid" !width=140|[[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] !width=140|[[Občina Apače|Apače]] !width=140|[[Občina Ankaran|Ankaran]] !width=140|[[Občina Beltinci|Beltinci]] !width=140|[[Občina Benedikt|Benedikt]] !width=140|[[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica<br>ob Sotli]] !width=140|[[Občina Bled|Bled]] !width=140|[[Občina Bloke|Bloke]] !width=140|[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- |Tadej Beočanin |Andrej Steyer |Gregor Strmčnik |Marko Virag |Milan Repič |Franjo Debelak |Janez Fajfar |Jože Doles |Jože Sodja |- !width=140|[[Občina Borovnica|Borovnica]] !width=140|[[Občina Bovec|Bovec]] !width=140|[[Občina Braslovče|Braslovče]] !width=140|[[Občina Brda|Brda]] !width=140|[[Občina Brezovica|Brezovica]] !width=140|[[Občina Brežice|Brežice]] !width=140|[[Občina Cankova|Cankova]] !width=140|[[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] !width=140|[[Občina Cerknica|Cerknica]] |- |Bojan Čebela |Valter Mlekuž |Tomaž Žohar |Franc Mužič |Metod Ropret |[[Ivan Molan]] |Danilo Kacijan |[[Franc Čebulj]] |Marko Rupar |- !width=140|[[Občina Cerkno|Cerkno]] !width=140|[[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]] !width=140|[[Občina Cirkulane|Cirkulane]] !width=140|[[Občina Črenšovci|Črenšovci]] !width=140|[[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] !width=140|[[Občina Črnomelj|Črnomelj]] !width=140|[[Občina Destrnik|Destrnik]] !width=140|[[Občina Divača|Divača]] !width=140|[[Občina Dobje|Dobje]] |- |Gašper Uršič |Marjan Žmavc |Antonija Žumbar |Vera Markoja |Romana Lesjak |Andrej Kavšek |Franc Pukšič |Alenka Štrucl Dovgan |Franc Leskovšek |- !width=140|[[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] !width=140|[[Občina Dobrna|Dobrna]] !width=140|[[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]] !width=140|[[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]] !width=140|[[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] !width=140|[[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] !width=140|[[Občina Domžale|Domžale]] !width=140|[[Občina Dornava|Dornava]] !width=140|[[Občina Dravograd|Dravograd]] |- |Igor Ahačevič |Martin Brecl |Franc Setnikar |Marjan Kardinar |Željko Savič |Franc Vovk |Toni Dragar |Janko Verc |Marijana Cigala |- !width=140|[[Občina Duplek|Duplek]] !width=140|[[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]] !width=140|[[Občina Gorišnica|Gorišnica]] !width=140|[[Občina Gorje|Gorje]] !width=140|[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] !width=140|[[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]] !width=140|[[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] !width=140|[[Občina Grad|Grad]] !width=140|[[Občina Grosuplje|Grosuplje]] |- |Mitja Horvat |[[Milan Čadež]] |Jožef Kokot |Peter Torkar |Stanislav Rojko |Anton Špeh |Franc Šlihthuber |Cvetka Ficko |[[Peter Verlič]] |- !width=140|[[Občina Hajdina|Hajdina]] !width=140|[[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]] !width=140|[[Občina Hodoš|Hodoš]] !width=140|[[Občina Horjul|Horjul]] !width=140|[[Občina Hrastnik|Hrastnik]] !width=140|[[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje -<br>Kozina]] !width=140|[[Občina Idrija|Idrija]] !width=140|[[Občina Ig|Ig]] !width=140|[[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] |- |Stanislav Glažar |Marko Soršak |Ludvik Orban |Janko Prebil |Marko Funkl |Saša L. Svetelšek |Tomaž Vencelj |[[Janez Cimperman]] |Emil Rojc |- !width=140|[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna<br>Gorica]] !width=140|[[Občina Izola|Izola]] !width=140|[[Občina Jesenice|Jesenice]] !width=140|[[Občina Jezersko|Jezersko]] !width=140|[[Občina Juršinci|Juršinci]] !width=140|[[Občina Kamnik|Kamnik]] !width=140|[[Občina Kanal|Kanal]] !width=140|[[Občina Kidričevo|Kidričevo]] !width=140|[[Občina Kobarid|Kobarid]] |- |Dušan Strnad |Danilo Markočič |Blaž Račič |Andrej Karničar |Alojzij Kaučič |[[Matej Slapar]] |Tina Gerbec |Anton Leskovar |Marko Matajurc |- !width=140|[[Občina Kobilje|Kobilje]] !width=140|[[Občina Kočevje|Kočevje]] !width=140|[[Občina Komen|Komen]] !width=140|[[Občina Komenda|Komenda]] !width=140|[[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] !width=140|[[Občina Kostel|Kostel]] !width=140|[[Občina Kozje|Kozje]] !width=140|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] !width=140|[[Občina Križevci|Križevci]] |- |Robert Ščap |[[Vladimir Prebilič]] |Erik Modec |Stanislav Poglajen |Ladko Petretič |Ivan Črnkovič |Milena Krajnc |Janez Hrovat |Branko Belec |- !width=140|[[Občina Krško|Krško]] !width=140|[[Občina Kungota|Kungota]] !width=140|[[Občina Kuzma|Kuzma]] !width=140|[[Občina Laško|Laško]] !width=140|[[Občina Lenart|Lenart]] !width=140|[[Občina Lendava|Lendava]] !width=140|[[Občina Litija|Litija]] !width=140|[[Občina Ljubno|Ljubno]] !width=140|[[Občina Ljutomer|Ljutomer]] |- |Miran Stanko |Tamara Šnofl |Jožef Škalič |Franc Zdolšek |[[Janez Kramberger]] |Janez Magyar |[[Franc Rokavec]] |Franjo Naraločnik |Olga Karba |- !width=140|[[Občina Logatec|Logatec]] !width=140|[[Občina Log - Dragomer|Log - Dragomer]] !width=140|[[Občina Loška dolina|Loška dolina]] !width=140|[[Občina Loški Potok|Loški Potok]] !width=140|[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na<br>Pohorju]] !width=140|[[Občina Luče|Luče]] !width=140|[[Občina Lukovica|Lukovica]] !width=140|[[Občina Majšperk|Majšperk]] !width=140|[[Občina Makole|Makole]] |- |Berto Menard |Miran Stanovnik |Janez Komidar |Ivan Benčina |Marko Rakovnik |Ciril Rosc |Olga Vrankar |Darinka Fakin |Franc Majcen |- !width=140|[[Občina Markovci|Markovci]] !width=140|[[Občina Medvode|Medvode]] !width=140|[[Občina Mengeš|Mengeš]] !width=140|[[Občina Metlika|Metlika]] !width=140|[[Občina Mežica|Mežica]] !width=140|[[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]] !width=140|[[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]] !width=140|[[Občina Mirna|Mirna]] !width=140|[[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]] |- |Milan Gabrovec |Nejc Smole |Franc Jerič |Darko Zevnik |Dušan Krebel |Egon Repnik |Mauricij Humar |Dušan Skerbiš |Andrej Kastelic |- !width=140|[[Občina Mislinja|Mislinja]] !width=140|[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]] !width=140|[[Občina Moravče|Moravče]] !width=140|[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] !width=140|[[Občina Mozirje|Mozirje]] !width=140|[[Občina Muta|Muta]] !width=140|[[Občina Naklo|Naklo]] !width=140|[[Občina Nazarje|Nazarje]] !width=140|[[Občina Odranci|Odranci]] |- |Bojan Borovnik |Anton Maver |[[Milan Balažic]] |Alojz Glavač |Ivan Suhoveršnik |Miroslav Vošner |Ivan Meglič |Matej Pečovnik |Ivan Markojažu |- !width=140|[[Občina Oplotnica|Oplotnica]] !width=140|[[Občina Ormož|Ormož]] !width=140|[[Občina Osilnica|Osilnica]] !width=140|[[Občina Pesnica|Pesnica]] !width=140|[[Občina Piran|Piran]] !width=140|[[Občina Pivka|Pivka]] !width=140|[[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] !width=140|[[Občina Podlehnik|Podlehnik]] !width=140|[[Občina Podvelka|Podvelka]] |- |Matjaž Orter |Daniel Vrbnjak |Alenka Kovač |Gregor Žmak |Đenio Zadković |Robert Smrdelj |Peter Misja |Sebastian Toplak |Anton Kovše |- !width=140|[[Občina Poljčane|Poljčane]] !width=140|[[Občina Polzela|Polzela]] !width=140|[[Občina Postojna|Postojna]] !width=140|[[Občina Prebold|Prebold]] !width=140|[[Občina Preddvor|Preddvor]] !width=140|[[Občina Prevalje|Prevalje]] !width=140|[[Občina Puconci|Puconci]] !width=140|[[Občina Rače - Fram|Rače - Fram]] !width=140|[[Občina Radeče|Radeče]] |- |Stanislav Kovačič |Jože Kužnik |Igor Marentič |Vinko Debelak |Rok Roblek |Matija Tasič |Ludvik Novak |Branko Ledinek |Tomaž Režun |- !width=140|[[Občina Radenci|Radenci]] !width=140|[[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] !width=140|[[Občina Radovljica|Radovljica]] !width=140|[[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] !width=140|[[Občina Razkrižje|Razkrižje]] !width=140|[[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] !width=140|[[Občina Renče - Vogrsko|Renče - Vogrsko]] !width=140|[[Občina Ribnica|Ribnica]] !width=140|[[Občina Ribnica na Pohorju]] |- |[[Roman Leljak]] |Alan Bukovnik |Ciril Globočnik |Tomaž Rožen |Stanko Ivanušič |Ana Rebernik |Tarik Žigon |Samo Pogorelc |Srečko Geč |- !width=140|[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] !width=140|[[Občina Rogašovci|Rogašovci]] !width=140|[[Občina Rogatec|Rogatec]] !width=140|[[Občina Ruše|Ruše]] !width=140|[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] !width=140|[[Občina Semič|Semič]] !width=140|[[Občina Sevnica|Sevnica]] !width=140|[[Občina Sežana|Sežana]] !width=140|[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] |- |Branko Kidrič |Edvard Mihalič |Martin Mikolič |Urška Repolusk |Vlasta Krmelj |Polona Kambič |Srečko Ocvirk |David Škabar |[[Ivan Žagar (politik)|Ivan Žagar]] |- !width=140|[[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] !width=140|[[Občina Sodražica|Sodražica]] !width=140|[[Občina Solčava|Solčava]] !width=140|[[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] !width=140|[[Občina Starše|Starše]] !width=140|[[Občina Straža|Straža]] !width=140|[[Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sveta Trojica]] !width=140|[[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]] !width=140|[[Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah|Sveti Andraž]] |- |Darko Ratajc |Blaž Milavec |Katarina Prelesnik |Jurij Borko |Bojan Kirbiš |Dušan Krštinc |David Klobasa |Silvo Slaček |Darja Vudler |- !width=140|[[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]] !width=140|[[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sveti Jurij v Slovenskih goricah]] !width=140|[[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] !width=140|[[Občina Šalovci|Šalovci]] !width=140|[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter - Vrtojba]] !width=140|[[Občina Šenčur|Šenčur]] !width=140|[[Občina Šentilj|Šentilj]] !width=140|[[Občina Šentjernej|Šentjernej]] !width=140|[[Občina Šentjur|Šentjur]] |- |Anton Slana |Peter Škrlec |Mirko Cvetko |Iztok Fartek |Milan Turk |Ciril Kozjek |Štefan Žvab |Radko Luzar |Marko Diaci |- !width=140|[[Občina Šentrupert|Šentrupert]] !width=140|[[Občina Škocjan|Škocjan]] !width=140|[[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] !width=140|[[Občina Škofljica|Škofljica]] !width=140|[[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] !width=140|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] !width=140|[[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] !width=140|[[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] !width=140|[[Občina Šoštanj|Šoštanj]] |- |Andrej Martin Kostelec |Jože Kapler |Tine Radinja |Ivan Jordan |Matija Čakš |[[Marjan Hribar (politik)|Marjan Hribar]] |Janko Kopušar |Rajko Meserko |Darko Menih |- !width=140|[[Občina Štore|Štore]] !width=140|[[Občina Tabor|Tabor]] !width=140|[[Občina Tišina|Tišina]] !width=140|[[Občina Tolmin|Tolmin]] !width=140|[[Občina Trbovlje|Trbovlje]] !width=140|[[Občina Trebnje|Trebnje]] !width=140|[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] !width=140|[[Občina Trzin|Trzin]] !width=140|[[Občina Tržič|Tržič]] |- |Miran Jurkošek |Marko Semprimožnik |Franc Horvat |[[Uroš Brežan]] |Jasna Gabrič |Alojzij Kastelic |Alojz Benko |Peter Ložar |[[Borut Sajovic]] |- !width=140|[[Občina Turnišče|Turnišče]] !width=140|[[Občina Velika Polana|Velika Polana]] !width=140|[[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]] !width=140|[[Občina Veržej|Veržej]] !width=140|[[Občina Videm|Videm]] !width=140|[[Občina Vipava|Vipava]] !width=140|[[Občina Vitanje|Vitanje]] !width=140|[[Občina Vodice|Vodice]] !width=140|[[Občina Vojnik|Vojnik]] |- |Borut Horvat |Damijan Jaklin |Tadej Malovrh |Slavko Petovar |[[Branko Marinič]] |Goran Kodelja |Slavko Vetrih |Aco Franc Šuštar |Branko Petre |- !width=140|[[Občina Vransko|Vransko]] !width=140|[[Občina Vrhnika|Vrhnika]] !width=140|[[Občina Vuzenica|Vuzenica]] !width=140|[[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] !width=140|[[Občina Zavrč|Zavrč]] !width=140|[[Občina Zreče|Zreče]] !width=140|[[Občina Žalec|Žalec]] !width=140|[[Občina Železniki|Železniki]] !width=140|[[Občina Žetale|Žetale]] |- |Franc Sušnik |Daniel Cukjati |[[Franjo Golob (politik)|Franjo Golob]] |Matjaž Švagan |Slavko Pravdič |Boris Podvršnik |Janko Kos |Anton Luznar |Anton Butolen |- !width=140|[[Občina Žiri|Žiri]] !width=140|[[Občina Žirovnica|Žirovnica]] !width=140|[[Občina Žužemberk|Žužemberk]] |- |[[Janez Žakelj]] |Leopold Pogačar |Jože Papež |} == Mestne občine == === Ljubljana === {| class="wikitable" |- ! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov |- | align=center| 1. | '''[[Zoran Janković]]''' | '''Jože Mermal<br>s skupino volivcev''' | '''60,45 %''' |- | align=center| 2. | [[Anže Logar]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | 29,50 % |- | align=center| 3. | Milan Jakopovič | [[Levica (politična stranka)|Levica]] | 3,92 % |- | align=center| 4. | Dragan Matić | [[Stranka modernega centra|SMC]] | 1,57 % |- | align=center| 5. | Tomaž Ogrin | [[Zeleni Slovenije]] | 1,47 % |- | align=center| 6. | Marko Koprivc | [[Socialni demokrati|SD]] | 1,19 % |- | align=center| 7. | Smiljan Mekicar | [[Dobra država]] | 1,08 % |- | align=center| 8. | Mihael Rihar | [[Naprej Slovenija]] | 0,30 % |- | align=center| 9. | Matjaž Bidovec | [[Socialistična partija Slovenije|SPS]] | 0,28 % |- | align=center| 10. | Jožef Jarh | SED | 0,24 % |- |} === Maribor === {| class="wikitable" |- ! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov |- | align=center| 1. | [[Saša Arsenovič]] | [[Stranka modernega centra|SMC]] | 38,16 % |- | align=center| 2. | [[Franc Kangler]] | [[Nova ljudska stranka|NLS]] | 31,37 % |- | align=center| 3. | [[Andrej Fištravec]] | [[Matjaž Mulej]] in<br>skupina volvcev | 8,57 % |- | align=center| 4. | Lidija Divjak Mirnik | Andrej Mirnik in<br>skupina volivcev | 5,47 % |- | align=center| 5. | Alenka Iskra | [[Socialni demokrati|SD]] | 2,51 % |- | align=center| 6. | Melita Petelin | Božidar Kastelic in<br>skupina volivcev | 2,38 % |- | align=center| 7. | Zdravko Luketič | [[Nova Slovenija|NSi]] | 1,54 % |- | align=center| 8. | Josip Rotar | Lista kolesarjev<br>in pešcev | 1,52 % |- | align=center| 9. | [[Uroš Prikl]] | [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] | 1,50 % |- | align=center| 10. | Vladimir Šega | [[Levica (politična stranka)|Levica]] | 1,50 % |- | align=center| 11. | [[Andrej Šiško]] | [[Zedinjena Slovenija|ZSi]] | 1,44 % |- | align=center| 12. | Matic Matjašič | Lista mladih.<br>Povezujemo | 1,16 % |- | align=center| 13. | [[Aleksander Kamenik]] | SAK | 0,75 % |- | align=center| 14. | Igor Jurišič | [[Stranka mladih - Zeleni Evrope|SMS]] | 0,67 % |- | align=center| 15. | Igor Domanjko | Lista novinarja<br>Bojana Požarja | 0,66 % |- | align=center| 16. | Rok Zalar | [[Zeleni Slovenije]] | 0,45 % |- | align=center| 17. | Borut Ambrožič | SMSR | 0,18 % |- | align=center| 18. | Zdenko Vinkov | [[Stranka slovenskega naroda|SSN]] | 0,15 % |- |} === Celje === {| class="wikitable" |- ! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov |- | align=center| 1. | '''[[Bojan Šrot]]''' | '''CŽL''' | '''56,42 %''' |- | align=center| 2. | Sandi Sendelbah | Za odprto Celje | 18,16 % |- | align=center| 3. | Marko Zidanšek | [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] | 6,28 % |- | align=center| 4. | Matjaž Železnik | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | 6,27 % |- | align=center| 5. | Matevž Vuga | [[Stranka modernega centra|SMC]] | 5,41 % |- | align=center| 6. | Mateja Žvižej | [[Levica (politična stranka)|Levica]] | 4,02 % |- | align=center| 7. | Branko Verdev | [[Socialni demokrati|SD]] | 3,44 % |- |} === Kranj === {| class="wikitable" |- ! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov |- | align=center| 1. | [[Matjaž Rakovec]] | [[Socialni demokrati|SD]] | 30,85 % |- | align=center| 2. | [[Zoran Stevanović]] | [[Robert Kranjec]] in<br> skupina volivcev | 20,47 % |- | align=center| 3. | [[Iztok Purič]] | [[Stranka Alenke Bratušek|SAB]] in Več za Kranj | 18,32 % |- | align=center| 4. | Ivo Bajec | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | 17,80 % |- | align=center| 5. | Robert Nograšek | [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]] | 4,95 % |- | align=center| 6. | Barbara Gunčar | SLRP | 4,81 % |- | align=center| 7. | Primož Terplan | [[Stranka modernega centra|SMC]] | 2,09 % |- | align=center| 8. | Bogomir Šubelj | [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] | 0,72 % |- |} === Koper === {| class="wikitable" |- ! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov |- | align=center| 1. | [[Boris Popovič]] | [[Koper je naš]] | 44,58 % |- | align=center| 2. | [[Aleš Bržan]] | Lista Aleša Bržana | 30,44 % |- | align=center| 3. | [[Gašpar Gašpar Mišič]] | Gašpar Gašpar Mišič in<br>skupina volvcev | 6,95 % |- | align=center| 4. | Olga Franca | Barbara Vednik in<br>skupina volivcev | 5,40 % |- | align=center| 5. | Valter Krmac | Oljka | 5,01 % |- | align=center| 6. | Alan Medveš | [[Levica (politična stranka)|Levica]] | 1,57 % |- | align=center| 7. | Silvano Radin | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | 1,34 % |- | align=center| 8. | Marijan Križman | [[Socialni demokrati|SD]] | 1,21 % |- | align=center| 9. | Viktor Markežič | [[Stranka modernega centra|SMC]] | 0,86 % |- | align=center| 10. | Nevio Miklavčič | [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] | 0,83 % |- | align=center| 11. | Marko Brecelj | [[Stranka Akacije|Akacije]] | 0,77 % |- | align=center| 12. | Danijel Sertič | [[Nova Slovenija|NSi]] | 0,60 % |- | align=center| 13. | Zlatko Gombar | [[Dobra država]] | 0,43 % |- |} === Novo mesto === {| class="wikitable" |- ! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov |- | align=center| 1. | '''[[Gregor Macedoni]]''' | '''Boštjan Grobler<br>in skupina volivcev''' | '''65,22 % |- | align=center| 2. | Jože Kobe | GAS | 14,57 % |- | align=center| 3. | Alenka Muhič | Zveza za Dolenjsko | 13,60 % |- | align=center| 4. | Rok Mežnar | [[Dobra država]] | 6,62 % |- |} === Nova Gorica === {| class="wikitable" |- ! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov |- | align=center| 1. | [[Matej Arčon]] | Branko Marušič in<br>skupina volivcev | 37,35 % |- | align=center| 2. | [[Klemen Miklavič]] | Luka Manojlović in<br>skupina volivcev | 25,38 % |- | align=center| 3. | Sebastjan Komel | [[Socialni demokrati|SD]] | 16,90 % |- | align=center| 4. | Elena Zavadlav Ušaj | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | 12,56 % |- | align=center| 5. | Anton Harej | [[Nova Slovenija|NSi]] | 4,07 % |- | align=center| 6. | Miran Müllner | ZZP | 3,74 % |- |} === Slovenj Gradec === {| class="wikitable" |- ! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov |- | align=center| 1. | Tilen Klugler | Metka Černjak<br>in skupina volivcev | 47,70 % |- | align=center| 2. | Andrej Čas | Boštjan Rigelnik<br>in skupina volivcev | 33,70 % |- | align=center| 3. | Andrej Breznik | Tadeja Brajnik<br>in skupina volivcev | 15,44 % |- | align=center| 4. | Darko Hlupič | [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] | 3,16 % |- |} === Velenje === {| class="wikitable" |- ! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov |- | align=center| 1. | '''[[Bojan Kontič]]''' | '''[[Socialni demokrati|SD]]''' | '''59,60 %''' |- | align=center| 2. | Suzana Kavaš | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | 15,51 % |- | align=center| 3. | Matej Jenko | [[Dobra država]] | 8,23 % |- | align=center| 4. | Breda Kolar | [[Stranka modernega centra|SMC]] | 7,24 % |- | align=center| 5. | Mihael Letonje | [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] | 5,76 % |- | align=center| 6. | Jože Hribar | Naše Velenje | 3,67 % |- |} === Ptuj === {| class="wikitable" |- ! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov |- | align=center| 1. | Nuška Gajšek | [[Socialni demokrati|SD]] | 28,10 % |- | align=center| 2. | Štefan Čelan | Iztok Uhan<br>in skupina volivcev | 24,64 % |- | align=center| 3. | [[Andrej Čuš]] | Andrej Čuš<br>in skupina volivcev | 22,90 % |- | align=center| 4. | Rajko Fajt | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | 10,27 % |- | align=center| 5. | Gorazd Orešek | Miran Senčar<br>in skupina volivcev | 5,89 % |- | align=center| 6. | Igor Majnik | Dušan Gabrovec<br>in skupina volivcev | 2,48 % |- | align=center| 7. | Janez Rožmarin | [[Nova Slovenija|NSi]] | 2,32 % |- | align=center| 8. | Dejan Dokl | [[Stranka modernega centra|SMC]] | 1,82 % |- | align=center| 9. | Robert Križanič | [[Stranka mladih - Zeleni Evrope|SMS]] | 1,58 % |- |} === Murska Sobota === {| class="wikitable" |- ! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov |- | align=center| 1. | '''[[Aleksander Jevšek]]''' | '''[[Socialni demokrati|SD]]''' | '''73,95 %''' |- | align=center| 2. | Bojan Petrijan | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | 26,05 % |- |} == Prvi krog == Prvega kroga lokalnih volitev se je udeležilo 870.649 od skupno 1.701.284 volivcev (51,18 %).<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/lv2018/udelezba/obcine_odstotek.html|title=Volilna udeležba po občinah|date=|accessdate=3.12. 2018|website=Lokalne volitve 2018|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-11-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20181123110201/http://volitve.gov.si/lv2018/udelezba/obcine_odstotek.html|url-status=dead}}</ref> Najvišja volilna udeležba je bila v [[občina Solčava|občini Solčava]] (84,23 %), najnižja pa v [[občina Vojnik|občini Vojnik]] (35,49 %).<ref name=":1" /> Udeležba je bila v primerjavi s predhodnimi [[lokalne volitve v Sloveniji 2014|lokalnimi volitvami 2014]] (45,22 %) višja.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://volitve.gov.si/lv2014/udelezba/obcine_naziv.html|title=Volilna udeležba za Slovenijo|date=|accessdate=20. 11. 2018|website=Lokalne volitve 2014|publisher=|last=|first=}}</ref> V prvem krogu je župane dobilo 156 občin,<ref name=":0" /> med drugim [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ([[Zoran Janković]], 60,45 %),<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_ljubljana.html|title=Mestna občina Ljubljana - Lokalne volitve 2018|date=|accessdate=3. 12. 2018|website=volitve.gov.si|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-12-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20181204005656/https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_ljubljana.html|url-status=dead}}</ref> [[Mestna občina Celje|Celje]] ([[Bojan Šrot]], 56,42 %)<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_celje.html|title=Mestna občina Celje - Lokalne volitve 2018|date=|accessdate=3. 12. 2018|website=volitve.gov.si|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-12-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20181204005727/https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_celje.html|url-status=dead}}</ref> in [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ([[Gregor Macedoni]], 65,22 %). == Drugi krog == Drugi krog volitev za župana, potreben v preostalih 56 občinah, je potekal 2. decembra 2018.<ref name="rtv1">https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/volitve-v-212-obcinah-36-obcin-ze-ima-zupane-kje-bo-drugi-krog/472202, vpogled: 20. 11. 2018.</ref> Volilna udeležbe je bila 48,94-odstotna,<ref name=":1" /> v primerjavi s predhodnimi volitvami (43,62 %) prav tako višja.<ref name=":2" /> Drugi krog je zaznamoval zelo tesen izid v [[Mestna občina Koper|mestni občini Koper]], kjer je o županu dokončno odločilo šele glasovanje po pošti, katerega glasovnice so bile preštete dan po volitvah.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042848908/|title=Poštar je v Kopru prinesel zmago Alešu Bržanu, Boris Popovič lahko zahteva ponovno štetje glasov|date=3. 12. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=3. 12. 2018|archive-date=2018-12-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20181204101947/https://www.dnevnik.si/1042848908|url-status=dead}}</ref> Po neuradnih izidih je zmagal [[Aleš Bržan]], ki je za 7 glasov prehitel dolgoletnega župana [[Boris Popovič|Borisa Popoviča]]. V [[Občina Šmarješke Toplice|občini Šmarješke toplice]] sta bila kandidata po prvotnem štetju izenačena, kar je pomenilo, da bi prvič v zgodovini samostojne Slovenije o županu odločal [[žreb]],<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042848998/|title=Drama v Šmarjeških Toplicah: bo o županu odločil žreb?|date=3. 12. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=3. 12. 2018|archive-date=2018-12-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20181204101950/https://www.dnevnik.si/1042848998|url-status=dead}}</ref> vendar se je po pritožbi obeh kandidatov in ponovni presoji razlika povečala na dva glasova.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volitve-v-smarjeskih-toplicah-bodo-morda-spet-pod-drobnogledom/528212 |title=Volitve v Šmarjeških Toplicah bodo morda spet pod drobnogledom |date=22. junij 2020 |newspaper=MMC RTV-SLO |accessdate=22. julija 2022}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]] [[Kategorija:2018 v politiki]] [[Kategorija:2018 v Sloveniji]] bffio20xw7wi69ty5d2jxhf0f1petud Všečkaj. Deli. Sledi. 0 467347 6748858 5865632 2026-09-10T20:17:54Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Televizijski filmi]]; dodal [[Kategorija:Ameriški televizijski filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748858 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Všečkaj. Deli. Sledi. | director = Glenn Gers | producer = {{Plainlist| * Adam Hendricks * John H. Lang * Greg Gilreath }} | writer = Glenn Gers | starring = {{Plainlist| * [[Keiynan Lonsdale]] * Ema Horvath }} | music = Joel Corelitz | cinematography = Lyn Moncrief | editing = Frank Openchowski | studio = {{Plainlist| * [[Blumhouse Productions]] * Divide/Conquer * Gunpowder & Sky * Seer Capital }} | distributor = [[Cinemax]] | released = [[18. oktober]] [[2017]] | runtime = 97 min. | country = {{ikonazastave|Združene države Amerike}}[[Združene države Amerike|ZDA]] | language = [[angleščina]] }} '''''Všečkaj. Deli. Sledi.''''' (izviren angleški naslov: ''Like. Share. Follow''.) je ameriška psihološka [[grozljivka]] iz leta 2017, delo režiserja [[Glenn Gers|Glenna Gersa]]. == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{film-stub}} [[Kategorija:Ameriške grozljivke]] [[Kategorija:Psihološke grozljivke]] [[Kategorija:Filmi leta 2017]] [[Kategorija:Filmi o zalezovanju]] [[Kategorija:Filmi o družbenih medijih]] [[Kategorija:Filmi Blumhouse Productions]] [[Kategorija:Ameriški televizijski filmi]] 3ckwskro2gyk8vqwkmxroy5eqcmmbmn Ne pij vode (film, 1994) 0 471795 6748860 6257374 2026-09-10T20:18:39Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Televizijski filmi]]; dodal [[Kategorija:Ameriški televizijski filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748860 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | show_name = Ne pij vode | image = | caption = | writer = [[Woody Allen]] | narrated = [[Ed Herlihy]] | music = | director = Woody Allen | starring = Woody Allen<br>[[Mayim Bialik]]<br>[[Michael J. Fox]]<br>[[Dom DeLuise]]<br>[[Julie Kavner]]<br>[[Edward Herrmann]] | executive_producer = [[J.E. Beaucaire]]<br>[[Jean Doumanian]]<br>[[Letty Aronson]] | producer = [[Robert Greenhut]] | location = | cinematography = [[Carlo Di Palma]] | editor = [[Susan E. Morse]] | company = [[Jean Doumanian Productions]]<br>[[Magnolia Productions]]<br>[[Sweetland Films]] | distributor = [[American Broadcasting Company|ABC]] | released = 18. december 1994 | runtime = 92 minut | country = ZDA | language = angleščina | budget = }} '''''Ne pij vode''''' ({{jezik-en|Don't Drink the Water}}) je ameriški [[televizijski film|televizijski]] [[komični film]] iz leta 1994, ki ga je režiral in zanj napisal scenarij [[Woody Allen]]. Temelji na njegovi avtorski [[Ne pij vode (igra)|istoimenski igri]] iz leta 1966, po kateri je bil posnet že [[Ne pij vode (film, 1969)|film leta 1969]], ki pa Allena ni zadovoljil.<ref>{{navedi splet|author=Ken Tucker|url=http://www.ew.com/ew/article/0,,304943,00.html|title=Don't Drink the Water Review|work=EW.com|date=December 16, 1994|accessdate=August 4, 2013|archive-date=2013-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20131002095107/http://www.ew.com/ew/article/0,,304943,00.html|url-status=dead}}</ref> V glavnih vlogah ob njem nastopajo še [[Mayim Bialik]], [[Michael J. Fox]], [[Dom DeLuise]], [[Julie Kavner]] in [[Edward Herrmann]]. Zgodba prikazuje ameriško družino (Allen, Kavner in Bialik), ki ob turističnem potovanju obtiči na ameriškem veleposlaništvu za [[Železna zavesa|železno zaveso]]. Ob odsotnosti veleposlanika poskuša zaplet reševati njegov sin in pomočnik (Fox).<ref>{{navedi splet|url=https://movies.nytimes.com/movie/135428/Don-t-Drink-the-Water/overview|title=Don-t-Drink-the-WaterShowtimes|work=The New York Times|accessdate=August 4, 2013|archive-date=2007-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20071013181314/http://movies.nytimes.com/movie/135428/Don-t-Drink-The-Water/overview|url-status=dead}}</ref> To je drugi Allenov televizijski film po kratkem filmu ''[[Men of Crisis: The Harvey Wallinger Story]]'' iz leta 1971, ki sploh ni bil predvajan. Premierno je bil prikazan 18. decembra 1994 na [[American Broadcasting Company|ABC]]. Naletel je na mešane ocene kritikov. Na strani [[Rotten Tomatoes]] je prejel oceno 44%.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rottentomatoes.com/m/1100866-dont_drink_the_water/|title=Don't Drink the Water (1994)|work=Rotten Tomatoes|accessdate=February 2, 2017}}</ref> == Vloge == {{div col}} *[[Woody Allen]] kot Walter Hollander *[[Mayim Bialik]] kot Susan Hollander *[[Michael J. Fox]] kot Axel Magee *[[Dom DeLuise]] kot oče Drobney *[[Julie Kavner]] kot Marion Hollander *[[Josef Sommer]] kot ambasador Magee *[[Edward Herrmann]] kot g. Kilroy *[[Robert Stanton (igralec)|Robert Stanton]] kot g. Burns *[[Rosemary Murphy]] kot ga. Pritchard *[[Austin Pendleton]] kot šef Oscar *[[Vit Horejs]] kot Krojak {{div col end}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{Woody Allen}} {{normativna kontrola}} {{film-stub}} [[Kategorija:Filmi v režiji Woodyja Allena]] [[Kategorija:Filmi leta 1994]] [[Kategorija:Ameriški televizijski filmi]] [[Kategorija:Ameriški komični filmi]] [[Kategorija:Filmi, posneti po igri]] qk638ssdtqpt26fjfhtugmqwgalql3h Ko jagenjčki obmolknejo 0 472239 6748764 6347325 2026-09-10T16:02:01Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Filmi o LGBT]]; dodal [[Kategorija:Filmi o transspolnosti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748764 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Ko jagenjčki obmolknejo | image = | caption = | director = [[Jonathan Demme]] | producer = {{Plain list| * [[Kenneth Utt]] * [[Edward Saxon]] * [[Ron Bozman]] }} | screenplay = [[Ted Tally]] | based on = {{Based on|''[[Ko jagenjčki obmolknejo (roman)|Ko jagenjčki obmolknejo]]''|[[Thomas Harris]]}} | starring = {{Plain list| * [[Jodie Foster]] * [[Anthony Hopkins]] * [[Scott Glenn]] * [[Ted Levine]] * [[Anthony Heald]] }} | music = [[Howard Shore]] | cinematography = [[Tak Fujimoto]] | editing = [[Craig McKay (filmski urednik)|Craig McKay]] | studio = Strong Heart/Demme Production | distributor = [[Orion Pictures]] | released = 30. januar 1991 | runtime = 118 minut<ref>{{navedi splet |title=The Silence of the Lambs |url=http://www.bbfc.co.uk/releases/silence-lambs-3 |publisher=[[British Board of Film Classification]] |accessdate=September 20, 2013}}</ref> | country = ZDA | language = angleščina | budget = 19 milijonov USD<ref name="Mojo">{{navedi splet |title=The Silence of the Lambs (1991) |url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=silenceofthelambs.htm |website=[[Box Office Mojo]] |accessdate=November 30, 2014}}</ref> | gross = 272,7 milijona USD<ref name="Mojo"/> }} '''''Ko jagenjčki obmolknejo''''' ({{jezik-en|The Silence of the Lambs}}) je ameriška [[psihološka grozljivka]]<ref>{{navedi splet|title=Top 10 Psychological Horror Movies - Alternative Reel|url=http://www.alternativereel.com/cult_movies/display_article.php?id=0000000011|website=Alternative Reel|publisher=Alternative Reel|accessdate=December 25, 2015|archive-date=2015-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20151018155318/http://www.alternativereel.com/cult_movies/display_article.php?id=0000000011|url-status=dead}}</ref> iz leta 1991, ki jo je režiral [[Jonathan Demme]] po scenariju [[Ted Tally|Teda Tallyja]]. Temelji na [[Ko jagenjčki obmolknejo (roman)|istoimenskem romanu]] [[Thomas Harris|Thomasa Harrisa]] iz leta 1988. V glavnih vlogah nastopajo [[Jodie Foster]], [[Anthony Hopkins]], [[Scott Glenn]], [[Ted Levine]] in [[Anthony Heald]].<ref name="The Silence of the Lambs">{{navedi splet|url=http://www.tcm.com/tcmdb/title/90121/The-Silence-Of-The-Lambs/|title=The Silence of the Lambs|work=Turner Classic Movies|accessdate=March 28, 2016}}</ref> Zgodba spremlja mlado preiskovalko [[FBI]] Clarice Starling, ki prosi genialnega psihiatra in [[kanibalizem|kanibalističnega]] [[serijski morilec|serijskega morilca]] [[Hannibal Lecter|dr. Hannibala Lecterja]] za nasvet glede drugega serijskega morilca znanega kot »Buffalo Bill«, ki svoje žrtve odere. To je bil Harrisov prvi roman v katerem nastopa Starlingova ter drugi z Lecterjem. O slednjem je [[Michael Mann]] že posnel film ''[[Lovec na ljudi (film)|Lovec na ljudi]]'' (1986). Film je bil premierno prikazan 30. januarja 1991 v [[New York]]u in 14. februarja istega leta po ameriških kinematografih ter postal uspešnica. Prinesel je dohodek 272,7 milijona po svetu ob 19 milijonskem proračunu in postal peti najdonosnejši film leta 1991. Prikazan je bil na [[Berlinski filmski festival|Berlinskem filmskem festivalu]], kjer je bil nominiral za [[Zlati medved|Zlatega medveda]], prejel pa [[Srebrni medved|Srebrnega]] za režijo (Demme). Postal je šele tretji film v zgodovini, ki je prejel [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] v petih najpomembnejših kategorijah, za [[Oskar za najboljši film|najboljši film]], najboljši moško (Hopkins) in žensko (Foster) glavno vlogo ter najboljši režijo in scenarij (Tally), kar je uspelo le še filmoma ''[[Zgodilo se je neke noči]] '' leta 1934 in [[Let nad kukavičjim gnezdom (film)|Let nad kukavičjim gnezdom]] leta 1975. Hkrati je prvi in za zdaj edini film z oskarjem za najboljši film, ki splošno velja za [[grozljivka|grozljivko]], le še pet jih je bilo nominiranih za to nagrado.<ref>https://www.hollywoodreporter.com/lists/jaws-get-6-horror-films-ever-nominated-oscars-best-picture-1088677/item/get-2017-6-horror-movies-nominated-best-picture-1088664</ref> Filmski kritiki, režiserji in ostali ga pogosto označujejo za enega najvplivnejših filmov vseh časov. Revija ''[[Empire (revija)|Empire]]'' ga je leta 2018 uvrstila na 48. mesto petstotih najboljših filmov vseh časov<ref>[http://www.empireonline.com/500/28.asp The 500 Greatest Movies of All Time – #400–301] ''empireonline.com''; Empire Online. Retrieved June 3, 2010.</ref>, [[Ameriški filmski inštitut]] na peto mesto [[AFI's 100 Years...100 Thrills|najboljših ameriških trilerjev vseh časov]], lika Starlingve in Hannibala Lecterja pa na [[AFI's 100 Years...100 Heroes & Villains|seznam najboljših ameriških filmskih herojev in zlikovcev vseh časov]]. Leta 2001 ga je ameriška [[Kongresna knjižnica]] izbrala za ohranitev v okviru [[Narodni filmski register|Narodnega filmskega registra]] zavoljo njegove »kulturne, zgodovinske ali estetske vrednosti«.<ref name="BBC">{{navedi novice | url = https://www.bbc.co.uk/news/entertainment-arts-16344420 | title = Silence of the Lambs added to U.S. film archive | publisher = BBC|accessdate=December 28, 2011 | date=December 28, 2011}}</ref> Leta 2001 je izšlo nadaljevanje ''[[Hannibal (film)|Hannibal]]'', v katerem je Hopkins ponovil vlogo. Temu sta sledila še filma ''[[Rdeči zmaj (film)|Rdeči zmaj]]'' (2002) in [[Hannibal: Rojstvo zla (film)|Hannibal: Rojstvo zla]] (2007), ki predstavljata predzgodbo. == Vloge == {{div col}} * [[Jodie Foster]] kot Clarice Starling ** Masha Skorobogatov kot mlada Clarice * [[Anthony Hopkins]] kot dr. [[Hannibal Lecter]] * [[Scott Glenn]] kot Jack Crawford * [[Ted Levine]] kot Jame »Buffalo Bill« Gumb * [[Anthony Heald]] kot dr. [[Frederick Chilton]] * [[Brooke Smith (igralka)|Brooke Smith]] kot Catherine Martin * [[Diane Baker]] kot senator Ruth Martin * [[Kasi Lemmons]] kot Ardelia Mapp * [[Frankie Faison]] kot Barney Matthews * [[Tracey Walter]] kot Lamar * [[Charles Napier (igralec)|Charles Napier]] kot por. Boyle * Danny Darst kot nat. Tate * Alex Coleman kot nat. Jim Pembry * [[Dan Butler]] kot Roden * Paul Lazar kot Pilcher * [[Ron Vawter]] kot Paul Krendler * [[Roger Corman]] kot direktor FBI Hayden Burke * [[Chris Isaak]] kot komandant SWAT * [[Harry Northup]] kot g. Bimmel * Brent Hinkley kot policist Murray {{div col end}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{Hannibal Lecter}} {{Academy Award Best Picture}} {{normativna kontrola}} {{film-stub}} [[Kategorija:Filmi v režiji Jonathana Demmeja]] [[Kategorija:Filmi leta 1991]] [[Kategorija:Ameriške grozljivke]] [[Kategorija:Psihološke grozljivke]] [[Kategorija:Kriminalno dramski filmi]] [[Kategorija:Kriminalni filmski trilerji]] [[Kategorija:Filmi o serijskih morilcih]] [[Kategorija:Filmi o kanibalizmu]] [[Kategorija:Filmi o ugrabitvah]] [[Kategorija:Filmi o psihopatih]] [[Kategorija:Filmi o psihiatriji]] [[Kategorija:Filmi o transspolnosti]] [[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljši film]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v Washington]] [[Kategorija:Filmi, posneti po romanu]] [[Kategorija:Filmi v Narodnem filmskem registru]] [[Kategorija:Filmi Orion Pictures]] [[Kategorija:Kultni filmi]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v Baltimore]] btxnt1frwk3p5t6ejnvxx33ost6jrxf Seznam svetlejših zvezd 0 473208 6749065 6748026 2026-09-11T11:38:42Z 2managebuddy 265595 6749065 wikitext text/x-wiki To je seznam zvezd, ki so svetlejše od magnitude +2,50 po njihovih ''maksimalnih'', ''popolnih'' ali ''združenih'' [[Navidezni sij|vizualnih magnitudah]], kot jih vidimo z [[Zemlja|Zemlje]]. Četudi je veliko svetlih zvezd binarnih ali večzvezdij in so relativno blizu Zemlje, se s prostim očesom pojavijo kot enojne. Spodnji seznam združi magnitude posameznih komponent. Večina določenih imen v tem seznamu izhaja iz seznama, ki je bil odobren od Delovne skupine za zvezdna imena.<ref name="List of IAU-approved Star Names">{{Navedi splet|url=https://www.iau.org/public/themes/naming_stars/#table|title=Naming Stars|publisher=IAU Division C WG Star Names|accessdate=12 August 2018|archive-date=2020-04-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200411104839/https://www.iau.org/public/themes/naming_stars/#table|url-status=dead}}</ref> Popularna imena, ki pa jih IAU ni odobril, so prikazana s kratko opombo. == Meritve == [[Sonce]] je z Zemlje najsvetlejša zvezda. Navidezna magnituda najsvetlejših zvezd se lahko primerja z ne-zvezdnimi telesi v [[Osončje|Osončju]]. Tu so prikazane maksimalne magnitude teh teles, ki so svetlejše od druge najsvetlejše zvezde našega neba (in najsvetlejše nočnega) &#x2212; Sirija (&#x2212;1,46): (brez Sonca) so najsvetlejši objekti [[Luna]] (&#x2212;12,7), [[Venera]] (&#x2212;4,89), [[Jupiter]] (&#x2212;2,94), [[Mars]] (&#x2212;2,91), [[Merkur]] (&#x2212;2,45) in [[Saturn]] (&#x2212;0,49). * Zvezdna svetlost je bila sprva podana na [[Navidezni sij|navideznem siju]], ki ga je prejelo človeško oko: od najsvetlejših zvezd 1. magnitude, pa vse do najtemnejših 6. magnitude. Po odkritju optičnega teleskopa in odkrivanju binarnih in večzvezdij, se je lahko zvezdna magnituda začela izražati kot ''individualna'' (ločena) ali ''združena'' (skupna) magnituda. Tabela je urejena po skupni magnitudi zvezd, kot da bi bile le enojne. Dodatno so še takšni več-zvezdni sistemi označeni z oklepaji, kjer so podane posamezne magnitude. Na primer dvojna zvezda [[Alfa Kentavra]] ima skupno ali kombinirano magnitudo &#x2212;0,27, medtem ko imata posamezni komponenti magnitudi enaki +0,01 in +1,33.<ref name="hr">{{Navedi revijo|title=The Bright star catalogue|year=1991|last=Hoffleit|first=Dorrit|last2=Jaschek|first2=Carlos|journal=New Haven|bibcode=1991bsc..book.....H}}</ref> * Nova ali bolj natančna [[Fotometrija (astronomija)|fotometrija]], standardni filtri ali uporaba različnih metod z uporabo standardnih zvezd lahko izmerijo zvezdne magnitude rahlo drugače. To lahko celo spremeni vrstni red svetlih zvezd. Tabela prikazuje V magnitude, ki uporabljajo [[UBV fotometrični sistem|posebne filtre]], ki približno simulirajo človeški vid. A obstajajo tudi ostale vrste magnitudnega sistema na osnovi različnih valovnih dolžin, nekaj jih je tudi daleč stran od porazdelitve valovnih dolžin človeškega očesa, te navidezne magnitude pa lahko v različnih sistemih zelo variirajo.<ref name="bessell">{{Navedi revijo|title=Standard Photometric Systems|last=Bessell|first=Michael S.|year=2005|journal=Annual Review of Astronomy & Astrophysics|volume=43|issue=1|pages=293–336|bibcode=2005ARA&A..43..293B|doi=10.1146/annurev.astro.41.082801.100251|url=https://semanticscholar.org/paper/760cc5f7a00d672034c509f7b62a6ee9cce9bb71}}</ref> Na primer [[Betelgeza]] ima v pasu K ([[Infrardeče valovanje|infrardeča]]) enako &#x2212;4,05.<ref name="ducati">{{Navedi revijo|title=VizieR Online Data Catalog: Catalogue of Stellar Photometry in Johnson's 11-color system|last=Ducati|first=J. R.|year=2002|journal=CDS/ADC Collection of Electronic Catalogues|volume=2237|bibcode=2002yCat.2237....0D}}</ref> * Nekaj zvezd, kot recimo [[Betelgeza]] in [[Antares]], je [[Spremenljivka (zvezda)|spremenljivih]], kar pomeni, da spreminjajo svojo magnitudo skozi dneve, mesece ali leta. V tabeli je spremenljivost označena z <small>var</small>. Vrednosti posameznih magnitud so navedene iz različnih virov. Magnitude so izražene znotraj tabele, kadar so zvezde bodisi na svoji maksimalni svetlosti, ki se ponavlja vsak cikel, na primer prekrivajoča se binarna zvezda Algol; ali, če so spremembe majhne, kot preprosta povprečna magnituda. Za vse rdeče zvezde spremenljivke je opis enotnegamaksimuma pogosto težaven, saj vsak cikel proizvede drugačno svetlost, ki je posledica slabega razumevanje utripanja v procesih [[Zvezdna evolucija|zvezdne evolucije]]. Takšne navedene zvezdne svetlosti so pogosto izračunane na podlagi ''povprečja maksimalne navidezne magnitude''<ref name="MDofA">{{Navedi knjigo|title=Macmillan Dictionary of Astronomy (Illingworth, Valerie, 1985)|work=Dictionary Series|publisher=Springer|edition=Second|page=237|url=https://books.google.com/books?id=oAeyCwAAQBAJ&pg=PA237|accessdate=24 September 2016|isbn=9781349178032|date=April 1985}}</ref> iz predvidevanih maksimumov skozi več ciklov, pri nekaterih primerkih tudi čez več stoletij. Rezultati, ki so pogosto navedeni v literaturi niso nujno enostavni in se lahko razlikujejo v izražanju spremenljive vrednosti za enotne maksimalne svetlosti ali kot razpon vrednosti. * Za izbrano število zvezd se domneva, da svoje svetlosti ne spreminjajo, zato se jih uporablja kot [[Fotometrično-standardna zvezda|standardne zvezde]]. Te standardne zvezde imajo natančno določene magnitude, ki so jih analizirali več let in se pogosto uporabljajo za določanje ostalih magnitud zvezd ali njihovih zvezdnih parametrov z uporabo določenih lestvic.<ref name="landolt">{{Navedi revijo|title=UBVRI Photometric Standard Stars Around the Celestial Equator: Updates and Additions|last=Landolt|first=Arlo U.|year=2009|journal=The Astronomical Journal|volume=137|issue=5|pages=4186–4269|bibcode=2009AJ....137.4186L|arxiv=0904.0638|doi=10.1088/0004-6256/137/5/4186}}</ref> == Glavna tabela == Viri magnitud, ki so citirani, so iz Wikipedijinih člankov—ta osnovni seznam je katalog tega, kar je napisala Wikipedija. Viri so dostopni na posameznih člankih o zvezdah. {| class="wikitable sortable" !Lestvica ![[Navidezni sij|Navidezna magnituda]] (m<sub>V</sub>) ![[IAU Delovna skupina na zvezdnih imenih|Lastno ime]]<ref name="List of IAU-approved Star Names"/> ![[Bayerjevo poimenovanje]] !Razdalja ([[Svetlobno leto|sv. l.]]) ![[Spektralna razvrstitev zvezd|Spektralni razred]] |- |1 |<span style="display:none">0.000</span>&#x2212;26,74 |[[Sonce]] |  |0,000015813 | style="background: {{barva zvezde|G}};" |G2 V |- |2 |<span style="display:none">0.001</span>&#x2212;1,46 |[[Sirij|Sirius]] |α CMa |<span style="display:none">000</span>8,6 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A0mA1 Va, DA2 |- |3 |<span style="display:none">0.003</span>&#x2212;0,74 |[[Kanop (zvezda)|Canop]] |α Car |<span style="display:none">0</span>310 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A9 II |- |4 |<span style="display:none">0.004</span>&#x2212;0,27 (0,01&nbsp;+&nbsp;1,33) |[[Alfa Kentavra|Rigil Kentavra & Toliman]] |α Cen |<span style="display:none">000</span>4,4 | style="background: {{barva zvezde|G}};" |G2 V, K1 V |- |5 |<span style="display:none">0.005</span>&#x2212;0,05 |[[Arktur (zvezda)|Arcturus]] |α Boo |<span style="display:none">00</span>37 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K0 III |- |6 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|0.03}}0,03 (&#x2212;0,02–0,07<small>var</small>) |[[Vega (zvezda)|Vega]] |α Lyr |<span style="display:none">00</span>25 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A0 Va |- |7 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|0.08}}0,08 (0,03–0,16<small>var</small>) |[[Kapela (zvezda)|Capella]] |α Aur |<span style="display:none">00</span>42 | style="background: {{barva zvezde|G}};" |K0 III, G1 III |- |8 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|0.13}}0,13 (0,05–0,18<small>var</small>) |[[Rigel]] |β Ori |<span style="display:none">0</span>860 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B8 Ia |- |9 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|0.34}}0,34 |[[Prokijon]] |α CMi |<span style="display:none">00</span>11 | style="background: {{barva zvezde|F}};" |F5 IV-V |- |10 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|0.46}}0,46 (0,40–0,46<small>var</small>) |[[Ahernar|Achernar]] |α Eri |<span style="display:none">0</span>140 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B6 Vep |- |11 |0,50 (0,2–1,2<small>var</small>) |[[Betelgeza|Betelguse]] |α Ori |<span style="display:none">0</span>640 | style="background: {{barva zvezde|M}};" |M1-M2 Ia-ab |- |12 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|0.61}}0,61 |[[Beta Kentavra|Hadar]] |β Cen |<span style="display:none">0</span>350 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B1 III |- |13 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|0.76}}0,76 |[[Altair|Tair]] |α Aql |<span style="display:none">00</span>17 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A7 V |- |14 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|0.76}}0,76 (1,33&nbsp;+&nbsp;1,73) |[[Acruks|Acrux]] |α Cru |<span style="display:none">0</span>320 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B0.5 IV, B1 V |- |15 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|0.86}}0,86 (0,75–0,95<small>var</small>) |[[Aldebaran]] |α Tau |<span style="display:none">00</span>65 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K5 III |- |16 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|0.96}}0,96 (0,6–1,6<small>var</small>) |[[Antares]] |α Sco |<span style="display:none">0</span>600 | style="background: {{barva zvezde|M}};" |M1.5 Iab-Ib, B2.5 V |- |17 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|0.97}}0,97 (0,97–1,04<small>var</small>) |[[Spika (zvezda)|Spica]] |α Vir |<span style="display:none">0</span>260 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B1 III-IV, B2 V |- |18 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.14}}1,14 |[[Poluks]] |β Gem |<span style="display:none">00</span>34 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K0 III |- |19 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.16}}1,16 |[[Fomalhaut|Phomalhaut]] |α PsA |<span style="display:none">00</span>25 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A3 V |- |20 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.25}}1,25 (1,21–1,29<small>var</small>) |[[Deneb|Dhanab]] |α Cyg |2,600 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A2 Ia |- |21 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.25}}1,25 (1,23–1,31<small>var</small>) |[[Mimoza (zvezda)|Mimoza]] |β Cru |<span style="display:none">0</span>350 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B0.5 III, B2 V |- |22 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.39}}1,39 |[[Regul|Regulus]] |α Leo |<span style="display:none">00</span>77 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B8 IVn |- |23 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.50}}1,50 |[[Epsilon Velikega psa|Adara]] |ε CMa |<span style="display:none">0</span>430 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B2 II |- |24 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.62}}1,62 |[[Lambda Škorpijona|Chaula]] |λ Sco |<span style="display:none">0</span>700 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B2 IV |- |25 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.62}}1,62 (1,98 + 2,97) |[[Kastor (zvezda)|Castor]] |α Gem |<span style="display:none">00</span>52 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A1 V, Am |- |26 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.64}}1,64 |[[Gacruks|Gacrux]] |γ Cru |<span style="display:none">00</span>88 | style="background: {{barva zvezde|M}};" |M3.5 III |- |27 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.64}}1,64 |[[Belatriks|Bellatrix]] |γ Ori |<span style="display:none">0</span>240 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B2 III |- |28 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.65}}1,65 |[[Beta Bika|Nat]] |β Tau |<span style="display:none">0</span>130 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B7 III |- |29 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.69}}1,69 |[[Beta Gredlja|Miaplacyd]] |β Car |<span style="display:none">0</span>110 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A1 III |- |30 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.69}}1,69 (1,64–1,74<small>var</small>) |[[Alilamin|Al Nilam]] |ε Ori |2,000 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B0 Ia |- |31 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.72}}1,72 (1,81–1,87<small>var</small> + 4,27) |[[Gama Jader|Regor]]{{Efn|Ime se ne pojavi v IAU katalogu zvezdnih imen}} |γ<sup>1,2</sup> Vel |<span style="display:none">0</span>840 | style="background: {{barva zvezde|WC}};" |WC8, O7.5III |- |32 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.74}}1,74 |[[Alfa Žerjava|Al Nayr]] |α Gru |<span style="display:none">0</span>100 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B6 V |- |33 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.77}}1,77 |[[Epsilon Velikega medveda|Al Iot]] |ε UMa |<span style="display:none">00</span>81 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A1 III-IVp kB9 |- |34 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.77}}1,77 |[[Alnitak|Al Nitac]] |ζ Ori A |<span style="display:none">0</span>820 | style="background: {{barva zvezde|O}};" |O9.5 Iab, B1 IV, B0 III |- |35 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.79}}1,79 |[[Alfa Velikega medveda|Dubhe]] |α UMa |<span style="display:none">0</span>120 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K0 III, F0 V |- |36 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.80}}1,80 |[[Alfa Perzeja|Mirfak]] |α Per |<span style="display:none">0</span>590 | style="background: {{barva zvezde|F}};" |F5 Ib |- |37 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.82}}1,82 |[[Delta Velikega psa|Wezen]] |δ CMa |1,800 | style="background: {{barva zvezde|F}};" |F8 Ia |- |38 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.84}}1,84 |[[Theta Škorpijona|Cargas]] |θ Sco |<span style="display:none">0</span>270 | style="background: {{barva zvezde|F}};" |F0 II |- |39 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.85}}1,85 |[[Epsilon Strelca|Caus Australys]] |ε Sgr |<span style="display:none">0</span>140 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B9.5 III |- |40 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.86}}1,86 |[[Epsilon Gredlja|Avior]] |ε Car |<span style="display:none">0</span>630 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K3 III, B2 Vp |- |41 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.86}}1,86 |[[Eta Velikega medveda|Al Caid]] |η UMa |<span style="display:none">0</span>100 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B3 V |- |42 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.90}}1,90 (1,89–1,94<small>var</small>) |[[Beta Voznika|Menc al Ynan]] |β Aur |<span style="display:none">0</span>100 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A1mIV+A1mIV |- |43 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.91}}1,91 |[[Alfa Južnega trikotnika|Atria]] |α TrA |<span style="display:none">0</span>420 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K2 IIb-IIIa |- |44 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.92}}1,92 |[[Gama Dvojčkov|Al Hena]] |γ Gem |<span style="display:none">0</span>100 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A1.5 IV+ |- |45 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.94}}1,94 |[[Alfa Pava|Pèakokk]] |α Pav |<span style="display:none">0</span>180 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B3 V |- |46 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.96}}1,96 (1,99–2,39<small>var</small> + 5,57) |[[Delta Jader|Alsephina]] |δ Vel |<span style="display:none">00</span>80 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A1 Va(n), F7.5 V |- |47 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.98}}1,98 |[[Beta Velikega psa|Murzim]] |β CMa |<span style="display:none">0</span>500 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B1 II-III |- |48 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.00}}2,00 |[[Alfard|Al Fard]] |α Hya |<span style="display:none">0</span>180 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K3 II-III |- |49 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.98}}1,98 (1,86–2,13<small>var</small>) |[[Severnica]] |α UMi |<span style="display:none">0</span>430 | style="background: {{barva zvezde|F}};" |F7 Ib |- |50 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.00}}2,00 |[[Hamal|Hamel]] |α Ari |<span style="display:none">00</span>66 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K1 IIIb |- |51 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.01}}2,08 (2,37 + 3,64) |[[Gama Leva|Al Gieba]] |γ<sup>1</sup> Leo |<span style="display:none">0</span>130 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K0 III, G7 IIIb |- |52 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.02}}2,02 |[[Beta Kita|Difda]] |β Cet |<span style="display:none">00</span>96 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K0 III |- |53 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.04}}2,04 |[[Mizar (zvezda)|Misar]] |ζ UMa |<span style="display:none">00</span>78 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A2 Vp, A2 Vp, Am |- |54 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.05}}2,05 |[[Sigma Strelca|Nunci]] |σ Sgr |<span style="display:none">0</span>220 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B2.5 V |- |55 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.06}}2,06 |[[Theta Kentavra|Mencent]] |θ Cen |<span style="display:none">00</span>61 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K0 III |- |56 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.05}}2,05 (2,01–2,10<small>var</small>) |[[Beta Andromede|Mirach]] |β And |<span style="display:none">0</span>200 | style="background: {{barva zvezde|M}};" |M0 III |- |57 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.06}}2,06 |[[Alfa Andromede|Al Pherak]] |α And |<span style="display:none">00</span>97 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B8 IVpMnHg, A3 V |- |58 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.07}}2,07 |[[Alfa Kačenosca|Ras al Hag]] |α Oph |<span style="display:none">00</span>47 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A5 III |- |59 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.08}}2,08 |[[Beta Malega medveda|Cokab]] |β UMi |<span style="display:none">0</span>130 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K4 III |- |60 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.09}}2,09 |[[Saif|Saiph-Foo]] |κ Ori |<span style="display:none">0</span>720 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B0.5 Ia |- |61 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.11}}2,11 |[[Denebola|Dhanab Ola]] |β Leo |<span style="display:none">00</span>36 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A3 Va |- |62 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.12}}2,12 (2,1–3,39<small>var</small>) |[[Algol|Al Gol]] |β Per |<span style="display:none">00</span>93 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B8 V, K0 IV, A7m |- |63 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.15}}2,15 (2,0–2,3<small>var</small>) |[[Beta Žerjava|Tiaci]] |β Gru |<span style="display:none">0</span>170 | style="background: {{barva zvezde|M}};" |M5 III |- |64 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.17}}2,17 |[[Gama Kentavra|Muhliphain]] |γ Cen |<span style="display:none">0</span>130 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A0 III, A0 III |- |65 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.21}}2,21 |[[Jota Gredlja|Azpidi]] |ι Car |<span style="display:none">0</span>690 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A9 Ib |- |66 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.21}}2,21 (2,14–2,30<small>var</small>) |[[Lambda Jader|Alsuhail]] |λ Vel |<span style="display:none">0</span>570 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K4 Ib |- |67 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.23}}2,23 (2,21–2,32<small>var</small>) |[[Alfa Severne krone|Al Feca]] |α CrB |<span style="display:none">00</span>75 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A0 V, G5 V |- |68 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.23}}2,23 (2,23–2,35<small>var</small>) |[[Mintaka|Almintaka]] |δ Ori |<span style="display:none">0</span>900 | style="background: {{barva zvezde|O}};" |O9.5 II, B1 V, B0 IV |- |69 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.23}}2,23 |[[Gama Laboda|Sadir]] |γ Cyg |1,500 | style="background: {{barva zvezde|F}};" |F8 Iab |- |70 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.23}}2,23 |[[Gama Zmaja|Etanin]] |γ Dra |<span style="display:none">0</span>150 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K5 III |- |71 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.24}}2,24 |[[Alfa Kasiopeje|Shedir]] |α Cas |<span style="display:none">0</span>230 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K0 IIIa |- |72 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.25}}2,25 |[[Zeta Krme|Naos]] |ζ Pup |1,100 | style="background: {{barva zvezde|O}};" |O4 If(n)p |- |73 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.26}}2,26 |[[Gama Andromede|Alamak]] |γ And |<span style="display:none">0</span>350 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K3 IIb, B9.5 V, B9.5 V, A0 V |- |74 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.28}}2,28 (2,25–2,31<small>var</small>) |[[Beta Kasiopeje|Caph]] |β Cas |<span style="display:none">00</span>54 | style="background: {{barva zvezde|F}};" |F2 III |- |75 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.29}}2,29 |[[Epsilon Volarja|Isar]] |ε Boo |<span style="display:none">0</span>202 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K0 II-III, A2 V |- |76 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.30}}2,30 (2,29–2,34<small>var</small>) |– |α Lup |<span style="display:none">0</span>550 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B1.5 III |- |77 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.30}}2,30 (2,29–2,31<small>var</small>) |– |ε Cen |<span style="display:none">0</span>380 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B1III |- |78 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.31}}2,31 (1,6–2,32<small>var</small>) |[[Delta Škorpijona|Dskuba]] |δ Sco |<span style="display:none">0</span>400 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B0.3 IV, B1-3 V |- |79 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.31}}2,31 |[[Epsilon Škorpijona|Larawag]] |ε Sco |<span style="display:none">00</span>65 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K1 III |- |80 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.35}}2,35 (2,30–2,41<small>var</small>) |– |[[Eta Kentavra|η Cen]] |<span style="display:none">0</span>310 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B1.5 Vne |- |81 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.37}}2,37 |[[Beta Velikega medveda|Merac]] |β UMa |<span style="display:none">00</span>79 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A1 IVps |- |82 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.38}}2,38 |[[Alfa Pegaza|Ankaa]] |α Phe |<span style="display:none">00</span>77 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K0.5 IIIb |- |83 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.39}}2,39 |[[Kapa Škorpijona|Girtab]]{{Efn|Ime se ne pojavi v IAU katalogu zvezdnih imen}} |κ Sco |<span style="display:none">0</span>460 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B1.5 III |- |84 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.40}}2,40 (0,7–3,0<small>var</small>) |[[Epsilon Pegaza|Eniph]] |ε Peg |<span style="display:none">0</span>670 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K2 Ib |- |85 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.42}}2,42 (2,31–2,74<small>var</small>) |[[Beta Pegaza|Skeat]] |β Peg |<span style="display:none">0</span>200 | style="background: {{barva zvezde|M}};" |M2.5 II-IIIe |- |86 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.43}}2,43 |[[Eta Kačenosca|Sabic]] |η Oph |<span style="display:none">00</span>88 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A1 IV, A1 IV |- |87 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.44}}2,44 |[[Gama Velikega medveda|Phad]] |γ UMa |<span style="display:none">00</span>84 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A0 Ve |- |88 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.45}}2,45 |[[Eta Velikega psa|Al Udra]] |η CMa |2.000 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B5 Ia |- |89 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.46}}2,46 |[[Kapa Jader|Marcab]] |κ Vel |<span style="display:none">0</span>540 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B2 IV |- |90 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.47}}2,47 (1,6–3,0<small>var</small>) |[[Gama Kasiopeje|Cih]]{{Efn|Ime se ne pojavi v IAU katalogu zvezdnih imen}} |γ Cas |<span style="display:none">0</span>610 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B0.5 IVe |- |91 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.48}}2,48 |[[Alfa Pegaza|Marcab]] |α Peg |<span style="display:none">0</span>140 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A0 IV |- |92 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.48}}2,48 |[[Epsilon Laboda|Al Janah]] |ε Cyg |<span style="display:none">00</span>72 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K0 III-IV |- |93 | {{ntsh|2.50}}2.50 | [[Acrab]] | data-sort-value="Sco β" |β [[Scorpius|Scorpii]] | <span style="display:none">0</span>404 |8 | style="background: {{star-color|B}};" | B0.5 IV-V, B1.5 V, B2 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |94 | {{ntsh|2.51}}2.51 | [[Gamma Corvi|Gienah]] | data-sort-value="Crv γ" |γ [[Corvrs (constellation)|Corvi]] | <span style="display:none">0</span>386 |7 | style="background: {{star-color|B}};" | B0.5 IV-V, B1.5 V, B2 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |95 | {{ntsh|2.52}}2.52 | [[Alpha Ceti|Menkab]] | data-sort-value="Cet α" |α [[Cetus (constellation)|Ceti]]nis | <span style="display:none">0</span>1021 |92 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III | style="background: {{star-color|A}};" | Northern |-style="background:#abeeff;" |- |96 | {{ntsh|2.52}}2.52 (2.54–2.62<small>var</small>) | [[Zeta Centauri|Alnair]] | data-sort-value="Cen ζ" |[[ζ Centauri]] | <span style="display:none">0</span>93 |16 | style="background: {{star-color|B}};" | B1III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |97 | {{ntsh|2.52}}2.52 (2.54–2.62<small>var</small>) | [[Apha Columbae|Phact]] | data-sort-value="Col α" |α [[Columba|Columbae]] | <span style="display:none">0</span>0 |1 | style="background: {{star-color|B}};" | B1III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- | 98 | <span style="display:none">0.001</span>{{ntsh|2.56}}2.56 | [[Deta Leonis|Zosma]] | data-sort-value="Leo δ" |δ [[Leo (constellation)|leonis]]is | <span style="display:none">1.645</span>8.6 |68 | style="background-color:#{{Color temperature|9700|hexval}}"| A0mA1 Va | style="background: {{star-color|A}};" | Northern |-style="background:#abeeff;" |- |99 | {{ntsh|2.58}}2.58 | [[Zeta Sagittarii|Ascella]] | data-sort-value="Sgr ζ" |ζ [[Sagittarius (Constellation)|Sagittarii]]is | <span style="display:none">0</span>500 |38 | style="background: {{star-color|B}};" | B1 II-III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |-style="background:#abeeff;" |- |100 | {{ntsh|2.59}}2.59 | [[Zeta Ophiuchi|Saik]] | data-sort-value="Oph ζ" |ζ [[Ophiuchus|Ophiuchi]] | <span style="display:none">00</span>47 |13 | style="background: {{star-color|A}};" | A5IVnn | style="background: {{star-color|F}};" | Southern |- |101 | {{ntsh|2.62}}2.62 | [[Alpha Muscae|Burangalul]] | data-sort-value="Mus α" |α [[Musca (constellation)|Muscae]] | <span style="display:none">0</span>1.343 | | style="background: {{star-color|B}};" | B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |102 | {{ntsh|2.64}}2.64 (2.0–2.3<small>var</small>) | [[Gamma Aquilae|Tarazed]] | data-sort-value="Aql γ" |γ [[Aquila (constellation)|Aquilae]] | <span style="display:none">0</span>874 |50 | style="background: {{star-color|M}};" | M5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Northern |- |103 | {{ntsh|2.65}}2.65 (2.0–2.3<small>var</small>) | [[Alpha Leporis|Arneb]] | data-sort-value="Lep α" |α [[Lepus (constellation)|Leporis]] | <span style="display:none">0</span>1.876 |11 | style="background: {{star-color|M}};" | M5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |104 | {{ntsh|2.66}}2.66 | [[Lesath]] | data-sort-value="Sco υ" |υ [[Scorpius|Scorpii]] | <span style="display:none">0</span>570 | | style="background: {{star-color|B}};" | B2 IV | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |105 | {{ntsh|2.68}}2.68 (1.6–3.0<small>var</small>) | [[Detla Cassiopeiae|Ruchbah]] | data-sort-value="Cas δ" |[[δ Cassiopeiae]] | <span style="display:none">0</span>611 |37 | style="background: {{star-color|B}};" | B0.5 IVe | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |106 | {{ntsh|2.69}}2.69 | [[Detla Centauri|Ma Wei]] | data-sort-value="Cen δ" |δ [[Centaurus|Centauri]] | <span style="display:none">0</span>390 |13 | style="background: {{star-color|B}};" | B1 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |107 | {{ntsh|2.70}}2.70 | [[Muphrid|Mufrid]] | data-sort-value="Boo η" |η [[Boötes|Boötis]] | <span style="display:none">0</span>1,564 |36 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 II-III, A2 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |108 | {{ntsh|2.71}}2.71 | [[Pi Puppis|Ahadi]] | data-sort-value="Pup π" |π [[Puppis]] | 1,080 | | style="background: {{star-color|K}};" | O4 If(n)p | style="background: {{star-color|G}};" | Southern |- |109 | {{ntsh|2.73}}2.73 | [[Beta Librae|Zubeneschamali]] | data-sort-value="Lib β" |β [[Libra (constellation)|Librae]] | <span style="display:none">0</span>230 |27 | style="background: {{star-color|B}};" | B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |110 | {{ntsh|2.76}}2.76 | [[Beta Arietis|Sheratan]] | data-sort-value="Ari β" |[[β Arietis]] | <span style="display:none">0</span>460 |6 | style="background: {{star-color|B}};" | B1.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Northern |-style="background:#abeeff;" |111 | {{ntsh|2.77}}2.77 (2.79–2.62<small>var</small>) | [[Mahasim]] | data-sort-value="Aur θ" |θ [[Auriga]]e | <span style="display:none">00</span>3,987 |37 | style="background: {{star-color|G}};" | K0 III, G1 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |112 | {{ntsh|2.77}}2.77 | [[Mu Velorum|Alherem]] | data-sort-value="Vel μ" |μ [[Vela (constellation)|Velorum]] | <span style="display:none">0</span>540 |5 | style="background: {{star-color|B}};" | B2 IV | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |113 | {{ntsh|2.78}}2.78 | [[Beta Lupi|Kekouan]] | data-sort-value="Lup β" |β [[Lupus (constellation)|Lupi]] | <span style="display:none">0</span>550 |2 | style="background: {{star-color|B}};" | B1.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |114 | {{ntsh|2.79}}2.79 | [[Alpha Serpentis|Unuk Élhaia]] | data-sort-value="Ser α" |α [[Serpens|Serpentis]] | <span style="display:none">0</span>120 |24 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |115 | {{ntsh|2.80}}2.80 | [[Kraz]] | data-sort-value="Crv β" |β [[Corvus (constellation)|Corvi]] | <span style="display:none">00</span>77 |4 | style="background: {{star-color|K}};" | K0.5 IIIb | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |-style="background:#abeeff;" |116 | {{ntsh|2.83}}2.82 | [[Kaus Media]] | data-sort-value="Sgr δ" |δ [[Sagittarius|Sagittarii]] | <span style="display:none">0</span>120 |22 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Southern |- |117 | {{ntsh|2.84}}2.84 | [[Iota Centauri|Kulou]] | data-sort-value="Cen ι" |ι [[Centaurus|Centauri]] | <span style="display:none">0</span>130 |6 | style="background: {{star-color|A}};" | A0 III, A0 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |118 | {{ntsh|2.84}}2.85 | [[Eta Draconis|Athebyne]] | data-sort-value="Dra η" |η [[Draco (constellation)|Draco]]nis | <span style="display:none">0</span>150 | | style="background: {{star-color|K}};" | K5 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |119 | {{ntsh|2.77}}2.85 (2.85–2.94<small>var</small>) | [[Iota Aurigae|Hassaleh of Al Kab]] | data-sort-value="Aur ι" |ι [[Auriga]]e | <span style="display:none">00</span>3,987 |3 | style="background: {{star-color|G}};" | K0 III, G1 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |120 | {{ntsh|2.86}}2.86 | [[Theta Carinae|Vathorz Posterior]] | data-sort-value="Car θ" |θ [[Carina (constellation)|Carina]]e | <span style="display:none">0</span>690 |4 | style="background: {{star-color|A}};" | A9 Ib | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |-style="background:#abeeff;" |121 | {{ntsh|2.86}}2.86 | [[Yed Prior]] | data-sort-value="Oph δ" |δ [[Ophiuchus (constellation)|Ophiuchi]] | <span style="display:none">0</span>180 |1 | style="background: {{star-color|K}};" | K3 II-III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |122 | {{ntsh|2.86}}2.86 | [[Alpha Librae|Zubenelgenubi]] | data-sort-value="Lib α2" |α2 [[Libra (constellation)|Librae]] | <span style="display:none">0</span>230 |9 | style="background: {{star-color|B}};" | B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |123 | {{ntsh|2.87}}2.87 (2.89–2.87<small>var</small>) | [[Hatsya|Nair Al Saif]] | data-sort-value="Ori ι" |ι [[Orion (constellation)|Orion]]is | <span style="display:none">0</span>860 |44 | style="background: {{star-color|B}};" | B8 Ia | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |124 | {{ntsh|2.87}}2.87 (2.88–2.85<small>var</small>) | [[Fawaris|Phawaris]] | data-sort-value="Cyg δ" |δ [[Cygnus (constellation)|Cygni]] | 2,600 |18 | style="background: {{star-color|A}};" | A2 Ia | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |125 | {{ntsh|2.88}}2.88 (2.88–2.94<small>var</small>) | [[Cursa]] | data-sort-value="Eri β" |β [[Eridanus (constellation)|Eridani]] | <span style="display:none">0</span>140 |67 | style="background: {{star-color|B}};" | B3 Vpe | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |126 | {{ntsh|2.88}}2.88 | [[Cebalrai]] | data-sort-value="Oph β" |β [[Ophiuchus|Ophiuchi]] | <span style="display:none">00</span>47 |60 | style="background: {{star-color|A}};" | A5IVnn | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |127 | {{ntsh|2.89}}2.89 | [[Kornephoros]] | data-sort-value="Her β" |β [[Hercules|Herculis]] | <span style="display:none">00</span>89 |27 | style="background: {{star-color|M}};" | M3.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Northern |- |128 | {{ntsh|2.89}}2.89 (2.89–2.87<small>var</small> + 4.27) | [[Rho Puppis|Tureis]] | data-sort-value="Pup ρ"|[[ρ Puppis]] | <span style="display:none">0</span>840 |15 | style="background: {{star-color|WC}};" | WC8, O7.5III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |129 | {{ntsh|2.30}}2.90 (2.90–2.96<small>var</small>) | -- | data-sort-value="Lup γ" |γ [[Lupus (constellation)|Lupi]] | <span style="display:none">0</span>550 |4 | style="background: {{star-color|B}};" | B1.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |130 | {{ntsh|2.90}}2.90 | [[Zeta Herculis|Ruticulus]] | data-sort-value="Her ζ" |ζ [[Hercules|Herculis]] | <span style="display:none">00</span>89 |40 | style="background: {{star-color|M}};" | M3.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Northern |- |131 | {{ntsh|2.90}}2.90 | [[Porrima]] | data-sort-value="Vir γ" |γ [[Virgo_(constellation)|Virgnin]] | <span style="display:none">0</span>510 |15 | style="background: {{star-color|F}};" | F5 Ib | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |132 | {{ntsh|2.91}}2.91 (2.92–2.83<small>var</small>) | [[Imai (star)|Imai]] | data-sort-value="Cru δ" |δ [[Crux|Crucis]] | <span style="display:none">0</span>280 |4 | style="background: {{star-color|B}};" | B0.5 III, B2 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |133 | {{ntsh|2.91}}2.91 | [[Beta Draconis|Rastaban]] | data-sort-value="Dra β" |β [[Draco (constellation)|Draco]]nis | <span style="display:none">0</span>150 |23 | style="background: {{star-color|K}};" | K5 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |134 | {{ntsh|2.92}}2.92 | [[Tejat|Pishpai]] | data-sort-value="Gem μ" |μ [[Gemini (constellation)|Geminorum]] | <span style="display:none">0</span>100 |13 | style="background: {{star-color|K}};" | K1.5 IV+ | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |135 | {{ntsh|2.92}}2.92 | [[Beta Hydri|Proxima Hydri]] | data-sort-value="Hyr β" |β [[Hydrus (constellation)|Hydri]] | <span style="display:none">00</span>79 | | style="background: {{star-color|B}};" | B8 IVn | style="background: {{star-color|F}};" | Southern |- |136 | {{ntsh|2.92}}2.92 | [[Beta Leporis|Nihal]] | data-sort-value="Lep β" |β [[Lepus (constellation)|Leporis]] | <span style="display:none">0</span>1.876 |9 | style="background: {{star-color|M}};" | M5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |137 | {{ntsh|2.93}}2.93 | [[Gamma Pegasi|Algenib]] | data-sort-value="Peg γ" |γ [[Pegasus (constellation)|Pegasi]] | <span style="display:none">0</span>140 |88 | style="background: {{star-color|A}};" | A0 IV | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |138 | {{ntsh|2.93}}2.93 | [[Tau Scorpii|Procyon Dale]] | data-sort-value="Sco τ" |τ [[Scorpius|Scorpii]] | <span style="display:none">0</span>404 |23 | style="background: {{star-color|B}};" | B0.5 IV-V, B1.5 V, B2 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |139 | {{ntsh|2.94}}2.94 | [[Epsilon Virnis|Vindemiatrix]] | data-sort-value="Vir ε" |ε [[Virgo_(constellation)|Virgnis]] | <span style="display:none">0</span>510 |47 | style="background: {{star-color|F}};" | F5 Ib | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |140 | {{ntsh|2.94}}2.94 | [[Kaus Borealis]] | data-sort-value="Sgr λ" |λ [[Sagittarius|Sagittarii]] | <span style="display:none">0</span>120 |22 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Southern |- |141 | {{ntsh|2.95}}2.95 (2.94–2.94<small>var</small> + 4.27) | -- | data-sort-value="Vel N"|[[HR 3803|N Velorum]] | <span style="display:none">0</span>840 |4 | style="background: {{star-color|WC}};" | WC8, O7.5III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |142 | {{ntsh|2.95}}2.95 | [[Zeta Persei|Atik]] | data-sort-value="Per ζ" |ζ [[Perseus_(constellation)|Persei]] | <span style="display:none">00</span>93 |44 | style="background: {{star-color|B}};" | B8 V, K0 IV, A7m | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |143 | {{ntsh|2.95}}2.95 | [[Alpha Hydri|Head of Hydrus]] | data-sort-value="Hyr α" |α [[Hydrus (constellation)|Hydri]] | <span style="display:none">00</span>79 | | style="background: {{star-color|G}};" | B8 IVn | style="background: {{star-color|G4}};" | Southern |- |144 | {{ntsh|2.96}}2.96 | [[Fang|Vrischika]] | data-sort-value="Sco π" |π [[Scorpius|Scorpii]] | <span style="display:none">0</span>404 |6 | style="background: {{star-color|B}};" | B0.5 IV-V, B1.5 V, B2 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |145 | {{ntsh|2.96}}2.96 | [[Beta Trianguli Australis|Betria]] | data-sort-value="Tra β" |β [[Tringe Ausruilas|Tringae Ausruilas]] | <span style="display:none">0</span>404 | | style="background: {{star-color|B}};" | B0.5 IV-V, B1.5 V, B2 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |146 | {{ntsh|2.96}}2.96 | [[Deneb Algiedi]] | data-sort-value="Cap δ" |δ [[Capricornus|Capricorn]]i | 1,800 |49 | style="background: {{star-color|F}};" | F8 Ia | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |147 | {{ntsh|2.97}}2.97 | [[Albaldah]] | data-sort-value="Sgr π" |π [[Sagittarius (constellation)|Sagittarii]] | <span style="display:none">0</span>140 |41 | style="background: {{star-color|B}};" | B9.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |148 | {{ntsh|2.97}}2.97 | [[Epslion Persei|Áldu]] | data-sort-value="Per ε" |ε [[Perseus_(constellation)|Persei]] | <span style="display:none">00</span>93 |45 | style="background: {{star-color|B}};" | B8 V, K0 IV, A7m | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |149 | {{ntsh|2.98}}2.98 | [[Alpha Tucanae|Lang-Exster]] | data-sort-value="Tuc α" |α [[Tucana (constellation)|Tucana]]e | <span style="display:none">0</span>180 |1 | style="background: {{star-color|K}};" | K3 II-III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |-style="background:#abeeff;" |150 | {{ntsh|2.98}}2.98 | [[Beta Arae|Karnot Mizbeach]] | data-sort-value="Ara β" |β [[Ara (constellation)|Ara]]e | <span style="display:none">0</span>330 | | style="background: {{star-color|F}};" | F0 II | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |151 | {{ntsh|2.98}}2.98 | [[Rasalgethi]] | data-sort-value="Her α" |α [[Hercules (constellation)|Herculis]] | <span style="display:none">00</span>47 |86 | style="background: {{star-color|A}};" | A5IVnn | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |152 | {{ntsh|2.99}}2.99 | [[Sadalsuud]] | data-sort-value="Aqr β" |β [[Aquarius (constellation)|Aquraii]] | <span style="display:none">00</span>34 |22 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |153 | {{ntsh|2.99}}2.99 | [[Eta Tauri|Alcyone]] | data-sort-value="Tau η" |η [[Taurus (constellation)|Tauri]] | <span style="display:none">00</span>66 |25 | style="background: {{star-color|K}};" | K1 IIIb | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |154 | {{ntsh|3.00}}3.00 | [[Beta Canis Minoris|Gomeisa]] | data-sort-value="Cmi β" |β [[Canis Minor_(constellation)|Canis Minoris]] | <span style="display:none">00</span>93 |3 | style="background: {{star-color|B}};" | B8 V, K0 IV, A7m | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |155 | {{ntsh|3.00}}3.00 | [[Gamma Persei|Al Fakhbir]] | data-sort-value="Per γ" |γ [[Perseus_(constellation)|Persei]] | <span style="display:none">0</span>510 |23 | style="background: {{star-color|F}};" | F5 Ib | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |156 | {{ntsh|3.00}}3.00 | [[Simga Scorpii|Niyat]] | data-sort-value="Sco σ" |σ [[Scorpius|Scorpii]] | <span style="display:none">0</span>550 |20 | style="background: {{star-color|M}};" | M1.5 Iab-Ib, B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |157 | {{ntsh|3.01}}3.01 | [[Castor (star)|Castor B]] | data-sort-value="Gem a" |α [[Gemini (constellation)|Geminorum]] | <span style="display:none">00</span>51 |66 | style="background: {{star-color|A}};" | A1 V, Am | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |158 | {{ntsh|3.01}}3.01 | [[Gamma Trianguli Australis|Gatria]] | data-sort-value="TrA γ" |γ [[Triangulum Australe|Trianguli Australis]] | <span style="display:none">0</span>390 |1 | style="background: {{star-color|K}};" | K2 IIb-IIIa | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |159 | {{ntsh|3.01}}3.01 | [[Zeta Canis Majoris|Furud]] | data-sort-value="CMa ζ" |ζ [[Canis Major]]is | <span style="display:none">0</span>500 |1 | style="background: {{star-color|B}};" | B1 II-III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |-style="background:#abeeff;" |160 | {{ntsh|3.02}}3.02 | [[Zaurak|Zaurach]] | data-sort-value="Eri γ" |γ [[Eridanus (constellation)|Eridani]] | <span style="display:none">00</span>65 |34 | style="background: {{star-color|K}};" | K5 III | style="background: {{star-color|F}};" | Southern |- |161 | {{ntsh|3.03}}3.03 | [[Alpha Aquarii|Sadalmelik]] | data-sort-value="Aqr α" |α [[Aquarius (constellation)|Aquarii]] | <span style="display:none">00</span>34 |34 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |162 | {{ntsh|3.03}}3.03 (3.05–3.02<small>var</small>) | [[Matar]] | data-sort-value="Peg η" |η [[Pegasus (constellation)|Pegasi]] | <span style="display:none">0</span>670 |44 | style="background: {{star-color|K}};" | K2 Ib | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |163 | {{ntsh|3.03}}3.03 | [[Tau Puppis|Altaleban]] | data-sort-value="Pup τ" |τ [[Puppis]] | 1,080 | | style="background: {{star-color|O}};" | O4 If(n)p | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |164 | {{ntsh|3.04}}3.04 | [[Mebsuta (star)|Mebsuta]] | data-sort-value="Gem ε" |ε [[Gemini (constellation)|Geminorum]] | <span style="display:none">00</span>34 |27 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |165 | {{ntsh|3.04}}3.04 | [[Delta Corvi|Algorab]] | data-sort-value="Crv δ" |δ [[Corvus (constellation)|Corvi]] | <span style="display:none">0</span>386 |7 | style="background: {{star-color|B}};" | B0.5 IV-V, B1.5 V, B2 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |166 | {{ntsh|3.05}}3.05 (3.5–3.9<small>var</small>) | [[Alpha Canum Venaticorum|Cor Caroli]] | data-sort-value="Cvn α" |α [[Canes Venatici|Canum Venaticorum]] | <span style="display:none">0</span>550 |12 | style="background: {{star-color|M}};" | M1.5 Iab-Ib, B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Northern |- |167 | {{ntsh|3.06}}3.06 | [[Alnasl]] | data-sort-value="Sgr γ" |γ [[Sagittarius (constellation)|Sagittarii]] | <span style="display:none">0</span>140 |10 | style="background: {{star-color|B}};" | B9.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |168 | {{ntsh|3.06}}3.06 | [[Epsilon Leonis|Ras Elased Australis]] | data-sort-value="Leo ε" |ε [[Leo (constellation)|Leo]]nis | <span style="display:none">0</span>130 | | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, G7 IIIb | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |169 | {{ntsh|3.07}}3.07 | [[Gamma Hydrae|Dhanab al Shuja]] | data-sort-value="Hya γ" |γ [[Hydra (constellation)|Hydra]]e | <span style="display:none">0</span>180 | | style="background: {{star-color|K}};" | K3 II-III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |170 | {{ntsh|3.07}}3.07 | [[Alpha Arae|Choo]] | data-sort-value="Ara α" |α [[Ara (constellation)|Ara]]e | 1,800 |1 | style="background: {{star-color|F}};" | F8 Ia | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |171 | {{ntsh|3.07}}3.07 (3.8–2.7<small>var</small>) | [[Okab|Denebokab Australis]] | data-sort-value="Aql ζ" |ζ [[Aquila (constellation)|Aquilae]] | <span style="display:none">0</span>874 |17 | style="background: {{star-color|M}};" | M5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Northern |- |172 | {{ntsh|3.08}}3.08 | [[Upsilon Carinae|Vathorz Prior]] | data-sort-value="Car υ" |υ [[Carina (constellation)|Carina]]e | <span style="display:none">0</span>110 |3 | style="background: {{star-color|A}};" | A1 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |173 | {{ntsh|3.08}}3.08 | [[Almaaz|Haldus]] | data-sort-value="Aur ε" |ε [[Auriga]]e | <span style="display:none">00</span>43 |10 | style="background: {{star-color|G}};" | K0 III, G1 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |174 | {{ntsh|3.08}}3.08 | [[Delta Persei|Adid Borealis]] | data-sort-value="Per δ" |δ [[Perseus_(constellation)|Persei]] | <span style="display:none">0</span>510 |39 | style="background: {{star-color|F}};" | F5 Ib | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |175 | {{ntsh|3.09}}3.09 | [[Zeta Tauri|Tianguan]] | data-sort-value="Tau ζ" |ζ [[Taurus (constellation)|Tauri]] | <span style="display:none">0</span>130 |123 | style="background: {{star-color|B}};" | B7 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |176 | {{ntsh|3.09}}3.09 | [[Gamma Boötis|Seginus]] | data-sort-value="Boo γ" |γ [[Boötes|Boötis]] | <span style="display:none">0</span>202 |27 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 II-III, A2 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |177 | {{ntsh|3.10}}3.10 | [[Beta Trianguli|Deltotum]] | data-sort-value="Tri β" |β [[Triangulum|Trianguli]] | <span style="display:none">0</span>120 |4 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |178 | {{ntsh|3.11}}3.11 | [[Epsilon Corvi|Minkar]] | data-sort-value="Crv ε" |ε [[Corvus (constellation)|Corvi]] | <span style="display:none">00</span>77 |2 | style="background: {{star-color|K}};" | K0.5 IIIb | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- | 179 | <span style={{ntsh|3.12}}3.12 | [[Omicron2 Canis Majoris|Menkelb Posterior]] | data-sort-value="CMa ο2" |ο2 [[Canis Major]]is | <span style="display:none">000</span>8.6 |24 | style="background-color:#{{Color temperature|9700|hexval}}"| A0mA1 Va | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |180 | {{ntsh|3.12}}3.12 | [[Mu Centauri|Kabkent Prima]] | data-sort-value="Cen μ" |μ [[Centaurus|Centauri]] | <span style="display:none">0</span>390 |8 | style="background: {{star-color|B}};" | B1 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |181 | {{ntsh|3.13}}3.13 | [[Psi Ursae Majoris|Ta Tsun]] | data-sort-value="UMa ψ" |ψ [[Ursa Major|Ursae Majoris]] | <span style="display:none">0</span>120 |52 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |182 | {{ntsh|3.13}}3.13 | [[Gamma Gruis|Aldhanab]] | data-sort-value="Gru γ" |γ [[Grus (constellation)|Gruis]] | <span style="display:none">0</span>100 |4 | style="background: {{star-color|B}};" | B6 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |183 | {{ntsh|3.14}}3.14 | [[Pherkad]] | data-sort-value="UMi γ" |γ [[Ursa Minor|Ursae Minoris]] | <span style="display:none">0</span>430 |13 | style="background: {{star-color|F}};" | F7 Ib | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |184 | {{ntsh|3.14}}3.14 | [[Mu Ursae Majoris|Tania Australis]] | data-sort-value="UMa μ" |μ [[Ursa Major|Ursae Majoris]] | <span style="display:none">00</span>83 |34 | style="background: {{star-color|A}};" | A1 III-IVp kB9 | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |185 | {{ntsh|3.16}}3.16 | [[Albireo]] | data-sort-value="Cyg β" |β [[Cygnus (constellation)|Cygni]] | 1,500 |6 | style="background: {{star-color|F}};" | F8 Iab | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |186 | {{ntsh|3.16}}3.16 | [[Delta Draconis|Al Tais]] | data-sort-value="Dra δ" |δ [[Draco (constellation)|Draco]]nis | <span style="display:none">0</span>150 |57 | style="background: {{star-color|K}};" | K5 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |-style="background:#abeeff;" |187 | {{ntsh|3.17}}3.17 (3.5–3.9<small>var</small>) | [[Mu Scorpius|Denebakrab]] | data-sort-value="Sco μ" |μ [[Scorpius|Scorpii]] | <span style="display:none">0</span>550 |30 | style="background: {{star-color|M}};" | M1.5 Iab-Ib, B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |188 | {{ntsh|3.17}}3.17 | [[Nu Hydrae|Zhang]] | data-sort-value="Hya ν" |ν [[Hydra (constellation)|Hydra]]e | <span style="display:none">0</span>180 | | style="background: {{star-color|K}};" | K3 II-III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |189 | {{ntsh|3.18}}3.18 | [[Mira]] | data-sort-value="Cet ο" |[[Cetus (constellation)|Omicron Ceti]] | <span style="display:none">00</span>96 |68 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |190 | {{ntsh|3.18}}3.18 | [[Beta Columbae|Wazn]] | data-sort-value="Col β" |β [[Columba (constellation)|Columba]]e | <span style="display:none">00</span>89 |3 | style="background: {{star-color|M}};" | M3.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |191 | {{ntsh|3.20}}3.20 | [[Eta Sagittarii|Sephdar]] | data-sort-value="Sgr η" |η [[Sagittarius|Sagittarii]] | <span style="display:none">0</span>120 |27 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Southern |- |192 | {{ntsh|3.20}}3.20 | — | data-sort-value="Mus β" |β [[Musca (constellation)|Musca]]e | <span style="display:none">0</span>280 | | style="background: {{star-color|B}};" | B0.5 III, B2 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |193 | {{ntsh|3.20}}3.20 | [[Kappa Centauri|Ke Kwan]] | data-sort-value="Cen κ"|[[κ Centauri]] | <span style="display:none">0</span>840 |9 | style="background: {{star-color|WC}};" | WC8, O7.5III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |194 | {{ntsh|3.21}}3.21 | [[Dabih]] | data-sort-value="Cap β" |β [[Capricornus|Capricorni]] | <span style="display:none">0</span>430 |9 | style="background: {{star-color|F}};" | F7 Ib | style="background: {{star-color|F}};" | Southern |- |195 | {{ntsh|3.21}}3.21 | — | data-sort-value="Sco ι1" |[[ι1 Scorpii]] | <span style="display:none">0</span>460 | | style="background: {{star-color|B}};" | B1.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |196 | {{ntsh|3.22}}3.22 | [[Lamdba Centauri|Ma Ti]] | data-sort-value="Cen λ" |λ [[Centaurus|Centauri]] | <span style="display:none">0</span>130 |22 | style="background: {{star-color|A}};" | A0 III, A0 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |197 | {{ntsh|3.22}}3.22 | [[Zeta Hydrae|Hydrobius]] | data-sort-value="Hya ζ" |ζ [[Hydra (constellation)|Hydra]]e | <span style="display:none">0</span>120 |46 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |198 | {{ntsh|3.23}}3.23 | [[Iota Ursae Majoris|Talitha]] | data-sort-value="UMa ι" |ι [[Ursa Major|Ursae Majoris]] | <span style="display:none">0</span>100 |25 | style="background: {{star-color|B}};" | B3 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |199 | {{ntsh|3.24}}3.24 | [[Pi Herculis|Fudail]] | data-sort-value="Her π" |π [[Hercules|Herculis]] | <span style="display:none">00</span>89 |67 | style="background: {{star-color|M}};" | M3.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Northern |- |200 | {{ntsh|3.24}}3.24 | [[Persian|The Persian]] | data-sort-value="Ind α" |α [[Indus|Indi]] | 1,800 |1 | style="background: {{star-color|F}};" | F8 Ia | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |201 | {{ntsh|3.25}}3.25 | [[Zeta Arae|Korban]] | data-sort-value="Ara ζ" |ζ [[Ara (constellation)|Ara]]e | <span style="display:none">0</span>390 |2 | style="background: {{star-color|B}};" | B1 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |202 | {{ntsh|3.26}}3.26 | [[Haedus]] | data-sort-value="Aur η" |η [[Auriga]]e | <span style="display:none">00</span>43 |7 | style="background: {{star-color|G}};" | K0 III, G1 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |203 | <span style="display:none">3.27</span>{{ntsh|3.27}}3.26 | [[Alpha Lyncis|Elvashak]] | data-sort-value="Lyn α" |α [[Lynx (constellation)|Lyncis]] | <span style="display:none">00</span>37 |40 | style="background-color:#{{Color temperature|5170|hexval}}"| K1.5 III Fe−0.5 | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |204 | {{ntsh|3.28}}3.28 | [[Theta Ursae Majoris|Al Haud]] | data-sort-value="UMa θ" |θ [[Ursa Major|Ursae Major]]is | <span style="display:none">00</span>79 |69 | style="background: {{star-color|B}};" | B8 IVn | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |205 | {{ntsh|3.28}} 3.28 | [[Pi3 Orionis|Tabit]] | data-sort-value="Ori π3" |π3 [[Orion (constellation)|Orion]]is | 640 |1 | style="background: {{star-color|M}};" | M1-M2 Ia-ab | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |206 | {{ntsh|3.28}}3.28 | [[Delta Herculis|Sarin]] | data-sort-value="Her δ" |δ [[Hercules (constellation)|Herculis]] | <span style="display:none">00</span>17 |65 | style="background: {{star-color|A}};" | A7 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |207 | {{ntsh|3.29}}3.29 | [[Zeta Dracois|Aldhibah]] | data-sort-value="Dra ζ" |ζ [[Draco (constellation)|Draco]]is | 2,600 |12 | style="background: {{star-color|A}};" | A2 Ia | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |208 | {{ntsh|3.30}}3.30 | – | data-sort-value="Oph κ" |κ [[Ophiuchus (constellation)|Ophiuchi]] | <span style="display:none">0</span>100 |27 | style="background: {{star-color|A}};" | A1.5 IV+ | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |209 | {{ntsh|3.30}}3.30 | [[Epsilon Leporis|Sasin]] | data-sort-value="Lep ε" |ε [[Lepus (constellation)|Leporis]] | <span style="display:none">0</span>1.876 |2 | style="background: {{star-color|M}};" | M5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |210 | {{ntsh|3.31}}3.31 | [[Phi Sagittarii|Awal al Sadira]] | data-sort-value="Sgr φ" |φ [[Sagittarius (constellation)|Sagittarii]] | <span style="display:none">0</span>140 |40 | style="background: {{star-color|B}};" | B9.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |211 | {{ntsh|3.32}}3.32 | [[Nu Puppis|Pitpit]] | data-sort-value="Pup ν" |ν [[Puppis (constellation)|Puppis]] | <span style="display:none">0</span>100 | | style="background: {{star-color|B}};" | B6 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |212 | {{ntsh|3.32}}3.32 | [[Zeta Cygni|Al Fawaris ath Thaalith]] | data-sort-value="Cyg ζ" |ζ [[Cygnus (constellation)|Cygni]] | <span style="display:none">00</span>72 |64 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III-IV | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |213 | {{ntsh|3.33}}3.33 | [[Theta Aquilae|Tseen Foo]] | data-sort-value="Aql θ" |θ [[Aquila|Aquila]]e | <span style="display:none">00</span>25 |65 | style="background: {{star-color|A}};" | A3 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |-style="background:#abeeff;" |214 | <span style="display:none">3.33</span>{{ntsh|3.33}}3.33 | [[Xami]] | data-sort-value="Cir α" |α [[Circinus|Circini]] | <span style="display:none">000</span>4.34 | | style="background-color:#{{Color temperature|5770|hexval}}"| G2V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |-style="background-color:#{{Color temperature|5170|hexval}}"| K1V |215 | {{ntsh|3.34}}3.34 | [[Acamar]] | data-sort-value="Eri θ" |θ [[Eridanus (constellation)|Eridani]] | <span style="display:none">0</span>860 |123 | style="background: {{star-color|B}};" | B8 Ia | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |216 | {{ntsh|3.34}}3.34 | [[Sulafat]] | data-sort-value="Lyr γ" |γ [[Lyra]]e | <span style="display:none">00</span>25 | | style="background-color:#{{Color temperature|9700|hexval}}"| A0Va | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |217 | {{ntsh|3.34}}3.34 | [[Errai]] | data-sort-value="Cep γ" |γ [[Cepheus|Cephei]] | <span style="display:none">00</span>43 |8 | style="background: {{star-color|G}};" | K0 III, G1 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |-style="background:#abeeff;" |218 | {{ntsh|3.35}}3.35 | [[Delta Lupi|Kekouan-er]] | data-sort-value="Lup δ" |δ [[Lupus (constellation)|Lupi]] | <span style="display:none">0</span>550 | | style="background: {{star-color|B}};" | B1.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |219 | {{ntsh|3.35}}3.35 | [[Eta Geminorum|Pishpai]] | data-sort-value="Gem η" |η [[Gemini (constellation)|Geminorum]] | <span style="display:none">00</span>34 | | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |220 | {{ntsh|3.36}}3.36 | [[Epsilon Ophiuchi|Yed Posterior]] | data-sort-value="Oph ε" |ε [[Ophiuchus (constellation)|Ophiuchi]] | <span style="display:none">0</span>180 |2 | style="background: {{star-color|K}};" | K3 II-III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |- |221 | {{ntsh|3.36}}3.36 | [[Alfirk]] | data-sort-value="Cep β" |β [[Cepheus|Cephei]] | <span style="display:none">00</span>43 |35 | style="background: {{star-color|G}};" | K0 III, G1 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |222 | {{ntsh|3.37}}3.37 | [[Eta Serpentis|Tiān Shì Zuǒ Yuán bā]] | data-sort-value="Ser η" |η [[Serpens|Serpentis]] | <span style="display:none">0</span>120 |58 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |223 | {{ntsh|3.37}}3.37 | [[Deta Andromeda|Rui]] | data-sort-value="And δ" |δ [[Andromeda (constellation)|Andromeda]]e | <span style="display:none">0</span>350 |31 | style="background: {{star-color|K}};" | K3 IIb, B9.5 V, B9.5 V, A0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |224 | {{ntsh|3.38}}3.38 | [[Simga Puppis|Hadir]] | data-sort-value="Pup σ" |σ [[Puppis]] | 1,080 | | style="background: {{star-color|O}};" | O4 If(n)p | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |225 | {{ntsh|3.38}}3.38 | [[Fuyue]] | data-sort-value="Sco G" |G [[Scorpius|Scorpii]] | <span style="display:none">0</span>550 | | style="background: {{star-color|M}};" | M1.5 Iab-Ib, B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |226 | {{ntsh|3.38}}3.38 | [[Alpha Pictoris|Alkalurops]] | data-sort-value="Pic α" |α [[Pictor (constellation)|Pictoris]] | <span style="display:none">0</span>550 |1 | style="background: {{star-color|M}};" | M1.5 Iab-Ib, B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |227 | {{ntsh|3.38}}3.38 | [[Mu Leporis|Neshmet]] | data-sort-value="Lep μ" |μ [[Lepus (constellation)|Leporis]] | <span style="display:none">0</span>1.343 |5 | style="background: {{star-color|B}};" | B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |228 | {{ntsh|3.39}}3.39 | [[Gamma Hydri|Foo Pih]] | data-sort-value="Hyr γ" |γ [[Hydrus (constellation)|Hydri]] | <span style="display:none">00</span>79 |1 | style="background: {{star-color|G}};" | B8 IVn | style="background: {{star-color|G4}};" | Southern |- |229 | {{ntsh|3.39}}3.39 | — | data-sort-value="Oph θ" |θ [[Ophiuchus|Ophiuchi]] | <span style="display:none">00</span>47 |42 | style="background: {{star-color|A}};" | A5IVnn | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |230 | {{ntsh|3.40}}3.40 | [[Pi Hydrae|Píngèr]] | data-sort-value="Hya π" |π [[Hydra (constellation)|Hydra]]e | <span style="display:none">0</span>386 | | style="background: {{star-color|B}};" | B0.5 IV-V, B1.5 V, B2 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |231 | {{ntsh|3.40}}3.40 (3.53–3.42<small>var</small>) | [[Brachium (star)|Brachium]] | data-sort-value="Lib σ" |σ [[Libra|Libra]]e | <span style="display:none">0</span>280 |20 | style="background: {{star-color|B}};" | B0.5 III, B2 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |232 | {{ntsh|3.40}}3.40 | [[Iota Draconis|Edasich]] | data-sort-value="Dra ι" |ι [[Draco (constellation)|Draconis]] | <span style="display:none">0</span>120 |12 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |233 | {{ntsh|3.40}}3.40 | [[Beta Phoenicis|Al Rial ath Thaalith]] | data-sort-value="Phe β" |β [[Phoenix (constellation)|Phoenicis]] | <span style="display:none">00</span>77 |1 | style="background: {{star-color|K}};" | K0.5 IIIb | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |234 | {{ntsh|3.41}}3.41 | [[Alpha Doradus|Coryphaena]] | data-sort-value="Dor α" |α [[Dorado (constellation)|Doradus]] | <span style="display:none">0</span>330 |2 | style="background: {{star-color|F}};" | F0 II | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |235 | {{ntsh|3.42}}3.42 | [[Xi Puppis|Asmidiske]] | data-sort-value="Pup ξ"|[[ξ Puppis]] | <span style="display:none">0</span>840 |7 | style="background: {{star-color|WC}};" | WC8, O7.5III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |236 | {{ntsh|3.42}}3.42 | [[Omage Carinae|Simiram]] | data-sort-value="Car ω" |ω [[Carina (constellation)|Carina]]e | <span style="display:none">0</span>110 | | style="background: {{star-color|A}};" | A1 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |237 | {{ntsh|3.42}}3.42 | [[Megrez]] | data-sort-value="UMa δ" |δ [[Ursa Major|Ursae Majoris]] | <span style="display:none">0</span>120 | | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |238 | {{ntsh|3.43}}3.43 | [[Tau Sagittarii|Rabi al Sadira]] | data-sort-value="Sgr τ" |τ [[Sagittarius (constellation)|Sagittarii]] | <span style="display:none">0</span>140 | | style="background: {{star-color|B}};" | B9.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |239 | {{ntsh|3.43}}3.43 | [[Eta Scorpii|Al Acrab]] | data-sort-value="Sco η" |η [[Scorpius|Scorpii]] | <span style="display:none">0</span>550 | | style="background: {{star-color|M}};" | M1.5 Iab-Ib, B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |240 |{{ntsh|3.44}}3.44 |[[Zeta Cephei|Tsao Fu]] | data-sort-value="Cep ζ" |ζ [[Cepheus (constellation)|Cephei]] |49 | | style="background: {{star-color|A}};" | A8Vn | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |241 | {{ntsh|3.44}}3.44 | [[Chertan|Coxa]] | data-sort-value="Leo θ" |θ [[Leo (constellation)|Leo]]nis | <span style="display:none">00</span>79 | | style="background: {{star-color|B}};" | B8 IVn | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |242 | {{ntsh|3.46}}3.46 | [[Delta Aquilae|Denebokab]] | data-sort-value="Aql δ" |δ [[Aquila (constellation)|Aquila]]e | <span style="display:none">00</span>17 | | style="background: {{star-color|A}};" | A7 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |243 | {{ntsh|3.46}}3.46 | — | data-sort-value="Lup ε" |ε [[Lupus (constellation)|Lupi]] | <span style="display:none">0</span>550 | | style="background: {{star-color|B}};" | B1.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |244 | {{ntsh|3.47}}3.47 | [[Minelauva|Auva]] | data-sort-value="Vir δ" |δ [[Virgo (constellation)|Virginis]] | <span style="display:none">0</span>250 | | style="background: {{star-color|B}};" | B1 III-IV, B2 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |245 | {{ntsh|3.47}}3.47 | [[Delta Aquraii|Skat]] | data-sort-value="Aqr δ" |δ [[Aquraius (constellation)|Aquraii]] | <span style="display:none">0</span>120 | | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Southern |- |246 | {{ntsh|3.47}}3.47 | [[Omicron Ursae Majoris|Muzcida]] | data-sort-value="UMa ο" |ο [[Ursa Major|Ursae Majoris]] | <span style="display:none">00</span>79 | | style="background: {{star-color|A}};" | A1 IVps | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |247 | {{ntsh|3.48}}3.48 | [[Ashlesha]] | data-sort-value="Hya ε" |ε [[Hydra (constellation)|Hydra]]e | <span style="display:none">0</span>180 | | style="background: {{star-color|K}};" | K3 II-III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |248 | {{ntsh|3.48}}3.48 | [[Algjebbah]] | data-sort-value="Ori η" |η [[Orion (constellation)|Orion]]is | 1,180 | | style="background: {{star-color|B}};" | B0 Ia | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |249 | {{ntsh|3.49}}3.49 | [[Alpha Reticulis|Rhombus]] | data-sort-value="Ret α" |α [[Reticulum (constellation)|Reticulis]] | <span style="display:none">0</span>180 | | style="background: {{star-color|B}};" | B3 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |250 | {{ntsh|3.49}}3.49 | [[Gamma Arae|Tzadok]] | data-sort-value="Ara γ" |γ [[Ara (constellation)|Ara]]e | <span style="display:none">0</span>330 | | style="background: {{star-color|F}};" | F0 II | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |251 | {{ntsh|3.50}}3.50 | [[Alpha Trianguli|Caput Trianguli]] | data-sort-value="Tri α" |α [[Triangulum|Trianguli]] | <span style="display:none">0</span>120 | | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |252 | {{ntsh|3.50}}3.50 | [[Zeta Virgnis|Heze]] | data-sort-value="Vir ζ" |ζ [[Virgo_(constellation)|Virgnis]] | <span style="display:none">0</span>510 | | style="background: {{star-color|F}};" | F5 Ib | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |253 | {{ntsh|3.50}}3.50 | [[Epsilon Cassiopeiae|Navi]] | data-sort-value="Cas ε" |[[ε Cassiopeiae]] | <span style="display:none">0</span>611 | | style="background: {{star-color|B}};" | B0.5 IVe | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |254 | {{ntsh|3.51}}3.51 | [[Nu Ophiuchi|Sinistra]] | data-sort-value="Oph ν" |ν [[Ophiuchus (constellation)|Ophiuchi]] | <span style="display:none">0</span>180 | | style="background: {{star-color|K}};" | K3 II-III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |255 | {{ntsh|3.52}}3.52 | [[Alzirr]] | data-sort-value="Gem ξ" |ξ [[Gemini (constellation)|Geminorum]] | <span style="display:none">00</span>51 | | style="background: {{star-color|A}};" | A1 V, Am | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |256 | {{ntsh|3.52}}3.52 | [[Nu Centauri|Heng]] | data-sort-value="Cen ν" |[[ν Centauri]] | <span style="display:none">0</span>380 | | style="background: {{star-color|B}};" | B1III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |257 | {{ntsh|3.52}}3.52 | [[Gamma Phoenicis|Al Rial al Khamsaa]] | data-sort-value="Phe γ" |γ [[Phoenix (constellation)|Phoenicis]] | <span style="display:none">00</span>77 | | style="background: {{star-color|K}};" | K0.5 IIIb | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |258 | {{ntsh|3.53}}3.53 | [[Zeta Lupi|Kakkab Media]] | data-sort-value="Lup ζ" |ζ [[Lupus (constellation)|Lupi]] | <span style="display:none">0</span>550 | | style="background: {{star-color|B}};" | B1.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |259 | {{ntsh|3.53}}3.53 | [[Eta Ceti|Dheneb]] | data-sort-value="Cet η" |η [[Cetus (constellation)|Ceti]] | <span style="display:none">00</span>96 | | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |260 | {{ntsh|3.54}}3.54 | [[Achird]] | data-sort-value="Cas η" |η [[Cassiopeia (constellation)|Cassiopeia]]e | <span style="display:none">0</span>230 | | style="background: {{star-color|K}};" | K0 IIIa | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |261 | {{ntsh|3.54}}3.54 | [[Lambda Aquilae|Al Thalimain Prior]] | data-sort-value="Aql λ" |λ [[Aquila (constellation)|Aquila]]e | <span style="display:none">00</span>17 | | style="background: {{star-color|A}};" | A7 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |262 | {{ntsh|3.55}}3.55 | [[Chamukuy|Kamucuy]] | data-sort-value="Tau θ2" |θ2 [[Taurus (constellation)|Tauri]] | <span style="display:none">00</span>65 | | style="background: {{star-color|K}};" | K5 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |263 | {{ntsh|3.55}}3.55 | [[Eta Cephei|Al Agemim]] | data-sort-value="Cep η" |η [[Cepheus|Cephei]] | <span style="display:none">00</span>43 | | style="background: {{star-color|G}};" | K0 III, G1 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |264 | {{ntsh|3.56}}3.56 | [[Rho Persei|Gorgonea Tertia]] | data-sort-value="Per ρ" |ρ [[Perseus_(constellation)|Persei]] | <span style="display:none">0</span>510 | | style="background: {{star-color|F}};" | F5 Ib | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |265 | {{ntsh|3.56}}3.56 | [[Mu Herculis|Melkarth]] | data-sort-value="Her μ" |μ [[Hercules|Herculis]] | <span style="display:none">00</span>89 | | style="background: {{star-color|M}};" | M3.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Northern |- |266 | {{ntsh|3.57}}3.57 | [[Lamdba Tauri|Bibing]] | data-sort-value="Tau λ" |λ [[Taurus (constellation)|Tauri]] | <span style="display:none">0</span>130 | | style="background: {{star-color|B}};" | B7 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |267 | {{ntsh|3.57}}3.57 | [[Beta Pavonis|Pavo Australis]] | data-sort-value="Pav β" |β [[Pavo (constellation)|Pavo]]nis | <span style="display:none">0</span>180 | | style="background: {{star-color|B}};" | B3 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |268 | {{ntsh|3.57}}3.57 | [[Lamdba Ursae Majoris|Tania Borealis]] | data-sort-value="UMa λ" |λ [[Ursa Major|Ursae Majoris]] | <span style="display:none">0</span>100 | | style="background: {{star-color|B}};" | B3 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |269 | <span style="display:none">3.57</span>{{ntsh|-3.57}}3.57 | [[Delta Bootis|Princeps]] | data-sort-value="Boo δ" |δ [[Boötes|Boötis]] | <span style="display:none">00</span>37 | | style="background-color:#{{Color temperature|5170|hexval}}"| K1.5 III Fe−0.5 | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |270 | {{ntsh|3.58}}3.58 | [[Adhafera|Adhaferam]] | data-sort-value="Leo ζ" |ζ [[Leo (constellation)|Leo]]nis | <span style="display:none">00</span>79 | | style="background: {{star-color|B}};" | B8 IVn | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |271 | {{ntsh|3.58}}3.58 | [[Chi Carinae|Drus]] | data-sort-value="Car χ" |χ [[Carina (constellation)|Carina]]e | <span style="display:none">0</span>110 | | style="background: {{star-color|A}};" | A1 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |272 | {{ntsh|3.59}}3.59 | [[Beta Lyrae|Shelyak]] | data-sort-value="Lyr β" |β [[Lyra]]e | <span style="display:none">00</span>25 | | style="background-color:#{{Color temperature|9700|hexval}}"| A0Va | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |273 | {{ntsh|3.59}}3.59 | [[Gamma Sagtiiae|Telum]] | data-sort-value="Sge γ" |γ [[Sagtiia (constellation)|Sagtiia]]e | <span style="display:none">00</span>17 | | style="background: {{star-color|A}};" | A7 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |274 | {{ntsh|3.59}}3.59 | [[Sadalbari]] | data-sort-value="Peg μ" |μ [[Pegasus (constellation)|Pegasi]] | <span style="display:none">0</span>670 | | style="background: {{star-color|K}};" | K2 Ib | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |275 | {{ntsh|3.60}}3.60 | [[Epsilon Gruis|Hèsān]] | data-sort-value="Gru ε" |ε [[Grus (constellation)|Gruis]] | <span style="display:none">0</span>100 | | style="background: {{star-color|B}};" | B6 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |276 | {{ntsh|3.60}}3.60 | [[Gamma Ceti|Kaffaljidhma]] | data-sort-value="Cet γ" |γ [[Cetus (constellation)|Ceti]]nis | <span style="display:none">0</span>1021 | | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III | style="background: {{star-color|A}};" | Northern |- |277 | {{ntsh|3.61}}3.61 | [[Eta Lupi|Cerberus]] | data-sort-value="Lup η" |η [[Lupus (constellation)|Lupi]] | <span style="display:none">0</span>550 | | style="background: {{star-color|B}};" | B1.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |278 | {{ntsh|3.61}}3.61 | [[Beta Boötis|Nekkar]] | data-sort-value="Boo β" |β [[Boötes|Boötis]] | <span style="display:none">0</span>202 | | style="background: {{star-color|K}};" | K0 II-III, A2 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |279 | {{ntsh|3.62}}3.62 | [[Simga Canis Majoris|Unurgunite]] | data-sort-value="CMa σ" |σ [[Canis Major]]is | 1,800 | | style="background: {{star-color|F}};" | F8 Ia | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |-s |280 | {{ntsh|3.62}}3.62 | [[Nu Ursae Majoris|Alula]] | data-sort-value="UMa ν" |ν [[Ursa Major|Ursae Majoris]] | <span style="display:none">0</span>100 | | style="background: {{star-color|B}};" | B3 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |281 | {{ntsh|3.62}}3.62 | [[Eta Leonis|Al Jabhah]] | data-sort-value="Leo η" |η [[Leo (constellation)|Leo]]nis | <span style="display:none">00</span>79 | | style="background: {{star-color|B}};" | B8 IVn | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |282 | {{ntsh|3.62}}3.62 | [[Xi Sagittarii|ϻϡϖ]] | data-sort-value="Sgr ξ" |ξ [[Sagittarius (constellation)|Sagittarii]] | <span style="display:none">0</span>140 | | style="background: {{star-color|B}};" | B9.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |283 | {{ntsh|3.62}}3.62 | [[Tau Ceti|Durre Menthor]] | data-sort-value="Cet τ" |τ [[Cetus (constellation)|Ceti]] | <span style="display:none">00</span>96 | | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |284 | {{ntsh|3.63}}3.63 | [[Theta Pegasi|Biham]] | data-sort-value="Peg θ" |θ [[Pegasus (constellation)|Pegasi]] | <span style="display:none">0</span>670 | | style="background: {{star-color|K}};" | K2 Ib | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |285 | {{ntsh|3.63}}3.63 | [[Ain|Ain of Taurus]] | data-sort-value="Tau ε |ε [[Taurus (constellation)|Tauri]] | <span style="display:none">0</span>130 | | style="background: {{star-color|B}};" | B7 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |286 | {{ntsh|3.63}}3.63 | [[Apha Telescopii|Wei]] | data-sort-value="Tel α" |α [[Telescopium (constellation)|Telescopii]] | <span style="display:none">00</span>77 | | style="background: {{star-color|K}};" | K0.5 IIIb | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |287 | {{ntsh|3.63}}3.63 | [[Delta Eridani|Rana]] | data-sort-value="Eri δ" |δ [[Eridanus (constellation)|Eridani]] | <span style="display:none">0</span>1.876 | | style="background: {{star-color|M}};" | M5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |288 | {{ntsh|3.65}}3.65 | [[Omicron Leonis|Subra]] | data-sort-value="Leo ο" |ο [[Leo (constellation)|Leo]]nis | <span style="display:none">0</span>130 | | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, G7 IIIb | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |289 | {{ntsh|3.65}}3.65 | [[Upsilon4 Eridani|Constellation Eridanus Quarta]] | data-sort-value="Eri υ4" |υ4 [[Eridanus (constellation)|Eridani]] | <span style="display:none">0</span>140 | | style="background: {{star-color|B}};" | B3 Vpe | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |290 | {{ntsh|3.65}}3.65 | [[Tarf]] | data-sort-value="Cnc β" |β [[Carcer (constellation)|Cancri]] | <span style="display:none">0</span>130 | | style="background: {{star-color|K}};" | K4 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |291 | {{ntsh|3.67}}3.67 | [[Wasat|Vasat (Wasat)]] | data-sort-value="Gem δ" |δ [[Gemini (constellation)|Geminorum]] | <span style="display:none">00</span>34 | | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |-style="background:#abeeff;" |292 | {{ntsh|3.68}}3.68 | [[Eta Herculis|Sophian]] | data-sort-value="Her η" |η [[Hercules|Herculis]] | <span style="display:none">00</span>89 | | style="background: {{star-color|M}};" | M3.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Northern |- |293 | {{ntsh|3.68}}3.68 | [[Phi Velorum|Tseen Ke]] | data-sort-value="Vel φ"|[[φ Velorum]] | <span style="display:none">0</span>840 | | style="background: {{star-color|WC}};" | WC8, O7.5III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |294 |{{ntsh|3.69}}3.69 |— | data-sort-value="Cep ι" |[[ι Cephei]] |49 | | style="background: {{star-color|A}};" | A8Vn | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |295 | {{ntsh|3.69}}3.69 | [[Iota Ceti|Deneb Kaitos Shemali]] | data-sort-value="Cet ι" |ι [[Cetus (constellation)|Ceti]] | <span style="display:none">00</span>96 | | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |296 | {{ntsh|3.69}}3.69 | [[Beta Crateris|Al Sharasif]] | data-sort-value="Crt β" |β [[Crater (constellation)|Crateris]] | <span style="display:none">0</span>230 | | style="background: {{star-color|B}};" | B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |297 | {{ntsh|3.70}}3.70 | [[Mu Serpentis|Leiolepis]] | data-sort-value="Ser μ" |μ [[Serpens|Serpentis]] | <span style="display:none">0</span>120 | | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Southern |- |298 | {{ntsh|3.70}}3.70 | [[Phi1 Lupi|Mea Wei A]] | data-sort-value="Lup φ1" |φ1 [[Lupus (constellation)|Lupi]] | <span style="display:none">0</span>550 | | style="background: {{star-color|B}};" | B1.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |299 | {{ntsh|3.70}}3.70 | [[Zeta Leporis|Darlugal]] | data-sort-value="Lep ζ" |ζ [[Lepus (constellation)|Leporis]] | <span style="display:none">0</span>1.876 | | style="background: {{star-color|M}};" | M5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |300 | {{ntsh|3.70}}3.70 | [[Lambda Orionis|Meissa]] | data-sort-value="Ori λ" |λ [[Orion (constellation)|Orion]]is | <span style="display:none">0</span>860 | | style="background: {{star-color|B}};" | B8 Ia | style="background: {{star-color|A}};" | Northern |- |301 | {{ntsh|3.71}}3.71 | [[Phi Eridani|Tiānyuánsān]] | data-sort-value="Eri φ" |φ [[Eridanus (constellation)|Eridani]] | <span style="display:none">0</span>140 | | style="background: {{star-color|B}};" | B3 Vpe | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |302 | {{ntsh|3.73}}3.73 | — | data-sort-value="Lup ι" |ι [[Lupus (constellation)|Lupi]] | <span style="display:none">0</span>550 | | style="background: {{star-color|B}};" | B1.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |303 | {{ntsh|3.74}}3.74 | [[Xi Serpentis|Nehushtan]] | data-sort-value="Ser ξ" |ξ [[Serpens|Serpentis]] | <span style="display:none">0</span>120 | | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |304 | {{ntsh|3.74}}3.74 | [[Delta Pavonis|Pavo Media]] | data-sort-value="Pav δ" |δ [[Pavo (constellation)|Pavo]]nis | <span style="display:none">0</span>180 | | style="background: {{star-color|B}};" | B3 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |305 | {{ntsh|3.74}}3.74 | [[Alpha2 Capricorni|Secunda Giedi]] | data-sort-value="Cap α2" |α2 [[Capricornus|Capricorn]]i | 1,800 | | style="background: {{star-color|F}};" | F8 Ia | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |306 | {{ntsh|3.75}}3.75 | [[Xi Hydrae|Qīngqiūwǔ]] | data-sort-value="Hya ξ" |ξ [[Hydra (constellation)|Hydra]]e | <span style="display:none">0</span>120 | | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Southern |- |307 | {{ntsh|3.75}}3.75 | [[Theta Ceti|Vega Algenubi]] | data-sort-value="Cet θ" |θ [[Cetus (constellation)|Ceti]] | <span style="display:none">0</span>130 | | style="background: {{star-color|A}};" | A0 III, A0 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |308 | {{ntsh|3.76}}3.76 | [[Chi Draconis|Batentaban Borealis]] | data-sort-value="Dra χ" |χ [[Draco (constellation)|Draco]]nis | <span style="display:none">0</span>150 | | style="background: {{star-color|K}};" | K5 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |309 | {{ntsh|3.77}}3.77 | [[Kappa Geminorum|Al Kirkab]] | data-sort-value="Gem κ" |κ [[Gemini (constellation)|Geminorum]] | <span style="display:none">0</span>100 | | style="background: {{star-color|K}};" | K1.5 IV+ | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |310 | {{ntsh|3.77}}3.77 | [[Kappa Ursae Majoris|Alkaphrah]] | data-sort-value="UMa κ" |κ [[Ursa Major|Ursae Majoris]] | <span style="display:none">0</span>100 | | style="background: {{star-color|B}};" | B3 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |311 | {{ntsh|3.77}}3.77 | [[Detla Crateris|Labrum]] | data-sort-value="Crt δ" |δ [[Crater (constellation)|Crateris]] | <span style="display:none">0</span>230 | | style="background: {{star-color|B}};" | B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |312 | {{ntsh|3.77}}3.77 | [[Theta Geminorum|Dishī]] | data-sort-value="Gem θ" |θ [[Gemini (constellation)|Geminorum]] | <span style="display:none">0</span>100 | | style="background: {{star-color|K}};" | K1.5 IV+ | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |313 | {{ntsh|3.78}}3.78 | [[Upsilon Persei|Nembus]] | data-sort-value="Per υ" |υ [[Perseus_(constellation)|Persei]] | <span style="display:none">0</span>510 | | style="background: {{star-color|F}};" | F5 Ib | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |314 | {{ntsh|3.78}}3.78 | [[Rho Bootis|Hemelein Prima]] | data-sort-value="Boo ρ" |[[ρ Bootis]] | <span style="display:none">0</span>610 | | style="background: {{star-color|B}};" | B0.5 IVe | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |315 | {{ntsh|3.78}}3.78 | -- | data-sort-value="Car PP" |PP [[Carina (constellation)|Carina]]e | <span style="display:none">0</span>110 | | style="background: {{star-color|A}};" | A1 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |316 | {{ntsh|3.79}}3.79 | [[Omicron Tauri|Atirsagne]] | data-sort-value="Tau ο" |ο [[Taurus (constellation)|Tauri]] | <span style="display:none">0</span>130 | | style="background: {{star-color|B}};" | B7 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |317 | {{ntsh|3.79}}3.79 | [[Eta Piscis|Al Ferg]] | data-sort-value="Psi η" |η [[Pisces (constellation)|Pisci]]s | <span style="display:none">00</span>54 | | style="background: {{star-color|F}};" | F2 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |318 | {{ntsh|3.80}}3.80 | [[Epsilon Crucis|Ginan]] | data-sort-value="Cru ε" |ε [[Crux|Crucis]] | <span style="display:none">00</span>89 | | style="background: {{star-color|M}};" | M3.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |319 | {{ntsh|3.80}}3.80 | [[Tau Orionis|Yuh Tsing]] | data-sort-value="Ori τ" |τ [[Orion (constellation)|Orion]]is | <span style="display:none">0</span>250 | | style="background: {{star-color|B}};" | B2 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |320 | {{ntsh|3.81}}3.81 | [[Lamdba Geminorum|Alkibash]] | data-sort-value="Gem λ" |λ [[Gemini (constellation)|Geminorum]] | <span style="display:none">0</span>100 | | style="background: {{star-color|A}};" | A1.5 IV+ | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |321 | {{ntsh|3.81}}3.81 | -- | data-sort-value="Car q" |q [[Carina (constellation)|Carina]]e | <span style="display:none">0</span>690 | | style="background: {{star-color|A}};" | A9 Ib | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |322 | {{ntsh|3.84}}3.84 | '''Carla''' | data-sort-value="Car a" [[a Carina]]e | <span style="display:none">0</span>690 | | style="background: {{star-color|A}};" | A9 Ib | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |323 | {{ntsh|3.84}}3.84 | [[Beta Virginis|Zavijava]] | data-sort-value="Vir β" |β [[Virgo (constellation)|Virginis]] | <span style="display:none">0</span>250 | | style="background: {{star-color|B}};" | B1 III-IV, B2 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |324 | {{ntsh|3.85}}3.85 | [[Upsilon Librae|Deracrab Borealis]] | data-sort-value="Lib υ" |υ [[Libra (constellation)|Librae]] | <span style="display:none">0</span>230 | | style="background: {{star-color|B}};" | B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |325 | {{ntsh|3.85}}3.85 | [[Detla Muscae|Mìfēngsì]] | data-sort-value="Mus δ" |δ [[Musca (constellation)|Muscae]] | <span style="display:none">0</span>1.343 | | style="background: {{star-color|B}};" | B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |326 | {{ntsh|3.86}}3.86 | [[Psi Velorum|Tseen Kow]] | data-sort-value="Vel ψ" |ψ [[Vela (constellation)|Velorum]] | <span style="display:none">0</span>540 | | style="background: {{star-color|B}};" | B2 IV | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |327 | {{ntsh|3.86}}3.86 | [[Zeta2 Scorpii|Grafias]] | data-sort-value="Sco ζ2" |ζ2 [[Scorpius|Scorpii]] | <span style="display:none">0</span>404 | | style="background: {{star-color|B}};" | B0.5 IV-V, B1.5 V, B2 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |328 | {{ntsh|3.86}}3.86 | [[Gamma Leporis|Kursi al Jabbar]] | data-sort-value="Lep γ" |γ [[Lepus (constellation)|Leporis]] | <span style="display:none">0</span>1.876 | | style="background: {{star-color|M}};" | M5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |329 | {{ntsh|3.86}}3.86 | [[Omicron Andromeda|Layla Star]] | data-sort-value="And ο" |ο [[Andromeda (constellation)|Andromeda]]e | <span style="display:none">0</span>350 | | style="background: {{star-color|K}};" | K3 IIb, B9.5 V, B9.5 V, A0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |330 | {{ntsh|3.87}}3.87 | [[Eta Pavonis|Kǒngqiāoyī]] | data-sort-value="Pav η" |η [[Pavo (constellation)|Pavo]]nis | <span style="display:none">0</span>180 | | style="background: {{star-color|B}};" | B3 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |331 | {{ntsh|3.88}}3.88 | – | '''Puppus'''[[HR 3017]] | 1,080 | | style="background: {{star-color|O}};" | O4 If(n)p | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |332 | {{ntsh|3.88}}3.88 | [[Thuban]] | data-sort-value="Dra α" |α [[Draco (constellation)|Draco]]nis | <span style="display:none">0</span>150 | | style="background: {{star-color|K}};" | K5 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |333 | {{ntsh|3.88}}3.88 | [[Rotanev]] | data-sort-value="Del β" |β [[Delphinus (constellation)|Delphini]] | <span style="display:none">00</span>54 | | style="background: {{star-color|F}};" | F2 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |334 | {{ntsh|3.89}}3.89 | [[Zeta Cassiopeiae|Fulu]] | data-sort-value="Cas ζ" |ζ [[Cassiopeia (constellation)|Cassiopeia]]e | <span style="display:none">00</span>54 | | style="background: {{star-color|F}};" | F2 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |335 | {{ntsh|3.90}}3.90 | [[Lambda Hydrae|Nair Al Alfard]] | data-sort-value="Hya λ" |λ [[Hydra (constellation)|Hydra]]e | <span style="display:none">0</span>180 | | style="background: {{star-color|K}};" | K3 II-III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |336 | {{ntsh|3.90}}3.90 | [[Delta Arae|Tseen Yin]] | data-sort-value="Ara δ" |δ [[Ara (constellation)|Ara]]e | <span style="display:none">0</span>330 | | style="background: {{star-color|F}};" | F0 II | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |337 | {{ntsh|3.90}}3.90 | [[Lambda Muscae|Hǎishānliù]] | data-sort-value="Mus λ" |λ [[Musca (constellation)|Muscae]] | <span style="display:none">0</span>1.343 | | style="background: {{star-color|B}};" | B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |338 | {{ntsh|3.81}}3.91 | [[41 Arietis|Bharani]] | — | <span style="display:none">0</span>460 | | style="background: {{star-color|B}};" | B1.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Northern |- |339 | {{ntsh|3.91}}3.91 | [[Beta Indi|Kǒngqiāozēngsì]] | data-sort-value="Ind β" |β [[Indus|Indi]] | 1,800 | | style="background: {{star-color|F}};" | F8 Ia | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |340 | {{ntsh|3.92}}3.92 | [[Gamma Tauri|Prima Hyadum]] | data-sort-value="Tau γ" |γ [[Taurus (constellation)|Tauri]] | <span style="display:none">00</span>66 | | style="background: {{star-color|K}};" | K1 IIIb | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |341 | {{ntsh|3.92}}3.92 | [[Beta Coronae Borealis|Nusakan]] | data-sort-value="CrB β" |β [[Corona Borealis|Coronae Borealis]] | <span style="display:none">00</span>75 | | style="background: {{star-color|A}};" | A0 V, G5 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |342 | {{ntsh|3.93}}3.93 | [[Beta Serpentis|Zhou]] | data-sort-value="Ser β" |β [[Serpens|Serpentis]] | <span style="display:none">0</span>120 | | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |343 | {{ntsh|3.94}}3.94 | [[Kappa Canis Majoris|Húshǐbā]] | data-sort-value="CMa κ" |κ [[Canis Major]]is | <span style="display:none">0</span>430 | | style="background: {{star-color|B}};" | B2 II | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |344 | {{ntsh|3.95}}3.95 | [[Tau Librae|Deracrab Australis]] | data-sort-value="Lib τ" |τ [[Libra (constellation)|Librae]] | <span style="display:none">0</span>230 | | style="background: {{star-color|B}};" | B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |345 | {{ntsh|3.95}}3.95 | [[Alpha Pyxi|Al Sumut]] | data-sort-value="Pyx α" |α [[Pyxis|Pyxi]] | <span style="display:none">0</span>570 | | style="background: {{star-color|B}};" | B2 IV | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |346 | {{ntsh|3.96}}3.96 | [[Tau4 Eridani|T̈iānyuàn̊shíyī]] | data-sort-value="Eri τ4" |τ4 [[Eridanus (constellation)|Eridani]] | <span style="display:none">0</span>140 | | style="background: {{star-color|B}};" | B3 Vpe | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |347 | {{ntsh|3.97}}3.97 | [[Theta Arae|Tao Shou]] | data-sort-value="Ara θ" |θ [[Ara (constellation)|Ara]]e | <span style="display:none">0</span>330 | | style="background: {{star-color|F}};" | F0 II | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |348 | {{ntsh|3.97}}3.97 | [[Gamma Piscis|Tiān Èlnathorīonalnaĩr]] | data-sort-value="Psi γ" |γ [[Pisces (constellation)|Pisci]]s | <span style="display:none">00</span>54 | | style="background: {{star-color|F}};" | F2 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |349 | {{ntsh|3.98}}3.98 | [[Atlas]] | — | <span style="display:none">00</span>65 | | style="background: {{star-color|K}};" | K5 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |350 | {{ntsh|3.98}}3.98 | [[23 Urase Majoris|Tiano Iu]] | — | <span style="display:none">0</span>100 | | style="background: {{star-color|B}};" | B3 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |351 | {{ntsh|3.98}}3.98 | [[Nashira]] | data-sort-value="Cap γ" |γ [[Capricornus|Capricorn]]i | 1,800 | | style="background: {{star-color|F}};" | F8 Ia | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |352 | {{ntsh|3.99}}3.99 | [[88 Aquarii|Yǔlínjūnèrshíbā]] | data-sort-value="Aqr Ph" |Ph [[Aquarius (constellation)|Aquraii]] | <span style="display:none">00</span>34 | | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |353 | {{ntsh|3.99}}3.99 | [[Alshain]] | data-sort-value="Aql β" |β [[Aquila (constellation)|Aquila]]e | <span style="display:none">00</span>17 | | style="background: {{star-color|A}};" | A7 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |354 | {{ntsh|4.00}} 4.00 | [[Pi4 Orionis|Al Taj ath Thani]] | data-sort-value="Ori π4" |π4 [[Orion (constellation)|Orion]]is | 640 | | style="background: {{star-color|M}};" | M1-M2 Ia-ab | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |355 | {{ntsh|4.00}}4.00 | -- | data-sort-value="Car l" |l [[Carina (constellation)|Carina]]e | <span style="display:none">0</span>110 | | style="background: {{star-color|A}};" | A1 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |356 | {{ntsh|4.00}}4.00 | [[Electra]] | data-sort-value="Tau TCU" |TCU [[Taurus (constellation)|Tauri]] | <span style="display:none">00</span>65 | | style="background: {{star-color|K}};" | K5 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |357 | {{ntsh|4.00}}4.00 | [[Chi Eridani|Tiānyuánèr]] | data-sort-value="Eri χ" |χ [[Eridanus (constellation)|Eridani]] | <span style="display:none">0</span>860 | | style="background: {{star-color|B}};" | B8 Ia | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |358 | {{ntsh|4.02}}4.02 | -- | 109 Vir[[Virgo (constellation)|Virginis]] | <span style="display:none">0</span>250 | | style="background: {{star-color|B}};" | B1 III-IV, B2 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |359 | {{ntsh|4.03}}4.03 | — | data-sort-value="Lep η" |η [[Lepus (constellation)|Leporis]] | <span style="display:none">0</span>1.876 | | style="background: {{star-color|M}};" | M5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |360 | {{ntsh|4.03}} 4.03 | [[Pi5 Orionis|Al Taj ath Thaalith]] | data-sort-value="Ori π5" |π5 [[Orion (constellation)|Orion]]is | 640 | | style="background: {{star-color|M}};" | M1-M2 Ia-ab | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |361 | {{ntsh|4.04}}4.04 | [[Delta Aurigae|Prijipati]] | data-sort-value="Aur δ" |δ [[Auriga]]e | <span style="display:none">00</span>43 | | style="background: {{star-color|C}};" | C7,4eJ | style="background: {{star-color|G}};"| Northern |- |362 | {{ntsh|2.90}}2.90 | [[Xi Herculis|Beraka]] | data-sort-value="Her ξ" |ξ [[Hercules|Herculis]] | <span style="display:none">00</span>89 | | style="background: {{star-color|M}};" | M3.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Northern |- |363 | {{ntsh|4.05}}4.05 | [[Tau Cygni|Tiānjīnliù]] | data-sort-value="Cyg τ" |τ [[Cygnus (constellation)|Cygni]] | 2,600 | | style="background: {{star-color|A}};" | A2 Ia | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |364 | {{ntsh|4.06}}4.06 | [[Taiyangshou]] | data-sort-value="UMa χ" |χ [[Ursa Major|Ursae Majoris]] | <span style="display:none">00</span>83 | | style="background: {{star-color|C}};" | C7,4eJ | style="background: {{star-color|G}};"| Northern |- |365 | {{ntsh|4.07}}4.07 | [[Epslion Serpentis|Nulla Pambu]] | data-sort-value="Ser ε" |ε [[Serpens|Serpentis]] | <span style="display:none">0</span>120 | | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |366 | {{ntsh|4.07}}4.07 | [[Xi Tauri|Ushakaron]] | data-sort-value="Tau ξ" |ξ [[Taurus (constellation)|Tauri]] | <span style="display:none">00</span>65 | | style="background: {{star-color|WC}};" | WC8, O7.5III | style="background: {{star-color|A}};" | Northern |- |367 | {{ntsh|4.08}}4.08 | [[Xi Cygni|Chēfǔliù]] | data-sort-value="Cyg ξ" |ξ [[Cygnus (constellation)|Cygni]] | 2,600 | | style="background: {{star-color|A}};" | A2 Ia | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |368 | {{ntsh|4.09}}4.09 | [[Ran]] | data-sort-value="Eri ε" |ε [[Eridanus (constellation)|Eridani]] | <span style="display:none">0</span>140 | | style="background: {{star-color|K}};" |K5+III | style="background: {{star-color|K}};"| Southern |- |369 | {{ntsh|4.09}}4.09 | [[Saclateni]] | data-sort-value="Aur ζ" |ζ [[Auriga]]e | <span style="display:none">00</span>3,987 | | style="background: {{star-color|G}};" | K0 III, G1 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |370 | {{ntsh|4.10}}4.10 | [[Delta Cephei|Alrediph]] | data-sort-value="Cep δ" |δ [[Cepheus|Cephei]] | <span style="display:none">00</span>43 | | style="background: {{star-color|C}};" | K0 III, G1 III | style="background: {{star-color|G}};" | Northern |-} == Glej tudi ==   * [[Seznam astronomskih teles]] * [[Seznam ozvezdij po površini|88 modernih ozvezdjih po površini]] * [[Seznam najsvetlejših zvezd v zgodovini|Najsvetlejše zvezde v zgodovini]]: najsvetlejša zvezda na Zemljinem nočnem nebu za vsakih 5 milijonov let * [[Seznam najsvetlejših naravnih teles na nebu]] * [[Seznam največjih zvezd]] * [[Seznam najsvetlejših zvezd]] * [[Seznam najbližjih svetlih zvezd]] * [[Seznam najbližjih galaksij]] * [[Seznam najbližjih zvezd|Seznam najbližjih zvezd in rjavih pritlikavk]] * [[Seznam ozvezdij]] * [[Seznam zvezd]] * [[Seznam zvezd po ozvezdju]] * [[Zvezde in planetarni sistemi v fikciji]] == Sklici == {{seznam opomb}} == Viri == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.ianridpath.com/brightest.htm 25 najsvetlejših zvezd videnih z Zemlje] * [http://www.atlasoftheuniverse.com/stars.html Najsvetlejše zvezde na Atlasu Vesolja] * [http://www.astronomynotes.com/starprop/s4.htm Sistem magnitud] * [http://csep10.phys.utk.edu/astr162/lect/stars/magnitudes.html O zvezdnih magnitudah] {{DEFAULTSORT:Brightest Stars, List Of}} [[Kategorija:Svetila]] 1b56o59oxb0k8ec49f519887uq6600i Obrambni sistem Kotorja 0 475988 6748956 6257716 2026-09-11T08:04:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748956 wikitext text/x-wiki {{Infobox Military Structure |name = Obrambni sistem Kotorja |partof= [[Kotor]] |location=[[ Črna gora]] |image= [[file: Mura di cattaro, 05.JPG |250px]] |image_size= 250px |caption= Obnovljen Kampana stolp |map_type = Montenegro |type = obrambni zid |coordinates = {{coord|42|25|25|N|18|46|19|E|format=dms|display=title, inline}} |code = |built=6. st. – 1420 – 16. st. |builder= [[Justinijan I.]], [[Beneška republika]] |materials= kamen |height = do 20 m |used = do 1946 |demolished= |condition= nekateri deli poškodovani ali <br/> delno obnovljeni |ownership = |open_to_public = javno |controlledby = |garrison= |current_commander = |commanders = |occupants = [[Beneška republika]],<br> [[prvo francosko cesarstvo|Francosko cesarstvo]],<br>[[Habsburžani]], <br> [[Sile osi]] |battles = |events= |image2 = |image2_size = 250px |caption2 = | footnotes = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | official_name = <!-- leave empty unless the official WHS name is different from the title of the infobox --> | part_of = Natural and Culturo-Historical Region of Kotor | criteria = I, ii, iii, iv | ID = 125 | year = 1979 | extension = 2012, 2015 | danger = 1979–2003<ref>[https://whc.unesco.org/en/soc/2691 State of Conservation: Natural and Culturo-Historical Region of Kotor (2003)] at UNESCO website.</ref> }} {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | official_name = Fortified city of Kotor | part_of = Venetian Works of Defence between the 16th and 17th centuries: Stato da Terra – western Stato da Mar | criteria = iii, iv | ID = 1533-006 | year = 2017 | area = 16,32 ha | buffer_zone = 99,19 ha }} }} [[Image:Pogled na Kotor.jpg|right|thumb|Pogled na stari Kotor iz obzidja]] ''' Obrambni sistem Kotorja''' (italijansko ''Fortificazioni di Cattaro'') je celosten zgodovinski [[fortifikacija|utrdbeni sistem]], ki je ščitil srednjeveško mesto [[Kotor]] (takrat imenovano ''Cattaro la veneziana''), ki je vseboval [[obzidje]], [[stolp]]e, [[citadela|citadele]], vrata, [[bastijon]]e, utrdbe, [[zbiralnik]]e, [[grad]] ter pomožne zgradbe in strukture. To je vojaška arhitektura predvsem iz obdobja [[Benetke|Benetk]], pa tudi nekaj iz obdobja [[Ilirija (država) |Ilirije]], [[Bizantinsko cesarstvo|Bizanca]] in [[Avstrijsko cesarstvo |Avstrije]]. Utrdbe so bile skupaj s starim mestom in naravno okolico leta 1979 vpisane v seznam svetovne dediščine z imenom '''Naravna in kulturnozgodovinska regija Kotor''' in predstavljajo edino tovrstno najdišče kulturnega pomena v [[Črna gora|Črni gori]]. Utrjeno mesto Kotor je bilo vključeno na seznam Unescove svetovne dediščine kot del '''Beneških obrambnih del med 15. in 17. stoletjem: Stato da Terra - zahodni Stato da Mar''' leta 2017.<ref>{{navedi splet|last1=Centre|first1=UNESCO World Heritage|title=Venetian Works of Defence between 15th and 17th centuries: Stato da Terra – western Stato da Mar|url=https://whc.unesco.org/en/list/1533/multiple=1&unique_number=2162|website=whc.unesco.org|accessdate=11 July 2017|language=en}}</ref> == Zgodovina == Vrh hriba ''Sveti Jovan'' je bil že v ilirskem času utrjen. V 6. stoletju je trdnjavo rekonstruiral cesar [[Justinijan I.]] Z umikom Bizantincev je sčasoma in kljub številnim vpadom dosegla nekaj neodvisnosti, vendar to ni imelo trajnih učinkov na utrdbe. To se je spremenilo, ko je leta 1420 takrat neodvisna republika ''Cattaro'' (ena od neolatinskih [[dalmatinske mestne države|dalmatinskih mestnih držav]]) podlegla [[Beneška republika |beneški vladavini]]. V sklopu [[Beneška Albanija |Albanije Venete]] so utrdbe dobile sedanjo strukturo. V tem času je bilo uspešno [[Osmansko cesarstvo|osmansko]] obleganje, ki mu je sledila zasedba, 1538 - 1571 in 1657 - 1699. Leta 1797 so utrdbe prešle v [[Habsburška monarhija |Habsburško monarhijo]] s [[Campoformijski mir |Campoformijsko mirovno pogodbo]]. Leta 1805 je bil Kotor (takrat imenovan Cattaro) z [[Bratislavski mir (1805)| Bratislavskim mirom]] dodeljen enoti [[Prvo Francosko cesarstvo|Francoskega cesarstva]], Napoleonovemu [[Italijansko kraljestvo| Italijanskemu kraljestvu]], vendar so ga sprva zasedle ruske čete pod Dmitrijem Senjavinom, dokler ga niso leta 1807 zapustile v skladu s Tilsitsko pogodbo. Tri leta kasneje je bil vključen v [[Ilirske province]] Francoskega cesarstva. Utrdbe mesta je napadel britanski pomorski častnik William Hoste s svojo ladjo HMS ''Bacchante'' (38 topov). Na "nevojaški način" je z blokom in priborom vlekel ladijske topove na položaje nad utrdbo in začel granatiranje. <ref>Hoste, William: "[Kotor] surrendered on 5 Jan. 1814, as soon as Hoste had, in what was denounced as a 'very unmilitary manner,' established a battery of heavy guns and mortars on the top of a rugged hill which dominated the enemy's position."</ref> Po desetdnevnem obleganju francoski garnizon ni imel druge možnosti in se je 5. januarja 1814 predal.<ref name=phillips>{{navedi splet |url=http://www.ageofnelson.org/MichaelPhillips/info.php?ref=0265 |author=Michael Phillips' Ships of the Old Navy |title=Bacchante (38) |accessdate=2008-11-16 |quote=On 1 January 1814 two additional batteries of 18 and 32-pounders began to play on the castle. |archive-date=2010-07-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100706011422/http://www.ageofnelson.org/MichaelPhillips/info.php?ref=0265 |url-status=dead }}</ref> V skladu z zaključki [[dunajski kongres|dunajskega kongresa]] je bil Kotor vrnjen v Avstrijsko cesarstvo. Po porazu v [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so Avstrijci odšli in trdnjava ni imela več posadke. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so Kotor zasedle [[sile osi]] in je bil del italijanskega [[Guvernatorat Dalmacija|guvernatorata Dalmacija]]. Nemške čete so mesto zasedle septembra 1943: osvobojeno je bilo 21. novembra 1944, datum, ki so ga praznovali nad ''Morskimi vrati''. Močni [[potres]]i, ki so poškodovali utrdbe, so se zgodili leta 1563, [[Potres v Dubrovniku (1667)|1667]], nazadnje pa [[Potres v Črni gori (1979)|15. aprila 1979]]. == Opis == Srednjeveški del mesta Kotor leži na trikotnem koščku kopna, ki meji na najbolj notranji podaljšek Kotorskega zaliva na njegovi jugozahodni strani, reko Skurda proti severu in goro sv. Jovan proti vzhodu. Mestno obzidje ščiti mesto na njegovi severni in jugozahodni strani, proti vodam. Obzidje je utrjeno z [[bastijon]]i, najbolj vidna sta stolp Kampana in citadela (13. do 14. stoletje) blizu točke, kjer reka vstopi v zaliv. Blizu so ''Morska vrata'' (tudi Glavna vrata) iz leta 1555, ki omogočajo dostop iz zaliva, druga vrata do mesta pa so ''Rečna vrata'' (tudi Severna vrata) iz leta 1540 z bližnjim bastijonom Bembo iz leta 1540 in ''Gurdijska vrata'' (tudi Južna vrata), slednja so bila večkrat spremenjena in utrjena s Gurdijskim bastijonom iz leta 1470. Bastijon Bembo je bil spremenjen v odprto gledališče. Dva dodatna vhoda sta bila en, obzidan južno od Morskih vrat, drug, Spiljarska vrata, pa na obrobju pobočja proti stari cesti v [[Cetinje]]. Iz Bembo in Gurdic bastijona se obzidje vzpne do vrha hriba sv. Jovana, in ščiti mesto. Okopi imajo položaje na različnih točkah; znotraj njih je omrežje komunikacij in dodatne zgradbe, vključno s cerkvijo naše Gospe rešiteljice iz leta 1518. Na vrhu hriba je grad San Giovanni na višini 280 metrov, ki obvladuje vzhodni del zaliva, utrdbeni sistem in mesto. Za grajskim hribom se naseljeno in gorato podeželje dalje vzpenja proti [[Lovćen]]u. Obseg zunanje stene je 4,5 km, debelina med 2 in 16 m, višina do 20 m. == Zaščita == Potres leta 1979 je poškodoval večino zgradb v Kotorju, vključno z utrdbami. Mesto je bilo istega leta uvrščeno na seznam svetovne dediščine in tudi na seznam ogrožene dediščine. Po sanaciji so ta status leta 2003 odstranili, vendar je večina sanacij potekala v starem mestu. Utrdbe so najpomembnejši vidik območja svetovne dediščine in čeprav vsebujejo elemente različnih epoh, so Benečani zgradili večino sedanjih struktur.<ref name=kotor>{{navedi splet |url=http://www.coe.int/t/dg4/cultureheritage/Regional/SEE/IRPPSAAH/PTA/PTA_Montenegro(SerbiaandMontenegro)_FortificationsofKotor.pdf|author=Preliminary Technical Assessment of the European Commission/Council of Europe Joint Programme on the Integrated Rehabilitation Project Plan/Survey on the Architectural and Archeological Heritage|title=Fortifications of Kotor, Kotor, Montenegro (Serbia and Montenegro), 2005|accessdate=2008-11-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20081115180634/http://www.coe.int/t/dg4/cultureheritage/Regional/SEE/IRPPSAAH/PTA/PTA_Montenegro(SerbiaandMontenegro)_FortificationsofKotor.pdf|archive-date=2008-11-15}}</ref> Kot tak spomenik predstavlja enega najpomembnejših primerov obrambne beneške vojaške arhitekture. Mednarodni svet za spomenike in najdišča je leta 2001 pozval k oživitvi trdnjave.<ref>{{navedi splet |url=http://www.international.icomos.org/risk/2001/yugo2001.htm| title=Yugoslavia| author=ICOMOS |accessdate=2008-11-16}}</ref> Evropska komisija se je za utrdbo zanimala ne le zaradi njenega kulturnega pomena, ampak tudi za ohranjanje in razvoj kot vir za turizem, ki je glavni del lokalnega gospodarstva. Utrdbe so našli v slabem stanju. Zapuščene so bile od odhoda Avstrijcev leta 1918. Pomanjkanje vzdrževanja, erozije, potresi in rastlinje so prispevali k nadaljevanju propadanja. Predlagano je bilo obnoviti obzidje ob pobočju in mestu ter popraviti stolpe in razgledne točke, pešpoti in pomožne stavbe, da bi popravili utrdbeni kompleks in izkoristili njegov gospodarski potencial. <gallery> Image:Castle St. John.Kotor.JPG|Grad San Giovanni in zahodno obzidje. Image:Sea Gate, Kotor.JPG|right|Morska vrata, glavni vhod v staro mesto. Slika:Boka kotorska - view from Kotor city wall.jpg| Kotorski zaliv – pogled iz gradu. Slika:Kotor.bastion.JPG|Obnovljen stolp Kampana. Slika:Castillo de San Juan, Kotor, Bahía de Kotor, Montenegro, 2014-04-19, DD 17.JPG|Grad San Giovanni, Kotor, Kotorski zaliv. </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Kotor}} * [https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&id_site=125 UNESCO: Natural and Culturo-Historical Region of Kotor] [[Kategorija:Geografija Črne gore]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Črni gori]] [[Kategorija:Zgodovina Črne gore]] gbxbwg4d8go8uu6yx5509nma3gxedyp Britannic (film, 2000) 0 477067 6748865 6718734 2026-09-10T20:20:20Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Televizijski filmi]]; dodal [[Kategorija:Ameriški televizijski filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748865 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Britannic | image = | caption = | director = [[Brian Trenchard-Smith]] | producer = [[Paul Colichman]] | screenplay = [[Brian Trenchard-Smith]] | starring = [[Edward Atterton]]<br />[[Amanda Ryan]]<br />[[Jacqueline Bisset]]<br />[[John Rhys-Davies]]<br />[[Ben Daniels]]<br />[[Bruce Payne]] | studio = Flashpoint | distributor = E Star Films (Kitajska) [[Fox Family Channel & Regent Entertainment]] (tako, vsi mediji) | released = 10. januar 2000 (ZDA) | runtime = 93 minut | country = [[Združene države Amerike]] [[Združeno Kraljestvo]] | language = [[angleščina]], [[nemščina]] }} '''Britannic''' je ameriški vohunsko romantičen film iz leta 2000, ki ga je napisal in režiral [[Brian Trenchard-Smith]]. Film govori o izmišljeni zgodbi potopa bolniške ladje [[HMHS Britannic]] novembra 1916 pred grškim otokom Kea, kjer nemški vohun sabotira ladjo, ki je pluje pod britansko vojsko.<ref>{{navedi novice|title=Drop the Titanic; here's 'Britannic'|url=https://www.newspapers.com/article/the-fresno-bee-drop-the-titanic-heres/143944824/|access-date=23 March 2024|work=The Fresno Bee|date=6 January 2000|pages=31}}</ref> V glavnihih vlogah sta nastopila [[Edward Atterton]] in [[Amanda Ryan]], nastopili pa so tudi [[Jacqueline Bisset|Jacquiline Bisset]], [[Ben Daniels]], [[John Rhys-Davies|John Ryhs-Davies]] in [[Bruce Payne]]. Prvič je bil film premierno predvajan na kabelski mreži Fox Family, nato pa je bil predvajan v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] na Channel 4.<ref>{{navedi splet|last1=Hope|first1=Nicholas|title=Underwater Cameraman Credits|url=http://www.bubblevision.com/underwater-cameraman/credits.htm|website=bubblevision.com|access-date=22 November 2020}}</ref> Režiser Trenchard-Smith je dejal, da je bil film najboljši izmed treh filmov o katastrofah, ki jih je posnel tisto leto. Film je postal bolj priljubljen od filma [[The Omega Code 2.]]<ref name="daily">{{navedi novice|title=HOLLYWOOD SURVIVOR|first=Brian|last=Trenchard-Smith|date=11 August 2001|newspaper=Daily Telegraph}}</ref> == Vsebina == Iz [[Southampton|Southamptona]] leta 1916 [[HMHS Britannic]] (sestrska ladja potopljene ladje [[RMS Titanic]]) izpluje kot bolniška ladja na katero se vkrca veliko zdravnic in nekaj potnikov. Med potniki se na ladjo vkrca Lady Lewis, ki z otroki potuje v [[Grčija|Grčijo]], kjer njen mož v Dardanelah dela, kot veleposlanik. Njeno potovanje spremlja njena gospodinja Vera Campbell, ki je prestrašena zaradi plovbe, saj je pred štirimi leti preživela potop Titanica v katerem je izgubila svojega moža, na krovu pa je tudi zaradi suma, da je na ladji vohun. O svoji misiji poroča kapitanu Barrettu, ki dvomi, da lahko ženska opravi tako misijo. Medtem se na Britannic vkrca tudi nemški vohun, ki se predstavlja kot ladijski kaplan, Kaplan Reynolds, ki pozneje odkrije, da ladja na skrivaj prevaža veliko količino nevarnega orožja in streliva namenjenega v [[Kairo]], čeprav je kapitan Barrett dejal, da je puške na krovu nastavil tudi z namenom, da bi zaščitil ladjo. Po vojaških pravilih Reynolds meni, da je prevažanje tako nevarnega streliva in orožja protizakonito, zato sproži vrsto sabotaže in s svojimi prijatelji naredi načrte, da ladjo prevzamejo in jo potopijo. Po odhodu iz [[Neapelj|Neaplja]] se Reynolds odloči potopiti ladjo. Vsak sabotažni napad prepreči Vera ob merabitnem sodelovanju posadke, medtem, ko bojna ladja HMS Victoria potopi nemško U-podmornico, ki napade Britannic. Ker se Vera zaveda, da je odgovorna, se med nadeljevanjem plovbe med Vero in Reynoldsom splete prijateljstvo. Med potovanjem skupaj preživita veliko časa in se v sobi tudi ljubita. Vera in doktor Baker pozneje odkrijeta Reynoldsovo pravo indedniteto, ko ta ubije Bakerja in lažje poškuduje Vero, nato pa s seboj odnese polno steklenico etra ter odhiti v kotlovnico, da bi sestavil bombo. Pri tem Reynolds odpre vsa neprepustna vrata ter z sekiro uniči napajalni tokorg, zaradi česar ostanejo neprepustna vrata odprta, medtem ko posadka opazi izgubo električne energije na ladji. Medtem se Vera zbudi in odhiti v kotlovnico, da bi ustavila Reynoldsa. Reynolds nato Veri razkrije svoje pravo ime, Ernst Tilbach ter ji pove, da bo potopil ladjo. Čeprav Vera ustreli Ernsta, pa ta uspe vršti bombo v skladišče za premog. Pri tem bomba eksplodira in povzroči veliko luknjo na ladijskem trupu na levi strani pod vodno gladino, zaradi česar začne ladja toniti. Ladja poskuša pripluti do otoka [[Kea (otok)|Kea]], vendar to povzroči, da začne še hitrje toniti. Ko Vera pride na palubo ugotovi, da je William, eden od otrok Lady Lewis, izginil. Ernst ji ga pomaga najti in uspe jima ga pripeljati do čolna še preden ga spustijo v vodo. Druga velika eksplozija povzroči, da se Ernst ujame v nek poplavljen prostor v podpalubju. Ko Vero prisiljo, da naj se vkrca v čoln, oddide rešiti Ernsta. Najde ga in s pomočjo orodja ji ga uspe rešiti ter nato skupaj plavata skozi poplavljene kabine, rešetke, hodnike in na koncu skozi odprto okno odplavata na površje, kjer se rešita na napol spuščen čoln. Ko se Vera in Ernst rešita, opazita en reševalen čoln napolnjen z ljudmi, ki ga valovi vlečejo v Britannicove še vedno delujoče propelerje. Z grozo zagledata kako propeler raztrga čoln in njegove potnike na kose. Nato Ernst obveže Vero z vrvjo, vrženo z bližnega čolna. Kljub njenim protestom, da ju je mogoče oba rešiti, jo Ernst poljubi in zavezano vrže v morje. Kmalu se vrvi čolna raztrgajo in tudi tega začnejo valovi vleči v propelerje. Ernst se odloči za samomor in ostane v čolnu. Minuto pozneje propeler tudi njega v čolnu raztrga na kose in umre. Kmalu se ladja prevrne na desni bok zaradi česar se zrušijo vsi dimniki in se hitro potopi. Na tisoče ljudi se reši z reševalnimi čolni. Pozneje na kraj nesreče pripluje HMS Victoria (ki je predtem pomagala Britannicu med napadom z U-podmornico) ter reši preživele potnike. V spomin na ta dogodek Vera prepeva pesem iz romana Childe Harold, Lyorda Bryona. == Vloge == *[[Edward Atterton]] kot Kaplan Reynolds in nemški vohun Ernst Tillbach *[[Amanda Ryan]] kot Vera Campbell *[[Jacqueline Bisset|Jacquiline Bisset]] kot Lady Lewis * Elanor Oakley kot Sarah Lewis * Archie Davies kot William Lewis *[[Ben Daniels]] kot prvi častnik Townsend *[[John Rhys-Davies|John Ryhs-Davies]] kot kapitan [[Charles A. Bartlett|Barrett]] *[[Bruce Payne]] kot Doktor Baker *[[Alex Ferns]] kot kurjač Evans * Ed Stobart kot častnik Mayfeild * Adam Bareham kot ladijski operater Coldish *[[Wolf Kahler]] kot kapitan Kruger * David Lumsden kot podmorniški operater * Martin Savage kot Sweeney * [[Francis Magee]] kot Reilly * Phillip Rham kot Jurgens *Daniel Tatarsky kot Martin *David Begg kot ladijski mornar *John Atkin kot ladijski stražar *[[Sean Baker (filmski ustvarjalec)|Sean Baker]] kot poklovnik Marston *[[Susannah Wise]] kot medicinska sestra == Produkcija == Produkcija se je začela v začetku leta 1999. Zgodovinar [[Simon Mills]] je od Trenchard-Smitha izvedel, da je film izmišljen in ni mišljen kot zgodovinsko točen. Ko je opazil, da je bil kapitan Charles Alfred Bartlett izmišljen kot "kapitan Barrett", so mu povedali, da je bilo ime spremenjeno iz pravnih razlogov. Čeprav je zahteval, da Millsa označijo kot "tehničnega svetovalca" v podatkih po koncu filma, so ga poimenovali kot "zgodovinskega svetovalca".<ref name="Mills2019">{{navedi knjigo|last1=Mills|first1=Simon|title=Exploring the Britannic: The life, last voyage and wreck of Titanic's tragic twin|date=7 March 2019|publisher=Bloomsbury Publishing|isbn=978-1-4729-5491-6|pages=161-165|url=https://www.google.co.uk/books/edition/Exploring_the_Britannic/uLGIDwAAQBAJ?hl=en&gbpv=1&dq=britannic+bartlett+film&pg=PA162&printsec=frontcover|access-date=18 December 2024|language=en}}</ref> Snemanje je potekalo v Bray Film Studios, črpalnici Kempton Park, cerkvi sv. Stefana in hiši Victoria. == Odzivi in ocene == [[David Kronke]], iz [[Los Angeles Daily News]], je bil nekoliko komplementaren glede humorja in kratke dolžine filma v primerjavi s [[Titanik (film, 1997)|Titanikom]] iz leta 1997, vendar je menil, da ga je film pokvaril v zadnje pol ure, zaradi slabo izpeljanega zapleta in da vrhunec preveč podoben Cameronovemu filmu. Kritičen je bil tudi do nastopa Jacqueline Bisset.<ref>{{navedi novice|last1=Kronke|first1=David|title=Fox Family's big-boat film sinks like ''Britannic''|url=https://www.newspapers.com/article/south-florida-sun-sentinel-fox-familys/143945144/|access-date=23 March 2024|work=South Florida Sun Sentinel|agency=Los Angeles Daily News|date=8 January 2000|pages=65}}</ref> [[Ray Richmond]], ki je pisal za [[Variety (revija)|Variety]], je menil, da je film poskusil unovčiti priljubljenost filma iz leta 1997, vendar brez enakovrednega proračuna, in menil, da film je naredil vse, kar je bilo v njegovi moči, da posnema film Titanic. Kritiziral je posebne učinke in zaključil, da je vsebina največja žrtev.<ref>{{navedi novice|last1=Richmond|first1=Ray|title=Britannic|url=https://variety.com/2000/tv/reviews/britannic-1117775536/|access-date=23 March 2024|work=Variety|date=5 January 2000|author-link=Ray Richmond}}</ref> [[Chris Cox]] z [[myReviewer.com]] je film Britannic označil za grozen film, ki si zasluži, da se potopi na dno morja in se pridruži razbitini ladje.<ref>{{navedi splet|last=Cox|first=Chris|date=17 June 2002|url=https://www.myreviewer.com/DVD/34904/Britannic-UK/34924/Review-by-Chris-Cox|title=Review of Britannic|website=myReviewer.com|access-date=18 December 2024}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} [[Kategorija:Vohunski filmi]] [[Kategorija:Filmi leta 2000]] [[Kategorija:Filmi katastrofe]] [[Kategorija:Britanski filmi]] [[Kategorija:Ameriški filmski trilerji]] [[Kategorija:Ameriški televizijski filmi]] [[Kategorija:Filmi o prvi svetovni vojni]] [[Kategorija:Filmi o preživetju]] [[Kategorija:Ameriški misteriozni filmi]] [[Kategorija:Ameriški zgodovinski filmi]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni na ladjo]] ikdg69mkzgjwje3asgmqtpvyivg9wpr Obešanje 0 482128 6748673 5742082 2026-09-10T13:46:58Z TadejM 738 dodal [[Kategorija:Človeški položaji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748673 wikitext text/x-wiki [[Slika:Pisanello 010.jpg|sličica|Portret Pisanella, ki prikazuje dve obešeni osebi, 1436–1438.]] '''Obešanje''' je obesitev osebe z zanko ali [[Vrv|vrvjo]] okoli [[Vrat|vratu]]<ref>Oxford English Dictionary, 2nd ed. Hanging as method of execution is unknown, as method of suicide from 1325.</ref>. Oxford, angleški slovar navaja, da obešanje v tem smislu vključuje posebej [[smrt]], čeprav se je prej navajalo tudi na [[Križanje (smrtna kazen)|križanje]]. Obešanje je bila običajna metoda [[Smrtna kazen|smrtne kazni]] že od srednjeveških časov in je glavna metoda usmrtitve v številnih [[Država (razločitev)|državah]] in [[Regija|regijah]]. Prva znana pripoved o usmrtitvi z obešanjem je bila v Homerjevi Odiseji (Knjiga XXII). V tem specializiranem pomenu skupne besede visi truplo mrtvega človeka zavezanega z vrvjo okoli vratu<ref>Oxford English Dictionary (2015 update), OUP, Oxford, UK</ref>. Obešanje je običajna metoda [[Samomor|samomora]], pri kateri oseba zaveže vrv na visoko lokacijo kot npr. veja [[Drevo|drevesa]], nato pa si vrv nadene okoli vratu, močno zaveže in čez nekaj časa umre zaradi zadušitve. == Glej tudi == * [[Samomor]] == Sklici == <references /> == Viri == * https://www.merriam-webster.com/dictionary/hanging * https://www.amazon.com/Yankario-Hanging-Floating-Shelves-Rustic/dp/B07HRTH5S4 {{Sociološka škrbina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Samomor]] [[Kategorija:Smrt]] [[Kategorija:Smrtna kazen]] [[Kategorija:Človeški položaji]] ak63ucumrz23lkue5980v6fzc2xy9c8 Grad Guštanj 0 488218 6748955 6732837 2026-09-11T08:00:49Z Pinky sl 2932 Infopolje zgradba (brez EŠD) 6748955 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgradba | name = Grad zgornji Guštanj | native_name = Gutenstein | image = Guettenstain_59_Valvasor_1681.jpg | alt = | caption = Podoba trga Guštanj po Janezu Vajkardu Valvasorju – bakrorez iz Topografije nadvojvodine Koroške iz leta 1681. <!--koordinate, zemljevid in lokacija--> | location_country = Slovenija | location = Na griču Stražišče ali Tičlerjevem vrhu na levem bregu Meže na Ravnah na Koroškem | location_town = [[Ravne na Koroškem]] | map_alt = Geografski položaj v Sloveniji | map_caption = Geografski položaj v Sloveniji <!--ostali podatki--> | building_type = grad | status = porušeno | completion_date = 13. stoletje | destruction_date = 1486 }} '''Grad zgornji Guštanj''' ([[nemščina|nemško]] ''Schloss Guttenstein, Gutenstein, Guettenstain'') je stal na griču Stražišče ali na Tičlerjevem vrhu na levem bregu reke Meže na Ravnah na Koroškem, ki so se do leta 1952, ko so pridobile status mesta, imenovale Guštanj. Grad so v prvi polovici 13. stoletja dali pozidati bamberški škofje, upravljali pa so ga guštanjski vitezi. Grad je porušil ogrski kralj Matija Korvin leta 1486 in takrat tudi dokončno opuščen. == Zgodovina == Grad zgornji Guštanj (Gutenstein) so v prvi polovici 13. stoletja na svoji posesti zgradili bamberški škofje ali ga dovolili zgraditi Hartnidu z Orta, ki je bil njihov fevdnik in lastnik gradu. Kmalu, najkasneje pa do leta 1281 so grad kupili Vovbrški grofje, ki so grad dajali v sekundarni fevd in upravljanje svojim vitezom. Na strateški lokaciji trgovske poti iz Spodnje Štajerske (Savinjske marke) na Koroško je pod gradom ob reki Meži nastalo trško naselje, kjer so v istem obdobju pozidali še cerkev sv. Egidija. Prva omemba upraviteljev tega območja vitezov Guštanjskih »de Gutenstein«, po katerih je Guštanj dobil ime, sega v leto 1248. Takrat sta omenjena viteza Hiltprandus de Guotenstein in Ditricus de Gutensteyn, nato Richedo (1263), Rustik (1278), spet Ditrik (1284), Wulfing (1318). Grad se izrecno omenja v listinah šele leta 1281 kot grad zasledimo kot ''castrum Gutenstein'', leta 1361 (''purch Guotenstein'') in leta 1452 (''vest Gutenstain''). Med letoma 1281 in 1322 so ga imeli bambeški fevdalni gospodje [[Vovbržani|Vovbrški grofi]]. Grof Herman Vovbrški je predal Guštanj z deželskim sodiščem, trgom, zemljiškim gospostvom, odvetništvom in mitnico ter še drugo posest svoji ženi Elizabeti za jutrno. Po izumrtju Vovbrških leta 1322 so Guštanj podedovali grofje Schaunberški in ga že leta 1325 zastavili Kondradu Auffensteinskemu. Po uporu slednjih so gospostvo Pliberk in z njim tudi Guštanj ter vsa spodnja Mežiška dolina leta 1368 prešla v last Habsburžanov. Tako je postal Guštanj deželnoknežji, leta 1381 pa ga je prejel v dosmrtni užitek Hugon Devinski. Grad zgornji Guštanj je propadel v bojih z Ogri leta 1486. O starem Guštanju pričajo danes le skromni sledovi v zemljišču, ohranjena je umetno narejena ploščad (plato) z okopi. Ob naselju v dolini ob reki Meži in pritoku Suhi so potem nastali trije gradiči ali dvori. [[Dvorec Javornik]] (Gamseneck) na vzpetini nad Suho na Ravnah je iz prvotnega Prušnikovega dvora, ki ga je leta 1540 pozidal Luka Gams, po katerem je dobila stavba ime. [[Grad Grinfels]] (Grünfels) na skalnem pomolu Meže nasproti izliva Suhe na Ravnah so sredi 16. stoletja (1557) postavili baroni Gaisrucki. V začetku 16. stoletja pa so Hebenstreiti iz Vodriža na mestu prvotnega bamberškega dvora pozidali spodnji guštanjski grad imenovan Streiteben, ki so ga kasneje spremenili v renesančni dvorec. V nemirnem 15. stoletju, ko so skozi Mežiško dolino pustošili turški in ogrski vojaki, pa v stoletju reformacije in protireformacije, je zelo malo znanega o lastnikih dvorcev in gradu v Guštanju in njegovi okolici. V urbarju iz leta 1524 so omenjene rodbine Kollnitz, Aschpach oziroma Kreuzer, Windischgratz, Prueschnik, Himmelberger, Schweinhaupt in Masolter. Med lastniki dvorcev so v 16. stoletju omenjeni Gaisrucki, baroni Sichten, Luka Gams in vitezi Jaborneg. == Vitezi Guštanjski == Od samega nastanka gradu Guštanj je z gradom upravljala rodbina plemičev, vitezov Guštanjskih. Ta grad je bil njihov matični grad preko 200 let. Ni znano ali so vitezi povzeli svoje ime po gradu ali nasprotno. Na širšem nemškem področju je kar nekaj gradov ali krajev z enakim imenom, ki pa niso povezani z gradom in trgom na Koroškem. Vitezi Guštanjski so bili ministeriali Vovbrških grofov, in jih tako najdemo med upravitelji ali gradiščani njihovih gradov npr. na gradu Kamen v Podjuni in na Pliberškem gradu. Guštanjski so bili v sorodstvu z Leupacherji in kranjskimi Apfaltrerji. Iz rodu Guštanjskih plemičev/vitezov je največjo kariero naredil '''Jurij Guštanjski''', ki je bil kranjski deželni upravitelj med letoma 1414 in 1421 ter s tem zasedal to funkcijo v času dveh deželnih glavarjev. Jurij, ki je tedaj funkcijo prevzel v starejših letih, je imel za seboj uspešno kariero v službi deželnega kneza. Po koncu prvega obdobja uradovanja v Ljubljani je namreč odšel v Gradec, kjer je bil imenovan za štajerskega deželnega upravitelja in to je bil najuglednejši položaj, ki ga je dosegel v svoji karieri. Že čez nekaj let ga je pot znova pripeljala v Ljubljano, kjer je še v drugo zasedel položaj namestnika deželnega glavarja. Deželni knez vojvoda Friderik IV. ga je leta 1433 imenoval v skupino treh zastopnikov, zadolženih za razrešitev spora z grofom Hermanom Celjskim. Brat Jurija '''Hans Guštanjski''' je bil gradiščan oziroma oskrbnik na gradu Stein v Labotski dolini ter na Klevevžu na Dolenjskem. Hans Guštanjski je leta 1464 omenjen kot cesarjev pooblaščenec z ukazom, naj od koroškega deželnega upravitelja prevzame tiste goriške posesti, ki so po habsburško-goriških bojih za celjsko dediščino pripadle Frideriku III. Leta 1473 se je udeležil bitke proti Turkom pri Sotli, pet let pozneje je najprej izpričan kot deželnoknežji oskrbnik na Glaneggu, nato pa še na Hansteinu pri Voitsbergu na Štajerskem in je bil tako vse do svoje smrti v službi deželnega knez Drugi Guštanjski, ki se je uveljavil na Kranjskem, je bil '''Wolfgang Guštanjski''' kranjski deželni upravitelj in namestnik deželnega glavarja med letoma 1453 in 1455. Bil je dokaj mlad saj se v virih prvič pojavi na seznamu koroškega plemstva iz leta 1446. Po vrnitvi na Koroško se je udejstvoval kot oskrbnik na koroških deželnoknežjih gradovih. V letih 1461–1468 je izpričan kot oskrbnik gradu Homberk (nem. Höhenbergen) pri Velikovcu, med 1466 in 1470 se omenja na Kamnu v Podjuni (nem. Stein im Jauntal), leta 1469 pa je postal še oskrbnik na gradu Humberk (nem. Hollenburg). O ugledu, ki ga je užival na dvoru zgovorno priča dejstvo, da ga je Friderik III. leta 1468 imenoval v skupino upraviteljev, zadolženih za izvajanje oblasti v času njegove odsotnosti. Wolfgang Guštanjski je morda za seboj zapustil istoimenskega sina, ki se omenja na Koroškem konec 15. in v začetku 16. stoletja. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Jaksch August: Geschichte Kärntens, II, Izvleček listine 31.10.1281, str. 102; * Curk Jože: Ravne na Koroškem, Ravne na Koroškem, 1987, str. 3-5; * Oder Karla: Utrinki iz preteklosti, V: 750 let Ravne na Koroškem, Ravne na Koroškem 1998, str. 12, 13. * Jakič, Ivan, 2000, Vsi slovenski gradovi – Ljubljana, str. 128 {{-}} {{Gradovi v Sloveniji}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Guštanj]] [[Kategorija:Ravne na Koroškem]] rwl0x5phvcsbuuuw98bgsttefx5kgfd Zadnji iz svojega plemena 0 488460 6748859 6373586 2026-09-10T20:18:08Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Televizijski filmi]]; dodal [[Kategorija:Ameriški televizijski filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748859 wikitext text/x-wiki {{infopolje Televizija | name = Zadnji iz svojega plemena <br /> The Last of His Tribe | image = | image_size = | image_alt = | caption = | genre = drama <br /> romantika | writer = [[Stephen Harrigan]] | director = [[Harry Hook]] | starring = [[Jon Voight]] <br /> [[Graham Greene (igralec)|Graham Greene]] | music = [[John Elton Keane]] | country = ZDA | language = {{plainlist| * angleščina * jahijščina }} | producer = John Levoff <br /> [[Robert Lovenheim]] <br /> Barbara Bloom (soproducentka) | executive_producer = | location = [[Modesto, California]] <br /> [[San Francisco]] <br /> [[Bellingham, Washington]] <br /> [[Oakland, Kalifornija]] <br /> Red Hills Ranch, [[Sonora, Kalifornija]] <br /> [[Sacramento, Kaifornija]] | editor = Bill Yahraus | cinematography = Martin Fuhrer | runtime = 91 minut | company = [[HBO Pictures]] <br /> River City Productions | distributor = HBO | budget = | network = [[HBO]] | picture_format = [[barva|barvni]] | audio_format = [[stereofonski zvok|stereo]] | first_aired = 28. marec 1992 | last_aired = | preceded_by = | followed_by = | website = }} '''''Zadnji iz svojega plemena''''' (izvirno {{jezik-en|The Last of His Tribe}}) je ameriški [[televizijski film|televizijski]] [[drama (film in televizija)|dramski film]] iz leta 1992, posnet po knjigi ''[[Ishi in Two Worlds]]'' [[Theodora Kroeber|Theodore Kroeber]], ki povezuje doživljaje njenega drugega moža, kulturnega antropologa [[Alfred Louis Kroeber|Alfreda Louisa Kroeberja]], in [[Iši]]ja, verjetno zadnjega pripadnika [[Jahiji|Jahijev]], južne veje ljudstva [[Janajci|Janajcev]] iz [[Kalifornija|Kalifornije]]. Kroeberja je igral [[Jon Voight]], Išija pa [[Graham Greene (igralec)|Graham Greene]].<ref name=LAT>{{navedi splet|work= [[The Los Angeles Times]]|url= http://articles.latimes.com/1992-03-20/news/vw-4294_1_american-indian-college-fund|title= Makers of HBO's 'Tribe' Given a Warm Reception|date= 29. marec 1992|first1= Bill|last1= Higgins|language= en}}</ref> Film je režiral [[Harry Hook]].<ref>{{navedi splet|title= The Last of His Tribe|url= http://catalog.loc.gov/cgi-bin/Pwebrecon.cgi?DB=local&Search_Arg=Ishi%3AThe+Last+of+His+Tribe&Search_Code=GKEY^*&CNT=100&hist=1&type=quick|publisher= Library of Congress Online Catalog|accessdate= 15. decembra 2011|language= en}}</ref> == Vsebina == Film temelji na resničnih dogodkih iz življenja [[ameriški staroselci v ZDA|ameriškega staroselca]] [[Iši]]ja, pripadnika domnevno izginulega kalifornijskega ljudstva Jahijev, ko se po smrti svoje družine poskuša navaditi na življenje v tuji družbi z začetka 20. stoletja zunaj [[indijanska rezervacija v ZDA|indijanskega rezervata]].<ref>{{navedi splet|title= The Last of His Tribe|url= http://www.ahafilm.info/movies/moviereviews.phtml?fid=6335|publisher= Ahafilm|accessdate= 11. decembra 2011|language= en|archive-date= 2007-03-01|archive-url= https://web.archive.org/web/20070301025117/http://www.ahafilm.info/movies/moviereviews.phtml?fid=6335|url-status= dead}}</ref> == Vloge == {{div col}} * [[Jon Voight]] kot profesor [[Alfred Louis Kroeber]] * [[Graham Greene (igralec)|Graham Greene]] kot [[Iši]] * [[David Ogden Stiers]] kot dr. Saxton Pope * [[Jack Blessing]] kot Tom Waterman * [[Anne Archer]] kot Henrietta Rothschild Kroeber * [[Daniel Benzali]] kot gospod Whitney * [[Charles Martinet]] kot pomočnik predstojnika muzeja {{div col end}} == Sprejem == Woight je bil za svojo glavno vlogo leta 1992 nominiran za [[zlati globus]] [[zlati globus za najboljšega igralca v televizijski miniseriji ali filmu|za najboljšega igralca v televizijski miniseriji ali filmu]]. == Glej tudi == * ''[[Ishi: The Last of His Tribe]]'' == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{normativna kontrola}} {{filmska škrbina}} {{DEFAULTSORT:Zadnji iz svojega plemena}} [[Kategorija:Filmi leta 1992]] [[Kategorija:Ameriški televizijski filmi]] [[Kategorija:Ameriški dramski filmi]] [[Kategorija:Filmi o ameriških staroselcih]] maxzde344gelu0vj8oo0o2ts7nma4w9 Dvodomnost 0 493412 6748709 6278929 2026-09-10T14:07:41Z TadejM 738 dodal [[Kategorija:Spolno razmnoževanje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748709 wikitext text/x-wiki [[File:Monoecy dioecy en.svg|thumb|Prva slika prikazuje rastlino, ki ima dvospolne [[Cvet|cvetove]]. Na drugi sliki je enodomna rastlina (isti osebek ima tako moške kot ženske razmnoževalne strukture), medtem ko tretja in četrta slika ponazarjata dvodomno rastlina, ki je bodisi moška bodisi ženska.|250x250_pik]] '''Dvodomnost''' ali '''diecičnost''' je lastnost [[Vrsta (biologija)|vrste]], pri kateri lahko ločimo individualne moške in ženske osebke.<ref>{{cite journal|title=Evolution of Dioecy in Flowering Plants|author=K. S. Bawa |journal=Annual Review of Ecology and Systematics|volume=11|year=1980 |pages=15–39 |doi=10.1146/annurev.es.11.110180.000311|jstor = 2096901}}</ref> Vrsti, ki ima na istem osebku delujoče le organe enega spola, pravimo '''dvodomna''' ali '''diecična vrsta'''.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Botanični terminološki slovar|url=https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/botanicni/iskalnik|website=Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|accessdate=2021-03-05|language=sl}}</ref> '''Diecično razmnoževanje''' je tip [[Razmnoževanje|razmnoževanja]], pri katerem sodelujeta dva starša. Za dvodomnost je značilno, da daje prednost tako imenovani [[Navzkrižna oploditev|navzkrižni oploditvi]] (alogamiji), medtem ko je [[samolastna oploditev]] (avtogamija) zavrta<ref name="Charlesworth" /><ref name=":0" />, kar posledično vodi v zmanjševanje izražanja nevarnih [[Recesivno dedovanje|recesivnih]] [[Mutacija|mutacij]] v [[Populacija (biologija)|populaciji]].<ref name=Charlesworth>{{cite journal |author1=Charlesworth D |author2=Willis JH |title=The genetics of inbreeding depression |journal=Nat. Rev. Genet. |volume=10 |issue=11 |pages=783–96 |year=2009 |pmid=19834483 |doi=10.1038/nrg2664 }}</ref> == V zoologiji == [[File:Physalia.jpg|thumb|right|Portugalska ladjica (''[[Physalia physalis]]'') je morska kolonijska žival, za katero je značilna diecičnost: vse [[Meduza (zoologija)|meduze]] neke kolonije so enakega spola.<ref>{{navedi splet|url=http://animaldiversity.ummz.umich.edu/accounts/Physalia_physalis/|title=Animal Diversity Web|access-date=5. Marec 2021}}</ref>]] V [[Zoologija|zoologiji]] so dvodomne ali diecične vrste nasprotje [[Hermafrodit|hermafroditov]] (dvospolnikov), pri katerih je en osebek dvospolen (ima moške in ženske [[Razmnoževalni sistem|razmnoževalne organe]]), zaradi česar se kot sinonim pogosto uporablja termin [[gonohorija]] (posameznik je enospolen). Diecičnost se lahko uporablja tudi za opisovanje [[Kolonija (biologija)|kolonij]] neke vrste (kot denimo pri [[Portugalska ladjica|portugalskih ladjicah]]), ki so bodisi dvodomne bodisi [[Enodomnost|enodomne]] (monoecične).<ref>{{cite journal |author1=Dunn, C.W. |author2=Pugh, P.R. |author3=Haddock, S.H.D. |author3-link=Steven Haddock |year=2005 |title=Molecular Phylogenetics of the Siphonophora (Cnidaria), with Implications for the Evolution of Functional Specialization |journal=Systematic Biology |volume=54 |issue=6 |pages=916–935 |url=http://sysbio.oxfordjournals.org/content/54/6/916.abstract |doi=10.1080/10635150500354837 |pmid=16338764|doi-access=free }}</ref> Večina živali je dvodomnih, torej enospolnih ali gonohornih.<ref>{{cite journal|author=David, J.R.|year=2001|title=Evolution and development: some insights from evolutionary theory|journal=Anais da Academia Brasileira de Ciências|volume=73|issue=3|pages=385–395|doi=10.1590/s0001-37652001000300008|doi-access=free}}</ref> ==V botaniki== [[dvodomne rastline|Dvodomne]] ali diecične rastline imajo na istem osebku delujoče razmnoževalne strukture le enega spola (bodisi moške bodisi ženske).<ref>{{navedi splet|url=http://www.kew.org/Glossary/dioecious.htm?prefix=d|title=dioecious - Kew glossary|access-date=5. Marec 2021|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140505002541/http://www.kew.org/Glossary/dioecious.htm?prefix=d|archive-date=5 May 2014}}</ref><ref name="Hick01">{{navedi knjigo|last=Hickey|first=M.|last2=King|first2=C.|year=2001|title=The Cambridge Illustrated Glossary of Botanical Terms|publisher=Cambridge University Press}}</ref><ref name=":0" /> Okoli 6 odstotkov [[Kritosemenke|kritosemenk]] je popolnoma dvodomnih, medtem ko približno 7 odstotkov rodov kritosemenk vsebuje vsaj nekaj dvodomnih vrst.<ref name="Renner & Ricklefs">{{cite journal|author1=Renner, S. S. |author2=R. E. Ricklefs|year=1995|title=Dioecy and its correlates in the flowering plants|journal=American Journal of Botany|volume=82|issue=5|pages=596–606|doi=10.2307/2445418|jstor=2445418|url=https://epub.ub.uni-muenchen.de/14619/}}</ref> Med diecične rastline denimo spadajo [[ginkovci]], [[Vrba (drevo)|vrba]], [[navadna konoplja]] in druge. Dvodomnost se pojavlja v številnih [[Družina (biologija)|družinah]] rastlin, a je najbolj pogosta med [[Lesnata rastlina|lesnatimi rastlinami]]<ref>{{citation |author1=Matallana, G. |author2=Wendt, T. |author3=Araujo, D.S.D. |author4=Scarano, F.R. |year=2005 |title=High abundance of dioecious plants in a tropical coastal vegetation |journal=American Journal of Botany |volume=92 |issue=9 |pages=1513–1519 |url=http://www.amjbot.org/content/92/9/1513.abstract |doi=10.3732/ajb.92.9.1513 |pmid=21646169 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> in [[Heterotrof|heterotrofnimi]] vrstami.<ref>{{cite journal|author=Nickrent D.L., Musselman L.J.|year=2004|title=Introduction to Parasitic Flowering Plants|url=http://www.apsnet.org/edcenter/intropp/pathogengroups/pages/parasiticplants.aspx|url-status=dead|journal=The Plant Health Instructor|doi=10.1094/PHI-I-2004-0330-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20161005194620/http://www.apsnet.org/edcenter/intropp/pathogengroups/pages/parasiticplants.aspx|archive-date=2016-10-05|access-date=2021-03-05}}</ref> Diecične so tudi nekatere [[alge]].<ref>Maggs, C.A. and Hommersand, M.H. 1993. ''Seaweeds of the British Isles Volume 1 Rhodophyta Part 3A Ceramiales''. The Natural History Museum, London. {{ISBN|0-11-310045-0}}</ref> ===Alternative dvodomnosti=== V rastlinskem svetu se pojavljajo številne alternative dvodomnosti, kot so denimo dvospolni (hermafroditni) [[Cvet|cvetovi]], enodomnost (monoecičnost/monecičnost), moška enodomnost in ženska enodomnost.<ref name=":0" /> ===Metageneza=== {{glavni|Metageneza}} Za [[kopenske rastline]] je značilna [[metageneza]] ali izmenjava generacij, pri kateri nespolna ali [[Sporofit|sporofitska]] generacija proizvaja [[Spora|spore]] in ne [[Gameta|gamet]] (spolnih celic). Če smo natančni, sporofiti kopenskih rastlin nimajo moških ali ženskih razmnoževalnih organov. [[Gametofit|Gametofiti]] kritosemenk so enospolni; moški gametofiti se nahajajo v [[Pelodno zrno|pelodnem zrnu]], medtem ko ženske gametofite najdemo v [[Semenska zasnova|semenskih zasnovah]]. Sporofitski generaciji rečemo dvodomna ali diecična, kadar ima vsak sporofit samo en tip [[Sporangij|sporangija]] (organa, v katerem nastajajo spore), katerega spore so osnova za nastanek bodisi moških gamet (spermalnih celic) bodisi ženskih gamet (jajčnih celic).<ref>{{navedi knjigo|author=Stearn, W.T.|year=1992|title=Botanical Latin: History, grammar, syntax, terminology and vocabulary, Fourth edition|publisher=David and Charles}}</ref> ==V mikologiji== [[File:Liverwort life cycle.jpg|thumb|right|[[Jetrenjaki]] so bodisi dvodomni bodisi enodomni, pri čemer sta oba [[Anteridij|anteridija]] (moška [[Gametangij|gametangija]]) na istem gametofitu.]] Enodomnost in dvodomnost [[Glive|gliv]] se navezujeta na vlogi sprejemnika in oddajnika pri razmnoževanju, pri katerem se [[celično jedro]] prenese iz ene [[Haploidija|haploidne]] [[Hifa|hife]] v drugo, čemur sledi zlitje dveh jeder v procesu [[Kariogamija|kariogamije]], kar vodi v nastanek [[Zigota|zigote]]. V definicijo niso vključeni spoli razmnoževalnih struktur, saj se ti pri glivah le redko pojavljajo. Osebek pri dvodomnih glivnih vrstah potrebuje razmnoževalnega partnerja, hkrati pri razmnoževalnem procesu opravlja le eno vlogo (je bodisi donor bodisi receptor). Enodomne glive so zmožne opravljanja obeh vlog.<ref name=Esser>{{cite journal |author=Esser, K. |year=1971 |title=Breeding systems in fungi and their significance for genetic recombination |journal=Molecular and General Genetics MGG |volume=110 |issue=1 |pages=86–100 |doi=10.1007/bf00276051}}</ref> ==Koristi dvodomnosti== Glavna slabost dvodomnosti v primerjavi s hermafroditizmom je dejstvo, da le približno polovica spolno zrelih odraslih osebkov proizvaja [[Seme|semena]]. Običajno se zaradi tega predpostavi, da morajo imeti dvodomne vrste nekakšno prednost v [[Fitnes (biologija)|fitnesu]] (denimo večjo mero preživetja, rasti ali razmnoževanja), s katero izničijo izgubo. Pri drevesih se kompenzacija pogosto izvaja preko povečane proizvodnje semen na ženskih rastlinah.<ref name="BruijningVisser2017">{{cite journal |last1=Bruijning |first1=Marjolein |last2=Visser |first2=Marco D. |last3=Muller-Landau |first3=Helene C. |last4=Wright |first4=S. Joseph |last5=Comita |first5=Liza S. |last6=Hubbell |first6=Stephen P. |last7=de Kroon |first7=Hans |last8=Jongejans |first8=Eelke |title=Surviving in a Cosexual World: A Cost-Benefit Analysis of Dioecy in Tropical Trees |journal=The American Naturalist |volume=189 |issue=3 |year=2017 |pages=297–314 |issn=0003-0147 |doi=10.1086/690137|hdl=2066/168955 |hdl-access=free }}</ref> Diecičnost naj bi hkrati povečevala raznovrstnost pri kritosemenkah. Dvodomne linije so namreč močno raznolike v nekaterih [[Rod (biologija)|rodovih]], v drugih pa je stopnja raznolikost manjša. Po drugi strani so analize pokazale, da naj dvodomnost ne bi imela večjega vpliva na raznolikost posamičnih linij (njen prispevek k večanju in zmanjševanju raznovrstnosti naj ne bi bil pretirano opazen).<ref name="SabathGoldberg2016">{{cite journal |last1=Sabath |first1=Niv |last2=Goldberg |first2=Emma E. |last3=Glick |first3=Lior |last4=Einhorn |first4=Moshe |last5=Ashman |first5=Tia-Lynn |last6=Ming |first6=Ray |last7=Otto |first7=Sarah P. |last8=Vamosi |first8=Jana C. |last9=Mayrose |first9=Itay |title=Dioecy does not consistently accelerate or slow lineage diversification across multiple genera of angiosperms |journal=New Phytologist |volume=209 |issue=3 |year=2016 |pages=1290–1300 |doi=10.1111/nph.13696|pmid=26467174 }}</ref> == Glej tudi == * [[metageneza]] * [[hermafrodit]] * [[spolna dvoličnost]] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Razmnoževalni sistem]] [[Kategorija:Spolnost pri rastlinah]] [[Kategorija:Razmnoževanje rastlin]] [[Kategorija:Spolno razmnoževanje]] ac0d0atezrwyqyihk2il8vn2yn6fb2o Predloga:Cenzurirano 10 494317 6748801 5503782 2026-09-10T17:21:17Z TadejM 738 odstranjen fragment stavka 6748801 wikitext text/x-wiki {{tmbox | type = content | class = tmbox-censor | image = [[Image:Crystal128-eraser.svg|48px|Censorship warning]] | text = '''[[Wikipedia:Kaj Wikipedija ni#Wikipedija ni cenzurirana|Wikipedija ni cenzurirana]]'''.<br /> Slike ali podatki v tem članku so lahko za nekatere bralce [[Wikipedija:Zanikanje odgovornosti za vsebino|pretirano nazorni ali drugače sporni]], vendar zagotavljajo kakovost članka in celovito obravnavo teme. Za več informacij o morebitni sporni vsebini si preberite [[Wikipedija:Zanikanje odgovornosti za vsebino|zanikanje odgovornosti za vsebino]] in [[:en:Help:Options to hide an image|dodatne nastavitve za skritje slik]]. }}{{#ifeq:{{NAMESPACE}}|{{ns:1}}|[[Kategorija:Članki s sporno vsebino ali mediji]]|<!-- Don't categorize when not in article talk namespace. -->}}<noinclude> {{documentation}} </noinclude> 27p5bo8951zxkuckn6lxqati845r4nl Nürnberški kodeks 0 501076 6748953 6545480 2026-09-11T07:38:59Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748953 wikitext text/x-wiki '''Nürnberški kodeks''' ({{Jezik-de|Nürnberger Kodex}}) je sklop [[Raziskovalna etika|raziskovalnih etičnih]] načel o [[poskusi na ljudeh|poskusih na ljudeh]], ki ga je leta 1947 v okviru [[Naslednja Nürnberška sojenja|nürnberških procesov]] ob koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] zapisalo sodišče v [[Nürnberško sojenje zdravnikom|sojenju zdravnikom]] (ZDA proti Brandtu). == Ozadje == Kodeks izvira iz nemške politike pred [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], zlasti v tridesetih in štiridesetih letih 20. stoletja. Predvojno [[Nemško zdravniško združenje]] je veljalo za napredno in demokratično združenje, ki si je zelo prizadevalo za javno zdravje, npr. z zakonodajo o obveznem zdravstvenem zavarovanju za nemške delavce. Od sredine dvajsetih let pa so javnost in zdravstvena družba nemške zdravnike, običajno zagovornike [[Rasna higiena|rasne higiene]], začeli obtoževati [[Neetični poskusi na ljudeh|neetične]] zdravstvene prakse. Izvajanje rasne higiene je podpirala nemška vlada, da bi promovirala [[Arijska rasa|arijsko raso]]. Skrajneži rasne higiene so se povezali z [[Nacionalsocializem|nacionalsocialisti]] in spodbujali uporabo biologije za doseganje rasne čistosti, osrednjega koncepta nasionalistične ideologije. Zdravniki, ki jih je pritegnila znanstvena ideologija, so leta 1929 sodelovali pri ustanovitvi [[Nacionalsocialistična liga zdravnikov|Nacionalsocialistične zveze zdravnikov]], da bi »nemško zdravniško skupnost očistili judovskega [[Boljševiki|boljševizma]]«. Kritike so postajale vse pogostejše; Alfons Stauder, član rajhovskega zdravstvenega urada, je trdil, da »dvomljivi poskusi nimajo nobenega terapevtskega namena«, kritikam pa se je pridružil tudi [[Friedrich von Müller]], zdravnik in predsednik [[Nemška akademija|Nemške akademije]].<ref name="grodin92">Grodin MA. "Historical origins of the Nuremberg Code". In: ''The Nazi Doctors and the Nuremberg Code: Human Rights in Human Experimentation''. Annas, GJ and Grodin, MA (eds.). Oxford University Press, Oxford, 1992.</ref> Kot odgovor na kritiko neetičnih poskusov na ljudeh je vlada [[Weimarska republika|Weimarske republike]] izdala »[[Smernice za novo zdravljenje in poskuse na ljudeh]]«. Smernice so temeljile na [[dobronamernosti]] in [[neškodljivost]]i, poudarjale pa so tudi pravno doktrino o [[Informirano soglasje|informiranem soglasju]]. Jasno so razlikovale med terapevtskimi in neterapevtskimi raziskavami. V terapevtske namene so dovoljevale zdravljenje brez soglasja le v nujnih primerih, v neterapevtske namene pa je bilo kakršno koli zdravljenje brez soglasja strogo prepovedano. [[Adolf Hitler]] je weimarske smernice razveljavil. Do leta 1942 je več kot 38.000 nemških zdravnikov vstopilo v nacistično stranko in sodelovalo pri izvajanju zdravstvenih programov, kakršen je bil npr. [[Nacistična evgenika|Zakon o sterilizaciji]].<ref name="vollman96">{{Navedi časopis|last=Vollmann|first=J.|last2=Winau|first2=R.|year=1996|title=Informed consent in human experimentation before the Nuremberg code|journal=BMJ|volume=313|issue=7070|pages=1445–1447|doi=10.1136/bmj.313.7070.1445|pmc=2352998|pmid=8973233}}</ref> Po drugi svetovni vojni so potekala številna sojenja, na katerih so članom nacistične stranke sodili za številne [[Vojni zločin|vojne zločine]]. Procese je 2. maja 1945 odobril predsednik [[Harry S. Truman|Harry Truman]], vodile pa so jih Združene države Amerike, Velika Britanija in Sovjetska zveza. Začeli so se 20. novembra 1945 v [[Nürnberg]]u v Nemčiji s tako imenovanimi [[Nürnberški procesi|Nürnberškimi procesi]]. Na sojenju ZDA proti Brandtu, ki je postalo znano kot »[[sojenje zdravnikom]]«, so sodili nemškim zdravnikom, ki so med vojno izvajali neetične zdravstvene postopke na ljudeh. Osredotočili so se na zdravnike, ki so izvajali nečloveške in neetične poskuse na ljudeh v [[Koncentracijska taborišča|koncentracijskih taboriščih]], ter tiste, ki so sodelovali pri več kot 3.500.000 [[sterilizacija (medicina)|sterilizacijah]] nemških državljanov.<ref name="Credo Refernece">{{Navedi splet|url=http://www.credoreference.com/entry.do?ta=abcgeamrle&uh=eugenics_euthanasia|title=Eugenics/Euthanasia|publisher=ABC-CLIO|accessdate=2013-09-16}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.stanford.edu/group/psylawseminar/The%20Nuremburg%20Code.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2021-06-07 |archive-date=2013-10-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131008125500/http://www.stanford.edu/group/psylawseminar/The%20Nuremburg%20Code.htm |url-status=dead }}</ref> Več obtoženih je trdilo, da se njihovi poskusi le malo razlikujejo od tistih, ki so jih izvajali pred vojno, in da ni zakona, ki bi razlikoval med dovoljenimi in nedovoljenimi poskusi. To je skrbelo dr. Andrewa Ivyja in dr. Lea Alexandra, ki sta med sojenjem sodelovala s tožilstvom. Dr. Alexander je aprila 1947 [[Ameriški svetovalec za vojne zločine|ameriškemu svetovalcu za vojne zločine]] predložil memorandum, v katerem je zapisal šest točk o dovoljenih medicinskih raziskavah.<ref name="ushmm">{{Navedi splet|title=Nuremberg Code|url=https://www.ushmm.org/information/exhibitions/online-exhibitions/special-focus/doctors-trial/nuremberg-code|website=The Doctor's Trial: The Medical Case of the Subsequent Nuremberg Proceedings|publisher=United States Holocaust Memorial Museum Online Exhibitions|accessdate=13 February 2019}}</ref> Zgodnja različica kodeksa, imenovana Memorandum, ki je določala, da je za poskuse na ljudeh potrebno izrecno pristovoljno soglasje pacientov, je bila pripravljena 9. avgusta 1947.<ref name="EmpMal">{{Navedi knjigo|last=Mukherjee|first=Siddhartha|title=The Emperor of All Maladies|date=2010|publisher=Scribner|page=33|edition=First Scribner Hardcover|url=https://en.wikipedia.org/wiki/The_Emperor_of_All_Maladies}}</ref> 20. avgusta 1947 so sodniki izrekli sodbo zoper [[Karl Brandt (zdravnik)|Karla Brandta]] in 22 drugih oseb.<ref name="Annas, George J. 1992">Annas, George J., and Michael A. Grodin. ''The Nazi Doctors and the Nuremberg Code''. New York: Oxford University Press, 1992.</ref> V sodbi so ponovili točke Memoranduma in v odgovor zdravstvenim izvedencem tožilstva prvotnih šest točk Memoranduma spremenili v deset točk. Teh deset točk je postalo znanih kot Kodeks, ki vključuje načela, kot sta [[informirano soglasje]] in odsotnost [[Prisila|prisile]]; pravilno načrtovanje [[Znanost|znanstvenih]] poskusov ter [[Dobrotje (etika)|dobronamernost]] do preiskovancev. Ta načela naj bi temeljila predvsem na [[Hipokratova prisega|Hipokratovi prisegi]], ki so jo razlagali v smislu podpiranja eksperimentalnega medicinskega pristopa ob hkratni zaščiti bolnika.<ref name="weindling01">{{Navedi časopis|last=Weindling|first=Paul|year=2001|title=The Origins of Informed Consent: The International Scientific Commission on Medical War Crimes, and the Nuremburg Code|url=https://archive.org/details/sim_bulletin-of-the-history-of-medicine_spring-2001_75_1/page/37|journal=Bulletin of the History of Medicine|volume=75|issue=1|pages=37–71|doi=10.1353/bhm.2001.0049|pmid=11420451}}</ref><ref>Weindling, Paul. "The origins of informed consent: The international scientific commission on medical war crimes, and the Nuremberg code". ''Bulletin of the History of Medicine'' 75.1 (2001): 37–71.</ref> === Polemika o avtorstvu === Kodeks je bil sprva prezrt, vendar je približno 20 let po nastanku pridobil veliko večji pomen. Posledično so se pojavile izrazito nasprotujoče si trditve o nastanku kodeksa. Nekateri so trdili, da je avtor [[Harold Sebring]], eden od treh ameriških sodnikov, ki so vodili sojenje zdravnikom. Za avtorja sta bila razglašena tudi doktor Leo Aleksander in doktor Andrew Ivy, glavna medicinska izvedenca tožilstva. V svojem pismu [[Maurice Henry Pappworth|Mauriceu H. Pappworthu]], angleškemu zdravniku in avtorju knjige ''Human Guinea Pigs'' (Človeški poskusni zajci), je Andrew Ivy zahteval izključno avtorstvo Kodeksa. Približno 30 let po sojenju je izključno avtorstvo zahteval tudi Leo Alexander.<ref name="gaw14">{{Navedi časopis|last=Gaw|first=Allan|year=2014|title=Reality and revisionism: New evidence for Andrew C Ivy's claim to authorship of the Nuremberg Code|journal=Journal of the Royal Society of Medicine|volume=107|issue=4|pages=138–143|doi=10.1177/0141076814523948|pmc=4109334|pmid=24566934}}</ref> Po natančnem branju zapisnika zdravniškega sojenja, referenčnih dokumentov in pravnomočnih sodb se je uveljavilo stališče, da je avtorstvo deljeno in da je Kodeks zrasel iz samega sojenja.<ref name="shuster97">{{Navedi časopis|last=Shuster|first=Evelyne|year=1997|title=Fifty Years Later: The Significance of the Nuremberg Code|url=https://archive.org/details/sim_new-england-journal-of-medicine_1997-11-13_337_20/page/1436|journal=New England Journal of Medicine|volume=337|issue=20|pages=1436–1440|doi=10.1056/NEJM199711133372006|pmid=9358142}}</ref> == Deset točk Nürnberškega kodeksa == Deset točk kodeksa je navedenih v oddelku [[Sodba|sodbe]] z naslovom »Dovoljeni medicinski poskusi«:<ref name="ushmm2">{{Navedi splet|title=Nuremberg Code|url=https://www.ushmm.org/information/exhibitions/online-exhibitions/special-focus/doctors-trial/nuremberg-code|website=The Doctor's Trial: The Medical Case of the Subsequent Nuremberg Proceedings|publisher=United States Holocaust Memorial Museum Online Exhibitions|accessdate=13 February 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.ushmm.org/information/exhibitions/online-exhibitions/special-focus/doctors-trial/nuremberg-code "Nuremberg Code"]. ''The Doctor's Trial: The Medical Case of the Subsequent Nuremberg Proceedings''. United States Holocaust Memorial Museum Online Exhibitions<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">13 February</span> 2019</span>.</cite></ref><blockquote> # Nujno potrebna je prostovoljna privolitev preiskovanca. # Poskus mora biti tak, da bo prinesel koristne rezultate v dobro družbe, ki jih ni mogoče pridobiti z drugimi metodami ali sredstvi proučevanja in ki niso naključni in nepotrebni. # Poskus mora temeljiti na rezultatih poskusov na živalih in poznavanju naravnega poteka bolezni ali drugega proučevanega problema ter mora biti zasnovan tako, da bodo pričakovani rezultati upravičili izvedbo poskusa. # Poskus je treba izvesti tako, da se preprečijo vse nepotrebno telesno in duševno trpljenje in poškodbe. # Noben poskus se ne sme izvesti, če obstaja apriorni razlog za domnevo, da bo prišlo do smrti ali poškodbe, ki bo povzročila invalidnost, razen morda tistih poskusov, pri katerih so zdravniki raziskovalci tudi preiskovanci. # Stopnja tveganja, ki jo je treba sprejeti, ne sme nikoli preseči stopnje, ki jo določa humanitarni pomen problema, ki ga je treba s poskusom rešiti. # Poskrbeti je treba za ustrezno pripravo in zagotoviti ustrezne prostore, da se preiskovanca zaščiti tudi pred manj verjetnimi tveganji za poškodbo, invalidnost ali smrt. # Poskus naj izvajajo samo znanstveno usposobljene osebe. V vseh fazah poskusa je treba od tistih, ki ga izvajajo ali sodelujejo pri njem, zahtevati najvišjo stopnjo usposobljenosti in skrbnosti. # Med potekom poskusa mora imeti preiskovanec možnost, da ga konča, če je dosegel telesno ali duševno stanje, ko se mu zdi nadaljevanje poskusa nemogoče. # Med potekom poskusa mora biti odgovorni znanstvenik pripravljen poskus v kateri koli fazi končati, če ima verjeten razlog za mnenje, da bo ob dobronamernem ravnanju, vrhunski usposobljenosti in skrbni presoji, ki se od njega zahtevajo, nadaljevanje poskusa verjetno povzročilo poškodbo, invalidnost ali smrt preiskovanca. </blockquote> == Pomen == Kodeksa ni kot zakon sprejela nobena država, prav tako pa ga kot uradne smernice ni sprejelo nobeno združenje. [[Ameriško zdravniško združenje]] sprva ni bilo naklonjeno sklicevanju Kodeksa na [[Hipokratova prisega|Hipokratovo dolžnost]] do posameznega bolnika in potrebo po zagotavljanju informacij.<ref name="junod05">{{Navedi knjigo|last=Junod|first=Valérie|title=Clinical drug trials Studying the safety and efficacy of new pharmaceuticals|date=2005|publisher=Schulthess|location=Genève|pages=545|url=http://archive-ouverte.unige.ch/unige:43019}}</ref> Katz ugotavlja, da je zahodni svet Nürnberški kodeks sprva zavrnil kot »kodeks za barbare, toda nepotreben (ali odveč) za običajne zdravnike.«<ref name="jacobs12">{{Navedi disertacijo |last=Jacobs|first=Noortje|date=2012-08-01|title=Which Principles, Doctor? The early crystallization of clinical research ethics in the Netherlands, 1947-1955|url=https://dspace.library.uu.nl/bitstream/handle/1874/253489/masterthesis_NJacobs_August2012.pdf?sequence=2&isAllowed=y|institution=Univerza v Utrechtu |type=diplomsko delo |access-date=2021-06-07|archive-date=2021-06-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20210607215646/https://dspace.library.uu.nl/bitstream/handle/1874/253489/masterthesis_NJacobs_August2012.pdf?sequence=2&isAllowed=y|url-status=dead}}</ref> Poleg tega v končni sodbi ni bilo določeno, ali je treba Kodeks uporabljati pri primerih, kot so [[politični zapornik]]i, obsojeni prestopniki in zdravi prostovoljci. Pomanjkanje jasnosti, brutalnost neetičnih medicinskih poskusov in brezkompromisni jezik Kodeksa so ustvarili podobo, da je namenjen le skrajno hudim prestopkom.<ref name="katz96">{{Navedi časopis|last=Katz|first=J.|year=1996|title=The Nuremberg Code and the Nuremberg Trial. A reappraisal|url=https://archive.org/details/sim_jama_1996-11-27_276_20/page/1662|journal=JAMA|volume=276|issue=20|pages=1662–6|doi=10.1001/jama.1996.03540200048030|pmid=8922453}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFKatz1996">Katz, J. (1996). "The Nuremberg Code and the Nuremberg Trial. A reappraisal". ''JAMA''. '''276''' (20): 1662–6. [[Identifikator digitalnega objekta|doi]]:[[doi:10.1001/jama.1996.03540200048030|10.1001/jama.1996.03540200048030]]. [[PubMed|PMID]]&nbsp;[//pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/8922453 8922453].</cite></ref> Po mnenju nekaterih pa Kodeks velja za najpomembnejši dokument v zgodovini [[Etika kliničnih raziskav|etike kliničnega raziskovanja]], ki je izjemno vplival na globalne človekove pravice. V Ameriki sta Kodeks in z njim povezana [[Helsinška deklaracija]] osnova za 46.&nbsp;del 45.&nbsp;naslova [[Kodeks zveznih predpisov|Kodeksa zveznih predpisov]],<ref name="historyandpolicy">{{Navedi splet|url=http://www.historyandpolicy.org/papers/policy-paper-03.html|title=Patients' rights: from Alder Hey to the Nuremberg Code|last=Hurren|first=Elizabeth|date=May 2002|publisher=History & Policy|location=[[United Kingdom]]|website=History & Policy|accessdate=9 December 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131207022621/http://www.historyandpolicy.org/papers/policy-paper-03.html|archivedate=7 December 2013|url-status=dead}}</ref><ref name="title45">{{Navedi splet|url=http://www.access.gpo.gov/nara/cfr/waisidx_00/45cfr46_00.html|title=Public Welfare|date=2000-10-01|publisher=Access.gpo.gov|accessdate=2013-08-31|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120204040720/http://www.access.gpo.gov/nara/cfr/waisidx_00/45cfr46_00.html|archivedate=2012-02-04}}</ref> ki so predpisi [[Ministrstvo za zdravje in socialne zadeve ZDA|Ministrstva za zdravje in socialne zadeve Združenih držav Amerike]] za etično ravnanje s preiskovanci in se uporabljajo v institucionalnih revizijskih odborih (IRB – institutional revision boards). Leta 1966 so [[Organizacija združenih narodov|Združeni narodi]] sprejeli [[Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah]], ki naj bi veljal od 23. marca 1976. Sedmi člen strogo prepoveduje izvajanje medicinskih ali znanstvenih poskusov brez [[Informirano soglasje|prostovoljne privolitve]].<ref name="junod05-2">{{Navedi knjigo|last=Junod|first=Valérie|title=Clinical drug trials Studying the safety and efficacy of new pharmaceuticals|date=2005|publisher=Schulthess|location=Genève|pages=545|url=http://archive-ouverte.unige.ch/unige:43019}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFJunod2005">Junod, Valérie (2005). [http://archive-ouverte.unige.ch/unige:43019 ''Clinical drug trials Studying the safety and efficacy of new pharmaceuticals'']. Genève: Schulthess. p.&nbsp;545.</cite></ref> Do septembra 2019 je k paktu pristopilo 173 držav pogodbenic. Gaw v svojem pregledu iz leta 2014 ugotavlja, da Kodeks »ni le vstopil v pravni prostor, temveč je postal tudi prototip vseh prihodnjih kodeksov etičnega ravnanja po vsem svetu.«<ref name="gaw14-2">{{Navedi časopis|last=Gaw|first=Allan|year=2014|title=Reality and revisionism: New evidence for Andrew C Ivy's claim to authorship of the Nuremberg Code|journal=Journal of the Royal Society of Medicine|volume=107|issue=4|pages=138–143|doi=10.1177/0141076814523948|pmc=4109334|pmid=24566934}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFGaw2014">Gaw, Allan (2014). [//www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4109334 "Reality and revisionism: New evidence for Andrew C Ivy's claim to authorship of the Nuremberg Code"]. ''Journal of the Royal Society of Medicine''. '''107''' (4): 138–143. [[Identifikator digitalnega objekta|doi]]:[[doi:10.1177/0141076814523948|10.1177/0141076814523948]]. [[PubMed Central|PMC]]&nbsp;<span class="cs1-lock-free" title="Freely accessible">[//www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4109334 4109334]</span>. [[PubMed|PMID]]&nbsp;[//pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24566934 24566934].</cite></ref> Zamisel o prostovoljnem ali [[Informirano soglasje|informiranem soglasju]] je bila tudi podlaga za [[Mednarodne etične smernice za biomedicinske raziskave na ljudeh]], ki jih je predlagala [[Svetovna zdravstvena organizacija]]. Leta 2017 je pomemben pregled objavila tudi [[Dunajska medicinska univerza|Medicinska univerza na Dunaju]], ki je pripravila simpozij »Medicinska etika v sedemdesetih letih po Nürnberškem kodeksu: od leta 1947 do danes«. Predsednik in rektor [[Markus Müller]] je v uvodu zapisal, da Kodeks »pomeni enega najpomembnejših mejnikov v zgodovini medicine, saj so z njim prvič zagotovili ustrezen okvir za raziskave na ljudeh. Žal ta mejnik ni bil prostovoljni, previdnostni ukrep, ki bi izhajal iz prosvetljenega človeštva, temveč je nastal šele po strašnih nacističnih grozotah. Nürnberški kodeks je po svojem nastanku prinesel bogate sadove na več pravnih področjih in postal temelj kliničnih raziskav in bioetike.«<ref name="czech18">{{Navedi časopis|last=Czech|first=Herwig|last2=Druml|first2=Christiane|last3=Weindling|first3=Paul|year=2018|title=Medical Ethics in the 70 Years after the Nuremberg Code, 1947 to the Present|journal=Wiener Klinische Wochenschrift|volume=130|issue=Suppl 3|pages=159–253|doi=10.1007/s00508-018-1343-y|pmid=29926188|doi-access=free}}</ref> == Glej tudi == * [[Helsinška deklaracija]] * [[Ženevska deklaracija]] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:1947 v znanosti]] [[Kategorija:1947 v pravu]] [[Kategorija:Načrtovanje eksperimentov]] [[Kategorija:Holokavst]] [[Kategorija:Medicinska etika]] [[Kategorija:Mednarodno pravo]] chs6d0q1uhtn9i4giymbf68iqex1q3u Kategorija:Slovenski televizijski filmi 14 503519 6748939 5549891 2026-09-11T07:08:15Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Slovenska televizija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748939 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[Slovenija|slovenskih]] [[televizijski film|televizijskih filmih]]}} [[Kategorija:Televizijski filmi]] [[Kategorija:Slovenski filmi|Televizijski]] [[Kategorija:Slovenska televizija|Filmi]] swwhn9lbg0y3jqk25nloouctgux3pma Nikola IV. Frankopan 0 510503 6748928 6649060 2026-09-11T06:08:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748928 wikitext text/x-wiki  {{Infopolje Vladar | colour = | name = Nikola IV. Frankopan | title = Krški grof ([[knez]]) <br />ban Hrvaške in Dalmacije | othertitles= | reign= 1426 - 26. junij 1432 | coronation= | image = Crkva_Gospe_Trsatske_1.jpg | caption= Upodobitev Nikole IV. Frankopana na nagrobni plošči v cerkvi Marije Trsatske na Reki | succession = [[Ban Hrvaške]] in Dalmacije | predecessor = [[Ivan V. Krški|Ivan (Anž) V. Frankopan]] | successor = [[Ivan VI. Frankopan]] | consort = 1) [[Doroteja Gorjanska]] <br /> 2) Marta Iloška<br /> 3) Blanka Sforza| issue =[[Ivan VI. Frankopan]] († 1436)<br /> [[Nikola V. Frankopan]] († 1456)<br /> Juraj I. († 1434) <br /> [[Martin IV. Frankopan]] († 1479) <br /> Andrija I. († 1439) <br /> Stjepan III. (II.) Modruški († 1484) <br /> Bartol IX. († o. 1458) <br /> Sigismund (Žikmund) [[Otočac|Otočki]] († 1465) <br /> Dujam IV. († 1487) <br /> Ivan VII. Krški († o. 1486) | royal house= [[Frankopani]] | father= [[Ivan V. Krški|Ivan (Anž) V. Frankopan]] | mother=[[Ana Goriška]] | date of birth= okoli 1360<!-- WD --> | place of birth= [[Grad Tržan (Modruš)]] | date of death= 26. junij 1432 | place of death= <!-- WD --> | place of burial= Cerkev Marije Trsatske na Reki }} '''Nikola Frankopan''' v hrvaškem jeziku '''Nikola IV. Frankopan''' ( {{Jezik-hu|Frangepán Miklós}}; cca.1360 – 26. junij 1432) <ref>{{Navedi splet|url=http://www.geni.com/people/Nikola-IV-Frankopan/6000000008743215505|title=Ban Nikola Frankopan, IV}}</ref> je bil hrvaški plemič iz hrvaške plemiške rodbine [[Frankopani|Frankopanov]] in ban Hrvaške in Dalmacije od 1426 do 1432. Začel je kot gospodar večine severne Hrvaške kot [[Senj|senjski]] in [[Modruš|modruški]] grof, kasneje pa je velik del države pridobil s posojili [[Sigismund Luksemburški|kralju Sigismundu]] v skupni vrednosti okoli 46.000 [[Dukat|dukatov]]. Tako je Nikola Frankopan prišel v posest večine Hrvaške, vključno z [[Bihać|Bihaćem]] in [[Knin|Kninom]], ostalo pa je bilo v rokah plemiških družin [[Nelipčići|Nelipić]] in [[Kurjakovići|Kurjaković.]] <ref>{{Navedi splet|url=http://hol.lzmk.hr/clanak.aspx?id=11654|title=Hrvatski obiteljski leksikon|accessdate=2021-12-30|archive-date=2022-03-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20220325180755/http://hol.lzmk.hr/clanak.aspx?id=11654|url-status=dead}}</ref> Med obiskom [[Papeška država|Papeške države]] je prejel priznanje, da je potomec stare [[Rimsko cesarstvo|rimske]] patricijske družine Frangipani, po kateri je prevzel njihovo ime in simbol. Nikola Frankopan velja tudi za ustanovitelja mesta [[Crikvenica]] leta 1412. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.jadran-crikvenica.hr/povijest-i-kultura.aspx|title=Archived copy|accessdate=2017-04-17|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140816161831/http://www.jadran-crikvenica.hr/povijest-i-kultura.aspx|archivedate=2014-08-16}}</ref> == Življenjepis == Rodil se je okoli leta 1360 kot edini sin <ref>{{Navedi splet|url=http://www.enciklopedija.hr/natuknica.aspx?id=20437|title=Frankapan, Nikola IV. &#124; Hrvatska enciklopedija}}</ref> Ivana V. Frankopana in njegove žene Ane, hčerke goriškega grofa Majnharda. Po očetovi smrti leta 1393 je podedoval vsa njegova posestva in jih upravljal skupaj z materjo. <ref>Hrvatski biografski leksikon, pp. 418</ref> V tem času je bil omenjen kot vojvoda Krka in Modruše ter bil kasneje potrjen kot vojvoda [[Rab|Raba]]. Svoje gospostvo je razširil z nakupom [[Ribnik, Karlovška županija|Ribnika]] pri mestu [[Ozalj]] za 9000 dukatov od plemiča Mikca Prodavića. V dinastičnem boju za ogrsko-hrvaško kraljestvo je sprva podpiral Ladislava Neapeljskega, od leta 1403 pa je stopil na stran Sigismunda. Dve leti pozneje se je poročil prvič z Dorotejo Gorjansko, ki je bila hči madžarskega Palatina Nikolaja Gorjanskega. Leta 1411 je sklenil pakt z plemičem Ivanišem Nelipićem proti Ladislavu Neapeljskemu. V tem paktu je zaročil svojega najstarejšega sina Ivana VI. Frankopana za Ivaniševo hčer Katarino. V naslednjem letu je dal pobudo za obnovo cerkve svete Marije v današnji Crikvenici in poleg nje zgradil samostan. Tja je pripeljal člane [[Pavlinci|pavlinskega reda]] in jim podelil samostan z listino z dne 14. avgusta 1412, ki je najstarejši zapis imena mesta. Samostan je bil središče, ki je povezovalo okoliške vasi in iz katerega je zraslo današnje mesto. Njegova zemljišča in posestva so bila opustošena med drugo vojno med ogrskim kraljem in [[Beneška republika|Beneško republiko,]] ki je potekala med letoma 1418 in 1420. Kmalu je prišel v konflikt tudi s [[Celjski grofje|Celjskimi grofi]], ki so na podlagi dote zavzeli dele Nikolove zemlje. To je bilo na koncu urejeno na dvoru kralja Sigismunda v [[Budim|Budimu]] . <ref>http://www.geneall.net/W/per_page.php?id=223096</ref> Njegove posesti so obsegale otok [[Krk]], okraje [[Vinodol]], Modruš, [[Senj]], Gacko in [[Lika|Liko]] na Hrvaškem. Imel pa je tudi posesti okoli mest [[Cetin]], [[Slunj]] in [[Ozalj]] v Slavoniji, ki jih je leta 1397 kupil od kralja Sigismunda za 17.000 dukatov <ref>Hrvatski biografski leksikon, Zagreb, 1998 pp. 418</ref> Ob njegovem imenovanju za Bana Hrvaške in Dalmacije leta 1426, mu je kralj Sigismund v zameno za posojilo v višini 28.000 dukatov, zastavil mesta [[Bihać|Bihaću]] na reki [[Una|Uni]], [[Knin]], Lapacgrad, [[Vrlika|Vrliko]], Ostrovico (blizu Bribirja), [[Skradin]], okraja Luk med [[Zrmanja (reka)|Zrmanjo]] in [[Krka (Hrvaška)|Krko]] ter okraj Poljice. <ref>{{Navedi splet |url=http://hrcak.srce.hr/file/91085 |title=arhivska kopija |access-date=2021-12-30 |archive-date=2022-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220325180812/https://hrcak.srce.hr/file/91085 |url-status=dead }}</ref> Kasneje je to potrdil leta 1431 za drugo posojilo v višini 14.000 dukatov. <ref>Hrvatski biografski leksikon, str. 419.</ref> S temi dejanji je večina ozemlja Kraljevine Hrvaške in Dalmacije prešla v last Nikole Frankopana, ostala ozemlja pa so bila v posesti plemiških družin Nelipić in Kurjaković. Leta 1428 je prevzel priimek Frangipani (Frankopan), po katerem so se odslej imenovali vsi njegovi nasledniki. Dve leti pozneje je obiskal [[Rim|Rim,]] da bi mu [[papež Martin V.]] potrdil da je zakoniti potomec stare rimske patricijske družine Frangipane, kar je papež tud storil in potrdil, da izvira iz starodavnega gentis Anici.<ref>Hrvatski biografski leksikon, pp. 419.</ref> Takrat je dal Nikolaju v ta namen spremeniti tudi njegov družinski grb. V [[Slavonija|Slavoniji]] je bil ban imel [[Herman II. Celjski|grof Herman Celjski]] (1423–1435), tast kralja Sigismunda. Herman je bil gospodar velikega dela Slavonije. Močna klana sta se spopadla zaradi družinskih prepirov. Vsak od njih je imel med svojimi močnimi baroni svoje podpornike. Tako sta se oblikovali dve frakciji, pripravljeni začeti krvavi [[Fajda|spopad]]. Tisti, ki so se postavili na stran [[Celjski grofje|Celjskih grofov]], so si prizadevali razširiti svojo oblast tudi na Hrvaško in izničiti člane družine Frankopanov, da bi prevzeli njihovo zemljo, naslove in premaknili razmerje moči v svojo korist. Izbruh državljanske vojne je preprečila Sigismundova vrnitev iz tujine. Mir se je še utrdil, ko je Nikola umrl 26. junija 1432. Nekaj govoric je bilo, da so ga umorili nasprotni baroni, zvesti Hermannu II Celjskemu. Za njim je ostalo devet sinov in hčera. Ustanovitelj te veje družine Frankopanov je [[Zgodovina Hrvaške|hrvaški zgodovini]] dal velike velike voditelje in generale. Nikola Frankopan je bil zelo politično spreten. Za svoje otroke je uredil posebne poroke in svoje družinske člane trajno postavil na položaje, da skrbijo za ogromno premoženja, ki ga je pridobil. == Glej tudi == * [[Frankopani (rodbinsko drevo)|Frankopani (družinsko drevo)]] * [[Zgodovina Hrvaške]] * Seznam vladarjev Hrvaške == Zunanje povezave == * [http://bib.irb.hr/prikazi-rad?&lang=EN&rad=269913 Nikola IV. Frankopan - član plemiške družine z otoka Krka] * [http://trsat-svetiste.com/index_en.htm Frankopanov grob v Trsatski cerkvi] * {{Navedi splet|last=Marek|first=Miroslav|url=http://genealogy.euweb.cz/balkan/frangep2.html|title=Nikola (Miklós IV) Frankopan in the Frankopan family list (Czech-Hungarian version of the names)|publisher=Genealogy.EU}} == Sklici == {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Hrvaški bani]] [[Kategorija:Frankopani]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] 4d9l0lvqetav04dw50iebm6s3q5b6lb Narodni park Amboseli 0 511305 6748914 6400643 2026-09-11T03:36:09Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748914 wikitext text/x-wiki {{Infobox Protected area | name = Narodni park Amboseli | iucn_category = II | map = Kenija | relief = 1 | map_caption = Lega narodnega parka Amboseli v Keniji | map_width = 250 | location = okrožje Kajiado, {{KEN}} | nearest_city = [[Nairobi]] | lat_d = 2 | lat_m = 38 | lat_s = 29 | lat_NS = S | long_d = 37 | long_m = 14 | long_s = 53 | long_EW = E | area_km2 = 392 | established = 1974 kot narodni park (leta 1906 kot rezervat) | visitation_num = 120.000 (približno) | visitation_year = 2006 | governing_body = Kenya Wildlife Service, Olkejuado County Council in Masaji }} '''Narodni park Amboseli''', prej '''Rezervat za divjad Maasai Amboseli''', je [[narodni park]] v volilni enoti Kajiado South v okrožju Kajiado,<ref>{{navedi splet|title=Okrajna vlada Kajiado – Naboisho ang, engolon ang|url=https://www.kajiado.go.ke/|language=en-US|access-date=2020-05-28|archive-date=2014-06-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20140619182136/https://www.kajiado.go.ke/|url-status=dead}}</ref> v [[Kenija|Keniji]]. Park ima površino 392 km²<ref>{{navedi splet |url=http://sea.unep-wcmc.org/wdbpa/sitedetails.cfm?siteid=758&level=nat |title= Svetovna zbirka podatkov o zavarovanih območjih: Nacionalni park Amboseli |publisher=sea.unep-wcmc.org |access-date=2008-07-28 }}{{dead link|date=december 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes}}</ref> v jedru ekosistema 8000 km², ki se razprostira čez mejo Kenije in [[Tanzanija|Tanzanije]]. Lokalno prebivalstvo so večinoma [[Masaji]], vendar so se tam naselili tudi ljudje iz drugih delov države, ki jih privabita uspešno turistično usmerjeno gospodarstvo in intenzivno kmetijstvo vzdolž sistema [[močvirje|močvirij]], kar dela to območje z malo padavinami, povprečno 350 mm / leto, kot eno najboljših izkušenj z ogledom divjih živali na svetu s 400 vrstami ptic, vključno z vodnimi pticami, kot so pelikani, vodomci, tukalice, hamerkopi in 47 vrstami ujed.<ref> "Amboseli National Park"[https://web.archive.org/web/20110903215013/http://www.amboselinationalpark.co.uk/facts-about-the-amboseli-national-park/]. Archived from the original on 3 September 2011. Retrieved 14 June 2011.</ref> Park ščiti dve od petih glavnih močvirij in vključuje posušeno [[pleistocen]]sko jezero in polsušno vegetacijo. Za pokrajino tega narodnega parka je značilen siv prah, ki vsebuje sodo. Akacijevi gozdovi, močvirja in odprte savane se izmenjujejo in ponujajo dom številnim vrstam velike divjadi. V središču parka je nekaj safari gostišč z visokim standardom. V parku je tudi prostor za kampiranje. == Zgodovina == [[File:Kilimanjaro from Amboseli.jpg|thumb|250px|[[Kilimandžaro]] je v ozadju.]] Leta 1883 je bil Jeremy Thompson prvi Evropejec, ki je prodrl v strašljivo regijo [[Masaji|Masajev]], znano kot ''Empusel'' (kar pomeni »slan, prašen kraj« v jeziku Maa). Tudi njega je presenetil fantastičen nabor divjih živali in kontrast med sušnimi območji suhega jezerskega korita in oazo močvirja, kontrast, ki ostaja še danes. Amboseli je bil leta 1906 določen kot južni rezervat za Masaje, a je bil leta 1948 vrnjen pod lokalni nadzor kot rezervat divjadi. Leta 1974 je bil ustanovljen [[narodni park]], da bi zaščitil jedro tega edinstvenega [[ekosistem]]a, leta 1980 pa je bil pod okriljem Unesca razglašen '''Biosferni rezervat Amboseli'''<ref>Unesco [https://en.unesco.org/biosphere/africa/amboseli]</ref> v ožji velikosti 39,206 ha. Biosferni rezervat je bil del projekta UNESCO-MAB ''Biosferni rezervati za ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostni razvoj v anglofonski Afriki (BRAAF)'', katerega cilj je bil zagotoviti dolgoročno ohranjanje biotske raznovrstnosti z vključitvijo lokalnega prebivalstva v njeno trajnostno rabo. Park je leta 2005 zaslužil 2,9 milijona evrov. Kenijski predsednik [[Mwai Kibaki]] je 29. septembra 2005 izjavil, da mora nadzor nad parkom preiti s kenijske službe za divje živali na svet okrožja Olkejuado in pleme Masaji. Nekateri opazovalci so to videli kot politično uslugo pred glasovanjem o novi kenijski ustavi; pravna vprašanja so pristala na sodišču. Degazetiranje bi preusmerilo vstopnine v park neposredno okrožnemu svetu, skupne koristi pa bi imeli Masaji, ki neposredno obkrožajo park. == Rastlinstvo == Prevladujoča vegetacija parka je grmičasta [[savana]], ki obdaja celotno območje in v kateri so najbolj reprezentativne vrste iz rodov [[Akacija]], mira (''Commiphora'') in ''Boswellia''. Na odprtih površinah, predvsem v drenažnih tokovih v južnem delu parka, je razširjena ''Acacia tortilis'', katere prisotnost zaradi slonov, ki se z njo prehranjujejo, ni več tako številčna kot v preteklosti. Na ravnicah z alkalnimi tlemi lahko srečate nasade araka (''Salvadora persica'') in ''Suaeda monoica''<ref name= Stuart>Chris & Mathilde Stuart, Stuarts’ Field Guide to National Parks & Game Reserves of East Africa [https://books.google.it/books?id=zn11DwAAQBAJ&pg=PT114&hl=it&source=gbs_selected_pages&cad=2#v=onepage&q=amboseli%20national%20park&f=false], Penguin Random House South Africa, 2018.</ref> == Živalstvo == [[File:Elephants at Amboseli national park against Mount Kilimanjaro.jpg|thumb|250px|Sloni v NP Amboseli – Kilimandžaro je v ozadju.]] [[Image:Elephants Kili 2.jpg|thumb|250px|Aloni se pasejo v močvirjih Amboselija]] Park slovi po tem, da je najboljše mesto na svetu za približevanje prostim slonom.<ref>{{navedi splet|url=http://elephanttrust.org/|title=ATE – Amboseli Trust for Elephants |publisher=elephanttrust.org|access-date=2008-03-17 | archive-url= https://web.archive.org/web/20080216055023/http://www.elephanttrust.org/| archive-date= 16 February 2008 | url-status= live}}</ref> Druge znamenitosti parka so priložnosti za spoznavanje Masajev in obisk njihovih vasi. Park ima tudi pogled na goro Kilimandžaro, najvišjo samostoječo goro na svetu. Amboseli je bil dom ''Echo'', matriarhinja afriškega slona, in najbolj raziskan slon na svetu; je predmet številnih knjig in dokumentarcev, ki mu je skoraj štiri desetletja sledila ameriška naravovarstvenika dr. Cynthia Moss. Echo je poginila leta 2009, ko je bila stara približno 60 let.<ref name="Elephants in Amboseli">{{navedi splet |title=Elephants in Amboseli |url=https://www.animalsaroundtheglobe.com/see-elephants/ |website=Animals Around The Globe |publisher=Animals Around The Globe |date=December 2019 |access-date=2022-01-17 |archive-date=2022-01-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220117154524/https://www.animalsaroundtheglobe.com/see-elephants/ |url-status=dead }}</ref> Park je bil tudi varno zatočišče za neverjetnega slona samca po imenu Tim. Ta mogočni osebek je hitro postal ena glavnih atrakcij s svojo velikostjo in ikoničnimi okli, ki so segali do tal in je bila njegova starost ocenjena na okoli 50 let v času njegove smrti zaradi naravnih vzrokov 5. februarja 2020. Narodni park Amboseli ponuja nekaj najboljših priložnosti za ogled afriških divjih živali, saj je vegetacija redka zaradi dolgih, suhih mesecev. Na zavarovanem območju živijo [[afriški savanski slon]], [[kafrski bivol]] (''Syncerus caffer''), [[impala]], [[lev]], [[gepard]], [[lisasta hijena]] (''Crocuta crocuta''), [[masajska žirafa]] (''Giraffa camelopardalis tippelskirchi ali G. tippelskirchi''), [[Grantova zebra]] (''Equus quagga boehmi'') in [[črnorepi gnu]] (''Connochaetes taurinus''). Pojavijo se tudi številne velike in majhne ptice.<ref>{{navedi splet|title=Visit Africa: Amboseli National Park|url=http://visitafrica.site/visit-amboseli-national-park.html|website=visitafrica.site|language=en-GB|access-date=2020-05-24|archive-date=2020-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20200604180255/http://visitafrica.site/visit-amboseli-national-park.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Visit Amboseli National Park {{!}} The Travelling Souk|url=https://www.thetravellingsouk.com/destination/africa/visit-amboseli-national-park/|website=www.thetravellingsouk.com|access-date=2020-05-24}}</ref> Park ima več pravil za zaščito divjih živali: nikoli ne zapuščajte vozila, razen na določenih mestih; na noben način ne nadlegujte živali; vedno se držite poti; brez terenske vožnje; in živalim vedno dajte prednost. Ceste v Amboseliju imajo površino vulkanske zemlje, ki je v sušnem obdobju prašna in v mokri sezoni neprevozna. <ref>{{navedi splet|title=Amboseli National Park{{!}} Kenya Wildlife Safari{{!}} Africa Safari Companies|url=https://www.africasafaricompanies.com/east-africa/kenya/amboseli-national-park/|language=en-US|access-date=2020-05-24|archive-date=2021-05-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20210511180825/https://www.africasafaricompanies.com/east-africa/kenya/amboseli-national-park/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=African Travels {{!}} Amboseli National Park|url=https://africantravels.com/eng/destinations/kenya/national-parks/amboseli/|website=African Travels|language=en|access-date=2020-05-24|archive-date=2016-07-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20160730102304/https://africantravels.com/eng/destinations/kenya/national-parks/amboseli/|url-status=dead}}</ref> == Dostop == Dostop je preko vrat Namanga na severozahodu, vrat Lembeiboti na severu in vrat Kimana na vzhodu. Poleg tega ima nacionalni park pristajalni pas za letala - Amboseli Airport (HKAM). == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Wikivoyage|Amboseli National Park}} {{commons category|Amboseli National Park}} * [https://web.archive.org/web/20140425234012/http://amboselinationalpark.co.ke/ official website for Amboseli National Park] * [https://web.archive.org/web/20111102135548/http://www.amboseli.com/ Amboseli- Africa's Elephant Park – The Official Guide] * [https://www.amboselipark.org/ Amboseli park -Amboseli national park web portal] * [https://web.archive.org/web/20091220045000/http://www.kws.org/kws/parks/parks_reserves/AMNP.html Kenya Wildlife Service – Amboseli National Park] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Narodni parki Kenije]] [[Kategorija:Biosferni rezervati Kenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1974]] fpx14h5e8xj7ovcrr9ehmr9wfj0jzo1 Olmalik 0 514979 6748986 6262348 2026-09-11T09:11:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748986 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Olmalik |settlement_type=Mesto |native_name = Олмалиқ {{in lang|uz}} <br> Алмалык {{in lang|ru}} |image_skyline = Church in Olmaliq 01-02.JPG |imagesize = |image_caption = Pravoslavna cerkev v Olmaliku |image_flag = |image_seal = |image_map = |map_caption = |pushpin_map =Uzbekistan |pushpin_label_position =left |pushpin_mapsize =300 |pushpin_map_caption = Lega Olmalika v Uzbekistanu |subdivision_type = [[Država]] |subdivision_type1 = Regija |subdivision_name = {{UZB}} |subdivision_name1 = [[Taškent|Taškentska regija]] |established_title = Status mesta |established_date = 10. julij 1951 |government_type = Mestna uprava |leader_title = |leader_name = |area_magnitude = |area_total_sq_mi = |area_total_km2 = |area_land_sq_mi = |area_land_km2 = |area_urban_sq_mi = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = |area_metro_sq_mi = |population_as_of= 2021 |population_footnotes = <ref name=toshvilstat>{{navedi splet|url=https://toshvilstat.uz/files/292/demografiyaopen-data/1948/Hududlar-boyicha-shahar-va-qishloq-aholisi-soni.pdf|title=Urban and rural population by district|publisher=Tashkent regional department of statistics|lang=uz}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |population_total = 133.400 |population_urban = |population_metro = |population_density_sq_mi = |population_density_km2 = auto |timezone = [[Uzbekistansku čas|UZT]] |utc_offset = +5 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |coordinates = {{coord|40|51|N|69|36|E|region:UZ|display=inline}} |elevation_footnotes= |elevation_m = 530 |elevation_ft = |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 110104 |area_code = (+988) 7161 |registration_plate = 10 |website = |footnotes = }} '''Olmalik''' (uzbeško Олмалиқ, Olmalik, [[Ruščina|rusko]] Алмалык, Almalik) je mesto v Taškentski regiji v srednjem [[Uzbekistan]]u,<ref>"Classification system of territorial units of the Republic of Uzbekistan" (uzbeško in rusko). The State Committee of the Republic of Uzbekistan on statistics. julij 2020.</ref> približno 65 km vzhodno od [[Taškent]]a. Leta 2021 je imelo 133.400 prebivalcev. Olmalik se je razvil v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] v 1930. letih kot središče izkoriščanja lokalnih ležišč [[Baker|bakra]], [[Svinec|svinca]], [[cink]]a, [[zlato|zlata]], [[Srebro|srebra]] in [[barit]]a. V mestu je več ogromnih metalurških in z njimi povezanih industrijskih obratov, največjih v Uzbekistanu. Industrija je zelo onesnažila njegovo okolico. Uzbekistanska vlada se kljub temu upira pozivom k zaprtju tovarn, saj trdi, da si gospodarstvo države tega ne more privoščiti. V tovarnah je zaposlenih okoli 25.000 prebivalcev mesta, ki prispevajo znaten delež k gospodarstvu regije. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Uzbekistanu]] 2k20sb1aw8f0nagm655x3pvhj7pgp37 Herson 0 515219 6748804 6725314 2026-09-10T17:41:21Z 97E 228462 uvod 6748804 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni4|mestu v Ukrajini|antično grško kolonijo|Herson (kolonija)}} {{infopolje Naselje | name = Herson | native_name = {{jezik|uk|Херсон}} | settlement_type = [[Seznam mest v Ukrajini|Mesto]] | image_skyline = {{Photomontage | photo1a=Kherson Perekopska Str. 13 Saviour Cathedral of St.Catherine 04 (YDS 3540).jpg | photo1b=Успенский собор на Ленина DSC 7267 8 9 fused.jpg | photo2a=2016 г. Библиотека в Херсоне.jpg | photo2b=Kherson-2017 Theatre (Horkogo) Str. 27 Synagogue 'Habad' 03 01 (YDS 4127).jpg | photo3a=Kherson-23102009(039).jpg | photo3b=Херсон, Леніна вул., 34.JPG | photo4a=Victory-Monument-Kherson-2.jpg | spacing=2 | color_border= | color= | size=300 }} | imagesize = | image_caption = ''(Od zgoraj navzdol, levo proti desni)'': {{hlist| * {{ill|Katedrala svete Katarine, Herson|lt=Katedrala svete Katarine|uk|Катерининський собор (Херсон)}} * {{ill|Katedrala svetega nebovzetja, Herson|lt=Katedrala svetega nebovzetja|uk|Свято-Успенський собор (Херсон)}} * {{ill|Javna knjižnica v Hersonu|lt=Javna knjižnica|uk|Херсонська громадська бібліотека}} * {{ill|Sinagoga Habad, Herson|lt=Sinagoga Habad|uk|Синагога Хабад (Херсон)}} * {{ill|Spomenik prvim hersonskim ladjedelcem|uk|Пам'ятник Першим херсонським корабелам}} * {{ill|Umetniški muzej Oleksija Šovkunenka v Hersonu|lt=Umetniški muzej Oleksija Šovkunenka|uk|Херсонський художній музей імені Олексія Шовкуненка}} * {{ill|Park slave, Herson|lt=Park slave|uk|Парк Слави (Херсон)}} }} | image_flag = Flag of Kherson.svg | image_shield = Coat of arms of Kherson.svg | nickname = | motto = | subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] | subdivision_name = {{UKR}} | subdivision_type1 = [[oblasti Ukrajine|Oblast]] | subdivision_name1 = [[Hersonska oblast]] | subdivision_type2 = [[rajoni Ukrajine|Rajon]] | subdivision_name2 = [[Hersonski rajon]] | established_title = Ustanovljeno | established_date = 18. junij 1778 | established_title1 = | established_date1 = | leader_title = Župan | leader_name = [[Igor Viktorovič Kolihajev]]<ref name="7273762Kherson" /> | leader_party = | area_magnitude = | area_total_km2 = 135.7 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | population_as_of = 2021 | population_note = | population_total = 283.649 | population_footnotes = | population_metro = | population_density_km2 = auto | pushpin_map = Ukraine Kherson Oblast#Ukraine | pushpin_label_position = | pushpin_map_caption = Lega Hersona | pushpin_mapsize = | coordinates = {{koord|46|38|33|N|32|37|30|E|region:UA|display=inline,title}} | elevation_m = 46.6| | postal_code_type = [[poštna številka v Ukrajini|Poštna številka]] | postal_code = 73000 | area_code = +380 552 | website = miskrada.kherson.ua |population_est=}} '''Herson''' ({{jezik-uk|Херсо́н}}, {{IPA-uk|xerˈsɔn|pron|Uk-Херсон.ogg}}; {{IPA-ru|xʲɪrˈson|lang}}) je [[mesto]] na [[Južna Ukrajina|jugu]] [[Ukrajina|Ukrajine]]. Je [[glavno mesto|upravno središče]] [[Hersonska oblast|Hersonske oblasti]] in gospodarsko središče. Herson je pomembno pristanišče ob [[Črno morje|Črnem morju]] in ob [[Dneper|Dnepru]], ter domovanje večje [[ladjedelništvo|ladjedelniške]] industrije. Je središče [[Hersonski rajon|Hersonskega rajona]] in mesto uprave Hersonske mestne [[Gromada|gromade]].<ref name="admreform_2020_kherson_city" /> Leta 2021 je imelo mesto 283.649 prebivalcev.<ref name="spl1" /> Leta 2022 je po začetku [[Ruska invazija na Ukrajino|ruske vojne proti Ukrajini]] mesto bilo nekaj mesecev okupirano. Po osvoboditvi novembra 2022 je mesto neprekinjeno tarča ruske teroristične kampanje [[Človeški safari|obstreljevanja]], zato je prebivalstvo do 2025 upadlo na približno 60.000.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraines-most-dangerous-city-craves-respite-killer-drones-peace-talks-run-2025-03-24/|title=Ukraine's most dangerous city craves respite from killer drones as peace talks run on|date=2025-03-24|accessdate=2025-12-21|website=reuters.com}}</ref> == Zgodovina == Mesto je bilo ustanovljeno 18. junija 1778 z odlokom [[Katarina Velika|Katarine Velike]] na obrežju Dnepra kot osrednja trdnjava [[Črnomorska flota|Črnomorske flote]]. Leta 1783 so bile mestu podeljene pravice okrožnega mesta, odprla pa se je krajevna [[ladjedelnica]]. V letu dni je začela delovati ladjarska družba Herson. Leta 1803 je mesto postalo glavno mesto [[Hersonska gubernija|Hersonske gubernije]]. Mesto so od 19. avgusta 1941 do 13. marca 1944 zasedle [[vermaht|oborožene sile]] [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Mesto so osvobodile enote [[Rdeča armada|Rdeče armade]]. Od leta 2014 je v Hersonu urad [[Predstavništvo Predsednika Ukrajine v Avtonomni republiki Krim|Predstavništva Predsednika Ukrajine v Avtonomni republiki Krim]].<ref name="spl2" /> Do 18. julija 2020 je bil Herson vključen kot [[mesto regionalnega pomena (Ukrajina)|mesto območnega pomena]] in središče Hersonske gromade. Gromado so ukinili julija 2020 kot del upravne prenove Ukrajine, ki je zmanjšala število [[rajon]]ov v Hersonski oblasti na pet. Območje Hersonske gromade je bilo združeno v novoustanovljeni [[Hersonski rajon]].<ref name="nov0" /><ref name="spl9" /> Mesto je bilo prizorišče [[bitka za Herson|hudih spopadov]] v prvih dneh [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|Ruske invazije na Ukrajino leta 2022]] ([[Južno-ukrajinska ofenziva|Južnoukrajinska ofenziva]]).<ref name="nov1" /> Rusija je mesto okupirala od 2. marca 2022.<ref name="nov2" /><ref name="spl3" /> Pod rusko okupacijo so domačini še naprej izvajali ulične proteste proti prisotnosti invazijske vojske in v podporo enotnosti Ukrajine.<ref name="nov3" /> Rusija je sprva skušala ustanovitvi »Hersonsko ljudsko republiko«, podobno kot so 2014 ustanovili kvazi republiki v Donbasu.<ref>{{Navedi splet|title=March 19, 2022 Russia-Ukraine news|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-19-22|website=CNN|date=2022-03-19|accessdate=2025-12-21|language=en|first=Jessie Yeung,Adam Renton,Luke McGee,Jeevan Ravindran,Joe Ruiz,Adrienne Vogt,Emma|last=Tucker}}</ref> Kasneje so za vodjo okupacijske oblasti nastavila [[Kolaboracija|kolaboranta]] Volodimirja Salda, nekdanjega župana Hersona med 2002 in 2012. Trenutni župan Igor Kolihajev je bil ugrabljen leta 2022 in je kot »vojni ujetnik« v ujetništvu v Rusiji.<ref>{{Navedi novice|title=Чонгар – Таганрог – Сибір? Що відомо про долю полоненого мера Херсона Ігоря Колихаєва?|url=https://www.radiosvoboda.org/a/novyny-pryazovya-polon-ihor-kolykhayev-shcho-vidomo/33431754.html|newspaper=Радіо Свобода|date=2025-06-03|accessdate=2025-12-21|language=uk|first=Новини|last=Приазов’я}}</ref> Prejšnji župan, Volodimir Mikolajenko, je kljub grožnjam zavrnil kolaboracijo, zato je bil prav tako ugrabljen in bil tri leta v ujetništvu.<ref>{{Navedi splet|title=З російського полону звільнили колишнього мера Херсона Володимира Миколаєнка|url=https://suspilne.media/kherson/1098052-z-rosijskogo-polonu-zvilnili-kolisnogo-mera-hersona-volodimira-mikolaenka/|website=Суспільне {{!}} Новини|date=2025-08-24|accessdate=2025-12-21|language=uk|first=Аліна|last=Мокляк}}</ref> 30. septembra 2022 je Rusija trdila, da je »anektirala« Hersonsko oblast.<ref name="rus">{{navedi novice |last=Trevelyan |first=Mark |date=2022-09-30 |title=Putin declares annexation of Ukrainian lands in Kremlin ceremony |language=en |work=Reuters |url=https://www.reuters.com/world/putin-declare-annexation-ukrainian-lands-major-escalation-war-2022-09-29/ |access-date=2022-09-30}}</ref><ref name="">{{navedi novice |date=3. oktober 2022 |title=Ruska duma potrdila priključitev štirih ukrajinskih regij |work=Slovenska tiskovna agencija |url=https://sta.si/3088476 }}</ref> Le mesec kasneje, novembra, je bila ruska vojska prisiljena v umik z desnega brega Dnepra, 11. novembra je ukrajinska vojska uradno osvobodila mesto.<ref>{{navedi novice|title=Herson spet v ukrajinskih rokah|date=11. november 2022|url=https://www.dnevnik.si/1043000721|newspaper=Dnevnik}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ruska vojska je pred umikom [[Ruska kraja umetnin in plenjenje med invazijo na Ukrajino|mesto izplenila]] in uničila električno, komunalno in ogrevalno infrastrukturo.<ref>{{Navedi splet|title=Освобождение Херсона и другие события 261-го дня войны – DW – 11.11.2022|url=https://www.dw.com/ru/osvobozdenie-hersona-i-drugie-sobytia-261go-dna-vojny-v-ukraine/a-63732990|website=dw.com|accessdate=2025-12-21|language=ru}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Возвращение. Как живет освобожденный Херсон – DW – 22.11.2022|url=https://www.dw.com/ru/vozvrasenie-kak-zivet-osvobozdennyj-herson/a-63849525|website=dw.com|accessdate=2025-12-21|language=ru}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ukraine reports looting of Kherson museums by Russian troops|url=https://english.elpais.com/international/2022-11-17/ukraine-reports-looting-of-kherson-museums-by-russian-troops.html|website=EL PAÍS English|date=2022-11-17|accessdate=2025-12-21|language=en-us|first=Pilar|last=Bonet}}</ref> [[Slika:President of Ukraine presented state awards to the Ukrainian servicemen who liberated the Kherson region. (52501682261).jpg|levo|sličica|239x239_pik|Ukrajinski predsednik [[Volodimir Zelenski]] z vojaki, ki so se izkazali med osvoboditvijo Hersona]] Junija 2023 so Rusi razstrelili [[Uničenje jezu Kahovka|jez Kahovka]] na Dnepru, kar je privedlo do obsežnih poplav v Hersonu.<ref>{{Navedi novice|title=As flood waters rise around them, Kherson residents cast blame for destroyed dam on ‘inhumane’ Moscow|url=https://www.theguardian.com/world/2023/jun/06/inhumane-and-dumb-ukrainians-on-suspected-russian-destruction-of-dam|newspaper=The Guardian|date=2023-06-06|accessdate=2025-12-21|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Dan|last=Sabbagh}}</ref> Kljub umiku ruska vojska še vedno zaseda položaje na levi strani Dnepra v neposredni bližini mesta. Herson redno obstreljujejo s topništvom.<ref>{{Navedi splet|title=Kherson — a city under siege on Ukraine's 1,000km frontline|url=https://euobserver.com/ukraine/ard2c819d2|website=EUobserver|date=2024-02-01|accessdate=2025-12-21|language=en}}</ref> Od maja 2024 pa hkrati izvajajo še obsežno teroristično kampanjo sistematičnih napadov na civiliste z droni, za kar se je uveljavilo ime [[človeški safari]]. Do marca 2025 je frekvenca napadov z droni narastla na 600-700 napadov na teden.<ref name=":0" /> Zaradi teh razmer, ki jih povzroča Rusija, se je prebivalstvo mesta s predvojnih 280.000 skrčilo na le 60.000.<ref name=":0" /> == Etimologija == Mesto so poimenovali po mestni koloniji [[Herson (kolonija)|Herson]] (''Chersonesos'') na [[Krim (polotok)|Krimu]], kot prvo mesto [[Grški načrt|Grškega projekta]] [[Grigorij Potemkin|Grigorija Potemkina]] in Katarine Velike. Antično ime 'Chersonese' izhaja iz starogrške besede Χερσόνησος 'chersonesos', kar pomeni ''[[polotok]]'', ''[[obala]]''.<ref name="jank_1998" /><ref name="luci_2014" /> == Demografija == === Etnična pripadnost === Po [[popis prebivalstva Ukrajine (2001)|narodnem popisu prebivalstva Ukrajine (2001)]] so [[etnična skupina|etnične skupine]], ki živijo znotraj Hersona: * [[Ukrajinci]] – 76,6 % * [[Rusi]] – 20,0 % * ''drugi'' – 3,4 % === Jeziki === {|class="wikitable" ! rowspan="2" |Jezik ! colspan="2" |% |- ! [[popis prebivalstva Ruskega imperija|1897]]<ref name="spl7" /> !! [[popis prebivalstva Ukrajine (2001)|2001]]<ref name="spl8" /> |- | [[Ukrajinščina]]||19,6 ||53,4 |- | [[Ruščina]]||47,2 ||45,3 |- | [[Jidiš]]||29,1 || |- | [[Poljščina]]||1,7 || |- | [[Nemščina]] ||0,7 || |} === Prebivalstvo === {|class=wikitable |+ ! |Leto ! |Št. prebivalcev |----- |1790 |24.000 |----- |1926 |58.000 |----- |1939 |97.000 |----- |1959 |158.000 |----- |1981 |361.000 |----- |2004 |354.000 |----- |2007 |329.000 |- |2020 |283.338 |- |2025 |60.000 |+ |} == Podnebje == Po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni razvrstitvi]] ima Herson [[vlažno celinsko podnebje]] (''Dfa'').<ref name="peel_2007" /> {{Weather box |width=auto |location=Herson (1991–2020, ekstremi 1955–''sedanjost'') |metric first=yes |single line=yes |Jan record high C=15.2 |Feb record high C=18.6 |Mar record high C=22.7 |Apr record high C=32.0 |May record high C=37.7 |Jun record high C=39.5 |Jul record high C=40.5 |Aug record high C=40.7 |Sep record high C=36.4 |Oct record high C=32.0 |Nov record high C=21.8 |Dec record high C=17.2 |year record high C=40.7 |Jan high C=1.4 |Feb high C=3.1 |Mar high C=8.8 |Apr high C=16.5 |May high C=22.9 |Jun high C=27.5 |Jul high C=30.3 |Aug high C=30.1 |Sep high C=23.7 |Oct high C=16.1 |Nov high C=8.4 |Dec high C=3.3 |year high C=16.0 |Jan mean C=-1.6 |Feb mean C=-0.6 |Mar mean C=4.1 |Apr mean C=10.6 |May mean C=16.7 |Jun mean C=21.2 |Jul mean C=23.8 |Aug mean C=23.3 |Sep mean C=17.5 |Oct mean C=10.9 |Nov mean C=4.7 |Dec mean C=0.4 |year mean C=10.9 |Jan low C=-4.4 |Feb low C=-3.8 |Mar low C=0.0 |Apr low C=5.0 |May low C=10.6 |Jun low C=15.3 |Jul low C=17.5 |Aug low C=16.7 |Sep low C=11.8 |Oct low C=6.3 |Nov low C=1.6 |Dec low C=-2.2 |year low C=6.2 |Jan record low C=-26.3 |Feb record low C=-24.4 |Mar record low C=-20.2 |Apr record low C=-7.9 |May record low C=-1.5 |Jun record low C=5.5 |Jul record low C=9.2 |Aug record low C=6.6 |Sep record low C=-5.0 |Oct record low C=-7.6 |Nov record low C=-16.2 |Dec record low C=-22.2 |year record low C=-26.3 |precipitation colour=green |Jan precipitation mm=33 |Feb precipitation mm=28 |Mar precipitation mm=30 |Apr precipitation mm=32 |May precipitation mm=43 |Jun precipitation mm=59 |Jul precipitation mm=44 |Aug precipitation mm=29 |Sep precipitation mm=38 |Oct precipitation mm=36 |Nov precipitation mm=34 |Dec precipitation mm=38 |year precipitation mm=444 |Jan snow depth cm=2 |Feb snow depth cm=3 |Mar snow depth cm=1 |Apr snow depth cm=0 |May snow depth cm=0 |Jun snow depth cm=0 |Jul snow depth cm=0 |Aug snow depth cm=0 |Sep snow depth cm=0 |Oct snow depth cm=0 |Nov snow depth cm=0 |Dec snow depth cm=1 |year snow depth cm=3 |Jan rain days=9 |Feb rain days=7 |Mar rain days=9 |Apr rain days=12 |May rain days=11 |Jun rain days=11 |Jul rain days=9 |Aug rain days=6 |Sep rain days=9 |Oct rain days=9 |Nov rain days=12 |Dec rain days=10 |year rain days=114 |Jan snow days=11 |Feb snow days=10 |Mar snow days=6 |Apr snow days=0 |May snow days=0 |Jun snow days=0 |Jul snow days=0 |Aug snow days=0 |Sep snow days=0 |Oct snow days=0.3 |Nov snow days=4 |Dec snow days=8 |year snow days=39 |Jan humidity=85.5 |Feb humidity=82.1 |Mar humidity=77.1 |Apr humidity=68.5 |May humidity=64.8 |Jun humidity=65.3 |Jul humidity=62.1 |Aug humidity=60.7 |Sep humidity=68.4 |Oct humidity=76.4 |Nov humidity=84.9 |Dec humidity=86.8 |year humidity=73.6 |Jan sun=63.7 |Feb sun=82.7 |Mar sun=134.2 |Apr sun=193.3 |May sun=275.8 |Jun sun=294.7 |Jul sun=318.5 |Aug sun=301.5 |Sep sun=228.4 |Oct sun=153.8 |Nov sun=77.6 |Dec sun=50.1 |year sun=2174.3 |source 1=Pogoda.ru.net<ref name="pogoda" /> |source 2=[[Svetovna meteorološka organizacija]] (vlažnost in osončenje 1981–2010)<ref name="WMOCLINO" /> |date=April 2012}} == Transport == === Železnica === [[slika:Kherson RWS.jpg|thumbnail|{{ill|Železniška postaja Herson|uk|Херсон (станція)}}]] Herson je povezan z nacionalno železniško mrežo Ukrajine. Obstajajo dnevne povezave na dolge razdalje do [[Kijev]]a, [[Lvov]]a in drugih mest. === Zračni promet === Herson oskrbuje [[Mednarodno letališče Herson]]. Upravlja z betonsko vzletno-pristajalno stezo velikosti 2500 x 42 metrov, ki sprejme letala Boeing 737, Airbus 319/320 in helikopterje vseh serij. == Izobraževanje == [[slika:Monument to Ushakov in Kherson 01.jpg|thumb|{{ill|Državna pomorska akademija v Hersonu|uk|Херсонская государственная морская академия}}]] V mestu je 77 srednjih šol in 5 kolidžev. Je tudi 15 ustanov višjega izobraževanja, med katerimi so: * {{ill|Državna pomorska akademija v Hersonu|uk|Херсонская государственная морская академия}} * [[Državna univerza za kmetijstvo v Hersonu]] * [[Državna univerza v Hersonu]] * [[Narodna tehniška univerza v Hersonu]] * Mednarodna univerza za poslovanje in pravo Dokumentarni film ''[[Dixie Land (film)|Dixie Land]]'' so snemali v glasbeni šoli v Hersonu.<ref name="spl4" /> == Glavne znamenitosti == [[slika:Екатерининский собор в Херсоне DSC 6637 8 9 tonemapped.jpg|thumb|[[Cerkev svete Katarine, Herson|Cerkev svete Katarine]]]] * [[Cerkev svete Katarine, Herson|Cerkev svete Katarine]] je bila zgrajena v 1780-ih, verjetno po načrtih [[Ivan Jegorovič Starov|Ivana Starova]]. Vsebuje grobnico [[Grigorij Potemkin|Grigorija Potemkina]]. * Judovsko pokopališče – Herson je bil velika judovska skupnost, ustanovljena v sredini 19. stoletja.<ref name="spl5" /> * [[Televizijski stolp v Hersonu]] * [[Adžigolski svetilnik]], [[hiperboloidna struktura]], ki jo je oblikoval leta 1910 in zgradil leta 1911 [[Vladimir Grigorjevič Šuhov|Vladimir Šuhov]]. == Znane osebnosti == * [[Georgij Arkadjevič Arbatov]] (1923–2010), ruski politični znanstvenik.<ref name="levy_2010" /> * [[Maximilian Bern]] (1849–1923), nemški pisatelj in urednik * [[Sergej Bondarčuk]] (1920–1994), rusko-sovjetski filmski režiser, scenarist in igralec ukrajinskega rodu * Lev Davidovič Bronštejn – [[Lev Trocki]] (1879–1940), boljševiški revolucionar in marksistični teoretik se je rodil v vasi [[Bereslavka, Ukrajina|Bereslavka]], [[Hersonska gubernija]] * [[Ivan Abramovič Gannibal]] (1735–1801), ruski vojskovodja, ustanovitelj mesta * [[Juhim Golišev]] (1897–1970), ukrajinski slikar in skladatelj, povezan z [[dadaizem|dadaizmom]] v Berlinu * [[Mikola Grigorovič Grinko]] (1920–1989), ukrajinsko-sovjetski filmski igralec * [[Katerina Viktorovna Gandzjuk]] (1985–2018), ukrajinska aktivistka za državljanske pravice in boj proti korupciji * [[John Howard (filantrop)|John Howard]] (1726–1790), angleški filantrop in prenovitelj zaporov (umrl zaradi [[tifus]]a v Hersonu) * [[Mircea Ionescu-Quintus]] (1917–2017), romunski politik, pisatelj in pravnik * [[Pavlo Olegovič Iščenko]] (rojen 1992), ukrajinsko-izraelski boksar * [[Oleksandr Oleksandrovič Karavajev]] (rojen 1992), ukrajinski nogometaš * [[Jevgen Mefodijovič Kučerevski]] (1941–2006), ukrajinski nogometni trener, trener [[Dnipro Dnipropetrovsk|Dnipro Dnipropetrovska]] * [[Larisa Semjonovna Latinina]] (rojena 1934), ukrajinsko-sovjetska gimnastičarka, prva športnica, ki je prejela devet zlatih olimpijskih medalj * [[Tetjana Feliksivna Lisenko]], ukrajinsko-sovjetska gimnastičarka, prejemnica zlate medalje na gredi na [[Poletne olimpijske igre 1992|Poletnih olimpijskih igrah 1992]] v Barceloni * [[Samuil Mojisejevič Majkapar]] (1867-1938), ruski pianist * [[Nikocado Avocado|Nicholas Perry]] (rojen 1992), osebnost z družbenih omrežij, znana kot Nikocado Avocado * [[Sergij Volodimirovič Polunin]] (rojen 1989), ukrajinski baletnik<ref name="spl6" /> * [[Grigorij Potemkin]] (1739–1791), ruski vojskovodja, državnik, ustanovitelj mesta * Solomon Rosenbljum, kasneje znan kot poročnik [[Sidney Reilly]] (okoli 1873–1925), tajni agent in mednarodni pustolovec in playboy, ki ga je nekaj časa zaposlila britanska [[Secret Intelligence Service|obveščevalna služba]]. Naj bi navdihnil [[Ian Fleming|Iana Fleminga]] za njegov lik agenta [[James Bond|Jamesa Bonda]]. * [[Moše Šaret]] (1953–1955), rusko-izraelski politik, 2. [[Predsednik vlade Izraela]] * [[Sergej Stanišev]] (rojen 1966), bolgarski politik, 49. [[Predsednik vlade Bolgarije]] * [[Aleksander Vasiljevič Suvorov]] (1730–1800), ruski generalisim, ustanovitelj mesta * [[David Abramovič Tišler]] (1927–2014), rusko-sovjetski sabljač, prejemnik bronaste medalje v sabljanju moštveno na [[Poletne olimpijske igre 1956|Poletnih olimpijskih igrah 1956]] v Melbourneu * [[Mihail Tihonovič Jemcev]] (1930–2003), rusko-sovjetski kemik, pisatelj, disident == Pobratena mesta == Herson je član Mednarodne skupščine prestolnic in velikih mest. Ulica Zalaegerszeg in mikrorajon Šumen sta bila poimenovana tudi v čast dolgoletnih odnosov s [[pobrateno mesto|pobratenimi mesti]]. {| class="wikitable" ! colspan="2" align="center" |Pobratena mesta |- | [[slika:Mariupol coat.svg|20px]] [[Mariupol]] || {{UKR}} |- | [[slika:POL Rzeszów COA.svg|20px]] [[Rzeszów]] || {{POL}} |- | [[slika:HUN Zalaegerszeg Címer.svg|20px]] [[Zalaegerszeg]] || {{HUN}} |- | [[slika:Emblem of Shumen.svg|20px]] [[Šumen]] || {{BUL}} |- | [[Kent, Washington]] || {{USA}} |- | [[Zonguldak]] || {{TUR}} |} == Sklici == {{refbegin|2|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="7273762Kherson">{{in lang|uk}} {{navedi splet|url= https://www.pravda.com.ua/news/2020/11/16/7273762/|title= The mayor of Kherson became the people's deputy majoritarian|archive-url= https://web.archive.org/web/20201122092325/https://www.pravda.com.ua/news/2020/11/16/7273762/|archive-date= 22. novembra 2020|publisher= [[Ukrajinska Pravda]]|date= 16. november 2020|language= uk}}</ref> <ref name="admreform_2020_kherson_city">{{navedi splet|title= Херсонская громада|url= https://gromada.info/ru/obschina/herson/ |publisher= Портал об'єднаних громад України|language= ru|access-date= 26. septembra 2021 |archive-date= 27. avgusta 2021 |archive-url= https://web.archive.org/web/20210827064736/https://gromada.info/ru/obschina/herson/|url-status= live}}</ref> <ref name="luci_2014">{{sktxt|Lučik|2014|pp=492}}.</ref> <ref name="jank_1998">{{sktxt|Janko|1998|pp=373}}.</ref> <ref name="levy_2010">{{sktxt|Levy|2010}}.</ref> <ref name="nov0">{{navedi novice|date= 17. julij 2020|title= Про утворення та ліквідацію районів. Постанова Верховної Ради України № 807-ІХ.|language= uk|website= [[Golos Ukrajini]]|url= http://www.golos.com.ua/article/333466|access-date= 3. oktobra 2020|archive-date= 9. julija 2021 |archive-url= https://web.archive.org/web/20210709121303/http://www.golos.com.ua/article/333466|url-status= live}}</ref> <ref name="nov1">{{navedi novice |date= 26. februar 2022|title= Fighting under way near Kherson, Mykolaiv, Odessa - Ukrainian official|language= en|work= Reuters|url= https://www.reuters.com/world/europe/fighting-under-way-near-kherson-mykolaiv-odessa-ukrainian-official-2022-02-26/|access-date= 26. februarja 2022|archive-date= 26. februarja 2022|archive-url= https://web.archive.org/web/20220226124808/https://www.reuters.com/world/europe/fighting-under-way-near-kherson-mykolaiv-odessa-ukrainian-official-2022-02-26/|url-status= live}}</ref> <ref name="nov2">{{sktxt|Oliphant|2022}}.</ref> <ref name="nov3">{{navedi novice|title= Crowds take to the streets of Kherson|url= https://www.bbc.com/news/live/world-europe-60717902?ns_mchannel=social&ns_source=twitter&ns_campaign=bbc_live&ns_linkname=622dea0bec502b53cd481f73%26Crowds%20take%20to%20the%20streets%20of%20Kherson%262022-03-13T13%3A04%3A19.307Z&ns_fee=0&pinned_post_locator=urn:asset:dcd30118-4d6d-441c-bc80-70a2ff988254&pinned_post_asset_id=622dea0bec502b53cd481f73&pinned_post_type=share|access-date= 13. marca 2022|work= BBC News|date= 13. marec 2022|language= en-gb}}</ref> <ref name="peel_2007">{{sktxt|Peel|Finlayson|McMahon|2007}}</ref> <ref name="pogoda">{{navedi splet|url= http://www.pogodaiklimat.ru/climate/33902.htm|title= Pogoda.ru.net|access-date= 8. novembra 2021|language= ru|date= maj 2011|url-status= live|archive-url= https://web.archive.org/web/20191214010036/http://www.pogodaiklimat.ru/climate/33902.htm|archive-date= 14. decembra 2019|df= dmy-all}}</ref> <ref name="spl1">{{navedi splet|title= Чисельність наявного населення України (Trenutno število prebivalstva Ukrajine)|language= uk|publisher= [[Državna statistična služba Ukrajine]]|accessdate= 11. julija 2021|url= http://database.ukrcensus.gov.ua/PXWEB2007/ukr/publ_new1/2021/zb_chuselnist%202021.pdf|archive-date= 2022-04-14|archive-url= https://web.archive.org/web/20220414103552/http://database.ukrcensus.gov.ua/PXWEB2007/ukr/publ_new1/2021/zb_chuselnist%202021.pdf|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl2">{{navedi splet|url= http://www.ppu.gov.ua/|title= Uradna spletna stran|archive-url= https://web.archive.org/web/20160303182859/http://www.ppu.gov.ua/|archive-date= 3. marca 2016|publisher= [[Predstavništvo Predsednika Ukrajine v Avtonomni republiki Krim]]}}</ref> <ref name="spl3">{{navedi splet|url= https://www.politico.eu/newsletter/london-playbook/kherson-falls-kyiv-under-fire-mariupol-tragedy/|title= Kherson falls — Kyiv under fire — Mariupol tragedy|date= 3. marec 2022|accessdate= 3. marca 2022|language= en}}</ref> <ref name="spl4">{{navedi splet|last1= Bondarčuk|first1= Roman|authorlink1= Roman Leonidovič Bondarčuk|url= https://cineuropa.org/en/film/331893/|title= Dixie Land|website= Cineuropa|date= |access-date= 24. februarja 2021 |archive-date= 8. maja 2021|archive-url= https://web.archive.org/web/20210508231800/https://www.cineuropa.org/en/film/331893/|url-status= live}}</ref> <ref name="spl5">{{navedi splet|title= KHERSON|url= http://www.jewishencyclopedia.com/articles/9297-kherson|publisher= JewishEncyclopedia.com|access-date= 19. avgusta 2012|url-status= live|archive-url= https://web.archive.org/web/20120922163318/http://jewishencyclopedia.com/articles/9297-kherson|archive-date= 22. septembra 2012|df= dmy-all}}</ref> <ref name="spl6">{{sktxt|Hattenstone|2019}}.</ref> <ref name="spl7">{{navedi splet|url= http://pop-stat.mashke.org/empire1897-cities.htm|title= Национальный состав населения городов (по языку)|archive-url= https://web.archive.org/web/20150813220037/http://pop-stat.mashke.org/empire1897-cities.htm|archive-date= 13. avgusta 2015 }} Всероссийская перепись населения 1897</ref> <ref name="spl8">{{navedi splet|url= http://database.ukrcensus.gov.ua/MULT/Dialog/varval.asp?ma=19A050501_02_065&ti=19A050501_02_065.%20%D0%EE%E7%EF%EE%E4%B3%EB%20%ED%E0%F1%E5%EB%E5%ED%ED%FF%20%E7%E0%20%F0%B3%E4%ED%EE%FE%20%EC%EE%E2%EE%FE,%20%D5%E5%F0%F1%EE%ED%F1%FC%EA%E0%20%EE%E1%EB%E0%F1%F2%FC%20(1,2,3,4)&path=../Database/Census/05/01/&lang=1&multilang=uk|title= Ukrainian census in Kherson Oblast}}. {{slepa povezava|date= marec 2022|bot= InternetArchiveBot|fix-attempted= yes}}. State Statistics Service.</ref> <ref name="spl9">{{navedi splet|date= 17. julij 2020|title= Нові райони: карти + склад|url= https://www.minregion.gov.ua/press/news/novi-rajony-karty-sklad/|publisher= Ministrstvo za razvoj skupnosti in ozemelj Ukrajine|language= uk|access-date= 26. septembra 2021|archive-date= 2. marca 2021|archive-url= https://web.archive.org/web/20210302224321/https://www.minregion.gov.ua/press/news/novi-rajony-karty-sklad/|url-status= live}}</ref> <ref name="WMOCLINO">{{navedi splet|archive-url= https://web.archive.org/web/20210717143555/https://www.ncei.noaa.gov/pub/data/normals/WMO/1981-2010/RA-VI/Ukraine/12.6.%20WMO_Normals_Excel_Template%20%282%29.xls|archive-date= 17. julija 2021|url= https://www.ncei.noaa.gov/pub/data/normals/WMO/1981-2010/RA-VI/Ukraine/12.6.%20WMO_Normals_Excel_Template%20(2).xls|title= World Meteorological Organization Climate Normals for 1981–2010|publisher= [[Svetovna meteorološka organizacija]]|access-date= 17. julija 2021|language= en}}</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|2|normalfont=yes}} * {{navedi knjigo|last1= Janko|first1= Mikola Timofijovič|url= https://archive.org/details/topon1998|title= Топонімічний словник України: словник-довідник|date= 1998|publisher= Znannja|location= Kijev|isbn= 5-7707-9443-7}} * {{citat|last1= Levy|first1= Clifford J.|url= https://www.nytimes.com/2010/10/03/world/europe/03arbatov.html|title= Georgi A. Arbatov, a Bridge Between Cold War Superpowers, Is Dead at 87|date= 2. oktober 2010|archive-url= https://web.archive.org/web/20150206025632/http://www.nytimes.com/2010/10/03/world/europe/03arbatov.html|archive-date= 6. februarja 2015|journal= [[The New York Times]]|accessdate= 4. oktobra 2010|language= en}} * {{navedi splet|last1= Hattenstone|first1= Simon|url= https://www.theguardian.com/stage/2019/mar/07/sergei-polunin-sacked-putin-tattoo-interview|title= Self-destructive dance superstar Sergei Polunin: 'Ukraine put me on a list of terrorists'|website= [[TheGuardian.com]]|date= 7. marec 2019|access-date= 7. februarja 2022|archive-date= 6. februarja 2022|archive-url= https://web.archive.org/web/20220206160535/https://www.theguardian.com/stage/2019/mar/07/sergei-polunin-sacked-putin-tattoo-interview|url-status= live|language= en}} * {{navedi knjigo|last1= Lučik |first1=Vasil Viktorovič |url= https://archive.org/details/etymol2014|title= Етимологічний словник топонімів України|date= 2014|publisher= VC »Akademija«|location= Kijev|isbn= 978-966-580-454-3}} * {{navedi novice|last1= Oliphant|first1= Roland|url= https://www.telegraph.co.uk/world-news/2022/03/02/vladimir-putin-set-cut-ukraine-two-key-city-kherson-falls-russians/|title= Vladimir Putin set to 'cut Ukraine in two' as key city of Kherson falls to Russians|newspaper= The Telegraph|date= 2. marec 2022|accessdate= 3. marca 2022}} * {{citat|last1= Peel|first1= M. C.|last2= Finlayson|first2= B. L.|last3= McMahon|first3= T. A.|date= 2007|title= Updated world map of the Köppen&ndash;Geiger climate classification|journal= [[Hydrology and Earth System Sciences]]|volume= 11|issue= 5|pages= 1633–1644|doi= 10.5194/hess-11-1633-2007|bibcode= 2007HESS...11.1633P|url= http://www.hydrol-earth-syst-sci.net/11/1633/2007/hess-11-1633-2007.pdf|issn= 1027-5606|url-status= live|archive-url= https://web.archive.org/web/20120203170339/http://www.hydrol-earth-syst-sci.net/11/1633/2007/hess-11-1633-2007.pdf|archive-date= 3. februar 2012|df= dmy-all|doi-access= free}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Kherson|Herson}} <!-- {{Wikislovar|Kherson|Herson}} --> * [http://www.mapofukraine.net/kherson/kherson-ukraine.html Pictures of Kherson] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180129193407/http://www.mapofukraine.net/kherson/kherson-ukraine.html |date= 29 januarja 2018 }} {{in lang|en}} * [http://www.city.kherson.ua/ Spletna stran mestne uprave Hersona] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090331083355/http://www.city.kherson.ua/ |date=2009-03-31 }} {{in lang|uk}} * [http://www.cun-kh.at.ua/ Hersonski patrioti] {{in lang|uk}} * [http://guide.kherson.ua/ Kherson info&shopping] {{in lang|ru}} * [http://ingvarr.net.ru/photo/235 Fotografije iz Hersona] {{in lang|ru}} * [http://www.yadvashem.org/untoldstories/database/index.asp?cid=243 Poboj judov v Hersonu] med 2. svetovno vojno, na spletni strani [[Jad Vašem]]a. {{in lang|en}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pristanišča v Rusiji]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1778]] [[Kategorija:Mesta v Ukrajini]] [[Kategorija:Hersonska oblast]] [[Kategorija:Pristanišča v Ukrajini]] j149xsj1aeby8clb97hpaux6sa2bnfg Dvoboj (Čehov) 0 516218 6748887 6700559 2026-09-10T21:22:39Z Yerpo 8417 {{drugipomeni2}} 6748887 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Dvoboj}} {{italic title}} {{Infobox book <!-- See [[Wikipedia:WikiProject Novels]] or [[WikipediaWikiProject Books]] --> | name = Dvoboj | title_orig = Дуэль | translator = | image = | caption = | author = [[Anton Pavlovič Čehov]] | cover_artist = | country = Rusija | language = ruski | series = | genre = [[povest]] | publisher = ''[[Novoje vremja]]'' | release_date = 1891 | english_release_date = | media_type = tisk ([[mehka vezava|mehka]] in [[trda vezava]]) | pages = | isbn = | oclc = | preceded_by = | followed_by = }} '''''Dvoboj''''' ({{lang-ru|Дуэль|translit=Duél'}}) je [[povest]] [[Anton Pavlovič Čehov|Antona Pavloviča Čehova]], ki je prvič izšla leta 1891 v [[časopis]]u ''[[Novoje vremja]]'' (»Novi čas«).<ref>{{navedi knjigo |title=Anton Chekhov: Seven Short Novels; Introduction |last=Makanowitzky |first=Barbara |year= 1971|publisher=W. W. Norton & Company |isbn=0393005526 |pages=10–11 |accessdate=June 24, 2012 |url=https://books.google.com/books?id=JLZ6FY9R3TkC&q=the+duel+chekhov&pg=PA10}}</ref> ==Zgodba== Osrednja lika novele sta Nadežda Fjodorovna in državni uradnik Ivan Lajevski, ljubimca, ki iz [[Sankt Peterburg|Sankt Peterburga]] pobegneta v [[Abhazija|Abhazijo]] na južnem [[Kavkaz]]u. Tam se naselita v majhnem kraju, kjer se hitro razve, da je Nadežda poročena z drugim moškim. V mestecu, kjer so [[morala]] in družbene vrednote na prvem mestu, nista dobro sprejeta, k njuni nepriljubljenosti pa veliko pripomore hvalisavi Lajevski, ki so od znancev v mestu sposoja denar. Svojih dolgov ne plačuje redno in se kar naprej vrti v krogu laži. Poleg tega se njegova ljubezen do Nadežde ohladi, ta pa si najde dva druga kavalirja, ki se potegujeta za njeno naklonjenost. Nadeždin mož je medtem v Sankt Peterburgu umrl, Nadežda pa se po njegovi smrti ne želi ponovno poročiti. Lajevski gre še posebej na živce zoologu Nikolaju von Korenu, ki Lajevskega primerja z [[bacil|bacilom]], ki ga je potrebno odstraniti. Spor se nadaljuje tako dolgo, da si možaka napovesta [[dvoboj]]. Pred dvobojem se Lajevski odloči, da ne bo streljal na von Korena, in namerno zgreši. Von Koren pa je sicer nameraval ubiti Lajevskega, a ga je pred strelom zmotil [[duhovnik]], zaradi česar je njegov strel zgrešil. Dvoboj se je tako končal brez prelivanja krvi, življenje Lajevskega in Nadežde pa je temeljito spremenil. Lajevski se ponovno zaljubi v Nadeždo, s katero se nato poroči, von Koren pa pred odhodom iz mesta Lajevskemu prizna, da je v spremenjeni obliki prijeten mož, ki bo lahko bil njegov prijatelj. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{wikivir}} *[http://www.gutenberg.org/cache/epub/13505/pg13505.txt Dvoboj (e-knjiga na Projekt Gutenberg] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dela Antona Pavloviča Čehova]] [[Kategorija:Dela leta 1891]] [[Kategorija:Ruska književnost]] c49x8kadjcx6t0aetp0rz4bctv4l6xr Meshetski Turki 0 516269 6748893 6450749 2026-09-10T21:36:17Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748893 wikitext text/x-wiki {{razlikuj|Meshetijci}} {{infopolje Etnična skupina | group = Meshetski Turki | native_name = Ahıska Türkleri <br /> მესხეთის თურქები | flag = Fictitious flag of Meskhetian Turks 1.svg | flag_caption = Nacionalna zastava meshetskih Turkov | image = | image_caption = | pop = Samo izgnana populacija iz leta 1944: <br/> ocenjeno 400.000 leta 1990{{r|haza_1995}} <br /> (izključuje [[muhadžirji|muhadžirje]] pred letom 1944 v Turčiji) <br /><br /> samo trenutno deportirano prebivalstvo: <br /> 500.000-600.000{{r|aydi_2006-1}}{{r|sefe_2011-393}}{{r|spl0}}{{r|kanb_2009}}{{r|spl1}} <br />(izključuje potomce pred letom 1944 v Turčiji) | region1 = {{zastavadržave|Gruzija}} | pop1 = 1.500{{r|spl2}}{{r|aydi_2006-13}} | region2 = {{zastavadržave|Turčija}} | pop2 = 100.000-1,5 milijona (slednje vključno s potomci muhadžirjev iz 19. in 20. stoletja{{r|karc_2018}}{{r|spl3}} | region3 = {{zastavadržave|Kazahstan}} | pop3 = 150.000-250.000{{r|spl2}}{{r|aydi_2006-13}}{{r|karc_2018}} | region4 = {{zastavadržave|Azerbajdžan}} | pop4 = 90.000–130.000{{r|spl2}}{{r|aydi_2006-13}} | region5 = {{zastavadržave|Rusija}} | pop5 = 70.000–100.000{{r|aydi_2006-13}}{{r|spl2}}{{r|karc_2018}} | region6 = {{zastavadržave|Kirgizistan}} | pop6 = 42.000-55.000{{r|spl2}}{{r|aydi_2006-13}}{{r|karc_2018}} | region7 = {{zastavadržave|Uzbekistan}} | pop7 = 15.000-38.000{{r|aydi_2006-14}}{{r|spl2}}{{r|karc_2018}} | region8 = {{zastavadržave|Ukrajina}} | pop8 = 8.000-15.000{{r|spl2}}{{r|aydi_2006-14}}{{r|karc_2018}} | region9 = {{zastavadržave|ZDA}} | pop9 = 9.000-16.000{{r|aydi_2006-14}}{{r|spl2}} | region10 = {{zastavadržave|Severni Ciper}} | pop10 = 180{{r|spl2}} | languages = '''[[turška narečja#meshetsko turško narečje|meshetsko turško narečje]]''' <br /> [[azerbajdžanščina]] {{·}} [[ruščina]] {{·}} [[gruzinščina]] {{·}} [[kazaščina]] | religions = večinoma [[sunitizem]], manjšina [[šiitizem]]{{r|aydi_2006-15}}{{r|spl4}} | related-c = [[Gruzijci]] }} [[slika:Ahiska Turks in Karabük, Turkey.jpg|thumb|right|250px|Meshetski Turki v [[Karabük]]u, Turčija]] '''Meshetski Turki''', tudi '''turški Meshetijci''',{{r|dthm_1986}}{{r|geye_2009}}{{r|hill_2010}} '''ahiški Turki''' in '''turški Ahiski''',{{r|spl5}} ({{jezik-tr|Ahıska Türkleri}}{{r|spl6}}{{r|spl7}} {{lang-ka|მესხეთის თურქები}} ''Meskhetis t'urk'ebi'') so etnična podskupina [[Turki|Turkov]], ki so nekdaj naseljevali regijo [[Mesheti]] v [[Gruzija|Gruziji]], vzdolž meje s [[Turčija|Turčijo]]. Turška prisotnost v Meshetiju se je začela s [[kavkaška kampanja Lale Mustafe paše|turško vojaško odpravo leta 1578]],{{r|aydi_2006-4}} čeprav so se turška plemena naselila v regiji že v 11. in 12. stoletju.{{r|aydi_2006-4}} Meshetski Turki so sedaj zelo razpršeni po [[posovjetske države|nekdanji Sovjetski zvezi]] (pa tudi v Turčiji in [[Združene države Amerike|ZDA]]) zaradi [[izselitev prebivalstva v Sovjetski zvezi|prisilnih deportacij]] med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]]. Tedaj se je [[Sovjetska zveza]] pripravljala na sprožitev pritiska proti Turčiji in [[Josif Stalin|Stalin]] je želel počistiti strateško turško prebivalstvo v Meshetiju, ki bi bil verjetno sovražen do sovjetskih namenov.{{r|benn_1983-30}} Leta 1944 so meshetske Turke obtožili tihotapljenja, razbojništva in vohunjenja v sodelovanju s svojimi sorodniki čez turško mejo. Stalin jih je leta 1944 izgnal iz Gruzije in soočili so se z diskriminacijo in kršitvami človekovih pravic pred in po deportaciji.{{r|spl8}} Približno 115.000 meshetskih Turkov so deportirali v [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]], pozneje pa se jih je le nekaj sto lahko vrnilo v Gruzijo, saj Gruzija ne dovoljuje [[repatriacija|repatriacije]]. Tisti, ki so se leta 1990 preselili v [[Ukrajina|Ukrajino]], so se naselili v [[barakarsko naselje|barakarskih naseljih]], kjer živijo sezonski delavci.{{r|spl8}} == Izvor in izrazi == [[slika:Meskhetian Turks with banner.jpg|thumb|right|250px|Meshetski/ahiški Turki držijo transparent z napisom »Osmanski vnuki: ahiški Turki« (''Osmanlıların Torunları: Ahıskalı Türkler'')]] Večina meshetskih Turkov se opredeljuje kot potomci [[Osmansko cesarstvo|osmanskih]] naseljencev.{{r|glue_2005}} Progruzijsko zgodovinopisje tradicionalno trdi, da so meshetski Turki, ki govorijo [[Kars|karško]] narečje [[turščina|turškega jezika]] in pripadajo [[hanafijski madhab|hanafijskemu madhabu]] [[sunitizem|sunitizma]], preprosto [[turkizacija|turkizirani]] [[Meshetijci]] (etnografska podskupina [[Gruzijci|Gruzijcev]]), spreobrnjeni v [[islam]] v obdobju med 16. stoletjem in letom 1829, ko je bila regija [[Samche-Džavaheti]] (zgodovinski Mesheti) pod oblastjo Osmanskega cesarstva.{{r|haza_1995-195}} Vendar je ruski antropolog in zgodovinar, profesor [[Anatolij Mihajlovič Hazanov|Anatolij Hazanov]], nasprotoval progruzijski pripovedi in dejal, da: {{quotation|je povsem mogoče, da so privrženci tega [progruzijskega] stališča preveč poenostavili etnično zgodovino skupine, še posebej, če se jo primerja z drugo muslimansko gruzijsko skupino, [[Adžarci]], ki so kljub spreobrnitvi v islam obdržali, ne samo [[gruzinščina|gruzijski jezik]], do neke mere pa tudi gruzijsko tradicionalno kulturo in samoidentifikacijo. V nasprotju s tem je bila tradicionalna kultura meshetskih Turkov, čeprav je vsebovala nekaj gruzijskih elementov, podobna turški.{{r|haza_1995-195}}}} Antropologinja Kathryn Tomlinson je poudarila, da je bila v sovjetskih dokumentih o deportacijah meshetskih Turkov leta 1944 skupnost zaradi njihove vere islama omenjana preprosto kot »Turki«, in ne samo oni, ampak so bili kot Turki navedeni tudi vsi muslimani Gruzije in so po njihovi drugi deportaciji iz [[Uzbekistan]]a izumili izraz »meshetski Turki«.{{r|toml_2005-111}} Po besedah Ronalda Wixmana se je izraz »meshetski« začel uporabljati šele v poznih 1950-ih.{{r|wixm_1984-134}} Dejansko večina meshetskih Turkov same sebe imenuje preprosto »Turki« ali »ahiški Turki« ({{jezik-tr|Ahıska Türkleri}}), kar pomeni »Turki regije Ahiska«. Meshetijci včasih trdijo, da so bili srednjeveški [[Kumani]]-[[Kipčaki]] v Gruziji ([[Kipčaki v Gruziji]]) morda eden od njihovih možnih prednikov.{{r|yunu_1999}} Po mnenju zgodovinarjev je manj verjetno, ker je del Kipčakov med [[mongolska invazija na Gruzijo|invazijo Mongolov]] zapustil Gruzijo, drugi pa so se pridružili [[Mongoli|Mongolom]]. == Zgodovina == [[slika:Kingdom_of_Georgia_after_dissolution_as_a_unified_state,_1490_AD.svg|thumb|right|250px|[[Samche-Saatabago]] (Mesheti) v poznem 15. stoletju.]] [[slika:Distribution of Meskhetian Turks in Georgia 1926.png|thumb|right|250px|right|Površina porazdelitve meshetskih Turkov znotraj [[Gruzijska sovjetska socialistična republika|Gruzijske SSR]], 1926.]] === Osmansko osvajanje === Z [[Amasijski mir|Amasijskim mirom]] (1555) so Mesheti razdelili na dva dela, pri čemer so [[Safavidi]] obdržali vzhodni del, Osmani pa zahodni.{{r|mika_2015}} Leta 1578 so Osmani [[kavkaška kampanja Lale Mustafe paše|napadli]] posesti [[safavidska Gruzija|Safavidov v Gruziji]], kar je sprožilo [[osmansko-safavidska vojna (1578-1590)|osmansko-safavidsko vojno 1578-1590]], do leta 1582 pa so Osmani imeli v posesti vzhodni (safavidski) del Meshetija.{{r|floo_2001}} Safavidi so ponovno pridobili nadzor nad vzhodnim delom Meshetija v začetku 17. stoletja.{{r|floo_2001}} Vendar pa je z [[Zuhabski mir|Zuhabskim mirom]] (1639) ves Mesheti padel pod osmanski nadzor, kar je končalo iranske poskuse, da bi ponovno zavzeli regijo.{{r|toml_2005-110}}{{r|floo_2001}} Po koncu [[rusko-turška vojna (1828–1829)|rusko-turške vojne]] leta 1829 so bile dežele zgodovinskega Meshetija razdeljene na dva dela (v skladu z [[Odrinski mir (1829)|Odrinskim mirom]]). [[Samche]] in [[Džavaheti]] sta postala del Rusije. Med letoma 1829 in 1917 je bil Mesheti del [[Tifliska gubernija|Tifliske gubernije]], nato pa je bil za kratek čas del [[Demokratična republika Gruzija|Demokratične republike Gruzije]] (1918–1921). Od leta 1921 do 1991 je bil del [[Gruzijska sovjetska socialistična republika|Gruzijske SSR]].{{r|ogli_2014}} === Sovjetska vladavina === ==== Deportacija iz Gruzije v Srednjo Azijo leta 1944 ==== {{glej|deportacija meshetskih Turkov}} 15. novembra 1944 je tedanji [[generalni sekretar centralnega komiteja Komunistične partije Sovjetske zveze|generalni sekretar CK]] [[Komunistična partija Sovjetske zveze|KPSZ]], Stalin, ukazal deportacijo več kot 115.000 meshetskih Turkov iz njihove domovine, ki so jih na skrivaj pregnali z domov in zgnali v železniške vagone.{{r|UNHCR_1999b-20}}{{r|mina_2002-1240}} Od lakote, žeje in mraza je umrlo od 30.000 do 50.000 deportirancev, kar je bila neposredna posledica deportacij in pomanjkanja, ki so jih utrpeli v izgnanstvu.{{r|poli_2004-155}}{{r|mina_2002-1240}} Sovjetski stražarji so meshetske Turke vrgli na železniške tire po obsežni regiji, pogosto brez hrane, vode ali zavetja. Po [[popis prebivalcev v Sovjetski zvezi (1989)|sovjetskem popisu prebivalcev leta 1989]] je v Uzbekistanu živelo 106.000 meshetskih Turkov, v [[Kazahstan]]u 50.000 in v [[Kirgizistan]]u 21.000.{{r|UNHCR_1999b-20}} V nasprotju z drugimi narodnostmi, izgnanimi med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]], za deportacijo meshetskih Turkov ni bil naveden noben razlog in je ostal tajen do leta 1968.{{r|benn_1983-30}} Šele leta 1968 je sovjetska vlada končno priznala, da so bili meshetski Turki izgnani. Razlog za deportacijo meshetskih Turkov je bil, ker se je Sovjetska zveza leta 1944 pripravljala na začetek pritiska proti [[Turčija|Turčiji]].{{r|benn_1983-30}} Junija 1945 je [[Vjačeslav Mihajlovič Molotov|Molotov]], ki je bil tedaj minister za zunanje zadeve, turškemu veleposlaniku v Moskvi predstavil zahtevo po predaji treh [[Anatolija|anatolskih]] provinc – [[Kars (provinca)|Kars]], [[Ardahan (provinca)|Ardahan]] in [[Artvin (provinca)|Artvin]].{{r|benn_1983-30}} Ker se je Moskva pripravljala podpreti tudi [[Armenija|armenske]] terjatve do več drugih anatolskih provinc, se je zdela vojna proti Turčiji možna in Stalin je želel očistiti strateško gruzijsko-turško mejo, kjer so bili naseljeni meshetski Turki in, ki bi bili verjetno sovražni do takšnih sovjetskih namenov.{{r|benn_1983-30}} Za razliko od drugih deportiranih muslimanskih skupin, meshetske Turke niso rehabilitirali in jim ni bilo dovoljeno vrniti se v domovino. Aprila 1970 so voditelji turškega meshetskega nacionalnega gibanja zaprosili na turško veleposlaništvo v Moskvi za dovoljenje za emigracijo v Turčijo kot turški državljani, če bo sovjetska vlada vztrajno zavračala, da jim dovoli preselitev v Mesheti. Vendar je bil odgovor sovjetske vlade aretacija meshetskih voditeljev.{{r|benn_1983-31}} [[slika:Ahiska Turk woman and her child.jpg|thumb|right|250px|Meshetska turška ženska s svojim otrokom]] ==== Deportacija iz Uzbekistana v druge sovjetske države leta 1989 ==== {{glavni|ferganski pokol}} Leta 1989 so izbruhnili nemiri med meshetskimi Turki, ki so se naselili v Uzbekistanu, in domačimi [[Uzbeki]]{{r|UNHCR_1999b-20}} Nacionalistične zamere do Meshetijcev, ki so tekmovali z Uzbeki za vire v prenaseljeni [[Ferganska dolina|Ferganski dolini]], so kar zavrele. Na stotine meshetskih Turkov je bilo ubitih ali ranjenih, skoraj 1.000 posesti je bilo uničenih in na tisoče meshetskih Turkov je pobegnilo v [[izgnanstvo]].{{r|UNHCR_1999b-20}} Večina meshetskih Turkov, približno 70.000, je odšla v [[Azerbajdžan]], preostali del pa v različne regije [[Rusija|Rusije]] (zlasti [[Krasnodarski okraj]]), [[Kazahstan]]a, [[Kirgizistan]]a in [[Ukrajina|Ukrajine]]{{r|UNHCR_1999b-20}}{{r|UNHCR_1999b-21}} === Khojalyjski pokol === {{glavni|khojalyjski pokol}} Meshetski turški begunci, ki so bili preganjani v [[Srednja Azija|Srednji Aziji]], so bili preseljeni v [[Azerbajdžan]], kjer so se naselili v [[Khojaly]]ju, nato pa so jih skupaj z [[Azerbajdžanci]] masakrirali.{{r|hrwh_1994}} Ruska novinarka [[Viktorija Markovna Ivljeva|Viktorija Ivljeva]] je fotografirala mestne ulice, posute s trupli prebivalcev, vključno z ženskami in otroki.<ref>[[Viktorija Markovna Ivljeva|Victoria Ivleva]]. The corpses of people killed during the Armenian attack in the streets of the settlement of Khojaly, Nagorno-Karabakh, February 1992. [http://www.fotosoyuz.ru/ru/catalog/picture/&frnepu=~Q0~98~Q0~92~Q0~9O~Q0~95~Q0~92~Q0~90~20~Q0~92~Q0~O8~Q0~ON~Q1~82~Q0~OR~Q1~80~Q0~O8~Q1~8S~20~Q1~85~Q0~OR~Q0~O4~Q0~O6~Q0~O0~Q0~OO~Q1~8O&cntvat_pheCntr=10&vqFrnepu=33674976?picid=fs-IVLEVAYORK-04/02/411.jpg&cat=&search= Photograph 1] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120324034747/http://www.fotosoyuz.ru/ru/catalog/picture/%26frnepu%3D~Q0~98~Q0~92~Q0~9O~Q0~95~Q0~92~Q0~90~20~Q0~92~Q0~O8~Q0~ON~Q1~82~Q0~OR~Q1~80~Q0~O8~Q1~8S~20~Q1~85~Q0~OR~Q0~O4~Q0~O6~Q0~O0~Q0~OO~Q1~8O%26cntvat_pheCntr%3D10%26vqFrnepu%3D33674976?picid=fs-IVLEVAYORK-04%2F02%2F411.jpg&cat=&search=|date=24. marec 2012}}, [http://www.fotosoyuz.ru/ru/catalog/picture/&frnepu=~Q0~98~Q0~92~Q0~9O~Q0~95~Q0~92~Q0~90~20~Q0~92~Q0~O8~Q0~ON~Q1~82~Q0~OR~Q1~80~Q0~O8~Q1~8S~20~Q1~85~Q0~OR~Q0~O4~Q0~O6~Q0~O0~Q0~OO~Q1~8O&cntvat_pheCntr=10&vqFrnepu=33674976?picid=fs-IVLEVAYORK-04/02/412.jpg&cat=&search= Photograph 2] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120324034829/http://www.fotosoyuz.ru/ru/catalog/picture/%26frnepu%3D~Q0~98~Q0~92~Q0~9O~Q0~95~Q0~92~Q0~90~20~Q0~92~Q0~O8~Q0~ON~Q1~82~Q0~OR~Q1~80~Q0~O8~Q1~8S~20~Q1~85~Q0~OR~Q0~O4~Q0~O6~Q0~O0~Q0~OO~Q1~8O%26cntvat_pheCntr%3D10%26vqFrnepu%3D33674976?picid=fs-IVLEVAYORK-04%2F02%2F412.jpg&cat=&search=|date=24. marec 2012}}</ref> Opisala je meshetske Turke iz Khojalyja, ki so jih ujeli [[Armenci|armenski]] militanti. Udaril jo je armenski vojak in jo vzel za eno od ujetnikov, ko je pomagala meshetski Turkinji, ki je padla za množico s štirimi otroki, od katerih je bil eden ranjen in drugi novorojen.{{r|spl9}} === Vojna v Donbasu === Od maja 2014 je bilo zaradi [[Vojna v Donbasu|spopadov]] med [[Ukrajinske oborožene sile|vladnimi silami]] in proruskimi separatisti približno 2.000 meshetskih Turkov prisiljenih pobegniti iz svojih domov v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Predstavnik turške meshetske skupnosti v vzhodnem mestu [[Doneck]] Nebican Basatov je dejal, da so tisti, ki so pobegnili, poiskali zatočišče v Rusiji, Azerbajdžanu, Turčiji in različnih delih Ukrajine.{{r|spl8}} Več kot 300 meshetskih Turkov iz turško govoreče manjšine na vzhodu Ukrajine je prispelo v vzhodno turško [[Erzincan (provinca)|provinco Erzincan]], kjer bodo živeli v skladu z nedavno sprejetimi azilnimi ukrepi v državi.{{r|spl10}} == Demografija == [[slika:Meskhetian Turks in front of White House (Washington, ABD).jpg|thumb|right|250px|Ahiški Turki pred [[Bela hiša|Belo hišo]] v [[Washington]]u.]] Po [[popis prebivalcev v Sovjetski zvezi (1989)|sovjetskem popisu prebivalcev leta 1989]] je v Sovjetski zvezi živelo 207.502 Turkov.{{r|aydi_2006-1}} Vendar so sovjetske oblasti zabeležile številne meshetske Turke kot pripadnike drugih narodnosti, kot so »[[Azerbajdžanci|Azeri]]«, »[[Kazahi]]", »[[Kirgizi]] in »[[Uzbeki]]«.{{r|aydi_2006-1}} Zato uradni popisi ne kažejo nujno pravega odraza resničnega prebivalstva meshetskih Turkov. Glede na popis prebivalstva v Azerbajdžanu leta 2009 je v državi na primer živelo 38.000 Turkov, vendar pri popisu ni razlike med meshetskimi Turki in Turki iz Turčije, ki so postali državljani Azerbajdžana, saj sta obe skupini v uradnem popisu razvrščeni kot »Turki« ali »Azerbejdžanci«.{{r|spl11}} Glede na poročilo [[Visoki komisariat Združenih narodov za begunce|Visokega komisariata ZN za begunce]], objavljeno leta 1999, je v Azerbajdžanu živelo 100.000 meshetskih Turkov. Nedelujoči Bakujski inštitut za mir in demokracijo je leta 2001 navedel, da je v Azerbajdžanu živelo od 90.000 do 110.000 meshetskih Turkov, podobno tudi akademske ocene kažejo, da turška meshetska skupnost v Azerbajdžanu šteje od 90.000 do 110.000.{{r|UNHCR_1999a-14}}{{r|NATOPA}} V zadnjem času so se nekateri meshetski Turki v Rusiji, zlasti tisti v [[Krasnodar]]ju, soočili s sovražnostjo krajevnega prebivalstva. Krasnodarski meshetski Turki so utrpeli znatne kršitve človekovih pravic, vključno z odvzemom [[državljanstvo|državljanstva]]. Prikrajšane so jim državljanske, politične in socialne pravice ter jim je prepovedano imeti lastnino in zaposlovati se.{{r|bart_2002}} Tako je od leta 2004 veliko Turkov zapustilo [[Krasnodarski okraj]] in so se kot begunci naselili v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Veliko jih je v [[Dayton, Ohio|Dayton]]u v [[Ohio|Ohiu]], skoraj 1.300 posameznikov, Še vedno jim je prepovedana popolna repatriacija v Gruzijo.{{r|cosk_2009}} Vendar pa je v Gruziji [[rasizem]] proti meshetskim Turkom še vedno razširjen zaradi razlik v prepričanju in etničnih napetosti.{{r|nov0}} == Kultura == [[slika:Mosque Ahmedie in the Rabati Fortress.jpg|thumb|right|250px|Nekdanjo mošejo Ahmedije v bližini [[Ahalciški grad|Ahalciškega gradu (Rabati)]] so zgradili Osmani leta 1749.]] === Jezik in pisava === Meshetski Turki govorijo [[Vzhodna Anatolija, Turčija|vzhodnoanatolsko]] [[narečje]] [[turščina|turščine]], ki izvira iz regij [[Kars (provinca)|Kars]], [[Ardahan (provinca)|Ardahan]] in [[Artvin (provinca)|Artvin]].{{r|aydi_2006-23}} Turško meshetsko narečje si je izposojevalo tudi iz drugih jezikov (vključno iz [[azerbajdžanščina|azerbajdžanskega]], [[gruzinščina|gruzijskega]], [[kazaščina|kazaškega]], [[kirgiščina|kirgiškega]], [[ruščina|ruskega]] in [[uzbeščina|uzbeškega]]), s katerimi so bili meshetski Turki v stiku med [[Ruski imperij|rusko]] in [[Sovjetska zveza|sovjetsko]] oblastjo.<ref>{{Citation|title=Sürgünün 75. Yılında Ahıska Türkleri Belgeseli|url=https://www.youtube.com/watch?v=uHjDxo71Rk0 |archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211212/uHjDxo71Rk0| archive-date=2021-12-12 |url-status=live|language=en|access-date=2021-03-28}}{{cbignore}}</ref> Nekateri znanstveniki so predlagali domnevo o obstoju posebnega jezika meshetskih Turkov, ki pa ga podpira le del strokovnjakov za jezikoslovje – [[turkolog]]ov. Po tej teoriji se domneva, da je jezik meshetskih Turkov neposredno nadaljevanje staroturškega jezika, ki ga je v srednjem veku govorilo [[turški jeziki|turško]] govoreče prebivalstvo [[Anatolija|Anatolije]]. Do 85 % meshetskih Turkov tekoče govori ruščino. Za praktično zapisovanje jezika meshetskih Turkov se pogosto rabi [[cirilica]]. Tako se v slovarju, objavljenem leta 2011, uporablja [[ruska abeceda]] z dodatkom znakov Ғ ғ, Җ җ, Ө ө, Y ү, Ә ә.{{r|rass_2011}} Druga različica abecede je bila uporabljena v priročniku o osnovah islama, ki je bil objavljen v Istanbulu leta 2019 – tam so uporabljene dodatne črke Ғ ғ, Қ қ, Ў ў, Ҳ ҳ.{{r|ujsa_2019}} [[slika:Meskhetian Turk bride.jpg|thumb|right|250px|Meshetska turška nevesta v tradicionalnih oblačilih.]] === Religija === Večina meshetskih Turkov je [[sunitizem|sunitskih muslimanov]], manjšina pa [[šiitizem|šiitskih muslimanov]].{{r|aydi_2006-15}}{{r|spl4}} === Poroka === [[poroka|Poroke]] meshetskih Turkov so sestavljene iz tradicionalnega predloga ženinih staršev in, če nevestini starši predlog sprejmejo, se opravi [[zaroka|zaročna]] zabava ali ''nişan''. Vsi v ''nişanu'' dobijo obredno sladko pijačo, imenovano ''[[šerbet]]''. Dejanska poroka traja dva dni. Prvi dan nevesta zapusti svojo hišo, drugi dan pa se zgodi poroka. Preden nevesta vstopi v moževo hišo s peto na čevlju z nogo razbije dve plošči in na vrata nanese med. Ta tradicija služi namenu, da bi novima nevesti in ženinu zaželeli srečo v njunem zakonu. Na koncu poroke sledi ples, pri katerem moški in ženske plešejo ločeno. Na koncu imata mladoporočenca svoj zadnji ples, ki se imenuje '[[valček]]' in s tem zaključita poroko.{{r|mtih_2006}} == Znane osebnosti == [[slika:Omurbek Babanov, October 2011.jpeg|thumb|right|100px|[[Ömürbek Babanov]], milijarder, politik, nekdanji predsednik vlade Kirgizistana (2011-12).]] [[slika:Temur Kapadze.jpg|thumb|right|100px|[[Temur Kapadze]], nogometaš, menedžer [[Nogometna reprezentanca Uzbekistana|Nogometne reprezentance Uzbekistana]].]] [[slika:Omar Faig Nemanzadeh.jpg|thumb|right|100px|[[Ömər Faiq Nemanzadə]], publicist, novinar v Azerbajdžanu.]] Sledi seznam osebnosti meshetsko turškega porekla: * {{ill|Sima Ağayeva|az|Sima Ağayeva}} (rojena 1932), azerbajdžanska umetnica * [[Fatih Ahıskalı]] (rojen 1976), turški glasbenik{{r|spl12}} * [[Taner Akçam]] (rojen 1953), turški zgodovinar{{r|spl13}} * [[Celal Al]] (rojen 1984), turški igralec v ''[[Diriliş: Ertuğrul]]'' in ''[[Kuruluş: Osman]]''{{r|spl14}} * {{ill|Osman Server Atabek|tr|Osman Server Atabek}} (1886–1962), turški politik{{r|spl15}} * [[Aslan Atem]] (rojen 1991), turški rokoborec{{r|spl16}} * [[Refik Arif]], kazaški poslovnež * [[Tevfik Arif]] (rojen 1953), kazaško-turški milijarder, razvijalec nepremičnin, investitor s prebivališčem v ZDA{{r|spl17}}{{r|spl18}} * {{ill|Ali Fuat Azgur|tr|Fuat Azgur}} (1928–2012), turški pesnik{{r|spl19}} * [[Isgender Aznaurov]] (1956–1993), [[narodni heroj Azerbajdžana]] uzbeškega rodu, ki se je boril v [[prva vojna v Gorskem Karabahu|1. vojni v Gorskem Karabahu]]{{r|spl20}}{{r|spl21}}{{r|spl22}} * [[Ömürbek Babanov]] (rojen 1970), kirgiški milijonar, politik, [[predsednik vlade Kirgizistana]] (2011-2012){{r|spl23}} * [[Yusuf Rıza Bey]], osmanski vojak v posebnih enotah [[Teškilat-i mahsusa]] * {{ill|Ali Sami Boyar|tr|Ali Sami Boyar}} (1880–1967), turški slikar, muzeolog * {{ill|Erdoğan Çakıcı|tr|Erdoğan Çakıcı}} (1937–2017), turški igralec{{r|spl24}} * {{ill|Adil Əfəndiyev|az|Adil Əfəndiyev (tərcüməçi)}} (1907–1973), azerbajdžanski literarni kritik, prevajalec{{r|gasi_2017}}{{r|mese_2010}} * [[Ata Demirer]] (rojen 1972), turški filmski ustvarjalec, komik, igralec, glasbenik{{r|spl25}}{{r|spl26}} * {{ill|Şəfiqə Əfəndizadə|az|Şəfiqə Əfəndizadə}} (1882–1959), azerbajdžanska vzojiteljica, pisateljica, publicistka, novinarka, filantropka{{r|agez_2019}}{{r|memm_2012}}{{r|mese_2010}} * {{ill|Muharrem Ergin|tr|Muharrem Ergin}} (1923–1995), turški jezikoslovec, turkolog{{r|gasi_2019}} * {{ill|Cabbar Faiqov|az|Cabbar Faiqov}} (rojen 1963), aterbajdžanski vojaški zdravnik * {{ill|Aşıq Feydayi|az|Aşıq Feydayi}} (1783–????), azerbajdžanski [[ašik]] * {{ill|Əbdürrəhman Güləhmədov|az|Əbdürrəhman Güləhmədov}} (1908–????), azerbajdžanski znanstvenik, doktor kmetijskih znanosti * {{ill|Xalis Güləhmədov|az|Xalis Güləhmədov}}, azerbajdžanski znanstvenik, doktor kmetijskih znanosti * {{ill|Asif Hacılı|az|Asif Hacılı}} (rojen 1960), azerbajdžanski literarni kritik, folklorist * {{ill|Ahıskalı Ali Haydar|tr|Ahıskalı Ali Haydar}} (1870–1960), turški pravnik, duhovnik, sufi, mistik * [[Nijaz Anvarovič Iljasov]] (rojen 1995), ruski judoist, prejemnik medalj na [[Svetovno prvenstvo v judu|Svetovnih prvenstvih v judu]] leta [[Svetovno prvenstvo v judu 2018|2018]] in [[Svetovno prvenstvo v judu 2019|2019]] * [[Elvira Kamaloğlu]] (rojena 2001), turška rokoborka ukrajinskega rodu{{r|baka_2017}} * {{ill|Tohir Kapadze|ru|Кападзе, Тахир Вейсалович}} (rojen 1955), sovjetski in uzbeški nogometni trener * [[Temur Kapadze]] (rojen 1981), uzbeški nogometaš{{r|mese_2013}} * [[Handan Musaoğlu Kasa]], turški voditelj na [[TBMM TV]]{{r|spl27}} * [[Mediha Kayra]] (1902–2003), osmansko-turška pisateljica, učiteljica{{r|herz_2014}} * [[Abubekir Kurşumov]], ruski arhitekt, lastnik gradbenega podjetja KavkazStroyGrupp{{r|spl28}} * [[Movlud Miralijev]] (rojen 1974), azerbajdžanski judoist uzbeškega rodu{{r|spl29}}{{r|arif_2020}} * [[Muhtar Muhtarov]] (rojen 1986), kazaški nogometaš * [[Bahram Muzaffer]] (rojen 1986), uzbeški amaterski boksar{{r|spl30}} * [[Ömər Faiq Nemanzadə,]] (1872–1937), azerbajdžanski publicist, novinar{{r|piri_2005-6}}{{r|mese_2010}} * {{ill|Minur İsa Oğlu Mamedov|ru|Мамедов, Минур Иса оглы}} (1924–2012), ruski podčastnik, udeleženec [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vojne na vzhodni fronti]], trikratni nosilec [[red slave|reda slave]]{{r|boga_2018}} * [[Fatih Osmanlı]] (rojen 1979), kazaški igralec v turški zgodovinski drami ''[[Kuruluş: Osman]]''{{r|spl31}} * [[Buğra Öner]], turški profesionalni boksar{{r|spl32}} * [[Alptuğ Öner]], turški profesionalni boksar{{r|spl32}}{{r|spl33}} * [[Cüneyt Özdemir]] (rojen 1970), turški novinar, televizijski voditelj, producent{{r|spl34}} * [[Silahdar İbrahim Paşa]], osmanski državnik * [[Əhməd bəy Pepinov]] (1893–1938), azerbajdžanski državnik, minister za kmetijstvo, poslanec parlamenta Azerbajdžana{{r|piri_2005-60}}{{r|mese_2010}} * [[Mikail Suleymanov]], uzbeški igralec, tekstopisec, filmski režiser{{r|aliy_2018}} * [[Ravil Tagir]] (rojen 2003), turški nogometaš kazaškega rodu{{r|spl35}} * [[Fırat Tanış]] (rojen 1975), turški igralec{{r|spl36}} * [[Yalçın Topçu]] (rojen 1957), turški politik, nekdanji [[Ministrstvo za kulturo in turizem (Turčija)|minister za kulturo in turizem]] v letu 2015{{r|spl37}} * {{ill|Malik Muhlis Ugli|ru|Малик Мухлис Угли}} (rojen 1949), uzbeško-ruski vzgojitelj == Glej tudi == * [[turške skupnosti in manjšine v Osmanskem cesarstvu]] * [[Turki v Sovjetski zvezi]] * [[Turki v Gruziji]] * [[Turki v Rusiji]] * [[Meshetijci]] * [[Mesheti]] == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="agez_2019">{{sktxt|Agezova|2019}}.</ref> <ref name="aliy_2018">{{sktxt|Aliyev|2018}}.</ref> <ref name="arif_2020">{{sktxt|Arif|2020}}.</ref> <ref name="aydi_2006-1">{{sktxt|Aydıngün|Harding|Hoover|Kuznetsov|2006|pp=1}}.</ref> <ref name="aydi_2006-4">{{sktxt|Aydıngün|Harding|Hoover|Kuznetsov|2006|pp=4}}.</ref> <ref name="aydi_2006-13">{{sktxt|Aydıngün|Harding|Hoover|Kuznetsov|2006|pp=13}}.</ref> <ref name="aydi_2006-14">{{sktxt|Aydıngün|Harding|Hoover|Kuznetsov|2006|pp=14}}.</ref> <ref name="aydi_2006-15">{{sktxt|Aydıngün|Harding|Hoover|Kuznetsov|2006|pp=15}}.</ref> <ref name="aydi_2006-23">{{sktxt|Aydıngün|Harding|Hoover|Kuznetsov|2006|pp=23}}.</ref> <ref name="baka_2017">{{sktxt|Bakar|2017}}.</ref> <ref name="bart_2002">{{sktxt|Barton|Heffernan|Armstrong|2002|pp=9}}.</ref> <ref name="benn_1983-30">{{sktxt|Bennigsen|Broxup|1983|pp=30}}.</ref> <ref name="benn_1983-31">{{sktxt|Bennigsen|Broxup|1983|pp=31}}.</ref> <ref name="boga_2018">{{sktxt|Bogačjova|2018}}.</ref> <ref name="cosk_2009">{{sktxt|Coşkun|2009|pp=5}}.</ref> <ref name="dthm_1986">{{citat|date= 1986|title= Documents of the Helsinki Monitoring Groups in the U.S.S.R. and Lithuania (1976-1986)|page= 97|publisher= [[U.S. Government Printing Office]]}}.</ref> <ref name="floo_2001">{{sktxt|Floor|2001|pp=85}}.</ref> <ref name="gasi_2017">{{sktxt|Gasimov|2017|pp=86}}.</ref> <ref name="gasi_2019">{{sktxt|Gasimov|2019}}.</ref></ref> <ref name="geye_2009">{{sktxt|Geyer|Fitzpatrick|2009|pp=222}}.</ref> <ref name="glue_2005">{{sktxt|Glück|2005|pp=774}}.</ref> <ref name="haza_1995">{{sktxt|Hazanov|1995|pp=202}}.</ref> <ref name="haza_1995-195">{{sktxt|Hazanov|1995|pp=195}}.</ref> <ref name="herz_2014">{{sktxt|Herzog|2014|pp=154}}.</ref> <ref name="hill_2010">{{sktxt|Hille|2010|pp=241}}.</ref> <ref name="hrwh_1994">{{navedi knjigo|last1= Human Rights Watch/Helsinki (Organization : U.S.)|url= http://archive.org/details/azerbaijanseveny00huma|title= Azerbaijan : Seven years of conflict in Nagorno-Karabakh|date= 1994|publisher= Human Rights Watch|location= New York|others= Internet Archive|isbn= 978-1-56432-142-8}}.</ref> <ref name="kanb_2009">{{sktxt|Kanbolat|2009}}.</ref> <ref name="karc_2018">{{sktxt|Karcı|2018}}.</ref> <ref name="memm_2012">{{sktxt|Memmedli|2012|pp=13}}.</ref> <ref name="mese_2010">{{sktxt|Meşedihasanlı|2010}}.</ref> <ref name="mese_2013">{{sktxt|Meşedihasanlı|2013|pp=xxxi}}.</ref> <ref name="mika_2015">{{sktxt|Mikaberidze|2015|pp=xxxi}}.</ref> <ref name="mina_2002-1240">{{sktxt|Minahan|2002|pp=1240}}.</ref> <ref name="mtih_2006">{{navedi knjigo|title= Meskhetian Turks: An Introduction to their History, Culture and Resettlement Experiences|publisher= the Center for Applied Linguistics|date= 2006|editor-last1= Ranard|editor-first1= Donald|location= Washington, DC|pages= 18–19}}</ref> <ref name="NATOPA">{{navedi splet|author= [[Parlamentarna skupščina NATO]]|title= Minorities in the South Caucasus: Factor of Instability?|url= http://www.nato-pa.int/default.asp?SHORTCUT=683|access-date= 16. januarja 2012|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20120308133627/http://www.nato-pa.int/Default.asp?SHORTCUT=683|archive-date= 8. marca 2012|language= en}}</ref> <ref name="nov0">{{navedi novice|url= http://minorityrights.org/minorities/meskhetian-turks/|title= Meskhetian Turks - Minority Rights Group|work= Minority Rights Group|access-date= 25. julija 2017|language=en-GB}}</ref> <ref name="ogli_2014">{{sktxt|Oğlı|2014}}.</ref> <ref name="piri_2005-6">{{sktxt|Piriyeva|2005|pp=6}}.</ref> <ref name="piri_2005-60">{{sktxt|Piriyeva|2005|pp=60}}.</ref> <ref name="poli_2004-155">{{sktxt|Polian|2004|pp=155}}.</ref> <ref name="rass_2011">{{sktxt|Rassadin|2011}}.</ref> <ref name="sefe_2011-393">{{sktxt|Seferov|Akış|2011|pp=393}}.</ref> <ref name="spl0">{{navedi splet|author= Today's Zaman|title= Historic Meskhetian Turk documents destroyed|url= http://www.todayszaman.com/news-253866-historic-meskhetian-turk-documents-destroyed.html|work= Today's Zaman|date= 15. avgust 2011|access-date= 21. februarja 2012|language= en|archive-date= 2016-03-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20160305021605/http://www.todayszaman.com/news-253866-historic-meskhetian-turk-documents-destroyed.html|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl1">{{navedi splet|author= Assembly of Turkish American Associations|title= ATAA and ATA-SC Visit Ahiska Turks in Los Angeles|url= http://www.ataa.org/press/prl_020508.html|work=Today's Zaman|date= 5. februar 2008|access-date= 21. februarja 2012|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20101212082059/http://ataa.org/press/prl_020508.html|archive-date= 12. decembra 2010|language= en}}</ref> <ref name="spl2">{{navedi splet|author= Al Jazeera|title= Ahıska Türklerinin 70 yıllık sürgünü|url= http://www.aljazeera.com.tr/al-jazeera-ozel/ahiska-turklerinin-70-yillik-surgunu|work= Al Jazeera|date= 2014|access-date= 5. julija 2016|language= en|archive-date= 2020-11-16|archive-url= https://web.archive.org/web/20201116082441/http://www.aljazeera.com.tr/al-jazeera-ozel/ahiska-turklerinin-70-yillik-surgunu|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl3">{{navedi splet|date= 2018|title= Bursa'da Ahıskalıların vatandaşlık kuyruğu!|url= https://www.bursadabugun.com/haber/bursa-da-ahiskalilarin-vatandaslik-kuyrugu-934666.html|publisher= Bursada Bugün|accessdate= 30. avgusta 2021|language= tr}}</ref> <ref name="spl4">{{navedi splet|url= https://books.google.com.tr/books?id=CquTz6ps5YgC&pg=PA347&lpg=PA347&dq=meskhetian+shiite+muslims&source=bl&ots=DxCK8mfX4p&sig=wztTEHHEtzpmbDBZFNgytx6SecU&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwjQhKGm_-jOAhWFIsAKHbPuAuwQ6AEILzAD#v=onepage&q=meskhetian%20shiite%20muslims&f=false|title= An Ethnohistorical Dictionary of the Russian and Soviet Empires|language= en}}</ref> <ref name="spl5">{{navedi splet|title= Turkish Ahiskan American Foundation|url= https://www.charitynavigator.org/ein/815145260|publisher= Charity Navigator|accessdate= 26. septembra 2021|language= en}}</ref> <ref name="spl6">{{navedi splet|url= http://cografya.ege.edu.tr/22_2_kahraman.pdf|title= str. 78|accessdate= 2022-04-05|archive-date= 2015-05-29|archive-url= https://web.archive.org/web/20150529002221/http://cografya.ege.edu.tr/22_2_kahraman.pdf|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl7">{{navedi splet|url= http://www.ahiskalilar.org/portal/index.php|title= ahiskalilar.org|access-date= 31. marca 2016|archive-date= 23. junija 2011|archive-url= https://web.archive.org/web/20110623052323/http://www.ahiskalilar.org/portal/index.php|url-status= dead|language= tr}}</ref> <ref name="spl8">{{navedi splet|url= http://www.worldbulletin.net/haber/140219/clashes-force-2000-meskhetian-turks-to-flee-ukraine|title= Clashes force 2,000 Meskhetian Turks to flee Ukraine - World Bulletin|website= World Bulletin|access-date= 3. februarja 2016|language= en}}</ref> <ref name="spl9">{{navedi splet|date= 9. februar 2013|title= Дочь войны - Общество - Новая Газета|publisher= [[Novaja gazeta]]|url= http://www.novayagazeta.ru/society/6845.html|access-date= 19. februarja 2022|archive-url= https://web.archive.org/web/20130209102028/http://www.novayagazeta.ru/society/6845.html|archive-date= 9. februarja 2013|language= ru}}</ref> <ref name="spl10">{{navedi splet|title= Turkey welcomes Meskhetian Turks from east Ukraine - World Bulletin|url= http://www.worldbulletin.net/haber/167797/turkey-welcomes-meskhetian-turks-from-east-ukraine|website= World Bulletin|access-date= 3. februarja 2016|language= en}}</ref> <ref name="spl11">{{navedi splet|author= Državni statistični urad Republike Azerbajdžan|title= Population by ethnic groups|url= http://www.azstat.org/statinfo/demoqraphic/en/AP_/1_5.xls|access-date= 16. januarja 2012|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20121130101713/http://www.azstat.org/statinfo/demoqraphic/en/AP_/1_5.xls|archive-date= 30. novembra 2012|language= en}}</ref> <ref name="spl12">{{citat|last1= |first1= |date= 2010|title= Fatih AHISKALI ile Röportaj|url= http://www.ahiskapress.com/?p=2907|publisher= Ahiska Press|quote= O an çok gururlandım Ahıskalı olduğum için.|access-date= 20. decembra 2020|language= tr|archive-date= 2010-08-17|archive-url= https://web.archive.org/web/20100817010254/http://www.ahiskapress.com/?p=2907|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl13">{{citat|last1= |first1= |date= 2010|title= Taner Akçam'la "soykırım" üzerine|url= http://bizimanadolu.com/archives/haber/haber357.htm|publisher= Bizim Anadolu|quote= (Gülerek) Herkes etnik kökenine bakıyor. Vallahi ben çok safkan bir Türküm. Ahıska Türkleri derler bize Kars'ta. Ve, bizim sülalemizden birilerinin Ermeni çeteleri tarafından öldürülmüş olabileceği ihtimali de oldukça kuvvetli. Ama bu tür şeyler benim için hiç önemli değil. Ben sonuçta bir akademisyenim ve bilim adamı olarak konuyu araştırıyorum.|access-date= 21. decembra 2020|language= tr}}</ref> <ref name="spl14">{{citat|last1= |first1= |date= 2020|title= DATÜB Gençlik Kolları, Ahıskalı oyuncularla bir araya geldi|url= https://gencdatub.org/detay/331/datub-genclik-kollari-ahiskali-oyuncularla-bir-araya-geldi/|publisher= DATÜB Gençlik Kolları|quote= Ahıska Türkü oyuncular Celal Al ve Ladibek Fatih Osmanlı, Kazakistan’dan gelen Ahıskalı Muhammed Mustafayev, Mevlüt Karimov ve DATÜB Gençlik Kolları Yönetim Kurulu Üyesi İskender Ziyaoğlu ile bir araya geldi.|access-date= 21. decembra 2020|language= tr|archive-date= 2022-01-24|archive-url= https://web.archive.org/web/20220124110325/https://gencdatub.org/detay/331/datub-genclik-kollari-ahiskali-oyuncularla-bir-araya-geldi/|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl15">{{citat|last1= |first1= |date= 2011|title= Zeynep Atabekoğlu ile Babası Osman Server Atabek Üzerine Konuşma|url= http://www.ahiska.org.tr/wp_pdf/sayi15/parcali/22_sayi_15.pdf|publisher= Bizim Ahıska|quote= Canımdan çok sevdiğim, hiçbir zaman unutamadığım rahmetli babam Osman Server Atabek, 20 Ağustos 1886’da Ahıska’da dünyaya gelmiştir.|access-date= 21. decembra 2020|language= tr}}</ref> <ref name="spl16">{{citat|last1= |first1= |date= 2016|title= Ahıska Türkü: Aslan Atem dünya ikincisi|url= http://www.ajansahiska.com/haber/ahiska-turku-aslan-atem-dunya-ikincisi_h562.html|publisher= Ajans Ahıska|quote=Dünya Grekoromen Güreş Şampiyonası'nda 80 kiloda mücadele eden milli sporcu ahıska Türkü Aslan Atem, finalde Rus güreşçi Ramazan Abacharaev'e 3-1 yenilerek dünya 2'incisi olarak gümüş madalya kazandı.|access-date= 21. decembra 2020|language= tr}}</ref> <ref name="spl17">{{citat|last1= |first1= |date= 2010|title= Gözaltındaki milyarder işadamı|url= http://www.radikal.com.tr/turkiye/gozaltindaki-milyarder-isadami-1021428/|publisher= Radikal|quote= milyarderi Kazak kökenli işadamı Tevfik Arif’in ailesi Ahıska Türklerinden. Tevfik Arif,...|access-date= 22. decembra 2020|language= tr}}</ref> <ref name="spl18">{{citat|last1= |first1= |date= 2009|title= Ne şanslı adam diyorlar ya...|url= https://www.sabah.com.tr/ekonomi/2009/08/02/ne_sansli_adam_diyorlar_ya|publisher= [[Sabah (časopis)|Sabah]]|quote= Tevfik Arif Bey Ahıska Türkü. Doğma büyüme Kazakistanlı. ABD'de yaşıyor.|access-date= 20. decembra 2020|language= tr}}</ref> <ref name="spl19">{{citat|last1= |first1= |date= 2011|title= Fuat Azgur'la Mülakat|url= http://www.ahiska.org.tr/?p=289|publisher=Bizim Ahıska|quote= Ailemiz Posof’a 1921 yılında gelmiş. Öyle anlaşılıyor ki, 16 Mart 1921 tarihinde imzalanan Moskova Antlaşması’yla Ahıska’nın ötede kalması kesinleşince, ailemiz Türkiye’ye göç etmiş ve Posof’a yerleşmiş.|access-date= 21. decembra 2020|language= tr}}</ref> <ref name="spl20">{{citat|last1= |first1= |date= |title= Kassanov'dan Ahıskalı Türklerin Milli Kahramanı İskender Aznaurov'un Annesine Ziyaret|url= https://www.datub.eu/kassanov-dan-ahiskali-turklerin-milli-kahramani-iskender-aznaurov-un-annesine-ziyaret-425|publisher= Dünya Ahıska Türkleri Birliği|quote= |access-date= 21. decembra 2020|language= tr|archive-date= 2020-12-30|archive-url= https://web.archive.org/web/20201230141010/https://www.datub.eu/kassanov-dan-ahiskali-turklerin-milli-kahramani-iskender-aznaurov-un-annesine-ziyaret-425|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl21">{{citat|last1= |first1= |date= 2020|title= Şehit Aznaurov'un annesi Türkiye'ye getirildi|url= https://www.ekovitrin.com/istanbul/sehit-aznaurovun-annesi-turkiyeye-getirildi-h86690.html|publisher= Ekovitrin Haber|quote= Ahıska Türklerinin milli kahramanı Şehit İskender Aznaurov’un Moskova’da yaşayan 84 yaşındaki annesi Kamile Mustafayeva, Dünya Ahıska Türkleri Birliği’nin (DATÜB) girişimleri ile Türkiye’ye getirildi.|access-date= 21. decembra 2020|language= tr|archive-date= 2020-09-29|archive-url= https://web.archive.org/web/20200929173207/https://www.ekovitrin.com/istanbul/sehit-aznaurovun-annesi-turkiyeye-getirildi-h86690.html|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl22">{{citat|last1= |first1= |date= 2020|title= Ahıskalı Türkler Savaşa Hazırdır|url= https://ahiskagenclik.com/ahiskali-turkler-savasa-hazirdir|publisher= Ahıska Gençlik|quote= Onlardan biri de Azerbaycan’ Milli Kahramanı Ahıskalı Türk İskender Aznaurov’dur (Topçu İskender)|access-date= 21. decembra 2020|language= tr|archive-date= 2021-06-28|archive-url= https://web.archive.org/web/20210628121139/https://ahiskagenclik.com/ahiskali-turkler-savasa-hazirdir|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl23">{{citat|last1= |first1= |date= 2017|title= Kırgızistan'da cumhurbaşkanlığı seçim yarışında iki eski başbakan öne çıkıyor|url= https://www.aa.com.tr/tr/dunya/kirgizistanda-cumhurbaskanligi-secim-yarisinda-iki-eski-basbakan-one-cikiyor/931490|publisher= [[Agencija Anadolu]]|quote= Babanov'un annesinin Kırgız olmamasını zaman zaman siyasi malzeme olarak kullanıyor. Babanov da durumu "Rahmetli annem, İkinci Dünya Savaşı döneminde Gürcistan'ın Batum şehrinden Kırgızistan'a sürüldü. Uzun tren yolculuğu sırasında anne ve babasını kaybeden küçük kıza bir Kırgız ailesi sahip çıktı. Ben Kırgız ailesinde büyüdüm. Annem Ahıska Türkü'dür babam da Kırgız" sözleriyle açıklıyor.|access-date= 20. decembra 2020|language= tr}}</ref> <ref name="spl24">{{citat|last1= |first1= |date= 2015|title= FATMA GİRİK VE TÜRKAN ŞORAY'I SİNEMAMIZA KAZANDIRAN AHISKA KÖKENLİ Erdoğan Çakıcı|url= http://www.ajansahiska.com/haber/fatma-girik-ve-turkan-sorayi-sinemamiza-kazandiran-ahiska-kokenli-erdogan-cakici-h87.html|publisher= Ajans Ahiska|access-date= 20. decembra 2020|language= tr}}</ref> <ref name="spl25">{{citat|last1= |first1= |date= 2010|title= "Ben bunu yemeeem" diyen kadın beni yorar- Kadın yemekten zevk almazsa suçluluk hissederim|url= https://www.milliyet.com.tr/pazar/ben-bunu-yemeeem-diyen-kadin-beni-yorar-kadin-yemekten-zevk-almazsa-sucluluk-hissederim-1201787|publisher= [[Milliyet]]|quote= Benim annem güzel mantı yapar. Ahıska Türklerinden bizim sülale. Bizim oraların mantısına hingel denir.|access-date= 21. decembra 2020|language= tr}}</ref> <ref name="spl26">{{citat|last1= |first1= |date= 2011|title= Roman değilim olsam gururla söylerdim|url=https://www.hurriyet.com.tr/kelebek/roman-degilim-olsam-gururla-soylerdim-16783939|publisher= [[Hürriyet]]|quote= Roman değilim, olsam gururla söylerdim. Annem Ahıska Türkleri’nden, babam ise Arnavut...|access-date= 21. decembra 2020|language= tr}}</ref> <ref name="spl27">{{citat|last1= |first1= |date= 2018|title= Handan Musaoğlu Kasa ile medya ve spikerlik üzerine|url= http://www.ajansahiska.com/roportaj/handan-musaoglu-kasa-ile-medya-ve-spikerlik-uzerine-r6.html|publisher= Ajans Ahiska|access-date= 20. decembra 2020|language= tr}}</ref> <ref name="spl28">{{citat|last1= |first1= |date= 2020|title= ABUBEKİR KURŞUMOV Avrupa'nın En Büyük Cami'sini İnşa Ediyor.|url= https://www.haberpars.com/abubekir-kursumov-avrupa-nin-en-buyuk-cami-sini-insa-ediyor/413/|publisher= Haber Pars|access-date= 20. junija 2021|archive-date= 2022-03-30|archive-url= https://web.archive.org/web/20220330012245/https://www.haberpars.com/abubekir-kursumov-avrupa-nin-en-buyuk-cami-sini-insa-ediyor/413/|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl29">{{citat|date= 2018|title= Tebrik|quote= Azerbaycan'ın önde gelen Sporcularından, Judo dalında Olimpiyat Oyunları ve Dünya birincisi, ayrıca Sambo dalında Dünya ve Avrupa Şampiyonu, emektar Spor ustası, aslen Ahıska Türkü olan hamşehrimiz, Azerbaycan'ın emektar Anrenörü Mevlüd Miraliyev Göygöl Olimpiyat Kompleksinin Mudürü vazifesine tayın edildi.|publisher= Ahıskanın Sesi|language= tr}}</ref> <ref name="spl30">{{citat|last1= |first1= |date= 2015|title= Ahıska'lı Bahram Muzaffer 1.Avrupa Oyunları'nda 2.Turda|url= http://www.ajansahiska.com/haber/ahiskali-bahram-muzaffer-1avrupa-oyunlarinda-2turda_h38.html|publisher= Ajans Ahiska|access-date= 21. decembra 2020|language= tr}}</ref> <ref name="spl31">{{citat|last1= |first1= |date= 2020|title= Fatih AHISKALI ile Röportaj|url= https://www.guneydoguguncel.com/ahiskali-alp-atasinin-izinde/3758/|publisher=Güneydoğu Güncel Haber Gazetesi|quote= Fatih Osmanlı; 11 Eylül 1979 Almatı Kazakistan doğumlu aslen Ahıska Türkü'dür. 2017 yılında Vatanı Türkiye’ye yerleşip temel oyunculuk dersleri alıp hayal ettiği oyunculuk kariyerine başladı. Kuruluş dizisinde başarılı oyunculuk performansı ile dikkatleri çekmeyi başardı.|access-date= 21. decembra 2020|language= tr}}</ref> <ref name="spl32">{{citat|last1= |first1= |date= 19. februar 2016|title= Boxing becomes a bridge between Ahiska Turks, Americans in Ohio's Dayton|url= https://www.dailysabah.com/americas/2016/02/19/boxing-becomes-a-bridge-between-ahiska-turks-americans-in-ohios-dayton|publisher= [[Daily Sabah]]|access-date= 20. decembra 2020|language= en}}</ref> <ref name="spl33">{{citat|last1= |first1= |date= 2016|title= Buğra Öner ve Altuğ Öner'e silahlı saldırı düzenlenen an |url= https://www.tgrthaber.com.tr/editorun-sectikleri/bugra-oner-ve-altug-onere-silahli-saldiri-153611|publisher= [[TGRT Haber]]|quote= Anne tarafı selanik muhaciri, Babası Ahıska Türk'üdür.|access-date= 21. decembra 2020|language= tr}}</ref> <ref name="spl34">{{citat|last1= |first1= |date= 2010|title= Başörtülü annenin evlâdı|url= https://www.sabah.com.tr/yazarlar/ilicak/2010/10/26/basortulu_annenin_evldi|publisher=Sabah|quote= Ah benim öz be öz Ahıska Türkü annem.|access-date= 20. decembra 2020|language= tr}}</ref> <ref name="spl35">{{citat|last1= |first1= |date= 2020|title= Altınordu'nun genç yıldızı Avrupa devlerini peşine taktı|url= https://www.milligazete.com.tr/haber/4368014/altinordunun-genc-yildizi-avrupa-devlerini-pesine-takti|publisher= Milli Gazete|quote= 1944'te Sovyetler Birliği döneminde Kazakistan'a sürgüne gönderilen Ahıska Türkleri'nden olan Tagir ailesinin kaderi, Ravil'in teyzesi Maygül Hanım'ın evlenip Bursa'ya yerleşmesiyle değişiyor.|access-date= 20. decembra 2020|language= tr}}</ref> <ref name="spl36">{{citat|last1= |first1= |date= 2016|title= Fırat Tanış Kimdir?|url= https://www.sabah.com.tr/firat-tanis-kimdir|publisher= Sabah|quote= Fırat Tanış, 5 Mayıs 1975 tarihinde İstanbul, Kadıköy'de doğmuştur. Tam adı Nuri Fırat Tanış'dır. Gürcistan; Ahıska kökenli ve annesi babası terzi olan Fırat Tanış ailenin en küçük çocuğudur.|access-date= 20. decembra 2020|language= tr}}</ref> <ref name="spl37">{{citat|last1= |first1= |date= 2019|title= Kazakistan Cumhurbaşkanı Nazarbayev'den Yalçın Topçu'ya Madalya|url= https://www.haber7.com/guncel/haber/2838100-kazakistan-cumhurbaskani-nazarbayevden-yalcin-topcuya-madalya|quote= esepsiyonda konuşan Topçu minnettarlıklarını belirterek “ben bir Ahıska Türk’ü ailenin çocuğuyum. Yıllar önce akrabalarımı bağırlarına bastıkları için Kazakistan halkına minnettarım.|publisher= Haber7|access-date= 20. decembra 2020|language= tr}}</ref> <ref name="toml_2005-110">{{sktxt|Tomlinson|2005|pp=110}}.</ref> <ref name="toml_2005-111">{{sktxt|Tomlinson|2005|pp=111}}.</ref> <ref name="ujsa_2019">{{sktxt|Ujsal|2019}}.</ref> <ref name="UNHCR_1999a-14">{{sktxt|UNHCR|1999a|pp=14}}.</ref> <ref name="UNHCR_1999b-20">{{sktxt|UNHCR|1999b|pp=20}}.</ref> <ref name="UNHCR_1999b-21">{{sktxt|UNHCR|1999b|pp=21}}.</ref> <ref name="wixm_1984-134">{{sktxt|Wixman|1984|pp=134}}.</ref> <ref name="yunu_1999">{{sktxt|Yunusov|1999}}.</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|3|normalfont=yes}} * {{citat|last1= Agezova|first1= Sevilya|date= 2019|title= Sürgün Öncesinde Ahıska Türkleri İçerisinde Eğitim Anlayışı: Şefika Şeyhzade-Efendizade ve Fürget Hocazade Örneğinde|url= https://www.ulusam.com/wp-content/uploads/2019/11/S%C3%BCrg%C3%BCnden-%C3%96nce-Ah%C4%B1skada-E%C4%9Fitim.pdf|publisher= ULUSAM|language= tr}} * {{citat|last1= Aliyev|first1= Nezir|date= 2018|title= Dünyanın ilk ve tek Ahıska tiyatro ekibi 20 yıldır sahnede|url= https://www.aa.com.tr/tr/dunya/dunyanin-ilk-ve-tek-ahiska-tiyatro-ekibi-20-yildir-sahnede/1128454|publisher= [[Agencija Anadolu]]|access-date= 21. decembra 2020|language= tr}} * {{citat|last1= Arif|first1= Bayram|date= 2020|title= Ahıskalı Türklerinin Gururu|quote= Azerbaycan’ın önde gelen sporcularından Mevlüd Miraliyev, 27 Şubat 1974 Özbekistan doğumlu. Aslen Ahıska Türklerindendir.|publisher= Kuzuk|language= tr}} * {{citat|last1= Aydıngün|first1= Ayşegül|last2= Harding|first2= Çiğdem Balım|last3= Hoover|first3= Matthew|last4= Kuznetsov|first4= Igor|last5= Swerdlow|first5= Steve|date= 2006|title= Meskhetian Turks: An Introduction to their History, Culture, and Resettelment Experiences|url= http://www.culturalorientation.net/content/download/1341/7837/version/2/file/Meskhetian+Turks.pdf|publisher= Cultural Orientation Resource (COR) Center|accessdate= 2022-04-05|archive-date= 2016-04-11|archive-url= https://web.archive.org/web/20160411222330/http://www.culturalorientation.net/content/download/1341/7837/version/2/file/Meskhetian+Turks.pdf|url-status= dead}} * {{citat|last1= Bakar|first1= Yakup|date= 2017|title= Ahıskalı Elvira'dan ay-yıldızlı mayoyla Balkan şampiyonluğu|url= https://www.aa.com.tr/tr/dunyadan-spor/ahiskali-elviradan-ay-yildizli-mayoyla-balkan-sampiyonlugu/959258|publisher= [[Agencija Anadolu]]|quote= Cumhurbaşkanı Recep Tayyip Erdoğan'ın talimatı, Başbakanlık koordinasyonuyla Ukrayna'dan Türkiye'ye getirilerek Erzincan'ın Üzümlü ilçesine yerleştirilen Ahıska Türklerinden 16 yaşındaki Elvira, Slovenya'da 3-5 Kasım'da düzenlenen Yıldızlar Balkan Şampiyonası'nda kızlar 46 kiloda şampiyonluğa ulaştı.|access-date= 20. junija 2021|language= tr}} * {{citat|last1= Barton|first1= Frederick D.|last2= Heffernan|first2= John|last3= Armstrong|first3= Andrea|date= 2002|title= Being Recognised as Citizens|url= http://www.humansecurity-chs.org/activities/research/citizenship_Barton.pdf|publisher= Commission on Human Security|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20110717080922/http://www.humansecurity-chs.org/activities/research/citizenship_Barton.pdf|archive-date= 17. julija 2011}} * {{citat|last1= Bennigsen|first1= Alexandre|last2= Broxup|first2= Marie|date= 1983|title= The Islamic threat to the Soviet State|publisher= Taylor & Francis|isbn= 0-7099-0619-6}} * {{citat|last1= Blacklock|first1= Denika|date= 2005|title= Finding Durable Solutions for the Meskhetians|url= http://www.ecmi.de/download/Report_56.pdf|publisher= European Centre for Minority Issues|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20100602192035/http://www.ecmi.de/download/Report_56.pdf|archive-date= 2. junija 2010}} * {{citat|last1= Bogačjova|first1= Irina|date= 29. november 2018|title= Культурный центр турок-месхетинцев «Ватан Ёлунда|url= http://gazeta.kbpravda.ru/node/23066|publisher= Kabardino-Balkarskaja Pravda|quote= Z začetkom velike domovinske vojne so mobilizirali skoraj celotno odraslo moško turško prebivalstvo (več kot 40 tisoč ljudi, 26 tisoč jih je umrlo), osem ljudi je postalo heroji Sovjetske zveze, trije – polnopravni nosilci redov slave. Tri rede slave je prejel Minur İsa Oğlu Mamedov, ki je zadnje obdobje svojega življenja preživel v Kabardino-Balkariji, v mestu Nartkala.|access-date= 19. junija 2021|language= ru|archive-date= 2021-06-30|archive-url= https://web.archive.org/web/20210630015348/http://gazeta.kbpravda.ru/node/23066|url-status= dead}} * {{citat|last1= Coşkun|first1= Ufuk|date= 2009|title= Ahiska/Meskhetian Turks in Tucson: An Examination of Ethnic Identity|url= http://www.u.arizona.edu/~ufukc/UfukCoskun_2009%20Ahiska(Meskhetian)_Turks_in_Tucson-Edited.pdf|publisher= Univerza Arizone|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20120111175901/http://www.u.arizona.edu/~ufukc/UfukCoskun_2009%20Ahiska%28Meskhetian%29_Turks_in_Tucson-Edited.pdf|archive-date= 11. januarja 2012}} * {{citat|last1= Cornell|first1= Svante E.|date= 2001|title= Small Nations and Great Powers: A Study of Ethnopolitical Conflict in the Caucasus|publisher= Routledge|isbn= 0-7007-1162-7}} * {{citat|last1= Council of Europe|date= 2006|title= Documents: working papers, 2005 ordinary session (second part), 25–29 April 2005, Vol. 3: Documents 10407, 10449-10533|publisher= Council of Europe|isbn= 92-871-5754-5}} * {{citat|last1= Drobizheva|first1= Leokadia|last2= Gottemoeller|first2= Rose|last3= Kelleher|first3= Catherine McArdle|date= 1998|title= Ethnic Conflict in the Post-Soviet World: Case Studies and Analysis|publisher= M. E. Sharpe|isbn= 1-56324-741-0}} * {{citat|last1= Elbaqidze|first1= Marina|date= 2005|chapter= Multiculturalism in Georgia: Unclaimed Asset or Threat to the State?|title= A Handbook of Dialogue: Trust and Identity|editor1-last= Czyzewski|editor1-first= Krzystof|editor2-last= Kulas|editor2-first= Joanna|editor3-last= Golubiewski|editor3-first= Mikolaj}} * {{citat|last1= Enwall|first= Joakim|date= 2010|chapter= Turkish texts in Georgian script: Sociolinguistic and ethno-linguistic aspects|title= Turcology in Mainz|editor1-last= Boeschoten|editor1-first= Hendrik|editor2-last= Rentzsch|editor2-first= Julian|publisher= Otto Harrassowitz Verlag|isbn= 978-3-447-06113-1}} * {{citat|last1= Floor|first1= Willem|title= Safavid Government Institutions|date= 2001|publisher= Mazda Publishers|location= Costa Mesa, Kalifornija|isbn= 978-1568591353}} * {{citat|last1= Gasimov|first1= Zaur|date= 2017|title= Historical Dictionary of Azerbaijan|page= 86|quote= Efendijev, Adil (1907-1973). Azerbajdžanski pesnik, prevajalec in intelektualec. Efendiyev se je rodil v družini ahiško turških učiteljev.|publisher= Rowman & Littlefield|isbn= 978-1538110423}} * {{citat|last1= Gasimov|first1= Zaur|date= 2019|chapter= "The Turkish Wall": Turkey as an Anti-communist and Anti-Russian Bulwark in the Twentieth Century|title= Rampart Nations: Bulwark Myths of East European Multiconfessional Societies in the Age of Nationalism|page= |quote= »Tedaj je bil Muharrem Ergin (1923-1995) eden vodilnih turških filologov in strokovnjak za staro turško literaturo. Ergin je bil potomec emigrantske družine iz regije Ahiska v Gruziji in je študiral filologijo na Univerzi v Istanbulu pri izgnanem azerbajdžanskem profesorju Ahmetu Caferoğluju.«|publisher= Berghahn Books|isbn= 978-1789201482}} * {{citat|last1= Geyer|first1= Michael|last2= Fitzpatrick|first2= Sheila|date= 2009|title= Beyond Totalitarianism: Stalinism and Nazism Compared|page= 222|publisher= [[Cambridge University Press]]|isbn= 9780521897969}} * {{citat|last1= Glück|first1= Helmut|title= Metzler Lexikon Sprache|date= 2005|pages= 774}} * {{citat|last1= Hazanov|first1= Anatolij Mihajlovič|authorlink1= Anatolij Mihajlovič hazanov|date= 1995|chapter= People with Nowhere To Go: The Plight of the Meskhetian Turks|title= After the USSR: Ethnicity, Nationalism and Politics in the Commonwealth of Independent States|chapter-url= https://books.google.com/books?id=LhtWbiXOzLcC&q=turkified&pg=PA192|publisher= University of Wisconsin Press|isbn= 0-299-14894-7|quote= Zaradi visoke rodnosti se njihovo število nenehno povečuje in je po virih doseglo že 400.000 (Panesh in Ermolov, 1990) ... Res je, da zadnji sovjetski popis iz leta 1989 daje nižjo številko – 207.369; upoštevati pa je treba, da še zdaleč niso vsi meshetski Turki vpisani kot takšni. Mnogim je bila leta celo zavrnjena pravica do vpisa državljanstva v pravne dokumente. Tako jih je bila do leta 1988 v Kazahstanu le tretjina zabeležena kot Turki v njihovih potnih listih, druge pa so samovoljno razglasili za pripadnike drugih etničnih skupin.}} * {{citat|last1= Herzog|first1= Christoph|date= 2014|chapter= The Urban Experience in Women's Memoirs: Mediha Kayra's World War I Notebook|title= Women and the City, Women in the City: A Gendered Perspective on Ottoman Urban History|chapter-url= http://www.ajansahiska.com/haber/ahiskali-bahram-muzaffer-1avrupa-oyunlarinda-2turda_h38.html|quote= Mediha Kayra se je rodila leta 1902 v Trabzonu in umrla leta 2003 v Kadıköyu v Istanbulu, ko je bila stara 101 let. Njen oče je bil trgovec (tüccar) Ali Lütfi Dihkanzade (1869–1931). Njegova družina izvira iz Azerbajdžana. Njena mati Kadriye Salihoğlu izvira iz Akhaltsikheja (turško Ahıska) v jugozahodni Gruziji. Družini sta se po vojnah z Rusijo v letih 1878 in 1828 izselili v Trabzon.|page= 154|publisher= Berghahn Books|isbn= 978-1782384120}} * {{citat|last1= Hille|first1= Charlotte|date= 2010|title= State Building and Conflict Resolution in the Caucasus|page= 241|publisher= [[Brill Publishers]]|isbn= 9789004179011}} * {{navedi splet|last1= Kanbolat|first1= Hasan|title= Return of Meskhetian Turks to Georgia delayed|url= http://www.todayszaman.com/columnist-171664-return-of-meskhetian-turks-to-georgia-delayed.html|work= Today's Zaman|date= 7. april 2009|access-date= 21. februarja 2012|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20110125164830/http://todayszaman.com/columnist-171664-return-of-meskhetian-turks-to-georgia-delayed.html|archive-date= 25. januarja 2011|language= en}} * {{citat|last1= Karcı|first1= Durmuş|date= 2018|title= The Effects of Language Characters and Identity of Meskhetian Turkish in Kazakhstan|url= https://dergipark.org.tr/en/download/article-file/1519899|journal= The Journal of Kesit Academy|volume= 4|issue= 13|pages= 301–303}} * {{citat|last1= Kurbanov|first1= Rafik Osman-Ogly|last2= Kurbanov|first2= Erjan Rafik-Ogly|date= 1995|chapter= Religion and Politics in the Caucasus|title= The Politics of Religion in Russia and the New States of Eurasia|editor-last= Bourdeaux|editor-first= Michael|publisher= M. E. Sharpe|isbn= 1-56324-357-1|url-access= registration|url= https://archive.org/details/politicsofreligi0000unse}} * {{citat|last1= Memmedli|first1= Şureddin|date= 2012|title= ŞEFİKA ŞEYHZADE-EFENDİZADE|page= 13|url= http://www.ahiska.org.tr/wp-content/uploads/DERG%C4%B0-27-SON_4.pdf|quote= Bizim Ahıska’mızın okuyucularıyla paylaştığımız Ahıskalı kadın aydınımız Şefika Şeyhzade-Efendizade’dir. Övüncümüzün kaynağı, onun birkaç yönden ilk ve öncü olmasıdır. Azerbaycan ve genellikle Türk dünyası eğitim, kültür, edebiyat tarihinde önemli yer tutan Şefika Şeyhzade-Efendizade, ilk kadın öğretmen, ilk kadın eğitimci-pedagog, ilk kadın gazeteci, ilk kadın yazar olmak gibi şeref payelerine sahiptir|publisher= Bizim Ahıska|language= tr}} * {{citat|last1= Meşedihasanlı|first1= Ramiz|date= 2010|title= BUGÜN|url= http://www.ahiskapress.com/?p=2974|publisher= Ahıska Press|quote= Bunlar; Ömer Faik Nemanzade, Osman Server Atabek, Hafız Efendi, Şefika Hanım Efendi Zade, Prof. Cerrah Fuat Efendiyev, Adil Efendiyev, Ahmet Bey Pepinov, Enver Odabaşev (Odabaş), Yusuf Serverov, (Serveroğlu), Cevat Koçiyev, Saadat Gülahmedova ve saymakla sonu gelmeyen nice şahıslarımız olmuştur.|access-date= 21. decembra 2020|language= tr|archive-date= 2022-04-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20220405205552/http://www.ahiskapress.com/?p=2974|url-status= dead}} * {{citat|last1= Meşedihasanlı|first1= Ramiz|date= 2013|title= Ahıskalı Türkü Kazakistan'da En İyi Futbolcu Seçildi|url= http://www.ahiskapress.com/?p=15688|publisher= Ahıska Press|quote= Kazakistan’ın Aktobe takımında top koşturan Özbekistan vatandaşı Ahıskalı Türkü Timur Kapadze, Haziran ayının en iyi futbolcusu seçildi.|access-date= 21. decembra 2020|language= tr}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * {{citat|last1= Mikaberidze|first1= Alexander|title= Historical Dictionary of Georgia|date= 2015|publisher= Rowman & Littlefield|isbn= 978-1442241466|edition= 2.}} * {{citat|last1= Minahan|first1= James|date= 2002|title= Encyclopedia of the Stateless Nations: L-R|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn= 0-313-32111-6}} * {{citat|last1= Oğlı|first1= Malik Muhlis|authorlink1= Malik Muhlis Oğlı|title= Мы — турки из Ахальцхе. Культура, традиции, воспоминания очевидцев|date= 2014|pages= 88, ilu. str. 8|publisher= Altair|isbn= 978-5-91951-186-1}} * {{citat|last1= Pepinov|first1= Fuad|date= 2008|chapter= The Role of Political Caricature in the ultural Development of the Meskhetian (Ahiska) Turks|title= Islamic Art and Architecture in the European Periphery: Crimea, Caucasus, and the Volga-Ural Region|editor1-last= Kellner-Heinkele|editor1-first= Barbara|editor2-last= Gierlichs|editor2-first= Joachim|editor3-last= Heuer|editor3-first= Brigitte|publisher= Otto Harrassowitz Verlag|isbn= 978-3-447-05753-0}} * {{citat|last1= Piriyeva|first1= Sevil|date= 2005|title= Ahıska Türkləri Azərbaycanda : (tarixi sosial medeni heyati)|url= https://issuu.com/lalemis/docs/ahiska_turkleri_azerbaycanda_tarixi|publisher= Elm|location= Baku|isbn= 5-8066-1684-1|trans-title= Ahiški Turki v Azerbajdžanu : (zgodovinsko, družbeno in kulturno življenje)|oclc= 254835589|accessdate= 2022-04-05|archive-date= 2022-04-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20220405205553/https://issuu.com/lalemis/docs/ahiska_turkleri_azerbaycanda_tarixi|url-status= dead}} * {{citat|last1= Polian|first1= Pavel|date= 2004|title= Against Their will: The History and Geography of Forced Migrations in the USSR|publisher= Central European University Press|isbn= 963-9241-68-7}} * {{citat|last1= Rassadin|first1= V. I.|title= Краткий турецко-месхтинско-русский словарь|date= 2011|location= Elista|publisher= [[Državna univerza Kalmikije]]}} * {{citat|last1= Rasuly-Paleczek|first1= Gabriele|last2= Katschnig|first2= Julia|date= 2005|title= Central Asia on Display: Proceedings of the VIIth Conference of the European Society for Central Asian Studies|publisher= LIT Verlag Münster|isbn= 3-8258-8309-4}} * {{citat|last1= Rywkin|first1= Michael|date= 1994|title= Moscow's Lost Empire|publisher= M. E. Sharpe|isbn= 1-56324-237-0}} * {{citat|last1= Seferov|first1= Rehman|last2= Akış|first2= Ayhan|date= 2011|title= Sovyet Döneminden Günümüze Ahıska Türklerinin Yasadıkları Cografyaya Göçlerle Birlikte Genel Bir Bakıs|url= http://www.turkiyat.selcuk.edu.tr/pdfdergi/s24/seferov.pdf|publisher= Türkiyat Araştırmaları Dergisi|access-date= 2. marca 2012|archive-url= https://web.archive.org/web/20130927013237/http://www.turkiyat.selcuk.edu.tr/pdfdergi/s24/seferov.pdf|archive-date= 27. septembra 2013|url-status= dead}} * {{citat|last1= Tomlinson|first1= Kathryn|date= 2005|chapter= Living Yesterday in Today and Tomorrow: Meskhetian Turks in Southern Russia|title= Writing History, Constructing Religion|editor1-last= Crossley|editor1-first= James G.|editor2-last= Karner|editor2-first= Christian|publisher= Ashgate Publishing|isbn= 0-7546-5183-5}} * {{citat|last1= Ujsal|first1= Asim|title= Абдас-ғусул-намаз ўграниерим|date= 2019|url= http://www.islamicpublishing.org/KAYNAKLAR/Dokumanlar/KITAPLAR/meskhetian%20turkish/ahiska-turkcesi-abdest-gusul-namaz-ogreniyorum.pdf|location= Istanbul|isbn= 978-605-302-478-1}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * {{citat|last1= UNHCR|date= 1999a|title= Background Paper on Refugees and Asylum Seekers from Azerbaijan|url= https://www.refworld.org/docid/3ae6a6590.html|publisher= United Nations High Commissioner for Refugees}} * {{citat|last1= UNHCR|date= 1999b|title= Background Paper on Refugees and Asylum Seekers from Georgia|url= https://www.refworld.org/docid/3ae6a6590.html|publisher= United Nations High Commissioner for Refugees}} * {{citat|last1= Wixman|first1= Ronald|date= 1984|title= The Peoples of the USSR: An Ethnographic Handbook|publisher= M. E. Sharpe|isbn= 0-87332-506-0}} * {{citat|last1= Yunusov|first1= Arif|chapter= The Akhiska (Meskhetian Turks): Twice Deported People|title= Central Asia and Caucasus|date= 1999|location= Lulea, Švedska|edition= # 1(2)|pages= 162-165}} {{refend}} == Nadaljnje branje == {{refbegin}} * {{citat|last1= Dogan|first1= Hulya|title= Homeland-Making among Cultural and Ethnic Kin: Ahıska Turks in Turkey|journal= Studies in Ethnicity and Nationalism|date= 2020|volume= 20|issue= 2|pages= 169–187|doi= 10.1111/sena.12318|s2cid=219410349}} * {{citat|last1= Conquest|first1= Robert |title= The Nation Killers: The Soviet Deportation of Nationalities|date= 1970|publisher= Macmillan|location= London|isbn= 0-333-10575-3}} * {{citat|last1= Wimbush|first1= S. Enders|last2= Wixman|first2= Ronald|title= The Meskhetian Turks: A New Voice in Central Asia|journal= Canadian Slavonic Papers|date= 1975|volume= 27|issue=2/3|pages= 320-340}} * {{citat|last1= Nekrič|first1= Aleksander Moisejevič|authorlink1= Aleksander Moisejevič Nekrič|title= The Punished Peoples: The Deportation and Fate of Soviet Minorities at the End of the Second World War|date= 1978|publisher= W. W. Norton|location= New York|isbn= 0-393-00068-0}} * {{citat|last1= Panesh|first1= Emma Kh.|last2= Ermolov|first2= L. B. (prevod [[Kevin Tuite|Tuite, Kevin]])|title= Meskhetians|url= http://www.everyculture.com/Russia-Eurasia-China/Meskhetians.html|work= World Culture Encyclopedia|accessdate= 1. septembra 2007|language= en}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{turška ljudstva}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Meshetski Turki}} [[Kategorija:Meshetski Turki| ]] [[Kategorija:Turška diaspora]] [[Kategorija:Kavkaški narodi]] [[Kategorija:Etnične skupnosti v Gruziji]] [[Kategorija:Etnične skupnosti v Azerbajdžanu]] [[Kategorija:Etnične skupnosti v Rusiji]] [[Kategorija:Etnične skupnosti v Združenih državah Amerike]] [[Kategorija:Turška ljudstva Evrope]] [[Kategorija:Turška ljudstva Azije]] [[Kategorija:Muslimanske skupnosti Rusije]] [[Kategorija:Turške skupnosti zunaj Turčije]] [[Kategorija:Islam v Gruziji]] 0seogsk77e80e7wajqc8mtfqy3b0o71 Alexander Pinwinkler 0 520528 6748808 6488748 2026-09-10T17:59:52Z GlobalizedScience 265571 6748808 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Alexander Pinwinkler''', [[Avstrijci|avstrijski]] [[zgodovinar]], * [[6. maj]] [[1975]], [[Salzburg]], [[Avstrija]]. == Življenje == Alexander Pinwinkler je leta 1994 diplomiral na [[Kollegium Borromaeum Salzburg]] v Salzburgu. Med letoma 1994 in 1998 je diplomiral iz [[Zgodovina|zgodovine]] in [[Germanistika|germanistike]] na [[Univerza v Salzburgu|Univerzi v Salzburgu]], nato pa doktoriral iz [[Novejša zgodovina|novejše zgodovine]]. Z disertacijo, ki jo je leta 2001 zaključil z biografijo [[Wilhelm Winkler (statistik)|Wilhelma Winklerja]], se je začel ukvarjati s tematskim področjem zgodovine [[Demografija|demografije]] v 20. stoletju.<ref>https://stipendien.oeaw.ac.at/preise/geisteswissenschaften/jubilaeumspreis-des-boehlau-verlages-wien/preistraeger-innen/alexander-pinwinkler {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20231011055812/https://stipendien.oeaw.ac.at/preise/geisteswissenschaften/jubilaeumspreis-des-boehlau-verlages-wien/preistraeger-innen/alexander-pinwinkler |date=2023-10-11 }}; in https://www.hsozkult.de/review/id/reb-29820?title=a-pinwinkler-die-gruendergeneration-der-universitaet-salzburg</ref> Med letoma 2001 in 2005 je bil raziskovalni asistent na Inštitutu za zgodovino Univerze v Salzburgu. Med letoma 2005 in 2008 je to dejavnost nadaljeval na Inštitutu za ekonomsko in socialno zgodovino na [[Univerza na Dunaju|Univerzi na Dunaju]]. Kot raziskovalni asistent je pod vodstvom [[Josef Ehmer|Josefa Ehmerja]] sodeloval pri projektu DFG o znanstvenem konstruktu »[[prebivalstvo|prebivalstva]]« v nemško govoreči historiografiji 20. stoletja. Leta 2007 je to raziskovanje začasno prekinil z enoletnim bivanjem na [[Univerza v Strasbourgu|Université Louis Pasteur]] v [[Strasbourg|Strasbourgu]]. Kot podoktorski raziskovalec je sodeloval pri projektu o zgodovini nemške [[Reichsuniversität Strasbourg]] pod vodstvom [[Norbert Schappacher|Norberta Schappacherja]] (1941–1944).<ref>{{Navedi splet |url=https://stipendien.oeaw.ac.at/preise/geisteswissenschaften/jubilaeumspreis-des-boehlau-verlages-wien/preistraeger-innen/alexander-pinwinkler |title=arhivska kopija |accessdate=2022-06-22 |archive-date=2023-10-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231011055812/https://stipendien.oeaw.ac.at/preise/geisteswissenschaften/jubilaeumspreis-des-boehlau-verlages-wien/preistraeger-innen/alexander-pinwinkler |url-status=dead }}</ref> Leta 2009/10 je bil Pinwinkler imenovan za gostujočega raziskovalca na [[Centre Marc Bloch]] (CMB) v [[Berlin|Berlinu]], kjer je s pomočjo habilitacijske štipendije Fundacije Fazit Frankfurt na Majni (2010) je pripravil študijo o zgodovinskih raziskavah prebivalstva v Nemčiji in Avstriji v 20. stoletju, s katero se je oktobra 2012 [[Habilitacija|habilitiral]] na Inštitutu za gospodarsko in socialno zgodovino Univerze na Dunaju in bil imenovan za zasebnega docenta za sodobno zgodovino.<ref>{{Webarchive |url=http://www.plattform-eugenik.at/alexanderpinwinkler |text=plattform-eugenik.at |wayback=20130409053820}}</ref> V letih 2015/16 je bil Pinwinkler gostujoči profesor na Oddelku za zgodovino Univerze v Salzburgu, v letih 2016–2019 pa je kot višji znanstvenik raziskoval na isti ustanovi.<ref>https://www.clio-online.de/researcher/id/researcher-3917</ref> Med leti 2021 in 2024 Pinwinkler skupaj z zgodovinarko Mario Wirth na Inštitutu za sodobno zgodovino Univerze na Dunaju pripravlja projekt o zgodovini avstrijskega patentnega urada. Poleg tega je Pinwinkler član svetovalnega odbora za imena ulic mesta Salzburg.<ref>[https://www.stadt-salzburg.at/internet/websites/nsprojekt/ns_projekt/home.htm stadt-salzburg.at:]Die Stadt Salzburg im Nationalsozialismus</ref> Kot samostojni sodelavec Mednarodne fundacije Mozarteum raziskuje zgodovino te salzburške kulturne ustanove v 20. stoletju. Pinwinkler redno poučuje kot predavatelj ali zasebni predavatelj na univerzah v Salzburgu (od leta 2004) in na Dunaju (od leta 2010). Poučeval je tudi na univerzah [[Univerza v Leipzigu|Leipzig]] (zimski semester 2008/09), [[Univerza v Innsbrucku|Innsbruck]] (zimski semester 2012/13) in [[Univerza v Linzu|Linz]] (poletni semester 2014).<ref>https://www.clio-online.de/researcher/id/researcher-3917</ref> Alexander Pinwinkler je poročen od leta 2021 in živi v Spodnji Avstriji. == Nagrade in imenovanja == * Jubilejna nagrada založbe Böhlau Verlag Dunaj za leto 2014, ki jo podeljuje [[Avstrijska akademija znanosti]]<ref>{{Navedi splet |url=https://stipendien.oeaw.ac.at/preise/geisteswissenschaften/jubilaeumspreis-des-boehlau-verlages-wien/preistraeger-innen/alexander-pinwinkler |title=arhivska kopija |accessdate=2022-06-22 |archive-date=2023-10-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231011055812/https://stipendien.oeaw.ac.at/preise/geisteswissenschaften/jubilaeumspreis-des-boehlau-verlages-wien/preistraeger-innen/alexander-pinwinkler |url-status=dead }}</ref> * 2010 [[Nagrada Theodorja Körnerja]] za promocijo znanosti in umetnosti<ref>Fond Theodorja Körnerja. Nagrajenci 1954-2013- Urednika: Oliver Rathkolb, Klaus Dieter Mulley. Izdajatelj: ÖGB-Verlag- ISBN: 978-3-7035-1546-0</ref> == Biografija == '''Monografije''' * ''Die Rektoren der Tierärztlichen Hochschule Wien - Biografien zwischen Austrofaschismus, Nationalsozialismus und Zweiter Republik (1930er- bis 1980er-Jahre)''. Buchschmiede, Großebersdorf 2026, ISBN: 978-3-99192-897-3 * ''Generacija ustanoviteljev Univerze v Salzburgu: biografije, mreže, politike imenovanja, 1960-1975.'' Böhlau, Dunaj et al. 2020, ISBN 978-3-205-20937-9. * ''Zgodovinsko raziskovanje prebivalstva. Nemčija in Avstrija v 20. stoletju. Wallstein, Göttingen 2014, ISBN 978-3-8353-1408-5.'' * z Gudrun Exner, Josef Kytir: ''Bevölkerungswissenschaft in Österreich in der Zwischenkriegszeit (1918-1938): Osebe, institucije, diskurzi" (= "Schriften des Instituts für Demographie der Österreichischen Akademie der Wissenschaften. Vol. 18). Böhlau, Dunaj et al. 2004, ISBN 3-205-77180-X.'' * ''Wilhelm Winkler (1884-1984) - biografija. Zur Geschichte der Statistik und Demographie in Österreich und Deutschland'' (= ''Schriften zur Wirtschafts- und Sozialgeschichte.'' Vol. 75). Duncker & Humblot, Berlin 2003, ISBN 3-428-10864-7. '''Uredništva''' * z Oliverjem Rathkolbom: ''Mednarodna fundacija Mozarteum in nacionalni socializem. Politični vplivi na organizacijo, Mozartovo raziskovanje, muzej in knjižnico''. Pustet, Salzburg 2022, ISBN 978-3-7025-1022-0. * z Johannesom Kollom: ''Preveč časti? Interdisciplinarni pogledi na akademska odlikovanja v Nemčiji in Avstriji. Böhlau, Dunaj et al. 2019, ISBN 978-3-205-20680-4.'' * z [[Michael Fahlbusch]], [[Ingo Haar]]: ''Handbuch der völkischen Wissenschaften. Akterji, mreže, raziskovalni programi. S sodelovanjem Davida Hamanna. 2. popolnoma prenovljena in razširjena izdaja. 2 zvezka. De Gruyter Oldenbourg, Berlin 2017, ISBN 978-3-11-042989-3.'' * s Thomasom Weidenholzerjem: ''Schweigen und erinnern. Problem nacionalsocializma po letu 1945" (= "Mesto Salzburg pod nacionalsocializmom", zvezek 7). Stadtarchiv und Statistik der Stadt Salzburg, Salzburg 2016, ISBN 978-3-900213-31-2.'' * z Annemarie Steidl, Thomasom Buchnerjem, Wernerjem Lauseckerjem, Sigrid Wadauer, Hermannom Zeitlhoferjem: ''Prehodi in presečišča. Zgodovina dela, migracij, prebivalstva in zgodovina znanosti v razpravi. Böhlau, Dunaj et al. 2008, ISBN 978-3-205-77805-9.'' * z Josefom Ehmerjem, Wernerjem Lauseckerjem: ''Konstrukcije prebivalstva v zgodovini, družboslovju in politiki 20. stoletja. Transdisciplinarne in mednarodne perspektive" (= ''Historical Social Research/Historische Sozialforschung. Posebna številka 31, št. 4). Köln 2006. == Spletne povezave == * [https://wirtschaftsgeschichte.univie.ac.at/menschen/lehrbeauftragtedozentinnen/pinwinkler-alexander/ Alexander Pinwinkler na spletni strani Univerze na Dunaju] * [http://www.thomasmichels.at/ueber/#Forschungsteam Alexander Pinwinkler na strani projekta thomasmichels.at] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210803213601/http://www.thomasmichels.at/ueber/#Forschungsteam |date=2021-08-03 }} * [https://stipendien.oeaw.ac.at/preise/geisteswissenschaften/jubilaeumspreis-des-boehlau-verlages-wien/preistraegerinnen/alexander-pinwinkler/ Jubilejna nagrada založbe Böhlau Verlag 2014] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210724171813/https://stipendien.oeaw.ac.at/preise/geisteswissenschaften/jubilaeumspreis-des-boehlau-verlages-wien/preistraegerinnen/alexander-pinwinkler |date=2021-07-24 }} * [https://sbg.academia.edu/AlexanderPinwinkler Alexander Pinwinkler] na [[Academia.edu]] == Sklici == {{sklici|2}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pinwinkler, Alexander}} [[Kategorija:Avstrijski zgodovinarji]] [[Kategorija:Avstrijski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Salzburgu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi na Dunaju]] 0p7xfgw4av9l0h73iv2wjf1v6vyvw2f 6748809 6748808 2026-09-10T18:04:10Z GlobalizedScience 265571 6748809 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Alexander Pinwinkler''', [[Avstrijci|avstrijski]] [[zgodovinar]], * [[6. maj]] [[1975]], [[Salzburg]], [[Avstrija]]. == Življenje == Alexander Pinwinkler je leta 1994 diplomiral na [[Kollegium Borromaeum Salzburg]] v Salzburgu. Med letoma 1994 in 1998 je diplomiral iz [[Zgodovina|zgodovine]] in [[Germanistika|germanistike]] na [[Univerza v Salzburgu|Univerzi v Salzburgu]], nato pa doktoriral iz [[Novejša zgodovina|novejše zgodovine]]. Z disertacijo, ki jo je leta 2001 zaključil z biografijo [[Wilhelm Winkler (statistik)|Wilhelma Winklerja]], se je začel ukvarjati s tematskim področjem zgodovine [[Demografija|demografije]] v 20. stoletju.<ref>https://stipendien.oeaw.ac.at/preise/geisteswissenschaften/jubilaeumspreis-des-boehlau-verlages-wien/preistraeger-innen/alexander-pinwinkler {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20231011055812/https://stipendien.oeaw.ac.at/preise/geisteswissenschaften/jubilaeumspreis-des-boehlau-verlages-wien/preistraeger-innen/alexander-pinwinkler |date=2023-10-11 }}; in https://www.hsozkult.de/review/id/reb-29820?title=a-pinwinkler-die-gruendergeneration-der-universitaet-salzburg</ref> Med letoma 2001 in 2005 je bil raziskovalni asistent na Inštitutu za zgodovino Univerze v Salzburgu. Med letoma 2005 in 2008 je to dejavnost nadaljeval na Inštitutu za ekonomsko in socialno zgodovino na [[Univerza na Dunaju|Univerzi na Dunaju]]. Kot raziskovalni asistent je pod vodstvom [[Josef Ehmer|Josefa Ehmerja]] sodeloval pri projektu DFG o znanstvenem konstruktu »[[prebivalstvo|prebivalstva]]« v nemško govoreči historiografiji 20. stoletja. Leta 2007 je to raziskovanje začasno prekinil z enoletnim bivanjem na [[Univerza v Strasbourgu|Université Louis Pasteur]] v [[Strasbourg|Strasbourgu]]. Kot podoktorski raziskovalec je sodeloval pri projektu o zgodovini nemške [[Reichsuniversität Strasbourg]] pod vodstvom [[Norbert Schappacher|Norberta Schappacherja]] (1941–1944).<ref>{{Navedi splet |url=https://stipendien.oeaw.ac.at/preise/geisteswissenschaften/jubilaeumspreis-des-boehlau-verlages-wien/preistraeger-innen/alexander-pinwinkler |title=arhivska kopija |accessdate=2022-06-22 |archive-date=2023-10-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231011055812/https://stipendien.oeaw.ac.at/preise/geisteswissenschaften/jubilaeumspreis-des-boehlau-verlages-wien/preistraeger-innen/alexander-pinwinkler |url-status=dead }}</ref> Leta 2009/10 je bil Pinwinkler imenovan za gostujočega raziskovalca na [[Centre Marc Bloch]] (CMB) v [[Berlin|Berlinu]], kjer je s pomočjo habilitacijske štipendije Fundacije Fazit Frankfurt na Majni (2010) je pripravil študijo o zgodovinskih raziskavah prebivalstva v Nemčiji in Avstriji v 20. stoletju, s katero se je oktobra 2012 [[Habilitacija|habilitiral]] na Inštitutu za gospodarsko in socialno zgodovino Univerze na Dunaju in bil imenovan za zasebnega docenta za sodobno zgodovino.<ref>{{Webarchive |url=http://www.plattform-eugenik.at/alexanderpinwinkler |text=plattform-eugenik.at |wayback=20130409053820}}</ref> V letih 2015/16 je bil Pinwinkler gostujoči profesor na Oddelku za zgodovino Univerze v Salzburgu, v letih 2016–2019 pa je kot višji znanstvenik raziskoval na isti ustanovi.<ref>https://www.clio-online.de/researcher/id/researcher-3917</ref> Med leti 2021 in 2024 Pinwinkler skupaj z zgodovinarko Mario Wirth na Inštitutu za sodobno zgodovino Univerze na Dunaju pripravlja projekt o zgodovini avstrijskega patentnega urada. Poleg tega je Pinwinkler član svetovalnega odbora za imena ulic mesta Salzburg.<ref>[https://www.stadt-salzburg.at/internet/websites/nsprojekt/ns_projekt/home.htm stadt-salzburg.at:]Die Stadt Salzburg im Nationalsozialismus</ref> Kot samostojni sodelavec Mednarodne fundacije Mozarteum raziskuje zgodovino te salzburške kulturne ustanove v 20. stoletju. Pinwinkler redno poučuje kot predavatelj ali zasebni predavatelj na univerzah v Salzburgu (od leta 2004) in na Dunaju (od leta 2010). Poučeval je tudi na univerzah [[Univerza v Leipzigu|Leipzig]] (zimski semester 2008/09), [[Univerza v Innsbrucku|Innsbruck]] (zimski semester 2012/13) in [[Univerza v Linzu|Linz]] (poletni semester 2014).<ref>https://www.clio-online.de/researcher/id/researcher-3917</ref> Alexander Pinwinkler je poročen od leta 2021 in živi v Spodnji Avstriji. == Nagrade in imenovanja == * Jubilejna nagrada založbe Böhlau Verlag Dunaj za leto 2014, ki jo podeljuje [[Avstrijska akademija znanosti]]<ref>{{Navedi splet |url=https://stipendien.oeaw.ac.at/preise/geisteswissenschaften/jubilaeumspreis-des-boehlau-verlages-wien/preistraeger-innen/alexander-pinwinkler |title=arhivska kopija |accessdate=2022-06-22 |archive-date=2023-10-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231011055812/https://stipendien.oeaw.ac.at/preise/geisteswissenschaften/jubilaeumspreis-des-boehlau-verlages-wien/preistraeger-innen/alexander-pinwinkler |url-status=dead }}</ref> * 2010 [[Nagrada Theodorja Körnerja]] za promocijo znanosti in umetnosti<ref>Fond Theodorja Körnerja. Nagrajenci 1954-2013- Urednika: Oliver Rathkolb, Klaus Dieter Mulley. Izdajatelj: ÖGB-Verlag- ISBN: 978-3-7035-1546-0</ref> == Biografija == '''Monografije''' * ''Die Rektoren der Tierärztlichen Hochschule Wien - Biografien zwischen Austrofaschismus, Nationalsozialismus und Zweiter Republik (1930er- bis 1980er-Jahre)''. Buchschmiede, Großebersdorf 2026, ISBN: 978-3-99192-897-3 * mit Maria Wirth: ''Behörde. Wissensspeicher. Serviceeinrichtung. Das Österreichische Patentamt 1899–2024'' (= ''Innovationsmuster in der österreichischen Wirtschaftsgeschichte.'' Bd. 11). Studienverlag, Innsbruck u.&nbsp;a. 2024, ISBN 978-3-7065-6423-6. * ''Die „Gründergeneration“ der Universität Salzburg. Biographien, Netzwerke, Berufungspolitik, 1960–1975.'' Böhlau, Wien u. a. 2020, ISBN 978-3-205-20937-9. * ''Historische Bevölkerungsforschungen. Deutschland und Österreich im 20. Jahrhundert.'' Wallstein, Göttingen 2014, ISBN 978-3-8353-1408-5. * mit Gudrun Exner, Josef Kytir: ''Bevölkerungswissenschaft in Österreich in der Zwischenkriegszeit (1918–1938). Personen, Institutionen, Diskurse'' (= ''Schriften des Instituts für Demographie der Österreichischen Akademie der Wissenschaften.'' Bd. 18). Böhlau, Wien u. a. 2004, ISBN 3-205-77180-X. * ''Wilhelm Winkler (1884–1984) – eine Biographie. Zur Geschichte der Statistik und Demographie in Österreich und Deutschland'' (= ''Schriften zur Wirtschafts- und Sozialgeschichte.'' Bd. 75). Duncker & Humblot, Berlin 2003, ISBN 3-428-10864-7. '''Uredništva''' * z Oliverjem Rathkolbom: ''Mednarodna fundacija Mozarteum in nacionalni socializem. Politični vplivi na organizacijo, Mozartovo raziskovanje, muzej in knjižnico''. Pustet, Salzburg 2022, ISBN 978-3-7025-1022-0. * z Johannesom Kollom: ''Preveč časti? Interdisciplinarni pogledi na akademska odlikovanja v Nemčiji in Avstriji. Böhlau, Dunaj et al. 2019, ISBN 978-3-205-20680-4.'' * z [[Michael Fahlbusch]], [[Ingo Haar]]: ''Handbuch der völkischen Wissenschaften. Akterji, mreže, raziskovalni programi. S sodelovanjem Davida Hamanna. 2. popolnoma prenovljena in razširjena izdaja. 2 zvezka. De Gruyter Oldenbourg, Berlin 2017, ISBN 978-3-11-042989-3.'' * s Thomasom Weidenholzerjem: ''Schweigen und erinnern. Problem nacionalsocializma po letu 1945" (= "Mesto Salzburg pod nacionalsocializmom", zvezek 7). Stadtarchiv und Statistik der Stadt Salzburg, Salzburg 2016, ISBN 978-3-900213-31-2.'' * z Annemarie Steidl, Thomasom Buchnerjem, Wernerjem Lauseckerjem, Sigrid Wadauer, Hermannom Zeitlhoferjem: ''Prehodi in presečišča. Zgodovina dela, migracij, prebivalstva in zgodovina znanosti v razpravi. Böhlau, Dunaj et al. 2008, ISBN 978-3-205-77805-9.'' * z Josefom Ehmerjem, Wernerjem Lauseckerjem: ''Konstrukcije prebivalstva v zgodovini, družboslovju in politiki 20. stoletja. Transdisciplinarne in mednarodne perspektive" (= ''Historical Social Research/Historische Sozialforschung. Posebna številka 31, št. 4). Köln 2006. == Spletne povezave == * [https://wirtschaftsgeschichte.univie.ac.at/menschen/lehrbeauftragtedozentinnen/pinwinkler-alexander/ Alexander Pinwinkler na spletni strani Univerze na Dunaju] * [http://www.thomasmichels.at/ueber/#Forschungsteam Alexander Pinwinkler na strani projekta thomasmichels.at] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210803213601/http://www.thomasmichels.at/ueber/#Forschungsteam |date=2021-08-03 }} * [https://stipendien.oeaw.ac.at/preise/geisteswissenschaften/jubilaeumspreis-des-boehlau-verlages-wien/preistraegerinnen/alexander-pinwinkler/ Jubilejna nagrada založbe Böhlau Verlag 2014] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210724171813/https://stipendien.oeaw.ac.at/preise/geisteswissenschaften/jubilaeumspreis-des-boehlau-verlages-wien/preistraegerinnen/alexander-pinwinkler |date=2021-07-24 }} * [https://sbg.academia.edu/AlexanderPinwinkler Alexander Pinwinkler] na [[Academia.edu]] == Sklici == {{sklici|2}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pinwinkler, Alexander}} [[Kategorija:Avstrijski zgodovinarji]] [[Kategorija:Avstrijski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Salzburgu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi na Dunaju]] 6g1oapxcrhe3218pa8smf3403jgw3fg Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v gorenjski regiji 4 522443 6748881 6748103 2026-09-10T20:53:56Z Pinky sl 2932 +Park gradu Katzenstein 6748881 wikitext text/x-wiki {{WLM Regije Navbox}}'''Seznam spomenikov v gorenjski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2026]]. Poln seznam je v [https://eid.gov.si Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. {| class="wikitable sortable" |- ! EŠD || Slika || Ime || Lokacija || Naselje || Občina || Razglasitev || |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10140 10140] || {{WLM-slika|Q60356563}} || {{q|Q60356563}} || Dvorski trg 2, 3, 4, 5, 6. Graščina stoji v južnem delu Preddvora, severno ob župnijski cerkvi. || PREDDVOR || {{q|Q539864}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10140&lat=&lon=&description=Preddvor_-_Gra%C5%A1%C4%8Dina_Preddvor|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10149 10149] || {{WLM-slika|Q60359642}} || {{q|Q60359642}} || Zgornje Laze 20. Domačija je na južnih obronkih Mežakle, na prisojni legi nad reko Radovno. || ZGORNJE LAZE || {{q|Q1027062}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10149&lat=&lon=&description=Zgornje_Laze_-_Kme%C4%8Dki_dvorec_Zgornje_Laze_20|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C11035 11035] || {{WLM-slika|Q60359408}} || {{q|Q60359408}} || Znamenje je postavljeno ob cesti, zahodno od hiše Čabrače 10. || ČABRAČE || {{q|Q1005224|label=Občina Gorenja vas - Poljane}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=11035&lat=&lon=&description=%C4%8Cabra%C4%8De_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C11650 11650] || {{WLM-slika|Q60356388}} || {{q|Q60356388}} || Zgornje Jezersko 140 (prej Zgornje Jezersko 7). Hiša stoji v sklopu gručaste domačije, vzhodno nad vaško cerkvijo na Ravnah na Zgornjem Jezerskem, ob stari tovorniški poti. || ZGORNJE JEZERSKO || {{q|Q1688771}} || {{q|Q12794452}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=11650&lat=&lon=&description=Zgornje_Jezersko_-_%C5%A0enkova_hi%C5%A1a|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C12971 12971] || {{WLM-slika|Q60356596}} || {{q|Q60356596}} || Zgornja Bela 41. Hiša stoji na severnem obrobju vasi Zgornja Bela, vzhodno ob cesti iz Zgornje Bele proti Bašlju. || ZGORNJA BELA || {{q|Q539864}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=12971&lat=&lon=&description=Zgornja_Bela_-_Hi%C5%A1a_Zgornja_Bela_41|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C12995 12995] || {{WLM-slika|Q60356528}} || {{q|Q60356528}} || Hrib pri Preddvoru 4. Grad stoji sredi parka, na obrežju umetnega jezera Črnava, vzhodno od središča naselja Preddvor. || HRIB || {{q|Q539864}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=12995&lat=&lon=&description=Preddvor_-_Grad_Hrib|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C13112 13112] || {{WLM-slika|Q60359461}} || {{q|Q60359461}} || Zagoriška cesta 18. Domačija stoji v nizu obcestnih hiš, vzhodno od Blejskega jezera, v starem vaškem jedru Zagorice. || BLED || {{q|Q647572}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=13112&lat=&lon=&description=Bled_-_Doma%C4%8Dija_Zagori%C5%A1ka_18|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C14315 14315] || {{WLM-slika|Q60358685}} || {{q|Q60358685}} || Zgornja Luša 6. Hiša stoji ob cesti Zgornja Luša-Krivo Brdo. || ZGORNJA LUŠA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=14315&lat=&lon=&description=Zgornja_Lu%C5%A1a_-_Hi%C5%A1a_Zgornja_Lu%C5%A1a_6|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C14640 14640] || {{WLM-slika|Q60359472}} || {{q|Q60359472}} || Kolodvorska cesta 5 || BLED || {{q|Q647572}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=14640&lat=&lon=&description=Bled_-_Mrakova_doma%C4%8Dija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C14687 14687] || {{WLM-slika|Q60356627}} || {{q|Q60356627}} || Toplarja stojita med kasaško progo in novimi gospodarskimi poslopji, v jugozahodnem delu protokolarnega kompleksa Brdo pri Kranju. || PREDOSLJE || {{q|Q3441893}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=14687&lat=&lon=&description=Brdo_pri_Kranju_-_Toplarja_ob_grajski_konju%C5%A1nici|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C155 155] || {{WLM-slika|Q15708631}} || {{q|Q15708631}} || Cerkev stoji na robu vasi Gosteče, na jugovzhodnem delu, ob potoku in na robu gozda. || GOSTEČE || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=155&lat=&lon=&description=Goste%C4%8De_-_Cerkev_sv._Andreja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1669 1669] || {{WLM-slika|Q60357326}} || {{q|Q60357326}} || Cerkev stoji sredi pokopališča na pobočju v osrednjem delu vasi, severno od ceste Rodine-Lesce. || RODINE || {{q|Q394103}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1669&lat=&lon=&description=Rodine_-_Cerkev_sv._Klemena|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1670 1670] || {{WLM-slika|Q60357193}} || {{q|Q60357193}} || Cerkev stoji sredi vasi Selo pri Žirovnici, severno od ceste Begunje-Žirovnica. || SELO PRI ŽIROVNICI || {{q|Q394103}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1670&lat=&lon=&description=Selo_pri_%C5%BDirovnici_-_Cerkev_sv._Kancijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1672 1672] || {{WLM-slika|Q60357143}} || {{q|Q60357143}} || Cerkev stoji v jugovzhodnem delu Most pri Žirovnici, zahodno od železniške proge Kranj-Jesenice, vzhodno od stare ceste skozi vas. || MOSTE || {{q|Q394103}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1672&lat=&lon=&description=Moste_-_Cerkev_sv._Martina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1685 1685] || {{WLM-slika|Q60358231}} || {{q|Q60358231}} || Cerkev stoji ob križišču cest sredi vasi. || BUKOVŠČICA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1685&lat=&lon=&description=Bukov%C5%A1%C4%8Dica_-_Cerkev_sv._Klemena|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C17011 17011] || {{WLM-slika|Q60359776}} || {{q|Q60359776}} || Trebija 7. Hiša stoji ob cesti skozi vas. || TREBIJA || {{q|Q1005224|label=Občina Gorenja vas - Poljane}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=17011&lat=&lon=&description=Trebija_-_Hi%C5%A1a_Trebija_7|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C17019 17019] || {{WLM-slika|Q60359434}} || {{q|Q60359434}} || Mlin in žaga stojita na domačiji Karlovec, Žirovski Vrh Sv. Antona 1, v Karlovški grapi. || ŽIROVSKI VRH SV. ANTONA || {{q|Q1005224|label=Občina Gorenja vas - Poljane}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=17019&lat=&lon=&description=%C5%BDirovski_Vrh_Svetega_Antona_-_Karlovski_mlin_in_%C5%BEaga|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1791 1791] || {{WLM-slika|Q60359760}} || {{q|Q60359760}} || Vzhodno od naselja, južno od Save, ob cesti ki pelje v Mojstrano. || MOJSTRANA || {{q|Q507051}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1791&lat=&lon=&description=Mojstrana_-_Cerkev_sv._Klemena|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C18489 18489] || {{WLM-slika|Q60357261}} || {{q|Q60357261}} || Vaška (srenjska) lipa je na originalni lokaciji središča vasi Vrba, na križišču vaških poti, zahodno od cerkve sv. Marka. || VRBA || {{q|Q394103}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=18489&lat=&lon=&description=Vrba_na_Gorenjskem_-_Va%C5%A1ka_lipa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1873 1873] || {{WLM-slika|Q7626117}} || {{q|Q7626117}} || Cerkev z opuščenim pokopališčem stoji na obzidanem platoju nad križiščem Koroške ceste in Gorske poti, v severnem delu starega gručastega dela Koroške Bele, na vzpetini, ki obvladuje vso vas. || KOROŠKA BELA || {{q|Q15881}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1873&lat=&lon=&description=Koro%C5%A1ka_Bela__-_Cerkev_sv._Ingenuina_in_Albuina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1922 1922] || {{WLM-slika|Q60358076}} || {{q|Q60358076}} || Cerkev stoji na Hujah, na levem bregu nad kanjonom Kokre. || KRANJ || {{q|Q3441893}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1922&lat=&lon=&description=Kranj_-_Cerkev_sv._Jo%C5%BEefa_na_Hujah|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1941 1941] || {{WLM-slika|Q60357877}} || {{q|Q60357877}} || V severovzhodnem delu vasi ob stranski vaški poti na Spodnje Veterno je cerkev z obzidjem. || SENIČNO || {{q|Q15927}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1941&lat=&lon=&description=Seni%C4%8Dno_-_Cerkev_sv._Jerneja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1942 1942] || {{WLM-slika|Q60357879}} || {{q|Q60357879}} || Na jugozahodnem delu vasi, ob glavni cesti. || GOZD || {{q|Q15927}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1942&lat=&lon=&description=Gozd_pri_Tr%C5%BEi%C4%8Du_-_Cerkev_sv._Nikolaja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1966 1966] || {{WLM-slika|Q60359827}} || {{q|Q60359827}} || S pokopališčem obdana cerkev stoji na jugovzhodnem robu vasi. || LESKOVICA || {{q|Q1005224|label=Občina Gorenja vas - Poljane}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1966&lat=&lon=&description=Leskovica_-_Cerkev_sv._Urha|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2079 2079] || {{WLM-slika|Q60359865}} || {{q|Q60359865}} || Cerkev stoji ob pokopališču, na vzhodnem robu vasi. || NOVA OSELICA || {{q|Q1005224|label=Občina Gorenja vas - Poljane}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2079&lat=&lon=&description=Nova_Oselica_-_Cerkev_sv._Janeza_Nepomuka|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2145 2145] || {{WLM-slika|Q60359404}} || {{q|Q60359404}} || Cerkev stoji na vzpetini Križ, severovzhodno nad vasjo Srednja vas-Poljane. || SREDNJA VAS-POLJANE || {{q|Q1005224|label=Občina Gorenja vas - Poljane}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2145&lat=&lon=&description=Srednja_vas-Poljane_-_Cerkev_sv._Kri%C5%BEa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2146 2146] || {{WLM-slika|Q60359456}} || {{q|Q60359456}} || Cerkev stoji na vrhu hriba (Bukov vrh), jugovzhodno od Hotovlje. Orientirana je nepravilno (sever - jug). || BUKOV VRH || {{q|Q1005224|label=Občina Gorenja vas - Poljane}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2146&lat=&lon=&description=Bukov_Vrh_pri_Hotovlji_-_Cerkev_%C5%BDalostne_Matere_bo%C5%BEje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2147 2147] || {{WLM-slika|Q60359337}} || {{q|Q60359337}} || Cerkev stoji na travnatem pomolu severno nad vaškim jedrom. || VOLČA || {{q|Q1005224|label=Občina Gorenja vas - Poljane}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2147&lat=&lon=&description=Vol%C4%8Da_-_Cerkev_sv._Jurija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2150 2150] || {{WLM-slika|Q60359414}} || {{q|Q60359414}} || Cerkev stoji na Gori pod Malenskim vrhom. || JAZBINE || {{q|Q1005224|label=Občina Gorenja vas - Poljane}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2150&lat=&lon=&description=Malenski_vrh_-_Cerkev_Marijinega_vnebovzetja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2166 2166] || {{WLM-slika|Q60356560}} || {{q|Q60356560}} || Cerkev stoji južno ob graščini Preddvor. || PREDDVOR || {{q|Q539864}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2166&lat=&lon=&description=Preddvor_-_Cerkev_sv._Petra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2167 2167] || {{WLM-slika|Q18515915}} || {{q|Q18515915}} || Cerkev stoji nad Bašljem ob vznožju Storžiča, na hribu Gora sv. Lovrenca, severno od zaselka Laško. || BAŠELJ || {{q|Q539864}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2167&lat=&lon=&description=Ba%C5%A1elj_-_Cerkev_sv._Lovrenca|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2170 2170] || {{WLM-slika|Q60356539}} || {{q|Q60356539}} || Cerkev stoji na razgledni točki na zahodnem grebenu Potoške gore, severno od naselja Potoče. || POTOČE || {{q|Q539864}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2170&lat=&lon=&description=Poto%C4%8De_pri_Preddvoru_-_Cerkev_sv._Jakoba|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C21846 21846] || {{WLM-slika|Q60359687}} || {{q|Q60359687}} || Zgornja Sorica 8. Kajža stoji ob stari cesti skozi naselje. || ZGORNJA SORICA || {{q|Q15932}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=21846&lat=&lon=&description=Zgornja_Sorica_-_Tau%C5%A1eva_kaj%C5%BEa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2215 2215] || {{WLM-slika|Q12786825}} || {{q|Q12786825}} || Cerkev stoji ob stari cesti skozi vas, v vzhodnem delu naselja. || RATEČE || {{q|Q507051}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2215&lat=&lon=&description=Rate%C4%8De_-_Cerkev_sv._Duha|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2216 2216] || {{WLM-slika|Q7591884}} || {{q|Q7591884}} || Cerkev stoji na pokopališču v jugozahodnem delu Rateč. || RATEČE || {{q|Q507051}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2216&lat=&lon=&description=Rate%C4%8De_-_Cerkev_sv._Toma%C5%BEa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2243 2243] || {{WLM-slika|Q60358229}} || {{q|Q60358229}} || Cerkev stoji ob cesti v vzhodnem delu vasi. || SELCA || {{q|Q15932}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2243&lat=&lon=&description=Selca_-_Cerkev_sv._Petra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2244 2244] || {{WLM-slika|Q60358291}} || {{q|Q60358291}} || Cerkev stoji na severni strani ceste sredi Bukovice. || BUKOVICA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2244&lat=&lon=&description=Bukovica_pri_%C5%BDeleznikih_-_Cerkev_sv._Florijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2297 2297] || {{WLM-slika|Q60359693}} || {{q|Q60359693}} || Orientirana cerkev stoji na vzpetini na jugozahodnem robu Jereke v Zgornji Bohinjski dolini nad cesto Ribčev Laz - Pokljuka. || JEREKA || {{q|Q3661628}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2297&lat=&lon=&description=Jereka_-_Cerkev_sv._Marjete|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2309 2309] || {{WLM-slika|Q60359773}} || {{q|Q60359773}} || S pokopališčem obdana cerkev stoji vzhodno od ceste na Staro Oselico iz smeri Trebije. || STARA OSELICA || {{q|Q1005224|label=Občina Gorenja vas - Poljane}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2309&lat=&lon=&description=Stara_Oselica_-_Cerkev_sv._Pavla|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2398 2398] || {{WLM-slika|Q60359683}} || {{q|Q60359683}} || Cerkev stoji v zahodnem delu vasi, nad potokom Jesenica. || PLANINA POD GOLICO || {{q|Q15881}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2398&lat=&lon=&description=Planina_pod_Golico_-_Cerkev_sv._Kri%C5%BEa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C24 24] || {{WLM-slika|Q2049047}} || {{q|Q2049047}} || Grad stoji na Bledu, na vrhu strme skale 123 m nad gladino, ob severni strani jezera. || BLED || {{q|Q647572}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=24&lat=&lon=&description=Bled_-_Blejski_grad|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2414 2414] || {{WLM-slika|Q60356543}} || {{q|Q60356543}} || Cerkev stoji sredi Šenčurja ob Kranjski cesti, jugozahodno od osrednjega križišča sredi vasi. || ŠENČUR || {{q|Q2346638}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2414&lat=&lon=&description=%C5%A0en%C4%8Dur_-_Cerkev_sv._Jurija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2421 2421] || {{WLM-slika|Q60356504}} || {{q|Q60356504}} || Severnozahodno ob cesti Srednja vas - Luže, severna cerkev. || SREDNJA VAS PRI ŠENČURJU || {{q|Q2346638}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2421&lat=&lon=&description=Srednja_vas_pri_%C5%A0en%C4%8Durju_-_Cerkev_sv._Katarine|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2519 2519] || {{WLM-slika|Q60359220}} || {{q|Q60359220}} || Cerkev stoji v zahodnem delu vasi, na desnem bregu Poljanščice. || BODOVLJE || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2519&lat=&lon=&description=Bodovlje_-_Cerkev_sv._Petra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2521 2521] || {{WLM-slika|Q60359340}} || {{q|Q60359340}} || Cerkev stoji na pobočju nad cesto južno od vasi Brode. || BRODE || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2521&lat=&lon=&description=Brode_v_Poljanski_dolini_-_Cerkev_sv._Toma%C5%BEa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2525 2525] || {{WLM-slika|Q60359351}} || {{q|Q60359351}} || Cerkev stoji severno od osamljene domačije Sopotnica 5. || SOPOTNICA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2525&lat=&lon=&description=Sopotnica_-_Cerkev_sv._Florijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2529 2529] || {{WLM-slika|Q60358377}} || {{q|Q60358377}} || Cerkev v sklopu uršulinskega samostana stoji ob vznožju severnega pobočja grajskega hriba. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2529&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Cerkev_Marijinega_brezmade%C5%BEnega_spo%C4%8Detja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2580 2580] || {{WLM-slika|Q60359388}} || {{q|Q60359388}} || Cerkev stoji na vzhodnem robu vasi Trata. || GORENJA VAS || {{q|Q1005224|label=Občina Gorenja vas - Poljane}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2580&lat=&lon=&description=Gorenja_vas_-_Cerkev_sv._Janeza_Krstnika|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2583 2583] || {{WLM-slika|Q60359411}} || {{q|Q60359411}} || Cerkev je postavljena na plato v strmem bregu severozahodno nad vasjo Čabrače. || ČABRAČE || {{q|Q1005224|label=Občina Gorenja vas - Poljane}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2583&lat=&lon=&description=%C4%8Cabra%C4%8De_-_Cerkev_sv._Jedrti|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2632 2632] || {{WLM-slika|Q60356477}} || {{q|Q60356477}} || Cerkev je poudarjeni del samostana dominikank, v zatrepu doline potoka Lebrant. || ADERGAS || {{q|Q859679}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2632&lat=&lon=&description=Adergas_-_Cerkev_Marijinega_oznanjenja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2722 2722] || {{WLM-slika|Q60359775}} || {{q|Q60359775}} || Cerkev stoji na razglednem griču, nad Žirovskim poljem, severovzhodno od vasi Ledinica. || LEDINICA || {{q|Q394087}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2722&lat=&lon=&description=Ledinica_-_Cerkev_sv._Ane|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2723 2723] || {{WLM-slika|Q60359381}} || {{q|Q60359381}} || Cerkev stoji v severnem delu vasi. || GOROPEKE || {{q|Q394087}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2723&lat=&lon=&description=Goropeke_-_Cerkev_sv._Janeza_Krstnika|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2765 2765] || {{WLM-slika|Q60359584}} || {{q|Q60359584}} || Cerkev je del fužinarskega naselja na Stari Savi, jugovzhodno ob Bucelleni Ruardovi graščini. || JESENICE || {{q|Q15881}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2765&lat=&lon=&description=Jesenice_-_Cerkev_Marije_Pomo%C4%8Dnice|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2783 2783] || {{WLM-slika|Q60359690}} || {{q|Q60359690}} || Gorjuše 15. Zoisova pristava stoji v južnem delu razložene vasi Gorjuše, v Spodnjih Gorjušah. || GORJUŠE || {{q|Q3661628}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2783&lat=&lon=&description=Gorju%C5%A1e_-_Zoisova_pristava|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2829 2829] || {{WLM-slika|Q60356536}} || {{q|Q60356536}} || Kapela stoji v parkovno urejenem zunanjem dvorišču gradu Turn pri Preddvoru. || POTOČE || {{q|Q539864}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2829&lat=&lon=&description=Poto%C4%8De_pri_Preddvoru_-_Kapela_%C5%BDalostne_Matere_bo%C5%BEje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C283 283] || {{WLM-slika|Q6660649}} || {{q|Q6660649}} || Borovška cesta 63. Domačija stoji ob stari glavni cesti v jedru vasi, vzhodno od cerkve. || KRANJSKA GORA || {{q|Q507051}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=283&lat=&lon=&description=Kranjska_gora_-_Doma%C4%8Dija_Borov%C5%A1ka_63|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C30773 30773] || {{WLM-slika|Q108545352}} || {{q|Q108545352}} || Otok1. Mežnarija stoji tik pod vrhnjo uravnavo otoka na Blejskem jezeru, zahodno ob baročnem stopnišču. || BLED || {{q|Q647572}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=30773&lat=&lon=&description=Bled_-_Me%C5%BEnarija_na_Blejskem_otoku|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C314 314] || {{WLM-slika|Q60357581}} || {{q|Q60357581}} || Begunjska cesta 2. Kmečki dvorec stoji vzhodno ob cesti v vaškem jedru Lesc. || LESCE || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=314&lat=&lon=&description=Lesce_-_Kme%C4%8Dki_dvorec_Begunjska_2|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C326 326] || {{WLM-slika|Q569522}} || {{q|Q569522}} || Makadamska cesta v severnem delu Podljubeljske doline poteka od Lajba do piramid na slovenski strani starega mejnega prehoda Ljubelj. || PODLJUBELJ || {{q|Q15927}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=326&lat=&lon=&description=Ljubelj_-_Stara_ljubeljska_cesta|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C43 43] || {{WLM-slika|Q60356499}} || {{q|Q60356499}} || Cerkev stoji na ježi zahodno nad Kokro, na južnem robu vasi. || BREG OB KOKRI || {{q|Q539864}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=43&lat=&lon=&description=Breg_ob_Kokri_-_Cerkev_sv._Lenarta|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4355 4355] || {{WLM-slika|Q60359316}} || {{q|Q60359316}} || Ambient se razteza na desnem bregu Poljanske Sore (tudi Poljanščica), na območju vzhodno od Poljan nad Škofjo Loko in pred Logom (Na Logu). || VISOKO PRI POLJANAH || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4355&lat=&lon=&description=Visoko_pri_Poljanah_-_Ambient_Viso%C5%A1ke_in_Debeljakove_doma%C4%8Dije|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C451 451] || {{WLM-slika|Q60356512}} || {{q|Q60356512}} || Cerkev stoji severozahodno nad vasjo, na gozdni jasi, na južnem pobočju Kališča. || MAČE || {{q|Q539864}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=451&lat=&lon=&description=Ma%C4%8De_-_Cerkev_sv._Nikolaja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C465 465] || {{WLM-slika|Q60359729}} || {{q|Q60359729}} || Savska cesta 13. Hiša stoji v vzhodnem delu vaškega jedra. || MOJSTRANA || {{q|Q507051}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=465&lat=&lon=&description=Mojstrana_-_%C5%A0panova_hi%C5%A1a|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C478 478] || {{WLM-slika|Q60359329}} || {{q|Q60359329}} || Kapelica stoji vzhodno od domačije Na Logu 5. || NA LOGU || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=478&lat=&lon=&description=Na_Logu_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5093 5093] || {{WLM-slika|Q60358133}} || {{q|Q60358133}} || Tavčarjeva 43. Župnišče stoji v starem mestnem jedru Kranja. || KRANJ || {{q|Q3441893}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5093&lat=&lon=&description=Kranj_-_%C5%BDupni%C5%A1%C4%8De_Tav%C4%8Darjeva_43|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5130 5130] || {{WLM-slika|Q60358218}} || {{q|Q60358218}} || Vodopivčeva 19. Hiša stoji v jugozahodnem delu mestnega jedra, na začetku klanca, ki vodi od mostu čez Savo do srednjeveškega dela mesta. || KRANJ || {{q|Q3441893}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5130&lat=&lon=&description=Kranj_-_Hi%C5%A1a_Vodopiv%C4%8Deva_19|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5131 5131] || {{WLM-slika|Q12794275}} || {{q|Q12794275}} || Pungart (Trubarjev trg), Maistrov trg, Tomšičeva ulica, Reginčeva ulica, okoli roba pomola. || KRANJ || {{q|Q3441893}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5131&lat=&lon=&description=Kranj_-_Srednjeve%C5%A1ko_mestno_obzidje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5137 5137] || {{WLM-slika|Q60358082}} || {{q|Q60358082}} || Maistrov trg 3. Hiša stoji na severovzhodnem robu srednjeveškega mestnega jedra, zahodno nad kanjonom Kokre. || KRANJ || {{q|Q3441893}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5137&lat=&lon=&description=Kranj_-_Hi%C5%A1a_Maistrov_trg_3|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5146 5146] || {{WLM-slika|Q12804999}} || {{q|Q12804999}} || Območje obsega gozdno teraso in njen vzhodni rob ob potoku Parovnica, med Seničnim, Kokrico, Naklim, Strahinjem, Spodnjimi in Zgornjimi Dupljami, Žiganjo vasjo. || TENETIŠE || {{q|Q3441893}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5146&lat=&lon=&description=Udin_bor%C5%A1t_-_Spominski_park_Udin_bor%C5%A1t|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5166 5166] || {{WLM-slika|Q60358015}} || {{q|Q60358015}} || Glavna cesta 63 (prej Cesta 26. julija 63). V vzhodnem delu Naklega, ob cesti Pivka - Malo Naklo, pod Gradiščem. || NAKLO || {{q|Q1569014}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5166&lat=&lon=&description=Naklo_-_Hi%C5%A1a_Glavna_cesta_63|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5172 5172] || {{WLM-slika|Q12791060}} || {{q|Q12791060}} || Trg svobode 28. Hiša stoji v jedru strnjenega dela naselja, na severovzhodni strani strnjenega niza v trg razširjene osrednje ulice. || TRŽIČ || {{q|Q15927}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5172&lat=&lon=&description=Tr%C5%BEi%C4%8D_-_Hi%C5%A1a_Trg_svobode_28|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5175 5175] || {{WLM-slika|Q60357439}} || {{q|Q60357439}} || Trg svobode 31. V jedru strnjenega dela naselja, v severnem delu osrednje v trg razširjene ulice, sredi strnjenega niza. || TRŽIČ || {{q|Q15927}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5175&lat=&lon=&description=Tr%C5%BEi%C4%8D_-_Hi%C5%A1a_Trg_svobode_31|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5180 5180] || {{WLM-slika|Q60357511}} || {{q|Q60357511}} || V jedru Tržiča. Od Klavnice na severu do Blejske ulice na jugu, vzporedno s potokom Mošenikom, v zahodnem delu Tržiča. || TRŽIČ || {{q|Q15927}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5180&lat=&lon=&description=Tr%C5%BEi%C4%8D_-_Rake_na_Mo%C5%A1eniku|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5199 5199] || {{WLM-slika|Q60357541}} || {{q|Q60357541}} || Trg svobode 4. V jugovzhodnem delu glavne trške ulice v Tržiču. || TRŽIČ || {{q|Q15927}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5199&lat=&lon=&description=Tr%C5%BEi%C4%8D_-_Hi%C5%A1a_Trg_svobode_4|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5202 5202] || {{WLM-slika|Q60357551}} || {{q|Q60357551}} || Trg svobode 11. Stoji v jedru strnjenega dela naselja, v južnem delu v trg razširjene osrednje ulice, v strnjenem stavbnem nizu. || TRŽIČ || {{q|Q15927}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5202&lat=&lon=&description=Tr%C5%BEi%C4%8D_-_Hi%C5%A1a_Trg_svobode_11|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5208 5208] || {{WLM-slika|Q60357442}} || {{q|Q60357442}} || Trg svobode 21. Stoji v jedru strnjenega dela naselja, na severni strani osrednje v trg razširjene ulice, v strnjenem nizu. || TRŽIČ || {{q|Q15927}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5208&lat=&lon=&description=Tr%C5%BEi%C4%8D_-_Hi%C5%A1a_Trg_svobode_21|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5209 5209] || {{WLM-slika|Q60357430}} || {{q|Q60357430}} || Trg svobode 23. Hiša stoji v jedru strnjenega dela naselja, na severozahodni strani osrednje v trg razširjene ulice, v strnjenem nizu. || TRŽIČ || {{q|Q15927}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5209&lat=&lon=&description=Tr%C5%BEi%C4%8D_-_Hi%C5%A1a_Trg_svobode_23|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5210 5210] || {{WLM-slika|Q18528194}} || {{q|Q18528194}} || Trg svobode 25. Stoji v jedru strnjenega dela naselja, v severnem delu osrednje v trg razširjene ulice, sredi strnjenega niza. || TRŽIČ || {{q|Q15927}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5210&lat=&lon=&description=Tr%C5%BEi%C4%8D_-_Hi%C5%A1a_Trg_svobode_25|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5287 5287] || {{WLM-slika|Q2877401}} || {{q|Q2877401}} || Otok leži na zahodni strani v Blejskem jezeru. || BLED || {{q|Q647572}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5287&lat=&lon=&description=Bled_-_Blejski_otok|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5352 5352] || {{WLM-slika|Q60359567}} || {{q|Q60359567}} || Cesta maršala Tita 19. V osrednjem delu naselja, na severni fasadi glavne železniške postaje je spominska plošča. || JESENICE || {{q|Q15881}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5352&lat=&lon=&description=Jesenice_-_Spominska_plo%C5%A1%C4%8Da_borcem_za_severno_mejo|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5353 5353] || {{WLM-slika|Q60359565}} || {{q|Q60359565}} || Spominska plošča je na hiši Cesta 1. maja 3, ki stoji na desnem bregu Save, v delu naselja z imenom Kurja vas, nasproti Železarne Jesenice. || JESENICE || {{q|Q15881}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5353&lat=&lon=&description=Jesenice_-_Spominska_plo%C5%A1%C4%8Da_Janku_Vilmanu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5441 5441] || {{WLM-slika|Q60359731}} || {{q|Q60359731}} || Znamenje stoji vzhodno od vasi. || MOJSTRANA || {{q|Q507051}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5441&lat=&lon=&description=Mojstrana_-_Znamenje_pri_cerkvi_sv._Klemena|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5442 5442] || {{WLM-slika|Q60357251}} || {{q|Q60357251}} || Znamenje stoji ob stari deželni cesti Beljak-Ljubljana, pri odcepu za Vrbo in Studenčice. || SMOKUČ || {{q|Q394103}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5442&lat=&lon=&description=Breznica_-_Znamenje_ob_stari_cesti|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5447 5447] || {{WLM-slika|Q60359681}} || {{q|Q60359681}} || Kapelica stoji ob razpotju južno od cerkve sv. Križa, v zahodnem delu vasi. || PLANINA POD GOLICO || {{q|Q15881}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5447&lat=&lon=&description=Planina_pod_Golico_-_Kapelica_pod_cerkvijo|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5448 5448] || {{WLM-slika|Q60359685}} || {{q|Q60359685}} || Kapelica stoji zahodno ob glavni cesti skozi vas, pri odcepu ceste, ki vodi k cerkvi sv. Križa. || PLANINA POD GOLICO || {{q|Q15881}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5448&lat=&lon=&description=Planina_pod_Golico_-_Kapelica_ob_kri%C5%BEi%C5%A1%C4%8Du|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5449 5449] || {{WLM-slika|Q60361574}} || {{q|Q60361574}} || Kapelica stoji v križišču dveh cest ob lipi v zahodnem delu vasi, jugozahodno od gostilne Šurc. || RATEČE || {{q|Q507051}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5449&lat=&lon=&description=Rate%C4%8De_-_Kapelica_sv._Antona|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5451 5451] || {{WLM-slika|Q60361572}} || {{q|Q60361572}} || Zahodno od vasi med staro in obvozno cesto. || RATEČE || {{q|Q507051}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5451&lat=&lon=&description=Rate%C4%8De_-_Znamenje_v_bli%C5%BEini_mejnega_prehoda|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5452 5452] || {{WLM-slika|Q60357330}} || {{q|Q60357330}} || Freska je na jugozahodni čelni fasadi hiše Rodine 9, v nadstropju med oknoma. || RODINE || {{q|Q394103}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5452&lat=&lon=&description=Rodine_-_Freska_na_hi%C5%A1i_Rodine_9|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5453 5453] || {{WLM-slika|Q60361500}} || {{q|Q60361500}} || Kapelica stoji v sklopu Hlebanjeve domačije Srednji vrh 9, zahodno od hiše, severno nad cesto, ki vodi v zahodni del vasi. || SREDNJI VRH || {{q|Q507051}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5453&lat=&lon=&description=Srednji_Vrh_nad_Martuljkom_-_Hlebanjeva_kapelica|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5462 5462] || {{WLM-slika|Q60357851}} || {{q|Q60357851}} || Cesta svobode 1. V jugozahodnem delu mestnega jedra Radovljice, južno pod osrednjim trgom. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5462&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Hi%C5%A1a_Cesta_svobode_1|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5481 5481] || {{WLM-slika|Q60357842}} || {{q|Q60357842}} || Gradiška pot 2. Na skrajnem južnem delu starega mestnega jedra Radovljice. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5481&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Hi%C5%A1a_Gradi%C5%A1ka_pot_2|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5487 5487] || {{WLM-slika|Q60357668}} || {{q|Q60357668}} || Gubčeva 12. V Predtrgu v Radovljici. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5487&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Hi%C5%A1a_Gub%C4%8Deva_12|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5491 5491] || {{WLM-slika|Q60357763}} || {{q|Q60357763}} || Linhartov trg 3. Stavba stoji na severni strani glavnega trga v srednjeveškem mestnem jedru. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5491&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Hi%C5%A1a_Linhartov_trg_3|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5496 5496] || {{WLM-slika|Q60357648}} || {{q|Q60357648}} || Linhartov trg 8. Na skrajnem severnem delu ob vstopu na osrednji trg v Radovljici. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5496&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Hi%C5%A1a_Linhartov_trg_8|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5499 5499] || {{WLM-slika|Q60357745}} || {{q|Q60357745}} || Linhartov trg 14. Na južni strani osrednjega trga v Radovljici. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5499&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Hi%C5%A1a_Linhartov_trg_14|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5502 5502] || {{WLM-slika|Q60357735}} || {{q|Q60357735}} || Linhartov trg 17. Na južni strani osrednjega trga v Radovljici. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5502&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Hi%C5%A1a_Linhartov_trg_17|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5505 5505] || {{WLM-slika|Q60357733}} || {{q|Q60357733}} || Linhartov trg 21. V južnem stavbnem nizu glavnega trga v Radovljici. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5505&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Hi%C5%A1a_Linhartov_trg_21|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5507 5507] || {{WLM-slika|Q60357712}} || {{q|Q60357712}} || Linhartov trg 24. Hiša stoji na južni strani osrednjega trga v naselju sredi strnjenega niza. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5507&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Hi%C5%A1a_Linhartov_trg_24|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5508 5508] || {{WLM-slika|Q60357868}} || {{q|Q60357868}} || Linhartov trg 25. Hiša stoji na južni strani osrednjega trga v srednjeveškem jedru mesta. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5508&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Hi%C5%A1a_Linhartov_trg_25|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5511 5511] || {{WLM-slika|Q60357857}} || {{q|Q60357857}} || Linhartov trg 28. Na južni strani osrednjega trga, na vogalu niza. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5511&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Hi%C5%A1a_Linhartov_trg_28|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5518 5518] || {{WLM-slika|Q60357691}} || {{q|Q60357691}} || Partizanska pot 10. Domačija stoji ob poti, ki vodi iz starega dela mesta čez globel, imenovano Dol, v Predtrg. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5518&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Doma%C4%8Dija_Partizanska_pot_10|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5519 5519] || {{WLM-slika|Q60357697}} || {{q|Q60357697}} || Ljubljanska cesta 6. Predtrg. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5519&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Doma%C4%8Dija_Ljubljanska_6|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5524 5524] || {{WLM-slika|Q60357645}} || {{q|Q60357645}} || Trubarjeva 3. Hiša stoji na severnem obrobju mestnega jedra Radovljice. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5524&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Hi%C5%A1a_Trubarjeva_3|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5526 5526] || {{WLM-slika|Q60357795}} || {{q|Q60357795}} || Na Gradišču. Jugozahodno pod mestnim jedrom, med Gorenjsko želežniško progo in Gradiško potjo. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5526&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Pokopali%C5%A1%C4%8De|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5528 5528] || {{WLM-slika|Q60357709}} || {{q|Q60357709}} || Obzidje je v objektih ob Trubarjevi ulici, deloma Gradiški poti, na robu objektov Linhartovega trga, Kolodvorski ulici in Gubčevi ulici. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5528&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Mestno_obzidje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5540 5540] || {{WLM-slika|Q60358030}} || {{q|Q60358030}} || Prešernov gaj || KRANJ || {{q|Q3441893}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5540&lat=&lon=&description=Kranj_-_Pokopali%C5%A1ki_zid|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5546 5546] || {{WLM-slika|Q60356479}} || {{q|Q60356479}} || Na griču nad samostanom in SZ od naselja. || ADERGAS || {{q|Q859679}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5546&lat=&lon=&description=Adergas_-_Razvaline_gradu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5561 5561] || {{WLM-slika|Q60356531}} || {{q|Q60356531}} || Pusti grad je stal na grebenu Potoške gore, severno od gradu Turn. || POTOČE || {{q|Q539864}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5561&lat=&lon=&description=Poto%C4%8De_pri_Preddvoru_-_Pusti_grad|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C564 564] || {{WLM-slika|Q2828861}} || {{q|Q2828861}} || Naselbina leži na skalnem vršacu Ajdna na južnem pobočju Stola. || MOSTE || {{q|Q394103}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=564&lat=&lon=&description=Potoki_pri_%C5%BDirovnici_-_Arheolo%C5%A1ko_najdi%C5%A1%C4%8De_Ajdna|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C565 565] || {{WLM-slika|Q60359502}} || {{q|Q60359502}} || Kašča stoji v sadovnjaku domačije Potoki 11, na zahodnem robu naselja, severno nad železniško progo Ljubljana - Jesenice in regionalno cesto Kranj - Jesenice. || POTOKI || {{q|Q15881}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=565&lat=&lon=&description=Potoki_pri_%C5%BDirovnici_-_Ka%C5%A1%C4%8Da_Potoki_11|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5777 5777] || {{WLM-slika|Q60358371}} || {{q|Q60358371}} || Blaževa ulica 14. Kašča stoji pod Loškim gradom, zahodno ob Uršulinskem samostanu. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5777&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Nunska_ka%C5%A1%C4%8Da|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5778 5778] || {{WLM-slika|Q60358334}} || {{q|Q60358334}} || Kapucinski trg 1, 2. Samostan stoji severno od srednjeveškega jedra mesta, ob križišču cest. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5778&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Kapucinski_samostan|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5779 5779] || {{WLM-slika|Q60358506}} || {{q|Q60358506}} || Spodnji trg 9 in 9a. Samostan stoji ob križišču Lontrga v stranski ulici in za cerkvijo Žalostne matere (Špitalska cerkev), ki je del stavbnega sklopa. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5779&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_%C5%A0pital|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5780 5780] || {{WLM-slika|Q60358436}} || {{q|Q60358436}} || Mestni trg 3. Hiša stoji nasproti Homanove hiše, na vzhodni strani ulice. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5780&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Mestni_trg_3|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5782 5782] || {{WLM-slika|Q60358440}} || {{q|Q60358440}} || Mestni trg 5. Hiša stoji na delu trga, kjer se cesta spušča od Mestnega trga proti Cankarjevem trgu. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5782&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Mestni_trg_5|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5783 5783] || {{WLM-slika|Q60358447}} || {{q|Q60358447}} || Mestni trg 6. Hiša stoji v delu Mestnega trga, kjer se začne cesta spuščati proti Cankarjevem trgu. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5783&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Mestni_trg_6|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5785 5785] || {{WLM-slika|Q60358454}} || {{q|Q60358454}} || Mestni trg 8. Hiša stoji v strnjenem, razširjenem delu vzhodnega niza stavb ob trgu. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5785&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Mestni_trg_8|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5788 5788] || {{WLM-slika|Q60358459}} || {{q|Q60358459}} || Mestni trg 10. Hiša stoji v strnjenem vzhodnem nizu trga. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5788&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Mestni_trg_10|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5790 5790] || {{WLM-slika|Q60358637}} || {{q|Q60358637}} || Mestni trg 13. Hiša zaključuje strnjeni vzhodni stavbni niz širšega severnega dela Mestnega trga. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5790&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Mestni_trg_13|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5791 5791] || {{WLM-slika|Q60358629}} || {{q|Q60358629}} || Mestni trg 14. Hiša stoji na južni strani vzhodnega niza, pred ožino trga. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5791&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Mestni_trg_14|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5792 5792] || {{WLM-slika|Q60358619}} || {{q|Q60358619}} || Mestni trg 15. Hiša je del strnjenega vzhodnega stavbnega niza ob ožini trga. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5792&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Mestni_trg_15|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5793 5793] || {{WLM-slika|Q60358616}} || {{q|Q60358616}} || Mestni trg 16 in 17. Hiši sta del strnjenega vzhodnega niza ob ožini Mestnega trga. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5793&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Fasadi_Mestni_trg_16%2C_17|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5794 5794] || {{WLM-slika|Q60358522}} || {{q|Q60358522}} || Mestni trg 18. Hiša stoji v vzhodnem uličnem nizu. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5794&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Mestni_trg_18|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5798 5798] || {{WLM-slika|Q60358525}} || {{q|Q60358525}} || Mestni trg 23. Hiša stoji na južni strani starega mestnega jedra, v stavbnem nizu ob obzidju. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5798&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Mestni_trg_23|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5799 5799] || {{WLM-slika|Q60358620}} || {{q|Q60358620}} || Mestni trg 24. Hiša je z južno stranjo vzidana v mestno obzidje, zaključuje stavbni niz ob Mestnem trgu. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5799&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Mestni_trg_24|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5800 5800] || {{WLM-slika|Q60358610}} || {{q|Q60358610}} || Mestni trg 26. Hiša stoji na južnem vogalu Mestnega trga (zahodna stran) in je naslonjena na južno mestno obzidje. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5800&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Mestni_trg_26|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5807 5807] || {{WLM-slika|Q60358405}} || {{q|Q60358405}} || Mestni trg 34. Hiša je razdeljena na dve stavbni enoti ob Mestnem trgu in ob Klobovsovi ulici. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5807&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Mestni_trg_34|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5808 5808] || {{WLM-slika|Q60358399}} || {{q|Q60358399}} || Mestni trg 36. Hiša stoji v zahodnem stavbnem nizu Mestnega trga. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5808&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Mestni_trg_36|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5818 5818] || {{WLM-slika|Q60358319}} || {{q|Q60358319}} || Cankarjev trg 6. Hiša stoji ob prezbiteriju cerkve, na polici, preko katere se Cankarjev trg strmo spušča proti Spodnjem trgu. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5818&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Cankarjev_trg_6|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5820 5820] || {{WLM-slika|Q60358463}} || {{q|Q60358463}} || Cankarjev trg 10. Stavba zaključuje Cankarjev trg in stoji tik za prezbiterijem cerkve sv. Jakoba. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5820&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Cankarjev_trg_10|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5823 5823] || {{WLM-slika|Q60358381}} || {{q|Q60358381}} || Blaževa 1. Hiša stoji na vogalu Blaževe in Klobovsove ulice. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5823&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Bla%C5%BEeva_1|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5825 5825] || {{WLM-slika|Q60358393}} || {{q|Q60358393}} || Klobovsova ulica 3. Hiša stoji na vogalu Klobovsove ulice, nasproti uršulinskega samostana. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5825&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Klobovsova_3|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5828 5828] || {{WLM-slika|Q60358356}} || {{q|Q60358356}} || Blaževa 6. Hiša v nizu stoji med hišama Blaževa ulica 4 in 8. S pročeljem je obrnjena na Blaževo ulico, tlorisno sega vse do Rožne ulice. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5828&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Bla%C5%BEeva_6|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5829 5829] || {{WLM-slika|Q60358349}} || {{q|Q60358349}} || Blaževa 7. Vogalna stavba stoji na začetku ulice, ki vodi proti Lontrgu. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5829&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Bla%C5%BEeva_7|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5830 5830] || {{WLM-slika|Q60358353}} || {{q|Q60358353}} || Blaževa ulica 8. Vogalna hiša na zahodni strani zaključuje stavbni kare, omejen z Blaževo, ozko Rožno ulico in Cankarjevim trgom. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5830&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Bla%C5%BEeva_8|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5832 5832] || {{WLM-slika|Q60358347}} || {{q|Q60358347}} || Blaževa ulica 11. Hiša je zadnja v zazidalnem nizu Blaževe ulice proti Lontrgu in Kapucinskem mostu. K njej sodi tudi loknat obok nad cesto. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5832&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Bla%C5%BEeva_11|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5833 5833] || {{WLM-slika|Q60358386}} || {{q|Q60358386}} || Klobovsova ulica 1. Stavba stoji nasproti prezbiterija uršulinske cerkve, kjer se Klobovsova ulica s stopnicami začne spuščati proti Blaževi ulici. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5833&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Klobovsova_1|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5834 5834] || {{WLM-slika|Q60358379}} || {{q|Q60358379}} || Klobovsova ulica 4. Hiša stoji v strnjenem uličnem nizu na zahodni strani, na grajskem pobočju. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5834&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Klobovsova_4|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5835 5835] || {{WLM-slika|Q60358384}} || {{q|Q60358384}} || Klobovsova 5. Stavba je stisnjena med višji sosednji trietažni hiši v zahodnem stavbnem nizu ulice. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5835&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Klobovsova_5|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5846 5846] || {{WLM-slika|Q60358500}} || {{q|Q60358500}} || Spodnji trg 6. Stavba stoji približno v sredini stavbnega niza Spodnjega trga in s hišo Spodnji trg 33 oblikuje ožino Spodnjega trga. V odnosu do sosednje stavbe Spodnji trg 7 je vogalna. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5846&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Spodnji_trg_6|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5848 5848] || {{WLM-slika|Q60358504}} || {{q|Q60358504}} || Spodnji trg 8. Hiša je del strnjenega niza pozidave na vzhodni strani trga. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5848&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Spodnji_trg_8|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5851 5851] || {{WLM-slika|Q60358551}} || {{q|Q60358551}} || Spodnji trg 11. Stavba stoji na križišču prehoda na Pekel in poti, ki vodi na Studenec. Križišče je zaznamovano z vodnjakom. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5851&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Spodnji_trg_11|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5854 5854] || {{WLM-slika|Q60358558}} || {{q|Q60358558}} || Spodnji trg 14. Stavba stoji v strnjenem zazidalnem nizu Spodnjega trga. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5854&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Gledali%C5%A1%C4%8De_Spodnji_trg_14|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5862 5862] || {{WLM-slika|Q60358549}} || {{q|Q60358549}} || Spodnji trg 22. Hiša stoji v južnem delu zahodnega trškega niza pozidave. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5862&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Spodnji_trg_22|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5882 5882] || {{WLM-slika|Q60358332}} || {{q|Q60358332}} || Kapucinski trg 25. Domačija stoji na terasi Selške Sore ob cesti, ki vodi proti delu Škofje Loke, imenovanem Novi svet. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5882&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Ko%C5%A1irjev_mlin|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5883 5883] || {{WLM-slika|Q60358340}} || {{q|Q60358340}} || Kapucinski trg 23 (prej Novi svet 2). Hiša stoji na levi terasi Selščice pod cesto, ki vodi v novi del mesta - Novi svet. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5883&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Kapucinski_trg_23|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5896 5896] || {{WLM-slika|Q60359244}} || {{q|Q60359244}} || Puštal 12. Stavba stoji na vzpetini pred kopališčem na Poljanščici. || PUŠTAL || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5896&lat=&lon=&description=Pu%C5%A1tal_-_Hi%C5%A1a_Pu%C5%A1tal_12|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C595 595] || {{WLM-slika|Q60359230}} || {{q|Q60359230}} || Puštal 80. Hiša stoji na skrajnem južnem robu naselja nad Poljansko Soro. || PUŠTAL || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=595&lat=&lon=&description=Pu%C5%A1tal_-_Hi%C5%A1a_Pu%C5%A1tal_80|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5992 5992] || {{WLM-slika|Q60358666}} || {{q|Q60358666}} || Na Plavžu 34 || ŽELEZNIKI || {{q|Q15932}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5992&lat=&lon=&description=%C5%BDelezniki_-_Hi%C5%A1a_Na_Plav%C5%BEu_34|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C600 600] || {{WLM-slika|Q60357720}} || {{q|Q60357720}} || Linhartov trg 1. Graščina stoji v srednjeveškem mestnem jedru Radovljice, v severovzhodnem delu glavnega trga, zahodno pred župnijsko cerkvijo. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=600&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Gra%C5%A1%C4%8Dina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C686 686] || {{WLM-slika|Q60361527}} || {{q|Q60361527}} || Kašča stoji nasproti hiše Srednja vas 8, v središču vasi ob cesti proti Jereki. || SREDNJA VAS V BOHINJU || {{q|Q3661628}} || {{q|Q12794452}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=686&lat=&lon=&description=Srednja_vas_v_Bohinju_-_%C5%A0panova_ka%C5%A1%C4%8Da|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C690 690] || {{WLM-slika|Q60361497}} || {{q|Q60361497}} || Znamenje stoji v osrednjem delu razložene vasi, zahodno od Smolejeve domačije, Srednji Vrh 8, severno ob nekdanji poti, ki je vodila iz Gozd Martuljka k Smolejevi domačiji in v Srednji Vrh. || SREDNJI VRH || {{q|Q507051}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=690&lat=&lon=&description=Srednji_Vrh_nad_Martuljkom_-_Smolejevo_znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C710 710] || {{WLM-slika|Q47488660}} || {{q|Q47488660}} || Na vrhu roba ježe nad levim bregom Sore, južno od ceste Jeprca - Škofja Loka. || SUHA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=710&lat=&lon=&description=Suha_pri_%C5%A0kofji_Loki_-_Cerkev_sv._Janeza_Krstnika|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C712 712] || {{WLM-slika|Q60358577}} || {{q|Q60358577}} || Suha 20. Hiša stoji na vzhodni strani vaške ceste, ki pripelje čez most iz Puštala. || SUHA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=712&lat=&lon=&description=Suha_pri_%C5%A0kofji_Loki_-_Hi%C5%A1a_Suha_20|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C739 739] || {{WLM-slika|Q18562633}} || {{q|Q18562633}} || Grad stoji na robu griča nad jedrom mesta Škofja Loka, pod Krancljem. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=739&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Grad|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C741 741] || {{WLM-slika|Q60358410}} || {{q|Q60358410}} || Mestni trg 38. Hiša stoji v zahodnem uličnem nizu Gornjega trga. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=741&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Mestni_trg_38|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C742 742] || {{WLM-slika|Q60358494}} || {{q|Q60358494}} || Spodnji trg 4, Studenec 6. Hiša stoji v vzhodnem strnjenem uličnem nizu trga. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=742&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Spodnji_trg_4|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C743 743] || {{WLM-slika|Q60358419}} || {{q|Q60358419}} || Mestni trg 2, Mestni trg 1 in Cankarjev trg 13. Hiša stoji na severnem robu Gornjega trga in južno ob župnijski cerkvi. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=743&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Homanova_hi%C5%A1a|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C745 745] || {{WLM-slika|Q60358424}} || {{q|Q60358424}} || Cankarjev trg 13. Dvorec je del Homanove hiše v širšem pomenu. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=745&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Cankarjev_trg_13|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7836 7836] || {{WLM-slika|Q60357934}} || {{q|Q60357934}} || Ljubno 27. V jugovzhodnem delu vasi ob križišču vaških poti, v vznožju hriba na katerem je vas. || LJUBNO || {{q|Q15910}} || {{q|Q12794452}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7836&lat=&lon=&description=Ljubno_-_Hi%C5%A1a_Ljubno_27|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7837 7837] || {{WLM-slika|Q60359639}} || {{q|Q60359639}} || Severozahodno od Zgornjih Gorij, pri hiši Grabče 6, na desnem bregu reke Radovne, ob vodnih rakah stoji Strojeva kovačnica. || GRABČE || {{q|Q1027062}} || {{q|Q12794452}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7837&lat=&lon=&description=Grab%C4%8De_-_Vodna_kova%C4%8Dija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C784 784] || {{WLM-slika|Q2638131}} || {{q|Q2638131}} || Tržič, v ozki dolini ob izlivu Mošenika v Tržiško Bistrico. || TRŽIČ || {{q|Q15927}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=784&lat=&lon=&description=Tr%C5%BEi%C4%8D_-_Tr%C5%A1ko_jedro|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C798 798] || {{WLM-slika|Q15718564}} || {{q|Q15718564}} || Adergas 1, 2. Samostan je južno pod Štefanjo goro, na severnem robu doline potoka Lebrant (Marijina dolina), v njenem zatrepu. || ADERGAS || {{q|Q859679}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=798&lat=&lon=&description=Adergas_-_Samostan_Velesovo|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4630 4630] || {{WLM-slika|Q60357272}} || {{q|Q60357272}} || Park gradu Katzenstein. Park sestavljajo obzidan renesančni parter (17. stol.), ki ima portal v osi grajskega stolpa, kostanjev drevored s paviljonoma, sadovnjak in parkovni del južno od gradu. || BEGUNJE NA GORENJSKEM || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8&lat=&lon=&description=Begunje_na_Gorenjskem_-_Park_gradu_Katzenstein|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8 8] || {{WLM-slika|Q6344594}} || {{q|Q6344594}} || Begunje na Gorenjskem 55. Grad stoji v jedru naselja, na zahodni strani vasi. || BEGUNJE NA GORENJSKEM || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8&lat=&lon=&description=Begunje_na_Gorenjskem_-_Grad_Katzenstein|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8751 8751] || {{WLM-slika|Q60358285}} || {{q|Q60358285}} || Znamenje stoji ob poti v gozdu južno od Crngroba. || CRNGROB || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8751&lat=&lon=&description=Crngrob_-_Rde%C4%8De_znamenje_v_Smre%C4%8Dju|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C879 879] || {{WLM-slika|Q12798949}} || {{q|Q12798949}} || Gornja Radovna 25. Stoji v zaselku ob robu doline na začetku Krme. || ZGORNJA RADOVNA || {{q|Q507051}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=879&lat=&lon=&description=Zgornja_Radovna_-_Doma%C4%8Dija_Zgornja_Radovna_25|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8918 8918] || {{WLM-slika|Q12792358}} || {{q|Q12792358}} || Jenkova kasarna stoji vzhodno ob hiši Zgornje Jezersko 141, ob stari tovorni cesti na robu uravnave, Na ravneh na Zgornjem Jezerskem. || ZGORNJE JEZERSKO || {{q|Q1688771}} || {{q|Q12794452}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8918&lat=&lon=&description=Zgornje_Jezersko_-_Jenkova_kasarna_na_Ravnah|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9213 9213] || {{WLM-slika|Q60356629}} || {{q|Q60356629}} || Območje, predvideno za muzej na prostem, leži v severnem delu posestva Brdo pri Kranju. Sitarska hiša je bila prenesena iz Stražišča (Benedikova 22a). || SREDNJA BELA || {{q|Q539864}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9213&lat=&lon=&description=Brdo_pri_Kranju_-_Muzej_na_prostem|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9222 9222] || {{WLM-slika|Q60358099}} || {{q|Q60358099}} || Stolp stoji na zahodnem robu mestnega jedra ob vrtovih hiš, v izteku slepe ulice. || KRANJ || {{q|Q3441893}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9222&lat=&lon=&description=Kranj_-_Obrambni_stolp_%C5%A0krlovec|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9347 9347] || {{WLM-slika|Q60358290}} || {{q|Q60358290}} || Jugovzhodno ob cerkvi sv. Nikolaja, vzhodno od ceste Škofja Loka - Kranj. || SPODNJE BITNJE || {{q|Q3441893}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9347&lat=&lon=&description=Spodnje_Bitnje_-_Ostanki_cerkve_sv._Vida|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9482 9482] || {{WLM-slika|Q60357632}} || {{q|Q60357632}} || Bodešče 12. Hiša stoji v križišču lokalnih cest, v severnem delu Bodešč. || BODEŠČE || {{q|Q647572}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9482&lat=&lon=&description=Bode%C5%A1%C4%8De_-_Hi%C5%A1a_Bode%C5%A1%C4%8De_12|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9571 9571] || {{WLM-slika|Q60358417}} || {{q|Q60358417}} || Mestni trg 1. Stavba je del Homanove hiše v njenem širšem obsegu. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9571&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Mestni_trg_1|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9572 9572] || {{WLM-slika|Q60358421}} || {{q|Q60358421}} || Mestni trg 2. Stavba je del Homanove hiše v širšem pomenu. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9572&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Mestni_trg_2|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9757 9757] || {{WLM-slika|Q60357821}} || {{q|Q60357821}} || Nagrobnik stoji na pokopališču, vzidan je v severni del pokopališkega zidu. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9757&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Nagrobnik_Primusa_Hudoverniga|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C98 98] || {{WLM-slika|Q60357886}} || {{q|Q60357886}} || Dobro Polje 9a. Hiša stoji na vzhodnem robu vaškega predela Veliko Dobro Polje, nad levim bregom reke Save. || DOBRO POLJE || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=98&lat=&lon=&description=Dobro_Polje_ob_Savi_-_Hi%C5%A1a_Dobro_Polje_9a|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9819 9819] || {{WLM-slika|Q60359778}} || {{q|Q60359778}} || Žirovska pristava leži na Taboru v zahodnem, gručastem delu Starih Žirov. || ŽIRI || {{q|Q394087}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9819&lat=&lon=&description=%C5%BDiri_-_%C5%BDirovska_pristava|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9859 9859] || {{WLM-slika|Q60359779}} || {{q|Q60359779}} || Tabor 1 (prej Žiri 35) || ŽIRI || {{q|Q394087}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9859&lat=&lon=&description=%C5%BDiri_-_Ru%C5%A1evine_%C5%A0talarjeve_hi%C5%A1e|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9887 9887] || {{WLM-slika|Q60357423}} || {{q|Q60357423}} || Pokopališče leži okoli cerkve sv. Klemena, severozahodno od križišča cest Hraše-Rodine, Begunje-Žirovnica. || RODINE || {{q|Q394103}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9887&lat=&lon=&description=Rodine_-_Pokopali%C5%A1%C4%8De|text=Naloži}} |- |} [[Kategorija:Wiki Loves Monuments|S]] 0zrwtqmnt2w7d8jnc2nk7q4rhw8t7o3 Lobularni karcinom in situ 0 523661 6748736 6531083 2026-09-10T15:21:36Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748736 wikitext text/x-wiki {{Italic title|string=in situ}} {{Infobox medical condition (new) | name = Lobularni karcinom ''in situ'' | synonyms = | image = File:Diagram showing lobular carcinoma in situ (LCIS) CRUK 166.svg | caption = Diagram prikazuje lokaliziran LCIS (zgoraj) in invazivni rak dojke (spodaj) | pronounce = | field = | symptoms = | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = | deaths = }} '''Lobularni karcinom ''in situ''''' (LCIS) je mikroskopska sprememba v [[dojka|dojki]], pri kateri se v režnjičih oziroma lobulih nahajajo nenormalne celice. Spremenjene celice so omejene na [[epitelij]] v lobulih, v katerem so nastale, in ne prodirajo skozi [[bazalna membrana|bazalno membrano]].<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5521966/karcinom?query=Karcinom&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 12. 9. 2022.</ref><ref name=":0"/><ref name=Borstnar1>Borštnar S. s sod. Rak dojke: kaj morate vedeti. 2. dopolnjena izd., Ljubljana: Onkološki inštitut, 2006.</ref><ref name=":0">{{navedi splet|url=http://cancer.stanford.edu/breastcancer/lcis.html|title=Lobular Carcinoma in situ (LCIS)|work=Breast Cancer|publisher=Stanford Cancer Center|accessdate=2022-09-12|archive-date=2012-04-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20120423042318/http://cancer.stanford.edu/breastcancer/lcis.html|url-status=dead}}</ref> Celice so [[morfologija|morfološko]] spremenjene, mikroskopsko pa so vidni multifokalni vzorci v tkivu. Predstopnja lobularnega karcinoma ''in situ'' je atipična lobularna [[hiperplazija]] (ALH). Lobularni karcinom ''in situ'' lahko v redkih primerih neposredno napreduje v [[invazivni lobularni rak dojke]].<ref name=":2">{{cite journal | vauthors = Collins LC | title = Precursor Lesions of the Low-Grade Breast Neoplasia Pathway | journal = Surgical Pathology Clinics | volume = 11 | issue = 1 | pages = 177–197 | date = marec 2018 | pmid = 29413656 | doi = 10.1016/j.path.2017.09.007 }}</ref><ref name=Borstnar1/> Ker se iz njega le redko razvije invazivna oblika raka, ga nekateri ne obravnavajo kot pravi rak dojke. Imajo pa ženske z lobularnim karcinomom ''in situ'' znatno povečano tveganje za pojav invazivnega raka v prihodnosti, in sicer bodisi v dojki, v kateri je bila sprememba ugotovljena, bodisi v drugi dojki.<ref name=Borstnar1/><ref name=":3">{{navedi splet |url=http://www.mayoclinic.com/health/lobular-carcinoma-in-situ/DS00982 |title=Lobular carcinoma in situ: Marker for breast cancer risk |publisher=MayoClinic.com }}</ref><ref name=":4">{{navedi splet |url=http://www.cancer.gov/cancertopics/pdq/treatment/breast/HealthProfessional/page6 |title=Breast Cancer Treatment |date=27. 5. 2022 |publisher=National Cancer Institute }}</ref><ref name="pmid18562954">{{cite journal | vauthors = Afonso N, Bouwman D | title = Lobular carcinoma in situ | journal = European Journal of Cancer Prevention | volume = 17 | issue = 4 | pages = 312–316 | date = avgust 2008 | pmid = 18562954 | doi = 10.1097/CEJ.0b013e3282f75e5d | s2cid = 388045 }}</ref> Leta 2018 je na primer ameriški odbor za raka (AJCC – American Joint Committee on Cancer) v 18. izdaji svojega priročnika LCIS umaknil s seznama za določanje stadija raka in ga uvrstil med nerakave (benigne) spremembe.<ref>{{navedi knjigo|title=AJCC Cancer Staging Manual, Eighth Edition - Part XI - Breast|publisher=The American College of Surgeons|year=2018|url=https://cancerstaging.org/references-tools/deskreferences/Documents/AJCC%20Breast%20Cancer%20Staging%20System.pdf|pages=590}}</ref> == Vzroki == === Genetski vzroki === Celice lobularnih neoplazij (tako atipične lobularne hiperplazije in lobularnega karcinoma ''in situ'') imajo podobne spremembe v svojih genih kot celice invazivnega raka dojke. To verjetno vpliva, vsaj delno, tudi na mikroskopsko podobnost vseh teh sprememb tkiva. Imunohistokemično testiranje običajno pokaže izražanje [[estrogenski receptor|estrogenskih]] in [[progreteronski receptor|progesteronskih receptorjev]].<ref name=":8">{{cite journal | vauthors = Logan GJ, Dabbs DJ, Lucas PC, Jankowitz RC, Brown DD, Clark BZ, Oesterreich S, McAuliffe PF | display-authors = 6 | title = Molecular drivers of lobular carcinoma in situ | journal = Breast Cancer Research | volume = 17 | pages = 76 | date = junij 2015 | pmid = 26041550 | pmc = 4453073 | doi = 10.1186/s13058-015-0580-5 }}</ref> So pa celice vseh omenjenih predrakavih in rakavih sprememb režnjičev praviloma [[HER2-negativni rak dojke|HER2-negativne]], kar pomeni, da spremenjene celice ne izražajo receptorja [[HER2]]. Prisotnost hormonskih (estrogenskih in progesteronskih) receptorjev in receptorjev HER2 je klinično pomembna, saj vpliva na možnost izbire [[tarčno zdravilo|tarčnih zdravil]]. Značilni [[kromosom]]ski spremembi sta izguba 16q (izguba dolgega kraka kromosoma 16) in pridobitev 1q (pridobitev dodatne kopije dolgega kraka kromosoma 1). Značilni sta tudi izguba izražanja [[e-kadherin]]a (transmembranske beljakovine, ki sodeluje pri adheziji epitelijskig celic) in citoplazemska reaktivnost katenina P120.<ref name=":9">{{cite journal | vauthors = Canas-Marques R, Schnitt SJ | title = E-cadherin immunohistochemistry in breast pathology: uses and pitfalls | journal = Histopathology | volume = 68 | issue = 1 | pages = 57–69 | date = januar 2016 | pmid = 26768029 | doi = 10.1111/his.12869 | s2cid = 19569431 }}</ref> Citoplazemska reaktivnost katenina P120 je pravzaprav posledica neizražanja e-kadherina; normalno namreč e-kadherin interagira s kateninom P120 v citoplazmi. Če pa e-kadherina ni, se katenin P120 kopiči v [[citoplazma|citoplazmi]].<ref name=":8" /> == Diagnoza == Lobularni karcinom ''in situ'', ki lahko prizadene eno ali obe dojki hkrati, z mamografskim pregledom običajno ni zaznaven. Običajno gre za slučajno diagnozo pri biopsiranju vzorca tkiva dojke, ki se primarno opravi zaradi drugega razloga.<ref>https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/lobular-carcinoma-in-situ/diagnosis-treatment/drc-20374535, vpogled: 14. 9. 2022.</ref> === Morfologija === [[Slika:Lobular carcinoma in situ.jpg|thumb|right|Lobularni karcinom ''in situ'', H&E, 20x]] Za lobularno neoplazijo, vključno z LCIS, so značilni povečani in razširjeni žlezni mešički (acinusi), ki jih zapolnjujejo monomorfne, dishezivne, majhne, okrogle ali poligonalne celice z izgubo polarnosti in z nevpadljivo [[citoplazma|citoplazmo]]. Skupki okroglih, med seboj skoraj identičnih celic, ki zapolnjujejo in razširjajo lobularne prostore, se lahko razširjajo tudi dalje v pripadajoče terminalne duktuse.<ref name=":10">{{cite journal | vauthors = Jorns J, Sabel MS, Pang JC | title = Lobular neoplasia: morphology and management | journal = Archives of Pathology & Laboratory Medicine | volume = 138 | issue = 10 | pages = 1344–1349 | date = oktober 2014 | pmid = 25268198 | doi = 10.5858/arpa.2014-0278-CC }}</ref> Kot pri atipični lobularni hiperplaziji so tudi pri LCIS abnormalne celice majhne z ovalnimi ali okroglimi [[celično jedro|jedri]] in majhnimi jedrci, ki niso medsebojno povezana.<ref name=":5">{{navedi knjigo|url=https://archive.org/details/isbn_9780387952703|url-access=registration|title=AJCC cancer staging handbook : from the AJCC cancer staging manual | author = American Joint Committee on Cancer |date=2002|publisher=Springer|isbn=9780387952703|edition=6th|location=New York|page=[https://archive.org/details/isbn_9780387952703/page/260 260]}}</ref> Običajno so prisotne tudi [[celica pečatnica|celice pečatnice]], ki vsebujejo [[mucin]]. Sicer pa ostaja pri LCIS okolna tkivna arhitektura intaktna in režnjiči ostajajo razpoznavni. Prisotni so [[estrogenski receptor|estrogenski]] in [[progesteronski receptor|progesteronski receptorji]], prekomerne izraženosti [[HER2/neu]] pa ni.<ref name=":2" /> Meje med celicami so nejasne, niso pa vidni znaki mitotske aktivnosti ali [[nekroza|nekroze]]. Celice pri invazivnem in ''in situ'' raku dojke izgubijo zmožnost celične adhezije, kar je značilna histološka najdba zaradi izgube izražanja e-kadherina, transmembranske beljakovine, ki je odgovorna za adhezijo epitelijskih celic.<ref name=":1" /> ALH in LCIS se citološko ne razlikujeta, za določitev kategorije lezije obstaja zato kvantitativno merilo. Za postavitev diagnoze LCIS mora biti v prizadeti lobularni enoti vsaj polovica žleznih mešičkov zapolnjenih s celicami lobularne neoplazije in osrednja [[svetlina]] žleznih mešičkov ne sme biti vidna.<ref name=":63">{{cite journal | vauthors = King TA, Reis-Filho JS | title = Lobular neoplasia | journal = Surgical Oncology Clinics of North America | volume = 23 | issue = 3 | pages = 487–503 | date = July 2014 | pmid = 24882347 | doi = 10.1016/j.soc.2014.03.002 | s2cid = 31630480 }}</ref> Če histološko merilo za opredelitev lezije lobularne neoplazije kot LCIS ni izpolnjeno, gre bodisi za atipično lobularno hiperplazijo ali pa le za lobularno distenzijo. Obstajajo različne stopnje LCIS na osnovi citoloških variacij in opisani so tudi njegovi podtipi, vendar pa se za razvrščanje v podtipe ni pokazalo, da bi bilo klinično uporabno in podtipi ne napovedujejo različnih verjetnosti, ali bo LCIS napredoval v invazivni rak dojke.<ref name="Kumar V 2005">{{navedi knjigo|title=Robbins and Cotran pathologic basis of disease|url=https://archive.org/details/robbinscotranpat00kuma|url-access=limited| vauthors = Cotran RS, Kumar V, Fausto N, Robbins SL, Abbas AK |publisher=Elsevier Saunders|year=2005|isbn=978-0-7216-0187-8|edition=7th|location=St. Louis, MO|page=[https://archive.org/details/robbinscotranpat00kuma/page/n1204 1142]}} </ref> ==Zdravljenje== Lobularni karcinom ''in situ'' je sicer predstopnja invazivnega raka dojke in dejavnik tveganja za njegov pojav, vendar pa ne velja, da se bo invazivni rak pri osebi v prihodnosti res pojavil. Gre za oddvojeno pojavno obliko bolezni v poteku nastanka invazivne rakave bolezni režnjičev v dojki, vendar pa ne napoveduje zagotovo njegov nastanek. V preteklosti so zaradi tveganja za pojav invazivne bolezni pristopali k zdravljenju LCIS z [[radikalna mastektomija|radikalno mastektomijo]] (s popolno kirurško odstranitvijo dojke in [[pazdušna bezgavka|pazdušnih bezgavk]]), danes pa zdravijo LCIS bolj konzervativno.<ref name=":1" /> Priporoča se spremljanje bolezni, če je prisoten samo LCIS, brez znakov infiltrirajoče ali invazivne bolezni. Možnosti obravnave LCIS so spremljanje z rednimi telesnimi pregledi in [[mamografija|mamografijo]], zdravljenje s tamoksifenom ali drugimi hormonskimi zdravili za zmanjšanje tveganja za napredovanje v invazivno obliko raka ali tudi s profilaktično obojestransko mastektomijo, če se zdravnik in bolnica odločita, da konservativno zdravljenje ne zadošča.<ref name=":63"/> Nekateri strokovnjaki menijo, da je obojestranska mastektomija načeloma preveč agresiven pristop, razen v določenih primerih z visokim tveganjem za razvoj invazivnega raka,<ref name=":10" /> zlasti v primeru družinske obremenjenosti raka dojke.<ref>https://www.ukc-mb.si/torakalna/rak-dojke/4-vrste-raka-dojk {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220914221952/https://www.ukc-mb.si/torakalna/rak-dojke/4-vrste-raka-dojk |date=2022-09-14 }}, vpogled: 14. 9. 2022.</ref> Takšno stališče je podprto tudi z rezultati več kliničnih raziskav, ki ne kažejo statistično pomembnih razlik razlik v [[smrtnost]]i zaradi raka dojke pri ženskah z LCIS, ki so deležne le rednega spremljanja bolezni, v primerjavi s tistimi, pri katerih so opravili mastektomijo. Če izvid debeloigelne biopsije pokaže na prisotnost lobularne neoplazije, ali specifično lobularnega karcinoma ''in situ'', ameriški [[NCCN]] (''National Comprehensive Cancer Network'') priporoča še nadaljnjo ekscizijsko biopsijo, na podlagi pridobljenega vzorca pa patolog ugotovi morebitno prisotnost tudi duktalnega karcinoma ''in situ'' ali invazivnega raka. Po podatkih iz literature namreč z ekscizijsko biopsijo pri 10−30 % bolnikov, ki so po debeloigelni biopsiji prejeli diagnozo LCIS, ugotovijo bolezen višje stopnje.<ref name=":63"/> Če pa ostane pri diagnozi samo LCIS, NCCN v smernicah priporoča redno spremljanje stanja vsakih 6–12 mesecev in enkrat letno diagnostično mamografijo.<ref name="urlBreast Cancer Treatment (PDQ®) - NCI">{{navedi splet|url=http://www.cancer.gov/cancertopics/pdq/treatment/breast/healthprofessional/page5|title=Breast Cancer Treatment (PDQ®) - National Cancer Institute - Lobular Carcinoma ''In Situ''|access-date=12. 1. 2013}}</ref> == Prognoza == LCIS velja za predrakavo spremembo dojke in pomeni dejavnik tveganja za pojav invazivnega raka dojke kasneje v življenju. Tveganje je povečano v daljšem obdobju po diagnozi, tudi več kot 20 let. Pogosteje se kasneje pojavi rak v mlečnih vodih v dojki ([[invazivni duktalni rak dojke]]) kot pa v lobulih ([[invazivni lobularni rak dojke]]).<ref name="urlBreast Cancer Treatment (PDQ®) - NCI" /> Starejše raziskave so kazale, da je tveganje za pojav invazivnega raka dojke enako visoko za obe dojki, po izsledkih novejših raziskav pa je tveganje večje za pojav invazivnega raka v isti dojki.<ref name=":7">{{cite journal | vauthors = Page DL, Schuyler PA, Dupont WD, Jensen RA, Plummer WD, Simpson JF | title = Atypical lobular hyperplasia as a unilateral predictor of breast cancer risk: a retrospective cohort study | url = https://archive.org/details/sim_the-lancet_2003-01-11_361_9352/page/124 | journal = Lancet | volume = 361 | issue = 9352 | pages = 125–129 | date = januar 2003 | pmid = 12531579 | doi = 10.1016/S0140-6736(03)12230-1 | s2cid = 6429291 }}</ref> Letno tveganje za pojav invazivnega raka dojke po diagnozi LCIS je 1–2 %,<ref name=":5" /> v obdobju 10 let je tveganje 13–15 %, v 20 letih 26–35 %, v 35 letih pa od 35 % do več kot 50 %. Relativno tveganje za pojav invazivnega raka dojke je 8–10-krat večje v primerjavi s splošno populacijo.<ref name=":1">{{cite journal | vauthors = Wen HY, Brogi E | title = Lobular Carcinoma In Situ | journal = Surgical Pathology Clinics | volume = 11 | issue = 1 | pages = 123–145 | date = marec 2018 | pmid = 29413653 | doi = 10.1016/j.path.2017.09.009 | pmc = 5841603 }}</ref> Petletno [[preživetje]] po diagnozi LCIS je ocenjeno na 97 %.<ref name="XieSun2017">{{cite journal | vauthors = Xie ZM, Sun J, Hu ZY, Wu YP, Liu P, Tang J, Xiao XS, Wei WD, Wang X, Xie XM, Yang MT | display-authors = 6 | title = Survival outcomes of patients with lobular carcinoma in situ who underwent bilateral mastectomy or partial mastectomy | journal = European Journal of Cancer | volume = 82 | pages = 6–15 | date = September 2017 | pmid = 28646773 | doi = 10.1016/j.ejca.2017.05.030 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Medical resources | DiseasesDB = | ICD10 = {{ICD10|D|05|0|d|00}} | ICD9 = | ICDO = {{ICDO|8520|2}} | OMIM = | MedlinePlus = | eMedicineSubj = | eMedicineTopic = | MeshID = }} [[Kategorija:Rak dojke]] g2z80uugbt6nf0uoytakafqs2i39e4x Ilinka Todorovski 0 524260 6748640 6666527 2026-09-10T12:21:03Z ~2026-48989-23 265558 popravljen zatipk, dodana informacija o oddaji 6748640 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba|name=Ilinka Todorovski|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=<!-- WD -->|home_town=Črnomelj|occupation=Novinarka, publicistka, varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev|television=RTV Slovenija}} '''Ilinka Todorovski''', [[Slovenci|slovenska]] [[novinarka]] in [[Publicist|publicistka]], * [[3. november]] [[1966]], [[Novo mesto]].<ref>{{Navedi splet|title=TODOROVSKI, Ilinka|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/todorovski-ilinka/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2022-09-28|language=sl-SI}}</ref> == Izobrazba == Po končani osnovni šoli in gimnaziji v [[Črnomelj|Črnomlju]] je študirala novinarstvo na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], kjer je leta 1991 pri mentorici [[Manca Košir|Manci Košir]] diplomirala z nalogo Novi žurnalizem ([[:en:New_Journalism|new journalism]])<ref>{{Navedi splet|title=Novi žurnalizem : diplomska naloga : Nagrada Prešernovega sklada :: COBISS+|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/3465821|website=plus.cobiss.net|accessdate=2022-09-28|language=sl|first=|last=}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> . Od leta 2022 je doktorska študentka zgodovine na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|title=Ilinka Todorovski|url=https://onave.si/ilinka-todorovski/|website=ONA VE|date=2023-11-21|accessdate=2024-06-20|language=sl-SI|first=Ilinka|last=Todorovski}}</ref> == Poklicno delo == Med študijem je začela delati na [[Radiotelevizija Slovenija|Televizije Slovenija]] in se po diplomi zaposlila kot novinarka v uredništvu zunanjepolitičnih oddaj. Med letoma 1992 in 2001 je bila dopisnica [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] iz [[Zagreb|Zagreba]], v obdobju [[Hrvaška osamosvojitvena vojna|vojne na Hrvaškem]] in demokratičnih sprememb po smrti [[Franjo Tuđman|Franja Tuđmana]].<ref>{{Navedi splet|title=Ilinka Todorovski, Author at Metina lista|url=https://metinalista.si/author/ilinkatodorovski/|website=Metina lista|accessdate=2022-09-28|language=sl-SI}}</ref> Po koncu dopisniške kariere je bila v Informativnem programu TV Slovenija novinarka, avtorica in voditeljica oddaj, urednica volilnih in drugih večjih programskih projektov ter urednica uredništva dnevnoinformativnih oddaj.<ref>{{Navedi splet|title=Ilinka Todorovski|url=https://novinar.com/osebje/ilinka-todorovski/|website=Društvo novinarjev Slovenije|accessdate=2022-09-28|language=sl-SI|archive-date=2022-09-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20220928195153/https://novinar.com/osebje/ilinka-todorovski/|url-status=dead}}</ref> Leta 2006 je prestopila v časopisno novinarstvo, v [[Finance (časopis)|poslovni dnevnik Finance]].<ref>{{Navedi splet|title=Finance.si - www.finance.si|url=https://www.finance.si/author?id=IT|website=www.finance.si|accessdate=2022-09-28|language=sl-SI}}</ref> Po štirih letih se je vrnila v javni medij in v Informativnem programu TV Slovenija opravljala različne novinarske, uredniške in projektne zadolžitve.<ref>{{Navedi splet|title=Jesenska televizijska prenova po večletnem zimskem spanju|url=https://www.dnevnik.si/1042462961|website=Dnevnik|accessdate=2022-09-28|archive-date=2022-09-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20220928202152/https://www.dnevnik.si/1042462961|url-status=dead}}</ref> Spomladi 2015 je postala urednica [[Tarča (TV oddaja)|Tarče]]; s tega položaja so jo odstavili konec leta 2016, ker je javno protestirala zaradi kontroverzne Tarče o splavu<ref>{{Navedi splet|title=Tarča proti ustavi: kako je RTV hiša proizvedla množični odpor|url=https://vezjak.com/2016/10/14/tarca-proti-ustavi-kako-je-rtv-hisa-proizvedla-mnozicni-odpor/|website=::: IN MEDIA RES :::|date=2016-10-14|accessdate=2022-09-28|language=en-GB|first=Boris|last=Vezjak}}</ref>, ki so jo pripravili v njeni odsotnosti <ref>{{Navedi splet|title=(intervju) Po Tarči: lahko novinarstvo še spreminja svet?|url=https://manager.finance.si/8852124|website=Manager|accessdate=2022-09-28|language=sl-SI}}</ref>. Leta 2017 je postala [[Varuh pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija|varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev]] <ref>{{Navedi splet|title=Odstavljena urednica Tarče nova varuhinja pravic gledalcev nacionalke|url=http://www.mladina.si/178259/odstavljena-urednica-tarce-nova-varuhinja-pravic-gledalcev-nacionalke/|website=Mladina.si|accessdate=2022-09-28}}</ref>; v petletnem mandatu so najbolj odmevale njene obravnave zadeve [[Marko Perković - Thompson|Thompson]]<ref>{{Navedi splet|title=Varuhinja ni več brezzobi tiger!|url=https://odkrito.svet24.si/clanek/zabava/varuhinja-ni-vec-brezzobi-tiger-622124|website=Odkrito.si.si|accessdate=2022-09-28|language=sl|archive-date=2022-09-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20220928195148/https://odkrito.svet24.si/clanek/zabava/varuhinja-ni-vec-brezzobi-tiger-622124|url-status=dead}}</ref>, intervjujev z [[Jože Dežman|Dežmanom]]<ref>{{Navedi splet|title=Varuhinja gledalcev TV Slovenija: Novinar Možina se ni distanciral od žalitev zgodovinarjev in borcev|url=https://www.dnevnik.si/1042835485|website=Dnevnik|accessdate=2022-09-28|archive-date=2022-09-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20220928200653/https://www.dnevnik.si/1042835485|url-status=dead}}</ref> in [[Zvjezdan Radonjić|Radonjićem]]<ref>{{Navedi splet|title=Tudi Programski svet RTV Slovenija prepoznal kršitve v intervjuju z Zvjezdanom Radonjićem|url=https://vezjak.com/2019/11/19/tudi-programski-svet-rtv-slovenija-prepoznal-krsitve-v-intervjuju-z-zvjezdanom-radonjicem/|website=::: IN MEDIA RES :::|date=2019-11-19|accessdate=2022-09-28|language=en-GB|first=Boris|last=Vezjak}}</ref>, očitkov cenzure v informativnem programu<ref>{{Navedi splet|title=Večer|url=https://moj.vecer.com/slovenija/varuhinja-ilinka-todorovski-objavila-mnenje-glede-domnevne-cenzure-v-informativnem-programu-televizije-slovenija-10244169|website=moj.vecer.com|accessdate=2022-09-28|archive-date=2022-09-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20220928195146/https://moj.vecer.com/slovenija/varuhinja-ilinka-todorovski-objavila-mnenje-glede-domnevne-cenzure-v-informativnem-programu-televizije-slovenija-10244169|url-status=dead}}</ref> in pritožb članov Programskega sveta RTV glede Tarče.<ref>{{Navedi splet|title=Varuhinja o Tarči: presojati je treba po protokolu|url=https://www.rtvslo.si/varuh/aktualno/varuhinja-o-tarci-presojati-je-treba-po-protokolu/608584|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-28|language=sl}}</ref> Po sprejetju novele Zakona o RTV leta 2022 si je prizadevala za njeno uveljavitev, kot članica Sveta delavcev RTV je opozarjala tudi na škodljive posledice politizacije javnega medija.<ref>{{Navedi splet|title='Grozljiva grožnja je groziti 38 ljudem, ker so nekje stali 22 sekund'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/grozljiva-groznja-je-groziti-38-ljudem-ker-so-nekje-stali-22-sekund.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-10-16}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=RTV prvič po letu 2015 posloval pozitivno. Zaposleni: Javni medij izgublja verodostojnost.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/rtv-prvic-po-letu-2015-posloval-pozitivno-zaposleni-javni-medij-izgublja-verodostojnost/658046|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-16|language=sl}}</ref> Od oktobra 2022 je članica Sveta delavcev RTV, od junija 2023 pa članica Sveta RTV.<ref>{{Navedi splet|title=Delovati začel novi Svet RTV Slovenija, predseduje mu Goran Forbici|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/delovati-zacel-novi-svet-rtv-slovenija-predseduje-mu-goran-forbici/670654|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-16|language=sl}}</ref> Je avtorica TV-oddaje RTV SMO<ref>{{Navedi splet |title=RTV smo |url=https://www.rtvslo.si/tv/oddaja/oddaja/173251878 |access-date=2026-09-10 |website=RTVSLO.si |language=sl}}</ref>, v kateri od jeseni 2024 vsak mesec predstavlja novosti, ustvarjalce, izzive in dileme javnega medijskega servisa<ref>{{Navedi splet |title=RTVSLO.SI |url=https://www.rtvslo.si/ |access-date=2026-09-10 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref>. == Publicistka, prevajalka == Kot dopisnica iz Zagreba se je povezala s [[Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom Zagreb|Kulturno prosvetnim društvom Slovenski dom]] ter sodelovala pri nastanku glasila [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-S3GK6KY5 Novi odmev]{{cobiss|id=5302861}} in bila njegova dolgoletna sodelavka in redaktorica.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.slovenci-zagreb.hr/wp-content/uploads/2017/01/Novi-odmev-60.pdf|title=Ilinka Todorovski, intervju: Novi odmev je mali čudež, a mora naprej in se otresti arhivarske vloge|website=www.slovenci-zagreb.hr|publisher=Slovenski dom|date=januar 2017|accessdate=2022-09-28}}</ref> Članki, knjige in prevodi: * Todorovski: "Šolsko leto 1936/37 v Banovinski kmetijsko-gospodinjski šoli na Mali Loki", ''Šolska kronika'', 2008, 17(41)(1), 72–87.{{cobiss|id=28820269}} * Todorovski, Jerman: ''[https://www.slovenci-zagreb.hr/wp-content/uploads/2019/12/Knjiga-Slovenski-dom-v-Zagrebu.pdf Slovenski dom v Zagrebu: 1929–1999]''. Zagreb, 1999. {{cobiss|id=71307}} * Todorovski, Sovdat: ''Vsa življenja Igorja Bavčarja''. Ljubljana, 2009. {{cobiss|id=248336384}} * {{Navedi knjigo|title=Josip Doltar in Črnomelj : črnomaljski mlinar, žagar, livar in župan ter spreminjanje mesta med letoma 1880 in 1930|url=http://worldcat.org/oclc/1288124359|publisher=Občina|date=2021|isbn=978-961-95312-0-4|oclc=1288124359|first=Ilinka |last=Todorovski}} * Todorovski: "Frančiška Senica", ''Osebnosti druge svetovne vojne'', 2023, 231–250. {{cobiss|id=152636163}} * Todorovski: "[http://retrospektive-journal.org/revija/retrospektive-letnik-vi-stevilka-1/clanek/anticni-spomeniki-iz-crnomlja-kot-simbol-fasisticne-ideologije/ Antični spomenik iz Črnomlja kot simbol fašistične ideologije]", ''Retrospektive'', 2023 5/1, 9–38. * Todorovski: "Fašisti jih niso ukrotili ne z ognjem ne s krampom ne z internacijo", ''Temelj našemu narodu: Podobe in pomen Črnomlja za časa 2. svetovne vojne, zbornik zgodovinskih razprav ob 80-letnici zasedanja SNOS-a 19. in 20. februarja v Črnomlju'', 2024, 218–255.<ref>{{Navedi splet|title=Predstavitev zbornika Temelj našemu narodu, Podobe in pomen Črnomlja za časa 2. svetovne vojne {{!}} Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|url=https://www.ff.uni-lj.si/novice/predstavitev-zbornika-temelj-nasemu-narodu-podobe-pomen-crnomlja-za-casa-2-svetovne-vojne|website=www.ff.uni-lj.si|date=2025-04-24|accessdate=2025-04-25|language=sl}}</ref> * Todorovski: Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo: evakuacija civilistov marca 1945, 2025. ([https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/230556931 COBISS])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.radio-odeon.com/novice/predstavitev-knjige-po-zracnem-mostu-iz-bele-krajine-v-dalmacijo/|title=Predstavitev knjige po zracnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo|date=17. 4. 2025|accessdate=6. 5. 2025|website=www.radio-odeon.com}}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * prevodi iz hrvaščine: ** Hećimović, Barbieri, Neubauer: Slovenski umjetnici na hrvatskim pozornicama - Slovenski umetniki na hrvaških odrih, Zagreb, 2011 {{cobiss|id=255248384}} ** Barbieri: Josip Križaj - umjetnik ispred svog vremena / umetnik pred svojim časom, Zagreb, 2017 {{cobiss|id=16681782}}; ** Hemar: Slovenci u hrvatskom sportu - novi životopisi - Slovenci v hrvaškem športu - novi življenjepisi, Zagreb, 2018. {{cobiss|id=302579456}} * urednica monografije: Kramar, Slavko Alojz: [https://www.slovenci-zagreb.hr/si/wp-content/uploads/sites/2/2024/03/Knjiga-Jasenovac-ponatis-1_zadnje.pdf Slovenski taboriščniki v Jasenovcu, knjiga imen in obrazov], Zagreb, 2023. {{cobiss|id=172806403}} <ref>[https://www.sta.si/3223887/na-hrvaskem-izsla-knjiga-o-slovenskih-taboriscnikih-v-jasenovcu-z-novim-stevilom-ubitih STA]</ref> == Nagrade == * Študentska Prešernova nagrada za diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, 1991 * Nagrada Bratstvo resnice/Consortium Veritatis, za posebne dosežke v novinarstvu, Društvo novinarjev Slovenije, 2000 * Nagrada za izstopajoče dosežke RTV Slovenija, 2001 * Diploma Občine Črnomelj za leto 2021, 2022 * Priznanje RTV Slovenija za izjemne ali nadpovprečne delovne dosežke v daljšem delovnem obdobju, 2022 == Viri == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Todorovski, Ilinka}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Zaposleni na Radioteleviziji Slovenija]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] o8nk7dv2y4urk2h6emvj19iq6a1zgq9 Tula 0 546708 6749053 6308415 2026-09-11T11:11:15Z Upwinxp 126544 {{razlikuj|[[Tuva]]}} 6749053 wikitext text/x-wiki {{About|naselju v [[Tulska oblast|Tulski oblasti]]|strateško jedrsko podmornico|K-114 Tula}} {{razlikuj|Tuva}} {{Infopolje Naselje v Rusiji | en_name = Tula | ru_name = Тула | loc_name1 = | loc_lang1 = | loc_name2 = | loc_lang2 = | loc_name3 = | loc_lang3 = | loc_name4 = | loc_lang4 = | other_name = | other_lang = | image_skyline =Tula collage 2.jpg | image_caption = | image_map = | map_caption = | pushpin_map = Russia Tula Oblast#European Russia#Europe | coordinates = {{coord|54|12|N|37|37|E|display=inline,title}} | image_flag = Flag of Tula.svg | flag_caption = | image_coa = Coat of Arms of Tula.png | coa_caption = | anthem = | anthem_ref = | holiday = | holiday_ref = <!-- administrative status --> | federal_subject = [[Tulska oblast]] | federal_subject_ref = <ref name="Ref144">Law #954-ZTO</ref> | adm_district_jur = | adm_district_jur_ref = | adm_inhabloc_jur = [[mesto federalnega pomena|mestu oblastnega pomena]] Tula | adm_inhabloc_jur_ref = | adm_citydistrict_jur = | adm_citydistrict_type = | adm_citydistrict_jur_ref = | adm_selsoviet_jur = | adm_selsoviet_type = | adm_selsoviet_jur_ref = | capital_of = | capital_of_ref = | adm_ctr_of1 = mesta oblastnega pomena Tula | adm_ctr_of1_ref = | adm_ctr_of2 = | adm_ctr_of2_ref = | adm_ctr_of3 = | adm_ctr_of3_ref = | inhabloc_cat = Mesto | inhabloc_cat_ref = <ref name="OKATO">{{OKATO reference|11 430 005}}</ref> | inhabloc_type = | inhabloc_type_ref = <!-- municipal status --> | mun_district_jur = | mun_district_jur_ref = | urban_okrug_jur = Tulsko urbano okrožje | urban_okrug_jur_ref = | urban_settlement_jur = | urban_settlement_jur_ref = | rural_settlement_jur = | rural_settlement_jur_ref = | inter_settlement_territory = | inter_settlement_territory_ref = | mun_admctr_of1 = Tulsko urbano okrožje | mun_admctr_of1_ref = | mun_admctr_of2 = | mun_admctr_of2_ref = | leader_title = Župan | leader_title_ref = | leader_name = [[Olga Sljusareva]] | leader_name_ref = <ref>{{navedi splet|url=https://myslo.ru/news/tula/2019-09-27-merom-tuly-stala-olimpijskaya-chempionka-ol-ga-slyusareva|title = Мэром Тулы стала олимпийская чемпионка Ольга Слюсарева|date = 27 September 2019}}</ref> | representative_body = Mestna duma | representative_body_ref = <ref>[http://cityduma.tula.ru/ Official website of the Tula City Duma] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201109065426/https://www.cityduma.tula.ru/ |date=2020-11-09 }} {{in lang|ru}}</ref> <!-- statistics --> | elevation_m = | area_km2 = 153,52 | area_km2_ref = <ref name="Genplan">{{Navedi splet |url=http://www.tula.ru/administration/info/investors/300/general_plan/GP_9.php |title=Генеральный план города Тулы |accessdate=2023-07-26 |archive-date=2013-07-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130731124255/http://www.tula.ru/administration/info/investors/300/general_plan/GP_9.php |url-status=dead }}</ref> | pop_2010census = 501.169 | pop_2010census_rank = 37. | pop_2010census_ref = <ref name="2010Census">{{ru-pop-ref|2010Census}}</ref> | pop_latest = | pop_latest_date = | pop_latest_ref = | population_demonym = | time_zone_ref = <!-- history --> | established_date = 1146 | established_title = Prva omemba | established_date_ref = <ref name="tokarev">{{navedi novice|last1=Tokarev|first1=Kirill|title=Tula: Loved by Tolstoy, hated by Lenin|url=http://in.rbth.com/articles/2011/10/04/tula_loved_by_tolstoy_hated_by_lenin_13075|access-date=31 August 2016|work=Russia & India Report|publisher=Russia Beyond the Headlines|date=4 October 2011|language=en-IN|archive-date=2017-03-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20170310154027/http://in.rbth.com/articles/2011/10/04/tula_loved_by_tolstoy_hated_by_lenin_13075|url-status=dead}}</ref> | current_cat_date = | current_cat_date_ref = | abolished_date = | abolished_date_ref = <!-- misc --> | postal_codes = 300000–300999 | postal_codes_ref = <ref>{{Navedi splet |url=http://www.ruspostindex.ru/71/1.html |title=Почтовые индексы России |accessdate=2023-07-26 |archive-date=2016-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161203044114/http://www.ruspostindex.ru/71/1.html |url-status=dead }}</ref> | dialing_codes = 4872 | dialing_codes_ref = <ref>[http://codes.delovoigorod.ru/tula/center/ Деловой город: Телефонный код Тулы]</ref> | website = http://www.tula.ru |date=January 2019}} '''Tula''' ({{lang-ru|Тула}}) je največje in glavno mesto [[Tulska oblast|Tulske oblasti]] v [[Rusija|Rusiji]], 193 km južno od [[Moskva|Moskve]]. Tula leži na [[Srednjerusko višavje|Srednjeruskem višavju]], na bregovih reke [[Upa|Upe]], pritoka reke [[Oka (reka)|Oke]]. Leta 2010 je imela Tula 501.169 prebivalcev. Tula je predvsem industrijsko mesto, zgodovinsko pa je bila utrdba na meji z [[Rjazanska kneževina|Rjazansko kneževino]]. V [[Obdobje težav|obdobju težav]] je mesto zasedel [[Ivan Isajevič Bolotnikov]] in vzdržal štirimesenčo obleganje s strani carske vojske. Tula je bila zgodovinsko pomembno središče za proizvajanje orožja. Prvo tovarno orožja v Rusiji je zgradila družina Demidovi v Tuli in še vedno deluje kot Tulska tovarna orožja. V Tuli je vojaško letališče [[Klokovo]], [[Tulska državna univerza]], [[Tulski kremelj]], Tulski državni muzej orožja in Kazansko obrežje. Mesto je zgodovinsko povezano s [[samovar]]jem, saj je bilo pomemben center njihove proizvodnje. [[Jasnaja Poljana]], nekdanji dom pisatelja [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Leva Nikolajeviča Tolstoja]] je 12 km jugozahodno od Tule. Poleg tega je Tula znana po odtisnjenih medenih piškotih [[prjaniki]]h, ki so proizvajani v Tuli od 17. stoletja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.lonelyplanet.com/russia/tula/activities/gingerbread-tula/a/pa-act/v-124632P2/1315167|title=Gingerbread Tula {{!}} Tula, Russia Activities|website=Lonely Planet|language=en|access-date=2020-04-30|archive-date=2020-08-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20200809183444/https://www.lonelyplanet.com/russia/tula/activities/gingerbread-tula/a/pa-act/v-124632P2/1315167|url-status=dead}}</ref> ==Ime== Ime je najverjetneje predruskega, mogoče baltskega izvora.<ref>Е. М. Поспелов. "Географические названия мира". Москва: Русские словари, 1998, pg. 423: "The earliest etymologies derived the place name from Russian dialectal ''tulá'' 'hidden, unreachable place'... The pre-Russian origin of the name of the river and town is no longer doubted [Maiorova 1985].... Since the name of the river Upa is certainly Baltic..., its tributary *Tula [the presumed earlier form of Tulitsa] may also be of Baltic origin, which is supported by a series of parallels in Lithuanian toponymy: the river Tule, the Tulis swamp, the Tulyte field, the meadow Tulejos, the valley Tulija, etc. [Vanagas, 1981]; the meaning of these toponyms is not entirely clear...."</ref><ref>{{navedi splet | url=https://vedictime.com/ru/library/rashi/tula | title=VedicTime: Тула | accessdate=2023-07-26 | archive-date=2023-02-05 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230205043241/https://vedictime.com/ru/library/rashi/tula | url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet | url=https://www.historyworlds.ru/tula.html | title=Тула-один из сакрально-потаённых центров на русской карте }}</ref> ==Zgodovina== Tula je prvič omenjena v [[Nikonova kronika|Nikonovi kroniki]] leta 1146.<ref name="tokarev" /><ref>{{navedi splet|url=https://www.britannica.com/place/Tula-Russia|title=Tula|website=Encyclopedia Britannica}}</ref> V [[srednji vek|srednjem veku]] je bila Tula manjša trdnjava na meji z [[Rjazanska kneževina|Rjazansko kneževino]]. Ko je prešla pod [[Moskovska velika kneževina|Moskovsko veliko kneževino]], je bila v letih 1514–1521 zgrajena opečnata trdnjava.<ref>{{cite encyclopedia|encyclopedia=[[Great Soviet Encyclopedia]]|location = Moscow|title=Тула}}</ref> To je bila ključna trdnjava v Velikem obrambnem pasu in leta 1552 se je uspešno upirala obleganju Tatarov. Leta 1607 je [[Ivan Isajevič Bolotnikov]] s privrženci zasedel trdnjavo in vzdržal štirimesečno obleganje s strani carske vojske. V 18. stoletju so bili nekateri deli kremlja porušeni. Kljub arhaičnemu videzu je bila katedrala Vnebovzetja s petimi kupolami v kremlju zgrajena šele leta 1764. Leta 1712 je Tulo obiskal [[Peter Veliki]] in naročil [[Demidovi]]m kovačem naj zgradijo prvo tovarno orožja v Rusiji. Nekaj desetletij pozneje so Demidovi Tulo spremenili v največji železarski center vzhodne Evrope. Leta 1724 so Demidovi odprli muzej orožja, ki je najstarejši muzej v Tuli, družinska grobnica pa je v Nikolo-Zaretski cerkvi. V 18. stoletju je bila v Tuli odprta prva tovarna, ki je proizvajala [[samovar]]je. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bilo mesto pomembno za proizvodnjo orožja. Tula je postala cilj nemške ofenzive z namenom zlomiti sovjetsko obrambo na območju Moskve med 24. oktobrom in 5. decembrom 1941. Močno utrjeno mesto je vzdržalo in [[Heinz Guderian|Guderianova]] [[2. tankovska armada (Wehrmacht)|2. tankovska armada]] je bila ustavljena blizu Tule. Mesto je obranilo južni bok med bitko za Moskvo in sledečo protiofenzivo. Tula je bila leta 1976 odlikovana z nazivom mesto-heroj. ==Kultura== [[Tulska harmonika]] se imenuje po Tuli, ki je svetovni center proizvodnje harmonik. Tula je tudi znana po medenih piškotih, [[Tuslki prjanik|tulskih prjanikih]]. Na Zahodu je Tula najbolj znana kot center orožarske industrije in center proizvodnje [[samovar]]jev. Najbolj priljubljena turistična točka v [[Tulska oblast|Tulski oblasti]] je [[Jasnaja Poljana]], dom in kraj pokopa [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Leva Nikolajeviča Tolstoja]]. Posestvo je od Tule oddaljeno 12 km. Na njem je Tolstoj napisal romana [[Vojna in mir]] in [[Ana Karenina]]. ==Sklici== {{sklici}} {{Kategorija v Zbirki|Tula}} {{Mesto heroj SZ}} {{največja mesta Rusije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Tulska oblast]] 0ke7j5lq7f0xdkzb7gy6q69bydufwg4 Oj, na livadi rdeča brogovita 0 548569 6748974 6619134 2026-09-11T08:46:04Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748974 wikitext text/x-wiki [[Slika:«Ой_у_лузі_червона_калина»_оркестру_Повітряних_Сил_ЗСУ.webm|sličica| Pesem v izvedbi vojaškega orkestra vojnega letalstva [[Oborožene sile Ukrajine|Oboroženih sil Ukrajine]] in treh zborov v [[Vinica, Ukrajina|Vinici]]]] '''Oj, na livadi rdeča brogovita''' ({{Jezik-uk|Ой у лузі червона калина|translit=Oj u luzi červona kalyna}}) je [[Ukrajina|ukrajinska]] domoljubna koračnica, ki sta jo leta 1875 objavila [[Volodimir Antonovič]] in [[Mihajlo Dragomanov]].<ref>[https://zaborona.com/vid-hmelnychchyny-do-hlyvnyuka-yak-zminylasya-pisnya-oj-u-luzi-chervona-kalyna-za-czili-epohy-vyzvolnoyi-borotby/ Від Хмельниччини до Хливнюка: як змінилася пісня «Ой у лузі червона калина…» за цілі епохи визвольної боротьби]</ref><ref>[https://violity.com/ua/new/6179-oj-u-luzi-chervona-kalina-storiya-legendarnogo-gimnu-sichovih-strilciv-csho-sogodni-zvuchit-po-novomu-na-ves-svit "Ой, у лузі червона калина...". Історія легендарного гімну січових стрільців, що сьогодні звучить по-новому на весь світ]{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>[https://blogs.pravda.com.ua/authors/viatrovych/6263e438be69a/ History of the song "Red Viburnum" is the history of our people]</ref> V moderni različici jo je uglasbil skladatelj [[Stepan Čarnecki]] leta 1914 v čast in spomin na [[sički strelci|sičke strelce]] prve svetovne vojne. Pesem ima veliko različic in priredb. [[Brogovita|Rdeča brogovita]] v pesmi ({{Jezik|uk|kalyna}} v ukrajinščini) – listopadni grm, ki zraste od štiri do pet metrov visoko – se omenja v vsej ukrajinski folklori.<ref name="Kalyna">{{Navedi splet|url=https://wiwibloggs.com/2022/03/18/go_a-release-kalyna-to-raise-funds-for-ukraine-and-to-remind-the-world-it-must-unite-to-fight-evil/271086/|title=Go_A release "Kalyna" to raise funds for Ukraine…and to remind the world it must unite to fight evil|first=William Lee|last=Adams|authorlink=William Lee Adams|date=18 March 2022|accessdate=2023-08-29|archive-date=2023-07-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20230717034626/https://wiwibloggs.com/2022/03/18/go_a-release-kalyna-to-raise-funds-for-ukraine-and-to-remind-the-world-it-must-unite-to-fight-evil/271086/|url-status=dead}}</ref> Za ukrajinski narod ima poseben pomen in njena silhueta je upodobljena ob robovih [[Zastava predsednika Ukrajine|zastave ukrajinskega predsednika]]. Po [[priključitev Krima k Ruski federaciji|ruski priključitvi ukrajinskega polotoka Krim leta 2014]] in nato [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino leta 2022]] je postalo petje »nacionalističnih himn«, kot je Rdeča brogovita, na [[Krim (polotok)|Krimu]] kaznivo z zagroženo denarno in zaporno kaznijo. == Zgodovina == Ker je pesem povezana s težnjo ukrajinskega ljudstva po neodvisnosti, je bilo njeno petje v obdobju, ko [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|je bila Ukrajina sovjetska republika]] (1919–1991), prepovedano. Ukrajinski domoljubi so jo peli, četudi so vsakogar, ki so ga ujeli pri petju, zaprli, pretepli ali celo izgnali.<ref>[https://www.ukrainianmuseumlibrary.org/pdf/2018/sower-november-2018-eng.pdf Songs of Ukrainian World War I Soldier] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221003140425/https://www.ukrainianmuseumlibrary.org/pdf/2018/sower-november-2018-eng.pdf |date=2022-10-03 }}, Lubow Wolynetz, "The Sower", November 25, 2018</ref> Pesem je uporabljala tudi [[Ukrajinska vstajniška vojska]].<ref>{{Navedi splet|url=http://edufuture.biz/index.php?title=12._%D0%A1%D1%82%D1%80%D1%96%D0%BB%D0%B5%D1%86%D1%8C%D0%BA%D1%96_%D0%BF%D1%96%D1%81%D0%BD%D1%96._%C2%AB%D0%9E%D0%B9_%D1%83_%D0%BB%D1%83%D0%B7%D1%96_%D1%87%D0%B5%D1%80%D0%B2%D0%BE%D0%BD%D0%B0_%D0%BA%D0%B0%D0%BB%D0%B8%D0%BD%D0%B0_%D0%BF%D0%BE%D1%85%D0%B8%D0%BB%D0%B8%D0%BB%D0%B0%D1%81%D1%8F%C2%BB_%D0%A1._%D0%A7%D0%B0%D1%80%D0%BD%D0%B5%D1%86%D1%8C%D0%BA%D0%BE%D0%B3%D0%BE_%D1%96_%D0%93._%D0%A2%D1%80%D1%83%D1%85%D0%B0,_%C2%AB%D0%93%D0%B5%D0%B9,_%D0%B2%D0%B8%D0%B4%D0%BD%D0%BE_%D1%81%D0%B5%D0%BB%D0%BE%C2%BB_%D0%91._%D0%9B%D0%B5%D0%BF%D0%BA%D0%BE%D0%B3%D0%BE|title=Avramenko, O.M., Shabelnykova, L.P. ''Chapter 12. Riflemen songs.'' Ukrainian literature. Sixth grade. (textbook)|language=ru|publisher=School.xvatit.com|accessdate=15 October 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230404102007/https://edufuture.biz/index.php?title=12._%D0%A1%D1%82%D1%80%D1%96%D0%BB%D0%B5%D1%86%D1%8C%D0%BA%D1%96_%D0%BF%D1%96%D1%81%D0%BD%D1%96._%C2%AB%D0%9E%D0%B9_%D1%83_%D0%BB%D1%83%D0%B7%D1%96_%D1%87%D0%B5%D1%80%D0%B2%D0%BE%D0%BD%D0%B0_%D0%BA%D0%B0%D0%BB%D0%B8%D0%BD%D0%B0_%D0%BF%D0%BE%D1%85%D0%B8%D0%BB%D0%B8%D0%BB%D0%B0%D1%81%D1%8F%C2%BB_%D0%A1._%D0%A7%D0%B0%D1%80%D0%BD%D0%B5%D1%86%D1%8C%D0%BA%D0%BE%D0%B3%D0%BE_%D1%96_%D0%93._%D0%A2%D1%80%D1%83%D1%85%D0%B0,_%C2%AB%D0%93%D0%B5%D0%B9,_%D0%B2%D0%B8%D0%B4%D0%BD%D0%BE_%D1%81%D0%B5%D0%BB%D0%BE%C2%BB_%D0%91._%D0%9B%D0%B5%D0%BF%D0%BA%D0%BE%D0%B3%D0%BE|archivedate=April 4, 2023}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Саур Могила|last=Kovalev|first=Valery|url=https://books.google.it/books?id=zgC7CwAAQBAJ&pg=PT29&lpg=PT29&dq=%D0%A3%D0%9F%D0%90+%D1%87%D0%B5%D1%80%D0%B2%D0%BE%D0%BD%D0%B0+%D0%BA%D0%B0%D0%BB%D0%B8%D0%BD%D0%B0&source=bl&ots=aotbl-vhmr&sig=ACfU3U0UPcJc4sQx_l53NA0zRZE6XZN_EQ&hl=it&sa=X&ved=2ahUKEwic18OGwfqAAxUqbPEDHbSxCCo4FBDoAXoECBcQAw#v=onepage&q=%D0%A3%D0%9F%D0%90%20%D1%87%D0%B5%D1%80%D0%B2%D0%BE%D0%BD%D0%B0%20%D0%BA%D0%B0%D0%BB%D0%B8%D0%BD%D0%B0&f=false}}</ref> Rdeče jagode brogovite so simbol, ki je del ukrajinske kulture že od srednjeveških časov.<ref name="Kalyna2">{{Navedi splet|url=https://wiwibloggs.com/2022/03/18/go_a-release-kalyna-to-raise-funds-for-ukraine-and-to-remind-the-world-it-must-unite-to-fight-evil/271086/|title=Go_A release "Kalyna" to raise funds for Ukraine…and to remind the world it must unite to fight evil|first=William Lee|last=Adams|authorlink=William Lee Adams|date=18 March 2022|accessdate=2023-08-29|archive-date=2023-07-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20230717034626/https://wiwibloggs.com/2022/03/18/go_a-release-kalyna-to-raise-funds-for-ukraine-and-to-remind-the-world-it-must-unite-to-fight-evil/271086/|url-status=dead}}»Brogovita (grška vrtnica) kot simbol je del ukrajinske kulture že od nekdaj. Njen pomen se je skozi stoletja prenašal v legendah in pesmih. Polomljena brogovita je bila znamenje težav in tragedije; uničevanje tega drevesa je bilo sramotno dejanje. Ukrajinci so jo skrbno varovali, saj je veljalo prepričanje, da brogovita raste le ob dobrih ljudeh. Po mnenju naših prednikov ima brogovita moč, ki prinaša nesmrtnost, in lahko združi generacije v boju proti zlu.«</ref> == Ruska invazija na Ukrajino leta 2022 == [[Slika:BoomBox_Toronto2015_4.JPG|levo|sličica|Andrij Hlivnjuk iz ukrajinske skupine BoomBox]] Marca 2022 je pesem pritegnila mednarodno pozornost, ko so jo, predstavljeno na [[Instagram]]u v ''[[a cappella]]'' izvedbi [[Andrij Hlivnjuk|Andrija Hlivnjuka]] iz ukrajinske skupine [[BoomBox (skupina)|BoomBox]], ki poje prvi verz pesmi, [[Remiks|priredili]] različni izvajalci po vsem svetu. Melodija je bila nekoliko spremenjena, saj je bil v prvi vrstici zbora zadnji zlog odpet v naraščajoči seksti. Po besedah Valentine Kuzik se v tej različica energija prvobitnega diha izvije iz stabilnih oblik in vstopi v nov življenjski prostor.<ref>{{Navedi splet|last=Kuzyk|first=Valentyna|date=2022-08-08|title=Алгоритми конструювання символічної образності пісні «Ой у лузі червона калина»|url=http://mus.art.co.ua/alhorytmy-konstruiuvannia-symvolichnoi-obraznosti-pisni-oy-u-luzi-chervona-kalyna/|accessdate=2022-08-12|website=МУЗИКА|language=uk}}</ref> Skupina BoomBox je bila ob začetku [[Ruska invazija na Ukrajino|ruske invazije na Ukrajino]] na turneji v ZDA. Hlivnjuk je turnejo skrajšal in se vrnil v [[Ukrajina|Ukrajino]], da bi se pridružil oboroženim silam. Videoposnetek je posnel, ko je v vojaški uniformi stal blizu [[Sofijski trg|Sofijskega trga]] v [[Kijev]]u v Ukrajini, in ga 27. februarja naložil na svoj Instagram račun, kjer je postal viralen. [[Slika:David_Gilmour_Argentina_2015_(cropped).jpg|desno|sličica|Izvirno pesem na podlagi Hlivnjukove vokalne skladbe Rdeča brogovita je ustvaril tudi [[David Gilmour]] iz skupine [[Pink Floyd]]]] Prvi umetnik, ki je remiksal<ref>{{YouTube|lu8m5FA2nL8|Ukrainian Folk Song 🇺🇦 ARMY REMIX, Andriy Khlyvnyuk x The Kiffness}}</ref> Hlivnjukovo izvedbo, je bil južnoafriški glasbenik [[The Kiffness]] v začetku marca 2022.<ref>{{Navedi splet|title=The Kyivness (The Kiffness) remixes Ukrainian folk song – tops charts worldwide|url=https://www.capetalk.co.za/articles/440877/the-kyivness-the-kiffness-remixes-ukrainian-folk-song-tops-charts-worldwide|accessdate=2022-03-21|website=CapeTalk}}</ref> Konec istega meseca sta s pesmijo v znak protesta proti invaziji na [[Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju 2022|Svetovnem prvenstvu v umetnostnem drsanju 2022]] nastopila ukrajinska [[Ples na ledu|plesalca na ledu]] [[Oleksandra Nazarova]] in [[Maksim Nikitin]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.ifsmagazine.com/nazarova-and-nikitin-a-courageous-dance/amp/|title=Nazarova and Nikitin – A Courageous Dance|first=Susan D.|last=Russell|work=International Figure Skating|date=March 25, 2022|accessdate=2023-08-29|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20221115052755/https://ifsmagazine.com/nazarova-and-nikitin-a-courageous-dance/amp/|url-status=dead}}</ref> Aprila 2022 je Hlivnjukov posnetek uporabila skupina [[Pink Floyd]] za vokalno skladbo »[[Hey, Hey, Rise Up!]]«, izdano kot singel in [[glasbeni video|video]] za pomoč ukrajinskim humanitarnim prizadevanjem.<ref>{{YouTube|saEpkcVi1d4|Pink Floyd - Hey Hey Rise Up (feat. Andriy Khlyvnyuk of Boombox)}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/music/2022/apr/07/pink-floyd-reform-to-support-ukraine|title='This is a crazy, unjust attack': Pink Floyd re-form to support Ukraine|work=The Guardian|date=7 April 2022|accessdate=7 April 2022}}</ref> V videoposnetku je bila Hlivnjukova izvedba projicirana za skupino med nastopom in delno prikazana na velikem zaslonu. Pesem se začne s samplom iz drugega posnetka »Oj, rdeča brogovita&nbsp;...« [[Ukrajinski ljudski zbor Verjovka|ukrajinskega ljudskega zbora Verjovka]].<ref name="Grow">{{Navedi revijo|last=Grow|first=Kory|title=David Gilmour: Why I'm Bringing Back Pink Floyd After 28 Years|url=https://www.rollingstone.com/music/music-features/pink-floyd-david-gilmour-ukraine-interview-1334514/|magazine=[[Rolling Stone]]|access-date=9 April 2022}}</ref><ref>[https://www.youtube.com/watch?v=-oqeFwRhKf4%7C%D0%A5%D0%BE%D1%80 Хор імені Г. Верьовки - Ой, у лузі червона калина (G. Veryovka Choir - Oh, red viburnum in the meadow)] on [[YouTube]].</ref> Od takrat so se na [[YouTube|YouTubu]] pojavile nove različice<ref>{{YouTube|EV_vT0Vud5Q|Ой у лузі червона калина (концерт "Доброго вечора! Ми з України!")}}</ref> in celo remiksi izvirnega remiksa.<ref>{{YouTube|GCstgRiBvBk|Ukrainian Folk Song Marimba Remix}}</ref><ref>{{YouTube|q3s9AnQDPCQ|Бумбокс - Ой, у лузі червона калина (The Kiffness) and GUITAR (VOVA from My Lions Pride)}}</ref><ref>{{YouTube|uoBB7KpY4rQ|Chervona Kalyna (Червона калина 🇺🇦) The Kiffness Remix 2.0: YAVAS MEGAMIX}}</ref> === Prepoved na Krimu === [[Slika:Hey,_hey_Rise_up_avers.png|sličica|Spominski kovanec »Ой у лузі червона калина«, izdan leta 2022]] Po [[priključitev Krima k Ruski federaciji|ruski priključitvi ukrajinskega polotoka Krim leta 2014]] in nato [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino leta 2022]] je bilo petje »nacionalističnih himn«, kot je Rdeča brogovita, na [[Krim (polotok)|Krimu]] razglašeno za diskreditacijo ruske vojske in kaznivo z zagroženo denarno in zaporno kaznijo. Septembra&nbsp;2022 so ruske okupacijske oblasti na Krimu zaradi »diskreditacije« ruskih oboroženih sil s predvajanjem pesmi zaprle in oglobile udeležence poročne zabave.<ref>{{Navedi splet|date=2022-09-14|title=Crimea Wedding Party Arrested, Fined For Playing Ukrainian Patriotic Song|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/09/14/crimea-wedding-party-arrested-fined-for-playing-ukrainian-patriotic-song-a78790|accessdate=2022-09-16|website=The Moscow Times|language=en}}</ref> Zaprti in kaznovani so bili tudi pevci pesmi v nekem spletnem videu.<ref>{{Navedi splet|date=2022-10-04|title=Miss Crimea Fined for Singing Patriotic Ukrainian Song|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/10/04/miss-crimea-fined-for-singing-patriotic-ukrainian-song-a78968|accessdate=2022-10-04|website=The Moscow Times|language=en}}</ref><ref name="graunsing2">{{Navedi novice|title=Miss Crimea fined for singing patriotic Ukrainian song|work=The Guardian|date=4 October 2022|url=https://www.theguardian.com/world/2022/oct/04/miss-crimea-fined-for-singing-patriotic-ukrainian-song}}</ref> [[Sergej Aksjonov]], ruski vodja polotoka Krim, je opozoril, da bodo oblasti ljudi za petje takšnih pesmi ostro kaznovale. Dejal je, da »ljudje, ki to počnejo, ravnajo kot izdajalci«, in da se s to zadevo ukvarja posebna skupina varnostne službe [[Zvezna varnostna služba Ruske federacije|FSB]].<ref name="graunsing2"/> === Lestvice === {{Col-begin}} {{Col-break}} ====Tedenske lestvice==== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center" |+ Tedenska uvrstitev pesmi »Oj, u luzi červona kalina« ! scope="col"| Lestvica (2022) ! scope="col"| Najboljša<br />uvrstitev |- {{Singlechart|Ukraine|1|date=2022-03-25|rowheader=true|access-date=12 August 2022}} |} {{Col-break}} ====Mesečne lestvice==== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center" |+ Mesečna uvrstitev pesmi »Oj, u luzi červona kalina« ! scope="col"| Lestvica (2022) ! scope="col"| Najboljša<br />uvrstitev |- ! scope="row"| Ukraine Airplay (TopHit)<ref>{{navedi splet|url=https://tophit.ru/ru/chart/ukraine/monthly/2022-03-01/all/all|title=Top Radio Hits Ukraine Monthly Chart March 2022|publisher=[[TopHit]]|access-date=5 August 2022|archive-date=2022-04-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20220412202856/https://tophit.ru/ru/chart/ukraine/monthly/2022-03-01/all/all|url-status=dead}}</ref> | 1 |} {{Col-break}} ====Letne lestvice==== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |+ Letna uvrstitev pesmi »Oj, u luzi červona kalina« ! scope="col"| Lestvica (2022) ! scope="col"| Uvrstitev |- ! scope="row"| Ukraine Airplay (TopHit)<ref>{{navedi splet|url=https://tophit.ru/en/chart/ukraine/yearly/2022-01-01/all/all|title=Top Radio Hits Ukraine Annual Chart 2022|publisher=[[TopHit]]|access-date=30 December 2022|archive-date=2022-12-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20221230131219/https://tophit.ru/en/chart/ukraine/yearly/2022-01-01/all/all|url-status=dead}}</ref> | 2 |} {{Col-end}} == Besedila == {| class="wikitable" style="font-size: 95%;" ! Ukrajinski izvirnik ! Prečrkovanje ! Prevod |- |<poem> Ой у лузі червона калина похилилася, Чогось наша славна Україна зажурилася. А ми тую червону калину підіймемо, А ми нашу славну Україну, гей-гей, розвеселимо! А ми тую червону калину підіймемо, А ми нашу славну Україну, гей-гей, розвеселимо! </poem> |<poem> Oj u luzi červona kalyna pohylylasja, Čogos’ naša slavna Ukrajina zažurylasja. A my tuju červonu kalynu pidijmemo, A my našu slavnu Ukrajinu, gej-gej, rozveselymo! A my tuju červonu kalynu pidijmemo, A my našu slavnu Ukrajinu, gej-gej, rozveselymo! </poem> |<poem> Oj, na livadi rdeča brogovita se je pripognila, le zakaj žaluje naša slavna Ukrajina. In to rdečo brogovito kvišku bomo dvignili in, hej-hej, našo slavno Ukrajino vzradostili! In to rdečo brogovito kvišku bomo dvignili in, hej-hej, našo slavno Ukrajino vzradostili! </poem> |- |<poem> Не хилися, червона калино, маєш білий цвіт, Не журися, славна Україно, маєш вільний рід. А ми тую червону калину підіймемо, А ми нашу славну Україну, гей-гей, розвеселимо! А ми тую червону калину підіймемо, А ми нашу славну Україну, гей-гей, розвеселимо! </poem> |<poem> Ne hylysja, červona kalyno, maješ bilyj cvit, Ne žurysja, slavna Ukrajino, maješ vil’nyj rid. A my tuju červonu kalynu pidijmemo, A my našu slavnu Ukrajinu, gej-gej, rozveselymo! A my tuju červonu kalynu pidijmemo, A my našu slavnu Ukrajinu, gej-gej, rozveselymo! </poem> |<poem> Ne leži nizko, rdeča brogovita, si cveta belega, ne skrbi, slavna Ukrajina, tvoj rod svobodnega srca. In to rdečo brogovito kvišku bomo dvignili in, hej-hej, našo slavno Ukrajino vzradostili! In to rdečo brogovito kvišku bomo dvignili in, hej-hej, našo slavno Ukrajino vzradostili! </poem> |- |<poem> Марширують наші добровольці у кривавий тан, Визволяти братів-українців з московських кайдан. А ми наших братів-українців визволимо, А ми нашу славну Україну, гей-гей, розвеселимо! А ми наших братів-українців визволимо, А ми нашу славну Україну, гей-гей, розвеселимо! </poem> |<poem> Maršyrujut’ naši dobrovol’ci u kryvavyj tan, Vyzvoljaty brativ-ukrajinciv z moskovs’kyh kajdan. A my našyh brativ-ukrajinciv vyzvolymo, A my našu slavnu Ukrajinu, gej-gej, rozveselymo! A my našyh brativ-ukrajinciv vyzvolymo, A my našu slavnu Ukrajinu, gej-gej, rozveselymo! </poem> |<poem> Naši prostovoljci so v krvavi boj krenili, da brate Ukrajince bi iz moskovskih okov rešili. In naše brate Ukrajince bomo osvobodili in, hej-hej, našo slavno Ukrajino vzradostili! In naše brate Ukrajince bomo osvobodili in, hej-hej, našo slavno Ukrajino vzradostili! </poem> |- |<poem> Ой у полі ярої пшенички золотистий лан, Розпочали стрільці українські з ворогами тан. А ми тую ярую пшеничку ізберемо, А ми нашу славну Україну, гей-гей, розвеселимо! А ми тую ярую пшеничку ізберемо, А ми нашу славну Україну, гей-гей, розвеселимо! </poem> |<poem> Oj u poli jaroji pšenyčky zolotystyj lan, Rozpočaly stril’ci ukrajins’ki z vorogamy tan. A my tuju jaruju pšenyčku izberemo, A my našu slavnu Ukrajinu, gej-gej, rozveselymo! A my tuju jaruju pšenyčku izberemo, A my našu slavnu Ukrajinu, gej-gej, rozveselymo! </poem> |<poem> Na polju zlata se jare brazda vije pšenice, ukrajinski strelci v sovražnika sprožijo puščice. In to dragoceno, jaro pšenico bomo zložili in hej-hej, našo slavno Ukrajino vzradostili! In to dragoceno, jaro pšenico bomo zložili, in hej-hej, našo slavno Ukrajino vzradostili! </poem> |- |<poem> Як повіє буйнесенький вітер з широких степів, То прославить по всій Україні січових стрільців. А ми тую стрілецькую славу збережемо, А ми нашу славну Україну, гей-гей, розвеселимо! А ми тую стрілецькую славу збережемо, А ми нашу славну Україну, гей-гей, розвеселимо! </poem> |<poem> Jak povije bujnesen’kyj viter z šyrokyh stepiv, To proslavyt’ po vsij Ukrajini sičovyh stril’civ. A my tuju strilec’kuju slavu zberežemo, A my našu slavnu Ukrajinu, gej-gej, rozveselymo! A my tuju strilec’kuju slavu zberežemo, A my našu slavnu Ukrajinu, gej-gej, rozveselymo! </poem> |<poem> Ko iz širokih step veter viharni zavé, po vsej Ukrajini sičevske strelce časté. In slavo teh strelcev bomo ohranili in, hej-hej, našo slavno Ukrajino vzradostili! In slavo teh strelcev bomo ohranili, in, hej-hej, našo slavno Ukrajino vzradostili! </poem> |} == Sklici == {{Sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Domoljubna glasba]] [[Kategorija:Ukrajinska glasba]] [[Kategorija:Ruska invazija na Ukrajino (2022)]] q9qkgu2rbrnf7qya7sarnkpn76gvmqq Butalci (film) 0 550548 6748855 6106961 2026-09-10T20:16:11Z Sporti 5955 −[[Kategorija:Slovenski filmi]]; ± 3 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748855 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Butalci | image = Butalci-plakat.png | director = [[Aljaž Bastič]] | producer = [[Jožica Šmid]] | writer = [[Aljaž Bastič]]<br>[[Fran Milčinski]] | based on = [[Butalci]] | music = [[Leon Firšt]] | editing = Neja Berger | studio = [[AGRFT]] | released = 24. oktober 2018 ([[Ljubljana]]) | runtime = 31 minut | country = {{flagicon|SLO}} [[Slovenija]] | language = [[slovenščina]] }} '''''Butalci''''' so slovenski [[Televizija|televizijski]] [[muzikal]] iz leta [[2018]]. Temelji na [[Butalci|istoimenski zbirki humoresk]] [[Fran Milčinski|Frana Milčinskega]]. Film je režiral [[Aljaž Bastič]]. == Zgodba == Ko župan Mihcati Kimpež skupaj s podžupanjo Matevžko Žlamboro zjutraj prispe na občino dvojica opazi strašen prizor; na mizi je bila odprta občinska blagajna iz katere je strašni [[razbojnik Cefizelj]] ukradel oba proračunska tolarja. Ožje občinsko vodstvo, ki ga poleg župana in podžupanje sestavljajo še gasilski poveljnik Gregor Copatka, Lavdon Štimani in Fido Kljukca, pokliče butalskega policaja Gregorja Brezhlačnice, ki se zaveže, da bo ujel Cefizlja, pa čeprav je znano, da je razbojnik zadavil že sedem ljudi in tri ženske. Tistega večera se v vaški gostilni odvija veselica ob godu zavetnika [[Butale|Butal]] [[Sveti Florjan|sv. Cvetoslava]]. Ko policaj vstopi v gostilno ter pove, da je uspešno ujel razbojnika se vzdušje samo še izboljša. V vsej gostilni mu ne verjame le ena oseba, Tepanjčan. Na njegovo ugovarjanje mu policaj želi pojasniti, kako je bilo, nenadoma pa v prostor prihiti zvonar rekoč, da cerkev gori. Novica je v tistem času že dosegla [[Tepanjce]], od koder požrtvovalno na pomoč prihiti četa gasilcev, saj je vsem znano, da butalski gasilci nimajo brizgalnice. Vsa druščina pohiti iz lokala, da bi si ogledala požar, za katerega pa se izkaže, da je le lunin sij. == Igralska zasedba == * [[Marjan Bunič]] - župan Mihcati Kimpež * [[Tanja Ribič]] - podžupanja Matevžka Žlambora * [[Jurij Drevenšek]] - butalski policaj Gregor Brezhlačnice * [[Gregor Čušin]] - gasilski poveljnik Gregor Copatka * [[Jure Ivanušič]] - Lavdon Štimani * [[Konrad Pižon]] - Fido Kljukca * [[Gojmir Lešnjak]] - Tepanjčan * [[Ana Facchini]] - županova žena * [[Andrej Golčnik]] - župnik == Produkcija == Film je nastal kot študijsko delo Aljaža Bastiča. Želel si je, da bi v okviru televizijske režije raziskoval režijo vsebin resne glasbe (koncertov) in poskusi ustvariti, tako v zgodbi kot glasbi, izvirni televizijski muzikal. Tako so se mu med študijem porajale različne ideje, intenzivneje pa sta se z mentorjem [[Marko Naberšnik|Markom Naberšnikom]] začela pogovarjati v drugem letniku Bastičevega študija. »Prek razmisleka, da je dobrodošlo, če se gledalec lahko z zgodbo poistoveti že pred ogledom – govorimo torej o poznani tematiki – sva prišla na idejo, da bi bile osnova zgodbe o Butalcih. Gre za sklop zgodb, ki jih pozna vsak Slovenec, in jih ima načelno tudi v zelo pozitivnem spominu. Ideja za muzikal Butalci je nastala spomladi 2017, jeseni istega leta je že nastal scenarij, letošnjega januarja se je začela predprodukcija, ki je intenzivno trajala do konca aprila, ko je bilo delo posneto v štirih snemalnih dneh. V maju je sledila montaža, junija smo snemali glasbo, začetek julija muzikal tonsko obdelali, konec avgusta pa so sledili še barvna in svetlobna obdelava, posebni učinki in napisi,« je za [[Radiotelevizija Slovenija|RTV]] povedal Bastič. V film je vpletel več zgodb, predvsem zgodbe, ki so vizualno močne, osredotočil pa se je na dve osrednji zgodbi, in sicer na zgodbo o oropani občinski blagajni ter pripoved o lovljenju [[Razbojnik Cefizelj|Cefizlja]]. Na ti dve pa je nato pripel nekaj izmišljenih prizorov, ki prav tako črpajo iz samih zgodb; uvodni song ima na primer nekaj aluzij na zgodbe (na primer sajenje soli, gasilsko brizgalnico, Tepanjčane itd...), muzikal pa sklene zgodba o goreči cerkvi, ki je v resnici zgolj živo žareča luna. »Najbolj dramatičen zaplet je v resnici v tem, kako oropajo občinsko blagajno. S tem pa lahko v zgodbo vpeljemo tudi Cefizlja – lik, ki ga poznajo prav vsi.« === Glasba in besedila === Glasbo za muzikal je napisal [[Leon Firšt]]. Med sestavljanjem scenarija za Butalce sta se oba ustvarjalca večkrat sešla, na podlagi česar so se natančneje izoblikovali posamezni songi. Firšt je Bastiču dal tudi nekaj praktičnih nasvetov, da se je treba tako pri poeziji kot tudi pri libretu nujno držati ritmične strukture, saj je tako še najlažje imeti ob pisanju besedila v mislih že obstoječe glasbeno delo, na katerega se pripenja novo besedilo. Skladatelj je libreto za potrebe glasbe na nekaterih mestih deloma priredil. Za Bastiča je svojevrsten podvig predstavljalo tudi pisanje libreta; sam zase namreč trdi, da mu pisanje poezije nikoli ni šlo dobro od rok. Za RTV je povedal: »Najprej je bila ideja, da bo libreto pisal nekdo drug; ko je to padlo v vodo, sem doživel hladen tuš spoznanja, da se bom te zahtevne naloge moral lotiti sam. Tu je name dobro deloval pozitiven stres, saj sem imel za oddajo scenarija rok – in je bilo pač treba nekaj napisati. Usedeš se za računalnik; veš, kaj mora biti vsebina; in pišeš, poizkušaš, brišeš, znova napišeš. Pomagal sem si tudi z odzadnjim slovarjem, in je kar nekako steklo.« === Snemanje === Samo snemanje je trajalo štiri dni, in sicer pretežno v [[Polhov Gradec|Polhovem Gradcu]], en snemalni dan pa je bil v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je bila posneta notranjost gostilne v enem izmed praznih oz. izpraznjenih skednjev. Petje je bilo posneto v živo, tako da so igralci peli na snemalnem mestu, pri čemer so imeli v ušesu drobno slušalko, vsa glasbena orkestracija pa je bila posneta naknadno. To je zahtevalo igralce, ki so glasbeno aktivni in so se lahko soočili s petjem. Pri tem je imel Bastič veliko srečo, saj so se prav vsi igralci odzvali pozitivno: »Za sodelovanje so se odločili vsi uveljavljeni igralci, ki so sodelovali pri projektu. Sodelovanje z njimi je bilo zelo tekoče – vsi so veliki profesionalci, ponekod vsekakor tudi popustljivi do mladega režiserja, delo z njimi pa poteka kot z vsakim človekom ali igralcem – vzpostaviti moraš pristen, iskren odnos; hkrati moraš vsem dati vedeti, da si jim na voljo. Če veš, kaj želiš, ti ni treba ustvarjati navidezne avtoritete; igralci sami začutijo, ali ti lahko zaupajo – sodelovanje je bilo izjemno prijetno. Res prijetno.« == Zanimivosti == * Imena likov so povzeta po imenih potomcev Kozmijana Bute, ustanovitelja Butal, ki so omenjeni v prvi humoreski, Butale in Butalci. * Andrej Golčnik, ki v filmu igra butalskega župnika, je duhovnik tudi poklicno. == Nagrade == Muzikal je leta 2018 prejel nagrado Zlatolasko za TV dramo. == Viri == * {{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/pojoci-in-plesoci-butalci-vecno-aktualna-zgodba-o-neskoncnosti-cloveske-neumnosti/472176|title=Pojoči in plešoči Butalci: večno aktualna zgodba o neskončnosti človeške neumnosti|date=18. november 2018|website=rtvslo.si}} * {{Navedi splet|url=http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?PID=14804&l=1|title=Butalci (2018)|website=eKumba}} * {{Navedi splet|url=https://bsf.si/sl/film/butalci/|title=Butalci|website=bsf.si}} * {{Navedi wikivir|title=Butale in Butalci}} [[Kategorija:Filmi leta 2018]] [[Kategorija:Slovenski muzikali]] [[Kategorija:Slovenski komični filmi]] [[Kategorija:Slovenski televizijski filmi]] 96zp6bd0kmdvg0ii3dukha2prpih8fs 6748856 6748855 2026-09-10T20:16:30Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Slovenski muzikali]]; dodal [[Kategorija:Glasbeni filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748856 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Butalci | image = Butalci-plakat.png | director = [[Aljaž Bastič]] | producer = [[Jožica Šmid]] | writer = [[Aljaž Bastič]]<br>[[Fran Milčinski]] | based on = [[Butalci]] | music = [[Leon Firšt]] | editing = Neja Berger | studio = [[AGRFT]] | released = 24. oktober 2018 ([[Ljubljana]]) | runtime = 31 minut | country = {{flagicon|SLO}} [[Slovenija]] | language = [[slovenščina]] }} '''''Butalci''''' so slovenski [[Televizija|televizijski]] [[muzikal]] iz leta [[2018]]. Temelji na [[Butalci|istoimenski zbirki humoresk]] [[Fran Milčinski|Frana Milčinskega]]. Film je režiral [[Aljaž Bastič]]. == Zgodba == Ko župan Mihcati Kimpež skupaj s podžupanjo Matevžko Žlamboro zjutraj prispe na občino dvojica opazi strašen prizor; na mizi je bila odprta občinska blagajna iz katere je strašni [[razbojnik Cefizelj]] ukradel oba proračunska tolarja. Ožje občinsko vodstvo, ki ga poleg župana in podžupanje sestavljajo še gasilski poveljnik Gregor Copatka, Lavdon Štimani in Fido Kljukca, pokliče butalskega policaja Gregorja Brezhlačnice, ki se zaveže, da bo ujel Cefizlja, pa čeprav je znano, da je razbojnik zadavil že sedem ljudi in tri ženske. Tistega večera se v vaški gostilni odvija veselica ob godu zavetnika [[Butale|Butal]] [[Sveti Florjan|sv. Cvetoslava]]. Ko policaj vstopi v gostilno ter pove, da je uspešno ujel razbojnika se vzdušje samo še izboljša. V vsej gostilni mu ne verjame le ena oseba, Tepanjčan. Na njegovo ugovarjanje mu policaj želi pojasniti, kako je bilo, nenadoma pa v prostor prihiti zvonar rekoč, da cerkev gori. Novica je v tistem času že dosegla [[Tepanjce]], od koder požrtvovalno na pomoč prihiti četa gasilcev, saj je vsem znano, da butalski gasilci nimajo brizgalnice. Vsa druščina pohiti iz lokala, da bi si ogledala požar, za katerega pa se izkaže, da je le lunin sij. == Igralska zasedba == * [[Marjan Bunič]] - župan Mihcati Kimpež * [[Tanja Ribič]] - podžupanja Matevžka Žlambora * [[Jurij Drevenšek]] - butalski policaj Gregor Brezhlačnice * [[Gregor Čušin]] - gasilski poveljnik Gregor Copatka * [[Jure Ivanušič]] - Lavdon Štimani * [[Konrad Pižon]] - Fido Kljukca * [[Gojmir Lešnjak]] - Tepanjčan * [[Ana Facchini]] - županova žena * [[Andrej Golčnik]] - župnik == Produkcija == Film je nastal kot študijsko delo Aljaža Bastiča. Želel si je, da bi v okviru televizijske režije raziskoval režijo vsebin resne glasbe (koncertov) in poskusi ustvariti, tako v zgodbi kot glasbi, izvirni televizijski muzikal. Tako so se mu med študijem porajale različne ideje, intenzivneje pa sta se z mentorjem [[Marko Naberšnik|Markom Naberšnikom]] začela pogovarjati v drugem letniku Bastičevega študija. »Prek razmisleka, da je dobrodošlo, če se gledalec lahko z zgodbo poistoveti že pred ogledom – govorimo torej o poznani tematiki – sva prišla na idejo, da bi bile osnova zgodbe o Butalcih. Gre za sklop zgodb, ki jih pozna vsak Slovenec, in jih ima načelno tudi v zelo pozitivnem spominu. Ideja za muzikal Butalci je nastala spomladi 2017, jeseni istega leta je že nastal scenarij, letošnjega januarja se je začela predprodukcija, ki je intenzivno trajala do konca aprila, ko je bilo delo posneto v štirih snemalnih dneh. V maju je sledila montaža, junija smo snemali glasbo, začetek julija muzikal tonsko obdelali, konec avgusta pa so sledili še barvna in svetlobna obdelava, posebni učinki in napisi,« je za [[Radiotelevizija Slovenija|RTV]] povedal Bastič. V film je vpletel več zgodb, predvsem zgodbe, ki so vizualno močne, osredotočil pa se je na dve osrednji zgodbi, in sicer na zgodbo o oropani občinski blagajni ter pripoved o lovljenju [[Razbojnik Cefizelj|Cefizlja]]. Na ti dve pa je nato pripel nekaj izmišljenih prizorov, ki prav tako črpajo iz samih zgodb; uvodni song ima na primer nekaj aluzij na zgodbe (na primer sajenje soli, gasilsko brizgalnico, Tepanjčane itd...), muzikal pa sklene zgodba o goreči cerkvi, ki je v resnici zgolj živo žareča luna. »Najbolj dramatičen zaplet je v resnici v tem, kako oropajo občinsko blagajno. S tem pa lahko v zgodbo vpeljemo tudi Cefizlja – lik, ki ga poznajo prav vsi.« === Glasba in besedila === Glasbo za muzikal je napisal [[Leon Firšt]]. Med sestavljanjem scenarija za Butalce sta se oba ustvarjalca večkrat sešla, na podlagi česar so se natančneje izoblikovali posamezni songi. Firšt je Bastiču dal tudi nekaj praktičnih nasvetov, da se je treba tako pri poeziji kot tudi pri libretu nujno držati ritmične strukture, saj je tako še najlažje imeti ob pisanju besedila v mislih že obstoječe glasbeno delo, na katerega se pripenja novo besedilo. Skladatelj je libreto za potrebe glasbe na nekaterih mestih deloma priredil. Za Bastiča je svojevrsten podvig predstavljalo tudi pisanje libreta; sam zase namreč trdi, da mu pisanje poezije nikoli ni šlo dobro od rok. Za RTV je povedal: »Najprej je bila ideja, da bo libreto pisal nekdo drug; ko je to padlo v vodo, sem doživel hladen tuš spoznanja, da se bom te zahtevne naloge moral lotiti sam. Tu je name dobro deloval pozitiven stres, saj sem imel za oddajo scenarija rok – in je bilo pač treba nekaj napisati. Usedeš se za računalnik; veš, kaj mora biti vsebina; in pišeš, poizkušaš, brišeš, znova napišeš. Pomagal sem si tudi z odzadnjim slovarjem, in je kar nekako steklo.« === Snemanje === Samo snemanje je trajalo štiri dni, in sicer pretežno v [[Polhov Gradec|Polhovem Gradcu]], en snemalni dan pa je bil v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je bila posneta notranjost gostilne v enem izmed praznih oz. izpraznjenih skednjev. Petje je bilo posneto v živo, tako da so igralci peli na snemalnem mestu, pri čemer so imeli v ušesu drobno slušalko, vsa glasbena orkestracija pa je bila posneta naknadno. To je zahtevalo igralce, ki so glasbeno aktivni in so se lahko soočili s petjem. Pri tem je imel Bastič veliko srečo, saj so se prav vsi igralci odzvali pozitivno: »Za sodelovanje so se odločili vsi uveljavljeni igralci, ki so sodelovali pri projektu. Sodelovanje z njimi je bilo zelo tekoče – vsi so veliki profesionalci, ponekod vsekakor tudi popustljivi do mladega režiserja, delo z njimi pa poteka kot z vsakim človekom ali igralcem – vzpostaviti moraš pristen, iskren odnos; hkrati moraš vsem dati vedeti, da si jim na voljo. Če veš, kaj želiš, ti ni treba ustvarjati navidezne avtoritete; igralci sami začutijo, ali ti lahko zaupajo – sodelovanje je bilo izjemno prijetno. Res prijetno.« == Zanimivosti == * Imena likov so povzeta po imenih potomcev Kozmijana Bute, ustanovitelja Butal, ki so omenjeni v prvi humoreski, Butale in Butalci. * Andrej Golčnik, ki v filmu igra butalskega župnika, je duhovnik tudi poklicno. == Nagrade == Muzikal je leta 2018 prejel nagrado Zlatolasko za TV dramo. == Viri == * {{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/pojoci-in-plesoci-butalci-vecno-aktualna-zgodba-o-neskoncnosti-cloveske-neumnosti/472176|title=Pojoči in plešoči Butalci: večno aktualna zgodba o neskončnosti človeške neumnosti|date=18. november 2018|website=rtvslo.si}} * {{Navedi splet|url=http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?PID=14804&l=1|title=Butalci (2018)|website=eKumba}} * {{Navedi splet|url=https://bsf.si/sl/film/butalci/|title=Butalci|website=bsf.si}} * {{Navedi wikivir|title=Butale in Butalci}} [[Kategorija:Filmi leta 2018]] [[Kategorija:Glasbeni filmi]] [[Kategorija:Slovenski komični filmi]] [[Kategorija:Slovenski televizijski filmi]] 8dnlbtkosee2slbx5wege7uy9b28itt Marcel (TV oddaja) 0 555709 6748657 6499233 2026-09-10T13:02:52Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6748657 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Televizija | name = Marcel | image = | location = [[TV Slovenija]] | runtime = 30 minut | producer = | presenter = [[Marcel Štefančič]] | editor = Vesna Pfeiffer | creator = | first_aired = {{Start date|2024|01|29|df=yes}} | num_seasons = 3 | num_episodes = 60 | country = Slovenija | language = slovenščina | website = https://www.rtvslo.si/tv/oddaja/173251757 }} '''Marcel''' je televizijska pogovorno-analitična oddaja, ki je predvajana vsak ponedeljek ob 21.05 na 1. programu [[Televizija Slovenija|Televizije Slovenija]]. Vodi jo [[Marcel Štefančič]].<ref>{{Navedi splet|title=Vsak ponedeljek zvečer ob isti uri, na istem kanalu – Marcel|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/vsak-ponedeljek-zvecer-ob-isti-uri-na-istem-kanalu-marcel/695838|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-06|language=sl}}</ref> == Format == Oddaja ima podoben format kot dolgoletna pogovorna oddaja [[Studio City]], ki jo je prav tako ustvarjal [[Marcel Štefančič]]. Nova oddaja je okleščena verzija slednje, in je v ponedeljkovem terminu nasledila oddajo [[Arena (TV-oddaja)|Arena]]. Voditelj sedi na poznanem oranžnem stolu in v 30-minutni oddaji z gosti debatira o aktualnih družbenih, političnih in kulturnih temah.<ref>{{Navedi splet|title=Marcel Štefančič se vrača z novo oddajo: "Jaz sem že lik, moji gostje pa morajo svoj lik šele najti" |url=https://www.rtvslo.si/kultura/intervju/marcel-stefancic-se-vraca-z-novo-oddajo-jaz-sem-ze-lik-moji-gostje-pa-morajo-svoj-lik-sele-najti/695906|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-06|language=sl}}</ref> == Predvajanje == {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:94%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45 |Epizode ! style="background:#ccc;" width=140|Začetek sezone ! style="background:#ccc;" width=140|Konec sezone |-align=center |style="background: #FFAA1D;"| |align="center"|'''1''' | style="padding: ;" | 19 | 29. januar 2024 | 17. junij 2024 |-align=center |style="background: #9C2542;"| |align="center"|'''2''' | style="padding: ;" | 40 | 26. avgust 2024 | 23. junij 2025 |-align=center |style="background: #fa663d;"| |align="center"|'''3''' | style="padding: ;" | 1 | 25. avgust 2024 | |-align=center |} <small>Št. oddaj do vključno 25. avgusta 2025.</small> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Televizijske oddaje Radiotelevizije Slovenija]] [[Kategorija:Marcel Štefančič]] 1qqaqibhrbwtb1n40tjljtc10ovwx4t Borut Kržišnik 0 556819 6748659 6734552 2026-09-10T13:05:37Z Hieronimomorfejev 241486 Uredil poglavja "Kariera" in "Sodelovanja", NPoV, slog, 6748659 wikitext text/x-wiki {{infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Borut Kržišnik | image = | caption = | background = | native_name_lang = <!-- --> | origin = Ljubljana, Slovenija | genre = {{hlist| [[avantgardna glasba]]|[[sodobna glasba]]|[[eklekticizem]]}} | years_active = 1980–''sedanjost'' | label = [[Claudio Records]] (div. Claudio Contemporary) }} '''Borut Kržišnik''' (* 7. oktober 1961, Zagreb) je slovenski skladatelj, delujoč na področju [[Sodobna glasba|sodobne]] in [[Avantgardna glasba|avantgardne]] glasbe ter [[Eklekticizem|eklekticizma]]. V svoji karieri je prehodil glasbeno pot od avant-garde in popularne godbe do modernizma in post-modernizma.<ref>{{cite magazine |last= Mager |first= Ingrid |date=28 September 2020 |title= Kaj je za računalnik sočutje |magazine= Dnevnik |location=Ljubljana |language= sl |url=https://stari.dnevnik.si/1042939806 |archive-url= https://archive.today/20250213114603/https://stari.dnevnik.si/1042939806 |archive-date=13 February 2025 |access-date=10 September 2026}}</ref> Njegova dela so najbolj znana po “poliglotskem” glasbenem izrazu ter po konceptualnem povezovanju akustične, žive glasbe z digitalnim okoljem.<ref name="MMC2021">{{cite interview |last= Kržišnik |first= Borut |interviewer= Pina Gabrian |url=https://www.rtvslo.si/kultura/intervju/borut-krzisnik-zivost-glasbe-oblikujemo-prav-z-odstopanjem-od-popolne-tocnosti-in-uniformnosti/573565 |title=Borut Kržišnik: Živost glasbe oblikujemo prav z odstopanjem od popolne točnosti in uniformnosti |language= sl |date=20 March 2021 |publisher=RTV Slovenija |website=MMC RTV SLO |access-date=29 January 2026}}</ref> Na Glasbenem bienalu Zagreb leta 2014 je uredniški odbor v svojem programu označil Kržišnika kot “enega najbolj vidnih predstavnikov zgodovinske avantgarde.” Med najbolj pomembnimi komponentami njegove glasbene govorice, kot navaja uredniški odbor, sodi “sinteza tehnološko naprednih (digitalnih) skladateljskih postopkov s klasičnimi”. Pri tem izpostavijo širok obseg inštrumentov in zvokov, ki mu botruje “delo s sampli, s katerimi je mogoče ustvariti ne le virtualni zvok celotnega simfoničnega orkestra, temveč tudi številne druge, v naravnem okolju neobstoječe zvoke.” Posebaj je poudarjen slogovni in inštrumentalni eklekticizem Kržišnikovega dela, ki ga uredniški odbor opiše kot “poliglotska glasbena invencija”, ki se svobodno giblje med raznolikimi tehnikami in slogovnimi vplivi: od popularne in tonalne pa vse do atonalne, kakofonične ali (neo)klasi(cistič)ne glasbe.<ref>{{navedi splet |url= https://old.mbz.hr/index.php?opt=news&act=mlist&id=3761&lang=en |title=Performers and Artists, Composers |last= |first= |date= 2014 |website= old.mbz.hr |publisher= Croatian Composers’ Society |access-date=29 January 2026}}</ref> Kržišnikov ustvarjalni proces temelji na dialoškem razmerju med spontanostjo in konceptualnostjo. V začetni fazi se poslužuje svobodnega igranja, improvizacije in snemanja “na licu mesta” ter se izogiba predhodnemu načrtovanju ali notnemu zapisu. Šele ko na ta način zbere dovolj gradiva, preide na drugo stopnjo, kjer se skladateljski focus prenese na zlaganje fiknih glasbenih linij, oblikovanje structure ter definiranje sporočilnosti skladbe. Obe fazi se ne izničita, temveč tvorita kontrapunkt med spontanostjo žive glasbe in mehanskostjo računalniške tehnologije.<ref name="ARS2013">{{cite episode |title= Glasbeni portret Boruta Kržišnika |series= Glasbeni portret |last= Krivokapič |first= Igor |network= Radio Slovenija |station= 3. program, Program ARS |date= 26 May 2013 |time= 20:15 |url= https://ars.rtvslo.si/podkast/glasbeni-portret/173250595/175112017 |language=sl }}</ref><ref>{{navedi splet |last= Kržišnik |first= Borut |date=August 2003 |title=Digitalne partiture virtualnih simfoničnih orkestrov |url= https://novamuska.org/arhiv/single.php?def=clanek&let=2003&rev=7/8&pid=2493 |magazine= Muska |location= Ljubljana |language= sl |access-date=29 January 2026 }}</ref><ref name="DeloSP1998">{{navedi splet |last=Zadnikar |first=Miha |date= 30 May 1998 |title= Zeitgeisti zbledijo, ostane le dobro |url= https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-003WDMRO/12/index.html |magazine=Delo |edition= Sobotna priloga |page=41 |location= Ljubljana |publisher=Delo |access-date=29 January 2026}}</ref> Kržišnik je doslej izdal devet avtorskih albumov in spisal glasbo za številne plesne, filmske ter gledališke predstave. Med njegove pomembnejše sodelavce sodijo mednarodno priznani ustvarjalci, kot so Peter Greenaway, Gerald Thomas, Edward Clug, Janez Janša (takrat še pod imenom Emil Hrvatin) in Julie Anne Robinson.<ref name=”Culture”>{{navedi splet |url= https://www.culture.si/en/Borut_Kr%C5%BEi%C5%A1nik_Symphonic_Orchestra#Later_works_for_dance.2C_theatre.2C_and_film |title=Borut Kržišnik Symphonic Orchestra |website= www.culture.si/en |publisher=Culture.si |access-date=19 April 2024}}</ref> Kržišnik je bil za svoja dela večkrat nagrajen; med drugim je prejel nagrado »Vesna« za najboljšo glasbo na Slovenskem filmskem festivalu leta 2008 ter prvo nagrado na mednarodnem plesnem festivalu Napoli Danza Festival leta 1994.<ref>{{cite magazine |last=Teržan |first=Vesna |date=27 November 2020 |title=Objem nasprotij |trans-title=The Embrace of Opposites |url=https://www.mladina.si/203113/objem-nasprotij |magazine=Mladina |location=Ljubljana |language=sl |access-date=29 January 2026}}</ref> Živi in deluje v [[Ljubljana|Ljubljani]]. == Biografija == === Zgodnja leta === Borut Kržišnik se je rodil leta 1961 v Zagrebu, Hrvaška, ki je takrat bila federativna republika znotraj SFRJ. Starša sta bila slovenske narodnosti, vendar sta večino svojega življenja preživela v tujini. Oče je bil višji uradnik in diplomat na Obrambnem Ministrstvu SFRJ, kar je botrovalo temu, da se je družina večkrat selila. Kržišnik je otroštvo preživel v različnih državah takratne Jugoslavije (Hrvaška, Srbija, Slovenija) ter v Romuniji. Že dve leti po njegovem rojstvu se je družina preselila v Bukarešto, kjer je oče bil imenovan na mesto vojaškega attaché-ja. Po štirih letih, po izteku očetovega mandata, so se preselili v Beograd, kjer je pričel z osnovnim in vzporednim glasbenim šolanjem in kjer so ostali šest let. Leta 1973 se je družina še zadnjič preselila in sicer v Ljubljano, ki je postala njegov domicil.<ref name="DeloSP2013">{{cite magazine |last=Maličev |first=Patricija |date=13 September 2013 |title=Je šepet, ki preglasi glasen orkester, nemuzikalen? |url= https://old.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/je-sepet-ki-preglasi-glasni-orkester-nemuzikalen.html |language=sl |magazine=Delo |edition=Sobotna priloga |location=Ljubljana |access-date= 29 January 2026 }}</ref> Življenje v različnih okoljih in izkušnja mnogih mentalitet je izoblikovala njegovo razumevanje različnosti in končno tudi njegov širok pristop do glasbe. Svojo glasbeno pot je začel s klavirjem in je za časa bivanja v Beogradu obiskoval glasbeno šolo. Po selitvi v Ljubljano je prekinil z glasbenim šolanjem in kot samouk nadaljeval s kitaro ter skozi osemdeseta leta gradil svoj edinstven skladateljski jezik. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz psihologije (1987), a se je kmalu poklicno posvetil glasbi.<ref>Vesna Milek, Zame je narava tudi kandelaber čez cesto, Delo, Sobotna priloga, 14. 6. 2003</ref><ref>Janko Petrovec, Neobvezno v nedeljo: Borut Kržišnik, Radio Slovenija, 1. Program, 2. 6. 2013, 20:00 - 22:00</ref> === Kariera === Kržišnik se je na začetku svoje glasbene poti sredi osemdesetih let posluževal metode spontane kompozicije. V procesu skladanja je največ uporabljal vzorčevalnik (sampler) in večkanalni snemalnik. Bil je prenosen, kar mu je omogočalo, da je glasbo snemal na poljubnih lokacijah, kadarkoli in brez predhodnih priprav in na ta način ohranil prvotni glasbeni impulz. V ta namen je občasno snemal vaje brez vednosti sodelujočih. Posneti material je vključeval tako improvizacije kot razvijajoče glasbene zamisli ter končne melodije. Skladbe je nato oblikoval v dialoškem odnosu med spontanimi sekvencami in fiksnimi, vnaprej ustvarjenimi glasbenimi linijami. Ta način dela je ostal njegov temeljni pristop vse do sredine devetdesetih let.<ref name="ARS2013"/><ref name="MMC2021"/><ref name="DeloSP1998"/> Maja 1990 je začel sodelovati s skupino šestih glasbenikov. Tri mesece je z vsakim posamično raziskoval in snemal, nato pa gradivo obdeloval. Glasba je temeljila na kontrastih med različnimi karakterji in soočenju med njimi. Zasedba obsega širok inštrumentarij – od popularnih, klasičnih do elektronskih, vključno z uporabo konkretnih zvokov in tehnik elektroakustične glasbe. Končni rezultat je bil album ''Tokovi časa'', izdan septembra 1991.<ref>{{cite magazine |last= Cowley |first= Julian |date= December 1998 |title= Borut Krzisnik: Currents of Time |url= https://www.thewire.co.uk/shop/back-issues/issue_178 |magazine= The Wire |location= London |publisher= |issue= 178 |page= 63 |url-access=subscription |access-date=25 May 2024 }}</ref><ref>https://www.rermegacorp.com/mm5/merchant.mvc?Screen=PROD&Product_Code=PE06&Store_Code=RM</ref><ref name=Delo2008 >{{cite magazine |last= Zagoričnik |first= Luka |date= 6 May 2008 |title= Skladanje kot raziskovanje |trans-title= Composition as Research |url= https://www.delo.si/kultura |magazine= Delo |location= Ljubljana |publisher= |page= 14 |language= sl |archive-url= https://web.archive.org/web/20250211094841/https://www.delo.si/kultura |archive-date= 11 February 2025 |url-access= limited |access-date= 10 February 2025 |url-status= bot: unknown }}</ref><ref>{{cite web |url= http://www.musicweb-international.com/classrev/2014/Jul14/Krzisnik_currents_CC60112.htm |title= Borut Krzisnik (b. 1961) Currents of Time |last= Clements |first= Dominy |date=July 2014 |website= www.musicweb-international.com |publisher= |access-date=25 May 2024 |quote=}}</ref><ref>{{cite thesis |last=Trdan |first=Primož |url=https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=136774&lang=slv |title= Slovenska elektroakustična glasba in zvočna umetnost |trans-title= Slovenian Electro-acoustic Music and Sound Art |degree=PhD |date= 2019 |website= www.uni-lj.si |language=sl |publisher=University of Ljubljana |page= 149 |access-date=25 May 2024 |quote=}}</ref> Leta 1993 je ustanovil petčlansko skupino Data Direct, v kateri so sodelovali glasbeniki iz Slovenije, Italije in Srbije. Skupina je nadgrajevala Kržišnikove eklektične zamisli, tokrat z večjim poudarkom na izvedbi v živo. Nastopali so na festivalih, kot so Druga godba (Ljubljana, 1993), Synthesis – Music of the 21th Century festival (Skopje, 1994) , in Vorax (Vicenza, 1994). Leta 1995 so izdali ploščo [[La Dolce Vita (album)|''La Dolce Vita'']], nato pa se je skupina razšla. <ref>{{cite magazine |last= Pistotnik |first= Zoran |date= 5 September 1995 |title= Sladko življenje |magazine= Dnevnik |location= Ljubljana }}</ref><ref>Miha Zadnikar, Data Direct: Sladko življenje, Mladina, julij 1995</ref><ref>Rajko Muršič, La Dolce Vita, Glasbena Mladina,julij 1995</ref><ref>{{cite magazine |last= Potokar |first= Jure |date= 27 September 1995 |title= Hlad sladkega življenja |magazine= Razgledi |publisher= Delo |location= Ljubljana |page=36 |url= https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/nuk/13201925 |url-access=limited |access-date=10 February 2025}}</ref><ref>{{cite magazine |last= |first= |title= Data Direct La Dolce Vita |url= https://c521508c-a10e-47b7-9cf6-ca483fa4c790.usrfiles.com/ugd/c52150_f0edc8e820544135bfff13a1642d8d0f.pdf |magazine= MFTEQ|issue=12 |date=August–September 1995 |page=80 |location=Ilford UK | access-date= 9 September 2026 }}</ref><ref>Marko Plahuta, Sprejemanje različnosti, Republika, Kultura, 26. 6. 1995</ref> Po letu 1995 se je Kržišnik posvetil delu v domačem studiu, kjer je opustil večtračni prenosni snemalnik in razvijal tehniko ustvarjanja glasbe na računalniku. Delal je predvsem z vzorčevalnikom (samplerjem), obenem pa je še vedno sodeloval z glasbeniki. V letih 1996–97 je tako nastal album ''Zgodbe iz Magatreje'' ''([[Stories from Magatrea]])'', ki je izšel novembra 1997.<ref>{{cite episode |title=Kržišnik, Borut – Stories from Magatrea |url= https://spidey.kfjc.org/?s=Borut+Krzisnik&cat=132 |last=Hunger |first=Thurston |series=Music Reviews |station=KFJC |date=10 January 2005 |time=13:08 |archive-url= |url-status= |website=kfjc.org/ |publisher=KFJC |access-date=25 May 2024}}</ref><ref name="Salahuddin2002">{{cite web |url=https://www.aural-innovations.com/issues/issue20/krzisnik.html |title=Borut Kržišnik - Stories from Magatrea |last=Salahuddin |first=Rashad |date=July 2002 |access-date=20 January 2026 |archive-date=13 December 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241213103336/https://www.aural-innovations.com/issues/issue20/krzisnik.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{cite magazine |last= Pistotnik |first= Zoran |date= 27 January 1997 |title= Odprtost in bogate izkušnje |trans-title= Openness and Extensive Experience |language= sl |magazine= Dnevnik |location= Ljubljana }}</ref><ref>Ičo Vidmar, Borut Kržišnik: Magatrejske zgodbe, Mladina, 17. 3. 1998</ref><ref>Uroš Smasek, Stvarjenje novih svetov, Večer, 19. 2. 1998</ref> Delo napeljuje na motiv izdelovanja planetov po želji, kot ga je opisal [[Douglas Adams]] v svojem romanu ''[[Štoparski vodnik po galaksiji]]''. Magatrejske zgodbe so prelomni album, saj je postavil temelje, na katerih slonijo tudi kasnejši albumi. Skladatelj svoj način skladanja opiše tako, da uporablja tako žive glasbenike kot digitalno tehnologijo, ki jih potem postavi v konfrontacijo.<ref>{{cite magazine |last=Vidmar |first=Ičo |date=March–April 2008 |title=Borut Kržišnik: Sacre du Temps |trans-title=Borut Kržišnik: Sacre du Temps |url= https://novamuska.org/arhiv/single.php?def=clanek&let=2008&rev=3/4&pid=423 |language=sl |magazine=Muska |location=Ljubljana |publisher=Društvo za raziskovanje popularne glasbe |access-date=17 January 2026 }}</ref><ref>Rajko Muršič, Skladatelj in dirigent Magatrejskega simfoničnega orkestra, piše Rajko Muršič, Muska, november 1998</ref><ref>Peter Kus, Digitalne partiture virtualnih simfoničnih orkestrov, Muska, avgust 2003</ref><ref>{{cite magazine |last=Bašin |first=Igor |date=3 January 2006 |title=Skladatelj med virtualnim in realnim |trans-title=Composer Between the Virtual and the Real |language=sl |magazine=Dnevnik |location=Ljubljana |publisher=Dnevnik Mediji |url= https://stari.dnevnik.si/158939/Kultura/158939 |archive-url=https://archive.ph/v1JXd |archive-date=28 February 2025 |access-date=10 September 2026 }}</ref><ref>https://ars.rtvslo.si/podkast/izpod-peresa-slovenskih-skladateljev/173250848/174732113 Primož Trdan, Izpod peresa slovenskih skladateljev, Radio Slovenija, Program ARS, 13. 11. 2020, 13:05</ref><ref>Stop, Simona Furlan, Stopova intervjuja, Stop, 20. 2. 1998</ref> Med letom 1997 in 2009 je Kržišnik intenzivno ustvarjal na področju plesa, filma in gledališča. Leta 2005 je izšel album ''[[A Life in Suitcases]]'' z glasbo za trilogijo ''The Tulse Luper Suitcases'' in njeno integralno različico ''A Life in Suitcases'', ki ju je režiral [[Peter Greenaway]].<ref>{{cite magazine |last=Kennedy |first=Steven |date=September 2006 |title=A Life in Suitcases |url=https://www.filmscoremonthly.com/fsmonline/story.cfm?maID=485&issueID=19& |magazine=Film Score Monthly |location=Los Angeles |publisher=Film Score Monthly |url-access=subscription |access-date=}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.musicweb-international.com/film/2006/dec06/alifeinsuitcases.html |title=A Life in Suitcases |last=McLennan |first=Michael |date=December 2006 |publisher=Musicweb |website=www.musicweb-international.com |access-date=6 May 2025}}</ref><ref>{{cite magazine |last=Reichenberg |first=Mitja |date=17 December 2005 |title=Glasbeno potovanje brez kovčkov |trans-title=A Musical Journey without Suitcases |url= https://www.delo.si/kultura |language= sl |magazine=Delo |location=Ljubljana |archive-url= http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-74R1E1YW |archive-date=24 April 2020 |url-access=limited |access-date=1 June 2025}}</ref><ref>{{cite magazine |last=Zadnikar |first=Miha |date=August–September 2006 |title=Virtualni orkester za razbiranje duše |trans-title=A virtual Orchestra for Discerning the Soul |issue=5 |page=59 |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XC5C49R8/37c7c638-d244-4995-a3be-44769f5dcb22/PDF |language=sl |magazine=Ekran |location=Ljubljana |access-date=9 September 2026}}</ref> Dve leti pozneje, leta 2007, je sledil ''[[Sacre du Temps]]'' z glasbo za istoimensko plesno predstavo koreografa Edwarda Cluga, slovenskega koreografa romunskega rodu.<ref>{{cite web |url=https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/borut-krzisnik-je-v-glasbo-ujel-cas/153705 |title=Borut Kržišnik je v glasbo ujel čas |date=11 January 2008 |series=Kultura |publisher=RTV Slovenija |access-date=10 September 2026}}</ref><ref>{{cite magazine |last=Vidmar |first=Ičo |date=March–April 2008 |title=Borut Kržišnik: Sacre du Temps |trans-title=Borut Kržišnik: Sacre du Temps |url= https://novamuska.org/arhiv/single.php?def=clanek&let=2008&rev=3/4&pid=423 |language=sl |magazine=Muska |location=Ljubljana |publisher=Društvo za raziskovanje popularne glasbe |access-date=9 September 2026}}</ref><ref>{{cite magazine |last=Šrot |first=Tina |date=30 April 2012 |title=Borut Kržišnik: Sacre du Temps |trans-title=Borut Kržišnik: Sacre du Temps |url=https://pogledi.delo.si/kritike/novi-vrhunec-blescece-kariere |language=sl |magazine=Delo |edition=Pogledi |location=Ljubljana |publisher=Delo |access-date=9 September 2026 }}</ref><ref>{{cite magazine |last=Vidmar |first=Ičo |date=5 February 2008 |title=Borut Kržišnik: Sacre du Temps |trans-title=Borut Kržišnik: Sacre du Temps |url=https://www.mladina.si/102779/borut-krzisnik-sacre-du-temps/ |language=sl |magazine=Mladina |publisher=Mladina |location=Ljubljana |access-date=6 July 2025 }}</ref> Leta 2009 je po dvanajstih letih delovanja na področju plesa, filma in gledališča izdal ploščo "Brutalni valček" (''[[Valse Brutal]]''). To je prvo izdano delo, ki ga je ustvaril brez sodelovanja z živimi glasbeniki. Vsebuje sedem samostojnih skladb, ki se pretežno gibljejo na najvišjih dinamičnih registrih in v turbulentni artikulaciji besa in agitiranosti. Album problematizira človeško nasilje in vojne.<ref>{{cite web |url= https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNC39HGO |title=Brutalni valček Boruta Kržišnika |last=Predin |first=Andrej |date=20 July 2009 |language= sl |url-access= limited |access-date=9 September 2026}}</ref><ref>{{cite magazine |last= Potokar |first= Jure |date= 24 September 2009 |title= Brutalni valček |trans-title= Brutal Waltz |magazine= Delo |edition=Polet |location= Ljubljana |language= sl |url= https://www.delo.si/polet |archive-url= https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2OX10A9R |archive-date=16 October 2020 |url-access= limited |access-date=7 February 2025 }}</ref><ref>{{cite magazine |last=Bašin |first=Igor |date=8 August 2009 |title=Brez utvar |trans-title=No Delusions |language=sl |magazine=Dnevnik |location=Ljubljana |url=https://stari.dnevnik.si/1042289639/Komentarji/1042289639 |archive-url= https://web.archive.org/web/20250227091155/https://stari.dnevnik.si/1042289639/Komentarji/1042289639 |archive-date=27 February 2025 |url-status=live |access-date=9 September 2026}}</ref><ref>Igor Krivokapič, Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti, Radio Slovenija, program ARS, 2009</ref> Štiri leta kasneje, leta 2013, je izšel album "Strela" (''[[Lightning]]''). Delo sestavlja osem skladb, ki pokrivajo širok razpon od eterične zračnosti do viharne energičnosti. Kritik Jure Potokar je glasbo opisal kot večplastno, nepredvidljivo in kot sintezo nezdružljivih elementov, s čimer presega okvire tradicionalnega orkestra. Plošča obravnava temo svobode in se sprašuje, kakšno vlogo ima svobodna volja pri obvladovanu destruktivnih družbenih pojavov ter pri ustvarjanja bolj pravične družbe.<ref name="Pogledi2013">{{cite magazine |last=Potokar |first=Jure |date=28 October 2013 |title=Virtualni orkester, realna glasba |trans-title=Virtual Orchestra, Real Music |language= sl |magazine=Delo |edition=Pogledi |location=Ljubljana |issue=20 |page=21 |url=https://pogledi.delo.si/kritike/virtualni-orkester-realna-glasba |access-date=9 September 2026}}</ref><ref>{{cite magazine |last=Bauman |first=Gregor |date=24 October 2013 |title=Mejniki v procesu grajenja in rušenja |magazine=Dnevnik |location=Ljubljana |url=https://stari.dnevnik.si/1042610802 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250228210839/https://stari.dnevnik.si/1042610802 |archive-date=28 February 2025 |access-date=9 September 2026}</ref><ref>Patricija Maličev, Je šepet, ki preglasi orkester, nemuzikalen?, Delo, Sobotna priloga, 14. 9. 2013</ref><ref>Uroš Smasek, Iskrenje vidimo povsod, Večer, V soboto, 15. 6. 2013</ref><ref>Glasbeni portret Boruta Kržišnika, Radio Slovenija, Program ARS, 26. 5. 2013, 20:00 – 22:00</ref><ref>Neobvezno v nedeljo, Radio Slovenija, 1. Program, 2. 6. 2013, 20:00 - 22:00</ref> Leta 2020 je po večletnem raziskovalnem delu izdal album ''Plesni stroj'' (''[[Dancing Machine]]''), ki se ukvarja s vprašanji informacijske revolucije, umetne inteligence in njenega vpliva na človeško identiteto. Osredotoča se na ključni moment nove paradigme in to je integracija med človekom in umetno inteligenco ter raziskuje, kakšna bo vloga človeka v prihodnosti, kjer bo ta vse bolj dominantna. Kržišnik meni, da nas umetna inteligenca postavlja pred izziv, da na novo premislimo, kaj pomeni biti človek.<ref>{{cite magazine |last= Mager |first= Ingrid |date=28 September 2020 |title= Kaj je za računalnik sočutje |trans-title= What Does Empathy Mean to a Computer |magazine= Dnevnik |location=Ljubljana |language= sl |url= https://stari.dnevnik.si/1042939806 |archive-url= https://archive.today/20250213114603/https://stari.dnevnik.si/1042939806 |archive-date=13 February 2025 |access-date=3 September 2025}}</ref><ref name="MMC2021"/><ref>{{cite magazine |last=Tomažič |first=Bojan |date=31 January 2021 |title=V računalnikih ni duše, je pa ogromno znanja |trans-title=There Is No Soul in Computers, but There Is a Lot of Knowledge |url= https://vecer.com/ |magazine=Večer |location=Maribor |language= sl |archive-url= https://ris2016.vecer.com/arhivi/clanek.aspx?id=302237485F6D342157505A767837&tip=A&Tabela=2021 |archive-date=10 January 2022 |url-access=subscription |access-date=10 September 2026}}</ref> === Sodelovanja === Glasba Boruta Kržišnika je uporabljena v številnih filmskih, plesnih, gledaliških in drugih projektih. Intenzivno je sodeloval z britanskim filmskim režiserjem Petrom Greenawayem s katerim sta se prvič srečala pri projektu ''Zemljevid v paradiž'' leta 2000 v Ljubljani.<ref>http://www.muzeum.si/slo/city-projects/PGcrew1.htm</ref> Naslednje leto sta združila moči v gledališki predtavi “''Zlato – 92 zlatih palic v razbitem avtu'' v gledališču Schaushpiel Frankfurt.<ref name=Gold>{{cite web |url= https://www.sbpg-projects.com/gold |title= Gold, 92 Golden Bars in the Crashed Car |date=2001 |website= www.sbpg-projects.com |publisher= sbpg-projects}}</ref> Istega leta 2001 je prispeval glasbo za serijo umetniških videov ''Reitdiep Journeys''<ref>https://www.youtube.com/watch?v=VXUCbWjfk80</ref> ter inštalacijo in razstavo ''Grand Terp in Groningen'' ter za razstavo ''Compton Verney''.<ref>{{cite web |url= https://www.comptonverney.org.uk/art/past-exhibitions/peter-greenaway-luper-at-compton-verney |title= Luper at Compton Verney |last=Greenaway |first=Peter |date=27 March – 31 October 2004 |website= www.comptonverney.org.uk/art |publisher= Compton Verney}}</ref> Od njunega prvaga srečanja leta 2000 je potekalo delo na filmski trilogiji ''Tulse Luper Suitcases'', ki opisuje življenje Tulsa Luperja, Greenawayevega alter-ega, ki se prepleta z dogodki, ki so usodno zaznamovali zgodovino dvajsetega stoletja. To je bil obsežen projekt, ki je vključeval tudi 16 delno televizijsko nadaljevanko ter internetne filme, ki bi na interaktivni način obravnavali različne možnosti poteka zgodb znotraj le-teh. Prvi del trilogije ''The Moab Story''<ref name="Moab">{{cite web |url= https://www.imdb.com/title/tt0307596/?ref_=nm_flmg_t_18_dr |title= The Moab Story |date= 2003 |website= www.imdb.com |publisher= IMDb}}</ref> je doživel premiero na filmskem festivalu v Cannes-u leta 2003. Že istega leta je izšel tudi drugi del ''Vaux to the Sea''.<ref name="Vaux">{{cite web |url= https://www.imdb.com/title/tt0408281/?ref_=nm_flmg_t_16_dr |title= Vaux to the Sea |date= 2005 |website= www.imdb.com |publisher= IMDb}}</ref> Kržišnik je leta 2005 spisal glasbo tudi za film ''A Life in Suitcases'',<ref name="ALIS">{{cite web |url= https://www.imdb.com/title/tt0486192/?ref_=nm_flmg_t_12_dr |title= A Life in Suitcases |date= 2005 |website= www.imdb.com |publisher= IMDb}}</ref> ki je zaključil filmsko serijo o Tulsu Luperju. Filmi so bili predstavljeni na skoraj vseh večjih mednarodnih festivalih (Cannes, Venice, Berlin, Rotterdam, Tribeca, Toronto, Montreal, Chicago, Philadelphia, Hong Kong, Edinburgh in mnogi dugi). Leta 2013 je Kržišnik prispeval glasbo za multimedijski project ''Sex and the Sea'', ki je bil predstavljen leta 2013 v Maritiem Museum-u v Rotterdamu.<ref name="SexMaritiem">{{cite web |url= https://www.youtube.com/watch?v=frWdUQGeY9o&list=PLuA_Abb_arkFUvuNglmQD-0Gybn9xHlFM&index=2 |title= Sex & The Sea |last1=Greenaway |first1=Peter |last2=Boddeke |first2=Saskia |date=12 September 2013 |website= www.youtube.com/@MaritiemMuseum |publisher= Maritiem Museum, Rotterdam |access-date=10 September 2026}}</ref> Štiri leta kasneje, leta 2017, je njegova glasba uporabljena v dokumentarnem filmu ''The Greenaway Alphabet'', ki skozi formo intervjuja predtavi razmišljanja Petra Greenawaya o umetnosti in življenju nasploh.<ref name="Alphabet">{{cite web |url= https://www.imdb.com/title/tt7711200/ |title= The Greenaway Alphabet |date= 2017 |website= www.imdb.com |publisher= IMDb|access-date=10 September 2026}}</ref> Na področju sodobnega gledališča je sodeloval z britansko-ameriško-brazilskim gledališkim in opernim režiserjam Geraldom Thomasom. V predstavah ''Nietzsche Contra Wagner'' (2000) in ''Anchorpectoris – United States of the Mind'' (2004), je Kržišnikova glasba uporabljena kot eno od gibal Tomasovega “absolutnega« gledališča”, za katero je značilna integracija različnih gledaliških govoric: od ti. »tradicionalnega« govornega gledališča, baleta, opere pa do fizičnega gledališča.<ref>{{cite web |last=George |first=David |url= https://www.jstor.org/stable/3514025 |title= Gerald Thomas's Postmodernist Theatre: A Wagnerian "Antropofagia?" |date=1998 |journal=Lusi-Brazilian Review | volume = 35 |issue=2 |pages=99–106 |jstor=3514025 |access-date=30 August 2026}}</ref><ref>https://www1.folha.uol.com.br/fsp/ilustrad/fq2007200028.htm</ref><ref>http://www1.uol.com.br/geraldthomas/new/r_nxw_estado.htm</ref><ref>Folha de Sao Paulo, Ilustrada, pg.E12, “Opera leva Gerald Thomas ao instinto”, 20.07.2000; Folha de Sao Paulo, Acontece, pg.01, “N x W acaba em vitoria triste da musica sobre o discurso”, 22.07.2000</ref> Leta 2007 se je pričelo Kržišnikovo sodelovanje s slovenskim koreografom romunskega rodu Edwardom Clugom in sicer s predstavo ''Sacre du Temps'',<ref>https://www.youtube.com/watch?v=zB5CNL2T3FI</ref> ki je doživela premiero v Tilburgu in gostovala na turneji po Nizozemski, Belgiji in Nemčiji. V produkciji Oper Graz je leta 2010 zložil glasbo za predstavo ''Skitzen'',<ref>https://veza.sigledal.org/prispevki/premiera-plesnega-dogodka-v-dveh-delih</ref> leto kasneje pa za ''Devine Comedy'',<ref>https://old.delo.si/kultura/oder/clugova-bozanska-komedija-zmagovalka-festivala-infant.html</ref><ref>https://www.rtvslo.si/kultura/oder/clugovo-prebiranje-dantejeve-bozanske-komedije-in-danasnjega-casa/286408</ref><ref>https://www.paradaplesa.si/na-spici/multiprakticni-koreograf-edward-clug-ponovno-v-bozanskem-stanju/</ref> ki je gostovala na BITEF-u. Leta 2012 je Kržišnik ustvaril glasbo za ''Songs for the mating season'' ''- Hommage a Stravinsky'',<ref>https://veza.sigledal.org/prispevki/pomladno-obredje-stravinskega-vznemirljivo-rojstvo-modernega-plesa-iz-poganskega-misticizma</ref> ki je bila uprizorjena na Glasbenem bienalu Zagreb leta 2014,<ref>https://old.mbz.hr/index.php?opt=news&act=blog&id=29&year=2013&lang=en</ref> v Mariborski Operi in baletu<ref>https://www.paradaplesa.si/na-spici/se-bo-edward-clug-priblizal-velicastnemu-nizinskemu-bejartu-in-bauschevi/</ref><ref>https://pogledi.delo.si/kritike/novi-vrhunec-blescece-kariere</ref> ter na Ljubljanskem festivalu v Križankah. Predstave se gibljejo v polju sodobnega plesa in raziskovanju novega, hkrati pa oplojene z doktrino zgodovine plesa. V obdobju 1990 - 2000 se je Kržišnikovo delovanje na področju scenskih umetnosti pričelo s plodnim sodelovanjem z gledališkim režiserjem Emilom Hrvatinom (preimenovan v Janeza Janšo) in sicer s predstavo ''Ženska, ki nenehno govori'', ki je premierno uprizorjena leta 1993 v Cankarjevem domu.<ref>https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-NKXAJQKI</ref> Kržišnik je zložil glasbo za sedem Hrvatinovih predstav.<ref>https://repertoar.sigledal.org/predstava/896</ref><ref>https://repertoar.sigledal.org/predstava/923</ref><ref>https://repertoar.sigledal.org/predstava/608</ref><ref>https://repertoar.sigledal.org/predmet/img:1619</ref><ref>https://repertoar.sigledal.org/predstava/505</ref><ref>https://repertoar.sigledal.org/predstava/1342</ref> Leta 1998 je v Picollo Teatro v Milanu nastala in bila premierno uprizorjena predstava ''Camillo'', za katero je značilna uporaba konceptualnih pristopov in razumevanje informacijskih mrež kot formativnega principa realnosti.<ref>https://english.sta.si/338271/hrvatins-camillo-project-staged-in-milans-piccolo-teatre</ref><ref>https://www.sta.si/338262/hrvatinov-projekt-camillo-v-piccolo-teatru-v-milanu</ref><ref>https://maska.si/projekti/drive-in-camillo/</ref><ref>http://nova.maska.si/en/productions/archive_of_past_productions/drive_in_camillo/</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://archivio.piccoloteatro.org/eurolab/index.php?IDtitolo=233 |title=arhivska kopija |access-date=2024-03-03 |archive-date=2024-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240303152531/https://archivio.piccoloteatro.org/eurolab/index.php?IDtitolo=233 |url-status=dead }}</ref> V istem obdobju je sodeloval tudi z britansko režiserko Julie-Anne Robinson, s katero je gostoval v Bush Theatre (1998) ter Royal National Theatre (izobraževalni program, 1999) v Londonu.<ref>https://kaiteoreilly.com/work/2017/2/15/yard</ref><ref>https://theatricalia.com/person/21k4/julie-anne-robinson</ref> Njegova sodelovanja vključujejo tudi naslednje umetnike: Thomas Noone, Natalia Horecna, Ana Lujan Sanchez, Katarzyna Kozielska, Isabelle Kralj, Josh Beamish, Virpi Pahkinen, Gyula Berger, Felice Lesser, Stefanie Nelson, Bruce Gomlewski, [[Vinko Möderndorfer]], Sebastjan Horvat, Bojan Jablanovec, [[Borghesia]] in [[Laibach]]. == Nagrade == * Nagrada Vesna za najboljšo glasbo za film ''Pokrajina št.2'' na [[Festival slovenskega filma 2008|Slovenskem Filmskem Festivalu]] leta 2008<ref>{{cite web|url=https://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/festival/106/11-festival-slovenskega-filma-portoroz/|title=11. Festival slovenskega filma, Portorož|access-date=15 October 2024}}</ref> * Prva nagrada za najboljšo glasbo za umetniški video Labyrinth na festivalu ''Napoli Danza Festival'' leta 1994<ref>{{cite magazine |last=Bašin |first=Igor |date=8 August 2009 |title=Brez utvar |trans-title=No Delusions |language=sl |magazine=Dnevnik |location=Ljubljana |url=https://stari.dnevnik.si/1042289639/Komentarji/1042289639 |archive-url= https://web.archive.org/web/20250227091155/https://stari.dnevnik.si/1042289639/Komentarji/1042289639 |archive-date=27 February 2025 |url-status=live |access-date=23 June 2025 }}</ref> == Opus == === Albumi === * [[Dancing Machine|''Dancing Machine'']] – Claudio Records, UK, 2020 * ''[[Lightning]]''  – Claudio Records, UK, 2013 * [[Valse Brutal|''Valse Brutal'']] – Claudio Records, UK, 2014 (KUD France Prešeren, 2009) * [[Sacre du Temps|''Sacre du Temps'']] – Claudio Records, 2013, (Station Zuid, Tilburg, 2007) * ''[[A Life in Suitcases]]'' – Claudio Records, 2012 (First Name Soundtracks, London, 2006; KUD France Prešeren, 2005) * [[Stories from Magatrea|''Stories from Magatrea'']] – Claudio Records, 2014, (Falcata-Galia Recordings, Realto, 1999, for Slovenia: KUD France Prešeren, Ljubljana, 1997) * [[La Dolce Vita (album)|''La Dolce Vita'']] – Claudio Records, 2015 (FV, Ljubljana / Discordia, Willich, 1995) * ''[[Currents of Time]]'' – Claudio Records, 2014 (Recommended Records, Point East, London, 1991; re-release: Tone Casualties, Hollywood, 1998) === Glasba za ples === * ''Fill in the Blank'' ''' '''– glasba za sodobni ples, koncept: Stefanie Nelson, koreografija: Maya Orchin, Stefanie Nelson Dancegroup, New York, 2023 * ''Trap Ist'' - glasba za sodobni ples, koreografija: Felice Lesser, Felice Lesser Dance Company, New York, 2023 * ''Metamorphosis'' - glasba za sodobni ples, režija in koreografija: Isabelle Kralj in Mark Anderson, Theatre Gigante, Milwaukee, 2018 * ''Take Your Pleasure Seriously'' – glasba za sodobni ples, koreografija: Katarzyna Kozielska, Stuttgart Ballet, 2018 * ''Lightning'' – glasba za sodobni ples, koreografija: Felice Lesser, Felice Lesser Dance Company, New York, 2017 * ''Z distanco'' – glasba za sodobni ples, koreografija: Petra Stare, koreografija: Ana Romih, LG Nebo in KUD Qulenium Ljubljana,  2018 * ''The Death That Best Preserves'' – glasba za sodobni ples, koreografija: Natalia Horecna, The Royal Danish Theatre, Kobenhavn, 2015 * ''Waltz Epoca (Restless Creature)'' – glasba za sodobni ples, koreografija: Joshua Beamish, New York, 2014 * ''Catch'' – glasba za sodobni ples, koreografija: Ana Lujan Sanchez, Phoenix Dance Theatre, Leeds, 2012 * ''Songs for the Mating Season'' (Hommage a Stravinsky) – glasba za sodobni ples, koreografija: Edward Clug, SNG Maribor, 2012 * ''Korona'' – glasba za sodobni ples, koreografija: Virpi Pahkinen, Finish National Opera and Ballet, Helsinki, 2011 * ''Božanska komedija'' – glasba za sodobni ples, koreografija: Edward Clug, Bitef teatar in Budva grad teatar, 2011 * ''Državna proslava dneva neodvisnosti'' – glasba za sodobni ples, koreografija: Edward Clug, Cankarjev dom, 2011 * ''Glitch'' – glasba za sodobni ples, koreografija: Thomas Noone, Thomas Noone Dance, 2010 * ''Sketches'' - glasba za sodobni ples, koreografija: Edward Clug, Opera Graz.2010 * ''Les Oiseaux'' – glasba za sodobni ples, koreografija: Josh Beamish, Universitiy of Missouri, Kansas City, 2010 * ''The Merry Metronomes'' – glasba za sodobni ples, koreografija: Gyula Berger, Zero Balet, Budimpešta, 2010 * ''The Tragedy of Maria Macabre'' – glasba za sodobni ples, koreografija: Rechel Klein, New York, 2010 (ena skladba) * ''Proximity Spiral'' – glasba za sodobni ples, koreografija: Stefanie Nelson, Stefanie Nelson Dancegroup, 2010 (3 compositions) * [[Sacre du Temps|''Sacre du Temps'']] – glasba za sodobni ples, koreografija: Edward Clug, Station Zuid, 2007 * ''File not Found'' – glasba za sodobni ples, koreografija: Massimiliano Volpini, Bienale Zagreb, 2005 * ''I still don’t know'' – glasba za sodobni ples, koreografija: Isabelle Kralj, SNG Opera and ballet Ljubljana, 2005 === Glasba za film === * ''The Greenaway Alphabet''  – dokumentarni film, režija: Saskia Bodekke, 2017 * ''Family album'' – dokumentarni film, režija: Nishtha Jain, Raintree films, India, 2011 * ''Pokrajina št. 2'' – celovečerni film, režija: Vinko Möderndorfer, Forum Ljubljana, 2008 * ''Paper Prince'' – celovečerni film, režija: Marko Kostić, Luksfilm, 2008 * ''Impresije velemesta'' – celovečerni film, režija: Amir Muratović, Slovenija, 2009 * ''Fabiani Plečnik'' – dokumentarni film, režija: Amir Muratović, RTS, 2008 * ''A Life in Suitcases'' – celovečerni film, režija: Peter Greenaway, Kasander Film, 2005 * ''Vaux to the See'' (drugi del trilogije ''The Tulse Luper Suitcases'') – celovečerni film, režija: Peter Greenaway, Kasander Film, 2003 * ''The Moab Story'' (1<sup>st</sup> part of the trilogy ''The Tulse Luper Suitcases'') – celovečerni film, režija: Peter Greenaway, Kasander Film, 2003 * ''The Reitdiep Journeys'' – celovečerni film, režija: Peter Greenaway, Dutch TV, 2001 === Glasba za gledališče === * ''Um Tartufo'' – glasba za fizično gledališče, režija: Bruce Gomlewski, CIA Teatro Esplendor, Rio de Janeiro, 2018 * ''Nein'' – glasba za sodobno gledališče, režija: Vlado Gotvan, Kino Šiška, 2016 * ''She Who Remains Nameless'' – glasba za sodobno gledališče, režija: Vlado Repnik, Kino Šiška, 2017 * ''Nekaj sporočil za vesolje'' – glasba za gledališče, režija: Sebastjan Horvat, SNG Drama, 2014 * ''Pillowman (O Homem Travesseiro)'' – glasba za gledališče, režija: Bruce Gomlevsky, Rio de Janeiro, 2011  * ''Anchorpectoris'' – glasba za sodobno gledališče, režija: Gerald Thomas, La MaMa, New York, 2004 * ''Gold, 92 Golden Bars in the Crashed Car'' – glasba za sodobno gledališče, režija: Saskia Boddeke, written: Peter Greenaway, Schaushpiel Frankfurt, 2001 * ''Nietzsche Contra Wagner'' – glasba za sodobno gledališče, režija: Gerald Thomas, SESC, Sao Paulo, 2000 * ''Drive in Camillo'' – glasba za sodobno gledališče, režija: Emil Hrvatin, Maska, Ljubljana, 2000 * ''Camillo'' – glasba za sodobno gledališče, režija: Emil Hrvatin, Picollo Teatro, Milano, 1998 * ''Two Gentlemen of Verona'' – glasba za sodobno gledališče, režija: Julie-Anne Robinson, Royal National Theatre, London 1999 * ''Yard'' – glasba za sodobno gledališče, režija: Julie-Anne Robinson, Bush Theatre, London, 1998 * ''Romeo and Juliet'' – glasba za sodobno gledališče, režija: Julie-Anne Robinson, C.F.T.C., Birmingham, 1996 * ''Novi organon'' - glasba za sodobno gledališče, režija: Emil Hrvatin, Društvo 51, 1994 * ''Celica'' - glasba za sodobno gledališče, režija: Emil Hrvatin, Theatre Mladinsko, 1995 * ''Moške fantazije'' - glasba za sodobno gledališče, režija: Emil Hrvatin, Theatre Mladinsko, 1997 * ''Banket'' - glasba za sodobno gledališče, režija: Emil Hrvatin, Društvo 51, 1997 * ''Ženska, ki neprestano govori'' - glasba za sodobno gledališče, režija: Emil Hrvatin, Inart, 1993 * ''Romulus Veliki'' - glasba za sodobno gledališče, režija: Bojan Jablanovec, Municipal Theatre, 1998 * ''Kje je Franc?'' - glasba za sodobno gledališče, režija: Pepi Sekulić, Panoptikon, 1996 * ''Zajtrk na travi'' - glasba za sodobno gledališče, režija & chor: Nataša Kos, Maska, Ljubljana and Danswerkplaats, Amsterdam, 1994 * ''Hey, Salvador'' - glasba za sodobno gledališče, režija: Matjaž Pograjc, Glej, 1991 === Glasba za performanse, instalacije in razstave === * ''O'' - AV performans, Project O, Kiblix, KID Kibla, 2022, Maribor * ''Shelters of Babylon'' – AV performans, project O, Kiblix, KID Kibla, 2017, Maribor * ''Sex and the Sea'' – instalacija, Peter Greenaway and Saskia Boddeke, Maritiem Museum, Rotterdam, 2013 * ''Koordinate zvoka: 11'' – project O, Pritličje, 2017 * ''Preko vode do svobode'' – project O, video-audio-ples performans, Cirkulacija 2, 2016 in Kino Šiška, 2017 * ''Compton Verney'' – performance, director: Peter Greenaway, U.K., 2004 * ''Grand Terp in Groningen'' – razstava/ instalacija by Peter Greenaway, Kasander Film, Groningen, 2001 * ''Map to Paradise'' – razstava/ instalacija, Peter Greenaway, Museum, Ljubljana, 2000 * ''One Way'' – umetniški video, režija: Nataša Prosenc, RTS, 1996 * ''Painter, Do You Know Your Duty?'' – razstava / instalacija, VSSD, 1987 * ''The Fall of the Angel of Light'' – razstava, VSSD, 1988 * ''The Reason'' – instalacija, Nataša Prosenc, Mala Galerija, Ljubljana, RTS, 1996 * ''More'' – instalacija, Nataša Prosenc, Rihard Jakopič Gallery, 1997 * ''The Border'' – instalacija, Nataša Prosenc, RTS, 1997 * ''The Labyrinth'' – glasba za umetniški video, režija: Marina Gržinič & Aina Šmid, 1993 === Kompilacije === * ''Dancing/Listening'' – Unknown Public, London, 2003 * ''Trans Slovenia Express Vol.1'' – Dallas, Ljubljana, 1994 === Izvedbe === * ''Love Song No.1'' – orkester Slovenske filharmonije, conductor: Marko Letonja, Cankarjev dom, 1998 * ''Questions'' – Enzo Fabiani quartet, Š.O.U. Ljubljana, 1997 * ''Fire'' – elektronska izvedba, Narodni dom, Maribor, 2007 == Intervjuji == * Zoran Pistotnik, ''Sladko življenje,'' Dnevnik, 5. 9. 1995 * Miha Zadnikar, ''Data Direct: Sladko življenje'', Mladina, julij 1995 * Rajko Muršič, ''La Dolce Vita'', Glasbena Mladina, julij 1995 * Marko Plahuta, ''Sprejemanje različnosti'', Republika, Kultura, 26. 6. 1995 * Jure Potokar, ''Hlad sladkega življenja'', Delo, Razgledi, 27. 9. 1995 * Miha Zadnikar, ''Zeitgeisti zbledijo, ostane le dobro'', Delo, Sobotna priloga, 30. 5. 1998; * Ičo Vidmar, ''Borut Kržišnik: Magatrejske zgodbe'', Mladina, 17. 3. 1998 * Zoran Pistotnik, ''Odprtost in bogate izkušnje'', Dnevnik, 27. 1. 1998 * Uroš Smasek, ''Stvarjenje novih svetov'', Večer, 19. 2. 1998 * Rajko Muršič, ''Skladatelj in dirigent Magatrejskega simfoničnega orkestra'', Muska, november 1998 * Simona Furlan, ''Stopova intervjuja: Borut Kržišnik'', Stop, 20. 2. 1998 * Peter Kus, ''Digitalne partiture virtualnih simfoničnih orkestrov'', Muska, avgust 2003 * Vesna Milek, Zame je narava tudi kandelaber čez cesto, Delo, Sobotna priloga, 14. 6. 2003; * Mitja Reichenberg, ''Glasbeno potovanje brez kovčkov'', Delo, 17. 12. 2005 * Miha Zadnikar, ''Virtualni orkester za razbiranje duše'', Ekran, avgust – september, 2006 * Igor Bašin, ''Skladatelj med virtualnim in realnim'', Dnevnik, Kultura, 3. 1. 2006 * Luka Zagoričnik, ''Skladanje kot raziskovanje'', Delo, 2008 * Andrej Predin, ''Brutalni valček Boruta Kržišnika'', Delo, 20. 7. 2009; * Jure Potokar, ''Brutalni valček'', Delo, Polet, september 2009; * Igor Bašin, ''Brez utvar'', Dnevnik, Kultura, 8. 8. 2009; * Igor Krivokapič, ''Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti: Borut Kržišnik'', Radio Slovenija, 3. program, Program ARS, 2009 * Gregor Bauman, ''Mejniki v procesu grajenja in rušenja'', Dnevnik, Kultura, 23. 10. 2013 * Patricija Maličev, ''Je šepet, ki preglasi orkester, nemuzikalen?'', Delo, Sobotna priloga, 14. 9. 2013 * Uroš Smasek, ''Iskrenje vidimo povsod'', Večer, V soboto, 15. 6. 2013 * Igor Krivokapič, ''Glasbeni portret Boruta Kržišnika'', Radio Slovenija, 3. program, Program ARS, 26. 5. 2013, 20:00 – 22:00 * Janko Petrovec, ''Neobvezno v nedeljo: Borut Kržišnik'', Radio Slovenija, 1. program, 2. 6. 2013, 20:00 - 22:00 * Vesna Teržan, ''Objem nasprotij'', Mladina, 6. 11. 2020 * Ingrid Mager, ''Kaj je za računalnik sočutje'', Dnevnik, 27. 9. 2020; * Pina Gabrijan, ''Borut Kržišnik: Živost glasbe oblikujemo prav z odstopanjem od popolne točnosti in uniformnosti'', MMC RTV SLO, 20.03.2021; * Primož Trdan, ''Izpod peresa slovenskih skladateljev: Borut Kržišnik'', Radio Slovenija, 3. program, Program ARS, 13.11.2020, 13:05 * Bojan Tomažič, ''V računalniku ni duše, je pa ogromno znanja'', Večer, 31. 1. 2021 == Sklici == {{sklici|27em}} == Zunanje povezave == * [http://www.borutkrzisnik.si Uradna stran] * [https://claudiorecords.com Claudio Records] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kržišnik, Borut}} [[Kategorija:Borut Kržišnik| ]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] ortmfess36r5jpwo30x5ubwv9gxakhw Mihail Barišnikov 0 558097 6748896 6679450 2026-09-10T22:24:22Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748896 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Mikhail Baryshnikov | image = Mikhail Baryshnikov.jpg | caption = Baryshnikov in 2017 | native_name = {{nobold|Михаил Барышников}} | native_name_lang = ru | birth_name = Mikhail Nikolayevich Baryshnikov | birth_date = {{Birth date and age|1948|1|28}} | birth_place = [[Riga]], [[Latvijska sovjetska socialistična republika|Latvijska SSR]], [[Sovjetska zveza]] | citizenship = {{ubl|Sovjetska zveza (1948–1986)|Združene države Amerike (1986–danes)|Latvija (2017–danes)}} | occupation = {{flatlist| * baletni plesalec * koreograf * igralec}} | years_active = 1968–danes | partner = Jessica Lange (1976–82) | spouse = {{marriage|Lisa Rinehart|2006}} | children = 4, including Shura in Anna }} '''Mihail Nikolajevič Barišnikov''' ({{lang-rus|Михаил Николаевич Барышников|p=mʲɪxɐˈil bɐ'rɨʂnʲɪkəf}}; {{lang-lv|Mihails Barišņikovs}}; rojen 28. januarja 1948)<ref>{{navedi knjigo|last=|first=|url=https://www.britannica.com/biography/Mikhail-Baryshnikov|title=Mikhail-Baryshnikov|date=June 21, 2023|publisher=Encyclopedia Britannica|isbn=|page=}}</ref> je latvijski in ameriški plesalec, koreograf in igralec.<ref>[https://www.britannica.com/biography/Mikhail-Baryshnikov Mikhail Baryshnikov] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170204085916/https://www.britannica.com/biography/Mikhail-Baryshnikov |date=February 4, 2017 }} Encyclopaedia Britannica</ref> Bil je najpomembnejši moški klasični plesalec 1970-ih in 1980-ih. Kasneje je postal znan plesni režiser.<ref>[https://www.britannica.com/biography/Mikhail-Baryshnikov Mikhail Baryshnikov (Russian-American dancer) – Britannica Online Encyclopedia] Britannica.com. Retrieved on August 31, 2020.</ref> Barišnikov, rojen v [[Riga|Rigi]], [[Latvijska sovjetska socialistična republika|Latvijska SSR]], v ruski družini, je imel obetaven začetek v baletu Kirov v [[Leningrad]]u, preden je leta 1974 prebegnil v [[Kanada|Kanado]], da bi dobil več priložnosti v zahodnem plesu. Po plesu z Ameriškim baletnim gledališčem se je za eno sezono pridružil New York City Balletu kot glavni plesalec, da bi spoznal neoklasični ruski slog gibanja Georgea Balanchina. Nato se je vrnil v American Ballet Theatre, kjer je pozneje postal umetniški vodja. Barišnikov je vodil veliko lastnih umetniških projektov in je bil povezan zlasti s promocijo sodobnega plesa, s premierami na desetine novih del, vključno s številnimi lastnimi. Njegov uspeh kot dramski igralec na odru, v kinu in na televiziji, mu je pomagal postati verjetno najbolj prepoznaven sodobni baletni plesalec. Po prebegu leta 1974 se Barišnikov ni več vrnil v ZSSR. Od leta 1986 je naturalizirani državljan Združenih držav. Po razglasitvi neodvisnosti [[Latvija|Latvije]] 4. maja 1990 se je tja pogosto vračal; leta 2017 je Republika Latvija Barišnikovu podelila državljanstvo za izredne zasluge. Leta 1977 je prejel nominacijo za [[Oskar (filmska nagrada)|Oskarja]] za najboljšo stransko vlogo in nominacijo za [[Zlati globus]] za upodobitev Jurija Kopeikina v filmu ''Prelomnica''. Igral je v filmu ''Bele noči'' z Gregoryjem Hinesom, Helen Mirren in Isabello Rossellini ter imel ponavljajočo se vlogo v zadnji sezoni televizijske serije ''Seks v mestu''. == Zgodnje življenje == Mihail Barišnikov se je rodil v Rigi v Latvijski SSR, Sovjetski zvezi, zdaj znani kot Latvija.<ref>[https://www.britannica.com/EBchecked/topic/54550/Mikhail-Baryshnikov Mikhail Baryshnikov (Russian-American dancer) – Britannica Online Encyclopedia] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101108022054/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/54550/Mikhail-Baryshnikov |date=November 8, 2010 }}. Britannica.com. Retrieved on September 14, 2011.</ref><ref name="Krūze">{{navedi novice |last1=Krūze |first1=Monta |title=La Lettonie en revue 15/01/2022 Les adresses de Mikhail Baryshnikov. Les lieux les plus marquants à Riga pour le danseur |url=https://eng.lsm.lv/article/features/features/la-lettonie-en-revue-15012022.a438935/ |access-date=January 22, 2022 |work=eng.lsm.lv |publisher=Latvian Public Broadcasting |date=February 15, 2022 |language=fr}}</ref> Njegovi starši so bili Rusi: njegova mati je bila Aleksandra (šivilja; rojena Kiseljeva), njegov oče pa Nikolaj Barišnikov (inženir). Po Barišnikovu je bil njegov oče strog, nacionalističen vojak, mati pa ga je seznanila z gledališčem, opero in baletom. Umrla je zaradi samomora, ko je bil star 12 let. == Plesna kariera == === 1960–1974: zgodnja leta === Barišnikov je začel študirati balet v Rigi leta 1960, pri 12 letih. Leta 1964 je vstopil v šolo Vaganova v takratnem Leningradu (danes [[Sankt Peterburg]]). Barišnikov je kmalu osvojil glavno nagrado v mladinski kategoriji mednarodnega baletnega tekmovanja v Varni. Leta 1967 se je pridružil Baletu Mariinsky, ki se je takrat imenoval Kirov Balet, kjer je plesal ''Kmečki'' pas de deux v ''Giselle''. Ker so prepoznali Barišnikov talent, zlasti njegovo odrsko prezenco in čistost tehnike, so številni sovjetski koreografi, med njimi Oleg Vinogradov, Konstantin Sergejev, Igor Černičov in Leonid Jakobson, zanj koreografirali balete. Barišnikov je ustvaril značilne vloge Jakobsonove virtuozne ''Vestris'' iz leta 1969 skupaj z močno čustvenim Albrechtom v ''Giselle''.<ref name="KCbio">{{navedi splet|url=http://www.kennedy-center.org/calendar/index.cfm?fuseaction=showIndividual&entitY_id=3693&source_type=A/ |title=Biography of Mikhail Baryshnikov |access-date=January 29, 2008 |publisher=John F. Kennedy Center for the Performing Arts |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080103071317/http://www.kennedy-center.org/calendar/index.cfm?fuseaction=showIndividual&entitY_id=3693&source_type=A%2F |archive-date=January 3, 2008 }}</ref> Medtem ko je bil še v Sovjetski zvezi, ga je kritik ''New York Timesa'' Clive Barnes označil za »najpopolnejšega plesalca, kar sem jih kdaj videl«. === 1974: prebeg v Kanado === Barišnikova talent je bil očiten že v mladosti, a ker je bil visok 165 cm ali 168 cm – nižji od večine moških baletnih plesalcev – se ni mogel dvigniti nad balerino ''en pointe'' in je bil zato zadolžen za sekundarna dela.<ref>{{navedi splet |author=Khlopova, Vita |language =ru |url = https://style.rbc.ru/people/5a6b40639a794753378ded15 |title=Феномен нашего времени: Михаил Барышников в танце|trans-title=Phenomenon of Our Time: Mikhail Baryshnikov in Dance |publisher = RBC Style |date= 2018-01-27 |accessdate = 2022-06-09}}</ref><ref>[https://www.telegraph.co.uk/culture/theatre/dance/10133374/Mikhail-Baryshnikov-Everything-in-Russia-is-a-damn-soap-opera.html Mikhail Baryshnikov: ‘Everything in Russia is a damn soap opera’] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171018131716/http://www.telegraph.co.uk/culture/theatre/dance/10133374/Mikhail-Baryshnikov-Everything-in-Russia-is-a-damn-soap-opera.html |date=October 18, 2017 }}, By Sarah Crompton, The Telegraph, July 3, 2013.</ref> Bolj frustrirajoče zanj je bilo to, da se je sovjetski plesni svet tesno držal tradicije 19. stoletja in se je namenoma izogibal zahodnim koreografom, katerih delo je Barišnikov opazoval na občasnih turnejah in v filmih. Njegov glavni razlog za odhod iz Sovjetske zveze je bilo delo s temi inovatorji. 29. junija 1974 je Barišnikov v [[Toronto|Torontu]] med turnejo z Bolšoj pobegnil in zaprosil za politični azil v Kanadi. Kot se spominja John Fraser, baletni kritik iz Toronta, ki je pomagal Barišnikovu pri pobegu, je Fraser telefonske številke ljudi zapisal na majhen kos papirja in ga skril pod poročni prstan. Na banketu po eni predstavi mu je uspelo odvrniti častnika KGB, ki je sledil Barišnikovu kot tolmač, in Barišnikovu dal papir.<ref>{{navedi splet |language =ru |url= https://www.kommersant.ru/doc/609914 |title =Балет в один конец|trans-title=One Way Ballet |publisher = Kommersant |date = 2005-09-19|accessdate = 2022-06-09}}</ref> Kmalu se je Barišnikov pridružil Nacionalnemu baletu Kanade za kratek čas v vlogi gosta. Napovedal je tudi, da se ne bo vrnil v ZSSR. Pozneje je povedal, da je Christina Berlin, ameriška prijateljica, pomagala načrtovati njegov prebeg med njegovo turnejo po Londonu leta 1970. Njegov prvi televizijski nastop po prihodu iz začasne osamitve v Kanadi je bil s Kanadskim nacionalnim baletom v ''La Sylphide''. Nato je odšel v ZDA.<ref>{{navedi knjigo|title=A Dance Autobiography|url=https://archive.org/details/danceautobiograp0000maka|url-access=registration|author=Makarova, Natalia|publisher=Alfred A. Knopf|date=November 12, 1979|isbn=0-394-50141-1|page=[https://archive.org/details/danceautobiograp0000maka/page/152 152]}}</ref> Decembra 1975 sta on in njegova plesna partnerica Natalia Makarova vidno nastopila v epizodi BBC-jeve televizijske serije ''Arena''. V prvih dveh letih po prebegu je plesal za nič manj kot 13 različnih koreografov, med njimi Jerome Robbins, Glen Tetley, Alvin Ailey in Twyla Tharp. »Ni pomembno, ali je vsak balet uspešen ali ne«, je leta 1976 dejal plesni kritičarki ''New York Timesa'' Anni Kisselgoff. »Nova izkušnja mi daje veliko«. Navedel je svojo fascinacijo nad tem, kako je Ailey mešala klasično in sodobno tehniko, ter njegovo začetno nelagodje, ko je Tharp vztrajal, naj v ples vključi ekscentrične osebne geste. === 1974–1978: prva plesalka Ameriškega baletnega gledališča === Od leta 1974 do 1978 je bil Barišnikov glavni plesalec Ameriškega baletnega gledališča (ABT), kjer je sodeloval z Gelsey Kirkland.<ref>[http://www.abt.org/education/archive/choreographers/baryshnikov_m.html Mikhail Baryshnikov] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304185649/http://www.abt.org/education/archive/choreographers/baryshnikov_m.html |date=March 4, 2016 }}, website of the American Ballet Theatre.</ref> === 1978–1979: prva plesalka New York City Balleta === [[File:Baryshnikov.jpg|thumb|Barišnikov in Patricia McBride na dogodku v Buenos Airesu, 1979]] Leta 1978 je Barišnikov opustil svojo samostojno kariero in preživel 18 mesecev kot direktor newyorškega baleta, ki ga je vodil George Balanchine. "Gospod B", kot je bil znan Balanchine, je le redko sprejemal gostujoče umetnike in je zavračal sodelovanje z [[Rudolf Nurejev|Rudolfom Nurejevom]] in [[Natalija Makarova|Natalijo Makarovo]]. Barišnikovova odločitev, da se v celoti posveti newyorški družbi, je osupnila plesni svet. Balanchine ni nikoli ustvaril novega dela za Barišnikova, vendar ga je učil v svojem značilnem slogu in Barišnikov je zmagal v tako značilnih vlogah, kot so Apolon, Izgubljeni sin in Rubini. Jerome Robbins je ustvaril Opus 19/The Dreamer za Barišnikov in priljubljeno NYCB Patricio McBride.<ref>{{navedi knjigo|title=The Concise Oxford Dictionary of Ballet|author=Koegler, Horst|publisher=Oxford University Press|date=October 14, 1982|isbn=0-19-311330-9|url-access=registration|url=https://archive.org/details/conciseoxforddic00koeg}}</ref><ref>{{navedi knjigo|title=Repertory in Review: 40 Years of New York City Ballet|url=https://archive.org/details/repertoryinrevie0000reyn|author=Reynolds, Nancy|publisher=Doubleday|date=September 1977|isbn=0-385-27100-X}}</ref> Barišnikov je 15 mesecev med letoma 1978 in 1979 nastopal z New York City Balletom kot glavni plesalec. 8. julija 1978 je debitiral z družbo Georgea Balanchina in Lincolna Kirsteina v Saratoga Springsu, ko je nastopil kot Franz v ''Coppélia''. 12. oktobra 1979 je Barišnikov plesal vlogo Pesnika v Balanchinovem baletu ''La Sonnambula'' z City Balletom v Kennedyjevem centru. To je bil njegov zadnji nastop z New York City Balletom zaradi tendinitisa in drugih poškodb. Njegovo službovanje tam je sovpadlo z obdobjem slabega zdravja Balanchina, ki je sledilo predhodnemu srčnemu infarktu in doseglo vrhunec z uspešno operacijo srca junija 1979. Barišnikov je zapustil podjetje in septembra 1980 postal umetniški direktor ABT ter si vzel dopust zaradi poškodb.<ref name=articlebykisselgoff1979nytimes>[https://www.nytimes.com/1979/10/28/archives/dance-view-baryshnikovs-15-months-at-city-ballet-dance-view.html?_r=0 Dance View], article on Mikhail Baryshnikov by Anna Kisselgoff, The New York Times, October 28, 1979.</ref> === 1980–2002: umetniški vodja American Ballet Theatre in White Oak Dance Project === Barišnikov se je septembra 1980 vrnil v Ameriško baletno gledališče kot umetniški vodja, na katerem je ostal do leta 1989. Nastopal je tudi kot plesalec z ABT. Barišnikov je ostal navdušen nad novim. Kot je opazil, »ni pomembno, kako visoko dvignete nogo. Pri tehniki gre za preglednost, preprostost in resen poskus.«<ref>{{navedi knjigo|title=Baryshnikov at Work|author=Baryshnikov, Mikhail|publisher=Alfred A. Knopf|date=March 12, 1978|isbn=0-394-73587-0|url-access=registration|url=https://archive.org/details/baryshnikovatwor0000bary}}</ref> Barišnikov je tudi 15 mesecev gostoval z baletnimi in sodobnimi plesnimi skupinami po vsem svetu. Zanj je bilo ustvarjenih več vlog, med drugim v Robbinsovem Opusu 19: ''Sanjač'' (1979), ''Rapsodiji'' Fredericka Ashtona (1980) in Robbinsovih drugih plesih z Natalijo Makarovo. {{external media||width=240px|video1=[https://danceinteractive.jacobspillow.org/mikhail-baryshnikov/pergolesi Baryshnikov pleše Pergolesi, kot ga je zanj koreografirala Twyla Tharp med turnejo s projektom White Oak Dance leta 1995}} Od leta 1990 do 2002 je bil Barišnikov umetniški vodja White Oak Dance Projecta, potujočega podjetja, ki ga je soustanovil z Markom Morrisom. Projekt White Oak je bil ustanovljen za ustvarjanje izvirnega dela za starejše plesalce. V seriji, ki se je končala tik pred njegovim 60. rojstnim dnem leta 2007, je nastopil v produkciji štirih kratkih iger Samuela Becketta v režiji JoAnne Akalaitis. Barišnikov je bil leta 1999 izvoljen za člana Ameriške akademije znanosti in umetnosti.<ref name=AAAS>{{navedi splet|title=Book of Members, 1780&ndash;2010: Chapter B|url=http://www.amacad.org/publications/BookofMembers/ChapterB.pdf|publisher=American Academy of Arts and Sciences|access-date=May 20, 2011|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20110725002054/http://www.amacad.org/publications/BookofMembers/ChapterB.pdf|archive-date=July 25, 2011}}</ref> Leta 2000 je prejel državno medaljo za umetnost.<ref>[http://www.nea.gov/honors/medals/medalists_year.html#00 Lifetime Honors{{snd}}National Medal of Arts] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100304001626/http://www.nea.gov/honors/medals/medalists_year.html#00 |date=March 4, 2010 }}. Nea.gov. Retrieved on September 14, 2011.</ref> === 2002–danes: Baryshnikov Arts Center in nagrade === Leta 2003 je Barišnikov prejel ''Prix Benois de la Danse'' za življenjsko delo. Leta 2005 je ustanovil Barišnikov Arts Center v New Yorku. Poleti 2006 je odšel na turnejo s skupino Hell's Kitchen Dance, ki jo je sponzoriral Barišnikov Arts Center. Z deli rezidentov Barišnikov Arts Center Azsure Barton in Benjamina Millepieda je družba gostovala po Združenih državah in Braziliji. Prejel je tri častne diplome: 11. maja 2006 Univerza v New Yorku; 28. septembra 2007 s konservatorija Shenandoah Univerze Shenandoah; in 23. maja 2008 z univerze Montclair State. Konec avgusta 2007 je Barišnikov izvedel ''Mats Ek's Place (Ställe)'' z Ano Laguna v Dansens Hus v Stockholmu. Leta 2012 je prejel Vilčkovo nagrado za ples.<ref>{{navedi splet |language =en |url = https://vilcek.org/prizes/prize-recipients/mikhail-baryshnikov/ |title =2012 Vilcek Prize in Dance |publisher = Vilcek Foundation |accessdate = 2022-06-09}}</ref> Barišnikov je v Izraelu nastopil trikrat: leta 1996 s projektom White Oak Dance v rimskem gledališču v Cezareji; leta 2010 z Ano Laguna; leta 2011 pa je igrala v devetih predstavah V Parizu, predstavi po kratki zgodbi Ivana Bunina, v centru Suzanne Dellal v Tel Avivu. V intervjuju za ''Haaretz'' leta 2011 je izrazil nasprotovanje umetniškemu bojkotu Izraela in označil navdušenje nad sodobnim plesom v Izraelu za osupljivo. == Osebno življenje == [[File:Svinīgā Latvijas pilsoņa pases pasniegšana Mihailam Barišņikovam (34143597282).jpg|thumb|right|Barišnikov prejema potni list z latvijskim državljanstvom 27. aprila 2017]] Barišnikov ima hčerko, Aleksandro "Shura" Barišnikovo (rojeno 1981),<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=zhGuDQAAQBAJ&pg=PT332|title=Sam Shepard: A Life|first=John J.|last=Winters|date=March 15, 2017|publisher=Counterpoint Press|isbn=9781619029842|via=Google Books}}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=March 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> iz razmerja z igralko Jessico Lange. Ko sta se Barišnikov in Lange srečala, je govoril zelo malo angleško; namesto tega sta se sporazumevala v francoščini. Sčasoma se je naučil angleščine z gledanjem televizije. Od leta 1982 do 1983 je hodil s Tuesdayem Weldom, Langejevo najboljšo prijateljico. Barišnikov je imel dolgoletno razmerje z nekdanjo balerino Liso Rinehart. Skupaj sta imela tri otroke: Petra, Anno (rojeno 1992) in Sofio. Larryju Kingu je leta 2002 povedal, da ne »verjame v poroko na konvencionalen način«, vendar sta se z Rinehartovo poročila leta 2006.<ref>{{navedi splet|url=https://www.wsj.com/articles/SB10001424052748703805004575606700963016966|title=Finale for Baryshnikov House|author=Sushil Cheema|publisher=Wall Street Journal|date=October 11, 2010|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170628104849/https://www.wsj.com/articles/SB10001424052748703805004575606700963016966|archive-date=June 28, 2017}}</ref> Barišnikov je leta 2016 podprl demokratsko kandidatko [[Hillary Clinton]] za predsednico.<ref>Fang, M. [http://www.huffingtonpost.com/entry/mikhail-baryshnikov-donald-trump_us_57b3d6eee4b0b42c38af3fa4 The Huffington Post] August 17, 2016.</ref> === Državljanstvo === 3. julija 1986 je Barišnikov postal naturaliziran državljan Združenih držav.<ref name="Biography Center">{{navedi splet|url=http://www.biography-center.com/biographies/206-Baryshnikov_Mikhail.html|title=Biographies of Mikhail Baryshnikov Dancers|website=www.biography-center.com|access-date=May 3, 2018|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304103504/http://www.biography-center.com/biographies/206-Baryshnikov_Mikhail.html|archive-date=March 4, 2016}}</ref> Na vprašanje, ali se počuti kot Američan, je dejal: »Rad mislim, da sem svetovljan. V Parizu se počutim popolnoma Parižan. Popolnoma Parižan. Tukaj imam svoje mesto, tukaj je veliko tesnih prijateljev in sodelavcev, za katere se res počutim, kot da se lahko z njimi pogovarjam o resnih stvareh. Človeški posel, ne "poslovni" posel. Pariz je bil vedno sanje mojega otroštva. Odraščali smo ob francoski umetnosti, kot vsi Rusi. Amerika, Združene države, sev. Amerika – to je nova država. Seveda, če bi me kdo vprašal, naj izberem Pariz ali New York, bi izbral New York. Toda duhovno gledano nekako obožujem Evropo.« 27. aprila 2017 je Republika Latvija Barišnikovu podelila državljanstvo za izredne zasluge.<ref>{{navedi splet|title = Saeima grants Latvian citizenship to world famous artist Mikhail Baryshnikov|url = http://www.saeima.lv/lv/aktualitates/saeimas-zinas/25810-saeima-grants-latvian-citizenship-to-world-famous-artist-mikhail-baryshnikov|website = saeima.lv|access-date = April 27, 2017|language = en-EN|url-status = live|archive-url = https://web.archive.org/web/20170428050639/http://www.saeima.lv/lv/aktualitates/saeimas-zinas/25810-saeima-grants-latvian-citizenship-to-world-famous-artist-mikhail-baryshnikov|archive-date = April 28, 2017}}</ref> Prošnjo latvijskemu parlamentu je skupaj s pismom Barišnikova, v katerem je izrazil željo, da bi postal latvijski državljan, vložil 21. decembra 2016. Zapisal je, da odločitev temelji na spominih na njegovih prvih 16 let življenja v Latviji, ki mu je dal osnovo za preostanek življenja. »Tam me je moja izpostavljenost umetnosti pripeljala do odkrivanja moje prihodnje usode kot izvajalca. Riga je še vedno kraj, kjer najdem umetniški navdih«, je zapisal Barišnikov v pismu latvijskemu parlamentu.<ref>{{navedi splet|title = Ballet star Baryshnikov could be granted Latvian citizenship|url = http://www.lsm.lv/en/article/societ/society/updated-ballet-star-baryshnikov-could-be-granted-latvian-citizenship.a215688/|publisher = Public Broadcasting of Latvia|access-date = April 27, 2017|language = en-EN|url-status = live|archive-url = https://web.archive.org/web/20170427193431/http://www.lsm.lv/en/article/societ/society/updated-ballet-star-baryshnikov-could-be-granted-latvian-citizenship.a215688/|archive-date = April 27, 2017}}</ref> == Fundacija True Russia == Marca 2022 je Barišnikov skupaj z ekonomistom Sergejem Gurijevom in pisateljem Borisom Akuninom napovedal ustanovitev fundacije True Russia za podporo žrtvam vojne v Ukrajini. Barišnikov je obsodil rusko invazijo in Vladimirju Putinu napisal odprto pismo, v katerem je ostro ostro njegov "svet strahu". Barišnikov je v svojem pismu zapisal, da so kulturniki, ki so promovirali rusko umetnost, za Rusijo naredili več kot Putinovo »ne tako natančno orožje«.<ref>{{navedi splet |language =en |url =https://afisha.london/en/2022/03/10/akunin-baryshnikov-and-guriev-announced-a-charity-fundraising-in-support-of-ukraine/ |title =Akunin, Baryshnikov and Guriev announced a charity fundraising in support of Ukraine |publisher =Afisha London |date =2022-03-10 |accessdate =2022-06-09 |archive-date =2022-05-13 |archive-url =https://web.archive.org/web/20220513015105/https://afisha.london/en/2022/03/10/akunin-baryshnikov-and-guriev-announced-a-charity-fundraising-in-support-of-ukraine/ |url-status =dead }}</ref> True Russia prav tako želi postati trijezična umetniška platforma. Do konca marca je pobuda zbrala več kot 1,2 milijona evrov.<ref>{{navedi splet |language=ru |url = https://www.europeantimes.news/2022/06/mikhail-baryshnikov-to-putin-your-russian-world-is-a-world-of-fear/ |title =Mikhail Baryshnikov to Putin: Your Russian world is a world of fear |publisher = European Times |date = 2022-06-06 |accessdate = 2022-06-09}}</ref> == Nagrade == [[File:Mikhail_Baryshnikov_2000.jpg|thumb|Barišnikov nosi nagrado Kennedy Center Honors, 2000]] * 1966 Mednarodno baletno tekmovanje v Varni] (zlata medalja, mladinska divizija))<ref name="Varna">{{navedi splet |url=http://www.varna-ibc.org/site/?page_id=219&lang=en | title=The World Famous Stars of IBC |website=Varna |archive-url=https://web.archive.org/web/20170217161746/http://www.varna-ibc.org/site/?page_id=219&lang=en |archive-date=February 17, 2017|date=2016}}</ref> * Mednarodno baletno tekmovanje v Moskvi 1969 (zlata medalja)<ref name="HistoryMoscow">{{navedi splet |url=http://www.moscowballetcompetition.com/en/node/30 |title=History |archive-url=https://web.archive.org/web/20170204170226/http://www.moscowballetcompetition.com/en/node/30 |archive-date=February 4, 2017| website=Moscow International Ballet Competition|date=2017}}</ref> * 1969 Nagrada Nižinskega, Pariška akademija za ples, za predstavo v Vestrisu * 1977 nominacija za oskarja za najboljšega stranskega igralca, [[Akademija umetnosti in znanosti gibljivih slik]] za The Turning Point * 1977 nominacija za zlati globus za najboljšega stranskega igralca, Akademija za tuji filmski tisk za The Turning Point * 1978 nagrada revije Dance * 1979 D.F.A. z univerze Yale * 1987 Človek leta od Hasty Pudding Theatricals, ZDA * 2000 Kennedy Center Honor * Nagrada Jeromea Robbinsa 2004 * Nacionalna nagrada za umetnost 2005 * 2006 nagrada George in Judy Marcus za življenjsko delo * 2006 Častna diploma Univerze v New Yorku * Uvodni razred dobitnika nagrade Great Immigrants Award, ki jo je imenovala korporacija Carnegie iz New Yorka<ref>{{navedi splet |title=2006 Great Immigrants: Mikhail Baryshnikov |url=https://www.carnegie.org/awards/honoree/mikhail-baryshnikov/ |website=Great Immigrants Great Americans}}</ref> * 2007 častna diploma na konservatoriju Shenandoah University * 2008 častna diploma z državne univerze Montclair * Častna diploma 2019 Univerze Južne Kalifornije * 2022 - Nagrada za kronanje kraljice Elizabete II.<ref>{{cite magazine|url=https://www.vanityfair.com/style/2022/11/queen-consort-camilla-gives-mikhail-baryshnikov-queen-elizabeth-coronation-award-dance-contributions/|title=Queen Consort Camilla Awards Mikhail Baryshnikov with Royal Honor|magazine=Vanity Fair|first=Emily|last=Kirkpatrick|date=November 16, 2022|accessdate=November 16, 2022}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikiquote}} {{Commons category|Mikhail Baryshnikov}} * [http://www.bacnyc.org Baryshnikov Arts Center] * {{IMDb name|0000864}} * {{amg name|80911}} * [https://danceinteractive.jacobspillow.org/mikhail-baryshnikov/pergolesi/ Archive footage of Baryshnikov performing Twyla Tharp's ''Pergolesi'' in 1995 at Jacob's Pillow] * [https://danceinteractive.jacobspillow.org/mikhail-baryshnikov/chacony/ Archive footage of Baryshnikov performing Lucinda Childs's ''Chacony'' in 2002 at Jacob's Pillow] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1948]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški baletniki‎]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Koreografi]] [[Kategorija:Člani Ameriške akademije umetnosti in znanosti]] [[Kategorija:Ruski Američani]] 7kryughdv647lyews1pvaj281jbw0su Muzej v Sulejmaniji 0 562271 6748913 6445749 2026-09-11T02:05:53Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748913 wikitext text/x-wiki {{Infobox museum | name = Muzej v Sulejmaniji | native_name = {{Lang-ku|مۆزه‌خانه‌ی سلێمانی}}; {{Lang-ar|متحف السليمانية}} | native_name_lang = | logo = | logo_upright = | logo_alt = | logo_caption = | image = The Sulaymaniyah Museum.JPG | image_upright = | alt = | caption = Šolarji obiščejo muzej | map_type = | map_relief = | map_size = | map_caption = | coordinates = | former_name = | established = 14. julij 1961 | dissolved = <!-- {{End date|YYYY|MM|DD|df=y}} --> | location = [[Sulejmanija]], [[Avtonomna regija Kurdistan|Kurdistan]], Irak | type = Arheološki muzej | accreditation = | key_holdings = | collections = | collection_size = | visitors = | founder = | executive_director = | leader_type = | leader = | director = Hašim Hama Abdulah | president = | ceo = | chairperson = | curator = | architect = | historian = | owner = | publictransit = | car_park = | parking = | network = | website = {{url|https://slemanimuseum.org/}} | embedded = }} '''Muzej Sulejmanija''' ({{lang-ku|مۆزه‌خانه‌ی سلێمانی}}; {{lang-ar|متحف السليمانية}}) ali '''muzej v Sulejmaniji''' je arheološki muzej v [[Sulejmanija|Sulejmaniji]] v regiji [[Avtonomna regija Kurdistan|Kurdistan]] v [[Irak]]u. Je drugi največji muzej v Iraku, takoj za [[Iraški narodni muzej|Iraškim narodnim muzejem]] v [[Bagdad]]u.<ref>{{navedi splet|date=2013-07-26|title=Sulaymaniyah Museum opens its first renovated halls to public|url=https://en.unesco.org/news/sulaymaniyah-museum-opens-its-first-renovated-halls-public|access-date=2021-04-02|website=UNESCO|language=en}}</ref> V njem so artefakti iz prazgodovinskega obdobja do poznega islamskega in osmanskega obdobja. Več dvoran muzeja je bilo prenovljenih in muzej je bil zaprt za javnost zaradi prenove od 1. oktobra 2018 do oktobra 2019. == Zgodovina == === Otvoritev === Muzej je bil uradno odprt 14. julija 1961. Sprva je bil sestavljen iz majhne stavbe v okrožju Šorš. Po nekaj letih je muzej leta 1980 pridobil novo in veliko stavbo v središču ulice Salim. Sedanja stavba ima površino 6000 kvadratnih metrov in je enonadstropna stavba. Artefakti so razstavljeni v eni mali dvorani (ki jo je Unesco nedavno obnovil) in dveh velikih in dolgih dvoranah, ki ju povezuje kvadratna in odprta predavalnica. Med [[Iransko-iraška vojna|iraško-iransko vojno]] (1980–1988) je bil muzej v celoti zaprt za javnost. Leta 1990 je bil ponovno odprt za zelo kratek čas. Po iraški invaziji na Kuvajt avgusta 1990 je bil muzej ponovno zaprt. Uradno ga je ponovno odprl Džalal Talabani 20. avgusta 2000; Talabani je bil takrat generalni sekretar Patriotske unije Kurdistana.<ref>{{navedi splet|title=History|url=http://slemanimuseum.org/museum/index.php?option=com_content&task=view&id=60&Itemid=109|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150929175400/http://slemanimuseum.org/museum/index.php?option=com_content&task=view&id=60&Itemid=109|archive-date=29 Sep 2015|accessdate=16 January 2015|website=Slemani Museum}}</ref> === Po letu 2003 === Po invaziji na Irak pod vodstvom ZDA in kasnejšem plenjenju Narodnega muzeja v Bagdadu je muzej v Sulejmaniji pomagal najti in vrniti ukradene artefakte s kontroverzno prakso nakupa izropanih artefaktov.<ref>{{navedi splet|title=Slemani Museum tires to return stolen artifacts|url=http://www.kurdsat.tv/news.php?id=371&type=kurdistan|website=www.kurdsat.tv|publisher=Kurdsat Television |date=2011-12-13 |accessdate=16 January 2015 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20120104084718/http://www.kurdsat.tv/news.php?id=371&type=kurdistan | archivedate=January 4, 2012 |url-status=dead}}</ref> === UNESCO === Od leta 2011 muzej sodeluje z Unescom pri razvoju in prenovi muzeja ter razširitvi njegove stavbe.<ref>{{navedi splet|title=The Museum|url=http://slemanimuseum.org/museum/index.php?option=com_content&task=view&id=45&Itemid=73|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150929183727/http://slemanimuseum.org/museum/index.php?option=com_content&task=view&id=45&Itemid=73|archive-date=29 Sep 2015|accessdate=16 January 2015|website=www.slemanimuseum.org}}</ref> === Galerija Paikuli === [[File:The Paikuli Gallery at the Sulaymaniyah Museum, final preparations before official opening.jpg|thumb|Galerija Paikuli v muzeju Sulaymaniyah, zadnje priprave pred uradno otvoritvijo]] Muzej v Sulejmaniji je v sodelovanju z rimsko univerzo Sapienza 10. junija 2019 odprl novo galerijo. Galerijo sta sponzorirala italijansko ministrstvo za zunanje zadeve (MAECI) in ministrstvo za kulturno dediščino (MiBAC). Vsi popisani kamniti bloki (vključno s številnimi na novo odkritimi po letu 2006) spominskega spomenika sasanidskega kralja Narseha (ok. 293 n. št.) so bili prvič prikazani javnosti. Poleg tega so bili v to stalno razstavo vključeni tudi številni gradbeni kamniti bloki ter nekateri sasanidski novci in bule.<ref>{{navedi splet |title=Sapienza in Iraq: Italo-Kurdish Collaboration to Protect the Archaeological Heritage of Paikuli |url=https://www.uniroma1.it/en/notizia/sapienza-iraq-italo-kurdish-collaboration-protect-archaeological-heritage-paikuli |accessdate=18 March 2020}}</ref> === Slemani Museum Kids === [[File:Slemani Museum Kids.jpg|left|thumb|Slemani Museum Kids]] 5. septembra 2019 je muzej slovesno odprl dvorano, posvečeno otrokom, in jo poimenoval ''Slemani Museum Kids''. Dvorana ima veliko učnih in demonstracijskih pripomočkov za otroke. Ta majhen muzej je prvi muzejski prostor za otroke v Iraku. Dogodka so se udeležili generalni konzul Združenega kraljestva v Kurdistanu, guverner Sulejmanije in generalni direktor direktorata za arheologijo in starine v Kurdistanu, poleg javnosti pa tudi številni drugi visoki uradniki v regiji Kurdistan. ''Slemani Museum Kids'' je bil soustvarjanje projekta Arheološka praksa in varstvo dediščine v regiji Kurdistan v Iraku. Projekt vodi Univerza v Glasgowu (Združeno kraljestvo) v sodelovanju z Direktoratom za starine in dediščino Slemani (Združeno kraljestvo) in ga financira Sklad za kulturno zaščito Britanskega sveta v sodelovanju z Oddelkom za digitalno, kulturo, medije in šport.<ref>{{navedi splet|title=The Slemani Museum Kids has been opened officially|url=https://slemanimuseum.org/News.aspx?id=109&MapID=6|access-date=2021-04-02|website=Slemani Museum|archive-date=2021-04-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210417120202/https://slemanimuseum.org/News.aspx?id=109&MapID=6|url-status=dead}}</ref> === Galerija Narseh === [[File:Three days before the official inauguration of the new permanent gallery at the Sulaymaniyah Museum, Iraqi Kurdistan, about the Sasanian king Narseh. These busts (dating back to c. 293 CE) are displayed for the very 1st time.jpg|thumb|Tri dni pred uradno otvoritvijo galerije Narseh v muzeju Sulejmanija, iraški Kurdistan]] Muzej Sulejmanija in Direktorat za starine v sodelovanju z italijansko arheološko misijo v iraškem Kurdistanu (MAIKI) sta ustvarila novo stalno galerijo, v kateri so prvič prikazani štirje veliki doprsni kipi sasanidskega kralja Narseha (v visokih reliefih) in en velik doprsni kip, vklesan v krog. Ti so nekoč krasili stolp Paikuli v južni zahodni Sulejmaniji v iraškem Kurdistanu in segajo v ok. 293 n. št.. Galerija je bila uradno odprta 24. oktobra 2021.<ref>{{navedi splet |title=Inauguration of the King Narseh Gallery Exhibition Hall |url=https://www.uniroma1.it/it/notizia/inaugurazione-della-sala-espositiva-king-narseh-gallery |website=Sapienza University, Rome |access-date=25 October 2021}}</ref> === Prazgodovinska galerija === [[File:The day of the official inauguration of the Prehistory Gallery at the Sulaymaniyah Museum, Iraqi Kurdistan.jpg|thumb|Dan uradne otvoritve Prazgodovinske galerije v muzeju Sulejmanija, Iraški Kurdistan]] Muzej Sulejmanija je prenovil dve veliki dvorani, da bi odprl novo stalno razstavo s stotinami artefaktov iz prazgodovinskega obdobja. Artefakti so večinoma prišli iz iraškega Kurdistana in njegovih paleolitskih jam, poleg več nedavno izkopanih starodavnih najdišč in gomil. Projekt je sponzoriralo Veleposlaništvo Združenih držav Amerike. Razstava bi morala biti odprta v začetku marca 2020, vendar je bil datum odprtja zaradi pandemije koronavirusa prestavljen. Uradno odprtje je bilo 2. februarja 2021.<ref>{{navedi splet |date=8 Feb 2021 |title=CG Waller Participates in Opening Ceremony of Prehistoric Life Gallery in Sulaymaniya Museum |url=https://iq.usembassy.gov/cg-waller-participates-in-opening-ceremony-of-prehistoric-life-gallery-in-sulaymaniya-museum/ |access-date=25 October 2021 |website=U.S. Embassy and Consulates in Iraq |archive-date=2021-10-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211026222604/https://iq.usembassy.gov/cg-waller-participates-in-opening-ceremony-of-prehistoric-life-gallery-in-sulaymaniya-museum/ |url-status=dead }}</ref> === Tablica V ''Epa o Gligamešu'' === Novo odkrita tablica V ''[[Ep o Gilgamešu|Epa o Gilgamešu]]'', ki sega v staro babilonsko obdobje, 2003–1595 pr. n. št., je trenutno shranjena v muzeju. Leta 2023 je muzej naredil nov prevod v kurdščino za film ''Kje je Gilgameš?'' (Karzan Kardozi, 2024) kurdski celovečerni film po Epu o Gilgamešu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt22817100/|title=Where Is Gilgamesh?|website=IMDB|date=2 September 2023}}</ref> ===Galerija=== <gallery widths="200px" heights="200px"> File:Tablet V of the Epic of Gligamesh.JPG|Tablica V ''Epa o Gligamešu'' File:Stela of Iddi-Sin, King of Simurrum. It dates back to the Old-Babylonian Period. From Qarachatan Village, Sulaymaniyah Governorate, Iraqi Kurdistan. The Sulaymaniyah Museum, Iraq.jpg|Stela Iddi-Sina, kralja Simurruma, starobabilonsko obdobje File:Stone block with Paikuli inscription.JPG|Kamniti blok z napisom Paikuli v srednjeperzijščini File:"The lady at the window," one of the famous Nimrud ivories' plaques. The Sulaymaniyah Museum, Iraq..JPG|"Dama pri oknu," ena od znamenitih plošč Nimrud Ivories File:Earrings from Shulgi.JPG|Zlati uhani, vpisano je ime kralja Shulgija iz Ura File:An Inscribed stand's head mentioning the name of Entemena, ruler of Lagash, early dynastic period, c. 2400 BCE. Sulaymaniyah Museum.jpg|Napisana glava stojala, ki omenja ime Entemena, ok. 2400 pr. n. št<ref>Cf. Khwshnaw, A., Zólyomi, G. 2020: An abbreviated version of En-metena 1 from the Sulaymaniyah Museum. Hungarian Assyriological Review 1, 21-37. (https://harjournal.com/article/har01a02/) </ref> File:A brick stamped with the name of Ur-Nammu of Ur.JPG|Opeka z vtisnjenim imenom Ur-Namu iz Ura, 2112-2094 pr. n. št. </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Sulaymaniyah Museum}} * http://www.unesco.org/new/en/iraq-office/culture/museum-sector/sulaymaniyah-museum/ * http://www.unesco.org/new/en/iraq-office/about-this-office/single-view/news/sulaymaniyah_museum_opens_its_first_renovated_halls_to_public/#.VLlfLicVlRk * http://www.iraq-businessnews.com/?s=sulaymaniyah [[Kategorija:Kurdistan]] [[Kategorija:Muzeji v Iraku]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1961]] doc8l7vfatpzs12tpg8upvh9qd4pgmm Nihon Hidankjo 0 569575 6748926 6373486 2026-09-11T06:02:27Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748926 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Organizacija | name = Japan Confederation of A- and H-Bomb Sufferers Organizations | image = | image_size = 150px | logo = | purpose = [[Nuclear disarmament|Abolition]] of [[nuclear weapon]]s | headquarters = [[Shibadaimon]], Minato, Tokyo | origins = | region = Japan | methods = [[Lobbying]] | leader_title = Executive director | leader_name = [[Sueichi Kido]] | key_people = }} {{Nihongo|'''Japan Confederation of A- and H-Bomb Sufferers Organizations'''|日本原水爆被害者団体協議会|Nihon gensuibaku higaisha dantai kyōgi-kai}} , pogosto skrajšano na {{Nihongo|'''Nihon Hidankyō'''|日本被団協|Nihon Hidankyō}} . ō) je skupina, ki predstavlja preživele ( znan kot ''hibakuša'' ) [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|atomskih bombnih napadov na Hirošimo in Nagasaki]]. Organizacija je bila ustanovljena leta 1956. Konfederacija zbira z intervjuji in spominskimi izročili množico zgodb o uporabi jedrskega orožja. Organizacija je leta 2024 prejela Nobelovo nagrado za mir "za svoja prizadevanja za svet brez jedrskega orožja in ker je s pričevanjem ponujala dokaze, da se jedrsko orožje ne sme nikoli več uporabiti". <ref name="NobelPrizeorg-2024">{{Navedi splet|title=The Nobel Peace Prize 2024 – Press release|url=https://www.nobelprize.org/prizes/peace/2024/press-release/|date=11 October 2024|accessdate=11 October 2024|website=NobelPrize.org|language=en-US}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraphindia.com/world/nobel-peace-prize-awarded-to-the-japanese-organisation-nihon-hidankyo-of-survivors-of-the-world-war-ii-atomic-bombings/cid/2054712|title=Nobel Peace Prize awarded to the Japanese organisation Nihon Hidankyo of survivors of the World War II atomic bombings|publisher=[[The Telegraph (India)]]|date=2024-10-11}}</ref> Nihon Hidankyo je nacionalna organizacija, ki jo sestavljajo skupine preživelih žrtev atomske bombe iz [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|Hirošime in Nagasakija]] v vsaki [[Prefekture Japonske|prefekturi]]. <ref name="西日本新聞me">{{Navedi splet|title=被団協機能不全に 「はっちゃん」の努力 原爆を背負って(42)|url=https://www.nishinippon.co.jp/item/n/630110/|accessdate=11 October 2024|website=西日本新聞me|language=ja}}</ref> Padavine iz [[Castle Bravo]], testa termonuklearnega orožja, ki so ga leta 1954 izvedle Združene države na atolu Bikini, so povzročile akutni radiacijski sindrom pri prebivalcih sosednjih atolov in 23 članih posadke japonske ribiške ladje ''Daigo Fukuryū Maru'' . To je vodilo do oblikovanja Japonskega sveta proti atomskim in vodikovim bombam v Hirošimi naslednje leto. <ref>{{Navedi splet|title=ヒロシマの記録１９５５ ９月|trans-title=Hiroshima Records of September 1955|url=https://www.hiroshimapeacemedia.jp/?p=26316|accessdate=11 October 2024|website=中国新聞ヒロシマ平和メディアセンター|language=ja}}</ref> Navdihnjeni in podprti s tem gibanjem so preživeli atomske bombe 10. avgusta 1956 na drugi letni konferenci sveta v Nagasakiju ustanovili Nihon Hidankyo. <ref>{{Navedi splet|publisher=日本被団協|title=被爆者の願いの実現をめざして、どのような運動をしてきたか|trans-title=What tyWhat kind of campaigns have been carried out to realize the wishes of atomic bomb survivors?|url=https://www.ne.jp/asahi/hidankyo/nihon/about/about2-02.html|language=ja|accessdate=11 October 2024|website=www.ne.jp|archive-date=2022-11-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20221127054440/https://www.ne.jp/asahi/hidankyo/nihon/about/about2-02.html|url-status=dead}}</ref> == Dejavnosti == Od oktobra 2024 dejavnosti Nihon Hidankyo vključujejo: <ref>{{Navedi splet|publisher=日本被団協|url=https://www.ne.jp/asahi/hidankyo/nihon/about/about1-01.html|accessdate=11 October 2024|website=www.ne.jp|language=ja|trans-title=Introduction|title=紹介|archive-date=2024-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20241101212140/https://www.ne.jp/asahi/hidankyo/nihon/about/about1-01.html|url-status=dead}}</ref> * Zavzemanje za odpravo jedrskega orožja in zahteve po državnih odškodninah * Ukrepi peticije proti japonski vladi, Združenim narodom in drugim vladam * Odstranitev in odstranitev jedrskega orožja, vzpostavitev mednarodne pogodbe za jedrsko razorožitev, organizacija mednarodnih konferenc, uzakonitev nejedrskih zakonov in krepitev podpornih ukrepov za hibakušo * Ozaveščanje o resničnosti atomskih bombnih napadov doma in v tujini * Raziskave, študije, publikacije, razstave in srečanja o škodi zaradi atomske bombe * Posvetovanje in podporne dejavnosti za hibakušo Hibakuša je izraz, ki povzema osebo, ki je bila izpostavljena bombi. Izraz je na začetku povzemal kakršnokoli razstrelivo, a je postal domač za potrebo organizacije kot za civilno prebivalstvo izpostavljeno eksploziji atomske ali vodikove bombe. == Nagrade == * 2003: [[Mednarodni mirovni biro|Seán MacBride nagrada za mir]] <ref>{{Navedi splet|url=https://ipb.org/sean-macbride-peace-prize/|title=Seán MacBride Peace Prize|publisher=[[International Peace Bureau]]}}</ref> * 2010: Nagrada za družbeni aktivizem Svetovnega vrha Nobelovih nagrajencev za mir <ref>{{Navedi splet|date=11 October 2024|title=Japanese atomic bomb survivor organisation Nihon Hidankyo wins Nobel Peace Prize: All you need to know|url=https://indianexpress.com/article/what-is/nobel-peace-prize-goes-to-japanese-organization-nihon-hidankyo-9615409/|accessdate=11 October 2024|website=The Indian Express|language=en}}</ref> * 2024: [[Nobelova nagrada za mir]] <ref name="NobelPrizeorg-2024"/> <ref>{{Navedi novice|last=Leussink|last2=Wang|first=Daniel|first2=Irene|date=October 13, 2024|title=In Hiroshima peace park, visitors hope Nobel win will boost peace efforts|url=https://www.japantimes.co.jp/news/2024/10/13/japan/hiroshima-nobel-reaction/|accessdate=October 15, 2024|work=The Japan Times}}</ref> Preden je prejel Nobelovo nagrado za mir, je Nihon Hidankyo v letih 1985, 1994 in 2015 predlagal tudi [[Mednarodni mirovni biro|Mednarodni mirovni urad]] s sedežem v Švici. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.japantimes.co.jp/opinion/2015/08/01/commentary/atomic-bomb-survivors-nominated-nobel-prize/#.Vdtc7yWqqkp|title=Atomic bomb survivors nominated for Nobel prize|website=[[The Japan Times]]|first=Jeff|last=Kingston|date=2015-08-01}}</ref> == Glej tudi == * Protijedrsko gibanje * Gibanje proti jedrski energiji na Japonskem * [[Mednarodna kampanja za odpravo jedrskega orožja]] * Pogodba o prepovedi jedrskega orožja == Reference == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.ne.jp/asahi/hidankyo/nihon/ Nihon Hidankyō] * [https://education.unoda.org/presentations/hibakusha.html HIBAKUSHA – Preživeli atomsko bombo] * [https://www.un.org/sg/statements/index.asp?nid=8885 Izjave generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki-moona] {{Nobelova nagrada za mir}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Nihon Hidankjo}} [[Kategorija:Mir]] [[Kategorija:Članki, ki vsebujejo japonsko besedilo]] [[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za mir]] [[Kategorija:Jedrska vojna]] [[Kategorija:Nobelova nagrada]] [[Kategorija:Organizacije po državah]] 8vw6wucwar8fe46x6135hgok0tlv2lt Grad Dobrenja 0 569654 6748950 6612010 2026-09-11T07:34:21Z Pinky sl 2932 | refšt=30974 , | rkd_tip = rkd 6748950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgradba |name = Grad Dobrenja (ruševine)<br /> (Dobreng) |image = |image_size = |caption = |location = [[Gradiška]] |address = Spodnje Dobrenje 52 | map_type = | map_alt = | map_caption = Lega na zemljevidu Slovenije |start_date = |completion_date = 1239 (prva posredna omemba) |opening = |renovation_date = |building_type = [[grad]] |roof = |top_floor = |floor_count = |cost = |floor_area = |architect = |architectural_style = |client = |developer = |owner = |management = |url = |references = | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Gradiška - Grad Dobrenj | rkd_tip = rkd | razglasitev_rkd_tip = 26. september 2023 | refšt=30974 | občina = Kungota <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Grad Dobrenja''' je bil grad nad naseljem [[Gradiška|Gradiške]] v [[občina Kungota|občini Kungota]]. Prvič je bil posredno omenjen leta 1239 in 1256, kot sta omenjena kot salzburška ministeriala viteza Henrik in Ekart iz ''Dobrenge''. Grad je bil najverjetneje opuščen v začetku 14. stoletja. == Zgodovina == O nastanku gradu ni znanih virov. Vas Dobrenga se prvič omenja leta 1130, ne pa tudi grad. V pisnih virih se grad prvič omenja posredno v listini iz leta 1239, v kateri sta omenjena viteza ''Heinricus in Ekeharde de Dobrenge'', ki sta bila salzuburška ministeriala. Oba sta omenjena še v listini iz leta 1256, ko je bil slednji obsojen, ker je napravil škodo samostanu Göss. Isti Ekehard je bil leta 1273 in 1276 namestnik deželnega sodnika. Nato je leta 1285 omenjen Friderik, leta 1300 pa Henrik z Dobrenja. Domnevno je bil grad opuščen po letu 1466, če ne že v začetku 14. stoletja. Gre za enega od redkih gradov, katerega ime je slovenskega izvora. Najverjetneje zaradi majhnega pomena gradu, ki je ob nastanku prevzel ime po že obstoječi vasi. Dobrenjski vitezi pa so pozneje v 15. stoletju omenjani do leta 1466, živeli pa so na dvoru na Dobrenju, ki se omenja leta 1432, katerega lokacija pa ni znana. Ruševine gradu Dobrenj je prerasel gozd in so skoraj v celoti izginile. Arheologi so ruševine iskali na griču nad naseljem Gradiške, saj so po ljudskem izročilu iz kamenja nekdanjega gradu, nekaj nižje na griču nad Gradiško, zgradili cerkev, katere zaščitnik je bila Sv. Kunigunda. Nekateri viri pa namigujejo, da je bila iz ostankov gradu zgrajena tudi kapela v gozdu ob vznožju griča. Na zahodnem delu grebena so skromni ostanki grajskega jedra. Na skrajno zahodni strani je stal palacij in pred njim obzidano dvorišče. Gre za skromen obodni grad, ki se je širil po grebenu proti vzhodu. Na vzhodnem delu grebena so vidni ostanki okroglega stolpa. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == == Viri == *[[Ivan Stopar]], Dr.: ''Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji: Območje Maribora in Ptuja, 1. knjiga. Partizanska knjiga, 1990, Znanstveni institut Filozofske fakultete v Ljubljani. * {{navedi knjigo |author=[[Dušan Kos]] |year=2005 |title=Vitez in Grad. |publisher=Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU |isbn=961-6500-82-1 |cobiss=219524608 |pages=}} {{-}} {{Gradovi v Sloveniji}} {{castle-stub}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Dobrenja]] jjuwgx98u87fukyf739euz0sh7i1y25 6748952 6748950 2026-09-11T07:37:45Z Pinky sl 2932 | rkd_tip = nkd 6748952 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgradba |name = Grad Dobrenja (ruševine) | native_name = Dobreng |image = |image_size = |caption = |location = [[Gradiška]] |address = Spodnje Dobrenje 52 | map_type = | map_alt = | map_caption = Lega na zemljevidu Slovenije |start_date = |completion_date = 1239 (prva posredna omemba) |opening = |renovation_date = |building_type = [[grad]] |roof = |top_floor = |floor_count = |cost = |floor_area = |architect = |architectural_style = |client = |developer = |owner = |management = |url = |references = | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Gradiška - Grad Dobrenj | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 26. september 2023 | refšt=30974 | občina = Kungota <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Grad Dobrenja''' je bil grad nad naseljem [[Gradiška|Gradiške]] v [[občina Kungota|občini Kungota]]. Prvič je bil posredno omenjen leta 1239 in 1256, kot sta omenjena kot salzburška ministeriala viteza Henrik in Ekart iz ''Dobrenge''. Grad je bil najverjetneje opuščen v začetku 14. stoletja. == Zgodovina == O nastanku gradu ni znanih virov. Vas Dobrenga se prvič omenja leta 1130, ne pa tudi grad. V pisnih virih se grad prvič omenja posredno v listini iz leta 1239, v kateri sta omenjena viteza ''Heinricus in Ekeharde de Dobrenge'', ki sta bila salzuburška ministeriala. Oba sta omenjena še v listini iz leta 1256, ko je bil slednji obsojen, ker je napravil škodo samostanu Göss. Isti Ekehard je bil leta 1273 in 1276 namestnik deželnega sodnika. Nato je leta 1285 omenjen Friderik, leta 1300 pa Henrik z Dobrenja. Domnevno je bil grad opuščen po letu 1466, če ne že v začetku 14. stoletja. Gre za enega od redkih gradov, katerega ime je slovenskega izvora. Najverjetneje zaradi majhnega pomena gradu, ki je ob nastanku prevzel ime po že obstoječi vasi. Dobrenjski vitezi pa so pozneje v 15. stoletju omenjani do leta 1466, živeli pa so na dvoru na Dobrenju, ki se omenja leta 1432, katerega lokacija pa ni znana. Ruševine gradu Dobrenj je prerasel gozd in so skoraj v celoti izginile. Arheologi so ruševine iskali na griču nad naseljem Gradiške, saj so po ljudskem izročilu iz kamenja nekdanjega gradu, nekaj nižje na griču nad Gradiško, zgradili cerkev, katere zaščitnik je bila Sv. Kunigunda. Nekateri viri pa namigujejo, da je bila iz ostankov gradu zgrajena tudi kapela v gozdu ob vznožju griča. Na zahodnem delu grebena so skromni ostanki grajskega jedra. Na skrajno zahodni strani je stal palacij in pred njim obzidano dvorišče. Gre za skromen obodni grad, ki se je širil po grebenu proti vzhodu. Na vzhodnem delu grebena so vidni ostanki okroglega stolpa. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == == Viri == *[[Ivan Stopar]], Dr.: ''Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji: Območje Maribora in Ptuja, 1. knjiga. Partizanska knjiga, 1990, Znanstveni institut Filozofske fakultete v Ljubljani. * {{navedi knjigo |author=[[Dušan Kos]] |year=2005 |title=Vitez in Grad. |publisher=Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU |isbn=961-6500-82-1 |cobiss=219524608 |pages=}} {{-}} {{Gradovi v Sloveniji}} {{castle-stub}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Dobrenja]] my33nc68pos7t2nggosmtn2rjp1ukyu Jože Kovačič 0 576782 6748915 6722393 2026-09-11T04:44:32Z Krevsulja 235515 6748915 wikitext text/x-wiki {{več problemov|{{slog}}{{več virov}}{{wikificiraj}}}} {{infopolje oseba}} Jože Kovačič (Stična, pri Grosuplju, 24. november 1916 — Vnajnarji, pri Ljubljani, 24. maj 1942), udeleženec NOB in narodni heroj Jugoslavije. == Biografija == Rodil [[24. november|se je 24.]] [[24. november|novembra]] 1916. v [[Stična|Stinčini]] pri [[Grosuplje|Grosupljem]] . Njegovi starši so bili kmetje. Po opravljeni osnovni šoli v Stični, se je odpravil v Kamnik, kjer se je zaposlil kot vajenec v železarni. V veselje sta mu bila nogomet, plezanje ter pohodništvo. Dodatno znanje je pridobival v kulturno - izobraževalnih društvih. V času vajeništva je hudo zbolel za [[Tuberkuloza|tuberkulozo]] in se vrnil domov. Ko je ozdravel, ni našel službe. Zato je dva meseca potoval po [[Slovenija|Sloveniji]] in jo iskal. Nekaj časa je bil zastopnik tovarne plugov v [[Lesce|Lescah]] . Čeprav bolan, je bil član »Sokola« in se ukvarjal s telesno vzgojo. V zaostalem okolju, pod močnim vplivom [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške cerkve]], je bilo članstvo v »Sokolu« tedaj sinonim za napredek. Kleriki so ga enkrat celo fizično napadli. Tik pred vojno je bil vpoklican v vojsko, v letalstvo. Vendar je bil kmalu, kot invalid, poslan domov. Takrat se je včlanil v »Društvo kmečkih fantov in deklet«, ki je bila legalna oblika [[Komunizem|komunističnega]] dela. Jože Kovačić je postal tudi predstavnik delavcev za Višnjegorsko regijo. Po [[Aprilska vojna|aprilski vojni]] je Jože skupaj z brati in tovariši prostovoljno zbiral in skrival orožje in strelivo. Kmalu je bil sprejet v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Komunistično partijo Jugoslavije]] in takoj postal član Okrajnega komiteja [[Zveza komunistov Slovenije|Komunistične partije Slovenije]] za Grosuplje. Pomagal je pri ustanovitvi Osvobodilne fronte ter organizaciji partizanskih enot na območju. Njegov brat Slavko je bil obsojen na večletno zaporno kazen, ker je na javnem kraju trgal italijanske bankovce. Konec oktobra [[1941]] so ga izdali sovražni, desničarski kolaboranti. Vojaki so ga obkolili v trgovini v Sični. Pod plaščem je imel več paketov nelegalnih letakov. Vojake je odrinil, med begom pa je po ulicah trosil letake in časopise, čeprav so za njim streljali streljali z mitraljezom. Kljub bolezni, se je pridružil Stiški partizanski četi. Ta četa naj bi postala del drugega štajerskega bataljona, vendar so nekateri borci temu nasprotovali, ker so želeli ostati v bližini svojih vasi. Jože je nato močno podprl bataljonskega komisarja [[Dušan Kveder|Dušana Kveder Tomaža]], prepričal omahovalce in na koncu se je odred pridružil bataljonu. Nato je sodeloval v bojih pri [[Litija|Litiji]], ob prvem poskusu preboja na [[Štajerska|Štajersko]] . V bataljonskem zimovališču na hribu Pugled pri [[Ljubljana|Ljubljani]] je delal na političnem in vojaškem razvoju borcev ter postal vodnik in nato komandir čete. Kot poveljnik čete se je odlikoval v več napadih na italijanske motorizirane kolone, zlasti v bitki pri [[Медвеђек|Medvedjeku]], kjer so [[Kraljevina Italija|Italijani]] utrpeli velike izgube v ljudeh in materialu. Nato so Italijani iz maščevanja požgali Kovačičevo hišo. Odlikoval se je tudi v bojih pri [[Muljava|Muljavi]] . Kdaj je [[19. maj|19.]] [[19. maj|Maj]] [[1942]] . Leta 1945 je druga skupina odredov krenila čez italijansko-nemško demarkacijsko črto, da bi ponovno skušala prečkati [[Sava|reko Savo]], mimo Litije in naprej na Štajersko. Jože je bil imenovan [[Komandant|za komandanta]] bataljona, vendar tega položaja nikoli ni sprejel. Pri vasi Tuji Grm je imela grupa odredov [[21. maj|21.]] [[21. maj|maja]], hud spopad z močnimi nemškimi silami. Čeprav ranjen, je Jože še naprej poveljeval četi. Ko je bil mitraljezec ubit, je vzel mitraljez in nadaljeval s streljanjem. Potem je bil drugič ranjen. Ko se je skupina umikala z namenom prebiti demarkacijsko črto nazaj v italijansko okupacijsko cono, so ga tovariši skrili v grmovje pri vasi [[Vnajnarje]] . Dalje ga niso mogli nesti, saj so [[Tretji rajh|jih Nemci]] lovili. Obljubili so, da bodo prišli ponj, a ker je bila demarkacijska črta v naslednjih dneh blokirana, obljube niso mogli izpolniti. 24. maja je deček med igro našel Jožeta Kovačiča. Jože se ni mogel premikati, zato je dečka prosil, da mu sezuje čevelj z desne noge, zaveže vrvico okoli palca na nogi in petelina puške ter odide. Ko je fant odšel, je Jože Kovačič storil samomor. Z odlokom predsednika Federativne ljudske republike Jugoslavije Josipa Broza Tita je bil 27. novembra 1953 razglašen za narodnega heroja. ==Viri== * {{cite encyclopedia |year= 1975|title = [[Narodni heroji Jugoslavije (knjiga)|Narodni heroji Jugoslavije]]|encyclopedia= |publisher= Mladost|location= Beograd|id=}} {{DEFAULTSORT:Kovačič, Jože}} [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Slovenski komunisti]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]] czed37yq3f2nlr9qfy7439uip55uisj 6748919 6748915 2026-09-11T05:01:47Z Krevsulja 235515 6748919 wikitext text/x-wiki {{več problemov|{{slog}}{{več virov}}{{wikificiraj}}}} {{infopolje oseba}} Jože Kovačič (Stična, pri Grosuplju, 24. november 1916 — Vnajnarji, pri Ljubljani, 24. maj 1942), udeleženec NOB in narodni heroj Jugoslavije. == Biografija == Rodil se je 24. novembra 1916 v Stični pri Grosupljem. Njegovi starši so bili kmetje. Po opravljeni osnovni šoli v Stični se je odpravil v Kamnik, kjer se je zaposlil kot vajenec v železarni. V prostem času je igral nogomet, plezal in hodil v hribe. Dodatno znanje je pridobival v kulturno-izobraževalnih društvih. V času vajeništva je hudo zbolel za tuberkulozo in se vrnil domov. Ko je ozdravel, ni našel službe. Zato je dva meseca potoval po Sloveniji in jo iskal. Nekaj časa je bil zastopnik tovarne plugov v Lescah. Čeprav je bil bolan, je bil član »Sokola« in se ukvarjal s telesno vzgojo. V zaostalem okolju, pod močnim vplivom katoliške cerkve, je bilo članstvo v »Sokolu« tedaj sinonim za napredek. Kleriki so ga nekoč celo fizično napadli. Tik pred vojno je bil vpoklican v vojsko, v letalstvo. Vendar je bil kmalu kot invalid poslan domov. Takrat se je včlanil v »Društvo kmečkih fantov in deklet«, ki je bila legalna oblika komunističnega dela. Jože Kovačić je postal tudi predstavnik delavcev za višnjegorsko regijo. Po aprilski vojni je Jože skupaj z brati in tovariši prostovoljno zbiral in skrival orožje ter strelivo. Kmalu je bil sprejet v Komunistično partijo Jugoslavije in takoj postal član Okrajnega komiteja Komunistične partije Slovenije za Grosuplje. Pomagal je pri ustanovitvi Osvobodilne fronte ter pri organizaciji partizanskih enot na tem območju. Njegov brat Slavko je bil obsojen na večletno zaporno kazen, ker je na javnem kraju trgal italijanske bankovce. Konec oktobra 1941 so ga izdali sovražni desničarski kolaboranti. Vojaki so ga obkolili v trgovini v Stični. Pod plaščem je imel več paketov nelegalnih letakov. Vojake je odrinil, med begom pa je po ulicah trosil letake in časopise, čeprav so za njim streljali z mitraljezom. Kljub bolezni se je pridružil Stiški partizanski četi. Ta četa naj bi postala del Drugega štajerskega bataljona, vendar so nekateri borci temu nasprotovali, ker so želeli ostati v bližini svojih vasi. Jože je nato močno podprl bataljonskega komisarja Dušana Kvedra - Tomaža, prepričal omahovalce in dosegel, da se je odred na koncu pridružil bataljonu. Nato je sodeloval v bojih pri Litiji ob prvem poskusu preboja na Štajersko. V bataljonskem zimovališču na hribu Pugled pri Ljubljani je delal na političnem in vojaškem razvoju borcev ter postal najprej vodnik, nato pa komandir čete. Kot poveljnik čete se je odlikoval v več napadih na italijanske motorizirane kolone, zlasti v bitki pri Medvedjeku, kjer so Italijani utrpeli velike izgube v ljudeh in materialu. Nato so Italijani iz maščevanja požgali Kovačičevo hišo. Odlikoval se je tudi v bojih pri Muljavi. Devetnajstega maja 1942 je Druga grupa odredov krenila čez italijansko-nemško demarkacijsko črto, da bi ponovno skušala prečkati reko Savo, mimo Litije in naprej na Štajersko. Jože je bil imenovan za komandanta bataljona, vendar tega položaja nikoli ni sprejel. Pri vasi Tuji Grm je imela grupa odredov 21. maja hud spopad z močnimi nemškimi silami. Čeprav je bil ranjen, je Jože še naprej poveljeval četi. Ko je bil mitraljezec ubit, je vzel mitraljez in nadaljeval s streljanjem. Nato je bil drugič ranjen. Ko se je skupina umikala z namenom, da bi se prebila čez demarkacijsko črto nazaj v italijansko okupacijsko cono, so ga tovariši skrili v grmovje pri vasi Vnajnarje. Dalje ga niso mogli nesti, saj so jih Nemci zasledovali. Obljubili so, da bodo prišli ponj, vendar je bila demarkacijska črta v naslednjih dneh blokirana, zato obljube niso mogli izpolniti. Štiriindvajsetega maja je deček med igro, v gozdu, našel Jožeta Kovačiča. Jože se ni mogel premikati, zato je dečka prosil, naj mu sezuje čevelj z desne noge, zaveže vrvico okoli palca na nogi in petelina puške ter odide. Ko je fant odšel, je Jože Kovačič storil samomor. == Z odlokom predsednika Federativne ljudske republike Jugoslavije Josipa Broza Tita je bil 27. novembra 1953 razglašen za narodnega heroja. == == Viri == * {{cite encyclopedia |year= 1975|title = [[Narodni heroji Jugoslavije (knjiga)|Narodni heroji Jugoslavije]]|encyclopedia= |publisher= Mladost|location= Beograd|id=}} {{DEFAULTSORT:Kovačič, Jože}} [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Slovenski komunisti]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]] c0d7pam5fnjv2rnx0ptcs1s9l9itwgw 6748920 6748919 2026-09-11T05:12:42Z Krevsulja 235515 6748920 wikitext text/x-wiki {{več problemov|{{slog}}{{več virov}}{{wikificiraj}}}} {{infopolje oseba}} Jože Kovačič (Stična pri Grosuplju, 24. november 1916 — Vnajnarji, pri Ljubljani, 24. maj 1942), udeleženec NOB in narodni heroj Jugoslavije. == Biografija == Rodil se je 24. novembra 1916 v Stični pri Grosupljem. Njegovi starši so bili kmetje. Po opravljeni osnovni šoli v Stični se je odpravil v Kamnik, kjer se je zaposlil kot vajenec v železarni. V prostem času je igral nogomet, plezal in hodil v hribe. Dodatno znanje je pridobival v kulturno-izobraževalnih društvih. V času vajeništva je hudo zbolel za tuberkulozo in se vrnil domov. Ko je ozdravel, ni našel službe. Zato je dva meseca potoval po Sloveniji in jo iskal. Nekaj časa je bil zastopnik tovarne plugov v Lescah. Čeprav je bil bolan, je bil član »Sokola« in se ukvarjal s telesno vzgojo. V zaostalem okolju, pod močnim vplivom katoliške cerkve, je bilo članstvo v »Sokolu« tedaj sinonim za napredek. Kleriki so ga nekoč celo fizično napadli. Tik pred vojno je bil vpoklican v vojsko, v letalstvo. Vendar je bil kmalu kot invalid poslan domov. Takrat se je včlanil v »Društvo kmečkih fantov in deklet«, ki je bila legalna oblika komunističnega dela. Jože Kovačić je postal tudi predstavnik delavcev za višnjegorsko regijo. Po aprilski vojni je Jože skupaj z brati in tovariši prostovoljno zbiral in skrival orožje ter strelivo. Kmalu je bil sprejet v Komunistično partijo Jugoslavije in takoj postal član Okrajnega komiteja Komunistične partije Slovenije za Grosuplje. Pomagal je pri ustanovitvi Osvobodilne fronte ter pri organizaciji partizanskih enot na tem območju. Njegov brat Slavko je bil obsojen na večletno zaporno kazen, ker je na javnem kraju trgal italijanske bankovce. Konec oktobra 1941 so ga izdali sovražni desničarski kolaboranti. Vojaki so ga obkolili v trgovini v Stični. Pod plaščem je imel več paketov nelegalnih letakov. Vojake je odrinil, med begom pa je po ulicah trosil letake in časopise, čeprav so za njim streljali z mitraljezom. Kljub bolezni se je pridružil Stiški partizanski četi. Ta četa naj bi postala del Drugega štajerskega bataljona, vendar so nekateri borci temu nasprotovali, ker so želeli ostati v bližini svojih vasi. Jože je nato močno podprl bataljonskega komisarja Dušana Kvedra - Tomaža, prepričal omahovalce in dosegel, da se je odred na koncu pridružil bataljonu. Nato je sodeloval v bojih pri Litiji ob prvem poskusu preboja na Štajersko. V bataljonskem zimovališču na hribu Pugled pri Ljubljani je delal na političnem in vojaškem razvoju borcev ter postal najprej vodnik, nato pa komandir čete. Kot poveljnik čete se je odlikoval v več napadih na italijanske motorizirane kolone, zlasti v bitki pri Medvedjeku, kjer so Italijani utrpeli velike izgube v ljudeh in materialu. Nato so Italijani iz maščevanja požgali Kovačičevo hišo. Odlikoval se je tudi v bojih pri Muljavi. Devetnajstega maja 1942 je Druga grupa odredov krenila čez italijansko-nemško demarkacijsko črto, da bi ponovno skušala prečkati reko Savo, mimo Litije in naprej na Štajersko. Jože je bil imenovan za komandanta bataljona, vendar tega položaja nikoli ni sprejel. Pri vasi Tuji Grm je imela grupa odredov 21. maja hud spopad z močnimi nemškimi silami. Čeprav je bil ranjen, je Jože še naprej poveljeval četi. Ko je bil mitraljezec ubit, je vzel mitraljez in nadaljeval s streljanjem. Nato je bil drugič ranjen. Ko se je skupina umikala z namenom, da bi se prebila čez demarkacijsko črto nazaj v italijansko okupacijsko cono, so ga tovariši skrili v grmovje pri vasi Vnajnarje. Dalje ga niso mogli nesti, saj so jih Nemci zasledovali. Obljubili so, da bodo prišli ponj, vendar je bila demarkacijska črta v naslednjih dneh blokirana, zato obljube niso mogli izpolniti. Štiriindvajsetega maja je deček med igro, v gozdu, našel Jožeta Kovačiča. Jože se ni mogel premikati, zato je dečka prosil, naj mu sezuje čevelj z desne noge, zaveže vrvico okoli palca na nogi in petelina puške ter odide. Ko je fant odšel, je Jože Kovačič storil samomor. == Z odlokom predsednika Federativne ljudske republike Jugoslavije Josipa Broza Tita je bil 27. novembra 1953 razglašen za narodnega heroja. == == Viri == * {{cite encyclopedia |year= 1975|title = [[Narodni heroji Jugoslavije (knjiga)|Narodni heroji Jugoslavije]]|encyclopedia= |publisher= Mladost|location= Beograd|id=}} {{DEFAULTSORT:Kovačič, Jože}} [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Slovenski komunisti]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]] bmyhjhbcn3y9d78cp978wb1tgjntv5f 6748921 6748920 2026-09-11T05:13:44Z Krevsulja 235515 6748921 wikitext text/x-wiki {{več problemov|{{slog}}{{več virov}}{{wikificiraj}}}} {{infopolje oseba}} Jože Kovačič (Stična pri Grosuplju, 24. november 1916 — Vnajnarji, pri Ljubljani, 24. maj 1942), udeleženec NOB in narodni heroj Jugoslavije. == Biografija == Rodil se je 24. novembra 1916 v Stični pri Grosuplju. Njegovi starši so bili kmetje. Po opravljeni osnovni šoli v Stični se je odpravil v Kamnik, kjer se je zaposlil kot vajenec v železarni. V prostem času je igral nogomet, plezal in hodil v hribe. Dodatno znanje je pridobival v kulturno-izobraževalnih društvih. V času vajeništva je hudo zbolel za tuberkulozo in se vrnil domov. Ko je ozdravel, ni našel službe. Zato je dva meseca potoval po Sloveniji in jo iskal. Nekaj časa je bil zastopnik tovarne plugov v Lescah. Čeprav je bil bolan, je bil član »Sokola« in se ukvarjal s telesno vzgojo. V zaostalem okolju, pod močnim vplivom katoliške cerkve, je bilo članstvo v »Sokolu« tedaj sinonim za napredek. Kleriki so ga nekoč celo fizično napadli. Tik pred vojno je bil vpoklican v vojsko, v letalstvo. Vendar je bil kmalu kot invalid poslan domov. Takrat se je včlanil v »Društvo kmečkih fantov in deklet«, ki je bila legalna oblika komunističnega dela. Jože Kovačić je postal tudi predstavnik delavcev za višnjegorsko regijo. Po aprilski vojni je Jože skupaj z brati in tovariši prostovoljno zbiral in skrival orožje ter strelivo. Kmalu je bil sprejet v Komunistično partijo Jugoslavije in takoj postal član Okrajnega komiteja Komunistične partije Slovenije za Grosuplje. Pomagal je pri ustanovitvi Osvobodilne fronte ter pri organizaciji partizanskih enot na tem območju. Njegov brat Slavko je bil obsojen na večletno zaporno kazen, ker je na javnem kraju trgal italijanske bankovce. Konec oktobra 1941 so ga izdali sovražni desničarski kolaboranti. Vojaki so ga obkolili v trgovini v Stični. Pod plaščem je imel več paketov nelegalnih letakov. Vojake je odrinil, med begom pa je po ulicah trosil letake in časopise, čeprav so za njim streljali z mitraljezom. Kljub bolezni se je pridružil Stiški partizanski četi. Ta četa naj bi postala del Drugega štajerskega bataljona, vendar so nekateri borci temu nasprotovali, ker so želeli ostati v bližini svojih vasi. Jože je nato močno podprl bataljonskega komisarja Dušana Kvedra - Tomaža, prepričal omahovalce in dosegel, da se je odred na koncu pridružil bataljonu. Nato je sodeloval v bojih pri Litiji ob prvem poskusu preboja na Štajersko. V bataljonskem zimovališču na hribu Pugled pri Ljubljani je delal na političnem in vojaškem razvoju borcev ter postal najprej vodnik, nato pa komandir čete. Kot poveljnik čete se je odlikoval v več napadih na italijanske motorizirane kolone, zlasti v bitki pri Medvedjeku, kjer so Italijani utrpeli velike izgube v ljudeh in materialu. Nato so Italijani iz maščevanja požgali Kovačičevo hišo. Odlikoval se je tudi v bojih pri Muljavi. Devetnajstega maja 1942 je Druga grupa odredov krenila čez italijansko-nemško demarkacijsko črto, da bi ponovno skušala prečkati reko Savo, mimo Litije in naprej na Štajersko. Jože je bil imenovan za komandanta bataljona, vendar tega položaja nikoli ni sprejel. Pri vasi Tuji Grm je imela grupa odredov 21. maja hud spopad z močnimi nemškimi silami. Čeprav je bil ranjen, je Jože še naprej poveljeval četi. Ko je bil mitraljezec ubit, je vzel mitraljez in nadaljeval s streljanjem. Nato je bil drugič ranjen. Ko se je skupina umikala z namenom, da bi se prebila čez demarkacijsko črto nazaj v italijansko okupacijsko cono, so ga tovariši skrili v grmovje pri vasi Vnajnarje. Dalje ga niso mogli nesti, saj so jih Nemci zasledovali. Obljubili so, da bodo prišli ponj, vendar je bila demarkacijska črta v naslednjih dneh blokirana, zato obljube niso mogli izpolniti. Štiriindvajsetega maja je deček med igro, v gozdu, našel Jožeta Kovačiča. Jože se ni mogel premikati, zato je dečka prosil, naj mu sezuje čevelj z desne noge, zaveže vrvico okoli palca na nogi in petelina puške ter odide. Ko je fant odšel, je Jože Kovačič storil samomor. == Z odlokom predsednika Federativne ljudske republike Jugoslavije Josipa Broza Tita je bil 27. novembra 1953 razglašen za narodnega heroja. == == Viri == * {{cite encyclopedia |year= 1975|title = [[Narodni heroji Jugoslavije (knjiga)|Narodni heroji Jugoslavije]]|encyclopedia= |publisher= Mladost|location= Beograd|id=}} {{DEFAULTSORT:Kovačič, Jože}} [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Slovenski komunisti]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]] 0cgfyfoqf82bhhrywlp4icxa7p03oxe Prostracija 0 586961 6748678 6725704 2026-09-10T13:47:39Z TadejM 738 dodal [[Kategorija:Človeški položaji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748678 wikitext text/x-wiki [[Image:Different kinds of bows in eo.gif|thumb|400px|Različne stopnje priklanjanja in poklanjanja, tukaj povzeto iz vzhodnopravoslavne verske liturgične uporabe]] [[File:Minister prostrates at the start of United Methodist Good Friday liturgy.jpg|thumb|Med bogoslužjem velikega petka se krščanski duhovnik položi na tla v skladu z rubrikami v ''Knjigi bogoslužja''. Procesijski križ je zavit v črno, liturgično barvo, ki je v mnogih zahodnih krščanskih denominacijah povezana z velikim petkom.]] '''Prostracija''' ali '''poklanjanje''' je gesta, pri kateri se telo položi v spoštljiv ali podrejen položaj. Običajno se prostracija razlikuje od manjših dejanj priklanjanja ali klečanja po tem, da se del telesa nad kolenom, zlasti roke, dotika tal. Večje svetovne religije uporabljajo prostracije kot dejanje podrejenosti ali čaščenja entiteti ali Vrhovnemu bitju (tj. Bogu), kot v ''metanoja'' v krščanski molitvi, ki se uporablja v vzhodnopravoslavni in [[Predkalcedonske cerkve|orientalskopravoslavni cerkvi]] in v ''sujud'' islamske molitve, ''salah''.<ref name="Dawood2013">{{navedi splet |last1=Dawood |first1=Bishoy |title=Stand, Bow, Prostrate: The Prayerful Body of Coptic Christianity : Clarion Review |url=https://www.clarionreview.org/2013/12/stand-bow-prostrate-the-prayerful-body-of-coptic-christianity |publisher=Clarion Review |access-date=27 July 2020 |language=en |date=8 December 2013 |archive-date=2023-08-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230813184606/https://www.clarionreview.org/2013/12/stand-bow-prostrate-the-prayerful-body-of-coptic-christianity/ |url-status=dead }}</ref> V različnih kulturah in tradicijah se prostracije podobno uporabljajo za izkazovanje spoštovanja vladarjem, civilnim oblastem in družbenim starešinam ali nadrejenim, kot pri kitajskem klanjanju ali starogrški [[Proskineza|proskinezi]]. Dejanje je bilo tradicionalno pogosto pomemben del verskih, civilnih in tradicionalnih ritualov in obredov ter se še vedno uporablja v mnogih kulturah. == Tradicionalne verske prakse == [[File:Pilgrims prostrating at Jokhang.JPG|thumb|200px|left|Budistični romarji izvajajo prostracijo v [[Jokang]]u]] Številne verske ustanove (spodaj navedene po abecednem vrstnem redu) uporabljajo prostracijo, da bi poosebljale spuščanje, podreditev ali opustitev individualnega ega pred večjo duhovno močjo ali prisotnostjo. === Bahajska vera === V [[Bahajstvo|bahajski veri]] se prostracija opravlja kot del ene od alternativ obvezne molitve ("dolge"),<ref>{{cite journal |author= Bill Washington | title =Some Passing Comments on the Long Obligatory Prayer of Bahá'u'lláh | journal =Baháʼí Studies in Australasia | volume =3 | publisher = Association for Baháʼí Studies Australia | date =1996 | url =http://bahai-library.com/washington_long_obligatory_prayer | access-date = 30 September 2015 }}</ref> v primeru potovanja pa se namesto vsake zamujene obvezne molitve opravi poklon, poleg tega pa se reče »Slavljen bodi Bog, Gospod moči in veličanstva, milosti in obilja«. Če pa tega ni mogoče storiti, zadostuje »Slavljen bodi Bog«.<ref>Source: The Kitab-i-Aqdas, The Most Holy Book, by Baha'u'llah, #14.</ref> Obstajajo posebnosti o tem, kje se lahko opravi poklon, vključno z »Bog vam je dal dovoljenje, da se poklonite na kateri koli čisti površini ...« (opomba št. 10) in »Obsoja tudi prakse, kot je poklon pred drugo osebo, in druge oblike vedenja, ki ponižujejo posameznika v odnosu do drugega«. (opomba št. 57) === Budizem === V budizmu se pogosto uporablja prostracija, različne stopnje fizičnega gibanja pa se tradicionalno štejejo v trojkah in so povezane s ''tremi dragulji'', ki ga sestavljajo: *Prebujeni (sanskrt/pali: Buda) (v tem pomenu, imeti potencial) *njegov nauk (sanskrt: Dharma; pali: Dhamma) *njegova skupnost (Sangha) plemenitih učencev (arija-savaka).<ref>For an example of how this reverence for the Triple Gem is embodied in the Pali Canon, see, e.g., the Ratana Sutta.</ref> Poleg tega različne šole znotraj budizma uporabljajo prostracijo na različne načine, kot je tibetanska tantrična predhodna praksa 100.000 poklonov kot sredstvo za premagovanje ponosa.<ref>See the "Namo Buddha Glossary of Buddhist Terminology," entry "four special foundations" ({{navedi splet|url=http://www.rinpoche.com/glossary.htm|access-date=2008-09-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20210607073750/https://www.rinpoche.com/glossary.htm|archive-date=2021-06-07|url-status=dead|title=Namo Buddha Glossary of Buddhist Terminology}}).</ref> Tibetanski romarji pogosto napredujejo tako, da se na vsakem koraku popolnoma uležejo, nato pa se med vstajanjem premaknejo naprej, tako da na vsakem delu poti ležijo na obrazu. Vsaki trije koraki vključujejo popoln poklon; številka tri se nanaša na ''Trojni dragulj''. To se pogosto izvaja okoli [[stupa (zgradba)|stupe]] in na izjemno napornem romanju se gora [[Kailaš]] v celoti obkroži na ta način, kar traja približno štiri tedne, da se dokonča 52-kilometrska pot. Prav tako ni nenavadno videti romarje, ki izvajajo prostracijo vse od svojega doma do [[Lasa|Lase]], včasih na razdalji več kot 2000 km, postopek pa traja do dve leti. === Krščanstvo === [[Slika:Ređenje za Đakone, Gorica,Livno0211.jpg|180px|thumb|desno|Diakonsko posvečenje v Gorici pri Livnem, BIH]] V orientalskem in zahodnem pravoslavnem krščanstvu verniki padajo na tla med sedmimi določenimi molitvenimi časi; nekateri verniki uporabljajo molitvene preproge, da bi vernikom zagotovili čist prostor za krščanske molitve k Bogu, npr. med kanonskimi urami.<ref name="Kennedy2020">{{navedi splet |author1=Bishop Brian J Kennedy, OSB |title=Importance of the Prayer Rug |url=https://www.stfinian.com/importance-of-the-prayer-rug-in-the-celtic-orthodox-church|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200725141343/https://www.stfinian.com/importance-of-the-prayer-rug-in-the-celtic-orthodox-church|archivedate=25 July 2020 |publisher=St. Finian Orthodox Abbey |access-date=25 July 2020 |language=en}}</ref> Orientalski pravoslavni kristjani, kot so Kopti, v svoje molitve vključujejo prostracijo, ki jih izvajajo obrnjeni proti vzhodu v pričakovanju Jezusovega drugega prihoda, »trikrat se prostrirajo v imenu Trojice; na koncu vsakega psalma ... med molitvijo 'Aleluja'; in večkrat« med enainštiridesetimi molitvami ''Kyrie eleisons'' (prim. Agpeya). Sirski pravoslavni in indijski pravoslavni kristjani, pa tudi kristjani, ki pripadajo sirski cerkvi Mar Thoma (orientalski protestantski denominaciji), se večkrat prostrirajo ob sedmih določenih molitvenih časih, med katerimi se molijo kanonične ure, trikrat med molitvijo ''Qauma'', ob besedah »Križan za nas, usmili se nas!«, trikrat med recitiranjem nicejske veroizpovedi ob besedah »In se je učlovečil od Svetega Duha ...«, »In je bil križan za nas ...« in »In tretji dan je vstal od mrtvih ...«, pa tudi trikrat med molitvijo kerubimov, medtem ko molijo besede »Blagoslovljena je Gospodova slava z njegovega kraja na veke!« (prim. Shehimo).<ref>{{navedi knjigo |title=Shehimo: Book of Common Prayer |date=2016 |publisher=Diocese of South-West America of the Malankara Orthodox Syrian Church |page=5, 7, 12|language=en}}</ref><ref name="Richards1908">{{navedi knjigo |last1=Richards |first1=William Joseph |title=The Indian Christians of St. Thomas: Otherwise Called the Syrian Christians of Malabar: a Sketch of Their History and an Account of Their Present Condition as Well as a Discussion of the Legend of St. Thomas |url=https://archive.org/details/indianchristian00richgoog |date=1908 |publisher=Bemrose |page=[https://archive.org/details/indianchristian00richgoog/page/n130 99]|language=en}}</ref> Orientalski katoliški in orientalski protestantski obredi prav tako uporabljajo prostracijo na podoben način kot orientalske pravoslavne cerkve.<ref name="Landy2014">{{navedi splet |last1=Landy |first1=Thomas M. |title=Syro-Malabar Catholics worship eastward |url=https://www.catholicsandcultures.org/india/syro-malabar-church/syro-malabar-worship |publisher=Catholics & Cultures |access-date=21 August 2020 |language=en |date=11 February 2014 |quote=At Syro-Malabar liturgies, men and women generally separate into different sides of the church. Shoes are left outside of church, and prayer rugs cover the floor.}}</ref> Med staroritualisti se molitvena preproga, znana kot ''područnik'', uporablja za ohranjanje čistoče obraza in rok med prostracijo, saj se ti deli telesa uporabljajo za znamenje križa.<ref name="Basenkov2017">{{navedi splet |last1=Basenkov |first1=Vladimir |title=Vladimir Basenkov. Getting To Know the Old Believers: How We Pray |url=https://orthochristian.com/104149.html#_ftnref3 |publisher=Orthodox Christianity |access-date=25 July 2020 |language=en |date=10 June 2017}}</ref> Katoliška, luteranska in anglikanska cerkev uporabljajo polno prostracijo, ko ležijo ravno na tleh z obrazom navzdol, med podelitvijo svetih redov,<ref>{{navedi splet |last=Latona |first=Mike |date=2022-08-01 |title=Prostration a powerful moment in ordination rites |url=https://catholiccourier.com/articles/prostration-a-powerful-moment-in-ordination-rites/ |access-date=2022-08-12 |website=Catholic Courier |language=en-US}}</ref> redovniških zaobljub in posvečenjem devic. Poleg tega se v Rimskokatoliški cerkvi in Združeni metodistični cerkvi na začetku liturgije velikega petka duhovnik in diakon<ref>2011 Roman Missal, [Good Friday] paragraph 5</ref> prostrirajo pred oltarjem. Dominikanska praksa na bogoslužjih velikega petka v prioratnih cerkvah vključuje poklon vseh menihov v cerkveni ladji. V Rimskokatoliški, luteranski in anglikanski cerkvi lahko namesto pokleka uporabijo delno prostracijo (globoki prikloni) za tiste, ki ne morejo poklekniti. Poklon se vedno izvaja pred Bogom, v primeru svetih redov, zaobljub ali posvetitve pa se kandidati poklonijo pred oltarjem, ki je simbol Kristusa. [[File:Greek Altar of Calvary.jpg|thumb|left|260px|Vzhodnopravoslavni romarji se prostrirajo na Golgoti v cerkvi Svetega groba v Jeruzalemu]] V vzhodni pravoslavni cerkvi se prostracija pred znamenjem križa, ki sestoji iz klečanja in dotikanja glave tal. Običajno se izvajajo tako v določenih trenutkih med bogoslužjem kot tudi pri čaščenju [[relikvija|relikvij]] ali [[ikona|ikon]]. Vendar pa so pokloni prepovedani na Gospodov dan (nedelja) in med velikonočnim časom (velikonočni čas) v čast vstajenja<ref>[http://www.ccel.org/ccel/schaff/npnf214.vii.vi.xxx.html Canon 20] of the 1st Ecumenical Council, [http://www.ccel.org/ccel/schaff/npnf214.xiv.iii.xci.html Canon 90] of the 6th Ecumenical Council, Canon 91 of St Basil</ref> in se tradicionalno odsvetujejo na velike Gospodove praznike. Med velikim postom in velikim tednom so predpisane pogoste poklone (glej Molitev sv. Efraima). Pravoslavni kristjani se lahko poklonijo tudi pred ljudmi (čeprav v tem primeru brez znamenja križa, saj to ni dejanje čaščenja ali bogoslužja), kot so škof, njegov duhovni oče ali drug drugega, ko prosijo za odpuščanje (zlasti pri večernici, ki se začne z velikim postom popoldne na nedeljo odpuščanja). Tisti, ki fizično ne morejo narediti polne prostracije, lahko namesto tega uporabijo ''metanije'' (poklone v pasu). === Hinduizem === V [[hinduizem|hinduizmu]] je v verski obred ''pudže'' vključena osemkraka (''aštanga pranama'', imenovana tudi ''dandavat'', kar pomeni 'kot palica') in petkraka (''pančanga pranama'') prostracija. === Islam === {{glavni|Sadžadat}} [[File:Mosque.jpg|thumb|260px|V islamu ima ''sadžadat'' (poklon) bistveno mesto v petih obveznih (fardh) dnevnih obrednih molitvah.]] V [[islam]]u se prostracija (''sadžadat,'', množina od ''sudžud'' ali ''sadžda'') uporablja za hvalo, poveličevanje in ponižnost pred [[Alah]]om (Bogom) in so bistveni del petih obveznih molitev, ki se opravljajo vsak dan; to velja za obvezno za vsakega [[musliman]]a, ne glede na to, ali se molitve opravljajo individualno ali v skupnosti.<ref>{{navedi splet|url=http://www.radioislam.co.za/Library/Salaah/How_to_perform_Salaah.pdf|title=How to Perform Salaah|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090225041126/http://www.radioislam.co.za/Library/Salaah/How_to_perform_Salaah.pdf|archive-date=25 February 2009}}</ref><ref name="Medical Advantages by Dr. Beebani">[http://www.radioislam.org.za/cms/index.php?option=com_content&task=view&id=1625&Itemid=47 The Medical Advantages of Sajdah]{{dead link|date=April 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}- by Dr. Muhammad Karim Beebani</ref><ref name="Benefits by Dr. Naik">{{navedi splet|url=http://www.islamawareness.net/Salah/salah_zakir.html|title=Benefits of Salah|website=www.islamawareness.net}}</ref> Poleg tega se dvaintrideseto poglavje (sura) [[Koran]]a naslovi ''As-Sadždah'' ("Poklon": glej 32:1 (prevedel Jusuf Ali)), medtem ko se arabska beseda ''sudžud'' (ki pomeni poklon) v Koranu pojavi približno 90-krat, kar mnogi muslimanski učenjaki trdijo kot še en primer njenega pomena v islamu. Glede na pripoved o besedah in dejanjih [[Mohamed]]a, kot je zajeta v zbirki hadisov Ibn Madže, naj bi Mohamed dejal, da je »[m]olitev [salah] zdravilo za številne bolezni« in ljudem svetoval, naj se elegantno podajo na tla. Pomembno je tudi omeniti, da je v islamu podajanje na tla komurkoli razen Alahu absolutno prepovedano, saj predstavlja ''širk''. Mohamed je muslimanom strogo prepovedal, da bi se pred njim podajali na tla. Ne glede na okoliščine noben musliman ne bi smel zahtevati ali sprejeti podajanja na tla od drugih, saj je podajanje na tla komurkoli razen Alahu v islamu strogo prepovedano. === Džainizem === V [[džainizem|džainizmu]] ima podaja na tla velik pomen, zlasti ko je vernik v templjih ali pred vzvišenimi dušami. Predstavlja odrekanje ega. === Judovstvo === [[File:Tissot Abraham and the Three Angels.jpg|thumb|right|Prerok Abraham se poda na tla pred tremi obiskovalci]] V judovstvu besedila ''[[Hebrejska Biblija|Tanah]]'' in ''[[Talmud]]'' ter spisi ''Gaonim'' in ''Rišonim'' kažejo, da je bilo podajanje na tla med judovskimi skupnostmi zelo pogosto do srednjega veka. V Mišni Tori Majmonides navaja, da je treba na koncu Amide, trikrat na dan, izvajati popolno prostracijo (s telesom, pritisnjenim na tla). Člani karaitske denominacije izvajajo popolno prostracijo med molitvami. Tradicionalno so ortodoksni aškenaški Judje prostrirali med ''Roš Hašano'' in ''Jom Kipurjem'', prav tako jemenski Judje med ''Tahanunom'', delom dnevne judovske molitve. Etiopski Judje so tradicionalno prostrirali med praznikom, značilnim za njihovo skupnost, znanim kot ''Sigd''. ''Sigd'' izhaja iz korenske besede, ki v ge'ezščini, aramejščini in arabščini pomeni prostracija. Med talmidskimi haRambami obstaja gibanje za oživitev prostracije kot rednega dela dnevnega judovskega bogoslužja. Rabinski judovski verniki učijo, da so se morali ljudje na dvorišču, ko je veliki duhovnik na Jom Kipur v Svetinji svetih v Jeruzalemu izgovoril tetragramaton, popolnoma prostrirati, ko so slišali ime, izgovorjeno na glas. Judovstvo prepoveduje prostracijo neposredno na kamniti površini, da bi preprečilo enačenje s podobnimi praksami kanaanskih politeistov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.chabad.org/library/article_cdo/aid/1508300/jewish/Do-Jews-Kneel-in-Prayer.htm|title=Do Jews Kneel in Prayer?|website=www.chabad.org}}</ref> === Sikhizem === Sikhi se poklonijo pred Gurujem Granthom Sahibom, svetim pismom Sikhov. Sikhi imajo Guruja Grantha Sahiba za svojega živega Guruja in nespremenljivo božjo besedo: tako Sikhi s poklonom izročijo glavo svojemu Guruju in čakajo na ukaz, ki se sprejme v obliki ''hukamname'' ali naključnega odpiranja Guruja Grantha Sahiba, da se razkrije odlok za posameznika ali skupnost (podobno kot starorimska praksa svojevrstnega ''sanctoruma'', oblika bibliomancije). Sikhi poklon imenujejo ''mutha tekna'' ('spuščanje čela'). Kadar koli in kolikokrat je Sikh v prisotnosti Guruja Grantha Sahiba, se pokloni, običajno ob prvem pogledu na Guruja Grantha Sahiba in ponovno ob odhodu iz prisotnosti Guruja Grantha Sahiba. Sikhi se pri svojem osebnem čaščenju (jutranji Nitnem in večerni Rehra) poklonijo po zaključku molitev in ''ard''. Smer poklona ni pomembna, saj Sikhi poudarjajo vseprisotnost Boga: če pa je mogoče, se Sikhi po navadi poklonijo v smeri, v kateri so shranjene ''bani'' (knjige, ki vsebujejo božjo besedo, kot sta ''Gutka Sahib'' ali ''Pothi Sahib''). Druge prostracije, ki jih izvajajo Sikhi iz indijske kulture, so dotikanje stopal, da pokažejo spoštovanje in veliko ponižnost (običajno se to počne starim staršem in drugim družinskim starešinam). Popolna prostracija je rezervirana za Guruja Grantha Sahiba, saj velja za najvišje dejanje fizične ponižnosti in čaščenja. == Drugi konteksti == === Klanjanje na Kitajskem === Zunaj tradicionalnih verskih institucij se prostracije uporabljajo za izkazovanje spoštovanja do posvetne moči, v prizadevanju za splošni duhovni napredek in kot del režima fizičnega zdravja. === Havaji === Na starodavnih Havajih je oblika prostracije, znana kot ''kapu moe'', od vseh zahtevala, da se poklonijo v prisotnosti ''nīʻaupiʻoja'' ali ''piʻo'' poglavarja pod grožnjo smrti. Edini ljudje, ki so bili iz tega izvzeti, so bili poglavarji naslednje stopnje, poglavarji ''naha'' in ''wohi'', ki so morali sedeti v njihovi prisotnosti. Znano je, da so to prakticirale tudi druge polinezijske skupine. === Cesarska Kitajska === V cesarski Kitajski se je oblika poklona, znana kot klanjanje ali ''katau'', uporabljala kot znak spoštovanja in čaščenja. === Japonska === [[File:Brooklyn Museum - The Actors Ichikawa Ebizo III and Ichikawa Shinnosuke - Utagawa Toyokuni I.jpg|thumbnail|upright|Igralci, ki se poklonijo v ''dogezi''. Igralca, Ichikawa Ebizo III in Ichikawa Shinnosuke, barvni lesorez Toyokunija, okoli leta 1800.]] Na Japonskem je pogosta oblika poklona ''dogeza'', ki se je uporabljala kot znak globokega spoštovanja in podrejenosti starešinam družine, gostom, [[samuraj]]em, [[daimjo]]jem in cesarju. V sodobnem času se običajno uporablja le v skrajnih okoliščinah, na primer pri opravičevanju za zelo resne prestopke ali pri prošnji za neverjetno uslugo. Za izvedbo ''dogeze'' oseba najprej sede/kleči, znano kot ''seiza'', nato pa se z glavo dotakne tal. Ta praksa je lahko povezana z obredi [[šintoiizem|šintoistične]] religije in kulture Japonske, ki segajo stoletja nazaj. === Borilne veščine === {{glavni|Borilne veščine}} ''Šugjo'' v borilnih veščinah, zlasti v slogih ''Šōtōkai'' in ''Kjokušin'' karateja, je oblika ekstremne duhovne discipline. === Joga === {{glavni|Surya Namaskara}} V sodobni praksi joge so 'pozdravi soncu' (''sūrya namaskara'') reden del rutine vadečih. Takšna praksa se lahko uporablja tako za ohranjanje fizičnega dobrega počutja kot za duhovno doseganje. === Jorubski Ìdọ̀bálẹ̀ in Ìkúnlẹ̀ === V tradicionalni in sodobni jorubski kulturi mlajši moški družinski in skupnostni člani pozdravijo starejše tako, da zavzamejo položaj, imenovan ''ìdọ̀bálẹ̀''. Tradicionalni, polni jorubski pokonci vključujejo prostratorja, ki leži skoraj na trebuhu z iztegnjenimi nogami za trupom, medtem ko je preostanek njegove teže oprt na obe roki. To tradicionalno obliko nadomešča bolj neformalen priklon in dotikanje konic prstov tal pred starejšim z eno roko, medtem ko se rahlo upogne v kolenu. Ženska oblika pozdrava je ''ìkúnlẹ̀'', oblika klečanja, kjer se mlajša stranka prikloni na eno ali obe koleni pred starejšim sorodnikom ali članom skupnosti. Obe gesti sta pogosto uporabljeni; če ju ne izvedemo, bi to veljalo za nevljudno. Spremenjene različice obeh pozdravov so pogoste tudi v tradicionalnih jorubskih verskih in kulturnih kontekstih v afriški diaspori, zlasti v Braziliji in na Kubi. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Prostrations}} *[https://www.clarionreview.org/2013/12/stand-bow-prostrate-the-prayerful-body-of-coptic-christianity Stand, Bow, Prostrate: The Prayerful Body of Coptic Christianity by Bishoy Dawood - Clarion Review] *[https://www.youtube.com/watch?v=Sd66Zx8ED90 Prostrations in Oriental Orthodox Christianity demonstrated by a Coptic Monk] *[https://www.youtube.com/watch?v=r4FaqRa1KFE Prostrations in Orthodox Christianity by Fr. Seraphim Holland - St Nicholas Russian Orthodox Church] [[Kategorija:Človeško vedenje]] [[Kategorija:Molitve]] [[Kategorija:Bonton]] [[Kategorija:Človeški položaji]] dl9w16r9dg8tgk38e6bh3vtbzc0pv7w Erika Jazbar 0 586994 6748901 6629475 2026-09-10T23:02:31Z ~2026-44996-51 264415 6748901 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Erika Jazbar''', [[novinarka]], [[Kulturni delavec|kulturna delavka]], * [[3. april]] [[1972]]<ref>{{Navedi splet |title=Albo |url=https://www.odg.fvg.it/albo/ |access-date=2026-09-10 |website=ODG FVG ORDINE DEI GIORNALISTI FVG |language=it-IT}}</ref>, [[Gorica]]. == Življenje in delo == Rodila se je v [[Gorica|Gorici]], oče je bil Ivan, mati Graziella (rojena Reja). Obvezno šolanje je opravila na slovenskih šolah v Gorici, nato je zaključila slovenski [[Klasični licej (Italija)|klasični licej]] Primoža Trubarja v Gorici in maturirala leta 1991, vpisala se je na [[Univerza v Trstu|Univerzo v Trstu]], kjer je diplomirala iz klasične filologije (smer ''Lettere e Filosofia''). V državno časnikarsko zbornico se je leta 1997 vpisala kot publicistka, po opravljenem državnem izpitu pa leta 2001 kot profesionalna novinarka.<ref>{{Navedi splet|title=Albo|url=https://www.odg.fvg.it/albo/|website=ODG FVG ORDINE DEI GIORNALISTI FVG|accessdate=2025-07-17|language=it-IT}}</ref> Zmagala je na natečaju in sprejela službo kot novinarka na [[Slovenska redakcija RAI|slovenski redakciji]] [[Rai|RAI]] na [[Radio Trst A|Radiu Trst A]]. Erika Jazbar je že od otroštva vključena v delovanje kulturnih ustanov [[Slovenci v Italiji|Slovencev v Italiji]].<ref>{{Navedi splet|title=Erika Jazbar: Z demokratizacijo Slovenija postala sprejemljiva in ne več problematična soseda|url=https://arhiv.slovenci.si/erika-jazbar-z-demokratizacijo-slovenija-postala-sprejemljiva-ne-vec-problematicna-soseda/|website=Slovenci|date=2018-02-16|accessdate=2025-07-17|language=sl-SI|last=Skrbnik}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Članica je več slovenskih društev, odbornica je bila pri [[Svet slovenskih organizacij|Svetu slovenskih organizacij]]. Najraje pa ima organizacijsko delo v spomin na polpreteklo zgodovino, saj redno prireja četrtkove ''Srečanja pod lipami'',<ref>{{Navedi splet|title=Evropsko obarvano “srečanje pod lipami” » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/srecanje-z-evropskimi-poslanci-pod-lipami/|website=Noviglas|date=2014-05-22|accessdate=2025-07-17|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=“Demokratično mentaliteto bi bilo treba vzgajati na več področjih” » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/demokraticno-mentaliteto-bi-bilo-treba-vzgajati-na-vec-podrocjih/|website=Noviglas|date=2018-04-18|accessdate=2025-07-17|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> kjer se srečuje s kulturniki in politiki celotnega slovenskega prostora v [[Kulturni center Lojze Bratuž|Kulturnem centru Lojze Bratuž]] v Gorici.<ref>{{Navedi splet|title=Erika Jazbar|url=https://avdio.ognjisce.si/share/ng_2019_02_23_Erika_Jazbar|website=Avdio arhiv Radia Ognjišče|accessdate=2025-07-17|language=sl|first=Radio|last=Ognjišče}}</ref> Je tudi izredno plodna publicistka, saj piše dajlše intervjuje, raziskave, eseje.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Erika Jazbar: Slovenstvo je bilo v naši družini vedno samoumevno|url=https://demokracija.si/tujina-2/erika-jazbar-slovenstvo-je-bilo-v-nasi-druzini-vedno-samoumevno/|website=Demokracija|date=2018-09-26|accessdate=2025-07-17|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref> Posveča se takim tematikam, ki so manj raziskane ali iz raznih razlogov pozabljene. V intervjuju je svojačas rekla: "''Živim v prostoru, ki ostaja kompleksen; prepogosto so vanj posegali s sekiro – z definicijami, vzvišenostjo. Avtohtoni Goričani skomignemo z rameni in pustimo, da nam tudi danes, ob Evropski prestolnici kulture, različni projektni strokovnjaki razlagajo o Goricah kot Berlinu v malem (mesti v resnici ločuje tisoč let), o zidu, ki ju je delil (in ga seveda ni bilo), ali – o drugem ekstremu –, o najbolj odprti meji (kaj pa večdesetletno streljanje graničarjev na ubežnike?). Ali da načrtno spregledujejo vlogo, ki so jo pri snovanju »goriškosti« odigrali Cerkev, nadškofija, duhovniki, katoliški politiki, laiki.''"<ref>{{Navedi splet|title=Erika Jazbar, časnikarka, publicistka in javna delavka, v intervjuju za Demokracijo: »Slovenska pomladna stran vodi do normalizacije države, sistema, družbe in naroda«|url=https://demokracija.si/fokus/erika-jazbar-casnikarka-publicistka-in-javna-delavka-v-intervjuju-za-demokracijo-slovenska-pomladna-stran-vodi-do-normalizacije-drzave-sistema-druzbe-in-naroda/|website=Demokracija|date=2025-04-21|accessdate=2025-07-17|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref> Svoje prispevke piše za [[Mladika (revija)|Mladiko]] a tudi za druge medije, saj so vsebinsko zanimivi za širši krog bralcev.<ref>{{Navedi splet|title=Erika Jazbar, Gorica, prva slovenska gimnazija po fašizmu, 1944–1945 [1] {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/gorica-prva-slovenska-gimnazija-po-fasizmu-19441945-1|website=Erika Jazbar, Gorica, prva slovenska gimnazija po fašizmu, 1944–1945 [1] {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-07-17|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Erika Jazbar: »Pomori v fojbah katastrofalno vplivali na ugled Slovencev«|url=https://casnik.si/erika-jazbar-in-joze-mozina-intervju-na-tv-slovenija/|website=Časnik|date=2020-07-18|accessdate=2025-07-17|language=sl-SI|last=Časnik}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Erika Jazbar: »Levo usmerjeni zamejci so otroke vpisovali v italijanske šole«|url=https://casnik.si/erika-jazbar-levo-usmerjeni-zamejci-so-otroke-vpisovali-v-italijanske-sole/|website=Časnik|date=2018-03-08|accessdate=2025-07-17|language=sl-SI|first=Lenart|last=Rihar}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Erika Jazbar, fašistično taborišče Renicci, Italija, Rafaelova družba [2] {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/erika-jazbar-fasisticno-taborisce-renicci-italija-rafaelova-druzba-2|website=Erika Jazbar, fašistično taborišče Renicci, Italija, Rafaelova družba [2] {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-07-17|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Erika Jazbar, brezno, fojba, grobišče, Joščevo brezno, Podgomila, Cvetrež, Zalesnika, Grgar [1] {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/erika-jazbar-brezno-fojba-grobisce-joscevo-brezno-podgomila-cvetrez-zalesnika-grgar-1|website=Erika Jazbar, brezno, fojba, grobišče, Joščevo brezno, Podgomila, Cvetrež, Zalesnika, Grgar [1] {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-07-17|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> Pisala je za [[Katoliški glas]], zdaj mnogo sodeluje pri [[Novi glas|Novem glasu]], bila je v uredniškem odboru petnajstdnevnika [[Dom (časopis)|Dom]]. Napisala je tudi več knjig in sodelovala pri mnogih zbornikih,<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search?q=Erika+Jazbar&db=cobib&mat=allmaterials&max=100</ref> urejala je tudi [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]].<ref>{{Navedi splet|title=Zajetna publikacija z zelo zanimivimi zapisi » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/zajetna-publikacija-z-zelo-zanivimi-zapisi/|website=Noviglas|date=2020-01-02|accessdate=2025-07-17|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Erika Jazbar je več let članica uredniškega odbora revije [[Mladika (revija)|Mladika]], bila je v upravnem odboru [[Narodna in študijska knjižnica|Narodne in študijske knjižnice]] iz Trsta,<ref>{{Navedi splet|title=NŠK ima novo vodstvo|url=https://www.primorski.eu/trzaska/165305-nk-ima-novo-vodstvo-PFPR168654|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-07-17|language=sl}}</ref> članica je komisije, ki podeljuje nagrado [[Vstajenje (nagrada)|vstajenje]],<ref>{{Navedi splet|title=Nagrada Vstajenje Andrejki Možina|url=https://www.primorski.eu/trzaska/nagrada-vstajenje-andrejki-mozina-BE1868470|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-07-17|language=sl|first=Rossana|last=Paliaga {{!}}}}</ref> od leta 2020 je tudi članica komisije, ki podeljuje nagrado [[Sklad Dušana Černeta|Sklada Dušana Černeta]].<ref>{{Navedi splet|title=V navdih so mu bili ravno Černetovi somišljeniki|url=https://www.primorski.eu/trzaska/v-navdih-so-mu-bili-ravno-cernetovi-somisljeniki-MY1771842|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-07-17|language=sl}}</ref> Erika Jazbar je leta 2018 predavala na [[Študijski dnevi Draga|Študijskih dnevih Draga]], pri katerih večkrat sodeluje tudi kot moderatorka.<ref>{{Navedi splet|title=Temeljni nosilec slovenstva je človek, ki nosi narodnost v srcu » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/temeljni-nosilec-slovenstva-je-clovek-ki-nosi-narodnost-v-srcu/|website=Noviglas|date=2024-09-06|accessdate=2025-07-17|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Leta 2017 je prejela [[Priznanje Boruta Meška|častno Meškovo priznanje]].<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Podelitev nagrad Združenja novinarjev in publicistov Slovenije » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/podelitev-nagrad-zdruzenja-novinarjev-publicistov-slovenije/|website=Noviglas|date=2017-12-13|accessdate=2025-07-17|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Leta 2019 so ji podelili [[Sklad Dušana Černeta|Černetovo nagrado]].<ref>{{Navedi splet|title=Eriki Jazbar podelili nagrado Dušana Černeta|url=https://www.primorski.eu/goriska/eriki-jazbar-podelili-nagrado-dusana-cerneta-YN438526|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-07-17|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jazbar, Erika}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Goriški Slovenci]] j4p4kjk8ev1x0i5xqip5xnn6xs53z9r Protestantizem na Slovenskem 0 592490 6748869 6727028 2026-09-10T20:26:33Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Ljubljana,_bust_of_Adam_Bohoric_at_the_Kresija_building.jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/Files in Category:Adam Bohorič|]]. Odstranjevanje. 6748869 wikitext text/x-wiki '''Protestantizem na Slovenskem''' je [[Religija|versko]], [[Kultura|kulturno]] in [[Politika|politično]] gibanje, ki se je razvilo v okviru reformacije v 16. stoletju. '''[[Reformacija]]''', ki se je začela z nastopom [[Martin Luther|Martina Luthra]], ko je nadškofu v [[Mainz|Mainzu]] in [[Magdeburg|Magdeburgu]] ter škofu v [[Brandenburg|Brandenburgu]] poslal 95 tez o [[Odpustek|odpustkih]],<ref>{{Navedi splet |url=http://www.deutsche-biographie.de/xsfz55246.html|title=Deuthche Biographie: Luther, Martin (arhivska kopija)|accessdate=2011-11-01|archive-date=2012-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20120111043753/http://www.deutsche-biographie.de/xsfz55246.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.urmel-dl.de/Projekte/SammlungGeorgR%C3%B6rer/GeorgR%C3%B6rer%281492_1557%29/Thesenanschlag/BeitragVolkerLeppin.html|title=Georg Rörer (1492-1557): Volker Leppin (biografija) (arhivska kopija)|accessdate=2011-11-01|archive-date=2012-01-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20120118143426/http://www.urmel-dl.de/Projekte/SammlungGeorgR%C3%B6rer/GeorgR%C3%B6rer%281492_1557%29/Thesenanschlag/BeitragVolkerLeppin.html|url-status=dead}}</ref><ref name=":25">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protestantizem-naj-bi-prinasal-napredek-katolistvo-pa-naj-bi-ga-zaviralo-ni-tako-crno-belo/686685|title="Protestantizem naj bi prinašal napredek, katolištvo pa naj bi ga zaviralo. Ni tako črno-belo"|date=2023-10-31|accessdate=2025-12-01|website=RTV SLO|last=Kosmač|first=Gorazd|last2=Žnidaršič Golec|first2=Lilijana}}</ref> ki bi morali biti po njegovem mnenju prepovedani. Njegov začetek je sprožil preoblikovanje verskega, kulturnega in političnega prostor srednje Evrope. Ideje o utemeljevanju vere na Svetem pismu ter o bogoslužju v občevalnem jeziku so kmalu prodrle tudi v [[slovenske dežele]], zlasti [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Vojvodina Štajerska|Štajersko]], [[Vojvodina Koroška|Koroško]] in današnje [[Prekmurje]] – so ideje zgodaj prodrle po trgih in gradovih. Mnogi plemiči, meščani in izobraženci so sprejeli '''[[Protestantizem|protestantske]]''' zamisli o veri.<ref name=":1">{{Navedi revijo|last=Grabnar|first=Klemen|date=2018|title=Traces of Counter-Reformation music in the Slovenian lands|url=https://hrcak.srce.hr/file/316241#:~:text=After%20the%20second%20quarter%20of,sixteenth%20century%20reformed%20sympathies%20became|magazine=Arti musices : hrvatski muzikološki zbornik = Croatian musicological review. -|page=304|cobiss=44249389|issn=0587-5455|access-date=2025-10-30|archive-date=2025-09-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20250928045157/https://hrcak.srce.hr/file/316241#:~:text=After%20the%20second%20quarter%20of,sixteenth%20century%20reformed%20sympathies%20became|url-status=dead}}</ref> Med osrednjimi predstavniki protestantizma na Slovenskem so '''[[Primož Trubar]]''', med drugim avtor ''Abecednika'' in ''Katekizma ter [[Cerkovna ordninga|Cerkovne ordninge]]''), '''[[Adam Bohorič]]''', avtor prve slovenske slovnice (''[[Zimske urice proste|Arcticae horulae]]''), ki je bila napisana v latinščini, '''[[Jurij Dalmatin]]''', prevajalec celotnega [[Sveto pismo|Svetega pisma]] v slovenščino, ter '''[[Sebastijan Krelj]]''', avtor ''[[Otročja biblija|Otročje biblije]]''. V tem obdobju so nastali tudi prvi jezikoslovni priročniki, začetnice in pesmarice, s čimer so bili postavljeni temelji slovenske knjižne tradicije.{{Sfn|Sket|1893|p=39}} Protestantsko obdobje predstavlja enega ključnih mejnikov v slovenski kulturni zgodovini, saj je v tem času prišlo do razmaha pisne dejavnosti v slovenskem jeziku. Začetki reformacije na Slovenskem so se konkretno oblikovali v tržaškem zaledju, kjer so zaradi trgovskih stikov z današnjo Italijo in Nemčijo zgodaj krožile humanistične in reformacijske ideje. Pomembno vlogo je imel tržaški škof [[Peter Bonomo]]. V njegovem krogu je deloval tudi Trubar, ki je tam prišel v stik s humanističnimi in luteranskimi idejami. Leta 1550 je Trubar izdal [[Catechismus (1550)|''Catechismus'']] in ''[[Abecedarium]]'', prvi dve tiskani knjigi v slovenščini. Na Slovenskem je bila ustanovljena tudi tiskarna, in sicer, v Ljubljani, kjer je bila leta 1575 natisnjena prva knjiga na domačih tleh. V tej dobi se pokaže prva sled srednjega šolstva, leta 1563 so kranjski stanovi na Trubarjevo pobudo ustanovili prvo latinsko-nemško stanovsko šolo. Protestantski pisci so si prizadevali za enoten knjižni jezik in prispevali k širšim južnoslovanskim kulturnim povezavam. Čeprav je imelo gibanje v cerkvenem smislu omejen doseg, je imelo kratkotrajen pomen za razvoj slovenske književnosti in pismenosti. Protestantski pisatelji so sprožili nadalje misel o občeslovanskem književnem jeziku, in če tudi niso mogli tega namena uresničiti, obudili so vendar jugoslovansko književno vzajemnost; kajti njih slovstveno delovanje ni bilo namenjeno samo Slovencem, ampak južnim Slovanom sploh. Protestantstvo je bilo škodljivo v katoliško-cerkvenem oziru, ali vendar je dobro vplivalo na slovstveno gibanje in na omiko Slovencev.{{Sfn|Sket|1893|p=38-39}} Glede jezika in pisave je treba upoštevati zgodovinske in geografske okoliščine. Jezik protestantskin slovenskih piscev odraža tedanjo govorico urbanega okolja in kaže tudi močan vpliv nemščine, kar je glede na politične in kulturne povezave prostora pričakovano. Slovenske dežele so bile del [[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti]]. Med prebivalstvom je bilo prisotno medkulturno stikanje, izobraženci pa so se šolali na tujih (nemških in italijanskih) univerzah. Zato je bila latinščina prevladujoč uradni jezik, slovenščina pa je ostala predvsem kot jezik ljudstva. V takšnih razmerah knjižni razvoj slovenščine ni mogel potekati brez težav. Prvi prevodi so zato jezikovno in pravopisno še neenotni in pod močnim vplivom tujih izrazov. Kljub temu imajo ti začetki trajen pomen: s tem ko so slovenščino uveljavili kot knjižni jezik, so postavili temelje slovenske pismenosti in s tem tudi etničnega razvoja.{{Sfn|Sket|1893|p=38}} Tolerantno obdobje do protestantizma ni trajalo tako dolgo, saj je habsburška oblast v soglasju s katoliško Cerkvijo v naslednjih desetletjih sprožila protireformacijski pritisk in diskriminacijo. Nastopila je '''[[protireformacija]]''', ki je s kombinacijo političnih odločitev in verske propagande obnovila katoliško dominantnost in ponovno nad vero prevzela monopol, pregnala mnoge protestantsko usmerjene plemiče in duhovnike ter sistematično uničila in zažgala protestantske knjige. Protireformacija je z močjo oblasti, ki so jo za prednike Slovencev predstavljali predvsem cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] in [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] in na [[Kranjska|Kranjskem]] škof [[Tomaž Hren]] ter na [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerskem]] [[Georg III. Stobäus von Palmburg]], obnovili katoliški [[monopol]], a hkrati poskrbeli za razvoj izobraževanja, redov in umetnosti [[Barok|baroka]]. Vendar so protestantske ideje preživele v Prekmurju, regiji severno od reke [[Mura|Mure]], ki je bila do leta 1918 pod [[Ogrska|ogrsko]] upravo. Danes se protestantska tradicija tam ohranja, kjer luteranska cerkev ostaja aktivna in povezana z evropskimi evangeličanskimi skupnostmi. Čeprav protestanti trenutno štejejo manj kot 1 % slovenske populacije, država praznuje '''[[Dan reformacije]]''' ter se zaveda, da je prav protestantizem dal Slovencem jezik, pisano kulturo in zavest, da so del evropskih civilizacijskih tokov. == Razmere pred reformacijo == Predreformacijski čas na Slovenskem je bil zaznamovan z napetim odnosom do Cerkve. Verniki so spoštovali obredje in pomembno družbeno vlogo cerkvenih ustanov, hkrati pa so bili vse bolj občutljivi na cerkvene dajatve, odpustke in druge zlorabe, ki so v poznem srednjem veku sprožale kritike tudi v širšem evropskem prostoru. Slovenske dežele so bile del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], zato so nove verske in kulturne ideje vanje prihajale prek mest, trgovskih poti in stikov z nemškim ter italijanskim okoljem. [[Humanizem]] se je v širil predvsem prek Tržaškega zaledja. Pomembno vlogo pri pripravi podlage za reformacijo je imel tudi humanizem. Redki slovenski študenti, ki so se izobraževali na tujih univerzah, so domov prinašali znanje latinščine, zanimanje za antične avtorje in idejo kritičnega branja cerkevnih besedil. Takšna intelektualna klima je olajšala sprejem Luthrovih idej, ker so izobraženci že poznali humanistične metode in pomen vračanja k izvirnim virom. V širšem srednjeevropskem prostoru so bile pomembne tudi reformne in predreformacijske tokove, med njimi husitsko gibanje, ki je bilo eden od pomembnih predhodnikov poznejše reformacije. Na Slovenskem se je protestantizem nato hitro prijel predvsem med plemstvom, meščani in izobraženci. Poleg verske prenove je prinesel tudi pomembne kulturne spremembe: okrepitev rabe slovenskega jezika, večjo skrb za tiskanje knjig in širjenje pismenosti. Tudi povezave s tujino so bile pri tem zelo pomembne; v [[Aachen|Aachnu]] je bila leta 1495 ustanovljena stalna kaplanija sv. Cirila in Metoda, povezana kranjsko skupnostjo, kar kaže na povezanost s širšim evropskim romanjem in cerkvenim življenjem.{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V poznem srednjem veku je bila liturgija večinoma v latinščini, slovenščina pa je v cerkvenem in učenem okolju ostajala predvsem govorjeni jezik ljudstva. Pisna raba slovenščine je obstajala le v posameznih rokopisih in obrobnih prevodih. Ravno zato je reformacija prelomna, saj je slovenščino uveljavila kot knjižni jezik. == Razširjanje, vrh reformacije in krog osebnosti == [[Slika:St.-Gallus-Kirche Derendingen (AK Gebr. Metz 1959).jpg|sličica|Cerkev v Derendingenu, v kateri je župnikoval Trubar.]] Za začetek slovenskega protestantizma je bila pomembna [[Beneška Slovenija|Beneška]] in [[tržaška]] okolica, kjer so se zbirali humanistično usmerjeni učenjaki. Z idejami reform so simpatizirali tudi nekateri plemiči, kar je omogočilo, da so luteranske pridige kmalu prodrle v Ljubljano idr. mesta. Mestna elita je viden del kranjskih in štajerskih deležnih stanov, ki so si prizadevali za samoupravo in gospodarske privilegije, zagovarjala protestantsko vero, medtem ko so državne oblasti še naprej sodelovale s katoliško duhovščino. ==== Tiskarja Ulrich Morhart in Janez Mandelc ==== [[Slika:Primož Trubar - Catechiſmus.jpg|sličica|Naslovnica Trubarjeve knjige ''Catechiſmus'', ki ga je leta 1550 založil in natisnil Morhart.]] {{glavni|Ulrich Morhart}} Tiskanje v dobi reformacije je bilo logistično zapleteno. Tisk kot obrt je temeljil na ročnih stiskalnicah in mlinčkih za papir, zato je bila vsaka knjiga dragocena in pogosto v skupni uporabi več družin. Kranjska in štajerska plemiška zadruga je financirala tisk v nemških mestih, ker v deželi ni bilo dovoljenja za protestantske tiskarne. Knjige so potovale v zabojih oz. sodih preko [[Alpe|Alp]], pogosto z lažnimi oznakami, da bi se izognile [[Cenzura|cenzuri]]. Prejemniki so organizirali tajne sklade in nočne razdelitve. Tiskarska dejavnost, pomembna za Slovence, se je razvila v Tübingenu, Urachu, Wittenbergu in pozneje tudi v Ljubljani. Trubar in njegovi sodelavci so na začetku tiskali v [[Bad Urach|Urachu]] pri [[Ulrich Morhart|Ulrichu Morhartu]] (ok. 1490–1554). Morhart je sprva tiskal besedila avtorjev, ki so nasprotovala [[Martin Luther|Luthru]] in [[Ulrich Zwingli|Zwingliju]].<ref name="ADB">{{ADB|22|234|236|Morhart, Ulrich|Steiff, Karl|ADB:Morhard, Ulrich}}</ref> Slovenski lektorji so prepisovali in popravljali besedila, skrbeli za jezikovno enotnost in delali do poznih nočnih ur. Prav v tej tiskarni so nastali najzgodnejši primerki slovenske pismenosti, kot so [[Catechismus (1550)|''Catechismus'']], ''[[Abecedarium]]'', ''[[Cerkovna ordninga]]'' in ''Postilla''. Ko je Ulrlich Morhart umrl je njegovo delo založništva prevzela njegova vdova (njegova tretja žena) [[Magdalena Gruppenbach|Magdalena Morhart, por. Gruppenbach]]. Ko pa je umrla še ona, je družinski posel prevzel Ulrcihov vnuk in Magdalenin sin [[Georg Gruppenbach]]. {{glavni|Janez Mandelc}} Slovenski protestantje so na Slovenskem začeli tiskati, ko je v Ljubljani slovenski tiskar [[Janez Mandelc|Janez (Janž) Mandelc]] († po 1605) leta 1575 ustanovil prvo tiskarno na Slovenskem sploh. V Ljubljano je prišel pred letom [[1575]], dobil meščanske pravice in sprva deloval kot knjigotržec. Spomladi 1575 je na prigovarjanje [[Jurij Dalmatin|J. Dalmatina]], [[Janez Khisl|J. Khisla]] in [[Krištof Spindler|K. Spindlerja]] zaprosil deželne stanove za dovoljenje, da odpre tiskarno, ki je pričela delovati že poleti istega leta. S tem je razširil svojo dejavnost na tiskarstvo in založništvo. Uspešno delovanje tiskarne in priprave za natis protestantskih knjig je sprožilo reakcijo v katoliških krogih, ki so dosegli, da so tiskarno 1581. leta zaprli, Mandelc pa je moral zapustiti Habsburško monarhijo. Po prisiljenem izgonu iz Ljubljane aprila 1582 je nato 23 let uspešno deloval na Ogrskem v Slovenski okroglini ([[Prekmurje]] in [[Slovensko Porabje|Porabje]]) in na Zahodnem Ogrskem ([[Gradiščanska|Gradiščanskem]]), in [[Hrvaška|Hrvaškem]].<ref>{{navedi splet|last=Logar|first=Janez|title=Mandelc, Janez (?–po 1605)|website=Slovenska biografija|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|date=2013|url=http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi345933/#slovenski-biografski-leksikon|accessdate=2025-10-29}}</ref> Čeprav je znan predvsem po tiskih protestantskih piscev je natisnil tudi nekaj katoliških del.<ref name=":5" /> == Protestantski pisci, prevajalci, uradniki == === Primož Trubar === {{glavni|Primož Trubar}} [[Slika:Primoz-Trubar.jpg|sličica|Primož Trubar, 1578]] [[Primož Trubar]] (ok. 1508–1586), roj. v Rašici je bil najpomembnejša in osrednja osebnost [[Reformacija|reformacije]] na Slovenskem. Leta 1520 mu je verjetno turjaški grof omogočil, da se gre šolat za [[Duhovnik|duhovnika]], zato je pri dvanajstih letih odšel iz rojstnega kraja. Eno leto se je šolal na [[Reka, Hrvaška|Reki]], nato dve leti v [[Salzburg|Salzburgu]], kjer je pridobival temeljno izobrazbo gramatike, dialektike, retorike in nemščine. Od tam je odšel v [[Trst]] pod tutorstvo rimskokatoliškega škofa [[Peter Bonomo|Petra Bonoma]], kjer je prišel v stik s [[Renesančni humanizem|humanističnimi]] misleci, še posebej z [[Erazem Rotterdamski|Erazmom Roterdamskim]].<ref name=":19">{{SloBio|id=729148|avtor=Rajhman Jože|ime=Trubar Primož|vir=SBL}}</ref> Spoznal je tudi zdravnika in filozofa Melh. Cerronija, pridigarja Giulija Terenziana, reformatorja Giovannija Mollioja. Leta 1530 ga je Bonomo posvetil v duhovnika in poslal za vikarja v [[Nadžupnija Laško|Laško]].{{Efn|Tam je verjetno bil v stiku s protestko mislečim Žigo Višnjegorskim (Weichselberger) z gradu Žebnik, lastnikom gospoščine v Laškem. Bonomo se je moral odpovedati pravicam do laške župnije, s tem pa Trubar vikarijat odveč.}} Ok. leta 1533 je prišel za pridigarja v [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|ljubljansko stolnico sv. Nikolaja]]. Četudi še ni širil izrazito protikatoloških naukov, je moral po štirih letih zapustiti Ljubljano zaradi ostrih pridig in odvračanja vernikov od romanj in zaradi nasprotovanja zidanja novih cerkva. Neposreden povod je bilo nasprotovanje zidavi cerkve na Skalnici (Sv. Gora pri Gor.) 1539, s čimer si je nakopal zamero frančiškanov in oglejskega patriarha.<ref name=":19" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi146271/|title=Bonomo, Peter (1458–1546)|date=2013|accessdate=2025-10-26|website=slovenska-biografija.si|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|last=Kacin|first=Anton}}</ref> Leta 1540 se je odpravil k Bonomu v Trst. Službo v Ljubljani je izgubil, obdržal je le beneficiat v [[Župnija Loka pri Zidanem Mostu|Loki]]. V Trstu je postal Bonomov tajnik in slovenski pridigar, skromne dohodke pa mu je izboljšal kaplanski beneficij pri sv. Maksimilijanu v Celju, ki mu ga je prepustil Bonomo. Z Bonomovo pomočjo in ob naklonjenosti novega ljubljanskega škofa [[Franc Kacijanar|Franca Kacijanarja]] je prejel kanonikat in se lahko leta 1542 preselil v Ljubljano kot »pravilno poklican, prezentiran in potrjen kanonik«.<ref name=":19" /> Novi ljubljanski škof [[Urban Textor]] je ob svojem nastopu leta 1544 Trubarja potrdil v službi stolnega pridigarja in mu celo naročil, naj pridiguje zoper prekrščevalce. Verjetno marca 1547 ga je kapitelj poslal v [[Šentjernej]] kot vikarja, z namenom, da bi uredil deficitno stanje v župniji.<ref name=":19" /> Textor je začel proti luteransko usmerjenim duhovnikom zbirati obtožbe. Pri kralju Ferdinandu je izposloval tudi tajni zaporni nalog, kar je pomenilo resno grožnjo za Trubarja, saj je tvegal aretacijo in pregon. Na nevarnost sta ga opozorila M. Klombner in J. Seyerle, zato je pravočasno zapustil Kranjsko. Od septembra 1547 se je skrival verjetno na kakšnem gradu na Dolenjskem. Medtem so mu v Ljubljani vlomili v stanovanje in mu zaplenili knjige ter drugo imetje.{{Efn|Zaslišali so še priče (Janez Varaždin, Jakob Scherer, Filip Strauss) in obtožence. Wienerja so čez čas spravili iz ljubljanske ječe na Dunaj, Dragolica zaprli in izobčili, Mertlic je v ječi umrl, Klombnerja so zasledovali.}} Trubarja, ki ga niso mogli dobiti, pa je duhovno sodišče v Ljubljani izobčilo in mu vzelo vse tri službe (lj. kanonikat, šentjernsko faro, beneficiat sv. Maksimljana v Celju). Posvetna oblast je dobila ukaz, da ga zapre, ker se ni pokoril deželnemu knezu.<ref name=":19" /> V Trst se ni mogel vrniti, saj je Bonomo leta 1546 umrl. Marca 1548 se je odločil zapustiti domovino, z begom pa je postal tudi deželni odpadnik. Na nemškem je najprej prišel v [[Nürnberg|Nürenberg]]. Sredi maja istega leta pa je dobil službo pastorja v [[Rothenburg|Rothenburgu]]. Na nemškem se je šele dodobroma zavedel kakšno kulturno siromaštvo vlada v, od Turkov opustošenih, slovenskih deželah. Kasneje je Turke omenjal v vsaki izdani knjigi kot največjo nesrečo, ki je prizadela ''lube brate inu Slouence''.<ref name=":19" /> Prvi vrhunec reformacije na Slovenskem se je zgodil leta 1550, ko je Trubar izdal [[Catechismus (1550)|''Catechismus'']] in ''[[Abecedarium]]'', prvi dve tiskani knjigi v slovenščini. Knjigi je napisal v osrednejeslovenskem govoru, najbolj pa je viden vpliv njegovega rojstnega kraja, [[Rašica, Velike Lašče|Rašice]]. Sestavil ju je v [[Rothenburg|Rothenburgu]], izdal pa v [[Schwäbisch Hall|Schwäbisch Hallu]],{{Sfn|Ahačič|2013|p=543-7}} saj v domači deželi še ni bilo protestantske tiskarne. Prav tako nemški tiskarji knjige niso natisnili v Nürnbergu (kjer je Trubar sprva mislim, da bo knjigi natisnil) zaradi strogih določil – niso hoteli natisniti verske knjige, še posebej pa ne take, ki je ne razumejo. Po težavah pri iskanju tiskarja je leta 1550 knjigi v [[Gotica|gotici]] založil tiskar [[Peter Frentz]]. Kmalu po letu 1550 je Trubar dobil župnijo v [[Kempten|Kemptnu]], kjer je deloval med letoma 1553 in 1561. Medtem je Trubar poskrbel za ponovni izid Abecednika in Katekizma (1555), ki je bil tokrat natisnjen v latinici, tako kot večina naslednjih slovenskih protestantskih knjig. Junija 1561 se je Trubar odpravil v Ljubljano, kjer so ga veličastno sprejeli. V vlogi superintendenta slovenske protestantske cerkve se je lotil reševanja glavnih vprašanj. Uredil je slovensko protestantsko Cerkev in dosegel, da so po pomembnih krajih na Slovenskem postavili kompetentne pridigarje. Nato se je po dveh mesecih bivanja v Ljubljani vrnil v [[Bad Urach]]. Junija 1562, se je vrnil kot superintendent v Ljubljano. Zelo je bil zaposlen, vendar je še nadalje pisal posvetila, ki so jih izdajali v Ungnadovem zavodu. Leta 1564 je sestavil in izdal ''Cerkveno ordningo, ''to je cerkveni red za slovensko cerkev. S tem redom je posegel v pravice avstrijskega deželnega kneza Karel II., ki ga je Trubar razburil, knez pa je dal knjigo zapleniti, Trubarja pa izgnati.<ref name=":19" /> [[Slika:Primož Trubar - Ta pervi deil tiga Noviga testamenta (cover).jpg|sličica|Naslovna stran knjige ''Ta pervi deil tiga Noviga testamenta'', 1557]] Po vrnitvi v Nemčijo je Trubar bival nekaj mesecev v [[Lauffen|Lauffenu]] ob [[Neckar|Neckarju]], nato se je za stalno naselil v [[Derendingen, Tübingen|Derendingenu]], kjer je bil župnik do smrti. Tu je leta 1566 izdal ''Ta celi psalter Davidov'', nov ''Abecedarij'' in nemško-slovenski ''Ta celi katehismus'' ... Leta 1567 se je za kratek čas vrnil na Slovensko, da bi za nekega nemškega teologa od osmanskih ujetnikov v Ljubljani in [[Ribnica|Ribnici]] kaj več poizvedel o [[Koran|koranu]]. Še nekatera njegova pomembenjša delo so: ''Ta evangeli svetiga Matevsha'' (1555), ''Ta pervi deil tiga Noviga testamenta'' (1557), ''Ta drvgi deil tiga Noviga testamenta'' (1560), ''Ta celi catehismus'' (1567), ''Ta celi nov testament'' (1582).<ref name=":19" /><ref>{{navedi knjigo|last=Golec|first=Boris|title=Primož Trubar|edition=1. elektronska izd., 1.0|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|url=http://ezb.ijs.si/fedora/get/ezmono:ptz/VIEW/|year=2014|cobiss=274144256|access-date=2025-10-30|archive-date=2024-09-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20240919121105/http://ezb.ijs.si/fedora/get/ezmono:ptz/VIEW/|url-status=dead}}</ref> Leta 1575 pa je na odgovor [[Lenart Pachernecker|Pachernekerjevega]] slovenskega katoliškega katekizma, izdal ''Catehismus sdveima islagama''. Iz njegovih reformacijskih del je zaznati poleg predanega verovanja – tudi domoljubje: ''nas [u]boge Slovence'' – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; ''nam Slovencem'', 1578; ''mi Slovenci''– 1558, 1575 (dvakrat), 1579, ''Vsem slouencom'', 1550, večkrat pa tudi v ''Hišni postili''.<ref>{{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo|title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo|date=2014-08-14|accessdate=2025-10-29|website=pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}</ref> Ker je Trubar napisal ti dve prvi slovenski tiskani knjigi in ker je od vse protestantske knjižne produkcije v slovenščini je napisal polovico in uredil dve tretjini vseh del – velja za utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika, in za osrednji lik slovenske kulturne zgodovine in v različnih pogledih celo glavno zgodovinsko osebnost. === Peter Bonomo === {{glavni|Peter Bonomo}} [[Slika:Pietro Bonomo.jpg|sličica|Peter Bonomo]] [[Peter Bonomo]] (1458–1546), roj. v Trstu je bil [[humanist]], politik, [[diplomat]] in škof. Študiral je v [[Univerza v Bologni|Bologni]] in [[Univerza v Padovi|Padovi]]. Pri 23 letih so ga poklicali na cesarski dvor na Dunaju – tako je postal svetovalec cesarja [[Friderik III. Habsburški|Friderika III.]] Okoli leta 1482 je bil povišan v grofa Pfalza in tako postal cesarjev predstavnik. Pod Friderikovim naslednikom [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijanom I.]] je Bonomo služil tudi kot cesarski svetovalec in odposlanec na dvoru Sforza v [[Milano|Milanu]]. Leta 1502 je bodoči cesar s papeževo odobritvijo imenoval Bonoma za škofa v Trstu, kar je opravljal do svoje smrti leta 1546.<ref>Stefano Di Brazzano (2005). ''Pietro Bonomo (1458–1546): diplomatico, umanista e vescovo di Trieste: la vita e l'opera letteraria.'' Trst</ref><ref name=":26" /> Uspešno se je zavzemal za potrditev pravic in za povečanje blaginje v rodnem mestu. Tako so bili 1517 ponovno potrjeni njegovi privilegiji iz 1382. Med letoma 1521 in 1523 je bil avstrijski kancler. Od leta 1522 do 1523 je bil tudi dunajski škof. Znal je tekoče govoriti latinsko, italijansko, nemško in tudi slovensko. V teh jezikih je tudi pridigal. Bonomo pa je bil prvi na Slovenskem, ki se je srečal s protestantskimi idejami. Tako je močno vplival na P. Trubarja, ki je v času svojega študija bival pri njem v Trstu. Bil je tudi vodja reformacijskega krožka, v katerem je bil tudi P. Trubar. Kasneje ga je vzel na dvor, ga naučil druge jezike in t. i. renesančnih spretnosti. Bonomo je Trubarju tako zaupal, da mu je že pri mladih letih ponudil službo v [[Župnija Loka pri Zidanem Mostu|župniji]] [[Župnija Loka pri Zidanem Mostu|Loka pri Zidanem Mostu]].<ref name=":26">{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi146271/|title=Bonomo, Peter (1458–1546)|date=2018|accessdate=2025-10-30|website=slovenska-biografija.si|publisher=Novi Slovenski biografski leksikon: 3. zvezek, Znanstvenoraziskovalni center|last=Grdina|first=Igor}}</ref> === Matija Klombner === {{glavni|Matija Klombner}} Ljubljana je postala središče slovenskega protestantizma in kulture. V mestu je delovala prva slovenska tiskarna ter prva javna knjižnica in šola. Poleg Trubarja so v Ljubljani delovali drugi pridigarji in prevajalci. Uradnik [[Matija Klombner]] (pred 1508–1569) je bil glavni organizator protestantov v Ljubljani. Njegova hiša je bila zbirališče [[Protestantizem|protestantsko]] mislečih že od leta 1527. Bil je energičen, drzen in zavzet, a hkrati tudi neizobražen in pogosto deloval bolj za zunanji učinek kot za vsebinsko poglobljenost. Kljub temu je sprva imel pomembno vlogo pri moralni, finančni in operativni podpori Trubarjevemu delu. Leta 1562 je pokazal boječnost, ko bi moral biti skupaj z drugimi protestanti ujet, kar je povzročilo govorice o njegovem poskusu bega.<ref name=":02">{{Navedi knjigo|title=Stati inu obstati: prvih petdeset slovenskih knjig|last=Ahačič|first=Kozma|publisher=Cankarjeva založba|year=2024|location=Ljubljana|cobiss=191856643}}</ref><ref name=":2" /> [[Slika:Ene duhoune peisni.jpg|sličica|Naslovna stran ''Ene duhoune peisni'', 1563]] Sprva sta se Klombner in Trubar dobro razumela. Vendar so se odnosi med njima zaostrili, ko je Klombner leta 1561 organiziral zbiranje slovenskih cerkvenih pesmi za novo pesmarico. Trubar je zbirko pregledal in jo zavrnil zaradi pomanjkljive vsebine, oblike in izrazite (preveč) protikatoliške usmerjenosti. Klombner je kljub temu pesmi poslal [[Ivanu Ungnad|Ivanu Ungnadu]] v [[Bad Urach|Urach]], ne da bi o tem obvestil Trubarja. Kljub temu je Klombner s svojo organizacijsko vnemo in stiki z Ungnadom pomembno prispeval k razvoju slovenskega protestantskega tiska. Njegova vloga pri zbiranju in promoviranju slovenskih cerkvenih pesmi ter drugih prevodov je pustila pomemben pečat, čeprav je njegovo delo pogosto ostalo v senci spora s Trubarjem. Pesmarica (''Ene duhoune peisni'') je leta 1563 izšla v [[Tübingen|Tübingenu]] pod Trubarjevim imenom, kar je še dodatno zaostrilo njun spor. Zbirka je vsebovala ponatis sedmih Trubarjevih pesmi iz leta 1550 in 60 pesmi raznih, večinoma neznanih avtorjev.<ref name=":02" /><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi276923/|title=Matija Klombner|date=2013|accessdate=2025-09-26|website=Klombner, Matija (?–1569)|last=Glonar|first=Joža}}</ref> === Ivan Ungnad === {{glavni|Ivan Ungnad}} [[Slika:Ivan Ungnad (Trubarjev zbornik 1908).png|sličica|Ivan Ungnad]] [[Ivan Ungnad III., baron Sonneški]] (1493–1564), rojen na Koroškem, je bil izkušen vojaški poveljnik in državni mož v 37-letni cesarski službi, kjer je varoval avstrijske meje in organiziral obrambo [[Vojna krajina|Vojne krajine]] pred [[Turški vpadi|turškimi napadi]]. Vzgojen na dvoru cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana I.]] za vojaški poklic je napredoval do položajev celjskega glavarja, štajerskega deželnega glavarja in vrhovnega poveljnika na meji. Uspehi pri [[Linz|Linzu]], na ogrskih bojiščih in pri Vinici so utrdili njegov sloves in vpliv.<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi746531/|title=Ungnad baron Sovneški, Ivan III (1493–1564)|date=2013|accessdate=2025-10-29|website=slovenska-biografija.si|last=Lisac|first=Ljubomir Andrej}}</ref><ref name=":9">Štih, Vodopivec, Vidmar (2025), str. 106-107</ref> Leta 1543 se je javno izrekel za protestanta, čeprav je že prej podpiral protestantske pridigarje, izgnal [[Frančiškani|frančiškane]] iz [[Samomor|Samobora]] in podpisal praško peticijo za versko svobodo. Po odpovedi iz državnih služb in, ko je prepustil upravljanje posesti svojima najstarejšima sinovoma je leta 1556 odšel v današnjo Nemčijo, živel v Wittenbergu in se zadrževal v Urachu, kjer je postal sodelavec [[Krištof Würtemberški|vojvode Krištofa]], ki mu je tudi dodelil rezidenco v Urachu. Bil je v intenzivnih stikih s [[Philipp Melanchton|Philippom Melanchtonom]]. Prejemal je plačo in posest za svoj dvor ter med letoma 1561 in 1564 ustanovil biblijski zavod in tiskarno (''Windische, chrabatische und cirulische Thrukerey'') za tiskanje protestantskih knjig v slovenščini, hrvaščini in italijanščini ter v [[Cirilica|cirilski]], [[Glagolica|glagolični]] in [[Latinica|latinični]] pisavi. Cvetoče podjetje, ki je izdalo najmanj 37 različnih del, je po njegovi smrti kmalu propadlo – tudi zaradi sporov med sodelavci. Ungnad je bil glavni mecén in zaščitnik P. Trubarja, ki ga je podpiral pri prevajanju in tiskanju verskih knjig.<ref name=":9" /> S finančno pomočjo in organizacijo tiskarne v Urachu, je omogočil izid prvih slovenskih protestantskih knjig ter neposredno prispeval k razvoju slovenskega knjižnega jezika. S svojim delovanjem je povezal slovenske in nemške reformatorje ter vzpostavil most med slovenskim prostorom in osrednjimi protestantskimi središči [[Evropa|Evrope]]. Njegova prizadevanja za izobraževanje in širjenje Božje besede v domačem jeziku so utrdila temelje slovenske reformacije in korenito vplivale na kulturni razvoj Slovencev. Na obisku sestre v [[Vintířovje|Vintířovjenu]] na Češkem je Ungnad nepričakovano umrl.<ref name=":6" /><ref name=":9" /> === Peter Pavel Vergerij === {{glavni|Peter Pavel Vergerij}} [[Slika:Peter Pavel Vergerij.jpg|sličica|Peter Pavel Vergerij ml, ok. 1550]] [[Peter Pavel Vergerij]] ml. (ok. 1498–1565), roj. v Kopru, (ko je ta spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]]), v plemiški družini. Študiral je [[humanistične vede]] in [[pravo]] v [[Padova|Padovi]]. Med študijem se je srečal s številnimi [[Humanizem|humanisti]] in se z njimi zavzemal za [[Reformacija|Cerkveno reformo]]. V Padovi je leta 1522 tudi predaval. Pravno službo je opravljal v Padovi, [[Verona|Veroni]] in [[Benetke|Benetkah]]. Ok. leta 1530 je odšel v [[Rim]], da bi si pridobil zaupanje [[Papež Klemen VII.|papeža Klemena VII.]] Po smrti brata Avrelija leta 1532 je prevzel njegovo mesto kot papežev tajnik. Leta 1533 je postal [[apostolski nuncij]] pri avstrijskem cesarju [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinandu I.]] Po papeževem naročilu, naj nemške kneze pripravi na koncil, se je srečal z [[Martin Luther|Martinom Lutherjem]] v [[Wittenberg|Wittenbergu]]. Leta 1534 so mu kot [[beneficij|beneficiju]] dodelili [[Župnija Komen|župnijo Komen]].<ref name=":10">{{navedi splet|last=Filipović|first=Ivan|last2=Rajhman|first2=Jože|title=Vergerij, Peter Pavel ml. (okoli 1498–1565)|website=Slovenska biografija|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|date=2013|url=http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi774658/#slovenski-biografski-leksikon|accessdate=2025-10-29}}</ref> Čeprav pri spodbujanju [[Protestantizem|protestantov]], da pošljejo svoje delegate, ni bil ravno uspešen, ga je papež [[Papež Pavel III.|Pavel III.]] nagradil z modruško [[Škofija|škofijo]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], leta 1536 pa s [[Koper|koprsko]] župnijo. Vergerij še ni pomislil na oddaljitev od [[Rimskokatoliška cerkev|Rimokatoliške cerkve]] niti se ni lotil reform znotraj te Cerkve, kakršne so zagovarjali [[Gasparo Contarini|Contarini]] in drugi. Kljub temu so 13. decembra 1544 pri beneški inkviziciji vložili zoper njega ovadbo. Čeprav ni bil obsojen, je kardinal [[Marcello Cervini]], izkoristil dejstvo, da Vergerij ni bil oproščen, in preprečil njegovo udeležbo na koncilu. Vergerij se je vrnil iz Rive. Začel je z založniško dejavnostjo, ki se je vse bolj obračala proti Rimokatoliški cerkvi. Po tragični smrti prijatelja, [[Odvetnik|odvetnika]] in zagovornika protestantizma [[Francesco Spiera|Francesca Spiere]], je poslal pismeno obrambo padovanskemu škofu, kar je obveljalo kot odpad od Cerkve. Na drugem procesu v Benetkah je bil 3. julija 1549 v odsotnosti v 34 točkah obsojen [[Krivoverstvo|krivoverstva]], zato so mu odvzeli škofovski status in ga izobčili.<ref name=":10" /> Vergerij je ostal v [[Graubünden|Graubündnu]] do leta 1553, ko se je na poziv vojvode Krištofa iz [[Württenberg|Württenberga]] odpravil na potovanja v imenu [[Evangeličanska Cerkev|evangeličanske Cerkve]]. V letih 1554 in 1555 je nagovarjal [[Primož Trubar|Primoža Trubarja]], naj začne prevod [[Sveto pismo|Biblije]] v [[Slovenščina|slovenščino]]. To je pripeljalo do Trubarjevega prevoda [[Matejev evangelij|Matejevega evangelija]] leta 1555, ki je bil prvi integralni prevod dela Svetega pisma v ta jezik, kasneje pa je Trubar prevedel v slovenščino celotno [[Nova zaveza|Novo zavezo]]. Umrl je v Tübingenu.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi revijo|last=Marinčič|first=Marko|year=2018|title=Vergerij mlajši in Primož Trubar: Latinski humanizem in slovenska reformacija|magazine=Primerjalna književnost 41/2: Evropski humanizem in njegovi izzivi|pages=77–98|oclc=1051723817}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Vergerijev vpliv na razvoj protestantizma na Slovenskem|publisher=Zgodovinsko društvo za južno Primorsko|date=1999|oclc=780852033|first=France M.|last=Dolinar|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KTLKM6NG}}</ref> === Adam Bohorič === {{glavni|Adam Bohorič}} V času reformacije je deloval tudi [[Adam Bohorič]] (ok. 1624–1601/2), roj. v okolici Brestanice pod [[Bohor|Bohorjem]].<ref name="SBL">{{SloBio|id=145314|avtor=Kidrič France|ime=Bohorič Adam|vir=SBL}}</ref> Bohorič se je aprila 1543 vpisal na dunajsko univerzo, kjer se je vpisal kot Štajerc iz Krškega.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=nzMGohXW4r4&t=1845s|title=prof. dr. Boris Golec: Adam Bohorič in Jurij Dalmatin med Posavjem, Ljubljano in nemškim prostorom|date=2025-10-03|accessdate=2025-10-28|website=youtube.com|last=Posavski muzej Brežice}}</ref> Leta 1547 je uspešno dokončal študij s pridobitvijo naslova bakalaver.<ref name="NovoABGolec2">{{Navedi konferenco|last=Golec|first=Boris|url=https://www.sazu.si/uploads/files/publikacije22/Razred%20I%20-%20Razprave%2026%20(Novi%20pogledi%20na%20Bohori%C4%8Da).pdf|title=Novi pogledi na Adama Bohoriča|date=2022|publisher=SAZU|work=Zbornik simpozija|chapter=Boris Golec, Manj osvetljene plati življenja Adama Bohoriča (ok. 1524–1601/2)|pages=18-64}},</ref> Od 1548 je študiral na univerzi v [[Wittenberg|Wittenbergu]], kjer je bil [[Philipp Melanchthon|Melanchtonov]] učenec, a ni postal magister. Tam se je učil tudi latinsko in grško.<ref name="KratkaZSSS2">{{navedi knjigo|last1=Grafenauer|first=Ivan|author1link=Ivan Grafenauer|last2=Grafenauer|first2=Bogo|author2link=Bogo Grafenauer|editor-first=|editor-last=|editor-link=|title=Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva|chapter=5. Adam Bohorič in jezikoznanstvo|url=|accessdate=|year=1973|publisher=[[Celjska Mohorjeva družba|Mohorjeva družba]]|location=Celje|isbn=|page=115-119}}{{cobiss|id=7719169}}</ref> Po končanem študiju [[Jezikoslovje|jezikoslovja]] in [[Glasba|glasbe]] v [[Wittenberg|Wittenbergu]] je v letih 1551–1563 vodil šolo v [[Krško|Krškem]].<ref name=":7" /> Ob odkritem prestopu k protestantski veroizpovedi se je tej službi odpovedal in leta 1565 šolo zapustil.<ref name="KratkaZSSS2" /> Na povabilo [[Primož Trubar|P. Trubarja]] in [[Sebastijan Krelj|S. Krelja]] je postal [[ravnatelj]] [[Klasična gimnazija v Ljubljani|stanovske šole]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] (sedaj Klasična gimnazija v Ljubljani).<ref>{{Navedi splet |url=http://www.tuma.si/klasiki/Strani/ZgodovinaP.html |title=Zgodovina Klasične gimnazije v Ljubljani |accessdate=2025-10-30 |archive-date=2021-05-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210516163200/http://www.tuma.si/klasiki/Strani/ZgodovinaP.html |url-status=dead }}</ref> Šolo je vodil do upokojitve leta 1582, v obdobju 1595–1598 pa je bil začasni ravnatelj. Šoli je napisal tudi šolski red in določil [[Slovenščina|slovenščino]] za občevalni in poučevalni jezik na začetni stopnji. Med vodenjem stanovske šole se je Bohorič lotil pisanja in urejevanja prve slovenske slovnice ''Arcticae horulae succisivae'' (Proste zimske urice). Natisnjena je bila v letu 1584. Delo opredeljuje slovensko pravopisje in slovnico 16. stoletja, zato ga literarni zgodovinarji obravnavajo kot začetek kodifikacije slovenskega knjižnega jezika. Slovnico sestavljata dva večja dela, od katerih prvi obsega [[pravopis]], [[besedoslovje]] in [[oblikoslovje]], drugi pa [[Skladnja|skladnjo]]. Našteta so tudi načela [[Črkopis|črkopisa]], ki se po njem imenuje [[bohoričica]]. Slovnica je bila napisana po zgledu latinske slovnice [[Philipp Melanchton|Philippa Melanchtona]], zato je izpustila nekatere značilnosti slovenščine, vendar je kljub temu ostala v veljavi dobrih dvesto let.<ref>{{navedi knjigo|last=Golec|first=Boris|year=2024|title=Adam Bohorič, Jurij Dalmatin in mesto Krško v 16. stoletju|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|cobiss=209530371}}</ref><ref name=":11">{{SloBio|id=145314|avtor=Ahačič Kozma|ime=Bohorič Adam|vir=NSBL}}</ref> Bohorič in Trubar sta postavila trdnejša pravopisna pravila, ki se od današnjega slovenskega pravopisa ločijo zlasti po pisavi sičnikov in šumnikov: [[Slika:Adam Bohorič - Arcticae horulae succisivae.jpg|sličica|Prva izdaja knjige ''Arcticae horulae succisivae''. Na tej stran so vidni grbi treh dežel: Koroške, Štajerske in Kranjske.]] {| class="wikitable" |+Bohoričica |- align="center" !velika črka !mala črka !izgovorjava |- align="center" |Z |z |''c'' |- align="center" |ZH |zh |''č'' |- align="center" |S |ſ |''s'' |- align="center" |SH |ſh |''š'' |- align="center" |S |s |''z'' |- align="center" |SH |sh |''ž'' |} Po mnenju Franceta Kidriča je Bohorič umrl v današnji Nemčiji, kar se je izkazalo za neresnično.<ref name=":11" /><ref name="SBL2">{{SloBio|id=145314|avtor=Kidrič France|ime=Bohorič Adam|vir=SBL}}</ref> Iz primarnega vira (tj. Davčna knjiga mesta Ljubljana),<ref>{{Navedi splet|url=https://vac.sjas.gov.si/vac/search/details?id=4299800|title=SI_ZAL_LJU/0488/017/00001 Davčna knjiga : glavno mesto Ljubljana : plačila davkov za obdobje 1600-1603, 1600-1603 (Združeni dokumenti)|date=1603|accessdate=2025-09-27|website=vac.sjas.gov.si}}</ref> ki je obravnavan v oddaji ''500 let rojstva Adama Bohoriča'', je razvidno, da je umrl med 20. marcem 1601 in 27. avgustom 1602. To lahko izvemo, saj gre za davčno knjigo Ljubljana, kjer je 20. marca 1601 naveden Adam Bohorič, kot plačnik davkov (plačal je 2 [[Goldinar|goldinarja]]). 27. avgusta 1602, pa so v istem viru, ko je bil izveden popis za naslednje leto navedeni njegovi potomci, kar pomeni, da je umrl pred tem datumom. Zapisano je tolmačil [[Boris Golec]].<ref name="NovoABGolec2" /><ref name=":06">{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/neznana-poglavja-slovenske-zgodovine/174818851|title=500 let rojstva Adama Bohoriča|date=2024-08-13|accessdate=2025-09-26|website=365.rtvslo.si}}</ref> === Jurij Dalmatin === {{glavni|Jurij Dalmatin}} [[Slika:Dalmatinova biblija barva (alt).jpg|sličica|Naslovnica ''Biblie'', 1584]] Ključno delo slovenskega protestantizma je bil prevod celotne ''Biblije'' v slovenski jezik, ki ga je pripravil [[Jurij Dalmatin]] (ok. 1547–1589). Dalmatin se je rodil v Krškem. Do 18. leta se je šolal doma, pri [[Bohorič|Bohoriču]], ki je Dalmatina vzgojil v protestantskem duhu. Od 1565. do 1566. leta je študiral na nižji latinski šoli v [[Württemberg|Württembergu]]. Dalmatin je po ordinaciji v Stuttgartu julija 1572 začel službo kot ljubljanski predikant, kjer je ostal vse življenje pod nadzorom superintendenta [[Krištof Spindler|Spindlerja]]. V sodelovanju z drugimi pridigarji je oblikoval ministerij slovenske cerkve, s katerim je izmenično opravljal pridige v slovenščini in nemščini. Poleg glavne službe je prevzel tudi širše naloge, kot so nadzor nad stanovsko šolo, obiskovanje gradu [[Grad Kacenštajn|Kacenštajn]] za krste, bogoslužja in pridige, sodelovanje v kranjskem protireformacijskem cerkvenem svetu, letne vizitacije protestantskih cerkvenih občin ter naloge povezane s tiskom Biblije. S tem je Dalmatin združeval pastoralno delo s širšim cerkvenim in organizacijskim delovanjem, ki je utrjevalo slovensko protestantsko cerkveno življenje.<ref name=":8" /> Dalmatin je prvi v [[Slovenščina|slovenščino]] prevedel celotno [[Sveto pismo]]. Knjiga je leta 1584 v [[Wittenberg|Wittenbergu]]<ref name=":15" /> na [[Saška|Saškem]] pod polnim naslovom ''Biblia, tv ie, vse svetv pismv, Stariga inu Noviga Teſtamenta, slovenſki, tolmazhena, ſkusi Ivria Dalmatina.'' S prevodom celotnega ''Svetega pisma'' je vplival na razvoj slovenskega [[Knjižni jezik|knjižnega jezika]]. Za Slovence je bilo to zelo pomembno jezikovno ter kulturno dejanje, saj smo se z njo uvrstili med kulturno razvite [[Evropski narodi|evropske narode]]. Prevajanje je potekalo okoli deset let, brez slovarjev in drugih [[Jezikovne knjige|jezikovnih knjig]]. Dalmatin je sicer poznal [[Hebrejščina|hebrejščino]] in [[Grščina|grščino]], a je izhajal iz [[Luther|Luthrovega]] prevoda. ''Biblijo'' so protestanti v domovino prevažali skrivaj v sodih, in jo razširjali po [[Vojvodina Kranjska|Kranjski]], [[Vojvodina Štajerska|Štajerski]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroški]] približno dve leti. Zanimivo je izpostaviti, da so duhovniki [[Katoliška cerkev|Katoliške cerkve]] smeli uporabljati Dalmatinov prevod, saj katoliškega prevoda ''Biblije'' še niso imeli. Dalmatinovih biblij niso zažigali, saj so upoštevali rimski ''Index librorum prohibitorum'', ki je določal, da protestantske svetopisemske prevode krajevni škof dovoli ''pobožnim in učenim možem'' v pomoč pri razumevanju [[Vulgata|Vulgate]].<ref name=":12" /> Za uporabo pa so potrebovali posebno dovoljene. Jeseni 1575 je Mandelc natisnil Dalmatinov prevod svetopisemske knjige ''Jezus Sirah'', ki je prva v Ljubljani in na Slovenskem natisnjena slovenska knjiga, a ni ohranjena.<ref>Janež, Stanko (1978). ''Pregled Slovenske književnosti'', Založba Obzorja Maribor</ref><ref name=":8">{{SloBio|id=169220|avtor=Kidrič France|ime=Dalmatin Jurij|vir=SBL}}</ref><ref name=":15">{{Navedi splet|url=http://www.dedi.si/dediscina/123-dalmatinova-biblija|title=Dalmatinova biblija|accessdate=2025-10-28|website=dedi.si}}</ref><ref>{{navedi knjigo|year=1988|title=Dalmatin Jurij|editor=Dušan Voglar|work=Enciklopedija Slovenije, 2: Ce–Ed|pages=170–171|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|cobiss=17411}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Golec|first=Boris|year=2024|title=Adam Bohorič, Jurij Dalmatin in mesto Krško v 16. stoletju|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|cobiss=209530371}}</ref> === Sebastijan Krelj === {{glavni|Sebastijan Krelj}} [[Slika:Sebastijan Krelj - Otrozhia biblia.pdf|stran=3|sličica|Naslovna stran knjige ''Otrozhia biblia'', 1566]] Še ena pomembna osebnost je [[Sebastijan Krelj]] (1538–1567), roj. v Vipavi. Študiral je v Jeni pri protestantskem teologu [[Matija Vlačić Ilirik|Matiju Vlačiću]]. Postal je magister, leta 1561 pa je bil že njegov pomočnik. Iz Jene se je z Vlačićem preselil v [[Regensburg]], leta 1563 je z njim obiskal [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je seznanil s [[Primož Trubar|Trubarjem]] in postal drugi pridigar. Po Trubarjevem odhodu v [[Nemčija|Nemčijo]], je leta 1565 postal njegov naslednik in drugi superintendant [[Evangeličanska cerkev Augsburške veroizpovedi v Sloveniji|slovenske protestantske cerkve]]. Krelj se je izobrazil na področju [[Teologija|teologije]], v [[Jezikoslovje|jezikoslovju]] (poleg [[Nemščina|nemščine]] in [[Latinščina|latinščine]] je obvladal [[Grščina|grščino]] in [[Hebrejščina|hebrejščino]], poznal je tudi [[Hrvaščina|hrvaščino]], od pisav pa [[Glagolica|glagolico]] in [[Cirilica|cirilico]]), zato se je ponudil, da bi poučeval na [[Stanovska šola|stanovski šoli]].<ref name=":4">{{navedi splet|last=Logar|first=Janez|title=Krelj, Sebastijan (1538–1567)|website=Slovenska biografija|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|url=http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi303664/#slovenski-biografski-leksikon|access-date=23. oktober 2025|language=sl|date=2013}}</ref> Leta 1562 je začel literarno pot z nemškim spisom ''Christlich bedencken'', s katerim je nastopil proti Vlačićevim teološkim nasprotnikom. Leta 1563 je v pesmarici, ki sta jo uredila [[Matija Klombner|Klombner]] in [[Jurij Juričič|Juričič]], objavil dve pesmi (''Symbolum Luther'' in ''Ta 14. inu 53. Psalm''). Istega leta je napisal ''Summe christlicher Lehre'', ki ni izšla v tisku, ampak je zametek poznejšega dela, imenove ''Otrozha biblia,'' ki jo je izdal leta 1566. V knjigo je prenesel pravopisne in jezikoslovne reforme Trubarjevega in Bohorievega pisanja, ob malem Abecedniku je objavil slovarček štiriindvajsetih besed, Katekizem v petih jezikih, navodilo za krščansko življenje in razlike med protestantsko in katoliško vero, Trubarjevo pesem ''Ne daj, Oča'' in svojo pesem ''O Bog Oča, nebeski Kral''.<ref name=":4" /> Leta 1567 je izdal prvi del prevoda postile, katere avtor je [[Johannes Spangenberg]]. Naslov prevedene postile je ''Postila slovenska''. V uvodu je zagovarjal svojo pravopisno reformo: dosledno je rabil znake za sičnike in šumnike, označil je mehki ''lj'' in ''nj'', ločil ''u'' in ''v'', uvedel [[Akcentni znak|akcentne znake]] in dodal znak ''ch'' za ''ć''. Na koncu knjige je omenil, da je izdal samo prvi del, ker mu je za ostale primanjkovalo sredstev. V pisavi knjižne slovenščine ni upošteval le enega krajevnega govora, temveč je zajemal izraze iz več [[Narečje|narečij]]. Njegov jezik vsebuje manj [[Germanizem|germanizmov]] kot Trubarjev. Prav tako Krelj manjkrat uporablja člen po nemškem načinu.<ref name=":4" /> === Felicijan Trubar === {{glavni|Felicijan Trubar}} [[Slika:Ta celi catehismus.jpg|sličica|Naslovnica ''Ta celega catehismusa'', 1595]] Med pridigarji je bil tudi [[Felicijan Trubar]] (1555– po 1600), četrti sin Primoža Trubarja. Študiral je v Tübingenu, kjer je magistriral 1578. Ordiniran in imenovan je bil za [[Superintendent|superintendenta]] ljubljanske slovenske in nemške cerkve. Čeprav je njegov oče osrednja osebnost slovenskega slovstva, je Dalmatin poročal, da Felicijan slovenščine ne obvlada toliko in tako tekoče.{{Sfn|Devetak|2022|p=109}} Septembra 1580 ga je oče poslal z nemško ''[[Formulo concordiae]]'' na Koroško, Štajersko in Kranjsko, da bi se z njo seznanili protestantski teologi in učitelji ter jo tudi podpisali. Konec leta 1580 se je vrnil v Tübingen. 28. novembra istega leta je pridobil privolitev vojvoda Ludvika za nastavitev na Kranjskem in bil 21. decembra v tübinški župnijski cerkvi ordiniran.<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi728928/|title=Trubar, Felicijan (med 1555 in 1556–po 1600)|date=2013|accessdate=2025-10-28|website=slovenska-biografija.si|last=Rajhman|first=Jože}}</ref> Januarja ali februarja 1581 je prišel v Ljubljano. Oče mu je dal za stanove pismo (datirano 3. januar 1581), v katerem izjavlja, da je srečen, ker bo sin v ''njegovi ljubi domovini čisto pridigal Kristusov evangelij''. 3. marca 1581 je imel Felicijan že nagrobni govor umrli hčerki [[Krištof Spindler|Krištofa Spindlerja]]. Poslej je delal kot pridigar v Ljubljani za skoraj 20 let, za [[Jernej Simplicius|Jernejem Simpliciusom]] od 1592 pa kot slovenski superintendent, od 1594 pa tudi nemške cerkve. Felicijan Trubar se je do aprila 1600<ref name=":7" /> skrival na [[Grad|gradovih]] [[Grad Brdo pri Kranju|Brdo pri Kranju]] in [[Grad Čretež|Čretež]] pri [[Mokronog|Mokronogu]], potem pa je zaradi bolezni in skrbi za svoje majhne otroke odšel za [[Župnik|župnika]] v Grüntal na [[Baden-Württemberg|Württembrško]] kjer je umrl. Svojo bogato založeno knjižnico je zapustil kranjskim deželnim odbornikom.<ref name=":3" /> === Andrej Savinec === {{glavni|Andrej Savinec}} [[Andrej Savinec]] (ok. 1550– po 1595) je bil protestantski pridigar in učitelj, ki je deloval v Ljubljani ob koncu 16. stoletja. Po nasvetu Trubarja se je vpisal na teološki študij na Univerzi v [[Tübingen|Tübingenu]], kjer je bil imatrikuliran 29. maja 1568 skupaj s Trubarjevim sinom Primožem ml., [[Jurij Šev|Jurijem Ševom]], [[Danijel Vrabec|Danijelom Vrabcem]] in [[Lovrenc Engelshauser|Lovrencom Engelshauserjem]]. V Tübingenu se je družil z Jurijem Dalmatinom in mu pomagal pri pregledovanju in popravljanju prevoda ''Pentatevha'', ki je izšel leta 1578 pri tiskarju [[Janez Mandelc|Janžu Mandelcu]] v Ljubljani. Prav tako je sodeloval pri prepisovanju in popravljanju Trubarjevega prevoda Novega testamenta. Zaradi finančnih težav ni mogel nadaljevati študija, zato je 10. januarja 1572 zaprosil [[Kranjski deželni stanovi|kranjske deželne stanove]] za službo ali finančno podporo. Trubar je predlagal, naj mu stanovi dodelijo 20–30 goldinarjev, a Savinec takrat ni dobil niti podpore niti službe na [[Vojvodina Kranjska|Kranjskem]]. Pred 18. novembrom 1579 je postal diakon (pomožni pridigar) v župniji [[Župnija Škocjan pri Turjaku|Škocijan pri Turjaku]]. Leta 1580 je podpisal ''Formulo concordiae'', naslednje leto pa je sodeloval v revizijski komisiji za pregled Dalmatinove Biblije.<ref>{{navedi splet|last=Rupel|first=Mirko|title=Savinec, Andrej (okoli 1550–po 1595)|website=Slovenska biografija|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|date=2013|url=http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi537996/#slovenski-biografski-leksikon|access-date=24. september 2025|quote=Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.}}</ref> [[Slika:Primož Trubar - Hišna Postila.jpg|sličica|Naslovnica ''Hishna postilla D. Martina Lutheria'', 1595]] Savinec je pomemben zaradi svojega prispevka k slovenski protestantski književnosti. Leta 1595 je skupaj s Felicijanom Trubarjem pripravil novo izdajo ''Hishna postilla D. Martina Lutheria'' (izvorno Hauspostille),<ref name=":03" /> v katero je vnesel jezikovne posebnosti, značilne za gorenjsko in ljubljansko govorico. Savinec je napisal predgovor, v katerem je nagovoril preproste vernike in priporočil branje postile v primerih, ko ni bilo pridigarjev ali ko verniki niso mogli obiskovati bogoslužja. V delu je napisal tudi slovenski predgovor, v katerem se je imenoval Trubarjev »stari discipulus ali mlajši«. V predgovoru te knjige je tudi pisal o »materinim jeziku«, kar poudarja pomen zvez med [[Generacija|rodom]] in [[Idiom|idiomom]]. Kljub dobremu poznavanju Dalmatinove Biblije ni bil dober [[slovničar]], ker je v svojem delu mešal Trubarjev in Dalmatinov pravopis.{{sfn|Vinkler, J.|2020|p=362}}<ref name=":03">{{Navedi knjigo|title=Hishna postilla D. Martina Lutheria|last=Luter|first=Martin|publisher=skusi Georga Gruppenbacha|location=Tübingen|last2=Trubar|first2=Felicijan|last3=Trubar|first3=Primož|last4=Savinec|first4=Andrej|page=Predguvor|cobiss=53536768|year=1595|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02UIU4RU}}</ref> Poleg tega je Savinec sodeloval pri urejanju in popravljanju prevodov svetopisemskih besedil. Bil je redaktor knjige Biblije v slovenščini, ''Geneze'', ki je bila poslana kranjskim deželnim stanovom leta 1572. Savinec je torej bil pomemben člen v protestantski skupnosti na [[Slovenske dežele|Slovenskem]], čeprav je bil eden od »manjših udov« te skupnosti.{{sfn|Vinkler J.|2020|p=82}} === Janž Tulščak === {{glavni|Janž Tulščak}} [[Slika:Janž Tulščak - Kersčanske leipe molitve.pdf|stran=3|sličica|Naslovna stran ''Kerfzhanskih leipih molitev'', 1579]] Poleg že omenjenih reformatorjev je pri prevodih in organizaciji protestantskih skupnosti sodeloval še [[Janž Tulščak]] († ok. 1594). Sprva je bil delal kot [[Katolištvo|katoliški]] [[mašnik]] deloval v [[Bela krajina|Beli krajini]]. V [[Metlika|Metliki]] je skupaj z [[Gregor Vlahovič|G. Vlahovičem]] začel pridigati v protestantskem duhu ter istočasno sodeloval v komisiji, ki je odobrila [[Hrvaščina|hrvaške]] [[Prevod|prevode]] [[Primož Trubar|Trubarjevih]] knjig. Leta [[1571]] je postal pomožni, [[1581]] pa deželni pridigar v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je mdr. sodeloval v komisiji za [[Jurij Dalmatin|Dalmatinov]] prevod [[Biblija|Biblije]]. Tulščak je priredil prvi slovenski molitvenik ''Kerfzhanske'' ''leipe molitve'', ki so bile natisnjene leta [[1579]] v ljubljanski tiskarni [[Janez Mandelc|J. Mandelca]]. [[Molitev|Molitvam]], ki so prevedene iz [[Latinščina|latinščine]] in [[Nemščina|nemščine]] je dodan tudi dolg polemičen slovenski predgovor o pravi molitvi.<ref>Enciklopedija Slovenije; knjiga 13, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999</ref><ref>{{navedi splet|last=Rajhman|first=Jože|title=Tulščak, Janž (?–okoli 1594)|website=Slovenska biografija|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|date=2013|url=http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi732100/#slovenski-biografski-leksikon|accessdate=2025-10-29}}</ref> === Matija Trost === {{glavni|Matija Trost}} [[Matija Trost]] († 1591), roj. v [[Vipava|Vipavi]] je bil protestantski pridigar, prevajalec in novolatinski pesnik. Velja za pomembnega kulturnega posrednika med slovenskimi in nemškimi protestantskimi krogi konec 16. stoletja. Študiral je filozofijo in teologijo, najprej na [[Dunaj|Dunaju]], kjer je leta 1582 dosegel naziv bakalavra iz [[Filozofija|filozofije]]. Ko se 21. marca 1584 v [[Gorica|Gorici]] ni želel vrniti k katoliški veri, je moral zapustiti domovino. Leta 1585 se je vpisal na [[Univerza v Tübingenu|univerzo v Tübingenu]], kjer je 6. avgusta 1589 magistriral iz [[Teologija|teologije]]. Čeprav Trost ni ustvaril obsežnega opusa, je pomemben kot most med protestantsko teologijo, književnostjo in slovensko kulturo v času reformacije. S svojim prevodom in pesniškimi vložki je utrdil spomin na P. Trubarja ter prispeval k ohranjanju slovenske reformacijske tradicije.<ref name=":19">{{navedi splet|last=Koruza|first=Jože|title=Trost, Matija (?–1591)|website=Slovenska biografija|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|date=2013|url=http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi725453/#slovenski-biografski-leksikon|accessdate=2025-10-30}}</ref> V svojih publiciranih delih (mdr. ''ENA LEPA INV PRIDNA PREDIGA, PER POGREBI'')<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/50/ena_lepa_inv_pridna_prediga?stran=1|title=Matija Trošt, ENA LEPA INV PRIDNA PREDIGA, Tübingen, 1588|accessdate=2025-11-04|website=fran.si}}</ref> je kazal tudi domoljubju in spoštovanje do slovenskega jezika ter versko predanost reformacijskemu gibanju. Še en znak domoljubje in avtohistične težnje, kaže njegov podpis ''Illyrious'' ''Trostius Vipacensis.'' Po slogu pesmi sodijo v maniristično liriko: odlikujejo jih natančno oblikovane metafore, simbolika in premišljena poantiranost.<ref name=":19" /> === Janž Znojilšek === {{glavni|Janž Znojilšek}} [[Slika:Janž Znojilšek.jpg|sličica|Janž Znojilšek, ok. 1640]] [[Janž Znojilšek]] (ok. 1568–1659), roj v Ljubljani, se je med leti od 1584 do 1586 izobraževal v šoli v nekdanjem [[Cistercijani|cisterijanskem]] [[Samostan|samostanu]] ''Schulpforta'' blizu [[Jena|Jene]] v [[Turingija|Turingiji]] in [[Wittenberg|Wittenbergu]] (1587 do 1588) ter leta 1591 končal šolanje z [[Magisterij|magisterijem]] v Jeni. Med študijem je sodeloval z [[Jurij Dalmatin|Dalmatinom]] pri ugotavljanju in odpravljanu napak pred tiskanjem ''Biblije''. Vmes je 1588 poučeval na stanovski šoli v Ljubljani, kjer je bil 1592 tudi pridigar in 1594 cerkveni šolski nadzornik. Iz tega obdobja je znano tudi njegovo slovstveno delovanje. V pesmarici ''Ta celi catehismus, eni psalmi inu...kesčanske pejsni'', ki je izšla 1595 v [[Tübingen|Tübingenu]], sta objavljena njegova dva [[Prevod|prevoda]] dveh [[Nemščina|nemških]] [[Pesništvo|pesmi]] (''Ena lepa duhovna peisen'' ter ''Ena peisen zuper vse souražnike te vere''). Istega leta je v Tübingenu izšel tudi njegov prevod malega [[Luther|Lutrovega]] katekizma (''Katechismus Doctoria Martina Luthra'') s štirimi, verjetno njegovimi pesmimi, ki se odlikujejo z oblikovnim smislom za estetiko in sproščenostjo. Znojilšek je bil leta 1598 izgnan iz Ljubljane, zato je 1600 sprva odšel v Tübingen ter nato služboval v različnih krajih. Na [[Univerza|univerzi]] v [[Heilbronn|Heilbronnu]] je bil med letoma 1626 in 1637 protestantski [[župnik]] (pastor) in profesor [[Hebrejščina|hebrejščine]]. Leta 1637 je zapustil Heilbronn, se preselil v zahodno Frizijo, kjer je prav tako opravljal službo pastorja.<ref>Enciklopedija Slovenije; knjiga 15, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001</ref><ref>{{SloBio|id=871277|avtor=Rajhman Jože, Smolik Marijan|ime=Znojilšek Janž|vir=SBL}}</ref> === Marko Kumpreht === {{glavni|Marko Kumpreht}} [[Marko Kumpreht]] (ok. 1555– po 1600), roj. v Ljubljani je bil slovenski protestantski pridigar in pesnik, eden zadnjih vidnejših predstavnikov slovenske reformacije v 16. stoletju. Med letoma 1577 in 1582 je študiral na graški stanovski šoli kot štipendist kranjskih deželnih stanov. Leta 1582 se je vpisal na [[Univerza v Tübingenu|univerzo v Tübingenu]], kjer je ostal do 1584, nato pa nadaljeval študij v Strasbourgu, kjer je 1585 pridobil naziv bakalavra. Leta 1586 je zaprosil za podporo pri dosegu magistra, vendar so mu stanovi štipendijo odrekli, ker se je 1587. leta neredno poročil z Blandino Christ. Leta 1588 se je vrnil v Ljubljano in deloval kot protestantski pridigar. Sodeloval je tudi na posestvu grofa Ahaca Turna na [[Križ, Komenda|Križu]].<ref name=":22">{{navedi splet|last=Logar|first=Janez|title=Kumpreht, Marko (med 1550 in 1560–po 1600)|website=Slovenska biografija|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi310407/#slovenski-biografski-leksikon|access-date=9. november 2025|language=sl|date=2013}}</ref> Tam je grof Thurn uredil pokopališče in molilnico, ki pa jo je 1601 uničila rekatolizacijska komisija.<ref>{{Navedi splet|url=https://falajfl.si/kraji-turizem-potovanje/grad-kriz-pri-komendi-na-obisku/|title=Grad Križ pri Komendi {{!}} na obisku|date=2025-11-09|accessdate=2025-11-09|website=falajfl.si|first=Gregor|last=-}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 1592 se je poročil z Judito Bohorič, hčerjo [[Adam Bohorič|Adama Bohoriča]]. V okviru protireformacijskih ukrepov je bil leta 1598 med aretiranimi, vendar je bil še leta 1599 prisoten na Križu. Kmalu zatem je verjetno skupaj z drugimi pridigarji in družinami zapustil [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]]. Leta 1600 so mu kranjski stanovi izdali potrdilo in priporočilo za odhod v tujino ter dodelili 200 tolarjev potnine.<ref name=":22" /> Kumpreht je svojo literarno in pesniško dejavnost začel po letu 1588. V zadnji izdaji slovenske protestantske pesmarice (1595) je objavljenih sedem pesmi, ki nosijo njegovo ime: dve sta izvirni priredbi svetopisemskih besedil, pet pa prevodov po nemških predlogah. Njegove pesmi so slogovno in jezikovno podobne drugim protestantskim pesnikom tistega časa, izkazujejo pa izrazito versko občutje in preprost, ljudski izraz. Leta 1594 je pripravil tudi katalog knjižnice umrlega pridigarja Jerneja Simplicija.<ref name=":22" /> === Lenart Budina === {{glavni|Lenart Budina}} [[Lenart Budina]] (ok. 1500–1572), roj. v Ljubljani je imel pomemben vpliv na reformacijo na Slovenskem kot eden prvih protestantskih šolnikov in zagovornikov novih verskih idej. Njegovo delovanje je bilo tesno povezano z razvojem izobraževanja v slovenskem jeziku, ker je kot učitelj in ravnatelj stanovske šole v Ljubljani spodbujal uporabo slovenščine pri pouku.<ref name=":13">{{navedi splet|url=http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi152594/#slovenski-biografski-leksikon|title=Budina, Lenart (okoli 1500–1572)|last=Kidrič|first=Francè|website=Slovenska biografija|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|date=2013|access-date=30. september 2025|language=sl|orig-date=1925}}</ref> S tem je prispeval k uveljavljanju jezika, ki je postal osrednji del slovenskega reformacijskega gibanja. Budina je sodeloval z glavnimi predstavniki reformacije, med njimi s Trubarjem in Bohoričem, ter podpiral njihova prizadevanja za širjenje protestantskih idej. Aktivno je sodeloval v protestantski skupnosti v Ljubljani, kjer je bil član zbora starešin in pomagal pri razširjanju Trubarjevih tiskov. Čeprav ni bil sam pomemben pisec, je bil pomemben moralni in organizacijski steber reformacijskega gibanja in je vplival na razvoj protestantske kulture in izobraževanja.<ref name=":13" /> === Janž Schweiger === {{glavni|Janž Schweiger}} [[Slika:Ta celi catehismus, eni psalmi, inu teh vekshih godov, stare inu nove kerszhanske pejsni 1.jpg|sličica|Naslovna stran knjige ''Ta celi catehismvs'', 1584]] [[Janž Schweiger]] (ok. 1540–1585), roj. verjetno v [[Kočevje|Kočevju]] je bil slovenski protestantski [[Pridiga|pridigar]], [[pesnik]] in [[duhovnik]]. Svojo pot je začel kot duhovnik v domačem kraju in bil nekaj časa upravitelj posestev [[Herbard VIII. Turjaški|Herbarda Turjaškega]]. Kasneje je deloval kot pridigar v [[Črnomelj|Črnomlju]], po odpustu [[Janž Tulščak|Janža Tulščaka]] pa je bil leta 1569 imenovan za slovenskega pridigarja v Ljubljani, kjer si je naslednje leto kupil hišo. Leta 1580 je podpisal dokument ''[[Formula concordiae]]'' in leto pozneje sodeloval kot član komisije pri reviziji Dalmatinove Biblije. Zaradi bolehnosti je prosil za premestitev v [[Škocjan, Grosuplje|Škocjan pri Turjaku]], vendar je umrl, še preden je bila prošnja odobrena. Bil je poročen in imel več otrok. Njegov sin [[Andrej Schweiger]] je po posredovanju Primoža Trubarja leta 1583 prejel štipendijo kranjskih deželnih stanov ter se vpisal na [[Univerza v Tübingenu|univerzo v Tübingenu]]. Kljub skromnemu napredku pri študiju je pozneje postal vojni pridigar, nato pridigar na [[Kras|Krasu]] in od leta 1595 v Ljubljani.<ref name=":23">{{navedi splet|last=Rupel|first=Mirko|title=Schweiger, Janž (okoli 1540–1585)|website=Slovenska biografija|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|url=http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi552784/#slovenski-biografski-leksikon|language=sl|accessdate=9. november 2025|date=2013}}</ref> Schweiger je zapustil dve ohranjeni pesmi, ki sodita med pomembne primere slovenske protestantske lirike: * ''Boshyzhnapeisen'' (''Ta Rimski Caeſar Auguſtus …''), 10 kitic – prvič objavljena v Trubarjevi zbirki Try duhouske peissni (1575), nato tudi (1584) v Dalmatinovi pesmarici; * ''Ena lepa duhovna peissen'' (''Hvala Bogu, moj zhas je tu …''), 27 kitic – objavljena v Dalmatinovi pesmarici (1584).<ref name=":23" /> === Slovensko-hravški krog === === Mihael Bučič === {{glavni|Mihael Bučič}} [[Mihael Bučič]] (* ok. 1540) je bil protestantski (kalvinski) duhovnik, pisatelj in prevajalec. Svojo duhovniško pot je začel kot katoliški duhovnik v [[Belica, Prelog|Belici]], kjer je deloval v okviru zagrebške škofije. Med njegovimi sorodniki sta bila tudi Jurij in Nikolaj Bučič, znana zagrebška kanonika. Pod vplivom reformacijskih idej, ki so se širile iz slovenskih in madžarskih dežel, je Bučič kmalu prestopil v [[kalvinizem]]. Kot protestantski pridigar je deloval predvsem v Medmurju. Pri njegovem delu ga je podpiral vplivni hrvaški plemič [[Jurij IV. Zrinski]],<ref name=":20">{{navedi splet|last=Štrekelj|first=Karel|title=Zgodovina slovenskega slovstva|date=2012–2014|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location=Ljubljana|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC|cobiss=265906176|accessdate=|page=232-233}}</ref> ki je v [[Nedelišče|Nedelišču]] ustanovil protestantsko tiskarno in omogočil tisk več verskih knjig v domačem jeziku. Bučič je v tem času spisal več verskih del, med drugim ''Krščanski nauk ali katekizem hrvatski za luterane'' in ''Novi zakon'', za katerega pa ni gotovo, ali je šlo za celoten prevod Nove zaveze ali le za posamezne dele. Nobeno od njegovih del se ni ohranilo, zato je njegova književna dejavnost znana le iz posrednih virov. Njegovo delovanje je naletelo na močan odpor katoliške oblaste. Proti njegovemu vplivu je nastopil škof [[Jurij Draškovič]], ki je poskušal omejiti širjenje protestantizma na Hrvaškem. Ker Bučiča ni mogel pridobiti nazaj v katoliško Cerkev z uradnimi opomini, je leta 1574 sklical sinodo, na kateri je bil Bučič razglašen za odpadnika. Leta 1569 ga je [[Papež Pij V.|papež]] [[Papež Pij V.|Pij V.]] sicer omenil v pismu kot človeka, ki se je »vnel za katoliško stvar« (''studium in provehenda re catholica''), kar nakazuje, da so o njegovem delovanju krožile različne informacije. Po obsodbi leta 1574 o njem ni več zanesljivih poročil, domnevno pa je umrl proti koncu 16. stoletja.<ref name=":5" /><ref name=":20" /> === Lenart Merherič === {{glavni|Lenart Merherič}} [[Lenart Merherič]] († po 1603) je bil eden najzgodnejših osebnosti zgodnje reformacije na Slovenskem in Hrvaškem ter pomemben predstavnik protestantske izobraženske mreže 16. stoletja. Kot eden najzgodnejših [[Južnoslovanski jeziki|južnoslovanskih]] [[Prevajalec|prevajalcev]] je pomembno prispeval k prenosu svetopisemskih besedil v domače jezike, s čimer je spodbujal razvoj pismenosti in verske misli med južnimi Slovani. Njegov prevod preroka Izaija, pripravljen leta 1563 v sodelovanju z Ivanom Ungnadom in natisnjen v Urachu, predstavlja enega prvih poskusov sistematičnega prevajanja Svetega pisma v hrvaščino, obenem pa pomemben eksperiment z uporabo glagolice in latinice. Po študiju je deloval kot [[učitelj]] in [[Mentorstvo|mentor]] plemiškim sinovom. Z rodbino [[Rodbina Khisl|Khisl]] in drugimi protestantskimi plemiči je vzdrževal tesne stike, bil povezan tudi z učenjakoma [[Nikodem Frischlin|Nikodemom Frischlinom]] in [[Hieronim Megiser|Hieronimom Megiserjem]]. V času protireformacije se je zavzemal za pravice protestantov, pripravljal pisne nasvete deželnim stanovom in sodeloval pri obrambnih vlogah proti pritiskom nadvojvode in cesarja. Njegovo delovanje združuje teološko, jezikovno in politično razsežnost reformacijskega gibanja ter priča o pomembni vlogi posameznikov, ki so z izobraženostjo in delovanjem gradili temelje južnoslovanske protestantske kulture.<ref>{{navedi splet|author=Francè Kidrič|title=Merherič, Lenart (med 1500 in 1550–po 1603)|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|year=2013|url=http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi360568/#slovenski-biografski-leksikon|origyear=1933|quote=Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 5. zv. Maas - Mrkun. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka.|accessdate=9. oktober 2025}}</ref> === Samuel Budina === {{glavni|Samuel Budina}} [[Samuel Budina]] (ok. 1545– po 1571), roj. v Ljubljani je bil predstavnik protestantske izobraženske elite 16. stoletja. S svojim delom je prispeval k povezovanju slovenskega in hrvaškega kulturnega prostora. Kot sin znanega šolnika Lenarta Budine (prej opisanega) je nadaljeval očetovo izobraževalno pot in študiral na univerzah v Tübingenu in Padovi, kjer je pridobil humanistično in pravno znanje. Tam je bil sošolec z [[Janez Khisl|Janezom Khislom]]. Od 31. oktobra 1569 do maja 1571 je deloval kot zagovornik, nato pa od maja 1571 kot plačani prokurator pri deželnem plemiškem sodišču (''Landschranne'').<ref name=":14">{{navedi splet|url=http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi152726/#slovenski-biografski-leksikon|title=Budina, Samuel (med 1540 in 1550–po 1571)|last=Kidrič|first=Francè|website=Slovenska biografija|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|date=2013|access-date=28. september 2025|language=sl|orig-date=1925}}</ref> S. Budina je najbolj poznan zaradi prevoda ''Historije Sigeta'', besedila o sigetski bitki, ki ga je v hrvaščini napisal [[Ferenc Črnko]], tajnik in komornik [[Zrinski|Zrinskih]]. Budina se je v Tübingenu v času delovanja Ungnadovega biblijskega zavoda seznanil tudi s hrvaškim jezikom in pisavo ter v družbi hrvaških literatov pridobil znanje, ki mu je omogočilo prevajanje. S tem je pomembno prispeval k medkulturni izmenjavi in uveljavljanju slovenske izobraženosti v Evropi. Poleg prevajanja je deloval tudi kot učitelj in pravnik.<ref name=":14" /> V Tübingenu se je šolalo od leta 1530 do 1614 kranjskih dijakov 113, štajerskih 115 in koroških 69, med njimi gotovo precejšnje število Slovencev.{{Sfn|Sket|1893|p=38}} === Jurij Juričič === {{glavni|Jurij Juričič}} [[Slika:Postilla,_to_ie_Kerszhanske_evangelske_predige.jpg|sličica|Naslovnica ''Postille'', 1578]] [[Jurij Juričič]] († 1578) je bil [[Pridiga|pridigar]] in [[prevajalec]], ki je prišel ok. leta 1560 iz [[Vinodol|Vinodola]] v Ljubljano, kjer je bil pridigar v nemškem [[Tevtonski viteški red|viteškem redu]].{{sfn|Devetak|2022|p=106-107}} Okoli leta 1562 leta se je zaposlil kot lektor v Urachu. Pregledoval je slovenske in hrvaške tekste. Kmalu se je vrnil na Kranjsko, kjer je pridigal v [[Kamnik|Kamniku]] in Ljubljani. Skupaj s Klombnerjem je uredil pesmarico ''Ene duhoune peisni'' (1563) in sodeloval pri prevodih psalmov. Leta 1578 je končal prevajanje Spangenbergove (protestantske) postile (''Postilla, to ie Kerszhanske evangelske predige''), pri kateri je sodeloval tudi Krelj. Participiral je tudi pri hrvaškemu prevodu drugega dela Novega testamenta, pomagal Dalmatinu in Konzulu iz nemščine prevesti Alberove pridige o toči in čarovnicah ter izdal glagoljski Beneficium Christi (vse v Tübingenu). Za potrebe hrvaške protostantske cerkve je z naslovom ''Crikveni ordinalic'' (Tübingen 1564) iz nemščine prevedel würtemberški cerkveni red in prevedel besedilo ''Beneficium Christi''.<ref>{{navedi splet|last=Glonar|first=Joža|title=Juričič, Jurij (?–1578)|website=Slovenska biografija|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|year=2013|url=http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi260991/#slovenski-biografski-leksikon|access-date=23. oktober 2025|quote=Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 3. zv. Hintner - Kocen. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1928.}}</ref><ref>Enciklopedija Slovenije; knjiga 4, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990</ref> === Protestantsko šolstvo === Z ustanovitvijo osnovnih šol in gimnazij so protestanti v drugi polovici 16. stoletja na Slovenskem izpeljali prvo šolsko reformo. S prvimi slovenskimi tiski so ustvarili temeljne pogoje za slovensko osnovno šolo ter za pouk branja, pisanja, verouka in petja v maternem jeziku. Pouk je bil namenjen ''vsem'' ''mladim inu preprostim Slovencem'', da bi sprejeli novo vero in se kulturno razvijali. Ker so protestanti potrebovali izobražene uradnike, učitelje in pridigarje, so ustanavljali tudi nemške in latinske poklicne šole. Med najpomembnejšimi sta bili šoli v Celovcu (1553) in Ljubljani (1563), ki sta delovali kot deželni oziroma stanovski ustanovi s stopnjo gimnazije – šole, ki so dijake usposabljale za prehod na univerzo. Kljub številnim oviram – nasprotovanju deželnega kneza in katoliške duhovščine, turškim vpadom in kmečkim uporom – so protestanti uspeli ustanoviti osnovne in poklicne šole v večih krajih. Za nameščanje, odpuščanje in plačevanje učiteljev je pogosto skrbela mestna ali trška oblast, ob podpori deželne blagajne. Kadar so učitelja plačevali stanovi, je mesto zagotovilo vsaj šolske prostore in mu namenilo dodatek k plači. Ponekod je učitelj prejemal tudi šolnino in prispevek župnika. Upoštevati pa je treba, da je velik del prebivalstva – predvsem kmečko in mestno nižje slojevno prebivalstvo, kateremu je bila osnovna šola prvenstveno namenjena – ostajal katoliški. Zato protestantsko šolstvo ni moglo postati zelo razširjeno. Od reformacije, ki jo je v veliki meri usmerjalo plemstvo, bi bilo nerealno pričakovati gorečo podporo šolanju kmetov, še posebej po dveh kmečkih uporih zoper plemstvo. Protestantsko šolstvo, predvsem osnovno, zato ni neposredna zasluga same reformacije, temveč močne povezanosti vodilnih slovenskih protestantov z ljudstvom. S protireformacijo je protestantska šolska organizacija razpadla (razen na skrajnem vzhodnem robu slovenskega ozemlja): osnovnošolski učbeniki so pogoreli, učitelji so bili izgnani, gimnazijski pouk pa se je nadaljeval pod vodstvom jezuitov.<ref>Cvirn, J.; Grdina, I., Štih P., Ivanič, M. (2003), str. 154</ref> == Prispevek slovenskih protestantov == # - delovati je začela prva tiskarna # - izdelana prva tiskana slovenska knjiga # - slovenski jezik je postal knjižni jezik # - prvi slovenski črkopis in pravopis === Seznam pomembnejših slovenskih del protestantov === Protestantski pisci so ustvarili najmanj 56 knjig.{{Efn|Vsa dela niso, ohranjena, ter tudi standard kaj je slovensko in npr. slovenko-hrvaško se razlikuje.}} In sicer mdr. [[Katekizem|katekizme]], [[Abecednik|abecednike]], [[Pesmarica|pesmarice]], [[postila]] in različne dele [[Stara zaveza|Stare zaveze]] in [[Nova zaveza|Nove zaveze]]. Značilni zanje so daljši ali krajši [[Predgovor|predgovori]] k [[Versko besedilo|verskim besedilom]], v katerih so njihov pomen razlagali preprosto, da bi jih ljudje lažje razumeli. # ''[[Catechismus (1550)|Catechismus]]'', 1550 # ''[[Abecedarium]]'', 1550 # ''[[Catechismvs]]'', 1555 # ''[[Abecedarivm]]'', 1555 # ''[[Ta evangeli svetiga Matevsha]]'' {{COBISS|ID=36383232}}, 1555 # ''[[Ena molitov tih kerszhenikov]]'', 1555 # ''[[Ta pervi deil tiga Noviga testamenta]]'', {{COBISS|ID=57301248}}, # ''[[Ta slovenski koledar]]'' 1557 (ponovno 1582) # ''[[Ta drvgi deil tiga Noviga testamenta]]'', 1560 # ''[[Register (1561)|Register]]'', 1561 # ''[[Articuli|Articvli]]'', 1562 # ''[[Ene duhoune peisni]]'', 1563 # ''[[Cerkovna ordninga]]'', {{COBISS|ID=104502528}} 1564 # ''[[Ta celi psalter Dauidou]]'', {{COBISS|ID=54951680}} 1566 # ''[[Abecedarivm]]'' {{COBISS|ID=1487475}}, 1566 # ''[[Otrozhia biblia]]'', 1566 # ''[[Ta celi catehismvs]]'' {{COBISS|ID=179186944}}, 1567 # ''[[Ena duhovska peissen svbper Turke]]'' {{COBISS|ID=10707769}}, 1567 # ''[[Eni psalmi, ta celi catehismus]]'' {{COBISS|ID=121661184}}, 1567 # ''[[Catehismvs sdveima islagama]]'', 1567 # ''[[Noviga testamenta pvsledni deil]]'', 1567 # ''Historia Sigethi'', 1568 # ''[[Ta pervi psalm shnega triiemi islagami]]'', 1569 # ''[[Postila slovenska|Postilla]],'' 1578 # ''[[Kerfzhanske leipe molitve]]'', 1579 # ''[[Ta celi nov testament]]'', 1582 # ''Biblia'', 1584 # ''[[Ta celi catehismus (pesmarica 1584)|Ta celi catehismvs]]'', 1584 # ''Arcticae horulae succisivae'', 1584 # ''[[Hishna postilla]]'' {{COBISS|ID=53542144}}, 1595 # ''Ta celi catehismus'', 1595 # ''[[Katechismus Doctoria Martina Luthra]]'', 1595 == Katoliški odziv v reformaciji in protireformacija == === Protireformacijska politika === [[Slika:Martin_Brenner_Coin_1612.jpg|sličica|Škof Martin Brenner na medalji iz leta 1612]] Reformacija je v slovenskih deželah dosegla razmeroma široko podporo med plemstvom in meščani, zato je katoliška cerkev za obrambo uporabljala tako teološke kot politične ukrepe. Obdobje '''protireformacije''' je povezano z vladavino cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] in nadvojvode [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinanda II]].<ref name=":18">{{navedi knjigo|author=Demmerle, Eva|year=2013|title=Habsburžani|publisher=Cankarjeva založba, Ljubljana|isbn=978-961-231-922-9|cobiss=264595456|pages=}}</ref> Kot kažejo zgodovinski viri, je bil na območju [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanske škofije]] najučinkovitejši voditelj protireformacije ljubljanski škof [[Tomaž Hren]], na območju [[Škofija Gradec - Sekova|graško-sekavške škofije]], škof [[Martin Brener]], na območju [[Lavantinska škofija|lavantinske škofije]] pa škof [[Georg III. Stobäus von Palmburg]]. Skupaj so organizirali [[Verska komisija|'''verske komisije'''.]] To so bile verske organizacije, ki so v času [[Protireformacija|protireformacije]] v spremstvu oboroženih sil izganjale protestantske pridigarje, ukinjale protestantske šole, rušile protestantske cerkve in pokopališča, sežigale knjige in izganjale protestantske družine, ki se niso hotele odpovedati svoji veri. Program protireformacije je bil popisan v mandatih in odlokih, ki so postopoma omejevali pravice protestantov. Od leta 1595 je [[Ferdinand II.]] samostojno vladal Notranji Avstriji, kjer je izvedel konsekventno [[Protireformacija|protireformacijo]]. Prepovedal je karkšnokoli protestantsko bogoslužje.<ref name=":06" /> V letu 1598 je cesar [[Rudolf II. Habsburški]] uveljavil generalni mandat, ki je plemičem zaukazal, naj se odpovejo luteranstvu ali zapustijo deželo.<ref name=":18" /> Po nekaterih ocenah se je tretjina kranjskega plemstva odselila, njihova posest pa je bila podeljena katoliškim družinam.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.hippocampus.si/ISSN/1408-8363/21-22-2015/Flipbook/files/downloads/pages/Stran372.pdf|title=SYNOPSES, ZUSAMMENFASSUNGEN}}</ref> Prav tako so bile v javnosti organizirane procesije, javna sežiga protestantskih knjig in ponovno posvečanje cerkva. Med letoma 1600 in 1601 so na Mestnem trgu v Ljubljani sežgali zaplenjene knjige. Program je bil sicer legalističen, saj je oblast upoštevala pravne norme in lastninske pravice, vendar je izsiljeval prestope plemičev s političnimi in finančnimi vzvodi. == Voditelji protireformacije na območju ljubljanske škofije == === Urban Textor === {{glavni|Urban Textor}} [[Slika:Urban Tekstor-Kalec.jpg|sličica|Urban Textor]] [[Urban Textor]] (ok. 1491–1558), roj. v Lipi na Krasu, je bil izobražen humanist in teolog, ki je svoje življenje posvetil utrjevanju katoliške vere v času, ko se je po slovenskih deželah širila protestantska misel. Že pred škofovanjem je bil tesno povezan z dvorom cesarja Ferdinanda, kjer je kot dvorni kaplan, spovednik in vodja dvorne kapele pridobil izkušnje pri političnem in cerkvenem delovanju. Ko je bil leta 1543 imenovan za ljubljanskega škofa, se je hitro spopadel z vplivom protestantizma med domačim prebivalstvom in duhovščino, pri čemer je izkoristil pravna sredstva za omejevanje delovanja protestantskih voditeljev. Leta 1555 je v slovenski pridigi meščane [[Kranj|Kranja]] pozval, naj ostanejo zvesti veri svojih očetov.<ref>Štih, Vodopivec, Vidmar (2025), str. 127</ref> Njegov pristop torej ni bil zgolj represiven; trudil se je ohraniti katoliško izobraževanje, spodbudil prihod jezuitov na območje škofije ter poskrbeti katoliško šolanje mladih, s čimer je dolgoročno krepil katoliški odpor proti reformaciji.<ref>{{navedi splet|last=Smolik|first=Marijan|title=Textor, Urban (okoli 1491–1558)|website=Slovenska biografija|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|date=2013|url=http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi695631/#slovenski-biografski-leksikon|accessdate=2025-10-29}}</ref> === Janez Tavčar === [[Slika:Janez Tavčar (crop).jpg|sličica|Janez Tavčar|348x348_pik]] {{glavni|Janez Tavčar (škof)}} [[Janez Tavčar (škof)|Janez Tavčar]] (ok. 1554–1597), roj. v okolici Štanjela. Na [[Dunaj|Dunaju]], kjer je študiral [[Teologija|bogoslovje]] je bil Tavčar vpisan kot ''de Sancto Michaele Carnus'' in ''Goritiensis'', nedvomno torej bližnji rojak svojih prednikov ljubljanskih škofov [[Urban Textor|U. Textorja]] in [[Konrad Adam Glušič|Konrada Glušiča]]. Od 1571 je bil [[župnik]] v [[Komen|Komnu]], od 1574 mestni župnik v [[Gorica|Gorici]], od 1577 tu [[arhidiakon]] [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarhata]], od 1578 pa [[Reformacija|reformacijski]] komisar za [[Dekanija|dekanijo]] [[Kranj]]. Po smrti škofa Radliča je 1. marca 1580 Tavčarja za ljubljanskega škofa predlagal [[Karel II. Avstrijski|nadvojvoda Karel]] [[Karel II. Avstrijski|II]]. 20. maja je bil potrjen in prejel avgusta 1580 škofovsko posvečenje. Tavčar je v Ljubljani bival le malokdaj. Pred smrtjo je Tavčar za naslednika priporočil nadvojvodi Ferdinandu ljubljanskega [[Stolnica|stolnega]] [[Dekan (religija)|dekana]] in [[Pridigar|pridigarja]] [[Tomaž Hren|Hrena]]. Umrl je v Gradcu, po smrti so truplo prepeljali v Gornji Grad, kjer so ga pokopali, škof Hren pa je dal postaviti nagrobnik.<ref>{{SloBio|id=688330|avtor=Smolik Marijan|ime=Tavčar Janez|vir=SBL}}</ref> Tavčar je že pred Hrenom poskušal izgnati protestante, tudi tako, da je mdr. posredno onemogočil tisk [[Slovenski prevodi Svetega pisma|Dalmatinove biblije]] v Ljubljani pri [[Janez Mandelc|J. Mandelcu]]. To je storil tako, da je obvestil nadvojvoda Karla, ki že od jeseni 1581 takšne tiske strogo prepovedal.<ref name=":12">Štih, Vodopivec, Vidmar (2025), str. 124-125</ref> === Tomaž Hren === {{glavni|Tomaž Hren}} [[Slika:Tomaž Hren.jpg|sličica|Tomaž Hren|375x375_pik]] [[Tomaž Hren]] (1560–1630) je bil osrednja osebnost slovenske protireformacije in eden najvplivnejših ljubljanskih škofov. Rojen je bil v kranjski plemiški družini, šolal se je v Gradcu in na Dunaju. Leta 1597 je bil imenovan za ljubljanskega škofa, potrjen je bil leta 1599,<ref name="ES2">Rajhman, Jože; Cevc, Emilijan. (1990). Tomaž Hren. ''Enciklopedija Slovenije'', 4. zvezek, str. 50–51. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> ko je nasledil pokojnega Janeza Tavčarja. Organiziral je komisijo za versko reformo ljubljanske škofije. Hren je v duhu [[Tridentinski koncil|Tridentinskega koncila]] (ta se je zavzemal za prenovo Katoliške cerkve in utrditev njenih naukov kot odgovor na protestantsko reformacijo, ob poudarjanju pomena cerkvene tradicije, zakramentov in škofovske avtoritete)<ref>{{Navedi splet|url=https://radio.ognjisce.si/sl/149/svet/12320/|title=Tridentinski koncil 450 let pozneje|date=2013-12-03|accessdate=2025-10-29|website=radio.ognjisce.si|last=Gorjup|first=Tone}}</ref> zahteval vrnitev cerkvenega premoženja, izgon protestantskih pridigarjev in uničenje protestantske literature. Hren je hotel ustanoviti založbo v Ljubljani; [[Janez Čandek|Janezu Čandku]] je spodbudil natis katoliških evangelijev in poslanic (''Evangelia inu listuvi'', 1613),<ref name="Janez">Janež, Stanko. 1957. ''Zgodovina slovenske knjizevnosti: Druga, predelana izdaja s sodelovanjem miroslava ravbarja.'' Maribor: Obzorja, p. 110.</ref><ref>Ahačič, Kozma. 2012. ''Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600-1758).'' Ljubljana: ZRC, p. 18.</ref> sam pa je prepisal besedilo, ki je temeljilo na Trubarjevih oz. Dalmationovih prevodih.<ref name="ES">Rajhman, Jože, & Emilijan Cevc. 1990. Tomaž Hren. ''Enciklopedija Slovenije'', vol. 4, pp. 50–51. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> Znal je spretno uporabljati tudi politični pritisk: posegal je v stanovsko politiko, zahteval lojalnost plemičev in spreminjal zakone. Bil je tudi izjemen organizator in odločen zagovornik katoliške prenove: prepričal je deželne stanove, da so financirali delovanje jezuitov in kapucinov ter organiziral sežig protestantskih knjig.<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi238909/|title=Hren, Tomaž (1560–1630)|date=2013|accessdate=2025-10-30|website=slovenska-biografija.si|last=Turk|first=Josip}}</ref> Njegov cilj ni bil le izkoreniniti protestantizma, temveč tudi prenoviti cerkev v duhu tridentinskih reform. Poleg versko-politične vloge je bil Hren tudi mecen umetnosti in izobraževanja. Naročil je prenovo nekaterih cerkva v [[Baročna arhitektura|baročnem]] slogu. V Gornjem Gradu je za izobraževanje duhovnikov ustanovil Collegium Marianum.<ref>Snoj, Jurij, et al. 2012. ''Zgodovina glasbe na Slovenskem I: Od začetkov do konca 16. stoletja''. Ljubljana: ZRC, p. 426.</ref> Hren je podpiral tudi liturgično glasbo, v Gornjem Gradu je naročil izdelavo novih orgel.<ref name="SB2">{{Navedi splet|title=Hren, Tomaž (1560–1630) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi238909/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2023-05-26}}</ref><ref name=":16" /> Politično-cerkveni vpliv zgoraj opisanih škofov je bil odločilen, saj so le-ti bili v tesnem stiku s cesarjem, ki je formalno vodil izvršitev zatiranja protestantov in reformatorjev. Do ok. leta 1630 je bil protestantizem v osrednjih slovenskih deželah skoraj izkoreninjen; preživela je le peščica plemičev in kmetov na Koroškem in v Prekmurju. == Katoliški pisci in prevajalci == Protestantski duhovniki, ki se niso želeli spreobrniti, so morali emigrirati ali so se skrivali. Plemiči, ki so ostali, so bili prisiljeni financirati in podpirati gradnjo katoliških cerkva idr. [[Sakralni objekt|sakralnih objektov]]. V okviru Hrenovega programa je bila ustanovljena Ljubljanska jezuitska gimnazija, ki je postala prvo visokošolsko središče v regiji. Jezuiti so uvedli uprizoritve verskih dram, baročno retoriko in latinsko šolstvo, kar je vplivalo na širši kulturni razvoj. Vzporedno so kapucini in šolske sestre odpirali ljudske šole in karitativne zavode, ki so opravljali socialno delo, ki ga protestantska cerkev zaradi svoje zapovedi asketske skromnosti ni razvijala. Protestantski tiskana besedila so sprožili nastanek prvih katoliških knjig v slovenščini in njenih narečjih. === Lenart Pachernecker === {{glavni|Lenart Pachernecker}} [[Lenart Pachernecker]] († 1580), roj. na [[Vojvodina Koroška|Koroškem]] je bil katoliški duhovnik in cistercijan v [[Cistercijanska opatija Vetrinj|Vetrinjskem samostanu]] in avtor prvega slovenskega katoliškega ''Katekizma''. Pachernecker je vstopil v cistercijanski red že pred letom 1574 in bival kot profes v [[Cistercijanska opatija Vetrinj|cisterijanskem samostanu Vetrinj]]. Leta 1574 je izdal delo ''Compendium Catechismi Catholici in Slavonica lingua'', prvo katoliško knjigo v slovenskem jeziku, ki jo je natisnil [[Hans Bartsch]] (Barč) v [[Gradec|Gradcu]]. Pachernecker je v knjigi branil tradicionalno-cerkvene katoliške nauke, opisal sedem zakramentov in sedem smrtnih grehov ter razpravljal o dvanajstih Kristusovih čudežih. Njegov namen je bil okrepiti katoliško vernost in ponuditi ljudstvu izobrazbo v njihov jeziku ter katoliški veri. Kljub njegovemu zgodnjemu prispevku se izvirnik ni ohranil; o izidu knjige priča le izrazita kritika P. Trubarja.<ref>{{navedi knjigo|last=Kidrič|first=France|title=Pachernecker, Lenart (med 1500 in 1550–1580)|work=Slovenski biografski leksikon: 6. zvezek, Mrkun - Peterlin|publisher=Zadružna gospodarska banka|year=1935|location=Ljubljana|url=http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi400366/|access-date=26 September 2025|via=Slovenska biografija, ZRC SAZU, 2013}}</ref> === Andrej Recelj === {{glavni|Andrej Recelj}} Katoliška stran je sočasno začela prevajati tudi pravna in zgodovinska besedila. [[Slika:Gorske21.jpg|desno|sličica|250x250_pik|Naslovna stran ''Gornih bvqui'', 1582]] [[Andrej Recelj]] († ok. 1600), roj. na [[Vojvodina Kranjska|Kranjskem]] je bil katoliški duhovnik in morda cistercijan. Med leti 1580–1598 služboval kot [[vikar]] v [[Raka|Raki]]. Poleg posvečanju teologiji je bil tudi vinogradnik. Leta 1582 je končal prevod štajerskega Gorskega reda (zakona), iz leta 1543. Poimenoval ga je ''Gornih bvqui Od Krailove Suetlosti Offen inu poterien general inu Privilegium.'' Bukve obsegajo 27 listov in je hranjen v [[Arhiv Republike Slovenije|arhivu RS]]. Namenjen je bil branju vinogradnikom (Gornikom); Recelj se je skoraj v celoti držal štajerskega izvirnika, kar kaže, da je želel zanesljivo in dobesedno prenesti pravne določbe v slovenski jezik. Prevod Gorskih bukev je pomemben, ker je najdaljše pravno besedilo v slovenščini iz 16. stoletja.{{Efn|Cerkovna ordninga se ne šteje za pravno besedilo v dobesednem pomenu.}}<ref name=":25" /> O jezikovnem in pravopisnem oblikovanju Pacherneckerjevega katekizma ter njegovega vpliva na delo [[Andrej Recelj|Andreja Reclja]] lahko le ugibamo, saj ni ohranjen izvod knjige.<ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/neznana-poglavja-slovenske-zgodovine/174910475|title=Gorske bukve|date=2025-07-11|accessdate=2025-09-26|website=365.rtvslo.si}}</ref><ref>{{navedi knjigo|title=Gorske bukve 1582: Gornih bukvi od krajlove svetlosti ofen inu potrjen general inu privilegium. Iz nov v slavenski jezik iztulmačan skuzi Andreja Recla, farmostra na Raki: znanstvenokritična izdaja|last1=Jelovšek|first1=Alenka|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2021|cobiss=51739651}}</ref><ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi494384/|title=Recelj, Andrej (?–okoli 1600)|date=2013|accessdate=2025-10-28|last=Rupel|first=Marko|website=slovenska-biografija.si}}</ref> === Janez Čandek === {{glavni|Janez Čandek}} [[Slika:Evangelia inu lystuvi (cover).jpg|sličica|Naslovna stran ''Evangelia inu lystuvi'', 1612]] Pomemben predstavnik protireformacijskega katoliškega ustvarjenja je bil tudi [[Janez Čandek]] (ok. 1581–1624), roj. v [[Višnja Gora|Višnji Gori]]. Začetno izobrazbo je pridobil v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Leta 1600 je postal jezuit in poučeval na [[Jezuitski kolegij v Ljubljani|ljubljanskem jezuitskem kolegiju]]. Leta 1610 je odpotoval v Gradec, kjer je do 1612 študiral [[Teologija|teologijo]]. Po končanem študiju je večinoma deloval v [[Celovec|Celovcu]], Gradcu in Ljubljani. Kot jezuit je deloval v Ljubljani in Celovcu ter bil prvi, ki je v jezuitski cerkvi v Ljubljani začel pridigati slovensko.<ref name="SB">{{navedi splet|title=Janez Čandek|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi163906/|website=slovenska-biografija.si|accessdate=2025-10-28|last=Deželak Trojar|first=Monika|date=2020}}</ref> Hren svojih načrtov o izdaji katekizma, molitvenika in pesmarice ni mogel uresničiti, zato je leta 1613 v Gradcu izdal 3000 izvodov ''Evangelia inu lystuvi.'' Ti so temeljili na Dalmatinovem prevodu Biblije, a so bili tuji izrazi nadomeščeni z domačimi. Delo je bilo kasneje osemkrat ponatisnjeno in je obdržalo svoj prvotni protestantski vzor. Leta 1615 je v Augsburgu izšel slovenski prevod ''Catechismus minor'' [[Peter Kanizij|Petra Kanizija]] (z naslovom ''Catechiſmus Petri Caniſij Soc. Iesv Th. Skusi malane Figure napréj poſtavlen,'' 'Mali katekizem Petra Kanizija SJ, predstavljen z ilustracijami').<ref>{{navedi knjigo|last1=Canisius|first1=Peter|last2=Tschandek|first2=Johannes|title=Catechismus Petri Canisij Soc. Iesu th. Skusi malane Figure napréj postavlen|date=1615|publisher=Michael Mikez|location=Augsburg}}</ref> Obe publikaciji je pripravil Čandek.<ref name="SB" /> === Slovensko-italijanski krog === === Alasia da Sommaripa === {{glavni|Alasia da Sommaripa}} [[Slika:Alasia_da_Sommaripa_-_Vocabolario_Italiano,_e_Schiauo.pdf|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Alasia_da_Sommaripa_-_Vocabolario_Italiano,_e_Schiauo.pdf?page=2|stran=2|sličica|Naslovna stran knjige ''Vocabolario Italiano, e Schiauo'', 1607]] Alasia da Sommaripa (1578–1626), roj. v Sommarivi del Boscu, je bil italijanski rimskokatoliški duhovnik, [[zgodovinar]] in [[Filologija|filolog]]. Rojen je bil v družini notarjev in najemniških vojakov. V mladosti je vstopil v [[servitski red]] kot brat Gregorio, ki se je ukvarjal predvsem z organiziranjem misijonov. Poslan je bil v Rim, v samostan San Marcello. Leta 1601 ga je v [[Devin - Nabrežina|Devin]] pripeljal grof Raimondo della Torre Valsassina, ki je bil tedaj habsburški odposlanec v [[Benetke|Benetkah]], da bi vodil novo [[Menih|redovniško skupnost]]. Alasia je nadzoroval gradnjo samostana ob devinski graščini in skupaj z dvema sobratoma ustanovil šolo za sinove krajevnega plemstva, kjer so se učili jezike, znanosti in teologijo.<ref name=":24">{{navedi splet|last=Furlan|first=Metka|title=Alasia da Sommaripa, Gregorio (1578–1626)|website=Slovenska biografija|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|url=http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi126480/#novi-slovenski-biografski-leksikon|access-date=8. november 2025}}</ref> Leta 1591 je ob graščini postavil cerkvico Svetega Duha. Gradnjo samostana je nadzoroval do dokončanja leta 1607, nato pa ga je leta 1612 zapustil in se vrnil v rodno Sommarivo. Po krajših postankih v [[Genova|Genovi]] in drugih italijanskih mestih se je ustalil v rimskem samostanu San Marcello, kjer je umrl leta 1626. Alasia je sestavil več molitvenikov servitskega reda, med katerimi je prvi, ''Navis Religionis Servorum Sanctae Mariae'', izšel leta 1604 v Benetkah. Kasneje je pripravil še ''Corona septem dolorum figurata'' (1618) in ''Esercizi spirituali'' (1625). V delu ''Catalogo de' capitani, afieri e sargenti di Sommariva'' je zapisal zgodovino kraja in redovne skupnosti, leta 1622 je izdal leksikon pobožnosti, leta 1624 pa katalog samostanov in posvečenih stavb v okolici.<ref name=":24" /> Med delovanjem v Devinu se je srečal s slovenskim jezikom, ki ga je govorila večina okoliških prebivalcev. Zavedal se je, da bo lahko duhovniško delo učinkovito opravljal le, če bo slovenski jezik obvladal, zato se ga je v nekaj letih tudi naučil. Leta 1607 je v [[Videm, Italija|Vidmu]] izšel njegov prvi italijansko-slovenski slovar imenovan: ''Vocabolario Italiano e Schiavo'', ki velja za prvi dvojezični italijansko-slovenski slovar in enega najstarejših ohranjenih slovenskih katoliških tiskov posvetne vsebine. Slovar je izreden kulturni dokument in pomemben prispevek k literarni in jezikovni zgodovini slovenskega prostora v obdobju protireformacije.<ref name=":24" /><ref>Alasia da Sommaripa (1979). ''Slovar italijansko-slovenski, druga slovensko-italijanska in slovenska besedila''. Ljubljana: Mladinska knjiga. {{COBISS|ID=33283072}}</ref> === Slovensko-hrvaški krog === === Anton Vramec === {{glavni|Anton Vramec}} [[Slika:Vramecz Antol - Kronika.pdf|sličica|Naslovnica knjige ''Kronike'', 1578]] Poleg prevodov zakonov so nastala tudi humanistična besedila v drugih slovenskih narečjih. [[Anton Vramec|Antol (Anton) Vramec]] (ok. 1538–1587/8), roj. v Ormožu ali njegovi okolici, je študiral v [[Rim|Rimu]] in na [[Dunaj|Dunaju]] ter leta 1567 doktoriral iz [[Teologija|teologije]] in [[Filozofija|filozofije]]. Bil je član t. i. varaždinskega literarnega kroga, ki ga poleg njega sestavljajo še [[Ivanuš Pergošič]], [[Blaž Škrinjarić|Blaž Škrinjarič]] in [[Blaž Antilovič]]. Leta 1568 je postal kanonik (najmlajši v škofiji), se vključil v polititično in kulturno življenje banske Hrvaške ali Kraljestva Slovenijeh (Regnum Sclavoniae),<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Anton Vramec in Slovenci|last=Šiško|first=Andrej|publisher=Lipa|year=2014|location=Maribor|cobiss=274332928|last2=Krnel-Umek|first2=Duša|last3=Premk|first3=Francka}}</ref><ref name=":17">{{Navedi knjigo|last=Jembrih|first=Alojz|last2=Bratulić|first2=Josip|title=Hrvatski biografski leksikon: Bj-C|url=https://books.google.com/books?id=cNTtQwAACAAJ|year=1989|publisher=Leksikografski zavod Miroslav Krleža|isbn=978-953-6036-18-9}}</ref> zastopal zagrebški kapitelj v saboru ali veči, bil poslanec in komisar ipd. 1569 je postal župnik na Griču, 1571 je napredoval v arhidiakonskega bekšinskega in 1573 varaždinskega. Leta 1578 je župnikoval v [[Brežice|Brežicah]]. 1582 so mu vzeli kanoniško čast in beneficije – verjetno ker se ni hotel odreči svoji družini. Nato je bil župnik v Stenjevcu v Zagrebu in po zaslugi škofa P. Herešinca od 1584 do smrti v [[Varaždin|Varaždinu]]. Kot kanonik v Zagrebu je v Ljubljani izdal knjigo z naslovom: ''Kronika vezda znovich zpravliena kratka Szlouenzkim jezikom'' (1578), ki velja za prvo slovensko zgodovinsko knjigo. Leta 1586 pa je v Varaždinu izdal (katoliško) knjigo ''Postilla na vsze leto''. Obe knjigi je natisnil že večkrat omenjeni, tiskar [[Janez Mandelc|J. Mandelc]]. Slonita na tujih zgodovinah in cerkvenih predlogah. V obeh knjigah je prisotno tudi ''szlouenzko'' domoljubje – latinskem uvodu ''Kronike'' Vramec omenja domače (slovenske, hrvaške in ogrske) ter tuje narode in ljudstva.<ref name=":5" /><ref name=":17" /> === Ivanuš Pergošič === {{glavni|Ivanuš Pergošič}} [[Slika:I. Pergošić-decretum.574.gif|sličica|Naslovnica knjige ''Decretvm'', 1574]] [[Ivanuš Pergošič]] (1521–1592) je bil slovensko-hrvaški (kajkavski) avtor, prevajalec in eden prvih pospeševalcev književnosti v kajkavskem narečju. Leta 1564 je bil imenovan za rektorja šole v [[Zagreb|Zagrebu]], kar kaže na njegov pomemben položaj v tamkajšnjem izobraževalnem in kulturnem krogu. {{Sfn|Leykam|2007|p=194}} Ta skupina učenjakov je imela osrednjo vlogo pri začetkih književne dejavnosti na kajkavskem območju in pri vzpostavitvi prve oblike slovensko-hrvaške (kajkavske) književne norme. Najbolj je poznan po svojemu prevodu Werbőczyjevega Tripartituma, avtorja [[István Werbőczy]].{{Sfn|John V. A. Fine|2010|p=241}}<ref name=":21">Sket, J. (1893), str. 70-71</ref> Ta nosi celoten naslov ''Decretvm, koteroga ie Verbeczi Istvan Diachki popiszal, a poterdil gha ie Laſslou, koterie za Mathiaſsem kral bil, zauße ghoßpode i Plemenitih hotieniem, koteri pod Wugherſske corune ladanie ſlisze, od Ivanussa Pergossicha na Szlouienſski iezik obernien, stampan v Nedelischu leto naſegha zvelichenia''. Delo je bilo natisnjeno v [[Nedelišče|Nedelišču]] v [[Medmurje|Medmurju]],<ref name=":21" /> kjer je v tem času delovala tiskarna pod pokroviteljstvom rodbine grofov [[Zrinski]]. V predgovoru tega dela je Pergošič zapisal, da je knjiga ''na sslovienſski iezik'' ''obernien''[''a''] pri čemer je poudaril, da je namenjena Slovenom in Hrvatom. S tem je pokazal zavest o skupnem kulturnem prostoru obeh ljudstev in o enotnosti njihovega jezika, ki ga je imenoval »slovenski«. Ta knjiga predstavlja začetek kajkavske književnosti in prvo tiskano knjigo v tem narečju, zato ima izjemen pomen v zgodovini hrvaškega in slovenskega knjižnega jezika.<ref>Štrekelj, K (2012-2014), str. 231-235</ref> === Blaž Škrinjarič === {{glavni|Blaž Škrinjarič}} [[Blaž Škrinjarič]] (ok. 1520–1592), rojen v okolici Varaždina, je bil notar in sodnik, ki je kot član varaždinskega literarnega kroga pomembno vplival na zgodnje oblikovanje kajkavske književnosti. Izobraževal se je na Ogrskem, nato pa deloval kot učitelj v Aszalu. Kasneje je postal rektor šole v Varaždinu ter opravljal naloge mestnega notarja in sodnika. Bil je tudi notar. Kasneje je dosegel položaj predsednika oktavskega sodišča in se uveljavil kot eden najpomembnejših izobražencev v mestu. Leta 1588 je bil vpleten v odmeven sodni postopek zaradi domnevnega prešuštva.{{Sfn|Jembrih|1996|p=64}} Obtožbe je zanikal in bil po sodnem postopku oproščen,{{Sfn|Zvonar|2009|p=88}} vendar je dogodek vplival na njegovo nadaljnje javno delovanje. Leta 1587 je Škrinjarič v tiskarni Janeza Mandelca izdal latinski delo ''De Agno Paschali'',{{Sfn|Maštrović|2001|p=418}} ki ga je posvetil svojemu vzorniku in prijatelju A. Vramcu.{{Sfn|Mohorovičić|1983|p=334}}<ref name=":5" /> === Blaž Antilovič === == Prispevek slovenskih rimokatoličanov == # - izdelan prvi slovenski katoliški katekizem # - izdelana prva slovenska zgodovinska knjiga # - izdelan prvi italijansko-slovenski slovar # - prevedeni dve izmed najstarejših pravnih besedil (''Decretvm'' in ''Gornih bvqui'') === Seznam pomembnejših del slovenskih rimokatoličanov === # ''Compendium Catechismi Catholici in Slavonica lingua'', 1574 # ''Decretvm, koteroga ie Verbeczi Istvan Diachki popiszal, a poterdil gha ie Laſslou, koterie za Mathiaſsem kral bil, zauße ghoßpode i Plemenitih hotieniem, koteri pod Wugherſske corune ladanie ſlisze, od Ivanussa Pergossicha na Szlouienſski iezik obernien'', 1574 # ''Kronika vezda znovich zpravliena kratka Szlouenzkim jezikom'', 1578 # ''Gornih bvqui Od Krailove Suetlosti Offen inu poterien general inu Privilegium'', 1582 # ''Postilla na vsze leto'', 1586 # ''Vocabolario Italiano, e Schiauo'', 1607 # ''Evangelia inu lystuvi'', 1613 # ''Catechiſmus Petri Caniſij Soc. Iesv Th. Skusi malane Figure napréj poſtavlen'', 1615 == Vpliv in zapuščina reformacije in protireformacije == === Slovenski knjižni jezik in identiteta === [[Slika:Primož Trubar - Abecedarium.jpg|sličica|Naslovna stran Trubarjevega ''Abecedariuma'', 1550]]Reformatorsko izročilo je utrdilo zavest, da je jezik temelj narodne identitete. Protestanti so prvi prepoznali potrebo, da vernike nagovarjajo v njihovem jeziku, zato so začeli razvijati pravopis, slovnico in bogat besedni zaklad. Primož Trubar, Jurij Dalmatin in Adam Bohorič so s svojim delom postavili temelje slovenskega knjižnega jezika, ki so deloma preživeli protireformacijo. Marsikateri njihov doprinos so kasneje prevzeli tudi katoliški pisci in baročni ter renesančni literati, kar je omogočilo nadaljnji razvoj slovenščine kot jezika in kulture.<ref>{{Navedi splet|url=https://reformationroutes.eu/sights/slovenia/#:~:text=Reformation%20In%20Slovenia|title=Reformation in Slovenia|accessdate=2025-10-29|website=reformationroutes.eu}}</ref> Slovenski jezik, zapisan v [[Bohoričica|bohoričici]] po latinskem vzoru, se je v 19. stoletju preoblikoval s prehodom na [[Gajica|gajico]], vendar mnogi izrazi iz Dalmatinovega prevoda Biblije ostajajo v rabi še danes. Besede za verske pojme, naravne pojave in pravne zadeve so se prenašale iz generacije v generacijo ter se uveljavile tudi v katoliški literaturi. Ohranjanje protestantskih knjig v zasebnih zbirkah je prispevalo k temu, da je slovenščina preživela kot jezik pisne in duhovne kulture. Reformacija je poudarila pomen prevajanja kot kulturnega in narodnega poslanstva. Slovenci so pridobili zavest, da lahko svoje ideje izražajo v lastnem jeziku, kar je vplivalo na poznejše razsvetljenske in narodnobuditeljske gibe 18. in 19. stoletja. Kulturni ustvarjalci, kot sta [[France Prešeren]] in [[Matija Čop]], so se sklicevali na Trubarja in Bohoriča kot na očete slovenskega jezika, tudi škof [[Anton Martin Slomšek]] je leta 1862 pozitivno ocenil protestantska prizadevanja za uveljavitev slovenščine in slovenstva. === Izobraževalne in družbeno-politične posledice === Reformacija je spodbudila zanimanje za pismenost in branje ter okrepila pomen izobraževanja. Protestantske šole so širšemu krogu otrok posredovale znanje branja, pisanja, latinskega jezika ter osnov matematike, geografije in teologije. Pouk je potekal v slovenskem in nemškem jeziku, vanj pa so bila vključena tudi dekleta. Učiteljice, pogosto vdove pridigarjev, so dekleta učile branja in ročnega dela, kar je prispevalo k njihovi večji družbeni vlogi. Šole so bile dostopne otrokom različnih družbenih slojev, saj so plemiči in meščani financirali štipendije za nadarjene kmečke učence. Reformirana pedagogika je spodbujala samostojno razmišljanje in razpravo. Politično je reformacija povezala plemiče in meščane v prizadevanjih za večjo samostojnost znotraj habsburškega sistema. Ko je cesar začel izvajati protireformacijske ukrepe, je to povzročilo beg številnih pomembnih družin, ki so se večinoma preselile v današnjo Nemčijo. Plemiški beg ni bil le verski, ampak tudi gospodarski problem – dežela je izgubila izkušene administratorje, vojake in mecenate, njihove posesti pa so pogosto prevzeli tujci, ki so uvedli drugačne gospodarske metode in spremenili kmetijske prakse. Katoliška cerkev je hkrati pridobila nadzor nad velikimi zemljišči in z njimi financirala svoje ustanove. Odhod nekaterih izobražencev je tako zmanjšal gospodarski in kulturni potencial slovenskih dežel. Protireformacijski ukrepi so spodbudili tudi centralizacijo oblasti. Deželni stanovi, ki so med reformacijo poskušali omejiti vpliv Habsburžanov, so brez podpore protestantskih plemičev morali pristati na absolutistično vladavino, kar je pospešilo preobrazbo habsburške monarhije v centralizirano državo s trdnim vojaškim in birokratskim aparatom. Na socialni ravni so bili odpravljeni svobodni cerkveni izbori in samoupravni zbori, vsi prebivalci pa so morali prisostvovati katoliškemu bogoslužju. Hkrati je protireformacija utrdila vpliv jezuitskega reda ter v slovenske kraje pripeljala nove redove, med njimi kapucine in klarise. == Protestantski vpliv v Prekmurju in današnji čas == === Prekmurje kot protestantska regija === Prekmurje, severovzhodna regija onkraj [[Mura|Mure]], je posebnost v slovenskem verskem prostoru. Od 10. do 20. stoletja je bilo del [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskega kraljestva]] in zato ni bilo vključeno v centralizirano habsburško protireformacijo. Protestantske skupnosti so tam nastajale že v 16. stoletju, zlasti po zaslugi madžarskih grofov [[Széchy (rodbina)|Széchy]], ki so širili luteranske ideje na [[Goričko|Goričkem]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.slovenia.info/en/stories/tracing-the-slovenian-reformation#:~:text=This%20year%2C%202017%2C%20is%20devoted,%E2%80%93%20Ljubljana%2C%20Ra%C5%A1ica%20and%20Puconci|title=Tracing the Slovenian Reformation|date=2017|accessdate=2025-10-15|website=slovenia.info}}</ref> Tako se je začela izoblikovati [[Evangeličanska Cerkev|Evangaličanska cerkev]] in njena skupnost. Na severu Prekmurja so ob koncu 18. stoletja, po [[Tolerančni patent|tolerančnem patentu]] [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II]]., ustanovili prvo evangeličansko faro v vasi Puconci, ki je imela prvotno približno 5700 članov. Prekmurje ostaja najbolj versko raznoliko slovensko območje. Poleg prevladujoče rimskokatoliške cerkve tam živi pomembna luteranska skupnost, ki predstavlja med 20 in 25 % prebivalstva regije. Več občin ima luteransko večino – [[Puconci]], [[Gornji Petrovci]] in [[Hodoš]] – v [[Občina Moravske Toplice|občini Moravske Toplice]] pa luterani predstavljajo skoraj polovico prebivalstva. Še danes se v Prekmurju odvijajo evangeličanske procesije, bogoslužja in kulturne prireditve; svetišča, kot sta cerkvi v Puconcih in Domanjševcih, so pomembna središča kulturne dediščine.<ref name=":0" /> Po podatkih nacionalnih in cerkvenih statistik živi v Sloveniji okoli 20.000 evangeličanov, kar pomeni približno 0,8 % prebivalstva,<ref name=":05">{{Navedi splet|url=http://www.stat.si/popis2002/gradivo/2-169.pdf|title=Verska, jezikovna in narodna sestava prebivalstva Slovenije, Popisi 1921 - 2002|accessdate=2025-10-29|archive-date=2020-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20200213063506/https://www.stat.si/popis2002/gradivo/2-169.pdf|url-status=dead|date=2002|website=stat.si}}</ref> večina pa jih živi prav v Prekmurju. Evangeličanska cerkev veroizpovedi v Sloveniji vodi parohije v Puconcih, Murski Soboti, Gornjih Petrovcih in Hodošu. Evangeličani so aktivni v ekumenskih projektih, sodelujejo v kulturnih dogodkih in prispevajo k regionalni identiteti. Po drugi svetovni vojni je socialistična oblast omejila cerkvene dejavnosti, vendar je v Prekmurju dopuščala delovanje evangeličanske cerkve kot priznane verske skupnosti. Po osamosvojitvi Slovenije so protestantske cerkve doživele prenovo in se vključile v širšo evropsko protestantsko mrežo. Prekmurje je razvilo ''lastno'' knjižno tradicijo; leta 1715 je [[Franc Temlin]] v [[Prekmurščina|prekmurščini]] izdal prvo tiskano knjigo ''[[Mali katechismus]].'' Kmalu zatem, v 18. stoletju je [[Štefan Küzmič]] prevedel Novi zavezo v prekmurski dialekt (1771). Prekmurski evangeličanski pisci so ohranili protestantsko teologijo, a so se približali tudi narodnemu gibanju; med pomembne avtorje sodita [[Mikloš Küzmič]] in [[Jože Košiček]]. Napisali so tudi staro martjansko pesmarico, pisano v svojem jeziku. == Spomeniki in turistične poti == [[Slika:OR_1362_(54105691366).jpg|desno|sličica|250x250_pik|Državna proslava ob dnevu reformacije leta 2024]] Danes lahko obiskovalci sledijo Poti reformacije. Pomembne točke so [[Rašica, Velike Lašče|Rašica]], rojstni kraj Primoža Trubarja, kjer stoji spominski dom; Ljubljana,<ref name=":0" /> kjer so delovale tiskarna, šola in knjižnica,<ref name=":0" /> ter [[Puconci]], prva evangeličanska fara v Prekmurju.<ref name=":0" /> Na teh krajih se odvijajo vsakoletne prireditve ob dnevu reformacije, vodeni ogledi in glasbeni festivali. V Rašici si obiskovalci lahko ogledajo Trubarjevo spominsko hišo in del javne knjižnice. [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor RS]] je leta 1992 razglasil 31. oktober – dan, ko je Martin Luther leta 1517 objavil teze – za [[Dan reformacije]], ki je dela prost dan. S tem je reformacija uradno priznana kot del nacionalne dediščine.<ref name=":0" />[[Slika:Church Puconci 1 Puconci municipality.JPG|sličica|Evangaličanska cerkev v Puconcih]] === Protestantske cerkve v Sloveniji === * [[Binkoštna cerkev v Republiki Sloveniji|Binkoštna cerkev v Sloveniji]] * [http://www.bec.si/si/lokalne_cerkve/maribor Binkoštna evangelijska cerkev - severovzhodno okrožje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110514094640/http://www.bec.si/si/lokalne_cerkve/maribor|date=2011-05-14}} * [http://www.binkostnacerkevlj.com/ Binkoštna cerkev Ljubljana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110207131158/http://binkostnacerkevlj.com/|date=2011-02-07}} * [http://www.binkostnacerkevlj.com/ Binkoštna cerkev Ljubljana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110207131158/http://binkostnacerkevlj.com/|date=2011-02-07}} * [http://www.evckranj.si/ Evangelijska cerkev Kranj] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130821191725/http://www.evckranj.si/|date=2013-08-21}} * [http://www.evc-obala.com/ Evangelijska cerkev Koper] * [http://www.evangelijska-cerkev-nm.si/ Evangelijska cerkev Novo Mesto] * [http://www.ekclj.si/ Evangelijska krščanska cerkev Ljubljana] * [http://www.evang-cerkev.si/sl/ Evangeličanska Cerkev v republiki Sloveniji] * [http://www.adventisti.si/ Krščanska Adventistična cerkev v Sloveniji] * [http://www.bc-celje.si/?p=1&a=1&id=11 Krščanska Baptistična cerkev Celje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131021105809/http://www.bc-celje.si/?p=1&a=1&id=11|date=2013-10-21}} * [http://kbc-lj.si/ Krščanska Baptistična cerkev Ljubljana] * [http://www.kalvarija.si/kdo_smo.html Krščanska cerkev Kalvarija - Celje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100906114427/http://www.kalvarija.si/kdo_smo.html|date=2010-09-06}} * Krščanski center Šentjur pri Celju == Zunanje povezave == * [https://fran.si/korpus16/ Korpus besedil slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja] == Opombe == {{sklici|group=lower-alpha}} == Sklici == <references /> == Viri in literatura == * {{navedi knjigo|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2007|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F|cobiss=234826496}} * {{navedi knjigo|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{cite journal |last=Ahačič |first=Kozma |year=2013 |title=Nova odkritja o slovenski protestantiki |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SP1KECPV |journal=Slavistična revija |language=sl |volume=61 |issue=4 |pages=543–555 |cobiss=53874786}} * {{Navedi knjigo|title=Stati inu obstati: prvih petdeset slovenskih knjig|last=Ahačič|first=Kozma|publisher=Cankarjeva založba|year=2024|location=Ljubljana|cobiss=191856643}} * {{navedi knjigo|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|author1=Cvirn, Janez|author2=Grdina, Igor|author3=Ivanič, Martin|author4=Longyka, Igor|author5=Prunk, Janko|author6=Simoniti, Vasko|author7=Štih, Peter|author8=Vidic, Marko}} * {{navedi knjigo|last=Devetak|first=Robert ur.|title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2022|cobiss=106174467|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886|pages=105-130}} * {{Cite journal|author=Dular, Anja|year=2015|title=Vloga žensk v črni umetnosti: prve slovenske knjige in zgodovina tiskarstva v Sloveniji|url=http://revije.ff.uni-lj.si/arshumanitas/article/view/5243/4929|journal=Paradigma: zaton-preobrazba-preporod v likovni umetnosti|volume=9|issue=2|pages=125-143|cobiss=9162080}} * {{navedi knjigo | author = Fujs, Metka | title = Ženske in reformacija: 2017: 500 let reformacije: vodnik po razstavi | publisher = Pomurski muzej | location = Murska Sobota | year = 2017 | cobiss = 92238081}} * Golec, Boris (2013). ''[http://ezb.ijs.si/fedora/get/ezmono:ptz/VIEW/ Primož Trubar. Prispevki k življenjepisu].'' Elektronska izdaja. ZRC SAZU. * {{navedi knjigo|last=Golec|first=Boris|last2=Jesenšek|first2=Marko|last3=Jesenšek|first3=Vida|last4=Borovnik|first4=Silvija|last5=Koletnik|first5=Mihaela|title=Novi pogledi na Adama Bohoriča|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2022|cobiss=104202499|url=https://www.sazu.si/uploads/files/publikacije22/Razred%20I%20-%20Razprave%2026%20(Novi%20pogledi%20na%20Bohori%C4%8Da).pdf}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * {{navedi knjigo|last=Grdina|first=Igor|title=Od Brižinskih spomenikov do razsvetljenstva|publisher=Obzorja|location=Maribor|year=1999|cobiss=43670529}} * {{navedi knjigo|last=Höfler|first=Janez|title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu|publisher=|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=245213440|url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{navedi knjigo|last=Janež|first=Stanko|last2=Ravbar|first2=Miroslav|title=Pregled slovenske književnosti|publisher=Obzorja|location=Maribor|year=1978|cobiss=11236865}} * {{navedi knjigo|last=Jembrih|first=Alojz|title=Kajkaviana croatica: hrvatska kajkavska riječ|url=https://books.google.com/books?id=bI_lAAAAMAAJ|year=1996|publisher=Braća hrvatskoga zmaja|isbn=978-953-6040-04-9}} * {{navedi knjigo|last=Maštrović|first=Tihomil|title=Zbornik o Branku Vodniku: književnom povjesničaru : zbornik radova sa znanstvenoga skupa Zagreb-Varaždin, 13.-15. travnja 2000|url=https://books.google.com/books?id=84vlAAAAMAAJ|year=2001|publisher=Hrvatski studiji Sveučilišta|isbn=978-953-6682-22-5}} * {{navedi knjigo|last=Mohorovičić|first=Andre|title=Varaždinski zbornik: 1181-1981 : zbornik radova sa znanstvenog skupa održanog u Varaždinu od 1. do 3. lisopada 1981. godine povodom obilježavanja 800. godišnjice grada|url=https://books.google.com/books?id=8rVBAAAAYAAJ|year=1983|publisher=Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti}} * {{Cite journal|author=Rajšp, Vincenc|year=1984|title=Slovenski protestantizem, uraška tiskarna in cene|url=http://hdl.handle.net/11686/13599|journal=Zgodovinski časopis|volume=38|pages=161–164|issn=0350-5774|cobiss=8737069}} * Rigler, Jakob (1968): ''Začetki slovenskega knjižnega jezika''. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. {{COBISS|ID=1761793}} * {{navedi knjigo|last=Rupel|first=Mirko|title=Slovenski protestantski pisci|publisher=Državna založba Slovenije|location=Ljubljana|year=1966|cobiss=20387328}} * {{navedi knjigo|last=Sedar|first=Klaudija|last2=Andrejek|first2=Tadeja|title=Po poti reformacije na Slovenskem|publisher=Zavod Primoža Trubarja; Mestna občina Velenje|location=Murska Sobota|year=2021|cobiss=86524163}} * {{navedi knjigo|title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča|year=1893|publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig|location=Dunaj|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HNJQRANF|cobiss=5088440|last=Sket|first=Jakob}} * {{navedi knjigo|last=Sreš|first=Barbara|title=Reformacija in razvoj evangeličanske cerkve v Prekmurju|type=diplomsko delo|publisher=[B. Sreš]|location=Maribor|year=2010|cobiss=17553672}} * {{navedi knjigo|last=Štih|first=Peter|last2=Simoniti|first2=Vasko|last3=Vodopivec|first3=Peter|title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2008|cobiss=2573684|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold|last4=Vidmar|first4=Luka}} * {{navedi splet|last=Štrekelj|first=Karel|title=Zgodovina slovenskega slovstva|date=2012–2014|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location=Ljubljana|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC|cobiss=265906176|accessdate=}} * {{navedi knjigo|last=Vinkler|first=Jonatan|title=Izpod krivoverskega peresa: slovenska književnost 16. stoletja in njen evropski kontekst|year=2020|publisher=Založba Univerze na Primorskem|location=Koper|cobiss=44851971|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLZJDQZS}} * {{navedi knjigo|last=Zvonar|first=Ivan|title=Na kajkavskim korijenima: rasprave i studije|url=https://books.google.com/books?id=ag0sAQAAMAAJ|year=2009|publisher=Meridijani|isbn=978-953-239-108-4}} * Žebovec, Marjeta (2010): ''Slovenski književniki : rojeni do leta 1869''. Ljubljana: Založba Karantanija. {{COBISS|ID=248323584}} [[Kategorija:Krščanstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Protestantizem]] [[Kategorija:Reformacija]] [[Kategorija:Protireformacija]] js18jcg7s1ji0tnenu9g7iuk8z9h551 Dirka po Španiji 2026 0 595414 6748753 6748403 2026-09-10T15:55:06Z Sporti 5955 /* Etape */ dp 6748753 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=aktualna kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Španiji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = 31 | season_no = 36 | image = La Vuelta (Spain) logo.svg | image_caption = logotip dirke | image_alt = | date = 22. avgust – 13. september | stages = 21 | distance = 3310,6 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = red | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = green | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = blue polkadot | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = white | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | combativity_color = yellow number | team = | team_nat = | team_color = | previous = [[Dirka po Španiji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Španiji 2027|2027]] }} '''Dirka po Španiji 2026''' je 81. izvedba [[Dirka po Španiji|dirke po Španiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[22. avgust]]a v [[Monako|Monaku]], končala pa se bo [[13. september|13. septembra]] v [[Granada|Granadi]].<ref name="route">{{navedi splet|title=Official route of La Vuelta 2026|url=https://www.lavuelta.es/en/overall-route|website=lavuelta.es|date=17 December 2025|access-date=23 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/po-gorah-vroce-juzne-spanije-tezka-la-vuelta-26-izziv-za-roglica/767402 |title=Po gorah vroče južne Španije: težka La Vuelta 26 izziv za Rogliča |accessdate=2025-12-13 |date=2025-12-17 |format= |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe== [[Slika:Andorra la Vella. La Vuelta 2026.jpg|thumb|right|250px|Peloton v 4. etapi]] === UCI WorldTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UAD men|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} === UCI ProTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BBH|2026}} * {{UCI team code|COF men|2025}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|EKP|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref>{{navedi splet|last=Fotheringham|first=Alasdair|date=18 December 2025|title=Vuelta a España 2026 route|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/vuelta-a-espana-2026-route/|access-date=23 December 2025|website=Cyclingnews|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 22. avgust | [[Monako]] — [[Monako]] | style="text-align:center;" | 9 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 23. avgust | [[Monako]] — [[Manosque]] (FRA) | style="text-align:center;" | 215,5 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 24. avgust | [[Gruissan]] (FRA) — [[Font-Romeu-Odeillo-Via|Font Romeu]] (FRA) | style="text-align:center;" | 166,7 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;''odpovedana''<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/tretja-etapa-zaradi-toce-tik-pred-zacetkom-zadnjega-vzpona-odpovedana/791711 |title=Tretja etapa zaradi toče tik pred začetkom zadnjega vzpona odpovedana |accessdate=2026-08-24 |date=2026-08-24 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 25. avgust | [[Andorra La Vella]] (AND) — [[Andorra La Vella]] (AND) | style="text-align:center;" | 104,9 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 26. avgust | [[Falset, Španija|Falset]] — [[Roquetes, Španija|Roquetes]] | style="text-align:center;" | 171,1 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 27. avgust | [[Alcossebre]] — [[Castellón de la Plana|Castellón]] | style="text-align:center;" | 176,8 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 28. avgust | [[Vall d'Alba]] — [[Valdelinares|Aramón Valdelinares]] | style="text-align:center;" | 149,9 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|NOR}} [[Andreas Leknessund]] |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 29. avgust | [[Puçol]] — [[Xeraco]] | style="text-align:center;" | 176,4 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|FRA}} [[Bryan Coquard]] |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 30. avgust | [[Villajoyosa]] — [[Aitana (mountain)|Alto de Aitana]] | style="text-align:center;" | 187,5 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 31. avgust | style="text-align:center" colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 1. september | [[Alcaraz, Španija|Alcaraz]] — [[Elche de la Sierra]] | style="text-align:center;" | 184,5 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|FRA}} [[Bastien Tronchon]] |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 2. september | [[Cartagena, Španija|Cartagena]] — [[Lorca, Španija|Lorca]] | style="text-align:center;" | 156,1 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 3. september | [[Vera, Španija|Vera]] — [[Calar Alto]] | style="text-align:center;" | 166,5 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Jakob Omrzel]] |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 4. september | [[Almuñécar]] — [[Loja, Granada|Loja]] | style="text-align:center;" | 193,2 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Wout Van Aert]] |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 5. september | [[Jaén, Španija|Jaén]] — [[Sierra de la Pandera]] | style="text-align:center;" | 152,7 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|GER}} [[Marco Brenner]] |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 6. september | [[Palma del Río]] — [[Córdoba, Španija|Córdoba]] | style="text-align:center;" | <s>181,2 km</s><br>110,2 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Wout Van Aert]] |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 7. september | style="text-align:center" colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 8. september | [[Cortegana]] — [[Palos de la Frontera]] | style="text-align:center;" | 186 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 9. september | [[Dos Hermanas]] — [[Sevilla]] | style="text-align:center;" | 189,2 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 10. september | [[El Puerto de Santa María]] — [[Jerez de la Frontera]] | style="text-align:center;" | 32,5 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|SUI}} [[Stefan Küng]] |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 11. september | [[Vélez-Málaga]] — [[Peñas Blancas]] | style="text-align:center;" | 205,1 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 12. september | [[La Calahorra]] — [[Collado del Alguacil]] | style="text-align:center;" | 187 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 13. september | [[Granada]] — [[Granada]] | style="text-align:center;" | 99,4 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! colspan="3" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3310,6 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:13%;" | Rdeča majica<br />{{cjersey|red|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Zelena majica<br />{{cjersey|green|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Pikčasta majica<br />{{cjersey|blue polkadot|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Ekipno<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Borbenost<br />{{cjersey|yellow number|size=25px}} |- ! scope="row" | 1 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFE6E6;" rowspan="7" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#008000;" rowspan="6" | {{font colour|white|Tadej Pogačar|link=Tadej Pogačar}} | style="background:azure;" | [[Callum Thornley]] | style="background:white;" | [[Joshua Tarling]] | style="background:#E4B3AB;" rowspan="5" | {{UCI team code|UEX|2026}} | ''brez'' |- ! scope="row" | 2 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:azure;" rowspan="2" | [[Koen Bouwman]] | style="background:white;" rowspan="2" | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 3 | ''odpovedana'' | ''brez'' |- ! scope="row" | 4 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:azure;" rowspan="4" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:white;" rowspan="14" | [[Oscar Onley]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 5 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 6 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#E4B3AB;" rowspan="12" | {{UCI team code|DCT|2026}} | style="background:#FFCD5F;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 7 | [[Andreas Leknessund]] | style="background:#008000;" rowspan="11" | {{font colour|white|Wout van Aert|link=Wout van Aert}} | style="background:#FFCD5F;" | [[Wout van Aert]] |- ! scope="row" | 8 | [[Bryan Coquard]] | style="background:#FFE6E6;" rowspan="10" | [[Enric Mas]] | style="background:azure;" | [[Andreas Leknessund]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Sinuhé Fernández]] |- ! scope="row" | 9 | [[Enric Mas]] | style="background:azure;" rowspan="9" | [[Santiago Buitrago]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Pavel Sivakov]] |- ! scope="row" | 10 | [[Bastien Tronchon]] | style="background:#FFCD5F;" |[[Michael Gogl]] |- ! scope="row" | 11 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 12 | [[Jakob Omrzel]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Wout van Aert]] |- ! scope="row" | 13 | [[Wout van Aert]] | style="background:#FFCD5F;" |[[Andreas Kron]] |- ! scope="row" | 14 | [[Marco Brenner]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Kevin Vermaerke]] |- ! scope="row" | 15 | [[Wout van Aert]] | style="background:#FFCD5F;" |[[Andreas Leknessund]] |- ! scope="row" | 16 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Kevin Vermaerke]] |- ! scope="row" | 17 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Enzo Paleni]] |- ! scope="row" | 18 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 19 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 20 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 21 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- !colspan="2" | Skupaj ! style="background:red;" | {{font colour|white}} ! style="background:#006400;" | {{font colour|white}} ! style="background:#0094FF;" | {{font colour|white|}} ! style="background:#fff;" | ! style="background:#E42A19;" | {{font colour|white}} ! style="background:#FFB927;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Španiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Španiji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] pjw8rre3fy3uoiohgpd645d9r601ed9 6748754 6748753 2026-09-10T15:56:52Z Sporti 5955 /* Razvrstitev po klasifikacijah */ dp 6748754 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=aktualna kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Španiji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = 31 | season_no = 36 | image = La Vuelta (Spain) logo.svg | image_caption = logotip dirke | image_alt = | date = 22. avgust – 13. september | stages = 21 | distance = 3310,6 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = red | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = green | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = blue polkadot | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = white | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | combativity_color = yellow number | team = | team_nat = | team_color = | previous = [[Dirka po Španiji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Španiji 2027|2027]] }} '''Dirka po Španiji 2026''' je 81. izvedba [[Dirka po Španiji|dirke po Španiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[22. avgust]]a v [[Monako|Monaku]], končala pa se bo [[13. september|13. septembra]] v [[Granada|Granadi]].<ref name="route">{{navedi splet|title=Official route of La Vuelta 2026|url=https://www.lavuelta.es/en/overall-route|website=lavuelta.es|date=17 December 2025|access-date=23 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/po-gorah-vroce-juzne-spanije-tezka-la-vuelta-26-izziv-za-roglica/767402 |title=Po gorah vroče južne Španije: težka La Vuelta 26 izziv za Rogliča |accessdate=2025-12-13 |date=2025-12-17 |format= |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe== [[Slika:Andorra la Vella. La Vuelta 2026.jpg|thumb|right|250px|Peloton v 4. etapi]] === UCI WorldTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UAD men|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} === UCI ProTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BBH|2026}} * {{UCI team code|COF men|2025}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|EKP|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref>{{navedi splet|last=Fotheringham|first=Alasdair|date=18 December 2025|title=Vuelta a España 2026 route|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/vuelta-a-espana-2026-route/|access-date=23 December 2025|website=Cyclingnews|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 22. avgust | [[Monako]] — [[Monako]] | style="text-align:center;" | 9 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 23. avgust | [[Monako]] — [[Manosque]] (FRA) | style="text-align:center;" | 215,5 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 24. avgust | [[Gruissan]] (FRA) — [[Font-Romeu-Odeillo-Via|Font Romeu]] (FRA) | style="text-align:center;" | 166,7 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;''odpovedana''<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/tretja-etapa-zaradi-toce-tik-pred-zacetkom-zadnjega-vzpona-odpovedana/791711 |title=Tretja etapa zaradi toče tik pred začetkom zadnjega vzpona odpovedana |accessdate=2026-08-24 |date=2026-08-24 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 25. avgust | [[Andorra La Vella]] (AND) — [[Andorra La Vella]] (AND) | style="text-align:center;" | 104,9 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 26. avgust | [[Falset, Španija|Falset]] — [[Roquetes, Španija|Roquetes]] | style="text-align:center;" | 171,1 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 27. avgust | [[Alcossebre]] — [[Castellón de la Plana|Castellón]] | style="text-align:center;" | 176,8 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 28. avgust | [[Vall d'Alba]] — [[Valdelinares|Aramón Valdelinares]] | style="text-align:center;" | 149,9 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|NOR}} [[Andreas Leknessund]] |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 29. avgust | [[Puçol]] — [[Xeraco]] | style="text-align:center;" | 176,4 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|FRA}} [[Bryan Coquard]] |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 30. avgust | [[Villajoyosa]] — [[Aitana (mountain)|Alto de Aitana]] | style="text-align:center;" | 187,5 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 31. avgust | style="text-align:center" colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 1. september | [[Alcaraz, Španija|Alcaraz]] — [[Elche de la Sierra]] | style="text-align:center;" | 184,5 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|FRA}} [[Bastien Tronchon]] |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 2. september | [[Cartagena, Španija|Cartagena]] — [[Lorca, Španija|Lorca]] | style="text-align:center;" | 156,1 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 3. september | [[Vera, Španija|Vera]] — [[Calar Alto]] | style="text-align:center;" | 166,5 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Jakob Omrzel]] |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 4. september | [[Almuñécar]] — [[Loja, Granada|Loja]] | style="text-align:center;" | 193,2 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Wout Van Aert]] |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 5. september | [[Jaén, Španija|Jaén]] — [[Sierra de la Pandera]] | style="text-align:center;" | 152,7 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|GER}} [[Marco Brenner]] |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 6. september | [[Palma del Río]] — [[Córdoba, Španija|Córdoba]] | style="text-align:center;" | <s>181,2 km</s><br>110,2 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Wout Van Aert]] |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 7. september | style="text-align:center" colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 8. september | [[Cortegana]] — [[Palos de la Frontera]] | style="text-align:center;" | 186 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 9. september | [[Dos Hermanas]] — [[Sevilla]] | style="text-align:center;" | 189,2 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 10. september | [[El Puerto de Santa María]] — [[Jerez de la Frontera]] | style="text-align:center;" | 32,5 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|SUI}} [[Stefan Küng]] |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 11. september | [[Vélez-Málaga]] — [[Peñas Blancas]] | style="text-align:center;" | 205,1 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 12. september | [[La Calahorra]] — [[Collado del Alguacil]] | style="text-align:center;" | 187 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 13. september | [[Granada]] — [[Granada]] | style="text-align:center;" | 99,4 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! colspan="3" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3310,6 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:13%;" | Rdeča majica<br />{{cjersey|red|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Zelena majica<br />{{cjersey|green|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Pikčasta majica<br />{{cjersey|blue polkadot|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Ekipno<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Borbenost<br />{{cjersey|yellow number|size=25px}} |- ! scope="row" | 1 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFE6E6;" rowspan="7" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#008000;" rowspan="6" | {{font colour|white|Tadej Pogačar|link=Tadej Pogačar}} | style="background:azure;" | [[Callum Thornley]] | style="background:white;" | [[Joshua Tarling]] | style="background:#E4B3AB;" rowspan="5" | {{UCI team code|UEX|2026}} | ''brez'' |- ! scope="row" | 2 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:azure;" rowspan="2" | [[Koen Bouwman]] | style="background:white;" rowspan="2" | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 3 | ''odpovedana'' | ''brez'' |- ! scope="row" | 4 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:azure;" rowspan="4" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:white;" rowspan="15" | [[Oscar Onley]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 5 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 6 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#E4B3AB;" rowspan="13" | {{UCI team code|DCT|2026}} | style="background:#FFCD5F;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 7 | [[Andreas Leknessund]] | style="background:#008000;" rowspan="12" | {{font colour|white|Wout van Aert|link=Wout van Aert}} | style="background:#FFCD5F;" | [[Wout van Aert]] |- ! scope="row" | 8 | [[Bryan Coquard]] | style="background:#FFE6E6;" rowspan="11" | [[Enric Mas]] | style="background:azure;" | [[Andreas Leknessund]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Sinuhé Fernández]] |- ! scope="row" | 9 | [[Enric Mas]] | style="background:azure;" rowspan="10" | [[Santiago Buitrago]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Pavel Sivakov]] |- ! scope="row" | 10 | [[Bastien Tronchon]] | style="background:#FFCD5F;" |[[Michael Gogl]] |- ! scope="row" | 11 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 12 | [[Jakob Omrzel]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Wout van Aert]] |- ! scope="row" | 13 | [[Wout van Aert]] | style="background:#FFCD5F;" |[[Andreas Kron]] |- ! scope="row" | 14 | [[Marco Brenner]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Kevin Vermaerke]] |- ! scope="row" | 15 | [[Wout van Aert]] | style="background:#FFCD5F;" |[[Andreas Leknessund]] |- ! scope="row" | 16 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Kevin Vermaerke]] |- ! scope="row" | 17 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Enzo Paleni]] |- ! scope="row" | 18 | [[Stefan Küng]] | ''brez'' |- ! scope="row" | 19 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 20 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 21 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- !colspan="2" | Skupaj ! style="background:red;" | {{font colour|white}} ! style="background:#006400;" | {{font colour|white}} ! style="background:#0094FF;" | {{font colour|white|}} ! style="background:#fff;" | ! style="background:#E42A19;" | {{font colour|white}} ! style="background:#FFB927;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Španiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Španiji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] 5qohefqoqbdz6mu94z4rupw2ocv7l64 Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026 0 597108 6748718 6715166 2026-09-10T14:34:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748718 wikitext text/x-wiki Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]], ki potekajo danes, v nedeljo, 22. marca 2026, nastopa več [[Seznam političnih strank v Sloveniji|slovenskih političnih strank]], ki so oblikovale in predstavile '''liste kandidatov''' posameznih ali v koalicije povezanih strank. Seznam kandidatnih list je prikazan v tem članku. Volilna opravila so se začela 12. januarja 2026, do 19. februarja, ko se je začela uradna volilna kampanja, pa so lahko stranke vložile kandidatne liste na pristojne lokalne volilne komisije.<ref>{{Navedi splet|title=Uradni začetek predvolilne kampanje 19. februarja. Zorčič: Volitve bodo zahtevne, dela bo veliko.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/uradni-zacetek-predvolilne-kampanje-19-februarja-zorcic-volitve-bodo-zahtevne-dela-bo-veliko/769285|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-17|language=sl|first=La Da , T. K.|last=B}}</ref> Državna volilna komisija je potrdila 17 kandidatnih list, od tega 15 vloženih v vseh volilnih enotah, ter dve listi, vloženi v le po eni volilni enoti.<ref>{{Navedi splet|title=DVK potrdil 17 kandidatnih list, dve bosta nastopili le v po eni volilni enoti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/dvk-potrdil-17-kandidatnih-list-dve-bosta-nastopili-le-v-po-eni-volilni-enoti/775101|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Za položaj poslancev Državnega zbora RS se poteguje skupno 1.185 kandidatov.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/liste|title=Seznam list kandidatov in kandidatk|accessdate=2026-03-03|website=dvk-rs.si}}</ref> == Seznam vloženih list == {| class="wikitable sortable" style="text;font-size:90%;line-height:20px" |+ ! colspan="3" |Kandidatna lista ! Število<br> kandidatov ! Vodja ! colspan=2|Vložitev/zaključek<br> vlaganja list ! Slogan |- | colspan="8" style="background: #DBE9F4; text-align:center;"|'''Potrjene kandidature''' |- | style="background: #00b5dd;" | | width=70 align="center"|'''NSi + SLS + FOKUS''' |[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka, FOKUS Marka Lotriča]] | align=center|88 | [[Jernej Vrtovec]]<br>[[Tina Bregant]]<br>[[Marko Lotrič]] | align=right|{{nowrap|11. 2.}} | width=140|podpisi poslancev DZ | width=160|''Skupaj v akcijo!'' |- | style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}" | | width=70 align="center"|'''GS''' |[[Gibanje Svoboda]] | align=center|83 | [[Robert Golob]] | align=right|{{nowrap|16. 2.}} | podpisi poslancev DZ | ''Slovenija naprej!'' |- | style="background: {{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}};" | | width=70 align="center"|'''SD''' |[[Socialni demokrati]] | align=center|83 | [[Matjaž Han]] | align=right|{{nowrap|16. 2.}} | podpisi poslancev DZ | ''Dogovor. Za mir, razvoj in blaginjo.'' |- | style="background: {{party color|Resni.ca}};" | | width=70 align="center"|'''Resni.ca''' |[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] | align=center|88 | width=120|[[Zoran Stevanović]] | align=right|{{nowrap|16. 2.}} | podpisi volivcev | ''Moč ljudem!'' |- | style="background: {{party color|Zeleni Slovenije}};" | | width=70 align="center"|'''ZS + SG''' |[[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|Zeleni Slovenije + SG Stranka generacij]] | align=center|83 | [[Andrej Čuš]]<br>[[Vlado Dimovski]] | align=right|{{nowrap|17. 2.}} | podpisi volivcev | ''Izbira za vse generacije'' |- | style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}};" | | width=70 align="center"|'''Levica + Vesna''' |[[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] | align=center|83 | [[Asta Vrečko]]<br>[[Luka Mesec]]<br>[[Urša Zgojznik]]<br>[[Uroš Macerl]] | align=right|{{nowrap|18. 2.}} | podpisi poslancev DZ | ''Čas odločitve'' |- | style="background: {{party color|Glas upokojencev}};" | | width=70 align="center"|'''GU''' |[[Glas upokojencev Pavla Ruparja]] | align=center|82 | [[Pavel Rupar]] | align=right|{{nowrap|18. 2.}} | podpisi volivcev | ''Izkušnje, ki združujejo, vizija, ki navdihuje.'' |- | style="background: #000000;" | | width=70 align="center"|'''Pirati''' |[[Piratska stranka Slovenije]] | align=center|48 | [[Jasmin Feratović]] | align=right|{{nowrap|18. 2.}} | podpisi volivcev | ''Naj razvoj služi ljudem!'' |- | style="background: #6f2c91;" | | width=70 align="center"|'''PVP''' |[[Prerod (stranka)|Prerod - stranka Vladimirja Prebiliča]] | align=center|84 | [[Vladimir Prebilič]] | align=right|{{nowrap|18. 2.}} | podpisi volivcev | ''Prerodimo Slovenijo'' |- | style="background: #eb4d2f;" | | width=70 align="center"|'''MI!''' |[[Mi, socialisti!]] | align=center|72 | [[Miha Kordiš]] | align=right|{{nowrap|18. 2.}} | podpisi volivcev | ''Mi, ki mislimo množino.'' |- | style="background: #FEF200;" | | width=70 align="center"|'''SDS''' |[[Slovenska demokratska stranka]] | align=center|87 | [[Janez Janša]] | align=right|{{nowrap|18. 2.}} | podpisi poslancev DZ | ''Vstani, Slovenija!'' |- | style="background: #09105e;" | | width=70 align="center"|'''D.''' |[[Demokrati. Anžeta Logarja]] | align=center|88 | [[Anže Logar]] | align=right|{{nowrap|18. 2.}} | podpisi poslancev DZ | ''Obstaja izbira'' |- | style="background: #000000;" | | width=70 align="center"|'''SNS''' |[[Slovenska nacionalna stranka]] | align=center|66 | [[Zmago Jelinčič]] | align=right|{{nowrap|18. 2.}} | podpisi volivcev | ''Slovenijo Slovencem!'' |- | style="background: #892a90;" | | width=70 align="center"|'''SZ''' |[[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]] | align=center|76 | [[Karl Erjavec]] | align=right|{{nowrap|19. 2.}} | podpisi volivcev | ''Za varno prihodnost!'' |- | style="background: #ee2932;" | | width=70 align="center"|'''AzaS''' |[[Alternativa za Slovenijo]] | align=center|55 | [[Violeta Tomič]]<br>Boris Žulj<br>Jure Pogačnik | align=right|{{nowrap|19. 2.}} | podpisi volivcev | ''Alternativa obstaja!'' |- | style="background: #2d3e52;" | | width=70 align="center"|'''Sloga''' | [[Sloga (stranka)|SLOGA]] | align=center|11 | [[Janko Veber]] | align=right|{{nowrap|19. 2.}} | podpisi volivcev | ''Za skupno dobro'' |- | style="background: #045ba4;" | | width=70 align="center"|'''SUS''' | Rešitev - Stranka upokojencev Velenje, Slovenija | align=center|8 | Faruk Pijuković | align=right|{{nowrap|19. 2.}} | podpisi volivcev | ''Z vami. Za vas. Pošteno in brez strahu.'' |- | colspan="8" style="background: #DBE9F4; text-align:center;"|'''Zavrnjene kandidature''' |- | style="background: #0000FF;" | | width=70 align="center"|'''KZN''' |[[Koalicija zedinjenega naroda]] | align=center|N/A | [[Andrej Šiško]]<br>Sašo Pajk | align=right|{{nowrap|19. 2.}} | podpisi volivcev | ''Vstani, narod, za svojo prihodnost!'' |- |} == Seznam vseh list s kandidati == === Koalicija NSi, SLS in Fokusa === {{Glavni|Koalicija NSi, SLS in Fokusa}} Opozicijska [[Nova Slovenija]] ter zunajparlamentarni [[Slovenska ljudska stranka]] in [[FOKUS Marka Lotriča]] so novembra 2025 pričeli pogovore o sodelovanju, po več tednih pogajanj pa je bilo zavezništvo januarja 2026 tudi potrjeno. 15. januarja 2026 je bilo objavljeno, da bo na skupni listi NSi pripadlo 49 mest, SLS 24 mest in Fokusu 15 mest.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Pogovori o predvolilnem sodelovanju na desni obrodili sadove, a prinesli tudi presenečenje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pogovori-o-predvolilnem-sodelovanju-na-desni-obrodili-sadove-a-prinesli-tudi-presenecenje/|website=N1|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-15|language=sl-SI}}</ref> Sporazum o skupnem nastopu sta istega dne na sejah potrdil glavni odbor SLS in izvršilni odbor Fokusa, 19. januarja je sporazum soglasno potrdil še svet stranke NSi, ob tem se je seznanil tudi s kandidati stranke za skupno listo.<ref name=":23">{{Navedi splet|title=Oblikovanje skupne liste NSi-ja, SLS-a in Lotričevega Fokusa v sklepni fazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/oblikovanje-skupne-liste-nsi-ja-sls-a-in-lotricevega-fokusa-v-sklepni-fazi/770286|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Oblikovanje skupne liste NSi-ja, SLS-a in Lotričevega Fokusa v sklepni fazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/oblikovanje-skupne-liste-nsi-ja-sls-a-in-lotricevega-fokusa-v-sklepni-fazi/770286|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Uradni sporazum o skupnem nastopu so predsedniki treh strank podpisali v sredo, 21. januarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus v sredo v podpis sporazuma za več poslanskih mandatov|url=https://info360.si/politika/nsi-sls-in-fokus-v-sredo-v-podpis-sporazuma-za-vec-poslanskih-mandatov/|website=info360.si|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus podpisali dogovor: okraji (skoraj) dodeljeni, na listi tudi presenečenje iz estrade|url=https://www.zanima.me/nsi-sls-in-fokus-podpisali-dogovor-okraji-skoraj-razdeljeni-na-listi-tudi-presenecenje-iz-estrade/|website=Zanima.me|date=2026-01-21|accessdate=2026-01-21|language=sl-SI}}</ref> Predsednik Fokusa [[Marko Lotrič]] za poslanca ne bo kandidiral, saj je dejal, da s sekretarko Moniko Kirbiš Rojs želita dokončati mandat v [[Državni svet Republike Slovenije|Državnem svetu]].<ref>{{Navedi splet|title=Skupna lista NSI, SLS in Fokus sestavljena, Marka Lotriča ne bo na njej|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/skupna-lista-nsi-sls-fokus-sestavljena-marko-lotric-1873764|website=Reporter|date=2026-01-14|accessdate=2026-01-17|language=sl}}</ref> Končna kandidatna lista je bila objavljena 10. februarja 2026.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Volilna loterija: kje kandidati SLS najbolj ogrožajo poslance NSI?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/volilna-loterija-kje-kandidati-sls-najbolj-ogrozajo-poslance-nsi-1879393|website=Reporter|date=2026-02-10|accessdate=2026-02-10|language=sl}}</ref> Na listi kandidirata predsednika [[Jernej Vrtovec]] (Ajdovščina) in [[Tina Bregant]] (Ptuj III), sicer pa je NSi glede na dogovor prispevala 49 kandidatov, Fokus 15 in SLS 23, pri čemer naj bi bil Ivan Meglič (Kranj III) skupni kandidat SLS in Fokusa, kandidat [[Stojan Auer]] (Maribor II) pa je skupni kandidat vseh treh strank.<ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|url=https://nsi.si/wp-content/uploads/2026/02/Lista-kandidatov_NSi_SLS_FOKUS.pdf|title=Lista kandidatov NSi, SLS in FOKUS|date=2026-02-10|accessdate=2026-02-10|website=nsi.si}}</ref> {| class="wikitable" style="text;font-size:86%;line-height:18px" |- | colspan=5 align=center| Predsednik: '''Jernej Vrtovec''' | colspan=14 align=center|<big><big>'''NSi + SLS + FOKUS'''</big></big><br><big>'''Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka, FOKUS Marka Lotriča'''</big> | colspan=5 align=center| Slogan: '''Skupaj v akcijo!''' |- ! colspan=24 style="background: #00b5dd;" | |- ! colspan=3 width=12%| (1) Kranj ! colspan=3 width=12%| (2) Postojna ! colspan=3 width=12%| (3) Ljubljana Center ! colspan=3 width=12%| (4) Ljubljana Bežigrad ! colspan=3 width=12%| (5) Celje ! colspan=3 width=12%| (6) Novo mesto ! colspan=3 width=12%| (7) Maribor ! colspan=3 width=12%| (8) Ptuj |- | <small>Jesenice</small> ! style="background:#17579b; width:0.1px;"| | align=center|Martina Žagar | <small>Tolmin</small> ! style="background:#00b5dd; width:0.1px;"| | align=center|Matej Hrast | <small>Logatec</small> ! style="background:#00b5dd; width:0.1px;"| | align=center|Iva Dimic | <small>Kočevje</small> ! style="background:#00b5dd; width:1 px;"| | align=center|Karmen Brunec | <small>Šentjur</small> ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1 px;"| | align=center|Mihaela Rožej | <small>Črnomelj</small> ! style="background:#00b5dd; width:1 px;"| | align=center|Metka Brozovič | <small>Šmarje</small> ! style="background:#00b5dd; width:1 px;"| | align=center|Martin Mikolič | <small>Lendava</small> ! style="background:#00b5dd; width:1 px;"| | align=center|Jožef Horvat |- | <small>{{nowrap|Radovljica I}}</small> ! style="background:#00b5dd; width:0.1px;"| | align=center|Maja Fajdiga Komar | <small>Piran</small> ! style="background:#17579b; width:0.1px;"| | align=center|Tinkara Starman | <small>Vrhnika</small> ! style="background:#17579b; width:0.1px;"| | align=center|Matej Tušak | <small>Ribnica - Dobrepolje</small> ! style="background:#00b5dd; width:0.1px;"| | align=center|Janez Cigler Kralj | <small>Celje I</small> ! style="background:#00b5dd; width:0.1px;"| | align=center|Nataša Brežnik | <small>Novo mesto I</small> ! style="background:#00b5dd; width:0.1px;"| | align=center|Vida Čadonič Špelič | <small>Slovenska Bistrica</small> ! style="background:#17579b; width:0.1px;"| | align=center|Lea Furlan | <small>Ormož</small> ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Miroslav Kosi |- | <small>{{nowrap|Radovljica II}}</small> ! style="background:#00b5dd; width:0.1px;"| | align=center|Simon Resman | <small>Izola</small> ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Tomo Drevenšek | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik I}}</small> ! style="background:#00b5dd; width:0.1px;"| | align=center|Marko Gruden | <small>Grosuplje</small> ! style="background:#00b5dd; width:0.1px;"| | align=center|Matjaž Trontelj | <small>Celje II</small> ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Slaviša Golinac | <small>Novo mesto II</small> ! style="background:#00b5dd; width:0.1px;"| | align=center|Marko Dvornik | <small>Slovenske Konjice</small> ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Nina Sešlar | <small>Ljutomer</small> ! style="background:#00b5dd; width:0.1px;"| | align=center|Mira Rebernik Žižek |- | <small>Kranj I</small> ! style="background:#17579b; width:0.1px;"| | align=center|Nejc Jagodic | <small>{{nowrap|Koper I}}</small> ! style="background:#00b5dd; width:0.1px;"| | align=center|Viljem Kopše | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik II}}</small> ! style="background:#00b5dd; width:0.1px;"| | align=center|David Tomažin | <small>Ivančna Gorica</small> ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Nina Strah | <small>Žalec I</small> ! style="background:#00b5dd; width:0.1px;"| | align=center|Marta Rojnik | <small>Trebnje</small> ! style="background:#00b5dd; width:0.1px;"| | align=center|Blaž Pavlin | <small>Ruše</small> ! style="background:#00b5dd; width:0.1px;"| | align=center|Anita Jodl | <small>Murska {{nowrap|Sobota I}}</small> ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Franc Horvat |- | <small>Kranj II</small> ! style="background:#00b5dd; width:0.1px;"| | align=center|Irena Dolenc | <small>{{nowrap|Koper II}}</small> ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Jelka Železnik Markežič | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik III}}</small> ! style="background:#00b5dd; width:0.1px;"| | align=center|Uroš Korošec | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje I}}</small> ! style="background:#17579b; width:0.1px;"| | align=center|Marko Staroveški | <small>{{nowrap|Žalec II}}</small> ! style="background:#00b5dd; width:0.1px;"| | align=center|Aleksander Reberšek | <small>Brežice</small> ! style="background:#00b5dd; width:0.1px;"| | align=center|Milena Vranetič | <small>{{nowrap|Maribor I}}</small> ! style="background:#17579b; width:0.1px;"| | align=center|Tomaž Kostanjevec | <small>Murska {{nowrap|Sobota II}}</small> ! style="background:#00b5dd; width:0.1px;"| | align=center|Drago Rajbar |- | <small>Kranj III</small> ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Ivan Meglič | <small>Sežana</small> ! style="background:#00b5dd; width:0.1px;"| | align=center|Maja Pantelić | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik IV}}</small> ! style="background:#00b5dd; width:0.1px;"| | align=center|Mojca Sojar | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje II}}</small> ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Janez Žagar | <small>Mozirje</small> ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Franjo Naraločnik | <small>Krško</small> ! style="background:#00b5dd; width:0.1px;"| | align=center|Alen Lenič | <small>{{nowrap|Maribor II}}</small> ! style="background:#A9A9A9; width:0.1px;"| | align=center|Stojan Auer | <small>Gornja Radgona</small> ! style="background:#00b5dd; width:0.1px;"| | align=center|Alenka Moravec |- | <small>Tržič</small> ! style="background:#17579b; width:0.1px;"| | align=center|Rok Šimenc | <small>Ilirska Bistrica</small> ! style="background:#00b5dd; width:0.1px;"| | align=center|Andrej Černigoj | <small>Lj Center</small> ! style="background:#17579b; width:0.1px;"| | align=center|Mirko Stopar | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje III}}</small> ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Janja Zabukovec | <small>{{nowrap|Velenje I}}</small> ! style="background:#00b5dd; width:0.1px;"| | align=center|Janko Petek | <small>Sevnica</small> ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Srečko Ocvirk | <small>{{nowrap|Maribor III}}</small> ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Tamara Dobnik | <small>Lenart</small> ! style="background:#00b5dd; width:0.1px;"| | align=center|Aleksander Gungl |- | <small>Škofja {{nowrap|Loka I}}</small> ! style="background:#17579b; width:0.1px;"| | align=center|Marjeta Šmid | <small>Postojna</small> ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Majda Godina | <small>Lj Šiška I</small> ! style="background:#17579b; width:0.1px;"| | align=center|Marija Ivanovska Preskar | <small>Lj {{nowrap|Bežigrad I}}</small> ! style="background:#00b5dd; width:0.1px;"| | align=center|Gašper Čižman | <small>{{nowrap|Velenje II}}</small> ! style="background:#00b5dd; width:0.1px;"| | align=center|Veronika Juvan | <small>Laško</small> ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Franc Zdolšek | <small>{{nowrap|Maribor IV}}</small> ! style="background:#00b5dd; width:0.1px;"| | align=center|Matjaž Štajner | <small>Pesnica</small> ! style="background:#00b5dd; width:0.1px;"| | align=center|Alenka Šverc |- | <small>Škofja {{nowrap|Loka II}}</small> ! style="background:#00b5dd; width:0.1px;"| | align=center|Janez Žakelj | <small>Nova Gorica I</small> ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Boris Jakončič | <small>Lj Šiška II</small> ! style="background:#00b5dd; width:0.1px;"| | align=center|Marcela Uršič | <small>Lj {{nowrap|Bežigrad II}}</small> ! style="background:#00b5dd; width:0.1px;"| | align=center|Karolina Korenčan | <small>Slovenj Gradec</small> ! style="background:#00b5dd; width:0.1px;"| | align=center|Igor Jeram | <small>Hrastnik {{nowrap|- Trbovlje}}</small> ! style="background:#17579b; width:0.1px;"| | align=center|Anže Plevnik | <small>{{nowrap|Maribor V}}</small> ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Aleš Meglič | <small>Ptuj I</small> ! style="background:#00b5dd; width:0.1px;"| | align=center|Erika Masten Toplak |- | <small>Kamnik</small> ! style="background:#00b5dd; width:0.1px;"| | align=center|Andrej Kočar | <small>Nova Gorica II</small> ! style="background:#00b5dd; width:0.1px;"| | align=center|Anton Harej | <small>Lj {{nowrap|Šiška III}}</small> ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Igor Beguš | <small>Domžale I</small> ! style="background:#00b5dd; width:0.1px;"| | align=center|Janez Beja | <small>Ravne na Koroškem</small> ! style="background:#00b5dd; width:0.1px;"| | align=center|Boštjan Gorenšek | <small>Litija</small> ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Franci Rokavec | <small>{{nowrap|Maribor VI}}</small> ! style="background:#00b5dd; width:0.1px;"| | align=center|Zdravko Luketič | <small>Ptuj II</small> ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Ivo Rajh |- | <small>Idrija</small> ! style="background:#00b5dd; width:0.1px;"| | align=center|Franc Medic | <small>Ajdovščina</small> ! style="background:#00b5dd; width:0.1px;"| | align=center|Jernej Vrtovec | <small>Lj {{nowrap|Šiška IV}}</small> ! style="background:#17579b; width:0.1px;"| | align=center|Marko Kajzer | <small>Domžale II</small> ! style="background:#17579b; width:0.1px;"| | align=center|Patrik Greblo | <small>Radlje ob Dravi</small> ! style="background:#00b5dd; width:0.1px;"| | align=center|Mojca Erjavec | <small>Zagorje ob Savi</small> ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Tanja Brajer | <small>{{nowrap|Maribor VII}}</small> ! style="background:#17579b; width:0.1px;"| | align=center|Mojca Tovornik | <small>Ptuj III</small> ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Tina Bregant |- |} === Socialni demokrati === {{Glavni|Socialni demokrati#Volitve v Državni zbor RS 2026|l1=SD – Volitve 2026}} [[Socialni demokrati]] so svoje kandidate potrdili in oznanili 3. februarja 2026 na volilni konvenciji v Ljubljani.<ref name=":02">{{Navedi splet|title=Han: Glas za SD je jamstvo za dogovor, ki bo Slovenijo peljal naprej|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/han-glas-za-sd-je-jamstvo-za-dogovor-ki-bo-slovenijo-peljal-naprej/772393|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-04|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na listo je stranka uvrstila vse tedanje poslance z izjemo Predraga Bakoviča, ki se je odločil za upokojitev, prav tako vse ministre kvote SD iz [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov SD za poslance|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-sd-za-poslance/|website=info360.si|date=2026-02-04|accessdate=2026-02-05|language=sl-SI}}</ref> Oblikovali so listo 83 kandidatov, Han je ob tem dejal, da računajo na dvomestno število poslancev.<ref name=":02" /><ref name=":1" /> {| class="wikitable" style="text;font-size:86%;line-height:18px" |- | colspan=5 align=center| Predsednik: '''Matjaž Han''' | colspan=14 align=center|<big><big>'''SD'''</big></big><br><big>'''Socialni demokrati'''</big> | colspan=5 align=center| Slogan: '''Dogovor. Za mir, razvoj in blaginjo.''' |- ! colspan=24 style="background: {{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}};" | |- ! colspan=3 width=12%| (1) Kranj ! colspan=3 width=12%| (2) Postojna ! colspan=3 width=12%| (3) Ljubljana Center ! colspan=3 width=12%| (4) Ljubljana Bežigrad ! colspan=3 width=12%| (5) Celje ! colspan=3 width=12%| (6) Novo mesto ! colspan=3 width=12%| (7) Maribor ! colspan=3 width=12%| (8) Ptuj |- | <small>Jesenice</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Franci Koražija | <small>Tolmin</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Darja Kapš | <small>Logatec</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Uroš Cajnko | <small>Kočevje</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Jože Kure | <small>Šentjur</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Polona Bajt | <small>Črnomelj</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Samo Kavčič | <small>Šmarje</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Sonja Kramar | <small>Lendava</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Ivan Koncut |- | <small>{{nowrap|Radovljica I}}</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Ljuba Tavčar | <small>Piran</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Meira Hot | <small>Vrhnika</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Gorazd Prah | <small>Ribnica</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Alvina Bajrami | <small>Celje I</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Jakob Jakop | <small>Novo mesto I</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Tanja Strniša | <small>Slovenska Bistrica</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Peter Cvahte | <small>Ormož</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Vesna Žagar |- | <small>{{nowrap|Radovljica II}}</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Darko Ćorković | <small>Izola</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Leonid Danilović | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik I}}</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Janez Kastelic | <small>Grosuplje</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Žan Zupančič | <small>Celje II</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Martina Strniša | <small>Novo mesto II</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Tanja Strniša | <small>Slovenske Konjice</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Darko Ratajc | <small>Ljutomer</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Brigita Perhavec |- | <small>Kranj I</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Manja Zorko | <small>{{nowrap|Koper I}}</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Matej Tašner Vatovec | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik II}}</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Jonas Žnidaršič | <small>Ivančna Gorica</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Žan Zupančič | <small>Žalec I</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Janko Kos | <small>Trebnje</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Marko Šalehar | <small>Ruše</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Bojana Muršič | <small>Murska {{nowrap|Sobota I}}</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Damijan Bezjak Zrim |- | <small>Kranj II</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Mia Lola Živković | <small>{{nowrap|Koper II}}</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Jadranka Šturm Kocjan | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik III}}</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Mojca Šetinc Pašek | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje I}}</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Ganimet Shala | <small>{{nowrap|Žalec II}}</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Janko Kos | <small>Brežice</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Martina Živič | <small>{{nowrap|Maribor I}}</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Martina Rauter | <small>Murska {{nowrap|Sobota II}}</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Dejan Židan |- | <small>Kranj III</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Ilija Dimitrievski | <small>Sežana</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Zoran Grubišič | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik IV}}</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Petra Culetto | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje II}}</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Marko Koprivc | <small>Mozirje</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Stanko Puljek | <small>Krško</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Žak Gajšek | <small>{{nowrap|Maribor II}}</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Benjamin Habinc | <small>Gornja Radgona</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Boris Edšidt |- | <small>Tržič</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Drago Zalar | <small>Ilirska Bistrica</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Zoran Grubišič | <small>Lj Center</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Tanja Fajon | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje III}}</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Andreja Kokalj | <small>{{nowrap|Velenje I}}</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Andreja Katič | <small>Sevnica</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Marjetka Lipec | <small>{{nowrap|Maribor III}}</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Nuška Tschammer | <small>Lenart</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Bernarda Potočnik |- | <small>Škofja {{nowrap|Loka I}}</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Mirjam Jan Blažić | <small>Postojna</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Edvard Oražem | <small>Lj Šiška I</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Živa Živković | <small>Lj {{nowrap|Bežigrad I}}</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Tadej Cmerekar Komar | <small>{{nowrap|Velenje II}}</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Janja Rednjak | <small>Laško</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Matjaž Han | <small>{{nowrap|Maribor IV}}</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Boris Sovič | <small>Pesnica</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Gregor Truntič |- | <small>Škofja {{nowrap|Loka II}}</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Vladimir Mišo Čeplak | <small>Nova Gorica I</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Matevž Vidmar | <small>Lj Šiška II</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Luka Goršek | <small>Lj {{nowrap|Bežigrad II}}</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Jernej Štromajer | <small>Slovenj Gradec</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Aleksander Jevšek | <small>Hrastnik {{nowrap|- Trbovlje}}</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Soniboj Knežak | <small>{{nowrap|Maribor V}}</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Jolanda Lasič | <small>Ptuj I</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Vlasta Stojak |- | <small>Kamnik</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Maja Aleksovska Lesjak | <small>Nova Gorica II</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Majda Stubelj | <small>Lj {{nowrap|Šiška III}}</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Neva Grašič | <small>Domžale I</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Tatjana Rajh | <small>Ravne na Koroškem</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Andrej Erjavec | <small>Litija</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Dušan Jovanović | <small>{{nowrap|Maribor VI}}</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Matevž Frangež | <small>Ptuj II</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Eva Žunkovič |- | <small>Idrija</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Natalija Kovač Jereb | <small>Ajdovščina</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Mitja Tripković | <small>Lj {{nowrap|Šiška IV}}</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Luka Rotar | <small>Domžale II</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Metka Kovačič Guček | <small>Radlje ob Dravi</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Marjan Šol | <small>Zagorje ob Savi</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Nataša Češko | <small>{{nowrap|Maribor VII}}</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Uroš Prikl | <small>Ptuj III</small> ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Eva Žunkovič |- |} === Koalicija Levice in Vesne === {{Glavni|Koalicija Levice in Vesne}} Stranki [[Levica (Slovenija)|Levica]] in [[VESNA – zelena stranka]] sta pred volitvami oblikovali [[Koalicija Levice in Vesne|predvolilno koalicijo]], znotraj katere sta oblikovali tudi skupno kandidatno listo.<ref>{{Navedi splet|title=Politična zavezništva: sodelovanje Levice in Vesne ter pripojitev stranke Konkretno k Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/politicna-zaveznistva-sodelovanje-levice-in-vesne-ter-pripojitev-stranke-konkretno-k-demokratom/749237|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-09|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> V Levici so sporazum o sodelovanju potrdili na volilnem kongresu dne 4. oktobra 2025, v Vesni pa deset dni kasneje, 14. oktobra.<ref>{{Navedi splet|title=Asta Vrečko napovedala, da gre Levica na parlamentarne volitve skupaj s stranko Vesna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/asta-vrecko-napovedala-da-gre-levica-na-parlamentarne-volitve-skupaj-s-stranko-vesna/759676|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-09|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vesna potrdila sporazum o sodelovanju z Levico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vesna-potrdila-sporazum-o-sodelovanju-z-levico/760796|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-09|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Svoje kandidate sta predstavili v petek, 13. februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Volilni manifest Levice in Vesne {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/pet-programskih-stebrov-volilnega-manifesta-levice-in-vesne.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-09|language=sl}}</ref> Kandidirajo vse 4 sovodje strank [[Asta Vrečko]] (Bežigrad II), [[Luka Mesec]] (Ljubljana Center in Šiška I), [[Uroš Macerl]] (Zagorje), [[Urša Zgojznik]] (Mozirje), poleg njih še tretji minister levice [[Simon Maljevac]] (Hrastnik), državna sekretarja Marko Rusjan (Nova Gorica II) in Dan Juvan (Šiška II), podpredsednika Vesne Jaka Zevnik (Kranj I in Kranj II) ter Barbara Strajnar (Vrhnika), tudi dolgoletna aktivistka [[Biserka Marolt Meden]] (Šiška III in IV), ki se je Levici pridružila januarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Kje bodo kandidirali vidnejši predstavniki Levice in Vesne? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/levica-in-vesna-bosta-predstavili-kandidatno-listo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-15|language=sl}}</ref> Predstavniki so izrazili prepričanje za osvojitev več kot 10 poslanskih mandatov.<ref>{{Navedi splet|title=V Levici in Vesni verjamejo, da lahko dobijo več kot 10 poslanskih mest|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-levici-in-vesni-verjamejo-da-lahko-dobijo-vec-kot-10-poslanskih-mest/773375|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-15|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> {| class="wikitable" style="text;font-size:86%;line-height:18px" |- | colspan=6 align=center| Predsedniki in koordinatorji: '''Vrečko, Mesec, Zgojznik, Macerl''' | colspan=12 align=center|<big><big>'''Levica + Vesna'''</big></big><br><big>'''Levica in Vesna'''</big> | colspan=6 align=center| Slogan: '''Čas odločitve''' |- ! colspan=24 style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}};" | |- ! colspan=3 width=12%| (1) Kranj ! colspan=3 width=12%| (2) Postojna ! colspan=3 width=12%| (3) Ljubljana Center ! colspan=3 width=12%| (4) Ljubljana Bežigrad ! colspan=3 width=12%| (5) Celje ! colspan=3 width=12%| (6) Novo mesto ! colspan=3 width=12%| (7) Maribor ! colspan=3 width=12%| (8) Ptuj |- | <small>Jesenice</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Fahir Gutić | <small>Tolmin</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Jože Šerbec | <small>Logatec</small> ! style="background:{{party color|Vesna - zelena stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Miran Ribič | <small>Kočevje</small> ! style="background:{{party color|Vesna - zelena stranka}}; width:1 px;"| | align=center|Gregor Gregorčič | <small>Šentjur</small> ! style="background:{{party color|Vesna - zelena stranka}}; width:1 px;"| | align=center|Blaž Podsedenšek | <small>Črnomelj</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:1 px;"| | align=center|Ksenija Lorber | <small>Šmarje</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:1 px;"| | align=center|Tarra Stermšek Kristan | <small>Lendava</small> ! style="background:{{party color|Vesna - zelena stranka}}; width:1 px;"| | align=center|Tina Hozjan Žižek |- | <small>{{nowrap|Radovljica I}}</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Milan Rejc | <small>Piran</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Peter Bastjančič | <small>Vrhnika</small> ! style="background:{{party color|Vesna - zelena stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Barbara Strajnar | <small>Ribnica</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Tomaž Žavbi | <small>Celje I</small> ! style="background:{{party color|Vesna - zelena stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Luka Zgojznik | <small>Novo mesto I</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Gregor Lorber | <small>Slovenska Bistrica</small> ! style="background:{{party color|Vesna - zelena stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Miran Rajšp | <small>Ormož</small> ! style="background:{{party color|Vesna - zelena stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Luka Zorko |- | <small>{{nowrap|Radovljica II}}</small> ! style="background:{{party color|Vesna - zelena stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Andreja Pogačar | <small>Izola</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Alan Medveš | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik I}}</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Mitja Svete | <small>Grosuplje</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Gregor Ilaš | <small>Celje II</small> ! style="background:{{party color|Vesna - zelena stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Matej Feguš | <small>Novo mesto II</small> ! style="background:{{party color|Vesna - zelena stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Irena Hren | <small>Slovenske Konjice</small> ! style="background:{{party color|Vesna - zelena stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Nejc Gajšek | <small>Ljutomer</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Darja Kosič Auer |- | <small>Kranj I</small> ! style="background:{{party color|Vesna - zelena stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Jaka Zevnik | <small>{{nowrap|Koper I}}</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Nataša Sukič | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik II}}</small> ! style="background:{{party color|Vesna - zelena stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Alja Miklavčič | <small>Ivančna Gorica</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Iva Padar | <small>Žalec I</small> ! style="background:{{party color|Vesna - zelena stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Vesna Tripković Sancin | <small>Trebnje</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Ksenija Lorber | <small>Ruše</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Drago Bolčina | <small>Murska {{nowrap|Sobota I}}</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Drago Balajc |- | <small>Kranj II</small> ! style="background:{{party color|Vesna - zelena stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Jaka Zevnik | <small>{{nowrap|Koper II}}</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Alan Medveš | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik III}}</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Petra Blajhribar Kubo | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje I}}</small> ! style="background:{{party color|Vesna - zelena stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Sašo Đorđević | <small>{{nowrap|Žalec II}}</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Aleš Gulić | <small>Brežice</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Peter Dirnbek | <small>{{nowrap|Maribor I}}</small> ! style="background:{{party color|Vesna - zelena stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Miha Škorjanc | <small>Murska {{nowrap|Sobota II}}</small> ! style="background:{{party color|Vesna - zelena stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Saša Fras |- | <small>Kranj III</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Janez Rozman | <small>Sežana</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Meri Hreščak | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik IV}}</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Miran Šolinc | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje II}}</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Milan Jakopovič | <small>Mozirje</small> ! style="background:{{party color|Vesna - zelena stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Urša Zgojznik | <small>Krško</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Jakob Gašpir | <small>{{nowrap|Maribor II}}</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Gorazd Vidic | <small>Gornja Radgona</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Alenka Pirjevec |- | <small>Tržič</small> ! style="background:{{party color|Vesna - zelena stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Nali Belhar | <small>Ilirska Bistrica</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Rok Jenko | <small>Lj Center</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Luka Mesec | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje III}}</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Tatjana Greif | <small>{{nowrap|Velenje I}}</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Eva Koprivšek Petkovšek | <small>Sevnica</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Lana Nikolić | <small>{{nowrap|Maribor III}}</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Darko Rudaš | <small>Lenart</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Jasna Lipovž |- | <small>Škofja {{nowrap|Loka I}}</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Tina Brecelj | <small>Postojna</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Michaela Selmani | <small>Lj Šiška I</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Luka Mesec | <small>Lj {{nowrap|Bežigrad I}}</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Urška Honzak | <small>{{nowrap|Velenje II}}</small> ! style="background:{{party color|Vesna - zelena stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Jernej Oprešnik | <small>Laško</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Katja Sluga | <small>{{nowrap|Maribor IV}}</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Vladimir Šega | <small>Pesnica</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Nenad Cekić |- | <small>Škofja {{nowrap|Loka II}}</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Rok Bajželj | <small>Nova Gorica I</small> ! style="background:{{party color|Vesna - zelena stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Lucia Pascolat | <small>Lj Šiška II</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Dan Juvan | <small>Lj {{nowrap|Bežigrad II}}</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Asta Vrečko | <small>Slovenj Gradec</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Špela Havle | <small>Hrastnik {{nowrap|- Trbovlje}}</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Simon Maljevac | <small>{{nowrap|Maribor V}}</small> ! style="background:{{party color|Vesna - zelena stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Špela Hren Juhart | <small>Ptuj I</small> ! style="background:{{party color|Vesna - zelena stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Martina Belšak |- | <small>Kamnik</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Ivan Mitrevski | <small>Nova Gorica II</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Marko Rusjan | <small>Lj {{nowrap|Šiška III}}</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Biserka Marolt Meden | <small>Domžale I</small> ! style="background:{{party color|Vesna - zelena stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Gregor Fras | <small>Ravne na Koroškem</small> ! style="background:{{party color|Vesna - zelena stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Jure Strah | <small>Litija</small> ! style="background:{{party color|Vesna - zelena stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Mitja Guštin | <small>{{nowrap|Maribor VI}}</small> ! style="background:{{party color|Vesna - zelena stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Tjaša Gojkovič | <small>Ptuj II</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Urška Lipovž |- | <small>Idrija</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Urška Bogataj | <small>Ajdovščina</small> ! style="background:{{party color|Vesna - zelena stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Veronika Gregorec | <small>Lj {{nowrap|Šiška IV}}</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Biserka Marolt Beden | <small>Domžale II</small> ! style="background:{{party color|Vesna - zelena stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Samia Žunič | <small>Radlje ob Dravi</small> ! style="background:{{party color|Vesna - zelena stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Zoran Rožič | <small>Zagorje ob Savi</small> ! style="background:{{party color|Vesna - zelena stranka}}; width:0.1px;"| | align=center|Uroš Macerl | <small>{{nowrap|Maribor VII}}</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Tatjana Frangež | <small>Ptuj III</small> ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:0.1px;"| | align=center|Lina Habjanič |- |} === Gibanje Svoboda === {{Glavni|Gibanje Svoboda#Volitve v Državni zbor RS 2026|l1=Gibanje Svoboda – Volitve 2026}} Zmagovalka volitev v državni zbor 2022, stranka [[Gibanje Svoboda]] je svoje kandidate uradno predstavila v soboto, 14. februarja 2026. Na listo je bilo uvrščenih 34 poslancev [[9. državni zbor Republike Slovenije|aktualnega sklica državnega zbora]], prav tako kandidirajo nekateri ministri 15. slovenske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Golob na konvenciji stranke: Delo še ni končano, smo pa na pravi poti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-na-konvenciji-stranke-delo-se-ni-koncano-smo-pa-na-pravi-poti/773492|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-14|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> Predsednik vlade [[Robert Golob]] kandidira v okrajih Bežigrad I in Domžale II. Listo sestavlja 83 kandidatov, saj v dveh okrajih kandidirajo tudi nekateri drugi vidni predstavniki; finančni minister [[Klemen Boštjančič]] (Novo mesto II in Krško), ministrica za infrastrukturo [[Alenka Bratušek]] (Jesenice in Kranj II), državna sekretarka Vesna Humar (Nova Gorica I in Ajdovščina) ter vodja poslanske skupine [[Nataša Avšič Bogovič]] (Brežice in Hrastnik).<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob: "Nikoli nismo obljubili, da bomo hišo dokončali v štirih letih"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-golob-nikoli-nismo-obljubili-da-bomo-hiso-dokoncali-v-stirih-letih/|website=N1|date=2026-02-14|accessdate=2026-02-14|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Svoboda predstavila kandidatno listo. S kom želi Golob v prihodnjem mandatu graditi "hišo"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/svoboda-predstavila-kandidatno-listo-s-kom-zeli-golob-v-prihodnjem-mandatu-graditi-hiso/|website=N1|date=2026-02-14|accessdate=2026-02-14|language=sl-SI}}</ref> {| class="wikitable" style="text;font-size:86%;line-height:18px" |- | colspan=5 align=center| Predsednik: '''Robert Golob''' | colspan=14 align=center|<big><big>'''GS'''</big></big><br><big>'''Gibanje Svoboda'''</big> | colspan=5 align=center| Slogan: '''Slovenija naprej!''' |- ! colspan=24 style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}};" | |- ! colspan=3 width=12%| (1) Kranj ! colspan=3 width=12%| (2) Postojna ! colspan=3 width=12%| (3) Ljubljana Center ! colspan=3 width=12%| (4) Ljubljana Bežigrad ! colspan=3 width=12%| (5) Celje ! colspan=3 width=12%| (6) Novo mesto ! colspan=3 width=12%| (7) Maribor ! colspan=3 width=12%| (8) Ptuj |- | <small>Jesenice</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Alenka Bratušek | <small>Tolmin</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Erik Pagon | <small>Logatec</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Ana Jaklič | <small>Kočevje</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1 px;"| | align=center|Marjan Lisac | <small>Šentjur</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1 px;"| | align=center|Danica Polak Gruden | <small>Črnomelj</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1 px;"| | align=center|Jana Jerman | <small>Šmarje</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1 px;"| | align=center|David Stupica | <small>Lendava</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1 px;"| | align=center|Dejan Süč |- | <small>{{nowrap|Radovljica I}}</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Katarina Štravs | <small>Piran</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Neset Dulai | <small>Vrhnika</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Gregor Danev | <small>Ribnica</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Simona Pirnat Skeledžija | <small>Celje I</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Miha Lamut | <small>Novo mesto I</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Jožefa Šepetavc | <small>Slovenska Bistrica</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Leonida Polajnar | <small>Ormož</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Aljaž Kovačič |- | <small>{{nowrap|Radovljica II}}</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Alma Intihar | <small>Izola</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Robert Janev | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik I}}</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Jure Leben | <small>Grosuplje</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Ema Perme | <small>Celje II</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Janja Sluga | <small>Novo mesto II</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Klemen Boštjančič | <small>Slovenske Konjice</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Ksenija Klampfer | <small>Ljutomer</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Sara Žibrat |- | <small>Kranj I</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Sandra Gazinkovski | <small>{{nowrap|Koper I}}</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Tamara Kozlovič | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik II}}</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Darko Nikolovski | <small>Ivančna Gorica</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Vojko Adamič | <small>Žalec I</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Aleš Rezar | <small>Trebnje</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Gregor Kaplan | <small>Ruše</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Jurij Lep | <small>Murska {{nowrap|Sobota I}}</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Simon Dettelbach |- | <small>Kranj II</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Alenka Bratušek | <small>{{nowrap|Koper II}}</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Mateja Čalušić | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik III}}</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Tamara Vonta | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje I}}</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Dean Premik | <small>{{nowrap|Žalec II}}</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Dejan Tamše | <small>Brežice</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Nataša Avšič Bogovič | <small>{{nowrap|Maribor I}}</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Rastislav Vrečko | <small>Murska {{nowrap|Sobota II}}</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Matej Grah |- | <small>Kranj III</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Nika Podakar | <small>Sežana</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Andreja Živic | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik IV}}</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Blaž Juren | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje II}}</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Lenart Žavbi | <small>Mozirje</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Miran Gajšek | <small>Krško</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Klemen Boštjančič | <small>{{nowrap|Maribor II}}</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Andrej Rajh | <small>Gornja Radgona</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Kristjan Borovšak |- | <small>Tržič</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Borut Sajovic | <small>Ilirska Bistrica</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Boštjan Kerma | <small>Lj Center</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Urška Klakočar Zupančič | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje III}}</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Martin Premk | <small>{{nowrap|Velenje I}}</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Luka Špoljar | <small>Sevnica</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Jernej Žnidaršič | <small>{{nowrap|Maribor III}}</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Tjaša Blanuša | <small>Lenart</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Boris Bezjak |- | <small>Škofja {{nowrap|Loka I}}</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Jure Trbič | <small>Postojna</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Aleksander Prosen Kralj | <small>Lj Šiška I</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Andrej Klemenc | <small>Lj {{nowrap|Bežigrad I}}</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Robert Golob | <small>{{nowrap|Velenje II}}</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Lejla Hasić | <small>Laško</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Jožica Derganc | <small>{{nowrap|Maribor IV}}</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Lena Grgurevič | <small>Pesnica</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Darko Krajnc |- | <small>Škofja {{nowrap|Loka II}}</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Boštjan Jugovec | <small>Nova Gorica I</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Vesna Humar | <small>Lj Šiška II</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Duško Vujanović | <small>Lj {{nowrap|Bežigrad II}}</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Tereza Novak | <small>Slovenj Gradec</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Dušan Stojanovič | <small>Hrastnik {{nowrap|- Trbovlje}}</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Nataša Avšič Bogovič | <small>{{nowrap|Maribor V}}</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Barbara Kolenko Helbl | <small>Ptuj I</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Meta Majnik Krajnc |- | <small>Kamnik</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Boštjan Poklukar | <small>Nova Gorica II</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Matej Arčon | <small>Lj {{nowrap|Šiška III}}</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Lucija Tacer Perlin | <small>Domžale I</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Mateja Zupan Josipović | <small>Ravne na Koroškem</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Metka Pešl Šater | <small>Litija</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Vinko Logaj | <small>{{nowrap|Maribor VI}}</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Tomaž Lah | <small>Ptuj II</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Metka Petek Uhan |- | <small>Idrija</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Stanko Močnik | <small>Ajdovščina</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Vesna Humar | <small>Lj {{nowrap|Šiška IV}}</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Miroslav Gregorič | <small>Domžale II</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Robert Golob | <small>Radlje ob Dravi</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Valentina Prevolnik Rupel | <small>Zagorje ob Savi</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Teodor Uranič | <small>{{nowrap|Maribor VII}}</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Andreja Rajbenšu | <small>Ptuj III</small> ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:0.1px;"| | align=center|Urška Hercog |- |} === Demokrati. === {{Glavni|Demokrati. Anžeta Logarja#Volitve v Državni zbor RS 2026|l1=Demokrati – Volitve 2026}} Stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]] se, četudi so prihajali tudi pozivi k povezovanju, med drugim s strani [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[Nova socialdemokracija|Nove socialdemokracije]], na volitve odpravlja s samostojno listo kandidatov. Kandidate je predstavila v nedeljo, 15. februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Manj kot 50 dni do volitev: Demokrati. smo pripravljeni začeti prvi dan|url=https://www.demokrati.si/manj-kot-50-dni-do-volitev-demokrati-smo-pripravljeni-smo-zaceti-prvi-dan/|website=Demokrati. Anžeta Logarja|date=2026-02-03|accessdate=2026-02-05|language=sl-SI|last=Demokrati}}</ref> Predsednik [[Anže Logar]] kandidira v okraju Logatec, podpredsednika [[Eva Irgl]] in Janez Demšar v Ajdovščini oziroma Škofja Loka I, generalna sekretarka Elena Zavadlav Ušaj v Kranju III.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Demokrati Anžeta Logarja prepričani, da bodo sestavljali prihodnjo vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-anzeta-logarja-prepricani-da-bodo-sestavljali-prihodnjo-vlado/773555|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-16|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> Na listo 88 kandidatov so uvrstili tudi upokojenega diplomata [[Božo Cerar|Boža Cerarja]] (Bežigrad II), novomeškega svetnika Silva Mesojedca (Novo mesto I), nekdanjega pravosodnega ministra Senka Pličaniča (Novo mesto II).<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Govorijo nam, da bomo po volitvah skočili v objem Janeza Janše. Ne, ne bomo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-govorijo-nam-da-bomo-po-volitvah-skocili-v-objem-janeza-janse-ne-ne-bomo/|website=N1|date=2026-02-15|accessdate=2026-02-16|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Demokrati Anžeta Logarja razkrili kandidatno listo za volitve|url=https://info360.si/politika/demokrati-anzeta-logarja-razkrili-kandidatno-listo-za-volitve/|website=info360.si|date=2026-02-15|accessdate=2026-02-16|language=sl-SI}}</ref> Logar je v nagovoru napovedal 20 poslanskih mandatov in prevzem vodenja vlade.<ref name=":4" /> {| class="wikitable" style="text;font-size:86%;line-height:18px" |- | colspan=5 align=center| Predsednik: '''Anže Logar''' | colspan=14 align=center|<big><big>'''D.'''</big></big><br><big>'''Demokrati. Anžeta Logarja'''</big> | colspan=5 align=center| Slogan: '''Obstaja izbira''' |- ! colspan=24 style="background: #09105e;" | |- ! colspan=3 width=12%| (1) Kranj ! colspan=3 width=12%| (2) Postojna ! colspan=3 width=12%| (3) Ljubljana Center ! colspan=3 width=12%| (4) Ljubljana Bežigrad ! colspan=3 width=12%| (5) Celje ! colspan=3 width=12%| (6) Novo mesto ! colspan=3 width=12%| (7) Maribor ! colspan=3 width=12%| (8) Ptuj |- | <small>Jesenice</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Alja Perhoč | <small>Tolmin</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Ermin Hvalica | <small>Logatec</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Anže Logar | <small>Kočevje</small> ! style="background:#09105e; width:1 px;"| | align=center|Lidija Škulj Broz | <small>Šentjur</small> ! style="background:#09105e; width:1 px;"| | align=center|Danilo Lončarič | <small>Črnomelj</small> ! style="background:#09105e; width:1 px;"| | align=center|Branko Muren | <small>Šmarje</small> ! style="background:#09105e; width:1 px;"| | align=center|Franc Križan | <small>Lendava</small> ! style="background:#09105e; width:1 px;"| | align=center|Jožef Horvat |- | <small>{{nowrap|Radovljica I}}</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Zmago Skobir | <small>Piran</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Robert Smrekar | <small>Vrhnika</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Jaka Južnič | <small>Ribnica</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Barbara Levstik Šega | <small>Celje I</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Saša Kundih | <small>Novo mesto I</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Silvo Mesojedec | <small>Slovenska Bistrica</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Anton Figek | <small>Ormož</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Mojca Žnidarič |- | <small>{{nowrap|Radovljica II}}</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Tea Košir | <small>Izola</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Robert Gregorič | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik I}}</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Dejan Zakrajšek | <small>Grosuplje</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Miha Legin | <small>Celje II</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Luka Mihalič | <small>Novo mesto II</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Senko Pličanič | <small>Slovenske Konjice</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Jernej Skok Kosmač | <small>Ljutomer</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Tine Novak |- | <small>Kranj I</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Matic Logar | <small>{{nowrap|Koper I}}</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Mojca Hilj Trivić | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik II}}</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Marko Kušar | <small>Ivančna Gorica</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Ana Garjetović | <small>Žalec I</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Mojca Lončarič | <small>Trebnje</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Branko Longar | <small>Ruše</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Aleksander Brunčko | <small>Murska {{nowrap|Sobota I}}</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Milan Osterc |- | <small>Kranj II</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Gašper Krč | <small>{{nowrap|Koper II}}</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Slaven Bajić | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik III}}</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Alenka Megušar | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje I}}</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Matjaž Vede | <small>{{nowrap|Žalec II}}</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Nejc Hribernik | <small>Brežice</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Bogdan Palovšnik | <small>{{nowrap|Maribor I}}</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Leonida Krajnc | <small>Murska {{nowrap|Sobota II}}</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Nuša Vučkič |- | <small>Kranj III</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Elena Zavadlav Ušaj | <small>Sežana</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Alenka Miklavec | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik IV}}</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Tadej Ostrc | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje II}}</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Damjan Stanek | <small>Mozirje</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Helena Bizjak Žerovnik | <small>Krško</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Andrej Androjna | <small>{{nowrap|Maribor II}}</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Nataša Kranjc | <small>Gornja Radgona</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Simona Himelrajh |- | <small>Tržič</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Špela Močnik | <small>Ilirska Bistrica</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Dušan Grbec | <small>Lj Center</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Nastja Brelih | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje III}}</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Lea Žibret | <small>{{nowrap|Velenje I}}</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Marjan Turnšek | <small>Sevnica</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Gorazd Kajič | <small>{{nowrap|Maribor III}}</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Helena Lukačič Kujundžić | <small>Lenart</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Brane Neuhold |- | <small>Škofja {{nowrap|Loka I}}</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Janez Demšar | <small>Postojna</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Denis Smiljanić | <small>Lj Šiška I</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Marjetica Primožič | <small>Lj {{nowrap|Bežigrad I}}</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Ana Šuštar | <small>{{nowrap|Velenje II}}</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Judita Čas Krneža | <small>Laško</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Saša Lavrič | <small>{{nowrap|Maribor IV}}</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Nataša Vidnar | <small>Pesnica</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Urban Milošič |- | <small>Škofja {{nowrap|Loka II}}</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Vesna Aleksić | <small>Nova Gorica I</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Petra Šuligoj | <small>Lj Šiška II</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Ingrid Kovšca Pušenjak | <small>Lj {{nowrap|Bežigrad II}}</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Božo Cerar | <small>Slovenj Gradec</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Ksandi Javornik | <small>Hrastnik {{nowrap|- Trbovlje}}</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Lana Bracovič Strmec | <small>{{nowrap|Maribor V}}</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Aleš Novak | <small>Ptuj I</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Matic Premužič |- | <small>Kamnik</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Iztok Artič | <small>Nova Gorica II</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Stojan Cotič | <small>Lj {{nowrap|Šiška III}}</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Dragana Savić | <small>Domžale I</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Mihael Zupančič | <small>Ravne na Koroškem</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Žiga Kogovšek | <small>Litija</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Silva Janežič | <small>{{nowrap|Maribor VI}}</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Uroš Kogal | <small>Ptuj II</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Helena Jauševec |- | <small>Idrija</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Urša Kveder | <small>Ajdovščina</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Eva Irgl | <small>Lj {{nowrap|Šiška IV}}</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Igor Horvat | <small>Domžale II</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Ana Cajhen | <small>Radlje ob Dravi</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Robert Potnik | <small>Zagorje ob Savi</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Natalija Stošicki | <small>{{nowrap|Maribor VII}}</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Peter Rak | <small>Ptuj III</small> ! style="background:#09105e; width:0.1px;"| | align=center|Nuša Ferenčič |- |} === Slovenska demokratska stranka === {{Glavni|Slovenska demokratska stranka#Volitve v Državni zbor RS 2026|l1=SDS – Volitve 2026}} Stranka [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] je svoje kandidate uradno predstavila na slavnostni akademiji ob 37. obletnici stranke, ki je potekala v soboto, 21. februarja 2026. Na kandidatno listo so uvrstili vse tedanje poslance z izjemo [[Jože Tanko|Jožeta Tanka]] in Franca Rosca, poleg njih kandidira nekdanji predsednik SMC in [[Konkretno]] ter nekdanji gospodarski minister [[Zdravko Počivalšek]] (Jesenice), nekdanja poslanca te stranke [[Gregor Perič]] (Izola) in [[Monika Gregorčič]] (Kranj I), iz vrst [[Slovenska demokratska mladina|SDM]], podmladka stranke, pa so na listi predsednik Luka Simonič (Pesnica), podpredsednica in vplivnica [[Karin Planinšek]] (Ljubljana Center) ter podkasterka Klea Jeretič (Piran), ki je s 23 leti tudi najmlajša kandidatka na listi.<ref>{{Navedi splet|title=Janša na konvenciji stranke v Ljubljani napovedal zmago na volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-na-konvenciji-stranke-v-ljubljani-napovedal-zmago-na-volitvah/774200|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref name=":30">{{Navedi splet|title=Janšev seznam 2026: ekskluzivno razkrivamo celotno kandidatno listo SDS|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/jansev-seznam-kandidatna-lista-sds-1880572|website=Reporter|date=2026-02-16|accessdate=2026-02-21|language=sl}}</ref> Predsednik stranke [[Janez Janša]] kandidira v okrajih Grosuplje in Ivančna Gorica. V nagovoru napovedal zmago na volitvah in »ustavno večino razuma«, s katero bi uvedli spremembe na področju davkov, volilnega sistema in svobode govora. Predsedniki resornih odborov strokovnega sveta stranke so na konvenciji predstavili tudi volilni program ''Za Slovenijo.''<ref>{{Navedi splet|title=Šole bi 'očistili invazivne spolne ideologije', prispevek za dolgotrajno oskrbo zamrznili {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/politikih-na-polnih-obratih-samo-danes-stiri-predstavitve-list-in-konvencije-strank.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-22|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša na konvenciji stranke v Ljubljani napovedal zmago na volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-na-konvenciji-stranke-v-ljubljani-napovedal-zmago-na-volitvah/774200|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> {| class="wikitable" style="text;font-size:86%;line-height:18px" |- | colspan=5 align=center| Predsednik: '''Janez Janša''' | colspan=14 align=center|<big><big>'''SDS'''</big></big><br><big>'''Slovenska demokratska stranka'''</big> | colspan=5 align=center| Slogan: '''Vstani, Slovenija!''' |- ! colspan=24 style="background: #FEF200;" | |- ! colspan=3 width=12%| (1) Kranj ! colspan=3 width=12%| (2) Postojna ! colspan=3 width=12%| (3) Ljubljana Center ! colspan=3 width=12%| (4) Ljubljana Bežigrad ! colspan=3 width=12%| (5) Celje ! colspan=3 width=12%| (6) Novo mesto ! colspan=3 width=12%| (7) Maribor ! colspan=3 width=12%| (8) Ptuj |- | <small>Jesenice</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Zdravko Počivalšek | <small>Tolmin</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Danijel Krivec | <small>Logatec</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Zoran Mojškerc | <small>Kočevje</small> ! style="background:#FEF200; width:1 px;"| | align=center|Robert Tomazin | <small>Šentjur</small> ! style="background:#FEF200; width:1 px;"| | align=center|Jelka Godec | <small>Črnomelj</small> ! style="background:#FEF200; width:1 px;"| | align=center|Bernarda Kump | <small>Šmarje</small> ! style="background:#FEF200; width:1 px;"| | align=center|Anton Šturbej | <small>Lendava</small> ! style="background:#FEF200; width:1 px;"| | align=center|Stanislav Horvat |- | <small>{{nowrap|Radovljica I}}</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Blaž Ažman | <small>Piran</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Klea Jeretič | <small>Vrhnika</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Domen Cukjati | <small>Ribnica</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Vinko Levstek | <small>Celje I</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Damjan Muzel | <small>Novo mesto I</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Anja Bah Žibert | <small>Slovenska Bistrica</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Karmen Furman | <small>Ormož</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Andrej Kosi |- | <small>{{nowrap|Radovljica II}}</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Nejc Vobovnik | <small>Izola</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Gregor Perič | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik I}}</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Alenka Jeraj | <small>Grosuplje</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Janez Janša | <small>Celje II</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Polona Rifelj | <small>Novo mesto II</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Alenka Simonič | <small>Slovenske Konjice</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Bojan Podkrajšek | <small>Ljutomer</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Dominik Štrakl |- | <small>Kranj I</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Monika Gregorčič | <small>{{nowrap|Koper I}}</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Nataša Korenika | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik II}}</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Andrej Muren | <small>Ivančna Gorica</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Janez Janša | <small>Žalec I</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Andrejka Tanaskovič | <small>Trebnje</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Franci Kepa | <small>Ruše</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Igor Škrinjar | <small>Murska {{nowrap|Sobota I}}</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Tija Borovič |- | <small>Kranj II</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Andreja Trilar | <small>{{nowrap|Koper II}}</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Jure Colja | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik III}}</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Zvone Čadež | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje I}}</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Maruša Babnik | <small>{{nowrap|Žalec II}}</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Jernej Krulec | <small>Brežice</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Mihael Petančič | <small>{{nowrap|Maribor I}}</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Milan Mikl | <small>Murska {{nowrap|Sobota II}}</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Andrej Mešič |- | <small>Kranj III</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Andrej Kosec | <small>Sežana</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Goran Živec | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik IV}}</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Aleš Hojs | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje II}}</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Dalibor Pejičić | <small>Mozirje</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Jožef Jelen | <small>Krško</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Janez Jože Olovec | <small>{{nowrap|Maribor II}}</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Boris Zupanič | <small>Gornja Radgona</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Anja Rakuša Brus |- | <small>Tržič</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Lucija Zalokar | <small>Ilirska Bistrica</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Adrijana Kocijančič | <small>Lj Center</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Karin Planinšek | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje III}}</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Ida Medved | <small>{{nowrap|Velenje I}}</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Simon Dobaj | <small>Sevnica</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Tomaž Lisec | <small>{{nowrap|Maribor III}}</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Franc Kangler | <small>Lenart</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Franc Breznik |- | <small>Škofja {{nowrap|Loka I}}</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Andrej Hoivik | <small>Postojna</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Jana Gržinič | <small>Lj Šiška I</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Mojca Škrinjar | <small>Lj {{nowrap|Bežigrad I}}</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Matjaž Janša | <small>{{nowrap|Velenje II}}</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Manja Lesnik | <small>Laško</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Simon Razgor | <small>{{nowrap|Maribor IV}}</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Franc Slavinec | <small>Pesnica</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Luka Simonič |- | <small>Škofja {{nowrap|Loka II}}</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Žan Mahnič | <small>Nova Gorica I</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Teja Jelina | <small>Lj Šiška II</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Rihard Gerbec | <small>Lj {{nowrap|Bežigrad II}}</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Simona Kaučič | <small>Slovenj Gradec</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Marija Popič | <small>Hrastnik {{nowrap|- Trbovlje}}</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Patricija Dimic | <small>{{nowrap|Maribor V}}</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Tatjana Fetahi | <small>Ptuj I</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Jožef Lenart |- | <small>Kamnik</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Nežka Poljanšek | <small>Nova Gorica II</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Marko Černe | <small>Lj {{nowrap|Šiška III}}</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Ksenija Sever | <small>Domžale I</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Rado Gladek | <small>Ravne na Koroškem</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Stašo Lodrant | <small>Litija</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Boris Doblekar | <small>{{nowrap|Maribor VI}}</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Ljubica Jančič | <small>Ptuj II</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Janja Lukman Leber |- | <small>Idrija</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Andrej Poglajen | <small>Ajdovščina</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Zvone Černač | <small>Lj {{nowrap|Šiška IV}}</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Leon Merjasec | <small>Domžale II</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Urška Tavčar | <small>Radlje ob Dravi</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Alenka Helbl | <small>Zagorje ob Savi</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Alenka Forte | <small>{{nowrap|Maribor VII}}</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Laura Mencinger | <small>Ptuj III</small> ! style="background:#FEF200; width:0.1px;"| | align=center|Suzana Lep Šimenko |- |} === Resni.ca === {{Glavni|Resni.ca#Volitve v Državni zbor RS 2026|l1=Resni.ca – Volitve 2026}} Zunajparlamentarna stranka [[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] je svoje kandidate predstavila na volilni konvenciji dne 17. januarja 2026 v Ljubljani, listo je svet stranke dokončno potrdil in objavil v februarju 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca danes predstavlja kandidate za volitve in program|url=https://www.lokalec.si/resni-ca-danes-predstavlja-kandidate-za-volitve-in-program/|website=Lokalec.si|date=2026-01-17|accessdate=2026-01-17|language=sl-SI|last=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca pred volitvami obljublja umik iz Svetovne zdravstvene organizacije in boj proti korupciji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-pred-volitvami-obljublja-umik-iz-svetovne-zdravstvene-organizacije-in-boj-proti-korupciji/770469|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-17|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> [[Zoran Stevanović]] je ob vložitvi kandidatne liste napovedal od 8 do 12 poslanskih mandatov; sam kandidira v okraju Kranj I, zdravnica [[Sabina Senčar]] v okraju Novo mesto II.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: S SDS ne bomo sodelovali, ko gre za druge stranke, pa so možnosti odprte|url=https://n1info.si/volitve-2026/stevanovic-s-sds-ne-bomo-sodelovali-ko-gre-za-druge-stranke-pa-so-moznosti-odprte/|website=N1|date=2026-02-16|accessdate=2026-02-20|language=sl-SI}}</ref> {| class="wikitable" style="text;font-size:86%;line-height:18px" |- | colspan=5 align=center| Predsednik: '''Zoran Stevanović''' | colspan=14 align=center|<big><big>'''Resni.ca'''</big></big><br><big>'''Državljansko gibanje Resni.ca'''</big> | colspan=5 align=center| Slogan: '''Moč ljudem!''' |- ! colspan=24 style="background: {{party color|Resni.ca}};" | |- ! colspan=3 width=12%| (1) Kranj ! colspan=3 width=12%| (2) Postojna ! colspan=3 width=12%| (3) Ljubljana Center ! colspan=3 width=12%| (4) Ljubljana Bežigrad ! colspan=3 width=12%| (5) Celje ! colspan=3 width=12%| (6) Novo mesto ! colspan=3 width=12%| (7) Maribor ! colspan=3 width=12%| (8) Ptuj |- | <small>Jesenice</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Ana Pavlovski | <small>Tolmin</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Nina Bensa | <small>Logatec</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Martel Antoni Santaninni | <small>Kočevje</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1 px;"| | align=center|Matjaž Papež | <small>Šentjur</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1 px;"| | align=center|Anja Založnik | <small>Črnomelj</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1 px;"| | align=center|Irena Sedej | <small>Šmarje</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1 px;"| | align=center|Simona Pec | <small>Lendava</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1 px;"| | align=center|Kornelija Jaklovič Činč |- | <small>{{nowrap|Radovljica I}}</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Tamara Krajnc | <small>Piran</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Sabrina Simonovich Stambolija | <small>Vrhnika</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Alen Đekić | <small>Ribnica</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Anže Rigler | <small>Celje I</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Sandi Sendelbah | <small>Novo mesto I</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Jurij Čeferin | <small>Slovenska Bistrica</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Nani Franc Matjašič | <small>Ormož</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Borut Čuk |- | <small>{{nowrap|Radovljica II}}</small> ! style="background: {{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Peter Podlesnik | <small>Izola</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Goran Dubajić | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik I}}</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Tatjana Popović | <small>Grosuplje</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Milan Nastić | <small>Celje II</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Aleksander Štorek | <small>Novo mesto II</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Sabina Senčar | <small>Slovenske Konjice</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Mitja Šalamun | <small>Ljutomer</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Anita Bratinščak Hanželič |- | <small>Kranj I</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Neven Polajnar | <small>{{nowrap|Koper I}}</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Irena Jaklič Valenti | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik II}}</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Dejana Cigulajkić | <small>Ivančna Gorica</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Vanesa Gulan | <small>Žalec I</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Cvetka Golob | <small>Trebnje</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Tamara Šišić Kramer | <small>Ruše</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Robert Leva | <small>Murska {{nowrap|Sobota I}}</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Alexander Saša Fluher |- | <small>Kranj II</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Zoran Stevanović | <small>{{nowrap|Koper II}}</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Valter Krmac | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik III}}</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Alenka Viceljo | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje I}}</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Danijela Deletić | <small>{{nowrap|Žalec II}}</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Špela Kač | <small>Brežice</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Toni Glušič | <small>{{nowrap|Maribor I}}</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Dušan Gligorević | <small>Murska {{nowrap|Sobota II}}</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Tadej Gerič |- | <small>Kranj III</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Andrej Perc | <small>Sežana</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Dragan Sadžak | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik IV}}</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Urška Blatnik | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje II}}</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Nedeljko Todorović | <small>Mozirje</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Iztok Kotnik | <small>Krško</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Boris Kljun | <small>{{nowrap|Maribor II}}</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Marko Ranilović | <small>Gornja Radgona</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Boris Mijić |- | <small>Tržič</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Špela Strelec | <small>Ilirska Bistrica</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Bogdan Jenko | <small>Lj Center</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Tomaž Avsenik | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje III}}</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Almira Halavać | <small>{{nowrap|Velenje I}}</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Lidija Šolinc | <small>Sevnica</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Tadej Trinko | <small>{{nowrap|Maribor III}}</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Katja Kokot | <small>Lenart</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Marjana Matjašič |- | <small>Škofja {{nowrap|Loka I}}</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Nina Rus Turuk | <small>Postojna</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Igor Hočevar | <small>Lj Šiška I</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Dejan Stevanić | <small>Lj {{nowrap|Bežigrad I}}</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Gaj Kolar | <small>{{nowrap|Velenje II}}</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Jožica Koren | <small>Laško</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Davorin Cizej | <small>{{nowrap|Maribor IV}}</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Roman Križnjak | <small>Pesnica</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Mirko Radujković |- | <small>Škofja {{nowrap|Loka II}}</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Aljaž Rupnik | <small>Nova Gorica I</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Danjel Cotič | <small>Lj Šiška II</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Maria Čekić | <small>Lj {{nowrap|Bežigrad II}}</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Peter Kobentar | <small>Slovenj Gradec</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Ladislav Lovrenčič | <small>Hrastnik {{nowrap|- Trbovlje}}</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Mateja Živko | <small>{{nowrap|Maribor V}}</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Nina Radenković | <small>Ptuj I</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Slavko Moharič |- | <small>Kamnik</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Klemen Preložnik | <small>Nova Gorica II</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Dean Martelanc | <small>Lj {{nowrap|Šiška III}}</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Andrej Žerovc | <small>Domžale I</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Amela Baltić | <small>Ravne na Koroškem</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Branko Kolundžič | <small>Litija</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Peter Uršič | <small>{{nowrap|Maribor VI}}</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Silva Pezdiček Korošec | <small>Ptuj II</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Sergej Ivanuša |- | <small>Idrija</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Simon Permozer | <small>Ajdovščina</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Veronika Rupnik | <small>Lj {{nowrap|Šiška IV}}</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Gordana Grobelnik | <small>Domžale II</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Laura Mrhar | <small>Radlje ob Dravi</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Simon Deželak | <small>Zagorje ob Savi</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Miloš Roglič | <small>{{nowrap|Maribor VII}}</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Matjaž Gorjup | <small>Ptuj III</small> ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:0.1px;"| | align=center|Martina Haring |- |} === Glas upokojencev Pavla Ruparja === {{Glavni|Glas upokojencev Pavla Ruparja#Volitve v Državni zbor RS 2026|l1=Glas upokojencev – Volitve 2026}} Po začetku pogovorov med NSi in SLS, z namenom preprečitve »drobljenja glasov desne sredine« in poti do »razvojne koalicije«, je predsednica SLS Tina Bregant, sicer večkratna govornica na [[Vseslovenski protesti upokojencev|vseslovenskih protestih upokojencev]], v intervjuju kot potencialnega partnerja omenila tudi Glas upokojencev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AW1qA5qBW8c|title=[AKTUALNO] 01.10.2025 Nova24TV Gostja: Tina Bregant|date=2025-10-01|accessdate=2026-01-07|website=YouTube|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> Rupar je povezovanje z NSi in SLS nato večkrat zavrnil in napovedal samostojno kandidaturo, ob tem pa zapisal, da »jim nihče ne prinaša dodane vrednosti.«<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/rupar_pavel/status/1994256554221048281|title=Preveč vas skrbi, da ne bo 4% glasov na volitvah in da bodo šli glasovi v prazno.|date=2025-11-28|accessdate=2026-01-07|website=X.com|last=Rupar|first=Pavel}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/rupar_pavel/status/1994781341561303487|title=Glas upokojencev ima dobre možnosti, da se prebije v parlament!|date=2025-11-29|accessdate=2026-01-07|website=X.com|last=Rupar|first=Pavel}}</ref> 20. in 21. decembra 2025 je nato 80 članov stranke podpisalo soglasje za kandidaturo na samostojni listi stranke.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/rupar_pavel/status/2002678960203948539|title=80 kandidatk in kandidatov je podpisalo soglasje za volitve v DZ na listi Glas upokojencev Pavla Ruparja.|date=2025-12-21|accessdate=2026-01-27|website=X.com|last=Rupar|first=Pavel}}</ref> Slednjo so uradno predstavili 27. februarja 2026 na Prešernovem trgu v Ljubljani, nanjo so med drugim uvrstili dolgoletnega voditelja [[Danijel Šmid - Danny|Danijela Šmida - Dannyja]] (Bežigrad I), pevko [[Jožica Svete|Jožico Svete]] (Radovljica II) in člana skupine Pop Design Toneta Košmrlja (Ribnica).<ref>{{Navedi splet|title=To danes počne Danijel Šmid Danny|url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/to-danes-pocne-danijel-smid-danny-452976|website=www.zurnal24.si|accessdate=2026-01-27|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stranka Glas upokojencev na volitve z 82 kandidati in zavezami za upokojence|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stranka-glas-upokojencev-na-volitve-z-82-kandidati-in-zavezami-za-upokojence/774817|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Rupar je napovedal štiri do petodstotno podporo, sam kandidira v okraju Kranj III.<ref>{{Navedi splet|title=Rupar: Upokojenci si v parlamentu zaslužijo svojo stranko|url=https://n1info.si/volitve-2026/rupar-upokojenci-si-v-parlamentu-zasluzijo-svojo-stranko/|website=N1|date=2026-02-16|accessdate=2026-02-16|language=sl-SI}}</ref> {| class="wikitable" style="text;font-size:86%;line-height:18px" |- | colspan=6 align=center| Predsednik: '''Pavel Rupar''' | colspan=12 align=center|<big><big>'''GU'''</big></big><br><big>'''Glas upokojencev Pavla Ruparja'''</big> | colspan=6 align=center| Slogan: '''Izkušnje, ki združujejo, vizija, ki navdihuje''' |- ! colspan=24 style="background: {{party color|Glas upokojencev}};" | |- ! colspan=3 width=12%| (1) Kranj ! colspan=3 width=12%| (2) Postojna ! colspan=3 width=12%| (3) Ljubljana Center ! colspan=3 width=12%| (4) Ljubljana Bežigrad ! colspan=3 width=12%| (5) Celje ! colspan=3 width=12%| (6) Novo mesto ! colspan=3 width=12%| (7) Maribor ! colspan=3 width=12%| (8) Ptuj |- | <small>Jesenice</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Viktorija Vodnik | <small>Tolmin</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Ivan Ravnič | <small>Logatec</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Peter Zidar | <small>Kočevje</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:1 px;"| | align=center|Tatjana Perčič | <small>Šentjur</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:1 px;"| | align=center|Drago Bobnič | <small>Črnomelj</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:1 px;"| | align=center|Srečko Debenec | <small>Šmarje</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:1 px;"| | align=center|Ivan Mejavšek | <small>Lendava</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:1 px;"| | align=center|Mladen Ukota |- | <small>{{nowrap|Radovljica I}}</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Franci Kindlhofer | <small>Piran</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Nevenka Kavčič | <small>Vrhnika</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Peter Zidar | <small>Ribnica</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Anton Košmrlj | <small>Celje I</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Irena Šmid | <small>Novo mesto I</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Eva Vilma Ravnič | <small>Slovenska Bistrica</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Ivan Mejavšek | <small>Ormož</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Marija Polak |- | <small>{{nowrap|Radovljica II}}</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Jožica Svete | <small>Izola</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Boris Geček | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik I}}</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Klemen Zbačnik | <small>Grosuplje</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Jasmina Peterle | <small>Celje II</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Matjaž Železnik | <small>Novo mesto II</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Bojan Jenkole | <small>Slovenske Konjice</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Helena Vrbančič | <small>Ljutomer</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Jožef Jandl |- | <small>Kranj I</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Rajko Perčič | <small>{{nowrap|Koper I}}</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Igor Ovčak | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik II}}</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Tanja Anastasija Cesar | <small>Ivančna Gorica</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Peter Humar | <small>Žalec I</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Evgen Tominšek | <small>Trebnje</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Andrej Peterle | <small>Ruše</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Jožef Zorko | <small>Murska {{nowrap|Sobota I}}</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Janko Halb |- | <small>Kranj II</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Miroslav Snedec | <small>{{nowrap|Koper II}}</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Mirko Tomšič | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik III}}</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Tanja Anastasija Cesar | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje I}}</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Nataša Žagar | <small>{{nowrap|Žalec II}}</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Boris Košica | <small>Brežice</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Jožica Bratanič | <small>{{nowrap|Maribor I}}</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Branka Mejavšek | <small>Murska {{nowrap|Sobota II}}</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Dušan Vereš |- | <small>Kranj III</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Pavel Rupar | <small>Sežana</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Guliana Kuzmič | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik IV}}</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Amadeja Rodman | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje II}}</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Jasmina Peterle | <small>Mozirje</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Darja Golobič | <small>Krško</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Roman Zakšek | <small>{{nowrap|Maribor II}}</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Julijana Pavlovič | <small>Gornja Radgona</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Dušan Vereš |- | <small>Tržič</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Manca Snedec | <small>Ilirska Bistrica</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Ado Barbis | <small>Lj Center</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Valentina Višnar Jernej | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje III}}</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Andrej Pintar | <small>{{nowrap|Velenje I}}</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Renata Dobovičnik | <small>Sevnica</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Roman Omerzu | <small>{{nowrap|Maribor III}}</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Marko Turk | <small>Lenart</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Mladen Ukota |- | <small>Škofja {{nowrap|Loka I}}</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Anton Peršin | <small>Postojna</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Nadica Žakelj | <small>Lj Šiška I</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Jože Tkalčič | <small>Lj {{nowrap|Bežigrad I}}</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Danijel Šmid - Danny | <small>{{nowrap|Velenje II}}</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Jolanda Klauški | <small>Laško</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Darinka Mali | <small>{{nowrap|Maribor IV}}</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Monika Piberl | <small>Pesnica</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Nada Peter |- | <small>Škofja {{nowrap|Loka II}}</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Lidija Eržen | <small>Nova Gorica I</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Zdenko Sirk | <small>Lj Šiška II</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Branko Novina | <small>Lj {{nowrap|Bežigrad II}}</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Zvonimir Klemenc | <small>Slovenj Gradec</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Janko Javornik | <small>Hrastnik {{nowrap|- Trbovlje}}</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Jože Kramar | <small>{{nowrap|Maribor V}}</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Alojz Gornik | <small>Ptuj I</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Cvetka Žnidarič |- | <small>Kamnik</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Romana Bele Cehner | <small>Nova Gorica II</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Guliana Kuzmič | <small>Lj {{nowrap|Šiška III}}</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Marija Flis | <small>Domžale I</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Nuša Škarja | <small>Ravne na Koroškem</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Aleksander Jug | <small>Litija</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Barbara Kramar | <small>{{nowrap|Maribor VI}}</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Julijana Pavlovič | <small>Ptuj II</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Cvetka Žnidarič |- | <small>Idrija</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Jože Rastislav Reven | <small>Ajdovščina</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Branka Šijan | <small>Lj {{nowrap|Šiška IV}}</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Stanislav Žagar | <small>Domžale II</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Dušan Dolenc | <small>Radlje ob Dravi</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Karol Štich | <small>Zagorje ob Savi</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Aleksandra Berdnik | <small>{{nowrap|Maribor VII}}</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Nataša Potočnik | <small>Ptuj III</small> ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:0.1px;"| | align=center|Marjan Žnidarič |- |} === Zeleni Slovenije + SG Stranka generacij === {{Glavni|Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije}} Zunajparlamentarni stranki [[Zeleni Slovenije]] in [[Stranka generacij]] sta po neuspešnih pogovorih z drugimi strankami 3. februarja 2026 napovedali volilno sodelovanje s skupno kandidatno listo.<ref>{{Navedi splet|title=Zunajparlamentarni stranki Zeleni Slovenije in Stranka generacij skupaj na volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zunajparlamentarni-stranki-zeleni-slovenije-in-stranka-generacij-skupaj-na-volitve/772203|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-04|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 21. februarja 2026 so se kandidati zbrali in predstavili na predvolilni konvenciji na Vrhniki. Poudarili so prepričanje, da bodo »največje presenečenje teh volitev«.<ref name=":31">{{Navedi splet|title=Svoje kandidate predstavil tudi dvojček Zeleni Slovenije in Stranka generacij|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoje-kandidate-predstavil-tudi-dvojcek-zeleni-slovenije-in-stranka-generacij/|website=N1|date=2026-02-21|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> Predsednik Zelenih [[Andrej Čuš]] kandidira v okrajih Ptuj I in Ptuj II, predsednik SG [[Vlado Dimovski]] v Šiški I, na listi so tudi tudi okoljska strokovnjakinja [[Nada Pavšer]] (Ribnica), nekdanji poslanec LMŠ Jože Lenart (Slovenj Gradec), podpredsednik SG Smiljan Mekicar (Murska Sobota I in II) ter spletna vplivnica Ana Taks Pusovnik (Ravne na Koroškem).<ref name=":31" /><ref>{{Navedi splet|title=Ena izmed naših največjih Only Fans zvezdnic bo kandidirala za poslanko|url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/domaci-traci/ena-izmed-nasih-najvecjih-only-fans-zvezdnic-bo-kandidirala-na-listi-zelenih-slovenije|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-02-21|language=sl}}</ref> {| class="wikitable" style="text;font-size:86%;line-height:18px" |- | colspan=5 align=center| Predsednika: '''Čuš, Dimovski''' | colspan=14 align=center|<big><big>'''ZS + SG'''</big></big><br><big>'''Zeleni Slovenije + SG Stranka generacij'''</big> | colspan=5 align=center| Slogan: '''Izbira za vse generacije''' |- ! colspan=24 style="background: #55943f;" | |- ! colspan=3 width=12%| (1) Kranj ! colspan=3 width=12%| (2) Postojna ! colspan=3 width=12%| (3) Ljubljana Center ! colspan=3 width=12%| (4) Ljubljana Bežigrad ! colspan=3 width=12%| (5) Celje ! colspan=3 width=12%| (6) Novo mesto ! colspan=3 width=12%| (7) Maribor ! colspan=3 width=12%| (8) Ptuj |- | <small>Jesenice</small> ! style="background:#7ed957; width:0.1px;"| | align=center|Maruša Ferjan | <small>Tolmin</small> ! style="background:#7ed957; width:0.1px;"| | align=center|Peter Jožef Česnik | <small>Logatec</small> ! style="background:#7ed957; width:0.1px;"| | align=center|Danilo Tkalec | <small>Kočevje</small> ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:1 px;"| | align=center|Karel Lipič | <small>Šentjur</small> ! style="background:#7ed957; width:1 px;"| | align=center|Igor Gobec | <small>Črnomelj</small> ! style="background:#7ed957; width:1 px;"| | align=center|Silvo Grdešič | <small>Šmarje</small> ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:1 px;"| | align=center|Nina Beškovnik | <small>Lendava</small> ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:1 px;"| | align=center|Stanislav Gričnik |- | <small>{{nowrap|Radovljica I}}</small> ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:0.1px;"| | align=center|Gorazd Pretnar | <small>Piran</small> ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:0.1px;"| | align=center|Lilijana Jelačić Kerin | <small>Vrhnika</small> ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:0.1px;"| | align=center|Nejc Škof | <small>Ribnica</small> ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:0.1px;"| | align=center|Nada Pavšer | <small>Celje I</small> ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:0.1px;"| | align=center|Brigita Salobir | <small>Novo mesto I</small> ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:0.1px;"| | align=center|Andrej Kastelic | <small>Slovenska Bistrica</small> ! style="background:#7ed957; width:0.1px;"| | align=center|Katja Mikolič Hasić | <small>Ormož</small> ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:0.1px;"| | align=center|Brigita Mele |- | <small>{{nowrap|Radovljica II}}</small> ! style="background:#7ed957; width:0.1px;"| | align=center|Ivan Veger | <small>Izola</small> ! style="background:#7ed957; width:0.1px;"| | align=center|Igor Crnić | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik I}}</small> ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:0.1px;"| | align=center|Blaž Grm | <small>Grosuplje</small> ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:0.1px;"| | align=center|Primož Ulaga | <small>Celje II</small> ! style="background:#7ed957; width:0.1px;"| | align=center|Oliver Leskovšek | <small>Novo mesto II</small> ! style="background:#7ed957; width:0.1px;"| | align=center|Bojan Mikec | <small>Slovenske Konjice</small> ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:0.1px;"| | align=center|Marjan Hren | <small>Ljutomer</small> ! style="background:#7ed957; width:0.1px;"| | align=center|Slavica Sunčič |- | <small>Kranj I</small> ! style="background:#7ed957; width:0.1px;"| | align=center|Beno Lončarič | <small>{{nowrap|Koper I}}</small> ! style="background:#7ed957; width:0.1px;"| | align=center|Matjaž Klemenčič | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik II}}</small> ! style="background:#7ed957; width:0.1px;"| | align=center|Neža Hlebanja | <small>Ivančna Gorica</small> ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:0.1px;"| | align=center|Primož Ulaga | <small>Žalec I</small> ! style="background:#7ed957; width:0.1px;"| | align=center|Jasna Rode Nikolčić | <small>Trebnje</small> ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:0.1px;"| | align=center|Zvonko Lah | <small>Ruše</small> ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:0.1px;"| | align=center|Jure Petrovič | <small>Murska {{nowrap|Sobota I}}</small> ! style="background:#7ed957; width:0.1px;"| | align=center|Smiljan Mekicar |- | <small>Kranj II</small> ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:0.1px;"| | align=center|Jaka Petrovič | <small>{{nowrap|Koper II}}</small> ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:0.1px;"| | align=center|Maja Poberaj | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik III}}</small> ! style="background:#7ed957; width:0.1px;"| | align=center|Jaka Vadnjal | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje I}}</small> ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:0.1px;"| | align=center|Vesna Anđelković | <small>{{nowrap|Žalec II}}</small> ! style="background:#7ed957; width:0.1px;"| | align=center|Rok Pungaršek | <small>Brežice</small> ! style="background:#7ed957; width:0.1px;"| | align=center|Leona Gošek | <small>{{nowrap|Maribor I}}</small> ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:0.1px;"| | align=center|Dušan Egidij Kubot Totislo | <small>Murska {{nowrap|Sobota II}}</small> ! style="background:#7ed957; width:0.1px;"| | align=center|Smiljan Mekicar |- | <small>Kranj III</small> ! style="background:#7ed957; width:0.1px;"| | align=center|Helena Sitar | <small>Sežana</small> ! style="background:#7ed957; width:0.1px;"| | align=center|Nives Cek | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik IV}}</small> ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:0.1px;"| | align=center|Lea Herič | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje II}}</small> ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:0.1px;"| | align=center|Marko Mitja Feguš | <small>Mozirje</small> ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:0.1px;"| | align=center|Boris Andrej Mlakar | <small>Krško</small> ! style="background:#7ed957; width:0.1px;"| | align=center|Dušan Šiško | <small>{{nowrap|Maribor II}}</small> ! style="background:#7ed957; width:0.1px;"| | align=center|Boštjan Munda | <small>Gornja Radgona</small> ! style="background:#7ed957; width:0.1px;"| | align=center|Silva Vračko |- | <small>Tržič</small> ! style="background:#7ed957; width:0.1px;"| | align=center|Marija Verlak | <small>Ilirska Bistrica</small> ! style="background:#7ed957; width:0.1px;"| | align=center|Stojan Lipolt | <small>Lj Center</small> ! style="background:#7ed957; width:0.1px;"| | align=center|Rajko Kotnik | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje III}}</small> ! style="background:#7ed957; width:0.1px;"| | align=center|Simon Colnar | <small>{{nowrap|Velenje I}}</small> ! style="background:#7ed957; width:0.1px;"| | align=center|Ivan Planinc | <small>Sevnica</small> ! style="background:#7ed957; width:0.1px;"| | align=center|Janja Požun | <small>{{nowrap|Maribor III}}</small> ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:0.1px;"| | align=center|Vlado Čuš | <small>Lenart</small> ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:0.1px;"| | align=center|Boštjan Krajnc |- | <small>Škofja {{nowrap|Loka I}}</small> ! style="background:#7ed957; width:0.1px;"| | align=center|Neža Zupan | <small>Postojna</small> ! style="background:#7ed957; width:0.1px;"| | align=center|Matjaž Klemenčič | <small>Lj Šiška I</small> ! style="background:#7ed957; width:0.1px;"| | align=center|Vlado Dimovski | <small>Lj {{nowrap|Bežigrad I}}</small> ! style="background:#7ed957; width:0.1px;"| | align=center|Doroteja Novak Gosarič | <small>{{nowrap|Velenje II}}</small> ! style="background:#7ed957; width:0.1px;"| | align=center|Mojca Praprotnik | <small>Laško</small> ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:0.1px;"| | align=center|Dijana Alibačič | <small>{{nowrap|Maribor IV}}</small> ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:0.1px;"| | align=center|Marijan Sekolonik | <small>Pesnica</small> ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:0.1px;"| | align=center|Jelka Rožič |- | <small>Škofja {{nowrap|Loka II}}</small> ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:0.1px;"| | align=center|Štefan Čebašek | <small>Nova Gorica I</small> ! style="background:#7ed957; width:0.1px;"| | align=center|Inga Brezigar | <small>Lj Šiška II</small> ! style="background:#7ed957; width:0.1px;"| | align=center|Simona Leskovec | <small>Lj {{nowrap|Bežigrad II}}</small> ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:0.1px;"| | align=center|Evita Leskovšek | <small>Slovenj Gradec</small> ! style="background:#7ed957; width:0.1px;"| | align=center|Jože Lenart | <small>Hrastnik {{nowrap|- Trbovlje}}</small> ! style="background:#7ed957; width:0.1px;"| | align=center|Urška Vajdič | <small>{{nowrap|Maribor V}}</small> ! style="background:#7ed957; width:0.1px;"| | align=center|Metka Sparavec Malenko | <small>Ptuj I</small> ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:0.1px;"| | align=center|Andrej Čuš |- | <small>Kamnik</small> ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:0.1px;"| | align=center|Blanka Trampuš | <small>Nova Gorica II</small> ! style="background:#7ed957; width:0.1px;"| | align=center|Darinka Kozinc | <small>Lj {{nowrap|Šiška III}}</small> ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:0.1px;"| | align=center|Tia Paynich | <small>Domžale I</small> ! style="background:#7ed957; width:0.1px;"| | align=center|Matej Trpin | <small>Ravne na Koroškem</small> ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:0.1px;"| | align=center|Ana Taks Pusovnik | <small>Litija</small> ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:0.1px;"| | align=center|Sanja Knez | <small>{{nowrap|Maribor VI}}</small> ! style="background:#7ed957; width:0.1px;"| | align=center|Alenka Orbović | <small>Ptuj II</small> ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:0.1px;"| | align=center|Andrej Čuš |- | <small>Idrija</small> ! style="background:#7ed957; width:0.1px;"| | align=center|Gabrijel Leskovec | <small>Ajdovščina</small> ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:0.1px;"| | align=center|Matjaž Valenčič | <small>Lj {{nowrap|Šiška IV}}</small> ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:0.1px;"| | align=center|Dragan Djukić | <small>Domžale II</small> ! style="background:#7ed957; width:0.1px;"| | align=center|Metka Ravnikar | <small>Radlje ob Dravi</small> ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:0.1px;"| | align=center|Veronika Mohorič | <small>Zagorje ob Savi</small> ! style="background:#7ed957; width:0.1px;"| | align=center|Urška Vajdič | <small>{{nowrap|Maribor VII}}</small> ! style="background:#7ed957; width:0.1px;"| | align=center|Silvester Lipošek | <small>Ptuj III</small> ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:0.1px;"| | align=center|Jernej Čuš |- |} === Prerod === {{Glavni|Prerod (stranka)#Volitve v Državni zbor RS 2026|l1=Prerod – Volitve 2026}} Zunajparlamentarna stranka [[Prerod (stranka)|Prerod - stranka Vladimirja Prebiliča]] se na volitve odpravlja s samostojno listo kandidatov.<ref>{{Navedi splet|title=Prerod samostojno na volitve|url=https://prerod.si/prerod-samostojno-na-volitve/|website=Prerod stranka Vladimira Prebiliča|date=2025-12-06|accessdate=2026-02-05|language=sl-SI|last=Prerod}}</ref> Pogovori o sodelovanju na skupni listi so potekali z [[Socialni demokrati|SD]] in [[Stranka generacij|Stranko generacij]], in sicer na pobudo predsednikov slednjih, a se je svet Preroda odločil za samostojno kandidaturo.<ref>{{Navedi splet|title=Oglasil se je Milan Kučan, v stranki Vladimirja Prebiliča pa takoj pojasnili, ali se na volitve podajajo samostojno|url=https://vecer.com/slovenija/oglasil-se-je-milan-kucan-v-stranki-vladimirja-prebilica-pa-takoj-pojasnili-ali-se-na-volitve-podajajo-samostojno-10404107|website=Večer|date=2026-01-29|accessdate=2026-02-05|language=sl}}</ref> Kandidate so predstavili v soboto, 21. februarja 2026 pred stavbo Državnega zbora,<ref>{{Navedi splet|title=Začetek volilne kampanje, kandidate v soboto predstavljata še SDS in Prerod|url=https://info360.si/politika/zacetek-volilne-kampanja-kandidate-v-soboto-predstavljata-se-sds-in-prerod/|website=info360.si|date=2026-02-18|accessdate=2026-02-19|language=sl-SI}}</ref> ob tem so napovedali, da si želijo »preroditi levi politični spekter.«<ref>{{Navedi splet|title=Prebilič predstavil ekipo, ki si želi "preroditi levi politični spekter"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/prebilic-predstavil-ekipo-ki-si-zeli-preroditi-levi-politicni-spekter/774165|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Predsednik [[Vladimir Prebilič]] kandidira v okrajih Kočevje in Bežigrad II, na listo 83 kandidatov so poleg drugih uvrstili tudi nekdanja poslanca Lidijo Divjak Mirnik (Maribor VII) in [[Boštjan Koražija|Boštjana Koražijo]] (Ptuj III), novinarja Zorana Potića (Šiška I), nekdanje ministre [[Mitja Bervar|Mitjo Bervarja]] (Vič Rudnik I), [[Iztok Purič|Iztoka Puriča]] (Kranj I) in [[Janez Poklukar|Janeza Poklukarja]] (Jesenice).<ref>{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov stranke Prerod Vladimirja Prebiliča; na njej tudi več nekdanjih poslancev in ministra|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-stranke-prerod-vladimirja-prebilica-na-njej-tudi-vec-nekdanjih-poslancev-in-ministra/|website=info360.si|date=2026-02-21|accessdate=2026-02-22|language=sl-SI}}</ref> {| class="wikitable" style="text;font-size:86%;line-height:18px" |- | colspan=5 align=center| Predsednik: '''Vladimir Prebilič''' | colspan=14 align=center|<big><big>'''PVP'''</big></big><br><big>'''Prerod - stranka Vladimirja Prebiliča'''</big> | colspan=5 align=center| Slogan: '''Prerodimo Slovenijo''' |- ! colspan=24 style="background: #6f2c91;" | |- ! colspan=3 width=12%| (1) Kranj ! colspan=3 width=12%| (2) Postojna ! colspan=3 width=12%| (3) Ljubljana Center ! colspan=3 width=12%| (4) Ljubljana Bežigrad ! colspan=3 width=12%| (5) Celje ! colspan=3 width=12%| (6) Novo mesto ! colspan=3 width=12%| (7) Maribor ! colspan=3 width=12%| (8) Ptuj |- | <small>Jesenice</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Janez Poklukar | <small>Tolmin</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Katja Brataševec | <small>Logatec</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Benjamin Leskovec | <small>Kočevje</small> ! style="background:#6f2c91; width:1 px;"| | align=center|Vladimir Prebilič | <small>Šentjur</small> ! style="background:#6f2c91; width:1 px;"| | align=center|Boris Belej | <small>Črnomelj</small> ! style="background:#6f2c91; width:1 px;"| | align=center|Miloš Dular | <small>Šmarje</small> ! style="background:#6f2c91; width:1 px;"| | align=center|Slavka Malajner | <small>Lendava</small> ! style="background:#6f2c91; width:1 px;"| | align=center|Milan Klar |- | <small>{{nowrap|Radovljica I}}</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Dušan Vučko | <small>Piran</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Mitja Troha | <small>Vrhnika</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Janez Smolej | <small>Ribnica</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Jože Mihelič | <small>Celje I</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Tina Velenšek | <small>Novo mesto I</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Rok Mežnar | <small>Slovenska Bistrica</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Miha Pečnik | <small>Ormož</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Ivan Babič |- | <small>{{nowrap|Radovljica II}}</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Vojka Jesenko | <small>Izola</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Vasja Medvešček | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik I}}</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Mitja Bervar | <small>Grosuplje</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Andreja Novak | <small>Celje II</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Peter Bahčič | <small>Novo mesto II</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Dušan Kaplan | <small>Slovenske Konjice</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Renata Kerovec | <small>Ljutomer</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Urška Kegelj |- | <small>Kranj I</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Iztok Purič | <small>{{nowrap|Koper I}}</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Erika Marinko | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik II}}</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Barbara Gašperlin | <small>Ivančna Gorica</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Aleksandra Lovrić | <small>Žalec I</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Bernarda Keblič | <small>Trebnje</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Miloš Dular | <small>Ruše</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Martin Lesjak | <small>Murska {{nowrap|Sobota I}}</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Jože Korpič |- | <small>Kranj II</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Barbara Košenina | <small>{{nowrap|Koper II}}</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Barbara Umek | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik III}}</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Petra Mrhar Slak | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje I}}</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Jelena Štrbac | <small>{{nowrap|Žalec II}}</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Vesna Pusovnik Oven | <small>Brežice</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Andrej Gerjevič | <small>{{nowrap|Maribor I}}</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Uroš Kline | <small>Murska {{nowrap|Sobota II}}</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Anica Sambolić |- | <small>Kranj III</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Barbara Košenina | <small>Sežana</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Urban Grmek Masič | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik IV}}</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Zvonko Zajc | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje II}}</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Dragan Matić | <small>Mozirje</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Anton Rifelj | <small>Krško</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Janja Starc | <small>{{nowrap|Maribor II}}</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Alen Brkić | <small>Gornja Radgona</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Zlatka Kos |- | <small>Tržič</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Andreja Potočnik | <small>Ilirska Bistrica</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Klara Cah | <small>Lj Center</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Gregor Novak | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje III}}</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Martin Nikolić | <small>{{nowrap|Velenje I}}</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Samo Pungaršek Pritržnik | <small>Sevnica</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Maja Mervar | <small>{{nowrap|Maribor III}}</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Aljoša Rodinger | <small>Lenart</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Branko Goričan |- | <small>Škofja {{nowrap|Loka I}}</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Miha Persyn | <small>Postojna</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Robert Pavšič | <small>Lj Šiška I</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Zoran Potić | <small>Lj {{nowrap|Bežigrad I}}</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Janez Škufca Zgonc | <small>{{nowrap|Velenje II}}</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Janko Kopušar | <small>Laško</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Ivanka Resnar | <small>{{nowrap|Maribor IV}}</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Masha Golob Gulič | <small>Pesnica</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Jerneja Novak |- | <small>Škofja {{nowrap|Loka II}}</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Miha Persyn | <small>Nova Gorica I</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Borut Jermol | <small>Lj Šiška II</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Irena Kuntarič Hribar | <small>Lj {{nowrap|Bežigrad II}}</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Vladimir Prebilič | <small>Slovenj Gradec</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Žan Bokan | <small>Hrastnik {{nowrap|- Trbovlje}}</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Marina Garantini | <small>{{nowrap|Maribor V}}</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Vesna Novak | <small>Ptuj I</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Brigita Drevenšek |- | <small>Kamnik</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Adelisa Rujović Osmanović | <small>Nova Gorica II</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Niki Toroš | <small>Lj {{nowrap|Šiška III}}</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Edis Rujović | <small>Domžale I</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Alenka Škerjanc Hodak | <small>Ravne na Koroškem</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Milena Pečečnik | <small>Litija</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Klemen Grošelj | <small>{{nowrap|Maribor VI}}</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Slavko Kalacun | <small>Ptuj II</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Gorazd Šket |- | <small>Idrija</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Alenka Bradač | <small>Ajdovščina</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Tanja Cink | <small>Lj {{nowrap|Šiška IV}}</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Marike Grubar | <small>Domžale II</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Brane Golubović | <small>Radlje ob Dravi</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Milena Pečečnik | <small>Zagorje ob Savi</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Peter Gospodarčič | <small>{{nowrap|Maribor VII}}</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Lidija Divjak Mirnik | <small>Ptuj III</small> ! style="background:#6f2c91; width:0.1px;"| | align=center|Boštjan Koražija |- |} === Piratska stranka === {{Glavni|Piratska stranka Slovenije#Volitve v Državni zbor RS 2026|l1=Pirati – Volitve 2026}} Zunajparlamentarna [[Piratska stranka Slovenije]] se na volitve odpravlja s samostojno kandidatno listo, morebitno povezovanje v predvolilne koalicije so zavrnili.<ref>{{Navedi splet|title=V Piratski stranki si želijo večjo transparentnost delovanja države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-piratski-stranki-si-zelijo-vecjo-transparentnost-delovanja-drzave/771938|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-09|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> O sodelovanju so se pogovarjali z gibanjem in stranko v nastajanju [[Volt Slovenija]], a je dogovor o partnerstvu propadel.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Pirati v volilno tekmo z bojem za malega človeka|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/stranka-pirati-v-volilno-tekmo-z-bojem-za-malega-cloveka-2774770/|website=www.dnevnik.si|date=2025-12-19|accessdate=2026-02-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=E-glasilo - februar 2026|url=https://voltslovenija.org/news/e-glasilo-februar-2026|website=Volt Slovenija / Slovenia|accessdate=2026-02-09|language=sl}}</ref> {| class="wikitable" style="text;font-size:86%;line-height:18px" |- | colspan=5 align=center| Predsednik: '''Jasmin Feratović''' | colspan=14 align=center|<big><big>'''Pirati'''</big></big><br><big>'''Piratska stranka Slovenije'''</big> | colspan=5 align=center| Slogan: '''Naj razvoj služi ljudem!''' |- ! colspan=24 style="background: #000000;" | |- ! colspan=3 width=12%| (1) Kranj ! colspan=3 width=12%| (2) Postojna ! colspan=3 width=12%| (3) Ljubljana Center ! colspan=3 width=12%| (4) Ljubljana Bežigrad ! colspan=3 width=12%| (5) Celje ! colspan=3 width=12%| (6) Novo mesto ! colspan=3 width=12%| (7) Maribor ! colspan=3 width=12%| (8) Ptuj |- | <small>Jesenice</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Haris Hatić | <small>Tolmin</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Tija Valušnik | <small>Logatec</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Ira Mešiček | <small>Kočevje</small> ! style="background:#000000; width:1 px;"| | align=center|Jasmina Feratović | <small>Šentjur</small> ! style="background:#000000; width:1 px;"| | align=center|Tina Bašić | <small>Črnomelj</small> ! style="background:#000000; width:1 px;"| | align=center|Lucija Todorovska | <small>Šmarje</small> ! style="background:#000000; width:1 px;"| | align=center|Aljaž Božičko | <small>Lendava</small> ! style="background:#000000; width:1 px;"| | align=center|Emanuel Vida |- | <small>{{nowrap|Radovljica I}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Matej Ahačič | <small>Piran</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Gregor Nemec | <small>Vrhnika</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Ira Mešiček | <small>Ribnica</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Jasmina Klančar | <small>Celje I</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Matjaž Vuherer | <small>Novo mesto I</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Vid Bukovec | <small>Slovenska Bistrica</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Kaja Stermecki | <small>Ormož</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Gordana Gabrovec |- | <small>{{nowrap|Radovljica II}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Janoš Kastelic | <small>Izola</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Urša Filiput | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik I}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Igor Brlek | <small>Grosuplje</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Primož Ledinek | <small>Celje II</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Matjaž Vuherer | <small>Novo mesto II</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Jože Pirh | <small>Slovenske Konjice</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Kaja Stermecki | <small>Ljutomer</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Sofija Božič |- | <small>Kranj I</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Matej Ahačič | <small>{{nowrap|Koper I}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Martin Agostini Pregelj | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik II}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Igor Brlek | <small>Ivančna Gorica</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Primož Ledinek | <small>Žalec I</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Maja Šaver | <small>Trebnje</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Mihaela Bremec | <small>Ruše</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Aljaž Božičko | <small>Murska {{nowrap|Sobota I}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Emanuel Vida |- | <small>Kranj II</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Haris Hatić | <small>{{nowrap|Koper II}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Matej Sukič | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik III}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Urša Orehek | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje I}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Rok Kokalj | <small>{{nowrap|Žalec II}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Maja Šaver | <small>Brežice</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Vid Bukovec | <small>{{nowrap|Maribor I}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Mitja Senekovič | <small>Murska {{nowrap|Sobota II}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Karmen Brecelj |- | <small>Kranj III</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Janoš Kastelic | <small>Sežana</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Matej Sukič | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik IV}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Urša Orehek | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje II}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Rok Kokalj | <small>Mozirje</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Neja Repinc | <small>Krško</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Lucija Todorovska | <small>{{nowrap|Maribor II}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Mitja Senekovič | <small>Gornja Radgona</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Sofija Božič |- | <small>Tržič</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Maša Deželak | <small>Ilirska Bistrica</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Urša Filiput | <small>Lj Center</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Jasmin Feratović | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje III}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Jasmina Feratović | <small>{{nowrap|Velenje I}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|David Končan | <small>Sevnica</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Mihaela Bremec | <small>{{nowrap|Maribor III}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Manja Mataln Marolt | <small>Lenart</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Alan Rener |- | <small>Škofja {{nowrap|Loka I}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Indija Stropnik | <small>Postojna</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Irena Kazazić | <small>Lj Šiška I</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Jasmin Feratović | <small>Lj {{nowrap|Bežigrad I}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Matic Leon Božič | <small>{{nowrap|Velenje II}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|David Končan | <small>Laško</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Rok Deželak | <small>{{nowrap|Maribor IV}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Gorazd Knific | <small>Pesnica</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Alan Rener |- | <small>Škofja {{nowrap|Loka II}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Indija Stropnik | <small>Nova Gorica I</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Gregor Nemec | <small>Lj Šiška II</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Ratko Stojiljković | <small>Lj {{nowrap|Bežigrad II}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Matic Leon Božič | <small>Slovenj Gradec</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Nejc Gašper | <small>Hrastnik {{nowrap|- Trbovlje}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Rok Deželak | <small>{{nowrap|Maribor V}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Gorazd Knific | <small>Ptuj I</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Karmen Brecelj |- | <small>Kamnik</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Brina Šoštarič | <small>Nova Gorica II</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Irena Kazazić | <small>Lj {{nowrap|Šiška III}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Ratko Stojiljković | <small>Domžale I</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Katja Orehek | <small>Ravne na Koroškem</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Nejc Gašper | <small>Litija</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Klavdija Kokalj | <small>{{nowrap|Maribor VI}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Nina Beyokol | <small>Ptuj II</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Filip Mikuž |- | <small>Idrija</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Brina Šoštarič | <small>Ajdovščina</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Tija Valušnik | <small>Lj {{nowrap|Šiška IV}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Liza Ana Cukor | <small>Domžale II</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Katja Orehek | <small>Radlje ob Dravi</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Tina Bašić | <small>Zagorje ob Savi</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Klavdija Kokalj | <small>{{nowrap|Maribor VII}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Nina Beyokol | <small>Ptuj III</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Gordana Gabrovec |- |} === Karl Erjavec <big>'''–'''</big> stranka Zaupanje === {{Glavni|Karl Erjavec – stranka Zaupanje#Volitve v Državni zbor RS 2026|l1=Zaupanje – Volitve 2026|Suvereni#Volitve v Državni zbor RS 2026|l2=Suvereni – Volitve 2026}} Stranka [[Suvereni]] je po več neuspešnih pogovorih, med drugim s strankama [[Glas upokojencev]],<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Pogovor z opozicijo: v studiu so bili Vrtovec, Kordiš, Logar in Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pogovor-z-opozicijo-v-studiu-so-bili-vrtovec-kordis-logar-in-kaloh/769890|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> in [[Gibanje Zedinjena Slovenija]]<ref>{{Navedi splet|title=Kaloh in Šiško predlagata izstop Slovenije iz EU-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/kaloh-in-sisko-predlagata-izstop-slovenije-iz-eu-ja/758915|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-05|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref>oznanila skupno listo s stranko [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje|Zaupanje Karla Erjavca]], a 22. decembra dogovor preklicala in napovedala samostojno kandidaturo.<ref>{{Navedi splet|title=Preobrat: Dejan Kaloh in Karl Erjavec ne gresta skupaj na volitve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/preobrat-dejan-kaloh-in-karl-erjavec-ne-gresta-skupaj-na-volitve/|website=N1|date=2025-12-22|accessdate=2025-12-22|language=sl-SI}}</ref> Januarja 2026 je nato sodelovanje uskladila s stranko [[Sloga (stranka)|SLOGA]], ki jo vodi [[Janko Veber]], pri čemer se bodo kandidati slednje priključili nosilni listi Suverenih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/branko.damjanovic.5/posts/pfbid0i6msKEHa4XEHGRACjkoVKs8NkCs8Vug4WnkK3M5yaBsbXcKZwxjZ6uxwzE2KwBfel?rdid=RKf9XfqBMtURskNA#|title=22. 3. 2026 bodo volitve poslank in poslancev v Državni Zbor Republike Slovenije. Zato je zelo pomembno, da izvolimo poslanke in poslance, ki bodo delovali za Skupno Dobro v Suvereni Sloveniji.|date=2026-01-15|accessdate=2026-02-05|website=Facebook.com|last=Damjanovič|first=Branko}}</ref><ref name=":2" /> 15. februarja 2026 je bilo ponovno oznanjeno prej preklicano partnerstvo s stranko Zaupanje, s katero so Suvereni v šesti (Celje), sedmi (Maribor) in osmi (Ptuj) volilni enoti oblikovali skupno kandidatno listo.<ref>{{Navedi splet|title=Na nacionalki ne bo Janše in Vrtovca, bosta pa Erjavec in Kordiš|url=https://info360.si/politika/na-nacionalki-ne-bo-janse-in-vrtovca-bosta-pa-erjavec-in-kordis/|website=info360.si|date=2026-02-15|accessdate=2026-02-15|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Suvereni v treh volilnih enotah na listi stranke Zaupanje Karla Erjavca|url=https://www.sta.si/3523921/suvereni-v-treh-volilnih-enotah-na-listi-stranke-zaupanje-karla-erjavca|website=www.sta.si|accessdate=2026-02-18}}</ref> 5. marca je stranka na dogodku Ljubljani predstavila kandidate za parlamentarne volitve. Predsednik Erjavec je ob tem poudaril, da so zaradi »vzdušja na terenu« prepričani v uspeh in prestop štiriodstotnega praga.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavčeva stranka Zaupanje predstavila kandidate in predvolilni program|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/erjavceva-stranka-zaupanje-predstavila-kandidate-in-predvolilni-program/775480|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-12|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Na listi so poleg Karla Erjavca (okraj Ljutomer) tudi nekdanji predsednik KPK, sicer predsednik sveta Boris Štefanec (Murska Sobota I in II), podpredsednika Naila Sluga (Moste Polje I) in Robert Latin (Novo mesto II), dolgoletni diplomat [[Milan Jazbec]] (Brežice) in predsednik stranke [[Suvereni]] [[Dejan Kaloh]] (Maribor VII).<ref>{{Navedi splet|title=Erjavčeva stranka Zaupanje predstavila kandidate: Prinašamo novo energijo in izkušnje|url=https://n1info.si/volitve-2026/erjavceva-stranka-zaupanje-predstavila-kandidate-prinasamo-novo-energijo-in-izkusnje/|website=N1|date=2026-03-05|accessdate=2026-03-12|language=sl-SI}}</ref> {| class="wikitable" style="text;font-size:86%;line-height:18px" |- | colspan=5 align=center| Predsednik: '''Karl Erjavec''' | colspan=14 align=center|<big><big>'''SZ'''</big></big><br><big>'''Karl Erjavec – stranka Zaupanje in Suvereni'''</big> | colspan=5 align=center| Slogan: '''Za varno prihodnost!''' |- ! colspan=24 style="background: #892a90;" | |- ! colspan=3 width=12%| (1) Kranj ! colspan=3 width=12%| (2) Postojna ! colspan=3 width=12%| (3) Ljubljana Center ! colspan=3 width=12%| (4) Ljubljana Bežigrad ! colspan=3 width=12%| (5) Celje ! colspan=3 width=12%| (6) Novo mesto ! colspan=3 width=12%| (7) Maribor ! colspan=3 width=12%| (8) Ptuj |- | <small>Jesenice</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Borut Stražišar | <small>Tolmin</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Ariana Tušar | <small>Logatec</small> ! style="background:#003914; width:0.1px;"| | align=center|Robert Reljić | <small>Kočevje</small> ! style="background:#892a90; width:1 px;"| | align=center|Alenka Jelenovič | <small>Šentjur</small> ! style="background:#892a90; width:1 px;"| | align=center|Matjaž Vodlan | <small>Črnomelj</small> ! style="background:#892a90; width:1 px;"| | align=center|Jožica Mejač | <small>Šmarje</small> ! style="background:#892a90; width:1 px;"| | align=center|Jožef Lipnik | <small>Lendava</small> ! style="background:#892a90; width:1 px;"| | align=center|Martina Kramar |- | <small>{{nowrap|Radovljica I}}</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Petra Klavčič | <small>Piran</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Slađana Simeunović | <small>Vrhnika</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Mario Šarlija | <small>Ribnica</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Grega Mavrin | <small>Celje I</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Matejka Oprčkal | <small>Novo mesto I</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Ivan Poljanc | <small>Slovenska Bistrica</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Irena Majcen | <small>Ormož</small> ! style="background:#003914; width:0.1px;"| | align=center|Saša Reljić |- | <small>{{nowrap|Radovljica II}}</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Boris Sintič | <small>Izola</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Nedeljko Tegeltija | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik I}}</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Lucija Höferle | <small>Grosuplje</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Žak Likar | <small>Celje II</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Ines Stanković | <small>Novo mesto II</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Robert Latin | <small>Slovenske Konjice</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Jožef Trglec | <small>Ljutomer</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Karl Viktor Erjavec |- | <small>Kranj I</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Domen Hvala | <small>{{nowrap|Koper I}}</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Martin Lutman | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik II}}</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Nina Pranjić | <small>Ivančna Gorica</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Milena Vrenčur | <small>Žalec I</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Matjaž Vodlan | <small>Trebnje</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Suzana Kocjančič | <small>Ruše</small> ! style="background:#003914; width:0.1px;"| | align=center|Joško Manfreda | <small>Murska {{nowrap|Sobota I}}</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Boris Štefanec |- | <small>Kranj II</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Elizabeta Fon | <small>{{nowrap|Koper II}}</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Martin Lutman | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik III}}</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Danilo Šarić | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje I}}</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Naila Sluga | <small>{{nowrap|Žalec II}}</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Stanislav Zdešar | <small>Brežice</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Milan Jazbec | <small>{{nowrap|Maribor I}}</small> ! style="background:#003914; width:0.1px;"| | align=center|Peter Ostrež | <small>Murska {{nowrap|Sobota II}}</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Boris Štefanec |- | <small>Kranj III</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Mojca Groše Lambergher | <small>Sežana</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Lana Saksida | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik IV}}</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Nada Španić | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje II}}</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Sonja Smrekar | <small>Mozirje</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Bojan Rems | <small>Krško</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Sanja Rokvić | <small>{{nowrap|Maribor II}}</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Alenka Zimšek | <small>Gornja Radgona</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Jerneja Likar Cuderman |- | <small>Tržič</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Silva Pogelšek | <small>Ilirska Bistrica</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Ariana Tušar | <small>Lj Center</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Mojca Cvetko | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje III}}</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Stanka Jamnik | <small>{{nowrap|Velenje I}}</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Jovan Repac | <small>Sevnica</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Hana Fejzič | <small>{{nowrap|Maribor III}}</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Alenka Zimšek | <small>Lenart</small> ! style="background:#003914; width:0.1px;"| | align=center|Saša Reljić |- | <small>Škofja {{nowrap|Loka I}}</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Mateja Kmet | <small>Postojna</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Kasim Ademi | <small>Lj Šiška I</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Vanja Cimperšek Škof | <small>Lj {{nowrap|Bežigrad I}}</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Darko Juvan | <small>{{nowrap|Velenje II}}</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Jovan Repac | <small>Laško</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Žiga Mejač | <small>{{nowrap|Maribor IV}}</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Avgust Heričko | <small>Pesnica</small> ! style="background:#003914; width:0.1px;"| | align=center|Sebastijan Holcman |- | <small>Škofja {{nowrap|Loka II}}</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Mato Tunjić | <small>Nova Gorica I</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Nina Abram | <small>Lj Šiška II</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Aleksander Šišakovič | <small>Lj {{nowrap|Bežigrad II}}</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Ibrahim Nouhoum | <small>Slovenj Gradec</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Mateja Šivec | <small>Hrastnik {{nowrap|- Trbovlje}}</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Stanislav Cvetko | <small>{{nowrap|Maribor V}}</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Ksenija Bizjak | <small>Ptuj I</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Boštjan Kristl |- | <small>Kamnik</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Blaž Pirnat | <small>Nova Gorica II</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Nina Abram | <small>Lj {{nowrap|Šiška III}}</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Branko Petek | <small>Domžale I</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Leontina Simeunovič | <small>Ravne na Koroškem</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Mateja Šivec | <small>Litija</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Kadir Delić | <small>{{nowrap|Maribor VI}}</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Natalija Šabeder | <small>Ptuj II</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Boštjan Kristl |- | <small>Idrija</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Katarina Žbogar | <small>Ajdovščina</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Lana Saksida | <small>Lj {{nowrap|Šiška IV}}</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Silva Umek | <small>Domžale II</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Leontina Simeunovič | <small>Radlje ob Dravi</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Bojan Rems | <small>Zagorje ob Savi</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Anton Dolinšek | <small>{{nowrap|Maribor VII}}</small> ! style="background:#003914; width:0.1px;"| | align=center|Dejan Kaloh | <small>Ptuj III</small> ! style="background:#892a90; width:0.1px;"| | align=center|Martina Kramar |- |} === Slovenska nacionalna stranka === {{Glavni|Slovenska nacionalna stranka#Volitve v Državni zbor RS 2026|l1=SNS – Volitve 2026}} Zunajparlamentarna [[Slovenska nacionalna stranka]] se na volitve odpravlja s samostojno listo kandidatov.<ref>{{Navedi splet|title=SNS: Slovenija mora čim prej izstopiti iz EU-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sns-slovenija-mora-cim-prej-izstopiti-iz-eu-ja/770504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-09|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kakšen predvolilni golaž bi nam lahko skuhali trije populisti?|url=https://www.plusportal.si/2026/01/15/kaksen-predvolilni-golaz-bi-nam-lahko-skuhali-trije-populisti/|website=+PORTAL|date=2026-01-15|accessdate=2026-02-09|language=sl-SI|archive-date=2026-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20260219073946/https://www.plusportal.si/2026/01/15/kaksen-predvolilni-golaz-bi-nam-lahko-skuhali-trije-populisti/|url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable" style="text;font-size:86%;line-height:18px" |- | colspan=5 align=center| Predsednik: '''Zmago Jelinčič Plemeniti''' | colspan=14 align=center|<big><big>'''SNS'''</big></big><br><big>'''Slovenska nacionalna stranka'''</big> | colspan=5 align=center| Slogan: '''Slovenijo Slovencem!''' |- ! colspan=24 style="background: #000000;" | |- ! colspan=3 width=12%| (1) Kranj ! colspan=3 width=12%| (2) Postojna ! colspan=3 width=12%| (3) Ljubljana Center ! colspan=3 width=12%| (4) Ljubljana Bežigrad ! colspan=3 width=12%| (5) Celje ! colspan=3 width=12%| (6) Novo mesto ! colspan=3 width=12%| (7) Maribor ! colspan=3 width=12%| (8) Ptuj |- | <small>Jesenice</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Marica Jurkovšek | <small>Tolmin</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Mitja Vezovnik | <small>Logatec</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Janja Mišič | <small>Kočevje</small> ! style="background:#000000; width:1 px;"| | align=center|Rafael Kužnik | <small>Šentjur</small> ! style="background:#000000; width:1 px;"| | align=center|Suzana Zavšek | <small>Črnomelj</small> ! style="background:#000000; width:1 px;"| | align=center|Sonja Mukavec | <small>Šmarje</small> ! style="background:#000000; width:1 px;"| | align=center|Zmago Jelinčič Plemeniti | <small>Lendava</small> ! style="background:#000000; width:1 px;"| | align=center|Nikolina Oman |- | <small>{{nowrap|Radovljica I}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Katja Čelec | <small>Piran</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Lijana Perko | <small>Vrhnika</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Franc Mišič | <small>Ribnica</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Rafael Kužnik | <small>Celje I</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Suzana Zavšek | <small>Novo mesto I</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Saša Otoničar Gorenc | <small>Slovenska Bistrica</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Zmago Jelinčič Plemeniti | <small>Ormož</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Jani Ivanuša |- | <small>{{nowrap|Radovljica II}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Tomaž Grohar | <small>Izola</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Lijana Perko | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik I}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Matjaž Sepin | <small>Grosuplje</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Alen Behek | <small>Celje II</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Konrad Križanec | <small>Novo mesto II</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Boštjan Kovačič | <small>Slovenske Konjice</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Davorin Pavlinek Nikolič | <small>Ljutomer</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Lea Kozlevčar |- | <small>Kranj I</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Matjaž Perše | <small>{{nowrap|Koper I}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Timon Jeretič | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik II}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Tatjana Grbić Garvanović | <small>Ivančna Gorica</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Alen Behek | <small>Žalec I</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Tomaž Krajnc | <small>Trebnje</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Boštjan Kovačič | <small>Ruše</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Emiljan Kozlevčar | <small>Murska {{nowrap|Sobota I}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Maja Jurše |- | <small>Kranj II</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Tina Jezernik | <small>{{nowrap|Koper II}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Borut Hribernik | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik III}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Matjaž Sepin | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje I}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Kaja Jezernik | <small>{{nowrap|Žalec II}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Alex Marsič | <small>Brežice</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Jelka Rostohar Božič | <small>{{nowrap|Maribor I}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Katarina Žunko | <small>Murska {{nowrap|Sobota II}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Maja Jurše |- | <small>Kranj III</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Sara Ristič | <small>Sežana</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Maja Šprohar | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik IV}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Simon Gregorn | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje II}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Laura Miklič | <small>Mozirje</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Janko Pirnat | <small>Krško</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Žiga Bauer | <small>{{nowrap|Maribor II}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Matej Španinger | <small>Gornja Radgona</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Mitja Vladimir Bigec |- | <small>Tržič</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Tina Jezernik | <small>Ilirska Bistrica</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Andraž Čeligoj | <small>Lj Center</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Simon Gregorn | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje III}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Bojana Šimek | <small>{{nowrap|Velenje I}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Tjaša Založnik | <small>Sevnica</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Jelka Rostohar Božič | <small>{{nowrap|Maribor III}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Aleksandra Martina Zupanič | <small>Lenart</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Mitja Vladimir Bigec |- | <small>Škofja {{nowrap|Loka I}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Rok Demšar | <small>Postojna</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Natalija Veldin | <small>Lj Šiška I</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Tomaž Ogrin | <small>Lj {{nowrap|Bežigrad I}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Erika Brumen | <small>{{nowrap|Velenje II}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Matevž Perovec | <small>Laško</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Ajda Valant | <small>{{nowrap|Maribor IV}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Leon Pižorn | <small>Pesnica</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Rok Samec |- | <small>Škofja {{nowrap|Loka II}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Rok Demšar | <small>Nova Gorica I</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Natalija Veldin | <small>Lj Šiška II</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Tomaž Ogrin | <small>Lj {{nowrap|Bežigrad II}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Erika Brumen | <small>Slovenj Gradec</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Franc Krofl | <small>Hrastnik {{nowrap|- Trbovlje}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Matjaž Engel | <small>{{nowrap|Maribor V}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Leon Pižorn | <small>Ptuj I</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Nikolina Oman |- | <small>Kamnik</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Matjaž Perše | <small>Nova Gorica II</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Alan Perry | <small>Lj {{nowrap|Šiška III}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Mirjam Čelec | <small>Domžale I</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Timotej Kajbič | <small>Ravne na Koroškem</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Vera Jurak | <small>Litija</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Ajda Valant | <small>{{nowrap|Maribor VI}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Alenka Štelcar | <small>Ptuj II</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Bojan Sabotin |- | <small>Idrija</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Primož Venguš | <small>Ajdovščina</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Alan Perry | <small>Lj {{nowrap|Šiška IV}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Magda Jezernik | <small>Domžale II</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Maša Matan | <small>Radlje ob Dravi</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Barbara Višnar | <small>Zagorje ob Savi</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Igor Dragosavac | <small>{{nowrap|Maribor VII}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Alenka Štelcar | <small>Ptuj III</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Andrej Ciglar |- |} === Mi, socialisti! === {{Glavni|Mi, socialisti!#Volitve v Državni zbor RS 2026|l1=Mi, socialisti! – Volitve 2026}} Stranka [[Mi, socialisti!]] se na volitve podaja s samostojno listo kandidatov, ki jih je javnosti predstavila 21. februarja 2026 v Ljubljani. Poudarili so, da ponujajo »pravo socialistično alternativo« in predstavljajo »tretji blok«. Predsednik [[Miha Kordiš]] kandidira v okraju Šiška I, na listi sta tudi mestna svetnika, nekdaj člana Levice Andrej Pelicon (Nova Gorica II) in Arne Jakob Zakrajšek (Bežigrad II), nekdanja svetnica [[VESNA – zelena stranka|Vesne]] Jasminka Dedić (Moste Polje III) ter režiser, gledališki in televizijski igralec [[Gojmir Lešnjak|Gojmir Lešnjak - Gojc]], ki kandidira v Postojni.<ref name=":32">{{Navedi splet|title=Kordiš prepričan, da država in družba potrebujeta resno levo alternativo|url=https://n1info.si/volitve-2026/kordis-preprican-da-drzava-in-druzba-potrebujeta-resno-levo-alternativo/|website=N1|date=2026-02-21|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> Slednji se je za kandidaturo odločil zaradi vzgoje, kot izstopajoči prioriteti pa izpostavil izstop iz zveze Nato in borbo za delavski razred.<ref>{{Navedi splet|title=Kordiš predstavil ekipo, ki želi Sloveniji ponuditi "resno levo alternativo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kordis-predstavil-ekipo-ki-zeli-sloveniji-ponuditi-resno-levo-alternativo/774178|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-21|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> {| class="wikitable" style="text;font-size:86%;line-height:18px" |- | colspan=5 align=center| Predsednik: '''Miha Kordiš''' | colspan=14 align=center|<big><big>'''MI!'''</big></big><br><big>'''Mi, socialisti!'''</big> | colspan=5 align=center| Slogan: '''Mi, ki mislimo množino.''' |- ! colspan=24 style="background: #eb4d2f;" | |- ! colspan=3 width=12%| (1) Kranj ! colspan=3 width=12%| (2) Postojna ! colspan=3 width=12%| (3) Ljubljana Center ! colspan=3 width=12%| (4) Ljubljana Bežigrad ! colspan=3 width=12%| (5) Celje ! colspan=3 width=12%| (6) Novo mesto ! colspan=3 width=12%| (7) Maribor ! colspan=3 width=12%| (8) Ptuj |- | <small>Jesenice</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Dejan Justin | <small>Tolmin</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Jani Koren | <small>Logatec</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Čedomir Vučič | <small>Kočevje</small> ! style="background:#eb4d2f; width:1 px;"| | align=center|Egidij Šinkovec | <small>Šentjur</small> ! style="background:#eb4d2f; width:1 px;"| | align=center|Sudka Fleišman | <small>Črnomelj</small> ! style="background:#eb4d2f; width:1 px;"| | align=center|Zvonko Golobič | <small>Šmarje</small> ! style="background:#eb4d2f; width:1 px;"| | align=center|Anton Jurinčič | <small>Lendava</small> ! style="background:#eb4d2f; width:1 px;"| | align=center|Sabina Piber |- | <small>{{nowrap|Radovljica I}}</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Emil Brence | <small>Piran</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Barbara Nagode | <small>Vrhnika</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Tamara Mihalič | <small>Ribnica</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Tilen Rac | <small>Celje I</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Marko Križman | <small>Novo mesto I</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Aljaž Jordan | <small>Slovenska Bistrica</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Anton Jurinčič | <small>Ormož</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Sabina Piber |- | <small>{{nowrap|Radovljica II}}</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Andreja Krč | <small>Izola</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Marko Dimač | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik I}}</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Tamara Mihalič | <small>Grosuplje</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Marina Trofenik | <small>Celje II</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Marko Križman | <small>Novo mesto II</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Predrag Matković | <small>Slovenske Konjice</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Pika Kristan | <small>Ljutomer</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Benjamin Vučko |- | <small>Kranj I</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Edi A. Klobučar | <small>{{nowrap|Koper I}}</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Andreja Lindič | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik II}}</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Martin Krauser | <small>Ivančna Gorica</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Nina Danaja Lamovec | <small>Žalec I</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Anita Alavuk | <small>Trebnje</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Nenad Brković | <small>Ruše</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Pika Kristan | <small>Murska {{nowrap|Sobota I}}</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Benjamin Vučko |- | <small>Kranj II</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Alja Kolenović | <small>{{nowrap|Koper II}}</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Ylenia Mahnič | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik III}}</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Klemen Pregl | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje I}}</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Janko Belin | <small>{{nowrap|Žalec II}}</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Anita Alavuk | <small>Brežice</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Jožica Stajić | <small>{{nowrap|Maribor I}}</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Jadranka Koprivc | <small>Murska {{nowrap|Sobota II}}</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Domen Korelc |- | <small>Kranj III</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Nataša Malnar Žibert | <small>Sežana</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Bojan Pahor | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik IV}}</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Blaž Debevec | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje II}}</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Matjaž Majnik | <small>Mozirje</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Lidija Zorko | <small>Krško</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Nenad Čekrlić | <small>{{nowrap|Maribor II}}</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Jadranka Koprivc | <small>Gornja Radgona</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Jagoda Koroševič Koser |- | <small>Tržič</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Urša Napokoj | <small>Ilirska Bistrica</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Denis Kresevič | <small>Lj Center</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Miha Kordiš | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje III}}</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Jasminka Dedić | <small>{{nowrap|Velenje I}}</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Haris Konjić | <small>Sevnica</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Anja Simić | <small>{{nowrap|Maribor III}}</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Neža Kočnik | <small>Lenart</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Domen Korelc |- | <small>Škofja {{nowrap|Loka I}}</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Edi A. Klobučar | <small>Postojna</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Gojmir Lešnjak Gojc | <small>Lj Šiška I</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Miha Kordiš | <small>Lj {{nowrap|Bežigrad I}}</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Zala Metlika | <small>{{nowrap|Velenje II}}</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Tilen Jahiri Kandolf | <small>Laško</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Andrej Mavri | <small>{{nowrap|Maribor IV}}</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Neža Kočnik | <small>Pesnica</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Andreja Kuhelj |- | <small>Škofja {{nowrap|Loka II}}</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Andrej Novak | <small>Nova Gorica I</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Boris Nemec | <small>Lj Šiška II</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Zala Mavsar Bandelj | <small>Lj {{nowrap|Bežigrad II}}</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Arne Jakob Zakrajšek | <small>Slovenj Gradec</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Dorotea Pospihalj | <small>Hrastnik {{nowrap|- Trbovlje}}</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Iza Sladič | <small>{{nowrap|Maribor V}}</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Matjaž Pavlec | <small>Ptuj I</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Andreja Kuhelj |- | <small>Kamnik</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Tomislav Zdravković | <small>Nova Gorica II</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Andrej Pelicon | <small>Lj {{nowrap|Šiška III}}</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Zineida Samardžić | <small>Domžale I</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Stanislav Košir | <small>Ravne na Koroškem</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Dorotea Pospihalj | <small>Litija</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Tanja Popit | <small>{{nowrap|Maribor VI}}</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Matjaž Pavlec | <small>Ptuj II</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Dejan Koban |- | <small>Idrija</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Marjetka Rotar | <small>Ajdovščina</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Zlata Vrh | <small>Lj {{nowrap|Šiška IV}}</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Natalija Veselič Martinjak | <small>Domžale II</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Silvo Švajger | <small>Radlje ob Dravi</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Bogdana Stefanova Žepič | <small>Zagorje ob Savi</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Til Šiles | <small>{{nowrap|Maribor VII}}</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Marino Blažica | <small>Ptuj III</small> ! style="background:#eb4d2f; width:0.1px;"| | align=center|Dejan Koban |- |} === Alternativa za Slovenijo === {{Glavni|Alternativa za Slovenijo}} Zunajparlamentarni stranki [[Nič od tega]] in [[Za zdravo družbo]] sta za državnozborske volitve oblikovali predvolilno koalicijo Alternativa za Slovenijo, v katerega so poleg njiju vključena še tri manjša civilnodružbena gibanja.<ref>{{Navedi splet|title=Več strank in gibanj napovedalo skupni nastop na volitvah z listo Alternativa za Slovenijo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vec-strank-in-gibanj-napovedalo-skupni-nastop-na-volitvah-z-listo-alternativa-za-slovenijo/|website=N1|date=2026-01-19|accessdate=2026-02-14|language=sl-SI}}</ref> {| class="wikitable" style="text;font-size:86%;line-height:18px" |- | colspan=5 align=center| Predsednika strank: '''Tomič, Pogačnik''' | colspan=14 align=center|<big><big>'''AzaS'''</big></big><br><big>'''Alternativa za Slovenijo (Nič od tega in Za zdravo družbo)'''</big> | colspan=5 align=center| Slogan: '''Alternativa obstaja!''' |- ! colspan=24 style="background: #ee2932;" | |- ! colspan=3 width=12%| (1) Kranj ! colspan=3 width=12%| (2) Postojna ! colspan=3 width=12%| (3) Ljubljana Center ! colspan=3 width=12%| (4) Ljubljana Bežigrad ! colspan=3 width=12%| (5) Celje ! colspan=3 width=12%| (6) Novo mesto ! colspan=3 width=12%| (7) Maribor ! colspan=3 width=12%| (8) Ptuj |- | <small>Jesenice</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Gaber Piber | <small>Tolmin</small> ! style="background:{{party color|Nič od tega}}; width:0.1px;"| | align=center|Branko Žele | <small>Logatec</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Katerina Vidner Ferkov | <small>Kočevje</small> ! style="background:{{party color|Nič od tega}}; width:1 px;"| | align=center|Darko Hribar | <small>Šentjur</small> ! style="background:; width:1 px;"| | align=center|Slavica Marjanec | <small>Črnomelj</small> ! style="background:; width:1 px;"| | align=center|Martina Štirn | <small>Šmarje</small> ! style="background:; width:1 px;"| | align=center|Neja Dolničar | <small>Lendava</small> ! style="background:; width:1 px;"| | align=center|Brigita Lešnjak |- | <small>{{nowrap|Radovljica I}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Darja Teran | <small>Piran</small> ! style="background:#f47104; width:0.1px;"| | align=center|Jasmin Bešić | <small>Vrhnika</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Katerina Vidner Ferkov | <small>Ribnica</small> ! style="background:{{party color|Nič od tega}}; width:0.1px;"| | align=center|Darko Hribar | <small>Celje I</small> ! style="background:{{party color|Nič od tega}}; width:0.1px;"| | align=center|Gregor Jankovič | <small>Novo mesto I</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Rok Stepišnik | <small>Slovenska Bistrica</small> ! style="background:{{party color|Nič od tega}}; width:0.1px;"| | align=center|Tomaž Makovec | <small>Ormož</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Blažena Gal |- | <small>{{nowrap|Radovljica II}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Darja Teran | <small>Izola</small> ! style="background:#f47104; width:0.1px;"| | align=center|Jasmin Bešić | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik I}}</small> ! style="background:{{party color|Nič od tega}}; width:0.1px;"| | align=center|Boris Žulj | <small>Grosuplje</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Nevenka Jeras | <small>Celje II</small> ! style="background:{{party color|Nič od tega}}; width:0.1px;"| | align=center|Gregor Jankovič | <small>Novo mesto II</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Rok Stepišnik | <small>Slovenske Konjice</small> ! style="background:{{party color|Nič od tega}}; width:0.1px;"| | align=center|Tomaž Makovec | <small>Ljutomer</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Blažena Gal |- | <small>Kranj I</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Klemen Piber | <small>{{nowrap|Koper I}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Andreja Milič | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik II}}</small> ! style="background:{{party color|Nič od tega}}; width:0.1px;"| | align=center|Boris Žulj | <small>Ivančna Gorica</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Nevenka Jeras | <small>Žalec I</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Damijan Ružić | <small>Trebnje</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Nina Sonja Kovačič | <small>Ruše</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Jure Sečnik | <small>Murska {{nowrap|Sobota I}}</small> ! style="background:{{party color|Nič od tega}}; width:0.1px;"| | align=center|Matej Domijan |- | <small>Kranj II</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Klemen Piber | <small>{{nowrap|Koper II}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Andreja Milič | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik III}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Biserka Javoršek | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje I}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Žiga Pavšič | <small>{{nowrap|Žalec II}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Damijan Ružić | <small>Brežice</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Marko Žele | <small>{{nowrap|Maribor I}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Jure Sečnik | <small>Murska {{nowrap|Sobota II}}</small> ! style="background:{{party color|Nič od tega}}; width:0.1px;"| | align=center|Matej Domijan |- | <small>Kranj III</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Sandra Šarič Nježić | <small>Sežana</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Iris Pahor | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik IV}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Biserka Javoršek | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje II}}</small> ! style="background:#000000; width:0.1px;"| | align=center|Žiga Pavšič | <small>Mozirje</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Vanda Veingerl | <small>Krško</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Marko Žele | <small>{{nowrap|Maribor II}}</small> ! style="background:#f47104; width:0.1px;"| | align=center|Dobrin Tavčar | <small>Gornja Radgona</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Vito Hribar |- | <small>Tržič</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Brane Kvasinir | <small>Ilirska Bistrica</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Peter Lipičar | <small>Lj Center</small> ! style="background:{{party color|Nič od tega}}; width:0.1px;"| | align=center|Violeta Tomič | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje III}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Nataša Možina | <small>{{nowrap|Velenje I}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Franc Štorgel | <small>Sevnica</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Valentina Saliaj | <small>{{nowrap|Maribor III}}</small> ! style="background:#f47104; width:0.1px;"| | align=center|Dobrin Tavčar | <small>Lenart</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Danilo Celan |- | <small>Škofja {{nowrap|Loka I}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Jože Patrik Vertačnik | <small>Postojna</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Peter Lipičar | <small>Lj Šiška I</small> ! style="background:#f47104; width:0.1px;"| | align=center|Jure Pogačnik | <small>Lj {{nowrap|Bežigrad I}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Vera Kanalec | <small>{{nowrap|Velenje II}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Franc Štorgel | <small>Laško</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Valentina Saliaj | <small>{{nowrap|Maribor IV}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Lilijana Radosavljević | <small>Pesnica</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Danilo Celan |- | <small>Škofja {{nowrap|Loka II}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Jože Patrik Vertačnik | <small>Nova Gorica I</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Ana Jug | <small>Lj Šiška II</small> ! style="background:#f47104; width:0.1px;"| | align=center|Jure Pogačnik | <small>Lj {{nowrap|Bežigrad II}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Vera Kanalec | <small>Slovenj Gradec</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Miroslav Huskič | <small>Hrastnik {{nowrap|- Trbovlje}}</small> ! style="background:#ed1c24; width:0.1px;"| | align=center|Kajtimir Kunc | <small>{{nowrap|Maribor V}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Lilijana Radosavljević | <small>Ptuj I</small> ! style="background:#f47104; width:0.1px;"| | align=center|Tomislav Kirbiš |- | <small>Kamnik</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Janez Korošec | <small>Nova Gorica II</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Ana Jug | <small>Lj {{nowrap|Šiška III}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Igor Ignac Koršič | <small>Domžale I</small> ! style="background:#9bcb3e; width:0.1px;"| | align=center|Tomaž Uštar | <small>Ravne na Koroškem</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Nina Novak | <small>Litija</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Kristijan Vidner | <small>{{nowrap|Maribor VI}}</small> ! style="background:#f47104; width:0.1px;"| | align=center|Tamara Peklar Korošec | <small>Ptuj II</small> ! style="background:#f47104; width:0.1px;"| | align=center|Tomislav Kirbiš |- | <small>Idrija</small> ! style="background:{{party color|Nič od tega}}; width:0.1px;"| | align=center|Franka Žele | <small>Ajdovščina</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Majin Maraž | <small>Lj {{nowrap|Šiška IV}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Marieta Stoimenova | <small>Domžale II</small> ! style="background:#9bcb3e; width:0.1px;"| | align=center|Tomaž Uštar | <small>Radlje ob Dravi</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Nina Novak | <small>Zagorje ob Savi</small> ! style="background:#ed1c24; width:0.1px;"| | align=center|Kajtimir Kunc | <small>{{nowrap|Maribor VII}}</small> ! style="background:#f47104; width:0.1px;"| | align=center|Tamara Peklar Korošec | <small>Ptuj III</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | align=center|Nina Grabnar |- |} === Sloga === {{Glavni|Sloga (stranka)#Volitve v Državni zbor RS 2026|l1=Sloga – Volitve 2026}} Zunajparlamentarna stranka [[Sloga (stranka)|SLOGA]] je dogovor o prispevanju kandidatov na nosilno listo sprva sklenila s stranko [[Suvereni]]; ker je svet slednje kasneje odločil, da se na volitve z nekaj kandidati podajo na listi stranke [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje|Zaupanje]], je Sloga vložila samostojno listo v eni (četrti) volilni enoti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/branko.damjanovic.5/posts/pfbid0i6msKEHa4XEHGRACjkoVKs8NkCs8Vug4WnkK3M5yaBsbXcKZwxjZ6uxwzE2KwBfel?rdid=RKf9XfqBMtURskNA#|title=22. 3. 2026 bodo volitve poslank in poslancev v Državni Zbor Republike Slovenije. Zato je zelo pomembno, da izvolimo poslanke in poslance, ki bodo delovali za Skupno Dobro v Suvereni Sloveniji.|date=2026-01-15|accessdate=2026-03-02|website=Facebook.com|last=Damjanovič|first=Branko}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Erjavec: V vladi ni stranke, ki bi se zavzemala za položaj upokojencev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/erjavec-v-vladi-ni-stranke-ki-bi-se-zavzemala-za-polozaj-upokojencev/336703|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-02|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet|title=Za parlamentarne volitve vloženih 18 kandidatnih list, od tega 16 v vseh volilnih enotah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/za-parlamentarne-volitve-vlozenih-18-kandidatnih-list-od-tega-16-v-vseh-volilnih-enotah/774124|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> {| class="wikitable" style="text;font-size:86%;line-height:18px" |- | colspan=6 align=center| Predsednik: '''Janko Veber''' | colspan=12 align=center|<big><big>'''Sloga'''</big></big><br><big>'''SLOGA'''</big> | colspan=6 align=center| Slogan: '''Za skupno dobro''' |- ! colspan=24 style="background: #2d3e52;" | |- ! colspan=3 width=12%| (1) Kranj ! colspan=3 width=12%| (2) Postojna ! colspan=3 width=12%| (3) Ljubljana Center ! colspan=3 width=12%| (4) Ljubljana Bežigrad ! colspan=3 width=12%| (5) Celje ! colspan=3 width=12%| (6) Novo mesto ! colspan=3 width=12%| (7) Maribor ! colspan=3 width=12%| (8) Ptuj |- | <small>Jesenice</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | rowspan=11 align=center {{N/A}} | <small>Tolmin</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | rowspan=11 align=center {{N/A}} | <small>Logatec</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | rowspan=11 align=center {{N/A}} | <small>Kočevje</small> ! style="background:#2d3e52; width:1 px;"| | align=center|Janko Veber | <small>Šentjur</small> ! style="background:; width:1 px;"| | rowspan=11 align=center {{N/A}} | <small>Črnomelj</small> ! style="background:; width:1 px;"| | rowspan=11 align=center {{N/A}} | <small>Šmarje</small> ! style="background:; width:1 px;"| | rowspan=11 align=center {{N/A}} | <small>Lendava</small> ! style="background:; width:1 px;"| | rowspan=11 align=center {{N/A}} |- | <small>{{nowrap|Radovljica I}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Piran</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Vrhnika</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Ribnica</small> ! style="background:#2d3e52; width:0.1px;"| | align=center|Franc Šega | <small>Celje I</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Novo mesto I</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Slovenska Bistrica</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Ormož</small> ! style="background:; width:0.1px;"| |- | <small>{{nowrap|Radovljica II}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Izola</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik I}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Grosuplje</small> ! style="background:#2d3e52; width:0.1px;"| | align=center|Slavko Lovšin | <small>Celje II</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Novo mesto II</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Slovenske Konjice</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Ljutomer</small> ! style="background:; width:0.1px;"| |- | <small>Kranj I</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>{{nowrap|Koper I}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik II}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Ivančna Gorica</small> ! style="background:#2d3e52; width:0.1px;"| | align=center|Marjan Hočevar | <small>Žalec I</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Trebnje</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Ruše</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Murska {{nowrap|Sobota I}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| |- | <small>Kranj II</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>{{nowrap|Koper II}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik III}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje I}}</small> ! style="background:#2d3e52; width:0.1px;"| | align=center|Marjanca Bajt | <small>{{nowrap|Žalec II}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Brežice</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>{{nowrap|Maribor I}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Murska {{nowrap|Sobota II}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| |- | <small>Kranj III</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Sežana</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik IV}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje II}}</small> ! style="background:#2d3e52; width:0.1px;"| | align=center|Nataša Jerman | <small>Mozirje</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Krško</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>{{nowrap|Maribor II}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Gornja Radgona</small> ! style="background:; width:0.1px;"| |- | <small>Tržič</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Ilirska Bistrica</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Lj Center</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje III}}</small> ! style="background:#2d3e52; width:0.1px;"| | align=center|Boštjan Majetič | <small>{{nowrap|Velenje I}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Sevnica</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>{{nowrap|Maribor III}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Lenart</small> ! style="background:; width:0.1px;"| |- | <small>Škofja {{nowrap|Loka I}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Postojna</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Lj Šiška I</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Lj {{nowrap|Bežigrad I}}</small> ! style="background:#2d3e52; width:0.1px;"| | align=center|Iva Kljun | <small>{{nowrap|Velenje II}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Laško</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>{{nowrap|Maribor IV}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Pesnica</small> ! style="background:; width:0.1px;"| |- | <small>Škofja {{nowrap|Loka II}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Nova Gorica I</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Lj Šiška II</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Lj {{nowrap|Bežigrad II}}</small> ! style="background:#2d3e52; width:0.1px;"| | align=center|Oja Banič | <small>Slovenj Gradec</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Hrastnik {{nowrap|- Trbovlje}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>{{nowrap|Maribor V}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Ptuj I</small> ! style="background:; width:0.1px;"| |- | <small>Kamnik</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Nova Gorica II</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Lj {{nowrap|Šiška III}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Domžale I</small> ! style="background:#2d3e52; width:0.1px;"| | align=center|Paulica Hiti | <small>Ravne na Koroškem</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Litija</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>{{nowrap|Maribor VI}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Ptuj II</small> ! style="background:; width:0.1px;"| |- | <small>Idrija</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Ajdovščina</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Lj {{nowrap|Šiška IV}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Domžale II</small> ! style="background:#2d3e52; width:0.1px;"| | align=center|Jana Sever | <small>Radlje ob Dravi</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Zagorje ob Savi</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>{{nowrap|Maribor VII}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Ptuj III</small> ! style="background:; width:0.1px;"| |- |} === Rešitev - Stranka upokojencev Velenje === Zunajparlamentarna stranka Rešitev - Stranka upokojencev Velenje, Slovenija je kandidatno listo vložila v zgolj eni (peti) volilni enoti.<ref name=":5" /> {| class="wikitable" style="text;font-size:86%;line-height:18px" |- | colspan=6 align=center| Predsednik: '''Faruk Pijuković''' | colspan=12 align=center|<big><big>'''SUS'''</big></big><br><big>'''Rešitev - Stranka upokojencev Velenje, Slovenija'''</big> | colspan=6 align=center| Slogan: '''Z vami. Za vas. Pošteno in brez strahu.''' |- ! colspan=24 style="background: #045ba4;" | |- ! colspan=3 width=12%| (1) Kranj ! colspan=3 width=12%| (2) Postojna ! colspan=3 width=12%| (3) Ljubljana Center ! colspan=3 width=12%| (4) Ljubljana Bežigrad ! colspan=3 width=12%| (5) Celje ! colspan=3 width=12%| (6) Novo mesto ! colspan=3 width=12%| (7) Maribor ! colspan=3 width=12%| (8) Ptuj |- | <small>Jesenice</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | rowspan=11 align=center {{N/A}} | <small>Tolmin</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | rowspan=11 align=center {{N/A}} | <small>Logatec</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | rowspan=11 align=center {{N/A}} | <small>Kočevje</small> ! style="background:; width:1 px;"| | rowspan=11 align=center {{N/A}} | <small>Šentjur</small> ! style="background:#045ba4; width:1 px;"| | align=center|Irena Senekovič | <small>Črnomelj</small> ! style="background:; width:1 px;"| | rowspan=11 align=center {{N/A}} | <small>Šmarje</small> ! style="background:; width:1 px;"| | rowspan=11 align=center {{N/A}} | <small>Lendava</small> ! style="background:; width:1 px;"| | rowspan=11 align=center {{N/A}} |- | <small>{{nowrap|Radovljica I}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Piran</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Vrhnika</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Ribnica</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Celje I</small> ! style="background:#045ba4; width:0.1px;"| | align=center|Crni (Faruk) Pijuković | <small>Novo mesto I</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Slovenska Bistrica</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Ormož</small> ! style="background:; width:0.1px;"| |- | <small>{{nowrap|Radovljica II}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Izola</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik I}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Grosuplje</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Celje II</small> ! style="background:#045ba4; width:0.1px;"| | align=center|Nikola Vlahović | <small>Novo mesto II</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Slovenske Konjice</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Ljutomer</small> ! style="background:; width:0.1px;"| |- | <small>Kranj I</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>{{nowrap|Koper I}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik II}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Ivančna Gorica</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Žalec I</small> ! style="background:#045ba4; width:0.1px;"| | align=center|Crni (Faruk) Pijuković | <small>Trebnje</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Ruše</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Murska {{nowrap|Sobota I}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| |- | <small>Kranj II</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>{{nowrap|Koper II}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik III}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje I}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>{{nowrap|Žalec II}}</small> ! style="background:#045ba4; width:0.1px;"| | align=center|Marinka Banko | <small>Brežice</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>{{nowrap|Maribor I}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Murska {{nowrap|Sobota II}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| |- | <small>Kranj III</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Sežana</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Lj Vič {{nowrap|Rudnik IV}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje II}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Mozirje</small> ! style="background:#045ba4; width:0.1px;"| | align=center|Irena Senekovič | <small>Krško</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>{{nowrap|Maribor II}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Gornja Radgona</small> ! style="background:; width:0.1px;"| |- | <small>Tržič</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Ilirska Bistrica</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Lj Center</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Lj Moste {{nowrap|Polje III}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>{{nowrap|Velenje I}}</small> ! style="background:#045ba4; width:0.1px;"| | align=center|Đuro Đuro Gajić | <small>Sevnica</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>{{nowrap|Maribor III}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Lenart</small> ! style="background:; width:0.1px;"| |- | <small>Škofja {{nowrap|Loka I}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Postojna</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Lj Šiška I</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Lj {{nowrap|Bežigrad I}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>{{nowrap|Velenje II}}</small> ! style="background:#045ba4; width:0.1px;"| | align=center|Refik Beganović | <small>Laško</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>{{nowrap|Maribor IV}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Pesnica</small> ! style="background:; width:0.1px;"| |- | <small>Škofja {{nowrap|Loka II}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Nova Gorica I</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Lj Šiška II</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Lj {{nowrap|Bežigrad II}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Slovenj Gradec</small> ! style="background:#045ba4; width:0.1px;"| | align=center|Peter Jeraj | <small>Hrastnik {{nowrap|- Trbovlje}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>{{nowrap|Maribor V}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Ptuj I</small> ! style="background:; width:0.1px;"| |- | <small>Kamnik</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Nova Gorica II</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Lj {{nowrap|Šiška III}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Domžale I</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Ravne na Koroškem</small> ! style="background:#045ba4; width:0.1px;"| | align=center|Đuro Đuro Gajić | <small>Litija</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>{{nowrap|Maribor VI}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Ptuj II</small> ! style="background:; width:0.1px;"| |- | <small>Idrija</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Ajdovščina</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Lj {{nowrap|Šiška IV}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Domžale II</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Radlje ob Dravi</small> ! style="background:#045ba4; width:0.1px;"| | align=center|Hedija Hamzić | <small>Zagorje ob Savi</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>{{nowrap|Maribor VII}}</small> ! style="background:; width:0.1px;"| | <small>Ptuj III</small> ! style="background:; width:0.1px;"| |- |} == Glej tudi == *[[Javnomnenjske raziskave za državnozborske volitve v Sloveniji 2026]] *[[Predvolilne oddaje za državnozborske volitve v Sloveniji 2026]] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Državnozborske volitve v Sloveniji 2026]] hu6wchw4dkjkg60kdknnkxzydi24o02 Študentsko društvo Iskra 0 597276 6748641 6709671 2026-09-10T12:23:58Z Syn1917 207157 dodana poved o protestu proti odprtju izraelskega veleposlaništva 6748641 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = Študentsko društvo Iskra | logo = [[Slika:Študentsko društvo Iskra logo.png|150px]] | colorcode = #ce0f02 | foundation = 5. november 2012 | ideology = [[socializem]]<br>[[feminizem]]<br>antiimperializem | headquarters = [[Ljubljana]] | website = [https://studentska-iskra.org Društvo Iskra] }} '''Študentsko društvo Iskra''' je [[Slovenija|slovenska]] [[Politika|politična]] in aktivistična [[Organizacija|mladinska organizacija]] z [[skrajna levica|radikalno levo]] in [[socializem|socialistično]] usmeritvijo, ki deluje predvsem na področju [[Študent|študentske]] problematike. Nastala je v začetku 2010. let v kontekstu [[Demonstracije proti vladnemu zakonu o malem delu|povolilnih in protestnih gibanj po letih 2011–2012]], ter izhaja iz poskusov artikulacije [[Razredni boj|razredne]] in sistemske kritike znotraj študentske politike v Sloveniji. Društvo se ukvarja z vprašanji socialnih pravic, [[Feminizem|feminizma]], javnega izobraževanja in [[Antiimperializem|antiimperializma]] ter deluje prek kampanj, javnih dogodkov, publikacij in [[Protest|protestnih]] aktivnosti.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Mapping Left Actors - Rosa Lux|url=https://rosalux.rs/rosa-publications/mapping-left-actors/|website=rosalux.rs|accessdate=2026-01-21|language=en-US}}</ref> == Zgodovina == Začetki Študentskega društva Iskra segajo v obdobje po [[Zasedba Filozofske fakultete|zasedbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani]] v letih 2011–2012 in z njo povezanim gibanjem [[Mi smo univerza]], ki je odprlo prostor za artikulacijo levih in razrednih zahtev znotraj študentske populacije. Društvo je nastalo kot poskus oblikovanja trajnejše levo usmerjene študentske organizacije, ki bi delovala tudi znotraj [[Študentska organizacija Slovenije|formalnih študentskopolitičnih institucij]].<ref name=":0" /> Na študentskih volitvah leta 2012 je Iskra osvojila več sedežev v zboru [[Študentska organizacija Univerze v Ljubljani|Študentske organizacije Univerze v Ljubljani]] in po izvolitvi delovala kot [[Opozicija|opozicijska]] lista. Leta 2013 je sodelovala pri pobudi za spremembo pravil delovanja študentske politike prek študentskega referenduma, katerega cilj je bil povečati udeležbo in preglednost študentske politike; referendum zaradi neizpolnjenega kvoruma ni uspel.<ref>{{Navedi splet|title=Tokrat na referendum o ŠOU vabijo v Iskri|url=https://old.delo.si/novice/ljubljana/tokrat-na-referendum-o-sou-vabijo-v-iskri.html|website=www.delo.si|accessdate=2026-02-03}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Referendum o ŠOU Hostlu: Možnost za nove zaslužke prijateljev?|url=https://old.delo.si/novice/ljubljana/referendum-o-sou-hostlu-moznost-za-nove-zasluzke-prijateljev.html|website=old.delo.si|date=2013-07-09|accessdate=2026-01-21|language=sl-si|first=Nina Krajčinović|last=Ljubljana}}</ref><ref name=":0" /> V drugi polovici 2010. let se je društvo postopoma umaknilo iz formalnih študentsko-političnih struktur in se vse bolj usmerilo v kampanje, javne dogodke in protestno delovanje. Leta 2014 je tako sodelovalo pri [[Protest proti zakonu o visokem šolstvu|množičnih protestih proti predlaganim spremembam visokošolske zakonodaje]], ki so opozarjali na nevarnost nadaljnje [[Denacionalizacija|komercializacije]] visokega šolstva.<ref>{{Navedi novice|title=Nasprotniki visokošolskega zakona bodo v sredo protestirali|url=https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/dnevne-novice/116545|newspaper=IUS-INFO|accessdate=2026-01-21|language=sl}}</ref> V zadnjih letih Iskra organizira feministične proteste ob [[Dan žena|8. marcu, mednarodnem dnevu žensk]]<ref>{{Navedi splet|title=Feministični protestni shod: 8. marec ni dan praznovanja, temveč dan upora|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/feministicni-protestni-shod-8-marec-ni-dan-praznovanja-temvec-dan-upora-2061003/|website=www.dnevnik.si|date=2023-03-08|accessdate=2026-01-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Nočem cvetlice, daj mi delavske pravice!" – množični protest ob 8. marcu v Ljubljani {{!}} Občina Ljubljana {{!}} MojaObčina.si|url=https://www.mojaobcina.si/ljubljana/novice/nocem-cvetlice-daj-mi-delavske-pravice--mnozicni-protest-ob-8-marcu-v-ljubljani.html|website=www.mojaobcina.si|date=2025-03-12|accessdate=2026-01-21|language=sl}}</ref> ter se zavzema za ohranitev pravice do [[Splav|splava]], pri čemer sodeluje na protishodih dogodkom Pohod za življenje.<ref>{{Navedi splet|title=V Ljubljani shoda zagovornikov in nasprotnikov splava|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-ljubljani-shoda-zagovornikov-in-nasprotnikov-splava-645441|website=siol.net|accessdate=2026-01-21|language=sl}}</ref> Poleg tega v društvu organizirajo [[Praznik dela|prvomajske]] proteste<ref>{{Navedi splet|title=Protest ob 1. maju in očitek vladi: "So na polovici mandata, rešitev pa ni"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/protest-ob-1-maju-opozorila-da-se-vracamo-v-preteklost/|website=N1|date=2024-05-01|accessdate=2026-01-21|language=sl-SI}}</ref> ter shode proti oboroževanju in članstvu Slovenije v [[NATO|zvezi Nato]].<ref>{{Navedi splet|title=Protestniki: ZDA, Nato in Izrael nas vlečejo v tretjo svetovno vojno|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/v-ljubljani-in-kopru-shoda-proti-oborozevanju-in-natu|website=www.delo.si|accessdate=2026-01-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Protest proti Natu: "Nato za Slovenijo pomeni grožnjo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protest-proti-natu-nato-za-slovenijo-pomeni-groznjo/787721|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-11|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Septembra 2025 se je društvo vključilo v Delavsko koalicijo in sodelovalo v neuspešni kampanji za razpis referenduma proti pokojninski reformi.<ref>{{Navedi splet|title=Skoraj 10 tisoč podpisov proti pokojninski reformi. Ministrstvo: Najnižje pokojnine se bodo zvišale.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/skoraj-10-tisoc-podpisov-proti-pokojninski-reformi-ministrstvo-najnizje-pokojnine-se-bodo-zvisale/758704|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-21|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Januarja 2026 je Iskra organizirala tudi shod v solidarnosti z [[Venezuela|Venezuelo]].<ref>{{Navedi splet|title=V Ljubljani shod v podporo Venezueli {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-ljubljani-shod-v-podporo-venezueli.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-21|language=sl}}</ref> Septembra 2026 je Iskra organizirala protest proti odprtju izraelskega veleposlaništva v Ljubljani, katerega se je udeležilo več tisoč ljudi.<ref>{{Navedi splet |title=Thousands protest as Slovenia opens Israel’s first embassy |url=https://www.aljazeera.com/news/2026/9/10/thousands-protest-in-ljubljana-as-slovenia-opens-israels-first-embassy |access-date=2026-09-10 |website=Al Jazeera |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=R |first=P. J. , B. |title=Množični protest ob odprtju izraelskega veleposlaništva v Ljubljani |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mnozicni-protest-ob-odprtju-izraelskega-veleposlanistva-v-ljubljani/793281 |access-date=2026-09-10 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Leta 2024 je društvo sodelovalo pri zasedbi Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani v okviru študentskih protestov v solidarnosti s [[Palestina|Palestinci]].<ref>{{Navedi splet|title=#foto Nadaljevanje zasedbe FDV v podporo Palestincem: Nekateri študenti zasedajo, drugi se brezskrbno zabavajo na Škisovi tržnici|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/studentje-zasedli-fakulteto-za-druzbene-vede-nameravajo-tudi-prenociti-2129111/|website=www.dnevnik.si|date=2024-05-08|accessdate=2026-01-21|language=sl}}</ref> == Viri == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Mi smo zasedba]] h1wgqhpi0ba6r3243t275gjppw320s2 Grobišče talcev, Begunje na Gorenjskem 0 599324 6748880 6709614 2026-09-10T20:50:44Z Pinky sl 2932 | rkd_tip = NSDP 6748880 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Spomenik |monument_name = Grobišče talcev v parku, Begunje |image = File:Begunje, graveyard of hostages.jpg |caption = |location = V parku gradu Kacenštajn, Begunje |designer = [[Edvard Ravnikar]] |type = 25 skupinskih grobov z nagrobniki, kipa talke in talca |material = kamen, kip talca je iz brona |length = |width = |height = |begin = 1950 |complete = 1953 |open = |dedicated_to = 473 ustreljenim ali obešenim talcem |map_image = |map_text = |map_width = |relief = |latd = |latm = |lats = |latNS = |longd = |longm = |longs = |longEW = |lat = |long = | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Radovljica - Grobnica borcev NOB | rkd_tip = NSDP | razglasitev_rkd_tip = 1999 | refšt = 9370 | arhitekt = Edvard Ravnikar, kipar Boris Kalin | lokacija = | občina = Radovljica <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Grobišče talcev v parku [[Grad Kacenštajn|Gradu Kacenštajn]] v Begunjah''' na [[Gorenjska|Gorenjskem]] je največje grobišče [[talec|talcev]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Sestavlja ga 25 skupinskih grobov z nagrobnimi kamnitimi kockami za vsakega od 471 pokopanih. Aprila 1941 je nacistična [[Nemčija]] zasedla Gorenjsko, da bi jo ponemčila in priključila [[Tretji rajh|Tretjemu rajhu]]. Maja so žensko kaznilnico v [[Grad Kacenštajn|graščini Kacenštajn (Katzenstein)]] v Begunjah preuredili v zbirno mesto za množični izgon prebivalstva, avgusta pa v [[gestapo]]vski zapor in mučilnico za politične zapornike Gorenjske in do pomladi 1942 tudi slovenske Koroške. Okupatorjevo nasilje je povzročilo oborožen [[slovenski partizani|partizanski]] odpor, graščinski vrt pa je postal množično grobišče talcev, ki so jih ustrelili (nekatere tudi obesili) v dolini Dragi, v kaznilnici, v parku ali drugod po Sloveniji. V zaporniških knjigah je vpisano 11.477 zapornikov (nekateri so bili zaprti večkrat), od katerih so 8500 obtožili delovanja proti okupatorju. 1931 je bilo ujetih partizanov, 2280 žensk in 405 otrok. Zapirali so cele družine, npr. devet Dacarjevih s Črnivca. Skoraj petina zapornikov je bila mlajša od dvajsetih let. V prostore, kjer je bilo nekoč po 300 obsojenk, so nagnetli tudi po 800 ljudi. Mnogi so ležali na tleh na slami, ogrevanja ni bilo, hrana je bila pičla. Bile so bolezni, zaredile so se bolhe in uši, slabe higienske razmere so še posebno prizadele ženske. Najhuje je bilo v desetih celicah, ki so jim zaporniki rekli bunkerji, danes pa je v njih muzej. Da bi izsilili priznanja, so ječarji zapornike mučili, tudi otroke, nosečnice in ranjence, nekatere do smrti. V begunjskih zaporih je bilo toliko hudega, da mnogi o tem niso zmogli govoriti. Sedem jih je umrlo še pred streljanjem, trije so umrli za posledicami mučenja ali ran, šest se jih je rešilo trpljenja s samomorom. Zaporniki so bili vsaj 20 narodnosti. Večina je bila iz Gorenjske, več kot 1900 iz Ljubljane, 225 iz Koroške oziroma Avstrije ter okoli 160 iz Štajerske. Vseh niti niso vpisali, zato tudi ni natančne številke o pomorjenih. V druge zapore in taborišča so odpeljali okoli 5200 ljudi, od teh več kot 2500 v koncentracijska taborišča [[Koncentracijsko taborišče Mauthausen|Mauthausen]], [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachau]], [[Koncentracijsko taborišče Ravensbrück|Ravensbrück]], [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]. Okupator se je za partizanske napade maščeval s streljanjem in obešanjem talcev. Umorili so 849 begunjskih zapornikov, zadnja dva 17. aprila 1945. Talce so spočetka streljali v bližnji dolini Dragi, po maju 1942 na mestih partizanskih akcij in 49 v Mauthausnu. Včasih so hkrati usmrtili tudi bližnje prebivalce, ne da bi preverjali njihovo zvezo s partizani. Pobite so po navadi pripeljali nazaj v Begunje in jih pokopali v graščinskem sadovnjaku. Delo grobarjev so opravili sojetniki. V 25 skupnih grobov so pokopali 462 talcev in devet partizanov, ki so padli pod [[Planina Lipanca|planino Lipanco na Pokljuki]]. Za štiri pokopane ni imen. Ob bratu Jožetu je bil med talci tudi petnajstletni Alojzij Šiška iz Stražišča, bili so šestnajstletniki in sedemnajstletniki, štirje bratje Ambrožič s Hrušice, s Pristave pri Tržiču pa oče in trije sinovi Purgar. Mučenja in smrti je bilo konec 4. maja 1945, ko so partizani Kokrškega odreda osvobodili kaznilnico z okoli 600 jetniki. Po vojni so bila grobna polja zamejena z rečnimi belimi kamni. Svojci so na nekatere grobove postavljali križe in nagrobne plošče, drugi pa so samevali. V letih 1950–1953 so grobišče po načrtu arhitekta [[Edvard Ravnikar|Edvarda Ravnikarja]], ki je bil zaradi dela za [[OF|Osvobodilno fronto]] v več italijanskih zaporih, uredili kot spominski park. Tu sta tudi kip talke iz kamna in kip talca iz brona kiparja [[Boris Kalin|Borisa Kalina]]. Kompleks gradu, parka, grobišča in kaznilnice (muzeja) je leta 2023 prizadela poplava, v letu 2025 pa ga je Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije obnovilo ob sodelovanju Občine Radovljica in Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Kranju. ==Viri== * Ivan Križnar: ''Jeseniško okrožje med nacistično okupacijo in NOB''. Jesenice, Ljubljana, 2000. * Alojz Kos (ur.): ''[https://znaci.org/00003/1055.pdf Po poti spominov: Spominska znamenja NOB in socialistične revolucije v občini Radovljica]]. Radovljiški zbornik'', 1990. * Janez Gerčar: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1031 ''Begunje, priča narodovega trpljenja''.] Begunje, 1969 * Stane Šinkovec: ''Begunje: Nemška okupacija 1941–1945''. Kranj: Pokrajinski odbor OF za Gorenjsko, 1995. * ''Pregled vojnih grobišč v občini Radovljica''. MORS, 2000. [https://slov.si/doc/vojna_grobisca_radovljica2.pdf pdf] * [https://www.sistory.si/ww2/ Zbirka žrtev druge svetovne vojne Sistory.] * [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=46.37831377616328&lng=14.20100815876551&layers=&layer=partisanmemorial&id=367 Grobišče v parku gradu Kacenštajn, Begunje na Gorenjskem.] Partizanstvo.si * [[:v:Pokopani na grobišču talcev v Begunjah|Pokopani na grobišču talcev v Begunjah]]. Wikiverza. * Vlasta Felc in Miran Hladnik: [https://slov.si/mh/infotabla_grobisce_begunje.pdf Infotabla na grobišču talcev v Begunjah] == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Draga, Begunje na Gorenjskem#Grobišče talcev]] * [[:c:Category:Monuments to the Slovene Partisans in Municipality of Radovljica|Slike partizanskih spomenikov v Občini Radovljica]] * [[Partizanski spomenik]] [[Kategorija:Spomeniki v Begunjah na Gorenjskem]] [[Kategorija:Dela Edvarda Ravnikarja]] [[Kategorija:Dela leta 1953]] [[Kategorija:Registrirana nepremična kulturna dediščina Občine Radovljica]] [[Kategorija:Radovljica]] [[Kategorija:Grobišča NOB|Begunje]] [[Kategorija: Partizanski spomeniki v Sloveniji]] e1uzrrthsdpzn6204sycei26443hr5x 6748941 6748880 2026-09-11T07:13:31Z Pinky sl 2932 /* Glej tudi */ {{Kulturni spomeniki dp SLO}} 6748941 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Spomenik |monument_name = Grobišče talcev v parku, Begunje |image = File:Begunje, graveyard of hostages.jpg |caption = |location = V parku gradu Kacenštajn, Begunje |designer = [[Edvard Ravnikar]] |type = 25 skupinskih grobov z nagrobniki, kipa talke in talca |material = kamen, kip talca je iz brona |length = |width = |height = |begin = 1950 |complete = 1953 |open = |dedicated_to = 473 ustreljenim ali obešenim talcem |map_image = |map_text = |map_width = |relief = |latd = |latm = |lats = |latNS = |longd = |longm = |longs = |longEW = |lat = |long = | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Radovljica - Grobnica borcev NOB | rkd_tip = NSDP | razglasitev_rkd_tip = 1999 | refšt = 9370 | arhitekt = Edvard Ravnikar, kipar Boris Kalin | lokacija = | občina = Radovljica <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Grobišče talcev v parku [[Grad Kacenštajn|Gradu Kacenštajn]] v Begunjah''' na [[Gorenjska|Gorenjskem]] je največje grobišče [[talec|talcev]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Sestavlja ga 25 skupinskih grobov z nagrobnimi kamnitimi kockami za vsakega od 471 pokopanih. Aprila 1941 je nacistična [[Nemčija]] zasedla Gorenjsko, da bi jo ponemčila in priključila [[Tretji rajh|Tretjemu rajhu]]. Maja so žensko kaznilnico v [[Grad Kacenštajn|graščini Kacenštajn (Katzenstein)]] v Begunjah preuredili v zbirno mesto za množični izgon prebivalstva, avgusta pa v [[gestapo]]vski zapor in mučilnico za politične zapornike Gorenjske in do pomladi 1942 tudi slovenske Koroške. Okupatorjevo nasilje je povzročilo oborožen [[slovenski partizani|partizanski]] odpor, graščinski vrt pa je postal množično grobišče talcev, ki so jih ustrelili (nekatere tudi obesili) v dolini Dragi, v kaznilnici, v parku ali drugod po Sloveniji. V zaporniških knjigah je vpisano 11.477 zapornikov (nekateri so bili zaprti večkrat), od katerih so 8500 obtožili delovanja proti okupatorju. 1931 je bilo ujetih partizanov, 2280 žensk in 405 otrok. Zapirali so cele družine, npr. devet Dacarjevih s Črnivca. Skoraj petina zapornikov je bila mlajša od dvajsetih let. V prostore, kjer je bilo nekoč po 300 obsojenk, so nagnetli tudi po 800 ljudi. Mnogi so ležali na tleh na slami, ogrevanja ni bilo, hrana je bila pičla. Bile so bolezni, zaredile so se bolhe in uši, slabe higienske razmere so še posebno prizadele ženske. Najhuje je bilo v desetih celicah, ki so jim zaporniki rekli bunkerji, danes pa je v njih muzej. Da bi izsilili priznanja, so ječarji zapornike mučili, tudi otroke, nosečnice in ranjence, nekatere do smrti. V begunjskih zaporih je bilo toliko hudega, da mnogi o tem niso zmogli govoriti. Sedem jih je umrlo še pred streljanjem, trije so umrli za posledicami mučenja ali ran, šest se jih je rešilo trpljenja s samomorom. Zaporniki so bili vsaj 20 narodnosti. Večina je bila iz Gorenjske, več kot 1900 iz Ljubljane, 225 iz Koroške oziroma Avstrije ter okoli 160 iz Štajerske. Vseh niti niso vpisali, zato tudi ni natančne številke o pomorjenih. V druge zapore in taborišča so odpeljali okoli 5200 ljudi, od teh več kot 2500 v koncentracijska taborišča [[Koncentracijsko taborišče Mauthausen|Mauthausen]], [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachau]], [[Koncentracijsko taborišče Ravensbrück|Ravensbrück]], [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]. Okupator se je za partizanske napade maščeval s streljanjem in obešanjem talcev. Umorili so 849 begunjskih zapornikov, zadnja dva 17. aprila 1945. Talce so spočetka streljali v bližnji dolini Dragi, po maju 1942 na mestih partizanskih akcij in 49 v Mauthausnu. Včasih so hkrati usmrtili tudi bližnje prebivalce, ne da bi preverjali njihovo zvezo s partizani. Pobite so po navadi pripeljali nazaj v Begunje in jih pokopali v graščinskem sadovnjaku. Delo grobarjev so opravili sojetniki. V 25 skupnih grobov so pokopali 462 talcev in devet partizanov, ki so padli pod [[Planina Lipanca|planino Lipanco na Pokljuki]]. Za štiri pokopane ni imen. Ob bratu Jožetu je bil med talci tudi petnajstletni Alojzij Šiška iz Stražišča, bili so šestnajstletniki in sedemnajstletniki, štirje bratje Ambrožič s Hrušice, s Pristave pri Tržiču pa oče in trije sinovi Purgar. Mučenja in smrti je bilo konec 4. maja 1945, ko so partizani Kokrškega odreda osvobodili kaznilnico z okoli 600 jetniki. Po vojni so bila grobna polja zamejena z rečnimi belimi kamni. Svojci so na nekatere grobove postavljali križe in nagrobne plošče, drugi pa so samevali. V letih 1950–1953 so grobišče po načrtu arhitekta [[Edvard Ravnikar|Edvarda Ravnikarja]], ki je bil zaradi dela za [[OF|Osvobodilno fronto]] v več italijanskih zaporih, uredili kot spominski park. Tu sta tudi kip talke iz kamna in kip talca iz brona kiparja [[Boris Kalin|Borisa Kalina]]. Kompleks gradu, parka, grobišča in kaznilnice (muzeja) je leta 2023 prizadela poplava, v letu 2025 pa ga je Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije obnovilo ob sodelovanju Občine Radovljica in Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Kranju. ==Viri== * Ivan Križnar: ''Jeseniško okrožje med nacistično okupacijo in NOB''. Jesenice, Ljubljana, 2000. * Alojz Kos (ur.): ''[https://znaci.org/00003/1055.pdf Po poti spominov: Spominska znamenja NOB in socialistične revolucije v občini Radovljica]]. Radovljiški zbornik'', 1990. * Janez Gerčar: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1031 ''Begunje, priča narodovega trpljenja''.] Begunje, 1969 * Stane Šinkovec: ''Begunje: Nemška okupacija 1941–1945''. Kranj: Pokrajinski odbor OF za Gorenjsko, 1995. * ''Pregled vojnih grobišč v občini Radovljica''. MORS, 2000. [https://slov.si/doc/vojna_grobisca_radovljica2.pdf pdf] * [https://www.sistory.si/ww2/ Zbirka žrtev druge svetovne vojne Sistory.] * [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=46.37831377616328&lng=14.20100815876551&layers=&layer=partisanmemorial&id=367 Grobišče v parku gradu Kacenštajn, Begunje na Gorenjskem.] Partizanstvo.si * [[:v:Pokopani na grobišču talcev v Begunjah|Pokopani na grobišču talcev v Begunjah]]. Wikiverza. * Vlasta Felc in Miran Hladnik: [https://slov.si/mh/infotabla_grobisce_begunje.pdf Infotabla na grobišču talcev v Begunjah] == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Draga, Begunje na Gorenjskem#Grobišče talcev]] * [[:c:Category:Monuments to the Slovene Partisans in Municipality of Radovljica|Slike partizanskih spomenikov v Občini Radovljica]] * [[Partizanski spomenik]] {{Kulturni spomeniki dp SLO}} [[Kategorija:Spomeniki v Begunjah na Gorenjskem]] [[Kategorija:Dela Edvarda Ravnikarja]] [[Kategorija:Dela leta 1953]] [[Kategorija:Registrirana nepremična kulturna dediščina Občine Radovljica]] [[Kategorija:Radovljica]] [[Kategorija:Grobišča NOB|Begunje]] [[Kategorija: Partizanski spomeniki v Sloveniji]] 3a2c51qdieib6g6gmgqwsxbq9avda6t 6748942 6748941 2026-09-11T07:15:22Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Registrirana nepremična kulturna dediščina Občine Radovljica]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748942 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Spomenik |monument_name = Grobišče talcev v parku, Begunje |image = File:Begunje, graveyard of hostages.jpg |caption = |location = V parku gradu Kacenštajn, Begunje |designer = [[Edvard Ravnikar]] |type = 25 skupinskih grobov z nagrobniki, kipa talke in talca |material = kamen, kip talca je iz brona |length = |width = |height = |begin = 1950 |complete = 1953 |open = |dedicated_to = 473 ustreljenim ali obešenim talcem |map_image = |map_text = |map_width = |relief = |latd = |latm = |lats = |latNS = |longd = |longm = |longs = |longEW = |lat = |long = | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Radovljica - Grobnica borcev NOB | rkd_tip = NSDP | razglasitev_rkd_tip = 1999 | refšt = 9370 | arhitekt = Edvard Ravnikar, kipar Boris Kalin | lokacija = | občina = Radovljica <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Grobišče talcev v parku [[Grad Kacenštajn|Gradu Kacenštajn]] v Begunjah''' na [[Gorenjska|Gorenjskem]] je največje grobišče [[talec|talcev]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Sestavlja ga 25 skupinskih grobov z nagrobnimi kamnitimi kockami za vsakega od 471 pokopanih. Aprila 1941 je nacistična [[Nemčija]] zasedla Gorenjsko, da bi jo ponemčila in priključila [[Tretji rajh|Tretjemu rajhu]]. Maja so žensko kaznilnico v [[Grad Kacenštajn|graščini Kacenštajn (Katzenstein)]] v Begunjah preuredili v zbirno mesto za množični izgon prebivalstva, avgusta pa v [[gestapo]]vski zapor in mučilnico za politične zapornike Gorenjske in do pomladi 1942 tudi slovenske Koroške. Okupatorjevo nasilje je povzročilo oborožen [[slovenski partizani|partizanski]] odpor, graščinski vrt pa je postal množično grobišče talcev, ki so jih ustrelili (nekatere tudi obesili) v dolini Dragi, v kaznilnici, v parku ali drugod po Sloveniji. V zaporniških knjigah je vpisano 11.477 zapornikov (nekateri so bili zaprti večkrat), od katerih so 8500 obtožili delovanja proti okupatorju. 1931 je bilo ujetih partizanov, 2280 žensk in 405 otrok. Zapirali so cele družine, npr. devet Dacarjevih s Črnivca. Skoraj petina zapornikov je bila mlajša od dvajsetih let. V prostore, kjer je bilo nekoč po 300 obsojenk, so nagnetli tudi po 800 ljudi. Mnogi so ležali na tleh na slami, ogrevanja ni bilo, hrana je bila pičla. Bile so bolezni, zaredile so se bolhe in uši, slabe higienske razmere so še posebno prizadele ženske. Najhuje je bilo v desetih celicah, ki so jim zaporniki rekli bunkerji, danes pa je v njih muzej. Da bi izsilili priznanja, so ječarji zapornike mučili, tudi otroke, nosečnice in ranjence, nekatere do smrti. V begunjskih zaporih je bilo toliko hudega, da mnogi o tem niso zmogli govoriti. Sedem jih je umrlo še pred streljanjem, trije so umrli za posledicami mučenja ali ran, šest se jih je rešilo trpljenja s samomorom. Zaporniki so bili vsaj 20 narodnosti. Večina je bila iz Gorenjske, več kot 1900 iz Ljubljane, 225 iz Koroške oziroma Avstrije ter okoli 160 iz Štajerske. Vseh niti niso vpisali, zato tudi ni natančne številke o pomorjenih. V druge zapore in taborišča so odpeljali okoli 5200 ljudi, od teh več kot 2500 v koncentracijska taborišča [[Koncentracijsko taborišče Mauthausen|Mauthausen]], [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachau]], [[Koncentracijsko taborišče Ravensbrück|Ravensbrück]], [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]. Okupator se je za partizanske napade maščeval s streljanjem in obešanjem talcev. Umorili so 849 begunjskih zapornikov, zadnja dva 17. aprila 1945. Talce so spočetka streljali v bližnji dolini Dragi, po maju 1942 na mestih partizanskih akcij in 49 v Mauthausnu. Včasih so hkrati usmrtili tudi bližnje prebivalce, ne da bi preverjali njihovo zvezo s partizani. Pobite so po navadi pripeljali nazaj v Begunje in jih pokopali v graščinskem sadovnjaku. Delo grobarjev so opravili sojetniki. V 25 skupnih grobov so pokopali 462 talcev in devet partizanov, ki so padli pod [[Planina Lipanca|planino Lipanco na Pokljuki]]. Za štiri pokopane ni imen. Ob bratu Jožetu je bil med talci tudi petnajstletni Alojzij Šiška iz Stražišča, bili so šestnajstletniki in sedemnajstletniki, štirje bratje Ambrožič s Hrušice, s Pristave pri Tržiču pa oče in trije sinovi Purgar. Mučenja in smrti je bilo konec 4. maja 1945, ko so partizani Kokrškega odreda osvobodili kaznilnico z okoli 600 jetniki. Po vojni so bila grobna polja zamejena z rečnimi belimi kamni. Svojci so na nekatere grobove postavljali križe in nagrobne plošče, drugi pa so samevali. V letih 1950–1953 so grobišče po načrtu arhitekta [[Edvard Ravnikar|Edvarda Ravnikarja]], ki je bil zaradi dela za [[OF|Osvobodilno fronto]] v več italijanskih zaporih, uredili kot spominski park. Tu sta tudi kip talke iz kamna in kip talca iz brona kiparja [[Boris Kalin|Borisa Kalina]]. Kompleks gradu, parka, grobišča in kaznilnice (muzeja) je leta 2023 prizadela poplava, v letu 2025 pa ga je Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije obnovilo ob sodelovanju Občine Radovljica in Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Kranju. ==Viri== * Ivan Križnar: ''Jeseniško okrožje med nacistično okupacijo in NOB''. Jesenice, Ljubljana, 2000. * Alojz Kos (ur.): ''[https://znaci.org/00003/1055.pdf Po poti spominov: Spominska znamenja NOB in socialistične revolucije v občini Radovljica]]. Radovljiški zbornik'', 1990. * Janez Gerčar: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1031 ''Begunje, priča narodovega trpljenja''.] Begunje, 1969 * Stane Šinkovec: ''Begunje: Nemška okupacija 1941–1945''. Kranj: Pokrajinski odbor OF za Gorenjsko, 1995. * ''Pregled vojnih grobišč v občini Radovljica''. MORS, 2000. [https://slov.si/doc/vojna_grobisca_radovljica2.pdf pdf] * [https://www.sistory.si/ww2/ Zbirka žrtev druge svetovne vojne Sistory.] * [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=46.37831377616328&lng=14.20100815876551&layers=&layer=partisanmemorial&id=367 Grobišče v parku gradu Kacenštajn, Begunje na Gorenjskem.] Partizanstvo.si * [[:v:Pokopani na grobišču talcev v Begunjah|Pokopani na grobišču talcev v Begunjah]]. Wikiverza. * Vlasta Felc in Miran Hladnik: [https://slov.si/mh/infotabla_grobisce_begunje.pdf Infotabla na grobišču talcev v Begunjah] == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Draga, Begunje na Gorenjskem#Grobišče talcev]] * [[:c:Category:Monuments to the Slovene Partisans in Municipality of Radovljica|Slike partizanskih spomenikov v Občini Radovljica]] * [[Partizanski spomenik]] {{Kulturni spomeniki dp SLO}} [[Kategorija:Spomeniki v Begunjah na Gorenjskem]] [[Kategorija:Dela Edvarda Ravnikarja]] [[Kategorija:Dela leta 1953]] [[Kategorija:Radovljica]] [[Kategorija:Grobišča NOB|Begunje]] [[Kategorija: Partizanski spomeniki v Sloveniji]] dbjdj8cas7kpndfopx71bgag7vwhh51 16. vlada Republike Slovenije 0 600220 6748749 6729193 2026-09-10T15:46:23Z VidicK01 193275 državni sekretarji - pregled, mandat, stranka 6748749 wikitext text/x-wiki {{Infobox government cabinet |cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije |date_formed=4. junij 2026 |date_dissolved= |government_head=[[Janez Janša]] (SDS) |government_head_history= |state_head=[[Nataša Pirc Musar]] |deputy_government_head=[[Jernej Vrtovec]] (NSi)<br>[[Anže Logar]] (Demokrati) |previous=[[15. vlada Republike Slovenije]] |cabinet_number= |jurisdiction= |flag=Flag_of_Slovenia.svg |flag_border=true |incumbent= |image=16._vlada_Republike_Slovenije_-_skupinska_fotografija_junij_2026.jpg |image_size= |caption=Skupinska fotografija vlade |former_members_number= |cabinet_type= |members_number=Premier + 15 ministrov<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]] |legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]<br />{{Composition bar|43|90|grey}} |opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]] |opposition_leader=Ni uradni naziv<br>[[Robert Golob]] (Svoboda)<br>[[Matjaž Han]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica)<br>[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca) |election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]] |legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]] |budget= |incoming_formation= |outgoing_formation= |opposition_cabinet=Brez }} '''16. vlada Republike Slovenije''' (tudi '''četrta vlada Janeza Janše''') je aktualna [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo je po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janše]], ki je bil z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}</ref> Celotna vlada je v Državnem zboru prisegla 4. junija 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> == Sestavljanje koalicije == {{Glavni članek|Koalicijska pogajanja za sestavo 16. vlade Republike Slovenije}} Po neuspehu [[Robert Golob|Roberta Goloba]] pri oblikovanju vlade in odločitvi predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, so SDS, NSi, Demokrati, SLS in FOKUS Marka Lotriča začeli usklajevati oblikovanje nove koalicije.<ref name=":3" /> 22. aprila 2026 je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS s tem »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 29. aprila je bil zakon z 49 glasovi potrjen na plenarni seji Državnega zbora, poleg poslancev SDS in strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> {{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}} 5. maja so se poslanci DZ seznanili z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja. S tem je začel teči drugi krog iskanja kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Janša je izrazil pričakovanje podpore stranke Resni.ca, saj da SDS vlade v tretjem krogu ne bi sestavljala.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 14. maja 2026 so kot prvi koalicijsko pogodbo potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}</ref> 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. maja je svet stranke [[Resni.ca]] kljub prvotno drugačnim napovedim<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: Resni.ce na koalicijskih pogajanjih ne bo, ločenega sporazuma ne pričakujemo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stevanovic-resni-ce-na-koalicijskih-pogajanjih-ne-bo-locenega-sporazuma-ne-pricakujemo/780692|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-12|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> odločil, da kot sicer opozicijska stranka prispevajo podpise ter podprejo kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]<ref>{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> Glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, na tajnem glasovanju je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.<ref>{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> ==== Glasovanje o mandatarju ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj !Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |22. maj 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]] |87 |'''51''' |36 |0 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} V četrtek, 28. maja je sledilo potrjevanje kandidatov za ministre na organih strank. SDS je pripadlo sedem resorjev, NSi s partnericama pet, Demokratom pa trije.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi in Demokrati v potrditev ministrskih kandidatov, Janša z "vetom" nad kandidaturo Tine Bregant|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-in-demokrati-v-potrditev-svoje-ministrske-kandidate-jansev-veto-na-kandidaturo/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Izvršilni odbori strank so kandidate potrdili, brez svojega ministrstva je ostala [[Slovenska ljudska stranka]], katere predsednica [[Tina Bregant]] je nad odločitvijo izrazila razočaranje, saj naj bi stranka za ministrski položaj predlagala več kandidatov in ne le Bregantove, katere kandidaturi je nasprotoval Janez Janša.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Znani vsi ministrski kandidati četrte Janševe vlade, notranje ministrstvo prevzema Franci Matoz|url=https://n1info.si/volitve-2026/nocoj-bodo-znani-vsi-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Kljub temu so v SLS napovedali tvorno koalicijsko sodelovanje; kasneje so prejeli pet sekretarskih mest na ministrstvih, kar je stranka močno pozdravila.<ref>{{Navedi splet|title=Po oceni SLS vladna ekipa sestavljena iz zelo strokovnih ljudi|url=https://moja-dolenjska.si/po-oceni-sls-vladna-ekipa-sestavljena-iz-zelo-strokovnih-ljudi/|website=Moja Dolenjska|date=2026-06-05|accessdate=2026-06-12|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=SLS |date=2026-06-19 |title=Iskrene čestitke mag. Tomislavu Nemcu ob imenovanju za državnega sekretarja na Ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve. |url=https://www.facebook.com/strankaSLS/posts/pfbid0S5WCjMBjFNnTMfGfgXqGEEksxmLRcWvdFYuWVFEJwEi4PJCo7E2pCJYA3SW1QTiwl?rdid=tAufOveYoTEoZg4a# |access-date=2026-07-26 |website=Facebook}}</ref> ==== Glasovanje o vladi ==== O listi kandidatov za ministre je Državni zbor odločal na izredni seji dne 4. junija 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Jutri bomo dobili četrto vlado Janeza Janše. Kako bo potekala izredna seja DZ in kaj sledi?|url=https://n1info.si/volitve-2026/jutri-bomo-dobili-cetrto-vlado-janeza-janse-kako-bo-potekala-izredna-seja-dz-in-kaj-sledi/|website=N1|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}</ref> Ministrsko ekipo je na glasovanju podprlo 49 poslancev, proti jih je glasovalo 30.<ref>{{Navedi splet|title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Glasu iz vrst koalicije ni oddal Srečko Ocvirk, poslanec SLS, ki v vladi sicer nima ministra; Ocvirk je kasneje pojasnil, da je prepozno opazil tehnične težave pri svoji glasovalni napravi.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanec SLS Srečko Ocvirk ni glasoval za vlado. Kaj se je zgodilo?|url=https://siol.net/novice/slovenija/poslanec-sls-srecko-ocvirk-ni-glasoval-za-vlado-kaj-se-je-zgodilo-693303|website=siol.net|accessdate=2026-06-05|language=sl}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |4. junij 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |'''49''' |30 |0 |za izvolitev potrebna navadna večina |} == Zgodovina == {{Glavni članek|Četrti mandat Janeza Janše}} == Položaji v vladi == {| class="wikitable" style="text-align: center; line-height:16px;" | colspan="6" style="height: 10em; background:white"|[[File:Logo-rs-vrs.png|frameless|512x512px]] '''<big>16. Vlada Republike Slovenije</big>''' |-style="height: 3em;" ! colspan="6" |'''<big>Vlada</big>''' |- | style="width:200px;" |'''<big>Položaj</big>''' | colspan="2" |'''<big>Nosilec</big>''' | style="width:200px;" |'''<big>Položaj</big>''' | colspan="2" |'''<big>Nosilec</big>''' |-style="height: 15em;" | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Predsednik Vlade Republike Slovenije]]'''<br /><br /><small>Izvoljen 22. maja 2026</small><br /><small>Mandat nastopil 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#FEF200" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:1. redna seja vlade Janeza Janše - premier Janez Janša (cropped2).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanji premier</small><br />'''<big>[[Janez Janša]]</big>'''<br />(SDS) | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Podpredsednik Vlade Republike Slovenije|Podpredsednik vlade]]'''<br />in<br />'''[[Minister za infrastrukturo in energetiko Republike Slovenije|Minister za infrastrukturo in energetiko]]'''<br />(MZIE)<br /><br /><small>Mandat nastopil 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#00b5dd;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Jernej_Vrtovec_ministrski_portret_(cropped).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanji minister in poslanec</small><br />'''<big>[[Jernej Vrtovec]]</big>'''<br />(NSi) |- | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Podpredsednik Vlade Republike Slovenije|Podpredsednik vlade]]'''<br />in<br />'''[[Minister za gospodarstvo, delo in šport Republike Slovenije|Minister za gospodarstvo, delo in šport]]'''<br />(MGDŠ)<br /><br /><small>Mandat nastopil 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#09105e" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Anže Logar ministrski portret (cropped).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanji minister in poslanec</small><br />'''<big>[[Anže Logar]]</big>'''<br />(Demokrati) | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Minister za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije|Minister za zunanje in evropske zadeve]]'''<br />(MZEZ)<br /><br /><small>Mandat nastopil 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#FEF200;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Tone Kajzer ministrski portret (cropped).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanji veleposlanik</small><br />'''<big>[[Tone Kajzer]]</big>'''<br />(SDS) |- | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Minister za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije|Minister za notranje zadeve in javno upravo]]'''<br />(MNZ)<br /><br /><small>Mandat nastopil 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#FEF200" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Franci Matoz ministrski portret (cropped).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanji policist in odvetnik</small><br />'''<big>[[Franci Matoz]]</big>'''<br />(SDS) | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Minister za zdravje]]'''<br />(MZ)<br /><br /><small>Mandat nastopil 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#09105e;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Tadej Ostrc ministrski portret (cropped).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanji državni sekretar</small><br />'''<big>[[Tadej Ostrc]]</big>'''<br />(Demokrati) |- | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Minister za finance Republike Slovenije|Minister za finance]]'''<br />(MF)<br /><br /><small>Mandat nastopil 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#FEF200" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Andrej Šircelj ministrski portret (cropped).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanji minister</small><br />'''<big>[[Andrej Šircelj]]</big>'''<br />(SDS) | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Minister za kmetijstvo Republike Slovenije|Minister za kmetijstvo]]'''<br />(MKM)<br /><br /><small>Mandat nastopil 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#00b5dd;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Janez Cigler Kralj ministrski portret (cropped).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanji minister in poslanec</small><br />'''<big>[[Janez Cigler Kralj]]</big>'''<br />(NSi) |- | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Minister za obrambo]]'''<br />(MORS)<br /><br /><small>Mandat nastopil 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#00b5dd;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Valentin Hajdinjak ministrski portret (cropped).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanji direktor DARS</small><br />'''<big>[[Valentin Hajdinjak]]</big>'''<br />(NSi) | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije|Ministrica za okolje in prostor]]'''<br />(MOP)<br /><br /><small>Mandat nastopila 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#FEF200" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Polona Rifelj ministrski portret (cropped).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanja državna sekretarka</small><br />'''<big>[[Polona Rifelj]]</big>'''<br />(SDS) |- | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Minister za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]]'''<br />(MLSKRR)<br /><br /><small>Mandat nastopila 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#1c62ac" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Monika Kirbiš Rojs ministrski portret (cropped).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanja generalna sekretarka DS</small><br />'''<big>[[Monika Kirbiš Rojs]]</big>'''<br />(FOKUS) | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Minister za pravosodje]]'''<br />(MP)<br /><br /><small>Mandat nastopil 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#09105e;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Mihael Zupančič ministrski portret (cropped).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanji veleposlanik</small><br />'''<big>[[Mihael Zupančič]]</big>'''<br />(Demokrati) |- | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrica za kulturo]]'''<br />(MK)<br /><br /><small>Mandat nastopila 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#FEF200" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Ignacija Fridl Jarc ministrski portret (crop).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanja državna sekretarka</small><br />'''<big>[[Ignacija Fridl Jarc]]</big>'''<br />(SDS) | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Minister za demografijo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije|Ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve]]'''<br />(MIZM)<br /><br /><small>Mandat nastopila 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#00b5dd;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Mateja Ribič ministrski portret (cropped).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanja državna sekretarka</small><br />'''<big>[[Mateja Ribič]]</big>'''<br />(NSi) |- | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Minister za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije|Minister za izobraževanje, znanost in mladino]]'''<br />(MIZM)<br /><br /><small>Mandat nastopil 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#FEF200;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Borut Rončević ministrski portret (cropped).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Profesor</small><br />'''<big>[[Borut Rončević]]</big>'''<br />(SDS) | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Ministrica za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu]]'''<br />(USZS)<br /><br /><small>Mandat nastopila 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#FEF200;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Suzana Lep Šimenko ministrski portret (cropped).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanja poslanka</small><br />'''<big>[[Suzana Lep Šimenko]]</big>'''<br />(SDS) |- |-style="height: 3em;" ! colspan="6" |'''<big>Vladne službe</big>''' |- | style="width:200px;" |'''<big>Položaj</big>''' | colspan="2" |'''<big>Nosilec</big>''' | style="width:200px;" |'''<big>Položaj</big>''' | colspan="2" |'''<big>Nosilec</big>''' |-style="height: 15em;" | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije|Generalna sekretarka vlade]]'''<br />(GS)<br /><br /><small>Mandat nastopila 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#FEF200;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:No image (female).svg|165x165px]]<br /><small>Nekdanja generalna sekretarka</small><br />'''[[Janja Garvas]]'''<br />(SDS) | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Vodja kabineta predsednika Vlade Republike Slovenije|Vodja kabineta predsednika vlade]]'''<br />(KPV)<br /><br /><small>Mandat nastopila 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#FEF200;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:No image (female).svg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanja vodja kabineta</small><br />'''[[Nika Dolinar Divjak]]'''<br />(SDS) |- | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Šef protokola Republike Slovenije|Šef protokola]]'''<br />(Protokol)<br /><br /><small>Mandat nastopil 1. oktobra 2018</small> | style="width:2px; background:#808080;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:No image (male).svg|165x165px]]<br />'''[[Aleksander Strel]]'''<br />(neodvisni) | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije]]'''<br />(SOVA)<br /><br /><small>Mandat nastopil 5. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#FEF200;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:No image (male).svg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanji direktor SOVE</small><br />'''[[Janez Stušek]]'''<br />(SDS) |- | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''V. d. [[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za zakonodajo|direktorice Urada vlade za zakonodajo]]'''<br />(SVZ)<br /><br /><small>Mandat nastopila 5. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#808080;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:No image (female).svg|165x165px]]<br />'''[[Mateja Lekan-Štrukelj]]'''<br />(neodvisna) | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Statistični urad Republike Slovenije|Generalna direktorica Statističnega urada]]'''<br />(SURS)<br /><br /><small>Mandat nastopila 25. aprila 2024</small> | style="width:2px; background:#808080;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:No image (female).svg|165x165px]]<br />'''[[Apolonija Oblak Flander]]'''<br />(neodvisna) |- | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''V. d. [[Urad Vlade Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj|direktorice Urada vlade za makroekonomske analize in razvoj]]'''<br />(UMAR)<br /><br /><small>Mandat nastopila 5. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#808080;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:No image (female).svg|165x165px]]<br />'''[[Alenka Kajzer]]'''<br />(neodvisna) | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''V. d. [[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost|direktorja Urada vlade za informacijsko varnost]]'''<br />(UIV)<br /><br /><small>Mandat nastopil 5. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#808080;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:No image (female).svg|165x165px]]<br />'''[[Niko Gamulin]]'''<br />(neodvisni) |- | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''V. d. [[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|direktorja Urada vlade za komuniciranje]]'''<br />(UKOM)<br /><br /><small>Mandat nastopil 5. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#FEF200;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Novinarska konferenca ob državni proslavi ob 35. obletnici samostojnosti in neodvisnosti RS (cropped2).jpg|165x165px]]<br />'''[[Sebastjan Jeretič]]'''<br />(SDS) | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''V. d. [[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti|direktorja Urada vlade za narodnosti]]'''<br />(UN)<br /><br /><small>Mandat nastopil 5. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#FEF200;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Obisk dijakov na vladi - 19.6.2026 - Gregor Perič z dijaki (cropped).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanji poslanec</small><br />'''[[Gregor Perič]]'''<br />(SDS) |- | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov|Direktorica Urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov]]'''<br />(UOIM)<br /><br /><small>Mandat nastopila 1. oktobra 2019</small> | style="width:2px; background:#808080;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:No image (female).svg|165x165px]]<br />'''[[Katarina Štrukelj]]'''<br />(neodvisna) | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za varovanje tajnih podatkov|Direktor Urada vlade za varovanje tajnih podatkov]]'''<br />(UVTP)<br /><br /><small>Mandat nastopil 13. decembra 2019</small> | style="width:2px; background:#808080;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:No image (male).svg|165x165px]]<br />'''[[Blaž Torkar]]'''<br />(neodvisni) |- |-style="height: 3em;" ! colspan="6" |'''<big>Organi v sestavi</big>''' |- | style="width:200px;" |'''<big>Položaj</big>''' | colspan="2" |'''<big>Nosilec</big>''' | style="width:200px;" |'''<big>Položaj</big>''' | colspan="2" |'''<big>Nosilec</big>''' |-style="height: 15em;" | style="width:200px; background:#f1ffef;" | [[File:Logotip_Policije.png|80px]]<br><br>'''V. d. [[Generalni direktor policije (Slovenija)|generalnega direktorja Slovenske policije]]'''<br />(Policija)<br /><br /><small>Mandat nastopil 5. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#808080;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:No image (male).svg|165x165px]]<br />'''[[Danijel Lorbek]]'''<br />(neodvisni) | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Sign_of_Slovenian_Army.svg|80px]]<br><br>'''[[Načelnik Generalštaba Slovenske vojske]]'''<br />(GŠSV)<br /><br /><small>Mandat nastopil 15. decembra 2025</small> | style="width:2px; background:#808080;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Boštjan_Močnik_2025_(cropped).png|frameless|165x165px]]<br />'''[[Boštjan Močnik]]'''<br />(neodvisni) |- | style="width:200px; background:#f1ffef;" | [[File:URSZR.png|90x90px]]<br><br>'''[[Generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje|Generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje]]'''<br />(URSZR)<br /><br /><small>Mandat nastopil 8. avgusta 2023</small> | style="width:2px; background:#808080;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:No image (male).svg|165x165px]]<br />'''[[Leon Behin]]'''<br />(neodvisni) | style="width:200px; background:#f1ffef;" | [[File:Furs.PNG|165x165px]]<br><br>'''V. d. [[Finančna uprava Republike Slovenije|generalnega direktorja Finančne uprave]]'''<br />(FURS)<br /><br /><small>Mandat nastopil 5. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#808080;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:No image (male).svg|frameless|165x165px]]<br />'''[[Janko Preac]]'''<br />(neodvisni) |- |} === Državni sekretarji === {| class="wikitable" style="text;font-size:95%;line-height:18px" !Ministrstvo ! colspan="2"|Minister ! colspan="2"|Sekretar<ref name=":0">{{Navedi splet |date=2026-06-04 |title=1. redna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/novice/2026-06-04-1-redna-seja-vlade-republike-slovenije/ |access-date=2026-09-10 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> ! Pristojen za ! Začetek mandata ! Konec mandata |- | rowspan="3"|Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport | rowspan="3" style="background:#09105e; width:1px;" | | rowspan="3"|[[Anže Logar]] | style="background:#09105e; width:1px;" | | width=110|Štefan Kušar | področje dela | 5. junij 2026 | |- | style="background:#09105e; width:1px;" | | [[Katja Koren]] | turizem in šport | 5. junij 2026 | |- | style="background:#09105e; width:1px;" | | Leon Korošec | gospodarstvo | {{nowrap|24. junij 2026}}<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Imenovali dodatna državna sekretarja na gospodarskem in okoljskem ministrstvu |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/drzavni-sekretar-imenovanje-gospodarstvo-okolje-leon-korosec-iztok-slatinsek |access-date=2026-09-10 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> | |- ! colspan=8 | |- | rowspan="2"|Ministrstvo za zunanje zadeve | rowspan="2" style="background:#FEF200; width:1px;" | | rowspan="2"|[[Tone Kajzer]] | style="background:#83be60; width:1px;" | | Stanislav Raščan | mednarodno pravo, multilaterala, gospodarska diplomacija, razvojno-humanitarna pomoč, varnostne zadeve | 5. junij 2026 | |- | style="background:#FEF200; width:1px;" | | Tamara Weingerl Požar | evropske in politične zadeve | 5. junij 2026 | |- ! colspan=8 | |- | rowspan="3"|Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko | rowspan="3" style="background:#00b5dd; width:1px;" | | rowspan="3"|[[Jernej Vrtovec]] | style="background:#00b5dd; width:1px;" | | Damijan Jaklin | infrastruktura | 5. junij 2026 | |- | style="background:#83be60; width:1px;" | | Tomaž Žagar | energetika | 5. junij 2026 | |- | style="background:#00b5dd; width:1px;" | | Marko Dvornik | mobilnost in promet | 6. julij 2026<ref>{{Navedi splet |date=2026-07-02 |title=Vlada spet kadrovala: Še en državni sekretar k Vrtovcu, novi generalni direktor za medije ... |url=https://vecer.com/slovenija/vlada-spet-kadrovala-se-en-drzavni-sekretar-k-vrtovcu-novi-generalni-direktor-za-medije--10419965 |access-date=2026-09-10 |website=Večer |language=sl}}</ref> | |- ! colspan=8 | |- | rowspan="3"|Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo | rowspan="3" style="background:#FEF200; width:1px;" | | rowspan="3"|[[Franci Matoz]] | style="background:#FEF200; width:1px;" | | [[Franc Kangler]] | policija, mednarodna zaščita, migracije | 5. junij 2026 | |- | style="background:#FEF200; width:1px;" | | Božo Predalič | inšpektorati, javni sektor, sindikati, kakovost, plačni sistem (brez policije), orožje | 5. junij 2026 | |- | style="background:#FEF200; width:1px;" | | Denis Zobarič | upravne notranje zadeve (brez orožja), boj proti trgovini z ljudmi, zasebno varstvo, javno naročanje, Policijska akademija, evropske zadeve in mednarodno sodelovanje, digitalizacija, logistika | 19. junij 2026<ref>{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Vlada imenovala dva nova državna sekretarja |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/vlada-imenovala-dva-nova-drzavna-sekretarja/785759 |access-date=2026-09-10 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> | |- ! colspan=8 | |- | rowspan="4"|Ministrstvo za zdravje | rowspan="4" style="background:#09105e; width:1px;" | | rowspan="4"|[[Tadej Ostrc]] | style="background:#09105e; width:1px;" | | Vesna Marinko | — | 5. junij 2026 | {{nowrap|10. september 2026}}<ref>{{Navedi splet |title=Ministrstvo za zdravje z novima državnima sekretarjema {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ministrstvo-za-zdravje-z-novima-drzavnima-sekretarjema.html |access-date=2026-09-10 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> |- | style="background:#09105e; width:1px;" | | [[Tea Košir]] | — | 10. junij 2026 | |- | style="background:#09105e; width:1px;" | | Dragana Savić Kuleto | — | {{nowrap|10. september 2026}} | |- | style="background:#09105e; width:1px;" | | Simon Novak | — | 10. september 2026<ref>{{Navedi splet |last=Ferlič |first=Brigite |date=2026-09-10 |title=Minister Ostrc dobil dva nova državna sekretarja |url=https://info360.si/aktualno/minister-ostrc-naj-bi-danes-dobil-kar-tri-nove-drzavne-sekretarje/ |access-date=2026-09-10 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> | |- ! colspan=8 | |- | rowspan="3"|Ministrstvo za finance | rowspan="3" style="background:#FEF200; width:1px;" | | rowspan="3"|[[Andrej Šircelj]] | style="background:#FEF200; width:1px;" | | Maja Hostnik Kališek | davki, carine in druge dajatve | 5. junij 2026 | |- | style="background:#FEF200; width:1px;" | | Peter Papež | javno premoženje in finančni sistem | 5. junij 2026 | |- | style="background:#FEF200; width:1px;" | | Kristina Šteblaj | fiskalna politika, proračun, javno računovodstvo | 5. junij 2026 | |- ! colspan=8 | |- | rowspan="2"|Ministrstvo za kmetijstvo | rowspan="2" style="background:#00b5dd; width:1px;" | | rowspan="2"|[[Janez Cigler Kralj]] | style="background:#00b5dd; width:1px;" | | Mojca Erjavec | kmetijstvo | 5. junij 2026 | |- | style="background:#83be60; width:1px;" | | Velislav Žvipelj | gozdarstvo, lovstvo, hrana, ribištvo | 5. junij 2026 | |- ! colspan=8 | |- | rowspan="2"|Ministrstvo za obrambo | rowspan="2" style="background:#00b5dd; width:1px;" | | rowspan="2"|[[Valentin Hajdinjak]] | style="background:#00b5dd; width:1px;" | | Erik Kopač | koordinacija delovanja Slovenske vojske, obrambna politika, obrambne zadeve, logistika, področje Sekretariata generalnega sekretarja in Obveščevalno varnostne službe | 5. junij 2026 | |- | style="background:#00b5dd; width:1px;" | | [[Vida Čadonič Špelič]] | koordinacija delovanja na področjih zaščite in reševanja, inšpektoratov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za obrambo, vojnih veteranov in vojaške dediščine, notranje revizije in sodelovanja s sindikati | 5. junij 2026 | |- ! colspan=8 | |- | rowspan="2"|Ministrstvo za okolje in prostor | rowspan="2" style="background:#FEF200; width:1px;" | | rowspan="2"|[[Polona Rifelj]] | style="background:#FEF200; width:1px;" | | Peter Lovšin | prostor, graditev in stanovanja | 5. junij 2026 | |- | style="background:#FEF200; width:1px;" | | Iztok Slatinšek | regulativna razbremenitev ter poenostavitev postopkov | 1. julij 2026<ref name=":1" /> | |- ! colspan=8 | |- | rowspan="2"|Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj | rowspan="2" style="background:#1c62ac; width:1px;" | | rowspan="2"|[[Monika Kirbiš Rojs]] | style="background:#1c62ac; width:1px;" | | Rok Šimenc | kohezijska politika | 5. junij 2026 | |- | style="background:#83be60; width:1px;" | | [[Ivan Meglič]] | lokalna samouprava in regionalni razvoj | 5. junij 2026 | |- ! colspan=8 | |- | rowspan="2"|Ministrstvo za pravosodje | rowspan="2" style="background:#09105e; width:1px;" | | rowspan="2"|[[Mihael Zupančič]] | style="background:#09105e; width:1px;" | | Barbara Levstik Šega | civilno pravo, organizacijska zakonodaja, pravosodna uprava, probacija, Hiša za otroke | 10. junij 2026 | |- | style="background:#09105e; width:1px;" | | [[Gašper Dovžan]] | kaznovalno pravo, izvrševanje kazenskih sankcij, mednarodno pravno sodelovanje | 12. junij 2026<ref name=":0" /> | |- ! colspan=8 | |- | Ministrstvo za kulturo | style="background:#FEF200; width:1px;" | | [[Ignacija Fridl Jarc]] | style="background:#FEF200; width:1px;" | | Uršula Menih Dokl | — | 5. junij 2026 | |- ! colspan=8 | |- | rowspan="2"|Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve | rowspan="2" style="background:#00b5dd; width:1px;" | | rowspan="2"|[[Mateja Ribič]] | style="background:#00b5dd; width:1px;" | | Andrej Štesl | starejši, dolgotrajna oskrba, deinstitucionalizacija, invalidi | 5. junij 2026 | |- | style="background:#83be60; width:1px;" | | Tomislav Nemec | demografija, družina, socialne zadeve, enake možnosti | 19. junij 2026<ref>{{Navedi splet |title=Tomislav Nemec postal državni sekretar - Svet24.si |url=https://svet24.si/lokalno/pomurje/novice/tomislav-nemec-postal-drzavni-sekretar-1907211 |access-date=2026-09-10 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> | |- ! colspan=8 | |- | rowspan="2"|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino | rowspan="2" style="background:#FEF200; width:1px;" | | rowspan="2"|[[Borut Rončević]] | style="background:#FEF200; width:1px;" | | Mojca Škrinjar | douniverzitetno izobraževanje in mladina | 5. junij 2026 | |- | style="background:#FEF200; width:1px;" | | Rok Strašek | visoko šolstvo, znanost in inovacije | 5. junij 2026 | |- ! colspan=8 | |- | Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu | style="background:#FEF200; width:1px;" | | [[Suzana Lep Šimenko]] | style="background:#FEF200; width:1px;" | | [[Helena Jaklitsch]] | — | 5. junij 2026 | |- |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade |- !Število poslancev !Število ministrov |- | style="width:2px; background:#FEF200;" | | style="text-align:center;" |'''<small>SDS</small>''' |'''<small>[[Slovenska demokratska stranka]]</small>''' |[[Janez Janša]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|28|90|#FEF200}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|15|#FEF200}} |- | style="width:2px; background:#00b5dd;" | | style="text-align:center;" |'''<small>NSi</small>''' |'''<small>[[Nova Slovenija]]</small>''' |[[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#00b5dd}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|15|#00b5dd}} |- | style="width:2px; background:#09105e;" | | style="text-align:center;" |'''<small>Demokrati</small>''' |'''<small>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</small>''' |[[Anže Logar]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|6|90|#09105e}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|15|#09105e}} |- | style="width:2px; background:#1c62ac;" | | style="text-align:center;" |'''<small>Fokus</small>''' |'''<small>[[FOKUS Marka Lotriča]]</small>''' |[[Marko Lotrič]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#1c62ac}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|15|#1c62ac}} |- | style="width:2px; background:#83be60;" | | style="text-align:center;" |'''<small>SLS</small>''' |'''<small>[[Slovenska ljudska stranka]]</small>''' |[[Tina Bregant]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#94c54b}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|0|15|#94c54b}} |- ! colspan="6" |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani: |- | style="width:2px; background:{{party color|Resni.ca}};" | | style="text-align:center;" |'''<small>Resni.ca</small>''' |'''<small>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</small>''' |[[Zoran Stevanović]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} | align="center" |/ |- | style="width:2px; background:#DFDFDF;" | | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]]<br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}} | align="center" |/ |- | colspan="6" |'''Skupaj:''' |- | colspan="4" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |- | colspan="4" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#746962}} |- | colspan="4" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|50|90|#746962}} |} == Sklici == {{Sklici}} {{Vlade Republike Slovenije}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije| ]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] rffam7lqqt45k9qvx2wdpksixsqacbi Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič 2 603517 6748922 6744366 2026-09-11T05:15:03Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 200.000…? 6748922 wikitext text/x-wiki <div style="float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;"> <div style="background-color: #ADD8E6; float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;">{{Center|<big><big>'''Zaboji '''</big></big>}}</div> {{Uporabniško polje |id=200.000 |info= Do 200.000 člankov nam jih manjka samo še {{#expr: 200000 - {{NUMBEROFARTICLES:R}}}}! }} {{Center|'''Jeziki'''}} {{Uporabnik sl}} {{Uporabnik en-3}} {{Uporabnik fr-1}} {{Center|'''Zemljepis'''}} {{uporabnik Slovenija}} {{uporabnik Evropska unija}} {{Uporabnik Ljubljana}} {{Center|'''Prepričanja itd.'''}} {{Uporabniško polje|white|#ffff99;|[[slika:World_citizen_badge.png|59px|45px]]|Uporabnik je '''[[državljan sveta]]'''<br /> ([[Zemlja|Terra]], [[astronomija|⊕]]).}} {{Uporabnik rimokatoličan}} {{Uporabnik Zemljan}} {{Uporabnik knjigoljub}} {{Center| ''' Wiki'''}} {{Uporabnik wi-3}} {{Uporabnik DYK|2}}<br clear="all"> {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Wikipedia POV neutrality icon.svg|45px]] | info = Ta uporabnik se Wikipedijo trudi ohranjati nevtralno. }} {{Center| ''' Pripsevam z'''}} {{Uporabnik prenosni računalnik}} {{Uporabnik Windows}} {{Uporabnik Google Chrome}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Modern AutoHotkey Logo (no text).svg|45 px]] | info = Uporabnik uporablja [[:en:AutoHotkey|AutoHotkey]]. }} {{Center| '''Izven Wikipedije '''}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Orgle Vrhpolje.jpg|45px]] | id-c = #FFFFFF | border-c = #FFD700 | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi videti vse '''[[Orgle|orgle v Sloveniji]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Slovenia-Flagmap.svg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | border-c = #0000FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi obiskati vse '''kraje v Sloveniji'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Coat of arms of Šmarješke Toplice.svg|35px|center]] | id-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Občina Šmarješke Toplice | občino Šmarješke Toplice]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Župnija Drežnica | župnijo Drežnica.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Umag-P9170095.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Umag | bližnjo okolico Umaga.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Grič pri Klevevžu - cerkev.jpg|45px|center]] | id-bg = #99FF99 | border-c = #2D6A4F | border-s = 2 | info = Ta uporabnik je mnenja, da je '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevevžu]]''' ena najlepših cerkva v [[Slovenija|Sloveniji]]. | info-c = #99FF99 }} </div> <div style="background-color: #e8f5e9; border: 2px solid #2e7d32; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> <small>Peskovniki:[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik 1|1]] [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik - SP|2]] [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik 3|3]]</small><br> [[c:User:Jonatan_Melik_Kurinčič|<small>Wikimedia Commons</small>]]<br> [[d:User:Jonatan_Melik_Kurinčič|<small>Wikidata</small>]] </div><br><div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> <br>[[Slika:Sveta Hema.jpg|400 px]]<br>Cerkev na [[Sveta Hema|Sveti Hemi]] blizu [[Globasnica|Globasnice]].</div><br> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> '''ŠTEVEC''' {| class="wikitable" |+ !Datum !Trenutni čas !Trenutno število člankov !Trenutno število urejanj !Trenutno število vseh strani !Trenutno število naloženih datotek !Trenutno število uporabnikov !Trenutno število aktivnih uporabnikov |- | {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{LOCALYEAR}} | {{LOCALTIME}} | {{NUMBEROFARTICLES}} | {{NUMBEROFEDITS}} | {{NUMBEROFPAGES}} | {{NUMBEROFFILES}} | {{NUMBEROFUSERS}} | {{NUMBEROFACTIVEUSERS}} |} </div> == O meni == Sem uporabnik iz [[Ljubljana|Ljubljane]], po rodu pa sem tudi iz [[Dolenjska|Dolenjske]], [[Štajerska|Štajerske]] in [[Primorska|Primorske]]. Pridružil sem se z namenom pisanja člankov o temah, ki bi morale biti dodane, in pa predvsem z namenom širjenja slovenske Wikipedije. Posvečam se vsem temam, saj me zanima praktično vse, najbolj pa so to [[zgodovina]], [[geografija]], [[glasba]], [[demografija]], [[slavistika]]… Na kratko, sem bolj družboslovni tip. Tudi velik ljubitelj knjig in poezije. Predvsem na Wikipediji urejam članke o temah, ki jih bolje poznam in imam z njimi osebne izkušnje. Če imate kakšno vprašanje, opozorilo, podatek, grajo, predlog ali karkoli drugega zame, me prosim kontaktirajte v pogovoru. Z veseljem vam bom odgovoril. <br> == Cilji in nujni članki == # Vse aktivne cerkve v [[Slovenija|Sloveniji]] morajo imeti v Slovenski wikipediji vsaj škrbino! <small>-</small> <small>Tukaj prosim kakšnega uporabnika/-co, da napiše recimo članek o cerkvi v svojem kraju, če o njej še ni članka - tako lahko doda tudi svoje fotografije itd. Mu/ji bom izredno hvaležen.</small> # [[Orgle]] v Sloveniji v samostojne članke (vse, ki se jih uporablja pri bogoslužju, v koncertnih dvoranah ali karsibodi) - zelo potrebno zaradi pomembnosti nekaterih slovenskih orgel; orglarstva; razširitev glavnega članka. # Članki o vseh osebnostih, naštetih v [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopediji Slovenije]]. # Pustni običaji v Sloveniji morajo biti nujno razdeljeni na samostojne članke! - [[Pust v Cerknici]], [[Drežniški in Ravenski pust]]; nujna razširitev glavnega članka. === Ostale strani, ki jih je treba dodati <small>(tukaj podpiram uporabnike, da kakšnega izmed naslednjih člankov napišejo)</small>: === ====== Ljudje (razno) ====== * [[Jožef Kalin]] * [[Anton Rutar]] * [[Erling Haaland]], [[Jude Bellingham]], [[Mikel Oyarzabal]]... ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Statistika|glej]]) * [[Yannik Sinner]] * [[Anton Škrabl]] (v samostojni članek) * [[Francesca Albanese]] * [[Franc Jenko]] * [[Anton Jenko]] * [[Hans Pascher]] * [[Urban Textor]] * [[Pozitiv]] == Ste vedeli, da...? == Moja prispevka na glavni strani v [[Wikipedija:Ste vedeli|Ste vedeli, da...?]] {| class="wikitable" |+ |[[Predloga:Ste vedeli/33. teden 2026|33. teden 2026]] | * ... se je kranjski orglar '''[[Jurij Ulrik Pauhauss]]''' poročil z vdovo '''[[Andrej Sebastjan Wallenstein|Andreja Sebastjana Wallensteina]]''' in s tem prevzel tudi njegovo [[Orglar|orglarsko]] delavnico? |- |[[Predloga:Ste vedeli/26. teden 2026|26. teden 2026]] | * ... naj bi bile [[orgle]] v '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|cerkvi Karmelske Matere Božje]]''' v [[Grič pri Klevevžu|Griču pri Klevevžu]] izdelane v 18. stoletju? |} == Države, ki sem jih obiskal: == {| class="wikitable sortable" style="background-color: LightBlue;" ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Št. ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Država ! style="background-color: LightBlue;" | Podrobneje |- | 1. || {{zastava|Avstrija}} |[[Dunaj]], [[Gradec]], [[Globasnica]]... |- | 2. || {{zastava|Belgija}} |[[Bruselj]] |- | 3. || {{zastava|Bolgarija}} |[[Sofija]] |- | 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |[[Sarajevo]] |- | 5. || {{zastava|Češka}} |[[Praga]] |- | 6. || {{zastava|Francija}} |[[Strasbourg]] |- | 7. || {{zastava|Grčija}} |[[Xanthi]], [[Kavala]], [[Solun]] |- | 8. || {{zastava|Hrvaška}} |[[Umag]], [[Zagreb]], [[Pulj]], [[Reka, Hrvaška|Reka]],... |- | 9. || {{zastava|Italija}} |[[Rim]], [[Neapelj]], [[Bergamo]], [[Trst]],... |- | 10. || {{zastava|Luksemburg}} |[[Luxembourg]] |- | 11. || {{zastava|Madžarska}} |[[Monošter]], [[Budimpešta]] |- | 12. || {{zastava|Nemčija}} |[[München]], [[Aachen]] |- | 13. || {{zastava|Nizozemska}} |[[Amsterdam]] |- | 14. || {{zastava|Severna Makedonija}} |[[Skopje]] |- | 15. || {{zastava|Slovaška}} |[[Bratislava]] |- | 16. || {{zastava|Srbija}} |[[Beograd]], [[Niš]] |- | 17. || {{zastava|Španija}} |[[Valencia]] |- | 18. || {{zastava|Turčija}} |[[Carigrad]] |- | 19. || {{zastava|Vatikan}} |[[Vatikan]] |- | 20. || {{zastava|Združeno kraljestvo}} |[[London]] |- | colspan="2" | |... |} == Po čem se ravnam == Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede. Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave. Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan. Lej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat od nje ne zamudi! Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal. [[Dramilo]], [[Valentin Vodnik]] ''Resistance is built in soul. Stay strong.'' ''Odpor se gradi v duši. Ostani močan.'' ''- [[Francesca Albanese]]'' == Priznanja == {| | [[Slika:Morpho_menelaus.png|60px]] || Za prispevke na visokem nivoju praktično od začetka ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Priznanje za izjemnega novinca|priznanje za izjemnega novinca]]. Kar tako naprej. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:24, 16. avgust 2026 (CEST) |} [[en:User:Jonatan Melik Kurinčič]] [[hr:Suradnik:Jonatan Melik Kurinčič]] dk38r2pl3ruqjhi28msk5ad6u83rk9e Boris Mijič 0 605703 6748811 6733699 2026-09-10T18:05:04Z ~2026-49094-80 265572 /* */ 6748811 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Boris Mijič |office=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart=10. april 2026 |party=[[Resni.ca]] |birth_date=<!-- WD --> }} '''Boris Mijič''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]]; * [[4. december]] [[1990]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P454&mandatId=10|title=Boris Mijič|accessdate=16. 7. 2026|website=www.dz-rs.si|publisher=Državni zbor Republike Slovenije}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Izvira iz priseljene družine Mijić, čefurcek, izgini!! Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je kandidiral za poslanca na listi stranke [[Resni.ca]] v [[Volilna enota Ptuj|volilni enoti Ptuj]] v volilnem okraju Gornja Radgona in bil izvoljen.<ref>{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/politika/kdo-je-boris-mijic-podjetnik-z-blokiranimi-racuni-izvoljen-v-volilni-enoti-ptuj/342359#google_vignette|title=Kdo je Boris Mijič, podjetnik z blokiranimi računi, izvoljen v Volilni enoti Ptuj?|date=24. 3. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.ptujinfo.com}}</ref> Prejel je 1044 glasov oziroma 8,97 % vseh oddanih glasov.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Izidi glasovanja po volilnih okrajih|accessdate=16. 7. 2026|website=www.volitve.dvk-rs.si|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> == Kontroverze == Po volitvah so mediji poročali, da ima njegovo podjetje Progros do delavcev in države več deset tisoč evrov dolga. V podjetju naj bi prihajalo do kršitev pravic delavcev ter ponarejanja dokumentov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-bi-se-zgodilo-ce-bi-poslanec-mijic-ali-kateri-koli-drug-poslanec-odstopil-pred-10-oktobrom/787587|title=Kaj bi se zgodilo, če bi poslanec Mijič (ali kateri koli drug poslanec) odstopil pred 10. oktobrom?|date=15. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Delavce naj bi v podjetju odjavljali na [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije]] na podlagi pogodb o prenehanju delovnega razmerja s ponarejenimi podpisi delavcev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/sum-ponarejanja-listin-v-podjetju-poslanca-mijica|title=Sum ponarejanja listin v podjetju poslanca Mijiča|date=11. 6. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.delo.si}}</ref> Po izbruhu afere se je Mijič delavcem opravičil in napovedal poplačilo vseh dolgov do konca leta.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanec-mijic-se-je-delavcem-opravicil-na-vprasanje-ali-bo-odstopil-ni-odgovoril/787528|title=Poslanec Mijič se je delavcem opravičil. Na vprašanje, ali bo odstopil, ni odgovoril.|date=8. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Julija 2026 je Mijič svoje podjetje Progros podaril [[Rok Snežič|Roku Snežiču]], ta pa ga je preimenoval v Klukec, njegovo glavno dejavnost pa spremenil v rejo kamel.<ref>{{Navedi splet |date=23. 7. 2026 |title=Mijič podjetje podaril Snežiču. 'Progros bo čez par dni v lasti Luke Mesca' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/boris-mijic-je-podjetje-progros-podaril-roku-snezicu.html |access-date=25. 7. 2026 |website=https://www.24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=24. 7. 2026 |title=Afera Mijič: Novo dno pri izigravanju delavskih pravic |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/afera-mijic-novo-dno-pri-izigravanju-delavskih-pravic-2817505/ |access-date=25. 7. 2026 |website=https://www.dnevnik.si}}</ref> Julija 2026 je portal [[Necenzurirano.si|Necenzurirano]] poročal, da naj bi Mijič lagal glede svoje izobrazbe. V javni objavi kandidatov pred državnozborskimi volitvami, ki jo je objavila Državna volilna komisija, je bilo napačno navedeno, da ima Mijič sedmo raven izobrazbe s strokovnim naslovom diplomirani inženir gradbeništva. Na spletni strani Državnega zbora je navedena [[Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani|Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo]] (FGG) Univerze v Ljubljani. S fakultete so novinarjem potrdili, da Mijiča ni v njihovi evidenci študentov ali diplomantov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-poslanec-mijic-zavaja-glede-svoje-izobrazbe-resni-ca-z-informacijo-smo-seznanjeni-prvic/788085|title=Ali poslanec Mijič zavaja glede svoje izobrazbe? Resni.ca: Z informacijo smo seznanjeni prvič.|date=14. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Mijič, Boris}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Resni.ce]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] mv90ywp0byatbsa6dpt2xvrun7rpetg 6748843 6748811 2026-09-10T20:06:21Z Doncsecz~slwiki 9581 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6748811|6748811]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-49094-80|~2026-49094-80]] ([[User talk:~2026-49094-80|pogovor]]) 6748843 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Boris Mijič |office=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart=10. april 2026 |party=[[Resni.ca]] |birth_date=<!-- WD --> }} '''Boris Mijič''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]]; * [[4. december]] [[1990]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P454&mandatId=10|title=Boris Mijič|accessdate=16. 7. 2026|website=www.dz-rs.si|publisher=Državni zbor Republike Slovenije}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Izvira iz priseljene družine Mijić. Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je kandidiral za poslanca na listi stranke [[Resni.ca]] v [[Volilna enota Ptuj|volilni enoti Ptuj]] v volilnem okraju Gornja Radgona in bil izvoljen.<ref>{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/politika/kdo-je-boris-mijic-podjetnik-z-blokiranimi-racuni-izvoljen-v-volilni-enoti-ptuj/342359#google_vignette|title=Kdo je Boris Mijič, podjetnik z blokiranimi računi, izvoljen v Volilni enoti Ptuj?|date=24. 3. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.ptujinfo.com}}</ref> Prejel je 1044 glasov oziroma 8,97 % vseh oddanih glasov.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Izidi glasovanja po volilnih okrajih|accessdate=16. 7. 2026|website=www.volitve.dvk-rs.si|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> == Kontroverze == Po volitvah so mediji poročali, da ima njegovo podjetje Progros do delavcev in države več deset tisoč evrov dolga. V podjetju naj bi prihajalo do kršitev pravic delavcev ter ponarejanja dokumentov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-bi-se-zgodilo-ce-bi-poslanec-mijic-ali-kateri-koli-drug-poslanec-odstopil-pred-10-oktobrom/787587|title=Kaj bi se zgodilo, če bi poslanec Mijič (ali kateri koli drug poslanec) odstopil pred 10. oktobrom?|date=15. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Delavce naj bi v podjetju odjavljali na [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije]] na podlagi pogodb o prenehanju delovnega razmerja s ponarejenimi podpisi delavcev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/sum-ponarejanja-listin-v-podjetju-poslanca-mijica|title=Sum ponarejanja listin v podjetju poslanca Mijiča|date=11. 6. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.delo.si}}</ref> Po izbruhu afere se je Mijič delavcem opravičil in napovedal poplačilo vseh dolgov do konca leta.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanec-mijic-se-je-delavcem-opravicil-na-vprasanje-ali-bo-odstopil-ni-odgovoril/787528|title=Poslanec Mijič se je delavcem opravičil. Na vprašanje, ali bo odstopil, ni odgovoril.|date=8. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Julija 2026 je Mijič svoje podjetje Progros podaril [[Rok Snežič|Roku Snežiču]], ta pa ga je preimenoval v Klukec, njegovo glavno dejavnost pa spremenil v rejo kamel.<ref>{{Navedi splet |date=23. 7. 2026 |title=Mijič podjetje podaril Snežiču. 'Progros bo čez par dni v lasti Luke Mesca' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/boris-mijic-je-podjetje-progros-podaril-roku-snezicu.html |access-date=25. 7. 2026 |website=https://www.24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=24. 7. 2026 |title=Afera Mijič: Novo dno pri izigravanju delavskih pravic |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/afera-mijic-novo-dno-pri-izigravanju-delavskih-pravic-2817505/ |access-date=25. 7. 2026 |website=https://www.dnevnik.si}}</ref> Julija 2026 je portal [[Necenzurirano.si|Necenzurirano]] poročal, da naj bi Mijič lagal glede svoje izobrazbe. V javni objavi kandidatov pred državnozborskimi volitvami, ki jo je objavila Državna volilna komisija, je bilo napačno navedeno, da ima Mijič sedmo raven izobrazbe s strokovnim naslovom diplomirani inženir gradbeništva. Na spletni strani Državnega zbora je navedena [[Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani|Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo]] (FGG) Univerze v Ljubljani. S fakultete so novinarjem potrdili, da Mijiča ni v njihovi evidenci študentov ali diplomantov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-poslanec-mijic-zavaja-glede-svoje-izobrazbe-resni-ca-z-informacijo-smo-seznanjeni-prvic/788085|title=Ali poslanec Mijič zavaja glede svoje izobrazbe? Resni.ca: Z informacijo smo seznanjeni prvič.|date=14. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Mijič, Boris}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Resni.ce]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] kxyafvahsxzmamujvj8q3zmna1z2n1m Koteka 0 606035 6748711 6741824 2026-09-10T14:11:02Z TadejM 738 dodal [[Kategorija:Penis]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748711 wikitext text/x-wiki {{Infobox clothing type | name = Koteka | image_file = Koteka.jpg | image_size = | caption = Koteka suvenir | type = | material = | location = *[[Indonezija]] <br/>([[Osrednja Papua]] in [[Visoka Papua]]) *[[Papuanska Nova Gvineja]] | manufacturer = | url = }} '''Koteka''' (jezik Mee, dobesedno 'oblačilo'), imenovana tudi '''horim''' ali '''penis buča''',<ref>{{navedi splet |title=Penis Gourds from Papua New Guinea – PILOT GUIDES |date=25 January 2022 |url=https://www.pilotguides.com/articles/penis-gourds-from-papua-new-guinea/ |access-date=2022-09-25 |language=en-GB |archive-date=2022-09-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220925184445/https://www.pilotguides.com/articles/penis-gourds-from-papua-new-guinea/ |url-status=dead }}</ref> je ovoj za [[penis]], ki ga tradicionalno nosijo domorodni moški prebivalci nekaterih (predvsem višavskih) etničnih skupin na [[Nova Gvineja|Novi Gvineji]]. Koteka je običajno narejena iz posušene buče, ''Lagenaria siceraria'', čeprav se uporabljajo tudi nesorodne vrste, kot je ''Nepenthes mirabilis''. Koteko drži majhna zanka iz vlaken, pritrjena na dno koteke in nameščena okoli mošnje. Druga zanka, nameščena okoli prsnega koša ali trebuha, je pritrjena na glavni del koteke. Moški izbirajo koteke, podobne tistim, ki jih nosijo drugi moški v svojih kulturnih skupinah. Na primer, moški Jali imajo raje dolge, tanke koteke, ki pomagajo držati več ratanovih obročev, ki jih nosijo okoli pasu, medtem ko moški Lani nosijo dvojne buče, ki jih držijo s trakovi blaga, in prostor med bučama uporabljajo za nošenje majhnih predmetov, kot sta denar in tobak. == Tradicije == [[File:Dani Mann Baliem-Tal.jpg|thumb|Bojevnik Dani v [[dolina Baliem|dolini Baliem]] nosi holim]] Koteka je tradicionalno oblačilo v nekaterih družbah na višavju Nove Gvineje, vključno z dolino Grand Baliem v [[Zahodna Nova Gvineja|Zahodni Novi Gvineji]] ter regijama Ok Tedi in Telefomin v [[Papuanska Nova Gvineja|Papuanski Novi Gvineji]]. Običajno se koteka nosi brez drugih oblačil in je zavezana navzgor. == Plemenska identifikacija == Številna plemena je mogoče prepoznati po načinu nošenja koteke. Koteka je lahko obrnjena naravnost ven, naravnost navzgor ali pod kotom. Premer koteke je lahko tudi značilen za posamezno pleme. Za ljudstvo Hubula (Dani) v dolini Baliem je oblika horima povezana z družbenim statusom uporabnika. Ukrivljen horim naprej (''kolo'') nosi Ap Kain, vodja konfederacije Dani, ukrivljen horim na stran (''haliag'') pa nosita ''Ap Menteg'' (vojni general) in ''Ap Ubalik'' (zdravilec ali kulturni vodja). Ravni horim nosijo navadni ljudje.<ref name="Sitompul">{{navedi novice | last=Sitompul | first=Oleh Martin | title=Ada Apa dengan Koteka | work=Historia - Majalah Sejarah Populer Pertama di Indonesia | date=2017-07-04 | url=https://historia.id/kultur/articles/ada-apa-dengan-koteka-vQXW9/page/2 | language=id | access-date=2024-06-08 | archive-date=2024-06-08 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240608171727/https://historia.id/kultur/articles/ada-apa-dengan-koteka-vQXW9/page/2 | url-status=dead }}</ref> Za ljudstvo Lani je kot označevalec statusa. Če je ''kobevak'' nagnjen v levo, je nosilec ''Apendabogur'' (vojni general). Če pa je nagnjen v desno, je nosilec aristokrat ali bogat. Ravne kobevake nosijo deviški moški.<ref name="ekatlani">{{navedi splet|last1=Weya|first1=Teku| last2=Kiwo|first2=Diko| title=Namendek Budaya An Pigagin (Saya Punya Budaya Saya Yang Pegang), E-Katalog Budaya Suku Lani|url=https://lanitribe.github.io/katalog/|language=id|access-date=2024-01-07|last3=Bogum| first3=Ika|last4=Kogoya| first4=Resalina|last5=Yikwa|first5=Nelson|last6=Bogum|first6=Yerni}}</ref> Koteka je narejena iz posebej vzgojene buče. Na dno buče so privezane kamnite uteži, ki jo med rastjo raztezajo. Z vrvico se lahko na njej naredijo krivulje, ki omejijo njeno rast v katero koli smer želi pridelovalec; koteko je mogoče na ta način precej dovršeno oblikovati. Ko je buča pobrana, se izprazni in posuši. Včasih se jo povoska s čebeljim voskom ali smolo. Lahko se pobarva ali pa se nanjo pritrdijo školjke, perje in drugi okraski. [[File:Местный житель на Папуа.jpg|thumb|left|Moški Mee, ki nosi ukrivljeno koteko]] Prave koteke, kot jih nosijo Mee, so sestavljene iz treh vrst: dolge ravne in ukrivljene, ki se uporabljajo za praznovanja in tradicionalne dogodke, ter kratke koteke za vsakodnevno uporabo. Nosijo jih z vrvjo iz toje (''Dendrobium utile''), ki jo nato spletejo z vlakni drevesnega lubja (običajno iz melinja), da se oblikuje vrv, imenovana ''koteka ma taboma''. Za razliko od drugih plemen, ki nosijo koteke, moški Mee nosijo poleg svojih koteka tudi druga oblačila. Ta oblačila in torbe so narejene iz iste pletenine iz toje in vlaken drevesnega lubja.<ref name="Degei etal 2023">{{cite journal | last1=Degei | first1=Benyamin | last2=Kameubun | first2=Konstantina| last3=Antoh | first3=Alfed A.| title=PEMANFAATAN TUMBUHAN UNTUK PAKAIAN TRADISIONAL SUKU MEE DI KAMPUNG WIYOGEI DISTRIK KAMUU UTARA KABUPATEN DOGIYAI PAPUA | journal= Nova Guinea | publisher=Universitas Cendrawasih | volume=14 | issue=1| year=2023 | pages=178–189}}</ref> Izraz ''koteka'' uporablja kot samooklicano ime organizacija Skupščina plemen Koteka (''DeMMak''), ki trdi, da predstavlja ljudstvo Koteka, zvezo sedmih glavnih plemen, ki nosijo koteke, v osrednjem in južnem višavju Papue; in sicer Lani, Mee, Amungme, Kamoro, Jali, Damal in Moni z drugimi podplemeni, kot so Nggem, Walak, Hubla, Kimyal, Momuna, Ngalik. == Odvračanje od uporabe == V letih 1971–1972 je indonezijska vlada novega reda začela ''Operasi Koteka'' ('»Operacija Koteka'), ki je bila v prvi vrsti namenjena spodbujanju ljudi k nošenju kratkih hlač in majic, ker so takšna oblačila veljala za bolj »moderna«.<ref>{{navedi novice|agency=Associated Press|url=https://www.newspapers.com/clip/102580093/ap-indonesia-bringing-instant/|title=Indonesia Bringing Instant Civilization to Tribesmen|date=November 8, 1971|work=The Progress-Index (Petersburg, Virginia)|access-date=May 26, 2022|page=34|via=Newspapers.com}}</ref> Vendar ljudje niso imeli preobleke, niso imeli mila in niso bili seznanjeni z nego takšnih oblačil, zato so neoprana oblačila povzročala kožne bolezni. Poročila so bila tudi o moških, ki so kratke hlače nosili kot klobuke, in ženskah, ki so obleke uporabljale kot torbe.<ref>{{navedi novice|url=http://www.highbeam.com/doc/1G1-17388460.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20121105204657/http://www.highbeam.com/doc/1G1-17388460.html|url-status=dead|archive-date=5 November 2012|title=Cover up.(modernization programs in Iran Jaya province in Indonesia)|date=29 July 1995|publisher=The Economist (US)}}</ref> Sčasoma je bila kampanja opuščena. Kljub temu so majice in hlače obvezne v vladnih stavbah, otroci pa jih morajo nositi v šoli. Od leta 2019 se ocenjuje, da le 10 % prebivalstva višavja (v Osrednji Papui in Visoki Papui) redno uporablja koteko,<ref name="detik">{{navedi novice | author=Tim detikcom | title=Anggota DPRD di Papua 2019-2024 Diminta Pakai Koteka Saat Pelantikan | work=detiknews | date=2019-08-06 | url=https://news.detik.com/berita/d-4654027/anggota-dprd-di-papua-2019-2024-diminta-pakai-koteka-saat-pelantikan | language=id | access-date=2024-06-08}}</ref> in se uporablja le med kulturnimi festivali ali kot spominek.<ref name="vice09">{{navedi novice| last=Wargadiredja | first=Arzia Tivany | title=Koteka Terancam Punah, Muncul Gerakan Mahasiswa Papua Memakainya di Kampus | work=VICE | date=2019-08-07 | url=https://www.vice.com/id/article/koteka-terancam-punah-muncul-gerakan-mahasiswa-papua-memakainya-di-kampus/ | language=id | access-date=2024-06-08}}</ref> == Falokripti == [[File:Lonka-lonka.jpg|thumb|Lonka Lonka, okrašen falokript z izrezljanimi bisernimi školjkami, ki ga nosijo nekateri avstralski staroselci]] Falokripti so okrasni tulci za penis, ki jih nosijo v delih Nove Gvineje med tradicionalnimi obredi. Običajno so narejeni iz buč ali tkanih vlaken in okrašeni s perjem, kroglicami, školjkami kaurijev in majhnimi kovinskimi okraski. Najbolj dovršeni falokripti se prodajajo turistom kot spominki in običajno niso reprezentativni za tiste, ki se uporabljajo pri obredih.<ref>{{navedi novice|first=Damien|last=Murphy|url=https://www.newspapers.com/clip/102580570/damien-murphy-straight-is-for-sunday/|title=Straight is for Sunday best|date=April 30, 1984|work=The Age (Melbourne, Australia)|access-date=May 26, 2022|page=2|via=Newspapers.com}}</ref> == Uporaba v drugih regijah == [[File:Two Kanak (Canaque) warriors posing with penis gourds and spears, New Caledonia.jpg|thumb|upright=0.75|right|Dva kanaška bojevnika pozirata s penisnimi bučami in sulicami v Novi Kaledoniji, okoli leta 1880]] Namba, ki jo nosijo nekatera plemena v osrednjem [[Vanuatu]]ju, je tesno povezana s koteko. Nosili so jo tudi Kanaki iz [[Nova Kaledonija|Nove Kaledonije]]. Nekatera domorodna plemena v Južni Ameriki in Afriki so uporabljala tulce za penis.<ref>{{navedi knjigo | url=https://books.google.com/books?id=X-AkAk9yW_sC&q=penis+sheath+-Guinea+-koteka&pg=PA149 |title = Advances in the Study of Behavior|publisher=Academic Press|via=Internet Archive|isbn = 9780080582702|date =26 March 1979|page=148=149}}</ref><ref>Heiser CB (1979) The Gourd Book. University of Oklahoma Press, p. 145-160</ref><ref>Heiser CB (1973). The penis gourd of New Guinea. ''Annals of the Association of American Geographers'' '''63''': 312–318.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} [[Kategorija:Indonezijska kultura]] [[Kategorija:Antropologija]] [[Kategorija:Oblačenje]] [[Kategorija:Penis]] 98conlp8zj69ri49v8w9igozh0o6oe0 Jurij Ulrik Pauhauss 0 606676 6748868 6737131 2026-09-10T20:22:09Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 alt ime 6748868 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Jurij Ulrik Pauhauss|birth_date=1687?|birth_place=[[Ljubljana]]?|death_date=po 1712|death_place=[[Ljubljana]]?|citizenship={{Zastava|Habsburška monarhija}}|occupation=[[orglar]]}} '''Jurij Ulrik Pauhauss''' (''Georg Ulrik Pauhauss'', tudi ''Jurij Ulrik Pauhaus'' in ''Georg Ulrik Pauhaus''<ref>{{Navedi splet |title=Orgle Slovenije - Osebe |url=https://www.orgle.si/osebe_seznam.html |access-date=2026-08-08 |website=www.orgle.si}}</ref>, ''Bauhauss''?), [[Slovenci|slovenski]] [[orglar]], * [[1687]]?, [[Ljubljana]]? † po [[1712]], Ljubljana?. Okoli leta 1711 se je poročil z [[Marija Sidonija|Marijo Sidonijo]], vdovo orglarja [[Andrej Sebastjan Wallenstein|Andreja Sebastjana Wallensteina]]. V zakonu se je rodil Frančišek Anton. Pauhauss se kot orglar omenja enkrat samkrat, dne 28. avgusta 1712, ko se v pogodbi zaveže, da bo popravil orgle, pozitiv in orgelski rog na samostanskem zvoniku [[Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki|cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki]] in da bo orgle s kora prestavil na primernejše mesto, jih uglasil ter popravil dodelane piščali, ter da bo v orgle postavil nove mehove. Popravil je tudi klaviaturo pri pozitivu ter uredil orgelski rog. Pogodbo o popravilu hrani [[Posavski muzej Brežice|Posavski muzej v Brežicah]]. {| class="wikitable" |+Seznam Pauhaussovih popravil !Opus !Leto izdelave/popravila !D. !Kraj |- |1 |okoli 1712 |{{Flagicon|Slovenija}} |[[Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki|Kostanjeviški samostan]] |} == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * Škulj, Edo: Baročne orglarske delavnice - Musica Sacra Slovena Praeludium Vitae Aeternae - Škocjan pri Turjaku 2012 {{Škrbina-bio}} [[Kategorija:Rojeni leta 1687|Jurij Ulrik Pauhauss (približno)]] [[Kategorija:Baročni slovenski orglarji]] 8lajumubcefqzfvguyc9c3oq0ygfsp9 Janez Mihael Steinhofer 0 606681 6748876 6745940 2026-09-10T20:28:49Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 alt ime 6748876 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Janez Mihael Steinhofer|birth_date=1696?|birth_place=[[Ljubljana]]?|death_date=po 1734|death_place=[[Ljubljana]]?|citizenship={{Zastava|Habsburška monarhija}}|occupation=[[orglar]]}} '''Janez Mihael Steinhofer''' (''Johann Michael Steinhoffer'', tudi ''Janez Mihael Zajc'', ''Johann Michael Seitz''), [[Slovenci|slovenski]] [[orglar]], * [[1696]]? [[Ljubljana]]? † po [[1734]], [[Ljubljana]]?. Janez Mihael Steinhofer se je najverjetneje rodil v Ljubljani, kjer je med letoma 1723 in 1729 plačeval davke. Leta 1724 je naredil [[orgle]] v [[Goče|Gočah]] in verjetno tudi v samostanski cerkvi v [[Mekinje, Kamnik|Mekinjah]], saj so le-te goškim zelo podobne. Tiste v Mekinjah so ene najstarejših dvomanualnih orgel v Sloveniji, pri bogoslužju so jih uporabljali od leta 1720 pa vse do leta 2008, ko je [[Orglarstvo Škrabl]] tam postavilo nove.<blockquote>''Še verjetneje pa je, da je avtor bivših goških orgel isti kot mojster, ki je postavil orgle v Mekinjah. Podobnih orgelskih omar v Sloveniji prav nikjer drugje ne zasledimo.«<br><br>Milko Bizjak, Orgle na slovenskem, 1985''<ref>{{Navedi splet |date=2025-09-28 |title=V Mekinjah pri Kamniku so stale ene najstarejših dvomanualnih orgel v Sloveniji |url=https://organistica.si/v-mekinjah-pri-kamniku-so-stale-ene-najstarejsih-dvomanualnih-orgel-v-sloveniji/ |access-date=2026-08-08 |website=Organistica |language=sl-SI}}</ref></blockquote>[[Milko Bizjak]] pa v isti knjigi utemelji tudi precej verjetno domnevo, da sta bila Steinhofer in slovenski orglar Zajc (največkrat omenjen kot Seitz) ena in ista oseba. {| class="wikitable" |+Seznam Steinhoferjevih orgel !Opus !Leto izdelave !D. !Kraj !Št. manualov !Št. registrov !Opombe |- |1 |1720 |{{Flagicon|Slovenija}} |Mekinje |2 |15 |Ene najstarejših ohranjenih dvomanualnih orgel v Sloveniji |- |2 |1731 |{{Flagicon|Slovenija}} |Gorica - Uršulinska cerkev |1 |12 | |- |3 |1724 |{{Flagicon|Slovenija}} |Goče |1 |9 | |} == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * Škulj, Edo: Baročne orglarske delavnice - Musica Sacra Slovena Praeludium Vitae Aeternae - Škocjan pri Turjaku 2012 {{Škrbina-bio}} [[Kategorija:Rojeni leta 1696]] [[Kategorija:Baročni slovenski orglarji]] j4f3ykcsky5vdn3mja21i3nftp67ywx 6748916 6748876 2026-09-11T04:52:37Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 dp 6748916 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Janez Mihael Steinhofer|birth_date=1696?|birth_place=[[Ljubljana]]?|death_date=po 1734|death_place=[[Ljubljana]]?|citizenship={{Zastava|Habsburška monarhija}}|occupation=[[orglar]]}} '''Janez Mihael Steinhofer''' (''Johann Michael Steinhoffer'', tudi ''Janez Mihael Zajc'', ''Johann Michael Seitz''), [[Slovenci|slovenski]] [[orglar]], * [[1696]]? [[Ljubljana]]? † po [[1734]], [[Ljubljana]]?. Janez Mihael Steinhofer se je najverjetneje rodil v Ljubljani, kjer je med letoma 1723 in 1729 plačeval davke. Leta 1724 je naredil [[orgle]] v [[Goče|Gočah]] in verjetno tudi v samostanski cerkvi v [[Mekinje, Kamnik|Mekinjah]], saj so le-te goškim zelo podobne. Tiste v Mekinjah so ene najstarejših dvomanualnih orgel v Sloveniji, pri bogoslužju so jih uporabljali od leta 1720 pa vse do leta 2008, ko je [[Orglarstvo Škrabl]] tam postavilo nove.<blockquote>''Še verjetneje pa je, da je avtor bivših goških orgel isti kot mojster, ki je postavil orgle v Mekinjah. Podobnih orgelskih omar v Sloveniji prav nikjer drugje ne zasledimo.«<br><br>Milko Bizjak, Orgle na slovenskem, 1985''<ref>{{Navedi splet |date=2025-09-28 |title=V Mekinjah pri Kamniku so stale ene najstarejših dvomanualnih orgel v Sloveniji |url=https://organistica.si/v-mekinjah-pri-kamniku-so-stale-ene-najstarejsih-dvomanualnih-orgel-v-sloveniji/ |access-date=2026-08-08 |website=Organistica |language=sl-SI}}</ref></blockquote>[[Milko Bizjak]] pa v isti knjigi utemelji tudi precej verjetno domnevo, da sta bila Steinhofer in slovenski orglar Zajc (največkrat omenjen kot Seitz) ena in ista oseba. {| class="wikitable" |+Seznam Steinhoferjevih orgel !Opus !Leto izdelave !D. !Kraj !Št. manualov !Št. registrov ! colspan="9" |Dispozicija orgel !Opombe |- | rowspan="10" |1 | rowspan="10" |1720 | rowspan="10" |{{Flagicon|Slovenija}} | rowspan="10" |Mekinje | rowspan="10" |2 | rowspan="10" |15 | colspan="3" |'''I. manual (C/E-c<sup>3</sup>)''' | colspan="3" |'''II. manual (C/E-c<sup>3</sup>)''' | colspan="3" |'''Pedal''' |Ene najstarejših ohranjenih dvomanualnih orgel v Sloveniji. |- |1. |Principal |8' |10. |Copula |8' |14. |Subass |16' | |- |2. |Voce umana (d) |8' |11. |Flauto |4' |15. |Octavbass |8' | |- |3. |Gedeckt |8' |12. |Principal |2' | | | | |- |4. |Salicional |8' |13. |Mixtur II |1<sup>1</sup>/<sub>3</sub>' | | | | |- |5. |Octav |4' | | | | | | | |- |6. |Flöte |4' | | | | | | | |- |7. |Quint |2 <sup>2</sup>/<sub>3</sub>' | | | | | | | |- |8. |Superoctav |2' | | | | | | | |- |9. |Mixtur |2' | | | | | | | |- |2 |1731 |{{Flagicon|Slovenija}} |Gorica - Uršulinska cerkev |1 |12 | colspan="9" | |Danes stojijo v cerkvi Marije Vnebovzete v [[Podmelec|Podmelcu]]. |- |3 |1724 |{{Flagicon|Slovenija}} |Goče |1 |9 | colspan="9" | | |} == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * Škulj, Edo: Baročne orglarske delavnice - Musica Sacra Slovena Praeludium Vitae Aeternae - Škocjan pri Turjaku 2012 * {{navedi knjigo |title=Orgle Slovenije |last=Škulj |last2=Dobravec |first2=Jurij |first=Edo |year=2018 |location=Radovljica}} {{Škrbina-bio}} [[Kategorija:Rojeni leta 1696]] [[Kategorija:Baročni slovenski orglarji]] rvnweiedk859tbmxcpfzy48h6j31thl Malhas Amojan 0 606949 6748805 6735649 2026-09-10T17:50:10Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748805 wikitext text/x-wiki {{Infobox sportsperson | honorific_prefix = | name = Malhas Amojan | honorific_suffix = | image = | image_size = <!-- only when absolutely necessary --> | alt = | caption = | header_color = | text_color = <!-- Personal information --> | native_name = | native_name_lang = | birth_name = <!-- if different than name --> | full_name = | nickname = | nationality = <!-- will not display if national_team is defined --> | national_team = <!-- only for the country represented in international competition --> | citizenship = | birth_date = | birth_place = | death_date = <!-- {{death date and age|death year|death month|death day|birth year|birth month|birth day}} --> | death_place = | resting_place = | resting_place_coordinates = | monuments = | hometown = | education = | occupation = | years_active = | employer = | agent = | height = <!-- X cm, X m, or X ft Y in (automatic conversion) plus optional year and reference -->1.68 m | weight = <!-- X kg, X lb, or X st Y lb (automatic conversion) plus optional year and reference --> | spouse = | life_partner = | other_interests = | website = <!-- {{URL|www.example.com}} --> | module = <!-- Sport --> | country = Armenija | sport = [[Grško-rimska rokoborba]] | position = | disability = | disability_class = | weight_class = 72-77 kg | weight_class_type = | rank = | event = [[Grško-rimska rokoborba]] | event_type = | university_team = | college_team = | league = | league_type = | club = Dinamo | team = | turned_pro = | turned_pro_type = | partner = | former_partner = | coach = | retired = | coaching = | module2 = <!-- Achievements and titles --> | worlds = | regionals = | nationals = | olympics = | paralympics = | commonwealth = | highest_ranking = | personal_best = <!-- Medal record --> | show_medals = }} '''Malkhas Amoyan''', [[Armenci|armenski]] [[Rokoborba|rokoborec]], * [[22. januar]] [[1999]], [[Erevan]], [[Armenija]]. Osvojil je zlato medaljo v kategoriji do 72 kg na [[Svetovno prvenstvo v rokoborbi|svetovnem prvenstvu v rokoborbi]] leta 2021 v [[Oslo|Oslu]] na [[Norveška|Norveškem]] ter svojo drugo zlato medaljo na svetovnem prvenstvu leta 2025 v [[Zagreb|Zagrebu]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Prav tako je osvojil zlato medaljo v kategoriji do 77 kg na evropskem prvenstvu v rokoborbi, in sicer v letih 2022, 2023, 2024, 2025 in 2026. == Kariera == Leta 2020 je Amojan osvojil srebrno medaljo v kategoriji do 72 kg na posamičnem svetovnem pokalu v rokoborbi v Beogradu v Srbiji.<ref name="russians_dominate_gr_competition_uww_individual_world_cup_2020">{{Cite news |last=Iveson |first=Ali |date=13 December 2020 |title=Russians dominate Greco-Roman competition at UWW Individual World Cup |url=https://www.insidethegames.biz/articles/1101980/uww-individual-world-cup-vlasov |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20201214012755/https://www.insidethegames.biz/articles/1101980/uww-individual-world-cup-vlasov |archive-date=14 December 2020 |access-date=14 December 2020 |work=InsideTheGames.biz}}</ref><ref name="uww_individual_world_cup_results_book_2020">{{Cite web |title=2020 Individual Wrestling World Cup Results Book |url=https://unitedworldwrestling.org/sites/default/files/2020-12/2020-iwc-belgrade-final-book.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20201218212337/https://unitedworldwrestling.org/sites/default/files/2020-12/2020-iwc-belgrade-final-book.pdf |archive-date=18 December 2020 |access-date=18 December 2020 |website=United World Wrestling}}</ref> Amojan je osvojil zlato medaljo v kategoriji do 72 kg na svetovnem prvenstvu v rokoborbi leta 2021 v Oslu na Norveškem.<ref name="rafig_huseynov_among_winners_of_first_greco_roman_finals_uww_world_championships_in_oslo_2021">{{Cite news |last=Burke |first=Patrick |date=8 October 2021 |title=Rafig Huseynov among winners of first Greco-Roman finals at UWW World Championships in Oslo |url=https://www.insidethegames.biz/articles/1113977/rafig-huseynov-uww-world-wrestling |access-date=8 October 2021 |work=[[Inside the Games|InsideTheGames.biz]]}}</ref><ref name="uww_results_book_world_wrestling_championships_2021">{{Cite web |title=2021 World Wrestling Championships Results Book |url=https://uww.org/sites/default/files/2021-10/results_10_oslo.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211016114828/https://uww.org/sites/default/files/2021-10/results_10_oslo.pdf |archive-date=16 October 2021 |access-date=16 October 2021 |website=United World Wrestling}}</ref> Leta 2021 je osvojil tudi srebrno medaljo v kategoriji do 72 kg na evropskem prvenstvu v rokoborbi v Varšavi na Poljskem.<ref name="double_world_champion_evloev_clinches_2021">{{Cite news |last=Morgan |first=Liam |date=25 April 2021 |title=Double world champion Evloev clinches Russian sweep at European Wrestling Championships |url=https://www.insidethegames.biz/articles/1107106/wrestling |access-date=25 April 2021 |work=InsideTheGames.biz}}</ref><ref name="uww_european_wrestling_championships_2021">{{Cite web |title=2021 European Wrestling Championships Results Book |url=https://uww.org/sites/default/files/2021-04/2021_senior_european_championships.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210425200427/https://uww.org/sites/default/files/2021-04/2021_senior_european_championships.pdf |archive-date=25 April 2021 |access-date=25 April 2021 |website=United World Wrestling}}</ref> Osvojil je zlato medaljo v kategoriji do 77 kg na evropskem prvenstvu v rokoborbi leta 2022 v [[Budimpešta|Budimpešti]] na [[Madžarska|Madžarskem]].<ref name="kayaalp_continues_domination_european_championships_2022">{{Cite news |last=Pavitt |first=Michael |date=2 April 2022 |title=Kayaalp continues Greco-Roman domination at European Wrestling Championships |url=https://www.insidethegames.biz/articles/1121384/kayaalp-european-wrestling-championships |access-date=2 April 2022 |work=[[Inside the Games|InsideTheGames.biz]]}}</ref><ref name="results_book_european_wrestling_championships_2022">{{Cite web |title=2022 European Wrestling Championships Results Book |url=https://cdn.uww.org/s3fs-public/2022-04/2022_senior_european_championships_official_results.pdf?VersionId=KEoKJnjfNdVsB13voNEJO9gMUHnyIlq0 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220403191311/https://cdn.uww.org/s3fs-public/2022-04/2022_senior_european_championships_official_results.pdf?VersionId=KEoKJnjfNdVsB13voNEJO9gMUHnyIlq0 |archive-date=3 April 2022 |access-date=3 April 2022 |website=United World Wrestling}}</ref> Na svetovnem prvenstvu v rokoborbi leta 2022 v [[Beograd|Beogradu]] v [[Srbija|Srbiji]] je osvojil bronasto medaljo v kategoriji do 77 kg.<ref name="results_book_world_wrestling_championships_2022">{{Cite web |title=2022 World Wrestling Championships Results Book |url=https://cdn.uww.org/s3fs-public/2022-09/final-book-2022-senior-world-championships_compressed.pdf?VersionId=zoTz_Ra8zK5EkVhfrZuDG5THXf4.3ik. |archive-url=https://web.archive.org/web/20220918183512/https://cdn.uww.org/s3fs-public/2022-09/final-book-2022-senior-world-championships_compressed.pdf?VersionId=zoTz_Ra8zK5EkVhfrZuDG5THXf4.3ik. |archive-date=18 September 2022 |access-date=18 September 2022 |website=United World Wrestling}}</ref> Prav tako je osvojil bronasto medaljo v kategoriji do 77 kg na svetovnem prvenstvu v rokoborbi leta 2023 v Beogradu v Srbiji. Zlato medaljo v kategoriji do 77 kg je osvojil na [[Evropsko prvenstvo v rokoborbi|evropskem prvenstvu v rokoborbi]] leta 2024 v [[Bukarešta|Bukarešti]] v [[Romunija|Romuniji]].<ref name="european_wrestling_championships_results_book_2024">{{Cite web |title=2024 European Wrestling Championships Results Book |url=https://d3u2kdyvfaxwhl.cloudfront.net/s3fs-public/2024-02/results_02_bucharest.pdf?VersionId=XkE2ZnjNmXYzWNF1si8_Od9HuEOhuMrM |archive-url=https://web.archive.org/web/20240219213412/https://d3u2kdyvfaxwhl.cloudfront.net/s3fs-public/2024-02/results_02_bucharest.pdf?VersionId=XkE2ZnjNmXYzWNF1si8_Od9HuEOhuMrM |archive-date=19 February 2024 |access-date=19 February 2024 |website=United World Wrestling}}</ref> V finalu je premagal Turka [[Yunus Emrej Başar|Yunusa Emreja Başarja]].<ref name="european_wrestling_championships_results_book_2024" /> Na [[Poletne olimpijske igre 2024|poletnih olimpijskih igrah leta 2024]] v [[Pariz|Parizu]] v [[Francija|Franciji]] je osvojil bronasto medaljo v kategoriji do 77 kg.<ref>{{cite web |title=AMOYAN Malkhas |url=https://olympics.com/en/paris-2024/athlete/malkhas-amoyan_1532873 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20240730135456/https://olympics.com/en/paris-2024/athlete/malkhas-amoyan_1532873 |archive-date=30 July 2024 |work=[[Paris 2024 Olympics]]}}</ref><ref name="wrestling_results_book_summer_olympics_2024">{{Cite web |title=Wrestling Results Book |url=https://olympics.com/OG2024/pdf/OG2024/WRE/OG2024_WRE_B99_WRE-------------------------------.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20240811181048/https://olympics.com/OG2024/pdf/OG2024/WRE/OG2024_WRE_B99_WRE-------------------------------.pdf |archive-date=11 August 2024 |access-date=12 August 2024 |website=2024 Summer Olympics}}</ref> == Zasebno == Malhas se je rodil v [[Erevan|Erevanu]] v [[Armenija|Armeniji]] [[Jezidi|jezidskim]] staršem.<ref>{{Cite web |date=2021-10-09 |title=Malkhas Amoyan wins gold at World Wrestling Championship {{!}} ÊzîdîPress - English |url=https://www.ezidipress.com/en/malkhas-amoyan-wins-gold-at-world-wrestling-championship/ |access-date=2026-02-03 |language=en-US |archive-date=2026-01-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260115210914/https://www.ezidipress.com/en/malkhas-amoyan-wins-gold-at-world-wrestling-championship/ |url-status=dead }}</ref> Njegov stric [[Roman Amojan]] je upokojeni profesionalni rokoborec.<ref name="EzidiPress">{{Cite web |date=9 October 2021 |title=Malkhas Amoyan wins gold at World Wrestling Championship |url=https://www.ezidipress.com/en/malkhas-amoyan-wins-gold-at-world-wrestling-championship/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20260813175259/https://www.ezidipress.com/en/malkhas-amoyan-wins-gold-at-world-wrestling-championship/ |archive-date=2026-08-13 |access-date= |website=Ezidi Press |url-status=dead }}</ref> == Dosežki == {| class="wikitable" style="font-size:95%;" !Leto !Tekmovanje !Lokacija !Izzid !Dogodek |- | rowspan="2" |2021 |Evropsko prvenstvo |Varšava, Poljska | align="center" bgcolor="silver" |2. |Grško-rimsko rokoborstvo 72{{nbsp}}kg |- |Svetovno prvenstvo |Oslo, Norveška | align="center" bgcolor="gold" |1. |Grško-rimsko rokoborstvo 77 kg |- | rowspan="2" |2022 |Evropsko prvenstvo |Budimpešta, Madžarska | align="center" bgcolor="gold" |1. |Grško-rimsko rokoborstvo 77 kg |- |Svetovno prvenstvo |Beograd, Srbija | align="center" bgcolor="cc9966" |3. |Grško-rimsko rokoborstvo 77 kg |- | rowspan="2" |2023 |Evropsko prvenstvo |Zagreb, Hrvaška | align="center" bgcolor="gold" |1. |Grško-rimsko rokoborstvo 77 kg |- |Svetovno prvenstvo |Beograd, Srbija | align="center" bgcolor="cc9966" |3. |Grško-rimsko rokoborstvo 77 kg |- | rowspan="2" |2024 |Evropsko prvenstvo |Bukarešta, Romunija | align="center" bgcolor="gold" |1. |Grško-rimsko rokoborstvo 77 kg |- |Poletne olimpijske igre |Pariz, Francija | align="center" bgcolor="cc9966" |3. |Grško-rimsko rokoborstvo 77 kg |- | rowspan="2" |2025 |Evropsko prvenstvo |Bratislava, Slovaška | align="center" bgcolor="gold" |1. |Grško-rimsko rokoborstvo 77 kg |- |Svetovno prvenstvo |Zagreb, Hrvaška | align="center" bgcolor="gold" |1. |Grško-rimsko rokoborstvo 77 kg |- |2026 |Evropsko prvenstvo |Tirana, Albanija | align="center" bgcolor="gold" |1. |Grško-rimsko rokoborstvo 77 kg |} == Sklici == {{reflist}} == Zunanje povezave == {{commons category}} * {{UWW|amoyan-malkhas}} * {{IWD}} * {{Olympics.com}} * {{Olympedia}} * {{InterSportStats|3000506261}} * {{Instagram}} {{authority control}} [[Kategorija:Armenski rokoborci]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Armenijo]] 76hzlu9qjm8h91p1we6hlksgpj3kdnt Matjaž Šerkezi 0 607155 6748840 6744759 2026-09-10T19:52:47Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 2 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748840 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Matjaž Šerkezi | image = Matjaz Serkezi portret.jpg | caption = Matjaž Šerkezi leta 2026 | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | nationality = slovenska | occupation = <!-- WD --> | employer = [[Planinska zveza Slovenije]] }} '''Matjaž Šerkezi''', [[Slovenci|slovenski]] [[alpinizem|alpinist]], alpinistični inštruktor in inštruktor gorskega reševanja, [[gorsko reševanje|gorski reševalec]] ter strokovni delavec na področju planinstva, * [[8. januar]] [[1980]], [[Slovenj Gradec]]. Od leta 2008 je zaposlen pri [[Planinska zveza Slovenije|Planinski zvezi Slovenije]] (PZS), kjer se ukvarja z usposabljanjem in preventivo na področju varnosti v gorah, pozneje pa je prevzel tudi vodenje njenega učnega centra Bavšica.<ref name="website-2022">{{navedi splet |url=https://www.website.si/websiteva-osebnost-leta/z-druzbenimi-omrezji-je-vsakdo-dobil-svoj-everest |title=Z družbenimi omrežji je vsakdo dobil svoj Everest |author=Simona Bandur |website=website |date=10. december 2022 |access-date=15. avgust 2026 }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="Ona-2023">{{navedi splet |url=https://ona.slovenskenovice.website.si/intervju/matjaz-serkezi-gorski-resevalec-nas-ubogi-triglav-gotovo-navznoter-joce-ko-vidi-vse-te-norosti |title=Matjaž Šerkezi, gorski reševalec: Naš ubogi Triglav gotovo navznoter joče, ko vidi vse te norosti |author=Nika Vistoropski |website=Ona |date=30. julij 2023 |access-date=15. avgust 2026 }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V medijih nastopa kot sogovornik o varnem obiskovanju gora. Deluje tudi kot trener gorske kolesarke [[Maruša Tereza Šerkezi|Maruše Tereze Šerkezi]].<ref name="Siol-2024">{{navedi splet |url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/sobotni-intervju-marusa-tereza-serkezi-644808 |title=Maruša Tereza Šerkezi, najstnica, ki podira mejnike in se uči iz težke preizkušnje |author=Alenka Teran Košir |website=Siol.net |date=28. september 2024 |access-date=15. avgust 2026}}</ref> == Življenje in alpinizem == Šerkezi se je rodil leta 1980 in odraščal na Koroškem. Z gorništvom se je začel ukvarjati v otroštvu; pri desetih letih je z družino prehodil [[Slovenska planinska pot|Slovensko planinsko pot]]. Pri šestnajstih letih se je pridružil Gorski reševalni službi Prevalje, danes GRS Koroške, po preselitvi v Kamnik pa je postal član Društva Gorske reševalne službe Kamnik.<ref name="website-2019">{{navedi splet |url=https://www.website.si/newebsite/gospa-je-hotela-na-veliki-planini-kravco-jahati |title=Gospa je hotela na Veliki planini krav'co jahati! |author=Grega Kališnik |website=website |date=16. junij 2019 |access-date=15. avgust 2026 }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Pridobil je nazive alpinista, alpinističnega inštruktorja ter inštruktorja gorskega reševanja.<ref name="GRS-Kamnik">{{navedi splet |url=https://grs-kamnik.si/kako-v-gore/ |title=Kako v gore? |website=Društvo GRS Kamnik |date=14. julij 2016 |access-date=15. avgust 2026}}</ref> Leta 2005 je bil član šestnajstčlanske odprave na 7086 metrov visoki Kun v indijskem delu Himalaje. Z Damjanom Karničnikom sta 4. avgusta po normalni smeri dosegla vrh; vzpon sta opravila v alpskem slogu, brez višinskih nosačev in pritrjenih vrvi.<ref>{{navedi revijo |title=Pomembni napotki za organiziranje odprave na Nun ali Kun |url=https://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_2008_12.pdf |journal=Planinski vestnik |issue=12 |year=2008 |page=60 |format=PDF |access-date=15. avgust 2026}}</ref> Leta 2008 je skupaj z Miho Habjanom vodil odpravo perspektivnih slovenskih alpinistov na območju gore Tukuče v Nepalu. Z Jernejem Knopom je dosegel 6890 metrov visoki zahodni vrh gore.<ref>{{navedi splet |title=Slovenski alpinizem 2008 |url=https://arhiv.pzs.si/javno/ka_dokumenti/Slovenski_alpinizem_2008.pdf |publisher=Planinska zveza Slovenije |year=2008 |page=145 |format=PDF |language=en |access-date=15. avgust 2026}}</ref> Kot inštruktor je večkrat sodeloval pri usposabljanju v Slovenski šoli za nepalske gorske vodnike v Manangu. Leta 2012 je šest tednov vodil začetni tečaj planinskih veščin, na katerem je skupaj z nepalskimi inštruktorji poučeval varno gibanje v gorah, skalno plezanje ter zimsko in ledeniško tehniko.<ref>{{navedi novice |title=Nepalce učil alpinističnih veščin |author=Jasna Paladin |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/pdf/Gorenjski_glas_20120824_068.pdf |work=Gorenjski glas |date=24. avgust 2012 |format=PDF |access-date=15. avgust 2026}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Tečaj planinskih veščin Nepal 2012 |url=https://ka.pzs.si/novica.php?pid=7095 |website=Komisija za alpinizem Planinske zveze Slovenije |date=18. junij 2012 |access-date=15. avgust 2026}}</ref> == Delo na področju varnosti v gorah == Od leta 2008 je strokovni sodelavec PZS. Njegovo delo obsega usposabljanje strokovnih delavcev v planinstvu, razvoj preventivnih vsebin ter delo na področjih alpinizma, turnega kolesarstva in drugih gorskih dejavnosti. Pozneje je postal vodja Učnega centra PZS.<ref name="Ona-2023" /><ref name="PZS-2025">{{navedi splet |url=https://pzs.si/novice/18088-marusa-tereza-in-matjaz-serkezi-hci-sportnica-oce-trener-in-skupna-pot-vrhunskega-sporta-v-steni-65/ |title=Maruša Tereza in Matjaž Šerkezi: Hči športnica, oče trener in skupna pot vrhunskega športa |author=Barbara Gradič Oset |website=Planinska zveza Slovenije |date=16. oktober 2025 |access-date=15. avgust 2026}}</ref> Med letoma 2012 in 2024 je bil predstavnik PZS v Gorniški komisiji Mednarodnega združenja planinskih organizacij ([[UIAA]]).<ref>{{navedi splet |url=https://www.pzs.si/javno/seje%20UO/pzs-seja_uo-1_seja-gradivo.pdf |title=Gradivo Skupščine Planinske zveze Slovenije 2022 |website=Planinska zveza Slovenije |year=2022 |page=72 |format=PDF |access-date=15. avgust 2026}}</ref> V okviru UIAA je sodeloval pri preverjanju programov gorniškega usposabljanja nacionalnih planinskih organizacij.<ref>{{navedi splet |url=https://www.theuiaa.org/uiaa-mountaineering-commission-meets-in-serbia/ |title=UIAA Mountaineering Commission meets in Serbia |website=International Climbing and Mountaineering Federation |date=16. april 2019 |language=en |access-date=15. avgust 2026}}</ref> V medijih svetuje o pripravi na gorske ture, izbiri opreme, vremenskih in snežnih razmerah ter ravnanju ob nesrečah. Opozarja tudi na tveganja, povezana s pomanjkanjem izkušenj in nekritičnim posnemanjem vsebin z družbenih omrežij.<ref name="website-2022" /><ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-gorah-nikoli-nismo-povsem-varni-a-lahko-sami-zmanjsamo-moznost-nesrece.html |title=Matjaž Šerkezi: V gorah nikoli nismo povsem varni |website=24ur.com |access-date=15. avgust 2026}}</ref> == Trenersko delo == Šerkezi je tudi trener gorskega kolesarstva in vodnik turnega kolesarjenja. Maja 2022 je prevzel vlogo trenerja svoje hčere Maruše Tereze Šerkezi. Pri tem pripravlja načrte treningov in periodizacijo ter sodeluje z drugimi člani njene strokovne ekipe.<ref name="Siol-2024" /><ref name="PZS-2025" /> == Publicistika in nominacije == Objavlja članke in nasvete o planinstvu, opremi, alpinizmu in varnosti v gorah. Njegovi prispevki so izhajali med drugim v ''Planinskem vestniku'', od leta 2022 pa je za spletni portal Metropolitan.si pisal rubriko ''Matjažev svet gora''.<ref>{{navedi splet |title=Letno kazalo 2016 |url=https://planinskivestnik.pzs.si/javno/vsebina/pv_letno_kazalo_2016.pdf |website=Planinski vestnik |year=2016 |format=PDF |access-date=15. avgust 2026}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Predstavljamo vam novo rubriko za vse ljubitelje gora: Matjažev svet gora |url=https://www.metropolitan.si/trendi/predstavljamo-vam-novo-rubriko-za-vse-navdusence-gora-matjazev-svet-gora/ |website=Metropolitan.si |date=24. junij 2022 |access-date=15. avgust 2026}}</ref> Kot soavtor oziroma strokovni pregledovalec je sodeloval tudi pri planinskih publikacijah in učnem gradivu.<ref>{{navedi knjigo |last=Drab |first=Jože |title=Osnove planinstva: z znanjem varneje v gore |publisher=Planinska zveza Slovenije |year=2021 |others=strokovni pregled Jože Bobovnik, Urška Krek, Uroš Kuzman in Matjaž Šerkezi}}</ref> Januarja 2022 ga je [[Val 202]] izbral za ime meseca, potem ko je med reševalno akcijo pod vrhom Brane našel pogrešanega psa in ga varno pripeljal v dolino.<ref>{{navedi splet |title=Matjaž Šerkezi, gorski reševalec – ime januarja |url=https://365.rtvslo.si/oddaja/ime-leta/173251538 |website=RTV 365 |date=31. januar 2022 |access-date=15. avgust 2026}}</ref> Konec istega leta ga je uredništvo časnika ''Delo'' uvrstilo med deset kandidatov za Delovo osebnost leta 2022 zaradi njegovega preventivnega in izobraževalnega dela na področju varnosti v gorah.<ref>{{navedi splet |title=Matjaž Šerkezi, kandidat za Delovo osebnost leta 2022 |url=https://pzs.si/novice/16062-matjaz-serkezi-kandidat-za-delovo-osebnost-leta-2022 |website=Planinska zveza Slovenije |date=17. december 2022 |access-date=15. avgust 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * [https://grs-kamnik.si/ Društvo GRS Kamnik] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šerkezi, Matjaž}} [[Kategorija:Slovenski alpinisti]] [[Kategorija:Slovenski gorski reševalci]] [[Kategorija:Slovenski športni trenerji]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za šport v Ljubljani]] icymgszn901e0yxzd9iy03b01kjdir4 Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana 14.jpg 4 607196 6748720 6748012 2026-09-10T14:37:45Z Upwinxp 126544 odgovor 6748720 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana 14.jpg|Slika:Slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana 14.jpg]]=== [[Slika:Slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana 14.jpg|400px|Slika:Slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana 14.jpg]] * {{info}} '''Častna meščana [[Milena Zupančič]] in [[Danilo Türk]] v družbi župana [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]]''' na slavnostni seji Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana 9. maja 2025, foto Daniel Novakovič, vir Flickrov profil Vlade RS * {{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 18:37, 15. avgust 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:15, 15. avgust 2026 (CEST) * {{vprašanje}} Da ne bo kdo problematiziral, ko bo slika že izbrana: kako je z avtorskopravnim statusom slik na fotografiji? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:22, 15. avgust 2026 (CEST) *:Piše da je Public domain, na Flickru. Moralo bi biti v redu, če avtor dela za to firmo/agencijo. [[Uporabnik:PetarM|Petar Milošević]] ([[Uporabniški pogovor:PetarM|pogovor]]) 14:25, 5. september 2026 (CEST) *:: Ni stvar v fotografiji, pač pa v slikah (naslikanih). Ne bi rad, da se kasneje kdo iznenada spomni nominirati fotografijo za brisanje, ker da slikar še ni 70 let pokojen in so torej na fotografiji neprosta dela. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:37, 10. september 2026 (CEST) * {{komentar}} Meni je slika mal hecna, ker sta obe glavni osebi (Milena Z in Danilo T) v senci, Zoran J pa se kot sonce blešči v sredini...--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 12:33, 8. september 2026 (CEST) 3m16scs7gzzv9540i7axx48uaxufi3u 6748735 6748720 2026-09-10T15:17:44Z MZaplotnik 13263 /* Slika:Slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana 14.jpg */ odgovor 6748735 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana 14.jpg|Slika:Slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana 14.jpg]]=== [[Slika:Slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana 14.jpg|400px|Slika:Slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana 14.jpg]] * {{info}} '''Častna meščana [[Milena Zupančič]] in [[Danilo Türk]] v družbi župana [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]]''' na slavnostni seji Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana 9. maja 2025, foto Daniel Novakovič, vir Flickrov profil Vlade RS * {{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 18:37, 15. avgust 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:15, 15. avgust 2026 (CEST) * {{vprašanje}} Da ne bo kdo problematiziral, ko bo slika že izbrana: kako je z avtorskopravnim statusom slik na fotografiji? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:22, 15. avgust 2026 (CEST) *:Piše da je Public domain, na Flickru. Moralo bi biti v redu, če avtor dela za to firmo/agencijo. [[Uporabnik:PetarM|Petar Milošević]] ([[Uporabniški pogovor:PetarM|pogovor]]) 14:25, 5. september 2026 (CEST) *:: Ni stvar v fotografiji, pač pa v slikah (naslikanih). Ne bi rad, da se kasneje kdo iznenada spomni nominirati fotografijo za brisanje, ker da slikar še ni 70 let pokojen in so torej na fotografiji neprosta dela. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:37, 10. september 2026 (CEST) *:::Sliki sta verjetno [[:c:Commons:De minimis|DM]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 17:17, 10. september 2026 (CEST) * {{komentar}} Meni je slika mal hecna, ker sta obe glavni osebi (Milena Z in Danilo T) v senci, Zoran J pa se kot sonce blešči v sredini...--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 12:33, 8. september 2026 (CEST) a13ps0xyvpwpx6bouv2zwbu8z8lmlxd Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026) 4 607854 6748810 6742929 2026-09-10T18:04:59Z GeographieMan 179499 Fotografski sprehod po Škofji Loki 6748810 wikitext text/x-wiki <div style="background:#FFFFFF; padding:0px; overflow:hidden;" > <div style="position:relative; top:0; left:0; text-align:left; padding:0px; margin-bottom:0px; height:177px;"> <div style="position:absolute;left:0;margin-top:0px; <!-- The asterisk is necessary for some browsers --> * margin-top:0px;"> [[File:Banner WLM uploadwizard.jpg|Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji]] </div> <div style="position: absolute; top:154px; left:135px; color:#FFFFFF; font-size:16px; font-weight:bold; font-family:CountryX,serif;"> Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji </div> </div></div> {| class="plainlinks" cellpadding="3" style="float:{{{1|{{{align|right}}}}}}; clear:{{{1|{{{align|right}}}}}}; margin:0 0 5px 5px; text-size: small; border:1px solid #AAAAAA;border-radius:0.5em 0.5em 0 0;background:#FFFFFF; width:22em;" |- |<center>{{Modri gumb|text='''Pridite nazaj 1. oktobra 2026'''}}</center> |- ! style="background:#C3E4ED; text-align:left; padding-left:1em;" | |- | '''Povezave''' * [[File:Instagram logo 2022.svg|20px|link=https://www.instagram.com/wikimediasl/]] [[File:2023 Facebook icon.svg|20px|link=https://www.facebook.com/groups/19992580660/]] [[File:Tiktok icon.svg|20px|link=https://www.tiktok.com/@wikimediasl]] [[File:X (formerly Twitter) logo late 2025.svg|20px|link=https://twitter.com/hashtag/WikiLovesMonuments]] * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026|Wiki Loves Monuments 2026]]''' * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|Wiki Loves Monuments Slovenija 2026]]''' * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments|Mednarodna stran]]''' '''[[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2023)|◄2023]] WLM Slovenija [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2027)|2027►]]''' |} '''[[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026|Wiki Loves Monuments 2026]]''' (''Wiki obožuje spomenike'') je mednarodni fotografski natečaj, ki bo potekal '''od 1. do 31. oktobra 2026'''. Njegov cilj je s pomočjo Wikimedijinih projektov, zlasti [[Wikipedija|Wikipedije]] in [[Wikimedijina zbirka|Wikimedijine zbirke]], promovirati nepremično kulturno dediščino vsega sveta. V natečaju lahko sodeluje '''vsakdo'''. Udeleženci so vabljeni, da fotografirajo spomenike in druge objekte kulturne dediščine v sodelujočih državah ter svoje fotografije objavijo pod prosto licenco. Tako nastale fotografije postanejo prosto dostopne in jih je mogoče uporabljati na internetu, tudi na Wikipediji in drugih Wikimedijinih projektih. Letošnja izvedba bo potekala ves oktober&nbsp;2026, v Sloveniji pa bo natečaj organiziran že šestič. Osnovne informacije o natečaju so na voljo na '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026|glavni strani Wiki obožuje spomenike za Slovenijo]].''' Na tej strani smo zbrali tudi gradivo in uporabne napotke, ki vam bodo pomagali pri iskanju spomenikov, ki jih lahko fotografirate. == 📷 Fotografski sprehod po Škofji Loki == Se želiš pridružiti fotografiranju slovenskih kulturnih spomenikov? '''V soboto, 10. oktobra 2026, organiziramo skupinski fotografski sprehod po Škofji Loki''' v okviru natečaja Wiki Loves Monuments 2026. Skupaj bomo raziskali zgodovinsko središče Škofje Loke, fotografirali kulturne spomenike ter se družili z drugimi ljubitelji fotografije in odprtega znanja. Dogodek je primeren tako za izkušene fotografe kot za začetnike – '''s seboj lahko prineseš fotoaparat ali telefon'''. *📅 '''Sobota, 10. oktober 2026''' *📍 '''Škofja Loka''' *🕙 '''Predvidoma 10.00–17.00''' *📷 Fotoaparat ali telefon sta dobrodošla *🍽️ '''Skupno kosilo krije [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti]]''' *💶 '''Udeležba je brezplačna''' Nič hudega, če Wikipedije še ne poznaš ali v preteklosti še nisi sodeloval/-a pri Wiki Loves Monuments. Pridruži se nam, tudi če bo to tvoj prvi fotografski sprehod! === Prijava === Če se želiš udeležiti dogodka, izpolni '''[https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSekGGY7L_rsKXRaJ0wTdX3e-VWah8JhuR41szLd74I5kp0v2w/viewform?usp=sharing&ouid=105180432870632745893 PRIJAVNICO]'''. Število mest je omejeno, zato priporočamo, da se prijaviš čim prej. == Seznami spomenikov == Posodobljen seznam [[Kulturni spomenik Slovenije|spomenikov nepremične kulturne dediščine]] vzdržuje Ministrstvo RS za kulturo in je dostopen s '''[https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b pregledovalnikom Registra kulturne dediščine]''' (RKD). Za natečaj pridejo v poštev objekti, ki so označeni kot »''spomenik lokalnega pomena''«, »''spomenik državnega pomena''« ali imajo vrsto spomenika »''neznano''« (pregledovalnik poleg njih najde tudi številne objekte brez podatka – to je registrirana nepremična dediščina, ki nima statusa spomenika in ni predmet natečaja). Slovenija žal ne pozna t. i. [[Svoboda panorame|svobode panorame]], zato ne smemo prosto deliti fotografij ali drugih upodobitev objektov, ki so še vedno avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let, šteto od leta, ki sledi letu avtorjeve smrti. Tako za natečaj ne pridejo v poštev na primer dela [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev. '''{{color|red|Pomembno:}}''' Pri izbiri spomenika se prepričajte, da je avtor umrl (so vsi avtorji umrli) leta 1949 ali prej. Tudi fotografij t. i. osirotelih del (pri katerih avtorja ni mogoče nedvoumno ugotoviti), ki so nastala po 19. stoletju, raje ne nalagajte. Skupnost Wikimedijine zbirke prispevke pazljivo pregleduje in avtorsko vprašljive objave briše. Za lažje iskanje smo pripravili sezname spomenikov po statističnih regijah Slovenije, v katere so vključeni samo dovolj stari spomeniki. Poleg tega so zaradi večje preglednosti izločena arheološka najdišča. ---- [[slika:Statistične regije Slovenije 2016.png|left|450px]] ;Seznami spomenikov po statističnih regijah * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v pomurski regiji|Pomurska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v podravski regiji|Podravska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v koroški regiji|Koroška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v savinjski regiji|Savinjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v zasavski regiji|Zasavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v posavski regiji|Posavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v jugovzhodni Sloveniji|Jugovzhodna Slovenija]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v osrednjeslovenski regiji|Osrednjeslovenska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v gorenjski regiji|Gorenjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v primorsko-notranjski regiji|Primorsko-notranjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v goriški regiji|Goriška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v obalno-kraški regiji|Obalno-kraška]] == Glej tudi == * [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] cbggjmaoielililjqokb8i9auwtkoz9 6748815 6748810 2026-09-10T18:27:15Z GeographieMan 179499 /* 📷 Fotografski sprehod po Škofji Loki */ dodano 6748815 wikitext text/x-wiki <div style="background:#FFFFFF; padding:0px; overflow:hidden;" > <div style="position:relative; top:0; left:0; text-align:left; padding:0px; margin-bottom:0px; height:177px;"> <div style="position:absolute;left:0;margin-top:0px; <!-- The asterisk is necessary for some browsers --> * margin-top:0px;"> [[File:Banner WLM uploadwizard.jpg|Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji]] </div> <div style="position: absolute; top:154px; left:135px; color:#FFFFFF; font-size:16px; font-weight:bold; font-family:CountryX,serif;"> Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji </div> </div></div> {| class="plainlinks" cellpadding="3" style="float:{{{1|{{{align|right}}}}}}; clear:{{{1|{{{align|right}}}}}}; margin:0 0 5px 5px; text-size: small; border:1px solid #AAAAAA;border-radius:0.5em 0.5em 0 0;background:#FFFFFF; width:22em;" |- |<center>{{Modri gumb|text='''Pridite nazaj 1. oktobra 2026'''}}</center> |- ! style="background:#C3E4ED; text-align:left; padding-left:1em;" | |- | '''Povezave''' * [[File:Instagram logo 2022.svg|20px|link=https://www.instagram.com/wikimediasl/]] [[File:2023 Facebook icon.svg|20px|link=https://www.facebook.com/groups/19992580660/]] [[File:Tiktok icon.svg|20px|link=https://www.tiktok.com/@wikimediasl]] [[File:X (formerly Twitter) logo late 2025.svg|20px|link=https://twitter.com/hashtag/WikiLovesMonuments]] * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026|Wiki Loves Monuments 2026]]''' * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|Wiki Loves Monuments Slovenija 2026]]''' * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments|Mednarodna stran]]''' '''[[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2023)|◄2023]] WLM Slovenija [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2027)|2027►]]''' |} '''[[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026|Wiki Loves Monuments 2026]]''' (''Wiki obožuje spomenike'') je mednarodni fotografski natečaj, ki bo potekal '''od 1. do 31. oktobra 2026'''. Njegov cilj je s pomočjo Wikimedijinih projektov, zlasti [[Wikipedija|Wikipedije]] in [[Wikimedijina zbirka|Wikimedijine zbirke]], promovirati nepremično kulturno dediščino vsega sveta. V natečaju lahko sodeluje '''vsakdo'''. Udeleženci so vabljeni, da fotografirajo spomenike in druge objekte kulturne dediščine v sodelujočih državah ter svoje fotografije objavijo pod prosto licenco. Tako nastale fotografije postanejo prosto dostopne in jih je mogoče uporabljati na internetu, tudi na Wikipediji in drugih Wikimedijinih projektih. Letošnja izvedba bo potekala ves oktober&nbsp;2026, v Sloveniji pa bo natečaj organiziran že šestič. Osnovne informacije o natečaju so na voljo na '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026|glavni strani Wiki obožuje spomenike za Slovenijo]].''' Na tej strani smo zbrali tudi gradivo in uporabne napotke, ki vam bodo pomagali pri iskanju spomenikov, ki jih lahko fotografirate. == 📷 Fotografski sprehod po Škofji Loki == Se želiš pridružiti fotografiranju slovenskih kulturnih spomenikov? '''V soboto, 10. oktobra 2026, organiziramo skupinski fotografski sprehod po Škofji Loki''' v okviru natečaja Wiki Loves Monuments 2026. Skupaj bomo raziskali zgodovinsko središče Škofje Loke, fotografirali kulturne spomenike ter se družili z drugimi ljubitelji fotografije in odprtega znanja. Dogodek je primeren tako za izkušene fotografe kot za začetnike – '''s seboj lahko prineseš fotoaparat ali telefon'''. *📅 '''Sobota, 10. oktober 2026''' *📍 '''Škofja Loka''' *🕙 '''Predvidoma 10.00–17.00''' *📷 Fotoaparat ali telefon sta dobrodošla *🚆 '''Stroške javnega prevoza do Škofje Loke in nazaj krije [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti]]''' *🍽️ '''Skupno kosilo krije Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti''' *💶 '''Udeležba je brezplačna''' Če prihajaš z avtom, bomo glede na prijave poskusili organizirati tudi skupne prevoze oziroma deljenje avtomobilov. Nič hudega, če Wikipedije še ne poznaš ali v preteklosti še nisi sodeloval/-a pri Wiki Loves Monuments. Pridruži se nam, tudi če bo to tvoj prvi fotografski sprehod! === Prijava === Če se želiš udeležiti dogodka, izpolni '''[https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSekGGY7L_rsKXRaJ0wTdX3e-VWah8JhuR41szLd74I5kp0v2w/viewform?usp=sharing&ouid=105180432870632745893 PRIJAVNICO]'''. Število mest je omejeno, zato priporočamo, da se prijaviš čim prej. == Seznami spomenikov == Posodobljen seznam [[Kulturni spomenik Slovenije|spomenikov nepremične kulturne dediščine]] vzdržuje Ministrstvo RS za kulturo in je dostopen s '''[https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b pregledovalnikom Registra kulturne dediščine]''' (RKD). Za natečaj pridejo v poštev objekti, ki so označeni kot »''spomenik lokalnega pomena''«, »''spomenik državnega pomena''« ali imajo vrsto spomenika »''neznano''« (pregledovalnik poleg njih najde tudi številne objekte brez podatka – to je registrirana nepremična dediščina, ki nima statusa spomenika in ni predmet natečaja). Slovenija žal ne pozna t. i. [[Svoboda panorame|svobode panorame]], zato ne smemo prosto deliti fotografij ali drugih upodobitev objektov, ki so še vedno avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let, šteto od leta, ki sledi letu avtorjeve smrti. Tako za natečaj ne pridejo v poštev na primer dela [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev. '''{{color|red|Pomembno:}}''' Pri izbiri spomenika se prepričajte, da je avtor umrl (so vsi avtorji umrli) leta 1949 ali prej. Tudi fotografij t. i. osirotelih del (pri katerih avtorja ni mogoče nedvoumno ugotoviti), ki so nastala po 19. stoletju, raje ne nalagajte. Skupnost Wikimedijine zbirke prispevke pazljivo pregleduje in avtorsko vprašljive objave briše. Za lažje iskanje smo pripravili sezname spomenikov po statističnih regijah Slovenije, v katere so vključeni samo dovolj stari spomeniki. Poleg tega so zaradi večje preglednosti izločena arheološka najdišča. ---- [[slika:Statistične regije Slovenije 2016.png|left|450px]] ;Seznami spomenikov po statističnih regijah * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v pomurski regiji|Pomurska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v podravski regiji|Podravska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v koroški regiji|Koroška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v savinjski regiji|Savinjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v zasavski regiji|Zasavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v posavski regiji|Posavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v jugovzhodni Sloveniji|Jugovzhodna Slovenija]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v osrednjeslovenski regiji|Osrednjeslovenska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v gorenjski regiji|Gorenjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v primorsko-notranjski regiji|Primorsko-notranjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v goriški regiji|Goriška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v obalno-kraški regiji|Obalno-kraška]] == Glej tudi == * [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] advbs4xnzd2zv9stlop8p3lqkykyd1y Palača Osvajalca, Trujillo 0 607871 6749064 6743085 2026-09-11T11:36:23Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6749064 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Palača Osvajalca | native_name = Casa-palacio del Marqués de la Conquista | image = Palacio de la Conquista Trujillo.jpg | image_size = 300px | caption = | location = [[Trujillo, Španija]], [[Estremadura]] | map_type = Španija | map_caption = | coordinates = {{coord|39.4602|-5.8818|type:landmark_region:ES|display=inline,title}} | owner = | start_date =1562 | completion_date = 1580 | building_type = [[palača]] | architectural_style = [[renesančna arhitektura]] | footnotes = }} '''Palača Osvajalca''',<ref name=TrujilloJoven>{{Cite web |url=http://www.trujillojoven.com/paginas/turismo/monumentos/monumentos.asp?mon=18 |title=Palacio de la Conquista |website=TrujilloJoven |access-date=2026-08-26 |archive-date=2025-12-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251212095900/http://www.trujillojoven.com/paginas/turismo/monumentos/monumentos.asp?mon=18 |url-status=dead }}</ref> znana tudi kot '''Palača markiza osvajalca''' ali '''casa del Escudo''',<ref>{{Cite web | url=http://www.monumentalnet.org/extremadura/caceres/trujillo/trujillo/palacio_de_los_marqueses_de_la_conquista.php |title=Palacio de los marqueses de la Conquista / Palacio del Escudo |website=MonumentalNet |archive-url=https://web.archive.org/web/20120607224016/http://www.monumentalnet.org/extremadura/caceres/trujillo/trujillo/palacio_de_los_marqueses_de_la_conquista.php |archive-date=2012-06-07}}</ref> je stavba v [[renesančna arhitektura|renesančnem slogu]], ki stoji na trgu Plaza Mayor v španskem mestu [[Trujillo, Španija|Trujillo]] v provinci Cáceres v [[Estremadura|Estremaduri]]. == Zgodovina == Zgrajena je bila v 16. stoletju na mestu rodovnega doma kapitana Gonzala Pizarra, očeta [[Francisco Pizarro|Francisca Pizarra]], osvajalca [[Peru]]ja. Gradnja se je začela leta 1562 po ukazu Hernanda Pizarra in njegove žene ter nečakinje Francisce Pizarro Yupanqui, hčere Francisca, ki sta v ta namen pridobila dve sosednji nepremičnini. Sledila sta navodilom iz Franciscove oporoke, v kateri je pisalo: »ustanoviti in zgraditi cerkev in kaplanijo v mestu Trujillo, ki je v Kraljevini Španiji, kjer sem doma in sem se rodil«. Gradnja je bila končana leta 1580, dve leti po smrti Hernanda Pizarra. Pod arkadami na takratni ulici Carnicerías so bile na tržne dni stojnice mesnic. Posledično se je družina Pizarro zapletla v dolge pravne bitke z mestnim svetom glede vzdrževanja stavbe. Njena vrednost 20.000 dukatov, kar je približno enako ceni Hernandove palače, je pomenila, da se družina Pizarro ni lotila njene gradnje, dokler se ni popolnoma ustalila v Estremaduri, po poroki s Francisco leta 1552 in izpustitvi iz gradu La Mota leta 1561. Do 8. junija 1571 je bila palača ''La Conquista'' večinoma dokončana, njena prva faza pa se je verjetno zgodila med letoma 1561 in 1571. Gradnja je bila zaradi sodnih sporov ustavljena za osem let (1571–1579), celoten kompleks pa je bil končno končan v zadnji tretjini 16. stoletja.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|first=Cillán Cillán|last=Francisco|title=Los Pizarro Conquistadores y su Hacienda.|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/libro?codigo=679612|year=2016|publisher=Palacio de los Barrantes-Cervantes|isbn= 978-84-617-4631-6|location=Trujillo|pages=202-229|number=Trujillo|first2=Esteban Ortega|last2=Julio|first3=Ramos Rubio|last3=José Antonio|first4=De San Macario Sánchez|last4=Óscar}}</ref> V 18. stoletju je bila stavba zaradi slabega stanja in grožnje zrušitve obnovljena. Delo je izvedel arhitekt Manuel de Lara Churriguera, član klana, ki je dal ime [[Churriguerizem|churrigueresque slogu]] in nečak Joséja de Churriguera, njegovega vodilnega predstavnika.<ref name=TrujilloJoven/><ref>{{Cite web |url=http://camaracaceres.es/caceres/trujillo/palatru1.html |title=Trujillo: Palacios |website=Cámara de Comercio e Industria de la Provincia de Cáceres |archive-url=https://web.archive.org/web/20110907112941/http://camaracaceres.es/caceres/trujillo/palatru1.html |archive-date=7. september 2011}}</ref> [[Slika:Francisca pizarro yupanqui.png|thumb|Doprsni kip Francisce Pizarro Yupanqui na balkonu Palače osvajanja]] Ime dolguje plemiškemu nazivu markiza osvajanja, ki je bil s tem imenom ponovno potrjen leta 1631 in ga je družina Pizarro prejela za svojo vodilno vlogo pri osvajanju Peruja.<ref>{{Navedi knjigo|first=Galiana Núñez|last=Magdalena|title=Guía turística de Trujillo y vida de Pizarro|url=http://www.trujillojoven.com/paginas/turismo/monumentos/monumentos.asp?mon=18|year=1994|isbn=8460507556|editor=M. Galiana|publisher=Trujillo|number=Monumentos, palacio de la Conquista|archive-date=2025-12-12|access-date=2026-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20251212095900/http://www.trujillojoven.com/paginas/turismo/monumentos/monumentos.asp?mon=18|url-status=dead}}</ref> V palači so do smrti Jacinta Orellane Pizarra y Díaza leta 1899 živeli markizi osvajanja, nato pa njegovi sorodniki, grofje Trespalacios, do leta 1910. V prvi četrtini 20. stoletja je bila v njej srednja šola. Med državljansko vojno je služila kot vojašnica za različne vojaške enote. Kasneje jo je zasedla Ženska sekcija FET (Federacije delavcev španske državljanske vojne). Generalni direktorat za likovno umetnost je v 1970-ih obnovil streho in del zgornjega nadstropja, od takrat pa se uporablja za različne kulturne in družabne namene.<ref>{{Navedi knjigo|first=Moreno Lázaro|last=Juan|title=Guía de Trujillo|year=1978|isbn= 84-400-8274-6|pages=10-11|location=Trujillo}}</ref> Trenutno v njej domuje občinska turistična pisarna. == Opis == Ta palača je med najimenitnejšimi posvetnimi stavbami v mestu Trujillo. Je veličastna in robustna granitna klesana stavba v renesančnem slogu. Sestavljena je iz štirih nadstropij, spodnji dve ločeni z visečimi stebri, vsa z okni na prekladi in podstrešjem; ter dveh odprtih fasad: glavne na severu z arkadnimi loki, ki se odpirajo na Plaza Mayor in vzhodne na ulico Hernando Pizarro (prej ulica Carnicerías). Manjša fasada je ostala na jugu. Arkade galerije so sestavljene iz petih polkrožnih lokov, ki so jih prvotno podpirali stebri, ki jih je Churriguera okrepil in preoblikoval v sedanje granitne stebre, ki se usklajujejo s prostorom trga. [[Slika:Trujillo Plaza 6 - Palacio Pizarro - Luis Pita.jpg|thumb|Grb Francisca Pizarra, ki je dal hiši ime, je razstavljen nad vogalnim balkonom]] Umetniške kovane železne rešetke z elegantnim, okrašenim kronskim elementom, ki izvirajo iz časa gradnje stavbe, obdajajo številna okna.<ref>{{Navedi knjigo|first=Andrés Ordax|last=Salvador|title=Inventario artístico de Cáceres y su provincia.|year=1989|publisher=Ministerio de Cultura. Instituto de Conservación y Restauración de Bienes Culturales.|isbn=8474836093|location=Madrid|pages=321-322|volume=Tomo II}}</ref> Venec krasi dvanajst granitnih kipov na konzolah in podstavkih. To so morda alegorije vrlin in pregreh ali morda mesecev v letu. Med arhitekturnimi elementi izstopa ogromen vogalni balkon v pozno [[plateresco]] slogu. Odprtino krasijo renesančne skrinje, ob straneh pa so [[balustrada|balustrade]] in parni stebri. Med stebri so doprsni kipi konkvistadorja, inkovske princese Inés Yupanqui, njune hčerke Francisce in njenega moža Hernanda Pizarra. Okronan je z ogromnim grbom, ki ga je [[Karel V. Habsburški]] podelil Franciscu Pizarru; na njem so alegorični motivi osvojitve Peruja, pa tudi bor in dva vzpenjajoča se medveda družine Pizarro.<ref>{{Navedi knjigo|first=Muñoz de San Pedro|last=Miguel, conde de Canilleros|title=Extremadura (La tierra en la que nacían los dioses)|year=1961|publisher=Espasa Calpe|location=Madrid|pages=306-308}}</ref> Balkon počiva na močnem granitnem pilastru, na vrhu katerega so tritoni, ki podpirajo Pizarrov grb. Po spodnjem delu fasade so razporejeni še drugi kamniti grbi družine Pizarro, ki se pojavljajo tudi na železnih konstrukcijah. Glavni vhod se odpira pod arkadami in še enim grbom rodu, s segmentnim lokom, ki vodi v prostorno preddverje, kjer je še vedno vidna stara fasada z oknom v obliki ogeeja, ki je pripadalo kapitanu Gonzalu Pizarru. Ta prostor omogoča dostop do hlevov z banjastim obokom, podobnim vinski kleti, in do notranjega dvorišča z vitkimi stebri, ki organizirajo različne prostore. Nad segmentnim lokom na dvorišču so stopnišče, ki vodi v zgornje nadstropje, več [[strelnica|sterlnic]] in cisterna. Balustradna loža v prvem nadstropju, ki jo podpira širok, nizek lok, gleda na to dvorišče. V notranjosti so sobe prekrite s križnimi oboki, v prvem nadstropju pa so ohranjene tudi tri dvorane s kasetiranimi lesenimi stropi, okrašenimi s številnimi inkovskimi motivi, [[sgraffito]] poslikavami in kamini iz tistega obdobja z grbi, ki se zaključijo z umetniškimi strešnimi oblikami. Dostop do drugih nadstropij je preko treh spiralnih stopnišč.<ref>{{Navedi knjigo|first=Cordero Alvarado|last=Pedro|title=Trujillo (Guía Monumental y Heráldica)|year=1996|publisher=María Maestre Editorial.|isbn=84-921986-0-5|pages=22-37}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|first=Tena Fernández|last=Juan|title=Trujillo Histórico y Monumental|year=1988|location=Trujillo|pages=345-355}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Palacio de la Conquista (Trujillo)}} [[Kategorija:Trujillo, Španija]] [[Kategorija:Palače v Španiji]] [[Kategorija:Renesančna arhitektura v Španiji]] lo38pll0iuirgup178dj1r5v6jp06le Prodajno mesto 0 608272 6748647 6746651 2026-09-10T12:39:05Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Plačilni sistemi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748647 wikitext text/x-wiki '''Prodajno mesto''' oziroma '''POS''' (iz angleškega ''point of sale'') je mesto oziroma točka, na kateri se izvede prodajna transakcija oziroma kjer kupec opravi nakup blaga ali storitve. V sodobnem poslovanju se izraz POS pogosto uporablja tudi za [[informacijski sistem]], ki omogoča obdelavo prodajnih transakcij in sprejemanje plačil.<ref name="POS-definition">{{Cite web |url=https://www.shopify.com/si/pos |title=Prodajno mesto (POS) za podjetja |publisher=Shopify |accessdate=4. september 2026 }}</ref> Prodajno mesto je lahko fizična lokacija, na primer prodajalna, restavracija, bar, stojnica ali drugo mesto, kjer se neposredno prodaja blago oziroma storitve. V okviru sodobnih POS-sistemov ga lahko sestavljajo [[računalnik]] ali druga elektronska naprava, programska oprema za obdelavo prodaje, [[plačilni terminal]], tiskalnik računov in druga povezana oprema.<ref name="POS-definition" /> POS-sistem omogoča evidentiranje prodanega blaga oziroma opravljenih storitev, izračun zneska nakupa, obdelavo plačila in izdajo računa. Glede na uporabljeno rešitev lahko vključuje tudi funkcije, kot so upravljanje zalog, poročanje o prodaji, upravljanje uporabnikov in povezovanje z drugimi poslovnimi sistemi.<ref name="POS-definition" /> V Sloveniji je prodajno mesto lahko povezano tudi z obveznostmi glede izdaje in davčnega potrjevanja računov. Pri poslovanju z gotovino mora davčni zavezanec račune, za katere velja obveznost davčnega potrjevanja, potrditi pri [[Finančna uprava Republike Slovenije|Finančni upravi Republike Slovenije]] v skladu z [[Zakon o davčnem potrjevanju računov|Zakonom o davčnem potrjevanju računov]].<ref name="SPOT-racuni">{{Cite web |url=https://spot.gov.si/sl/teme/izdajanje-racunov |title=Izdajanje računov |publisher=Portal SPOT |accessdate=4. september 2026 }}</ref> === POS-sistem === '''POS-sistem''' je kombinacija strojne in programske opreme, namenjena obdelavi prodajnih transakcij. Osnovna funkcija sistema je evidentiranje prodaje in obdelava plačil, sodobni POS-sistemi pa lahko poleg tega podpirajo tudi upravljanje zalog, analitiko, poročanje in povezovanje z drugimi poslovnimi sistemi.<ref name="POS-definition" /> POS-sistem se uporablja v različnih dejavnostih, med drugim v [[trgovina|trgovini]], [[gostinstvo|gostinstvu]] in različnih storitvenih dejavnostih. Glede na način poslovanja je lahko nameščen na stacionarni računalniški opremi ali deluje na mobilnih napravah.<ref name="POS-definition" /> == Viri == <references /> === Zunanje povezave === * [https://www.shopify.com/si/pos Prodajno mesto (POS) za podjetja] – Shopify * [https://spot.gov.si/sl/teme/izdajanje-racunov Izdajanje računov] – Portal SPOT * [https://www.fu.gov.si/nadzor/podrocja/davcne_blagajne_in_vezane_knjige_racunov_vkr/ Davčne blagajne in vezane knjige računov] – Finančna uprava Republike Slovenije [[Kategorija:Plačilni sistemi]] ep6ag7b6d4mt0azu8urg9682otj1lis POS-sistem 0 608273 6748649 6746654 2026-09-10T12:40:58Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Informacijski sistemi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748649 wikitext text/x-wiki '''POS-sistem''' (iz angleškega izraza ''point of sale'', »prodajno mesto«) je [[informacijski sistem]], namenjen izvajanju, evidentiranju in upravljanju prodajnih transakcij. Uporablja se pri prodaji blaga in storitev ter lahko vključuje [[Programska oprema|programsko]] in [[Strojna oprema računalnika|strojno opremo]] za izdajo [[Račun (računovodstvo)|računov]], obdelavo plačil, upravljanje artiklov, spremljanje zalog in analizo prodaje. POS-sistem je lahko sestavljen iz [[Računalnik|računalnika]], [[Tablični računalnik|tabličnega računalnika]] ali druge naprave s POS-programsko opremo ter dodatne opreme, kot so [[zaslon na dotik]], [[tiskalnik]] računov, [[čitalnik črtne kode]], predal za gotovino in [[plačilni terminal]]. Pri mobilnih rešitvah so lahko posamezne funkcije združene v eni napravi. == Funkcije == Osnovna funkcija POS-sistema je evidentiranje prodajne transakcije in izdaja računa. Glede na vrsto sistema lahko POS vključuje tudi druge funkcionalnosti: * upravljanje artiklov in storitev, * upravljanje cenikov, * spremljanje zalog, * spremljanje prodaje, * izdelavo poročil in analiz, * upravljanje uporabnikov in njihovih pravic, * upravljanje več poslovnih enot, * evidentiranje različnih načinov plačila, * povezovanje s plačilnimi terminali, * povezovanje z računovodskimi sistemi, * povezovanje z drugimi zunanjimi informacijskimi sistemi. Obseg funkcionalnosti se med posameznimi POS-sistemi razlikuje glede na dejavnost in namen uporabe. == Strojna oprema == POS-sistem lahko uporablja različne vrste strojne opreme. Pri klasični izvedbi je programska oprema nameščena na računalniku ali namenski POS-napravi, ki je povezana z zunanjimi napravami. Pogosta oprema vključuje: * [[računalnik]] ali namenski POS-terminal, * [[zaslon na dotik]], * [[tiskalnik]] računov, * [[čitalnik črtne kode]], * predal za gotovino, * [[plačilni terminal]], * tehtnico, * drugo periferno opremo. Pri mobilnih POS-sistemih se lahko kot osnovna naprava uporablja [[pametni telefon]] ali tablični računalnik. == Plačila == POS-sistem je lahko povezan s plačilnim terminalom, prek katerega se izvede plačilo s [[plačilna kartica|plačilno kartico]] ali drugim elektronskim načinom plačila. V primeru integracije lahko POS-sistem znesek transakcije posreduje plačilnemu terminalu, rezultat plačila pa se vrne v POS-programsko opremo. POS-sistem in plačilni terminal zato nista enaka sistema. POS je namenjen predvsem upravljanju in evidentiranju prodajne transakcije, plačilni terminal pa izvedbi elektronskega plačila. == POS-sistemi v različnih dejavnostih == Funkcionalnosti POS-sistema so pogosto prilagojene dejavnosti, v kateri se uporablja. === Trgovina === V [[maloprodaja|maloprodaji]] se POS-sistemi pogosto uporabljajo skupaj z upravljanjem artiklov in zalog. Pri prodaji se lahko uporablja [[črtna koda]], s katero se izdelek identificira in vnese v prodajno transakcijo. Sistemi lahko omogočajo upravljanje cenikov, promocij, skladišč in več poslovnih enot ter izdelavo poročil o prodaji. === Gostinstvo === V [[gostinstvo|gostinstvu]] lahko POS-sistem poleg izdaje računov vključuje upravljanje miz, naročil in cenikov. Nekateri sistemi omogočajo povezovanje POS-sistema s kuhinjskimi tiskalniki ali drugimi sistemi za obdelavo naročil. POS-sistem lahko omogoča tudi razdeljevanje računov in spremljanje prodaje po uporabnikih, mizah ali drugih kriterijih. === Storitvene dejavnosti === V storitvenih dejavnostih se POS-sistemi uporabljajo za evidentiranje opravljenih storitev, izdajo računov in spremljanje prodaje. Glede na dejavnost lahko vključujejo dodatne funkcije, kot so naročanje strank, rezervacije ali upravljanje terminov. == Mobilni POS == '''Mobilni POS''' je različica POS-sistema, ki omogoča izvajanje prodajnih transakcij na prenosni napravi. Uporablja se lahko na terenu, dogodkih, sejmih, stojnicah, pri dostavi in v drugih primerih, kjer stacionarna blagajna ni praktična. Mobilni POS lahko uporablja pametni telefon, tablični računalnik ali namensko mobilno POS-napravo. Glede na uporabljeno rešitev je mogoče napravo povezati s tiskalnikom računov in plačilnim terminalom. Nekateri mobilni POS-sistemi omogočajo tudi delovanje brez stalne internetne povezave. V takem primeru se podatki po ponovni vzpostavitvi povezave sinhronizirajo s centralnim sistemom. == POS in davčno potrjevanje računov == V državah, kjer zakonodaja določa elektronsko evidentiranje oziroma davčno potrjevanje računov, morajo POS-sistemi, ki se uporabljajo za takšno poslovanje, izpolnjevati predpisane zahteve. V Sloveniji je [[davčno potrjevanje računov]] povezano s sistemom [[Finančna uprava Republike Slovenije|Finančne uprave Republike Slovenije]] (FURS). Pri računih, za katere velja obveznost davčnega potrjevanja, se podatki v postopku izdaje računa posredujejo FURS, ki jih prejme in obdela v okviru sistema davčnega potrjevanja.<ref name="FURS">{{Cite web |url=https://www.fu.gov.si/nadzor/podrocja/davcne_blagajne_in_vezane_knjige_racunov_vkr/ |title=Davčne blagajne in vezane knjige računov |publisher=Finančna uprava Republike Slovenije |accessdate=4. september 2026 }}</ref> POS-sistem lahko zato vključuje funkcionalnosti [[davčna blagajna|davčne blagajne]] in davčnega potrjevanja računov. == Povezovanje z drugimi sistemi == POS-sistemi se lahko povezujejo z drugimi informacijskimi sistemi. Namen povezovanja je predvsem avtomatizacija prenosa podatkov med prodajo in drugimi poslovnimi procesi. Pogoste so povezave z: * računovodskimi sistemi, * sistemi za upravljanje zalog, * plačilnimi sistemi, * spletnimi trgovinami, * sistemi za naročanje, * sistemi za dostavo, * programi za analizo poslovanja. Povezovanje lahko poteka prek programskih vmesnikov oziroma [[API|API-jev]] ali drugih oblik izmenjave podatkov. == POS-sistemi v Sloveniji == V Sloveniji je na voljo več različnih POS in blagajniških rešitev. Med ponudniki in razvijalci takšnih rešitev so med drugim [[Imprion]], POS Elektronček, Microgramm in Birokrat. === Imprion Blagajna === [https://imprion.io/davcne-blagajne '''Imprion Blagajna'''] je POS in davčna blagajna, namenjena izdajanju računov in izvajanju prodajnih transakcij. Sistem je namenjen različnim vrstam poslovanja, med drugim gostinstvu, storitvenim dejavnostim in maloprodaji, ter omogoča uporabo na stacionarnih in mobilnih napravah.<ref name="Imprion">{{Cite web |url=https://imprion.io/davcne-blagajne |title=Davčna blagajna (POS) – stacionarna ali mobilna |publisher=Imprion |accessdate=4. september 2026 }}</ref> Imprion Blagajna podpira uporabo na napravah z operacijskim sistemom Android in na računalnikih z operacijskim sistemom Windows. Sistem omogoča tudi delo brez internetne povezave, pri čemer se podatki po ponovni vzpostavitvi povezave sinhronizirajo.<ref name="Imprion"/> Sistem omogoča povezovanje s plačilnimi terminali, računovodskimi sistemi in drugimi zunanjimi sistemi. Med podprtimi povezavami so tudi integracije z računovodskim sistemom Minimax in dostavno platformo Wolt.<ref name="Imprion-integracije">{{Cite web |url=https://imprion.io/pogosta-vprasanja |title=Pogosta vprašanja – Imprion POS |publisher=Imprion |accessdate=4. september 2026 }}</ref> Imprion razvija in vzdržuje lastna razvojna ekipa, ki sistem sproti nadgrajuje. Podjetje zagotavlja tudi lokalno podporo uporabnikom v slovenskem jeziku ter pomoč pri nastavitvah, vnosu podatkov, izobraževanju uporabnikov in uvedbi sistema.<ref name="Imprion-o-nas">{{Cite web |url=https://imprion.io/o-nas |title=O nas – Imprion POS |publisher=Imprion |accessdate=4. september 2026 }}</ref> === POS Elektronček === '''POS Elektronček''' je slovenski ponudnik programske in strojne opreme za POS-sisteme. Njegove rešitve so namenjene med drugim gostinstvu, hotelirstvu, trgovini, wellnessu in drugim storitvenim dejavnostim. Med njihovimi rešitvami je sistem '''Prestige''', ki je sestavljen iz različnih programskih rešitev glede na področje uporabe. === Microgramm === '''Microgramm''' je slovenski ponudnik POS in blagajniških rešitev. Njegova ponudba vključuje rešitve za gostinstvo, trgovino, storitvene dejavnosti in druga področja poslovanja.<ref name="Microgramm">{{Cite web |url=https://microgramm.si/davcne-blagajne-izdelki/ |title=Davčne blagajne – izdelki |publisher=Microgramm |accessdate=4. september 2026 }}</ref> Med njegovimi rešitvami so sistemi SimPOS in Advantik ter različne strojne in programske rešitve za uporabo na prodajnih mestih. === Birokrat === '''Birokrat''' je slovenska poslovna programska rešitev, ki vključuje tudi funkcionalnosti za izdajo računov in delo z davčnimi blagajnami. POS-rešitve Birokrat vključujejo različne različice za uporabo v trgovini, gostinstvu in drugih dejavnostih. Programska oprema omogoča povezovanje blagajniškega dela z drugimi poslovnimi funkcijami, kot so fakturiranje, evidence in računovodska obdelava. == POS in računovodstvo == POS-sistem in računovodski sistem imata različni osnovni funkciji, vendar se lahko medsebojno povezujeta. POS-sistem pri prodaji ustvari podatke o prodanem blagu oziroma opravljenih storitvah, računovodski sistem pa te podatke uporabi pri nadaljnji obdelavi poslovnih dogodkov. Povezava med sistemoma omogoča avtomatiziran prenos podatkov in zmanjšuje potrebo po ponovnem ročnem vnosu. Način povezovanja je odvisen od posameznih programov in njihovih funkcionalnosti. == Varnost in varovanje podatkov == POS-sistemi obdelujejo podatke o prodajnih transakcijah in lahko vsebujejo podatke o artiklih, zaposlenih, zalogah in poslovanju. Zato vključujejo različne mehanizme za nadzor dostopa in zaščito podatkov. Pri POS-sistemih, ki uporabljajo [[računalništvo v oblaku|računalništvo v oblaku]], se lahko podatki shranjujejo in sinhronizirajo na oddaljeni strežniški infrastrukturi. Pri tem so pomembni zaščita komunikacije, nadzor uporabniških pravic in varnostne kopije podatkov. == Glej tudi == * [[Blagajna]] * [[Davčna blagajna]] * [[Davčno potrjevanje računov]] * [[Prodajno mesto]] * [[Plačilni terminal]] * [[Elektronsko plačevanje]] * [[Elektronski račun]] * [[Računovodstvo]] * [[Računalništvo v oblaku]] == Viri == <references /> == Zunanje povezave == * [https://imprion.io/davcne-blagajne Imprion Blagajna – davčna blagajna in POS] * [https://imprion.io/ Imprion – uradna spletna stran] * [https://pos-elektroncek.si/ POS Elektronček] * [https://microgramm.si/ Microgramm] * [https://www.birokrat.si/ Birokrat] * [https://www.minimax.si/ Minimax] * [https://www.vasco.si/ Vasco] * [https://www.saop.si/ SAOP] * [https://www.e-racuni.com/ e-racuni.com] * [https://www.fu.gov.si/nadzor/podrocja/davcne_blagajne_in_vezane_knjige_racunov_vkr/ Davčne blagajne in vezane knjige računov] – Finančna uprava Republike Slovenije [[Kategorija:Informacijski sistemi]] 7tianu45i46wygq1vogz1umckjeou8d Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Spilostethus saxatilis pair.jpg 4 608387 6748717 6748540 2026-09-10T14:32:32Z Upwinxp 126544 za 6748717 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Spilostethus saxatilis pair.jpg|Slika:Spilostethus saxatilis pair.jpg]]=== [[Slika:Spilostethus saxatilis pair.jpg|400px|Slika:Spilostethus saxatilis pair.jpg]] * {{info}} '''Par [[osatova vitezovka|osatovih vitezovk]]''' se prehranjuje s semeni [[lučnik]]a, foto [[Uporabnik:Yerpo]] * {{za}} --— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:55, 6. september 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 14:30, 7. september 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Engelbert|Engelbert]] ([[Uporabniški pogovor:Engelbert|pogovor]]) 07:13, 10. september 2026 (CEST) * {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:32, 10. september 2026 (CEST) 64nep8ccu7qda5ultrozy1ov4d0xcmo Šuejantuoji 0 608404 6748789 6748612 2026-09-10T16:25:52Z Octopus 13285 /* Sklici */ kagani 6748789 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | image_map = Map of Xueyantuo.png | map_caption = Ozemlje Šuejantuojev okoli leta 640 | conventional_long_name = Šuejantuo | common_name = Šuejantuojski kanat | era = [[srednji vek]] | government_type = plemenska zveza | common_languages = [[stara turščina]] | capital = [[Otuken]] | year_start = 628 | year_end = 723 (?–723 pod [[Drugi turški kaganat|Drugim turškim kaganatom]]) | religion = [[tengrizem]] | demonym = | p1 = Prvi turški kaganat | p2 = Vzhodni turški kaganat | p3 = | p4 = | p5 = | s1 = Dinastija Tang | s2 = Drugi turški kaganat | s3 = | s4 = | s5 = }} {{Infobox Chinese | title = Šuejantuo | c = 薛延陀 | p = Xuēyántuó | w = Hsüeh<sup>1</sup>-yen<sup>2</sup>-tʻo<sup>2</sup> | mi = /ɕɥɛ⁵⁵ jɛn³⁵ tʰwɔ³⁵/ | mc = /siᴇt̚ jiᴇn dɑ/ }} '''Šuejantuoji''' ali '''Sir Tarduši''' so bili starodavno [[Turška ljudstva|turško ljudstvo]] iz plemenske zveze [[Tjeleji|Tjelejev]]<ref>Wei Zheng in soavtorji. ''Book of Sui'', [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%9A%8B%E6%9B%B8/%E5%8D%B784#%E9%90%B5%E5%8B%92 vol. 84] (v kitajščini)</ref> in turških kaganatov v severovzhodni [[Azija|Aziji]]. Bili so vazali [[Gokturki|Gokturkov]] in kasneje v zvezi z dinastijo [[Dinastija Tang|Tang]] nasprotniki [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnega turškega kaganata]]. ==Imena== ===Šue=== Izraz Šue (薛) se je kot Šinli (薪犁) pojavil v 110. zvezku [[Sima Čjan]]ovih [[Zapisi velikega zgodovinarja|Zapisih velikega zgodovinarja]], zatem pa nič več vse do 7. stoletja.<ref>Pulleyblank, "Central Asia and Non-Chinese Peoples of Ancient China", str. vii, 21–26.</ref><ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 370.</ref> Golden (2011) je predlagal, da staroturška oblika imena Šue (薛) – Sir, izhaja iz [[sanskrt]]ske besede Śrī, kar pomeni srečen, ugoden.<ref>{{cite book |last1=Golden |first1=Peter |title=Central Asia in World History |date= 2011 |publisher=Oxford University Press |location=Oxford |isbn=978-0199793174 |pages=37–38 |url=https://books.google.com/books?id=PtT5p-6V5FcC&pg=PA37}}</ref> === Jantuo=== Etimologija imena Jantuo (延陀) je predmet številnih razprav. Zahodni orientalisti so ga najprej identificirali s Tarduš, drugim delom imena kratkotrajnega kaganata Šuejantuo. Etnonim je torej mogoče rekonstruirati kot Sir-Tarduš.<ref>Theobald, Ulrich. (2013) [http://www.chinaknowledge.de/History/Altera/syrtardush.html "Xueyantuo 薛延陀, Syr Tarduš"] for [http://www.chinaknowledge.de/ ChinaKnowledge.de – An Encyclopaedia on Chinese History, Literature and Art]</ref> Kitajski znanstveniki v Tolišu in Tardušu vidijo imena političnih organizacij ali okrožij.<ref>{{cite journal |journal=Archivum Eurasiae Medii Aevi|title=The Research on the Identification Between Tiele (鐵勒) and the Oghuric Tribes |author=Cheng Fangyi |pages= 83–84|url=https://www.academia.edu/4314856 }}</ref> Etnonim se tolmači tudi na več drugih načinov. ==Zgodovina== [[Slika:Epitaph cover, Zanabazar Museum, Ulaanbaatar, Mongolia.jpg|thumb|Epitaf Pugu Jituja, voditelja ljudstva Šuejantuo, ki je umrl leta 678]] [[Slika:Zanabazar Museum Tomb soldiers.jpg|thumb|Figurice konjenikov iz grobnice Pugu Jituja, voditelja Šuejantuojev]] [[Slika:Shoroon Dov artifacts, female and male attendants, Central Asian (possibly Sogdian) figurines (Zanabazar Museum).jpg|thumb|Keramični kipci iz Šoroon Dov kurgana, grobnice Pugu Jituja]] [[Slika:Shoroon_Bumbagar_tomb_mural,_7th_century_CE,_Mongolia.jpg|thumb|Freska iz grobnice [[Šoroon Bumbagar (grobnica)|Šoroon Bumbagar]]]] Šue in Jantuo sta bili sprva ločeni plemeni. ''[[Tongdian]]'', napisan med letoma 766 in 801, navaja: : ''"Šuejantuo je pleme, ki se je odcepilo od Tjelejev. V času [[Murong Džun]]a, cesarja [[Zgodnji Jan|Zgodnjega Jana]], se je Šjungnu Šanju s svojim plemenom, ki je štelo 35.000 ljudi, predal Zgodnjemu Janu. Jantuoji so verjetno njihovi potomci. S plemenom Šue [Jantuo] živijo v pomešani družbi. Od tod tudi ime Šuejantuo. Priimek kaganskega klana je Jilitu. Šuejantuoji so bili več generacij močan narod."''<ref>Du You. Tongdian. [https://zh.wikisource.org/zh/%E9%80%9A%E5%85%B8/%E5%8D%B7199#%E9%90%B5%E5%8B%92 Vol. 199]. "薛延陀，鐵勒之別部也，前燕慕容俊時，匈奴單于賀剌頭率部三萬五千來降，延陀蓋其後。與薛部雜居，因號薛延陀。可汗姓壹利吐氏，代為強族"</ref> Vladarji Šuejantuojev so trdili, da so se prvotno imenovali Šue (薛/偰) in da se je ime plemena spremenilo v Šuejantuo, potem ko so Šueji premagali Jantuoje in jih združili s svojim plemenom.<ref name=THY96>[http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/t10.htm ''Tang Huiyao'', vol. 96] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20071011093545/http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/t10.htm |date=October 11, 2007 }}</ref><ref>Jiu Tangshu, [https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%88%8A%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7199%E4%B8%8B vol. 199. Lower Part]</ref> Po [[Idi kagan]]u so Šuejantuoji ustanovili kratkotrajni kaganat pod vodstvom [[Jinču kagan]]a, njegovega sina [[Duomi kagan]]a in nečaka [[Jitevuši kagan]]a, ki se je sčasoma predal dinastiji Tang. Leta 605 je Šuejantuoje napadel [[Zahodni turški kaganat]] pod vodstvom [[Hešana kagan]]a. Posledično so Šuejantuoji zapustili Zahodni turški kaganat in ustanovili lasten kaganat pod vodstvom [[Jagmurčin Baga kagan]]a iz plemena Čibi in obdržali nadzor in dohodek od [[Turpan|turpan]]skega dela [[Svilna pot|svilne poti]]. Kasneje je bil šujantuojski poglavar Išbara postavljen za nižjega "kagana sedmih plemen". Leta 610 se je [[Šikui kagan]] (vladal 610–617) povzpel na zahodnoturški prestol. Naslednji zahodni turški vladar [[Tong jabgu kagan]] (vladal 618–628) je priključil vseh sedem plemen konfederacije Tjele pod vodstvom Šuejantuojev, vključno z Ujguri, Bajirkuji, Adizi, Tongraji, Buguji in Barsili. Leta 627 so Šuekantuoji vdrli na ozemlje [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnega turškega kaganata]], premagali njegovo vojsko pod poveljstvom [[Jukuk šad]]a, sina vladajočega [[Ilig kagan]]a, in se naselil v dolini reke Tola v severni [[Mongolija|Mongoliji]]. Po zmagi je se ujgurski voditelj Jaoluoge Pusa osamosvojil in se odcepil od plemenske zveze. Leta 629 pa se je Šuejantuo Jinan erkin razglasil za [[Inču kagan]]a novega Šuejantuojskega kaganata. Dinastija Tang je novi kaganat hitro prepoznala kot protiutež Vzhodnemu turškemu kaganatu.<ref>Zuev Yu.A. "Xueyantuo Khaganate and Kimeks. ([A Contribution] to Turkic ethnogeography of Central Asia in the middle of 7th century)" in ''Shygys'', Oriental Studies Institute, Almaty (2004), str. 1-14, 1-15</ref> Povišanje Jinana na kaganski prestol je bila izvedena s podporo dvora dinastije Tang, ki jo je zanimalo predvsem dokončno razkosanje turške države, ki je bila vir številnih konfliktov na njenih severnih mejah.<ref>Zuev (2004), str. 1-19</ref> Ogromen Šuejantuojski kaganat, ki se je raztezal od gorovja [[Altaj]] do puščave [[Gobi]], je v 630. letih zagotovil vojaško pomoč dinastiji Tang proti [[Tatari|Tatarom]]. ===Pohod cesarja Tajdzonga proti Vzhodnemu turškemu kaganatu=== 27. marca 630 se je Šuejantuo povezal z dinastijo Tang in skupaj z njo v gorovju Jin premagal Vzhodni turški kaganat. [[Ilig kagan]] je pobegnil, a ga je njegov podrejeni kagan 2. maja izročil Tangu.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 362, 388–389, 430.</ref><ref>Bo Yang, "Zizhi Tongjian", str. 11,651–11,654 (Vol. 46).</ref> Potem ko je Tang premagal vzhodne Gokturke, je Šuejantuo dejansko prevzel oblast nad ozemljem vzhodnih Gokturkov. Včasih je bil porejen dinastiji Tang, včasih pa se je vojskoval z njo in kasnejšim [[Čelebi kan|Čelebi kanom]], ki ga je podpirala dinastija Tang. Leta 632 so Šuejantuo odbil vojsko kagana [[Si jabgu kagan]]a iz [[Zahodni turški kaganat|Zahodnega turškega kaganata]] in nato podjarmil [[Karluki|Karluke]] iz porečja Ulungurja in Irtiša in nato še [[Jenisejski Kirgizi|Jenisejske Kirgize]]. Leta 634 je z oblasti izrinil Dubu kagana, enega od svojih tekmecev, ki je vladal večjemu delu vzhodne polovice Zahodnega turškega kaganata. Dubu kagan je pobegnil v dinastijo Tang.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 414–415.</ref> Sledilo je obdobje prijateljskih odnosov z dinastijo Tang, ki je trajalo do leta 639, ko so Gokturki pod vodstvom Ašine Džješešuaja, ki ga je cesar Tanga zaničeval, načrtovali napad na prestolnico Tanga. Džješešuaj se je povezal s svojim nečakom Ašina Heluohujem in ga 19. maja izbral za vodjo napada. Napad ni uspel in več kot 40 upornikov je bilo usmrčenih. Heluohuju so prizanesli in ga izgnali na skrajni jug cesarstva.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 438–439.</ref><ref>Bo Yang, "Zizhi Tongjian", str. 11,784–11,785 (Vol. 46).</ref> Po tem incidentu je bil 13. avgusta izdan odlok, s katerim so bili vsi Gokturki severno od reke Ordos deportirani. Vzhodni turški kaganat je postal zaporno ozemlje dinastije Tang, ki naj bi odvračalo Šuejantuoje od ozemeljskih zahtev na zahodu. Gokturško plemstvo je za svojega vladarja izbralo Čelebi kana. Zarota je propadla, saj Čelebi kan ni uspel zbrati svojega ljudstva, ker je veliko njegovih plemen do leta 644 po vrsti neuspešnih vdorov Šuenajtuojev, ki jih je podpirala dinastija Tang, pobegnilo na jug. Porazi vojsk dinastije Tang so povzročili, da so njihovi zavezniki izgubili zaupanje vanjo. Kriza se je naslednje leto še poglobila, ko je znotraj klana prišlo do državnega udara. ===Tajdzongov pohod proti Šuejantuoju=== 1. avgusta 646 so Šuejantuo premagali Ujguri in dinastija Tang. Šuejantuojskega kagana [[Duomi kagan|Duomija]] so Ujguri ubili. Armada Tanga pod poveljstvom generala Li Daodzonga, kneza Džjengšija, je dokončno strla vojsko Šuejantuojev. Zadnji kagan Šuejantuoja, [[Jutevuši kagan]], se je predal.<ref>Bo Yang, ''Outlines of the History of the Chinese'' (中國人史綱), vol. 2, str. 512.</ref> Zadnji ostanki Šuejantuojev so bili uničeni dve leti pozneje, 15. septembra 648.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 416–430, 463.</ref><ref>Bo Yang, "Zizhi Tongjian", str. 11, 786 ,788, 945, 990 (Vol. 47).</ref> Klan Sir se je kasneje ponovno pojavil kot Alti Sir - Šest plemen Sirov, podložnik vladarja [[Bilge kagan]]a iz [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]].<ref>[https://bitig.kz/?lang=e&mod=1&tid=1&oid=16&m=1 Bilge Khagan inscription], line 1 at [https://bitig.kz/?lang=e Türik Bitig] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210429101915/https://bitig.kz/?lang=e |date=2021-04-29 }}</ref><ref>Ergin, Muharrem (1980). ''Orhun Abideleri'' (in Turkish). İstanbul: Boğaziçi Yayınları. str. 33, 52</ref> Ena od spornih domnev pravi, da so bili Šest plemen Sirov predhodniki [[Kipčaki|Kipčakov]].<ref>Klyashtorny, Sergey (2005). "The Polovcian Problems (II): Qipčaqs, Comans, and Polovcians". ''Acta Orientalia Academiae Scientiarum Hungaricae''. 58 (3): 243</ref> Razmerje Šuejantuojev kasnejšimi Turki [[Šatuoji]] je sporno. Epitaf vodje Šatuojev [[Li Kejong]]a navaja, da je bil prednik njegovega klana ''"Jidu, gospodar dežele Šuejantuo, neprekosljiv general"''. Kitajski kronisti so sledili izvoru Šatuojev do poglavarja [[Tjeleji|Tjelejev]] z imenom *Bajar<ref>Xue Juzheng. ''Old History of the Five Dynasties'', vol. 25</ref> ~ *Bajirku<ref>Ouyang Xiu. ''Historical Records of the Five Dynasties/Xin Wudaishi'', vol. 4</ref> ali do zahodnoturških Čujuev, ki se pogosto identificirajo s [[Čigili]].<ref>Ouyang Xiu. ''Xin Wudaishi'', vol. 4</ref><ref>{{cite journal|first=Christopher P.|last= Atwood|title=The Notion of Tribe in Medieval China: Ouyang Xiu and the Shatup Dynastic Myth|journal= Miscellanea Asiatica|year= 2010|issue= 16|url= https://repository.upenn.edu/ealc/16/|pages= 600–604}}</ref><ref>{{cite journal|last= Barenghi|first= Maddalena|title= Representations of Descent: Origin and Migration Stories of the Ninth- and Tenth-century Turkic Shatuo|journal= Asia Major|year= 2019|series= 3d|volume= 32|issue= 1|pages= 62–63|url= https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|archive-date= 2022-02-14 |access-date= 2020-05-13 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220214000102/http://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|url-status= dead}}</ref> ===Kagani Šuejantuoja=== * [[Idi kagan]] (也咥可汗) (?–628?) * [[Jinču kagan]] (真珠可汗) (628–645) * [[Duomi kagan]] (多彌可汗) (645–646) * [[Jitevuši kagan]] (伊特勿失可汗) (646) ===Pod Drugim turškim kaganatom=== * [[Kul Čor]] (?–ok. 723)<ref>Ercilasun, (1985), str. 59</ref><ref>Hatice Şirin, (2016), ''Bombogor Inscription: Tombstone of a Turkic Qunčuy ("Princess")'', str. 6</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Šuejantuo]] [[Kategorija:Ustanovitve v 620. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 720. letih]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] hg1xnjx6hhggpia4vwlmb82q16vve5x 6748791 6748789 2026-09-10T16:30:27Z Octopus 13285 /* Pod Drugim turškim kaganatom */ urejanje 6748791 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | image_map = Map of Xueyantuo.png | map_caption = Ozemlje Šuejantuojev okoli leta 640 | conventional_long_name = Šuejantuo | common_name = Šuejantuojski kanat | era = [[srednji vek]] | government_type = plemenska zveza | common_languages = [[stara turščina]] | capital = [[Otuken]] | year_start = 628 | year_end = 723 (?–723 pod [[Drugi turški kaganat|Drugim turškim kaganatom]]) | religion = [[tengrizem]] | demonym = | p1 = Prvi turški kaganat | p2 = Vzhodni turški kaganat | p3 = | p4 = | p5 = | s1 = Dinastija Tang | s2 = Drugi turški kaganat | s3 = | s4 = | s5 = }} {{Infobox Chinese | title = Šuejantuo | c = 薛延陀 | p = Xuēyántuó | w = Hsüeh<sup>1</sup>-yen<sup>2</sup>-tʻo<sup>2</sup> | mi = /ɕɥɛ⁵⁵ jɛn³⁵ tʰwɔ³⁵/ | mc = /siᴇt̚ jiᴇn dɑ/ }} '''Šuejantuoji''' ali '''Sir Tarduši''' so bili starodavno [[Turška ljudstva|turško ljudstvo]] iz plemenske zveze [[Tjeleji|Tjelejev]]<ref>Wei Zheng in soavtorji. ''Book of Sui'', [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%9A%8B%E6%9B%B8/%E5%8D%B784#%E9%90%B5%E5%8B%92 vol. 84] (v kitajščini)</ref> in turških kaganatov v severovzhodni [[Azija|Aziji]]. Bili so vazali [[Gokturki|Gokturkov]] in kasneje v zvezi z dinastijo [[Dinastija Tang|Tang]] nasprotniki [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnega turškega kaganata]]. ==Imena== ===Šue=== Izraz Šue (薛) se je kot Šinli (薪犁) pojavil v 110. zvezku [[Sima Čjan]]ovih [[Zapisi velikega zgodovinarja|Zapisih velikega zgodovinarja]], zatem pa nič več vse do 7. stoletja.<ref>Pulleyblank, "Central Asia and Non-Chinese Peoples of Ancient China", str. vii, 21–26.</ref><ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 370.</ref> Golden (2011) je predlagal, da staroturška oblika imena Šue (薛) – Sir, izhaja iz [[sanskrt]]ske besede Śrī, kar pomeni srečen, ugoden.<ref>{{cite book |last1=Golden |first1=Peter |title=Central Asia in World History |date= 2011 |publisher=Oxford University Press |location=Oxford |isbn=978-0199793174 |pages=37–38 |url=https://books.google.com/books?id=PtT5p-6V5FcC&pg=PA37}}</ref> === Jantuo=== Etimologija imena Jantuo (延陀) je predmet številnih razprav. Zahodni orientalisti so ga najprej identificirali s Tarduš, drugim delom imena kratkotrajnega kaganata Šuejantuo. Etnonim je torej mogoče rekonstruirati kot Sir-Tarduš.<ref>Theobald, Ulrich. (2013) [http://www.chinaknowledge.de/History/Altera/syrtardush.html "Xueyantuo 薛延陀, Syr Tarduš"] for [http://www.chinaknowledge.de/ ChinaKnowledge.de – An Encyclopaedia on Chinese History, Literature and Art]</ref> Kitajski znanstveniki v Tolišu in Tardušu vidijo imena političnih organizacij ali okrožij.<ref>{{cite journal |journal=Archivum Eurasiae Medii Aevi|title=The Research on the Identification Between Tiele (鐵勒) and the Oghuric Tribes |author=Cheng Fangyi |pages= 83–84|url=https://www.academia.edu/4314856 }}</ref> Etnonim se tolmači tudi na več drugih načinov. ==Zgodovina== [[Slika:Epitaph cover, Zanabazar Museum, Ulaanbaatar, Mongolia.jpg|thumb|Epitaf Pugu Jituja, voditelja ljudstva Šuejantuo, ki je umrl leta 678]] [[Slika:Zanabazar Museum Tomb soldiers.jpg|thumb|Figurice konjenikov iz grobnice Pugu Jituja, voditelja Šuejantuojev]] [[Slika:Shoroon Dov artifacts, female and male attendants, Central Asian (possibly Sogdian) figurines (Zanabazar Museum).jpg|thumb|Keramični kipci iz Šoroon Dov kurgana, grobnice Pugu Jituja]] [[Slika:Shoroon_Bumbagar_tomb_mural,_7th_century_CE,_Mongolia.jpg|thumb|Freska iz grobnice [[Šoroon Bumbagar (grobnica)|Šoroon Bumbagar]]]] Šue in Jantuo sta bili sprva ločeni plemeni. ''[[Tongdian]]'', napisan med letoma 766 in 801, navaja: : ''"Šuejantuo je pleme, ki se je odcepilo od Tjelejev. V času [[Murong Džun]]a, cesarja [[Zgodnji Jan|Zgodnjega Jana]], se je Šjungnu Šanju s svojim plemenom, ki je štelo 35.000 ljudi, predal Zgodnjemu Janu. Jantuoji so verjetno njihovi potomci. S plemenom Šue [Jantuo] živijo v pomešani družbi. Od tod tudi ime Šuejantuo. Priimek kaganskega klana je Jilitu. Šuejantuoji so bili več generacij močan narod."''<ref>Du You. Tongdian. [https://zh.wikisource.org/zh/%E9%80%9A%E5%85%B8/%E5%8D%B7199#%E9%90%B5%E5%8B%92 Vol. 199]. "薛延陀，鐵勒之別部也，前燕慕容俊時，匈奴單于賀剌頭率部三萬五千來降，延陀蓋其後。與薛部雜居，因號薛延陀。可汗姓壹利吐氏，代為強族"</ref> Vladarji Šuejantuojev so trdili, da so se prvotno imenovali Šue (薛/偰) in da se je ime plemena spremenilo v Šuejantuo, potem ko so Šueji premagali Jantuoje in jih združili s svojim plemenom.<ref name=THY96>[http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/t10.htm ''Tang Huiyao'', vol. 96] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20071011093545/http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/t10.htm |date=October 11, 2007 }}</ref><ref>Jiu Tangshu, [https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%88%8A%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7199%E4%B8%8B vol. 199. Lower Part]</ref> Po [[Idi kagan]]u so Šuejantuoji ustanovili kratkotrajni kaganat pod vodstvom [[Jinču kagan]]a, njegovega sina [[Duomi kagan]]a in nečaka [[Jitevuši kagan]]a, ki se je sčasoma predal dinastiji Tang. Leta 605 je Šuejantuoje napadel [[Zahodni turški kaganat]] pod vodstvom [[Hešana kagan]]a. Posledično so Šuejantuoji zapustili Zahodni turški kaganat in ustanovili lasten kaganat pod vodstvom [[Jagmurčin Baga kagan]]a iz plemena Čibi in obdržali nadzor in dohodek od [[Turpan|turpan]]skega dela [[Svilna pot|svilne poti]]. Kasneje je bil šujantuojski poglavar Išbara postavljen za nižjega "kagana sedmih plemen". Leta 610 se je [[Šikui kagan]] (vladal 610–617) povzpel na zahodnoturški prestol. Naslednji zahodni turški vladar [[Tong jabgu kagan]] (vladal 618–628) je priključil vseh sedem plemen konfederacije Tjele pod vodstvom Šuejantuojev, vključno z Ujguri, Bajirkuji, Adizi, Tongraji, Buguji in Barsili. Leta 627 so Šuekantuoji vdrli na ozemlje [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnega turškega kaganata]], premagali njegovo vojsko pod poveljstvom [[Jukuk šad]]a, sina vladajočega [[Ilig kagan]]a, in se naselil v dolini reke Tola v severni [[Mongolija|Mongoliji]]. Po zmagi je se ujgurski voditelj Jaoluoge Pusa osamosvojil in se odcepil od plemenske zveze. Leta 629 pa se je Šuejantuo Jinan erkin razglasil za [[Inču kagan]]a novega Šuejantuojskega kaganata. Dinastija Tang je novi kaganat hitro prepoznala kot protiutež Vzhodnemu turškemu kaganatu.<ref>Zuev Yu.A. "Xueyantuo Khaganate and Kimeks. ([A Contribution] to Turkic ethnogeography of Central Asia in the middle of 7th century)" in ''Shygys'', Oriental Studies Institute, Almaty (2004), str. 1-14, 1-15</ref> Povišanje Jinana na kaganski prestol je bila izvedena s podporo dvora dinastije Tang, ki jo je zanimalo predvsem dokončno razkosanje turške države, ki je bila vir številnih konfliktov na njenih severnih mejah.<ref>Zuev (2004), str. 1-19</ref> Ogromen Šuejantuojski kaganat, ki se je raztezal od gorovja [[Altaj]] do puščave [[Gobi]], je v 630. letih zagotovil vojaško pomoč dinastiji Tang proti [[Tatari|Tatarom]]. ===Pohod cesarja Tajdzonga proti Vzhodnemu turškemu kaganatu=== 27. marca 630 se je Šuejantuo povezal z dinastijo Tang in skupaj z njo v gorovju Jin premagal Vzhodni turški kaganat. [[Ilig kagan]] je pobegnil, a ga je njegov podrejeni kagan 2. maja izročil Tangu.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 362, 388–389, 430.</ref><ref>Bo Yang, "Zizhi Tongjian", str. 11,651–11,654 (Vol. 46).</ref> Potem ko je Tang premagal vzhodne Gokturke, je Šuejantuo dejansko prevzel oblast nad ozemljem vzhodnih Gokturkov. Včasih je bil porejen dinastiji Tang, včasih pa se je vojskoval z njo in kasnejšim [[Čelebi kan|Čelebi kanom]], ki ga je podpirala dinastija Tang. Leta 632 so Šuejantuo odbil vojsko kagana [[Si jabgu kagan]]a iz [[Zahodni turški kaganat|Zahodnega turškega kaganata]] in nato podjarmil [[Karluki|Karluke]] iz porečja Ulungurja in Irtiša in nato še [[Jenisejski Kirgizi|Jenisejske Kirgize]]. Leta 634 je z oblasti izrinil Dubu kagana, enega od svojih tekmecev, ki je vladal večjemu delu vzhodne polovice Zahodnega turškega kaganata. Dubu kagan je pobegnil v dinastijo Tang.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 414–415.</ref> Sledilo je obdobje prijateljskih odnosov z dinastijo Tang, ki je trajalo do leta 639, ko so Gokturki pod vodstvom Ašine Džješešuaja, ki ga je cesar Tanga zaničeval, načrtovali napad na prestolnico Tanga. Džješešuaj se je povezal s svojim nečakom Ašina Heluohujem in ga 19. maja izbral za vodjo napada. Napad ni uspel in več kot 40 upornikov je bilo usmrčenih. Heluohuju so prizanesli in ga izgnali na skrajni jug cesarstva.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 438–439.</ref><ref>Bo Yang, "Zizhi Tongjian", str. 11,784–11,785 (Vol. 46).</ref> Po tem incidentu je bil 13. avgusta izdan odlok, s katerim so bili vsi Gokturki severno od reke Ordos deportirani. Vzhodni turški kaganat je postal zaporno ozemlje dinastije Tang, ki naj bi odvračalo Šuejantuoje od ozemeljskih zahtev na zahodu. Gokturško plemstvo je za svojega vladarja izbralo Čelebi kana. Zarota je propadla, saj Čelebi kan ni uspel zbrati svojega ljudstva, ker je veliko njegovih plemen do leta 644 po vrsti neuspešnih vdorov Šuenajtuojev, ki jih je podpirala dinastija Tang, pobegnilo na jug. Porazi vojsk dinastije Tang so povzročili, da so njihovi zavezniki izgubili zaupanje vanjo. Kriza se je naslednje leto še poglobila, ko je znotraj klana prišlo do državnega udara. ===Tajdzongov pohod proti Šuejantuoju=== 1. avgusta 646 so Šuejantuo premagali Ujguri in dinastija Tang. Šuejantuojskega kagana [[Duomi kagan|Duomija]] so Ujguri ubili. Armada Tanga pod poveljstvom generala Li Daodzonga, kneza Džjengšija, je dokončno strla vojsko Šuejantuojev. Zadnji kagan Šuejantuoja, [[Jutevuši kagan]], se je predal.<ref>Bo Yang, ''Outlines of the History of the Chinese'' (中國人史綱), vol. 2, str. 512.</ref> Zadnji ostanki Šuejantuojev so bili uničeni dve leti pozneje, 15. septembra 648.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 416–430, 463.</ref><ref>Bo Yang, "Zizhi Tongjian", str. 11, 786 ,788, 945, 990 (Vol. 47).</ref> Klan Sir se je kasneje ponovno pojavil kot Alti Sir - Šest plemen Sirov, podložnik vladarja [[Bilge kagan]]a iz [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]].<ref>[https://bitig.kz/?lang=e&mod=1&tid=1&oid=16&m=1 Bilge Khagan inscription], line 1 at [https://bitig.kz/?lang=e Türik Bitig] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210429101915/https://bitig.kz/?lang=e |date=2021-04-29 }}</ref><ref>Ergin, Muharrem (1980). ''Orhun Abideleri'' (in Turkish). İstanbul: Boğaziçi Yayınları. str. 33, 52</ref> Ena od spornih domnev pravi, da so bili Šest plemen Sirov predhodniki [[Kipčaki|Kipčakov]].<ref>Klyashtorny, Sergey (2005). "The Polovcian Problems (II): Qipčaqs, Comans, and Polovcians". ''Acta Orientalia Academiae Scientiarum Hungaricae''. 58 (3): 243</ref> Razmerje Šuejantuojev kasnejšimi Turki [[Šatuoji]] je sporno. Epitaf vodje Šatuojev [[Li Kejong]]a navaja, da je bil prednik njegovega klana ''"Jidu, gospodar dežele Šuejantuo, neprekosljiv general"''. Kitajski kronisti so sledili izvoru Šatuojev do poglavarja [[Tjeleji|Tjelejev]] z imenom *Bajar<ref>Xue Juzheng. ''Old History of the Five Dynasties'', vol. 25</ref> ~ *Bajirku<ref>Ouyang Xiu. ''Historical Records of the Five Dynasties/Xin Wudaishi'', vol. 4</ref> ali do zahodnoturških Čujuev, ki se pogosto identificirajo s [[Čigili]].<ref>Ouyang Xiu. ''Xin Wudaishi'', vol. 4</ref><ref>{{cite journal|first=Christopher P.|last= Atwood|title=The Notion of Tribe in Medieval China: Ouyang Xiu and the Shatup Dynastic Myth|journal= Miscellanea Asiatica|year= 2010|issue= 16|url= https://repository.upenn.edu/ealc/16/|pages= 600–604}}</ref><ref>{{cite journal|last= Barenghi|first= Maddalena|title= Representations of Descent: Origin and Migration Stories of the Ninth- and Tenth-century Turkic Shatuo|journal= Asia Major|year= 2019|series= 3d|volume= 32|issue= 1|pages= 62–63|url= https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|archive-date= 2022-02-14 |access-date= 2020-05-13 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220214000102/http://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|url-status= dead}}</ref> ===Kagani Šuejantuoja=== * [[Idi kagan]] (也咥可汗) (?–628?) * [[Jinču kagan]] (真珠可汗) (628–645) * [[Duomi kagan]] (多彌可汗) (645–646) * [[Jitevuši kagan]] (伊特勿失可汗) (646) ===Pod Drugim turškim kaganatom=== * [[Kuli Čorjev napis|Kuli Čor]] (?–ok. 723)<ref>Ercilasun, (1985), str. 59</ref><ref>Hatice Şirin, (2016), ''Bombogor Inscription: Tombstone of a Turkic Qunčuy ("Princess")'', str. 6</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Šuejantuo]] [[Kategorija:Ustanovitve v 620. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 720. letih]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] 8ajrs17qx83u9k7xu83a29q1uke7ots 6748792 6748791 2026-09-10T16:32:41Z Octopus 13285 /* Viri */ viri 6748792 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | image_map = Map of Xueyantuo.png | map_caption = Ozemlje Šuejantuojev okoli leta 640 | conventional_long_name = Šuejantuo | common_name = Šuejantuojski kanat | era = [[srednji vek]] | government_type = plemenska zveza | common_languages = [[stara turščina]] | capital = [[Otuken]] | year_start = 628 | year_end = 723 (?–723 pod [[Drugi turški kaganat|Drugim turškim kaganatom]]) | religion = [[tengrizem]] | demonym = | p1 = Prvi turški kaganat | p2 = Vzhodni turški kaganat | p3 = | p4 = | p5 = | s1 = Dinastija Tang | s2 = Drugi turški kaganat | s3 = | s4 = | s5 = }} {{Infobox Chinese | title = Šuejantuo | c = 薛延陀 | p = Xuēyántuó | w = Hsüeh<sup>1</sup>-yen<sup>2</sup>-tʻo<sup>2</sup> | mi = /ɕɥɛ⁵⁵ jɛn³⁵ tʰwɔ³⁵/ | mc = /siᴇt̚ jiᴇn dɑ/ }} '''Šuejantuoji''' ali '''Sir Tarduši''' so bili starodavno [[Turška ljudstva|turško ljudstvo]] iz plemenske zveze [[Tjeleji|Tjelejev]]<ref>Wei Zheng in soavtorji. ''Book of Sui'', [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%9A%8B%E6%9B%B8/%E5%8D%B784#%E9%90%B5%E5%8B%92 vol. 84] (v kitajščini)</ref> in turških kaganatov v severovzhodni [[Azija|Aziji]]. Bili so vazali [[Gokturki|Gokturkov]] in kasneje v zvezi z dinastijo [[Dinastija Tang|Tang]] nasprotniki [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnega turškega kaganata]]. ==Imena== ===Šue=== Izraz Šue (薛) se je kot Šinli (薪犁) pojavil v 110. zvezku [[Sima Čjan]]ovih [[Zapisi velikega zgodovinarja|Zapisih velikega zgodovinarja]], zatem pa nič več vse do 7. stoletja.<ref>Pulleyblank, "Central Asia and Non-Chinese Peoples of Ancient China", str. vii, 21–26.</ref><ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 370.</ref> Golden (2011) je predlagal, da staroturška oblika imena Šue (薛) – Sir, izhaja iz [[sanskrt]]ske besede Śrī, kar pomeni srečen, ugoden.<ref>{{cite book |last1=Golden |first1=Peter |title=Central Asia in World History |date= 2011 |publisher=Oxford University Press |location=Oxford |isbn=978-0199793174 |pages=37–38 |url=https://books.google.com/books?id=PtT5p-6V5FcC&pg=PA37}}</ref> === Jantuo=== Etimologija imena Jantuo (延陀) je predmet številnih razprav. Zahodni orientalisti so ga najprej identificirali s Tarduš, drugim delom imena kratkotrajnega kaganata Šuejantuo. Etnonim je torej mogoče rekonstruirati kot Sir-Tarduš.<ref>Theobald, Ulrich. (2013) [http://www.chinaknowledge.de/History/Altera/syrtardush.html "Xueyantuo 薛延陀, Syr Tarduš"] for [http://www.chinaknowledge.de/ ChinaKnowledge.de – An Encyclopaedia on Chinese History, Literature and Art]</ref> Kitajski znanstveniki v Tolišu in Tardušu vidijo imena političnih organizacij ali okrožij.<ref>{{cite journal |journal=Archivum Eurasiae Medii Aevi|title=The Research on the Identification Between Tiele (鐵勒) and the Oghuric Tribes |author=Cheng Fangyi |pages= 83–84|url=https://www.academia.edu/4314856 }}</ref> Etnonim se tolmači tudi na več drugih načinov. ==Zgodovina== [[Slika:Epitaph cover, Zanabazar Museum, Ulaanbaatar, Mongolia.jpg|thumb|Epitaf Pugu Jituja, voditelja ljudstva Šuejantuo, ki je umrl leta 678]] [[Slika:Zanabazar Museum Tomb soldiers.jpg|thumb|Figurice konjenikov iz grobnice Pugu Jituja, voditelja Šuejantuojev]] [[Slika:Shoroon Dov artifacts, female and male attendants, Central Asian (possibly Sogdian) figurines (Zanabazar Museum).jpg|thumb|Keramični kipci iz Šoroon Dov kurgana, grobnice Pugu Jituja]] [[Slika:Shoroon_Bumbagar_tomb_mural,_7th_century_CE,_Mongolia.jpg|thumb|Freska iz grobnice [[Šoroon Bumbagar (grobnica)|Šoroon Bumbagar]]]] Šue in Jantuo sta bili sprva ločeni plemeni. ''[[Tongdian]]'', napisan med letoma 766 in 801, navaja: : ''"Šuejantuo je pleme, ki se je odcepilo od Tjelejev. V času [[Murong Džun]]a, cesarja [[Zgodnji Jan|Zgodnjega Jana]], se je Šjungnu Šanju s svojim plemenom, ki je štelo 35.000 ljudi, predal Zgodnjemu Janu. Jantuoji so verjetno njihovi potomci. S plemenom Šue [Jantuo] živijo v pomešani družbi. Od tod tudi ime Šuejantuo. Priimek kaganskega klana je Jilitu. Šuejantuoji so bili več generacij močan narod."''<ref>Du You. Tongdian. [https://zh.wikisource.org/zh/%E9%80%9A%E5%85%B8/%E5%8D%B7199#%E9%90%B5%E5%8B%92 Vol. 199]. "薛延陀，鐵勒之別部也，前燕慕容俊時，匈奴單于賀剌頭率部三萬五千來降，延陀蓋其後。與薛部雜居，因號薛延陀。可汗姓壹利吐氏，代為強族"</ref> Vladarji Šuejantuojev so trdili, da so se prvotno imenovali Šue (薛/偰) in da se je ime plemena spremenilo v Šuejantuo, potem ko so Šueji premagali Jantuoje in jih združili s svojim plemenom.<ref name=THY96>[http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/t10.htm ''Tang Huiyao'', vol. 96] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20071011093545/http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/t10.htm |date=October 11, 2007 }}</ref><ref>Jiu Tangshu, [https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%88%8A%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7199%E4%B8%8B vol. 199. Lower Part]</ref> Po [[Idi kagan]]u so Šuejantuoji ustanovili kratkotrajni kaganat pod vodstvom [[Jinču kagan]]a, njegovega sina [[Duomi kagan]]a in nečaka [[Jitevuši kagan]]a, ki se je sčasoma predal dinastiji Tang. Leta 605 je Šuejantuoje napadel [[Zahodni turški kaganat]] pod vodstvom [[Hešana kagan]]a. Posledično so Šuejantuoji zapustili Zahodni turški kaganat in ustanovili lasten kaganat pod vodstvom [[Jagmurčin Baga kagan]]a iz plemena Čibi in obdržali nadzor in dohodek od [[Turpan|turpan]]skega dela [[Svilna pot|svilne poti]]. Kasneje je bil šujantuojski poglavar Išbara postavljen za nižjega "kagana sedmih plemen". Leta 610 se je [[Šikui kagan]] (vladal 610–617) povzpel na zahodnoturški prestol. Naslednji zahodni turški vladar [[Tong jabgu kagan]] (vladal 618–628) je priključil vseh sedem plemen konfederacije Tjele pod vodstvom Šuejantuojev, vključno z Ujguri, Bajirkuji, Adizi, Tongraji, Buguji in Barsili. Leta 627 so Šuekantuoji vdrli na ozemlje [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnega turškega kaganata]], premagali njegovo vojsko pod poveljstvom [[Jukuk šad]]a, sina vladajočega [[Ilig kagan]]a, in se naselil v dolini reke Tola v severni [[Mongolija|Mongoliji]]. Po zmagi je se ujgurski voditelj Jaoluoge Pusa osamosvojil in se odcepil od plemenske zveze. Leta 629 pa se je Šuejantuo Jinan erkin razglasil za [[Inču kagan]]a novega Šuejantuojskega kaganata. Dinastija Tang je novi kaganat hitro prepoznala kot protiutež Vzhodnemu turškemu kaganatu.<ref>Zuev Yu.A. "Xueyantuo Khaganate and Kimeks. ([A Contribution] to Turkic ethnogeography of Central Asia in the middle of 7th century)" in ''Shygys'', Oriental Studies Institute, Almaty (2004), str. 1-14, 1-15</ref> Povišanje Jinana na kaganski prestol je bila izvedena s podporo dvora dinastije Tang, ki jo je zanimalo predvsem dokončno razkosanje turške države, ki je bila vir številnih konfliktov na njenih severnih mejah.<ref>Zuev (2004), str. 1-19</ref> Ogromen Šuejantuojski kaganat, ki se je raztezal od gorovja [[Altaj]] do puščave [[Gobi]], je v 630. letih zagotovil vojaško pomoč dinastiji Tang proti [[Tatari|Tatarom]]. ===Pohod cesarja Tajdzonga proti Vzhodnemu turškemu kaganatu=== 27. marca 630 se je Šuejantuo povezal z dinastijo Tang in skupaj z njo v gorovju Jin premagal Vzhodni turški kaganat. [[Ilig kagan]] je pobegnil, a ga je njegov podrejeni kagan 2. maja izročil Tangu.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 362, 388–389, 430.</ref><ref>Bo Yang, "Zizhi Tongjian", str. 11,651–11,654 (Vol. 46).</ref> Potem ko je Tang premagal vzhodne Gokturke, je Šuejantuo dejansko prevzel oblast nad ozemljem vzhodnih Gokturkov. Včasih je bil porejen dinastiji Tang, včasih pa se je vojskoval z njo in kasnejšim [[Čelebi kan|Čelebi kanom]], ki ga je podpirala dinastija Tang. Leta 632 so Šuejantuo odbil vojsko kagana [[Si jabgu kagan]]a iz [[Zahodni turški kaganat|Zahodnega turškega kaganata]] in nato podjarmil [[Karluki|Karluke]] iz porečja Ulungurja in Irtiša in nato še [[Jenisejski Kirgizi|Jenisejske Kirgize]]. Leta 634 je z oblasti izrinil Dubu kagana, enega od svojih tekmecev, ki je vladal večjemu delu vzhodne polovice Zahodnega turškega kaganata. Dubu kagan je pobegnil v dinastijo Tang.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 414–415.</ref> Sledilo je obdobje prijateljskih odnosov z dinastijo Tang, ki je trajalo do leta 639, ko so Gokturki pod vodstvom Ašine Džješešuaja, ki ga je cesar Tanga zaničeval, načrtovali napad na prestolnico Tanga. Džješešuaj se je povezal s svojim nečakom Ašina Heluohujem in ga 19. maja izbral za vodjo napada. Napad ni uspel in več kot 40 upornikov je bilo usmrčenih. Heluohuju so prizanesli in ga izgnali na skrajni jug cesarstva.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 438–439.</ref><ref>Bo Yang, "Zizhi Tongjian", str. 11,784–11,785 (Vol. 46).</ref> Po tem incidentu je bil 13. avgusta izdan odlok, s katerim so bili vsi Gokturki severno od reke Ordos deportirani. Vzhodni turški kaganat je postal zaporno ozemlje dinastije Tang, ki naj bi odvračalo Šuejantuoje od ozemeljskih zahtev na zahodu. Gokturško plemstvo je za svojega vladarja izbralo Čelebi kana. Zarota je propadla, saj Čelebi kan ni uspel zbrati svojega ljudstva, ker je veliko njegovih plemen do leta 644 po vrsti neuspešnih vdorov Šuenajtuojev, ki jih je podpirala dinastija Tang, pobegnilo na jug. Porazi vojsk dinastije Tang so povzročili, da so njihovi zavezniki izgubili zaupanje vanjo. Kriza se je naslednje leto še poglobila, ko je znotraj klana prišlo do državnega udara. ===Tajdzongov pohod proti Šuejantuoju=== 1. avgusta 646 so Šuejantuo premagali Ujguri in dinastija Tang. Šuejantuojskega kagana [[Duomi kagan|Duomija]] so Ujguri ubili. Armada Tanga pod poveljstvom generala Li Daodzonga, kneza Džjengšija, je dokončno strla vojsko Šuejantuojev. Zadnji kagan Šuejantuoja, [[Jutevuši kagan]], se je predal.<ref>Bo Yang, ''Outlines of the History of the Chinese'' (中國人史綱), vol. 2, str. 512.</ref> Zadnji ostanki Šuejantuojev so bili uničeni dve leti pozneje, 15. septembra 648.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 416–430, 463.</ref><ref>Bo Yang, "Zizhi Tongjian", str. 11, 786 ,788, 945, 990 (Vol. 47).</ref> Klan Sir se je kasneje ponovno pojavil kot Alti Sir - Šest plemen Sirov, podložnik vladarja [[Bilge kagan]]a iz [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]].<ref>[https://bitig.kz/?lang=e&mod=1&tid=1&oid=16&m=1 Bilge Khagan inscription], line 1 at [https://bitig.kz/?lang=e Türik Bitig] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210429101915/https://bitig.kz/?lang=e |date=2021-04-29 }}</ref><ref>Ergin, Muharrem (1980). ''Orhun Abideleri'' (in Turkish). İstanbul: Boğaziçi Yayınları. str. 33, 52</ref> Ena od spornih domnev pravi, da so bili Šest plemen Sirov predhodniki [[Kipčaki|Kipčakov]].<ref>Klyashtorny, Sergey (2005). "The Polovcian Problems (II): Qipčaqs, Comans, and Polovcians". ''Acta Orientalia Academiae Scientiarum Hungaricae''. 58 (3): 243</ref> Razmerje Šuejantuojev kasnejšimi Turki [[Šatuoji]] je sporno. Epitaf vodje Šatuojev [[Li Kejong]]a navaja, da je bil prednik njegovega klana ''"Jidu, gospodar dežele Šuejantuo, neprekosljiv general"''. Kitajski kronisti so sledili izvoru Šatuojev do poglavarja [[Tjeleji|Tjelejev]] z imenom *Bajar<ref>Xue Juzheng. ''Old History of the Five Dynasties'', vol. 25</ref> ~ *Bajirku<ref>Ouyang Xiu. ''Historical Records of the Five Dynasties/Xin Wudaishi'', vol. 4</ref> ali do zahodnoturških Čujuev, ki se pogosto identificirajo s [[Čigili]].<ref>Ouyang Xiu. ''Xin Wudaishi'', vol. 4</ref><ref>{{cite journal|first=Christopher P.|last= Atwood|title=The Notion of Tribe in Medieval China: Ouyang Xiu and the Shatup Dynastic Myth|journal= Miscellanea Asiatica|year= 2010|issue= 16|url= https://repository.upenn.edu/ealc/16/|pages= 600–604}}</ref><ref>{{cite journal|last= Barenghi|first= Maddalena|title= Representations of Descent: Origin and Migration Stories of the Ninth- and Tenth-century Turkic Shatuo|journal= Asia Major|year= 2019|series= 3d|volume= 32|issue= 1|pages= 62–63|url= https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|archive-date= 2022-02-14 |access-date= 2020-05-13 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220214000102/http://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|url-status= dead}}</ref> ===Kagani Šuejantuoja=== * [[Idi kagan]] (也咥可汗) (?–628?) * [[Jinču kagan]] (真珠可汗) (628–645) * [[Duomi kagan]] (多彌可汗) (645–646) * [[Jitevuši kagan]] (伊特勿失可汗) (646) ===Pod Drugim turškim kaganatom=== * [[Kuli Čorjev napis|Kuli Čor]] (?–ok. 723)<ref>Ercilasun, (1985), str. 59</ref><ref>Hatice Şirin, (2016), ''Bombogor Inscription: Tombstone of a Turkic Qunčuy ("Princess")'', str. 6</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} * Bo Yang. ''Modern Chinese Edition of Zizhi Tongjian (Vol. 45)''. Taipei: Yuan-Liou Publishing Co. Ltd {{ISBN|957-32-0868-7}}. * Duan Lianqin (1988a). ''Xueyantuo During the Period of Sui and Tang''. Xi'an: Sanqin Press. {{ISBN|7-80546-024-8}}. * Duan Lianqin (1988b). ''Dingling, Gaoju and Tiele''. Shanghai: Shanghai People's Press. {{ISBN|7-208-00110-3}}. * ''[[Nova knjiga Tanga|New Book of Tang]]'', vol. 217, part 3 [https://web.archive.org/web/20071011103639/http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/ntan23.htm]. * ''Zizhi Tongjian'', vols. [[:zh:s:資治通鑑/卷192|192]], [[:zh:s:資治通鑑/卷193|193]], [[:zh:s:資治通鑑/卷194|194]], [[:zh:s:資治通鑑/卷195|195]], [[:zh:s:資治通鑑/卷196|196]], [[:zh:s:資治通鑑/卷197|197]], [[:zh:s:資治通鑑/卷198|198]], [[:zh:s:資治通鑑/卷199|199]]. * Zuev Yu.A. "Xueyantuo Khaganate and Kimeks. ([A Contribution] to Turkic ethnogeography of Central Asia in the middle of 7th century)" in ''Shygys'', Oriental Studies Institute, Almaty (2004), No 1 pp 11–21, No 2 pp 3–26 (in Russian) * Zuev Yu.A., ''Horse Tamgas from Vassal Princedoms'' (Translation of Chinese composition "Tanghuyao" of 8-10th centuries), Kazakh SSR Academy of Sciences, Alma-Ata, I960, (In Russian) {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Šuejantuo]] [[Kategorija:Ustanovitve v 620. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 720. letih]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] pmwg7pksczat1i4w5m7564cjo0wesbm 6748935 6748792 2026-09-11T06:32:12Z Octopus 13285 /* Šue */ slog 6748935 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | image_map = Map of Xueyantuo.png | map_caption = Ozemlje Šuejantuojev okoli leta 640 | conventional_long_name = Šuejantuo | common_name = Šuejantuojski kanat | era = [[srednji vek]] | government_type = plemenska zveza | common_languages = [[stara turščina]] | capital = [[Otuken]] | year_start = 628 | year_end = 723 (?–723 pod [[Drugi turški kaganat|Drugim turškim kaganatom]]) | religion = [[tengrizem]] | demonym = | p1 = Prvi turški kaganat | p2 = Vzhodni turški kaganat | p3 = | p4 = | p5 = | s1 = Dinastija Tang | s2 = Drugi turški kaganat | s3 = | s4 = | s5 = }} {{Infobox Chinese | title = Šuejantuo | c = 薛延陀 | p = Xuēyántuó | w = Hsüeh<sup>1</sup>-yen<sup>2</sup>-tʻo<sup>2</sup> | mi = /ɕɥɛ⁵⁵ jɛn³⁵ tʰwɔ³⁵/ | mc = /siᴇt̚ jiᴇn dɑ/ }} '''Šuejantuoji''' ali '''Sir Tarduši''' so bili starodavno [[Turška ljudstva|turško ljudstvo]] iz plemenske zveze [[Tjeleji|Tjelejev]]<ref>Wei Zheng in soavtorji. ''Book of Sui'', [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%9A%8B%E6%9B%B8/%E5%8D%B784#%E9%90%B5%E5%8B%92 vol. 84] (v kitajščini)</ref> in turških kaganatov v severovzhodni [[Azija|Aziji]]. Bili so vazali [[Gokturki|Gokturkov]] in kasneje v zvezi z dinastijo [[Dinastija Tang|Tang]] nasprotniki [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnega turškega kaganata]]. ==Imena== ===Šue=== Izraz Šue (薛) se je kot Šinli (薪犁) pojavil v 110. zvezku [[Sima Čjan]]ovih ''[[Zapisi velikega zgodovinarja|Zapisih velikega zgodovinarja]]'', zatem pa nič več vse do 7. stoletja.<ref>Pulleyblank, "Central Asia and Non-Chinese Peoples of Ancient China", str. vii, 21–26.</ref><ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 370.</ref> Golden (2011) je predlagal, da staroturška oblika imena Šue (薛) – Sir, izhaja iz [[sanskrt]]ske besede Śrī, kar pomeni srečen, ugoden.<ref>{{cite book |last1=Golden |first1=Peter |title=Central Asia in World History |date= 2011 |publisher=Oxford University Press |location=Oxford |isbn=978-0199793174 |pages=37–38 |url=https://books.google.com/books?id=PtT5p-6V5FcC&pg=PA37}}</ref> === Jantuo=== Etimologija imena Jantuo (延陀) je predmet številnih razprav. Zahodni orientalisti so ga najprej identificirali s Tarduš, drugim delom imena kratkotrajnega kaganata Šuejantuo. Etnonim je torej mogoče rekonstruirati kot Sir-Tarduš.<ref>Theobald, Ulrich. (2013) [http://www.chinaknowledge.de/History/Altera/syrtardush.html "Xueyantuo 薛延陀, Syr Tarduš"] for [http://www.chinaknowledge.de/ ChinaKnowledge.de – An Encyclopaedia on Chinese History, Literature and Art]</ref> Kitajski znanstveniki v Tolišu in Tardušu vidijo imena političnih organizacij ali okrožij.<ref>{{cite journal |journal=Archivum Eurasiae Medii Aevi|title=The Research on the Identification Between Tiele (鐵勒) and the Oghuric Tribes |author=Cheng Fangyi |pages= 83–84|url=https://www.academia.edu/4314856 }}</ref> Etnonim se tolmači tudi na več drugih načinov. ==Zgodovina== [[Slika:Epitaph cover, Zanabazar Museum, Ulaanbaatar, Mongolia.jpg|thumb|Epitaf Pugu Jituja, voditelja ljudstva Šuejantuo, ki je umrl leta 678]] [[Slika:Zanabazar Museum Tomb soldiers.jpg|thumb|Figurice konjenikov iz grobnice Pugu Jituja, voditelja Šuejantuojev]] [[Slika:Shoroon Dov artifacts, female and male attendants, Central Asian (possibly Sogdian) figurines (Zanabazar Museum).jpg|thumb|Keramični kipci iz Šoroon Dov kurgana, grobnice Pugu Jituja]] [[Slika:Shoroon_Bumbagar_tomb_mural,_7th_century_CE,_Mongolia.jpg|thumb|Freska iz grobnice [[Šoroon Bumbagar (grobnica)|Šoroon Bumbagar]]]] Šue in Jantuo sta bili sprva ločeni plemeni. ''[[Tongdian]]'', napisan med letoma 766 in 801, navaja: : ''"Šuejantuo je pleme, ki se je odcepilo od Tjelejev. V času [[Murong Džun]]a, cesarja [[Zgodnji Jan|Zgodnjega Jana]], se je Šjungnu Šanju s svojim plemenom, ki je štelo 35.000 ljudi, predal Zgodnjemu Janu. Jantuoji so verjetno njihovi potomci. S plemenom Šue [Jantuo] živijo v pomešani družbi. Od tod tudi ime Šuejantuo. Priimek kaganskega klana je Jilitu. Šuejantuoji so bili več generacij močan narod."''<ref>Du You. Tongdian. [https://zh.wikisource.org/zh/%E9%80%9A%E5%85%B8/%E5%8D%B7199#%E9%90%B5%E5%8B%92 Vol. 199]. "薛延陀，鐵勒之別部也，前燕慕容俊時，匈奴單于賀剌頭率部三萬五千來降，延陀蓋其後。與薛部雜居，因號薛延陀。可汗姓壹利吐氏，代為強族"</ref> Vladarji Šuejantuojev so trdili, da so se prvotno imenovali Šue (薛/偰) in da se je ime plemena spremenilo v Šuejantuo, potem ko so Šueji premagali Jantuoje in jih združili s svojim plemenom.<ref name=THY96>[http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/t10.htm ''Tang Huiyao'', vol. 96] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20071011093545/http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/t10.htm |date=October 11, 2007 }}</ref><ref>Jiu Tangshu, [https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%88%8A%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7199%E4%B8%8B vol. 199. Lower Part]</ref> Po [[Idi kagan]]u so Šuejantuoji ustanovili kratkotrajni kaganat pod vodstvom [[Jinču kagan]]a, njegovega sina [[Duomi kagan]]a in nečaka [[Jitevuši kagan]]a, ki se je sčasoma predal dinastiji Tang. Leta 605 je Šuejantuoje napadel [[Zahodni turški kaganat]] pod vodstvom [[Hešana kagan]]a. Posledično so Šuejantuoji zapustili Zahodni turški kaganat in ustanovili lasten kaganat pod vodstvom [[Jagmurčin Baga kagan]]a iz plemena Čibi in obdržali nadzor in dohodek od [[Turpan|turpan]]skega dela [[Svilna pot|svilne poti]]. Kasneje je bil šujantuojski poglavar Išbara postavljen za nižjega "kagana sedmih plemen". Leta 610 se je [[Šikui kagan]] (vladal 610–617) povzpel na zahodnoturški prestol. Naslednji zahodni turški vladar [[Tong jabgu kagan]] (vladal 618–628) je priključil vseh sedem plemen konfederacije Tjele pod vodstvom Šuejantuojev, vključno z Ujguri, Bajirkuji, Adizi, Tongraji, Buguji in Barsili. Leta 627 so Šuekantuoji vdrli na ozemlje [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnega turškega kaganata]], premagali njegovo vojsko pod poveljstvom [[Jukuk šad]]a, sina vladajočega [[Ilig kagan]]a, in se naselil v dolini reke Tola v severni [[Mongolija|Mongoliji]]. Po zmagi je se ujgurski voditelj Jaoluoge Pusa osamosvojil in se odcepil od plemenske zveze. Leta 629 pa se je Šuejantuo Jinan erkin razglasil za [[Inču kagan]]a novega Šuejantuojskega kaganata. Dinastija Tang je novi kaganat hitro prepoznala kot protiutež Vzhodnemu turškemu kaganatu.<ref>Zuev Yu.A. "Xueyantuo Khaganate and Kimeks. ([A Contribution] to Turkic ethnogeography of Central Asia in the middle of 7th century)" in ''Shygys'', Oriental Studies Institute, Almaty (2004), str. 1-14, 1-15</ref> Povišanje Jinana na kaganski prestol je bila izvedena s podporo dvora dinastije Tang, ki jo je zanimalo predvsem dokončno razkosanje turške države, ki je bila vir številnih konfliktov na njenih severnih mejah.<ref>Zuev (2004), str. 1-19</ref> Ogromen Šuejantuojski kaganat, ki se je raztezal od gorovja [[Altaj]] do puščave [[Gobi]], je v 630. letih zagotovil vojaško pomoč dinastiji Tang proti [[Tatari|Tatarom]]. ===Pohod cesarja Tajdzonga proti Vzhodnemu turškemu kaganatu=== 27. marca 630 se je Šuejantuo povezal z dinastijo Tang in skupaj z njo v gorovju Jin premagal Vzhodni turški kaganat. [[Ilig kagan]] je pobegnil, a ga je njegov podrejeni kagan 2. maja izročil Tangu.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 362, 388–389, 430.</ref><ref>Bo Yang, "Zizhi Tongjian", str. 11,651–11,654 (Vol. 46).</ref> Potem ko je Tang premagal vzhodne Gokturke, je Šuejantuo dejansko prevzel oblast nad ozemljem vzhodnih Gokturkov. Včasih je bil porejen dinastiji Tang, včasih pa se je vojskoval z njo in kasnejšim [[Čelebi kan|Čelebi kanom]], ki ga je podpirala dinastija Tang. Leta 632 so Šuejantuo odbil vojsko kagana [[Si jabgu kagan]]a iz [[Zahodni turški kaganat|Zahodnega turškega kaganata]] in nato podjarmil [[Karluki|Karluke]] iz porečja Ulungurja in Irtiša in nato še [[Jenisejski Kirgizi|Jenisejske Kirgize]]. Leta 634 je z oblasti izrinil Dubu kagana, enega od svojih tekmecev, ki je vladal večjemu delu vzhodne polovice Zahodnega turškega kaganata. Dubu kagan je pobegnil v dinastijo Tang.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 414–415.</ref> Sledilo je obdobje prijateljskih odnosov z dinastijo Tang, ki je trajalo do leta 639, ko so Gokturki pod vodstvom Ašine Džješešuaja, ki ga je cesar Tanga zaničeval, načrtovali napad na prestolnico Tanga. Džješešuaj se je povezal s svojim nečakom Ašina Heluohujem in ga 19. maja izbral za vodjo napada. Napad ni uspel in več kot 40 upornikov je bilo usmrčenih. Heluohuju so prizanesli in ga izgnali na skrajni jug cesarstva.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 438–439.</ref><ref>Bo Yang, "Zizhi Tongjian", str. 11,784–11,785 (Vol. 46).</ref> Po tem incidentu je bil 13. avgusta izdan odlok, s katerim so bili vsi Gokturki severno od reke Ordos deportirani. Vzhodni turški kaganat je postal zaporno ozemlje dinastije Tang, ki naj bi odvračalo Šuejantuoje od ozemeljskih zahtev na zahodu. Gokturško plemstvo je za svojega vladarja izbralo Čelebi kana. Zarota je propadla, saj Čelebi kan ni uspel zbrati svojega ljudstva, ker je veliko njegovih plemen do leta 644 po vrsti neuspešnih vdorov Šuenajtuojev, ki jih je podpirala dinastija Tang, pobegnilo na jug. Porazi vojsk dinastije Tang so povzročili, da so njihovi zavezniki izgubili zaupanje vanjo. Kriza se je naslednje leto še poglobila, ko je znotraj klana prišlo do državnega udara. ===Tajdzongov pohod proti Šuejantuoju=== 1. avgusta 646 so Šuejantuo premagali Ujguri in dinastija Tang. Šuejantuojskega kagana [[Duomi kagan|Duomija]] so Ujguri ubili. Armada Tanga pod poveljstvom generala Li Daodzonga, kneza Džjengšija, je dokončno strla vojsko Šuejantuojev. Zadnji kagan Šuejantuoja, [[Jutevuši kagan]], se je predal.<ref>Bo Yang, ''Outlines of the History of the Chinese'' (中國人史綱), vol. 2, str. 512.</ref> Zadnji ostanki Šuejantuojev so bili uničeni dve leti pozneje, 15. septembra 648.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 416–430, 463.</ref><ref>Bo Yang, "Zizhi Tongjian", str. 11, 786 ,788, 945, 990 (Vol. 47).</ref> Klan Sir se je kasneje ponovno pojavil kot Alti Sir - Šest plemen Sirov, podložnik vladarja [[Bilge kagan]]a iz [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]].<ref>[https://bitig.kz/?lang=e&mod=1&tid=1&oid=16&m=1 Bilge Khagan inscription], line 1 at [https://bitig.kz/?lang=e Türik Bitig] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210429101915/https://bitig.kz/?lang=e |date=2021-04-29 }}</ref><ref>Ergin, Muharrem (1980). ''Orhun Abideleri'' (in Turkish). İstanbul: Boğaziçi Yayınları. str. 33, 52</ref> Ena od spornih domnev pravi, da so bili Šest plemen Sirov predhodniki [[Kipčaki|Kipčakov]].<ref>Klyashtorny, Sergey (2005). "The Polovcian Problems (II): Qipčaqs, Comans, and Polovcians". ''Acta Orientalia Academiae Scientiarum Hungaricae''. 58 (3): 243</ref> Razmerje Šuejantuojev kasnejšimi Turki [[Šatuoji]] je sporno. Epitaf vodje Šatuojev [[Li Kejong]]a navaja, da je bil prednik njegovega klana ''"Jidu, gospodar dežele Šuejantuo, neprekosljiv general"''. Kitajski kronisti so sledili izvoru Šatuojev do poglavarja [[Tjeleji|Tjelejev]] z imenom *Bajar<ref>Xue Juzheng. ''Old History of the Five Dynasties'', vol. 25</ref> ~ *Bajirku<ref>Ouyang Xiu. ''Historical Records of the Five Dynasties/Xin Wudaishi'', vol. 4</ref> ali do zahodnoturških Čujuev, ki se pogosto identificirajo s [[Čigili]].<ref>Ouyang Xiu. ''Xin Wudaishi'', vol. 4</ref><ref>{{cite journal|first=Christopher P.|last= Atwood|title=The Notion of Tribe in Medieval China: Ouyang Xiu and the Shatup Dynastic Myth|journal= Miscellanea Asiatica|year= 2010|issue= 16|url= https://repository.upenn.edu/ealc/16/|pages= 600–604}}</ref><ref>{{cite journal|last= Barenghi|first= Maddalena|title= Representations of Descent: Origin and Migration Stories of the Ninth- and Tenth-century Turkic Shatuo|journal= Asia Major|year= 2019|series= 3d|volume= 32|issue= 1|pages= 62–63|url= https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|archive-date= 2022-02-14 |access-date= 2020-05-13 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220214000102/http://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|url-status= dead}}</ref> ===Kagani Šuejantuoja=== * [[Idi kagan]] (也咥可汗) (?–628?) * [[Jinču kagan]] (真珠可汗) (628–645) * [[Duomi kagan]] (多彌可汗) (645–646) * [[Jitevuši kagan]] (伊特勿失可汗) (646) ===Pod Drugim turškim kaganatom=== * [[Kuli Čorjev napis|Kuli Čor]] (?–ok. 723)<ref>Ercilasun, (1985), str. 59</ref><ref>Hatice Şirin, (2016), ''Bombogor Inscription: Tombstone of a Turkic Qunčuy ("Princess")'', str. 6</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} * Bo Yang. ''Modern Chinese Edition of Zizhi Tongjian (Vol. 45)''. Taipei: Yuan-Liou Publishing Co. Ltd {{ISBN|957-32-0868-7}}. * Duan Lianqin (1988a). ''Xueyantuo During the Period of Sui and Tang''. Xi'an: Sanqin Press. {{ISBN|7-80546-024-8}}. * Duan Lianqin (1988b). ''Dingling, Gaoju and Tiele''. Shanghai: Shanghai People's Press. {{ISBN|7-208-00110-3}}. * ''[[Nova knjiga Tanga|New Book of Tang]]'', vol. 217, part 3 [https://web.archive.org/web/20071011103639/http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/ntan23.htm]. * ''Zizhi Tongjian'', vols. [[:zh:s:資治通鑑/卷192|192]], [[:zh:s:資治通鑑/卷193|193]], [[:zh:s:資治通鑑/卷194|194]], [[:zh:s:資治通鑑/卷195|195]], [[:zh:s:資治通鑑/卷196|196]], [[:zh:s:資治通鑑/卷197|197]], [[:zh:s:資治通鑑/卷198|198]], [[:zh:s:資治通鑑/卷199|199]]. * Zuev Yu.A. "Xueyantuo Khaganate and Kimeks. ([A Contribution] to Turkic ethnogeography of Central Asia in the middle of 7th century)" in ''Shygys'', Oriental Studies Institute, Almaty (2004), No 1 pp 11–21, No 2 pp 3–26 (in Russian) * Zuev Yu.A., ''Horse Tamgas from Vassal Princedoms'' (Translation of Chinese composition "Tanghuyao" of 8-10th centuries), Kazakh SSR Academy of Sciences, Alma-Ata, I960, (In Russian) {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Šuejantuo]] [[Kategorija:Ustanovitve v 620. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 720. letih]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] 3r733i04ygl4fiktatnclu75jdgs6b0 6748936 6748935 2026-09-11T06:35:08Z Octopus 13285 /* Zgodovina */ Jutevuši 6748936 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | image_map = Map of Xueyantuo.png | map_caption = Ozemlje Šuejantuojev okoli leta 640 | conventional_long_name = Šuejantuo | common_name = Šuejantuojski kanat | era = [[srednji vek]] | government_type = plemenska zveza | common_languages = [[stara turščina]] | capital = [[Otuken]] | year_start = 628 | year_end = 723 (?–723 pod [[Drugi turški kaganat|Drugim turškim kaganatom]]) | religion = [[tengrizem]] | demonym = | p1 = Prvi turški kaganat | p2 = Vzhodni turški kaganat | p3 = | p4 = | p5 = | s1 = Dinastija Tang | s2 = Drugi turški kaganat | s3 = | s4 = | s5 = }} {{Infobox Chinese | title = Šuejantuo | c = 薛延陀 | p = Xuēyántuó | w = Hsüeh<sup>1</sup>-yen<sup>2</sup>-tʻo<sup>2</sup> | mi = /ɕɥɛ⁵⁵ jɛn³⁵ tʰwɔ³⁵/ | mc = /siᴇt̚ jiᴇn dɑ/ }} '''Šuejantuoji''' ali '''Sir Tarduši''' so bili starodavno [[Turška ljudstva|turško ljudstvo]] iz plemenske zveze [[Tjeleji|Tjelejev]]<ref>Wei Zheng in soavtorji. ''Book of Sui'', [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%9A%8B%E6%9B%B8/%E5%8D%B784#%E9%90%B5%E5%8B%92 vol. 84] (v kitajščini)</ref> in turških kaganatov v severovzhodni [[Azija|Aziji]]. Bili so vazali [[Gokturki|Gokturkov]] in kasneje v zvezi z dinastijo [[Dinastija Tang|Tang]] nasprotniki [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnega turškega kaganata]]. ==Imena== ===Šue=== Izraz Šue (薛) se je kot Šinli (薪犁) pojavil v 110. zvezku [[Sima Čjan]]ovih ''[[Zapisi velikega zgodovinarja|Zapisih velikega zgodovinarja]]'', zatem pa nič več vse do 7. stoletja.<ref>Pulleyblank, "Central Asia and Non-Chinese Peoples of Ancient China", str. vii, 21–26.</ref><ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 370.</ref> Golden (2011) je predlagal, da staroturška oblika imena Šue (薛) – Sir, izhaja iz [[sanskrt]]ske besede Śrī, kar pomeni srečen, ugoden.<ref>{{cite book |last1=Golden |first1=Peter |title=Central Asia in World History |date= 2011 |publisher=Oxford University Press |location=Oxford |isbn=978-0199793174 |pages=37–38 |url=https://books.google.com/books?id=PtT5p-6V5FcC&pg=PA37}}</ref> === Jantuo=== Etimologija imena Jantuo (延陀) je predmet številnih razprav. Zahodni orientalisti so ga najprej identificirali s Tarduš, drugim delom imena kratkotrajnega kaganata Šuejantuo. Etnonim je torej mogoče rekonstruirati kot Sir-Tarduš.<ref>Theobald, Ulrich. (2013) [http://www.chinaknowledge.de/History/Altera/syrtardush.html "Xueyantuo 薛延陀, Syr Tarduš"] for [http://www.chinaknowledge.de/ ChinaKnowledge.de – An Encyclopaedia on Chinese History, Literature and Art]</ref> Kitajski znanstveniki v Tolišu in Tardušu vidijo imena političnih organizacij ali okrožij.<ref>{{cite journal |journal=Archivum Eurasiae Medii Aevi|title=The Research on the Identification Between Tiele (鐵勒) and the Oghuric Tribes |author=Cheng Fangyi |pages= 83–84|url=https://www.academia.edu/4314856 }}</ref> Etnonim se tolmači tudi na več drugih načinov. ==Zgodovina== [[Slika:Epitaph cover, Zanabazar Museum, Ulaanbaatar, Mongolia.jpg|thumb|Epitaf Pugu Jituja, voditelja ljudstva Šuejantuo, ki je umrl leta 678]] [[Slika:Zanabazar Museum Tomb soldiers.jpg|thumb|Figurice konjenikov iz grobnice Pugu Jituja, voditelja Šuejantuojev]] [[Slika:Shoroon Dov artifacts, female and male attendants, Central Asian (possibly Sogdian) figurines (Zanabazar Museum).jpg|thumb|Keramični kipci iz Šoroon Dov kurgana, grobnice Pugu Jituja]] [[Slika:Shoroon_Bumbagar_tomb_mural,_7th_century_CE,_Mongolia.jpg|thumb|Freska iz grobnice [[Šoroon Bumbagar (grobnica)|Šoroon Bumbagar]]]] Šue in Jantuo sta bili sprva ločeni plemeni. ''[[Tongdian]]'', napisan med letoma 766 in 801, navaja: : ''"Šuejantuo je pleme, ki se je odcepilo od Tjelejev. V času [[Murong Džun]]a, cesarja [[Zgodnji Jan|Zgodnjega Jana]], se je Šjungnu Šanju s svojim plemenom, ki je štelo 35.000 ljudi, predal Zgodnjemu Janu. Jantuoji so verjetno njihovi potomci. S plemenom Šue [Jantuo] živijo v pomešani družbi. Od tod tudi ime Šuejantuo. Priimek kaganskega klana je Jilitu. Šuejantuoji so bili več generacij močan narod."''<ref>Du You. Tongdian. [https://zh.wikisource.org/zh/%E9%80%9A%E5%85%B8/%E5%8D%B7199#%E9%90%B5%E5%8B%92 Vol. 199]. "薛延陀，鐵勒之別部也，前燕慕容俊時，匈奴單于賀剌頭率部三萬五千來降，延陀蓋其後。與薛部雜居，因號薛延陀。可汗姓壹利吐氏，代為強族"</ref> Vladarji Šuejantuojev so trdili, da so se prvotno imenovali Šue (薛/偰) in da se je ime plemena spremenilo v Šuejantuo, potem ko so Šueji premagali Jantuoje in jih združili s svojim plemenom.<ref name=THY96>[http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/t10.htm ''Tang Huiyao'', vol. 96] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20071011093545/http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/t10.htm |date=October 11, 2007 }}</ref><ref>Jiu Tangshu, [https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%88%8A%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7199%E4%B8%8B vol. 199. Lower Part]</ref> Po [[Idi kagan]]u so Šuejantuoji ustanovili kratkotrajni kaganat pod vodstvom [[Jinču kagan]]a, njegovega sina [[Duomi kagan]]a in nečaka [[Jutevuši kagan]]a, ki se je sčasoma predal dinastiji Tang. Leta 605 je Šuejantuoje napadel [[Zahodni turški kaganat]] pod vodstvom [[Hešana kagan]]a. Posledično so Šuejantuoji zapustili Zahodni turški kaganat in ustanovili lasten kaganat pod vodstvom [[Jagmurčin Baga kagan]]a iz plemena Čibi in obdržali nadzor in dohodek od [[Turpan|turpan]]skega dela [[Svilna pot|svilne poti]]. Kasneje je bil šujantuojski poglavar Išbara postavljen za nižjega "kagana sedmih plemen". Leta 610 se je [[Šikui kagan]] (vladal 610–617) povzpel na zahodnoturški prestol. Naslednji zahodni turški vladar [[Tong jabgu kagan]] (vladal 618–628) je priključil vseh sedem plemen konfederacije Tjele pod vodstvom Šuejantuojev, vključno z Ujguri, Bajirkuji, Adizi, Tongraji, Buguji in Barsili. Leta 627 so Šuekantuoji vdrli na ozemlje [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnega turškega kaganata]], premagali njegovo vojsko pod poveljstvom [[Jukuk šad]]a, sina vladajočega [[Ilig kagan]]a, in se naselil v dolini reke Tola v severni [[Mongolija|Mongoliji]]. Po zmagi je se ujgurski voditelj Jaoluoge Pusa osamosvojil in se odcepil od plemenske zveze. Leta 629 pa se je Šuejantuo Jinan erkin razglasil za [[Jinču kagan]]a novega Šuejantuojskega kaganata. Dinastija Tang je novi kaganat hitro prepoznala kot protiutež Vzhodnemu turškemu kaganatu.<ref>Zuev Yu.A. "Xueyantuo Khaganate and Kimeks. ([A Contribution] to Turkic ethnogeography of Central Asia in the middle of 7th century)" in ''Shygys'', Oriental Studies Institute, Almaty (2004), str. 1-14, 1-15</ref> Povišanje Jinana na kaganski prestol je bila izvedena s podporo dvora dinastije Tang, ki jo je zanimalo predvsem dokončno razkosanje turške države, ki je bila vir številnih konfliktov na njenih severnih mejah.<ref>Zuev (2004), str. 1-19</ref> Ogromen Šuejantuojski kaganat, ki se je raztezal od gorovja [[Altaj]] do puščave [[Gobi]], je v 630. letih zagotovil vojaško pomoč dinastiji Tang proti [[Tatari|Tatarom]]. ===Pohod cesarja Tajdzonga proti Vzhodnemu turškemu kaganatu=== 27. marca 630 se je Šuejantuo povezal z dinastijo Tang in skupaj z njo v gorovju Jin premagal Vzhodni turški kaganat. [[Ilig kagan]] je pobegnil, a ga je njegov podrejeni kagan 2. maja izročil Tangu.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 362, 388–389, 430.</ref><ref>Bo Yang, "Zizhi Tongjian", str. 11,651–11,654 (Vol. 46).</ref> Potem ko je Tang premagal vzhodne Gokturke, je Šuejantuo dejansko prevzel oblast nad ozemljem vzhodnih Gokturkov. Včasih je bil porejen dinastiji Tang, včasih pa se je vojskoval z njo in kasnejšim [[Čelebi kan|Čelebi kanom]], ki ga je podpirala dinastija Tang. Leta 632 so Šuejantuo odbil vojsko kagana [[Si jabgu kagan]]a iz [[Zahodni turški kaganat|Zahodnega turškega kaganata]] in nato podjarmil [[Karluki|Karluke]] iz porečja Ulungurja in Irtiša in nato še [[Jenisejski Kirgizi|Jenisejske Kirgize]]. Leta 634 je z oblasti izrinil Dubu kagana, enega od svojih tekmecev, ki je vladal večjemu delu vzhodne polovice Zahodnega turškega kaganata. Dubu kagan je pobegnil v dinastijo Tang.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 414–415.</ref> Sledilo je obdobje prijateljskih odnosov z dinastijo Tang, ki je trajalo do leta 639, ko so Gokturki pod vodstvom Ašine Džješešuaja, ki ga je cesar Tanga zaničeval, načrtovali napad na prestolnico Tanga. Džješešuaj se je povezal s svojim nečakom Ašina Heluohujem in ga 19. maja izbral za vodjo napada. Napad ni uspel in več kot 40 upornikov je bilo usmrčenih. Heluohuju so prizanesli in ga izgnali na skrajni jug cesarstva.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 438–439.</ref><ref>Bo Yang, "Zizhi Tongjian", str. 11,784–11,785 (Vol. 46).</ref> Po tem incidentu je bil 13. avgusta izdan odlok, s katerim so bili vsi Gokturki severno od reke Ordos deportirani. Vzhodni turški kaganat je postal zaporno ozemlje dinastije Tang, ki naj bi odvračalo Šuejantuoje od ozemeljskih zahtev na zahodu. Gokturško plemstvo je za svojega vladarja izbralo Čelebi kana. Zarota je propadla, saj Čelebi kan ni uspel zbrati svojega ljudstva, ker je veliko njegovih plemen do leta 644 po vrsti neuspešnih vdorov Šuenajtuojev, ki jih je podpirala dinastija Tang, pobegnilo na jug. Porazi vojsk dinastije Tang so povzročili, da so njihovi zavezniki izgubili zaupanje vanjo. Kriza se je naslednje leto še poglobila, ko je znotraj klana prišlo do državnega udara. ===Tajdzongov pohod proti Šuejantuoju=== 1. avgusta 646 so Šuejantuo premagali Ujguri in dinastija Tang. Šuejantuojskega kagana [[Duomi kagan|Duomija]] so Ujguri ubili. Armada Tanga pod poveljstvom generala Li Daodzonga, kneza Džjengšija, je dokončno strla vojsko Šuejantuojev. Zadnji kagan Šuejantuoja, [[Jutevuši kagan]], se je predal.<ref>Bo Yang, ''Outlines of the History of the Chinese'' (中國人史綱), vol. 2, str. 512.</ref> Zadnji ostanki Šuejantuojev so bili uničeni dve leti pozneje, 15. septembra 648.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 416–430, 463.</ref><ref>Bo Yang, "Zizhi Tongjian", str. 11, 786 ,788, 945, 990 (Vol. 47).</ref> Klan Sir se je kasneje ponovno pojavil kot Alti Sir - Šest plemen Sirov, podložnik vladarja [[Bilge kagan]]a iz [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]].<ref>[https://bitig.kz/?lang=e&mod=1&tid=1&oid=16&m=1 Bilge Khagan inscription], line 1 at [https://bitig.kz/?lang=e Türik Bitig] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210429101915/https://bitig.kz/?lang=e |date=2021-04-29 }}</ref><ref>Ergin, Muharrem (1980). ''Orhun Abideleri'' (in Turkish). İstanbul: Boğaziçi Yayınları. str. 33, 52</ref> Ena od spornih domnev pravi, da so bili Šest plemen Sirov predhodniki [[Kipčaki|Kipčakov]].<ref>Klyashtorny, Sergey (2005). "The Polovcian Problems (II): Qipčaqs, Comans, and Polovcians". ''Acta Orientalia Academiae Scientiarum Hungaricae''. 58 (3): 243</ref> Razmerje Šuejantuojev kasnejšimi Turki [[Šatuoji]] je sporno. Epitaf vodje Šatuojev [[Li Kejong]]a navaja, da je bil prednik njegovega klana ''"Jidu, gospodar dežele Šuejantuo, neprekosljiv general"''. Kitajski kronisti so sledili izvoru Šatuojev do poglavarja [[Tjeleji|Tjelejev]] z imenom *Bajar<ref>Xue Juzheng. ''Old History of the Five Dynasties'', vol. 25</ref> ~ *Bajirku<ref>Ouyang Xiu. ''Historical Records of the Five Dynasties/Xin Wudaishi'', vol. 4</ref> ali do zahodnoturških Čujuev, ki se pogosto identificirajo s [[Čigili]].<ref>Ouyang Xiu. ''Xin Wudaishi'', vol. 4</ref><ref>{{cite journal|first=Christopher P.|last= Atwood|title=The Notion of Tribe in Medieval China: Ouyang Xiu and the Shatup Dynastic Myth|journal= Miscellanea Asiatica|year= 2010|issue= 16|url= https://repository.upenn.edu/ealc/16/|pages= 600–604}}</ref><ref>{{cite journal|last= Barenghi|first= Maddalena|title= Representations of Descent: Origin and Migration Stories of the Ninth- and Tenth-century Turkic Shatuo|journal= Asia Major|year= 2019|series= 3d|volume= 32|issue= 1|pages= 62–63|url= https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|archive-date= 2022-02-14 |access-date= 2020-05-13 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220214000102/http://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|url-status= dead}}</ref> ===Kagani Šuejantuoja=== * [[Idi kagan]] (也咥可汗) (?–628?) * [[Jinču kagan]] (真珠可汗) (628–645) * [[Duomi kagan]] (多彌可汗) (645–646) * [[Jitevuši kagan]] (伊特勿失可汗) (646) ===Pod Drugim turškim kaganatom=== * [[Kuli Čorjev napis|Kuli Čor]] (?–ok. 723)<ref>Ercilasun, (1985), str. 59</ref><ref>Hatice Şirin, (2016), ''Bombogor Inscription: Tombstone of a Turkic Qunčuy ("Princess")'', str. 6</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} * Bo Yang. ''Modern Chinese Edition of Zizhi Tongjian (Vol. 45)''. Taipei: Yuan-Liou Publishing Co. Ltd {{ISBN|957-32-0868-7}}. * Duan Lianqin (1988a). ''Xueyantuo During the Period of Sui and Tang''. Xi'an: Sanqin Press. {{ISBN|7-80546-024-8}}. * Duan Lianqin (1988b). ''Dingling, Gaoju and Tiele''. Shanghai: Shanghai People's Press. {{ISBN|7-208-00110-3}}. * ''[[Nova knjiga Tanga|New Book of Tang]]'', vol. 217, part 3 [https://web.archive.org/web/20071011103639/http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/ntan23.htm]. * ''Zizhi Tongjian'', vols. [[:zh:s:資治通鑑/卷192|192]], [[:zh:s:資治通鑑/卷193|193]], [[:zh:s:資治通鑑/卷194|194]], [[:zh:s:資治通鑑/卷195|195]], [[:zh:s:資治通鑑/卷196|196]], [[:zh:s:資治通鑑/卷197|197]], [[:zh:s:資治通鑑/卷198|198]], [[:zh:s:資治通鑑/卷199|199]]. * Zuev Yu.A. "Xueyantuo Khaganate and Kimeks. ([A Contribution] to Turkic ethnogeography of Central Asia in the middle of 7th century)" in ''Shygys'', Oriental Studies Institute, Almaty (2004), No 1 pp 11–21, No 2 pp 3–26 (in Russian) * Zuev Yu.A., ''Horse Tamgas from Vassal Princedoms'' (Translation of Chinese composition "Tanghuyao" of 8-10th centuries), Kazakh SSR Academy of Sciences, Alma-Ata, I960, (In Russian) {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Šuejantuo]] [[Kategorija:Ustanovitve v 620. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 720. letih]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] ljrlsl9gsa8592ua28stqe0sft5j8sk 6748951 6748936 2026-09-11T07:35:44Z Octopus 13285 /* Zgodovina */ urejanje 6748951 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | image_map = Map of Xueyantuo.png | map_caption = Ozemlje Šuejantuojev okoli leta 640 | conventional_long_name = Šuejantuo | common_name = Šuejantuojski kanat | era = [[srednji vek]] | government_type = plemenska zveza | common_languages = [[stara turščina]] | capital = [[Otuken]] | year_start = 628 | year_end = 723 (?–723 pod [[Drugi turški kaganat|Drugim turškim kaganatom]]) | religion = [[tengrizem]] | demonym = | p1 = Prvi turški kaganat | p2 = Vzhodni turški kaganat | p3 = | p4 = | p5 = | s1 = Dinastija Tang | s2 = Drugi turški kaganat | s3 = | s4 = | s5 = }} {{Infobox Chinese | title = Šuejantuo | c = 薛延陀 | p = Xuēyántuó | w = Hsüeh<sup>1</sup>-yen<sup>2</sup>-tʻo<sup>2</sup> | mi = /ɕɥɛ⁵⁵ jɛn³⁵ tʰwɔ³⁵/ | mc = /siᴇt̚ jiᴇn dɑ/ }} '''Šuejantuoji''' ali '''Sir Tarduši''' so bili starodavno [[Turška ljudstva|turško ljudstvo]] iz plemenske zveze [[Tjeleji|Tjelejev]]<ref>Wei Zheng in soavtorji. ''Book of Sui'', [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%9A%8B%E6%9B%B8/%E5%8D%B784#%E9%90%B5%E5%8B%92 vol. 84] (v kitajščini)</ref> in turških kaganatov v severovzhodni [[Azija|Aziji]]. Bili so vazali [[Gokturki|Gokturkov]] in kasneje v zvezi z dinastijo [[Dinastija Tang|Tang]] nasprotniki [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnega turškega kaganata]]. ==Imena== ===Šue=== Izraz Šue (薛) se je kot Šinli (薪犁) pojavil v 110. zvezku [[Sima Čjan]]ovih ''[[Zapisi velikega zgodovinarja|Zapisih velikega zgodovinarja]]'', zatem pa nič več vse do 7. stoletja.<ref>Pulleyblank, "Central Asia and Non-Chinese Peoples of Ancient China", str. vii, 21–26.</ref><ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 370.</ref> Golden (2011) je predlagal, da staroturška oblika imena Šue (薛) – Sir, izhaja iz [[sanskrt]]ske besede Śrī, kar pomeni srečen, ugoden.<ref>{{cite book |last1=Golden |first1=Peter |title=Central Asia in World History |date= 2011 |publisher=Oxford University Press |location=Oxford |isbn=978-0199793174 |pages=37–38 |url=https://books.google.com/books?id=PtT5p-6V5FcC&pg=PA37}}</ref> === Jantuo=== Etimologija imena Jantuo (延陀) je predmet številnih razprav. Zahodni orientalisti so ga najprej identificirali s Tarduš, drugim delom imena kratkotrajnega kaganata Šuejantuo. Etnonim je torej mogoče rekonstruirati kot Sir-Tarduš.<ref>Theobald, Ulrich. (2013) [http://www.chinaknowledge.de/History/Altera/syrtardush.html "Xueyantuo 薛延陀, Syr Tarduš"] for [http://www.chinaknowledge.de/ ChinaKnowledge.de – An Encyclopaedia on Chinese History, Literature and Art]</ref> Kitajski znanstveniki v Tolišu in Tardušu vidijo imena političnih organizacij ali okrožij.<ref>{{cite journal |journal=Archivum Eurasiae Medii Aevi|title=The Research on the Identification Between Tiele (鐵勒) and the Oghuric Tribes |author=Cheng Fangyi |pages= 83–84|url=https://www.academia.edu/4314856 }}</ref> Etnonim se tolmači tudi na več drugih načinov. ==Zgodovina== [[Slika:Epitaph cover, Zanabazar Museum, Ulaanbaatar, Mongolia.jpg|thumb|Epitaf Pugu Jituja, voditelja ljudstva Šuejantuo, ki je umrl leta 678]] [[Slika:Zanabazar Museum Tomb soldiers.jpg|thumb|Figurice konjenikov iz grobnice Pugu Jituja, voditelja Šuejantuojev]] [[Slika:Shoroon Dov artifacts, female and male attendants, Central Asian (possibly Sogdian) figurines (Zanabazar Museum).jpg|thumb|Keramični kipci iz Šoroon Dov kurgana, grobnice Pugu Jituja]] [[Slika:Shoroon_Bumbagar_tomb_mural,_7th_century_CE,_Mongolia.jpg|thumb|Freska iz grobnice [[Šoroon Bumbagar (grobnica)|Šoroon Bumbagar]]]] Šue in Jantuo sta bili sprva ločeni plemeni. ''[[Tongdian]]'', napisan med letoma 766 in 801, navaja: : ''"Šuejantuo je pleme, ki se je odcepilo od Tjelejev. V času [[Murong Džun]]a, cesarja [[Zgodnji Jan|Zgodnjega Jana]], se je Šjungnu Šanju s svojim plemenom, ki je štelo 35.000 ljudi, predal Zgodnjemu Janu. Jantuoji so verjetno njihovi potomci. S plemenom Šue [Jantuo] živijo v pomešani družbi. Od tod tudi ime Šuejantuo. Priimek kaganskega klana je Jilitu. Šuejantuoji so bili več generacij močan narod."''<ref>Du You. Tongdian. [https://zh.wikisource.org/zh/%E9%80%9A%E5%85%B8/%E5%8D%B7199#%E9%90%B5%E5%8B%92 Vol. 199]. "薛延陀，鐵勒之別部也，前燕慕容俊時，匈奴單于賀剌頭率部三萬五千來降，延陀蓋其後。與薛部雜居，因號薛延陀。可汗姓壹利吐氏，代為強族"</ref> Vladarji Šuejantuojev so trdili, da so se prvotno imenovali Šue (薛/偰) in da se je ime plemena spremenilo v Šuejantuo, potem ko so Šueji premagali Jantuoje in jih združili s svojim plemenom.<ref name=THY96>[http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/t10.htm ''Tang Huiyao'', vol. 96] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20071011093545/http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/t10.htm |date=October 11, 2007 }}</ref><ref>Jiu Tangshu, [https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%88%8A%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7199%E4%B8%8B vol. 199. Lower Part]</ref> Po [[Idi kagan]]u so Šuejantuoji ustanovili kratkotrajni kaganat pod vodstvom [[Jinču kagan]]a, njegovega sina [[Duomi kagan]]a in nečaka [[Jitevuši kagan]]a, ki se je sčasoma predal dinastiji Tang. Leta 605 je Šuejantuoje napadel [[Zahodni turški kaganat]] pod vodstvom [[Hešana kagan]]a. Posledično so Šuejantuoji zapustili Zahodni turški kaganat in ustanovili lasten kaganat pod vodstvom [[Jagmurčin Baga kagan]]a iz plemena Čibi in obdržali nadzor in dohodek od [[Turpan|turpan]]skega dela [[Svilna pot|svilne poti]]. Kasneje je bil šujantuojski poglavar Išbara postavljen za nižjega "kagana sedmih plemen". Leta 610 se je [[Šikui kagan]] (vladal 610–617) povzpel na zahodnoturški prestol. Naslednji zahodni turški vladar [[Tong jabgu kagan]] (vladal 618–628) je priključil vseh sedem plemen konfederacije Tjele pod vodstvom Šuejantuojev, vključno z Ujguri, Bajirkuji, Adizi, Tongraji, Buguji in Barsili. Leta 627 so Šuekantuoji vdrli na ozemlje [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnega turškega kaganata]], premagali njegovo vojsko pod poveljstvom [[Jukuk šad]]a, sina vladajočega [[Ilig kagan]]a, in se naselil v dolini reke Tola v severni [[Mongolija|Mongoliji]]. Po zmagi je se ujgurski voditelj Jaoluoge Pusa osamosvojil in se odcepil od plemenske zveze. Leta 629 pa se je Šuejantuo Jinan erkin razglasil za [[Jinču kagan]]a novega Šuejantuojskega kaganata. Dinastija Tang je novi kaganat hitro prepoznala kot protiutež Vzhodnemu turškemu kaganatu.<ref>Zuev Yu.A. "Xueyantuo Khaganate and Kimeks. ([A Contribution] to Turkic ethnogeography of Central Asia in the middle of 7th century)" in ''Shygys'', Oriental Studies Institute, Almaty (2004), str. 1-14, 1-15</ref> Povišanje Jinana na kaganski prestol je bila izvedena s podporo dvora dinastije Tang, ki jo je zanimalo predvsem dokončno razkosanje turške države, ki je bila vir številnih konfliktov na njenih severnih mejah.<ref>Zuev (2004), str. 1-19</ref> Ogromen Šuejantuojski kaganat, ki se je raztezal od gorovja [[Altaj]] do puščave [[Gobi]], je v 630. letih zagotovil vojaško pomoč dinastiji Tang proti [[Tatari|Tatarom]]. ===Pohod cesarja Tajdzonga proti Vzhodnemu turškemu kaganatu=== 27. marca 630 se je Šuejantuo povezal z dinastijo Tang in skupaj z njo v gorovju Jin premagal Vzhodni turški kaganat. [[Ilig kagan]] je pobegnil, a ga je njegov podrejeni kagan 2. maja izročil Tangu.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 362, 388–389, 430.</ref><ref>Bo Yang, "Zizhi Tongjian", str. 11,651–11,654 (Vol. 46).</ref> Potem ko je Tang premagal vzhodne Gokturke, je Šuejantuo dejansko prevzel oblast nad ozemljem vzhodnih Gokturkov. Včasih je bil porejen dinastiji Tang, včasih pa se je vojskoval z njo in kasnejšim [[Čelebi kan|Čelebi kanom]], ki ga je podpirala dinastija Tang. Leta 632 so Šuejantuo odbil vojsko kagana [[Si jabgu kagan]]a iz [[Zahodni turški kaganat|Zahodnega turškega kaganata]] in nato podjarmil [[Karluki|Karluke]] iz porečja Ulungurja in Irtiša in nato še [[Jenisejski Kirgizi|Jenisejske Kirgize]]. Leta 634 je z oblasti izrinil Dubu kagana, enega od svojih tekmecev, ki je vladal večjemu delu vzhodne polovice Zahodnega turškega kaganata. Dubu kagan je pobegnil v dinastijo Tang.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 414–415.</ref> Sledilo je obdobje prijateljskih odnosov z dinastijo Tang, ki je trajalo do leta 639, ko so Gokturki pod vodstvom Ašine Džješešuaja, ki ga je cesar Tanga zaničeval, načrtovali napad na prestolnico Tanga. Džješešuaj se je povezal s svojim nečakom Ašina Heluohujem in ga 19. maja izbral za vodjo napada. Napad ni uspel in več kot 40 upornikov je bilo usmrčenih. Heluohuju so prizanesli in ga izgnali na skrajni jug cesarstva.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 438–439.</ref><ref>Bo Yang, "Zizhi Tongjian", str. 11,784–11,785 (Vol. 46).</ref> Po tem incidentu je bil 13. avgusta izdan odlok, s katerim so bili vsi Gokturki severno od reke Ordos deportirani. Vzhodni turški kaganat je postal zaporno ozemlje dinastije Tang, ki naj bi odvračalo Šuejantuoje od ozemeljskih zahtev na zahodu. Gokturško plemstvo je za svojega vladarja izbralo Čelebi kana. Zarota je propadla, saj Čelebi kan ni uspel zbrati svojega ljudstva, ker je veliko njegovih plemen do leta 644 po vrsti neuspešnih vdorov Šuenajtuojev, ki jih je podpirala dinastija Tang, pobegnilo na jug. Porazi vojsk dinastije Tang so povzročili, da so njihovi zavezniki izgubili zaupanje vanjo. Kriza se je naslednje leto še poglobila, ko je znotraj klana prišlo do državnega udara. ===Tajdzongov pohod proti Šuejantuoju=== 1. avgusta 646 so Šuejantuo premagali Ujguri in dinastija Tang. Šuejantuojskega kagana [[Duomi kagan|Duomija]] so Ujguri ubili. Armada Tanga pod poveljstvom generala Li Daodzonga, kneza Džjengšija, je dokončno strla vojsko Šuejantuojev. Zadnji kagan Šuejantuoja, [[Jitevuši kagan]], se je predal.<ref>Bo Yang, ''Outlines of the History of the Chinese'' (中國人史綱), vol. 2, str. 512.</ref> Zadnji ostanki Šuejantuojev so bili uničeni dve leti pozneje, 15. septembra 648.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 416–430, 463.</ref><ref>Bo Yang, "Zizhi Tongjian", str. 11, 786 ,788, 945, 990 (Vol. 47).</ref> Klan Sir se je kasneje ponovno pojavil kot Alti Sir - Šest plemen Sirov, podložnik vladarja [[Bilge kagan]]a iz [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]].<ref>[https://bitig.kz/?lang=e&mod=1&tid=1&oid=16&m=1 Bilge Khagan inscription], line 1 at [https://bitig.kz/?lang=e Türik Bitig] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210429101915/https://bitig.kz/?lang=e |date=2021-04-29 }}</ref><ref>Ergin, Muharrem (1980). ''Orhun Abideleri'' (in Turkish). İstanbul: Boğaziçi Yayınları. str. 33, 52</ref> Ena od spornih domnev pravi, da so bili Šest plemen Sirov predhodniki [[Kipčaki|Kipčakov]].<ref>Klyashtorny, Sergey (2005). "The Polovcian Problems (II): Qipčaqs, Comans, and Polovcians". ''Acta Orientalia Academiae Scientiarum Hungaricae''. 58 (3): 243</ref> Razmerje Šuejantuojev kasnejšimi Turki [[Šatuoji]] je sporno. Epitaf vodje Šatuojev [[Li Kejong]]a navaja, da je bil prednik njegovega klana ''"Jidu, gospodar dežele Šuejantuo, neprekosljiv general"''. Kitajski kronisti so sledili izvoru Šatuojev do poglavarja [[Tjeleji|Tjelejev]] z imenom *Bajar<ref>Xue Juzheng. ''Old History of the Five Dynasties'', vol. 25</ref> ~ *Bajirku<ref>Ouyang Xiu. ''Historical Records of the Five Dynasties/Xin Wudaishi'', vol. 4</ref> ali do zahodnoturških Čujuev, ki se pogosto identificirajo s [[Čigili]].<ref>Ouyang Xiu. ''Xin Wudaishi'', vol. 4</ref><ref>{{cite journal|first=Christopher P.|last= Atwood|title=The Notion of Tribe in Medieval China: Ouyang Xiu and the Shatup Dynastic Myth|journal= Miscellanea Asiatica|year= 2010|issue= 16|url= https://repository.upenn.edu/ealc/16/|pages= 600–604}}</ref><ref>{{cite journal|last= Barenghi|first= Maddalena|title= Representations of Descent: Origin and Migration Stories of the Ninth- and Tenth-century Turkic Shatuo|journal= Asia Major|year= 2019|series= 3d|volume= 32|issue= 1|pages= 62–63|url= https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|archive-date= 2022-02-14 |access-date= 2020-05-13 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220214000102/http://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|url-status= dead}}</ref> ===Kagani Šuejantuoja=== * [[Idi kagan]] (也咥可汗) (?–628?) * [[Jinču kagan]] (真珠可汗) (628–645) * [[Duomi kagan]] (多彌可汗) (645–646) * [[Jitevuši kagan]] (伊特勿失可汗) (646) ===Pod Drugim turškim kaganatom=== * [[Kuli Čorjev napis|Kuli Čor]] (?–ok. 723)<ref>Ercilasun, (1985), str. 59</ref><ref>Hatice Şirin, (2016), ''Bombogor Inscription: Tombstone of a Turkic Qunčuy ("Princess")'', str. 6</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} * Bo Yang. ''Modern Chinese Edition of Zizhi Tongjian (Vol. 45)''. Taipei: Yuan-Liou Publishing Co. Ltd {{ISBN|957-32-0868-7}}. * Duan Lianqin (1988a). ''Xueyantuo During the Period of Sui and Tang''. Xi'an: Sanqin Press. {{ISBN|7-80546-024-8}}. * Duan Lianqin (1988b). ''Dingling, Gaoju and Tiele''. Shanghai: Shanghai People's Press. {{ISBN|7-208-00110-3}}. * ''[[Nova knjiga Tanga|New Book of Tang]]'', vol. 217, part 3 [https://web.archive.org/web/20071011103639/http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/ntan23.htm]. * ''Zizhi Tongjian'', vols. [[:zh:s:資治通鑑/卷192|192]], [[:zh:s:資治通鑑/卷193|193]], [[:zh:s:資治通鑑/卷194|194]], [[:zh:s:資治通鑑/卷195|195]], [[:zh:s:資治通鑑/卷196|196]], [[:zh:s:資治通鑑/卷197|197]], [[:zh:s:資治通鑑/卷198|198]], [[:zh:s:資治通鑑/卷199|199]]. * Zuev Yu.A. "Xueyantuo Khaganate and Kimeks. ([A Contribution] to Turkic ethnogeography of Central Asia in the middle of 7th century)" in ''Shygys'', Oriental Studies Institute, Almaty (2004), No 1 pp 11–21, No 2 pp 3–26 (in Russian) * Zuev Yu.A., ''Horse Tamgas from Vassal Princedoms'' (Translation of Chinese composition "Tanghuyao" of 8-10th centuries), Kazakh SSR Academy of Sciences, Alma-Ata, I960, (In Russian) {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Šuejantuo]] [[Kategorija:Ustanovitve v 620. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 720. letih]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] iu6i96tx2mnkree8byyeh5jigjvu7z7 6748980 6748951 2026-09-11T09:02:39Z Octopus 13285 /* Zgodovina */ Kibi 6748980 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | image_map = Map of Xueyantuo.png | map_caption = Ozemlje Šuejantuojev okoli leta 640 | conventional_long_name = Šuejantuo | common_name = Šuejantuojski kanat | era = [[srednji vek]] | government_type = plemenska zveza | common_languages = [[stara turščina]] | capital = [[Otuken]] | year_start = 628 | year_end = 723 (?–723 pod [[Drugi turški kaganat|Drugim turškim kaganatom]]) | religion = [[tengrizem]] | demonym = | p1 = Prvi turški kaganat | p2 = Vzhodni turški kaganat | p3 = | p4 = | p5 = | s1 = Dinastija Tang | s2 = Drugi turški kaganat | s3 = | s4 = | s5 = }} {{Infobox Chinese | title = Šuejantuo | c = 薛延陀 | p = Xuēyántuó | w = Hsüeh<sup>1</sup>-yen<sup>2</sup>-tʻo<sup>2</sup> | mi = /ɕɥɛ⁵⁵ jɛn³⁵ tʰwɔ³⁵/ | mc = /siᴇt̚ jiᴇn dɑ/ }} '''Šuejantuoji''' ali '''Sir Tarduši''' so bili starodavno [[Turška ljudstva|turško ljudstvo]] iz plemenske zveze [[Tjeleji|Tjelejev]]<ref>Wei Zheng in soavtorji. ''Book of Sui'', [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%9A%8B%E6%9B%B8/%E5%8D%B784#%E9%90%B5%E5%8B%92 vol. 84] (v kitajščini)</ref> in turških kaganatov v severovzhodni [[Azija|Aziji]]. Bili so vazali [[Gokturki|Gokturkov]] in kasneje v zvezi z dinastijo [[Dinastija Tang|Tang]] nasprotniki [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnega turškega kaganata]]. ==Imena== ===Šue=== Izraz Šue (薛) se je kot Šinli (薪犁) pojavil v 110. zvezku [[Sima Čjan]]ovih ''[[Zapisi velikega zgodovinarja|Zapisih velikega zgodovinarja]]'', zatem pa nič več vse do 7. stoletja.<ref>Pulleyblank, "Central Asia and Non-Chinese Peoples of Ancient China", str. vii, 21–26.</ref><ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 370.</ref> Golden (2011) je predlagal, da staroturška oblika imena Šue (薛) – Sir, izhaja iz [[sanskrt]]ske besede Śrī, kar pomeni srečen, ugoden.<ref>{{cite book |last1=Golden |first1=Peter |title=Central Asia in World History |date= 2011 |publisher=Oxford University Press |location=Oxford |isbn=978-0199793174 |pages=37–38 |url=https://books.google.com/books?id=PtT5p-6V5FcC&pg=PA37}}</ref> === Jantuo=== Etimologija imena Jantuo (延陀) je predmet številnih razprav. Zahodni orientalisti so ga najprej identificirali s Tarduš, drugim delom imena kratkotrajnega kaganata Šuejantuo. Etnonim je torej mogoče rekonstruirati kot Sir-Tarduš.<ref>Theobald, Ulrich. (2013) [http://www.chinaknowledge.de/History/Altera/syrtardush.html "Xueyantuo 薛延陀, Syr Tarduš"] for [http://www.chinaknowledge.de/ ChinaKnowledge.de – An Encyclopaedia on Chinese History, Literature and Art]</ref> Kitajski znanstveniki v Tolišu in Tardušu vidijo imena političnih organizacij ali okrožij.<ref>{{cite journal |journal=Archivum Eurasiae Medii Aevi|title=The Research on the Identification Between Tiele (鐵勒) and the Oghuric Tribes |author=Cheng Fangyi |pages= 83–84|url=https://www.academia.edu/4314856 }}</ref> Etnonim se tolmači tudi na več drugih načinov. ==Zgodovina== [[Slika:Epitaph cover, Zanabazar Museum, Ulaanbaatar, Mongolia.jpg|thumb|Epitaf Pugu Jituja, voditelja ljudstva Šuejantuo, ki je umrl leta 678]] [[Slika:Zanabazar Museum Tomb soldiers.jpg|thumb|Figurice konjenikov iz grobnice Pugu Jituja, voditelja Šuejantuojev]] [[Slika:Shoroon Dov artifacts, female and male attendants, Central Asian (possibly Sogdian) figurines (Zanabazar Museum).jpg|thumb|Keramični kipci iz Šoroon Dov kurgana, grobnice Pugu Jituja]] [[Slika:Shoroon_Bumbagar_tomb_mural,_7th_century_CE,_Mongolia.jpg|thumb|Freska iz grobnice [[Šoroon Bumbagar (grobnica)|Šoroon Bumbagar]]]] Šue in Jantuo sta bili sprva ločeni plemeni. ''[[Tongdian]]'', napisan med letoma 766 in 801, navaja: : ''"Šuejantuo je pleme, ki se je odcepilo od Tjelejev. V času [[Murong Džun]]a, cesarja [[Zgodnji Jan|Zgodnjega Jana]], se je Šjungnu Šanju s svojim plemenom, ki je štelo 35.000 ljudi, predal Zgodnjemu Janu. Jantuoji so verjetno njihovi potomci. S plemenom Šue [Jantuo] živijo v pomešani družbi. Od tod tudi ime Šuejantuo. Priimek kaganskega klana je Jilitu. Šuejantuoji so bili več generacij močan narod."''<ref>Du You. Tongdian. [https://zh.wikisource.org/zh/%E9%80%9A%E5%85%B8/%E5%8D%B7199#%E9%90%B5%E5%8B%92 Vol. 199]. "薛延陀，鐵勒之別部也，前燕慕容俊時，匈奴單于賀剌頭率部三萬五千來降，延陀蓋其後。與薛部雜居，因號薛延陀。可汗姓壹利吐氏，代為強族"</ref> Vladarji Šuejantuojev so trdili, da so se prvotno imenovali Šue (薛/偰) in da se je ime plemena spremenilo v Šuejantuo, potem ko so Šueji premagali Jantuoje in jih združili s svojim plemenom.<ref name=THY96>[http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/t10.htm ''Tang Huiyao'', vol. 96] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20071011093545/http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/t10.htm |date=October 11, 2007 }}</ref><ref>Jiu Tangshu, [https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%88%8A%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7199%E4%B8%8B vol. 199. Lower Part]</ref> Po [[Idi kagan]]u so Šuejantuoji ustanovili kratkotrajni kaganat pod vodstvom [[Jinču kagan]]a, njegovega sina [[Duomi kagan]]a in nečaka [[Jitevuši kagan]]a, ki se je sčasoma predal dinastiji Tang. Leta 605 je Šuejantuoje napadel [[Zahodni turški kaganat]] pod vodstvom [[Hešana kagan]]a. Posledično so Šuejantuoji zapustili Zahodni turški kaganat in ustanovili lasten kaganat pod vodstvom [[Jagmurčin Baga kagan]]a iz plemena [[Kibiji|Kibi]] in obdržali nadzor in dohodek od [[Turpan|turpan]]skega dela [[Svilna pot|svilne poti]]. Kasneje je bil šujantuojski poglavar Išbara postavljen za nižjega "kagana sedmih plemen". Leta 610 se je [[Šikui kagan]] (vladal 610–617) povzpel na zahodnoturški prestol. Naslednji zahodni turški vladar [[Tong jabgu kagan]] (vladal 618–628) je priključil vseh sedem plemen konfederacije Tjele pod vodstvom Šuejantuojev, vključno z Ujguri, Bajirkuji, Adizi, Tongraji, Buguji in Barsili. Leta 627 so Šuekantuoji vdrli na ozemlje [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnega turškega kaganata]], premagali njegovo vojsko pod poveljstvom [[Jukuk šad]]a, sina vladajočega [[Ilig kagan]]a, in se naselil v dolini reke Tola v severni [[Mongolija|Mongoliji]]. Po zmagi je se ujgurski voditelj Jaoluoge Pusa osamosvojil in se odcepil od plemenske zveze. Leta 629 pa se je Šuejantuo Jinan erkin razglasil za [[Jinču kagan]]a novega Šuejantuojskega kaganata. Dinastija Tang je novi kaganat hitro prepoznala kot protiutež Vzhodnemu turškemu kaganatu.<ref>Zuev Yu.A. "Xueyantuo Khaganate and Kimeks. ([A Contribution] to Turkic ethnogeography of Central Asia in the middle of 7th century)" in ''Shygys'', Oriental Studies Institute, Almaty (2004), str. 1-14, 1-15</ref> Povišanje Jinana na kaganski prestol je bila izvedena s podporo dvora dinastije Tang, ki jo je zanimalo predvsem dokončno razkosanje turške države, ki je bila vir številnih konfliktov na njenih severnih mejah.<ref>Zuev (2004), str. 1-19</ref> Ogromen Šuejantuojski kaganat, ki se je raztezal od gorovja [[Altaj]] do puščave [[Gobi]], je v 630. letih zagotovil vojaško pomoč dinastiji Tang proti [[Tatari|Tatarom]]. ===Pohod cesarja Tajdzonga proti Vzhodnemu turškemu kaganatu=== 27. marca 630 se je Šuejantuo povezal z dinastijo Tang in skupaj z njo v gorovju Jin premagal Vzhodni turški kaganat. [[Ilig kagan]] je pobegnil, a ga je njegov podrejeni kagan 2. maja izročil Tangu.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 362, 388–389, 430.</ref><ref>Bo Yang, "Zizhi Tongjian", str. 11,651–11,654 (Vol. 46).</ref> Potem ko je Tang premagal vzhodne Gokturke, je Šuejantuo dejansko prevzel oblast nad ozemljem vzhodnih Gokturkov. Včasih je bil porejen dinastiji Tang, včasih pa se je vojskoval z njo in kasnejšim [[Čelebi kan|Čelebi kanom]], ki ga je podpirala dinastija Tang. Leta 632 so Šuejantuo odbil vojsko kagana [[Si jabgu kagan]]a iz [[Zahodni turški kaganat|Zahodnega turškega kaganata]] in nato podjarmil [[Karluki|Karluke]] iz porečja Ulungurja in Irtiša in nato še [[Jenisejski Kirgizi|Jenisejske Kirgize]]. Leta 634 je z oblasti izrinil Dubu kagana, enega od svojih tekmecev, ki je vladal večjemu delu vzhodne polovice Zahodnega turškega kaganata. Dubu kagan je pobegnil v dinastijo Tang.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 414–415.</ref> Sledilo je obdobje prijateljskih odnosov z dinastijo Tang, ki je trajalo do leta 639, ko so Gokturki pod vodstvom Ašine Džješešuaja, ki ga je cesar Tanga zaničeval, načrtovali napad na prestolnico Tanga. Džješešuaj se je povezal s svojim nečakom Ašina Heluohujem in ga 19. maja izbral za vodjo napada. Napad ni uspel in več kot 40 upornikov je bilo usmrčenih. Heluohuju so prizanesli in ga izgnali na skrajni jug cesarstva.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 438–439.</ref><ref>Bo Yang, "Zizhi Tongjian", str. 11,784–11,785 (Vol. 46).</ref> Po tem incidentu je bil 13. avgusta izdan odlok, s katerim so bili vsi Gokturki severno od reke Ordos deportirani. Vzhodni turški kaganat je postal zaporno ozemlje dinastije Tang, ki naj bi odvračalo Šuejantuoje od ozemeljskih zahtev na zahodu. Gokturško plemstvo je za svojega vladarja izbralo Čelebi kana. Zarota je propadla, saj Čelebi kan ni uspel zbrati svojega ljudstva, ker je veliko njegovih plemen do leta 644 po vrsti neuspešnih vdorov Šuenajtuojev, ki jih je podpirala dinastija Tang, pobegnilo na jug. Porazi vojsk dinastije Tang so povzročili, da so njihovi zavezniki izgubili zaupanje vanjo. Kriza se je naslednje leto še poglobila, ko je znotraj klana prišlo do državnega udara. ===Tajdzongov pohod proti Šuejantuoju=== 1. avgusta 646 so Šuejantuo premagali Ujguri in dinastija Tang. Šuejantuojskega kagana [[Duomi kagan|Duomija]] so Ujguri ubili. Armada Tanga pod poveljstvom generala Li Daodzonga, kneza Džjengšija, je dokončno strla vojsko Šuejantuojev. Zadnji kagan Šuejantuoja, [[Jitevuši kagan]], se je predal.<ref>Bo Yang, ''Outlines of the History of the Chinese'' (中國人史綱), vol. 2, str. 512.</ref> Zadnji ostanki Šuejantuojev so bili uničeni dve leti pozneje, 15. septembra 648.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 416–430, 463.</ref><ref>Bo Yang, "Zizhi Tongjian", str. 11, 786 ,788, 945, 990 (Vol. 47).</ref> Klan Sir se je kasneje ponovno pojavil kot Alti Sir - Šest plemen Sirov, podložnik vladarja [[Bilge kagan]]a iz [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]].<ref>[https://bitig.kz/?lang=e&mod=1&tid=1&oid=16&m=1 Bilge Khagan inscription], line 1 at [https://bitig.kz/?lang=e Türik Bitig] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210429101915/https://bitig.kz/?lang=e |date=2021-04-29 }}</ref><ref>Ergin, Muharrem (1980). ''Orhun Abideleri'' (in Turkish). İstanbul: Boğaziçi Yayınları. str. 33, 52</ref> Ena od spornih domnev pravi, da so bili Šest plemen Sirov predhodniki [[Kipčaki|Kipčakov]].<ref>Klyashtorny, Sergey (2005). "The Polovcian Problems (II): Qipčaqs, Comans, and Polovcians". ''Acta Orientalia Academiae Scientiarum Hungaricae''. 58 (3): 243</ref> Razmerje Šuejantuojev kasnejšimi Turki [[Šatuoji]] je sporno. Epitaf vodje Šatuojev [[Li Kejong]]a navaja, da je bil prednik njegovega klana ''"Jidu, gospodar dežele Šuejantuo, neprekosljiv general"''. Kitajski kronisti so sledili izvoru Šatuojev do poglavarja [[Tjeleji|Tjelejev]] z imenom *Bajar<ref>Xue Juzheng. ''Old History of the Five Dynasties'', vol. 25</ref> ~ *Bajirku<ref>Ouyang Xiu. ''Historical Records of the Five Dynasties/Xin Wudaishi'', vol. 4</ref> ali do zahodnoturških Čujuev, ki se pogosto identificirajo s [[Čigili]].<ref>Ouyang Xiu. ''Xin Wudaishi'', vol. 4</ref><ref>{{cite journal|first=Christopher P.|last= Atwood|title=The Notion of Tribe in Medieval China: Ouyang Xiu and the Shatup Dynastic Myth|journal= Miscellanea Asiatica|year= 2010|issue= 16|url= https://repository.upenn.edu/ealc/16/|pages= 600–604}}</ref><ref>{{cite journal|last= Barenghi|first= Maddalena|title= Representations of Descent: Origin and Migration Stories of the Ninth- and Tenth-century Turkic Shatuo|journal= Asia Major|year= 2019|series= 3d|volume= 32|issue= 1|pages= 62–63|url= https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|archive-date= 2022-02-14 |access-date= 2020-05-13 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220214000102/http://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|url-status= dead}}</ref> ===Kagani Šuejantuoja=== * [[Idi kagan]] (也咥可汗) (?–628?) * [[Jinču kagan]] (真珠可汗) (628–645) * [[Duomi kagan]] (多彌可汗) (645–646) * [[Jitevuši kagan]] (伊特勿失可汗) (646) ===Pod Drugim turškim kaganatom=== * [[Kuli Čorjev napis|Kuli Čor]] (?–ok. 723)<ref>Ercilasun, (1985), str. 59</ref><ref>Hatice Şirin, (2016), ''Bombogor Inscription: Tombstone of a Turkic Qunčuy ("Princess")'', str. 6</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} * Bo Yang. ''Modern Chinese Edition of Zizhi Tongjian (Vol. 45)''. Taipei: Yuan-Liou Publishing Co. Ltd {{ISBN|957-32-0868-7}}. * Duan Lianqin (1988a). ''Xueyantuo During the Period of Sui and Tang''. Xi'an: Sanqin Press. {{ISBN|7-80546-024-8}}. * Duan Lianqin (1988b). ''Dingling, Gaoju and Tiele''. Shanghai: Shanghai People's Press. {{ISBN|7-208-00110-3}}. * ''[[Nova knjiga Tanga|New Book of Tang]]'', vol. 217, part 3 [https://web.archive.org/web/20071011103639/http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/ntan23.htm]. * ''Zizhi Tongjian'', vols. [[:zh:s:資治通鑑/卷192|192]], [[:zh:s:資治通鑑/卷193|193]], [[:zh:s:資治通鑑/卷194|194]], [[:zh:s:資治通鑑/卷195|195]], [[:zh:s:資治通鑑/卷196|196]], [[:zh:s:資治通鑑/卷197|197]], [[:zh:s:資治通鑑/卷198|198]], [[:zh:s:資治通鑑/卷199|199]]. * Zuev Yu.A. "Xueyantuo Khaganate and Kimeks. ([A Contribution] to Turkic ethnogeography of Central Asia in the middle of 7th century)" in ''Shygys'', Oriental Studies Institute, Almaty (2004), No 1 pp 11–21, No 2 pp 3–26 (in Russian) * Zuev Yu.A., ''Horse Tamgas from Vassal Princedoms'' (Translation of Chinese composition "Tanghuyao" of 8-10th centuries), Kazakh SSR Academy of Sciences, Alma-Ata, I960, (In Russian) {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Šuejantuo]] [[Kategorija:Ustanovitve v 620. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 720. letih]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] mj0ccj53in9nzi46mh1hc9u3be35eh0 6748995 6748980 2026-09-11T09:26:14Z Octopus 13285 /* Zgodovina */ Kibi 6748995 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | image_map = Map of Xueyantuo.png | map_caption = Ozemlje Šuejantuojev okoli leta 640 | conventional_long_name = Šuejantuo | common_name = Šuejantuojski kanat | era = [[srednji vek]] | government_type = plemenska zveza | common_languages = [[stara turščina]] | capital = [[Otuken]] | year_start = 628 | year_end = 723 (?–723 pod [[Drugi turški kaganat|Drugim turškim kaganatom]]) | religion = [[tengrizem]] | demonym = | p1 = Prvi turški kaganat | p2 = Vzhodni turški kaganat | p3 = | p4 = | p5 = | s1 = Dinastija Tang | s2 = Drugi turški kaganat | s3 = | s4 = | s5 = }} {{Infobox Chinese | title = Šuejantuo | c = 薛延陀 | p = Xuēyántuó | w = Hsüeh<sup>1</sup>-yen<sup>2</sup>-tʻo<sup>2</sup> | mi = /ɕɥɛ⁵⁵ jɛn³⁵ tʰwɔ³⁵/ | mc = /siᴇt̚ jiᴇn dɑ/ }} '''Šuejantuoji''' ali '''Sir Tarduši''' so bili starodavno [[Turška ljudstva|turško ljudstvo]] iz plemenske zveze [[Tjeleji|Tjelejev]]<ref>Wei Zheng in soavtorji. ''Book of Sui'', [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%9A%8B%E6%9B%B8/%E5%8D%B784#%E9%90%B5%E5%8B%92 vol. 84] (v kitajščini)</ref> in turških kaganatov v severovzhodni [[Azija|Aziji]]. Bili so vazali [[Gokturki|Gokturkov]] in kasneje v zvezi z dinastijo [[Dinastija Tang|Tang]] nasprotniki [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnega turškega kaganata]]. ==Imena== ===Šue=== Izraz Šue (薛) se je kot Šinli (薪犁) pojavil v 110. zvezku [[Sima Čjan]]ovih ''[[Zapisi velikega zgodovinarja|Zapisih velikega zgodovinarja]]'', zatem pa nič več vse do 7. stoletja.<ref>Pulleyblank, "Central Asia and Non-Chinese Peoples of Ancient China", str. vii, 21–26.</ref><ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 370.</ref> Golden (2011) je predlagal, da staroturška oblika imena Šue (薛) – Sir, izhaja iz [[sanskrt]]ske besede Śrī, kar pomeni srečen, ugoden.<ref>{{cite book |last1=Golden |first1=Peter |title=Central Asia in World History |date= 2011 |publisher=Oxford University Press |location=Oxford |isbn=978-0199793174 |pages=37–38 |url=https://books.google.com/books?id=PtT5p-6V5FcC&pg=PA37}}</ref> === Jantuo=== Etimologija imena Jantuo (延陀) je predmet številnih razprav. Zahodni orientalisti so ga najprej identificirali s Tarduš, drugim delom imena kratkotrajnega kaganata Šuejantuo. Etnonim je torej mogoče rekonstruirati kot Sir-Tarduš.<ref>Theobald, Ulrich. (2013) [http://www.chinaknowledge.de/History/Altera/syrtardush.html "Xueyantuo 薛延陀, Syr Tarduš"] for [http://www.chinaknowledge.de/ ChinaKnowledge.de – An Encyclopaedia on Chinese History, Literature and Art]</ref> Kitajski znanstveniki v Tolišu in Tardušu vidijo imena političnih organizacij ali okrožij.<ref>{{cite journal |journal=Archivum Eurasiae Medii Aevi|title=The Research on the Identification Between Tiele (鐵勒) and the Oghuric Tribes |author=Cheng Fangyi |pages= 83–84|url=https://www.academia.edu/4314856 }}</ref> Etnonim se tolmači tudi na več drugih načinov. ==Zgodovina== [[Slika:Epitaph cover, Zanabazar Museum, Ulaanbaatar, Mongolia.jpg|thumb|Epitaf Pugu Jituja, voditelja ljudstva Šuejantuo, ki je umrl leta 678]] [[Slika:Zanabazar Museum Tomb soldiers.jpg|thumb|Figurice konjenikov iz grobnice Pugu Jituja, voditelja Šuejantuojev]] [[Slika:Shoroon Dov artifacts, female and male attendants, Central Asian (possibly Sogdian) figurines (Zanabazar Museum).jpg|thumb|Keramični kipci iz Šoroon Dov kurgana, grobnice Pugu Jituja]] [[Slika:Shoroon_Bumbagar_tomb_mural,_7th_century_CE,_Mongolia.jpg|thumb|Freska iz grobnice [[Šoroon Bumbagar (grobnica)|Šoroon Bumbagar]]]] Šue in Jantuo sta bili sprva ločeni plemeni. ''[[Tongdian]]'', napisan med letoma 766 in 801, navaja: : ''"Šuejantuo je pleme, ki se je odcepilo od Tjelejev. V času [[Murong Džun]]a, cesarja [[Zgodnji Jan|Zgodnjega Jana]], se je Šjungnu Šanju s svojim plemenom, ki je štelo 35.000 ljudi, predal Zgodnjemu Janu. Jantuoji so verjetno njihovi potomci. S plemenom Šue [Jantuo] živijo v pomešani družbi. Od tod tudi ime Šuejantuo. Priimek kaganskega klana je Jilitu. Šuejantuoji so bili več generacij močan narod."''<ref>Du You. Tongdian. [https://zh.wikisource.org/zh/%E9%80%9A%E5%85%B8/%E5%8D%B7199#%E9%90%B5%E5%8B%92 Vol. 199]. "薛延陀，鐵勒之別部也，前燕慕容俊時，匈奴單于賀剌頭率部三萬五千來降，延陀蓋其後。與薛部雜居，因號薛延陀。可汗姓壹利吐氏，代為強族"</ref> Vladarji Šuejantuojev so trdili, da so se prvotno imenovali Šue (薛/偰) in da se je ime plemena spremenilo v Šuejantuo, potem ko so Šueji premagali Jantuoje in jih združili s svojim plemenom.<ref name=THY96>[http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/t10.htm ''Tang Huiyao'', vol. 96] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20071011093545/http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/t10.htm |date=October 11, 2007 }}</ref><ref>Jiu Tangshu, [https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%88%8A%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7199%E4%B8%8B vol. 199. Lower Part]</ref> Po [[Idi kagan]]u so Šuejantuoji ustanovili kratkotrajni kaganat pod vodstvom [[Jinču kagan]]a, njegovega sina [[Duomi kagan]]a in nečaka [[Jitevuši kagan]]a, ki se je sčasoma predal dinastiji Tang. Leta 605 je Šuejantuoje napadel [[Zahodni turški kaganat]] pod vodstvom [[Hešana kagan]]a. Posledično so Šuejantuoji zapustili Zahodni turški kaganat in ustanovili lasten kaganat pod vodstvom [[Jagmurčin Baga kagan]]a iz plemena [[Kibi]] in obdržali nadzor in dohodek od [[Turpan|turpan]]skega dela [[Svilna pot|svilne poti]]. Kasneje je bil šujantuojski poglavar Išbara postavljen za nižjega "kagana sedmih plemen". Leta 610 se je [[Šikui kagan]] (vladal 610–617) povzpel na zahodnoturški prestol. Naslednji zahodni turški vladar [[Tong jabgu kagan]] (vladal 618–628) je priključil vseh sedem plemen konfederacije Tjele pod vodstvom Šuejantuojev, vključno z Ujguri, Bajirkuji, Adizi, Tongraji, Buguji in Barsili. Leta 627 so Šuekantuoji vdrli na ozemlje [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnega turškega kaganata]], premagali njegovo vojsko pod poveljstvom [[Jukuk šad]]a, sina vladajočega [[Ilig kagan]]a, in se naselil v dolini reke Tola v severni [[Mongolija|Mongoliji]]. Po zmagi je se ujgurski voditelj Jaoluoge Pusa osamosvojil in se odcepil od plemenske zveze. Leta 629 pa se je Šuejantuo Jinan erkin razglasil za [[Jinču kagan]]a novega Šuejantuojskega kaganata. Dinastija Tang je novi kaganat hitro prepoznala kot protiutež Vzhodnemu turškemu kaganatu.<ref>Zuev Yu.A. "Xueyantuo Khaganate and Kimeks. ([A Contribution] to Turkic ethnogeography of Central Asia in the middle of 7th century)" in ''Shygys'', Oriental Studies Institute, Almaty (2004), str. 1-14, 1-15</ref> Povišanje Jinana na kaganski prestol je bila izvedena s podporo dvora dinastije Tang, ki jo je zanimalo predvsem dokončno razkosanje turške države, ki je bila vir številnih konfliktov na njenih severnih mejah.<ref>Zuev (2004), str. 1-19</ref> Ogromen Šuejantuojski kaganat, ki se je raztezal od gorovja [[Altaj]] do puščave [[Gobi]], je v 630. letih zagotovil vojaško pomoč dinastiji Tang proti [[Tatari|Tatarom]]. ===Pohod cesarja Tajdzonga proti Vzhodnemu turškemu kaganatu=== 27. marca 630 se je Šuejantuo povezal z dinastijo Tang in skupaj z njo v gorovju Jin premagal Vzhodni turški kaganat. [[Ilig kagan]] je pobegnil, a ga je njegov podrejeni kagan 2. maja izročil Tangu.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 362, 388–389, 430.</ref><ref>Bo Yang, "Zizhi Tongjian", str. 11,651–11,654 (Vol. 46).</ref> Potem ko je Tang premagal vzhodne Gokturke, je Šuejantuo dejansko prevzel oblast nad ozemljem vzhodnih Gokturkov. Včasih je bil porejen dinastiji Tang, včasih pa se je vojskoval z njo in kasnejšim [[Čelebi kan|Čelebi kanom]], ki ga je podpirala dinastija Tang. Leta 632 so Šuejantuo odbil vojsko kagana [[Si jabgu kagan]]a iz [[Zahodni turški kaganat|Zahodnega turškega kaganata]] in nato podjarmil [[Karluki|Karluke]] iz porečja Ulungurja in Irtiša in nato še [[Jenisejski Kirgizi|Jenisejske Kirgize]]. Leta 634 je z oblasti izrinil Dubu kagana, enega od svojih tekmecev, ki je vladal večjemu delu vzhodne polovice Zahodnega turškega kaganata. Dubu kagan je pobegnil v dinastijo Tang.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 414–415.</ref> Sledilo je obdobje prijateljskih odnosov z dinastijo Tang, ki je trajalo do leta 639, ko so Gokturki pod vodstvom Ašine Džješešuaja, ki ga je cesar Tanga zaničeval, načrtovali napad na prestolnico Tanga. Džješešuaj se je povezal s svojim nečakom Ašina Heluohujem in ga 19. maja izbral za vodjo napada. Napad ni uspel in več kot 40 upornikov je bilo usmrčenih. Heluohuju so prizanesli in ga izgnali na skrajni jug cesarstva.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 438–439.</ref><ref>Bo Yang, "Zizhi Tongjian", str. 11,784–11,785 (Vol. 46).</ref> Po tem incidentu je bil 13. avgusta izdan odlok, s katerim so bili vsi Gokturki severno od reke Ordos deportirani. Vzhodni turški kaganat je postal zaporno ozemlje dinastije Tang, ki naj bi odvračalo Šuejantuoje od ozemeljskih zahtev na zahodu. Gokturško plemstvo je za svojega vladarja izbralo Čelebi kana. Zarota je propadla, saj Čelebi kan ni uspel zbrati svojega ljudstva, ker je veliko njegovih plemen do leta 644 po vrsti neuspešnih vdorov Šuenajtuojev, ki jih je podpirala dinastija Tang, pobegnilo na jug. Porazi vojsk dinastije Tang so povzročili, da so njihovi zavezniki izgubili zaupanje vanjo. Kriza se je naslednje leto še poglobila, ko je znotraj klana prišlo do državnega udara. ===Tajdzongov pohod proti Šuejantuoju=== 1. avgusta 646 so Šuejantuo premagali Ujguri in dinastija Tang. Šuejantuojskega kagana [[Duomi kagan|Duomija]] so Ujguri ubili. Armada Tanga pod poveljstvom generala Li Daodzonga, kneza Džjengšija, je dokončno strla vojsko Šuejantuojev. Zadnji kagan Šuejantuoja, [[Jitevuši kagan]], se je predal.<ref>Bo Yang, ''Outlines of the History of the Chinese'' (中國人史綱), vol. 2, str. 512.</ref> Zadnji ostanki Šuejantuojev so bili uničeni dve leti pozneje, 15. septembra 648.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 416–430, 463.</ref><ref>Bo Yang, "Zizhi Tongjian", str. 11, 786 ,788, 945, 990 (Vol. 47).</ref> Klan Sir se je kasneje ponovno pojavil kot Alti Sir - Šest plemen Sirov, podložnik vladarja [[Bilge kagan]]a iz [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]].<ref>[https://bitig.kz/?lang=e&mod=1&tid=1&oid=16&m=1 Bilge Khagan inscription], line 1 at [https://bitig.kz/?lang=e Türik Bitig] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210429101915/https://bitig.kz/?lang=e |date=2021-04-29 }}</ref><ref>Ergin, Muharrem (1980). ''Orhun Abideleri'' (in Turkish). İstanbul: Boğaziçi Yayınları. str. 33, 52</ref> Ena od spornih domnev pravi, da so bili Šest plemen Sirov predhodniki [[Kipčaki|Kipčakov]].<ref>Klyashtorny, Sergey (2005). "The Polovcian Problems (II): Qipčaqs, Comans, and Polovcians". ''Acta Orientalia Academiae Scientiarum Hungaricae''. 58 (3): 243</ref> Razmerje Šuejantuojev kasnejšimi Turki [[Šatuoji]] je sporno. Epitaf vodje Šatuojev [[Li Kejong]]a navaja, da je bil prednik njegovega klana ''"Jidu, gospodar dežele Šuejantuo, neprekosljiv general"''. Kitajski kronisti so sledili izvoru Šatuojev do poglavarja [[Tjeleji|Tjelejev]] z imenom *Bajar<ref>Xue Juzheng. ''Old History of the Five Dynasties'', vol. 25</ref> ~ *Bajirku<ref>Ouyang Xiu. ''Historical Records of the Five Dynasties/Xin Wudaishi'', vol. 4</ref> ali do zahodnoturških Čujuev, ki se pogosto identificirajo s [[Čigili]].<ref>Ouyang Xiu. ''Xin Wudaishi'', vol. 4</ref><ref>{{cite journal|first=Christopher P.|last= Atwood|title=The Notion of Tribe in Medieval China: Ouyang Xiu and the Shatup Dynastic Myth|journal= Miscellanea Asiatica|year= 2010|issue= 16|url= https://repository.upenn.edu/ealc/16/|pages= 600–604}}</ref><ref>{{cite journal|last= Barenghi|first= Maddalena|title= Representations of Descent: Origin and Migration Stories of the Ninth- and Tenth-century Turkic Shatuo|journal= Asia Major|year= 2019|series= 3d|volume= 32|issue= 1|pages= 62–63|url= https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|archive-date= 2022-02-14 |access-date= 2020-05-13 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220214000102/http://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|url-status= dead}}</ref> ===Kagani Šuejantuoja=== * [[Idi kagan]] (也咥可汗) (?–628?) * [[Jinču kagan]] (真珠可汗) (628–645) * [[Duomi kagan]] (多彌可汗) (645–646) * [[Jitevuši kagan]] (伊特勿失可汗) (646) ===Pod Drugim turškim kaganatom=== * [[Kuli Čorjev napis|Kuli Čor]] (?–ok. 723)<ref>Ercilasun, (1985), str. 59</ref><ref>Hatice Şirin, (2016), ''Bombogor Inscription: Tombstone of a Turkic Qunčuy ("Princess")'', str. 6</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} * Bo Yang. ''Modern Chinese Edition of Zizhi Tongjian (Vol. 45)''. Taipei: Yuan-Liou Publishing Co. Ltd {{ISBN|957-32-0868-7}}. * Duan Lianqin (1988a). ''Xueyantuo During the Period of Sui and Tang''. Xi'an: Sanqin Press. {{ISBN|7-80546-024-8}}. * Duan Lianqin (1988b). ''Dingling, Gaoju and Tiele''. Shanghai: Shanghai People's Press. {{ISBN|7-208-00110-3}}. * ''[[Nova knjiga Tanga|New Book of Tang]]'', vol. 217, part 3 [https://web.archive.org/web/20071011103639/http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/ntan23.htm]. * ''Zizhi Tongjian'', vols. [[:zh:s:資治通鑑/卷192|192]], [[:zh:s:資治通鑑/卷193|193]], [[:zh:s:資治通鑑/卷194|194]], [[:zh:s:資治通鑑/卷195|195]], [[:zh:s:資治通鑑/卷196|196]], [[:zh:s:資治通鑑/卷197|197]], [[:zh:s:資治通鑑/卷198|198]], [[:zh:s:資治通鑑/卷199|199]]. * Zuev Yu.A. "Xueyantuo Khaganate and Kimeks. ([A Contribution] to Turkic ethnogeography of Central Asia in the middle of 7th century)" in ''Shygys'', Oriental Studies Institute, Almaty (2004), No 1 pp 11–21, No 2 pp 3–26 (in Russian) * Zuev Yu.A., ''Horse Tamgas from Vassal Princedoms'' (Translation of Chinese composition "Tanghuyao" of 8-10th centuries), Kazakh SSR Academy of Sciences, Alma-Ata, I960, (In Russian) {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Šuejantuo]] [[Kategorija:Ustanovitve v 620. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 720. letih]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] 4mqo6l742qkmanmkur2ax64ptnqjxjx Fantasy 0 608460 6748755 6748482 2026-09-10T15:58:10Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Filmi o LGBT]]; dodal [[Kategorija:Filmi o transseksualnosti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748755 wikitext text/x-wiki {{Infobox film | name = Fantasy | image = | caption = | director = [[Kukla]] | writer = [[Kukla]] | producer = {{Plainlist| * [[Lija Pogačnik]] * [[Barbara Daljavec]] * [[Vlado Bulajić]] }} | starring = {{Plainlist| * [[Sarah Al Saleh]] * [[Alina Juhart]] * [[Mina Milovanović]] * [[Mia Skrbinac]] }} | music = [[Relja Ćupić]] | cinematography = [[Lazar Bogdanović]] | editing = [[Lukas Miheljak]] | studio = {{Plainlist| * [[December (studio)|December]] * [[Krug Film]] }} | runtime = 98 minut | distributor = [[Gustav film]] | released = {{film date|2025|8|8|df=y|[[Mednarodni filmski festival Locarno|Locarno]]}} | country = {{Plainlist| * Slovenija * Severna Makedonija }} | language = {{Plainlist| * slovenščina * albanščina * srbščina * bosanščina * makedonščina }} | gross = }} '''''Fantasy''''' je slovensko-makedonski [[dramski film]] iz leta 2025, ki ga je režirala in zanj napisala scenarij [[Kukla]] v svojem režijskem prvencu.<ref>{{Cite web|url=https://www.locarnofestival.ch/festival/program/film.html?fid=c72b46c2-087d-4d9b-9b96-33f417cd4a90&l=en&eid= |title= Fantasy|date=8 July 2025|access-date=22 July 2025|website= [[Mednarodni filmski festival Locarno]]|language=en}}</ref> V glavnih vlogah nastopajo [[Sarah Al Saleh]], [[Alina Juhart]] in [[Mina Milovanović]] kot prijateljice, ki raziskujejo kompleksnost spola, poželenja in samoodkrivanja ob srečanju s [[Transseksualec|transseksualko]] Fantasy. Zgodba temelji na temi in likih Kuklinega kratkega filma ''Sestre'' iz leta 2020.<ref>{{Cite web|url=https://sfcfilmguide.si/2023/fiction-documentary/fantasy-2023/ |title= Fantasy|access-date=22 July 2025|website= [[Slovenski filmski center]] |language=en}}</ref><ref name="fan:hr">{{Cite web|url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/fantasy-film-clip-locarno-kukla-transgender-woman-tomboys-1236332081/ |title=Kukla's 'Fantasy' Invites Women to “See Themselves Through Their Own Lens” (Exclusive Locarno Clip) |author=Georg Szalai |website= [[The Hollywood Reporter]] |date=4 August 2025 |access-date= 4 August 2025|language=en}}</ref> Premierno je bil prikazan na [[Mednarodni filmski festival Locarno|Mednarodnem filmskem festivalu Locarno]] v sekciji filmarjev sedanjosti 8. avgusta 2025, kjer se je potegoval za [[zlati leopard|zlatega leoparda]].<ref name="lineup:sd">{{cite web|url=https://www.screendaily.com/news/locarno-unveils-2025-line-up-including-premiere-of-radu-judes-dracula/5206788.article |author=Mona Tabbara |date=8 July 2025 |title=Locarno unveils 2025 line-up including premieres of Radu Jude's 'Dracula', Kamal Aljafari's 'With Hasan In Gaza'|access-date=22 July 2025 |website=[[ScreenDaily]] |language=en}}</ref> Izbran je bil za [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film|slovenskega kandidata za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film]] na [[99. podelitev oskarjev|99. podelitvi oskarjev]].<ref>{{navedi novice |title=Slovenski kandidat za mednarodnega oskarja bo Fantasy |work=MMC RTV-SLO |date=2026-09-08 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/slovenski-kandidat-za-mednarodnega-oskarja-bo-fantasy/793167 |access-date=2026-09-09}}</ref><ref>{{cite web |date=8 September 2026 |title=Slovenski kandidat za nagrado OSKAR je film Fantasy režiserke Katarine Bogdanović – Kukle. |url=https://zdsfu.si/slovenski-kandidat-za-nagrado-oskar-je-film-fantasy-reziserke-katarine-bogdanovic-kukle/ |access-date=8 September 2026 |publisher=[[Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev]]}}</ref> == Vloge == * [[Sarah Al Saleh]] kot Mihrije * [[Alina Juhart]] kot Fantasy * [[Mina Milovanović]] kot Sina * [[Mia Skrbinac]] kot Jasna == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * {{FilmLinks}} * {{BSF|fantasy-2023}} {{film-stub}} [[Kategorija:Režijski prvenci]] [[Kategorija:Slovenski dramski filmi]] [[Kategorija:Makedonski filmi]] [[Kategorija:Filmi o spolnosti]] [[Kategorija:Filmi o transseksualnosti]] j6v7mvyyxykrsea3xhhj7d14ldi10hd 6748757 6748755 2026-09-10T15:59:03Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Filmi o transseksualnosti]]; dodal [[Kategorija:Filmi o transspolnosti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748757 wikitext text/x-wiki {{Infobox film | name = Fantasy | image = | caption = | director = [[Kukla]] | writer = [[Kukla]] | producer = {{Plainlist| * [[Lija Pogačnik]] * [[Barbara Daljavec]] * [[Vlado Bulajić]] }} | starring = {{Plainlist| * [[Sarah Al Saleh]] * [[Alina Juhart]] * [[Mina Milovanović]] * [[Mia Skrbinac]] }} | music = [[Relja Ćupić]] | cinematography = [[Lazar Bogdanović]] | editing = [[Lukas Miheljak]] | studio = {{Plainlist| * [[December (studio)|December]] * [[Krug Film]] }} | runtime = 98 minut | distributor = [[Gustav film]] | released = {{film date|2025|8|8|df=y|[[Mednarodni filmski festival Locarno|Locarno]]}} | country = {{Plainlist| * Slovenija * Severna Makedonija }} | language = {{Plainlist| * slovenščina * albanščina * srbščina * bosanščina * makedonščina }} | gross = }} '''''Fantasy''''' je slovensko-makedonski [[dramski film]] iz leta 2025, ki ga je režirala in zanj napisala scenarij [[Kukla]] v svojem režijskem prvencu.<ref>{{Cite web|url=https://www.locarnofestival.ch/festival/program/film.html?fid=c72b46c2-087d-4d9b-9b96-33f417cd4a90&l=en&eid= |title= Fantasy|date=8 July 2025|access-date=22 July 2025|website= [[Mednarodni filmski festival Locarno]]|language=en}}</ref> V glavnih vlogah nastopajo [[Sarah Al Saleh]], [[Alina Juhart]] in [[Mina Milovanović]] kot prijateljice, ki raziskujejo kompleksnost spola, poželenja in samoodkrivanja ob srečanju s [[Transseksualec|transseksualko]] Fantasy. Zgodba temelji na temi in likih Kuklinega kratkega filma ''Sestre'' iz leta 2020.<ref>{{Cite web|url=https://sfcfilmguide.si/2023/fiction-documentary/fantasy-2023/ |title= Fantasy|access-date=22 July 2025|website= [[Slovenski filmski center]] |language=en}}</ref><ref name="fan:hr">{{Cite web|url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/fantasy-film-clip-locarno-kukla-transgender-woman-tomboys-1236332081/ |title=Kukla's 'Fantasy' Invites Women to “See Themselves Through Their Own Lens” (Exclusive Locarno Clip) |author=Georg Szalai |website= [[The Hollywood Reporter]] |date=4 August 2025 |access-date= 4 August 2025|language=en}}</ref> Premierno je bil prikazan na [[Mednarodni filmski festival Locarno|Mednarodnem filmskem festivalu Locarno]] v sekciji filmarjev sedanjosti 8. avgusta 2025, kjer se je potegoval za [[zlati leopard|zlatega leoparda]].<ref name="lineup:sd">{{cite web|url=https://www.screendaily.com/news/locarno-unveils-2025-line-up-including-premiere-of-radu-judes-dracula/5206788.article |author=Mona Tabbara |date=8 July 2025 |title=Locarno unveils 2025 line-up including premieres of Radu Jude's 'Dracula', Kamal Aljafari's 'With Hasan In Gaza'|access-date=22 July 2025 |website=[[ScreenDaily]] |language=en}}</ref> Izbran je bil za [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film|slovenskega kandidata za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film]] na [[99. podelitev oskarjev|99. podelitvi oskarjev]].<ref>{{navedi novice |title=Slovenski kandidat za mednarodnega oskarja bo Fantasy |work=MMC RTV-SLO |date=2026-09-08 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/slovenski-kandidat-za-mednarodnega-oskarja-bo-fantasy/793167 |access-date=2026-09-09}}</ref><ref>{{cite web |date=8 September 2026 |title=Slovenski kandidat za nagrado OSKAR je film Fantasy režiserke Katarine Bogdanović – Kukle. |url=https://zdsfu.si/slovenski-kandidat-za-nagrado-oskar-je-film-fantasy-reziserke-katarine-bogdanovic-kukle/ |access-date=8 September 2026 |publisher=[[Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev]]}}</ref> == Vloge == * [[Sarah Al Saleh]] kot Mihrije * [[Alina Juhart]] kot Fantasy * [[Mina Milovanović]] kot Sina * [[Mia Skrbinac]] kot Jasna == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * {{FilmLinks}} * {{BSF|fantasy-2023}} {{film-stub}} [[Kategorija:Režijski prvenci]] [[Kategorija:Slovenski dramski filmi]] [[Kategorija:Makedonski filmi]] [[Kategorija:Filmi o spolnosti]] [[Kategorija:Filmi o transspolnosti]] 25flni303t8jay9shb8hhcaaux3oii0 Celoštevilska kompleksnost 0 608470 6748760 6748535 2026-09-10T16:00:31Z Andrejj 94 /* Zunanje povezave */ Jānis Iraids 6748760 wikitext text/x-wiki V [[Teorija števil|teoriji števil]] je '''kompleksnost celega števila''' najmanjše število [[1 (število)|enic]], ki jih potrebujemo da izrazimo celo število samo z enicami in poljubnim številom [[Seštevanje|seštevanj]], [[Množenje|množenj]] ter oklepajev. Kompleksnost števila n običajno označujemo z ||n|| ali f(n). == Primer == Števila od 1 do 10 lahko izrazimo (nekatera na več enakovrednih načinov): <code> 1 = 1<br> 2 = 1+1<br> 3 = 1+1+1<br> 4 = 1+1+1+1 = (1+1)*(1+1)<br> 5 = 1+1+1+1+1 = (1+1)*(1+1)+1<br> 6 = (1+1)*(1+1+1)<br> 7 = (1+1)*(1+1+1)+1<br> 8 = (1+1)*(1+1)*(1+1)<br> 9 = (1+1+1)*(1+1+1)<br> 10 = (1+1)*(1+(1+1)*(1+1)) = (1+1)*(1+1+1+1+1)<br> </code> Velja torej ||10|| = 7. Kompleksnosti števil 1, 2, 3, ... so : 1, 2, 3, 4, 5, 5, 6, 6, 6, 7, 8, 7, 8, 8, 8, 8, 8, 9, 8, ... {{OEIS|id=A005245}} Najmanjša števila s kompleksnostjo 1, 2, 3, ... so : 1, 2, 3, 4, 5, 7, 10, 11, 17, 22, 23, 41, 47, ... {{OEIS|id=A005520}} == Zgornja in spodnja meja == Vprašanje izražanja celih števil na ta način sta prva obravnavala {{Harvard citation text|Mahler|Popken|1953}} . Zahtevali so največje število z dano kompleksnostjo {{Mvar|k}} ; <ref>{{Citat |last=Mahler |first=K. |title=On a maximum problem in arithmetic |work=Nieuw Archief voor Wiskunde |volume=1 |pages=1–15 |year=1953 |mr=0053986 |last2=Popken |first2=J. |author-link=Kurt Mahler}}.</ref> kasneje je Selfridge pokazal, da je to število : <math>2^x3^{(k-2x)/3} \text{ kjer } x = -k\bmod 3.</math> Na primer, ko {{Matematična formula|1=''k'' = 10}}, {{Matematična formula|1=''x'' = 2}} in je največje celo število, ki ga lahko izrazimo z desetimi enicami, {{Matematična formula|1=2{{sup|2}}{{hsp}}3{{sup|2}} = 36}} . Izraz je : 36 = (1 + 1) × (1 + 1) × (1 + 1 + 1) × (1 + 1 + 1). Torej je kompleksnost celega števila {{Mvar|n}} vsaj {{Matematična formula|3&thinsp;log{{sub|3}}&thinsp;''n''}} . Kompleksnost {{Mvar|n}} je največ {{Matematična formula|3&thinsp;log{{sub|2}}&thinsp;''n''}} (približno {{Matematična formula|4.755&thinsp;log{{sub|3}}&thinsp;''n''}} ): izraz te dolžine za {{Mvar|n}} lahko najdemo z uporabo [[Hornerjev algoritem|Hornerjeve metode]] za [[Dvojiški številski sistem|binarno predstavitev]] {{Mvar|n}}. <ref name="guy">{{Citat |last=Guy |first=Richard K. |title=Some suspiciously simple sequences |work=[[American Mathematical Monthly]] |volume=93 |issue=3 |pages=186–190 |year=1986 |doi=10.2307/2323338 |jstor=2323338 |mr=1540817 |author-link=Richard K. Guy |department=Unsolved Problems}}.</ref> Skoraj vsa cela števila imajo predstavitev, katere dolžina je omejena z logaritmom z manjšim konstantnim faktorjem, {{Matematična formula|3.529&thinsp;log{{sub|3}}&thinsp;''n''}} . <ref>{{Navedi arXiv |arxiv=1511.07842 |class=math.NT |first=Christopher E. |last=Shriver |title=Applications of Markov chain analysis to integer complexity}}.</ref> == Algoritmi in protiprimeri == Kompleksnost <math>\|n\|</math> vsakega celega števila {{Mvar|n}} do nekega praga {{Mvar|N}} je mogoče izračunati v skupnem času <math>O(N\log^{O(1)}N)</math> . Kompleksnost enega samega celega števila <math>n</math> se lahko izračuna v sublinearnem času, <math> O(n^{0.6514})</math> . <ref>{{Citat |last=He |first=Qizheng |title=2024 Symposium on Simplicity in Algorithms, SOSA 2024, Alexandria, VA, USA, January 8-10, 2024 |pages=107–114 |year=2024 |editor-last=Parter |editor-first=Merav |editor-last2=Pettie |editor-first2=Seth |chapter=Improved algorithms for integer complexity |publisher={SIAM} |arxiv=2308.10301 |doi=10.1137/1.9781611977936.11}}</ref> Algoritmi za izračun celoštevilske kompleksnosti so bili uporabljeni za ovrženje več domnev o kompleksnosti. Predvsem ni nujno, da optimalni izraz za število {{Mvar|n}} dobimo bodisi z odštevanjem ena od {{Mvar|n}} bodisi z izražanjem {{Mvar|n}} kot produkta dveh manjših faktorjev. Najmanjši primer števila, katerega optimalni izraz ni te oblike, je 353.942.783. Je [[praštevilo]] in zato ovrže tudi domnevo [[Richard Kenneth Guy|Richarda K. Guya]], da je kompleksnost vsakega praštevila {{Mvar|p}} enaka ena plus kompleksnost {{Matematična formula|''p'' − 1}} <ref>{{Citat |last=Fuller |first=Martin N. |title=Program to calculate A005245, A005520, A005421 |date=February 1, 2008 |url=https://oeis.org/A005245/a005245.c.txt |access-date=2015-12-13 |publisher=OEIS}}.</ref> Pravzaprav, <math display="block">\|353942783\| = \|353942782\| = 63.</math>Poleg tega je Venecia Wang navedel primere drugih števil, katerih celoštevilska kompleksnost ne odraža očitne formule za ta števila: <ref>{{Citat |last=Wang |first=Venecia |title=A counterexample to the prime conjecture of expressing numbers using just ones |date=October 2012 |work=[[Journal of Number Theory]] |volume=133 |issue=2 |pages=391–397 |publisher=JNT |doi=10.1016/j.jnt.2012.08.003 |doi-access=free}}.</ref> <math display="block"> \begin{align} \|743 \times 2\| = \|743\| &= 22 \\ \|166571 \times 3\| = \|166571\| &= 39 \\ \|97103 \times 5\| = \|97103\| &= 38 \\ 2 \|23\| > \|23^2\| &= 20.\\ \end{align} </math> == Sklici == <templatestyles src="Reflist/styles.css" />{{Sklici}} == Zunanje povezave == * Jānis Iraids, [https://expmath.lumii.lv/wiki/Special:Complexity?n= Complexity] Izračun kompleksnosti števil do n = 10^12 * <templatestyles src="Module:Citation/CS1/styles.css"></templatestyles>Weisstein, Eric W., "Integer Complexity", MathWorld<nowiki>{{cite web}}</nowiki>: CS1 maint: overridden setting (link) [[Kategorija:Celoštevilska zaporedja]] h1mfy9q3hc4f2j9f2ef5h1wi2kcvbcb 6748812 6748760 2026-09-10T18:05:57Z Andrejj 94 /* Zgornja in spodnja meja */ pop 6748812 wikitext text/x-wiki V [[Teorija števil|teoriji števil]] je '''kompleksnost celega števila''' najmanjše število [[1 (število)|enic]], ki jih potrebujemo da izrazimo celo število samo z enicami in poljubnim številom [[Seštevanje|seštevanj]], [[Množenje|množenj]] ter oklepajev. Kompleksnost števila n običajno označujemo z ||n|| ali f(n). == Primer == Števila od 1 do 10 lahko izrazimo (nekatera na več enakovrednih načinov): <code> 1 = 1<br> 2 = 1+1<br> 3 = 1+1+1<br> 4 = 1+1+1+1 = (1+1)*(1+1)<br> 5 = 1+1+1+1+1 = (1+1)*(1+1)+1<br> 6 = (1+1)*(1+1+1)<br> 7 = (1+1)*(1+1+1)+1<br> 8 = (1+1)*(1+1)*(1+1)<br> 9 = (1+1+1)*(1+1+1)<br> 10 = (1+1)*(1+(1+1)*(1+1)) = (1+1)*(1+1+1+1+1)<br> </code> Velja torej ||10|| = 7. Kompleksnosti števil 1, 2, 3, ... so : 1, 2, 3, 4, 5, 5, 6, 6, 6, 7, 8, 7, 8, 8, 8, 8, 8, 9, 8, ... {{OEIS|id=A005245}} Najmanjša števila s kompleksnostjo 1, 2, 3, ... so : 1, 2, 3, 4, 5, 7, 10, 11, 17, 22, 23, 41, 47, ... {{OEIS|id=A005520}} == Zgornja in spodnja meja == Vprašanje izražanja celih števil na ta način sta prva obravnavala {{Harvard citation text|Mahler|Popken|1953}} . Zahtevali so največje število z dano kompleksnostjo {{Mvar|k}} ; <ref>{{Citat |last=Mahler |first=K. |title=On a maximum problem in arithmetic |work=Nieuw Archief voor Wiskunde |volume=1 |pages=1–15 |year=1953 |mr=0053986 |last2=Popken |first2=J. |author-link=Kurt Mahler}}.</ref> kasneje je Selfridge pokazal, da je to število : <math>2^x3^{(k-2x)/3} \text{ kjer } x = -k\bmod 3.</math> Na primer, ko {{Matematična formula|1=''k'' = 10}}, {{Matematična formula|1=''x'' = 2}} in je največje celo število, ki ga lahko izrazimo z desetimi enicami, {{Matematična formula|1=2{{sup|2}}{{hsp}}3{{sup|2}} = 36}} . Izraz je : 36 = (1 + 1) × (1 + 1) × (1 + 1 + 1) × (1 + 1 + 1). Torej za kompleksnost celega števila velja : <math>\frac{3}{\log 3} \log n \;\le\; ||n|| \;\le\; \frac{3}{\log 2} \log n, \qquad n \ge 2</math> oz. približno : <math>2,7307 \log n \;\le\; ||n|| \;\le\; 4,3281\log n.</math> Zgornja meja je bila kasneje izboljšana na<ref>{{Navedi arXiv |arxiv=1511.07842 |class=math.NT |first=Christopher E. |last=Shriver |title=Applications of Markov chain analysis to integer complexity}}.</ref> : <math>2,7307 \log n \;\le\; ||n|| \;\le\; 3,635\log n.</math> == Algoritmi in protiprimeri == Kompleksnost <math>\|n\|</math> vsakega celega števila {{Mvar|n}} do nekega praga {{Mvar|N}} je mogoče izračunati v skupnem času <math>O(N\log^{O(1)}N)</math> . Kompleksnost enega samega celega števila <math>n</math> se lahko izračuna v sublinearnem času, <math> O(n^{0.6514})</math> . <ref>{{Citat |last=He |first=Qizheng |title=2024 Symposium on Simplicity in Algorithms, SOSA 2024, Alexandria, VA, USA, January 8-10, 2024 |pages=107–114 |year=2024 |editor-last=Parter |editor-first=Merav |editor-last2=Pettie |editor-first2=Seth |chapter=Improved algorithms for integer complexity |publisher={SIAM} |arxiv=2308.10301 |doi=10.1137/1.9781611977936.11}}</ref> Algoritmi za izračun celoštevilske kompleksnosti so bili uporabljeni za ovrženje več domnev o kompleksnosti. Predvsem ni nujno, da optimalni izraz za število {{Mvar|n}} dobimo bodisi z odštevanjem ena od {{Mvar|n}} bodisi z izražanjem {{Mvar|n}} kot produkta dveh manjših faktorjev. Najmanjši primer števila, katerega optimalni izraz ni te oblike, je 353.942.783. Je [[praštevilo]] in zato ovrže tudi domnevo [[Richard Kenneth Guy|Richarda K. Guya]], da je kompleksnost vsakega praštevila {{Mvar|p}} enaka ena plus kompleksnost {{Matematična formula|''p'' − 1}} <ref>{{Citat |last=Fuller |first=Martin N. |title=Program to calculate A005245, A005520, A005421 |date=February 1, 2008 |url=https://oeis.org/A005245/a005245.c.txt |access-date=2015-12-13 |publisher=OEIS}}.</ref> Pravzaprav, <math display="block">\|353942783\| = \|353942782\| = 63.</math>Poleg tega je Venecia Wang navedel primere drugih števil, katerih celoštevilska kompleksnost ne odraža očitne formule za ta števila: <ref>{{Citat |last=Wang |first=Venecia |title=A counterexample to the prime conjecture of expressing numbers using just ones |date=October 2012 |work=[[Journal of Number Theory]] |volume=133 |issue=2 |pages=391–397 |publisher=JNT |doi=10.1016/j.jnt.2012.08.003 |doi-access=free}}.</ref> <math display="block"> \begin{align} \|743 \times 2\| = \|743\| &= 22 \\ \|166571 \times 3\| = \|166571\| &= 39 \\ \|97103 \times 5\| = \|97103\| &= 38 \\ 2 \|23\| > \|23^2\| &= 20.\\ \end{align} </math> == Sklici == <templatestyles src="Reflist/styles.css" />{{Sklici}} == Zunanje povezave == * Jānis Iraids, [https://expmath.lumii.lv/wiki/Special:Complexity?n= Complexity] Izračun kompleksnosti števil do n = 10^12 * <templatestyles src="Module:Citation/CS1/styles.css"></templatestyles>Weisstein, Eric W., "Integer Complexity", MathWorld<nowiki>{{cite web}}</nowiki>: CS1 maint: overridden setting (link) [[Kategorija:Celoštevilska zaporedja]] go7yevqs2ybocd6htzzl7xiu5hbct7j 6748838 6748812 2026-09-10T19:42:30Z Andrejj 94 Razširitve problema 6748838 wikitext text/x-wiki V [[Teorija števil|teoriji števil]] je '''kompleksnost celega števila''' najmanjše število [[1 (število)|enic]], ki jih potrebujemo da izrazimo celo število samo z enicami in poljubnim številom [[Seštevanje|seštevanj]], [[Množenje|množenj]] ter oklepajev. Kompleksnost števila n običajno označujemo z ||n|| ali f(n). == Primer == Števila od 1 do 10 lahko izrazimo (nekatera na več enakovrednih načinov): <code> 1 = 1<br> 2 = 1+1<br> 3 = 1+1+1<br> 4 = 1+1+1+1 = (1+1)*(1+1)<br> 5 = 1+1+1+1+1 = (1+1)*(1+1)+1<br> 6 = (1+1)*(1+1+1)<br> 7 = (1+1)*(1+1+1)+1<br> 8 = (1+1)*(1+1)*(1+1)<br> 9 = (1+1+1)*(1+1+1)<br> 10 = (1+1)*(1+(1+1)*(1+1)) = (1+1)*(1+1+1+1+1)<br> </code> Velja torej ||10|| = 7. Pogosto v zapisu namesto (1+1) ter (1+1+1) uporabimo števki 2 in 3: ||1000|| = 21 1000 = (3*3*2*2+1)*3*3*3+1 Kompleksnosti števil 1, 2, 3, ... so : 1, 2, 3, 4, 5, 5, 6, 6, 6, 7, 8, 7, 8, 8, 8, 8, 8, 9, 8, ... {{OEIS|id=A005245}} Najmanjša števila s kompleksnostjo 1, 2, 3, ... so : 1, 2, 3, 4, 5, 7, 10, 11, 17, 22, 23, 41, 47, ... {{OEIS|id=A005520}} == Zgornja in spodnja meja == Vprašanje izražanja celih števil na ta način sta prva obravnavala {{Harvard citation text|Mahler|Popken|1953}} . Zahtevali so največje število z dano kompleksnostjo {{Mvar|k}} ; <ref>{{Citat |last=Mahler |first=K. |title=On a maximum problem in arithmetic |work=Nieuw Archief voor Wiskunde |volume=1 |pages=1–15 |year=1953 |mr=0053986 |last2=Popken |first2=J. |author-link=Kurt Mahler}}.</ref> kasneje je Selfridge pokazal, da je to število : <math>2^x3^{(k-2x)/3} \text{ kjer } x = -k\bmod 3.</math> Na primer, ko {{Matematična formula|1=''k'' = 10}}, {{Matematična formula|1=''x'' = 2}} in je največje celo število, ki ga lahko izrazimo z desetimi enicami, {{Matematična formula|1=2{{sup|2}}{{hsp}}3{{sup|2}} = 36}} . Izraz je : 36 = (1 + 1) × (1 + 1) × (1 + 1 + 1) × (1 + 1 + 1). Torej za kompleksnost celega števila velja : <math>\frac{3}{\log 3} \log n \;\le\; ||n|| \;\le\; \frac{3}{\log 2} \log n, \qquad n \ge 2</math> oz. približno : <math>2,7307 \log n \;\le\; ||n|| \;\le\; 4,3281\log n.</math> Zgornja meja je bila kasneje izboljšana na<ref>{{Navedi arXiv |arxiv=1511.07842 |class=math.NT |first=Christopher E. |last=Shriver |title=Applications of Markov chain analysis to integer complexity}}.</ref> : <math>2,7307 \log n \;\le\; ||n|| \;\le\; 3,635\log n.</math> == Algoritmi in protiprimeri == Kompleksnost <math>\|n\|</math> vsakega celega števila {{Mvar|n}} do nekega praga {{Mvar|N}} je mogoče izračunati v skupnem času <math>O(N\log^{O(1)}N)</math> . Kompleksnost enega samega celega števila <math>n</math> se lahko izračuna v sublinearnem času, <math> O(n^{0.6514})</math> . <ref>{{Citat |last=He |first=Qizheng |title=2024 Symposium on Simplicity in Algorithms, SOSA 2024, Alexandria, VA, USA, January 8-10, 2024 |pages=107–114 |year=2024 |editor-last=Parter |editor-first=Merav |editor-last2=Pettie |editor-first2=Seth |chapter=Improved algorithms for integer complexity |publisher={SIAM} |arxiv=2308.10301 |doi=10.1137/1.9781611977936.11}}</ref> Algoritmi za izračun celoštevilske kompleksnosti so bili uporabljeni za ovrženje več domnev o kompleksnosti. Predvsem ni nujno, da optimalni izraz za število {{Mvar|n}} dobimo bodisi z odštevanjem ena od {{Mvar|n}} bodisi z izražanjem {{Mvar|n}} kot produkta dveh manjših faktorjev. Najmanjši primer števila, katerega optimalni izraz ni te oblike, je 353.942.783. Je [[praštevilo]] in zato ovrže tudi domnevo [[Richard Kenneth Guy|Richarda K. Guya]], da je kompleksnost vsakega praštevila {{Mvar|p}} enaka ena plus kompleksnost {{Matematična formula|''p'' − 1}} <ref>{{Citat |last=Fuller |first=Martin N. |title=Program to calculate A005245, A005520, A005421 |date=February 1, 2008 |url=https://oeis.org/A005245/a005245.c.txt |access-date=2015-12-13 |publisher=OEIS}}.</ref> Pravzaprav, <math display="block">\|353942783\| = \|353942782\| = 63.</math>Poleg tega je Venecia Wang navedel primere drugih števil, katerih celoštevilska kompleksnost ne odraža očitne formule za ta števila: <ref>{{Citat |last=Wang |first=Venecia |title=A counterexample to the prime conjecture of expressing numbers using just ones |date=October 2012 |work=[[Journal of Number Theory]] |volume=133 |issue=2 |pages=391–397 |publisher=JNT |doi=10.1016/j.jnt.2012.08.003 |doi-access=free}}.</ref> <math display="block"> \begin{align} \|743 \times 2\| = \|743\| &= 22 \\ \|166571 \times 3\| = \|166571\| &= 39 \\ \|97103 \times 5\| = \|97103\| &= 38 \\ 2 \|23\| > \|23^2\| &= 20.\\ \end{align} </math> == Razširitve problema == Problem lahko razširimo, npr., z uporabo dodatnih operaterjev. === Odštevanje ( + * - ) === Če dodamo operacijo odštevanja, se nekatere kompleksnosti zmanjšajo, prvi primer je 23: ||23||=11; 23 = (1+1)*(1+(1+1)*(1+(1+1)*(1+1)))+1 z minusom pa ||23||=10; 23 = (1+1)*(1+1)*(1+1)*(1+1+1)-1 {{OEIS|id=A091333}}. === Deljenje ( + * - / ) === Na prvi pogled deljenje ne more prinesti izboljšanja. Najmanjši n, za katerega je izraz z deljenjem strogo manjši od običajne kompleksnosti je 50.221.174, ker je 50221174 = (7 * 3^15 - 1) / 2, kar za zapis s temi operacijami zahteva 54 enic, medtem ko je 50221174 = 3(2*3*5(2*2*3(3*2+1)(3^4(3^4+1)+1)+1)+1)+1, kar zahteva 55 enic. {{OEIS|id=A348069}}. Še več posplošitev problema: [https://oeis.org/wiki/User:Glen_Whitney/IntegerComplexityTable IntegerComplexityTable] == Sklici == <templatestyles src="Reflist/styles.css" />{{Sklici}} == Zunanje povezave == * Jānis Iraids, [https://expmath.lumii.lv/wiki/Special:Complexity?n= Complexity] Izračun kompleksnosti števil do n = 10^12 * <templatestyles src="Module:Citation/CS1/styles.css"></templatestyles>Weisstein, Eric W., "Integer Complexity", MathWorld<nowiki>{{cite web}}</nowiki>: CS1 maint: overridden setting (link) [[Kategorija:Celoštevilska zaporedja]] dwsbmhbui5iyz5zr94z6lzcfl3xus8u Eddie Redmayne 0 608475 6748643 6748597 2026-09-10T12:31:29Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljšo glavno moško vlogo]]; +[[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljšega igralca v filmski drami]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748643 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec | yearsactive = 1998-danes }} '''Eddie Redmayne''' (polno ime '''Edward John David Redmayne''' (/ˈrɛdmeɪn/)), [[Angleži|angleški]] [[Filmski igralec|filmski]], [[Televizijski igralec|televizijski]] in [[gledališki igralec]], * [[6. januar]] [[1982]], Westminster, [[London]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]. Eddie Redmayne je angleški igralec, ki je bil odlikovan z redom britanskega imperija. Osvojil je tudi nagrade [[Oskar (filmska nagrada)|oskar]], tony, [[BAFTA]], [[zlati globus]] in dve nagradi Olivier. Redmayne je svojo profesionalno igralsko kariero začel na televiziji in v gledališču. Igral je kot Viola v igri ''Twelfth Night'' v Shakespearovem gledališču Globe, preden se je preselil v West End z glavnimi vlogami v produkcijah, kot so ''The Goat'' in ''Who Is Sylvia?'' (2004), ''Red'' (2009–2010) in Richard II (2011–2012). Za svoje nastope v produkcijah Red na West Endu in Broadwayu je prejel nagrado Laurencea Olivierja za najboljšega igralca v stranski vlogi<ref>{{Navedi splet |last=Miller |first=Adrienne |date=5. 3. 2024 |title=Life Is a Cabaret! The Shimmering Kander and Ebb Classic Heads Back to Broadway Starring Eddie Redmayne |url=https://www.vogue.com/article/cabaret-broadway-revival-april-2024 |website=Vogue}}</ref> in kasneje nagrado Tony za najboljšega igralca v gledališki igri. Za svoje nastope v vlogi voditelja v oživitvah muzikala ''Cabaret'' na West Endu in Broadwayu (2021–2022 in 2024) je prejel nagrado Laurencea Olivierja za najboljšega igralca v muzikalu in si prislužil nominacijo za nagrado Tony za najboljšega igralca v muzikalu. Širšo prepoznavnost je dosegel zaradi upodobitve fizika [[Stephen Hawking|Stephena Hawkinga]] v filmu ''[[Teorija vsega (film)|Teorija vsega]]'' (2014), ki mu je prinesla [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšega igralca. Drugo nominacijo za oskarja je prejel za upodobitev [[Lili Elbe]] v filmu ''Dansko dekle'' (2015), nato pa je igral Newta Scamanderja v filmski seriji ''Fantastična bitja'' (2016–2022). Med njegovimi drugimi filmskimi projekti so ''Moj teden z Marilyn'' (2011), ''Nesrečniki'' (2012), ''Jupiter v vzponu'' (2015), ''Jamski človek'' (2018), ''The Trial of the Chicago 7'' (2020) in ''The Good Nurse'' (2022). Na televiziji je igral v miniseriji ''Stebri zemlje'' (2010) in ''Birdsong'' (2012) in v vohunskem trilerju ''The Day of the Jackal'' (2024–danes). == Zgodnje življenje in izobrazba == Edward John David Redmayne se je rodil 6. januarja 1982 v londonskem okrožju Westminster.<ref>{{Navedi splet |date=13. 5. 2020 |title=Eddie Redmayne |url=https://www.biography.com/actors/eddie-redmayne |access-date=10. 9. 2026 |website=Biography}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Blair |first=Olivia |date=5. 1. 2016 |title=Eddie Redmayne reveals he occasionally pays the rent of struggling actors |url=https://www.independent.co.uk/news/people/eddie-redmayne-reveals-he-occasionally-pays-the-rent-of-struggling-actors-a6797096.html |access-date=10. 9. 2026 |website=The Independent}}</ref> Njegova mati Patricia (rojena Burke) vodi podjetje za pomoč pri selitvah, oče Richard Redmayne pa je poslovnež na področju korporativnih financ. Njegov praded po očetovi strani je bil sir Richard Redmayne (1865–1955), gradbeni in rudarski inženir ter vodilna osebnost pri izboljševanju varnosti v rudnikih v začetku 20. stoletja.<ref>{{Navedi splet |date=21. 11. 2014 |title=Eddie Redmayne Facts: 23 Things You (Probably) Don't Know About the 'Theory of Everything' Star |url=https://web.archive.org/web/20151121024126/http://news.moviefone.com/2014/11/21/eddie-redmayne-facts/ |access-date=10. 9. 2026 |website=Moviefone}}</ref> Sir Richard je vodil tudi poskus trgovske verige Boots, katere namen je bil skrajšati delovni teden in delavcem omogočiti 48-urni konec tedna. Ugotovili so, da so bili delavci srečnejši, bolj zdravi in ​​redkeje odsotni z dela, zato se je zavzemal za uvedbo takšne prakse v širšem industrijskem merilu. Ima starejšega brata, igralca kriketa Jamesa Redmayna, mlajšega brata, starejšega polbrata Charlieja Redmayna – nekdanjega izvršnega direktorja britanske podružnice založbe HarperCollins – ter polsestro. == Sklici == {{Sklici}} {{Oskar za najboljšega glavnega igralca}} {{Zlati globus za najboljšega igralca v drami}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Redmayne, Eddie}} [[Kategorija:Angleški filmski igralci]] [[Kategorija:Angleški televizijski igralci]] [[Kategorija:Angleški gledališki igralci]] [[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljšo glavno moško vlogo]] [[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljšega igralca v filmski drami]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] rcoqxwso51wvyjpmk2u3dv6nefd9upz 6748696 6748643 2026-09-10T14:01:25Z Florentina Veršič 146476 /* Zgodnje življenje in izobrazba */ Dodani manjkajoči viri. 6748696 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec | yearsactive = 1998-danes }} '''Eddie Redmayne''' (polno ime '''Edward John David Redmayne''' (/ˈrɛdmeɪn/)), [[Angleži|angleški]] [[Filmski igralec|filmski]], [[Televizijski igralec|televizijski]] in [[gledališki igralec]], * [[6. januar]] [[1982]], Westminster, [[London]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]. Eddie Redmayne je angleški igralec, ki je bil odlikovan z redom britanskega imperija. Osvojil je tudi nagrade [[Oskar (filmska nagrada)|oskar]], tony, [[BAFTA]], [[zlati globus]] in dve nagradi Olivier. Redmayne je svojo profesionalno igralsko kariero začel na televiziji in v gledališču. Igral je kot Viola v igri ''Twelfth Night'' v Shakespearovem gledališču Globe, preden se je preselil v West End z glavnimi vlogami v produkcijah, kot so ''The Goat'' in ''Who Is Sylvia?'' (2004), ''Red'' (2009–2010) in Richard II (2011–2012). Za svoje nastope v produkcijah Red na West Endu in Broadwayu je prejel nagrado Laurencea Olivierja za najboljšega igralca v stranski vlogi<ref>{{Navedi splet |last=Miller |first=Adrienne |date=5. 3. 2024 |title=Life Is a Cabaret! The Shimmering Kander and Ebb Classic Heads Back to Broadway Starring Eddie Redmayne |url=https://www.vogue.com/article/cabaret-broadway-revival-april-2024 |website=Vogue}}</ref> in kasneje nagrado Tony za najboljšega igralca v gledališki igri. Za svoje nastope v vlogi voditelja v oživitvah muzikala ''Cabaret'' na West Endu in Broadwayu (2021–2022 in 2024) je prejel nagrado Laurencea Olivierja za najboljšega igralca v muzikalu in si prislužil nominacijo za nagrado Tony za najboljšega igralca v muzikalu. Širšo prepoznavnost je dosegel zaradi upodobitve fizika [[Stephen Hawking|Stephena Hawkinga]] v filmu ''[[Teorija vsega (film)|Teorija vsega]]'' (2014), ki mu je prinesla [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšega igralca. Drugo nominacijo za oskarja je prejel za upodobitev [[Lili Elbe]] v filmu ''Dansko dekle'' (2015), nato pa je igral Newta Scamanderja v filmski seriji ''Fantastična bitja'' (2016–2022). Med njegovimi drugimi filmskimi projekti so ''Moj teden z Marilyn'' (2011), ''Nesrečniki'' (2012), ''Jupiter v vzponu'' (2015), ''Jamski človek'' (2018), ''The Trial of the Chicago 7'' (2020) in ''The Good Nurse'' (2022). Na televiziji je igral v miniseriji ''Stebri zemlje'' (2010) in ''Birdsong'' (2012) in v vohunskem trilerju ''The Day of the Jackal'' (2024–danes). == Zgodnje življenje in izobrazba == Edward John David Redmayne se je rodil 6. januarja 1982 v londonskem okrožju Westminster.<ref>{{Navedi splet |date=13. 5. 2020 |title=Eddie Redmayne |url=https://www.biography.com/actors/eddie-redmayne |access-date=10. 9. 2026 |website=Biography}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Blair |first=Olivia |date=5. 1. 2016 |title=Eddie Redmayne reveals he occasionally pays the rent of struggling actors |url=https://www.independent.co.uk/news/people/eddie-redmayne-reveals-he-occasionally-pays-the-rent-of-struggling-actors-a6797096.html |access-date=10. 9. 2026 |website=The Independent}}</ref> Njegova mati Patricia (rojena Burke) vodi podjetje za pomoč pri selitvah, oče Richard Redmayne pa je poslovnež na področju korporativnih financ. Njegov praded po očetovi strani je bil sir Richard Redmayne (1865–1955), gradbeni in rudarski inženir ter vodilna osebnost pri izboljševanju varnosti v rudnikih v začetku 20. stoletja.<ref name=":0">{{Navedi splet |date=21. 11. 2014 |title=Eddie Redmayne Facts: 23 Things You (Probably) Don't Know About the 'Theory of Everything' Star |url=https://web.archive.org/web/20151121024126/http://news.moviefone.com/2014/11/21/eddie-redmayne-facts/ |access-date=10. 9. 2026 |website=Moviefone}}</ref> Sir Richard je vodil tudi poskus trgovske verige Boots, katere namen je bil skrajšati delovni teden in delavcem omogočiti 48-urni konec tedna. Ugotovili so, da so bili delavci srečnejši, bolj zdravi in ​​redkeje odsotni z dela,<ref>{{Navedi splet |title=How Workers Won the Weekend |url=https://tribunemag.co.uk/2023/03/how-workers-won-the-weekend |access-date=10. 9. 2026 |website=Tribunemag}}</ref> zato se je zavzemal za uvedbo takšne prakse v širšem industrijskem merilu.<ref>{{Navedi splet |date=1. 12. 1934 |title=Reduction of Working Hours in Industry |url=https://doi.org/10.1038%2F134927a0 |access-date=10. 9. 2026 |website=Nature}}</ref> Ima starejšega brata, igralca kriketa Jamesa Redmayna, mlajšega brata, starejšega polbrata Charlieja Redmayna – nekdanjega izvršnega direktorja britanske podružnice založbe HarperCollins<ref>{{Navedi splet |title=HarperCollins UK CEO Charlie Redmayne resigns as Kate Elton steps up |url=https://www.thebookseller.com/news/harpercollins-ceo-charlie-redmayne-resigns-as-kate-elton-steps-up |access-date=10. 9. 2026 |website=The Bookseller}}</ref><ref name=":0" /> – ter polsestro.<ref>{{Navedi splet |date=23. 11. 2009 |title=Eddie Redmayne interview |url=https://www.telegraph.co.uk/culture/theatre/theatre-features/6614502/Eddie-Redmayne-interview.html |access-date=10. 9. 2026}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} {{Oskar za najboljšega glavnega igralca}} {{Zlati globus za najboljšega igralca v drami}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Redmayne, Eddie}} [[Kategorija:Angleški filmski igralci]] [[Kategorija:Angleški televizijski igralci]] [[Kategorija:Angleški gledališki igralci]] [[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljšo glavno moško vlogo]] [[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljšega igralca v filmski drami]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] 4vsjttah8gt0a440o5b2x8odeec7n0c Uporabnik:Brdausi/Ajdin Huzejrović 2 608478 6748656 2026-09-10T13:01:53Z Brdausi 245317 nova stran z vsebino: »{{Userspace draft|source=Čarovnik za članke|date={{Subst:CURRENTMONTHNAME}} {{Subst:CURRENTYEAR}}}} {{Subst:Nul| ← te vrstice ne spreminjajte; datum se nastavi samodejno}} '''Ajdin Huzejrović''' (10. september 1992, Kranj) je slovenski gledališki režiser, dramatik, igralec, kostumograf in scenograf. Njegova predstava ''Dan, ko je padel sneg'' je leta 2024 prejela matička za najboljšo predstavo Linhartovega srečanja, leta 2026 pa je bila predstava ''Iva...« 6748656 wikitext text/x-wiki {{Userspace draft|source=Čarovnik za članke|date=september 2026}} {{Subst:Nul| ← te vrstice ne spreminjajte; datum se nastavi samodejno}} '''Ajdin Huzejrović''' (10. september 1992, Kranj) je slovenski gledališki režiser, dramatik, igralec, kostumograf in scenograf. Njegova predstava ''Dan, ko je padel sneg'' je leta 2024 prejela matička za najboljšo predstavo Linhartovega srečanja, leta 2026 pa je bila predstava ''Ivanov'' na Mednarodnem festivalu komornega gledališča Zlatni lav v Umagu nagrajena z nagrado strokovne žirije in nagrado občinstva. == Življenje in izobraževanje == Rodil se je 10. septembra 1992 v Kranju, otroštvo pa je preživel v Preddvoru. Obiskoval je Gimnazijo Kranj, kjer je sodeloval pri vodenju gledališke skupine. Po končani gimnaziji je študiral primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, pozneje pa gledališko režijo na Novi akademiji umetnosti v Beogradu pod mentorstvom režiserja Ljubiše Ristića.<ref name="sigledal" /> Z gledališčem se je začel ukvarjati že v času šolanja. Leta 2011 je Gledališka skupina Gimnazije Kranj v Prešernovem gledališču Kranj uprizorila njegovo dramo ''Sandrin, kraj kamor sanje hodijo umirat''.<ref>{{Navedi splet |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20110425/C/304259973/sandrin-kje-je-ze-to |title=Sandrin, kje je že to? |author=Igor Kavčič |website=Gorenjski glas |date=25. april 2011 |accessdate=10. september 2026}}</ref> == Gledališko delo == Od leta 2012 je skupaj z Judito Polak vodil Mladinski oder Kranj. V tem obdobju je deloval kot režiser, igralec, kostumograf in scenograf ter režiral več klasičnih in sodobnih dramskih besedil.<ref name="sigledal" /> Med njegovimi zgodnejšimi režijami so ''Mi, otroci generacije fix'', ''Psihoza 4.48'' Sarah Kane in Shakespearov ''Hamlet''. Pri uprizoritvi ''Hamleta'' leta 2014 je poleg režije odigral tudi naslovno vlogo. Njegova interpretacija se je osredotočala predvsem na družinske odnose in tragedijo treh družin.<ref>{{Navedi splet |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20140619/C/140619768/July |title=Hamlet in Ana Karenina |author=Igor Kavčič |website=Gorenjski glas |accessdate=10. september 2026}}</ref> Pozneje je deloval tudi v Beogradu, po vrnitvi na Gorenjsko pa je sodeloval pri ustanovitvi gledališke skupine Dramatikon v Kranju. Leta 2023 ga je časnik ''Slovenske novice'' predstavil kot vodjo in osrednjega ustvarjalca Dramatikona.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/gledalisce-dramatikon-caka-le-se-oder-letos-bodo-pripravili-13-premier-foto/ |title=Gledališče Dramatikon čaka le še oder: letos bodo pripravili 13 premier |author=Špela Ankele |website=Slovenske novice |date=2. marec 2023 |accessdate=10. september 2026}}</ref> == Dan, ko je padel sneg == Med njegovimi odmevnejšimi režijami je avtorska predstava ''Dan, ko je padel sneg'', pri kateri je podpisal režijo in dramaturgijo. Predstava obravnava življenje skupine prijateljev v Beogradu ter vprašanja svobode, homofobije in družbenega izključevanja.<ref>{{Navedi splet |url=https://mgml.si/sl/mestni-muzej/dogodki/1850/2025-01-17/18-00/ajdin-huzejrovic-dan-ko-je-padel-sneg/ |title=Ajdin Huzejrović: Dan, ko je padel sneg |website=Muzej in galerije mesta Ljubljane |accessdate=10. september 2026}}</ref> Na 62. Linhartovem srečanju leta 2024 je Gledališki studio Dramatikon Kranj za predstavo prejel matička za najboljšo predstavo v celoti.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.jskd.si/gledalisce-in-lutke/festivali_gledalisce/linhart_gledalisce/linhart_24/uvod_linhart_24.htm |title=62. Linhartovo srečanje |website=Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti |accessdate=10. september 2026}}</ref> Predstava je bila pozneje uprizorjena tudi v Slovenskem mladinskem gledališču in Mestnem muzeju Ljubljana.<ref>{{Navedi splet |url=https://mladinsko.com/sl/program/235/dan-ko-je-padel-sneg/ |title=Dan, ko je padel sneg |website=Slovensko mladinsko gledališče |accessdate=10. september 2026}}</ref> == Dramatika == Huzejrović je tudi avtor dramskih besedil. Med njegovimi zgodnejšimi deli so ''Sandrin, kraj kamor sanje hodijo umirat'', ''Mi, otroci generacije fix'' in ''Lahko noč, družina''.<ref name="sigledal" /> Za besedilo ''Lahko noč, družina'' je leta 2017 prejel posebno omembo žirije v okviru natečaja za nagrado za mladega dramatika na Tednu slovenske drame.<ref name="sigledal" /> == Izbrane režije == * 2013 – ''Dogodek v mestu Gogi'', Slavko Grum * 2014 – ''Mi, otroci generacije fix'', Ajdin Huzejrović * 2014 – ''Psihoza 4.48'', Sarah Kane * 2014 – ''Hamlet'', William Shakespeare * 2016 – ''Gospodična Julija'', August Strindberg * 2016 – ''Ana Karenina'', po romanu Leva Tolstoja * 2017 – ''Oresteja'', Ajshil * 2024 – ''Dan, ko je padel sneg'', Ajdin Huzejrović * 2026 – ''Ivanov'', Anton Pavlovič Čehov Leta 2026 je bila uprizoritev ''Ivanova'' Zavoda Kaos Evropa uvrščena v program 27. mednarodnega festivala komornega gledališča Zlati lev v Umagu. Huzejrović je pri predstavi podpisal režijo, dramaturgijo in kostumografijo.<ref>{{Navedi splet |url=https://zlatni-lav.com/ivanov-25-06-2026/ |title=Ivanov – 25.06.2026 |website=Zlatni lav – Leone d'Oro |date=8. april 2026 |accessdate=10. september 2026}}</ref> == Nagrade in priznanja == * 2017 – posebna omemba žirije za dramsko besedilo ''Lahko noč, družina'' v okviru natečaja za nagrado za mladega dramatika. * 2024 – Gledališki studio Dramatikon Kranj je za predstavo ''Dan, ko je padel sneg'' v režiji Ajdina Huzejrovića na 62. Linhartovem srečanju prejel matička za najboljšo predstavo v celoti.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.jskd.si/gledalisce-in-lutke/festivali_gledalisce/linhart_gledalisce/linhart_24/uvod_linhart_24.htm |title=62. Linhartovo srečanje |website=Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti |accessdate=10. september 2026}}</ref> * 2024 – predstava ''Dan, ko je padel sneg'' je bila nagrajena kot najboljša predstava na mednarodnem festivalu Repassage v Srbiji.<ref>{{Navedi splet |url=https://magdalena.si/predstave/ |title=Predstave |website=Teater Magdalena |accessdate=10. september 2026}}</ref> * 2026 – predstava ''Ivanov'' v režiji Ajdina Huzejrovića je na 27. Mednarodnem festivalu komornega gledališča Zlatni lav v Umagu prejela nagrado Zlatni lav strokovne žirije. Huzejrović je pri predstavi podpisal tudi dramaturgijo in kostumografijo.<ref>{{Navedi splet |url=https://zlatni-lav.com/kategorija/news/ |title=Obrazloženja nagrada Zlatni lav Umag 2026 |website=Zlatni lav |date=28. junij 2026 |accessdate=10. september 2026}}</ref> * 2026 – ''Ivanov'' je na istem festivalu prejel tudi Zlatnega leva občinstva z najvišjo oceno festivala 4,91.<ref>{{Navedi splet |url=https://zlatni-lav.com/kategorija/news/ |title=Glasačka tabela 2026 |website=Zlatni lav |accessdate=10. september 2026}}</ref> == Glej tudi == * [[Linhartovo srečanje]] == Viri == {{Sklici}} n4yon56c4560o36aosfokcpbsu4rteg 6748658 6748656 2026-09-10T13:03:20Z Brdausi 245317 predložitev z uporabo [[WP:Predložitev ČU/Čarovnik|AfC-submit-wizard]] 6748658 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|slovsnksi režiser}} {{Teme osnutkov|biology}} {{AfC topic|blp}} {{Predložitev ČU|||ts=20260910150320|u=Brdausi|ns=2}} {{Userspace draft|source=Čarovnik za članke|date=september 2026}} {{Subst:Nul| ← te vrstice ne spreminjajte; datum se nastavi samodejno}} '''Ajdin Huzejrović''' (10. september 1992, Kranj) je slovenski gledališki režiser, dramatik, igralec, kostumograf in scenograf. Njegova predstava ''Dan, ko je padel sneg'' je leta 2024 prejela matička za najboljšo predstavo Linhartovega srečanja, leta 2026 pa je bila predstava ''Ivanov'' na Mednarodnem festivalu komornega gledališča Zlatni lav v Umagu nagrajena z nagrado strokovne žirije in nagrado občinstva. == Življenje in izobraževanje == Rodil se je 10. septembra 1992 v Kranju, otroštvo pa je preživel v Preddvoru. Obiskoval je Gimnazijo Kranj, kjer je sodeloval pri vodenju gledališke skupine. Po končani gimnaziji je študiral primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, pozneje pa gledališko režijo na Novi akademiji umetnosti v Beogradu pod mentorstvom režiserja Ljubiše Ristića.<ref name="sigledal" /> Z gledališčem se je začel ukvarjati že v času šolanja. Leta 2011 je Gledališka skupina Gimnazije Kranj v Prešernovem gledališču Kranj uprizorila njegovo dramo ''Sandrin, kraj kamor sanje hodijo umirat''.<ref>{{Navedi splet |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20110425/C/304259973/sandrin-kje-je-ze-to |title=Sandrin, kje je že to? |author=Igor Kavčič |website=Gorenjski glas |date=25. april 2011 |accessdate=10. september 2026}}</ref> == Gledališko delo == Od leta 2012 je skupaj z Judito Polak vodil Mladinski oder Kranj. V tem obdobju je deloval kot režiser, igralec, kostumograf in scenograf ter režiral več klasičnih in sodobnih dramskih besedil.<ref name="sigledal" /> Med njegovimi zgodnejšimi režijami so ''Mi, otroci generacije fix'', ''Psihoza 4.48'' Sarah Kane in Shakespearov ''Hamlet''. Pri uprizoritvi ''Hamleta'' leta 2014 je poleg režije odigral tudi naslovno vlogo. Njegova interpretacija se je osredotočala predvsem na družinske odnose in tragedijo treh družin.<ref>{{Navedi splet |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20140619/C/140619768/July |title=Hamlet in Ana Karenina |author=Igor Kavčič |website=Gorenjski glas |accessdate=10. september 2026}}</ref> Pozneje je deloval tudi v Beogradu, po vrnitvi na Gorenjsko pa je sodeloval pri ustanovitvi gledališke skupine Dramatikon v Kranju. Leta 2023 ga je časnik ''Slovenske novice'' predstavil kot vodjo in osrednjega ustvarjalca Dramatikona.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/gledalisce-dramatikon-caka-le-se-oder-letos-bodo-pripravili-13-premier-foto/ |title=Gledališče Dramatikon čaka le še oder: letos bodo pripravili 13 premier |author=Špela Ankele |website=Slovenske novice |date=2. marec 2023 |accessdate=10. september 2026}}</ref> == Dan, ko je padel sneg == Med njegovimi odmevnejšimi režijami je avtorska predstava ''Dan, ko je padel sneg'', pri kateri je podpisal režijo in dramaturgijo. Predstava obravnava življenje skupine prijateljev v Beogradu ter vprašanja svobode, homofobije in družbenega izključevanja.<ref>{{Navedi splet |url=https://mgml.si/sl/mestni-muzej/dogodki/1850/2025-01-17/18-00/ajdin-huzejrovic-dan-ko-je-padel-sneg/ |title=Ajdin Huzejrović: Dan, ko je padel sneg |website=Muzej in galerije mesta Ljubljane |accessdate=10. september 2026}}</ref> Na 62. Linhartovem srečanju leta 2024 je Gledališki studio Dramatikon Kranj za predstavo prejel matička za najboljšo predstavo v celoti.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.jskd.si/gledalisce-in-lutke/festivali_gledalisce/linhart_gledalisce/linhart_24/uvod_linhart_24.htm |title=62. Linhartovo srečanje |website=Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti |accessdate=10. september 2026}}</ref> Predstava je bila pozneje uprizorjena tudi v Slovenskem mladinskem gledališču in Mestnem muzeju Ljubljana.<ref>{{Navedi splet |url=https://mladinsko.com/sl/program/235/dan-ko-je-padel-sneg/ |title=Dan, ko je padel sneg |website=Slovensko mladinsko gledališče |accessdate=10. september 2026}}</ref> == Dramatika == Huzejrović je tudi avtor dramskih besedil. Med njegovimi zgodnejšimi deli so ''Sandrin, kraj kamor sanje hodijo umirat'', ''Mi, otroci generacije fix'' in ''Lahko noč, družina''.<ref name="sigledal" /> Za besedilo ''Lahko noč, družina'' je leta 2017 prejel posebno omembo žirije v okviru natečaja za nagrado za mladega dramatika na Tednu slovenske drame.<ref name="sigledal" /> == Izbrane režije == * 2013 – ''Dogodek v mestu Gogi'', Slavko Grum * 2014 – ''Mi, otroci generacije fix'', Ajdin Huzejrović * 2014 – ''Psihoza 4.48'', Sarah Kane * 2014 – ''Hamlet'', William Shakespeare * 2016 – ''Gospodična Julija'', August Strindberg * 2016 – ''Ana Karenina'', po romanu Leva Tolstoja * 2017 – ''Oresteja'', Ajshil * 2024 – ''Dan, ko je padel sneg'', Ajdin Huzejrović * 2026 – ''Ivanov'', Anton Pavlovič Čehov Leta 2026 je bila uprizoritev ''Ivanova'' Zavoda Kaos Evropa uvrščena v program 27. mednarodnega festivala komornega gledališča Zlati lev v Umagu. Huzejrović je pri predstavi podpisal režijo, dramaturgijo in kostumografijo.<ref>{{Navedi splet |url=https://zlatni-lav.com/ivanov-25-06-2026/ |title=Ivanov – 25.06.2026 |website=Zlatni lav – Leone d'Oro |date=8. april 2026 |accessdate=10. september 2026}}</ref> == Nagrade in priznanja == * 2017 – posebna omemba žirije za dramsko besedilo ''Lahko noč, družina'' v okviru natečaja za nagrado za mladega dramatika. * 2024 – Gledališki studio Dramatikon Kranj je za predstavo ''Dan, ko je padel sneg'' v režiji Ajdina Huzejrovića na 62. Linhartovem srečanju prejel matička za najboljšo predstavo v celoti.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.jskd.si/gledalisce-in-lutke/festivali_gledalisce/linhart_gledalisce/linhart_24/uvod_linhart_24.htm |title=62. Linhartovo srečanje |website=Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti |accessdate=10. september 2026}}</ref> * 2024 – predstava ''Dan, ko je padel sneg'' je bila nagrajena kot najboljša predstava na mednarodnem festivalu Repassage v Srbiji.<ref>{{Navedi splet |url=https://magdalena.si/predstave/ |title=Predstave |website=Teater Magdalena |accessdate=10. september 2026}}</ref> * 2026 – predstava ''Ivanov'' v režiji Ajdina Huzejrovića je na 27. Mednarodnem festivalu komornega gledališča Zlatni lav v Umagu prejela nagrado Zlatni lav strokovne žirije. Huzejrović je pri predstavi podpisal tudi dramaturgijo in kostumografijo.<ref>{{Navedi splet |url=https://zlatni-lav.com/kategorija/news/ |title=Obrazloženja nagrada Zlatni lav Umag 2026 |website=Zlatni lav |date=28. junij 2026 |accessdate=10. september 2026}}</ref> * 2026 – ''Ivanov'' je na istem festivalu prejel tudi Zlatnega leva občinstva z najvišjo oceno festivala 4,91.<ref>{{Navedi splet |url=https://zlatni-lav.com/kategorija/news/ |title=Glasačka tabela 2026 |website=Zlatni lav |accessdate=10. september 2026}}</ref> == Glej tudi == * [[Linhartovo srečanje]] == Viri == {{Sklici}} if7t2i4mqet34wb9lgw8pzh3hllphlp 6748663 6748658 2026-09-10T13:15:11Z Brdausi 245317 dodala sem fotografijo 6748663 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|slovsnksi režiser}} {{Teme osnutkov|biology}} {{AfC topic|blp}} {{Predložitev ČU|||ts=20260910150320|u=Brdausi|ns=2}} {{Userspace draft|source=Čarovnik za članke|date=september 2026}} {{Subst:Nul| ← te vrstice ne spreminjajte; datum se nastavi samodejno}} [[Slika:Ajdin Huzejrovic; foto Mimi Ilden BW.jpg|sličica|Ajdin Huzejrović]] '''Ajdin Huzejrović''' (10. september 1992, Kranj) je slovenski gledališki režiser, dramatik, igralec, kostumograf in scenograf. Njegova predstava ''Dan, ko je padel sneg'' je leta 2024 prejela matička za najboljšo predstavo Linhartovega srečanja, leta 2026 pa je bila predstava ''Ivanov'' na Mednarodnem festivalu komornega gledališča Zlatni lav v Umagu nagrajena z nagrado strokovne žirije in nagrado občinstva. == Življenje in izobraževanje == Rodil se je 10. septembra 1992 v Kranju, otroštvo pa je preživel v Preddvoru. Obiskoval je Gimnazijo Kranj, kjer je sodeloval pri vodenju gledališke skupine. Po končani gimnaziji je študiral primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, pozneje pa gledališko režijo na Novi akademiji umetnosti v Beogradu pod mentorstvom režiserja Ljubiše Ristića.<ref name="sigledal" /> Z gledališčem se je začel ukvarjati že v času šolanja. Leta 2011 je Gledališka skupina Gimnazije Kranj v Prešernovem gledališču Kranj uprizorila njegovo dramo ''Sandrin, kraj kamor sanje hodijo umirat''.<ref>{{Navedi splet |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20110425/C/304259973/sandrin-kje-je-ze-to |title=Sandrin, kje je že to? |author=Igor Kavčič |website=Gorenjski glas |date=25. april 2011 |accessdate=10. september 2026}}</ref> == Gledališko delo == Od leta 2012 je skupaj z Judito Polak vodil Mladinski oder Kranj. V tem obdobju je deloval kot režiser, igralec, kostumograf in scenograf ter režiral več klasičnih in sodobnih dramskih besedil.<ref name="sigledal" /> Med njegovimi zgodnejšimi režijami so ''Mi, otroci generacije fix'', ''Psihoza 4.48'' Sarah Kane in Shakespearov ''Hamlet''. Pri uprizoritvi ''Hamleta'' leta 2014 je poleg režije odigral tudi naslovno vlogo. Njegova interpretacija se je osredotočala predvsem na družinske odnose in tragedijo treh družin.<ref>{{Navedi splet |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20140619/C/140619768/July |title=Hamlet in Ana Karenina |author=Igor Kavčič |website=Gorenjski glas |accessdate=10. september 2026}}</ref> Pozneje je deloval tudi v Beogradu, po vrnitvi na Gorenjsko pa je sodeloval pri ustanovitvi gledališke skupine Dramatikon v Kranju. Leta 2023 ga je časnik ''Slovenske novice'' predstavil kot vodjo in osrednjega ustvarjalca Dramatikona.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/gledalisce-dramatikon-caka-le-se-oder-letos-bodo-pripravili-13-premier-foto/ |title=Gledališče Dramatikon čaka le še oder: letos bodo pripravili 13 premier |author=Špela Ankele |website=Slovenske novice |date=2. marec 2023 |accessdate=10. september 2026}}</ref> == Dan, ko je padel sneg == Med njegovimi odmevnejšimi režijami je avtorska predstava ''Dan, ko je padel sneg'', pri kateri je podpisal režijo in dramaturgijo. Predstava obravnava življenje skupine prijateljev v Beogradu ter vprašanja svobode, homofobije in družbenega izključevanja.<ref>{{Navedi splet |url=https://mgml.si/sl/mestni-muzej/dogodki/1850/2025-01-17/18-00/ajdin-huzejrovic-dan-ko-je-padel-sneg/ |title=Ajdin Huzejrović: Dan, ko je padel sneg |website=Muzej in galerije mesta Ljubljane |accessdate=10. september 2026}}</ref> Na 62. Linhartovem srečanju leta 2024 je Gledališki studio Dramatikon Kranj za predstavo prejel matička za najboljšo predstavo v celoti.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.jskd.si/gledalisce-in-lutke/festivali_gledalisce/linhart_gledalisce/linhart_24/uvod_linhart_24.htm |title=62. Linhartovo srečanje |website=Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti |accessdate=10. september 2026}}</ref> Predstava je bila pozneje uprizorjena tudi v Slovenskem mladinskem gledališču in Mestnem muzeju Ljubljana.<ref>{{Navedi splet |url=https://mladinsko.com/sl/program/235/dan-ko-je-padel-sneg/ |title=Dan, ko je padel sneg |website=Slovensko mladinsko gledališče |accessdate=10. september 2026}}</ref> == Dramatika == Huzejrović je tudi avtor dramskih besedil. Med njegovimi zgodnejšimi deli so ''Sandrin, kraj kamor sanje hodijo umirat'', ''Mi, otroci generacije fix'' in ''Lahko noč, družina''.<ref name="sigledal" /> Za besedilo ''Lahko noč, družina'' je leta 2017 prejel posebno omembo žirije v okviru natečaja za nagrado za mladega dramatika na Tednu slovenske drame.<ref name="sigledal" /> == Izbrane režije == * 2013 – ''Dogodek v mestu Gogi'', Slavko Grum * 2014 – ''Mi, otroci generacije fix'', Ajdin Huzejrović * 2014 – ''Psihoza 4.48'', Sarah Kane * 2014 – ''Hamlet'', William Shakespeare * 2016 – ''Gospodična Julija'', August Strindberg * 2016 – ''Ana Karenina'', po romanu Leva Tolstoja * 2017 – ''Oresteja'', Ajshil * 2024 – ''Dan, ko je padel sneg'', Ajdin Huzejrović * 2026 – ''Ivanov'', Anton Pavlovič Čehov Leta 2026 je bila uprizoritev ''Ivanova'' Zavoda Kaos Evropa uvrščena v program 27. mednarodnega festivala komornega gledališča Zlati lev v Umagu. Huzejrović je pri predstavi podpisal režijo, dramaturgijo in kostumografijo.<ref>{{Navedi splet |url=https://zlatni-lav.com/ivanov-25-06-2026/ |title=Ivanov – 25.06.2026 |website=Zlatni lav – Leone d'Oro |date=8. april 2026 |accessdate=10. september 2026}}</ref> == Nagrade in priznanja == * 2017 – posebna omemba žirije za dramsko besedilo ''Lahko noč, družina'' v okviru natečaja za nagrado za mladega dramatika. * 2024 – Gledališki studio Dramatikon Kranj je za predstavo ''Dan, ko je padel sneg'' v režiji Ajdina Huzejrovića na 62. Linhartovem srečanju prejel matička za najboljšo predstavo v celoti.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.jskd.si/gledalisce-in-lutke/festivali_gledalisce/linhart_gledalisce/linhart_24/uvod_linhart_24.htm |title=62. Linhartovo srečanje |website=Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti |accessdate=10. september 2026}}</ref> * 2024 – predstava ''Dan, ko je padel sneg'' je bila nagrajena kot najboljša predstava na mednarodnem festivalu Repassage v Srbiji.<ref>{{Navedi splet |url=https://magdalena.si/predstave/ |title=Predstave |website=Teater Magdalena |accessdate=10. september 2026}}</ref> * 2026 – predstava ''Ivanov'' v režiji Ajdina Huzejrovića je na 27. Mednarodnem festivalu komornega gledališča Zlatni lav v Umagu prejela nagrado Zlatni lav strokovne žirije. Huzejrović je pri predstavi podpisal tudi dramaturgijo in kostumografijo.<ref>{{Navedi splet |url=https://zlatni-lav.com/kategorija/news/ |title=Obrazloženja nagrada Zlatni lav Umag 2026 |website=Zlatni lav |date=28. junij 2026 |accessdate=10. september 2026}}</ref> * 2026 – ''Ivanov'' je na istem festivalu prejel tudi Zlatnega leva občinstva z najvišjo oceno festivala 4,91.<ref>{{Navedi splet |url=https://zlatni-lav.com/kategorija/news/ |title=Glasačka tabela 2026 |website=Zlatni lav |accessdate=10. september 2026}}</ref> == Glej tudi == * [[Linhartovo srečanje]] == Viri == {{Sklici}} cdmh8u76zqu6kbp1kjw09u759btqlbn 6748666 6748663 2026-09-10T13:20:55Z Brdausi 245317 6748666 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|slovsnksi režiser}} {{Teme osnutkov|biology}} {{AfC topic|blp}} {{Predložitev ČU|||ts=20260910150320|u=Brdausi|ns=2}} {{Userspace draft|source=Čarovnik za članke|date=september 2026}} {{Subst:Nul| ← te vrstice ne spreminjajte; datum se nastavi samodejno}} [[Slika:Ajdin Huzejrovic; foto Mimi Ilden BW.jpg|sličica|Ajdin Huzejrović]] '''Ajdin Huzejrović''' (10. september 1992, Kranj) je slovenski gledališki režiser, dramatik, igralec, kostumograf in scenograf. Njegova predstava ''Dan, ko je padel sneg'' je leta 2024 prejela matička za najboljšo predstavo Linhartovega srečanja, leta 2026 pa je bila predstava ''Ivanov'' na Mednarodnem festivalu komornega gledališča Zlatni lav v Umagu nagrajena z nagrado strokovne žirije in nagrado občinstva. == Življenje in izobraževanje == Rodil se je 10. septembra 1992 v Kranju, otroštvo pa je preživel v Preddvoru. Obiskoval je Gimnazijo Kranj, kjer je sodeloval pri vodenju gledališke skupine. Po končani gimnaziji je študiral primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, pozneje pa gledališko režijo na Novi akademiji umetnosti v Beogradu pod mentorstvom režiserja Ljubiše Ristića.<ref name="sigledal">{{Navedi splet |url=https://sigledal.org/geslo/Ajdin_Huzejrovi%C4%87 |title=Ajdin Huzejrović |website=SiGledal |accessdate=10. september 2026 }}</ref> Z gledališčem se je začel ukvarjati že v času šolanja. Leta 2011 je Gledališka skupina Gimnazije Kranj v Prešernovem gledališču Kranj uprizorila njegovo dramo ''Sandrin, kraj kamor sanje hodijo umirat''.<ref>{{Navedi splet |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20110425/C/304259973/sandrin-kje-je-ze-to |title=Sandrin, kje je že to? |author=Igor Kavčič |website=Gorenjski glas |date=25. april 2011 |accessdate=10. september 2026}}</ref> == Gledališko delo == Od leta 2012 je skupaj z Judito Polak vodil Mladinski oder Kranj. V tem obdobju je deloval kot režiser, igralec, kostumograf in scenograf ter režiral več klasičnih in sodobnih dramskih besedil.<ref name="sigledal" /> Med njegovimi zgodnejšimi režijami so ''Mi, otroci generacije fix'', ''Psihoza 4.48'' Sarah Kane in Shakespearov ''Hamlet''. Pri uprizoritvi ''Hamleta'' leta 2014 je poleg režije odigral tudi naslovno vlogo. Njegova interpretacija se je osredotočala predvsem na družinske odnose in tragedijo treh družin.<ref>{{Navedi splet |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20140619/C/140619768/July |title=Hamlet in Ana Karenina |author=Igor Kavčič |website=Gorenjski glas |accessdate=10. september 2026}}</ref> Pozneje je deloval tudi v Beogradu, po vrnitvi na Gorenjsko pa je sodeloval pri ustanovitvi gledališke skupine Dramatikon v Kranju. Leta 2023 ga je časnik ''Slovenske novice'' predstavil kot vodjo in osrednjega ustvarjalca Dramatikona.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/gledalisce-dramatikon-caka-le-se-oder-letos-bodo-pripravili-13-premier-foto/ |title=Gledališče Dramatikon čaka le še oder: letos bodo pripravili 13 premier |author=Špela Ankele |website=Slovenske novice |date=2. marec 2023 |accessdate=10. september 2026}}</ref> == Dan, ko je padel sneg == Med njegovimi odmevnejšimi režijami je avtorska predstava ''Dan, ko je padel sneg'', pri kateri je podpisal režijo in dramaturgijo. Predstava obravnava življenje skupine prijateljev v Beogradu ter vprašanja svobode, homofobije in družbenega izključevanja.<ref>{{Navedi splet |url=https://mgml.si/sl/mestni-muzej/dogodki/1850/2025-01-17/18-00/ajdin-huzejrovic-dan-ko-je-padel-sneg/ |title=Ajdin Huzejrović: Dan, ko je padel sneg |website=Muzej in galerije mesta Ljubljane |accessdate=10. september 2026}}</ref> Na 62. Linhartovem srečanju leta 2024 je Gledališki studio Dramatikon Kranj za predstavo prejel matička za najboljšo predstavo v celoti.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.jskd.si/gledalisce-in-lutke/festivali_gledalisce/linhart_gledalisce/linhart_24/uvod_linhart_24.htm |title=62. Linhartovo srečanje |website=Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti |accessdate=10. september 2026}}</ref> Predstava je bila pozneje uprizorjena tudi v Slovenskem mladinskem gledališču in Mestnem muzeju Ljubljana.<ref>{{Navedi splet |url=https://mladinsko.com/sl/program/235/dan-ko-je-padel-sneg/ |title=Dan, ko je padel sneg |website=Slovensko mladinsko gledališče |accessdate=10. september 2026}}</ref> == Dramatika == Huzejrović je tudi avtor dramskih besedil. Med njegovimi zgodnejšimi deli so ''Sandrin, kraj kamor sanje hodijo umirat'', ''Mi, otroci generacije fix'' in ''Lahko noč, družina''.<ref name="sigledal" /> Za besedilo ''Lahko noč, družina'' je leta 2017 prejel posebno omembo žirije v okviru natečaja za nagrado za mladega dramatika na Tednu slovenske drame.<ref name="sigledal" /> == Izbrane režije == * 2013 – ''Dogodek v mestu Gogi'', Slavko Grum * 2014 – ''Mi, otroci generacije fix'', Ajdin Huzejrović * 2014 – ''Psihoza 4.48'', Sarah Kane * 2014 – ''Hamlet'', William Shakespeare * 2016 – ''Gospodična Julija'', August Strindberg * 2016 – ''Ana Karenina'', po romanu Leva Tolstoja * 2017 – ''Oresteja'', Ajshil * 2024 – ''Dan, ko je padel sneg'', Ajdin Huzejrović * 2026 – ''Ivanov'', Anton Pavlovič Čehov Leta 2026 je bila uprizoritev ''Ivanova'' Zavoda Kaos Evropa uvrščena v program 27. mednarodnega festivala komornega gledališča Zlati lev v Umagu. Huzejrović je pri predstavi podpisal režijo, dramaturgijo in kostumografijo.<ref>{{Navedi splet |url=https://zlatni-lav.com/ivanov-25-06-2026/ |title=Ivanov – 25.06.2026 |website=Zlatni lav – Leone d'Oro |date=8. april 2026 |accessdate=10. september 2026}}</ref> == Nagrade in priznanja == * 2017 – posebna omemba žirije za dramsko besedilo ''Lahko noč, družina'' v okviru natečaja za nagrado za mladega dramatika. * 2024 – Gledališki studio Dramatikon Kranj je za predstavo ''Dan, ko je padel sneg'' v režiji Ajdina Huzejrovića na 62. Linhartovem srečanju prejel matička za najboljšo predstavo v celoti.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.jskd.si/gledalisce-in-lutke/festivali_gledalisce/linhart_gledalisce/linhart_24/uvod_linhart_24.htm |title=62. Linhartovo srečanje |website=Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti |accessdate=10. september 2026}}</ref> * 2024 – predstava ''Dan, ko je padel sneg'' je bila nagrajena kot najboljša predstava na mednarodnem festivalu Repassage v Srbiji.<ref>{{Navedi splet |url=https://magdalena.si/predstave/ |title=Predstave |website=Teater Magdalena |accessdate=10. september 2026}}</ref> * 2026 – predstava ''Ivanov'' v režiji Ajdina Huzejrovića je na 27. Mednarodnem festivalu komornega gledališča Zlatni lav v Umagu prejela nagrado Zlatni lav strokovne žirije. Huzejrović je pri predstavi podpisal tudi dramaturgijo in kostumografijo.<ref>{{Navedi splet |url=https://zlatni-lav.com/kategorija/news/ |title=Obrazloženja nagrada Zlatni lav Umag 2026 |website=Zlatni lav |date=28. junij 2026 |accessdate=10. september 2026}}</ref> * 2026 – ''Ivanov'' je na istem festivalu prejel tudi Zlatnega leva občinstva z najvišjo oceno festivala 4,91.<ref>{{Navedi splet |url=https://zlatni-lav.com/kategorija/news/ |title=Glasačka tabela 2026 |website=Zlatni lav |accessdate=10. september 2026}}</ref> == Glej tudi == * [[Linhartovo srečanje]] == Viri == {{Sklici}} jm66oqzb5tjyfy2gu4o4ui9cc4p4t1u Slika:Ajdin Huzejrovic; foto Mimi Ilden BW.jpg 6 608479 6748660 2026-09-10T13:10:35Z Brdausi 245317 {{Informacije o datoteki | Opis = | Vir = | Datum = | Kraj = | Avtor = | Dovoljenje = | Druge različice = }} 6748660 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = | Vir = | Datum = | Kraj = | Avtor = | Dovoljenje = | Druge različice = }} se4b5zyvu9xmmgs22cgvfwbn6ra1kld Sándor Sík 0 608480 6748661 2026-09-10T13:12:48Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Sándor Sík */ 6748661 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Sándor Sík''', [[Madžari|madžarski]] [[piaristi|piarist]], redovniški učitelj in provincial, [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]], literarni zgodovinar, cerkveni pisec, vodnik [[skavti|skavtov]], dopisni član [[Madžarska akademija znanosti|Madžarske akademije znanosti]], * [[20. januar]] [[1889]]; † [[28. september]] [[1963]], Budimpešta. Raziskoval je [[barok|baročno]] in novejšo književnost ter se je ukvarjal z [[estetika|estetiko]] in [[verzologija|verzologijo]]. == Življenje == Oče mu je bil odvetnik Sándor st., mati mu je bila Flóra (roj. Winternitz). Brat mu je bil diplomat, minister za zunanje zadeve, zgodovinar in raziskovalec v [[Afrika|Afriki]] [[Endre Sík]].<ref>{{navedi novice|title=Sandor Sik |work=Sándor Sík Scout Park |url=https://sscspark.com/?page_id=1472&lang=en |date= |accessdate=10.9.2026 |language=en}}</ref> Oba starša sta bila [[Judje|judovskega]] porekla, ki sta prestopila v [[rimokatoliška cerkev|katoliško]] vero.<ref name="SIK">{{navedi novice|last=Bíró |first=Imre |title=Sík Sándor kegyeletes életrajza |work=Sík Sándor virtuális emlékszoba |url=https://siksandor.piarista.hu/eletut/eletrajzok/kegyeletes_eletrajz.htm |date= |accessdate=10.9.2026 |language=hu}}</ref> Osnovno šolo je končal v [[Gödöllő]]ju, nato je hodil v srednjo šolo piaristov v prestolnici.<ref name="SIK" /> Bil je star štirinajst let, ko je vstopil v redovniški red. V [[Vác]]u je bil [[noviciat]], nato je v [[Kecskemét]]u končal 7. in 8. razred srednje šole in maturiral.<ref name="SIK" /> Študiral je [[madžarščina|madžarščino]] in [[latinščina|latinščino]] na učiteljskem oddelku Filozofske fakultete Univerze znanosti v Budimpešti (danes Univerza Lóránda Eötvösa). 1910 je dobil diplomo srednješolskega učitelja in doktorski naziv.<ref name="SIK" /> V šolskem letu 1910/1911 je delal v Vácu. V naslednjem letu je dobil službo v gimnaziji piaristov. Bil je eden ustanoviteljev madžarskega društva skavtov in prvi poveljnik čete skavtov gimnazije piaristov v Budimpešti.<ref name="SIK" /> Bil je posvečen v duhovnika 28. marca 1910.<ref name="SIK" /> 1915 je bil za kratek čas vojaški duhovnik v [[Petrovaradin]]u.<ref name="SIK" /> 1929 je postal učitelj oddelka madžarske zgodovine na Univerzi v [[Szeged]]u.<ref name="SIK" /> 2. maja 1943 je krstil madžarskega pesnika [[Miklós Radnóti|Miklósa Radnótija]], ki je bil tudi judovskega rodu, v [[Bazilika sv. Štefana, Budimpešta|Baziliki Svetega Štefana]].<ref>{{navedi novice|title=Radnóti Miklós és Sík Sándor kapcsolatáról |work=Sulinet |url=https://www.sulinet.hu/oroksegtar/data/telepulesek_ertekei/szeged/a_szegedi_bolcseszkar_radnoti_miklos_diakeveiben/pages/005_radnoti_miklos_es_sik_sandor.htm |date= |accessdate=10.9.2026 |language=hu}}</ref> 1947 je postal provincial madžarskih piaristov in je to funkcijo opravljal do svoje smrti. == Delo == Že se je od svoje mladosti ukvarjal z vso vrsto književnosti in je bil nadarjen pesnik že v srednji šoli.<ref name="SIK" /> Pozneje je napisal razprave o literarni zgodovini in estetiki ter kritike in gledališke igre. Tudi je urejal molitvenika, učbenike in revije, vodil duhovne vaje in ime prezentacije.<ref name="SIK" /> Njegovi molitveniki in cerkvene pesmi so še danes v rabi v katoliški cerkvi na [[Madžarska|Madžarskem]]. Poleg skavtov je vodil literarna društva in društva javnega življenja. 1936 je v Madžarskem radiju vodil oddajo o madžarskih svetnikih. Bil je urednik ali glavni urednik več verskih in literarnih revij. Prizadeval si je obvarovati madžarsko mladino skrajnih misli med dvema vojnama. Močno je kritiziral [[madžarski iredentizem]] in navidezno madžaronstvo ter tiste, ki so zato zaničevali druge ljudi, ker niso bili »čistokrvni« Madžari.<ref name="KDT">{{navedi novice|title=Sík Sándor |work=Kereszténydemokrácia Tudásbázis |url=https://barankovicsarchiv.hu/keresztenydemokracia-adatbazis/ki-kicsoda/sik-sandor |date= |accessdate=10.9.2026 |language=hu}}</ref> Ker je bil član cerkve, se je rešil preganjanja Judov in [[holokavst]]a, vendar so ga zelo razjezili protijudovski zakoni madžarske države in druge dejavnosti, ki so hoteli odločiti kdo je lahko Madžar na Madžarskem. Javno je obsodil svojo cerkev ter tiste redovnike in kolege, ki niso se izrekli proti tem zakonom ali so se strinjali z njimi. Kakor je rekel, da sámo poreklo, govorjenje madžarščine ali [[madžarizacija]] ne more določati kdo je lahko Madžar. Pripadnost madžarstvu je tudi moralni boj in moralnost ter vera in upanje v madžarstvo.<ref name="KDT" /><ref name="vasarnap">{{navedi novice|last=Bereznay |first=István |title=„Magyarnak lenni: hit. ” – 130 éve született Sík Sándor |work=Vasárnap |url=https://vasarnap.hu/2019/01/20/magyarnak-lenni-hit-130-eve-szuletett-sik-sandor/ |date=20.1.2019 |accessdate=10.9.2026 |language=hu}}</ref> Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je upal na morebitno [[demokracija|demokratično]] spremembo, ki se ni uresničila, ampak je bila postopoma izgrajena [[komunizem|komunistična]] [[diktatura]].<ref>{{navedi novice|title=Sík Sándor |work=Nemzeti Sírhely |url=https://intezet.nori.gov.hu/nemzeti-sirkert/budapest/fiumei-uti-sirkert/sik-sandor |date= |accessdate=10.9.2026 |language=hu}}</ref> 1949 je diktatura likvidirala več redovniških redov, zato Sík kot provincial je bil prisiljen odpustiti veliko redovnikov. V istem letu so ga izključili iz Madžarske akademije znanosti.<ref name="vasarnap" /> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo|last=Mészáros |first=István |title=Sík Sándor magyar cserkészpedagógiája |year=1989 |publisher=Magyar Cserkészszövetség |location=Budimpešta |isbn=963-18-1183-2 |cobiss= |language=hu}} * {{navedi knjigo|last=Rónay |first=László |title=Sík Sándor (Kortársaink) |year=2000 |publisher=Balassi Kiadó |location=Budimpešta |isbn=963-506-312-1 |cobiss=}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sik, Sandor}} [[Kategorija:Literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Madžarski pesniki]] [[Kategorija:Madžarski redovniki]] [[Kategorija:Madžarski teologi]] [[Kategorija:Madžarski pedagogi]] [[Kategorija:Madžarski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Člani Madžarske akademije znanosti]] [[Kategorija:Madžarski Judje]] [[Kategorija:Madžarski prevajalci]] 3xtq8qkc4mrvg1w7r43do1m1foxlpom Sandor Sik 0 608481 6748662 2026-09-10T13:13:13Z Doncsecz~slwiki 9581 preusmeritev na [[Sándor Sík]] 6748662 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Sándor Sík]] 1z8wiygdgbfgakzdrb4tv5z2n717mlj Misijonarski položaj 0 608482 6748667 2026-09-10T13:41:20Z TadejM 738 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1360144085|Missionary position]]« 6748667 wikitext text/x-wiki [[File:Wiki-missionary.png|sličica| Heteroseksualni par z ''moškim na vrhu'', najpogosteje prakticirani [[spolni položaj]], pri katerem penetracija vključuje ventro-ventralni telesni stik. <ref name="Roberts">{{Navedi knjigo |last=Keath Roberts |url=https://books.google.com/books?id=zDS9kC03x2IC&pg=PA145 |title=Illustrated Dictionary of Sex |publisher=Lotus Press |year=2006 |isbn=8189093592 |page=145 |access-date=August 17, 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210310000839/https://books.google.com/books?id=zDS9kC03x2IC&pg=PA145 |archive-date=March 10, 2021 |url-status=live}}</ref> <ref name="Weiten, 2008">{{Navedi knjigo |last=Wayne Weiten |url=https://books.google.com/books?id=Y6QRJb40C84C&pg=PA423 |title=Psychology Applied to Modern Life: Adjustment in the 21st Century |last2=Margaret A. Lloyd |last3=Dana S. Dunn |last4=Elizabeth Yost Hammer |publisher=[[Cengage Learning]] |year=2008 |isbn=978-0495553397 |page=423 |access-date=January 5, 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210712190421/https://books.google.com/books?id=Y6QRJb40C84C&pg=PA423 |archive-date=July 12, 2021 |url-status=live}}</ref>]] '''Misijonarski položaj''' (ali '''položaj moški na vrhu''') je spolni položaj, v katerem ženska običajno leži na hrbtu in razširi noge, moški pa leži na njej, medtem ko sta obrnjena drug proti drugemu in imata [[Spolni odnos|vaginalni spolni odnos]] . <ref name="Missionary position">{{Navedi enciklopedijo |title=Missionary position |encyclopedia=[[Merriam-Webster]] |url=http://www.merriam-webster.com/dictionary/missionary%20position |access-date=January 24, 2013 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210119181102/https://www.merriam-webster.com/dictionary/missionary%20position |archive-date=January 19, 2021}}</ref> <ref name="Alice">{{Navedi splet |date=May 26, 2015 |title=What is the missionary position? |url=http://goaskalice.columbia.edu/answered-questions/what-missionary-position |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20191224135236/https://goaskalice.columbia.edu/answered-questions/what-missionary-position |archive-date=December 24, 2019 |access-date=December 5, 2015 |publisher=Go Ask Alice! (Columbia University)}}</ref> <ref name="Roberts" /> Položaj se lahko uporablja tudi za druge spolne aktivnosti, kot je analni seks.<ref name="Alice" /> Pogosto je povezan s [[Heteroseksualnost|heteroseksualno]] spolno aktivnostjo, uporabljajo pa ga tudi istospolni pari.<ref name="Alice" /> Lahko vključuje spolno penetracijo ali nepenetrativni spolni odnos (na primer mednožni seks), njegov penilno-vaginalni vidik pa je primer ventroventralne (od spredaj naprej) reproduktivne aktivnosti.<ref>{{Navedi knjigo |last=Dixson |first=Alan F. |url=https://books.google.com/books?id=r56ov450wbEC&q=missionary |title=Primate Sexuality: Comparative Studies of the Prosimians, Monkeys, Apes, and Human Beings |publisher=([[Oxford University Press]] |year=1998 |isbn=978-0-19-850182-4 |location=Oxford, England |page=113 |access-date=2020-11-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240404214105/https://books.google.com/books?id=r56ov450wbEC&q=missionary#v=snippet&q=missionary&f=false |archive-date=2024-04-04 |url-status=live}}</ref> Različice položaja omogočajo različne stopnje [[Ščegetavček|stimulacije klitorisa]], globine penetracije, sodelovanja ženske ter verjetnosti in hitrosti [[Orgazem|orgazma]]. Misijonarski položaj je najpogostejši spolni položaj, vendar ga univerzalno ne smatrajo za najbolj priljubljenega.<ref name="Colombia">{{Navedi splet |title=The Missionary Position |url=http://www.colombialink.com/01_INDEX/index_sexualidad/sexuality/sexual_positions/21_missionary_position.html |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20071020052524/http://www.colombialink.com/01_INDEX/index_sexualidad/sexuality/sexual_positions/21_missionary_position.html |archive-date=2007-10-20 |access-date=2008-02-02 |publisher=Sexual Health Center}}</ref> Misijonarski položaj pogosto izberejo pari, ki uživajo v romantičnih vidikih obilnega stika koža na kožo in priložnostih, da se gledajo v oči, [[Poljub|se poljubljajo]] in božajo. Prav tako naj bi bil ta položaj dober za razmnoževanje.<ref name="shr">{{Navedi splet |title=Sex Position – Missionary / The Man-on-Top Position |url=http://www.sexual-health-resource.org/sex_positions/missionary_position.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080511214239/http://www.sexual-health-resource.org/sex_positions/missionary_position.html |archive-date=May 11, 2008 |access-date=February 2, 2008 |publisher=sexual-health-resource.org}}</ref> Med spolno aktivnostjo misijonarski položaj moškemu omogoča nadzor nad ritmom in globino medeničnih sunkov; ženska lahko tudi sune proti njemu s premikanjem [[Kolk|bokov]] ali potiskanjem nog ob posteljo ali pa ga stisne bližje z rokami ali nogami. Položaj ni primeren za pozne faze [[Nosečnost|nosečnosti]] in je manj zaželen, kadar želi ženska imeti večji nadzor nad ritmom in globino penetracije med spolnim odnosom. == Glej tudi == * [[Človeška spolnost]] * [[Vaginalni spolni odnos|Penilno-vaginalni spolni odnos]] == Sklici == {{Sklici|30em}} 4wiglqp4et5ic1vp0kqzdoh5vfn6wn4 6748670 6748667 2026-09-10T13:42:49Z TadejM 738 dodal [[Kategorija:Spolni položaji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748670 wikitext text/x-wiki [[File:Wiki-missionary.png|sličica| Heteroseksualni par z ''moškim na vrhu'', najpogosteje prakticirani [[spolni položaj]], pri katerem penetracija vključuje ventro-ventralni telesni stik. <ref name="Roberts">{{Navedi knjigo |last=Keath Roberts |url=https://books.google.com/books?id=zDS9kC03x2IC&pg=PA145 |title=Illustrated Dictionary of Sex |publisher=Lotus Press |year=2006 |isbn=8189093592 |page=145 |access-date=August 17, 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210310000839/https://books.google.com/books?id=zDS9kC03x2IC&pg=PA145 |archive-date=March 10, 2021 |url-status=live}}</ref> <ref name="Weiten, 2008">{{Navedi knjigo |last=Wayne Weiten |url=https://books.google.com/books?id=Y6QRJb40C84C&pg=PA423 |title=Psychology Applied to Modern Life: Adjustment in the 21st Century |last2=Margaret A. Lloyd |last3=Dana S. Dunn |last4=Elizabeth Yost Hammer |publisher=[[Cengage Learning]] |year=2008 |isbn=978-0495553397 |page=423 |access-date=January 5, 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210712190421/https://books.google.com/books?id=Y6QRJb40C84C&pg=PA423 |archive-date=July 12, 2021 |url-status=live}}</ref>]] '''Misijonarski položaj''' (ali '''položaj moški na vrhu''') je spolni položaj, v katerem ženska običajno leži na hrbtu in razširi noge, moški pa leži na njej, medtem ko sta obrnjena drug proti drugemu in imata [[Spolni odnos|vaginalni spolni odnos]] . <ref name="Missionary position">{{Navedi enciklopedijo |title=Missionary position |encyclopedia=[[Merriam-Webster]] |url=http://www.merriam-webster.com/dictionary/missionary%20position |access-date=January 24, 2013 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210119181102/https://www.merriam-webster.com/dictionary/missionary%20position |archive-date=January 19, 2021}}</ref> <ref name="Alice">{{Navedi splet |date=May 26, 2015 |title=What is the missionary position? |url=http://goaskalice.columbia.edu/answered-questions/what-missionary-position |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20191224135236/https://goaskalice.columbia.edu/answered-questions/what-missionary-position |archive-date=December 24, 2019 |access-date=December 5, 2015 |publisher=Go Ask Alice! (Columbia University)}}</ref> <ref name="Roberts" /> Položaj se lahko uporablja tudi za druge spolne aktivnosti, kot je analni seks.<ref name="Alice" /> Pogosto je povezan s [[Heteroseksualnost|heteroseksualno]] spolno aktivnostjo, uporabljajo pa ga tudi istospolni pari.<ref name="Alice" /> Lahko vključuje spolno penetracijo ali nepenetrativni spolni odnos (na primer mednožni seks), njegov penilno-vaginalni vidik pa je primer ventroventralne (od spredaj naprej) reproduktivne aktivnosti.<ref>{{Navedi knjigo |last=Dixson |first=Alan F. |url=https://books.google.com/books?id=r56ov450wbEC&q=missionary |title=Primate Sexuality: Comparative Studies of the Prosimians, Monkeys, Apes, and Human Beings |publisher=([[Oxford University Press]] |year=1998 |isbn=978-0-19-850182-4 |location=Oxford, England |page=113 |access-date=2020-11-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240404214105/https://books.google.com/books?id=r56ov450wbEC&q=missionary#v=snippet&q=missionary&f=false |archive-date=2024-04-04 |url-status=live}}</ref> Različice položaja omogočajo različne stopnje [[Ščegetavček|stimulacije klitorisa]], globine penetracije, sodelovanja ženske ter verjetnosti in hitrosti [[Orgazem|orgazma]]. Misijonarski položaj je najpogostejši spolni položaj, vendar ga univerzalno ne smatrajo za najbolj priljubljenega.<ref name="Colombia">{{Navedi splet |title=The Missionary Position |url=http://www.colombialink.com/01_INDEX/index_sexualidad/sexuality/sexual_positions/21_missionary_position.html |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20071020052524/http://www.colombialink.com/01_INDEX/index_sexualidad/sexuality/sexual_positions/21_missionary_position.html |archive-date=2007-10-20 |access-date=2008-02-02 |publisher=Sexual Health Center}}</ref> Misijonarski položaj pogosto izberejo pari, ki uživajo v romantičnih vidikih obilnega stika koža na kožo in priložnostih, da se gledajo v oči, [[Poljub|se poljubljajo]] in božajo. Prav tako naj bi bil ta položaj dober za razmnoževanje.<ref name="shr">{{Navedi splet |title=Sex Position – Missionary / The Man-on-Top Position |url=http://www.sexual-health-resource.org/sex_positions/missionary_position.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080511214239/http://www.sexual-health-resource.org/sex_positions/missionary_position.html |archive-date=May 11, 2008 |access-date=February 2, 2008 |publisher=sexual-health-resource.org}}</ref> Med spolno aktivnostjo misijonarski položaj moškemu omogoča nadzor nad ritmom in globino medeničnih sunkov; ženska lahko tudi sune proti njemu s premikanjem [[Kolk|bokov]] ali potiskanjem nog ob posteljo ali pa ga stisne bližje z rokami ali nogami. Položaj ni primeren za pozne faze [[Nosečnost|nosečnosti]] in je manj zaželen, kadar želi ženska imeti večji nadzor nad ritmom in globino penetracije med spolnim odnosom. == Glej tudi == * [[Človeška spolnost]] * [[Vaginalni spolni odnos|Penilno-vaginalni spolni odnos]] == Sklici == {{Sklici|30em}} [[Kategorija:Spolni položaji]] fetsnexzhfsnpeagx9z5dcnu5pywkco Kategorija:Spolni položaji 14 608483 6748671 2026-09-10T13:44:25Z TadejM 738 nova ktgr po en. 6748671 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Človeški položaji]] [[Kategorija:Spolni odnos]] 20v41v4qf670d6akinhus32e5tc5cds Kategorija:Človeški položaji 14 608484 6748672 2026-09-10T13:45:57Z TadejM 738 ustvaritev kategorije po en. 6748672 wikitext text/x-wiki {{Commons category|Human postures}} [[Kategorija:Človeško vedenje|Položaji]] [[Kategorija:Človeško telo|položaji]] og3nrr5pjdovw09lghfis8hzax52mad Petra Cajnko 0 608485 6748682 2026-09-10T13:51:58Z Kiara.nisa 264789 -- ustvaritev osnutka s [[Wikipedija:Čarovnik za članke|čarovnikom za članke]] -- 6748682 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | ime = Petra Cajnko | slika = [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Petra%20Cajnko.jpg Petra Cajnko.jpg] | velikost_slike = 275px | opis_slike = dr. Petra Cajnko, slovenska raziskovalka in visokošolska učiteljica | datum_rojstva = {{Datum rojstva in starost|1983|12|15}} | kraj_rojstva = [[Maribor]], [[Slovenija]] | državljanstvo = slovensko | poklic = raziskovalka, visokošolska učiteljica | področje = kadrovski management, krizni management, ekonomija, izobraževanje | izobrazba = doktorica ekonomskih in poslovnih ved | Fakulteta za naravoslovje in matematiko = [[Univerza v Mariboru]] }} '''Petra Cajnko''' (* [[15. december]] [[1983]], [[Maribor]]) je slovenska raziskovalka in visokošolska učiteljica. Deluje na [[Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru|Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru]], kjer je raziskovalka in docentka. Njeno raziskovalno delo sega predvsem na področja managementa, kadrovskega managementa, ekonomije, izobraževanja in razvoja kompetenc. Je '''generalna sekretarka [[Pomurska akademsko znanstvena unija|Pomurske akademsko znanstvene unije (PAZU)]]''' in članica njenega predsedstva. == Izobrazba in akademsko delo == Leta 2008 je na [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]] zaključila dvopredmetni pedagoški študij matematike in filozofije ter pridobila naziv profesorice matematike in filozofije. Leta 2015 je na [[Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru|Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru]] doktorirala iz ekonomskih in poslovnih ved z disertacijo ''Managementski model svetovalnega mentorstva in vpliv njegovih aktivnosti na zadovoljstvo zaposlenih in uspešnost podjetja''. Na pedagoškem področju deluje od leta 2014. Poučevala oziroma poučuje tudi na [[GEA College]], predvsem vsebine s področij ekonomike in managementa podjetja, vodenja projektov ter podatkovne analitike v digitalnem marketingu. Leta 2026 je bila na Univerzi v Mariboru izvoljena v naziv '''docentke za področje kadrovskega managementa'''. == Raziskovalno in projektno delo == V slovenskem raziskovalnem sistemu SICRIS je evidentirana kot aktivna raziskovalka na področjih managementa in organizacije. Njeno delo vključuje raziskovanje kadrovskega in kriznega managementa, svetovalnega mentorstva, organizacijskega vedenja, digitalnih kompetenc ter povezovanja visokošolskega izobraževanja z gospodarstvom. Sodelovala je pri več nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih ter razvojnih projektih. Na Univerzi v Mariboru je sodelovala tudi kot koordinatorka pilotnega projekta ''Naravoslovno-matematične vsebine pri razvoju digitalnih kompetenc''. Naveden projekt je leta 2026 prejel nacionalno nagrado '''ED.VITA''' v kategoriji ''Poučevanje in kurikul''. Nagrado sta v imenu projekta prevzeli vodja projekta dr. Eva Klemenčič in koordinatorka dr. Petra Cajnko. Sodeluje tudi pri aplikativnih projektih, povezanih z razvojem kompetenc zaposlenih, vodenjem in organizacijskim razvojem. V projektih Univerze v Mariboru je nastopala kot pedagoška mentorica pri raziskovanju vodstvenih procesov in kompetenc zaposlenih. Svoje raziskovalno delo objavlja v domačih in mednarodnih znanstvenih publikacijah ter predstavlja na znanstvenih konferencah. O njenem raziskovalnem delu in uporabi svetovalnega mentorstva v izobraževanju je leta 2021 v rubriki o slovenskih raziskovalcih poročal tudi časnik ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. == Uredniško in organizacijsko delo == Pomemben del njenega delovanja je povezan s [[Pomurska akademsko znanstvena unija|PAZU]]. Poleg funkcije generalne sekretarke sodeluje pri znanstvenih konferencah in publicistični dejavnosti združenja. Sodeluje pri uredniškem delu znanstvenih in strokovnih publikacij, med njimi ''Anali PAZU'', ''Anali PAZU HD'' in ''Pomurska obzorja''. == Javno in strokovno delovanje == Cajnkova je opravljala tudi več funkcij zunaj univerzitetnega okolja. Med letoma 2023 in 2024 je bila '''predsednica sveta javnega zavoda RIS Dvorec Rakičan''', med letoma 2024 in 2025 '''članica sveta zavoda Dom starejših Rakičan'''. Od leta 2024 pa je tudi '''članica nadzornega odbora CEROP d.o.o.''' Delovala je oziroma deluje tudi v drugih strokovnih, raziskovalnih in nadzornih telesih ter pri povezovanju znanosti, izobraževanja, gospodarstva in nevladnega sektorja. == Raziskovalna področja == Njena osrednja raziskovalna področja so: kadrovski management in krizni management, organizacijsko vedenje in razvoj zaposlenih, svetovalno mentorstvo, ekonomija, digitalne kompetence in sodobni pristopi k izobraževanju, vpliv digitalizacije in umetne inteligence na posameznike in organizacije. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == [http://SICRIS%20–%20Petra%20Cajnko SICRIS – Petra Cajnko] [https://bib.cobiss.net/biblioweb/biblio/si/slv/cris/35663 osebna bibliografija COBISS] [https://www.pazu.si/o-pazu/organi-in-akti-pazu/ predstavitev na spletni strani PAZU] [https://www.fnm.um.si/index.php/domov-fakulteta-zaposleni/ Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru] [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski raziskovalci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Mariboru]] [[Kategorija:Rojeni leta 1983]] [[Kategorija:Rojeni 15. decembra]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] l4su0p6f6jr2zoqybtsas3vs6t4rgvy 6748713 6748682 2026-09-10T14:16:52Z Kiara.nisa 264789 6748713 wikitext text/x-wiki {{infopolje Oseba | nationality = {{ikonazastave|SVN}} [[Slovenci|slovenska]] }} '''Petra Cajnko''' (* [[15. december]] [[1983]], [[Maribor]]) je slovenska raziskovalka in visokošolska učiteljica. Deluje na [[Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru|Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru]], kjer je raziskovalka in docentka. Njeno raziskovalno delo sega predvsem na področja managementa, kadrovskega managementa, ekonomije, izobraževanja in razvoja kompetenc. Je '''generalna sekretarka [[Pomurska akademsko znanstvena unija|Pomurske akademsko znanstvene unije (PAZU)]]''' in članica njenega predsedstva. == Izobrazba in akademsko delo == Leta 2008 je na [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]] zaključila dvopredmetni pedagoški študij matematike in filozofije ter pridobila naziv profesorice matematike in filozofije. Leta 2015 je na [[Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru|Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru]] doktorirala iz ekonomskih in poslovnih ved z disertacijo ''Managementski model svetovalnega mentorstva in vpliv njegovih aktivnosti na zadovoljstvo zaposlenih in uspešnost podjetja''. Na pedagoškem področju deluje od leta 2014. Poučevala oziroma poučuje tudi na [[GEA College]], predvsem vsebine s področij ekonomike in managementa podjetja, vodenja projektov ter podatkovne analitike v digitalnem marketingu. Leta 2026 je bila na Univerzi v Mariboru izvoljena v naziv '''docentke za področje kadrovskega managementa'''. == Raziskovalno in projektno delo == V slovenskem raziskovalnem sistemu SICRIS je evidentirana kot aktivna raziskovalka na področjih managementa in organizacije. Njeno delo vključuje raziskovanje kadrovskega in kriznega managementa, svetovalnega mentorstva, organizacijskega vedenja, digitalnih kompetenc ter povezovanja visokošolskega izobraževanja z gospodarstvom. Sodelovala je pri več nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih ter razvojnih projektih. Na Univerzi v Mariboru je sodelovala tudi kot koordinatorka pilotnega projekta ''Naravoslovno-matematične vsebine pri razvoju digitalnih kompetenc''. Naveden projekt je leta 2026 prejel nacionalno nagrado '''ED.VITA''' v kategoriji ''Poučevanje in kurikul''. Nagrado sta v imenu projekta prevzeli vodja projekta dr. Eva Klemenčič in koordinatorka dr. Petra Cajnko. Sodeluje tudi pri aplikativnih projektih, povezanih z razvojem kompetenc zaposlenih, vodenjem in organizacijskim razvojem. V projektih Univerze v Mariboru je nastopala kot pedagoška mentorica pri raziskovanju vodstvenih procesov in kompetenc zaposlenih. Svoje raziskovalno delo objavlja v domačih in mednarodnih znanstvenih publikacijah ter predstavlja na znanstvenih konferencah. O njenem raziskovalnem delu in uporabi svetovalnega mentorstva v izobraževanju je leta 2021 v rubriki o slovenskih raziskovalcih poročal tudi časnik ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. == Uredniško in organizacijsko delo == Pomemben del njenega delovanja je povezan s [[Pomurska akademsko znanstvena unija|PAZU]]. Poleg funkcije generalne sekretarke sodeluje pri znanstvenih konferencah in publicistični dejavnosti združenja. Sodeluje pri uredniškem delu znanstvenih in strokovnih publikacij, med njimi ''Anali PAZU'', ''Anali PAZU HD'' in ''Pomurska obzorja''. == Javno in strokovno delovanje == Cajnkova je opravljala tudi več funkcij zunaj univerzitetnega okolja. Med letoma 2023 in 2024 je bila '''predsednica sveta javnega zavoda RIS Dvorec Rakičan''', med letoma 2024 in 2025 '''članica sveta zavoda Dom starejših Rakičan'''. Od leta 2024 pa je tudi '''članica nadzornega odbora CEROP d.o.o.''' Delovala je oziroma deluje tudi v drugih strokovnih, raziskovalnih in nadzornih telesih ter pri povezovanju znanosti, izobraževanja, gospodarstva in nevladnega sektorja. == Raziskovalna področja == Njena osrednja raziskovalna področja so: kadrovski management in krizni management, organizacijsko vedenje in razvoj zaposlenih, svetovalno mentorstvo, ekonomija, digitalne kompetence in sodobni pristopi k izobraževanju, vpliv digitalizacije in umetne inteligence na posameznike in organizacije. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == [http://SICRIS%20–%20Petra%20Cajnko SICRIS – Petra Cajnko] [https://bib.cobiss.net/biblioweb/biblio/si/slv/cris/35663 osebna bibliografija COBISS] [https://www.pazu.si/o-pazu/organi-in-akti-pazu/ predstavitev na spletni strani PAZU] [https://www.fnm.um.si/index.php/domov-fakulteta-zaposleni/ Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru] [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski raziskovalci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Mariboru]] [[Kategorija:Rojeni leta 1983]] [[Kategorija:Rojeni 15. decembra]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] 1lpxgt5vp9r42dxokgys8slw7kouzay 6748724 6748713 2026-09-10T14:44:04Z Kiara.nisa 264789 6748724 wikitext text/x-wiki {{infopolje Oseba | image = Petra Cajnko.jpg | image_size = 250px | birth_date = {{Datum rojstva in starost|1983|12|15}} | birth_place = [[Maribor]], [[Slovenija]] | nationality = {{ikonazastave|SVN}} [[Slovenci|slovenska]] | citizenship = {{ikonazastave|SVN}} [[Slovenija]] | occupation = [[raziskovalec|raziskovalka]], visokošolska učiteljica]] }} '''Petra Cajnko''' (* [[15. december]] [[1983]], [[Maribor]]) je slovenska raziskovalka in visokošolska učiteljica. Deluje na [[Fakulteta za naravoslovje in matematiko v Mariboru|Fakultete za naravoslovje in matematiko]] [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]], kjer je docentka.<ref name="FNM">{{Navedi splet |url=https://www.fnm.um.si/index.php/domov-fakulteta-zaposleni/ |title=Zaposleni |publisher=Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> Njeno raziskovalno delo sega predvsem na področja managementa, kadrovskega managementa, ekonomije, izobraževanja in razvoja kompetenc. Je '''generalna sekretarka Pomurske akademsko znanstvene unije (PAZU)''' in članica njenega predsedstva.<ref name="PAZU">{{Navedi splet |url=https://www.pazu.si/o-pazu/organi-in-akti-pazu/mandat-2023-2027/ |title=Mandat 2023–2027 |publisher=Pomurska akademsko znanstvena unija |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> == Izobrazba in akademsko delo == Leta 2008 je na [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]] zaključila dvopredmetni pedagoški študij matematike in filozofije ter pridobila naziv profesorice matematike in filozofije. Leta 2015 je na '''Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru''' doktorirala iz ekonomskih in poslovnih ved z disertacijo ''Managementski model svetovalnega mentorstva in vpliv njegovih aktivnosti na zadovoljstvo zaposlenih in uspešnost podjetja''. Na pedagoškem področju deluje od leta 2014. Poučevala oziroma poučuje tudi na [[GEA College]], predvsem vsebine s področij ekonomike in managementa podjetja, projektnega managementa ter podatkovne analitike v digitalnem marketingu. Leta 2026 je bila na Univerzi v Mariboru izvoljena v naziv '''docentke za področje kadrovskega managementa'''. Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru jo navaja kot docentko.<ref name="FNM" /> == Raziskovalno in projektno delo == V slovenskem raziskovalnem sistemu [[SICRIS]] je evidentirana kot raziskovalka. Njeno raziskovalno delo vključuje področja managementa, kadrovskega in kriznega managementa, svetovalnega mentorstva, organizacijskega vedenja, digitalnih kompetenc ter povezovanja visokošolskega izobraževanja z gospodarstvom. Sodelovala je pri več nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih ter razvojnih projektih. Na Univerzi v Mariboru je bila koordinatorka pilotnega projekta ''Naravoslovno-matematične vsebine pri razvoju digitalnih kompetenc''. Projekt je leta 2026 prejel nacionalno nagrado '''ED.VITA''' v kategoriji ''Poučevanje in kurikul''. Nagrado sta v imenu projekta prevzeli vodja projekta Eva Klemenčič in koordinatorka Petra Cajnko.<ref name="EDVITA">{{Navedi splet |url=https://www.fnm.um.si/index.php/2026/03/19/projekt-naravoslovno-matematicne-vsebine-pri-razvoju-digitalnih-kompetenc-je-prejel-nacionalno-nagrado-ed-vita/ |title=Projekt Naravoslovno-matematične vsebine pri razvoju digitalnih kompetenc je prejel nacionalno nagrado ED.VITA |publisher=Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru |date=19. 3. 2026 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> Sodeluje tudi pri aplikativnih projektih, povezanih z razvojem kompetenc zaposlenih, vodenjem in organizacijskim razvojem. Svoje raziskovalno delo objavlja v domačih in mednarodnih znanstvenih publikacijah ter predstavlja na znanstvenih konferencah. Njeno raziskovalno delo na področju svetovalnega mentorstva in njegove uporabe v pedagoškem procesu je leta 2021 predstavil tudi časnik ''[[Delo (časopis)|Delo]]''.<ref name="DELO">{{Navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/zaceti-moramo-da-lahko-postanemo-odlicni |title=Začeti moramo, da lahko postanemo odlični |author=Saša Senica |publisher=Delo |date=14. 10. 2021 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> == Uredniško in organizacijsko delo == Pomemben del njenega delovanja je povezan s PAZU. Poleg funkcije generalne sekretarke sodeluje pri organizaciji znanstvenih konferenc in publicistični dejavnosti združenja.<ref name="PAZU" /> Sodeluje pri uredniškem delu znanstvenih in strokovnih publikacij, med njimi ''Anali PAZU'', ''Anali PAZU HD'' in ''Pomurska obzorja''.<ref name="ANALI">{{Navedi splet |url=https://www.pazu.si/uredniski-odbor-in-svet/ |title=Uredniški odbor in svet |publisher=Pomurska akademsko znanstvena unija |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> == Javno in strokovno delovanje == Cajnkova je opravljala tudi več funkcij zunaj univerzitetnega okolja. Leta 2023 je bila imenovana za predstavnico ustanovitelja v svetu javnega zavoda RIS Dvorec Rakičan, pozneje pa je svet zavoda tudi vodila kot njegova predsednica.<ref name="RIS2023">{{Navedi splet |url=https://www.pomurec.com/vsebina/74999/Nov_svet_zavoda_RIS_Dvorec_Rakican |title=Svet zavoda RIS Dvorec Rakičan ima nove člane |publisher=Pomurec.com |date=15. 9. 2023 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref><ref name="RISpredsednica">{{Navedi splet |url=https://vestnik.svet24.si/clanek/uradno-anzelj-dobil-sogovornika-pri-resevanju-rakicanskega-dvorca-kaj-sledi-sedaj-1373240 |title=Uradno: Anželj dobil sogovornico pri reševanju rakičanskega dvorca, kaj sledi sedaj? |publisher=Vestnik |date=1. 10. 2024 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> Od 3. februarja 2024 do 11. novembra 2025 je bila predstavnica ustanovitelja v svetu zavoda Dom starejših Rakičan.<ref name="DSR">{{Navedi splet |url=https://www.pomurec.com/vsebina/76936/Imenovani_predstavniki_ustanovitelja_v_svet_zavoda_Doma_starejsih_Rakican |title=Imenovani predstavniki ustanovitelja v svet zavoda Doma starejših Rakičan |publisher=Pomurec.com |date=31. 1. 2024 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> Leta 2024 je bila imenovana tudi v nadzorni svet javnega podjetja CEROP d.o.o. za mandatno obdobje 2024–2028.<ref name="CEROP">{{Navedi splet |url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/imenovan-bo-novi-nadzorni-svet-ceropa-objavljamo-imena/250926 |title=Imenovan bo novi nadzorni svet Ceropa, objavljamo imena |publisher=Sobotainfo |date=22. 8. 2024 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> == Raziskovalna področja == Njena osrednja raziskovalna področja so kadrovski in krizni management, organizacijsko vedenje in razvoj zaposlenih, svetovalno mentorstvo, ekonomija, digitalne kompetence ter sodobni pristopi k izobraževanju. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/40756 Petra Cajnko v sistemu SICRIS] * [https://bib.cobiss.net/biblioweb/biblio/si/slv/cris/35663 Osebna bibliografija COBISS] * [https://www.pazu.si/o-pazu/organi-in-akti-pazu/mandat-2023-2027/ Pomurska akademsko znanstvena unija – mandat 2023–2027] * [https://www.fnm.um.si/index.php/domov-fakulteta-zaposleni/ Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru] [[Kategorija:Slovenski raziskovalci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Mariboru]] [[Kategorija:Rojeni leta 1983]] [[Kategorija:Rojeni 15. decembra]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] erzaxst3h3myt377pvshod7xzn5fr3t 6748726 6748724 2026-09-10T14:47:19Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 − 6 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748726 wikitext text/x-wiki {{infopolje Oseba | image = Petra Cajnko.jpg | image_size = 250px | birth_date = {{Datum rojstva in starost|1983|12|15}} | birth_place = [[Maribor]], [[Slovenija]] | nationality = {{ikonazastave|SVN}} [[Slovenci|slovenska]] | citizenship = {{ikonazastave|SVN}} [[Slovenija]] | occupation = [[raziskovalec|raziskovalka]], visokošolska učiteljica]] }} '''Petra Cajnko''' (* [[15. december]] [[1983]], [[Maribor]]) je slovenska raziskovalka in visokošolska učiteljica. Deluje na [[Fakulteta za naravoslovje in matematiko v Mariboru|Fakultete za naravoslovje in matematiko]] [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]], kjer je docentka.<ref name="FNM">{{Navedi splet |url=https://www.fnm.um.si/index.php/domov-fakulteta-zaposleni/ |title=Zaposleni |publisher=Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> Njeno raziskovalno delo sega predvsem na področja managementa, kadrovskega managementa, ekonomije, izobraževanja in razvoja kompetenc. Je '''generalna sekretarka Pomurske akademsko znanstvene unije (PAZU)''' in članica njenega predsedstva.<ref name="PAZU">{{Navedi splet |url=https://www.pazu.si/o-pazu/organi-in-akti-pazu/mandat-2023-2027/ |title=Mandat 2023–2027 |publisher=Pomurska akademsko znanstvena unija |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> == Izobrazba in akademsko delo == Leta 2008 je na [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]] zaključila dvopredmetni pedagoški študij matematike in filozofije ter pridobila naziv profesorice matematike in filozofije. Leta 2015 je na '''Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru''' doktorirala iz ekonomskih in poslovnih ved z disertacijo ''Managementski model svetovalnega mentorstva in vpliv njegovih aktivnosti na zadovoljstvo zaposlenih in uspešnost podjetja''. Na pedagoškem področju deluje od leta 2014. Poučevala oziroma poučuje tudi na [[GEA College]], predvsem vsebine s področij ekonomike in managementa podjetja, projektnega managementa ter podatkovne analitike v digitalnem marketingu. Leta 2026 je bila na Univerzi v Mariboru izvoljena v naziv '''docentke za področje kadrovskega managementa'''. Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru jo navaja kot docentko.<ref name="FNM" /> == Raziskovalno in projektno delo == V slovenskem raziskovalnem sistemu [[SICRIS]] je evidentirana kot raziskovalka. Njeno raziskovalno delo vključuje področja managementa, kadrovskega in kriznega managementa, svetovalnega mentorstva, organizacijskega vedenja, digitalnih kompetenc ter povezovanja visokošolskega izobraževanja z gospodarstvom. Sodelovala je pri več nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih ter razvojnih projektih. Na Univerzi v Mariboru je bila koordinatorka pilotnega projekta ''Naravoslovno-matematične vsebine pri razvoju digitalnih kompetenc''. Projekt je leta 2026 prejel nacionalno nagrado '''ED.VITA''' v kategoriji ''Poučevanje in kurikul''. Nagrado sta v imenu projekta prevzeli vodja projekta Eva Klemenčič in koordinatorka Petra Cajnko.<ref name="EDVITA">{{Navedi splet |url=https://www.fnm.um.si/index.php/2026/03/19/projekt-naravoslovno-matematicne-vsebine-pri-razvoju-digitalnih-kompetenc-je-prejel-nacionalno-nagrado-ed-vita/ |title=Projekt Naravoslovno-matematične vsebine pri razvoju digitalnih kompetenc je prejel nacionalno nagrado ED.VITA |publisher=Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru |date=19. 3. 2026 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> Sodeluje tudi pri aplikativnih projektih, povezanih z razvojem kompetenc zaposlenih, vodenjem in organizacijskim razvojem. Svoje raziskovalno delo objavlja v domačih in mednarodnih znanstvenih publikacijah ter predstavlja na znanstvenih konferencah. Njeno raziskovalno delo na področju svetovalnega mentorstva in njegove uporabe v pedagoškem procesu je leta 2021 predstavil tudi časnik ''[[Delo (časopis)|Delo]]''.<ref name="DELO">{{Navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/zaceti-moramo-da-lahko-postanemo-odlicni |title=Začeti moramo, da lahko postanemo odlični |author=Saša Senica |publisher=Delo |date=14. 10. 2021 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> == Uredniško in organizacijsko delo == Pomemben del njenega delovanja je povezan s PAZU. Poleg funkcije generalne sekretarke sodeluje pri organizaciji znanstvenih konferenc in publicistični dejavnosti združenja.<ref name="PAZU" /> Sodeluje pri uredniškem delu znanstvenih in strokovnih publikacij, med njimi ''Anali PAZU'', ''Anali PAZU HD'' in ''Pomurska obzorja''.<ref name="ANALI">{{Navedi splet |url=https://www.pazu.si/uredniski-odbor-in-svet/ |title=Uredniški odbor in svet |publisher=Pomurska akademsko znanstvena unija |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> == Javno in strokovno delovanje == Cajnkova je opravljala tudi več funkcij zunaj univerzitetnega okolja. Leta 2023 je bila imenovana za predstavnico ustanovitelja v svetu javnega zavoda RIS Dvorec Rakičan, pozneje pa je svet zavoda tudi vodila kot njegova predsednica.<ref name="RIS2023">{{Navedi splet |url=https://www.pomurec.com/vsebina/74999/Nov_svet_zavoda_RIS_Dvorec_Rakican |title=Svet zavoda RIS Dvorec Rakičan ima nove člane |publisher=Pomurec.com |date=15. 9. 2023 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref><ref name="RISpredsednica">{{Navedi splet |url=https://vestnik.svet24.si/clanek/uradno-anzelj-dobil-sogovornika-pri-resevanju-rakicanskega-dvorca-kaj-sledi-sedaj-1373240 |title=Uradno: Anželj dobil sogovornico pri reševanju rakičanskega dvorca, kaj sledi sedaj? |publisher=Vestnik |date=1. 10. 2024 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> Od 3. februarja 2024 do 11. novembra 2025 je bila predstavnica ustanovitelja v svetu zavoda Dom starejših Rakičan.<ref name="DSR">{{Navedi splet |url=https://www.pomurec.com/vsebina/76936/Imenovani_predstavniki_ustanovitelja_v_svet_zavoda_Doma_starejsih_Rakican |title=Imenovani predstavniki ustanovitelja v svet zavoda Doma starejših Rakičan |publisher=Pomurec.com |date=31. 1. 2024 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> Leta 2024 je bila imenovana tudi v nadzorni svet javnega podjetja CEROP d.o.o. za mandatno obdobje 2024–2028.<ref name="CEROP">{{Navedi splet |url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/imenovan-bo-novi-nadzorni-svet-ceropa-objavljamo-imena/250926 |title=Imenovan bo novi nadzorni svet Ceropa, objavljamo imena |publisher=Sobotainfo |date=22. 8. 2024 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> == Raziskovalna področja == Njena osrednja raziskovalna področja so kadrovski in krizni management, organizacijsko vedenje in razvoj zaposlenih, svetovalno mentorstvo, ekonomija, digitalne kompetence ter sodobni pristopi k izobraževanju. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/40756 Petra Cajnko v sistemu SICRIS] * [https://bib.cobiss.net/biblioweb/biblio/si/slv/cris/35663 Osebna bibliografija COBISS] * [https://www.pazu.si/o-pazu/organi-in-akti-pazu/mandat-2023-2027/ Pomurska akademsko znanstvena unija – mandat 2023–2027] * [https://www.fnm.um.si/index.php/domov-fakulteta-zaposleni/ Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru] anbvbi4zvvk8964731wdgtrsk6xav38 6748731 6748726 2026-09-10T14:58:31Z Kiara.nisa 264789 6748731 wikitext text/x-wiki {{infopolje Oseba | image = Petra Cajnko.jpg | image_size = 250px | birth_date = {{Datum rojstva in starost|1983|12|15}} | birth_place = [[Maribor]], [[Slovenija]] | nationality = {{ikonazastave|SVN}} [[Slovenci|slovenska]] | citizenship = {{ikonazastave|SVN}} [[Slovenija]] | occupation = [[raziskovalec|raziskovalka]], visokošolska učiteljica }} '''Petra Cajnko''' (* [[15. december]] [[1983]], [[Maribor]]) je slovenska raziskovalka in visokošolska učiteljica. Deluje na [[Fakulteta za naravoslovje in matematiko v Mariboru|Fakultete za naravoslovje in matematiko]] [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]], kjer je docentka.<ref name="FNM">{{Navedi splet |url=https://www.fnm.um.si/index.php/domov-fakulteta-zaposleni/ |title=Zaposleni |publisher=Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> Njeno raziskovalno delo sega predvsem na področja managementa, kadrovskega managementa, ekonomije, izobraževanja in razvoja kompetenc. Je '''generalna sekretarka Pomurske akademsko znanstvene unije (PAZU)''' in članica njenega predsedstva.<ref name="PAZU">{{Navedi splet |url=https://www.pazu.si/o-pazu/organi-in-akti-pazu/mandat-2023-2027/ |title=Mandat 2023–2027 |publisher=Pomurska akademsko znanstvena unija |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> == Izobrazba in akademsko delo == Leta 2008 je na [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]] zaključila dvopredmetni pedagoški študij matematike in filozofije ter pridobila naziv profesorice matematike in filozofije. Leta 2015 je na '''Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru''' doktorirala iz ekonomskih in poslovnih ved z disertacijo ''Managementski model svetovalnega mentorstva in vpliv njegovih aktivnosti na zadovoljstvo zaposlenih in uspešnost podjetja''. Na pedagoškem področju deluje od leta 2014. Poučevala oziroma poučuje tudi na [[GEA College]], predvsem vsebine s področij ekonomike in managementa podjetja, projektnega managementa ter podatkovne analitike v digitalnem marketingu. Leta 2026 je bila na Univerzi v Mariboru izvoljena v naziv '''docentke za področje kadrovskega managementa'''. Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru jo navaja kot docentko.<ref name="FNM" /> == Raziskovalno in projektno delo == V slovenskem raziskovalnem sistemu [[SICRIS]] je evidentirana kot raziskovalka. Njeno raziskovalno delo vključuje področja managementa, kadrovskega in kriznega managementa, svetovalnega mentorstva, organizacijskega vedenja, digitalnih kompetenc ter povezovanja visokošolskega izobraževanja z gospodarstvom. Sodelovala je pri več nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih ter razvojnih projektih. Na Univerzi v Mariboru je bila koordinatorka pilotnega projekta ''Naravoslovno-matematične vsebine pri razvoju digitalnih kompetenc''. Projekt je leta 2026 prejel nacionalno nagrado '''ED.VITA''' v kategoriji ''Poučevanje in kurikul''. Nagrado sta v imenu projekta prevzeli vodja projekta Eva Klemenčič in koordinatorka Petra Cajnko.<ref name="EDVITA">{{Navedi splet |url=https://www.fnm.um.si/index.php/2026/03/19/projekt-naravoslovno-matematicne-vsebine-pri-razvoju-digitalnih-kompetenc-je-prejel-nacionalno-nagrado-ed-vita/ |title=Projekt Naravoslovno-matematične vsebine pri razvoju digitalnih kompetenc je prejel nacionalno nagrado ED.VITA |publisher=Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru |date=19. 3. 2026 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> Sodeluje tudi pri aplikativnih projektih, povezanih z razvojem kompetenc zaposlenih, vodenjem in organizacijskim razvojem. Svoje raziskovalno delo objavlja v domačih in mednarodnih znanstvenih publikacijah ter predstavlja na znanstvenih konferencah. Njeno raziskovalno delo na področju svetovalnega mentorstva in njegove uporabe v pedagoškem procesu je leta 2021 predstavil tudi časnik ''[[Delo (časopis)|Delo]]''.<ref name="DELO">{{Navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/zaceti-moramo-da-lahko-postanemo-odlicni |title=Začeti moramo, da lahko postanemo odlični |author=Saša Senica |publisher=Delo |date=14. 10. 2021 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> == Uredniško in organizacijsko delo == Pomemben del njenega delovanja je povezan s PAZU. Poleg funkcije generalne sekretarke sodeluje pri organizaciji znanstvenih konferenc in publicistični dejavnosti združenja.<ref name="PAZU" /> Sodeluje pri uredniškem delu znanstvenih in strokovnih publikacij, med njimi ''Anali PAZU'', ''Anali PAZU HD'' in ''Pomurska obzorja''.<ref name="ANALI">{{Navedi splet |url=https://www.pazu.si/uredniski-odbor-in-svet/ |title=Uredniški odbor in svet |publisher=Pomurska akademsko znanstvena unija |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> == Javno in strokovno delovanje == Cajnkova je opravljala tudi več funkcij zunaj univerzitetnega okolja. Leta 2023 je bila imenovana za predstavnico ustanovitelja v svetu javnega zavoda RIS Dvorec Rakičan, pozneje pa je svet zavoda tudi vodila kot njegova predsednica.<ref name="RIS2023">{{Navedi splet |url=https://www.pomurec.com/vsebina/74999/Nov_svet_zavoda_RIS_Dvorec_Rakican |title=Svet zavoda RIS Dvorec Rakičan ima nove člane |publisher=Pomurec.com |date=15. 9. 2023 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref><ref name="RISpredsednica">{{Navedi splet |url=https://vestnik.svet24.si/clanek/uradno-anzelj-dobil-sogovornika-pri-resevanju-rakicanskega-dvorca-kaj-sledi-sedaj-1373240 |title=Uradno: Anželj dobil sogovornico pri reševanju rakičanskega dvorca, kaj sledi sedaj? |publisher=Vestnik |date=1. 10. 2024 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> Od 3. februarja 2024 do 11. novembra 2025 je bila predstavnica ustanovitelja v svetu zavoda Dom starejših Rakičan.<ref name="DSR">{{Navedi splet |url=https://www.pomurec.com/vsebina/76936/Imenovani_predstavniki_ustanovitelja_v_svet_zavoda_Doma_starejsih_Rakican |title=Imenovani predstavniki ustanovitelja v svet zavoda Doma starejših Rakičan |publisher=Pomurec.com |date=31. 1. 2024 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> Leta 2024 je bila imenovana tudi v nadzorni svet javnega podjetja CEROP d.o.o. za mandatno obdobje 2024–2028.<ref name="CEROP">{{Navedi splet |url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/imenovan-bo-novi-nadzorni-svet-ceropa-objavljamo-imena/250926 |title=Imenovan bo novi nadzorni svet Ceropa, objavljamo imena |publisher=Sobotainfo |date=22. 8. 2024 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> == Raziskovalna področja == Njena osrednja raziskovalna področja so kadrovski in krizni management, organizacijsko vedenje in razvoj zaposlenih, svetovalno mentorstvo, ekonomija, digitalne kompetence ter sodobni pristopi k izobraževanju. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/40756 Petra Cajnko v sistemu SICRIS] * [https://bib.cobiss.net/biblioweb/biblio/si/slv/cris/35663 Osebna bibliografija COBISS] * [https://www.pazu.si/o-pazu/organi-in-akti-pazu/mandat-2023-2027/ Pomurska akademsko znanstvena unija – mandat 2023–2027] * [https://www.fnm.um.si/index.php/domov-fakulteta-zaposleni/ Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru] b6m4soksq3wbwi1znovdf93015ai9p0 6748733 6748731 2026-09-10T15:12:12Z Kiara.nisa 264789 6748733 wikitext text/x-wiki {{infopolje Oseba | image = Petra Cajnko.jpg | image_size = 250px | birth_date = {{Datum rojstva in starost|1983|12|15}} | birth_place = [[Maribor]], [[Slovenija]] | nationality = {{ikonazastave|SVN}} [[Slovenci|slovenska]] | citizenship = {{ikonazastave|SVN}} [[Slovenija]] | occupation = [[matematik|matematičarka]], [[filozof|filozofinja]], [[ekonomist|ekonomistka]], [[raziskovalec|raziskovalka]], [[docent|visokošolska učiteljica]] }} '''Dr. Petra Cajnko''' (* [[15. december]] [[1983]], [[Maribor]]) je slovenska raziskovalka in visokošolska učiteljica. Deluje na [[Fakulteta za naravoslovje in matematiko v Mariboru|Fakulteti za naravoslovje in matematiko]] [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]], kjer je raziskovalka.<ref name="FNM">{{Navedi splet |url=https://www.fnm.um.si/index.php/domov-fakulteta-zaposleni/ |title=Zaposleni |publisher=Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> Njeno raziskovalno delo sega predvsem na področja kriznega managementa, kadrovskega managementa, ekonomije, izobraževanja in razvoja kompetenc. Je '''generalna sekretarka Pomurske akademsko znanstvene unije (PAZU)''' in članica njenega predsedstva.<ref name="PAZU">{{Navedi splet |url=https://www.pazu.si/o-pazu/organi-in-akti-pazu/mandat-2023-2027/ |title=Mandat 2023–2027 |publisher=Pomurska akademsko znanstvena unija |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> == Izobrazba in akademsko delo == Leta 2008 je na [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]] zaključila dvopredmetni pedagoški študij matematike in filozofije ter pridobila naziv '''profesorice matematike in filozofije'''. Leta 2015 je na '''Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru doktorirala iz ekonomskih in poslovnih ved''' z disertacijo ''Managementski model svetovalnega mentorstva in vpliv njegovih aktivnosti na zadovoljstvo zaposlenih in uspešnost podjetja''. Na pedagoškem področju deluje od leta 2014. Poučevala oziroma poučuje tudi na [[GEA College]], predvsem vsebine s področij ekonomike in managementa podjetja, projektnega managementa ter podatkovne analitike v digitalnem marketingu. Leta 2026 je bila na Univerzi v Mariboru izvoljena v naziv '''docentke za področje kadrovskega managementa'''.<ref name="FNM" /> == Raziskovalno in projektno delo == V slovenskem raziskovalnem sistemu [[SICRIS]] je evidentirana kot raziskovalka. Njeno raziskovalno delo vključuje področja managementa, kadrovskega in kriznega managementa, svetovalnega mentorstva, organizacijskega vedenja, digitalnih kompetenc ter povezovanja visokošolskega izobraževanja z gospodarstvom. Sodelovala je pri več nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih ter razvojnih projektih. Na Univerzi v Mariboru je bila koordinatorka pilotnega projekta ''Naravoslovno-matematične vsebine pri razvoju digitalnih kompetenc''. Projekt je leta 2026 prejel nacionalno nagrado '''ED.VITA''' v kategoriji ''Poučevanje in kurikul''. <ref name="EDVITA">{{Navedi splet |url=https://www.fnm.um.si/index.php/2026/03/19/projekt-naravoslovno-matematicne-vsebine-pri-razvoju-digitalnih-kompetenc-je-prejel-nacionalno-nagrado-ed-vita/ |title=Projekt Naravoslovno-matematične vsebine pri razvoju digitalnih kompetenc je prejel nacionalno nagrado ED.VITA |publisher=Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru |date=19. 3. 2026 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> Sodeluje tudi pri aplikativnih projektih, povezanih z razvojem kompetenc zaposlenih, vodenjem in organizacijskim razvojem. Svoje raziskovalno delo objavlja v domačih in mednarodnih znanstvenih publikacijah ter predstavlja na znanstvenih konferencah. Njeno raziskovalno delo na področju svetovalnega mentorstva in njegove uporabe v pedagoškem procesu je leta 2021 predstavil tudi časnik ''[[Delo (časopis)|Delo]]''.<ref name="DELO">{{Navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/zaceti-moramo-da-lahko-postanemo-odlicni |title=Začeti moramo, da lahko postanemo odlični |author=Saša Senica |publisher=Delo |date=14. 10. 2021 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> == Uredniško in organizacijsko delo == Pomemben del njenega delovanja je povezan s PAZU. Poleg funkcije generalne sekretarke sodeluje pri organizaciji znanstvenih konferenc in publicistični dejavnosti združenja.<ref name="PAZU" /> Sodeluje pri uredniškem delu znanstvenih in strokovnih publikacij, med njimi ''Anali PAZU'', ''Anali PAZU HD'' in ''Pomurska obzorja''.<ref name="ANALI">{{Navedi splet |url=https://www.pazu.si/uredniski-odbor-in-svet/ |title=Uredniški odbor in svet |publisher=Pomurska akademsko znanstvena unija |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> == Javno in strokovno delovanje == Cajnkova je opravljala tudi več funkcij zunaj univerzitetnega okolja. Leta 2023 je bila imenovana za predstavnico ustanovitelja v svetu javnega zavoda RIS Dvorec Rakičan, pozneje pa je svet zavoda tudi vodila kot njegova predsednica.<ref name="RIS2023">{{Navedi splet |url=https://www.pomurec.com/vsebina/74999/Nov_svet_zavoda_RIS_Dvorec_Rakican |title=Svet zavoda RIS Dvorec Rakičan ima nove člane |publisher=Pomurec.com |date=15. 9. 2023 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref><ref name="RISpredsednica">{{Navedi splet |url=https://vestnik.svet24.si/clanek/uradno-anzelj-dobil-sogovornika-pri-resevanju-rakicanskega-dvorca-kaj-sledi-sedaj-1373240 |title=Uradno: Anželj dobil sogovornico pri reševanju rakičanskega dvorca, kaj sledi sedaj? |publisher=Vestnik |date=1. 10. 2024 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> Od 3. februarja 2024 do 11. novembra 2025 je bila predstavnica ustanovitelja v svetu zavoda Dom starejših Rakičan.<ref name="DSR">{{Navedi splet |url=https://www.pomurec.com/vsebina/76936/Imenovani_predstavniki_ustanovitelja_v_svet_zavoda_Doma_starejsih_Rakican |title=Imenovani predstavniki ustanovitelja v svet zavoda Doma starejših Rakičan |publisher=Pomurec.com |date=31. 1. 2024 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> Leta 2024 je bila imenovana tudi v nadzorni svet javnega podjetja CEROP d.o.o. za mandatno obdobje 2024–2028.<ref name="CEROP">{{Navedi splet |url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/imenovan-bo-novi-nadzorni-svet-ceropa-objavljamo-imena/250926 |title=Imenovan bo novi nadzorni svet Ceropa, objavljamo imena |publisher=Sobotainfo |date=22. 8. 2024 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> == Raziskovalna področja == Njena osrednja raziskovalna področja so kadrovski in krizni management, organizacijsko vedenje in razvoj zaposlenih, svetovalno mentorstvo, ekonomija, digitalne kompetence ter sodobni pristopi k izobraževanju. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/40756 Petra Cajnko v sistemu SICRIS] * [https://bib.cobiss.net/biblioweb/biblio/si/slv/cris/35663 Osebna bibliografija COBISS] * [https://www.pazu.si/o-pazu/organi-in-akti-pazu/mandat-2023-2027/ Pomurska akademsko znanstvena unija – mandat 2023–2027] * [https://www.fnm.um.si/index.php/domov-fakulteta-zaposleni/ Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru] 5l0ecc1c073e0f3fil4uqp91x3xl3uo 6748734 6748733 2026-09-10T15:16:19Z Kiara.nisa 264789 6748734 wikitext text/x-wiki {{infopolje Oseba | image = Petra Cajnko.jpg | image_size = 250px | birth_date = {{Datum rojstva in starost|1983|12|15}} | birth_place = [[Maribor]], [[Slovenija]] | nationality = {{ikonazastave|SVN}} [[Slovenci|slovenska]] | citizenship = {{ikonazastave|SVN}} [[Slovenija]] | occupation = [[matematik|matematičarka]], [[filozof|filozofinja]], [[ekonomist|ekonomistka]], [[raziskovalec|raziskovalka]], [[docent|visokošolska učiteljica]] }} '''Dr. Petra Cajnko''' (* [[15. december]] [[1983]], [[Maribor]]) je slovenska raziskovalka in visokošolska učiteljica. Deluje na [[Fakulteta za naravoslovje in matematiko v Mariboru|Fakulteti za naravoslovje in matematiko]] [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]], kjer je raziskovalka.<ref name="FNM">{{Navedi splet |url=https://www.fnm.um.si/index.php/domov-fakulteta-zaposleni/ |title=Zaposleni |publisher=Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> Njeno raziskovalno delo sega predvsem na področja kriznega managementa, kadrovskega managementa, ekonomije, izobraževanja in razvoja kompetenc. Je '''generalna sekretarka Pomurske akademsko znanstvene unije (PAZU)''' in članica njenega predsedstva.<ref name="PAZU">{{Navedi splet |url=https://www.pazu.si/o-pazu/organi-in-akti-pazu/mandat-2023-2027/ |title=Mandat 2023–2027 |publisher=Pomurska akademsko znanstvena unija |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> == Izobrazba in akademsko delo == Leta 2008 je na [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]] zaključila dvopredmetni pedagoški študij matematike in filozofije ter pridobila naziv '''profesorice matematike in filozofije'''. Leta 2015 je na '''Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru doktorirala iz ekonomskih in poslovnih ved''' z disertacijo ''Managementski model svetovalnega mentorstva in vpliv njegovih aktivnosti na zadovoljstvo zaposlenih in uspešnost podjetja''. Na pedagoškem področju deluje od leta 2014. Poučevala oziroma poučuje tudi na [[GEA College]], predvsem vsebine s področij ekonomike in managementa podjetja, projektnega managementa ter podatkovne analitike v digitalnem marketingu. Leta 2026 je bila na Univerzi v Mariboru izvoljena v naziv '''docentke za področje kadrovskega managementa'''.<ref name="FNM" /> == Raziskovalno in projektno delo == V slovenskem raziskovalnem sistemu [[SICRIS]] je evidentirana kot raziskovalka. Njeno raziskovalno delo vključuje področja managementa, kadrovskega in kriznega managementa, svetovalnega mentorstva, organizacijskega vedenja, digitalnih kompetenc ter povezovanja visokošolskega izobraževanja z gospodarstvom. Sodelovala je pri več nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih ter razvojnih projektih. Na Univerzi v Mariboru je bila koordinatorka pilotnega projekta ''Naravoslovno-matematične vsebine pri razvoju digitalnih kompetenc''. Projekt je leta 2026 prejel nacionalno nagrado '''ED.VITA''' v kategoriji ''Poučevanje in kurikul''. <ref name="EDVITA">{{Navedi splet |url=https://www.fnm.um.si/index.php/2026/03/19/projekt-naravoslovno-matematicne-vsebine-pri-razvoju-digitalnih-kompetenc-je-prejel-nacionalno-nagrado-ed-vita/ |title=Projekt Naravoslovno-matematične vsebine pri razvoju digitalnih kompetenc je prejel nacionalno nagrado ED.VITA |publisher=Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru |date=19. 3. 2026 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> Sodeluje tudi pri aplikativnih projektih, povezanih z razvojem kompetenc zaposlenih, vodenjem in organizacijskim razvojem. Leta 2026 je pri založbi Eliva Press izdala znanstveno monografijo ''The AI Student Experience: Learning, Social Life and Wellbeing in the Age of Artificial Intelligence: Opportunities, Risks and the Future of Higher Education'', ki obravnava vpliv umetne inteligence na učenje, socialno življenje in dobrobit študentov v visokošolskem izobraževanju.<ref name="AIStudentExperience">{{Navedi knjigo |last=Cajnko |first=Petra |title=The AI Student Experience: Learning, Social Life and Wellbeing in the Age of Artificial Intelligence: Opportunities, Risks and the Future of Higher Education |publisher=Eliva Press |year=2026 |isbn=9789999337991 }}</ref> Svoje raziskovalno delo objavlja v domačih in mednarodnih znanstvenih publikacijah ter predstavlja na znanstvenih konferencah. Njeno raziskovalno delo na področju svetovalnega mentorstva in njegove uporabe v pedagoškem procesu je leta 2021 predstavil tudi časnik ''[[Delo (časopis)|Delo]]''.<ref name="DELO">{{Navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/zaceti-moramo-da-lahko-postanemo-odlicni |title=Začeti moramo, da lahko postanemo odlični |author=Saša Senica |publisher=Delo |date=14. 10. 2021 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> == Uredniško in organizacijsko delo == Pomemben del njenega delovanja je povezan s PAZU. Poleg funkcije generalne sekretarke sodeluje pri organizaciji znanstvenih konferenc in publicistični dejavnosti združenja.<ref name="PAZU" /> Sodeluje pri uredniškem delu znanstvenih in strokovnih publikacij, med njimi ''Anali PAZU'', ''Anali PAZU HD'' in ''Pomurska obzorja''.<ref name="ANALI">{{Navedi splet |url=https://www.pazu.si/uredniski-odbor-in-svet/ |title=Uredniški odbor in svet |publisher=Pomurska akademsko znanstvena unija |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> == Javno in strokovno delovanje == Cajnkova je opravljala tudi več funkcij zunaj univerzitetnega okolja. Leta 2023 je bila imenovana za predstavnico ustanovitelja v svetu javnega zavoda RIS Dvorec Rakičan, pozneje pa je svet zavoda tudi vodila kot njegova predsednica.<ref name="RIS2023">{{Navedi splet |url=https://www.pomurec.com/vsebina/74999/Nov_svet_zavoda_RIS_Dvorec_Rakican |title=Svet zavoda RIS Dvorec Rakičan ima nove člane |publisher=Pomurec.com |date=15. 9. 2023 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref><ref name="RISpredsednica">{{Navedi splet |url=https://vestnik.svet24.si/clanek/uradno-anzelj-dobil-sogovornika-pri-resevanju-rakicanskega-dvorca-kaj-sledi-sedaj-1373240 |title=Uradno: Anželj dobil sogovornico pri reševanju rakičanskega dvorca, kaj sledi sedaj? |publisher=Vestnik |date=1. 10. 2024 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> Od 3. februarja 2024 do 11. novembra 2025 je bila predstavnica ustanovitelja v svetu zavoda Dom starejših Rakičan.<ref name="DSR">{{Navedi splet |url=https://www.pomurec.com/vsebina/76936/Imenovani_predstavniki_ustanovitelja_v_svet_zavoda_Doma_starejsih_Rakican |title=Imenovani predstavniki ustanovitelja v svet zavoda Doma starejših Rakičan |publisher=Pomurec.com |date=31. 1. 2024 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> Leta 2024 je bila imenovana tudi v nadzorni svet javnega podjetja CEROP d.o.o. za mandatno obdobje 2024–2028.<ref name="CEROP">{{Navedi splet |url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/imenovan-bo-novi-nadzorni-svet-ceropa-objavljamo-imena/250926 |title=Imenovan bo novi nadzorni svet Ceropa, objavljamo imena |publisher=Sobotainfo |date=22. 8. 2024 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> == Raziskovalna področja == Njena osrednja raziskovalna področja so kadrovski in krizni management, organizacijsko vedenje in razvoj zaposlenih, svetovalno mentorstvo, ekonomija, digitalne kompetence ter sodobni pristopi k izobraževanju. == Priznanja == Leta 2024 je prejela bronasto priznanje [[Zveza za tehnično kulturo Slovenije|Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS)]] za prispevek k razvoju tehnične kulture, raziskovalnega dela in znanosti.<ref name="ZOTKS2024">{{Navedi splet |url=https://zotks.si/letna-skupscina-in-priznanja-zotks-2024/ |title=Letna skupščina in priznanja ZOTKS 2024 |publisher=Zveza za tehnično kulturo Slovenije |date=28. 3. 2024 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/40756 Petra Cajnko v sistemu SICRIS] * [https://bib.cobiss.net/biblioweb/biblio/si/slv/cris/35663 Osebna bibliografija COBISS] * [https://www.pazu.si/o-pazu/organi-in-akti-pazu/mandat-2023-2027/ Pomurska akademsko znanstvena unija – mandat 2023–2027] * [https://www.fnm.um.si/index.php/domov-fakulteta-zaposleni/ Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru] 87ozc4e1qp8fubgiiyqvb2435rh7jpc 6748738 6748734 2026-09-10T15:25:06Z Kiara.nisa 264789 6748738 wikitext text/x-wiki {{infopolje Oseba | image = Petra Cajnko.jpg | image_size = 250px | birth_date = {{Datum rojstva in starost|1983|12|15}} | birth_place = [[Maribor]], [[Slovenija]] | nationality = {{ikonazastave|SVN}} [[Slovenci|slovenska]] | citizenship = {{ikonazastave|SVN}} [[Slovenija]] | occupation = [[matematik|matematičarka]], [[filozof|filozofinja]], [[ekonomist|ekonomistka]], [[raziskovalec|raziskovalka]], [[docent|visokošolska učiteljica]] }} '''Dr. Petra Cajnko''' (* [[15. december]] [[1983]], [[Maribor]]) je slovenska raziskovalka in visokošolska učiteljica. Deluje na [[Fakulteta za naravoslovje in matematiko v Mariboru|Fakulteti za naravoslovje in matematiko]] [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]], kjer je raziskovalka.<ref name="FNM">{{Navedi splet |url=https://www.fnm.um.si/index.php/domov-fakulteta-zaposleni/ |title=Zaposleni |publisher=Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> Njeno raziskovalno delo sega predvsem na področja kriznega managementa, kadrovskega managementa, ekonomije, izobraževanja in razvoja kompetenc. Je '''generalna sekretarka Pomurske akademsko znanstvene unije (PAZU)''' in članica njenega predsedstva.<ref name="PAZU">{{Navedi splet |url=https://www.pazu.si/o-pazu/organi-in-akti-pazu/mandat-2023-2027/ |title=Mandat 2023–2027 |publisher=Pomurska akademsko znanstvena unija |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> == Izobrazba in akademsko delo == Leta 2008 je na [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]] zaključila dvopredmetni pedagoški študij matematike in filozofije ter pridobila naziv '''profesorice matematike in filozofije'''.<ref name="SICRIS">{{Navedi splet |url=https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/40756 |title=dr. Petra Cajnko |publisher=SICRIS |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> Leta 2015 je na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru doktorirala iz ekonomskih in poslovnih ved. Njena doktorska disertacija nosi naslov ''Managementski model svetovalnega mentorstva in vpliv njegovih aktivnosti na zadovoljstvo zaposlenih in uspešnost podjetja''.<ref name="DKUM">{{Navedi splet |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=46361 |title=Managementski model svetovalnega mentorstva in vpliv njegovih aktivnosti na zadovoljstvo zaposlenih in uspešnost podjetja |publisher=Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> Na pedagoškem področju deluje tudi na [[GEA College]].<ref name="GEA">{{Navedi splet |url=https://cpi.si/wp-content/uploads/2023/06/Obrazec_5_visje-strokovno_PROGRAMIRANJE-1.pdf |title=Obrazec 5 – višje strokovno izobraževanje |publisher=Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> == Raziskovalno in projektno delo == V slovenskem raziskovalnem sistemu [[SICRIS]] je evidentirana kot raziskovalka. Njeno raziskovalno delo vključuje področja managementa, kadrovskega in kriznega managementa, svetovalnega mentorstva, organizacijskega vedenja, digitalnih kompetenc ter povezovanja visokošolskega izobraževanja z gospodarstvom. Sodelovala je pri več nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih ter razvojnih projektih. Na Univerzi v Mariboru je bila koordinatorka pilotnega projekta ''Naravoslovno-matematične vsebine pri razvoju digitalnih kompetenc''. Projekt je leta 2026 prejel nacionalno nagrado '''ED.VITA''' v kategoriji ''Poučevanje in kurikul''. <ref name="EDVITA">{{Navedi splet |url=https://www.fnm.um.si/index.php/2026/03/19/projekt-naravoslovno-matematicne-vsebine-pri-razvoju-digitalnih-kompetenc-je-prejel-nacionalno-nagrado-ed-vita/ |title=Projekt Naravoslovno-matematične vsebine pri razvoju digitalnih kompetenc je prejel nacionalno nagrado ED.VITA |publisher=Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru |date=19. 3. 2026 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> Sodeluje tudi pri aplikativnih projektih, povezanih z razvojem kompetenc zaposlenih, vodenjem in organizacijskim razvojem. Leta 2026 je pri založbi Eliva Press izdala znanstveno monografijo ''The AI Student Experience: Learning, Social Life and Wellbeing in the Age of Artificial Intelligence: Opportunities, Risks and the Future of Higher Education'', ki obravnava vpliv umetne inteligence na učenje, socialno življenje in dobrobit študentov v visokošolskem izobraževanju.<ref name="AIStudentExperience">{{Navedi knjigo |last=Cajnko |first=Petra |title=The AI Student Experience: Learning, Social Life and Wellbeing in the Age of Artificial Intelligence: Opportunities, Risks and the Future of Higher Education |publisher=Eliva Press |year=2026 |isbn=9789999337991 }}</ref> Svoje raziskovalno delo objavlja v domačih in mednarodnih znanstvenih publikacijah ter predstavlja na znanstvenih konferencah. Njeno raziskovalno delo na področju svetovalnega mentorstva in njegove uporabe v pedagoškem procesu je leta 2021 predstavil tudi časnik ''[[Delo (časopis)|Delo]]''.<ref name="DELO">{{Navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/zaceti-moramo-da-lahko-postanemo-odlicni |title=Začeti moramo, da lahko postanemo odlični |author=Saša Senica |publisher=Delo |date=14. 10. 2021 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> == Uredniško in organizacijsko delo == Pomemben del njenega delovanja je povezan s PAZU. Poleg funkcije generalne sekretarke sodeluje pri organizaciji znanstvenih konferenc in publicistični dejavnosti združenja.<ref name="PAZU" /> Sodeluje pri uredniškem delu znanstvenih in strokovnih publikacij, med njimi ''Anali PAZU'', ''Anali PAZU HD'' in ''Pomurska obzorja''.<ref name="ANALI">{{Navedi splet |url=https://www.pazu.si/uredniski-odbor-in-svet/ |title=Uredniški odbor in svet |publisher=Pomurska akademsko znanstvena unija |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> == Javno in strokovno delovanje == Cajnkova je opravljala tudi več funkcij zunaj univerzitetnega okolja. Leta 2023 je bila imenovana za predstavnico ustanovitelja v svetu javnega zavoda RIS Dvorec Rakičan, pozneje pa je svet zavoda tudi vodila kot njegova predsednica.<ref name="RIS2023">{{Navedi splet |url=https://www.pomurec.com/vsebina/74999/Nov_svet_zavoda_RIS_Dvorec_Rakican |title=Svet zavoda RIS Dvorec Rakičan ima nove člane |publisher=Pomurec.com |date=15. 9. 2023 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref><ref name="RISpredsednica">{{Navedi splet |url=https://vestnik.svet24.si/clanek/uradno-anzelj-dobil-sogovornika-pri-resevanju-rakicanskega-dvorca-kaj-sledi-sedaj-1373240 |title=Uradno: Anželj dobil sogovornico pri reševanju rakičanskega dvorca, kaj sledi sedaj? |publisher=Vestnik |date=1. 10. 2024 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> Od 3. februarja 2024 do 11. novembra 2025 je bila predstavnica ustanovitelja v svetu zavoda Dom starejših Rakičan.<ref name="DSR">{{Navedi splet |url=https://www.pomurec.com/vsebina/76936/Imenovani_predstavniki_ustanovitelja_v_svet_zavoda_Doma_starejsih_Rakican |title=Imenovani predstavniki ustanovitelja v svet zavoda Doma starejših Rakičan |publisher=Pomurec.com |date=31. 1. 2024 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> Leta 2024 je bila imenovana tudi v nadzorni svet javnega podjetja CEROP d.o.o. za mandatno obdobje 2024–2028.<ref name="CEROP">{{Navedi splet |url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/imenovan-bo-novi-nadzorni-svet-ceropa-objavljamo-imena/250926 |title=Imenovan bo novi nadzorni svet Ceropa, objavljamo imena |publisher=Sobotainfo |date=22. 8. 2024 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> == Raziskovalna področja == Njena osrednja raziskovalna področja so kadrovski in krizni management, organizacijsko vedenje in razvoj zaposlenih, svetovalno mentorstvo, ekonomija, digitalne kompetence ter sodobni pristopi k izobraževanju. == Priznanja == Leta 2024 je prejela bronasto priznanje [[Zveza za tehnično kulturo Slovenije|Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS)]].<ref name="ZOTKS2024">{{Navedi splet |url=https://zotks.si/letna-skupscina-in-priznanja-zotks-2024/ |title=Letna skupščina in priznanja ZOTKS 2024 |publisher=Zveza za tehnično kulturo Slovenije |date=28. 3. 2024 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/40756 Petra Cajnko v sistemu SICRIS] * [https://bib.cobiss.net/biblioweb/biblio/si/slv/cris/35663 Osebna bibliografija COBISS] * [https://www.pazu.si/o-pazu/organi-in-akti-pazu/mandat-2023-2027/ Pomurska akademsko znanstvena unija – mandat 2023–2027] * [https://www.fnm.um.si/index.php/domov-fakulteta-zaposleni/ Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru] 8awv7g2ymxajn9rrwii7ad6ih6sfa1q 6748960 6748738 2026-09-11T08:15:48Z Kiara.nisa 264789 Kiara.nisa je prestavil_a stran [[Osnutek:Petra Cajnko]] na [[Petra Cajnko]]: Prestavljanje pripravljenega biografskega osnutka v glavni imenski prostor. 6748738 wikitext text/x-wiki {{infopolje Oseba | image = Petra Cajnko.jpg | image_size = 250px | birth_date = {{Datum rojstva in starost|1983|12|15}} | birth_place = [[Maribor]], [[Slovenija]] | nationality = {{ikonazastave|SVN}} [[Slovenci|slovenska]] | citizenship = {{ikonazastave|SVN}} [[Slovenija]] | occupation = [[matematik|matematičarka]], [[filozof|filozofinja]], [[ekonomist|ekonomistka]], [[raziskovalec|raziskovalka]], [[docent|visokošolska učiteljica]] }} '''Dr. Petra Cajnko''' (* [[15. december]] [[1983]], [[Maribor]]) je slovenska raziskovalka in visokošolska učiteljica. Deluje na [[Fakulteta za naravoslovje in matematiko v Mariboru|Fakulteti za naravoslovje in matematiko]] [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]], kjer je raziskovalka.<ref name="FNM">{{Navedi splet |url=https://www.fnm.um.si/index.php/domov-fakulteta-zaposleni/ |title=Zaposleni |publisher=Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> Njeno raziskovalno delo sega predvsem na področja kriznega managementa, kadrovskega managementa, ekonomije, izobraževanja in razvoja kompetenc. Je '''generalna sekretarka Pomurske akademsko znanstvene unije (PAZU)''' in članica njenega predsedstva.<ref name="PAZU">{{Navedi splet |url=https://www.pazu.si/o-pazu/organi-in-akti-pazu/mandat-2023-2027/ |title=Mandat 2023–2027 |publisher=Pomurska akademsko znanstvena unija |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> == Izobrazba in akademsko delo == Leta 2008 je na [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]] zaključila dvopredmetni pedagoški študij matematike in filozofije ter pridobila naziv '''profesorice matematike in filozofije'''.<ref name="SICRIS">{{Navedi splet |url=https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/40756 |title=dr. Petra Cajnko |publisher=SICRIS |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> Leta 2015 je na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru doktorirala iz ekonomskih in poslovnih ved. Njena doktorska disertacija nosi naslov ''Managementski model svetovalnega mentorstva in vpliv njegovih aktivnosti na zadovoljstvo zaposlenih in uspešnost podjetja''.<ref name="DKUM">{{Navedi splet |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=46361 |title=Managementski model svetovalnega mentorstva in vpliv njegovih aktivnosti na zadovoljstvo zaposlenih in uspešnost podjetja |publisher=Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> Na pedagoškem področju deluje tudi na [[GEA College]].<ref name="GEA">{{Navedi splet |url=https://cpi.si/wp-content/uploads/2023/06/Obrazec_5_visje-strokovno_PROGRAMIRANJE-1.pdf |title=Obrazec 5 – višje strokovno izobraževanje |publisher=Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> == Raziskovalno in projektno delo == V slovenskem raziskovalnem sistemu [[SICRIS]] je evidentirana kot raziskovalka. Njeno raziskovalno delo vključuje področja managementa, kadrovskega in kriznega managementa, svetovalnega mentorstva, organizacijskega vedenja, digitalnih kompetenc ter povezovanja visokošolskega izobraževanja z gospodarstvom. Sodelovala je pri več nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih ter razvojnih projektih. Na Univerzi v Mariboru je bila koordinatorka pilotnega projekta ''Naravoslovno-matematične vsebine pri razvoju digitalnih kompetenc''. Projekt je leta 2026 prejel nacionalno nagrado '''ED.VITA''' v kategoriji ''Poučevanje in kurikul''. <ref name="EDVITA">{{Navedi splet |url=https://www.fnm.um.si/index.php/2026/03/19/projekt-naravoslovno-matematicne-vsebine-pri-razvoju-digitalnih-kompetenc-je-prejel-nacionalno-nagrado-ed-vita/ |title=Projekt Naravoslovno-matematične vsebine pri razvoju digitalnih kompetenc je prejel nacionalno nagrado ED.VITA |publisher=Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru |date=19. 3. 2026 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> Sodeluje tudi pri aplikativnih projektih, povezanih z razvojem kompetenc zaposlenih, vodenjem in organizacijskim razvojem. Leta 2026 je pri založbi Eliva Press izdala znanstveno monografijo ''The AI Student Experience: Learning, Social Life and Wellbeing in the Age of Artificial Intelligence: Opportunities, Risks and the Future of Higher Education'', ki obravnava vpliv umetne inteligence na učenje, socialno življenje in dobrobit študentov v visokošolskem izobraževanju.<ref name="AIStudentExperience">{{Navedi knjigo |last=Cajnko |first=Petra |title=The AI Student Experience: Learning, Social Life and Wellbeing in the Age of Artificial Intelligence: Opportunities, Risks and the Future of Higher Education |publisher=Eliva Press |year=2026 |isbn=9789999337991 }}</ref> Svoje raziskovalno delo objavlja v domačih in mednarodnih znanstvenih publikacijah ter predstavlja na znanstvenih konferencah. Njeno raziskovalno delo na področju svetovalnega mentorstva in njegove uporabe v pedagoškem procesu je leta 2021 predstavil tudi časnik ''[[Delo (časopis)|Delo]]''.<ref name="DELO">{{Navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/zaceti-moramo-da-lahko-postanemo-odlicni |title=Začeti moramo, da lahko postanemo odlični |author=Saša Senica |publisher=Delo |date=14. 10. 2021 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> == Uredniško in organizacijsko delo == Pomemben del njenega delovanja je povezan s PAZU. Poleg funkcije generalne sekretarke sodeluje pri organizaciji znanstvenih konferenc in publicistični dejavnosti združenja.<ref name="PAZU" /> Sodeluje pri uredniškem delu znanstvenih in strokovnih publikacij, med njimi ''Anali PAZU'', ''Anali PAZU HD'' in ''Pomurska obzorja''.<ref name="ANALI">{{Navedi splet |url=https://www.pazu.si/uredniski-odbor-in-svet/ |title=Uredniški odbor in svet |publisher=Pomurska akademsko znanstvena unija |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> == Javno in strokovno delovanje == Cajnkova je opravljala tudi več funkcij zunaj univerzitetnega okolja. Leta 2023 je bila imenovana za predstavnico ustanovitelja v svetu javnega zavoda RIS Dvorec Rakičan, pozneje pa je svet zavoda tudi vodila kot njegova predsednica.<ref name="RIS2023">{{Navedi splet |url=https://www.pomurec.com/vsebina/74999/Nov_svet_zavoda_RIS_Dvorec_Rakican |title=Svet zavoda RIS Dvorec Rakičan ima nove člane |publisher=Pomurec.com |date=15. 9. 2023 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref><ref name="RISpredsednica">{{Navedi splet |url=https://vestnik.svet24.si/clanek/uradno-anzelj-dobil-sogovornika-pri-resevanju-rakicanskega-dvorca-kaj-sledi-sedaj-1373240 |title=Uradno: Anželj dobil sogovornico pri reševanju rakičanskega dvorca, kaj sledi sedaj? |publisher=Vestnik |date=1. 10. 2024 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> Od 3. februarja 2024 do 11. novembra 2025 je bila predstavnica ustanovitelja v svetu zavoda Dom starejših Rakičan.<ref name="DSR">{{Navedi splet |url=https://www.pomurec.com/vsebina/76936/Imenovani_predstavniki_ustanovitelja_v_svet_zavoda_Doma_starejsih_Rakican |title=Imenovani predstavniki ustanovitelja v svet zavoda Doma starejših Rakičan |publisher=Pomurec.com |date=31. 1. 2024 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> Leta 2024 je bila imenovana tudi v nadzorni svet javnega podjetja CEROP d.o.o. za mandatno obdobje 2024–2028.<ref name="CEROP">{{Navedi splet |url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/imenovan-bo-novi-nadzorni-svet-ceropa-objavljamo-imena/250926 |title=Imenovan bo novi nadzorni svet Ceropa, objavljamo imena |publisher=Sobotainfo |date=22. 8. 2024 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> == Raziskovalna področja == Njena osrednja raziskovalna področja so kadrovski in krizni management, organizacijsko vedenje in razvoj zaposlenih, svetovalno mentorstvo, ekonomija, digitalne kompetence ter sodobni pristopi k izobraževanju. == Priznanja == Leta 2024 je prejela bronasto priznanje [[Zveza za tehnično kulturo Slovenije|Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS)]].<ref name="ZOTKS2024">{{Navedi splet |url=https://zotks.si/letna-skupscina-in-priznanja-zotks-2024/ |title=Letna skupščina in priznanja ZOTKS 2024 |publisher=Zveza za tehnično kulturo Slovenije |date=28. 3. 2024 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/40756 Petra Cajnko v sistemu SICRIS] * [https://bib.cobiss.net/biblioweb/biblio/si/slv/cris/35663 Osebna bibliografija COBISS] * [https://www.pazu.si/o-pazu/organi-in-akti-pazu/mandat-2023-2027/ Pomurska akademsko znanstvena unija – mandat 2023–2027] * [https://www.fnm.um.si/index.php/domov-fakulteta-zaposleni/ Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru] 8awv7g2ymxajn9rrwii7ad6ih6sfa1q 6748988 6748960 2026-09-11T09:17:36Z Kiara.nisa 264789 6748988 wikitext text/x-wiki {{infopolje Oseba | image = Petra Cajnko.jpg | image_size = 250px | birth_date = {{Datum rojstva in starost|1983|12|15}} | birth_place = [[Maribor]], [[Slovenija]] | nationality = {{ikonazastave|SVN}} [[Slovenci|slovenska]] | citizenship = {{ikonazastave|SVN}} [[Slovenija]] | occupation = [[matematik|matematičarka]], [[filozof|filozofinja]], [[ekonomist|ekonomistka]], [[raziskovalec|raziskovalka]], [[docent|visokošolska učiteljica]] }} '''Dr. Petra Cajnko''' (* [[15. december]] [[1983]], [[Maribor]]) je slovenska raziskovalka in visokošolska učiteljica. Deluje na [[Fakulteta za naravoslovje in matematiko v Mariboru|Fakulteti za naravoslovje in matematiko]] [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]], kjer je raziskovalka.<ref name="FNM">{{Navedi splet |url=https://www.fnm.um.si/index.php/domov-fakulteta-zaposleni/ |title=Zaposleni |publisher=Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> Raziskovalno se ukvarja predvsem s kadrovskim in kriznim managementom, organizacijskim vedenjem, razvojem kompetenc ter sodobnimi pristopi k izobraževanju. Je '''generalna sekretarka Pomurske akademsko znanstvene unije (PAZU)''' in članica njenega predsedstva.<ref name="PAZU">{{Navedi splet |url=https://www.pazu.si/o-pazu/organi-in-akti-pazu/mandat-2023-2027/ |title=Mandat 2023–2027 |publisher=Pomurska akademsko znanstvena unija |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> == Izobrazba in akademsko delo == Leta 2008 je na [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]] zaključila dvopredmetni pedagoški študij matematike in filozofije ter pridobila naziv '''profesorice matematike in filozofije'''.<ref name="SICRIS">{{Navedi splet |url=https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/40756 |title=dr. Petra Cajnko |publisher=SICRIS |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> Leta 2015 je na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru doktorirala iz ekonomskih in poslovnih ved. Njena doktorska disertacija nosi naslov ''Managementski model svetovalnega mentorstva in vpliv njegovih aktivnosti na zadovoljstvo zaposlenih in uspešnost podjetja''.<ref name="DKUM">{{Navedi splet |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=46361 |title=Managementski model svetovalnega mentorstva in vpliv njegovih aktivnosti na zadovoljstvo zaposlenih in uspešnost podjetja |publisher=Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> Na pedagoškem področju deluje tudi na [[GEA College]].<ref name="GEA">{{Navedi splet |url=https://cpi.si/wp-content/uploads/2023/06/Obrazec_5_visje-strokovno_PROGRAMIRANJE-1.pdf |title=Obrazec 5 – višje strokovno izobraževanje |publisher=Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> Leta 2025 je bila na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru izvoljena v naziv docentke za področje kadrovskega managementa. == Raziskovalno in projektno delo == V slovenskem raziskovalnem sistemu [[SICRIS]] je evidentirana kot raziskovalka. Njeno raziskovalno delo vključuje področja managementa, kadrovskega in kriznega managementa, svetovalnega mentorstva, organizacijskega vedenja, digitalnih kompetenc ter povezovanja visokošolskega izobraževanja z gospodarstvom.<ref name="SICRIS" /> Sodelovala je pri več nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih ter razvojnih projektih. Na Univerzi v Mariboru je bila koordinatorka pilotnega projekta ''Naravoslovno-matematične vsebine pri razvoju digitalnih kompetenc''. Projekt je leta 2026 prejel nacionalno nagrado '''ED.VITA''' v kategoriji ''Poučevanje in kurikul''.<ref name="EDVITA">{{Navedi splet |url=https://www.fnm.um.si/index.php/2026/03/19/projekt-naravoslovno-matematicne-vsebine-pri-razvoju-digitalnih-kompetenc-je-prejel-nacionalno-nagrado-ed-vita/ |title=Projekt Naravoslovno-matematične vsebine pri razvoju digitalnih kompetenc je prejel nacionalno nagrado ED.VITA |publisher=Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru |date=19. 3. 2026 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> Sodeluje tudi pri aplikativnih projektih, povezanih z razvojem kompetenc zaposlenih, vodenjem in organizacijskim razvojem. Od julija 2026 je kot raziskovalka zaposlena tudi v podjetju ROTO ECO, kjer deluje v Razvojno-raziskovalni skupini za inovativne rešitve na področju okoljevarstva in polimerov. V okviru raziskovalnega dela sodeluje v raziskovalnih programih ARIS P5-0433, P1-0403 in P5-0027 ter v mednarodnih projektih ADRISKY in SETCOM.<ref name="SICRIS" /> Svoje raziskovalno delo objavlja v domačih in mednarodnih znanstvenih publikacijah ter predstavlja na znanstvenih konferencah. Njeno raziskovalno delo na področju svetovalnega mentorstva in njegove uporabe v pedagoškem procesu je leta 2021 predstavil tudi časnik ''[[Delo (časopis)|Delo]]''.<ref name="DELO">{{Navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/zaceti-moramo-da-lahko-postanemo-odlicni |title=Začeti moramo, da lahko postanemo odlični |author=Saša Senica |publisher=Delo |date=14. 10. 2021 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> == Uredniško in organizacijsko delo == Pomemben del njenega delovanja je povezan s PAZU. Poleg funkcije generalne sekretarke sodeluje pri organizaciji znanstvenih konferenc in publicistični dejavnosti združenja.<ref name="PAZU" /> Sodeluje pri uredniškem delu znanstvenih in strokovnih publikacij, med njimi ''Anali PAZU'', ''Anali PAZU HD'' in ''Pomurska obzorja''.<ref name="ANALI">{{Navedi splet |url=https://www.pazu.si/uredniski-odbor-in-svet/ |title=Uredniški odbor in svet |publisher=Pomurska akademsko znanstvena unija |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> Med letoma 2019 in 2022 je bila članica mednarodnega uredniškega odbora znanstvene revije ''European Journal of Studies in Management and Business''. Deluje tudi kot recenzentka znanstvenih člankov in konferenčnih prispevkov, med drugim za revije ''Frontiers in Psychology'', ''International Journal of Sustainability in Higher Education'' in ''Journal of Workplace Behavioral Health''. == Javno in strokovno delovanje == Opravljala je tudi več funkcij v javnih zavodih in podjetjih. Leta 2023 je bila imenovana za predstavnico ustanovitelja v svetu javnega zavoda RIS Dvorec Rakičan, pozneje pa je svet zavoda tudi vodila kot njegova predsednica.<ref name="RIS2023">{{Navedi splet |url=https://www.pomurec.com/vsebina/74999/Nov_svet_zavoda_RIS_Dvorec_Rakican |title=Svet zavoda RIS Dvorec Rakičan ima nove člane |publisher=Pomurec.com |date=15. 9. 2023 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref><ref name="RISpredsednica">{{Navedi splet |url=https://vestnik.svet24.si/clanek/uradno-anzelj-dobil-sogovornika-pri-resevanju-rakicanskega-dvorca-kaj-sledi-sedaj-1373240 |title=Uradno: Anželj dobil sogovornico pri reševanju rakičanskega dvorca, kaj sledi sedaj? |publisher=Vestnik |date=1. 10. 2024 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> Od 3. februarja 2024 do 11. novembra 2025 je bila predstavnica ustanovitelja v svetu zavoda Dom starejših Rakičan.<ref name="DSR">{{Navedi splet |url=https://www.pomurec.com/vsebina/76936/Imenovani_predstavniki_ustanovitelja_v_svet_zavoda_Doma_starejsih_Rakican |title=Imenovani predstavniki ustanovitelja v svet zavoda Doma starejših Rakičan |publisher=Pomurec.com |date=31. 1. 2024 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> Leta 2024 je bila imenovana tudi v nadzorni svet javnega podjetja CEROP d.o.o. za mandatno obdobje 2024–2028.<ref name="CEROP">{{Navedi splet |url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/imenovan-bo-novi-nadzorni-svet-ceropa-objavljamo-imena/250926 |title=Imenovan bo novi nadzorni svet Ceropa, objavljamo imena |publisher=Sobotainfo |date=22. 8. 2024 |accessdate=10. 9. 2026 }}</ref> == Izbrana dela == * ''Pojmovni zapis'' (prevod dela Gottloba Fregeja in avtorstvo dodatnega besedila), 2016. ISBN 978-961-246-611-4.<ref>{{Navedi knjigo |author=Gottlob Frege |title=Pojmovni zapis |year=2016 |location=Maribor |publisher=samozal. P. Cajnko |isbn=978-961-246-611-4 }}</ref> * ''Ekonomika storitev in vodenje projektov'', GEA College – Center višjih šol, 2025. ISBN 978-961-6026-39-0.<ref>{{Navedi knjigo |author=Petra Cajnko |title=Ekonomika storitev in vodenje projektov |year=2025 |location=Ljubljana |publisher=GEA College – Center višjih šol |isbn=978-961-6026-39-0 |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OWU1QIE5 }}</ref> * ''Podatkovna analitika v digitalnem marketingu'', GEA College – Center višjih šol, 2026. ISBN 978-961-6026-42-0.<ref>{{Navedi knjigo |author=Petra Cajnko |title=Podatkovna analitika v digitalnem marketingu |year=2026 |location=Ljubljana |publisher=GEA College – Center višjih šol |isbn=978-961-6026-42-0 }}</ref> * ''The AI Student Experience: Learning, Social Life and Wellbeing in the Age of Artificial Intelligence: Opportunities, Risks and the Future of Higher Education'', Eliva Press, 2026. ISBN 978-99993-379-9-1.<ref name="AIStudentExperience">{{Navedi knjigo |last=Cajnko |first=Petra |title=The AI Student Experience: Learning, Social Life and Wellbeing in the Age of Artificial Intelligence: Opportunities, Risks and the Future of Higher Education |publisher=Eliva Press |year=2026 |isbn=9789999337991 }}</ref> == Priznanja == Leta 2024 je prejela bronasto priznanje [[Zveza za tehnično kulturo Slovenije|Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS)]] za sodelovanje na področju mladinskega raziskovalnega dela. Za pedagoško delo na GEA College je prejela priznanje »Najboljša višješolska predavateljica«.<ref>{{Navedi splet |url=https://gea-college.si/svecana-podelitev-diplom-geacollege-na-ljubljanskem-gradu/ |title=Svečana podelitev diplom GEA College na Ljubljanskem gradu |publisher=GEA College |accessdate=11. september 2026 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/40756 Petra Cajnko v sistemu SICRIS] * [https://bib.cobiss.net/biblioweb/biblio/si/slv/cris/35663 Osebna bibliografija COBISS] * [https://www.pazu.si/o-pazu/organi-in-akti-pazu/mandat-2023-2027/ Pomurska akademsko znanstvena unija – mandat 2023–2027] * [https://www.fnm.um.si/index.php/domov-fakulteta-zaposleni/ Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru] [[Kategorija:Slovenski raziskovalci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Mariboru]] [[Kategorija:Rojeni leta 1983]] [[Kategorija:Rojeni 15. decembra]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] 6pl3ccqahjpxfxz6cn2i7o4o0w33gzk Kategorija:Spolni odnos 14 608486 6748685 2026-09-10T13:55:26Z TadejM 738 ustvaritev kategorije po en. 6748685 wikitext text/x-wiki {{Catmain|Spolni odnos}} {{Commonscat|Sex in humans}} [[Kategorija:Razmnoževanje pri človeku]] [[Kategorija:Spolnost pri človeku]] [[Kategorija:Intimna razmerja]] [[Kategorija:Spolne prakse]] [[Kategorija:Spolno razmnoževanje]] 388n85tudqpvtezip6a2qpp6dfl6qzx 6748691 6748685 2026-09-10T13:59:22Z TadejM 738 odstranil [[Kategorija:Intimna razmerja]]; dodal [[Kategorija:Intimni odnosi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748691 wikitext text/x-wiki {{Catmain|Spolni odnos}} {{Commonscat|Sex in humans}} [[Kategorija:Razmnoževanje pri človeku]] [[Kategorija:Spolnost pri človeku]] [[Kategorija:Intimni odnosi]] [[Kategorija:Spolne prakse]] [[Kategorija:Spolno razmnoževanje]] 0nt0mp5l4106ksapp7az0vi6ozvgufz Kategorija:Intimni odnosi 14 608487 6748687 2026-09-10T13:57:07Z TadejM 738 ustvaritev kategorije po en. 6748687 wikitext text/x-wiki {{Commons category}} {{Cat main|Intimno razmerje}} [[Kategorija:Medosebna razmerja|Intimna]] 1zzmmk2az7e196vq06e4tsk2ijbk217 6748689 6748687 2026-09-10T13:59:07Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Kategorija:Intimna razmerja]] na [[Kategorija:Intimni odnosi]] 6748687 wikitext text/x-wiki {{Commons category}} {{Cat main|Intimno razmerje}} [[Kategorija:Medosebna razmerja|Intimna]] 1zzmmk2az7e196vq06e4tsk2ijbk217 Kategorija:Intimna razmerja 14 608488 6748690 2026-09-10T13:59:07Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Kategorija:Intimna razmerja]] na [[Kategorija:Intimni odnosi]] 6748690 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[:Kategorija:Intimni odnosi]] oi5yd8pejfgi71mpmj843jx9p1kizkd Kategorija:Spolno razmnoževanje 14 608489 6748704 2026-09-10T14:04:48Z TadejM 738 ustvaritev kategorije po en. 6748704 wikitext text/x-wiki {{catmain}} {{Commonscat|Spolno razmnoževanje}} [[Kategorija:Razvojna biologija| ]] [[Kategorija:Razmnoževanje| ]] [[Kategorija:Spolnost|razmnoževanje]] 6r68d4nanbm7ndvg9yl4iy6moq452wo Pogovor:Misijonarski položaj 1 608490 6748712 2026-09-10T14:13:08Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{prevedena stran|en|Missionary position|version=1360144085}}« 6748712 wikitext text/x-wiki {{prevedena stran|en|Missionary position|version=1360144085}} 1zcxxgkmqzubqwcyj0aetwjdi7x6x4v Kategorija:Blatno jezero 14 608491 6748740 2026-09-10T15:37:05Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Commons category|Balaton}} [[Kategorija:Jezera na Madžarskem|Blatno]] [[Kategorija:Šomodska županija]] [[Kategorija:Županija Veszprém]] [[Kategorija:Županija Zala]]« 6748740 wikitext text/x-wiki {{Commons category|Balaton}} [[Kategorija:Jezera na Madžarskem|Blatno]] [[Kategorija:Šomodska županija]] [[Kategorija:Županija Veszprém]] [[Kategorija:Županija Zala]] 6ckhqkm9maem3v3qesbg3fz1ltqan9m Kategorija:Županija Veszprém 14 608492 6748750 2026-09-10T15:47:48Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{kategorija v Zbirki|Veszprém County}} {{catmore|Veszprém (županija)}} [[Kategorija:Županije Madžarske|Zala]]« 6748750 wikitext text/x-wiki {{kategorija v Zbirki|Veszprém County}} {{catmore|Veszprém (županija)}} [[Kategorija:Županije Madžarske|Zala]] 9ju79ou59big7jjoen5p37skf3i196e Kategorija:Filmi o transspolnosti 14 608493 6748758 2026-09-10T15:59:28Z Sporti 5955 n 6748758 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[film]]ih o [[transspolnost]]i}} [[Kategorija:Filmi o LGBT|Transspolnost]] [[Kategorija:Transspolnost]] 9efquwvzcx603lpg39v9ri9zduu8wge Kategorija:Peter Florjančič 14 608496 6748798 2026-09-10T17:02:42Z Janezdrilc 3152 N 6748798 wikitext text/x-wiki {{DEFAULTSORT:Florjančič, Peter}} [[Kategorija:Slovenski izumitelji]] [[Kategorija:Kategorije, poimenovane po znanstvenikih]] qt370px6mlfms2n1ttletyg7m535iky Dvoboj (film, 1971) 0 608497 6748844 2026-09-10T20:07:21Z Yerpo 8417 n 6748844 wikitext text/x-wiki {{Infobox television | image = Duel (1971 film) poster.jpg | caption = promocijski plakat | based_on = {{based on|»Duel«|[[Richard Matheson]]}} | writer = Richard Matheson | director = [[Steven Spielberg]] | starring = [[Dennis Weaver]] | composer = [[Billy Goldenberg]] | country = Združene države Amerike | language = angleščina | producer = [[George Eckstein]] | editor = [[Frank Morriss]] | cinematography = [[Jack A. Marta]] | camera = | runtime = 74 minut (izvirnik)<br />90 minut (kino) | company = [[Universal Television]] | budget = 450.000 USD | network = [[American Broadcasting Company|ABC]] | released = {{Start date|1971|11|13}} }} '''Dvoboj''' (v izvirniku {{jezik-en|Duel}}) je ameriški [[film ceste|cestni]] [[akcijski film|akcijski triler]] režiserja [[Steven Spielberg|Stevena Spielberga]], ki je izšel leta 1971 v produkciji [[Universal Television]].<ref>{{cite web|date=February 20, 2015|title=Spielberg's brilliant feature debut is a textbook example of what an ambitious and talented young director can do with modest resources|url=https://cinephiliabeyond.org/spielbergs-brilliant-feature-debut/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150221185318/https://cinephiliabeyond.org/spielbergs-brilliant-feature-debut/|archive-date=February 21, 2015|access-date=October 30, 2019|website=Cinephiliabeyond.org|quote=I think when you make an action film, especially a road picture, it's the best way to work, because it's very hard to pick up a script and sift through five hundred words of prose and then commit them to memory.}}</ref><ref>{{cite web|date=April 15, 1983|title=Spielberg's Duel, Four Wheel Combat|url=https://www.nytimes.com/1983/04/15/movies/spielberg-s-duel-four-wheel-combat.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20201006153355/https://www.nytimes.com/1983/04/15/movies/spielberg-s-duel-four-wheel-combat.html|archive-date=October 6, 2020|access-date=October 30, 2019|website=[[The New York Times]]|quote=''Duel'' might almost have been a silent film, because it expresses so much through action and so little through the words that are here.}}</ref> Spielbergov celovečerni režijski prvenec govori o trgovskem potniku Davidu Mannu, ki se pelje skozi kalifornijsko podeželje k stranki, ko ga začne preganjati voznik tovornjaka s [[polpriklopnik]]om. Scenarij je napisal [[Richard Matheson]] na osnovi svoje kratke zgodbe, ki je pred tem izšla v reviji ''[[Playboy]]'' in jo je navdihnilo njegovo bližnje srečanje s tovornjakarjem, ki mu je bil izsilil prednost.<ref name="amblin/duel">{{cite web |title=Duel (1971) – About the Movie |url=https://amblin.com/movie/duel/ |publisher=Amblin |access-date=18 August 2023}}</ref><ref name="Bouzereau/Matheson">{{cite web |last=Bouzereau |first=Laurent |title=Richard Matheson: The Writing of 'Duel' (2004) |url=https://www.youtube.com/watch?v=I766_4-li14 |publisher=Universal Studios Home Video |access-date=18 August 2023 |date=2004 |via=YouTube}}</ref> V vlogi protagonista je zaigral [[Dennis Weaver]]. Film je bil posnet za [[televizija|televizijo]] in je bil prvič predvajan 13. novembra 1971 kot del serije ''ABC Movie of the Week'' na mreži [[American Broadcasting Company|ABC]]. Kasneje je v distribuciji [[Universal Pictures]] prišel tudi na spored kinematografov, z dodatnimi prizori, ki so bili posneti po televizijski premieri. Deležen je bil odobravanja kritikov, ki so pohvalili predvsem Spielbergovo režijo. Sčasoma je pridobil status [[kultni film|kultne klasike]] in enega najboljših televizijskih filmov vseh časov. == Zgodba == David Mann je trgovski potnik srednjih let, ki se pelje k stranki. Na poti prehiti star tovornjak s cisterno, ki pa kmalu po tistem spet prihrumi mimo. Ko ga Mann ponovno prehiti, mu začne voznik trobiti. Kasneje se ustavi na bencinski črpalki, tovornjak pa kmalu po tistem parkira tik ob njem. Uslužbenec črpalke mu predlaga, naj zamenja cev hladilnika, kar pa Mann odkloni. Vrne se na cesto, ko ga tovornjak dohiti, prehiti in nato prepreči, da bi ga spet prehitel. Nekaj časa ga tako draži. Kasneje mu voznik pomaha, naj ga prehiti, a se Mann skoraj zaleti v vozilo, ki je takrat pripeljalo nasproti. Mannu nato uspe prehiteti tovornjak po neasfaltiranem postajališču, nakar tovornjak začne vedno hitreje voziti tik za njim. Mann se zaleti v ograjo nasproti obcestne gostilne. Vstopi, da bi se in zagleda tovornjak, parkiran zunaj. Zagleda enega od gostov, za katerega misli, da je voznik, in ga začne obtoževati, užaljeni gost pa ga pretepe in se odpelje z drugim tovornjakom. Takoj za njim se odpelje tudi tovornjak, ki mu je sledil. Mann nadaljuje s potjo in se ustavi, da bi pomagal šolskemu avtobusu, ki je obtičal. Poskusi ga potisniti s svojim avtom, a se mu sprednji odbijač zatakne za zadnji odbijač avtobusa, ko se pojavi tovornjak na koncu bližnjega tunela. Voznik avtobusa mu pomaga osvoboditi avto in Mannu uspe pobegniti. Nato se ustavi pred železniškim prehodom, ki ga ravno prečka tovorni vlak. Za njim se spet pojavi tovornjak, ki ga začne potiskati proti tračnicam, a vlak v zadnjem hipu odpelje mimo. Mann se na drugi strani tirov ustavi ob cesti, tovornjak pa se odpelje naprej. V nadaljevanju upočasni upajoč, da bo tovornjakar nadaljeval svojo pot, a ga ta čaka ob cesti, se vključi v promet tik pred njim in ga znova začne nadlegovati. Mann se ustavi še na eni bencinski črpalki, da bi zamenjal cev hladilnika in poklical policijo. Vendar tovornjak zapelje v telefonsko govorilnico, tako da Mann odskoči in zbeži z avtom. Kasneje se skrije za nasipom ob cesti in tovornjak odpelje naprej. Kljub temu, da se Mann odpelje precej kasneje, ga tovornjak pričaka naprej ob cesti in ga začne preganjati v hribe. Mannu poči cev hladilnika in avtomobil se pričenja pregrevati. Komaj pripelje do prelaza in se začne spuščati s tovornjakom za petami. Med spustom se zaleti v pečino in se komaj umakne tovornjaku. Nato mu uspe spraviti avto po blatni bližnjici navzgor in ga obrniti proti prihajajočemu tovornjaku pred robom [[kanjon]]a. S svojo potovalko zatakne pedal za plin, usmeri avtomobil proti tovornjaku in v zadnjem hipu izskoči. Tovornjak čelno trči v avtomobil, ki eksplodira, in oba zgrmita čez pečino v prepad. Ob sončnem zahodu se Mann olajšano usede na rob in začne metati kamne na razbitine. ==Igralska zasedba== {{div col|colwidth=30em}} *[[Dennis Weaver]] kot David Mann **[[Dale Van Sickel]] served as Weaver's stunt driver. *[[Carey Loftin]] kot tovornjakar *[[Jacqueline Scott]] kot ga. Mann{{efn|name=Extended|Samo v razširjeni izdaji za kinematografe.}} *[[Eddie Firestone]] kot lastnik gostilne *[[Lou Frizzell]] kot voznik avtobusa{{efn|name=Extended}} *[[Eugene Dynarski]] kot moški v gostilni *[[Lucille Benson]] kot gospa v Snakerami *[[Tim Herbert]] kot uslužbenec črpalke *[[Charles Seel]] kot starec *[[Shirley O'Hara]] kot natakarica *[[Amy Douglass]] kot starka v avtomobilu *[[Alexander Lockwood]] kot starec v avtomobilu *[[Sweet Dick Whittington]] kot radijski novinar (glas) {{div col end}} == Produkcija == [[slika:Surviving Duel truck.JPG|thumb|left|[[Peterbilt]]ov tovornjak, uporabljen v filmu, in enak avtomobil]] Matheson je napisal scenarij po svoji kratki zgodbi,<ref name="amblin/duel"/><ref name="Wright/Spielberg">{{cite news |last=Wright |first=Edgar |title=Edgar Wright Interviews Steven Spielberg About Duel |url=https://www.empireonline.com/movies/features/edgar-wright-interviews-steven-spielberg-about-duel/ |access-date=18 August 2023 |work=Empire |date=2018}}</ref> ki je prvič izšla leta 1971 v aprilski številki revije ''Playboy''. Navdihnil jo je dogodek izpred let, ko ga je na poti domov na avtocesti 126 pri kraju [[Fillmore, Kalifornija|Filmore]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]] zasledoval tovornjak.<ref name="DVDMath">{{cite AV media |date=2004 |title=Duel Collector's Edition |chapter=Richard Matheson: The Writing of Duel |medium=DVD}}</ref> Zamisel je poskušal prodati za epizodo različnih televizijskih nadaljevank, nato pa jo je predelal v kratko zgodbo.<ref name="DVDMath"/> V pripravi na pisanje se je odpeljal od svojega doma v [[Ventura, Kalifornija|Venturi]] in na trak beležil vse, kar je opazil.<ref name="DVDMath"/><ref name="Bouzereau/Matheson"/> Iz scenarija je jasno, da bo tovornjakar neviden razen nekaj prizorov njegovih rok in čevljev.<ref name="DVDSpie"/> Njegovih motivov film ne razkrije. Spielberg je v komentarju izdaje za DVD pripomnil, da se ''Dvoboj'' močno zanaša na učinek strahu pred neznanim; ker gledalec voznika ne vidi, je resnični antagonist tovornjak.<ref>{{cite book |last=Awalt |first=Steven |url=https://books.google.com/books?id=yjsfAwAAQBAJ |title=Steven Spielberg and Duel – The Making of a Film Career |edition=Ebook |publisher=Rowman & Littlefield |date=14 March 2014 |page=50 |isbn=978-0810892613 |access-date=May 20, 2022}}</ref> Podjetje [[American Broadcasting Company|ABC]] je odkupilo zgodbo in zagnalo projekt filma za serijo ''Movie of the Week'' s producentom Georgeom Ecksteinom. Spielberg je prebral zgodbo po prigovarjanju svoje tajnice None Tyson, ki mu je predlagala, naj poskuša dobiti položaj režiserja. Eckstein je imel težave z iskanjem kandidata za to delo in je takrat še mladega in neuveljavljenega Spielberga najel, ko mu je ta pokazal zgodnji osnutek epizode »Murder by the Book« serije ''[[Columbo]]'', ki jo je režiral.<ref>{{cite web |url=https://www.rogerebert.com/features/book-excerpt-steven-spielberg-and-duel-the-making-of-a-film-career |title=Book Excerpt: Steven Spielberg and Duel: The Making of a Film Career |publisher=Roger Ebert |date=2014-03-12 }}</ref><ref name="autogenerated1">Duel: Special Edition DVD (2005)</ref> Produkcijo je nadzorovala ABC-jeva vodja programa filmov tedna [[Lillian Gallo]].<ref name=thr>{{cite news |title=Lillian Gallo, Pioneering TV Producer, Dies at 84 |url=http://www.hollywoodreporter.com/news/lillian-gallo-pioneering-tv-producer-338693 |work=[[The Hollywood Reporter]] |date=June 18, 2012 |access-date=June 26, 2012 |archive-date=September 22, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180922135557/https://www.hollywoodreporter.com/news/lillian-gallo-pioneering-tv-producer-338693 |url-status=live}}</ref> Za Weaverjevo vlogo je lobiral Spielberg sam, ki je občudoval njegovo delo v [[Orson Welles|Wellesovem]] filmu ''[[Dotik zla]]''.<ref name="autogenerated1"/> Večino [[Glavna fotografija|snemanja]] so opravili na območju naselij Canyon Country, [[Agua Dulce, Kalifornija|Agua Dulce]], in [[Acton, Kalifornija|Acton]] oziroma tamkajšnjih cestah. Spielberg je vztrajal pri snemanju na lokaciji in je moral prepričati vodjo produkcije Wallacea Worsleya, da je dovolil tak pristop kljub dvomu, da bo delo pravočasno opravljeno, saj so lovili roke.<ref>{{cite web |title='Duel': A Look Back at Steven Spielberg's Directorial Debut Almost Fifty Years After its Original Release – Hollywood Insider |url=https://www.hollywoodinsider.com/duel-steven-spielberg-debut/ |date=January 7, 2021}}</ref> Snemanje je trajalo trinajst dni, tri več od načrtovanih.{{sfnp|Resmini|2014|p=|loc=Qui comincia l'avventura: ''Duel''}} V filmu Mann vozi avtomobil [[Plymouth Valiant]] letnik 1970. Za snemanje so uporabili štiri take avtomobile.<ref>{{cite web |url=http://www.autofoundry.com/5772/the-truck-from-the-movie-duel/ |title=The Truck from the Movie Duel |work=AutoFoundry |publisher=autofoundry.com |date=October 1, 2014 |access-date=August 12, 2017 |archive-date=August 13, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170813060623/http://www.autofoundry.com/5772/the-truck-from-the-movie-duel/ |url-status=live}}</ref> Spielbergu je zahteval le, da naj bo rdeč, s čimer je izstopal na širokokotnih posnetkih puščavske ceste.<ref name="autogenerated1" /> Za tovornjak je izbral [[Peterbilt 281]] (letnik 1957), saj so mu dolg pokrov motorja, predeljeno vetrobransko steklo in okrogle sprednje luči dali »obraz«, kar je prispevalo k pretečemu vtisu. Zbirka registrskih tablic na njegovem sprednjem odbijaču nakazuje, da je voznik serijski morilec, ki je pregazil že več drugih voznikov.<ref name="autogenerated1" /> Za vsak kader so pomočniki dodali umazanijo.<ref name="DVDSpie">{{cite AV media |date=2004 |title=Duel Collector's Edition |chapter=A Conversation with Steven Spielberg |medium=DVD}}</ref> ==Izid== ''Dvoboj'' je bil prvič predvajan na televiziji kot epizoda serije ''ABC Movie of the Week''. Po anketah med gledalci je bil 18. najbolje ocenjeni televizijski film leta.<ref>{{cite magazine|title=Made-For-TV Movie Rankings|magazine=[[Variety]]|date=January 25, 1972|page=81}}</ref> ===Različica za kinematografe=== Na račun uspeha so se odgovorni pri Universalu odločili za izdajo v kinematografih. Vendar je bil s 74 minutami dolžine prekratek, zato so naročili Spielbergu še dva dni snemanja za razširitev na 90 minut. V tej različici je podaljšan uvod s prizori avtomobila, ki zapelje iz garaže in se odpelje skozi [[Los Angeles]] v puščavo, dodani pa so prizori Mannovega telefonskega pogovora z ženo, pokvarjenega šolskega avtobusa in železniškega prehoda. Na novo so posneli tudi del dialoga v ozadju in uporabili nekatere alternativne posnetke ter dodali nekaj blagih kletvic, da bi film zvenel manj »televizijsko«. Film je izšel v omejenem obsegu v ameriških kinematografih, pa tudi v evropskih in avstralskih.<ref name="autogenerated1" /> === Domači video === Daljšo različico sta MCA in njegov naslednik Universal izdala na različnih nosilcih, najprej leta 1979 na LaserDiscu in nato leta 1982 na videokaseti. Prvič je ''Dvoboj'' izšel na DVD-ju 17. avgusta 2004, na nosilcu [[Blu-ray]] pa 14. oktobra 2014 kot del ''Steven Spielberg Director's Collection'' na osmih ploščkih.<ref>[https://www.blu-ray.com/movies/Steven-Spielberg-Directors-Collection-Blu-ray/107538/ Steven Spielberg Director's Collection Blu-ray] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200118212721/https://www.blu-ray.com/movies/Steven-Spielberg-Directors-Collection-Blu-ray/107538/|date=January 18, 2020}}, blu-ray.com, Retrieved May 15, 2020.</ref> Kasneje je izšla še samostojna izdaja na Blu-ray.<ref>[https://www.blu-ray.com/movies/Duel-Blu-ray/56551/ Duel Blu-ray] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201116062944/https://www.blu-ray.com/movies/Duel-Blu-ray/56551/|date=November 16, 2020}}, blu-ray.com, Retrieved May 15, 2020.</ref> == Odziv == ''Dvoboj'' je bil deležen izrazito pozitivnih ocen recenzentov in velja za enega najbolje ocenjenih televizijskih filmov vseh časov.<ref>{{cite web|url=http://flavorwire.com/257437/the-best-made-for-tv-movies-of-all-time/10|title=The Best Made-For-TV Movies of All Time|work=Flavorwire |date=February 7, 2012|access-date=November 27, 2015|archive-date=December 8, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151208110020/http://flavorwire.com/257437/the-best-made-for-tv-movies-of-all-time/10|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://uk.complex.com/pop-culture/2011/08/the-15-best-tv-movies-of-all-time/duel|title=The 15 Best TV Movies Of All Time1. ''Duel'' (1971)|work=Complex UK |access-date=November 27, 2015|archive-date=December 8, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151208110050/http://uk.complex.com/pop-culture/2011/08/the-15-best-tv-movies-of-all-time/duel|url-status=live}}</ref> Na spletišču ''[[Rotten Tomatoes]]'', ki zbira in povpreči recenzije, ima povprečno oceno 90&nbsp;%.<ref>{{cite web |title=Duel (1972) |url=https://www.rottentomatoes.com/m/1006345_duel? |work=Rotten Tomatoes |publisher=Fandango Media |access-date=February 21, 2026 |archive-date=November 12, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201112022708/https://www.rottentomatoes.com/m/1006345_duel |url-status=live}}</ref> Recenzenti so ga označili za izvrstno napet triler, zgrajen na minimalistični osnovi. Pohvalili so zlasti Spielbergovo režijo in ugotavljali, da gre za nadarjenega mladega ustvarjalca. Nekaj kritik je bil deležen le konec.<ref name="NYTMaslin">{{cite news| last=Maslin| first=Janet| title=Spielberg's 'Duel', Four-Wheel Combat| date=April 15, 1983| work=The New York Times| url=https://www.nytimes.com/1983/04/15/movies/spielberg-s-duel-four-wheel-combat.html}}</ref><ref>{{cite book| title=Leonard Maltin's TV Movies and Video Guide| last=Maltin| first=Leonard}}</ref><ref>{{cite book| last=Thomson| first=David| title=The New Biographical Dictionary of Film |year=2004| page=847}}</ref><ref>{{cite magazine| last=Thomas| first=William| title=Duel Review| magazine=Empire| url=https://www.empireonline.com/movies/reviews/duel-review/}}</ref><ref>{{cite news| last=Tobias| first=Scott| title=Duel at 50: Steven Spielberg's debut remains a ferocious thriller| work=The Guardian| url=https://www.theguardian.com/film/2021/nov/13/duel-at-50-steven-spielberg-debut-thriller}}</ref> Tudi na retrospektivnih seznamih se uvršča med najboljše ameriške televizijske filme vseh časov, na primer v knjigi kritikov [[Matt Zoller Seitz|Marka Zollerja Seitza]] in [[Alan Sepinwall|Alana Sepinwalla]]<ref>{{cite book|author1=Sepinwall, Alan|author2=Seitz, Matt Zoller|author-link1=Alan Sepinwall|author-link2=Matt Zoller Seitz|title=TV (The Book): Two Experts Pick the Greatest American Shows of All Time|date=September 2016|publisher=[[Hachette Book Group#Publishing groups and imprints|Grand Central Publishing]]|location=New York, NY|isbn=9781455588190|page=372|edition=1st}}</ref> ter v pregledu žanra grozljivk [[Stephen King|Stephena Kinga]].<ref>{{cite book| last=King| first= Stephen| title=Danse Macabre | pages=174, 440}}</ref> King in njegov sin [[Joe Hill (pisatelj)|Joe Hill]] sta se mu poklonila z novelo ''Throttle'' (2009).<ref>{{cite news| title=Short Stories From Joe Hill, Spiked With Mayhem and Evil| work=The New York Times| date=October 2019| url= https://www.nytimes.com/2019/10/01/books/review/full-throttle-joe-hill.html| last1=Yu| first1=Charles}}</ref> Razlage filma se največkrat osredotočajo na simboliko Manna in tovornjaka. Spielberg sam je zgodbo označil za kritiko mehanizacije življenja, tako dobesedno s stroji, kot tudi z regimentacijo družbe.<ref name="gordon">Gordon, Andrew (1989) ''Empire of Dreams: The Science Fiction and Fantasy Films of Steven Spielberg''</ref> Nekateri opazovalci so ga razlagali skozi motiv [[performativnost spola|performativnosti spola]] – kot Mannovo prizadevanje, da dokaže svojo moškost.<ref name="gordon"/><ref>Moscovitz, Jean-Jacques (2012) ''Letter from a Psychoanalyst to Steven Spielberg''</ref> Tekom let je pridobil možno bazo oboževalcev in sloves kultnega filma.<ref>{{cite web |url=http://www.thedevilonwheelsmovie.com/ |title=THE DEVIL ON WHEELS – A trip into the Duel phenomenon |access-date=January 14, 2019 |archive-date=January 14, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190114210407/http://www.thedevilonwheelsmovie.com/ |url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |url=http://davidmann.tripod.com/main.html |title=Welcome to First Internet Site Dedicated to Steven Spielberg's Duel |access-date=January 14, 2019 |archive-date=January 14, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190114153349/http://davidmann.tripod.com/main.html |url-status=live}}</ref> [[Denis Villeneuve]] ga je omenil kot navdih za kariero filmskega ustvarjalca.<ref>{{cite news |title=Denis Villeneuve's Favorite Movies: 29 Films the Director Wants You to See |url=https://www.indiewire.com/gallery/denis-villeneuve-favorite-movies/ |access-date=17 March 2025|work=IndieWire |date=26 February 2023 }}</ref> === Nagrade === Za ''Dvoboj'' so ustvarjalci leta 1972 prejeli [[emmy]]ja za montažo zvoka.<ref>{{cite web|url=http://www.emmys.com/award_history_search?person=&program=Duel&start_year=1972&end_year=1972&network=144&web_category=1739&winner=All|title=Emmy 1972|work=Television Academy|access-date=October 4, 2014|archive-date=June 20, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210620225149/https://www.emmys.com/404-search?search_api_views_fulltext=award%20history%20search|url-status=live}}</ref> Nominiran je bil tudi za emmyja za izjemno kinematografijo<ref>{{cite web|url=http://www.emmys.com/award_history_search?person=&program=Duel&start_year=1972&end_year=1972&network=144&web_category=1740&winner=All|title=Emmy 1972|work=Television Academy|access-date=October 4, 2014|archive-date=June 20, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210620225123/https://www.emmys.com/404-search?search_api_views_fulltext=award%20history%20search|url-status=live}}</ref> in [[zlati globus]] za najboljši televizijski film.<ref>[http://www.goldenglobes.org/browse/year/1971 Golden Globe 1972] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20101124174146/http://www.goldenglobes.org/browse/year/1971 |date=November 24, 2010}}</ref> == Opombe == {{opombe}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Duel (1971 film)}} * {{IMDb-naslov|0067023}} * [https://www.iplayboy.com/issue/19710401 ''Playboy'', april 1971] – arhivska številka z Mathesonovo zgodbo {{Steven Spielberg}} [[Kategorija:Ameriški akcijski filmski trilerji]] [[Kategorija:Cestni filmi]] [[Kategorija:Filmi leta 1971]] [[Kategorija:Filmi v režiji Stevena Spielberga]] [[Kategorija:Filmi o avtomobilih]] [[Kategorija:Filmi, posneti po kratki zgodbi]] [[Kategorija:Filmi Universal Studios]] 5iq96o1cmix18mglalvx0tkilhp4552 6748848 6748844 2026-09-10T20:10:49Z Yerpo 8417 /* Produkcija */ tn 6748848 wikitext text/x-wiki {{Infobox television | image = Duel (1971 film) poster.jpg | caption = promocijski plakat | based_on = {{based on|»Duel«|[[Richard Matheson]]}} | writer = Richard Matheson | director = [[Steven Spielberg]] | starring = [[Dennis Weaver]] | composer = [[Billy Goldenberg]] | country = Združene države Amerike | language = angleščina | producer = [[George Eckstein]] | editor = [[Frank Morriss]] | cinematography = [[Jack A. Marta]] | camera = | runtime = 74 minut (izvirnik)<br />90 minut (kino) | company = [[Universal Television]] | budget = 450.000 USD | network = [[American Broadcasting Company|ABC]] | released = {{Start date|1971|11|13}} }} '''Dvoboj''' (v izvirniku {{jezik-en|Duel}}) je ameriški [[film ceste|cestni]] [[akcijski film|akcijski triler]] režiserja [[Steven Spielberg|Stevena Spielberga]], ki je izšel leta 1971 v produkciji [[Universal Television]].<ref>{{cite web|date=February 20, 2015|title=Spielberg's brilliant feature debut is a textbook example of what an ambitious and talented young director can do with modest resources|url=https://cinephiliabeyond.org/spielbergs-brilliant-feature-debut/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150221185318/https://cinephiliabeyond.org/spielbergs-brilliant-feature-debut/|archive-date=February 21, 2015|access-date=October 30, 2019|website=Cinephiliabeyond.org|quote=I think when you make an action film, especially a road picture, it's the best way to work, because it's very hard to pick up a script and sift through five hundred words of prose and then commit them to memory.}}</ref><ref>{{cite web|date=April 15, 1983|title=Spielberg's Duel, Four Wheel Combat|url=https://www.nytimes.com/1983/04/15/movies/spielberg-s-duel-four-wheel-combat.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20201006153355/https://www.nytimes.com/1983/04/15/movies/spielberg-s-duel-four-wheel-combat.html|archive-date=October 6, 2020|access-date=October 30, 2019|website=[[The New York Times]]|quote=''Duel'' might almost have been a silent film, because it expresses so much through action and so little through the words that are here.}}</ref> Spielbergov celovečerni režijski prvenec govori o trgovskem potniku Davidu Mannu, ki se pelje skozi kalifornijsko podeželje k stranki, ko ga začne preganjati voznik tovornjaka s [[polpriklopnik]]om. Scenarij je napisal [[Richard Matheson]] na osnovi svoje kratke zgodbe, ki je pred tem izšla v reviji ''[[Playboy]]'' in jo je navdihnilo njegovo bližnje srečanje s tovornjakarjem, ki mu je bil izsilil prednost.<ref name="amblin/duel">{{cite web |title=Duel (1971) – About the Movie |url=https://amblin.com/movie/duel/ |publisher=Amblin |access-date=18 August 2023}}</ref><ref name="Bouzereau/Matheson">{{cite web |last=Bouzereau |first=Laurent |title=Richard Matheson: The Writing of 'Duel' (2004) |url=https://www.youtube.com/watch?v=I766_4-li14 |publisher=Universal Studios Home Video |access-date=18 August 2023 |date=2004 |via=YouTube}}</ref> V vlogi protagonista je zaigral [[Dennis Weaver]]. Film je bil posnet za [[televizija|televizijo]] in je bil prvič predvajan 13. novembra 1971 kot del serije ''ABC Movie of the Week'' na mreži [[American Broadcasting Company|ABC]]. Kasneje je v distribuciji [[Universal Pictures]] prišel tudi na spored kinematografov, z dodatnimi prizori, ki so bili posneti po televizijski premieri. Deležen je bil odobravanja kritikov, ki so pohvalili predvsem Spielbergovo režijo. Sčasoma je pridobil status [[kultni film|kultne klasike]] in enega najboljših televizijskih filmov vseh časov. == Zgodba == David Mann je trgovski potnik srednjih let, ki se pelje k stranki. Na poti prehiti star tovornjak s cisterno, ki pa kmalu po tistem spet prihrumi mimo. Ko ga Mann ponovno prehiti, mu začne voznik trobiti. Kasneje se ustavi na bencinski črpalki, tovornjak pa kmalu po tistem parkira tik ob njem. Uslužbenec črpalke mu predlaga, naj zamenja cev hladilnika, kar pa Mann odkloni. Vrne se na cesto, ko ga tovornjak dohiti, prehiti in nato prepreči, da bi ga spet prehitel. Nekaj časa ga tako draži. Kasneje mu voznik pomaha, naj ga prehiti, a se Mann skoraj zaleti v vozilo, ki je takrat pripeljalo nasproti. Mannu nato uspe prehiteti tovornjak po neasfaltiranem postajališču, nakar tovornjak začne vedno hitreje voziti tik za njim. Mann se zaleti v ograjo nasproti obcestne gostilne. Vstopi, da bi se in zagleda tovornjak, parkiran zunaj. Zagleda enega od gostov, za katerega misli, da je voznik, in ga začne obtoževati, užaljeni gost pa ga pretepe in se odpelje z drugim tovornjakom. Takoj za njim se odpelje tudi tovornjak, ki mu je sledil. Mann nadaljuje s potjo in se ustavi, da bi pomagal šolskemu avtobusu, ki je obtičal. Poskusi ga potisniti s svojim avtom, a se mu sprednji odbijač zatakne za zadnji odbijač avtobusa, ko se pojavi tovornjak na koncu bližnjega tunela. Voznik avtobusa mu pomaga osvoboditi avto in Mannu uspe pobegniti. Nato se ustavi pred železniškim prehodom, ki ga ravno prečka tovorni vlak. Za njim se spet pojavi tovornjak, ki ga začne potiskati proti tračnicam, a vlak v zadnjem hipu odpelje mimo. Mann se na drugi strani tirov ustavi ob cesti, tovornjak pa se odpelje naprej. V nadaljevanju upočasni upajoč, da bo tovornjakar nadaljeval svojo pot, a ga ta čaka ob cesti, se vključi v promet tik pred njim in ga znova začne nadlegovati. Mann se ustavi še na eni bencinski črpalki, da bi zamenjal cev hladilnika in poklical policijo. Vendar tovornjak zapelje v telefonsko govorilnico, tako da Mann odskoči in zbeži z avtom. Kasneje se skrije za nasipom ob cesti in tovornjak odpelje naprej. Kljub temu, da se Mann odpelje precej kasneje, ga tovornjak pričaka naprej ob cesti in ga začne preganjati v hribe. Mannu poči cev hladilnika in avtomobil se pričenja pregrevati. Komaj pripelje do prelaza in se začne spuščati s tovornjakom za petami. Med spustom se zaleti v pečino in se komaj umakne tovornjaku. Nato mu uspe spraviti avto po blatni bližnjici navzgor in ga obrniti proti prihajajočemu tovornjaku pred robom [[kanjon]]a. S svojo potovalko zatakne pedal za plin, usmeri avtomobil proti tovornjaku in v zadnjem hipu izskoči. Tovornjak čelno trči v avtomobil, ki eksplodira, in oba zgrmita čez pečino v prepad. Ob sončnem zahodu se Mann olajšano usede na rob in začne metati kamne na razbitine. ==Igralska zasedba== {{div col|colwidth=30em}} *[[Dennis Weaver]] kot David Mann **[[Dale Van Sickel]] served as Weaver's stunt driver. *[[Carey Loftin]] kot tovornjakar *[[Jacqueline Scott]] kot ga. Mann{{efn|name=Extended|Samo v razširjeni izdaji za kinematografe.}} *[[Eddie Firestone]] kot lastnik gostilne *[[Lou Frizzell]] kot voznik avtobusa{{efn|name=Extended}} *[[Eugene Dynarski]] kot moški v gostilni *[[Lucille Benson]] kot gospa v Snakerami *[[Tim Herbert]] kot uslužbenec črpalke *[[Charles Seel]] kot starec *[[Shirley O'Hara]] kot natakarica *[[Amy Douglass]] kot starka v avtomobilu *[[Alexander Lockwood]] kot starec v avtomobilu *[[Sweet Dick Whittington]] kot radijski novinar (glas) {{div col end}} == Produkcija == [[slika:Surviving Duel truck.JPG|thumb|left|[[Peterbilt]]ov tovornjak, uporabljen v filmu, in enak avtomobil]] Matheson je napisal scenarij po svoji kratki zgodbi,<ref name="amblin/duel"/><ref name="Wright/Spielberg">{{cite news |last=Wright |first=Edgar |title=Edgar Wright Interviews Steven Spielberg About Duel |url=https://www.empireonline.com/movies/features/edgar-wright-interviews-steven-spielberg-about-duel/ |access-date=18 August 2023 |work=Empire |date=2018}}</ref> ki je prvič izšla leta 1971 v aprilski številki revije ''Playboy''. Navdihnil jo je dogodek izpred let, ko ga je na poti domov na avtocesti 126 pri kraju [[Fillmore, Kalifornija|Filmore]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]] zasledoval tovornjak.<ref name="DVDMath">{{cite AV media |date=2004 |title=Duel Collector's Edition |chapter=Richard Matheson: The Writing of Duel |medium=DVD}}</ref> Zamisel je poskušal prodati za epizodo različnih televizijskih nadaljevank, nato pa jo je predelal v kratko zgodbo.<ref name="DVDMath"/> V pripravi na pisanje se je odpeljal od svojega doma v [[Ventura, Kalifornija|Venturi]] in na trak beležil vse, kar je opazil.<ref name="DVDMath"/><ref name="Bouzereau/Matheson"/> Iz scenarija je jasno, da bo tovornjakar neviden razen nekaj prizorov njegovih rok in čevljev.<ref name="DVDSpie"/> Njegovih motivov film ne razkrije. Spielberg je v komentarju izdaje za DVD pripomnil, da se ''Dvoboj'' močno zanaša na učinek strahu pred neznanim; ker gledalec voznika ne vidi, je resnični antagonist tovornjak.<ref>{{cite book |last=Awalt |first=Steven |url=https://books.google.com/books?id=yjsfAwAAQBAJ |title=Steven Spielberg and Duel – The Making of a Film Career |edition=Ebook |publisher=Rowman & Littlefield |date=14 March 2014 |page=50 |isbn=978-0810892613 |access-date=May 20, 2022}}</ref> Podjetje [[American Broadcasting Company|ABC]] je odkupilo zgodbo in zagnalo projekt filma za serijo ''Movie of the Week'' s producentom Georgeom Ecksteinom. Spielberg je prebral zgodbo po prigovarjanju svoje tajnice None Tyson, ki mu je predlagala, naj poskuša dobiti položaj režiserja. Eckstein je imel težave z iskanjem kandidata za to delo in je takrat še mladega in neuveljavljenega Spielberga najel, ko mu je ta pokazal zgodnji osnutek epizode »Murder by the Book« serije ''[[Columbo]]'', ki jo je režiral.<ref>{{cite web |url=https://www.rogerebert.com/features/book-excerpt-steven-spielberg-and-duel-the-making-of-a-film-career |title=Book Excerpt: Steven Spielberg and Duel: The Making of a Film Career |publisher=Roger Ebert |date=2014-03-12 }}</ref><ref name="autogenerated1">Duel: Special Edition DVD (2005)</ref> Produkcijo je nadzorovala ABC-jeva vodja programa filmov tedna [[Lillian Gallo]].<ref name=thr>{{cite news |title=Lillian Gallo, Pioneering TV Producer, Dies at 84 |url=http://www.hollywoodreporter.com/news/lillian-gallo-pioneering-tv-producer-338693 |work=[[The Hollywood Reporter]] |date=June 18, 2012 |access-date=June 26, 2012 |archive-date=September 22, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180922135557/https://www.hollywoodreporter.com/news/lillian-gallo-pioneering-tv-producer-338693 |url-status=live}}</ref> Za Weaverjevo vlogo je lobiral Spielberg sam, ki je občudoval njegovo delo v [[Orson Welles|Wellesovem]] filmu ''[[Dotik zla]]''.<ref name="autogenerated1"/> Večino [[Glavna fotografija|snemanja]] so opravili na območju naselij Canyon Country, [[Agua Dulce, Kalifornija|Agua Dulce]] in [[Acton, Kalifornija|Acton]] oziroma tamkajšnjih cestah. Spielberg je vztrajal pri snemanju na lokaciji in je moral prepričati vodjo produkcije Wallacea Worsleya, da je dovolil tak pristop kljub dvomu, da bo delo pravočasno opravljeno, saj so lovili roke.<ref>{{cite web |title='Duel': A Look Back at Steven Spielberg's Directorial Debut Almost Fifty Years After its Original Release – Hollywood Insider |url=https://www.hollywoodinsider.com/duel-steven-spielberg-debut/ |date=January 7, 2021}}</ref> Snemanje je trajalo trinajst dni, tri več od načrtovanih.{{sfnp|Resmini|2014|p=|loc=Qui comincia l'avventura: ''Duel''}} V filmu Mann vozi avtomobil [[Plymouth Valiant]] letnik 1970. Za snemanje so uporabili štiri take avtomobile.<ref>{{cite web |url=http://www.autofoundry.com/5772/the-truck-from-the-movie-duel/ |title=The Truck from the Movie Duel |work=AutoFoundry |publisher=autofoundry.com |date=October 1, 2014 |access-date=August 12, 2017 |archive-date=August 13, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170813060623/http://www.autofoundry.com/5772/the-truck-from-the-movie-duel/ |url-status=live}}</ref> Spielbergu je zahteval le, da naj bo rdeč, s čimer je izstopal na širokokotnih posnetkih puščavske ceste.<ref name="autogenerated1" /> Za tovornjak je izbral [[Peterbilt 281]] (letnik 1957), saj so mu dolg pokrov motorja, predeljeno vetrobransko steklo in okrogle sprednje luči dali »obraz«, kar je prispevalo k pretečemu vtisu. Zbirka registrskih tablic na njegovem sprednjem odbijaču nakazuje, da je voznik serijski morilec, ki je pregazil že več drugih voznikov.<ref name="autogenerated1" /> Za vsak kader so pomočniki dodali umazanijo.<ref name="DVDSpie">{{cite AV media |date=2004 |title=Duel Collector's Edition |chapter=A Conversation with Steven Spielberg |medium=DVD}}</ref> ==Izid== ''Dvoboj'' je bil prvič predvajan na televiziji kot epizoda serije ''ABC Movie of the Week''. Po anketah med gledalci je bil 18. najbolje ocenjeni televizijski film leta.<ref>{{cite magazine|title=Made-For-TV Movie Rankings|magazine=[[Variety]]|date=January 25, 1972|page=81}}</ref> ===Različica za kinematografe=== Na račun uspeha so se odgovorni pri Universalu odločili za izdajo v kinematografih. Vendar je bil s 74 minutami dolžine prekratek, zato so naročili Spielbergu še dva dni snemanja za razširitev na 90 minut. V tej različici je podaljšan uvod s prizori avtomobila, ki zapelje iz garaže in se odpelje skozi [[Los Angeles]] v puščavo, dodani pa so prizori Mannovega telefonskega pogovora z ženo, pokvarjenega šolskega avtobusa in železniškega prehoda. Na novo so posneli tudi del dialoga v ozadju in uporabili nekatere alternativne posnetke ter dodali nekaj blagih kletvic, da bi film zvenel manj »televizijsko«. Film je izšel v omejenem obsegu v ameriških kinematografih, pa tudi v evropskih in avstralskih.<ref name="autogenerated1" /> === Domači video === Daljšo različico sta MCA in njegov naslednik Universal izdala na različnih nosilcih, najprej leta 1979 na LaserDiscu in nato leta 1982 na videokaseti. Prvič je ''Dvoboj'' izšel na DVD-ju 17. avgusta 2004, na nosilcu [[Blu-ray]] pa 14. oktobra 2014 kot del ''Steven Spielberg Director's Collection'' na osmih ploščkih.<ref>[https://www.blu-ray.com/movies/Steven-Spielberg-Directors-Collection-Blu-ray/107538/ Steven Spielberg Director's Collection Blu-ray] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200118212721/https://www.blu-ray.com/movies/Steven-Spielberg-Directors-Collection-Blu-ray/107538/|date=January 18, 2020}}, blu-ray.com, Retrieved May 15, 2020.</ref> Kasneje je izšla še samostojna izdaja na Blu-ray.<ref>[https://www.blu-ray.com/movies/Duel-Blu-ray/56551/ Duel Blu-ray] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201116062944/https://www.blu-ray.com/movies/Duel-Blu-ray/56551/|date=November 16, 2020}}, blu-ray.com, Retrieved May 15, 2020.</ref> == Odziv == ''Dvoboj'' je bil deležen izrazito pozitivnih ocen recenzentov in velja za enega najbolje ocenjenih televizijskih filmov vseh časov.<ref>{{cite web|url=http://flavorwire.com/257437/the-best-made-for-tv-movies-of-all-time/10|title=The Best Made-For-TV Movies of All Time|work=Flavorwire |date=February 7, 2012|access-date=November 27, 2015|archive-date=December 8, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151208110020/http://flavorwire.com/257437/the-best-made-for-tv-movies-of-all-time/10|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://uk.complex.com/pop-culture/2011/08/the-15-best-tv-movies-of-all-time/duel|title=The 15 Best TV Movies Of All Time1. ''Duel'' (1971)|work=Complex UK |access-date=November 27, 2015|archive-date=December 8, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151208110050/http://uk.complex.com/pop-culture/2011/08/the-15-best-tv-movies-of-all-time/duel|url-status=live}}</ref> Na spletišču ''[[Rotten Tomatoes]]'', ki zbira in povpreči recenzije, ima povprečno oceno 90&nbsp;%.<ref>{{cite web |title=Duel (1972) |url=https://www.rottentomatoes.com/m/1006345_duel? |work=Rotten Tomatoes |publisher=Fandango Media |access-date=February 21, 2026 |archive-date=November 12, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201112022708/https://www.rottentomatoes.com/m/1006345_duel |url-status=live}}</ref> Recenzenti so ga označili za izvrstno napet triler, zgrajen na minimalistični osnovi. Pohvalili so zlasti Spielbergovo režijo in ugotavljali, da gre za nadarjenega mladega ustvarjalca. Nekaj kritik je bil deležen le konec.<ref name="NYTMaslin">{{cite news| last=Maslin| first=Janet| title=Spielberg's 'Duel', Four-Wheel Combat| date=April 15, 1983| work=The New York Times| url=https://www.nytimes.com/1983/04/15/movies/spielberg-s-duel-four-wheel-combat.html}}</ref><ref>{{cite book| title=Leonard Maltin's TV Movies and Video Guide| last=Maltin| first=Leonard}}</ref><ref>{{cite book| last=Thomson| first=David| title=The New Biographical Dictionary of Film |year=2004| page=847}}</ref><ref>{{cite magazine| last=Thomas| first=William| title=Duel Review| magazine=Empire| url=https://www.empireonline.com/movies/reviews/duel-review/}}</ref><ref>{{cite news| last=Tobias| first=Scott| title=Duel at 50: Steven Spielberg's debut remains a ferocious thriller| work=The Guardian| url=https://www.theguardian.com/film/2021/nov/13/duel-at-50-steven-spielberg-debut-thriller}}</ref> Tudi na retrospektivnih seznamih se uvršča med najboljše ameriške televizijske filme vseh časov, na primer v knjigi kritikov [[Matt Zoller Seitz|Marka Zollerja Seitza]] in [[Alan Sepinwall|Alana Sepinwalla]]<ref>{{cite book|author1=Sepinwall, Alan|author2=Seitz, Matt Zoller|author-link1=Alan Sepinwall|author-link2=Matt Zoller Seitz|title=TV (The Book): Two Experts Pick the Greatest American Shows of All Time|date=September 2016|publisher=[[Hachette Book Group#Publishing groups and imprints|Grand Central Publishing]]|location=New York, NY|isbn=9781455588190|page=372|edition=1st}}</ref> ter v pregledu žanra grozljivk [[Stephen King|Stephena Kinga]].<ref>{{cite book| last=King| first= Stephen| title=Danse Macabre | pages=174, 440}}</ref> King in njegov sin [[Joe Hill (pisatelj)|Joe Hill]] sta se mu poklonila z novelo ''Throttle'' (2009).<ref>{{cite news| title=Short Stories From Joe Hill, Spiked With Mayhem and Evil| work=The New York Times| date=October 2019| url= https://www.nytimes.com/2019/10/01/books/review/full-throttle-joe-hill.html| last1=Yu| first1=Charles}}</ref> Razlage filma se največkrat osredotočajo na simboliko Manna in tovornjaka. Spielberg sam je zgodbo označil za kritiko mehanizacije življenja, tako dobesedno s stroji, kot tudi z regimentacijo družbe.<ref name="gordon">Gordon, Andrew (1989) ''Empire of Dreams: The Science Fiction and Fantasy Films of Steven Spielberg''</ref> Nekateri opazovalci so ga razlagali skozi motiv [[performativnost spola|performativnosti spola]] – kot Mannovo prizadevanje, da dokaže svojo moškost.<ref name="gordon"/><ref>Moscovitz, Jean-Jacques (2012) ''Letter from a Psychoanalyst to Steven Spielberg''</ref> Tekom let je pridobil možno bazo oboževalcev in sloves kultnega filma.<ref>{{cite web |url=http://www.thedevilonwheelsmovie.com/ |title=THE DEVIL ON WHEELS – A trip into the Duel phenomenon |access-date=January 14, 2019 |archive-date=January 14, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190114210407/http://www.thedevilonwheelsmovie.com/ |url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |url=http://davidmann.tripod.com/main.html |title=Welcome to First Internet Site Dedicated to Steven Spielberg's Duel |access-date=January 14, 2019 |archive-date=January 14, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190114153349/http://davidmann.tripod.com/main.html |url-status=live}}</ref> [[Denis Villeneuve]] ga je omenil kot navdih za kariero filmskega ustvarjalca.<ref>{{cite news |title=Denis Villeneuve's Favorite Movies: 29 Films the Director Wants You to See |url=https://www.indiewire.com/gallery/denis-villeneuve-favorite-movies/ |access-date=17 March 2025|work=IndieWire |date=26 February 2023 }}</ref> === Nagrade === Za ''Dvoboj'' so ustvarjalci leta 1972 prejeli [[emmy]]ja za montažo zvoka.<ref>{{cite web|url=http://www.emmys.com/award_history_search?person=&program=Duel&start_year=1972&end_year=1972&network=144&web_category=1739&winner=All|title=Emmy 1972|work=Television Academy|access-date=October 4, 2014|archive-date=June 20, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210620225149/https://www.emmys.com/404-search?search_api_views_fulltext=award%20history%20search|url-status=live}}</ref> Nominiran je bil tudi za emmyja za izjemno kinematografijo<ref>{{cite web|url=http://www.emmys.com/award_history_search?person=&program=Duel&start_year=1972&end_year=1972&network=144&web_category=1740&winner=All|title=Emmy 1972|work=Television Academy|access-date=October 4, 2014|archive-date=June 20, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210620225123/https://www.emmys.com/404-search?search_api_views_fulltext=award%20history%20search|url-status=live}}</ref> in [[zlati globus]] za najboljši televizijski film.<ref>[http://www.goldenglobes.org/browse/year/1971 Golden Globe 1972] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20101124174146/http://www.goldenglobes.org/browse/year/1971 |date=November 24, 2010}}</ref> == Opombe == {{opombe}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Duel (1971 film)}} * {{IMDb-naslov|0067023}} * [https://www.iplayboy.com/issue/19710401 ''Playboy'', april 1971] – arhivska številka z Mathesonovo zgodbo {{Steven Spielberg}} [[Kategorija:Ameriški akcijski filmski trilerji]] [[Kategorija:Cestni filmi]] [[Kategorija:Filmi leta 1971]] [[Kategorija:Filmi v režiji Stevena Spielberga]] [[Kategorija:Filmi o avtomobilih]] [[Kategorija:Filmi, posneti po kratki zgodbi]] [[Kategorija:Filmi Universal Studios]] iibzs9tvzlmiqccyj8wihmz5drhw6y0 6748852 6748848 2026-09-10T20:15:27Z Sporti 5955 /* Zunanje povezave */ dp 6748852 wikitext text/x-wiki {{Infobox television | image = Duel (1971 film) poster.jpg | caption = promocijski plakat | based_on = {{based on|»Duel«|[[Richard Matheson]]}} | writer = Richard Matheson | director = [[Steven Spielberg]] | starring = [[Dennis Weaver]] | composer = [[Billy Goldenberg]] | country = Združene države Amerike | language = angleščina | producer = [[George Eckstein]] | editor = [[Frank Morriss]] | cinematography = [[Jack A. Marta]] | camera = | runtime = 74 minut (izvirnik)<br />90 minut (kino) | company = [[Universal Television]] | budget = 450.000 USD | network = [[American Broadcasting Company|ABC]] | released = {{Start date|1971|11|13}} }} '''Dvoboj''' (v izvirniku {{jezik-en|Duel}}) je ameriški [[film ceste|cestni]] [[akcijski film|akcijski triler]] režiserja [[Steven Spielberg|Stevena Spielberga]], ki je izšel leta 1971 v produkciji [[Universal Television]].<ref>{{cite web|date=February 20, 2015|title=Spielberg's brilliant feature debut is a textbook example of what an ambitious and talented young director can do with modest resources|url=https://cinephiliabeyond.org/spielbergs-brilliant-feature-debut/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150221185318/https://cinephiliabeyond.org/spielbergs-brilliant-feature-debut/|archive-date=February 21, 2015|access-date=October 30, 2019|website=Cinephiliabeyond.org|quote=I think when you make an action film, especially a road picture, it's the best way to work, because it's very hard to pick up a script and sift through five hundred words of prose and then commit them to memory.}}</ref><ref>{{cite web|date=April 15, 1983|title=Spielberg's Duel, Four Wheel Combat|url=https://www.nytimes.com/1983/04/15/movies/spielberg-s-duel-four-wheel-combat.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20201006153355/https://www.nytimes.com/1983/04/15/movies/spielberg-s-duel-four-wheel-combat.html|archive-date=October 6, 2020|access-date=October 30, 2019|website=[[The New York Times]]|quote=''Duel'' might almost have been a silent film, because it expresses so much through action and so little through the words that are here.}}</ref> Spielbergov celovečerni režijski prvenec govori o trgovskem potniku Davidu Mannu, ki se pelje skozi kalifornijsko podeželje k stranki, ko ga začne preganjati voznik tovornjaka s [[polpriklopnik]]om. Scenarij je napisal [[Richard Matheson]] na osnovi svoje kratke zgodbe, ki je pred tem izšla v reviji ''[[Playboy]]'' in jo je navdihnilo njegovo bližnje srečanje s tovornjakarjem, ki mu je bil izsilil prednost.<ref name="amblin/duel">{{cite web |title=Duel (1971) – About the Movie |url=https://amblin.com/movie/duel/ |publisher=Amblin |access-date=18 August 2023}}</ref><ref name="Bouzereau/Matheson">{{cite web |last=Bouzereau |first=Laurent |title=Richard Matheson: The Writing of 'Duel' (2004) |url=https://www.youtube.com/watch?v=I766_4-li14 |publisher=Universal Studios Home Video |access-date=18 August 2023 |date=2004 |via=YouTube}}</ref> V vlogi protagonista je zaigral [[Dennis Weaver]]. Film je bil posnet za [[televizija|televizijo]] in je bil prvič predvajan 13. novembra 1971 kot del serije ''ABC Movie of the Week'' na mreži [[American Broadcasting Company|ABC]]. Kasneje je v distribuciji [[Universal Pictures]] prišel tudi na spored kinematografov, z dodatnimi prizori, ki so bili posneti po televizijski premieri. Deležen je bil odobravanja kritikov, ki so pohvalili predvsem Spielbergovo režijo. Sčasoma je pridobil status [[kultni film|kultne klasike]] in enega najboljših televizijskih filmov vseh časov. == Zgodba == David Mann je trgovski potnik srednjih let, ki se pelje k stranki. Na poti prehiti star tovornjak s cisterno, ki pa kmalu po tistem spet prihrumi mimo. Ko ga Mann ponovno prehiti, mu začne voznik trobiti. Kasneje se ustavi na bencinski črpalki, tovornjak pa kmalu po tistem parkira tik ob njem. Uslužbenec črpalke mu predlaga, naj zamenja cev hladilnika, kar pa Mann odkloni. Vrne se na cesto, ko ga tovornjak dohiti, prehiti in nato prepreči, da bi ga spet prehitel. Nekaj časa ga tako draži. Kasneje mu voznik pomaha, naj ga prehiti, a se Mann skoraj zaleti v vozilo, ki je takrat pripeljalo nasproti. Mannu nato uspe prehiteti tovornjak po neasfaltiranem postajališču, nakar tovornjak začne vedno hitreje voziti tik za njim. Mann se zaleti v ograjo nasproti obcestne gostilne. Vstopi, da bi se in zagleda tovornjak, parkiran zunaj. Zagleda enega od gostov, za katerega misli, da je voznik, in ga začne obtoževati, užaljeni gost pa ga pretepe in se odpelje z drugim tovornjakom. Takoj za njim se odpelje tudi tovornjak, ki mu je sledil. Mann nadaljuje s potjo in se ustavi, da bi pomagal šolskemu avtobusu, ki je obtičal. Poskusi ga potisniti s svojim avtom, a se mu sprednji odbijač zatakne za zadnji odbijač avtobusa, ko se pojavi tovornjak na koncu bližnjega tunela. Voznik avtobusa mu pomaga osvoboditi avto in Mannu uspe pobegniti. Nato se ustavi pred železniškim prehodom, ki ga ravno prečka tovorni vlak. Za njim se spet pojavi tovornjak, ki ga začne potiskati proti tračnicam, a vlak v zadnjem hipu odpelje mimo. Mann se na drugi strani tirov ustavi ob cesti, tovornjak pa se odpelje naprej. V nadaljevanju upočasni upajoč, da bo tovornjakar nadaljeval svojo pot, a ga ta čaka ob cesti, se vključi v promet tik pred njim in ga znova začne nadlegovati. Mann se ustavi še na eni bencinski črpalki, da bi zamenjal cev hladilnika in poklical policijo. Vendar tovornjak zapelje v telefonsko govorilnico, tako da Mann odskoči in zbeži z avtom. Kasneje se skrije za nasipom ob cesti in tovornjak odpelje naprej. Kljub temu, da se Mann odpelje precej kasneje, ga tovornjak pričaka naprej ob cesti in ga začne preganjati v hribe. Mannu poči cev hladilnika in avtomobil se pričenja pregrevati. Komaj pripelje do prelaza in se začne spuščati s tovornjakom za petami. Med spustom se zaleti v pečino in se komaj umakne tovornjaku. Nato mu uspe spraviti avto po blatni bližnjici navzgor in ga obrniti proti prihajajočemu tovornjaku pred robom [[kanjon]]a. S svojo potovalko zatakne pedal za plin, usmeri avtomobil proti tovornjaku in v zadnjem hipu izskoči. Tovornjak čelno trči v avtomobil, ki eksplodira, in oba zgrmita čez pečino v prepad. Ob sončnem zahodu se Mann olajšano usede na rob in začne metati kamne na razbitine. ==Igralska zasedba== {{div col|colwidth=30em}} *[[Dennis Weaver]] kot David Mann **[[Dale Van Sickel]] served as Weaver's stunt driver. *[[Carey Loftin]] kot tovornjakar *[[Jacqueline Scott]] kot ga. Mann{{efn|name=Extended|Samo v razširjeni izdaji za kinematografe.}} *[[Eddie Firestone]] kot lastnik gostilne *[[Lou Frizzell]] kot voznik avtobusa{{efn|name=Extended}} *[[Eugene Dynarski]] kot moški v gostilni *[[Lucille Benson]] kot gospa v Snakerami *[[Tim Herbert]] kot uslužbenec črpalke *[[Charles Seel]] kot starec *[[Shirley O'Hara]] kot natakarica *[[Amy Douglass]] kot starka v avtomobilu *[[Alexander Lockwood]] kot starec v avtomobilu *[[Sweet Dick Whittington]] kot radijski novinar (glas) {{div col end}} == Produkcija == [[slika:Surviving Duel truck.JPG|thumb|left|[[Peterbilt]]ov tovornjak, uporabljen v filmu, in enak avtomobil]] Matheson je napisal scenarij po svoji kratki zgodbi,<ref name="amblin/duel"/><ref name="Wright/Spielberg">{{cite news |last=Wright |first=Edgar |title=Edgar Wright Interviews Steven Spielberg About Duel |url=https://www.empireonline.com/movies/features/edgar-wright-interviews-steven-spielberg-about-duel/ |access-date=18 August 2023 |work=Empire |date=2018}}</ref> ki je prvič izšla leta 1971 v aprilski številki revije ''Playboy''. Navdihnil jo je dogodek izpred let, ko ga je na poti domov na avtocesti 126 pri kraju [[Fillmore, Kalifornija|Filmore]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]] zasledoval tovornjak.<ref name="DVDMath">{{cite AV media |date=2004 |title=Duel Collector's Edition |chapter=Richard Matheson: The Writing of Duel |medium=DVD}}</ref> Zamisel je poskušal prodati za epizodo različnih televizijskih nadaljevank, nato pa jo je predelal v kratko zgodbo.<ref name="DVDMath"/> V pripravi na pisanje se je odpeljal od svojega doma v [[Ventura, Kalifornija|Venturi]] in na trak beležil vse, kar je opazil.<ref name="DVDMath"/><ref name="Bouzereau/Matheson"/> Iz scenarija je jasno, da bo tovornjakar neviden razen nekaj prizorov njegovih rok in čevljev.<ref name="DVDSpie"/> Njegovih motivov film ne razkrije. Spielberg je v komentarju izdaje za DVD pripomnil, da se ''Dvoboj'' močno zanaša na učinek strahu pred neznanim; ker gledalec voznika ne vidi, je resnični antagonist tovornjak.<ref>{{cite book |last=Awalt |first=Steven |url=https://books.google.com/books?id=yjsfAwAAQBAJ |title=Steven Spielberg and Duel – The Making of a Film Career |edition=Ebook |publisher=Rowman & Littlefield |date=14 March 2014 |page=50 |isbn=978-0810892613 |access-date=May 20, 2022}}</ref> Podjetje [[American Broadcasting Company|ABC]] je odkupilo zgodbo in zagnalo projekt filma za serijo ''Movie of the Week'' s producentom Georgeom Ecksteinom. Spielberg je prebral zgodbo po prigovarjanju svoje tajnice None Tyson, ki mu je predlagala, naj poskuša dobiti položaj režiserja. Eckstein je imel težave z iskanjem kandidata za to delo in je takrat še mladega in neuveljavljenega Spielberga najel, ko mu je ta pokazal zgodnji osnutek epizode »Murder by the Book« serije ''[[Columbo]]'', ki jo je režiral.<ref>{{cite web |url=https://www.rogerebert.com/features/book-excerpt-steven-spielberg-and-duel-the-making-of-a-film-career |title=Book Excerpt: Steven Spielberg and Duel: The Making of a Film Career |publisher=Roger Ebert |date=2014-03-12 }}</ref><ref name="autogenerated1">Duel: Special Edition DVD (2005)</ref> Produkcijo je nadzorovala ABC-jeva vodja programa filmov tedna [[Lillian Gallo]].<ref name=thr>{{cite news |title=Lillian Gallo, Pioneering TV Producer, Dies at 84 |url=http://www.hollywoodreporter.com/news/lillian-gallo-pioneering-tv-producer-338693 |work=[[The Hollywood Reporter]] |date=June 18, 2012 |access-date=June 26, 2012 |archive-date=September 22, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180922135557/https://www.hollywoodreporter.com/news/lillian-gallo-pioneering-tv-producer-338693 |url-status=live}}</ref> Za Weaverjevo vlogo je lobiral Spielberg sam, ki je občudoval njegovo delo v [[Orson Welles|Wellesovem]] filmu ''[[Dotik zla]]''.<ref name="autogenerated1"/> Večino [[Glavna fotografija|snemanja]] so opravili na območju naselij Canyon Country, [[Agua Dulce, Kalifornija|Agua Dulce]] in [[Acton, Kalifornija|Acton]] oziroma tamkajšnjih cestah. Spielberg je vztrajal pri snemanju na lokaciji in je moral prepričati vodjo produkcije Wallacea Worsleya, da je dovolil tak pristop kljub dvomu, da bo delo pravočasno opravljeno, saj so lovili roke.<ref>{{cite web |title='Duel': A Look Back at Steven Spielberg's Directorial Debut Almost Fifty Years After its Original Release – Hollywood Insider |url=https://www.hollywoodinsider.com/duel-steven-spielberg-debut/ |date=January 7, 2021}}</ref> Snemanje je trajalo trinajst dni, tri več od načrtovanih.{{sfnp|Resmini|2014|p=|loc=Qui comincia l'avventura: ''Duel''}} V filmu Mann vozi avtomobil [[Plymouth Valiant]] letnik 1970. Za snemanje so uporabili štiri take avtomobile.<ref>{{cite web |url=http://www.autofoundry.com/5772/the-truck-from-the-movie-duel/ |title=The Truck from the Movie Duel |work=AutoFoundry |publisher=autofoundry.com |date=October 1, 2014 |access-date=August 12, 2017 |archive-date=August 13, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170813060623/http://www.autofoundry.com/5772/the-truck-from-the-movie-duel/ |url-status=live}}</ref> Spielbergu je zahteval le, da naj bo rdeč, s čimer je izstopal na širokokotnih posnetkih puščavske ceste.<ref name="autogenerated1" /> Za tovornjak je izbral [[Peterbilt 281]] (letnik 1957), saj so mu dolg pokrov motorja, predeljeno vetrobransko steklo in okrogle sprednje luči dali »obraz«, kar je prispevalo k pretečemu vtisu. Zbirka registrskih tablic na njegovem sprednjem odbijaču nakazuje, da je voznik serijski morilec, ki je pregazil že več drugih voznikov.<ref name="autogenerated1" /> Za vsak kader so pomočniki dodali umazanijo.<ref name="DVDSpie">{{cite AV media |date=2004 |title=Duel Collector's Edition |chapter=A Conversation with Steven Spielberg |medium=DVD}}</ref> ==Izid== ''Dvoboj'' je bil prvič predvajan na televiziji kot epizoda serije ''ABC Movie of the Week''. Po anketah med gledalci je bil 18. najbolje ocenjeni televizijski film leta.<ref>{{cite magazine|title=Made-For-TV Movie Rankings|magazine=[[Variety]]|date=January 25, 1972|page=81}}</ref> ===Različica za kinematografe=== Na račun uspeha so se odgovorni pri Universalu odločili za izdajo v kinematografih. Vendar je bil s 74 minutami dolžine prekratek, zato so naročili Spielbergu še dva dni snemanja za razširitev na 90 minut. V tej različici je podaljšan uvod s prizori avtomobila, ki zapelje iz garaže in se odpelje skozi [[Los Angeles]] v puščavo, dodani pa so prizori Mannovega telefonskega pogovora z ženo, pokvarjenega šolskega avtobusa in železniškega prehoda. Na novo so posneli tudi del dialoga v ozadju in uporabili nekatere alternativne posnetke ter dodali nekaj blagih kletvic, da bi film zvenel manj »televizijsko«. Film je izšel v omejenem obsegu v ameriških kinematografih, pa tudi v evropskih in avstralskih.<ref name="autogenerated1" /> === Domači video === Daljšo različico sta MCA in njegov naslednik Universal izdala na različnih nosilcih, najprej leta 1979 na LaserDiscu in nato leta 1982 na videokaseti. Prvič je ''Dvoboj'' izšel na DVD-ju 17. avgusta 2004, na nosilcu [[Blu-ray]] pa 14. oktobra 2014 kot del ''Steven Spielberg Director's Collection'' na osmih ploščkih.<ref>[https://www.blu-ray.com/movies/Steven-Spielberg-Directors-Collection-Blu-ray/107538/ Steven Spielberg Director's Collection Blu-ray] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200118212721/https://www.blu-ray.com/movies/Steven-Spielberg-Directors-Collection-Blu-ray/107538/|date=January 18, 2020}}, blu-ray.com, Retrieved May 15, 2020.</ref> Kasneje je izšla še samostojna izdaja na Blu-ray.<ref>[https://www.blu-ray.com/movies/Duel-Blu-ray/56551/ Duel Blu-ray] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201116062944/https://www.blu-ray.com/movies/Duel-Blu-ray/56551/|date=November 16, 2020}}, blu-ray.com, Retrieved May 15, 2020.</ref> == Odziv == ''Dvoboj'' je bil deležen izrazito pozitivnih ocen recenzentov in velja za enega najbolje ocenjenih televizijskih filmov vseh časov.<ref>{{cite web|url=http://flavorwire.com/257437/the-best-made-for-tv-movies-of-all-time/10|title=The Best Made-For-TV Movies of All Time|work=Flavorwire |date=February 7, 2012|access-date=November 27, 2015|archive-date=December 8, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151208110020/http://flavorwire.com/257437/the-best-made-for-tv-movies-of-all-time/10|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://uk.complex.com/pop-culture/2011/08/the-15-best-tv-movies-of-all-time/duel|title=The 15 Best TV Movies Of All Time1. ''Duel'' (1971)|work=Complex UK |access-date=November 27, 2015|archive-date=December 8, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151208110050/http://uk.complex.com/pop-culture/2011/08/the-15-best-tv-movies-of-all-time/duel|url-status=live}}</ref> Na spletišču ''[[Rotten Tomatoes]]'', ki zbira in povpreči recenzije, ima povprečno oceno 90&nbsp;%.<ref>{{cite web |title=Duel (1972) |url=https://www.rottentomatoes.com/m/1006345_duel? |work=Rotten Tomatoes |publisher=Fandango Media |access-date=February 21, 2026 |archive-date=November 12, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201112022708/https://www.rottentomatoes.com/m/1006345_duel |url-status=live}}</ref> Recenzenti so ga označili za izvrstno napet triler, zgrajen na minimalistični osnovi. Pohvalili so zlasti Spielbergovo režijo in ugotavljali, da gre za nadarjenega mladega ustvarjalca. Nekaj kritik je bil deležen le konec.<ref name="NYTMaslin">{{cite news| last=Maslin| first=Janet| title=Spielberg's 'Duel', Four-Wheel Combat| date=April 15, 1983| work=The New York Times| url=https://www.nytimes.com/1983/04/15/movies/spielberg-s-duel-four-wheel-combat.html}}</ref><ref>{{cite book| title=Leonard Maltin's TV Movies and Video Guide| last=Maltin| first=Leonard}}</ref><ref>{{cite book| last=Thomson| first=David| title=The New Biographical Dictionary of Film |year=2004| page=847}}</ref><ref>{{cite magazine| last=Thomas| first=William| title=Duel Review| magazine=Empire| url=https://www.empireonline.com/movies/reviews/duel-review/}}</ref><ref>{{cite news| last=Tobias| first=Scott| title=Duel at 50: Steven Spielberg's debut remains a ferocious thriller| work=The Guardian| url=https://www.theguardian.com/film/2021/nov/13/duel-at-50-steven-spielberg-debut-thriller}}</ref> Tudi na retrospektivnih seznamih se uvršča med najboljše ameriške televizijske filme vseh časov, na primer v knjigi kritikov [[Matt Zoller Seitz|Marka Zollerja Seitza]] in [[Alan Sepinwall|Alana Sepinwalla]]<ref>{{cite book|author1=Sepinwall, Alan|author2=Seitz, Matt Zoller|author-link1=Alan Sepinwall|author-link2=Matt Zoller Seitz|title=TV (The Book): Two Experts Pick the Greatest American Shows of All Time|date=September 2016|publisher=[[Hachette Book Group#Publishing groups and imprints|Grand Central Publishing]]|location=New York, NY|isbn=9781455588190|page=372|edition=1st}}</ref> ter v pregledu žanra grozljivk [[Stephen King|Stephena Kinga]].<ref>{{cite book| last=King| first= Stephen| title=Danse Macabre | pages=174, 440}}</ref> King in njegov sin [[Joe Hill (pisatelj)|Joe Hill]] sta se mu poklonila z novelo ''Throttle'' (2009).<ref>{{cite news| title=Short Stories From Joe Hill, Spiked With Mayhem and Evil| work=The New York Times| date=October 2019| url= https://www.nytimes.com/2019/10/01/books/review/full-throttle-joe-hill.html| last1=Yu| first1=Charles}}</ref> Razlage filma se največkrat osredotočajo na simboliko Manna in tovornjaka. Spielberg sam je zgodbo označil za kritiko mehanizacije življenja, tako dobesedno s stroji, kot tudi z regimentacijo družbe.<ref name="gordon">Gordon, Andrew (1989) ''Empire of Dreams: The Science Fiction and Fantasy Films of Steven Spielberg''</ref> Nekateri opazovalci so ga razlagali skozi motiv [[performativnost spola|performativnosti spola]] – kot Mannovo prizadevanje, da dokaže svojo moškost.<ref name="gordon"/><ref>Moscovitz, Jean-Jacques (2012) ''Letter from a Psychoanalyst to Steven Spielberg''</ref> Tekom let je pridobil možno bazo oboževalcev in sloves kultnega filma.<ref>{{cite web |url=http://www.thedevilonwheelsmovie.com/ |title=THE DEVIL ON WHEELS – A trip into the Duel phenomenon |access-date=January 14, 2019 |archive-date=January 14, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190114210407/http://www.thedevilonwheelsmovie.com/ |url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |url=http://davidmann.tripod.com/main.html |title=Welcome to First Internet Site Dedicated to Steven Spielberg's Duel |access-date=January 14, 2019 |archive-date=January 14, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190114153349/http://davidmann.tripod.com/main.html |url-status=live}}</ref> [[Denis Villeneuve]] ga je omenil kot navdih za kariero filmskega ustvarjalca.<ref>{{cite news |title=Denis Villeneuve's Favorite Movies: 29 Films the Director Wants You to See |url=https://www.indiewire.com/gallery/denis-villeneuve-favorite-movies/ |access-date=17 March 2025|work=IndieWire |date=26 February 2023 }}</ref> === Nagrade === Za ''Dvoboj'' so ustvarjalci leta 1972 prejeli [[emmy]]ja za montažo zvoka.<ref>{{cite web|url=http://www.emmys.com/award_history_search?person=&program=Duel&start_year=1972&end_year=1972&network=144&web_category=1739&winner=All|title=Emmy 1972|work=Television Academy|access-date=October 4, 2014|archive-date=June 20, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210620225149/https://www.emmys.com/404-search?search_api_views_fulltext=award%20history%20search|url-status=live}}</ref> Nominiran je bil tudi za emmyja za izjemno kinematografijo<ref>{{cite web|url=http://www.emmys.com/award_history_search?person=&program=Duel&start_year=1972&end_year=1972&network=144&web_category=1740&winner=All|title=Emmy 1972|work=Television Academy|access-date=October 4, 2014|archive-date=June 20, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210620225123/https://www.emmys.com/404-search?search_api_views_fulltext=award%20history%20search|url-status=live}}</ref> in [[zlati globus]] za najboljši televizijski film.<ref>[http://www.goldenglobes.org/browse/year/1971 Golden Globe 1972] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20101124174146/http://www.goldenglobes.org/browse/year/1971 |date=November 24, 2010}}</ref> == Opombe == {{opombe}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Duel (1971 film)}} * {{FilmLinks}} * [https://www.iplayboy.com/issue/19710401 ''Playboy'', april 1971] – arhivska številka z Mathesonovo zgodbo {{Steven Spielberg}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ameriški akcijski filmski trilerji]] [[Kategorija:Ameriški televizijski filmi]] [[Kategorija:Cestni filmi]] [[Kategorija:Filmi leta 1971]] [[Kategorija:Filmi v režiji Stevena Spielberga]] [[Kategorija:Filmi o avtomobilih]] [[Kategorija:Filmi o prometnih nesrečah]] [[Kategorija:Filmi o pregonu]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v puščavo]] [[Kategorija:Filmi, posneti po kratki zgodbi]] [[Kategorija:Filmi Universal Studios]] cclqob0vogzdinyp9442m8vig7eqrou 6748877 6748852 2026-09-10T20:33:42Z Yerpo 8417 /* Zgodba */ dp 6748877 wikitext text/x-wiki {{Infobox television | image = Duel (1971 film) poster.jpg | caption = promocijski plakat | based_on = {{based on|»Duel«|[[Richard Matheson]]}} | writer = Richard Matheson | director = [[Steven Spielberg]] | starring = [[Dennis Weaver]] | composer = [[Billy Goldenberg]] | country = Združene države Amerike | language = angleščina | producer = [[George Eckstein]] | editor = [[Frank Morriss]] | cinematography = [[Jack A. Marta]] | camera = | runtime = 74 minut (izvirnik)<br />90 minut (kino) | company = [[Universal Television]] | budget = 450.000 USD | network = [[American Broadcasting Company|ABC]] | released = {{Start date|1971|11|13}} }} '''Dvoboj''' (v izvirniku {{jezik-en|Duel}}) je ameriški [[film ceste|cestni]] [[akcijski film|akcijski triler]] režiserja [[Steven Spielberg|Stevena Spielberga]], ki je izšel leta 1971 v produkciji [[Universal Television]].<ref>{{cite web|date=February 20, 2015|title=Spielberg's brilliant feature debut is a textbook example of what an ambitious and talented young director can do with modest resources|url=https://cinephiliabeyond.org/spielbergs-brilliant-feature-debut/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150221185318/https://cinephiliabeyond.org/spielbergs-brilliant-feature-debut/|archive-date=February 21, 2015|access-date=October 30, 2019|website=Cinephiliabeyond.org|quote=I think when you make an action film, especially a road picture, it's the best way to work, because it's very hard to pick up a script and sift through five hundred words of prose and then commit them to memory.}}</ref><ref>{{cite web|date=April 15, 1983|title=Spielberg's Duel, Four Wheel Combat|url=https://www.nytimes.com/1983/04/15/movies/spielberg-s-duel-four-wheel-combat.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20201006153355/https://www.nytimes.com/1983/04/15/movies/spielberg-s-duel-four-wheel-combat.html|archive-date=October 6, 2020|access-date=October 30, 2019|website=[[The New York Times]]|quote=''Duel'' might almost have been a silent film, because it expresses so much through action and so little through the words that are here.}}</ref> Spielbergov celovečerni režijski prvenec govori o trgovskem potniku Davidu Mannu, ki se pelje skozi kalifornijsko podeželje k stranki, ko ga začne preganjati voznik tovornjaka s [[polpriklopnik]]om. Scenarij je napisal [[Richard Matheson]] na osnovi svoje kratke zgodbe, ki je pred tem izšla v reviji ''[[Playboy]]'' in jo je navdihnilo njegovo bližnje srečanje s tovornjakarjem, ki mu je bil izsilil prednost.<ref name="amblin/duel">{{cite web |title=Duel (1971) – About the Movie |url=https://amblin.com/movie/duel/ |publisher=Amblin |access-date=18 August 2023}}</ref><ref name="Bouzereau/Matheson">{{cite web |last=Bouzereau |first=Laurent |title=Richard Matheson: The Writing of 'Duel' (2004) |url=https://www.youtube.com/watch?v=I766_4-li14 |publisher=Universal Studios Home Video |access-date=18 August 2023 |date=2004 |via=YouTube}}</ref> V vlogi protagonista je zaigral [[Dennis Weaver]]. Film je bil posnet za [[televizija|televizijo]] in je bil prvič predvajan 13. novembra 1971 kot del serije ''ABC Movie of the Week'' na mreži [[American Broadcasting Company|ABC]]. Kasneje je v distribuciji [[Universal Pictures]] prišel tudi na spored kinematografov, z dodatnimi prizori, ki so bili posneti po televizijski premieri. Deležen je bil odobravanja kritikov, ki so pohvalili predvsem Spielbergovo režijo. Sčasoma je pridobil status [[kultni film|kultne klasike]] in enega najboljših televizijskih filmov vseh časov. == Zgodba == David Mann je trgovski potnik srednjih let, ki se pelje k stranki. Na poti prehiti star tovornjak s cisterno, ki pa kmalu po tistem spet prihrumi mimo. Ko ga Mann ponovno prehiti, mu začne voznik trobiti. Kasneje se ustavi na bencinski črpalki, tovornjak pa kmalu po tistem parkira tik ob njem. Uslužbenec črpalke mu predlaga, naj zamenja cev hladilnika, kar pa Mann odkloni. Vrne se na cesto, ko ga tovornjak dohiti, prehiti in nato prepreči, da bi ga spet prehitel. Nekaj časa ga tako draži. Kasneje mu voznik pomaha, naj ga prehiti, a se Mann skoraj zaleti v vozilo, ki je takrat pripeljalo nasproti. Mannu nato uspe prehiteti tovornjak po neasfaltiranem postajališču, nakar tovornjak začne vedno hitreje voziti tik za njim. Mann se zaleti v ograjo nasproti obcestne gostilne. Vstopi, da bi se zbral in zagleda tovornjak, parkiran zunaj. Zagleda enega od gostov, za katerega misli, da je voznik, in ga začne obtoževati, užaljeni gost pa ga pretepe in se odpelje z drugim tovornjakom. Takoj za njim se odpelje tudi tovornjak, ki mu je sledil. Mann nadaljuje s potjo in se ustavi, da bi pomagal šolskemu avtobusu, ki je obtičal. Poskusi ga potisniti s svojim avtom, a se mu sprednji odbijač zatakne za zadnji odbijač avtobusa, ko se pojavi tovornjak na koncu bližnjega tunela. Voznik avtobusa mu pomaga osvoboditi avto in Mannu uspe pobegniti. Nato se ustavi pred železniškim prehodom, ki ga ravno prečka tovorni vlak. Za njim se spet pojavi tovornjak, ki ga začne potiskati proti tračnicam, a vlak v zadnjem hipu odpelje mimo. Mann se na drugi strani tirov ustavi ob cesti, tovornjak pa se odpelje naprej. V nadaljevanju upočasni upajoč, da bo tovornjakar nadaljeval svojo pot, a ga ta čaka ob cesti, se vključi v promet tik pred njim in ga znova začne nadlegovati. Mann se ustavi še na eni bencinski črpalki, da bi zamenjal cev hladilnika in poklical policijo. Vendar tovornjak zapelje v telefonsko govorilnico, tako da Mann odskoči in zbeži z avtom. Kasneje se skrije za nasipom ob cesti in tovornjak odpelje naprej. Kljub temu, da se Mann odpelje precej kasneje, ga tovornjak pričaka naprej ob cesti in ga začne preganjati v hribe. Mannu poči cev hladilnika in avtomobil se pričenja pregrevati. Komaj pripelje do prelaza in se začne spuščati s tovornjakom za petami. Med spustom se zaleti v pečino in se komaj umakne tovornjaku. Nato mu uspe spraviti avto po blatni bližnjici navzgor in ga obrniti proti prihajajočemu tovornjaku pred robom [[kanjon]]a. S svojo potovalko zatakne pedal za plin, usmeri avtomobil proti tovornjaku in v zadnjem hipu izskoči. Tovornjak čelno trči v avtomobil, ki eksplodira, in oba zgrmita čez pečino v prepad. Ob sončnem zahodu se Mann olajšano usede na rob in začne metati kamne na razbitine. ==Igralska zasedba== {{div col|colwidth=30em}} *[[Dennis Weaver]] kot David Mann **[[Dale Van Sickel]] served as Weaver's stunt driver. *[[Carey Loftin]] kot tovornjakar *[[Jacqueline Scott]] kot ga. Mann{{efn|name=Extended|Samo v razširjeni izdaji za kinematografe.}} *[[Eddie Firestone]] kot lastnik gostilne *[[Lou Frizzell]] kot voznik avtobusa{{efn|name=Extended}} *[[Eugene Dynarski]] kot moški v gostilni *[[Lucille Benson]] kot gospa v Snakerami *[[Tim Herbert]] kot uslužbenec črpalke *[[Charles Seel]] kot starec *[[Shirley O'Hara]] kot natakarica *[[Amy Douglass]] kot starka v avtomobilu *[[Alexander Lockwood]] kot starec v avtomobilu *[[Sweet Dick Whittington]] kot radijski novinar (glas) {{div col end}} == Produkcija == [[slika:Surviving Duel truck.JPG|thumb|left|[[Peterbilt]]ov tovornjak, uporabljen v filmu, in enak avtomobil]] Matheson je napisal scenarij po svoji kratki zgodbi,<ref name="amblin/duel"/><ref name="Wright/Spielberg">{{cite news |last=Wright |first=Edgar |title=Edgar Wright Interviews Steven Spielberg About Duel |url=https://www.empireonline.com/movies/features/edgar-wright-interviews-steven-spielberg-about-duel/ |access-date=18 August 2023 |work=Empire |date=2018}}</ref> ki je prvič izšla leta 1971 v aprilski številki revije ''Playboy''. Navdihnil jo je dogodek izpred let, ko ga je na poti domov na avtocesti 126 pri kraju [[Fillmore, Kalifornija|Filmore]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]] zasledoval tovornjak.<ref name="DVDMath">{{cite AV media |date=2004 |title=Duel Collector's Edition |chapter=Richard Matheson: The Writing of Duel |medium=DVD}}</ref> Zamisel je poskušal prodati za epizodo različnih televizijskih nadaljevank, nato pa jo je predelal v kratko zgodbo.<ref name="DVDMath"/> V pripravi na pisanje se je odpeljal od svojega doma v [[Ventura, Kalifornija|Venturi]] in na trak beležil vse, kar je opazil.<ref name="DVDMath"/><ref name="Bouzereau/Matheson"/> Iz scenarija je jasno, da bo tovornjakar neviden razen nekaj prizorov njegovih rok in čevljev.<ref name="DVDSpie"/> Njegovih motivov film ne razkrije. Spielberg je v komentarju izdaje za DVD pripomnil, da se ''Dvoboj'' močno zanaša na učinek strahu pred neznanim; ker gledalec voznika ne vidi, je resnični antagonist tovornjak.<ref>{{cite book |last=Awalt |first=Steven |url=https://books.google.com/books?id=yjsfAwAAQBAJ |title=Steven Spielberg and Duel – The Making of a Film Career |edition=Ebook |publisher=Rowman & Littlefield |date=14 March 2014 |page=50 |isbn=978-0810892613 |access-date=May 20, 2022}}</ref> Podjetje [[American Broadcasting Company|ABC]] je odkupilo zgodbo in zagnalo projekt filma za serijo ''Movie of the Week'' s producentom Georgeom Ecksteinom. Spielberg je prebral zgodbo po prigovarjanju svoje tajnice None Tyson, ki mu je predlagala, naj poskuša dobiti položaj režiserja. Eckstein je imel težave z iskanjem kandidata za to delo in je takrat še mladega in neuveljavljenega Spielberga najel, ko mu je ta pokazal zgodnji osnutek epizode »Murder by the Book« serije ''[[Columbo]]'', ki jo je režiral.<ref>{{cite web |url=https://www.rogerebert.com/features/book-excerpt-steven-spielberg-and-duel-the-making-of-a-film-career |title=Book Excerpt: Steven Spielberg and Duel: The Making of a Film Career |publisher=Roger Ebert |date=2014-03-12 }}</ref><ref name="autogenerated1">Duel: Special Edition DVD (2005)</ref> Produkcijo je nadzorovala ABC-jeva vodja programa filmov tedna [[Lillian Gallo]].<ref name=thr>{{cite news |title=Lillian Gallo, Pioneering TV Producer, Dies at 84 |url=http://www.hollywoodreporter.com/news/lillian-gallo-pioneering-tv-producer-338693 |work=[[The Hollywood Reporter]] |date=June 18, 2012 |access-date=June 26, 2012 |archive-date=September 22, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180922135557/https://www.hollywoodreporter.com/news/lillian-gallo-pioneering-tv-producer-338693 |url-status=live}}</ref> Za Weaverjevo vlogo je lobiral Spielberg sam, ki je občudoval njegovo delo v [[Orson Welles|Wellesovem]] filmu ''[[Dotik zla]]''.<ref name="autogenerated1"/> Večino [[Glavna fotografija|snemanja]] so opravili na območju naselij Canyon Country, [[Agua Dulce, Kalifornija|Agua Dulce]] in [[Acton, Kalifornija|Acton]] oziroma tamkajšnjih cestah. Spielberg je vztrajal pri snemanju na lokaciji in je moral prepričati vodjo produkcije Wallacea Worsleya, da je dovolil tak pristop kljub dvomu, da bo delo pravočasno opravljeno, saj so lovili roke.<ref>{{cite web |title='Duel': A Look Back at Steven Spielberg's Directorial Debut Almost Fifty Years After its Original Release – Hollywood Insider |url=https://www.hollywoodinsider.com/duel-steven-spielberg-debut/ |date=January 7, 2021}}</ref> Snemanje je trajalo trinajst dni, tri več od načrtovanih.{{sfnp|Resmini|2014|p=|loc=Qui comincia l'avventura: ''Duel''}} V filmu Mann vozi avtomobil [[Plymouth Valiant]] letnik 1970. Za snemanje so uporabili štiri take avtomobile.<ref>{{cite web |url=http://www.autofoundry.com/5772/the-truck-from-the-movie-duel/ |title=The Truck from the Movie Duel |work=AutoFoundry |publisher=autofoundry.com |date=October 1, 2014 |access-date=August 12, 2017 |archive-date=August 13, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170813060623/http://www.autofoundry.com/5772/the-truck-from-the-movie-duel/ |url-status=live}}</ref> Spielbergu je zahteval le, da naj bo rdeč, s čimer je izstopal na širokokotnih posnetkih puščavske ceste.<ref name="autogenerated1" /> Za tovornjak je izbral [[Peterbilt 281]] (letnik 1957), saj so mu dolg pokrov motorja, predeljeno vetrobransko steklo in okrogle sprednje luči dali »obraz«, kar je prispevalo k pretečemu vtisu. Zbirka registrskih tablic na njegovem sprednjem odbijaču nakazuje, da je voznik serijski morilec, ki je pregazil že več drugih voznikov.<ref name="autogenerated1" /> Za vsak kader so pomočniki dodali umazanijo.<ref name="DVDSpie">{{cite AV media |date=2004 |title=Duel Collector's Edition |chapter=A Conversation with Steven Spielberg |medium=DVD}}</ref> ==Izid== ''Dvoboj'' je bil prvič predvajan na televiziji kot epizoda serije ''ABC Movie of the Week''. Po anketah med gledalci je bil 18. najbolje ocenjeni televizijski film leta.<ref>{{cite magazine|title=Made-For-TV Movie Rankings|magazine=[[Variety]]|date=January 25, 1972|page=81}}</ref> ===Različica za kinematografe=== Na račun uspeha so se odgovorni pri Universalu odločili za izdajo v kinematografih. Vendar je bil s 74 minutami dolžine prekratek, zato so naročili Spielbergu še dva dni snemanja za razširitev na 90 minut. V tej različici je podaljšan uvod s prizori avtomobila, ki zapelje iz garaže in se odpelje skozi [[Los Angeles]] v puščavo, dodani pa so prizori Mannovega telefonskega pogovora z ženo, pokvarjenega šolskega avtobusa in železniškega prehoda. Na novo so posneli tudi del dialoga v ozadju in uporabili nekatere alternativne posnetke ter dodali nekaj blagih kletvic, da bi film zvenel manj »televizijsko«. Film je izšel v omejenem obsegu v ameriških kinematografih, pa tudi v evropskih in avstralskih.<ref name="autogenerated1" /> === Domači video === Daljšo različico sta MCA in njegov naslednik Universal izdala na različnih nosilcih, najprej leta 1979 na LaserDiscu in nato leta 1982 na videokaseti. Prvič je ''Dvoboj'' izšel na DVD-ju 17. avgusta 2004, na nosilcu [[Blu-ray]] pa 14. oktobra 2014 kot del ''Steven Spielberg Director's Collection'' na osmih ploščkih.<ref>[https://www.blu-ray.com/movies/Steven-Spielberg-Directors-Collection-Blu-ray/107538/ Steven Spielberg Director's Collection Blu-ray] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200118212721/https://www.blu-ray.com/movies/Steven-Spielberg-Directors-Collection-Blu-ray/107538/|date=January 18, 2020}}, blu-ray.com, Retrieved May 15, 2020.</ref> Kasneje je izšla še samostojna izdaja na Blu-ray.<ref>[https://www.blu-ray.com/movies/Duel-Blu-ray/56551/ Duel Blu-ray] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201116062944/https://www.blu-ray.com/movies/Duel-Blu-ray/56551/|date=November 16, 2020}}, blu-ray.com, Retrieved May 15, 2020.</ref> == Odziv == ''Dvoboj'' je bil deležen izrazito pozitivnih ocen recenzentov in velja za enega najbolje ocenjenih televizijskih filmov vseh časov.<ref>{{cite web|url=http://flavorwire.com/257437/the-best-made-for-tv-movies-of-all-time/10|title=The Best Made-For-TV Movies of All Time|work=Flavorwire |date=February 7, 2012|access-date=November 27, 2015|archive-date=December 8, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151208110020/http://flavorwire.com/257437/the-best-made-for-tv-movies-of-all-time/10|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://uk.complex.com/pop-culture/2011/08/the-15-best-tv-movies-of-all-time/duel|title=The 15 Best TV Movies Of All Time1. ''Duel'' (1971)|work=Complex UK |access-date=November 27, 2015|archive-date=December 8, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151208110050/http://uk.complex.com/pop-culture/2011/08/the-15-best-tv-movies-of-all-time/duel|url-status=live}}</ref> Na spletišču ''[[Rotten Tomatoes]]'', ki zbira in povpreči recenzije, ima povprečno oceno 90&nbsp;%.<ref>{{cite web |title=Duel (1972) |url=https://www.rottentomatoes.com/m/1006345_duel? |work=Rotten Tomatoes |publisher=Fandango Media |access-date=February 21, 2026 |archive-date=November 12, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201112022708/https://www.rottentomatoes.com/m/1006345_duel |url-status=live}}</ref> Recenzenti so ga označili za izvrstno napet triler, zgrajen na minimalistični osnovi. Pohvalili so zlasti Spielbergovo režijo in ugotavljali, da gre za nadarjenega mladega ustvarjalca. Nekaj kritik je bil deležen le konec.<ref name="NYTMaslin">{{cite news| last=Maslin| first=Janet| title=Spielberg's 'Duel', Four-Wheel Combat| date=April 15, 1983| work=The New York Times| url=https://www.nytimes.com/1983/04/15/movies/spielberg-s-duel-four-wheel-combat.html}}</ref><ref>{{cite book| title=Leonard Maltin's TV Movies and Video Guide| last=Maltin| first=Leonard}}</ref><ref>{{cite book| last=Thomson| first=David| title=The New Biographical Dictionary of Film |year=2004| page=847}}</ref><ref>{{cite magazine| last=Thomas| first=William| title=Duel Review| magazine=Empire| url=https://www.empireonline.com/movies/reviews/duel-review/}}</ref><ref>{{cite news| last=Tobias| first=Scott| title=Duel at 50: Steven Spielberg's debut remains a ferocious thriller| work=The Guardian| url=https://www.theguardian.com/film/2021/nov/13/duel-at-50-steven-spielberg-debut-thriller}}</ref> Tudi na retrospektivnih seznamih se uvršča med najboljše ameriške televizijske filme vseh časov, na primer v knjigi kritikov [[Matt Zoller Seitz|Marka Zollerja Seitza]] in [[Alan Sepinwall|Alana Sepinwalla]]<ref>{{cite book|author1=Sepinwall, Alan|author2=Seitz, Matt Zoller|author-link1=Alan Sepinwall|author-link2=Matt Zoller Seitz|title=TV (The Book): Two Experts Pick the Greatest American Shows of All Time|date=September 2016|publisher=[[Hachette Book Group#Publishing groups and imprints|Grand Central Publishing]]|location=New York, NY|isbn=9781455588190|page=372|edition=1st}}</ref> ter v pregledu žanra grozljivk [[Stephen King|Stephena Kinga]].<ref>{{cite book| last=King| first= Stephen| title=Danse Macabre | pages=174, 440}}</ref> King in njegov sin [[Joe Hill (pisatelj)|Joe Hill]] sta se mu poklonila z novelo ''Throttle'' (2009).<ref>{{cite news| title=Short Stories From Joe Hill, Spiked With Mayhem and Evil| work=The New York Times| date=October 2019| url= https://www.nytimes.com/2019/10/01/books/review/full-throttle-joe-hill.html| last1=Yu| first1=Charles}}</ref> Razlage filma se največkrat osredotočajo na simboliko Manna in tovornjaka. Spielberg sam je zgodbo označil za kritiko mehanizacije življenja, tako dobesedno s stroji, kot tudi z regimentacijo družbe.<ref name="gordon">Gordon, Andrew (1989) ''Empire of Dreams: The Science Fiction and Fantasy Films of Steven Spielberg''</ref> Nekateri opazovalci so ga razlagali skozi motiv [[performativnost spola|performativnosti spola]] – kot Mannovo prizadevanje, da dokaže svojo moškost.<ref name="gordon"/><ref>Moscovitz, Jean-Jacques (2012) ''Letter from a Psychoanalyst to Steven Spielberg''</ref> Tekom let je pridobil možno bazo oboževalcev in sloves kultnega filma.<ref>{{cite web |url=http://www.thedevilonwheelsmovie.com/ |title=THE DEVIL ON WHEELS – A trip into the Duel phenomenon |access-date=January 14, 2019 |archive-date=January 14, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190114210407/http://www.thedevilonwheelsmovie.com/ |url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |url=http://davidmann.tripod.com/main.html |title=Welcome to First Internet Site Dedicated to Steven Spielberg's Duel |access-date=January 14, 2019 |archive-date=January 14, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190114153349/http://davidmann.tripod.com/main.html |url-status=live}}</ref> [[Denis Villeneuve]] ga je omenil kot navdih za kariero filmskega ustvarjalca.<ref>{{cite news |title=Denis Villeneuve's Favorite Movies: 29 Films the Director Wants You to See |url=https://www.indiewire.com/gallery/denis-villeneuve-favorite-movies/ |access-date=17 March 2025|work=IndieWire |date=26 February 2023 }}</ref> === Nagrade === Za ''Dvoboj'' so ustvarjalci leta 1972 prejeli [[emmy]]ja za montažo zvoka.<ref>{{cite web|url=http://www.emmys.com/award_history_search?person=&program=Duel&start_year=1972&end_year=1972&network=144&web_category=1739&winner=All|title=Emmy 1972|work=Television Academy|access-date=October 4, 2014|archive-date=June 20, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210620225149/https://www.emmys.com/404-search?search_api_views_fulltext=award%20history%20search|url-status=live}}</ref> Nominiran je bil tudi za emmyja za izjemno kinematografijo<ref>{{cite web|url=http://www.emmys.com/award_history_search?person=&program=Duel&start_year=1972&end_year=1972&network=144&web_category=1740&winner=All|title=Emmy 1972|work=Television Academy|access-date=October 4, 2014|archive-date=June 20, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210620225123/https://www.emmys.com/404-search?search_api_views_fulltext=award%20history%20search|url-status=live}}</ref> in [[zlati globus]] za najboljši televizijski film.<ref>[http://www.goldenglobes.org/browse/year/1971 Golden Globe 1972] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20101124174146/http://www.goldenglobes.org/browse/year/1971 |date=November 24, 2010}}</ref> == Opombe == {{opombe}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Duel (1971 film)}} * {{FilmLinks}} * [https://www.iplayboy.com/issue/19710401 ''Playboy'', april 1971] – arhivska številka z Mathesonovo zgodbo {{Steven Spielberg}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ameriški akcijski filmski trilerji]] [[Kategorija:Ameriški televizijski filmi]] [[Kategorija:Cestni filmi]] [[Kategorija:Filmi leta 1971]] [[Kategorija:Filmi v režiji Stevena Spielberga]] [[Kategorija:Filmi o avtomobilih]] [[Kategorija:Filmi o prometnih nesrečah]] [[Kategorija:Filmi o pregonu]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v puščavo]] [[Kategorija:Filmi, posneti po kratki zgodbi]] [[Kategorija:Filmi Universal Studios]] jlci25f2q9ayokn492wm7gdfdwgloe5 6748879 6748877 2026-09-10T20:36:19Z Sporti 5955 /* Igralska zasedba */ prv. 6748879 wikitext text/x-wiki {{Infobox television | image = Duel (1971 film) poster.jpg | caption = promocijski plakat | based_on = {{based on|»Duel«|[[Richard Matheson]]}} | writer = Richard Matheson | director = [[Steven Spielberg]] | starring = [[Dennis Weaver]] | composer = [[Billy Goldenberg]] | country = Združene države Amerike | language = angleščina | producer = [[George Eckstein]] | editor = [[Frank Morriss]] | cinematography = [[Jack A. Marta]] | camera = | runtime = 74 minut (izvirnik)<br />90 minut (kino) | company = [[Universal Television]] | budget = 450.000 USD | network = [[American Broadcasting Company|ABC]] | released = {{Start date|1971|11|13}} }} '''Dvoboj''' (v izvirniku {{jezik-en|Duel}}) je ameriški [[film ceste|cestni]] [[akcijski film|akcijski triler]] režiserja [[Steven Spielberg|Stevena Spielberga]], ki je izšel leta 1971 v produkciji [[Universal Television]].<ref>{{cite web|date=February 20, 2015|title=Spielberg's brilliant feature debut is a textbook example of what an ambitious and talented young director can do with modest resources|url=https://cinephiliabeyond.org/spielbergs-brilliant-feature-debut/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150221185318/https://cinephiliabeyond.org/spielbergs-brilliant-feature-debut/|archive-date=February 21, 2015|access-date=October 30, 2019|website=Cinephiliabeyond.org|quote=I think when you make an action film, especially a road picture, it's the best way to work, because it's very hard to pick up a script and sift through five hundred words of prose and then commit them to memory.}}</ref><ref>{{cite web|date=April 15, 1983|title=Spielberg's Duel, Four Wheel Combat|url=https://www.nytimes.com/1983/04/15/movies/spielberg-s-duel-four-wheel-combat.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20201006153355/https://www.nytimes.com/1983/04/15/movies/spielberg-s-duel-four-wheel-combat.html|archive-date=October 6, 2020|access-date=October 30, 2019|website=[[The New York Times]]|quote=''Duel'' might almost have been a silent film, because it expresses so much through action and so little through the words that are here.}}</ref> Spielbergov celovečerni režijski prvenec govori o trgovskem potniku Davidu Mannu, ki se pelje skozi kalifornijsko podeželje k stranki, ko ga začne preganjati voznik tovornjaka s [[polpriklopnik]]om. Scenarij je napisal [[Richard Matheson]] na osnovi svoje kratke zgodbe, ki je pred tem izšla v reviji ''[[Playboy]]'' in jo je navdihnilo njegovo bližnje srečanje s tovornjakarjem, ki mu je bil izsilil prednost.<ref name="amblin/duel">{{cite web |title=Duel (1971) – About the Movie |url=https://amblin.com/movie/duel/ |publisher=Amblin |access-date=18 August 2023}}</ref><ref name="Bouzereau/Matheson">{{cite web |last=Bouzereau |first=Laurent |title=Richard Matheson: The Writing of 'Duel' (2004) |url=https://www.youtube.com/watch?v=I766_4-li14 |publisher=Universal Studios Home Video |access-date=18 August 2023 |date=2004 |via=YouTube}}</ref> V vlogi protagonista je zaigral [[Dennis Weaver]]. Film je bil posnet za [[televizija|televizijo]] in je bil prvič predvajan 13. novembra 1971 kot del serije ''ABC Movie of the Week'' na mreži [[American Broadcasting Company|ABC]]. Kasneje je v distribuciji [[Universal Pictures]] prišel tudi na spored kinematografov, z dodatnimi prizori, ki so bili posneti po televizijski premieri. Deležen je bil odobravanja kritikov, ki so pohvalili predvsem Spielbergovo režijo. Sčasoma je pridobil status [[kultni film|kultne klasike]] in enega najboljših televizijskih filmov vseh časov. == Zgodba == David Mann je trgovski potnik srednjih let, ki se pelje k stranki. Na poti prehiti star tovornjak s cisterno, ki pa kmalu po tistem spet prihrumi mimo. Ko ga Mann ponovno prehiti, mu začne voznik trobiti. Kasneje se ustavi na bencinski črpalki, tovornjak pa kmalu po tistem parkira tik ob njem. Uslužbenec črpalke mu predlaga, naj zamenja cev hladilnika, kar pa Mann odkloni. Vrne se na cesto, ko ga tovornjak dohiti, prehiti in nato prepreči, da bi ga spet prehitel. Nekaj časa ga tako draži. Kasneje mu voznik pomaha, naj ga prehiti, a se Mann skoraj zaleti v vozilo, ki je takrat pripeljalo nasproti. Mannu nato uspe prehiteti tovornjak po neasfaltiranem postajališču, nakar tovornjak začne vedno hitreje voziti tik za njim. Mann se zaleti v ograjo nasproti obcestne gostilne. Vstopi, da bi se zbral in zagleda tovornjak, parkiran zunaj. Zagleda enega od gostov, za katerega misli, da je voznik, in ga začne obtoževati, užaljeni gost pa ga pretepe in se odpelje z drugim tovornjakom. Takoj za njim se odpelje tudi tovornjak, ki mu je sledil. Mann nadaljuje s potjo in se ustavi, da bi pomagal šolskemu avtobusu, ki je obtičal. Poskusi ga potisniti s svojim avtom, a se mu sprednji odbijač zatakne za zadnji odbijač avtobusa, ko se pojavi tovornjak na koncu bližnjega tunela. Voznik avtobusa mu pomaga osvoboditi avto in Mannu uspe pobegniti. Nato se ustavi pred železniškim prehodom, ki ga ravno prečka tovorni vlak. Za njim se spet pojavi tovornjak, ki ga začne potiskati proti tračnicam, a vlak v zadnjem hipu odpelje mimo. Mann se na drugi strani tirov ustavi ob cesti, tovornjak pa se odpelje naprej. V nadaljevanju upočasni upajoč, da bo tovornjakar nadaljeval svojo pot, a ga ta čaka ob cesti, se vključi v promet tik pred njim in ga znova začne nadlegovati. Mann se ustavi še na eni bencinski črpalki, da bi zamenjal cev hladilnika in poklical policijo. Vendar tovornjak zapelje v telefonsko govorilnico, tako da Mann odskoči in zbeži z avtom. Kasneje se skrije za nasipom ob cesti in tovornjak odpelje naprej. Kljub temu, da se Mann odpelje precej kasneje, ga tovornjak pričaka naprej ob cesti in ga začne preganjati v hribe. Mannu poči cev hladilnika in avtomobil se pričenja pregrevati. Komaj pripelje do prelaza in se začne spuščati s tovornjakom za petami. Med spustom se zaleti v pečino in se komaj umakne tovornjaku. Nato mu uspe spraviti avto po blatni bližnjici navzgor in ga obrniti proti prihajajočemu tovornjaku pred robom [[kanjon]]a. S svojo potovalko zatakne pedal za plin, usmeri avtomobil proti tovornjaku in v zadnjem hipu izskoči. Tovornjak čelno trči v avtomobil, ki eksplodira, in oba zgrmita čez pečino v prepad. Ob sončnem zahodu se Mann olajšano usede na rob in začne metati kamne na razbitine. ==Igralska zasedba== {{div col|colwidth=30em}} *[[Dennis Weaver]] kot David Mann **[[Dale Van Sickel]] kot Weaverjev kaskaderski voznik *[[Carey Loftin]] kot tovornjakar *[[Jacqueline Scott]] kot ga. Mann{{efn|name=Extended|Samo v razširjeni izdaji za kinematografe.}} *[[Eddie Firestone]] kot lastnik gostilne *[[Lou Frizzell]] kot voznik avtobusa{{efn|name=Extended}} *[[Eugene Dynarski]] kot moški v gostilni *[[Lucille Benson]] kot gospa v Snakerami *[[Tim Herbert]] kot uslužbenec črpalke *[[Charles Seel]] kot starec *[[Shirley O'Hara]] kot natakarica *[[Amy Douglass]] kot starka v avtomobilu *[[Alexander Lockwood]] kot starec v avtomobilu *[[Sweet Dick Whittington]] kot radijski novinar (glas) {{div col end}} == Produkcija == [[slika:Surviving Duel truck.JPG|thumb|left|[[Peterbilt]]ov tovornjak, uporabljen v filmu, in enak avtomobil]] Matheson je napisal scenarij po svoji kratki zgodbi,<ref name="amblin/duel"/><ref name="Wright/Spielberg">{{cite news |last=Wright |first=Edgar |title=Edgar Wright Interviews Steven Spielberg About Duel |url=https://www.empireonline.com/movies/features/edgar-wright-interviews-steven-spielberg-about-duel/ |access-date=18 August 2023 |work=Empire |date=2018}}</ref> ki je prvič izšla leta 1971 v aprilski številki revije ''Playboy''. Navdihnil jo je dogodek izpred let, ko ga je na poti domov na avtocesti 126 pri kraju [[Fillmore, Kalifornija|Filmore]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]] zasledoval tovornjak.<ref name="DVDMath">{{cite AV media |date=2004 |title=Duel Collector's Edition |chapter=Richard Matheson: The Writing of Duel |medium=DVD}}</ref> Zamisel je poskušal prodati za epizodo različnih televizijskih nadaljevank, nato pa jo je predelal v kratko zgodbo.<ref name="DVDMath"/> V pripravi na pisanje se je odpeljal od svojega doma v [[Ventura, Kalifornija|Venturi]] in na trak beležil vse, kar je opazil.<ref name="DVDMath"/><ref name="Bouzereau/Matheson"/> Iz scenarija je jasno, da bo tovornjakar neviden razen nekaj prizorov njegovih rok in čevljev.<ref name="DVDSpie"/> Njegovih motivov film ne razkrije. Spielberg je v komentarju izdaje za DVD pripomnil, da se ''Dvoboj'' močno zanaša na učinek strahu pred neznanim; ker gledalec voznika ne vidi, je resnični antagonist tovornjak.<ref>{{cite book |last=Awalt |first=Steven |url=https://books.google.com/books?id=yjsfAwAAQBAJ |title=Steven Spielberg and Duel – The Making of a Film Career |edition=Ebook |publisher=Rowman & Littlefield |date=14 March 2014 |page=50 |isbn=978-0810892613 |access-date=May 20, 2022}}</ref> Podjetje [[American Broadcasting Company|ABC]] je odkupilo zgodbo in zagnalo projekt filma za serijo ''Movie of the Week'' s producentom Georgeom Ecksteinom. Spielberg je prebral zgodbo po prigovarjanju svoje tajnice None Tyson, ki mu je predlagala, naj poskuša dobiti položaj režiserja. Eckstein je imel težave z iskanjem kandidata za to delo in je takrat še mladega in neuveljavljenega Spielberga najel, ko mu je ta pokazal zgodnji osnutek epizode »Murder by the Book« serije ''[[Columbo]]'', ki jo je režiral.<ref>{{cite web |url=https://www.rogerebert.com/features/book-excerpt-steven-spielberg-and-duel-the-making-of-a-film-career |title=Book Excerpt: Steven Spielberg and Duel: The Making of a Film Career |publisher=Roger Ebert |date=2014-03-12 }}</ref><ref name="autogenerated1">Duel: Special Edition DVD (2005)</ref> Produkcijo je nadzorovala ABC-jeva vodja programa filmov tedna [[Lillian Gallo]].<ref name=thr>{{cite news |title=Lillian Gallo, Pioneering TV Producer, Dies at 84 |url=http://www.hollywoodreporter.com/news/lillian-gallo-pioneering-tv-producer-338693 |work=[[The Hollywood Reporter]] |date=June 18, 2012 |access-date=June 26, 2012 |archive-date=September 22, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180922135557/https://www.hollywoodreporter.com/news/lillian-gallo-pioneering-tv-producer-338693 |url-status=live}}</ref> Za Weaverjevo vlogo je lobiral Spielberg sam, ki je občudoval njegovo delo v [[Orson Welles|Wellesovem]] filmu ''[[Dotik zla]]''.<ref name="autogenerated1"/> Večino [[Glavna fotografija|snemanja]] so opravili na območju naselij Canyon Country, [[Agua Dulce, Kalifornija|Agua Dulce]] in [[Acton, Kalifornija|Acton]] oziroma tamkajšnjih cestah. Spielberg je vztrajal pri snemanju na lokaciji in je moral prepričati vodjo produkcije Wallacea Worsleya, da je dovolil tak pristop kljub dvomu, da bo delo pravočasno opravljeno, saj so lovili roke.<ref>{{cite web |title='Duel': A Look Back at Steven Spielberg's Directorial Debut Almost Fifty Years After its Original Release – Hollywood Insider |url=https://www.hollywoodinsider.com/duel-steven-spielberg-debut/ |date=January 7, 2021}}</ref> Snemanje je trajalo trinajst dni, tri več od načrtovanih.{{sfnp|Resmini|2014|p=|loc=Qui comincia l'avventura: ''Duel''}} V filmu Mann vozi avtomobil [[Plymouth Valiant]] letnik 1970. Za snemanje so uporabili štiri take avtomobile.<ref>{{cite web |url=http://www.autofoundry.com/5772/the-truck-from-the-movie-duel/ |title=The Truck from the Movie Duel |work=AutoFoundry |publisher=autofoundry.com |date=October 1, 2014 |access-date=August 12, 2017 |archive-date=August 13, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170813060623/http://www.autofoundry.com/5772/the-truck-from-the-movie-duel/ |url-status=live}}</ref> Spielbergu je zahteval le, da naj bo rdeč, s čimer je izstopal na širokokotnih posnetkih puščavske ceste.<ref name="autogenerated1" /> Za tovornjak je izbral [[Peterbilt 281]] (letnik 1957), saj so mu dolg pokrov motorja, predeljeno vetrobransko steklo in okrogle sprednje luči dali »obraz«, kar je prispevalo k pretečemu vtisu. Zbirka registrskih tablic na njegovem sprednjem odbijaču nakazuje, da je voznik serijski morilec, ki je pregazil že več drugih voznikov.<ref name="autogenerated1" /> Za vsak kader so pomočniki dodali umazanijo.<ref name="DVDSpie">{{cite AV media |date=2004 |title=Duel Collector's Edition |chapter=A Conversation with Steven Spielberg |medium=DVD}}</ref> ==Izid== ''Dvoboj'' je bil prvič predvajan na televiziji kot epizoda serije ''ABC Movie of the Week''. Po anketah med gledalci je bil 18. najbolje ocenjeni televizijski film leta.<ref>{{cite magazine|title=Made-For-TV Movie Rankings|magazine=[[Variety]]|date=January 25, 1972|page=81}}</ref> ===Različica za kinematografe=== Na račun uspeha so se odgovorni pri Universalu odločili za izdajo v kinematografih. Vendar je bil s 74 minutami dolžine prekratek, zato so naročili Spielbergu še dva dni snemanja za razširitev na 90 minut. V tej različici je podaljšan uvod s prizori avtomobila, ki zapelje iz garaže in se odpelje skozi [[Los Angeles]] v puščavo, dodani pa so prizori Mannovega telefonskega pogovora z ženo, pokvarjenega šolskega avtobusa in železniškega prehoda. Na novo so posneli tudi del dialoga v ozadju in uporabili nekatere alternativne posnetke ter dodali nekaj blagih kletvic, da bi film zvenel manj »televizijsko«. Film je izšel v omejenem obsegu v ameriških kinematografih, pa tudi v evropskih in avstralskih.<ref name="autogenerated1" /> === Domači video === Daljšo različico sta MCA in njegov naslednik Universal izdala na različnih nosilcih, najprej leta 1979 na LaserDiscu in nato leta 1982 na videokaseti. Prvič je ''Dvoboj'' izšel na DVD-ju 17. avgusta 2004, na nosilcu [[Blu-ray]] pa 14. oktobra 2014 kot del ''Steven Spielberg Director's Collection'' na osmih ploščkih.<ref>[https://www.blu-ray.com/movies/Steven-Spielberg-Directors-Collection-Blu-ray/107538/ Steven Spielberg Director's Collection Blu-ray] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200118212721/https://www.blu-ray.com/movies/Steven-Spielberg-Directors-Collection-Blu-ray/107538/|date=January 18, 2020}}, blu-ray.com, Retrieved May 15, 2020.</ref> Kasneje je izšla še samostojna izdaja na Blu-ray.<ref>[https://www.blu-ray.com/movies/Duel-Blu-ray/56551/ Duel Blu-ray] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201116062944/https://www.blu-ray.com/movies/Duel-Blu-ray/56551/|date=November 16, 2020}}, blu-ray.com, Retrieved May 15, 2020.</ref> == Odziv == ''Dvoboj'' je bil deležen izrazito pozitivnih ocen recenzentov in velja za enega najbolje ocenjenih televizijskih filmov vseh časov.<ref>{{cite web|url=http://flavorwire.com/257437/the-best-made-for-tv-movies-of-all-time/10|title=The Best Made-For-TV Movies of All Time|work=Flavorwire |date=February 7, 2012|access-date=November 27, 2015|archive-date=December 8, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151208110020/http://flavorwire.com/257437/the-best-made-for-tv-movies-of-all-time/10|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://uk.complex.com/pop-culture/2011/08/the-15-best-tv-movies-of-all-time/duel|title=The 15 Best TV Movies Of All Time1. ''Duel'' (1971)|work=Complex UK |access-date=November 27, 2015|archive-date=December 8, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151208110050/http://uk.complex.com/pop-culture/2011/08/the-15-best-tv-movies-of-all-time/duel|url-status=live}}</ref> Na spletišču ''[[Rotten Tomatoes]]'', ki zbira in povpreči recenzije, ima povprečno oceno 90&nbsp;%.<ref>{{cite web |title=Duel (1972) |url=https://www.rottentomatoes.com/m/1006345_duel? |work=Rotten Tomatoes |publisher=Fandango Media |access-date=February 21, 2026 |archive-date=November 12, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201112022708/https://www.rottentomatoes.com/m/1006345_duel |url-status=live}}</ref> Recenzenti so ga označili za izvrstno napet triler, zgrajen na minimalistični osnovi. Pohvalili so zlasti Spielbergovo režijo in ugotavljali, da gre za nadarjenega mladega ustvarjalca. Nekaj kritik je bil deležen le konec.<ref name="NYTMaslin">{{cite news| last=Maslin| first=Janet| title=Spielberg's 'Duel', Four-Wheel Combat| date=April 15, 1983| work=The New York Times| url=https://www.nytimes.com/1983/04/15/movies/spielberg-s-duel-four-wheel-combat.html}}</ref><ref>{{cite book| title=Leonard Maltin's TV Movies and Video Guide| last=Maltin| first=Leonard}}</ref><ref>{{cite book| last=Thomson| first=David| title=The New Biographical Dictionary of Film |year=2004| page=847}}</ref><ref>{{cite magazine| last=Thomas| first=William| title=Duel Review| magazine=Empire| url=https://www.empireonline.com/movies/reviews/duel-review/}}</ref><ref>{{cite news| last=Tobias| first=Scott| title=Duel at 50: Steven Spielberg's debut remains a ferocious thriller| work=The Guardian| url=https://www.theguardian.com/film/2021/nov/13/duel-at-50-steven-spielberg-debut-thriller}}</ref> Tudi na retrospektivnih seznamih se uvršča med najboljše ameriške televizijske filme vseh časov, na primer v knjigi kritikov [[Matt Zoller Seitz|Marka Zollerja Seitza]] in [[Alan Sepinwall|Alana Sepinwalla]]<ref>{{cite book|author1=Sepinwall, Alan|author2=Seitz, Matt Zoller|author-link1=Alan Sepinwall|author-link2=Matt Zoller Seitz|title=TV (The Book): Two Experts Pick the Greatest American Shows of All Time|date=September 2016|publisher=[[Hachette Book Group#Publishing groups and imprints|Grand Central Publishing]]|location=New York, NY|isbn=9781455588190|page=372|edition=1st}}</ref> ter v pregledu žanra grozljivk [[Stephen King|Stephena Kinga]].<ref>{{cite book| last=King| first= Stephen| title=Danse Macabre | pages=174, 440}}</ref> King in njegov sin [[Joe Hill (pisatelj)|Joe Hill]] sta se mu poklonila z novelo ''Throttle'' (2009).<ref>{{cite news| title=Short Stories From Joe Hill, Spiked With Mayhem and Evil| work=The New York Times| date=October 2019| url= https://www.nytimes.com/2019/10/01/books/review/full-throttle-joe-hill.html| last1=Yu| first1=Charles}}</ref> Razlage filma se največkrat osredotočajo na simboliko Manna in tovornjaka. Spielberg sam je zgodbo označil za kritiko mehanizacije življenja, tako dobesedno s stroji, kot tudi z regimentacijo družbe.<ref name="gordon">Gordon, Andrew (1989) ''Empire of Dreams: The Science Fiction and Fantasy Films of Steven Spielberg''</ref> Nekateri opazovalci so ga razlagali skozi motiv [[performativnost spola|performativnosti spola]] – kot Mannovo prizadevanje, da dokaže svojo moškost.<ref name="gordon"/><ref>Moscovitz, Jean-Jacques (2012) ''Letter from a Psychoanalyst to Steven Spielberg''</ref> Tekom let je pridobil možno bazo oboževalcev in sloves kultnega filma.<ref>{{cite web |url=http://www.thedevilonwheelsmovie.com/ |title=THE DEVIL ON WHEELS – A trip into the Duel phenomenon |access-date=January 14, 2019 |archive-date=January 14, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190114210407/http://www.thedevilonwheelsmovie.com/ |url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |url=http://davidmann.tripod.com/main.html |title=Welcome to First Internet Site Dedicated to Steven Spielberg's Duel |access-date=January 14, 2019 |archive-date=January 14, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190114153349/http://davidmann.tripod.com/main.html |url-status=live}}</ref> [[Denis Villeneuve]] ga je omenil kot navdih za kariero filmskega ustvarjalca.<ref>{{cite news |title=Denis Villeneuve's Favorite Movies: 29 Films the Director Wants You to See |url=https://www.indiewire.com/gallery/denis-villeneuve-favorite-movies/ |access-date=17 March 2025|work=IndieWire |date=26 February 2023 }}</ref> === Nagrade === Za ''Dvoboj'' so ustvarjalci leta 1972 prejeli [[emmy]]ja za montažo zvoka.<ref>{{cite web|url=http://www.emmys.com/award_history_search?person=&program=Duel&start_year=1972&end_year=1972&network=144&web_category=1739&winner=All|title=Emmy 1972|work=Television Academy|access-date=October 4, 2014|archive-date=June 20, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210620225149/https://www.emmys.com/404-search?search_api_views_fulltext=award%20history%20search|url-status=live}}</ref> Nominiran je bil tudi za emmyja za izjemno kinematografijo<ref>{{cite web|url=http://www.emmys.com/award_history_search?person=&program=Duel&start_year=1972&end_year=1972&network=144&web_category=1740&winner=All|title=Emmy 1972|work=Television Academy|access-date=October 4, 2014|archive-date=June 20, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210620225123/https://www.emmys.com/404-search?search_api_views_fulltext=award%20history%20search|url-status=live}}</ref> in [[zlati globus]] za najboljši televizijski film.<ref>[http://www.goldenglobes.org/browse/year/1971 Golden Globe 1972] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20101124174146/http://www.goldenglobes.org/browse/year/1971 |date=November 24, 2010}}</ref> == Opombe == {{opombe}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Duel (1971 film)}} * {{FilmLinks}} * [https://www.iplayboy.com/issue/19710401 ''Playboy'', april 1971] – arhivska številka z Mathesonovo zgodbo {{Steven Spielberg}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ameriški akcijski filmski trilerji]] [[Kategorija:Ameriški televizijski filmi]] [[Kategorija:Cestni filmi]] [[Kategorija:Filmi leta 1971]] [[Kategorija:Filmi v režiji Stevena Spielberga]] [[Kategorija:Filmi o avtomobilih]] [[Kategorija:Filmi o prometnih nesrečah]] [[Kategorija:Filmi o pregonu]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v puščavo]] [[Kategorija:Filmi, posneti po kratki zgodbi]] [[Kategorija:Filmi Universal Studios]] aieyfehr6bca3d0t36gsc7h0abxxj73 6748888 6748879 2026-09-10T21:22:55Z Yerpo 8417 {{drugipomeni2}} 6748888 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Dvoboj}} {{Infobox television | image = Duel (1971 film) poster.jpg | caption = promocijski plakat | based_on = {{based on|»Duel«|[[Richard Matheson]]}} | writer = Richard Matheson | director = [[Steven Spielberg]] | starring = [[Dennis Weaver]] | composer = [[Billy Goldenberg]] | country = Združene države Amerike | language = angleščina | producer = [[George Eckstein]] | editor = [[Frank Morriss]] | cinematography = [[Jack A. Marta]] | camera = | runtime = 74 minut (izvirnik)<br />90 minut (kino) | company = [[Universal Television]] | budget = 450.000 USD | network = [[American Broadcasting Company|ABC]] | released = {{Start date|1971|11|13}} }} '''''Dvoboj''''' (v izvirniku {{jezik-en|Duel}}) je ameriški [[film ceste|cestni]] [[akcijski film|akcijski triler]] režiserja [[Steven Spielberg|Stevena Spielberga]], ki je izšel leta 1971 v produkciji [[Universal Television]].<ref>{{cite web|date=February 20, 2015|title=Spielberg's brilliant feature debut is a textbook example of what an ambitious and talented young director can do with modest resources|url=https://cinephiliabeyond.org/spielbergs-brilliant-feature-debut/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150221185318/https://cinephiliabeyond.org/spielbergs-brilliant-feature-debut/|archive-date=February 21, 2015|access-date=October 30, 2019|website=Cinephiliabeyond.org|quote=I think when you make an action film, especially a road picture, it's the best way to work, because it's very hard to pick up a script and sift through five hundred words of prose and then commit them to memory.}}</ref><ref>{{cite web|date=April 15, 1983|title=Spielberg's Duel, Four Wheel Combat|url=https://www.nytimes.com/1983/04/15/movies/spielberg-s-duel-four-wheel-combat.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20201006153355/https://www.nytimes.com/1983/04/15/movies/spielberg-s-duel-four-wheel-combat.html|archive-date=October 6, 2020|access-date=October 30, 2019|website=[[The New York Times]]|quote=''Duel'' might almost have been a silent film, because it expresses so much through action and so little through the words that are here.}}</ref> Spielbergov celovečerni režijski prvenec govori o trgovskem potniku Davidu Mannu, ki se pelje skozi kalifornijsko podeželje k stranki, ko ga začne preganjati voznik tovornjaka s [[polpriklopnik]]om. Scenarij je napisal [[Richard Matheson]] na osnovi svoje kratke zgodbe, ki je pred tem izšla v reviji ''[[Playboy]]'' in jo je navdihnilo njegovo bližnje srečanje s tovornjakarjem, ki mu je bil izsilil prednost.<ref name="amblin/duel">{{cite web |title=Duel (1971) – About the Movie |url=https://amblin.com/movie/duel/ |publisher=Amblin |access-date=18 August 2023}}</ref><ref name="Bouzereau/Matheson">{{cite web |last=Bouzereau |first=Laurent |title=Richard Matheson: The Writing of 'Duel' (2004) |url=https://www.youtube.com/watch?v=I766_4-li14 |publisher=Universal Studios Home Video |access-date=18 August 2023 |date=2004 |via=YouTube}}</ref> V vlogi protagonista je zaigral [[Dennis Weaver]]. Film je bil posnet za [[televizija|televizijo]] in je bil prvič predvajan 13. novembra 1971 kot del serije ''ABC Movie of the Week'' na mreži [[American Broadcasting Company|ABC]]. Kasneje je v distribuciji [[Universal Pictures]] prišel tudi na spored kinematografov, z dodatnimi prizori, ki so bili posneti po televizijski premieri. Deležen je bil odobravanja kritikov, ki so pohvalili predvsem Spielbergovo režijo. Sčasoma je pridobil status [[kultni film|kultne klasike]] in enega najboljših televizijskih filmov vseh časov. == Zgodba == David Mann je trgovski potnik srednjih let, ki se pelje k stranki. Na poti prehiti star tovornjak s cisterno, ki pa kmalu po tistem spet prihrumi mimo. Ko ga Mann ponovno prehiti, mu začne voznik trobiti. Kasneje se ustavi na bencinski črpalki, tovornjak pa kmalu po tistem parkira tik ob njem. Uslužbenec črpalke mu predlaga, naj zamenja cev hladilnika, kar pa Mann odkloni. Vrne se na cesto, ko ga tovornjak dohiti, prehiti in nato prepreči, da bi ga spet prehitel. Nekaj časa ga tako draži. Kasneje mu voznik pomaha, naj ga prehiti, a se Mann skoraj zaleti v vozilo, ki je takrat pripeljalo nasproti. Mannu nato uspe prehiteti tovornjak po neasfaltiranem postajališču, nakar tovornjak začne vedno hitreje voziti tik za njim. Mann se zaleti v ograjo nasproti obcestne gostilne. Vstopi, da bi se zbral in zagleda tovornjak, parkiran zunaj. Zagleda enega od gostov, za katerega misli, da je voznik, in ga začne obtoževati, užaljeni gost pa ga pretepe in se odpelje z drugim tovornjakom. Takoj za njim se odpelje tudi tovornjak, ki mu je sledil. Mann nadaljuje s potjo in se ustavi, da bi pomagal šolskemu avtobusu, ki je obtičal. Poskusi ga potisniti s svojim avtom, a se mu sprednji odbijač zatakne za zadnji odbijač avtobusa, ko se pojavi tovornjak na koncu bližnjega tunela. Voznik avtobusa mu pomaga osvoboditi avto in Mannu uspe pobegniti. Nato se ustavi pred železniškim prehodom, ki ga ravno prečka tovorni vlak. Za njim se spet pojavi tovornjak, ki ga začne potiskati proti tračnicam, a vlak v zadnjem hipu odpelje mimo. Mann se na drugi strani tirov ustavi ob cesti, tovornjak pa se odpelje naprej. V nadaljevanju upočasni upajoč, da bo tovornjakar nadaljeval svojo pot, a ga ta čaka ob cesti, se vključi v promet tik pred njim in ga znova začne nadlegovati. Mann se ustavi še na eni bencinski črpalki, da bi zamenjal cev hladilnika in poklical policijo. Vendar tovornjak zapelje v telefonsko govorilnico, tako da Mann odskoči in zbeži z avtom. Kasneje se skrije za nasipom ob cesti in tovornjak odpelje naprej. Kljub temu, da se Mann odpelje precej kasneje, ga tovornjak pričaka naprej ob cesti in ga začne preganjati v hribe. Mannu poči cev hladilnika in avtomobil se pričenja pregrevati. Komaj pripelje do prelaza in se začne spuščati s tovornjakom za petami. Med spustom se zaleti v pečino in se komaj umakne tovornjaku. Nato mu uspe spraviti avto po blatni bližnjici navzgor in ga obrniti proti prihajajočemu tovornjaku pred robom [[kanjon]]a. S svojo potovalko zatakne pedal za plin, usmeri avtomobil proti tovornjaku in v zadnjem hipu izskoči. Tovornjak čelno trči v avtomobil, ki eksplodira, in oba zgrmita čez pečino v prepad. Ob sončnem zahodu se Mann olajšano usede na rob in začne metati kamne na razbitine. ==Igralska zasedba== {{div col|colwidth=30em}} *[[Dennis Weaver]] kot David Mann **[[Dale Van Sickel]] kot Weaverjev kaskaderski voznik *[[Carey Loftin]] kot tovornjakar *[[Jacqueline Scott]] kot ga. Mann{{efn|name=Extended|Samo v razširjeni izdaji za kinematografe.}} *[[Eddie Firestone]] kot lastnik gostilne *[[Lou Frizzell]] kot voznik avtobusa{{efn|name=Extended}} *[[Eugene Dynarski]] kot moški v gostilni *[[Lucille Benson]] kot gospa v Snakerami *[[Tim Herbert]] kot uslužbenec črpalke *[[Charles Seel]] kot starec *[[Shirley O'Hara]] kot natakarica *[[Amy Douglass]] kot starka v avtomobilu *[[Alexander Lockwood]] kot starec v avtomobilu *[[Sweet Dick Whittington]] kot radijski novinar (glas) {{div col end}} == Produkcija == [[slika:Surviving Duel truck.JPG|thumb|left|[[Peterbilt]]ov tovornjak, uporabljen v filmu, in enak avtomobil]] Matheson je napisal scenarij po svoji kratki zgodbi,<ref name="amblin/duel"/><ref name="Wright/Spielberg">{{cite news |last=Wright |first=Edgar |title=Edgar Wright Interviews Steven Spielberg About Duel |url=https://www.empireonline.com/movies/features/edgar-wright-interviews-steven-spielberg-about-duel/ |access-date=18 August 2023 |work=Empire |date=2018}}</ref> ki je prvič izšla leta 1971 v aprilski številki revije ''Playboy''. Navdihnil jo je dogodek izpred let, ko ga je na poti domov na avtocesti 126 pri kraju [[Fillmore, Kalifornija|Filmore]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]] zasledoval tovornjak.<ref name="DVDMath">{{cite AV media |date=2004 |title=Duel Collector's Edition |chapter=Richard Matheson: The Writing of Duel |medium=DVD}}</ref> Zamisel je poskušal prodati za epizodo različnih televizijskih nadaljevank, nato pa jo je predelal v kratko zgodbo.<ref name="DVDMath"/> V pripravi na pisanje se je odpeljal od svojega doma v [[Ventura, Kalifornija|Venturi]] in na trak beležil vse, kar je opazil.<ref name="DVDMath"/><ref name="Bouzereau/Matheson"/> Iz scenarija je jasno, da bo tovornjakar neviden razen nekaj prizorov njegovih rok in čevljev.<ref name="DVDSpie"/> Njegovih motivov film ne razkrije. Spielberg je v komentarju izdaje za DVD pripomnil, da se ''Dvoboj'' močno zanaša na učinek strahu pred neznanim; ker gledalec voznika ne vidi, je resnični antagonist tovornjak.<ref>{{cite book |last=Awalt |first=Steven |url=https://books.google.com/books?id=yjsfAwAAQBAJ |title=Steven Spielberg and Duel – The Making of a Film Career |edition=Ebook |publisher=Rowman & Littlefield |date=14 March 2014 |page=50 |isbn=978-0810892613 |access-date=May 20, 2022}}</ref> Podjetje [[American Broadcasting Company|ABC]] je odkupilo zgodbo in zagnalo projekt filma za serijo ''Movie of the Week'' s producentom Georgeom Ecksteinom. Spielberg je prebral zgodbo po prigovarjanju svoje tajnice None Tyson, ki mu je predlagala, naj poskuša dobiti položaj režiserja. Eckstein je imel težave z iskanjem kandidata za to delo in je takrat še mladega in neuveljavljenega Spielberga najel, ko mu je ta pokazal zgodnji osnutek epizode »Murder by the Book« serije ''[[Columbo]]'', ki jo je režiral.<ref>{{cite web |url=https://www.rogerebert.com/features/book-excerpt-steven-spielberg-and-duel-the-making-of-a-film-career |title=Book Excerpt: Steven Spielberg and Duel: The Making of a Film Career |publisher=Roger Ebert |date=2014-03-12 }}</ref><ref name="autogenerated1">Duel: Special Edition DVD (2005)</ref> Produkcijo je nadzorovala ABC-jeva vodja programa filmov tedna [[Lillian Gallo]].<ref name=thr>{{cite news |title=Lillian Gallo, Pioneering TV Producer, Dies at 84 |url=http://www.hollywoodreporter.com/news/lillian-gallo-pioneering-tv-producer-338693 |work=[[The Hollywood Reporter]] |date=June 18, 2012 |access-date=June 26, 2012 |archive-date=September 22, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180922135557/https://www.hollywoodreporter.com/news/lillian-gallo-pioneering-tv-producer-338693 |url-status=live}}</ref> Za Weaverjevo vlogo je lobiral Spielberg sam, ki je občudoval njegovo delo v [[Orson Welles|Wellesovem]] filmu ''[[Dotik zla]]''.<ref name="autogenerated1"/> Večino [[Glavna fotografija|snemanja]] so opravili na območju naselij Canyon Country, [[Agua Dulce, Kalifornija|Agua Dulce]] in [[Acton, Kalifornija|Acton]] oziroma tamkajšnjih cestah. Spielberg je vztrajal pri snemanju na lokaciji in je moral prepričati vodjo produkcije Wallacea Worsleya, da je dovolil tak pristop kljub dvomu, da bo delo pravočasno opravljeno, saj so lovili roke.<ref>{{cite web |title='Duel': A Look Back at Steven Spielberg's Directorial Debut Almost Fifty Years After its Original Release – Hollywood Insider |url=https://www.hollywoodinsider.com/duel-steven-spielberg-debut/ |date=January 7, 2021}}</ref> Snemanje je trajalo trinajst dni, tri več od načrtovanih.{{sfnp|Resmini|2014|p=|loc=Qui comincia l'avventura: ''Duel''}} V filmu Mann vozi avtomobil [[Plymouth Valiant]] letnik 1970. Za snemanje so uporabili štiri take avtomobile.<ref>{{cite web |url=http://www.autofoundry.com/5772/the-truck-from-the-movie-duel/ |title=The Truck from the Movie Duel |work=AutoFoundry |publisher=autofoundry.com |date=October 1, 2014 |access-date=August 12, 2017 |archive-date=August 13, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170813060623/http://www.autofoundry.com/5772/the-truck-from-the-movie-duel/ |url-status=live}}</ref> Spielbergu je zahteval le, da naj bo rdeč, s čimer je izstopal na širokokotnih posnetkih puščavske ceste.<ref name="autogenerated1" /> Za tovornjak je izbral [[Peterbilt 281]] (letnik 1957), saj so mu dolg pokrov motorja, predeljeno vetrobransko steklo in okrogle sprednje luči dali »obraz«, kar je prispevalo k pretečemu vtisu. Zbirka registrskih tablic na njegovem sprednjem odbijaču nakazuje, da je voznik serijski morilec, ki je pregazil že več drugih voznikov.<ref name="autogenerated1" /> Za vsak kader so pomočniki dodali umazanijo.<ref name="DVDSpie">{{cite AV media |date=2004 |title=Duel Collector's Edition |chapter=A Conversation with Steven Spielberg |medium=DVD}}</ref> ==Izid== ''Dvoboj'' je bil prvič predvajan na televiziji kot epizoda serije ''ABC Movie of the Week''. Po anketah med gledalci je bil 18. najbolje ocenjeni televizijski film leta.<ref>{{cite magazine|title=Made-For-TV Movie Rankings|magazine=[[Variety]]|date=January 25, 1972|page=81}}</ref> ===Različica za kinematografe=== Na račun uspeha so se odgovorni pri Universalu odločili za izdajo v kinematografih. Vendar je bil s 74 minutami dolžine prekratek, zato so naročili Spielbergu še dva dni snemanja za razširitev na 90 minut. V tej različici je podaljšan uvod s prizori avtomobila, ki zapelje iz garaže in se odpelje skozi [[Los Angeles]] v puščavo, dodani pa so prizori Mannovega telefonskega pogovora z ženo, pokvarjenega šolskega avtobusa in železniškega prehoda. Na novo so posneli tudi del dialoga v ozadju in uporabili nekatere alternativne posnetke ter dodali nekaj blagih kletvic, da bi film zvenel manj »televizijsko«. Film je izšel v omejenem obsegu v ameriških kinematografih, pa tudi v evropskih in avstralskih.<ref name="autogenerated1" /> === Domači video === Daljšo različico sta MCA in njegov naslednik Universal izdala na različnih nosilcih, najprej leta 1979 na LaserDiscu in nato leta 1982 na videokaseti. Prvič je ''Dvoboj'' izšel na DVD-ju 17. avgusta 2004, na nosilcu [[Blu-ray]] pa 14. oktobra 2014 kot del ''Steven Spielberg Director's Collection'' na osmih ploščkih.<ref>[https://www.blu-ray.com/movies/Steven-Spielberg-Directors-Collection-Blu-ray/107538/ Steven Spielberg Director's Collection Blu-ray] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200118212721/https://www.blu-ray.com/movies/Steven-Spielberg-Directors-Collection-Blu-ray/107538/|date=January 18, 2020}}, blu-ray.com, Retrieved May 15, 2020.</ref> Kasneje je izšla še samostojna izdaja na Blu-ray.<ref>[https://www.blu-ray.com/movies/Duel-Blu-ray/56551/ Duel Blu-ray] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201116062944/https://www.blu-ray.com/movies/Duel-Blu-ray/56551/|date=November 16, 2020}}, blu-ray.com, Retrieved May 15, 2020.</ref> == Odziv == ''Dvoboj'' je bil deležen izrazito pozitivnih ocen recenzentov in velja za enega najbolje ocenjenih televizijskih filmov vseh časov.<ref>{{cite web|url=http://flavorwire.com/257437/the-best-made-for-tv-movies-of-all-time/10|title=The Best Made-For-TV Movies of All Time|work=Flavorwire |date=February 7, 2012|access-date=November 27, 2015|archive-date=December 8, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151208110020/http://flavorwire.com/257437/the-best-made-for-tv-movies-of-all-time/10|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://uk.complex.com/pop-culture/2011/08/the-15-best-tv-movies-of-all-time/duel|title=The 15 Best TV Movies Of All Time1. ''Duel'' (1971)|work=Complex UK |access-date=November 27, 2015|archive-date=December 8, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151208110050/http://uk.complex.com/pop-culture/2011/08/the-15-best-tv-movies-of-all-time/duel|url-status=live}}</ref> Na spletišču ''[[Rotten Tomatoes]]'', ki zbira in povpreči recenzije, ima povprečno oceno 90&nbsp;%.<ref>{{cite web |title=Duel (1972) |url=https://www.rottentomatoes.com/m/1006345_duel? |work=Rotten Tomatoes |publisher=Fandango Media |access-date=February 21, 2026 |archive-date=November 12, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201112022708/https://www.rottentomatoes.com/m/1006345_duel |url-status=live}}</ref> Recenzenti so ga označili za izvrstno napet triler, zgrajen na minimalistični osnovi. Pohvalili so zlasti Spielbergovo režijo in ugotavljali, da gre za nadarjenega mladega ustvarjalca. Nekaj kritik je bil deležen le konec.<ref name="NYTMaslin">{{cite news| last=Maslin| first=Janet| title=Spielberg's 'Duel', Four-Wheel Combat| date=April 15, 1983| work=The New York Times| url=https://www.nytimes.com/1983/04/15/movies/spielberg-s-duel-four-wheel-combat.html}}</ref><ref>{{cite book| title=Leonard Maltin's TV Movies and Video Guide| last=Maltin| first=Leonard}}</ref><ref>{{cite book| last=Thomson| first=David| title=The New Biographical Dictionary of Film |year=2004| page=847}}</ref><ref>{{cite magazine| last=Thomas| first=William| title=Duel Review| magazine=Empire| url=https://www.empireonline.com/movies/reviews/duel-review/}}</ref><ref>{{cite news| last=Tobias| first=Scott| title=Duel at 50: Steven Spielberg's debut remains a ferocious thriller| work=The Guardian| url=https://www.theguardian.com/film/2021/nov/13/duel-at-50-steven-spielberg-debut-thriller}}</ref> Tudi na retrospektivnih seznamih se uvršča med najboljše ameriške televizijske filme vseh časov, na primer v knjigi kritikov [[Matt Zoller Seitz|Marka Zollerja Seitza]] in [[Alan Sepinwall|Alana Sepinwalla]]<ref>{{cite book|author1=Sepinwall, Alan|author2=Seitz, Matt Zoller|author-link1=Alan Sepinwall|author-link2=Matt Zoller Seitz|title=TV (The Book): Two Experts Pick the Greatest American Shows of All Time|date=September 2016|publisher=[[Hachette Book Group#Publishing groups and imprints|Grand Central Publishing]]|location=New York, NY|isbn=9781455588190|page=372|edition=1st}}</ref> ter v pregledu žanra grozljivk [[Stephen King|Stephena Kinga]].<ref>{{cite book| last=King| first= Stephen| title=Danse Macabre | pages=174, 440}}</ref> King in njegov sin [[Joe Hill (pisatelj)|Joe Hill]] sta se mu poklonila z novelo ''Throttle'' (2009).<ref>{{cite news| title=Short Stories From Joe Hill, Spiked With Mayhem and Evil| work=The New York Times| date=October 2019| url= https://www.nytimes.com/2019/10/01/books/review/full-throttle-joe-hill.html| last1=Yu| first1=Charles}}</ref> Razlage filma se največkrat osredotočajo na simboliko Manna in tovornjaka. Spielberg sam je zgodbo označil za kritiko mehanizacije življenja, tako dobesedno s stroji, kot tudi z regimentacijo družbe.<ref name="gordon">Gordon, Andrew (1989) ''Empire of Dreams: The Science Fiction and Fantasy Films of Steven Spielberg''</ref> Nekateri opazovalci so ga razlagali skozi motiv [[performativnost spola|performativnosti spola]] – kot Mannovo prizadevanje, da dokaže svojo moškost.<ref name="gordon"/><ref>Moscovitz, Jean-Jacques (2012) ''Letter from a Psychoanalyst to Steven Spielberg''</ref> Tekom let je pridobil možno bazo oboževalcev in sloves kultnega filma.<ref>{{cite web |url=http://www.thedevilonwheelsmovie.com/ |title=THE DEVIL ON WHEELS – A trip into the Duel phenomenon |access-date=January 14, 2019 |archive-date=January 14, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190114210407/http://www.thedevilonwheelsmovie.com/ |url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |url=http://davidmann.tripod.com/main.html |title=Welcome to First Internet Site Dedicated to Steven Spielberg's Duel |access-date=January 14, 2019 |archive-date=January 14, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190114153349/http://davidmann.tripod.com/main.html |url-status=live}}</ref> [[Denis Villeneuve]] ga je omenil kot navdih za kariero filmskega ustvarjalca.<ref>{{cite news |title=Denis Villeneuve's Favorite Movies: 29 Films the Director Wants You to See |url=https://www.indiewire.com/gallery/denis-villeneuve-favorite-movies/ |access-date=17 March 2025|work=IndieWire |date=26 February 2023 }}</ref> === Nagrade === Za ''Dvoboj'' so ustvarjalci leta 1972 prejeli [[emmy]]ja za montažo zvoka.<ref>{{cite web|url=http://www.emmys.com/award_history_search?person=&program=Duel&start_year=1972&end_year=1972&network=144&web_category=1739&winner=All|title=Emmy 1972|work=Television Academy|access-date=October 4, 2014|archive-date=June 20, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210620225149/https://www.emmys.com/404-search?search_api_views_fulltext=award%20history%20search|url-status=live}}</ref> Nominiran je bil tudi za emmyja za izjemno kinematografijo<ref>{{cite web|url=http://www.emmys.com/award_history_search?person=&program=Duel&start_year=1972&end_year=1972&network=144&web_category=1740&winner=All|title=Emmy 1972|work=Television Academy|access-date=October 4, 2014|archive-date=June 20, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210620225123/https://www.emmys.com/404-search?search_api_views_fulltext=award%20history%20search|url-status=live}}</ref> in [[zlati globus]] za najboljši televizijski film.<ref>[http://www.goldenglobes.org/browse/year/1971 Golden Globe 1972] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20101124174146/http://www.goldenglobes.org/browse/year/1971 |date=November 24, 2010}}</ref> == Opombe == {{opombe}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Duel (1971 film)}} * {{FilmLinks}} * [https://www.iplayboy.com/issue/19710401 ''Playboy'', april 1971] – arhivska številka z Mathesonovo zgodbo {{Steven Spielberg}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ameriški akcijski filmski trilerji]] [[Kategorija:Ameriški televizijski filmi]] [[Kategorija:Cestni filmi]] [[Kategorija:Filmi leta 1971]] [[Kategorija:Filmi v režiji Stevena Spielberga]] [[Kategorija:Filmi o avtomobilih]] [[Kategorija:Filmi o prometnih nesrečah]] [[Kategorija:Filmi o pregonu]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v puščavo]] [[Kategorija:Filmi, posneti po kratki zgodbi]] [[Kategorija:Filmi Universal Studios]] bhfopfw6dbeu1p5me05houjcy5w0ncf 6748890 6748888 2026-09-10T21:31:39Z Yerpo 8417 /* Izid */ pnp 6748890 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Dvoboj}} {{Infobox television | image = Duel (1971 film) poster.jpg | caption = promocijski plakat | based_on = {{based on|»Duel«|[[Richard Matheson]]}} | writer = Richard Matheson | director = [[Steven Spielberg]] | starring = [[Dennis Weaver]] | composer = [[Billy Goldenberg]] | country = Združene države Amerike | language = angleščina | producer = [[George Eckstein]] | editor = [[Frank Morriss]] | cinematography = [[Jack A. Marta]] | camera = | runtime = 74 minut (izvirnik)<br />90 minut (kino) | company = [[Universal Television]] | budget = 450.000 USD | network = [[American Broadcasting Company|ABC]] | released = {{Start date|1971|11|13}} }} '''''Dvoboj''''' (v izvirniku {{jezik-en|Duel}}) je ameriški [[film ceste|cestni]] [[akcijski film|akcijski triler]] režiserja [[Steven Spielberg|Stevena Spielberga]], ki je izšel leta 1971 v produkciji [[Universal Television]].<ref>{{cite web|date=February 20, 2015|title=Spielberg's brilliant feature debut is a textbook example of what an ambitious and talented young director can do with modest resources|url=https://cinephiliabeyond.org/spielbergs-brilliant-feature-debut/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150221185318/https://cinephiliabeyond.org/spielbergs-brilliant-feature-debut/|archive-date=February 21, 2015|access-date=October 30, 2019|website=Cinephiliabeyond.org|quote=I think when you make an action film, especially a road picture, it's the best way to work, because it's very hard to pick up a script and sift through five hundred words of prose and then commit them to memory.}}</ref><ref>{{cite web|date=April 15, 1983|title=Spielberg's Duel, Four Wheel Combat|url=https://www.nytimes.com/1983/04/15/movies/spielberg-s-duel-four-wheel-combat.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20201006153355/https://www.nytimes.com/1983/04/15/movies/spielberg-s-duel-four-wheel-combat.html|archive-date=October 6, 2020|access-date=October 30, 2019|website=[[The New York Times]]|quote=''Duel'' might almost have been a silent film, because it expresses so much through action and so little through the words that are here.}}</ref> Spielbergov celovečerni režijski prvenec govori o trgovskem potniku Davidu Mannu, ki se pelje skozi kalifornijsko podeželje k stranki, ko ga začne preganjati voznik tovornjaka s [[polpriklopnik]]om. Scenarij je napisal [[Richard Matheson]] na osnovi svoje kratke zgodbe, ki je pred tem izšla v reviji ''[[Playboy]]'' in jo je navdihnilo njegovo bližnje srečanje s tovornjakarjem, ki mu je bil izsilil prednost.<ref name="amblin/duel">{{cite web |title=Duel (1971) – About the Movie |url=https://amblin.com/movie/duel/ |publisher=Amblin |access-date=18 August 2023}}</ref><ref name="Bouzereau/Matheson">{{cite web |last=Bouzereau |first=Laurent |title=Richard Matheson: The Writing of 'Duel' (2004) |url=https://www.youtube.com/watch?v=I766_4-li14 |publisher=Universal Studios Home Video |access-date=18 August 2023 |date=2004 |via=YouTube}}</ref> V vlogi protagonista je zaigral [[Dennis Weaver]]. Film je bil posnet za [[televizija|televizijo]] in je bil prvič predvajan 13. novembra 1971 kot del serije ''ABC Movie of the Week'' na mreži [[American Broadcasting Company|ABC]]. Kasneje je v distribuciji [[Universal Pictures]] prišel tudi na spored kinematografov, z dodatnimi prizori, ki so bili posneti po televizijski premieri. Deležen je bil odobravanja kritikov, ki so pohvalili predvsem Spielbergovo režijo. Sčasoma je pridobil status [[kultni film|kultne klasike]] in enega najboljših televizijskih filmov vseh časov. == Zgodba == David Mann je trgovski potnik srednjih let, ki se pelje k stranki. Na poti prehiti star tovornjak s cisterno, ki pa kmalu po tistem spet prihrumi mimo. Ko ga Mann ponovno prehiti, mu začne voznik trobiti. Kasneje se ustavi na bencinski črpalki, tovornjak pa kmalu po tistem parkira tik ob njem. Uslužbenec črpalke mu predlaga, naj zamenja cev hladilnika, kar pa Mann odkloni. Vrne se na cesto, ko ga tovornjak dohiti, prehiti in nato prepreči, da bi ga spet prehitel. Nekaj časa ga tako draži. Kasneje mu voznik pomaha, naj ga prehiti, a se Mann skoraj zaleti v vozilo, ki je takrat pripeljalo nasproti. Mannu nato uspe prehiteti tovornjak po neasfaltiranem postajališču, nakar tovornjak začne vedno hitreje voziti tik za njim. Mann se zaleti v ograjo nasproti obcestne gostilne. Vstopi, da bi se zbral in zagleda tovornjak, parkiran zunaj. Zagleda enega od gostov, za katerega misli, da je voznik, in ga začne obtoževati, užaljeni gost pa ga pretepe in se odpelje z drugim tovornjakom. Takoj za njim se odpelje tudi tovornjak, ki mu je sledil. Mann nadaljuje s potjo in se ustavi, da bi pomagal šolskemu avtobusu, ki je obtičal. Poskusi ga potisniti s svojim avtom, a se mu sprednji odbijač zatakne za zadnji odbijač avtobusa, ko se pojavi tovornjak na koncu bližnjega tunela. Voznik avtobusa mu pomaga osvoboditi avto in Mannu uspe pobegniti. Nato se ustavi pred železniškim prehodom, ki ga ravno prečka tovorni vlak. Za njim se spet pojavi tovornjak, ki ga začne potiskati proti tračnicam, a vlak v zadnjem hipu odpelje mimo. Mann se na drugi strani tirov ustavi ob cesti, tovornjak pa se odpelje naprej. V nadaljevanju upočasni upajoč, da bo tovornjakar nadaljeval svojo pot, a ga ta čaka ob cesti, se vključi v promet tik pred njim in ga znova začne nadlegovati. Mann se ustavi še na eni bencinski črpalki, da bi zamenjal cev hladilnika in poklical policijo. Vendar tovornjak zapelje v telefonsko govorilnico, tako da Mann odskoči in zbeži z avtom. Kasneje se skrije za nasipom ob cesti in tovornjak odpelje naprej. Kljub temu, da se Mann odpelje precej kasneje, ga tovornjak pričaka naprej ob cesti in ga začne preganjati v hribe. Mannu poči cev hladilnika in avtomobil se pričenja pregrevati. Komaj pripelje do prelaza in se začne spuščati s tovornjakom za petami. Med spustom se zaleti v pečino in se komaj umakne tovornjaku. Nato mu uspe spraviti avto po blatni bližnjici navzgor in ga obrniti proti prihajajočemu tovornjaku pred robom [[kanjon]]a. S svojo potovalko zatakne pedal za plin, usmeri avtomobil proti tovornjaku in v zadnjem hipu izskoči. Tovornjak čelno trči v avtomobil, ki eksplodira, in oba zgrmita čez pečino v prepad. Ob sončnem zahodu se Mann olajšano usede na rob in začne metati kamne na razbitine. ==Igralska zasedba== {{div col|colwidth=30em}} *[[Dennis Weaver]] kot David Mann **[[Dale Van Sickel]] kot Weaverjev kaskaderski voznik *[[Carey Loftin]] kot tovornjakar *[[Jacqueline Scott]] kot ga. Mann{{efn|name=Extended|Samo v razširjeni izdaji za kinematografe.}} *[[Eddie Firestone]] kot lastnik gostilne *[[Lou Frizzell]] kot voznik avtobusa{{efn|name=Extended}} *[[Eugene Dynarski]] kot moški v gostilni *[[Lucille Benson]] kot gospa v Snakerami *[[Tim Herbert]] kot uslužbenec črpalke *[[Charles Seel]] kot starec *[[Shirley O'Hara]] kot natakarica *[[Amy Douglass]] kot starka v avtomobilu *[[Alexander Lockwood]] kot starec v avtomobilu *[[Sweet Dick Whittington]] kot radijski novinar (glas) {{div col end}} == Produkcija == [[slika:Surviving Duel truck.JPG|thumb|left|[[Peterbilt]]ov tovornjak, uporabljen v filmu, in enak avtomobil]] Matheson je napisal scenarij po svoji kratki zgodbi,<ref name="amblin/duel"/><ref name="Wright/Spielberg">{{cite news |last=Wright |first=Edgar |title=Edgar Wright Interviews Steven Spielberg About Duel |url=https://www.empireonline.com/movies/features/edgar-wright-interviews-steven-spielberg-about-duel/ |access-date=18 August 2023 |work=Empire |date=2018}}</ref> ki je prvič izšla leta 1971 v aprilski številki revije ''Playboy''. Navdihnil jo je dogodek izpred let, ko ga je na poti domov na avtocesti 126 pri kraju [[Fillmore, Kalifornija|Filmore]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]] zasledoval tovornjak.<ref name="DVDMath">{{cite AV media |date=2004 |title=Duel Collector's Edition |chapter=Richard Matheson: The Writing of Duel |medium=DVD}}</ref> Zamisel je poskušal prodati za epizodo različnih televizijskih nadaljevank, nato pa jo je predelal v kratko zgodbo.<ref name="DVDMath"/> V pripravi na pisanje se je odpeljal od svojega doma v [[Ventura, Kalifornija|Venturi]] in na trak beležil vse, kar je opazil.<ref name="DVDMath"/><ref name="Bouzereau/Matheson"/> Iz scenarija je jasno, da bo tovornjakar neviden razen nekaj prizorov njegovih rok in čevljev.<ref name="DVDSpie"/> Njegovih motivov film ne razkrije. Spielberg je v komentarju izdaje za DVD pripomnil, da se ''Dvoboj'' močno zanaša na učinek strahu pred neznanim; ker gledalec voznika ne vidi, je resnični antagonist tovornjak.<ref>{{cite book |last=Awalt |first=Steven |url=https://books.google.com/books?id=yjsfAwAAQBAJ |title=Steven Spielberg and Duel – The Making of a Film Career |edition=Ebook |publisher=Rowman & Littlefield |date=14 March 2014 |page=50 |isbn=978-0810892613 |access-date=May 20, 2022}}</ref> Podjetje [[American Broadcasting Company|ABC]] je odkupilo zgodbo in zagnalo projekt filma za serijo ''Movie of the Week'' s producentom Georgeom Ecksteinom. Spielberg je prebral zgodbo po prigovarjanju svoje tajnice None Tyson, ki mu je predlagala, naj poskuša dobiti položaj režiserja. Eckstein je imel težave z iskanjem kandidata za to delo in je takrat še mladega in neuveljavljenega Spielberga najel, ko mu je ta pokazal zgodnji osnutek epizode »Murder by the Book« serije ''[[Columbo]]'', ki jo je režiral.<ref>{{cite web |url=https://www.rogerebert.com/features/book-excerpt-steven-spielberg-and-duel-the-making-of-a-film-career |title=Book Excerpt: Steven Spielberg and Duel: The Making of a Film Career |publisher=Roger Ebert |date=2014-03-12 }}</ref><ref name="autogenerated1">Duel: Special Edition DVD (2005)</ref> Produkcijo je nadzorovala ABC-jeva vodja programa filmov tedna [[Lillian Gallo]].<ref name=thr>{{cite news |title=Lillian Gallo, Pioneering TV Producer, Dies at 84 |url=http://www.hollywoodreporter.com/news/lillian-gallo-pioneering-tv-producer-338693 |work=[[The Hollywood Reporter]] |date=June 18, 2012 |access-date=June 26, 2012 |archive-date=September 22, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180922135557/https://www.hollywoodreporter.com/news/lillian-gallo-pioneering-tv-producer-338693 |url-status=live}}</ref> Za Weaverjevo vlogo je lobiral Spielberg sam, ki je občudoval njegovo delo v [[Orson Welles|Wellesovem]] filmu ''[[Dotik zla]]''.<ref name="autogenerated1"/> Večino [[Glavna fotografija|snemanja]] so opravili na območju naselij Canyon Country, [[Agua Dulce, Kalifornija|Agua Dulce]] in [[Acton, Kalifornija|Acton]] oziroma tamkajšnjih cestah. Spielberg je vztrajal pri snemanju na lokaciji in je moral prepričati vodjo produkcije Wallacea Worsleya, da je dovolil tak pristop kljub dvomu, da bo delo pravočasno opravljeno, saj so lovili roke.<ref>{{cite web |title='Duel': A Look Back at Steven Spielberg's Directorial Debut Almost Fifty Years After its Original Release – Hollywood Insider |url=https://www.hollywoodinsider.com/duel-steven-spielberg-debut/ |date=January 7, 2021}}</ref> Snemanje je trajalo trinajst dni, tri več od načrtovanih.{{sfnp|Resmini|2014|p=|loc=Qui comincia l'avventura: ''Duel''}} V filmu Mann vozi avtomobil [[Plymouth Valiant]] letnik 1970. Za snemanje so uporabili štiri take avtomobile.<ref>{{cite web |url=http://www.autofoundry.com/5772/the-truck-from-the-movie-duel/ |title=The Truck from the Movie Duel |work=AutoFoundry |publisher=autofoundry.com |date=October 1, 2014 |access-date=August 12, 2017 |archive-date=August 13, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170813060623/http://www.autofoundry.com/5772/the-truck-from-the-movie-duel/ |url-status=live}}</ref> Spielbergu je zahteval le, da naj bo rdeč, s čimer je izstopal na širokokotnih posnetkih puščavske ceste.<ref name="autogenerated1" /> Za tovornjak je izbral [[Peterbilt 281]] (letnik 1957), saj so mu dolg pokrov motorja, predeljeno vetrobransko steklo in okrogle sprednje luči dali »obraz«, kar je prispevalo k pretečemu vtisu. Zbirka registrskih tablic na njegovem sprednjem odbijaču nakazuje, da je voznik serijski morilec, ki je pregazil že več drugih voznikov.<ref name="autogenerated1" /> Za vsak kader so pomočniki dodali umazanijo.<ref name="DVDSpie">{{cite AV media |date=2004 |title=Duel Collector's Edition |chapter=A Conversation with Steven Spielberg |medium=DVD}}</ref> ==Izid== ''Dvoboj'' je bil prvič predvajan na televiziji kot epizoda serije ''ABC Movie of the Week''. Po anketah med gledalci je bil 18. najbolje ocenjeni televizijski film leta.<ref>{{cite magazine|title=Made-For-TV Movie Rankings|magazine=[[Variety (revija)|Variety]]|date=January 25, 1972|page=81}}</ref> ===Različica za kinematografe=== Na račun uspeha so se odgovorni pri Universalu odločili za izdajo v kinematografih. Vendar je bil s 74 minutami dolžine prekratek, zato so naročili Spielbergu še dva dni snemanja za razširitev na 90 minut. V tej različici je podaljšan uvod s prizori avtomobila, ki zapelje iz garaže in se odpelje skozi [[Los Angeles]] v puščavo, dodani pa so prizori Mannovega telefonskega pogovora z ženo, pokvarjenega šolskega avtobusa in železniškega prehoda. Na novo so posneli tudi del dialoga v ozadju in uporabili nekatere alternativne posnetke ter dodali nekaj blagih kletvic, da bi film zvenel manj »televizijsko«. Film je izšel v omejenem obsegu v ameriških kinematografih, pa tudi v evropskih in avstralskih.<ref name="autogenerated1" /> === Domači video === Daljšo različico sta MCA in njegov naslednik Universal izdala na različnih nosilcih, najprej leta 1979 na LaserDiscu in nato leta 1982 na videokaseti. Prvič je ''Dvoboj'' izšel na DVD-ju 17. avgusta 2004, na nosilcu [[Blu-ray]] pa 14. oktobra 2014 kot del ''Steven Spielberg Director's Collection'' na osmih ploščkih.<ref>[https://www.blu-ray.com/movies/Steven-Spielberg-Directors-Collection-Blu-ray/107538/ Steven Spielberg Director's Collection Blu-ray] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200118212721/https://www.blu-ray.com/movies/Steven-Spielberg-Directors-Collection-Blu-ray/107538/|date=January 18, 2020}}, blu-ray.com, Retrieved May 15, 2020.</ref> Kasneje je izšla še samostojna izdaja na Blu-ray.<ref>[https://www.blu-ray.com/movies/Duel-Blu-ray/56551/ Duel Blu-ray] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201116062944/https://www.blu-ray.com/movies/Duel-Blu-ray/56551/|date=November 16, 2020}}, blu-ray.com, Retrieved May 15, 2020.</ref> == Odziv == ''Dvoboj'' je bil deležen izrazito pozitivnih ocen recenzentov in velja za enega najbolje ocenjenih televizijskih filmov vseh časov.<ref>{{cite web|url=http://flavorwire.com/257437/the-best-made-for-tv-movies-of-all-time/10|title=The Best Made-For-TV Movies of All Time|work=Flavorwire |date=February 7, 2012|access-date=November 27, 2015|archive-date=December 8, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151208110020/http://flavorwire.com/257437/the-best-made-for-tv-movies-of-all-time/10|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://uk.complex.com/pop-culture/2011/08/the-15-best-tv-movies-of-all-time/duel|title=The 15 Best TV Movies Of All Time1. ''Duel'' (1971)|work=Complex UK |access-date=November 27, 2015|archive-date=December 8, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151208110050/http://uk.complex.com/pop-culture/2011/08/the-15-best-tv-movies-of-all-time/duel|url-status=live}}</ref> Na spletišču ''[[Rotten Tomatoes]]'', ki zbira in povpreči recenzije, ima povprečno oceno 90&nbsp;%.<ref>{{cite web |title=Duel (1972) |url=https://www.rottentomatoes.com/m/1006345_duel? |work=Rotten Tomatoes |publisher=Fandango Media |access-date=February 21, 2026 |archive-date=November 12, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201112022708/https://www.rottentomatoes.com/m/1006345_duel |url-status=live}}</ref> Recenzenti so ga označili za izvrstno napet triler, zgrajen na minimalistični osnovi. Pohvalili so zlasti Spielbergovo režijo in ugotavljali, da gre za nadarjenega mladega ustvarjalca. Nekaj kritik je bil deležen le konec.<ref name="NYTMaslin">{{cite news| last=Maslin| first=Janet| title=Spielberg's 'Duel', Four-Wheel Combat| date=April 15, 1983| work=The New York Times| url=https://www.nytimes.com/1983/04/15/movies/spielberg-s-duel-four-wheel-combat.html}}</ref><ref>{{cite book| title=Leonard Maltin's TV Movies and Video Guide| last=Maltin| first=Leonard}}</ref><ref>{{cite book| last=Thomson| first=David| title=The New Biographical Dictionary of Film |year=2004| page=847}}</ref><ref>{{cite magazine| last=Thomas| first=William| title=Duel Review| magazine=Empire| url=https://www.empireonline.com/movies/reviews/duel-review/}}</ref><ref>{{cite news| last=Tobias| first=Scott| title=Duel at 50: Steven Spielberg's debut remains a ferocious thriller| work=The Guardian| url=https://www.theguardian.com/film/2021/nov/13/duel-at-50-steven-spielberg-debut-thriller}}</ref> Tudi na retrospektivnih seznamih se uvršča med najboljše ameriške televizijske filme vseh časov, na primer v knjigi kritikov [[Matt Zoller Seitz|Marka Zollerja Seitza]] in [[Alan Sepinwall|Alana Sepinwalla]]<ref>{{cite book|author1=Sepinwall, Alan|author2=Seitz, Matt Zoller|author-link1=Alan Sepinwall|author-link2=Matt Zoller Seitz|title=TV (The Book): Two Experts Pick the Greatest American Shows of All Time|date=September 2016|publisher=[[Hachette Book Group#Publishing groups and imprints|Grand Central Publishing]]|location=New York, NY|isbn=9781455588190|page=372|edition=1st}}</ref> ter v pregledu žanra grozljivk [[Stephen King|Stephena Kinga]].<ref>{{cite book| last=King| first= Stephen| title=Danse Macabre | pages=174, 440}}</ref> King in njegov sin [[Joe Hill (pisatelj)|Joe Hill]] sta se mu poklonila z novelo ''Throttle'' (2009).<ref>{{cite news| title=Short Stories From Joe Hill, Spiked With Mayhem and Evil| work=The New York Times| date=October 2019| url= https://www.nytimes.com/2019/10/01/books/review/full-throttle-joe-hill.html| last1=Yu| first1=Charles}}</ref> Razlage filma se največkrat osredotočajo na simboliko Manna in tovornjaka. Spielberg sam je zgodbo označil za kritiko mehanizacije življenja, tako dobesedno s stroji, kot tudi z regimentacijo družbe.<ref name="gordon">Gordon, Andrew (1989) ''Empire of Dreams: The Science Fiction and Fantasy Films of Steven Spielberg''</ref> Nekateri opazovalci so ga razlagali skozi motiv [[performativnost spola|performativnosti spola]] – kot Mannovo prizadevanje, da dokaže svojo moškost.<ref name="gordon"/><ref>Moscovitz, Jean-Jacques (2012) ''Letter from a Psychoanalyst to Steven Spielberg''</ref> Tekom let je pridobil možno bazo oboževalcev in sloves kultnega filma.<ref>{{cite web |url=http://www.thedevilonwheelsmovie.com/ |title=THE DEVIL ON WHEELS – A trip into the Duel phenomenon |access-date=January 14, 2019 |archive-date=January 14, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190114210407/http://www.thedevilonwheelsmovie.com/ |url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |url=http://davidmann.tripod.com/main.html |title=Welcome to First Internet Site Dedicated to Steven Spielberg's Duel |access-date=January 14, 2019 |archive-date=January 14, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190114153349/http://davidmann.tripod.com/main.html |url-status=live}}</ref> [[Denis Villeneuve]] ga je omenil kot navdih za kariero filmskega ustvarjalca.<ref>{{cite news |title=Denis Villeneuve's Favorite Movies: 29 Films the Director Wants You to See |url=https://www.indiewire.com/gallery/denis-villeneuve-favorite-movies/ |access-date=17 March 2025|work=IndieWire |date=26 February 2023 }}</ref> === Nagrade === Za ''Dvoboj'' so ustvarjalci leta 1972 prejeli [[emmy]]ja za montažo zvoka.<ref>{{cite web|url=http://www.emmys.com/award_history_search?person=&program=Duel&start_year=1972&end_year=1972&network=144&web_category=1739&winner=All|title=Emmy 1972|work=Television Academy|access-date=October 4, 2014|archive-date=June 20, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210620225149/https://www.emmys.com/404-search?search_api_views_fulltext=award%20history%20search|url-status=live}}</ref> Nominiran je bil tudi za emmyja za izjemno kinematografijo<ref>{{cite web|url=http://www.emmys.com/award_history_search?person=&program=Duel&start_year=1972&end_year=1972&network=144&web_category=1740&winner=All|title=Emmy 1972|work=Television Academy|access-date=October 4, 2014|archive-date=June 20, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210620225123/https://www.emmys.com/404-search?search_api_views_fulltext=award%20history%20search|url-status=live}}</ref> in [[zlati globus]] za najboljši televizijski film.<ref>[http://www.goldenglobes.org/browse/year/1971 Golden Globe 1972] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20101124174146/http://www.goldenglobes.org/browse/year/1971 |date=November 24, 2010}}</ref> == Opombe == {{opombe}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Duel (1971 film)}} * {{FilmLinks}} * [https://www.iplayboy.com/issue/19710401 ''Playboy'', april 1971] – arhivska številka z Mathesonovo zgodbo {{Steven Spielberg}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ameriški akcijski filmski trilerji]] [[Kategorija:Ameriški televizijski filmi]] [[Kategorija:Cestni filmi]] [[Kategorija:Filmi leta 1971]] [[Kategorija:Filmi v režiji Stevena Spielberga]] [[Kategorija:Filmi o avtomobilih]] [[Kategorija:Filmi o prometnih nesrečah]] [[Kategorija:Filmi o pregonu]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v puščavo]] [[Kategorija:Filmi, posneti po kratki zgodbi]] [[Kategorija:Filmi Universal Studios]] i6rtfw4e3g7ts2djhkxhfhb62n5trwh Slika:Duel (1971 film) poster.jpg 6 608498 6748849 2026-09-10T20:12:59Z Yerpo 8417 Promocijski plakat za film ''[[Dvoboj (film, 1971)|Dvoboj]]'' (Universal, 1971) Vir: https://www.cinematerial.com/movies/duel-i67023 == Dovoljenje == {{plakat|Filmski plakati|članek=Dvoboj (film, 1971)}} 6748849 wikitext text/x-wiki == Povzetek == Promocijski plakat za film ''[[Dvoboj (film, 1971)|Dvoboj]]'' (Universal, 1971) Vir: https://www.cinematerial.com/movies/duel-i67023 == Dovoljenje == {{plakat|Filmski plakati|članek=Dvoboj (film, 1971)}} i8cf14o739ldjmmary1nwtljsxz4ly0 Kategorija:Ameriški televizijski filmi 14 608499 6748857 2026-09-10T20:17:05Z Sporti 5955 n 6748857 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[Združene države Amerike|ameriških]] [[televizijski film|televizijskih filmih]]}} [[Kategorija:Televizijski filmi]] [[Kategorija:Ameriški filmi|Televizijski]] 0h3mky7wbolpfh9exp1ywehe45uxi7m 6748931 6748857 2026-09-11T06:22:53Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Ameriška televizija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748931 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[Združene države Amerike|ameriških]] [[televizijski film|televizijskih filmih]]}} [[Kategorija:Televizijski filmi]] [[Kategorija:Ameriški filmi|Televizijski]] [[Kategorija:Ameriška televizija|Filmi]] eafcv7ikmt0ybh0u8ew2u0j55h59xam Jurij Ulrik Pauhaus 0 608500 6748863 2026-09-10T20:19:43Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 preusmeritev na [[Jurij Ulrik Pauhauss]] 6748863 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Jurij Ulrik Pauhauss]] 5ij4alulnzsl42ufshs584ycex7q3vs Georg Ulrik Pauhauss 0 608501 6748866 2026-09-10T20:21:17Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 preusmeritev na [[Jurij Ulrik Pauhauss]] 6748866 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Jurij Ulrik Pauhauss]] 5ij4alulnzsl42ufshs584ycex7q3vs Georg Ulrik Pauhaus 0 608502 6748867 2026-09-10T20:21:59Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 preusmeritev na [[Jurij Ulrik Pauhauss]] 6748867 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Jurij Ulrik Pauhauss]] 5ij4alulnzsl42ufshs584ycex7q3vs Johann Michael Steinhoffer 0 608503 6748870 2026-09-10T20:26:50Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 nova stran z vsebino: »#PRESUMERITEV [[Janez Mihael Steinhofer]]« 6748870 wikitext text/x-wiki #PRESUMERITEV [[Janez Mihael Steinhofer]] ozi6h1l7c5bpgionsv9frcp7qx4wsp6 6748871 6748870 2026-09-10T20:27:06Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 ups 6748871 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Janez Mihael Steinhofer]] 81vsdx516ny9x3wojlw4ml51ldwsx3x Janez Mihael Zajc 0 608504 6748872 2026-09-10T20:28:00Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 preusmeritev na [[Janez Mihael Steinhofer]] 6748872 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Janez Mihael Steinhofer]] 81vsdx516ny9x3wojlw4ml51ldwsx3x Uporabnik:StefanNoviSad 2 608505 6748873 2026-09-10T20:28:31Z StefanNoviSad 264140 /* */ 6748873 wikitext text/x-wiki StefanNoviSad oc6p0rtwb3brxu60vq9nfniz1qb44hs Johann Michael Seitz 0 608506 6748874 2026-09-10T20:28:33Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 preusmeritev na [[Janez Mihael Steinhofer]] 6748874 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Janez Mihael Steinhofer]] 81vsdx516ny9x3wojlw4ml51ldwsx3x Dvoboj (razločitev) 0 608507 6748886 2026-09-10T21:21:21Z Yerpo 8417 n 6748886 wikitext text/x-wiki '''Dvoboj''' je spopad med dvema udeležencema. Konkretno se lahko beseda nanaša na: * [[Dvoboj (Čehov)]] – povest ruskega pisatelja Antona Pavloviča Čehova * [[Dvoboj (film, 1971)]] – ameriški akcijski triler režiserja Stevena Spielberga * [[Dvoboj (film, 2016)]] – ameriški vestern režiserja Kierana Darcy-Smitha * [[Karate bojevnik 2: Dvoboj]], roman o borilnih veščinah Silvestra Vogrinca {{razločitev}} nnxv04grhxzoanxk6rdakckc1435g4o Duomi kagan 0 608509 6748924 2026-09-11T05:59:20Z Octopus 13285 uvod 6748924 wikitext text/x-wiki '''Duomi kagan''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 多彌可汗, [[pinjin]]: Domi kan) z osebnim imenom '''Bahadur''' (kitajsko: 拔灼, pinjin: Badžuo) in polnim vladarskim imenom '''Šjelijuli Šaduomi kagan''' (kitajsko: 頡利俱利薛沙多彌可汗), je bil tretji kagan [[Šuejantuoji|Šuejantuojskega kaganata]], ki je vladal v letih 645–646, * ni znano, † [[646]]. ==Biografija== Bil je sin [[Jinču kagan]]a. V mladosti se je imenoval Bahadur, v kitajskih virih Bačuo. Leta 638 je njegov oče razdelil upravo kaganata na južni in severni del. Bahadur je prejel južni del z ustrezno vojsko in naziv si-jabgu. Znano je, da je vlada [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] poskušala Bahadurja spreti z njegovim bratom Jalibijem, ki je vladal severu, vendar brez večjega uspeha. Leta 645 je po očetovi smrti z njegovo oporoko nasledil njegov brat Jeman, katerega je mesec dni kasneje strmoglavil Bahadur in prevzel oblast kot Duomi kagan. Njegov položaj je priznal cesar dinastije Tang [[Li Šimin]] in mu podelil naziv Šjelijuli Šaduomi kagan. Duomi kagan je kmalu po prevzemu oblasti začel napadati kitajske posesti. Cesar je v odgovor proti njemu poslal tri vojske. Vse tri so bile poražena. Kaganu so se zatem uprli njegovi vazali [[Ujguri|Huihu-Ujguri]]. V eni od bitk z njimi je bil Duomi kan ubit. Boj z uporniki je nadaljeval njegov brat in naslednik [[Jutevuši kagan]]. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} [[Kategorija:Umrli leta 664]] [[Kategorija:Vladarji v 7. stoletju]] [[Kategorija:Šuejantuoji]] {{Normativna kontrola}} arjzdc7bdub8hxaqt3yp3mxhqxtt9l8 6748925 6748924 2026-09-11T06:02:11Z Octopus 13285 Vira 6748925 wikitext text/x-wiki '''Duomi kagan''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 多彌可汗, [[pinjin]]: Domi kan) z osebnim imenom '''Bahadur''' (kitajsko: 拔灼, pinjin: Badžuo) in polnim vladarskim imenom '''Šjelijuli Šaduomi kagan''' (kitajsko: 頡利俱利薛沙多彌可汗), je bil tretji kagan [[Šuejantuoji|Šuejantuojskega kaganata]], ki je vladal v letih 645–646, * ni znano, † [[646]]. ==Biografija== Bil je sin [[Jinču kagan]]a. V mladosti se je imenoval Bahadur, v kitajskih virih Bačuo. Leta 638 je njegov oče razdelil upravo kaganata na južni in severni del. Bahadur je prejel južni del z ustrezno vojsko in naziv si-jabgu. Znano je, da je vlada [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] poskušala Bahadurja spreti z njegovim bratom Jalibijem, ki je vladal severu, vendar brez večjega uspeha. Leta 645 je po očetovi smrti z njegovo oporoko nasledil njegov brat Jeman, katerega je mesec dni kasneje strmoglavil Bahadur in prevzel oblast kot Duomi kagan. Njegov položaj je priznal cesar dinastije Tang [[Li Šimin]] in mu podelil naziv Šjelijuli Šaduomi kagan. Duomi kagan je kmalu po prevzemu oblasti začel napadati kitajske posesti. Cesar je v odgovor proti njemu poslal tri vojske. Vse tri so bile poražena. Kaganu so se zatem uprli njegovi vazali [[Ujguri|Huihu-Ujguri]]. V eni od bitk z njimi je bil Duomi kan ubit. Boj z uporniki je nadaljeval njegov brat in naslednik [[Jutevuši kagan]]. ==Vira== {{refbegin| 2}} * Duan Lianqin (1988a). ''Xueyantuo During the Period of Sui and Tang''. Xi'an: Sanqin Press. ISBN 7-80546-024-8. * Gabain, A. Von. ''Eski Türkçenin Grameri, Çeviren: Mehmet Akalın''. 5. baskı- Ankara: Türk Dil Kurumu Yayınları, 2007 {{refend}} [[Kategorija:Umrli leta 664]] [[Kategorija:Vladarji v 7. stoletju]] [[Kategorija:Šuejantuoji]] {{Normativna kontrola}} k010dsdcub2z9788b7uy9vyc790aoa0 6748927 6748925 2026-09-11T06:08:47Z Octopus 13285 vladar 6748927 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | image = | caption = | succession = [[Kagan]] Šuejantuoji | reign = 645–646 | predecessor = [[Jinču kagan]] | successor = [[Jutevuši kagan]] | birth_name = Bahadur (拔灼) | death_date = 646 | issue = | regnal_name = Šjelijuli Šaduomi kagan }} '''Duomi kagan''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 多彌可汗, [[pinjin]]: Domi kan) z osebnim imenom '''Bahadur''' (kitajsko: 拔灼, pinjin: Badžuo) in polnim vladarskim imenom '''Šjelijuli Šaduomi kagan''' (kitajsko: 頡利俱利薛沙多彌可汗), je bil tretji kagan [[Šuejantuoji|Šuejantuojskega kaganata]], ki je vladal v letih 645–646, * ni znano, † [[646]]. ==Biografija== Bil je sin [[Jinču kagan]]a. V mladosti se je imenoval Bahadur, v kitajskih virih Bačuo. Leta 638 je njegov oče razdelil upravo kaganata na južni in severni del. Bahadur je prejel južni del z ustrezno vojsko in naziv si-jabgu. Znano je, da je vlada [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] poskušala Bahadurja spreti z njegovim bratom Jalibijem, ki je vladal severu, vendar brez večjega uspeha. Leta 645 je po očetovi smrti z njegovo oporoko nasledil njegov brat Jeman, katerega je mesec dni kasneje strmoglavil Bahadur in prevzel oblast kot Duomi kagan. Njegov položaj je priznal cesar dinastije Tang [[Li Šimin]] in mu podelil naziv Šjelijuli Šaduomi kagan. Duomi kagan je kmalu po prevzemu oblasti začel napadati kitajske posesti. Cesar je v odgovor proti njemu poslal tri vojske. Vse tri so bile poražena. Kaganu so se zatem uprli njegovi vazali [[Ujguri|Huihu-Ujguri]]. V eni od bitk z njimi je bil Duomi kan ubit. Boj z uporniki je nadaljeval njegov brat in naslednik [[Jutevuši kagan]]. ==Vira== {{refbegin| 2}} * Duan Lianqin (1988a). ''Xueyantuo During the Period of Sui and Tang''. Xi'an: Sanqin Press. ISBN 7-80546-024-8. * Gabain, A. Von. ''Eski Türkçenin Grameri, Çeviren: Mehmet Akalın''. 5. baskı- Ankara: Türk Dil Kurumu Yayınları, 2007 {{refend}} [[Kategorija:Umrli leta 664]] [[Kategorija:Vladarji v 7. stoletju]] [[Kategorija:Šuejantuoji]] {{Normativna kontrola}} as3vs0w48er4a400w5isqx7a7hoeyt7 6748929 6748927 2026-09-11T06:09:41Z Octopus 13285 povezava 6748929 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | image = | caption = | succession = [[Kagan]] [[Šuejantuoji|Šuejantuojev]] | reign = 645–646 | predecessor = [[Jinču kagan]] | successor = [[Jutevuši kagan]] | birth_name = Bahadur (拔灼) | death_date = 646 | issue = | regnal_name = Šjelijuli Šaduomi kagan }} '''Duomi kagan''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 多彌可汗, [[pinjin]]: Domi kan) z osebnim imenom '''Bahadur''' (kitajsko: 拔灼, pinjin: Badžuo) in polnim vladarskim imenom '''Šjelijuli Šaduomi kagan''' (kitajsko: 頡利俱利薛沙多彌可汗), je bil tretji kagan [[Šuejantuoji|Šuejantuojskega kaganata]], ki je vladal v letih 645–646, * ni znano, † [[646]]. ==Biografija== Bil je sin [[Jinču kagan]]a. V mladosti se je imenoval Bahadur, v kitajskih virih Bačuo. Leta 638 je njegov oče razdelil upravo kaganata na južni in severni del. Bahadur je prejel južni del z ustrezno vojsko in naziv si-jabgu. Znano je, da je vlada [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] poskušala Bahadurja spreti z njegovim bratom Jalibijem, ki je vladal severu, vendar brez večjega uspeha. Leta 645 je po očetovi smrti z njegovo oporoko nasledil njegov brat Jeman, katerega je mesec dni kasneje strmoglavil Bahadur in prevzel oblast kot Duomi kagan. Njegov položaj je priznal cesar dinastije Tang [[Li Šimin]] in mu podelil naziv Šjelijuli Šaduomi kagan. Duomi kagan je kmalu po prevzemu oblasti začel napadati kitajske posesti. Cesar je v odgovor proti njemu poslal tri vojske. Vse tri so bile poražena. Kaganu so se zatem uprli njegovi vazali [[Ujguri|Huihu-Ujguri]]. V eni od bitk z njimi je bil Duomi kan ubit. Boj z uporniki je nadaljeval njegov brat in naslednik [[Jutevuši kagan]]. ==Vira== {{refbegin| 2}} * Duan Lianqin (1988a). ''Xueyantuo During the Period of Sui and Tang''. Xi'an: Sanqin Press. ISBN 7-80546-024-8. * Gabain, A. Von. ''Eski Türkçenin Grameri, Çeviren: Mehmet Akalın''. 5. baskı- Ankara: Türk Dil Kurumu Yayınları, 2007 {{refend}} [[Kategorija:Umrli leta 664]] [[Kategorija:Vladarji v 7. stoletju]] [[Kategorija:Šuejantuoji]] {{Normativna kontrola}} 5dwqbxbmbp7xqaemoigvqtzs0c78ygz 6748930 6748929 2026-09-11T06:12:59Z Octopus 13285 /* Vira */ vladanje 6748930 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | image = | caption = | succession = [[Kagan]] [[Šuejantuoji|Šuejantuojev]] | reign = 645–646 | predecessor = [[Jinču kagan]] | successor = [[Jutevuši kagan]] | birth_name = Bahadur (拔灼) | death_date = 646 | issue = | regnal_name = Šjelijuli Šaduomi kagan }} '''Duomi kagan''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 多彌可汗, [[pinjin]]: Domi kan) z osebnim imenom '''Bahadur''' (kitajsko: 拔灼, pinjin: Badžuo) in polnim vladarskim imenom '''Šjelijuli Šaduomi kagan''' (kitajsko: 頡利俱利薛沙多彌可汗), je bil tretji kagan [[Šuejantuoji|Šuejantuojskega kaganata]], ki je vladal v letih 645–646, * ni znano, † [[646]]. ==Biografija== Bil je sin [[Jinču kagan]]a. V mladosti se je imenoval Bahadur, v kitajskih virih Bačuo. Leta 638 je njegov oče razdelil upravo kaganata na južni in severni del. Bahadur je prejel južni del z ustrezno vojsko in naziv si-jabgu. Znano je, da je vlada [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] poskušala Bahadurja spreti z njegovim bratom Jalibijem, ki je vladal severu, vendar brez večjega uspeha. Leta 645 je po očetovi smrti z njegovo oporoko nasledil njegov brat Jeman, katerega je mesec dni kasneje strmoglavil Bahadur in prevzel oblast kot Duomi kagan. Njegov položaj je priznal cesar dinastije Tang [[Li Šimin]] in mu podelil naziv Šjelijuli Šaduomi kagan. Duomi kagan je kmalu po prevzemu oblasti začel napadati kitajske posesti. Cesar je v odgovor proti njemu poslal tri vojske. Vse tri so bile poražena. Kaganu so se zatem uprli njegovi vazali [[Ujguri|Huihu-Ujguri]]. V eni od bitk z njimi je bil Duomi kan ubit. Boj z uporniki je nadaljeval njegov brat in naslednik [[Jutevuši kagan]]. ==Vira== {{refbegin| 2}} * Duan Lianqin (1988a). ''Xueyantuo During the Period of Sui and Tang''. Xi'an: Sanqin Press. ISBN 7-80546-024-8. * Gabain, A. Von. ''Eski Türkçenin Grameri, Çeviren: Mehmet Akalın''. 5. baskı- Ankara: Türk Dil Kurumu Yayınları, 2007 {{refend}} {{s-start}} {{s-hou|Klan Šuejantuo||ni znano||646}} {{s-reg}} {{s-bef|before= [[Jinču kagan]]}} {{s-ttl|title=[[Kagan]] [[Šuejantuoji|Šuejantuoja]]|years=645-646}} {{s-aft|after=[[Jutevuši kagan]]}} {{s-end}} [[Kategorija:Umrli leta 664]] [[Kategorija:Vladarji v 7. stoletju]] [[Kategorija:Šuejantuoji]] {{Normativna kontrola}} 8daa9u24tmpyl44tegdjw5jxq1qzy7c 6748932 6748930 2026-09-11T06:27:26Z Octopus 13285 /* Vira */ Kategorija 6748932 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | image = | caption = | succession = [[Kagan]] [[Šuejantuoji|Šuejantuojev]] | reign = 645–646 | predecessor = [[Jinču kagan]] | successor = [[Jutevuši kagan]] | birth_name = Bahadur (拔灼) | death_date = 646 | issue = | regnal_name = Šjelijuli Šaduomi kagan }} '''Duomi kagan''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 多彌可汗, [[pinjin]]: Domi kan) z osebnim imenom '''Bahadur''' (kitajsko: 拔灼, pinjin: Badžuo) in polnim vladarskim imenom '''Šjelijuli Šaduomi kagan''' (kitajsko: 頡利俱利薛沙多彌可汗), je bil tretji kagan [[Šuejantuoji|Šuejantuojskega kaganata]], ki je vladal v letih 645–646, * ni znano, † [[646]]. ==Biografija== Bil je sin [[Jinču kagan]]a. V mladosti se je imenoval Bahadur, v kitajskih virih Bačuo. Leta 638 je njegov oče razdelil upravo kaganata na južni in severni del. Bahadur je prejel južni del z ustrezno vojsko in naziv si-jabgu. Znano je, da je vlada [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] poskušala Bahadurja spreti z njegovim bratom Jalibijem, ki je vladal severu, vendar brez večjega uspeha. Leta 645 je po očetovi smrti z njegovo oporoko nasledil njegov brat Jeman, katerega je mesec dni kasneje strmoglavil Bahadur in prevzel oblast kot Duomi kagan. Njegov položaj je priznal cesar dinastije Tang [[Li Šimin]] in mu podelil naziv Šjelijuli Šaduomi kagan. Duomi kagan je kmalu po prevzemu oblasti začel napadati kitajske posesti. Cesar je v odgovor proti njemu poslal tri vojske. Vse tri so bile poražena. Kaganu so se zatem uprli njegovi vazali [[Ujguri|Huihu-Ujguri]]. V eni od bitk z njimi je bil Duomi kan ubit. Boj z uporniki je nadaljeval njegov brat in naslednik [[Jutevuši kagan]]. ==Vira== {{refbegin| 2}} * Duan Lianqin (1988a). ''Xueyantuo During the Period of Sui and Tang''. Xi'an: Sanqin Press. ISBN 7-80546-024-8. * Gabain, A. Von. ''Eski Türkçenin Grameri, Çeviren: Mehmet Akalın''. 5. baskı- Ankara: Türk Dil Kurumu Yayınları, 2007 {{refend}} {{s-start}} {{s-hou|Klan Šuejantuo||ni znano||646}} {{s-reg}} {{s-bef|before= [[Jinču kagan]]}} {{s-ttl|title=[[Kagan]] [[Šuejantuoji|Šuejantuoja]]|years=645-646}} {{s-aft|after=[[Jutevuši kagan]]}} {{s-end}} [[Kategorija:Umrli leta 664]] [[Kategorija:Vladarji v 7. stoletju]] [[Kategorija:Šuejantuo]] {{Normativna kontrola}} knl9o8xc7u3ychbj61kltkva3oxihzn 6748933 6748932 2026-09-11T06:27:46Z Octopus 13285 /* Vira */ Kategorija 6748933 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | image = | caption = | succession = [[Kagan]] [[Šuejantuoji|Šuejantuojev]] | reign = 645–646 | predecessor = [[Jinču kagan]] | successor = [[Jutevuši kagan]] | birth_name = Bahadur (拔灼) | death_date = 646 | issue = | regnal_name = Šjelijuli Šaduomi kagan }} '''Duomi kagan''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 多彌可汗, [[pinjin]]: Domi kan) z osebnim imenom '''Bahadur''' (kitajsko: 拔灼, pinjin: Badžuo) in polnim vladarskim imenom '''Šjelijuli Šaduomi kagan''' (kitajsko: 頡利俱利薛沙多彌可汗), je bil tretji kagan [[Šuejantuoji|Šuejantuojskega kaganata]], ki je vladal v letih 645–646, * ni znano, † [[646]]. ==Biografija== Bil je sin [[Jinču kagan]]a. V mladosti se je imenoval Bahadur, v kitajskih virih Bačuo. Leta 638 je njegov oče razdelil upravo kaganata na južni in severni del. Bahadur je prejel južni del z ustrezno vojsko in naziv si-jabgu. Znano je, da je vlada [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] poskušala Bahadurja spreti z njegovim bratom Jalibijem, ki je vladal severu, vendar brez večjega uspeha. Leta 645 je po očetovi smrti z njegovo oporoko nasledil njegov brat Jeman, katerega je mesec dni kasneje strmoglavil Bahadur in prevzel oblast kot Duomi kagan. Njegov položaj je priznal cesar dinastije Tang [[Li Šimin]] in mu podelil naziv Šjelijuli Šaduomi kagan. Duomi kagan je kmalu po prevzemu oblasti začel napadati kitajske posesti. Cesar je v odgovor proti njemu poslal tri vojske. Vse tri so bile poražena. Kaganu so se zatem uprli njegovi vazali [[Ujguri|Huihu-Ujguri]]. V eni od bitk z njimi je bil Duomi kan ubit. Boj z uporniki je nadaljeval njegov brat in naslednik [[Jutevuši kagan]]. ==Vira== {{refbegin| 2}} * Duan Lianqin (1988a). ''Xueyantuo During the Period of Sui and Tang''. Xi'an: Sanqin Press. ISBN 7-80546-024-8. * Gabain, A. Von. ''Eski Türkçenin Grameri, Çeviren: Mehmet Akalın''. 5. baskı- Ankara: Türk Dil Kurumu Yayınları, 2007 {{refend}} {{s-start}} {{s-hou|Klan Šuejantuo||ni znano||646}} {{s-reg}} {{s-bef|before= [[Jinču kagan]]}} {{s-ttl|title=[[Kagan]] [[Šuejantuoji|Šuejantuoja]]|years=645-646}} {{s-aft|after=[[Jutevuši kagan]]}} {{s-end}} [[Kategorija:Vladarji v 7. stoletju]] [[Kategorija:Šuejantuo]] {{Normativna kontrola}} hmj9asgzcsyrb8nlj3oc1mpbsclx6ij 6748937 6748933 2026-09-11T06:39:04Z Octopus 13285 → Jitevuši 6748937 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | image = | caption = | succession = [[Kagan]] [[Šuejantuoji|Šuejantuojev]] | reign = 645–646 | predecessor = [[Jinču kagan]] | successor = [[Jitevuši kagan]] | birth_name = Bahadur (拔灼) | death_date = 646 | issue = | regnal_name = Šjelijuli Šaduomi kagan }} '''Duomi kagan''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 多彌可汗, [[pinjin]]: Domi kan) z osebnim imenom '''Bahadur''' (kitajsko: 拔灼, pinjin: Badžuo) in polnim vladarskim imenom '''Šjelijuli Šaduomi kagan''' (kitajsko: 頡利俱利薛沙多彌可汗), je bil tretji kagan [[Šuejantuoji|Šuejantuojskega kaganata]], ki je vladal v letih 645–646, * ni znano, † [[646]]. ==Biografija== Bil je sin [[Jinču kagan]]a. V mladosti se je imenoval Bahadur, v kitajskih virih Bačuo. Leta 638 je njegov oče razdelil upravo kaganata na južni in severni del. Bahadur je prejel južni del z ustrezno vojsko in naziv si-jabgu. Znano je, da je vlada [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] poskušala Bahadurja spreti z njegovim bratom Jalibijem, ki je vladal severu, vendar brez večjega uspeha. Leta 645 je po očetovi smrti z njegovo oporoko nasledil njegov brat Jeman, katerega je mesec dni kasneje strmoglavil Bahadur in prevzel oblast kot Duomi kagan. Njegov položaj je priznal cesar dinastije Tang [[Li Šimin]] in mu podelil naziv Šjelijuli Šaduomi kagan. Duomi kagan je kmalu po prevzemu oblasti začel napadati kitajske posesti. Cesar je v odgovor proti njemu poslal tri vojske. Vse tri so bile poražena. Kaganu so se zatem uprli njegovi vazali [[Ujguri|Huihu-Ujguri]]. V eni od bitk z njimi je bil Duomi kan ubit. Boj z uporniki je nadaljeval njegov brat in naslednik [[Jitevuši kagan]]. ==Vira== {{refbegin| 2}} * Duan Lianqin (1988a). ''Xueyantuo During the Period of Sui and Tang''. Xi'an: Sanqin Press. ISBN 7-80546-024-8. * Gabain, A. Von. ''Eski Türkçenin Grameri, Çeviren: Mehmet Akalın''. 5. baskı- Ankara: Türk Dil Kurumu Yayınları, 2007 {{refend}} {{s-start}} {{s-hou|Klan Šuejantuo||ni znano||646}} {{s-reg}} {{s-bef|before= [[Jinču kagan]]}} {{s-ttl|title=[[Kagan]] [[Šuejantuoji|Šuejantuoja]]|years=645-646}} {{s-aft|after=[[Jitevuši kagan]]}} {{s-end}} [[Kategorija:Vladarji v 7. stoletju]] [[Kategorija:Šuejantuo]] {{Normativna kontrola}} eqpv89lghj3gyexo469onjnbe48evrb Jitevuši kagan 0 608510 6748946 2026-09-11T07:25:36Z Octopus 13285 uvod 6748946 wikitext text/x-wiki '''Jitevuši kagan''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 伊特勿失可汗, [[pinjin]]: Yītèwùshī kèhán) z osebnim imenom '''Duomodži''' (kitajsko: 咄摩支, pinjin: Duōmózhī) je bil zadnji kagan [[Šuejantuoji|Šuejantuoja]], * ni znano, † 640. leta. ==Biografija== O Duomodžijevem ozadju je znano samo to, da je bil nečak [[Jinču kagan]]a. Med vladavino Jinčujevega sina in naslednika [[Duomi kagan]]a je v Šuejantuoju zaradi kombinacije napadov [[Dinastija Tang|dinastije Tang]], slabega Duomijevega vladanja in uporov [[Ujguri|Ujgurov]] leta 646 zapadel v zmedo. Duomi kagan je bil v eni od bitk z Ujguri ubit in sile Šuejantuoja so se zlomile. Približno 70.000 ljudi je pobegnilo na zahod in podprlo Duomodžija kot Jitevuši kagana. Pod Jitevušijevim vodstvom so se vrnili na vzhod, vendar so Ujguri so medtem zavzeli velik del njihovega ozemlja. Jitevuši se je kmalu zatem odpovedal nazivu kagana in poslal odposlanca v dinastijo Tang s prošnjo za dovoljenje za naselitev na območje severno od gorovja [[Gorovje Hangaj|Hangaj]]. Cesar [[Tajdzong]] iz dinastije Tang je k njemu poslal uradnika Cui Dunlija, da bi poskušal potolažiti, hkrati pa je bil zaskrbljen, saj bi obnova Šuejantuoja kasneje lahko povzročala težave dinastiji Tang. Obnove Šuejantuoja niso želela niti plemena Čilske plemenske zveze, ki je bila vazal Šuejantuoja in so svoj strah pred obnovo sporočila cesarju Tajdzongu. Cesar Tajdzong je zato poslal proti Jitevušiju generala Li Šidžija z vojsko in navodilom, naj sprejme Jitevušijevo predajo, če se bo želel predati. Če se ne bi predal, bi ga moral napasti. Li Šidži je kmalu prispel v Hangaj in Jitevušijev pomočnik Tidžen se je predal. Jitevuši je pobegnil na jug in se kasneje tudi sam predal. Ker se vsi njegovi podrejeni niso nameravali predati, jih je Li napadel in mnoge od njih ubil in ujel. Jeseni leta 646 so Jitevušija odpeljali v [[Čangan]], prestolnico dinastije Tang, kjer ga je cesar Tajdzong povišal v generala. Umrl je kot čaščen mož neznano kdaj pred cesarjevo smrtjo leta 649.<ref> ''[[Tang huijao]]'', zv. 95 in 96. [http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/t10.htm 唐會要 卷九一至一百]. Pridobljeno 24. oktobra 2007.</ref><ref>''Zizhi Tongjian'', zv. 204.</ref> == Sklica == {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Šuejantuo]] [[Kategorija:Umrli v 640. letih]] [[Kategorija:Vladarji v 7. stoletju]] liu4okp101p85spobvb0yc64l029v0t 6748948 6748946 2026-09-11T07:28:24Z Octopus 13285 vladar 6748948 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | image = | caption = | succession = [[Kagan]] [[Šuejantuoji|Šuejantuojev]] | reign = 646 | predecessor = [[Duomi kagan]] | successor = nihče; razpad kaganata | birth_name = Duomodži (咄摩支) | death_date = 646-649 | issue = | regnal_name = }} '''Jitevuši kagan''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 伊特勿失可汗, [[pinjin]]: Yītèwùshī kèhán) z osebnim imenom '''Duomodži''' (kitajsko: 咄摩支, pinjin: Duōmózhī) je bil zadnji kagan [[Šuejantuoji|Šuejantuoja]], * ni znano, † 640. leta. ==Biografija== O Duomodžijevem ozadju je znano samo to, da je bil nečak [[Jinču kagan]]a. Med vladavino Jinčujevega sina in naslednika [[Duomi kagan]]a je v Šuejantuoju zaradi kombinacije napadov [[Dinastija Tang|dinastije Tang]], slabega Duomijevega vladanja in uporov [[Ujguri|Ujgurov]] leta 646 zapadel v zmedo. Duomi kagan je bil v eni od bitk z Ujguri ubit in sile Šuejantuoja so se zlomile. Približno 70.000 ljudi je pobegnilo na zahod in podprlo Duomodžija kot Jitevuši kagana. Pod Jitevušijevim vodstvom so se vrnili na vzhod, vendar so Ujguri so medtem zavzeli velik del njihovega ozemlja. Jitevuši se je kmalu zatem odpovedal nazivu kagana in poslal odposlanca v dinastijo Tang s prošnjo za dovoljenje za naselitev na območje severno od gorovja [[Gorovje Hangaj|Hangaj]]. Cesar [[Tajdzong]] iz dinastije Tang je k njemu poslal uradnika Cui Dunlija, da bi poskušal potolažiti, hkrati pa je bil zaskrbljen, saj bi obnova Šuejantuoja kasneje lahko povzročala težave dinastiji Tang. Obnove Šuejantuoja niso želela niti plemena Čilske plemenske zveze, ki je bila vazal Šuejantuoja in so svoj strah pred obnovo sporočila cesarju Tajdzongu. Cesar Tajdzong je zato poslal proti Jitevušiju generala Li Šidžija z vojsko in navodilom, naj sprejme Jitevušijevo predajo, če se bo želel predati. Če se ne bi predal, bi ga moral napasti. Li Šidži je kmalu prispel v Hangaj in Jitevušijev pomočnik Tidžen se je predal. Jitevuši je pobegnil na jug in se kasneje tudi sam predal. Ker se vsi njegovi podrejeni niso nameravali predati, jih je Li napadel in mnoge od njih ubil in ujel. Jeseni leta 646 so Jitevušija odpeljali v [[Čangan]], prestolnico dinastije Tang, kjer ga je cesar Tajdzong povišal v generala. Umrl je kot čaščen mož neznano kdaj pred cesarjevo smrtjo leta 649.<ref> ''[[Tang huijao]]'', zv. 95 in 96. [http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/t10.htm 唐會要 卷九一至一百]. Pridobljeno 24. oktobra 2007.</ref><ref>''Zizhi Tongjian'', zv. 204.</ref> == Sklica == {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Šuejantuo]] [[Kategorija:Umrli v 640. letih]] [[Kategorija:Vladarji v 7. stoletju]] i6jg4ejpolll778t3pnvbkfu5yca6in 6748949 6748948 2026-09-11T07:31:33Z Octopus 13285 /* Sklica */ vladanje 6748949 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | image = | caption = | succession = [[Kagan]] [[Šuejantuoji|Šuejantuojev]] | reign = 646 | predecessor = [[Duomi kagan]] | successor = nihče; razpad kaganata | birth_name = Duomodži (咄摩支) | death_date = 646-649 | issue = | regnal_name = }} '''Jitevuši kagan''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 伊特勿失可汗, [[pinjin]]: Yītèwùshī kèhán) z osebnim imenom '''Duomodži''' (kitajsko: 咄摩支, pinjin: Duōmózhī) je bil zadnji kagan [[Šuejantuoji|Šuejantuoja]], * ni znano, † 640. leta. ==Biografija== O Duomodžijevem ozadju je znano samo to, da je bil nečak [[Jinču kagan]]a. Med vladavino Jinčujevega sina in naslednika [[Duomi kagan]]a je v Šuejantuoju zaradi kombinacije napadov [[Dinastija Tang|dinastije Tang]], slabega Duomijevega vladanja in uporov [[Ujguri|Ujgurov]] leta 646 zapadel v zmedo. Duomi kagan je bil v eni od bitk z Ujguri ubit in sile Šuejantuoja so se zlomile. Približno 70.000 ljudi je pobegnilo na zahod in podprlo Duomodžija kot Jitevuši kagana. Pod Jitevušijevim vodstvom so se vrnili na vzhod, vendar so Ujguri so medtem zavzeli velik del njihovega ozemlja. Jitevuši se je kmalu zatem odpovedal nazivu kagana in poslal odposlanca v dinastijo Tang s prošnjo za dovoljenje za naselitev na območje severno od gorovja [[Gorovje Hangaj|Hangaj]]. Cesar [[Tajdzong]] iz dinastije Tang je k njemu poslal uradnika Cui Dunlija, da bi poskušal potolažiti, hkrati pa je bil zaskrbljen, saj bi obnova Šuejantuoja kasneje lahko povzročala težave dinastiji Tang. Obnove Šuejantuoja niso želela niti plemena Čilske plemenske zveze, ki je bila vazal Šuejantuoja in so svoj strah pred obnovo sporočila cesarju Tajdzongu. Cesar Tajdzong je zato poslal proti Jitevušiju generala Li Šidžija z vojsko in navodilom, naj sprejme Jitevušijevo predajo, če se bo želel predati. Če se ne bi predal, bi ga moral napasti. Li Šidži je kmalu prispel v Hangaj in Jitevušijev pomočnik Tidžen se je predal. Jitevuši je pobegnil na jug in se kasneje tudi sam predal. Ker se vsi njegovi podrejeni niso nameravali predati, jih je Li napadel in mnoge od njih ubil in ujel. Jeseni leta 646 so Jitevušija odpeljali v [[Čangan]], prestolnico dinastije Tang, kjer ga je cesar Tajdzong povišal v generala. Umrl je kot čaščen mož neznano kdaj pred cesarjevo smrtjo leta 649.<ref> ''[[Tang huijao]]'', zv. 95 in 96. [http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/t10.htm 唐會要 卷九一至一百]. Pridobljeno 24. oktobra 2007.</ref><ref>''Zizhi Tongjian'', zv. 204.</ref> == Sklica == {{sklici|20em}} {{s-start}} {{s-hou|Klan Šuejantuo||ni znano||646-649}} {{s-reg}} {{s-bef|before= [[Duomi kagan]]}} {{s-ttl|title=[[Kagan]] [[Šuejantuoji|Šuejantuoja]]|years=646}} {{s-aft|after=nihče <br> <small>(razpad kaganata)</small> }} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Šuejantuo]] [[Kategorija:Umrli v 640. letih]] [[Kategorija:Vladarji v 7. stoletju]] 92uqj49emoz7wxxpzgmf016og4dphv6 Ekvivalentna Zemljina projekcija 0 608511 6748954 2026-09-11T07:59:08Z Marko3 1829 nova stran z vsebino: »{{v delu}} '''Ekvivalentna Zemljina projekcija''' (angl. ''Equal Earth projection'') je psevdocilindrična projekcija z enakomerno razporeditvijo poldnevnikov ter ravnimi vzporedniki.<ref>Šavrič, Bojan, Patterson, Tom, Jenny, Bernhard (2018). Ekvivalentna Zemljina kartografska projekcija. Geodetski vestnik, volume 62, issue 3, str. 487-490.</ref> Leta 2018 so jo zasnovali Bojan Šavrič, Bernhard Jenny in Tom Patterson. Navdih zanjo je bila široko uporabljana Ro...« 6748954 wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Ekvivalentna Zemljina projekcija''' (angl. ''Equal Earth projection'') je psevdocilindrična projekcija z enakomerno razporeditvijo poldnevnikov ter ravnimi vzporedniki.<ref>Šavrič, Bojan, Patterson, Tom, Jenny, Bernhard (2018). Ekvivalentna Zemljina kartografska projekcija. Geodetski vestnik, volume 62, issue 3, str. 487-490.</ref> Leta 2018 so jo zasnovali Bojan Šavrič, Bernhard Jenny in Tom Patterson. Navdih zanjo je bila široko uporabljana Robinsonova projekcija, vendar za razliko od nje ohranja relativne velikosti površin. Enačbe projekcije so preproste za implementacijo in omogočajo hitro izračunavanje.<ref name="savric2018">{{Cite journal |last1=Šavrič |first1=Bojan |last2=Patterson |first2=Tom |last3=Jenny |first3=Bernhard|date=August 7, 2018|title=The Equal Earth map projection |journal=[[International Journal of Geographical Information Science]] |volume=33 |issue=3 |pages=454–465 |doi=10.1080/13658816.2018.1504949}}</ref> Generalna skupščina Združenih narodov je septembra 2026 z veliko večino izglasovala resolucijo za spodbujanje uporabe enakoploščinskih projekcij.<ref name=":0">{{Cite report |url=https://docs.un.org/en/A/80/L.104|title=“Correct the map”: rebalancing global cartographic representation and promoting equitable representation of the world’s regions, particularly Africa|date=4 August 2026|publisher=[[United Nations General Assembly]]|volume=Eightieth session|id=A/80/L.104|access-date=5 September 2026}}</ref> V resoluciji je bila posebej izpostavljena ekvivalentna Zemljina projekcija, za katero se pričakuje, da se bo uporabljala širše na področju izobraževanja in tehnologije.<ref name="egbejule" /> s6ilv6sptuu830ojuuactv0mfdz5t2i 6748978 6748954 2026-09-11T08:56:17Z Marko3 1829 6748978 wikitext text/x-wiki {{v delu}} [[Slika:Equal Earth projection SW.jpg|thumb|upright=1.6| Ekvivalentna Zemljina projekcija]] '''Ekvivalentna Zemljina projekcija''' (angl. ''Equal Earth projection'') je psevdocilindrična kartografska projekcija z enakomerno razporeditvijo [[Poldnevnik|poldnevnikov]] ter ravnimi [[Vzporednik|vzporedniki]].<ref>Šavrič, Bojan, Patterson, Tom, Jenny, Bernhard (2018). Ekvivalentna Zemljina kartografska projekcija. Geodetski vestnik, volume 62, issue 3, str. 487-490.</ref> Leta 2018 so jo zasnovali Bojan Šavrič, Bernhard Jenny in Tom Patterson. Navdih zanjo je bila široko uporabljana [[Robinsonova projekcija]], vendar za razliko od nje ohranja relativne velikosti površin. Enačbe projekcije so preproste za implementacijo in omogočajo hitro izračunavanje.<ref name="savric2018">{{Cite journal |last1=Šavrič |first1=Bojan |last2=Patterson |first2=Tom |last3=Jenny |first3=Bernhard|date=August 7, 2018|title=The Equal Earth map projection |journal=[[International Journal of Geographical Information Science]] |volume=33 |issue=3 |pages=454–465 |doi=10.1080/13658816.2018.1504949}}</ref> Generalna skupščina Združenih narodov je septembra 2026 z veliko večino izglasovala resolucijo za spodbujanje uporabe enakoploščinskih projekcij.<ref name=":0">{{Cite report |url=https://docs.un.org/en/A/80/L.104|title=“Correct the map”: rebalancing global cartographic representation and promoting equitable representation of the world’s regions, particularly Africa|date=4 August 2026|publisher=[[United Nations General Assembly]]|volume=Eightieth session|id=A/80/L.104|access-date=5 September 2026}}</ref> V resoluciji je bila posebej izpostavljena ekvivalentna Zemljina projekcija, za katero se pričakuje, da se bo uporabljala širše na področju izobraževanja in tehnologije.<ref name="egbejule" /> == Sklici == {{sklici}} 71cwkveh58hr70or4fwwu8aze4mrcpv 6748981 6748978 2026-09-11T09:05:03Z Marko3 1829 6748981 wikitext text/x-wiki {{v delu}} [[Slika:Equal Earth projection SW.jpg|thumb|upright=1.6| Ekvivalentna Zemljina projekcija]] '''Ekvivalentna Zemljina projekcija''' (angl. ''Equal Earth projection'') je psevdocilindrična kartografska projekcija z enakomerno razporeditvijo [[Poldnevnik|poldnevnikov]] ter ravnimi [[Vzporednik|vzporedniki]].<ref>Šavrič, Bojan, Patterson, Tom, Jenny, Bernhard (2018). Ekvivalentna Zemljina kartografska projekcija. Geodetski vestnik, volume 62, issue 3, str. 487-490.</ref> Leta 2018 so jo zasnovali Bojan Šavrič, Bernhard Jenny in Tom Patterson. Navdih zanjo je bila široko uporabljana [[Robinsonova projekcija]], vendar za razliko od nje ohranja relativne velikosti površin. Enačbe projekcije so preproste za implementacijo in omogočajo hitro izračunavanje.<ref name="savric2018">{{Cite journal |last1=Šavrič |first1=Bojan |last2=Patterson |first2=Tom |last3=Jenny |first3=Bernhard|date=August 7, 2018|title=The Equal Earth map projection |journal=[[International Journal of Geographical Information Science]] |volume=33 |issue=3 |pages=454–465 |doi=10.1080/13658816.2018.1504949}}</ref> Generalna skupščina Združenih narodov je septembra 2026 z veliko večino izglasovala resolucijo za spodbujanje uporabe enakoploščinskih projekcij.<ref name=":0">{{Cite report |url=https://docs.un.org/en/A/80/L.104|title=“Correct the map”: rebalancing global cartographic representation and promoting equitable representation of the world’s regions, particularly Africa|date=4 August 2026|publisher=[[United Nations General Assembly]]|volume=Eightieth session|id=A/80/L.104|access-date=5 September 2026}}</ref> V resoluciji je bila posebej izpostavljena ekvivalentna Zemljina projekcija, za katero se pričakuje, da se bo uporabljala širše na področju izobraževanja in tehnologije.<ref name="egbejule" /> == Ozadje == V vsakodnevni uporabi je še vedno najbolj razširjena [[Mercatorjeva projekcija]], ki jo je leta 1569 zasnoval in na svojih zemljevidih uporabil [[Gerardus Mercator]]. Na Mercatorjevi projekciji so poldnevniki in vzporedniki ravne črte in se sekajo pod pravim kotom, kar omogoča navigatorjem, da zarisujejo smer plovbe kot ravne črte. Vendar pa do posledično popačene velikosti celin. Popačenje je proti tečajema vedno izrazitejše.<ref>{{Navedi splet |date=5. 9. 2026 |title=Afrika večja, ZDA manjše - ZN glasoval za nov zemljevid sveta |url=https://www.delo.si/novice/svet/afrika-vecja-zda-manjse-zn-glasoval-za-nov-zemljevid-sveta |access-date=11. 9. 2026 |website=www.delo.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} p0e5lu6nh4qukkaw26zlj0adnxh4s2h 6748987 6748981 2026-09-11T09:13:41Z Marko3 1829 6748987 wikitext text/x-wiki {{v delu}} [[Slika:Equal Earth projection SW.jpg|thumb|upright=1.6| Ekvivalentna Zemljina projekcija]] '''Ekvivalentna Zemljina projekcija''' (angl. ''Equal Earth projection'') je psevdocilindrična kartografska projekcija z enakomerno razporeditvijo [[Poldnevnik|poldnevnikov]] ter ravnimi [[Vzporednik|vzporedniki]].<ref>Šavrič, Bojan, Patterson, Tom, Jenny, Bernhard (2018). Ekvivalentna Zemljina kartografska projekcija. Geodetski vestnik, volume 62, issue 3, str. 487-490.</ref> Leta 2018 so jo zasnovali Bojan Šavrič, Bernhard Jenny in Tom Patterson. Navdih zanjo je bila široko uporabljana [[Robinsonova projekcija]], vendar za razliko od nje ohranja relativne velikosti površin. Enačbe projekcije so preproste za implementacijo in omogočajo hitro izračunavanje.<ref name="savric2018">{{Cite journal |last1=Šavrič |first1=Bojan |last2=Patterson |first2=Tom |last3=Jenny |first3=Bernhard|date=August 7, 2018|title=The Equal Earth map projection |journal=[[International Journal of Geographical Information Science]] |volume=33 |issue=3 |pages=454–465 |doi=10.1080/13658816.2018.1504949}}</ref> Generalna skupščina Združenih narodov je septembra 2026 z veliko večino izglasovala resolucijo za spodbujanje uporabe enakoploščinskih projekcij.<ref name=":0">{{Cite report |url=https://docs.un.org/en/A/80/L.104|title=“Correct the map”: rebalancing global cartographic representation and promoting equitable representation of the world’s regions, particularly Africa|date=4 August 2026|publisher=[[United Nations General Assembly]]|volume=Eightieth session|id=A/80/L.104|access-date=5 September 2026}}</ref> V resoluciji je bila posebej izpostavljena ekvivalentna Zemljina projekcija, za katero se pričakuje, da se bo uporabljala širše na področju izobraževanja in tehnologije.<ref name="egbejule" /> == Ozadje == V vsakodnevni uporabi je še vedno najbolj razširjena [[Mercatorjeva projekcija]], ki jo je leta 1569 zasnoval in na svojih zemljevidih uporabil [[Gerardus Mercator]]. Na Mercatorjevi projekciji so poldnevniki in vzporedniki ravne črte in se sekajo pod pravim kotom, kar omogoča navigatorjem, da zarisujejo smer plovbe kot ravne črte. Vendar pa do posledično popačene velikosti celin. Popačenje je proti tečajema vedno izrazitejše.<ref>{{Navedi splet |date=5. 9. 2026 |title=Afrika večja, ZDA manjše - ZN glasoval za nov zemljevid sveta |url=https://www.delo.si/novice/svet/afrika-vecja-zda-manjse-zn-glasoval-za-nov-zemljevid-sveta |access-date=11. 9. 2026 |website=www.delo.si}}</ref> Že v preteklosti so razvili različne ekvivalentne kartografske projekcije sveta, kot je Gall-Petersova ekvivalent projekcija, a se ni nobena zares uveljavila.<ref> Petrovič D (2025). O pobudi za spremembo kartografske projekcije za prikaz sveta. Geodetski vestnik 69/3. 13. oktobra 2025.</ref> == Sklici == {{sklici}} pw6dt6xbjxz3vw6cduwa5ndcy0oqdn6 6749022 6748987 2026-09-11T10:15:53Z Marko3 1829 6749022 wikitext text/x-wiki {{v delu}} [[Slika:Equal Earth projection SW.jpg|thumb|upright=1.6| Ekvivalentna Zemljina projekcija]] '''Ekvivalentna Zemljina projekcija''' (angl. ''Equal Earth projection'') je psevdocilindrična kartografska projekcija z enakomerno razporeditvijo [[Poldnevnik|poldnevnikov]] ter ravnimi [[Vzporednik|vzporedniki]].<ref>Šavrič, Bojan, Patterson, Tom, Jenny, Bernhard (2018). Ekvivalentna Zemljina kartografska projekcija. Geodetski vestnik, volume 62, issue 3, str. 487-490.</ref> Leta 2018 so jo zasnovali Bojan Šavrič, Bernhard Jenny in Tom Patterson. Navdih zanjo je bila široko uporabljana [[Robinsonova projekcija]], vendar za razliko od nje ohranja relativne velikosti površin. Enačbe projekcije so preproste za implementacijo in omogočajo hitro izračunavanje.<ref name="savric2018">{{Cite journal |last1=Šavrič |first1=Bojan |last2=Patterson |first2=Tom |last3=Jenny |first3=Bernhard|date=August 7, 2018|title=The Equal Earth map projection |journal=[[International Journal of Geographical Information Science]] |volume=33 |issue=3 |pages=454–465 |doi=10.1080/13658816.2018.1504949}}</ref> Generalna skupščina Združenih narodov je septembra 2026 z veliko večino izglasovala resolucijo za spodbujanje uporabe enakoploščinskih projekcij.<ref name=":0">{{Cite report |url=https://docs.un.org/en/A/80/L.104|title=“Correct the map”: rebalancing global cartographic representation and promoting equitable representation of the world’s regions, particularly Africa|date=4 August 2026|publisher=[[United Nations General Assembly]]|volume=Eightieth session|id=A/80/L.104|access-date=5 September 2026}}</ref> V resoluciji je bila posebej izpostavljena ekvivalentna Zemljina projekcija, za katero se pričakuje, da se bo uporabljala širše na področju izobraževanja in tehnologije.<ref name="egbejule" /> == Ozadje == V vsakodnevni uporabi je še vedno najbolj razširjena [[Mercatorjeva projekcija]], ki jo je leta 1569 zasnoval in na svojih zemljevidih uporabil [[Gerardus Mercator]]. Na Mercatorjevi projekciji so poldnevniki in vzporedniki ravne črte in se sekajo pod pravim kotom, kar omogoča navigatorjem, da zarisujejo smer plovbe kot ravne črte. Vendar pa do posledično popačene velikosti celin. Popačenje je proti tečajema vedno izrazitejše.<ref>{{Navedi splet |date=5. 9. 2026 |title=Afrika večja, ZDA manjše - ZN glasoval za nov zemljevid sveta |url=https://www.delo.si/novice/svet/afrika-vecja-zda-manjse-zn-glasoval-za-nov-zemljevid-sveta |access-date=11. 9. 2026 |website=www.delo.si}}</ref> Že v preteklosti so razvili različne ekvivalentne kartografske projekcije sveta, kot je Gall-Petersova ekvivalentna projekcija, a se ni nobena zares uveljavila.<ref> Petrovič D (2025). O pobudi za spremembo kartografske projekcije za prikaz sveta. Geodetski vestnik 69/3. 13. oktobra 2025.</ref> Ekvivalentno Zemljino projekcijo so zasnovali kot odziv na odločitev bostonskih javnih šol marca 2017, da bodo uporabljale zemljevide v Gall-Petersovi ekvivalentni projekciji, ki natančneje prikazuje relativne velikosti območij ob ekvatorju in zunaj njega. Odločitev je v svetu kartografije sprožila polemike zaradi izjemnega popačenja, ki ga ta projekcija povzroča na polarnih območjih. Šavrič, Jenny in Patterson so takrat iskali alternativne projekcije za zemljevide sveta, ki ohranjajo razmerja površin, vendar niso našli nobene, ki bi ustrezala njihovim estetskim merilom. Zato so zasnovali novo projekcijo, ki je bila v primerjavi z obstoječimi projekcijami z ohranjanjem površine vizualno privlačnejša.<ref name=gis>{{cite web |url=https://mappinggis.com/2018/09/la-nueva-proyeccion-equal-earth-todo-lo-que-debes-saber/ |title=La nueva proyección Equal Earth: todo lo que debes saber |access-date=January 24, 2020 |last=Morales |first=Aurelio |date=September 11, 2018 |publisher=MappingGIS |location=Valladolid |language=es |archive-date=February 28, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240228231303/https://mappinggis.com/2018/09/la-nueva-proyeccion-equal-earth-todo-lo-que-debes-saber/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=https://nmas1.org/news/2018/08/22/mapa-equal-earth-ciencia |archive-url=https://web.archive.org/web/20200124193934/https://nmas1.org/news/2018/08/22/mapa-equal-earth-ciencia |url-status=usurped |archive-date=January 24, 2020 |title=Equal Earth: un mapamundi más preciso que muestra el tamaño real de África |access-date=January 24, 2020 |date=August 22, 2018 |publisher=N+1 |language=es }}</ref><ref>{{cite web |url=https://codigooculto.com/2018/08/equal-earth-idean-un-nuevo-mapa-del-mundo-basado-en-un-mapa-del-1569/ |title=Equal Earth: Idean un nuevo mapa del mundo basado en un mapa del 1569 |date=August 23, 2018 |access-date=January 24, 2020 |publisher=Código Oculto |language=es |archive-date=January 24, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200124201003/https://codigooculto.com/2018/08/equal-earth-idean-un-nuevo-mapa-del-mundo-basado-en-un-mapa-del-1569/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=https://visionscarto.net/la-proyeccion-equal-earth |title=Colección cartográfica – La proyección Equal-Earth |access-date=January 24, 2020 |work=visionscarto |date=September 4, 2018 |language=es |archive-date=February 8, 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250208220729/https://www.visionscarto.net/la-proyeccion-equal-earth |url-status=live }}</ref> == Sklici == {{sklici}} 18yxb8jak0icveq3rk01y1g52c0rylh 6749023 6749022 2026-09-11T10:18:44Z Marko3 1829 6749023 wikitext text/x-wiki {{v delu}} [[Slika:Equal Earth projection SW.jpg|thumb|upright=1.6| Ekvivalentna Zemljina projekcija]] '''Ekvivalentna Zemljina projekcija''' (angl. ''Equal Earth projection'') je psevdocilindrična [[kartografska projekcija]] z enakomerno razporeditvijo [[Poldnevnik|poldnevnikov]] ter ravnimi [[Vzporednik|vzporedniki]].<ref>Šavrič, Bojan, Patterson, Tom, Jenny, Bernhard (2018). Ekvivalentna Zemljina kartografska projekcija. Geodetski vestnik, volume 62, issue 3, str. 487-490.</ref> Leta 2018 so jo zasnovali Bojan Šavrič, Bernhard Jenny in Tom Patterson. Navdih zanjo je bila široko uporabljana [[Robinsonova projekcija]], vendar za razliko od nje ohranja relativne velikosti površin. Enačbe projekcije so preproste za implementacijo in omogočajo hitro izračunavanje.<ref name="savric2018">{{Cite journal |last1=Šavrič |first1=Bojan |last2=Patterson |first2=Tom |last3=Jenny |first3=Bernhard|date=August 7, 2018|title=The Equal Earth map projection |journal=[[International Journal of Geographical Information Science]] |volume=33 |issue=3 |pages=454–465 |doi=10.1080/13658816.2018.1504949}}</ref> Generalna skupščina Združenih narodov je septembra 2026 z veliko večino izglasovala resolucijo za spodbujanje uporabe enakoploščinskih projekcij.<ref name=":0">{{Cite report |url=https://docs.un.org/en/A/80/L.104|title=“Correct the map”: rebalancing global cartographic representation and promoting equitable representation of the world’s regions, particularly Africa|date=4 August 2026|publisher=[[United Nations General Assembly]]|volume=Eightieth session|id=A/80/L.104|access-date=5 September 2026}}</ref> V resoluciji je bila posebej izpostavljena ekvivalentna Zemljina projekcija, za katero se pričakuje, da se bo uporabljala širše na področju izobraževanja in tehnologije.<ref name="egbejule" /> == Ozadje == V vsakodnevni uporabi je še vedno najbolj razširjena [[Mercatorjeva projekcija]], ki jo je leta 1569 zasnoval in na svojih zemljevidih uporabil [[Gerardus Mercator]]. Na Mercatorjevi projekciji so poldnevniki in vzporedniki ravne črte in se sekajo pod pravim kotom, kar omogoča navigatorjem, da zarisujejo smer plovbe kot ravne črte. Vendar pa do posledično popačene velikosti celin. Popačenje je proti tečajema vedno izrazitejše.<ref>{{Navedi splet |date=5. 9. 2026 |title=Afrika večja, ZDA manjše - ZN glasoval za nov zemljevid sveta |url=https://www.delo.si/novice/svet/afrika-vecja-zda-manjse-zn-glasoval-za-nov-zemljevid-sveta |access-date=11. 9. 2026 |website=www.delo.si}}</ref> Že v preteklosti so razvili različne ekvivalentne kartografske projekcije sveta, kot je Gall-Petersova ekvivalentna projekcija, a se ni nobena zares uveljavila.<ref> Petrovič D (2025). O pobudi za spremembo kartografske projekcije za prikaz sveta. Geodetski vestnik 69/3. 13. oktobra 2025.</ref> Ekvivalentno Zemljino projekcijo so zasnovali kot odziv na odločitev bostonskih javnih šol marca 2017, da bodo uporabljale zemljevide v Gall-Petersovi ekvivalentni projekciji, ki natančneje prikazuje relativne velikosti območij ob ekvatorju in zunaj njega. Odločitev je v svetu kartografije sprožila polemike zaradi izjemnega popačenja, ki ga ta projekcija povzroča na polarnih območjih. Šavrič, Jenny in Patterson so takrat iskali alternativne projekcije za zemljevide sveta, ki ohranjajo razmerja površin, vendar niso našli nobene, ki bi ustrezala njihovim estetskim merilom. Zato so zasnovali novo projekcijo, ki je bila v primerjavi z obstoječimi projekcijami z ohranjanjem površine vizualno privlačnejša.<ref name=gis>{{cite web |url=https://mappinggis.com/2018/09/la-nueva-proyeccion-equal-earth-todo-lo-que-debes-saber/ |title=La nueva proyección Equal Earth: todo lo que debes saber |access-date=January 24, 2020 |last=Morales |first=Aurelio |date=September 11, 2018 |publisher=MappingGIS |location=Valladolid |language=es |archive-date=February 28, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240228231303/https://mappinggis.com/2018/09/la-nueva-proyeccion-equal-earth-todo-lo-que-debes-saber/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=https://nmas1.org/news/2018/08/22/mapa-equal-earth-ciencia |archive-url=https://web.archive.org/web/20200124193934/https://nmas1.org/news/2018/08/22/mapa-equal-earth-ciencia |url-status=usurped |archive-date=January 24, 2020 |title=Equal Earth: un mapamundi más preciso que muestra el tamaño real de África |access-date=January 24, 2020 |date=August 22, 2018 |publisher=N+1 |language=es }}</ref><ref>{{cite web |url=https://codigooculto.com/2018/08/equal-earth-idean-un-nuevo-mapa-del-mundo-basado-en-un-mapa-del-1569/ |title=Equal Earth: Idean un nuevo mapa del mundo basado en un mapa del 1569 |date=August 23, 2018 |access-date=January 24, 2020 |publisher=Código Oculto |language=es |archive-date=January 24, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200124201003/https://codigooculto.com/2018/08/equal-earth-idean-un-nuevo-mapa-del-mundo-basado-en-un-mapa-del-1569/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=https://visionscarto.net/la-proyeccion-equal-earth |title=Colección cartográfica – La proyección Equal-Earth |access-date=January 24, 2020 |work=visionscarto |date=September 4, 2018 |language=es |archive-date=February 8, 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250208220729/https://www.visionscarto.net/la-proyeccion-equal-earth |url-status=live }}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Kartografske projekcije]] hkq7h0dnxm3i1hox595y6xzz5zjhkjq 6749029 6749023 2026-09-11T10:27:03Z Marko3 1829 6749029 wikitext text/x-wiki [[Slika:Equal Earth projection SW.jpg|thumb|upright=1.6| Ekvivalentna Zemljina projekcija]] '''Ekvivalentna Zemljina projekcija''' (angl. ''Equal Earth projection'') je psevdocilindrična [[kartografska projekcija]] z enakomerno razporeditvijo [[Poldnevnik|poldnevnikov]] ter ravnimi [[Vzporednik|vzporedniki]].<ref>Šavrič, Bojan, Patterson, Tom, Jenny, Bernhard (2018). Ekvivalentna Zemljina kartografska projekcija. Geodetski vestnik, volume 62, issue 3, str. 487-490.</ref> Leta 2018 so jo zasnovali Bojan Šavrič, Bernhard Jenny in Tom Patterson. Navdih zanjo je bila široko uporabljana [[Robinsonova projekcija]], vendar za razliko od nje ohranja relativne velikosti površin. Enačbe projekcije so preproste za implementacijo in omogočajo hitro izračunavanje.<ref name="savric2018">{{Cite journal |last1=Šavrič |first1=Bojan |last2=Patterson |first2=Tom |last3=Jenny |first3=Bernhard|date=August 7, 2018|title=The Equal Earth map projection |journal=[[International Journal of Geographical Information Science]] |volume=33 |issue=3 |pages=454–465 |doi=10.1080/13658816.2018.1504949}}</ref> Generalna skupščina Združenih narodov je septembra 2026 z veliko večino izglasovala resolucijo za spodbujanje uporabe enakoploščinskih projekcij.<ref name=":0">{{Cite report |url=https://docs.un.org/en/A/80/L.104|title=“Correct the map”: rebalancing global cartographic representation and promoting equitable representation of the world’s regions, particularly Africa|date=4 August 2026|publisher=[[United Nations General Assembly]]|volume=Eightieth session|id=A/80/L.104|access-date=5 September 2026}}</ref> V resoluciji je bila posebej izpostavljena ekvivalentna Zemljina projekcija, za katero se pričakuje, da se bo uporabljala širše na področju izobraževanja in tehnologije.<ref name=egbejule>{{cite news| url = https://www.theguardian.com/world/2026/sep/04/un-vote-world-map-mercator-equal-earth-africa | title = UN to vote on adopting new world map that shows Africa's true scale | first = Eromo | last = Egbejule | date = September 4, 2026 | accessdate = September 4, 2026 | work = [[The Guardian]] }}</ref> == Ozadje == V vsakodnevni uporabi je še vedno najbolj razširjena [[Mercatorjeva projekcija]], ki jo je leta 1569 zasnoval in na svojih zemljevidih uporabil [[Gerardus Mercator]]. Na Mercatorjevi projekciji so poldnevniki in vzporedniki ravne črte in se sekajo pod pravim kotom, kar omogoča navigatorjem, da zarisujejo smer plovbe kot ravne črte. Vendar pa do posledično popačene velikosti celin. Popačenje je proti tečajema vedno izrazitejše.<ref>{{Navedi splet |date=5. 9. 2026 |title=Afrika večja, ZDA manjše - ZN glasoval za nov zemljevid sveta |url=https://www.delo.si/novice/svet/afrika-vecja-zda-manjse-zn-glasoval-za-nov-zemljevid-sveta |access-date=11. 9. 2026 |website=www.delo.si}}</ref> Že v preteklosti so razvili različne ekvivalentne kartografske projekcije sveta, kot je Gall-Petersova ekvivalentna projekcija, a se ni nobena zares uveljavila.<ref> Petrovič D (2025). O pobudi za spremembo kartografske projekcije za prikaz sveta. Geodetski vestnik 69/3. 13. oktobra 2025.</ref> Ekvivalentno Zemljino projekcijo so zasnovali kot odziv na odločitev bostonskih javnih šol marca 2017, da bodo uporabljale zemljevide v Gall-Petersovi ekvivalentni projekciji, ki natančneje prikazuje relativne velikosti območij ob ekvatorju in zunaj njega. Odločitev je v svetu kartografije sprožila polemike zaradi izjemnega popačenja, ki ga ta projekcija povzroča na polarnih območjih. Šavrič, Jenny in Patterson so takrat iskali alternativne projekcije za zemljevide sveta, ki ohranjajo razmerja površin, vendar niso našli nobene, ki bi ustrezala njihovim estetskim merilom. Zato so zasnovali novo projekcijo, ki je bila v primerjavi z obstoječimi projekcijami z ohranjanjem površine vizualno privlačnejša.<ref name=gis>{{cite web |url=https://mappinggis.com/2018/09/la-nueva-proyeccion-equal-earth-todo-lo-que-debes-saber/ |title=La nueva proyección Equal Earth: todo lo que debes saber |access-date=January 24, 2020 |last=Morales |first=Aurelio |date=September 11, 2018 |publisher=MappingGIS |location=Valladolid |language=es |archive-date=February 28, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240228231303/https://mappinggis.com/2018/09/la-nueva-proyeccion-equal-earth-todo-lo-que-debes-saber/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=https://nmas1.org/news/2018/08/22/mapa-equal-earth-ciencia |archive-url=https://web.archive.org/web/20200124193934/https://nmas1.org/news/2018/08/22/mapa-equal-earth-ciencia |url-status=usurped |archive-date=January 24, 2020 |title=Equal Earth: un mapamundi más preciso que muestra el tamaño real de África |access-date=January 24, 2020 |date=August 22, 2018 |publisher=N+1 |language=es }}</ref><ref>{{cite web |url=https://codigooculto.com/2018/08/equal-earth-idean-un-nuevo-mapa-del-mundo-basado-en-un-mapa-del-1569/ |title=Equal Earth: Idean un nuevo mapa del mundo basado en un mapa del 1569 |date=August 23, 2018 |access-date=January 24, 2020 |publisher=Código Oculto |language=es |archive-date=January 24, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200124201003/https://codigooculto.com/2018/08/equal-earth-idean-un-nuevo-mapa-del-mundo-basado-en-un-mapa-del-1569/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=https://visionscarto.net/la-proyeccion-equal-earth |title=Colección cartográfica – La proyección Equal-Earth |access-date=January 24, 2020 |work=visionscarto |date=September 4, 2018 |language=es |archive-date=February 8, 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250208220729/https://www.visionscarto.net/la-proyeccion-equal-earth |url-status=live }}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Kartografske projekcije]] iyl2g0wdolqyfnmrtyt5t1nw2nm2q0e Osnutek:Petra Cajnko 118 608512 6748961 2026-09-11T08:15:49Z Kiara.nisa 264789 Kiara.nisa je prestavil_a stran [[Osnutek:Petra Cajnko]] na [[Petra Cajnko]]: Prestavljanje pripravljenega biografskega osnutka v glavni imenski prostor. 6748961 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Petra Cajnko]] hjre5hkddpiteyjzmwzr6rfas5mj4wi Kibi 0 608513 6749000 2026-09-11T09:36:31Z Octopus 13285 uvod 6749000 wikitext text/x-wiki '''Kibi''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 奇苾 ~ 奇课, srednjekitajsko: *''kʲiei-pɪ̯et'',<ref>Peter B. Golden (1992). ''An Introduction to the History of the Turkic People''. O. Harrassowitz. str. 156</ref> [[Sakajščina|sakajsko]]: Kāribari<ref>{{cite journal|last= Senga|first= T.|title= The Toquz Oghuz Problem and the Origins of the Khazars|journal= Journal of Asian History |volume=24 |issue=1|year= 1990|pages= 57–69|jstor= 419253799}}</ref>) so bili [[Turška ljudstva|turško pleme]] in del plemenske zveze [[Tjeleji|Tjele]], nato plemenske zveze [[Devet Oguzov]] in kasneje [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]]. Najbolj znan član plemena je bil [[Kibi Heli]]. ==Ozemlje== Glede na [[Epigrafika|epigrafijo]] Kibi Songa, generala Tjelejev, leta 730 v službi [[Dinastija Tang|dinastije Tang]], so Kibiji izvirali iz gorovja [[Gorovje Hangaj|Hangaj]] in se v 6. stoletju pojavili v gorovju Bogda. Bili so sorodniki Džjepijev, ki so bili naseljeni vzhodno od Fufuluojev.<ref>{{Cite book|title=Tujue shi|last1=Xue, Zongzheng.|last2=薛宗正.|date=1992|publisher=Zhongguo she hui ke xue chu ban she|isbn=7-5004-0432-8|edition=Di 1 ban|location=[Beijing]|pages=641–642|oclc=28622013}}</ref> V zgodnjem obdobju dinastije Tang so živeli v prefekturi Jingsuo (današnji Janči, [[Šindžjang]]).<ref>{{Cite web|url=http://www.chinaknowledge.de/History/Altera/qibi.html|title=Qibi 契苾 (www.chinaknowledge.de)|last=Theobald|first=Ulrich|website=www.chinaknowledge.de|language=en|access-date=2019-12-30}}</ref> Kibiji so se kmalu po porazu njihovega poglavarja Gelenga razkropili. Na vzhodu so bili podrejeni [[tudun]]u po imenu Ašina Hubo, ki je postal znan kot [[Čebi kan]]. Po letu 632 so bili preseljeni v prefekturo Juksi. == Sklici == {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Turška ljudstva]] 6tzf7zj254wpgp32cvfhqf5wqv0p427 Lokalne volitve v Sloveniji 1994 0 608514 6749069 2026-09-11T11:50:44Z Sportomanokin 14776 nova stran z vsebino: »'''Lokalne volitve 1994''' so bile prve redne lokalne volitve v samostojni Sloveniji in prve pod novo obliko lokalne samouprave, kot jo poznamo še danes. Iz takratnih 62 občin je na koncu leta ob volitvah nastalo skupaj 147 novoustanovljenih občin, v katerih so volili prav toliko županov (pred tem so to bili predsedniki občinskih skupščin). Volili so tudi številne člane občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupn...« 6749069 wikitext text/x-wiki '''Lokalne volitve 1994''' so bile prve redne lokalne volitve v samostojni Sloveniji in prve pod novo obliko lokalne samouprave, kot jo poznamo še danes. Iz takratnih 62 občin je na koncu leta ob volitvah nastalo skupaj 147 novoustanovljenih občin, v katerih so volili prav toliko županov (pred tem so to bili predsedniki občinskih skupščin). Volili so tudi številne člane občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti. Prvi krog je potekal 4. decembra (42 izvoljenih županov), drugi pa 19. decembra (preostalih 105 izvoljenih županov).<ref>{{Navedi splet|title=V prvem krogu že 42 županov, v Ljubljani Bučar proti Ruplu|page=1|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-LFH3Z57J/index.html#zoom=z|website=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=5. december 1994}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Znani so že prvi župani|page=2|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-LFH3Z57J/2/index.html#zoom=z|website=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=5. december 1994}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dr. Rupel je ljubljanski župan|page=1|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-8LHZHHD3/index.html#zoom=z|website=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=19. december 1994}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Županske stolčke so večinoma zasedli strankarski kandidati|page=2|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-8LHZHHD3/2/index.html#zoom=z|website=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=19. december 1994}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Leta 1994 v Sloveniji 62 občin, danes že 212|url=https://svet24.si/lokalno/primorska/novice/slovenija/leta-1994-v-sloveniji-62-obcin-danes-ze-212-999089|website=svet24|date=7. oktober 2022}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Volitve v Sloveniji}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]] [[Kategorija:1994 v politiki]] [[Kategorija:1994 v Sloveniji]] ix6z5d2zgoyt02tufl1x20b2ixvm1p9